Wikivir http://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.9alpha first-letter Media Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikivir Pogovor o Wikiviru Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji 1 edit=autoconfirmed:move=autoconfirmed 3330 2006-12-16T20:51:11Z Wailer 18 <!------------------------------------------------------------------------ Prvi del strani : dobrodošlica, datum, osnovne povezave in obvestila -------------------------------------------------------------------------> <div class="main page">{{Glavna stran/Dobrodošlica}}</div> {| width="100%" border="0" cellspacing="0" cellpadding="0" style="margin-top:.3em" | width="50%" valign="top" | {{Polje za glavno stran |Naslov_polja=Izbrano besedilo |Slika=Naslovnica_Izbrani_clanek.png|px=20 |Barva_naslova=CDF|Barva_vsebine=F0F0F7 |Vsebina={{Glavna stran/Izbrano besedilo}} }} | width="50%" valign="top" | {{Polje za glavno stran |Naslov_polja=Novosti |Slika=Nuvola apps package wordprocessing.png|px=20 |Barva_naslova=CDF|Barva_vsebine=F0F0F7 |Vsebina={{Glavna stran/Novosti}} }} |} {{Polje za glavno stran |Naslov_polja=Sorodni projekti |Slika=Glavna stran - Sorodni projekti.png|px=20 |Barva_naslova=9999FF|Barva_vsebine=F0F0F7 |Vsebina={{Sorodni projekti}} }} [[ar:]] [[bs:]] [[da:]] [[de:]] [[es:]] [[el:]] [[en:]] [[fr:]] [[gl:]] [[he:]] [[hr:]] [[id:]] [[it:]] [[ja:]] [[ko:]] [[la:]] [[nl:]] [[pl:]] [[pt:]] [[ro:]] [[ru:]] [[sr:]] [[sv:]] [[tr:]] [[zh:]] 3 4 2006-06-07T15:10:43Z Eleassar 4 [[Main Page]] moved to [[Glavna stran]]: slovenski naslov #REDIRECT [[Glavna stran]] 5 3432 2006-12-22T16:15:28Z Wailer 18 <!-- ----------Slog---------- --> <div style="white-space: nowrap; margin-bottom: .5em; background-color: #ffffff; border: 1px solid #ccc;"> <!-- ----------Glava---------- --> <div style="padding: 1em 0 .6em; background-repeat: no-repeat; background-position: 0% 20%;"> <div style="margin-left:7%; vertical-align: middle;"> [[Slika:David face.png|left|50px]] <div style="float: center; text-align: center; white-space: nowrap;"> [[Slika:Logo book.jpg|right|75px]] <h1 style="font-size: 180%; border: none; margin: 0; padding: 0;"> Dobrodošli v '''[[Wikivir]]u''', </h1> <div style="position: center; top: .1em; font-size: 95%;">'''prosti zbirki [[Special:Statistics|'''{{NUMBEROFARTICLES}}''']] virov, ki jo [[Wikivir:Kako ustvariti novo stran|ureja vsakdo]]!</div></div> </div> <div style="clear: left"></div> </div> {| cellspacing="0" width="100%" bgcolor="#f4f1fc" align="center" style="border-top: solid 1px #C2D3FC; font-size:95%; text-align:center; margin:0; padding:0;" |- valign="top" | width="100%" bgcolor="#f4f1fc"| &nbsp;[[Wikivir|O Wikiviru]] '''&middot;''' [[Wikivir:Iskanje|Iskanje]] '''&middot;''' [[Wikivir:Urejanje strani|Urejanje]] '''&middot;''' [[Wikivir:Pod lipo|Pod lipo]] '''&middot;''' [[Pomoč:Vsebina|Pomoč]] '''&middot;''' [[Wikivir:Portal občestva|Portal občestva]] '''&middot;''' [[Wikivir:Hitri seznam|A-Ž]]'' |}</div> 7 11 2006-06-07T16:45:01Z Klemen Kocjancic 5 <center><small> [[Wikivir:Portal občestva|Portal občestva : organizacija, pravila in orodja]]&nbsp;♦ [[Wikivir:Pod lipo|Pod lipo: splošna pogovorna stran]]&nbsp;♦ [[Wikivir:Pomoč|Glavna stran za pomoč]] </small></center> 10 2793 2006-10-24T09:46:01Z 87.122.19.46 svg {| style="border:1px solid #aaaaaa; border-left:1px solid #dddddd; border-right:1px solid #dddddd; margin-top:1em" cellspacing=0 cellpadding=6 width=100% align=center | bgcolor=#eeeeff colspan=9 style="border-bottom:1px solid #aaaaaa; height:8px" colspan=2 | |- | align=center style="font-size:1.8em" | ''Sorodni projekti Wikimedije'' | align=center class=plainlinks | <center>Wikivir poganja nepridobitniška ustanova [http://wikimediafoundation.org/ Wikimedia]. Wikimedia izvaja več drugih večjezikovnih in [[Wikislovar:Avtorske pravice|odprtih]] projektov wiki:</center> |- | colspan=2 | {| align="center" cellpadding="2" width="100%" style="text-align:left" | [[Slika:Wikipedia-logo-sl.png|35px|Wikipedija]] | [[:w:Glavna stran|'''Wikipedija''']]<br />prosta enciklopedija | [[Image:Wikibooks-logo.svg|35px|Wikiknjige]] | [[:b:Glavna stran|'''Wikiknjige''']]<br />prosti učbeniki | [[Image:Wikiquote-logo.svg|35px|Wikinavedek]] | [[:q:Glavna stran|'''Wikinavedek''']]<br />zbirka navedkov | [[Image:Wiktionary-logo-en.png|35px|Wikislovar]] | [[:wikt:Glavna stran|'''Wikislovar''']]<br />prosti slovar |- | &nbsp; |- | [[Slika:Wikispecies-logo.svg|35px|Wikispecies]] | [[:Wikispecies:Main Page|'''Wikispecies''']]<br />imenik vrst | [[Slika:WikiNews-Logo.svg|35px|Wikinovice]] | [[:n:Main Page|'''Wikinovice''']]<br />Prosti viri novic | [[Slika:Commons-logo.svg|35px|Zbirka]] | [[:commons:Glavna stran|'''Wikizbirka''']]<br />Zbirka skupnih medijskih virov | [[Slika:Wikimedia-logo.svg|35px|Meta-Wiki]] | [[m:Glavna stran|'''Meta-Wiki''']]<br />Usklajevanje vseh projektov Wikimedije |} |} 11 3449 2006-12-22T21:08:11Z Mihael Simonič 14 ==[[Doktor Prežir‎|150 članek]]== Imamo že več kot 150 člankov. lp, --~~~~ {{Wikivir:Pod lipo/Glava}} {{TOCright}} <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> == Stari logotip v Poletu == Kot zanimivost: v današnjem Poletu, rubrika bližnje srečanje tretje vrste, so za ponazoritev članka o spremembah temperature na Zemlji uporabili stari logotip wikivira: [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/0/01/Wikisourcelogo.jpg]. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] 14:05, 8 junij 2006 (UTC) : Da, sem opazil. --[[Uporabnik:Romanm|Romanm]] ([[Uporabniški pogovor:Romanm|pogovor]]) 16:36, 8 junij 2006 (UTC) == Kaj se sme dati sem? == Nikjer ne najdem definicije, kaj se sploh sme objaviti tukaj. Kolikor vem, v Sloveniji velja, da 70 let po avtorjevi smrti "ugasnejo" materialne pravice, samo strežnik najbrž ni lociran v Sloveniji in zato velja kakšen drug zakon? Po drugi strani se sme z interneta downloadati roman Mihe Mazzinija (ki je trenutno še živ) v PDF in še nekaterih formatih za bralnike. Se take stvari tudi sme a priori objaviti? In kako je z licenco. GFDL z Wikipedije najbrž ne pride v poštev in načelno bi se smelo popravljati samo tipkarske/OCR napake, kakšni "svobodni" popravki npr. Prešerna pa AFAIK veljajo za kršitev njegovih avtorskih pravic. :Kolikor jaz vem se sme sem »dajati« samo besedila, ki so bodisi v javni lasti (70 let po avtorjevi smrti - včasih so problemi z materialnimi pravicami (založbe), druga možnost pa je, da avtor besedilo sam da v javno last) ali pa zanje veljajo dovoljenja GFDL ([http://www.gnu.org/licenses/fdl.txt gnu.org]), pa tudi GPL (ta je bolj za programsko opremo), CreativeCommons 2.5 (tudi 2.0, vendar ne 1.0) (ta licenca je razširjena med likovnimi umetninami). Pomagaš si lahko tudi z [http://www2.gov.si/zak/Zak_vel.nsf/6cc0f8eb53e70b6ac1256611004e432b/d70291ce5e21cf56c125662500210080?OpenDocument Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah]. lp, --[[Uporabnik:Mihael Simonič|Mihael Simonič]] 19:10, 6 december 2006 (UTC) ==Kategorije== Opozarjam, da je treba dela iz iste pesniške zbirke ali kakega drugega dela v poglavjih kategorizirati.--[[Uporabnik:Wailer|Wailer]] 18:56, 8 december 2006 (UTC) : OK, bom. Sem mislil, da sem se kategorijam s pobegom na wikivir izognil. Očitno ni tako. ;) Aja, saj res. A lahko nekdo prosim uredi [[Predloga:naslov]], da se bo dalo v polji "naslednji" in "prejšnji" vnesti tudi članke, katerih imena ne ustrezajo popolnoma imenom besedil (primer <nowiki>[[Balada (Kosovel)|Balada]]</nowiki>, ki v sosednjih člankih izgleda malo bedno)? Hvala vnaprej. --[[Uporabnik:Burek|Burek]] 20:14, 8 december 2006 (UTC) Če še ni pesniške zbirke ali česa podobnega, v kar bi lahko postavili neko pesem ustvari kategorijo avtorja (npr. ktgr:France Prešeren) ali pa ustvari kako posebno kategorijo za nekategorizirane strani, saj lahko čez čas nastane velika zmeda z različnimi naslovi. --[[Uporabnik:Wailer|Wailer]] 20:58, 13 december 2006 (UTC) ==Avtorske pravice== [[Ta dolgčas, ta žalost]] - ali so Klopčičevi prevodi v javni lasti? --[[Uporabnik:Wailer|Wailer]] 20:58, 13 december 2006 (UTC) ==Glavna stran in izbrano besedilo== Torej, preuredil sem glavno stran v skladu z glavno stranjo na wikipediji. Če kaj manjka ali pa bi lahko naredili boljše sporočite. Predvsem bi rad odstranil naslov z glavne strani, saj ni estetsko, vendar v nobeni kodi nič ne najdem. Pa še glede izbranega besedila - za ta mesec sem ga izbral kar sam, nadalje pa bomo imeli glasovanje, podobno kot na Wikipediji.--[[Uporabnik:Wailer|Wailer]] 21:04, 16 december 2006 (UTC) Aja, pa še logotip bi treba posloveniti, vendar se sam ne spoznam najbolje na MediaWiki.--[[Uporabnik:Wailer|Wailer]] 21:05, 16 december 2006 (UTC) : Super, Wailer, bravo. Glede na to, da je to nov projekt (v slovenščini), se lahko učimo na napakah iz Wikipedije in jih odstranimo še preden nastanejo. Naprimer množice kategorij in podobno ... Tudi smernice za izbiro vira kot izbranega lahko vnaprej določimo, pa uredimo portal občestva, da se bo res spreminjal. Možnosti imamo ogromno! :) --[[Uporabnik:Burek|Burek]] 23:00, 16 december 2006 (UTC) :: Predlog logotipa je [[:Slika:Wikisource-logo-sl.png]]. Kako se vama zdi? --[[Uporabnik:Dbc334|Dbc334]] 11:05, 17 december 2006 (UTC) ::: Meni se zdi vredu :) --[[Uporabnik:Burek|Burek]] 12:31, 17 december 2006 (UTC) Logotip je v redu, samo povej, kje naj ga spremenim. Glede množice kategorij - sam ne nameravam del razčlenjevat po letnicah, vseh objavljenih zbirkah ipd., vendar je potrebna vsaj ena kategorija, da dela z lahkoto najdemo. Za druge podatke o delih in pisateljih imamo že Wikipedijo. <small>-Ta [[Wikivir:Na pogovornih straneh se podpišite|nepodpisani]] komentar je dodal/-a [[Uporabnik:Wailer|Wailer]] ([[Uporabniški pogovor:Wailer|pogovor]] • [[Posebno:Contributions/Wailer|prispevki]]){{#if:{{{2|}}}|&#32;{{{2}}}|}}.</small> : Naložiš jo pod [[:Slika:Wiki.png]], so zaščitiš in jim to sporočiš na [[meta:|Meti]]. --[[Uporabnik:Dbc334|Dbc334]] 18:43, 17 december 2006 (UTC) ==Veleposlaništvo== Ali Wikivir sploh potrebuje veleposlaništvo, glede na to, da ni medjezikovnih povezav pa tudi slogovnega obdelovanja s slikami ipd. ni toliko?--[[Uporabnik:Wailer|Wailer]] 16:06, 21 december 2006 (UTC) P.S.:Še vprašanje glede Lipe - ali bi na vrh strani uvrstili sodelovanje tedna/meseca ali bomo raje uredili portal občestva in ga sproti spreminjali (pmm težje, saj nas je premalo pa še redko pogledamo tam, vsaj tak občutek imam)?--[[Uporabnik:Wailer|Wailer]] 16:06, 21 december 2006 (UTC) :Če ambasade ne potremujem, jo lahko odstranimo s glavne strani? MMG tudi na [http://en.wikisource.org/wiki/Main_Page?match=sl en:] ga ni. lp, --[[Uporabnik:Mihael Simonič|Mihael Simonič]] 12:44, 22 december 2006 (UTC) ==[[Doktor Prežir‎|150 članek]]== Imamo že več kot 150 člankov. lp, --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' <small>([[Posebno:Contributions/Mihael_Simonič|prispevki]] - [[Uporabniški pogovor:Mihael Simonič|pogovor]])</small> 21:08, 22 december 2006 (UTC) 12 3386 2006-12-21T16:01:08Z Wailer 18 <div class="plainlinks"> '''Dobrodošli pod lipo!''' Stran je namenjena splošnim razpravam in vprašanjem glede različnih vidikov '''slovenskega''' [[Wikivir]]a. Preden zastavite vprašanje, prosimo, preglejte arhivirane teme. Tu ga objavite šele, če v arhivu (glej spodaj) ne najdete ustreznega odgovora. Pri objavi komentarjev se prosimo podpišite in označite datum (uporabite <nowiki>~~~~</nowiki> ali kliknite [http://sl.wikisource.org/skins/common/images/button_sig.png ikono za podpis]</span> v urejevalni vrstici.) [[Slika:Vrba lipa.JPG|right|thumb|220px|Pod lipo]] <div align="center"><big> '''[{{fullurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|action=edit&section=new&preload=Predloga:Komentar_pod_lipo}} Dodajte novo temo]''' na '''dno''' strani.</big> Če se vaše sporočilo ni pojavilo, poskusite [{{SERVER}}{{localurl:Wikivir:Pod lipo|action=purge}} osvežiti predpomnenje strani]. </div> </div> {{Wikivir:Pod lipo/Arhiv}} 14 21 2006-06-07T17:01:44Z Klemen Kocjancic 5 {| cellspacing=0 cellpadding=0 style="clear:right; margin-bottom: .5em; float: right; padding: .5em 0 .8em 1.4em;" | __TOC__ |} 15 22 2006-06-07T17:02:28Z Klemen Kocjancic 5 {| cellspacing=0 cellpadding=0 style="margin-bottom: .5em; float: left; margin-right: .5em; padding: .5em 1.4em .8em 0;" | __TOC__ |} 16 23 2006-06-07T17:03:52Z Klemen Kocjancic 5 Pogovorne strani vsebuje vsaka navadna stran [[Wikivir]]a, namenjene so pogovoru med uporabniki. Prek njih lahko povprašamo za različne informacije o strani, ki jo urejamo. Če želite na pogovorno stran posamezne strani, kliknite povezavo '''pogovor''', ki je nameščena v orodni vrstici na vrhu strani. Nazaj na stran z besedilom lahko pridete s klikom na povezavo '''članek''' v isti orodni vrstici. Za odgovor na komentar sogovornika pred svojim odgovorom dodajte dvopičje (:), ki bo besedilo zamaknilo za par znakov v desno. Za odgovor na odgovor napišite dvojno dvopičje (::). Ob koncu komentarja se je vljudno podpisati, kar lahko dosežete s klikom na povezavo '''Podpis''', ki se nahaja na predzadnjem gumbku v orodni vrstici na vrhu, in tudi v orodni vrstici, ki je glede na nastavitve na dnu strani. Podpis je ponavadi videti takole: --[[Uporabnik:Avs3nik|Avs3nik]] 18:28, 10 dec 2004 (CET). Podpis lahko dodate tudi ročno, če vnesete naslednjih šest znakov: <nowiki>--~~~~</nowiki>. Pri shranitvi strani sistem sam doda vaše uporabniško ime in trenutni čas. Če odpirate novo temo, je priporočljivo, da jo navedete kot novo poglavje z naslovom, saj to poveča preglednost Wikivira. Naslov dosežete, če ga zapišete med znakoma <nowiki>==</nowiki>, kar je v članku videti takole: == Nova tema == ''Besedilo pogovora z novo temo...'' Sistem na vrhu strani samodejno izpiše kazalo poglavij. [[Kategorija:Wikivir|Pogovorna stran]] 17 24 2006-06-07T17:04:36Z Klemen Kocjancic 5 == Uporaba spletnega relejnega klepeta ([[IRC]]) == Za hitrejše ''online'' komuniciranje, sploh kadar nas hoče pet hkrati urejati isti pogovor, predlagamo uporabo '''irc.arnes.si''' kanal ''#wikipedija''. Povezava: [irc://irc.arnes.si/wikipedija] == Vzdevki == Spodaj napišite svoje vzdevke (''nickname''). * ''Ales'' -- [[Uporabnik:Ales|Ales]] [[Uporabniški pogovor:Ales|(pogovor)]] * ''Kocjo'' -- [[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjancic]] * ''ly'' -- [[Uporabnik:Thomas|Thomas]] * ''Nejk0'' -- [[Uporabnik:Nejko|Nejko]] * ''popski'' -- [[Uporabnik:Igor|Igor]] * ''romanm'' -- [[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] * ''Spiko'' -- [[Uporabnik:Spiko-carpediem|Spiko]] * ''teacher'' -- [[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] * ''The_2nd-'' -- [[Uporabnik:Matijap|matijap]] * ''tovariš'' -- [[Uporabnik:Tovariš|Tovariš]] * ''xJaM'' -- [[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] * ''Hetero'' -- [[Uporabnik:Hetero|Hetero]] [[Kategorija:Wikivir|IRC kanal]] 18 2856 2006-10-29T23:47:16Z Romanm 7 [[Slovenja]] Slovenski zbor v Beču (na Dunaju). Vsako serce iskreno bije za blagor dežele, v kteri je človek rojen, v kteri starši, bratji in mile sestrice prebivajo; v ljubezni domovine se vse zjedini. Tako obstoji tudi na Dunaju ,,slovenski zbor``, kteriga udji imajo vsi dolžnost, z besedo in djanjem pripomoči zbora namen doseči. Kdo bi z veseljem za blagor domovine mile vsiga ne daroval? -- Namen tega zbora je speljati: 1. Da se politiško razkropljeni narod Slovencov na Kranjskim, Štajerskim, Primorskim in Koroškim kakor jeden narod v eno kraljestvo z imenom ,,[[Slovenja]]`` zedini, in da ima za-se svoj deželni zbor. Časi so minuli, v kterih so vladarji in njih malopridni svetovavci mislili, da ljudstvo ni zavoljo drugiga na svetu, kakor k temu služiti, de vladarji in njih prilizovavci s potam in kervijo podložnih njih strastim služijo. Hvala Bogu! ti časi so minuli, resnice večna luč je žalostne dni dolge in britke služnosti končala. Zdaj nam je pripušeno, vse državne naprave večni pravici, ktero je Bog v serce vsakiga človeka zapisal, primeriti, da se bodo zvile naprave serca in uma tlačile in tamnile, ampak da se um prost dvigne k večni resnici, in da čutno serce vse dobro z gorečnostjo objame. Nas vboge Slovence je, kakor zgodba kaže, meča sila ločila in razkropila, sila pa ni pravica. Ako ravno krivica in hudo skozi stoletja obstoji, za to ne bode nikdar pravica in dobro. Zakaj bi nam tedaj ne bilo pripušeno, našiga milostljiviga Cesarja prositi, da nam pripusti se zjediniti. Zloga moč rodi; mi bi zamogli toljko bolj krepko Cesarja braniti, toljko bolj močni steber njegovega prestola biti. Bog ve, ako mu se bode pred ko mislimo, naše pomoči potreba. Kar korist Slovencov zadene, kteri jih po tem zjedinjenji čaka, vsako sam lahko presodi. 2. Da ima slovenski jezik v Sloveniji popolnama tiste pravice, ktere ima nemški jezik v nemških deželah, da bode tedaj naši volji pripušeno, kdaj in kako hočemo slovenski jezik v šole in pisarnice (kanclije) upeljati. Večna pravica nam kaže, da imajo vsi narodi enake pravice. Komu od nas bi na misel padlo, govoriti, da so imeli Evropejci pravico, vboge zamorce v Afriki kakor živino loviti in v daljno služnost peljati. Človek, božja podoba, nima nikdar služen drugiga človeka biti. Toliko bolj gerdo ravna, božjo podobo in božjo voljo z nogami tare tisti narod, kteri druge narode, zapopadek toljko oseb, zatira in v jekleni jarm britke sužnosti vprega. Dolgo je našo narodnost nemško zatiranje terlo, alj časi krivic so minuli, zato tirjamo za nas večne pravice. Kar potrebo našiga jezika zadene, je brez dvombe gotovo, da ga ne moremo dalje pogrešovati; da smo brez njega kakor nesrečnež, kteriga oči žalostna tema obdaje, da ne vidi sonca in lepe narave. 3. Da bode naša Slovenija obstojni del Austrijanskiga ne nemškiga cesarstva. Mi nočemo, da bi bila naša dežela pri nemškimu zboru namestvana, le tiste postave nas bodo vezale, ktere nam bode Cesar z našimi poročniki dal. Naš Cesar nam je vstavo dovolil. Nič se ne more brez dovoljenja naših poročnikov in Cesarja storiti. Nemci nas hočejo, brez da bi nas bili vprašali, v svojo oblast vpestiti. Zakaj pa Nemci našiga cesarstva tako silijo, se z drugimi Nemci tako zjediniti, da bi imeli enega poglavarja, en zbor? -- Nemci tako le pravijo: Veliki del prebivavcov Austrijanskiga cesarstva je slavjanski. Ako zdaj ne storimo, da se ne samo mi, ampak tudi ti Slavjani nemškimu zboru podveržemo, bode Austrijansko cesarstvo kmalo Slavjansko: ako se pa vsi nemškimu zboru podveržemo, nas bode Nemcov zedinjenih, veliko več kakor Slavjanov, in zopet jih bodemo zatirali. Zakaj drugi Nemci zunaj Austrijanskiga cesarstva tako silijo, vse Austrijanske dežele pod svojo oblast dobiti? 1. Kdor nemške novice bere, mu je znano, da se jih iz Nemškiga vsako leto veliko v Ameriko preseli, ker v nemških deželah je že toljko ljudi, da jih ne morejo več rediti. Zdavnej že so bile nemške vošila, take nemške naseljovavce namesto v Ameriko v dežele preko Donave poslati, da bi 2. njih oblast po takimu naselovanju do černiga morja razširili, in Terst, kteriga imenujejo glavo Nemšine, vgotovili. To vgotovljenje, mislijo, jim ne bode odšlo, če bode vse Austrijanske dežele od nemškiga zbora v Frankfurtu postave dobivale. Nemci bodo našo Slovenjo naselili, in naše mile brate Slovence zaterli. Ker vbraniti bi se našim poročnikom ne bilo mogoče; koga bo tako majhno število, kakor bode njih, proti toljkim, kakor bode Nemcov, zamoglo? 3. Zopet bi nam bilo prepovedano v milih glasih našiga ljubiga jezika peti, --- zopet bi mogli v šolah slovenski mladenči z nemšino čas zgubovati --- dokler bi Slovencov ne končali alj v Nemce ne spreobernili; zopet bi bili slovenski kmetji po neznanih postavah sojeni in kaznovani, zopet bi mogli pisma podkriževati, kterih bi ne razumeli, in si pravde na vrat nakopavati i. t. d. 4. Naš Cesar bi mogel biti nemškimu cesarju, nemškimu zboru podveržen. Kaj bi bilo z njegovo sovrénite, kaj z njegovo močjo? On bi ne imel svoje vojske, on bi ne mogel postav dajati, ampak iz Frankfurta bi mu bile nasiljene. Čimu je tega potreba? Alj ni Austrijansko cesarstvo za-se zadosti močno? Slavjani v temu ne dvomijo; alj Nemci jih hočejo v nemški jarm vpresti. Hočejo zdaj cesarja postaviti nemške edinosti in nemške moči; pa zdaj iz Bastadta Pavarske vojšake preganjajo. Nemci pravijo, da se mora Austrija na njih operati, da bode zamogla obstati, in glejte! naš cesar zdaj vojšake Nemcam k pomoči pošilja. Čujte! Nemci so toljko vpili od nemške edinosti in nemške moči! --- Dani Šlezvig-Holštajnerje v vojski pobivajo, alj Nemca jim ni bilo k pomoči! Kakošno pomoč bi imeli še le mi Slavjani od njih pričakovati, ako svojim nemškim bratam na Šlezvig-Holštajnskima le z upitjem pomagajo; kadar pa čas pride za delati, druge narode k delu kličejo? Na Dunaju se bere v novicah in po ulicah nabito: pojte Ogri, pojte Austrijani! Holštajncam pomagat! O neizreklive neumnost tistih, kteri pravijo, Austrijanski Cesar mora od Nemcov rešitve iskati!!! Mi pa rečemo: Austrijanski Cesar nej v svojih deželah rešitve iše, in zmiraj jo bode našel, mi nismo obupali. Nemci hočejo že zdaj od nas pomoč, kaj pa ko bi jim Rus alj Francoz na vrat prišel? --- Zgodba kaže, kako so jo Nemci pod Napoleonam vozili, in kdo jih je rešil? Nikdar ne bodo Austrijani takimu ljudstvu podložni: ako pa nemško ljudstvo edinosti hoče, kakor pravi iz ljubezni do svojih rojakov, naj se našimu Cesarju podverže. Ako se Rusov in Francozov Nemci bojijo, naj z nami, kakor z svobodnim narodam, se sklenejo, da bodemo eden drugimu proti vsakemu sovražniku pomagali; alj njim podložni ne bodemo nikdar. Alj Nemci na Laškim pomagajo? Alj Nemci, kteri Slovencov še po imenu ne poznajo, bolj vedo, kaj nam je potrebno in koristno, kakor mi, da bi šli v Frankfurt postav iskat? Na noge, Slovenci, zdaj je čas našimu narodu cenjeno velavnost zadobiti; podpirajmo eden drugiga; zjedinjena moč bode se vsimu serčno vbranila. Podpirajte nas, vsi in vse za Slovenjo; mi sami v Beču take težke naloge ne moramo izpeljati. Prosimo pomoči! V Beču (na Dunaju) 20. maliga travna 1848. Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani. 21 62 2006-06-12T22:40:17Z Romanm 7 drobni interwiki Akt združitve [[:w:sl:Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s Kraljevino [[:w:sl:Srbija|Srbijo]] z dne 1. decembra 1918.<br/> Objavilo: Predsedstvo Narodnega veča v Zagrebu, 4. decembra 1918.<br/> Izvirnik hrani: Arhiv Republike Slovenije, AS 1194, Zbirka plakatov, letakov in koledarjev, 1/5. ---- '''Narodu države SHS!''' Pred malo dnevi si vrgel raz sebe tuji jarem. Da pa boš gospodar v svoji hiši, da boš tudi nezlomljiv v boju zoper vse poizkuse, da bi zopet prišel pod tuji jarem, je bilo potrebno, da združiš vso svojo moč, vse svoje sile, da se združiš z brati iste krvi in istega jezika ter tako ujedinjen, velik in močen kljubuješ vsem svojim sovražnikom. To je storilo tudi tvoje Narodno veče, na katero si doslej gledal z največjo zaupnostjo. Narodno veče je izpolnilo sanje tvojih velikih sinov, izvršilo delo narodnega ujedinjenja, za katerim si stremil. Dne 24. novembra t.l. je sklenilo Narodno veče v Zagrebu, da se vse krajine, v katerih živi naš troimenski narod in ki so do zdaj ječale pod tujim jarmom, združijo v eno državo s slavnima kraljevinama Srbijo in Črno goro, in dne 1. decembra t.l. so ta sklep izvršili odposlanci Narodnega veča, ko so v Belgradu Njega Visokosti prestolonasledniku Aleksandru izročili nastopno adreso: '''Vaša kraljevska visokost!''' Čutimo se srečne, da moremo v imenu Narodnega veča Slovencev, Hrvatov in Srbov pozdraviti Vašo kraljevsko Visokost v prestolnici osvobojene Srbije kot vrhovnega poveljnika zmagovite narodne vojske, ki je v skupni borbi z vojskami močnih zaveznikov ustvarila pogoje za izvršitev velikega dela našega narodnega ujedinjenja. Slovenci, Hrvatje in Srbi, ki so na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije izvedli preobrat in začasno konstituirali nezavisno narodno državo, prožeti z idejo narodnega edinstva in oprti na veliko načelo demokracije, ki stremi za tem, da vsak narod sam odločuj o svoji usodi, so izrekli že v izjavi Narodnega veča z dne 19. oktobra, da žele in hočejo, naj se združijo s Srbijo in Črno goro v edinstveno narodno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki bi obsezala vse sklopljeno ozemlje južnih Slovanov. Da se ta misel udejstvi, je sklenilo Narodno veče v svoji seji z dne 24. novembra, da proglaša ujedinjenje države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Srbijo in Črno goro v edinstveno državo, in je izbralo svoje odposlanstvo, ki stopa pred Vašo kraljevsko Visokost, da vam ta sklep Narodnega veča sporoči uradno in v svečani obliki. Sklep Narodnega veča je, da vladarsko oblast na vsem ozemlju zdaj edinstvene države Srbov, Hrvatov in Slovencev izvršuj Njega Veličanstvo kralj Peter, oziroma v njega imenu kot regent Vaša kraljevska Visokost in obenem da se sporazumno z vlado Vaše kraljevske Visokosti in predstavniki vseh narodnih strank v Srbiji in Črni gori osnuj edinstvena parlamentarna vlada v območju Jugoslovanske države ob edinstvenem narodnem predstavništvu. '''Vaša kraljevska visokost!''' Želja Narodnega veča bi bila, da se z ozirom na provizorno stanje to začasno narodno predstavništvo osnuj sporazumno z Narodnim večem in s predstavniki naroda kraljevine Srbije ter da se po modernih parlamentarnih načelih določi odgovornost državne vlade temu narodnemu predstavništvu, ki naj ostane zbrano do konstituante, da se tako popolnoma izrazi načelo ustavnosti in parlamentarne odgovornosti vlade. Iz istega razloga bi ostali v moči pod kontrolo državne vlade dosedanji avtonomni administrativni organi, ki naj bodo za svoje uradovanje odgovorni tudi avtonomnim predstavništvom. V tej prehodni dobi bi bilo treba po našem mnenju ustvariti pogoje za končno organizacijo naše edinstvene države. Naša vlada bi morala v to svrho zlasti pripraviti konstituanto, ki bi bila po stavljenem predlogu Narodnega veča izbrana na podstavi splošne, enake, direktne, tajne in proporcijonalne volilne pravice ter bi se sestala najkasneje čez šest mesecev po sklenjenem miru. V tem zgodovinskem času, ko stopamo pred Vašo kraljevsko Visokost kot predstavniki naroda z vsega ozemlja južnih Slovanov v bivši avstro-ogrski monarhiji, smo globoko užaloščeni, ker moramo konstatirati, da so velike in dragocene dele našega narodnega območja zasedle čete kraljevine Italije, ki je sicer zaveznica s silami Sporazuma in s katero želimo živeti v dobrih prijateljskih odnošajih, toda nismo voljni priznati upravičenosti kakršnihkoli dogovorov, niti ne londonskega, po katerem bi bili na kvar nacijonalnemu načelu in principu samoodločbe prisiljeni, da bi del našega naroda odstopili v sestav tuje države. Posebno opozarjamo Vašo kraljevsko Visokost na to, da italijanska okupacijska uprava prestopa meje in pooblastila, ki so jih določili tudi sami pogoji za premirje, sklenjeni z glavnim poveljništvom bivše avstro-ogrske vojske kesneje, nego se je to ozemlje proglasilo za nezavisen in integralen del države SHS, o čemer hočemo vladi Vaše kraljeve Visokosti predložiti potrebne dokaze. A s popolnim prepričanjem dajemo izraza svoji nadi, da se Vaša kraljevska Visokost zavzame skupno z vsem našim narodom, da se definitivne meje naše države označijo tako, da bodo v skladu z našimi etnografskimi mejami in z uporabo načela narodne samoodločbe, proklamiranem po predsedniku Združenih ameriških držav Wilsonu in po vseh silah Sporazuma. Naj živi Njega kraljevsko Visočanstvo kralj Peter! Naj živi Vaša kraljevska Visokost! Naj živi ves naš ujedinjeni srbsko-hrvaško-slovenski narod! Naj živi svobodna ujedinjena Jugoslavija! Nato je odgovoril Njega Visokost regent Aleksander: '''Gospodje odposlanci!''' Vaš prihod v imenu Narodnega veča Slovencev, Hrvatov in Srbov, pristojnega predstavnika široke naše narodne misli, in Vaše izporočilo njegovega historičnega sklepa z dne 24. novembra, s katerim se proglaša državno ujedinjenje vsega naroda in vse naše mile, izmučene, ali slavne domovine, me je napolnilo z globoko radostjo. Sprejemajoč to izporočilo, sem uverjen, da s tem činom izpolnjujem svojo vladarsko dolžnost, zakaj edino z njim končno udejstvujem ono, kar so najboljši sinovi naše krvi, vse troje vere, vseh trojih imen, na obeh straneh Dunava, Save in Drine, začeli pripravljati že za vlade blagopokojnega mojega deda kneza Aleksandra I. in kneza Mihajla, ono, kar odgovarja željam in stremljenjem mojega naroda, ter v imenu Njega Veličanstva kralja Petra I. proglašam ujedinjenje Srbije z zemljami nezavisne države Slovencev, Hrvatov in Srbov v edinstveno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta veliki historični čin bodi najboljša nagrada tako odločnosti Vaši in Vaših častnih tovarišev v Narodnem veču in vseh Vaših sotrudnikov, ki ste s smelim prevratom otresli raz sebe tuji jarem, kakor tudi visoko razviti zavesti in prinesenim velikim žrtvam vseh delov naroda, ki jih predstavlja Veče. Takisto bodi današnji veliki čin najlepši venec na slavnih grobovih mojih častnikov in vojakov, padlih za svobodo, in najdivnejša kita na prsih njih srečnejših vojnih tovarišev, ki so doživeli z menoj, da so izvojevali zmago nad silnim sovražnikom z veliko in plemenito pomočjo naših močnih zaveznikov. Slavo pridobljenih zmag dele z mojimi starimi bojniki dični boritelji jugoslovanskih oddelkov v moji vojski. Vsi ti so pohiteli k Vam, a Vi ste jih sprejeli tako, kakor se sprejemajo samo bratje. Hvala za tak sprejem v imenu moje vojske, hvala Vam za polet, s katerim izkazujete zaupanje kraljevini Srbiji in njenemu narodu, mojemu vzvišenemu očetu Njega Veličanstvu kralju Petru I. in meni. Zagotavljati morem Vas in Narodno veče, čigar pooblaščenci ste, zagotavljati morem vse Vaše, vse svoje brate, slovenske, hrvaške in srbske, katerih voljo in misli predstavljate, da se bomo jaz in moja vlada z vsemi onimi, ki predstavljajo Srbijo in njen narod, vedno in povsod dali voditi samo po globoki, neskaljeni ljubezni bratovskega srca do vsakega interesa, do vseh svetinj, dragih dušam tistih, v katerih imenu ste prišli k meni. V zmislu želja in načrtov, ki ste mi jih izvolili predložiti in katere jaz in moja vlada osvojujemo popolnoma, ukrene vlada takoj, da se čim prej uresniči vse tisto, kar ste predlagali, tako glede prehodne in začasne dobe, dokler se ne sestane in ne konča svojega dela velika ustavotvorna skupščina, kakor za volitev in sestavo te skupščine. Zvest zgledu in naročilu, ki ga imam od svojega vzvišenega očeta, bom kralj samo svobodnim meščanom države Srbov, Hrvatov in Slovencev ter ostanem vedno zvest velikim ustavnim, parlamentarnim in širokodemokratskim načelom, zasnovanim na splošni volilni pravici. Zategadelj bom iskal Vašega sodelovanja pri sestavi vlade, ki bo predstavljala vso ujedinjeno domovino, in ta vlada bo v stalni zvezi - najprej z Vami, potem z narodnim predstavništvom ter bo delala z njim in bo njemu odgovorna. Z njim in vsem narodom bo imela ta vlada za prvo nalogo poskrbeti za to, da se bodo meje naše države strinjale z etnografskimi mejami celokupnega našega naroda. Skupno z Vami se smem upravičeno nadejati in se tudi nadejam, da naši veliki prijatelji in zavezniki pravično ocenijo naše stališče, zakaj to stališče se strinja z načeli, ki so jih proglasili sami in za katerih zmago so prelili toliko dragocene svoje krvi, po mojem prepričanju se delo osvoboditve sveta ne okrne s tem, da bi se izročilo pod tujo oblast toliko naših vrlih, naprednih in prosvetljenih bratov. Istotako upam, da se bo naše stališče vpoštevalo tudi v ukrepih same vlade kraljevine Italije, zakaj ta se ima za postanek svojega bitja zahvaliti istim načelom, ki so jih tako sijajno tolmačili s peresom in delom njeni veliki sinovi minulega stoletja. Lahko rečemo, da najde italijanski narod v spoštovanju teh načel in izročil, v uvaževanju našega prijateljstva in dobrega sosedstva več prave blaginje in varnosti, nego če uresniči londonski dogovor, ki je bil podpisan brez nas in ki ni bil nikoli priznan po nas ter sklenjen v razmerah, ko se še ni računalo s propastjo Avstro-Ogrske ter je od takrat mnogo nekdanjih obzirov postalo brezpredmetnih. V tem in vsem drugem delovanju se nadejam, da ostane naš narod do konca složen in močan, da stopi v novo življenje vedrega in ponosnega čela, vreden dosežene veličine in sreče, ki ga čaka. Spoštovani gospodje odposlanci, prosim Vas, da mojo vladarsko besedo in moj pozdrav sporočite vsem mojim milim bratom širom naše svobodne in ujedinjene Jugoslavije. Živel ves narod srbski-hrvaški-slovenski! Bodi nam vsekdar srečno in slavno naše kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev! --- Narod! Ta iskreni odgovor junaškega sina tvoje krvi in tvojega jezika, ki mu je poverjena vladarska oblast v tvoji državi, ti dajo zanesljivo poroštvo, da bo država Srbov, Hrvatov in Slovencev država najširše svobode, največje pravice in popolne enakopravnosti. Narod! Pod močnim žezlom slavnega [[:w:sl:Karađorđevići|rodu Karagjorgjevićev]] upravičeno z največjim zaupanjem gledaš v lepšo svojo bodočnost. Zato se z dnem proglasitve narodnega ujedinjenja začenja zate nova doba, doba sreče in svobode, doba, ko narod Srbov, Hrvatov in Slovencev s ponosom lahko stopi v kolo drugih velikih prosvetljenih narodov. Narod! Uverjeni, da iz globine srca pozdraviš ta veliki sklep svojega Narodnega veča, ti kličemo: Bodi srečna in slavna velika naša država Srbov, Hrvatov in Slovencev! Živel novi kralj Peter, živel novi prestolonaslednik Aleksander! Živela lepa naša ujedinjena Jugoslavija! Predsedništvo Narodnega veča: Pavelić s. r. Pribičević s. r. Katoliška Tiskarna v Ljubljani 1819 18 23 43 2006-06-10T09:21:29Z Romanm 7 [[Program Zedinjene Slovenije]] moved to [[Zedinjena Slovenija]]: kot je predlagal nekdo na pogovorni strani #REDIRECT [[Zedinjena Slovenija]] 25 58 2006-06-12T22:09:32Z Romanm 7 tn. {{Ustava SFRJ 1974}} Na podlagi 3. točke ustavnega amandmaja XII in tretjega odstavka 3. točke ustavnega amandmaja XXXII je sprejel Zbor narodov Zvezne skupščine na seji 21. februarja 1974 <center><big>'''ODLOK'''</big></center> <center><big>'''O RAZGLASITVI USTAVE SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE'''</big></center> (Odlok in besedilo ustave SFRJ sta objavljena v "Uradnem listu SFRJ" št. 9 z dne 21. februarja 1974.) Razglaša se [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], ki jo je sprejela Zvezna skupščina na seji Zbora narodov dne 22. januarja 1974, na seji Gospodarskega zbora dne 31. januarja 1974, na seji Prosvetno-kulturnega zbora dne 30. januarja 1974, na seji Socialno-zdravstvenega zbora dne 30. januarja 1974 in na seji Družbeno-političnega zbora dne 31. januarja 1974 in h kateri so dale soglasje skupščine socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin, in sicer: Skupščina Socialistične republike Bosne in Hercegovine na seji dne 15. februarja 1974, Skupščina Socialistične republike Črne gore na seji dne 6. februarja 1974, Sabor Socialistične republike Hrvatske na seji dne 8. februarja 1974, Sobranje Socialistične republike Makedonije na seji dne 7. februarja 1974, Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji dne 7. februarja 1974, Skupščina Socialistične republike Srbije na seji dne 15. februarja 1974, Skupščina Socialistične avtonomne pokrajine Kosovo na seji dne 13. februarja 1974 in Skupščina Socialistične avtonomne pokrajine Vojvodine na seji dne 8. februarja 1974. Zbor narodov AS št. 653.<br> [[:w:sl:Beograd|Beograd]], 21. februarja 1974. Predsednik<br> Zbor narodov:<br> Mika Špiljak s. r. 26 68 2006-06-28T11:29:17Z El Cazangero 9 duplo {{Ustava SFRJ 1974}} Izhajajoč iz zgodovinskega dejstva, da so delavci in kmetje ter napredni ljudje vseh narodov in narodnosti [[:w:sl:Jugoslavija|Jugoslavije]], združeni v Narodnoosvobodilno fronto s Komunistično partijo na čelu, s svojim bojem v [[:w:sl:narodnoosvobodilna vojna|narodnoosvobodilni vojni]] in [[:w:sl:socializem|socialistični]] [[:w:sl:revolucija|revoluciji]] zrušili stari razredni red, ki je temeljil na izkoriščanju, političnem zatiranju in nacionalni neenakopravnosti, in začeli ustvarjati družbo, v kateri bosta človek in njegovo delo osvobojena izkoriščanja in samovolje, vsak narod in vsaka narodnost posebej in vsi skupaj pa našli možnosti za svoboden in vsestranski razvoj; upoštevajoč, da so z razvojem materialne osnove države in socialističnih družbenih odnosov ter z nadaljnjo graditvijo odnosov, temelječih na samoupravljanju in nacionalni enakopravnosti, nastale bistvene spremembe v družbenih in političnih odnosih, ki zahtevajo ustrezne spremembe ustave [[:w:sl:Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] iz leta 1963, in da so bile določene te ustave na posameznih področjih že spremenjene z ustavnimi amandmaji v letih 1967, 1968 in 1971; v težnji, da se učvrstijo in še naprej razvijejo dosežene revolucionarne pridobitve, da se utrdita pravica in odgovornost socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin za lasten razvoj in za razvoj jugoslovanske skupnosti kot celote in da se zagotovi nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih [[:w:sl:demokracija|demokratičnih]] odnosov na poti k osvoboditvi dela in zgraditvi [[:w:sl:komunizem|komunistične]] družbe; izhajajoč tudi iz potrebe, da se z novo [[:w:sl:ustava|ustavo]] Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki poleg novih sprememb obsega tudi z njimi usklajene določbe ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije iz leta 1963 in ustavnih amandmajev I do XLII, utrdi ustavni sistem na enotnih socialističnih samoupravnih temeljih - Zvezna skupščina v soglasju s skupščinami republik in skupščinama avtonomnih pokrajin <center>'''sprejema'''</center> <center><big>'''[[:w:sl:ustava|USTAVO]] [[:w:sl:Socialistična federativna republika Jugoslavija|SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE]]'''</big></center> Vsebina: * [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Temeljna načela|Uvodni del - Temeljna načela]] * [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Socialistična federativna republika Jugoslavija|Prvi del - Socialistična federativna republika Jugoslavija]] * [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Družbena ureditev|Drugi del - Družbena ureditev]] * [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Odnosi v federaciji ter pravice in dolžnosti federacije|Tretji del - Odnosi v federaciji ter pravice in dolžnosti federacije]] * [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Organizacija federacije|Četrti del - Organizacija federacije]] * [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Sprememba ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije|Peti del - Sprememba ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije]] * [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Prehodne in končne določbe|Šesti del - Prehodne in končne določbe]] 27 1513 2006-08-03T03:13:48Z Romanm 7 [[Ustavni zakon za izvedbo ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|Ustavni zakon]] <div class="floatright" style="border: 1px solid #ffaacc; padding: 0.5em; background-color: #fff4fa"> <center>'''[[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|Ustava SFRJ]]'''</center> [[Odlok o razglasitvi ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|Ustavni odlok]]<br> [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|Predgovor in vsebina]]<br> [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Temeljna načela|Temeljna načela]]<br> [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Socialistična federativna republika Jugoslavija|I. SFRJ]]<br> [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Družbena ureditev|II. Družbena ureditev]]<br> [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Odnosi v federaciji ter pravice in dolžnosti federacije|III. Odnosi v federaciji]]<br> [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Organizacija federacije|IV. Organizacija federacije]]<br> [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Sprememba ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije|V. Sprememba ustave]]<br> [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Prehodne in končne določbe|VI. Prehodne in končne določbe]]<br> [[Ustavni zakon za izvedbo ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|Ustavni zakon]]<br> </div> 28 1511 2006-08-02T05:15:52Z Romanm 7 /* IX */ »« {{Ustava SFRJ 1974}} <center><big>'''UVODNI DEL</big></center> <center><big>'''TEMELJNA NAČELA'''</big></center> ==I== Izhajajoč iz pravice vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve, so se narodi Jugoslavije na podlagi svobodno izražene volje v skupnem boju vseh narodov in narodnosti v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji v skladu s svojimi zgodovinskimi težnjami, zavedajoč se, da je nadaljnja krepitev bratstva in enotnosti skupni interes, skupaj z narodnostmi, s katerimi živijo, združili v zvezno republiko svobodnih in enakopravnih narodov in narodnosti in ustvarili socialistično zvezno skupnost delovnih ljudi - Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, v kateri v interesu vsakega naroda in vsake narodnosti posebej in vseh skupaj uresničujejo in zagotavljajo: * socialistične družbene odnose, ki temeljijo na samoupravljanju delovnih ljudi, in varstvo socialističnega samoupravnega sistema; * nacionalno svobodo in neodvisnost; * bratstvo in enotnost narodov in narodnosti; enotne interese delavskega razreda in solidarnosti delavcev in vseh delovnih ljudi; * svoboščine in možnosti za vsestranski razvoj človekove osebnosti in za zbliževanje ljudi ter narodov in narodnosti, v skladu z njihovimi interesi in težnjami pri ustvarjanju čedalje bogatejše kulture in civilizacije socialistične družbe; * združevanje in usklajevanje prizadevanj za razvoj materialne osnove socialistične družbe in blaginje ljudi; * sistem družbenoekonomskih odnosov in enotne temelje političnega sistema, s katerimi se zagotavljajo skupni interesi delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter enakopravnost narodov in narodnosti; * združevanje lastnih hotenj z naprednimi težnjami človeštva. Delovni ljudje ter narodi in narodnosti uresničujejo svoje suverene pravice v socialističnih republikah in v socialističnih avtonomnih pokrajinah v skladu z njihovimi ustavnimi pravicami in - kadar to v skupnem interesu določa ta ustava - v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Delovni ljudje, narodi in narodnosti odločajo v federaciji po načelih sporazumevanja republik in avtonomnih pokrajin, solidarnosti in vzajemnosti, enakopravne udeležbe republik in avtonomnih pokrajin v organih federacije skladno s to ustavo ter po načelu odgovornosti republik in avtonomnih pokrajin za lasten razvoj in za razvoj socialistične skupnosti kot celote. ==II== Socialistična družbena ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije temelji na oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in na odnosih med ljudmi kot svobodnimi in enakopravnima proizvajalci in ustvarjalci, ki jim delo služi izključno za zadovoljevanje njihovih osebnih in skupnih potreb. Temelj teh odnosov je družbenoekonomski položaj delovnega človeka, ki mu zagotavlja: da s tem; ko dela s sredstvi v družbeni lastnini ter neposredno in enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi v združenem delu odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije v pogojih in odnosih medsebajne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti, uresničuje svoj osebni materialni in moralni interes in pravico, da uživa rezultate svojega živega in minulega dela in pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka, da na tej podlagi najpopolneje zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in da razvija svoje delovne in druge ustvarjalne sposobnosti. Skladno s tem so nedotakljiva podlaga človekovega položaja in njegove vloge: * družbena lastnina produkcijskih sredstev, ki izključuje vrnitev kakršnegakoli sistema izkoriščanja človeka in ki z odpravljanjem odtujenosti delavskega razreda in delovnih ljudi od produkcijskih sredstev in drugih pogojev za delo zagotavlja samoupravljanje delovnih ljudi v proizvodnji in v delitvi proizvoda dela ter usmerjanje razvoja družbe na samoupravnih temeljih; * osvoboditev dela kot preraščanje zgodovinsko pogojenih družbenoekonomskih neenakosti in odvisnosti ljudi pri delu, ki se zagotavlja z odpravljanjem nasprotja med delom in kapitalom in kakršnihkoli oblik mezdnih odnosov, z vsestranskim razvojem proizvajalnih sil, z večanjem produktivnosti dela, s skrajševanjem delovnega časa, z razvijanjem in uporabo znanosti in tehnike, z zagotavljanjem čedalje višje izobrazbe za vse in z dviganjem kulture delovnih ljudi; * pravica do samoupravljanja, na podlagi katere vsak delovni človek enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi odloča o svojem delu, pogojih za delo in o rezultatih dela, o lastnih in skupnih interesih in o usmerjanju družbenega razvoja, uresničuje oblast in upravlja druge družbene zadeve; * pravica delovnega človeka, da uživa sadove svojega dela in materialnega napredka družbene skupnosti po načelu: »Vsak po svojih sposobnostih - vsakemu po njegovem delu«, in njegova dolžnost, da zagotavlja razvoj materialne osnove za svoje in družbeno delo in da prispeva k zadovoljevanju drugih družbenih potreb; * ekonomska, socialna in osebna varnost človeka; solidarnost in vzajemnost vsakogar do vseh in vseh do vsakogar; ki temeljita na zavesti delovnih ljudi, da lahko svoje trajne interese uresničujejo samo po teh načelih; * svobodna pobuda pri razvijanju proizvodnje in drugih družbenih in osebnih dejavnosti v korist človeku in družbeni skupnosti; * demokratični politični odnosi, ki omogočajo človeku, da uresničuje svoje interese, pravico do samoupravljanja ter druge pravice, da razvija svojo osebnost z neposredno dejavnostjo v družbenem življenju, zlasti v organih samoupravljanja, v družbenopolitičnih organizacijah in drugih družbenih organizacijah in društvih ki jih sam ustanavlja in po njih vpliva na razvijanje družbene zavesti in na širjenje možnosti za svojo dejavnost in za uresničevanje svojih interesov in pravic; * enakost pravic, dolžnosti in odgovornosti ljudi v skladu z ustavnostjo in zakonitostjo. Družbenoekonomski in politični sistem izhaja iz takega položaja človeka in je namenjen človeku in njegovi vlogi v družbi. Nasprotna družbenoekonomskemu in političnemu sistemu, ki ga določa ta ustava, je vsaka oblika upravljanja proizvodnje in drugih družbenih dejavnosti ter vsaka oblika delitve, ki bi - kot birokratska samovolja, tehnokratska uzurpacija in privilegiji, temelječi na monopolnem upravljanju produkcijskih sredstev, ali kot prilaščanje družbenih sredstev na skupinskolastninski podlagi in v drugih oblikah privatizacije teh sredstev ali kot zasebnolastniška ali partikularistična sebičnost - pačila družbene odnose, ki temeljijo na takem človekovem položaju, kakor tudi vsaka druga oblika, ki bi delavski razred omejevala pri uresničevanju njegove zgodovinske vloge v družbenoekonomskih in političnih odnosih ter pri organiziranju oblasti zanj in za vse delovne ljudi. ==III== Družbena lastnina kot izraz socialističnih družbenoekonomskih odnosov med ljudmi je osnova svobodnega združenega dela in vladajočega položaja delavskega razreda v proizvodnji in v družbeni reprodukciji v celoti, kot tudi osnova z lastnim delom pridobljene osebne lastnine ki je namenjena za zadovoljevanje človekovih potreb in interesov. Produkcijska sredstva v družbeni lastnini kot skupna neodtujljiva osnova družbenega dela in družbene reprodukcije so namenjena izključno delu za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb in interesov delovnih ljudi ter razvijanju materialne osnove socialistične družbe in socialističnih samoupravnih odnosov. Produkcijska sredstva v družbeni lastnini, s sredstvi za razširjeno reprodukcijo vred, neposredno upravljajo združeni delavci, ki z njimi delajo, v lastnem interesa in v interesu delavskega razreda ter socialistične družbe. Pri uresničevanju te družbene funkcije so združeni delavci odgovorni drug drugemu in socialistični skupnosti kot celoti. Z družbeno lastnino produkcijskih sredstev in drugih delovnih-sredstev je vsakomur zagotovljeno, da se pod enakimi pogoji vključi v združeno delo z družbenimi sredstvi in da si pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi s svojim delom pridobiva dohodek za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb. Izhajajoč iz tega, da nihče nima lastninske pravice na družbenih produkcijskih sredstvih, si ne more nihče - ne družbenopolitična skupnost ne organizacija združenega dela ne skupina občanov ne posameznik - na nikakršni lastninskopravni podlagi prilaščati proizvoda družbenega dela, niti ne more upravljati družbenih produkcijskih in delovnih sredstev in ne razpolagati z njimi in tudi samovoljno določati pogojev za delitev Človekovo delo je edina podlaga za prilaščanje proizvoda družbenega dela in za upravljanje družbenih sredstev. O delitvi dohodka na del, ki je namenjen za razširjanje materialne osnove družbenega dela, in na del, ki je namenjen za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi, v skladu z načelom delitve po delu odločajo delovni ljudje, ki ta dohodek ustvarjajo, v skladu z medsebojno odgovornostjo in solidarnostjo ter v skladu z družbeno določenimi osnovami in merili za pridobivanje in delitev dohodka. Sredstva, namenjena za obnavljanje in razširja.nje materialne osnove družbenega dela, so skupna osnova za ohranjanje in razvoj družbe - za družbeno reprodukcijo, ki jo na podlagi samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje v vseh oblikah združevanja dela in sredstev ter v medsebojnem sodelovanju organizacij združenega dela. Osnova vseh oblik združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije ter samoupravne integracije združenega dela je temeljna organizacija združenega dela kot osnovna oblika združenega dela, v kateri uresničujejo delavci neodtujljivo pravico, da pri delu z družbenimi sredstvi odločajo o svojem delu, pogojih za delo in o rezultatih svojega dela. Ko dosegajo rezultate skupnega dela kot vrednost na trgu v pogojih socialistične blagovne proizvodnje, delavci z neposrednimi povezovanjem, s samoupravnim sporazumevanjem in z družbenim dogovarjanjem svojih organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in s planiranjem dela in razvoja integrirajo družbeno delo, izpopolnjujejo celotni sistem socialističnih družbenoekonomskih odnosov in obvladujejo stihijsko delovanje trga. Denarni in kreditni sistem sta sestavni del odnosov v družbeni reprodukciji ki temeljijo na samoupravljanju delavcev v združenem delu z družbenimi sredstvi; ves dohodek, dosežen v teh odnosih je neodtujljiv del dohodka temeljnih organizacij združenega dela. Zaradi medsebojne odvisnosti proizvodnega; prometnega in finančnega področja združenega dela kot delov enotnega sistema družbene reprodukcije urejajo delavci v organizacijah združenega dela svoje medsebojne odnose v družbeni reprodukciji in sodeluje,jo tako da je delavcem v proizvodnji zagotovljeno: da odločajo o rezultatih lastnega živega in minulega dela v celoti teh odnosov. Delovni ljudje zagotavljajo zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov na področju izobraževanja, znanosti kulture, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti kot delov enotnega procesa družbenega dela tako da svobodno menjavajo in združujejo svoje delo z delom delavcev v organizacijah združenega dela na teh področjih. Svobodno menjavo dela uresničujejo delovni ljudje neposredno, prek organizacij združenega dela in v okviru samoupravnih interesnih skupnosti ali prek njih. S takimi odnosi se delavcem v teh dejavnostih zagotavlja enak,družbenoekonomski položaj; kot ga imajo drugi delavci v združenem delu. Za popolnejše, smotrnejše in organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov v družbenih dejavnostih in v določenih dejavnostih materialne proizvodnje ustanavljajo delovni ljudje skupaj z delavci v organizacijah združenega dela teh dejavnosti- samoupravne interesne skupnosti, V katerih svobodno menjavajo delo in neposredno urejajo odnose skupnega pomena. Delavci in delovni ljudje ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi za zadovoljevanje določenih svojih osebnih in skupnih potreb in interesov z združevanjem sredstev po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Delovni ljudje, ki samostojna opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela. Kmetje, ki uživajo s to ustavo določeno lastninsko pravico na obdelovalnem zemljišču, imajo pravico in dolžnost izkoriščati to zemljišče za pospeševanje kmetijske proizvodnje v lastnem interesu in v interesu socialistične skupnosti. Sodalistična skupnost podpira kmete pri večanju produktivnosti njihovega dela -in pri svobodnem združevanju v zadruge in druge oblike združevanja zaradi zboljševanja njihovih delovnih pogojev in življenjskih razmer. Za organizirano vključevanje kmetov v socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose in za pospeševanje kmetijske proizvodnje se zagotavljajo pogoji za njen razvoj na podlagi dražbenih sredstev in družbenega dela; pa tudi pogoji za združevanje kmetov in za njihovo sodelovanje z organizacijami združenega dela po načelih prostovoljnosti in enakopravnosti: Da bi se ustvarjala materialna osnova za enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije; izenačevali materialni pogoji za družbeno življenje in dela delovnih ljudi in kar najbolj skladno razvijalo gospodarstvo kot celota, se v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji v splošnem interesu posveča posebna pozornost hitrejšem razvoju proizvajalnih sil v gospodarsko manj razvitih republikah in avtonomnih pokrajinah ter v ta namen zagotavljajo potrebna sredstva in sprejemajo drugi ukrepi. Da bi zboljševali svoje delovne pogoje in življenjske razmere, ustvarjali podlago za njihovo stabilnost in kar najpopolneje izrabljali možnosti za razvoj proizvajalnih sil družbe in za povečanje produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela, da bi na tej podlagi razvijali socialistične samoupravne odnose ter obvladovali stihijsko delovanje trga, delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih kot tudi v družbenopolitičnih skupnostih na podlagi znanstvenih spoznanj in nanje oprtih ocen razvojnih možnosti, usklajujejo s planiranjem svojega dela in razvoja odnose v družbeni reprodukciji in usmerjajo razvoj družbene proizvodnje in drugih družbenih dejavnosti s svojimi, na samoupravni osnovi določenimi skupnimi interesi in cilji. ==IV== V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji pripada vsa oblast delavskemu razredu skupaj z vsemi delovnimi ljudmi mesta in vasi. Za zgraditev družbe kot svobodne skupnosti proizvajalcev razvijajo delavski razred in vsi delovni ljudje socialistično samoupravno demokracijo kot posebno obliko diktature proletariata, in to zagotavljajo: * z revolucionarnim odpravljanjem in z ustavno prepovedjo sleherne oblike družbenoekonomskih in političnih odnosov in organizacij, ki bi temeljili na razrednem izkoriščanju in lastninskem monopolu, in vsakršnega političnega delovanja za vzpostavitev takih odnosov; * z uresničevanjem samoupravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih kot tudi v družbenopolitičnih skupnostih in v družbi nasploh ter z medsebojnim povezovanjem in sodelovanjem teh organizacij in skupnosti; * s svobodnim in enakopravnim samoupravnim urejanjem medsebojnih odnosov ter z usklajevanjem skupnih in splošnih interesov delovnih ljudi in njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti s samoupravnim sporazumevanjem in z družbenim dogovarjanjem; * z odločanjem delovnih ljudi pri uresničevanju oblasti in pri upravljanju drugih družbenih zadev v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegacijah in delegatih v organih upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, kot tudi po delegacijah in delegatih v organih upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, kot tudi po delegacijah v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in v drugih organih samoupravljanja; * z obveščanjem delovnih ljudi o vseh vprašanjih ki so pomembna za njihov družbenoekonomski položaj in za kar najbolj popolno in kvalificirano odločanje pri izvrševanju funkcij oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev; * z javnostjo dela vseh organov oblasti in samoupravljanja ter nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij; * z osebno odgovornostjo nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, z odgovornostjo organov oblasti in samoupravljanja, z zamenljivostjo nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij ter z omejevanjem njihove ponovne izvolitve in imenovanja za določene funkcije; * s kontrolo delavcev in drugih delovnih ljudi in sploh z družbenim nadzorstvom nad delom nosilcev samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih; * z uresničevanjem in varstvom ustavnosti in zakonitosti; * z družbenopolitično dejavnostjo socialističnih sil, organiziranih v družbenopolitične organizacije; * s svobodnimi in vsestranskimi dejavnostmi ljudi. Samoupravljanje delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ha v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih je osnova enotnega sistema samoupravljanja in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Da bi si zagotovili pogoje za življenje in delo ter družben razvoj in da bi ustvarili socialistično skupnost, uresničujejo delovni ljudje skupne interese, izvršujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve v občini kot samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti in v drugih družbenopolitičnih skupnostih s povezovanjem svojih organizacij združenega dela tez drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, z delovanjem družbenopolitičnih organizacij, s samoupravnim sporazumevanjem, z družbenim dogovarjanjem in delovanjem skupščin kot skupnih organov vseh ljudi, njihovih organizacij in skupnosti. Z ustavo določene funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev izvršujejo v družbenopolitičnih skupnostih skupščine družbenopolitičnih skupnosti kot izvoljene in zamenljive delegacije delovnih ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnost h ter družbenopolitičnih organizacijah in drugi skupščinam odgovorni organi. Da bi bili delovni ljudje in vse organizirane socialistične sile kar najbolj udeleženi pri uresničevanju oblasti in pri upravljanju drugih družbenih zadev in da bi se usklajevali njihovi skupni in splošni družbeni interesi, obravnavajo organi družbenopolitičnih skupnosti pobude, mnenja in predloge družbenopolitičnih organizacij, zavzemajo do njih stališča in sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami. Delavski razred in vsi delovni ljudje zagotavljajo tudi po državni oblasti s splošno obveznimi normami socialistične družbene odnose, razvoj družbe in upravljanje družbenih zadev na samoupravnih temeljih; varujejo svoboščine in pravice človeka in občana, socialistične samoupravne odnose in samoupravne pravice delovnih ljudi, rešujejo družbene konflikte in varujejo z ustavo določeni red. Samoupravni položaj in pravice delovnega človeka v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravni položaj delovnih ljudi v občini, svobodno samoupravno združevanje, dejavnost, in ustvarjalnost delovnih ljudi, enakopravnost narodov in narodnosti ter svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana, določene s to ustavo, so temelj, meja in smer uresničevanja pravic in dolžnosti družbenopolitičnih skupnosti pri izvrševanju funkcije oblasti: Delovni ljudje, občani, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije ter družbenopolitične skupnosti s svojimi dejavnostmi uresničujejo družbeno samozaščito kot funkcijo samoupravne družbe zato: da varujejo ustavno ureditev, samoupravne Pravice delovnih ljudi ter druge pravice in svoboščine človeka in občana, varujejo družbeno premoženje in zagotavljajo osebno in premoženjska varnost delovnih ljudi in občanov ter svoboden družbeni razvoj. Za uresničevanje in usklajevanje svojih interesov in samoupravnih pravic v skladu s splošnimi interesi socialistične družbe ter za opravljanje določenih družbenih zadev in za razvijanje raznovrstnih dejavnosti se delovni ljudje in občani svobodno združujejo v družbenopolitične in druge družbene organizacije in društva kot sestavni del socialističnega samoupravnega sistema. Družbenopolitične organizacije so kot oblika svobodnega političnega organiziranja delovnih ljudi na razrednih socialističnih temeljih dejavnik razvoja in varstva socialistične samoupravne družbe. ==V== Svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana, ki jih določa ta ustava, so neločljiv del in izraz socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov, v katerih se človek osvobaja vsakršnega izkoriščanja in samovolje ter s svojim delom ustvarja možnosti za vsestranski razvoj in svobodno izražanje ter varstvo svoje osebnosti in za spoštovanje človekovega dostojanstva, Svoboščine in pravice človeka in občana so omejene samo z enakimi svoboščinami in pravicami drugih in z interesi socialistične družbe. Socialistična družba zagotavlja pogoje za kar najpopolnejše uresničevanje in varstvo svoboščin in pravic, ki jih določa ta ustava. Vsakršna dejavnost, ki bi kratila te svoboščine in pravice človeka in občana, bi bila v nasprotju z interesi socialistične družbe. Izobraževanje, znanost in kultura so bistven dejavnik razvoja socialistične družbe, večje produktivnosti dela, razvoja ustvarjalnih sil ljudi in vsestranskega razvoja osebnosti, humaniziranja socialističnih samoupravnih odnosov in splošnega napredka družbe; zato socialistična skupnost zagotavlja svobodo ustvarjanja in ustvarja možnosti za razvoj in napredek izobraževanja ter znanstvenega, kulturnega in umetniškega ustvarjanja, da bi se kar najuspešneje razvijale ustvarjalne sposobnosti delovnih ljudi, socialistični družbeni odnosi in svobodna in humana osebnost. Vzgoja in izobraževanje temeljita na dosežkih sodobne znanosti in zlasti na marksizmu, kot osnovah znanstvenega socializma, in naj usposabljata delovne ljudi za delo in samoupravljanje ter jih vzgajata v duhu pridobitev socialistične revolucije, socialistične etike, samoupravnega demokratizma, socialističnega patriotizma, bratstva in enotnosti; enakopravnosti narodov in narodnosti in socialističnega internacionalizma. Delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih si na temeljih solidarnosti in vzajemnosti ter socialističnega humanizma zagotavljajo ekonomsko in socialno varnost in ustvarjajo čedalje ugodnejše možnosti za življenje in delo in za razvoj vsestranske osebnosu delovnega človeka. Ti cilji socialne politike se uresničujejo z nenehnim zboljševanjem in izenačevanjem življenjskih razmer in delovnih pogojev, s tem, da se na temeljih solidarnosti in vzajemnosti premagujejo razlike, ki izvirajo iz materialne nerazvitosti in drugih neenakih možnosti za življenje in delo, izenačujejo možnosti za izobraževanje in delo ter onemogočajo In odpravljajo socialne razlike, ki ne izvirajo iz uporabe načela delitve po delu. Socialistična družbena skupnost zagotavlja materialne in druge pogoje za uresničevanje pravic borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev, ki se jim zagotavlja socialna varnost. Za varstvo in zboljševanje človekovega okolja zagotavljajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti in socialistična družba možnosti za ohranitev razvoj naravnih in drugih vrednot človekovega okolja, ki so pomembne za zdravo, varno in ustvarjalno življenje in delo sedanjega in prihodnjih rodov. ==VI== Delovni ljudje in občani ter narodi in narodnosti Jugoslavije so odločeni, da vse svoje sile usmerijo v ustvarjalno delo v miru in v graditev svoje samoupravne socialistične skupnosti. Zato si dosledno prizadevajo za politiko miru in so proti agresiji, vojni in agresivnim pritiskom katerekoli vrste. Da bi si zagotovili miren razvoj in socialistično graditev, so pripravljeni z vsemi silami in sredstvi, ki so jim na razpolago, z oboroženim bojem in z drugimi oblikami splošnega ljudskega odpora varovati in braniti svojo svobodo, neodvisnost, suverenost, teritorialno neokrnjenost in socialistični samoupravni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. V ta namen organizirajo in razvijalo splošno ljudsko obrambo kot neločljiv del socialistične samoupravne družbene ureditve, zavedajoč se, da sta obrambna sposobnost družbe in pripravljenost države za obrambo večji, možnost agresije pa manjša, kolikor bolj razvita je splošna ljudska obramba kot oblika in vsebina obrambne organiziranosti družbene skupnosti. Krepitev obrambne sposobnosti države je sestavni del politike miru in enakopravnega mednarodnega sodelovanja. Splošna ljudska obramba v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji je enoten sistem organiziranja, pripravljanja in udeležbe federacije, republik avtonomnih pokrajin, občin organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti. samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij delovnih ljudi in občanov v oboroženem boju in v vseh drugih oblikah odpora ter pri izvrševanju drugih nalog, ki so pomembne za obrambo države. V splošni ljudski obrambi je oboroženi boj odločilna oblika upiranja agresiji. Oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije so nosilec oboroženega boja in tvorijo enotno celoto. Vrhovno vodstvo in poveljevanje oboroženim silam zagotavljata enotnost in nedeljivost oboroženega boja. ==VII== V prepričanju, da sta miroljubna koeksistenca in aktivno sodelovanje enakopravnih držav in narodov; ne glede na razlike v njihovi družbeni ureditvi neogiben pogoj za mir in družbeni napredek v svetu, opira Socialistična federativna republika Jugoslavija svoje mednarodne odnose na načela spoštovanja nacionalne suverenosti in enakopravnosti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav, socialističnega internacionalizma in reševanja mednarodnih sporov po mirni poti: V svojih mednasodnih odnosih se Socialistična federativna republika Jugoslavija ravna po načelih ustanovne listine Združenih narodov, izpolnjuje svoje mednarodne obveznosti in aktivno sodeluje v mednarodnih organizacijah, ki jim pripada. Pri uresničevanju teh načel se Socialistična federativna republika Jugoslavija zavzema: * za vzpostavitev in razvoj vseh oblik mednarodnega sodelovanja, ki prispevajo k utrjevanju miru, h krepitvi vzajemnega spoštovanja, enakopravnosti in prijateljstva med nasodi in državami ter k njihovemu zbliževanju, za kar najširšo in kar najbolj svobodno menjavo materialnih in duhovnih dobrin, za svobodo medsebojnega obveščanja in za razvijanje drugih odnosov, ki prispevajo k uresničevanju skupnih gospodarskih, kulturnih in drugih interesov držav, narodov in ljudi, posebej pa k razvoju demokratičnih in socialističnih odnosov v mednarodnem sodelovanju in sploh k družbenemu napredku, za preseganje blokovske razdelitve sveta, za zavračanje sile ali grožnje s silo v mednarodnih odnosih ter za resnično splošno in popolno razorožitev; * za pravico vsakega naroda, da si svobodno določa in gradi svojo družbeno in politično ureditev po poteh in s sredstvi, ki jih sam izbira; * za pravico naroda do samoodločbe in nacionalne neodvisnosti in za njegovo pravico, da bije za te cilje osvobodilni boj; * za spoštovanje pravic nacionalnih manjšin, vštevši pravice delov jugoslovanskih narodov; ki žive kot nacionalne manjšine v drugih državah; * za mednarodno podporo narodom, ki bijejo pravičen boj za svojo nacionalno neodvisnost in osvoboditev iz imperializma, kolonializma in vseh drugih oblik nacionalnega zatiranja in podrejanja; * za razvoj takega mednarodnega sodelovanja, ki zagotavlja enakopravne ekonomske odnose na svetu, suvereno razpolaganje z nacionalnimi naravnimi bogastvi in ustvarjanje možnosti za hitrejši razvoj manj razvitih držav; * za spoštovanje splošno priznanih norm mednarodnega prava. Ko se Socialistična federativna republika Jugoslavija zavzema za vsestransko politično, ekonomsko, znanstveno in kulturno sodelovanje z drugimi narodi in državami, zastopa kot socialistična skupnost narodov stališče, da mora to sodelovanje prispevati k ustvarjanju tistih demokratičnih oblik povezovanja držav narodov in ljudi ki ustrezajo interesom ljudstva in družbenemu napredku, in je v tem pogledu odprta skupnost. Vsi organi, organizacije in posamezniki se morajo v mednarodnih ekonomskih. političnih, kulturnih in drugih odnosih ter v svojih odnosih z organi in organizacijami v tujini ravnati po teh načelih zunanje politike in mednarodne dejavnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije ter se zavzemati za njihovo uresničevanje. ==VIII== Zveza komunistov Jugoslavije, pobudnik in organizator narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije in zavestni nosilec teženj in interesov delavskega razreda, je po zakonitosti zgodovinskega razvoja postala organizirana vodilna idejna in politična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi pri graditvi socializma in pri uresničevanju solidarnosti delovnih ljudi ter bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Zveza komunistov Jugoslavije je s svojim usmerjevalnim idejnim in političnim delom v sistemu socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti za varstvo in za nadaljnji razvoj socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov. posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti in je za to odgovorna. Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je nastala v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji kot prostovoljna in demokratična fronta delovnih ljudi in občanov ter vseh organiziranih socialističnih sil s komunistično partijo na čelu in se dalje gradila v razvijajoči se socialistični samoupravni družbi, je najširši temelj njihove družbenopolitične dejavnosti v socialističnem samoupravnem sistemu. V Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije uresničujejo delovni ljudje in občani. Zveza komunistov Jugoslavije kot vodilna idejna in politična sila, druge družbenopolitične organizacije in vse organizirane socialistične sile politično in akcijsko enotnost socialističnih sil, usmerjajo družbeni razvoj na temeljih oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter v ta namen: * obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja, usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj, usmerjanja družbenega razvoja, uresničevanja pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, uresničevanja enakopravnosti narodov in narodnosti ter razvoja socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov, predlagajo rešitve družbenih vprašanj in dajejo smernice svojim delegatom v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti: * določajo skupne programe družbene dejavnosti in skupna merila za volitve delegacij v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in za volitve delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij v samoupravnih organizacijah in skupnostih, kandidatov za delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in kandidatov za samoupravne, javne in druge družbene funkcije v družbenopolitičnih skupnostih; obravnavajo splošna vprašanja kadrovske potitike in vzgoje kadrov ter določajo merila za izbiranje kadrov; * spremljajo delo organov oblasti in organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti ter nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, izražajo o tem svoja mnenja, opravljajo družbeno nadzorstvo nad njihovim delom in ga presojajo, zlasti glede na zagotovitev javnosti dela in odgovornosti pri delu; * ustvarjajo možnosti za vsestransko udeležbo mladine in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju; * zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in občanov in svoj vpliv na družbena sistem informiranja in na uresničevanje vloge tiska in drugih oblik javnega obveščanja in komuniciranja; * se borijo za humane odnose med ljudmi, za razvijanje socialistične demokratične zavesti ter pravil socialističnega načina življenja kot tudi za odpravljanje pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih samoupravnih demokratičnih družbenih odnosov ali jim kakorkoli drugače škodujejo. Družbenopolitične skupnosti so dolžne v mejah svojih pravic in dolžnosti zagotavljati Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugostavije materialne in druge možnosti za uresničevanje njenih funkcij, določenih z ustavo. Delavci, prostovoljno organizirani v sindikat kot najširšo organizacijo delavskega razreda, se borijo: za tak položaj delavskega razreda, kot ga določa ustava; za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov in odločilno vlogo delavcev pri upravljanju družbene reprodukcije; za uresničevanje interesov in samoupravnih in drugih pravic delavcev na vseh področjih dela in življenja, za zagotavljanje enakopravnosti delavcev pri združevanju dela in sredstev, pridobivanju in delitvi dohodka in pri določanju skupnih meril za delitev po rezultatih dela; za samoupravno povezovanje in združevanje različnih področij družbenega dela; za razvijanje proizvajalnih sil družbe in večjo produktivnost dela, za samoupravno usklajevanje posamičnih, skupnih in splošnih družbenih interesov; za višjo izobrazbo in usposabljanje delavcev za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij; za demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate v organe upravljanja organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in kandidatov za delegacije v teh organizacijah in skupnostih in delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti; za kar najširšo udeležbo delavcev pri izvrševanju funkcij oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev; za uresničevanje interesov delavskega razreda v kadrovski politiki, za varstvo pravic delavcev; za zagotavljanje socialne varnosti in razvoj življenjskega standarda delavcev kot tudi za razvijanje in krepitev solidarnosti in za večjo razredno zavest in odgovornost samoupravljavcev. Sindikat daje pobudo za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, neposredno sodeluje pri tem sporazumevanju in dogovarjanju in daje organom upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, skupščinam družbenopolitičnih skupnosti ter drugim državnim in družbenim organom predloge za urejanje vprašanj, ki se nanašajo na materialni in družbeni položaj delavskega razreda. ==IX== Družbenoekonomski in politični sistem in drugi odnosi, ki jih določa ta ustava, so usmerjeni v razširjanje pogojev za nadaljnji razvoj socialistične družbe, za premagovanje protislovij v njej in za tak družbeni napredek, ki bo na podlagi vsestranske razvitosti proizvajalnih sil, visoke produktivnosti dela, obilja proizvodov in vsestranskega razvoja človeka kot svobodne osebnosti omogočil razvoj takih družbenih odnosov, v katerih se bo uresničevalo načelo komunizma: »Vsak po svojih sposobnostih - vsakemu po njegovih potrebah«. V ta namen so organi samoupravljanja, državni organi, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije, delovni ljudje in občani neposredno poklicani, da z vso svojo dejavnostjo: * širijo in krepijo materialno osnovo družbe in življenja posameznikov, s tem da razvijajo proizvajalne sile, večajo produktivnost dela in nenehno razvijajo socialistične samoupravne odnose; * ustvarjajo razmere, v katerih se bodo odpravljale družbenoekonomske razlike med umskim in fizičnim delom in v katerih bo postalo človeško delo čedalje popolnejši izraz ustvarjalnosti in človekove osebnosti; * širijo in razvijajo vse oblike samoupravljanja in socialističnega samoupravnega demokratizma, zlasti na področjih, na katerih prevladujejo funkcije politične oblasti, omejujejo prisilo in ustvarjajo pogoje za njeno odpravo ter gradijo med ljudmi odnose, ki temeljijo na zavesti o skupnih interesih, na socialistični etiki in na svobodni človekovi ustvarjalnosti; * prispevajo k uresničevanju človekovih svoboščin in pravic, k humanizaciji družbenega okolja in človekove osebnosti, h krepitvi solidarnosti in človečnosti med ljudmi ter k spoštovanju človekovega dostojanstva; * razvijajo v skladu z naprednimi težnjami človeštva vsestransko sodelovanje in zbliževanje z vsemi narodi, da se ustvari svobodna skupnost vseh narodov na svetu. ==X== Ta del ustave izraža temeljna načela socialistične samoupravne družbe in njenega napredka ter je podlaga in smer za razlago ustave in zakonov kakor tudi za delovanje vseh in vsakogar. 29 1503 2006-07-18T09:35:33Z Romanm 7 /* 7. člen */ tn. {{Ustava SFRJ 1974}} <center><big>'''PRVI DEL'''</big></center> <center><big>'''SOCIALISTIČNA FEDERATIVNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA'''</big></center> ====1. člen==== [[:w:sl:Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistična federativna republika Jugoslavija]] je zvezna [[:w:sl:država|država]] kot državna skupnost prostovoljno združenih [[:w:sl:narod|narodov]] in njihovih socialističnih republik ter socialističnih avtonomnih pokrajin Kosova in Vojvodine v sestavi Socialistične republike Srbije, ki temelji na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, ter [[:w:sl:socializem|socialistična]] samoupravna [[:w:sl:demokracija|demokratična]] skupnost delovnih ljudi in občanov ter enakopravnih narodov in [[:w:sl:narodnost]]i. ====2. člen==== [[Slika:SFRYugoslaviaNumbered.png|thumb|200px|right|Republike in pokrajini SFRJ]] Socialistično federativno republiko Jugoslavijo sestavljajo: Socialistična republika [[:w:sl:Bosna in Hercegovina|Bosna in Hercegovina]] (1), Socialistična republika [[:w:sl:Črna gora|Črna gora]] (4), Socialistična republika [[:w:sl:Hrvaška|Hrvatska]] (2), Socialistična republika [[:w:sl:Makedonija|Makedonija]] (3), [[:w:sl:Socialistična republika Slovenija|Socialistična republika Slovenija]] (6) in Socialistična republika [[:w:sl:Srbija|Srbija]] (5), kot tudi Socialistična avtonomna pokrajina [[:w:sl:Kosovo|Kosovo]] (5a) in Socialistična avtonomna pokrajina [[:w:sl:Vojvodina|Vojvodina]] (5b), ki sta v sestavi Socialistične republike Srbije. ====3. člen==== Socialistična republika je država, ki temelji na suverenosti naroda ter na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, in socialistična samoupravna demokratična skupnost delovnih ljudi in občanov ter enakopravnih narodov in narodnosti. ====4. člen==== Socialistična avtonomna pokrajina je avtonomna socialistična samoupravna demokratična družbenopolitična skupnost, ki temelji na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, v kateri delovni ljudje in občani, narodi in narodnosti uresničujejo svoje suverene pravice; kadar v skupnem interesu delovnih ljudi in občanov narodov in narodnosti republike kot celote tako določa ustava Socialistične republike [[:w:sl:Srbija|Srbije]], pa tudi v tej republiki. ====5. člen==== Ozemlje Socialistične federativne republike Jugoslavije je enotno in ga sestavljajo ozemlja socialističnih republik. Ozemlje republike se ne more spremeniti brez privolitve republike, ozemlje avtonomne pokrajine pa tudi ne brez privolitve avtonomne pokrajine. Meja Socialistične federativne republike Jugoslavije se ne more spremeniti brez soglasja vseh republik in avtonomnih pokrajin. Meja med republikama se sme spremeniti samo po njunem sporazumu; če gre za mejo avtonomne pokrajine, pa še z njenim soglasjem. ====6. člen==== [[Slika:SFRY_coa.png|125px|right|Grb SFRJ]] [[:w:sl:Grb Socialistične federativne republike Jugoslavije|Grb Socialistične federativne republike Jugoslavije]] je polje, obdano z žitnim klasjem. Klasje je spodaj povezano z modrim trakom, na katerem je datum [[:w:sl:29. november|29. XI.]] [[:w:sl:1943|1943]]. Med vrhovi klasja je rdeča peterokraka zvezda. V sredini polja je šest poševno položenih plamenic, katerih plameni se zlivajo v en plamen. ====7. člen==== [[Slika:SFRY_flag_large.png|125px|right|Zastava SFRJ]] [[:w:Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] je sestavljena iz treh barv: modre, bele in rdeče; z rdečo peterokrako zvezdo na sredi. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave se vrste vodoravno od zgoraj navzdol po temle redu: modra, bela in rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino zastave. Zvezda ima pravilno peterokrako obliko in zlat (rumen) rob. Središče zvezde se krije s točko, v kateri se sekata diagonali zastave. Gornji krak zvezde sega do polovice v modro barvo zastave, tako da imata dolnja kraka zvezde ustrezno mesto na rdeči barvi zastave. ====8. člen==== Socialistična federativna republika Jugoslavija ima [[:w:sl:Hej Slovani|himno]]. ====9. člen==== Glavno mesto Socialistične federativne republike Jugoslavije je [[:w:sl:Beograd|Beograd]]. 30 53 2006-06-12T21:45:03Z Romanm 7 /* 10. člen */ interwiki na Wikipedijo {{Ustava SFRJ 1974}} <center><big>'''DRUGI DEL'''</big></center> <center><big>'''DRUŽBENA UREDITEV'''</big></center> ==I. poglavje - Družbenoekonomska ureditev== ===1. Položaj človeka v združenem delu in družbena lastnina=== ====10. člen==== Socialistična družbenoekonomska ureditev [[:w:sl:Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] temelji na svobodnem združenem delu s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, ter na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v družbeni reprodukciji v celoti. ====11. člen==== Delo in rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka. Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobivati materialnih in drugih koristi z izkoriščanjem tujega dela Nihče ne sme na nikakršen način onemogočati in ne omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter o pogojih in rezultatih svojega dela. ====12. člen==== Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela in z združenim delom doseženi dohodek, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, naravna bogastva in dobrine v spolni rabi so družbena lastnina. Nihče ne more pridobiti lastninske pravice na družbenih sredstvih, ki so pogoj za delo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ali materialna osnova za uresničevanje funkcij samoupravnih interesnih skupnosti ali drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti. Družbena sredstva se ne morejo uporabljati za prilaščanje tujega presežnega dela, niti ne za to, da bi omogočala tako prilaščanje ====13. člen==== Delavec v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, ima pravico dela z družbenimi sredstvi kot neodtujljivo pravico, da dela s temi sredstvi. da bi zadovoljeval svoje osebne in družbene potrebe, in da svobodno in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu odloča o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela. Pravice, obveznosti in odgovornosti glede razpolaganja, uporabe in upravljanja družbenih sredstev urejata ustava in zakon skladno z naravo in namenom teh sredstev. ====14. člen==== Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je zajamčeno, da pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela, in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, in si pridobiva osebni dohodek. Temeljna organizacija združenega dela je osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. Protiustaven je vsak akt in vsako dejanje, s katerim bi bile kršene te pravice delavcev. ====15. člen==== Ko delavci v združenem delu uresničujejo pravico dela z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo, povečujejo in zboljšujejo ter svoje delovne obveznosti vestno izpolnjujejo. Delavci v združenem delu si ne morejo pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi pridobivati materialnih koristi in drugih prednosti, ki ne temeljijo na njihovem delu. ====16. člen==== Delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo svojega dela z delom delovnih ljudi, katerih potrebe in interese na teh področjih zadovoljujejo. Svobodno menjavo svojega dela uresničujejo delavci teh organizacij združenega dela neposredno z delovnimi ljudmi katerih potrebe in interese zadovoljujejo, ali po njihovih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih oziroma v okviru samoupravnih interesnih skupnosti. Delavci organizacij združenega dela družbenih dejavnosti dosegajo s svobodno menjava dela enak družbenoekonomski položaj kot ga imajo delavci organizacij združenega dela in drugih dejavnosti. Po načelih svobodne menjave dela pridobivajo dohodek tudi delavci organizacij združenega dela v drugih dejavnostih, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti podlaga za usklajevanje dela in potreb in ne podlaga za vrednotenje rezultatov dela. ====17. člen==== O celotnem dohodku kot rezultatu skupnega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in celotnega družbenega dela, doseženem v različnih oblikah združevanja dela in sredstev na podlagi delovanja tržnih zakonitosta in na samoupravni podlagi družbeno določenih pogojev za pridobivanje dohodka; odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu s svojimi ustavnimi pravicami in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in do družbene skupnosti v celoti. Dohodek, ki ga skupaj dosežejo temeljne organizacije združenega dela z združevanjem dela in sredstev, razdelijo v celoti med seboj glede na delež, ki so ga k njemu prispevale; in sicer po merilih, ki jih določijo s samoupravnim sporazumom. V temeljni organizaciji združenega dela doseženi dohodek je materialna osnova za pravico delavcev, da odločajo o pogojih svojega dela in o delitvi dohodka ter da pridobivajo osebni dohodek. ====18. člen==== Del dohodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih pogojih ali je rezultat izjemnih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnosti za prtdobivanje dohodka, se skladno s samoupravnim sporazumom in zakonom uporablja za razvoj organizacije združenega dela, v kateri je bil dosežen, ali za razvoj materialne osnove združenega dela v občini in republiki oziroma avtonomni pokrajini. Odločanje o delu dohodka, ki se uporablja za razvoj materialne osnove združenega dela v občini ali v republiki oziroma avtonomni pokrajini, temelji na samoupravnih osnovah. ====19. člen==== Delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporejajo dohodek za svojo osebno in skupno porabo; za razširjanje materialne osnove združenega dela in za rezerve. Delavci razporejajo za celotno osebno in skupno porabo del dohodka, sorazmeren njihovemu prispevku, ki so ga dali k dohodku s svojim delom in vlaganjeni družbenih sredstev kot minulega dela. ====20. člen==== Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, ustrezen rezultatom njegovega dela in osebnemu prispevku, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije. ====21. člen==== Delavci v temeljni organizaciji združenega dela določajo osnove in merila za razporejanje dohodka ter osnove in merila za delitev sredstev, namenjenih za njihove osebne dohodke. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela določajo z delavci v drugih organizacijah združenega dela skupne osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Če se z razporejanjem dohodka oziroma delitvijo sredstev za osebne dohodke rušijo razmerja, ki ustrezajo načelu delitve po delu, ali nastajajo motnje v družbeni reprodukciji, se lahko z zakonom določijo ukrepi, s katerimi se zagotavlja enakopravnost delavcev pri uveljavljanju načela delitve po delu oziroma s katerimi se preprečujejo ali odpravljajo motnje v družbeni reprodukciji. ====22. člen==== Vsakemu delavcu v združenem delu z družbenimi sredstvi so zajamčeni iz dela osebni dohodek in druge pravice najmanj v višini oziroma obsegu, ki mu zagotavljajo materialno in socialno varnost. Višino zajamčenega osebnega dohodka in obseg drugih zajamčenih pravic ter način njihovega uresničevanja določajo samoupravni sporazum družbeni dogovor in zakon glede na splošno stopnjo produktivnosti celotnega družbenega dela in splošne razmere okolja, v katerem delavec dela in živi. ====23. člen==== Z zakonom se lahko pod pogoji, ki jih določa ustava, začasno omeji razpolaganje delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela z delom sredstev družbene reprodukcije ali določi obvezno združevanje dela teh sredstev za financiranje določenih nujnih potreb družbene reprodukcije. Z obveznim združevanjem dela sredstev družbene reprodukcije ni mogoče delavcem temeljne organizacije združenega dela trajno odvzeti pravic glede teh sredstev ====24. člen==== Organizacija združenega dela oziroma druga družbena pravna oseba odgovarja za svoje obveznosti z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolaga. ====25. člen==== Organizaciji združenega dela in drugi družbeni pravni osebi se smejo za ustrezno odškodnino in po postopku, ki ju predpisuje zakon,odvzeti ali omejiti pravice, ki jih imata glede nepremičnin ter posameznih premičnin, in druge pravice v družbeni lastnini, vendar samo, če to zahtevajo na podlagi zakona ugotovljene potrebe po natrtnem urejanju prostora ali graditvi objektov družbenega pomena ali kakšen drug z zakonom določen splošni interes. Za odvzete pravice glede zemljišč ali drugih naravnih bogastev ima organizacija združenega dela oziroma druga družbena pravna oseba pravico do odškodnine samo za delo in sredstva, ki jih je vložila v zemljišče ali drugo naravno bogastvo. Če je zemljišče ali drugo naravno bogastvo pogoj za delo, ima organizacija združenega dela oziroma druga družbena pravna oseba pravico do odškodnine, ki ji zagotavlja, da se ta pogoj ne bo poslabšal. ====26. člen==== Delavcem temeljne organizacije združenega dela, ki uporablja pri svojem poslovanju sredstva drugih organizacij združenega dela, te pa imajo iz tega naslova pravico do deleža pri skupaj doseženem dohodku, se v okviru teko doseženega dohodka zagotavljajo sredstva za njihovo osebno in skupno porabo v skladu s skupnimi osnovami in mertli, ki veljajo v organizacijah združenega dela; kot tudi sredstva za razširitev materialne osnove dela, ki ustrezajo njihovemu prispevku k skupaj doseženemu dohodku. Merila za ugotavljanje prispevka k skupaj doseženemu dohodku se določajo s samoupravnim sporazumom v skladu z enotnimi načeli o združevanju sredstev, ki jih določa zvezni zakon. Organizacije združenega dela; ki združijo sredstva; ne morejo na tej podlagi pridobiti pravice do trajnega deleža od dohodka organizacije združenega dela, ki piri svojem poslovanju uporablja ta sredstva. Pravica do deleža pri skupaj doseženem dohodku iz združitve sredstev ugasne, ko so organizaciji združenega dela poleg ustreznega deleža pri skupaj doseženem dohodku vrnjena tudi sredstva, ki je z njihovo združitvijo tako pravico pridobila, oziroma ko po samoupravnem sporazumu preneha pravica do povračila združenih sredstev. ====27. člen==== Organizacija združenega dela lahko pri svojem poslovanju uporablja sredstva tujih oseb pod pogoji in v mejah, ki jih določa zvezni zakon. Delavci organizacije združenega dela, ki uporablja sredstva, katera so vložile tuje osebe, imajo enake družbenoekonomske in druge samoupravne pravice kot delavci organizacij združenega dela, ki uporabljajo pri svojem poslovanju sredstva drugih domačih organizacij združenega dela. Tuja oseba, ki je vložila sredstva v organizacijo združenega dela v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, je lahko udeležena pri njenem dohodku samo v mejah in pod pogoji, ki veljajo za medsebojnarazmerja domatih organizacij združenega dela. Pravic tuje osebe glede sredstev, ki jih je vložila v organizacijo združenega dela v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ni mogoče zmanjšati z zakonom ali z drugim predpisom, potem ko začne veljati pogodba, v kateri so te pravice določene. ====28. člen==== Za razširitev materialne osnove dela lahko organizacije združenega dela zbirajo denarna sredstva občanov in jim poleg vračila teh sredstev zagotovijo za vložena sredstva še obresti ali druge na podlagi zakona določene ugodnosti. ====29. člen==== Delavci, ki v organizaciji združenega dela opravljajo administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela skupnega pomena za več organizacij v njeni sestavi, delavci, ki opravljajo taka dela v kmetijski ali drugi zadrugi, kot tudi delavci v organizaciji poslovnega združevanja, banki in zavarovalni skupnosti, oblikujejo delovno skupnost. Delavci v taki delovni skupnosti se lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, organizirajo v organizacijo združenega dela. Delavci, ki v organizaciji združenega dela opravljajo druga dela skupnega pomena za več organizacij v njeni sestavi, ter delavci, ki opravljajo taka dela za kmetijsko ali drugo zadrugo, oblikujejo delovno skupnost, če niso izpolnjeni z ustavo določani pogoji, da se organizirajo v temeljno organizacijo združenega dela. Delavci teh delovnih skupnosti imajo pravico do sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z osnovami in merili za delitev, ki veljajo v organizacijah združenega dela, ter druge samoupravne pravice delavcev v organizacijah združenega dela v skladu z naravo dela, ki ga opravljajo, in v skladu s skupnimi interesi, zaradi katerih so bile te delovne skupnosti ustanovljene. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev teh delovnih skupnosti in uporabnikov njihovih storitev se urejajo s samoupravnim sporazumom, medsebojna razmerja delavcev v delovni skupnosti pa z njihovimi samoupravnimi akti v skladu s tem samoupravnim sporazumom. ====30. člen==== Delavci delovnih skupnosti, ki opravljajo dela za samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti in njihova združenja, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije, društva in organe družbenopolitičnih skupnosti, imajo pravico do sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in z družbeno določenimi osnovami in merili za delitev ki veljajo za organizacije združenega dela. Imajo tudi druge samoupravne pravice v skladu z naravo dela, ki ga opravljajo, ter v skladu z družbeno in politično odgovornostjo, ki jo imajo za izvrševanje svojih funkcij in nalog organizacije, skupnosti in organi, za katere opravljajo dela. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev teh delovnih skupnosti ter organizacij, skupnosti in organov, za katere opravljajo dela, se urejajo s samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo v skladu z zakonom. Na te delovne skupnosti se ne morejo prenašati pravice, pooblastila in odgovornosti organizacij, skupnosti in organov, za katere opravljajo dela. Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti se urejajo z zakonom; kadar to dopušča narava dejavnosti organov, pa tudi s samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo med delovno skupnostjo in temi organi ter s samoupravnimi akti delovne skupnosti: Aktivne vojaške osebe in civilne osebe, ki so v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, uresničujejo ustrezne pravice v skladu z zveznim zakonom in v skladu z naravo dejavnosti in značajem oboroženih sil. ====31. člen==== Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, imajo v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela. Delovni ljudje, ki opravljajo katero od teh dejavnosti, lahko združujejo svoje delo in ustanavljajo začasne ali trajne delovne skupnosti, ki imajo v osnovi enak položaj kot organizacije združenega dela in v katerih imajo delovni ljudje v osnovi enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo delavci v organizacijah združenega dela. Zakon določa pogoje, pod katerimi ti delovni ljudje in njihove delovne skupnosti uresničujejo svoje pravice in izpolnjujejo svoje obveznosti, in pogoje, pod katerimi lahko pri opravljanju teh dejavnosti uporabljajo družbena sredstva in jih upravljajo. Zakon tudi določa, kako delovni ljudje sodelujejo z organizacijami združenega dela in kako so udeleženi pri ustvarjanju pogojev za delo v teh organizacijah in pri razpolaganju z rezultati svojega dela, izraženimi v skupaj doseženem dohodku. ====32. člen==== Delavci organizacij združenega dela skrbijo skupaj in enakopravno po načelih vzajemnosti in solidarnosti za nenehno zboljševanje življenjskih razmer delavcev s tem, da v ta namen izločajo sredstva in jih združujejo, in na drug način. Organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti so dolžne po načelih vzajemnosti in solidarnosti dajati gospodarsko in drugo pomoč organizacijam združenega dela, ki zaidejo v izjemne gospodarske težave, in sprejeti ukrepe za njihovo sanacijo, če je to v skupnem interesu organizacij združenega dela oziroma v družbenem interesu. Organizacija združenega dela zagotavlja sama ali sporazumno z drugimi organizacijami združenega dela po načelih vzajemnosti in solidarnosti sredstva za zaposlovanje, prekvalifikacijo in uresničevanje pridobljenih pravic delavcev, če njihovo delo pri njej ni več potrebno ali če organizacija v njeni sestavi neha delati. Če zaradi tehnoloških ali drugih izboljšav, ki prispevajo k večji produktivnosti dela in k večjemu uspehu organizacije delavčevo delo v temeljni organizaciji združenega dela ni več potrebno, delavec ne more izgubiti lastnosti delavca te organizacije, dokler se mu ne zagotovi drugo delovno mesto, ki ustreza njegovim sposobnostim in kvalifikacijam. Z zakonom se lahko določi obveznost združevanja sredstev v te namene in za zaposlovanje sploh ter predpišejo pogoji za uporabo teh sredstev. ====33. člen==== Delavci v združenem delu prispevajo sredstva za splošne z ustavo določene družbene potrebe, ki jih zadovoljujejo v družbenopolitičnih skupnostih, s tem, da plačujejo tem skupnostim iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov davke in druge davščine v skladu z namenom oziroma s cilji, za katere so namenjena z davki in drugimi davščinami pridobljena sredstva. Obveznosti plačevanja davkov in drugih davščin družbenopolitičnim skupnostim se določajo po tem, koliko zmore gospodarstvo v skladu z doseženo stopnjo produktivnosti celotnega družbenega dela ter a potrebami materialnega in družbenega razvoja, ki ustrezajo možnostim gospodarstva in dolgoročnim interesom družbe za razvoj proizvajalnih sil, zagotoviti zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev ter potreb razširjene reprodukcije. Te obveznosti se določajo tudi po tem, koliko zmore organizacija združenega dela v skladu s splošnimi obveznostmi gospodarstva ter z rezultati dela in uspehi, ki jih doseže, zagotoviti zadovoljevanje teh potreb. Ta načela veljajo tudi, kadar družbenopolitične skupnosti s svojimi akti začasno omejijo razpolaganje s sredstvi, ki jih upravljajo delavci v organizacijah združenega dela, ali naložijo obvezno združevanje teh sredstev. ===2. Združevanje dela in sredstev družbene reprodukcije=== ====34. člen==== Svoje delo in sredstva družbene reprodukcije v temeljnih organizacijah združenega dela delavci svobodno združujejo v delovnih organizacijah in drugih oblikah združevanja dela in sredstev. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v raznih oblikah združevanja dela in sredstev urejajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom, pri čemer se v vseh teh razmerjih zagotavljajo delavcem z ustavo zajamčene pravice. ====35. člen==== Delovna organizacija je samostojna samoupravna organizacija delavcev. povezanih s skupnimi interesi pri delu in organiziranih v temeljne organizacije združenega dela v njeni sestavi ali neposredno povezanih z enotnim delovnim procesom. Delovno organizacijo lahko ustanovijo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbene pravne osebe. Pod pogoji in na način, ki jih določa zakon; lahko ustanovijo delovno organizacijo delovni ljudje, da uresničujejo svojo pravico do dela ali zadovoljujejo svoje potrebe po proizvodih in storitvah te organizacije. Delovno organizacijo lahko v skladu z zakonom ustanovijo tudi civilne pravne osebe. Delovni ljudje oziroma civilne pravne osebe, ki ustanovijo organizacijo združenega dela in vložijo vanjo svoja sredstva, imajo lahko do te organizacije iz teh sredstev samo pravice, kot jih imajo občani, od katerih organizacije združenega dela zbirajo sredstva za razširitev materialne osnove svojega dela. Zakon lahko predpiše; da za opravljanje določenih dejavnosti delovni ljudje in civilne pravne osebe ne morejo ustanavljati delovnih organizacij. Delovne organizacije imajo enak položaj, delavci v njih pa enake družbenoekonomske in druge samoupravna pravice in odgovornosti, ne glede na to, kdo je delovno organizacijo ustanovil. ====36. člen==== Delavci v delu delovne organizacije, ki je delovna celota, v katerem se da rezultat njihovega skupnega dela samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu in v katerem lahko delavci uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice, imajo pravico in dolžnost organizirati tak del delovne organizacije v temeljno organizacijo združenega dela: Delavci v delovni organizaciji, ki nima pogojev, da bi se posamezni njeni deli organizirali v temeljne organizacije združenega dela, uresničujejo v delovni organizaciji vse pravice, ki jih imajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela: Družbenoekonomske in druge samoupravne odnose v temeljni organizaciji združenega dela urejajo njen statut in drugi samoupravni akti skladno z ustavo in zakonom. Če je bil v zvezi z organiziranjem temeljne organizacije združenega dela sprožen spor, se dotlej, dokler spor ni končan, proti volji delavcev, ki so sklenili organizirati temeljno organizacijo združenega dela, ne morejo spremeniti pravice, obveznosti in odgovornosti, ki so jih imeli do dneva sprejetja sklepa, o katerem teče spor. ====37. člen==== Delavci imajo pravico temeljno organizacijo združenega dela v kateri delajo, izločiti iz sestave delovne organizacije. Temeljna organizacija združenega dela, ki se izloča, je dolžna sporazumno z drugimi temeljnimi organizacijami združenega dela in z delovno organizacijo kot celoto urediti način in pogoje za izpolnitev svojih obveznosti, ki jih je do njih prevzela do izločitve: ter jim povrniti z izločitvijo nastalo škodo. Delavci ne morejo svoje temeljne organizacije združenega dela izločiti iz sestave delovne organizacije, če bi to v nasprotju s splošnim interesom bistveno otežilo ali onemogočilo delo drugim temeljnim organizacijam v delovni organizaciji oziroma delovni organizaciji kot celoti. ====38. člen==== Delovne organizacije se lahko združujejo v razne oblike sestavljenih organizacij združenega dela, temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije pa v skupnosti in druge oblike združevanja organizacij združenega dela, v katerih uresničujejo določene skupne interese. Zakon ali odlok skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, lahko pod pogoji, ki jih določa ustava, predpiše obvezno združevanje določenih vrst organizacij združenega dela v skupnosti, v katerih se v spočnem interesu zagotavlja enotnost sistema dela na ustreznih področjih. ====39. člen==== Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge družbene pravne osebe lahko s samoupravnim sporazumom ustanovijo banko kot posebno organizacijo za opravljanje kreditnih in drugih bančnih poslov ter v njej skupaj z drugimi osebami združujejo sredstva za uresničevanje skupnih interesov, ki jih imajo pri zagotavljanju denarnih sredstev za opravljanje, razširjanje in pospeševanje dejavnosti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, in za uresničevanje drugih skupnih interesov. Družbene pravne osebe upravljajo poslovanje banke, ki posluje z njihovimi sredstvi. Sredstva, ki jih banka doseže, po poravnavi stroškov poslovanja in izločitvi sredstev za delovno skupnost banke, razporejajo te družbene pravne osebe med seboj. Družbene pravne osebe imajo pravico upravljati določene zadeve banke v njeni enoti, ki posluje z njihovimi sredstvi Družbenopolitična skupnost ne more hiti ustanoviteljica banke in je tudi ne more upravljati. Medsebojna razmerja družbenih pravnih oseb, ki z njihovimi sredstvi banka posluje, upravljanje banke in poslovanje banke urejajo samoupravni sporazum o ustanovitvi banke, njen statut in zakon. ====40. člen==== Poslovanje finančnih organizacij ki se ustanavljajo zaradi zbiranja hranilnih vlog in upravljanje teh organizacij ter poslovanje bank, ki se nanaša na zbiranje hranilnih vlog, ureja zakon v skladu z enotnimi načeli kreditnega sistema. Pravice občanov, da na podlagi hranilnih vlog soodločajo o poslovanju teh finančnih organizacij in da poleg dogovorjenih obresti pridobijo še druge določene ugodnosti, ureja zakon. ====41. člen==== V organizacijah združenega dela, ki se poleg drugih dejavnosti ukvarjajo tudi z bančnim ali podobnim poslovanjem, imajo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge družbene pravne osebe glede tega poslovanja v načelu enake pravice, kot jih imajo družbene pravne osebe v banki, ki posluje z njihovimi sredstvi. Če se v organizaciji združenega dela organizira notranje bančno ali podobno poslovanje, se za tako poslovanje uporabljajo načela, ki veljajo za poslovanje bank. ====42. člen==== Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbene pravne osebe lahko s samoupravnim sporazumnim ustanovijo skupnost za zavarovanje premoženja in oseb pred enakimi oziroma sorodnimi vrstami rizika oziroma škode ali več različnimi vrstami rizika oziroma škode in v njej skupaj z drugimi osebami po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujejo sredstva za zavarovanje premoženja in oseb in za odvrnitev ali zmanjšanje neugodnega učinka vzrokov, ki lahko povzročijo tako škodo. V zavarovalni skupnosti, v kateri se združujejo sredstva za zavarovanje premoženja ali oseb pred več različnimi vrstami rizika oziroma škode, oblikujejo zavarovanci, ki združujejo sredstva za zavarovanje pred enakimi ali sorodnimi vrstami rizika oziroma škode, posebne rizične skupnosti in združujejo sredstva v posebne zavarovalne sklade za tovrstno škodo. Zavarovanci v rizičnih skupnostih določajo sporazumno z drugimi zavarovanci v isti zavarovalni skupnosti, pod katerimi pogoji se lahko sredstva skladov, namenjena za poravnavanje obveznosti pri škodi ene vrste; uporabljajo za poravnavanje obveznosti pri škodi drugih vrst. Družbene pravne osebe, ki združujejo sredstva v zavarovalni skupnosti oziroma rizični skupnosti, upravljajo poslovanje teh skupnosti. Medsebojna razmerja družbenih pravnih oseb; ki združujejo sredstva v zavarovalni skupnosti, upravljanje te skupnosti in njeno poslovanje urejajo samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, njen statut ali kakšen drug samoupravni akt in zakon. Občani in civilne pravne osebe - zavarovanci soupravljajo zavarovalno skupnost oziroma rizično skupnost in uresničujejo v njej druge pravice v skladu s statutom zavarovalne skupnosti in z zakonom. ====43. člen==== Razmerja med organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev, ter proizvodnimi in drugimi organizacijami, s katerimi poslujejo, temeljijo na načelih sodelovanja ter samoupravnega združevanja dela in sredstev v okviru tega sodelovanja. Te organizacije uveljavljajo po načelih enakopravnosti medsebojni vpliv na poslovno in razvojno politiko, prevzemajo skupni riziko, zagotavljajo skupno odgovornost za razširjanje materialne osnove in za večanje produktivnosti dela v proizvodnji in prometu ter so udeležene pri dohodku, doseženem s tem sodelovanjem, v sorazmerju s tem, kolikor so k njemu prispevale. Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z izvozom in uvozom, se organizirajo in poslujejo po načelih obveznega sodelovanja med proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela, za katere opravljajo izvoz ali uvoz, in v okviru tega sodelovanja; določajo skupno politiko proizvodnje oziroma druge dejavnosti ter politiko izvoza in uvoza, razporejajo dohodek, dosežen s tem sodelovanjem kot skupni dohodek, ter skupaj prevzemajo riziko tega poslovanja in odgovornost za pospeševanje proizvodnje in prometa v skladu s samoupravnim sporazumom ali pogodbo o sodelovanju. Zvezni zakon ureja, v katerih primerih in pod katerimi pogoji so organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z izvozom in uvozom, s prometom blaga na debelo in z drugimi posli v zvezi s prometom blaga in storitev, ki jih določa zakon, dolžne združevati delo in sredstva s proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela s katerim poslujejo. Zvezni zakon ureja tudi način in obliko združevanja dela in sredstev, način odločanja o skupnem poslovanju ter skupno prevzemanje rizika in določa načela za delitev skupaj doseženega dohodka. Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev za neposredno porabo so dolžne na način, ki ga določa zakon, sodelovati in se o zadevah skupnega pomena dogovarjati s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in z drugimi skupnostmi in organizacijami potrošnikov. ====44. člen==== Organizacija združenega dela sme opravljati dejavnost in vlagati sredstva družbene reprodukcije v tujini pod pogoji in v mejah, ki jih predpisuje zvezni zakon. Pravice in sredstva, ki jih organizacija združenega dela na kakršnikoli podlagi pridobi v tujini, so sestavni del družbenih sredstev, ki jih upravljajo njeni delavci. V organizaciji združenega dela, ki opravlja dejavnost v tujini, imajo delavci, katerih delovna mesta so v tujini, enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot delavci te organizacije v državi. ====45. člen==== Temeljne in druge organizacije združenega dela, njihove skupnosti in druge oblike združevanja organizacij združenega dela, banke skupnosti za zavarovanje premoženja in oseb ter druge finančne organizacije so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih imajo po ustavi zakonu in samoupravnem sporazumu o združitvi oziroma aktu o ustanovitvi. Te organizacije, skupnosti in združenja ter njihove pravice, obveznosti in odgovornosti v pravnem prometu se vpisujejo v register organizacij združenega dela. ====46. člen==== Proti organizaciji združenega dela in skupnosti ali drugemu združenju teh organizacij, v katerih nastanejo bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev, ali ki ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali pa huje oškodujejo družbene interese, se lahko pod pogoji in po postopku, ki jih predpisuje zakon, uporabijo z zakonom določeni začasni ukrepi. Kadar je neogibno, da bi se odpravili taki pojavi, se lahko s temi ukrepi začasno omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev oziroma pravic organizacije ali združenja in njunih organov. ====47. člen==== Če nastane v organizaciji združenega dela spor med delavci posameznih delov organizacije oziroma med delavci in organi organizacije ali med delavci organizacije in organi družbenopolitične skupnosti, ki ga ni bilo mogoče rešiti po redni poti, imajo delavci pravico in dolžnost, da svoje zahteve v zvezi s sporom izrazijo prek sindikalne organizacije. Sindikalna organizacija ima pravico in dolžnost začeti na zahtevo delavcev ali na svojo pobudo postopek za rešitev spora in v tem postopku skupaj z ustreznimi organi upravljanja organizacije združenega dela oziroma z organi družbenopolitične skupnosti določiti osnove in ukrepe za rešitev vprašanj, zaradi katerih je nastal spor. ====48. člen==== Organizacija združenega dela oziroma organizacija postovnega združevanja, ki opravlja gospodarsko dejavnost, se lahko odpravi pod pogoji in postopku, ki jih predpisuje zvezni zakon, če ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje svoje dejavnosti, če dalj časa ne more obnavljati družbenih sredstev, s katerimi posluje in zagotavljati delavcem uresničevanja z ustavo zajamčenih pravic glede njihove materialne in socialne varnosti ali če ne more izpolnjevati drugih z zakonom določenih ali s pogodbo prevzetih obveznosti. Organizacija združenega dela, ki opravlja družbeno dejavnost, se pod pogoji in po postopku. ki jih predpisuje zakon, lahko odpravi, če ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev ali ni več pogojev, da bi še naprej opravljala svojo dejavnost. ====49. člen==== Z zakonom in odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, se lahko določi da so posebnega dražbenege pomena določene dejavnosti ali zadeve organizacij združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, in uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa in v skladu z njim način uresničevanja samoupravnih pravic delavcev. Če zahteva poseben družbeni interes, se lahko z zakonom in odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu uredi način uresničevanja tega interesa v poslovanju organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, kadar je to poslovanje nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij na določenem območju. ====50. člen==== Organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, in njihova poslovna združenja se združujejo v gospodarske zbornice ali druga splošna združenja za skupno pospeševanje dela ali poslovanja, za usklajevanje posebnih, skupnih in splošnih družbenih interesov, za dogovarjanje o planih in programih za delo in razvoj in o samoupravnem urejanju družbenoekonomskih odnosov, za dajanje pobude za sklenitev samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, za izdajanje zakonov in določanje ekonomske politike ter za obravnavanje in urejanje drugih vprašanj skupnega pomena. Za uresničevanje teh ciljev se tudi organizacije združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, lahko združujejo v združenja za posamezne dejavnosti oziroma področja dela in v druga splošna združenja. ===3. Samoupravne interesne skupnosti=== ====51. člen==== Samoupravne interesne skupnosti ustanavljajo delovni ljudje neposredno ali prek svojih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese ter s temi potrebami in interesi usklajevali delo na področju, za katero ustanavljajo interesno skupnost. Pravice, obveznosti in odgovornosti v medsebojnih razmerjih v samoupravni interesni skupnosti urejajo samoupravni sporazum o njeni ustanovitvi, njen statut in drugi samoupravni akti. Za zadovoljevanje svojih potreb in interesov v samoupravnih interesnih skupnostih plačujejo delovni ljudje tem skupnostim prispevke iz svojih osebnih dohodkov in iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v skladu z nameni oziroma v skladu s cilji, za katere so ta sredstva namenjena. ====52. člen==== Delavci in drugi delovni ljudje, ki na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese, ter delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na teh področjih, ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, v katerih uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja in pospeševanja teh dejavnosti in uresničujejo druge skupne interese. Medsebojna razmerja v teh samoupravnih interesnih skupnostih se urejajo tako, da se delavcem in drugim delovnim ljudem. ki v njih združujejo sredstva, zagotavlja pravica odločati o teh sredstvih, delavcem organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju, za katero je bila ustanovljena interesna skupnost, pa pravica, da v svobodni menjavi dela uveljavljajo enak družbenoekonomski položaj kot delavci v drugih organizacijah združenega dela. Na teh temeljih se lahko ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi na drugih področjih družbenih dejavnosti. ====53. člen==== Da bi si zagotovili socialno varnost, ustanavljajo delovni ljudje samoupravne interesne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali drugih oblik socialnega zavarovanja, v katerih združujejo sredstva v ta namen in določajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti in minulega dela svoje skupne in posamične obveznosti do teh skupnosti ter skupne in posamične pravice, ki jih v njih uresničujejo. Na teh temeljih se lahko ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi na drugih področjih, v katerih se uresničujejo določeni skupni interesi z združevanjem sredstev v skupne sklade po načelih vzajemnosti in solidarnosti. ====54. člen==== Delovni ljudje ustanavljajo neposredno in po svojih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih samoupravne interesne skupnosti na stanovanjskem področju, v katerih te organizacije in skupnosti združujejo sredstva za graditev stanovanj, določajo politiko in program te graditve ter skupaj s stanovalci upravljajo stanovanjske hiše in stanovanja, ki so družbena lastnina, in uresničujejo druge skupne interese. Zvezni zakon lahko predvidi ustanovitev posebnih interesnih skupnosti za graditev in upravljanje stanovanj, potrebnih za aktivne vojaške osebe in civilne osebe v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije ter za delavce in funkcionarje zveznih organov. ====55. člen==== Na področjih komunalnih dejavnosti, energetike vodnega gospodarstva, prometa in drugih dejavnosti materialne proizvodnje se lahko ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti organizacij združenega dela s teh področij ter uporabnikov njihovih proizvodov in storitev, v katerih ti uresničujejo skupne interese, določene s samoupravnim sporazumom, če je trajno opravljanje teh dejavnosti nujno za zadovoljevanje potreb določenih uporabnikov. ====56. člen==== Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov imajo delavci in drugi delovni ljudje ter njihove organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so člani samoupravne interesne skupnosti, pravico. da se v interesni skupnosti pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti ali njen statut, organizirajo v temeljno skupnost ali enoto za določeno območje ali za uresničevanje določenih skupnih interesov in da v tej temeljni skupnosti oziroma enoti uresničujejo določene svoje samoupravne pravice in interese. Samoupravne interesne skupnosti se lahko združujejo v širše interesne skupnosti, ustanavljajo zveze in druga združenja interesnih skupnosti in vzpostavljajo druge oblike medsebojnega sodelovanja. Kadar se samoupravna interesna skupnost ustanavija za območje, ki je širše od občine, se lahko za območja občin ustanovijo skupnosti kot deli te samoupravne interesne skupnosti. ====57. člen==== Samoupravne interesne skupnosti in njihove temeljne skupnosti in enote ter združenja samoupravnih interesnih skupnosti so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih imajo po ustavi, zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi interesne skupnosti oziroma združenja interesnih skupnosti in po svojem statutu. ====58. člen==== Kadar so določene dejavnosti oziroma zadeve samoupravne interesne skupnosti posebnega družbenega pomena, se lahko z zakonom oziroma z odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, dotoči obvezna ustanovitev take skupnosti oziroma ustanovi ta skupnost, določijo načela za njeno organizacijo in medsebojna razmerja v njej ter predpiše obveznost plačevanja prispevkov tej skupnosti. Dejavnosti oziroma zadeve, za katere zakon oziroma odlok skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, določa, da so posebnega družbenega pomena, mora samoupravna interesna skupnost opravljati tako, kakor določa zakon oziroma odlok skupščine družbenopolitične skupnosti. ====59. člen==== Če samoupravna interesna skupnost, ki opravlja določene dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, ne odloči o vprašanju od katerega je bistveno odvisno njeno delo, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti pod pogoji in po postopku, kot to predpisuje zakon, s svojo odložitvijo začasno uredi tako vprašanje. Proti samoupravni interesni skupnosti so dovoljeni z zakonom določeni začasni ukrepi v primerih in pod pogoji, ko so taki ukrepi dovoljeni proti organizacijam združenega dela. ===4. Sredstva družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih organizacij=== ====60. člen==== Družbenopolitične organizacije in druge z zakonom določene družbene organizacije lahko pridobivajo sredstva oziroma določene pravice na sredstvih ter ta sredstva kot družbena uporabljajo za uresničevanje svojih ciljev in razpolagajo z njimi v skladu s svojim statutom in zakonom. Te organizacije lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, organizirajo gospodarsko in drugo delavnost v skladu s svojimi cilji in so za uresničevanje teh ciljev lahko udeležene pri dohodku, doseženem s tako dejavnostjo. ===5. Družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov=== ====61. člen==== Kmetu in članu njegovega gospodarstva, ki se ukvarja s kmetovanjem in dela s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, je zajamčena pravica, da uveljavlja z ustavo določen samoupravni položaj v socialističnih družbenoekonomskih odnosih, razpolaga z rezultati svojega dela, zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in si s svojim prispevkom po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavlja socialno varnost. Na podlagi osebnega dela imajo kmetje v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi. Ustrezne pravice in obveznosti imajo kmetje tudi glede združevanja dela in sredstev ter v tržni menjavi in kreditnih razmerjih. ====62. člen==== Kmetje lahko združujejo svoje delo in delovna sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov ali pa jih lahko združujejo z organizacijami združenega dela. Kmetijska zadruga ima v načelu položaj pravice, obveznosti in odgovornosti organizacije združenega dela. Kmetje lahko obdržijo lastninsko pravico na sredstvih. ki jih združijo v kmetijski zadrugi, ali si izgovorijo pravico do vrnitve vrednosti teh sredstev in druge pravice iz njihove združitve v skladu s pogodbo o tej združitvi in s statutom zadruge. Iz dohodka, ki ga kmetijska zadruga doseže s poslovanjem, gre kmetom kateri so v zadrugi združili svoje delo in sredstva, del v sorazmerju s tem, kolikor so k dohodku prispevali s svojim delom in združitvijo sredstev oziroma sodelovanjem z njo. Presežni del dohodka vloži kmetijska zadruga kot družbeno lastnino v svoje sklade in ga uporablja za razširjanje in pospeševanje svoje dejavnosti. ====63. člen==== S tem da kmetje svobodno in enakopravno združujejo svoje delo in delovna sredstva z delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi razširjajo materialno osnovo svojega dela in uporabljajo dosežke splošnega materialnega in družbenega razvoja in na tej podlagi popolneje zadovoljujejo svoje osebne in družbene potrebe ter razvijajo svoje delovne in druge sposobnosti. Kmetje, ki so svoje delo in delovna sredstva neposredno ali po kmetijski zadrugi ali kakšni drugi obliki združevanja kmetov združili z organizacijo združenega dela in z njo trajno sodelujejo, upravljajo v skladu s samoupravnim sporazumom enakopravno z delavci te organizacije skupne zadeve, skupno odločajo o skupaj doseženem dohodku in so udeleženi pri njegovi delitvi v sorazmerju s tem, kolikor so k njemu prispevali. ===6. Samostalno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov=== ====64. člen==== Zajamčena je svoboda samostojnega osebnega dela z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, če opravljanje dejavnosti z osebnim delom ustreza načinu, materialni osnovi in možnostim osebnega dela in če ni v nasprotju z načelom pridobivanja dohodka po delu in z drugimi temelji socialistične družbene ureditve. Zakon ureja pogoje za opravljanje dejavnosti s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, in lastninske pravice na delovnih sredstvih in poslovnih prostorih, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti s samostojnim osebnim delom. Če tako zahteva družbeni interes, se lahko z zakonom določijo dejavnosti, ki se ne morejo opravljati s samostojnim osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov. ====65. člen==== Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov lahko ustanovijo zadrugo in v njej po načelih enakopravnosti združujejo svoje delo in delovna sredstva in skupaj razpolagajo z dohodkom, ki ga doseže zadruga. Zadruga, katero ustanovijo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, ima položaj, pravico, obveznosti in odgovornosti kmetijske zadruge, njeni člani pa imajo enak položaj ter enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot člani kmetijske zadruge. ====66. člen==== Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, lahko v skladu s pogodbo in zakonom združujejo svoje delo in delovna sredstva z organizacijami združenega dela v različnih oblikah kooperacije in v drugih oblikah poslovnega sodelovanja. V okviru tega sodelovanja ti delovni ljudje soupravljajo skupne zadeve, skupno odločajo o skupaj doseženem dohodku in so udeleženi pri njegovi delitvi v sorazmerju s tem, kolikor so k njemu prispevali. ====67. člen==== Delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delam s sredstvi, ki so lastnina občanov, lahko na samoupravni podlagi združi svoje delo in dejovna sredstva z delom drugih v okviru pogodbene organizacije združenega dela. Delovni človek, ki je v pogodbeni organizaciji združenega dela združil svoje delo in sredstva z delom drugih, ima pravico, da kot poslovodja vodi poslovanje pogodbene organizacije in da skupaj z delavci odloča o njenem delu in razvoju. Poslovodji in delavcem v pogodbeni organizaciji druženega dela gredo na podlagi njihovega dela sredstva za osebne in skupne potrebe; poslovodji pa na podlagi sredstev, ki jih je združil, tudi del dohodka v skladu z načeli, ki veljajo za združevanje dela in družbenih sredstev v organizacijah združenega dela. Del dohodka, doseženega v pogodbeni organizaciji združenega dela, ki preostane po izločitvi sredstev za osebne in skupne potrebe poslovodje in delavcev in dela dohodka za poslovodjo iz naslova sredstev, ki jih je združil, je družbena lastnina. Delavci upravljajo na podlagi svojega dela skupaj s poslovodjo ta del dohodka kot družbena sredstva. Pogoje in način ustanovitve in poslovanja pogodbene organizacije združenega dela ter njene pravice, obveznosti in odgovornosti ureja zakon, medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti poslovodje in delavcev pa pogodba v skladu z zakonom. Pogodba ureja tudi način in pogoje združevanja sredstev, ki jih je poslovodja vložil v pogodbeno organizacijo. Poslovodja pogodbene organizacije združenega dela obdrži lastninsko pravico na sredstvih, ki jih je združil v tej organizaciji. Z umikom oziroma izplačilom teh sredstev pa mu prenehajo pravice, ki jih je imel kot poslovodja v pogodbeni organizaciji. ====68. člen==== Zakon določa, v katerih dejavnostih in pod katerimi pogoji sme delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, v skladu z naravo teh dejavnosti in družbenimi potrebami izjemoma in v omejenem obsegu uporabljati dopolnilno delo drugih, ki jih zaposli, ne da bi ustanovil pogodbeno organizacijo združenega dela. Pogodbo o zaposlitvi sklenejo delovni človek in pri njem zaposleni delavci v skladu s kolektivno pogodbo. ki jo skleneta sindikalna organizacija in ustrezna gospodarska zbornica oziroma drugo združenje, v katerem so zastopani delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov. S kolektivno pogodbo so tem delavcem, ustrezno pravicam delavcev v združenem delu zagotovljene pravica do sredstev za osebne in skupne potrebe in druge pravice, ki jim zagotavljajo materialno in socialno varnost. Zakon lahko določi da postane del dohodka ki je rezultat presežnega dela delavcev, zaposlenih pri delovnem človeku, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, družbena lastnina in se uporablja za razvoj. ===7. Družbeno planiranje=== ====69. člen==== Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, imajo pravico in dolžnost, da, opirajoč se na znanstvena spoznanja in na njih temelječe razvojne možnosti in upoštevajoč ekonomske zakonitosti, samostojno sprejemajo plane in programe za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti, da te plane in programe usklajujejo med seboj in z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti ter na tej podlagi zagotavljajo usklajevanje odnosov v celotni družbeni reprodukciji in usmerjanje celotnega materialnege in družbenega razvoja v skladu s skupnimi, na samoupravnih temeljih določenimi interesi in cilji. ====70. člen==== Plani in programi za delo in razvoj temeljnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela, v katerih sestavi so, se sprejemajo in uresničujejo v odnosih sodelovanja in medsebojne odvisnosti, ki izvirajo iz združevanja dela in sredstev v teh organizacijah skladno s samoupravnim sporazumom; pri tem mora biti delavcem zagotovljena pravica, da v temeljnih organizacijah združenega dela odločajo o teh planih in programih. Temeljne in druge organizacije združenega dela, združene v samoupravne interesne skupnosti ali druge samoupravne organizacije in skupnosti, sprejemajo in uresničujejo svoje plane in programe za delo in razvoj v skladu s skupnimi interesi in cilji oziroma v skladu s skupnimi plani in programi, ki jih sporazumno določijo v okviru teh samoupravnih organizacij in skupnosti. Organizacije združenega dela samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti usklajujejo svoje plane in programe za delo in razvoj tudi s plani in programi drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. s katerimi imajo določene skupne interese in cilje, ki izvirajo iz njihovega sodelovanja in medsebojne odvisnosti v družbeni reprodukciji in jih določajo s samoupravnim sporazumom. Medsebojne obveznosti, ki so jih temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti sporazumno določile za uresničevanje skupnega plana, se v času, za katerega je plan določen, ne morejo enostransko razdirati oziroma spreminjati, ====71. člen==== Na podlagi dogovorov o skupnih interesih in ciljih gospodarskega in družbenega razvoja v občini, mestni in regionalni skupnosti, avtonomni pokrajini, republiki in federaciji ter na podlagi planov in programov za delo in razvoj organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kot tudi na podlagi skupaj ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj, sprejemajo družbenopolitične skupnosti svoje družbene plane. Družbeni plani družbenopolitičnih skupnosti določajo skupno razvojno politiko, smernice in okvire za ukrepe ekonomske politike ter za upravne in organizacijske ukrepe, s katerimi se zagotavljajo možnosti za njihovo uresničevanje. ====72. člen==== V planih za delo in razvoj organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti se smejo predvideti investicije ali drugi cilji in naloge oziroma se jih smejo te organizacije in skupnosti lotiti samo, če so na način, ki ga predpisuje zakon, zagotovljeni materialni in drugi potrebni pogoji za njihovo uresničitev. Izvrševanje posebnih nalog za uresničevanje ciljev, ki so določeni v družbenih planih, se sme naložiti določeni organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji in skupnosti kot obveznost samo z njenim soglasjem. Če pa naj bo izvrševanje takih nalog skupna obveznost več organizacij ali skupnosti ali tudi obveznost organov družbenopolitične skupnosti, določijo te organizacije, skupnosti ali organi sporazumno vzajemne pravice in obveznosti ter svojo skupne in posamično odgovornost za izpolnjevanje take obveznosti. Če je v družbenem planu na podlagi skupaj ugotovljenih interesov in zastavljenih razvojnih ciljev določeno, da je izvršitev določenih nalog nujna za družbeno reprodukcijo pa s sporazumom med organizacijami združenega dela ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ni bilo mogoče zagotoviti sredstev in drugih potrebnih pogojev za njihovo izvršitev, se sme z zakonom v skladu z ustavo naložiti obvezna združitev sredstev v ta namen in se smejo predpisati drugi ukrepi za izvršitev teh nalog. ====73. člen==== Zakoni, predpisi in splošni akti, iz katerih izhajajo obveznosti za proračune in sklade družbenopolitičnih skupnosti, ne morejo biti sprejeti, če ni prej organ, ki sprejema ustrezni predpis oziroma akt, ugotovil, da so za obveznosti zagotovljena sredstva. ====74. člen==== Delavci v organizacijah združenega dela in delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihovi organi so odgovorni za uresničevanje planov za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti ter splošnih ciljev in nalog določenih v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti in so dolžni v ta namen ukreniti in storiti, kar je potrebno. Organi družbenopolitičnih skupnosti so odgovorni, da s predpisi in ukrepi, ki jih izdajajo za uresničevanje družbenih planov. zagotovijo splošne možnosti za kar najbolj skladen in stabilen razvoj ter da z njimi kar najpopolneje uskladijo posebne interese in samostojno delovanje organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s skupnimi interesi in razvojnimi cilji, določenimi z družbenimi plani. ===8. Družbeni sistem informiranja, družbeno knjigovodstvo, evidenca in statistika=== ====75. člen==== Z družbenim sistemom informiranja se zagotavlja usklajeno evidentiranje, zbiranje, obdelava in izkazovanje podatkov in dejstev, ki so pomembni za spremljanje, planiranje in usmerjanje družbenega razvoja, ter dostopnost informacij o teh podatkih in dejstvih. Dejavnosti na področju družbenega sistema informiranja so posebnega družbenega pomena. ====76. člen==== Delavci v organizacijah združenega dela in delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter organi teh organizacij in skupnosti, kot tudi organi družbenopolitičnih skupnosti, so dolžni organizirati knjigovodstvo in evidenco o dejstvih, ki so pomembna za delo in odločanje v teh organizacijah in skupnostih. Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti so dolžne dajati organizacijam za družbeno knjigovodstvo, evidenco in statistiko podatke, ki so pomembni za usklajevanje odnosov v družbeni reprodukciji, za usmerjanje razvoja in uresničevanje pravic delovnih ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih, da bi bili obveščeni o pojavih in odnosih, ki so skupnega oziroma splošnega pomena. ====77. člen==== Evidenco in informacijsko-analitične zadeve o razpolaganju z družbenimi sredstvi in nadzorstvo nad pravilnostjo podatkov o razpolaganju s temi sredstvi, nadzorstvo nad zakonitostjo razpolaganja z družbenimi sredstvi in nadzorstvo nad izpolnjevanjem obveznosti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti in druge zadeve družbenega knjigovodstva. ki jih določa zakon, opravlja služba družbenega knjigovodstva. Ta služba opravlja tudi plačilni promet v državi. Služba družbenega knjigovodstva zagotavlja organizacijam združenega dela in drugim družbenim pravnim osebam podatke, na podlagi katerih imajo delovni ljudje in organi samoupravne delavske kontrole vpogled v matertalno stanje in finančno in materialno poslovanje svojih in drugih organizacij in skupnosti. Pri svojem delu je služba družbenega knjigovodstva samostojna. Služba družbenega knjigovodstva dela po zakonu in drugih predpisih in je v mejah svojih pravic in dolžnosti odgovorna za njihovo uporabo. ===9. Lastninskopravna razmerja=== ====78. člen==== Občanom je zajamčena lastninska pravica na predmetih, ki so namenjeni za osebno porabo ali za njihove kulturne in druge osebne potrebe. Občani imajo lahko lastninsko pravico na stanovanjskih hišah in stanovanjih za osebne in družinske potrebe. Stanovanjske hiše in stanovanja ter drugi za osebne potrebe namenjeni predmeti, na katerih ima kdo lastninsko pravico, se smejo uporabljati za pridobivanje dohodka samo na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. ====79. člen==== Zakon določa meje in pogoje, pod katerimi imajo lahko društva in druge civilne pravne osebe lastninsko pravico na nepremičninah in drugih stvareh, ki so namenjene za uresničevanje skupnih interesov njihovih članov ter ciljev, zaradi katerih so bile ustanovljene, kot tudi pogoje, pod katerimi lahko z njimi razpolagajo. ====80. člen==== Kmetom je zajamčena lastninska pravica na kmetijskem obdelovalnem zemljišču ki meri največ deset hektarov na kmečko gospodarstvo. Zakon lahko določi, da sme kmetijsko obdelovalno zemljišče. na katerem imajo kmetje lastninsko pravico, v hribovskih in planinskih krajih meriti več kot deset hektarov na kmečko gospodarstvo. Zakon določa, v katerih mejah in pod katerimi pogoji imajo lahko kmetje lastninsko pravico na drugem zemljišču ter v katerih mejah in pod katerimi pogoji imajo lahko drugi občani lastninsko pravico na kmetijskem in drugem zemljišču. Pogoje in meje, v katerih je mogoče pridobivati lastninsko pravico na gozdovih in gozdnem zemljišču, določa zakon. ====81. člen==== Na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, ki jih v skladu s pogoji in po postopku, kot to določa zakon, določi občina, ne more imeti nihče lastninske pravice. Pogoje, način in čas prenehanja lastninske pravice na zemljišču, na katerem je pred izdajo občinskega odloka imel kdo lastninsko pravico, ter odškodnino za to zemljišče ureja zakon. Način in pogoje za uporabo takega zemljišča določa občina na podlagi zakona. ====82. člen==== Nepremičnine. na katerih ima kdo lastninsko pravico, je mogoče proti pravični odškodnini razlastiti ali to pravico omejiti, če to zahteva na podlagi zakona ugotovljen splošni interes. Zakon določa osnove in merila za pravično odškodnino. Z določitvijo teh osnov in meril ter z njihovo uporabo se ne smejo bistveno poslabšati pogoji za življenje in delo, ki jih je imel na podlagi uporabe nepremičnine lastnik, čigar nepremičnina se razlašča. Pravična odškodnina ne obsega povečane vrednosti nepremičnine, ki je neposredno ali posredno posledica vlaganja družbenih sredstev. ====83. člen==== Lastninsko pravico uresničujejo občani in civilne pravne osebe v skladu z naravo in namenom nepremičnin ter drugih stvari v njihovi lasti in v skladu z družbenim interesom, ki ga določa zakon. Pogoje za promet z zemljišči in drugimi nepremičninami, na katerih ima kdo lastninsko pravico, ureja zakon. ====84. člen==== Lastninska pravica na stvareh, ki so posebnega kulturnega pomena, se sme na podlagi zakona omejiti, če to zahteva splošni interes. 1O. Dobrine splošnega pomena ====85. člen==== Zemljišča gozdovi, vode, vodotoki, morje in morska obala, rude in druga naravna bogastva, dobrine v splošni rabi ter nepremičnine in druge stvari posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena so kot dobrine splošnega pomena pod posebnim varstvom in se uporabljajo pod pogoji in na način, kot to predpisuje zakon. ====86. člen==== Vsako zemljišče, gozd, vodo in vodotok, morje in morsko obalo, rude in druga naravna bogastva je treba izkoriščati v skladu s splošnimi v zakonu določenimi pogoji s katerimi se zagotavljajo njihovo smotrno izkoriščanje, in drugi splošni interesi. Zakon določa način upravljanja gozdov, gozdnih zemljišč in nahajališč rud ter način izkoriščanja gozdov, gozdnih zemljišč in rud. 11. Varstvo in zboljševanje človekovega okolja ====87. člen==== Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja ter preprečevati in odpravljati škodljive posledice, ki z onesnaženjem zraka, tal, vode, vodotokov in morja s hrupom ali kako drugače ogrožajo te vrednote ali spravljajo v nevarnost življenje in zdravje ljudi. ==II. poglavje - Temelji družbenopolitičnega sistema== ===1. Položaj delovnih ljudi v družbenopolitičnem sistemu=== ====88. člen==== Delavski razred in vsi delovni ljudje so nosilci oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev. Delavski razred in vsi delovni ljudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve organizirani v organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter v razredne in druge družbenopolitične in družbene organizacije. ====89. člen==== Delovni ljudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumom in v drugih oblikah osebnega izjavljanja v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegatih v organih upravljanja teh organizacij in skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, po delegacijah in delegatih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov, odgovornih skupščinam. ====90. člen==== Delovni ljudje se organizirajo na samoupravni podlagi v organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in v druge samoupravne organizacije in skupnosti in določajo, katere skupne interese, pravice in dolžnosti v njih uresničujejo. Z ustavo in statutom družbenopolitične skupnosti se določajo skupni interesi in funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev ki jih delovni ljudje, narodi in narodnosti uresničujejo v družbenopolitičnih skupnostih. ====91. člen==== Upravljanje v organizacijah združenega dela krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihova organiziranost morata biti urejeni tako, da delovni ljudje v vsakem delu delovnega procesa in v vsakem delu organizacije oziroma skupnosti odločalo o vprašanjih svojega dela in o drugih interesih, uresničujejo svoje samoupravne pravice in skupne interese in nadzorujejo izvrševanje odločitev in delo vseh organov in služb teh organizacij in skupnosti. ====92. člen==== Funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev v družbenopolitičnih skupnostih opravljajo skupščine in njim odgovorni organi. Sodno funkcijo opravljajo redna sodišča kot organi državne oblasti in samoupravna sodišča. Varstvo ustavnosti je poverjeno ustavnim sodiščem. ====93. člen==== Skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njim odgovorni organi opravljajo svoje funkcije na podlagi in v okviru ustave oziroma statuta in zakona. Državni organi imajo do organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti samo pravice, določene na podlagi ustave. ====94. člen==== Nihče ne more opravljati samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in ne izvrševati javnih pooblastil, če mu jih niso v skladu z ustavo oziroma statutom in zakonom poverili delovni ljudje ali skupščina družbenopolitične skupnosti. ====95. člen==== Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih, javnih ali drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakona oziroma statuta in danih pooblastil in so za njeno izvrševanje odgovorni. Vsi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij so pri opravljanju svojih funkcij pod družbenim nadzorstvom. Vsak izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge družbene funkcije je osebno odgovoren za njeno izvrševanje in je lahko odpoklican sli odstavljen; ima pa tudi pravico odstopiti in odstop obrazložiti. Zakon in samoupravni akti določajo vrste in pogoje odgovornosti nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij kakor tudi način in postopek za uresničevanje njihove odgovornosti. ====96. člen==== Delavec, izvoljen oziroma imenovan za samoupravno, javno ali drugo družbeno funkcijo katere opravljanje zahteva, da začasno preneha delati v organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti, ima pravico, da se po prenehanju funkcije, ki jo je opravljal, vrne na delo v isto organizacijo združenega dela oziroma delovno skupnost na svoje prejšnje delovno mesto ali na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovim sposobnostim in kvalifikacijam. ====97. člen==== Delo državnih organov in organov upravljanja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organov družbenopolitičnih organizacij in društev je javno. Način zagotavljanja javnosti se ureja z zakonom in s samoupravnimi akti. Zakon in samoupravni akti določajo zadeve in podatke, ki pomenijo tajnost ali se ne smejo objavljati. Načelo javnosti se ne sme uresničevati v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon. ===2. Samoupravljanje v organizacijah združenega dela=== ====98. člen==== Samoupravljanje v temeljni organizaciji in drugih organizacijah združenega dela uresničuje delavec enakopravno in v vzajemni odgovornosti z drugimi delavci v organizaciji z odločanjem na zborih delavcev, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja, po delegatih v delavskih svetih, ki jih skupaj z drugimi delavci v organizaciji voli in odpokliče, in z nadzorstvom nad izvrševanjem sklepov in nadzorstvom nad delom organov in služb teh organizacij. Da bi delavec mogel uresničevati svoje samoupravne pravice, ima pravico, da je redno obveščen o poslovanju organizacije in njenem materialno-finančnem stanju, o ustvarjanju in delitvi dohodka in uporabi sredstev v njej ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v organizaciji. ====99. člen==== Temeljna organizacija in druge organizacije združenega dela imajo delavski svet kot organ, ki upravlja delo in poslovanje organizacije oziroma njemu po položaju in funkciji ustrezen organ upravljanja. Temeljna organizacija združenega dela z manjšim številom delavcev nima delavskega sveta. Določene izvršilne funkcije v temeljni organizaciji in v drugih organizacijah združenega dela se lahko poverijo izvršilnim organom delavskega sveta. Organizacije združenega dela, ki združijo delo in sredstva, pa ne organizirajo posebne organizacije, imajo lahko skupen organ za opravljanje zadev skupnega pomena. ====100. člen==== Delavski svet, ki upravlja delo in poslovanje organizacije združenega dela. določa pri opravljanju te funkcije predlog statuta in sprejema druge splošne akte, določa poslovno politiko ter sprejema plan in program za delo in razvoj, določa ukrepe za izvajanje poslovne politike ter plana in programa za delo in razvoj, voli, imenuje in razrešuje izvršilni in poslovodni organ oziroma člane teh organov, skrbi za obveščanje delavcev in opravlja druge zadeve, ki jih določajo samoupravni sporazum, statut in drugi samoupravni akti organizacije. Delavski svet delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela sprejema sklepe, ki se nanašajo na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, v soglasju z vsako od teh organizacij, tako kot določa samoupravni sporazum o združitvi. ====101. člen==== Delavski svet temeljne organizacije združenega dela sestavljajo delegati delavcev iz vseh delov delovnega procesa v tej organizaciji. Sestava delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela mora ustrezati socialni strukturi njene delovne skupnosti. Delavski svet delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela sestavljajo delegati delavcev temeljnih organizacij združenega dela, neposredno izvoljeni na način in po postopku, ki ju določa samoupravni sporazum o združitvi. V delavskem svetu delovne organizacije mora biti zastopana vsaka njena temeljna organizacija združenega dela. Delegati delajo po smernicah delavcev oziroma delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela, ki jih je izvolila, in so jim za svoje delo odgovorni. V statutu temeljne in druge organizacije združenega dela in v samoupravnem sporazumu o združitvi so določene pravice in obveznosti delegatov in njihova odgovornost delavcem oziroma organom upravljanja teh organizacij. ====102. člen==== Način izvolitve ter pogoje in način odpoklica oziroma razrešitve delavskega sveta in izvršilnega organa v organizaciji združenega dela določata samoupravni sporazum o združitvi ali statut organizacije in zakon. Člani delavskega sveta oziroma člani izvršilnega organa ne morejo biti izvoljeni več kot za dve leti. Nihče ne more biti več kakor dvakrat zaporedoma izvoljen v isti delavski svet oziroma izvršilni organ. V delavski svet ne more biti izvoljen delavec, ki je kot individualni poslovodni organ ali kot član kolegijskega poslovodnega organa njemu odgovoren, in tudi ne delavec, ki samostojno opravlja druge s statutom in z zakonom določene vodilne funkcije. ====103. člen==== Vsaka organizacija združenega dela ima poslovodni organ, ki vodi njeno poslovanje, organizira in usklajuje delovni proces v njej ter izvršuje sklepe delavskega sveta in njegovega izvršilnega organa. Organizacijo združenega dela zastopa in predstavlja njen individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa, če statut ali drug samoupravni akt organizacije ne določa drugače. Poslovodni organ je pri delu samostojen in odgovoren delavcem in delavskemu svetu organizacije združenega dela. Individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa je za zakonitost dela in za izpolnjevanje z zakonom predpisanih obveznosti organizacije združenega dela odgovoren tudi družbeni skupnosti. Individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa ima pravico in dolžnost, da v skladu z zakonom zadrži izvršitev aktov delavskega sveta in drugih organov organizacije združenega dela, če meni, da so v nasprotju z zakonom, in o tem obvesti pristojni organ družbenopolitične skupnosti. ====104. člen==== Individualni poslovodni organ in člane kolegijskega poslovodnega organa v organizaciji združenega dela imenuje in razrešuje delavski svet s sklepom. Individualni poslovodni organ imenuje delavski svet po javnem razpisu na predlog razpisne komisije. V temeljnih organizacijah združenega dela, ki jih določa zakon, in v drugih organizacijah združenega dela sestavljajo razpisno komisijo z zakonom določeno število predstavnikov organizacije združenega dela in sindikata ter predstavniki družbene skupnosti, imenovani oziroma izvoljeni skladno z zakonom. Zakon lahko uredi pogoje in način za oblikovanje kolegijskega poslovodnega organa ter pogoje in način za imenovanje njegovih članov. Mandat individualnega poslovodnega organa in članov kolegijskega poslovodnega organa traja največ štiri leta. Ko jim poteče mandat, so lahko vnovič imenovani v isto funkcijo na način, ki ga predpisuje zakon. Zakon določa, pod katerimi pogoji se sme poslovodni organ razrešiti, še preden poteče čas, za katerega je bil imenovan. Razrešitev poslovodnega organe lahko predlagata tudi skupščina občine oziroma druge družbenopolitične skupnosti in sindikalna organizacija. Zakon lahko predpiše posebne pogoje in način imenovanja in razrešitve ter posebne pravice in dolžnosti poslovodnega organa v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena. ====105. člen==== Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo oziroma v sestavljeno organizacijo združenega dela vsebuje določbe: o skupnih zadevah, o koordiniranju delovnega procesa, o usklajevanju planov in programov za delo in razvoj, o združitvi sredstev in njihovem namenu; o sestavi, izvolitvi in delovnem področju skupnih organov upravljanja in njihovih izvršilnih organov, o poslovodnih organih delovne oziroma sestavljene organizacije in o odgovornosti teh organov; o pravicah, obveznostih in odgovornostih delovne skupnosti, ki opravlja dela skupnega pomena za združene organizacije: o medsebojnih razmerjih med temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela in o njihovih pravicah, obveznostih in odgovornosti v pravnem prometu; o postopku za izločitev posameznih temeljnih organizacij iz delovne organizacije oziroma temeljnih in delovnih organizacij iz sestavljene organizacije. Samoupravni sporazum vsebuje tudi druge določbe, ki so pomembne za skupno delo in poslovanje združenih organizacij in za uresničevanje samoupravnih pravic njihovih delavcev. Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo oziroma v sestavljeno organizacijo združenega dela je sklenjen, ko ga spreime večina vseh delavcev v vsaki temeljni organizaciji združenega dela. ====106. člen==== Organizacija združenega dela ima svoj statut: Statut temeljne organizacije združenega dela sprejmejo na predlog delavskega sveta delavci temeljne organizacije združenega dela z večino glasov vseh delavcev. Statut delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela sprejmejo na predlog njenega delavskega sveta delavci združenih temeljnih organizacij z večino glasov vseh delavcev v vsaki od teh organizacij. Statut in drugi samoupravni akti organizacij združenega dela ne smejo biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o združitvi. ====107. člen==== Delavci v temeljni organizaciji in drugih organizacijah združenega dela imajo pravico in dolžnost, da za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic uveljavljajo samoupravno delavsko kontrolo neposredno, po organu upravljanja organizacije in po posebnem organu samoupravne delavske kontrole. Organ samoupravne delavske kontrole nadzira: izvajanje statuta in drugih samoupravnih aktov organizacije ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, izvajanje sklepov delavcev, organov upravljanja ter izvršilnih in poslovodnih organov organizacije in skladnost teh aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev; izpolnjevanje delovnih in samoupravljalskih dolžnosti delavcev, organov in služb organizacije; ali se odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva in razpolaga z njimi; izvajanje načela delitve po delu pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke; uresničevanje in varstvo pravic delavcev v medsebojnih razmerjih pri delu; obveščanje delavcev o vprašanjih, ki so za odločanje in nadzorstvo v organizaciji, ter uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev. Organ samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnost, da z ugotovljenimi pojavi in svojim mnenjem seznanja delavce, organe in v službe organizacije, pri katerih jih je opazil, in organe, ki imajo v organizaciji pravico in dolžnost, da jih odpravijo, kakor tudi da sodeluje z organi družbenega nadzorstva in kontrole. Sestavo, volitve in odpoklic organa samoupravne delavske kontrole ter njegove pravice, dolžnosti in odgovornosti urejajo statut in drugi samoupravni akti organizacije v skladu z zakonom. ====108. člen==== Vsak delavec je osebno odgovoren za vestno opravljanje samoupravljalskih funkcij. Člani delavskega sveta organizacije združenega dela so osebno in materialno odgovorni za sklepe, ki so jih kljub opozorilu pristojnega organa sprejeli mimo svojih pooblastil. Delegati v delavskem svetu delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela so odgovorni delavcem in delavskemu svetu temeljne organizacije, v kateri so bili izvoljeni. Člani kolegijskega izvršilnega organa, individualni poslovodni organ in člani kolegijskega poslovodnega organa so odgovorni za svoje delo delavskemu svetu, ki jih je izvolil oziroma imenoval, in delavcem organizacije združenega dela, v kateri opravljajo svoje funkcije. Osebno so odgovorni za svoje odločitve in za izvrševanje sklepov delavskega sveta in delavcev, kot tudi za resnično, pravočasno in popolno obveščanje delavskega sveta in delavcev. Odgovorni so tudi materialno, če nastane škoda z izvrševanjem sklepov, sprejetih na podlagi njihovih predlogov, če so pri dajanju predlogov prikrili dejstva ali vedoma dali neresnična obvestila delavskemu svetu ali delavcem. Poslovodni organ je v mejah svojih pravic in dolžnosti odgovoren tudi za rezultate poslovanja organizacije ter za organiziranje in usklajevanje delovnega procesa v njej. Odgovornost člana kolegijskega izvršilnega organa, individualnega poslovodnega organa in člana kolegijskega poslovodnega organa je odvisna od njegovega vpliva na sprejetje ali izvrševanje sklepov. Matertalno odgovornost in druge vrste odgovornosti ter pogoje za odgovornost urejata zakon in samoupravni akt organizacije združenega dela. ====109. člen==== Določbe o samoupravljanju v organizacijah združenega dela se uporabljajo tudi za delavce v delovnih skupnostih, ustanovljenih za opravljanje del skupnega pomena za več organizacij združenega dela, v skladu z naravo tega dela in skupnimi interesi, zaradi katerih so bile te delovne skupnosti ustanovljene. ===3. Samoupravljanje v samoupravnih interesnih skupnostih=== ====110. člen==== S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti in z njenim statutom, se urejajo zadeve, ki so skupnega pomena za njene člane, način odločanja o njih, delovno področje, pooblastila in odgovornosti skupščine in drugih organov interesne skupnosti ter druga vprašanja skupnega pomena za delovne ljudi in samoupravne organizacije in skupnosti, organizirane v interesno skupnost. Statut samoupravne interesne skupnosti mora biti v skladu s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi. Zakon lahko določi, da mora samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena, oziroma njen statut potrditi organ družbenopolitične skupnosti. ====111. člen==== Samoupravno interesno skupnost upravlja skupščina. Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delovni ljudje in organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti kot člani interesne skupnosti volijo in odpokličejo. Delegati v skupščini delajo po smernicah članov samoupravne interesne skupnosti, ki so jih izvolili, in so jim za svoje delo odgovorni. V samoupravni interesni skupnosti, ki jo ustanovijo delavni ljudje ter njihove organizacije in skupnosti za zadovoljevanje svojih potreb in interesov in delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju, za katero se ustanavlja interesna skupnost, se skupščina organizira tako, da je zagotovljeno njihovo enakopravno odločanje o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Skupščina lahko poveri določene izvršilne funkcije svojim izvršilnim organom, ki so ji za svoje delo odgovorni. ====112. člen==== Samoupravni sporazum o ustanovitvi in drugi splošni akti samoupravne interesne skupnosti določajo neposredno odgovornost organov upravljanja interesne skupnosti in delegatov v teh organih članom skupnosti; določajo način, kako člani interesne skupnosti nadzorujejo delo organov upravljanja in strokovnih služb, ter način obveščanja njenih članov o delu teh organov in služb in o vprašanjih, ki se obravnavajo in urejajo v interesni skupnosti. ====113. člen==== Kadar ustava ali statut družbenopolitične skupnosti določa, da delovni ljudje po skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti soodločajo o vprašanjih iz pristojnosti skupščin družbenopolitičnih skupnosti, se ti delovni ljudje organizirajo v okviru interesne skupnosti oziroma združujejo svoje interesne skupnosti, da bi mogli soodločati o teh vprašanjih v skupščini družbenopolitične skupnosti. ===4. Samoupravljanje v krajevnih skupnostih=== ====114. člen==== Delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih imajo pravico in dolžnost, da se za uresničevanje določenih skupnih interesov in potreb samoupravno organizirajo v krajevno skupnost. V krajevni skupnosti delovni ljudje in občani odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na področju urejanja naselij, prebivanja, komunalnih dejavnosti, otroškega in socialnega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, zaščite potrošnikov, varstva in zboljševanja človekovega okolja, ljudske obrambe, družbene samozaščite in na drugih področjih življenja in dela. Za uresničevanje svojih skupnih interesov in potreb se delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi na območju in zunaj območja krajevne skupnosti, ki so zainteresirane za sodelovanje oziroma dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov in potreb. Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih. Statut občine določa način in postopek za ustanavljanje krajevnih skupnosti. Zakon lahko določi načela postopka za ustanavljanje krajevnih skupnosti. ====115. člen==== Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sprejmejo statut krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti določa pravice in dolžnosti krajevne skupnosti, njeno organizacijo, njene organe in razmerja z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter ureja druga vprašanja, ki so pomembna za delo krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej. Krajevna skupnost je pravna oseba. ===5. Občina=== ====116. člen==== Občina je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. V občini delovni ljudje in občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe ter uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve. Funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev se razen tistih, ki se po ustavi uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih, uresničujejo v občini. Pri uresničevanju svojih skupnih interesov ter pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, druge temeljne samupravne organizacije in skupnosti, druge oblike samoupravnega združevanja, in v družbenopolitične organizacije, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter po delegacijah in delegatih v občinski skupščini in drugih organih samoupravljanja. ====117. člen==== Pravice in dolžnosti občine določata ustava in statut občine. V občini se zlasti: ustvarjajo in razvijajo materialni in drugi pogoji za življenje in delo in za samoupravno zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih skupnih potreb delovnih ljudi in občanov; usmerja in usklajuje gospodarski in družbeni razvoj in urejajo razmerja neposrednega pomena za delovne ljudi in občane v občini; organizira opravljanje zadev skupnega in splošnega družbenega pomena in zanje ustanavljajo organi samoupravljanja in organi oblasti; zagotavlja neposredno izvrševanje zakonov, če niso za njihovo izvrševanje po zakonu pristojni organi širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavlja uresničevanje in varstvo svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana; zagotavlja uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varuje zakonitost in zagotavlja varnost ljudi in premoženja; ureja uporaba zemljišč in dobrin v splošni rabi; ureja in organizira ljudska obramba; urejajo razmerja na stanovanjsko-komunalnem področju; urejata in zagotavljata varstvo in zboljševanje človekovega okolja; organizira in zagotavlja družbena samozaščita, organizira in zagotavlja družbeno nadzorstvo. ====118. člen==== Za zadovoljevanje skupnih potreb v občini odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugi delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v občini kot celoti z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja ter s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o združevanju sredstev in o njihovi uporabi. V okviru z zakonom določenega sistema virov in vrst davkov, taks in drugih davščin delovni ljudje v občini samostojno odločajo o obsegu in načinu financiranja splošnih družbenih potreb v občini. ====119. člen==== Občine sodelujejo med seboj po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in v ta namen združujejo sredstva in ustanavljajo skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb in se lahko združujejo v mestne ali regionalne skupnosti. Ustava lahko določi obvezno združitev občin v mestne ali regionalne skupnosti kot posebne družbenopolitične skupnosti, na katere se prenesejo določene zadeve iz pristojnosti republike oziroma avtonomne pokrajine in občin. Občine v mestih se v skladu z ustavo združijo v mestne skupposti kot posebne družbenopolitične skupnosti, ki jim občine v skupnem interesu poverijo določene pravice in dolžnosti. Na te skupnosti se lahko prenesejo določene zadeve iz pristojnosti republike oziroma avtonomne pokrajine. ===6. Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori=== ====120. člen==== Delavci in drugi delovni ljudje s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom samoupravno urejajo medsebojna razmerja, usklajujejo interese in urejajo odnose širšega družbenega pomena. ====121. člen==== S samoupravnim sporazumom delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v mejah svojih samoupravnih pravic: usklajujejo svoje interese v družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, združujejo delo in sredstva in urejajo medsebojna razmerja v zvezi z združevanjem dela in sredstev. ustanavljajo delovne in druge organizacije združenega dela, banke; poslovne in druge skupnosti; določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke; določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter ukrepe za njihovo uresničevanje in urejajo druga razmerja skupnega pomena. Samoupravni sporazum sklenejo v imenu udeležencev sporazuma njihovi pooblaščeni organi. Samoupravni sporazum, ki se nanaša na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev, je v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti sprejet, če se z njim strinja večina delavcev oziroma delovnih ljudi organizacije oziroma skupnosti. ====122. člen==== Sindikat ima pravico dajati pobudo in predloge za sklepanje samoupravnih sporazumov in lahko začne postopek za ponovno obravnavanje že sklenjenega samoupravnega sporazuma, če meni, da se z njim kršijo samoupravne pravice delavcev in družbenoekonomski odnosi, ki jih določa ustava. V postopku za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim se urejajo medsebojna razmerja delavcev pri delu ali določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, sodeluje in sporazum podpiše sindikalna organizacija, ki jo določa statut sindikata. Če sindikalna organizacija ne podpiše samoupravnega sporazuma, ima organizacija združenega dela pravico tak samoupravni sporazum uporabljati, sindikalna organizacija pa lahko začne spor pred sodiščem združenega dela. ====123. člen==== Organizacija združenega dela in druga samoupravna organizacija in skupnost, ki meni, da so s samoupravnim sporazumom drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti prizadete njene pravice ali interesi, ki temeljijo na zakonu, lahko začne postopek za ponovno obravnavanje samoupravnega sporazuma. ====124. člen==== Z družbenim dogovorom organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti. organi družbenopolitične skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične in družbene organizacije zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov. ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena. V imenu udeležencev sklenejo družbeni dogovor njihovi pooblaščeni organi. ====125. člen==== Skupščina družbenopolitične skupnosti spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in lahko predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne opraviti postopek za samoupravno sporazumevanje oziroma družbeno dogovarjanje. ====126. člen==== Samoupravni sporazum oziroma družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki ga sklenejo ali k njemu pristopijo. ====127. člen==== S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se določajo ukrepi za njuno izvajanje, materialna in družbena odgovornost udeležencev v samoupravnem sporazumu in družbenem dogovoru ter način in pogoji za njuno spremembo. S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se lahko predvidi arbitraža ali kakšen drug način reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma oziroma dogovora. ====128. člen==== Pri sklepanju samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora so udeleženci enakopravni. Postopek sporazumevanja in dogovarjanja je javen. ===7. Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine=== ====129. člen==== Samoupravnim pravicam delovnih ljudi in družbeni lastnini se zagotavlja posebno družbeno varstvo. Družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine uresničujejo skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njim odgovorni organi, sodišča, ustavna sodišča, javni tožilec in družbeni pravobranilec samoupravljanja. Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine določata ustava in zakoni. ====130. člen==== Če nastanejo v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, ima skupščina družbenopolitične skupnosti pod pogoji in po postopku, kot to določa zakon, pravico razpustiti delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja organizacije združenega dela in razpisati volitve članov v ta organ, kot tudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih razpustiti izvršilne organe in odstaviti poslovodne organe in delavce na vodilnih delovnih mestih, imenovati začasne organe z zakonsko določenimi pravicami in dolžnostmi, začasno omejiti uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih ljudi in organov upravljanja in uporabiti druge z zakonom določene ukrepe. Skupščina družbenopolitične skupnosti lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene sadnoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina. Če skupščina zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem. ====131. člen==== Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti uporablja ukrepe in pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine. Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred skupščino družbenopolitične skupnosti, ustavnim sodiščem ali sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kot tudi postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s katerimi se kršijo samoupravne pravice oziroma je prizadeta družbena lastnina. Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov. Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembne za opravljanje njegove funkcije. ===8. Skupščinski sistem=== ====132. člen==== Skupščina je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v mejah pravic in dolžnosti družbenopolitične skupnosti. Oblilsovanje, organizacijo in pristojnost skupščin družbenopolitičnih skupnosti in njim odgovornih organov ureja ustava oziroma statut in zakon na podlagi enotnih načel, ki jih določa ta ustava. Sestavo, organizacijo in pristojnost Skupščine SFRJ in njej odgovornih organov v federaciji določa ta ustava. ====133. člen==== Delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo svoje delegacije za neposredno uresničevanje svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in za organizirano udeležbo pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti. V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije: 1) delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela; 2) delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in v podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja; 3) delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, na način, ki ga določata ustava in zakon 4) delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih. Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študentje in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon. Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije. V temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje. V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena iz njihovimi statuti oziroma z drugimi sklepi. ====134. člen==== Člane delegacije volijo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih izmed sebe neposredno, s tajnim glasovanjem. Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določijo v svojih statutih v skladu z zakonom število članov in sestavo svoje delegacije ter način izvolitve in odpoklica delegacije. Sestava delegacije mora zagotoviti zastopanost delavcev vseh delov delovnega procesa in ustrezati socialni strukturi temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti. Člani delegacije se volijo za štiri leta. V delegacijo temeljne organizacije združenega dela ne morejo biti voljeni delavci v tej organizaciji, ki po tej ustavi ne morejo biti člani delavskega sveta oziroma drugega ustreznega organa upravljanja. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma voljen za člana delegacije iste samoupravne organizacije oziroma skupnosti. ====135. člen==== Kandidate za člane delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti predlagajo in določajo delovni ljudje teh organizacij in skupnosti v Socialistični zvezi delovnega ljudstva. in sicer v njenih organizacijah oziroma v organizacijah sindikata. Kandidacijski postopek izvajajo organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma organizacije sindikata. Pravica in dolžnost organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva in sindikata je, da v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami zagotovijo tak demokratičen kandidacijski postopek, ki bo omogočal delovnim ljudem, da pri predlaganju in določanju kandidatov svobodno izrazijo svojo voljo. Kandidacijski postopek za delegate aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije izvajajo organi, ki jih določa zvezni zakon. Ta zakon lahko v skladu z načeli, ki jih določa ta ustava, in v skladu z naravo dejavnosti in organizacijo oboroženih sil posebej uredi tudi druga vprašanja v zvezi z izvolitvijo in delom teh delegacij. ====136. člen==== Če se med mandatno dobo skupščine družbenopolitične skupnosti ustanovi nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se njena delegacija vključi v opravljanje funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti v skladu z zakonom. ====137. člen==== Izhajajoč iz interesov in smernic temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in upoštevajoč interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene interese in potrebe, določa delegacija temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in za njihovo sodelovanje pri odločanju. Delegacije so dolžne o svojem delu in o delu delegatov v skupščini poročati temeljnim samoupravnim organizacijam oziroma skupnostim in so jim za svoje delo odgovorne. Delegacija sodeluje z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi se sporazumno oblikovale skupne rešitve o vprašanjih iz pristojnosti skupščine in sporazumno urejala druga vprašanja skupnega pomena. ====138. člen==== Ena ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, povezanih z delom in z drugimi skupnimi interesi ali z interesi v družbenopolitični skupnosti, oziroma delegati teh organizacij in skupnosti v občinski skupščini, delegirajo iz sestave delegacij delegate v ustrezni zbor skupščine družbenopolitične skupnosti na način, ki ga določata ustava oziroma statut in zakon. Število delegatov temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti se določa sorazmerno s številom delovnih ljudi v teh organizacijah oziroma skupnostih. Od tega načela je možno odstopiti in uporabiti tudi druga merila, da bi se zagotovila ustrezna zastopanost delovnih ljudi določenih področij družbenega dela oziroma določenih območij. ====139. člen==== V skupščine družbenopolitičnih skupnosti delegirajo svoje delegate delavci in drugi delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitične organizacije, ki so združene v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, ali kot člani organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva. Družbenopolitične organizacije v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva z dogovorom določijo listo kandidatov za delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti iz vrst svojih delegacij. O izvolitvi teh delegatov v občinsko skupščino se na podlagi liste kandidatov izjavljajo delovni ljudje in občani neposredno, s splošnim in tajnim glasovanjem. O izvolitvi teh delegatov v skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti se na podlagi liste kandidatov izjavljajo zbori delegatov družbenopolitičnih organizacij v občinskih skupščinah s tajnim glasovanjem. ====140. člen==== Nihče ne more več kot dvakrat zaporedoma opravljati štiriletne funkcije delegata v isti skupščini. Nezdružljiva je funkcija delegata v skupščini z drugimi funkcijami, ki jih določa zakon, v organih iste družbenopolitične skupnosti. ====141. člen==== Pri zavzemanju stališč do vprašanj, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in s temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju. Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, in jim je odgovoren za svoje delo. ====142. člen==== Delegacija in vsak njen član kakor tudi delegat v skupščini so lahko odpoklicani. Za odpoklic članov delegacije in delegatov v skupščini veljata v načelu enak način in postopek kot za izvolitev delegacij in delegatov. Delegacija in vsak njen član kakor tudi delegat v skupščini imajo pravico odstopiti. ====143. člen==== Skupščina v mejah pravic in dolžnosti družbenopolitične skupnosti določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj; sprejema družbeni plan, proračun, predpise in druge splošne akte; obravnava vprašanja skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in usklajuje njihove odnose in interese; daje pobudo za sklepanje družbenih dogovorov in pri tem sodeluje; obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite; obravnava stanje in splošne probleme ustavnosti, zakonitosti in pravosodja ter organizira in opravlja družbeno nadzorstvo; določa temelje organizacije in pristojnost organov družbenopolitične skupnosti; ustanavlja upravne organe; voli, imenuje in razrešuje določene funkcionarje teh organov ter sodnike; skrbi za izvajanje začrtane politike, predpisov in drugih splošnih aktov; določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov in obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem; opravlja politično nadzorstvo nad delom svojega izvršilnega organa, upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in s svojimi smernicami usmerja delo teh organov. ====144. člen==== V skupščini se oblikujejo zbor združenega dela kot zbor delegatov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih dela, zbor krajevnih skupnosti kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih oziroma zbor občin kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v občinah in družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitične organizacije. ====145. člen==== Delovno področje in način odločanja zborov skupščin družbenopolitičnih skupnosti določa ustava oziroma statut. Delovno področje zborov se ureja na način, s katerim se zagotavlja, da zbor združenega dela soodloča o vprašanjih, pomembnih za delavce in druge delovne ljudi v družbenem delu, da zbor krajevnih skupnosti oziroma zbor občin soodloča o vprašanjih, pomembnih za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma občinah, in da družbenopolitični zbor soodloča o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samaupravnega sistema. Zbori skupščine odločajo o vprašanjih iz njene pristojnosti samostojno, enakopravno ali na skupni seji vseh zborov. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo enakopravno s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti o vprašanjih s teh področij, ki so v pristojnosti te skupščine. Ustava in statut družbenopolitične skupnosti lahko določita, da imajo te ali druge določene pravice odločanja v skupščini družbenopolitične skupnosti tudi skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti. Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela. ====146. člen==== Skupščina družbenopolitične skupnosti lahko razpiše referendum, da se delovni ljudje vnaprej izjavijo o posameznih vprašanjih iz njene pristojnosti ali da potrdijo zakone, predpise in druge splošne akte. Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna. ====147. člen==== V republikah in avtonomnih pokrajinah se oblikuje predsedstvo republike oziroma predsedstvo avtonomne pokrajine, ki predstavlja republiko oziroma avtonomno pokrajino in izvršuje druge z ustavo določene pravice in dolžnosti. ====148. člen==== V družbenopolitični skupnosti se oblikuje izvršni svet kot izvršilni organ skupščine oziroma drug ustrežen kolegijski izvršilni organ. Izvršni svet je odgovoren skupščini za stanje v družbenopolitični skupnosti, za izvajanje politike in izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov skupščine ter za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov. ====149. člen==== Skupščina družbenopolitične skupnosti ustanavlja upravne organe. Upravni organi izvajajo začrtano politiko in izvršujejo zakone predpise in druge splošne akte skupščin in izvršnih svetov, izvajajo smernice skupščin, so odgovorni za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, spremljajo stanje na določenih področjih in dajejo pobudo za reševanje vprašanj s teh področij, odločajo v upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druga strokovna dela za skupščino družbenopolitične skupnosti in izvršni svet. Upravni organi so v mejah svojih pooblastil samostojni in za svoje delo odgovorni skupščini in izvršnemu svetu. Upravni organi zagotavljajo s svojim delom učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Upravni organi sodelujejo med seboj in z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti kot tudi z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnim organizacijami in skupnostmi pri vprašanjih, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, in zagotavljajo medsebojno obveščanje. ====150. člen==== Medsebojni odnosi med upravnimi organi posameznih družbenopolitičnih skupnosti temeljijo na pravicah in dolžnostih, ki jih določa ustava, statut družbenopolitične skupnosti oziroma zakon. Ustava in zakon določata pravice in dolžnosti republiških oziroma pokrajinskih upravnih organov glede izvrševanja zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter nadzorstva nad njihovim izvrševanjem, kakor tudi njihove pravice in dolžnosti do občinskih upravnih organov pri izvrševanju teh predpisov in splošnih aktov. ====151. člen==== Voljeni in imenovani funkcionarji se volijo oziroma imenujejo za štiri leta. Člani predsedstev družbenopolitičnih skupnosti in predsedniki izvršnih svetov so lahko izvoljeni največ dvakrat zaporedoma. Člani izvršnih svetov, funkcionarji, ki vodijo upravne organe, in drugi funkcionarji ter nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, za katere tako določa ustava ali zakon, so lahko izvoljeni oziroma imenovani dvakrat zaporedoma, izjemoma pa po posebnem postopku, ki ga določa ustava, še za eno mandatno dobo. ====152. člen==== Z zakonom in odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da na področju svoje dejavnosti s svojimi akti urejajo določene odnose širšega pomena, da v posamičnih stvareh odločajo o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila. Zakon in odlok občinske skupščine, ki temelji na zakonu, lahko določata način izvrševanja javnih pooblastil, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim ter pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzorstva v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil. ==III. poglavje - Svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana== ====153. člen==== Svoboščine in pravice človeka in občana, ki jih določa ta ustava, se uresničujejo v medsebojni solidarnosti ljudi in z izpolnjevanjem dolžnosti in odgovornosti vsakogar do vseh in vseh do vsakogar. Svoboščine in pravice človeka in občana so omejene samo z enakimi svoboščinami in pravicami drugih in z interesi socialistične skupnosti, ki jih določa ustava. Vsakdo je dolžan spoštovati svoboščine in pravice drugih in je za to odgovoren. ====154. člen==== Občani so enaki v pravicah in dolžnostih ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, veroizpoved, izobrazbo ali družbeni položaj. Vsi so pred zakonom enaki. ====155. člen==== Nedotakljiva in neodtujljiva je pravica delovnega človeka in občana do samoupravljanja; z njo se vsakomur zagotavlja, da odloča o svojih osebnih in skupnih interesih v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih, kot tudi v vseh drugih oblikah svojega samoupravnega združevanja in medsebojnega povezovanja. Vsakdo je odgovoren za samoupravno odločanje in za izvajanje odločitev. ====156. člen==== Občan, ki je dopolnil osemnajst let, ima pravico voliti in biti voljen za člana delegacije v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti in za delegata v skupščini družbenopolitične skupnosti, Delavec v organizaciji združenega dela kakor tudi delovni človek v vseh oblikah združevanja dela, sredstev in interesov ima ne glede na starost pravico voliti in biti voljen v delegacijo za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in pravico voliti delegate v skupščine teh skupnosti. Delavec v organizaciji združenega dela kakor tudi delovni človek v vseh oblikah združevanja dela, sredstev in interesov ima ne glede na starost pravico voliti in biti voljen za člana oziroma za delegata v organu upravljanja organizacije. ====157. člen==== Občan ima pravico dajati vloge in predloge telesom in organom družbenopolitičnih skupnosti in drugim pristojnim organom in organizacijam, dobiti odgovor nanje in dajati politične in druge pobude splošnega pomena. ====158. člen==== Vsakdo je dolžan vestno in v interesu socialistične samoupravne družbe opravljati samoupravno, javno in drugo družbeno funkcijo, ki mu je poverjena. ====159. člen==== Zajamčena je pravica do dela. Na podlagi dela pridobljene pravice so neodtujljive. Vsi, ki upravljajo družbena sredstva ali z njimi razpolagajo, in družbenopolitične skupnosti so dolžni ustvarjati čedalje ugodnejše pogoje za uresničevanje pravice do dela. Družbena skupnost ustvarja pogoje za usposobitev občanov, ki niso popolnoma zmožni za delo, in pogoje za njihovo ustrezno zaposlitev. Zajamčena je pod pogoji, ki jih določa zakon, pravica do materialnega zagotovila med začasno brezposelnostjo. Delavcu lahko preneha delo proti njegovi volji samo pod pogoji in na način, kot to določa zakon. Kdor noče delati, čeprav je zmožen za delo, ne uživa pravic iz varstva, ki jih ima človek na podlagi dela. ====160. člen==== Zajamčena je svoboda dela. Vsakdo si svobodno izbira poklic in zaposlitev. Vsakemu občanu sta pod enakimi pogoji dostopna vsako delovno mesto in vsaka funkcija v družbi. Prepovedano je prisilno delo. ====161. člen==== Delovni človek ima pravico do pogojev za delo, ki mu zagotavljajo telesno in moralno integriteto in varnost. ====162. člen==== Delavec ima pravico do omejenega delovnega časa. Delovni čas delavca ne sme biti daljši kot 42 ur v tednu. Zakon lahko predpiše, da sme delovni čas v določenih dejavnostih in v določenih primerih trajati za omejeno dobo več kot 42 ur v tednu, če to zahtevajo narava dela ali izjemne okoliščine. Zakon lahko določi pogoje za skrajšanje delovnega časa. Delavec ima pravico do dnevnega in tedenskega počitka, kot tudi do plačanega letnega dopusta, ki traja najmanj osemnajst delovnih dni. Delavec ima pravico do zdravstvenega in drugega varstva in do osebne varnosti pri delu. Mladina, ženske in invalidne osebe uživajo pri delu posebno varstvo. ====163. člen==== Pravica delavcev do socialnega zavarovanja se zagotavlja v samoupravnih interesnih skupnostih z obveznim zavarovanjem po načelih vzajemnosti in solidarnosti in minulega dela, in sicer na podlagi prispevka iz osebnega dohodka in prispevka iz dohodka organizacij združenega dela oziroma prispevka iz sredstev drugih organizacij ali skupnosti, v katerih delajo. S tem zavarovanjem si delavec v skladu z zakonom zagotavlja pravico do zdravstvenega varstva in druge pravice v primeru bolezni, materinstva, zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, brezposelnosti in starosti ter pravice do drugih oblik socialnega zavarovanja, članom svoje družine pa pravico do zdravstvenega varstva, pravico do družinske pokojnine in druge pravice iz socialnega zavarovanja. Pravice iz socialnega zavarovanja za delovne ljudi in občane, ki niso obvezno socialno zavarovani, se urejajo v skladu z zakonom po načelih vzajemnosti in solidarnosti. ====164. člen==== Občanu je zajamčeno, da pridobi stanovanjsko pravico na stanovanju, ki je družbena lastnine; ta mu zagotavlja, da pod pogoji, ki jih določa zakon, trajno uporablja to stanovanje za zadovoljevanje osebnih in družinskih stanovanjskih potreb. Pravico občana do uporabe stanovanja, na katerem ima kdo lastninsko pravico, ureja zakon. ====165. člen==== Obvezno je najmanj osemletno osnovno šolanje. Materialne in druge pogoje za ustanavljanje in delo šol in drugih zavodov za izobraževanje občanov in za razvoj njihove dejavnosti zagotavljajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti delovni ljudje, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti in družbenopolitične skupnosti v samoupravnih interesnih skupnostih v skladu z zakonom. Občani imajo pravico, da pod enakimi z zakonom določenimi pogoji pridobivajo znanje in strokovno izobrazbo na vseh stopnjah izobraževanja, v vseh vrstah šol in v drugih izobraževalnih zavodih. ====166. člen==== Zajamčena je svoboda misli in opredelitve. ====167. člen==== Zajamčena je svoboda tiska in drugih oblik javnega obveščanja in javnega izražanja, svoboda združevanja, svoboda govora in javnega nastopanja ter svoboda zborovanja in drugega javnega zbiranja. Občani imajo pravico v sredstvih javnega obveščanja izražati in objavljati svoja mnenja. Občani, organizacije in društva lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, izdajajo tisk ter širijo obvestila z drugimi sredstvi obveščanja. ====168. člen==== Občanu je zajamčena pravica, da je obveščen o dogodkih v domovini in po svetu, ki so pomembni za njegovo življenje in delo, in o vprašanjih, pomembnih za skupnost. Tisk, radio in televizija ter druga sredstva javnega obveščanja in komuniciranja morajo resnično in objektivno obveščati javnost, pa tudi objavljati za javnost pomembna mnenja in obvestila organov, organizacij in občanov. Zajamčena je pravica do popravka objavljenega obvestila, s katerim sta prizadeta pravica ali interes človeka, organizacije ali organa. ====169. člen==== Znanstveno in umetniško ustvarjanje je svobodno. Ustvarjalci znanstvenih in umetniških del ter znanstvenih odkritij in tehničnih izumov imajo moralne in materialne pravice na svojih stvaritvah. Ustvarjalci pa ne smejo uresničevati pravic na svojih stvaritvah v nasprotju z interesi družbe, da se novi znanstveni dosežki in tehnični izumi uporabljajo. Obseg, trajanje, omejitev, prenehanje in varstvo pravic ustvarjalca na lastnih stvaritvah ter pravice organizacij združenega dela, v katerih so bile te stvaritve dosežene kot rezultat združevanja dela in sredstev, določa zakon. ====170. člen==== Občanu je zajamčeno svobodno izražanje pripadnosti k svojemu narodu oziroma narodnosti, svobodno izražanje nacionalne kulture in svobodna raba svojega jezika in pisave. Občan se ni dolžan izjavljati, kateremu narodu oziroma kateri narodnosti pripada, in se tudi ne opredeliti za pripadnost h kakemu narodu oziroma kaki narodnosti. Protiustavno in kaznivo je kakršnokoli propagiranje ali izvajanje nacionalne neenakopravnosti, kot tudi kakršnokoli razpihovanje nacionalnega, rasnega ali verskega sovraštva in nestrpnosti. ====171. člen==== Pripadniki narodnosti imajo v skladu z ustavo in zakonom pravico rabiti svoj jezik in svojo pisavo pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti, kot tudi v postopku pred državnimi organi in organizacijami, ki izvršujejo javna pooblastila. Pripadniki narodov in narodnosti Jugoslavije imajo v skladu z zakonom v vsaki republiki oziroma avtonomni pokrajini pravico do pouka v svojem jeziku. ====172. člen==== Obramba države je nedotakljiva in neodtujljiva pravica in najvišja dolžnost in čast vsakega občana: ====173. člen==== Občan ima pravico in dolžnost sodelovati v družbeni samozaščiti. ====174. člen==== Izpovedovanje vere je svobodno in je človekova zasebna stvar. Verske skupnosti so ločene od države in so svobodne pri opravljanju verskih zadev in verskih obredov. Verske skupnosti smejo ustanavljati samo verske šole za vzgojo duhovnikov. Protiustavna je zloraba vere in verske dejavnosti v politične namene. Družbena skupnost lahko materialno podpira verske skupnosti. Verske skupnosti smejo imeti v mejah, ki jih določa zakon, lastninsko pravico na nepremičninah. ====175. člen==== Človekovo življenje je nedotakljivo. [[Smrtna kazen]] se sme izjemoma predpisati in izreči samo za najhujše oblike hudih kaznivih dejanj. ====176. člen==== Zajamčena je nedotakljivost integritete človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja in drugih pravic osebnosti. Prepovedano in kaznivo je kakršnokoli izsiljevanje priznanj in izjav. ====177. člen==== Človekova svoboda je nedotakljiva. Nikomur se ne sme odvzeti prostost, razen v primeru in v postopku, ki jih določa zakon. Odvzem prostosti sme trajati samo, dokler so za to dani zakonski pogoji. Nezakonit odvzem prostosti je kazniv. ====178. člen==== Oseba, za katero je dan utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, se sme pripreti in obdržati v priporu samo, kadar je to neogibno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi. Pripor odredi z odločbo sodišče; le izjemoma ga sme pod pogoji, ki jih določa zakon, odrediti z odločbo tudi drug z zakonom pooblaščeni organ, vendar največ za tri dni. Ob priporu, najkasneje pa v 24 urah po njem, mora biti priprtemu vročena pismena obrazložena odločba. Proti tej odločbi ima priprti pravico pritožbe, o kateri mora sodišče odločiti v 48 urah. Trajanje pripora mora hiti omejeno na najkrajši potrebni čas. Po odločbi sodišča prve stopnje sme pripor trajati najdalj tri mesece od dneva priprtja. Ta rok sme vrhovno sodišče z odločbo podaljšati še za tri mesece. Če do izteka teh rokov ni vložena obtožnica, se obdolženec izpusti. ====179. člen==== Zajamčeno je spoštovanje človekove osebnosti in človekovega dostojanstva v kazenskem in vsakem drugem postopku, med odvzemom oziroma omejitvijo prostosti, kot tudi med izvrševanjem kazni. ====180. člen==== Vsakdo ima pravico do enakega varstva svojih pravic v postopku pred sodiščem ter državnimi in drugimi organi in organizacijami, ki odločajo o njegovih pravicah, obveznostih in interesih. Vsakomur je zajamčena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč, državnih organov in drugih organov in organizacij, s katerimi ti odločajo o njegovi pravici ali na zakonu temelječem interesu. Pravna pomoč se zagotavlja z odvetništvom kot samostojno družbeno službo in z drugimi oblikami pravne pomoči. ====181. člen==== Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon ali predpis, ki temelji na zakonu, določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo storjeno. Kazniva dejanja in kazenske sankcije se smejo določiti samo z zakonom. Kazenske sankcije izreka pristojno sodišče v postopku, ki ga predpisuje zakon. Nihče ne more veljati za krivega kaznivega dejanja, dokler to ni ugotovljeno s pravnomočno sodbo. Kdor je bil neupravičeno obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila neutemeljeno odvzeta prostost, ima pravico do rehabilitacije in do povračila škode iz družbenih sredstev in druge pravice, ki jih določa zakon. ====182. člen==== Zajamčena je pravica do obrambe. Nihče, kdor je dosegljiv sodišču ali drugemu za postopek pristojnemu organu, ne sme biti kaznovan, če ni bil po zakonu zaslišan ali mu ni bila dana možnost obrambe. Vsakdo, ki je obdolžen, ima pravico vzeti si zagovornika, ki se mu v skladu z zakonom omogočata obramba in varstvo pravic in interesov obdolženega Zakon določa, v katerih primerih obdolženi mora imeti zagovornika. ====183. člen==== Občanom je zajamčena svoboda gibanja in nastanitve. Omejevanje svobode gibanja in nastanitve se sme predvideti z zakonom, vendar samo, č je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, preprečilo širjenje nalezljivih bolezni ali zavaroval javni red, ali če to zahtevajo interesi obrambe države. ====184. člen==== Stanovanje je nedotakljivo. Nihče ne sme brez odločbe, izdane na podlagi zakona, proti stanovalčevi volji vstopiti v tuje stanovanje ali druge prostore, niti jih preiskovati. Pri preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo, ali pa član njegove družine oziroma njegov zastopnik. Preiskava se sme opraviti samo v navzočnosti dveh prič. Pod pogoji, ki jih določa zakon, sme uradna oseba brez odločbe pristojnega organa vstopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in brez navzočnosti prič opraviti preiskavo, če je to neogibno, da neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje, ali če je očitno da se drugače ne bi mogli zavarovati dokazi v kazenskem postopku. Vsak protipraven vstop v tuje stanovanje in druge prostore ter njihovo preiskovanje sta prepovedana in kazniva. ====185. člen==== Tajnost pisem in drugih občil je neprekršljiva. Samo zakon lahko predpiše, da se sme na podlagi odločbe pristojnega organa odstopiti od načela, da je tajnost pisem in drugih občil neprekršljiva, če je to neogibno za potek kazenskega postopka ali za varnost države. ====186. člen==== Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva. Zakon določa, v katerih primerih imajo občani, ki niso zavarovani, pravico do zdravstvenega varstva iz družbenih sredstev. ====187. člen==== Borcem, vojaškim invalidom in članom družin padlih borcev so zajamčene pravice, s katerimi se zagotavlja njihova socialna varnost, in posebne pravice, ki jih določa zakon. Vojaškim invalidom so zagotovljene usposobitev za delo, invalidske pravice in druge oblike varstva. ====188. člen==== Mati in otrok uživata posebno družbeno varstvo. Posebno družbeno varstvo uživajo mladoletniki, za katere ne skrbijo starši, in druge osebe, ki ne morejo same skrbeti zase in za varstvo svojih pravic in interesov. ====189. člen==== Občani, ki so nezmožni za delo in nimajo za preživljanje potrebnih sredstev, imajo pravico do pomoči družbene skupnosti. ====190. člen==== Družina uživa družbeno varstvo. Zakonsko zvezo in pravna razmerja v zakonski zvezi in družini ureja zakon. Zakonska zveza se veljavno sklepa s svobodno privolitvijo oseb, ki jo sklepata, pred pristojnim organom. Starši imajo pravico in dolžnost skrbeti za vzrejo in vzgojo svojih otrok. Otroci so dolžni skrbeti za svoje starše, ki jim je potrebna pomoč. Otroci, rojeni izven zakonske zveze, imajo enake pravice in dolžnosti kot otroci, rojeni v zakonski zvezi. ====191. člen==== Pravica človeka je, da svobodno odloča o rojstvih otrok. Ta pravica se lahko omeji samo iz zdravstvenih razlogov. ====192. člen==== Človek ima pravico do zdravega življenjskega okolja. Družbena skupnost zagotavlja pogoje za uresničevanje te pravice. ====193. člen==== Vsak, kdor uporablja zemljišče, vodo ali druge naravne dobrine, mora to delati tako, da se zagotavljajo pogoji za delo in življenje človeka v zdravem okolju. Vsakdo je dolžan varovati naravo in njene dobrine, naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. ====194. člen==== Zajamčena je pravica dedovanja. Dedovanje ureja zakon. Nihče ne more na podlagi dedovanja obdržati v lasti več nepremičnin in delovnih sredstev, kot jih določa ustava ali zakon. Zakon lahko omeji dedovanje premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti. ====195. člen==== Vsakdo je dolžan pod enakimi pogoji in v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb. ====196. člen==== Vsakdo je dolžan priskočiti na pomoč drugemu, ki je v nevarnosti, in solidarno z drugimi odvračati splošno nevarnost. ====197. člen==== Vsakdo je dolžan ravnati se po ustavi in zakonu. Zakon določa, pod katerimi pogoji je lahko kaznovan, kdor ne izpolnjuje z ustavo določenih dolžnosti. ====198. člen==== Protiustavna in kazniva je vsaka samovolja, s katero se krši ali omejuje človekova pravica, ne glede na to, kdo to stori. Nihče ne sme uporabljati proti drugemu prisile in ne omejevati njegovih pravic, razen v primerih in v postopku, ki jih predpisuje zakon. ====199. člen==== Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa oziroma organizacije, ki opravlja zadeve javnega pomena, s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Škodo mora povrniti družbenopolitična skupnost oziroma organizacija, v kateri se služba ali dejavnost opravlja. Oškodovanec pa ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo storil. ====200. člen==== Državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije uživa v tujini varstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Državljanu Socialistične federativne republike Jugoslavije se ne more vzeti državljanstvo, ni ga mogoče izgnati iz države in ne izročiti drugi državi. Le izjemoma se sme iz države odsotnemu državljanu Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki ima še drugo državljanstvo, na podlagi zveznega zakona vzeti državljanstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije, če s svojim delom škoduje mednarodnim ali drugim interesom Jugoslavije ali če noče izpolnjevati državljanskih dolžnosti. ====201. člen==== Tujci uživajo v Jugoslaviji svoboščine in pravice človeka, ki jih določa ta ustava in imajo druge pravice in dolžnosti, ki jih določata zakon in mednarodna pogodba. ====202. člen==== Zajamčena je pravica pribežališča tujim državljanom in osebam brez državljanstva, ki so preganjani zaradi zavzemanja za demokratične nazore in gibanja, za socialno in narodno osvoboditev, za svobodo in pravice človekove osebnosti ali za svobodo znanstvenega ali umetniškega ustvarjanja. ====203. člen==== S to ustavo zajamčenih svoboščin in pravic ni mogoče vzeti in ne omejiti. S to ustavo določenih svoboščin in pravic ne sme nihče uporabljati, da bi spodkopaval temelje z njo določene samoupravne demokratične ureditve, ogrožal neodvisnost države, kršil s to ustavo zajamčene svoboščine in pravice človeka in občana, ogrožal mir in enakopravno mednarodno sodelovanje, razpihoval nacionalno, rasno in versko sovraštvo ali nestrpnost ali spodbujal h kaznivim dejanjem; teh svoboščin tudi ne sme uporabljati tako, da bi se žalila javna morala. Zakon določa, v katerih primerih in pod katerimi pogoji ima tej ustavi nasprotna uporaba svoboščin za posledico njihovo omejitev ali prepoved njihove uporabe. Te svoboščine in pravice se uresničujejo in dolžnosti izpolnjujejo na podlagi te ustave. Način uresničevanja posameznih svoboščin in pravic se lahko predpiše samo z zakonom, in to edinole, če je v tej ustavi tako predvideno ali če je za njihovo uresničevanje to neogibno. Zagotavlja se sodno varstvo svoboščin in pravic, ki so zajamčene s to ustavo. ==IV. poglavje - Ustavnost in zakonitost== ====204. člen==== Za uresničevanje z ustavo in zakonom določenih družbenoekonomskih in političnih odnosov in za varstvo svoboščin in pravic človeka in občana, samoupravljanja, družbene lastnine, samoupravnih in drugih pravic organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti se zagotavlja varstvo ustavnosti in zakonitosti. ====205. člen==== Za ustavnost in zakonitost so dolžni skrbeti sodišča, organi družbenopolitičnih skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij. Ustavna sodišča zagotavljajo varstvo ustavnosti, kotitudi zakonitost v skladu z ustavo. Pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov je, da dajejo pobudo za varstvo ustavnosti in zakonitosti. ====206. člen==== Republiška ustava in pokrajinska ustava ne smeta biti v nasprotju z ustavo SFRJ. Vsi zakoni, drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti ter samoupravni splošni akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti morajo biti v skladu z ustavo SFRJ. ====207. člen==== Vsi predpisi in drugi splošni akti zveznih organov morajo biti v skladu z zveznim zakonom. Republiški in pokrajinski zakon ter drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravni splošni akti ne smejo biti v nasprotju z zveznim zakonom. Če je republiški oziroma pokrajinski zakon v nasprotju z zveznim zakonom, se uporabi začasno, do odločbe ustavnega sodišča, republiški oziroma pokrajinski zakon; če so za izvrševanje zveznega zakona odgovorni zvezna organi, pa zvezni zakon. Če organ ki odloča o posamičnih stvareh, meni, da zakon, drug predpis ali splošni akt ali samoupravni splošni akt ni v skladu z zveznim zakonom oziroma da je v nasprotju z zveznim zakonom, je dolžan začeti postopek pred ustavnim sodiščem. ====208. člen==== Zakoni, drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti morajo biti objavljeni, preden začnejo veljati. Samoupravni splošni akti se ne smejo uporabljati, dokler niso ustrezno objavljeni. ====209. člen==== Zvezni zakoni, drugi zvezni predpisi in splošni akti začnejo veljati najprej osmi dan po objavi. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne zvezni zakon, drug predpis ali splošni akt veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen. ====210. člen==== Mednarodne pogodbe se uporabljajo z dnem, ko začno veljati, če ni v aktu o ratifikaciji ali v pogodbi po pooblastilu pristojnega organa drugače določeno. Sodišča uporabljajo neposredno samo objavljene mednarodne pogodbe. ====211. člen==== Zakoni, drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če tako zahteva splošni interes. Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu oziroma drugem predpisu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen če je novi zakon oziroma predpis milejši za storilca. ====212. člen==== Vsi posamični akti in ukrepi upravnih organov in drugih državnih organov, ki opravljajo izvršilne in upravne zadeve, ter posamični akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih te izdajajo v izvrševanju javnih pooblastil, morajo temeljiti na zakonu ali drugem zakonito izdanem predpisu. ====213. člen==== Državni organi ter organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki izvršujejo javna pooblastila, smejo v posamičnih stvareh odločati o pravicah in obveznostih ali na podlagi zakona uporabljati prisilne ukrepe ali omejitve samo v postopku, ki ga predpisuje zakon in v katerem je vsakomur dana možnost, da brani svoje pravice in interese in da zoper izdani akt vloži pritožbo ali uporabi drugo z zakonom določeno pravno sredstvo. Upravni organi smejo nalagati posameznimi samoupravnim organizacijam in skupnostim obveznosti glede njihovega dela samo, če so z zakonom za to izrecno pooblaščeni, in samo v postopku, ki ga predpisuje zakon. ====214. člen==== Neznanje jezika, v katerem teče postopek, ne more biti ovira za obrambo in uveljavljanje pravic in upravičenih interesov občanov in organizacij. Vsakomur je zajamčena pravica, da v postopku pred sodiščem ali drugimi državnimi organi, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki pri izvrševanju javnih pooblastil odločajo o pravicah in obveznostih občanov, uporablja svoj jezik in se v svojem jeziku seznanja z dejstvi. ====215. člen==== Zoper odločbe in druge posamične akte, ki jih izdajo na prvi stopnji sodni, upravni in drugi državni organi, ter zoper takšne akte samoupravnih organizacij in skupnosti, ki izvršujejo javna pooblastila, se lahko vloži pritožba na pristojni organ. Zakon sme izjemoma v določenih primerih izključiti pritožbo, če je drugače zagotovljeno varstvo pravic in zakonitosti. ====216. člen==== O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi državni organi ali samoupravne organizacije in skupnosti, ki izvršujejo javna pooblastila, odločajo o pravicah ali obveznostih, odloča sodišče v upravnem sporu, če za določeno stvar ni z zakonom predvideno sodno varstvo. Samo z zakonom se lahko izjemoma v upravnih stvareh določenih vrst izključi upravni spor. ==V. poglavje - Sodstvo in javno tožilstvo== ====217. člen==== Sodno funkcijo v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi opravljajo redna sodišča kot organi državne oblasti in samoupravna sodišča. ====218. člen==== Sodišča varujejo svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij in skupnosti ter zagotavljajo ustavnost in zakonitost. ====219. člen==== Sodišča so pri opravljanju sodne funkcije neodvisna in sodijo po ustavi, zakonu in samoupravnih splošnih aktih. ====220. člen==== Redna sodišča se ustanavljajo z zakonom. Pristojnost, sestavo in organizacijo rednih sodišč ter postopek pred temi sodišči ureja zakon. ====221. člen==== Redna sodišča: odločajo v sporih o temeljnih osebnih razmerjih, o pravicah in obveznostih občanov, ter o pravicah in obveznostih družbenopolitičnih skupnosti; izrekajo kazni in druge ukrepe storilcem kaznivih dejanj in drugih dejanj, ki so kot kazniva določena z zakonom; odločajo o zakonitosti posamičnih aktov državnih organov in organizacij, ki izvršujejo javna pooblastila, odločajo v sporih o premoženjskih in delovnih razmerjih, če odločanje v takšnih sporih ni poverjeno samoupravnim sodiščem, in o drugih razmerjih, če zakon tako določa. O kaznivih dejanjih vojaških oseb in o določenih kaznivih dejanjih drugih oseb, ki se nanašajo na ljudsko obrambo in varnost države, ter o drugih pravnih zadevah, ki se nanašajo na spore v zvezi s službo v Jugoslovanski ljudski armadi, sodijo vojaška sodišča. ====222. člen==== Redna sodišča spremljajo in proučujejo družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njihovih funkcij, in dajejo skupščinam ustreznih družbenopolitičnih skupnosti ter drugim državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim redloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale. Redna sodišča imajo v svojem delovnem področju pravico in dolžnost obveščati skupščino ustrezne družbenopolitične skupnosti o uporabi zakonov in o svojem delu, vojaška sodišča pa Predsedstvo SFRJ oziroma Predsednika republike kot vrhovnega poveljnika. ====223. člen==== Samoupravna sodišča se ustanavljajo s samoupravnim aktom ali s sporazumom strank v skladu z ustavo in zakonom. Samoupravna sodišča za določene vrste sporov se lahko ustanovijo tudi z zakonom. Pristojnost, sestavo in organizacijo samoupravnega sodišča kot tudi postopek pred tem sodiščem ureja zakon oziroma akt o ustanovitvi sodišča v skladu z zakonom. ====224. člen==== Samoupravna sodišča rešujejo z ustavo in zakonom določene vrste sporov iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih razmerij, kot tudi spore katere jim poverijo delovni ljudje v organizacijah združenega dela samoupravnih interesnih skupnosti in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, nastale iz medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo, ali izvirajoče iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča. Reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo lahko občani sporazumno poverijo poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če zakon ne določa drugače. ====225. člen==== Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, arbitraže, poravnalni sveti, razsodišča in kot druga samoupravna sodišča. ====226. člen==== Sodišče združenega dela odloča o tem ali so pogoji za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in o zahtevah za varstvo pravice dela z družbenimi sredstvi ter drugih samoupravnih pravic in družbene lastnine in rešuje spore o organiziranju in izločitvi temeljnih organizacij združenega dela, o spojitvi, pripojitvi in razdelitvi organizacij združenega dela, o sklepanju in izvajanju samoupravnih sporazumov o združevanju in o medseboinih razmerjih v združenem delu, kot tudi druge z zakonom določene vrste sporov iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih razmerij. Zvezni zakon določa načela o ustanovitvi, pristojnosti in sestavi sodišča združenega dela ter postopek pred tem sodiščem. ====227. člen==== Obravnavanje pred sodiščem je javno. Zakon določa, v katerih primerih se sme pri obravnavanju izključiti javnost zaradi varovanja tajnosti, varstva morale, v interesu mladoletnika ali zaradi varstva drugih posebnih interesov družbene skupnosti. ====228. člen==== Sodišče sodi zborno. Zakon lahko določi, da sodi v določenih stvareh sodnik posameznik. ====229. člen==== Pri sojenju sodelujejo sodniki in delovni ljudje ter občani kot sodniki, sodniki porotniki ali porotniki na način, ki ga določa zakon oziroma akt o ustanovitvi sodišča. Z zakonom se lahko predpiše, da sodijo pri določenih sodiščih v določenih stvareh samo sodniki. ====230. člen==== Sodnike in občane, ki sodelujejo pri sojenju v rednem sodišču, voli in razrešuje skupščina ustrezne družbenopolitične skupnosti. Sodniki rednih sodišč se volijo in razrešujejo na način, pod pogoji in po postopku, ki zagotavljajo strokovno sposobnost in moralnopolitično primernost za opravljanje sodniške funkcije in neodvisnost sodnikov pri sojenju. Sodniki in občani, ki sodelujejo pri sojenju v rednem sodišču, se volijo za določeno dobo in so lahko ponovno izvoljeni. Sodniki, občani in delovni ljudje, ki sodelujejo pri sojenju v samoupravnem sodišču, se volijo, imenujejo in razrešujejo na način, predpisan z zakonom. ====231. člen==== Nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoče klicati na odgovor za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču, in ne pripreti brez dovoljenja pristojne skupščine družbenopolitične skupnosti, če se uvede zoper njega postopek zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil pri opravljanju sodniške funkcije. ====232. člen==== Sodnik ne sme opravljati službe ali dela, ki ni združljivo s sodniško funkcijo. ====233. člen==== O pritožbi ali drugem pravnem sredstvu zoper sodno odločbo sme odločiti samo pristojno sodišče. Zakon oziroma akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča določa, kdaj in pod katerimi pogoji je zoper njegovo odločbo dovoljeno pravno sredstvo. Zakon določa, pod katerimi pogoji je mogoče odločbo samoupravnega sodišča izpodbijati tudi pri rednem sodišču, in ureja izvršbo teh odločb. ====234. člen==== Odločbe sodišč imajo veljavo in so izvršljive v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. ====235. člen==== Javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti in vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti. Javno tožilstvo opravlja svojo funkcijo na podlagi ustave in zakona, v skladu s politiko družbenopolitičnih skupnosti, ki je določena s splošnimi akti njihovih skupščin. Javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča skupščino ustrezne družbenopolitične skupnosti o uporabi zakonov in o svojem delu. ====236. člen==== Vojaško tožilstvo preganja storilce kaznivih dejanj, katera so v pristojnosti vojaških sodišč, uporablja določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti in vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti na način, ki ga predpisuje zvezni zakon. ==VI. poglavje - Ljudska obramba== ====237. člen==== Nedotakljiva in neodtujljiva pravica in dolžnost narodov in narodnosti Jugoslavije, delovnih ljudi in občanov je varovati in braniti neodvisnost, suverenost, teritorialno neokrnjenost in z ustavo SFRJ določeno družbeno ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije. ====238. člen==== Nihče nima pravice priznati ali podpisati kapitulacije, niti sprejeti ali priznati okupacije Socialistične federativne republike Jugoslavije ali njenega dela. Nihče nima pravice preprečiti občanom socialistične federativne republike Jugoslavije, da se borijo proti sovražniku, ki je napadel državo. Takšna dejanja so protiustavna in se kaznujejo kot izdaja države. Izdaja države je najhujši zločin zoper ljudstvo in se kaznuje kot hudo kaznivo dejanje. ====239. člen==== Pravice in dolžnosti federacije in njenih organov na področju ljudske obrambe določa ta ustava. Pravica in dolžnost občin, avtonomnih pokrajin in republik oziroma drugih družbenopolitičnih skupnosti je, da v skladu s sistemom ljudske obrambe vsaka na svojem ozemlju ureja in organizira ljudsko obrambo, da vodi teritorialno obrambo, civilno zaščito in druge priprave za obrambo države ob napadu na državo pa da organizira in vodi splošni ljudski odpor. Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti izvršujejo pravico in dolžnost obrambe države v skladu z zakonom in z načrti ter odločitvami družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo sredstva za ljudsko obrambo in opravljajo druge naloge, ki so pomembne za ljudsko obrambo. Te organizacije in skupnosti so odgovorne za izvršitev omenjenih nalog. ====240. člen==== Oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije varujejo neodvisnost, suverenost, teritorialno neokrnjenost in s to ustavo določeno družbeno ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije. Oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije tvorijo celoto in jih sestavljata Jugoslovanska ljudska armada kot skupna oborožena sila vseh narodov in narodnosti ter vseh delovnih ljudi in občanov in teritorialna obramba kot najširša oblika organiziranega oboroženega splošnega ljudskega odpora. Vsak občan, ki z orožjem ali kako drugače sodeluje pri odporu proti napadalcu, je pripadnik oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije. ====241. člen==== Vojaška obveznost občanov je splošna. ====242. člen==== Pri sestavi starešinskega kadra in postavitvah na višje poveljniške in vodilne položaje v Jugoslovanski ljudski armadi velja načelo čimbolj sorazmerne zastopanosti republik in avtonomnih pokrajin. ====243. člen==== V oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije se v skladu z ustavo SFRJ zagotavlja enakopravnost jezikov [[:w:sl:narod|narodov]] in [[:w:sl:narodnost|narodnosti]] Jugoslavije in njihovih [[:w:sl:pisava|pisav]]. Pri poveljevanju in vojaškem pouku v Jugoslovanski ljudski armadi se lahko v skladu z zveznim zakonom uporablja eden od jezikov narodov Jugoslavije, v njenih delih pa jeziki narodov in narodnosti. 31 54 2006-06-12T21:53:31Z Romanm 7 iz [[:w:sl:Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Odnosi v federaciji ter pravice in dolžnosti federacije]], poskeniral, pregledal in izvirno objavil 13. maja 2004 {{Ustava SFRJ 1974}} <center><big>'''TRETJI DEL'''</big></center> <center><big>'''ODNOSI V FEDERACIJI TER PRAVICE IN DOLŽNOSTI FEDERACIJE'''</big></center> ==I. poglavje - Odnosi v federaciji== ====244. člen==== V [[:w:sl:Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] uresničujejo in zagotavljajo narodi in narodnosti ter delovni ljudje in občani suverenost, enakopravnost, nacionalno svobodo, neodvisnost, teritorialno neokrnjenost, varnost, družbeno samozaščito, obrambo države, mednarodni položaj ter odnose države z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami, sistem socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, enotne temelje političnega sistema, temeljne demokratične svoboščine in pravice človeka in občana, solidarnost in socialno varnost delovnih ljudi in občanov in enoten jugoslovanski trg ter usklajujejo skupen gospodarski in družbeni razvoj in druge svoje skupne interese. Ti skupni interesi se uresničujejo: * po zveznih organih ob enakopravni udeležbi in odgovornosti republik in avtonomnih pokrajin v teh organih pri določanju in izvajanju politike federacije; * po zveznih organih na podlagi odločitev oziroma soglasja republik in avtonomnih pokrajin; * z neposrednim sodelovanjem in dogovorom republik, avtonomnih pokrajin, občin in drugih družbenopolitičnih skupnosti; * s samoupravnim sporazumevanjem, družbenim dogovarjanjem in združevanjem organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti; * z dejavnostjo družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij in društev; * s svobodnimi in vsestranskimi dejavnostmi občanov. V ustavi SFRJ je določeno, katere pravice in dolžnosti pri uresničevanju skupnih interesov izvršuje federacija po zveznih organih, katere od teh pravic in dolžnosti pa izvršujejo republiške skupščine in pokrajinski skupščini po svojih delegacijah v Skupščini SFRJ in z neposrednim odločanjem na način, ki ga določa ta ustava. ====245. člen==== V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji so narodi in narodnosti enakopravni. ====246. člen==== Jeziki narodov in narodnosti in njihove pisave so na območju Jugoslavije enakopravni. V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji so v uradni rabi jeziki narodov, jeziki narodnosti pa v skladu s to ustavo in zveznim zakonom. Z zakonom in statutom družbenopolitične skupnosti ter s samoupravnimi akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti se zagotavlja uresničevanje enakopravnosti jezikov in pisav narodov in narodnosti v uradni rabi na območjih, na katerih živijo posamezne narodnosti, ter določajo način in pogoji za uveljavljanje te enakopravnosti. ====247. člen==== Zajamčeno je vsaki narodnosti da za uresničevanje pravice do izražanja svoje narodnosti in kulture svobodno rabi svoj [[:w:sl:jezik|jezik]] in svojo [[:w:sl:pisava|pisavo]], razvija svojo [[:w:sl:kultura|kulturo]] in v ta namen ustanavlja organizacije in uživa druge v ustavi določene pravice. ====248. člen==== Poleg pravic, ki so jim z ustavo zagotovljene v drugih družbenopolitičnih skupnostih, uresničujejo narodi suverene pravice tudi v občini kot samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti. ====249. člen==== Za občane Jugoslavije je enotno državljanstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Vsak državljan republike je hkrati tudi državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije. Državljan ene republike ima na območju druge republike enake pravice in dolžnosti kot njeni državljani. ====250. člen==== Odločbe, listine in drugi posamični akti, ki jih izdajo državni organi in pooblaščene organizacije v eni republiki oziroma avtonomni pokrajini, veljajo enako tudi v drugih republikah oziroma avtonomnih pokrajinah. ====251. člen==== Delovni ljudje ter narodi in narodnosti Jugoslavije uresničujejo svoje ekonomske interese na enotnem jugoslovanskem trgu. Na enotnem jugoslovanskem trgu so delovni ljudje in organizacije združenega dela enakopravni pri opravljanju dejavnosti in pridobivanju dohodka na podlagi delovanja tržnih zakonitosti in družbenega usmerjanja gospodarskega in družbenega razvoja ter usklajevanja odnosov na trgu. Družbenopolitične skupnosti so odgovorne za zagotavljanje enotnosti jugoslovanskega trga. Spričo odprtosti jugoslovanskega trga navezujejo in razvijajo organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti za uresničevanje skupnih interesov na temeljih enakopravnih ekonomskih odnosov ekonomsko sodelovanje s tujino v skladu z začrtano politiko in predpisi. Protiustaven je vsak akt in vsako dejanje, s katerim se spodkopava enotnost jugoslovanskega trga. ====252. člen==== Temelji enotnega jugoslovanskega trga so: * svobodno gibanje in združevanje dela in reprodukcijskih sredstev ter svobodna menjava blaga in storitev, znanstvenih dosežkov in strokovnih izkušenj v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji; * enoten denar, enoten monetarni in devizni sistem in enotni temelji kreditnega sistema, skupna monetarna in devizna politika in skupne osnove kreditne politike; * enoten sistem in skupna politika ekonomskih odnosov s tujino, enoten carinski sistem in skupna carinska politika; svobodno ustanavljanje in združevanje organizacij združenega dela in svobodno opravljanje njihove dejavnosti v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji; * svobodno nastopanje na trgu ter samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o pospeševanju proizvodnje in prometa in o integriranju družbenega dela; * usmerjanje gospodarskega in družbenega razvoja in usklajevanje odnosov na trgu z družbenim planiranjem na temeljih samoupravljanja. Zakon lahko predpiše pogoje za menjavo blaga in storitev v notranjem prometu. Promet blaga in storitev, ki so v prometu v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, se sme omejiti samo na podlagi zveznega zakona. Zvezni zakon določa, pogoje za menjavo blaga in storitev in pogoje za poslovanje organizacij združenega dela v odnosih s tujino. ====253. člen==== Zaposlovanje občanov je svobodno v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji pod enakimi pogoji, ki veljajo v kraju zaposlitve. Pravice iz dela, ki vplivajo na uresničevanje pravic iz socialnega zavarovanja, in druge podobne pravice se priznavajo v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ne glede na to, v kateri družbenopolitični skupnosti so bile pridobljene. Zvezni zakon lahko predpiše, pod katerimi pogoji smejo občani odhajati v tujino, da se tam zaposlijo in opravljajo gospodarske in druge dejavnosti, pravice, dolžnosti in obveznosti občanov, ki opravljajo dejavnost v tujini ali so tam zaposleni, določa zakon. ====254. člen==== Organizacije združenega dela ter njihove skupnosti in združenja poslujejo svobodno in enakopravno v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji skladno s predpisi, ki veljajo v kraju njihovega poslovanja. Protiustavni so predpisi, drugi akti in dejanja, ki spravljajo organizacije združenega dela ali delovne ljudi iz drugih republik in avtonomnih pokrajin, s tem pa tudi te republike in avtonomni pokrajini, v neenakopraven položaj. ====255. člen==== Prepovedano je združevanje organizacij združenega dela in kakršnakoli druga dejavnost in dejanje organizacij in državnih organov, ki bi merilo na preprečevanje svobodnega gibanja in združevanja dela in sredstev ter svobodne menjave blaga in storitev ali na ustvarjanje monopolnega položaja na enotnem jugoslovanskem trgu s katerim bi se pridobivale materialne in druge prednosti, ki ne bi temeljile na delu, in ustvarjali neenakopravni odnosi v poslovanju ali spodkopavali drugi z ustavo določeni ekonomski in družbeni odnosi. ====256. člen==== Če je z akti organov federacije, s katerimi se določa ali izvaja skupna ekonomska politika, prizadeta enakopravnost organizacij združenega dela pri pridobivanju dohodka in razpolaganju z rezultati dela ali enakopravnost republik in avtonomnih pokrajin na enotnem jugoslovanskem trgu, mora biti hkrati z določitvijo skupne ekonomske potitike oziroma z ukrepi za njeno izvajanje določena in zagotovljena kompenzacija kot sestavni del ukrepov skupne ekonomske politike za ustrezno plansko obdobje. ====257. člen==== Družbeni plan Jugoslavije temelji na dogovoru delovnih ljudi, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in na dogovoru republik in avtonomnih pokrajin o ekonomski politiki skupnega pomena. Z družbenim planom Jugoslavije se na podlagi planov in programov za delo in razvoj in skupaj ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti kot tudi na podlagi planov za razvoj ter možnosti in pogojev za razvoj republik in avtonomnih pokrajin in za razvoj celotne družbene skupnosti, upoštevajoč tudi mednarodne ekonomske odnose in mednarodne obveznosti Socialistične federativne republike Jugoslavije, in na tej podlagi usklajenih skupnih interesov določa skupna ekonomska politika in v skladu z njo usmerja družbena reprodukcija na temeljih socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Družbeni plan Jugoslavije določa tudi smernice in okvire za ukrepe ekonomske politike in druge ukrepe, s katerimi organi federacije oziroma organi republik in avtonomnih pokrajin v skladu s pravicami in dolžnostmi, ki jih imajo po tej ustavi, zagotavljajo pogoje za uresničevanje usklajenih skupnih interesov združenega dela oziroma skupnih interesov republik in avtonomnih pokrajin na enotnem jugoslovanskem trgu. ====258. člen==== Federacija ima poseben sklad za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin. Zvezni zakon določa gospodarsko manj razvite republike in avtonomni pokrajini, stalne vire sredstev sklada, posebne pogoje za kreditiranje iz teh sredstev in način poslovanja sklada. Za potrebe sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin lahko organi federacije razpisujejo obvezna posojila. Republiki in avtonomni pokrajini, ki ne more s svojimi sredstvi financirati družbenih in drugih služb v republiki oziroma avtonomni pokrajini, zagotavlja federacija potrebna sredstva pod pogoji, ki jih določa zvezni zakon. ====259. člen==== Denarni sistem in temelji kreditnega sistema so enotni. Za plačilni promet veljajo enotna načela. Vsak, kdor razpolaga z družbenimi sredstvi, mora opravljati plačila in druge posle plačilnega prometa in deponirati denarna sredstva tako, kot določa zvezni zakon. ====260. člen==== Narodna banka Jugoslavije, narodne banke republik in narodni banki avtonomnih pokrajin so ustanove enotnega monetarnega sistema, ki izvajajo skupno emisijsko politiko, katero določa Skupščina SFRJ. Narodna banka Jugoslavije izdaja bankovce in kovani denar. V skladu s skupno emisijsko politiko uravnava Narodna banka Jugoslavije količino denarja v obtoku ter skupaj z narodnimi bankami republik in narodnima bankama avtonomnih pokrajin sprejema ukrepe za izvajanje te politike. Narodna banka republike oziroma narodna banka avtonomne pokrajine sprejema v okviru skupne emisijske politike še druge ukrepe, potrebne za izvajanje kreditne politike republike oziroma avtonomne pokrajine. Ukrepi za izvajanje skupne emisijske politike ne smejo nikogar spraviti v neenakopraven položaj glede opravljanja dejavnosti in pridobivanja dohodka. ====261. člen==== Narodna banka Jugoslavije, narodne banke republik in narodni banki avtonomnih pokrajin so v mejah svojih pravic in dolžnosti odgovorne za stabilnost valute, za splošno likvidnost plačevanja v državi in nasproti tujini in za izvajanje skupaj določene monetarno-kreditne politike. Narodna banka Jugoslavije, narodne banke republik in narodni banki avtonomnih pokrajin samostojno uporabljajo z zveznim zakonom določene ukrepe, s katerimi se uresničujejo cilji in naloge monetarno-kreditne in devizne politike. Poslovne banke in druge finančne organizacije se morajo ravnati po sklepih, ki jih izdajajo Narodna banka Jugoslavije, narodne banke republik in narodni banki avtonomnih pokrajin za uresničevanje te politike. ====262. člen==== Narodna banka Jugoslavije, narodne banke republik in narodni banki avtonomnih pokrajin sprejemajo v depozit sredstva družbenopolitičnih skupnosti, lahko pa v njihovem imenu in na njihov račun opravljajo tudi druge bančne posle, če tako določa ustava. Narodna banka Jugoslavije sprejema v depozit sredstva federacije ter opravlja kreditne in druge bančne posle za potrebe Jugoslovanske ljudske armade in za druge potrebe ljudske obrambe, ki jih določa zvezni zakon, in druge z zakonom določene kreditne oziroma bančne posle za federacijo. Narodna banka Jugoslavije narodne banke republik in narodni banki avtonomnih pokrajin se ne morejo ukvarjati z drugo dejavnostjo poslovnih bank. ====263. člen==== Status Narodne banke Jugoslavije ter enotno monetarno poslovanje narodnih bank republik in narodnih bank avtonomnih pokrajin ureja zvezni zakon. O zadevah Narodne banke Jugoslavije ki se nanašajo na izvajanje skupne emisijske monetarno-kreditne in devizne politike, odloča svet guvernerjev. Svet guvernerjev sprejema pri odločanju o teh zadevah sklepe in ukrepe in je odgovoren za njihovo izvajanje. Svet guvernerjev sestavljajo guverner Narodne banke Jugoslavije, guvernerji narodnih bank republik in guvernerja narodnih bank avtonomnih pokrajin. ====264. člen==== Sistem, vire in vrste davkov, taks in drugih davščin ureja zakon. Z zveznim zakonom se uvajajo vrste dohodkov od obdavčenja proizvodov in storitev, ki so v prometu v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, in določata način in višino tega obdavčenja, razen za tiste proizvode in storitve za katere določajo na podlagi zveznega zakona način in višino obdavčenja druge družbenopolitične skupnosti. Zvezni zakon lahko predpiše oprostitev plačevanja davkov in drugih davščin od sredstev, objektov in naprav, ki so namenjeni izključno za ljudsko obrambo in državno varnost. ====265. člen==== Republike in avtonomni pokrajini sodelujejo na področju davčne, politike in z medsebojnimi dogovori usklajujejo osnove davčne politike in davčni sistem, če to zahteva zagotovitev enotnosti in stabilnosti jugoslovanskega trga. Organi federacije imajo za preprečevanje in odvračanje motenj na trgu pravico in dolžnost predlagati republikam in avtonomnima pokrajinama naj po medsebojnem dogovoru zmanjšajo ali povečajo davke in prispevke, ki jih določajo družbenopolitične skupnosti, naj začasno ne trošijo dela dohodkov družbenopolitičnih skupnosti in naj določijo skupne osnove svoje davčne politike. Tudi če ni dogovora, to ni ovira za republike in avtonomni pokrajini, da ne bi v mejah svojih pravic in dolžnosti izdale predpise in druge akte s področja davčne politike in davčnega sistema. ====266. člen==== Davki in prispevki, ki se plačujejo iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, se plačujejo po predpisih in v korist družbenopolitične skupnosti na katere območju temeljna organizacija trajno opravlja svojo dejavnost oziroma po sklepu in v korist samoupravne interesne skupnosti, ki temeljni organizaciji združenega dela ali delavcem te organizacije zagotavlja zadovoljevanje potreb in interesov oziroma uporabo storitev, za katere se plačujejo prispevki samoupravni interesni skupnosti. Sredstva, ki se iz dohodkov bank razporejajo med temeljne organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe, se obdavčilo kot dohodki teh oseb po predpisih in v korist družbenopolitične skupnosti, kateri se plačuje davek iz dohodka teh oseb. Davki in prispevki, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov oziroma drugih dohodkov delavcev in občanov, izvzemši davek od premoženja in dohodkov od premoženja se plačujejo v skladu z zveznim zakonom po predpisih in v korist družbenopolitične skupnosti, na katere območju delavec ali občan živi, oziroma po sklepu in v korist samoupravne interesne skupnosti, ki delavcu in občanu ali članom njunih družin zagotavlja zadovoljevanje potreb in interesov oziroma uporabo storitev, za katere se ti prispevki plačujejo. ====267. člen==== Če je to neogibno, da se preprečijo in odvrnejo večje motnje v gospodarstvu, ali če tako zahtevajo interesi ljudske obrambe ali druge izredne potrebe države, se sme z zveznim zakonom: * predpisati v katerih mejah smejo družbenopolitične skupnosti določati svoje dohodke iz dohodka organizacij združenega dela in od prometa proizvodov in storitev; * naložiti organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter družbenopolitičnim skupnostim dolžnost, da morajo ustvarjati rezervna družbena sredstva; * začasno prepovedati organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter družbenopolitičnim skupnostim razpolaganje z delom družbenih sredstev namenjenih za porabo, ali z delom družbenih sredstev, namenjenih za financiranje razširjene reprodukcije; * predpisati način razpolaganja s presežnimi proračunskimi dohodki družbenopolitičnih skupnosti in s presežnimi dohodki samoupravnih interesnih skupnosti, ki izvirajo iz zakonskih obveznosti. ====268. člen==== Pri uresničevanju s to ustavo določenih pravic in dolžnosti določajo zvezni organi politiko in izdajajo zvezne zakone, druge predpise in splošne akte. Na področjih, ki so urejena z zveznim zakonom, lahko republike in avtonomni pokrajini v mejah svojih pravic in dolžnosti izdajajo zakone. Če na področjih, ki se urejajo z zveznim zakonom, takega zakona ni, lahko republike oziroma avtonomni pokrajini izdajajo svoje zakone, kadar je to pomembno za uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti. ====269. člen==== Zvezni zakoni, drugi predpisi in splošni akti se izdajajo in objavljajo y uradnem glasilu Socialistične federativne republike Jugoslavije v avtentičnih besedilih v jezikih narodov Jugoslavije, ki jih določajo republiške ustave. Zvezni zakoni, drugi predpisi in splošni akti se objavljajo v uradnem glasilu Socialistične federativne republike Jugoslavije kot avtentična besedila tudi v jezikih albanske in madžarske narodnosti. ====270. člen==== Zvezni zakoni, drugi predpisi in splošni akti so obvezni v vsej Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, če ni v teh predpisih in aktih določeno, da se uporabljajo na ožjem območju. ====271. člen==== Mednarodne pogodbe, ki zahtevajo izdajo novih ali spremembo veljavnih republiških oziroma pokrajinskih zakonov ali iz katerih izvirajo posebne obveznosti za eno ali več republik ali avtonomnih pokrajin, se sklepajo s soglasjem pristojnih republiških oziroma pokrajinskih organov. Postopek sklepanja in izvrševanja takih mednarodnih pogodb se ureja z zveznim zakonom v soglasju z republikami in pokrajinskimi skupščinami. Republike in avtonomni pokrajini sodelujejo z organi in organizacijami drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami v okviru začrtane zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb. Občine, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti sodelujejo z ustreznimi tujimi organi in organizacijami in mednarodnimi organizacijami ter s teritorialnimi enotami tujih držav v okviru začrtane zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb. V mednarodnem občevanju velja načelo enakopravnosti jezikov narodov Jugoslavije, ustrezno pa tudi načelo enakopravnosti jezikov narodov in narodnosti. Kadar se mednarodne pogodbe sestavljajo v jezikih držav pogodbenic, se enakopravno uporabljajo jeziki narodov Jugoslavije. ====272. člen==== Zvezni organi so pri uresničevanju pravic in dolžnosti federacije v mejah svojega delovnega področja odgovorni za stanje na ustreznih področjih družbenega življenja, za predlaganje politike ter zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter za spremljanje izvajanja politike in izvrševanja teh predpisov in aktov. ====273. člen==== Zvezne zakone, druge predpise in splošne akte izvršujejo organi v republikah in avtonomnih pokrajinah in so oni odgovorni za njihovo izvrševanje, če ni v tej ustavi določeno, da jih neposredno izvršujejo in da so za njihovo izvrševanje odgovorni zvezni organi. Republiški in pokrajinski organi izdajajo predpise za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, za katerih izvrševanje so odgovorni. Na teh področjih lahko izdajajo zvezni organi, če so za to izrecno pooblaščeni z zveznim zakonom, v njegovih mejah predpise o tehničnih ukrepih in o evidenci ter druge predpise za izvrševanje zveznih zakonov, s katerimi se v interesu vse države zagotavlja njihovo enotno izvajanje. V skladu z odgovornostjo organov v republikah in avtonomnih pokrajinah za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov temeljijo razmerja med zveznimi organi in organi v republikah oziroma avtonomnih pokrajinah glede izvrševanje teh zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov na medsebojnem sodelovanju, obveščanju in dogovarjanju. Če organi v republikah in avtonomnih pokrajinah ne izvršujejo zveznih zakonov, drugih predpisov splošnih aktov, za katerih izvrševanje so odgovorni, opozori Zvezni izvršni svet na to izvršni svet republike oziroma izvršni svet avtonomne pokrajine in zahteva od njega ustrezne ukrepe za njihovo izvrševanje. ====274. člen==== Zvezni organi so odgovorni za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov na področjih, na katerih po določbah te ustave federacija po zveznih organih zagotavlja izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov. Te zvezne zakone, druge predpise in splošne akte izvršujejo neposredno zvezni organi, organi v republikah in avtonomnih pokrajinah pa, če tako določa zvezni zakon. Če zvezni organi neposredno izvršujejo zvezne zakone, druge predpise in splošne akte, so lahko z zveznim zakonom pooblaščeni, da ustanavljajo organe in organizacijske enote za posamezna območja z nalogo, da opravljajo določene upravne zadeve iz pristojnosti zveznih organov na področju mednarodnih odnosov, ljudske obrambe, carin, devizne in tržne inšpekcije, kontrole nad prometom blaga in storitev čez državno mejo, kontrole mer in plemenitih kovin, varnosti zračne plovbe in radijskih zvez. Zvezni organi izdajajo v mejah pooblastil, ki jih imajo po tej ustavi, predpise za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, za katerih izvrševanje so odgovorni. Na teh področjih lahko izdajajo organi v republikah in avtonomnih pokrajinah predpise za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov samo, če jih za to posebej pooblašča zvezni zakon. Kadar ta ustava določa, da zvezni organi urejajo odnose na področju ljudske obrambe, državne varnosti in mednarodne odnose, izdajajo zvezni organi predpise za izvrševanje zveznih zakonov, če ne določa zvezni zakon, da jih izdajajo organi v republikah oziroma avtonomnih pokrajinah. ====275. člen==== Če upravni organi v republikah in avtonomnih pokrajinah neposredno izvršujejo zvezne zakone druge predpise in splošne akte in mednarodne pogodbe. za katerih izvrševanje so odgovorni zvezni upravni organi, so lahko zvezni upravni organi z zveznim zakonom pooblaščeni: * da dajejo pristojnim republiškim in pokrajinskim upravnim organom obvezna navodila za opravljanje zadev. za katere so pooblaščeni z zveznim zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom; * da opravljajo inšpekcijske zadeve s pooblastili, katera jim daje zvezni zakon; * da v primerih. ko upravni organ v republiki oziroma avtonomni pokrajini ne opravi določene upravne zadeve, pa bi lahko povzročilo hujše škodljive posledice, če ta upravna zadeva ne bi bila opravljena opravijo tako zadevo in o tem obvestijo Zvezni izvršni svet, ki obvesti o tem izvršni svet republike oziroma avtonomne pokrajine, da se v dogovoru odstranijo vzroki, zaradi katerih je moral zvezni upravni organ opraviti upravno zadevo. Republiški in pokrajinski upravni organi morajo v skladu z zveznim zakonom poročati zveznim upravnim organom o izvrševanju zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov in mednarodnih pogodb, za katerih izvrševanje so odgovorni zvezni upravni organi. ====276. člen==== Izvršni svet republike oziroma izvršni svet avtonomne pokrajine lahko sproži pred Zveznim izvršnim svetom vprašanje izvrševanja zveznega zakona, drugega predpisa ali splošnega akta. ki ga je sprejel Zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ, če meni, da ga zvezni upravni organ ne izvršuje ali da ga ne izvršuje v skladu z začrtano politiko. ====277. člen==== Če nastane med zveznimi upravnimi organi in republiškimi oziroma pokrajinskimi upravnimi organi spor glede obveznosti upravnega organa v republiki oziroma avtonomni pokrajini, ki bi moral izvršiti zvezni zakon, drug predpis ali splošni akt, obvesti Zvezni izvršni svet ali izvršni svet republike oziroma avtonomne pokrajine o tem Skupščino SFRJ. Skupščina SFRJ odloči o spornem vprašanju in o obveznosti izvrševanja zveznega zakona, drugega predpisa ali splošnega akta. ====278. člen==== Zvezni upravni organi občujejo z občinskimi upravnimi organi po ustreznih republiških oziroma pokrajinskih organih. V zadevah, ki se nanašajo na vojaško obvezmost in vojaško mobilizacijo ljudi in materialnih sredstev, ter v zadevah varstva pravic in interesov jugoslovanskih državljanov v tujini lahko zvezni upravni organi v skladu z zveznim zakonom občujejo tudi neposredno z občinskimi upravnimi organi. ====279. člen==== Vsi dohodki in izdatki federacije se določajo v njenem proračunu. Dohodke federacije sestavljajo carine in drugi izvirni dohodki, določeni z zveznim zakonom, in prispevki republik in avtonomnih pokrajin, določeni v skladu z načelom enakopravnosti in s skupno odgovornostjo republik in avtonomnih pokrajin za financiranje funkcij federacije. Zvezni zakon lahko določi, da dohodki od carin ne gredo v proračun federacije in da se uporabljajo za potrebe gospodarstva. Skupen znesek izdatkov v proračunu federacije se določa s soglasjem skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin v skladu s skupno ekonomsko politiko za leto, za katero se sprejema proračun. V okviru skupnih izdatkov se zagotavljajo v proračunu federacije sredstva za financiranje funkcij in obveznosti, ki jih ima federacija po ustavi, zveznem zakonu in drugih splošnih aktih, ter sredstva za potrebne njene rezerve. Sredstva za financiranje ljudske obrambe se zagotavljajo v proračunu federacije po srednjeročnem načrtu za razvoj, izgradnjo in opremljanje [[:w:sl:Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] in po srednjeročnem načrtu nalog, ki jih imajo organi federacije na področju ljudske obrambe, določenima v skladu z družbenim planom Jugoslavije. Zakoni, drugi predpisi in splošni akti skupščine SFRJ in drugih organov federacije, iz katerih izvirajo obveznosti za proračun federacije, ne morejo biti sprejeti, dokler zbor skupščine, ki je pristojen za proračun, ne ugotovi, da so za obveznosti zagotovljena sredstva. Federacija sme ustanavljati sklade ali prevzemati kreditne in druge obveznosti izven okvira skupnih v proračunu federacije predvidenih izdatkov le tedaj, kadar je s to ustavo za to pooblaščena ali kadar se z ustanovitvijo sklada oziroma s prevzemom takšnih obveznosti strinjajo republike in avtonomni pokrajini. Za potrebe ljudske obrambe in državne varnosti, ki nastanejo zaradi izrednih okoliščin, sme Skupščina SFRJ na predlog Predsedstva SFRJ samostojno določiti vire sredstev oziroma prevzeti kreditne ali druge obveznosti, če teh potreb ni mogoče zagotoviti iz proračuna ali iz proračunskih rezerv federacije. ==II. poglavje - Pravice in dolžnosti federacije== ====280. člen==== Socialistično federativno republiko Jugoslavijo predstavljajo s to ustavo določeni zvezni organi. ====281. člen==== Federacija po zveznih organih: 1) zagotavlja neodvisnost in teritorialno neokrnjenost Socialistične federativne republike Jugoslavije in varuje njeno suverenost v mednarodnih odnosih; odloča o [[:w:sl:vojna|vojni]] in [[:w:sl:mir|miru]]; 2) zagotavlja sistem [[:w:sl:socializem|socialističnih]] samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in enotne temelje političnega sistema; 3) ureja temeljne pravice delavcev v združenem delu, s katerimi se zagotavlja njihov v tej ustavi določeni položaj v samoupravnih in družbenoekonomskih odnosih, ter temeljne pravice in obveznosti organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti glede sredstev, ki so družbena lastnina; ureja temeljne pravice delovnih ljudi, da zagotovi njihovo socialno varnost in solidarnost; določa načela o položaju, pravicah in dolžnostih družbenega pravobranilca samoupravljanja; 4) ureja temelje obligacijskih razmerij (splošni del obligacij) ter pogodbena in druga obligacijska razmerja na področju prometa blaga in storitev; temeljna lastninskopravna razmerja; temeljna razmerja, s katerimi se zagotavlja enotnost jugoslovanskega trga; temeljna premoženjskopravna in druga materialnopravna razmerja na področju pomorstva, notranje in zračne plovbe; avtorske pravice; 5) ureja temelje sistema družbenega planiranje in določa družbeni plan Jugoslavije; določa osnove priprav gospodarstva in družbenih služb za delovanje v vojni; ureja monetarni sistem; določa zakonita plačilna sredstva in politiko emisije denarja in zagotavlja njeno izvajanje; ureja plačilni promet v državi in s tujino, ustvarjanje denarnih in deviznih rezerv in razpolaganje z njimi, kadar je to pomembno za vso državo; ureja temelje kreditnega in bančnega sistema, kreditne in druge oblike vlaganja domačih oseb v tujini in tujih oseb v Jugoslaviji in izdaja predpise za izvrševanje zveznih zakonov na teh področjih, kadar v interesu vse države tako določa zvezni zakon; ureja temelje sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja; ureja in zagotavlja sistem ukrepov, s katerimi se preprečuje spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga; ureja sistem družbene kontrole cen in zagotavlja neposredno kontrolo nad cenami za blago in storitve, ki so pomembne za vso državo; ureja in zagotavlja zvezne blagovne rezerve za potrebe države v vojni in v drugih izrednih razmerah ter za stabilizacijo trga ob večjih motnjah; ureja in zagotavlja ukrepe za zavarovanje pred monopolom in nelojalno konkurenco; ureja in izvaja ukrepe za omejitev trga in svobodnega prometa blaga in storitev, pomembnega za vso državo, ob naravnih nesrečah in pomanjkanju dobrin, nujno potrebnih za gospodarstvo in za življenje občanov, in kadar tako zahtevajo interesi ljudske obrambe; ureja sistem zunanjetrgovinskega in deviznega poslovanja in drugega ekonomskega poslovanja s tujino in zagotavlja izvrševanje zveznih zakonov na teh področjih; ureja carinski sistem, carinsko tarifo in ukrepe necarinske zaščite ter zagotavlja njihovo izvajanje; ureja pogoje za odpiranje in delo carinskih con; ureja in zagotavlja kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin; določa in zagotavlja dohodke, ki po tej ustavi pripadajo federaciji; ureja temelje družbenega sistema informiranja ter položaj in temelje za delovanje službe družbenega knjigovodstva; ureja temelje pravnega položaja in poslovanja organizacij združenega dela in organizacij poslovnega združevanja na enotnem gospodarskem območju Jugoslavije; ureja združevanje organizacij združenega dela in njihovih združenj v gospodarsko zbornico za območje Socialistične federativne republike Jugoslavije; ureja obvezno združevanje organizacij združenega dela v skupnosti, kadar to zahteva tehnološka enotnost sistema na posameznih področjih in kadar je to pomembno za vso državo; ureja pogoje, pod katerimi smejo občani odhajati v tujino, da tam opravljajo gospodarske in druge dejavnosti in se tam zaposlijo, in zagotavlja varstvo državljanom Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki so na delu v tujini; 6) ureja temelje sistema ljudske obrambe in skrbi za njegovo izvajanje; ureja temeljne pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dele in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij na področju ljudske obrambe; ureja temeline pravice in dolžnosti družbenopolitičnih skupnosti pri uresničevanju sistema ljudske obrambe; ureja posebne pravice in obveznosti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti glede prioritetne proizvodnje in storitev za ljudsko obrambo ter proizvodnje orožja in vojaške opreme; ureja prilagoditev prostorskih in urbanističnih načrtov ter investicijske graditve potrebam obrambe države; določa osnove načrtov in ukrepov za pripravo države na obrambo; razglaša mobilizacijo; ureja vodstvo oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije in poveljevanje oboroženim silam ter uresničuje vrhovno poveljstvo nad oboroženimi silami; ureja in organizira Jugoslovansko ljudsko armado, jo vodi in ji poveljuje; ureja upravljanje in razpolaganje s sredstvi, ki se uporabljajo v Jugoslovanski ljudski armadi in za njene potrebe; ureja vojaško obveznost občanov in varstvo članov družin oseb v obvezni vojaški službi; ureja status in druga vprašanja oseb, ki so v službi v Jugoslovanski ljudski armadi, in vojaških oseb; ureja posebne pravice in dolžnosti vojaških oseb v zvezi s službo v oboroženih silah; ureja in skrbi za vojaško šolstvo in znanstvenoraziskovalno delo za oborožene sile; ureja in organizira vojaška sodišča in vojaško tožilstvo; ureja in zagotavlja socialno zavarovanje in verstvo vojaških oseb oziroma vojaških zavarovancev in njihovih družin; ureja in zagotavlja temeljne pravice borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev; 7) določa zunanjo politiko Socialistične federativne republike Jugoslavije in skrbi za njeno izvajanje; vzdržuje politične, ekonomske in druge odnose z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami; pospešuje in spodbuja sodelovanje z državami v razvoju in zagotavlja sredstva za razvoj ekonomskih odnosov s temi državami in uresničevanje solidarnosti z osvobodilnimi gibanji; sklepa in ratificira mednarodne pogodbe in zagotavlja njihovo izvrševanje; zagotavlja izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Socialistične federativne republike Jugoslavije; varuje državljane Socialistične federativne republike Jugoslavije ter njihove interese in interese domačih pravnih oseb v tujini; ureja uresničevanje mednarodnih odnosov; ureja organizacijo in dejavnost služb za zunanje zadeve federacije; 8) ureja temelje sistema varstva s to ustavo določenega reda (državna varnost); zagotavlja dejavnost službe državne varnosti, ki je neogibna za uresničevanje v tej ustavi določene odgovornosti zveznih organov, in usklajuje delo organov, ki opravljajo zadeve državne varaosti; 9) ureja državljanstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije; določa temeljne podatke za matične knjige in osebne izkaznice; določa praznike in odlikovanja Socialistične federativne republike Jugoslavije; določa [[:w:sl:Hej Slovani|himno]] Socialistične federativne republike Jugoslavije; ureja uporabo pečata, [[:w:sl:Grb Socialistične federativne republike Jugoslavije|grba]] in [[:w:sl:Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije|zastave]] [[:w:sl:Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]]; 10) ureja kontrolo nad prometom blaga in storitev čez državno mejo in režim prehajanja čez državno mejo; položaj, prebivanje in varstvo tujcev v Jugoslaviji; varstvo življenja in zdravja ljudi pred nalezljivimi [[:w:sl:bolezen|boleznimi]], ki ogrožajo vso državo; promet z zdravili; varstvo živali pred kužnimi boleznimi in varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci, kadar ogrožajo vso državo; promet s sredstvi za varstvo živali in rastlin in kontrolo nad [[:w:sl:transport|transportom]] [[:w:sl:živali|živali]] in [[:w:sl:rastline|rastlin]] čez državno mejo; vnašanje, razpečevanje in razširjanje tujega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja in komuniciranja in zagotavlja izvrševanje zveznih predpisov na teh področjih, kadar je to v interesu vse države določeno z zveznim zakonom; ureja režim obalnega [[:w:sl:morje|morja]], ki je pomemben za mednarodne odnose Socialistične federativne republike Jugoslavije, obrambo in varnost države in enotnost jugoslovanskega trga, ter način uveljavljanja pravic, ki jih ima Jugoslavija v epikontinentalnem pasu in na odprtem morju; ureja kontrolo nad potniškim prometom čez državno mejo; ureja pravni položaj tujih pravnih oseb v Jugoslaviji; ureja pravni položaj predstavnikov tujih držav in tujih in mednarodnih organizacij; ureja predstavljanje in zastopanje tujih gospodarskih in drugih organizacij; ureja varstvo in zboljševanje človekovega okolja, ki sta pomembna za vso državo in mednarodno skupnost; ureja promet in prevoz razstreliv ter radioaktivnih in drugih nevarnih snovi in prevoz vnetljivih tekočin in plinov, kadar je to pomembno za vso državo; ureja promet s strupi ter proizvodnjo in promet z mamili; ureja temelje režima voda, ki so pomembne za dve ali več republik oziroma avtonomnih pokrajin; ureja položaj tujih informacijskih ustanov in predstavnikov tujih informacijskih sredstev; predpisuje omejitev ali prepoved svobodne uporabe tiska in drugih oblik javnega obveščanja in komuniciranja, ki so naperjeni proti temeljem s to ustavo določene socialistične demokratične ureditve ali ogrožajo neodvisnost države, mir ali enakopravno mednarodno sodelovanje; določa elemente kartografskih podatkov, ki so pomembni za obrambo in varnost države in za splošno uporabo kartografskih publikacij; ureja položaj in pooblastila [[:w:sl:Rdeči križ|Rdečega križa]] Jugoslavije in drugih organizacij, ki izvršujejo po zveznih zakonih in mednarodnih pogodbah javna pooblastila; ureja zaznamovanje in vzdrževanje pokopališč in grobov pripadnikov zavezniških armad ter drugih tujih armad na območju Socialistične federativne republike Jugoslavije; 11) ureja in zagotavlja varnost zračne plovbe; ureja temelje varnosti na drugih področjih prometa; ureja vprašanja, ki se nanašajo na plovne poti na vodah, na katerih velja mednarodni ali meddržavni režim plovbe, in zagotavlja izvrševanje zveznih predpisov na tem področju, kadar to v interesu vse države določa zvezni zakon; ureja vprašanja sistema zvez, ki so pomembne za varnost države in tehnološko enotnost sistema zvez; ureja mednarodne zveze in radijske zveze in zagotavlja izvrševanje zveznih predpisov na področju mednarodnih zvez in radijskih zvez, kadar v interesu vse države tako določa zvezni zakon; 12) ureja splošne pogoje in načela za izrekanje sankcij za kazniva dejanja in gospodarske prestopke, sistem sankcij, pogoje za izbris sankcij in za rehabilitacijo in splošna pravila o uporabi vzgojnih ukrepov in kaznovanju mladoletnikov (splošni del kazenskega zakona in zakona o gospodarskih prestopkih); določa kazniva dejanja zoper temelje socialistične samoupravne družbene ureditve Jugoslavije in varnost države, človečnost in mednarodno pravo, zoper ugled Socialistične federativne republike Jugoslavije, njenih organov in predstavnikov, zoper ugled tuje države in organizacije ter zoper ugled njunih šefov oziroma predstavnikov, zoper uradno dolžnost uradnih oseb v zveznih organih in zoper oborožene sile, kot tudi kazniva dejanja in gospodarske prestopke, s katerimi se spodkopava enotnost jugoslovanskega trga ali kršijo zvezni predpisi; določa odgovornost in sankcije za prekrške, s katerimi se kršijo zvezni predpisi; ureja postopek o prekrških, ki ga vodijo zvezni organi; ureja splošni upravni postopek; ureja kazenski postopek in druge sodne postopke, razen posebnih postopkov na področjih, na katerih urejajo družbene odnose republike oziroma avtonomni pokrajini s svojimi predpisi; ureja amnestijo in pomilostitev za kazniva dejanja, določena z zveznim zakonom; 13) ureja sistem merskih enot in zagotavlja kontrolo mer in plemenitih kovin; ureja varstvo [[:w:sl:izum|izumov]], tehničnih izboljšav, znamk, znakov kakovosti, označb izvora proizvodov, vzorcev in modelov ter [[:w:sl:standard|standarde]], tehnične normative in norme za kakovost proizvodov in storitev in zagotavlja izvrševanje zveznih predpisov na teh področjih, kadar v interesu vse države tako določa zvezni zakon; 14) ureja in organizira zbiranje, evidentiranje in obdelavo [[:w:sl:statistika|statističnih]] in drugih podatkov o stanju na posameznih področjih družbenega življenja, o stanju in gibanju prebivalstva ter o [[:w:sl:ekonomija|ekonomskih]] in drugih pojavih, kot tudi drugih podatkov, ki so pomembni za vso državo; 15) ureja odločanje o koliziji republiškega oziroma pokrajinskega zakona z zakoni drugih republik oziroma avtonomnih pokrajin (kolizijske norme) in o sporih o pristojnosti med republiškimi oziroma pokrajinskimi organi z območja raznih republik; ureja odločanje o koliziji zakonov s predpisi drugih [[:w:sl:država|držav]]; 16) ureja in zagotavlja organizacijo, pristojnost in način dela zveznih organov ter materialne in druge odnose zveznih organov: volitve v zvezne organe; pravice in dolžnosti zveznih organov glede sredstev, ki so družbena lastnina in jih ti uporabljajo; položaj, organizacijo in način dela zavodov in šol, ki jih ustanavlja federacija za opravljanje zadev, pomembnih za uresničevanje njenih funkcij, in odnose zveznih organov do teh zavodov in šol; pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev iz dela in po delu v zveznih organih ter v zavodih in šolah, ki jih ustanavlja federacija; 17) varuje ustavnost, določeno s to ustavo, in zakonitost v skladu s to ustavo; 18) izvršuje druge pravice in dolžnosti, ki jih določa [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|ta ustava]]. Kadar ta ustava tako določa, izvršujejo zvezni organi te pravice in dolžnosti na podlagi odločitev oziroma soglasja republiških in pokrajinskih organov tako, kot je v njej določeno. 32 2777 2006-09-16T11:43:55Z Romanm 7 vrnil zadnje moje urejanje {{Ustava SFRJ 1974}} <center><big>'''ČETRTI DEL'''</big></center> <center><big>'''ORGANIZACIJA FEDERACIJE'''</big></center> ==I. poglavje - Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije== ===1. Položaj in pristojnost=== ====282. člen==== Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v mejah pravic in dolžnosti federacije. Skupščina SFRJ izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru te ustave in zveznih zakonov. ====283. člen==== Skupščina SFRJ: 1) odloča o spremembi ustave SFRJ; 2) obravnava in določa temelje notranje politike in zunanjo politiko SFRJ; sprejema zvezne zakone, druge predpise in splošne akte; 3) sprejema družbeni plan Jugoslavije, proračun federacije in zaključni račun federacije; 4) odloča o spremembi meja Socialistične federativne republike Jugoslavije; 5) odloča o vojni in miru; ratificira mednarodne pogodbe o političnem in vojaškem sodelovanju in mednarodne pogodbe, ki zahtevajo izdajo novih ali spremembo veljavnih zakonov; 6) določa politiko izvrševanja zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter obveznosti zveznih organov v zvezi z izvrševanjem teh predpisov in aktov; 7) voli Predsednika republike in razglaša izvolitev Predsedstva SFRJ; 8) voli in razrešuje predsednika in člane Zveznega izvršnega sveta; 9) voli in razrešuje predsednika in sodnike Ustavnega sodišča Jugoslavije in Zveznega sodišča; imenuje in razrešuje zveznega družbenega pravobranilca samoupravljanja; imenuje in razrešuje zvezne sekretarje, zveznega javnega tožilca in druge s to ustavo in zveznim zakonom določene funkcionarje v zveznih organih ter člane kolegijskih teles; 10) opravlja politično nadzorstvo nad delom Zveznega izvršnega sveta in zveznih upravnih organov; opravlja družbeno nadzorstvo; 11) opravlja druge s to ustavo določene zadeve. ===2. Zbora in njuno delovno področje=== ====284. člen==== Pravice in dolžnosti Skupščine SFRJ izvršujeta Zvezni zbor in Zbor republik in pokrajin po določbah te ustave. Zvezni zbor sestavljajo delegati samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v republikah in avtonomnih pokrajinah. Zbor republik in pokrajin sestavljajo delegacije skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin. ====285. člen==== Zvezni zbor: 1) odloča o spremembi ustave SFRJ; 2) določa temelje notranje politike in zunanjo politiko Socialistične federativne republike Jugoslavije; 3) sprejema zvezne zakone, razen zveznih zakonov, ki jih sprejema Zbor republik in pokrajin; daje avtentično razlago zveznih zakonov, ki jih on sprejema: 4) določa politiko izvrševanja zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih on sprejema, ter obveznosti zveznih organov v zvezi z izvrševanjem teh predpisov in aktov; 5) sprejema proračun federacije in zaključni račun federacije; 8) odloča o spremembi meja Socialistične federativne republike Jugoslavije; 7) odloča o vojni in miru; 8) ratificira mednarodne pogodbe o političnem in vojaškem sodelovanju in mednarodne pogodbe, ki zahtevajo izdajo novih ali spremembo veljavnih zakonov, katere on sprejema; 9) določa temelje organizacije zveznih organov in njihovo pristojnost; 10) obravnava v okviru svojega delovnega področja poročila Zveznega izvršnega sveta in zveznih upravnih organov, opravlja politično nadzorstvo nad delom teh organov in s svojimi smernicami usmerja njihovo delo; 11) obravnava mnenja in predloge Ustavnega sodišča Jugoslavije o uresničevanju varstva ustavnosti in zakonitosti pred tem sodiščem; 12) obravnava porotila Zveznega sodišča in zveznega javnega tožilca o uporabi zveznih zakonov, o splošnih problemih pravosodja in o njunem delu; 13) obravnava poročila, mnenja in predloge zveznega družbenega pravobranilca samoupravljanja; 14) daje amnestijo za kazniva dejanja, ki jih določa zvezni zakon; 15) verificira mandate in odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih delegatov v zboru; 16) sprejema poslovnik za svoje delo; 17) opravlja druge zadeve iz pristojnosti skupščine SFRJ, ki niso v delovnem področju Zbora republik in pokrajin ali jih ne opravlja enakopravno s tem zborom. ====286. člen==== Zbor republik in pokrajin zagotavlja usklajevanje stališč skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin na področjih, na katerih sprejema zvezne zakone in druge splošne akte na podlagi njihovega soglasja. Zbor republik in pokrajin na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin: 1) sprejema družbeni plan Jugoslavije; 2) določa politiko in sprejema zvezne zakone, s katerimi se določajo odnosi na področjih: monetarnega sistema in emisije denarja, deviznega sistema, zunanjetrgovinskega prometa; kreditnih in drugih ekonomskih odnosov s tujino; ustvarjanja denarnih in deviznih rezerv in razpolaganja z njimi, kadar je to pomembno za vso državo; carinske in necarinske zaščite; družbene kontrole cen za proizvode in storitve; kreditiranja hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin; določanja dohodkov, ki jih imajo družbenopolitične skupnosti od obdavčevanja proizvodov in storitev v prometu; sistema in virov sredstev za financiranje federacije; določanja ukrepov za omejitev trga ter svobodnega prometa blaga in storitev in ukrepov, ki so podlaga za kompenzacijo, ter načina in oblik kompenzacije; združevanja organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, in njihovih združenj v gospodarsko zbornico za celotno območje Socialistične federativne republike Jugoslavije in obveznega združevanja organizacij združenega dela v skupnosti; daje avtentično razlago zveznih zakonov, ki jih on sprejema; 3) določa skupen obseg izdatkov proračuna federacije za vsako leto; 4) odloča o ustanovitvi skladov in prevzemanju obveznosti federacije, razen kadar so po določbah te ustave zvezni organi pooblaščeni, da sami ustanavljajo sklade in sami prevzemajo obveznosti za federacijo; 5) ratificira mednarodne pogodbe, ki zahtevajo izdajo novih ali spremembo veljavnih zakonov, ki jih on sprejema; 6) sprejema poslovnik za svoje delo. Zbor republik in pokrajin samostojno: 1) sprejema zakone o začasnih ukrepih, kadar tako določa ta ustava; 2) določa na predlog Predsedstva SFRJ vire in obseg sredstev in odloča o prevzemu kreditnih in drugih obveznosti za potrebe ljudske obrambe in državne varnosti, ki nastanejo zaradi izrednih okoliščin; 3) obravnava v okviru svojega delovnega področja poročila Zveznega izvršnega sveta in zveznih upravnih organov, opravlja politično nadzorstvo nad delom teh organov in s svojimi smernicami usmerja njihovo delo; 4) določa politiko izvrševanja zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih on sprejema, ter obveznosti zveznih organov v zvezi z izvrševanjem teh predpisov in aktov; 5) verificira mandate in odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih delegatov v zboru. ====287. člen==== Zvezni zbor in Zbor republik in pokrajin lahko sprejemata o vprašanjih s svojega delovnega področja odloke, deklaracije, resolucije in priporočila. ====288. člen==== Zvezni zbor in Zbor republik in pokrajin enakopravno: 1) volita in razrešujeta predsednika in podpredsednika oziroma podpredsednike Skupščine SFRJ; 2) volita in razrešujeta predsednika in člane Zveznega izvršnega sveta; imenujeta in razrešujeta zvezne sekretarje in druge s to ustavo in zveznim zakonom določene funkcionarje in člane kolegijskih teles v zveznih organih; 3) volita in razrešujeta predsednika in sodnike Ustavnega sodišča Jugoslavije in Zveznega sodišča; imenujeta in razrešujeta zveznega družbenega pravobranilca samoupravljanja; imenujeta in razrešujeta zveznega javnega tožilca; 4) volita in razrešujeta člane Sveta federacije; 5) ratificirata meduarodne pogodbe, ki zahtevajo izdajo novih ali spremembo veljavnih republiških in pokrajinskih zakonov; 6) odločata o podaljšanju mandata delegatov v Skupščini SFRJ; 7) sprejemata poslovnik o skupnem delu zborov Skupščine SFRJ in o njunih skupnih delovnih telesih in odlok o organizaciji in delu Skupščine SFRJ. ====289. člen==== Predlog za izvolitev, imenovanje ali razrešitev zveznih funkcionarjev je sprejet, če sta tak predlog sprejela oba zbora. Če pa kakšen zbor ne sprejme danega predloga, poda pooblačeni predlagatelj nov predlog. ====290. člen==== Zakon o ratifikaciji mednarodne pogodbe, odlok o podaljšanju mandata delegatov, poslovnik o skupnem delu zborov Skupščine SFRJ in odlok o organizaciji in delu služb Skupščine SFRJ so sprejeti, če sta jih v istovetnem besedilu sprejela oba zbora. Če pa zakon o ratifikaciji, odlok oziroma poslovnik ni bil v istovetnem besedilu sprejet v obeh zborih, odložita zbora sporni akt z dnevnega reda in ga lahko znova dasta na dnevni red te na dveh svojih zaporednih sejah. Če niti tedaj oba zbora ne sprejmeta spornega akta, se šteje, da odloka o podaljšanju mandata delegatov ni, zakon o ratifikaciji mednarodne pogodbe je odložen za tri mesece, do sprejetja poslovnika o skupnem delu zborov Skupščine SFRJ pa se uporablja poslovnik v besedilu, ki ga je sprejel Zvezni zbor. ===3. Sestava in volitve zborov=== ====291. člen==== Zvezni zbor sestavlja po trideset delegatov samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih organizacij iz vsake republike oziroma po dvajset delegatov iz vsake avtonomne pokrajine. Kandidacijski postopek izvede Socialistična zveza delovnega ljudstva. Kandidate za delegate v Zvezni zbor predlagajo delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti izmed članov delegacij teh organizacij in skupnosti in družbenopolitične organizacije v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva iz vrst svojih delegacij. Listo kandidatov za delegate v Zvezni zbor določi kandidacijska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva republike oziroma avtonomne pokrajine. Delegate v Zvezni zbor volijo z liste kandidatov skupščine občin z območja republike oziroma avtonomne pokrajine s tajnim glasovanjem. Volitve in odpoklic delegatov v Zveznem zboru ureja zvezni zakon. Kandidacijski postopek za volitve delegata v Zvezni zbor namesto delegata, ki mu je mandat prenehal pred iztekom mandatne dobe, ureja zvezni zakon. ====292. člen==== Zbor republik in pokrajin sestavlja po dvanajst delegatov iz skupščine vsake republike in po osem delegatov iz skupščine vsake avtonomne pokrajine. Delegacijo v Zboru republik in pokrajin volijo in odpokličejo vsi zbori skupščine republike oziroma skupščine avtonomne pokrajine na skupni seji s tajnim glasovanjem. Delegati, izvoljeni v Zbor republik in pokrajin, obdržijo mandat v skupščinah, v katerih so bili izvoljeni. ===4. Delo in odločanje v zborih=== ====293. člen==== Vsak delegat in vsako delovno telo v Zveznem zboru ima pravico predlagati zvezne zakone, druge predpise in splošne akte z njegovega delovnega področja. ====294. člen==== Zvezni zbor odloča z večino glasov na seji, na kateri je navzoča večina delegatov, če ni s to ustavo določena posebna večina. Kadar je na dnevnem redu Zveznega zbora predlog zakona, drugega predpisa ali splošnega akta oziroma kakšno drugo vprašanje, ki je splošnega pomena za republiko oziroma avtonomno pokrajino in za enakopravnost narodov in narodnosti, se tak zakon ali drug splošni akt oziroma tako vprašanje na zahtevo večine delegatov iz ene republike oziroma avtonomne pokrajine obravnava in o njem odloči po posebnem postopku, ki je določen v poslovniku o delu Zveznega zbora. ====295. člen==== Zbor republik in pokrajin odloča na seji, na kateri so zastopane delegacije skupščin vseh republik in avtonomnih pokrajin in na kateri je navzoča večina njegovih delegatov. O vprašanjih, o katerih se odloča na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin, odloča zbor po delegacijah Odločitev je sprejeta, če so zanjo glasovale vse delegacije v zboru. Zakone o začasnih ukrepih sprejema zbor z dvetretjinsko večino glasov vseh svojih delegatov. O drugih vprašanjih s svojega delovnega področja, kot tudi o vprašanjih, o katerih odloča enakopravno z Zveznim zborom, odloča Zbor republik in pokrajin z večino glasov svojih navzočih delegatov. ====296. člen==== Pri zavzemanju stališč in opredeljevanju do vprašanj, o katerih se odloča v Zboru republik in pokrajin, zastopa delegacija skupščine republike oziroma skupščine avtonomne pokrajine stališča te skupščine. Delegacija skupščine republike oziroma skupščine avtonomne pokrajine obvešča svojo skupščino o delu Zbora republik in pokrajin, o svojem delu glede vprašanj, ki jih obravnava ta zbor in o stališčih drugih delegacij do njih ter sodeluje pri zavzemanju stališč skupščine republike oziroma skupščine avtonomne pokrajine. ====297. člen==== Zvezni zbor ustanavlja delovna telesa za pripravljanje in obravnavanje predlogov zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, za spremljanje izvajanja politike in izvrševanja zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, katere on sprejema, in za proučevanje in obravnavanje drugih vprašanj s svojega delovnega področja. Zbor republik in pokrajin ustanavlja delovna telesa za usklajevanje stališč pri pripravljanju zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov in za obravnavanje drugih vprašanj s svojega delovnega področja. Delovna telesa si izvoli izmed delegatov v zboru po načelu enakopravne zastopanosti republik in ustrezne zastopanosti avtonomnih pokrajin. V delovnih telesih, ki jih ima zbor za usklajevanje stališč pri pripravljanju zakonov in drugih splošnih aktov, sodelujejo tudi predstavniki Zveznega izvršnega sveta. Zbora skupščine SFRJ ustanovita skupno komisijo za volitve in imenovanja, lahko pa ustanavljata tudi druga skupna delovna telesa za obravnavanje vprašanj skupnega pomena. S poslovnikoma zborov in s poslovnikom o skupnem delu zborov Skupščine SFRJ so lahko dana delovnim telesom zborov in skupnim delovnim telesom Skupščine SFRJ pooblastila, da smejo opravljati ankete in zahtevati od državnih organov in samoupravnih organizacij in skupnosti potrebna obvestila, podatke in listine, ter druga pooblastila za opravljanje njihovih nalog. Ta delovna telesa ne morejo imeti preiskovalnih in drugih sodnih funkcij. ===5. Sprejemanje aktov v Zboru republik in pokrajin na podlagi soglasja skupščin republik in avtonomnih pokrajin=== ====298. člen==== Pravico predlagati zvezne zakone in druge splošne akte z delovpega področja Zbora republik in pokrajin, ki jih ta zbor sprejema na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin, ima vsaka delegacija in vsako delovno telo zbora, skupščina republike oziroma skupščina avtonomne pokrajine in Zvezni izvršni svet. ====299. člen==== Zbor republik in pokrajin določi na podlagi danega soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin in uskladitve stališč do predlogov in pripomb teh skupščin k osnutku zakona ali drugega splošnega akta v zboru predlog zakona oziroma drugega splošnega akta. ====300. člen==== Ko Zbor republik in pokrajin določi predlog zakona ali drugega splošnega akta, ga pošlje skupščinam republik in skupščinama avtonomnih pokrajin, da odločijo o soglasju k predlogu v celoti. Skupščina republike oziroma skupščina avtonomne pokrajine lahko pri odločanju o osnutki zakona ali drugega splošnega akta pooblasti svojo delegacijo v Zboru republik in pokrajin, da v njenem imenu da soglasje k predlogu zakona oziroma drugega splošnega akta v celoti. ====301. člen==== Če se ne doseže soglasje skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin o predlogu zakona ali drugega splošnega akta, ki ga sprejema Zbor republik in pokrajin na podlagi soglasja teh skupščin. predlaga Zvezni izvršni svet Predsedstvu SFRJ, naj se izda zakon o začasnih ukrepih, če je po njegovem mnenju rešitev določenih vprašanj, o katerih ni bilo doseženo soglasje skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin, nujna, da se preprečijo ali odpravijo večje motnje na trgu, ali če meni, da bi, če ta vprašanja ne bi bila rešena, lahko nastala občutna škoda za družbeno skupnost, ali da bi bili lahko ogroženi interesi ljudske obrambe, ali da bi zaradi tega lahko nastali neenakopravni ekonomski odnosi med republikami in avtonomnima pokrajinama ali da se ne bi mogle izpolnjevati obveznosti do manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin ali obveznosti Socialistične federativne republike Jugoslavije do drugih držav in mednarodnih organizacij. Če se Predsedstvo SFRJ strinja, da je potreben začasen ukrep, ki ga predlaga Zvezni izvršni svet, določi Zvezni izvršni svet dokončen predlog zakona o začasnih ukrepih in ga predloži Skupščini SFRJ. ====302. člen==== Če predlog zakona o začasnih ukrepih v Zboru republik in pokrajin ni sprejet z dvetretjinsko večino glasov vseh njegovih delegatov, lahko Predsedstvo SFRJ razglasi, da se bo tak zakon uporabljal v besedilu, za katero je glasovala večina vseh delegatov v zboru, dokler ne bo dokončno sprejet zakon po določbah te ustave. ====303. člen==== Zakon o začasnih ukrepih ostane v veljavi, dokler Zbor republik in pokrajin dokončno ne sprejme zakona na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet. Če Zbor republik in pokrajin do izteka veljavnosti zakona o začasnih ukrepih ne sprejme zakona na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin, se postopek za zakon o začasnih ukrepih ponovi. ====304. člen==== Če se do dneva, ko bi moral biti sprejet proračun federacije, skupščine republik in skupščini avtonomnih pokrajin ne zedinijo glede skupnega obsega sredstev za financiranje federacije, se potrebe federacije začasno financirajo na podlagi proračuna iz prejšnjega leta. ===6. Pravice in dolžnosti delegatov in delegacij=== ====305. člen==== Vsak delegat v zborih Skupščine SFRJ in vsaka delegacija v Zboru republik in pokrajin ima pravico v okviru delovnega področja zbora načenjati vprašanja, postavljati vprašanja Zveznemu izvršnemu svetu in funkcionarjem, ki vodijo zvezne upravne organe, zahtevati obvestila, predlagati zboru, naj zahteva od teh organov poročila o delu, zahtevati strokovno pomoč in dobiti obvestila, ki jih potrebuje za opravljanje svoje funkcije. Najmanj deset delegatov v Zveznem zboru in vsaka delegacija v Zboru republik in pokrajin lahko vloži v zboru interpelacijo za obravnavanje določenih političnih vprašanj v zvezi z delom Zveznega izvršnega sveta. ====306. člen==== Delegat v Skupščini SFRJ uživa imuniteto. Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt in ne kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je, in v Skupščini SFRJ. Delegat ne sme biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je; prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, brez dovoljenja zbora ne more začeti kazenski postopek. Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu odvzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj odločba o odvzemu prostosti ostane v veljavi. Zbor lahko vzpostavi imuniteto tudi delegatu, ki se ni nanjo skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije. Če zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitetna komisija proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka, in o vzpostavitvi imunitete delegata. ====307. člen==== Mandat delegatov v zborih Skupščine SFRJ traja štiri leta. Volitve delegatov v zbora Skupščine SFRJ morajo biti najmanj petnajst dni pred iztekom volilne dobe delegatov, ki jim izteka mandat. Volitve za delegate razpisuje predsednik Skupščine SFRJ. Od dneva razpisa volitev do dneva volitev delegatov v zbora Skupščine SFRJ ne sme preteči manj kot en mesec in ne več kot dva meseca. Z dnem verifikacije mandata novih delegatov preneha funkcija delegatom, ki jim izteka mandat. ====308. člen==== Zbora skupščine SFRJ lahko v izrednih razmerah odločita, da podaljšata mandat delegatov v Skupščini SFRJ za čas, dokler traja tako stanje. Novi delegati se izvolijo takoj po prenehanju okoliščin, zaradi katerih je bil delegatom podaljšan mandat. V vojnem stanju se mandat delegatov v Skupščini SFRJ podaljša za čas, dokler traja tako stanje. ===7. Volitve in pooblastila funkcionarjev v Skupščini SFRJ=== ====309. člen==== Skupščina SFRJ ima predsednika in enega ali več podpredsednikov, ki jih izvoli izmed delegatov v Skupščini SFRJ. Predsednik predstavlja Skupščino SFRJ, sklicuje in vodi skupne seje njenih zborov ter podpisuje ukaze o razglasitvi zakonov, kot tudi odloke in druge splošne akte, ki jih zbora skupščine SFRJ sprejmeta enakopravno ali na skupni seji. Predsednik Skupščine SFRJ skupaj s podpredsedniki Skupščine SFRJ in predsednikoma zborov obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v Skupščini SFRJ in vprašanja skupščinske procedure ter skrbi za sodelovanje Skupščine SFRJ z drugimi organi in organizacijami v federaciji, republikah in avtonomnih pokrajinah in s parlamenti drugih držav. ====310. člen==== Vsak zbor Skupščine SFRJ ima predsednika in podpredsednika. Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje ter podpisuje odloke in druge splošne akte, ki jih sprejema zbor. ====311. člen==== Predsednik skupščine SFRJ in predsednika zborov sklicujejo seje Skupščine SFRJ oziroma seje zborov na svojo pobudo ali na zahtevo Predsednika republike, Predsedstva SFRJ ali Zveznega izvršnega sveta. Predsednik Zbora republik in pokrajin skliče sejo zbora tudi na zahtevo delegacije v zboru, predsednik Zveznega zbora pa tudi na zahtevo tolikšnega števila delegatov. kot ga določa poslovnik o delu Zveznega zbora. ====312. člen==== Predsednik in podpredsedniki Skupščine SFRJ ter predsednika zboru se volijo za štiri leta. Predsednik in podpredsedniki skupščine SFRJ in predsednika zborov ne morejo biti izvoljeni v isto funkcijo več kot dvakrat zaporedoma. ==II. poglavje - Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije== ====313. člen==== Predsedstvo SFRJ predstavlja Socialistično federativno republiko Jugoslavijo doma in v tujini in izvršuje druge s to ustavo določene pravice in dolžnosti. V prizadevanju za uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti skrbi Predsedstvo SFRJ v mejah svojih pravic in dolžnosti za usklajevanje skupnih interesov republik oziroma avtonomnih pokrajin v skladu z njihovo odgovornostjo pri uresničevanju pravic in dolžnosti federacije. Predsedstvo SFRJ je najvišji organ vodstva in poveljevanja oboroženim silam Socialistične federativne republike Jugoslavije v vojni in miru. Predsedstvo SFRJ obravnava stanje na področju zunanje politike in varstva s to ustavo določenega reda (državne varnosti) in zavzema stališča, da bi moglo dajati pobude za ukrepe in za usklajevanje dejavnosti pristojnih organov pri izvajanju začrtane politike na teh področjih. ====314. člen==== Predsedstvo SFRJ ima pravico predlagati Skupščini SFRJ določitev notranje in zunanje politike ter sprejetje zakonov in drugih splošnih aktov. ====315. člen==== Predsedstvo SFRJ v mejah svojih pravic in dolžnosti: 1) predlaga Skupščini SFRJ kandidata za predsednika Zveznega izvršnega sveta; 2) razglaša odlok Skupščine SFRJ o izvolitvi Zveznega izvršnega sveta; 3) razglaša z ukazom zvezne zakone; 4) predlaga izvolitev predsednika in sodnikov Ustavnega sodišča Jugoslavije; 5) postavlja in odpoklice z ukazom veleposlanike in poslanike Socialistične federativne republike Jugoslavije, sprejema poverilna in odpoklicna pisma pri njem akreditiranih tujih diplomatskih predstavnikov in izdaja listine o ratifikaciji mednarodnih pogodb; 6) postavlja, povišuje in razrešuje generale in admirale ter druge vojaške starešine, ki jih določi zvezni zakon; postavlja in razrešuje predsednike, sodnike in sodnike porotnike vojaških sodišč in vojaške tožilce; 7) predlaga izvolitev in razrešitev članov Sveta federacije; 8) podeljuje odlikovanja Socialistične federativne republike Jugoslavije; 9) daje v skladu z zveznim zakonom pomilostitve za kazniva dejanja, ki so določena v zveznem zakonu; 10) sprejema poslovnik o svojem delu. ====316. člen==== Pri uresničevanju splošne ljudske obrambe določa Predsedstvo SFRJ osnove načrtov in ukrepov za pripravo države na obrambo, daje smernice za priprave in mobilizacijo virov in sil države za obrambo ter za uskladitev načrtov in ukrepov družbenopolitičnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ugotavlja neposredno vojno nevarnost, odreja splošno in delno mobilizacijo in, če se Skupščina SFRJ ne more sestati, razglaša vojno stanje. Predsedstvo SFRJ določa načrt za uporabo oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije v primeru vojne in odreja uporabo oboroženih sil v miru. Posamezne zadeve vodstva in poveljevanja oboroženim silam Socialistične federativne republike Jugoslavije lahko prenese Predsedstvo SFRJ na zveznega sekretarja za ljudsko obrambo. Zvezni sekretar za ljudsko obrambo je odgovoren Predsedstvu SFRJ za zadeve, ki so bile nanj prenesene. Predsedstvo SFRJ lahko pošlje svoje delegate k Zveznemu sekretariatu za ljudsko obrambo in k drugim višjim poveljstvom oboroženih sil SFRJ, da spremljajo, kako se pri vodstvu in poveljevanju oboroženim silam Socialistične federativne republike Jugoslavije izvaja začrtana politika. ====317. člen==== Med vojno ali ob neposredni vojni nevarnosti izdaja Predsedstvo SFRJ na svojo pobudo ali na predlog Zveznega izvršnega sveta uredbe z zakonsko močjo o vprašanjih iz pristojnosti Skupščine SFRJ. Te uredbe predloži v potrditev Skupščini SFRJ, brž ko se ta lahko sestane. Z uredbo z zakonsko močjo, izdano med vojno, se smejo izjemoma, dokler traja tako stanje in če to zahteva obramba države, suspendirati posamezne določbe te ustave, ki se nanašajo na izdajanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov in ukrepanje zveznih organov na podlagi soglasja pristojnih organov republik in avtonomnih pokrajin, na posamezne svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana ter na pravice samoupravnih organizacij in skupnosti ali na sestavo in pooblastila izvršilnih in upravnih organov. ====318. člen==== Predsedstvo SFRJ obvešča Skupščino SFRJ o stanju in problemih notranje in zunanje politike in ji lahko predlaga, naj obravnava posamezna vprašanja in sprejema odločitve. Skupščina SFRJ lahko zahteva od Predsedstva SFRJ, naj ji razloži stališča do posameznih vprašanj iz njegove pristojnosti, ki so pomembna za njeno delo. ====319. člen==== Če se pristojni zbor Skupščine SFRJ ne strinja s predlogom Predsedstva SFRJ za določitev notranje in zunanje politike ali s predlogom za izdajo zakona, drugega predpisa ali splošnega akta, ki je po mnenju Predsedstva SFRJ nujen, ali če se ne strinja z njegovim predlogom, naj se zakon ali drug splošni akt odloži, določita pristojni zbor Skupščine SFRJ in Predsedstvo SFRJ sporazumno postopek za obravnavanje spornega vprašanja in rok za uskladitev stališč do njega. Ta rok ne sme biti daljši kot šest mesecev. Če se niti po določenem roku ne doseže soglasje glede določitve notranje in zunanje politike, glede predloga za izdajo oziroma odložitev zakona ali drugega splošnega akta, se sporno vprašanje odloži z dnevnega reda pristojnega zbora Skupščine SFRJ in da znova na dnevni red, če to zahteva Predsedstvo SFRJ ali če na lastno pobudo tako odloči pristojni zbor Skupščine SFRJ. Če se niti po ponovni obravnavi v treh mesecih ne doseže soglasje, se pristojni zbor Skupščine SFRJ razpusti, Predsedstvu SFRJ pa preneha mandat. Volitve v pristojni zbor Skupščine SFRJ morajo biti razpisane v petnajstih dneh od njegove razpustitve, volitve Predsedstva SFRJ pa opravljene v petnajstih dneh od konstituiranja na novo izvoljenega zbora Skupščine SFRJ. Do izvolitve novega Predsedstva SFRJ ostane Predsedstvo SFRJ, ki mu je prenehal mandat, v svoji funkciji. ====320. člen==== Predsedstvo SFRJ ima pravico zavzemati stališče do izvajanja politike in izvrševanja zakonov in drugih splošnih aktov Skupščine SFRJ in zahtevati od Zveznega izvršnega sveta, naj ukrene, kar je potrebno za izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov skupščine. Predsedstvo SFRJ lahko skliče sejo Zveznega izvršnega sveta in da posamezna vprašanja na njen dnevni red. Predsedstvo SFRJ ima pravico zadržati izvršitev predpisov Zveznega izvršnega sveta, ki so splošnega političnega pomena, preden so objavljeni. Če Predsedstvo SFRJ zadrži izvršitev predpisa Zveznega izvršnega sveta, predloži sporno vprašanje v odločitev pristojnemu zboru Skupščine SFRJ. Predsedstvo SFRJ lahko postavi pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti v Skupščini SFRJ vprašanje nezaupnice Zveznemu izvršnemu svetu. ====321. člen==== Predsedstvo SFRJ sestavljajo po en član iz vsake republike in avtonomne pokrajine, ki ga voli skupščina te republike oziroma skupščina avtonomne pokrajine s tajnim glasovanjem na skupni seji vseh svojih zborov, in po položaju predsednik Zveze komunistov Jugoslavije. ====322. člen==== Skupščina SFRJ razglasi izvolitev in objavi sestavo Predsedstva SFRJ na skupni seji zborov. Člani Predsedstva SFRJ podajo na skupni seji zborov Skupščine SFRJ slovesno izjavo. Po slovesni izjavi se Predsedstvo SFRJ konstituira in prevzame dolžnost. ====323. člen==== Član Predsedstva SFRJ uživa imuniteto. Glede imunitete člana Predsedstva SFRJ se primerno uporabljajo določbe o imuniteti delegatov v Skupščini SFRJ. O imuniteti svojega člana odloča Predsedstvo SFRJ. ====324. člen==== Člani Predsedstva SFRJ se volijo za pet let. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma voljen za člana Predsedstva SFRJ. Člani Predsedstva SFRJ se volijo trideset dni pred iztekom mandata članov, ki jim izteka mandat. Če član Predsedstva SFRJ daljši čas ne more opravljati svoje funkcije, ga pri delu nadomešča predsednik predsedstva republike oziroma predsednik predsedstva avtonomne pokrajine. Če preneha članu Predsedstva SFRJ mandat pred iztekom časa, za katerega je bil izvoljen, traja mandat novega člana Predsedstva SFRJ do izteka mandata članu, ki mu je prenehal mandat. Če preneha članu Predsedstva SFRJ mandat pred iztekom časa, za katerega je bil izvoljen, mu preneha funkcija z dnem, ko je razrešen v skupščini republike oziroma v skupščini avtonomne pokrajine, funkcijo člana Predsedstva SFRJ do razglasitve izvolitve novega člana v Skupščini SFRJ pa opravlja predsednik predsedstva republike oziroma predsednik predsedstva avtonomne pokrajine. Novi član Predsedstva SFRJ nastopi dolžnost z dnem, ko je razglašena njegova izvolitev v skupščini SFRJ. ====325. člen==== Ob neposredni vojni nevarnosti ali med vojno se članom Predsedstva SFRJ podaljša mandat, dokler ni možnosti za izvolitev novih članov. ====326. člen==== Član Predsedstva SFRJ ne more opravljati nikakršne samoupravne, javne ali druge družbene funkcije, razen funkcije v družbenopolitičnih organizacijah, in tudi ne opravljati nikakršne druge poklicne dejavnosti. ====327. člen==== Predsedstvo SFRJ si voli predsednika in podpredsednika izmed svojih članov za dobo enega leta po vrstnem redu, ki ga določa poslovnik o delu Predsedstva SFRJ. Predsedstvo SFRJ razglasi in objavi izvolitev svojega predsednika in podpredsednika. Predsedstvo SFRJ lahko med vojno odloči, da podaljša mandat svojemu predsedniku ali da pred iztekom mandata izvoli za predsednika drugega svojega člana. ====328. člen==== Predsednik Predsedstva SFRJ predstavlja v imenu Predsedstva SFRJ Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, predstavlja Predsedstvo SFRJ, sklicuje in vodi njegove seje, podpisuje akte, ki jih sprejezna Predsedstvo SFRJ, skrbi za izvajanje aktov in sklepov Predsedstva SFRJ, izdaja listine o ratifikaciji mednarodnih pogodb ter sprejema poverilna in odpoklicna pisma tujih diplomatskih predstavnikov, akreditiranih pri Predsedstvu SFRJ. Predsednik Predsedstva SFRJ ima v njegovem imenu poveljstvo nad oboroženimi silami Socialistične federativne republike Jugoslavije v skladu s to ustavo in zveznim zakonom. Predsednik Predsedstva SFRJ je predsednik Sveta za ljudsko obrambo. Predsednik Predsedstva SFRJ izvršuje v njegovem imenu med vojno, ob neposredni vojni nevarnosti in v drugih podobnih izrednih razmerah, ko se Predsedstvo SFRJ ne more sestati, določene pravice in dolžnosti, za katere ga Predsedstvo SFRJ pooblasti. Podpredsednik Predsedstva SFRJ nadomestuje predsednika, če je ta odsoten ali dalj časa zadržan, in ga lahko zastopa pri opravljanju zadev, ki mu jih poveri predsednik. S prenehanjem funkcije Predsednika republike začne Predsedstvo SFRJ izvrševati vse pravice in dolžnosti, ki jih ima po tej ustavi, podpredsednik Predsedstva SFRJ pa postane predsednik Predsedstva SFRJ do izteka svojega podpredsedniškega mandata. ====329. člen==== Predsedstvo SFRJ izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru te ustave in zveznih zakonov in je za to odgovorno. ====330. člen==== Predsedstvo SFRJ dela na podlagi usklajenih stališč svojih članov. Predsedstvo SFRJ odloča na način, ki ga določa poslovnik o njegovem delu. ====331. člen==== Predsedstvo SFRJ ima Svet za ljudsko obrambo. Predsedstvo SFRJ ima lahko še druge svete oziroma druga delovna telesa, potrebna za njegovo delo. Zvezni zakon določa sestavo, organizacijo in delovno področje Sveta za ljudsko obrambo kot tudi sestavo in delovno področje drugih delovnih teles Predsedstva SFRJ, katerim je poverjeno samostojno opravljanje določenih zadev v mejah pravic in dolžnosti Predsedstva. ====332. člen==== Predsedstvo SFRJ lahko skliče Svet federacije, da obravnava vprašanja splošne politike. Predsedstvo SFRJ lahko članu Sveta federacije poveri izvršitev določene naloge. Člani Sveta federacije se volijo na predlog Predsedstva SFRJ izmed družbenopolitičnih in drugih javnih delavcev. ==III. poglavje - Predsednik republike== [[Slika:Tito-biggest.jpg|thumb|150px|Josip Broz Tito]] ====333. člen==== Izhajajoč iz zgodovinske vloge Josipa Broza Tita v [[:w:sl:narodnoosvobodilna vojna|narodnoosvobodilni vojni]] in v [[:w:sl:socializem|socialistični]] [[:w:sl:revolucija|revoluciji]], pri ustvarjanju in razvijanju Socialistične federativne republike Jugoslavije, razvoju jugoslovanske socialistične samoupravne družbe, uresničevanju bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, utrjevanju neodvisnosti države in njenega položaja v mednarodnih odnosih in v boju za [[:w:sl:mir|mir]] na svetu, v skladu z izraženo voljo delovnih ljudi in občanov ter narodov in narodnosti Jugoslavije - lahko Skupščina SFRJ na predlog skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin izvoli [[:w:sl:Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]] za Predsednika republike brez omejitve trajanja mandata. ====334. člen==== Predsednik republike se voli na skupni seji zborov Skupščine SFRJ z večino glasov navzočih delegatov s tajnim glasovanjem. Predsednik republike da po izvolitvi slovesno izjavo na skupni seji zborov Skupščine SFRJ. ====335. člen==== Predsednik republike predstavlja Socialistično federativno republiko Jugoslavijo doma in v tujini. Predsednik republike je predsednik Predsedstva SFRJ. Predsednik republike je vrhovni poveljnik oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije. Predsednik republike je predsednik Sveta za ljudsko obrambo. ====336. člen==== Predsednik republike izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru te ustave in zveznih zakonov. ====337. člen==== Predsednik republike: 1) razglaša z ukazom zvezne zakone; 2) razglaša odlok Skupščine SFRJ o izvolitvi Zveznega izvršnega sveta; 3) postavlja in odpokliče z ukazom veleposlanike in poslanike Socialistične federativne republike Jugoslavije, sprejema poverilna in odpoklicna pisma pri njem akreditiranih tujih diplomatskih predstavnikov, izdaja listine o ratifikaciji mednarodnih pogodb; 4) podeljuje odlikovanja Socialistične federativne republike Jugoslavije; 5) ugotavlja neposredno vojno nevarnost, odreja splošno ali delno mobilizacijo in, če se Skupščina SFRJ in Predsedstvo SFRJ ne moreta sestati, razglaša vojno stanje; 6) ustanavlja ustrezne službe za opravljanje zadev s svojega delovnega področja. ====338. člen==== Če se med vojno ali ob neposredni vojni nevarnosti Predsedstvo SFRJ ne more sestati, izdaja Predsednik republike uredbe z zakonsko močjo o vprašanjih iz pristojnosti Skupščine SFRJ. Te uredbe predloži Predsednik republike v potrditev Skupščini SFRJ, brž ko se ta lahko sestane. ====339. člen==== Predsednik republike obvešča Skupščino SFRJ o stanju in problemih notranje in zunanje politike in ji lahko predlaga, naj obravnava posamezna vprašanja in sprejme odločitve. ====340. člen==== Predsednik republike lahko skliče sejo Zveznega izvršnega sveta in da posamezna vprašanja na njen dnevni red. Predsednik republike vodi sejo sveta, na kateri je navzoč. ====341. člen==== Predsednik republike lahko skliče Svet federacije, da obravnava vprašanja splošne politike. Predsednik republike lahko poveri članu Sveta federacije izvršitev določene naloge. ====342. člen==== Predsednik republike kot vrhovni poveljnik oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije: 1) vodi oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije in jim poveljuje ter določa osnove načrtov in ukrepov za pripravo države na obrambo; 2) določa načrt za uporabo oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije v primeru vojne in odreja uporabo oboroženih sil v miru; 3) postavlja, povišuje in razrešuje generale in admirale ter druge vojaške starešine, za katere tako določi zvezni zakon; 4) postavlja in razrešuje predsednike, sodnike in sodnike porotnike vojaških sodišč in vojaške tožilce. ====343. člen==== Predsednik republike lahko posamezne zadeve vodstva in poveljevanja oboroženim silam Socialistične federativne republike Jugoslavije prenese na zveznega sekretarja za ljudsko obrambo. Zvezni sekretar za ljudsko obrambo je odgovoren Predsedniku republike za zadeve, ki so bile nanj prenesene. ====344. člen==== Predsednik republike lahko skliče skupno sejo Predsedstva SFRJ in Zveznega izvršnega sveta in vodi to sejo. ====345. člen==== Predsednik republike lahko poveri podpredsedniku Predsedstva SFRJ posamezne zadeve s svojega delovnega področja. ==IV. poglavje - Zvezni izvršni svet== ===1. Položaj in pristojnost=== ====346. člen==== Zvezni izvršni svet je izvršilni organ Skupščine SFRJ. Zvezni izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti federacije odgovoren Skupščini SFRJ za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike in izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov Skupščine SFRJ ter za usmerjanje in usklajevanje dela zveznih upravnih organov. Zvezni izvršni svet izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru te ustave in zveznih zakonov. ====347. člen==== Zvezni izvršni svet: 1) spremlja stanje in uresničevanje politike Skupščine SFRJ in predlaga Skupščini SFRJ, da določi notranjo in zunanjo politiko; 2) predlaga zvezne zakone, druge predpise in splošne akte ter ima pravico dajati mnenje o predlogih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih Skupščini SFRJ predložijo drugi pooblaščeni predlagatelji; 3) določa predlog družbenega plana Jugoslavije; 4) daje predlog za določitev skupnega obsega izdatkov proračuna federacije, določa predlog proračuna federacije in zaključnega računa federacije in skrbi za izvršitev proračuna federacije in zaključnega računa federacije; 5) izdaja uredbe, odloke in druge predpise za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov Skupščine SFRJ; 6) skrbi za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov Skupščine SFRJ; 7) skrbi v mejah pravic in dolžnosti, ki jih ima po tej ustavi in zveznem zakonu, za izvrševanje politike obrambe države in za izvajanje priprav za obrambo; 8) ratificira mednarodne pogodbe, katerih ratifikacija ne sodi v pristojnost Skupščine SFRJ; 9) usklajuje in usmerja delo zveznih upravnih organov, da zagotovi izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov skupščine SFRJ; nadzoruje delo zveznih upravnih organov in razveljavlja predpise zveznih upravnih organov, ki so v nasprotju z zveznim zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom Skupščine SFRJ ali s predpisom, ki ga je sam izdal za izvajanje zveznega zakona, drugega predpisa ali splošnega akta, lahko pa pod pogoji, ki jih določa zvezni zakon, tudi odpravi predpise teh organov; 10) določa splošna načela za notranjo organizacijo zveznih upravnih organov; odpira diplomatska in konzularna predstavništva Socialistične federativne republike Jugoslavije v tujini; ustanavlja strokovne in druge službe za svoje potrebe ter skupne službe za potrebe zveznih upravnih organov; postavlja in razrešuje funkcionarje, za katere tako določa zvezni zakon; 11) sprejema poslovnik o svojem delu; 12) opravlja druge v tej ustavi določene zadeve. ===2. Sestava in izvolitev=== ====348. člen==== Zvezni izvršni svet sestavljajo predsednik, člani, izvoljeni po načelu enakopravne zastopanosti republik in ustrezne zastopanosti avtonomnih pokrajin, ter zvezni sekretarji in drugi funkcionarji. ki vodijo zvezne upravne organe in zvezne organizacije, določene z zveznim zakonom. Predsednika Zveznega izvršnega sveta volita zbora Skupščine SFRJ na predlog Predsedstva SFRJ, člane sveta pa na predlog kandidata za predsednika sveta na podlagi mnenja komisije Skupščine SFRJ za volitve in imenovanja. Po vsakem konstituiranju izvolita na novo izvoljena zbora Skupščine SFRJ Zvezni izvršni svet. Pri imenovanju zveznih sekretarjev in drugih funkcionarjev, ki vodijo zvezne upravne organe in zvezne organizacije in so člani Zveznega izvršnega sveta, se upošteva nacionalna sestava. Če je predsednik ali član Zveznega izvršnega sveta izvoljen izmed delegatov v Skupščini SFRJ, mu v Skupščini SFRJ preneha mandat. Zvezni izvršni svet ima enega ali več podpredsednikov, ki se volijo izmed njegovih članov. ====349. člen==== Predsednik in člani Zveznega izvršnega sveta se volijo za štiri leta. Za predsednika Zveznega izvršnega sveta je ista oseba lahko izvoljena največ dvakrat zaporedoma. Člani Zveznega izvršnega sveta so lahko izvoljeni dvakrat zaporedoma, izjemoma, in to po posebnem postopku, ki ga določi zvezni zakon, pa še za eno mandatno dobo. Predsednik Zveznega izvršnega sveta ima pravico predlagati zboroma Skupščine SFRJ, da razrešita posamezne člane sveta in izvolita nove. Odstop ali razrešitev predsednika Zveznega izvršnega sveta ima za posledico odstop oziroma razrešitev celotnega sveta. ====350. člen==== Člani Zveznega izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v Skupščini SFRJ. O imuniteti člana Zveznega izvršnega sveta odloča svet. ====351. člen==== Vsak član Zveznega izvršnega sveta ima pravico predlagati obravnavanje posameznih vprašanj iz njegove pristojnosti, dajati pobude za pripravo zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je pristojen predlagati svet, ter predpisov in drugih aktov, ki jih on sprejema, ter mu predlagati, naj določi načelna stališča in smernice za delo zveznih upravnih organov. Član Zveznega izvršnega sveta ima pravico in dolžnost, da v skladu s stališčem sveta predstavlja svet v Skupščini SFRJ. Vsak član Zveznega izvršnega sveta lahko odstopi. ===3. Delo in sprejemanje aktov v Zveznem izvršnem svetu=== ====352. člen==== Predsednik Zveznega izvršnega sveta sklicuje seje sveta na lastno pobudo ali na zahtevo Predsednika republike, Predsedstva SFRJ ali najmanj petih članov sveta. Predsednik Zveznega izvršnega sveta predstavlja svet, sklicuje in vodi njegove seje, podpisuje predpise in druge splošne akte, ki jih sprejema svet, in skrbi za njihovo izvajanje, skrbi za delo po poslovniku sveta ter za sodelovanje sveta z drugimi organi in organizacijami. ====353. člen==== Zvezni izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na seji. Zvezni izvršni svet odloča z večino glasov svojih na seji navzočih članov. ====354. člen==== Pri predlaganju zakonov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema Zbor republik in pokrajin na podlagi soglasja Pristojnih republiških in pokrajinskih organov, sodeluje Zvezni izvršni svet z izvršnimi sveti republik in avtonomnih pokrajin. ====355. člen==== Zvezni izvršni svet izdaja na podlagi soglasja pristojnih republiških in pokrajinskih organov predpise za izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema Zbor republik in pokrajin, če je v teh zakonih in drugih splošnih aktih predvideno, da je treba uskladiti stališča. Šteje se, da obstoji soglasje pristojnega republiškega oziroma pokrajinskega organa, če ta organ izjavi, da se strinja s predlogom predpisa za izvrševanje zakona ali drugega splošnega akta Skupščine SFRJ ali da mu ne nasprotuje. ====356. člen==== Če Zvezni izvršni svet ne doseže s pristojnimi republiškimi in pokrajinskimi organi soglasja o predlogu predpisa za izvrševanje zakona ali drugega splošnega akta za katerega je pristojen, predlaga Predsedstvu SFRJ, naj se izda predpis o začasnih ukrepih, kadar je po njegovem mnenju rešitev določenih vprašanj, o katerih ni bilo doseženo soglasje, nujna, da se preprečijo ali odpravijo večje motnje na trgu, ali kadar meni, da bi, če ta vprašanja ne bi bila rešena, lahko nastala občutna škoda za družbeno skupnost, ali da bi bili lahko ogroženi interesi ljudske obrambe, ali da bi lahko nastali neenakopravni ekonomski odnosi med republikami in avtonomnima pokrajinama ali da se ne bi mogle izpolnjevati obveznosti do manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin ali obveznosti Socialistične federativne republike Jugoslavije do drugih držav in mednarodnih organizacij. Če se Predsedstvo SFRJ strinja s tem, da je potreben predpis o začasnih ukrepih, in z razlogi zanj, sprejme Zvezni izvršni svet tak predpis. Zvezni izvršni svet sprejme predpis o začasnih ukrepih iz svoje pristojnosti z večino glasov vseh svojih članov. Predpis o začasnih ukrepih ostane v veljavi, dokler se na podlagi usklajenih stališč s pristojnimi republiškimi in pokrajinskimi organi ne uredi vprašanje, ki je bilo z njim urejeno, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet. ====357. člen==== Da bi bila zagotovljena udeležba pristojnih republiških in pokrajinskih organov pri predpisih za izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema Skupščina SFRJ na podlagi njihovega soglasja, ustanavljajo Zvezni izvršni svet ter pristojni republiški in pokrajinski organi sporazumno medrepubliške komiteje za posamezna področja. Medrepubliški komiteji se ustanavljajo po načelu enakopravne zastopanosti republik in ustrezne zastopanosti avtonomnih pokrajin. Člane medrepubliških komitejev delegirajo pristojni republiški in pokrajinski organi. Predsednika medrepubliškega komiteja imenuje Zvezni izvršni svet izmed svojih članov. ===4. Razmerja med Zveznim izvršnim svetom in Skupščino SFRJ in odgovornosti sveta=== ====358. člen==== Zvezni izvršni svet je dolžan poročati zboroma Skupščine SFRJ o svojem delu. Zvezni izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru Skupščine SFRJ, naj odloži obravnavanje predloga zakona, drugega predpisa ali splošnega akta Skupščine SFRJ, ali naj za obravnavanje posameznega vprašanja sestavi skupno komisijo članov zbora in članov Zveznega izvršnega sveta ali naj skliče sejo zbora, na kateri bi razložil svoje stališče. ====359. člen==== Zvezni izvršni svet je za svoje delo odgovoren zboroma Skupščine SFRJ, vsakemu v njegovem delovnem področju. Zvezni izvršni svet lahko poda zboroma Skupščine SFRJ kolektiven odstop. Če Zvezni izvršni svet meni, da ne more zagotoviti izvajanja določene politike in izvrševanja zakona, drugega predpisa ali splošnega akta, ki je predlagan Skupščini SFRJ, ali izvajanja stališč ali predlaganih ukrepov Predsedstva SFRJ, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet zvezni zakon, drug predpis ali splošni akt, ki ga sam predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice. Če Zvezni izvršni svet kolektivno odstopi ali mu zbora Skupščine SFRJ izglasujeta nezaupnico, kakor tudi v drugih primerih, ko mu preneha funkcija, opravlja dolžnosti do izvolitve novega sveta. ====360. člen==== Zvezni zbor lahko postavi na predlog najmanj desetih delegatov v zboru, Zbor republik in pokrajin pa na predlog delegacije v zboru, vprašanje zaupnice Zveznemu izvršnemu svetu. O zaupnici Zveznemu izvršnemu svetu razpravljata zbora Skupščine SFRJ. ====361. člen==== Pristojni zbor Skupščine SFRJ lahko razveljavi ali odpravi predpis Zveznega izvršnega sveta, če je v nasprotju s to ustavo, z zveznim zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom, ki ga je on sprejel. Če je Predsedstvo SFRJ zadržalo izvršitev predpisa Zveznega izvršnega sveta, ki je splošnega političnega pomena, odloči o spornem vprašanju pristojni zbor Skupščine SFRJ. ====362. člen==== Člani Zveznega izvršnega sveta in funkcionarji v zveznih upravnih organih in zveznih organizacijah so odgovorni za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov izključno organom federacije in pri opravljanju svoje funkcije ne smejo sprejemati smernic in nalogov od organov in funkcionarjev drugih družbenopolitičnih skupnosti in tudi ne ravnati po njihovih smernicah in nalogih. ==V. poglavje - Zvezni upravni organi== ====363. člen==== Za opravljanje upravnih zadev na določenih področjih se ustanavijajo v mejah pravic in dolžnosti federacije zvezni sekretariati. Zvezni sekretariati se ustanavljajo z zveznim zakonom; z zveznim zakonom se določa tudi njihovo delovno področje. Z zveznim zakonom se lahko ustanavljajo tudi drugi zvezni upravni organi in zvezne organizacije za opravljanje določenih upravnih strokovnih in drugih zadev iz okvira pravic in dolžnosti federacije, kot tudi šole, znanstveni in drugi zavodi za opravljanje zadev, ki so pomembne za uresničevanje funkcij, federacije. Z zveznim zakonom se urejajo položaj, pravice in dolžnosti zveznih organizacij, ki opravljajo določene upravne, strokovne in druge zadeve iz okvira pravic in dolžnosti federacije, ter njihova odgovornost Skupščini SFRJ in Zveznemu izvršnemu svetu. Za potrebe zveznih organov se lahko ustanavljajo strokovne in druge službe. ====364. člen==== Zvezni upravni organi in zvezne organizacije opravljajo samostojno, na podlagi in v okviru te ustave in zveznih zakonov, zadeve iz svoje pristojnosti. Pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti se zvezni upravni organi in zvezne organizacije ravnajo po zveznih zakonih, drugih predpisih in splošnih aktih, po smernicah Skupščine SFRJ in po načelnih stališčih in smernicah Zveznega izvršnega sveta. Zvezni upravni organi in zvezne organizacije so dolžni zagotavljati izvrševanje zveznih zakonov ter drugih zveznih predpisov in splošnih aktov, za katerih izvrševanje so odgovorni. Zvezni upravni organi in zvezne organizacije imajo pravico opravljati pri izvrševanju zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov inšpekcijske zadeve s pooblastili, katera jim daje zvezni zakon. ====365. člen==== Funkcionarji, ki vodijo zvezne u ravne organe in zvezne organizacije, lahko izdajajo pravilnike, odredbe in navodila za izvrševanje zveznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov Skupščine SFRJ ter predpisov Zveznega izvršnega sveta, če so s temi predpisi oziroma akti za to pooblaščeni. ====366. člen==== Funkcionarji, ki vodijo zvezne upravne organe in zvezne organizacije, in drugi funkcionarji, ki jih imenuje Skupščina SFRJ, se imenujejo za štiri leta. Funkcionarji, ki vodijo zvezne upravne organe in zvezne organizacije, in drugi funkcionarji, ki jih imenuje Skupščina SFRJ, so lahko imenovani dvakrat zaporedoma, izjemoma, po posebnem postopku, ki ga določa zvezni zakon - pa še za eno mandatno dobo. ====367. člen==== Funkcionarji, ki vodijo zvezne upravne organe in zvezne organizacije in jih imenuje Skupščina SFRJ, so odgovorni Skupščini SFRJ in Zveznemu izvršnemu svetu za svoje delo, za delo organa oziroma organizacije, ki jo vodijo, ter za stanje na ustreznem področju družbenega življenja v mejah delovnega področja organa oziroma organizacije, ki jo vodijo. Funkcionarji v zveznih upravnih organih in zveznih organizacijah, ki jih imenuje Skupščina SFRJ, so odgovorni za svoje delo Skupščini SFRJ in Zveznemu izvršnemu svetu. ====368. člen==== Funkcionarji, ki vodijo zvezne upravne organe in zvezne organizacije, morajo poročati zboroma Skupščine SFRJ in Zveznemu izvršnemu svetu o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu organa oziroma organizacije, ki jo vodijo. Ti funkcionarji morajo dajati zboroma Skupščine SFRJ in Zveznemu izvršnemu svetu na njihovo zahtevo obvestila in pojasnila o vprašanjih z delovnega področja organa oziroma organizacije, ki jo vodijo. Prav tako so dolžni dajati odgovore na vprašanja delegatov in delegacij v zborih Skupščine SFRJ. ==VI. poglavje - Zvezno sodišče, zvezno javno tožilstvo in zvezni družbeni pravobranilec samoupravljanja== ====369. člen==== Zvezno sodišče: 1) odloča pod pogoji in na način, kot to določa zvezni zakon, na zadnji stopnji ali po izrednem pravnem sredstvu v sporih, ki nastanejo iz protiustavnih in protizakonitih posamičnih aktov in dejanj, s katerimi prihajajo organizacije združenega dela ali delovni ljudje na območju drugih republik in avtonomnih pokrajin, s tem pa tudi te republike oziroma avtonomni pokrajini, na enotnem jugoslovanskem trgu v neenakopraven položaj, vštevši tudi spore o povračilu škode, ki je bila s tem povzročena; 2) odloča v premoženjskih sporih med republikami oziroma avtonomnima pokrajinama kot tudi med federacijo in republiko oziroma avtonomno pokrajino; 3) odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov zveznih organov, če zvezni zakon ne določa drugače; 4) odloča o izrednih pravnih sredstvih, če tako določa zvezni zakon; 5) odloča na zadnji stopnji o sodbah sodišč v republiki in avtonomni pokrajini ter vojaških sodišč, kadar je izrečena smrtna kazen za kazniva dejanja, ki jih določa zvezni zakon; 6) odloča v sporih o pristojnosti med sodišči z območja dveh ali več republik in avtonomnih pokrajin, kot tudi med vojaškimi sodišči in drugimi sodišči; 7) opravlja druge zadeve, ki so mu dane v pristojnost z zveznim zakonom, v mejah pravic in dolžnosti federacije. ====370. člen==== Predsednika in sodnike Zveznega sodišča voli in razrešuje Skupščina SFRJ. Sestava in število sodnikov Zveznega sodišča se določata po načelu paritetne zastopanosti vseh republik in ustrezne zastopanosti avtonomnih pokrajin, in sicer po načelih, ki veljajo tudi za druge organe v federaciji. ====371. člen==== Zvezno sodišče, republiška vrhovna sodišča, pokrajinski vrhovni sodišči in ustrezno vojaško sodišče zavzemajo po svojih delegatih na način, ki ga določa zvezni zakon, skupaj načelna stališča do vprašanj, ki so pomembna za uporabo zveznih predpisov. ====372. člen==== Funkcijo javnega tožilstva v mejah pravic in dolžnosti federacije opravlja zvezni javni tožilec. Zveznega javnega tožilca imenuje in razrešuje Skupščina SFRJ. ====373. člen==== Zvezni javni tožilec vlaga pravna sredstva, za katera ga pooblašča zvezni zakon, v stvareh za katere je pristojno Zvezno sodišče, in opravlja druge z zveznim zakonom določene zadeve. Zvezni javni tožilec lahko daje obvezna navodila republiškemu oziroma pokrajinskemu javnemu tožilcu in lahko prevzame kazenski pregon v stvareh, v katerih federacija določa kazniva dejanja, za katera so pristojna javna tožilstva v republikah in avtonomnih pokrajinah. Zvezni javni tožilec lahko daje obvezna navodila republiškemu oziroma pokrajinskemu javnemu tožilcu in lahko prevzame pregon tudi v stvareh, ki se nanašajo na gospodarske prestopke, določene z zveznim zakonom, za katerega izvrševanje so odgovorni zvezni organi. ====374. člen==== Funkcijo družbenega pravobranilca samoupravljanja v mejah pravic in dolžnosti federacije opravlja zvezni družbeni pravobranilec samoupravljanja. Zveznega družbenega pravobranilca samoupravljanja imenuje in razrešuje Skupščina SFRJ. ==VII. poglavje - Ustavno sodišče Jugoslavije== ====375. člen==== Ustavno sodišče Jugoslavije: 1) odloča o skladnosti zakona z ustavo SFRJ; 2) odloča, ali je republiški oziroma pokrajinski zakon v nasprotju z zveznim zakonom; 3) odloča o skladnosti predpisov in drugih splošnih aktov zveznih organov z ustavo SFRJ in zveznim zakonom; 4) odloča, ali so predpisi in drugi splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti ter samoupravni splošni akti v skladu z ustavo SFRJ oziroma v nasprotju z zveznim zakonom, za katerega izvrševanje so odgovorni zvezni organi; 5) odloča v sporih o pravicah in dolžnostih med federacijo in republiko oziroma avtonomno pokrajino, med republikami, med republikami in avtonomnima pokrajinama ter med drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi z območja raznih republik, če za odločanje v takih sporih zakon ne določa pristojnosti kakšnega drugega sodišča; 6) odloča v sporih o pristojnosti med republiškimi oziroma pokrajinskimi ustavnimi sodišči, med sodišči in zveznimi organi, med zveznimi in republiškimi oziroma pokrajinskimi organi, med sodišči in drugimi državnimi organi z območja dveh ali več republik oziroma z območja republik in avtonomnih pokrajin. Ustavno sodišče Jugoslavije lahko oceni ustavnost ter ustavnost in zakonitost predpisov in splošnih aktov organov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih splošnih aktov, ki so nehali veljati, če od prenehanja veljavnosti do začetka postopka ni preteklo več kot leto dni. ====376. člen==== Ustavno sodišče Jugoslavije spremlja pojave, ki so pomembni za uresničevanje ustavnosti in zakonitosti, obvešča Skupščino SFRJ o stanju in problemih uresničevanja ustavnosti in zakonitosti ter daje Skupščini SFRJ mnenja in predloge za izdajo in spremembo zakonov in za druge ukrepe za zagotovitev ustavnosti in zakonitosti in za varstvo pravic samoupravljanja ter drugih svoboščin in pravic občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti. ====377. člen==== Če Ustavno sodišče Jugoslavije ugotovi da pristojni organ ni izdal predpisa za izvrševanje določb ustave SFRJ, zveznega zakona, drugega zveznega predpisa ali splošnega akta, čeprav je bil to dolžan, obvesti o tem Skupščino SFRJ. ====378. člen==== Ustavno sodišče Jugoslavije daje Skupščini SFRJ mnenje o tem, ali je republiška ustava oziroma pokrajinska ustava v nasprotju z ustavo SFRJ. ====379. člen==== Ustavno sodišče Jugoslavije lahko med postopkom do dokončne odločbe odredi, da se zadrži izvršitev posamičnega akta ali dejanja, ki je bilo začeto na podlagi zakona, drugega predpisa ali splošnega akta organa družbenopolitične skupnosti ali samoupravnega splošnega akta, katerega ustavnost oziroma zakonitost ocenjuje, če bi z njegovo izvršitvijo lahko nastale nepopravljive škodljive posledice. ====380. člen==== Delo Ustavnega sodišča Jugoslavije je javno. ====381. člen==== Ustavno sodišče Jugoslavije sestavljajo predsednik in trinajst sodnikov, ki jih voli Skupščina SFRJ. V Ustavno sodišče Jugoslavije se volita po dva člana iz vsake republike in po en član iz vsake avtonomne pokrajine. Predsednik in sodniki Ustavnega sodišča Jugoslavije se volijo za osem let in ne morejo biti znova izvoljeni za predsednika ali sodnika Ustavnega sodišča Jugoslavije. Predsednik in sodniki Ustavnega sodišča Jugoslavije ne morejo hkrati opravljati funkcij v državnih ali samoupravnih organih. Predsednik in sodniki Ustavnega sodišča Jugoslavije uživajo enako imuniteto kot delegati v Skupščini SFRJ. ====382. člen==== Predsednik in sodniki Ustavnega sodišča Jugoslavije smejo biti pred iztekom mandata razrešeni samo, če sami to zahtevajo, če so obsojeni za kaznivo dejanje na kazen odvzema prostosti ali če trajno izgubijo delovno sposobnost za opravljanje svoje funkcije. Razloge za razrešitev predsednika in sodnikov Ustavnega sodišča Jugoslavije pred iztekom njihovega mandata ugotovi ustavno sodišče in obvesti o tem Skupščino SFRJ. Če predsednik ali sodnik Ustavnega sodišča Jugoslavije zahteva razrešitev, Skupščina SFRJ pa ne odloči o tej zahtevi v treh mesecih od dneva, ko je bila vložena, ugotovi ustavno sodišče na zahtevo predsednika ali sodnika ustavnega sodišča, da mu je prenehala dolžnost pri ustavnem sodišču, in obvesti o tem Skupščino SFRJ. Ustavno sodišče Jugoslavije lahko odloči, da predsednik ali sodnik ustavnega sodišča, proti kateremu je uveden kazenski postopek, ne more opravljati sodniške dolžnosti, dokler ta postopek traja. ====383. člen==== Preden predsednik in sodniki Ustavnega sodišča Jugoslavije nastopijo svojo dolžnost, dajo slovesno izjavo pred predsednikom Predsedstva SFRJ. ====384. člen==== Če Ustavno sodišče Jugoslavije ugotovi, da zvezni, republiški ali pokrajinski zakon ni v skladu z ustavo SFRJ oziroma da je republiški ali pokrajinski v nasprotju z zveznim zakonom, ugotovi to s svojo odločbo, ki jo pošlje pristojni skupščini. Pristojna skupščina mora v šestih mesecih od dneva vročitve odločbe Ustavnega sodišča Jugoslavije uskladiti zakon z ustavo SFRJ oziroma odpraviti nasprotje med republiškim ali pokrajinskim zakonom in zveznim zakonom. Na zahtevo pristojne skupščine lahko Ustavno sodišče Jugoslavije podaljša rok za uskladitev zakona največ še za šest mesecev. Če pristojna skupščina v določenem roku ne uskladi zakona z ustavo SFRJ oziroma ne odpravi nasprotja med republiškim ali pokrajinskim zakonom in zveznim zakonom, nehajo veljati določbe zakona, ki niso v skladu z ustavo SFRJ, oziroma določbe republiškega ali pokrajinskega zakona, ki so v nasprotju z zveznim zakonom; to ugotovi Ustavno sodišče Jugoslavije s svojo odločbo. ====385. člen==== Če Ustavno sodišče Jugoslavije ugotovi, da predpis, razen zakona, ali splošni akt organa družbenopolitične skupnosti ali samoupravni splošni akt ni v skladu z ustavo SFRJ ali da je v nasprotju z zveznim zakonom, za katerega izvrševanje so odgovorni zvezni organi, oziroma da predpis ali drug splošni akt zveznega organa ni v skladu z zveznim zakonom, ga odpravi ali razveljavi oziroma odpravi ali razveljavi tiste njegove določbe, ki niso v skladu z ustavo SFRJ ali zveznim zakonom oziroma ki so v nasprotju z zveznim zakonom. ====386. člen==== Zakon, za katere je ugotovljeno, da so nehali veljati, drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti ter samoupravni splošni akti, ki so bili odpravljeni ali razveljavljeni, se ne uporabljajo za razmerja, nastala pred dnem objave odločbe Ustavnega sodišča Jugoslavije, če do tega dne niso bila pravnomočno rešena. Predpisi in drugi splošni akti, izdani za izvrševanje predpisov ali samoupravnih splošnih aktov, ki jih ni mogoče več uporabijati, se ne uporabljajo od dneva objave odločbe Ustavnega sodišča Jugoslavije, če iz odločbe izhaja, da so v nasprotju z ustavo SFRJ ali zveznim zakonom. Izvršitev pravnomočnih posemičnih aktov, izdanih na podlagi predpisov, ki jih ni mogoče več uporabljati, se ne more dovoliti in tudi ne izvesti; če pa se je začela, se ustavi. ====387. člen==== Vsakdo lahko da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti. Postopek pred Ustavnim sodiščem Jugoslavije lahko začnejo: 1) Skupščina SFRJ, republiška skupščina, pokrajinska skupščina ali skupščina druge družbenopolitične skupnosti; 2) Predsedstvo SFRJ, predsedstvo republike ali predsedstvo avtonomne pokrajine; 3) Zvezni izvršni svet, republiški izvršni svet ali pokrajinski izvršni svet, razen za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov, ki jih sprejema skupščina ustrezne družbenopolitične skupnosti; 4) republiško ustavno sodišče ali pokrajinsko ustavno sodišče; 5) sodišče, če nastane v postopku pred njim vprašanje ustavnosti in zakonitosti; 6) zvezni republiški ali pokrajinski javni tožilec in ustrezni vojaški tožilec, če nastane vprašanje ustavnosti in zakonitosti pri njegovem delu; 7) družbeni pravobranilec samoupravljanja; 8) organizacija združenega dela, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost ali druga samoupravna organizacija in skupnost, če je prizadeta njena pravica, ki jo določa ustava SFRJ ali zvezni zakon; 9) zvezni, republiški ali pokrajinski sekretar, ali drug funkcionar, ki vodi delo zveznega, republiškega ali pokrajinskega upravnega organa, ali zvezni, republiški ali pokrajinski organ, vsak na svojem delovnem področju, razen za oceno ustavnosti zakona, nasprotja med republiškim oziroma pokrajinskim zakonom in zveznim zakonom ter za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa izvršnega sveta družbenopolitične skupnosti, katere organ je; 10) organ, ki je po ustavi in zakonu pooblaščen zadržati izvršitev predpisa ali drugega splošnega akta organa družbenapolitične skupnosti in samoupravnega splošnega akta, če meni, da ni v skladu z ustavo SFRJ; 11) služba družbenega knjigovodstva v federaciji, republiki in avtonomni pokrajini. Ustavno sodišče Jugoslavije lahko tudi samo začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti. ====388. člen==== Vsakdo, čigar pravica je bila kršena z dokončnim ali pravnomočnim posamičnim aktom, izdanim na podlagi zakona, drugega predpisa ali splošnega akta organa družbenopolitične skupnosti ali samoupravnega splošnega akta, ki po odločbi Ustavnega sodišča Jugoslavije ni v skladu z ustavo SFRJ ali zveznim zakonom oziroma ki je v nasprotju z zveznim zakonom, ima pravico zahtevati od pristojnega organa spremembo tega posamičnega akta. Spremembo dokončnega ali pravnomočnega posamičnega akta, izdanega na podlagi zakona, drugega predpisa, splošnega akta organa družbenopolitične skupnosti ali samoupravnega splošnega akta, ki po odločbi Ustavnega sodišča Jugoslavije ni v skladu z ustavo SFRJ oziroma ki je v nasprotju z zveznim zakonom, je mogoče predlagati v šestih mesecih od dneva objave odločbe v uradnem glasilu Socialistične federativne republike Jugoslavije, če od vročitve posamičnega akta do odločbe ustavnega sodišča ni preteklo več kot eno leto. Kadar sodišče s pravnomočno odločbo odkloni uporabo predpisa ali splošnega akta organa družbenopolitične skupnosti ali samoupravnega splošnega akta, češ da ni v skladu z ustavo SFRJ ali zveznim zakonom oziroma da je v nasprotju z zveznim zakonom, Ustavno sodišče Jugoslavije pa ugotovi, da take neskladnosti oziroma takega nasprotja ni, lahko vsakdo, ki mu je bila kršena kakšna pravica, zahteva spremembo pravnomočne odločbe sodišča v enem letu od dneva objave odločbe Ustavnega sodišča Jugoslavije. Če se ugotovi, da se s spremembo posamičnega akta ne morejo odpraviti posledice nastale zaradi uporabe predpisa ali drugega splošnega akta, ki ni bil v skladu z ustavo SFRJ ali zveznim zakonom oziroma ki je bil v nasprotju z zveznim zakonom, lahko Ustavno sodišče Jugoslavije odredi, da se te posledice odpravijo z vrnitvijo v prejšnje stanje, s povračilom škode ali kako drugače. ====389. člen==== Če se je začel postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti kakšnega predpisa ali drugega splošnega akta organa družbenopolitične skupnosti ali samoupravnega splošnega akta, za katerega se trdi da je hkrati v nasprotju z ustavo SFRJ ali zveznim zakonom in z republiško ustavo oziroma pokrajinsko ustavo ali z republiškim oziroma pokrajinskim zakonom, oceni ustavnost in zakonitost republiško oziroma pokrajinsko ustavno sodišče, ki pri tem oceni samo skladnost tega predpisa ali splošnega akta z republiško ustavo oziroma pokrajinsko ustavo ter z republiškim oziroma pokrajinskim zakonom in zveznim zakonom, za katerega izvrševanje so odgovorni organi v republikah in avtonomnih pokrajinah. Če republiško ustavno sodišče ali pokrajinsko ustavno sodišče oceni, da je predpis ali splošni akt v skladu z republiško ustavo oziroma s pokrajinsko ustavo oziroma z zveznim zakonom, za katerega izvrševanje so odgovorni organi v republikah in avtonomnih pokrajinah, pošlje zadevo Ustavnemu sodišču Jugoslavije, da oceni, ali je predpis oziroma splošni akt v v skladu z ustavo SFRJ oziroma ali sta predpis in splošni akt v nasprotju z zveznim zakonom, za katerega izvrševanje so odgovorni zvezni organi. ====390. člen==== Državni organi, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij morajo dajati Ustavnemu sodišču Jugoslavije na njegovo zahtevo podatke in obvestila, ki so mu potrebna za delo, in po nalogu ustavnega sodišča opravljati dejanja, ki so pomembna za postopek. ====391. člen==== Ustavno sodišče Jugoslavije sprejema odločbe in sklepe z večino glasov vseh svojih članov. Član Ustavnega sodišča Jugoslavije, ki izrazi ločeno mnenje, ima pravico in dolžnost, da ga pismeno razloži in utemelji. ====392. člen==== Ustavno sodišče Jugoslavije odloča praviloma na podlagi javne obravnave. ====393. člen==== Kadar je bil zakon, drug predpis ali splošni akt organa družbenopolitične skupnosti ali samoupravni splošni akt med postopkom usklajen z ustavo SFRJ oziroma zveznim zakonom, niso pa odpravljene posledice neustavnosti oziroma nezakonitosti, lahko Ustavno sodišče Jugoslavije z odločbo ugotovi, da zakon, drug predpis ali splošni akt ni bil v skladu z ustavo SFRJ ali zveznim zakonom oziroma da je bil v nasprotju z zveznim zakonom. Ta odločba Ustavnega sodišča Jugoslavije ima enak pravni učinek, kot ga ima odločba, s katero sodišče ugotavlja, da je zakon nehal veljati, oziroma s katero sodišče razveljavlja ali odpravlja drug predpis ali splošni akt. ====394. člen==== Odločbe Ustavnega sodišča Jugoslavije so obvezne in izvršljive. Če je potrebno, zagotovi izvršitev odločb Ustavnega sodišča Jugoslavije Zvezni izvršni svet. Ustavno sodišče Jugoslavije lahko zahteva zoper odgovorno osebo ukrepe, ker ni izvršila njegove odločbe. ====395. člen==== Odločbe Ustavnega sodišča Jugoslavije se objavljajo v uradnem glasilu Socialistične federativne republike Jugoslavije ter v uradnem glasilu, v katerem je bil objavljen zakon, drug predpis ali splošni akt organa družbenopolitične skupnosti, ali tako, kot se objavlja samoupravni splošni akt, o katerem je Ustavno sodišče Jugoslavije odločalo. ====396. člen==== Postopek pred Ustavnim sodiščem Jugoslavije in svojo organizacijo ureja Ustavno sodišče Jugoslavije samo. ==VIII. poglavje - Slovesna izjava== ====397. člen==== Ob prevzemu dolžnosti dajo Predsednik republike, predsednik in člani Predsedstva SFRJ ter predsednik in člani Ustavnega sodišča Jugoslavije slovesno izjavo. Besedilo slovesne izjave se glasi: : »Izjavljam, da se bom boril za varstvo suverenosti, neodvisnosti in nedotakljivosti države in za uresničevanje oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, da se bom zavzemal za uresničevanje bratstva in enotnosti ter za enakopravnost narodov in narodnosti, za razvoj socialistične samoupravne družbe in za uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov Socialistične federativne republike Jugoslavije in da bom spoštoval ustavo SFRJ in zvezne zakone ter vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost.« Predsednik in podpredsedniki Skupščine SFRJ, predsedniki zborov Skupščine SFRJ, predsednik in člani Zveznega izvršnega sveta, predsednik in sodniki Zveznega sodišča, zvezni sekretarji in drugi zvezni funkcionarji, ki jih voli ali imenuje Skupščina SFRJ, dajo ob prevzemu dolžnosti slovesno izjavo v besedilu, ki ga določi Skupščina SFRJ. 33 56 2006-06-12T22:06:59Z Romanm 7 iz [[:w:sl:Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Sprememba ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije]], poskeniral, pregledal in izvirno objavil 13. maja 2004 {{Ustava SFRJ 1974}} <center><big>'''PETI DEL'''</big></center> <center><big>'''SPREMEMBA USTAVE SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE'''</big></center> ====398. člen==== O spremembi ustave SFRJ odloča Zvezni zbor Skupščine SFRJ s soglasjem skupščin vseh republik in avtonomnih pokrajin; če se s spremembo ustave SFRJ urejajo samo položaj republik in medsebojna razmerja med federacijo in republikami, pa Zvezni zbor Skupščine SFRJ s soglasjem skupščin vseh republik. ====399. člen==== Predlog, da se začne postopek za spremembo ustave SFRJ, lahko da najmanj trideset delegatov v Zveznem zboru, Predsedstvo SFRJ, skupščina republike, skupščina avtonomne pokrajine in Zvezni izvršni svet. ====400. člen==== O predlogu, da se začne postopek za spremembo ustave SFRJ, odloča Zvezni zbor Skupščine SFRJ. Zvezni zbor lahko odloči, da se začne postopek za spremembo ustave SFRJ, če se s takim predlogom strinjajo skupščine vseh republik in avtonomnih pokrajin oziroma skupščine vseh republik. ====401. člen==== Osnutek akta o spremembi ustave SFRJ določi Zvezni zbor Skupščine SFRJ, ga pošlje v mnenje skupščinam republik in avtonomnih pokrajin ter da v javno razpravo. Osnutek akta o spremembi ustave SFRJ obravnavajo skupščine vseh republik in avtonomnih pokrajin in dajo o njem svoje mnenje. Potem ko dobi mnenja od skupščin vseh republik in avtonomnih pokrajin in je končana javna razprava, določi Zvezni zbor dokončen predlog akta o spremembi ustave SFRJ in odloči o njem. Sprememba ustave SFRJ je v Zveznem zboru sprejeta, če glasujeta zanjo dve tretjini vseh delegatov Zveznega zbora. Če sprememba ustave SFRJ v Zveznem zboru ni sprejeta, predloga za spremembo ustave SFRJ glede istega vprašanja ni mogoče ponoviti pred iztekom enega leta od dneva, ko je bil zavrnjen. ====402. člen==== Sprememba ustave SFRJ je sprejeta, ko se z besedilom, ki ga je sprejel Zvezni zbor Skupščine SFRJ, strinjajo skupščine vseh republik in avtonomnih pokrajin oziroma skupščine vseh republik. Če se skupščina ene ali več republik oziroma skupščina ene avtonomne pokrajine ne strinja z besedilom akta o spremembi ustave SFRJ, ki ga je sprejel Zvezni zbor, predlog za spremembo ustave SFRJ, o katerem ni bilo doseženo soglasje, ne more priti na dnevni red pred iztekom enega leta od dneva, ko je Zvezni zbor ugotovil, da ni soglasja. ====403. člen==== Sprejeto spremembo ustave SFRJ razglasi Zvezni zbor Skupščine SFRJ. 34 1509 2006-08-02T05:10:31Z Romanm 7 [[Ustavni zakon za izvedbo ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)]] {{Ustava SFRJ 1974}} <center><big>'''ŠESTI DEL'''</big></center> <center><big>'''PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE'''</big></center> ====404. člen==== Z izrazom »[[:w:sl:ustava|ustava]]« so v tej ustavi mišljene določbe ustave SFRJ, republiških ustav in pokrajinskih ustav. Z izrazom "samoupravni splošni akt" so v tej ustavi mišljeni družbeni dogovori, samoupravni sporazumi, s katerimi se na splošen način urejajo samoupravni odnosi, in drugi splošni akti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. ====405. člen==== Za izvedbo te ustave in za zagotovitev prehoda k njeni uporabi bo izdan [[Ustavni zakon za izvedbo ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|poseben ustavni zakon]]. Ustavni zakon za izvedbo ustave SFRJ sprejmejo na predlog Zbora narodov vsi zbori Zvezne skupščine. Predlog ustavnega zakona mora biti sprejet z dvetretjinsko večino v vsakem zboru, kot to določajo četrti do osmi odstavek 2. točke ustavnega amandmaja XII. Ustavni zakon za izvedbo ustave SFRJ se razglasi in začne veljati sočasno z ustavo SFRJ. ====406. člen==== Ta ustava začne veljati z dnem razglasitve. 35 60 2006-06-12T22:15:27Z Romanm 7 #REDIRECT [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)]] #REDIRECT [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)]] 36 61 2006-06-12T22:15:42Z Romanm 7 #REDIRECT [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)]] #REDIRECT [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)]] 39 67 2006-06-27T16:30:34Z 195.210.216.42 /* 10. člen */ '''[[:w:sl:Zakon|Zakon]] o [[:w:sl:obramba|obrambi]] [[:w:sl:republika|Republike]] [[:w:sl:Slovenija|Slovenije]]''' ([[:w:sl:kratica|kratica]] '''ZObr'''). == I. SPLOŠNE DOLOČBE == ==== 1. člen ==== (namen [[zakon]]a) Ta zakon ureja vrsto, organizacijo in obseg [[:w:sl:obramba|obrambe]] [[:w:sl:država|države]]. ==== 2. člen ==== (namen obrambe) Temeljni namen obrambe je odvračanje napada na državo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države. ==== 3. člen ==== (obrambni sistem) (1) Obrambo države sestavljata [[:w:sl:vojaštvo|vojaška]] in [[:w:sl:civilna obramba|civilna obramba]]. (2) Vojaško obrambo izvajajo [[:w:sl:oborožene sile|obrambne sile]], ki jih sestavlja [[:w:sl:Slovenska vojska|Slovenska vojska]] (v nadaljnjem besedilu: Slovenska vojska ali [[:w:sl:vojska|vojska]]). (3) Civilna obramba obsega ukrepe državnih organov in organov [[:w:sl:lokalna samouprava|lokalne samouprave]] za delovanje v [[:w:sl:vojna|vojni]], [[:w:sl:gospodarstvo|gospodarsko]] in [[:w:sl:psihološko bojevanje|psihološko obrambo]] ter druge nevojaške oblike obrambe, ki jih izvajajo [[:w:sl:državljan|državljan]]i, samoupravne lokalne skupnosti, državni organi, gospodarske družbe, zavodi in druge [[:w:sl:organizacija|organizacije]]. (4) Vojaška in civilna obramba države tvorita celoto. (5) Obrambne zadeve so v državni pristojnosti. ==== 4. člen ==== (spoštovanje mednarodnega vojnega prava) Vse oblike vojaške in civilne obrambe temeljijo in se izvajajo v skladu z načeli [[:w:sl:mednarodno vojno pravo|mednarodnega vojnega prava]] oziroma sprejetimi mednarodnimi obveznostmi. ==== 5. člen ==== (pomen pojmov) V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen: 1. Vojaška obramba je obramba države z orožjem in drugimi vojaškimi sredstvi, izvaja pa jo Slovenska vojska. 2. Civilna obramba je celota ukrepov in dejavnosti državnih organov, organov lokalne samouprave, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij ter državljanov, s katerimi se z nevojaškimi sredstvi in načini podpira in dopolnjuje vojaška obramba države, zagotavlja delovanje oblasti ter preskrba, zaščita in preživetje prebivalstva v vojnem stanju. 3. Varstvo pred [[:w:sl:naravna nesreča|naravnimi]] in drugimi nesrečami je sistem, ki obsega varstvo [[:w:sl:človek|ljudi]], [[:w:sl:žival|žival]]i, premoženja, [[:w:sl:kultura|kulturne]] dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Naravne nesreče so tiste, ki jih povzročijo naravne sile, druge nesreče pa so tiste, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, [[izredno stanje]] in druge oblike množičnega nasilja. 4. Izredno stanje se razglasi, kadar velika ali splošna nevarnost ogroža obstoj države. Izredno stanje se lahko razglasi, če grozi povečana nevarnost napada na državo oziroma nastane neposredna vojna nevarnost. 5. Vojno stanje se razglasi ob neposrednem napadu na državo. Vojaški napad na katerikoli del države in s kakršnimikoli vojaškimi sredstvi in načini se šteje za napad na celo državo. 6. Ukrepi za pripravljenost so celota organizacijskih, kadrovskih, tehničnih in drugih ukrepov ter aktivnosti, s katerimi se zagotovi načrtno, pravočasno in organizirano povečanje pripravljenosti za obrambo države in organiziran prehod v vojno stanje. 7. Slovenska vojska so organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti Slovenski vojski in odkrito nosijo [[orožje]]. 8. Stalna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo poklicni pripadniki vojske. 9. Mirnodobna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo poklicni pripadniki vojske, [[vojaški obveznik]]i na služenju [[vojaški rok|vojaškega roka]] in pripadniki rezervne sestave, kadar so vpoklicani v [[vojaška služba|vojaško službo]]. 10. Vojna sestava vojske je formacija, ki jo sestavljajo pripadniki stalne sestave, vojaški obvezniki na služenju vojaškega roka in pripadniki rezervne sestave, ki so razporejeni v vojno sestavo vojske. 11. Rezervna sestava so vsi vojaški obvezniki, ki niso pripadniki mirnodobne sestave in so dolžni služiti v rezervni sestavi. 12. Formacija je seznam funkcionalnih in kadrovskih dolžnosti, pogojev za njihovo opravljanje ter potrebnih materialnih sredstev in opreme za vojaško poveljstvo, enoto ali zavod v stalni, mirnodobni in vojni sestavi ter njena kadrovska in materialna popolnitev. 13. Vojaška služba je opravljanje vojaških in drugih del v [[poveljstva Slovenske vojske|vojaških poveljstvih]], [[enote Slovenske vojske|enotah]] in zavodih ter drugih sestavah vojske in na določenih delovnih mestih v [[ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|ministrstvu, pristojnem za obrambo]] (v nadaljnjem besedilu: [[ministrstvo]]). 14. Vojaška oseba je oseba, ki opravlja vojaško službo. 15. Upravne zveze so posebej organiziran sistem zvez za vodenje obrambe, ki povezuje državne organe, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, katerih dejavnost je posebnega pomena za obrambo, ter državne organe in Slovensko vojsko. 16. Obrambne priprave so celota organizacijskih, kadrovskih, tehničnih in drugih ukrepov ter dejavnosti za zagotovitev potrebne pripravljenosti vojaške in civilne obrambe ter za njuno izvajanje. 17. Vodja priprav civilne obrambe je predstojnik državnega organa, organ upravljanja gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije, katere dejavnost je posebnega pomena za obrambo, oziroma druge gospodarske družbe, zavoda ali organizacije, ki je dolžna opravljati proizvodnjo ali storitve v vojnem stanju, župan oziroma predsednik pokrajine. == II. DOLŽNOSTI IN PRAVICE DRŽAVLJANOV PRI OBRAMBI DRŽAVE == ==== 6. člen ==== (vrste obrambnih dolžnosti) (1) Pri [[obramba|obrambi]] [[država|države]] imajo [[državljan]]i v skladu z [[ustava|ustavo]] naslednje dolžnosti: - [[vojaška dolžnost|vojaško dolžnost]], ki jo uresničujejo v [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]] in v [[Enote za zvezo|enotah za zveze]]; - delovno dolžnost, ki jo uresničujejo z opravljanjem del, ki so nujna za oskrbo Slovenske vojske, [[prebivalstvo|prebivalstva]], delovanje državnih organov, organov [[lokalna samouprava|lokalne samouprave]] in druge obrambne potrebe; - [[material]]no dolžnost, ki jo uresničujejo z dajanjem [[vozilo|vozil]], [[stroj]]ev, [[objekt]]ov in drugih sredstev za vojsko, državne organe ter druge obrambne potrebe. (2) Državljan, ki mu je priznan [[ugovor vesti]] vojaški dolžnosti, sodeluje pri obrambi države tako, da nadomestno civilno službo praviloma opravi v [[Civilna zaščita|Civilni zaščiti]] ali v drugih silah za zašito, reševanje in pomoč, oziroma se usposobi za zaščito in reševanje ter te dolžnosti opravlja tudi v [[vojna|vojni]]. ==== 7. člen ==== (pravica do samoobrambe) (1) Državljani imajo v vojnem stanju pravico, da se samoorganizirajo in vključijo v obrambo države. (2) Državljani iz prejšnjega odstavka so se dolžni podrediti najbližjemu [[vojaško poveljstvo|vojaškemu poveljstvu]] ali [[vojaška enota|enoti]], do tedaj pa zagotoviti enotno poveljevanje, nošenje [[oznake pripadnosti Slovenske vojske|oznak pripadnosti Slovenski vojski]], odkrito nošenje [[orožje|orožja]] in spoštovanje [[mednarodno vojno pravo|mednarodnega vojnega]] in [[mednarodno humanitarno pravo|humanitarnega prava]]. (3) Za državljane iz prvega odstavka tega člena smiselno veljajo določbe, kot jih ta zakon določa za pravice in dolžnosti vojaških oseb. ==== 8. člen ==== (vojaška dolžnost) Vojaško dolžnost ureja poseben [[zakon]]. ==== 9. člen ==== (izvrševanje delovne in materialne dolžnosti) (1) Delovna dolžnost se izvršuje v vojnem ali [[izredno stanje|izrednem stanju]], če tako odloči [[Državni zbor Republike Slovenije]] (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor). (2) Materialna dolžnost se izvršuje v vojnem ali izrednem stanju, če tako določi Državni zbor, v miru pa le zaradi pregledov in vaj. ==== 10. člen ==== (delovna dolžnost) (1) Delovno dolžnost izvajajo državljani, ki so stari najmanj 18 in ne več kot 63 ([[w:moški|moški]]) oziroma 55 let ([[w:ženska|ženske]]) in so zdravstveno sposobni za delo. (2) Med izvajanjem delovne dolžnosti delavci nimajo pravice do [[w:stavka|stavke]]. (3) [[w:Vlada Republike Slovenije|Vlada Republike Slovenije]] (v nadaljnjem besedilu: [[Vlada]]) podrobneje uredi izvajanje delovne dolžnosti. ==== 11. člen ==== (materialna dolžnost) (1) Državljan, ki je zavezan materialni dolžnosti, ima pravico do nadomestila za uporabo sredstev, ki jih je predal za obrambne potrebe. (2) Materialna dolžnost se lahko naloži tudi [[pravna oseba|pravnim osebam]], razen za sredstva in opremo, ki so namenjena zaščiti in reševanju, zdravstvenemu varstvu ter delovanju organov za notranje zadeve. (3) Za materialno dolžnost se šteje tudi začasna uporaba zemljišč ali [[objekt]]ov, na katerih se izvaja [[mobilizacija]] [[vojska|vojske]] ali [[vojaška vaja|vojaške vaje]]. (4) Vlada določi vrsto sredstev in opreme, za katero pristojna organizacijska enota [[ministrstvo|ministrstva]] (v nadaljnjem besedilu: upravni organ, pristojen za obrambne zadeve) lahko naloži materialno dolžnost, višino nadomestila za uporabo ter način ugotavljanja in izplačevanja škode. ==== 12. člen ==== (razporejanje) (1) K opravljanju vojaške in delovne dolžnosti državljane razporedi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve. (2) Državljan, ki je razporejen k opravljanju vojaške dolžnosti, ne more biti razporejen na drugo dolžnost. (3) Državljan, ki je razporejen na delovno dolžnost ali v Civilno zaščito, oziroma opravlja operativne dolžnosti v drugih silah za zašito, reševanje in pomoč, praviloma ne more biti razporejen na vojaško dolžnost. (4) Vlada podrobneje predpiše kriterije za razporejanje na obrambne dolžnosti. ==== 13. člen ==== (dolžnost usposabljanja) Državljan, ki je razporejen na vojaško ali delovno dolžnost, se je dolžan usposabljati za opravljanje te dolžnosti v skladu s predpisi. ==== 14. člen ==== (dolžnost varovanja skrivnosti) Državljan, ki se pri opravljanju obrambnih dolžnosti seznani z državno, vojaško, [[uradništvo|uradno]] ali poslovno skrivnostjo, jo je dolžan varovati v skladu s [[predpis]]i. ==== 15. člen ==== (dolžnost zglasitve) (1) Državljan, ki je zavezan vojaški, delovni ali materialni dolžnosti, se je na podlagi poziva pristojnega organa dolžan zglasiti na določenem kraju in ob določenem času oziroma dostaviti materialno sredstvo. (2) Če se vpoklicani ne odzove na poziv in ne opraviči svojega izostanka, lahko upravni organ, ki je izdal poziv, izda nalog, da ga privede [[policija]]. ==== 16. člen ==== (omejitev prostega gibanja) (1) Poveljnik pokrajine ali območja, oziroma poveljnik [[brigada|brigade]] ali višji starešina, v vojnem stanju lahko, praviloma v sporazumu s pristojnim organom za notranje zadeve, prepove prosto gibanje prebivalcev na območju, kjer potekajo [[boj]]i. (2) Omejitev iz prejšnjega odstavka sme trajati le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno. ==== 17. člen ==== (varstvo pri opravljanju obrambnih dolžnosti) (1) [[Poškodba]] ali [[bolezen]], ki nastane pri opravljanju delovne ali materialne dolžnosti, se šteje kakor poškodba pri delu ali poklicna bolezen. Državljan, ki se pri opravljanju vojaške dolžnosti poškoduje ali zboli, ima pravice po posebnih predpisih. (2) Za poškodbo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi poškodba, ki jo je državljan utrpel na poti z doma ali delovnega mesta na zbirališče, oziroma pri povratku po običajni poti do doma ali delovnega mesta. (3) Družinski člani državljana, ki je izgubil življenje pri opravljanju obrambnih dolžnosti, imajo po njem pravico do [[pokojnina|pokojnine]] ter pravico do povračila stroškov prevoza in [[pogreb]]nih storitev, v skladu s predpisi o [[pokojninsko zavarovanje|pokojninskem]] in [[invalidsko zavarovanje|invalidskem zavarovanju]] oziroma [[zdravstveno zavarovanje|zdravstvenem zavarovanju]]. (4) Osnova za odmero pravic po tem členu je povprečna mesečna [[plača]] na zaposlenega delavca v državi v zadnjem mesecu pred nastankom poškodbe, če je to za državljana ugodneje. (5) Stroške za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter pravice iz prejšnjih odstavkov tega člena krije država, če državljan ni zavarovan na drugi podlagi. ==== 18. člen ==== (telesna okvara) (1) Državljan, ki se je v miru pri opravljanju obrambnih dolžnosti poškodoval brez svoje krivde tako, da je njegov organizem okvarjen najmanj za 20 % po predpisih o [[vojnih invalid]]ih, ima pravico do enkratne denarne pomoči. (2) Do enkratne denarne pomoči po prejšnjem odstavku je upravičen državljan tudi v primeru, kadar je njegov organizem okvarjen najmanj za 20 % zaradi bolezni, ki je nastala ali se poslabšala neposredno zaradi opravljanja obrambnih dolžnosti. (3) Do enkratne denarne pomoči iz prvega odstavka tega člena so upravičeni tudi družinski člani državljana, ki je pri opravljanju obrambnih dolžnosti izgubil življenje. (4) Vlada določi višino enkratne denarne pomoči, ki ne more biti nižja od 12 zajamčenih plač, ter postopek za uveljavljanje pravic iz prejšnjega in tega člena. ==== 19. člen ==== (odškodninska odgovornost) (1) Državljan, ki je pri opravljanju obrambnih dolžnosti utrpel škodo, ima pravico do njenega povračila po splošnih predpisih. (2) Državljan ali pravna oseba imata pravico do povračila dejanske škode, ki sta jo utrpela zaradi vojaških vaj. (3) Državljan, ki je med izvajanjem obrambnih dolžnosti ali v zvezi z njimi, namenoma ali iz velike malomarnosti povzročil škodo, odgovarja po predpisih, ki urejajo odškodninsko odgovornost delavcev v državni upravi. (4) [[minister za obrambo Republike Slovenije|Minister, pristojen za obrambo]] (v nadaljnjem besedilu: [[minister]]) predpiše postopek za ugotavljanje škode in izplačilo odškodnine iz drugega odstavka tega člena. ==== 20. člen ==== (zbiranje in varstvo osebnih podatkov) (1) Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, zbira, obdeluje, uporablja in hrani naslednje osebne podatke: 1. o državljanih, ki bodo v tekočem letu dopolnili 17 let starosti, podatke o [[enotna matična številka|enotni matični številki]], [[ime]]nu in priimku, [[datum]]u in kraju rojstva, stalnem in začasnem prebivališču, zdravstvenem stanju, družinskem stanju, [[šola|šolski]] izobrazbi, zaposlitvi in [[poklic]]u, vojaško strokovni usposobljenosti in znanjih, pomembnih za vojaške dolžnosti, zato da se ugotovi njihova sposobnost za vojaško službo, izvajanje vojaške dolžnosti ter jim določi razpored v vojski; 2. o državljanih, ki želijo delati v stalni sestavi Slovenske vojske ali poklicno opravljajo delo na obrambnem področju, poleg podatkov iz prejšnje točke še podatke o predkaznovanosti v skladu z zakonom o delavcih v državni upravi, zato da se zagotovi izvrševanje njihovih pravic in dolžnosti v skladu s tem zakonom; 3. o državljanih, ki vodijo priprave civilne obrambe, podatke o imenu in priimku, rojstvu in podatke o zaposlitvi ter prebivališču, zato da se zagotovi ažurnost priprav civilne obrambe; 4. o družinskih članih pripadnikov Slovenske vojske in enot za zveze, podatke o imenu in priimku, rojstvu, prebivališču in zaposlitvi, zaradi izplačila preskrbnin v vojnem stanju; 5. o osebah, ki jih na zahtevo organov, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij razporedi na delovno dolžnost, podatke o imenu in priimku, rojstvu, prebivališču in delovnem mestu oziroma dolžnosti, na katero so razporejene, zato da se zagotovi ažurnost priprav za izvajanje delovne dolžnosti; 6. o vrsti, zmogljivosti, stanju transportnih in drugih sredstev ter imenu in priimku ter prebivališču lastnikov in uporabnikov teh sredstev oziroma zemljišč in objektov, zaradi popolnitve vojske ter drugih obrambnih potreb. (2) Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, v skladu s prejšnjim odstavkom vodi zbirke osebnih podatkov o vojaških obveznikih, pripadnikih Slovenske vojske in [[štipendist]]ih, pripadnikih enot za zveze, lastnikih ali uporabnikih materialnih sredstev, ki jim je naložena materialna dolžnost, vodjih priprav civilne obrambe, upravičencih do preskrbnin in razporejenih na delovno dolžnost. (3) Upravni organ iz prejšnjega odstavka je v skladu z zakonom odgovoren za varstvo osebnih podatkov iz prvega odstavka tega člena. (4) Ministrstvo vodi zbirne podatke v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena. ==== 21. člen ==== (posredovanje osebnih podatkov) (1) Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, lahko osebne podatke iz prejšnjega člena posreduje: 1. vojaškemu poveljstvu, enoti ali zavodu ter organu, v katerega je državljan razporejen na podlagi vojaške dolžnosti, oziroma službi, pristojni za izplačilo preskrbnin; 2. organu, gospodarski družbi, zavodu in drugi organizaciji, kamor je državljan razporejen na podlagi delovne dolžnosti; 3. vojaškemu poveljstvu, enoti ali zavodu, organu, gospodarski družbi, zavodu in drugi organizaciji, v katero je razporejeno transportno ali drugo sredstvo, zemljišče ali objekt na podlagi materialne dolžnosti. (2) Vojaško poveljstvo, enota ali zavod, organ, gospodarska družba, zavod in druga organizacija ter služba iz prejšnjega odstavka so v skladu z zakonom odgovorni za varstvo osebnih podatkov, ki so jih prejeli od upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve. ==== 22. člen ==== (zbiranje osebnih podatkov in pravica do vpogleda) (1) Organi in službe, ki zbirajo osebne podatke iz 20. člena tega zakona, so jih dolžni dati na razpolago upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, na njegovo zahtevo. (2) Upravni organ iz prejšnjega odstavka neposredno zbira osebne podatke iz 20. člena tega zakona le, če jih ni mogoče pridobiti iz obstoječih zbirk podatkov. (3) Vsakdo ima pravico do vpogleda v osebne podatke, ki jih o njem vodi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve. (4) Upravni organ iz prejšnjega odstavka je dolžan v osmih dneh od dneva vložitve pisnega zahtevka vsakogar seznaniti z osebnimi podatki, ki jih o njem vodi. (5) Osebni podatki iz 20. člena tega zakona se uničijo, ko prenehata rok in namen, za katera so se zbirali. ==== 23. člen ==== (prijava spremembe osebnih podatkov) Vojaški obvezniki, državljani ali pravne osebe, ki jim je naložena materialna dolžnost, obvezniki delovne dolžnosti in vodje priprav civilne obrambe so upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, dolžni sporočiti spremembo osebnih podatkov iz 20. člena tega zakona oziroma uničenje ali odtujitev materialnega sredstva, za katero jim je naložena materialna dolžnost, v 15 dneh po nastanku spremembe. == III. OBRAMBNI UKREPI == === 1. Ukrepi za pripravljenost === ==== 24. člen ==== (ukrepi za pripravljenost) (1) S pripravami za izvajanje ukrepov za pripravljenost se zagotavlja postopen in organiziran prehod [[Sloveska vojna|Slovenske vojske]] in izvajalcev [[civilna obramba|civilne obrambe]] na delovanje v [[vojna|vojnem]] stanju. Priprave za izvajanje ukrepov za pripravljenost obsegajo tudi priprave [[civilna zaščita|Civilne zaščite]]. (2) [[Vlada]] določa priprave za izvajanje ukrepov za pripravljenost. (3) Ob povečanju nevarnosti [[napad]]a na [[država|državo]] ali v neposredni vojni nevarnosti Vlada predlaga [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnemu zboru]] uveljavitev potrebnih ukrepov za pripravljenost. Ob neposredni vojni nevarnosti Vlada lahko predlaga tudi razglasitev izrednega stanja, [[mobilizacija|mobilizacijo]] in uporabo Slovenske vojske ter druge nujne ukrepe. (4) Ministrstvo skrbi za prenos in seznanjanje z ukrepi za pripravljenost ter usklajuje priprave za njihovo izvajanje. === 2. Mobilizacija === ====25. člen==== (mobilizacija) (1) Mobilizacija obsega postopke in aktivnosti, s katerimi Slovenska vojska in državni organi v skladu z načrti preidejo na delovanje v vojnem stanju, ostali izvajalci civilne obrambe in Civilna zaščita pa v stanje pripravljenosti za izvajanje nalog v vojni. (2) Mobilizacija je po obsegu delna ali splošna, po načinu izvedbe pa tajna ali javna. (3) O splošni mobilizaciji odloča Državni zbor na predlog Vlade. O mobilizaciji Slovenske vojske odloča [[predsednik Republike Slovenije|predsednik republike]] na predlog Vlade. (4) O mobilizaciji državnih organov in drugih izvajalcev civilne obrambe ter Civilne zaščite odloča Vlada. O preverjanju mobilizacijske pripravljenosti odloča minister. (5) Ministrstvo skrbi za usklajenost mobilizacijskih priprav ter prenos povelij za izvajanje mobilizacije. (6) Vlada podrobneje uredi postopek in način izvajanja mobilizacije. ====26. člen==== (kurirska služba) (1) [[Ministrstvo]] organizira in ureja kurirsko službo za izvajanje mobilizacije. (2) [[Kurir]]ska služba se praviloma popolnjuje z [[vojaški obveznik|vojaškimi obvezniki]], ki so izenačeni s položajem pripadnikov [[enote za zveze|enot za zveze]]. (3) Organi lokalne samouprave so dolžni pomagati pri organizaciji kurirske službe in izvajanju mobilizacije. ====27. člen==== (odgovornost za izvedbo mobilizacije) Za izvedbo mobilizacije so odgovorni [[minister]], [[vojaštvo|vojaški]] poveljniki, vodje priprav civilne obrambe in poveljniki Civilne zaščite. ===3. Varovanje obrambnih podatkov=== ====28. člen==== (varovanje obrambnih podatkov) (1) Obrambne podatke, ki so [[državna skrivnost|državna]], [[vojaška skrivnost|vojaška]] ali [[uradna skrivnost]], je potrebno varovati z izvajanjem predpisanih splošnih in posebnih ukrepov. Vrsto in stopnjo zaupnosti obrambnih podatkov določi tisti, ki je podatke prvi zbral ali posredoval. (2) Dolžnost varovanja obrambnih podatkov iz prejšnjega odstavka velja tudi po prenehanju dela ali opravljanju dolžnosti. (3) Vlada predpiše merila za določanje obrambnih podatkov, ki so zaupni, splošne in posebne ukrepe za njihovo varovanje ter tiste podatke, ki se ne smejo vnašati v javne publikacije. ====29. člen==== (obrambni objekti in okoliši) (1) Minister določi [[objekt]]e in okoliše objektov, ki so posebnega pomena za obrambo, predpiše ukrepe za njihovo varovanje ter daje soglasje za meritve, snemanje in raziskave v teh objektih in okoliših. (2) Okoliš iz prejšnjega odstavka je funkcionalno, ograjeno ali neograjeno zemljišče vojaškega ali drugega objekta, ki je posebnega pomena za obrambo, in je potrebno za uporabo takega objekta. ====30. člen==== (dela posebnega pomena za obrambo) Minister določi dela v vojaških [[poveljstvo|poveljstvih]], [[vojaška enota|enotah]] ter v ministrstvu, ki so posebnega pomena za obrambo, in ukrepe za njihovo varovanje. ====31. člen==== (aerosnemanje in raziskave) (1) [[Aerosnemanje|Aerosnemanja]] za izdelavo [[kartografija|kartografskih]] publikacij lahko opravljajo le [[pravna oseba|pravne osebe]], ki jih pooblasti Vlada. (2) Tuje [[fizična oseba|fizične]] in pravne osebe, ki opravljajo raziskovanja na področjih, za katera je predpisano, da so pomembna za obrambo, morajo predhodno pridobiti soglasje ministrstva ter ministrstva, pristojnega za raziskovalno dejavnost. ===4. Strokovne obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge obrambe=== ====32. člen==== (obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge) (1) Strokovne [[obveščevalna dejavnost|obveščevalne]] naloge na področju obrambe države obsegajo zbiranje, dokumentiranje in analiziranje informacij in podatkov o tujini, ki so pomembni za obrambne interese države. (2) Strokovne protiobveščevalne in varnostne naloge na področju obrambe države obsegajo: 1. odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje dejavnosti tujih držav, njihovih [[obveščevalna služba|obveščevalnih služb]], [[varnostni organ|varnostnih organov]] ter drugih tujih organov in organizacij, ki ogrožajo obrambne interese države, Slovensko vojsko in ministrstvo; 2. odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje ogrožanja varnosti določenih oseb, delovnih mest, objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo, vojaških poveljstev, enot in zavodov, podatkov o razvoju ali proizvodnji vojaškega [[orožje|orožja]] ali določene [[vojaška oprema|vojaške opreme]] ter podatkov v obrambnem sistemu, ki so državna, vojaška ali uradna skrivnost v skladu z [[zakon]]om; 3. preprečevanje, odkrivanje in v skladu z zakonom preiskovanje [[kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] v ministrstvu in Slovenski vojski. (3) Strokovne obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge opravljata [[obveščevalno varnostna služba ministrstva]] in [[vojaška policija]]. ====33. člen==== (obveščevalno varnostna služba) (1) Obveščevalno varnostna služba iz prejšnjega člena se organizira kot organizacijska enota ministrstva, ki ima svoje izpostave v vojaških teritorialnih poveljstvih ter v enotah Slovenske vojske. (2) Obveščevalno varnostna služba ministrstva opravlja: 1. strokovne obveščevalne naloge iz prvega odstavka 32. člena tega zakona; 2. strokovne protiobveščevalne in varnostne naloge iz drugega odstavka 32. člena tega zakona v ministrstvu in Slovenski vojski ter pri varovanju obrambnih podatkov v obrambnem sistemu; 3. strokovno usmerja delovanje vojaške policije, kadar vojaška policija sodeluje pri opravljanju nalog obveščevalno varnostne službe ministrstva. (3) Podatki, zbrani pri opravljanju strokovnih obveščevalnih, protiobveščevalnih in varnostnih nalog, so podlaga za analitične in operativne ocene, izdelavo načrtov uporabe vojske in drugih obrambnih priprav, opravljanje štabno varnostnih nalog v vojski ter načrtovanje in izvajanje obrambnih ukrepov. S pomembnejšimi ugotovitvami obveščevalno varnostna služba ministrstva seznanja predsednika Vlade, predsednika republike in po odločitvi predsednika Vlade druge organe. (4) Delavci stalne in pripadniki vojne sestave obveščevalno varnostne službe ministrstva, ki opravljajo protiobveščevalne in varnostne naloge in ki jih določi minister, imajo pri opravljanju nalog iz 158. člena zakona o kazenskem postopku pravice in pooblastila kot uradne osebe s policijskimi pooblastili. (5) Če pri opravljanju svojih nalog iz 32. člena obveščevalno varnostna služba ministrstva ali vojaška policija zazna oziroma odkrije kaznivo dejanje, storjeno izven ministrstva ali Slovenske vojske, o tem brez odlašanja obvesti pristojne organe za notranje zadeve oziroma civilno obveščevalno varnostno službo in zadevo preda v nadaljnji postopek. (6) Če organi za notranje zadeve ali civilna obveščevalno varnostna služba pri opravljanju svojih nalog odkrijejo kaznivo dejanje, ki ga je storila vojaška oseba, o tem brez odlašanja obvestijo obveščevalno varnostno službo ministrstva. Če vojaško osebo zalotijo pri kaznivem dejanju, ki ga v skladu z zakonom preiskuje obveščevalno varnostna služba ministrstva, ali če pri kaznivem dejanju zalotijo vojaškega obveznika, ki služi vojaški rok, ga pridržijo do prihoda vojaške policije. (7) Obveščevalno varnostna služba ministrstva pri opravljanju svojih nalog sodeluje z organi za notranje zadeve in civilno obveščevalno varnostno službo. (8) Vlada podrobneje uredi organizacijo, delovanje in določi pravila za izvajanje strokovnih nalog obveščevalno varnostne službe ministrstva ter izvajanje pooblastil vojaške policije. ====34. člen==== (posebne operativne metode in sredstva) (1) Pooblaščene osebe iz prejšnjega člena imajo pri opravljanju strokovnih obveščevalnih, protiobveščevalnih in varnostnih nalog pravico in pooblastilo uporabljati posebne operativne metode in sredstva na način in po postopku, kot ju določa zakon za civilno obveščevalno varnostno službo in [[kriminalistična služba|kriminalistično službo]]. (2) Posebne operativne metode in sredstva iz prejšnjega odstavka lahko uporabljajo tudi osebe, ki jih določi minister in ki opravljajo strokovne obveščevalne naloge iz prvega odstavka 32. člena tega zakona. (3) Pri dajanju in izvajanju pooblastil iz prejšnjega člena in uporabi posebnih operativnih metod in sredstev iz tega člena ima minister pooblastila, kot jih zakon določa ministru, pristojnemu za notranje zadeve, oziroma predstojniku civilne obveščevalno varnostne službe za opravljanje obveščevalne dejavnosti. ====35. člen==== (varnostno preverjanje oseb) (1) Za uresničevanje varnostnih nalog iz 2. točke drugega odstavka 32. člena tega zakona delavci obveščevalno varnostne službe ministrstva, ki imajo pooblastila iz prvega odstavka 34. člena tega zakona, lahko opravljajo varnostno preverjanje oseb kot posebno obliko zbiranja osebnih in drugih podatkov, zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja: 1. ogrožanja oseb, delovnih mest in dolžnosti, za katere se v skladu s tem zakonom lahko sklene delovno razmerje brez predhodne javne objave; 2. ogrožanja oseb in del ter dolžnosti v vojaških poveljstvih, enotah ter ministrstvu, ki so določena kot posebnega pomena za obrambo; 3. ogrožanja vojaških poveljstev, enot in zavodov ter objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo. (2) Kadar pooblaščeni delavci obveščevalno varnostne službe ministrstva v skladu s prejšnjim odstavkom zbirajo podatke iz obstoječih zbirk podatkov, so jih organi, službe in druge organizacije, ki te zbirke vodijo, dolžni posredovati obveščevalno varnostni službi ministrstva na njeno pisno zahtevo. ====36. člen==== (zbirke podatkov) (1) Obveščevalno varnostna služba ministrstva vodi zbirke osebnih podatkov v zvezi z opravljanjem strokovnih obveščevalnih, protiobveščevalnih in varnostnih nalog iz svoje pristojnosti, pod pogoji ter na način in v obsegu, kot je to predpisano za področje javne varnosti in za civilno obveščevalno varnostno službo. (2) Dostop do arhiviranih podatkov iz prejšnjega odstavka je dopusten po pisni odločitvi ministra, odločitvi delovnega telesa Državnega zbora, pristojnega za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb, ali na zahtevo posameznika, na katerega se podatki nanašajo. ==IV. SLOVENSKA VOJSKA== ===1. Naloge in organizacija=== ====37. člen==== (naloge [[vojska|vojske]]) (1) Naloge [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] so: - izvaja [[vojaštvo|vojaško]] usposabljanje za oborožen [[boj]] in druge oblike vojaške [[obramba|obrambe]]; - zagotavlja bojno pripravljenost; - ob napadu na [[država|državo]] izvaja vojaško obrambo; - ob [[naravna nesreča|naravnih]] in drugih nesrečah v skladu s svojo organizacijo in opremljenostjo sodeluje pri zaščiti in reševanju; - izvršuje obveznosti, ki jih je država sprejela v [[mednarodna organizacija|mednarodnih organizacijah]]. (2) Slovenske vojske ni dovoljeno uporabljati za [[politika|politično]] ali [[politična stranka|strankarsko]] dejavnost ali namen. (3) O sodelovanju vojske pri zaščiti in reševanju odloča [[Vlada]], v nujnih primerih pa [[minister]] na predlog poveljnika [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]]. ====38. člen==== (sestav vojske) (1) Slovenska vojska ima stalno, mirnodobno in vojno sestavo. (2) Vojna sestava obsega pripadnike stalne in mirnodobne sestave ter pripadnike rezervne sestave, razporejene v vojsko, in materialna sredstva iz popisa. (3) Vojna sestava se organizira in pripravlja v [[mir]]u. ====39. člen==== (organizacija poveljstev) (1) Slovensko vojsko sestavljajo [[Generalštab Slovenske vojske|generalštab]] kot organ v sestavi [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|ministrstva]], vojaška [[poveljstva Slovenske vojske|teritorialna poveljstva, operativna poveljstva]], [[enote Slovenske vojske|enote]] in njihova poveljstva ter zavodi. (2) [[Generalštab]] opravlja vojaške strokovne naloge, ki se nanašajo na organizacijo, usposabljanje in delovanje Slovenske vojske. (3) Vojaška teritorialna poveljstva se organizirajo kot pokrajinska in območna poveljstva. Območje odgovornosti posameznega poveljstva določi minister. (4) Operativna poveljstva se lahko organizirajo za poveljevanje z večjimi združenimi [[vojaška enota|enotami]] ali za poveljevanje na območju dveh ali več pokrajinskih poveljstev. (5) Zavodi se praviloma organizirajo v vojni za izvajanje vojaškega usposabljanja in za opravljanje drugih nebojnih vojaških nalog. (6) Poveljstva, enote in zavode ustanavlja, organizira, popolnjuje in opremlja ministrstvo v skladu s splošnim dolgoročnim programom razvoja in opremljanja Slovenske vojske, ki ga sprejme [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]]. ====40. člen==== (organizacija enot) (1) Slovensko vojsko sestavljajo združene [[vojaška taktika|taktične]] in [[vojaška operacija|operativne]] enote, organizirane in opremljene za delovanje na območju celotne države in za izvajanje vseh oblik in vrst bojnega delovanja, ter enote, organizirane po teritorialnem načelu. (2) Enote, ki se organizirajo po teritorialnem načelu, so namenjene zlasti za bojni nadzor določenega širšega območja in za izvajanje določenih vrst bojnega delovanja. Organizirajo se lahko tudi kot skupine za bojni nadzor določenega ožjega območja. (3) Organizacija vojske je enotna in se ne deli na zvrsti, obsega pa [[vojaški rod|rodove]]: [[pehota|pehoto]], [[oklepne enote]], [[vojno letalstvo|letalstvo]], [[vojna mornarica|pomorstvo]], [[artilerija|artilerijo]], [[zračna obramba|zračno obrambo]], [[inženirske enote|inženirstvo]], [[RKBO|radiološko kemično in biološko obrambo]] ter [[enote za zveze|zveze]]. (4) V vojski so prištabna služba, služba informatike, [[saniteta|sanitetna]], [[intendant]]ska, tehnična in prometna služba. (5) Materialne, [[zdravstvo|zdravstvene]] in druge [[zaledje|zaledne]] potrebe vojske se v vojnem stanju zagotavljajo zlasti z delovanjem civilne obrambe. (6) Minister določa specialnosti v rodovih in službah ter formacijo poveljstev, enot in zavodov. ====41. člen==== (zastave, himna in oznake v vojski) (1) Slovenska vojska ima svojo [[zastava|zastavo]] in [[himna|himno]]. (2) [[Bojna zastava|Bojno zastavo]] in svečano [[pesem]] imajo lahko tudi vojaška teritorialna poveljstva, operativna poveljstva, [[brigada|brigade]], samostojni [[bataljon]]i in njim enake ali višje enote. (3) Himno, obliko zastav ter [[oznake pripadnosti Slovenski vojski|oznako pripadnosti Slovenski vojski]] določi [[Vlada Republike Slovenije|Vlada]], druge oznake v Slovenski vojski pa [[minister za obrambo Republike Slovenije|minister]]. (4) Nihče ne sme reproducirati ali uporabljati oznake pripadnosti in drugih oznak, ki se uporabljajo v Slovenski vojski. ===2. Vodenje in poveljevanje=== ====42. člen==== (vodenje vojske) (1) [[Minister]] preko Generalštaba odreja potrebne razvojne, organizacijske, tehnične in druge ukrepe ter usmeritve, ki jih izvršujejo načelnik Generalštaba in podrejeni poveljniki. Poveljniki so ministru odgovorni za izvajanje teh ukrepov in usmeritev preko svojih nadrejenih. (2) Minister določa planiranje in opremljanje, vrsto [[orožje|oborožitve]] in druge [[vojaška oprema|vojaške opreme]], ki jo uporablja vojska, organizacijo materialne in zdravstvene oskrbe, programe usposabljanja, vojaško strokovno literaturo, izdaja strokovna navodila in ureja druga upravna in strokovna vprašanja organizacije ter dela vojske. (3) Minister po predhodnem mnenju predsednika republike določa Generalštabu praviloma letne usmeritve za načrtovanje operativnih, materialnih in organizacijskih priprav za uporabo vojske. ====43. člen==== (poveljevanje) (1) Vrhovni poveljnik Slovenske vojske je [[predsednik]] [[republika|republike]]. (2) Vojaško poveljevanje s podrejenimi poveljstvi, enotami in zavodi je v pristojnosti načelnika Generalštaba in drugih poveljnikov. (3) Vojaško poveljevanje temelji na načelih enostarešinstva, subordinacije in obveznega izvrševanja povelij. (4) Vsaka vojaška oseba mora biti vselej seznanjena o tem, katera vojaška oseba ji je nadrejena in katera podrejena. (5) Vsak poveljujoči mora imeti namestnika, če tega ni, pooblasti vojaško osebo, ki ga nadomešča. (6) Vsaka enota mora biti vselej seznanjena o tem, kdo ji neposredno poveljuje. (7) Poveljujoči mora nadzorovati, da se njegova povelja izvršujejo. (8) Nihče ne sme izdati, niti ni dolžan in ne sme izvršiti povelja, če je očitno, da bi s tem storil kaznivo dejanje ali kršil določbe [[mednarodno vojno pravo|mednarodnega vojnega prava]]. (9) Minister po predhodnem soglasju predsednika republike podrobneje določi pogoje in postopke seznanjanja vrhovnega poveljnika s stanjem bojne pripravljenosti vojske in drugimi zadevami, pomembnimi za obrambo države, zagotavljanje nastanitve, zavarovanja, [[protokol]]arnih zadev, [[straža|straže]] ter drugih pogojev za opravljanje funkcije vrhovnega poveljnika v miru in vojni. ====44. člen==== (odgovornost poveljnikov) (1) Načelnik Generalštaba je odgovoren za bojno pripravljenost, delo in uporabo vseh poveljstev, enot in zavodov v vojski. (2) Poveljnik operativnega poveljstva je odgovoren za bojno pripravljenost, delo in uporabo vseh podrejenih poveljstev, enot in zavodov. (3) Poveljnik pokrajine je odgovoren za bojno pripravljenost, delo in uporabo vseh podrejenih poveljstev, enot in zavodov. (4) Poveljnik območja je odgovoren za bojno pripravljenost, delo in uporabo vseh podrejenih poveljstev, enot in zavodov. (5) Poveljniki enot in zavodov so odgovorni za bojno pripravljenost, delo in uporabo svojih enot oziroma zavodov. ====45. člen==== (imenovanje poveljnikov) (1) Načelnika Generalštaba imenuje Vlada na predlog ministra. (2) Poveljnike in namestnike poveljnikov v mirnodobni sestavi, poveljnike in namestnike poveljnikov samostojnih bataljonov, njim enakih in višjih enot vojne sestave imenuje minister na predlog načelnika Generalštaba. Za imenovanje drugih starešin minister pooblasti poveljnike. (3) Pristojnost za imenovanje iz tega člena obsega tudi pristojnost za razrešitev. ====46. člen==== (akti vodenja in poveljevanja) (1) Vodenje vojske se izvaja s [[predpis]]i in [[akt]]i vodenja, kot so smernice, obvezne usmeritve, odredbe, pravila in navodila, ki jih izdaja minister, razen pravil službe, ki jih izdaja Vlada. (2) Poveljevanje v vojski se izvaja z akti poveljevanja, kot so direktive, odločitve, načrti, [[ukaz]]i ali [[povelje|povelja]]. (3) Akti vodenja in poveljevanja so obvezni za vse, na katere se nanašajo. (4) Akti vodenja in poveljevanja, razen povelij, se praviloma izdajajo pisno. ===3. Vojaška služba=== ====47. člen==== (opravljanje vojaške službe) (1) Vojaško službo opravljajo pripadniki stalne sestave, vojaški obvezniki, ki so na služenju vojaškega roka, ter pripadniki rezervne sestave, kadar so vpoklicani v vojaško službo. (2) Za vojaško službo se šteje tudi opravljanje nalog v obveščevalno varnostni službi ministrstva in v [[vojaška šola|vojaških šolah]]. (3) Minister lahko določi, da se [[vojaška služba]] opravlja tudi na določenih delovnih mestih v ministrstvu in da se opravljanje določenih pomožnih ali vzdrževalnih del v stalni sestavi vojske ne šteje za vojaško službo. ====48. člen==== (vojaške osebe) (1) Kdor opravlja vojaško službo je [[vojaška oseba]] in je podrejen vojaški disciplini. (2) Pripadnik stalne sestave postane vojaška oseba z dnem, ko nastopi delo v stalni sestavi vojske ali drugo delo, na katerem se opravlja vojaška služba, in preneha biti vojaška oseba, ko preneha opravljati tako delo. (3) [[Vojaški obveznik]], ki je na služenju vojaškega roka, postane vojaška oseba z vstopom v vojaško enoto ali zavod in preneha biti vojaška oseba z odpustom iz vojaške enote ali zavoda. (4) Vojaški obveznik, pripadnik rezervne sestave, postane vojaška oseba z vstopom v vojaško enoto ali zavod in preneha biti vojaška oseba z odpustom iz enote ali zavoda. ====49. člen==== (prisega) (1) Kdor prvič nastopi vojaško službo, mora dati [[prisega|prisego]]. (2) Prisega se glasi: "Slovesno prisegam, da bom branil samostojnost, neodvisnost, svobodo in ozemeljsko celovitost svoje domovine Republike Slovenije ter vestno in odgovorno izvrševal dolžnosti pri njeni obrambi." ====50. člen==== (pooblastila in prepovedi) (1) Vojaška oseba med opravljanjem službe nosi službeno izkaznico ali [[vojaška knjižica|vojaško knjižico]] ter [[uniforma|uniformo]] in orožje v skladu s pravili službe. (2) Vojaška oseba se v uniformi ne sme udeleževati shodov [[politična stranka|političnih strank]]. (3) Prepovedano je strankarsko delovanje, propaganda ali shodi strank v [[vojaški objekt|vojaških objektih]], vojaških poveljstvih, enotah in zavodih. ====51. člen==== (uporaba orožja) (1) Vojaška oseba lahko uporabi orožje pri opravljanju stražarske, patruljne, požarne ali druge podobne službe, če ne more drugače: 1. zavarovati življenja moštva, ki ga varuje; 2. odvrniti napada na objekt ali druga sredstva, ki jih varuje; 3. odvrniti neposrednega napada, s katerim je ogroženo njeno življenje. (2) Vojaške osebe, ki službo opravljajo pod neposrednim vodstvom nadrejenega, smejo orožje uporabiti le po njegovem povelju. (3) Vojaške osebe pri opravljanju bojnih nalog uporabljajo orožje po pravilih za bojno delovanje. (4) V skladu s prejšnjim odstavkom ravna tudi poveljstvo ali enota, ki je napadena v miru. ====52. člen==== (varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do ugovora) (1) Vojaška oseba lahko da pobudo za začetek postopka pri varuhu človekovih pravic in temeljnih [[svoboščine|svoboščin]], če meni, da so ji med vojaško službo njene pravice ali temeljne svoboščine omejene ali kršene. (2) Vojaška oseba ima pravico do ugovora zoper prejeto povelje v skladu s pravili službe. Ugovor ne zadrži izvršitve dobljenega povelja, razen v primeru iz osmega odstavka 43. člena tega zakona. ====53. člen==== (posebne pravice med vojaško službo) (1) Vojaški obvezniki, ki služijo [[vojaški rok]], in pripadniki rezervne sestave imajo med vojaško službo pravico do brezplačnega [[zdravstvo|zdravstvenega]] varstva, [[denar]]nih prejemkov in povračil stroškov, nastalih v zvezi z vojaško službo. Pripadniki stalne sestave imajo med vojaško službo pravico do brezplačne nujne zdravstvene pomoči. (2) Stroške zdravstvenega varstva in zavarovanja iz prejšnjega odstavka krije država, če vojaškim obveznikom zavarovanje ni zagotovljeno na drugi podlagi. (3) Pripadniki rezervne sestave imajo med vojaško službo v miru pravico do nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka v višini in pod pogoji, ki jih določi Vlada. (4) Družinski člani pripadnika vojne sestave Slovenske vojske, ki jih je dolžan preživljati, imajo po razglasitvi vojnega stanja pravico do preskrbnine toliko časa, dokler se pripadnik ne vrne iz vojaške službe. Pogoje in višino preskrbnine določi Vlada. (5) Minister predpiše vrsto in obseg pravic iz prvega odstavka tega člena ter postopek za uveljavljanje teh pravic, nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in preskrbnin. ====54. člen==== (priznanja) (1) Vojaške osebe so lahko pohvaljene za zasluge in hrabrost ter uspehe pri opravljanju vojaške službe. (2) Pohvala oziroma priznanje za zasluge in [[hrabrost]] ter uspehe pri opravljanju vojaške službe se lahko podeli tudi osebi, ki ni [[državljan]] Republike [[Slovenija|Slovenije]] oziroma tujemu organu ali organizaciji. (3) Vrste priznanj, ki se podeljujejo vojaškim in drugim osebam, organom in organizacijam za zasluge in krepitev obrambe države, predpisuje minister. ====55. člen==== (hramba vojaške oborožitve in opreme) (1) Vojaškim osebam se lahko da osebna vojaška oborožitev in oprema v hrambo. (2) Osebna vojaška oborožitev in oprema se lahko da v hrambo tudi vojaškim obveznikom, ko ne opravljajo vojaške službe. (3) Kdor izgubi, poškoduje, odtuji ali uniči osebno vojaško oborožitev ali opremo, ki mu je dana v hrambo, mora pokriti nastalo škodo. (4) Vojaška oseba oziroma vojaški obveznik mora osebno vojaško oborožitev in opremo, ki mu je dana v hrambo, skrbno varovati ter hraniti v skladu z navodili in na lastne stroške. ====56. člen==== (kazenska in odškodninska odgovornost) (1) Vojaške osebe kazensko odgovarjajo po [[kazenski zakonik Republike Slovenije|kazenskem zakoniku Republike Slovenije]]. (2) Vojaške osebe odškodninsko odgovarjajo po predpisih, ki urejajo odškodninsko odgovornost delavcev v državni upravi. ====57. člen==== (disciplinska odgovornost) (1) Vojaške osebe so disciplinsko odgovorne nadrejenemu za kršitev vojaške discipline. (2) Kršitve vojaške discipline so: 1. neupravičena zapustitev ali nepravočasna vrnitev v vojaško enoto ali zavod; 2. uživanje alkohola ali drugih omamnih sredstev, ki onemogočajo opravljanje vojaške službe; 3. opustitev varnostnih in drugih ukrepov, ki lahko ogrozijo varnost moštva ali vojaškega premoženja; 4. malomarno izvrševanje dolžnosti; 5. odklonitev, neizvršitev ali nepopolna izvršitev dobljenega povelja; 6. napačno poročanje ali prikrivanje podatkov v zvezi z vojaško službo ali opravljanjem določenih dolžnosti v zvezi z njo; 7. neupravičeno sprejemanje daril ali kakršnihkoli koristi od podrejenih in drugih oseb v zvezi z vojaško službo; 8. namerno povzročanje škode na vojaškem premoženju; 9. žaljivo ali nasilno obnašanje do podrejenih, predpostavljenih ali drugih vojaških oseb na istem položaju oziroma do civilnih oseb. (3) Za pripadnike stalne sestave se kot kršitve vojaške discipline štejejo tudi vse kršitve delovne dolžnosti, predpisane za delavce v državni upravi. (4) Disciplinska odgovornost za pripadnike stalne sestave se ugotavlja po postopku, predpisanem za delavce v državni upravi, v kolikor ni s pravili službe določeno drugače. ====58. člen==== (disciplinski ukrepi) (1) Za kršitev vojaške discipline se lahko vojaškemu obvezniku na služenju vojaškega roka izreče naslednje disciplinske ukrepe: - opomin; - javni opomin; - prepoved izhoda iz vojaške enote ali zavoda v prostem času; - podaljšano opravljanje dolžnosti v notranji službi; - premestitev v drugo enoto. (2) Ukrepi iz prejšnjega odstavka, razen podaljšanega opravljanja dolžnosti, se lahko izrečejo tudi pripadniku rezervne sestave, kadar je v vojaški službi. (3) V miru se lahko pripadnika rezervne sestave zaradi kršitve vojaške discipline, kadar je vojaški službi, predčasno odpusti iz enote. (4) Vojaški osebi se kot disciplinski ukrep za kršitve vojaške discipline lahko odvzame čin ali se jo razporedi na drugo ali nižjo dolžnost. (5) Pripadniku stalne sestave se za kršitve vojaške discipline lahko izrečejo disciplinski ukrepi, predpisani za delavce v državni upravi, in ukrepi iz prejšnjega odstavka. (6) V vojnem stanju se izrekajo le tisti disciplinski ukrepi, ki so smotrni in uresničljivi. Kot poseben disciplinski ukrep se lahko v vojnem stanju izreče [[zapor]] do 30 dni. ====59. člen==== (varstveni ukrepi) (1) Vojaški osebi, pripadniku stalne sestave, ki krši vojaško disciplino ali pravila službe tako, da neposredno ogrozi varnost moštva ali vojaškega premoženja, se lahko poleg disciplinskega ukrepa izreče tudi eden od naslednjih varstvenih ukrepov: 1. prepoved samostojnega opravljanja dolžnosti do treh mesecev; 2. prepoved samostojnega upravljanja vojaškega [[vozilo|vozila]], [[stroj]]a ali [[plovilo|plovila]] do šest mesecev; 3. razporeditev na drugo ali nižjo dolžnost do šest mesecev. (2) Vojaški osebi, ki ji je bil izrečen varstveni ukrep, pripadajo med trajanjem ukrepa pravice glede na dolžnost, kot jo opravlja po izreku varstvenega ukrepa. (3) Pri kršitvah, ki so nastale namenoma ali zaradi velike malomarnosti, in ki so povzročile hude posledice, je izrek varstvenega ukrepa obvezen. ====60. člen==== (odnosi, red in notranje službe) Vlada podrobneje uredi odnose v vojaški službi, red in notranje službe, pristojnosti in postopek za uveljavljanje disciplinske in odškodninske odgovornosti, za izrekanje varstvenih ukrepov ter druga vprašanja vojaške službe. ===4. Čini, podeljevanje činov in poviševanje=== ====61. člen==== (vrste činov) (1) V Slovenski vojski so naslednji [[vojaški čin|čini]]: - za [[vojak]]e in slušatelje vojaških šol [[poddesetnik]], [[desetnik]] in [[naddesetnik]]; - za [[podčastnik]]e, slušatelje šole za častnike ter šole za častnike vojnih enot [[vodnik]], [[višji vodnik]], [[štabni vodnik]], [[višji štabni vodnik]], [[praporščak]], [[višji praporščak]], [[štabni praporščak]] in [[višji štabni praporščak]]; - za [[častnik]]e [[poročnik]], [[nadporočnik]], [[stotnik]], [[major]], [[podpolkovnik]], [[polkovnik]], [[brigadir]]; - za [[general]]e [[generalmajor]], [[generalpodpolkovnik]] in [[general]]. (2) [[Vojna mornarica|Mornariški]] častniški in [[admiral]]ski čini so [[poročnik korvete]], [[poročnik fregate]], [[poročnik bojne ladje]], [[kapitan korvete]], [[kapitan fregate]], [[kapitan bojne ladje]], [[kapitan]], [[kontraadmiral]] [[viceadmiral]] in [[admiral]]. (3) Podčastniki in častniki, ki imajo nižji čin, kot je predpisan za dolžnost, ki jo opravljajo v stalni ali v vojni sestavi, imajo pravico do [[naslovni čin|naslovnega čina]], ki preneha, ko prenehajo opravljati dolžnost. Pravica do naslovnega čina ni izenačena s pravicami imetnikov činov iz prejšnjih dveh odstavkov. ====62. člen==== (poviševanje vojakov in podeljevanje činov) (1) V čin poddesetnika ali desetnika se lahko poviša vojak ali slušatelj vojaške šole. (2) Vojaškemu obvezniku se lahko podeli čin vodnika, če izpolnjuje predpisane pogoje in je opravil predpisano vojaško šolanje. (3) Podčastniku se lahko podeli čin podporočnika, če izpolnjuje predpisane pogoje in je opravil predpisano vojaško šolanje. (4) Vojake povišuje poveljnik bataljona ali njemu enak starešina oziroma predstojnik vojaške šole. (5) Čine podeljuje minister. ====63. člen==== (poviševanje podčastnikov in častnikov) (1) Podčastnik in častnik oziroma mornariški častnik je lahko povišan v neposredno višji čin, če izpolnjuje naslednje pogoje: - ima predpisano splošno izobrazbo; - je imenovan na dolžnost, na kateri se opravlja vojaška služba in za katero se zahteva višji čin; - je dolžnost opravljal določen [[čas]]; - je uspešno končal [[vojaška vaja|vojaške vaje]] ali drugo vojaško usposabljanje; - je od zadnjega povišanja preteklo najmanj eno [[leto]]. (2) Vojaškemu obvezniku se v vojnem stanju ali zaradi vojnih izkušenj, pridobljenih v miru, lahko podeli čin ali se ga poviša v neposredno višji čin, če je postavljen na dolžnost, za katero se zahteva neposredno višji čin. (3) Častnike do vključno brigadirja in kapitana povišuje minister na predlog načelnika Generalštaba. Generale in admirale povišuje predsednik republike na predlog ministra in po predhodnem soglasju Vlade. (4) Minister pooblasti načelnika Generalštaba in druge poveljnike za poviševanje podčastnikov. (5) Vlada podrobneje predpiše pogoje in postopke za podeljevanje činov, poviševanje vojakov, podčastnikov in častnikov ter odvzem činov. ===5. Vojaške šole=== ====64. člen==== (vrste vojaških šol) (1) Ministrstvo organizira : - šolo za podčastnike; - šolo za častnike; - šolo za častnike vojnih enot; - šolo za poveljniško-štabno usposabljanje. (2) V šole iz prejšnjega odstavka se lahko vpišejo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za poklicno delo v stalni sestavi vojske. (3) Šolo za častnike vojnih enot kandidati opravijo med služenjem vojaškega roka. Zanje ne velja prepoved članstva v političnih strankah. (4) V poveljniško-štabni šoli se šolajo častniki stalne in vojne sestave. (5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se šola za častnike lahko organizira kot visokošolsko izobraževanje v skladu z zakonom. (6) Vojaške osebe se lahko za opravljanje določenih vojaških dolžnosti šolajo v tujini oziroma se tuje vojaške osebe lahko šolajo na vojaških šolah iz prvega odstavka tega člena. (7) Podrobneje pogoje za vpis in programe za vojaške šole določa minister. ===6. Vojaška policija=== ====65. člen==== (naloge vojaške policije) (1) Vojaška policija skrbi za [[vojaški red]] in disciplino, varnost vojaškega prometa ter opravlja določena opravila v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem [[kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] v vojski, varovanjem objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo. (2) Vojaška policija skrbi tudi za varovanje poveljstev in enot ter varnost vrhovnega poveljnika v vojnem stanju oziroma kadar se nahaja v vojaških poveljstvih, enotah ali zavodih oziroma v objektih in njihovih okoliših, ki so posebnega pomena za obrambo. (3) Organizacija vojaške policije se določa s formacijo. (4) Poveljniki enot vojaške policije so podrejeni in odgovorni za svoje delo poveljnikom poveljstev ali enot, pri katerih se organizira vojaška policija v skladu s prejšnjim odstavkom. ====66. člen==== (pravice in pooblastila vojaške policije) (1) Vojaška policija ima pod pogoji, ki so predpisani za policijo, pravico in pooblastila da: 1. opozarja ter daje navodila; 2. legitimira, napoti, vabi, privede, pridrži, omeji gibanje ali odvzame prostost; 3. opravlja osebne preglede in preiskave, preglede prevoznih sredstev, prtljage ter objektov in njihovih okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo; 4. zaseže predmete; 5. uporablja prisilna sredstva, razen vodnega curka, konjenice in lesene palice; 6. ureja in nadzoruje vojaški promet; 7. zbira obvestila, od oseb zahteva podatke in ugotavlja istovetnost oseb in predmetov. (2) Vojaška policija lahko pridrži vojaško osebo, ki pod vplivom alkohola ali drugih omamnih sredstev moti javni red in mir ali vojaško disciplino do iztreznitve, vendar ne dalj kot 24 ur. (3) Pripadniki vojaške policije vojne sestave imajo pravice in pooblastila vojaške policije le, kadar opravljajo vojaško službo. ====67. člen==== (območje pristojnosti) (1) Pravice in pooblastila iz prejšnjega člena vojaška policija uporablja le: - v objektih in okoliših, ki so posebnega pomena za obrambo; - na območju tabora, če je enota ali zavod izven vojašnice; - zoper vojaške osebe. (2) Vojaška policija lahko uporablja vozila s prednostjo. (3) Pri urejanju vojaškega prometa v javnem [[promet]]u vojaška policija svoje delo usklajuje s [[policija|policijo]]. (4) Vojaška policija lahko ugotavlja istovetnost osebe, ki nosi uniformo ali dele uniforme Slovenske vojske, ne glede na to, kje se taka oseba nahaja, oziroma istovetnost voznika in potnikov, če uporabljajo vozilo z oznakami Slovenske vojske. ====68. člen==== (ukrepanje vojaške policije) Če vojaška policija v objektu ali okolišu, ki je posebnega pomena za obrambo, oziroma na območju tabora pri kaznivem dejanju ali nepooblaščenem zadrževanju zaloti civilno osebo, o tem obvesti policijo. Zoper tako osebo vojaška policija lahko uporabi le najnujnejše ukrepe in prisilna sredstva, da jo pridrži do prihoda policije oziroma uspešno odvrne napad na moštvo, osebe ali objekte in premoženje, ki jih varuje. ==V. CIVILNA OBRAMBA== ===1. Ukrepi državnih organov in organov lokalne samouprave za delo v vojni=== ====69. člen==== (naloge Vlade) (1) Vlada sprejema oceno ogroženosti države pred napadom ter za delovanje gospodarstva in drugih dejavnosti v vojni. (2) Vlada sprejema obrambni načrt države. Načrt sestavljajo načrt uporabe Slovenske vojske, načrt Vlade in ministrstev ter Štaba Civilne zaščite Republike Slovenije. Upravitelj obrambnega načrta države je ministrstvo. (3) Vlada podrobneje predpiše postopek izdelave in vsebino obrambnih načrtov ter načrtovanja proizvodnje in storitev v vojni, organizacijo upravnih zvez in kriptografskega ter protielektronskega zavarovanja prenosa podatkov na področju obrambe. ====70. člen==== (naloge državnih organov) (1) Državni organi v obrambnih načrtih določijo svojo organizacijo in način dela v vojnem stanju tako, da zagotovijo nepretrgano opravljanje dejavnosti iz svoje pristojnosti. (2) Ministrstva so odgovorna za stanje priprav za delovanje v vojni na področjih iz njihove pristojnosti. (3) Delovanje organov za notranje zadeve v vojnem stanju, njihovo opremljanje in usposabljanje v ta namen ureja zakon. (4) Ministrstvo strokovno usmerja in usklajuje ukrepe in priprave za delo državnih organov v vojni ter zagotavlja pogoje za delo predsednika republike, Vlade in Državnega zbora v vojnem stanju. ====71. člen==== (organi lokalne samouprave) (1) Občinski in pokrajinski organi določijo svojo organizacijo in način dela v vojnem stanju tako, da zagotovijo nepretrgano opravljanje nalog iz svoje pristojnosti. (2) Župan oziroma predsednik pokrajine v vojnem stanju sprejema potrebne ukrepe in akte, če se občinski oziroma pokrajinski svet ne more sestati, in jih predloži v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane. (3) Občinam in pokrajinam lahko Vlada v vojnem stanju naloži, da opravljajo določene naloge v zvezi z izvajanjem civilne obrambe. (4) Župan oziroma predsednik pokrajine lahko predlaga upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, da se na delovno dolžnost razporedijo občinski oziroma pokrajinski delavci, potrebni za delo v vojni. ====72. člen==== (upravne zveze in varstvo prenosa podatkov) (1) Za vodenje obrambe ministrstvo organizira upravne zveze, s katerimi se zagotavlja zveze za državne organe, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, katerih dejavnost je po odločitvi Vlade posebnega pomena za obrambo države, ter zveze sodelovanja med državnimi organi in Slovensko vojsko. (2) Upravne zveze se uporabljajo tudi za obveščanje organov lokalne samouprave ter po potrebi za delovanje službe za opazovanje in obveščanje. (3) Za potrebe upravnih zvez se lahko uporablja tudi dele drugih sistemov zvez. (4) Delovanje upravnih zvez v vojni zagotavljajo enote za zveze, ki jih po načelih, ki veljajo za vojaške enote, organizira ministrstvo. Za pripadnike teh enot se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo pravice in dolžnosti vojaških oseb. (5) Ministrstvo organizira tudi kriptografsko in protielektronsko zavarovanje prenosa podatkov v sistemih zvez, ki se uporabljajo za obrambne potrebe. ===2. Gospodarska obramba=== ====73. člen==== (gospodarska obramba) (1) Gospodarska obramba obsega priprave in delovanje v vojni gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost je po odločitvi Vlade posebnega pomena za obrambo, ter materialno in zdravstveno oskrbo Slovenske vojske, prebivalstva, državnih organov in druge obrambne potrebe. (2) Gospodarska obramba obsega tudi priprave državnih in drugih organov za preprečevanje gospodarskih in drugih ukrepov proti državi v vojni, ki bi oslabili njeno obrambno moč. (3) Sestavni del gospodarske obrambe sta proizvodnja in promet z vojaškim orožjem ter opremo. ====74. člen==== (materialna in zdravstvena oskrba) (1) Pristojni državni organi na podlagi potreb Slovenske vojske, prebivalstva in drugih obrambnih potreb v vojnem stanju določijo vrsto in obseg proizvodnje ter storitev v vojni. (2) Na podlagi potreb iz prejšnjega odstavka pristojni državni organi določijo, katere gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije bodo v vojnem stanju opravljale proizvodnjo in storitve ter v kakšnem obsegu. Pristojni državni organi z izbranimi gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami sklenejo pogodbe. (3) Izbrane gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije so dolžne v miru izvršiti kadrovske in druge priprave za določeno proizvodnjo in storitve v vojni. Priprave, ki presegajo njihovo redno dejavnost, financira država. (4) Organi lokalne samouprave so dolžni pomagati pri pripravah in organizaciji proizvodnje ter storitev v vojni. (5) Državni organi iz drugega odstavka tega člena lahko uporabijo podatke o poslovnih subjektih za namene iz prvega odstavka tega člena, ki so zbrani z nacionalnim programom statističnih raziskovanj, za določitev nosilcev proizvodnje in storitev v vojnem stanju. ====75. člen==== (zagotovitev pogojev za delo v vojni) Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je po odločitvi Vlade posebnega pomena za obrambo države, ter organizacije iz prejšnjega člena lahko predlagajo upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, da razporedi na delovno dolžnost potrebno število njihovih delavcev ter sredstev iz popisa, da bi lahko opravljale zahtevano proizvodnjo ali storitve v vojnem stanju. ====76. člen==== (racionirana preskrba in drugi ukrepi) (1) Zaradi zagotavljanja oskrbe prebivalstva in drugih obrambnih potreb lahko Vlada v vojnem stanju poleg omejitev, ki jih določajo predpisi o varstvu konkurence in drugi predpisi: - uvede racionirano preskrbo z določenimi izdelki in storitvami ter določi merila za njeno izvajanje; - omeji prosto prodajo določenih proizvodov in surovin; - odredi obvezen odkup določenih proizvodov; - odredi utesnitev za sprejem in nastanitev evakuirancev; - odredi posebne ukrepe za delovanje določenih gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost bi lahko ogrozila prebivalstvo zaradi vojnih dejstvovanj. (2) V vojnem stanju Vlada lahko odredi evakuacijo, omeji pravico do prostega gibanja prebivalcev na določenih območjih ter omeji ali prepove prost vstop in čas bivanja tujcev v državi. Evakuacijo prebivalcev Vlada odredi praviloma po predhodnem mnenju župana tiste lokalne skupnosti, na območju katere se evakuacija izvaja. (3) Z razglasitvijo vojnega stanja pripadniki vojne sestave vojske lahko odpotujejo iz države le s soglasjem upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve. ====77. člen==== (promet z vojaškim orožjem in opremo) (1) Vojaško orožje in opremo lahko prodaja, izvaža ali uvaža le gospodarska družba, zavod ali druga organizacija, ki pridobi koncesijo Vlade. (2) Za vsak izvoz, uvoz ali tranzit vojaškega orožja in opreme čez državno ozemlje je potrebno predhodno dovoljenje ministrstva. (3) Minister najmanj enkrat letno poroča Vladi o izdanih dovoljenjih za izvoz, uvoz in tranzit vojaškega orožja in opreme. (4) Vlada predpiše, kaj se šteje za vojaško orožje in opremo. ====78. člen==== (proizvodnja vojaškega orožja in opreme) (1) Kdor želi proizvajati vojaško orožje ali opremo, mora poleg izpolnjevanja pogojev, določenih s splošnimi predpisi, predhodno pridobiti soglasje ministrstva. (2) Za proizvodnjo vojaškega orožja in opreme se šteje tudi proizvodnja posameznih sklopov ali sestavnih delov vojaškega orožja in opreme. (3) Ministrstvo v skladu s 74. členom tega zakona določi naloge gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij iz prejšnjega in tega člena v vojnem stanju ter izda podrobnejše predpise v zvezi s preizkušanjem, označevanjem, transportom in skladiščenjem vojaškega orožja in opreme. ===3. Psihološka obramba in druge nevojaške oblike obrambe=== ====79. člen==== (namen in obseg) (1) Psihološka obramba obsega organizacijo, priprave in delovanje informativno propagandne dejavnosti ter medijev za obveščanje javnosti v vojnem stanju. (2) Priprave psihološke obrambe ureja Vlada. (3) Načrt psihološke obrambe je sestavni del obrambnega načrta države. ====80. člen==== (druge nevojaške oblike obrambe) (1) Državljani imajo v vojnem stanju pravico organizirati in izvajati različne nevojaške oblike obrambe, kot so bojkot, sabotaža, nespoštovanje odredb napadalca in druge. (2) Državljani se seznanjajo in usposabljajo za nevojaške oblike obrambe iz prejšnjega odstavka na neobvezen način. (3) Za usposabljanje iz prejšnjega odstavka skrbijo ministrstva, vsako v okviru svojih pristojnosti. (4) Državni organi po potrebi usmerjajo in usklajujejo nevojaške oblike obrambe iz prvega odstavka tega člena. ====81. člen==== (zaščita in reševanje) (1) Zaščito in reševanje prebivalstva, živali, premoženja in drugih dobrin v vojnem stanju opravljajo organi, službe, enote in organizacije, ki to dejavnost opravljajo v miru. (2) Organom, službam, enotam in organizacijam iz prejšnjega odstavka v vojnem stanju ni dovoljeno nalagati nalog v nasprotju z mednarodnim vojnim in humanitarnim pravom. ==VI. VODENJE IN NADZOR OBRAMBE DRŽAVE== ====82. člen==== (Državni zbor) (1) Državni zbor določa temeljne usmeritve za organizacijo in izvajanje obrambe in pri tem zlasti: 1. razglasi izredno stanje na predlog Vlade, kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države, predvsem če grozi povečana nevarnost napada na državo oziroma nastane neposredna vojna nevarnost; 2. razglasi vojno stanje na predlog Vlade, če je izvršen napad na državo; 3. odloči o uveljavitvi delovne in materialne dolžnosti v izrednem stanju, ki je razglašeno zaradi povečane nevarnosti napada na državo oziroma neposredne vojne nevarnosti; 4. odloči o splošni mobilizaciji in uporabi Slovenske vojske v izrednem stanju, če je to razglašeno zaradi povečane nevarnosti napada na državo oziroma neposredne vojne nevarnosti; 5. sprejema splošne dolgoročne programe razvoja in opremljanja Slovenske vojske; 6. preko pristojnega delovnega telesa določa strateške smeri delovanja obveščevalno varnostne službe ministrstva kot sestavnega dela varnostno obveščevalne dejavnosti države. (2) Šteje se, da je z razglasitvijo vojnega stanja sprejeta tudi odločitev o izvedbi splošne mobilizacije in uporabi Slovenske vojske. (3) Državni zbor nadzira organizacijo, priprave in izvajanje obrambe države neposredno in preko pristojnih delovnih teles. ====83. člen==== (predsednik republike) Predsednik republike na predlog Vlade: 1. razglasi izredno stanje, če se Državni zbor ne more sestati; 2. razglasi vojno stanje, če je izvršen napad na državo in če se Državni zbor ne more sestati; 3. v izrednem ali vojnem stanju sprejema uredbe z zakonsko močjo, ki se nanašajo na obrambo, če se Državni zbor ne more sestati; 4. odloči o uporabi Slovenske vojske, uvedbi delovne in materialne dolžnosti ter splošni mobilizaciji v izrednem stanju, če se Državni zbor ne more sestati, v skladu s tem zakonom. ====84. člen==== (Vlada) (1) Vlada usklajuje organizacijo, priprave in vodi izvajanje vojaške ter civilne obrambe države. (2) Vlada neposredno vodi civilno obrambo, usklajeno z vojaško obrambo, ter skrbi za izvajanje nujnih ukrepov po razglasitvi izrednega ali vojnega stanja. (3) Vlada odloča o sodelovanju Slovenske vojske pri izvrševanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah. (4) Za operativno usklajevanje vojaške in civilne obrambe, varnostnih nalog, izvajanje zaščite in reševanja ter za izvajanje obrambe v skladu z usmeritvami Državnega zbora v vojni, Vlada imenuje državni operativni štab obrambe, ki ga sestavljajo predstavniki vojaške in civilne obrambe, notranjih in zunanjih zadev, varnostno obveščevalnih služb, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter drugi. (5) Vlada lahko imenuje operativne štabe obrambe tudi za posamezna območja države, ki so odgovorni državnemu operativnemu štabu obrambe. (6) Odločitve in ukrepi, ki jih sprejme državni operativni štab obrambe, so obvezni za vse, na katere se nanašajo. (7) Operativni štabi obrambe iz četrtega in petega odstavka tega člena nimajo pravice odločanja v zadevah, ki so z zakonom dane v izrecno pristojnost posameznih državnih organov. ====85. člen==== (nadzor nad obveščevalno varnostno službo in vojaško policijo) (1) Minister je dolžan omogočiti stalen nadzor nad delom obveščevalno varnostne službe ministrstva in vojaške policije delovnemu telesu Državnega zbora, pristojnemu za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. (2) Delovnemu telesu iz prejšnjega odstavka minister v januarju pošlje za preteklo leto redno letno poročilo o delu obveščevalno varnostne službe ministrstva in vojaške policije ter o uporabi posebnih operativnih metod in sredstev. ==VII. INŠPEKCIJA== ====86. člen==== (inšpektorat za obrambo) (1) [[Inšpekcija|Inšpekcijo]] na [[obramba|obrambnem]] področju opravlja [[Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo]], ki je organ v sestavi [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|ministrstva]]. (2) Inšpektorji za obrambo nadzirajo izvrševanje predpisov na obrambnem področju in pri tem zlasti: - preverjajo stanje priprav [[civilna obramba|civilne obrambe]]; - preverjajo stanje in usposobljenost za izvajanje ukrepov za pripravljenost in [[mobilizacija|mobilizacijo]]; - preverjajo izvajanje vojaškega usposabljanja; - preverjajo in ocenjujejo bojno pripravljenost in delo vojaških [[poveljstvo|poveljstev]], [[vojaška enota|enot]] in zavodov; - preverjajo opravljanje upravnih in strokovnih zadev na področju obrambe. (3) Glavni inšpektor za obrambo lahko za uresničitev smotrov inšpekcije iz prejšnjega odstavka odredi praktični preizkus ali [[vojaška vaja|vajo]]. Če vaja ali preizkus obsega tudi preverjanje mobilizacije, mora inšpektor predhodno pridobiti soglasje [[minister za obrambo Republike Slovenije|ministra]]. (4) Inšpektorji za obrambo se pri izvajanju inšpekcije izkazujejo s službenimi izkaznicami. (5) [[Minister]] podrobneje predpiše način in postopek za opravljanje inšpekcije na obrambnem področju. ====87. člen==== (inšpekcijski ukrepi) (1) Inšpektor iz prejšnjega člena ima poleg splošnih pooblastil, predpisanih za inšpekcije, pravico in dolžnost: - naložiti, da se v določenem roku ali na določen način odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti ali neskladja s predpisi, načrti ali akti vodenja in poveljevanja; - odrediti, da se do odločitve pristojnega organa odstrani z dela delavec oziroma pripadnik vojne sestave, ki s svojim delom ogroža varnost ljudi in premoženja; - odrediti, da se do odločitve pristojnega organa ustavijo dejanja ali aktivnosti, ki bi lahko ogrožale ljudi ali premoženje; - predlagati uvedbo postopka za razrešitev z dela ali dolžnosti oziroma za ugotovitev odgovornosti. (2) Zoper odločitev inšpektorja iz prejšnjega odstavka je v roku 15 dni dovoljena pritožba ministru. Pritožba ne zadrži izvršitve naloženega ukrepa, če gre za ukrep iz druge ali tretje alinee prejšnjega odstavka. ==VIII. POKLICNO DELO NA OBRAMBNEM PODROČJU== ====88. člen==== (posebni pogoji) (1) Za delavce na obrambnem področju veljajo predpisi o delavcih v državni upravi, če s tem zakonom ni določeno drugače. (2) Kdor želi poklicno opravljati delo na obrambnem področju, mora biti državljan Republike Slovenije. Osebe z dvojnim državljanstvom ne morejo poklicno opravljati dela na obrambnem področju. (3) Kdor želi poklicno opravljati vojaško službo, mora poleg pogoja, določenega v prejšnjem odstavku, izpolnjevati še naslednje pogoje: - da je telesno in duševno sposoben za poklicno opravljanje vojaške službe in da je odslužil vojaški rok; - da ima ustrezno splošno izobrazbo; - da izjavi, da z dnem nastopa vojaške službe ne bo član nobene politične stranke. (4) Za ženske služenje vojaškega roka ni pogoj za sklenitev delovnega razmerja. (5) Ustrezna splošna izobrazba iz tretjega odstavka tega člena je za vojaka praviloma končana poklicna šola, za podčastnika srednja in za častnika višja ali visoka šola. (6) Minister določi kriterije za ugotavljanje sposobnosti iz prve alinee tretjega odstavka tega člena. ====89. člen==== (sklenitev delovnega razmerja brez objave) (1) Delovno razmerje na obrambnem področju se lahko brez javne objave sklene za delovna mesta: - višjih upravnih in upravnih delavcev oziroma strokovno tehničnih delavcev, ki opravljajo operativna dela civilne obrambe, upravnih zvez, informatike in telekomunikacij, kriptozaščite in protielektronske zaščite, tehnične zaščite, vojaške, razvojne in strokovno varnostne zadeve; - poveljnikov vojaških teritorialnih poveljstev in njihovih namestnikov, poveljnikov bataljonov in drugih, njim enakih ali višjih položajev; - starešin, ki opravljajo operativne dolžnosti v vojski; - inšpektorjev. (2) Delovna mesta iz prejšnjega odstavka se določijo s sistematizacijo in formacijo. ====90. člen==== (štipendisti za delo v vojski) (1) Štipendisti na srednjih, višjih in visokih šolah, ki imajo med šolanjem sklenjeno štipendijsko pogodbo z ministrstvom, po šolanju opravijo vojaški rok v skladu z zakonom. (2) Štipendisti iz prejšnjega odstavka po končanem šolanju z ministrstvom sklenejo pogodbo o zaposlitvi v stalni sestavi vojske. (3) Štipendist, ki po svoji volji ne sklene pogodbe o zaposlitvi iz prejšnjega odstavka, mora ministrstvu vrniti prejemke, ki jih je prejel v času štipendiranja in služenja vojaškega roka, v času, ki je enak času štipendiranja in opravljanja vojaškega roka. (4) Prejemke, ki jih je štipendist prejel med služenjem vojaškega roka, je dolžan v primeru iz prejšnjega odstavka vrniti v višini, ki presega prejemke drugih vojaških obveznikov med služenjem vojaškega roka. ====91. člen==== (konkurenčna prepoved) (1) Vodje uprav in samostojnih organizacijskih enot ministrstva ter določenih notranjih organizacijskih enot, načelnik Generalštaba in njegovi namestniki ter pomočniki, poveljniki pokrajin in območij, operativnih poveljstev, brigad in njim enakih ali višjih enot med poklicnim delom v obrambi ne smejo sodelovati v upravljanju podjetij, zavodov oziroma gospodarskih družb. (2) Minister določi delovna mesta iz prejšnjega odstavka. ====92. člen==== (pogodba o zaposlitvi) (1) Kdor izpolnjuje pogoje za poklicno opravljanje vojaške službe, lahko z ministrstvom sklene pogodbo o zaposlitvi kot kandidat za vojaka, podčastnika ali častnika. Pogodba se sklene: - za vojaka za pet let in se nato lahko podaljšuje za enako časovno obdobje, vendar ne dalj kot do 45. leta starosti; - za podčastnika za deset let in se nato lahko podaljšuje za časovno obdobje po pet let, vendar ne dalj kot do 55. leta starosti; - za častnika za deset let in se nato lahko podaljšuje za časovno obdobje po pet let. (2) Kandidat, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi iz prejšnjega odstavka, mora uspešno opraviti vojaško strokovno usposabljanje, in sicer: - kandidat za vojaka osnovno vojaško strokovno usposabljanje v enem letu od sklenitve pogodbe; - kandidat za podčastnika šolo za podčastnike v enem letu od sklenitve pogodbe; - kandidat za častnika šolo za častnike v dveh letih od sklenitve pogodbe. (3) Kandidatu iz prejšnjega odstavka, ki vojaško strokovnega usposabljanja ne opravi uspešno, se pogodba o zaposlitvi prekine. (4) Kandidat, ki je uspešno opravil šolo za častnike, organizirano kot visokošolsko izobraževanje, lahko sklene pogodbo o zaposlitvi brez dodatnih pogojev, določenih v drugem odstavku tega člena. (5) Ženskam se v pripravniško dobo všteva stažiranje v vojaških enotah pred ali po končani vojaški šoli iz drugega odstavka tega člena. ====93. člen==== (pravice in dolžnosti med trajanjem pogodbe o zaposlitvi) (1) Med trajanjem pogodbe o zaposlitvi ima pripadnik stalne sestave: - dolžnost, da se udeležuje dopolnilnega vojaško strokovnega usposabljanja po predpisanih programih; - pravico, da opravi osnovno ali dopolnilno vojaško strokovno usposabljanje po programih, ki niso obvezni, če izpolnjuje zahtevane pogoje. (2) Pripadnik stalne sestave lahko pogodbo o zaposlitvi enostransko odpove, pri čemer mora glede na čas trajanja pogodbe o zaposlitvi ministrstvu vrniti sorazmerno višino stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja. Povračila stroškov usposabljanja je oproščen, če je moral pogodbo o zaposlitvi odpovedati zaradi zdravstvenih razlogov. (3) Pripadnik, ki mu je iztekel pogodbeno dogovorjeni rok dela v vojski in pogodbe o zaposlitvi ni podaljšal, ima pravico do povprečne plače zadnjih šestih mesecev še: - vojak dva meseca; - podčastnik tri mesece; - častnik štiri mesece. (4) Po izteku vsakega nadaljnjega pogodbeno podaljšanega roka se pravica iz prejšnjega odstavka podaljša še za en mesec, vendar skupno ne več kot za dva meseca. ====94. člen==== (odpoved pogodbe o zaposlitvi) (1) Ministrstvo lahko pripadniku stalne sestave enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi v primeru: - če preneha izpolnjevati posebne pogoje iz 88. člena tega zakona ali se ne udeležuje obveznih oblik dopolnilnega vojaškega strokovnega usposabljanja; - če je kršil vojaško disciplino; - če preneha potreba po dolžnosti, ki jo opravlja, ali če se zmanjša stalna sestava, pa ni mogoča njegova razporeditev na drugo delo. (2) Če vzrok za prenehanje pogodbe o zaposlitvi ni na strani pripadnika, mu pripadajo pravice iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena, če je opravil najmanj dve tretjini pogodbeno dogovorjenega časa, za katerega je sklenil delovno razmerje. ====95. člen==== (usposobitev za civilni poklic) (1) Pripadnik stalne sestave, ki je v Slovenski vojski delal najmanj 15 let, ima po prenehanju delovnega razmerja poleg pravic iz 93. člena tega zakona tudi pravico do usposobitve za civilni poklic, ne glede na vzrok prenehanja delovnega razmerja. (2) Pravica iz prejšnjega odstavka obsega pokritje stroškov šolanja ali druge vrste usposabljanja, ki traja največ dve leti po prenehanju delovnega razmerja. (3) Medsebojne obveznosti med ministrstvom in upravičencem do pokritja stroškov usposabljanja za civilni poklic se uredijo s posebno pogodbo. ====96. člen==== (posebni delovni pogoji) (1) Delavec, ki poklicno opravlja delo na obrambnem področju, je po odločitvi nadrejenega dolžan zaradi potreb službe opravljati delo v posebnih delovnih pogojih. (2) Posebni delovni pogoji so: - delo ob nedeljah ali praznikih; - delo v deljenem delovnem času; - delo daljše od polnega delovnega časa; - dežurstvo kot redna oblika dela oziroma dežurstvo, ki se odreja izjemoma; - delo v terenskih razmerah na določenem kraju in času; - pripravljenost za delo; - bivanje v vojaški enoti ali zavodu oziroma drugem določenem mestu; - izraba ali prekinitev dopusta v skladu s potrebami službe. (3) Če delavec med dežurstvom ali pripravljenostjo za delo dela, se čas dejanskega dela šteje za delo v podaljšanem delovnem času. (4) Če opravljeno delo delavca presega predpisano mesečno oziroma tedensko delovno obveznost, se razlika šteje kot delo preko polnega delovnega časa. ====97. člen==== (odrejanje dela v posebnih delovnih pogojih) Delo v posebnih delovnih pogojih se odredi, če to terjajo varnostne razmere, oziroma kadar je le tako mogoče opraviti določene naloge, ki jih ni mogoče odlagati, opravljene pa morajo biti v določenem roku. ====98. člen==== (razporeditev na drugo delo) (1) Delavec je lahko razporejen po službeni potrebi na nižje vrednoteno delovno mesto za najdalj eno leto ali na delo v drug kraj. (2) Delavec iz prejšnjega odstavka obdrži enako plačo, kot jo je imel pred razporeditvijo, če je to zanj ugodneje ter druge pravice v skladu z zakonom. ====99. člen==== (pravica do stavke) (1) Vojaške osebe med opravljanjem vojaške službe nimajo pravice do stavke. (2) Delavci, ki opravljajo upravne in strokovne zadeve na obrambnem področju, uresničujejo pravico do stavke pod pogoji, ki jih določa zakon za delavce v državni upravi. (3) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka morajo delavci med stavko zagotoviti: - nemoteno opravljanje vojaških zadev ter drugih zadev, povezanih z uresničevanjem temeljnih dolžnosti državljanov, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij na obrambnem področju; - nemoteno opravljanje zadev civilne obrambe; - neprekinjeno pripravljenost za izvajanje ukrepov za pripravljenost, kurirske službe in mobilizacije; - neprekinjeno delovanje dežurnih služb, informacijskega ter telekomunikacijskega sistema; - nemoteno in neprekinjeno opravljanje vseh zadev in nalog, povezanih z materialno in zdravstveno oskrbo vojske, vzdrževanjem sredstev, objektov in opreme, transportom in skladiščenjem za vojaške potrebe. (4) Vojaške osebe in delavci, ki opravljajo upravne in strokovne zadeve na obrambnem področju, nimajo pravice do stavke, če grozi povečana nevarnost napada na državo ali če je nastala neposredna vojna nevarnost, oziroma če je razglašeno izredno ali vojno stanje, toliko časa, dokler tako stanje ni odpravljeno. Prepoved stavke velja tudi za druge razmere, če sta ogroženi varnost in obramba države in take razmere ugotovi Vlada. ====100. člen==== (varnost in zdravje pri delu) (1) Pri opravljanju dela v upravnih prostorih, ambulantah, kuhinjah, okrepčevalnicah, splošnih delavnicah ter skladiščih, v katerih se ne skladišči vojaško orožje in oprema, se uporabljajo splošni predpisi o varstvu pred požarom ter o varnosti in zdravju delavcev pri delu. (2) Minister predpiše ukrepe in postopke za zagotavljanje varstva pred požarom, varnosti in zdravja delavcev pri delu za dela na področju obrambe, pri katerih se ne uporabljajo splošni predpisi. ==IX. UPRAVNE IN STROKOVNE ZADEVE OBRAMBE== ====101. člen==== (organizacija in pristojnosti) (1) Upravne in strokovne zadeve na področju obrambe opravlja, če z zakonom ni določeno drugače, ministrstvo. (2) Upravne in strokovne zadeve na področju obrambe na določenih urbano in geografsko povezanih območjih države opravljajo uprave ministrstva za obrambo, ki imajo svoje izpostave za območje ene ali več lokalnih skupnosti. Uprave za obrambo in njihove izpostave določa minister. (3) Uprave za obrambo iz prejšnjega odstavka skrbijo za priprave civilne obrambe in odločajo v upravnih zadevah na prvi stopnji v zvezi z dolžnostmi državljanov, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, določenih s tem zakonom. (4) V upravnih zadevah na drugi stopnji odloča minister oziroma predstojnik pristojnega organa v sestavi. (5) Minister predpiše obliko in vsebino službenih in drugih izkaznic, določenih s tem zakonom, ter merila in kriterije za zagotavljanje osebne oborožitve in opreme, ki jo uporabljajo državni organi in drugi izvajalci civilne obrambe v vojnem stanju. ====102. člen==== (informacijski in telekomunikacijski sistem) (1) Za opravljanje upravnih in strokovnih zadev ministrstvo organizira enoten in avtonomen informacijski ter telekomunikacijski sistem, ki obsega tudi potrebe vojske. (2) Minister predpiše, na katerih ravneh organiziranja sistema iz prejšnjega odstavka delujejo dežurne službe in s kakšnimi nalogami. ====103. člen==== (usposabljanje) (1) Za usposabljanje državljanov, ki organizirajo in izvajajo ali so odgovorni za priprave civilne obrambe, ter delavcev, ki opravljajo upravne in strokovne zadeve na področju obrambe, ministrstvo organizira usposabljanje v ustrezni izobraževalni organizacijski enoti. (2) Programe usposabljanja iz prejšnjega odstavka predpisuje minister. Če usposabljanje organizira drugo ministrstvo, daje minister soglasje k programu usposabljanja. (3) Ministrstvo v skladu s programi pomaga Združenju slovenskih častnikov in drugim organizacijam, katerih dejavnost je posebnega pomena za obrambo. (4) Stroške usposabljanja krije tisti, ki je usposabljanje organiziral. ====104. člen==== (prepoved pridobitne dejavnosti) (1) Kot pridobitne ali profitne dejavnosti ni dovoljeno opravljati: - priprav civilne obrambe in usposabljanja za njeno izvajanje; - vojaško strokovnega usposabljanja; - delovanja informacijskega in telekomunikacijskega sistema na področju obrambe; - kriptografskega in protielektronskega varovanja prenosa podatkov na področju obrambe. (2) Prepoved iz prejšnjega odstavka se ne nanaša na izvedbo posameznih projektov ali del, ki jih naroči ministrstvo pri zunanjih izvajalcih. ==X. KAZENSKE DOLOČBE== ====105. člen==== (1) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti: 1. če ne izvršuje ali se kako drugače izmika izvrševanju materialne dolžnosti (drugi in tretji odstavek 11. člena); 2. če na zahtevo upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, ne da podatkov iz 20. člena (prvi odstavek 22. člena); 3. če v predpisanem roku ne prijavi pristojnemu organu sprememb podatkov (23. člen); 4. če ne varuje državne, vojaške ali uradne skrivnosti v skladu z 28. členom tega zakona; 5. če vnese zaupne podatke v javne publikacije v nasprotju s tretjim odstavkom 28. člena tega zakona; 6. če brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem opravlja meritve, snemanja ali raziskave v objektih oziroma okoliših objektov iz 29. člena tega zakona; 7. če brez pooblastila ali v nasprotju s pooblastilom opravlja aerosnemanja iz prvega odstavka 31. člena tega zakona; 8. če brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem pristojnih organov opravlja raziskovanja na področjih, za katera je predpisano, da so pomembna za obrambo (drugi odstavek 31. člena); 9. kdor reproducira ali uporablja oznako pripadnosti in druge oznake, ki se uporabljajo v Slovenski vojski (četrti odstavek 41. člena); 10. če ne izvrši kadrovskih in drugih priprav za določeno proizvodnjo in storitve v vojni (tretji odstavek 74. člena); 11. če preizkuša, označuje, opravlja transport ali skladiščenje vojaškega orožja in opreme v nasprotju s predpisi iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona; 12. če ne ravna v skladu z inšpekcijskim ukrepom Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo iz 87. člena tega zakona; 13. če kot pridobitno ali profitno dejavnost opravlja dejavnost iz prvega odstavka 104. člena tega zakona; 14. če ne uskladi priprav in organiziranosti v roku iz 114. člena tega zakona. (2) Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. (3) Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa, ki stori prekršek iz 4., 5. in 12. točke prvega odstavka tega člena. ====106. člen==== Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik: 1. če ne izvršuje ali se kako drugače izmika izvrševanju vojaške, delovne ali materialne dolžnosti iz 6. člena tega zakona oziroma usposabljanju za vojaško ali delovno dolžnost iz 13. člena tega zakona; 2. če ne varuje državne, vojaške, uradne ali poslovne skrivnosti v skladu s 14. členom tega zakona; 3. če se na poziv pristojnega organa brez opravičenega razloga ne zglasi na določenem kraju in ob določenem času oziroma ne dostavi materialnega sredstva (prvi odstavek 15. člena); 4. če se kljub prepovedi iz 16. člena tega zakona prosto giblje na območju, kjer potekajo boji; 5. če v predpisanem roku ne prijavi pristojnemu organu sprememb podatkov (23. člen); 6. če brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem opravlja meritve, snemanja ali raziskave v objektih oziroma okoliših objektov iz 29. člena tega zakona; 7. če opravlja aerosnemanja za namene iz prvega odstavka 31. člena brez pooblastila oziroma v nasprotju s pooblastilom pristojnega organa; 8. če brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem pristojnih organov opravlja raziskovanja na področjih, za katera je predpisano, da so pomembna za obrambo (31. člen); 9. če reproducira ali uporablja oznako pripadnosti in druge oznake, ki se uporabljajo v Slovenski vojski (četrti odstavek 41. člena); 10. če nosi vojaško uniformo ali dele te uniforme v nasprotju s pooblastilom iz 50. člena tega zakona in pravili službe; 11. če ne hrani osebne oborožitve in vojaške opreme v skladu s četrtim odstavkom 55. člena tega zakona; 12. če je bil kot pripadnik rezervne sestave v miru zaradi kršitve vojaške discipline predčasno odpuščen iz enote (tretji odstavek 58. člena); 13. če se ne ravna v skladu z omejitvami iz drugega in tretjega odstavka 76. člena tega zakona; 14. če organizira stavko ali stavka v nasprotju z 99. členom tega zakona. ==XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE== ====107. člen==== (vrednotenje posebnih delovnih razmer) Do sprejema predpisov, ki bodo uredili vrednotenje posebnih delovnih razmer in odgovornosti za delavce v državni upravi, se za delavce, ki poklicno delajo na obrambnem področju, uporabljajo predpisi, ki so veljali na dan uveljavitve tega zakona. ====108. člen==== (zavarovanje) (1) Do sprejema predpisov o dodatnem zavarovanju oziroma predpisov, ki bodo enotno uredili štetje zavarovalne dobe s povečanjem, se za delavce, ki poklicno delajo na obrambnem področju, uporabljajo predpisi, ki so veljali na dan uveljavitve tega zakona. (2) Delavcem, ki so pridobili varstvo zatečenih statusnih, socialnih in drugih pravic po 14. členu ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) s pristopom v Teritorialno obrambo Republike Slovenije in delavcem, ki so bili pripadniki stalne sestave Teritorialne obrambe na dan 18.7.1991, pa jih v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona ni mogoče razporediti na delo oziroma jim zagotoviti druge ustrezne zaposlitve niti izven državne uprave, preneha delovno razmerje s pravico do pokojnine, če imajo najmanj 25 (moški) oziroma 20 let (ženske) skupne pokojninske dobe. Pokojnina se jim odmeri v višini 85% pokojninske osnove, ki jo predstavlja njegova povprečna mesečna plača v zadnjem koledarskem letu oziroma primerljiva plača za zaposlenega delavca v Teritorialni obrambi z enako izobrazbo kot delavca, ki je bil zaposlen brez razporeditve do upokojitve, če je to zanj ugodneje. (3) Odločbo o prenehanju delovnega razmerja s pravico do pokojnine izda minister. Odločba je dokončna. (4) Pokojnino odmeri in izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. (5) Sredstva za razliko med pokojnino po splošnih predpisih in pokojnino po tem zakonu se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije. ====109. člen==== (uporaba zakona za zaposlene) (1) Določbe tega zakona, ki določajo ustrezno stopnjo splošne izobrazbe za poklicno delo v vojski, se ne uporabljajo za tiste, ki so bili pripadniki stalne sestave Teritorialne obrambe na dan 18.7.1991 in če so ob uveljavitvi tega zakona imeli najmanj 15 let skupne zavarovalne dobe. (2) Pripadniki stalne sestave iz prejšnjega odstavka, ki ne izpolnjujejo pogoja skupne zavarovalne dobe, morajo manjkajočo stopnjo splošne izobrazbe pridobiti v desetih letih po uveljavitvi tega zakona. (3) Določbe tega zakona, ki urejajo zaposlovanje v Slovenski vojski s pogodbo o zaposlitvi, se uporabljajo za pripadnike stalne sestave, ki so zaposleni v stalni sestavi ob uveljavitvi tega zakona, tako da se šteje, kot da so sklenili pogodbo o zaposlitvi za vojake pet, za podčastnike in častnike pa deset let, šteto od uveljavitve tega zakona. (4) Pripadniki stalne sestave iz prejšnjega odstavka imajo med trajanjem in po izteku rokov, določenih v prejšnjem odstavku, pravice in dolžnosti, kot jih ta zakon določa za pogodbe o zaposlitvi. ====110. člen==== (prevzem sredstev in opreme) (1) V skladu z zakonom ministrstvo prevzame po stanju na dan 31.12.1993 opremo in oborožitev enot za zveze, centrov za obveščanje, oborožitev ter opremo, namenjeno za delo občinskih upravnih in drugih organov, podjetij, zavodov in drugih organizacij za delo v vojni, arhive ter drugo dokumentacijo za izvrševanje temeljne dejavnosti upravnih organov na področju obrambe ter zaščite. (2) Oborožitev in oprema iz prejšnjega odstavka z dnem uveljavitve tega zakona postanejo državna last. (3) Iz opreme iz prvega odstavka tega člena je izvzeta oprema, namenjena zaščiti in reševanju ter organom za notranje zadeve. (4) Za uporabo poslovnih in drugih prostorov, v katerih so ob uveljavitvi tega zakona poslovali upravni organi, pristojni za obrambne zadeve, in opreme teh prostorov, ministrstvo sklene z občinami oziroma mestom ustrezne pogodbe. ====111. člen==== (prevzem delavcev) (1) Ministrstvo v skladu z zakonom prevzame tudi delavce občinskih in mestnih upravnih organov, pristojnih za obrambne zadeve. (2) Z dnem prevzema delavcev upravnih organov, pristojnih za obrambne zadeve, so predstojniki teh organov dolžni ministru ponuditi svoj odstop. ====112. člen==== (prevzem pristojnosti) (1) V skladu z zakonom nadaljujejo dosedanji občinski in mestni upravni organi, pristojni za obrambne zadeve, delo kot izpostave uprav za obrambo ministrstva in opravljajo tiste upravne in strokovne zadeve, kot so jih opravljali do tega roka. (2) Upravni postopki, ki so v teku, se dokončajo v skladu s tem zakonom. (3) Ministrstvo in občine s pogodbo uredijo način opravljanja zadev s področja zaščite in reševanja v prehodnem obdobju oblikovanja samoupravnih lokalnih skupnosti. ====113. člen==== (premoženje za potrebe obrambe) (1) Premoženje, s katerim upravlja ministrstvo, postane z dnem uveljavitve tega zakona državna lastnina. (2) Vlada podrobneje uredi evidence in način upravljanja premoženja iz prejšnjega odstavka ter postopek za izkazovanje v katastru in prostorskih aktih. ====114. člen==== (uskladitev priprav in predpisov) (1) Priprave in organizacijo obrambe je treba uskladiti s tem zakonom v enem letu po njegovi uveljavitvi. (2) Organi, določeni s tem zakonom, so dolžni izdati izvršilne predpise v šestih mesecih po uveljavitvi zakona. ====115. člen==== (veljavnost zakona) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91), razen določb 135. in 136. člena, ki prenehajo veljati z dnem uveljavitve predpisov iz 107. in 108. člena tega zakona. ====116. člen==== Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v [[Uradni list Republike Slovenije|Uradnem listu Republike Slovenije]]. Št: 200-01/90-3/30 [[w:Ljubljana|Ljubljana]], dne [[w:20. december|20. decembra]] [[w:1994|1994]] Predsednik [[w:Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] [[w:Jožef Školč|Jožef Školč]] [[Kategorija:Zakoni Republike Slovenije]] 40 1520 2006-08-31T19:16:57Z MediaWiki default - prestavitev [[$1]] na [[$2]] 41 1521 2006-08-31T19:16:58Z MediaWiki default - prestavitev [[$1]] na [[$2]] čez preusmeritev 42 71 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default /** CSS placed here will be applied to all skins */ 43 72 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default /* CSS placed here will affect users of the Monobook skin */ 44 1522 2006-08-31T19:16:58Z MediaWiki default /* plavajoča polja in bližnjične tipke */ var ta = new Object(); ta['pt-userpage'] = new Array('.','Vaša uporabniška stran'); ta['pt-anonuserpage'] = new Array('.','Uporabniška stran IP-naslova, ki ga uporabljate'); ta['pt-mytalk'] = new Array('n','Vaša pogovorna stran'); ta['pt-anontalk'] = new Array('n','Pogovor o urejanjih s tega IP-naslova'); ta['pt-preferences'] = new Array('','Vaše nastavitve'); ta['pt-watchlist'] = new Array('l','Seznam strani, katerih spremembe spremljate'); ta['pt-mycontris'] = new Array('y','Seznam vaših prispevkov'); ta['pt-login'] = new Array('o','Prijava ni obvezna, vendar je zaželena'); ta['pt-anonlogin'] = new Array('o','Prijava ni obvezna, vendar je zaželena'); ta['pt-logout'] = new Array('o','Odjavite se'); ta['ca-talk'] = new Array('t','Pogovor o strani'); ta['ca-edit'] = new Array('e','Stran lahko uredite. Preden jo shranite, uporabite gumb za predogled.'); ta['ca-addsection'] = new Array('+','Začnite novo razpravo'); ta['ca-viewsource'] = new Array('e','Stran je zaščitena, ogledate si lahko njeno izvorno kodo'); ta['ca-history'] = new Array('h','Prejšnje redakcije strani'); ta['ca-protect'] = new Array('=','Zaščitite stran'); ta['ca-unprotect'] = new Array('=','Odstranite zaščito strani'); ta['ca-delete'] = new Array('d','Brišite stran'); ta['ca-undelete'] = new Array('d','Obnovite pred izbrisom napravljena urejanja strani.'); ta['ca-move'] = new Array('m','Preimenujte stran'); ta['ca-nomove'] = new Array('','Za prestavljanje nimate dovoljenja'); ta['ca-watch'] = new Array('w','Dodajte stran na seznam nadzorov'); ta['ca-unwatch'] = new Array('w','Odstranite stran s seznama nadzorov'); ta['search'] = new Array('f','Preiščite wiki'); ta['p-logo'] = new Array('','Glavna stran'); ta['n-mainpage'] = new Array('z','Obiščite Glavno stran'); ta['n-Dobrodošli'] = new Array ('','Dobrodošli v {{GRAMMAR:dajalnik|{{SITENAME}}}} - osnovni napotki za delo'); ta['n-Stik-z-nami'] = new Array ('','Kako navezati stik s sodelavci projekta'); ta['n-portal'] = new Array('','O projektu, kaj lahko storite, kje lahko kaj najdete'); ta['n-Izbrani-članki'] = new Array('','Izbrani članki - najboljše v {{GRAMMAR:dajalnik|{{SITENAME}}}}'); ta['n-Izbrane-osebe'] = new Array('','Izbrane osebe - najboljše biografije'); ta['n-Pod-lipo'] = new Array('','Osrednja pogovorna stran {{GRAMMAR:rodilnik|{{SITENAME}}}}'); ta['n-currentevents'] = new Array('','Spoznajte ozadje trenutnih dogodkov'); ta['n-recentchanges'] = new Array('r','Seznam zadnjih sprememb {{GRAMMAR:rodilnik|{{SITENAME}}}}'); ta['n-randompage'] = new Array('x','Naložite naključno stran'); ta['n-help'] = new Array('','Kraj za pomoč'); ta['n-sitesupport'] = new Array('','Podprite nas'); ta['t-whatlinkshere'] = new Array('j','Seznam vseh s trenutno povezanih strani'); ta['t-recentchangeslinked'] = new Array('k','Zadnje spremembe na s trenutno povezanih straneh'); ta['feed-rss'] = new Array('','RSS-dovod strani'); ta['feed-atom'] = new Array('','Atom-dovod strani'); ta['t-contributions'] = new Array('','Preglejte seznam uporabnikovih prispevkov'); ta['t-emailuser'] = new Array('','Pošljite uporabniku e-pismo'); ta['t-upload'] = new Array('u','Naložite slike ali predstavnostne datoteke'); ta['t-specialpages'] = new Array('q','Preglejte seznam vseh posebnih strani'); ta['t-print'] = new Array('','Natisljiva različica strani'); ta['t-permalink'] = new Array('','Trajna povezava na dano redakcijo strani'); ta['t-cite'] = new Array('','Navede bibliografske podatke za prikazani članek'); ta['ca-nstab-main'] = new Array('c','Prikaže članek'); ta['ca-nstab-user'] = new Array('c','Prikaže uporabniško stran'); ta['ca-nstab-media'] = new Array('c','Prikaže stran s predstavnostno vsebino'); ta['ca-nstab-special'] = new Array('','Te posebne strani ne morete urejati'); ta['ca-nstab-project'] = new Array('a','Prikaže stran projekta'); ta['ca-nstab-image'] = new Array('c','Prikaže stran s sliko ali drugo datoteko'); ta['ca-nstab-mediawiki'] = new Array('c','Prikaže sistemsko sporočilo'); ta['ca-nstab-template'] = new Array('c','Prikaže stran predloge'); ta['ca-nstab-help'] = new Array('c','Prikaže stran s pomočjo'); ta['ca-nstab-category'] = new Array('c','Prikaže stran kategorije'); 45 1523 2006-08-31T19:16:58Z MediaWiki default O projektu 46 1524 2006-08-31T19:16:58Z MediaWiki default Project:{{UCFIRST:{{GRAMMAR:orodnik|{{SITENAME}}}}}} 47 1525 2006-08-31T19:16:58Z MediaWiki default {{UCFIRST:{{GRAMMAR:orodnik|{{SITENAME}}}}}} 48 77 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default v 49 78 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default v 50 79 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default i 51 80 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default p 52 81 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default s 53 82 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default f 54 83 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default w 55 1526 2006-08-31T19:16:58Z MediaWiki default Geslo za '$1' je poslano na $2. 56 1527 2006-08-31T19:16:58Z MediaWiki default Geslo je poslano. 57 1528 2006-08-31T19:16:58Z MediaWiki default Račun je ustvarjen 58 1529 2006-08-31T19:16:58Z MediaWiki default Uporabniški račun za »$1« je ustvarjen. 59 1530 2006-08-31T19:16:58Z MediaWiki default Obiskovalci {{GRAMMAR:rodilnik|{{SITENAME}}}} so s tem [[IP-naslov]]om v zadnjih 24 urah ustvarili že $1 {{plural:$1|uporabniški račun|uporabniška računa|uporabniške račune|uporabniških računov|uporabniških računov}} in s tem dosegli največje dopustno število v omenjenem časovnem obdobju. Novih računov zato s tem IP-naslovom trenutno žal ne morete več ustvariti. == Urejate prek posredniškega strežnika? == Če urejate prek AOL ali iz Bližnjega vzhoda, Afrike, Avstralije, Nove Zelandije ali iz šole, knjižnice ali podjetja, si IP-naslov morda delite z drugimi uporabniki. Če je tako, ste to sporočilo morda prejeli, čeprav niste ustvarili še nobenega računa. Znova se lahko poskusite registrirati po nekaj urah. 60 1531 2006-08-31T19:16:58Z MediaWiki default Poseg je končan 61 1532 2006-08-31T19:16:58Z MediaWiki default Dodano na spisek nadzorov 62 1533 2006-08-31T19:16:58Z MediaWiki default Stran »'''<nowiki>$1</nowiki>'''« je bila dodana na vaš [[Special:Watchlist|spisek nadzorov]], kjer bodo odslej navedene njene morebitne spremembe in spremembe pripadajoče pogovorne strani. Za lažjo izbiro bodo tudi v [[Special:Recentchanges|seznamu zadnjih sprememb]] prikazane <b>krepko</b>. Če jo želite odstraniti s spiska, kliknite zavihek »Prenehaj opazovati«. 63 92 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default + 64 93 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default {{ns:project}}:Administratorji 65 1534 2006-08-31T19:16:58Z MediaWiki default Vsi članki 66 1535 2006-08-31T19:16:58Z MediaWiki default Vse strani (imenski prostor $1) 67 1536 2006-08-31T19:16:58Z MediaWiki default Združeno so prikazani dnevniki sprememb uporabniških pravic, preimenovanj uporabnikov, nalaganja predstavnostnih datotek, prestavljanja in zaščite strani, brisanja, registracij uporabnikov, sprememb položaja botov ter blokiranja in deblokiranja uporabnikov. Pogled lahko zožite z izbiro dnevnika, uporabniškega imena ali strani. Vedite, da polje »Uporabnik« razlikuje med malimi in velikimi črkami. 68 1537 2006-08-31T19:16:58Z MediaWiki default Sistemska sporočila 69 1538 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Trenutno besedilo 70 1539 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Prednastavljeno besedilo 71 1540 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Filter pogostih izrazov: 72 1541 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Prikaži le spremenjeno 73 1542 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Ime 74 1543 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Ker je wgUseDatabaseMessages izključeno, Special:Allmessages ni podprto. 75 1544 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Vašega trenutnega jezika vmesnika ('''$1''') [[Special:Allmessages]] spletišča ne podpirajo. 76 1545 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Navedena so v imenskem prostoru MediaWiki dostopna sistemska sporočila. Urejajo jih lahko [[Project:Administratorji|administratorji]] in drugi sodelavci z vzdrževalnimi pravicami. 77 106 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default All non-articles 78 1546 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Vse strani (brez imenskega prostora $1) 79 1547 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Drugim uporabnikom omogoči pošiljanje e-pošte 80 109 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Vse strani 81 1549 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Prikaži strani, ki se začnejo na: 82 1550 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Naslednja 83 1551 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Prikaži strani z začetnimi črkami: 84 1552 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Predhodna 85 1553 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Pojdi 86 1554 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default $1 do $2 87 1555 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Uporabnik je že birokrat! 88 117 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default This user is already a steward 89 1556 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Uporabnik je že administrator! 90 1557 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default <div class="alreadyloggedin">Uporabnik $1, ste že prijavljeni!</div> 91 120 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Ne morem vrniti zadnje spremembe [[$1]] od uporabnika [[Uporabnik:$2|$2]] ([[Pogovor z uporabnikom:$2|Pogovor]]); nekdo drug je že spremenil ali vrnil članek. Zadnja sprememba od uporabnika [[Uporabnik:$3|$3]] ([[Pogovor z uporabnikom:$3|Pogovor]]). 92 1558 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Najdlje nespremenjeni članki 93 1559 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default in 94 1560 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default '''Opozorilo''': niste prijavljeni. V zgodovino strani se bo zapisal vaš IP-naslov. 95 124 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default - 96 1562 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Pogovorna stran IP 97 126 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default ---- ''To je pogovorna stran za nepodpisanega uporabnika, ki še ni ustvaril računa ali, ki ga ne uporablja. Zaradi tega moramo uporabiti števčen [[IP address]] za njegovo/njeno ugotavljanje istovetnosti. Takšen IP naslov si lahko deli več uporabnikov. Če ste nepodpisan uporabnik in če menite, da so nepomembne pripombe namenjene vam, prosimo [[Special:Userlogin|ustvarite račun ali pa se vpišite]], da preprečite naslednje zmede z drugimi nepodpisanimi uporabniki.'' 98 1563 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Brezimni uporabnik(i) {{GRAMMAR:rodilnik|{{SITENAME}}}} 99 1564 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default apr. 100 129 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default april 101 1566 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Članek 102 1567 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default '''Stran ni bilo mogoče prestaviti!''' Izbrano ime je že zasedeno ali pa ni veljavno. Prosimo, izberite drugo ime ali za pomoč prosite katerega izmed [[Project:Administratorji|administratorjev]]. 103 1568 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Prikaže članek 104 1569 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Članki, ki se začnejo na ''$1'' 105 1571 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default avg. 106 135 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default avgust 107 1573 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Ker si delite IP-naslov z »$1«, vam je urejanje samodejno onemogočeno. Razlog: »$2«. 108 1574 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default preusmeritev na [[$1]] 109 1575 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Napaka pri dovoljenju 110 139 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default The action you have requested is limited to users with the "$2" permission assigned. See $1. 111 1580 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Na tej strani dejanja ne morem izvesti. Morda je bila stran med predložitvijo vaše zahteve že izbrisana. 112 1581 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Ime datoteke se je samodejno popravilo v »$1«. 113 1582 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default ».$1« ni priporočeni format datotek. Priporočeni so: '''[[JPEG|JPG/JPEG]]''' za fotografije; '''[[SVG]]''' za ikone, logotipe, risbe, zemljevide, zastave ipd.; '''[[PNG]]''', kadar je na razpolago rastrska slika; '''[[GIF]]''' za animacije; '''[[Ogg]]''' ali '''[[MIDI]]''' za zvok ter '''Ogg'''/'''[[Theora]]''' za video. Opomba: včasih je zaradi varnostnih težav preprečeno nalaganje sicer dovoljenih datotečnih formatov. 114 1583 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Neveljaven IP-naslov ali uporabniško ime. 115 1584 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Napačno oblikovana iskalna poizvedba 116 1585 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Vaš iskalni niz žal ni bilo mogoče obdelati. Nekaj nasvetov: * Izogibajte se iskanju z vsemi besedami v narekovajih. Dodajte jih tudi nekaj zunaj njih, s čimer označite tudi splošno področje iskanja, ali najprej poskusite z iskanjem brez narekovajev. * Iščite le besede z vsaj dvema črkama, razen kadar je krajša beseda del izraza v narekovajih. 117 146 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Gesli, ki ste ju vnesli, se ne ujemata. 118 1586 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Neveljaven surovi podpis; preverite oznake HTML. 119 1587 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Nepravilen naslov 120 1588 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Navedeni naslov strani je neveljaven, prazen, napačno povezan k drugim jezikom oziroma wikiprojektom ali pa vsebuje [[Project:Dogovori o poimenovanjih#Previdno s posebnimi znaki|nepodprte znake]]. 121 150 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default (Osnovno) 122 1589 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Besedilo '''vaših urejanj''' strani '''$1''' je prikazano spodaj: 123 1590 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Izvorno besedilo strani '''$1''' je na razpolago spodaj: 124 1591 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Urejanje z vašim uporabniškim imenom oziroma IP-naslovom je $1 onemogočil(-a). Vzrok:<br />''$2''<br />O blokiranju se lahko pogovorite z $1 ali katerim drugim [[Project:Administratorji|administratorjem]]. Vedite, da lahko ukaz »Pošlji uporabniku e-pismo« uporabite le, če ste v nastavitvah vpisali in potrdili svoj elektronski naslov. Vaš IP-naslov je $3. Prosimo, vključite ga v vse morebitne poizvedbe. 125 1592 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Uporabnik je blokiran. 126 1593 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Blokiranje IP-naslova ali uporabniškega imena 127 1594 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Blokiranje je uspelo 128 1595 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default IP-naslov ali uporabniški račun »[[User:$1|$1]]« ([[User talk$1|pogovor]]) je blokiran. *Preglejte [[Special:Contributions/$1|prispevke s tega naslova/uporabniškega računa]]. *Preglejte [[Special:Ipblocklist|seznam blokiranih IP-naslovov]]. *Preglejte [[Special:Log/block|dnevnik blokiranja]], kjer so navedeni ukrepi drugih administratorjev v zvezi s tem uporabnikom. Ne pozabite blokiranemu uporabniku na njegovi [[User talk:$1|pogovorni strani]] razložiti, zakaj ste ga blokirali. 129 1596 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Naslednji obrazec vam omogoča, da določenemu IP-naslovu ali uporabniškemu imenu preprečite urejanje. To storimo le zaradi zaščite pred nepotrebnim uničevanjem in po [[Project:Pravila blokiranja|pravilih]]. Vnesite tudi razlog, ''na primer'' seznam strani, ki jih je uporabnik po nepotrebnem kvaril. 130 1597 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default blokiraj 131 1598 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default $1, $2 je blokiral(-a) $3 ($4) 132 1599 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default uporabnika »$1« sem blokiral(-a) za $2 133 1600 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Dnevnik blokiranja 134 1601 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Prikazan je dnevnik blokiranja in deblokiranja uporabnikov. Samodejno blokirani IP-naslovi niso navedeni. Trenutno veljavna blokiranja so navedena na [[Special:Ipblocklist|seznamu blokiranih IP-naslovov]]. 135 1602 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Krepko besedilo 136 1603 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Krepko besedilo 137 1604 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Prepoznava ISBN-številk 138 1605 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Prikazan je seznam strani, ki prodajajo nove ali rabljene knjige in kjer lahko dobite dodatne podatke o iskanih knjigah. {{SITENAME}} ne služi z nobenim med posli in spisek ni kazalnik njihovih uspehov. 139 168 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default b 140 1606 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Pretrgane preusmeritve 141 1607 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Naslednje preusmeritve kažejo na neobstoječe strani. 142 171 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Poročila o hroščih 143 1608 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default Project:Poročila o hroščih 144 173 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default po datumu 145 174 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default po imenu 146 175 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default po velikosti 147 1609 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default To je shranjen in morda neposodobljen prepis želene strani. 148 1610 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Prekliči 149 1611 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Navedene strani ali datoteke ni mogoče izbrisati. Morda jo je izbrisal že kdo drug. 150 1612 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Obnova ni uspela. Morda je stran obnovil že kdo drug. 151 1615 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Urejanja ne morem vrniti; zadnji urejevalec je hkrati edini. 152 2799 2006-10-25T20:10:45Z MediaWiki default 17 Kategorije 153 1617 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default V wikiju obstajajo naslednje kategorije. 154 183 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default category 155 1618 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Strani v kategoriji »$1« 156 1619 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default V tem delu kategorije {{plural:$1|je|sta|so|je|ni}} $1 {{plural:$1|stran|strani|strani|strani|strani}}. 157 186 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default | 158 1621 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default spremenjena 159 1622 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Zamenjava gesla 160 189 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default spremembe 161 1623 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Izprazni spisek nadzorov 162 1624 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default '''Opomba:''' Da bodo spremembe prišle do veljave, po shranitvi izpraznite predpomnilnik svojega brskalnika: '''Mozilla/Safari:''' držite ''Shift'' in kliknite ''Reload'' (ali pritisnite ''Ctrl-Shift-R''), '''Internet Explorer:''' ''Ctrl-F5'', '''Opera/Konqueror:''' ''F5''. 163 1625 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default stolpcev: 164 1626 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Primerjaj izbrani redakciji 165 194 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Potrdi 166 1627 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Osvežim predpomnjenje strani? $1 167 1628 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Osveži 168 197 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Potrdi brisanje 169 1629 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Iz zbirke podatkov boste izbrisali stran ali sliko skupaj z vso njeno zgodovino. Prosimo, '''potrdite''', da to resnično želite, da razumete posledice dejanja in da se ravnate po [[Project:Pravila|pravilih]]. 170 1630 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Pred urejanjem strani morate potrditi svoj e-poštni naslov. Prosimo, da ga z uporabo [[Special:Preferences|uporabniških nastavitev]] vpišete in potrdite. 171 1631 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Za urejanje je potrebna e-poštna potrditev 172 1632 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Potrditev naslova elektronske pošte 173 1633 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Nekdo z IP-naslovom »$1« (verjetno vi) je v {{GRAMMAR:dajalnik|{{SITENAME}}}} ustvaril račun »$2« in zanj vpisal vaš elektronski naslov. Da bi potrdili, da ta resnično pripada vam in s tem lahko začeli uporabljati e-poštne storitve {{GRAMMAR:rodilnik|{{SITENAME}}}}, odprite naslednjo povezavo: $3 Če tega niste napravili vi, povezavi ne sledite. Potrditveno geslo bo poteklo do $4. 174 1634 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Vaša potrditev se žal ni shranila. 175 1635 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Potrditveno geslo je neveljavno. Morda je poteklo. 176 1636 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Svoj elektronski naslov ste uspešno potrdili. 177 1637 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Za potrditev svojega e-poštnega se morate $1. 178 1639 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Pošlji mi potrditveno sporočilo 179 1640 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Potrditvenega sporočila ni bilo mogoče poslati. Prosimo, preverite, če niste naslova vnesli napačno. 180 1641 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Potrditveno e-sporočilo je bilo poslano. 181 1642 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Potrditev e-poštnega naslova 182 1643 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Vaš e-poštni naslov je potrjen. Zdaj se lahko prijavite in uporabljate wiki. 183 1644 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Za uporabo e-poštnih možnosti {{GRAMMAR:rodilnik|{{SITENAME}}}} morate najprej potrditi svoj e-poštni naslov. S klikom spodnjega gumba pošljite nanj potrditveno sporočilo in sledite prejetim navodilom. Ali ste svoj e-poštni naslov že potrdili, lahko preverite v [[Special:Preferences|nastavitvah]]. 184 1645 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Potrdite zaščito 185 1646 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Ali stran res želite '''zaščititi'''? 186 1647 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Medtem ko ste stran urejali, jo je uporabnik [[User:$1|$1]] ([[User talk:$1|pogovor]]) izbrisal z razlogom: :''$2'' Prosimo, potrdite, da jo resnično želite znova ustvariti. 187 1648 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Potrdite odstranitev zaščite 188 1649 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Ali res želite '''odstraniti''' zaščito strani? 189 1650 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Znakov na vrstico: 190 1651 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Vrstic na zadetek: 191 220 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default prispevki 192 1652 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Uporabnik: $1 193 1653 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Uporabnikovi prispevki 194 1654 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Besedilo je na razpolago pod pogoji $1. 195 1655 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default Project:Avtorske pravice {{GRAMMAR:rodilnik|{{SITENAME}}}} 196 1656 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default Avtorske pravice {{GRAMMAR:rodilnik|{{SITENAME}}}} 197 1657 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default Vsi prispevki k {{GRAMMAR:dajalnik|{{SITENAME}}}} se obravnavajo kot objave pod pogoji $2 (za podrobnosti glej $1). Če niste pripravljeni na neusmiljeno urejanje in prosto razširjanje vašega gradiva, ga ne prispevajte. Poleg tega zagotavljate, da ste prispevke napisali oziroma ustvarili sami ali pa prepisali iz javno dostopnega ali podobnega prostega vira oziroma da pri tem ne kršite avtorskih pravic. <strong>NE DODAJAJTE AVTORSKO ZAŠČITENEGA DELA BREZ DOVOLJENJA !</strong> 198 1658 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default Vsi prispevki k {{GRAMMAR:dajalnik|{{SITENAME}}}} se lahko urejajo, spreminjajo ali odstranijo s strani drugih uporabnikov. Če niste pripravljeni na neusmiljeno urejanje in prosto razširjanje vašega gradiva, ga ne prispevajte. Poleg tega zagotavljate, da ste prispevke napisali oziroma ustvarili sami ali pa prepisali iz javno dostopnega ali podobnega prostega vira oziroma da pri tem ne kršite avtorskih pravic ($1). <strong>NE DODAJAJTE AVTORSKO ZAŠČITENEGA DELA BREZ DOVOLJENJA !</strong> 199 1659 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default '$1' ste s svojega spiska nadzorov že odstranili. Ste osvežili to stran? Če je tako, lahko svoj spisek nadzorov varno osvežite s klikom povezave »spisek nadzorov« na vrhu zaslona. <br /> 200 1660 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default Ustvari račun 201 1662 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default Po e-pošti 202 1663 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default Ustvarite stran 203 1664 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default ustvarjena 204 1665 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default Zasluge za stran 205 234 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default tren 206 235 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Trenutni dogodki 207 1666 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default Project:Trenutni dogodki 208 1667 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default Trenutna redakcija 209 1668 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default poglejte trenutno redakcijo 210 1669 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default Podatki 211 1670 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default Napaka zbirke podatkov 212 1672 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default Kakor koli 213 1673 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default Zapis datuma 214 1674 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default Datum in čas 215 1675 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default Iskanje ali drugo želeno dejanje je verjetno zahtevalo preveč časa. Mogoči razlogi so: <ul> <li>Iskanje z vsemi besedami v narekovajih. Poskusite najprej iskati brez njih. Kadar to ni zadosti, vpišite še nekaj iskalnih pojmov ali dodajte besedo ali dve zunaj narekovajev, s čimer boste označili splošno predmetno področje. <li>Zelo obsežen spisek nadzorov (verjetno čez 10.000 strani) ob obremenjenih strežnikih. <li>Morda ste poskušali dejanje izvesti ob začasni izredni obremenitvi strežnikov. Ob izrednih obremenitvah lahko pride do nenadnega končanja številnih pomembnih opravil, da se dosežejo običajni odzivni časi. Če se zahtevano dejanje sicer izvede brez težav, poskusite znova v nekaj minutah. </ul> <p>Splošno sporočilo o napaki je: <p> Prišlo je do napake zbirke podatkov. Vzrok bi lahko bil nesprejemljiv iskalni niz (glejte $5) ali programski hrošč. Zadnje poskušano iskanje: <blockquote><tt>$1</tt></blockquote> znotraj funkcije »<tt>$2</tt>«. MySQL je vrnil napako »<tt>$3: $4</tt>«. <p>Če je zgornja napaka 2013, je vaš postopek končal upravljavec podatkovnega bremena. Prosimo, poskusite z ustreznejšim iskanjem ali iskanje ponovite ob manj obremenjenih strežnikih. Opravičujemo se za nevšečnosti.</p> 216 1676 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default Pri iskanju v zbirki podatkov je prišlo do skladenjske napake. Zadnje iskanje v zbirki podatkov: »$1« iz funkcije »$2«. MySQL je vrnil napako »$3: $4«. 217 1677 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default Članki brez delujočih povezav 218 1678 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default dec. 219 248 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default december 220 1680 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default privzeto 221 1681 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default Navadno išči v naslednjih imenskih prostorih: 222 1682 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default Elektronska pošta {{GRAMMAR:rodilnik|{{SITENAME}}}} 223 1683 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default Briši 224 1684 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default Briši in prestavi 225 1685 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default Da, izbriši stran 226 1686 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default Izbrisano z namenom pripraviti prostor za prestavitev. 227 1687 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default ==Treba bi bilo brisati== <span style="color: red" class="deleteandmovetextwarning">Ciljna stran »[[$1]]« že obstaja. Ali jo želite, da bi pripravili prostor za prestavitev, izbrisati?</span> 228 257 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Razlog za brisanje 229 1688 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default je izbrisal(-a) »$1« 230 1689 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default [izbrisano] 231 1690 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default Prejšnja redakcija $1 je izbrisana. 232 1691 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default »'''$1'''« je bila izbrisana. Za zapise nedavnih brisanj glej $2. 233 1692 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default ''Opozorilo:'' Med vašim urejanjem je eden izmed administratorjev stran izbrisal. Razloge za to si lahko pogledate v [[Special:Log/delete|dnevniku brisanja]]. 234 1693 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default briši 235 1694 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default briši 236 1695 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default Briši stran 237 1696 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default (Brišem »$1«) 238 1697 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Briši stran 239 268 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default dnevnik brisanja 240 1698 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Dnevnik brisanja 241 1699 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Prikazan je seznam nedavnih brisanj z navedenim strežniškim časom (UTC). Vedite, da polje »Uporabnik« razlikuje med malimi in velikimi črkami. 242 1701 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Ime ciljne datoteke 243 272 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default To dejanje, ki ste ga zahtevali, lahko izvedejo le uporabniki s statusom "razvijalec". Glej še $1. 244 273 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Zahtevan dostop razvijalca 245 1702 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default prim 246 1703 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default (Primerjava redakcij) 247 1704 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Razločitvene strani 248 1705 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Template:Razločitev 249 1706 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Naslednji članki povezujejo na <i>razločitveno stran</i>. Morali bi povezovati na pripadajoči članek.<br />Stran je razločitvena, če je povezana z $1.<br />Povezave iz drugih imenskih prostorov tu <i>niso</i> prikazane. 250 1707 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Project:Splošno_zanikanje_odgovornosti 251 1708 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Zanikanja odgovornosti 252 1709 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default (Poveži na to stran kot [[$1]]) 253 282 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Dvojne preusmeritve 254 1710 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default <b>Pozor:</b> seznam morda vsebuje neprave člane. To navadno pomeni, da pod prvim ukazom #REDIRECT obstaja dodatno besedilo s povezavami.<br /> Vsaka vrstica vsebuje povezave k prvi in drugi preusmeritvi ter prvo vrstico besedila druge preusmeritve. To navadno da pravi ciljni članek, h kateremu naj kaže prva preusmeritev. 255 1711 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default naloži 256 1712 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default E-sporočilo je poslano na navedeni e-naslov. Če želite tja poslati še katero, po v omenjenem sporočilu navedenih navodilih potrdite lastništvo naslova. 257 1713 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Uredite stran 258 1714 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Uredite datoteko z uporabo zunanjega orodja 259 1715 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Za več informacij glej [http://meta.wikimedia.org/wiki/Help:External_editors navodila za namestitev]. 260 1716 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Pripomba k spremembi: »''$1''«. 261 1717 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Navzkrižje urejanj: $1 262 1718 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Uredi trenutno različico strani 263 292 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Pomoč pri urejanju 264 1719 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Help:Urejanje slovenskih strani 265 1720 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Urejanje $1 266 1721 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Urejanje $1 (pripomba) 267 1722 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default '''Opozorilo:''' Urejate stran, ki vsebuje besedilo ali drug element uporabniškega vmesnika programja. Spremembe te strani bodo vplivale na podobo uporabniškega vmesnika. To stran lahko urejajo le [[Project:Administratorji|administratorji]]. Prosimo, da pri spremembah upoštevate soglasje občestva. 268 1723 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default <div style="background: #FFBDBD; border: 1px solid #BB7979; color: #000000; font-weight: bold; margin: 2em 0 1em; padding: .5em 1em; vertical-align: middle; clear: both;">Urejate staro redakcijo strani. Če jo boste shranili, bodo vse poznejše spremembe [[Pomoč:Vračanje|razveljavljene]].</div> 269 1724 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Urejanje $1 (razdelek) 270 299 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default spremeni 271 300 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default spremeni 272 1725 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Spremeni razdelek: $1 273 1726 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Uredi stran 274 1727 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default <!-- To besedilo bo prikazano pod urejevalnim poljem in poljem za nalaganje. --> 275 1728 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Uredi uporabniške skupine 276 1729 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default E-pošta 277 1730 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Čas potrditve vašega e-poštnega naslova: $1 278 1731 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Potrdite svoj e-poštni naslov 279 308 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Od 280 309 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Sporočilo 281 2805 2006-10-25T20:10:47Z MediaWiki default 17 Vaš e-poštni naslov še ni potrjen. Za navedene možnosti se e-pošte ne bo pošiljalo. 282 1733 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Pošlji uporabniku e-pismo 283 1734 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default S spodnjim obrazcem lahko uporabniku pošljete e-poštno sporočilo. Da bo prejemnik lahko odgovoril neposredno vam, bo v glavi sporočila zapisan '''vaš e-poštni naslov''' (kot ste ga vpisali v [[Special:Preferences|uporabniških nastavitvah]]). 284 313 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Pošlji 285 1735 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default E-pismo je poslano! 286 1736 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default E-pismo je poslano. 287 1737 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Predmet 288 317 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Za 289 1738 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Pošlji uporabniku e-pismo 290 1739 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Naložena datoteka je morda prazna. Do tega bi lahko prišlo zaradi slovnične napake v imenu. Ali datoteko resnično želite naložiti? 291 1740 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default $WATCHINGUSERNAME, stran v {{GRAMMAR:dajalnik|{{SITENAME}}}} $PAGETITLE je bila $PAGEEDITDATE $CHANGEDORCREATED s strani $PAGEEDITOR, za trenutno redakcijo glejte {{fullurl:$PAGETITLE_RAWURL}} $NEWPAGE Urejevalčev povzetek: $PAGESUMMARY $PAGEMINOREDIT Navežite stik z urejevalcem: e-pošta {{fullurl:Special:Emailuser|target=$PAGEEDITOR_RAWURL}} wiki {{fullurl:User:$PAGEEDITOR_RAWURL}} Nadaljnjih obvestil do obiska strani ne boste prejemali. Na spisku nadzorov lahko znova nastavite zastavice obveščanj za vse spremljane strani. Vaš opozorilni sistem slovenskega {{GRAMMAR:rodilnik|{{SITENAME}}}} -- Za spremembo nastavitev spiska nadzorov obiščite {{fullurl:Special:Watchlist|edit=yes}} Povratna sporočila in pomoč: {{fullurl:Help:Contents}} 292 1741 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Za spremembe po vašem zadnjem obisku glejte $1. 293 1742 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default {{SITENAME}} - obvestilni poštar 294 1743 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default To je nova stran. 295 1744 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Označi vse strani kot prebrane 296 1745 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Stran {{GRAMMAR:rodilnik|{{SITENAME}}}} $PAGETITLE je $CHANGEDORCREATED $PAGEEDITOR 297 1746 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Vnesite razlog za zaklenitev in oceno, kdaj bo urejanje spet mogoče 298 327 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Napaka 299 328 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Napaka 300 1747 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default vsebina pred brisanjem: '$1' 301 1748 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default prazna stran 302 1749 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default vsebina: '$1' 303 1750 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default vsebina: '$1' (edini urejevalec pa '$2') 304 1751 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Zaslonka 305 1752 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Fotograf 306 1753 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Bitov na barvni gradnik 307 1754 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Svetlost 308 1755 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Matrica filtracije barv 309 1756 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Barvni prostor 310 339 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default sRGB 311 340 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default FFFF.H 312 1757 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Pomen posameznih gradnikov 313 1758 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default ne obstaja 314 343 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Y 315 344 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Cb 316 345 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default Cr 317 346 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default R 318 347 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default G 319 348 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default B 320 1759 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Velikost točke po stiskanju (v bitih) 321 1760 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Shema stiskanja 322 1761 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Nestisnjeno 323 352 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default JPEG 324 1762 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Kontrast 325 1763 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Navaden 326 1764 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Nizek 327 1765 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Visok 328 1766 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Imetnik avtorskih pravic 329 1767 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Obdelava slike po meri 330 1768 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Navaden postopek 331 1769 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Prilagojen postopek 332 1770 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Datum in čas spremembe datoteke 333 1771 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Datum in čas digitalizacije 334 1772 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Datum in čas ustvaritve podatkov 335 1773 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Opis nastavitev naprave 336 1774 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Razmerje digitalne povečave 337 1775 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default Različica Exif 338 1776 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Popravek osvetlitve 339 1777 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Indeks osvetlitve 340 1778 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Nastavitev osvetlitve 341 1779 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Samodejno 342 1780 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Ročno 343 1781 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Samodejna konzola 344 1782 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Program osvetlitve 345 1783 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Ni določen 346 1784 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Ročno 347 1785 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Navaden 348 1786 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Prednost zaslonke 349 1787 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Prednost zaklopa 350 1788 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Ustvarjalni program (prednost globinske ostrine) 351 1789 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Akcijski program (prednost kratke osvetlitve) 352 1790 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Portretna nastavitev (fotografije od blizu, ozadje ni ostro) 353 1791 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Pokrajinska nastavitev (fotografije pokrajine, ostro ozadje) 354 1792 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Čas osvetlitve 355 1793 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default $1 s ($2) 356 1794 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Vir datoteke 357 386 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default DSC 358 1795 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Bliskavica 359 1796 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Energija bliskavice 360 1797 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Podprta različica Flashpix 361 1798 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Goriščno razmerje 362 391 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default f/$1 363 1799 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Goriščna razdalja leč 364 393 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default $1 mm 365 1800 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Goriščna razdalja pri 35-milimetrskem filmu 366 1801 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Enota ločljivosti goriščne ravnine 367 1802 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default palcev 368 1803 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Ločljivost goriščne ravnine X 369 1804 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Ločljivost goriščne ravnine Y 370 1805 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Ojačanje 371 1806 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Brez 372 1807 2006-08-31T19:17:03Z MediaWiki default Nizko ojačanje zgoraj 373 1808 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Visoko ojačanje zgoraj 374 1809 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Nizko ojačanje spodaj 375 1810 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Visoko ojačanje spodaj 376 1811 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Višina 377 1812 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Referenca višine 378 1813 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Ime GPS-območja 379 1814 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default GPS-datum 380 1815 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Smer cilja 381 1816 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Referenca smeri cilja 382 1817 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Razdalja do cilja 383 1818 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Referenca razdalje do cilja 384 1819 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Zemljepisna širina cilja 385 1820 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Referenca zemljepisne širine cilja 386 1821 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Zemljepisna dolžina cilja 387 1822 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Referenca zemljepisne dolžine cilja 388 1823 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Diferencialni popravek GPS 389 1824 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Magnetni azimut 390 1825 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Pravi azimut 391 1826 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Natančnost merjenja 392 1827 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Smer slike 393 1828 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Referenca smeri slike 394 1829 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Zemljepisna širina 395 1830 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Severna zemljepisna širina 396 1831 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Južna zemljepisna širina 397 1832 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Severna ali južna zemljepisna širina 398 1833 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Zemljepisna dolžina 399 1834 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Vzhodna zemljepisna dolžina 400 1835 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Zahodna zemljepisna dolžina 401 1836 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Vzhodna ali zahodna zemljepisna dolžina 402 1837 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Uporabljeni geodetski podatki 403 1838 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Način merjenja 404 1839 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Dvorazsežnostno merjenje 405 1840 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Trirazsežnostno merjenje 406 1841 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Ime postopka obdelave GPS-opazovanj 407 1842 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Za merjenje uporabljeni sateliti 408 1843 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Hitrost GPS-sprejemnika 409 1844 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Kilometri na uro 410 1845 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Milje na uro 411 1846 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Vozli 412 1847 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Enota hitrosti 413 1848 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Položaj sprejemnika 414 1849 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Merjenje poteka 415 1850 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Interoperabilnost merjenja 416 1851 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default GPS-čas (atomska ura) 417 1852 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Smer merjenja 418 1853 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Referenca smeri gibanja 419 1854 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Različica GPS-oznake 420 1855 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Naslov slike 421 1856 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Višina 422 1857 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default ID slike 423 1858 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Širina 424 1859 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Občutljivost filma ali tipala (ISO) 425 1860 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Odtis na JPEG SOI 426 1861 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Zlogov JPEG-podatkov 427 1862 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Svetlobni vir 428 1863 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Neznan 429 1864 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Dnevna svetloba 430 1865 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Oblačno 431 1866 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Senca 432 1867 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Dnevni fluorescenčen (D 5700 – 7100K) 433 1868 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Dnevni bel fluorescenčen (N 4600 – 5400K) 434 1869 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Hladen bel fluorescenčen (W 3900 – 4500K) 435 1870 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Bel fluorescenčen (WW 3200 – 3700K) 436 1871 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Običajna svetloba A 437 1872 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Običajna svetloba B 438 1873 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Običajna svetloba C 439 1874 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Fluorescenčen 440 469 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default D55 441 470 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default D65 442 471 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default D75 443 472 2006-07-01T19:08:31Z MediaWiki default D50 444 1875 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default ISO-ateljejski volfram 445 1876 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Drugačen 446 1877 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Volfram (žarnica) 447 1878 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Bliskavica 448 1879 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Lepo vreme 449 1880 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Proizvajalec fotoaparata 450 479 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default $1 451 1881 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Opombe proizvajalca 452 1882 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Največja vrednost zaslonke 453 1883 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Način merjenja svetlobe 454 1884 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Neznan 455 1885 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Povprečno 456 1886 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Središčno obteženo povprečno 457 1887 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Drugače 458 1888 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Točkovno 459 1889 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Večtočkovno 460 1890 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Vzorčno 461 1891 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Delno 462 1892 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Model fotoaparata 463 492 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default $1 464 1893 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Optoelektronski pretvorbeni faktor 465 1894 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Usmerjenost 466 1895 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Navadna 467 1896 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Vodoravno zrcaljeno 468 1897 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Zasukano za 180° 469 1898 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Navpično zrcaljeno 470 1899 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Zasukano za 90° v levo in navpično zrcaljeno 471 1900 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Zasukano za 90° v desno 472 1901 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Zasukano za 90° v desno in navpično zrcaljeno 473 1902 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Zasukano za 90° v levo 474 1903 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Sestava točke 475 504 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default RGB 476 505 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default YCbCr 477 1904 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Veljavna višina slike 478 1905 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Veljavna širina slike 479 1906 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Poravnava podatkov 480 1907 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default grudast format 481 1908 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default ravninski format 482 1909 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Kromatičnosti osnovnih barv 483 1910 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Par črnih in belih referenčnih vrednosti 484 1911 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Pripadajoča zvočna datoteka 485 1912 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Enota ločljivosti X in Y 486 1913 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Število vrstic na pas 487 1914 2006-08-31T19:17:04Z MediaWiki default Število gradnikov 488 1915 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Nasičenost 489 1916 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Navadna 490 1917 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Nizka nasičenost 491 1918 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Visoka nasičenost 492 1919 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Način zajema prizora 493 1920 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Navadni 494 1921 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Pokrajina 495 1922 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Portret 496 1923 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Nočni prizor 497 1924 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Vrsta prizora 498 1925 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Neposredno fotografirana slika 499 1926 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Zaznavni postopek 500 1927 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Nedoločen 501 1928 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Enočipno barvno ploskovno tipalo 502 1929 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Dvočipno barvno ploskovno tipalo 503 1930 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Tričipno barvno ploskovno tipalo 504 1931 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Zaporedno barvno ploskovno tipalo 505 1932 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Trikratno tipalo 506 1933 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Zaporedno barvno črtno tipalo 507 1934 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Ostrina 508 1935 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Navadna 509 1936 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Mehka 510 1937 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Trda 511 1938 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Hitrost zaklopa 512 1939 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Uporabljeno programje 513 542 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default $1 514 1940 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Odziv prostorske frekvence 515 1941 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Spektralna občutljivost 516 1942 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Zlogov na pas stiskanja. 517 1943 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Mesto podatkov slike 518 1944 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Površina predmeta 519 1945 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Oddaljenost predmeta 520 1946 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default $1 {{plural:$1|meter|metra|metre|metrov|metrov}} 521 1947 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Območje oddaljenosti predmeta 522 1948 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Neznano 523 1949 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Makro 524 1950 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Pogled od blizu 525 1951 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Pogled od daleč 526 1952 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Položaj predmeta 527 1953 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Čas pomnilnika (1/100 s) 528 1954 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Digitalizacijski čas (1/100 s) 529 1955 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Čas zajema 530 1956 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Funkcija prenosa 531 1957 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Uporabniške pripombe 532 1958 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Ravnotežje belega 533 1959 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Samodejno 534 1960 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Ročno 535 1961 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Kromatičnost bele točke 536 1962 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Vodoravna ločljivost 537 1963 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default $1 dpc ({{plural:$1|točka/centimeter|točki/centimeter|točke/centimeter|točk/centimeter|točk/centimeter}}) 538 1964 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default $1 dpi ({{plural:$1|točka/palec|točki/palec|točke/palec|točk/palec|točk/palec}}) 539 1965 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Koeficient matrice transformacije barvnega prostora 540 1966 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Razmestitev Y in C 541 1967 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Podvzorčno razmerje med Y in C 542 1968 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Navpična ločljivost 543 1969 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default preteče: $1 544 1970 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Med vašim urejanjem je stran spremenil nekdo drug. Zgornje besedilno območje vsebuje njeno trenutno vsebino in bo edino, ki se bo ob izbiri ukaza »Shrani stran« shranilo. V spodnjem območju so prikazane vaše spremembe, ki jih boste morali vključiti v zgornje.<br /> 545 1971 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Izvoz strani 546 1972 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Izvozi 547 1973 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Vključi le trenutno redakcijo, ne pa celotne zgodovine. 548 1974 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default ---- '''Opomba:''' izvoz celotne zgodovine strani je do nadaljnjega zaradi preobremenjenosti strežnikov onemogočen. Popolno zgodovino lahko najdete v [http://download.wikimedia.org/ izmetih zbirke podatkov] — administratorji strežnikov Wikimedije. 549 1975 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Besedilo in urejevalno zgodovino ene ali več strani lahko izvozite v obliki XML. V prihodnosti bo to vsebino morda mogoče izvoziti v drug wiki, ki ga bo poganjalo programje MediaWiki, v trenutni različici pa so možnosti za to zelo omejene (kjer je omogočeno orodje ''Special:Import'', lahko vsebino z njegovo uporabo uvozijo administratorji). Če želite izvoziti članke, v spodnje polje vpišite njihove naslove (enega v vsako vrstico) in označite, ali želite le trenutno različico s podatki o trenutnem urejanju ali tudi vse prejšnje z vrsticami o zgodovini strani. Če gre za slednje, lahko uporabite tudi povezavo, npr. [[Special:Export/{{MediaWiki:Mainpage}}]] za članek {{MediaWiki:Mainpage}}. 550 1976 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Pri potrjevanju istovetnosti je prišlo do notranje napake ali pa za osveževanje zunanjega računa nimate dovoljenja. 551 1977 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default http://www.zgled.com naslov povezave 552 1978 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Zunanja povezava (ne pozabite na predpono http://) 553 582 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Najpogostejša vprašanja 554 1979 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Project:Najpogostejša vprašanja 555 1980 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default feb. 556 585 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default februar 557 1982 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Neveljavna vrsta naročniškega dovoda. 558 1983 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Podajanje: 559 1984 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Datoteke »$1« ni mogoče prepisati v »$2«. 560 1985 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Datoteke »$1« ni mogoče izbrisati. 561 590 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Povzetek 562 1986 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Datoteka s tem imenom že obstaja. Preden jo povozite, preverite stran $1. Da preprečite navzkrižja z že obstoječimi datotekami, uporabljajte za datoteke opisna imena (npr. »Eifflov stolp, Pariz, ponoči.jpg«). 563 1987 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Datoteka s tem imenom že obstaja in je ni mogoče prepisati. Poskusite svojo datoteko naložiti pod drugim imenom. [[Image:$1|thumb|center|$1]] 564 1988 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Datoteka s tem imenom že obstaja v skupnem repozitoriju datotek. Prosimo, vrnite se in naložite svojo datoteko pod drugim imenom. [[Image:$1|thumb|center|$1]] 565 1989 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default $1KB, MIME-tip: <code>$2</code> 566 1990 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Datoteka manjka 567 1991 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Ime datoteke 568 1992 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Datoteke »$1« ne najdem. 569 1993 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Datoteke »$1« ni mogoče preimenovati v »$2«. 570 1994 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Datoteke 571 1995 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Vir 572 1996 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Položaj avtorskih pravic 573 1997 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Datoteka »$1« se je uspešno naložila. Prosimo, sledite povezavi »$2« na opisno stran datoteke in nanjo dodajte naslednje podatke: opis , vir oziroma imetnika avtorskih pravic in licenco datoteke. Če gre za sliko, jo lahko vstavite z naslednjo skladnjo:<br /><nowiki>[[</nowiki>{{ns:Image}}:$1|thumb|Opis<nowiki>]]</nowiki> 574 1998 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Povzetek (avtor, spletni naslov vira ipd.): 575 1999 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Datoteka s tem imenom je bila nekoč že naložena in potem izbrisana. Preden jo znova naložite, preverite $1. 576 2000 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Napaka: obrazca ni mogoče predložiti 577 606 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default petek 578 2002 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default pridobivam seznam datotek 579 2003 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Pojdi na 580 609 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default <form method="get" action="http://www.google.com/search" id="googlesearch"> <input type="hidden" name="domains" value="{{SERVER}}" /> <input type="hidden" name="num" value="50" /> <input type="hidden" name="ie" value="$2" /> <input type="hidden" name="oe" value="$2" /> <input type="text" name="q" size="31" maxlength="255" value="$1" /> <input type="submit" name="btnG" value="$3" /> <div> <input type="radio" name="sitesearch" id="gwiki" value="{{SERVER}}" checked="checked" /><label for="gwiki">{{SITENAME}}</label> <input type="radio" name="sitesearch" id="gWWW" value="" /><label for="gWWW">WWW</label> </div> </form> 581 2004 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Račun že imate? $1. 582 2005 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Prijavite se 583 2006 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Skupina: 584 2007 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default (vsi) 585 2008 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Boti 586 615 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Bot 587 2009 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Birokrati 588 2010 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Birokrat 589 618 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Stewards 590 619 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Steward 591 2011 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Administratorji 592 2012 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Administrator 593 2013 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Project:Boti 594 2014 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Project:Birokrati 595 2015 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Project:Administratorji 596 2016 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Uporabniške skupine 597 2017 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Izpolni iz brskalnika 598 2018 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Besedilo naslovne vrstice 599 2019 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Naslovna vrstica druge ravni 600 629 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Pomoč 601 2020 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Help:Vsebina 602 631 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default skrij 603 2021 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Skrij zadetke 604 633 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default skrij 605 634 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default zgod 606 2022 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Najstarejše 607 2023 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Najnovejše 608 2024 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Za ogled redakcije kliknite njen datum. Napotek: (tren) = primerjava s trenutno redakcijo, (prej) = primerjava s prejšnjo redakcijo, <b>m</b> = manjše urejanje 609 2025 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Zgodovina strani 610 2026 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Zgodovina navedene strani {{GRAMMAR:rodilnik|{{SITENAME}}}} 611 2027 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Želena stran ne obstaja. Morda je bila iz {{GRAMMAR:rodilnik|{{SITENAME}}}} izbrisana ali pa jo je kdo preimenoval. Prosimo, poskusite v {{GRAMMAR:dajalnik|{{SITENAME}}}} [[Special:Search|poiskati]] ustrezajoče nove strani. 612 2028 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default $1 ob $2 613 2029 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Zgodovina strani 614 643 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default - 615 2030 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Zgodovina strani 616 2031 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default OPOZORILO: stran, ki jo želite izbrisati, ima zgodovino: 617 2032 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Vodoravna črta (uporabljajte zmerno) 618 2033 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Naloži kljub opozorilu 619 2034 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Prezri vsa opozorila 620 2035 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Ime datoteke »$1« vsebuje v naslovih strani prepovedane znake. Prosimo, poskusite datoteko naložiti pod drugim imenom. 621 650 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Išči 622 2036 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Zgled.jpg 623 2037 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Povezava na sliko 624 2038 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Strani z datoteko 625 2039 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Seznam datotek 626 2046 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default vse 627 2047 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default To prikaže le slike, ki jih je naložil uporabnik »$1«. 628 2048 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Prikazujem $1 $2 {{plural:$1|razvrščeno datoteko|razvrščeni datoteki|razvrščene datoteke|razvrščenih datotek|razvrščenih datotek}}. 629 2049 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Slike na opisnih straneh omeji na: 630 2050 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Prikaže stran z datoteko 631 2051 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Prejšnjo redakcijo ste uspešno obnovili 632 2052 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default briši 633 662 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default opis 634 2054 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Napotek: (tren) = trenutna datoteka, (briši) = briši zadnjo različico, (vrni) = vrni datoteko na zadnjo različico. <br />''Za ogled določenega dne naložene datoteke kliknite datum''. 635 2055 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Prejšnje različice 636 2056 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Napotek: (opis) = prikaži/uredi opis datoteke. 637 2062 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Kot cilj ste določili naslov posebne vrste. V ta imenski prostor stran ni mogoče prestaviti. 638 2063 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Uvoz strani 639 668 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Copy all history versions for this page 640 669 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Import 641 670 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Select a wiki and page title to import. Revision dates and editors' names will be preserved. All transwiki import actions are logged at the [[Special:Log/import|import log]]. 642 671 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default transwikied $1 643 672 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default $1 revision(s) from $2 644 2809 2006-10-25T20:10:53Z MediaWiki default 17 imported [[$1]] by file upload 645 674 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default $1 revision(s) 646 2065 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default $1 {{PLURAL:$1|revision|revisions}} 647 676 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Bad interwiki link 648 677 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Couldn't open import file 649 2066 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Uvoz ni uspel: $1 650 2067 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Zgodovina strani vključuje navzkrižno redakcijo (morda je bila stran naložena že prej) 651 2068 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Uvažam $1 652 2069 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Transwikiuvoz 653 682 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Import log 654 683 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Administrative imports of pages with edit history from other wikis. 655 2070 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Uvožena ni bila nobena datoteka. 656 685 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default No pages to import. 657 2071 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Na tem wikiju je ta možnost onemogočena. 658 2072 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Prazno ali brez besedila 659 688 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Importing pages... 660 2073 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Uspešno uvoženo! 661 2074 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Z uporabo orodja Special:Export izvozite datoteko iz izvornega wikija, shranite jo na disk in naložite tu. 662 691 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Unknown import source type 663 2075 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Uvoz datoteke ni uspel; morda velikost datoteke presega največjo dovoljeno velikost uvoza. 664 2076 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default neomejen čas 665 2077 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Sporočilo 666 2078 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Podatki o strani 667 696 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Notranja napaka 668 2079 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Medjezikovne povezave 669 2080 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default E-poštni naslov zaradi neveljavne oblike ni sprejemljiv. Prosimo, vpišite pravilno oblikovanega ali polje izpraznite. 670 2081 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Obrni izbor 671 2082 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Neveljaven IP-razpon. 672 2083 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default IP-naslov 673 2084 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default IP-naslov ali uporabniško ime 674 2087 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Neveljaven čas preteka 675 2090 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Pretek 676 2091 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Seznam blokiranih IP-naslovov 677 2092 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Seznam blokiranih uporabnikov je prazen. 678 2093 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default nedoločen čas:indefinite,15 minut:15 minutes,1 uro:1 hour,3 ure:3 hours,1 dan:1 day,2 dni:2 days,3 dni:3 days,1 teden:1 week,2 tedna:2 weeks,1 mesec:1 month,3 mesece:3 months,6 mesecev:6 months,1 leto:1 year,neomejeno dolgo:infinite 679 2094 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Drugačen čas 680 2095 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default drugo 681 710 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Razlog 682 2096 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Blokiraj naslov 683 2097 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Deblokiraj naslov 684 713 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default ISBN 685 714 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default preusmeritvena stran 686 2098 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default vključitev 687 2099 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Ležeče besedilo 688 2100 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Ležeče besedilo 689 2101 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Težava z izbiro '$1', neveljavno ime ... 690 2102 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default jan. 691 720 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default januar 692 2104 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default jul. 693 722 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default julij 694 2106 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Skoči na: 695 2107 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default navigacija 696 2108 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default iskanje 697 2109 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default jun. 698 727 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default junij 699 2111 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Opozorilo: stran morda ne vsebuje najnovejših posodobitev 700 2112 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Zaželeno je, da datoteke ne presegajo velikosti $1 bajtov; ta datoteka ima $2 bajtov. 701 2113 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Velikost datoteke presega strežnikove nastavitve. 702 2114 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default prej 703 2115 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Čas zadnje spremembe: $1. 704 2116 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Stran je zadnjič urejal(a) $2 (čas spremembe: $1). 705 2117 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Dovoljenje 706 735 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default - 707 736 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Vrstica $1: 708 2118 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Naslov povezave 709 2119 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Notranja povezava 710 739 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default (Seznam povezav) 711 740 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default /^(.*?)([a-zA-Z\x80-\xff]+)$/sD 712 2120 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Sem kažejo naslednje strani: 713 2121 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Datoteka je del naslednjih strani slovenske {{GRAMMAR:rodilnik|{{SITENAME}}}} (strani drugih projektov niso navedene): 714 743 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default /^([a-z]+)(.*)$/sD 715 2122 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default nadalj. 716 2123 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Seznam preusmeritev 717 746 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Seznam uporabnikov 718 747 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Nalagam zgodovino strani 719 2125 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default nalagam različico za primerjanje 720 2126 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Krajevni čas: 721 2127 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Zakleni zbirko podatkov 722 2128 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Da, zbirko podatkov želim zakleniti. 723 2129 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Zakleni zbirko podatkov 724 2130 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Zbirko podatkov ste uspešno zaklenili 725 2131 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Podatkovna baza {{GRAMMAR:rodilnik|{{SITENAME}}}} je bila zaklenjena. <br />Ne pozabite odkleniti, ko boste končali z vzdrževanjem. 726 2132 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Zaklenitev zbirke podatkov bo vsem uporabnikom preprečila možnost urejanja strani, spreminjanja nastavitev, urejanja spiska nadzorov in drugih stvari, ki zahtevajo spremembe zbirke podatkov. Prosimo, potrdite, da jo resnično želite zakleniti in da jo boste po končanem vzdrževanju spet odklenili. 727 2134 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Namere niste potrdili. 728 2135 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Dnevniki 729 2136 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default O tej strani ni v dnevniku ničesar. 730 2137 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Prijava 731 760 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default 732 2138 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Napaka ob prijavi 733 762 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Language: $1 734 763 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default * Deutsch|de * English|en * Esperanto|eo * Français|fr * Español|es * Italiano|it * Nederlands|nl 735 2139 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Prijava uporabnika 736 2140 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default <b>Prijava ni uspela.</b><br />Prosimo, poskusite znova! 737 2141 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default <!--Za prijavo v {{GRAMMAR:tožilnik|{{SITENAME}}}} omogočite piškotke.--> 738 2142 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default prijava 739 2143 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Za ogled drugih strani morate $1. 740 2144 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Treba se je prijaviti 741 2145 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Sedaj ste vpisani v {{GRAMMAR:tožilnik|{{SITENAME}}}} kot "$1". 742 2146 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Uspešno ste se prijavili 743 2147 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Odjava 744 2148 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Odjavili ste se. {{GRAMMAR:tožilnik|{{SITENAME}}}} lahko zdaj uporabljate neprijavljeni ali pa se ponovno prijavite. Morda bodo nekatere strani še naprej prikazane, kot da ste prijavljeni. To lahko popravite z izpraznitvijo predpomnilnika. 745 2149 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Odjava uporabnika 746 2150 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Osirotele strani 747 2151 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default <strong>NAPAKA: Predloženo besedilo je dolgo $1 {{plural:$1|kilobajt|kilobajta|kilobajte|kilobajtov|kilobajtov}}, s čimer presega največjo dovoljeno dolžino $2 {{plural:$2|kilobajta|kilobajtov|kilobajtov|kilobajtov|kilobajtov}}. Zato ga žal ni mogoče shraniti.</strong> 748 777 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Dolge strani 749 2152 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default <div id="longpagewarning" style="border-width:1px;border-style:solid;border-color:#aaaaaa;padding:3px">Stran je dolga $1 {{plural:$1|kilobajt|kilobajta|kilobajte|kilobajtov|kilobajtov}}. To je morda več, kot bi želeli, zato premislite o razdelitvi na podstrani oziroma arhiviranju.</div> 750 2153 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Napaka pri pošiljanju pošte: $1 751 2154 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Pošlji mi novo geslo 752 2155 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Manjka naslov pošiljatelja 753 2156 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Za pošiljanje pošte se [[Special:Userlogin|prijavite]] in v [[Special:Preferences|nastavitvah]] vpišite veljaven '''overjen''' e-poštni naslov. 754 783 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Glavna stran 755 2818 2006-10-25T20:10:56Z MediaWiki default 17 Za uporabo in pomoč pri nastavitvi, prosimo, preglejte [http://meta.wikimedia.org/wiki/MediaWiki_i18n dokumentacijo za prilagajanje vmesnika] in [http://meta.wikimedia.org/wiki/MediaWiki_User%27s_Guide Uporabniški priročnik]. 756 2158 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Wikiprogramje ste uspešno naložili! 757 2159 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Povišanje uporabnikov v administratorje 758 2160 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default <b>Uporabnika »$1« ni mogoče povišati v administratorja. (Ste uporabniško ime pravilno vnesli?)</b> 759 2161 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Ime uporabnika: 760 2162 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default <b>Uporabnik »$1« je odslej administrator</b> 761 2163 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Povišanje uporabnika v administratorja 762 2164 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Obrazec uporabljajo birokrati za povišanje navadnih uporabnikov v administratorje. Da izbranega uporabnika povišate, vpišite njegovo ime v okence in pritisnite gumb. 763 2165 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Povišaj uporabnika v administratorja 764 2166 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default mar. 765 794 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default marec 766 2168 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Označite kot nadzorovano 767 796 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default [$1] 768 2169 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Označite članek kot nadzorovan 769 2170 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Označeno kot nadzorovano 770 2171 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Ni mogoče označiti kot pregledano 771 2172 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Določite redakcijo, ki jo želite označiti kot pregledano. 772 2173 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Izbrano različico ste označili kot nadzorovano. 773 2174 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Poizvedba »$1« se ujema z $2 {{plural:$2|naslovom|naslovoma|naslovi|naslovi|naslovi}} člankov in z besedilom $3 {{plural:$3|članka|člankov|člankov|člankov|člankov}}. 774 2175 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Prikaz matematičnega besedila 775 2176 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Izhodne mape za matematiko ne morem ustvariti ali pisati vanjo. 776 2177 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Začasne mape za matematiko ne morem ustvariti ali pisati vanjo. 777 2178 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Ni mi uspelo razčleniti 778 2179 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Pretvarjanje v PNG ni uspelo; preverite, ali so latex, dvips, gs, in convert pravilno nameščeni. 779 808 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default slovarska napaka 780 2180 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Manjka izvedbena datoteka 'texvc'; za njeno namestitev si poglejte math/README. 781 2181 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Tu vnesite enačbo 782 811 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default skladenjska napaka 783 2182 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Matematična enačba (TeX/LaTeX) 784 813 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default neznana napaka 785 814 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default neznana funkcija 786 815 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default maj 787 816 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default maj 788 2184 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Zgled.ogg 789 2185 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Povezava na predstavnostno datoteko 790 2186 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default '''Opozorilo''': Tovrstni tip datotek lahko vsebuje kodo, ki bi mogla ogroziti vaš sistem. <hr /> 791 2188 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Metapodatki 792 2189 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Skrči seznam 793 2190 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Razširi seznam 794 823 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default EXIF metadata fields listed in this message will be included on image page display when the metadata table is collapsed. Others will be hidden by default. * make * model * datetimeoriginal * exposuretime * fnumber * focallength 795 2191 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Datoteka vsebuje še druge podatke, ki jih je verjetno dodal za njeno ustvaritev oziroma digitalizacijo uporabljeni fotografski aparat ali optični bralnik. Če je bila datoteka pozneje spremenjena, podatki sprememb morda ne izražajo popolnoma. 796 2192 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Metapodatki (za razlago glej [[Project:Metapodatki]]): 797 2193 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Iskanje po MIME-tipu 798 2194 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default MIME-tip: 799 2195 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Imena datotek morajo vsebovati vsaj tri črke. 800 2196 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Manjše urejanje 801 2197 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default m 802 2198 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Zbirka podatkov bi besedilo strani »$1« morala najti, vendar ji žal ni uspelo. Morda stran s tem imenom še ni bila ustvarjena. Če je tako, jo lahko ustvarite z izbiro povezave »Uredite stran«. Kadar gre za nedavno spremenjeno stran, jo poskusite minuto ali dve pozneje ponovno poiskati. Morda pa ste sledili zastareli povezavi na primerjavo ali zgodovino izbrisane strani. Kadar to ni tako, ste morda odkrili hrošč v programju. Prosimo, obvestite katerega izmed [[Project:Administratorji|administratorjev]] in pri tem navedite spletni naslov. 803 2199 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Prosimo, vpišite v spodnje polje komentar. 804 2200 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default <b>Manjkajoča slika</b><br /><i>$1</i> 805 2201 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default '''Opozorilo:''' Niste napisali povzetka urejanja. Ob ponovnem kliku gumba ''Shrani'' se bo vaše urejanje shranilo brez njega. 806 835 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default ponedeljek 807 2203 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Več ... 808 2204 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Članki z največ kategorijami 809 2205 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Najbolj uporabljane datoteke 810 2206 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Strani, na katere se največ povezuje 811 2207 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Kategorije z največ elementi 812 2208 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Največkrat urejane strani 813 2209 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Prestavi 814 2210 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Prestavi stran 815 844 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default prestavljeno na 816 2211 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Dnevnik prestavljanja strani 817 2212 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Prikazujem seznam [[Pomoč:Prestavljanje strani|prestavljenih strani]]. Vedite, da polje »Uporabnik« razlikuje med malimi in velikimi črkami. 818 2213 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Niste prijavljeni 819 2214 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Za prestavljanje strani morate biti registrirani in [[Special:Userlogin|prijavljeni]]. 820 2215 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Prestavitev strani 821 2216 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Prestavi stran 822 2217 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Če obstaja, bo samodejno prestavljena tudi pripadajoča pogovorna stran, '''razen kadar''' *stran prestavljate prek imenskih prostorov, *pod novim imenom že obstaja neprazna pogovorna stran ali *ste odkljukali spodnji okvirček. Če je tako, boste morali pogovorno stran, če želite, prestaviti ali povezati ročno. Če tega ne morete storiti, predlagajte prestavitev na strani [[Project:Želene prestavitve]], vsekakor pa tega '''''ne''''' počnite s preprostim izrezanjem in prilepljenjem vsebine, saj bi tako pokvarili zgodovino urejanja strani. 823 2218 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Z naslednjim obrazcem lahko stran preimenujete in hkrati prestavite tudi vso njeno zgodovino. Dosedanja stran se bo spremenila v preusmeritev na prihodnje mesto. '''Povezave na dosedanji naslov strani se ne bodo spremenile, zato vas prosimo, da po prestavitvi strani z uporabo pripomočka »Kaj se povezuje sem« popravite vse dvojne preusmeritve, ki bodo morda nastale.''' Odgovorni ste, da bodo povezave še naprej kazale na prava mesta. Kjer stran z izbranim novim imenom že obstaja, dejanje '''ne''' bo izvedeno, razen če je sedanja stran prazna ali preusmeritvena in brez zgodovine urejanj. To pomeni, da lahko, če se zmotite, strani vrnete prvotno ime, ne morete pa prepisati že obstoječe strani. <b>OPOZORILO!</b> Prestavitev strani je lahko za priljubljeno stran velika in nepričakovana sprememba, zato pred izbiro ukaza dobro premislite. 824 2219 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Razlog 825 2220 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Če je mogoče, prestavi tudi pogovorno stran. 826 2221 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Prestavi stran 827 2222 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Kadar je mogoče, uporabi HTML, sicer pa PNG 828 2223 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default če je le mogoče, uporabi MathML (preizkusno) 829 2224 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Priporočeno za sodobne brskalnike 830 859 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Vedno prikaži PNG 831 2225 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Kadar je dovolj preprosto, uporabi HTML, sicer pa PNG 832 2226 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Pusti v TeX-ovi obliki (za besedilne brskalnike) 833 2227 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Prispevki 834 863 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Moja stran 835 2228 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Pogovor 836 2229 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Imenski prostor: 837 2230 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default vse 838 2231 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Navigacija 839 2232 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default $1 {{plural:$1|zlog|zloga|zlogi|zlogov|zlogov}} 840 2233 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default $1 {{PLURAL:$1|category|kategorij}} 841 870 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default (Nov) 842 2234 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Sledili ste povezavi na stran, ki še ne obstaja. Da bi stran ustvarili, vnesite v spodnji obrazec besedilo (za več informacij glej [[Help:Vsebina|pomoč]]). Če ste sem prišli po pomoti, v svojem brskalniku kliknite gumb ''Nazaj''. 843 872 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default {{int:newarticletext}} 844 2235 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default novinci 845 2236 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Galerija novih datotek 846 2237 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default zadnja sprememba 847 2238 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default novo sporočilo 848 877 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Nova stran 849 878 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default N 850 879 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Nove strani 851 2240 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Novo geslo: 852 881 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default ,_ 853 2241 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Na naslov 854 2242 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default (odpre se novo okno) 855 884 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default nasl 856 2243 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Novejše urejanje → 857 2244 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default {{plural:$1|naslednja|naslednji|naslednjih|naslednjih|naslednjih}} $1 858 2245 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Naslednja stran ($1) 859 2246 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Novejša redakcija → 860 2247 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default $1 {{plural:$1|povezava|povezavi|povezave|povezav|povezav}} 861 2248 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default $1 {{plural:$1|element|elementa|elementi|elementov|elementov}} 862 2249 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Na tej strani ni trenutno nobenega besedila. Naslov strani lahko poskusite [[{{ns:special}}:Search/{{PAGENAME}}|poiskati]] na drugih straneh ali pa [{{fullurl:{{FULLPAGENAME}}|action=edit}} stran uredite]. 863 892 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default {{int:noarticletext}} 864 2250 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default S PB na $1 se ne morem povezati. 865 2251 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Ne najdem nobene merilom ustrezajoče spremembe. 866 2252 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default {{SITENAME}} za prijavljanje uporabnikov uporablja piškotke. Ker jih imate onemogočene, vas prosimo, da jih omogočite in se ponovno prijavite. 867 2253 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Uporabniški račun je ustvarjen, vendar niste prijavljeni. {{SITENAME}} za prijavo uporabnikov uporablja piškotke, ki pa so pri vas onemogočeni. Prosimo, omogočite jih, nato pa se s svojim uporabniškim imenom in geslom ponovno poskusite prijaviti. 868 2254 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Članka s tem naslovom - '''{{PAGENAME}}''' - še nimamo, lahko pa ga [[Special:Search/{{PAGENAME}}|poskusite poiskati]] ali pa se [[Special:Userlogin|prijavite]] in ga ustvarite. Kot neregistriran uporabnik lahko vsebino, ki ste jo želeli objaviti, dodate na stran [[Project:Članki za objavo]]. Za več podatkov {{GRAMMAR:orodnik|{{SITENAME}} si, prosimo, preberite [[Project:Uvod|uvod]]. 869 2255 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Članka nisem našel 870 2256 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Metapodatki Creative Commons RDF so za ta strežnik onemogočeni. 871 2257 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Ni dostopnih podatkov o zaslugah za stran. 872 2258 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Zbirke podatkov '$1' ne morem izbrati 873 2259 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Metapodatki Dublin Core RDF so na tem strežniku onemogočeni. 874 2260 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Elektronska pošta uporabnika »$1« ni zapisana. 875 2261 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default <strong>E-poštnega naslova niste vnesli</strong>, zato naslednje možnosti ne bodo delovale. 876 2262 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Uporabnik ni navedel veljavnega e-poštnega naslova ali pa elektronske pošte ne želi prejemati. 877 2263 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Ni e-poštnega naslova. 878 2264 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default '''Stran z naslovom ''$1'' ne obstaja.''' Lahko [[:$1|jo ustvarite]]. 879 2265 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Stran nima zgodovine urejanja. 880 2266 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Datoteka s tem imenom ne obstaja; lahko jo $1. 881 2267 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default naložite 882 2268 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Nič ni videti/datoteke ni. 883 2269 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Nobeno (opomba: datoteka bo morda izbrisana) 884 2270 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Sem ne kaže nobena stran. 885 2271 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Z datoteko se ne povezuje nobena stran. 886 2272 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Še nimate uporabniškega računa? $1! 887 2273 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Registrirajte se 888 2274 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Niste vnesli veljavnega uporabniškega imena. 889 2275 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default '''Opomba''': neuspešna poizvedovanja so pogosta ob iskanju vsakdanjih besed, na primer ''imeti'' in ''iz'', ki jih ni na seznamu. Ker gre za zelo pogoste besede, boste skoraj zagotovo iskali uspešneje z zožitvijo tematskega področja. 890 2276 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default <strong>OPOMBA</strong>: Vaš brskalnik ne podpira Unicode, zato boste pri urejanju strani z nelatiničnimi znaki morda imeli težave. Za obhod te težave se bodo <strong>ne-ASCII-znaki v urejevalnem polju spodaj pojavili kot šestnajstiške kode</strong>. 891 2277 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Posebne strani, ki ste jo zahtevali, programje {{GRAMMAR:rodilnik|{{SITENAME}}}} ne prepozna ali pa nimate dostopa do nje. Seznam vseh prepoznanih posebnih strani je na razpolago na strani [[Special:Specialpages]]. 892 2278 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Tako dejanje ne obstaja 893 2279 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Dejanja, ki ga je označil spletni naslov, wiki ne prepozna. 894 2280 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Posebna stran, ki ste jo zahtevali, ne obstaja 895 2281 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Uporabnik z imenom »$1« ne obstaja. Preverite črkovanje ali pa si z uporabo prikazanega obrazca ustvarite nov uporabniški račun. 896 2282 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Uporabnik z imenom »$1« ne obstaja. Preverite črkovanje. 897 2283 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default V obliki, ki jo lahko bere vaš odjemalec, wikistrežnik podatkov ne more ponuditi. 898 927 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Ni članek 899 2284 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Niste navedli ciljne strani ali uporabnika za izvedbo ukaza. 900 2285 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Ni cilja 901 930 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default <strong>Opomba:</strong> 902 2286 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Iskanih besed ne vsebuje nobeno besedilo članka 903 2287 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Iskanih besed ne vsebuje noben naslov članka 904 2288 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Niste prijavljeni 905 2289 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Prosimo, vpišite uporabniško ime. 906 2290 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default nov. 907 936 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default november 908 2292 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Vaš spisek nadzorov je prazen. 909 2293 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Tu vnesite neoblikovano besedilo 910 2294 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Prezri wikioblikovanje 911 2295 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default $1 {{plural:$1|redakcija|redakciji|redakcije|redakcij|redakcij}} 912 2296 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Kategorija 913 2297 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Pomoč 914 2298 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Datoteka 915 2299 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Članek 916 2300 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Predstavnostna stran 917 2301 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Sporočilo 918 2302 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Projektna stran 919 2303 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Posebno 920 2304 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Predloga 921 2305 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Uporabniška stran 922 2306 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Število avtorjev: $1 923 952 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default [$1] 924 2307 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default [temo {{plural:$1|spremlja|spremljata|spremljajo|spremlja|spremlja}} $1 {{plural:$1|uporabnik|uporabnika|uporabniki|uporabnikov|uporabnikov}}] 925 2308 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Število urejanj (članek): $1 926 2309 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Število avtorjev (pogovorna stran): $1 927 2310 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Število urejanj (pogovorna stran): $1 928 2311 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Število oseb, ki spremljajo stran: $1 929 2312 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default $1-krat pregledano 930 2313 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default okt. 931 960 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default oktober 932 961 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default V redu 933 2316 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Staro geslo: 934 963 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Revision as of $1; $5<br />$3 | $2 | $4 935 964 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default izvi 936 2317 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default <!--Temelji na delu $1. Ne deluje pravilno-->Prispevki uporabnika. 937 2318 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default V drugih jezikih 938 2319 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default drugi 939 2320 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Uspešno prestavljeno 940 2321 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Stran »[[$1]]« ste prestavili na naslov »[[$2]]«. 941 970 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default $1 - {{SITENAME}} 942 2322 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Nekdo (verjetno vi, z IP-naslova $1) je zahteval, da vam pošljemo novo prijavno geslo za {{GRAMMAR:tožilnik|{{SITENAME}}}} ($4). Geslo uporabnika ''$2'' je odslej ''$3''. Z njim se lahko prijavite in ga spremenite. Če je geslo zahteval nekdo drug ali ste se spomnili starega in ga ne želite več spremeniti, lahko sporočilo prezrete in se še naprej prijavljate s starim. 943 2323 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Geselski opomnik iz {{GRAMMAR:rodilnik|{{SITENAME}}}} 944 2324 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Na naslov elektronske pošte, vpisane za "$1", smo poslali novo geslo. Ko ga boste prejeli, se lahko ponovno prijavite. 945 2325 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Vaše geslo je prekratko. Imeti mora najmanj $1 {{plural:$1|znak|znaka|znake|znakov|znakov}}. 946 2326 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Navedeni podatki morda niso popolnoma posodobljeni. 947 2327 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Prikazani podatki so shranjeni v predpomnilniku. Čas zadnje osvežitve: $1. 948 2328 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Naveden je shranjeni prepis $1: 949 2329 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Naveden je shranjeni prepis $1: 950 2330 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Trajna povezava 951 2331 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Osebna orodja 952 981 2006-07-01T19:08:32Z MediaWiki default Priljubljene strani 953 2332 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Portal občestva 954 2333 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Project:Portal občestva 955 2334 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Objavite pripombo 956 985 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Iskanje 957 986 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Iskanje v imenskem prostoru :<br /> $1<br /> $2 Seznam se preusmerja Iskanje za $3 $9 958 987 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Nastavitve 959 2335 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Iskanje po začetnih črkah 960 2336 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default <nowiki>*</nowiki>E-pošta (neobvezno): Vpisan e-poštni naslov omogoča drugim, da vam lahko pošiljajo elektronsko pošto brez razkritja vaše istovetnosti. 961 2337 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Če ste tako izbrali, se naslov uporablja tudi za pošiljanje sporočil o spremembah. 962 2338 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default <!-- ¹ Pravo ime (neobvezno): če se odločite, da ga boste navedli, bo uporabljeno za priznavanje vašega dela. --> 963 2339 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Druge nastavitve 964 2340 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Podatki o uporabniku 965 2341 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Zadnje spremembe 966 2342 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Spisek nadzorov 967 2343 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Število dni za prikaz na spisku nadzorov: 968 2344 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Število urejanj za prikaz na razširjenem spisku nadzorov: 969 2345 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Niste prijavljeni 970 2346 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Za spreminjanje uporabniških nastavitev se [[Special:Userlogin|prijavite]]. 971 2347 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Nastavitve so ponastavljene. 972 2348 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Predogled 973 2349 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default V prikazanem predogledu je v zgornjem predelu urejanja navedeno besedilo, kakor se bo prikazalo, če ga boste shranili. 974 2350 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default <strong>Stran le predogledujete in še ni shranjena!</strong> 975 2351 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default ← Pojdi na prejšnje urejanje 976 2352 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default ← Starejša redakcija 977 2353 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default {{plural:$1|prejšnja|prejšnji|prejšnje|prejšnjih|prejšnjih}} $1 978 2354 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Tisk 979 2355 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Različica za tisk 980 2356 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Politika zasebnosti 981 2357 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default wikimedia:Politika_zasebnosti 982 2358 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Prikaži projektno stran 983 2359 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Zaščiti 984 2360 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Omogoči urejanje vsem uporabnikom 985 2361 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Blokiraj neregistrirane uporabnike 986 2362 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Blokiraj vse uporabnike (razen administratorjev) 987 2363 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Tu si lahko ogledate in spremenite raven zaščitenosti strani '''$1'''. 988 2364 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Deblokiraj dovoljenja za premikanje 989 2365 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default S svojim računom ne morete spreminjati ravni zaščitenosti strani. Trenutne nastavitve za stran »[[$1]]« so naslednje: 990 2366 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Razlog: 991 2367 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Zaščita strani "[[$1]]" 992 2368 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Prikazana stran vsebuje besedilo ali drug element uporabniškega vmesnika programja. Zaradi preprečevanja zlorabe je zaščitena. 993 1022 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Zaščitena stran 994 2369 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default <span style="color: red; background-color: white;" id="protectedpagewarning"><strong>OPOMBA:</strong> Stran je zaklenjena in jo lahko urejajo le sodelavci z vzdrževalnimi pravicami. Pri urejanju sledite [[Project:Smernice_zaščitenih_strani|smernicam zaščitenih strani]].</span> 995 2370 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default <strong style="font-size:130%">Stran je [[Project:Zaščitena stran|zaščitena]] pred urejanjem.</strong> * '''Če je stran [[Project:Pravila zaščite strani|popolnoma zaščitena]], jo lahko urejajo le [[Project:Administratorji|administratorji]]; če je [[Project:Delna zaščita|zaščitena delno]], jo lahko urejajo tudi uveljavljeni [[Project:Čemu se registrirati?|registrirani uporabniki]].''' * '''Odstranitev zaščite lahko zahtevate [[Project:Pod lipo|Pod lipo]]'''. <p style="border-top:1px solid #ccc;margin-top:1.5em;padding-top:.5em">Lahko si ogledate in prepišete izvorno besedilo strani:</p> 996 2371 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Dnevnik zaščit strani 997 2372 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Prikazan je seznam zaščit in odstranitev zaščit strani. Za več podatkov glejte [[Project:Zaščitena stran]] in [[Project:Pravila zaščite]]. Vedite, da polje »Uporabnik« razlikuje med malimi in velikimi črkami. 998 2373 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Zaščiti LE PRED PREMIKANJEM 999 2374 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default (Zaščita strani »$1«) 1000 2375 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Zaščiti stran 1001 2376 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Blokator posredniških strežnikov 1002 2377 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Ker uporabljate odprti posredniški strežnik, je urejanje z vašega IP-naslova preprečeno. Gre za resno varnostno težavo, o kateri obvestite svojega internetnega ponudnika. 1003 2378 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Storjeno. 1004 1033 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/query.fcgi?cmd=Retrieve&db=pubmed&dopt=Abstract&list_uids=$1 1005 2379 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Prebrskaj 1006 1035 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Uredi 1007 2380 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Poišči 1008 1037 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Moje možnosti 1009 2381 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Podatki o strani 1010 1039 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Možnosti strani 1011 2382 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Nastavitve hitre vrstice 1012 2383 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Posebne strani 1013 2384 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Naključni članek 1014 1043 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Special:Random 1015 2385 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Naključna preusmeritev 1016 2386 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Možnost administratorjev za blokiranje urejanja IP-razponom je onemogočena. 1017 2387 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Omejitev na kategorije (ločite jih z »|«) 1018 2388 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Katero koli 1019 2389 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Prikaži {{plural:$1|zadnjo|zadnji|zadnje|zadnjih|zadnjih}} $1 {{plural:$1|spremembo|spremembi|spremembe|sprememb|sprememb}} v {{plural:$2|zadnjem $2 dnevu|zadnjih $2 dneh|zadnjih $2 dneh|zadnjih $2 dneh|zadnjih $2 dneh}};<br />$3 1020 2390 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Prikaži spremembe od $1 naprej. 1021 2391 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default (na straneh, na katere se povezuje »$1«) 1022 2392 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Prikazujem {{plural:$1|zadnjo|zadnji|zadnje|zadnjih|zadnjih}} <strong>$1</strong> {{plural:$1|spremembo|spremembi|spremembe|sprememb|sprememb}} v {{plural:$2|zadnjem|zadnjih|zadnjih|zadnjih|zadnjih}} <strong>$2</strong> {{plural:$2|dnevu|dneh|dneh|dneh|dneh}}, kot v $3. 1023 2393 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Navedene so spremembe od <b>$2</b> dalje (prikazujem jih do <b>$1</b>). 1024 2394 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Spremljanje zadnjih sprememb je onemogočeno. 1025 2395 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Spremljanje zadnjih sprememb je začasno onemogočeno. 1026 2396 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default $1 brezimne uporabnike 1027 2397 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default $1 bote 1028 2398 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default $1 prijavljene uporabnike 1029 2399 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default $1 moja urejanja 1030 2400 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default $1 manjša urejanja 1031 2401 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default $1 pregledana urejanja 1032 2402 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Zbirka podatkov je zaklenjena 1033 2403 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Podatkovna zbirka se je samodejno zaklenila, dokler se podrejeni strežniki ne uskladijo z glavnim. 1034 2404 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Zbirka podatkov je za urejanja in druge spremembe začasno zaklenjena. To navadno pomeni, da nadgrajujejo programje strežnikov ali pa rutinsko vzdrževanje zbirke. Sistemski skrbnik, ki jo je zaklenil, je podal naslednjo razlago: ''"$1"'' 1035 2405 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default <strong>OPOZORILO: Zbirka podatkov je zaradi vzdrževanja začasno zaklenjena, kar pomeni, da sprememb ne morete shraniti. Prosimo, prenesite besedilo v urejevalnik in ga dodajte pozneje.</strong> 1036 2406 2006-08-31T19:17:10Z MediaWiki default Zadnje spremembe 1037 1066 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Special:Recentchanges 1038 2407 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default vse 1039 2408 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Število naslovov v zadnjih spremembah: 1040 2409 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Sorodne spremembe 1041 2410 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Na tej strani lahko spremljajte najnedavnejše spremembe wikija. 1042 2411 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Ponovno ustvari 1043 2412 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default (Preusmerjeno z $1) 1044 2413 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Preusmerjam na »[[$1]]« ... 1045 2414 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Preusmeritvena stran 1046 2415 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Zapomni si me (samodejna prijava) 1047 2416 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Odstrani označene strani s spiska nadzorov 1048 2417 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Odstranjena s spiska nadzorov 1049 2418 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Stran »<nowiki>$1</nowiki>« je odstranjena z vašega spiska nadzorov. 1050 2419 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Odstranjevanje označenih strani s spiska nadzorov ... 1051 2420 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Ponastavi 1052 2421 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default $1 {{plural:$1|izbrisana redakcija|izbrisani redakciji|izbrisane redakcije|izbrisanih redakcij|izbrisanih redakcij}} 1053 2422 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Omejene posebne strani 1054 2423 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Urejanje 1055 2424 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Prestavljanje 1056 2425 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Prikazanih zadetkov na stran: 1057 2426 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Vzpostavljeno iz »$1« 1058 2427 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Vrnitev na: $1. 1059 2428 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Ponovno vpišite geslo: 1060 2429 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Naloži drugo 1061 2430 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Vrnitev na obrazec za nalaganje. 1062 2431 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default (pripomba je bila odstranjena) 1063 2432 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default <div class="mw-warning plainlinks"> Prikazana redakcija je bila iz javnih arhivov odstranjena. Podrobnosti so morda na razpolago v [{{fullurl:Special:Log/delete|page=Rev-deleted-text-permission dnevniku brisanja}}]. </div> 1064 2433 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default <div class="mw-warning plainlinks"> Prikazana redakacija strani je bila iz javnih arhivov odstranjena. Ogledate si jo lahko, ker ste administrator spletišča. Podrobnosti so morda navedene v [{{fullurl:Special:Log/delete|page=Rev-deleted-text-view dnevniku brisanja}}]. </div> 1065 2434 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default (uporabniško ime je bilo odstranjeno) 1066 2435 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default pokaži/skrij 1067 2436 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Skrij povzetek urejanja 1068 2437 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Omejitve naj veljajo za vse uporabnike, z administratorji vred 1069 2438 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Skrij besedilo redakcije 1070 2439 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Skrij urejevalčevo uporabniško ime/IP-naslov 1071 2440 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Nastavitve z redakcijami povezanih omejitev: 1072 2441 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Dnevniški komentar: 1073 2442 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default sprememba vidnosti redakcij strani [[$1]] 1074 2443 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Izbrana redakcija strani [[:$1]]: 1075 2444 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Uporabi za izbrano redakcijo 1076 2445 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Izbrisane redakcije bodo v zgodovini strani še vedno navedene, vendar bo njihova vsebina za javnost nedostopna. Do skrite vsebine bodo še vedno lahko dostopali drugi administratorji in jo z uporabo istega vmesnika tudi obnovili, razen kjer bodo operaterji spletišča uveljavili dodatne omejitve. 1077 2446 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Obnova prejšnje redakcije 1078 2447 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default vrni 1079 2448 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default vrni 1080 2449 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default vrnitev sprememb uporabnika »[[Special:Contributions/$2|$2]]« ([[User talk:$2|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika »$1« 1081 2450 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Zgodovina strani 1082 2451 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Redakcija: $1 1083 2452 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Izbriši/obnovi redakcije 1084 2453 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Redakcije ne najdem 1085 2454 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Redakcije strani, ki ste jo poskušali pridobiti, ni mogoče najti. Prosimo, preverite spletni naslov, ki ste ga uporabili za dostop do strani. 1086 1115 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default http://www.ietf.org/rfc/rfc$1.txt 1087 2455 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Pravice: 1088 2456 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Dnevnik_uporabniških_pravic 1089 2457 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default - sprememba pravic uporabnika $1 iz $2 v $3 1090 2458 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Prikazan je dnevnik sprememb uporabniških pravic. 1091 2459 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default (nobeno) 1092 1121 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Vrni spremembe 1093 2460 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Vrni 1094 2461 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Vrnitev ni uspela. 1095 1124 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default vrni 1096 2462 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Razsežnosti urejevalnega polja: vrstic: 1097 1126 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default sobota 1098 1127 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Shrani stran 1099 2464 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Spremembe ste uspešno shranili! 1100 1129 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Shrani datoteko 1101 2465 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Shrani 1102 2466 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Shrani spremembe 1103 2467 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default [prevključevanje med wikiji je onemogočeno] 1104 2468 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default [pridobivanje predloge za $1 žal ni uspelo] 1105 2469 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default [Spletni naslov je žal predolg; se opravičujemo] 1106 2470 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Iskanje 1107 2472 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Poišči članke, ki vsebujejo ''$1''. 1108 2473 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default <p>Zaradi hitrejšega delovanja {{GRAMMAR:rodilnik|{{SITENAME}}}} je iskanje po vsej zbirki podatkov začasno onemogočeno. Uporabite lahko Googlov ali Yahoojev iskalnik, vendar so njihovi podatki morda že zastareli.</p> 1109 2474 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Preišči vse besedilo 1110 2475 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Poišči članke, ki se imenujejo ''$1''. 1111 1140 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Za povpraševanje "$1" 1112 2476 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Izid iskanja 1113 2477 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Nastavitve poizvedovanja 1114 2478 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Za več sporočil o iskanju v {{GRAMMAR:dajalnik|{{SITENAME}}}} glej [[Project:Iskanje|Iščem v {{GRAMMAR:dajalnik|{{SITENAME}}}}]]. 1115 1144 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default → 1116 2481 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Za primerjavo izberite novejšo redakcijo. 1117 2482 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Za primerjavo izberite starejšo redakcijo. 1118 2483 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default '''Naslova vira in cilja sta enaka; stran ni mogoče prestaviti samo vase.''' Prosimo, preverite, ali niste naslova cilja namesto v polje »Na naslov« vpisali v polje »Razlog«. 1119 2484 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default <span id="semiprotectedpagewarning">'''Opomba:''' Stran je [[Project:Delna zaščita|zaščitena]] in jo lahko urejajo le uveljavljeni uporabniki.</span> 1120 2485 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default sep. 1121 1150 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default september 1122 2487 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Strežniški čas: 1123 2488 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default <strong>Zaradi izgube podatkov o seji nam vašega urejanja žal ni uspelo obdelati. Prosimo, poskusite znova. Če bo spet prišlo do napake, se odjavite in ponovno prijavite. Za nevšečnosti se opravičujemo.</strong> 1124 2489 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default <strong>Zaradi izgube podatkov o seji nam vašega urejanja žal ni uspelo obdelati.</strong> ''Ker ima ta wiki vklopljen surovi HTML, je predogled zaradi preprečevanja napadov z JavaScriptom skrit.'' <strong>Če gre za dobronameren poskus urejanja, vas prosimo, da poskusite znova. Če bo spet prišlo do napake, se odjavite in ponovno prijavite. Za nevšečnosti se opravičujemo.</strong> 1125 2490 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Vaša prijava ni uspela; da bi preprečili ugrabitev seje, je bilo dejanje preklicano. Prosimo, izberite »Nazaj« in ponovno naložite stran, s katere prihajate, nato poskusite znova. 1126 2491 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default <strong>Pravic uporabnika »$1« ni mogoče spremeniti. Ste ime pravilno vnesli?</strong> 1127 2492 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Uredi uporabnikove pravice 1128 2493 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Nastavi za birokrata 1129 1158 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Set steward flag 1130 1159 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default - 1131 2494 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Datoteka se s tega mesta lahko uporabi tudi v drugih projektih. 1132 2495 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Nadaljnje informacije najdete na strani $1. 1133 2496 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Opisna stran datoteke 1134 1163 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Kratke strani 1135 1164 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default prikaži 1136 2497 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Prikaži različico višje ločljivosti ($1 × $2, $3 kB) 1137 2498 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Prikaži spremembe 1138 2499 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default ($1 bote) 1139 2500 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Prikazujem <strong>$1</strong> {{plural:$1|zadetek|zadetka|zadetke|zadetkov|zadetkov}}, začenši s št. <strong>$2</strong>. 1140 2501 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Prikazujem '''$3''' {{plural:$1|zadetek|zadetka|zadetke|zadetkov|zadetkov}}, začenši s št. '''$2'''. 1141 2502 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Prikaži {{plural:$1|zadnjo|zadnji|zadnje|zadnjih|zadnjih}} $1 $2 {{plural:$1|razvrščeno|razvrščeni|razvrščene|razvrščenih|razvrščenih}} {{plural:$1|datoteko|datoteki|datoteke|datotek|datotek}}. 1142 2503 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Predogled v živo 1143 2504 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Prikaži predogled 1144 1173 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default prikaži 1145 3186 2006-12-13T20:55:29Z Wailer 18 * navigation ** mainpage|mainpage ** portal-url|portal ** currentevents-url|currentevents ** recentchanges-url|recentchanges ** randompage-url|randompage ** helppage|help ** sitesupport-url|sitesupport ** Wikivir:Pod lipo|Pod lipo 1146 2505 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Vaš podpis z datumom 1147 1176 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default {{int:loginend}} 1148 1177 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default - 1149 2506 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Statistika {{GRAMMAR:rodilnik|{{SITENAME}}}} 1150 2507 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default V podatkovni zbirki je skupno '''$1''' strani. Med te so vštete tudi ''pogovorne'' strani, strani o {{GRAMMAR:mestnik|{{SITENAME}}}}, najmanjše ''škrbinske'' strani, preusmeritve in še druge, ki niso članki. Če izključimo te zadnje, obstaja '''$2''' strani; ki so po vsej verjetnosti prave strani z vsebino. Naloženih je '''$8''' {{plural:{{NUMBEROFFILES}}|datoteka|datoteki|datoteke|datotek|datotek}}. Od postavitve wikija je bilo opravljenih '''$3''' pregledov in '''$4''' urejanj strani. To da skupaj povprečno '''$5''' urejanj na stran in '''$6''' pogledov na urejanje. Dolžina [http://meta.wikimedia.org/wiki/Help:Job_queue čakalne vrste delovnih nalog]: '''$7'''. 1151 1180 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default 1152 2508 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Denarni prispevki 1153 2509 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Project:Zbiranje prispevkov 1154 1183 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default {{SITENAME}} 1155 2510 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Uporabnik $1 1156 2511 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Uporabnik(i) $1 1157 1186 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Koža 1158 2512 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default (Predogled) 1159 1188 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default SORBS DNSBL 1160 2513 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Vaš IP-naslov je v [http://www.sorbs.net SORBS] DNSBL naveden kot odprti posredniški strežnik. Računa zato žal ne morete ustvariti. 1161 2514 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Vaš IP-naslov je v [http://www.sorbs.net SORBS] DNSBL uvrščen med odprte posredniške strežnike. 1162 2515 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Ime izvorne datoteke 1163 2516 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Prispevki novincev 1164 2517 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default {{plural:$1|novejših|novejša|novejše|novejših|novejših}} $1 1165 2518 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Najnovejši 1166 2519 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default {{plural:$1|starejših|starejša|starejše|starejših|starejših}} $1 1167 2520 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Najstarejši 1168 2521 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Prikaži datoteke, naložene od $1 naprej 1169 2522 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Vse redakcije so vsebovale povezave na $1, izpraznjujem 1170 2523 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Vračanje na zadnjo redakcijo brez povezav na $1 1171 2524 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default MediaWiki čiščenje navlake 1172 2525 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Naslednje besedilo je sprožilo naš filter neželenih sporočil: $1 1173 2526 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Stran, ki ste jo želeli shraniti, je zaščita pred spamom blokirala, saj je vsebovala povezavo na zunanjo stran, navedeno na [[m:spam blacklist|črni listi spama]]. Če povezave (glejte spodaj) niste dodali vi, je verjetno obstajala že v prejšnji redakciji ali pa jo je dodalo vohunsko programje (''spyware'') na vašem računalniku. Da boste stran lahko shranili, boste morali odstraniti vse na črni listi navedene spletne naslove. Če mislite, da zaščita preprečuje urejanje neustrezno, vas prosimo, da na [[m:talk:spam blacklist|pogovorni strani črne liste]] predlagate njen popravek. Sledi odlomek strani, ki je sprožila zaščito. 1174 2527 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Zaščita pred neželenimi sporočili 1175 2528 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Naslov: 1176 2529 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Uporabnik: 1177 2530 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Posebna stran 1178 1207 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Posebne strani 1179 1208 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Posebne strani za vse uporabnike 1180 2531 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default (SQL-poizvedovanje je skrito) 1181 1210 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Statistika 1182 2533 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Shranjena različica 1183 2534 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Prag za prikaz škrbin: 1184 2535 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Podkategorije 1185 2536 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Kategorija {{plural:$1|ima|ima|ima|ima|nima}} $1 {{plural:$1|podkategorijo|podkategoriji|podkategorije|podkategorij|podkategorij}}. 1186 2537 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Tema/naslov 1187 1216 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Poglej temo 1188 2538 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Datoteko ste uspešno naložili 1189 2927 2006-11-22T06:20:51Z Wailer 18 <table style="margin:0 auto;" id=toc width=100%> <tr> <td align="left" bgcolor=lightblue><font color=darkblue> <a href="javascript:insertTags('Č','','');" style="text-decoration: none" title=" Č ">Č</a> <a href="javascript:insertTags('č','','');" style="text-decoration: none" title=" č ">č</a> <a href="javascript:insertTags('Š','','');" style="text-decoration: none" title=" Š ">Š</a> <a href="javascript:insertTags('š','','');" style="text-decoration: none" title=" š ">š</a> <a href="javascript:insertTags('Ž','','');" style="text-decoration: none" title=" Ž ">Ž</a> <a href="javascript:insertTags('ž','','');" style="text-decoration: none" title=" ž ">ž</a> <a href="javascript:insertTags('{{','}}','s-:-)');" style="text-decoration: none" title=" Nasmejan ">:-)</a> <a href="javascript:insertTags('{{','}}','s-;-)');" style="text-decoration: none" title=" Navihan ">;-)</a> <a href="javascript:insertTags('{{','}}','s-:-(');" style="text-decoration: none" title=" Žalosten ">:-(</a> <a href="javascript:insertTags('{{','}}','s-O:-)');" style="text-decoration: none" title=" Nedolžen ">O:-)</a> <a href="javascript:insertTags('{{','}}','s-8-)');" style="text-decoration: none" title=" Cool like Stevie Wonder "> 8-)</a> <a href="javascript:insertTags('#REDIRECT [[',']]','_');" style="text-decoration: none" title=" Preusmeritev ">#REDIRECT [[■]]</a> <a href="javascript:insertTags('{{','}}','_');" style="text-decoration: none" title=" {{Predloga}} ">{{■}}</a> <a href="javascript:insertTags('[[',']]','_');" style="text-decoration: none" title=" [[Notranja povezava]] ">[[■]]</a> <a href="javascript:insertTags('[',']','_');" style="text-decoration: none" title=" [Zunanja povezava] ">[■]</a> <a href="javascript:insertTags('<','>','_');" style="text-decoration: none" title=" < oklepaj > "><■></a> <a href="javascript:insertTags('(',')','_');" style="text-decoration: none" title=" ( oklepaj ) ">(■)</a> <a href="javascript:insertTags('|---','','');" style="text-decoration: none" title=" |--- ">|---</a> <a href="javascript:insertTags('{{','}}','bioslika|islike= |opis=\'\' \'\'|napis=\'\'\ \'\'');" style="text-decoration: none" title=" Bioslika "><small>Bioslika</small></a> <a href="javascript:insertTags('--\176\176\176\176','','');" style="text-decoration: none" title=" Podpis "><small>Podpis</small></a> <a href="javascript:insertTags('{{','}}','information|Opis= |Vir= |Datum= |Avtor= |Dovoljenje= |druge_različice= ');" style="text-decoration: none" title=" Opis, vir, licenca "><small>OVL</small></a> <a href="javascript:insertTags('→','','');" style="text-decoration: none" title=" → ">→</a> <a href="javascript:insertTags('== Glej tudi ==','','');" style="text-decoration: none" title=" Glej tudi ">GT</a> <a href="javascript:insertTags('== Zunanje povezave ==','','');" style="text-decoration: none" title=" Zunanje povezave ">ZP</a> <a href="javascript:insertTags('pr. n. št.','','');" style="text-decoration: none" title=" Pred našim štetjem ">PNŠ</a> <nowiki><a href="javascript:insertTags('[[{{ns:category}}:',']]','_');" style="text-decoration: none" title=" Kategorija ">ktgr</a></nowiki> <br /> <a href="javascript:insertTags('*','','');" style="text-decoration: none" title=" * ">*</a> <a href="javascript:insertTags('†','','');" style="text-decoration: none" title=" † ">†</a> <a href="javascript:insertTags('#','','');" style="text-decoration: none" title=" # ">#</a> <a href="javascript:insertTags('@','','');" style="text-decoration: none" title=" @ ">@</a> <a href="javascript:insertTags('®','','');" style="text-decoration: none" title=" ® ">®</a> <a href="javascript:insertTags('™','','');" style="text-decoration: none" title=" ™ ">™</a> <a href="javascript:insertTags('[','','');" style="text-decoration: none" title=" [ ">[</a> <a href="javascript:insertTags('\','','');" style="text-decoration: none" title=" \ ">\</a> <a href="javascript:insertTags(']','','');" style="text-decoration: none" title=" ] ">]</a> <a href="javascript:insertTags('^','','');" style="text-decoration: none" title=" ^ ">^</a> <a href="javascript:insertTags('_','','');" style="text-decoration: none" title=" _ ">_</a> <a href="javascript:insertTags('`','','');" style="text-decoration: none" title=" ` ">`</a> <a href="javascript:insertTags('{','','');" style="text-decoration: none" title=" { ">{</a> <a href="javascript:insertTags('|','','');" style="text-decoration: none" title=" | ">|</a> <a href="javascript:insertTags('}','','');" style="text-decoration: none" title=" } ">}</a> <a href="javascript:insertTags('<','','');" style="text-decoration: none" title=" < "><</a> <a href="javascript:insertTags('>','','');" style="text-decoration: none" title=" > ">></a> <a href="javascript:insertTags('~','','');" style="text-decoration: none" title=" ~ ">~</a> <a href="javascript:insertTags('»','','');" style="text-decoration: none" title=" » ">»</a> <a href="javascript:insertTags('«','','');" style="text-decoration: none" title=" « ">«</a> <a href="javascript:insertTags('\»','\«','_');" style="text-decoration: none" title=" Besedilo v narekovajih ">»■«</a> <a href="javascript:insertTags('·','','');" style="text-decoration: none" title=" • ">•</a> <a href="javascript:insertTags('–','','');" style="text-decoration: none" title=" – ">–</a> <a href="javascript:insertTags('–','','');" style="text-decoration: none" title=" – ">–</a> <a href="javascript:insertTags('—','','');" style="text-decoration: none" title=" — ">— </a> <a href="javascript:insertTags('¿','','');" style="text-decoration: none" title=" ¿ ">¿</a> <a href="javascript:insertTags('¡','','');" style="text-decoration: none" title=" ¡ ">¡</a> <a href="javascript:insertTags('§','','');" style="text-decoration: none" title=" § ">§</a> <a href="javascript:insertTags('±','','');" style="text-decoration: none" title=" ± ">±</a> <a href="javascript:insertTags('×','','');" style="text-decoration: none" title=" × ">×</a> <a href="javascript:insertTags('∆','','');" style="text-decoration: none" title=" ∆ ">∆</a> <a href="javascript:insertTags('‰','','');" style="text-decoration: none" title=" ‰ ">‰</a> <a href="javascript:insertTags('º','','');" style="text-decoration: none" title=" º ">º</a> <a href="javascript:insertTags('¹','','');" style="text-decoration: none" title=" ¹ ">¹</a> <a href="javascript:insertTags('²','','');" style="text-decoration: none" title=" ² ">²</a> <a href="javascript:insertTags('³','','');" style="text-decoration: none" title=" ³ ">³</a> <a href="javascript:insertTags('¼','','');" style="text-decoration: none" title=" ¼ ">¼</a> <a href="javascript:insertTags('½','','');" style="text-decoration: none" title=" ½ ">½</a> <a href="javascript:insertTags('¾','','');" style="text-decoration: none" title=" ¾ ">¾</a> <a href="javascript:insertTags('⅓','','');" style="text-decoration: none" title=" ⅓ ">⅓</a> <a href="javascript:insertTags('⅔','','');" style="text-decoration: none" title=" ⅔ ">⅔</a> <a href="javascript:insertTags('⅛','','');" style="text-decoration: none" title=" ⅛ ">⅛</a> <a href="javascript:insertTags('À','','');" style="text-decoration: none" title=" À ">À</a> <a href="javascript:insertTags('à','','');" style="text-decoration: none" title=" à ">à</a> <a href="javascript:insertTags('Á','','');" style="text-decoration: none" title=" Á ">Á</a> <a href="javascript:insertTags('á','','');" style="text-decoration: none" title=" á ">á</a> <a href="javascript:insertTags('Â','','');" style="text-decoration: none" title="  ">Â</a> <a href="javascript:insertTags('â','','');" style="text-decoration: none" title=" â ">â</a> <a href="javascript:insertTags('Ã','','');" style="text-decoration: none" title=" à ">Ã</a> <a href="javascript:insertTags('ã','','');" style="text-decoration: none" title=" ã ">ã</a> <a href="javascript:insertTags('Ä','','');" style="text-decoration: none" title=" Ä ">Ä</a> <a href="javascript:insertTags('ä','','');" style="text-decoration: none" title=" ä ">ä</a> <a href="javascript:insertTags('Å','','');" style="text-decoration: none" title=" Å ">Å</a> <a href="javascript:insertTags('å','','');" style="text-decoration: none" title=" å ">å</a> <a href="javascript:insertTags('Ą','','');" style="text-decoration: none" title=" Ą ">Ą</a> <a href="javascript:insertTags('ą','','');" style="text-decoration: none" title=" ą ">ą</a> <a href="javascript:insertTags('Æ','','');" style="text-decoration: none" title=" Æ ">Æ</a> <a href="javascript:insertTags('æ','','');" style="text-decoration: none" title=" æ ">æ</a> <a href="javascript:insertTags('Œ','','');" style="text-decoration: none" title=" Œ ">Œ</a> <a href="javascript:insertTags('œ','','');" style="text-decoration: none" title=" œ ">œ</a> <br /> <a href="javascript:insertTags('Ç','','');" style="text-decoration: none" title=" Ç ">Ç</a> <a href="javascript:insertTags('ç','','');" style="text-decoration: none" title=" ç ">ç</a> <a href="javascript:insertTags('Ć','','');" style="text-decoration: none" title=" Ć ">Ć</a> <a href="javascript:insertTags('ć','','');" style="text-decoration: none" title=" ć ">ć</a> <a href="javascript:insertTags('Ĉ','','');" style="text-decoration: none" title=" Ĉ ">Ĉ</a> <a href="javascript:insertTags('ĉ','','');" style="text-decoration: none" title=" ĉ ">ĉ</a> <a href="javascript:insertTags('Ċ','','');" style="text-decoration: none" title=" Ċ ">Ċ</a> <a href="javascript:insertTags('ċ','','');" style="text-decoration: none" title=" ċ ">ċ</a> <a href="javascript:insertTags('Đ','','');" style="text-decoration: none" title=" đ ">Đ</a> <a href="javascript:insertTags('đ','','');" style="text-decoration: none" title=" Đ ">đ</a> <a href="javascript:insertTags('È','','');" style="text-decoration: none" title=" È ">È</a> <a href="javascript:insertTags('è','','');" style="text-decoration: none" title=" è ">è</a> <a href="javascript:insertTags('É','','');" style="text-decoration: none" title=" É ">É</a> <a href="javascript:insertTags('é','','');" style="text-decoration: none" title=" é ">é</a> <a href="javascript:insertTags('Ê','','');" style="text-decoration: none" title=" Ê ">Ê</a> <a href="javascript:insertTags('ê','','');" style="text-decoration: none" title=" ê ">ê</a> <a href="javascript:insertTags('Ë','','');" style="text-decoration: none" title=" Ë ">Ë</a> <a href="javascript:insertTags('ë','','');" style="text-decoration: none" title=" ë ">ë</a> <a href="javascript:insertTags('Ì','','');" style="text-decoration: none" title=" Ì ">Ì</a> <a href="javascript:insertTags('ì','','');" style="text-decoration: none" title=" ì ">ì</a> <a href="javascript:insertTags('Í','','');" style="text-decoration: none" title=" Í ">Í</a> <a href="javascript:insertTags('í','','');" style="text-decoration: none" title=" í ">í</a> <a href="javascript:insertTags('Î','','');" style="text-decoration: none" title=" Î ">Î</a> <a href="javascript:insertTags('î','','');" style="text-decoration: none" title=" î ">î</a> <a href="javascript:insertTags('Ï','','');" style="text-decoration: none" title=" Ï ">Ï</a> <a href="javascript:insertTags('ï','','');" style="text-decoration: none" title=" ï ">ï</a> <a href="javascript:insertTags('Ł','','');" style="text-decoration: none" title=" Ł ">Ł</a> <a href="javascript:insertTags('ł','','');" style="text-decoration: none" title=" ł ">ł</a> <a href="javascript:insertTags('Ñ','','');" style="text-decoration: none" title=" Ñ ">Ñ</a> <a href="javascript:insertTags('ñ','','');" style="text-decoration: none" title=" ñ ">ñ</a> <a href="javascript:insertTags('Ń','','');" style="text-decoration: none" title=" Ń ">Ń</a> <a href="javascript:insertTags('ń','','');" style="text-decoration: none" title=" ń ">ń</a> <a href="javascript:insertTags('Ò','','');" style="text-decoration: none" title=" Ò ">Ò</a> <a href="javascript:insertTags('ò','','');" style="text-decoration: none" title=" ò ">ò</a> <a href="javascript:insertTags('Ó','','');" style="text-decoration: none" title=" Ó ">Ó</a> <a href="javascript:insertTags('ó','','');" style="text-decoration: none" title=" ó ">ó</a> <a href="javascript:insertTags('Ô','','');" style="text-decoration: none" title=" Ô ">Ô</a> <a href="javascript:insertTags('ô','','');" style="text-decoration: none" title=" ô ">ô</a> <a href="javascript:insertTags('Õ','','');" style="text-decoration: none" title=" Õ ">Õ</a> <a href="javascript:insertTags('õ','','');" style="text-decoration: none" title=" õ ">õ</a> <a href="javascript:insertTags('Ö','','');" style="text-decoration: none" title=" Ö ">Ö</a> <a href="javascript:insertTags('ö','','');" style="text-decoration: none" title=" ö ">ö</a> <a href="javascript:insertTags('Ő','','');" style="text-decoration: none" title=" Ő ">Ő</a> <a href="javascript:insertTags('ő','','');" style="text-decoration: none" title=" ő ">ő</a> <a href="javascript:insertTags('Ø','','');" style="text-decoration: none" title=" Ø ">Ø</a> <a href="javascript:insertTags('ø','','');" style="text-decoration: none" title=" ø ">ø</a> <a href="javascript:insertTags('Ś','','');" style="text-decoration: none" title=" Ś ">Ś</a> <a href="javascript:insertTags('ś','','');" style="text-decoration: none" title=" ś ">ś</a> <a href="javascript:insertTags('Ù','','');" style="text-decoration: none" title=" Ù ">Ù</a> <a href="javascript:insertTags('ù','','');" style="text-decoration: none" title=" ù ">ù</a> <a href="javascript:insertTags('Ú','','');" style="text-decoration: none" title=" Ú ">Ú</a> <a href="javascript:insertTags('ú','','');" style="text-decoration: none" title=" ú ">ú</a> <a href="javascript:insertTags('Û','','');" style="text-decoration: none" title=" Û ">Û</a> <a href="javascript:insertTags('û','','');" style="text-decoration: none" title=" û ">û</a> <a href="javascript:insertTags('Ü','','');" style="text-decoration: none" title=" Ü ">Ü</a> <a href="javascript:insertTags('ü','','');" style="text-decoration: none" title=" ü ">ü</a> <a href="javascript:insertTags('Ű','','');" style="text-decoration: none" title=" Ű ">Ű</a> <a href="javascript:insertTags('ű','','');" style="text-decoration: none" title=" ű ">ű</a> <a href="javascript:insertTags('Ż','','');" style="text-decoration: none" title=" Ż ">Ż</a> <a href="javascript:insertTags('ż','','');" style="text-decoration: none" title=" ż ">ż</a> <a href="javascript:insertTags('Ź','','');" style="text-decoration: none" title=" Ź ">Ź</a> <a href="javascript:insertTags('ź','','');" style="text-decoration: none" title=" ź ">ź</a> <a href="javascript:insertTags('ß','','');" style="text-decoration: none" title=" ß ">ß</a> <a href="javascript:insertTags('Ŕ','','');" style="text-decoration: none" title=" Ŕ ">Ŕ</a> <a href="javascript:insertTags('ŕ','','');" style="text-decoration: none" title=" ŕ ">ŕ</a> <a href="javascript:insertTags('ə','','');" style="text-decoration: none" title=" ə ">ə</a> <br /> <a href="javascript:insertTags('Ş','','');" style="text-decoration: none" title=" Ş ">Ş</a> <a href="javascript:insertTags('Α','','');" style="text-decoration: none" title=" Α ">Α</a> <a href="javascript:insertTags('α','','');" style="text-decoration: none" title=" α ">α</a> <a href="javascript:insertTags('Β','','');" style="text-decoration: none" title=" Β ">Β</a> <a href="javascript:insertTags('β','','');" style="text-decoration: none" title=" β ">β</a> <a href="javascript:insertTags('Γ','','');" style="text-decoration: none" title=" Γ ">Γ</a> <a href="javascript:insertTags('γ','','');" style="text-decoration: none" title=" γ ">γ</a> <a href="javascript:insertTags('Δ','','');" style="text-decoration: none" title=" Δ ">Δ</a> <a href="javascript:insertTags('δ','','');" style="text-decoration: none" title=" δ ">δ</a> <a href="javascript:insertTags('Ε','','');" style="text-decoration: none" title=" Ε ">Ε</a> <a href="javascript:insertTags('ε','','');" style="text-decoration: none" title=" ε ">ε</a> <a href="javascript:insertTags('Ζ','','');" style="text-decoration: none" title=" Ζ ">Ζ</a> <a href="javascript:insertTags('ζ','','');" style="text-decoration: none" title=" ζ ">ζ</a> <a href="javascript:insertTags('Η','','');" style="text-decoration: none" title=" Η ">Η</a> <a href="javascript:insertTags('η','','');" style="text-decoration: none" title=" η ">η</a> <a href="javascript:insertTags('Θ','','');" style="text-decoration: none" title=" Θ ">Θ</a> <a href="javascript:insertTags('θ','','');" style="text-decoration: none" title=" θ ">θ</a> <a href="javascript:insertTags('Ι','','');" style="text-decoration: none" title=" Ι ">Ι</a> <a href="javascript:insertTags('ι','','');" style="text-decoration: none" title=" ι ">ι</a> <a href="javascript:insertTags('Κ','','');" style="text-decoration: none" title=" Κ ">Κ</a> <a href="javascript:insertTags('κ','','');" style="text-decoration: none" title=" κ ">κ</a> <a href="javascript:insertTags('Λ','','');" style="text-decoration: none" title=" Λ ">Λ</a> <a href="javascript:insertTags('λ','','');" style="text-decoration: none" title=" λ ">λ</a> <a href="javascript:insertTags('Μ','','');" style="text-decoration: none" title=" Μ ">Μ</a> <a href="javascript:insertTags('μ','','');" style="text-decoration: none" title=" μ ">μ</a> <a href="javascript:insertTags('Ν','','');" style="text-decoration: none" title=" Ν ">Ν</a> <a href="javascript:insertTags('ν','','');" style="text-decoration: none" title=" ν ">ν</a> <a href="javascript:insertTags('Ξ','','');" style="text-decoration: none" title=" Ξ ">Ξ</a> <a href="javascript:insertTags('ξ','','');" style="text-decoration: none" title=" ξ ">ξ</a> <a href="javascript:insertTags('Ο','','');" style="text-decoration: none" title=" Ο ">Ο</a> <a href="javascript:insertTags('ο','','');" style="text-decoration: none" title=" ο ">ο</a> <a href="javascript:insertTags('Π','','');" style="text-decoration: none" title=" Π ">Π</a> <a href="javascript:insertTags('π','','');" style="text-decoration: none" title=" π ">π</a> <a href="javascript:insertTags('Ρ','','');" style="text-decoration: none" title=" Ρ ">Ρ</a> <a href="javascript:insertTags('ρ','','');" style="text-decoration: none" title=" ρ ">ρ</a> <a href="javascript:insertTags('ς','','');" style="text-decoration: none" title=" ς ">ς</a> <a href="javascript:insertTags('Σ','','');" style="text-decoration: none" title=" Σ ">Σ</a> <a href="javascript:insertTags('σ','','');" style="text-decoration: none" title=" σ ">σ</a> <a href="javascript:insertTags('Τ','','');" style="text-decoration: none" title=" Τ ">Τ</a> <a href="javascript:insertTags('τ','','');" style="text-decoration: none" title=" τ ">τ</a> <a href="javascript:insertTags('Υ','','');" style="text-decoration: none" title=" Υ ">Υ</a> <a href="javascript:insertTags('υ','','');" style="text-decoration: none" title=" υ ">υ</a> <a href="javascript:insertTags('Φ','','');" style="text-decoration: none" title=" Φ ">Φ</a> <a href="javascript:insertTags('φ','','');" style="text-decoration: none" title=" φ ">φ</a> <a href="javascript:insertTags('Χ','','');" style="text-decoration: none" title=" Χ ">Χ</a> <a href="javascript:insertTags('χ','','');" style="text-decoration: none" title=" χ ">χ</a> <a href="javascript:insertTags('Ψ','','');" style="text-decoration: none" title=" Ψ ">Ψ</a> <a href="javascript:insertTags('ψ','','');" style="text-decoration: none" title=" ψ ">ψ</a> <a href="javascript:insertTags('Ω','','');" style="text-decoration: none" title=" Ω ">Ω</a> <a href="javascript:insertTags('ω','','');" style="text-decoration: none" title=" ω ">ω</a> <a href="javascript:insertTags('¤','','');" style="text-decoration: none" title=" ¤ ">¤</a> <a href="javascript:insertTags('$','','');" style="text-decoration: none" title=" $ ">$</a> <a href="javascript:insertTags('¢','','');" style="text-decoration: none" title=" ¢ ">¢</a> <a href="javascript:insertTags('€','','');" style="text-decoration: none" title=" € ">€</a> <a href="javascript:insertTags('£','','');" style="text-decoration: none" title=" £ ">£</a> <a href="javascript:insertTags('¥','','');" style="text-decoration: none" title=" ¥ ">¥</a> </font></td></tr> </table> <a href="{{localurle:project:Povzetek_urejanja}}" class='internal' title="Na kratko opišite spremembe, ki ste jih naredili">Povzetek urejanja</a></math></nowiki> 1190 1219 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default nedelja 1191 1220 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default To dejanje, ki ste ga zahtevali, lahko izvedejo le uporabniki s statusom "sysop". Glej še $1. 1192 1221 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Zahtevan dostop sistemskega operaterja 1193 2548 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Iz {{GRAMMAR:rodilnik|{{SITENAME}}}} 1194 2549 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Pogovor 1195 2550 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Sama stran je bila uspešno prestavljena, pripadajoča pogovorna stran pa ne, ker že obstaja na novem naslovu. Prosimo, združite ju ročno. Če tega ne morete storiti, prosite za pomoč katerega izmed [[Project:Administratorji|administratorjev]], nikakor pa tega NE počnite z izrezanjem in prilepljenjem vsebine. 1196 2551 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Pogovorite se o strani 1197 2552 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Prestavljena je tudi pripadajoča pogovorna stran. 1198 2553 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Pripadajoča pogovorna stran <strong>ni</strong> prestavljena. Bodisi ne obstaja ali pa ste sami določili, naj se ne prestavi. 1199 1228 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default <!-- MediaWiki:talkpagetext --> 1200 2555 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Na strani uporabljene predloge: 1201 2556 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Urejanje 1202 1231 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Ujemanje z besedilom članka 1203 2557 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Prikažem ali vrnem $1? 1204 2559 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Povečaj 1205 2560 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Napaka pri izdelavi sličice: $1 1206 2561 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Velikost sličice (thumbnail): 1207 1236 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default četrtek 1208 2562 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Časovni pas 1209 2563 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Izravnava¹: 1210 2564 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Vnesite časovno razliko med vašim krajevnim in strežniškim časom (UTC). 1211 1240 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Ujemanje z naslovom članka 1212 1241 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Vsebina 1213 2565 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Vsa moja urejanja označi kot preverjena 1214 2566 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Omogoči urejanje strani z dvojnim klikom (JavaScript) 1215 2567 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Omogoči urejanje delov prek povezav [spremeni] 1216 2568 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Omogoči urejanje delov z desnim klikanjem naslovov delov (JavaScript) 1217 2569 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Urejevalno polje naj ima vso širino 1218 2570 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Pošlji e-pošto tudi za manjše spremembe strani 1219 2571 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default V sporočilih z obvestili o spremembah razkrij moj e-poštni naslov 1220 2572 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Pošlji e-pošto ob spremembah moje pogovorne strani 1221 2573 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Ob spremembah strani mi pošlji e-pošto 1222 2574 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Izboljšan spisek nadzorov 1223 2575 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Po privzetem uporabljaj zunanje primerjanje 1224 2576 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Po privzetem uporabljaj zunanji urejevalnik 1225 2577 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Surovi podpisi (brez samodejne povezave; <b>ne</b> uporabljajte <b>predlog</b> ali <b>zunanjih povezav</b>) 1226 2578 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Ob vpisu praznega povzetka urejanja me opozori 1227 2579 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Skrij manjše popravke v zadnjih spremembah 1228 2580 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Oblikuj pretrgane povezave <a href="" class="new">kot</a> (druga možnost: kot<a href="" class="internal">?</a>) 1229 2581 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Poravnavaj odstavke 1230 2582 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Vsa urejanja označi kot manjša 1231 2583 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Onemogoči predpomnenje strani 1232 2584 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Samodejno številči poglavja 1233 2585 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Ob začetku urejanja prikaži predogled 1234 2586 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Prikaži predogled pred urejevalnim poljem in ne za njim 1235 2587 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Geslo si zapomni skozi vse seje 1236 2588 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Prikaži pomožni povezavi »Skoči na« 1237 2589 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Prikaži število uporabnikov, ki spremljajo temo 1238 2590 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Prikaži vsebino (strani z več kot tremi naslovi) 1239 2591 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Prikaži urejevalno orodno vrstico 1240 2592 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Podčrtavanje povezav: 1241 2593 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Uporabi hitri predogled (JavaScript) (preizkusno) 1242 2594 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Izboljšane zadnje spremembe (ni za vse brskalnike) 1243 2595 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Vse ustvarjene strani dodaj na spisek nadzorov 1244 2596 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Dodaj na spisek nadzorov vse članke, ki sem jih ustvaril/-a ali spremenil/-a 1245 2597 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Na spisku nadzorov skrij urejanja botov 1246 2598 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Na spisku nadzorov skrij moja urejanja 1247 2599 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Pripomočki 1248 2600 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Preglejte razlike med izbranima redakcijama. [alt-v] 1249 2601 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Preglejte spremembe, ki ste jih vnesli. [alt-v] 1250 2602 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Označite kot manjše urejanje [alt-i] 1251 2603 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Pred shranjevanjem si, prosimo, predoglejte stran! [alt-p] 1252 2604 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default <noinclude>Ta stran je namenoma (skoraj) prazna.</noinclude> 1253 2605 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Shranite vnesene spremembe (ste si jih predogledali?) [alt-s] 1254 2606 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Preiščite {{GRAMMAR:tožilnik|{{SITENAME}}}} [alt-f] 1255 2607 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Dodajte stran na svoj spisek nadzorov. [alt-w] 1256 1285 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default ; $4$5 : [$2 $1] 1257 2608 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default <div id='mw_trackbacks'> Sledilniki članka:<br /> $1 </div> 1258 2609 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Sledilnik je uspešno izbrisan. 1259 1288 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default ; $4$5 : [$2 $1]: <nowiki>$3</nowiki> 1260 2610 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Sledilnik 1261 2611 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default ([Izbris $1]) 1262 2612 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Poskusite z natančnim zadetkom 1263 1292 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default torek 1264 2614 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Prikaži {{plural:$1|zadnjo|zadnji|zadnje|zadnjih}} $1 {{plural:spremembo|spremembi|spremembe|sprememb|sprememb}}; prikaži {{plural:$2|zadnji|zadnja|zadnje|zadnjih|zadnjih}} $2 {{plural:$2|dan|dni|dni|dni|dni}}. 1265 2615 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Prikazujem {{plural:$1|zadnje|zadnji|zadnje|zadnjih|zadnjih}} <strong>$1</strong> uporabnikovih {{plural:$1|urejanj|urejanji|urejanja|urejanj|urejanj}} v {{plural:$2|zadnjem|zadnjih|zadnjih|zadnjih|zadnjih}} <strong>$2</strong> {{plural:$2|dnevu|dneh|dneh|dneh|dneh}}. 1266 1295 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default (vrh) 1267 2616 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default ID-številka: 1268 1297 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default [[User:$1|$1]] has been unblocked 1269 2617 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Omogočite urejanje IP-naslovu 1270 2618 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Z naslednjim obrazcem lahko obnovite možnost urejanja z blokiranega IP-naslova ali uporabniškega računa. 1271 2619 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default deblokiraj 1272 2620 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default je deblokiral(-a) »$1« 1273 2621 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Nekategorizirane kategorije 1274 2622 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Nekategorizirane slike 1275 2623 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Nekategorizirane strani 1276 2624 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Obnovi izbrisano stran 1277 2625 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Vrni $1 {{plural:$1|izbrisano urejanje|izbrisani urejanji|izbrisana urejanja|izbrisanih urejanj|izbrisanih urejanj}} 1278 2626 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Obnovite izbrisani članek 1279 2627 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Obnovi 1280 2628 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Razlog: 1281 2629 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default je obnovil(-a) »$1« 1282 2630 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Obnovili ste $1 {{PLURAL:datoteka|datoteki|datoteke|datotek|datotek}} 1283 2631 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default <big>'''Obnovili ste stran '$1'.'''</big> Nedavna brisanja in obnove so zapisani v [[Special:Log/delete|dnevniku brisanja]]. 1284 2632 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default obnovljeno: $1 {{plural:$1|redakcija|redakciji|redakcije|redakcij|redakcij}} 1285 1314 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default $1 revisions and $2 file(s) restored 1286 2633 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Da bi obnovili celotno stran z vso njeno zgodovino, pustite vsa potrditvena polja prazna in kliknite '''''Obnovi'''''. Če želite obnoviti le določene redakcije strani, pred klikom gumba '''''Obnovi''''' označite ustrezna potrditvena polja. Klik gumba '''''Ponastavi''''' bo izpraznil polje za vnos razloga in vsa potrditvena polja. Prosimo, ravnajte se po [[Project:Pravila obnove|pravilih obnove strani]] in navedite ustrezen razlog. 1287 2634 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Z obnovo strani se bodo po privzetem obnovile tudi vse pripadajoče redakcije. Če se želite temu izogniti, označite le želene. Kjer je bila po brisanju ustvarjena nova stran s tem imenom, se trenutna redakcija obstoječe strani ne bo samodejno zamenjala, temveč se bodo obnovljene redakcije pojavile v prejšnji zgodovini. Pazite, da se temu izognete, razen seveda, kadar resnično nameravate združiti zgodovini obeh strani. 1288 2635 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Stran je izbrisana. Razlog za izbris je skupaj s podrobnostmi o uporabnikih, ki so jo urejali pred izbrisom, naveden v prikazanem povzetku. Dejansko besedilo izbrisanih redakcij je dostopno le administratorjem. 1289 2636 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Prikaži izbrisane strani in jih obnovi 1290 2637 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Naslednje strani so izbrisane, vendar so še vedno v arhivu in jih lahko obnovite. Arhiv je treba občasno počistiti. 1291 2638 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Ponastavi 1292 2639 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Redakcija uporabnika $1 je izbrisana 1293 2640 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default {{plural:$1|Arhivirana je|Arhivirani sta|Arhivirane so|Arhiviranih je|Arhiviranih ni}} $1 {{plural:$1|redakcija|redakciji|redakcije|redakcij|redakcij}} 1294 2641 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Vedno 1295 2642 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Privzeto (brskalnik) 1296 2643 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Nikoli 1297 1326 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Nepričakovana vrednost: "$1"="$2". 1298 2644 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default točk 1299 2645 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Odkleni zbirko podatkov 1300 2646 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Da, zbirko podatkov želim odkleniti. 1301 2647 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Odkleni zbirko podatkov 1302 2648 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Zbirka podatkov je odklenjena 1303 2649 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Zbirka podatkov {{GRAMMAR:rodilnik|{{SITENAME}}}} je spet odklenjena. 1304 2650 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Odklenitev zbirke podatkov bo vsem uporabnikom obnovila možnost urejanja strani, spreminjanja nastavitev, urejanja seznamov nadzorov in drugih stvari, ki zahtevajo spremembe zbirke. Prosimo, potrdite nedvomni namen. 1305 2651 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Odstrani zaščito 1306 2652 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Razlog za odstranitev zaščite 1307 2653 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Zaščita strani $1 je odstranjena. 1308 2654 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default (Odstranjujem zaščito strani »$1«) 1309 2655 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Odstrani zaščito strani 1310 2656 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Osirotele kategorije 1311 2657 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Naslednje strani kategorij obstajajo, vendar jih ne uporablja noben članek ali druga kategorija. 1312 2658 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Osirotele datoteke 1313 2659 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default <p>Prosimo, upoštevajte, da lahko druge spletne strani datoteko uporabljajo neposredno z navedbo spletnega naslova. Zato so datoteke lahko navedene, čeprav se uporabljajo.</p> 1314 2660 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Osirotele predloge 1315 2661 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Naslednji seznam podaja vse strani v imenskem prostoru predlog, ki niso vključene v nobeno stran. Preden jih izbrišete, preverite še druge povezave nanje. 1316 2662 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default druge povezave 1317 2663 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Prenehaj opazovati 1318 2664 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Nespremljane strani 1319 2665 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Prenehaj opazovati stran 1320 1349 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default (Posodobljeno) 1321 2666 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Posodobljeno od mojega zadnjega obiska 1322 2667 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Naloži datoteko 1323 2668 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default V mapo za nalaganje datotek ($1) spletni strežnik ne more pisati. 1324 2671 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Naloži datoteko 1325 2672 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Datoteka je poškodovana ali pa ima napačno končnico. Prosimo, preverite jo in znova naložite. 1326 2673 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Nalaganje je onemogočeno 1327 2674 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Nalaganje datotek je na tem wikiju onemogočeno. 1328 1357 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Naložene datoteke 1329 2675 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default - naložena datoteka »[[$1]]« 1330 2676 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Napaka 1331 1360 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default dnevnik nalaganja 1332 2677 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Dnevnik nalaganja datotek 1333 2678 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Prikazan je seznam nedavno naloženih predstavnostnih datotek. Vsi navedeni časi so strežniški čas (UTC). Vedite, da polje »Uporabnik« razlikuje med malimi in velikimi črkami. 1334 2679 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Naložite novo različico datoteke 1335 2680 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Niste prijavljeni 1336 2681 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Za nalaganje datotek se [[Special:Userlogin|prijavite]]. 1337 2682 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Datoteka vsebuje HTML- ali skriptno kodo, ki bi jo lahko brskalnik razlagal napačno. 1338 2683 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Spodnji obrazec lahko uporabite za nalaganje datotek; za ogled ali iskanje že naloženih pojdite na [[Special:Imagelist|seznam naloženih datotek]]. Naložitve in izbrisi so zapisani tudi v [[Special:Log/upload|dnevniku nalaganja]]. Datoteko lahko na želeno stran vključite z naslednjo skladnjo * '''<nowiki>[[{{ns:Image}}:File.jpg]]</nowiki>''' * '''<nowiki>[[{{ns:Image}}:File.png|alt text]]</nowiki>''' ali za neposredno povezavo z datoteko * '''<nowiki>[[{{ns:Media}}:File.ogg]]</nowiki>''' 1339 2684 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Datoteka morda vsebuje virus! Podrobnosti: $1 1340 2685 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Opozorilo! 1341 2686 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default <strong>Pravice uporabnika »$1« so osvežene</strong> 1342 2687 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default <strong>Nasvet:</strong> Za preizkušanje svojega novega CSS/JS pred shranjevanjem uporabite gumb ''Prikaži predogled''. 1343 2688 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default '''OPOZORILO: svoj uporabniški CSS le predogledujete in ga še niste shranili!''' 1344 2689 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Uporabniško ime, ki ste ga vnesli, je že zasedeno. Prosimo, izberite si drugo. 1345 2690 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default '''Opozorilo:''' koža »$1« ne obstaja. Vedite, da .css in .js strani po meri uporabljajo naslov z malo začetnico, npr. User:Blabla/monobook.css namesto User:Blabla/Monobook.css. 1346 2691 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default '''Svoj uporabniški Javascript le predogledujete in še ni shranjen!''' 1347 2692 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Prijavite se / registrirajte se 1348 2693 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Odjava 1349 2694 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Predmet e-pošte je vrnil napako: 1350 2695 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Uporabniško ime: 1351 2696 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Prikaži uporabnikovo stran 1352 2697 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Upravljanje s pravicami uporabnikov 1353 2698 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Urejanje uporabniških skupin 1354 2699 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Skupine, ki so na razpolago: 1355 2700 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Izberite skupine, iz katerih želite odstraniti ali vanje dodati uporabnika. Neoznačene skupine ne bodo spremenjene. Skupino lahko odznačite z levim klikom in hkratnim pritiskom tipke CTRL. 1356 2701 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Član skupine: 1357 1386 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Changed group membership from $1 to $2 1358 2702 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Upravljanje z uporabniškimi skupinami 1359 2703 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Vpišite uporabniško ime: 1360 2704 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Uporabniška statistika 1361 2705 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Registriralo se je '''$1''' uporabnikov. Med temi je '''$2''' (oz. '''$4%''') administratorjev (glej $3). 1362 1391 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default sr 1363 1392 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default sr-ec 1364 1393 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default sr-el 1365 1394 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default sr-jc 1366 1395 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default sr-jl 1367 1396 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default zh 1368 1397 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default cn 1369 1398 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default hk 1370 1399 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default sg 1371 1400 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default tw 1372 2706 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Različica 1373 2707 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Potrebna je različica MediaWiki $1 1374 2708 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Za uporabo strani je potrebna različica MediaWiki $1. Glejte [[Special:Version]]. 1375 2709 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Stran je bila naložena $1-krat. 1376 2710 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Prikažem $1? 1377 2711 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Pregled izbrisanih strani 1378 2714 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Prikazujem ($1) ($2) ($3). 1379 2715 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Pogled 1380 2716 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Izvorno besedilo 1381 2717 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default za $1 1382 2718 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default &lt; Pogovor 1383 2719 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Želene kategorije 1384 1413 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Želene strani 1385 2720 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Opazuj 1386 2721 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default {{Site notice}} Spremljate <strong>$1</strong> (pogovorne strani niso vštete). Svoj spisek nadzorov lahko [[Special:Watchlist/edit|pregledate in uredite]] ali pa z njega [[Special:Watchlist/clear|odstranite vse predmete]]. 1387 2722 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Na naslednjem seznamu so po abecedi navedene strani na vašem spisku nadzorov. Če želite katero odstraniti, jo označite in kliknite gumb ''Odstrani označene strani s spiska nadzorov'' na dnu strani. Odstranitev strani pomeni tudi odstranitev njene pogovorne strani in obratno. Če je na seznamu katera izmed povezav rdeča, je bila stran izbrisana, vendar jo lahko še vedno spremljate. 1388 2723 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Spisek nadzorov 1389 2724 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default vse 1390 2725 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default vse 1391 1420 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Please $1 to view or edit items on your watchlist. 1392 2726 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Izprazni spisek nadzorov 1393 2727 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Spisek nadzorov je izpraznjen. Odstranjenih je bilo $1 predmetov. 1394 2728 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Jih resnično želite odstraniti? 1395 2729 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Spremljate $1 {{plural:$1|stran|strani|strani|strani|strani}}. 1396 2730 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default '''Na spisku nadzorov imate, vštevši pogovorne strani, $1 {{plural:$1|predmet|predmeta|predmete|predmetov|predmetov}}.''' 1397 1426 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default (for '''$1''') 1398 2731 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default med spremljanimi stranmi iščem nedavna urejanja 1399 2732 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default med nedavnimi urejanji iščem spremljane strani 1400 2733 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default V prikazanem časovnem obdobju se ni spremenila nobena med nadzorovanimi stranmi. 1401 1430 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default Niste prijavljeni 1402 2734 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Za urejanje spiska nadzorov se [[Special:Userlogin|prijavite]]. 1403 2735 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Opazuj članek 1404 2736 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Opazuj stran 1405 1434 2006-07-01T19:08:33Z MediaWiki default sreda 1406 2738 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default == Dobrodošli, $1! == Ustvarili ste račun. Če želite, si lahko prilagodite [[Special:Preferences|nastavitve]] za delo v {{GRAMMAR:dajalnik|{{SITENAME}}}}. Želimo vam uspešno sodelovanje! 1407 2739 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Kaj se povezuje sem 1408 2740 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default V tem wikiju lahko račune odpirajo le [[Special:Userlogin|prijavljeni]] uporabniki z ustreznimi uporabniškimi pravicami. 1409 2741 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Za izdelavo uporabniškega računa nimate dovoljenja. 1410 2742 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Za urejanje strani se $1. 1411 2743 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Za urejanje se morate prijaviti 1412 2744 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Za ogled strani se morate [[Special:Userlogin|prijaviti]] 1413 2745 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Za ogled se je treba prijaviti 1414 1443 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default $1×$2 1415 2746 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Končano. 1416 2747 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default * Obveščanje po elektronski pošti je omogočeno. 1417 2748 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default * Od vašega zadnjega ogleda spremenjene strani so prikazanje '''krepko'''. 1418 2749 2006-08-31T19:17:15Z MediaWiki default $1 urejanja botov 1419 2750 2006-08-31T19:17:15Z MediaWiki default $1 moja urejanja. 1420 2751 2006-08-31T19:17:15Z MediaWiki default Navedenih je {{plural:$1|zadnja|zadnji|zadnje|zadnjih|zadnjih}} $1 {{plural:$1|sprememba|spremembi|spremembe|sprememb}} v {{plural:$2|zadnji|zadnjih|zadnjih|zadnjih|zadnjih}} <b>$2</b> {{plural:$2|uri|urah|urah|urah|urah}}. 1421 2752 2006-08-31T19:17:15Z MediaWiki default To je shranjena različica vašega spiska nadzorov. Da je obremenitev strežnikov čim manjša, se spisek nadzorov osveži enkrat na dan. 1422 2753 2006-08-31T19:17:15Z MediaWiki default Prikaži zadnjih $1 ur; $2 dni; $3; 1423 2754 2006-08-31T19:17:15Z MediaWiki default Nepravilni parametri za wfQuery()<br /> Funkcija: $1<br /> Iskanje: $2 1424 2755 2006-08-31T19:17:15Z MediaWiki default Vnesli ste napačno geslo. Prosimo, poskusite znova. 1425 2756 2006-08-31T19:17:15Z MediaWiki default Vpisali ste prazno geslo. Prosimo, poskusite znova. 1426 2757 2006-08-31T19:17:15Z MediaWiki default Imate $1 ($2) 1427 2758 2006-08-31T19:17:15Z MediaWiki default Na $1 imate novo sporočilo 1428 2759 2006-08-31T19:17:15Z MediaWiki default Primerjava 1429 2760 2006-08-31T19:17:15Z MediaWiki default Domena 1430 2761 2006-08-31T19:17:15Z MediaWiki default E-pošta (neobvezno)* 1431 2762 2006-08-31T19:17:15Z MediaWiki default Jezik vmesnika: 1432 2763 2006-08-31T19:17:15Z MediaWiki default Uporabniško ime 1433 2855 2006-10-25T20:11:07Z MediaWiki default 17 Podpis (uporabite ~~~~): 1434 2765 2006-08-31T19:17:15Z MediaWiki default Geslo 1435 1464 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default Ponovno vpišite geslo 1436 2766 2006-08-31T19:17:15Z MediaWiki default Vaše pravo ime* 1437 1466 2006-07-01T19:08:34Z MediaWiki default Vaše besedilo 1438 2767 2006-08-31T19:17:15Z MediaWiki default Jezikovna različica 1440 1469 2006-07-17T05:21:03Z Romanm 7 <div class="floatright" style="border: 1px solid #ffaacc; padding: 0.5em; background-color: #fff4fa"> <center>'''[[Ustava Socialistične republike Slovenije (1974)|Ustava SRS]]'''</center> [[Ustava Socialistične republike Slovenije (1974)|Predgovor in vsebina]]<br> [[Ustava Socialistične republike Slovenije (1974)/Temeljna načela|Temeljna načela]]<br> [[Ustava Socialistične republike Slovenije (1974)/Socialistična republika Slovenija|I. SR Slovenija]]<br> [[Ustava Socialistične republike Slovenije (1974)/Družbena ureditev|II. Družbena ureditev]]<br> [[Ustava Socialistične republike Slovenije (1974)/Pravice in dolžnosti Socialistične republike Slovenije ter organizacija in pristojnost republiških organov|III. Organizacija republike]]<br> [[Ustava Socialistične republike Slovenije (1974)/Sprememba ustave Socialistične republike Slovenije|IV. Sprememba ustave]]<br> [[Ustava Socialistične republike Slovenije (1974)/Prehodne in končne določbe|V. Prehodne in končne določbe]]<br> </div> 1441 1471 2006-07-17T05:37:06Z Romanm 7 predloga s kazalom {{Ustava SRS 1974}} Izhajajoč in tega * da so delavci, kmetje in delovna inteligenca ter vsi napredni ljudje Slovenije, združeni v vseljudsko organizacijo Osvobodilno fronto s Komunistično partijo na čelu, s svojim bojem v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji zrušili stari družbeni red, ki je temeljil na izkoriščanju, političnem zatiranju in nacionalni neenakopravnosti, in začeli ustvarjati družbo, v kateri bosta človek in njegovo delo osvobojena izkoriščanja in samovolje in v kateri bodo ustvarjeni pogoji za svoboden in vsestranski razvoj slovenskega naroda; * da je slovenski narod v svojem narodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji, neločljivo povezan z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije, z zmago nad silami fašistične agresije in notranje reakcije prvič v zgodovini po tisočletnem zatiranju ustvaril svojo lastno državo, ki temelji na njegovi suverenosti in na oblasti ter samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in ki je v sestavi zvezne države Socialistične federativne republike Jugoslavije kot državne skupnosti prostovoljno združenih narodov in narodnosti; * da je boj, ki so ga narodi in narodnosti Jugoslavije z ramo ob rami bili in ga še bijejo za svojo in vseh narodov svobodo in enakopravnost, za mir in miroljubno aktivno sožitje, družbeni napredek in socialistične samoupravne družbene odnose v vseh oblikah in na vseh ravneh organizacije družbe, pomenil in pomeni hkrati razvijanje in utrjevanje pogojev, neogibnih za svobodno ustvarjalno dejavnost delovnega človeka; * da so z razvojem materialne osnove družbe in socialističnih samoupravnih odnosov v njej nastale bistvene spremembe v družbenih in političnih odnosih, ki terjajo ustrezne spremembe sedanjih ustavnih določb; in zato, da se z novo ustavo Socialistične republike Slovenije, ki poleg novih sprememb in dopolnitev obsega tudi z njimi usklajene določbe ustave Socialistične republike Slovenije iz leta 1963 in ustavnih amandmajev I do LIII, še naprej razvijajo dosežene revolucionarne pridobitve ter da se zagotovi nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov na poti k osvoboditvi dela in zgraditvi komunistične družbe ter na tej osnovi učvrsti ustavna ureditev Skupščina Socialistične republike Slovenije kot organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v Socialistični republiki Sloveniji sprejema <center>'''sprejema'''</center> <center><big>'''[[:w:sl:ustava|USTAVO]] [[:w:sl:Socialistična republika Slovenija|SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE]]'''</big></center> Vsebina: * [[Ustava Socialistične republike Slovenije (1974)/Temeljna načela|Uvodni del - Temeljna načela]] * [[Ustava Socialistične republike Slovenije (1974)/Socialistična republika Slovenija|Prvi del - Socialistična republika Slovenija]] * [[Ustava Socialistične republike Slovenije (1974)/Družbena ureditev|Drugi del - Družbena ureditev]] * [[Ustava Socialistične republike Slovenije (1974)/Pravice in dolžnosti Socialistične republike Slovenije ter organizacija in pristojnost republiških organov|Tretji del - Pravice in dolžnosti Socialistične republike Slovenije ter organizacija in pristojnost republiških organov]] * [[Ustava Socialistične republike Slovenije (1974)/Sprememba ustave Socialistične republike Slovenije|Četrti del - Sprememba ustave Socialistične republike Slovenije]] * [[Ustava Socialistične republike Slovenije (1974)/Prehodne in končne določbe|Peti del - Prehodne in končne določbe]] ---- Ustava Socialistične republike Slovenije je bila objavljena v Uradnem listu SRS, št. 6-44,74 z dne 28. II. 1974. 1442 1500 2006-07-18T06:48:43Z Romanm 7 dodan manjkajoči del X, XI in XII {{Ustava SRS 1974}} <center><big>'''UVODNI DEL</big></center> <center><big>'''TEMELJNA NAČELA'''</big></center> == I == Izhajajoč iz pravice vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve, se je slovenski narod na podlagi svobodno izražene volje v skupnem boju vseh narodov in narodnosti Jugoslavije v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji v skladu s svojimi zgodovinskimi težnjami in zavedajoč se, da je nadaljnja krepitev bratstva in enotnosti skupni interes, skupaj z narodnostma, s katerima živi, združil z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije v zvezno republiko svobodnih in enakopravnih narodov in narodnosti in ustvaril socialistično zvezno skupnost delovnih ljudi - Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, v kateri skupaj z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije, v interesu vsakega naroda in narodnosti posebej in vseh skupaj, uresničuje in zagotavlja: * socialistične družbene odnose, ki temeljijo na samoupravljanju delovnih ljudi, in varstvo socialističnega samoupravnega sistema; * nacionalno svobodo in neodvisnost; bratstvo in enotnost narodov in narodnosti; * enotne interese delavskega razreda in solidarnost delavcev in vseh delovnih ljudi; * svoboščine in možnosti za vsestranski razvoj človekove osebnosti in za zbliževanje ljudi ter narodov in narodnosti, v skladu z njihovimi interesi in težnjami pri ustvarjanju čedalje bogatejše kulture in civilizacije socialistične družbe; * združevanje in usklajevanje prizadevanj za razvoj materialne osnove socialistične družbe in blaginje ljudi; * sistem družbenoekonomskih odnosov in enotne temelje političnega sistema, s katerimi se zagotavljajo skupni interesi delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter enakopravnost narodov in narodnosti; * združevanje lastnih hotenj z naprednimi težnjami človeštva. Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje suverene pravice v Socialistični republiki Sloveniji in - kadar to v skupnem interesu določa [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] - v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Socialistična republika Slovenija soodloča z drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama v federaciji po načelih sporazumevanja, vzajemnosti in solidarnosti, enakopravne udeležbe republik in avtonomnih pokrajin v organih federacije v skladu z ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije ter po načelih odgovornosti republik in avtonomnih pokrajin za svoj razvoj in za razvoj jugoslovanske socialistične skupnosti kot celote. Delovni ljudje in občani italijanske in madžarske narodnosti uresničujejo svoje ustavne pravice tako, da se povsod enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi in občani vključujejo v samoupravne socialistične odnose in samoupravno odločanje. Ta ustava pa zagotavlja še posebne pravice in varstvo obeh narodnosti. == II == Socialistična družbena ureditev Socialistične republike Slovenije temelji na oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in na odnosih med ljudmi kot svobodnimi in enakopravnimi proizvajalci in ustvarjalci, ki jim delo služi izključno za zadovoljevanje njihovih osebnih in skupnih potreb. Temelj teh odnosov je družbenoekonomski položaj delovnega človeka, ki mu zagotavlja, da s tem, ko dela s sredstvi, ki so družbena lastnina ter neposredno in enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi v združenem delu odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije v pogojih in odnosih medsebojne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti, uresničuje svoj osebni materialni in moralni interes in pravico, da uživa rezultate svojega živega in minulega dela in pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka, da na tej podlagi čim popolneje zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in da razvija svoje delovne in druge ustvarjalne sposobnosti. Skladno s tem so nedotakljiva podlaga človekovega položaja in njegove vloge: * družbena lastnina produkcijskih sredstev, ki izključuje vrnitev kakršnegakoli sistema izkoriščanja človeka in ki z odpravljanjem odtujenosti delavskega razreda in delovnih ljudi od produkcijskih sredstev in drugih pogojev za delo zagotavlja samoupravljanje delovnih ljudi v proizvodnji in v delitvi proizvoda dela ter usmerjanje razvoja družbe na samoupravnih temeljih; * osvoboditev dela kot preraščanje zgodovinsko pogojenih družbenoekonomskih neenakosti in odvisnosti ljudi pri delu, ki se zagotavlja z odpravljanjem nasprotja med delom in kapitalom in kakršnihkoli oblik mezdnih odnosov, z vsestranskim razvojem proizvajalnih sil, z večanjem produktivnosti dela, s skrajševanjem delovnega časa, z razvijanjem in uporabo znanosti in tehnike, z zagotavljanjem čedalje višje izobrazbe za vse in z dviganjem kulture delovnih ljudi; * pravica do samoupravljanja, na podlagi katere vsak delovni človek enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi odloča o svojem delu, pogojih za delo in o rezultatih dela, o svojih in skupnih interesih in o usmerjanju družbenega razvoja, izvršuje oblast in upravlja druge družbene zadeve; * pravica delovnega človeka, da uživa sadove svojega dela in materialnega napredka družbene skupnosti po načelu »vsak po svojih sposobnostih - vsakemu po njegovem delu«, in njegova dolžnost, da zagotavlja razvoj materialne osnove za lastno in družbeno delo in da prispeva k zadovoljevanju drugih družbenih potreb; * ekonomska, socialna in osebna varnost človeka; * solidarnost in vzajemnost vsakogar do vseh in vseh do vsakogar, ki temeljita na zavesti delovnih ljudi, da lahko svoje trajne interese uresničujejo samo po teh načelih; * svobodna pobuda pri razvijanju proizvodnje in drugih družbenih in osebnih dejavnosti v korist človeku in družbeni skupnosti; * demokratični politični odnosi, ki omogočajo človeku, da uresničuje svoje interese, pravico do samoupravljanja ter druge pravice, da razvija svojo osebnost z neposredno dejavnostjo v družbenem življenju, zlasti v organih samoupravljanja, v družbenopolitičnih organizacijah in drugih družbenih organizacijah in društvih, ki jih sam ustanavlja in po njih vpliva na razvijanje družbene zavesti in na širjenje možnosti za svojo dejavnost in za uresničevanje svojih interesov in pravic; * enakost pravic, dolžnosti in odgovornosti ljudi v skladu z ustavnostjo in zakonitostjo. Družbenoekonomski in politični sistem izhaja iz takega položaja človeka in je namenjen človeku in njegovi vlogi v družbi. Nasprotna družbenoekonomskemu in političnemu sistemu, ki ga določa ustava, je vsaka oblika upravljanja proizvodnje in drugih družbenih dejavnosti ter vsaka oblika delitve, ki bi - kot birokratska samovolja, tehnokratska uzurpacija in privilegiji, temelječi na monopolnem upravljanju produkcijskih sredstev, ali kot prilaščanje družbenih sredstev na skupinskolastninski podlagi in v drugih oblikah privatizacije teh sredstev ali kot zasebnolastniška ali partikularistična sebičnost - pačila družbene odnose, ki temeljijo na takem človekovem položaju, kakor tudi vsaka druga oblika, ki bi delavski razred omejevala pri uresničevanju njegove zgodovinske vloge v družbenoekonomskih in političnih odnosih ter pri organiziranju politične oblasti zanj in za vse delovne ljudi. == III == Družbena lastnina kot izraz socialističnih družbenoekonomskih odnosov med ljudmi je osnova svobodnega združenega dela in vladajočega položaja delavskega razreda v proizvodnji in v družbeni reprodukciji v celoti, kot tudi osnova z lastnim delom pridobljene osebne lastnine, ki je namenjena za zadovoljevanje človekovih potreb in interesov. Produkcijska sredstva, ki so družbena lastnina, kot skupna neodtujljiva osnova družbenega dela in družbene reprodukcije so namenjena izključno delu za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb in interesov delovnih ljudi ter razvijanju materialne osnove socialistične družbe in socialističnih samoupravnih odnosov. Produkcijska sredstva, ki so družbena lastnina, s sredstvi za razširjeno reprodukcijo vred, neposredno upravljajo združeni delavci, ki z njimi delajo, v lastnem interesu in v interesu delavskega razreda ter socialistične družbe. Pri uresničevanju te družbene funkcije so združeni delavci odgovorni drug drugemu in socialistični skupnosti kot celoti. Z družbeno lastnino produkcijskih in drugih delovnih sredstev je vsakomur zagotovljeno, da se pod enakimi pogoji vključi v združeno delo z družbenimi sredstvi in da si pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi s svojim delom pridobiva dohodek za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb. Izhajajoč iz tega, da nima nihče lastninske pravice na družbenih produkcijskih sredstvih, si ne more nihče - ne družbenopolitična skupnost ne organizacija združenega dela ne skupina občanov ne posameznik - na nikakršni lastninskopravni podlagi prilaščati proizvoda družbenega dela, niti ne more upravljati družbenih produkcijskih in delovnih sredstev in ne razpolagati z njimi in tudi ne samovoljno določati pogojev za delitev. Človekovo delo je edina podlaga za prilaščanje proizvoda družbenega dela in podlaga za upravljanje družbenih sredstev. O delitvi dohodka na del, ki je namenjen za razširjanje materialne osnove družbenega dela in na del, ki je namenjen za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi v skladu z načelom delitve po delu, odločajo delovni ljudje, ki ta dohodek ustvarjajo, v skladu z medsebojno odgovornostjo in solidarnostjo ter v skladu z družbeno določenimi osnovami in merili za pridobivanje in delitev dohodka. Sredstva, namenjena za obnavljanje in razširjanje materialne osnove družbenega dela, so skupna osnova družbene reprodukcije, ki jo na podlagi samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje v vseh oblikah združevanja dela in sredstev ter v medsebojnem sodelovanju organizacij združenega dela. Osnova vseh oblik združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije ter samoupravne integracije združenega dela je temeljna organizacija združenega dela kot osnovna oblika združenega dela, v kateri uresničujejo delavci neodtujljivo pravico, da pri delu z družbenimi sredstvi odločajo o svojem delu in o rezultatih svojega dela. Ko dosegajo rezultate skupnega dela kot vrednost na trgu v pogojih socialistične blagovne proizvodnje, delavci z neposrednim povezovanjem, s samoupravnim sporazumevanjem in z družbenim dogovarjanjem svojih organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in s planiranjem dela in razvoja integrirajo družbeno delo, izpopolnjujejo celotni sistem socialističnih družbenoekonomskih odnosov in obvladujejo stihijsko delovanje trga. Denarni in kreditni sistem sta sestavni del odnosov v družbeni reprodukciji, ki temeljijo na samoupravljanju delavcev v združenem delu z družbenimi sredstvi; ves dohodek dosežen v teh odnosih je neodtujljiv del dohodka temeljnih organizacij združenega dela. Zaradi medsebojne odvisnosti proizvodnega, prometnega in finančnega področja združenega dela kot delov enotnega sistema družbene reprodukcije urejajo delavci v organizacijah združenega dela svoje medsebojne odnose v družbeni reprodukciji in sodelujejo tako, da je delavcem v proizvodnji zagotovljeno, da odločajo o rezultatih svojega živega in minulega dela v celoti teh odnosov. Delovni ljudje zagotavljajo zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti kot delov enotnega procesa družbenega dela tako, da svobodno menjavajo in združujejo svoje delo z delom delavcev v organizacijah združenega dela na teh področjih. Svobodno menjavo dela uresničujejo delovni ljudje neposredno, prek organizacij združenega dela ter v okviru samoupravnih interesnih skupnosti ali prek njih. S takimi odnosi se delavcem v teh dejavnostih zagotavlja enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo drugi delavci v združenem delu. Za popolnejše, smotrnejše in organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov v družbenih dejavnostih in v določenih dejavnostih materialne proizvodnje ustanavljajo delovni ljudje skupaj z delavci v organizacijah združenega dela teh dejavnosti samoupravne interesne skupnosti, v katerih svobodno menjavajo delo in neposredno urejajo odnose skupnega pomena. Delavci in delovni ljudje ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi za zadovoljevanje določenih svojih osebnih in skupnih potreb in interesov z združevanjem sredstev po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela. Kmetje, ki uživajo z ustavo določeno lastninsko pravico na obdelovalnem zemljišču, imajo pravico in dolžnost izkoriščati to zemljišče za pospeševanje kmetijske proizvodnje v lastnem interesu in v interesu socialistične skupnosti. Socialistična skupnost podpira kmete pri večanju produktivnosti njihovega dela in pri svobodnem združevanju v zadruge in druge oblike združevanja zaradi izboljševanja pogojev njihovega dela in življenjskih razmer. Za organizirano vključevanje kmetov v samoupravne socialistične družbenoekonomske odnose in za pospeševanje kmetijske proizvodnje se zagotavljajo pogoji za njen razvoj na podlagi družbenih sredstev in družbenega dela, pa tudi pogoji za združevanje kmetov in za njihovo sodelovanje z organizacijami združenega dela po načelih prostovoljnosti in enakopravnosti. Da bi zboljševali svoje delovne pogoje in življenjske razmere, ustvarjali podlago za njihovo stabilnost in kar najpopolneje izrabili možnosti za razvoj proizvajalnih sil družbe in za povečanje produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela, da bi na tej podlagi razvijali socialistične samoupravne odnose, obvladovali stihijsko delovanje trga, delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih kot tudi v družbenopolitičnih skupnostih, na podlagi znanstvenih spoznanj in nanje oprtih ocen razvojnih možnosti, usklajujejo s planiranjem svojega dela in razvoja odnose v družbeni reprodukciji in usmerjajo razvoj družbene proizvodnje in drugih družbenih dejavnosti s svojimi, na samoupravni osnovi določenimi skupnimi interesi in cilji. Z družbenim planom Socialistične republike Slovenije se na podlagi teh načel, v skladu z razvojno politiko, dogovorjeno skupno z drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama in usklajeno z družbenim planom Jugoslavije določajo temeljni cilji in naloge skladnega družbenega razvoja Socialistične republike Slovenije. Da bi se ustvarjala materialna osnova za enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije, da bi se izenačevali materialni pogoji za družbeno življenje in delo delovnih ljudi in da bi se kar najbolj skladno razvijalo gospodarstvo kot celota, zagotavlja Socialistična republika Slovenija skupno z drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama potrebna sredstva in sprejema druge ukrepe za hitrejši razvoj proizvajalnih sil v gospodarsko manj razvitih republikah in avtonomnih pokrajinah. == IV == V Socialistični republiki Sloveniji pripada vsa oblast delavskemu razredu skupaj z vsemi delovnimi ljudmi mesta in vasi. Za zgraditev družbe kot svobodne skupnosti proizvajalcev razvijajo delavski razred in vsi delovni ljudje socialistično samoupravno demokracijo kot posebno obliko diktature proletariata, in to zagotavljajo: * z revolucionarnim odpravljanjem in z ustavno prepovedjo sleherne oblike družbenoekonomskih in političnih odnosov in organizacij, ki bi temeljili na razrednem izkoriščanju in lastninskem monopolu, in vsakršnega političnega delovanja za vzpostavitev takih odnosov; * z uresničevanjem samoupravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih kot tudi v družbenopolitičnih skupnostih in v družbi nasploh ter z medsebojnim povezovanjem in sodelovanjem teh organizacij in skupnosti; * s svobodnim in enakopravnim samoupravnim urejanjem medsebojnih odnosov ter z usklajevanjem skupnih in splošnih interesov delovnih ljudi in njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti s samoupravnim sporazumevanjem in z družbenim dogovarjanjem; * z odločanjem delovnih ljudi pri uresničevanju oblasti in pri upravljanju drugih družbenih zadev v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih po delegacijah in delegatih v organih upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, kot tudi po delegacijah in delegatih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in v drugih organih samoupravljanja; * z obveščanjem delovnih ljudi o vseh vprašanjih, ki so pomembna za njihov družbenoekonomski položaj in za kar najbolj popolno in kvalificirano odločanje pri opravljanju funkcij oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev; * z javnostjo dela vseh organov oblasti in samoupravljanjem ter nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij; * z osebno odgovornostjo nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij; z odgovornostjo organov oblasti, in samoupravljanja; z zamenljivostjo nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij ter z omejevanjem njihove ponovne izvolitve in imenovanja za določene funkcije; * s kontrolo delavcev in drugih delovnih ljudi in sploh z družbenim nadzorstvom dela nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih; * z uresničevanjem in varstvom ustavnosti in zakonitosti; * z družbenopolitično dejavnostjo socialističnih sil, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah; * s svobodnimi in vsestranskimi dejavnostmi ljudi. Samoupravljanje delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih je osnova enotnega sistema samoupravljanja in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Da bi si zagotovili pogoje za svoje življenje in delo ter družbeni razvoj in da bi ustvarili socialistično skupnost, uresničujejo delovni ljudje skupne interese, izvršujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve v občini kot samoupravni in temeljni družbenopolitični skupnosti in v drugih družbenopolitičnih skupnostih s povezovanjem svojih organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, z delovanjem družbenopolitičnih organizacij, s samoupravnim sporazumevanjem, z družbenim dogovarjanjem in delovanjem skupščin kot skupnih organov vseh ljudi, njihovih organizacij in skupnosti. Z ustavo določene funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev izvršujejo v družbenopolitičnih skupnostih skupščine družbenopolitičnih skupnosti kot izvoljene in zamenljive delegacije delovnih ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah in drugi, skupščinam odgovorni organi. Da bi bili delovni ljudje in vse organizirane socialistične sile kar najbolj udeleženi pri uresničevanju oblasti in pri upravljanju drugih družbenih zadev in da bi se usklajevali njihovi skupni in splošni družbeni interesi, obravnavajo organi družbenopolitičnih skupnosti pobude, mnenja in predloge družbenopolitičnih organizacij, zavzemajo do njih stališča in sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami. Delavski razred in vsi delovni ljudje zagotavljajo tudi po državni oblasti s splošno obveznimi normami socialistične družbene odnose, razvoj družbe in upravljanje družbenih zadev na samoupravnih temeljih, varujejo svoboščine in pravice človeka in občana, socialistične samoupravne odnose in samoupravne pravice delovnih ljudi, rešujejo družbene konflikte in varujejo z ustavo določeno ureditev. Samoupravni položaj in pravice delovnega človeka v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravni položaj delovnih ljudi v občini, svobodno samoupravno združevanje, dejavnost in ustvarjalnost delovnih ljudi, enakopravnost narodov in narodnosti ter svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana, določene z ustavo, so temelj, meja in smer uresničevanja pravic in dolžnosti družbenopolitičnih skupnosti pri opravljanju funkcije oblasti. Delovni ljudje, občani, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije ter družbenopolitične skupnosti, s svojimi dejavnostmi uresničujejo družbeno samozaščito kot funkcijo samoupravne družbe zato, da varujejo ustavno ureditev, samoupravne pravice delovnih ljudi ter druge pravice in svoboščine človeka in občana, varujejo družbeno premoženje in zagotavljajo osebno in premoženjsko varnost delovnih ljudi in občanov ter svoboden družbeni razvoj. Za uresničevanje in usklajevanje svojih interesov in samoupravnih pravic v skladu s splošnimi interesi socialistične družbe ter za opravljanje določenih družbenih zadev in za razvijanje raznovrstnih dejavnosti se delovni ljudje in občani svobodno združujejo v družbenopolitične in druge družbene organizacije in društva kot sestavni del socialističnega samoupravnega sistema. Družbenopolitične organizacije so kot oblika svobodnega političnega organiziranja delovnih ljudi na razrednih socialističnih temeljih dejavnik razvoja in varstva socialistične samoupravne družbe. == V == Svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana, določene z ustavo, so neločljiv del in izraz socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov, v katerih se človek osvobaja vsakršnega izkoriščanja in samovolje ter s svojim delom ustvarja možnosti za vsestranski razvoj in svobodno izražanje ter varstvo svoje osebnosti in za spoštovanje človekovega dostojanstva. Svoboščine in pravice človeka in občana so omejene samo z enakimi svoboščinami in pravicami drugih in z interesi socialistične družbene skupnosti. Socialistična družbena skupnost zagotavlja pogoje za kar najpopolnejše uresničevanje in varstvo svoboščin in pravic, določenih z ustavo. Vsakršna dejavnost, ki krati te svoboščine in pravice človeka in občana, je v nasprotju z interesi socialistične družbe. Delovni ljudje in občani uresničujejo te svoboščine, pravice in dolžnosti v družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosih, v katerih ustvarjajo materialne in druge možnosti za njihovo uresničevanje in izpolnjevanje, širjenje in poglabljanje. == VI == Vzgoja in izobraževanje, znanost in kultura so bistven dejavnik razvoja socialistične družbe, večje produktivnosti dela, razvoja ustvarjalnih sil ljudi in vsestranskega razvoja osebnosti, humaniziranja socialističnih samoupravnih odnosov in splošnega napredka družbe; zato socialistična skupnost zagotavlja svobodo ustvarjanja in ustvarja možnosti za razvoj in napredek vzgoje in izobraževanja ter znanstvenega, kulturnega in umetniškega ustvarjanja, da bi se kar najuspešneje razvijale ustvarjalne sposobnosti delovnih ljudi, socialistični družbeni odnosi in svobodna in humana osebnost. Vzgoja in izobraževanje, kultura in znanost postajajo del vsakodnevnega življenja ljudi, s čimer se presega stanje, v katerem so ta področja privilegij maloštevilnih in ne splošna človekova potreba. Znanstvena resnica ter ustvarjanje in uživanje pridobitev kulture in doživljanje umetniških vrednot so bistveni sestavni del pravice človeka do dostojnega življenja. Razvoj znanstveno-raziskovalne dejavnosti in njeno trajno in intenzivno povezovanje z vsemi področji dela in družbenega življenja sta temeljna pogoja za širjenje in izmenjavo novih idej, spoznanj, delovnih metod in drugih ustvarjalnih dosežkov in s tem temeljna pogoja za osvobajanje dela in človeka v razvoju samoupravne socialistične družbe. Vzgoja in izobraževanje temeljita na dosežkih sodobne znanosti in zlasti na marksizmu, kot osnovah znanstvenega socializma, in naj usposabljata delovne ljudi za delo in samoupravljanje ter jih vzgajata v duhu pridobitev socialistične revolucije, socialistične etike, samoupravnega demokratizma, socialističnega patriotizma, bratstva in enotnosti, enakopravnosti narodov in narodnosti in socialističnega internacionalizma. V enotnem procesu dela in izobraževanja so vse vrste in stopnje vzgoje in izobraževanja odprte in dostopne vsakomur pod enakimi pogoji v vseh obdobjih njegovega življenja in dela. Socialistična družbena skupnost si prizadeva, da so vse stopnje in vrste vzgoje in izobraževanja dostopne vsem otrokom in mladini, ne glede na materialne in druge možnosti družine in okolja, v katerem živijo, in si prizadeva za organizirano predšolsko vzgojo in pripravo otrok na šolo. V vzgojno-izobraževalnem procesu kot pripravi za delo aktivno sodelujejo z učitelji tisti, ki se šolajo oziroma izobražujejo, v skladu s svojo funkcijo v tem procesu in s stalnim izpopolnjevanjem svojih sposobnosti za sodelovanje. Sodelovanje v vzgojno-izobraževalnem procesu je podlaga samoupravnih pravic in dolžnosti v tem procesu in oblik samoupravnega odločanja. Resnično vsestransko, pravočasno in popolno obveščanje delovnih ljudi in občanov o političnih in gospodarskih vprašanjih, o delovanju organov in organizacij in o drugih splošnih in skupnih vprašanjih je pogoj samoupravnega odločanja, uveljavljanja nadzorstva ter ustvarjanja aktivnega javnega mnenja in zato ena izmed temeljnih pravic delovnih ljudi in občanov. Delovni ljudje in občani si v Socialistični zvezi delovnega ljudstva ustvarjajo in izboljšujejo pogoje ter opredeljujejo odgovornost za uresničevanje svobode obveščanja in pravice do obveščenosti. Zato v njej razvijajo in izpopolnjujejo stalno obveščanje in povezavo med delovnimi ljudmi ter samoupravnimi, državnimi in drugimi organi, uresničujejo pravico delovnih ljudi, da v sredstvih obveščanja objavljajo svoja mnenja, pobude in predloge širšega pomena, se zavzemajo za enakopravno in demokratično uporabo sredstev javnega obveščanja in drugih pogojev javnega delovanja in si zagotavljajo svoj vpliv na družbeni sistem informiranja. Delovni ljudje kot posamezniki in v vseh oblikah medsebojnega povezovanja, neposredno ali po svojih delegatih zagotavljajo materialne in druge pogoje za razvoj javnega obveščanja in ustreznega družbenega sistema informiranja in za delovanje sredstev javnega obveščanja. Delovni ljudje zagotavljajo v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih materialne in druge pogoje za razvoj telesne kulture in za vključevanje delovnih ljudi in občanov v telesnokulturne dejavnosti. Socialistična družbena skupnost ustvarja možnosti, da delovni ljudje v prostem času s svobodnimi dejavnostmi razvijajo svoje ustvarjalne sposobnosti, bogatijo svojo osebnost, povečujejo svoje umske in telesne sposobnosti in utrjujejo svoje zdravje. == VII == Delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih si na temeljih solidarnosti in vzajemnosti ter socialističnega humanizma zagotavljajo ekonomsko in socialno varnost in ustvarjajo čedalje ugodnejše možnosti za življenje in delo in za razvoj vsestranske osebnosti delovnega človeka. Ti smotri se uresničujejo z nenehnim izboljševanjem in izenačevanjem življenjskih razmer in delovnih pogojev s tem, da se na temeljih vzajemnosti in solidarnosti premagujejo razlike, ki izvirajo iz materialne nerazvitosti in drugih neenakih možnosti za življenje in delo, izenačujejo možnosti za izobraževanje in delo ter onemogočajo in odpravljajo socialne razlike, ki ne izvirajo iz uporabe načela delitve po delu. V samoupravnih interesnih skupnostih si delovni ljudje na temeljih vzajemnosti in solidarnosti s svojim živim in minulim delom zagotavljajo pravice iz socialnega zavarovanja ter ustvarjajo možnosti za širjenje teh pravic in uresničevanje splošnega socialnega zavarovanja v Socialistični republiki Sloveniji. Z organiziranjem in razvijanjem zdravstvenega varstva si delovni ljudje in občani ustvarjajo pogoje za zdravo življenje in delo, s sodobnimi ukrepi preprečujejo obolenja in poškodbe ter si v primeru bolezni zagotavljajo povrnitev svojega zdravja. Socialistična družbena skupnost si prizadeva za čimbolj popolno in uspešno zdravstveno varstvo vseh delovnih ljudi in občanov na temeljih vzajemnosti in solidarnosti in za razvoj zdravstvenega varstva. Delovni ljudje in občani organizirajo in razvijajo socialno skrbstvo kot dejavnost, s katero nudijo na temeljih vzajemnosti, solidarnosti in socialističnega humanizma pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skupinam delovnih ljudi in občanov pri njihovem vključevanju v družbeno skupnost in usposabljanju za življenje in delo. Socialistična družbena skupnost zagotavlja materialne in druge pogoje za uresničevanje pravic borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev, ki se jim zagotavlja socialna varnost. Delovni ljudje in občani vzajemno in solidarno zagotavljajo možnosti za vsestranski razvoj otrok in vsega mladega rodu ter za oblikovanje in razvoj družine na podlagi načel socialistične etike in v ta namen organizirajo družbene dejavnosti. Delovni ljudje in občani si s svojimi sredstvi ter z združevanjem svojega dela in sredstev z delom in sredstvi drugih v samoupravnih interesnih skupnostih, organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih ustvarjajo na temeljih vzajemnosti in solidarnosti možnosti, da si zagotove primerno stanovanje, v katerem je njim in članom njihove družine omogočeno zdravo, varno in kulturno življenje. Varstvo objektov in območij, posebno pomembnih za narodnostni značaj Slovenije in za njeno zgodovino ter varstvo naravnih znamenitosti in redkosti je posebna skrb socialistične družbene skupnosti. Za varstvo in izboljševanje človekovega okolja zagotavljajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti in socialistična družbena skupnost možnosti za ohranitev in razvoj naravnih in drugih vrednot človekovega okolja, ki so pomembne za zdravo, varno in ustvarjalno življenje in delo sedanjega in prihodnjih rodov. == VIII == Delovni ljudje in občani, slovenski narod in italijanska in madžarska narodnost so skupno z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije odločeni, da vse svoje sile usmerijo v ustvarjalno delo v miru in v graditev svoje samoupravne socialistične skupnosti. Zato si dosledno prizadevajo za politiko miru in so proti agresiji, vojni in agresivnim pritiskom katerekoli vrste. Da bi si zagotovili miren razvoj in socialistično graditev, so pripravljeni z vsemi silami in sredstvi, ki so jim na razpolago, z oboroženim bojem in z drugimi oblikami splošnega ljudskega odpora varovati in braniti svojo svobodo, neodvisnost, suverenost, teritorialno neokrnjenost in socialistični samoupravni red Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije. V ta namen organizirajo in razvijajo splošno ljudsko obrambo kot neločljiv del socialistične samoupravne družbene ureditve, zavedajoč se, da sta obrambna sposobnost družbe in pripravljenost države za obrambo večji, možnost agresije pa manjša, kolikor bolj razvita je splošna ljudska obramba kot oblika in vsebina obrambne organiziranosti družbene skupnosti. Krepitev obrambne sposobnosti države je sestavni del politike miru in enakopravnega mednarodnega sodelovanja. Splošna ljudska obramba v Socialistični republiki Sloveniji je del enotnega sistema organiziranja, pripravljanja in udeležbe federacije, republik, avtonomnih pokrajin, občin, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij, delovnih ljudi in občanov v oboroženem boju in v vseh drugih oblikah odpora ter pri izvrševanju drugih nalog, ki so pomembne za obrambo države. V splošni ljudski obrambi je oboroženi boj odločilna oblika upiranja agresiji. Oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije so nosilec oboroženega boja in tvorijo enotno celoto. Vrhovno vodstvo in poveljevanje oboroženim silam zagotavljata enotnost in nedeljivost oboroženega boja. == IX == V prepričanju, da sta miroljubna koeksistenca in aktivno sodelovanje enakopravnih držav in narodov, ne glede na razlike v njihovi družbeni ureditvi, neogiben pogoj za mir in družbeni napredek v svetu, sodeluje Socialistična republika Slovenija skupaj z drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama pri oblikovanju, sprejemanju in izvajanju zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije, oprte na načela spoštovanja nacionalne suverenosti in enakopravnosti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav, socialističnega internacionalizma in reševanja mednarodnih sporov po mirni poti. Ko se Socialistična republika Slovenija kot sestavni del jugoslovanske socialistične skupnosti narodov zavzema za uresničevanje načel zunanje politike in mednarodne dejavnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije in za vsestransko politično, ekonomsko, znanstveno in kulturno sodelovanje z drugimi državami in narodi, zastopa stališče, da mora to sodelovanje prispevati k ustvarjanju tistih demokratičnih oblik povezovanja držav, narodov in ljudi, ki ustrezajo interesom ljudstva in družbenemu napredku. Socialistična republika Slovenija v skladu s sprejeto zunanjo politiko Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnimi pogodbami vzpostavlja, vzdržuje in razvija odnose z organi in organizacijami drugih držav ter z mednarodnimi organi in organizacijami ter usklajuje stike in sodelovanje občin, samoupravnih organizacij in skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji z ustreznimi tujimi državnimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter teritorialnimi enotami drugih držav. Vsi organi, organizacije in posamezniki v Socialistični republiki Sloveniji se morajo v mednarodnih ekonomskih, političnih, kulturnih in drugih odnosih ter v svojih odnosih z organi in organizacijami v tujini ravnati po načelih zunanje politike in mednarodne dejavnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije ter se zavzemati za njihovo uresničevanje. == X == Zveza komunistov, pobudnik in organizator narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije in zavestni nosilec teženj in interesov delavskega razreda, je po zakonitosti zgodovinskega razvoja postala organizirana vodilna idejna in politična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi pri graditvi socializma in pri uresničevanju solidarnosti delovnih ljudi ter bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Zveza komunistov je s svojim usmerjevalnim idejnim in političnim delom v pogojih socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti za varstvo in za nadaljnji razvoj socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti, in je zato odgovorna. Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, nastala v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji kot Osvobodilna fronta slovenskega naroda, prostovoljna in demokratična zveza delovnih ljudi in občanov ter vseh organiziranih socialističnih sil s Komunistično partijo na čelu in se dalje gradila v razvijajoči se socialistični samoupravni družbi, je najširši temelj njihove družbenopolitične dejavnosti v socialističnem samoupravnem sistemu. V Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije uresničujejo delovni ljudje in občani, Zveza komunistov kot vodilna idejna in politična sila, druge družbenopolitične organizacije in vse organizirane socialistične sile politično in akcijsko enotnost socialističnih sil, usmerjajo družbeni razvoj na temeljih oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter v ta namen: * obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja, usklajujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj, usmerjanja družbenega razvoja, uresničevanja pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, uresničevanja enakopravnosti narodov in narodnosti ter razvoja socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov, predlagajo rešitve družbenih vprašanj in dajejo smernice svojim delegatom v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti; * določajo skupne programe družbene dejavnosti in skupna družbena merila za volitve delegacij v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in za volitve delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij v samoupravnih organizacijah in skupnostih, kandidatov za delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi kandidatov za samoupravne, javne in druge družbene funkcije v družbenopolitičnih skupnostih; obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike in vzgoje kadrov ter določajo merila za izbiranje kadrov; * spremljajo delo organov oblasti in organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti ter nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, izražajo o tem svoja mnenja, opravljajo družbeno nadzorstvo nad njihovim delom in ga presojajo, zlasti glede na zagotovitev javnosti dela in odgovornosti pri delu; * ustvarjajo možnosti za vsestransko udeležbo mladine in njenih organizacij v družbenem in političnem življenju; * zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in občanov in svoj vpliv na družbeni sistem informiranja in na uresničevanje vloge tiska in drugih oblik javnega obveščanja in komuniciranja; * se borijo za humane odnose med ljudmi, za razvijanje socialistične demokratične zavesti ter pravil socialističnega življenja kot tudi za odpravljanje pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih samoupravnih demokratičnih družbenih odnosov ali jim kako drugače škodujejo. Družbenopolitične skupnosti so dolžne v mejah svojih pravic in dolžnosti zagotavljati Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije materialne in druge možnosti za uresničevanje njenih funkcij, določenih z ustavo. Delavci, prostovoljno organizirani v sindikat kot najširšo organizacijo delavskega razreda, se borijo: za tak položaj delavskega razreda, kot ga določa ustava; za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov in odločilno vlogo delavcev pri upravljanju družbene reprodukcije; za uresničevanje interesov in samoupravnih in drugih pravic delavcev na vseh področjih dela in življenja, za zagotavljanje enakopravnosti delavcev pri združevanju dela in sredstev, pridobivanju in delitvi dohodka in pri določanju skupnih meril za delitev po rezultatih dela; za samoupravno povezovanje in združevanje različnih področij družbenega dela; za razvijanje proizvajalnih sil družbe in večjo produktivnost dela; za samoupravno usklajevanje posamičnih, skupnih in splošnih družbenih interesov; za višjo izobrazbo in usposabljanje delavcev za opravljanje samoupravnih in drugih družbenih funkcij; za demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate v organe upravljanja organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in kandidatov za delegacije v teh organizacijah in skupnostih ter delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti; za najširšo udeležbo delavcev pri opravljanju funkcij oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev; za uresničevanje interesov delavskega razreda v kadrovski politiki; za varstvo pravic delavcev; za zagotavljanje socialne varnosti in razvoj življenjskega standarda delavcev kot tudi za razvijanje in krepitev solidarnosti in za večjo razredno zavest in odgovornost samoupravljalcev. Sindikat daje pobudo za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, neposredno sodeluje pri tem sporazumevanju in dogovarjanju in daje organom upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, skupščinam družbenopolitičnih skupnosti ter drugim državnim in družbenim organom predloge za urejanje vprašanj, ki se nanašajo na materialni in družbeni položaj delavskega razreda. == XI == Družbenoekonomski in politični sistem in drugi odnosi, ki so določeni z ustavo, so usmerjeni v razširjanje pogojev za nadaljnji razvoj socialistične družbe, za premagovanje nasprotij v njej ter za tak družbeni napredek, ki bo na podlagi vsestranske razvitosti proizvajalnih sil, visoke produktivnosti dela, obilja proizvodov in vsestranskega razvoja človeka kot svobodne osebnosti omogočil razvoj takih družbenih odnosov, v katerih se bo uresničevalo načelo komunizma "vsak po svojih sposobnostih - vsakemu po njegovih potrebah". V ta namen so organi samoupravljanja, državni organi, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije, delovni ljudje in občani neposredno poklicani, da z vso svojo dejavnostjo: * širijo in krepijo materialno osnovo družbe in življenja posameznikov s tem, da razvijajo proizvajalne sile, večajo produktivnost dela in nenehno razvijajo socialistične samoupravne odnose; * ustvarjajo razmere, v katerih se bodo odpravljale družbenoekonomske razlike med umskim in fizičnim delom in v katerih bo postalo človeško delo čedalje popolnejši izraz ustvarjalnosti in človekove osebnosti; * širijo in razvijajo vse oblike samoupravljanja in socialističnega samoupravnega demokratizma, zlasti na področjih, na katerih prevladujejo funkcije politične oblasti, omejujejo prisilo in ustvarjajo možnosti za njeno odpravo ter gradijo med ljudmi odnose, ki temeljijo na zavesti o skupnih interesih, na socialistični etiki in na svobodnem človekovem ustvarjanju; * prispevajo k uresničevanju človekovih svoboščin in pravic, k humanizaciji družbenega okolja in človekove osebnosti, h krepitvi solidarnosti in človečnosti med ljudmi ter k spoštovanju človekovega dostojanstva; * razvijajo v skladu z naprednimi težnjami človeštva vsestransko sodelovanje in zbliževanje z vsemi narodi, da se ustvari svobodna skupnost vseh narodov na svetu. == XII == Ta del ustave izraža temeljna načela socialistične samoupravne družbe in njenega napredka ter je podlaga in smer za razlago ustave in zakonov, kakor tudi za delovanje vseh in vsakogar. 1443 1505 2006-07-18T09:42:57Z Romanm 7 /* 1. člen */ wiki {{Ustava SRS 1974}} <center><big>'''PRVI DEL'''</big></center> <center><big>'''SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA'''</big></center> ==== 1. člen ==== [[Slika:SFRY Slovenia.png|thumb|Položaj SR Slovenije v SFRJ]] [[:w:Socialistična republika Slovenija|Socialistična republika Slovenija]] je država, ki temelji na suverenosti slovenskega naroda in ljudstva Slovenije, na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, in socialistična samoupravna demokratična skupnost delovnih ljudi in občanov, slovenskega naroda in italijanske in madžarske narodnosti. Socialistična republika Slovenija je v sestavi Socialistične federativne republike Jugoslavije. ==== 2. člen ==== V Socialistični republiki Sloveniji delovni ljudje in občani zagotavljajo in uresničujejo suverenost, enakopravnost in nacionalno svobodo; zagotavljajo neodvisnost in teritorialno neokrnjenost ter obrambo socialistične ureditve; organizirajo ljudsko obrambo; razvijajo samoupravne socialistične družbenoekonomske in politične odnose; zagotavljajo svoboščine in pravice človeka in občana in izpolnjevanje njegovih dolžnosti; zagotavljajo in uresničujejo pogoje za vsestranski razvoj in napredek slovenskega naroda; izpolnjujejo dolžno skrb in se zavzemajo za ureditev položaja slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in Slovencev v tujini; varujejo narodnostni značaj, zagotavljajo položaj, uresničujejo enakopravnost ter pospešujejo vsestranski napredek italijanske in madžarske narodnosti; upravljajo s sredstvi dela in razpolagajo z rezultati svojega dela; zagotavljajo solidarnost in socialno varnost delovnih ljudi; ustvarjajo pogoje za gospodarski, kulturni in socialni razvoj in ga usmerjajo; zagotavljajo enotnost jugoslovanskega trga; zagotavljajo ustavnost in zakonitost, varstvo z ustavo določenega reda, javno varnost in družbeno samozaščito; razvijajo mednarodne odnose Socialistične republike Slovenije na političnem, ekonomskem, kulturnem in drugih področjih v okviru zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb; urejajo družbene odnose in opravljajo vse druge družbene zadeve, ki so pomembne za politično, gospodarsko in kulturno življenje, obrambo in socialistični samoupravni demokratični družbeni razvoj Socialistične republike Slovenije. V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji delovni ljudje in občani Socialistične republike Slovenije uresničujejo tiste svoje suverene pravice, ki so v skupnem interesu delovnih ljudi in občanov ter narodov in narodnosti na podlagi sporazuma socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin določene z ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije. ==== 3. člen ==== V Socialistični republiki Sloveniji uresničujejo delovni ljudje in občani skupne interese: * v temeljnih organizacijah združenega dela in v vseh oblikah njihovega združevanja v samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v krajevnih skupnostih in občinah; * z neposrednim sodelovanjem krajevnih skupnosti in občin ter v skupnih medobčinskih organih samoupravljanja; * s samoupravnim sporazumevanjem in z družbenim dogovarjanjem; * po republiških organih; * z dejavnostjo družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih organizacij in društev; * s svojimi svobodnimi in vsestranskimi dejavnostmi. Skupni interesi, ki se v Socialistični republiki Sloveniji uresničujejo po njenih organih, so določeni s to ustavo. ==== 4. člen ==== Meje Socialistične republike Slovenije se ne morejo spremeniti brez njene privolitve. ==== 5. člen ==== Vsak državljan Socialistične republike Slovenije je hkrati državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije. ==== 6. člen ==== Državljani drugih socialističnih republik Jugoslavije imajo na območju Socialistične republike Slovenije enake pravice in dolžnosti kot njeni državljani. ==== 7. člen ==== Odločbe, listine in drugi posamični akti državnih organov in organizacij, ki izvršujejo javna pooblastila, z območja drugih socialističnih republik oziroma avtonomnih pokrajin Jugoslavije imajo v Socialistični republiki Sloveniji enako veljavo kot v republiki oziroma avtonomni pokrajini, v kateri so bili izdani. ==== 8. člen ==== [[Slika:SR Slovenia coa.png|125px|right|Grb SRS]] Grb Socialistične republike Slovenije je polje, obdano z žitnim klasjem. Klasje je spodaj povezano s trakom in prepleteno z lipovimi listi. Med vrhovoma klasja je peterokraka zvezda. V spodnjem delu polja so na dnu tri valovite črte, ki predstavljajo morje. Nad njimi se dvigajo trije stožci, ki predstavljajo Triglav; srednji stožec je višji, stranska dva pa sta enaka. ==== 9. člen ==== [[Slika:SR Slovenia flag large.png|125px|right|Zastava SRS]] Zastava Socialistične republike Slovenije je belo-modro-rdeča z rdečo peterokrako zvezdo na sredi. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave se vrste vodoravno od zgoraj navzdol po temle redu: bela, modra, rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Zvezda ima pravilno peterokrako obliko in zlatorumen rob. Središče zvezde je v presečišču diagonal zastave. Gornji krak zvezde sega do polovice belega polja, tako da imata spodnja kraka zvezde ustrezno mesto na rdečem polju zastave. ==== 10. člen ==== Socialistična republika Slovenije ima himno, ki jo določa zakon. ==== 11. člen ==== Glavno mesto Socialistične republike Slovenije je Ljubljana. 1444 1499 2006-07-18T06:34:51Z Romanm 7 /* 73. člen */ tn. (že v izvirniku): kateremi → katerimi {{Ustava SRS 1974}} <center><big>'''DRUGI DEL'''</big></center> <center><big>'''DRUŽBENA UREDITEV'''</big></center> == I. poglavje == === 1. Položaj človeka v združenem delu in družbena lastnina === ==== 12. člen ==== Socialistična družbenoekonomska ureditev Socialistične republike Slovenije temelji na svobodnem združenem delu s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, ter na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v družbeni reprodukciji v celoti. ==== 13. člen ==== Delo in rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka. Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobivati materialnih in drugih koristi z izkoriščanjem tujega dela. Nihče ne sme na nikakršen način onemogočati in ne omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter o pogojih in rezultatih svojega dela. ==== 14. člen ==== Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela in z združenim delom doseženi dohodek, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, naravna bogastva in dobrine v splošni rabi so družbena lastnina. Nihče ne more pridobiti lastninske pravice na družbenih sredstvih, ki so pogoj za delo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ali materialna osnova za uresničevanje funkcij samoupravnih interesnih skupnosti ali drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti. Družbena sredstva se ne morejo uporabljati za prilaščanje tujega presežnega dela niti ne za to, da bi omogočala tako prilaščanje. ==== 15. člen ==== Delavec v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, ima pravico dela z družbenimi sredstvi kot neodtujljivo pravico, da dela s temi sredstvi, da bi zadovoljeval svoje osebne in družbene potrebe, in da svobodno in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu odloča o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela. Pravice, obveznosti in odgovornosti glede razpolaganja, uporabe in upravljanja družbenih sredstev urejata ustava in zakon v skladu z njihovo naravo in namenom. ==== 16. člen ==== Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je zajamčeno, da pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela, in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, in si pridobiva osebni dohodek. Temeljna organizacija združenega dela je osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. Protiustaven je vsak akt in vsako dejanje, s katerima bi bile kršene te pravice delavcev. ==== 17. člen ==== Ko delavci v združenem delu uresničujejo pravico dela z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo, povečujejo in izboljšujejo ter svoje delovne obveznosti vestno izpolnjujejo. Delavci v združenem delu si ne morejo pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi pridobivati materialnih koristi in drugih prednosti, ki ne temeljijo na njihovem delu. ==== 18. člen ==== Delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področjih vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo svojega dela z delom delovnih ljudi, katerih potrebe in interese na teh področjih zadovoljujejo. Svobodno menjavo svojega dela uresničujejo delavci teh organizacij združenega dela neposredno z delovnimi ljudmi, katerih potrebe in interese zadovoljujejo, ali po njihovih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih oziroma v okviru samoupravnih interesnih skupnosti. Delavci organizacij združenega dela družbenih dejavnosti dosegajo s svobodno menjavo dela enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci organizacij združenega dela drugih dejavnosti. Po načelih svobodne menjave dela pridobivajo dohodek tudi delavci organizacij združenega dela v drugih dejavnosti, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti podlaga za usklajevanje dela in potreb in ne podlaga za vrednotenje rezultatov dela. ==== 19. člen ==== O celotnem dohodku kot rezultatu skupnega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in celotnega družbenega dela, doseženem v različnih oblikah združevanja dela in sredstev na podlagi delovanja tržnih zakonitosti in na samoupravni podlagi družbeno določenih pogojev za pridobivanje dohodka, odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu s svojimi ustavnimi pravicami in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in do družbene skupnosti v celoti. Dohodek, ki ga skupaj dosežejo temeljne organizacije združenega dela, z združevanjem dela in sredstev, razdelijo v celoti med seboj glede na delež, ki so ga k njemu prispevale, in sicer po merilih, ki jih določajo s samoupravnim sporazumom. V temeljni organizaciji združenega dela doseženi dohodek je materialna osnova za pravico delavcev, da odločajo o pogojih svojega dela in o delitvi dohodka ter da pridobivajo osebni dohodek. ==== 20. člen ==== Del dohodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih pogojih ali je rezultat izjemnih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnosti za pridobivanje dohodka, se skladno s samoupravnim sporazumom in zakonom uporablja za razvoj organizacije združenega dela, v kateri je bil dosežen, ali za razvoj materialne osnove združenega dela v občini in republiki. Odločanje o delu dohodka, ki se uporablja za razvoj materialne osnove združenega dela v občini ali v republiki, temelji na samoupravnih osnovah. ==== 21. člen ==== Delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporejajo dohodek za svojo osebno in skupno porabo, za razširjanje materialne osnove združenega dela in za rezerve. Delavci razporejajo za celotno osebno in skupno porabo del dohodka, sorazmeren njihovemu prispevku, ki so ga dali k dohodku s svojim delom in vlaganjem družbenih sredstev kot minulega dela. ==== 22. člen ==== Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, ustrezen rezultatom njegovega dela in osebnemu prispevku, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije. ==== 23. člen ==== Delavci v temeljni organizaciji združenega dela določajo osnove in merila za razporejanje dohodka ter osnove in merila za delitev sredstev, namenjenih za njihove osebne dohodke. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela določajo z delavci v drugih organizacijah združenega dela skupne osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Če se z razporejanjem dohodka oziroma z delitvijo sredstev za osebne dohodke rušijo razmerja, ki ustrezajo načelu delitve po delu, ali nastajajo motnje v družbeni reprodukciji, se lahko z zakonom določijo ukrepi, s katerimi se zagotavlja enakopravnost delavcev pri uveljavljanju načela delitve po delu oziroma s katerimi se preprečujejo ali odpravljajo motnje v družbeni reprodukciji. ==== 24. člen ==== Vsakemu delavcu v združenem delu z družbenimi sredstvi so zajamčeni iz dela osebni dohodek in druge pravice najmanj v višini oziroma obsegu, ki mu zagotavljajo materialno in socialno varnost. Višino zajamčenega osebnega dohodka in obseg drugih zajamčenih pravic ter način njihovega uresničevanja določajo samoupravni sporazum, družbeni dogovor in zakon glede na splošno stopnjo produktivnosti celotnega družbenega dela in splošne razmere okolja, v katerem delavec dela in živi. ==== 25. člen ==== Z zakonom se lahko delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela začasno omeji razpolaganje z delom sredstev družbene reprodukcije, če je to neobhodno potrebno zaradi preprečevanja ali odprave večjih motenj na trgu, zaradi bistvenega odstopanja od temeljnih ciljev sprejete gospodarske politike, ali če to terjajo interesi ljudske obrambe. Z zakonom se lahko določi obvezno združevanje dela sredstev družbene reprodukcije za financiranje tistih nujnih potreb družbene reprodukcije, od katerih je odvisno uresničevanje osnovnih ciljev družbenega razvoja, določenih v družbenem planu Socialistične republike Slovenije. Z obveznim združevanjem dela sredstev družbene reprodukcije ni mogoče trajno odvzeti pravic delavcem temeljne organizacije združenega dela glede teh sredstev. Z zakonom se določijo tudi pravice in obveznosti organizacij združenega dela pri gospodarjenju s tako združenimi sredstvi. ==== 26. člen ==== Organizacija združenega dela oziroma druga družbena pravna oseba odgovarja za svoje obveznosti z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolaga. ==== 27. člen ==== Organizaciji združenega dela in drugi družbeni pravni osebi se smejo za ustrezno odškodnino in po postopku, ki ju predpisuje zakon, odvzeti ali omejiti pravice, ki jih imata glede nepremičnin ter posameznih premičnin, in druge pravice v družbeni lastnini, vendar samo, če to zahtevajo na podlagi zakona ugotovljene potrebe po načrtnem urejanju prostora ali graditvi objektov družbenega pomena ali kakšen drug z zakonom določen splošni interes. Za odvzete pravice glede zemljišč ali drugih naravnih bogastev ima organizacija združenega dela oziroma druga družbena pravna oseba pravico do odškodnine samo za delo in sredstva, ki jih je vložila v zemljišče ali drugo naravno bogastvo. Če je zemljišče ali drugo naravno bogastvo pogoj za delo, ima organizacija združenega dela oziroma druga družbena pravna oseba pravico do odškodnine, ki ji zagotavlja, da se ta pogoj ne bo poslabšal. ==== 28. člen ==== Delavcem temeljne organizacije združenega dela, ki uporablja pri svojem poslovanju sredstva drugih organizacij združenega dela, te pa imajo iz tega naslova pravico do deleža pri skupaj doseženem dohodku, se v okviru tako doseženega dohodka zagotavljajo sredstva za njihovo osebno in skupno porabo v skladu s skupnimi osnovami in merili, ki veljajo v organizacijah združenega dela, kot tudi sredstva za razširitev materialne osnove dela, ki ustrezajo njihovemu prispevku k skupaj doseženemu dohodku. Merila za ugotavljanje prispevka k skupaj doseženemu dohodku se določajo s samoupravnim sporazumom v skladu z enotnimi načeli o združevanju sredstev, ki jih določa zvezni zakon. Organizacije združenega dela, ki združijo sredstva, ne morejo na tej podlagi pridobiti pravice do trajnega deleža od dohodka organizacije združenega dela, ki pri svojem poslovanju uporablja ta sredstva. Pravica do deleža pri skupaj doseženem dohodku iz združitve sredstev ugasne, ko so organizaciji združenega dela poleg ustreznega deleža pri skupaj doseženem dohodku vrnjena tudi sredstva, ki je z njihovo združitvijo tako pravico pridobila, oziroma ko po samoupravnem sporazumu preneha pravica do povračila združenih sredstev. ==== 29. člen ==== Organizacija združenega dela lahko pri svojem poslovanju uporablja sredstva tujih oseb, pod pogoji in v mejah, ki jih določa zvezni zakon. Delavci organizacije združenega dela, ki uporablja sredstva, katera so vložile tuje osebe, imajo enake družbenoekonomske in druge samoupravne pravice kot delavci organizacij združenega dela, ki uporabljajo pri svojem poslovanju sredstva drugih domačih organizacij združenega dela. Tuja oseba, ki je vložila sredstva v organizacijo združenega dela, je lahko udeležena pri njenem dohodku samo v mejah in pod pogoji, ki veljajo za medsebojna razmerja domačih organizacij združenega dela. Pravic tuje osebe glede sredstev, ki jih je vložila v organizacijo združenega dela, ni mogoče zmanjšati z zakonom ali z drugim predpisom, potem ko začne veljati pogodba, v kateri so te pravice določene. ==== 30. člen ==== Za razširitev materialne osnove dela lahko organizacije združenega dela zbirajo denarna sredstva občanov in jim poleg vračila teh sredstev zagotovijo za vložena sredstva še obresti ali druge na podlagi zakona določene ugodnosti. ==== 31. člen ==== Delavci, ki v organizaciji združenega dela opravljajo administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela skupnega pomena za več organizacij v njeni sestavi, delavci, ki opravljajo taka dela v kmetijski ali drugi zadrugi, kot tudi delavci v organizaciji poslovnega združevanja, banki in zavarovalni skupnosti, oblikujejo delovno skupnost. Delavci v taki delovni skupnosti se lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, organizirajo v organizacijo združenega dela. Delavci, ki v organizaciji združenega dela opravljajo druga dela skupnega pomena za več organizacij v njeni sestavi, ter delavci, ki opravljajo taka dela za kmetijsko ali drugo zadrugo, oblikujejo delovno skupnost, če niso izpolnjeni z ustavo določeni pogoji, da se organizirajo v temeljno organizacijo združenega dela. Delavci teh delovnih skupnosti imajo pravico do sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z osnovami in merili za delitev, ki veljajo v organizacijah združenega dela, ter druge samoupravne pravice delavcev v organizacijah združenega dela v skladu z naravo dela, ki ga opravljajo, in v skladu s skupnimi interesi zaradi katerih so bile te delovne skupnosti ustanovljene. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev teh delovnih skupnosti in uporabnikov njihovih storitev se urejajo s samoupravnim sporazumom, medsebojna razmerja delavcev v delovni skupnosti pa z njihovimi samoupravnimi akti v skladu s tem samoupravnim sporazumom. ==== 32. člen ==== Delavci delovnih skupnosti, ki opravljajo dela za samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti in njihova združenja, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije, društva in organe družbenopolitičnih skupnosti, imajo pravico do sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in z družbeno določenimi osnovami in merili za delitev, ki veljajo za organizacije združenega dela. Imajo tudi druge samoupravne pravice v skladu z naravo dela, ki ga opravljajo, ter v skladu z družbeno in politično odgovornostjo, ki jo imajo za izvrševanje svojih funkcij in nalog organizacije, skupnosti in organi, za katere opravljajo dela. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev teh delovnih skupnosti ter organizacij, skupnosti in organov, za katere opravljajo dela, se urejajo s samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo v skladu z zakonom. Na te delovne skupnosti se ne morejo prenašati pravice, pooblastila in odgovornosti organizacij, skupnosti in organov za katere opravljajo dela. Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti se urejajo z zakonom; kadar to dopušča narava dejavnosti organov, pa tudi s samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo med delovno skupnostjo in temi organi ter samoupravnimi akti delovne skupnosti. Aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije uresničujejo ustrezne pravice v skladu z zveznim zakonom in v skladu z naravo dejavnosti in značajem oboroženih sil. ==== 33. člen ==== Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost, imajo v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela. Delovni ljudje, ki opravljajo katero od teh dejavnosti, lahko združujejo svoje delo in ustanavljajo začasne ali trajne delovne skupnosti, ki imajo v osnovi enak položaj kot organizacije združenega dela in v katerih imajo delovni ljudje v osnovi enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo delavci v organizacijah združenega dela. Zakon določa pogoje, pod katerim ti delovni ljudje in njihove delovne skupnosti uresničujejo svoje pravice in izpolnjujejo svoje obveznosti, in pogoje, pod katerimi lahko pri opravljanju teh dejavnosti uporabljajo družbena sredstva in jih upravljajo. Zakon tudi določa, kako delovni ljudje sodelujejo z organizacijami združenega dela in kako so udeleženi pri ustvarjanju pogojev za delo v teh organizacijah in pri razpolaganju z rezultati svojega dela, izraženimi v skupaj doseženem dohodku. ==== 34. člen ==== Delavci organizacij združenega dela skrbijo skupaj in enakopravno po načelih vzajemnosti in solidarnosti za nenehno izboljševanje življenjskih razmer delavcev, s tem da v ta namen izločajo sredstva in jih združujejo in na drug način. Organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti so dolžne po načelih vzajemnosti in solidarnosti dajati gospodarsko in drugo pomoč organizacijam združenega dela, ki zaidejo v izjemne gospodarske težave, in sprejeti ukrepe za njihovo sanacijo, če je to v skupnem interesu organizacij združenega dela oziroma v družbenem interesu. Organizacija združenega dela zagotavlja sama ali sporazumno z drugimi organizacijami združenega dela po načelih vzajemnosti in solidarnosti sredstva za zaposlovanje, prekvalifikacijo in uresničevanje pridobljenih pravic delavcev, če njihovo delo pri njej ni več potrebno ali če organizacija v njeni sestavi neha delati. Če zaradi tehnoloških ali drugih izboljšav, ki prispevajo k večji produktivnosti dela in k večjemu uspehu organizacije, delavčevo delo v temeljni organizaciji združenega dela ni več potrebno, delavec ne more izgubiti lastnosti delavca te organizacije, dokler se mu ne zagotovi drugo delovno mesto, ki ustreza njegovim sposobnostim in kvalifikacijam. Z zakonom se lahko določi obveznost združevanja sredstev v te namene in za zaposlovanje sploh ter predpišejo pogoji za uporabo teh sredstev. ==== 35. člen ==== Delavci v združenem delu prispevajo sredstva za splošne z ustavo določene družbene potrebe, ki jih zadovoljujejo v družbenopolitičnih skupnostih, s tem da plačujejo tem skupnostim iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov davke in druge davščine v skladu z namenom oziroma s cilji, za katere so namenjena z davki in drugimi davščinami pridobljena sredstva. Obveznosti plačevanja davkov in drugih davščin družbenopolitičnim skupnostim se določajo po tem, koliko zmore gospodarstvo v skladu z doseženo stopnjo produktivnosti celotnega družbenega dela ter s potrebami materialnega in družbenega razvoja, ki ustrezajo možnostim gospodarstva in dolgoročnim interesom družbe za razvoj proizvajalnih sil, zagotoviti zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev ter potreb razširjene reprodukcije. Te obveznosti se določajo tudi po tem, koliko zmore organizacija združenega dela v skladu s splošnimi obveznostmi gospodarstva ter z rezultati dela in uspehi, ki jih doseže, zagotoviti zadovoljevanje teh potreb. Ta načela veljajo tudi, kadar družbenopolitične skupnosti s svojimi akti začasno omejijo razpolaganje s sredstvi, ki jih upravljajo delavci v organizacijah združenega dela, ali naložijo obvezno združevanje teh sredstev. === 2. Združevanje dela in sredstev družbene reprodukcije === ==== 36. člen ==== Svoje delo in sredstva družbene reprodukcije v temeljnih organizacijah združenega dela delavci svobodno združujejo v delovnih organizacijah in drugih oblikah združevanja dela in sredstev. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v raznih oblikah združevanja dela in sredstev urejajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom, pri čemer se v vseh teh razmerjih zagotavljajo delavcem z ustavo zajamčene pravice. ==== 37. člen ==== Delovna organizacija je samostojna samoupravna organizacija delavcev, povezanih s skupnimi interesi pri delu in organiziranih v temeljne organizacije združenega dela v njeni sestavi ali neposredno povezanih z enotnim delovnim procesom. Delovno organizacijo lahko ustanovijo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbene pravne osebe. Pod pogoji in na način, ki jih določa zakon, lahko ustanovijo delovno organizacijo delovni ljudje, da uresničujejo svojo pravico do dela ali zadovoljujejo svoje potrebe po proizvodih in storitvah te organizacije. Delovno organizacijo lahko v skladu z zakonom ustanovijo tudi civilne pravne osebe. Delovni ljudje oziroma civilne pravne osebe, ki ustanovijo organizacijo združenega dela in vložijo vanjo svoja sredstva, imajo lahko do te organizacije iz teh sredstev samo pravice, kot jih imajo občani, od katerih organizacije združenega dela zbirajo sredstva za razširitev materialne osnove svojega dela. Zakon lahko predpiše, da delovni ljudje in civilne pravne osebe ne morejo ustanavljati delovnih organizacij za opravljanje določenih dejavnosti. Delovne organizacije imajo enak položaj, delavci v njih pa enake družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odgovornosti, ne glede na to, kdo je delovno organizacijo ustanovil. ==== 38. člen ==== Delavci v delu delovne organizacije, ki je delovna celota, v katerem se da rezultat njihovega skupnega dela samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu in v katerem lahko delavci uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice, imajo pravico in dolžnost organizirati tak del delovne organizacije v temeljno organizacijo združenega dela. Delavci v delovni organizaciji, ki nima pogojev, da bi se njeni posamezni deli organizirali v temeljne organizacije združenega dela, uresničujejo v delovni organizaciji vse pravice, kot jih imajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela. Družbenoekonomske in druge samoupravne odnose v temeljni organizaciji združenega dela urejajo njen statut in drugi samoupravni akti v skladu z ustavo in z zakonom. Če je bil v zvezi z organiziranjem temeljne organizacije združenega dela sprožen spor, se dotlej, dokler spor ni končan, proti volji delavcev, ki so sklenili organizirati temeljno organizacijo združenega dela, ne morejo spremeniti pravice, obveznosti in odgovornosti, ki so jih imeli do dneva sprejetja sklepa, o katerem teče spor. ==== 39. člen ==== Delavci imajo pravico temeljno organizacijo združenega dela, v kateri delajo, izločiti iz sestave delovne organizacije. Temeljna organizacija združenega dela, ki se izloča, je dolžna sporazumno z drugimi temeljnimi organizacijami združenega dela in z delovno organizacijo kot celoto urediti način in pogoje za izpolnitev svojih obveznosti, ki jih je do njih prevzela do izločitve, ter jim povrniti z izločitvijo nastalo škodo. Delavci ne morejo svoje temeljne organizacije združenega dela izločiti iz sestave delovne organizacije, če bi to v nasprotju s splošnim interesom bistveno otežilo ali onemogočilo delo drugim temeljnim organizacijam v delovni organizaciji oziroma delovni organizaciji kot celoti. ==== 40. člen ==== Delovne organizacije se lahko združujejo v razne oblike sestavljenih organizacij združenega dela, temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije pa v skupnosti in druge oblike združevanja organizacij združenega dela, v katerih uresničujejo določene skupne interese. Če je opravljanje dejavnosti določenih vrst organizacije združenega dela nujen pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij na določenem območju, ali če v splošnem interesu enotnost sistema dela na ustreznih področjih to zahteva, se lahko z zakonom ali odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu predpiše obvezno združevanje teh vrst organizacij združenega dela v skupnosti. ==== 41. člen ==== Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge družbene pravne osebe lahko s samoupravnim sporazumom ustanovijo banko kot posebno organizacijo za opravljanje kreditnih in drugih bančnih poslov ter v njej skupaj z drugimi osebami združujejo sredstva za uresničevanje skupnih interesov, ki jih imajo pri zagotavljanju denarnih sredstev za opravljanje, razširjanje in pospeševanje dejavnosti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, in za uresničevanje drugih skupnih interesov. Družbene pravne osebe upravljajo poslovanje banke, ki posluje z njihovimi sredstvi. Sredstva, ki jih banka doseže, po poravnavi stroškov poslovanja in izločitvi sredstev za delovno skupnost banke, razporejajo te družbene pravne osebe med seboj. Družbene pravne osebe imajo pravico upravljati določene zadeve banke v njeni enoti, ki posluje z njihovimi sredstvi. Družbenopolitična skupnost ne more biti ustanoviteljica banke in je tudi ne more upravljati. Medsebojna razmerja družbenih pravnih oseb, ki z njihovimi sredstvi banka posluje, upravljanje banke in poslovanje banke urejajo samoupravni sporazum o ustanovitvi banke, njen statut in zakon. ==== 42. člen ==== Poslovanje finančnih organizacij, ki se ustanavljajo zaradi zbiranja hranilnih vlog, in upravljanje teh organizacij ter poslovanje bank, ki se nanaša na zbiranje hranilnih vlog, ureja zakon v skladu z enotnimi načeli kreditnega sistema. Pravice občanov, da na podlagi hranilnih vlog soodločajo o poslovanju teh finančnih organizacij in da poleg dogovorjenih obresti pridobijo še druge določene ugodnosti, ureja zakon. ==== 43. člen ==== V organizacijah združenega dela, ki se poleg drugih dejavnosti ukvarjajo tudi z bančnim ali podobnim poslovanjem, imajo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge družbene pravne osebe glede tega poslovanja v načelu enake pravice, kot jih imajo družbene pravne osebe v banki, ki posluje z njihovimi sredstvi. Če se v organizaciji združenega dela organizira notranje bančno ali podobno poslovanje, se za tako poslovanje uporabljajo načela, ki veljajo za poslovanje bank. ==== 44. člen ==== Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbene pravne osebe, lahko s samoupravnim sporazumom ustanovijo skupnost za zavarovanje premoženja in oseb pred enakimi oziroma sorodnimi vrstami rizika oziroma škode ali več različnimi vrstami rizika oziroma škode in v njej skupaj z drugimi osebami po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujejo sredstva za zavarovanje premoženja in oseb in za odvrnitev ali zmanjšanje neugodnega učinka vzrokov, ki lahko povzročijo tako škodo. V zavarovalni skupnosti, v kateri se združujejo sredstva za zavarovanje premoženja ali oseb pred več različnimi vrstami rizika oziroma škode, oblikujejo zavarovanci, ki združujejo sredstva za zavarovanje pred enakimi ali sorodnimi vrstami rizika oziroma škode, posebne rizične skupnosti in združujejo sredstva v posebne zavarovalne sklade za tovrstno škodo. Zavarovanci v rizičnih skupnostih določajo sporazumno z drugimi zavarovanci v isti zavarovalni skupnosti, pod katerimi pogoji se lahko sredstva skladov, namenjena za poravnavanje obveznosti pri škodi ene vrste, uporabljajo za poravnavanje obveznosti pri škodi drugih vrst. Družbene pravne osebe, ki združujejo sredstva v zavarovalni skupnosti oziroma rizični skupnosti, upravljajo poslovanje teh skupnosti. Medsebojna razmerja družbenih pravnih oseb, ki združujejo sredstva v zavarovalni skupnosti, upravljanje te skupnosti in njeno poslovanje urejajo samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, njen statut ali kakšen drug samoupravni akt in zakon. Občani in civilne pravne osebe - zavarovanci soupravljajo zavarovalno skupnost oziroma rizično skupnost in uresničujejo v njej druge pravice v skladu s statutom zavarovalne skupnosti in z zakonom. ==== 45. člen ==== Razmerja med organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev, ter proizvodnimi in drugimi organizacijami, s katerimi poslujejo, temeljijo na načelih sodelovanja ter samoupravnega združevanja dela in sredstev v okviru tega sodelovanja. Te organizacije uveljavljajo, po načelih enakopravnosti medsebojni vpliv na poslovno in razvojno politiko, prevzemajo skupni riziko, zagotavljajo skupno odgovornost za razširjanje materialne osnove in za večanje produktivnosti dela v proizvodnji in prometu ter so udeležene pri dohodku, doseženem s tem sodelovanjem, v sorazmerju s tem, kolikor so k njemu prispevale. Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z izvozom in uvozom, se organizirajo in poslujejo po načelih obveznega sodelovanja s proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela, za katere opravljajo izvoz ali uvoz, in v okviru tega sodelovanja določajo skupno politiko proizvodnje oziroma druge dejavnosti ter politiko izvoza in uvoza, razporejajo dohodek, dosežen s tem sodelovanjem kot skupni dohodek, ter skupaj prevzemajo riziko tega poslovanja in odgovornost za pospeševanje proizvodnje in prometa v skladu s samoupravnim sporazumom ali s pogodbo o sodelovanju. Zvezni zakon ureja, v katerih primerih in pod katerimi pogoji so organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z izvozom in uvozom, s prometom blaga na debelo in z drugimi posli v zvezi s prometom blaga in storitev, ki jih določa zakon, dolžne združevati delo in sredstva s proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela, s katerimi poslujejo. Zvezni zakon ureja tudi način in obliko združevanja dela in sredstev, način odločanja o skupnem poslovanju ter skupno prevzemanje rizika in določa načela za delitev skupaj doseženega dohodka. Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev za neposredno porabo, so dolžne na način, ki ga določa zakon, sodelovati in se o zadevah skupnega pomena dogovarjati s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in z drugimi skupnostmi in organizacijami potrošnikov. ==== 46. člen ==== Organizacija združenega dela sme opravljati dejavnost in vlagati sredstva družbene reprodukcije v tujini pod pogoji in v mejah, ki jih določa zvezni zakon. Pravica in sredstva, ki jih organizacija združenega dela na kakršnikoli podlagi pridobi v tujini, so sestavni del družbenih sredstev, ki jih upravljajo njeni delavci. V organizaciji združenega dela, ki opravlja dejavnost v tujini, imajo delavci, katerih delovna mesta so v tujini, enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot delavci te organizacije v državi. ==== 47. člen ==== Temeljne in druge organizacije združenega dela, njihove skupnosti, in druge oblike združevanja organizacij združenega dela, banke, skupnosti za zavarovanje premoženja in oseb ter druge finančne organizacije so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih imajo po ustavi, zakonu in samoupravnem sporazumu o združitvi oziroma aktu o ustanovitvi. Te organizacije, skupnosti in združenja ter njihove pravice, obveznosti in odgovornosti v pravnem prometu se vpisujejo v register organizacij združenega dela. ==== 48. člen ==== Proti organizaciji združenega dela in skupnosti ali drugemu združenju teh organizacij, v katerih nastanejo bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali ki ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali pa huje oškodujejo družbene interese, se lahko pod pogoji in po postopku, ki jih določa zakon, uporabijo z zakonom določeni začasni ukrepi. Kadar je neogibno, da bi se odpravili taki pojavi, se lahko s temi ukrepi začasno omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev oziroma pravic organizacije ali združenja in njunih organov. ==== 49. člen ==== Če nastane v organizaciji združenega dela spor med delavci posameznih delov organizacije oziroma med delavci in organi organizacije ali med delavci organizacije in organi družbenopolitične skupnosti, ki ga ni bilo mogoče rešiti po redni poti, imajo delavci pravico in dolžnost, da svoje zahteve v zvezi s sporom izrazijo prek sindikalne organizacije. Sindikalna organizacija ima pravico in dolžnost začeti na zahtevo delavcev ali na svojo pobudo postopek za rešitev spora in v tem postopku skupaj z ustreznimi organi upravljanja organizacije združenega dela oziroma z organi družbenopolitične skupnosti določiti osnove in ukrepe za rešitev vprašanj, zaradi katerih je nastal spor. ==== 50. člen ==== Organizacija združenega dela oziroma organizacija poslovnega združevanja, ki opravlja gospodarsko dejavnost, se lahko odpravi pod pogoji in po postopku, ki jih določa zvezni zakon, če ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za opravljanje svoje dejavnosti, če dalj časa ne more obnavljati družbenih sredstev, s katerimi posluje, in zagotavljati delavcem uresničevanja z ustavo zajamčenih pravic glede njihove materialne in socialne varnosti ali če ne more izpolnjevati drugih z zakonom določenih ali s pogodbo prevzetih obveznosti. Organizacija združenega dela, ki opravlja družbeno dejavnost, se pod pogoji in po postopku, ki jih določa zakon, lahko odpravi, če ne izpolnjuje več z zakonom določenih pogojev ali ni več pogojev, da bi še naprej opravljala svojo dejavnost. ==== 51. člen ==== Z zakonom in odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, se lahko določi, da so posebnega družbenega pomena določene dejavnosti ali zadeve organizacij združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, in uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa in v skladu z njim način uresničevanja samoupravnih pravic delavcev. Če zahteva poseben družbeni interes, se lahko z zakonom in odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, uredi način uresničevanja tega interesa tudi v poslovanju organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, kadar je to poslovanje nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij na določenem območju. Posebni družbeni interes in način njegovega uresničevanja uveljavljajo delovni ljudje s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih ali s predpisi oziroma ukrepi družbenopolitične skupnosti. Posebni družbeni interes pri opravljanju teh dejavnosti ali zadev se v skladu z njihovo naravo in posebnostmi zagotavlja s tem, da se lahko določijo pogoji in način opravljanja takih dejavnosti ali zadev, zagotovi soodločanje uporabnikov, ustanoviteljev, organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij o uresničevanju skupnih ciljev, o temeljnih pogojih za pridobivanje dohodka in poslovanja, o cenah, o namenu uporabe sredstev, o razvojnih programih in o razširjeni reprodukciji, o soglasju k posameznim določbam splošnega samoupravnega akta organizacij združenega dela, o statusnih spremembah, o načelih in merilih v kadrovski politiki, o imenovanju in razreševanju poslovodnih organov organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti ali zadeve, ali z drugimi oblikami družbenega vpliva. ==== 52. člen ==== Organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, in njihova poslovna združenja se združujejo v gospodarske zbornice ali druga splošna združenja za skupno pospeševanje dela in poslovanja, za usklajevanje posebnih, skupnih in splošnih družbenih interesov, za dogovarjanje o planih in programih za delo in razvoj in o samoupravnem urejanju družbenoekonomskih odnosov, za dajanje pobude za sklenitev samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, za izdajanje zakonov in določanje ekonomske politike ter za obravnavanje in urejanje drugih vprašanj skupnega pomena. Za uresničevanje teh ciljev se tudi organizacije združenega dela, ki opravljajo družbene dejavnosti, lahko združujejo v združenja za posamezne dejavnosti oziroma področja dela in v druga splošna združenja. V gospodarsko zbornico se lahko združujejo tudi delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, pod pogoji, ki jih v skladu z zakonom določi statut zbornice. Zakon lahko določi obvezno združevanje organizacij združenega dela in delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, v gospodarske zbornice in načela za njihovo organizacijo in delovanje. === 3. Samoupravne interesne skupnosti === ==== 53. člen ==== Samoupravne interesne skupnosti ustanavljajo delovni ljudje neposredno ali prek svojih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese ter s temi potrebami in interesi usklajevali delo na področju, za katero ustanavljajo interesno skupnost. Pravice, obveznosti in odgovornosti v medsebojnih razmerjih v samoupravni interesni skupnosti urejajo samoupravni sporazum o njeni ustanovitvi, njen statut in drugi samoupravni akti. Za zadovoljevanje svojih potreb in interesov v samoupravnih interesnih skupnostih plačujejo delovni ljudje tem skupnostim prispevke iz svojih osebnih dohodkov in iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v skladu z namenom oziroma v skladu s cilji, za katere so ta sredstva namenjena. ==== 54. člen ==== Delavci in drugi delovni ljudje, ki na področjih vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese, ter delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na teh področjih, ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, v katerih uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja in pospeševanja teh dejavnosti in uresničujejo druge skupne interese. Medsebojna razmerja v teh samoupravnih interesnih skupnostih se urejajo tako, da se delavcem in drugim delovnim ljudem, ki v njih združujejo sredstva, zagotavlja pravica odločati o teh sredstvih, delavcem organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju, za katero je bila interesna skupnost ustanovljena, pa pravica, da v svobodni menjavi dela uresničujejo enak družbenoekonomski položaj kot delavci v drugih organizacijah združenega dela. Na teh temeljih se lahko ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti tudi na drugih področjih družbenih dejavnosti. Samoupravne interesne skupnosti na področjih družbenih dejavnosti sodelujejo med seboj, usklajujejo svoje delo in uresničujejo skupne cilje. V ta namen lahko ustanavljajo skupne organe. ==== 55. člen ==== Samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje ustanavljajo delovni ljudje skupaj z delavci vzgojno-izobraževalnih organizacij, da bi prek njih zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju vzgoje in izobraževanja. V njih uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo sredstva ter izvajajo ukrepe za napredek vzgoje in izobraževanja, za višjo izobrazbeno raven delovnih ljudi, za razširitev materialne osnove vzgoje in izobraževanja, za šolanje in izpopolnjevanje pedagoških delavcev in uresničujejo druge skupne interese. Vzgojno-izobraževalna dejavnost se uresničuje v enotnem vzgojno-izobraževalnem sistemu, ki je hkrati podlaga tudi za poklicno usmerjanje. Pogoje za ustanavljanje in delo vzgojno-izobraževalnih organizacij določa zakon. Občina ustanavlja osnovne šole in zagotavlja pogoje za njihovo delo. S štipendiranjem in kreditiranjem ter na druge načine se izenačujejo materialne možnosti za uresničevanje pravice do izobraževanja. Vzgojno-izobraževalne organizacije upravljajo delavci teh organizacij skupaj z učenci oziroma študenti in s starši otrok, v določenih zadevah pa sodelujejo pri opravljanju delegati ustanoviteljev, zainteresiranih organizacij združenega dela, organov družbenopolitičnih skupnosti, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, v skladu s samoupravnim sporazumom, s statutom vzgojno-izobraževalne organizacije in z zakonom. ==== 56. člen ==== Samoupravne interesne raziskovalne skupnosti ustanavljajo delovni ljudje prek svojih samoupravnih organizacij in skupnosti skupaj z delavci znanstvenoraziskovalnih organizacij. V njih uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo sredstva in zagotavljajo pogoje za raziskovalno dejavnost, določajo raziskovalno politiko, usmerjajo razvoj posameznih znanstvenih panog in raziskav, skrbijo za razvoj raziskovalnih delavcev in uresničujejo druge skupne interese. Samoupravna interesna raziskovalna skupnost v skladu z zakonom določa pogoje, pod katerimi se raziskovalna oprema, ki je družbena lastnina, uporablja v splošne raziskovalne namene. ==== 57. člen ==== Samoupravne interesne kulturne skupnosti ustanavljajo delovni ljudje skupaj z delavci organizacij in skupnosti, ki opravljajo kulturne dejavnosti. V njih uresničujejo svobodno menjavo dela in v skupnem interesu združujejo sredstva za razvoj kulture, ustvarjajo pogoje za dostopnost kulturnih vrednot, usmerjajo razvoj in oblikovanje programov kulturnih dejavnosti, odločajo o graditvi in uporabi kulturnih objektov in uresničujejo druge skupne interese. Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost in združujejo svoje delo z organizacijami združenega dela, ki opravljajo založniško, umetniško ali drugo kulturno dejavnost, v okviru samoupravnih interesnih kulturnih skupnosti skupaj z delavci teh delovnih organizacij odločajo o načinu in obsegu svojega sodelovanja v upravljanju teh organizacij in razpolaganja z rezultati skupnega dela. ==== 58. člen ==== Samoupravne interesne zdravstvene skupnosti ustanavljajo delovni ljudje skupaj z delavci organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost. V njih uresničujejo svobodno menjavo dela. Združujejo sredstva, si po načelu vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo zdravstveno varstvo, odločajo o vrstah in obsegu pravic iz zdravstvenega zavarovanja, določajo politiko razvoja in pospeševanja zdravstvene dejavnosti in usklajujejo razvoj teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij, zagotavljajo pogoje in skrbijo za raziskovalno delo ter za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev in uresničujejo druge skupne interese na področju zdravstva. Zakon lahko določi načela za enotnost sistema in najmanjši obseg pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter način njihovega financiranja. ==== 59. člen ==== Socialno varstvo kot bistveno sestavino socialne varnosti uresničujejo delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih otroškega varstva in samoupravnih interesnih skupnostih socialnega skrbstva in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v skladu z zakonom. ==== 60. člen ==== Samoupravne interesne skupnosti se lahko ustanovijo tudi na drugih področjih, v katerih se z združevanjem sredstev v skupne sklade in z drugimi oblikami zagotavljanja potreb uresničujejo skupni interesi po načelih vzajemnosti in solidarnosti. ==== 61. člen ==== Samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva ustanavljajo delovni ljudje skupaj z delavci, ki delajo v organizacijah otroškega varstva. V njih združujejo sredstva in skupaj zagotavljajo pogoje za ustanovitev in življenje družine, za uresničevanje materinstva ter za razvoj, vzgojo in socialno varnost otrok, določajo delovne in razvojne programe varstva matere, otroka in družine, obseg pravic in način njihovega uresničevanja ter uresničujejo druge skupne interese. ==== 62. člen ==== Samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva ustanavljajo delovni ljudje skupaj z delavci v organizacijah socialnega skrbstva in zagotavljajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skupinam delovnih ljudi in občanov, varstvo mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši, in drugih oseb, ki niso zmožne skrbeti zase ali za svoje pravice in koristi, ter skrbijo za njihovo usposabljanje za življenje in delo. ==== 63. člen ==== Samoupravno interesno skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ustanovijo delovni ljudje, da bi si zagotovili pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V njej v ta namen združujejo sredstva in na podlagi rezultatov minulega dela in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo sebi in svojim družinskim članom pravice v primeru starosti, zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti in telesne okvare ter uresničujejo druge skupne in posamične pravice in dolžnosti. ==== 64. člen ==== V samoupravnih interesnih telesnokulturnih skupnostih zagotavljajo delovni ljudje pogoje za svoj zdrav telesni razvoj in vsestranski razvoj telesne kulture in rekreacije in v ta namen združujejo sredstva ter skupaj z delavci na področju telesne kulture oblikujejo politiko razvoja telesne kulture in rekreacije, skrbijo za množično vključevanje delovnih ljudi v te dejavnosti, razvijajo tekmovalni šport, odločajo o graditvi in uporabi športnih in rekreativnih objektov, skrbijo za strokovne delavce, določajo položaj vrhunskih športnikov in uresničujejo druge skupne interese. ==== 65. člen ==== Delovni ljudje ustanavljajo neposredno in po svojih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih samoupravne interesne stanovanjske skupnosti, v katerih združujejo sredstva za graditev stanovanj, določajo politiko in program te graditve, zagotavljajo družbeno pomoč ter skupaj s stanovalci upravljajo stanovanjske hiše in stanovanja, ki so družbena lastnina, vplivajo na oblikovanje stanarin in sodelujejo pri določanju politike stanarin ter uresničujejo druge skupne interese. V samoupravne interesne stanovanjske skupnosti se vključujejo in v njih sodelujejo delovni ljudje tudi prek organizacij združenega dela in drugih družbenih pravnih oseb, ki imajo pravico uporabe na stanovanjih ter poslovnih prostorih v stanovanjskih hišah, ki so družbena lastnina, lastniki delov takšnih stanovanjskih hiš in varčevalci za stanovanja. Pod pogoji, določenimi s samoupravnim sporazumom in zakonom se v te skupnosti lahko vključujejo tudi organizacije združenega dela, ki projektirajo, gradijo in vzdržujejo stanovanja, pripravljajo urbanistično dokumentacijo ali urejajo zemljišča, stanovanjske zadruge in druge zainteresirane organizacije in skupnosti. Z zakonom oziroma odlokom, ki temelji na zakonu, se lahko določi obveznost temeljnih organizacij združenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in za pomoč pri graditvi in uporabi stanovanj delovnim ljudem in občanom z nižjimi dohodki. ==== 66. člen ==== Na področjih komunalnih dejavnosti, energetike, vodnega gospodarstva, prometa in zvez in drugih dejavnosti materialne proizvodnje, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ni podlaga za usklajevanje dela in potreb in za vrednotenje delovnih uspehov, če je trajno opravljanje teh dejavnosti nujno za zadovoljevanje potreb določenih uporabnikov, se lahko ustanovijo samoupravne interesne skupnosti, v katerih se uresničujejo skupni interesi, določeni s samoupravnim sporazumom. V teh samoupravnih interesnih skupnostih se delovni ljudje kot uporabniki proizvodov in storitev združujejo z delavci, ki opravljajo te dejavnosti, in zadovoljujejo v njih svoje osebne in skupne potrebe, združujejo sredstva in določajo namen njihove uporabe, opredeljujejo pogoje in način opravljanja teh dejavnosti, sprejemajo in uresničujejo programe dela in razvoja, vplivajo na oblikovanje cen in sodelujejo pri določanju politike cen, uresničujejo druge skupne interese ter medsebojno urejajo druga razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti. Z organizacijo in delovanjem teh samoupravnih interesnih skupnosti mora biti zagotovljeno medsebojno povezovanje teh dejavnosti ter usklajevanje njihovega razvoja in razvoja drugih dejavnosti. Svoje potrebe in interese na področju komunalnih dejavnosti delovni ljudje zadovoljujejo v krajevni skupnosti, v skupnostih krajevnih skupnosti, v občini oziroma v samoupravnih interesnih komunalnih skupnostih. ==== 67. člen ==== Zaradi posebnega družbenega interesa za ohranitev in gojitev gozdov se delavci in kmetje, ki opravljajo gozdarsko dejavnost in delovni ljudje, organizirani v organizacijah združenega dela določenih dejavnosti, v krajevnih in drugih skupnostih v skladu z zakonom združujejo v samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo, v katerih zagotavljajo ohranitev in gojitev gozdov, skrbijo za biološko ravnotežje v gozdovih in v ta namen usklajujejo interese med gozdarstvom, kmetijstvom, predelavo lesa, lovstvom in turizmom ter urejajo vprašanja, ki so pomembna za varovanje gozdov in druga vprašanja skupnega pomena. ==== 68. člen ==== Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov imajo delavci in drugi delovni ljudje ter njihove organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so člani samoupravne interesne skupnosti, pravico, da se v interesni skupnosti pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti ali njen statut, organizirajo v temeljno skupnost ali enoto za določeno območje ali za uresničevanje določenih skupnih interesov in da v tej temeljni skupnosti oziroma enoti uresničujejo določene svoje samoupravne pravice in interese. Samoupravne interesne skupnosti se lahko združujejo v širše interesne skupnosti, ustanavljajo zveze in druga združenja interesnih skupnosti in vzpostavljajo druge oblike medsebojnega sodelovanja. Kadar se samoupravna interesna skupnost ustanavlja za območje, ki je širše od občine, se lahko za območja občin ustanovijo skupnosti kot deli te samoupravne interesne skupnosti. ==== 69. člen ==== Samoupravne interesne skupnosti in njihove temeljne skupnosti in enote ter združenja samoupravnih interesnih skupnosti so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih imajo po ustavi, zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi interesne skupnosti oziroma združenja interesnih skupnosti in po svojem statutu. ==== 70. člen ==== Kadar so določene dejavnosti oziroma zadeve samoupravne interesne skupnosti posebnega družbenega pomena, se lahko z zakonom oziroma z odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, določi obvezna ustanovitev take skupnosti oziroma ustanovi ta skupnost, določijo načela za njeno organizacijo in medsebojna razmerja v njej ter predpiše obveznost plačevanja prispevkov tej skupnosti in določi obveznost sodelovanja oziroma združevanja samoupravnih interesnih skupnosti za skupno izvajanje nekaterih skupnih nalog. Dejavnosti oziroma zadeve, za katere zakon oziroma odlok skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, določa, da so posebnega družbenega pomena, mora samoupravna interesna skupnost opravljati tako, kakor določa zakon oziroma odlok skupščine družbenopolitične skupnosti. Zakon oziroma odlok skupščine družbenopolitične skupnosti lahko določi, da se posamezne odločitve o zadevah, ki so posebnega družbenega pomena, sprejemajo v soglasju s skupščino družbenopolitične skupnosti. ==== 71. člen ==== Če samoupravna interesna skupnost, ki opravlja določene dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno njeno delo, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti pod pogoji in po postopku, kot to določa zakon, s svojo odločitvijo začasno uredi tako vprašanje. Proti samoupravni interesni skupnosti so dovoljeni z zakonom določeni začasni ukrepi v primerih in pod pogoji, ko so taki ukrepi dovoljeni proti organizacijam združenega dela. === 4. Krajevna skupnost === ==== 72. člen ==== Delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali v več povezanih naseljih imajo pravico in dolžnost, da se za uresničevanje določenih skupnih interesov in potreb ter opravljanje nalog samoupravno organizirajo v krajevno skupnost. Za uresničevanje svojih skupnih interesov in potreb ter opravljanje nalog se delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov in potreb ter opravljanju nalog. V krajevni skupnosti se povezujejo tudi delovni ljudje in občani, združeni v družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah ter društvih, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese. Delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, sodelujejo pri opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in širših družbenopolitičnih skupnostih. ==== 73. člen ==== V krajevni skupnosti delovni ljudje in občani odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o opravljanju nalog ter o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na naslednjih področjih: medsebojni odnosi v naselju, urejanje naselij in drugega prostora ter prebivanje, upravljanje stanovanj, otroško varstvo in socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo, vzgoja in izobraževanje, prosveta in kultura, javno obveščanje, telesna kultura ter rekreacija, komunalne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstvo interesov potrošnikov in uporabnikov, splošni ljudski odpor in družbena samozaščita, varstvo človekovega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov, upravljanje stvari v družbeni lastnini ter druga področja skupnega življenja in dela; in sprejemajo programe in plane razvoja te skupnosti, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za opravljanje posameznih skupnih nalog. Skupne potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela opredelijo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s statutom te skupnosti v skladu z ustavo, s statutom občine in z zakonom. ==== 74. člen ==== Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov ter opravljanje nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti oziroma občine združujejo svoja sredstva, ki jih prispevajo s samoprispevkom in delom ali pridobijo na drug način. * z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti, * s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, * z delom davkov, taks in drugih davščin, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti in občine, * z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine, * s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij ter društev v krajevni skupnosti, * in z drugimi sredstvi. === 5. Sredstva družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih organizacij === ==== 75. člen ==== Družbenopolitične organizacije in druge z zakonom določene družbene organizacije lahko pridobivajo sredstva oziroma določene pravice na sredstvih ter ta sredstva kot družbena uporabljajo za uresničevanje svojih ciljev in razpolagajo z njimi v skladu s svojim statutom in zakonom. Te organizacije lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, organizirajo gospodarsko in drugo dejavnost v skladu s svojimi cilji in so za uresničevanje teh ciljev lahko udeležene pri dohodku, doseženem s tako dejavnostjo. === 6. Družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov === ==== 76. člen ==== Kmetu in članu njegovega gospodarstva, ki se ukvarja s kmetovanjem in dela s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, je zajamčena pravica, da uresničuje z ustavo določen samoupravni položaj v socialističnih družbenoekonomskih odnosih, razpolaga z rezultati svojega dela, zadovoljuje svoje osebne in družbene potrebe in si s svojim prispevkom po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavlja socialno varnost. Na podlagi osebnega dela imajo kmetje v načelu enak položaj in v osnovi enake pravice kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi. Ustrezne pravice in obveznosti imajo kmetje tudi glede združevanja dela in sredstev ter v tržni menjavi in kreditnih razmerjih. ==== 77. člen ==== Kmetje lahko združujejo svoje delo in delovna sredstva v kmetijskih zadrugah, skupnostih na podlagi pogodbe in v drugih oblikah združevanja kmetov ali pa jih lahko združujejo z organizacijami združenega dela. Kmetijska zadruga ima v načelu položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti organizacije združenega dela. Kmetijske zadruge in obrate za kooperacijo v sestavi organizacij združenega dela, v katerih kmetje združujejo svoje delo in delovna sredstva z delom delavcev in z družbenimi sredstvi, upravljajo kmetje enakopravno skupaj z delavci na podlagi vloženih sredstev in dela. Kmetje lahko obdržijo lastninsko pravico na sredstvih, ki jih združijo v kmetijski zadrugi, ali si izgovorijo pravico do vrnitve vrednosti teh sredstev in druge pravice iz njihove združitve v skladu s pogodbo o tej združitvi in s statutom zadruge. Iz dohodka, ki ga kmetijska zadruga doseže s poslovanjem, gre kmetom, ki so v zadrugi združili svoje delo in sredstva, del v sorazmerju s tem, kolikor so k dohodku prispevali s svojim delom in združitvijo sredstev oziroma sodelovanjem z njo. Presežni del dohodka vloži kmetijska zadruga kot družbeno lastnino v svoje sklade in ga uporablja za razširjanje in pospeševanje svoje dejavnosti. ==== 78. člen ==== Če se družbena sredstva, ustvarjena z delom kmetov v kmetijski zadrugi, njeni temeljni organizaciji združenega dela ali v drugih oblikah združevanja kmetov in delavcev, dajo v promet se namen uporabe vrednosti teh sredstev določa s soglasjem kmetov. Na podlagi svojih in družbenih sredstev, ustvarjenih z delom kmetov, dajejo kmetje soglasje tudi v primerih, kadar se odloča o spremembah statusa ali predmeta poslovanja enote zadruge oziroma njene temeljne organizacije združenega dela. ==== 79. člen ==== S tem da kmetje svobodno in enakopravno združujejo svoje delo in delovna sredstva z delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi, razširjajo materialno osnovo svojega dela in uporabljajo dosežke splošnega materialnega in družbenega razvoja in na tej podlagi popolneje zadovoljujejo svoje osebne in družbene potrebe ter razvijajo svoje delovne in druge sposobnosti. Kmetje, ki so svoje delo in delovna sredstva neposredno ali po kmetijski zadrugi ali kakšni drugi obliki združevanja kmetov združili z organizacijo združenega dela in z njo trajno sodelujejo, upravljajo v skladu s samoupravnim sporazumom enakopravno z delavci te organizacije skupne zadeve, skupno odločajo o skupaj doseženem dohodku in so udeleženi pri njegovi delitvi v sorazmerju s tem, kolikor so k njemu prispevali. ==== 80. člen ==== Gospodarjenje z gozdovi, ki so družbena lastnina in z gozdovi, na katerih je lastninska pravica, je skupno. Združenim kmetom - lastnikom gozdov - je pri skupnem gospodarjenju z gozdovi zajamčeno sodelovanje pri upravljanju ter v okviru tega gospodarjenja in skupnih gozdnogospodarskih načrtov v skladu z zakonom samostojno odločajo o zadevah gospodarjenja z njihovimi gozdovi in o ustvarjenem dohodku na podlagi njihovega dela in njihovih vloženih sredstev. === 7. Samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov === ==== 81. člen ==== Zajamčena je svoboda samostojnega osebnega dela z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, ki opravljajo kmetijsko, obrtno, gostinsko ali turistično dejavnost in z zakonom določeno drugo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, če opravljanje dejavnosti z osebnim delom ustreza načinu, materialni osnovi in možnostim osebnega dela in če ni v nasprotju z načelom pridobivanja dohodka po delu in z drugimi temelji socialistične družbene ureditve. Zakon ureja pogoje za opravljanje dejavnosti s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, in lastninske pravice na delovnih sredstvih in poslovnih prostorih, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti s samostojnim osebnim delom. Z zakonom se lahko prepove ali omeji opravljanje določenih dejavnosti s samostojnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, če to zahteva skrb za zdravje in življenje ljudi, varstvo s to ustavo določene družbene ureditve ali drug družbeni interes. ==== 82. člen ==== Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, lahko ustanovijo zadrugo in v njej po načelih enakopravnosti združujejo svoje delo in delovna sredstva in skupaj razpolagajo z dohodkom, ki ga doseže zadruga. Zadruga, ki jo ustanovijo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, ima položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti kmetijske zadruge, njeni člani pa imajo položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti kot člani kmetijske zadruge. ==== 83. člen ==== Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, lahko v skladu s pogodbo in zakonom združujejo svoje delo in delovna sredstva z organizacijami združenega dela v različnih oblikah kooperacije in v drugih oblikah poslovnega sodelovanja. V okviru tega sodelovanja ti delovni ljudje soupravljajo skupne zadeve, skupno odločajo o skupaj doseženem dohodku in so udeleženi pri njegovi delitvi v sorazmerju s tem, kolikor so k njemu prispevali. ==== 84. člen ==== Delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, lahko na samoupravni podlagi združi svoje delo in delovna sredstva z delom drugih v okviru pogodbene organizacije združenega dela. Delovni človek, ki je v pogodbeni organizaciji združenega dela združil svoje delo in sredstva z delom drugih, ima pravico, da kot poslovodja vodi poslovanje pogodbene organizacije in da skupaj z delavci odloča o njenem delu in razvoju. Poslovodji in delavcem v pogodbeni organizaciji združenega dela gredo na podlagi njihovega dela sredstva za osebne in skupne potrebe, poslovodji pa na podlagi sredstev, ki jih je združil, tudi del dohodka v skladu z načeli, ki veljajo za združevanje dela in družbenih sredstev v organizacijah združenega dela. Del dohodka, doseženega v pogodbeni organizaciji združenega dela, ki preostane po izločitvi sredstev za osebne in skupne potrebe poslovodje in delavcev in dela dohodka za poslovodjo iz naslova sredstev, ki jih je združil, je družbena lastnina. Delavci upravljajo na podlagi svojega dela skupaj s poslovodjo ta del dohodka kot družbena sredstva. Pogoje in način ustanovitve in poslovanja pogodbene organizacije združenega dela, njene pravice, obveznosti in odgovornosti ureja zakon, medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti poslovodje in delavcev pa pogodba v skladu z zakonom. Pogodba ureja tudi način in pogoje združevanja sredstev ter način in pogoje umika oziroma izplačila sredstev, ki jih je poslovodja vložil v pogodbeno organizacijo. Poslovodja pogodbene organizacije združenega dela obdrži lastninsko pravico na sredstvih, ki jih je združil v tej organizaciji. Z umikom oziroma izplačilom teh sredstev pa mu prenehajo pravice, ki jih je imel kot poslovodja v pogodbeni organizaciji. ==== 85. člen ==== Zakon določa, v katerih dejavnostih in pod katerimi pogoji sme delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, skladu z naravo teh dejavnosti in družbenimi potrebami izjemoma in v omejenem obsegu uporabljati dopolnilno delo drugih, ki jih zaposli, ne da bi ustanovil pogodbeno organizacijo združenega dela. Pogodbo o zaposlitvi sklenejo delovni človek in pri njem zaposleni delavci v skladu s kolektivno pogodbo, ki jo skleneta sindikalna organizacija in ustrezna gospodarska zbornica oziroma drugo združenje, v katerem so zastopani delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov. S kolektivno pogodbo so tem delavcem, ustrezno pravicam delavcev v združenem delu, zagotovljena pravica do sredstev za osebne in skupne potrebe in druge pravice, ki jim zagotavljajo materialno in socialno varnost. Zakon lahko določi, da postane del dohodka, ki je rezultat presežnega dela delavcev, zaposlenih pri delovnem človeku, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, družbena lastnina in se uporablja za razvoj. === 8. Družbeno planiranje === ==== 86. člen ==== Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, imajo pravico in dolžnost, da opirajoč se na znanstvena spoznanja in na njih temelječe razvojne možnosti in upoštevajoč ekonomske zakonitosti, samostojno sprejemajo plane in programe za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti, da te plane in programe usklajujejo med seboj in z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti ter na tej podlagi zagotavljajo usklajevanje odnosov v celotni družbeni reprodukciji in usmerjanje celotnega materialnega in družbenega razvoja v skladu s skupnimi na samoupravnih temeljih določenimi interesi in cilji. ==== 87. člen ==== Plani in programi za delo in razvoj temeljnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela, v katerih sestavi so, se sprejemajo in uresničujejo v odnosih sodelovanja in medsebojne odvisnosti, ki izvirajo iz združevanja dela in sredstev v teh organizacijah v skladu s samoupravnim sporazumom; pri tem mora biti delavcem zagotovljena pravica, da v temeljnih organizacijah združenega dela odločajo o teh planih in programih. Temeljne in druge organizacije združenega dela, združene v samoupravne interesne skupnosti ali druge samoupravne organizacije in skupnosti, sprejemajo in uresničujejo svoje plane in programe za delo in razvoj v skladu s skupnimi interesi in cilji oziroma v skladu s skupnimi plani in programi, ki jih sporazumno določijo v okviru teh samoupravnih organizacij in skupnosti. Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti usklajujejo svoje plane in programe za delo in razvoj tudi s plani in programi drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s katerimi imajo določene skupne interese in cilje, ki izvirajo iz njihovega sodelovanja in medsebojne odvisnosti v družbeni reprodukciji in jih določajo s samoupravnim sporazumom. Medsebojne obveznosti, ki so jih temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti sporazumno določile za uresničevanje skupnega plana, se v času, za katerega je plan določen, ne morejo enostransko razdirati oziroma spreminjati. ==== 88. člen ==== Na podlagi dogovorov o skupnih interesih in ciljih gospodarskega in družbenega razvoja v občini, mestni in regionalni skupnosti, avtonomni pokrajini, republiki in federaciji ter na podlagi planov in programov za delo in razvoj organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kot tudi na podlagi skupaj ocenjenih možnosti in pogojev za razvoj sprejemajo družbenopolitične skupnosti svoje družbene plane. Družbeni plani družbenopolitičnih skupnosti določajo skupno razvojno politiko, smernice in okvire za ukrepe ekonomske politike ter za upravne in organizacijske ukrepe, s katerimi se zagotavljajo možnosti za njihovo uresničevanje. ==== 89. člen ==== V planih za delo in razvoj organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti se smejo predvideti investicije ali drugi cilji in naloge oziroma se jih smejo te organizacije in skupnosti lotiti samo, če so na način, ki ga določa zakon, zagotovljeni materialni in drugi potrebni pogoji za njihovo uresničitev. Izvrševanje posebnih nalog za uresničevanje ciljev, ki so določeni v družbenih planih, se sme naložiti določeni organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji in skupnosti kot obveznost samo z njenim soglasjem. če pa naj bo izvrševanje takih nalog skupna obveznost več organizacij ali skupnosti ali tudi obveznost organov družbenopolitične skupnosti, določijo te organizacije, skupnosti ali organi sporazumno vzajemne pravice in obveznosti ter svojo skupno in posamično odgovornost za izpolnjevanje take obveznosti. Če je v družbenem planu na podlagi skupaj ugotovljenih interesov in zastavljenih razvojnih ciljev določeno, da je izvršitev določenih nalog nujna za družbeno reprodukcijo, pa s sporazumom med organizacijami združenega dela ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ni bilo mogoče zagotoviti sredstev in drugih potrebnih pogojev za njihovo izvršitev, se sme z zakonom v skladu s to ustavo naložiti obvezna združitev sredstev v ta namen in se smejo določiti drugi ukrepi za izvršitev teh nalog. ==== 90. člen ==== Zakoni, drugi predpisi in splošni akti, iz katerih izhajajo obveznosti za proračune in sklade družbenopolitičnih skupnosti, ne morejo biti sprejeti, če ni prej organ, ki sprejema ustrezni predpis oziroma akt, ugotovil, da so zanje zagotovljena sredstva. ==== 91. člen ==== Delavci v organizacijah združenega dela in delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihovi organi so odgovorni za uresničevanje planov za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti ter splošnih ciljev in nalog, določenih v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti in so dolžni v ta namen ukreniti in storiti, kar je potrebno. Organi družbenopolitičnih skupnosti so odgovorni, da s predpisi in ukrepi, ki jih izdajajo za uresničevanje družbenih planov, zagotovijo splošne možnosti za kar najbolj skladen in stabilen razvoj ter da z njimi kar najpopolneje uskladijo posebne interese in samostojno delovanje organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s skupnimi interesi in razvojnimi cilji, določenimi z družbenimi plani. === 9. Družbeni sistem informiranja, družbeno knjigovodstvo, evidenca in statistika === ==== 92. člen ==== Z družbenim sistemom informiranja se zagotavlja usklajeno evidentiranje, zbiranje, obdelava in izkazovanje podatkov in dejstev, ki so pomembna za spremljanje, planiranje in usmerjanje družbenega razvoja, ter dostopnost informacij o teh podatkih in dejstvih. Dejavnosti na področju družbenega sistema informiranja so posebnega družbenega pomena. ==== 93. člen ==== Delavci v organizacijah združenega dela in delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter organi teh organizacij in skupnosti, kot tudi organi družbenopolitičnih skupnosti, so dolžni organizirati knjigovodstvo in evidenco o dejstvih, ki so pomembna za delo in odločanje v teh organizacijah in skupnostih. Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti so dolžne dajati organizacijam za družbeno knjigovodstvo, evidenco in statistiko podatke, ki so pomembni za usklajevanje odnosov v družbeni reprodukciji, za usmerjanje razvoja in uresničevanje pravic delovnih ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih, da bi bili obveščeni o pojavih in odnosih, ki so skupnega oziroma splošnega pomena. ==== 94. člen ==== Evidenco in informacijsko-analitične zadeve o razpolaganju z družbenimi sredstvi in nadzorstvo nad pravilnostjo podatkov o razpolaganju s temi sredstvi, nadzorstvo nad zakonitostjo razpolaganja z družbenimi sredstvi in nadzorstvo nad izpolnjevanjem obveznosti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti ter druge zadeve družbenega knjigovodstva, ki jih določa zakon, opravlja služba družbenega knjigovodstva. Ta služba opravlja tudi plačilni promet v državi. Služba družbenega knjigovodstva zagotavlja organizacijam združenega dela in drugim družbenim pravnim osebam podatke, na podlagi katerih imajo delovni ljudje in organi samoupravne delavske kontrole vpogled v materialno stanje in finančno in materialno poslovanje svojih in drugih organizacij in skupnosti. Pri svojem delu je služba družbenega knjigovodstva samostojna. Služba družbenega knjigovodstva dela po zakonu in drugih predpisih in je v mejah svojih pravic in dolžnosti odgovorna za njihovo uporabo. Plačilni promet v republiki opravlja služba družbenega knjigovodstva v skladu z zveznim zakonom. Z zakonom se lahko naložijo službi družbenega knjigovodstva tudi druge naloge, ki jih glede na svojo organizacijo in usposobljenost lahko opravi. === 10. Lastninskopravna razmerja === ==== 95. člen ==== Občanom je zajamčena lastninska pravica na predmetih, ki so namenjeni za osebno porabo ali za njihove kulturne in druge osebne potrebe. Občani imajo lahko lastninsko pravico na stanovanjskih hišah in stanovanjih za osebne in družinske potrebe. Stanovanjske hiše in stanovanja ter drugi za osebne potrebe namenjeni predmeti, na katerih ima kdo lastninsko pravico, se smejo uporabljati za pridobivanje dohodka samo na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. ==== 96. člen ==== Zakon določa meje in pogoje, pod katerimi imajo lahko društva in druge civilne pravne osebe lastninsko pravico na nepremičninah in drugih stvareh, ki so namenjene za uresničevanje skupnih interesov njihovih članov ter ciljev, zaradi katerih so bile ustanovljene, kot tudi pogoje, pod katerimi lahko z njimi razpolagajo. ==== 97. člen ==== Kmetom je zajamčena lastninska pravica na kmetijskem obdelovalnem zemljišču, ki meri največ deset hektarov na kmečko gospodarstvo. Zakon lahko določi, da sme kmetijsko obdelovalno zemljišče, na katerem imajo kmetje lastninsko pravico, v hribovskih in planinskih krajih meriti več kot deset hektarov na kmečko gospodarstvo. Zakon določa, v katerih mejah in pod katerimi pogoji imajo lahko kmetje lastninsko pravico na drugem zemljišču ter v katerih mejah in pod katerimi pogoji imajo lahko drugi občani lastninsko pravico na kmetijskem in drugem zemljišču. Z zakonom se urejajo razmerja, ki nastanejo pri izkoriščanju zemljišč na podlagi zakupa ali kooperacije. Pogoje in meje, v katerih je mogoče pridobivati lastninsko pravico na gozdovih in gozdnem zemljišču, določa zakon. ==== 98. člen ==== Na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, ki jih v skladu s pogoji in po postopku, kot to določa zakon, določi občina, ne more imeti nihče lastninske pravice. Pogoje, način in čas prenehanja lastninske pravice na zemljišču, na katerem je pred izdajo občinskega odloka imel kdo lastninsko pravico, ter odškodnino za to zemljišče ureja zakon. Način in pogoje za uporabo takega zemljišča določa občina na podlagi zakona. ==== 99. člen ==== Nepremičnine, na katerih ima kdo lastninsko pravico, je mogoče proti pravični odškodnini razlastiti ali to pravico omejiti, če to zahteva na podlagi zakona ugotovljen splošni interes. Zakon določa osnove in merila za pravično odškodnino. Z določitvijo teh osnov in meril ter z njihovo uporabo se ne smejo bistveno poslabšati pogoji za življenje in delo, ki jih je imel na podlagi uporabe nepremičnine lastnik, Čigar nepremičnina se razlašča. Pravična odškodnina ne obsega povečane vrednosti nepremičnine, ki je neposredno ali posredno posledica vlaganja družbenih sredstev. ==== 100. člen ==== Lastninsko pravico uresničujejo občani in civilne pravne osebe v skladu z naravo in namenom nepremičnin ter drugih stvari v njihovi lasti in v skladu z družbenim interesom, ki ga določa zakon. Pogoje za promet z zemljišči in drugimi nepremičninami, na katerih ima kdo lastninsko pravico, ureja zakon. ==== 101. člen ==== Lastninska pravica na stvareh, ki so posebnega kulturnega pomena, se sme na podlagi zakona omejiti, če to zahteva splošni interes. === 11. Dobrine splošnega pomena === ==== 102. člen ==== Zemljišča, gozdovi, vode, vodotoki, morje in morska obala, rude in druga naravna bogastva, dobrine v splošni rabi ter nepremičnine in druge stvari posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena so kot dobrine splošnega pomena pod posebnim varstvom in se uporabljajo pod pogoji in na način, kot to določa zakon. ==== 103. člen ==== Vsako zemljišče, gozd, vodo in vodotok, morje in morsko obalo, rude in druga naravna bogastva je treba izkoriščati v skladu s splošnimi v zakonu določenimi pogoji, s katerimi se zagotavlja njihovo smotrno izkoriščanje in drugi splošni interesi. Za smotrno izkoriščanje kmetijskih zemljišč in zagotavljanje drugih splošnih interesov na teh zemljiščih, se v skladu z zakonom lahko ustanovijo kmetijsko-zemljiške skupnosti. === 12. Varstvo in izboljševanje človekovega okolja === ==== 104. člen ==== Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, z namenom, da zagotovijo pogoje za delo, stanovanje, počitek, kulturo in rekreacijo, kakor tudi da preprečujejo zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu. Družbenopolitične skupnosti določajo s prostorskimi plani politiko urbanizacije, prostorskega urejanja in varstva človekovega okolja. Posamezna krajinska območja in predmeti narave, značilnosti slovenske obale, rastlinski in živalski svet, območja, ki so namenjena za rekreacijo, morje in morska obala, reke, potoki, jezera in njihova obrežja, studenci in talna voda ter zrak so pod posebnim družbenim varstvom. === 13. Zagotavljanje enotnega jugoslovanskega trga === ==== 105. člen ==== Delovni ljudje, narodi in narodnosti Socialistične republike Slovenije uresničujejo svoje ekonomske interese na enotnem jugoslovanskem trgu. Pri uresničevanju enotnega jugoslovanskega trga se v Socialistični republiki Sloveniji kot delu tega trga zagotavlja: * vsem organizacijam združenega dela in njihovim združenjem ter delovnim ljudem enakopravni pogoji za opravljanje njihovih dejavnosti, za ustvarjanje dohodka ter za njihovo ustanavljanje in združevanje; * svobodno gibanje in združevanje dela in sredstev reprodukcije ter svobodna menjava blaga in storitev, znanstvenih dosežkov in strokovnih izkušenj; * svobodno nastopanje na trgu, samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o pospeševanju proizvodnje in prometa in o integriranju družbenega dela; * svobodno zaposlovanje občanov pod enakimi pogoji, ki veljajo v kraju zaposlitve, in priznanje pravic iz dela, ki vplivajo na uresničevanje pravic iz socialnega zavarovanja, in drugih podobnih pravic ne glede na to, kje v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji so bile pridobljene. ==== 106. člen ==== Socialistična republika Slovenija skupaj z drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama prek organov federacije določa naslednje temelje enotnega trga: * enoten denar, enoten monetarni in devizni sistem, enotne temelje kreditnega sistema, skupno monetarno in devizno politiko in skupne temelje kreditne politike; * enoten sistem in skupno politiko ekonomskih odnosov s tujino; enoten carinski sistem in skupno carinsko politiko; * način in obliko kompenzacije; * usmerjanje gospodarskega in družbenega razvoja in usklajevanje razmerij na trgu z družbenim planiranjem na samoupravni podlagi. Pravice, dolžnosti in obveznosti občanov, ki opravljajo dejavnosti v tujini ali so tam zaposleni, določa zakon. Z medsebojnimi dogovori z drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama Socialistična republika Slovenija usklajuje temelje davčne politike in davčni sistem, kadar je to nujno za zagotovitev enotnosti in stabilnosti jugoslovanskega trga. Zakon lahko predpiše pogoje, pod katerimi se v notranjem prometu menjavajo blago in storitve. ==== 107. člen ==== Kadar organ družbenopolitične skupnosti z akti, s katerimi se določa ali izvaja skupna ekonomska politika, določi pogoje poslovanja, ki trajneje in v večjem obsegu zmanjšujejo dohodek organizacij združenega dela in onemogočajo normalno reprodukcijo, je hkrati dolžan določiti in zagotoviti ustrezno nadomestilo. ==== 108. člen ==== Narodna banka Slovenije uresničuje kot ustanova enotnega monetarnega sistema z Narodno banko Jugoslavije, narodnimi bankami drugih republik in avtonomnih pokrajin skupno emisijsko politiko, sodeluje z njimi pri določanju kreditno-monetarne politike ter je skupaj z njimi v okviru svojih pravic in dolžnosti odgovorna za stabilnost valute, splošno plačilno likvidnost in za uresničevanje skupno določene monetarne politike. Narodna banka Slovenije v okviru skupne emisijske politike sprejema tudi druge ukrepe, s katerimi se uresničuje kreditna politika, ki jo s svojimi akti določa Skupščina Socialistične republike Slovenije. S temi ukrepi se ne sme nikogar spraviti v neenakopraven položaj glede opravljanja dejavnosti in pridobivanja dohodka. Narodna banka Slovenije je za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka odgovorna Skupščini Socialistične republike Slovenije. Narodna banka Slovenije sprejema v depozit proračunska sredstva družbenopolitičnih skupnosti in lahko v imenu in za račun družbenopolitičnih skupnosti opravlja tudi druge bančne zadeve, določene z zakonom. Narodna banka Slovenije v skladu z zakonom izvršuje določena finančno-tehnična opravila za družbenopolitične skupnosti. Narodna banka Slovenije ne more opravljati drugih dejavnosti poslovnih bank niti imeti statusa teh bank. Narodno banko Slovenije upravljata guverner narodne banke in svet narodne banke. === 14. Sredstva za skupne in splošne družbene potrebe === ==== 109. člen ==== Za zadovoljitev splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti, plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih dohodkov ter premoženja davke, takse in druge davščine. Sistem, vire in vrste davkov, taks ter drugih davščin določa zakon. Delovni ljudje, občani in temeljne organizacije združenega dela prispevajo za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb po načelu, da sorazmerno več prispeva tisti, ki dosega večji dohodek. Družbenopolitične skupnosti samostojno določajo višino davkov, taks in drugih davščin, ki so v skladu z zakonom njihov dohodek, ter z njim samostojno razpolagajo. ==== 110. člen ==== Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji usklajujejo delovni ljudje v republiki, občinah in samoupravnih interesnih skupnostih obveznosti temeljnih organizacij združenega dela, delovnih ljudi in občanov in v družbenopolitični skupnosti sestavljajo splošno bilanco sredstev, iz katere so razvidne te obveznosti do vseh oblik splošne in skupne porabe. ==== 111. člen ==== Davki in prispevki, ki se plačujejo iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, se plačujejo po predpisih in v korist družbenopolitične skupnosti, na katere območju temeljna organizacija trajno opravlja dejavnost, oziroma po sklepu in v korist samoupravne interesne skupnosti, ki temeljni organizaciji združenega dela ali delavcem te organizacije zagotavlja zadovoljevanje potreb in interesov oziroma uporabo storitev za katere se plačujejo prispevki samoupravni interesni skupnosti. Sredstva, ki se iz dohodkov bank razporejajo med temeljne organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe, se obdavčijo kot dohodki teh oseb - po predpisih družbenopolitične skupnosti, ki se ji plačuje davek iz dohodka teh oseb in v njeno korist. Davki in prispevki, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov oziroma drugih dohodkov delavcev in občanov, izvzemši davek od premoženja in od dohodkov iz premoženja, se plačujejo v skladu z zveznim zakonom po predpisih in v korist družbenopolitične skupnosti, na katere območju delavec ali občan živi, oziroma po sklepu in v korist samoupravne interesne skupnosti, ki delavcu in občanu ali članom njunih družin zagotavlja zadovoljevanje potreb in interesov oziroma uporabo storitev, za katere se ti prispevki plačujejo. ==== 112. člen ==== Če je to neogibno potrebno zaradi bistvenega odstopanja od temeljnih ciljev družbenega plana ali sprejete gospodarske politike, če to terjajo interesi ljudske obrambe ali posebni interesi na področju dejavnosti oziroma zadev posebnega družbenega pomena v okviru pravic in dolžnosti republike, lahko zakon določi meje, v katerih smejo občine in samoupravne interesne skupnosti določati stopnje davkov, prispevkov in drugih obveznosti, začasno omeji trošenje določenih družbenih sredstev in naloži obveznost, da ustvarjajo rezervna družbena sredstva, in predpiše način razpolaganja s presežnimi proračunskimi dohodki družbenopolitičnih skupnosti ter s presežnimi dohodki samoupravnih interesnih skupnosti, ki izvirajo iz zakonskih obveznosti. == II. poglavje - TEMELJI DRUŽBENOPOLITIČNEGA SISTEMA == === 1. Položaj delovnih ljudi v družbenopolitičnem sistemu === ==== 113. člen ==== Delavski razred in vsi delovni ljudje so nosilci oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev. Delavski razred in vsi delovni ljudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve, organizirani v organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter v razredne in druge družbenopolitične in družbene organizacije. ==== 114. člen ==== Delovni ljudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumom in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegatih v organih upravljanja teh organizacij in skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, po delegacijah in delegatih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov, odgovornih skupščinam. ==== 115. člen ==== Delovni ljudje se organizirajo na samoupravni podlagi v organizacije združenega dela, krajevne skupnosti samoupravne interesne skupnosti in v druge samoupravne organizacije in skupnosti in določajo, katere skupne interese, pravice in dolžnosti v njih uresničujejo. Z ustavo in statutom družbenopolitične skupnosti se določajo skupni interesi in funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev, ki jih delovni ljudje, narodi in narodnosti uresničujejo v družbenopolitičnih skupnostih. ==== 116. člen ==== Upravljanje v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, njihova organiziranost ter obveščanje morajo biti urejeni tako, da delovni ljudje v vsakem delu delovnega procesa in v vsakem delu organizacije oziroma skupnosti odločajo o vprašanjih svojega dela in o drugih interesih, uresničujejo svoje samoupravne pravice in skupne interese in nadzorujejo izvrševanje odločitev in delo vseh organov in služb teh organizacij in skupnosti. ==== 117. člen ==== Funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev v družbenopolitičnih skupnostih opravljajo skupščine in njim odgovorni organi. Sodno funkcijo opravljajo redna sodišča kot organi državne oblasti in samoupravna sodišča. Varstvo ustavnosti je v mejah, ki jih določa ta ustava, poverjeno Ustavnemu sodišču Socialistične republike Slovenije. ==== 118. člen ==== Skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njim odgovorni organi opravljajo svoje funkcije na podlagi in v okviru ustave oziroma statuta in zakona. Državni organi imajo do organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti samo pravice, določene na podlagi ustave. ==== 119. člen ==== Nihče ne more opravljati samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in ne izvrševati javnih pooblastil, če mu jih niso v skladu z ustavo oziroma statutom in zakonom poverili delovni ljudje ali skupščina družbenopolitične skupnosti. ==== 120. člen ==== Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih, javnih ali drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakona oziroma statuta in danih pooblastil in so za njeno izvrševanje odgovorni. Vsi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij so pri opravljanju svojih funkcij pod družbenim nadzorstvom. Vsak izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge družbene funkcije je osebno odgovoren za njeno opravljanje in je lahko odpoklican ali razrešen, ima pa tudi pravico odstopiti in odstop obrazložiti. Zakon in samoupravni akti določajo vrste in pogoje odgovornosti nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, kakor tudi način in postopek za uresničevanje njihove odgovornosti. ==== 121. člen ==== Delavec, izvoljen oziroma imenovan za samoupravno, javno ali drugo družbeno funkcijo, katere opravljanje zahteva, da začasno preneha delati v organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti, ima pravico, da se po prenehanju funkcije, ki jo je opravljal, vrne na delo v isto organizacijo združenega dela oziroma delovno skupnost na svoje prejšnje delovno mesto ali na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovim sposobnostim in kvalifikacijam. ==== 122. člen ==== Delo državnih organov in organov upravljanja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organov družbenopolitičnih organizacij, drugih družbenih organizacij in društev je javno. Način zagotavljanja javnosti se ureja z zakonom in s samoupravnimi akti. Zakon in samoupravni akti določajo zadeve in podatke, ki pomenijo tajnost ali se ne smejo objavljati. Načelo javnosti se ne sme uresničevati v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon. === 2. Samoupravljanje v organizacijah združenega dela === ==== 123. člen ==== Samoupravljanje v temeljni organizaciji in drugih organizacijah združenega dela uresničuje delavec enakopravno in v vzajemni odgovornosti z drugimi delavci v organizaciji z odločanjem na zborih delavcev, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja, po delegatih v delavskih svetih, ki jih skupaj z drugimi delavci v organizaciji voli in odpokliče, in z nadzorstvom nad izvrševanjem sklepov in nadzorstvom nad delom organov in služb teh organizacij. Delavec ima pravico, da je redno obveščen o poslovanju organizacije in njenem materialno-finančnem stanju, o ustvarjanju in delitvi dohodka in uporabi sredstev v njej ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v organizaciji, da bi mogel uresničevati svoje samoupravne pravice. ==== 124. člen ==== Temeljna organizacija in druge organizacije združenega dela imajo delavski svet kot organ, ki upravlja delo in poslovanje organizacije, oziroma njemu po položaju in funkciji ustrezen organ upravljanja. Temeljna organizacija združenega dela z manjšim številom delavcev nima delavskega sveta. Določene izvršilne funkcije v temeljni organizaciji in v drugih organizacijah združenega dela se lahko poverijo izvršilnim organom delavskega sveta. Organizacije združenega dela, ki združijo delo in sredstva, pa ne organizirajo posebne organizacije, imajo lahko skupen organ za opravljanje zadev skupnega pomena. ==== 125. člen ==== Delavski svet, ki upravlja delo in poslovanje organizacije združenega dela, določa pri opravljanju te funkcije predlog statuta in sprejema druge splošne akte, določa poslovno politiko ter sprejema plan in program za delo in razvoj, določa ukrepe za izvajanje poslovne politike ter plana in programa za delo in razvoj, voli, imenuje in razrešuje izvršilni in poslovodni organ oziroma člane teh organov, skrbi za obveščanje delavcev in opravlja druge zadeve, ki jih določajo samoupravni sporazum, statut in drugi samoupravni akti organizacije. Delavski svet delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela sprejema sklepe, ki se nanašajo na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, v soglasju z vsako od teh organizacij, tako kot določa samoupravni sporazum o združitvi. ==== 126. člen ==== Delavski svet temeljne organizacije združenega dela sestavljajo delegati delavcev iz vseh delov delovnega procesa v tej organizaciji. Sestava delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela mora ustrezati socialni strukturi njene delovne skupnosti. Delavski svet delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela sestavljajo delegati delavcev temeljnih organizacij združenega dela, neposredno izvoljeni na način in po postopku, ki ju določa samoupravni sporazum o združitvi. V delavskem svetu delovne organizacije mora biti zastopana vsaka njena temeljna organizacija združenega dela. Delegati delajo po smernicah delavcev oziroma delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela, ki jih je izvolila, in so jim za svoje delo odgovorni. V statutu temeljne in druge organizacije združenega dela in v samoupravnem sporazumu o združitvi so določene pravice in obveznosti delegatov in njihova odgovornost delavcem oziroma organom upravljanja teh organizacij. ==== 127. člen ==== Način izvolitve ter pogoje in način odpoklica oziroma razrešitve delavskega sveta in izvršilnega organa v organizaciji združenega dela določata samoupravni sporazum o združitvi ali statut organizacije in zakon. Člani delavskega sveta oziroma člani izvršilnega organa ne morejo biti izvoljeni več kot za dve leti. Nihče ne more biti več kakor dvakrat zaporedoma izvoljen v isti delavski svet oziroma izvršilni organ. V delavski svet ne more biti izvoljen delavec, ki je kot individualni poslovodni organ ali kot član kolegijskega poslovodnega organa njemu odgovoren, in tudi ne delavec, ki samostojno opravlja druge s statutom in z zakonom določene vodilne funkcije. ==== 128. člen ==== Vsaka organizacija združenega dela ima poslovodni organ, ki vodi njeno poslovanje, organizira in usklajuje delovni proces v njej ter izvršuje sklepe delavskega sveta in njegovega izvršilnega organa. Organizacijo združenega dela zastopa in predstavlja njen individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa, če statut ali drug samoupravni akt organizacije ne določa drugače. Poslovodni organ je pri delu samostojen in odgovoren delavcem in delavskemu svetu organizacije združenega dela. Individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa je za zakonitost dela in za izpolnjevanje z zakonom predpisanih obveznosti organizacije združenega dela odgovoren tudi družbeni skupnosti. Individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa ima pravico in dolžnost v skladu z zakonom zadržati izvršitev aktov delavskega sveta in drugih organov organizacije združenega dela, če meni, da so v nasprotju z zakonom, in o tem obvestiti pristojni organ družbenopolitične skupnosti. ==== 129. člen ==== Individualni poslovodni organ in člane kolegijskega poslovodnega organa v organizaciji združenega dela imenuje in razrešuje delavski svet s sklepom. Individualni poslovodni organ imenuje delavski svet po javnem razpisu na predlog razpisne komisije. V temeljnih organizacijah združenega dela, ki jih določa zakon, in v drugih organizacijah združenega dela sestavljajo razpisno komisijo z zakonom določeno število predstavnikov organizacije združenega dela in sindikata ter predstavniki družbene skupnosti, imenovani oziroma izvoljeni v skladu z zakonom. Zakon lahko uredi pogoje in način za oblikovanje kolegijskega poslovodnega organa ter pogoje in način za imenovanje njegovih članov. Mandat individualnega poslovodnega organa in članov kolegijskega poslovodnega organa traja največ štiri leta. Ko jim poteče mandat, so lahko vnovič imenovani v isto funkcijo na način, ki ga določa zakon. Zakon določa, pod katerimi pogoji se sme poslovodni organ razrešiti, še preden poteče čas, za katerega je bil imenovan. Razrešitev poslovodnega organa lahko predlagata tudi skupščina občine oziroma druge družbenopolitične skupnosti in sindikalna organizacija. Zakon lahko predpiše posebne pogoje in način imenovanja in razrešitve ter posebne pravice in dolžnosti poslovodnega organa v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena. ==== 130. člen ==== Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo oziroma v sestavljeno organizacijo združenega dela vsebuje določbe: o skupnih zadevah, o koordiniranju delovnega procesa, o usklajevanju planov in programov za delo in razvoj, o združitvi sredstev in njihovem namenu; o sestavi, izvolitvi in delovnem področju skupnih organov upravljanja in njihovih izvršilnih organov, o poslovodnih organih delovne oziroma sestavljene organizacije, o odgovornosti teh organov; o pravicah, obveznostih in odgovornostih delovne skupnosti, ki opravlja dela skupnega pomena za združene organizacije; o medsebojnih razmerjih med temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela in o njihovih pravicah, obveznostih in odgovornosti v pravnem prometu; o postopku za izločitev posameznih temeljnih organizacij iz delovne organizacije oziroma temeljnih in delovnih organizacij iz sestavljene organizacije. Samoupravni sporazum vsebuje tudi druge določbe, ki so pomembne za skupno delo in poslovanje združenih organizacij in za uresničevanje samoupravnih pravic njihovih delavcev. Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo oziroma v sestavljeno organizacijo združenega dela je sklenjen, ko ga sprejme večina vseh delavcev v vsaki temeljni organizaciji združenega dela. ==== 131. člen ==== Organizacija združenega dela ima svoj statut. Statut temeljne organizacije združenega dela sprejmejo na predlog delavskega sveta delavci temeljne organizacije združenega dela z večino glasov vseh delavcev. Statut delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela sprejmejo na predlog njenega delavskega sveta delavci združenih temeljnih organizacij z večino glasov vseh delavcev v vsaki od teh organizacij. Statut in drugi samoupravni akti organizacij združenega dela ne smejo biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o združitvi. ==== 132. člen ==== Delavci v temeljni organizaciji in drugih organizacijah združenega dela imajo pravico in dolžnost, da za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic uveljavljajo samoupravno delavsko kontrolo neposredno, po organu upravljanja organizacije in po posebnem organu samoupravne delavske kontrole. Organ samoupravne delavske kontrole nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih aktov organizacije ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, izvajanje sklepov delavcev, organov upravljanja ter izvršilnih in poslovodnih organov organizacije in skladnost teh aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev; izpolnjevanje delovnih in samoupravljalskih dolžnosti delavcev, organov in služb organizacije; ali se odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva in razpolaga z njimi; izvajanje načela delitve po delu pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke; uresničevanje in varstvo pravic delavcev v medsebojnih razmerjih pri delu; obveščanje delavcev o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v organizaciji, ter uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev. Organ samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnost, da z ugotovljenimi pojavi in svojim mnenjem seznanja delavce, organe in službe organizacije, pri katerih jih je opazil, in organe, ki imajo v organizaciji pravico in dolžnost, da jih odpravijo, kakor tudi da sodeluje z organi družbenega nadzorstva, in z drugimi organi kontrole. Sestavo, volitve in odpoklic organa samoupravne delavske kontrole ter njegove pravice, dolžnosti in odgovornosti urejajo statut in drugi samoupravni akti organizacije v skladu z zakonom. ==== 133. člen ==== Vsak delavec je osebno odgovoren za vestno opravljanje samoupravljalskih funkcij. Člani delavskega sveta organizacije združenega dela so osebno in materialno odgovorni za sklepe, ki so jih kljub opozorilu pristojnega organa sprejeli mimo svojih pooblastil. Delegati v delavskem svetu delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela so odgovorni delavcem in delavskemu svetu temeljne organizacije, v kateri so bili izvoljeni. Člani kolegijskega izvršilnega organa, individualni poslovodni organ in člani kolegijskega poslovodnega organa so odgovorni za svoje delo delavskemu svetu, ki jih je izvolil oziroma imenoval, in delavcem organizacije združenega dela, v kateri opravljajo svoje funkcije. Osebno so odgovorni za svoje odločitve in za izvrševanje sklepov delavskega sveta in delavcev, kot tudi za resnično, pravočasno in popolno obveščanje delavskega sveta in delavcev. Odgovorni so tudi materialno, če nastane škoda z izvrševanjem sklepov, sprejetih na podlagi njihovih predlogov, če so pri dajanju predlogov prikrili dejstva ali vedoma dali neresnična obvestila delavskemu svetu ali delavcem. Poslovodni organ je v mejah svojih pravic in dolžnosti odgovoren tudi za rezultate poslovanja organizacije ter za organiziranje in usklajevanje delovnega procesa v njej. Odgovornost člana kolegijskega izvršilnega organa, individualnega poslovodnega organa in člana kolegijskega poslovodnega organa je odvisna od njegovega vpliva na sprejetje ali izvrševanje sklepov. Materialno odgovornost in druge vrste odgovornosti ter pogoje za odgovornost urejata zakon in samoupravni akt organizacije združenega dela. ==== 134. člen ==== Določbe o samoupravljanju v organizacijah združenega dela se uporabljajo tudi za delavce v delovnih skupnostih, ustanovljenih za opravljanje del skupnega pomena za več organizacij združenega dela, v skladu z naravo tega dela in s skupnimi interesi, zaradi katerih so bile te delovne skupnosti ustanovljene. === 3. Samoupravljanje v samoupravnih interesnih skupnostih === ==== 135. člen ==== S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti in z njenim statutom se urejajo zadeve, ki so skupnega pomena za njene člane, način odločanja o njih, delovno področje, pooblastila in odgovornosti skupščine in drugih organov interesne skupnosti ter druga vprašanja skupnega pomena za delovne ljudi in samoupravne organizacije in skupnosti, organizirane v interesno skupnost. Statut samoupravne interesne skupnosti mora biti v skladu s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi. Zakon lahko določi, da mora samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena, oziroma njen statut potrditi organ družbenopolitične skupnosti. ==== 136. člen ==== Samoupravno interesno skupnost upravlja skupščina. Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delovni ljudje in organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti kot člani interesne skupnosti volijo in odpokličejo. Delegati v skupščini delajo po smernicah članov samoupravne interesne skupnosti, ki so jih izvolili, in so jim za svoje delo odgovorni. V samoupravni interesni skupnosti, ki jo ustanovijo delovni ljudje ter njihove organizacije in skupnosti za zadovoljevanje svojih potreb in interesov in delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju, za katero se ustanavlja interesna skupnost, se skupščina organizira tako, da je zagotovljeno njihovo enakopravno odločanje o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Skupščina lahko poveri določene izvršilne funkcije svojim izvršilnim organom, ki so ji za svoje delo odgovorni. ==== 137. člen ==== Samoupravni sporazum o ustanovitvi in drugi splošni akti samoupravne interesne skupnosti določajo neposredno odgovornost organov upravljanja interesne skupnosti in delegatov v teh organih članom skupnosti; določajo način, kako člani interesne skupnosti nadzorujejo delo organov upravljanja in strokovnih služb, ter način obveščanja njenih članov o delu teh organov in služb in o vprašanjih, ki se obravnavajo in urejajo v interesni skupnosti. ==== 138. člen ==== Kadar ustava ali statut družbenopolitične skupnosti določa, da delovni ljudje po skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti soodločajo o vprašanjih iz pristojnosti skupščin družbenopolitičnih skupnosti, se ti delovni ljudje organizirajo v okviru interesne skupnosti oziroma združujejo svoje interesne skupnosti, da bi mogli soodločati o teh vprašanjih v skupščini družbenopolitične skupnosti. === 4. Samoupravljanje v krajevni skupnosti === ==== 139. člen ==== Delovni ljudje in občani ustanovijo krajevno skupnost ali se združijo z drugo krajevno skupnostjo na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva. S statutom občine se določi način in postopek ustanavljanja krajevnih skupnosti. Z zakonom se lahko določijo načela postopka za ustanavljanje krajevnih skupnosti. Krajevna skupnost je pravna oseba. ==== 140. člen ==== Svoje skupne potrebe in interese delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo na svojih zborih, v krajevnih organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih, v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih, z referendumom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, v delegaciji in po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena, v samoupravnih interesnih skupnostih in v občini ter širših družbenopolitičnih skupnostih, izvrševanje določenih skupnih potreb in interesov pa poverjajo organom in delovnim telesom krajevne skupnosti. ==== 141. člen ==== Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za svoje življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih povezujejo v skupnost krajevnih skupnosti, v kateri na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in uresničujejo skupne interese. ==== 142. člen ==== Krajevna skupnost ima svoj statut, ki ga sprejmejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti po razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva in na način, določen s statutom občine. V statutu določijo: * pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja; * območje, organizacijo in organe krajevne skupnosti; * naloge in način dela organov krajevne skupnosti; * način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi; * način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja krajevne skupnosti; * oblike in nosilce samoupravnega sporazumevanja; * vprašanja, o katerih odločajo na referendumu; * način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja; * druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej. === 5. Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori === ==== 143. člen ==== Delavci in drugi delovni ljudje s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom samoupravno urejajo medsebojna razmerja, usklajujejo interese in urejajo odnose širšega družbenega pomena. ==== 144. člen ==== S samoupravnim sporazumom delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v mejah svojih samoupravnih pravic: usklajujejo svoje interese v družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, združujejo delo in sredstva in urejajo medsebojna razmerja v zvezi z združevanjem dela in sredstev; ustanavljajo delovne in druge organizacije združenega dela, banke, poslovne in druge skupnosti; določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke; določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter ukrepe za njihovo uresničevanje in urejajo druga razmerja skupnega pomena. Samoupravni sporazum sklenejo v imenu udeležencev sporazuma njihovi pooblaščeni organi. Samoupravni sporazum, ki se nanaša na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev, je v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti sprejet, če se z njim strinja večina delavcev oziroma delovnih ljudi organizacije oziroma skupnosti. ==== 145. člen ==== Sindikat ima pravico dajati pobudo in predloge za sklepanje samoupravnih sporazumov in lahko začne postopek za ponovno obravnavanje že sklenjenega samoupravnega sporazuma, če meni, da se z njim kršijo samoupravne pravice delavcev in družbenoekonomski odnosi, ki jih določa ustava. V postopku za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim se urejajo medsebojna razmerja delavcev pri delu ali določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, sodeluje in sporazum podpiše sindikalna organizacija, ki jo določa statut sindikata. Če sindikalna organizacija ne podpiše samoupravnega sporazuma, ima organizacija združenega dela pravico tak samoupravni sporazum uporabljati, sindikalna organizacija pa lahko začne spor pred sodiščem združenega dela. ==== 146. člen ==== Organizacija združenega dela in druga samoupravna organizacija in skupnost, ki meni, da so s samoupravnim sporazumom drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti prizadete njene pravice ali interesi, ki temeljijo na zakonu lahko začne postopek za ponovno obravnavanje samoupravnega sporazuma. ==== 147. člen ==== Z družbenim dogovorom organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, organi družbenopolitične skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične in družbene organizacije zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena. V imenu udeležencev sklenejo družbeni dogovor njihovi pooblaščeni organi. ==== 148. člen ==== Skupščina družbenopolitične skupnosti spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in lahko predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne opraviti postopek za samoupravno sporazumevanje oziroma družbeno dogovarjanje. ==== 149. člen ==== Samoupravni sporazum oziroma družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki ga sklenejo ali k njemu pristopijo. ==== 150. člen ==== S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se določajo ukrepi za njuno izvajanje, materialna in družbena odgovornost udeležencev v samoupravnem sporazumu in družbenem dogovoru ter način in pogoji za njuno spremembo. S samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom se lahko predvidi arbitraža ali kakšen drug način za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju sporazuma oziroma dogovora. Zakon lahko predpiše načela postopka za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje. ==== 151. člen ==== Pri sklepanju samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora so udeleženci enakopravni. Postopek sporazumevanja in dogovarjanja je javen. === 6. Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine === ==== 152. člen ==== Samoupravnim pravicam delovnih ljudi in družbeni lastnini se zagotavlja posebno družbeno varstvo. Družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine uresničujejo skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njim odgovorni organi, sodišča, ustavna sodišča, javni tožilec in družbeni pravobranilec samoupravljanja. Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine določata ustava in zakon. ==== 153. člen ==== Če nastanejo v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, ima skupščina družbenopolitične skupnosti pod pogoji in po postopku, kot to določa zakon, pravico razpustiti delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja organizacije združenega dela in razpisati volitve članov v ta organ, kakor tudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih razpustiti izvršilne organe in odstaviti poslovodne organe in delavce na vodilnih delovnih mestih, imenovati začasne organe z zakonsko določenimi pravicami in dolžnostmi, začasno omejiti uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih ljudi in organov upravljanja in uporabiti druge z zakonom določene ukrepe. Skupščina družbenopolitične skupnosti lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina. Če skupščina zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem. ==== 154. člen ==== Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine. Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred skupščino družbenopolitične skupnosti, ustavnim sodiščem ali sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kot tudi postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s katerimi se kršijo samoupravne pravice oziroma je prizadeta družbena lastnina. Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov. Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembne za opravljanje njegove funkcije. === 7. Skupščinski sistem === ==== 155. člen ==== Skupščina je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti družbenopolitične skupnosti. Oblikovanje, organizacija in pristojnost skupščin družbenopolitičnih skupnosti in njim odgovornih organov se ureja z ustavo oziroma s statutom in zakonom na podlagi enotnih načel, določenih z ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije in s to ustavo. ==== 156. člen ==== Delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo svoje delegacije zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti. V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije: # delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela; # delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in v podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja; # delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, na način, določen z ustavo in zakonom; # delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih. Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študenti in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon. Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije. V temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje. V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma z drugimi sklepi. Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, lahko v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine oblikujejo skupno delegacijo. ==== 157. člen ==== Člane delegacije volijo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih izmed sebe neposredno s tajnim glasovanjem. Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določajo v svojih statutih v skladu z zakonom število članov in sestavo svoje delegacije in način izvolitve in odpoklica delegacije. Sestava delegacije mora zagotoviti zastopanost delavcev vseh delov delovnega procesa in ustrezati socialni strukturi temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti. Na območjih, kjer živijo poleg pripadnikov slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, morata biti v delegacijah ustrezno zastopani ti narodnosti. Člani delegacije se volijo za štiri leta. V delegacijo temeljne organizacije združenega dela ne morejo biti voljeni delavci v tej organizaciji, ki po tej ustavi ne morejo biti člani delavskega sveta oziroma drugega ustreznega organa upravljanja. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma voljen za člana delegacije iste samoupravne organizacije oziroma skupnosti. ==== 158. člen ==== Kandidate za člane delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti predlagajo in določajo delovni ljudje teh organizacij in skupnosti v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, in sicer v njenih organizacijah oziroma v organizacijah sindikata. Kandidacijski postopek izvajajo organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma organizacije sindikata. Pravica in dolžnost organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva in sindikata je, da v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami zagotovijo tak demokratičen kandidacijski postopek, ki bo omogočal delovnim ljudem, da pri predlaganju in določanju kandidatov svobodno izrazijo svojo voljo. Kandidacijski postopek za delegacije aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije izvajajo organi, določeni z zveznim zakonom. ==== 159. člen ==== Če se med mandatno dobo skupščine družbenopolitične skupnosti ustanovi nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti v skladu z zakonom. ==== 160. člen ==== Izhajajoč iz interesov in smernic temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in upoštevajoč interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene interese in potrebe, določa delegacija temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in za njihovo sodelovanje pri odločanju. Delegacije so dolžne o svojem delu in o delu delegatov v skupščini poročati temeljnim samoupravnim organizacijam oziroma skupnostim in so za svoje delo odgovorne tem organizacijam oziroma skupnostim. Delegacija sodeluje z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti zaradi sporazumnega oblikovanja skupnih rešitev o vprašanjih iz pristojnosti skupščine in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena. ==== 161. člen ==== Organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma organizacija sindikata je dolžna, da s svojo dejavnostjo prispeva da delegacije in delegati lahko kar najbolj odgovorno opravljajo svoje delo. Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi statuti in samoupravnimi sporazumi podrobneje določajo pravice, dolžnosti in odgovornosti za delo delegacij in delegatov ter pogoje za njihovo delo, v skladu z zakonom oziroma statutom občine. ==== 162. člen ==== Ena ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi ali z interesi v družbenopolitični skupnosti oziroma delegati teh organizacij in skupnosti v občinski skupščini, delegirajo iz sestave delegacij glede na vprašanja, ki se obravnavajo v skupščini družbenopolitične skupnosti, delegate v ustrezni zbor skupščine družbenopolitične skupnosti na način, določen s to ustavo oziroma s statutom in zakonom. Število delegatov temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti se določa sorazmerno s številom delovnih ljudi v teh organizacijah oziroma skupnostih. Od tega načela je možno odstopiti in uporabiti tudi druga merila, da bi se zagotovila ustrezna zastopanost delovnih ljudi določenih področij družbenega dela oziroma območij. ==== 163. člen ==== V skupščine družbenopolitičnih skupnosti delegirajo svoje delegate delavci in drugi delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitične organizacije, združene v Socialistično zvezo delovnega ljudstva, ali kot člani organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva. Družbenopolitične organizacije v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva z dogovorom določijo listo kandidatov za delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti iz vrst svojih delegacij. O izvolitvi teh delegatov v občinsko skupščino se na podlagi liste kandidatov izjavljajo delovni ljudje in občani neposredno s splošnim in tajnim glasovanjem. O izvolitvi teh delegatov v Skupščino Socialistične republike Slovenije se na podlagi liste kandidatov izjavljajo delegati v družbenopolitičnih zborih občinskih skupščin s tajnim glasovanjem. O izvolitvi teh delegatov v skupščino skupnosti občin kot posebne družbenopolitične skupnosti se na podlagi liste kandidatov izjavljajo delovni ljudje in občani neposredno, s splošnim in tajnim glasovanjem oziroma delegati v družbenopolitičnih zborih občinskih skupščin s tajnim glasovanjem, kot to določi statut te skupnosti. ==== 164. člen ==== Nihče ne more več kot dvakrat zaporedoma opravljati štiriletne funkcije delegata v isti skupščini. Nezdružljiva je funkcija delegata v skupščini z drugimi funkcijami, določenimi z zakonom, v organih iste družbenopolitične skupnosti. ==== 165. člen ==== Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in s temeljnimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in glasovanju. Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, in jim je odgovoren za svoje delo. ==== 166. člen ==== Vsak delegat v zboru ima pravico dajati predloge zakonov oziroma odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora, predlagati zboru, naj obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov ali na delo upravnih organov. Delegat v zboru ima pravico obrniti se na izvršni svet ali na predstojnike ustreznih upravnih organov z vprašanji, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti, kot tudi zahtevati pojasnilo od predstojnika upravnega organa, ki mora dati delegatu zahtevano pojasnilo. Določeno število delegatov ima pravico, da v skladu s poslovnikom predlaga izvolitev, imenovanje ali razrešitev funkcionarjev skupščine. Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od državnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti z območja občine, v kateri je bil delegiran, podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v skupščini. ==== 167. člen ==== Delegat v skupščini uživa imuniteto. Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je, in v skupščini. Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je; prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto na more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora. Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi. Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije. Če zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitetna komisija ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu. Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino družbenopolitične skupnosti, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena. ==== 168. člen ==== Volitve članov delegacij in delegatov v družbenopolitičnem zboru razpisuje predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije. Volitve članov delegacij in delegatov v družbenopolitičnem zboru, ki jim poteče mandatna doba, morajo biti opravljene najpozneje petnajst dni pred potekom te dobe. Od dneva razpisa do dneva volitev članov delegacij in delegatov v družbenopolitičnem zboru ne sme preteči manj kot en mesec in ne več kot dva meseca. ==== 169. člen ==== Mandatna doba delegatov v družbenopolitičnem zboru traja štiri leta. Z dnem verifikacije izvolitve novih delegatov v družbenopolitičnem zboru preneha funkcija delegatov v tem zboru, ki jim je potekla mandatna doba. ==== 170. člen ==== Skupščina Socialistične republike Slovenije lahko v izrednih razmerah podaljša trajanje mandatne dobe članom delegacij in delegatom v družbenopolitičnih zborih za čas dokler traja tako stanje. Volitve se razpišejo takoj, ko prenehajo okoliščine, zaradi katerih je bilo članom delegacije in delegatom v družbenopolitičnih zborih podaljšano trajanje mandatne dobe. V vojnem stanju se trajanje mandatne dobe delegatom v skupščini podaljša, dokler traja tako stanje. ==== 171. člen ==== Delegacija in vsak njen član kakor tudi delegat v skupščini so lahko odpoklicani. Odpoklic članov delegacije in delegatov v skupščini se v načelu opravlja na način in po postopku za izvolitev delegacij in delegiranje delegatov v skupščine. Družbenopolitične organizacije lahko z dogovorom v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva predlagajo odpoklic delegata v družbenopolitičnem zboru skupščine družbenopolitične skupnosti. Delegacija in vsak njen član kakor tudi delegat v skupščini imajo pravico odstopiti. ==== 172. člen ==== Skupščina v okviru pravic in dolžnosti družbenopolitične skupnosti določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj; sprejema družbeni plan, proračun, predpise in druge splošne akte; obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in usklajuje njihove odnose in interese; daje pobudo za sklepanje in sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov; obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite; obravnava stanje in splošne probleme ustavnosti, zakonitosti in pravosodja ter organizira in opravlja družbeno nadzorstvo; določa temelje organizacije in pristojnost organov družbenopolitične skupnosti; ustanavlja upravne organe; voli, imenuje in razrešuje določene funkcionarje teh organov ter sodnike; skrbi za izvajanje določene politike, predpisov in drugih splošnih aktov; določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov in obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem; opravlja politično nadzorstvo nad delom svojega izvršilnega organa, upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in s svojimi smernicami usmerja delo teh organov. ==== 173. člen ==== V skupščini se oblikujejo zbor združenega dela kot zbor delegatov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih dela, zbor krajevnih skupnosti kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih oziroma zbor občin kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov v občinah in družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitične organizacije. ==== 174. člen ==== Delovno področje in način odločanja zborov skupščin družbenopolitičnih skupnosti določa ta ustava oziroma statut družbenopolitične skupnosti. Delovno področje zborov se ureja na način, s katerim se zagotavlja, da zbor združenega dela sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delavce in druge delovne ljudi v družbenem delu, da zbor krajevnih skupnosti oziroma zbor občin sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma občinah, kot tudi da družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema. Zbori skupščine odločajo o vprašanjih iz njene pristojnosti samostojno, enakopravno ali na skupni seji vseh zborov. Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela. ==== 175. člen ==== Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področjih vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odločajo enakopravno s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti o vprašanjih s teh področij, ki so v pristojnosti te skupščine. Z ustavnim zakonom se lahko določi, da tudi skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti odločajo enakopravno s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti o temeljnih vprašanjih z njihovega področja. Pristojni zbori skupščine družbenopolitične skupnosti samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno uredijo vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih ne odloči, ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe proti samoupravnim interesnim skupnostim v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov proti organizacijam združenega dela. ==== 176. člen ==== Skupščina družbenopolitične skupnosti lahko razpiše referendum, da se delovni ljudje in občani vnaprej izjavijo o posameznih vprašanjih iz njene pristojnosti ali da potrdijo zakone, predpise in druge splošne akte. Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna. ==== 177. člen ==== V okviru pravic in dolžnosti družbenopolitične skupnosti obravnava skupščina pri opravljanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja glede izvajanja politike in zakonov ter drugih predpisov in aktov glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitve dohodka, kakor tudi glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Skupščina opravlja družbeno nadzorstvo v sodelovanju z organi upravljanja in organi samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in vpliva na razvijanje odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi. Z družbenim nadzorstvom se ne smejo omejevati z ustavo, zakonom ali statuti določene pravice organov, organizacij, skupnosti in delovnih ljudi in tudi ne kršiti njihove pravice in na zakonu temelječi interesi. ==== 178. člen ==== V družbenopolitični skupnosti se oblikuje izvršni svet kot izvršilni organ skupščine. Izvršni svet je odgovoren skupščini za stanje v družbenopolitični skupnosti, za izvajanje politike in izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov skupščine ter za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov. Član izvršnega sveta ne more biti hkrati član delegacije. ==== 179. člen ==== Skupščina družbenopolitične skupnosti ustanavlja upravne organe. Upravni organi izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, predpise in druge splošne akte skupščin in izvršnih svetov, izvajajo smernice skupščin, odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, spremljajo stanje na določenih področjih in dajejo pobudo za reševanje vprašanj s teh področij, izdajajo izvršilne predpise in v skladu z zakonom določajo sankcije, odločajo v upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druga strokovna dela za skupščino družbenopolitične skupnosti in izvršni svet. Upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovorni skupščini in izvršnemu svetu. Upravni organi zagotavljajo s svojim delom učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi pri vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu. ==== 180. člen ==== Medsebojni odnosi med upravnimi organi posameznih družbenopolitičnih skupnosti temeljijo na pravicah in dolžnostih, ki so določene z ustavo, statutom družbenopolitične skupnosti oziroma z zakonom. ==== 181. člen ==== Z zakonom in odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da na področju svoje dejavnosti urejajo s svojimi akti določene odnose širšega pomena, da odločajo v posamičnih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila. Z zakonom in odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu se lahko določi način izvrševanja javnih pooblastil, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim ter pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil. ==== 182. člen ==== Člane izvršnega sveta, funkcionarje, ki vodijo upravne organe in druge funkcionarje ter druge nosilce samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, za katere to določi zakon, voli oziroma imenuje skupščina družbenopolitične skupnosti za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni oziroma imenovani še za štiri leta. Skupščina družbenopolitične skupnosti sme izjemoma, če to zahtevajo posebno upravičeni razlogi, izvoliti oziroma imenovati takega funkcionarja še za štiri leta. Za predsednika izvršnega sveta je lahko ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma. == III. poglavje - OBČINA == ==== 183. člen ==== Občina je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. V občini delovni ljudje in občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in upravljajo druge družbene zadeve. Pri uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne in druge organizacije združenega dela, v krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v druge oblike samoupravnega združevanja, v družbenopolitične organizacije, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih samoupravljanja. ==== 184. člen ==== Občina se ustanovi na območju, na katerem so delovni ljudje in občani povezani s skupnimi interesi in na katerem so ustvarjeni temeljni pogoji za usklajevanje gospodarskega in družbenega razvoja ter za neposredno in učinkovito zadovoljevanje skupnih potreb na samoupravni podlagi in za uresničevanje funkcij oblasti. Občina se ustanovi, združi z drugo občino ali spremeni njeno območje z zakonom po razpravi delovnih ljudi in občanov določenega območja v Socialistični zvezi delovnega ljudstva ter pod pogoji in po postopku v skladu z zakonom. ==== 185. člen ==== Statut občine, kot skupni dogovor delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega povezovanja in združevanja v občini, sprejme občinska skupščina po razpravi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva. Statut občine določa: * pravice in dolžnosti občine; * katere od skupnih in splošnih zadev v občini uresničujejo delovni ljudje in občani po svojih delegatih v občinski skupščini in njej odgovornih organih in organizacijah; * način oblikovanja, organizacijo, pristojnosti in delo občinske skupščine in njenih organov; * število delegatov, ki jih delegacija oziroma konferenca delegacij pošilja v posamezne zbore; * o katerih vprašanjih razpravljajo in odločajo delegati na zasedanju posameznega zbora samostojno in o katerih vprašanjih odločajo na zasedanjih dveh ali več zborov enakopravno oziroma skupaj; * način soodločanja skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s skupščino občine; * način oblikovanja in dela izvršnega sveta skupščine občine ter njegovo razmerje do skupščinskih zborov in teles ter organov skupščine; * temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice, dolžnosti in pooblastila ter način imenovanja in razreševanja predstojnikov občinskih upravnih organov; * druga vprašanja skupnega pomena. ==== 186. člen ==== Delovni ljudje in občani v občini opravljajo funkcije oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih. Skupna vprašanja, ki jih urejajo delovni ljudje in občani v občini, se določijo s statutom občine v skladu s to ustavo. Delovni ljudje in občani zlasti: * ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo; spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj; določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokulturne in druge skupne potrebe; urejajo medsebojne odnose; zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov; zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito; urejajo in organizirajo ljudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij; * skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora; skrbijo za varstvo človekovega okolja; skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi; * z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih; * zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasilja; skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi; * načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo odločitve o urbanistični dokumentaciji, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj; posvečajo posebno skrb stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči; * razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturno-prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter spominskih obeležij; * oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje; usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine; * uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi; * sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb. ==== 187. člen ==== Z družbenim planom občine se določa skupna politika gospodarskega in družbenega razvoja v občini, usklajena s politiko razvoja drugih skupnosti, in usmerja ter usklajuje razvoj posameznih dejavnosti. Dve ali več občin lahko sprejme skupni razvojni program, v katerem določi politiko razvoja določenega območja (regije) oziroma posameznih dejavnosti. ==== 188. člen ==== Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih organizacijah in skupnostih, v društvih ter v občini odločajo o obsegu, vsebini in načinu zadovoljevanja svojih skupnih potreb ter združujejo svoje delo in sredstva za te namene in z referendumom ter z drugimi oblikami osebnega izjavljanja, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem določajo način porabe teh sredstev. V okviru z zakonom določenega sistema virov in vrst davkov, taks in drugih davščin delovni ljudje v občini samostojno odločajo o obsegu in načinu financiranja splošnih družbenih potreb v občini. Obseg, višina in namen dohodkov za splošne družbene potrebe v občini se določajo s proračunom občine. Statut občine določi način odločanja delovnih ljudi v občini o obsegu splošnih družbenih potreb ter o načelih porabe sredstev za te namene. ==== 189. člen ==== Občinsko skupščino sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. ==== 190. člen ==== Na območjih, kjer živijo poleg pripadnikov slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, se v okviru občinskih skupščin ustanovi stalno delovno telo za obravnavo vprašanj, ki zadevajo narodnostni značaj, položaj, pravice in razvojne možnosti italijanske in madžarske narodnosti. Stalno delovno telo sestavljata enako število pripadnikov slovenskega naroda in italijanske oziroma madžarske narodnosti. ==== 191. člen ==== Občinska skupščina izvoli predsednika izmed delegatov v zborih skupščine. Predsednik občinske skupščine predstavlja občinsko skupščino, skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku in opravlja druge naloge, določene s statutom občine. ==== 192. člen ==== Občinska skupščina ima svet za ljudsko obrambo, katerega sestavo in pristojnosti določa zakon. Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se ta ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine, katerega sestavo in pristojnosti določa zakon. Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini, brž ko se ta lahko sestane. ==== 193. člen ==== Občine sodelujejo med seboj po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in v ta namen združujejo sredstva in ustanavljajo skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb in se lahko združujejo v skupnosti. Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko dve ali več občin ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja. V medobčinski skupnosti ali v medobčinskem organu samoupravljanja delegati občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj. Zadeve, ki so skupnega pomena, se določijo z dogovorom občin in opredelijo v statutu skupnosti oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo skupščine občin po razpravi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. ==== 194. člen ==== Občine na območju mesta oziroma na zaokroženem urbanem območju, ki ga določi zakon, se združijo v mestne oziroma regionalne skupnosti kot posebne družbenopolitične skupnosti. V teh skupnostih delovni ljudje in občani uresničujejo določene skupne interese ter izvršujejo pravice in dolžnosti, ki jih tem skupnostim poverijo občine. Sredstva za financiranje skupnih in splošnih potreb združujejo občine sporazumno v skladu z obsegom zadev, ki so jih poverile mestni oziroma regionalni skupnosti. Statut skupnosti kot skupni dogovor združenih občin sprejme skupščina skupnosti v soglasju z občinskimi skupščinami na način, ki je določen za sprejemanje statuta občine. S statutom se določijo in uredijo: pravice in dolžnosti skupnosti, oblikovanje, organizacija ter pristojnosti skupščine skupnosti in njenih organov, način financiranja skupnih in splošnih potreb v skupnosti in druga vprašanja skupnega pomena. Z zakonom se lahko prenesejo na skupnost določene zadeve iz pristojnosti republike. == IV. poglavje - SVOBOŠČINE, PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLOVEKA IN OBČANA == === 1. Splošne določbe o svoboščinah, pravicah in dolžnostih človeka in občana === ==== 195. člen ==== Svoboščine in pravice človeka in občana, določene z ustavo, se uresničujejo v medsebojni solidarnosti ljudi in z izpolnjevanjem dolžnosti in odgovornosti vsakogar do vseh in vseh do vsakogar. Svoboščine in pravice človeka in občana so omejene samo z enakimi svoboščinami in pravicami drugih in z interesi socialistične skupnosti, ki so določene z ustavo. Vsakdo je dolžan spoštovati svoboščine in pravice drugih in je zato odgovoren. ==== 196. člen ==== Nedotakljiva in neodtujljiva je pravica delovnega človeka in občana do samoupravljanja; z njo se vsakomur zagotavlja, da odloča o svojih osebnih in skupnih interesih v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih kot tudi v vseh drugih oblikah svojega samoupravnega združevanja in medsebojnega povezovanja. Vsakdo je odgovoren za samoupravno odločanje in za izvajanje odločitev. ==== 197. člen ==== Občani so enaki v pravicah in dolžnostih ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, veroizpoved, izobrazbo ali družbeni položaj. Vsi so pred zakonom enaki. ==== 198. člen ==== Občan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen za člana delegacije v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti in za delegata v skupščini družbenopolitične skupnosti. Delavec v organizaciji združenega dela, kakor tudi delovni človek v vseh oblikah združevanja dela, sredstev in interesov ima ne glede na starost pravico voliti in biti voljen v delegacijo za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in pravico voliti delegate v skupščine teh skupnosti. Delavec v organizaciji združenega dela, kakor tudi delovni človek v vseh oblikah združevanja dela, sredstev in interesov ima ne glede na starost pravico voliti in biti voljen za člana oziroma za delegata v organu upravljanja organizacije. ==== 199. člen ==== Občan ima pravico dajati vloge in predloge telesom in organom družbenopolitičnih skupnosti in drugim pristojnim organom in organizacijam, dobiti odgovor nanje in dajati politične in druge pobude splošnega pomena. ==== 200. člen ==== Vsakdo je dolžan vestno in v interesu socialistične samoupravne družbe opravljati samoupravno, javno in drugo družbeno funkcijo, ki mu je poverjena. ==== 201. člen ==== Zajamčena je pravica do dela. Na podlagi dela pridobljene pravice so neodtujljive. Vsi, ki upravljajo družbena sredstva ali z njimi razpolagajo, in družbenopolitične skupnosti so dolžni ustvarjati čedalje ugodnejše pogoje za uresničevanje pravice do dela. Zajamčena je pod pogoji, ki jih določa zakon, pravica do materialnega zagotovila med začasno brezposelnostjo. Delavcu lahko preneha delo proti njegovi volji samo pod pogoji in na način, kot to določa zakon. Kdor noče delati, čeprav je zmožen za delo, ne uživa pravic in varstva, ki jih ima človek na podlagi dela. ==== 202. člen ==== Zajamčena je svoboda dela. Vsakdo si svobodno izbira poklic in zaposlitev. Vsakemu občanu sta pod enakimi pogoji dostopna vsako delovno mesto in vsaka funkcija v družbi. Prepovedano je prisilno delo. ==== 203. člen ==== Delovni človek ima pravico do pogojev za delo, ki mu zagotavljajo telesno in moralno integriteto in varnost. ==== 204. člen ==== Delavec ima pravico do omejenega delovnega časa. Delovni čas delavca ne sme biti daljši kot 42 ur v tednu. Zakon lahko določi, da sme delovni čas v določenih dejavnostih in v določenih primerih trajati za omejeno dobo več kot 42 ur v tednu, če to zahtevajo narava dela ali izjemne okoliščine. Zakon lahko določi pogoje za skrajšanje delovnega časa. Delavec ima pravico do dnevnega in tedenskega počitka, kot tudi do plačanega letnega dopusta, ki traja najmanj osemnajst delovnih dni. Delavec ima pravico do zdravstvenega in drugega varstva in do osebne varnosti pri delu. Mladina, ženske in invalidne osebe uživajo pri delu posebno varstvo. ==== 205. člen ==== Pravica delovnega človeka do socialnega zavarovanja se zagotavlja v samoupravnih interesnih skupnostih z obveznim zavarovanjem po načelih vzajemnosti in solidarnosti in minulega dela, in sicer na podlagi prispevka iz osebnega dohodka in prispevka iz dohodka organizacij združenega dela oziroma prispevka iz sredstev drugih organizacij ali skupnosti, v katerih dela. Z zavarovanjem si delovni človek v skladu z zakonom zagotavlja pravico do zdravstvenega varstva in druge pravice v primeru bolezni, materinstva, zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, brezposelnosti in starosti ter pravice do drugih oblik socialnega zavarovanja, članom svoje družine pa pravico do zdravstvenega varstva, pravico do družinske pokojnine in druge pravice iz socialnega zavarovanja. Pravice iz socialnega zavarovanja delovnih ljudi in občanov, ki niso obvezno socialno zavarovani, se določajo v skladu z zakonom po načelih vzajemnosti in solidarnosti. ==== 206. člen ==== Občanu je zajamčeno, da pridobi stanovanjsko pravico na stanovanju, ki je družbena lastnina; s to pravico se mu zagotavlja, da pod pogoji, ki jih določa zakon, trajno uporablja to stanovanje za zadovoljevanje osebnih in družinskih stanovanjskih potreb. Pravico občana do uporabe stanovanja, na katerem ima kdo lastninsko pravico, ureja, zakon. ==== 207. člen ==== Občani imajo pravico, da pod enakimi, z zakonom določenimi pogoji, pridobivajo znanje in strokovno izobrazbo na vseh stopnjah izobraževanja, v vseh vrstah šol ter v drugih vzgojno-izobraževalnih organizacijah. Osnovno šolanje otrok, ki traja osem let, je obvezno. Zakon lahko predpiše tudi daljše obvezno šolanje. Izobraževanje in usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju je brezplačno. Materialne in druge pogoje za ustanavljanje in delo šol ter drugih vzgojno-izobraževalnih organizacij, za razvoj njihove dejavnosti, za uvajanje brezplačnega šolanja in izobraževanja in za uvajanje obvezne predšolske vzgoje zagotavljajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti delovni ljudje, organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti v samoupravnih interesnih skupnostih, v skladu z zakonom ali z drugim predpisom oziroma splošnim aktom družbenopolitične skupnosti. ==== 208. člen ==== Zajamčena je svoboda misli in opredelitve. ==== 209. člen ==== Zajamčena je svoboda tiska in drugih oblik javnega obveščanja in javnega izražanja, svoboda govora in svobodnega javnega nastopanja. Občani imajo pravico v sredstvih javnega obveščanja izražati in objavljati svoja mnenja. Občani, organizacije in društva lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, izdajajo tisk ter širijo obvestila z drugimi sredstvi obveščanja. Občanu je zajamčena pravica, da je obveščen o dogodkih v domovini in po svetu, ki so pomembni za njegovo življenje in delo, in o vprašanjih, pomembnih za skupnost. Tisk, radio, televizija in druga sredstva javnega obveščanja in komuniciranja morajo resnično in objektivno obveščati javnost, pa tudi objavljati za javnost pomembna mnenja in obvestila organov, organizacij in občanov. Zajamčena je pravica do popravka objavljenega obvestila, s katerim sta prizadeta pravica ali interes človeka, organizacije ali organa. Organi družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnostih, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih in drugih organizacij morajo zagotoviti javnost svojega dela v skladu z zakonom. ==== 210. člen ==== Zajamčena je svoboda združevanja in svoboda zborovanja ter drugega javnega zbiranja. ==== 211. člen ==== Znanstveno-raziskovalno in umetniško ustvarjanje je svobodno. Ustvarjalci znanstveno-raziskovalnih in umetniških del ter znanstvenih odkritij in tehničnih izumov imajo moralne in materialne pravice na svojih stvaritvah. Ustvarjalci pa ne smejo uresničevati pravic na svojih stvaritvah v nasprotju z interesi družbe, da se novi znanstveni dosežki in tehnični izumi uporabljajo. Obseg, trajanje, omejitev, prenehanje in varstvo pravic ustvarjalca na lastnih stvaritvah ter pravice organizacij združenega dela, v katerih so bile te stvaritve dosežene kot rezultat združevanja dela in sredstev, določa zakon. ==== 212. člen ==== Vsakdo ima pravico, da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu, narodnosti ali etnični skupini, goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo. Vsi državni organi ter drugi organi, samoupravne organizacije, skupnosti in posamezniki, ki opravljajo družbeno službo na območju Socialistične republike Slovenije, poslujejo v slovenskem jeziku. Vsakdo ima pravico, da pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti ter v postopku pred državnimi in drugimi organi in organizacijami, ki opravljajo družbeno službo, uporablja svoj jezik in pisavo in da ga tisti, ki vodi postopek, seznani z gradivom in s svojim delom v njegovem jeziku in na način, ki ga določa zakon. Neznanje slovenščine ne more nikogar ovirati pri obrambi in uresničevanju pravic in upravičenih interesov. ==== 213. člen ==== Pripadniki drugih narodov in narodnosti Jugoslavije imajo v skladu z zakonom pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku. ==== 214. člen ==== Nihče se ni dolžan izjavljati, kateremu narodu, narodnosti ali etnični skupini pripada in tudi ne opredeliti se za pripadnost k določenemu narodu, narodnosti ali etnični skupini. Protiustavno in kaznivo je kakršnokoli propagiranje ali izvajanje nacionalne neenakopravnosti kot tudi kakršnokoli razpihovanje nacionalnega, rasnega ali verskega sovraštva in nestrpnosti. ==== 215. člen ==== Človekovo življenje je nedotakljivo. Smrtna kazen se sme izjemoma predpisati in izreči samo za najhujše oblike hudih kaznivih dejanj. ==== 216. člen ==== Zajamčena je nedotakljivost integritete človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ter drugih pravic osebnosti. Prepovedano in kaznivo je kakršnokoli izsiljevanje priznanj in izjav. ==== 217. člen ==== Človekova svoboda je nedotakljiva. Nikomur se ne sme odvzeti prostost, razen v primerih in v postopku, ki jih določa zakon. Odvzem prostosti sme trajati samo, dokler so za to dani zakonski pogoji. Nezakonit odvzem prostosti je kazniv. ==== 218. člen ==== Oseba, za katero je dan utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, se sme pripreti in obdržati v priporu samo, kadar je to neogibno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi. Pripor odredi z odločbo sodišče; le izjemoma ga sme pod pogoji, ki jih določa zakon, odrediti z odločbo tudi drug z zakonom pooblaščeni organ, vendar največ za tri dni. Ob priporu, najkasneje pa v 24 urah po njem, mora biti priprtemu vročena pismena obrazložena odločba. Proti tej odločbi ima priprti pravico pritožbe, o kateri mora sodišče odločiti v 48 urah. Trajanje pripora mora biti omejeno na najkrajši potrebni čas. Po odločbi sodišča prve stopnje sme pripor trajati najdalj tri mesece od dneva priprtja. Ta rok sme vrhovno sodišče z odločbo podaljšati še za tri mesece. Če do izteka teh rokov ni vložena obtožnica, se obdolženec izpusti. ==== 219. člen ==== Zajamčeno je spoštovanje človekove osebnosti in človekovega dostojanstva v kazenskem in v vsakem drugem postopku, med odvzemom oziroma omejitvijo prostosti, kot tudi med izvrševanjem kazni. ==== 220. člen ==== Vsakdo ima pravico do enakega varstva svojih pravic v postopku pred sodiščem ter državnimi in drugimi organi in organizacijami, ki odločajo o njegovih pravicah, obveznostih in interesih. Vsakomur je zajamčena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč, državnih organov in drugih organov in organizacij, s katerimi ti odločajo o njegovi pravici ali na zakonu temelječem interesu. Pravna pomoč se zagotavlja z odvetništvom kot samostojno družbeno službo in z drugimi oblikami pravne pomoči. ==== 221. člen ==== Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon ali na zakonu temelječ predpis določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo storjeno. Kazniva dejanja in kazenske sankcije se smejo določiti samo z zakonom. Kazenske sankcije izreka pristojno sodišče v postopku, ki ga predpisuje zakon. ==== 222. člen ==== Nihče ne more veljati za krivega kaznivega dejanja, dokler to ni ugotovljeno s pravnomočno sodbo. Zajamčena je pravica do obrambe. Nihče, kdor je dosegljiv sodišču ali drugemu za postopek pristojnemu organu, ne sme biti kaznovan, če ni bil po zakonu zaslišan ali mu ni bila dana možnost obrambe. Vsakdo, ki je obdolžen, ima pravico vzeti si zagovornika, ki se mu v skladu z zakonom omogočata obramba in varstvo pravic in interesov obdolženega. Zakon določa, v katerih primerih obdolženi mora imeti zagovornika. Kdor je bil neopravičeno obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila neutemeljeno odvzeta prostost, ima pravico do rehabilitacije, do povračila škode iz družbenih sredstev in druge pravice, določene z zakonom. ==== 223. člen ==== Protiustavna in kazniva je vsaka samovolja, s katero se krši ali omejuje človekova pravica, ne glede na to, kdo to stori. Nihče ne sme uporabljati proti drugemu prisile in ne omejevati njegovih pravic, razen v primerih in v postopku, ki jih predpisuje zakon. ==== 224. člen ==== Občanom je zajamčena svoboda gibanja in nastanitve. Omejevanje svobode gibanja in nastanitve se sme predvideti z zakonom, vendar samo, če je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, zavaroval javni red ali če to zahtevajo interesi obrambe države. ==== 225. člen ==== Stanovanje je nedotakljivo. Nihče ne sme brez odločbe, izdane na podlagi zakona, proti stanovalčevi volji vstopiti v tuje stanovanje ali v druge prostore, niti jih preiskovati. Pri preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo, ali pa član njegove družine oziroma njegov zastopnik. Preiskava se sme opraviti samo v navzočnosti dveh prič. Pod pogoji, ki jih določa zakon, sme uradna oseba brez odločbe pristojnega organa vstopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in brez navzočnosti prič opraviti preiskavo, če je to neogibno, da neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje, ali če je očitno, da se drugače ne bi mogli zavarovati dokazi v kazenskem postopku. Vsak protipraven vstop v tuje stanovanje in druge prostore ter njihovo preiskovanje sta prepovedana in kazniva. ==== 226. člen ==== Tajnost pisem in drugih občil je neprekršljiva. Samo zakon lahko predpiše, da se sme na podlagi odločbe pristojnega organa odstopiti od načela neprekršljivosti tajnosti pisem in drugih občil, če je to neogibno za potek kazenskega postopka ali za varnost države. ==== 227. člen ==== Obramba države je nedotakljiva in neodtujljiva pravica in najvišja dolžnost in čast vsakega občana. ==== 228. člen ==== Občan ima pravico in dolžnost sodelovati v družbeni samozaščiti. ==== 229. člen ==== Izpovedovanje vere je svobodno in je človekova zasebna stvar. Verske skupnosti so ločene od države in so svobodne pri opravljanju verskih zadev in verskih obredov. Verske skupnosti smejo ustanavljati samo verske šole za vzgojo duhovnikov. Protiustavna je zloraba vere in verske dejavnosti v politične namene. Družbena skupnost lahko materialno podpira verske skupnosti. Verske skupnosti smejo imeti v mejah, ki jih določa zakon, lastninsko pravico na nepremičninah. ==== 230. člen ==== Vsakdo ima pravico do kulturnega ustvarjanja in do uživanja kulturnih vrednot. ==== 231. člen ==== Nihče ne sme ogrožati zdravja drugih. Vsakdo je dolžan skrbeti za svoje zdravje. Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva. Zakon določa, v katerih primerih imajo občani, ki niso zavarovani, pravico do zdravstvenega varstva iz družbenih sredstev. Vsakdo ima pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvene organizacije. ==== 232. člen ==== Mati, otrok in družina uživajo posebno družbeno varstvo. Mladoletniki, ki nimajo staršev ali za katere starši ne skrbijo, uživajo posebno družbeno varstvo. Občani, ki ne morejo sami skrbeti zase ter za varstvo svojih pravic in interesov, uživajo posebno družbeno varstvo. ==== 233. člen ==== Pravica človeka je, da svobodno odloča o rojstvih otrok. Ta pravica se lahko omeji samo iz zdravstvenih razlogov. V zvezi z uresničevanjem te pravice zagotavlja družbena skupnost potrebno izobrazbo ter ustrezno socialno varstvo in zdravstveno pomoč v skladu z zakonom. ==== 234. člen ==== Ženske imajo v zvezi z nosečnostjo in rojstvom otroka pravico do socialne varnosti v obsegu in trajanju, določenem v skladu z zakonom. ==== 235. člen ==== Zakonska zveza se veljavno sklepa s svobodno privolitvijo oseb, ki jo sklepata, pred organom, ki ga določa zakon. Zakonsko zvezo in pravna razmerja v zakonski zvezi in družini ureja zakon. Starši imajo pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo, s svojim delom in z družbeno dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok. Otroci so dolžni skrbeti za svoje starše, ki jim je potrebna pomoč. Otroci, rojeni izven zakonske zveze, imajo enake pravice in dolžnosti kot otroci, rojeni v zakonski zvezi. ==== 236. člen ==== Invalidni otroci in drugi težje prizadeti občani imajo pravico do usposobitve za življenje in delo. Družbena skupnost ustvarja pogoje za usposobitev ter ustrezno zaposlitev občanov, ki niso popolnoma zmožni za delo. Občani, ki niso zmožni za delo, in nimajo potrebnih sredstev za preživljanje, imajo pravico do pomoči družbene skupnosti v obsegu, ki jim zagotavlja socialno varnost. ==== 237. člen ==== Borcem, vojaškim invalidom in članom družin padlih borcev so zajamčene pravice, s katerimi se zagotavlja njihova socialna varnost, in posebne pravice, določene z zakonom. Vojaškim in delovnim invalidom so zagotovljene invalidske pravice in druge oblike invalidskega varstva ter usposobitev za delo, ustrezno njihovim delovnim zmožnostim. ==== 238. člen ==== Vojaški in delovni invalidi, invalidni otroci in druge invalidne osebe, borci narodnoosvobodilne vojne, žrtve fašističnega nasilja in civilne žrtve vojne in vojnega materiala, španski borci in predvojni revolucionarji, borci za severno mejo in slovenski vojni dobrovoljci uživajo posebno družbeno varstvo. ==== 239. člen ==== Delovni ljudje in občani imajo pravico in dolžnost, da s telesnokulturnimi dejavnostmi ohranjajo in razvijajo svoje telesne in umske sposobnosti. ==== 240. člen ==== Človek ima pravico do zdravega življenjskega okolja. Družbena skupnost zagotavlja pogoje za uresničevanje te pravice. ==== 241. člen ==== Vsak, kdor uporablja zemljišče, vodo ali druge naravne dobrine, mora to delati tako, da se zagotavljajo pogoji za delo in življenje človeka v zdravem okolju. Vsakdo je dolžan varovati naravo in njene dobrine, naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. ==== 242. člen ==== Vsakdo je dolžan priskočiti na pomoč drugemu, ki je v nevarnosti, in solidarno z drugimi odvračati splošno nevarnost. ==== 243. člen ==== Zajamčena je pravica dedovanja. Dedovanje ureja zakon. Nihče ne more na podlagi dedovanja obdržati v lasti več nepremičnin in delovnih sredstev, kot je to določeno z ustavo ali zakonom. Zakon lahko omeji dedovanje premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti. ==== 244. člen ==== Vsakdo je dolžan pod enakimi pogoji in v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb. ==== 245. člen ==== Vsakdo se je dolžan ravnati po ustavi in zakonu. Zakon določa, pod katerimi pogoji je lahko kaznovan, kdor ne izpolnjuje z ustavo določenih dolžnosti. ==== 246. člen ==== V Socialistični republiki Sloveniji uživajo tujci svoboščine in pravice človeka, določene z ustavo in imajo druge pravice in dolžnosti, ki jih določata zakon in mednarodna pogodba. ==== 247. člen ==== Zajamčena je pravica pribežališča tujim državljanom in osebam brez državljanstva, ki so preganjani zaradi svojega zavzemanja za demokratične nazore in gibanja, za socialno in narodno osvoboditev, za svobodo in pravice človekove osebnosti ali za svobodo znanstvenega ali umetniškega ustvarjanja. ==== 248. člen ==== Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa oziroma organizacije, ki opravlja zadeve javnega pomena, s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Škodo mora povrniti družbenopolitična skupnost oziroma organizacija, v kateri se dejavnost ali služba opravlja. Oškodovanec pa ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo storil. ==== 249. člen ==== Svoboščin in pravic, zajamčenih z ustavo, ni mogoče vzeti in ne omejiti. Svoboščin in pravic, zajamčenih z ustavo, ne sme nihče uporabljati, da bi spodkopaval temelje socialistične samoupravne demokratične, z ustavo določene ureditve, da bi ogrožal neodvisnost države, kršil z ustavo zajamčene svoboščine in pravice človeka in občana, ogrožal mir in enakopravno mednarodno sodelovanje, razpihoval nacionalno, rasno in versko sovraštvo ali nestrpnost, ali da bi spodbujal h kaznivim dejanjem; teh svoboščin tudi ne sme uporabljati tako, da bi se žalila javna morala. Zakon določa, v katerih primerih in pod katerimi pogoji ima ustavi nasprotna uporaba svoboščin za posledico njihovo omejitev ali prepoved njihove uporabe. Te svoboščine in pravice se uresničujejo, dolžnosti pa izpolnjujejo na podlagi ustave. Način uresničevanja posameznih svoboščin in pravic se lahko predpiše samo z zakonom in to edinole, kadar je z ustavo tako predvideno, ali če je za njihovo uresničevanje to neogibno. Zagotavlja se sodno varstvo svoboščin in pravic, ki so zajamčene z ustavo. === 2. Posebne pravice italijanske oziroma madžarske narodnosti in njunih pripadnikov === ==== 250. člen ==== Italijanski oziroma madžarski narodnosti je zajamčena pravica, da svobodno uporabljata svoj jezik, izražata in razvijata svojo nacionalno kulturo ter v ta namen ustanavljata organizacije, uporabljata svoje narodnostne simbole ter uresničujeta druge, z ustavo določene pravice. Na območjih, kjer živijo poleg pripadnikov slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, sta italijanski oziroma madžarski jezik enakopravna s slovenskim jezikom. Na območjih, kjer živijo poleg pripadnikov slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, je pripadnikom obeh narodnosti zagotovljena vzgoja in izobraževanje v njihovem jeziku. Z zakonom se lahko uvede dvojezična vzgoja in izobraževanje v vzgojno-varstvenih organizacijah in šolah oziroma obvezen pouk slovenskega jezika v šolah in vzgojno-varstvenih organizacijah narodnosti hkrati z obveznim poukom jezika narodnosti v slovenskih šolah in vzgojno-varstvenih organizacijah. Socialistična republika Slovenija skrbi za razvoj vzgoje in izobraževanja, tiska, drugih sredstev javnega obveščanja in za razvoj drugih oblik kulturno-prosvetne dejavnosti italijanske oziroma madžarske narodnosti in za usposabljanje kadrov, ki so pomembni za uresničevanje položaja in pravic narodnosti ter v ta namen zagotavlja potrebno pomoč. Socialistična republika Slovenija podpira razvoj stikov med italijansko oziroma madžarsko narodnostjo in njunima matičnima narodoma zaradi pospeševanja kulturnega in jezikovnega razvoja narodnosti. Z zakonom ter s statutom občine in s samoupravnimi akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti se določi način uresničevanja pravic italijanske oziroma madžarske narodnosti. ==== 251. člen ==== Za razvijanje svoje nacionalne kulture, vzgoje in izobraževanja v lastnem jeziku, narodnostnega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja ter založništva in za razvijanje stikov z matičnim narodom zaradi kulturnega in jezikovnega razvoja lahko pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti ustanovijo v občinah, kjer ti narodnosti živita, samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo. S statutom občine in s samoupravnimi akti samoupravnih interesnih skupnosti se določijo zadeve s teh področij, o katerih te skupnosti odločajo enakopravno s pristojnim zborom občinske skupščine oziroma z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. == V. poglavje - USTAVNOST IN ZAKONITOST == ==== 252. člen ==== Za uresničevanje z ustavo in zakonom določenih družbenoekonomskih in političnih odnosov in za varstvo svoboščin in pravic človeka in občana, samoupravljanja, družbene lastnine, samoupravnih in drugih pravic organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti se zagotavlja varstvo ustavnosti in zakonitosti. ==== 253. člen ==== Za ustavnost in zakonitost so dolžni skrbeti sodišča, organi družbenopolitičnih skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije kot nosilec varstva ustavnosti zagotavlja tudi zakonitost v skladu z ustavo. Pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov je, da dajejo pobudo za varstvo ustavnosti in zakonitosti. ==== 254. člen ==== Republiški zakoni morajo biti v skladu z ustavo. Vsi drugi predpisi in splošni akti republiških organov ter občinski predpisi in splošni akti morajo biti v skladu z ustavo in zakonom. Predpisi republiških upravnih organov morajo biti v skladu tudi s predpisi Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije. ==== 255. člen ==== Statut občine ne sme biti v nasprotju z ustavo in zakonom. ==== 256. člen ==== Samoupravni splošni akti morajo biti v skladu z ustavo in zakonom. Ti akti ne smejo biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o združevanju, niti s samoupravnim sporazumom ali z družbenim dogovorom, h kateremu je organizacija pristopila. Če so ti akti v nasprotju s samoupravnim sporazumom ali z družbenim dogovorom, h kateremu je organizacija pristopila, veljajo določbe samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora. ==== 257. člen ==== Zakoni, drugi predpisi in splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti morajo biti objavljeni, preden začno veljati. Republiški predpisi in splošni akti republiških organov se objavljajo v republiškem uradnem glasilu. Občinski predpisi in splošni akti občinskih organov se objavljajo v uradnem glasilu, ki ga določi občinski statut. ==== 258. člen ==== Samoupravni splošni akti se ne smejo uporabljati, dokler niso ustrezno objavljeni. Samoupravni splošni akti, ki so splošnega pomena za delovne ljudi in občane, se objavljajo v uradnih glasilih družbenopolitičnih skupnosti. ==== 259. člen ==== Predpis oziroma splošni akt organa družbenopolitične skupnosti začne veljati najprej osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu oziroma splošnem aktu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne predpis ali Splošni akt veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen. ==== 260. člen ==== Mednarodne pogodbe se uporabljajo z dnem, ko začno veljati, če ni z aktom o ratifikaciji ali s pogodbo po pooblastilu pristojnega organa drugače določeno. Sodišča uporabljajo neposredno samo objavljene mednarodne pogodbe. ==== 261. člen ==== Predpisi in drugi splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Posamezne določbe zakona imajo lahko učinek za nazaj samo, če je tako z zakonom določeno in če tako zahteva splošni interes. Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu oziroma drugem predpisu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen če je novi zakon oziroma predpis milejši za storilca. ==== 262. člen ==== Predpis in splošni akt organa družbenopolitične skupnosti velja za območje te družbenopolitične skupnosti, če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno, da velja samo za del tega območja. ==== 263. člen ==== Če organ, ki odloča o posameznih stvareh, meni, da predpis, splošni akt ali samoupravni splošni akt ni v skladu z zakonom oziroma da je v nasprotju z zveznim zakonom, je dolžan začeti pred ustavnim sodiščem postopek za oceno zakonitosti takega akta. ==== 264. člen ==== Skupščina družbenopolitične skupnosti razveljavlja in odpravlja predpise in splošne akte svojega izvršnega sveta, če so ti predpisi in splošni akti v nasprotju z ustavo ali zakonom. Izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti razveljavlja in odpravlja predpise in splošne akte upravnih organov, če so ti predpisi in splošni akti v nasprotju z ustavo ali zakonom. ==== 265. člen ==== Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije lahko zadrži do odločitve ustavnega sodišča izvršitev predpisa ali drugega splošnega akta občinske skupščine in njenih organov, če meni, da je tak predpis ali splošni akt v nasprotju z ustavo ali zakonom. ==== 266. člen ==== Občinska skupščina lahko zadrži do odločitve ustavnega sodišča izvršitev samoupravnega splošnega akta, če meni, da je tak akt v nasprotju z ustavo ali zakonom. ==== 267. člen ==== Organ, ki je zadržal izvršitev predpisa ali splošnega akta, je dolžan brez odlašanja začeti pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zadržanega predpisa ali splošnega akta. ==== 268. člen ==== Vsi posamični akti in ukrepi upravnih organov in drugih državnih organov, ki opravljajo izvršilne in upravne zadeve, kot tudi posamični akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih te izdajajo v izvrševanju javnih pooblastil, morajo temeljiti na zakonu ali na drugem zakonito izdanem predpisu. ==== 269. člen ==== Državni organi, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki izvršujejo javna pooblastila, smejo v okviru svoje pristojnosti odločati v posamičnih stvareh o pravicah in obveznostih ali na podlagi zakona uporabljati prisilne ukrepe ali omejitve samo v postopku, ki je določen z zakonom, in v katerem je vsakomur dana možnost, da brani svoje pravice in interese ter da zoper izdani akt vloži pritožbo ali uporabi drugo z zakonom določeno pravno sredstvo. Upravni organi smejo nalagati obveznosti posameznim samoupravnim organizacijam in skupnostim glede njihovega dela samo, če so z zakonom za to izrecno pooblaščeni in v postopku, predpisanem z zakonom. ==== 270. člen ==== Zoper odločbe in druge posamične akte, ki jih izdajajo na prvi stopnji sodni, upravni in drugi državni organi, ter zoper takšne akte, ki jih izdajajo samoupravne organizacije in skupnosti v izvrševanju javnih pooblastil, se lahko vloži pritožba na pristojni organ. Samo z zakonom se izjemoma v določenih primerih lahko določi, da zoper odločbo ni pritožbe, če je na drug način zagotovljeno varstvo pravic in zakonitosti. ==== 271. člen ==== O zakonitosti končnih posamičnih aktov, s katerimi državni organi ali samoupravne organizacije in skupnosti, ki opravljajo javna pooblastila, odločajo o pravicah ali obveznostih, odloča v upravnem sporu redno sodišče, če za določeno stvar ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo. Samo z zakonom se lahko izjemoma v upravnih stvareh določenih vrst izključi upravni spor. == VI. poglavje - SODSTVO IN JAVNO TOŽILSTVO == ==== 272. člen ==== Sodno funkcijo v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi opravljajo redna sodišča kot organi državne oblasti in samoupravna sodišča. ==== 273. člen ==== Sodišča varujejo svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij in skupnosti ter zagotavljajo ustavnost in zakonitost. ==== 274. člen ==== Sodišča so pri opravljanju sodne funkcije neodvisna in sodijo po ustavi, zakonu in samoupravnih splošnih aktih. ==== 275. člen ==== Redna sodišča se ustanavljajo z zakonom kot redna sodišča splošne pristojnosti in kot specializirana redna sodišča. Pristojnost, sestavo in organizacijo rednih sodišč ureja zakon. ==== 276. člen ==== Redna sodišča odločajo v sporih o temeljnih osebnih razmerjih, o pravicah in obveznostih občanov, o pravicah in obveznostih družbenopolitičnih skupnosti; izrekajo kazni in druge ukrepe storilcem kaznivih dejanj in drugih dejanj, ki so kot kazniva določena z zakonom; odločajo o zakonitosti posamičnih aktov državnih organov in organizacij, ki izvršujejo javna pooblastila; odločajo v sporih o premoženjskih in delovnih razmerjih, če odločanje v takšnih sporih ni poverjeno samoupravnim sodiščem in o drugih razmerjih, če zakon tako določa. ==== 277. člen ==== Redna sodišča spremljajo in proučujejo družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njihovih funkcij, in dajejo skupščinam ustreznih družbenopolitičnih skupnosti ter drugim državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale. Redna sodišča imajo v svojem delovnem področju pravico in dolžnost obveščati skupščino ustrezne družbenopolitične skupnosti o uporabi zakonov in o svojem delu. ==== 278. člen ==== Samoupravna sodišča se ustanavljajo s samoupravnim aktom ali s sporazumom strank, v skladu z ustavo in zakonom. Samoupravna sodišča za določene vrste sporov se lahko ustanovijo tudi z zakonom. Pristojnost, sestavo in organizacijo samoupravnega sodišča, kot tudi postopek pred tem sodiščem ureja zakon oziroma akt o ustanovitvi sodišča v skladu z z zakonom. ==== 279. člen ==== Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, arbitraže, razsodišča, poravnalni sveti in kot druga samoupravna sodišča. ==== 280. člen ==== Samoupravna sodišča rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so določeni z ustavo in zakonom, kot tudi spore, ki jim jih poverijo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča. Občani lahko reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, sporazumno poverijo poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom drugače določeno. ==== 281. člen ==== Sodišče združenega dela odloča o tem, ali so pogoji za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in o zahtevah za varstvo pravice dela z družbenimi sredstvi in drugih samoupravnih pravic ter družbene lastnine in rešujejo spore o organiziranju in izločitvi temeljnih organizacij združenega dela, o spojitvi, pripojitvi in razdelitvi organizacij združenega dela, o sklepanju in izvajanju samoupravnih sporazumov o združevanju in o medsebojnih razmerjih v združenem delu ter druge vrste sporov iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki jih določa zakon. Zakon ureja ustanovitev, pristojnosti in sestavo sodišč združenega dela. ==== 282. člen ==== Obravnavanje pred sodiščem je javno. Zakon določa, v katerih primerih se sme pri obravnavanju izključiti javnost zaradi varovanja tajnosti, varstva morale, v interesu mladoletnika ali zaradi varstva drugih posebnih interesov družbene skupnosti. ==== 283. člen ==== Sodišče sodi zborno. Zakon lahko določi, da sodi pri določenih sodiščih in v določenih stvareh sodnik posameznik. ==== 284. člen ==== Pri sojenju sodelujejo sodniki in delovni ljudje ter občani kot sodniki, sodniki porotniki ali porotniki na način, ki ga določa zakon oziroma akt o ustanovitvi sodišča. Z zakonom se lahko predpiše, da sodijo pri določenih sodiščih in v določenih stvareh samo sodniki. ==== 285. člen ==== Sodnike in občane, ki sodelujejo pri sojenju v rednem sodišču, voli in razrešuje skupščina ustrezne družbenopolitične skupnosti, ki jo določa zakon. Sodniki rednih sodišč se volijo in razrešujejo na način, pod pogoji in po postopku, ki zagotavljajo strokovno sposobnost in moralno-politično primernost za opravljanje sodniške funkcije in neodvisnost sodnikov pri sojenju. Sodniki in občani, ki sodelujejo pri sojenju v rednem sodišču, se volijo za dobo, določeno z zakonom in so lahko ponovno izvoljeni. Sodniki, občani in delovni ljudje, ki sodelujejo pri sojenju v samoupravnem sodišču, se volijo, imenujejo in razrešujejo na način, določen z zakonom. ==== 286. člen ==== Nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču, in ne pripreti brez dovoljenja pristojne skupščine družbenopolitične skupnosti, če se uvede zoper njega postopek zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil pri opravljanju sodniške funkcije. ==== 287. člen ==== Sodnik ne sme opravljati službe ali dela, ki ni združljivo s sodniško funkcijo. ==== 288. člen ==== Sodnik ne more biti delegat v skupščini družbenopolitične skupnosti, ki ga voli. ==== 289. člen ==== O pritožbi ali drugem pravnem sredstvu zoper sodno odločbo sme odločiti samo pristojno sodišče. Zakon oziroma akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča določa, kdaj in pod katerimi pogoji je zoper njegovo odločbo dovoljeno pravno sredstvo. Zakon določa, pod katerimi pogoji je mogoče odločbo samoupravnega sodišča izpodbijati tudi pri rednem sodišču, in ureja izvršbo teh odločb. ==== 290. člen ==== Odločbe sodišč, izdane v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah, imajo pravno veljavo in so izvršljive v Socialistični republiki Sloveniji. ==== 291. člen ==== Javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti ter vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti. ==== 292. člen ==== Javno tožilstvo opravlja svoje naloge na podlagi ustave in zakona, v skladu s politiko družbenopolitičnih skupnosti, ki je določena v splošnih aktih njihovih skupščin. ==== 293. člen ==== Javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča skupščino ustrezne družbenopolitične skupnosti o porabi zakonov in o svojem delu ter daje pristojnim organom in organizacijam predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale. ==== 294. člen ==== Višji javni tožilec ima v skladu z zakonom pravico in dolžnost dajati nižjemu javnemu tožilcu obvezna navodila za njegovo delo. Višji javni tožilec sme prevzeti posamezne zadeve ali opravila, za katera je pristojen nižji javni tožilec, če ni v zakonu drugače določeno. Višji javni tožilec lahko v skladu z zakonom pooblasti nižjega javnega tožilca za postopek v posamezni zadevi ali za določena dejanja iz pristojnosti drugega nižjega javnega tožilca. ==== 295. člen ==== Javna tožilstva se ustanavljajo z zakonom. Organizacijo javnih tožilstev določa zakon. ==== 296. člen ==== Javnega tožilca imenuje in razrešuje z zakonom določena skupščina družbenopolitične skupnosti. Z zakonom se določajo način, pogoji in postopek za imenovanje in razrešitev javnega tožilca. ==== 297. člen ==== V zadevah iz sodne pristojnosti in v zadevah iz pristojnosti javnih tožilstev si ti organi dajejo medsebojno pravno pomoč. Vsi organi so dolžni dajati pomoč sodiščem in javnim tožilstvom pri izvrševanju njihovih nalog. ==== 298. člen ==== Državni organi in organizacije, pred katerimi se vodi postopek, morajo strankam pomagati pri uresničevanju njihovih pravic. Družbena skupnost ustvarja pogoje, da je za občane, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije organizirano odvetništvo kot samostojna družbena služba in organizirane druge oblike pravne pomoči. == VII. poglavje - LJUDSKA OBRAMBA == ==== 299. člen ==== Nedotakljiva in neodtujljiva pravica in dolžnost slovenskega naroda, italijanske in madžarske narodnosti, delovnih ljudi in občanov Socialistične republike Slovenije je varovati in braniti neodvisnost, suverenost, teritorialno neokrnjenost in z ustavo določeno družbeno ureditev Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije. Delovni ljudje in občani imajo pravico in dolžnost, da aktivno sodelujejo v pripravah na splošni ljudski odpor, da se usposabljajo za obrambo in zaščito ter pravico, da se jim v okviru sistema in obrambnih načrtov zagotovijo pogoji za usposabljanje in za udeležbo v oboroženem boju in drugih oblikah odpora. ==== 300. člen ==== Nihče nima pravice priznati ali podpisati kapitulacije niti sprejeti ali priznati okupacije Socialistične republike Slovenije ali njenega dela. Nihče nima pravice preprečiti delovnim ljudem in občanom Socialistične republike Slovenije, da se borijo proti sovražniku, ki je napadel državo. Takšna dejanja so protiustavna in kazniva kot izdaja države. Izdaja države je najhujši zločin zoper ljudstvo in se kaznuje kot hudo kaznivo dejanje. ==== 301. člen ==== Socialistična republika Slovenija v skladu s temelji sistema ljudske obrambe ureja in organizira ljudsko obrambo na svojem območju; določa obrambni načrt republike ter temelje obrambnih načrtov in pripravljalnih ukrepov občin, krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti; organizira in pripravlja republiške organe, gospodarstvo, družbene dejavnosti in vse prebivalstvo za delo v vojnih razmerah, za udeležbo v oboroženem boju in drugih oblikah odpora, organizira in vodi teritorialno obrambo in civilno zaščito, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor. ==== 302. člen ==== Občina ureja in organizira ljudsko obrambo na svojem območju, določa obrambni načrt občine, usmerja obrambne priprave prebivalstva, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter zagotavlja izvrševanje drugih nalog s področja ljudske obrambe, določenih z zakonom, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor. Svoje pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe uresničuje občina v skladu z ustavo, zakonom, sistemom in obrambnimi načrti Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije. ==== 303. člen ==== V krajevni skupnosti se delovni ljudje in občani ter njihove organizacije organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za ljudsko obrambo, za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki in za izvrševanje drugih nalog, ki so določene z zakonom, statutom ter obrambnim načrtom občine. ==== 304. člen ==== Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti izvršujejo pravice in dolžnosti obrambe države v skladu z zakonom, z načrti in sklepi družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo sredstva za ljudsko obrambo in opravljajo druge naloge, ki imajo pomen za ljudsko obrambo. Te organizacije in skupnosti so odgovorne za izvršitev teh nalog. ==== 305. člen ==== Teritorialna obramba je del ljudske obrambe v republiki in oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije ter najširša oblika organiziranja ljudstva za oborožen odpor. Teritorialna obramba se organizira v republiki kot enoten sistem. Socialistična republika Slovenija, občine in organizacije združenega dela ustanavljajo enote teritorialne obrambe. ==== 306. člen ==== Poveljevanje in pouk v enotah, štabih in drugih organih teritorialne obrambe se opravljata v slovenskem jeziku, v posameznih enotah pa glede na njihovo sestavo tudi v jezikih narodov in narodnosti Jugoslavije. ==== 307. člen ==== Civilna zaščita se kot del sistema splošne ljudske obrambe organizira na najširših družbenih temeljih zaradi priprav delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki in ob naravnih nesrečah. ==== 308. člen ==== Vsak občan, ki z orožjem ali na drug način sodeluje pri odporu napadalcu, je pripadnik oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije. ==== 309. člen ==== Družbenopolitične in druge družbene organizacije se pripravljajo za delovanje v vojni, sodelujejo pri izdelavi in usklajevanju načrtov in pripravljalnih ukrepov v okviru družbenopolitičnih skupnosti in spodbujajo in usmerjajo aktivnost svojih članov in delovnih ljudi za obrambo države. Strokovna in druga društva sodelujejo v pripravah za splošni ljudski odpor z vzgojo in poučevanjem svojih članov in drugih delovnih ljudi za borbene in druge aktivnosti v obrambi, zaščiti in splošnem ljudskem odporu. == VIII. poglavje - DRUŽBENA SAMOZAŠČITA == ==== 310. člen ==== Varstvo neodvisnosti in nedotakljivosti države, ustavne ureditve, bratstva, enotnosti ter enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, samoupravnih pravic človeka in občana v združenem delu in na drugih področjih ter drugih pravic in svoboščin človeka in občana, družbene lastnine in premoženja ter zagotavljanje osebne in premoženjske varnosti občanov in nadaljnjega družbenega razvoja je kot družbena samozaščita pravica in dolžnost občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij, društev ter družbenopolitičnih skupnosti. ==== 311. člen ==== Delovni ljudje in občani in drugi nosilci družbene samozaščite oblikujejo zavest o varovanju temeljnih vrednot socialističnega družbenega sistema, zasnovanega na samoupravnem položaju delovnega človeka in na drugih dosežkih revolucije ter na patriotizmu, razvijajo varnostno kulturo, preprečujejo in odkrivajo družbeno negativna in škodljiva dejanja, se seznanjajo z vsebino, metodami in oblikami sovražnega delovanja, skrbijo za vzgojo, krepijo odgovornost in v samoupravnih aktih določajo na temelju ustave in zakonov pravila ravnanja ter organizirane oblike samozaščite. ==== 312. člen ==== Družbenopolitične skupnosti zagotavljajo v okviru svojih pravic in dolžnosti pogoje za vsestranski razvoj in uveljavljanje organizirane ter učinkovite družbene samozaščite, ki je del samoupravne dejavnosti občanov v vseh oblikah njihovega povezovanja in združevanja. ==== 313. člen ==== Socialistična republika Slovenija je v okviru svojih z ustavo in zakoni določenih pravic in dolžnosti odgovorna za varstvo ustavne ureditve (državna varnost). 1445 1490 2006-07-18T06:06:51Z Romanm 7 /* 434. člen */ izjava zamaknjena {{Ustava SRS 1974}} <center><big>'''TRETJI DEL'''</big></center> <center><big>'''PRAVICE IN DOLŽNOSTI SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE TER ORGANIZACIJA IN PRISTOJNOST REPUBLIŠKIH ORGANOV'''</big></center> == I. poglavje - PRAVICE IN DOLŽNOSTI SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE == ==== 314. člen ==== Socialistično republiko Slovenijo predstavljajo s to ustavo določeni republiški organi. V okviru z ustavo in zakoni določenih pravic in dolžnosti Socialistična republika Slovenija po republiških organih: # zagotavlja pogoje za uresničevanje in razvoj samoupravnih socialističnih odnosov; # zagotavlja uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic in dolžnosti človeka in občana v združenem delu in na drugih področjih, ter drugih svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana ter varstvo družbene lastnine; # določa temeljne cilje in naloge skladnega družbenega razvoja republike in politike samoupravnega socialističnega razvoja na posameznih področjih družbenega dela in v skladu s tem usmerja delitev dohodka, ter sprejema ukrepe za njihovo uresničevanje; # uveljavlja izenačevanje splošnih pogojev za delo in življenje delovnih ljudi in občanov na podlagi vzajemnosti in solidarnosti; določa temelje politike socialne varnosti, zaposlovanja in poklicnega usmerjanja; # z zakoni in drugimi splošnimi akti ureja zadeve, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane v republiki; # sodeluje in izpolnjuje svojo odgovornost pri določanju in izvajanju politike federacije; # skrbi za skladnost pravnega sistema; # zagotavlja varstvo ustavnosti in zakonitosti; # varuje narodnostni značaj, zagotavlja položaj, uresničuje enakopravnost italijanske in madžarske narodnosti in skrbi za njun vsestranski razvoj ter ga pospešuje; # skrbi za varstvo določenih pravic pripadnikov drugih narodov in narodnosti Jugoslavije, ki živijo na območju republike; # sodeluje z organi in organizacijami drugih socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin; # sodeluje z organi in organizacijami drugih držav in z mednarodnimi organi in organizacijami v okviru zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb ter usklajuje sodelovanje občin, organizacij združenega dela in drugih organizacij z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter teritorialnimi enotami tujih držav; # skrbi za uresničevanje interesov republike v odnosih s tujino ter za varstvo pravic in interesov delovnih ljudi in občanov Socialistične republike Slovenije v tujini; # skrbi za izvrševanje republiških in zveznih zakonov in drugih predpisov na območju republike ter jih, kolikor je z ustavo ali zakonom za to pooblaščena, neposredno izvršuje; # varuje ustavno ureditev, ureja in organizira službo državne varnosti in usmerja njeno delo; # skrbi za delovanje javne varnosti v republiki in usklajuje delo organov javne varnosti v občinah; # izvršuje naloge ustavnega sodstva, sodstva in naloge javnega tožilstva ter jih ureja in organizira; # skrbi za delovanje družbene samozaščite; # organizira ljudsko obrambo, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor; # zagotavlja in skrbi za varstvo borcev narodnoosvobodilne vojne, vojaških, delovnih in drugih invalidov, španskih borcev, predvojnih revolucionarjev, borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev, žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in vojnega materiala; # odloča o temeljnih vprašanjih organiziranosti in razvoja raziskovalne dejavnosti; # določa sistem vzgoje in izobraževanja ter odloča o temeljnih vprašanjih izenačevanja pogojev vzgoje in izobraževanja v republiki; # odloča o temeljnih vprašanjih organiziranosti in razvoja kulturne in telesnokulturne dejavnosti; # določa sistem ter odloča o temeljnih vprašanjih vzgojnovarstvene dejavnosti in otroškega varstva; # določa sistem in odloča o temeljnih vprašanjih socialnega varstva; # določa sistem in odloča o temeljnih vprašanjih zdravstvenega varstva in njegovega razvoja; izvaja varstvene ukrepe, ki so splošnega pomena za republiko; # skrbi za varstvo in smotrno gospodarjenje s prostorom in naravnimi bogastvi, za urbanistično urejanje v republiki in za varstvo človekovega okolja ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov; # določa temelje stanovanjske politike in usmerja razvoj stanovanjskega gospodarstva; # določa družbeni sistem informiranja in splošne pogoje dejavnosti javnega obveščanja; # ustanavlja republiške organe in organizacije za opravljanje in uresničevanje pravic in dolžnosti republike; # opravlja druge, z ustavo in zakoni določene zadeve. ==== 315. člen ==== Socialistična republika Slovenija uresničuje v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji svoje pravice in dolžnosti, ki so določene s to ustavo in ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije. ==== 316. člen ==== Socialistična republika Slovenija sodeluje pri izvrševanju svojih nalog z drugimi socialističnimi republikami in avtonomnima pokrajinama zaradi obravnavanja in urejanja vprašanj skupnega pomena ter izmenjave izkušenj. Sodelovanje med socialističnimi republikami in avtonomnima pokrajinama razvijajo, spodbujajo in uresničujejo Skupščina Socialistične republike Slovenije, Predsedstvo republike in drugi republiški organi, občinske skupščine in drugi občinski organi, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične in druge družbene organizacije ter strokovna in druga društva v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti. Zaradi zagotovitve sodelovanja med socialističnimi republikami in avtonomnima pokrajinama lahko republiški organi v dogovoru s pristojnimi organi posameznih ali vseh socialističnih republik in avtonomnih pokrajin ustanavljajo skupne organe, organizacije in druga telesa, organizirajo skupne akcije, združujejo sredstva in spodbujajo izmenjavo, izkušenj in druge oblike sodelovanja. Sklepi medrepubliških teles zavezujejo organe in organizacije v republiki samo, če jih sprejme pristojni republiški organ in o tem izda ustrezen akt. ==== 317. člen ==== Socialistična republika Slovenija sodeluje v skladu z ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije z organi federacije in drugimi socialističnimi republikami in avtonomnima pokrajinama pri oblikovanju, sprejemanju in izvajanju politike odnosov Socialistične federativne republike Jugoslavije s tujino. Socialistična republika Slovenija vzpostavlja, vzdržuje in razvija politične, ekonomske, kulturne in druge odnose z organi in organizacijami drugih držav ter z mednarodnimi organi in organizacijami v skladu s sprejeto zunanjo politiko Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnimi pogodbami. Socialistična republika Slovenija razvija politične, ekonomske, kulturne in druge odnose z drugimi državami in mednarodnimi organi in organizacijami, ki so pomembni za položaj in razvoj slovenskega naroda, italijanske in madžarske narodnosti ter slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in skrbi za pravice in interese delovnih ljudi na začasnem delu v tujini in za izseljence s svojega območja. Občine, organizacije združenega dela in druge organizacije sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter teritorialnimi enotami tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb. ==== 318. člen ==== Družbeni plan Socialistične republike Slovenije temelji na družbenem dogovoru delovnih ljudi, organizacij združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih skupnosti ter občin o politiki družbenega razvoja Socialistične republike Slovenije. Z družbenim planom Socialistične republike Slovenije se na podlagi skupno ocenjenih možnosti in pogojev razvoja ter planov in programov razvoja organizacij združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih skupnosti ter občin določajo temeljni cilji in naloge skladnega družbenega razvoja Socialistične republike Slovenije. Družbeni plan Socialistične republike Slovenije določa tudi smernice in okvire za ustrezne ekonomske in druge ukrepe pristojnih republiških organov, ki so potrebni za uresničevanje v planu začrtane razvojne politike. Akti oziroma zakoni za izvajanje dogovorjene gospodarske politike se sprejemajo praviloma hkrati z družbenim planom Socialistične republike Slovenije. Če so zaradi bistveno spremenjenih okoliščin nujne spremembe v že začrtani dogovorjeni gospodarski politiki ali zakonih, so lahko ustrezni akti oziroma zakoni sprejeti tudi pred iztekom časa, za katerega je bil sprejet družbeni plan Socialistične republike Slovenije. ==== 319. člen ==== Socialistična republika Slovenija zagotavlja sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v proračunu. Sredstva republiškega proračuna se uporabljajo za financiranje republiških organov, za pomoč manj razvitim območjem v Socialistični republiki Sloveniji pod pogoji in po merilih, ki so določeni z zakonom, za zaščito borcev ter vojaških vojnih invalidov, za intervencije v gospodarstvu, določene z zakonom, in za druge obveznosti, določene z zakonom v okviru pravic in dolžnosti republiških organov. ==== 320. člen ==== Za uresničevanje nalog federacije zagotavlja Socialistična republika Slovenija svoj prispevek v skladu z načelom enakopravnosti in s skupno odgovornostjo republik in avtonomnih pokrajin za financiranje funkcij federacije. ==== 321. člen ==== Poleg razmerij, glede katerih je v tej ustavi posebej določeno, da se uredijo z zakonom, ureja Skupščina Socialistične republike Slovenije v okviru pravic in dolžnosti republike z zakonom tudi druga razmerja, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane na naslednjih področjih: # zagotavljanje z ustavo določenega družbenoekonomskega položaja in pravic delovnih ljudi v združenem delu ter izenačevanje splošnih pogojev za delo in življenje delovnih ljudi na podlagi vzajemnosti in solidarnosti; urejanje medsebojnih razmerij v združenem delu, zaposlovanje in varstvo pri delu; zagotavljanje družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine; # sistem družbenega planiranja v republiki in ukrepi za uresničevanje z družbenim planom začrtane razvojne politike republike; republiške blagovne rezerve; nadomestila organizacijam združenega dela, ki jim republiški ukrepi za izvajanje določene ekonomske politike trajneje in v večjem obsegu onemogočajo normalno reprodukcijo; družbena kontrola cen proizvodov in storitev; # ljudska obramba v republiki, državna in javna varnost in sistem družbene samozaščite; # gospodarjenje s prostorom, sistem prostorskega in urbanističnega planiranja in ukrepi za uresničevanje s prostorskim in urbanističnim planom začrtane razvojne politike republike; raba, izkoriščanje in varstvo kmetijskih površin, gozdov, voda, morja, rudnin in drugih naravnih bogastev; sistem izmere zemljišč in zemljiškega katastra; hidrometeorološka služba; # varstvo kulturnih in zgodovinskih spomenikov, pokrajine in naravnih znamenitosti ter človekovega okolja; # projektiranje, investiranje in graditev objektov; javne ceste, promet in zveze; izkoriščanje javnih letališč, luk in pristanišč; morska in rečna plovba; elektrogospodarstvo, rudarstvo; blagovni promet, gostinstvo, turizem, obrtne in druge gospodarske dejavnosti; bančništvo in zavarovalstvo; lov, ribolov; varstvo kakovosti kmetijskih proizvodov in kmetijskega reprodukcijskega materiala; # sistem financiranja in finančnega poslovanja družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti; davčni sistem; javna posojila; Narodna banka Slovenije, kreditno-monetarna in bančna dejavnost; služba družbenega knjigovodstva v republiki; igranje na srečo; # organizacija republiških organov in njihovih služb; # republiško državljanstvo; republiški referendum; republiški prazniki; republiška priznanja in odlikovanja; # lastninska, zemljiška in druga stvarnopravna razmerja ter stanovanjska razmerja; dedovanje; razlastitev; promet z nepremičninami; evidenca družbenega premoženja; pogodbena in druga obligacijska razmerja; obvezno zavarovanje oseb in premoženja; premoženjska in druga materialnopravna razmerja na področju prometa; # določanje kaznivih dejanj in kazni zanje, varnostnih in vzgojnih ukrepov; posebni sodni postopki in postopek o prekrških; izvrševanje kazenskih sankcij; amnestija in pomilostitev; # odvetništvo in druga pravna pomoč; # sistem vzgojno-izobraževalne, raziskovalne in kulturne dejavnosti in založništva; # družbeni sistem informiranja in dejavnost javnega obveščanja; # sistem zdravstvenega varstva ter zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja; varstvo invalidov, invalidnih otrok in mladine, borcev narodnoosvobodilne vojne, španskih borcev, predvojnih revolucionarjev, borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev ter žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in vojnega materiala; # družinska razmerja in zakonska zveza; # združevanje občanov, javni shodi in javne prireditve; evidenca gibanja in nastanitve občanov; # pravni položaj verskih skupnosti; # varnost prometa; prevoz vnetljivih tekočin, plinov, razstreliva in drugih nevarnih snovi; proizvodnja in hramba plinov, zdravil, strupov in drugih nevarnih snovi; orožje in strelivo; # varstvo pred požari in naravnimi nesrečami; varstvo živali in rastlin pred kužnimi boleznimi; # matične knjige, osebna imena in osebne izkaznice; # žigi, pečati in overitev podpisov; # sistem zbiranja, obdelave in objavljanja evidenčnih, statističnih in drugih podatkov, ki imajo pomen za republiko. Skupščina Socialistične republike Slovenije lahko uredi z zakonom tudi druge zadeve, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane v Socialistični republiki Sloveniji. Odločitev o tem se sprejme z ustavnim zakonom. ==== 322. člen ==== Skupščina Socialistične republike Slovenije lahko sprejme zakone tudi o vprašanjih, ki se na podlagi ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije urejajo z zveznim zakonom, če zveznega zakona ni oziroma če ta vprašanja v njem niso urejena. ==== 323. člen ==== Zakon lahko določi, da občine lahko s svojim predpisom uredijo posamezna vprašanja, ali pa jih uredijo drugače, kot so urejena z zakonom. ==== 324. člen ==== Zakon lahko določi temeljna načela na naslednjih področjih, ki jih delovni ljudje in občani samostojno urejajo v občini, v krajevni skupnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih in v organizacijah združenega dela: # organizacija samoupravljanja v občini in v krajevni skupnosti; # financiranje skupnih potreb v krajevni skupnosti in v občini; # organizacija samoupravnih interesnih skupnosti in medsebojna razmerja delavcev na teh področjih; # prostorsko urejanje naselij; # urejanje in uporaba stavbnih zemljišč; # urejanje in izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi; # stanovanjska graditev ter njeno financiranje; gospodarjenje s stanovanji; # delovanje in upravljanje komunalnih delovnih organizacij; # upravljanje in vzdrževanje občinskih cest ter mestnih ulic in urejanje prometa na njih; # otroško varstvo in socialno skrbstvo; # telesnokulturna dejavnost; # organizacija občinskih upravnih služb; # referendum v občini, v krajevni skupnosti, v samoupravnih interesnih skupnosti in v organizacijah združenega dela. Skupščina Socialistične republike Slovenije lahko z zakonom določi temeljna načela tudi v drugih zadevah, ki jih delovni ljudje in občani samostojno urejajo v občini, v krajevni skupnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih in v organizacijah združenega dela. Odločitev o tem se sprejme z ustavnim zakonom. ==== 325. člen ==== Skupščina Socialistične republike Slovenije daje soglasje k spremembi ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije. Soglasje k spremembi ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije je sprejeto, če zanj glasujeta dve tretjini vseh delegatov v vsakem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije. ==== 326. člen ==== Skupščina Socialistične republike Slovenije daje soglasje k zakonom oziroma drugim splošnim aktom, za katere je po ustavi Socialistične federativne republike Jugoslavije določeno, da jih sprejema Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije na podlagi soglasja skupščin republik in avtonomnih pokrajin in ki se nanašajo na: # družbeni plan Jugoslavije; # monetarni sistem in emisijo denarja; devizni sistem, zunanjetrgovinski promet, kreditne in druge ekonomske odnose s tujino; oblikovanje denarnih in deviznih rezerv in razpolaganja z njimi, kadar je to v interesu za vso državo; carinsko in necarinsko zaščito; družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev; kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin; določanje dohodkov, ki jih imajo družbenopolitične skupnosti od obdavčevanja proizvodov in storitev v prometu; sistem in vire sredstev za financiranje federacije; določanje ukrepov omejitve trga in prostega prometa blaga in storitev ter ukrepov, ki so podlaga za kompenzacijo ter način in oblike kompenzacije; združevanje organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, in njihovih združenj v gospodarsko zbornico za celotno območje Socialistične federativne republike Jugoslavije in obvezno združevanje organizacij združenega dela v poslovne skupnosti; avtentično razlago zveznih zakonov, ki jih sprejema zbor republik in pokrajin; # določanje skupnega obsega sredstev zveznega proračuna za vsako leto; # odločanje o ustanovitvi skladov in prevzemanju obveznosti federacije, razen kadar so po ustavi Socialistične federativne republike Jugoslavije zvezni organi pooblaščeni, da sami ustanavljajo sklade in sami prevzemajo obveznosti federacije; # ratificiranje mednarodnih pogodb, ki terjajo izdajo novih ali spremembo veljavnih zakonov, ki jih sprejema Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. ==== 327. člen ==== Skupščina Socialistične republike Slovenije in njena delegacija v Zboru republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije imata pravico, da v skladu z ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije predlagata zakone in druge splošne akte iz delovnega področja tega zbora, ki se sprejemajo na podlagi soglasja skupščin republik in avtonomnih pokrajin. ==== 328. člen ==== Predpise za izvrševanje zakonov izdajajo Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije in republiški upravni organi v skladu s to ustavo in ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Občinski organ lahko izda predpis za izvršitev zakona samo, če je za to izrecno pooblaščen z zakonom. ==== 329. člen ==== Zakone neposredno izvršujejo občinski organi v skladu s to ustavo in z ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Republiški organi neposredno izvršujejo zakon samo, če so za to izrecno pooblaščeni z zakonom. ==== 330. člen ==== Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti sodelujejo republiški upravni organi s pristojnimi občinskimi upravnimi organi. Republiški upravni organi lahko zahtevajo od ustreznih občinskih upravnih organov poročila, obvestila in mnenja in jim lahko dajejo svoje mnenje in pripombe v zvezi z reševanjem upravnih zadev. Republiški upravni organi morajo opozarjati Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije na nezakonite akte občinskih skupščin ter na njihove akte, ki so v nasprotju s politiko Skupščine Socialistične republike Slovenije, in na nezakonite akte občinskih upravnih organov. ==== 331. člen ==== Republiški upravni organi imajo pravico, da v zadevah, ki so splošnega pomena za republiko, v skladu z zakonom opravljajo nadzorstvo nad delom občinskih upravnih organov, izdajajo tem organom obvezna navodila in lahko zadržijo izvršitev njihovih nezakonitih aktov, ki so izdani izven upravnega postopka. Z zakonom se lahko predpiše, da so občine dolžne ustanoviti upravne organe za opravljanje določenih zadev, ki so splošnega pomena za republiko. Občinski upravni organi morajo zagotoviti izvrševanje zakonov, aktov in ukrepov republiških organov v zadevah, ki so splošnega pomena za republiko. V ta namen so dolžni sodelovati z republiškimi organi, če ti zahtevajo tako sodelovanje v skladu z zakonom. Zadeve splošnega pomena za republiko so z zakonom določene zadeve, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in dolžnosti republike, in jih neposredno izvršujejo organi v občinah. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije ima pravico in dolžnost, da opozarja občinske skupščine na nezakonito ali nepravilno delo občinskih upravnih organov pri izvrševanju zakonov, aktov in ukrepov republiških organov v zadevah, ki so splošnega pomena za republiko. ==== 332. člen ==== Republika lahko zagotavlja izvrševanje zakonov v občinah neposredno po svojih organih, če občinski organi ne zagotove in dokler ne zagotove njihovega izvrševanja. ==== 333. člen ==== Z zakonom se lahko določi, da republiški upravni organi na celotnem območju Socialistične republike Slovenije neposredno opravljajo inšpekcijo nad izvrševanjem zakonov in drugih predpisov, za katerih izvrševanje so dolžni skrbeti. == II. poglavje - SKUPŠČINA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE == === 1. Položaj in pristojnosti === ==== 334. člen ==== Skupščina Socialistične republike Slovenije je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti republike. Skupščina Socialistične republike Slovenije izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru te ustave in zakonov. ==== 335. člen ==== Skupščina Socialistične republike Slovenije: * odloča o spremembi ustave Socialistične republike Slovenije in daje soglasje k spremembi ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije; * sklepa o spremembi meja Socialistične republike Slovenije; * določa splošna načela, cilje in smer politike Socialistične republike Slovenije; * sprejema družbeni plan Socialistične republike Slovenije, * sprejema zakone; * sprejema republiški proračun in potrjuje zaključni račun o izvršitvi republiškega proračuna; * daje soglasje k zakonom oziroma k drugim splošnim aktom, za katere je po ustavi Socialistične federativne republike Jugoslavije določeno, da jih sprejema Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije na podlagi soglasja in avtonomnih pokrajin; * daje obvezno razlago republiških zakonov; * spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju; * obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, in usklajuje njihove odnose in interese; * razpisuje republiški referendum; * odloča o razpisu javnih posojil; * odloča o podaljšanju mandata članom delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in delegatom v družbenopolitičnih zborih skupščin družbenopolitičnih skupnosti; * obravnava in določa politiko izvrševanja republiških zakonov; * sodeluje s Skupščino Socialistične federativne republike Jugoslavije in skupščinami drugih republik in avtonomnih pokrajin. * obravnava poročila republiških organov ter samoupravnih organizacij, za katere tako določa zakon; * obravnava mnenja in predloge Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije o uresničevanju varstva ustavnosti in zakonitosti; * obravnava mnenja in predloge sodišč za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti in obvestila sodišč in javnih tožilstev o uporabi predpisov in samoupravnih splošnih aktov ter problematiko dela sodišč in javnih tožilstev; * razglasi izvolitev Predsedstva republike, objavi njegovo sestavo in odloča o prenehanju mandata predsednika, člana ali Predsedstva republike v celoti; * voli in razrešuje predsednika in podpredsednike Skupščine Socialistične republike Slovenije; * voli in odpokliče delegate za Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije; * voli in razrešuje člana Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije; * voli in razrešuje predsednika, enega ali več podpredsednikov in člane Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije; imenuje in razrešuje republiške sekretarje ter z zakonom določene druge republiške funkcionarje, ki vodijo republiške upravne organe; * imenuje in razrešuje generalnega sekretarja Skupščine Socialistične republike Slovenije; * imenuje in razrešuje člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je tako določeno z ustavo, zakonom ali drugim aktom skupščine; * voli oziroma imenuje in razrešuje druge republiške funkcionarje, ki jih določa zakon ali drug akt Skupščine Socialistične republike Slovenije; * voli in razrešuje člane Sveta republike; * voli in razrešuje predsednika in sodnike Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije, Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije in drugih sodišč v republiki, ki jih določa zakon; * imenuje in razrešuje javnega tožilca Socialistične republike Slovenije in druge javne tožilce v republiki, ki jih določa zakon; * imenuje in razrešuje družbenega pravobranilca samoupravljanja Socialistične republike Slovenije; * opravlja politično nadzorstvo nad delom Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije in republiških upravnih organov ter nosilcev javnih in družbenih funkcij, odgovornih Skupščini Socialistične republike Slovenije ter s svojimi smernicami usmerja delo teh organov; * nadzoruje izvrševanje družbenega plana Socialistične republike Slovenije in republiškega proračuna; * opravlja družbeno nadzorstvo; * daje amnestijo za kazniva dejanja, ki so določena z republiškimi zakoni; * ustanavlja organizacije združenega dela ter druge organizacije, razen v primerih, ko je po zakonu za to pristojen Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije; * opravlja druge zadeve, ki so ji dane s to ustavo. ==== 336. člen ==== Skupščina Socialistične republike Slovenije obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za republiko kot celoto, in lahko v okviru pravic in dolžnosti republike sprejema deklaracije in resolucije. Skupščina Socialistične republike Slovenije daje priporočila organom družbenopolitičnih skupnosti v republiki ter organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim o vprašanjih splošnega pomena. ==== 337. člen ==== Skupščina Socialistične republike Slovenije lahko sklene, da se predlog zakona ali drugo vprašanje iz njene pristojnosti predloži delovnim ljudem in občanom, da se na referendumu o njem izjavijo, in sicer preden ga sprejme ali o njem odloči ali potem, ko ga je že sprejela oziroma o njem odločila. Odločitev delovnih ljudi in občanov je za Skupščino Socialistične republike Slovenije obvezna. Dve leti po referendumu Skupščina Socialistične republike Slovenije ne more izdati zakona ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma. === 2. Sestava in volitve === ==== 338. člen ==== Skupščino Socialistične republike Slovenije sestavljajo zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor. Zbor združenega dela šteje 150 delegatov, družbenopolitični zbor pa 50 delegatov; v zboru občin ima vsaka občina in skupnost občin kot posebna družbenopolitična skupnost po enega delegata. ==== 339. člen ==== O izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije se izjavijo delegati družbenopolitičnih zborov občinskih skupščin. Postopek volitev članov družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije določa zakon. === 3. Področje in delo === ==== 340. člen ==== Zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti Skupščine Socialistične republike Slovenije enakopravno oziroma skupaj, zbor združenega dela in zbor občin pa tudi samostojno. O zadevah iz pristojnosti Skupščine Socialistične republike Slovenije, o katerih soodločajo na podlagi te ustave skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, odločajo pristojni zbori skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti. ==== 341. člen ==== Zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor enakopravno: # odločajo: #* o spremembi ustave Socialistične republike Slovenije; #* o spremembi meja Socialistične republike Slovenije; #* o podaljšanju mandata članom delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in delegatom v družbenopolitičnih zborih skupščin družbenopolitičnih skupnosti; # dajejo soglasja: #* k spremembi ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije; #* k družbenemu planu Jugoslavije; # sprejemajo poslovnik Skupščine Socialistične republike Slovenije. ==== 342. člen ==== Zbor združenega dela in zbor občin enakopravno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo sprejemata zakone in druge splošne akte, ki se nanašajo na: * sistem družbenega planiranja; * družbenoekonomski razvoj Socialistične republike Slovenije, programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan Socialistične republike Slovenije ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki; * uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike in v skladu s tem usmerjanje delitve dohodka; * zaposlovanje in socialno varnost; * družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev; * sistem financiranja družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti; * davčni sistem; * republiški proračun in zaključni račun; * republiške blagovne rezerve; * javna posojila; * temeljna načela za financiranje skupnih potreb v krajevni skupnosti in v občini; * temeljna načela za organizacijo samoupravnih interesnih skupnosti in medsebojna razmerja delavcev na teh področjih; * obveznost ustanavljanja samoupravnih interesnih skupnosti oziroma njihovo ustanovitev, načela za njihovo organizacijo in medsebojna razmerja delavcev ter obveznost plačevanja prispevkov tem skupnostim; * odločitve o začasni ureditvi vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih sama ne odloči; * začasne ukrepe zoper organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije; * temeljna vprašanja sistema in politike razvoja na vseh področjih družbenih dejavnosti in na področjih dejavnosti posebnega družbenega pomena v gospodarstvu; * temelje stanovanjske politike in usmerjanje razvoja stanovanjskega gospodarstva ter lastninsko in razpolagalno pravico občanov na stanovanjskih in poslovnih zgradbah ter na posameznih stanovanjskih in poslovnih prostorih; * mednarodne odnose; * ljudsko obrambo v republiki, državno in javno varnost in sistem družbene samozaščite; * varnost prometa, varstvo pred požari in naravnimi nesrečami; * varstvo živali in rastlin pred kužnimi boleznimi; * gospodarjenje s prostorom, prostorsko in urbanistično planiranje; * varstvo narave in človekovega okolja; * temeljna načela za prostorsko urejanje naselij; * temeljna načela za urejanje in uporabo stavbnih zemljišč in temeljna načela za urejanje in izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi; * projektiranje, investiranje in graditev objektov; * družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine; * določanje kaznivih dejanj in kazni zanje, varnostne in vzgojne ukrepe, posebne sodne postopke in postopek o prekrških ter izvrševanje kazenskih sankcij; * amnestijo in pomilostitev; * organizacijo sodišč in javnih tožilstev; * organizacijo družbenih pravobranilstev samoupravljanja; * odvetništvo in drugo pravno pomoč; * družbeni sistem informiranja in splošne pogoje dejavnosti javnega obveščanja; * družinska razmerja in zakonsko zvezo; * dedovanje; * lastninskopravne odnose in obligacijska razmerja; * premoženjska in druga materialnopravna razmerja na področju prometa; * ustanavljanje in organizacijo republiških organov in njihovih služb in temeljna načela za organizacijo občinskih upravnih služb; * republiški referendum in temeljna načela za referendum v občini, v krajevni skupnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih in v organizacijah združenega dela; * republiške praznike; * republiška priznanja in odlikovanja; * sistem zbiranja, obdelave in objavljanja evidenčnih, statističnih in drugih podatkov, ki imajo pomen za republiko; * druge zadeve skupnega pomena za delovne ljudi v združenem delu, v krajevnih skupnostih in občinah; Zbor združenega dela in zbor občin enakopravno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo dajeta soglasje k zveznim zakonom in drugim splošnim aktom, ki jih sprejema zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije na podlagi soglasja republiških in pokrajinskih skupščin, če te zadeve niso v samostojni pristojnosti zbora združenega dela. ==== 343. člen ==== Skupščina samoupravne interesne skupnosti za območje republike na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva enakopravno z zborom združenega dela in zborom občin sprejema zakone in druge splošne akte, ki se nanašajo na vprašanja s teh področij. Z ustavnim zakonom se lahko določi, da tudi skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike odločajo enakopravno z zborom združenega dela in zborom občin o sistemskih in o drugih temeljnih vprašanjih z njihovega področja. Pristojni zbori Skupščine Socialistične republike Slovenije samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno uredijo vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti za območje republike, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih ne odloči, ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe proti samoupravnim interesnim skupnostim za območje republike v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov proti organizacijam združenega dela. ==== 344. člen ==== Družbenopolitični zbor enakopravno sprejema zakone in druge splošne akte s pristojnim zborom oziroma pristojnima zboroma, ki se nanašajo na: * uresničevanje, razvoj in varstvo z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema; * uresničevanje ustavnega položaja in enakopravnosti narodov in narodnosti; * uresničevanje temeljnih skupnih interesov socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin; * mednarodne odnose, ljudsko obrambo v republiki, državno varnost in sistem družbene samozaščite; * temeljna vprašanja s področja kadrovske politike. ==== 345. člen ==== Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja zakonov in drugih splošnih aktov z zborom združenega dela in zborom občin tako, da sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na: * temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonomskega razvoja Socialistične republike Slovenije, ki so vsebovana v programih dolgoročnega razvoja in srednjeročnih družbenih planih; * uresničevanje ustavnosti in zakonitosti in varstvo svoboščin in pravic človeka in občana; * družbeni sistem informiranja in splošne pogoje javnega obveščanja. ==== 346. člen ==== Zbor združenega dela samostojno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo sprejema zakone in druge splošne akte, ki se nanašajo na: * medsebojna razmerja v združenem delu; * varstvo pri delu; * nadomestila organizacijam združenega dela, ki jim republiški ukrepi za izvajanje določene ekonomske politike trajneje in v večjem obsegu onemogočajo normalno reprodukcijo; * Narodno banko Slovenije, bančništvo, kreditno-monetarno in bančno dejavnost; * službo družbenega knjigovodstva v republiki; * zavarovalstvo in obvezno zavarovanje oseb in premoženja; * stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij; * varstvo kakovosti proizvodov in storitev. Zbor združenega dela samostojno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo daje soglasje k zveznim zakonom in drugim splošnim aktom, ki jih sprejema Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije na podlagi soglasja republiških in pokrajinskih skupščin in ki se nanašajo na: * ratificiranje mednarodnih pogodb, ki terjajo izdajo novih ali spremembo veljavnih zakonov; * združevanje organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, in njihovih združenj v gospodarsko zbornico za celotno območje Socialistične federativne republike Jugoslavije; * obvezno združevanje organizacij združenega dela v poslovne skupnosti. ==== 347. člen ==== Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela. ==== 348. člen ==== Zbor občin samostojno oziroma enakopravno z družbenopolitičnim zborom v skladu z njegovo pristojnostjo sprejema zakone in druge splošne akte, ki se nanašajo na: * temeljna načela za organizacijo samoupravljanja v občini in krajevni skupnosti; * ustanavljanje oziroma odpravljanje občin in spreminjanje njihovih območij; * državljanstvo in državljanska stanja; * združevanje občanov, javne shode in prireditve; * pravni položaj verskih skupnosti; * žige, pečate in overitve podpisov; * temeljna vprašanja upravljanja in vzdrževanja občinskih cest ter mestnih ulic in urejanje prometa na njih. ==== 349. člen ==== Zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor na skupni seji: * razglasijo izvolitev Predsedstva republike, objavijo njegovo sestavo in odločajo o prenehanju mandata predsednika, člana ali Predsedstva republike v celoti; * volijo in razrešujejo s tajnim glasovanjem člana Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije; * volijo in odpokličejo s tajnim glasovanjem delegate za Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. ==== 350. člen ==== Zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor enakopravno: * volijo in razrešujejo predsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije, podpredsednike Skupščine Socialistične republike Slovenije in imenujejo ter razrešujejo generalnega sekretarja Skupščine Socialistične republike Slovenije; * volijo in razrešujejo člane Sveta republike; * volijo in razrešujejo predsednika, enega ali več podpredsednikov in člane Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije; imenujejo in razrešujejo republiške sekretarje ter z zakonom določene druge republiške funkcionarje, ki vodijo republiške upravne organe; * volijo in razrešujejo predsednike in člane stalnih komisij Skupščine Socialistične republike Slovenije; * volijo in razrešujejo predsednika in sodnike Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije; * volijo in razrešujejo predsednika in sodnike Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije ter drugih sodišč v republiki, ki jih določa zakon; * imenujejo in razrešujejo javnega tožilca Socialistične republike Slovenije ter druge javne tožilce v republiki, ki jih določa zakon; * imenujejo in razrešujejo družbenega pravobranilca samoupravljanja Socialistične republike Slovenije; * volijo oziroma imenujejo in razrešujejo druge republiške funkcionarje, ki jih določa zakon ali drug akt Skupščine Socialistične republike Slovenije; * imenujejo in razrešujejo člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je tako določeno z ustavo, zakonom ali drugim aktom Skupščine Socialistične republike Slovenije. ==== 351. člen ==== Predlog o izvolitvi, imenovanju ali razrešitvi republiških funkcionarjev je sprejet, če so tak predlog sprejeli zbori, ki odločajo o izvolitvi, imenovanju ali razrešitvi teh funkcionarjev, enakopravno. Če predloga ne sprejme eden od zborov, predloži komisija Skupščine Socialistične republike Slovenije za volitve in imenovanja oziroma drug pooblaščen predlagatelj nov predlog. ==== 352. člen ==== Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja samostojno obravnava vprašanja s teh področij, spremlja stanje in razvoj, zavzema stališča, sprejema sklepe in daje pobude za izvajanje politike, predpisov in drugih splošnih aktov Skupščine Socialistične republike Slovenije, obravnava stanje kadrov in potrebe po kadrih, spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju, razvija sodelovanje in usklajuje odnose temeljnih organizacij združenega dela oziroma skupnosti, ter daje organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim priporočila o teh vprašanjih. Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije poročila in mu postavlja vprašanja. Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od republiških sekretarjev in drugih funkcionarjev na čelu republiških upravnih organov. ==== 353. člen ==== Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog. Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora. Če pristojni zbor oziroma pristojna zbora s takim stališčem oziroma predlogom ne soglašata, je lahko zakon ali drug akt, na katerega se tako stališče oziroma predlog nanaša, sprejet šele, ko se opravi postopek, določen s poslovnikom Skupščine Socialistične republike Slovenije, po katerem razpravljata o spornem vprašanju pristojni zbor oziroma pristojna zbora in zbor, ki je dal stališče oziroma predlog. ==== 354. člen ==== Zakon ali drug akt lahko predlaga vsak delegat oziroma skupina delegatov v svojem zboru, Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije, skupščina samoupravne interesne skupnosti za območje republike, odbor zbora, komisija skupščine, skupna komisija dveh ali več zborov in občinska skupščina. Republiški sekretarji in drugi funkcionarji na čelu samostojnih republiških upravnih organov lahko predlagajo Skupščini Socialistične republike Slovenije zakon ali drug akt s svojega delovnega področja. ==== 355. člen ==== Vsak zbor lahko predlaga izdajo zakona ali drugega akta tudi o zadevah, ki spadajo v področje drugega zbora. Zahtevo za izdajo zakona lahko dajo tudi družbenopolitične organizacije, gospodarska zbornica, samoupravne organizacije in skupnosti, društva in občani. ==== 356. člen ==== Delegati v zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, razpravljajo in usklajujejo stališča, da bi za odločitev dosegli soglasje, in po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi glasovanji oziroma izjavljanji. O tem, kdaj se da zakon, splošni akt ali druga odločitev na končno glasovanje, odloči predsednik zbora. Če to predlaga delovno telo Skupščine Socialistične republike Slovenije, Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije ali s poslovnikom določeno število delegatov, pa se predsednik zbora s tem ne strinja, odloči o tem zbor. ==== 357. člen ==== Vsak zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru. Zbor veljavno sprejme zakon, splošni akt in drugo končno odločitev z večino glasov vseh delegatov v zboru, če se s to ustavo ne zahteva višja stopnja soglasja. Druge odločitve sprejema zbor z večino glasov navzočih delegatov. Kadar zbori Skupščine Socialistične republike Slovenije odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo z večino glasov vseh delegatov vseh zborov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora. Glasovanje je javno. Če zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno. ==== 358. člen ==== Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju zakona ali drugega akta, lahko sklenejo, da bodo zakon oziroma akt obravnavali ali pa tudi sprejeli skupaj. Če zbori sklenejo, da bodo zasedali skupaj, glasujejo delegati vsakega zbora posebej. Predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije lahko v sporazumu s predsedniki zborov, skliče sejo zborov, na kateri zbori skupaj obravnavajo vprašanja, ki so skupnega pomena za zbore. ==== 359. člen ==== Pristojni zbor lahko zahteva od drugega zbora mnenja o predlogih zakonov in drugih vprašanjih. Pristojni zbor mora obravnavati tako mnenje in zavzeti do njega stališče. ==== 360. člen ==== Pristojni zbor lahko sklene, da se zakonski predlog da v javno obravnavo ali pa, da se k obravnavanju predloga zakona ali drugega akta povabijo predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev. ==== 361. člen ==== Skupščina Socialistične republike Slovenije in vsak zbor skupščine imajo svoj poslovnik, s katerim urejajo delo, faze postopka za sprejemanje zakonov, splošnih aktov in drugih odločitev glede na doseženo stopnjo soglasja, način usklajevanja stališč in preverjanje stopnje soglasja, natančneje določijo delovna področja zborov, soodločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge za delo Skupščine Socialistične republike Slovenije in njenih zborov pomembne zadeve. === 4. Sprejemanje zakonov === ==== 362. člen ==== Zakon oziroma drug akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je po tej ustavi družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če so ga zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejeli v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora. Če se zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga zakona ali drugega akta, ali če predlog zakona oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije. Če Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije ugotovi, da je ureditev vprašanja, o katerem ni bilo doseženo soglasje, nujna zato, ker bi zaradi nerešenega vprašanja lahko nastala za republiko občutna škoda, ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti oziroma zadev, ki so posebnega družbenega pomena, lahko predlaga Predsedstvu republike, da se sprejme zakon o začasnih ukrepih, s katerim naj se začasno uredi to vprašanje. Če se Predsedstvo republike strinja s tem, da je zakon o začasnih ukrepih potreben, določi Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije predlog zakona o začasnih ukrepih in ga predloži zborom oziroma zborom in skupščini samoupravne interesne skupnosti, ki so pristojni za odločanje o vprašanju, o katerem ni bilo doseženo soglasje. Zakon o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti. Če zakon o začasnih ukrepih v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti ni sprejet v enakem besedilu, lahko Predsedstvo republike predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov Skupščine Socialistične republike Slovenije. Zbori skupščine Socialistične republike Slovenije na skupni seji veljavno sklepajo o zakonu o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Zakon o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov. Zakon o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet. Če proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja na temelju proračuna iz prejšnjega leta. === 5. Predsednik in podpredsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije in predsedniki zborov === ==== 363. člen ==== Skupščina Socialistične republike Slovenije ima predsednika in enega ali več podpredsednikov, ki jih izvoli izmed delegatov v zborih Skupščine Socialistične republike Slovenije. Predsednik in podpredsednik skupščine ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to funkcijo. ==== 364. člen ==== Predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije predstavlja skupščino; sklicuje in vodi skupno sejo vseh zborov skupščine; skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku; podpisuje zakone in druge akte, ki jih sprejema skupščina, razen resolucij, deklaracij in priporočil, ki jih sprejema posamezen zbor; opravlja druge zadeve, ki so mu dane s skupščinskim poslovnikom. Predsednik skupščine skupno s podpredsedniki skupščine in s predsedniki zborov obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti, skrbi za sodelovanje Skupščine Socialistične republike Slovenije s Skupščino Socialistične federativne republike Jugoslavije in skupščinami socialističnih republik, avtonomnih pokrajin in občin, skrbi za izvajanje poslovnika skupščine, razlaga določbe poslovnikov skupščine in zborov glede pristojnosti zborov in teles skupščine in sprejema stališča o drugih s poslovnikom skupščine določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov. Če je predsednik zadržan, ga nadomestuje podpredsednik. ==== 365. člen ==== Vsak zbor ima predsednika in podpredsednika zbora, ki ju izvoli izmed delegatov zbora. Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora, podpisuje resolucije, deklaracije in priporočila zbora, skrbi, da se dela po poslovniku in opravlja druge zadeve, ki so določene s poslovnikom zbora. Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine, Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije ali najmanj ena petina delegatov v zboru. Če predsednik zbora ne skliče seje, ko bi jo po ustavi moral sklicati, jo lahko skliče skupina dvajsetih delegatov ali predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije. Če je predsednik zbora zadržan, ga nadomestuje podpredsednik. ==== 366. člen ==== Položaj in delo delegatov, ki opravljajo v Skupščini Socialistične republike Slovenije določene funkcije, se ureja s poslovnikom Skupščine Socialistične republike Slovenije. ==== 367. člen ==== Vsak zbor samostojno odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na zasedanju zbora in o imunitetnih vprašanjih delegatov. Vsak zbor ima svojo stalno komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja. ==== 368. člen ==== Skupščina ima generalnega sekretarja. Skupščina Socialistične republike Slovenije lahko ustanovi strokovne, posvetovalne in podobne službe, ki so potrebne za opravljanje zadev v zvezi z delom skupščine. === 6. Stalna in občasna telesa skupščine === ==== 369. člen ==== Skupščina Socialistične republike Slovenije in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa, da proučijo predloge zakonov in drugih aktov, da proučijo druga vprašanja s svojega delovnega področja in da spremljajo izvrševanje zakonov in drugih aktov skupščine. Sestavo, naloge in način dela teles določajo poslovniki ali odloki skupščine oziroma zborov. ==== 370. člen ==== Komisija Skupščine Socialistične republike Slovenije za narodnosti obravnava vprašanja, ki zadevajo narodnostni značaj, položaj, pravice in razvojne možnosti italijanske oziroma madžarske narodnosti. Komisijo sestavlja enako število pripadnikov slovenskega naroda, italijanske in madžarske narodnosti. ==== 371. člen ==== S poslovnikom Skupščine Socialistične republike Slovenije so lahko posameznim delovnim telesom skupščine in zborom dana pooblastila, da opravljajo ankete in poizvedbe ter v ta namen zahtevajo od državnih organov in organizacij potrebne podatke, spise in druge listine, kakor tudi druga pooblastila za izpolnitev njihovih nalog. Delovna telesa skupščine ne morejo imeti preiskovalnih ali drugih sodnih funkcij. === 7. Izvolitev člana Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije === ==== 372. člen ==== Člana Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije voli Skupščina Socialistične republike Slovenije. Kandidata za člana Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije predlaga Skupščini Socialistične republike Slovenije Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije po prej opravljenem postopku kandidiranja. V primeru odsotnosti oziroma daljše zadržanosti nadomešča člana Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije predsednik Predsedstva republike. ==== 373. člen ==== Član Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije je za svoje delo odgovoren Skupščini Socialistične republike Slovenije. Skupščina Socialistične republike Slovenije odpokliče člana Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije, če ugotovi, da je pri opravljanju svoje funkcije deloval v nasprotju z ustavo ali v nasprotju s temelji politike Skupščine Socialistične republike Slovenije. ==== 374. člen ==== Načela kandidacijskega postopka ter postopek izvolitve in odpoklica člana Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije ureja zakon. == III. poglavje - PREDSEDSTVO SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE == ==== 375. člen ==== Predsedstvo republike predstavlja Socialistično republiko Slovenijo in opravlja druge s to ustavo določene pravice in dolžnosti. ==== 376. člen ==== Predsedstvo republike obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe, varstva z ustavo določenega reda, mednarodnih odnosov in druga temeljna politična vprašanja iz pristojnosti Skupščine Socialistične republike Slovenije, zavzema stališča o teh vprašanjih, daje pobudo za njihovo obravnavo in lahko daje predloge za njihovo reševanje pristojnim organom družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih organizacij in skupnosti ter predlaga razpravo o teh vprašanjih v družbenopolitičnih organizacijah. Predsedstvo republike lahko v okviru svojih pravic in dolžnosti obravnava vprašanja izvajanja politike, ki jo je v svojih aktih določila Skupščina Socialistične republike Slovenije, zavzema o njih stališča in lahko daje predloge za njihovo reševanje ter jih sporoča pristojnim organom. ==== 377. člen ==== Predsedstvo republike obravnava vprašanja, ki se nanašajo na enakopravnost narodov in narodnosti in usklajevanje temeljnih skupnih interesov Socialistične republike Slovenije in drugih republik in avtonomnih pokrajin, zavzema stališča o teh vprašanjih in daje pobude in predloge za njihovo reševanje. Predsedstvo republike sodeluje s Predsedstvom Socialistične federativne republike Jugoslavije in predsedstvi socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin. ==== 378. člen ==== Predsedstvo republike v okviru svojih pravic in dolžnosti pripravlja ljudsko obrambo, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor. Predsedstvo republike v okviru načrtov, sklepov in smernic Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije določa načrte obrambe republike, daje smernice za sprejemanje ukrepov za pripravo gospodarstva in družbenih dejavnosti in za mobilizacijo vseh človeških in materialnih virov in sil za obrambo države, za usklajevanje načrtov in ukrepov družbenopolitičnih skupnosti, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih organizacij za funkcioniranje in delo v primeru neposredne vojne nevarnosti in v vojni, in razvoj vseh drugih oblik splošne ljudske obrambe. Predsedstvo republike ima svet za ljudsko obrambo. Predsednik Predsedstva republike je predsednik sveta za ljudsko obrambo. ==== 379. člen ==== Predsedstvo republike v okviru svojih pravic in dolžnosti: # predlaga Skupščini Socialistične republike Slovenije kandidata za predsednika Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije; # razglaša odlok o izvalitvi Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije; # razglaša zakone z ukazom; # predlaga Skupščini Socialistične republike Slovenije izvolitev in razrešitev predsednika in sodnikov Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije; # daje predloge za izvolitev oziroma imenovanje funkcionarjev iz Socialistične republike Slovenije, ki jih predlaga oziroma imenuje Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije oziroma predsednik republike; # podeljuje odlikovanja Socialistične republike Slovenije; # daje v skladu z zakonom pomilostitve za kazniva dejanja; # opravlja druge s to ustavo določene zadeve. ==== 380. člen ==== Če Predsedstvo republike da predlog za reševanje vprašanja Skupščini Socialistične republike Slovenije, pa Skupščina Socialistične republike Slovenije predloga ne sprejme, Skupščina Socialistične republike Slovenije in Predsedstvo republike sporazumno določita postopek za obravnavanje spornih vprašanj. ==== 381. člen ==== Predsedstvo republike v razširjeni sestavi, s predsednikom Skupščine Socialistične republike Slovenije, predsednikom Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije in predsedniki republiških vodstev Zveze sindikatov Slovenije, Zveze mladine Slovenije in Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije: # med vojno ali ob neposredni vojni nevarnosti izdaja na svojo pobudo ali na predlog Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije uredbe z zakonsko močjo o vprašanjih iz pristojnosti Skupščine Socialistične republike Slovenije, če se Skupščina Socialistične republike Slovenije ne more sestati. Te uredbe predloži Predsedstvo republike v potrditev Skupščini Socialistične republike Slovenije, brž ko se lahko Skupščina Socialistične republike Slovenije sestane. Z uredbo z zakonsko močjo, sprejeto za časa vojne, se lahko izjemoma, dokler traja to stanje in če to zahtevajo interesi obrambe države, suspendirajo posamezne določbe ustave Socialistične republike Slovenije, ki se nanašajo na posamezne svoboščine in pravice delovnih ljudi in občanov in pravice samoupravnih organizacij ali na sestavo in pooblastila izvršilnih, upravnih in drugih organov v Socialistični republiki Sloveniji. S tako uredbo se lahko ustanovijo pokrajinski odbori, ki opravljajo določene funkcije oblasti; # opravlja med vojno ali ob neposredni vojni nevarnosti, če se pristojni zbori Skupščine Socialistične republike Slovenije ne morejo sestati, vse zadeve v zvezi z volitvami in razrešitvami predsednika in članov Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije, z imenovanji in razrešitvami republiških sekretarjev in drugih republiških funkcionarjev, ki jih voli oziroma razrešuje Skupščina Socialistične republike Slovenije, ter zadeve v zvezi z mandatom in imuniteto delegatov. ==== 382. člen ==== Predsedstvo republike izvršuje svoje pravice in, dolžnosti na podlagi in v okviru te ustave in zakonov in je za to odgovorno. Predsedstvo republike obvešča Skupščino Socialistične republike Slovenije o svojem delu. Skupščina Socialistične republike Slovenije lahko zahteva od Predsedstva republike, da da stališče o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki imajo pomen za delo Skupščine Socialistične republike Slovenije. ==== 383. člen ==== Predsedstvo republike sestavljajo predsednik, šest članov in po položaju predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Listo kandidatov za člane Predsedstva republike določi kandidacijska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije: Načela kandidacijskega postopka za člane predsedstva ureja zakon. Predsednika in člane Predsedstva republike volijo občinske skupščine in skupščine skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti, po postopku in na način, določen z zakonom. Predsednik in člani Predsedstva republike so izvoljeni, če je za listo glasovala večina vseh delegatov v dveh tretjinah občinskih skupščin ter skupščin skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti. ==== 384. člen ==== Skupščina Socialistične republike Slovenije razglasi izvolitev in objavi sestavo Predsedstva republike na skupni seji vseh zborov. Člani Predsedstva republike dajo po izvolitvi na skupni seji vseh zborov Skupščine Socialistične republike Slovenije slovesno izjavo. Predsedstvo republike prevzame dolžnost po slovesni izjavi. ==== 385. člen ==== Član Predsedstva republike uživa imuniteto. Glede imunitete člana Predsedstva republike se primerno uporabljajo določbe o imuniteti delegatov v skupščini. O imuniteti svojega člana odloča Predsedstvo republike. ==== 386. člen ==== Člani Predsedstva republike se volijo za štiri leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana Predsedstva republike. ==== 387. člen ==== V primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojne se mandat članom Predsedstva republike podaljša, dokler traja takšno stanje in dokler niso dani pogoji za izvolitev novih članov Predsedstva republike. ==== 388. člen ==== Član Predsedstva republike ne more opravljati samoupravne, javne ali druge družbene funkcije in poklicne dejavnosti, katerih opravljanje ni združljivo s funkcijo Predsedstva republike. ==== 389. člen ==== Predsednik Predsedstva republike predstavlja v imenu Predsedstva Socialistično republiko Slovenijo, predstavlja Predsedstvo republike, sklicuje seje Predsedstva republike in jim predseduje, podpisuje akte, ki jih sprejema Predsedstvo republike, in skrbi za izvrševanje aktov in sklepov Predsedstva republike. Predsednik v imenu Predsedstva republike opravlja med vojno, ob neposredni vojni nevarnosti in v drugih podobnih izrednih razmerah, ko se Predsedstvo republike ne more sestati, določene pravice in dolžnosti, za opravljanje katerih ga pooblasti Predsedstvo republike. Predsednika Predsedstva republike nadomestuje v njegovi odsotnosti član, ki ga določi Predsedstvo republike. ==== 390. člen ==== Predsedstvo republike dela na podlagi usklajenih stališč svojih članov. Predsedstvo republike sprejme poslovnik o svojem delu, v katerem določi tudi način odločanja. Predsedstvo republike Lahko ustanovi svete in druga delovna telesa, ki so potrebna za njegovo delo. Na predlog Predsedstva republike se z zakonom določi sestava in delovno področje delovnih teles Predsedstva republike, ki se jim poveri samostojno opravljanje določenih zadev v okviru pravic in dolžnosti Predsedstva republike. ==== 391. člen ==== Predsedstvo republike lahko sklicuje Svet republike zaradi obravnavanja vprašanj samoupravnega socialističnega razvoja, odnosov z drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama in tujino ter zaradi obravnavanja drugih vprašanj splošne politike. Člane Sveta republike voli na predlog Predsedstva republike Skupščina Socialistične republike Slovenije izmed družbenopolitičnih in drugih javnih delavcev. ==== 392. člen ==== Predsedniku, članu ali Predsedstvu republike v celoti preneha mandat, če se ugotovi, da pri opravljanju svoje funkcije niso delovali v skladu z ustavo ali v skladu s temelji politike Skupščine Socialistične republike Slovenije. Začetek postopka, v katerem se ugotavlja, da predsednik, član ali Predsedstvo republike v celoti pri opravljanju svoje funkcije niso delovali v skladu z ustavo ali v skladu s temelji politike Skupščine Socialistične republike Slovenije, predlaga republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva, zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije ali polovica občinskih skupščin. O predlogu za prenehanje mandata predsednika, člana ali Predsedstva republike v celoti odloča Skupščina Socialistične republike Slovenije. Odločitev o prenehanju mandata je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh delegatov v vseh zborih Skupščine Socialistične republike Slovenije in če jo potrdita dve tretjini občinskih skupščin. Predsedniku ali članu Predsedstva republike preneha mandat tudi, če je obsojen za kaznivo dejanje na kazen odvzema prostosti, ali če za trajno izgubi delovno sposobnost za opravljanje svoje funkcije in ko so ti razlogi sporočeni Skupščini Socialistične republike Slovenije. == IV. poglavje - IZVRŠNI SVET == ==== 393. člen ==== Izvršni svet je izvršilni organ Skupščine Socialistične republike Slovenije. Izvršni svet je odgovoren Skupščini Socialistične republike Slovenije, v okviru pravic in dolžnosti republike, za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov Skupščine Socialistične republike Slovenije, kakor tudi za delo republiških upravnih organov. Izvršni svet opravlja svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru ustave in zakonov. ==== 394. člen ==== Izvršni svet sestavljajo predsednik in določeno število članov. Predsednika izvršnega sveta voli Skupščina Socialistične republike Slovenije na predlog Predsedstva republike po poprej opravljenem postopku v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije, člane sveta pa na predlog kandidata, ki ga je Predsedstvo republike predlagalo za predsednika sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja. Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje Skupščina Socialistične republike Slovenije na predlog predsednika sveta izmed članov sveta republiške sekretarje, ki bodo vodili posamezne republiške sekretariate, in druge z zakonom določene republiške funkcionarje, ki bodo vodili republiške upravne organe. Predsednika in člane izvršnega sveta voli Skupščina Socialistične republike Slovenije za štiri leta. Za predsednika izvršnega sveta je lahko ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma. Člani izvršnega sveta, republiški sekretarji in drugi z zakonom določeni republiški funkcionarji, ki vodijo republiške upravne organe, so lahko ponovno izvoljeni oziroma imenovani še za štiri leta. Skupščina Socialistične republike Slovenije sme izjemoma, če to zahtevajo posebno upravičeni razlogi, izvoliti oziroma imenovati takega funkcionarja še za štiri leta. Skupščina Socialistične republike Slovenije na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja odloči o tem, ali so razlogi za ponovno izvolitev člana izvršnega sveta utemeljeni. ==== 395. člen ==== Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati Skupščini Socialistične republike Slovenije razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih. Razrešitev ali odstop predsednika sveta ali odstop večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega sveta. Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega sveta. ==== 396. člen ==== Izvršni svet: * skrbi za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, družbenega plana Socialistične republike Slovenije in drugih splošnih aktov Skupščine Socialistične republike Slovenije; * izdaja uredbe in druge predpise za izvrševanje republiških zakonov, splošnih aktov Skupščine Socialistične republike Slovenije ter zveznih zakonov v okviru republiške pristojnosti, razen za izvrševanje zakonov iz 324. člena te ustave; * predlaga zakone in druge splošne akte iz pristojnosti Skupščine Socialistične republike Slovenije; * daje Skupščini Socialistične republike Slovenije mnenja o predlogih zakonov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji; * predlaga družbeni plan Socialistične republike Slovenije; * predlaga republiški proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna; * izvršuje republiški proračun; * predlaga ustanovitev ali odpravo republiških sekretariatov in drugih republiških upravnih organov, ki jih po ustavi ali zakonu ustanovi Skupščina Socialistične republike Slovenije; * ustanavlja strokovne in druge službe za svoje potrebe ter skupne službe za potrebe republiških upravnih organov; * določa splošna načela za notranjo organizacijo republiških upravnih organov; * ustanavlja zavode za proučevanje in pripravo zadev iz svoje pristojnosti; * daje Skupščini Socialistične republike Slovenije predloge za ustanovitev organizacij združenega dela in drugih organizacij oziroma jih ustanavlja sam, kolikor je za to z zakonom pooblaščen; * usklajuje in usmerja delo republiških upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov Skupščine Socialistične republike Slovenije; nadzoruje delo republiških upravnih organov in razveljavlja predpise teh organov, ki so v nasprotju z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom Skupščine Socialistične republike Slovenije ali predpisom, ki ga je sam izdal zaradi izvršitve zakona, drugega predpisa ali splošnega akta, lahko pa, pod pogoji, določenimi z zakonom, odpravlja predpise teh organov; * imenuje in razrešuje predstojnike republiških upravnih organov ter zavodov in organizacij, za katere tako določa zakon; * sodeluje pri ustanavljanju medrepubliških komitejev in imenuje njihove člane. ==== 397. člen ==== Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na seji. Izvršni svet odloča z večino glasov navzočih članov. ==== 398. člen ==== Predsednik izvršnega sveta predstavlja svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje ter skrbi za izvajanje sklepov sveta. Predsednika sveta v njegovi odsotnosti ali daljši zadržanosti nadomestuje podpredsednik. ==== 399. člen ==== Izvršni svet je dolžan obveščati Skupščino Socialistične republike Slovenije o svojem delu. Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije, da se odloži obravnavanje predloga zakona ali drugega splošnega akta Skupščine Socialistične republike Slovenije ali da se zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija, iz članov pristojnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije in članov izvršnega sveta ali da se skliče seja pristojnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije, na kateri bi izvršni svet razložil svoja stališča. Izvršni svet je dolžan, da zborom Skupščine Socialistične republike Slovenije na njihovo zahtevo da poročilo o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov in drugih aktov Skupščine Socialistične republike Slovenije. Izvršni svet poroča Predsedstvu republike na lastno pobudo ali na njegovo zahtevo o vprašanjih iz svoje pristojnosti. ==== 400. člen ==== Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja zakona ali drugega splošnega akta Skupščine Socialistične republike Slovenije, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani zakon ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice. Vsak zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora Skupščina Socialistične republike Slovenije obravnavati. Če Skupščina Socialistične republike Slovenije izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti. ==== 401. člen ==== Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta. ==== 402. člen ==== Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta, dati pobudo za pripravo zakonov in drugih aktov, za katerih predlaganje je pristojen svet in predpisov, ki jih sam izdaja, ter predlagati svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo republiških upravnih organov. Član izvršnega sveta ima pravico in dolžnost, da v skladu s stališčem sveta predstavlja svet v Skupščini Socialistične republike Slovenije. ==== 403. člen ==== Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v Skupščini Socialistične republike Slovenije. O imuniteti člana izvršnega sveta odloča svet. == V. poglavje - REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI == ==== 404. člen ==== Zadeve državne uprave iz republiške pristojnosti opravljajo republiški sekretariati in drugi republiški upravni organi in organizacije, ki se ustanovijo z zakonom. Z zakonom se določi njihovo delovno področje. Za uresničevanje funkcije republiških organov se lahko z zakonom ustanovijo tudi znanstveni in drugi zavodi. Za potrebe republiških organov se lahko ustanovijo strokovne in druge službe. ==== 405. člen ==== Republiški upravni organi neposredno izvršujejo zakone in druge predpise samo, če je z zakonom to izrecno dano v njihovo pristojnost. Republiški upravni organi samostojno opravljajo zadeve iz svoje pristojnosti na podlagi in v okviru ustave in zakonov. Pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti se morajo republiški upravni organi ravnati po zakonih in drugih predpisih ter po splošnih smernicah Skupščine Socialistične republike Slovenije. Republiški upravni organi so dolžni zagotavljati strokovno pomoč občinskim upravnim organom. Republiški upravni organi so dolžni zagotavljati izvajanje zakonov in drugih predpisov, za katerih izvrševanje so odgovorni. ==== 406. člen ==== Republiški funkcionarji, ki vodijo delo republiških upravnih organov, lahko izdajajo pravilnike, odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov. Republiški funkcionar, ki vodi delo republiškega upravnega organa, je osebno odgovoren za delo tega organa in za izvrševanje nalog in zadev iz njegove pristojnosti. ==== 407. člen ==== Republiški funkcionarji, ki vodijo delo republiških upravnih organov, so dolžni poročati zborom Skupščine Socialistične republike Slovenije in Izvršnemu svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodijo. Ti funkcionarji morajo na zahtevo zborov Skupščine Socialistične republike Slovenije in njihovih delovnih teles dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodijo. Na vprašanje delegatov v zborih Skupščine Socialistične republike Slovenije so dolžni dati odgovor. == VI. poglavje - USTAVNO SODIŠČE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE == ==== 408. člen ==== Ustavno sodišče: * odloča o skladnosti republiških zakonov z ustavo Socialistične republike Slovenije; * odloča o skladnosti vseh drugih predpisov in splošnih aktov družbenopolitičnih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji in samoupravnih splošnih aktov z ustavo Socialistične republike Slovenije, zakonom in drugimi predpisi; * odloča, ali so predpisi in splošni akti družbenopolitičnih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji in samoupravni splošni akti v nasprotju z zveznim zakonom, za katerega izvrševanje niso neposredno odgovorni zvezni organi; * odloča o sporih glede pravic in dolžnosti med republiko in drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi v republiki ter o sporih glede pravic in dolžnosti med temi družbenopolitičnimi skupnostmi, če za rešitev spora ni pristojno drugo sodišče; * odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in organi družbenopolitičnih skupnosti z območja Socialistične republike Slovenije. ==== 409. člen ==== Ustavno sodišče lahko oceni ustavnost zakonov ali ustavnost in zakonitost predpisov in drugih splošnih aktov, ki so nehali veljati, če od prenehanja veljavnosti do vložitve pobude ali predloga za začetek postopka oziroma do dneva, ko ustavno sodišče samo začne postopek, ni preteklo več kot leto dni. ==== 410. člen ==== Ustavno sodišče spremlja pojave, ki so pomembni za uresničevanje ustavnosti in zakonitosti, obvešča Skupščino Socialistične republike Slovenije o stanju in problemih uresničevanja ustavnosti in zakonitosti, daje Skupščini Socialistične republike Slovenije mnenja in predloge za izdajo, spremembe ali dopolnitve zakonov in za druge ukrepe za zagotovitev ustavnosti in zakonitosti, za varstvo pravic samoupravljanja ter drugih svoboščin in pravic občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti. ==== 411. člen ==== Vsakdo lahko da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti pred ustavnim sodiščem. Postopek pred ustavnim sodiščem začnejo s predlogom: 1) Skupščina Socialistične republike Slovenije in skupščina druge družbenopolitične skupnosti; 2) predsedstvo Socialistične republike Slovenije; 3) izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti, razen za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov, ki jih izda skupščina ustrezne družbenopolitične skupnosti; 4) sodišče, če v postopku pred njim nastane vprašanje ustavnosti in zakonitosti; 5) javni tožilec Socialistične republike Slovenije, če se pojavi vprašanje ustavnosti in zakonitosti v zvezi z delom javnih tožilstev; 6) družbeni pravobranilec samoupravljanja; 7) organizacija združenega dela, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost ali druga samoupravna organizacija in skupnost, če je prizadeta njena pravica, ki je določena v ustavi ali v zakonu; 8) republiški sekretar ali predstojnik drugega samostojnega republiškega organa, vsak v svojem delovnem področju, razen za oceno ustavnosti zakona ter ustavnosti in zakonitosti predpisa izvršnega sveta skupščine družbenopolitične skupnosti, katere organ je; 9) organ, ki je po ustavi ali zakonu pooblaščen zadržati izvršitev predpisa ali drugega splošnega akta, ker meni, da tak akt ni v skladu z ustavo ali zakonom oziroma da je v nasprotju z zveznim zakonom. 10) služba družbenega knjigovodstva. Ustavno sodišče lahko tudi samo začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti. ==== 412. člen ==== Če ustavno sodišče oceni, da republiški zakon ni v skladu s to ustavo, ugotovi to s svojo odločbo, ki jo pošlje Skupščini Socialistične republike Slovenije. Skupščina Socialistične republike Slovenije mora v šestih mesecih od dneva prejema odločbe ustavnega sodišča republiški zakon uskladiti z ustavo. Če tega ne stori, prenehajo veljati zakon oziroma tiste njegove določbe, ki niso v skladu z ustavo; to ugotovi ustavno sodišče s posebno odločbo. Ustavno sodišče lahko na predlog Skupščine Socialistične republike Slovenije podaljša rok za uskladitev zakona še največ za šest mesecev. ==== 413. člen ==== Če ustavno sodišče ugotovi, da predpis, razen zakona, ali drug splošni akt ni v skladu z ustavo ali zakonom, oziroma, da je v nasprotju z zveznim zakonom, razveljavi ali odpravi tak predpis ali splošni akt oziroma tiste njegove določbe, ki niso v skladu z ustava ali zakonom, oziroma, ki so v nasprotju z zveznim zakonom. ==== 414. člen ==== Zakoni, za katere je ugotovljeno, da so nehali veljati, in drugi predpisi ali splošni akti, ki so odpravljeni ali razveljavljeni, se ne uporabljajo za razmerja, nastala pred dnem objave odločbe ustavnega sodišča, če do tega dne niso bila pravnomočno rešena. Predpisi in drugi splošni akti, izdani za izvrševanje predpisov ali samoupravnih splošnih aktov, ki jih ni mogoče več uporabljati, se ne uporabljajo od dneva objave odločbe ustavnega sodišča, če iz odločbe izhaja, da so v nasprotju s to ustavo ali zakonom. Izvršitev pravnomočnih posamičnih aktov, izdanih na podlagi predpisov, ki jih ni mogoče več uporabljati, se ne more ne dovoliti, ne izvesti, če pa se je izvrševanje začelo, se ustavi. ==== 415. člen ==== Vsakdo, čigar pravica je bila kršena z dokončnim ali pravnomočnim posamičnim aktom, izdanim na podlagi zakona, ki je po odločbi ustavnega sodišča nehal veljati, oziroma drugega predpisa ali samoupravnega splošnega akta, ki po odločbi ustavnega sodišča ni v skladu z ustavo ali zakonom, oziroma je v nasprotju z zveznim zakonom, ima pravico zahtevati od pristojnega organa spremembo tega posamičnega akta. Spremembo dokončnega ali pravnomočnega posamičnega akta, izdanega na podlagi zakona, drugega predpisa ali splošnega akta, ki po odločbi ustavnega sodišča ni v skladu z ustavo ali zakonom, oziroma je v nasprotju z zveznim zakonom, je mogoče predlagati v šestih mesecih od dneva objave odločbe sodišča v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije, če od vročitve takega posamičnega akta do vložitve pobude ali predloga za začetek postopka oziroma do dneva, ko ustavno sodišče samo začne postopek, ni preteklo več kot eno leto. Kadar sodišče s pravnomočno odločbo odkloni uporabo predpisa ali splošnega akta, češ da ni v skladu z ustavo ali zakonom oziroma, da je v nasprotju z zveznim zakonom, ustavno sodišče pa pozneje ugotovi, da take neskladnosti oziroma nasprotja ni, lahko vsak, ki mu je bila kršena kakšna pravica, zahteva spremembo pravnomočne odločbe sodišča v enem letu od dneva objave odločbe ustavnega sodišča. Če se ugotovi, da se s spremembo posamičnega akta ne morejo odpraviti posledice, nastale zaradi uporabe predpisa ali drugega splošnega akta, ki ni bil v skladu z ustavo ali zakonom, oziroma, ki je bil v nasprotju z zveznim zakonom, lahko ustavno sodišče odredi, da se te posledice odpravijo z vrnitvijo v prešnje stanje, s povračilom škode ali kako drugače. ==== 416. člen ==== Ustavno sodišče lahko v postopku do sprejetja končne odločitve odredi, da se zadrži izvajanje posamičnega akta ali posamičnega dejanja, ki je bilo začeto na podlagi zakona, drugega predpisa ali splošnega akta organa družbenopolitične skupnosti ali samoupravnega splošnega akta, katerega ustavnost oziroma zakonitost ocenjuje, če bi zaradi njegovega izvajanja lahko nastale nepopravljive škodljive posledice. ==== 417. člen ==== Če ustavno sodišče ugotovi, da pristojni organ ni izdal predpisa za izvrševanje določb ustave, zakona ali drugega predpisa, čeprav je bil to dolžan, obvesti o tem Skupščino Socialistične republike Slovenije. ==== 418. člen ==== Delo ustavnega sodišča je javno. ==== 419. člen ==== Državni organi, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij morajo dajati ustavnemu sodišču na njegovo zahtevo podatke in obvestila, ki so mu potrebna za delo, in po nalogu sodišča opravljati dejanja, ki imajo pomen za postopek. ==== 420. člen ==== Ustavno sodišče sprejema odločbe in sklepe z večino glasov vseh svojih članov. Član ustavnega sodišča, ki izrazi ločeno mnenje, ima pravico in dolžnost izraziti to mnenje pismeno in ga predložiti sodišču. ==== 421. člen ==== Ustavno sodišče odloča praviloma na podlagi obravnave. Obravnava je javna, vendar sme ustavno sodišče iz upravičenih razlogov odločiti, da obravnava ali del obravnave ni javen. ==== 422. člen ==== Kadar je zakon, drug predpis, splošni akt organa družbenopolitične skupnosti ali samoupravni splošni akt med postopkom usklajen z ustavo oziroma zakonom, niso pa odpravljene posledice neustavnosti oziroma nezakonitosti, lahko ustavno sodišče z odločbo ugotovi, da zakon, drug predpis, splošni akt ali samoupravni splošni akt ni bil v skladu z ustavo oziroma z zakonom oziroma, da je bil v nasprotju z zveznim zakonom. Ta odločba ima enak pravni učinek, kot odločba, s katero ustavno sodišče ugotavlja, da je zakon nehal veljati oziroma, s katero razveljavlja ali odpravlja drug predpis ali splošni akt. ==== 423. člen ==== Odločbe ustavnega sodišča so obvezne in izvršljive. Če je potrebno, zagotovi izvršitev odločb ustavnega sodišča Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije. Ustavno sodišče lahko zahteva, da se zoper odgovorno osebo ukrepa, ker ni izvršila njegove odločbe. ==== 424. člen ==== Odločbe ustavnega sodišča se objavljajo v republiškem uradnem glasilu, kakor tudi v uradnem glasilu, v katerem je bil objavljen predpis ali splošni akt organa družbenopolitične skupnosti, ali na način na kakršen je bil objavljen samoupravni splošni akt, o katerem je odločilo ustavno sodišče. ==== 425. člen ==== Ustavno sodišče sestavljajo predsednik in osem sodnikov; izvoli jih na predlog Predsedstva republike Skupščina Socialistične republike Slovenije. Predsednik in sodniki ustavnega sodišča se volijo za osem let in po preteku tega roka ne morejo biti ponovno izvoljeni. Predsednik in sodniki ustavnega sodišča ne morejo hkrati opravljati funkcij v državnih ali samoupravnih organih. Predsednik in sodniki ustavnega sodišča uživajo enako imuniteto kot delegati v Skupščini Socialistične republike Slovenije. ==== 426. člen ==== Preden predsednik in sodniki ustavnega sodišča nastopijo svojo dolžnost, dajo slovesno izjavo pred predsednikom Predsedstva republike. ==== 427. člen ==== Predsednik in sodniki ustavnega sodišča smejo biti pred potekom mandata razrešeni dolžnosti samo, če to sami zahtevajo, če so obsojeni za kaznivo dejanje na kazen odvzema prostosti, ali če za trajno izgube delovne sposobnosti za opravljanje svoje funkcije. Razloge za razrešitev predsednika in sodnikov ustavnega sodišča pred iztekom njihovega mandata ugotovi sodišče in obvesti o tem Skupščino Socialistične republike Slovenije. Če predsednik ali sodnik ustavnega sodišča zahteva razrešitev, Skupščina Socialistične republike Slovenije pa ne odloči o tej zahtevi v treh mesecih od dneva, ko je bila vložena, ugotovi sodišče na zahtevo predsednika oziroma sodnika, da mu je prenehala dolžnost pri sodišču in obvesti o tem Skupščino Socialistične republike Slovenije. Ustavno sodišče lahko odloči, da predsednik ali sodnik, proti kateremu je uveden kazenski postopek, ne more opravljati sodniške dolžnosti, dokler ta postopek traja. ==== 428. člen ==== Z zakonom se podrobneje določi postopek pred ustavnim sodiščem in pravni učinek njegovih odločb. Ustavno sodišče samostojno ureja svojo organizacijo in delo. == VII. poglavje - VRHOVNO SODIŠČE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE == ==== 429. člen ==== Vrhovno sodišče Socialistične republike Slovenije: * odloča o rednih pravnih sredstvih zoper odločbe rednih sodišč, kadar je to določeno z zakonom; * odloča na prvi stopnji o zadevah, ki jih določa zakon; * odloča o izrednih pravnih sredstvih v primerih, ki jih določa zakon; * sprejema načelna stališča in načelna pravna mnenja, ki so pomembna za enotnost uporabe zakonov pri rednih sodiščih v Socialistični republiki Sloveniji; * rešuje spore glede pristojnosti med sodišči na območju republike; * opravlja druge zadeve, ki jih določata ustava in zakon. ==== 430. člen ==== Vrhovno sodišče Socialistične republike Slovenije in samoupravna sodišča, ki dokončno odločajo o posameznih zadevah, zavzemajo prek svojih delegatov na skupni seji načelna pravna mnenja o vprašanjih, pomembnih za enotno uporabo zakonov in drugih predpisov. Zakon določa sestavo, organizacijo in način dela te skupne seje. == VIII. poglavje - JAVNO TOŽILSTVO SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE == ==== 431. člen ==== Funkcijo javnega tožilstva v okviru pravic in dolžnosti republike opravlja javni tožilec Socialistične republike Slovenije. ==== 432. člen ==== Javni tožilec Socialistične republike Slovenije: * sodeluje pri obravnavanju zadev pri Vrhovnem sodišču Socialistične republike Slovenije na način, ki ga določa zakon; * vlaga v skladu z zakonom izredna pravna sredstva pri Vrhovnem sodišču Socialistične republike Slovenije; * rešuje spore glede pristojnosti med javnimi tožilstvi v Socialistični republiki Sloveniji; * opravlja druge zadeve, ki jih določata ustava in zakon. == IX. poglavje - DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE == ==== 433. člen ==== Naloge družbenega pravobranilca samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti Socialistične republike Slovenije opravlja družbeni pravobranilec samoupravljanja Socialistične republike Slovenije. == X. poglavje - SLOVESNA IZJAVA == ==== 434. člen ==== Preden prevzamejo dolžnost, dajo predsednik in člani predsedstva Socialistične republike Slovenije ter predsednik in sodniki Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije slovesno izjavo. Besedilo slovesne izjave se glasi: : »''Izjavljam, da se bom boril za varstvo suverenosti, neodvisnosti in nedotakljivosti države in za uresničevanje oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, da se bom zavzemal za uresničevanje bratstva in enotnosti ter za enakopravnost narodov in narodnosti, za razvoj socialistične samoupravne družbe in za uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije in da bom ravnal po ustavi Socialistične federativne republike Jugoslavije in po ustavi Socialistične republike Slovenije in zakonih ter vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost.''« Predsednik in podpredsedniki Skupščine Socialistične republike Slovenije in predsedniki njenih zborov, predsednik in člani Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije, predsednik in sodniki Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije, republiški sekretarji in drugi republiški funkcionarji, ki jih voli ali imenuje Skupščina Socialistične republike Slovenije, dajo pred prevzemom dolžnosti slovesno izjavo v besedilu, ki ga določi Skupščina Socialistične republike Slovenije. 1446 1476 2006-07-17T06:02:52Z Romanm 7 lastnoročno poskeniral in pregledal {{Ustava SRS 1974}} <center><big>'''ČETRTI DEL'''</big></center> <center><big>'''SPREMEMBA USTAVE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE'''</big></center> ==== 435. člen ==== Ustava Socialistične republike Slovenije se lahko spremeni z ustavnimi amandmaji. Posamezne ustavne določbe se zaradi uresničevanja ustave v skladu z njenimi temeljnimi načeli lahko razčlenijo ali dopolnijo tudi z ustavnim zakonom. Ustavni zakon se sprejema po enakem postopku in ima enako veljavo kot ustavni amandmaji. ==== 436. člen ==== Predlog, da se začne postopek za spremembo ustave, lahko da vsak zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije, predsedstvo republike ali Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije. ==== 437. člen ==== O predlogu, da se začne postopek za spremembo ustave, odločajo vsi zbori Skupščine Socialistične republike Slovenije enakopravno. ==== 438. člen ==== Na podlagi sprejetega predloga, da se začne postopek za spremembo ustave, izvolijo enakopravno vsi zbori komisijo za pripravo sprememb ustave. Komisija predlaga vsem zborom Skupščine Socialistične republike Slovenije osnutek sprememb ustave; vsi zbori Skupščine Socialistične republike Slovenije določijo osnutek sprememb ustave in ga dajo v javno razpravo. Po končani javni razpravi predlaga komisija vsem zborom Skupščine Socialistične republike Slovenije predlog sprememb ustave. O spremembi ustave odločajo vsi zbori Skupščine Socialistične republike Slovenije enakopravno. Sprememba ustave je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora. ==== 439. člen ==== Če pri odločanju o spremembi ustave ne pride do soglasja med zbori Skupščine Socialistične republike Slovenije, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. Če se skupna komisija ne sporazume, ali če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji zborov. Če se tudi na skupni seji zbori ne zedinijo, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko da ponovno na dnevni red po preteku šestih mesecev na predlog enega zbora, po sklepu vseh zborov pa lahko že prej. ==== 440. člen ==== Spremembo ustave razglasi Skupščina Socialistične republike Slovenije na skupni seji vseh zborov. 1447 1491 2006-07-18T06:07:35Z Romanm 7 /* 441. člen */ »« {{Ustava SRS 1974}} <center><big>'''PETI DEL'''</big></center> <center><big>'''PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE'''</big></center> ==== 441. člen ==== Izraz »samoupravni splošni akt« pomeni v tej ustavi družbene dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se urejajo splošni samoupravni odnosi, in druge splošne akte organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. ==== 442. člen ==== Za izvedbo te ustave in za zagotovitev prehoda k uporabi določb te ustave se sprejme ustavni zakon. Predlog ustavnega zakona določi Republiški zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije. Ustavni zakon se sprejme z dvetretjinsko večino glasov vseh poslancev v vseh zborih Skupščine Socialistične republike Slovenije. Ustavni zakon se razglasi in začne veljati hkrati s to ustavo. ==== 443. člen ==== Ta ustava začne veljati z dnem razglasitve.<sup>*</sup> ---- <nowiki>*</nowiki> Ustava Socialistične republike Slovenije je bila razglašena dne 28. februarja 1974. 1448 1502 2006-07-18T09:34:19Z Romanm 7 #REDIRECT [[Ustava Socialistične republike Slovenije (1974)]] #REDIRECT [[Ustava Socialistične republike Slovenije (1974)]] 1449 1506 2006-07-22T21:25:03Z Romanm 7 prepisal s slike letaka v knjigi "Od držav na Slovenskem do slovenske države", Pokrajinski muzej Kočevje, 2004 SLOVENSKA DEKLARACIJA. # Temeljna zahteva nas Slovencev je, da se slovenski narod, razdeljen sedaj na 4 države (Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo in Madjarsko) -- zedini v eno samo politično celino, ker mu je le tako zajamčen njegov obstanek in vsestranski napredek. # Naloga največjega dela slovenskega naroda, živečega v Jugoslaviji, je, da ima njegova politika ta ideal vedno pred očmi, dokler ga ne doseže. # Zato si mora slovenski narod v jugoslovanski državi pridobiti tako samostojnost, da bo stalno privlačna sila za dele, živeče v drugih državah: #: a) zajamčena mora biti njegova narodna individualnost, njegovo ime, njegova zastava, njegova etnična kompaktnost, njegovo razpolaganje z lastnimi finančnimi sredstvi, njegova kulturna in politična svoboda; #: b) zavarovani morajo biti z brezobzirno socialno zakonodajo življenjski interesi in harmoničen razvoj vseh potrebnih in koristnih stanov, zlasti kmetskega in delavskega. # V ta namen je treba, da si Slovenci, Hrvati in Srbi v svobodnem sporazumu in na podlagi demokracije uredimo jugoslovansko državo iz ravnopravnih edinic, katerih ena bodi Slovenija. # Tudi sklepi SDK in RS tako ureditev zahtevajo, odnosno je ne onemogočujejo. Slovenci se jim pridružujemo in želimo, da pri tem sodelujejo vse stranke in struje -- doma in v državi -- ki stremijo za isto ureditvijo države. Ljubljana, dne 1. januarja 1933. (Podpisi.) ---- ''Slovenska deklaracija ali Punktacije Slovenske ljudske stranke (SLS). Letak hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, S.f. 312, Letaki II. Mapa 10, št. 7.'' 1450 1507 2006-07-22T21:25:27Z Romanm 7 #REDIRECT [[Slovenska deklaracija]] #REDIRECT [[Slovenska deklaracija]] 1451 1518 2006-08-03T17:49:21Z Romanm 7 wiki {{Ustava SFRJ 1974}} Na podlagi [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Prehodne in končne določbe#405. člen|405. člena]] ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije je sprejel Zbor narodov Zvezne skupščine na seji dne 21. februarja 1974 <center><big>'''ODLOK'''</big></center> <center><big>'''O RAZGLASITVI USTAVNEGA ZAKONA ZA IZVEDBO USTAVE SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE'''</big></center> (Odlok in besedilo ustavnega zakona za izvedbo ustave SFRJ sta objavljena v »Uradnem listu SFRJ« št. 9 z dne 21. februarja 1974.) Razglaša se ustavni zakon za izvedbo [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije]], ki ga je sprejela Zvezna skupščina na seji Zbora narodov dne 22. januarja 1974, na seji Gospodarskega zbora dne 31. januarja 1974, na seji Prosvetno-kulturnega zbora dne 30. januarja 1974, na seji Socialno-zdravstvenega zbora dne 30. januarja 1974 in na seji Družbeno-političnega zbora dne 31. januarja 1974. Zbor narodov AS št. 922.<br> [[:w:sl:Beograd|Beograd]], 21. februarja 1974. Predsednik<br> Zbora narodov:<br> Mika Špiljak s. r. <center><big>'''USTAVNI ZAKON ZA IZVEDBO USTAVE SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE'''</big></center> == I. Uporaba ustave SFRJ == ==== 1. člen ==== Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije se začne uporabljati z dnem, ko jo razglasi Zbor narodov Zvezne skupščine, če glede uporabe posameznih njenih določb ta zakon ne določa drugače. ==== 2. člen ==== Določbe ustave SFRJ, ki se nanašajo na sestavo, organizacijo ter pravice in dolžnosti Skupščine SFRJ, se začnejo uporabljati z dnem, ko se prvič sestane nova Skupščina SFRJ. Določbe ustave SFRJ, ki se nanašajo na izvolitev in razrešitev članov Zveznega izvršnega sveta, kot tudi določbe, ki se nanašajo na imenovanje in razrešitev funkcionarjev, ki vodijo zvezne upravne organe in zvezne organizacije, se začnejo uporabljati z dnem, ko se prvič sestane nova Skupščina SFRJ. Določbe veljavnih zakonov o pooblastilih Zveznega izvršnega sveta in odnosih Zveznega izvršnega sveta z Zvezno skupščino, Predsedstvom SFRJ, zveznimi upravnimi organi in zveznimi organizacijami ter z ustreznimi organi republik in avtonomnih pokrajin se uporabljajo v skladu z ustavo SFRJ. ==== 3. člen ==== Določbe ustave SFRJ, ki se nanašajo na neodtujljive pravice delavcev in na samoupravljanje v organizacijah združenega dela, se začnejo uporabljati z dnem razglasitve ustave SFRJ. Tega dne nehajo veljati določbe zveznih zakonov, ki so v nasprotju z omenjenimi določbami ustave SFRJ. ==== 4. člen ==== Veljati nehajo zvezni zakoni in drugi zvezni predpisi ter posamezne njihove določbe, ki urejajo razmerja, katerih urejanje po ustavi SFRJ ne sodi več med pravice in dolžnosti federacije, če ta zakon ne določa drugače. ==== 5. člen ==== Zvezni zakoni in drugi zvezni predpisi ostanejo v veljavi, če po tem zakonu ne nehajo veljati, njihove določbe, ki niso v skladu z ustavo SFRJ, pa se morajo uskladiti z njo v roku, ki ga določa ta zakon. == II. Organi federacije == ==== 6. člen ==== Nova Skupščina SFRJ se bo zbrala na prvi sestanek do 15. maja 1974. Novo Skupščino SFRJ skliče predsednik Zvezne skupščine. ==== 7. člen ==== Izvolitev Predsedstva SFRJ bo razglašena in njegova sestava objavljena do 31. maja 1974. Do konstituiranja Predsedstva SFRJ bo Predsedstvo SFRJ v sedanji sestavi nadaljevalo delo v mejah pravic in dolžnosti, ki jih ima po ustavi SFRJ. ==== 8. člen ==== Zvezni izvršni svet bo izvoljen do 31. maja 1974. Do izvolitve Zveznega izvršnega sveta bo Zvezni izvršni svet v sedanji sestavi nadaljeval delo v mejah pravic in dolžnosti, ki jih ima po veljavnih predpisih. ==== 9. člen ==== Predsednik in sodniki Zveznega sodišča bodo izvoljeni do 31. maja 1974. Do 1. junija 1974 nadaljujeta Vrhovno sodišče Jugoslavije in Vrhovno gospodarsko sodišče delo v sedanji sestavi in v mejah pristojnosti, ki jih imata po veljavnih predpisih. Z dnem iz drugega odstavka tega člena prenehata z delom Vrhovno sodišče Jugoslavije in Vrhovno gospodarsko sodišče. Postopek v zadevah, ki se je začel, pa ne bo končan pri Vrhovnem sodišču Jugoslavije in Vrhovnem gospodarskem sodišču, postopek v zadevah, v katerih teče rok za pravno sredstvo, o katerem odločata ti dve sodišči, in postopek v zadevah, ki so že rešene, pa strankam še niso vročene odločbe, proti katerim imajo pravico vložiti pravno sredstvo, o katerem odločata ti dve sodišči, bodo končala sodišča v republiki oziroma sodišča v avtonomni pokrajini, določena z republiškim oziroma pokrajinskim zakonom, in sicer po predpisih, veljavnih na dan ko začne veljati ta zakon. Izjemoma bo postopek v zadevah iz četrtega odstavka tega člena, za katere je po določbah ustave SFRJ in zakona o Zveznem sodišču pristojno Zvezno sodišče. končalo to sodišče po predpisih, veljavnih na dan, ko začne veljati ta zakon. ==== 10. člen ==== Do dneva, določenega v zakonu o Zveznem javnem tožilstvu najdalj pa do 31. maja 1974, bo sedanji zvezni javni tožilec opravljal funkcijo Zveznega javnega tožilstva v mejah pravic in dolžnosti. ki jih ima po veljavnih predpisih. ==== 11. člen ==== Zvezni upravni organi in zvezne organizacije nadaljujejo delo v mejah svoje pristojnosti, določene z veljavnimi predpisi. == III. Uskladitev zveznih predpisov z ustavo SFRJ == ==== 12. člen ==== Zvezna skupščina sprejme zakon o izvolitvi odpoklicu delegatov za Zvezni zbor Skupščine SFRJ najkasneje v tridesetih dneh od dneva, ko začne veljati ta zakon. Do 30. aprila 1974 sprejme Zvezna skupščina zakon o Zveznem sodišču, zakon o Zveznem javnem tožilstvu in zakon o sodiščih združenega dela in o postopku pred temi sodišči. ==== 13. člen ==== Z dnem, ko začne veljati ta zakon, nehajo veljati naslednji zvezni zakoni: 1) zakon o Ustavnem sodišču Jugoslavije (»Uradni list SFRJ« št. 52/63); 2) zakon o volilnih enotah za volitve poslancev v Zvezno skupščino (»Uradni list SFRJ« št. 14/63); 3) zakon o volilnih imenikih (»Uradni list SFRJ« št. 5/65 in 8/69) - glede volitev zveznih poslancev; 4) zakon o uskladitvi predpisov o zavodih, ki so jih ustanovili zvezni organi, z ustavo (»Uradni list SFRJ« št. 16/65) - določbe 6. točke prvega odstavka 1. člena in 15. člena. ==== 14. člen ==== Z dnem, ki ga določi republiški oziroma pokrajinski zakon, nehajo veljati tudi določbe zveznih zakonov, s katerimi je določena stvarna pristojnost občinskih sodišč, okrožnih sodišč ter pokrajinskih in republiških vrhovnih sodišč splošne pristojnosti in stvarna pristojnost okrožnih in višjih gospodarskih sodišč. ==== 15. člen ==== Z dnem, ki ga določi republiški oziroma pokrajinski zakon, nehajo veljati določbe v tem členu navedenih zveznih zakonov: 1) določbe temeljnega zakona o sodiščih splošne pristojnosti (»Uradni list SFRJ« št. 7/65), razen določb, ki se nanašajo na Vrhovno sodišče Jugoslavije; 2) določbe zakona o gospodarskih sodiščih (»Uradni list SFRJ« št. 7/65), razen določb, ki se nanašajo na Vrhovno gospodarsko sodišče; 3) določbe zakona o javnem tožilstvu (»Uradni list SFRJ« št. 7/65), razen določb, ki se nanašajo na Zvezno javno tožilstvo; 4) določbe temeljnega zakona o javnem pravobranilstvu (»Uradni list SFRJ« št. 15/65), razen določb, ki se nanašajo na Zvezno javno pravobranilstvo in Vojaško pravobranilstvo; 5) določbe zakona o dedovanju (»Uradni list SFRJ« št. 42/65), razen določb 187. in 188. člena. Z dnem, določenim v prvem odstavku tega člena, nehajo veljati tudi določbe členov 398 do 412 zakona o pravdnem postopku (»Uradni list FLRJ« št. 4/57 in 52/61 in »Uradni list SFRJ« št. 12/65, 1/71, 23/72 in 6/74). ==== 16. člen ==== Do 31. decembra 1974 se morajo uskladiti z ustavo SFRJ naslednji zvezni zakoni: 1) zakon o Zveznem izvršnem svetu (»Uradni list SFRJ« št. 32/71 in 54/71); 2) zakon o organizaciji in delovnem področju zveznih upravnih organov in zveznih organizacij (»Uradni list SFRJ« št. 32/71, 54/71 in 67/72); 3) zakon o zveznih upravnih organih, zveznih svetih in zveznih organizacijah (»Uradni list SFRJ« št. 21/67, 50/69 in 25/70); 4) temeljni zakon o sredstvih za delo upravnih organov (»Uradni list SFRJ« št. 46/64, 57/65 in 1/67) -glede zveznih organov in zveznih organizacij; 5) zakon o zvezni upravi (»Uradni list SFRJ« št. 7/65). Do dneva, ki je določen v prvem odstavku tega člena, bo Skupščina SFRJ sprejela zakon, s katerim bo zagotovila prehod na izvajanje tretjega odstavka [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)/Odnosi v federaciji ter pravice in dolžnosti federacije#266. člen|266. člena]] ustave SFRJ. ==== 17. člen ==== Do 30. junija 1975 se morajo uskladiti z ustavo SFRJ naslednji zvezni zakoni: 1) zakon o financiranju federacije (»Uradni list SFRJ« št. 35/72, 63/72 in 71/73); 2) zakon o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju (»Uradni list SFRJ« št. 58/71, 71/72, 40/73 in 59/73); 3) zakon o družbenem načrtovanju (»Uradni list SFRJ« št. 28/70 in 12/72); 4) zakon o Narodni banki Jugoslavije in o enotnem monetarnem poslovanju narodnih bank republik in narodnih bank avtonomnih pokrajin (»Uradni list SFRJ« št. 23/72); 5) zakon o poslovnem združevanju (»Uradni list SFRJ« št. 23/72); 6) zakon o prometu blaga in storitev s tujino (»Uradni list FLRJ« št. 27/62 in »Uradni list SFRJ« št. 14/65, 28/66, 54/67, 15/71, 29/71 in 26/72); 7) zakon o deviznem poslovanju (»Uradni list SFRJ« št. 36/72, 71/72 in 52/73); 8) zakon o kreditnih poslih s tujino (»Uradni list SFRJ« št. 36/72 in 6/74); 9) zakon o pogojih in postopku za sanacijo organizacij združenega dela (»Uradni list SFRJ« št. 39/72, 5/73 in 71/73); 10) zakon o ustanavljanju podjetij v tujini (»Uradni list SFRJ« št. 39/72 in 13/73); 11) zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka in dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela (»Uradni list SFRJ« št. 71/72); 12) zakon o knjigovodstvu organizacij združenega dela (»Uradni list SFRJ« št. 48/68, 56/69 in 71/72); 13) zakon o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register (»Uradni list SFRJ« št. 22/73 in 63/73); 14) zakon o reševanju sporov iz medsebojnih poslovnih odnosov organizacij združenega dela pred stalnimi razsodišči (»Uradni list SFRJ« št. 22/73); 15) zakon o prometu družbenih sredstev temeljnih organizacij združenega dela (»Uradni list SFRJ« št. 22/73); 16) zakon o narodni obrambi (»Uradni list SFRJ« št. 8/69); 17) zakon o Jugoslovanski ljudski armadi (»Uradni list SFRJ« št. 52/64, 57/65 in 67/72); 18) zakon o financiranju ter materialnem in finančnem poslovanju Jugoslovanske ljudske armade (»Uradni list SFRJ« št. 56/65); 19) zakon o vojaški obveznosti (»Uradni list SFRJ« št. 8;69 in 13/72); 20) zakonik o kazenskem postopku (»Uradni list SFRJ« št. 50/67, 54/70 in 6/73); 21) zakon o pravdnem postopku (»Uradni list FLRJ« št. 4/57 in 52/61 in »Uradni list SFRJ« št. 12/65, 1/71, 23/72 in 6/74); 22) zakon o upravnih sporih (»Uradni list SFRJ« št. 21/65); 23) zakon o gospodarskih prestopkih (»Uradni list SFRJ« št. 25/65, 42/69 in 6/73); 24) zakon o splošnem upravnem postopku (»Uradni list SFRJ« št. 18/65); 25) zakon o pomilostitvi (»Uradni list SFRJ« št. 7/64); 26) temeljni zakon o prekrških (»Uradni list SFRJ« št. 26/65 in 15/67) - določbe, ki zadevajo prekrške, o katerih vodijo postopek zvezni organi; 27) kazenski zakonik (»Uradni list FLRJ« št. 30,59, 11/62 in 31/62 in »Uradni list SFRJ« št. 15/65, 15/67, 20/69 in 6/73); 28) zakon o vojaških sodiščih (»Uradni list SFRJ« št. 51/69); 29) zakon o vojaškem tožilstvu (»Uradni list SFRJ« št. 7/65); 30) temeljni zakon o blagovnem prometu (»Uradni list SFRJ« št. 1/67 in 30/68); 31) temeljni zakon o tržni inšpekciji (»Uradni list SFRJ« št. 12/65 in 30/68) - glede zveznega upravnega organa, pristojnega za zadeve tržne inšpekcije; 32) temeljni zakon o zavarovanju in zavarovalnih organizacijah (»Uradni list SFRJ« št. 7/67, 17/67, 50/68 in 20/69). ==== 18. člen ==== Do 31. decembra 1975 se morajo uskladiti z ustavo SFRJ tudi določbe drugih zveznih zakonov, ki niso z njo v skladu. Postopek za oceno ustavnosti določb zakonov iz prvega odstavka tega člena se lahko začne še pred pretekom v njem določenega roka. ==== 19. člen ==== Zvezni predpisi, izdani za izvrševanje zveznega zakona, ki po tem zakonu neha veljati, nehajo veljati sočasno, ko neha veljati zvezni zakon, Zvezni predpisi, izdani za izvrševanje zveznega zakona, ki mora biti po tem zakonu usklajen z ustavo SFRJ, morajo biti razveljavljeni sočasno z uskladitvijo zveznega zakona oziroma usklajeni najkasneje v treh mesecih od dneva uskladitve zveznega zakona. == IV. Druge določbe == ==== 20. člen ==== Mandat poslancev Zvezne skupščine preneha z dnem prvega sestanka nove Skupščine SFRJ. ==== 21. člen ==== Volilna opravila za prve volitve v Skupščino SFRJ, ki se opravljajo v temeljnih organizacijah združenega dela, se lahko opravljajo tudi v temeljnih organizacijah združenega dela, v katerih so sprejeti sklepi o njihovem organiziranju, če je predzaznamba teh sklepov vpisana v sodni register. ==== 22. člen ==== Dokler ne bodo začela delati sodišča združenega dela. bodo spore o organiziranju in izločitvi temeljnih organizacij združenega dela. o spojitvi, pripojitvi in razdelitvi organizacij združenega dela ter o sklenitvi in izvajanju samoupravnih sporazumov o združevanju reševala ustavna sodišča oziroma gospodarska sodišča v mejah svoje pristojnosti, določene z veljavnimi predpisi. ==== 23. člen ==== Družbenopolitičnim organizacijam in drugim določenim družbenim organizacijam katerih stavbe in druge nepremičnine so bile pred uveljavitvijo tega zakona prenesene med sredstva drugih družbenih pravnih oseb, se lahko do konca leta 1976 z zakonom vrnejo pravice glede uporabe teh nepremičnin in razpolaganja z njimi kot družbenimi sredstvi, da bi mogle uresničevati svoje cilje. Tak zakon lahko naloži organizacijam, katerim se pravice vračajo, obveznost, da morajo nadomestiti vložena sredstva, s katerimi je bila povečana vrednost nepremičnin. ==== 24. člen ==== Ta zakon začne veljati, ko ga sočasno z razglasitvijo ustave SFRJ razglasi Zbor narodov Zvezne skupščine. 1452 1548 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default The given page title was invalid or had an inter-language or inter-wiki prefix. It may contain one more characters which cannot be used in titles. 1453 1561 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default anon. only 1454 1565 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default aprila 1455 1570 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default asc 1456 1572 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default avgusta 1457 1576 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default You are not allowed to execute the action you have requested. 1458 1577 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default The action you have requested is limited to users in the group $1. 1459 1578 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default The action you have requested is limited to users in one of the groups $1. 1460 1579 2006-08-31T19:16:59Z MediaWiki default The action you have requested is limited to users in one of the groups $1. 1461 1613 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Account creation from this IP address (<b>$1</b>) has been blocked. This is probably due to persistent vandalism from your school or Internet service provider. 1462 1614 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default Can't create account 1463 1620 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default View category page 1464 1638 2006-08-31T19:17:00Z MediaWiki default You do not have a valid email address set in your [[Special:Preferences|user preferences]]. 1465 1661 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default account creation blocked 1466 1671 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default The database is not locked. 1467 1679 2006-08-31T19:17:01Z MediaWiki default decembra 1468 1700 2006-08-31T19:17:02Z MediaWiki default desc 1469 1981 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default februarja 1470 2001 2006-08-31T19:17:05Z MediaWiki default Fri 1471 2040 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Date 1472 2041 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Description 1473 2042 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Name 1474 2043 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Search for image name: 1475 2044 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Size (bytes) 1476 2045 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default User 1477 2053 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default file 1478 2057 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Go! 1479 2058 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default 1480 2059 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Go to page 1481 2060 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default next page &rarr; 1482 2061 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default &larr; previous page 1483 2064 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Transfer pages into namespace: 1484 2085 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default "$1" is already blocked 1485 2086 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Error: Block ID $1 not found. It may have been unblocked already. 1486 2088 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Block anonymous users only 1487 2089 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Prevent account creation 1488 2103 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default januarja 1489 2105 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default julija 1490 2110 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default junija 1491 2124 2006-08-31T19:17:06Z MediaWiki default Display users starting at: 1492 2133 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default The database lock file is not writable. To lock or unlock the database, this needs to be writable by the web server. 1493 2167 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default marca 1494 2183 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default maja 1495 2187 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default View message page 1496 2202 2006-08-31T19:17:07Z MediaWiki default Mon 1497 2239 2006-08-31T19:17:08Z MediaWiki default Username: 1498 2291 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default novembra 1499 2314 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default oktobra 1500 2315 2006-08-31T19:17:09Z MediaWiki default Revision as of $1; $5<br />($6) $3 | $2 | $4 ($7) 1501 2463 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Sat 1502 2471 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Iskanje 1503 2479 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default You searched for '''[[:$1]]''' 1504 2480 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default Za povpraševanje "$1" 1505 2486 2006-08-31T19:17:11Z MediaWiki default septembra 1506 2532 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Most viewed pages 1507 2540 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Sun 1508 2541 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default No results 1509 2542 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default First page 1510 2543 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Last page 1511 2544 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Show $1 items per page 1512 2545 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Go 1513 2546 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Next page 1514 2547 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Previous page 1515 2554 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default View template page 1516 2558 2006-08-31T19:17:12Z MediaWiki default Thu 1517 2613 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default Tue 1518 2669 2006-08-31T19:17:13Z MediaWiki default (a file on your computer) 1519 2844 2006-10-25T20:11:05Z MediaWiki default 17 (a valid, publicly accessible URL) 1520 2712 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default View help page 1521 2713 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default View logs for this page 1522 2737 2006-08-31T19:17:14Z MediaWiki default Wed 1523 2782 2006-09-26T15:58:12Z Eleassar 4 +slovenska ustava * [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)]] * [[Ustava Socialistične republike Slovenije (1974)]] * [[Ustava Republike Slovenije]] 1524 2778 2006-09-24T07:48:52Z 217.83.83.231 PLEASE CHECK THE PAGE OTHERWISE WE SHALL DELETE IT Please have a look to the page [[:oldwikisource:Category talk:Slovensko]] and [[:oldwikisource:Category:Slovensko]], there are five pages in Slovenian (not Slovak) which reamined there; might be you want to move them. Let me know after moving them, I will delete them. Thanks, [[:oldwikisource:User:-jkb-]], [[Uporabnik:217.83.102.17|217.83.102.17]] 07:11, 13 september 2006 (UTC) If you won't tell us that you need the articles so we shal delete them - please check the page. [[:oldwikisource:User:-jkb-]] [[Uporabnik:217.83.83.231|217.83.83.231]] 07:48, 24 september 2006 (UTC) 1525 3288 2006-12-15T21:05:17Z 195.210.194.225 no, zdaj pa je resnično carmina figurata {{naslov | prejšnji=Soldaška | naslednji=V spomin Valentina Vodnika | naslov= Zdravljica | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= Zdravljica je znana pesem, ki jo je [[France Prešeren]] napisal leta [[w:sl:1844|1844]]. Sedma kitica, ki se začne z ''Žive naj vsi narodi'' in jo je za zbor uglasbil [[w:sl:Stanko Premrl|Stanko Premrl]], je od leta [[w:sl:1991|1991]] slovenska državna himna. Pesem je po obliki [[w:sl:carmina figurata|carmina figurata]]. }} <table border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 align="center"> <tr> <td><center>Spet trte so rodile,</center></td> <tr> <tr> <td><center>prijat'lji, vince nam sladkó,</center></td> <tr> <tr> <td><center>ki nam oživlja žile,</center></td> <tr> <tr> <td><center>srcé razjasni in okó,</center></td> <tr> <tr> <td><center>ki utopi</center></td> <tr> <tr> <td><center>vse skrbi,</center></td> <tr> <tr> <td><center>v potrtih prsih up budi. </center></td> <tr> </table> <br/> <table border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 align="center"> <tr> <td><center>Komu narpred veselo</center></td> <tr> <tr> <td><center>zdravljico, bratje! č'mo zapet?</center></td> <tr> <tr> <td><center>Bog našo nam deželo,</center></td> <tr> <tr> <td><center>Bog živi ves slovenski svet,</center></td> <tr> <tr> <td><center>brate vse,</center></td> <tr> <tr> <td><center>kar nas je</center></td> <tr> <tr> <td><center>sinov sloveče matere!</center></td> <tr> </table> <br/> <table border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 align="center"> <tr> <td><center>V sovražnike 'z oblakov</center></td> <tr> <tr> <td><center>rodu naj naš'ga trešči grom;</center></td> <tr> <tr> <td><center>prost, ko je bil očakov,</center></td> <tr> <tr> <td><center>naprej naj bo Slovencov dom;</center></td> <tr> <tr> <td><center>naj zdrobé</center></td> <tr> <tr> <td><center>njih roké</center></td> <tr> <tr> <td><center>si spone, ki jih še težé!</center></td> <tr> </table> <br/> <table border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 align="center"> <tr> <td><center>Edinost, sreča, sprava</center></td> <tr> <tr> <td><center>k nam naj nazaj se vrnejo;</center></td> <tr> <tr> <td><center>otrók, kar ima Slava,</center></td> <tr> <tr> <td><center>vsi naj si v róke sežejo,</center></td> <tr> <tr> <td><center>de oblast</center></td> <tr> <tr> <td><center>in z njo čast,</center></td> <tr> <tr> <td><center>ko pred, spet naša boste last!</center></td> <tr> </table> <br/> <table border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 align="center"> <tr> <td><center>Bog živi vas Slovenke,</center></td> <tr> <tr> <td><center>prelepe, žlahtne rožice,</center></td> <tr> <tr> <td><center>ni take je mladenke,</center></td> <tr> <tr> <td><center>ko naše je krvi deklé;</center></td> <tr> <tr> <td><center>naj sinóv</center></td> <tr> <tr> <td><center>zarod nov</center></td> <tr> <tr> <td><center>iz vas bo strah sovražnikov!</center></td> <tr> </table> <br/> <table border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 align="center"> <tr> <td><center>Mladen'či, zdaj se pije</center></td> <tr> <tr> <td><center>zdravljica vaša, vi naš up;</center></td> <tr> <tr> <td><center>ljubezni domačije</center></td> <tr> <tr> <td><center>noben naj vam ne vsmrti strup;</center></td> <tr> <tr> <td><center>ker zdaj vas</center></td> <tr> <tr> <td><center>kakor nas</center></td> <tr> <tr> <td><center>jo srčno branit' kliče čas!</center></td> <tr> </table> <br/> <table border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 align="center"> <tr> <td><center>'''Živé naj vsi narodi,'''</center></td> <tr> <tr> <td><center>'''ki hrepené dočakat' dan,'''</center></td> <tr> <tr> <td><center>'''da, koder sonce hodi,'''</center></td> <tr> <tr> <td><center>'''prepir iz sveta bo pregnan,'''</center></td> <tr> <tr> <td><center>'''de rojak'''</center></td> <tr> <tr> <td><center>'''prost bo vsak,'''</center></td> <tr> <tr> <td><center>'''ne vrag, le sosed bo mejak!''' </center></td> <tr> </table> <br/> <table border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 align="center"> <tr> <td><center>Nazadnje še, prijat'lji,</center></td> <tr> <tr> <td><center>kozarec zase vzdignimo,</center></td> <tr> <tr> <td><center>ki smo zato se zbrat'li,</center></td> <tr> <tr> <td><center>ker dobro v srcu mislimo.</center></td> <tr> <tr> <td><center>Dokaj dni</center></td> <tr> <tr> <td><center>naj živi</center></td> <tr> <tr> <td><center>Bog, kar nas dobrih je ljudi!</center></td> <tr> </table> {{wikipedija}} [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1526 2780 2006-09-26T15:56:48Z Eleassar 4 iz oldwikisource -------------------------------------------------------------------------------- Naslov: Ustava Republike Slovenije Kratica: URS Datum sprejema: 23.12.1991 :Objava v Uradnem listu: 33/9 stran: 1373 :dne: 28.12.1991 :SOP: 1991-01-1409 -------------------------------------------------------------------------------- Izhajajoč iz Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ter temeljnih človekovih pravic in svoboščin, temeljne in trajne pravice slovenskega naroda do samoodločbe, in iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državnost, sprejema Skupščina Republike Slovenije <center>'''USTAVO'''</center> <center>'''REPUBLIKE SLOVENIJE'''</center> '''I. SPLOŠNE DOLOČBE''' ''1. člen'' Slovenija je demokratična republika. ''2. člen'' Slovenija je pravna in socialna država. ''3. člen'' Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. ''4. člen'' Slovenija je ozemeljsko enotna in nedeljiva država. ''5. člen'' Država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti. Skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce, ter pospešuje njihove stike z domovino. Skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Slovenci brez slovenskega državljanstva lahko uživajo v Sloveniji posebne pravice in ugodnosti. Vrsto in obseg teh pravic in ugodnosti določa zakon. ''6. člen'' Grb Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. Grb se oblikuje po določenem geometrijskem in barvnem pravilu. Zastava Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Slovenije. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave gredo po vrstnem redu: bela, modra, rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Grb je v levem gornjem delu zastave tako, da sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro. Himna Slovenije je Zdravljica. Uporabo grba, zastave in himne ureja zakon. ''7. člen'' Država in verske skupnosti so ločene. Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno. ''8. člen'' Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno. ''9. člen'' V Sloveniji je zagotovljena lokalna samouprava. ''10. člen'' Glavno mesto Slovenije je Ljubljana. ''11. člen'' Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. ''12. člen'' Državljanstvo Slovenije ureja zakon. ''13. člen'' Tujci imajo v Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami vse pravice, zagotovljene s to ustavo in z zakoni, razen tistih, ki jih imajo po ustavi ali po zakonu samo državljani Slovenije. '''II. ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE''' ''14. člen'' (enakost pred zakonom) V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki. ''15. člen'' (uresničevanje in omejevanje pravic) Človekove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo neposredno na podlagi ustave. Z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine. Človekove pravice in temeljne svoboščine so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava. Zagotovljeni sta sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledice njihove kršitve. Nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri. ''16. člen'' (začasna razveljavitev in omejitev pravic) S to ustavo določene človekove pravice in temeljne svoboščine je izjemoma dopustno začasno razveljaviti ali omejiti v vojnem in izrednem stanju. Človekove pravice in temeljne svoboščine se smejo razveljaviti ali omejiti le za čas trajanja vojnega ali izrednega stanja, vendar v obsegu, ki ga tako stanje zahteva, in tako, da sprejeti ukrepi ne povzročajo neenakopravnosti, ki bi temeljila le na rasi, narodni pripadnosti, spolu, jeziku, veri, političnem ali drugem prepričanju, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi, družbenem položaju ali katerikoli drugi osebni okoliščini. Določba prejšnjega odstavka ne dopušča nobenega začasnega razveljavljanja ali omejevanja pravic, določenih v 17., 18., 21., 27., 28., 29. in 41. členu. ''17. člen'' (nedotakljivost človekovega življenja) Človekovo življenje je nedotakljivo. V Sloveniji ni smrtne kazni. ''18. člen'' (prepoved mučenja) Nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočem kaznovanju ali ravnanju. Na človeku je prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene poskuse brez njegove svobodne privolitve. ''19. člen'' (varstvo osebne svobode) Vsakdo ima pravico do osebne svobode. Nikomur se ne sme vzeti prostosti, razen v primerih in po postopku, ki ga določa zakon. Vsakdo, ki mu je odvzeta prostost, mora biti v materinem jeziku ali v jeziku, ki ga razume, takoj obveščen o razlogih za odvzem prostosti. V čim krajšem času mu mora biti tudi pisno sporočeno, zakaj mu je bila prostost odvzeta. Takoj mora biti poučen o tem, da ni dolžan ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno izbere, in o tem, da je pristojni organ na njegovo zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti njegove bližnje. ''20. člen'' (odreditev in trajanje pripora) Oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, se sme pripreti samo na podlagi odločbe sodišča, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi. Ob priporu, najkasneje pa v 24 urah po njem, mora biti priprtemu vročena pisna, obrazložena odločba. Proti tej odločbi ima priprti pravico do pritožbe, o kateri mora sodišče odločiti v 48 urah. Pripor sme trajati samo toliko časa, dokler so za to dani zakonski razlogi, vendar največ tri mesece od dneva odvzema prostosti. Vrhovno sodišče sme pripor podaljšati še za nadaljnje tri mesece. Če do izteka teh rokov obtožnica ni vložena, se obdolženca izpusti. ''21. člen'' (varstvo človekove osebnosti in dostojanstva) Zagotovljeno je spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in v vseh drugih pravnih postopkih, in prav tako med odvzemom prostosti in izvrševanjem kazni. Prepovedno je vsakršno nasilje nad osebami, ki jim je prostost kakorkoli omejena, ter vsakršno izsiljevanje priznanj in izjav. ''22. člen'' (enako varstvo pravic) Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. ''23. člen'' (pravica do sodnega varstva) Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. ''24. člen'' (javnost sojenja) Sodne obravnave so javne. Sodbe se izrekajo javno. Izjeme določa zakon. ''25. člen'' (pravica do pravnega sredstva) Vsakomur je zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. ''26. člen'' (pravica do povračila škode) Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil. ''27. člen'' (domneva nedolžnosti) Kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. ''28. člen'' (načelo zakonitosti v kazenskem pravu) Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno. Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen če je novi zakon za storilca milejši. ''29. člen'' (pravna jamstva v kazenskem postopku) Vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, morajo biti ob popolni enakopravnosti zagotovljene tudi naslednje pravice: - da ima primeren čas in možnosti za pripravo svoje obrambe; - da se mu sodi v njegovi navzočnosti in da se brani sam ali z zagovornikom; - da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist; - da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje, ali priznati krivde. ''30. člen'' (pravica do rehabilitacije in odškodnine) Kdor je bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila prostost neutemeljeno odvzeta, ima pravico do rehabilitacije, do povrnitve škode, in druge pravice po zakonu. ''31. člen'' (prepoved ponovnega sojenja o isti stvari) Nihče ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen, ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena, ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen ali obsojen. ''32. člen'' (svoboda gibanja) Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne. Ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, če je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red, ali če to zahtevajo interesi obrambe države. Tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop v državo in čas bivanja v njej. ''33. člen'' (pravica do zasebne lastnine in dedovanja) Zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja. ''34. člen'' (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti) Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. ''35. člen'' (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic) Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. ''36. člen'' (nedotakljivost stanovanja) Stanovanje je nedotakljivo. Nihče ne sme brez odločbe sodišča proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali v druge tuje prostore, niti jih ne sme preiskovati. Pri preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo, ali njegov zastopnik. Preiskava se sme opraviti samo v navzočnosti dveh prič. Pod pogoji, ki jih določa zakon, sme uradna oseba brez odločbe sodišča vstopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in izjemoma brez navzočnosti prič opraviti preiskavo, če je to neogibno potrebno, da lahko neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje. ''37. člen'' (varstvo tajnosti pisem in drugih občil) Zagotovljena je tajnost pisem in drugih občil. Samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo, ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. ''38. člen'' (varstvo osebnih podatkov) Zagotovljeno je varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Vsakdo ima pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. ''39. člen'' (svoboda izražanja) Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ''40. člen'' (pravica do popravka in odgovora) Zagotovljena je pravica do popravka objavljenega obvestila, s katerim sta prizadeta pravica ali interes posameznika, organizacije ali organa, in prav tako je zagotovljena pravica do odgovora na objavljeno informacijo. ''41. člen'' (svoboda vesti) Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno. Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja. Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja. ''42. člen'' (pravica do zbiranja in združevanja) Zagotovljena je pravica do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj. Vsakdo ima pravico, da se svobodno združuje z drugimi. Zakonske omejitve teh pravic so dopustne, če to zahteva varnost države ali javna varnost ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni. Poklicni pripadniki obrambnih sil in policije ne morejo biti člani političnih strank. ''43. člen'' (volilna pravica) Volilna pravica je splošna in enaka. Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen. Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. ''44. člen'' (sodelovanje pri upravljanju javnih zadev) Vsak državljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev. ''45. člen'' (pravica do peticije) Vsak državljan ima pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud splošnega pomena. ''46. člen'' (pravica do ugovora vesti) Ugovor vesti je dopusten v primerih, ki jih določi zakon, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb. ''47. člen'' (izročitev) Državljana Slovenije ni dovoljeno izročiti tuji državi. Tujca je dovoljeno izročiti samo v primerih, predvidenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. ''48. člen'' (pribežališče) V mejah zakona je priznana pravica pribežališča tujim državljanom in osebam brez državljanstva, ki so preganjane zaradi zavzemanja za človekove pravice in temeljne svoboščine. ''49. člen'' (svoboda dela) Zagotovljena je svoboda dela. Vsakdo prosto izbira zaposlitev. Vsakomur je pod enakimi pogoji dopustno vsako delovno mesto. Prisilno delo je prepovedano. ''50. člen'' (pravica do socialne varnosti) Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti. Država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje. Vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja je zagotovljeno posebno varstvo v skladu z zakonom. ''51. člen'' (pravica do zdravstvenega varstva) Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon določa pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev. Nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih določa zakon. ''52. člen'' (pravice invalidov) Invalidom je v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo ter usposabljanje za delo. Otroci z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter druge huje prizadete osebe imajo pravico do izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje v družbi. Izobraževanje in usposabljanje iz prejšnjega odstavka se financira iz javnih sredstev. ''53. člen'' (zakonska zveza in družina) Zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev. Sklene se pred pristojnim državnim organom. Zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej, v družini in v zunajzakonski skupnosti ureja zakon. Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. ''54. člen'' (pravice in dolžnosti staršev) Starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon. Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze, imajo enake pravice kakor otroci, rojeni v njej. ''55. člen'' (svobodno odločanje o rojstvih otrok) Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno. Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok. ''56. člen'' (pravice otrok) Otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Človekove pravice in temeljne svoboščine uživajo otroci v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Otrokom se zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem. Takšno varstvo ureja zakon. Otroci in mladoletniki, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne družinske oskrbe, uživajo posebno varstvo države. Njihov položaj ureja zakon. ''57. člen'' (izobrazba in šolanje) Izobraževanje je svobodno. Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev. Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo. ''58. člen'' (avtonomnost univerze in drugih visokih šol) Državne univerze in državne visoke šole so avtonomne. Način njihovega financiranja ureja zakon. ''59. člen'' (svoboda znanosti in umetnosti) Zagotovljena je svoboda znanstvenega in umetniškega ustvarjanja. ''60. člen'' (pravice iz ustvarjalnosti) Zagotovljeno je varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti. ''61. člen'' (izražanje narodne pripadnosti) Vsakdo ima pravico, da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo. ''62. člen'' (pravica do uporabe svojega jezika in pisave) Vsakdo ima pravico, da pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti ter v postopkih pred državnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno službo, uporablja svoj jezik in pisavo na način, ki ga določi zakon. ''63. člen'' (prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni) Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. ''64. člen'' (posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji) Avtohtoni italijanski in madžarski narodni skupnosti ter njunim pripadnikom je zagotovljena pravica, da svobodno uporabljajo svoje narodne simbole in da za ohranjanje svoje narodne identitete ustanavljajo organizacije, razvijajo gospodarske, kulturne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter dejavnosti na področju javnega obveščanja in založništva. V skladu z zakonom imata ti narodni skupnosti in njuni pripadniki pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku ter do oblikovanja in razvijanja te vzgoje in izobraževanja. Zakon določa območja, na katerih je dvojezično šolstvo obvezno. Narodnima skupnostima in njunim pripadnikom je zagotovljena pravica, da gojijo odnose s svojima matičnima narodoma in njunima državama. Država gmotno in moralno podpira uveljavljanje teh pravic. Na območjih, kjer ti skupnosti živita, ustanovijo njuni pripadniki za uresničevanje svojih pravic svoje samoupravne skupnosti. Na njihov predlog lahko država pooblasti samoupravne narodne skupnosti za opravljanje določenih nalog iz državne pristojnosti ter zagotavlja sredstva za njihovo uresničevanje. Narodni skupnosti sta neposredno zastopani v predstavniških organih lokalne samouprave in v državnem zboru. Zakon ureja položaj in način uresničevanja pravic italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti na območjih, kjer živita, obveznosti samoupravnih lokalnih skupnosti za uresničevanje teh pravic, ter tiste pravice, ki jih pripadniki teh narodnih skupnosti uresničujejo tudi zunaj teh območij. Pravice obeh narodnih skupnosti ter njunih pripadnikov so zagotovljene ne glede na število pripadnikov teh skupnosti. Zakoni, drugi predpisi in splošni akti, ki zadevajo uresničevanje v ustavi določenih pravic in položaja zgolj narodnih skupnosti, ne morejo biti sprejeti brez soglasja predstavnikov narodnih skupnosti. ''65. člen'' (položaj in posebne pravice romske skupnosti v Sloveniji) Položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon. '''III. GOSPODARSKA IN SOCIALNA RAZMERJA''' ''66. člen'' (varstvo dela) Država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo. ''67. člen'' (lastnina) Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Zakon določa način in pogoje dedovanja. ''68. člen'' (lastninska pravica tujcev) Tujci lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogojih, ki jih določa zakon. Na zemljiščih tujci ne morejo pridobiti lastninske pravice, razen z dedovanjem ob pogoju vzajemnosti. ''69. člen'' (razlastitev) Lastninska pravica na nepremičnini se lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon. ''70. člen'' (javno dobro in naravna bogastva) Na javnem dobrem se lahko pridobi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon določa pogoje, pod katerimi se smejo izkoriščati naravna bogastva. Zakon lahko določi, da smejo naravna bogastva izkoriščati tudi tuje osebe, in določi pogoje za izkoriščanje. ''71. člen'' (varstvo zemljišč) Zakon določa zaradi smotrnega izkoriščanja posebne pogoje za uporabo zemljišč. Zakon določa posebno varstvo kmetijskih zemljišč. Država skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalstva na gorskih in hribovitih območjih. ''72. člen'' (zdravo življenjsko okolje) Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Zakon določa, ob katerih pogojih in v kakšnem obsegu je povzročitelj škode v življenjskem okolju dolžan poravnati škodo. Varstvo živali pred mučenjem ureja zakon. ''73. člen'' (varovanje naravne in kulturne dediščine) Vsakdo je dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. Država in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. ''74. člen'' (podjetništvo) Gospodarska pobuda je svobodna. Zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco. ''75. člen'' (soodločanje) Delavci sodelujejo pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih na način in pod pogojih, ki jih določa zakon. ''76. člen'' (sindikalna svoboda) Ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje je svobodno. ''77. člen'' (pravica do stavke) Delavci imajo pravico do stavke. Če to zahteva javna korist, se lahko pravica do stavke, upoštevajoč vrsto in naravo dejavnosti, z zakonom omeji. ''78. člen'' (primerno stanovanje) Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. ''79. člen'' (v Sloveniji zaposleni tujci) V Sloveniji zaposleni tujci in člani njihovih družin imajo posebne pravice, določene z zakonom. '''IV. DRŽAVNA UREDITEV''' '''a) Državni zbor''' ''80. člen'' (sestava in volitve) Državni zbor sestavljajo poslanci državljanov Slovenije in šteje 90 poslancev. Poslanci se volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem. V državni zbor se vedno izvoli po en poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti. Volilni sistem ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. ''81. člen'' (mandatna doba državnega zbora) Državni zbor se voli za štiri leta. Če bi se mandatna doba državnega zbora iztekla med vojno ali v času trajanja izrednega stanja, preneha njegov mandat šest mesecev po prenehanju vojne ali izrednega stanja, lahko pa tudi prej, če sam tako sklene. Volitve v državni zbor razpiše predsednik republike. Nov državni zbor se izvoli najprej dva meseca in najkasneje 15 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega zbora. Če se državni zbor razpusti, se izvoli nov najkasneje dva meseca po razpustu prejšnjega. Mandatna doba prejšnjega državnega zbora se konča s prvo sejo novega državnega zbora, ki jo skliče predsednik republike najkasneje 20 dni po njegovi izvolitvi. ''82. člen'' (poslanci) Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. Zakon določa, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca, ter nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi. Državni zbor potrdi poslanske mandate. Proti odločitvi državnega zbora je v skladu z zakonom mogoča pritožba na ustavno sodišče. ''83. člen'' (poslanska imuniteta) Poslanec državnega zbora ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora ali njegovih delovnih teles. Poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. Državni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz prejšnjega odstavka. ''84. člen'' (predsednik državnega zbora) Državni zbor ima predsednika, ki ga izvoli z večino glasov vseh poslancev. ''85. člen'' (zasedanja državnega zbora) Državni zbor dela na rednih in izrednih sejah. Redne in izredne seje sklicuje predsednik državnega zbora; izredno sejo mora sklicati, če to zahteva najmanj četrtina poslancev državnega zbora ali predsednik republike. ''86. člen'' (odločanje) Državni zbor sklepa, če je na seji navzoča večina poslancev. Državni zbor sprejema zakone in druge odločitve ter ratificira mednarodne pogodbe z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev, kadar ni z ustavo ali z zakonom določena drugačna večina. ''87. člen'' (zakonska pristojnost državnega zbora) Pravice in obveznosti državljanov ter drugih oseb lahko državni zbor določa samo z zakonom. ''88. člen'' (zakonska iniciativa) Zakone lahko predlaga vlada ali vsak poslanec. Zakon lahko predloži tudi najmanj pet tisoč volilcev. ''89. člen'' (zakonodajni postopek) Državni zbor sprejema zakone v večfaznem postopku, če ni s poslovnikom drugače določeno. ''90. člen'' (zakonodajni referendum) Državni zbor lahko o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom, razpiše referendum. Državni zbor je vezan na izid referenduma. Državni zbor lahko razpiše referendum iz prejšnjega odstavka na svojo pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, državni svet ali štirideset tisoč volilcev. Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi državljani, ki imajo volilno pravico. Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volilcev, ki so glasovali. Referendum se ureja z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. ''91. člen'' (razglasitev zakona) Zakone razglaša predsednik republike najkasneje 8 dni po njihovem sprejemu. Državni svet lahko v sedmih dneh od sprejetja zakona in še pred njegovo razglasitvijo zahteva, da državni zbor o njem še enkrat odloča. Pri ponovnem odločanju mora za sprejem zakona glasovati večina vseh poslancev, razen če ustava za sprejem obravnavanega zakona predvideva večje število glasov. Ponovna odločitev državnega zbora je dokončna. ''92. člen'' (vojno in izredno stanje) Izredno stanje se razglasi, kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države. O razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, nujnih ukrepih in njihovi odpravi odloča na predlog vlade državni zbor. Državni zbor odloči o uporabi obrambnih sil. Kadar se državni zbor ne more sestati, odloča o zadevah iz prvega in drugega odstavka predsednik republike. Odločitve mora dati v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane. ''93. člen'' (parlamentarna preiskava) Državni zbor lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta. V ta namen imenuje komisijo, ki ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi. ''94. člen'' (poslovnik državnega zbora) Državni zbor ima poslovnik, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. ''95. člen'' (nagrajevanje poslancev) Poslanci državnega zbora dobivajo plačo ali nadomestilo, ki sta določeni z zakonom. '''b) Državni svet''' ''96. člen'' (sestava) Državni svet je zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Državni svet ima 40 članov. Sestavljajo ga: - štirje predstavniki delodajalcev; - štirje predstavniki delojemalcev; - štirje predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev; - šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti; - dvaindvajset predstavnikov lokalnih interesov. Organizacijo državnega sveta ureja zakon. ''97. člen'' (pristojnost državnega sveta) Državni svet lahko: - predlaga državnemu zboru sprejem zakonov; - daje državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti; - zahteva, da državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem še enkrat odloča; - zahteva razpis referenduma iz drugega odstavka 90. člena; - zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. člena. Na zahtevo državnega zbora mora državni svet izreči mnenje o posamezni zadevi. ''98. člen'' (volitve) Volitve v državni svet ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. Člani državnega sveta se volijo za dobo petih let. ''99. člen'' (odločanje) Državni svet sklepa, če je na seji navzoča večina članov. Državni svet odloča z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Zahtevo za razpis referenduma sprejme državni svet z večino glasov vseh članov. ''100. člen'' (nezdružljivost funkcije in imuniteta) Član državnega sveta ne sme biti hkrati poslanec v državnem zboru. Člani državnega sveta uživajo enako imuniteto kakor poslanci. O imuniteti odloča državni svet. ''101. člen'' (poslovnik državnega sveta) Državni svet ima poslovnik, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov. '''c) Predsednik republike''' ''102. člen'' (funkcija predsednika republike) Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. ''103. člen'' (volitve predsednika republike) Predsednik republike se izvoli na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah. Za predsednika republike je kandidat izvoljen z večino veljavnih glasov. Predsednik republike je izvoljen za dobo petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma. Če se mandatna doba predsednika republike izteče med vojno ali med trajanjem izrednega stanja, mu mandat preneha šest mesecev po prenehanju vojnega ali izrednega stanja. Za predsednika republike je lahko izvoljen le državljan Slovenije. Volitve za predsednika republike razpiše predsednik državnega zbora. Predsednik republike mora biti izvoljen najkasneje 15 dni pred potekom mandatne dobe prejšnjega predsednika. ''104. člen'' (prisega predsednika republike) Pred nastopom funkcije izreče predsednik republike pred državnim zborom naslednjo prisego: 'Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije.' ''105. člen'' (nezdružljivost funkcije predsednika republike) Funkcija predsednika republike je nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica. ''106. člen'' (nadomeščanje predsednika republike) V primeru trajnega zadržka, smrti, odstopa ali drugega prenehanja predsednikove funkcije do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika republike začasno opravlja predsednik državnega zbora. V tem primeru je treba razpisati volitve za novega predsednika republike najkasneje v 15 dneh po prenehanju funkcije prejšnjega. Predsednik državnega zbora začasno opravlja funkcijo predsednika republike tudi med zadržanostjo predsednika republike. ''107. člen'' (pristojnosti predsednika republike) Predsednik republike: - razpisuje volitve v državni zbor; - razglaša zakone; - imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom; - postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov; - izdaja listine o ratifikaciji; - odloča o pomilostitvah; - podeljuje odlikovanja in častne naslove; - opravlja druge zadeve, določene s to ustavo. Na zahtevo državnega zbora mora predsednik republike izreči mnenje o posameznem vprašanju. ''108. člen'' (uredbe z zakonsko močjo) Kadar se državni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, lahko predsednik republike na predlog vlade izdaja uredbe z zakonsko močjo. Z uredbo z zakonsko močjo se lahko izjemoma omejijo posamezne pravice in temeljne svoboščine, kakor to določa 16. člen te ustave. Predsednik republike mora uredbe z zakonsko močjo predložiti v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane. ''109. člen'' (odgovornost predsednika republike) Če predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, ga državni zbor lahko obtoži pred ustavnim sodiščem. Le-to ugotovi utemeljenost obtožbe ali obtoženega oprosti, z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov pa lahko odloči o odvzemu funkcije. Potem ko ustavno sodišče dobi sklep državnega zbora o obtožbi, lahko odloči, da predsednik republike do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati svoje funkcije. '''č) Vlada''' ''110. člen'' (sestava vlade) Vlado sestavljajo predsednik in ministri. Vlada in posamezni ministri so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni državnemu zboru. ''111. člen'' (volitve predsednika vlade) Predsednik republike po posvetovanju z vodji poslanskih skupin predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade. Predsednika vlade voli državni zbor z večino glasov vseh poslancev, če ni s to ustavo drugače določeno. Glasovanje je tajno. Če kandidat ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v štirinajstih dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če je bilo v tem roku vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem posebej, in sicer najprej o kandidatu predsednika republike, če ta ni izvoljen, pa še o drugih kandidatih po vrstnem redu vložitve predlogov. Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v oseminštiridesetih urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovne volitve predsednika vlade, kjer zadošča za izvolitev večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Na ponovnih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih po vrstnem redu števila glasov, dobljenih pri prejšnjih glasovanjih, nato pa o novih, do volitev vloženih kandidaturah, med katerimi ima prednost morebitni kandidat predsednika republike. Če tudi pri teh volitvah noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše volitve. ''112. člen'' (imenovanje ministrov) Ministre imenuje in razrešuje državni zbor na predlog predsednika vlade. Predlagani minister se mora pred imenovanjem predstaviti pristojni komisiji državnega zbora in odgovarjati na njena vprašanja. ''113. člen'' (prisega vlade) Predsednik vlade in ministri izrečejo po izvolitvi oziroma po imenovanju pred državnim zborom prisego, določeno s 104. členom. ''114. člen'' (organizacija vlade) Predsednik vlade skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov. Ministri so skupno odgovorni za delo vlade, vsak minister pa za delo svojega ministrstva. Sestavo in delovanje vlade, število, pristojnosti in organizacijo ministrstev ureja zakon. ''115. člen'' (prenehanje funkcije predsednika in ministrov vlade) Funkcija predsednika vlade in ministrov preneha, ko se po volitvah sestane nov državni zbor, funkcija ministrov pa tudi z vsakim drugim prenehanjem funkcije predsednika vlade ter z razrešitvijo ali odstopom ministra, morajo pa opravljati tekoče posle do izvolitve novega predsednika vlade oziroma do imenovanja novih ministrov. ''116. člen'' (nezaupnica vladi) Državni zbor lahko izglasuje nezaupnico vladi le tako, da na predlog najmanj desetih poslancev z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade. S tem je dotedanji predsednik vlade razrešen, mora pa skupaj s svojimi ministri opravljati tekoče posle do prisega nove vlade. Med vložitvijo predloga za izvolitev novega predsednika vlade in volitvami mora poteči najmanj oseminštirideset ur, razen če državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev ne sklene drugače, ali če je država v vojnem ali izrednem stanju. Če je bil predsednik vlade izvoljen na temelju četrtega odstavka 111. člena, mu je izrečena nezaupnica, če državni zbor na predlog najmanj desetih poslancev izvoli novega predsednika vlade z večino opredeljenih glasov. ''117. člen'' (zaupnica vladi) Predsednik vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici vladi. Če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev, mora državni zbor v tridesetih dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico, sicer predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. Predsednik vlade lahko vprašanje zaupnice veže tudi na sprejem zakona ali druge odločitve v državnem zboru. Če odločitev ni sprejeta, se šteje da je bila vladi izglasovana nezaupnica. Med zahtevo za glasovanje o zaupnici in glasovanjem mora poteči najmanj oseminštirideset ur. ''118. člen'' (interpelacija) Najmanj deset poslancev lahko sproži v državnem zboru interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra. Če po razpravi o interpelaciji večina vseh poslancev izreče nezaupnico vladi ali posameznemu ministru, državni zbor vlado ali ministre razreši. ''119. člen'' (obtožba zoper predsednika vlade in ministre) Predsednika vlade ali ministre lahko državni zbor pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij. Ustavno sodišče obravnava obtožbo na način, kakor je določen v 109. členu. '''d) Uprava''' ''120. člen'' (organizacija in delo uprave) Organizacijo uprave, njene pristojnosti in način imenovanja njenih funkcionarjev ureja zakon. Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov. Proti odločitvam in dejanjem upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil je zagotovljeno sodno varstvo pravic in zakonitih interesov državljanov in organizacij. ''121. člen'' (naloge upravnih organov) Naloge uprave opravljajo neposredno ministrstva. Z zakonom lahko samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije ter posamezniki dobijo javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij državne uprave. ''122. člen'' (zaposlitev v upravnih službah) Zaposlitev v upravnih službah je mogoča samo na temelju javnega natečaja, razen v primerih, ki jih določa zakon. '''e) Obramba države''' ''123. člen'' (dolžnost sodelovanja pri obrambi države) Obramba države je za državljane obvezna v mejah in na način, ki ga določa zakon. Državljanom, ki zaradi svojih religioznih, filozofskih ali humanitarnih nadzorov niso pripravljeni sodelovati pri opravljanju vojaških obveznosti, je treba omogočiti, da sodelujejo pri obrambi države na drug način. ''124. člen'' (obramba države) Vrsto, obseg in organizacijo obrambe nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Izvajanje obrambe nadzoruje državni zbor. Pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja. '''f) Sodstvo''' ''125. člen'' (neodvisnost sodnikov) Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in zakon. ''126. člen'' (ureditev in pristojnosti sodišč) Ureditev in pristojnosti sodišč določa zakon. Izrednih sodišč ni dovoljeno ustanavljati, v mirnem času pa tudi vojaških sodišč ne. ''127. člen'' (Vrhovno sodišče) Vrhovno sodišče je najvišje sodišče v državi. Odloča o rednih in izrednih pravnih sredstvih ter opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon. ''128. člen'' (udeležba državljanov pri izvajanju sodne oblasti) Zakon ureja primere in oblike neposredne udeležbe državljanov pri izvajanju sodne oblasti. ''129. člen'' (trajnost sodniške funkcije) Funkcija sodnika je trajna. Zakon določa starostno mejo in druge pogoje za izvolitev. Zakon določa starostno mejo, pri kateri se sodnik upokoji. ''130. člen'' (izvolitev sodnikov) Sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta. ''131. člen'' (sodni svet) Sodni svet sestavlja enajst članov. Pet članov izvoli na predlog predsednika republike državni zbor izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, šest članov pa izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo. Predsednika izberejo člani sveta izmed sebe. ''132. člen'' (prenehanje in odvzem sodniške funkcije) Sodniku preneha sodniška funkcija, če nastopijo razlogi, ki jih določa zakon. Če sodnik pri opravljanju sodniške funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, lahko državni zbor na predlog sodnega sveta sodnika razreši. V primeru naklepno storjenega kaznivega dejanja z zlorabo sodne funkcije, ugotovljenega s pravnomočno sodno odločbo, državni zbor sodnika razreši. ''133. člen'' (nezdružljivost sodniške funkcije) Funkcija sodnika ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, v organih lokalne samouprave in v organih političnih strank, ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, za katere to določa zakon. ''134. člen'' (imuniteta sodnika) Nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču. Sodnik ne sme biti priprt, niti ne sme biti brez dovoljenja državnega zbora zoper njega začet kazenski postopek, če je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške funkcije. '''g) Državno tožilstvo''' ''135. člen'' (državni tožilec) Državni tožilec vlaga in zastopa kazenske obtožbe in ima druge z zakonom določene pristojnosti. Ureditev in pristojnosti državnih tožilstev določa zakon. ''136. člen'' (nezdružljivost funkcije državnega tožilca) Funkcija državnega tožilca ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, v organih lokalne samouprave in v organih političnih strank ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, za katere to določa zakon. '''h) Odvetništvo in notariat''' ''137. člen'' (odvetništvo in notariat) Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon. Notariat je služba, ki jo ureja zakon. '''V. SAMOUPRAVA''' '''a) Lokalna samouprava''' ''138. člen'' (uresničevanje lokalne samouprave) Prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih skupnostih. ''139. člen'' (občina) Občina je samoupravna lokalna skupnost. Območje občine obsega naselje ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. Občina se ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju. Zakon tudi določi območje občine. ''140. člen'' (delovno področje samoupravnih lokalnih skupnosti) V pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine. Po predhodnem soglasju občine ali širše samoupravne lokalne skupnosti lahko država z zakonom prenese na občino ali širšo samoupravno lokalno skupnost opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi sredstva. V zadevah, ki jih je na organe lokalne skupnosti prenesla država, opravljajo državni organi tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. ''141. člen'' (mestna občina) Mesto lahko dobi po postopku in ob pogojih, ki jih določa zakon, status mestne občine. Mestna občina opravlja kot svoje tudi z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest. ''142. člen'' (dohodki občine) Občina se financira iz lastnih virov. Občinam, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti opravljanje svojih nalog, država v skladu z zakonsko določenimi načeli in merili zagotovi dodatna sredstva. ''143. člen'' (širše samoupravne lokalne skupnosti) Občine se samostojno odločajo o povezovanju v širše samoupravne lokalne skupnosti, tudi v pokrajine, za urejanje in opravljanje lokalnih zadev širšega pomena. V sporazumu z njimi prenese država nanje določene zadeve iz državne pristojnosti v njihovo izvirno pristojnost in določi udeležbo teh skupnosti pri predlaganju ter izvrševanju nekaterih zadev iz državne pristojnosti. Načela in merila za prenos pristojnosti iz prejšnjega odstavka ureja zakon. ''144. člen'' (nadzor državnih organov) Državni organi nadzorujejo zakonitost dela organov lokalnih skupnosti. '''b) Druga samouprava''' ''145. člen'' (samouprava na področju družbenih dejavnosti) Državljani se lahko za uveljavljanje svojih interesov samoupravno združujejo. Državljanom se lahko z zakonom prepusti samoupravno urejanje posameznih zadev iz državne pristojnosti. '''VI. JAVNE FINANCE''' ''146. člen'' (financiranje države in lokalnih skupnosti) Država in lokalne skupnosti pridobivajo sredstva za uresničevanje svojih nalog z davki in z drugimi obveznimi dajatvami ter s prihodki od lastnega premoženja. Država in lokalne skupnosti izkazujejo vrednost svojega premoženja s premoženjskimi bilancami. ''147. člen'' (davki) Država z zakonom predpisuje davke, carine in druge dajatve. Lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih določata ustava in zakon. ''148. člen'' (proračun) Vsi prihodki in izdatki države in lokalnih skupnosti za financiranje javne porabe morajo biti zajeti v njihovih proračunih. Če proračun ni sprejet do prvega dne, ko ga je potrebno začeti izvrševati, se upravičenci, ki se financirajo iz proračuna, začasno financirajo po prejšnjem proračunu. ''149. člen'' (krediti v breme države) Krediti v breme države in poroštvo države za kredite so dovoljeni le na podlagi zakona. ''150. člen'' (računsko sodišče) Računsko sodišče je najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe. Ureditev in pristojnosti računskega sodišča določa zakon. Računsko sodišče je pri svojem delu neodvisno in vezano na ustavo in zakon. ''151. člen'' (imenovanje članov računskega sodišča) Člane računskega sodišča imenuje državni zbor. ''152. člen'' (centralna banka) Slovenija ima centralno banko. V svojem delovanju je ta banka samostojna in odgovarja neposredno državnemu zboru. Centralna banka se ustanovi z zakonom. Guvernerja centralne banke imenuje državni zbor. '''VII. USTAVNOST IN ZAKONITOST''' ''153. člen'' (usklajenost pravnih aktov) Zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo. Zakoni morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral državni zbor, podzakonski predpisi in drugi splošni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami. Podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo in z zakoni. Posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. ''154. člen'' (veljavnost predpisov in njihovo objavljanje) Predpisi morajo biti objavljeni, preden začno veljati. Predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. Državni predpisi se objavljajo v državnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki ga te same določijo. ''155. člen'' (prepoved povratne veljave pravnih aktov) Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. ''156. člen'' (postopek za oceno ustavnosti) Če sodišče pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, mora postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem. Postopek pred sodiščem se nadaljuje po odločitvi ustavnega sodišča. ''157. člen'' (upravi spor) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah ali o obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij, odloča v upravnem sporu pristojno sodišče, če za določeno zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo. Če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, odloča v upravnem sporu pristojno sodišče tudi o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika. ''158. člen'' (pravnomočnost) Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. ''159. člen'' (varuh človekovih pravic in temeljnih svoboščin) Za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil se z zakonom določi varuh pravic državljanov. Z zakonom se lahko za posamezna področja določijo posebni varuhi pravic državljanov. '''VIII. USTAVNO SODIŠČE''' ''160. člen'' (pristojnosti ustavnega sodišča) Ustavno sodišče odloča: - o skladnosti zakonov z ustavo; - o skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava; - o skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in zakoni; - o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in z zakoni; - o skladnosti splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi; - o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti; - o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi, in med samimi lokalnimi skupnostmi; - o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi; - o sporih o pristojnostih med državnim zborom, predsednikom republike in vlado; - o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank; - in o drugih zadevah, ki so mu naložene s to ustavo ali z zakoni. Na predlog predsednika republike, vlade ali tretjine poslancev državnega zbora izreka ustavno sodišče v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe mnenje o njeni skladnosti z ustavo. Državni zbor je vezan na mnenje ustavnega sodišča. Če zakon ne določa drugače, odloča ustavno sodišče o ustavni pritožbi le, če je bilo izčrpano pravno varstvo. O tem, ali ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejme v obravnavo, odloči na podlagi meril in postopka, določenih z zakonom. ''161. člen'' (razveljavitev zakona) Če ustavno sodišče ugotovi, da je zakon protiustaven, ga v celoti ali delno razveljavi. Razveljavitev učinkuje takoj ali v roku, ki ga določi ustavno sodišče. Ta rok ne sme biti daljši od enega leta. Druge protiustavne ali nezakonite predpise ali splošne akte ustavno sodišče odpravi ali razveljavi. Ustavno sodišče lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, do končne odločitve v celoti ali delno zadrži izvrševanje akta, katerega ustavnost ali zakonitost presoja. Če ustavno sodišče pri odločanju o ustavni pritožbi ugotovi tudi protiustavnost predpisa ali splošnega akta, ga lahko, v skladu z določbami prvega odstavka, odpravi ali razveljavi. Pravne posledice odločitev ustavnega sodišča ureja zakon. ''162. člen'' (postopek pred ustavnim sodiščem) Postopek pred ustavnim sodiščem ureja zakon. Predlagatelje zahteve za začetek postopka pred ustavnim sodiščem določa zakon. Vsakdo lahko da pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes. Ustavno sodišče odloča z večino glasov vseh sodnikov, če ustava ali zakon za posamezne primere ne določata drugače. O tem, ali bo začelo postopek na podlagi ustavne pritožbe, lahko ustavno sodišče odloča v ožji sestavi, ki jo določa zakon. ''163. člen'' (sestava in volitve) Ustavno sodišče je sestavljeno iz devetih sodnikov, ki jih na predlog predsednika republike izvoli državni zbor, na način, ki ga določa zakon. Sodniki se izvolijo izmed pravnih strokovnjakov. Predsednika ustavnega sodišča izvolijo sodniki izmed sebe za dobo treh let. ''164. člen'' (predčasna razrešitev ustavnega sodišča) Sodnik ustavnega sodišča je lahko predčasno razrešen na način, ki ga določa zakon, samo: - če to sam zahteva, - če je kaznovan za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti, ali - zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje svoje funkcije. ''165. člen'' (mandat sodnikov) Sodniki ustavnega sodišča so izvoljeni za dobo devetih let. Ustavni sodniki ne morejo biti ponovno voljeni. Po izteku časa, za katerega je bil ustavni sodnik izvoljen, opravlja funkcijo še do izvolitve novega sodnika. ''166. člen'' (nezdružljivost funkcije) Funkcija sodnika ustavnega sodišča ni združljiva s funkcijami v državnih organih, v organih lokalne samouprave in v organih političnih strank, ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, ki po zakonu niso združljive s funkcijo sodnika ustavnega sodišča. ''167. člen'' (imuniteta) Sodniki ustavnega sodišča uživajo enako imuniteto kakor poslanci državnega zbora. O imuniteti odloča državni zbor. '''IX. POSTOPEK ZA SPREMEMBO USTAVE''' ''168. člen'' (predlog za začetek postopka) Predlog za začetek postopka za spremembo ustave lahko da dvajset poslancev državnega zbora, vlada ali najmanj trideset tisoč volilcev. O predlogu odloči državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. ''169. člen'' (akt o sprejemu ustave) Državni zbor sprejme akt o spremembi ustave z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. ''170. člen'' (potrditev spremembe ustave na referendumu) Državni zbor mora predlagano spremembo ustave predložiti v sprejem volilcem na referendumu če to zahteva najmanj trideset poslancev. Sprememba ustave je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volilcev. ''171. člen'' (razglasitev spremembe ustave) Sprememba ustave začne veljati z razglasitvijo v državnem zboru. '''X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE''' ''172. člen'' Ta ustava začne veljati z razglasitvijo. ''173. člen'' Določbe te ustave se uporabljajo z dnem razglasitve, razen če v ustavnem zakonu za izvedbo te ustave ni drugače določeno. ''174. člen'' Za izvedbo te ustave in za zagotovitev prehoda k uporabi določb te ustave se sprejme ustavni zakon. Ustavni zakon se sprejme z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev v vseh zborih Skupščine Republike Slovenije. Št. 001-02/89-2/75 Ljubljana, dne 23. decembra 1991 Skupščina Republike Slovenije Predsednik dr. France Bučar l.r. 1527 2781 2006-09-26T15:57:21Z Eleassar 4 odvetniška tarifa iz oldwikisource Čistopis odvetniške tarife A) SPLOŠNI DEL Vsebina tarife, stranka 1. člen Ta tarifa določa način vrednotenja, obračunavanje in plačilo odvetniških storitev in izdatkov, ki so jih stranke oziroma naročniki storitev dolžni plačati odvetnikom za izvršeno pravno storitev. Stranka je oseba, za katero odvetnik ali odvetniška družba (odvetnik) izvrši pravno storitev na podlagi pooblastila oziroma oseba, v korist katere je pooblastilno razmerje sklenjeno ali za katero opravi odvetnik pravno storitev po sklepu pristojnega organa (naročnik storitve). Odvetniška storitev, izdatki, stroški zastopanja 2. člen Odvetniška storitev (storitev) je delo, ki ga odvetnik opravi v smislu določb zakona o odvetništvu za stranko na podlagi pooblastila ali po sklepu pristojnega organa. Stroški zastopanja (stroški) so skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela, povečani za davek na dodano vrednost (DDV) v primeru, ko je odvetnik davčni zavezanec v Republiki Sloveniji. Stroške zastopanja je dolžna plačati stranka oziroma naročnik storitve. Vrednotenje storitev 3. člen Storitve se vrednotijo po naslednjih merilih: - strokovna zahtevnost; - odgovornost; - vrednost obravnavanega predmeta; - specialistično znanje; - strokovno znanje s področja drugih strok; - znanje tujih pravnih virov; - uporaba tujega jezika; - čas, potreben za izvršitev dela; - število zastopanih oseb; - druga merila, določena s tarifo. Določanje vrednosti storitve 4. člen Vrednost storitve je določena s številom točk. Če vrednost storitve ni določena s številom točk, jo določi odvetnik s številom točk, glede na vrednost obravnavanega predmeta po lestvici iz tarifne številke 18 posebnega dela tarife. Odvetnik določi vrednost obravnavanega predmeta po višini, ki jo navede stranka oziroma drugi udeleženci postopka. Če tako določena vrednost ne ustreza pravi prometni vrednosti, lahko odvetnik za določitev vrednosti storitve uporabi vrednost, ki jo je ugotovil pristojni davčni urad ali sodni izvedenec ali cenilec ustrezne stroke. Izjemoma določa tarifa število točk v razponu tako, da določa najnižjo in najvišjo vrednost storitve. V tem primeru uporabi odvetnik za določitev vrednosti znotraj razpona merila iz 3. člena tarife. Storitve, ki jih tarifa ne ovrednoti, oceni odvetnik s primerjavo podobnih storitev, ki so v tarifi ovrednotene. Pri vrednotenju takih storitev uporabi odvetnik določbe posebnega dela tarife in merila 3. člena tarife. Znanje tujih pravnih virov, strokovno znanje s področja drugih strok, uporaba tujega jezika in specialističnega znanja 5. člen V primeru uporabe tujih pravnih virov, posebnega strokovnega znanja z izvenpravnih področij ali pri uporabi tujega jezika ali pravnega specialističnega znanja, lahko odvetnik vrednost storitve, določene v 4. členu tarife, skupno zviša za največ 100 odstotkov. Sodišča in drugi organi iz 17. člena tarife zvišanja iz prejšnjega odstavka niso dolžni upoštevati pri odmeri stroškov zastopanja. Čas izvrševanja storitve 6. člen Za storitev, ki jo odvetnik opravi na zahtevo stranke ali na zahtevo organa, ki vodi postopek, ob dela prostih dnevih (prazniki, dela prosti dnevi, sobota in nedelja) ali v nočnem času med delavniki (med 20. uro zvečer in 8. uro zjutraj), se točkovna vrednost storitve zviša za 100 odstotkov. 7. člen Za porabljeni čas zlasti med zastopanjem na narokih, ogledih in drugih sorodnih storitvah gre odvetniku vselej poleg plačila za zastopanje, določenega v tarifnih številkah posebnega dela, za vsake začete druge in nadaljnje pol ure tudi urnina v višini 50 točk. Enako pripada odvetniku urnina za vsake začete pol ure za čakanje na narok za obravnavo ali drug narok, ki se je pričel z zamudo, za čakanje med posvetovanjem organa ali podobne izgube časa. Kadar trajata čakanje na narok in narok skupno do pol ure, pripada odvetniku samo plačilo za udeležbo na naroku. Za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko pripada odvetniku za vsake začete pol ure 20 točk. V čas odsotnosti iz pisarne se ne všteva čas trajanja naroka oziroma dela za stranko. Zastopanje več oseb 8. člen Za zastopanje več strank v istem postopku zaradi prekrška, disciplinskem postopku in podobnih postopkih pripada odvetniku za drugo in vsako nadaljnjo zastopano stranko 50 odstotni povišek na skupno vrednost storitve. Za zagovarjanje obdolženca v kazenskem postopku se zviša skupna vrednost storitve za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 odstotkov, vendar največ za 100 odstotkov. 9. člen Za zastopanje več strank, ki uveljavljajo pravico iz iste dejanske in pravne podlage v pravdnih in nepravdnih zadevah, v postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči ter upravnih in drugih postopkih, se skupna vrednost storitve zviša za 10 odstotkov za vsako nadaljnjo stranko, vendar največ za 100 odstotkov oziroma v primerih, ko odvetnik zastopa več kot trideset strank, največ za 200 odstotkov. Uporaba tuje tarife 10. člen Tujim fizičnim in pravnim osebam sme odvetnik svojo storitev obračunati po predpisih oziroma po tarifi, ki velja na območju države, v kateri odvetnik stranko zastopa oziroma zanjo deluje. Za storitev, ki jo odvetnik opravi za domačo stranko v tujini, ima pravico zahtevati plačilo stroškov zastopanja po tej tarifi ali po predpisih oziroma tarifi, ki velja v državi, v kateri zastopa stranko, kar velja tudi za primer, da stranko zastopa oziroma zanjo dela le pisno. Določila iz prejšnjih odstavkov se uporabijo le za obračun odvetniških storitev med odvetnikom in stranko, ne pa tudi za odmero, ki jo opravi sodišče ali drug organ. Izdatki, potrebni za izvršitev storitve 11. člen Izdatki, potrebni za izvršitev storitve, so: - potni stroški; - dnevnice; - poštnine; - telefonski stroški; - izdatki za takse; - bančne storitve; - fotokopiranje, prepisovanje; - drugi stroški. Potni stroški in dnevnice 12. člen Stranka je dolžna odvetniku plačati prevozne stroške, dnevnice in izdatke za prenočevanje, če so ti izdatki v zvezi z delom, ki ga opravi za stranko. Odvetnik ima pravico do povračila prevoznih stroškov, in sicer za avtobusno vozovnico, na vlakih za vozovnico I. razreda, na ladjah za vozovnico I. razreda, za vozovnico na letalu za poslovni razred in za spalnik v vlaku oziroma za kabino na ladji, če mora opraviti potovanje ponoči. Stranka je dolžna plačati kilometrino za uporabo osebnega avtomobila, če odvetnik potuje na razdalji do 400 kilometrov v eno smer, odvetnik pa se lahko s stranko dogovori za kilometrino tudi pri uporabi osebnega avtomobila za daljšo razdaljo. Kilometrina za uporabo osebnega vozila znaša za prevoženi kilometer 30 odstotkov cene za 1 liter 95-oktanskega bencina v času, ko stranka plača storitev. Dnevnica za odsotnost iz kraja odvetnikove pisarne znaša: - za čas od 6 do 8 ur 1,74% - za čas od 8 do 12 ur 2,50% - za čas nad 12 ur 5% povprečne mesečne plače v gospodarstvu v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece. Za potovanje v tujino ima odvetnik pravico do nadomestila v višini, kot je določena za delavce državnih organov Republike Slovenije. Izdatki za stranko in drugi izdatki 13. člen Stranka je dolžna povrniti odvetniku sredstva, ki jih je zanjo založil. Stranka je dolžna povrniti odvetniku tudi izdatke za poštne in telefonske storitve, obrazce, za bančne storitve, za fotokopiranje in prepisovanje spisov, listin ter dokumentacije in podobne izdatke. Izdatke iz prejšnjega odstavka lahko odvetnik obračuna v dejanski višini ali v pavšalnem znesku v višini 2 odstotkov od skupne vrednosti storitve do 1000 točk, v zadevah, v katerih vrednost storitve presega 1000 točk, pa še 1 odstotek od presežka nad 1000 točk. Cena storitve 14. člen Cena storitve je vsota točk za vsako posamezno storitev, pomnožena z vrednostjo točke. Stranka je dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji. Izjemoma je stranka dolžna odvetniku plačati storitve po tarifi, veljavni ob uvedbi postopka, če se med postopkom ni spreminjala vrednost obravnavanega predmeta, zaradi spremenjene tarife, veljavne v času plačila, pa je število točk za opravljeno storitev nižje za več kot 10 odstotkov. Vrednost točke 15. člen Vrednost točke znaša 110 SIT. Vrednost točke se spreminja glede na rast življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki jo ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije, ali glede na rast plač sodnikov. Sprememba vrednosti točke je možna v primeru, ko rast življenjskih potrebščin ali rast plač sodnikov v času od uveljavitve zadnjega zvišanja preseže 10 odstotkov. Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije odloča o spremembi vrednosti točke, upoštevaje merila iz prejšnjega odstavka. K sklepu upravnega odbora daje, upoštevaje merila iz prvega odstavka tega člena, soglasje minister, pristojen za pravosodje. Vrednost točke velja od naslednjega dne po objavi sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije. Uporaba tarife 16. člen Tarifo so dolžni uporabljati vsi odvetniki za obračunavanje odvetniških storitev, opravljenih na območju Republike Slovenije. 17. člen Sodišča in drugi organi, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o stroških zastopanja, so pri tem dolžni uporabljati to tarifo. O predlogu odvetnika za priznanje in odmero stroškov zastopanja, opravljenega za določeno osebo na zahtevo pristojnega organa ali v primeru, če je zastopana oseba po veljavnih predpisih upravičena do povrnitve stroškov zastopanja, mora sodišče oziroma drug pristojni organ odločiti v tridesetih dneh od prejema predloga. Sodišča in drugi organi so dolžni na predlog odvetnika odmeriti stroške tudi ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 14. člena te tarife. Pogodba o plačilu stroškov zastopanja 18. člen Odvetnik in stranka lahko skleneta pisno pogodbo o plačilu storitev v določenem (pavšalnem) znesku ali stroškov zastopanja v odstotku od vrednosti prisojenega zneska oziroma od vrednosti, pridobljene v postopku. Pogodba ne sme biti v nasprotju s 17. členom zakona o odvetništvu in s splošnim delom tarife. Vsebina in učinki pogodbe se presojajo po določbah obligacijskega zakonika, zlasti po določbah pogodbe o naročilu (mandatu). Sklenitev pogodbe izključuje obračun in plačilo storitev po določbah posebnega dela tarife. Sodišča in drugi organi iz 17. člena tarife niso dolžni upoštevati pri odmeri stroškov pogodbe iz prvega odstavka tega člena. Obračun storitev in izstavitev računa 19. člen Odvetnik je dolžan v skladu s predpisi izstaviti stranki oziroma naročniku storitve račun za opravljeno odvetniško storitev ali plačani predujem najkasneje osmi dan po tem, ko je storitev opravljena, oziroma po tem, ko je predujem plačan. Šteje se, da je odvetniška storitev opravljena najkasneje, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja ali iz sklepa pristojnega organa. Odvetnik lahko od stranke pred zaključkom postopka zahteva plačilo predujma za naročeno storitev in izdatke. Na pisno zahtevo stranke je odvetnik dolžan specificirati opravljene storitve in stroške. Znižanje cene storitve 20. člen Socialno šibki stranki lahko odvetnik storitev obračuna s popustom ali pa ji plačilo odpusti. Plačilo računa 21. člen Stranka je dolžna plačati račun v roku osmih dni po izstavitvi, kolikor zakon ne določa drugače. Če sodišče ali drug pristojni organ iz 17. člena te tarife ne odloči o povrnitvi stroškov zastopanja v tridesetih dneh od prejema odvetnikovega predloga ali ne plača odvetnikovega računa, izdanega na podlagi sklepa o stroških, v osmih dneh po izstavitvi, ima odvetnik pravico do zamudnih obresti, ki tečejo od dneva zamude do plačila. Pojasnila o uporabi tarife 22. člen Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije daje pojasnila in obvezne razlage o uporabi tarife. Pojasnila in obvezne razlage, ki jih daje Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije v smislu prejšnjega odstavka so v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ki odločajo v okvirih svojih pristojnosti o stroških odvetniškega zastopanja. Prenehanje veljavnosti 23. člen Z dnem, ko začne veljati ta tarifa, preneha veljati odvetniška tarifa (Uradni list RS, št. 7/95 in 49/00). Začetek veljavnosti tarife 24. člen Ta tarifa začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. B) POSEBNI DEL TARIFA Posamezne storitve so določene z naslednjim številom točk: I. MEDIACIJE IN PORAVNAVE Tar. št. 1 1. Sklenitev poravnave v postopku pred državnim tožilcem in v predhodnem kazenskem postopku: a) zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja na predlog ali po zasebni tožbi 300 točk b) zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po zasebni tožbi, storjenega s sredstvi javnega obveščanja ali na javnem shodu, po obtožnem predlogu oziroma obtožnici oškodovanca kot tožilca 600 točk 2. Sklenitev poravnave v kazenskem postopku: a) po tar. št. 10 b) če vsebuje premoženjskopravne zahtevke, po tar. št. 10 in 18. Tar. št. 2 Sklenitev poravnave v postopkih pri delodajalcu po tar. št. 14, zvišano za 50%. Tar. št. 3 Sklenitev poravnave pred začetkom pravdnega, nepravdnega in izvršilnega postopka ali med postopkom in v delovnih in socialnih sporih: a) pred začetkom postopka ali na poravnalnem naroku po tar. št. 15/1, 16, 18, 22, 26 in 27, zvišano za 150% b) na naroku po tar. št. 15/1, 16, 18, 22, 26 in 27, zvišano za 100% c) v zadevah iz tar. št. 23 po tej tar. št., zvišano za 100% d) v zadevah iz tar. št. 38 po tej tar. št., zvišano za 100%. Tar. št. 4 Sklenitev poravnave v upravnem postopku in upravnem sporu za storitve iz tar. št. 28 in 30 po teh tar. št., zvišano za 50%. II. ARBITRAŽNI POSTOPEK Tar. št. 5 Sklenitev poravnave pred stalnimi in drugimi arbitražami: a) za storitve iz tar. št. 35 po tej tar. št., zvišano za 50% b) v neocenljivih zadevah od 500 do 1000 točk III. POSTOPEK PRED DRŽAVNIM ZBOROM PO ZAKONU O PARLAMENTARNI PREISKAVI Tar. št. 6 Zastopanje preiskovanca pred preiskovalno komisijo Državnega zbora in vsaka obrazložena pisna vloga v tem postopku 500 točk IV. POSTOPEK PRED USTAVNIM SODIŠČEM Tar. št. 7 1. Vloga, s katero se začne postopek pred ustavnim sodiščem za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil - glede na zahtevnost od 500 do 2000 točk 2. Obrazložene vloge med postopkom in zastopanje na vsaki obravnavi - 75% iz točke 1. 3. Ustavna pritožba zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti v ocenljivih zadevah po tar. št. 18, zvišano za 25%, vendar ne manj kot 300 točk, v neocenljivih zadevah pa glede na zahtevnost od 500 do 1500 točk 4. Obrazložene vloge med postopkom in zastopanje na vsaki obravnavi - 75% iz točke 3. V. KAZENSKI POSTOPEK Tar. št. 8 Sestavljanje vlog 1. Zasebna tožba in obtožni predlog oškodovanca kot tožilca 200 točk 2. Predlog za pregon in obrazložena kazenska ovadba 100 točk 3. Obtožnica oškodovanca kot tožilca 250 točk 4. Ugovor zoper obtožnico 200 točk 5. Zasebna tožba zaradi kaznivih dejanj, storjenih s sredstvi javnega obveščanja ali na javnem shodu 250 točk 6. Obrazložen dokazni predlog 50 točk 7. Predlog za odpravo pripora, predlog za odlog nastopa kazni ali za pogojni odpust 100 točk 8. Predlog za rehabilitacijo 70 točk 9. Prošnja za pomilostitev in zahteva za izredno omilitev kazni 100 točk 10. Vloga z obrazloženim odškodninskim zahtevkom - 50% iz tar. št. 18/1. 11. Vloga, ki vsebuje pisni zagovor - po točki 1 do 4 in 6 tar. št. 10. 12. Ostale obrazložene vloge 50 točk 13. Druge vloge 30 točk Tar. št. 9 Zagovor ali zastopanje v predhodnem postopku 1. Zagovor obdolženca, zastopanje oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca: a) zaradi kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom predpisana kot glavna kazen denarna kazen ali zapor do enega leta 100 točk b) zaradi kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom predpisana kazen nad eno do treh let zapora 120 točk c) zaradi kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom predpisana kazen nad tri do deset let zapora 160 točk č) zaradi kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom predpisana kazen nad deset let zapora 200 točk d) zaradi kaznivega dejanja, za katerega je možno izreči kazen do dvajset ali trideset let zapora 250 točk 2. Zastopanje oškodovanca 50% iz točke 1. Tar. št. 10 Zagovor ali zastopanje na naroku za glavno obravnavo, sejo ali pri ogledu ali rekonstrukciji 1. Zagovor obdolženca ali zastopanje zasebnega tožilca po zasebni tožbi pred sodnikom posameznikom 200 točk 2. Zagovor obdolženca ali zastopanje oškodovanca kot tožilca pred sodnikom posameznikom 250 točk 3. Zagovor obdolženca ali zastopanje oškodovanca kot tožilca pred senatom treh sodnikov po obtožnici, po zasebni tožbi ali obtožnem predlogu zaradi kaznivih dejanj, storjenih s sredstvi javnega obveščanja ali na javnem shodu 600 točk 4. Zagovor obdolženca ali zastopanje oškodovanca kot tožilca pred petčlanskim sodnim senatom 1000 točk 5. Zagovor obdolženca, zastopanje zasebnega tožilca ali oškodovanca kot tožilca na seji pritožbenega senata pred višjim sodiščem - 50% iz točke 1 do 4 te tar. št. 6. Zagovor obdolženca, zastopanje oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca na naroku za glavno obravnavo pred sodiščem druge stopnje po točki 1 do 4 te tar. št. 7. Če se zaradi preložitve glavna obravnava ali seja prične znova, obračuna odvetnik storitev po točki 1 do 6 te tar. št. tudi za novo obravnavo ali sejo. 8. Kadar traja obravnava ali seja več kot en dan, obračuna odvetnik storitev po točki 1 do 6 tudi za zadnji narok, za vse ostale naroke pa v višini 50% iz točke 1 do 6 te tar. št. 9. V primeru, da pride po vložitvi obtožnice, obtožnega predloga ali zasebne tožbe po oklicu naroka za glavno obravnavo pred izvajanjem dokazov do ustavitve postopka ali do preložitve obravnave, obračuna odvetnik 50% iz točke 1 do 6 te tar. št. 10. Za sodelovanje pri ogledih in rekonstrukcijah ter drugih sodnih dejanjih, ki jih sodišče izvaja izven zgradbe sodišča, obračuna odvetnik storitev po točki 1 do 6 te tar. št. 11. Zastopanje oškodovanca - 50% iz te tar. št. Tar. št. 11 Pravna sredstva 1. Pritožba zoper meritorno odločbo in odgovor na pritožbo - po točki 1 do 4 in 6 tar. št. 10, zvišano za 25%. 2. Pritožba zoper procesno odločbo v postopku - 50% iz točke 1 do 4 in 9 tar. št. 10. 3. Zahteva za varstvo zakonitosti, odgovor na zahtevo - po tar. št. 10, zvišano za 50%. 4. Predlog za obnovo postopka, odgovor na predlog in pritožba zoper odločbo v tem postopku - po tar. št. 10, zvišano za 50%. Tar. št. 12 Zagovor pravne osebe ali odgovorne osebe Za zagovor pravne osebe za kazniva dejanja se smiselno uporabijo določbe tar. št. 8 do 11, vrednost storitve pa se določi po tar. št. 18/1, pri čemer se kot vrednost obravnavanega predmeta uporabi znesek spodnje meje zagrožene denarne kazni, vendar ne manj kot 200 točk Tar. št. 13 Zagovor v mladoletniškem postopku 1. Zagovor mladoletnikov v pripravljalnem postopku zaradi kaznivega dejanja, za katero je z zakonom predpisana kazen zapora do osem let 100 točk 2. Zagovor mladoletnika v pripravljalnem postopku zaradi kaznivega dejanja, za katero je z zakonom predpisana kazen nad osem let zapora ali hujša kazen 150 točk 3. Zagovor mladoletnika na glavni obravnavi ali seji senata zaradi kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom predpisana kazen zapora do osem let 200 točk 4. Zagovor mladoletnika na glavni obravnavi ali seji senata zaradi kaznivega dejanja, za katerega je z zakonom predpisana kazen nad osem let zapora ali hujša kazen 250 točk 5. Če se zaradi predložitve glavna obravnava prične znova, obračuna odvetnik storitev po točki 1 do 4 te tar. št. tudi za novo obravnavo ali sejo. 6. Kadar traja obravnava ali seja več kot en dan, obračuna odvetnik storitev po točki 1 do 4 tudi za zadnji narok, za vse ostale naroke pa v višini 50% iz točke 1 do 4 te tar. št. 7. V primeru, da pride po oklicu naroka za glavno obravnavo še pred izvajanjem dokazov do ustavitve postopka ali do preložitve naroka za glavno obravnavo, obračuna odvetnik za zagovarjanje 50% iz točke 3 in 4 te tar. št. 8. Pritožba zoper meritorno odločbo in odgovor na pritožbo - po točki 3 in 4 te tar. št., zvišano za 25%. 9. Izredno pravno sredstvo - po točki 3 in 4 te tar. št, zvišano za 50%. VI. DISCIPLINSKI POSTOPEK IN DRUGI POSTOPKI ZA VARSTVO PRAVIC DELAVCEV Tar. št. 14 1. Zagovor delavca ali zastopanje delodajalca v disciplinskem postopku: 200 točk 2. Obrazložene vloge med postopkom po točki 1. 3. Zahteve za varstvo pravic - po točki 1, zvišano za 25%. 4. Druge vloge 50 točk 5. V drugih postopkih za varstvo pravic delavcev pri organizacijah in delodajalcu po tar. št. 15. 6. Vodenje postopkov iz prejšnje točke in sestavljanje odločb po tar. št. 15, zvišano za 100%. VII. POSTOPEK PRED DELOVNIMI IN SOCIALNIMI SODIŠČI Tar. št. 15 1. Tožba in odgovor na tožbo v individualnem delovnem sporu: a) za dajatvene zahtevke po tarifni številki 18/I. b) v neocenljivih zadevah o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih, v katerih ni mogoče ugotoviti vrednosti interesa stranke glede na zahtevnost zadeve in potreben čas: - v sporih med organizacijo oziroma delodajalcem in dijakom, vajencem ali študentom v zvezi s štipendijo ali v zvezi z drugo vrsto štipendije ter v sporih v zvezi s posojilom za študij oziroma učno pogodbo oziroma v zvezi z opravljanjem pripravništva 160 točk - v sporih v zvezi s pogodbami o zaposlitvi in o delu za opravljanje občasnih ali začasnih del ter v zvezi z začasnim ali občasnim opravljanjem dela dijakov in študentov 200 točk - v sporih o premoženjskih ali drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, v sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja in v sporih s področja socialne varnosti 300 točk c) v ocenljivih zadevah, opredeljenih pod b) točko, po tar. št. 18/I, vendar ne manj kot 160 točk 2. Obrazložene vloge med postopkom 75% iz točke 1, vendar ne manj kot 100 točk 3. Zastopanje: a) prvi narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, po točki 1, b) drugi in naslednji naroki za glavno obravnavo, ogledi, itd. 50% iz točke 1, vendar ne manj kot 100 točk 4. Pritožba in odgovor nanjo po točki 1, zvišano za 25%. 5. Izredno pravno sredstvo in odgovor nanj po točki 1, zvišano za 50%. Tar. št. 16 Vloge in zastopanje v kolektivnih delovnih sporih pred sodišči in v postopkih konciliacije, mediacije in arbitraže po tar. št. 7/3 in 7/4. Tar. št. 17 1. Vloga, s katero se začne postopek v zunanji arbitraži in postopek pomirjanja 300 točk 2. Vloga, s katero se začne postopek notranje arbitraže 200 točk 3. Obrazložene vloge med postopkom, zastopanje in sodelovanje na sejah arbitražnih komisij, 75% iz točke 1 oziroma 2. VIII. PRAVDNI POSTOPEK Tar. št. 18 Sestavljanje vlog 1. Tožbe - od vrednosti obravnavanega (spornega) predmeta: ------------------------------------------------ Vrednost predmeta Vrednost storitve nad točk do točk točk ------------------------------------------------ 750 100 750 3.000 200 3.000 10.000 300 10.000 20.000 400 20.000 35.000 500 35.000 50.000 600 50.000 65.000 700 65.000 80.000 800 80.000 100.000 900 100.000 120.000 1.000 ------------------------------------------------ Nad 120.000 točk znaša vrednost storitve za vsakih nadaljnjih začetih 40.000 točk še 100 točk, vendar največ 2.000 točk, v gospodarskih sporih največ 3000 točk. 2. Tožbe v drugih zadevah: a) spori zaradi motenja posesti 300 točk b) spori o osebnih in stvarnih služnostih 300 točk c) spori iz stanovanjskih razmerij, odpovedi poslovnih prostorov, izpraznitve stanovanjskih in poslovnih prostorov - od vrednosti enoletne najemnine ali zakupnine - po točki 1 te tar. št., vendar ne manj kot 160 točk č) spori zaradi ugotovitve ali izpodbijanja očetovstva 160 točk d) spori zaradi razveze, razveljavitve ter obstoja oziroma neobstoja zakonske zveze 160 točk e) spori za zakonito preživljanje 100 točk f) spori iz avtorskega prava, industrijske lastnine, nelojalne konkurence in podobni spori, če so ocenljivi, po točki 1 te tar. št., če pa niso ocenljivi 300 točk g) spori pred mednarodno arbitražo, zunanjetrgovinsko arbitražo ali arbitražo z mednarodnim elementom po točki 1 te tar. št., če pa niso ocenljivi 300 točk h) mandatne tožbe na podlagi faktur ali izpiskov iz poslovnih knjig, če izda sodišče plačilni nalog - 50% iz točke 1 te tar. št., vendar največ 100 točk Tar. št. 19 1. Obrazložen odgovor na tožbo, prva obrazložena pripravljalna vloga in ugovor zoper plačilni nalog po tar. št. 18. 2. Druga obrazložena pripravljalna vloga - 75% iz tar. št. 18. 3. Tretja in nadaljnje obrazložene pripravljalne vloge med postopkom - 50% iz tar. št. 18. 4. Dokazni predlog in druge vloge 50 točk Tar. št. 20 Zastopanje 1. Za prvi narok za glavno obravnavo, na kateri se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, po tar. št. 18. 2. Za vsak nadaljnji narok za glavno obravnavo, na kateri se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, 50% iz tar. št. 18. 3. Za vsak narok, na katerem so se obravnavala samo procesna vprašanja ali na katerem je pred obravnavanjem glavne stvari postopek končan z umikom tožbe ali pripoznavo ali se narok ni opravil, ker je bil preložen - 25% iz tar. št. 18. 4. Za zastopanje na naroku za glavno obravnavo izven zgradbe sodišča, na ogledu ali pri delu izvedenca - 50% iz tar. št. 18. Tar. št. 21 Pravna sredstva 1. Redno pravno sredstvo in odgovor na to pravno sredstvo - po tar. št. 18, zvišano za 25%. 2. Redno pravno sredstvo v postopku zoper procesni sklep in odgovor na to pravno sredstvo - 50% iz tar. št. 18. 3. Izredno pravno sredstvo in odgovor na to pravno sredstvo - po tar. št. 18, zvišano za 50%. IX. NEPRAVDNI POSTOPEK Tar. št. 22 Zapuščinski postopek, postopek za razdružitev in razdelitev solastnine, postopek za določanje odškodnine in zakupnine in postopek za vračanje nezakonito odvzetega premoženja: 1. Vloga: a) s katero se uvede postopek in obrazložena vloga med postopkom ter odgovor na to vlogo 50% iz tar. št. 18/1. b) druge obrazložene vloge 25% iz tar. št. 18/1. 2. Zastopanje: a) na vsakem posameznem naroku 50% iz tar. št. 18/1. b) pri naroku, ogledu in delu izvedenca izven sodišča 50% iz tar. št. 18/1. 3. Pravna sredstva: a) proti meritorni odločbi - po tar. št. 18/1, zvišano za 25% b) proti sklepom v postopku 50% iz tar. št. 18/1, vendar ne več kot 200 točk c) izredno pravno sredstvo proti meritorni odločbi in odgovor na to pravno sredstvo - po tar. št. 18/1, zvišano za 50%. Tar. št. 23 Postopek za sodno ureditev meje in določitev najemnika, dovolitev nujne poti, ustanavljanje služnosti in drugi nepravdni postopki (ki niso zajeti v tar. št. 22, 24 in 25): 1. Vloga: a) s katero se uvede postopek in odgovor na to vlogo 100 točk b) obrazložene vloge med postopkom po točki 1 a c) nadaljnje vloge 50% iz točke 1 a. 2. Zastopanje na naroku: - prvi narok in narok na kraju samem po točki 1 a - nadaljnji naroki 50% iz točke 1 a. 3. Pravno sredstvo: a) proti meritorni odločbi 250 točk b) proti drugim sklepom 100 točk c) izredno pravno sredstvo proti meritorni odločbi in odgovor na to pravno sredstvo 300 točk Tar. št. 24 Postopek za odvzem opravilne sposobnosti, za razglasitev za mrtvega in dokazovanje smrti: 1. Vloga s katero se uvede postopek: - za odvzem opravilne sposobnosti 100 točk - za razglasitev za mrtvega in dokazovanje smrti 200 točk 2. Obrazložena vloga med postopkom: - prva vloga po točki 1 - druga in nadaljnje vloge 50% iz točke 1. 3. Zastopanje - prvi narok po točki 1 - drugi in nadaljnji naroki 50% iz točke 1. 4. Pravna sredstva: a) proti meritorni odločbi po točki 1, zvišano za 25% b) proti drugim odločbam 50% iz točke 1 c) izredno pravno sredstvo po točki 1, zvišano za 50%. Tar. št. 25 Postopek za amortizacijo listin in protestiranje menic: 1. Vloga: a) na podlagi katere se začne amortizacijski postopek - pri vrednosti listine do 1.000 točk 50 točk - pri vrednosti listine nad 1.000 točk 100 točk b) druge obrazložene vloge med postopkom 50 točk 2. Vloga za protestiranje menice ali čeka - 25% iz tar. št. 18/1, vendar ne manj kot 100 točk 3. Pravna sredstva: a) proti meritorni odločbi - po točki 1 in 2, zvišano za 25% b) proti drugim sklepom 50% iz točke 1a in 2 te tar. št. Tar. št. 26 Nepravdni postopek po določbah zakona o gospodarskih družbah: 1. Vloga, s katero se uvede postopek in odgovor na to vlogo 500 točk 2. Obrazložena vloga med postopkom: - prva vloga po točki 1 - druga in nadaljnje vloge 50% iz točke 1. 3. Zastopanje - prvi narok po točki 1 - drugi in nadaljnji naroki 50% iz točke 1. 4. Pravna sredstva: a) proti meritorni odločbi po točki 1, zvišano za 25% b) proti drugim odločbam 50% iz točke 1 c) izredno pravno sredstvo po točki 1, zvišano za 50%. X. IZVRŠILNI POSTOPEK Tar. št. 27 1. Predlog, s katerim se uvaja izvršilni postopek 50% iz tarifne št. 18, vendar ne več kot 200 točk 2. Predlog za izdajo predhodne odredbe, predlog za izdajo začasne odredbe in za ugovor zoper le-ti 50% iz tar. št. 18. 3. Predlog za zavarovanje denarnih terjatev z zastavno pravico na nepremičnih in premičnih stvareh na podlagi sporazuma strank 50% iz tar. št. 18. 4. Zahteva za priznanje tujega izvršilnega naslova: a) v ocenljivih zadevah 50% iz tar. št. 18 b) pri neocenljivih zadevah 200 točk 5. Sestava predloga dražbenih pogojev - po tar. št. 18/1. 6. Redno in izredno pravno sredstvo ter odgovor na to pravno sredstvo po tar. št. 18. 7. Druge obrazložene vloge: a) 25% iz tar. št. 18, vendar ne manj kot 50 točk, če gre za izvršbo za uveljavitev denarne terjatve na denarno terjatev dolžnika; b) 50% iz tar. št. 18, če gre za izvršbo za uveljavitev denarne terjatve na premične stvari; c) 75% iz tar. št. 18, če gre za izvršbo za uveljavitev denarne terjatve na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premične stvari ali da se izroči nepremičnina, ali na druge premoženjske oziroma materialne pravice, ali na nepremičnine, ali če gre za izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve. 8. Zastopanje na naroku, ki ga razpišeta sodišče ali izvršitelj 50% iz tar. št. 20. XI. UPRAVNI POSTOPEK Tar. št. 28 1. Vloga, s katero se uvaja upravni postopek in odgovor na to vlogo: a) v ocenljivih zadevah - po tar. št. 18/1 b) v neocenljivih zadevah 200 točk 2. Obrazložene vloge med postopkom: - prva obrazložena vloga po točki 1 - druge in nadaljnje obrazložene vloge 50% iz točke 1. 3. Druge vloge 25% iz točke 1. 4. Zastopanje na naroku: - prvi narok po točki 1 - drugi in nadaljnji naroki 50% iz točke 1. 5. Pravno sredstvo - po točki 1, zvišano za 25%. 6. Izredno pravno sredstvo - po točki 1, zvišano za 50%. XII. POSTOPKI PRED KONTROLNIMI IN INŠPEKCIJSKIMI ORGANI Tar. št. 29 1. Pripombe na zapisnik o opravljenem pregledu in druge obrazložene vloge pred izdajo odločbe kontrolnega organa: a) v ocenljivih zadevah - po tar. št. 18/1 b) v neocenljivih zadevah 200 točk 2. Zastopanje na naroku: - prvi narok po točki 1 - drugi in nadaljnji naroki 50% iz točke 1. 3. V primeru, da se obravnava več med seboj različnih zadev, se vrednosti iz točke 1 in 2 zvišajo za 25% za vsako dodatno obravnavano zadevo, vendar ne več kot za 100%. XIII. UPRAVNI SPORI Tar. št. 30 1. Tožba in odgovor na tožbo: a) v ocenljivih zadevah - po tar. št. 18/1 b) v neocenljivih zadevah 500 točk 2. Obrazložene vloge: a) prva obrazložena vloga po točki 1 b) nadaljnje obrazložene vloge 50% iz točke 1 c) druge vloge 25% iz točke 1. 3. Zastopanje: a) prvi narok po točki 1 b) nadaljnji naroki 50% iz točke 1. 4. Pravno sredstvo po točki 1, zvišano za 25%. 5. Izredno pravno sredstvo po točki 1, zvišano za 50%. XIV. POSTOPEK ZA REGISTRACIJO GOSPODARSKIH DRUŽB IN SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Tar. št. 31 1. Vloga za vpis: - ustanovitve gospodarske družbe v sodni register 200 točk - samostojnega podjetnika 150 točk 2. Vloga za vpis sprememb v sodni register 100 točk 3. Predlog za prenehanje subjektov po skrajšanem postopku 100 točk 4. Druge obrazložene vloge 50% iz točke 1, 2 in 3. 5. Pravno sredstvo po točki 1, 2. in 3 zvišano za 25%. XV. PRIPRAVA SPLOŠNIH AKTOV IN STATUSNE ZADEVE Tar. št. 32 1. Sestava ustanovitvenih aktov in drugih sporazumov v zvezi z ustanavljanjem gospodarskih družb ter njihovimi statusnimi spremembami in drugih splošnih aktov, glede na zahtevnost od od 500 do 2000 točk 2. Priprava ustanovitvenih aktov in drugih sporazumov v zvezi z ustanavljanjem društev in drugih pravnih oseb 500 točk 3. Zastopanje strank na skupščini subjektov iz točke 1 in 2 - 50% iz točke 1 in 2. XVI. POSTOPEK PRISILNE PORAVNAVE, STEČAJNI IN LIKVIDACIJSKI POSTOPEK Tar. št. 33 1. Sestava predloga za začetek prisilne poravnave ter za uvedbo stečaja - po tar. št. 18/1 ob upoštevanju vrednosti oziroma zneska, za katerega je dolžnik prezadolžen. 2. Obrazložene vloge med postopkom 50% iz točke 1. 3. Priglasitev terjatev: a) Priglasitev upniških terjatev na podlagi verodostojnih listin po tar. št. 27/1 b) Priglasitev drugih upniških terjatev in pravic po tar. št. 18/1 c) Priglasitev ločitvenih in izločitvenih zahtevkov po tar. št. 18/1, zvišano za 50% d) Priglasitev terjatev delavcev iz naslova plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja po tar. št. 18/1, vendar ne več kot 200 točk 4. Zastopanje na narokih 50% iz točke 1 oziroma točke 3. 5. Pravno sredstvo po točki 1, zvišano za 25%. XVII. SESTAVLJANJE LISTIN Tar. št. 34 1. Pogodba o prenosu lastninske pravice na nepremičninah in o drugih stvarnih pravicah na nepremičninah ter pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema - po tar. št. 18/1. 2. Enostavna pogodba iz točke 1, pogodba o odtujitvi ali zamenjavi premičnin, pogodba o prenosu obveznosti ali terjatev in posojilna ter posodbena pogodba - 50% iz tar. št. 18/1, vendar najmanj 100 točk Za enostavno pogodbo šteje tista pogodba, ki vsebuje samo bistvene sestavine (stranke, predmet, ceno, zemljiškoknjižno klavzulo). 3. Pogodba o razdružitvi oziroma razdelitvi solastnega ali skupnega premoženja, menjalna pogodba za nepremičnine, pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o razdelitvi premoženja med dediči, izročilna pogodba, darilna pogodba za primer smrti in podobne pogodbe - po točki 1, zvišano za 25%. 4. Zakupna pogodba, najemna pogodba, podnajemna pogodba - od vrednosti zakupnine in najemnine za dogovorjeno dobo, vendar pri zakupni in najemni pogodbi največ za tri leta, pri podnajemni pogodbi pa največ za eno leto - po tar. št. 18/1, vendar največ 300 točk 5. Enostranska izjava (vknjižbeno dovoljenje, izbrisno dovoljenje, dovoljenje za bremen prosti odpis in pod.) 25% iz točke 1. 6. Listina v neocenljivi zadevi: a) v enostavni zadevi 50 točk b) v zahtevnejši zadevi 100 točk 7. Izjava poslednje volje: a) enostavna, kadar oporočitelj določi samo dediče svojega premoženja 100 točk b) zapletena - po tar. št. 18/1, zvišano za 25%, vendar najmanj 200 točk 8. Listina, ki je sestavljena na obrazcu 100 točk Tar. št. 35 1. Gospodarska pogodba po tar. št. 18. 2. Gospodarska pogodba, pri kateri vrednost ni ugotovljiva - glede na zahtevnost od od 200 do 1000 točk 3. Gospodarska pogodba z inozemskimi pogodbeniki - po tar. št. 18/1, zvišano za 200%. XVIII. ZEMLJIŠKOKNJIŽNI POSTOPEK Tar. št. 36 1. Vpisi: a) predlog za vpis lastninske ali drugih stvarnih pravic 150 točk b) za vpis etažne lastnine 200 točk c) za vpis zaznamb 150 točk d) drugi vpisi 100 točk 2. Narok v zemljiškoknjižnem postopku - po točki 1. 3. Pravno sredstvo proti zemljiškoknjižnemu sklepu - po točki 1, zvišano za 25%. XIX. POSTOPKI ZARADI PREKRŠKOV Tar. št. 37 1. Predlog, s katerim se uvede postopek, odgovor na ta predlog, druge obrazložene vloge ter zagovor obdolženca in oškodovanca na narokih: a) v zadevah, kjer je zagrožena denarna kazen 100 točk b) v zadevah, kjer je zagrožen zapor 200 točk c) v ocenljivih zadevah carinskih in deviznih prekrškov - po tar. št. 18/1, vendar najmanj 150 točk č) v neocenljivih zadevah carinskih in deviznih prekrškov 150 točk d) zagovor pravne osebe in odgovorne osebe pravne osebe po tar. št. 12. 2. Redno pravno sredstvo - po točki 1, zvišano za 25%. 3. Izredno pravno sredstvo - po točki 1, zvišano za 50%. XX. UVELJAVLJANJE ODŠKODNINSKIH IN DRUGIH ZAHTEVKOV Tar. št. 38 1. Zahtevki in druge obrazložene vloge, na podlagi katerih poteka postopek za določitev odškodnine ali priznanje drugega zahtevka pri zavarovalnicah, gospodarskih družbah in drugih pravnih ali fizičnih osebah, odgovori na take vloge - po tar. št. 18/1. 2. Obravnavanje zahtevkov pred navedenimi pravnimi osebami in njihovimi organi: - prvi narok po tar. št. 18/1 - nadaljnji naroki 50% iz tar. št. 18/1. 3. Pravno sredstvo po tar. št. 18/1, zvišano za 25%. 4. Obrazložen opomin pred tožbo (kolikor ne vsebuje zahtevka iz točke 1 te tar. št.) - v ocenljivih zadevah 25% iz tar. št. 18, vendar ne manj kot 100 točk - v neocenljivih zadevah 100 točk XXI. NASVETI, MNENJA IN UDELEŽBA NA KONFERENCAH, PREGLEDI SPISOV IN LISTIN Tar. št. 39 Če storitve iz te tar. št. niso zajete v drugih tar. št., ker gre za samostojno storitev, obračuna odvetnik: 1. Posveti, nasveti in mnenja: a) za posvet in pravno mnenje za vsake začete pol ure 50 točk b) za udeležbo na konferencah in sestankih za vsake začete pol ure 100 točk c) za pisne pravne nasvete in pravna mnenja 100 točk 2. Za preglede spisov, listin in druge dokumentacije, za vsake začete pol ure 50 točk 3. Za obrazložene dopise (kolikor ne gre za storitev iz tar. št. 38/1 in 38/4) 50 točk 4. Za kratke dopise in obvestila 20 točk 5. Za pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov, izpiskov iz sodnega registra in drugih izpiskov in podatkov, za vsak izpisek in podatek 50 točk 6. Za izpolnjevanje formularjev - za vsake začete pol ure 50 točk 7. Za razne druge storitve (npr. nakazila izvedenin, taks in podobno) za vsako storitev 20 točk XXII. VREDNOTENJE STORITEV, KATERIH VREDNOST NI IZRECNO DOLOČENA V TARIFI Tar. št. 40 1. Storitve, ki so odvisne zlasti od porabljenega časa in v tarifi niso posebej ovrednotene, obračuna odvetnik za vsake začete pol ure po 50 točk 2. V neocenljivih zadevah, v katerih vrednost storitve s tarifo ni izrecno določena, vrednost obravnavanega predmeta pa se ne da ugotoviti s primerjavo po šestem odstavku 4. člena splošnega dela tarife, obračuna odvetnik za vsako posamezno storitev (vloge, zastopanje na narokih, pravna sredstva, ipd.) po 100 točk K tej tarifi je dal soglasje minister za pravosodje dne 24. 6. 2003 pod št. 429-01-1/02. ******************** (Objavljeno 11.7.2003) ******************** (1) Popravek odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 70-1/2003), objavljen 18.7.2003, velja od 18.7.2003 ******************** 1528 2786 2006-10-04T22:49:36Z Romanm 7 - prestavitev [[Wikivir:Družinska medicina]] na [[Evropska definicija družinske medicine]]: bolj prav? '''EVROPSKA DEFINICIJA DRUŽINSKE MEDICINE''' ZDRUŽENJE ZDRAVNIKOV DRUŽINSKE MEDICINE, 2004 EVROPSKA DEFINICIJA DRUŽINSKE MEDICINE: bistvene lastnosti družinske medicine, vloga zdravnika družinske medicine in opis temeljnih znanj in veščin zdravnika družinske medicine. Pripravljeno za Evropsko združenje zdravnikov družinske medicine, 2002. Justin Allen, dr. med., Direktor podiplomskega izobraževanja, Center za podiplomsko izobraževanje na področju medicine, Univerza Leicester, Velika Britanija Predsednik EURACT Prof. Bernard Gay, dr. med., Predsednik, CNGE, Pariz, Francija Univerza Bordeaux, Francija Prof. Harry Crebolder, dr. med., Univerza Maastricht Nizozemska Prof. Jan Heyrman, dr. med., Katoliška univerza Leuven, Belgija Prof. Igor Švab, dr. med., Univerza v Ljubljani, Slovenija Paul Ram, dr. med., Univerza v Maastrichtu Nizozemska Redakcija: Philip Evans, dr. med., Predsednik WONCA Europe Ta dokument je bil v angleškem originalu izdan ob podpori in v sodelovanju z Evropskim uradom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), Barcelona, Španija. VSEBINA 1. UVOD 3 2. EVROPSKE DEFINICIJE 2002 5 3. POJASNILA NOVE DEFINICIJE 8 4. RAZLAGA – TEMELJNA ZNANJA IN VEŠČINE 13 5. PREGLED IN ANALIZA; NOVE DEFINICIJE 15 6. AKADEMSKI PREGLED IN ANALIZA; TEMELJNA ZNANJA IN VEŠČINE - USPOSOBLJENOST 34 7. PRILOGE 42 PRILOGA 1.1 - DEFINICIJA SKUPINE LEEUWENHORST IZ LETA 1974 42 PRILOGA 1.2 - DEFINICIJA ORGANIZACIJE WONCA IZ LETA 1991 42 PRILOGA 1.3 - OLESENOVA DEFINICIJA IZ LETA 2000 43 PRILOGA 2 - POSTOPEK PRIPRAVE IN SREČANJA 44 PRILOGA 3 - ZAHVALE 46 PRILOGA 4 - WONCA EUROPE – DRŽAVE ČLANICE 47 PRILOGA 5 - DEFINICIJE ANGLEŠKEGA IZRAZOSLOVJA 48 Zbirka PiP EVROPSKA DEFINICIJA DRUŽINSKE MEDICINE Urednika: Janko Kersnik in Igor Švab Tehnično urejanje, risanje slik in oblikovanje: Janko Kersnik Založilo: Združenje zdravnikov družinske medicine SZD Prevod je nastal v okviru Projekta prenove sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji. Projekt »Temeljne vsebine dela zdravnika družinske medicine« je na podlagi javnega razpisa (Ur. l. RS, št. 49-51/2003) finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in s tem omogočil tisk slovenskega prevoda. Tisk: Tiskarna in knjigoveznica Radovljica Naklada: 1000 izvodov CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 61:316.356.2(4) EVROPSKA definicija družinske medicine / [urednika Janko Kersnik in Igor Švab]. - Ljubljana : Združenje zdravnikov družinske medicine - SZD, 2004. - (Zbirka PiP : Pravočasno in pravilno) ISBN 961-91029-8-3 1. Kersnik, Janko, 1960- 127876608 1. UVOD Ta dokument opredeljuje stroko družinske medicine, njene naloge in določa tudi temeljna znanja in veščine zdravnika družinske medicine. Orisani so bistveni elementi stroke. Dokument hkrati nudi tudi vpogled v usklajena stališča o tem, kakšne storitve naj bi zdravniki družinske medicine v Evropi zagotavljali svojim bolnikom, s čimer naj bi zagotovili najvišjo kakovost oskrbe bolnikov ob upoštevanju njihove stroškovne učinkovitosti. Iz definicij, vsebovanih v tem dokumentu, je mogoče določiti časovne okvire oz. načrte za izobraževanje, raziskave in zagotavljanje kakovosti, s čimer bi zagotovili, da se bo družinska medicina razvijala v smeri, ki bo zadovoljila potrebe zdravstvenega varstva prebivalstva v 21. stoletju. V organizaciji zdravstvenega varstva in izvajanju družinske medicine v Evropi obstajajo precejšnje razlike. Za države članice Evropske Unije in države, ki si prizadevajo za vstop v Evropsko Unijo izobraževanje na področju zdravstva določa Direktiva EU 93/16, ki je v prvi vrsti namenjena prostemu pretoku zdravnikov. Na žalost Direktiva ne določa natančno vsebine in kakovosti podiplomskega usposabljanja, zato je samo po sebi umevno in zelo pomembno, da so v interesu varnosti bolnikov zdravniki družinske medicine deležni takega usposabljanja, ki bo zagotovilo pridobitev potrebnih znanj in veščin za opravljanje poklica zdravnika družinske medicine v kateri koli državi članici. To stališče je bil pripravljeno v imenu WONCA Europe (The European Society of General Practice / Family Medicine – Evropsko združenje zdravnikov družinske medicine) regionalne organizacije svetovne organizacije Zdravnikov družinske medicine (World organisation of Family Doctors (WONCA). Evropsko združenje zdravnikov družinske medicine zagotavlja akademsko in znanstveno vodenje in zastopanje stroke družinske medicine na vsej celini. Njeno članstvo obsega nacionalne akademske organizacije družinske medicine iz 30 evropskih držav, vanj pa so neposredno lahko včlanjeni tudi posamezni zdravniki družinske medicine. Glavna vloga Združenja je pospeševanje in razvoj stroke, da bi s tem dosegli in vzdrževali visoke standarde izobraževanja, usposabljanja, raziskav in klinične prakse, kar koristi posameznim bolnikom in skupnostim. Reforma sistema zdravstvenega varstva je skupna značilnost evropskih držav, kot tudi drugih držav v svetu. Glede na spremembe v demografski strukturi, razvoj v medicini, zdravstveno ekonomiko in potrebe bolnikov ter njihova pričakovanja iščemo nove načine zagotavljanja in izvajanja zdravstvenega varstva. Mednarodna dognanja oz. dokazi kažejo, da sistemi zdravstvenega varstva, zasnovani na učinkoviti primarni zdravstveni obravnavni z dobro usposobljenimi zdravniki družinske medicine, ki delajo v skupnosti, zagotavljajo večjo stroškovno in klinično učinkovitost, kot tisti zdravstveni sistemi, ki so manj usmerjeni v primarno zdravstvo. Nujno je potrebno, da kompleksno in bistveno vlogo zdravnikov družinske medicine v sistemu zdravstvenega varstva razumejo zdravniška stroka in vsi ostali poklici povezani z medicino, načrtovalci zdravstvenega varstva, politiki in širša javnost. Celotna Evropa potrebuje dodatna vlaganja v družinsko medicino, da bi s tem sistemu zdravstvenega varstva omogočili izrabo svojega potenciala v korist bolnikov. Tukaj ne gre le za vlaganja v človeške vire in infrastrukturo ampak tudi v izobraževanje, raziskave in zagotavljanje kakovosti. Nove definicije ter dokument o temeljnih znanjih in veščinah so objavljeni zato, da bi seznanili širšo javnost in prispevali k razpravi o bistveni vlogi družinske medicine v zdravstvenih sistemih tako na nacionalni ravni kot tudi na vse-evropskih ravneh. VIR 1. Starfield B. Primary care: balancing health needs, services and technology. Oxford: Oxford University press,1998. 2. EVROPSKE DEFINICIJE 2002 STROKA IN SPECIALNOST DRUŽINSKE MEDICINE Družinska medicina je akademska in znanstvena veda, s svojo lastno izobraževalno vsebino, raziskavami, z dokazi podprto klinično dejavnostjo in klinično specialnostjo, ki je usmerjena v primarno zdravstveno varstvo. i. Značilnosti družinske medicine so v tem, da… a) gre običajno za prvi stik z zdravstveno službo v okviru sistema zdravstvenega varstva, ki svojim uporabnikom zagotavlja odprt in neomejen dostop ter se ukvarja z vsemi vrstami zdravstvenih težav, ne glede na starost, spol ali druge značilnosti obravnavane osebe. b) učinkovito uporablja vire oz. sredstva zdravstvenega varstva, tako da usklajuje oskrbo bolnikov, sodeluje z ostalimi strokovnjaki v okviru primarnega zdravstvenega varstva in se povezuje z drugimi specialnostmi ter prevzema vlogo posrednika za bolnika kadar je to potrebno. c) razvija odnos, ki je osredotočen na posameznika, njegovo/njeno družino in skupnost. d) ima edinstven potek posveta med zdravnikom in bolnikom , ki z učinkovitim sporazumevanjem postopoma ustvari povezanost med zdravnikom in bolnikom. e) je odgovorna za zagotavljanje dolgoročne, kontinuirane oskrbe, kot to zahtevajo potrebe bolnika. f) uporablja specifičen način odločanja, ki ga določata razširjenost in pogostnost pojavljanja bolezni v skupnosti. g) sočasno obvladuje akutne in kronične zdravstvene probleme posameznih bolnikov. h) obravnava bolezni , ki se v zgodnjem stadiju svojega razvoja lahko pojavijo na nediferenciran način, kar včasih lahko zahteva nujno posredovanje. i) spodbuja zdrav način življenja in blagostanje bolnikov z ustreznim in z učinkovitim ukrepanjem. j) ima specifično odgovornost do zdravja v skupnosti. k) se ukvarja z zdravstvenimi problemi v psihološkem, socialnem, kulturnem in eksistencialnem okviru. ii. Specialnost družinske medicine Zdravniki družinske medicine so zdravniki specialisti usposobljeni v temeljnih načelih stroke. So osebni zdravniki, ki so v prvi vrsti odgovorni za zagotavljanje vsestranske in kontinuirane zdravstvene oskrbe vsakega posameznika, ki išče zdravniško pomoč ne glede na njegovo starost, spol ali bolezen. Skrbijo za posameznike v okviru njihovih družin, skupnosti in njihove kulturne skupnosti, pri čemer vedno spoštujejo samostojnost svojih bolnikov. Prepoznavajo tudi svojo strokovno odgovornost do skupnosti. Pri dogovarjanju s svojimi bolniki o načrtu vodenja oz. obvladovanja bolezni upoštevajo psihične, psihološke, socialne, kulturne in eksistencialne dejavnike, pri čemer uporabljajo znanje in zaupanje, pridobljeno na osnovi večkratnih stikov med bolnikom in zdravnikom. Zdravniki družinske medicine izvajajo svojo strokovno vlogo s pospeševanjem zdravja, preprečevanjem bolezni, z zdravljenjem in s paliativno oskrbo. Omenjene dejavnosti opravljajo neposredno ali pa s pomočjo drugih dejavnosti oz. služb, odvisno od zdravstvenih potreb in razpoložljivih sredstev v skupnosti za katero skrbijo, prav tako pa, kadar je to potrebno, pomagajo bolnikom pri dostopu do omenjenih storitev. Sprejeti morajo odgovornost za razvijanje in ohranitev svojih sposobnosti, osebnega ravnovesja in vrednot kot osnove za učinkovito in varno zdravstveno oskrbo bolnikov. iii. Temeljna znanja in veščine zdravnikov družinske medicine Definicija družinske medicine, kot stroke in zdravnikov specialistov družinske medicine mora neposredno določati ključne pristojnosti oz. temeljna znanja in veščine zdravnika družinske medicine, pri čemer s ključnimi pristojnostmi oz. temeljnimi znanji in veščinami mislimo tiste, ki so bistvene za stroko, ne glede na sistem zdravstvenega varstva na katerega se nanašajo oz. v okviru katerega se uporabljajo. §1. Enajst bistvenih značilnosti, ki opredeljujejo omenjeno stroko se nanaša na enajst znanj in veščin, ki jih mora obvladati vsak zdravnik specialist družinske medicine. Lahko jih združimo v šest temeljnih znanj in veščin (glede na zgornje značilnosti): a) Vodenje primarne zdravstvene oskrbe (a, b) b) V osebo usmerjena zdravstvena oskrba (c, d, e) c) Zmožnosti reševanja specifičnih problemov (f, g) d) Celostni pristop (h, i) e) Usmerjenost v skupnost (j) f) Celovito oblikovanje modelov (k) §2. Za opravljanje dela v okviru svoje specialnosti uporablja zdravnik znanja in veščine na treh področjih: a. klinične naloge, b. sporazumevanje z bolniki in c. vodenje ambulante. §3. Glede na to, da gre za stroko, ki se osredotoča na osebo, je potrebno kot bistvene upoštevati tri osnovne posebnosti: a. Kontekstualno: upoštevanje konteksta osebe, družine, skupnosti in njihove kulture b. Vedenjsko: temelji na zdravnikovih strokovnih sposobnostih, vrednotah in etiki c. Znanstveno: uporaba kritičnega in z raziskavami utemeljenega pristopa k izvajanju in vzdrževanje le-tega s pomočjo stalnega učenja in izboljševanja kakovosti. Medsebojni odnosi oz. medsebojno vplivanje temeljnih veščin, področji izvajanja in osnovnih lastnosti, označujejo to stroko in poudarjajo kompleksnost specialnosti. Ravno omenjeni kompleksni medsebojni odnos med temeljnimi veščinami mora biti vodilo in se hkrati odražati v oblikovanju načrta za poučevanje, raziskovanje in izboljševanje kakovosti. 3. POJASNILA NOVE DEFINICIJE Stroka in specialnost družinske medicine Potrebno je definirati tako samo stroko družinske medicine kot tudi vlogo specialista družinske medicine. Prva definicija je potrebna za opredelitev okvira in akademskih temeljev na katerih je sama stroka zgrajena, na osnovi tega pa je mogoče zasnovati razvoj izobraževanja, raziskav in izboljševanja kakovosti. Druga definicija je potrebno zato, da zgornjo akademsko definicijo prenese v realnost specialista družinske medicine, ki dela z bolniki v sistemih zdravstvenega varstva po vseh državah v Evropi. 1. Značilnosti družinske medicine kot stroke so naslednje: a) gre običajno za prvi zdravstveni stik v okviru sistema zdravstvenega varstva, ki svojim uporabnikom zagotavlja odprt in neomejen dostop ter se ukvarja z vsemi vrstami zdravstvenih težav, ne glede na starost, spol ali druge značilnosti obravnavane osebe. Izraz “običajno” smo uporabili zato, ker v nekaterih okoliščinah npr. pri večjih poškodbah zdravnik družinske medicine ne predstavlja vedno prvega stika v okviru sistema zdravstvenega varstva. Vendar pa naj bi bil to v večini drugih primerov vseeno prvi stik s sistemom zdravstvenega varstva. Ovire za dostop do te vrste oskrbe ne bi smele obstajati, zdravniki družinske medicine pa bi se morali ukvarjati z vsemi vrstami bolnikov mladimi in starimi, moškimi ali ženskami in njihovimi zdravstvenimi problemi. Družinska medicina predstavlja bistveni in prvi vir. Pokriva velik obseg dejavnosti, ki ga določajo potrebe in zahteve bolnikov. Ta pregled omogoča vpogled na področje družinske medicine, kot stroke s številnih vidikov in na možnosti njihove uporabe pri obvladovanju problemov posameznikov in skupnosti. b) učinkovito uporablja vire oz. sredstva zdravstvenega varstva, tako da usklajuje oskrbo bolnikov, sodeluje z ostalimi strokovnjaki v okviru primarnega zdravstvenega varstva in se povezuje z drugimi specialnostmi ter prevzema vlogo posrednika za bolnika, kadar je to potrebno. Ta usklajevalna vloga je ključna poteza stroškovne učinkovitosti dobro kakovostne primarne zdravstvene oskrbe, ki zagotavlja, da bolniki obiščejo najbolj ustreznega zdravstvenega strokovnjaka glede na njihov zdravstveni problem. Sinteza različnih izvajalcev zdravstvenih storitev, ustrezna razširjenosti informacij in ureditev za odrejanje zdravljenja so odvisne od obstoja koordinacijskega oz. usklajevalnega organa. Družinska medicina lahko prevzame to centralno vlogo, če ji to omogočajo strukturalni pogoji. Razvijanje timskega dela pri obravnavi bolnika, ki vključuje vse strokovnjake na področju zdravstva bo prispevalo h kakovosti zdravstvene oskrbe. Z obvladovanjem vloge povezovalca z drugimi specialnostmi družinska medicina, tistim bolniki, ki to potrebujejo, zagotavlja ustrezen dostop do visoko tehnoloških storitev na sekundarni ravni zdravstvenega varstva. Ključna vloga družinske medicine zajema zaščito bolnikov pred škodljivimi posledicami, ki jih lahko povzroči nepotrebno preventivno pregledovanje (screening), testiranje in zdravljenje ter tudi vodenje bolnikov skozi zapleten sistem zdravstvenega varstva. c) razvija odnos, ki je osredotočen na osebo in usmerjen v posameznika, njegovo/njeno družino in skupnost. Družinska medicina se ukvarja z ljudmi in njihovimi težavami v soodvisnosti z njihovimi življenjskimi okoliščinami in ne na način neosebne patologije ali po načelu »primerov«. Izhodišče tega procesa je bolnik. Enako pomembno je razumeti kako bolnik prenaša in gleda na svojo bolezen, kot obvladovati sam bolezenski proces. Skupni imenovalec je oseba s svojimi prepričanji, strahovi, pričakovanji in potrebami. d) ima edinstven potek posveta med zdravnikom in bolnikom, ki z učinkovitim sporazumevanjem postopoma ustvari povezanost med zdravnikom in bolnikom. Vsak stik med bolnikom in njegovim družinskim zdravnikom prispeva k razvoju medsebojnega odnosa in vsako posamezno posvetovanje je mogoče graditi na tej prejšnji, skupni izkušnji. Vrednost tovrstnega osebnega odnosa je odvisna od komunikacijskih sposobnosti zdravnika družinske medicine in je že samo po sebi terapevtske narave. e) je odgovorna za zagotavljanje dolgoročne, kontinuirane oskrbe, kot to zahtevajo potrebe bolnika. Pristop družinske medicine mora biti stalen od rojstva (včasih že pred njim) in vse do smrti (ter včasih tudi po njej). Zagotavlja nepretrgano zdravstveno oskrbo, saj bolnika spremlja skozi celo življenjsko obdobje. Zdravniška kartoteka je izrecen dokaz te stanovitnosti. Pri tem dokumentu gre za objektivno beleženje posvetovanj, vendar predstavlja le del skupne zgodovine zdravnika in bolnika. Zdravniki družinske medicine zagotavljajo zdravstveno oskrbo za precej dolga obdobja v življenjih njihovih bolnikov in sicer pri številnih bolezenskih epizodah. Prav tako so odgovorni za zagotavljanje zdravstvene oskrbe 24 ur dnevno in za to pooblastiti druge oz. delo uskladiti tako, da je taka oskrba zagotovljena tudi kadar je sami osebno ne morejo zagotoviti. f) uporablja specifičen način odločanja, ki ga določata razširjenost in pogostnost pojavljanja bolezni v skupnosti. Problemi so zdravnikom družinske medicine v skupnosti predstavljeni na precej drugačen način kot na ravni sekundarne zdravstvene oskrbe. Razširjenost in pogostnost bolezni je drugačna od tiste, ki jo je mogoče zaznati v okviru bolnišnic, ker se resne bolezni mnogo manj pogosto pojavljajo v družinski medicini kot v bolnišnicah, saj pri družinski medicini ni predhodne selekcije. Za to je potreben poseben proces sprejemanja odločitev, ki temelji na verjetnosti in ki ga je mogoče izoblikovati s poznavanjem bolnikov in skupnosti. Pozitivna ali negativna napovedna vrednost kliničnega znaka ali diagnostične preiskave ima v družinski medicini drugačno težo kot v bolnišničnem okolju. Pogosto morajo zdravniki družinske medicine, po tem ko ugotovijo, da bolezen ni prisotna, pri bolniku ali svojcih pomiriti bojazni o sami bolezni. g) sočasno obvladuje akutne in kronične zdravstvene probleme posameznih bolnikov. Družinska medicina se mora ukvarjati z vsemi zdravstvenimi problemi posameznega bolnika. Ne more se omejiti samo na obvladovanje manifestiranih bolezni in pogosto se zgodi, da mora zdravnik obvladovati zelo številčne probleme. Bolnik pogosto pride na posvet zaradi večjega števila bolezni, pri čemer število s starostjo narašča. Za sočasen odziv na več zahtev bolnika je potrebna hierarhična oskrba problemov, ki upošteva tako bolnikove kot zdravnikove prioritete. h) obravnava bolezni, ki se v zgodnjem stadiju svojega razvoja lahko kažejo s še nepopolno klinično sliko, ki pa včasih kljub temu lahko zahteva nujno ukrepanje. Bolnik pogosto pride k zdravniku, ko se pojavijo simptomi in v zgodnji fazi je težko določiti diagnozo. To pomeni, da je potrebno z zelo omejenimi informacijami sprejeti za bolnika pomembno odločitev, prav tako pa je napovedna vrednost kliničnega pregleda in preiskav manj zanesljiva. Čeprav so znaki neke določene bolezni splošno znani, to ne velja za zgodnje znake, ki so pogosto nespecifični in skupni številnim boleznim. Obvladovanje večjega tveganja je v teh okoliščinah ključna značilnost stroke. Ko smo enkrat izključili potrebo po nujnem ukrepanju, se lahko odločimo, da počakamo na nadaljnji razvoj bolezni in stanje pozneje ponovno preverimo. Rezultat posameznega posveta pri zdravniku je običajno določitev enega ali več simptomov, včasih je opredeljena možna bolezen in le redko celotna diagnoza. i) spodbuja zdrav način življenja in dobrega počutja s primernimi in učinkovitimi ukrepi. Ukrepanje mora biti primerno, učinkovito in osnovano na tehtnih dokazih, kadarkoli je to mogoče. Posredovanje, kadar le-to ni potrebno lahko povzroči škodo, hkrati pa se na tak način zapravljajo dragocena sredstva zdravstvenega varstva. h) ima specifično odgovornost do zdravja skupnosti. Družinska medicina priznava svojo odgovornost glede vprašanj zdravstvenega varstva posameznih bolnikov in tudi do širše skupnosti. Včasih to povzroča določene napetosti in lahko vodi do nasprotovanja interesov, kar je potrebno ustrezno obvladovati. k) se ukvarja z zdravstvenimi problemi v psihološkem, socialnem, kulturnem in bivanjskem smislu. Družinska medicina mora sočasno prepoznati vse omenjene dimenzije in ustrezno določiti pomembnost oz. vpliv vsake posebej. Vedenje ob bolezni in vzorci bolezni se med seboj razlikujejo na osnovi zgoraj naštetih dejavnikov in večkrat so bolniki nezadovoljni zaradi ukrepanja, ki se ne loteva osnovnega vzroka bolnikove težave. 2. Specialnost družinske medicine Zdravniki družinske medicine so zdravniki specialisti usposobljeni v temeljnih načelih stroke. So osebni zdravniki, ki so v prvi vrsti odgovorni za zagotavljanje vsestranske in kontinuirane zdravstvene oskrbe vsakega posameznika, ki išče zdravniško pomoč ne glede na njegovo starost, spol ali bolezen. Skrbijo za posameznike v okviru njihovih družin, skupnosti in njihove kulture pri čemer vedno spoštujejo avtonomnost svojih bolnikov. Prepoznavajo tudi svojo strokovno odgovornost do skupnosti. Pri dogovarjanju s svojimi bolniki o načrtu vodenja oz. obvladovanja bolezni upoštevajo psihične, psihološke, socialne, kulturne in bivanjske dejavnike, pri čemer uporabljajo znanje in zaupanje pridobljeno na osnovi večkratnih stikov med bolnikom in zdravnikom. Zdravniki družinske medicini izvajajo svojo strokovno vlogo s pospeševanjem zdravja, preprečevanjem bolezni in z zagotavljanjem zdravljenja, oskrbe in lajšanja bolnikovih težav. Omenjene dejavnosti opravljajo neposredno ali pa s pomočjo drugih služb, odvisno od zdravstvenih potreb in razpoložljivih sredstev v skupnosti, za katero skrbijo, prav tako pa, kadar je to potrebno, pomagajo bolnikom pri dostopu do omenjenih storitev. Sprejeti morajo odgovornost za razvijanje in ohranitev svojih sposobnosti, osebnega ravnovesja in vrednot kot osnove za učinkovito in varno zdravstveno oskrbo bolnikov. Zgornja definicija vloge zdravnika družinske medicine postavlja značilnosti družinske medicine v kontekst zdravnika, ki to delo opravlja. Predstavlja ideal h kateremu lahko stremijo vsi zdravniki družinske medicine. Nekatere izmed prvin niso skupne le zdravnikom družinske medicine ampak jih je mogoče pripisati zdravniškemu poklicu na splošno. Vendar pa je družinska medicina edina medicinska stroka, ki lahko v praksi uporablja in izvaja vse od naštetih značilnosti. Primer skupnih sposobnosti, ki se zahtevajo od vseh zdravnikov je vzdrževanje strokovnega znanja, kar lahko prav za družinske zdravnike predstavlja precejšnjo težavo, saj pogosto delajo v izoliranem okolju. 4. RAZLAGA – TEMELJNA ZNANJA IN VEŠČINE Definicija družinske medicine, kot stroke in definicija zdravnika specialista družinske medicine neposredno določata ključne pristojnosti oz. temeljna znanja in veščine zdravnika družinske medicine. S ključnimi pristojnostmi oz. temeljnimi znanji in veščinami mislimo tiste, ki so bistvene za to stroko, ne glede na sistem zdravstvenega varstva, na katerega se nanašajo, oz. v okviru katerega se uporabljajo. Razvrščene so v treh odstavkih in se nanašajo na samo stroko (§1), izvajanje družinske medicine v praksi (§2) in nekatere temeljne značilnosti (§3). §1. Enajst bistvenih značilnosti, ki opredeljujejo omenjeno stroko se nanaša na enajst znanj in veščin, ki jih mora obvladati vsak zdravnik specialist družinske medicine. Lahko jih združimo v šest Temeljnih sposobnosti: 1. Izvajanje primarne zdravstvene oskrbe: a) sposobnost vodenja prvega stika z bolnikom; b) usklajevanje zdravstvene oskrbe z drugimi strokovnjaki v okviru primarnega zdravstvenega varstva, kar vodi k učinkovitemu in ustreznemu zagotavljanju zdravstvenega varstva ter prevzem vloge posrednika za bolnika, kadar je to potrebno. 2. V osebo usmerjena zdravstvena oskrba: c) sposobnost, da pri obravnavi bolnikov in njihovih težav uporabi pristop, ki je osredotočena na osebo d) uporaba posebnosti posveta v družinski medicini za razvoj dobrega in učinkovitega odnosa med zdravnikom in bolnikom; e) zagotavljanje stalnosti, tj. kontinuitete oskrbe, kot jo določajo potrebe bolnika. 3. Zmožnosti reševanja specifičnih problemov f) uporaba svojevrstnega procesa odločanja, ki ga določata razširjenost in pogostnost pojavnosti bolezni v skupnosti; g) vodenje oz. obravnava bolezenskih stanj, ki se lahko pojavijo zgodaj in na nediferenciran način ter nujno ukrepanje, kadar je to potrebno. 4. Celovit pristop h) sočasna obravnava akutnih in kroničnih zdravstvenih problemov posameznih bolnikov; i) spodbujanje zdravja in zdravega načina življenja z ustrezno promocijo strategij za ohranjanje zdravja in preprečevanje bolezni. 5. Usmerjenost v skupnost j) usklajevanje zdravstvenih potreb posameznih bolnikov in zdravstvenih potreb skupnosti, v kateri živijo, v skladu z razpoložljivimi sredstvi. 6. Celostni – holistični – pristop k) uporaba bio-psiho-socialnega modela ob upoštevanju kulturnih in bivanjskih razsežnosti. §2. Za opravljanje dela v okviru svoje specialnosti uporablja zdravnik te sposobnosti na treh področjih: a) klinične naloge, b) sporazumevanje z bolniki in c) vodenje ambulante. §3. Glede na to, da gre za stroko, ki je osredotočena na osebo, je potrebno kot bistvene upoštevati tri osnovne značilnosti: a) Kontekstualno: upoštevanje konteksta osebe, družine, skupnosti in njihove kulture b) Vedenjsko: temelji na zdravnikovih strokovnih znanjih, veščinah, vrednotah in etiki c) Znanstveno: uporaba kritičnega in z raziskavami utemeljenega pristopa k izvajanju in vzdrževanje le-tega s pomočjo stalnega učenja in izboljševanja kakovosti. Prepletanje oz. medsebojni vpliv temeljnih znanj in veščin, področji njihove uporabe in osnovne lastnosti stroke označujejo in poudarjajo kompleksnost te stroko kot specialnosti. To mora biti vodilo in se hkrati odražati v načrtovanju za poučevanje, raziskovanje in izboljševanje kakovosti v družinski medicini. 5. PREGLED IN ANALIZA; NOVE DEFINICIJE Uvod Skupina Leeuwenhorst je leta 1974 oblikovala izjavo »Zdravnik splošne medicine v Evropi«. V tistem obdobju je bila družinska medicina kot veda še v povojih, še posebej glede svoje osnove poučevanja in raziskovanja. Skoraj 30 let kasneje pa lahko ugotavljamo, da se je svet premaknil naprej in nikjer te spremembe niso bile tako očitne kakor prav v zagotavljanju zdravstvenega varstva. Družinska medicina je sedaj dobro usidrana v vseh sistemih zdravstvenega varstva v Evropi, prav tako pa izvajalci zdravstvenih storitev vedno bolj prepoznavajo njeno vedno večjo pomembnost. To dejstvo je poudarila tudi Svetovna zdravstvena organizacija za Evropo v svojem okvirnem dokumentu iz leta 1998.Tudi v državah bivšega sovjetskega bloka je bila družinska medicina uvedena kot osnova za nov sistem zdravstvenega varstva v teh državah. Družba se je v zadnjih 30 letih spremenila in vloga bolnika, kot odločilnega dejavnika v zdravstvenem varstvu in zagotavljanju le-tega, se je vedno bolj povečevala. Mnenje zdravnika se že dolgo ne oskrba več kot edino zveličavno in pojavlja se nova oblika dialoga med izvajalci in uporabniki zdravstvenih storitev. Bodoči zdravnik družinske medicine se mora te spremembe ne samo zavedati ampak mora imeti sposobnost, da se v takem okolju razvija in uspeva. Pomembno je, da se družinska medicina kot veda razvija v spreminjajočem se sistemu zdravstvenega varstva v okviru katerega deluje in da se odziva na zdravstvene potrebe bolnikov. Zdravniki družinske medicine morajo biti vključeni v stalen razvoj sistema zdravstvenega varstva, prav tako pa morajo biti kot osebnosti zmožni spreminjati se, da bi lahko sprejeli nove izzive. Van Weel je v svojem nedavnem predavanju na spomladanskem srečanju RCGP, poudaril potrebo po akademskem razvoju, ki bi omogočal prenos znanja, strokovnega znanja in izkušenj, s katerim bi se razvijale tehnike in metodologije, ki bi se lotevale specifičnih zahtev družinske medicine in s pomočjo katerega bi bilo mogoče ugotoviti učinkovitosti zdravstvene oskrbe v okviru družinske medicine. Prav tako je poudaril pomen vrednot same družinske medicine in potrebo skupne kulture poučevanja, raziskovanja in usposabljanja. Zato je primeren čas, da ponovno pregledamo definicijo vloge zdravnika družinske medicine in da oblikujemo jasen dokument o značilnostih družinske medicine kot stroke. Prav tako pa obstaja dodatna obveza za države članice Evropske Unije in države, ki si prizadevajo za vstop v Evropsko Unijo. EU direktiva 93/164 je namenjena pospeševanju prostega pretoka zdravnikov in zato je v interesu zaščite bolnikov samo po sebi umevno, da bi morali zdravniki družinske medicine biti deležni takega usposabljanja, s katerim bi pridobili potrebne sposobnosti za opravljanje svojega poklica v katerikoli državi članici, saj jim njihova kvalifikacija daje pravico, da delo opravljajo kjerkoli v EU brez dodatnega usposabljanja. Iz tega sledi, da je potrebno oblikovati sporazumno stališče, ki določa značilnosti stroke in naloge, ki bi jih moral opravljati družinski zdravnik. Direktiva 93/16 določa le minimalno 2 letno obdobje trajanje izobraževanja, za splošno medicino pa šest mesecev; nekatere države so to podaljšale na 3 in več let. Dokument o soglasnem stališču UEMO iz leta 1994 o posebnem usposabljanju na področju družinske medicine izraža potrebo po podaljšanju obdobja izobraževanja na najmanj 3 leta, v kar je vključen praktičen in teoretičen del, v tem obdobju pa je potrebno najmanj 50 % kliničnega usposabljanja opraviti v okviru oz. okolju družinske medicine. Svetovalni odbor za medicinsko izobraževanje (ACMT) je sprejel stališča UEMO in predlagal Evropski Komisiji, da ustrezno revidira oz. spremeni direktivo – da torej določi 3 letno obdobje usposabljanja, od katerega je potrebno 50 % opraviti praktično in da se zdravniki družinske medicine vključijo ter sprejmejo odgovornost za usposabljanje na področju družinske medicine na vseh ravneh. Vendar pa na žalost Evropska Komisija tega predloga še ni odobrila. Težave pri uvajanju sprememb v poglavju 4 zdravstvene direktive, ki se nanaša na družinsko medicino in potreba po uveljavitvi mesta za družinsko medicino v okviru izobraževalnih programov medicinskih fakultet so pripeljale do ugotovitve, da bi bil nadaljnji razvoj te stroke lažji, če bi bil naziv »specialist za družinsko medicino« uvrščen na seznam medicinskih specializacij navedenih v poglavju 3 – ki pokriva vse ostale medicinske specializacije. Vendar pa se naš dokument ne ukvarja s zgornjim vprašanjem; namen tega dokumenta je oblikovati načela, ki podpirajo družinsko medicino, kot stroko. DRUŽINSKA MEDICINA IN SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Obstaja več načinov pristopa k problemu oblikovanja nove definicije. Metoda, ki jo je uporabila skupina Leuwenhorst in pred kratkim tudi Olesen s sodelavci, opredeljuje parametre stroke z opisom nalog, ki bi jih moral opravljati zdravnik družinske medicine. Drugačen pristop je določanje temeljnih načel družinske medicine, kot stroke. Ta pristop je uporabil Gay v svoji predstavitvi na uvodnem srečanju WONCA Europe v Strassbourgu leta 1995, prav tako pa je bil enak pristop uporabljen tudi v okvirnem dokumentu, ki ga je pripravila Svetovna zdravstvena organizacija za Evropo (WHO Europe). Gay je menil, da obstaja povezava med načeli in nalogami pri čemer naj bi na naloge vplivali bolniki in sistem zdravstvenega varstva. To naj bi vodilo do opredelitve znanj in veščin, ki bi določale vsebino izobraževanja na področju družinske medicine, kar ponazarja prikaz 1. Zgornje kaže na dinamičen odnos oz. povezavo med prednostnimi načeli stroke in nalogami, ki jih morajo opravljati zdravniki družinske medicine. Te naloge v precejšnji meri določa sistem zdravstvenega varstva v okviru katerega zdravniki družinske medicine delujejo, kot tudi spreminjajoče se potrebe in zahteve bolnikov. Značilnosti, kot jih je opisala WHO Europe, je prav tako mogoče obravnavati kot cilje družinske medicine v okviru sistema zdravstvenega varstva. Ti koncepti vzbujajo zamisli o učinkovitosti in če soglašamo s tem, da sistem zdravstvenega varstva v večji ali manjši meri določa naloge, ki jih je sposoben opravljati zdravnik družinske medicine, mora vsaka nova definicija upoštevati kontekst v okviru katerega dela zdravnik družinske medicine in hkrati odražati spreminjajoče se potrebe bolnikov in napredek pri izvajanju zdravstvenega varstva. Prikaz 1 Opisani pristopi se med seboj ne izključujejo in katera koli nova definicija bo morala upoštevati podporno načelo stroke, ključne naloge zdravnika družinske medicine v okviru sistema zdravstvenega varstva in vpliv sistema zdravstvenega varstva na izvajanje družinske medicine. Načela stroke, kot jih predlaga Gay so: 1. Na bolnika osredotočen pristop 2. Usmerjenost v družino in skupnost 3. Področje delovanja določajo potrebe in zahteve bolnika 4. Še neselekcionirane in kompleksne zdravstvene težave 5. Nizka pojavnosti ogrožajočih bolezni 6. Bolezni v zgodnjem stadiju 7. Sočasno obvladovanje številnih bolezni in pritožb bolnika 8. Stalnost vodenja 9. Usklajevanje izvajanja zdravstvene oskrbe 10. Učinkovitost in so v številnih pogledih podobna značilnostim družinske medicine, ki so opisane v okvirnem dokumentu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO): A. splošnost E. sodelovanje B. nepretrganost F. usmerjenost v družino C. celovitost G. usmerjenost v skupnost D. usklajenost Stališče Svetovne zdravstvene organizacije nadalje razlaga vsako od sedmih zgoraj omenjenih značilnosti. Splošnost: − Vsi zdravstveni problemi celotnega prebivalstva; − Ne izključuje kategorij bolnikov zaradi njihove starosti, spola, razreda, rase ali vere, oz. katerekoli vrste zdravstvenega problema; − Enostaven dostop, ki ga ne omejujejo geografske, kulturne, administrativne ali finančne ovire. Stalnost: − Osredotočenost na osebo; − Dolgoročno zdravstveno varstvo, ki traja precejšen del življenja posameznika in se ne omejuje na eno samo bolezensko epizodo. Vsestranskost: integrirana zdravstvena oskrba vključuje − Spodbujanje zdravega načina življenja, preprečevanje bolezni, zdravljenje, rehabilitacijo in podporno zdravstveno oskrbo; − Fizični, psihološki in socialni vidiki; − Klinični, humanistični in etični vidiki odnosa med zdravnikom in bolnikom. Usklajevanje: − Vodenje zdravstvene oskrbe ob prvem stiku; − Napotitev na specialistične zdravstvene storitve; − Informiranje bolnika o razpoložljivih storitvah; − Usklajevanje in vodenje zdravstvene oskrbe. Sodelovanje: − Delo v multidisciplinarnih skupinah; − Kadar je to primerno prenos izvajanja zdravstvene oskrbe; − Izvajanje vodstvenih nalog. Usmerjenost v družino: Oskrba posameznih zdravstvenih težav v kontekstu − okoliščin v družini; − socialnih in kulturnih povezav; − okoliščin doma in na delovnem mestu. Usmerjenost v skupnost: zdravnik družinske medicine mora obravnavati posamezne težave v kontekstu: − zdravstvenih potreb skupnosti; − drugih strokovnjakov in služb. WONCA je v svoji izjavi iz leta 1991 o Vlogi zdravnika družinske medicine v sistemu zdravstvenega varstva, oblikovala definicijo vloge zdravnika družinske medicine in jo povezala z značilnostmi družinske medicine, ki jih opisuje pod kategorijami obveznosti in posebnosti. WONCA izjava iz leta 1991 vključuje naslednje − vsestransko oz. celovito zdravstveno oskrbo; − usmerjenost k bolniku; − osredotočenost na družino; − odnos med zdravnikom in bolnikom; − usklajevanje z drugimi službami; − zastopanje bolnikovih interesov; − dostopnost in upravljanje s sredstvi. Opaziti je precejšnje prekrivanje med značilnostmi, ki jih opisuje Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), »posebnostmi« vsebovanimi v dokumentu Evropskega združenja zdravnikov družinske medicine (WONCA) in načeli, ki jih opredeljuje Gay. To je mogoče prikazati z medsebojno primerjavo kot kaže naslednja preglednica: WHO 1998 WONCA 1991 “Načela” kot jih opredeljuje Gay Splošnost Celovita zdravstvena oskrba 3. Področje delovanja določajo potrebe in zahteve bolnika4. Neselekcionirane in kompleksne zdravstvene težave Nepretrganost* Usmerjenost k bolniku 1. Na bolnika osredotočen pristop8. Stalnost vodenja Vsestranskost Celovita zdravstvena oskrba 3. Področje delovanja določajo potrebe in zahteve bolnika4. Vse zdravstvene težave Usklajenost Usklajevanje z drugimi službami 9. Usklajevanje zdravstvene oskrbe Sodelovanje Usklajevanje z drugimi službami 9. Usklajevanje zdravstvene oskrbe Usmerjenost v družino Osredotočena na družino 2. Usmerjenost v družino in skupnost Usmerjenost v skupnost Obveza do skupnosti 2. Usmerjenost v družino in skupnost *Zmeda pri uporabi izrazoslovja v dokumentu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) lahko povzroči nekaj težav. Zmeda lahko nastane zaradi uporabe izrazov »nepretrgan« (»continuous«) in »stalen« (»continuing«) saj bi bila v kontekstu dokumenta Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) bolj primerna uporaba izraza »stalen«. Nepretrgan – pomeni brez prekinitve; neprekinjen; kot recimo ograja okoli zapora. Stalen – pomeni, da bo proces ali dejavnost vzdrževana; nadaljevati, vztrajati; nadaljevati v prihodnje vendar ne neprestano, ampak “trajno”. To je mogoče najbolj jasno ponazoriti v povezavi z izobraževanjem na področju medicine. Nepretrgano izobraževanje na področju medicine bi pomenilo, da oseba ni nikoli počela nič drugega kot, da se je izobraževala na področju medicine od zore do mraka. Stalno izobraževanje na področju medicine pa po drugi strani predstavlja proces, ki je lahko prekinjen ali se odvija po dejanjih vendar se bo časovno neomejeno odvijal. Dolgoročna zdravstvena oskrba zdravnika družinske medicine je najbolje opisana kot stalna. Vseeno pa obstaja nekaj zanimivih razlik. Postavke, ki jih opisuje Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Evropsko združenje zdravnikov družinske medicine (WONCA) se nanašajo na strokovno dejavnost v sistemu zdravstvenega varstva in ne na stroko kot zdravstveno dejavnosti s specifičnim procesom. Dejansko lahko ugotavljamo, da se naslednje tri postavke nanašajo na stroko vendar niso zajete v značilnostih, vsebovanih v dokumentih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Evropskega združenja zdravnikov družinske medicine (WONCA). “Majhna razširjenost resnih bolezni”, “bolezni v zgodnjem stadiju”, in “sočasno obvladovanje številnih težav in patologij” v Gayevem predavanju so deli “vsestranske oskrbe” v dokumentu WONCA, vendar niso zajete v značilnostih WHO. Pokrivajo ključne vidike družinske medicine – namreč, da gre za stroko, ki temelji na ljudeh (za razliko od tistih, ki temeljijo na patologiji oz. na organih) in je usmerjena v normalno stanje (za razliko od sekundarnega zdravstvenega varstva, ki je usmerjeno predvsem v bolezenska stanja), vendar se morajo zdravniki družinske medicine prav tako soočati z in obvladovati resne bolezni v zgodnjem in nediferenciranem stadiju. Izjava organizacije WONCA prav tako poudarja, da se razširjenost določene bolezni in znaki ob njeni manifestaciji, ki jih opažamo v primarnem zdravstvenem varstvu, močno razlikujejo od tistih v bolnišnicah, kjer se običajno poučujejo. Okvirni dokument WHO se ne ukvarja s poglobljeno raziskavo tistega, kar naj bi pomenilo temelj družinske medicine, namreč osebnega posveta med bolnikom in zdravnikom. Gay je predlagal teoretični model družinske medicine: GLOBALNI MODEL odprtega tipa, ki obravnava bolezen kot posledico organskih, človeških in okoljskih dejavnikov. Ta koncept, v katerem je tudi zdravje vključeno kot zapleten sestav, je podoben Engelovemu psihosocialnemu modelu: to je »celostni« model. Posvet je vključen tudi v izjavo organizacije WONCA, ki prav tako opisuje potrebo po izražanju definicije težav bolnikov tako z biomedicinskimi kot s humanističnimi izrazi; torej s fizičnimi, psihološkimi in družbenimi termini. To izvira iz poročila delovne skupine Royal College of General Practitioners (RCGP) in se je vtisnilo v način razmišljanja stroke, ki je v nevarnosti, da bi jo jemali kot samoumevno. Učinkovitost je še ena od Gayevih izjav, ki je značilnosti WHO izrecno ne omenjajo. To se domnevno nanaša na stroškovno učinkovitost, ki se sprejema kot značilna lastnost razvitih sistemov družinskega zdravstvenega varstva. Izjava organizacije WONCA še nadgrajuje to zamisel, s tem da navaja, da ima zdravnik družinske medicine posebno vlogo v upravljanju z viri v sistemih zdravstvenega varstva. Tesna medsebojna povezanost med načeli, ki opredeljujejo to stroko, kot smo jo prej opisali, in različnimi opisi vlog, postane opazna, če slednjo podrobneje proučimo. (Glej prilogo 1.) Videti je, da je prednost izvirne definicije skupine Leeuwenhorst v tem, da je prestala preizkus časa in je široko sprejeta. Izhaja iz časovnega obdobja, ko je bila družinska medicina še nova stroka z omejeno raziskovalno in izobraževalno podlago ter so nanjo gledali kot na vejo zdravstvene stroke, s katero naj bi se ukvarjali tisti, ki niso bili dovolj usposobljeni za katero od drugih vej. Vsaj delno je bila oblikovana na podlagi opredelitve delovnega mesta, ki jo je izoblikovala delovna skupina Royal College of General Practitioners leta 1972, ki je verjetno vplivala tudi na oblikovanje definicije, ki jo uporablja organizacija WONCA. Pokriva mnoge od značilnosti, ki so bile pozneje opisane v okvirih WHO, vendar jih postavlja v kontekst vsakdanjega dela v družinski medicini. Vendar sama po sebi ni zadostna, da bi jo lahko uporabljali kot edino definicijo, saj ni dovolj obširna – na primer: zdravljenje, rehabilitacija in podporna zdravstvena oskrba niso posebej omenjene. Olesen in sodelavci so zapisali, da je izvirna definicija skupine Leeuwenhorst zastarela in da ne odraža realnega stanja sodobne družinske medicine. Vendar je videti, da večina podrobnosti, na katerih temelji nezadovoljstvo, ki ga izražajo, izhaja iz tega, da večina tistih, ki se štejejo za zdravnike družinske medicine, deluje v sistemih zdravstvenega varstva, ki ne omogočajo izpolnjevanja vseh značilnosti stroke. Zaradi tega opuščajo nekatere od lastnosti, ki jih mnogi štejejo za ključne elemente dela zdravnika družinske medicine, še zlasti pa se pri tem pozablja na koncept delovanja te stroke v skupnosti in na koncept dolgoročne oskrbe – torej kontinuitete. V podporo svojemu mnenju navajajo primere, kot so zdravniki družinske medicine, ki delajo v enotah za nujno medicinsko pomoč. Videti je, da naslednji definiciji, namreč definicija, ki jo je oblikovala organizacija WONCA leta 1991 in Olesenova iz leta 2000, še vedno izhajata predvsem iz definicije skupine Leeuwenhorst. Kot kaže, je definicija, ki jo je oblikovala organizacija WONCA, iz leta 1991, veliko primernejša za različne sisteme zdravstvenega varstva in, kot smo že prej omenili, vključuje tudi nekaj deskriptorjev stroke. V paragrafu, ki se nanaša na klinično odločanje, opisuje zgodnjo manifestacijo nediferenciranih kliničnih težav, veliko število težav, ki se ne ujemajo s standardnimi biomedicinskimi diagnozami ter različno razširjenost bolezni in bolezenskih stanj v okolju družinske medicine v primerjavi z okoljem sekundarnega zdravstvenega varstva. Ob upoštevanju različnih zdravstvenih sistemov ugotavljamo, da je trenutno splošno sprejet model zdravstvenega varstva, ki je prikazan v prikazu 2. Če uporabimo definicijo primarnega zdravstvenega varstva, ki smo jo uporabili v uvodu – »Raven oz. okolje v sistemu zdravstvenega varstva, običajno v okviru bolnikove skupnosti, kjer pride do prvega stika z zdravstvenim strokovnjakom« – moramo upoštevati kontekst delovanja zdravnika družinske medicine. Vmesni členi med skrbjo za lastno zdravje, primarnim, sekundarnim in terciarnim zdravstvenim varstvom ter vzajemnimi vplivi med različnimi izvajalci storitev zdravstvenega varstva v vsakem od teh okolij, so pomembni dejavniki, ki jih je potrebno upoštevati. Prikaz 2 V Evropi obstajajo številni vzorci izvajanja storitev primarnega zdravstvenega varstva, ki se razlikujejo glede na populacijo bolnikov, ki jih obravnavajo zdravniki družinske medicine in glede na naraščajoče število različnih zdravstvenih poklicev, ki se ukvarjajo s primarnim zdravstvenim varstvom v različnih sistemih zdravstvenega varstva. Konteksti, v katerih delujejo taki zdravniki družinske medicine, se zelo razlikujejo, vendar morajo zanje še vedno veljati ista temeljna načela stroke. Očitno nekateri sistemi zdravstvenega varstva ne spodbujajo dobre družinske medicine vendar se – čeprav takih sistemov ni lahko spremeniti – ne smemo bati predlagati idealnega modela sistema zdravstvenega varstva, ki bi verjetno zagotavljal najboljše izide zdravljenja in stroškovno učinkovitost. Tak sistem temelji na visokokakovostni družinski medicini. To je bil eden od glavnih poudarkov okvirnega dokumenta WHO. Poglavitna naloga je opredeliti edinstveno dejavnost zdravnika družinske medicine. Zdravniki družinske medicine naj bi s svojo dejavnostjo na področju preventivne medicine in zdravstvenega izobraževanja vplivali na skrb za lastno zdravje. V nekaterih sistemih zdravstvenega varstva vplivajo na izvajanje tako storitev v sekundarnem kot terciarnem zdravstvenem varstvu. V drugih, subspecialisti delujejo tudi v okolju primarnega zdravstvenega varstva, kjer se pogosto soočajo s težavami, ki bi jih v drugih državah obravnavali zdravniki družinske medicine. V nekaterih sistemih zdravstvenega varstva imajo lahko zdravniki družinske medicine, ki delujejo predvsem v primarnem zdravstvenem varstvu, le omejeno vlogo v sekundarnem zdravstvenem varstvu. RAZPRAVA Ali je vse te različne izjave in definicije mogoče združiti v eno samo definicijo? Ali sploh potrebujemo novo definicijo in ali bi le-ta morala biti opis naloge/vloge ali lastnosti stroke? To vprašanje so preizkusili na delavnici na Evropski konferenci WONCA, leta 2001 v Tampereju na Finskem, kjer je velika večina udeležencev mislila, da je nova definicija potrebna in da mora zajemati opis tako nalog kot temeljnih načel stroke. Obstaja veliko podobnosti med izjavami o temeljnih načelih, ki opredeljujejo našo stroko ter opisi del in nalog zdravnika družinske medicine, vendar je tudi veliko bistvenih razlik. Kot je bilo že večkrat poudarjeno, v izjavah obstajajo določene vrzeli, ki so lahko posledica različnih možnih razlag teh izjav. Nobena od teh definicij per se ne zajema vseh ključnih lastnosti stroke družinske medicine. Zaradi tega obstaja potreba po sintezi različnih doslej obravnavanih izjav, zaradi proučitve razlik, zapolnitve vrzeli in zagotavljanja njihove celovitosti. Kaže, da je veliko pomislekov, ki so jih Olsen in sodelavci izrazili v zvezi z definicijo skupine Leeuwenhorst, povezanih z njenim tolmačenjem v absolutnem smislu. Na primer: Kaj pomeni osebna zdravstvena oskrba? Ali je to zdravstvena oskrba, ki jo vsakokrat izvaja isti zdravnik? Če ne, kakšni so pogoji, za to, da jo lahko izvaja namestnik – npr. izven običajnega delovnega časa. Ali s tem mislimo bolj na skrb za ljudi, kot na patologijo – v človeka usmerjena zdravstvena oskrba, kot sta jo opisala Gay in WHO? Tudi o tem smo za mnenje povprašali delavnico v Tampereju; le malo udeležencev je menilo, da bi morali zdravniki družinske medicine zagotavljati 24-urno osebno zdravstveno varstvo, vendar je velika večina menila, da morajo zagotavljati kontinuirano osebno zdravstveno oskrbo v določenem bistvenem časovnem obdobju. Ko začnemo razmišljati o naših definicijah, je treba poudariti še številne druge pomembne zadeve. Edinstveno vzajemno delovanje zdravnika družinske medicine in bolnika v obliki posvetov v družinski medicini je treba še podrobneje raziskati. To je McWhinney opisal kot dogovor, ki ima že sam po sebi terapevtski učinek. Odnos med zdravnikom in bolnikom v družinski medicini, je spodbodlo Balinta k temu, da je iznašel izraz »zdravnik, ki predpisuje zdravila«. Uporabo vzajemnega odnosa med posvetom kot terapevtskega orodja je treba razumeti kot ključno lastnost družinske medicine in mora tvoriti sestavni del usposabljanja na tem področju. Pereira-Gray je nadalje raziskal pomen kontinuitete in porabe časa, tako da je posamezne konzultacije med zdravnikom družinske medicine in bolnikom v določenem obdobju štel za del kontinuuma. Opazil je, da povprečni državljan v Veliki Britaniji obišče svojega zdravnika družinske medicine petkrat na leto, za kar se skupno porabi 47 minut na leto. V zadnjih letih je koncept avtonomije bolnika pridobil na veljavi, s tem pa tudi vloga zdravnika družinske medicine pri razvoju strokovnega znanja bolnikov na področju obvladovanja lastne bolezni ter prispevka k obvladovanju bolezni s spremenjenim vedenjem ob bolezni. Zelo verjetno je, da bo to postalo še pomembnejše, saj bodo bolniki vedno bolje obveščeni zaradi številnih različnih informacijskih sistemov, kot je npr. Internet, ki so jim na razpolago. Zastopanje se omenja le v izjavi organizacije WONCA, čeprav se je pojavljalo že v pripravljalnih osnutkih okvirnega dokumenta WHO. Opisujejo ga kot »pomoč bolniku pri prevzemanju aktivne vloge v procesu kliničnega odločanja ter sodelovanju z vladnimi in drugimi organi zaradi najbolj pravične porazdelitve storitev med vse člane družbe«. Videti je, da bi pri tem zdravnik družinske medicine še vedno imel določeno funkcijo, in sicer v tem, da bi bolnikom pomagal pri njihovem dogovarjanju v zvezi s storitvami sekundarnega in terciarnega dela njihovih sistemov zdravstvenega varstva. Epidemiologija v družinski medicini se bistveno razlikuje od tiste v sekundarnem zdravstvenem varstvu. Huda bolezen se manifestira zgodaj in na nediferenciran način; številne manjše težave, ki so same po sebi omejenega značaja, se opažajo predvsem ali večinoma v primarnem zdravstvenem varstvu, družinska medicina pa obvladuje večino longitudinalne oskrbe kroničnih bolezni. Veliko posvetov je namenjenih le zmanjšanju zaskrbljenosti zaradi možnosti, da zbolijo pri bolnikih brez patologije – usmerjenost primarnega zdravstvenega varstva v normalna stanja. Koncept usmerjenosti v normalnost je kompleksen in pokriva številna vprašanja. Obsega dejavnost pospeševanja zdravja in dobrega počutja in pričakovanje, da večina težav, ki se jim predstavijo, ne temelji na patologiji. Istočasno pa morajo zdravniki družinske medicine diagnosticirati in obvladovati hude bolezni, katerih razširjenost je drugačna v primerjavi s sekundarnim in terciarnim zdravstvenim varstvom. Sposobnost reševanja problemov morajo uporabiti za reševanje te dileme. To je zelo zapletena naloga, ki terja specifičen proces odločanja, ki temelji na nizki razširjenosti hudih bolezni in na dejstvu, da je pozitivna predvidljiva vrednost simptomov in bolezenskih znakov ter diagnostičnih preiskav v primarnem zdravstvenem varstvu drugačna in – zaradi številnih pomembnih razlogov – nižja kot v bolnišnicah. Pogosto ni nikakršnega biomedicinskega razloga za nadloge, ki mučijo bolnika, pri tem pa je pomembno vedeti, kdaj je treba prenehati s preiskavami ob hkratnem nadaljevanju oskrbe. Prav tako je treba zaščititi bolnika pred škodljivimi vplivi pretiranega predpisovanja zdravil za njihove težave in jih »rešiti« pred nepotrebnimi preiskavami, pregledi in zdravljenji. McWhinney je poudarjal pomen modela bioloških procesov, ki temelji na organih, v katerem je način vedenja posameznega organizma delno odvisen od njegove anamneze, konteksta in okolja. To od zdravnikov družinske medicine terja, da morajo iskati zapletenost in sprejemati negotovost, pri tem pa poudarja, da od vseh kliničnih strok ravno družinska medicina deluje na najvišji ravni zapletenosti in posledično tudi negotovosti. V tem predavanju je poudaril več vprašanj, o katerih smo že razpravljali – medsebojna razmerja, osebna naravnanost posameznika ter razcepljenost med razumom in telesom (fizična, psihološka in družbena). V današnjih časih potrošništva in obvladovanja uspešnosti se od družinskih zdravnikov pričakuje, da bodo svoje sposobnosti vzdrževali s pomočjo vseživljenjskega učenja in jih izkazovali v smislu zagotavljanja kakovosti. V nekaterih sistemih zdravstvenega varstva to vodi k obveznemu periodičnemu ponovnemu pridobivanju akreditacije – podaljševanju licence. Druge družbene spremembe bodo vplivale tudi na spremembo odnosa potrošnikov do načina zagotavljanja storitev v zdravstvenem varstvu, zdravniki družinske medicine pa bodo morali biti dovolj prilagodljivi, če se bodo hoteli odzivati na te spremembe. Ta fleksibilnost mora biti taka, da se bo lahko spopadala s hitrimi spremembami na področju biomedicine, kar se pri kliničnem zdravniku družinske medicine dogaja v celotnem spektru obvladovanja bolezni. Prav tako prihaja do razvoja na področju upravljanja s sredstvi. S stalnim naraščanjem stroškov zdravstvenega varstva je zdravnik družinske medicine v partnerstvu s svojim bolnikom v enkratnem položaju, da lahko določa prednostne naloge pri zagotavljanju storitev zdravstvenega varstva in razporejanja sredstev. Zdravniki družinske medicine se morajo prav tako zavedati svoje vloge pri spodbujanju stroškovno učinkovitega sloga dela, ne le pri sebi, temveč tudi pri svojih kolegih. Morda bo prihajalo do konfliktov med željami in potrebami posameznega bolnika ter potrebami skupnosti kot celote; zdravnik družinske medicine se mora tega zavedati, biti sposoben vzpostaviti ustrezno ravnovesje in se o tem pogovoriti z bolnikom. Področje, ki ga nobena od predhodnih definicij posebej ne obravnava, je koncept »pogosto uporabljanih« in »zelo tveganih« veščin (high-risk skills). Pogosto uporabljane sposobnosti so tiste, ki se pogosto uporabljajo v okolju družinske medicine zaradi pogoste potrebe po njih, npr.: pregledi otrok, jemanje podatkov o anamnezi v strogo odmerjenem času, pregledi ušes, nosu in grla itd. Zelo tvegane veščine so tiste, ki so potrebne v primerih, s katerimi se zdravnik družinske medicine ne sooča pogosto in ki so za bolnika zelo tvegani, npr.: kardiopulmonalno oživljanje, bolnik s krči ali nasilni/nevarni bolniki. Končno mora biti povsem jasno, da mora naš izobraževalni proces pripraviti zdravnike družinske medicine na zelo različne klinične procese, ki niso predvsem mehanične ali tehnične narave, kakršen je še vedno način poučevanja medicine na medicinskih fakultetah po vsem svetu. Potrebna je avtoritativna izjava, ki bi opredelila tako stroko družinske medicine kot naloge zdravnika družinske medicine in jih medsebojno - vsaj v splošnih pojmih – povezala s kontekstom sistema zdravstvenega varstva. Opredeliti bi morala: 1. Tiste bistvene elemente stroke, ki jo opredeljujejo in niso odvisni od sistemov zdravstvenega varstva. 2. Tiste strokovne naloge, ki so splošno veljavne, vendar so lahko odvisne od konteksta. Primer le-tega bi lahko bil, da je sicer napotitev na sekundarno zdravstveno oskrbo bistvena lastnost stroke, vendar vloga »vratarja« do sekundarnega zdravstvenega varstva pa ne. 3. Strokovne naloge, ki zaradi razlik v kontekstu niso splošno veljavne, vendar je treba v primeru, da obstoječe stanje velja za nezadovoljivo (npr. če smo prepričani, da bi se morali zdravniki družinske medicine ukvarjati z bolniki vseh starosti, vključno z otroki, vendar v določenem sistemu zdravstvenega varstva to ni mogoče), predlagati spremembo takega sistema zdravstvenega varstva zaradi tega, da bi bolniki uživali največ prednosti v smislu izidov zdravljenja in da bi družbi zagotovili stroškovno učinkovito zdravstveno varstvo. To nas bo pripeljalo do nekaterih novih ali vsaj popravljenih definicij. Potrebujemo definicijo značilnosti ali temeljnih načel stroke družinske medicine IN definicijo vloge družinskih zdravnikov, razdeljene v kategorije glede na sistem zdravstvenega varstva, v katerem delujejo. EVROPSKE DEFINICIJE IZ LETA 2002 Stroka in specialnost družinske medicine Družinska medicina je akademska in znanstvena veda in klinična specialnost s svojo lastno izobraževalno vsebino, raziskavami, z dokazi podprto klinično dejavnostjo, ki je usmerjena v primarno zdravstveno oskrbo. 1. Značilnosti družinske medicine so v tem, da a) gre običajno za prvi zdravstveni stik v okviru sistema zdravstvenega varstva, ki svojim uporabnikom zagotavlja odprt in neomejen dostop in se ukvarja z vsemi vrstami zdravstvenih težav, ne glede na starost, spol ali druge značilnosti obravnavane osebe. b) učinkovito uporablja vire oz. sredstva zdravstvenega varstva, tako da usklajuje oskrbo bolnikov, sodeluje z ostalimi strokovnjaki v okviru primarnega zdravstvenega varstva in se povezuje z drugimi specialnostmi ter prevzema vlogo posrednika za bolnika kadar je to potrebno,. c) razvija odnos, ki je osredotočen na posameznika, njegovo/njeno družino in skupnost. d) ima edinstven potek posveta med zdravnikom in bolnikom , ki z učinkovitim sporazumevanjem postopoma ustvari povezanost med zdravnikom in bolnikom e) je odgovorna za zagotavljanje dolgoročne, kontinuirane oskrbe, kot to zahtevajo potrebe bolnika. f) uporablja specifičen način odločanja, ki ga določata razširjenost in pogostnost pojavljanja bolezni v skupnosti. g) sočasno obvladuje akutne in kronične zdravstvene probleme posameznih bolnikov. h) obravnava bolezni , ki se v zgodnjem stadiju svojega razvoja lahko pojavijo na nediferenciran način, kar včasih lahko zahteva nujno posredovanje. i) spodbuja zdrav način življenja in blagostanje bolnikov z ustreznim in z učinkovitim ukrepanjem. j) ima specifično odgovornost do zdravja v skupnosti. k) se ukvarja z zdravstvenimi problemi v psihološkem, socialnem, kulturnem in bivanjskem okviru. Specialnost zdravnika družinske medicine Zdravniki družinske medicine so zdravniki specialisti usposobljeni v temeljnih načelih stroke. So osebni zdravniki, ki so v prvi vrsti odgovorni za zagotavljanje vsestranske in kontinuirane zdravstvene oskrbe vsakega posameznika, ki išče zdravniško pomoč ne glede na njegovo starost, spol ali bolezen. Skrbijo za posameznike v okviru njihovih družin, skupnosti in njihove kulture pri čemer vedno spoštujejo avtonomnost svojih bolnikov. Prepoznavajo tudi svojo strokovno odgovornost do skupnosti. Pri dogovarjanju s svojimi bolniki o načrtu vodenja oz. obvladovanja bolezni upoštevajo psihične, psihološke, socialne, kulturne in eksistencialne dejavnike, pri čemer uporabljajo znanje in zaupanje pridobljeno na osnovi večkratnih stikov med bolnikom in zdravnikom. Zdravniki družinske medicine izvajajo svojo strokovno vlogo s promoviranjem zdravja, preprečevanjem bolezni in zagotavljanjem zdravljenja, zdravstvene oskrbe ali paliativne oskrbe. Omenjene dejavnosti opravljajo neposredno ali pa s pomočjo drugih storitev oz. služb, odvisno od zdravstvenih potreb in razpoložljivih sredstev v skupnosti za katero skrbijo, prav tako pa, kadar je to potrebno, pomagajo bolnikom pri dostopu do omenjenih storitev. Sprejeti morajo odgovornost za razvijanje in ohranitev svojih sposobnosti, osebnega ravnovesja in vrednot kot osnove za učinkovito in varno zdravstveno oskrbo bolnikov. VIRI 1. The General Practitioner In Europe: A statement by the working party appointed by the European Conference on the Teaching of General Practice, Leeuwenhorst, Netherlands 1974. 2. Framework for Professional and Administrative Development of General Practice / amily Medicine in Europe, WHO Europe, Copenhagen, 1998. 3. Van Weel C. The Impact of Science on the Future of Medicine: CGP Spring Meeting, 2001. 4. Council Directive 93/16/EEC to facilitate the free movement of doctors and the mutual ecognition of their diplomas, certificates and other evidence of formal qualifications; Official Journal of the European Community, 165: 7/7/93. 5. Proceedings UEMO Consensus Conference on Specific Training for General Practice. UEMO. Published by The Danish Medical Association. Copenhagen 1995. 6. Report and Recommendations on the Review of Specific Training in General Medical Practice: Advisory Committee on Medical Training (to the European Commission), XV/E/8433/95-EN October 1995. 7. Olesen F, Dickinson J, Hjortdahl P. General Practice-time for a new definition BMJ 2000; 320: 354-357. 8. Gay Bernard, What are the basic principles to define general practice, Presentation to Inaugural Meeting of European Society of General Practice/Family Medicine, Strasbourg, 1995. 9. The Role of the General Practitioner / Family Physician in Health Care Systems: a statement from WONCA, 1991. 10. The Future General Practitioner – Learning and Teaching: London; RCGP, 1972. 11. The Nature of General Medical Practice – Report from General Practice 27: London; RCGP 1996. 12. McWhinney Ian R, Primary care core values: core values in a changing world, BMJ, 1998, 317 (7147), 1807-1809. 13. Balint M. The Doctor, his Patient and the Illness: Pitman Medical; London, 1964. 14. Pereira-Gray D, Forty-seven minutes a year for the patient, British Journal of General Practice 1998; 48 (437): 1816-1817. 15. McWhinney Ian R The importance of being different. British Journal of General Practice, 1996, 46, 433-436. 6. AKADEMSKI PREGLED IN ANALIZA; TEMELJNA ZNANJA IN VEŠČINE - USPOSOBLJENOST §1 Predgovor 1.1 Opis temeljnih znanj in veščin je rezultat hierarhičnega procesa. Iz temeljnih načel stroke družinske medicine izhajajo strokovne naloge specializacije zdravnika družinske medicine, iz teh nalog pa izhajajo temeljne pristojnosti. 1.2 Opredelitev temeljnih strokovnih nalog in sposobnosti pomeni, da obstajajo tudi ne tako bistveni elementi. Zelo pogosto so le-ti povezani z razlikami med sistemi zdravstvenega varstva in družbami, v kateri delujejo zdravniki družinske medicine. Evropa pozna veliko različnih sistemov zdravstvenega varstva in različnih situacij, v katerih zdravniki družinske medicine izvajajo storitve zdravstvenega varstva. Obstajajo temeljne kulturne (vključno z verskimi) in politične razlike med družbami ter skupinami prebivalstva, ki jih obravnavajo zdravniki družinske medicine. To lahko vodi k različnim opisom del in nalog. Družinska medicina je klinična stroka, ki je veliko bolj od vseh drugih odvisna od razlik med posameznimi družbami. Zdravnik družinske medicine je posrednik med družbo in medicino. 1.3 Usposobljenost se lahko opredeli kot zmožnost zdravnika družinske medicine, da poleg dejanskega dela uspešno opravi še vrsto diskretnih opaznih nalog. Tako lahko na usposobljenost gledamo kot na zmožnost posameznika, da deluje na zahtevani ravni in v dani situaciji. V Millerjevi piramidi so ravni »ve« (osnovna dejstva), »ve kako« (sposoben uporabljati znanje) in »pokaže kako« (sposoben pokazati sposobnosti) povezane s konceptom usposobljenosti. Uspešnost lahko opredelimo kot tisto, kar zdravnik dejansko počne v okviru klinične oskrbe in sporazumevanje z bolniki med dnevno prakso; uspešnost se nanaša na Millerjevo raven »naredi«. Šteje, da je zelo odvisna od obstoječih pogojev v zdravstvenem varstvu in od zahtev, finančnih in strukturnih možnosti, možnosti v praksi in obstoječe podpore. Zaradi široke uporabnosti v Evropi se ta dokument omejuje le na temeljne usposobljenosti zdravnikov družinske medicine. S temi temeljnimi znanji in veščinami oblikujejo teoretični model oz. okvir. Dejanska praksa se lahko in se najbrž tudi bo razlikovala od teh temeljnih znanj in veščin. §2 Od temeljnih načel družinske medicine k temeljnim znanjem in veščinam Enajst značilnosti stroke pomeni enajst različnih področji, na katerih mora biti usposobljen vsak specialist družinske medicine. Zaradi medsebojne povezanosti jih združujemo v šest neodvisnih kategorij temeljnih znanj in veščin. Vsak sklop opisujemo z njegovimi poglavitnimi vidiki. 1. Usposobljenost za storitve primarnega zdravstvenega varstva vključuje naslednja znanja in veščine: − obvladati primarni stik z bolniki, reševanje različnih težav; − pokrivati celoten spekter zdravstvenih stanj; − koordinirati oskrbo z drugimi strokami v primarnem zdravstvenem varstvu in z drugimi specialisti; − obvladati učinkovito in ustrezno izvajanje storitev zdravstvenega varstva in uporabo storitev zdravstvenega varstva; − zagotoviti bolniku dostop do ustreznih storitev v sistemu zdravstvenega varstva; − delovati kot zastopnik bolnika. 2. V osebo usmerjena zdravstvena oskrba vključuje naslednje naslednja znanja in veščine: − sprejeti v človeka usmerjen pristop pri ukvarjanju z bolniki in z njihovimi zdravstvenimi težavami ob upoštevanju konteksta in okoliščin posameznega bolnika; − uporabiti posveta v okviru družinske medicine za vzpostavitev učinkovitega odnosa med zdravnikom in bolnikom ob upoštevanju bolnikove samostojnosti; − sporazumevati se, določati prednostne naloge in delovati v partnerstvu; − zagotoviti stalnost zdravstvene oskrbe, kot jo določajo potrebe bolnika, v povezavi s kontinuiranim in koordiniranim vodenjem zdravstvene oskrbe. 3. Zmožnosti reševanja specifičnih problemov vključujejo naslednja znanja in veščine: − povezovati specifične procese odločanja z razširjenostjo in pogostnostjo bolezni v skupnosti; − selektivno zbirati in tolmačiti podatke iz anamneze, fizičnih pregledov in preiskave ter jih uporabiti za ustrezno načrtovanje obvladovanja bolezni v sodelovanju z bolnikom; − sprejeti ustrezna delovna načela, npr. stopnjevanje preiskav, uporaba časa kot orodja in sprejemanje negotovosti; − po potrebi nujno ukrepati; − obvladovati stanja, ki se lahko pojavijo zgodaj in na nediferencirani način; − dejavno in učinkovito uporabljati diagnostične in terapevtske posege; 4. Celovit pristop vključuje naslednja znanja in veščine: − hkratno obvladovanje številnih težav in patologij, tako akutnih kot kroničnih zdravstvenih težav posameznika; − spodbujati zdravje in dobro počutje z ustrezno promocijo strategij za ohranjanje zdravja in preprečevanje bolezni; − voditi in koordinirati pospeševanje zdravja, preventivo, kurativo, oskrbo ter paliativno oskrbo in rehabilitacijo. 5. Usmerjenost v skupnost vključuje naslednja znanja in veščine: − usklajevati zdravstvene potrebe posameznih bolnikov in zdravstvene potrebe skupnosti, v kateri živijo, v skladu z razpoložljivimi sredstvi. 6. Celovito oblikovanje modelov vključuje naslednja znanja in veščine: − uporabiti bio-psiho-socialni model ob upoštevanju kulturnih in eksistencialnih razsežnosti. §3 Tri področja izvajanja Pri opravljanju dela v okviru svoje specialnosti zdravnik uporablja našteta znanja in veščine na treh pomembnih področjih: a. KLINIČNE NALOGE − znanja in veščine obvladovanja širokega obsega kroničnih bolezni, problemov in obolenj, na način kot se manifestirajo; − dolgoročno vodenje oz. obvladovanje in kasnejše spremljanje bolnika; − sposobnost, da pretehta dokaze in izkušnje na učinkovit način. b. KOMUNIKACIJA Z BOLNIKI − sposobnost strukturiranja posveta; − zagotavljanje enostavno razumljivih informacij ter razlaga postopkov in ugotovitev; − razumevanje in ustrezno ravnanje pri različnih manifestacijah občutkov. c. OPRAVLJANJE DELA OZ. IZVAJANJE DEJAVNOSTI − zagotavljanje ustrezne dostopnosti in razpoložljivosti pacientom; − učinkovita organizacija, opremljenost za delo in finančno vodenje poslovanja in sodelovanje s timom v okviru iste dejavnosti; − sodelovanje z ostalim osebjem v okviru primarnega zdravstvenega varstva in z drugimi specialisti. §4 Temeljne lastnosti stroke Za znanstveno stroko, ki je usmerjena v osebo, so bistvene naslednje tri lastnosti: kontekst, odnos in znanost. KONTEKSTUALNI VIDIKI − Uporaba kontekstualnih podatkov o bolniku, njegove anamneze, stanja in družbenega izvora pri diagnosticiranju, odločanju ter načrtovanju poteka zdravljenja. − Izražanje osebnega zanimanja za bolnika in njegovo okolje in zavedanje možnih posledic bolezni za družinske člane in širše okolje (vključno z delovnim okoljem) bolnika. VIDIKI, POVEZANI Z ODNOSOM − Zavedanje lastnih zmožnosti in vrednot. − Ugotavljanje etičnih vidikov klinične prakse (preventiva/ diagnostika/ terapija/ dejavniki, ki vplivajo na življenjski slog). − Utemeljitev in pojasnitev osebne etike. − Zavedanje medsebojnih vplivov dela in zasebnega življenja ter prizadevanje vzpostaviti ravnovesje med obema. ZNANSTVENI VIDIKI − Seznanjenost s splošnimi temeljnimi načeli, metodami, koncepti znanstvenih raziskav in osnovami statistike (pogostnost, razširjenost, predvidena vrednost itd.). − Temeljito znanje na področju znanstvenih osnov patologije, simptomov in diagnoz, terapije in prognoze, epidemiologije, teorije odločanja, teorij o oblikovanju hipotez ter reševanju problemov, preventivnega zdravstvenega varstva. − Sposobnost iskanja, branja in kritičnega ocenjevanja medicinske literature. − Razvijanje in vzdrževanje stalnega učenja in izboljševanja kakovosti. §5 Medsebojno povezan okvir znanj in veščin, vizualni prikaz Medsebojna povezava temeljnih znanj in veščin, področij delovanja in temeljnih lastnosti je značilna za stroko ter poudarja kompleksnost specializacije. Za vizualno predstavitev medsebojnih razmerij med temeljnimi sposobnostmi se uporabljajo različni modeli: Millerjev trikotnik, Fabbova kocka in Donabedianov okvir pogojev, postopka in izida. Predhodne raziskave, ki so jih opravili Ram in sodelavci se z njimi podrobno ukvarjajo. (glej prikaz 3). Prikaz 3: Okvir medsebojne povezanosti znanja, veščin in usposobljenosti. Obsežno področje zdravstvene oskrbe v družinski medicini je razdeljeno v tri glavna področja na eni osi: klinične naloge, komunikacija z bolniki in vodenje dela oz. opravljanje dejavnosti (glej §3). Za evidentiranje težav in bolezni bolnikov se lahko uporablja klasifikacija v skladu s poglavji Mednarodne klasifikacije v primarnem zdravstvenem varstvu (International Classification of Primary Care - ICPC). Ti vidiki in kategorije bolnikov so predstavljeni na drugi osi. Tretja os modela odraža najnovejši razvoj teoretičnih pogledov in medicinske stroke, od usposobljenosti (ve, ve kako, pokaže kako) do izvajanja nalog. Na vrhu te piramide je izvajanje na kliničnem področju, na področju sporazumevanja z bolnikom in na področju organizacije dela v ambulanti. V tej piramidi je predstavljen tudi Donabedianov okvir. Pogoji (organizacija dela in vodenje) in postopek (sporazumevanje z bolniki in klinično delo) sta prikazana na horizontalni osi. Izidi zdravljenja bolnikov (parametri povezani z boleznijo in splošna kakovost življenja) se lahko razumejo kot rezultat dinamičnega medsebojnega vpliva vseh treh osi. Glede na to, da gre za znanstveno stroko, ki je usmerjena na osebo, so postavljene tudi sposobnosti, povezane s specializacijo, ki tvorijo osnovo piramide: vidiki konteksta, odnosa in znanstveni vidiki (glej §4). Strokovnjak, ki se pri svojem delu osredotoča na osebo, pri odločanju uporablja kontekst osebe. Čeprav sporazumevanje z bolniki vključuje tudi odnos, se z uvajanjem odnosa kot ločene lastnosti, vključujejo tudi vidiki profesionalnega vedenja v stroki. Ker je usposabljanje za splošno medicino akademsko delo, za katero je potreben pristop, ki temelji na dokazih, je treba za vse strokovne naloge uporabiti znanstveni pristop. Ilustracija kaže zapletena medsebojna razmerja med temeljnimi sposobnostmi. Ravno ta kompleksnost bi morala voditi in se odražati v razvoju s tem povezanih učnih načrtov in načrtovanja raziskav in zagotavljanja kakovosti. VIRI 1. Ram P, van der Vleuten CPM, Rethans JJ, Grol R, Aretz K. Assessment of practicing family physicians in a multiple-station examination using standardised patients with observation of consultation in daily practice. Acad Med 1999; 74: 62-9. 2. Ram P. Comprehensive assessment of general practitioners. A study on validity, reliability and feasibility. Thesis 1998, Maastricht University. 3. Van den Hombergh P, Grol R, van den Hoogen HJM, van den Bosch WJHM. Assessment of management in general practices: validation of a practice visit method. Br J Gen Pract 1998; 48: 1743-50. 4. Heath I, Evans P, van Weel C. The specialist of the discipline of general practice. Br Med J 2000; 320: 326-7. 5. Van Weel C. Examination of context of medicine. Lancet 2001; 357: 733-4. 6. Stephenson A, Higgs R, Sugarman J. Teaching professional development in medical schools. Lancet 2001; 357: 867-70. 7. Metz JCM, Stoelinga GBA et al. Blueprint 1994: training of doctors in the Netherlands. Objectives of undergraduate medical education. Nijmegen University, 1994. 8. Sackett DL, Richardson WS, Rosenberg W, Gray JA, Haynes RB. Evidence based medicine: how to practice and teach EBM. Edinburgh: Churchill Livingstone, 1997. 9. Lamberts H, Wood M, eds. International Classification of Primary Care (ICPC). Oxford: Oxford University Press, 1987. WONCA EUROPE dovoljuje kopiranje in razpečevanje te elektronske različice EVROPSKE DEFINICIJE DRUŽINSKE MEDICINE (EUROPEAN DEFINITION OF GENERAL PRACTICE / FAMILY MEDICINE) po vsem svetu za akademske in izobraževalne namene. Avtorske pravice so last WONCA EUROPE, vsakršna drugačna uporaba besedila je možna le z dovoljenjem WONCA EUROPE. Nobenih kopij se ne sme prodajati ali z njimi komercialno trgovati. 7. PRILOGE Priloga 1.1 - Definicija skupine Leeuwenhorst iz leta 1974 “Zdravnik družinske medicine je zdravnik z diplomo iz medicine in licenco, ki posameznikom, družinam in prebivalstvu, ki ga pokriva njegova praksa, nudi osebno, primarno in kontinuirano oskrbo, ne glede na njihovo starost, spol in bolezen. Sinteza teh funkcij je edinstvena. Svoje bolnike sprejema v svoji ordinaciji in jih obiskuje na domovih ter včasih na kliniki ali v bolnišnici. Njegov cilj je zgodnja postavitev diagnoze. Pri svoji presoji o zdravju in bolezni upošteva in združuje fizične, fiziološke in družbene dejavnike. Le-ti se odražajo v njegovi obravnavi bolnikov. Je prvi, ki odloča o vsaki težavi, ki mu jo kot zdravniku predstavijo. Dolgoročno vodi svoje bolnike s kroničnimi, ponavljajočimi se ali smrtnimi boleznimi. Dolgoročni stiki pomenijo, da lahko uporabi ponavljajoče se priložnosti za zbiranje informacij v presledkih, ki ustrezajo vsakemu bolniku, in vzpostavi zaupanje, ki ga lahko strokovno uporabi. Deluje v sodelovanju z drugimi kolegi, tako medicinske kot drugih strok. Ve kako in kdaj mora ukrepati v smislu zdravljenja, preprečevanja in izobraževanja z namenom izboljšanja zdravja svojih bolnikov in njihovih družin. Zaveda se, da je profesionalno odgovoren tudi skupnosti.” Priloga 1.2 - Definicija organizacije WONCA iz leta 1991 “Zdravnik družinske medicine je zdravnik, ki je predvsem odgovoren za celovito zdravstveno oskrbo vsakega posameznika, ki poišče medicinsko pomoč in po potrebi za organiziranje nudenja storitev, ki jih izvaja drugo zdravstveno osebje. Zdravnik družinske medicine deluje kot zdravnik družinske medicine, ki sprejme vsakogar, ki išče medicinsko pomoč, medtem ko drugi izvajalci storitev zdravstvenega varstva omejujejo dostop do svojih storitev na podlagi starosti, spola ali diagnoze. Zdravnik družinske medicine oskrba posameznika v kontekstu družine in družino v kontekstu skupnosti, ne glede na raso, vero, kulturo ali družbeni razred. Je klinično usposobljen izvajati večinski del njihove oskrbe po upoštevanju kulturnega, družbenoekonomskega in psihološkega ozadja. Poleg tega je osebno odgovoren za celovito in kontinuirano oskrbo svojih bolnikov. Zdravnik družinske medicine opravlja svojo strokovno vlogo, tako da jim glede na njihove zdravstvene potrebe in razpoložljiva sredstva v skupnosti, ki ji služi, bodisi neposredno bodisi preko storitev drugih zagotovi zdravstveno oskrbo.” Priloga 1.3 - Olesenova definicija iz leta 2000 “Zdravnik družinske medicine je specialist, ki je usposobljen za delo v prvi liniji sistema zdravstvenega varstva in za začetne korake pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe vseh morebitnih zdravstvenih težav, ki jih imajo lahko bolniki. Zdravnik družinske medicine skrbi za posameznike v družbi, ne glede na vrsto bolnikove bolezni ali druge osebne ali družbene značilnosti in organizira razpoložljiva sredstva v okviru sistema zdravstvenega varstva, tako da najbolj koristijo bolniku. Zdravnik družinske medicine deluje z avtonomnimi posamezniki na celotnem področju, preprečevanja, diagnostike, kurative, zdravstvene oskrbe, paliativne oskrbe, uporabe in vključevanja znanosti biomedicine, medicinske psihologije in medicinske sociologije.” Priloga 2 - Postopek priprave in srečanja Ta dokument je prvotno pripravila delovna skupina Sveta Evropske akademije učiteljev v družinski medicini (Council of the European Academy of Teachers in General Practice - EURACT), pozneje pa je bil dopolnjevan na sestankih WONCA Europe v Barceloni, Španija, oktobra 2001 in Noordvijku, Nizozemska, v marcu 2002. Pomenil naj bi prvi korak v procesu doseganja soglasja na evropski ravni. Iz teh definicij se lahko izpeljejo temeljne sposobnosti in načrti za raziskave, zagotavljanje kakovosti in poučevanje, ki se razvijajo za zadovoljevanje potreb družinske medicine v 21. stoletju. Pripravljalno delo v okviru Sveta EURACT je sprožila objava predlaganih revidiranih definicij vloge zdravnika družinske medicine, ki so jih oblikovali Olesen in sodelavci. Prizadevali so si za novo definicijo, ki bi temeljila na »idealni vsebini specializacije«. Predlagali so, da bi morala biti univerzalna, in ne specifična za vsako državo, ter da bi morala zagotavljati okvir za poučevanje in usposabljanje in nadalje oblikovali novo definicijo. Čeprav so si prizadevali pomagati, se zdi, da njihova definicija ni uspela izpolniti niti njihovih lastnih zahtev. Delovni skupini Sveta EURACT so bila v razmislek predana naslednja vprašanja: Kaj je zdravnik družinske medicine? Kaj trenutno delajo in kaj bi morali delati? Ali bi morali opredeliti stroko z definicijo nalog zdravnika družinske medicine ali s temeljnimi načeli ali z obojim? Veliko jih je, ki v stroki delujejo le do omejenega obsega (zaradi njihovih sistemov zdravstvenega varstva); ali naj jih štejemo za zdravnike družinske medicine? Ali obstaja razlika med zdravnikom družinske medicine in specialistom družinske medicine? Uporabili smo postopek postopnih razprav o teh vprašanjih z namenom raziskati nekaj poglavitnih mednarodnih publikacij na tem področju namesto poglobljene raziskave vse obsežne literature na to temo. Potekal je proces primerjave in iskanja podobnosti med različnimi prej opisanimi pristopi in ugotavljanja razlogov za te razlike. Nato je bil s ponovljenim procesom oblikovan osnutek tega dokumenta in o njem se je širše razpravljalo. Omejeno posvetovanje o osnutku tega dokumenta je potekalo na mednarodni delavnici v Tampereju, maja 2001, na kateri je sodelovalo več kot 90 zdravnikov družinske medicine iz vse Evrope. WONCA Europe je v povezavi z EURACT, SEMFYC, WHO Barcelona, EGPRW, EQuIP in EUROPREV organizirala konferenco o soglasju na katero je povabila ključne organizacije. Le-ta je potekala oktobra 2001, na njej pa so se dogovorili o osnutku izjave, o kateri naj bi se širše razpravljalo. To je opravila WONCA Europe, ki je dokumente poslala v komentar vsem evropskim univerzam in nacionalnim združenjem ter drugim organizacijam, ki se v Evropi ukvarjajo z družinsko medicino. Odgovori so bili zbrani in predstavljeni na konferenci teh organizacij v Noordwijku, marca 2002, po kateri je bil ta dokument dokončno oblikovan. Priloga 3 - Zahvale WONCA EUROPE se zahvaljuje vsem tistim organizacijam in posameznikom, ki so posredovali svoje pisne pripombe oz. komentarje ali se udeležili posvetovalne procesa, ki je pripeljal do izdelave tega dokumenta. To so: Austrian Society General Practice/Family Medicine College of Family Physicians of Canada College National de Generalistes Enseignants,France Danish College of General Practitioners Dutch College of General Practitioners European Academy of Teachers in General Practice European General Practice Research Workshop European Network for Prevention and Health Promotion in Family Medicine and General Practice European Union of General Practitioners European Working Party on Quality Assurance The Icelandic College of Family Physicians Malta College of Family Doctors Norwegian College of General Practitioners Royal College of General Practitioners, United Kingdom Slovak Society of General Practice/Family Medicine Spanish Society of Family and Community Medicine Swedish association of General Practice Swiss Society of General Medicine WHO, Barcelona office World Organisation of Family Doctors Dr M Boland Dr G Buckley Dr J Horder Prof. C Lionis Priloga 4 - WONCA EUROPE – DRŽAVE ČLANICE ANDORA AVSTRIJA BELGIJA HRVAŠKA ČEŠKA REPUBLIKA CIPER DANSKA ESTONIJA FRANCIJA FINSKA NEMČIJA GRČIJA ISLANDIJA IRSKA IZRAEL ITALIJA LITVA MALTA NIZOZEMSKA NORVEŠKA POLJSKA PORTUGALSKA ROMUNIJA SLOVAŠKA REPUBLIKA SLOVENIJA ŠPANIJA ŠVEDSKA ŠVICA UKRAJINA VELIKA BRITANIJA Priloga 5 - Definicije angleškega izrazoslovja Pri uporabi in tolmačenju jezika, ki se uporablja v zvezi z družinsko medicino obstaja precejšnja zmeda. Da bi se izognili napačnemu tolmačenju ali razumevanju za potrebe teh dokumentov namenjenih razpravi, spodnji izrazi pomenijo naslednje: Zdravnik družinske medicine}zdravnik družinske medicine} Sopomenki, ki se uporabljata za opis zdravnika, ki je opravil podiplomsko usposabljanje na področju družinske medicine, ki ustreza vsaj tisti ravni, ki je določena v poglavju 4 Zdravniške direktive Evropske unije. Zdravnik na primarni ravni Zdravnik iz katerekoli stroke, ki dela v okviru primarnega zdravstvenega varstva. Zdravnik na sekundarni ravni Zdravnik, ki je opravil določeno obdobje višjega podiplomskega usposabljanja na področju stroke, ki se ukvarja s posameznim organskim sistemom / organom / boleznijo in dela predvsem v okviru te stroke v bolnišnici. Specialist Zdravnik iz katerekoli stroke, ki je opravil ustrezno podiplomsko usposabljanje. Osnovno zdravstveno varstvo Raven oz. okolje v sistemu zdravstvenega varstva, običajno v okviru bolnikove skupnosti, kjer pride do prvega stika z zdravstvenim strokovnjakom (razen morda pri hujših poškodbah). 1529 2877 2006-11-15T16:05:33Z Wailer 18 Kako lahko ustvarite povsem nov članek v Wikiviru? Obstaja več načinov. # V nekem drugem članku se nahaja povezava na še neobstoječi članek. Kliknite nanj in ga napišite. # V iskalno polje na levi vpišete pojem ali naslov članka. Izid iskanja vam pove, ali morda taka stran že obstaja, ponudi pa vam tudi povezavo '''Lahko ustvarite stran s tem naslovom''', ki jo lahko kliknete in napišete članek. # V naslovno vrstico brskalnika vpišite <nowiki>http://sl.wikipedia.org/wiki/Naslov</nowiki>, in ustvarili boste članek '''Naslov'''. Pozor, ta metoda v operacijskem sistemu Windows ni primerna za naslove člankov, ki vsebujejo [[w:šumnik|šumnike]]. # Odpravite se v [[Wikivir:Peskovnik|peskovnik]], tam napišite naslov članka in naredite povezavo nanj takole: '''<nowiki>[[Naslov]]</nowiki>'''. Nato kliknite na to povezavo. Napišite članek. 1530 2787 2006-10-04T22:49:36Z Romanm 7 - prestavitev [[Wikivir:Družinska medicina]] na [[Evropska definicija družinske medicine]]: bolj prav? #REDIRECT [[Evropska definicija družinske medicine]] 1531 3351 2006-12-17T17:02:40Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= 'Slovenja - presvitlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu Pervimu ob veselim dohodu njih veličanstva v Ljubljano | poglavje= | avtor= Jovan Vesel Koseski | opombe= Pesem velja za prvo tiskano omembo Slovenije. Prvič je bila objavljena v ''Novicah'' leta [[w:1844|1844]]. }} <center> '''Slovenja'''<br/> '''presvitlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu Pervimu'''<br/> '''ob veselim dohodu njih veličanstva v Ljubljano''' Trojno ovenčan unuk vladarjev iz hiše Rudolfa,<br/> Zgodnimu soncu enak sveta v ogledu stojiš,<br/> Kron sedmero bliši v škerlatu sedeža tvojga,<br/> Silnih narodov devet varje ti slavo in dom,<br/> Sme se iz temnih osod približati zvesta Slovenja? Sme rudorov Ti, o Knez! odpreti ljubezni neskončne,<br/> Ktera do tebe rodu vnema slovenskiga kri,<br/> Kaplico slabo boječ pridružiti morju svitlosti, <br/> Ko Ti visoki prestol soncetemnivši gradi,<br/> Svoje prisege poklon doložiti vrisku narodov? Čula žvižgati meč sem tvoj iz pozonskiga hriba,<br/> Duše ko skazal si sklep stranam čveterim sveta,<br/> Čula v radosti sem rujoveti českiga leva,<br/> Čula odgovor gromeč brata jadranskiga sem,<br/> Ko prisegovali so bregovi Veltave, Pada. Željno prašaje, ali smem se šteti med Avstrije stebre,<br/> Ali na zboru deržav moja beseda veljá,<br/> Sini slovenski al so v številu zemlje junakov;<br/> Tudi za mene razpet al je istorie list?<br/> Slišim iz neba oglas ponosne Klione grekinje: "Kako, ti dvomiš? mar treseš se clo, ti moja ljublenka,<br/> Ker ti imena s kervjo Rimic ni pisal in Grek?<br/> Dvigni se, dvombe na stran! prestolu dostojno se bližaj,<br/> Slava je tvoje ime, slava porod ino rast,<br/> Zvedi iz mojih ust, kaj bila si svetu od nekdaj". "Preden Bizanc ino Rim verige kovala narodam,<br/> Bila Evropi si varh! veči le hvale želiš?<br/> Tvoja žarila je kri od ledniga Balta do Jadre,<br/> Mirnimu svetu razum, bojnimu bila si meč,<br/> Zlobi gotova zajez med jutram in divjim zapadam". "Tebi kmetija doma, kupčija po morju slovele,<br/> Jeklo v trojanski prepir vitezam dajala si,<br/> Tvojih poznal je pušic britkost macedonski Aminta<br/> Bil arbelski je breg priča slovenske moči,<br/> Ko sta za zemlje oblast borila zapad se in istok." "Kar je visokega um, častitega desna storila,<br/> Ptuje ostalo ti ni, slave deležnica si,<br/> Grom je slovenski krotil naróde v jeziku latinskim<br/> Černega morja prestol tvojih junakov je bil,<br/> Pravda, Dioklecian, Belizar, so ti trojka sestrancov." Reče, - in temni oblak nekdajnih razdeli časov,<br/> Glej, pred mano stoji vitezov krasni izbor:<br/> Agron silni brodnik, jadranskiga morja krotitel,<br/> Pinez, Brem ino Bolk, dika, slovenske kervi,<br/> Skerdilaj, Pleurat, brez brojno vitezov drugih. Medju ženami potem, Teuta ponosna Ilirka,<br/> Zraven Ravenski jetnik, velikodušni Batón,<br/> Hrabri Metulčanov rod, sloboden do zadnega zdiha,<br/> Z vencam mnogi junak, ptujimu ljudu ponos,<br/> Trikrat škerlatnikov šest gromivših iz dvojniga Rima. Zdaj, ko junake spoznam, velikane hrabrosti svoje,<br/> Vname se v sercu ko blisk vrednosti lastne mi čut,<br/> V persih otajanih vir odpre se goreče besede,<br/> Kjer se bežeči govor djanja v svitlosti žarí<br/> In Ti ljubezen redim gorečo v junaškimu mozgu. Tako se bližam, o Knez, z bogastvom dlana in uma,<br/> Gradov Ti ključe podam verno na zlatni blazin,<br/> Verlo namestvana sem od petkrat pet sto županov,<br/> Moje prisege oglas Donava sliši in Pad,<br/> Donava sliši in Pad slovenskih junakov obljubo. Blago, življenje in kri, visoki Vladar! Ti posvetim,<br/> Bistri v sodbi razum, v boju nevžugani nevžugani dlan,<br/> Tvojimu rodu na čast; na zgubo protivnikam Tvojim,<br/> Snuje v oserčju mi duh, cuka na bedri mi meč;<br/> Hrast se omaje in hrib, - zvestoba Slovencu ne gane! Z šaplam oviti zares blišečim senc ti ne morem,<br/> Zmel nevsmileni rok, časa vihar mi ga je,<br/> Kadar od istoka Hun, od severa Got ino Kimbar,<br/> Rimic od juga in Vlah, terli so moje kosti,<br/> Strani četeri sveta menovale sirove narode. Kaj terpela takrat, kaj sem doživela gubivši,<br/> Ustam izreči ni moč, duhu razumiti ni,<br/> Smert je dajala objed neskončno pogubi, obupu,<br/> Save in Drave vode solze so bile in kri,<br/> Zadnjiga, zdelo se je, de bila bo ura Slovenca. Kakor divji natok serditiga morja se vzdigne,<br/> Kadar vihar globočin zemlji se v drobu zbudi,<br/> Brezdnov valove napne, peneče na brege dervivši,<br/> S tminami krije ostrov, ki ga razbiti ni moč,<br/> Sivo pečovje ječi v korenu se tresejo gore. – Tako, kdo reče zakaj, je vrelo nebrojno narodov,<br/> Vsakiga konca sveta meni serdito na vrat,<br/> Moje dobrave so stan jim, klavnica moje domovje,<br/> Grom je beseda njih ust, strela goreči pogled;<br/> Zemlja se moja šibí pod težo železnih vojsčakov. Ravno mi vkazal je bil iz trebnika prerok Arkonski,<br/> - Bravši v drobu zverin čas mašovanja gotov,<br/> - Dvignuti verli svoj dlan, razbiti verige Latinca<br/> Rimu pobotat obrest sedem sto letnih krivic,<br/> Ter zapečatiti pah kovačnice stare na Tibru. Setve dozor kervave kosil Radogost je na Padu,<br/> De Kartage potem strašno osveti posip<br/> Genserik, drugi moj sin, preplava do Afrike sto rek;<br/> Kakor nevidama blisk temni preterga oblak,<br/> V Rimu Otokar stoji končavši nevredne gospode. Zdaj brez varha doma, mi Siskia pade, <br/> Emona, Rupa omaga, Optuj, druge zakrije mi prah,<br/> Divjih jezikov hrup zatare mi glase domače,<br/> Misli in djanju na vir vleže debela se noč,<br/> Tri sto me let ino čez mertvaška je groza davila. Ko se vtolaži vihar, občut mi zbudi se na novo,<br/> Strašno iz jezera ran čutim kipeti život,<br/> Kakor o zori junak razbiti po boju ponočnim<br/> Samši na skitu medlí, trume plakaje pogín<br/> Plakala pravde pad sem svoje pomembe na šibrah. Dva samogoltna volka, stoječa na levi, na desni,<br/> Z ojstrim jezikom iz ran gladno mi serkata kri,<br/> Ropa nasiten Avar Dagobertu se hujšimu vogne,<br/> Misel razdvojena vsih, glada enaka oba,<br/> V serce pomakata zob strupeni mi vedno protivna. V ognju se skusi zlato - sem bila dostojna v nesreči?<br/> Me je le znajdel obup vredno ko dika poprej?<br/> Slavna ostala če sem, pričujta mi Argaid, Ferdulf,<br/> Švigni iz vekov temot moje šesterke spomin:<br/> Samo, Borut, Ketumar, Privina, Bojnomir, Kocel. Tode prirojena moč razbita je bila na vedno,<br/> Sin je nesreče razpor - brata mi brat ne pozna –<br/> "Vogni se, Horvat si ti! - Iz pota mi Krajnec, Korošec!<br/> Tak malopriden prepir dom ino noč mi drobi,<br/> Z šaplam oviti tedaj blišečim senc ti ne morem. Vzemi ljubezen, o Knez! namesto ginečiga venca<br/> Serc junaških Ti dam Ti dam tri milione in čez,<br/> Verlo namestvana sem od petkrat pet sto županov, <br/> Moje prisege oglas Donava sliši in Pad,<br/> Donava sliši in Pad slovenskih junakov obljubo. V padu gromečimu let poginejo imena, narodi,<br/> Moje prisege zaklep časa viharju stoji,<br/> Ko bi se bližala kdaj rešetanja železniga ura,<br/> Kakor se zernje iz plev, kakor iz sipa demant,<br/> Bi se Ti cena takrat slovenskiga serca svetila. Vedno zahvalna dobrot prededov Tvojih ne zabim,<br/> Duši globoko vsajen milosti njih mi je sad,<br/> Rudolf pervi je bil moj pervi v resnici zveličar,<br/> Lekar veliki, iz ran vzame mi ost ino strup,<br/> Hrabra sinova mi dva za vojvode, varhe postavi. Stara Emona se zdaj iz praha digavati začne,<br/> Srednica mojih dežel bila je, biti če zmir.<br/> Kakor na vodjevi glas se druž'jo po bitvi junaki,<br/> Sestri oživljeni krog stop'jo Slovenke na hip,<br/> Pivka, Metlika hiti mladiti se - bramba nje praga. Reka se zdrami iz sanj, naslednica slavne Promone,<br/> Desno Albertu poda, z levo mu morje odpre;<br/> Terst Leopoldu in Kras; Frideriku Celeja, Dolenja; <br/> Živa Gorica potem pervimu Maksu se vdá,<br/> In polovici moči slovenske trese Mletak se. Zdaj prestrašin oblak na čelu se istoka dvigne,<br/> Bajesid Ildirim - blisk - njemu se v jedru rodi,<br/> Novi vihar buči, na Kosovu Miloš Obilič<br/> Pade za vero, za dom, Lazar junaški je prah,<br/> V morju keršanske kervi ozidje Nikopoljsko plava. Kje je natoku zajez, kje v zmoti občinski otetba?<br/> Svetu zapadnimu mor, pravdi razbitje grozi,<br/> Jaderno bliža verig rožlanje se, mečošumenje,<br/> Grozomnoživši komet žuga na nebu pogin,<br/> Opominjaje poklic mi moje nekdanje namembe. Sine navdušene zdaj med borce v prednimu redu<br/> Urno postavit' hitim, vrata jadranske zaprem,<br/> Roko sestrancu podam na Donavi, Tisi in Karki,<br/> Vodju posvetim život, ter se Bogu zarotím,<br/> Moje domovje mejak krivoverstvu de bode gotovo. Gore slovenske so zdaj od Kope, do Soče, do Drave<br/> V žarku gorečih germad trombe zapadu na boj,<br/> Persi slovenske jez viharnimu toku divjakov,<br/> Svetu trepečimu varh, trum janičarskih obup,<br/> Meči slovenski pogin tlačivniku vere in pravde. Vojska mi divja gromi zdaj trojno stoletna na mejah,<br/> Duša se strahu ne vdá, sercu ne vpade pogum,<br/> Kako se bije moj sin za vero za kralja, za slavo,<br/> Priča Koštajnica, Beč, Radgona, Kisek, Siget,<br/> Siskia stara slovi Andreja junaškiga mojga. Glej, in dopolneno je! sovražniku strašnim oserčje<br/> Vjedajo rane ko strup, dlanu odpadel je meč,<br/> Naskakovavec osod, ki zobe drakonove s'jal je,<br/> Kaj je današniga dne? votla podoba za vid,<br/> Sužnim nezvestim posmeh, zaničvanimu ptujcu igrača! Tode ne samo na meč, na um veličanstvo opiram,<br/> Kjer časti se modrost, tam se imenuje moj sin.<br/> Kar so mi - Karola dva, in mati velika Terezja,<br/> Jožef slavni in Franc - znanstva odperli zaklad,<br/> Sveti slovenski razum se v sodbi ob mizah zelenih. Misel se sveti in duh slovenski na zraku Evrope,<br/> V družbi nekdanjih bogov Vega na nebu bleši,<br/> Valvazor, Voglar, Cojz, Koronini in stotine drugih,<br/> Vnukam prihodnim izgled, Avstrije slava in moč,<br/> Vnemajo v sercu mi čut ko sonce vrednosti lastne. Bližam se vredna tedaj z bogastvam dlana in uma,<br/> Gradov Ti ključe podam verno na zlatni blazin,<br/> Verlo namestvana sem od petkrat pet sto županov,<br/> Moje prisege oglas Donava sliši in Pad,<br/> Donava sliši in Pad slovenskih junakov obljubo. </center> 1533 2794 2006-10-25T20:10:43Z MediaWiki default 1534 2795 2006-10-25T20:10:43Z MediaWiki default 1535 2796 2006-10-25T20:10:44Z MediaWiki default Your IP address is blocked from editing, and so is not allowed to use the password recovery function to prevent abuse. 1536 2797 2006-10-25T20:10:44Z MediaWiki default 1537 2798 2006-10-25T20:10:44Z MediaWiki default 1538 2800 2006-10-25T20:10:46Z MediaWiki default 1539 2801 2006-10-25T20:10:46Z MediaWiki default The following pages do not link to other pages in this wiki. 1540 2802 2006-10-25T20:10:47Z MediaWiki default 1541 2803 2006-10-25T20:10:47Z MediaWiki default 1542 2804 2006-10-25T20:10:47Z MediaWiki default Urejanje $1 1543 2806 2006-10-25T20:10:52Z MediaWiki default Atom 1544 2807 2006-10-25T20:10:52Z MediaWiki default RSS 1545 2808 2006-10-25T20:10:53Z MediaWiki default 1546 2810 2006-10-25T20:10:55Z MediaWiki default 1547 2811 2006-10-25T20:10:55Z MediaWiki default Čas zadnje spremembe: $2, $1. 1548 2812 2006-10-25T20:10:55Z MediaWiki default Stran je zadnjič urejal(a) $3 (čas spremembe: $2, $1). 1549 2813 2006-10-25T20:10:55Z MediaWiki default 1550 2814 2006-10-25T20:10:55Z MediaWiki default 1551 2815 2006-10-25T20:10:55Z MediaWiki default 1552 2816 2006-10-25T20:10:55Z MediaWiki default The following pages are not linked from other pages in this wiki. 1553 2817 2006-10-25T20:10:56Z MediaWiki default 1554 2819 2006-10-25T20:10:56Z MediaWiki default 1555 2820 2006-10-25T20:10:57Z MediaWiki default 1556 2821 2006-10-25T20:10:57Z MediaWiki default 1557 2822 2006-10-25T20:10:57Z MediaWiki default 1558 2823 2006-10-25T20:10:57Z MediaWiki default 1559 2824 2006-10-25T20:10:57Z MediaWiki default 1560 2825 2006-10-25T20:10:57Z MediaWiki default My preferences 1561 2826 2006-10-25T20:10:57Z MediaWiki default 1562 2827 2006-10-25T20:10:57Z MediaWiki default 1563 2828 2006-10-25T20:10:58Z MediaWiki default {{plural:$1|Kategorija|Kategoriji|Kategorije|Kategorije|Kategorije}} 1564 2829 2006-10-25T20:10:59Z MediaWiki default 1565 2830 2006-10-25T20:10:59Z MediaWiki default 1566 2831 2006-10-25T20:10:59Z MediaWiki default 1567 2832 2006-10-25T20:11:01Z MediaWiki default You have not specified target revision or revisions to perform this function on. 1568 2833 2006-10-25T20:11:01Z MediaWiki default No target revision 1569 2834 2006-10-25T20:11:01Z MediaWiki default Pojdi na 1570 2835 2006-10-25T20:11:02Z MediaWiki default 1571 2836 2006-10-25T20:11:03Z MediaWiki default 1572 2837 2006-10-25T20:11:03Z MediaWiki default A password reminder has already been sent, within the last $1 hours. To prevent abuse, only one password reminder will be sent per $1 hours. 1573 2838 2006-10-25T20:11:04Z MediaWiki default Disable variants conversion 1574 2839 2006-10-25T20:11:04Z MediaWiki default 1575 2840 2006-10-25T20:11:04Z MediaWiki default 1576 2841 2006-10-25T20:11:04Z MediaWiki default 1577 2842 2006-10-25T20:11:05Z MediaWiki default 1578 2843 2006-10-25T20:11:05Z MediaWiki default 1579 2845 2006-10-25T20:11:06Z MediaWiki default 1580 2846 2006-10-25T20:11:06Z MediaWiki default kk 1581 2847 2006-10-25T20:11:06Z MediaWiki default kk-cn 1582 2848 2006-10-25T20:11:06Z MediaWiki default kk-kz 1583 2849 2006-10-25T20:11:06Z MediaWiki default kk-tr 1584 2850 2006-10-25T20:11:06Z MediaWiki default 1585 2851 2006-10-25T20:11:06Z MediaWiki default 1586 2852 2006-10-25T20:11:07Z MediaWiki default Watch this page 1587 2853 2006-10-25T20:11:07Z MediaWiki default &lt; 1588 2854 2006-10-25T20:11:07Z MediaWiki default 1589 2859 2006-11-12T21:25:05Z Romanm 7 v WP je "Iskanje", torej mora biti tudi tu <inputbox> type=search buttonlabel=Iskanje width=50 labeltext=Preišči vseh [[Special:Statistics|{{NUMBEROFARTICLES}}]] člankov: id=MP </inputbox> Za pomoč pri iskanju glej [[:w:Wikipedija:Iskanje|Wikipedija:Iskanje]]. 1590 3007 2006-12-02T16:34:58Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Čez tebe več ne bo, sovražna sreča! | naslednji=Krst pri Savici | naslov= Memento mori | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= }} <center> Dolgost življenja našega je kratka.<br/> Kaj znancov je zasula že lopata!<br/> Odprte noč in dan so groba vrata;<br/> al dneva ne pove nobena pratka.<br/> Pred smrtjo ne obvarje koža gladka,<br/> od nje nas ne odkupjo kupi zláta,<br/> ne odpodi od nas življenja tata<br/> veselja hrup, ne pevcov pesem sladka. Naj zmisli, kdor slepoto ljubi svéta,<br/> in od veselja do veselja leta,<br/> de smrtna žetev vsak dan bolj dozóri. Znabiti, de kdor zdéj vesel prepeva,<br/> v mrtvaškem prti nam pred koncam dneva<br/> molčé trobental bo: »''Memento móri!''« </center> [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1592 2912 2006-11-16T19:58:02Z 193.95.209.153 <!-- OPOMBA: TA STRAN NI PESKOVNIK!!! To je predloga, ki se pojavi kot glava na vrhu peskovnika. Če želite preizkušati urejanje, tega prosimo ne počnite tu. V dejanski peskovnik lahko vstopite z vpisom WP:PESEK ali WP:PK v 'iskanje'. Še enkrat, ta predloga ni namenjena eksperimentiranju! Peskovnik za predloge je na Predloga:PredlogaPeskovnik Posodobitev: reference lahko dodajate v 9 predlog [Xx] (X1..X9) --> {| style="background-color: transparent; border:1px dotted #000000;padding:2px;margin:2px;" | Dobrodošli v '''Peskovniku Wikivira'''! Na tej strani lahko po mili volji vadite in preizkušate urejanje. Za urejanje kliknite <span class="plainlinks">'''[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|action=edit}} tukaj]'''</span> ali zavihek '''uredite stran''' zgoraj (oziroma pri nekaterih brskalnikih v meniju ''pogled''), vnesite spremembe in, ko ste končali, kliknite gumb '''Shrani stran'''. Vsebina tu '''ne''' bo ostala trajno. Stran na vsake toliko izpraznimo. Prosimo vas, da v peskovnik(-e) ne dodajate avtorsko zavarovane, žaljive ali profane vsebine. Če imate glede Wikipedije kakršna koli vprašanja, jih postavite [[Wikivir:Pod lipo|pod lipo]]. Hvala! :''Ta stran je virtualni peskovnik Wikivira. Resnične peskovnike opisuje članek [[w:peskovnik|peskovnik]] na Wikipediji.'' ''Za eksperimentiranje lahko uporabljate tudi predloge'' <font style="font-size: 12px;"> [[Predloga:X1|X1]], [[Predloga:X2|X2]], [[Predloga:X3|X3]], [[Predloga:X4|X4]], [[Predloga:X5|X5]] in [[Predloga:X6|X6]]. </font><br/> | {| style="background-color: transparent;" |- |} |} </sub> 1593 3313 2006-12-16T19:59:07Z Wailer 18 {{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}} {{Polje za glavno stran |Naslov_polja=Novosti |Slika=|px=20 |Barva_naslova=9999FF|Barva_vsebine=F0F0F7 |Vsebina={{Glavna stran/Novosti}} }} {{Polje za glavno stran |Naslov_polja=Izbrano besedilo |Slika=Cscr-featured.svg|px=20 |Barva_naslova=9999FF|Barva_vsebine=F0F0F7 |Vsebina={{Glavna stran/Izbrano besedilo}} }} 1594 2868 2006-11-15T14:11:44Z Wailer 18 - prestavitev [[WP:PK]] na [[WV:PK]] #REDIRECT [[Wikivir:Peskovnik]] 1595 2867 2006-11-15T14:11:21Z Wailer 18 preusmeritev na [[Wikivir:Peskovnik]] #REDIRECT [[Wikivir:Peskovnik]] 1596 2869 2006-11-15T14:11:44Z Wailer 18 - prestavitev [[WP:PK]] na [[WV:PK]] #REDIRECT [[WV:PK]] 1600 3258 2006-12-15T17:04:23Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Evakuacija duha | naslednji=Prostituirana kultura | naslov=Kons: ABC | poglavje=[[Integrali '26]] | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Ostani mrzlo, srce!<br/> Cinik.<br/> Transformator.<br/> Orient ekspres v Parizu na viaduktu.<br/> Okovi na rokah.<br/> Avtomobili tečejo.<br/> Jaz ne morem.<br/> Moja misel-elektrika<br/> je v Parizu.<br/> Vonj medicin<br/> s klinik.<br/> Fuj —<br/> Pljuj, zaničuj.<br/> Fuj, fuj,<br/> fuj!<br/> [[Kategorija:Integrali '26]] 1604 2887 2006-11-16T13:54:55Z Wailer 18 Ta kategorija zajema vse pesniške zbirke in ostala dela [[w:Srečko Kosovel|Srečka Kosovela]]. 1605 2900 2006-11-16T14:21:23Z Wailer 18 <div name="Deletion notice" class="notice" id="delete" style="margin:0 5%; padding:.5em; background:#FEE; border:1px solid #999; text-align:left; font-size:95%;">'''Stran morda ustreza [[Wikivir:Merila za hitri izbris|merilom Wikivira za hitri izbris]]. Utemeljitev: ''{{{1}}} {{{razlog|}}}''''' Če se z izbrisom strinjate, vam ni treba storiti ničesar; strani ni treba izprazniti. Če se z izbrisom ne strinjate, pojasnite svoje mnenje na [[{{TALKPAGENAME}}|pogovorni strani]]. Če je popolnoma očitno, da stran merilom za hitri izbris ne ustreza ali jo nameravate popraviti, to sporočilo odstranite, vendar '''ne s strani, ki ste jih ustvarili sami'''. Če ste stran ustvarili sami in se ne strinjate s predlaganim hitrim izbrisom, vas prosimo, da svoje mnenje razložite na {{#ifeq:{{NAMESPACE}} |{{TALKSPACE}} |tej pogovorni strani |[[{{TALKPAGENAME}}|njeni pogovorni strani]] }}, potem ko ste nanjo za oznako <tt><nowiki>{{briši}}</nowiki></tt> oziroma <tt><nowiki>{{briši ker}}</nowiki></tt> dodali besedilo »počakaj« znotraj dveh zavitih oklepajev: :<tt><nowiki>{{počakaj}}</nowiki></tt> S tem boste administratorje opozorili, da nasprotujete izbrisu, in si zagotovili čas za razpravo. <span class="plainlinks">''[[Wikivir:Administratorji|Administratorji]], pred [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|action=delete}} brisanjem] ne pozabite preveriti [[Special:Whatlinkshere/{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|povezav na stran]], [{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|action=history}} zgodovine strani] ([{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|diff=0}} zadnjega urejanja]) in morebitnih popravkov [[Wikivir:Merila za hitri izbris|meril za hitri izbris]][[Predloga:briši ker|.]]{{{notes|}}}</span> </div>[[Kategorija:Strani za hitri izbris]]<noinclude> [[Kategorija:Predloge s ParserFunctions]] </noinclude> 1606 2891 2006-11-16T14:05:32Z Wailer 18 Ta [[w:Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema predloge s [[w:ParserFunctions|ParserFunctions]] (funkcijami razčlenjevalnika kode). 1607 2904 2006-11-16T14:24:04Z Wailer 18 preusmeritev na [[Predloga:Izbris]] #REDIRECT [[Predloga:Izbris]] 1608 2925 2006-11-18T17:37:38Z Mihael Simonič 14 {| border="0" class="noprint" style="clear: right; border: solid #aaa 1px; margin: 0 0 1em 1em; font-size: 90%; background: #f9f9f9; width: 250px; padding: 4px; spacing: 0px; text-align: left; float: right;" |- |[[Slika:Wikipedia.png|50px|none|Logotip Wikipedije]] |Tudi [[w:Wikipedija|Wikipedija]] vsebuje članek '''''[[w:{{{1|{{PAGENAME}}}}}|{{{1|{{PAGENAME}}}}}]]''''' |} 1610 3138 2006-12-10T20:19:15Z Wailer 18 {| style="width:100%; margin-bottom:5px; border: 1px solid #ADA; background-color: #E4F2E4; text-align:center; font-size:0.9em;" |- | style="width:20%; text-align:left; font-size:0.9em;" | {{#if:{{{prejšnji|}}}|[[{{{prejšnji|}}}]]}} | style="width:60%;" | '''{{{naslov|neimenovano}}}'''<br />{{{poglavje|}}}{{{noauthor|<br />''Avtor: {{{prepiši_avtorja|[[{{{avtor|}}}|{{{avtor|neznan}}}]]}}}''}}} | style="width:20%; text-align:right;font-size:0.9em;" | {{#if:{{{naslednji|}}}|[[{{{naslednji|}}}]]}} |} {| style="width:100%; border-bottom:1px solid #A88; background:#fAfAff; font-size:0.9em;" |- | {{{opombe|}}} |} <noinclude> [[da:Skabelon:Header]] [[en:Template:Header]] [[fr:Modèle:Titre]] [[zh:Template:Header]]</noinclude> <br clear=all /> 1611 3395 2006-12-21T16:53:06Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Integrali '26 | poglavje= | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} *[[Rime (Kosovel)|Rime]] *[[Jesensko tiho]] *[[Kons: mačka]] *[[Evakuacija duha]] *[[Kons: ABC]] *[[Prostituirana kultura]] *[[Pred kapitulacijami]] *[[Mistična luč teorije]] *[[Admiral]] *[[Odprite muzeje!]] *[[Sonce se smeje]] *[[Na piramidi]] *[[1]] *[[Ranocelnikom]] *[[Kons. 5]] *[[Moj črni tintnik]] *[[Integrali]] *[[Nad norišnico]] *[[Predmeti brez duše]] *[[Smeh kralja Dade]] *[[Srce v alkoholu]] *[[Kabinetni ljudje]] *[[Sferično zrcalo]] *[[Pesem št. X]] *[[Kons (1)|Kons]] *[[Kons: XY]] *[[Cirkus Kludsky]] *[[Prostor št. 461]] *[[Pesem št. 1]] *[[Kons: Z]] *[[Pogovor v somraku]] *[[Kons: 4]] *[[Kons: X]] *[[Tujina in mi]] *[[Jubilej]] *[[Sivo]] *[[Krvaveči vrelec]] *[[Lord RADIČ]] *[[Kaj se vznemirjate]] *[[EJ, HEJ]] *[[Žalitev bele postelje kralja HIPONEANDRA HOPU]] *[[Jaz protestiram]] *[[EJ, HEJ (2)|EJ, HEJ]] *[[Blizu polnoči]] *[[Kons. Kons. Kons.]] *[[Delirij]] *[[Potuhnjeni tipi]] *[[Detektiv št. 16]] *[[Gospod]] *[[Žandarji]] *[[V žalostni krčmi]] *[[Na postaji]] *[[Razočaranja]] *[[Dolgolasi romantik]] *[[Napis nad mestom]] *[[Kons (2)|Kons]] *[[Kons: Novi dobi]] *[[Z delom gradimo]] *[[Razočaranje]] *[[Kličem vas]] *[[Ljubljana spi]] *[[Slaniki]] *[[Kons Ikarus]] *[[Rodovnik]] *[[Prestreljeno srce]] *[[Črni zidovi]] *[[Naše oči]] *[[Človek pred ogledalom]] *[[Zaznamovanci]] *[[Opuščene]] *[[Mrtve oči]] *[[Ko da ljudje]] *[[Gloria in excelsis]] *[[Evropa umira]] *[[Ljudje brez src]] *[[Destrukcije]] *[[Na ulici]] *[[Majhen plašč]] *[[Moja okna so črna]] *[[Melanholija človeka, ki čaka]] *[[Cvetje na oknu]] *[[Refleksi s podstrešja]] *[[Impresija]] *[[V vetru se ziblje]] *[[Steklenica v kotu]] *[[Pesem]] *[[Zanikovalci]] *[[Kons (3)|Kons]] *[[Kons: MAS (1)|Kons: MAS]] *[[Kons: MAS (2)|Kons: MAS]] *[[Kons: N]] *[[Tvoj glas je mil]] *[[Svetli akordi klavirja]] *[[Kons (4)|Kons]] *[[Kons 3]] *[[Srečal sem jo]] *[[Kons (5)|Kons]] *[[Češnja šumi]] *[[Moja velika nada]] *[[Ves svet je kakor]] *[[Grenko resnična in brez tolažbe]] *[[Hudič, bi rekel]] *[[Praznik]] *[[Mrtvi človek]] *[[Skrivnostni tečaji]] *[[Rdeča raketa]] *[[Velika je pot]] *[[Pojoča obločnica]] *[[Črni prepih]] *[[Troje čaš]] *[[Kaj bi v mraku!]] *[[Kavarna]] *[[Obraz ob oknu]] *[[Jetniki]] *[[Ostri ritmi]] *[[Ne veter pomladni]] *[[Zlata okna]] *[[Molitev pred zastrtim templjem]] *[[Zvon pokore]] *[[Solze mask]] *[[Svobodna mrtvila]] *[[Svetilka ob cesti]] *[[Klic]] *[[Izmučeni]] *[[Glas iz ječ]] *[[Naša srca so trudna življenja]] *[[Starci]] *[[Slovo od sobe]] *[[Ponosni mladi človek poje v noč]] *[[Pogovor s Trubarjem]] *[[Pesem iz Kaosa]] *[[Jesen (Zeleni venec))|Jesen]] *[[Po srebrni mesečini]] *[[V zeleni Indiji]] *[[Otožje]] *[[Polton v molu]] *[[Kalejdoskop (Kosovel)|Kalejdoskop]] *[[Smrtni opoj]] *[[Veseli, dinamični, relativni]] *[[Samomorilec pred zrcalom]] *[[Skica]] *[[Sveti mir]] *[[Močne, opojne]] *[[Skozi bela vrata]] *[[Od starosti]] *[[Modri konji]] *[[Nihilomelanholija]] *[[Mrtvi človek]] *[[Jesenska pokrajina]] *[[O dogmatiki]] *[[Odprto]] *[[O grenka trudnost]] *[[Smrt]] *[[Ura žalosti]] *[[Padati!]] [[Kategorija:Srečko Kosovel]] 1612 2898 2006-11-16T14:18:29Z Wailer 18 preusmeritev na [[Integrali '26]] #REDIRECT [[Integrali '26]] 1613 2901 2006-11-16T14:22:34Z Wailer 18 Ta kategorija zajema strani za hitri izbris. Prosimo, da ne izbrišete predloge {{[[Predloga:Izbris|izbris]]}}. 1615 3321 2006-12-16T20:20:57Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Lenora | naslednji=Prekop | naslov= Povodni mož | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= Je prva slovenska balada. Snov za balado je Prešeren črpal iz [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevega]] dela ''[[Slava vojvodine Kranjske]]''. }} {{wikipedija}} :Od nékdej lepé so Ljubljanke slovele, :al lepši od Urške bilo ni nobene, :nobene očem bilo bolj zaželene :ob času nje cvetja dekleta ne žene. - :Ko nárbolj iz zvezd je danica svetla, :narlepši iz deklic je Urška bila. :Mnogtére device, mnogtére ženice :oko je na skrivnem solzé preliválo, :ker Urški srce se je ljubega vdalo; :al ljubih bilo je nji vedno premalo. :Kar slišala moških okrog je slovét, :skušála jih v mreže razpete je ujet. :Je znala obljúbit, je znalá odreči, :in biti priljudna, in biti prevzetna, :mladenče unémat, bit staršim prijetna; :modrij in zvijač je bila vseh umetna; :možake je dolgo vodila za nos, :ga stakne nazadnje, ki bil ji je kos. :Na Starem so trgu pod lipo zeleno :trobente in gosli, in cimbale pele, :plesále lepote 'z Ljubljane so cele :v nedeljo popoldan z mladenči vesele; :bila je kraljica njih Urška brhka, :plesáti ni dolgo nje volja bila. :Jih dókaj jo prosi, al vsakmu odreče, :prešerna se brani in ples odlašuje, :si vedno izgovore nove zmišljuje, :že sonce zahaja, se mrak približuje; :že sedem odbila je ura in čez, :ko jela ravnat se je Urška na ples. :Al, ker se ozira, plesavca si zbira, :zagleda pri mizi rumeni junaka; :enacga pod soncam mu ni korenjaka, :želi si plesáti z njim deklica vsaka - :omrežit ga Uršika lepa želi, :zaljubljeno v njega obrača oči. :To videt, mladenič se Urški približa: :"Al hôtla bi z mano plesati?" ji pravi, :"kjer Donava bistri pridruži se Savi, :od tvoje lepote zaslišal sem davi, :že, Uršika zala! pred tabo sem zdaj, :že, Uršika zala! pripravljen na raj!" :To reče in se ji globoko prikloni, :sladkó mu nasmeja se Uršika zala: :"Nobene stopinjice še nisem plesala, :de čákala tebe sem, res je, ni šala - :zatorej le hitro mi roko podaj, :lej, sonce zahaja, jenjuje že raj!" - :Podal ji mladenič prelepi je rôko, :in urno ta dvá sta po pódu zletela, :ko de bi lahké peretnice imela, :bila bi brez trupla okrog se vrtela, :ne vidi se, kdaj de pod noga udar', :plesala sta, ko bi ju nosil vihar. :To videti, drugi so vsi ostrmeli, :od čudeža godcam roké so zastale; :ker niso trobente glasova več dale, :mladenča nogé so trdó zaceptale; :"Ne maram," zavpije, "za gosli, za bas, :strun drugih, ko plešem, zapoje naj glas!" :So brž pridrvili se črni oblaki, :zasliši na nebu se strašno gromenje, :zasliši vetrov se sovražno vršenje, :zasliši potokov derečih šumenje, :pričjóčim po koncu so vstali lasje - :oh, Uršika zala, zdaj tebi gorje! :"Ne boj se, ti Urška! le hitro mi stópi, :ne boj se," ji reče, "ne boj se gromenja, :ne boj se potokov ti mojih šumenja, :ne boj se vetrov mi prijaznih vršenja; :le urno, le urno obrni peté, :le urno, le urno, ker pozno je že!" :"Ah, majhno postojva, preljubi plesavec! :de jaz se oddahnem, de noga počije." :"Ni blizo, ni blizo do bele Turčíje, :kjer v Donavo Sava se bistra izlije; :valovi šumeči te, Urška! želé, :le úrno, le urno obrni peté!" - :To reče, hitreje sta se zasukála, :in dalje in dalje od pôda spustila, :na bregu Ljubljance se trikrat zavila, :plesáje v valove šumeče planila. :Vrtinec so vidli čolnarji dereč; :al Uršike videl nobeden ni več. {{zvezdica}} [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1618 3209 2006-12-14T18:44:19Z Wailer 18 rektgr, Replaced: Kategorija:Integrali → Kategorija:Integrali '26 [[:en:Wikipedia:AutoWikiBrowser|AWB]] {{naslov | prejšnji= Rime (Kosovel) | naslednji= Kons: mačka | naslov=Jesensko tiho | poglavje=[[Integrali '26]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} Jesensko tiho je v meni<br/> in zunaj. Lepo,<br/> kamor pomislim.<br/> Ogromno delo me čaka.<br/> Ni to veselo?<br/> Ne borim se<br/> za častno občanstvo<br/> v človeški družbi, marveč<br/> zanj<br/> v svetu lepega<br/> in pravičnega.<br/> Kaj je veselje?<br/> Življenja željnost.<br/> Veselje do življenja.<br/> Kaj nam priznanje!<br/> Za korak sem bliže življenju,<br/> v katerega moram vtisniti<br/> svoje znamenje.<br/> [[Kategorija:Integrali '26]] 1619 3275 2006-12-15T17:14:33Z Wailer 18 tn {{naslov | prejšnji=Jesensko tiho | naslednji=Evakuacija duha | naslov= Kons: mačka | poglavje=[[Integrali '26]] | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Mačka je skočila skozi okno.<br/> Skočila je na klavir.<br/> Zaigrala je in se začudila:<br/> Kadar skačem, poje klavir.<br/> Jaz sem bil v sosednji sobi<br/> in sem mislil, da duh igra.<br/> Ali še enkrat je udarilo<br/> in mačka je skočila<br/> skozi okno.<br/> Koder hodi novi pesnik,<br/> povsod se odziva klavir.<br/> Ali nikdo ga ne moti<br/> kakor mačke.<br/> Ves svet je zavzet: Ta človek<br/> je norec<br/> ali je pesnik.<br/> ''In vsi poslušajo njegove<br/> korake,'' ki pojo kot nad klavirjem. [[Kategorija:Integrali '26]] 1620 3273 2006-12-15T17:13:12Z Wailer 18 popravek ktgr {{naslov | prejšnji=Kons: mačka | naslednji=Kons: ABC | naslov= Evakuacija duha | poglavje=[[Integrali '26]] | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Duh v prostoru.<br/> Požar neviht razžarja temo.<br/> Duh gorí v prostoru.<br/> Magično luč razseva.<br/> Zelena okna razsvetljenega<br/> brzovlaka na viaduktu.<br/> Sam gorim in sebi svetim;<br/> slepi čutijo samo elektriko<br/> moje luči, ne vidijo svita.<br/> A vsi trepečejo kakor jaz,<br/> kakor v smrtnem opoju.<br/> In ne vedó , da je to trepet<br/> kril, ki se hočejo razprostreti,<br/> izžareti kot zlati ogenj v noč.<br/> In preklinjajo policaje sonca,<br/> ki spijo ponoči<br/> kakor malomeščani.<br/> In vsi ljudje spijo ponoči<br/> in ne čutijo magičnih razodetij,<br/> ki sijejo v meni iz mene.<br/> Ljudje so evakuacija duha.<br/> Anomalija psihologije.<br/> [[Kategorija:Integrali '26]] 1621 3271 2006-12-15T17:12:08Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Kons: ABC | naslednji=Pred kapitulacijami | naslov= Prostituirana kultura | poglavje=[[Integrali '26]] | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Blazirani starci, ki so se prodajali, <br/> ki so bili, kar niso hoteli biti.<br/> Trikrat na dan obupujem<br/> in kolnem sam sebe<br/> in vesoljstvo.<br/> Napoleon gre v Rusijo.<br/> Glej, kako ugašajo<br/> te rdeče jesenske rože.<br/> Ali si norec ali kaj,<br/> da jokaš z listjem v vetru?<br/> To je tvoj pravi obraz,<br/> čist kot sonce jesensko,<br/> ki odseva v solznih očeh.<br/> (Solze so kakor zlate!)<br/> On, črni šah, hoče imeti<br/> dvojni obraz.<br/> Jutri: odhod v Pariz.<br/> [[Kategorija:Integrali '26]] 1622 3274 2006-12-15T17:13:43Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Prostituirana kultura | naslednji=Mistična luč teorije | naslov= Pred kapitulacijami | poglavje=[[Integrali '26]] | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Poslednje obhajilo.<br/> Imaginarno človečansko društvo<br/> narodov — društvo različnih<br/> čednosti — v Ženevi.<br/> Sterilni parlamentarizem.<br/> Tajna diplomacija.<br/> Amerika. Zlati dolarji.<br/> Duh je hitrejši od orient-ekspresa.<br/> Neron v rdečem krvniškem plašču.<br/> Človek prosi: Naj bom človek!<br/> [[Kategorija:Integrali '26]] 1623 3269 2006-12-15T17:11:30Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Pred kapitulacijami | naslednji=Admiral | naslov= Mistična luč teorije | poglavje=[[Integrali '26]] | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Mistična luč teorije.<br/> Živim v bedi.<br/> Pojem sončne energije.<br/> Vol se gleda v vodo,<br/> a ne razume svoje slike.<br/> ''Asociacija?''<br/> Politika umira.<br/> Žalujoči ostali.<br/> Živo apno.<br/> [[Kategorija:Integrali '26]] 1624 3268 2006-12-15T17:11:12Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Mistična luč teorije | naslednji=Odprite muzeje! | naslov= Admiral | poglavje=[[Integrali '26]] | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Admiral.<br/> Charleston. Četrtek!<br/> Tema se svetlika.<br/> »Ljudje niso lahko<br/> samo opice, marveč<br/> lahko tudi osli.«<br/> — Ravnokar ga vidim. —<br/> »Jaz ga celo slišim.«<br/> Predavanje.<br/> Kuhinja zvečer.<br/> Zatišje.<br/> Temza se svetlika.<br/> Lonec medu.<br/> Konec.<br/> Pika.<br/> [[Kategorija:Integrali '26]] 1625 3267 2006-12-15T17:10:53Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Admiral | naslednji=Sonce se smeje | naslov= Odprite muzeje! | poglavje=[[Integrali '26]] | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Odprite muzeje!<br/> Odprite muzeje!<br/> Po Evropi že strašijo<br/> mrliči — ideje.<br/> Odprite muzeje<br/> za nacionalizem,<br/> za mrtve ideje.<br/> Odprite grobnice!<br/> R. I. P.!<br/> [[Kategorija:Integrali '26]] 1626 2949 2006-11-27T15:08:48Z Wailer 18 preusmeritev na [[Integrali '26]] #REDIRECT [[Integrali '26]] 1627 3266 2006-12-15T17:10:38Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Odprite muzeje! | naslednji=Na piramidi | naslov= Sonce se smeje | poglavje=[[Integrali '26]] | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Sonce se smeje mrličem:<br/> vi<br/> s pekočimi lici<br/> in srci pekočimi,<br/> z ustnicami vročimi,<br/> prepevajočimi<br/> sveti Pravici.<br/> Trdi asketi<br/> v jopičih modrih,<br/> z mislijo, trdno<br/> v bodočnost uprto,<br/> in z resignacijo<br/> v črnih očeh.<br/> Jaz sem razkošje.<br/> [[Kategorija:Integrali '26]] 1628 3263 2006-12-15T17:09:32Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=1 | naslednji=Kons. 5 | naslov=Ranocelnikom | poglavje=[[Integrali '26]] | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Ob večerni uri<br/> nas poboža mrak.<br/> ''(Napolnjeni ribji mehurji.)''<br/> Človek, hočeš v zrak?<br/> V prsih čutiš peroti<br/> pa bi se razpel.<br/> ''(Kulturni Hotentoti!)''<br/> Kdo ti bo verjel?<br/> Ti si vdan konjukturi.<br/> ''(Ta petrolej smrdi.)''<br/> Daj vina stari kulturi,<br/> da izbljuje svoje smeti!<br/> [[Kategorija:Integrali '26]] 1629 3265 2006-12-15T17:10:09Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Sonce se smeje | naslednji=1 | naslov= Na piramidi | poglavje=[[Integrali '26]] | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Kakor mrlič v marmornem<br/> ::grobu.<br/> V srcu ljudi so zlati dolarji.<br/> Oči nas peko od pepela.<br/> Elektromotor<br/> brni, brni, brni<br/> po mojih zobeh.<br/> Ogenj pod skalo gori, gori,<br/> gori.<br/> Socializacija zlate produkcije.<br/> Konec razvoja.<br/> Konec, o človek!<br/> O človek!<br/> Človek z zlatim srcem<br/> stoji<br/> na beli piramidi.<br/> [[Kategorija:Integrali '26]] 1630 3201 2006-12-14T14:08:47Z Wailer 18 preusmeritev na [[Kons. 5]] #REDIRECT [[Kons. 5]] 1632 3262 2006-12-15T17:09:17Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Kons. 5 | naslednji=Integrali | naslov= Moj črni tintnik | poglavje=[[Integrali '26]] | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Moj črni tintnik se sprehaja<br/> v fraku.<br/> Kakor megla.<br/> Vsa dežela zastrta, gluha.<br/> Na senu leži melanholični maček.<br/> Cvili s svojo zlato violino!<br/> Da, da, da.<br/> ''A A A''<br/> ''A A A''<br/> [[Kategorija:Integrali '26]] 1633 3261 2006-12-15T17:08:48Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Moj črni tintnik | naslednji=Nad norišnico | naslov= Integrali | poglavje=[[Integrali '26]] | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Rotacijski večer.<br/> Drevje ob zeleni vodi.<br/> Rotacija duha.<br/> Moj duh je rdeč.<br/> Ljubim svojo bolest.<br/> Delam iz bolesti.<br/> Še več, še več:<br/> iz dna zavesti.<br/> Iz dna zavesti,<br/> da je vse zaman.<br/> Verižniki<br/> plešejo kankan.<br/> [[Kategorija:Integrali '26]] 1634 3259 2006-12-15T17:08:04Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Žalitev bele postelje kralja HIPONEANDRA HOPU | naslednji=EJ, HEJ | naslov= Jaz protestiram | poglavje=[[Integrali '26]] | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Vi vsi, sedeči po gledališčih,<br/> barih in kavarnah<br/> in drugih zabaviščih:<br/> Jaz protestiram!<br/> Sredi bolečin,<br/> neizprosnih borb<br/> te preklinjam<br/> jaz,<br/> propalega naroda<br/> propali sin.<br/> Jaz, bedni človek,<br/> bedni, izgubljeni,<br/> ki iščem ljubezni odrešilne<br/> pri ženi.<br/> Jaz, poln bolečin,<br/> propalega naroda<br/> propali sin.<br/> [[Kategorija:Integrali '26]] 1635 2965 2006-11-29T07:19:49Z Wailer 18 {| style="width:100%; margin-bottom:5px; border:1px solid #BEA2A2; background:#E4D8D8;" |- | style="width:20%; font-size:0.9em;" | ←[[Wikivir:Avtorji-{{{zadnja_začetnica|}}}|Seznam avtorjev: {{{zadnja_začetnica|}}}]] | style="width:60%; text-align:center;" | '''{{{ime}}}'''{{#if:{{{datumi|}}}|<br />({{{datumi}}})}} | style="width:20%;" | |} {| style="width:100%; border-bottom:1px solid #A88; background:#FFFBFC; font-size:0.9em;" |- | {{#if:{{{zbrika|}}}{{{wikipedija|}}}{{{wikinavedek|}}}|<span style="float:right; padding:2px; margin:0 0 0.5em 1em; border:1px solid #CCC;">Glej tudi <!-- Wikipedija -->{{#if:{{{wikipedija|}}}|[[w:{{{wikipedija}}}|življenjepis]]}}<!-- Zbrika -->{{#if:{{{zbirka|}}}|{{#if:{{{wikipedija|}}}|,&#32;}}[[commons:{{{zbirka|}}}|večpredstavnostno gradivo]]}}<!-- Wikinavedek -->{{#if:{{{wikinavedek|}}}|{{#if:{{{wikipedija|}}}{{{wikinavedek|}}}|,&#32;}}[[q:{{{wikinavedek}}}|navedke]]}}.</span>}} {{{opis|}}} |} {{#if:{{{slika|}}}|[[Slika:{{{slika}}}|thumb|200px|{{#if:{{{napis_slike|}}}|{{{napis_slike}}}|{{{ime|}}}}}]]}}<includeonly> [[Kategorija:Avtorji-{{{zadnja_začetnica}}}|{{{zadnja_začetnica}}}]]</includeonly><noinclude> [[cs:Šablona:Autorinfo]] [[en:Template:Author]] [[pt:Predefinição:Autor]] [[az:Şablon:Yazıçı]] </noinclude> 1637 2969 2006-11-29T14:42:51Z Wailer 18 {{avtor |ime = Srečko Kosovel |zadnja_začetnica = K |datumi = 1904–1926 |opis = Slovenski pesnik, kritik in publicist. |slika = |wikipedija = Srečko Kosovel |wikinavedek = |zbirka = |napis_slike = }} ==Dela== * ''[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]]'' (1927) * ''Izbrane pesmi'' (1931) * ''Zbrano delo I''(1946) * ''Izbrane pesmi'' (1949) * ''[[Zlati čoln]]'' (1954) * ''[[Moja pesem]]'' (1964) * ''[[Ekstaza smrti]]'' (1964) * ''[[Integrali '26]]'' (1967) * ''Zbrano delo II'' (1974) * ''Zbrano delo III'' (1977) 1638 2991 2006-12-02T15:56:34Z Wailer 18 {{avtor |ime = France Prešeren |zadnja_začetnica = P |datumi = 1800-1849 |opis = Slovenski pesnik. |slika = Ivan Grohar - Portrait of France Preseren.jpg |wikipedija = France Prešeren |wikinavedek = |zbirka = France Prešeren |napis_slike = Groharjev portret Franceta Prešerna }} == Dela == *''[[Poezije (Prešeren)|Poezije]]'': [[Zdravljica]], [[Memento mori]], [[Krst pri Savici]], [[Sonetni venec]], in druge. 1639 2974 2006-11-30T15:07:14Z Wailer 18 New page: <div style="text-align: center; background-color:#d0f0f0; border: 2px solid black; width: 100%;"> {| style="width: 50%; /* text-align:center; */ background-color:#d0f0f0; border: 2px solid... <div style="text-align: center; background-color:#d0f0f0; border: 2px solid black; width: 100%;"> {| style="width: 50%; /* text-align:center; */ background-color:#d0f0f0; border: 2px solid black; " align="center" |+ Seznam avtorjev |- | [[:{{NAMESPACE}}:Avtorji-A|A]] | [[:{{NAMESPACE}}:Avtorji-B|B]] | [[:{{NAMESPACE}}:Avtorji-C|C]] | [[:{{NAMESPACE}}:Avtorji-Č|Č]] | [[:{{NAMESPACE}}:Avtorji-D|D]] | [[:{{NAMESPACE}}:Avtorji-E|E]] | [[:{{NAMESPACE}}:Avtorji-F|F]] | [[:{{NAMESPACE}}:Avtorji-G|G]] | [[:{{NAMESPACE}}:Avtorji-H|H]] | [[:{{NAMESPACE}}:Avtorji-I|I]] | [[:{{NAMESPACE}}:Avtorji-J|J]] | [[:{{NAMESPACE}}:Avtorji-K|K]] | [[:{{NAMESPACE}}:Avtorji-L|L]] |- | [[:{{NAMESPACE}}:Avtorji-M|M]] | [[:{{NAMESPACE}}:Avtorji-N|N]] | [[:{{NAMESPACE}}:Avtorji-O|O]] | [[:{{NAMESPACE}}:Avtorji-P|P]] | [[:{{NAMESPACE}}:Avtorji-R|R]] | [[:{{NAMESPACE}}:Avtorji-S|S]] | [[:{{NAMESPACE}}:Avtorji-Š|Š]] | [[:{{NAMESPACE}}:Avtorji-T|T]] | [[:{{NAMESPACE}}:Avtorji-U|U]] | [[:{{NAMESPACE}}:Avtorji-V|V]] | [[:{{NAMESPACE}}:Avtorji-Z|Z]] | [[:{{NAMESPACE}}:Avtorji-Ž|Ž]] |} </div> <noinclude>[[Kategorija:Seznami|{{PAGENAME}}]]</noinclude> 1640 2975 2006-11-30T15:07:33Z Wailer 18 New page: Ta kategorija zajema vse sezname na Wikiviru. Ta kategorija zajema vse sezname na Wikiviru. 1641 2976 2006-11-30T15:08:06Z Wailer 18 New page: {{seznam avtorjev}} V tej kategoriji so zbrani vsi avtorji, katerih priimek se začne na P. {{seznam avtorjev}} V tej kategoriji so zbrani vsi avtorji, katerih priimek se začne na P. 1642 2977 2006-11-30T15:08:24Z Wailer 18 New page: {{seznam avtorjev}} V tej kategoriji so zbrani vsi avtorji, katerih priimek se začne na K. {{seznam avtorjev}} V tej kategoriji so zbrani vsi avtorji, katerih priimek se začne na K. 1643 2985 2006-12-01T14:03:36Z Wailer 18 New page: V tej kategoriji so zbrane pesmi iz [[France Prešeren|Prešernove]] pesniške zbirke ''[[Poezije (Prešeren)|Poezije]]'' V tej kategoriji so zbrane pesmi iz [[France Prešeren|Prešernove]] pesniške zbirke ''[[Poezije (Prešeren)|Poezije]]'' 1644 3009 2006-12-02T16:35:57Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Je od vesel'ga časa teklo leto | naslednji=Ni znal molitve žlahtnič trde glave | naslov= Sonetni venec | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= Sonetni venec je sestavljen iz 14 sonetov in Magistral, tj. zadnji sonet, ki je sestavljen iz začetnih vrstic vseh sonetov. Njegove inicialke tvorijo ime Prešernove ljubezni - Primicove Julije (''Primicovi Julji''). Vsak sonet se začne z zadnjim verzom predhodnega soneta. }} {{wikipedija}} '''1'''<br> Poet tvoj nov Slovencem venec vije,<br> Iz petnajst sonetov ti tako ga spleta,<br> da ''magistrále'', pesem trikrat peta,<br> vseh drugih skupaj veže harmoníje.<br> Iz njega izvira, vanjga se spet zlije<br> po vrsti pesem vsacega soneta;<br> prihodnja v prednje koncu je začeta;<br> enak je pevec vencu poezije:<br> Vse misli izvirajo iz ljubezni ene<br> in kjer ponoči v spanju so zastale,<br> zbudé se, ko spet zarja noč prežene.<br> Ti si življenja mojiga magistrále,<br> glasil se iz njega, ko ne bo več mene,<br> ran mojih bo spomin in tvoje hvale.<br> '''2'''<br> Ran mojih bo spomin in tvoje hvale<br> glasil Slovencem se prihodnje čase,<br> ko mi na zgodnjem grobu mah porase,<br> v njem zdanje bodo bolečine spale. <br> Prevzetne kakor ti dekleta zale,<br> ko bodo slišale teh pesmi glase,<br> srcá železne dijale preč opáse,<br> zvestó ljubezen bodo bolj spoštivale.<br> Vreména bodo Kranjcem se zjasnile,<br> jim milše zvezde kakor zdaj sijale,<br> jim pesmi bolj sloveče se glasile; <br> vendar te bodo morebiti ostale<br> med njimi, ker njih poezije mile<br> iz srca svoje so kalí pognale. <br> '''3'''<br> Iz srca svoje so kali pognale,<br> ki bolečin molčati dalj ne more;<br> enak sem pevcu, ki je Leonóre<br> pel Estijánke imenitne hvale. <br> Dasi od ljubezni usta so molčále,<br> ki mu mračila je mladósti zore,<br> ki v upu nič imela ni podpore,<br> skriváj so pesmi jo razodevále. <br> Željá se ogenj v meni ne poleže,<br> dasi upa tvoj pogled v srce ne vlije,<br> strah razžalíti te mi jezik veže. <br> Bridkóst, ki od nje srcé več ne počije,<br> odkrivajo njegove skrivne teže<br> mokrócveteče rožice poezije. <br> '''4'''<br> Mokrócveteče rožice poezíje<br> očítajo to, kar se v prsih skriva.<br> Srcé mi je postalo vrt in njiva,<br> kjer seje zdaj ljubezen elegíje. <br> Njih sonce ti si. V oknu domačíje<br> ne da te najti, luč ti ljubezniva,<br> v gledišču, na sprehodih sreča kriva,<br> ne v krajih, kjer plesávk vrsta se vije. <br> Koliko krátov me po mestu žene<br> zagledati tebe želja; ne odkrije<br> se meni obraz lepote zaželene. <br> V samoti iz oči mi solza lije,<br> zatórej pesmi, tebi v čast zložene<br> iz krajev niso, ki v njih sonce sije. <br> '''5'''<br> Iz krajev niso, ki v njih sonce sije,<br> kjer tvoje milo se okó ozira,<br> kjer vsa v pogledu tvojem skrb umira,<br> vseh bolečin se pozabljívost pije; <br> kjer se veselje po obrazu zlije,<br> kjer mine jeza nótranjiga prepira,<br> kjer petje iz polnega srca izvira,<br> zbude se v srcu sladke harmoníje. <br> Kjer porošeno od ljubezni čiste,<br> kalí, kar žlahtnega je, žene zale,<br> ko, ki budí dih pomladánski liste, <br> od tamkaj niso pesmi tvoje hvale,<br> pomladi srečne, blagodarne tiste<br> cel čas so blagih sápic pogrešivále.<br> '''6'''<br> Cel čas so blagih sapic pogrešivále,<br> od tebe, drage deklice prevzetne,<br> prinesle niso bóžicam prijetne,<br> ki bi bila jih oživíla, hvale. <br> Bilé so v strahu, da boš ti, da zale<br> Slovenke, nemško govoriti umetne,<br> jih boste, ker s Parnása so očetne<br> dežele, morebiti zaničivale. <br> Kaméne naše, zapuščene božice,<br> samíce so pozábljene žalivale,<br> le tujke so častile Kranjcev množice. <br> Cvetlice naše poezije stale<br> do zdaj so vrh snežnikov redke rožice,<br> obdájale so utrjene jih skale. <br> '''7'''<br> Obdajale so utrjene jih skale,<br> ko nekdaj Orfejevih strun glasóve,<br> ki so jim ljudstva Trácije surove<br> krog Hema, Ródope bilé se vdale. <br> Da bi nebesa milost nam skazale!<br> Otájat Krajna našega sinóve,<br> njih in Slovencev vseh okrog rodove,<br> z domáčimi pésmami Orfeja poslale! <br> Da bi nam srca vnel za čast dežele,<br> med nami potolažil razprtíje<br> in spet zedínil rod Slovenščine cele! <br> Da bi od sladkote njega poezije<br> potihnil ves prepir, bilé vesele<br> viharjev jeznih mrzle domačije! <br> '''8'''<br> Vihárjev jeznih mrzle domačije<br> bilé pokrájine naše so, kar, Samo,<br> tvoj duh je zginil, kar nad tvojo jamo,<br> pozabljeno od vnukov, veter brije. <br> Oblóžile očetov razprtíje<br> s Pipínovim so jarmom sužno ramo;<br> od tod samo krvavi punt poznamo,<br> boj Vítovca in ropanje Turčíje. <br> Minúli sreče so in slave časi,<br> ker vredne dela niso jih budile,<br> omolknili so pesmi sladki glasi. <br> Kar niso jih zatrle časov sile,<br> kar raste rož na mladem nam Parnasi,<br> izdíhljaji, solzé so jih redíle. <br> '''9'''<br> Izdíhljaji, solzé so jih redíle<br> s Parnása mojiga rožice pričijóče:<br> solzé iz ljubezni so do tebe vroče,<br> iz domovínske so ljubezni lile. <br> Skeleče misli, da Slovenec mile<br> ne ljubi matere, vanj upajoče,<br> da tebe záme vneti ni mogoče,<br> z bridkostjo so srcé mi napolníle. <br> Željé rodile so prehrepenéče,<br> da s tvojim moje bi ime slovelo,<br> domače pesmi milo se glaseče; <br> željé, da zbudil bi Slovenščino celo,<br> da bi vrnili k nam se časi sreče,<br> jim moč so dale rasti neveselo. <br> '''10'''<br> Jim moč so dale rasti neveselo,<br> ko zgodnja roža raste, zapeljána<br> od mladiga sonca kopnega svečána,<br> aki nekaj dni se smeja ji veselo; <br> ali nagne žalostno glavíco velo,<br> megla ki od burje prileti prignana<br> in pade iz nebes strupena slana,<br> pokrije sneg goré in polje celo. <br> Sijálo sonce je podobe zale,<br> pogleda tvojiga pil sem žarke mile,<br> ljubezni so cvetlice kal pognale. <br> Nad žarki sonca so se te zmotile,<br> na mrazu zapuščene so ostale,<br> ur temnih so zatírale jih sile. <br> '''11'''<br> Ur temnih so zatirale jih sile<br> vse pevca dni, ki té ti pesmi poje;<br> obup, življenja gnus začela boje,<br> Erínije vse so se ga polastíle. <br> Ko v veži je Orést Diáne mile<br> zadóbil spet bil zdravje duše svoje,<br> taki bi bilé se od ljubezni tvoje<br> umirile prsi, lica se zjasníle. <br> Zbežále so te sanje kratkočasne,<br> biló blisk nagel upanje je celo,<br> ki le temnejšo noč stori, ko ugasne. <br> Od tod ni več srcé biló veselo;<br> kakó bilé bi poezije jasne!<br> Lej, torej je bledó njih cvetje velo! <br> '''12'''<br> Lej, torej je bledó njih cvetje velo<br> in redke so in slabe, nebogljene,<br> v zidéh taki podrtíje zapuščene<br> rasejo včasih rože neveselo, <br> ki jim kropiv krdelo rejo vzelo<br> in kar nežláhtnih zélišč kal tam žene;<br> ali aki v gredice vrta jih zelene<br> kdo presadi, cvetejo koj veselo. <br> Taki blizu mojiga bi srcá kraljice,<br> bi blizu tebe, sonca njih, dobile<br> moč kvišku rasti poezij cvetlice; <br> aki hočeš, da bi zaljši cvet rodile,<br> veselo vele vzdignile glavice,<br> jim iz oči ti pošlji žarke mile! <br> '''13'''<br> Jim iz oči ti pošlji žarke mile,<br> mi gledati daj lic svetlobo zorno!<br> Le nji teme kraljestvo je pokorno,<br> v samo njo bógajo viharjev sile. <br> Skrbí verige bodo odstopíle,<br> odpadlo bo železje njih okorno,<br> s preblago tvojo pomočjo podporno<br> vse njih se rane bodo zacelíle. <br> Zjasnílo se mi bo spet mračno líce,<br> spet upanje bo v srcu zelenelo<br> in ústom dalo sladke govoríce; <br> na novo bo srcé spet oživelo,<br> v njem rasle jasnih poezíj cvetlice<br> in gnale bodo nov cvet bolj veselo. <br> '''14'''<br> In gnale bodo nov cvet bolj veselo,<br> ko rože, kadar mine zima huda<br> in spet pomlad razklada svoja čuda,<br> razsipa po drevesih cvetje belo. <br> In toplo sonce vabi ven čebelo,<br> pastir rumene zarje ne zamúda,<br> v grmovju slavček poje spet brez truda,<br> veselje preleti naturo celo. <br> O, vem, da niso vredne take sreče,<br> od straha, da nadležne poezije<br> bi ne bilé ti, mi srce trepeče. <br> Naj pesmi milost tvoja vsaj obsije,<br> ki iz njih, hladiti rane si skeleče,<br> poet tvoj nov Slovencem venec vije. <br> '''Magistrale'''<br> ''P''oet tvoj nov Slovencem venec vije,<br> ''R''an mojih bo spomin in tvoje hvale,<br> ''I''z srca svoje so kali pognale<br> ''M''okrócveteče rožice poezíje. <br> ''I''z krajev niso, ki v njih sonce sije;<br> ''C''el čas so blagih sapic pogrešivále,<br> ''O''bdájale so vtrjene jih skale,<br> ''V''iharjev jeznih mrzle domačije. <br> ''I''zdíhljaji, solzé so jih redíle,<br> ''J''im moč so dale rasti neveselo,<br> ''U''r temnih so zatirale jih sile. <br> ''L''ej, torej je bledo njih cvetje velo!<br> ''J''im iz oči ti pošlji žarke mile<br> ''I''n gnale bodo nov cvet bolj veselo.<br> [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1645 2987 2006-12-01T14:22:13Z Wailer 18 preusmeritev na [[Sonetni venec]] #REDIRECT [[Sonetni venec]] 1646 3260 2006-12-15T17:08:23Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Integrali | naslednji=Predmeti brez duše | naslov= Nad norišnico | poglavje=[[Integrali '26]] | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Nad norišnico se izprehaja<br/> mesečni mesec.<br/> Po belem vrtu stopa Senca – človek,<br/> zamigljen v svojo otožno brado.<br/> Kakor v kalejdoskopu plešejo<br/> pred njim valute, menice,<br/> v mavričnem ognju izgorevajoče.<br/> Prej bankir, jetnik papirjev,<br/> se zdaj izprehaja<br/> z mesečnim mesecem<br/> za belim zidom noriščnice.<br/> To je svoboda,<br/> tista strašna svoboda,<br/> ko stopiš za nevidne zidove<br/> povečane človeške zavesti,<br/> ki se razmika v grozno<br/> ogromnost.<br/> [[Kategorija:Integrali '26]] 1647 2990 2006-12-02T15:56:03Z Wailer 18 preusmeritev na [[France Prešeren]] #REDIRECT [[France Prešeren]] 1648 3402 2006-12-22T12:45:19Z Mihael Simonič 14 [[Kategorija:Poezije (Prešeren)|*]] {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Poezije | poglavje= | avtor= France Prešeren | opombe= }} Poezije so Prešernova edina pesniška zbirka. Razdeljene so na 19 delov, ki se ločijo po vrsti ali starosti nastanka: :*[[Sem dolgo upal in se bal]] *'''Pesmi''' **[[Strunam]] **[[Dekletam]] **[[Pod oknam]] **[[Prošnja]] **[[Kam?]] **[[Ukazi]] **[[K slovesu]] **[[Sila spomina]] **[[Zgubljena vera]] **[[Mornar]] **[[Soldaška]] **[[Zdravljica]] **[[V spomin Valentina Vodnika]] **[[V spomin Andreja Smoleta]] **[[Od železne ceste]] **[[Zapušena]] **[[Nezakonska mati]] **[[Pevcu]] *'''Balade in romance''' **[[Hčere svet]] **[[Učenec]] **[[Dohtar]] **[[Turjaška Rozamunda]] **[[Judovsko dekle]] **[[Zdravilo ljubezni]] **[[Lenora]] **[[Povodni mož]] **[[Prekop]] **[[Neiztrohnjeno srce]] **[[Ribič]] **[[Ženska zvestoba]] **[[Orglar ]] *'''Različne poezije''' **[[Zvezdogledam]] **[[V spomin Matija Čopa]] **[[Nova pisarija]] **[[Prva ljubezen]] **[[Slovo od mladosti]] **[[Glosa]] *'''Zabavljivi napisi''' **[[Predgovor in zagovor]] **[[Vzrok nezlatega veka]] **[[Novi Pegazus]] **[[Čebelice pušičarjam]] **[[Čebelice pravljíčarjam]] **[[Čebelice šestomerjovcam]] **[[Čebelice pesmam brez s in c]] **[[Čebelice pevcam letnih časov]] **[[Lesničnjeku in Levičnjeku]] **[[Préd pevcu, pótlej homeopátu]] **[[Čebelarju]] **[[Vodnik]] **[[Ravnikarju]] **[[Abecedárju]] **[[Ahaceljnovim pesmam]] **[[Nekim pevcam duhovnih pesem]] **[[Krempeljnu]] **[[Novičarjam]] **[[Kopitar]] **[[Daničarjam]] **[[Dobrovski]] **[[Bahači četvero bolj množnih Slave rodov]] **[[Narobe Katón]] **[[Pričujoče poezije]] *'''Gazele''' **[[Pesem moja je posoda tvojega imena]] **[[Oči sem večkrat prašal, ali smem]] **[[Žalostna komú neznana je resnica, de jo ljubim]] **[[Draga! vem, kako pri tebi me opravljajo ženice]] **[[Med otróci si igrala, draga! lani – čas hiti]] **[[Al bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve]] **[[Kdor jih bere, vsak drugači pesmi moje sodi]] *'''Sonetje''' **[[Očetov naših imenitne dela]] **[[Vrh sonca sije soncov cela čéda]] **[[Tak kakor hrepení oko čolnarja]] **[[Dve sestri videle so zmoti vdane]] **[[Kupído! tí in tvoja lepa starka]] **[[Je od vesel'ga časa teklo leto]] *'''[[Sonetni venec]]''' **[[Ni znal molitve žlahtnič trde glave]] **[[Sanjalo se mi je, de v svetem raji]] **[[Velíka, Togenburg! bila je mera]] **[[Bilo je, Mojzes! tebi naročeno]] **[[Na jasnem nébi mila luna sveti]] **[[Marsktéri romar gre v Rim, v Kompostélje]] **[[Zgodi se včasih, de muhamedani]] **[[Oči bile pri nji v deklet so sredi]] **[[Kadar previdi učenost zdravnika]] **[[Odprlo bo nebo po sodnem dnevi]] *'''Zabavljivi sonetje''' **[[Al prav se piše kaša ali kasha]] **[[Ne bód'mo šaloberde! Moskvičánov]] **[[Apel podobo na ogled postavi]] *'''Sonetje nesreče''' **[[O Vrba! srečna, draga vas domača]] **[[Popotnik pride v Afrike pušavo]] **[[Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne]] **[[Komúr je sreče dar bila klofuta]] **[[Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi]] **[[Čez tebe več ne bo, sovražna sreča!]] **[[Memento mori]] *'''[[Krst pri Savici]]''' **[[Matiji Čopu]] **[[Uvod (Krst pri Savici)|Uvod]] **[[Krst]] [[Kategorija:Poezije (Prešeren)|*]] 1649 2995 2006-12-02T16:16:56Z Wailer 18 New page: {{naslov | prejšnji= | naslednji=Strunam | naslov= Prosto srce | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= }} Sem dolgo upal in se bal,<br> slovó s... {{naslov | prejšnji= | naslednji=Strunam | naslov= Prosto srce | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= }} Sem dolgo upal in se bal,<br> slovó sem upu, strahu dal;<br> srcé je prazno, srečno ni,<br> nazaj si up in strah želi.<br> [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1650 2996 2006-12-02T16:17:20Z Wailer 18 preusmeritev na [[Prosto srce]] #REDIRECT [[Prosto srce]] 1651 3289 2006-12-15T21:19:03Z 195.210.194.225 slog {{naslov | prejšnji=Ne bód'mo šaloberde! Moskvičánov | naslednji=O Vrba! srečna, draga vas domača | naslov= Apel podobo na ogled postavi | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= S tem sonetom je France Prešeren opeval zmoto [[w:Andrej Kopitar|Andreja Kopitarja]], ki je dal cenzurirati nekatere njegove pesmi. Pesem imenujemo tudi ''Apel in čevljar''. }} Apel podobo na ogled postavi,<br> ker bolj resnico ljubi kakor hvalo,<br> zad skrit vsevprék posluša, káj zijalo<br> neumno, káj umetni od nje pravi.<br> Pred njo s kopiti čévljarček se ustavi;<br> ker ogledujé smólec obuvalo,<br> jermenov méni, de ima premalo;<br> kar on očíta, koj Apel popravi.<br> Ko pride drugi dan spet mož kopitni,<br> namest, de bi šel delj po svoji poti,<br> ker čevlji so pogodi, méč se loti;<br> zavrne ga obraznik imenitni,<br> in tebe z njim, kdor napačen si očitar,<br> rekoč: »Le čevlje sodi naj Kopitar!«<br> [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1652 3011 2006-12-02T16:40:27Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Soči | poglavje= | avtor= Simon Gregorčič | opombe= }} {{wikipedija}} :Krasna si, bistra hči planin, :Brdka v prirodni si lepoti, :ko ti prozornih globočin :nevihte temne srd ne moti - :krasna si, hči planin! :Tvoj tek je živ in je legak :ko hod deklet s planine; :in jasna si ko gorski zrak :in glasna si, kot spev krepak :planinske je mladine - :krasna si, hči planin! :Rad gledam ti v valove bodre, :valove te zelenomodre: :temna zelen planinskih trav :in vedra višnjevost višav :lepo se v njih je zlila; :na rosah sinjega neba, :na rosah zelenih gora :lepoto to si pila - :krasna si, hči planin! :Ti meni si predraga znanka! :Ko z gorskih prišumiš dobrav, :od doma se mi zdiš poslanka, :nesoča mnog mi ljub pozdrav - :Bog sprimi te tu sred planjav!... :Kako glasno, ljubo šumljaš, :kako čvrsto, krepko skakljaš, :ko sred gora še pot imaš! :A ko prideš na ravnine, :zakaj te živa radost mine? :Kaj trudno lezeš in počasi, :zakaj so tožni tvoji glasi? :Težko se ločiš od hribov, :zibelke tvojega valovja? :Mar veš, da tečeš tik grobov, :grobov slovenskega domovja? :Obojno bol pač tu trpiš, :V tej boli tožna in počasna, :ogromna solza se mi zdiš, :a še kot solza - krasna! :Krasna si, bistra hči planin, :Brdka v prirodni si lepoti, :ko ti prozornih globočin :nevihte temne srd ne moti! :Pa oh, siroti tebi žuga :vihar grozán, vihar strašán; :prihrumel z gorkega bo juga, :divjal čez plodno bo ravan, :ki tvoja jo napaja struga — :gorjé, da daleč ni ta dan! :Nad tabo jasen bo oblok, :krog tebe pa svinčena toča :in dež krvav in solz potok :in blisk in grom — oh, bitva vroča! :Tod sekla bridka bodo jekla, :in ti mi boš krvava tekla: :kri naša te pojila bo, :sovražna te kalila bo! :Takrat se spomni, bistra Soča, :kar gorko ti srce naroča: :Kar bode shranjenih voda :v oblakih tvojega neba, :kar vode v tvojih bo planinah, :kar bode v cvetnih je ravninah, :tačas pridrvi vse na dan, :narasti, vzkipi v tok strašán! :Ne stiskaj v meje se bregov, :srdita čez branove stopi, :ter tujce, zemlje lačne, vtopi :Na dno razpenjenih valov! 1653 3012 2006-12-02T16:40:52Z Wailer 18 preusmeritev na [[Soči]] #REDIRECT [[Soči]] 1654 3014 2006-12-02T16:47:19Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Mornar | naslednji=Zdravljica | naslov= Soldaška | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= }} Pet čevljov merim, palcov pet;<br> adijo, ljubca, starši,<br> in zbogom ví, tovarši!<br> Dopolnil sem devetnajst let,<br> pet čevljov merim, palcov pet,<br> in čvrste sem postave<br> od nog do glave.<br> Očetov dom! tí ná slovo!<br> Kdor ni za bolji rabo,<br> naj varje dom in babo,<br> al v šolah beli si glavó!<br> Junaka vabi boj, ne bo<br> se trudil on a peresam,<br> in ne z drevesam.<br> Učeni stan je zaničván,<br> skrbi in hude leta<br> moré ubózga kmeta;<br> narprvi stan soldaški stan:<br> soldat živi vesel v en dan;<br> sej cesar dá pol hleba,<br> in kar je treba.<br> Doma povsod, doma nikír,<br> obhódi dosti svéta,<br> zavolj njega dekleta,<br> ženice ímajo prepir,<br> in kadar zapusti kvartir,<br> si marsiktéra 'z hiše<br> solzice briše.<br> Le eni ljubici je zvest,<br> ti ljubci čast se pravi,<br> ta gre z njim v boj krvavi,<br> ga spremi čez goré brez cest,<br> in čez ozidje trdnih mest,<br> kjer smrt junaške brate<br> povabi v svate.<br> Sej vem, de mora vsak umret',<br> in iti vsak k pokóju,<br> na postlji ali v bóju,<br> potrta starost, mladi cvet. –<br> Pet čevljov merim, palcov pet,<br> veselo čem živeti,<br> junaško – umreti.<br> [[Kategorija:Poezije (Prešeren)|Poezije]] 1655 3016 2006-12-02T16:50:22Z Wailer 18 New page: {{naslov | prejšnji=Zgubljena vera | naslednji=Soldaška | naslov= Mornar | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= }} Nezvesta! bodi zdrava,<br>... {{naslov | prejšnji=Zgubljena vera | naslednji=Soldaška | naslov= Mornar | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= }} Nezvesta! bodi zdrava,<br> čolnič po mene plava,<br> na barko kliče strel;<br> po zemlji varno hódi,<br> moj up je šel po vodi,<br> mi drug te je prevzel.<br> Pri Bogi sem obljubil,<br> de préd bom dušo zgubil,<br> ko nehal te ljubít',<br> si z desno v desno segla,<br> pri Bogi si prisegla,<br> mi vedno zvesta bit'.<br> Morjá široka cesta<br> peljala me je v mesta,<br> kjer lepe deklice;<br> obrazov njih lepota,<br> sneg beli njih života<br> zmotila nista me.<br> Spet so se jadra bele<br> od južnih sap napele,<br> prinesle me nazaj;<br> dekleta mojga ženo<br> sem najdel poročeno –<br> prestal sam Bog ve kaj!<br> Le jadra spet napnimo,<br> valovam se zročimo,<br> kak je čistó morjé!<br> Kaj njemu upat' smemo,<br> mornarji dobro vemo;<br> dekletam kaj – kdo ve?<br> Ne stráši moč viharja,<br> ne grom valov mornarja,<br> se smrti ne boji.<br> Spomin v potópu mine,<br> ljubezni bolečine<br> vsak dan spet oživi!<br> Po morji barka plava,<br> nezvesta, bodi zdrava,<br> sto tebi sreč želim!<br> Po zemlji srečno hódi;<br> moj up je šel po vodi,<br> le jadrajmo za njim!<br> [[Kategorija:Poezije (Prešeren)|Poezije]] 1656 3046 2006-12-05T02:20:50Z Romanm 7 prjatli ga res nekaj vprašajo {{naslov | prejšnji=Prošnja | naslednji=Ukazi | naslov= Kam? | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= }} Ko brez miru okrog divjam,<br> prijatlji prašajo me, kam?<br> Prašájte raj' oblak nebá,<br> prašájte raji val morjá,<br> kad&agrave;r mogočni gospodar<br> drvi jih semtertje vihar.<br> Oblak ne ve, in val ne kam, –<br> kam nese me obup, ne znam.<br> Samo to znam, samo to vem,<br> de pred obličje nje ne smem,<br> in de ni mesta vrh zemljé,<br> kjer bi pozabil to gorje!<br> [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1657 3065 2006-12-05T20:35:09Z Wailer 18 +naslov {{naslov | prejšnji= Matiji Čopu | naslednji= Krst | naslov= Uvod | poglavje= ([[Krst pri Savici]], [[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= Uvod je drugi del [[Krst pri Savici|Krsta pri Savici]], povesti v verzih. Sestavljen je iz 25 tercin in se zaključi s kvartino. Verz je laški enajsterec, stopica pa jamb. Opisuje boje med Črtomirom in Valjhunom, ki ga skuša z mečem pokristjaniti. Zgodba je sestavljena po dramskem trikotniku in ima sintetično zgradbo. }} :Valjhún<ref>Valjhún, od latinskih pisarjov Valhunus in Valdungus imenovan, je bil koroški vájvoda in poseben preganjavec nejevernikov. Že njegov oča Kajtimár (Chetimarus) si je veliko prizadjál kršansko vero po Korotani in Kranji razširiti; al Slovenci so se stare vere trdo držali, in kristjane, posebno pa misjonarje preganjali. Poglej Valvazorja »Ehre des Herzogthumbs Krain« 7me bukve, 2go poglavje.</ref>, sin Kajtimára, boj krvávi ::že dolgo bije za kršansko vero, ::z Avreljam Droh<ref>Avreli, Droh (Aurelius, Drohus), dva poglavarja nejevernikov. Poglej Valvazorja na mesti rečenem.</ref> se več mu v bran ne stavi; :končano njuno je in marsik'tero ::življenje, kri po Kranji, Koratáni ::prelita, napolnila bi jezéro. :Gnijó po polju v bojih pokončáni ::trum srčni vójvodi in njih vojšaki, ::sam Črtomír se z majhnim tropom brani. :Bojuje se najmlajši med junaki ::za vero staršov, lepo bog'njo Živo<ref>[[:w:Živa|Živa]], bógnja ljubezni, slovenska [[:w:Venera (boginja)|Venera]].</ref>. ::za Črte, za bogóve nad oblaki. :On z njimi, ki še trd'jo vero krivo, ::beží tja v Bôhinj, v Bistriško dolino, ::v trdnjavo, zidano na skalo sivo. :Še dandanašnji vidiš razvalino, ::ki Ajdovski se gradec imenuje, ::v nji gledaš Črtomírovo lastnino. :Devetkrat veči množ'ca jih obsuje, ::in zveste straže krog in krog postavi, ::odvzame up jim vse pomóči tuje; :visoke odre tamkej si napravi, ::zidovje podkopúje, vrata seka; ::ne polastí se njih, ki so v trdnjavi. :Šest mescev moči tla krvava reka, ::Slovenec že morí Slovenca, brata - ::kakó strašnà slepota je človeka! :Ko niso meč, sekira in lopata ::jih mogle, lakota nepremagljíva ::pretí odpreti grada trdna vrata. :Dalj Črtomir jim reve ne zakriva, ::besede te tovar'šem reče zbranim: ::»Ne meč, pregnala bo nas sreča kriva. :Le malo vam jedila, bratje, hranim, ::braníli smo se dolgo brez podpore, ::kdor hoče se podati, mu ne branim; :kdor hoče vas dočakat' tèmne zore, ::neprôste dni živét', nočém enake, ::ne branim mu, al' jutra čakat' more. :S seboj povabim druge vas junake, ::vas, k'terih rama se ukloniti noče; ::temnà je noč in stresa grom oblake; :sovražnik se podál bo v svoje koče, ::le majhen prostor je tje do goščáve; ::to noč nam jo doseči je mogoče. :''Narvéč svetá otrokom sliši Slave'', ::tje bomo našli pot, kjer nje sinovi ::si prosti vól'jo vero in postáve. :Ak' pa naklonijo nam smrt bogovi, ::manj strašna noč je v črne zemlje krili, ::ko so pod svetlim soncem sužni dnovi!« :Ne zapusti nobeden ga v ti sili, ::molčé orožje svoje vsak si vzame, ::strahljívca v celem ni imel števili; :al' komaj vrata so odprta, vname ::se strašen boj, ne boj, mesarsko klanje: ::Valjhún tam s celo jih močjó objame. :Tud' on se je zanésel na njih spanje, ::prelesti mislil je ozidje grada, ::in ponevédoma planiti nanje. :Ko svojo moč najbolj vihar razklada, ::okrog vrat straža na pomoč zavpije, ::in vstane šum, da mož za možem pada. :Ko se neúrnik o povodnji vlije, ::iz hriba strmega v doline plane, ::z derečimi valóvami ovije, :kar se mu zoper stavi, se ne ugane ::in ne počije pred, da jez omaga; ::tak vrže se Valjhún na nekristjane. :Ne jenja préd, doklèr ni zadnja sraga ::krví prelita, dòkler njih kdo sope, ::ki jim bilá je vera čez vse draga. :Ko zor zasije na mrličev trope, ::ležé, k' ob ajde žetvi al pšenice ::po njivah tam ležé snopóvja kope. :Leži kristjanov več od polovice; ::med njimi, ki so padli za malike, ::Valjhún zastonj tam išče mlado lice ::njegà, ki kriv moritve je velike.- == Opombe == <references/> [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1658 3248 2006-12-15T16:23:13Z Wailer 18 slog {{naslov | prejšnji=Sem dolgo upal in se bal | naslednji=Dekletam | naslov= Strunam | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren }} :Strune! milo se glasite, :milo, pesmica! žaluj; :sŕca bolečine skrite :trdosrčni oznanjuj: :kak bledí mi moje lice, :kak umira luč oči, :kak tekó iz njih solzice, :ki ljubezen jih rodi; :od željá kako zdihuje, :po nji hrepeni srce, :kak mu je veselje tuje, :kak od sreče nič ne ve; :kak s seboj me vedno vleče, :koder hodi, njen obraz, :kak obličje nje cveteče :v srcu nosim vsaki čas; :in kak vé, ki bi nje hvalo :rade pele zanapréj, :ak se ne usmili kmalo, :mór'te utíhnit vekoméj! :Té in take vé nosíte :tožbe, strune! tje do nje; :ako mór'te, omečíte :neusmiljeno srcé. [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1660 3031 2006-12-04T18:52:00Z Mihael Simonič 14 pravilno besedilo {{naslov | prejšnji=Strunam | naslednji=Pod oknam | naslov= Dekletam | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren }} :Padala nebeška mana :Izraelcam je v pušavi; :zginila je, ak pobrana :ni bila ob uri pravi. :Kak lepó se rosa bliska, :dokler jutra hlad ne mine! :Komej sonce bolj pritiska, :bo pregnana od vročine. :Rožice cvetó vesele :le ob času letne mlade; :leto pošlje piš in strele, :lepo cvetje jim odpade. :Roža, rosa ino mana :naša je mladost, dekleta! :Svétjem, naj ne bo zaspana, :ki cvetó ji zlate leta. :Fante zbiraš si prevzetna, :se šopiriš, ker si zala; :varji, varji, de priletna :samka se ne boš jokala! [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1661 3032 2006-12-04T18:53:21Z Mihael Simonič 14 opremitev {{naslov | prejšnji=Dekletam | naslednji=Prošnja | naslov= Pod oknam | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren }} :Luna sije, :kladvo bije :trudne, pozne ure že; :préd neznane :srčne rane :meni spati ne pusté. :Ti si kriva, :ljubezniva :deklica neusmiljena! :Ti me raniš, :ti mi braniš, :de ne morem spat doma. :Obraz mili :tvoj posili :mi je vedno pred očmi; :zdihujoče :sŕce vroče :vedno k tebi hrepeni. :K oknu pridi, :drug ne vidi, :ko nebeške zvezdice; :se prikaži, :al sovraži :me srce, povej, al ne? :Up mi vzdigni, :z roko migni, :ak bojiš se govorít! - :Ura bije, :k oknu ni je, :kaj sirota čem storít! :V hram poglejte, :mi povejte, :zvezde, al res ona spi; :al posluša, :me le skuša, :al za druzega gori. :Ako spava, naj bo zdrava, :ak me skuša, nič ne dé; :po nje zgubi, :ako ljubi :druz'ga; póčlo bo srce. [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1662 3034 2006-12-04T18:56:42Z Mihael Simonič 14 {{naslov | prejšnji=Pod oknam | naslov= Prošnja | naslednji=Kam? | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren }} :Po drugih se oziraj, :ne morem ti branít; :še men' oči odpiraj,: :mi gledat daj njih svit! :Obešajo glavíce, :ni rožam mar cvetét; :molčijo v gójzdi tice, :ne ljubi se jim pét'. :Ne letajo čebele, :krog cvetja ne šumé; :c'lo ribice vesele :se klavrno držé. :Žaluje vsaka živa :stvar, draga deklica! :ak dálej sonca skriva :se luč rumenega: :več rož ne rase v polji, :več nima tičov hrib; :čebel več kraj narbolji, :več nima voda rib, :ko misel jaz, ki spejo :v ljubéznjenih sanjah, :ki si na dan želejo :zleteti v pesmicah. :Al repetnic razpeti :préd nimajo moči, :de tvojih jim zasveti :nebeška luč oči. :Ak hočeš, de jih sence :pomoril mraz ne bo; :ak hočeš med Slovence, :de tvojo čast nesó; :vsaj name se oziraj, :ak nočeš me ljubít; :oči mi vsaj odpiraj, :mi gledat daj njih svit! [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1663 3039 2006-12-04T19:07:48Z Mihael Simonič 14 besedilo {{naslov | prejšnji= Kam? | naslednji= K slovesu | naslov= Ukazi | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= }} Da ne smem, si ukazala,<br> belih rok se dotaknít';<br> zvédla, deklica si zala!<br> káko znam pokoren bit.<br> De ne smem, si ukazala,<br> od ljubezni govorít;<br> zvédla, deklica si zala!<br> káko znam pokoren bit'.<br> Moram de, si ukazala,<br> hojo k tebi opustít;<br> zvédla, deklica si zala!<br> káko znam pokoren bit'.<br> Moram de, si ukazala,<br> tebe se povsod ognít;<br> zvédla, deklica si zala!<br> káko znam pokoren bit.<br> Zraven si mi ukazala,<br> de te moram pozabít';<br> bógal, deklica bi zala!<br> ak bi moglo se zgodít'.<br> Al srce mi drugo ustvari,<br> al počakaj, de to bít<br> v prsih neha - Bog te obvari!<br> préd ni moč te pozabít. <br> [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1664 3040 2006-12-04T19:09:32Z Mihael Simonič 14 novo besedilo {{naslov | prejšnji= Ukazi | naslednji= Sila spomina | naslov= K slovesu | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= }} Kaj od mene preč oko,<br> preč obraz obračaš mili?<br> Kdo te mene ljúbit sili?<br> Rajši koj mi daj slovo.<br> Desno roko brez skrbi<br> daj k prijaznemu slovesu,<br> solz v nobenem ni očesu,<br> žal besede v ustih ni.<br> Žale misli v srcu ni;<br> saj ni préd bilo veselo,<br> ko se zate je unelo,<br> naj ne bo prihodnje dni!<br> Vrnil bo se prejšnji čas;<br> hodil pota bom temotne,<br> kamor sreče bo togotne<br> gnal nemili me ukaz.<br> Moja stara ljuba bo,<br> bo potrpežljivost mila<br> zvezo z mano ponovila,<br> v zakon dala mi rokó.<br> Od pomóči nje podprt<br> nosil bom življenja pezo,<br> dókler zmaga sreče jezo<br> zadnja ljubca - bela smrt.<br> [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1665 3041 2006-12-04T19:11:38Z Mihael Simonič 14 novo besedilo {{naslov | prejšnji= K slovesu | naslednji= Zgubljena vera | naslov= Sila spomina | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= }} Drug ti je v skŕbno nastavljene mreže<br> nestanovitno zasačil srce;<br> vender na mene še nekaj te veže,<br> kaj de je, komej med nama se ve.<br> Marsikdej se govorica ti zmeša,<br> ko me zagledaš med drugmi ljudmi,<br> marsikdej tvoje oko me pogreša,<br> išeš okoli me s plašnim' očmi.<br> Večkrat, ko utrudena praznega hrupa,<br> v misli zamaknjena sama sediš,<br> vsili v spomin se ti pevec brez upa,<br> stari čas skorej nazaj si želiš.<br> Marsikdej, ko ti tvoj ljubi zapoje,<br> sreče v ljubezni se baha vesel,<br> v srcu te zbadajo pesmice moje,<br> ki jih od njene nesreče sem pel.<br> Sama sodíla si préd me nemilo,<br> sama me zmeram še sodiš ojstró;<br> pravijo vender, de slabo plačilo,<br> kdor me pri tebi zatoži, dobó.<br> Trdna med nama vzdiguje se stena<br> 'z brezna globôc'ga do strmih nebes;<br> vender ne vdrža želj skrivnih plamena,<br> de bi ne mogel on švigniti čez.<br> Ne pozabíti jih, so te prosili<br> drugi, ne moje prevzetno srce;<br> v mislih ti niso, al mene posili<br> pomnila boš ti do zadnjega dne. <br> [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1666 3042 2006-12-04T19:14:06Z Mihael Simonič 14 novo besedilo {{naslov | prejšnji= Sila spomina | naslov= Zgubljena vera | naslednji= Mornar | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= }} Nebeško sijejo oči,<br> ko so sijale prejšnje dni.<br> Rudeče lica zorno še<br> cvetejo, ko so préd cvetle.<br> Se usta smejajo ko préd,<br> sladkost ni manjši 'z njih besed.<br> Otemnil ni ga časa beg,<br> nič manj ni bel prs tvojih sneg.<br> Život je tak, roké, nogé<br> so, kakršne so préd bilé.<br> Lepota, ljubeznivost vsa<br> je, kakršna je préd bila.<br> Al vérvat v tebe moč mi ni,<br> kakor sem vérval prejšnje dni.<br> Le svéta, čista glorija,<br> ki vera da jo, je prešla.<br> En sam pogled je vzel jo preč,<br> nazaj ne bo je níkdar več.<br> Ak bi živela vékomej,<br> kar si mi b'la, ne boš naprej.<br> Srce je moje bilo oltar,<br> préd bogstvo ti, zdaj - lepa stvar.<br> [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1667 3043 2006-12-04T19:16:52Z Mihael Simonič 14 novo besedilo {{naslov | prejšnji= Zdravljica | naslov= V spomin Valentina Vodnika | naslednji= V spomin Andreja Smoleta | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= }} V Arabje pušavi<br> se tiček rodi;<br> v odljudni gošavi<br> sam zase živi.<br> So zvezde sestríce,<br> mu mesec je brat;<br> ni dano mu tice<br> si ljubico zbrat.<br> Zanj družba ne mara,<br> in on ne za njo;<br> v samoti se stara,<br> mu leta tekó.<br> Narslajši dišave,<br> ki zanje sam ve,<br> naržlahtniši trave,<br> kadila dragé,<br> in miro nabira<br> neutruden vse dni,<br> se ubada, se upira,<br> za smrt le skrbi.<br> Grmado 'z njih dela<br> prileten samče,<br> ko pride smrt bela,<br> na nji se sežge.<br> Ven plane 'z plamena,<br> s svetlobo obdan,<br> slovéčga imena<br> tič Fenis na dan.<br> Tak pevec se trudi,<br> samoten živi,<br> se v slavi, ko zgrudi<br> ga smrt, prerodi.<br> [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1668 3044 2006-12-04T19:20:43Z Mihael Simonič 14 novo besedilo {{naslov | prejšnji= V spomin Valentina Vodnika | naslov= V spomin Andreja Smoleta | naslednji= Od železne ceste | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= }} Črne te zemlje pokriva odeja<br> v grobu tihotnem, naš bratec, Andrej!<br> Vince zlató se v kozarcih nam smeja,<br> v tvojo opombo pijemo ga zdéj.<br> Zbrani prijatlji v spomin ga pijemo<br> tvojih veselih in žalostnih dni;<br> zraven si take zdravljice pojemo,<br> de ni nesrečen, kdor v grobu leži.<br> Čedna postava bila ti je dana,<br> bistri je um ti z bogastvam bil dan;<br> boljga srca ni imela Ljubljana,<br> kak si za srečo človeštva bil vžgan!<br> Kratko sijale so zvezde prijazne,<br> v sanjah prijetnih te zibal je up;<br> jezo si sreče občutil sovražne,<br> zgodej okusil življenja si strup.<br> Deklica druzga moža je objela,<br> ki od ljubezni do nje si bil vnet;<br> trešla v bogastvo nesreče je strela,<br> kranjski v obupu zapustil si svet.<br> Videl si Nemško, Francosko, Britansko,<br> videl si Švajca visoke goré,<br> videl si jasno nebo italjansko;<br> sreče ni ranjeno najdlo srce.<br> Videl povsod si, kak išejo dnarje,<br> kak se le uklanjajo zlatmu bogú;<br> kje bratoljubja si videl oltarje?<br> S sŕcam obupnim si príšel domú.<br> Mogla umreti ni stara Sibila,<br> de so prinesli ji z doma prsti;<br> ena se tebi je želja spolnila:<br> v zemlji domači de truplo leži.<br> V zemlji slovenski, v predragi deželi,<br> ki si jo ljubil presrčno ves čas;<br> v kteri očetje so naši sloveli,<br> ktera zdéj íma grob komej za nas.<br> Težka človeku ni zemlje odeja,<br> vzamejo v sebe ga njene moči;<br> trčimo, bratje! še vince se smeja,<br> dolgo Smoletov spomin naj živi!<br> [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1669 3250 2006-12-15T16:27:13Z Wailer 18 slog+ktgr {{naslov | prejšnji= V spomin Andreja Smoleta | naslov= Od železne ceste | naslednji= Zapušena | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= }}[[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] »Bliža se železna cesta,<br> nje se, ljubca! veselim;<br> iz Ljubljane v druge mesta,<br> kakor tiček poletim.«<br> »Ak je blizo tista cesta,<br> moraš vzet' me, ljubček moj!<br> de, pogledat tuje mesta,<br> bom peljala se s teboj.«<br> »Sam se po železni cesti<br> vozil bom od nas do nas;<br> drugo ljubco v vsakem mesti<br> ímel bom za kratek čas.«<br> »Ceste tebi ne zapéram,<br> ne na Dunaj, v Gradec, v Trst;<br> ti pa mene pusti zméram,<br> pet 'mam boljših na vsak prst.«<br> »Ve Kranjice ste košate,<br> so prijazne Štajerke;<br> Trst dekleta 'ma bogate,<br> Dunaj zal' oblečene.«<br> »Smo poštene mé Kranjice,<br> vsak sleparček ni za nas;<br> mé pa hočmo bit ženice,<br> ljubce ne za kratek čas.«<br> »Ve si pa žel'te možičke,<br> ki ne stópjo z vójence,<br> zmeram vprežene osličke,<br> dolgočasne revčeke.«<br> »Tebe sla pa h krotkim ticam<br> vleče, buzakljunski kos!<br> Veter dal boš dvajseticam,<br> pricapljal nazaj boš bos.«<br> »Jaz popeljem se tje v Brno,<br> snubit Judnje kršene;<br> bom priženil z ženo črno<br> penezov na mernike.«<br> »Jaz pa iz domačih starcov<br> si moža zvolíla bom;<br> ímel bo ko peska dnarcov,<br> mene várval bo in dom.«<br> »Žene jaz ne bom zapiral,<br> bal ne bom se zanjo nič;<br> nje obresti bom pobiral,<br> živel brez skrbi ko tič.«<br> »Jaz pa hlače bom nosila,<br> gospodar bom čez mošnjó;<br> bom vabila na kosila,<br> kogar meni bo ljubó.«<br> »Varij! celi dan bo gódil,<br> vso noč kašljal stari mož;<br> bo te še od hiše spodil,<br> ak mu stregla prav ne boš.«<br> »Judnja je ko satan zvita,<br> kadar boš z njo zavozlan,<br> privošíla skoporita<br> komej ti bo sok neslan.«<br> »Torej bodi meni zvesta,<br> sej te ljubim le samó;<br> kje je še železna cesta,<br> koj mi v zakon daj rokó.«<br> »Tebi jaz ne bom nezvesta,<br> ljubček! ti si tiček zrel:<br> ko železna pride cesta,<br> varij, de ne boš mi ušel!«<br> »Po nji peljal te ženico<br> bom na Dunaj, v Gradec, v Trst,<br> zvesto kazat jim Kranjico,<br> ak ne bo na poti – krst.«<br> »Ak kaj tacga se napravi,<br> boš počakal, ljubček moj!<br> Vselej mož najmanj zapravi,<br> ak ženico 'ma s seboj.« <br> [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1670 3049 2006-12-05T17:05:53Z Mihael Simonič 14 novo besedilo {{naslov | prejšnji= Od železne ceste | naslov= Zapušena | naslednji= Nezakonska mati | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= }}[[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] Je za druzega dekleta<br> zdaj ljubezen tvoja vneta;<br> jezik ji lažniv obeta,<br> jo peljati pred oltar;<br> Bog te obvar!<br> De prisegel, si obljubil,<br> de boš mene sámo ljubil,<br> de ne boš ti druge snubil,<br> ni ti v mislih več nikdár,<br> Bog te obvar!<br> De srce, ki je gorelo<br> le za té, življenje celo<br> níkdar več ne bo veselo,<br> kaj je tebi tega mar;<br> Bog te obvar!<br> Bog obvar te zdaj in vedno,<br> Bog obvar te z ljubco čedno,<br> Bog men' uro daj posledno<br> préd, ko gresta pred oltar,<br> Bog te obvar! <br> 1671 3051 2006-12-05T17:08:22Z Mihael Simonič 14 {{naslov | prejšnji= Zapušena | naslov= Nezakonska mati | naslednji= Pevcu | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= }}[[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] Kaj pa je tebe treba bilo,<br> dete ljubó, dete lepó!<br> meni mladi deklici,<br> neporočeni materi? -<br> Oča so kleli, tepli me,<br> mati nad mano jokáli se;<br> moji se mene sram'váli so,<br> tuji za mano kazali so.<br> On, ki je sam bil ljubi moj,<br> on, ki je pravi oča tvoj;<br> šel je po svéti, Bóg ve kam;<br> tebe in mene ga je sram!<br> Kaj pa je tebe treba bilo;<br> dete ljubó, dete lepó!<br> Al te je treba bilo, al ne,<br> vender presrčno ljúbim te.<br> Meni nebö odprto se zdi,<br> kadar se v tvoje ozrem oči,<br> kadar prijazno nasmejaš se,<br> kar sem prestala, pozabljeno je.<br> On, ki ptíce pod nebam živi,<br> naj ti dá srečne, vesele dni!<br> Al te je treba bilo, al ne,<br> vedno bom srčno ljubila te.<br> 1672 3052 2006-12-05T17:10:40Z Mihael Simonič 14 novo besedilo {{naslov | prejšnji= Nezakonska mati | naslov= Pevcu | naslednji= Hčere svet | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= Pesem je zadnja v tematskem sklopu Pesmi. }}[[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] Kdo zná<br> noč temno razjásnit, ki tare duha!<br> Kdo vé<br> kragulja odgnati, ki kljuje srce<br> od zora do mraka, od mraka do dné!<br> Kdo učí<br> izbrisat 'z spomina nekdanje dni,<br> brezup prihodnjih oduzét spred oči,<br> praznôti ubežáti, ki zdánje morí!<br> Kako<br> bit óčeš poet in ti pretežkó<br> je v prsih nosít al pekel, al nebo!<br> Stanu<br> se svojega spomni, tŕpi brez miru!<br> 1673 3053 2006-12-05T17:14:24Z Mihael Simonič 14 novo besedilo {{naslov | prejšnji= Pevcu | naslov= Hčere svet | naslednji= Učenec | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= Pesem je prva v tematskem sklopu Balade in Romance. }}[[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] Ljubice pod okno dragi<br> pride marsiktero noč,<br> z deklico se pogovarjat,<br> dokler se napoči zor.<br> To je zvedel oča stari,<br> stari oča, sivi mož,<br> kregal svojo lepo hčerko,<br> in svaril jo je rekoč:<br> "Ako boš pri okni stala,<br> kadar mimo hodil bo,<br> ak ponoči govorila,<br> ino z njim vasvala boš,<br> hišo bodem ti ogradil,<br> zidal zid bom krog in krog,<br> spustil bom okoli hiše<br> Sultana, de lajal bo,<br> stari hišni bom ukazal,<br> de bo spavala s teboj."<br> Hčerka je odgovorila<br> te besede mu, rekoč:<br> "Stari oča, oča ljubi,<br> ljubi oča, modri mož!<br> Lojtro bo za zid prinesel,<br> za peséta kruha kos,<br> hišna meni davno nosi<br> pisma s plačano rokó;<br> ako hóčte, de ne pride<br> več pod okno ljubi moj,<br> za ženico dajte dragmu,<br> ljubi oča! me na dom." <br> 1674 3055 2006-12-05T17:16:51Z Mihael Simonič 14 {{naslov | prejšnji= Hčere svet | naslov= Učenec | naslednji= Dohtar | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= }}[[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] Klel je neki mlad učenec<br> pust na pepelnično jutro,<br> te besede je govoril<br> v jezi svoji tisto uro:<br> »O, predpust! ti čas presneti,<br> de bi več ne príšel v drugo!<br> Ti med materne petice<br> si poslal požrešno kugo,<br> si mošnjico mi rejeno<br> djal popolnama na suho;<br> stari oča se bo praskal,<br> gledala bo mati čudno,<br> malo penezov poslala,<br> dókaj bóta mi naúkov:<br> vender to bi še prenesel,<br> to še ni narveči húdo.<br> O, predpust! ti čas presneti,<br> de bi več ne príšel v drugo!<br> Sem obesil závolj tebe<br> dókaj časa uk na kljuko;<br> treba prečuváti bóde<br> več noči s prižgano lúčjo,<br> dolgo si glavó beliti,<br> de popravim spet zamudo;<br> vender to bi še prenesel,<br> to še ni narveči húdo.<br> O, predpust! ti čas presneti,<br> de bi več ne príšel v drugo!<br> Si omožil dókaj deklic,<br> in med njimi mojo ljubco,<br> mlado deklico nezvesto,<br> lepo Reziko nemškuto,<br> za katero rad bi dal bil<br> kri, življenje, svojo dušo. -<br> De si njo mi ti omožil,<br> oh, to je narveči húdo!«<br> 1675 3056 2006-12-05T17:19:09Z Mihael Simonič 14 novo besedilo {{naslov | prejšnji= Učenec | naslov= Dohtar | naslednji= Turjaška Rozamunda | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= }}[[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] »Dohtar, ti jezični dohtar!<br> kaj postopaš ti za mano?<br> Ne prepiram se z nobenim,<br> de bi peljal mojo pravdo;<br> ni umrla teta moja,<br> teta moja, dekle staro,<br> de bi, dohtar! mi opravljal<br> po nji dédino bogato;<br> sem premlada, de bi pismo<br> ženitvanjsko se pisalo.<br> Dohtar, ti jezični dohtar!<br> kaj postopaš ti za mano?« -<br> »Ne zameri, ne zameri,<br> cvet lepote, dekle drago!<br> Naj tekó ti mirni dnevi,<br> Bog ti žívi teto staro.<br> Je v šestnajstem, mislim, léti<br> se možiti še prekmalo;<br> de te ljúbit ni prezgodej,<br> tvoji mi pogledi právjo.<br> V pravdah ne želi pero ti,<br> al srce, le zate vžgano,<br> ti želi v ljubezni slúžit;<br> brez pokoja to za tabo<br> vódi mi poglede, misli<br> in nogé z močjo neznano,<br> koder hodiš, cvet lepote,<br> žlahtna roža; dekle drago!« <br> 1676 3059 2006-12-05T18:11:21Z Mihael Simonič 14 razdelitev v dva stolpca {{naslov | prejšnji= Dohtar | naslov= Turjaška Rozamunda | naslednji= Judovsko dekle | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= Pesem je [[w:sl:romanca|romanca]]. V resnici pred [[w:sl:Grad Turjak|Gradom Turjak]] stoji lipa, besedo ''hrast'' je pesnik uporabil zaradi stopice. }}[[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] {| |valign=top| <center> '''Turjaška Rozamunda''' Hrast stoji v turjaškem dvóri,<br> vrh vzdiguje svoj v oblake,<br> v senci pri kamnitni mizi<br> zbor sedi gospode žlahtne,<br> ker Turjačan spet gostuje<br> Rozamundine snubače.<br> Rozamunda roža deklic,<br> čast dežele je domače;<br> nje pogledi, svítle strele<br> z néba jasnega poslane,<br> deleč krog junakov srcam<br> vžigajo skeleče rane.<br> Dókaj jo baronov snubi:<br> troje iz dežele laške,<br> troje iz dežele nemške,<br> troje 'z štajerske in kranjske,<br> ino zraven Ojstrovrhar,<br> ki so boji mu igrače.<br> Lep junak srce bil vnel je<br> gospodične zlo košate;<br> ki ukaže mu, de prosi<br> od očeta jo in žlahte.<br> Njemu oča nje napravi<br> imenitno gostovanje,<br> Rozamundo mu obljubi,<br> reče mu pripeljat svate<br> v treh nedeljah, de nevesto<br> 'z hiše spremijo domače.<br> Tje h gospôdi se približa<br> pevec razglašene slave;<br> próšen strune ubere, poje<br> dela vitezov junaške,<br> in deklet oči nebeške,<br> sŕca od njih ognja vžgane.<br> Ko premolkne, ga popraša<br> teta Rozamunde zale,<br> de bi jo čez vse pohvalil,<br> reče mu besede take:<br> »Tí povej nam, ki obhodiš<br> bližnje ino daljne kraje,<br> kje bi neki dekle raslo<br> lepši od neveste naše?«<br> »Bog jo žívi gospodično,<br> Bog ji hčere daj enake,<br> tak cveteče, tak sloveče!<br> Bog ji sine daj junake!<br> Pod cesarjam zdéj narlepši<br> cvet turjaška roža rase;<br> sestra bášetova v Bosni,<br> sonce vse lepote zdanje<br> po vsem svéti razglašena,<br> ako slave glas ne laže,<br> sama bi utegníla biti<br> lepši od neveste vaše.«<br> </center> |valign=top| <center> Ni nevesti všeč, kar reče,<br> mal' odgovor ji dopade,<br> lica spremeni rudeče,<br> nejevolja jo prevzame,<br> Ojstrovrharja pogleda,<br> reče mu iz jeze nagle:<br> »Slišim, de so Bosnijaki<br> v sužnost gnali kristijane,<br> res junakam je sramota,<br> de jih še obklada jarem.<br> Meč opaši, Ojstrovrhar!<br> hlapce zberi in tovarše,<br> bášetovo izpeljite<br> sestro, ako kaj veljate.<br> Radi dali bodo Turki<br> zanjo naše vam rojake.<br> Brez otrok moj zakon bodi,<br> brez veselja leta stare!<br> ako šla bom préd k poroki,<br> ako préd moža objamem,<br> ko pripelješ Bosnijanko<br> v grad turjaški, de verjamem,<br> de je take res svetlobe<br> turško sonce, kakor slave!« -<br> Ženin z njo obljubljen svoje<br> zbere Ojstrovrhar hlapce,<br> po prijatlje bližnje pošlje,<br> in si ójster meč opaše,<br> ročno jezdi nad Turčine,<br> spolnit voljo svoje drage.<br> Ne globoka reka, Kolpa,<br> ne vdržé ga turške straže,<br> meč krvavi v močni desni,<br> pred seboj drvi Bosnjake,<br> bášetovi grad razdene,<br> reši 'z sužnosti rojake,<br> z njimi bášetovo lépo<br> sestro vitez s sabo vzame,<br> črnooko, svetlolično,<br> rásti in podobe rajske;<br> vseh lepot bila je sonce,<br> ki so tisti čas sijale.<br> Bolj ko lepa Rozamunda,<br> lepši Lejla mu dopade,<br> v grad turjaški je ne pelje,<br> na svoj grad domú jo vzame.<br> Cvet junakov, Ojstrovrhar,<br> ji srce nedolžno gane.<br> Vero zapusti Mahóma,<br> turške šege in navade;<br> ko bila se naučila<br> vseh resnic je vere prave,<br> jo je krstil, potlej njiju<br> je poročil grajski pater.<br> Rozamunda gréde v klošter,<br> čast ljubljanskih nun postane.<br> 1677 3060 2006-12-05T18:18:32Z Mihael Simonič 14 novo besedilo {{naslov | prejšnji= Turjaška Rozamunda | naslov= Judovsko dekle | naslednji= Zdravilo ljubezni | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= }}[[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] Stoji morávski trg, Lesce,<br> več lepih deklic v njem cvete,<br> med njimi judovsko dekle.<br> Kristjane v cerkev hodijo,<br> po trgi se sprehajajo,<br> po ljubih se ozirajo.<br> Rodú Abrahamóvga hči<br> pa dan na dan doma sedi,<br> le malokdej gre med ljudi.<br> Prišel je spet sabotni dan,<br> ki ne spoštuje ga kristjan,<br> od vernih Judov praznovan.<br> Ker tempelj njih deleč stoji,<br> za poldan spet doma sedi,<br> popoldan táko govori:<br> »Od séje meni slábo je,<br> pustite, ljubi oča! me,<br> de v dívnjak grem sprehajat se.<br> Tam lepe rožice cvetó,<br> vesele tičice pojó,<br> se plašne srnice pasó.«<br> Ko v grajski dívnjak je prišla,<br> judovska lepa deklica,<br> mladenča najde kršenga.<br> Za bele jo roké prijel,<br> na sŕce stisnil, jo objel,<br> je govoriti tak začel:<br> »De ljúbit moram vse ljudi,<br> tak vera moja me uči,<br> al ljubiš me; judovska hči?«<br> Odtegne bele mu roké, v oči ji stopijo solzé,<br> odreče mu besede té:<br> »Ak ravno mene ljúbit smeš,<br> jaz dobro vem, ti dobro veš,<br> de v zakon vzeti me ne smeš.«<br> In šla je žalostna domú,<br> tožíla milemu Bogú,<br> de ni nje vere, nje rodú.<br> Al večkrat je nazaj prišla;<br> nje vera trden jez je bila;<br> ljubezni nje ni ustavila.<br> 1678 3061 2006-12-05T18:22:05Z Mihael Simonič 14 novo besedilo (50 članek!) {{naslov | prejšnji= Judovsko dekle | naslov= Zdravilo ljubezni | naslednji= Lenora | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= }}[[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] Je ljubemu ljubca, lepote cvet,<br> umrla stara le osemnajst let.<br> Mladenič obljubi ostati ji zvest,<br> se noč in dan jokal je mescov šest.<br> Se milo je jokal, je milo zdihvál,<br> grob njeni je vsak dan obiskoval.<br> Ga mati tolaži, tako govori:<br> »Jaz ímam tri brate, tí ujce tri.<br> Brat prvi kupec je, on kupe zlatá,<br> na mero ta ujec tvoj íma srebrá.<br> Od mesta do mesta se vozi vesel<br> po svetu, on rad s seboj te bo vzel.<br> Podaj se k njemu, preglédej svet,<br> po svetu boš dókaj videl deklet.<br> Bolj umne, bogate, bolj lepé<br> boš videl, pozabil podobo njé.<br> Al, ak ne znebiš se srčnih ran,<br> nazaj spet pridi čez let' in dan;<br> mi v kloštru prebiva drugi brat,<br> tvoj drugi je ujec učen opat.<br> Opat in menihi, modri možje,<br> gotovo ti bodo ozdrávli srcé.<br> Samota, post, učenost, brevir<br> nazaj ti spet dali bodo mir;<br> al, ak ne znebiš se srčnih ran,<br> nazaj spet pridi čez let' in dan.<br> Moj tretji brat vojskni je poglavar,<br> spet pridi nazaj, ne obupaj nikar.<br> Do sŕca velíko íma oblast<br> vojšakov ljubica, presvítla čast,<br> préd, ko de preteče let' in dan,<br> na vojaki se znébil boš srčnih ran.«<br> Se dolgo ugovarjal, branil je,<br> ni ubranil se prošnjam matere.<br> Prijazno kupec mu rôko poda,<br> ne zdi se mu škoda zlatá, ne srebrá<br> Od mesta do mesta s seboj ga je vzel,<br> ga prosil in silil, de bil bi vesel.<br> Okoli mu deleč pokazal je svet,<br> povsod je dosti videl deklet.<br> Bogate je videl, umne, lepé;<br> pozabil ni vender ljubce bledé.<br> In kadar preteče let' in dan,<br> spet k materi pride bolj bolan.<br> Ko préd, vsak dan obiskuje grob njé,<br> tam milo zdihuje, in toči solzé.<br> Poda se v klošter, kjer materni brat,<br> je ujec njegovi učen opat.<br> Opat in menihi, modri možje,<br> nobeden srcá ozdravit ne ve.<br> Se pósti, uči se, in moli brevir,<br> nazaj se ne vrne v srce mu mir.<br> In kadar preteče let' in dan,<br> spet k materi pride bolj bolan.<br> Vsak dan obiskuje, ko préd, grob njé,<br> in milo zdihuje in toči solzé.<br> »Se k tretjemu ujcu podéj, moj sin!<br> de srčnih znebiš se bolečin!«<br> Na vojsko je šel, se sŕčno bojvál,<br> časti ni, mir je tamkej iskál.<br> In préd, ko preteče let' in dan,<br> do matere pride list poslan.<br> List čŕno je zapečaten bil,<br> »O, mati! tvoj sin je mir dobil!« <br> 1679 3064 2006-12-05T20:21:03Z Wailer 18 preusmeritev na [[Apel podobo na ogled postavi]] #REDIRECT [[Apel podobo na ogled postavi]] 1680 3242 2006-12-15T16:16:44Z Wailer 18 ktgr {{naslov | naslednji= Uvod (Krst pri Savici) | naslov= Matiju Čopu | poglavje= ([[Krst pri Savici]], [[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= Posvetilo Matiju Čopu }} Vam izročim, prijatlja dragi mani!<br /> ki spi v prezgodnjem gróbi, pesem milo;<br /> ločitvi od njegà mi je hladilo,<br /> bila je lek ljubezni stari rani.<br /> Minljivost sladkih zvez na svet' oznani,<br /> kak kratkih je veselih dni število,<br /> de srečen je le tá, kdor z Bogomilo<br /> up sreče unstran groba v prsih hrani.<br /> Pokopal misli visokoletéče,<br /> željá nespolnjenih sem bolečine,<br /> ko Črtomír ves up na zemlji sreče;<br /> dan jasni, dan oblačni v noči mine,<br /> srce veselo, in bolnó, trpeče<br /> vpokójile bodo groba globočine.<br /> [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1681 3287 2006-12-15T20:15:55Z Burek 20 slog {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Krst pri Savici | poglavje=Krst pri Savici, [[Poezije (Prešeren)|Poezije]] | avtor= France Prešeren | opombe=Povest je posvečena Matiji Čopu. Pod njegovim vplivom jo je Prešeren začel pisati njegovi smrti julija [[w:1835|1835]], končal pa jo je januarja [[w:1836|1836]] in jo aprila tudi izdal v samozaložbi v 600 izvodih. Leta [[w:1846|1846]], ko ga je objavil v Poezijah, ga je rahlo spremenil, in sicer je spremenil 9. kitico, v Krst pa je za enainštirideseto kitico vrinil še eno. Pesnitev zaradi verske teme ni bila cenzurirana. }} Povest v verzih, kot je Prešeren sam podnaslovil Krst pri Savici je sestavljen iz treh delov: *[[Matiju Čopu]] *[[Uvod (Krst pri Savici)|Uvod]] *[[Krst]] [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1682 3069 2006-12-05T21:15:35Z Burek 20 redirect #REDIRECT [[Matiju Čopu]] 1683 3146 2006-12-10T20:25:16Z Wailer 18 ktgr {{naslov | prejšnji= Prekop | naslednji= Ribič | naslov= Neiztrohnjeno srce | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= Je zadnja Prešernova pesem s poetološko temo. }} :Grob kopljejo, de zadnji mrlič bo vanjga djan;<br /> :obraz bledgà mladenča prikaže se na dan.<br /> :Kopači ostrmijo, de 'z ust njih sape ni,<br /> :manj vstrášeni pogrebci vanj vpirajo oči.<br /> :De je lepó, bi sodil, visoko čelo, vsak,<br /> :ak bil bi nekakóvi zapustil ga oblak;<br /> :bile lepé bi usta, lep bil obraz je bled,<br /> :ak bil bi nekakóvi preč nejevolje sled.<br /> :Dalj čas ni trupla gledat, dih prvi ga zdrobi;<br /> :srce samó zavzetim ostane pred očmi.<br /> :Še bije, še čutiti je ravno tako gorkó,<br /> :ko, de bilo bi v prsih še zdravo in živó.<br /> :Vsi prašajo, kdo zadnji v to jamo djan je bil,<br /> :gotovo bil svetnik je, ker ni ves v grobu zgnil.<br /> :Stal tam je kamn, kterga nihčè préd česlal ni,<br /> :hité mu mah otrebit, napis tak govori,<br /> :de Dobroslàv je pevec tjékej pokopan,<br /> :ki pel v tak milih glasih je od ljubezni ran,<br /> :pel v tak slovečih pesmah čast lepe deklice,<br /> :prevzetne gospodične, nemile ljubice.<br /> :Al, ko si je zvolila mladenča druzega,<br /> :iz prs nobena njemu ni pesem več prišla.<br /> :Pri Bogu ni tolažbe iskál ne pri ljudeh,<br /> :oči kalil mu jok ni, razjasnil lic ne smeh.<br /> :Vnemár naprej je živel, menj svet, ko razujzdán,<br /> :umrl je nespovedan, in ne v svet' olje djan.<br /> :Vsi pravijo, de njemu svetost ne brani gnit,<br /> :vsi pravijo, njegovo srce ne more bit.<br /> :»To pevčovo srce je,« star mož tam govori,<br /> :»ak bi bilo svetnika, bi mir mu dala kri;<br /> :svetost ne, pesmi večne mu branijo trohnet,<br /> :ki jih zaprte v prsih je nosil dókaj let.<br /> :Mi mu srce odprimo, pod nebam naj leži,<br /> :de dan današnji prêjde, de prva noč mini,<br /> :de vstane drugo sonce, pripelje beli dan;<br /> :spet zájtro ga poglejmo, ko mine zor hladan.<br /> :Hladijo naj ga sapce, naj rosa pade nanj,<br /> :naj sonce, luna, zvezde, kar so mu pevskih sanj<br /> :pr´d vdihnile v življenji, prejmêjo spet 'z njeg`a;<br /> :ak bo ta čas splahnelo, spet zagrebimo ga.«<br /> :Razplátili srce so, ležalo noč in dan<br /> :je tam pod jasnim nebam, ko mine zor hladán,<br /> :ko vstane drugo sonce, srce tako skopni,<br /> :ko beli sneg pomladni, de kaj zagrebsti ni.<br /> [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1684 3101 2006-12-08T19:10:46Z Wailer 18 ktgr {{naslov | prejšnji=Predgovor in zagovor | naslednji=Novi Pegazus | naslov= Vzrok nezlatega veka | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= }} :Prišli bi že bili Slovencam zlati časi,<br /> :ak klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi. [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1685 3143 2006-12-10T20:23:41Z Wailer 18 ktgr {{naslov | prejšnji=Vzrok nezlatega veka | naslednji=Čebelice puščičarjem | naslov= Novi Pegazus | poglavje= [[Poezije (Prešeren)|Poezije]] | avtor= France Prešeren | opombe= }} :»Višnjani! kam ste svojga polža djali?«<br /> :»Za Pégaza smo pevcam ga prodali.« [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1686 3147 2006-12-10T20:26:14Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji= Prva ljubezen | naslednji= Glosa | naslov= Slovo od mladosti | poglavje= [[Poezije (Prešeren)|Poezije]] | avtor= France Prešeren | opombe= Je ena najstarejših ohranjenih Prešernovih pesmi. V razvoju njegovega pesništva ima prelomno mesto, saj označuje začetek njegovega zrelega pesniškega obdobja. }} :Dni mojih lepši polovici kmalo,<br /> :mladosti leta! kmalu ste minule;<br /> :rodile vé ste meni cvetja malo,<br /> :še tega rožce so se kuj osule,<br /> :le redko upa sonce je sijalo,<br /> :viharjov jeze so pogosto rjule;<br /> :mladost! vendèr po tvoji temni zarji<br /> :srce bridkó zdihuje, Bog te obvarji!<br /> :Okusil zgodej sem tvoj sad, spoznanje!<br /> :Veselja dókaj strup njegov je umoril:<br /> :sem zvedel, da vest čisto, dobro djanje<br /> :svet zaničvati se je zagovoril,<br /> :ljubezen zvésto najti, kratke sanje!<br /> :zbežale ste, ko se je dan zazóril.<br /> :Modrost, pravičnost, učenost, device<br /> :brez dot žalváti videl sem samice.<br /> :Sem videl, de svoj čoln po sapi sreče,<br /> :komùr sovražna je, zastonj obrača,<br /> :kak veter nje nasproti tému vleče,<br /> :kogàr v zibéli vid'la je berača,<br /> :de le petica da ime sloveče,<br /> :de človek toliko velja, kar plača.<br /> :Sem videl čislati le to med nami,<br /> :kar um slepí, z goljfijami, ležámi!<br /> :Te videt', grji videti napake,<br /> :je srcu rane vsekalo krvave;<br /> :mladosti jasnost vènder misli take<br /> :si kmalo iz srcá spodi in glave,<br /> :gradove svítle zida si v oblake,<br /> :zelene trate stavi si v pušave,<br /> :povsod vesele lučice prižiga<br /> :ji up goljfivi, k njim iz stisk ji miga.<br /> :Ne zmisli, de dih prve sapce bóde<br /> :odnesel to, kar misli so stvaríle,<br /> :pozabi koj nesreč prestanih škode,<br /> :iz ran, ki so se komaj zacelile,<br /> :doklèr, de smo brez dna polníli sode,<br /> :'zučé nas v starjih letih časov sile.<br /> :Zato, mladost! po tvoji temni zarji<br /> :srce zdihválo bo mi, Bog te obvarji! [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1687 3144 2006-12-10T20:24:14Z Wailer 18 ktgr {{naslov | prejšnji= Slovo od mladosti | naslednji= | naslov= Glosa | poglavje= [[Poezije (Prešeren)|Poezije]] | avtor= France Prešeren | opombe= Pesnik na podlagi poetološke teme trči ob meje posvetnega življenja, ki mu vlada pridobitništvo. }} ::''»Slep je, kdor se s petjam vkvarja,'' ::''Kranjec moj mu osle kaže;'' ::''pevcu vedno sreča laže,'' ::''on živi, umrjè brez dnarja.«'' :Le začniva pri Homêri,<br /> :prosil reva dni je stare;<br /> :mraz Ovidja v Pontu tare;<br /> :drugih pevcov zgodbe beri:<br /> :nam spričuje Alighieri,<br /> :kako sreča pevce udarja;<br /> :nam spričujeta pisarja<br /> :Luzijade, Don Kihota,<br /> :kákošne Parnasa pota -<br /> :''slep je, kdor se s petjam vkvarja.''<br /> :Káj Petrarkov, káj nam Tasov<br /> :treba pevcov je prijetnih?<br /> :slišim od butic neukretnih<br /> :prašat' zdanjih, prednjih časov.<br /> :Kómur mar prijetnih glasov<br /> :pesem, ki pojó Matjaže,<br /> :boje krog hrvaške straže,<br /> :mar, kar pevec pel Ilirje,<br /> :mal ''Čebel'ce'' roji štirje,<br /> :''Kranjec moj mu osle kaže.''<br /> :Lani je slepar starino<br /> :še prodajal, nosil škatle,<br /> :meril platno, trak na vatle,<br /> :letos kupi si grajšino.<br /> :Naj gre pevec v daljno Kino,<br /> :še naprej se pot mu kaže,<br /> :naj si s tinto prste maže,<br /> :naj ljubezni si obeta,<br /> :vneti lepega dekleta,<br /> :''pevcu vedno sreča laže.''<br /> :Vèndar peti on ne jenja,<br /> :grab'te dnarja vkup gotove,<br /> :kupovájte si gradove,<br /> :v njih živite brez trpljénja!<br /> :Koder se nebo razpenja,<br /> :grad je pevca brez vratarja,<br /> :v njem zlatnina čista zarja,<br /> :srebrnina rosa trave,<br /> :s tem posestvam brez težave<br /> :''on živi, umrjè brez dnarja.''<br /> [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1688 3140 2006-12-10T20:21:40Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji= | naslednji=Oči sem večkrat prašal, ali smem | naslov= Pesem moja je posoda tvojega imena | poglavje= [[Poezije (Prešeren)|Poezije]] | avtor= France Prešeren | opombe= }} :Pesem moja je ''posoda'' tvojega imena,<br /> :mojega srca ''gospóda'', tvojega imena;<br /> :v nji bom med slovenske brate sladki glas zanesel<br /> :od zahoda do ''izhóda'' tvojega imena,<br /> :na posodi v zlatih črkah slava se bo brala<br /> :od naróda do ''naróda'' tvojega imena;<br /> :'z nje svetloba bo gorela še takrat, ko bova<br /> :únstran Haronovega ''bróda'', tvojega imena.<br /> :Bolj ko Delije, Korine, Cintije al Lavre<br /> :bi bilo pozábit škoda tvojega imena. [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1689 3142 2006-12-10T20:22:54Z Wailer 18 ktgr {{naslov | prejšnji=Oči sem večkrat prašal, ali smem | naslednji=Draga! vem, kako pri tebi me opravljajo ženice | naslov=Žalostna komú neznana je resnica, de jo ljubim | poglavje= [[Poezije (Prešeren)|Poezije]] | avtor= France Prešeren | opombe= }} :Žalostna komú neznana je ''resnica'', de jo ljubim,<br /> :v pesmih mojih védna, sama ''govorica'', de jo ljubim.<br /> :Ve že noč, ki bridko sliši zdihovati me brez spanja,<br /> :ve že svítla zarja, dneva ''porodnica'', de jo ljubim.<br /> :Ve že jutro, ve že poldne, ve že mračni hlad večera,<br /> :tiho tolažbo mojga bledga, velga ''lica'', de jo ljubim.<br /> :Prebivál'ša mojga stenam, mirni je samoti znano,<br /> :tudi nepokóju mesta ni ''novica'', de jo ljubim.<br /> :Ve že roža, ki pri poti, koder draga hodi, rase,<br /> :ve že, ki nad pótjo leta ''tica'', de jo ljubim.<br /> :Ve že mokri prag nje hiše, vsaki kamen blizo njega,<br /> :ino ve, ki mimo vodi me ''stezica'', de jo ljubim.<br /> :Ve že vsaka stvar, kar vedet in kar slišati ok mene,<br /> :in verjeti noče draga mi ''devica'', de jo ljubim. [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1690 3141 2006-12-10T20:22:40Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Al bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve | naslednji= | naslov=Kdor jih bere, vsak drugači pesmi moje sodi | poglavje= [[Poezije (Prešeren)|Poezije]] | avtor= France Prešeren | opombe= }} :Kdor jih bere, vsak drugači pesmi moje sodi;<br /> :eden hvali in spet drugi vpije: »fej te bodi!«<br /> :Ta veli mi: poj sonete; úni: poj balade;<br /> :tretji bi bil bolj prijatelj Pindarovi odi.<br /> :Bo prijeten morebiti temu glas gazelic;<br /> :úni bo pa rekel: kaj za ''Vodnikóm'' ne hódi?<br /> :Razujzdanim bodo moje pesmi prenedolžne;<br /> :al tercjalke porekó, de jih je vdihnil zlódi.<br /> :Jaz pa tebi sami, draga! želel sem dopasti,<br /> :drugih nisem prašal, kaj se jim po glavi blódi. [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1691 3087 2006-12-08T13:36:05Z Burek 20 redirect #REDIRECT [[Hčere svet]] 1692 3139 2006-12-10T20:20:29Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji= Uvod (Krst pri Savici) | naslednji= | naslov= Krst | poglavje= [[Krst pri Savici]], [[Poezije (Prešeren)|Poezije]] | avtor= France Prešeren }} Mož in oblakov vojsko je obojno<br> končala temna noč, kar svetla zarja<br> zlatí z rumenmi žarki glavo trojno<br> snežnikov kranjskih sivga poglavarja,<br> Bohinjsko jezero stoji pokojno,<br> sledu ni več vunanjega viharja;<br> al somov vojska pod vodó ne mine,<br> in drugih roparjov v dnu globočine.<br> Al jezero, ki na njega pokrajni<br> stojiš, ni, Črtomír! podoba tvoja? -<br> To noč je jenjal vojske šum vunajni,<br> potihnil ti vihar ni v prsih boja;<br> le hujši se je zbudil črv nekdajni,<br> ak prav uči me v revah skušnja moja,<br> bolj grize, bolj po novi krvi vpije,<br> požrešniši obupa so harpíje.<br> Na tleh ležé slovenstva stebri stari,<br> v domačih šegah vtrjene postave;<br> v deželi parski Tesel4 gospodari,<br> ječé pod težkim jarmam sini Slave,<br> le tujcam sreče svit se v Kranji žari,<br> ošabno nósjo tí pokonci gláve.<br> Al, de te jenja ta skeleti rana,<br> ne boš posnel Katóna Utikána!<br> Prenesla pričujoče ure teže<br> bi ne bila let poznih glava siva;<br> v mladosti vender trdniši so mreže,<br> ki v njih drži nas upa moč goljfiva;<br> kar, Črtomír! te na življenje veže,<br> se mi iz tvojih prejšnjih dni odkriva,<br> ko te vodila ni le stara vera<br> tje na osredek Bléškega jezéra.<br> Tje na otok z valovami obdani,<br> v današnjih dnevih božjo pot Marije;<br> v dnu zad stojé snežnikov velikani,<br> poljá, ki spred se sprósti, lepotije<br> ti kaže Bléški grad na levi strani,<br> na desni griček se za gričam skrije.<br> Dežela kranjska nima lepšga kraja,<br> ko je z okolšno ta, podoba raja.<br> Tam v časih Črtomíra na otoki<br> podoba bóginje je stala Žive,<br> ki so zročeni ji mladenčov stoki;<br> ki so ji, vé dekleta ljubeznive!<br> zročeni vaši smehi, vaši joki,<br> orožja, ki so nam nepremagljive. -<br> Tam bógnje vežo Staroslav in lepa<br> njegova hči odpira in zaklepa.<br> Hči Bogomila, lepa ko devica,<br> sloveča Hero je bila v Abidi,<br> nedolžnost vnema ji oči in lica,<br> lepote svoje sama le ne vidi,<br> priliznjena mladenčov govorica<br> je ne napihne, ji srca ne spridi.<br> Spolníla komej je šestnájsto leto;<br> srce mladó ni za noben'ga vneto.<br> Darí opravit bógnji po navadi<br> prinese Črtomíra lahka ladja,<br> od tega, kar raste pri njega gradi,<br> od čede, žita in novine sadja;<br> ko bliža z njimi se devici mladi,<br> zadene ga, ko se je nármanj nadja,<br> iz nje oči v srce ljubezni strela,<br> plamén nepogasljiv je v njemu vnela.<br> O blagor, blagor, Črtomír! ti vneta<br> je deklica od tvojega pogléda,<br> kak od zamáknjenja je vsa prevzeta,<br> kak gleda v tla, kak trese se beseda!<br> Ko zarija, ki jasen dan obeta,<br> zarumení podoba njena bleda,<br> in v tvoji roki roka nje ostane<br> zadŕžana ji od moči neznane.<br> Naj pevec drug vam srečo popisuje,<br> ki célo leto je cvetla obema:<br> kak Črtomír osredek obiskuje,<br> kak oča omladí med njima dvema,<br> ki ni, ko meni, mu veselje tuje,<br> ki srečna ga ljubezen v prsih vnema,<br> pijanost njino, ki tak hitro mine,<br> pregnana od ločitve bolečine.<br> Že, Črtomír! je treba se ločiti,<br> ne slišiš, kak glasnó trobenta poje?<br> Pripodil s sabo je Valjhun srditi<br> požigat božje veže divje roje;<br> povsod vzdigujejo se vere ščiti,<br> ki si prejel od matere jo svoje,<br> té vere, ki ji deklica ta služi,<br> ki zdaj te z njo ljubezen čista druži.<br> Kak težka, bridka ura je slovesa!<br> Stojé po licah jima kaplje vroče,<br> objeta sta, ko bi bila telesa<br> enga, spustiti žnabel žnabla noče;<br> si z levga oča, desnega očesa<br> jok briše, ki ga skriti ni mogoče,<br> ko vidi v táko žalost nju vtopljene,<br> in de tolažbe zanje ni nobene.<br> Bi spomnil njima zmage večno slavo,<br> ak bi, de jo doseči móč je, sodil;<br> al preveliko trumo je čez Dravo<br> po Kokri doli v Kranj Valjhun pripodil.<br> Se možu zdi, de gre le v smrt krvavo,<br> brez de bi vero, brate osvobodil. -<br> List pride, kak vasi in veže božje<br> goré; - čas, Črtomír! je vzet orožje.<br> In šel je boj bojvat brez upa zmage,<br> in skazal se je korenine prave,<br> kjer suče meč, na čeli smrtne srage<br> ležé sovražnikov trupla krváve<br> mrtvih, al izdihjočih duše drage;<br> vender ne meč, ne moč gradu trdnjave<br> bogov ne more rešit slavnih staršov,<br> in ne pred smrtjo ohranít tovaršov.<br> Premagan pri Bohinjskem sam jezéri<br> stoji naslonjen na svoj meč krvávi,<br> z očmi valov globoki brezen meri,<br> strašne mu misli rójijo po glavi,<br> življenje misli vzet si v slepi veri;<br> al nekaj mu predrzno rôko ustavi -<br> bila je lepa, Bogomila! tvoja<br> podoba, ki speljala ga je 'z boja.<br> Enkrat videt želi podobo milo,<br> pozdravit prejšnjega veselja mesto;<br> al srečno je prestala časov silo,<br> al njeno mu srce še bije zvésto,<br> al morebit pod hladno spi gomilo,<br> al premagávec mu je vzel nevesto,<br> al živa, al mŕtva je, zvedet móre,<br> ločiti préd se iz sveta ne móre.<br> Znan ribič privesla od une stráni,<br> opomni ga, kak sam sebe pozabi,<br> kako povsod ga išejo kristjani,<br> kak z vjetimi Valjhun srditi rabi,<br> prijazno delj mu tam ostati brani,<br> stopiti k sebi ga v čolnič povabi,<br> de ga pripelje v varniši zavetje;<br> vda Črtomír se v to, kar ribič svétje.<br> In brž veslata v konec ta jezéra,<br> kjer bistra vanjga pribobni Savica;<br> ker srečen veter nji roké podpéra,<br> čolnič leti, ko v zraki urna tica.<br> Se ribič po sovražnikih ozéra,<br> čoln vstavi, kjer je gosta senc temnica.<br> Ker se mu zdi, de lakota ga grudi,<br> junaku, kar je v torbici, ponudi.<br> Želi dat Črtomír mu povračilo,<br> al v vojski dnarji so bili razdani;<br> de Staroslav, se spomni, z Bogomilo<br> mu v skrivnem kraji tovor zláta hrani,<br> nju poiskati da mu naročilo,<br> in da mu prstan sámo njima znani,<br> de bo pri njima storil mu resnico; -<br> prinesti zláta reče četrtníco.<br> Po Bogomili prašat mu ukaže:<br> al gleda svetlo sonce, je še živa,<br> al so obvárvale jo mokre straže,<br> al pred sovražniki drugéj se skriva,<br> in kod narvárniši se pot pokaže,<br> tje, kjer zdaj draga deklica prebiva?<br> Pri slapi čakal jutro bo Savice,<br> vesele ali žalostne novice.<br> Slap drugo jutro mu grmi v ušesa;<br> junak premišlja, kak bolj spodej lena<br> voda razgraja, kak bregove stresa,<br> in kak pred njo se gôre ziblje stena,<br> kak skale podkopuje in drevesa,<br> kak do nebes leti nje jeze pena! -<br> Tak se zažene, se pozneje ustavi<br> mladenič, Črtomír pri sebi pravi.<br> Zbudi ga 'z misel teh mož govorica,<br> ki bližajo se z blagam obloženi,<br> spozna koj ribiča poštene lica;<br> neznan mož pride po stezi zeleni;<br> talar in štola, znamenja poklica,<br> povesta mu, de služi Nazareni.<br> Po meč bi desna se bila stegnila,<br> v ti priči se prikaže Bogomila.<br> "O, sem na sŕce moje, Bogomila!<br> Skrbí je konec, žalosti, nesreče,<br> se trese od veselja vsaka žila,<br> kar gledam spet v obličje ti cveteče,<br> naj brije zdaj okrog viharjov sila,<br> naj se nebo z oblaki preobleče,<br> ni meni mar, kar se godi na svéti,<br> ak smejo srečne te roké objeti."<br> Iz njega rok izmakne se počasi,<br> in blizo se na prvi kamen vsede,<br> in v trdnem, ali vender milem glasi<br> mladenču vnetmu reče té besede:<br> "Ne združenja, ločitve zdaj so časi,<br> šel naj vsak sam bo skoz življenja zmede;<br> de b' enkrat se sklenile póti naji,<br> me tukaj vidiš zdaj v samotnem kraji.<br> Povedat moram ti, de sem kristjana,<br> malikov zapustila vero krivo,<br> de je bežala ta, k' ob sonci slana,<br> de dal krstit je oča glavo sivo,<br> soseska je Marije službi vdana<br> v dnu jezera utopila bógnjo Živo.<br> Kako prišla k resnice sem poglédi,<br> moj Črtomír! v besedah kratkih zvédi:<br> Večkrat v otoka sem samotnem kraji,<br> ko te je ladja nesla preč od mene,<br> si mislila, al bo ljubezen naji<br> prešla, ko val, ki veter ga zažene,<br> al hrepenečih src željé narslaji<br> ogásil vse bo zemlje hlad zelene,<br> al mesta ni nikjer, ni zvezde mile,<br> kjer bi ljubjóče srca se sklenile.<br> Te misli, ko odšel si v hude boje,<br> miru mi niso dale več siroti.<br> V nevarnosti življenje védet tvoje,<br> zaprte vse do tebe videt póti,<br> ni védlo kam se djati sŕce moje,<br> tolažbe nisem najdla v taki zmoti.<br> Obupala sem skorej tákrat reva;<br> kak sem želela v noči ti svit dneva!<br> En dan sem prašat šla po vojske sreči,<br> al skozi se še ni sklenila z vami;<br> učil ljudi je mož bogaboječi,<br> duhovni mož, ki zdaj ga vidiš z nami:<br> kako nas vstvaril vse je Bog narveči,<br> kak greh prišel na svet je po Adámi,<br> kak se je božji sin zato učlovečil,<br> de bi otel naróde in osrečil.<br> De pravi Bog se kliče Bog ljubezni,<br> de ljubi vse ljudi, svoje otroke,<br> de zemlja, kjer vijó viharji jezni,<br> je skušnje kraj, de so naš dom visoke<br> nebesa, de trpljenje in bolezni<br> z veseljam vred so dar njegove rôke,<br> de čudno k sebi vód' otroke ljube,<br> de ne želi nobenega pogube.<br> De ustvaril je ljudi vse za nebesa,<br> kjer glorja njega sije brez oblaka,<br> oko ni vidlo, slišale ušesa<br> veselja, ki izvoljene tam čaka,<br> de spróstenim bo vseh težav telesa<br> se srečnim izpolnila volja vsaka,<br> de bodo tamkej božji sklepi mili<br> té, ki se tukaj ljubijo, sklenili.<br> Ko šla domú sem z družbo najno v glavi,<br> me mož, ki je ta uk učil, doide;<br> prijazno v svoji šegi me pozdravi,<br> pove, de préd je štet bil med druide,<br> de preobrnil se je k veri pravi,<br> de v naše kraje oznanvat jo pride;<br> ker so vasi bile mu krog neznane,<br> z menoj iti želi, ker noč postane.<br> Doma očetu, meni razodeva,<br> kar prerokváli nékdaj so preroki,<br> kak, kar grešila sta Adám in Eva,<br> na križi operó krvi potoki,<br> popiše nama strah sódnega dneva,<br> vse čudeže, ki vere so poroki;<br> kar védet treba je, zloži po vrsti,<br> ker sva mu vse verjela, naju kŕsti.<br> Al ena skrb me je morila vedno,<br> de tí med njimi si, ki Bog jih čŕti;<br> večkrat sem v sanjah vidla glavo čedno,<br> bledó ležati na mrtvaškem prti;<br> sem trepetala zate uro sledno;<br> de bi nebes ne zgrešil v bridki smrti.<br> Mož božji mi bolnó srce ozdravi,<br> ker, de zamóre vse molitev, pravi.<br> Kolikokratov sem od tod v samoti<br> klečala, klícala pomoč Marije:<br> 'Zavreči v jezi ga, moj Bog! ne hôti,<br> ker v zmoti žali te, ne 'z hudobije,<br> ne daj v oblast sovražni ga togoti,<br> pred njo naj milost tvoja ga zakrije!'<br> In čudno te je tisto noč ohranil,<br> ko ni noben tovarš se smrti ubranil.<br> Iz spanja svojga, Črtomír! se zbudi,<br> slovo daj svoji strašni, dolgi zmoti,<br> po potih se noči temne ne trudi,<br> ne stavi v bran delj božji se dobroti,<br> in njene milosti dni ne zamúdi,<br> de sklenete se enkrat najni póti,<br> ljubezen brez ločitve de zazóri<br> po smrti nama tam v nebeškem dvóri."<br> ČRTOMÍR "Kak bom povrnil, Bogomila draga!<br> ljubezen, skrb, kar si trpela zame?<br> V veselji skorej mi srce omaga,<br> ki v njemu tvoja ga ljubezen vname,<br> dokler krvi ne vteče zadnja sraga,<br> in groba temna noč me ne objame,<br> ti sužno moje bo življenje celo,<br> ti gospoduj čez vero, misli, delo.<br> Kako bi mogel tebi kaj odreči,<br> storiti tega ne, kar boš želela!<br> Al zmisli ran, ki jih Valjhuna meči<br> so stórili, in pšic njegovih strela,<br> kaj videli krvi smo v Kranji teči,<br> kristjanov tvojih vse preudari dela,<br> in mi povej, al ni črt nárbolj jezni<br> njih Bog, ki kličeš ga Boga ljubezni?"<br> DUHOVNI "Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi!<br> tako so peli angelcov glasovi<br> v višavah pri Mesijesa prihódi;<br> de smo očeta enega sinovi,<br> ljudje vsi bratje, bratje vsi naródi,<br> de ljúbit' mórmo se, prav' uk njegovi.<br> Valjhun ravna po svoji slepi glavi,<br> po božji volji ne, duhovni pravi."<br> ČRTOMIR "Ljubezni vere, in miru in sprave,<br> ne branim se je vere Bogomile,<br> vem, de malike, in njih službo glave<br> služabnikov njih so na svet rodile,<br> v njih le spoštvál očetov sem postave;<br> al zdaj ovrgle so jih vojske sile.<br> Ak sklene me s teboj krst, Bogomila!<br> kdaj bo zakóna zveza me sklenila?"<br> BOGOMILA "Odločeni so roži kratki dnóvi,<br> ki pride nanjo pomladanska slana,<br> al v cvetji jo zapadejo snegovi!<br> tak mladi deklici, ki zgodnja rana<br> srce ji gloda, vsmŕti mir njegovi,<br> le kratka pot je skoz življenje dana;<br> al je za majhen čas se združit vredno,<br> de bi ločitve spet se bala vedno?<br> De bi od smrti rešil te nesrečne,<br> in tamkej mili Bog v nebeškem raji<br> z menoj te, dragi! sklenil čase večne,<br> pustila vnémar sem željé narslaji,<br> pustila vnémar dni na sveti srečne,<br> sem odpovedala se zvezi naji; -<br> je uslišana bila molitev moja. -<br> Ne smem postati jaz nevesta tvoja.<br> Bogú sem večno čistost obljubila,<br> in Jezusu, in materi Mariji;<br> kar doživela let bom še števila<br> v željá bridkosti, v upa rajskem siji,<br> nobena me ne bo premogla sila,<br> bila de svojemu, svetá Mesiji,<br> nebeškemu bi ženinu nezvesta,<br> nikdár ne morem tvoja bit nevesta!" -<br> Duhovni reče med besede take:<br> "Zakóna sreče ta uživát ne more,<br> kdor dela mojim, tvojim je enake<br> predrznil v časa se seját razore,<br> druid sem z zmoto jaz slepil rojake,<br> ak bi ne bil dajal tvoj meč podpore,<br> kdaj vgásnila bila bi kriva vera,<br> bi vdova ne bila žen marsiktéra!<br> Tvoj pot je v Oglej, de položil nate<br> roké bo patriarh, ak duh te žene,<br> ko si pogubljal jih, oteti brate,<br> duhovnega te storil bo, ko mene.<br> V deželah jutra čakajo bogate<br> te žetve, ne zamúdi je nobene,<br> le hitro v Oglej, tje do patriarha,<br> de posvetí te mašnika, duš varha."<br> ČRTOMIR "Prav praviš, de ne smem jaz upat sreče,<br> ki vedno je in bo sovražna meni:<br> dosegel oča zmage ni sloveče,<br> končal življenje v vojski je zgubljeni,<br> odšla je mati komej sponam ječe,<br> že davno jo pokriva grob zeleni.<br> Osrečit hoče me ljubezen sladka,<br> al, kak sladkost bila je njena kratka!<br> V deželi koj trobente glas zapoje,<br> od Bogomile drage mene loči,<br> junaško bíli smo z Valjhunam boje,<br> vesele zmage dan nam ne napoči,<br> pomóril meč je vse tovarše moje,<br> beg je moj up, gojzd je moj dom pričjoči.<br> Nespametna bila bi z mano zveza,<br> ki me preganja vedno sreče jeza."<br> BOGOMILA "Ljubezni prave ne pozna, kdor méni,<br> de ugásniti jo more sreče jeza;<br> gorela v čistem, v večnem bo plaméni<br> zdaj, in ko mi odpade trupla peza;<br> v zakoni vender brani sad mi njeni<br> vživáti z Bogam trdniši zaveza.<br> Odkrila se bo tebi unstran groba<br> ljubezni moje čistost in zvestoba.<br> De bodo znani božji jim obéti,<br> jih oznanvat pojdi v slovenske mesta;<br> kar dni odločenih mi bo na svéti,<br> Bogú in tebi bom ostala zvesta,<br> v nebesih čákala bom pri očeti<br> čez majhen čas deviška te nevesta,<br> dokler žalujejo po teb' otete<br> krdela, prideš k meni v mesta svete."<br> Izmed oblakov sonce zdaj zasije,<br> in mavrica na bledo Bogomilo<br> lepote svoje čisti svit izlije,<br> nebeški zor obda obličje milo;<br> jok, ki v oči mu sili, komej skrije,<br> de ni nebo nad njim se odklenilo,<br> de je na sveti, komej si verjame,<br> tak Črtomíra ta pogled prevzame.<br> Ko je minul, kar misli, de bo v sili<br> zlatá mu treba, si od mož ga vzame;<br> dar ribču da, njim, ki so ga nosili.<br> "Kar Staroslav zlatá še hrani zame,<br> daj ga sirotam," reče Bogomili,<br> se bliža ji, presrčno jo objame,<br> molče poda desnico ji k slovesi,<br> solzé stojijo v vsakem mu očesi.<br> "O čakaj, mi dopolni prošnjo eno!<br> préd ko se lóčva," Bogomila pravi,<br> "de mi v skrbeh ne bo srce utopljeno,<br> de lóžej se bridkosti v bran postavi,<br> préd, ko greš v Oglej čez goró zeleno,<br> se pričo mene odpovej zmotnjavi,<br> dokler te posveti krst, se zamúdi,<br> vodá je blizo, in duhovni tudi."<br> Molče v to prošnjo Črtomír dovoli,<br> z duhovnim bliža slapu se Savice,<br> molitve svete mašnik, on z njim moli,<br> v imeni kŕsti ga svete Trojice.<br> So na kolenah, kar jih je okoli,<br> se od veselja svet' obraz device,<br> ki je bila podpora vere krive,<br> je opravljála službo bógnje Žive.<br> Razlagajo, ko pride v Akvilejo,<br> mu svete pisma proste zmote vsake;<br> postane mašnik, v prsih umrjejo<br> nekdanji upi; med svoje rojake<br> Slovence gre, in dálej čez njih mejo,<br> do smrti tam preganja zmot oblake. -<br> Domú je Bogomila šla k očeti,<br> nič več se nista videla na sveti.<br> [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1693 3347 2006-12-17T14:43:08Z Burek 20 manjši popravek {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov=Pesmi | poglavje | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} * '''I''' ** [[Pesem (1)|Pesem]] ** [[Jesen (1)|Jesen]] ** [[Balada (Kosovel)|Balada]] ** [[Razpoloženje]] ** [[Oktober (1)|Oktober]] ** [[Premišljevanje]] ** [[Kraška vas I-III]] ** [[Oktober (2)|Oktober]] ** [[Na večer]] ** [[Sveti Štefan]] ** [[Jesen (2)|Jesen]] ** [[Večerni hlad]] ** [[Tiha misel zablestela]] ** [[Vetri v polju]] ** [[V samotnem polju]] ** [[Hišica, ki je pod klancem]] ** [[Jesensko šumenje]] ** [[Kraška jesen]] ** [[Iz rosnega mraka]] ** [[Nočna arabeska]] ** [[Topli in jasni]] ** [[O zlati večerni oblaki]] ** [[Cesta samotnih]] ** [[Avgust]] ** [[Nocoj smo]] ** [[Potovanje]] ** [[Na provincialni postaji]] ** [[Skozi pokrajine]] ** [[Jesenski zrak]] ** [[Sredi noči]] ** [[Pesem s Krasa]] ** [[Bori]] ** [[Večer pod rdečo sipino]] ** [[Temni bori]] ** [[Vse te besede]] ** [[Drevesa v dolini]] ** [[Ciklame]] ** [[Vse je tiho]] ** [[Pa da bi znal]] ** [[Čez travnik]] ** [[Lirični piano]] ** [[Bele zvezde se sipajo]] ** [[Golobčki]] ** [[Romanca (Kosovel)|Romanca]] ** [[Slovo (Kosovel)|Slovo]] ** [[Richepinov motiv]] ** [[Jesensko jutro]] ** [[Pel bi]] ** [[Mati čaka]] ** [[Kakor drevo, ki se strele boji]] ** [[Sonce, Nada, je že ugasnilo]] ** [[Slutnja]] ** [[Labodja pesem]] ** [[Svojo bolest]] ** [[Melanholija]] ** [[Nad travnikom]] ** [[Impresija (2)|Impresija]] ** [[Veter (Kosovel)|Veter]] ** [[Jesensko premišljevanje]] ** [[Čuj, raz drevo]] ** [[Pesem (2)|Pesem]] ** [[Umiranje]] ** [[Na tečaju mrtvih]] ** [[Ne, jaz nočem še umreti]] ** [[Vse, o vse]] ** [[Predsmrtnica]] * '''II''' ** [[Sebi]] ** [[Gospodom pesnikom]] ** [[Rdeči atom I-III]] ** [[Ne toži, drug]] ** [[Ne prosi, brat]] ** [[Pravim ti, brat]] ** [[Revolucija (Kosovel)|Revolucija]] ** [[Predkosilni sonet]] ** [[Iz cikle: Peto nadstropje]] ** [[Meditacije I-II]] ** [[Kakor naraščanje]] ** [[Ravnodušje]] ** [[Novoletni sonet]] ** [[V kavarni]] ** [[Romar pod goro]] ** [[Želja po smrti]] ** [[Kratko je življenje]] ** [[Sonet smrti]] ** [[Ena je groza]] ** [[Korak, ki odmeva]] * '''III''' ** [[Nokturno]] ** [[Čujem z obali]] ** [[Kdo je hodil]] ** [[Oreh (Kosovel)|Oreh]] ** [[Balada (Kosovel)|Balada]] ** [[Vihar, vihar]] ** [[Pred bariero]] ** [[Borba]] ** [[Balada o narodu]] ** [[Godba pomladi]] ** [[Naš spev]] ** [[Obrazi brez sanj]] ** [[Balada o Francetu Kotlarju]] ** [[Pot do človeka]] ** [[Opolnoči (1)|Opolnoči]] ** [[Ob orjaškem kolesu]] ** [[Pesem ponižanih]] ** [[Bedno življenje I-IV]] ** [[Melanholija gladu]] ** [[V sivem jutru]] ** [[Starka za vasjo]] ** [[Pred mestom]] ** [[Jaz vidim svojo pot]] ** [[Trudni od dela]] ** [[Ko pridem zvečer]] ** [[Sonce ima krono]] ** [[Alarm I-IV]] ** [[O pojte vigilije I-II]] ** [[Ecce homo]] ** [[Večer pred zimo]] ** [[Opolnoči (2)|Opolnoči]] ** [[Proti človeku]] ** [[Nedoločeno čustvo]] ** [[Ekstaza smrti]] * '''IV''' ** [[Eno besedo]] ** [[Nočno srečanje]] ** [[Od tega življenja]] ** [[Kdo te je vzdramil]] ** [[Pot skozi izgorevajoči gozd]] ** [[Vozil sem se]] ** [[Skica na koncertu]] ** [[Dve pesmi I-II]] ** [[Tam so domovi]] ** [[Proti zapadu I-II]] ** [[Veliko moraš pretrpeti]] ** [[Ne govori, sestra]] ** [[Kadar spoznaš]] ** [[Sem in se ne izprašujem zakaj]] ** [[Izmučenost]] ** [[Polnoč]] ** [[Zbrani]] ** [[Ljudje z rano]] ** [[Oblaki življenja]] ** [[V sveti uri]] ** [[Nad sivimi strehami]] ** [[Sam (Kosovel)|Sam]] ** [[Nocoj sem sam]] ** [[Prerojenje]] ** [[In če sem samo vetru brat]] ** [[Bela hiša strmi]] ** [[Bolest, družica]] ** [[Daj mi bolest]] ** [[Drevo nad obal]] ** [[Razpal, razrušil]] ** [[Koliko krajin]] ** [[Kdo je? I-III]] ** [[Kdo strmi v moje sanje]] ** [[Joj, kako dolgo je še do večera]] ** [[Aleluja (Kosovel)|Aleluja]] ** [[Obraz vesti]] ** [[Razočaranje]] ** [[Ti nisi]] ** [[O, da sem list zeleni]] ** [[Videl sem ga]] ** [[Ena bolest]] ** [[Padati]] ** [[O, saj ni smrti]] ** [[Jadro (Kosovel)|Jadro]] ** [[Pristan]] ** [[Tragedija na oceanu I-IX]] * '''V — Integrali''' ** '''I''' *** [[Ostri ritmi]] *** [[Integrali]] *** [[Rdeča raketa]] *** [[Kons: mačka]] *** [[Kons: ABC]] *** [[Evakuacija duha]] *** [[Mistična luč teorije]] *** [[Odprite muzeje!]] *** [[Kons: 5]] *** [[Smeh kralja Dade]] *** [[Sferično zrcalo]] *** [[Srce v alkoholu]] *** [[Pesem št. X]] *** [[Kons: XY]] *** [[Pogovor v somraku]] *** [[Sivo]] *** [[Žalitev bele postelje I-II]] *** [[Kaj se vznemirjate]] *** [[Jaz protestiram]] *** [[Delirij]] *** [[Razočanja I-IV]] *** [[Opuščenje]] *** [[Prestreljeno srce]] *** [[Kons]] *** [[Kons: Novi dobi]] ** '''II''' *** [[Moj črni tintnik]] *** [[Ljubljana spi]] *** [[Črni zidovi]] *** [[Kličem vas]] *** [[Evropa umira]] *** [[Destrukcije]] *** [[Ljudje brez src]] *** [[Melanholija človeka, ki čaka]] *** [[Zaznamovalci]] *** [[Naše oči]] *** [[Ko da ljudje]] *** [[Mrtve oči]] *** [[Človek pred zrcalom]] *** [[Impresija (2)|Impresija]] *** [[Refleksi s podstrešja]] *** [[Steklenica v kotu]] *** [[Slovo od sobe]] *** [[Kons (Jezna jesen)]] *** [[Jesen (Zeleni venec]] *** [[Moja velika Nada]] *** [[Srečal sem jo]] *** [[Ves svet je kakor]] *** [[Velika je pot]] *** [[Črni prepih]] *** [[Kaj bi v mraku!]] *** [[Jetniki I-IV]] ** '''III''' *** [[Obraz v oknu]] *** [[Kavarna (Kosovel)|Kavarna]] *** [[Ne veter pomladni]] *** [[Skrivnostni tečaj]] *** [[V vetru se ziblje]] *** [[Klic (Kosovel)|Klic]] *** [[Naša srca so trudna življenja]] *** [[Zlata okna I-IV]] *** [[Sveti mir]] *** [[Po srebrni mesečini]] *** [[Svetilka ob cesti]] *** [[Pesem iz kaosa]] *** [[Kalejdoskop]] *** [[Polton v molu]] *** [[Samomorilec pred zrcalom]] *** [[Veseli, dinamični, relativni]] *** [[Skozi bela vrata]] *** [[Modri konj]] *** [[Smrtni opoj]] *** [[Mrtvi človek]] *** [[Nihilomelanholija]] *** [[Odprto]] *** [[O grenka trudnost]] [[Kategorija:Srečko Kosovel]] 1694 3112 2006-12-08T19:19:05Z Wailer 18 ktgr {{naslov | prejšnji= | naslednji=Jesen (1) | naslov=Pesem | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :Mnogo besed je, mnogo besed,<br /> :a sredi vseh je ena;<br /> :sredi sveta<br /> :tako sama kot ta<br /> :res ni nobena, nobena.<br /> :Kakor brinjevka na Kras<br /> :privrši v lahnem letu<br /> :v jesenski čas<br /> :na gmajni, za bori<br /> :se privadi samotnemu svetu.<br /> :Lovski streli odmevajo v gmajni,<br /> :glej, zdaj jo ustrelijo.<br /> :Pokaj si prišla, misel, na Kras<br /> :v ta turobni jesenski čas?<br /> :Streli se v daljo gubijo ... [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] 1695 3116 2006-12-08T19:21:29Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Pesem (1) | naslednji=Balada (Kosovel) | naslov=Jesen | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :Droben dež rosi,<br /> :bele so kraške poti,<br /> :sivo je zgodnje jutro.<br /> :Bor, bor ne šumi.<br /> :Kam ta pot hiti?<br /> :Sivo je zgodnje jutro.<br /> :Brinjevka se prebudi,<br /> :vztrepeta, vzleti.<br /> :Sivo je zgodnje jutro. [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] 1696 3111 2006-12-08T19:18:44Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Jesen (1) | naslednji=Razpoloženje | naslov=Balada | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :V jesenski tihi čas<br /> :prileti brinjevka<br /> :na Kras. :Na polju že nikogar več ni,<br /> :le ona<br /> :preko gmajne<br /> :leti.<br /> :In samo lovec<br /> :ji sledi... :Strel v tišino;<br /> :droben curek krvi;<br /> :brinjevka<br /> :obleži, obleži. [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] 1697 3113 2006-12-08T19:19:19Z Wailer 18 ktgr {{naslov | prejšnji=Premišljevanje | naslednji=Oktober (2) | naslov=Kraška vas | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} ::'''I''' :Sam<br /> :čez vas. :V temah<br /> :tulijo latniki—<br /> :burja prepleza<br /> :zidovje, v okno<br /> :udari: »Kdo?« :Okno razsveti<br /> :temò. :In na koncu vasi<br /> :bor završi—<br /> :vztrepeta,<br /> :ko me spozna... ::'''II''' :Strme strehe v temini<br /> :spe;<br /> :slamnate, kamnate,<br /> :mrke vse,<br /> :z nizkimi čeli. :Na prsih so ljudje<br /> :roke razpeli. :Kako?<br /> :Zakaj?<br /> :»Umri ali pojdi nazaj!« ::'''III''' :Borovo morje<br /> :sumi temnó—<br /> :jadran bije v obal<br /> :v temò,<br /> :burja buta<br /> :v okno mrtvó. :Noč je nad kraško vasjo. :Kdo obupuje?<br /> :Kdo vzdihuje,<br /> :da ga prekolnem<br /> :v srcu tem bolnem?<br /> :Kdo? [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] 1698 3145 2006-12-10T20:24:35Z Wailer 18 ktgr {{naslov | prejšnji=Pesem s Krasa | naslednji=Večer pod rdečo sipino | naslov=Bori | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :Bori, bori v tihi grozi<br /> :bori, bori v nemi grozi,<br /> :bori, bori, bori, bori! :Bori, bori, temni bori<br /> :kakor stražniki pod goro<br /> :preko kamenite gmajne<br /> :težko, trudno šepetajo. :Kadar bolna duša skloni<br /> :v jasni noči se čez gore,<br /> :čujem pritajene zvoke<br /> :in ne morem več zaspati. :»Trudno sanjajoči bori,<br /> :ali umirajo mi bratje,<br /> :ali umira moja mati,<br /> :ali kliče me moj oče?« :Brez odgovora vršijo<br /> :kakor v trudnih, ubitih sanjah<br /> :ko da umira moja mati<br /> :ko da kliče me moj oče,<br /> :ko da so mi bolni bratje. [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] 1699 3096 2006-12-08T18:35:50Z Burek 20 pesem {{naslov | prejšnji=Večer pod rdečo sipino | naslednji=Vse te besede | naslov=Temni bori | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :Temni bori, črni bori,<br /> :čuj, kako vršijo,<br /> :ko da med seboj bolestno,<br /> :tiho govorijo. :Pod sekiro so sovražno<br /> :včeraj bratje pali,<br /> :danes in mogoče jutri<br /> :bomo mi še stali. :Silna burja, močna burja<br /> :v bore zavihrala,<br /> :ko da čula bi besede,<br /> :pala in obstala. :»Če umrete, bratje bori,<br /> :kje se bom spočila,<br /> :recite mi, dragi bratje,<br /> :s kom bom govorila? :Bratje bori, ostanite,<br /> :rastite z uporom!«<br /> :Pa so padali bolestno,<br /> :nemo, bor za borom... 1700 3148 2006-12-10T20:27:38Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Drevesa v dolini | naslednji=Vse je tiho | naslov=Ciklame | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :Ciklame<br /> :dehtijo<br /> :kakor tedaj,<br /> :meseca<br /> :srebrni sijaj<br /> :se razliva<br /> :v dolino.<br /> :Pod belimi okni<br /> :je tiho vse,<br /> :mesec<br /> :po srebrni cesti gre. :Ciklame<br /> :dehtijo<br /> :same,<br /> :same,<br /> :same. [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] 1701 3154 2006-12-10T20:35:13Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Vse je tiho | naslednji=Čez travnik | naslov=Pa da bi znal | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :Pa da bi znal, bi vam zapel<br /> :o svetlo šumečih topolih,<br /> :o kraškem soncu<br /> :v hladnem septembru,<br /> :o belih ajdovih dolih. :Pa da bi znal, bi vam zapel<br /> :o enem, o enem dekletu;<br /> :tako rad jo imam<br /> :in je ne dam<br /> :za vse, za vse na tem svetu. [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] 1704 3114 2006-12-08T19:20:13Z Wailer 18 New page: V tej kategoriji so zbrane pesmi iz [[Srečko Kosovel|Kosovelove]] zbirke [[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] [[Kategorija:Srečko Kosovel]] V tej kategoriji so zbrane pesmi iz [[Srečko Kosovel|Kosovelove]] zbirke [[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] [[Kategorija:Srečko Kosovel]] 1706 3278 2006-12-15T18:06:15Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Moj črni tintnik | naslednji=Ranocelnikom | naslov= Kons: 5 | poglavje= [[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]], [[Integrali '26]] | avtor= Srečko Kosovel | opombe= Zadnji verz je bil v izvirnem Kosovelom rokopisu zapisan ''IA'', zato obstaja več domnev o pravilnem zapisu - ali je Kosovel pravzaprav mislil ''I, A'' ali ''JA''. }} Gnoj je zlato<br/> in zlato je gnoj.<br/> Oboje = 0<br/> 0 = <math>\infty</math><br/> <math>\infty</math> = 0<br/> A B <<br/> 1, 2, 3.<br/> Kdor nima duše,<br/> ne potrebuje zlata,<br/> kdor ima dušo<br/> ne potrebuje gnoja.<br/> ''I, A.''<br/> == Zunanje povezave == *[http://www.ijs.si/lit/kons5.html-l2 Interpretacija pesmi] [[Kategorija:Integrali '26]] [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] 1707 3121 2006-12-08T20:17:47Z Burek 20 pesem {{naslov | prejšnji=Kraška jesen | naslednji=Nočna arabeska | naslov=Iz rosnega mraka | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :Iz rosnega mraka<br /> :je veter zavel.<br /> :Oj, črna so polja,<br /> :oj, črni gozdovi,<br /> :med njimi<br /> :je zlata misel vzletela...<br /> :hladna in rosni vetrovi. [[Kategorija: Pesmi (Kosovel)]] 1708 3149 2006-12-10T20:28:57Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Vozil sem se | naslednji=Dve pesmi I-II | naslov=Skica na koncertu | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :Ves poln sanj je črni klavir,<br /> :ko da globina mrakov<br /> :v njem se zrcali.<br /> :Za njo je sprostrl<br /> :bele roke pianist. :Tiho,<br /> :ko da na črnem<br /> :mramornem jezeru<br /> :odplavala laboda bela sta<br /> :neskončnosti iskat ... [[Kategorija: Pesmi (Kosovel)]] 1709 3125 2006-12-10T10:09:15Z Burek 20 pesem {{naslov | prejšnji=Ljubljana spi | naslednji=Kličem vas | naslov=Črni zidovi | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :Črni zidovi se lomijo<br /> :nad mojo dušo.<br /> :Ljudje so kot<br /> :padajoče, ugašajoče svetilke.<br /> :Enooka riba<br /> :plava v temi,<br /> :črnooka. :Človek prihaja.<br /> :iz srca teme. [[Kategorija: Pesmi (Kosovel)]] 1710 3127 2006-12-10T13:31:54Z Burek 20 pesem {{naslov | prejšnji=Kdo te je vzdramil | naslednji=Vozil sem se | naslov=Pot skozi izgorevajoči gozd | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :Tla gorijo v temnih zubljih sonca.<br /> :Vse pobočje v zlatem žaru zarje.<br /> :Človek gre med drevjem<br /> :proti hribu. :Zlat žarí se stolp na gradu,<br /> :a drevesa ta gorijo<br /> :v otožni rdeči zarji,<br /> :človek meče temno senco<br /> :na pobčje živordeče. :Somrak lega, ogenj ugaša,<br /> :samo senca spremlja še človeka,<br /> :samo senca, dokler vse ne ugasne<br /> :dokler vse ne utihne<br /> :v mir večerni,<br /> :dokler vse ne utihne<br /> :njemu v srcu. [[Kategorija: Pesmi (Kosovel)]] 1711 3128 2006-12-10T13:35:58Z Burek 20 pesem {{naslov | prejšnji=Pot skozi izgorevajoči gozd | naslednji=Skica na koncertu | naslov=Vozil sem se | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :Vozil sem se z zlatim čolnom<br /> :po rdečih vodah večera<br /> :med drevjem<br /> :in travnatimi bregovi.<br /> :Votil sem se,<br /> :jaz, zlati mornar... :Toda prišel je vihar<br /> :in sonce je palo<br /> :s svojih višin,<br /> :in kot da je zasijalo<br /> :vse drugo, manj zlato,<br /> :bolj jasno, bolj živo,<br /> :sem kot prerojen<br /> :stopil na breg. :Rdeči oblaki so se odtrgali<br /> :mi od srca,<br /> :videl sem jih,<br /> :šel za njimi<br /> :preko sveta. [[Kategorija: Pesmi (Kosovel)]] 1712 3130 2006-12-10T20:04:29Z Wailer 18 preusmeritev na [[Kraška vas I-III]] #REDIRECT [[Kraška vas I-III]] 1713 3158 2006-12-12T14:16:09Z Wailer 18 {| style="width:100%; margin-bottom:5px; border: 1px solid #ADA; background-color: #E4F2E4; text-align:center; font-size:0.9em;" |- | style="width:20%; text-align:left; font-size:0.9em;" | {{#if:{{{prejšnji|}}}|[[<nowiki>{{{prejšnji|}}}</nowiki>]]}} | style="width:60%;" | '''{{{naslov|neimenovano}}}'''{{#if:{{{poglavje}}}<br />}}{{{poglavje|}}}{{{noauthor|<br />''Avtor: {{{prepiši_avtorja|[[{{{avtor|}}}|{{{avtor|neznan}}}]]}}}''}}} | style="width:20%; text-align:right;font-size:0.9em;" | {{#if:{{{naslednji|}}}|[[{{{naslednji|}}}]]}} |} {| style="width:100%; border-bottom:1px solid #A88; background:#fAfAff; font-size:0.9em;" |- | {{{opombe|}}} |} 1714 3160 2006-12-12T14:31:16Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Povodni mož | naslednji=Neiztrohnjeno srce | naslov= Prekop | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= }} Bil nékdaj je mlad pevec; ne bógat al sloveč,<br> je zložil dókaj pesem, od ljubice narveč,<br> od ljubice Severe, prevzetne deklice,<br> ki niso je oméčle njegove pesmi vse.<br> Pomlad se je zbudila, se veselí je svet;<br> al tebe pevec vabi 'z ozidja ven nje cvet?<br> Kaj čutar'co čez pléča iz mesta ven hitiš,<br> al ne piješ studencov, se mrzlice bojiš? <br> V kogá si tak zamišljen? káj gledaš tek plašno?<br> od nje, al od pomladi zmišljuješ pesmico?<br> Noben ni človek zvedel, kaj mislil je tačas,<br> so usta omolčale, oblédil je obraz.<br> Ko najdejo ga, prazna čutárčica leží,<br> od s&rgrave;ca spet do s&rgrave;ca mu več ne róji kri. –<br> Kdo mu je kriv bil smrti, se prašajo ljudje;<br> nobeden ni bil zraven, sam Bog nebeški ve.<br> K pogrébu vkup derejo ljudje od vseh strani;<br> Severe, njega ljubce, med njimi videt' ni.<br> Skrivéj po pevcu joka znabiti se doma;<br> o, komej je verjeti, de je tak vsmiljena!<br> Kaj mašnik z mizereram, kaj danes z líbero,<br> in z drugo pri pokópu hití molitvijo?<br> Poroka nanjga čaka, zato tako hiti;<br> prelepa gospodična Severa se moži.<br> Zvečer jo je poročil, do polnoči svatvál;<br> o polnoči vesel je 'z vesele družbe vstal;<br> ko pride tje do gróbov, kjer scer kraljuje mir,<br> zasliši med mrliči gospod glasen prepir.<br> Pred njim odpró se vrata, ven pevec prihiti:<br> »Zakaj v prst posvečeno ste me zagrebli vi?<br> Ker sem se sám bil vsmrtil, je zdéj prepir zato, <br> al rabeljnam zapadlo, biričam ni telo?<br> Ne ljubci bit' napoti, sem v strupu smrt si pil,<br> zakaj bi jaz nadležen mrličam v zemlji gnil?«<br> Odkópan pevec ležal je zjutraj vrh zemljé,<br> pokópat k tolovajam biričam ga dadé.<br> [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1715 3162 2006-12-12T14:35:03Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Neiztrohnjeno srce | naslednji=Ženska zvetoba | naslov=Ribič | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= }} Mlad ribič cele noči veslá,<br> visoko na nebi zvezda miglja,<br> nevarne mu kaže pota morjá.<br> Več let mu žarki zvezde lepé<br> ljubezen sijejo v mlado srcé,<br> mu v prsih budijo čiste željé.<br> Ak kaki vihar od déleč preti,<br> ak kaki se morski som privali,<br> ak káko mu brezno nasproti reži,<br> na zvezdo gled'jóč vhití, bo otet;<br> mlad ribič od čistega ognja<br> po morji je varno veslal več let.<br> Enkrat se valovi morjá razdelé,<br> prikažejo 'z njih se dekleta lepé,<br> do pasa morske dekleta nagé.<br> Se kopljejo, smejajo, tak pojó:<br> »O, srečen ribič, srcé zvestó!«<br> kak dolgo še misliš ti gledati v njo?<br> Povej nam, ribič! povej zares,<br> al čakaš, de pade zvezda 'z nebes,<br> al, de bi k nji zletel, čakaš peres? <br> Bilo bi drugemu čákat' dolgčas,<br> bilo bi drugemú čákat' mraz,<br> bi drugi se ne ogibal nas.<br> Nocoj bi drugi odprl oči,<br> bi videl, kak blizo strelca stoji,<br> lepota; ki zanjo srcé ti gori.<br> O, res je, de bi tako ne bilo!<br> vse res, kar dekleta morske pojó;<br> obup mu zaliva srcé zvestó.<br> Fant s celo močjo se v veslo upre,<br> ni mar skalovja mu, viharjov ne,<br> nič več se na zvezdo ne ozre.<br> Naprej brez miru svoj čoln drvi;<br> al ták za pevkami ribič hiti,<br> kdo ve! al sám pred seboj beži.<br> Zgubljen je, vtopljen, se bojim;<br> kdor ljubi brez upa, ga svarim,<br> nikar naj ne vesla za njim!<br> [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1716 3163 2006-12-12T14:35:43Z Wailer 18 New page: {{naslov | prejšnji=Ribič | naslednji=Orglar | naslov=Ženska zvestoba | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= }} [[Kategorija:Poezije (Preše... {{naslov | prejšnji=Ribič | naslednji=Orglar | naslov=Ženska zvestoba | poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]]) | avtor= France Prešeren | opombe= }} [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1717 3167 2006-12-13T12:07:59Z Burek 20 ktg {{naslov | prejšnji=Balada (Kosovel) | naslednji=Oktober (1) | naslov=Razpoloženje | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :Jesenski dež šumi narahlo,<br /> :po listju temnem se razgublja,<br /> :in v vetru veijca se sklanja<br /> :nad vejico, ko da poljublja ... :In sivi polmrak ves dehti,<br /> :na grozdu kapljice bleščijo,<br /> :a kapljice še preko streh<br /> :rjavih, slamnatih polzijo. :V zelenju temnem višnjev sad<br /> :se češplje v temo skriva.<br /> :Temà prihaja od gorá,<br /> :srce posluša in počiva. [[Kategorija: Pesmi (Kosovel)]] 1718 3168 2006-12-13T12:08:05Z Burek 20 ktg {{naslov | prejšnji=Razpoloženje | naslednji=Premišljevanje | naslov=Oktober | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :Mokri vrtovi bleščijo<br /> :v zlatu večernem. Temnijo<br /> :že skednji rjavi, s slamo kriti. :Deževne kapljice šumijo<br /> :v vetru večernem na tla.<br /> :Tiho, žalostno je sredi srca. :Sadovi pobrani, latniki prazni,<br /> :v njih še zadnje listje gori,<br /> :lastovke so raz stolpove odletele,<br /> :v temni daljavi še ptič se glasi. :Vse je tiho, vse umira<br /> :v zlato melanholijo večera.<br /> :Polje temní, v srcu tesnó<br /> :se odraža zeleno nebo. [[Kategorija: Pesmi (Kosovel)]] 1719 3169 2006-12-13T12:08:09Z Burek 20 ktg {{naslov | prejšnji=Oktober (1) | naslednji=Kraška vas I-III | naslov=Premišljevanje | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :Kraška vas je v jeseni tiha,<br /> :ovita v meglò,<br /> :le tu in tam se zasvita<br /> :lučka v temò. :Tam za črnim ognjiščem<br /> :svetlika se ognja sijaj; —<br /> :po mrzlih poljih hodim<br /> :in vse me kliče nazaj. :Ko da vse je izumrlo,<br /> :je tiha kraška vas,<br /> :ob ognju rdečem sedijo;<br /> :tako bi sedel i jaz. :Tako bi sedel za ognjiščem,<br /> :obraz v dlaneh, bi molčal,<br /> :tiho, vse tiho za oknom,<br /> :le ogenj bi prasketal. [[Kategorija: Pesmi (Kosovel)]] 1720 3171 2006-12-13T12:18:31Z Burek 20 pesem {{naslov | prejšnji=Umiranje | naslednji=Ne, jaz nočem še umreti | naslov=Na tečaju mrtvih | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :Skozi sivo pajčevino sije dan.<br /> :Človek stopa po cesti raztrgan, bolan,<br /> :človek brezvoljen, v dno duše potrt,<br /> :človek, ki pričakuje smrt. :Tam v tišini meglenih poljan<br /> :umrl bo sredi žalostnih sanj,<br /> :kakor luč bo pojemal, ugasnil<br /> :in pred vsem svetom se bo skril. [[Kategorija: Pesmi (Kosovel)]] 1721 3176 2006-12-13T15:05:01Z Burek 20 manjši popravek {{naslov | prejšnji=O pojte vigilije I-II | naslednji=Večer pred zimo | naslov=Ecce homo | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :S teboj govorim, pa sem ti daleč.<br /> :Senca je zrasla v tisoč senc.<br /> :Sam sebe ne ločim v njih, ne poznam.<br /> :Kako naj ti rečem, kam? :Mrzel pepl leži nad sencami.<br /> :Živci izmučeni od abstraktnih oblik<br /> :lastnega jaza.<br /> :Bog. Ne poznam mu obraza. :Eno je vroče: žeja Pravice in Odrešitve.<br /> :Eno je sveto: Preprosto in Pristno. :A nad nami<br /> :melanholija sivih tlakov,<br /> :mrličev, ki ne morejo umreti. :P.S. Vem, vi tega ne morete razumeti. [[Kategorija: Pesmi (Kosovel)]] 1725 3182 2006-12-13T15:38:03Z Burek 20 pesem {{naslov | naslov=Nebo, nebo | avtor=Josip Murn }} :Nebo, nebo :in neskončna, brezmejna ravan! :Pijano oko :žari in iskri :in vpija ta svet prostran. :Horizont molči. :Od neba sem mrak hiti ... :Le še tam iz daljave :v te proste širjave :brezmejno prost nekdo beži. 1726 3183 2006-12-13T15:41:46Z Burek 20 pesem {{naslov | naslov=V parku | avtor=Josip Murn }} :Mrači se. :Lahno, lahno :gube se kulise :pred dušo temno, :en hip, še en hip, :en utrip :je telo. :Kostanji molčijo. :Ah, skoraj bo noč, :skoraj v harmonijo :neslišnih glasov :duh kot nov :plul bo sanjajoč, :pojoč ... :V prvem žarku :gori zvezda že, :že listi po parku :počasi blede, :v svojo skrivnost :dušo tope ... :O radost! :Že s svetlobo rožno :se zliva mrak, :kak nervozno :trepeče zrak ... :Tu sem, tu, :kot eter lahak, :brez glasu ... 1727 3184 2006-12-13T15:43:38Z Burek 20 pesem {{naslov | naslov=Sneg | avtor=Josip Murn }} :Brez konca padaš, drobni sneg, :na tihi gozd in na poljano, :nekje kraguljčki, hitri beg, :spet molk za mano in pred mano. :Kaj moč mi, čas, kaj si mi dan? :Kar bilo - kot v sneg zakopano! :Kad bode - kot ta tiha plan :brez konca širi se pred mano. 1728 3188 2006-12-13T21:15:27Z Burek 20 pesem {{naslov | naslov=Na trgu | avtor=Dragotin Kette }} :Noč trudna :molči, :nazamudna beži :čez mestni trg luna sanjava. :Vse v mraku :mirnó, :na vodnjaku :samó :tih vetrc z vodoj poigrava. :Vodice :šumé :in rosice :pršé :brez konca v broneno kotanjo; :brezdanj je :ta vir, :šepetanje, :nemir, :brezkončna, kot misli so nanjo. :Pa blizi :ni cest, :ah, v Elizij :do zvezd :ne morete kaplje šumeče. :In smele :željé :do Angele :mojé :hitite zaman hrepeneče ... :Noč trudna :molči, :nezamudna :beži :čez mestni trg luna sanjava, :ki ruši :pokoj :moji duši :nocoj, :brezskrbno pa deklica spava. 1730 3253 2006-12-15T17:01:48Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji= | naslednji=Jesensko tiho | naslov= Rime | poglavje=[[Integrali '26]] | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Rime so izgubile svojo vrednost.<br/> Rime ne prepričujejo.<br/> Ali si čul trenje koles?<br/> Pesem bodi trenje bolesti.<br/> Kam bi s frazami, dragi govornik!<br/> Spravite fraze v muzeje.<br/> Vaše besede morajo imeti trenje,<br/> da zagrabijo srca človeška.<br/> Vse je izgubilo svojo vrednost.<br/> Belo morje pomladne noči<br/> se razliva po poljih, vrtovih.<br/> Slutnja bodočnosti gre mimo nas.<br/> [[Kategorija:Integrali '26]] 1731 3264 2006-12-15T17:09:51Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Na piramidi | naslednji=Ranocelnikom | naslov= 1 | poglavje=[[Integrali '26]] | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Kakor krt gre črni vlak<br/> pod goro.<br/> Za sivim oknom siv obraz.<br/> Čez okno se sklanja dama<br/> z glacé rokavicami.<br/> Statika žalosti: melanholija.<br/> Dežela.<br/> Svetovni dogodki in<br/> '''REVOLUCIJE'''<br/> '''KRALJI'''<br/> '''UMETNIKI'''<br/> Tu pa te slamnate strahe.<br/> Po strehi žvižga nekdo<br/> žalostni marš.<br/> Marš, človek, iz dežele krivice!<br/> Debelo sonce se izprehaja<br/> kakor debela mesarica<br/> po vasi.<br/> ''To sonce je žalostno.''<br/> [[Kategorija:Integrali '26]] 1732 3200 2006-12-14T14:08:33Z Wailer 18 - prestavitev [[Kons: 5]] na [[Kons. 5]] #REDIRECT [[Kons. 5]] 1733 3391 2006-12-21T16:15:16Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Predmeti brez duše | naslednji=Srce v alkoholu | naslov= Smeh kralja Dade | poglavje=[[Integrali '26]] | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }}Ukaz številka 35:<br> Nenadoma se je izkazalo,<br> da je rdeča večerna zarja<br> državi nevarna.<br> Zato se zapre večerna<br> zarja vsakokrat,<br> ko se bo prikazala,<br> v črno morje.<br> Na zlat mozaik grobišča<br> sije bleščeče rdeča<br> zarja.<br> Samoten konj se sprehaja<br> po polju.<br> Magíja zarje!<br> Konj je melanholičen.<br> [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] [[Kategorija:Integrali '26]] 1734 3228 2006-12-14T18:46:16Z Wailer 18 rektgr, Replaced: Kategorija:Integrali → Kategorija:Integrali '26 [[:en:Wikipedia:AutoWikiBrowser|AWB]] Nova doba prihaja<br> v kolektivnem imetju,<br> nova doba prihaja<br> i delavcu i poetu.<br> Smrt tehnično mehaničnim<br> problemom!<br> Vsi problemi so problemi človeka.<br> Proti Taylorjevemu sistemu!<br> Humanisti z vijoličasto brado.<br> Nova doba prihaja,<br> ''ko bo vsak delavec človek,''<br> ''ko bo vsak človek delavec.''<br> Nova doba prihaja<br> z uporom sužnjev.<br> [[Kategorija:Pesmi (Kosovel)]] [[Kategorija:Integrali '26]] 1735 3230 2006-12-14T19:16:56Z Burek 20 pesem {{naslov | prejšnji=V sivem jutru | naslednji=Pred mestom | naslov=Starka za vasjo | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :Lačni otroci ležijo na senu, :burja virha skozi lino :pod nizkim, sivim čelom hiše — :noč je pokrila ravnino. :Mali sanja: krompirček, :ne eden — polna skleda. — :Tiho stopa za temno vasjo :raztrgana sivka Beda. :Drugi sanja: krompirček v oblici :mrzle ročice ogreje. — :Tiho stopa za hišami :in se ledeno zasmeje. :Tretji četrti in peti in vsi — :tisoč in več — jaz ne morem spati. :Ničesar nimam in vendar mislim: :vse, o vse bi vam moral dati! [[Kategorija: Pesmi (Kosovel)]] 1736 3251 2006-12-15T16:30:05Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Apel podobo na ogled postavi | naslednji=Popotnik pride v Afrike pušavo | naslov=O Vrba! srečna, draga vas domača | poglavje= [[Sonetje nesreče]], [[Poezije (Prešeren)|Poezije]] | avtor= France Prešeren | opombe= }} :O Vrba! srečna, draga vas domača, :kjer hiša mojega stoji očeta; :de b' uka žeja me iz tvojga svéta :speljala ne bila, goljfiva kača! :Ne vedel bi, kako se v strup prebrača :vse, kar srce si sladkega obeta; :mi ne bila bi vera v sebe vzeta, :ne bil viharjov nótranjih b' igrača! :Zvestó srce in delavno ročico :za doto, ki je nima miljonarka, :bi bil dobil z izvoljeno devico; :mi mirno plavala bi moja barka, :pred ognjam dom, pred točo mi pšenico :bi bližnji sosed vároval - svet' Marka. [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1737 3246 2006-12-15T16:19:57Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=O Vrba! srečna, draga vas domača | naslednji=Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne | naslov=Popotnik pride v Afrike pušavo | poglavje= [[Sonetje nesreče]], [[Poezije (Prešeren)|Poezije]] | avtor= France Prešeren | opombe= }} :Popotnik pride v Afrike pušavo, :steze mu zmanjka, noč na zemljo pade, :nobena luč se skoz oblak ne ukrade, :po mesci hrepeneč se uleže v travo. :Nebo odpre se, luna da svečavo; :tam vidi gnezditi strupene gade, :in tam brlog, kjer íma tigra mlade, :vzdigváti vidi léva jezno glavo. :Takó mladenča gledati je gnalo :naključje zdanjih dni, dokler napoti :prihodnosti bilo je zagrinjalo. :Zvedrila se je noč, zija nasproti :življenja gnus, nadlog in stisk nemalo, :globoko brezno brez vse rešne póti. [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1738 3245 2006-12-15T16:19:43Z Wailer 18 ktgr {{naslov | prejšnji=Popotnik pride v Afrike pušavo | naslednji=Komúr je sreče dar bila klofuta | naslov=Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne | poglavje= [[Sonetje nesreče]], [[Poezije (Prešeren)|Poezije]] | avtor= France Prešeren | opombe= }} :Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne, :ko toplo sonce pomladanako séje, :spet ozelénil semtertje bo veje, :naenkrat ne zgubi moči popréšne: :al vender zanjga ní pomóči rešne; :ko spet znebi se gojzd snega odeje, :mladik le malo, al nič več ne šteje, :leži tam rop trohljivosti požrešne: :tak siromak ti v bran, sovražna sreča! :stoji, ki ga iz visokosti jasne :na tla telébi tvoja moč gromeča; :ak hitre ne, je smrti svest počasne, :bolj dan na dan brli življenja sveča, :dokler ji reje zmanjka, in ugasne. [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1739 3244 2006-12-15T16:19:30Z Wailer 18 ktgr {{naslov | prejšnji=Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne | naslednji=Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi | naslov=Komúr je sreče dar bila klofuta | poglavje= [[Sonetje nesreče]], [[Poezije (Prešeren)|Poezije]] | avtor= France Prešeren | opombe= }} :Komur je sreče dar bila klofuta, :kdor je prišel, ko jaz, pri nji v zamero, :ak bi imel Gigantov rok stotéro; :ne spravi vkup darov potrebnih Pluta. :Kjer hodi, mu je s trnjam pot posuta, :kjer si poiše dom, nadlog jezéro :nabere se okrog, in v eno mero :s togotnimi valmí na stene buta. :Okrog ga drvita skrb in potreba, :miru ne najde revež, ak preiše :vse kraje, kar jih strop pokriva néba; :šele v pokóji tihem hladne hiše, :ki pelje vanjo temna pot pogreba; :počije, smrt mu čela pot obriše. [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1740 3243 2006-12-15T16:17:37Z Wailer 18 ktgr {{naslov | prejšnji=Komúr je sreče dar bila klofuta | naslednji=Čez tebe več ne bo, sovražna sreča! | naslov=Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi | poglavje= [[Sonetje nesreče]], [[Poezije (Prešeren)|Poezije]] | avtor= France Prešeren | opombe= }} :Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi, :skrb vsak dan mu pomlájena nevesta, :trpljenje in obup mu hlapca zvesta, :in kes čuvaj, ki se níkdar ne utrudi. :Prijazna smrt! predolgo se ne múdi: :ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta, :ki pelje nas iz bolečine mesta, :tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi; :tje, kamor moč pregánjovcov ne seže, :tje, kamor njih krivic ne bo za nami, :tje, kjer znebi se človek vsake teže, :tje v posteljo postlano v črni jami, :v kateri spi, kdor vanjo spat se vleže, :de glasni hrup nadlog ga ne predrami. [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1741 3241 2006-12-15T16:15:45Z Wailer 18 {{naslov | prejšnji=Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi | naslednji=Memento mori | naslov=Čez tebe več ne bo, sovražna sreča! | poglavje= [[Sonetje nesreče]], [[Poezije (Prešeren)|Poezije]] | avtor= France Prešeren | opombe= }} :Čez tebe več ne bo, sovražna sreča! :iz mojih ust prišla beseda žala; :navadil sem se, naj Bogú bo hvala, :trpljenja tvojega, življenja ječa! :Navadile so butare se pléča, :in grenkega se usta so bokala, :podplat je koža čez in čez postala, :ne stráši več je tŕnjovka bodeča. :Otrpnili so udje mi in sklepi, :in okamnélo je srce prežívo, :duha so ukrótili nadlog oklepi; :strah zbežal je, z njim upanje goljfivo; :naprej me sreča gladi, ali tepi, :me tnalo najdla boš neobčutljivo. [[Kategorija:Poezije (Prešeren)]] 1744 3272 2006-12-15T17:12:43Z Wailer 18 New page: V tej kategoriji so zbrane pesmi iz [[Srečko Kosovel|Kosovelove]] pesniške zbirke [[Integrali '26]]. [[Kategorija:Srečko Kosovel]] V tej kategoriji so zbrane pesmi iz [[Srečko Kosovel|Kosovelove]] pesniške zbirke [[Integrali '26]]. [[Kategorija:Srečko Kosovel]] 1745 3279 2006-12-15T19:52:54Z Burek 20 pesem {{naslov | prejšnji=Kraška vas I-III | naslednji=Na večer | naslov=Oktober | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :Zlati oblaki žarijo, žarijo, :plavajo sredi mrzle modrine, :ah, še trenutek in ugasnijo. :Tiha je vas sredi doline. :V kraški kuhinji topli smo zbrani, :čutimo v dušah: sonce odhaja, :kot zakopani, smrti vdani. :Tiha žalost si duše osvaja. :Vzkrikneš, pa se odmev ti povrne :od hribov rjavih, od modrih gora. :Kdo te je slišal? In srce pregrne :žalost oktobrskega polja. [[Kategorija: Pesmi (Kosovel)]] 1746 3280 2006-12-15T19:56:19Z Burek 20 pesem {{naslov | prejšnji=Oktober (2) | naslednji=Sveti Štefan | naslov=Na večer | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :V svetlo okno smo uprti, :v modrino gora. Pijemo kavo. :V mrazu gori večerna stran, :tihota pokriva puščavo. :Da smo zašli, bratje, zakaj? :Da smo umrli v ta ostri Kras? :O, to je žalost, prozorna žalost, :ki visi kot nebo čez nas! :Da zmo zašli, bratje, zakaj? :Burja je zaostrila Kras. :Zdaj strmi ta prozorna žalost :kakor otožen, izjokan obraz. [[Kategorija: Pesmi (Kosovel)]] 1747 3281 2006-12-15T19:59:17Z Burek 20 pesem {{naslov | prejšnji=Na večer | naslednji=Jesen (2) | naslov=Sveti Štefan | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :Sveti Štefan, sveti Štefan, :siv njegov obraz je; :nad gorami je sprostrto :gluho dolgočasje. :Tiha kuhinja je polna :vsa potic in vina, :šala greje, svet se smeje, :zbrana je družina. :Samo žalost v mojem srcu :se opila ni. :Tiho na žerjavici :brinje zadiši. [[Kategorija: Pesmi (Kosovel)]] 1748 3282 2006-12-15T20:02:20Z Burek 20 pesem {{naslov | prejšnji=Jesen (2) | naslednji=Tiha misel zablestela | naslov=Večerni hlad | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :Večerni hlad :in veter izza vrta — :ah, tam, tam blešči grad :in tam so vrata odprta. :Odprta v moje srce; :skozi vrata prepih; :vse gre, vse gre — — :Roža dehti kot vzdih. [[Kategorija: Pesmi (Kosovel)]] 1749 3283 2006-12-15T20:04:22Z Burek 20 pesem {{naslov | prejšnji=Sveti Štefan | naslednji=Večerni hlad | naslov=Jesen | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :Enakomerno deževanje :na ploskve sivih kamnitih streh; :vse bolne, žalostne so moje sanje :in v sivi žalosti zamrl je smeh. :Jesenska roža je zaprla čašo :in tiha se nagnila v siva tla; :in somrak pal je čez vasico našo :in zrak je mrzel od dežjà. [[Kategorija: Pesmi (Kosovel)]] 1751 3291 2006-12-16T19:09:53Z Wailer 18 <div style="margin: 0 4px 10px 4px;"> <table cellspacing="0" cellpadding="0" style="width: 100%;"> <tr> <td style="font-size: 10pt; background: #{{{Barva_naslova}}}; font-family: Verdana, Arial, Helvetica, sans-serif; padding: 4px; font-weight: bold; border: 1px solid #AAAAAA; text-align:left;">{{#if:{{{Slika|}}}|[[Slika:{{{Slika}}}|{{{px}}}px|{{{Naslov_polja}}}]]}} {{{Naslov_polja}}}</td> </tr> <tr> <td style="padding: 2px 5px; font-size: 95%; text-align: left; font-weight: normal; background: #{{{Barva_vsebine}}}; border: 1px solid #AAAAAA; border-width: 0px 1px 2px 1px;"> {{{Vsebina}}} </td> </tr> </table> </div><noinclude> Ta predloga je ogrodje za različne okvirje na [[Glavna stran|Glavni strani]]. ==Uporaba== {|style="background:transparent; width:100% " |width=50%| <div style="padding:0.5em 1em; border: 1px dotted gray; background: # EFE; font-size:90%;"> <tt><nowiki>{{Polje za glavno stran</nowiki><br> <nowiki> |Naslov_polja=</nowiki> ''naslov škatle'' <br><nowiki> |Slika= |px=</nowiki> ''slika'' <br><nowiki>|Barva_naslova= |Barva_vsebine= </nowiki> ''barve'' <br><nowiki> |Vsebina= </nowiki> ''vsebina'' <br><nowiki>}}</nowiki></tt></div> {{Polje za glavno stran |Naslov_polja=naslov polja |Slika=slika |px=px |Besedilo_slike= slika |Barva_naslova=888888 |Barva_vsebine=DDDDDD |Vsebina=Vsebina }} [[Kategorija:Predloge s ParserFunctions|{{PAGENAME}}]] </noinclude> 1752 3294 2006-12-16T19:12:13Z Wailer 18 <includeonly><div style="position:relative; width:{{{width}}}; height:{{{height}}}; overflow:hidden;"><div style="position:absolute; font-size:{{{height}}}; overflow:hidden; line-height:{{{height}}}<!--višina-->; letter-spacing:{{{width}}}<!--širina-->;">[[{{{link}}}<!--povezava-->|<span title="{{{title<!--naslov-->|{{{link}}}}}}" style="text-decoration:none;">&nbsp; &nbsp;</span>]]</div>[[Slika:{{{image}}}<!--slika-->|{{{width}}}|{{{title|{{{link}}}}}}]]</div></includeonly> <noinclude> Predloga postavi čez sliko nevidno povezavo. Ne deluje v brskalniku [[q:Safari (brskalnik)|Safari]], v besedilnih brskalnikih, v bralnikih besedila za slepe in slabovidne in morda še kje. Tehnika uporabe [[w:Prekrivni slogi|CSS]] za spremembo vsebine strani tudi popolnoma poruši [[w:spletna dostopnost|spletno dostopnost]], saj nasprotuje točki ena na seznamu [[q:WAI|WAI]] [http://www.w3.org/TR/WAI-WEBCONTENT/#tech-order-style-sheets]. Zato je, če ni resnično nujno, ne uporabljajte. Glej tudi [[m:Template:Click]]. </noinclude> 1753 3436 2006-12-22T20:45:28Z Mihael Simonič 14 Wikivir Wikivir gosti nepridobitniška ustanova [[w:Ustanova Wikimedia|Wikimedia Foundation]]. Ta poleg Wikipedije gosti tudi druge večjezikovne in [[w:Wikipedija:Avtorske pravice|odprte]] wikiprojekte: <div id="sister" style=font-size:92%> {| align="center" cellpadding="2" width="100%" style="text-align:left; background:none" | {{klikni || image=Wikipedia-logo-sl.png | link=s:Glavna stran | width=35px | height=39px }} | [[w:Glavna stran|'''Wikipedija''']]<br />Prosta enciklopedija | {{klikni || image=Wikibooks-logo.png | link=b: | width=35px | height=35px }} | [[b:|'''Wikiknjige''']]<br />Prosti učbeniki in priročniki | {{klikni || image=Wikiquote-logo.png | link=q:Glavna stran | width=35px | height=40px }} | [[q:|'''Wikinavedek''']] <br />Zbirka navedkov | {{klikni || image=Wiktionary-logo-en.png | link=wikt:Glavna stran | width=35px | height=35px }} | [[wikt:|'''Wikislovar''']]<br />Večjezikovni slovar in besednjak |- | {{klikni || image=Wikispecies-logo.png | link=Wikispecies:Glavna stran | width=35px | height=41px }} | [[Wikispecies:Glavna stran|'''Wikivrste''']]<br />Imenik vrst | {{klikni || image=Wikinews-logo.png | link=:en:n:Main Page | width=35px | height=25px }} | [[:en:n:Main Page|'''Wikinovice''']]<br />Prosti viri novic | {{klikni || image=Commons-logo.png | link=commons:Glavna stran | width=35px | height=48px }} | [[commons:Glavna stran|'''Zbirka''']]<br />Zbirka skupnih medijskih virov | {{klikni || image=Wikimedia-logo.png | link=m:Main Page | width=35px | height=36px }} | [[m:Glavna stran|'''Meta-Wiki''']]<br />Usklajevanje vseh projektov Wikimedije |} </div> 1754 3297 2006-12-16T19:18:22Z Wailer 18 == Povzetek == Slika, prirejena za [[glavna stran|glavno stran]]. === Prvotni opis === Image from the Nuvola icon theme for KDE 3.x by David Vignoni Source: http://www.icon-king.com == Dovoljenje == {{GFDL}} 1755 3299 2006-12-16T19:21:16Z Wailer 18 <!-- licenca: GFDL, prevnešeno iz Predloga:GFDL --> <div class="boilerplate" style="margin:0.5em auto;width:80%;background-color:#f7f8ff;border:2px solid #8888aa; padding:4px;font-size:85%;min-height:64px;vertical-align:center" id="imageLicense"> <div style="float:left" id="imageLicenseIcon">[[Slika:Heckert GNU white.svg|64px|GFDL]]</div> <div style="text-align:center;margin-left:68px" id="imageLicenseText"> To gradivo je dovoljeno kopirati, razširjati in/ali spreminjati pod pogoji '''[[w:Dovoljenje GNU za rabo proste dokumentacije|dovoljenja za rabo proste dokumentacije GNU]]''', različica 1.2 ali katera koli kasnejša, ki jo je objavila ustanova Free Software Foundation; brez nespremenljivih delov ter spredaj ali zadaj prekrivajočih besedil.<br/>Predmet [[w:Wikipedija:Splošno zanikanje odgovornosti|zanikanj odgovornosti]]. ---- <div style="text-align:center;margin-left:68px" id="imageLicenseText"> Permission is granted to copy, distribute and/or modify this document under the terms of the '''[[Wikipedia:Text of the GNU Free Documentation License|GNU Free Documentation License]]''', Version 1.2 or any later version published by the Free Software Foundation; with no Invariant Sections, no Front-Cover Texts, and no Back-Cover Texts.<br/>Subject to [[Wikipedia:general disclaimer|disclaimers]]. </div> </div> </div> </div> <includeonly>[[Kategorija:Slike z dovoljenjem GFDL|{{PAGENAME}}]]</includeonly> <noinclude> Predloga doda strani v [[:Kategorija:Slike z dovoljenjem GFDL]]. 1756 3300 2006-12-16T19:22:03Z Wailer 18 New page: Ta [[w:Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema slikovne datoteke z dovoljenjem [[w:Wikipedija:Dovoljenje GNU za rabo proste dokumentacije|GFDL]]. Ta [[w:Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema slikovne datoteke z dovoljenjem [[w:Wikipedija:Dovoljenje GNU za rabo proste dokumentacije|GFDL]]. 1757 3305 2006-12-16T19:45:43Z Wailer 18 New page: '''Hitro kazalo Wikivira''' <!-- NOTE TO TRANSLATORS: since this list is relatively new other wikipedias with a none-latin alphabet might wish to translate it which would be a time consu... '''Hitro kazalo Wikivira''' <!-- NOTE TO TRANSLATORS: since this list is relatively new other wikipedias with a none-latin alphabet might wish to translate it which would be a time consuming task to do manually. For this reason User:Ævar Arnfjörð Bjarmason has made a stupid little script in Perl which shouldnt be that hard to tweak for any other language ( just modify the array and add some regxp's which work around how lame perl is ). The code is located at http://pig.berlios.de/cgi-bin/is.txt.pl and a sample output is at http://pig.berlios.de/cgi-bin/is.pl --> {| class="plainlinks" style="width: 80%; font-family:monospace; padding: 3px; background: #f7f8ff; border: 1px solid gray; margin: 0 auto;" |- |[[Special:Allpages/A|A]] |[[Special:Allpages/B|B]] |[[Special:Allpages/C|C]] |[[Special:Allpages/D|D]] |[[Special:Allpages/E|E]] |[[Special:Allpages/F|F]] |[[Special:Allpages/G|G]] |[[Special:Allpages/H|H]] |[[Special:Allpages/I|I]] |[[Special:Allpages/J|J]] |[[Special:Allpages/K|K]] |[[Special:Allpages/L|L]] |[[Special:Allpages/M|M]] |[[Special:Allpages/N|N]] |[[Special:Allpages/O|O]] |[[Special:Allpages/P|P]] |[[Special:Allpages/Q|Q]] |[[Special:Allpages/R|R]] |[[Special:Allpages/S|S]] |[[Special:Allpages/T|T]] |[[Special:Allpages/U|U]] |[[Special:Allpages/V|V]] |[[Special:Allpages/W|W]] |[[Special:Allpages/X|X]] |[[Special:Allpages/Y|Y]] |[[Special:Allpages/Z|Z]] |- |[[Special:Allpages/Aa|Aa]] |[[Special:Allpages/Ab|Ab]] |[[Special:Allpages/Ac|Ac]] |[[Special:Allpages/Ad|Ad]] |[[Special:Allpages/Ae|Ae]] |[[Special:Allpages/Af|Af]] |[[Special:Allpages/Ag|Ag]] |[[Special:Allpages/Ah|Ah]] |[[Special:Allpages/Ai|Ai]] |[[Special:Allpages/Aj|Aj]] |[[Special:Allpages/Ak|Ak]] |[[Special:Allpages/Al|Al]] |[[Special:Allpages/Am|Am]] |[[Special:Allpages/An|An]] |[[Special:Allpages/Ao|Ao]] |[[Special:Allpages/Ap|Ap]] |[[Special:Allpages/Aq|Aq]] |[[Special:Allpages/Ar|Ar]] |[[Special:Allpages/As|As]] |[[Special:Allpages/At|At]] |[[Special:Allpages/Au|Au]] |[[Special:Allpages/Av|Av]] |[[Special:Allpages/Aw|Aw]] |[[Special:Allpages/Ax|Ax]] |[[Special:Allpages/Ay|Ay]] |[[Special:Allpages/Az|Az]] |- |[[Special:Allpages/Ba|Ba]] |[[Special:Allpages/Bb|Bb]] |[[Special:Allpages/Bc|Bc]] |[[Special:Allpages/Bd|Bd]] |[[Special:Allpages/Be|Be]] |[[Special:Allpages/Bf|Bf]] |[[Special:Allpages/Bg|Bg]] |[[Special:Allpages/Bh|Bh]] |[[Special:Allpages/Bi|Bi]] |[[Special:Allpages/Bj|Bj]] |[[Special:Allpages/Bk|Bk]] |[[Special:Allpages/Bl|Bl]] |[[Special:Allpages/Bm|Bm]] |[[Special:Allpages/Bn|Bn]] |[[Special:Allpages/Bo|Bo]] |[[Special:Allpages/Bp|Bp]] |[[Special:Allpages/Bq|Bq]] |[[Special:Allpages/Br|Br]] |[[Special:Allpages/Bs|Bs]] |[[Special:Allpages/Bt|Bt]] |[[Special:Allpages/Bu|Bu]] |[[Special:Allpages/Bv|Bv]] |[[Special:Allpages/Bw|Bw]] |[[Special:Allpages/Bx|Bx]] |[[Special:Allpages/By|By]] |[[Special:Allpages/Bz|Bz]] |- |[[Special:Allpages/Ca|Ca]] |[[Special:Allpages/Cb|Cb]] |[[Special:Allpages/Cc|Cc]] |[[Special:Allpages/Cd|Cd]] |[[Special:Allpages/Ce|Ce]] |[[Special:Allpages/Cf|Cf]] |[[Special:Allpages/Cg|Cg]] |[[Special:Allpages/Ch|Ch]] |[[Special:Allpages/Ci|Ci]] |[[Special:Allpages/Cj|Cj]] |[[Special:Allpages/Ck|Ck]] |[[Special:Allpages/Cl|Cl]] |[[Special:Allpages/Cm|Cm]] |[[Special:Allpages/Cn|Cn]] |[[Special:Allpages/Co|Co]] |[[Special:Allpages/Cp|Cp]] |[[Special:Allpages/Cq|Cq]] |[[Special:Allpages/Cr|Cr]] |[[Special:Allpages/Cs|Cs]] |[[Special:Allpages/Ct|Ct]] |[[Special:Allpages/Cu|Cu]] |[[Special:Allpages/Cv|Cv]] |[[Special:Allpages/Cw|Cw]] |[[Special:Allpages/Cx|Cx]] |[[Special:Allpages/Cy|Cy]] |[[Special:Allpages/Cz|Cz]] |- |[[Special:Allpages/Da|Da]] |[[Special:Allpages/Db|Db]] |[[Special:Allpages/Dc|Dc]] |[[Special:Allpages/Dd|Dd]] |[[Special:Allpages/De|De]] |[[Special:Allpages/Df|Df]] |[[Special:Allpages/Dg|Dg]] |[[Special:Allpages/Dh|Dh]] |[[Special:Allpages/Di|Di]] |[[Special:Allpages/Dj|Dj]] |[[Special:Allpages/Dk|Dk]] |[[Special:Allpages/Dl|Dl]] |[[Special:Allpages/Dm|Dm]] |[[Special:Allpages/Dn|Dn]] |[[Special:Allpages/Do|Do]] |[[Special:Allpages/Dp|Dp]] |[[Special:Allpages/Dq|Dq]] |[[Special:Allpages/Dr|Dr]] |[[Special:Allpages/Ds|Ds]] |[[Special:Allpages/Dt|Dt]] |[[Special:Allpages/Du|Du]] |[[Special:Allpages/Dv|Dv]] |[[Special:Allpages/Dw|Dw]] |[[Special:Allpages/Dx|Dx]] |[[Special:Allpages/Dy|Dy]] |[[Special:Allpages/Dz|Dz]] |- |[[Special:Allpages/Ea|Ea]] |[[Special:Allpages/Eb|Eb]] |[[Special:Allpages/Ec|Ec]] |[[Special:Allpages/Ed|Ed]] |[[Special:Allpages/Ee|Ee]] |[[Special:Allpages/Ef|Ef]] |[[Special:Allpages/Eg|Eg]] |[[Special:Allpages/Eh|Eh]] |[[Special:Allpages/Ei|Ei]] |[[Special:Allpages/Ej|Ej]] |[[Special:Allpages/Ek|Ek]] |[[Special:Allpages/El|El]] |[[Special:Allpages/Em|Em]] |[[Special:Allpages/En|En]] |[[Special:Allpages/Eo|Eo]] |[[Special:Allpages/Ep|Ep]] |[[Special:Allpages/Eq|Eq]] |[[Special:Allpages/Er|Er]] |[[Special:Allpages/Es|Es]] |[[Special:Allpages/Et|Et]] |[[Special:Allpages/Eu|Eu]] |[[Special:Allpages/Ev|Ev]] |[[Special:Allpages/Ew|Ew]] |[[Special:Allpages/Ex|Ex]] |[[Special:Allpages/Ey|Ey]] |[[Special:Allpages/Ez|Ez]] |- |[[Special:Allpages/Fa|Fa]] |[[Special:Allpages/Fb|Fb]] |[[Special:Allpages/Fc|Fc]] |[[Special:Allpages/Fd|Fd]] |[[Special:Allpages/Fe|Fe]] |[[Special:Allpages/Ff|Ff]] |[[Special:Allpages/Fg|Fg]] |[[Special:Allpages/Fh|Fh]] |[[Special:Allpages/Fi|Fi]] |[[Special:Allpages/Fj|Fj]] |[[Special:Allpages/Fk|Fk]] |[[Special:Allpages/Fl|Fl]] |[[Special:Allpages/Fm|Fm]] |[[Special:Allpages/Fn|Fn]] |[[Special:Allpages/Fo|Fo]] |[[Special:Allpages/Fp|Fp]] |[[Special:Allpages/Fq|Fq]] |[[Special:Allpages/Fr|Fr]] |[[Special:Allpages/Fs|Fs]] |[[Special:Allpages/Ft|Ft]] |[[Special:Allpages/Fu|Fu]] |[[Special:Allpages/Fv|Fv]] |[[Special:Allpages/Fw|Fw]] |[[Special:Allpages/Fx|Fx]] |[[Special:Allpages/Fy|Fy]] |[[Special:Allpages/Fz|Fz]] |- |[[Special:Allpages/Ga|Ga]] |[[Special:Allpages/Gb|Gb]] |[[Special:Allpages/Gc|Gc]] |[[Special:Allpages/Gd|Gd]] |[[Special:Allpages/Ge|Ge]] |[[Special:Allpages/Gf|Gf]] |[[Special:Allpages/Gg|Gg]] |[[Special:Allpages/Gh|Gh]] |[[Special:Allpages/Gi|Gi]] |[[Special:Allpages/Gj|Gj]] |[[Special:Allpages/Gk|Gk]] |[[Special:Allpages/Gl|Gl]] |[[Special:Allpages/Gm|Gm]] |[[Special:Allpages/Gn|Gn]] |[[Special:Allpages/Go|Go]] |[[Special:Allpages/Gp|Gp]] |[[Special:Allpages/Gq|Gq]] |[[Special:Allpages/Gr|Gr]] |[[Special:Allpages/Gs|Gs]] |[[Special:Allpages/Gt|Gt]] |[[Special:Allpages/Gu|Gu]] |[[Special:Allpages/Gv|Gv]] |[[Special:Allpages/Gw|Gw]] |[[Special:Allpages/Gx|Gx]] |[[Special:Allpages/Gy|Gy]] |[[Special:Allpages/Gz|Gz]] |- |[[Special:Allpages/Ha|Ha]] |[[Special:Allpages/Hb|Hb]] |[[Special:Allpages/Hc|Hc]] |[[Special:Allpages/Hd|Hd]] |[[Special:Allpages/He|He]] |[[Special:Allpages/Hf|Hf]] |[[Special:Allpages/Hg|Hg]] |[[Special:Allpages/Hh|Hh]] |[[Special:Allpages/Hi|Hi]] |[[Special:Allpages/Hj|Hj]] |[[Special:Allpages/Hk|Hk]] |[[Special:Allpages/Hl|Hl]] |[[Special:Allpages/Hm|Hm]] |[[Special:Allpages/Hn|Hn]] |[[Special:Allpages/Ho|Ho]] |[[Special:Allpages/Hp|Hp]] |[[Special:Allpages/Hq|Hq]] |[[Special:Allpages/Hr|Hr]] |[[Special:Allpages/Hs|Hs]] |[[Special:Allpages/Ht|Ht]] |[[Special:Allpages/Hu|Hu]] |[[Special:Allpages/Hv|Hv]] |[[Special:Allpages/Hw|Hw]] |[[Special:Allpages/Hx|Hx]] |[[Special:Allpages/Hy|Hy]] |[[Special:Allpages/Hz|Hz]] |- |[[Special:Allpages/Ia|Ia]] |[[Special:Allpages/Ib|Ib]] |[[Special:Allpages/Ic|Ic]] |[[Special:Allpages/Id|Id]] |[[Special:Allpages/Ie|Ie]] |[[Special:Allpages/If|If]] |[[Special:Allpages/Ig|Ig]] |[[Special:Allpages/Ih|Ih]] |[[Special:Allpages/Ii|Ii]] |[[Special:Allpages/Ij|Ij]] |[[Special:Allpages/Ik|Ik]] |[[Special:Allpages/Il|Il]] |[[Special:Allpages/Im|Im]] |[[Special:Allpages/In|In]] |[[Special:Allpages/Io|Io]] |[[Special:Allpages/Ip|Ip]] |[[Special:Allpages/Iq|Iq]] |[[Special:Allpages/Ir|Ir]] |[[Special:Allpages/Is|Is]] |[[Special:Allpages/It|It]] |[[Special:Allpages/Iu|Iu]] |[[Special:Allpages/Iv|Iv]] |[[Special:Allpages/Iw|Iw]] |[[Special:Allpages/Ix|Ix]] |[[Special:Allpages/Iy|Iy]] |[[Special:Allpages/Iz|Iz]] |- |[[Special:Allpages/Ja|Ja]] |[[Special:Allpages/Jb|Jb]] |[[Special:Allpages/Jc|Jc]] |[[Special:Allpages/Jd|Jd]] |[[Special:Allpages/Je|Je]] |[[Special:Allpages/Jf|Jf]] |[[Special:Allpages/Jg|Jg]] |[[Special:Allpages/Jh|Jh]] |[[Special:Allpages/Ji|Ji]] |[[Special:Allpages/Jj|Jj]] |[[Special:Allpages/Jk|Jk]] |[[Special:Allpages/Jl|Jl]] |[[Special:Allpages/Jm|Jm]] |[[Special:Allpages/Jn|Jn]] |[[Special:Allpages/Jo|Jo]] |[[Special:Allpages/Jp|Jp]] |[[Special:Allpages/Jq|Jq]] |[[Special:Allpages/Jr|Jr]] |[[Special:Allpages/Js|Js]] |[[Special:Allpages/Jt|Jt]] |[[Special:Allpages/Ju|Ju]] |[[Special:Allpages/Jv|Jv]] |[[Special:Allpages/Jw|Jw]] |[[Special:Allpages/Jx|Jx]] |[[Special:Allpages/Jy|Jy]] |[[Special:Allpages/Jz|Jz]] |- |[[Special:Allpages/Ka|Ka]] |[[Special:Allpages/Kb|Kb]] |[[Special:Allpages/Kc|Kc]] |[[Special:Allpages/Kd|Kd]] |[[Special:Allpages/Ke|Ke]] |[[Special:Allpages/Kf|Kf]] |[[Special:Allpages/Kg|Kg]] |[[Special:Allpages/Kh|Kh]] |[[Special:Allpages/Ki|Ki]] |[[Special:Allpages/Kj|Kj]] |[[Special:Allpages/Kk|Kk]] |[[Special:Allpages/Kl|Kl]] |[[Special:Allpages/Km|Km]] |[[Special:Allpages/Kn|Kn]] |[[Special:Allpages/Ko|Ko]] |[[Special:Allpages/Kp|Kp]] |[[Special:Allpages/Kq|Kq]] |[[Special:Allpages/Kr|Kr]] |[[Special:Allpages/Ks|Ks]] |[[Special:Allpages/Kt|Kt]] |[[Special:Allpages/Ku|Ku]] |[[Special:Allpages/Kv|Kv]] |[[Special:Allpages/Kw|Kw]] |[[Special:Allpages/Kx|Kx]] |[[Special:Allpages/Ky|Ky]] |[[Special:Allpages/Kz|Kz]] |- |[[Special:Allpages/La|La]] |[[Special:Allpages/Lb|Lb]] |[[Special:Allpages/Lc|Lc]] |[[Special:Allpages/Ld|Ld]] |[[Special:Allpages/Le|Le]] |[[Special:Allpages/Lf|Lf]] |[[Special:Allpages/Lg|Lg]] |[[Special:Allpages/Lh|Lh]] |[[Special:Allpages/Li|Li]] |[[Special:Allpages/Lj|Lj]] |[[Special:Allpages/Lk|Lk]] |[[Special:Allpages/Ll|Ll]] |[[Special:Allpages/Lm|Lm]] |[[Special:Allpages/Ln|Ln]] |[[Special:Allpages/Lo|Lo]] |[[Special:Allpages/Lp|Lp]] |[[Special:Allpages/Lq|Lq]] |[[Special:Allpages/Lr|Lr]] |[[Special:Allpages/Ls|Ls]] |[[Special:Allpages/Lt|Lt]] |[[Special:Allpages/Lu|Lu]] |[[Special:Allpages/Lv|Lv]] |[[Special:Allpages/Lw|Lw]] |[[Special:Allpages/Lx|Lx]] |[[Special:Allpages/Ly|Ly]] |[[Special:Allpages/Lz|Lz]] |- |[[Special:Allpages/Ma|Ma]] |[[Special:Allpages/Mb|Mb]] |[[Special:Allpages/Mc|Mc]] |[[Special:Allpages/Md|Md]] |[[Special:Allpages/Me|Me]] |[[Special:Allpages/Mf|Mf]] |[[Special:Allpages/Mg|Mg]] |[[Special:Allpages/Mh|Mh]] |[[Special:Allpages/Mi|Mi]] |[[Special:Allpages/Mj|Mj]] |[[Special:Allpages/Mk|Mk]] |[[Special:Allpages/Ml|Ml]] |[[Special:Allpages/Mm|Mm]] |[[Special:Allpages/Mn|Mn]] |[[Special:Allpages/Mo|Mo]] |[[Special:Allpages/Mp|Mp]] |[[Special:Allpages/Mq|Mq]] |[[Special:Allpages/Mr|Mr]] |[[Special:Allpages/Ms|Ms]] |[[Special:Allpages/Mt|Mt]] |[[Special:Allpages/Mu|Mu]] |[[Special:Allpages/Mv|Mv]] |[[Special:Allpages/Mw|Mw]] |[[Special:Allpages/Mx|Mx]] |[[Special:Allpages/My|My]] |[[Special:Allpages/Mz|Mz]] |- |[[Special:Allpages/Na|Na]] |[[Special:Allpages/Nb|Nb]] |[[Special:Allpages/Nc|Nc]] |[[Special:Allpages/Nd|Nd]] |[[Special:Allpages/Ne|Ne]] |[[Special:Allpages/Nf|Nf]] |[[Special:Allpages/Ng|Ng]] |[[Special:Allpages/Nh|Nh]] |[[Special:Allpages/Ni|Ni]] |[[Special:Allpages/Nj|Nj]] |[[Special:Allpages/Nk|Nk]] |[[Special:Allpages/Nl|Nl]] |[[Special:Allpages/Nm|Nm]] |[[Special:Allpages/Nn|Nn]] |[[Special:Allpages/No|No]] |[[Special:Allpages/Np|Np]] |[[Special:Allpages/Nq|Nq]] |[[Special:Allpages/Nr|Nr]] |[[Special:Allpages/Ns|Ns]] |[[Special:Allpages/Nt|Nt]] |[[Special:Allpages/Nu|Nu]] |[[Special:Allpages/Nv|Nv]] |[[Special:Allpages/Nw|Nw]] |[[Special:Allpages/Nx|Nx]] |[[Special:Allpages/Ny|Ny]] |[[Special:Allpages/Nz|Nz]] |- |[[Special:Allpages/Oa|Oa]] |[[Special:Allpages/Ob|Ob]] |[[Special:Allpages/Oc|Oc]] |[[Special:Allpages/Od|Od]] |[[Special:Allpages/Oe|Oe]] |[[Special:Allpages/Of|Of]] |[[Special:Allpages/Og|Og]] |[[Special:Allpages/Oh|Oh]] |[[Special:Allpages/Oi|Oi]] |[[Special:Allpages/Oj|Oj]] |[[Special:Allpages/Ok|Ok]] |[[Special:Allpages/Ol|Ol]] |[[Special:Allpages/Om|Om]] |[[Special:Allpages/On|On]] |[[Special:Allpages/Oo|Oo]] |[[Special:Allpages/Op|Op]] |[[Special:Allpages/Oq|Oq]] |[[Special:Allpages/Or|Or]] |[[Special:Allpages/Os|Os]] |[[Special:Allpages/Ot|Ot]] |[[Special:Allpages/Ou|Ou]] |[[Special:Allpages/Ov|Ov]] |[[Special:Allpages/Ow|Ow]] |[[Special:Allpages/Ox|Ox]] |[[Special:Allpages/Oy|Oy]] |[[Special:Allpages/Oz|Oz]] |- |[[Special:Allpages/Pa|Pa]] |[[Special:Allpages/Pb|Pb]] |[[Special:Allpages/Pc|Pc]] |[[Special:Allpages/Pd|Pd]] |[[Special:Allpages/Pe|Pe]] |[[Special:Allpages/Pf|Pf]] |[[Special:Allpages/Pg|Pg]] |[[Special:Allpages/Ph|Ph]] |[[Special:Allpages/Pi|Pi]] |[[Special:Allpages/Pj|Pj]] |[[Special:Allpages/Pk|Pk]] |[[Special:Allpages/Pl|Pl]] |[[Special:Allpages/Pm|Pm]] |[[Special:Allpages/Pn|Pn]] |[[Special:Allpages/Po|Po]] |[[Special:Allpages/Pp|Pp]] |[[Special:Allpages/Pq|Pq]] |[[Special:Allpages/Pr|Pr]] |[[Special:Allpages/Ps|Ps]] |[[Special:Allpages/Pt|Pt]] |[[Special:Allpages/Pu|Pu]] |[[Special:Allpages/Pv|Pv]] |[[Special:Allpages/Pw|Pw]] |[[Special:Allpages/Px|Px]] |[[Special:Allpages/Py|Py]] |[[Special:Allpages/Pz|Pz]] |- |[[Special:Allpages/Qa|Qa]] |[[Special:Allpages/Qb|Qb]] |[[Special:Allpages/Qc|Qc]] |[[Special:Allpages/Qd|Qd]] |[[Special:Allpages/Qe|Qe]] |[[Special:Allpages/Qf|Qf]] |[[Special:Allpages/Qg|Qg]] |[[Special:Allpages/Qh|Qh]] |[[Special:Allpages/Qi|Qi]] |[[Special:Allpages/Qj|Qj]] |[[Special:Allpages/Qk|Qk]] |[[Special:Allpages/Ql|Ql]] |[[Special:Allpages/Qm|Qm]] |[[Special:Allpages/Qn|Qn]] |[[Special:Allpages/Qo|Qo]] |[[Special:Allpages/Qp|Qp]] |[[Special:Allpages/Qq|Qq]] |[[Special:Allpages/Qr|Qr]] |[[Special:Allpages/Qs|Qs]] |[[Special:Allpages/Qt|Qt]] |[[Special:Allpages/Qu|Qu]] |[[Special:Allpages/Qv|Qv]] |[[Special:Allpages/Qw|Qw]] |[[Special:Allpages/Qx|Qx]] |[[Special:Allpages/Qy|Qy]] |[[Special:Allpages/Qz|Qz]] |- |[[Special:Allpages/Ra|Ra]] |[[Special:Allpages/Rb|Rb]] |[[Special:Allpages/Rc|Rc]] |[[Special:Allpages/Rd|Rd]] |[[Special:Allpages/Re|Re]] |[[Special:Allpages/Rf|Rf]] |[[Special:Allpages/Rg|Rg]] |[[Special:Allpages/Rh|Rh]] |[[Special:Allpages/Ri|Ri]] |[[Special:Allpages/Rj|Rj]] |[[Special:Allpages/Rk|Rk]] |[[Special:Allpages/Rl|Rl]] |[[Special:Allpages/Rm|Rm]] |[[Special:Allpages/Rn|Rn]] |[[Special:Allpages/Ro|Ro]] |[[Special:Allpages/Rp|Rp]] |[[Special:Allpages/Rq|Rq]] |[[Special:Allpages/Rr|Rr]] |[[Special:Allpages/Rs|Rs]] |[[Special:Allpages/Rt|Rt]] |[[Special:Allpages/Ru|Ru]] |[[Special:Allpages/Rv|Rv]] |[[Special:Allpages/Rw|Rw]] |[[Special:Allpages/Rx|Rx]] |[[Special:Allpages/Ry|Ry]] |[[Special:Allpages/Rz|Rz]] |- |[[Special:Allpages/Sa|Sa]] |[[Special:Allpages/Sb|Sb]] |[[Special:Allpages/Sc|Sc]] |[[Special:Allpages/Sd|Sd]] |[[Special:Allpages/Se|Se]] |[[Special:Allpages/Sf|Sf]] |[[Special:Allpages/Sg|Sg]] |[[Special:Allpages/Sh|Sh]] |[[Special:Allpages/Si|Si]] |[[Special:Allpages/Sj|Sj]] |[[Special:Allpages/Sk|Sk]] |[[Special:Allpages/Sl|Sl]] |[[Special:Allpages/Sm|Sm]] |[[Special:Allpages/Sn|Sn]] |[[Special:Allpages/So|So]] |[[Special:Allpages/Sp|Sp]] |[[Special:Allpages/Sq|Sq]] |[[Special:Allpages/Sr|Sr]] |[[Special:Allpages/Ss|Ss]] |[[Special:Allpages/St|St]] |[[Special:Allpages/Su|Su]] |[[Special:Allpages/Sv|Sv]] |[[Special:Allpages/Sw|Sw]] |[[Special:Allpages/Sx|Sx]] |[[Special:Allpages/Sy|Sy]] |[[Special:Allpages/Sz|Sz]] |- |[[Special:Allpages/Ta|Ta]] |[[Special:Allpages/Tb|Tb]] |[[Special:Allpages/Tc|Tc]] |[[Special:Allpages/Td|Td]] |[[Special:Allpages/Te|Te]] |[[Special:Allpages/Tf|Tf]] |[[Special:Allpages/Tg|Tg]] |[[Special:Allpages/Th|Th]] |[[Special:Allpages/Ti|Ti]] |[[Special:Allpages/Tj|Tj]] |[[Special:Allpages/Tk|Tk]] |[[Special:Allpages/Tl|Tl]] |[[Special:Allpages/Tm|Tm]] |[[Special:Allpages/Tn|Tn]] |[[Special:Allpages/To|To]] |[[Special:Allpages/Tp|Tp]] |[[Special:Allpages/Tq|Tq]] |[[Special:Allpages/Tr|Tr]] |[[Special:Allpages/Ts|Ts]] |[[Special:Allpages/Tt|Tt]] |[[Special:Allpages/Tu|Tu]] |[[Special:Allpages/Tv|Tv]] |[[Special:Allpages/Tw|Tw]] |[[Special:Allpages/Tx|Tx]] |[[Special:Allpages/Ty|Ty]] |[[Special:Allpages/Tz|Tz]] |- |[[Special:Allpages/Ua|Ua]] |[[Special:Allpages/Ub|Ub]] |[[Special:Allpages/Uc|Uc]] |[[Special:Allpages/Ud|Ud]] |[[Special:Allpages/Ue|Ue]] |[[Special:Allpages/Uf|Uf]] |[[Special:Allpages/Ug|Ug]] |[[Special:Allpages/Uh|Uh]] |[[Special:Allpages/Ui|Ui]] |[[Special:Allpages/Uj|Uj]] |[[Special:Allpages/Uk|Uk]] |[[Special:Allpages/Ul|Ul]] |[[Special:Allpages/Um|Um]] |[[Special:Allpages/Un|Un]] |[[Special:Allpages/Uo|Uo]] |[[Special:Allpages/Up|Up]] |[[Special:Allpages/Uq|Uq]] |[[Special:Allpages/Ur|Ur]] |[[Special:Allpages/Us|Us]] |[[Special:Allpages/Ut|Ut]] |[[Special:Allpages/Uu|Uu]] |[[Special:Allpages/Uv|Uv]] |[[Special:Allpages/Uw|Uw]] |[[Special:Allpages/Ux|Ux]] |[[Special:Allpages/Uy|Uy]] |[[Special:Allpages/Uz|Uz]] |- |[[Special:Allpages/Va|Va]] |[[Special:Allpages/Vb|Vb]] |[[Special:Allpages/Vc|Vc]] |[[Special:Allpages/Vd|Vd]] |[[Special:Allpages/Ve|Ve]] |[[Special:Allpages/Vf|Vf]] |[[Special:Allpages/Vg|Vg]] |[[Special:Allpages/Vh|Vh]] |[[Special:Allpages/Vi|Vi]] |[[Special:Allpages/Vj|Vj]] |[[Special:Allpages/Vk|Vk]] |[[Special:Allpages/Vl|Vl]] |[[Special:Allpages/Vm|Vm]] |[[Special:Allpages/Vn|Vn]] |[[Special:Allpages/Vo|Vo]] |[[Special:Allpages/Vp|Vp]] |[[Special:Allpages/Vq|Vq]] |[[Special:Allpages/Vr|Vr]] |[[Special:Allpages/Vs|Vs]] |[[Special:Allpages/Vt|Vt]] |[[Special:Allpages/Vu|Vu]] |[[Special:Allpages/Vv|Vv]] |[[Special:Allpages/Vw|Vw]] |[[Special:Allpages/Vx|Vx]] |[[Special:Allpages/Vy|Vy]] |[[Special:Allpages/Vz|Vz]] |- |[[Special:Allpages/Wa|Wa]] |[[Special:Allpages/Wb|Wb]] |[[Special:Allpages/Wc|Wc]] |[[Special:Allpages/Wd|Wd]] |[[Special:Allpages/We|We]] |[[Special:Allpages/Wf|Wf]] |[[Special:Allpages/Wg|Wg]] |[[Special:Allpages/Wh|Wh]] |[[Special:Allpages/Wi|Wi]] |[[Special:Allpages/Wj|Wj]] |[[Special:Allpages/Wk|Wk]] |[[Special:Allpages/Wl|Wl]] |[[Special:Allpages/Wm|Wm]] |[[Special:Allpages/Wn|Wn]] |[[Special:Allpages/Wo|Wo]] |[[Special:Allpages/Wp|Wp]] |[[Special:Allpages/Wq|Wq]] |[[Special:Allpages/Wr|Wr]] |[[Special:Allpages/Ws|Ws]] |[[Special:Allpages/Wt|Wt]] |[[Special:Allpages/Wu|Wu]] |[[Special:Allpages/Wv|Wv]] |[[Special:Allpages/Ww|Ww]] |[[Special:Allpages/Wx|Wx]] |[[Special:Allpages/Wy|Wy]] |[[Special:Allpages/Wz|Wz]] |- |[[Special:Allpages/Xa|Xa]] |[[Special:Allpages/Xb|Xb]] |[[Special:Allpages/Xc|Xc]] |[[Special:Allpages/Xd|Xd]] |[[Special:Allpages/Xe|Xe]] |[[Special:Allpages/Xf|Xf]] |[[Special:Allpages/Xg|Xg]] |[[Special:Allpages/Xh|Xh]] |[[Special:Allpages/Xi|Xi]] |[[Special:Allpages/Xj|Xj]] |[[Special:Allpages/Xk|Xk]] |[[Special:Allpages/Xl|Xl]] |[[Special:Allpages/Xm|Xm]] |[[Special:Allpages/Xn|Xn]] |[[Special:Allpages/Xo|Xo]] |[[Special:Allpages/Xp|Xp]] |[[Special:Allpages/Xq|Xq]] |[[Special:Allpages/Xr|Xr]] |[[Special:Allpages/Xs|Xs]] |[[Special:Allpages/Xt|Xt]] |[[Special:Allpages/Xu|Xu]] |[[Special:Allpages/Xv|Xv]] |[[Special:Allpages/Xw|Xw]] |[[Special:Allpages/Xx|Xx]] |[[Special:Allpages/Xy|Xy]] |[[Special:Allpages/Xz|Xz]] |- |[[Special:Allpages/Ya|Ya]] |[[Special:Allpages/Yb|Yb]] |[[Special:Allpages/Yc|Yc]] |[[Special:Allpages/Yd|Yd]] |[[Special:Allpages/Ye|Ye]] |[[Special:Allpages/Yf|Yf]] |[[Special:Allpages/Yg|Yg]] |[[Special:Allpages/Yh|Yh]] |[[Special:Allpages/Yi|Yi]] |[[Special:Allpages/Yj|Yj]] |[[Special:Allpages/Yk|Yk]] |[[Special:Allpages/Yl|Yl]] |[[Special:Allpages/Ym|Ym]] |[[Special:Allpages/Yn|Yn]] |[[Special:Allpages/Yo|Yo]] |[[Special:Allpages/Yp|Yp]] |[[Special:Allpages/Yq|Yq]] |[[Special:Allpages/Yr|Yr]] |[[Special:Allpages/Ys|Ys]] |[[Special:Allpages/Yt|Yt]] |[[Special:Allpages/Yu|Yu]] |[[Special:Allpages/Yv|Yv]] |[[Special:Allpages/Yw|Yw]] |[[Special:Allpages/Yx|Yx]] |[[Special:Allpages/Yy|Yy]] |[[Special:Allpages/Yz|Yz]] |- |[[Special:Allpages/Za|Za]] |[[Special:Allpages/Zb|Zb]] |[[Special:Allpages/Zc|Zc]] |[[Special:Allpages/Zd|Zd]] |[[Special:Allpages/Ze|Ze]] |[[Special:Allpages/Zf|Zf]] |[[Special:Allpages/Zg|Zg]] |[[Special:Allpages/Zh|Zh]] |[[Special:Allpages/Zi|Zi]] |[[Special:Allpages/Zj|Zj]] |[[Special:Allpages/Zk|Zk]] |[[Special:Allpages/Zl|Zl]] |[[Special:Allpages/Zm|Zm]] |[[Special:Allpages/Zn|Zn]] |[[Special:Allpages/Zo|Zo]] |[[Special:Allpages/Zp|Zp]] |[[Special:Allpages/Zq|Zq]] |[[Special:Allpages/Zr|Zr]] |[[Special:Allpages/Zs|Zs]] |[[Special:Allpages/Zt|Zt]] |[[Special:Allpages/Zu|Zu]] |[[Special:Allpages/Zv|Zv]] |[[Special:Allpages/Zw|Zw]] |[[Special:Allpages/Zx|Zx]] |[[Special:Allpages/Zy|Zy]] |[[Special:Allpages/Zz|Zz]] |} {| class="plainlinks" style="width: 80%; font-family:monospace; padding: 3px; background: #f7f8ff; border: 1px solid gray; margin: 0 auto;" |- align=center |[[Special:Allpages/Č|Č]] |[[Special:Allpages/Š|Š]] |[[Special:Allpages/Ž|Ž]] |[[Special:Allpages/0|0]] |[[Special:Allpages/1|1]] |[[Special:Allpages/2|2]] |[[Special:Allpages/3|3]] |[[Special:Allpages/4|4]] |[[Special:Allpages/5|5]] |[[Special:Allpages/6|6]] |[[Special:Allpages/7|7]] |[[Special:Allpages/8|8]] |[[Special:Allpages/9|9]] |[[Special:Allpages/À|Drugi znaki]] |} {| class="plainlinks" style="width: 80%; font-family:monospace; padding: 3px; background: #f7f8ff; border: 1px solid gray; margin: 0 auto;" |- |[[Special:Allpages/!|!]] |[[Special:Allpages/"|"]] |[[Special:Allpages/$|$]] |[[Special:Allpages/%|%]] |[[Special:Allpages/&|&]] |[[Special:Allpages/'|']] |[[Special:Allpages/(|(]] |[[Special:Allpages/)|)]] |[[Special:Allpages/*|*]] |[[Special:Allpages/,|,]] |[[Special:Allpages/-|-]] |- |[[Special:Allpages//|/]] |[[Special:Allpages/\|\]] |[[Special:Allpages/^|^]] |[[Special:Allpages/_|_]] |[[Special:Allpages/`|`]] |[[Special:Allpages/~|~]] |[[Special:Allpages/€|€]] |[[Special:Allpages/ƒ|ƒ]] |[[Special:Allpages/„|„]] |[[Special:Allpages/…|…]] |[[Special:Allpages/†|†]] |- |[[Special:Allpages/‡|‡]] |[[Special:Allpages/ˆ|ˆ]] |[[Special:Allpages/‰|‰]] |[[Special:Allpages/‹|‹]] |[[Special:Allpages/‘|‘]] |[[Special:Allpages/’|’]] |[[Special:Allpages/“|“]] |[[Special:Allpages/”|”]] |[[Special:Allpages/•|•]] |[[Special:Allpages/–|–]] |[[Special:Allpages/—|—]] |- |[[Special:Allpages/˜|˜]] |[[Special:Allpages/™|™]] |[[Special:Allpages/›|›]] |[[Special:Allpages/¡|¡]] |[[Special:Allpages/¢|¢]] |[[Special:Allpages/£|£]] |[[Special:Allpages/¤|¤]] |[[Special:Allpages/¥|¥]] |[[Special:Allpages/¦|¦]] |[[Special:Allpages/§|§]] |[[Special:Allpages/¨|¨]] |- |[[Special:Allpages/©|©]] |[[Special:Allpages/«|«]] |[[Special:Allpages/¬|¬]] |[[Special:Allpages/®|®]] |[[Special:Allpages/¯|¯]] |[[Special:Allpages/°|°]] |[[Special:Allpages/±|±]] |[[Special:Allpages/²|²]] |[[Special:Allpages/³|³]] |[[Special:Allpages/´|´]] |[[Special:Allpages/µ|µ]] |- |[[Special:Allpages/¶|¶]] |[[Special:Allpages/·|·]] |[[Special:Allpages/¸|¸]] |[[Special:Allpages/¹|¹]] |[[Special:Allpages/»|»]] |[[Special:Allpages/¼|¼]] |[[Special:Allpages/½|½]] |[[Special:Allpages/¾|¾]] |[[Special:Allpages/¿|¿]] |[[Special:Allpages/×|×]] |[[Special:Allpages/÷|÷]] |} [[Kategorija:Wikivir|Brskanje]] 1758 3306 2006-12-16T19:46:35Z Wailer 18 New page: Ta [[w:Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema članke o [[Wikivir]]u. Ta [[w:Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema članke o [[Wikivir]]u. 1759 3412 2006-12-22T13:23:16Z Mihael Simonič 14 * [[w:sl:Janez Trdina|Janez Trdina]]: [[Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[France Prešeren]]: [[Poezije (Prešeren)|Poezije]] * [[Srečko Kosovel]]: [[Integrali '26]] * [[:w:Jovan Vesel Koseski|Koseski]]: [[Slovenja]], 1844. * [[Evropska definicija družinske medicine]], 2004 * [[Slovenska deklaracija]] (ali ''Punktacije Slovenske ljudske stranke''), 1. januar 1933 * [[Ustava Socialistične republike Slovenije (1974)|Ustava Socialistične republike Slovenije]], 28. februar 1974 * [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], 21. februar 1974 * [[Akt združitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo]], 4. december 1918 * [[Program Zedinjene Slovenije]], 20. april 1848 '''[[Posebno:Newpages|Novi članki]]'''&nbsp;&ndash; '''[[Posebno:Ancientpages|Stari članki]]'''&nbsp;&ndash; '''[[Posebno:Randompage|Naključni članek]]''' 1760 3315 2006-12-16T20:09:23Z Wailer 18 '''''[[Povodni mož]]''''' je prva slovenska balada. Snov zanjo je [[France Prešeren|Prešeren]] črpal iz Valvasorjevega dela Slava vojvodine Kranjske. :Od nékdej lepé so Ljubljanke slovele, :al lepši od Urške bilo ni nobene, :nobene očem bilo bolj zaželene :ob času nje cvetja dekleta ne žene. - :Ko nárbolj iz zvezd je danica svetla, :narlepši iz deklic je Urška bila. <div align="right">'''[[Povodni mož|Preberite več ...]]'''</div> 1761 3317 2006-12-16T20:14:19Z Wailer 18 == Povzetek== Slika je preurejena za naslovnico. Originalna slika: ''Nuvola icon theme for KDE 3.x'', avtorja ''David Vignoni''. Vir: http://www.icon-king.com. == Dovoljenje == {{GFDL}} 1762 3372 2006-12-19T14:43:14Z Wailer 18 <div style="position:absolute; z-index:100; right:13px; top:3.1em;" class="metadata" id="featured-star"><div style="position: relative; width: 14px; height: 14px; overflow: hidden"> <div style="position: absolute; top: 0px; left: 0px; font-size: 100px; overflow: hidden; line-height: 100px; z-index: 3">[[Wikivir:Izbrana besedila|<span title="To je izbrano besedilo. Za več podatkov kliknite zvezdo.">&nbsp;&nbsp;&nbsp;</span>]]</div> <div style="position: absolute; top: 0px; left: 0px; z-index: 2">[[Slika:LinkFA-star.png|14px|To je izbrani članek. Za več podatkov kliknite zvezdo.]]</div> </div> </div><includeonly>[[Kategorija:Vsa izbrana besedila]]</includeonly><noinclude> Predloga v zgornji desni kot članka namesti majhno zvezdo ([[Slika:LinkFA-star.png|width=14px|height=14px]]), uporablja se kot oznaka, da gre za '''[[Wikivir:Izbrano besedilo|izbrano besedilo Wikivira]]'''. Predloga spada na dno članka. [[Kategorija:Wikivir:Izbrana besedila]] </noinclude> 1765 3337 2006-12-17T11:04:39Z Dbc334 21 pp == Povzetek == Predlog logotipa za Wikivir. Avtor: [[Uporabnik:Dbc334|Domen]]. == Dovoljenje == {{Copyright by Wikimedia}} 1766 3336 2006-12-17T11:04:11Z Dbc334 21 novo {| cellspacing="8" cellpadding="0" style="width:80%; clear:both; margin:0.5em auto; background-color:#F1F1DE; border:2px solid #999966;" | [[Slika:Copyright.svg|64px]] | Ta slika (ali njeni deli) so '''[[w:Avtorska zaščita|avtorsko zaščiteni]]''' s strani '''[[wikimedia:|fundacije Wikimedia]]'''. Je (ali vsebuje) enega od uradnih logotipov ali oblik fundacije Wikimedia ali enega od njenih projektov.'' '''''Ta slika ni licencirana pod GFDL.''' Uporaba logotipa Wikimedie je opisana na '''[[Wikimedia:Wikimedia visual identity guidelines|Wikimedia visual identity guidelines]]''' in potrebuje dovoljenje.<br /> '''&copy; & &trade; Vse pravice pridržane, Wikimedia Foundation, Inc.'''<br /> Wikipedia&reg; je registrirana trgovska znamka Wikimedia Foundation, Inc. | [[Slika:Wikimedia-logo.svg|64px|right|Logotip Wikimedie]] |} <includeonly>[[Kategorija:CopyrightByWikimedia|{{PAGENAME}}]]</includeonly> <noinclude>[[Kategorija:Oznake avtorskih pravic|{{PAGENAME}}]]</noinclude> 1767 3340 2006-12-17T14:27:48Z Burek 20 pesem {{naslov | prejšnji=Večerni hlad | naslednji=Vetri v polju | naslov=Tiha misel zablestela | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} :Tiha misel zablestela :nad večernim krajem, :duša odblestela :z zlatim je sijajem. :Tiha — kam odšla je :duša zastrmela, :kakor da je ptica :véčer preletela? ... [[Kategorija: Pesmi (Kosovel)]] 1768 3341 2006-12-17T14:32:14Z Burek 20 pesem {{naslov | prejšnji=Tiha misel zablestela | naslednji=V samotnem polju | naslov=Vetri v polju | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :Vetri v polju šumijo, :trave mehkó valovijo, :sonce v dolino blešči, :kaj, če si daleč ti! :Zvonovi svečano zvonijo, :njihovi glasovi se v vetru gubijo, :in sredi polja sem čisto sam. :Kdo hoče žalost? Jaz mu jo dam. [[Kategorija: Pesmi (Kosovel)]] 1769 3343 2006-12-17T14:35:09Z Burek 20 slog {{naslov | prejšnji=Vetri v polju | naslednji=Hišica, ki je pod klancem | naslov=V samotnem polju | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :Tiha so polja, srebrno blestijo, :svetli oblaki nad poljem hitijo, :svetli oblaki, beli labodi, :mirno gredo v svoji svobodi. :Za soncem gredo, ko sonce gasni, :in z njimi moja misel temní, :o, oni gredo, a misel ostane :in straži te zapuščene poljane. [[Kategorija: Pesmi (Kosovel)]] 1770 3344 2006-12-17T14:37:39Z Burek 20 pesem {{naslov | prejšnji=V samotnem polju | naslednji=Jesensko šumenje | naslov=Hišica, ki je pod klancem | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :Hišica, ki je pod klancem, :vanjo burja se zaganja; :mrzlo kamnom je na klancu, :ali v hišici je toplo. :Mrzlo romarju na cesti, :toda misel, skrita misel, :že se greje v topli hiši, :dobro ji je v tihi družbi. [[Kategorija: Pesmi (Kosovel)]] 1771 3345 2006-12-17T14:39:49Z Burek 20 pesem {{naslov | prejšnji=Hišica, ki je pod klancem | naslednji=Kraška jesen | naslov=Jesensko šumenje | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :Jesensko šumenje prihaja :od cerkve, od lip. :Odidemo. Mrzla žalost. :Trepetajoči utrip. :Listje šumeče gre z nami, :razgubi se v naših poteh, :in za modrimi gorami :ugasne naš smeh ... [[Kategorija: Pesmi (Kosovel)]] 1772 3348 2006-12-17T15:56:45Z Burek 20 pesem {{naslov | prejšnji=Jesensko šumenje | naslednji=Iz rosnega mraka | naslov=Kraška jesen | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :Sladka črnina, poln grozd, :jagode še v dežju bleščijo, :v dalji temneva borov gozd, :topoli pod hribom šumijo, šumijo. :Šumeče prihaja v vršenju lip :jesen; topole in hraste uklanja; :mi smo v vinogradu, drugi so v hramu :— vsak si po svoje otožnost odganja. [[Kategorija: Pesmi (Kosovel)]] 1773 3353 2006-12-17T18:44:10Z Dbc334 21 novo <small>-Ta [[Wikivir:Na pogovornih straneh se podpišite|nepodpisani]] komentar je dodal/-a [[Uporabnik:{{{1}}}|{{{1}}}]] ([[Uporabniški pogovor:{{{1}}}|pogovor]] • [[Posebno:Contributions/{{{1}}}|prispevki]]){{#if:{{{2|}}}|&#32;{{{2}}}|}}.</small> 1774 3356 2006-12-17T20:19:30Z Wailer 18 {{Copyright by Wikimedia}} 1775 3357 2006-12-17T20:23:19Z Wailer 18 New page: <div style="float:left; border:solid #808080 1px; margin: 1px;"> {| cellspacing="0" style="width:238px;background:#DBDBDB" | style="width:45px;height:45px;background:#ADADAD;text-align:cen... <div style="float:left; border:solid #808080 1px; margin: 1px;"> {| cellspacing="0" style="width:238px;background:#DBDBDB" | style="width:45px;height:45px;background:#ADADAD;text-align:center;font-size:11pt" | [[Slika:Admin mop.PNG|43px]] | style="font-size:8pt;padding:4pt;line-height:1.25em" | Ta uporabnik je na [[Wikivir|slovenskem Wikiviru]] '''[[Wikivir:Administratorji|administrator]]'''. [[Kategorija:Administratorji|{{PAGENAME}}]] |}</div> 1776 3361 2006-12-17T21:28:24Z Burek 20 pesem {{naslov | prejšnji=Bori | naslednji=Temni bori | naslov=Večer pod rdečo sipino | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :Gostega mraka modre zavese :drhteče se spuščajo od neba; :utihnili bori so za trenutek, :kot potnik obstane sredi poljá. :Za hribom se tiha vas je zmračila :in oživele so strme poti; :globel pod sipino je zadehtela :od zemlje. Stolp na hribu molči. :Temni obrisi, zamolkli koraki, :kosci gredo čez ilovnato pot; :živina težkà se ob kalu napaja, :ozre se, ko začuje zamolkli topot. :Topoli vršijo in uklanjajo krone, :kot v sivih blazinah zvezda vzblesti; :koščev korak, živina v temo zatone, :za težkim oblakom mesec vzžari. :Ves Kras je mehak — kot da ithi — :iz kapele luč in glas orgel plava; :trenutek — in kakor raztrgan obraz :obmolči v mesečini skalna puščava. [[Kategorija: Pesmi (Kosovel)]] 1779 3365 2006-12-18T19:21:51Z Wailer 18 New page: {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov=Skodelica kave | poglavje= | avtor= Ivan Cankar | opombe= }} Velikokrat v svojem življenju sem storil krivico človeku, ki sem ga ljubil. Ta... {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov=Skodelica kave | poglavje= | avtor= Ivan Cankar | opombe= }} Velikokrat v svojem življenju sem storil krivico človeku, ki sem ga ljubil. Taka krivica je kakor greh zoper svetega duha: ne na tem ne na onem svetu ni odpuščena. Neizbrisljiva je, nepozabljiva. Časih počiva dolga leta, kakor da je bila ugasnila v srcu, izgubila se, utopila v nemirnem življenju. Nenadoma, sredi vesele ure, ali ponoči, ko se prestrašen vzdramiš iz hudih sanj, pade v dušo težak spomin, zaboli in zapeče s toliko silo, kakor da je bil greh šele v tistem trenutku storjen. Vsak drug spomin je lahko zabrisati. Črn madež je na srcu in ostane za vekomaj. Rad bi človek lagal sam sebi v dušo: »Saj ni bilo tako! Le tvoja nemirna misel je iz prosojne sence napravila noč! Malenkost je bila, vsakdanjost, kakor se jih sto in tisoč vrši od jutra do večera!« Tolažba je zlagana; in človek občuti sam in z grenkobo, da je zlagana. Greh je greh, če je storjen enkrat ali tisočkrat, če je vsakdanji ali nepoznan. Srce ni kazenski zakonik, ki bi razločevalo med pregreškom in hudodelstvom, med ubojem in umorom. Srce ve, da »zavratnež ubija s pogledom, z mečem junak«; in rajši bi dalo odvezu meču nego pogledu. Tudi ni srce katekizem, da bi razločevalo med malimi in naglavnimi grehi, da bi razločevalo med njimi po besedi in zunanjih znamenjih. Srce je pravičen in nezmotljiv sodnik. Sodi in obsodi grešnika po skriti, komaj zavedni kretnji, po hipnem pogledu, ki ga nihče ni opazil, po neizgovorjeni, komaj na čelu zapisani misli; celo po koraku, po trkanju na duri, po srebanju čaja. Le malo grehov je napisanih v katekizmu in še tisti niso poglavitni. Če bi bilo srce spovednik — dolga in strašna bi bila spoved! Odpustljiv je greh, ki ga je mogoče povedati z besedo, izbrisati ga s pokoro. Težak in pretežak, do zadnje ure krvaveč je greh, ki je ostal samo v srcu kakor spomin brez besede in brez oblike. Le sam sebi ga človek izpoveduje, kadar strmi v noč in mu je odeja na prsih težja od kamna. »Ne kradil nisem ne ubijal ne prešuštvoval; čista je moja duša!« Lažnivec! Ali nisi lupil jabolka, ko si šel mimo lačnega ter si ga pogledal brez sramu? Hujše je bilo, nego da si kradel, ubijal in prešuštvoval. Pravični sodnik, srce, bo rajši odpustilo ubijalcu, ki je gredoč pod vislice pobožal jokajočega otroka, nego tebi čistemu! Zakaj srce ne pozna malenkosti in tudi ne paragrafov ... Pred petnajstimi leti sem prišel domov in sem ostal doma tri tedne. Ves tisti čas sem bil potrt in zlovoljen. Stanovanje smo imeli pusto; v nas vseh je bilo, zdi se mi, nekaj težkega, odurnega, kakor vlažna senca. Prve noči sem spal v izbi; časih sem se ponoči zbudil, pa sem videl v tem, da je bila mati vstala iz postelje in da je sedela za mizo. Čisto mirno, kakor da bi spala; dlani je tiščala k čelu, njen beli obraz se je svetil, tudi če je bilo okno zagrnjeno in ni bil zunaj ne lune ne zvezd. Poslušal sem natanko in sem razločil, da to ni sopenje spečega, temveč mukoma zatajevano ihtenje. Odel sem se preko glave; ali skozi odejo in tudi še v sanjah sem slišal njeno ihtenje. Preselil sem se pod streho, v seno. V ta svoj dom sem plezal po strmih, polomljenih stopnicah, lestvi podobnih. Postlal sem si v senu, pred vrata na klanec pa sem si postavil mizo. Razgled moj je bil siv, razglodan zid. V zli volji, v potrstosti in črnih skrbeh sem pisal takrat svoje prve zaljubljene zgodbe. Siloma sem vodil svoje misli na bele ceste, na cvetoče travnike in dišeča polja, da bi ne videl sebe in svojega življenja. Nekoč sem si zaželel črne kave. Ne vem, kako mi je prišlo na misel; zaželel sem si je. Morda le zategadelj, ker sem vedel, da niti kruha ni doma, kaj šele kave. Človek je v sami razmišljenosti hudoben in neusmiljen. Mati me je pogledala z velikim, plahim pogledom in ni odgovorila. Pust in zlovoljen, brez besede in pozdrava sem se vrnil pod streho, da bi pisal, kako sta se ljubila Milan in Breda in kako sta bila obadva plemenita, srečna in vesela. »Roko v roki, obadva mlada, od jutranjega sonca obžarjena, v rosi umita ...« Začul sem tihe korake na stopnicah.Prišla je mati; stopala je počasi in varno, v roki je nesla skodelico kave. Zdaj se spominjam, da nikoli ni bila tako lepa kakor v tistem trenutku. Skozi vrata je sijal poševen pramen opoldanskega sonca, naravnost materi v oči; večje so bile in čistejše, vsa nebeška luč je odsevala iz njih, vsa nebeška blagost in ljubezen. Ustnice so se smehljale kakor otroku, ki prinaša vesel dar. Jaz pa sem se ozrl in sem rekel z zlobnim glasom: »Pustite me na miru! ... Ne maram zdaj!« Ni še bila vrhu stopnic; videl sem jo samo do pasu. Ko je slišala moje besede, se ni ganila; le roka, ki je držala skodelico, se je tresla. Gledala me je prestrašena, luč v očeh je umirala. Od sramu mi je stopila kri v lica, stopil sem ji naproti s hitrim korakom. »Dajte, mati!« Prepozno je bilo; luči ni bilo več v njene oči, smehljaja ne več na njene ustnice. Popil sem kavo, pa sem se tolažil: »Zvečer ji porečem tisto besedo, tisto ljubeznivo, za katero sem ogoljufal njeno ljubezen ...« Nisem je rekel ne zvečer ne drugi dan in tudi ne ob slovesu ... Tri ali štiri leta kasneje mi je v tujini tuja ženska prinesla kavo v izbo. Takrat me je izpreletelo, zaskelelo me v srcu tako močno, da bi bil vzkriknil od bolečine. Zakaj srce je pravičen sodnik in ne pozna malenkosti ... 1780 3370 2006-12-19T14:39:53Z Wailer 18 ktgr {| style="clear:both; background:none; color:black;" | width="100%" style="padding:1em 1em 1em 1em; border:1px solid #dfdfdf; background-color:#FFFAF0" valign="top"| <span style="font-size:16pt">Izbrana besedila na Wikiviru</span> [[Slika:Cscr-featured.svg|left|50px|Izbrano vsebino v Wikipediji simbolizira ta zvezda]] Izbrana besedila so besedila, ki so po mnenju sodelavcev Wikivira med najboljšimi. Preden jih dodamo na ta seznam, jih na strani [[Wikivir:Predlogi za izbrano besedilo]] pregledamo in ocenimo njihovo točnost, celovitost in slog, kot to določajo [[Wikivir:Opredelitev izbranega besedila|merila za izbrano besedilo]]. Trenutno je med {{NUMBEROFARTICLES}} {{PLURAL:{{NUMBEROFARTICLES}}|besedilom|besediloma|besedili|besedili|besedili}} '''1''' izbrano besedilo. To pomeni, da je zaokroženo tu naštet eden na 100 člankov. Izbrana besedila prepoznate po drobni bronasti zvezdici ([[Image:LinkFA-star.png]]) v desnem zgornjem kotu članka. |} {| | width="100%" style="padding:1em 1em 1em 1em; border:1px solid #dfdfdf; background-color:#FFFAF0" valign="top"| ===Navodila za izbiranje=== * Članek mora ustrezati [[Wikivir:Opredelitev izbranega besedila|merilom izbranih besedil]] in biti izbran z [[Wikivir:Predlogi za izbrano besedilo|dogovorom]] po vsaj dveh tednih razprave. * Novi članek dodamo na [[#IČ|spodnji seznam]] izbranih člankov. * Na dno članka za kategorijami dodamo predlogo '''<nowiki>{{zvezdica}}</nowiki>'''. ===Objava na glavni strani=== * Izbrano besedilo se menja '''vsako [[w:sreda|sredo]]'''. Članki, ki so po mnenju občestva izbrani članki, so na razpolago na dnu strani in med [[Wikivir:Predlogi za izbrano besedilo|predlogi za izbrano besedilo]]. * Za urednika se lahko prijavi vsakdo tako, da k želenemu datumu v razpredelnici na desni dopiše svoje ime. * Poleg tega v predlogo [[Predloga:Glavna stran/Izbrano besedilo|Glavna stran/Izbrano besedilo]] dodamo povzetek članka dolžine okrog 400 znakov, ki ga vzamemo iz njega. [[Kategorija:Wikivir:Izbrana besedila]] 1781 3368 2006-12-19T14:36:24Z Wailer 18 New page: [[Wikivir:Izbrana besedila|Izbrana besedila]] so zgled najboljše urejenih besedil na Wikiviru. Da je lahko neko besedilo izbrano mora izpolnjevati naslednje pogoje: # Mora biti enako izvi... [[Wikivir:Izbrana besedila|Izbrana besedila]] so zgled najboljše urejenih besedil na Wikiviru. Da je lahko neko besedilo izbrano mora izpolnjevati naslednje pogoje: # Mora biti enako izvirniku: #* celovito: v besedilu ne sme '''nič''' manjkati; #* sovisno: deli besedila morajo biti med seboj logično in slovnično povezani. # Besedilo mora ustrezati slogovnim smernicam Wikivira in ostalih Wikiprojektov: #* vsebovati mora predlogo naslov (razen v izjemnih primerih), #* biti mora pravilno kategorizirano, #* biti mora pravilno deljeno na poglavja oz. smiselne enote (kot v izvirniku). # Mora naključnemu bralcu ponuditi več kot izvirno besedilo: #* obstajati mora članek o avtorju, #* vsebovati mora opombe (o letu in okoliščinah nastanka, o zunanji zgradbi besedila ipd.); #* prednost imajo besedila, ki vsebujejo ilustracije. # Ne sme biti članek o avtorju. [[Kategorija:Wikivir:Izbrana besedila]] 1782 3369 2006-12-19T14:39:01Z Wailer 18 New page: V tej kategoriji so zbrani članki in kategorije o [[Wikivir:Izbrana besedila|izbranih besedilih]]. [[Kategorija:Wikivir]] V tej kategoriji so zbrani članki in kategorije o [[Wikivir:Izbrana besedila|izbranih besedilih]]. [[Kategorija:Wikivir]] 1783 3373 2006-12-19T14:44:17Z Wailer 18 New page: Ta [[w:Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema '''[[Wikivir:Izbrana besedila|izbrana besedila]]'''. Izbrano besedilo predstavlja enega najboljših primerov sodelovanja Wikivira glede na... Ta [[w:Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema '''[[Wikivir:Izbrana besedila|izbrana besedila]]'''. Izbrano besedilo predstavlja enega najboljših primerov sodelovanja Wikivira glede na popolnost, slog, strokovnost ... samega besedila. Izbrana besedila so lahko predstavljena na [[Glavna stran|glavni strani]]. Članki so opremljeni z zvezdico v desnem gornjem kotu. [[Kategorija:Wikivir:Izbrana besedila]] 1784 3374 2006-12-19T18:40:41Z Burek 20 pesem {{naslov | prejšnji=Ciklame | naslednji=Pa da bi znal | naslov=Vse je tiho | poglavje=[[Pesmi (Kosovel)|Pesmi]] | avtor=Srečko Kosovel | opombe= }} :Vse je tiho: zlato sonce, :ki v dolino sije, :tiho je zeleno drevje, :ki na bregu rase. :A še tišje so stezice, :te samotne, bele, :a še tišje mehke sence :od dreves ob poti. :A še tišja je sinjina :nad nedeljskim poljem, :a še tišja je ljubezen, :deklica, do tebe. [[Kategorija: Pesmi (Kosovel)]] 1785 3378 2006-12-19T19:56:20Z Mihael Simonič 14 [[Slika:Wikisource-logo.png|right|135px|Wikisource logo]] '''Wikivir''' (angleško '''Wikisource''') je eden izmed projektov, ki jih poganja neprofitna fundacija [[Wikimedija]]. Projekt služi kot odprto skladišče [[izvorno besedilo|izvornih besedil]] v kateremkoli jeziku, ki jih lahko vsakdo ureja. == Zunanje povezave == * [http://wikisource.org/wiki/Main_Page Wikisource - glavni portal] [[Kategorija:Wikivir]] 1788 3383 2006-12-19T20:52:55Z Mihael Simonič 14 po wp ''[[Wikivir]]''' je prosta knjižnica izvornih besedi, ki jih lahko dodaja in popravlja vsak. Naslednji članki ponujajo vodstvo in informacije o branju, pisanju in soudeležbi na tem spletišču. == O Wikiviru== * [[Wikivir:Dobrodošli, novinci|Dobrodošli, novinci]] * [[Wikivir:Najpogostejša vprašanja|Najpogostejša vprašanja]] == Kako naj naredim to? == === Raba Wikivira === * Kako se [[Wikivir:Raziskovanje|razišče Wikivir]] * Kako se [[Wikivir:Iskanje|išče neko besedilo]] * Kako se [[Pomoč:Pogovorna stran|pove svoje mnenje na pogovornih straneh]] * Kako se [[Wikivir:Kako se prijaviti|prijavim v Wikivir]] === Urejanje === * Kako se [[Wikivir:Urejanje strani|uredi stran]], vključno z vsemi oznakami. Eksperimentirate lahko v [[Wikivir:Peskovnik|peskovniku]]. * Kako se [[Wikivir:Dogovori o poimenovanjih|poimenuje članek]] * Kako se [[Wikivir:Povezave na druge jezike|dodajo povezave na druge jezike]] == Informacije in viri za sodelavce == * [[Wikivir:Pravila in smernice|Pravila in smernice]] [[Kategorija:Wikivir]] 1789 3388 2006-12-21T16:03:17Z Wailer 18 <noinclude>'''[[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv|Arhiv]]'''<br /> <small> [[Wikivir:Pod lipo/Arhiv-31-12-2006|01]] </small></noinclude> 1790 3392 2006-12-21T16:18:56Z Wailer 18 New page: {{naslov | prejšnji=Nad norišnico | naslednji=Smeh kralja Dade | naslov= Predmeti brez duše | poglavje=[[Integrali '26]] | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Omara z rdečimi šipami... {{naslov | prejšnji=Nad norišnico | naslednji=Smeh kralja Dade | naslov= Predmeti brez duše | poglavje=[[Integrali '26]] | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Omara z rdečimi šipami.<br> Dolgčas spi v kotu.<br> Avtomobil je senzacija.<br> Kozmični dih: potres.<br> Na razžarjeni zarji<br> rdeči ''ATOM''<br> Nenapisana moja beseda<br> odsev<br> odsev. ''ATOM''<br> Smeh kralja ''DADE''<br> na lesenem konjičku.<br> Hi, hi.<br> Pum.<br> [[Kategorija:Integrali '26]] 1791 3396 2006-12-21T16:56:17Z Wailer 18 New page: {{naslov | prejšnji=Srce v alkoholu | naslednji=Sferično zrcalo | naslov=Kabinetni ljudje | poglavje= Integrali '26 | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Sonce na travi, kako je zeleno!<... {{naslov | prejšnji=Srce v alkoholu | naslednji=Sferično zrcalo | naslov=Kabinetni ljudje | poglavje= Integrali '26 | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Sonce na travi, kako je zeleno!<br> Kako je dober človek v naravi!<br> Mehak je kot veter, ki v vejah trepeče<br> in ki pajaolčne tišine razgrinja<br> povsod, vsepovsod.<br> Njegova stopinja se v vetru izgublja<br> povsod, vsepovsod.<br> Kako je preprost človek v naravi,<br> kot ptica, ki plava pretiho nad nami.<br> Ste videli ptico, ki je izletela<br> iz kletke, poglejte, kako opoteka<br> se, kadar v prostosti se znajde.<br> Zatorej: v prostost, kabinetni ljudje,<br> da se zaveste svetlih vetrov,<br> gibanja lahnega gozdnih vrhov,<br> dobre sončne svetlobe, svetlobe nad nami.<br> ''Živeti, živeti je smisel človeka.''<br> [[Kategorija:Integrali '26]] 1792 3397 2006-12-21T16:57:44Z Wailer 18 New page: {{naslov | prejšnji=Kabinetni ljudje | naslednji=Pesem št. X | naslov=Sferično zrcalo | poglavje= Integrali '26 | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Ali je krivo zrcalo,<br> če imaš ... {{naslov | prejšnji=Kabinetni ljudje | naslednji=Pesem št. X | naslov=Sferično zrcalo | poglavje= Integrali '26 | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Ali je krivo zrcalo,<br> če imaš kljukast nos.<br> Slava Heineju!<br> Poglej se v sferično zrcalo,<br> da se spoznaš!<br> Nacionalizem je laž.<br> Kostanji za vodo šumijo,<br> k starinarjem je prišla jesen.<br> Njih trgovine so polne starin.<br> Cin, cin.<br> Obesi se na klin.<br> Rdeča krizantema.<br> Jesenski grob ...<br> beli grob.<br> Ivan Cankar.<br> [[Kategorija:Integrali '26]] 1793 3398 2006-12-21T16:59:28Z Wailer 18 New page: {{naslov | prejšnji=Sferično zrcalo | naslednji=Kons (1) | naslov=Pesem št. X | poglavje= Integrali '26 | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Strup za podgane. Pif!<br> Pif, Pif, Pif, ... {{naslov | prejšnji=Sferično zrcalo | naslednji=Kons (1) | naslov=Pesem št. X | poglavje= Integrali '26 | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Strup za podgane. Pif!<br> Pif, Pif, Pif, Kh.<br> ''KH. KH. KH.''<br> Podgana umira na podstrešju.<br> Strihnin.<br> O moji mladi dnevi,<br> kakor tiho sonce na podstrešju.<br> Raz streho lutim dehtenje lip.<br> Crk, crk, crk, crk<br> crkni<br> človek<br> človek<br> človek.<br> Ob 8. uri je predavanje<br> o človečanskih idealih.<br> Listi prinašajo slike<br> bolgarskih obešencev.<br> Ljudje — ?<br> čitajo in se boje Boga,<br> Bog pa je na razpoloženju.<br> [[Kategorija:Integrali '26]] 1794 3399 2006-12-21T17:03:16Z Wailer 18 New page: {{naslov | prejšnji=Pesem št. X | naslednji=Kons: XY | naslov=Kons | poglavje= Integrali '26 | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Tiger je skočil na krotilca<br> in ga raztrgal.<br> Zv... {{naslov | prejšnji=Pesem št. X | naslednji=Kons: XY | naslov=Kons | poglavje= Integrali '26 | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Tiger je skočil na krotilca<br> in ga raztrgal.<br> Zveri se ne da dresirati.<br> Za prirodo ni dresure.<br> Ljudi se ne da mehanizirati.<br> V mehaniki ni kulture.<br> Uačte se od tega zgleda:<br> Karel čapek ''^eR U ^eR.''<br> Iz Homunkulusov izbruhne človek.<br> Tisočkrat strašnejši.<br> Harmonija je dobrota.<br> Stopi z odra dompter.<br> Človek: to je nova beseda.<br> Uničite taylorjanske<br> :TVORNICE! HIŠA IZ<br> :UNIČITE! OPEKE.<br> Človek ni avtomat.<br> [[Kategorija:Integrali '26]] 1795 3400 2006-12-21T17:05:33Z Wailer 18 New page: {{naslov | prejšnji=Kons (1) | naslednji=Cirkus Kludsky | naslov=Kons: XY | poglavje= Integrali '26 | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Skozi moje srce stopa veliki slon.<br> Cirkus Klu... {{naslov | prejšnji=Kons (1) | naslednji=Cirkus Kludsky | naslov=Kons: XY | poglavje= Integrali '26 | avtor= Srečko Kosovel | opombe= }} Skozi moje srce stopa veliki slon.<br> Cirkus Kludsky, vstopnina 5 din.<br> Ne obesi bolesti na veliki zvon!<br> Ona se smehlja: cin cin cin.<br> Srca ljudi so majhna in ječe velike,<br> rad bi šel skozi srca ljudi.<br> Si pristaš te ali one klike?<br> Tisoč dinarjev ali zaprt 7 dni.<br> Rože v mojem srcu ne jočejo nikdar.<br> Kdo bi bil mlad, pa vendar potrt.<br> Kaj če prihaja skozi vrata žandar.<br> Vojaški proces, vi boste v ječi zaprt.<br> Rože, ostanite same te težke dni.<br> Tvoje oči, žandar, so kot bajonet,<br> neumne in zlobne. ''(Rože, zaprite oči!)''<br> Gandhi je bil zaprt celih šest let.<br> [[Kategorija:Integrali '26]] 1796 3433 2006-12-22T16:17:17Z Wailer 18 rektgr {{naslov | naslov= Bajke in povesti o Gorjancih | avtor= Janez Trdina }} == Kazalo == {{wikipedija}} * [[Cvetnik]] * [[Velikani]] * [[Gospodična]] * [[Ukleti grad]] * [[Rajska ptica]] *[[Ptica Zlatoper]] *[[Vila]] *[[Gluha loza]] *[[Volkodlak]] *[[Divji mož, hostni mož, hostnik]] *[[Jutrovica]] *[[Kresna noč]] *[[Peter in Pavel]] *[[Bratovska gomila]] *[[Gospod vedež]] *[[Narodna blagajnica]] *[[Doktor Prežir]] *[[Zaklad]] *[[Razodetje]] == Zunanje povezave == * [http://www.ijs.si/lit/trdina.html-l2 Slovensko leposlovje: Bajke in povesti o Gorjancih] * [http://www.novomesto.si/si/kultura/leposlovje/trdina/ Mestna občina Novo mesto: Bajke in povesti o Gorjancih] * [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?id=1415355938622678 COBISS] [[Kategorija:Janez Trdina|*]] 1797 3418 2006-12-22T13:32:15Z Mihael Simonič 14 {{naslov | prejšnji= | naslednji=Velikani | naslov= Cvetnik | poglavje= ([[Bajke in povesti o Gorjancih]]) | avtor= Janez Trdina }} [[Kategorija:Bajke in povesti o Gorjancih]] Nekje visoko gori na Gorjancih kipi črno pečevje. Med pečevjem se pa širi cvetnik, prav majhen vrtec, ves poln najlepših in najblagodušnejših rožic. To pečevje se težko najde, še teže pa se pride čezenj v čudoviti vrtec. In to je dobro. Kdorkoli je še zablodil v cvetnik, ga je zamaknila in prevzela krasota in dišava rožic tako neskončno, da je nehal misliti na jed in pijačo, na spanje in tudi na povratek in je poginil, ne čuteč nobene boli, od predolgega bedenja in stradanja. Blagor pa si ga tistemu, ki dobi po sreči ali naključju kak cvet teh plemenitih rožic. Ako se ženi, naj ga dene svoji nevesti v venec in živel bo z njo v krščanski spravi in ljubezni do groba. Že eno samo peresce utolaži zakonsko zdražbo, ako se položi razprtima zakoncema pod zglavje. Kdor nosi tak cvet s seboj, ne obhaja ga nobena jeza in nobena žalost, ne premaga ga noben sovražnik, ne predere nobena krogla. Zdaj pa čujmo kratko povest o tem gorjanskem cvetniku, ki mu ne najdemo para pod božjim soncem! Vlah Elija je bil jako pošten in bogoslužen mož. Ko je sinove pooženil, hčere poomožil, dolgove poplačal in vse zamere poravnal, je pustil domačijo in se preselil na Gorjance, da bi brez zmotnjave Boga častil in se pripravljal za srečno smrt. Med črnim pečevjem sredi trnja, osata in kopriv si je postavil hišico, ki je imela ravno dosti prostora zanj in za prijazno kozo, katero je vzel s seboj za tovarišijo in da ga hrani s svojim mlekom. Razen mleka je užival zdrave gorjanske zeli in korenine, žejo si pa gasil z mrzlo studenčino, izvirajočo izpod pečevja. O tej hrani in pijači je živel pobožni puščavnik veliko let v vednem zdravju in veselju. V samoti ga ni motil nihče. Kraj ni mogel človeka mikati: bil je tako odljuden, gol in pust, da se ga je potnik že od daleč ustrašil. Pa niti Eliji se ni po ljudeh nič tožilo. Trikrat v letu: pred božičem, pred veliko nočjo in pred sv. Elijo je prišel k njemu sin in mu prinesel čutaro sladkega vivodinca. Razen njega ni videl nikoli žive duše, pozabil je svet, kakor je svet pozabil njega. V viharni noči, ko se je ravno ulegel, sta potrkala na vrata dva popotnika, dva bolna romarja. Elija jima je odprl in ju peljal v tesno kočico. Prelepo sta ga prosila, da bi jima dal prenočišče in tudi, če mu je moči, kako dobro jed in pijačo, da ne pogineta od truda, glada in bolezni. Mlajši popotnik še veli z otožnim glasom: "Romarjem se godi dandanašnji slabo. Prihajava iz svete dežele, iz Nazareta, in sva zdaj na potu v Marija Celje, ali moči naju zapuščajo, morala bova tukaj umreti, ako se naju ne usmilita Bog in ti, častiti starec! Po morju sva se vozila srečno. Mornarji so dobri ljudje, dali so nama drage volje vse, kar so sami imeli. Zapustivši ladjo, sva hodila več dni po Primorju. Primorci so bogati trgovci, ali skope duše. Brez plačila naju niso hoteli ne nasititi ne voziti. Lačna in trudna sva prišla v Brod. Brojanci so dobri ljudje, ali sirote. Pomagali bi nama bili radi, ali niso imeli kruha niti zase, nikar za druge. Bog jim stokrat povrni blago voljo! Onemogla od lakote in bolna od hudega pota sva dospela bolj mrtva nego živa v Kočevje. Kočevska gospoda je hudobna in beraška. Siromaku ne bi dala ni skorjice kruha, ko bi kruha tudi kaj imela. Ali udarila jo bo strašno šiba božja, in takrat se bo pokesala, pa bo prepozno. Sam Bog je storil čudež in nama podaril toliko jakosti, da sva priromala do tvojega stanovanja." Pobožnemu Eliju se udero solze, ko sliši toliko bridkost in revščino. Postregel je popotnikoma bolje nego sam sebi o največjih praznikih. Spekel jima je svojo preljubo kozo in postavil prednju tudi čutaro sladkega vivodinca, ki jo je bil komaj načel. Romarja sta jedla in pila, in ko sta se okrepčala, sta zahvalila prelepo svojega dobrotnika in sladko zaspala v njegovi postelji. Tudi puščavnik je spal sladko in dolgo na trdih tleh, kakor še nikoli ne, odkar je prebival na Gorjancih. V sanjah sta se mu prikazala sam Bog Jezus Kristus in njegov premili učenec sv. Peter. Kristus ga je prijel za roko in mu rekel: "Pogostil si svojega Stvarnika in Odrešenika in z njim velikega apostola svetega Petra. Za to dobroto ti ne bodeva dala denarjev, ki jih niti ne želiš niti ne potrebuješ. Dajeva ti boljše povračilo; za ta svet svoj blagoslov, za oni svet svoj nebeški raj." Ko se Elija prebudi, sta bila popotnika že odšla, pustivši mu ves svoj božji blagoslov. Zdaj se ni čutil več starega in slabega: bil je zopet mlad in krepak, kakor kak štiriindvajsetleten mladenič. Grda kočica je izginila in se spremenila v prijazno belo kapelico. Puščavniku ni bilo treba žalovati ne po kozi ne po vinu. Ko je izpil svojo skledico mleka, se mu je napolnila precej z drugim, mnogo slajšim mlekom, nego mu ga je dajala koza, in tako je živel odslej brez truda in brige, kako bi jo prehranil v svoji nerodovitni puščavi. Ko je privzdignil čutaro, je bila polna, in, kakor v skledi mleka, tudi v njej nikdar ni zmanjkalo vina, in to vino je bilo še mnogo mnogo bolj prijetno in dišeče nego tolikanj sloveči vivodinec. Okoli žalostne kolibe so se poprej gonili grabljivi kragulji in jastrebi, zdaj so pa prepevali okoli vesele kapelice neznani ptički s tako milim glasom, da se jih Elija ni mogel naslušati. Trnje, osat in koprive so se nekam izgubile iz obližja puščavnikovega doma, mesto njih je narastel ponoči cvetnik, kakršnega noben grad ni imel, ves obsajen z nebeškimi rožicami, da takega čuda še nobeno človeško oko ni videlo. V studencu pod pečevjem je tekla bistra voda kakor prej, ali zdaj so mrgolele in se igrale po nji zlate ribice, ki so pozdravljale puščavnika z radostnim pljuskanjem in celo s človeškim glasom. V tem prekrasnem zemeljskem raju je živel pomlajeni Vlah Elija v sveti molitvi in radosti še celih sto let. Nadlegovala ga ni nikoli več ne bolezen ne starost. Umrl je lahko in sladko, ker je vedel, da ga čaka na onem svetu še veliko večje veselje, nego ga je užival po Kristusovem blagoslovu že na zemlji, ki ni bila zanj, kakor za druge, dolina solz. Bela kapelica, ki je toliko let v njej prebival in Bogu služil, se je zdavnaj porušila; tudi neznane ptice in zlate ribice so brez sledu izginile; edini cvetnik je ostal in spričuje še dandanašnji božje povračilo, ki pride dobremu človeku včasi že na tem svetu, gotovo pa onkraj groba. 1798 3417 2006-12-22T13:31:51Z Mihael Simonič 14 novo besedilo {{naslov | prejšnji=Cvetnik | naslednji=Gospodična | naslov= Velikani | poglavje= ([[Bajke in povesti o Gorjancih]]) | avtor= Janez Trdina }} [[Kategorija:Bajke in povesti o Gorjancih]] Podgorec je šel polhe lovit. Prenočišča si je poiskal vrhu Gorjancev. Vzel je iz torbe večerjo in, ko je odvečerjal, se je ulegel in zaspal. Ni dolgo spal, ko ga prebude debeli glasovi neznanih mož. Čudni glasovi so bobneli, kakor če tekaš na prazen sod. Možje so bili štirje enake velikosti, kakor najvišje smreke. Svetil je mesec in tako se je moglo vse videti, kakovi so in kaj delajo. Velikani sedejo na trato in vele: "Kamenčkajmo se, da se zabavamo." Pobrali so mlinske kamne in se z njimi kamenčkali. Naveličavši se igre, vele: "Napolnimo si pipe in kadimo!" Iz žepov privlečejo pipe, velike za zeljno kad, in jih napolnijo s tobakom. Zdaj se pa domislijo, da nimajo ognja. Eden pravi: "Sklatimo si ga z neba!" Velikani skočijo na noge in začno metati proti nebu mlinske kamne. Vsak si sklati zvezdo. Z zvezdami si prižgo tobak in zdajci zapuhajo z dimom vse Gorjance, kakor da bi jih bil pokril črn oblak. Ko pokade, pravi eden: "Čas je, da si pripravimo večerjo!" Velikani se dvignejo in skočijo v globok prepad. Iz prepada privale štiri sode vina. Vsak sod je jemal deset veder, še rajši kak bokal več. Iz prepada si priženo tudi svojo večerjo, čredo srditih volkov. Volkov je bilo osemindvajset, na vsakega sedem. Velikani narede velik ogenj, nataknejo volkove na velike ražnje in jih peko. Obenem so pa tulili nekako pesem, kakor da se grom razlega, in poskakovali okrog ognja, da se je kar zemlja tresla. Podgorec, ki je te strahote gledal in poslušal, je priporočal svojo dušo Bogu in vsem svetnikom v neskončnem strahu, da ga pošasti ne bi zavohale in dejale na raženj morda tudi njega. Stisnil se je v klobčič kakor jež in se drznil komaj dihati. Poleg njega je stala čutara vina, ki jo je bil prinesel s seboj. Podgorec se domisli, da daje vino srčnost še babi, in začne vleči. Ker je bil srčnosti tako krvavo potreben, ni čudo, da je pil dolgo in veliko. Brž se je preveril, da je v takih zadregah vino res najboljši tolažnik in pomočnik. Bokal ga je bil zvrnil že za večerjo. Ali taka malenkost Podgorca ne ujunači, zato se je velikanov tako bal in tresel. Zdaj je pa vrgel v globočino svojega želodca dva bokala naenkrat in ta obilni požirek mu je srce tako pridvignil in razvnel, da bi se bil šel metat s samim peklenskim rogatcem, kaj ne s takimi nerodnimi rogovilami, kakor so bili ti velikani! Zdeli se mu niso nič več tako grozoviti kakor od konca, jel se je skoraj sramovati, da se jih je bil ustrašil. Predrzno se jim je grozil za grmom s pestjo in jim kazal osle in pomaljal fige. Ko pa so volkove spekli in se usedli k večerji, je zagodrnjal skoraj naglas: "Se pač vidi, da ste zarobljeni hribovci, ki me še na volčjo pečenko ne povabite." Velikani so raztrgali in pohrustali volkove kakor kak lakomnik svoje cipe in težke založke so zamakali z ogromnimi curki vina. Ali njihovo vino je moralo biti precej cvičkasto kajti držali so se strašno kislo in čemerno. Eden njih veli: "Bratci, treba bo udariti spet v kak hram in si napolniti posodo s sladko, človeško kapljico. Te naše čobodre sem tako sit, da sam ne vem, kaj bi dal tistemu, ki bi mi prinesel par dobrih požirkov starega šentjernejčana." Podgorec, to začuvši, plane kvišku, ponudi velikanu čutaro in veli: "En bokal ga je še notri. Nuj ga izpiti! Bog ti ga blagoslovi!" Komaj je pa izustil božje ime, se je zaslišal udar, kakor da je kje blizu treščilo. Tisti hip je ugasnil tudi ogenj, pri katerem so velikani sedeli, in vse obližje je pokril najgostejši dim, da se dolgo časa ni moglo nič razločiti. Ko se je dim zopet razkadil in razšel, ni videl Podgorec nikjer več ne mlinskih kamnov ne žerjavice ne ražnjev in vinskih sodov, pa tudi velikanov ne. Noč in gora jih je dala, noč in gora jih je vzela. 1799 3420 2006-12-22T13:33:39Z Mihael Simonič 14 {{naslov | prejšnji=Velikani | naslednji=Ukleti grad | naslov= Gospodična | poglavje= ([[Bajke in povesti o Gorjancih]]) | avtor= Janez Trdina }} [[Kategorija:Bajke in povesti o Gorjancih]] Mehovski grad je spadal med največje in najmogočnejše v deželi. Grajski gospod je peljal svojo gospo k oknu in ji rekel: "Veseli se, ves svet, kar ga od tod vidiš, je božji in najin." Gospa veli: "Dobro vem, da je vse to božje in najino, ali veseliti se vendarle ne morem. Molila sem doma, hodila sem dosti tudi po božjih potih, ali Bog ni hotel uslišati najine želje, da bi nama podaril ali hčer ali sina. Jaz sem se zdaj že postarala in le predobro čutim, da bom nevarno zbolela." Gospa se je kmalu potem ulegla in je ležala sedem let in sedem mesecev. Vsi sloveči zdravniki so jo hodili zdravit, ali je niso mogli ozdraviti. Gospa pogleda skozi okno na zeleni hrib in veli: "Nekaj mi pravi, da bi bila gotovo srečna, če bi se sprehodila po naših prelepih Gorjancih." Gospod pa ji odgovori žalostno: "Preljuba moja sirotica, kako se boš sprehajala po Gorjancih, ko se ne moreš sama niti na postelji obrniti!" V grad pride star gobav berač. Hlapci zakriče: "Poberi se hitro od tod, da ne nalezejo gob naša bolna gospa." Gospa pa se oglasi: "Ne gonite mi od hiše reveža. Ali ne veste, da so reveži božji prijatelji in naši zagovorniki pri Bogu? Dajte mu pečenke in vina in pripravite mu tudi gosposko posteljo." Berač se v gradu naje, napoji in naspi. Preden odide dalje, dobro gospo prelepo zahvali in veli: "Nate za slabo povračilo gorjanski koren. Rastel je sedemdeset in sedem sežnjev pod zemljo. Pomogel je do zdaj še vsakemu, kdorkoli si ga je na život privezal. Zdravemu dá moč, da ga noben junak ne more premagati. Komur je umreti, živi od njega tri dni dalje, nego mu je namenjeno. Bolniku odžene bolezen, nekateremu za zmerom, nekateremu vsaj za sedem let. Ta koren vam bo dal jakost, da se pojdete, ako vas bo volja, lahko še danes na Gorjance izprehajat." Gospa poskusi čudni koren, skoči zdrava na noge in gre na Gorjance. Pride do studenca in zajame vode. Kupica se počrni. Gospa izlije strupeno vodo in koraka dalje. Pride do drugega studenca in zajame vode. Kupica se zakrvavi. Gospa izlije ukleto vodo in koraka dalje. Pride do tretjega studenca in zajame vode. Kupica se zasveti in zacvete. Na vodi se naredi rdeč nagelj in bela lilija. Gospa pije in pijača se ji zdi slajša od medu in malvazije. Popije prvo kupico, čuti se bolj zdravo, nego je bila pred boleznijo. Popije drugo kupico, čuti se bolj močno, nego je bila pred boleznijo. Popije tretjo kupico, čuti se mlado, kakor je bila takrat, ko je šla s svojim gospodom k poroki. Kupico položi v zeleno travo pa si zaviha rokave in si umije roke in obraz. Roke se ji pobelijo ko sneg, lica pa zarde ko poljski mak, in v vodi je sama videla, da ji je povrnil Bog vso lepoto prve mladosti. Skakljaje in prepevaje teče proti domu nazaj. Gospod je stal pri vratih in vprašal služabnico, če ve, kdo je ta krasna gospodična, ki gre proti gradu. Gospa je te besede slišala in se ga oklenila in rekla: "Kaj me gledaš tako čudno, kakor da bi ne poznal svoje gospe? Saj sem vedela, da bom gotovo srečna, če se izprehodim po Gorjancih. Zdaj mi pa nekaj pravi, da nama bo podaril Bog tudi še sinove in hčere." Gospod od samega veselja ni vedel, kaj bi počel. Napravil je velik obed in povabil nanj tudi svoje podgorske kmete. Podgorci so jedli in pili tako dolgo, da so nekateri še zdaj siti in pijani. Bistri studenec, ki je pomladil grajsko gospo, pa se imenuje v spomin te prigodbe še dandanašnji Gospodična. 1800 3421 2006-12-22T13:36:07Z Mihael Simonič 14 novo {{naslov | prejšnji=Gospodična | naslov= Ukleti grad | naslednji= Rajska ptica | poglavje= ([[Bajke in povesti o Gorjancih]]) | avtor= Janez Trdina }} [[Kategorija:Bajke in povesti o Gorjancih]] Sinu je zbolela mati. Šel ji je iskat zdravilnih zeli na Gorjance. Ko izdere iz zemlje sladko koreninico, zagleda miško. Fant pozdravi miško: "Dobro jutro, ne bodi kaj huda, da te nadlegujem. Zboleli so mi mati pa iščem jim zdravilskih zeli." Miška mu veli prijazno: "Ti si dober sin in zato ti je dal Bog, da si tako dobro pogodil. Preden preteče štiriindvajset ur, bodo mati od te korenine ozdraveli, kakor da ne bi bili nikoli nič bolni." Fant se začudi takim besedam in vpraša miško: "Kdo pa si, da mi prerokuješ tako srečo in s pravim človeškim glasom?" Miška pravi: "Jaz služim svoji gospe. Bog jo je kaznil, meni pa ni dalo srce, da bi jo zapustila. Ker pod zemljo ne bi mogla prebiti v človeškem telesu, me je prestvaril Bog v miško." Fant se začudi še bolj in veli: "Jaz te ne razumem. Razloži mi to skrivnost bolj natanko!" Miška odgovori: "Prav rada. Poslušaj pazljlivo, kako in kaj je bilo, pa me boš, mislim, lahko razumel in z menoj vred mojo gospo omiloval. Jaz sirota sem izgubila mater že za otročjih let. Usmilila se me je dobra gospa in me vzela k sebi. Ni me imela za podložno deklo, ampak kakor za svojo sestro. Moja gospa je govorila vse drugo po pameti, delala je vse po pravici, ali berače je na vso moč sovražila in jih gonila iz hiše z najgršimi besedami in pridevki. V hišo ji je prišel imeniten berač, sam Jezus Kristus. Kristus prosi gospo za dar božji.Gospa se pa zadere samopašno in veli: 'Misliš,da te ne poznam. Kaj izkušaš uboge ljudi? Cel svet je tvoj, pa te ni sram, da prosiš za kos kruha! Dobil ga boš takrat, ko bodo prebirali sv. pismo gorjanski pastirji, kar se pa tako brž ne bo zgodilo.' To, vidiš, je bilo že pred več sto leti, ko ni znal še noben človek brati razen škofov in se ni učil sv. pisma še noben duhoven razen edinega papeža. Zdaj lahko sam presodiš, kaj je moja gospa mislila.Hotela je Kristusu dati na pomen, da mu ne bo dala nikoli nič. Kristus je preklel predrzno gospo in rekel: 'Prekleta bodi ti in preklet bodi tvoj grad, dokler ne bodo začeli gorjanski pastirji prebirati in se učiti sv. pisma. Samo tak pastir bo utolažil božjo jezo in te rešil.' O teh strašnih besedah se je zemlja potresla in požrla gospo in nje grad. Jaz sem to grozo od daleč videla in moja blaga gospa se mi je smilila.Tekla sem za Kristusom in ga lepo prosila, da bi smela pri nji ostati tudi pod zemljo. Kristus me je pohvalil za to zvestobo in mi dovolil,da smem ostati pri gospe in da ne zadahnem, prestvaril me je, kakor sam vidiš, v miško. Jaz štrkam svobodno sem ter tja in ne trpim nobene sile. Moja uboga gospa pa dremlje na postelji. Po glavi ji rojijo strašne sanje, da neprenehoma ječi. Prebudila pa se bo šele takrat, ko pride nje rešnik: gorjanski pastir, ki bo tako učen, da bo prebiral sveto pismo. Strah me je, da ji bo treba še dolgo čakati." Čuvši take novice, je začel fant od veselja vriskati in skakati in je rekel miški: "Potolaži se. Sv. pismo se nahaja že v marsikateri podgorski kolibi in prebiramo ga tudi že mi pastirji. Kolikokrat sem ga bral ali sam zase na paši ali pa doma pri bolni materi. Povej mi torej, kaj mi je še storiti, da rešim tebe in tvojo dobro gospo!" Miška se začudi in veli: "Hvaljen bodi usmiljeni Bog, ki je nama poslal odrešenika. Ali vedi, da boš pomogel ne samo meni in nji, ampak tudi sebi. Moja gospa je samica in te bo vzela za moža in z njo dobiš tudi graščino in neizmerne zaklade, ki se v nji nahajajo. Kaj ti je še storiti, da prekletstvo od naju odstraniš, mi natanko ni znano. Pojdi z mano v grad na mizi leže bukve, v teh bukvah boš našel -- vsako skrivnost in tudi to, kako naju boš rešil." Miška mahne z repom po ključku, ki je tičal v skali, in skala se odpre na stežaj kakor velika cerkvena vrata. Fant gre za miško, ki ga pelje skozi tako krasne izbe in dvorane, da po njegovi misli ni lepših niti v nebesih. Od zlata in srebra se je vse lesketalo in bleščalo, da mu je kar vid jemalo. Nikjer ni zapazil nič lesa, nič železa: vse pohištvo in orodje je bilo ulito iz najžlahtnejših rud in izdelano po pravilih najvišje umetnosti. Fant je strmel in zijal; ves osupnjen in omamljen po tolikih dragocenostih ni mogel nič govoriti in skoro še dihati ne. Ko ga pa dovede miška v spalnico in zagleda na postelji spečo gospo, ga nje čudovita lepota tako prevzame, da je obstal, kakor da bi okamenel, in se zamaknil, kakor da se nahaja v nebesih in zamika v božje obličje. S silo ga miška potegne v drugo izbo, kjer so ležale na mizi skrivnostne bukve. Fant začne brati ali komaj prebere pol strani se zruši na tla in zajoka tako bridko, da si začne tudi miška solze brisati in ga vpraša, kaj ga je tako strašno zabolelo. Fant pove miški, da ne more rešiti uklete gospe. Bukve govore, da mora biti odrešenik nedolžen, on pa je svojo nedolžnost zapravil na paši že v dvanajstem letu. Miški se je milo storilo, ko je videla, da bosta morali z gospo še nadalje ostati pod zemljo, vendar jo je tolažilo upanje, da utegne priti v kratkem kak drug podgorski pastir, ki ne bo prebiral samo sv. pisma, ampak nosil še tudi angelsko oblačilo nedolžnosti. Fantu je rekla: "Prav rada bi te dobro obdarila, ali zlato in srebro, ki ga povsod vidiš, ni moje, sama ti pa ne morem veliko dati. Razglejva smeti, ki jih je vrgla na dvorišče še moja gospa. Kar se najde v njih, se sme pobrati in odnesti brez greha. To pravico sem imela pri gospe zmerom." Miška in fant sta prebrskala smeti in našla v njih biserov in dragih kamenčkov za več tisoč goldinarjev vrednosti. Vse, kar sta našla, je vzel fant s seboj domov. S sladko koreninico je ozdravil še tisti dan bolno mater, bisere in drage kamenčke pa je prodal in si kupil gosposko pristavo in veliko kmetijo. Oženiti se ni hotel nikoli, ker ni mogel pozabiti svoje uklete, zanj za vekomaj izgubljene Ijubice. 1801 3422 2006-12-22T13:37:36Z Mihael Simonič 14 novo besedilo {{naslov | prejšnji=Ukleti grad | naslov= Rajska ptica | naslednji= Ptica Zlatoper | poglavje= ([[Bajke in povesti o Gorjancih]]) | avtor= Janez Trdina }} [[Kategorija:Bajke in povesti o Gorjancih]] Bil je imeniten grof. Ta grof je šel v Gorjance na lov. Velika družba prijateljev in lovcev ga je spremila. Grof ugleda medveda in skoči za njim. Medved šine v goščavo, grof za njim. Medveda zmanjka in grof vidi, da se nahaja v neznanem kraju, po katerem še nikoli ni hodil. Ta kraj je bil najlepši gaj, kakršnega ni videl ne v domači ne v tujih deželah. Z dreves so visela zlata jabolka iz debel se je cedil iz nekaterih med, iz nekaterih dišeče kadilo; prelepo je dišalo v tem gaju vse: trava, cvetice in celo listje na drevju. In če je grof pogledal na zemljo, se je lesketalo okoli njega brez števila bistrih studencev, v katerih se je pretakala srebropena voda po zlatopeski glini. V senci krasnega gaja je bilo tiho, za čudo tiho. Poskakovala je od veje do veje samo ena ptičica. Nihče ne bi bil rekel, da je ptičica lepa, ko ne bi bila imela zlatega kljuna. Ali še lepši, stokrat lepši od zlatega kljuna je bil nje mili, sladki glas, katerega se grof ni mogel naslušati. Ker se je bil utrudil, je sedel na klop, da se nekoliko odpočine, obenem pa kratkočasi z rajsko divnim petjem zlatokljune ptice. Tako je sedel in poslušal, kakor je mislil, dobre četrt, morebiti tudi pol ure. Prav nerad se je dvignil, ali se je dvigniti moral, da ga lovska družba ne bi pogrešila in se zanj bala. Iz prijetnega gaja je prišel kmalu nazaj v goščavo in iz goščave na plan. Oziraje se na vse strani, je klical prijatelje in lovce, ali nikjer ni bilo žive duše: lovska družba je izginila, kakor da bi se bila pogreznila v zemljo. Grof se je naveličal klicati in iskati, in šel domov. Ali silno se je čudil, da potov ni skoraj več poznal. Koder je rasla poprej hosta, so se izprehajali po vinogradih veseli gorniki, in koder so pasli pastirji drobnico, so se zdaj trudili pridni oratarji. Grof je strmel in si mel oči, ne vedoč, kaj bi si mislil, da se mu je pripetilo. Vprašal je gornike, če niso videli njegove družbe. Gorniki so se mu začudili in dejali: "Kakove družbe? Kdo pa ste? Mi vas ne poznamo, ker vas še nikoli nismo videli." Vprašal je tudi oratarje, kdaj so šli domov grajski gosti in lovci. Oratarji so se začudili in dejali: "Kaki gosti in lovci? Naš graščak ne lovi zveri, on lovi nas uboge kmete. Dokler je živel naš rajni grof, nismo vedeli, kaj je hudo. O slabih letinah nam je dajal živež zastonj. Na tlako nas ni nikoli silil. Desetino smo mu nosili v grad, kolikor smo sami hoteli. Od revežev ne bi bil vzel ne enega klasa. V krčmah smo pili z njim in se gostili na njegov račun. Z našimi otroki se je šalil in igral in jih ljubil kakor svoje, da bi bil dal zanje svojo krščeno dušo. Blagi gospod je šel v Gorjance na lov in tam ga je medved raztrgal. Zdaj se veseli v nebesih, katera je tudi pošteno zaslužil. Njegovega praznega gradu se je polastil hmeljniški baron. Baron je delal s kmeti grje, nego s črno živino. Vole je prodal, mesto njih smo mu orali polje mi, naše žene in otroci. Za nami pa so hodili njegovi biriči in nas priganjali na delo z biči. Biči pa niso bili spleteni iz govejskih jermenov, ampak iz kože, katero je baron urezal iz naših hrbtov. Desetino je zahteval od vsega, kar raste na polju in v vinogradu, in od vsega, kar se pita in krmi v hlevu in v svinjaku. Zahteval jo je od revežev kakor od bogatinov, o slabih letinah ravno tako kakor o dobrih. Ljudje so strašno godrnjali in preklinjali. Baron je pa rekel zabavljivo: 'Naj se zgodi po vaši volji! Če nečete dajati desetine vi meni, jo bom dajal jaz vam.' In začel je jemati kmetom ves pridelek in priredek, puščal jim je samo borno desetino. Mi smo poginjali od lakote in se jeli puntati. Baron pa je nabral krdelo žolnirjev in šel na lov. To je bil čuden lov, da svet še ni takega videl. Volkov, zajcev in druge živali se ni dotaknil, streljal in pobijal je samo kmete. Kadar so mu prišli prijatelji v gosti, jim je napravil tako igro, da so se je gotovo vsi hudiči veselili. Igral je z njimi s kmetskimi glavami za kmetska dekleta. To grozo in silo trpimo zdaj že veliko veliko let. Ravno danes je trideset let, kar nam je vzel Bog dobrega grofa in z njim vred ves mir in vso srečo našega življenja." Pazljivo je poslušal grof bridke tožbe ubogih oratarjev in se uveril, da ga je zadrževalo sladko petje zlatokljune ptice ne dobre četrt ali pol ure, ampak celih trideset let. Ko se je razodel oratarjem, so ga spoznali najstarejši med njimi in vsi so popadali pred njim na kolena in glasno zahvalili Boga za neskončno milost da jim je povrnil dragega dobrotnika in odrešenika. Grof jim je rekel: "Vstanite in poiščite si orožja! V moj grad gre iz goščave pod zemljo skrivna pot, ki sem jo izdolbel s svojimi rokami in nisem povedal nikomur zanjo. Jaz pojdem pred vami; preden preteče štiriindvajset ur, bomo grad pridobili in vaše in moje sovražnike zasačili." Hmeljniški baron je napravil tisti dan veliko gostbo, na katero je povabil vse svoje prijatelje in biriče. Po pojedini se je začel z njimi igrati, ne s kvartami in za denar kakor drugi, ampak po svoji stari navadi s kmetskimi glavami za kmetska dekleta. Iz grada pride na igrališče oznanilo, da se je odprla zemlja in bruhnila iz sebe drhal oboroženih kmetov in rajnkega grofa. Baron se je zakrohotal: "Ta šala je vredna, da igramo nadalje vsak pot za dve dekleti in ne le za eno kakor do zdaj." Grofovi kmetje so ujeli brez boja njega in vse njegove prijatelje in biriče. Grof jih je vpregel v pluge in brane in je oral in vlačil z njimi celo leto do zime. Na delo jih je priganjal z biči, ki niso bili spleteni z govejskih jermenov, ampak iz kože, katero je izrezal iz njihovih hrbtov. Ko je nastopila zima, je povabil vse svoje kmete in jim napravil veselico, da take še nikdar niso uživali, niti zanjo čuli. Po veselici se je pa napotil z njimi na igrališče. Igrali so skupaj ves dan in vso noč z glavami hmeljniškega barona in njegovih prijateljev in biričev in igrali bogme niso za svoje ampak za graščine, denar in dekleta svojih mrtvih sovražnikov in krvnikov. 1802 3424 2006-12-22T13:40:33Z Mihael Simonič 14 {{naslov | prejšnji=Rajska ptica | naslov= Ptica Zlatoper | naslednji= Vila | poglavje= ([[Bajke in povesti o Gorjancih]]) | avtor= Janez Trdina }} [[Kategorija:Bajke in povesti o Gorjancih]] Na Gorjancih so se nahajale tri prečudne reči. V skriti dolini je stalo drevo, ki je bilo spodaj mogočna bukev, v sredi silen hrast, zgoraj pa visoka in tanka breza. Brezo je pokrivala bela meglica, da se od zdolaj ni mogla videti. Okoli velikanskega debla se je ovijala od tal do vrha vinska trta. Ta trta je bila debela kakor žrd, listje ji ni nikdar usahnilo in grozdje je dozorevalo na nji brez razločka letne dobe, pozimi kakor poleti. Tretje in največje čudo je pa bila ptica Zlatoper, ki si je naredila gnezdo v beli meglici med najtanjšimi vejicami visoke breze. Ta ptica ni zobala zrnja in pila vode kakor druge ptice, živela je samo o rumenem grozdju, ki ji je viselo okrog gnezda, in o nebeški rosi, ki je padala na brezo. Zlatoper so jo imenovali zato, ker je imela v desni peruti zlato pero. Čudna moč je bila v tem peresu. Kdor bi napisal z njim tri prošnje, bi se mu morale izpolniti vse tri, in ko bi jih poslal tudi cesarju ali papežu ali pa svojemu najhujšemu sovražniku. Veliko junakov je poizkusilo priti na brezo, da bi izpukali ptici dragoceno pero, ali do gnezda ni priplezal nobeden. Vsi so zdrknili s polzke breze, popadali na hrastove in bukove veje in se pobili. V tisti dolini je prebival svet puščavnik, ki je poznal vsako skrivnost. Ljudje so ga hodili povpraševat, kako bi se dobilo zlato pero. On se jim je smejal in rekel: "S koso in s tremi svetniki." Ljudje teh besed niso razumeli in so mislili, da se jim sveti mož roga. To je čul Podgorec Mikec. Mikec je bil, kakor so sploh Podgorci, včasi prav razumen fant, da malo takih, včasi pa prav neumen, da tudi malo takih. To se pravi, Bog je dal Mikcu dosti pameti, ali je bil ta križ, da ni svoje pameti vselej za svet vprašal in je poslušal. To pot je uganil precej dobro, kaj mu je storiti. Dejal je: "Bedakom se prav godi! Srečo naj izkuša tisti, ki zna plezati kakor jaz, in ki razume puščavnika kakor jaz." Mikec vzame koso in gre v Gorjance. Ko je ugledal čudno drevo in nad njim belo meglico, je začel kositi in kosil je noč in dan, dokler je pokosil vse senožeti po dolini in tudi nad dolino. Mrvo je navalil k drevesu, da je sezala čez bukev in hrast gor do breze in do bele meglice. Sedemkrat je plezal v brezo in sedemkrat se mu je spodrknilo. Ker je padel vselej na mehko seno, si ni storil nič žalega, ali začelo ga je vendar močno skrbeti, da utegne tudi njegov trud ostati prazen. Zdaj se je domislil, da je izpolnil puščavnikov svet samo na pol. Koso je dobro rabil, tri svetnike pa zanemaril. Mikec poklekne in se priporoči svetnikom, ki varujejo Gorjance: sv. Eliji, sv. Miklavu in sv. Jedrti. Po molitvi začne plezati osmikrat in dospe brez truda do zaželenega gnezda ptice Zlatopera. Ptica ga je počakala in si dala brez straha izpukati zlato pero. Mikec ves vesel in srečen vzame pero in odide domov. Od same sreče se mu je tako v glavi vrtilo, da ni vedel, kaj bi počel. V ti omotici mu še mar ni bilo, da bi se posvetoval najprej s pametjo. In tako je ukrenil nazadnje zgolj po svoji preprosti podgorski glavi, pa ni čudo, da je tako slabo pogodil. Šel je vprašat učenjake, kateri cesar je na svetu najbolj mogočen. Ko so mu učenjaki povedali, je napisal do tistega cesarja prošnjo, naj mu da svojo hčer za ženo. Cesar se je silno začudil, ali se ni mogel braniti. Poklical je hčer in ji vse razložil, kaj in kako, in da mora biti Mikčeva. Cesarična se hudo razjezi in zagrozi Mikcu, da se bo kesal. Pokorna očetovi zapovedi, odide v Podgorje in se z Mikcem poroči. Bila je grda kakor strah, nagajiva kakor škrat, obenem pa uboga kakor beračica in vendar poželjiva vsake dobrote in zapravljiva, kakor da ji ne more nikoli nič zmanjkati. Mikec je dobil po očetu dve kmetiji. Eno je pridržal sam, drugo je zaženil cesarični. Razsipna baba je svoje zemljišče kmalu zadejala in jela potem zakopavati v dolg tudi njegovo. Take potrate se je Mikec ustrašil in je vzel v roko zlato pero in napisal do cesarja drugo prošnjo, naj da hčeri cesarsko doto, da bo mogla živeti po svoji navadi, imenitno po cesarsko in za svoje. Cesar mu je prošnjo precej uslišal in poslal hčeri silno bogato doto, več voz zlata in srebra in najlepše obleke toliko, da se je lahko preoblekla vsak dan v drugo. Cesarična je plačala vse dolgove, ali Mikcu ni dala ni krajcarja. Zasmehovala in zasramovala ga je kar očitno. Ona se je vozila v dragoceni kočiji, on pa je moral capljati za njo peš. In ko je tekel ves upehan za kočijo, je vpila na vse strani: "Podgorski možje in fantje, odkrivajte se! Ali ne vidite, da me spremlja moj mož, slavni Mikec, cesarjev zet?" Ta sramota je pekla Mikca bolj nego vse drugo. Spet je vzel v roko zlato pero in napisal do cesarja svojo tretjo in poslednjo prošnjo, naj vzame svojo hčer nazaj. Cesar se je zasmejal in mu izpolnil iz srca rad tudi tretjo in poslednjo prošnjo. Bridko je Mikec žaloval po svoji lepi, tako brezumno zaženjeni in zapravljeni kmetiji, še veliko veliko bolj se je pa veselil in Boga hvalil, da se je iznebil samopašne in grde cesarične. Odslej ni zametaval v nobeni reči več svetov svoje dobre podgorske pameti. Našel si je med domačimi dekleti drugo ženo, ki je bila lepa in pridna in je prinesla k hiši tudi prilično doto. Živel je z njo mirno, zadovoljno in srečno do smrti. Ker so mu sosedje preveč zabavljali in ga dražili s cesarično, je zapustil Podgorje in se preselil med Bele Kranjce, ki ga niso dosti poznali. Zlato pero je nesel s sabo in ga na vso moč skrbno varoval. Pokazal in dal ga je sinu šele v sivi starosti, ko mu je izročil gospodarstvo. Rekel mu je: "Na, sin, tu ti dajem tvojo srečo ali nesrečo, tvojo čast ali sramoto, kakor si boš sam izvolil. Meni je prineslo to pero nesrečo in sramoto, ker ga nisem znal rabiti. Bodi ti pametnejši od mene! Ne prosi z njim nikogar za ženo ali blago ali za posvetno čast! Če hočeš poslušati svet svojega starega očeta, napiši prošnjo do našega cerkvenega poglavarja, rimskega papeža, naj bi bral zate sveto mašo, da te Bog razsvetli, da ti podeli svoj dar modrosti, s katerim ti bo lahko pridobiti večno zveličanje pa tudi časno blagostanje." Sin je poslušal starca in napisal prošnjo do papeža, kakor se mu je svetovalo. Papež mu je drage volje izpolnil pobožno prošnjo in bral zanj sveto mašo. Bog ga je obdaril potem s toliko modrostjo in pametjo, da si je prigospodaril jako veliko premoženje, po smrti pa je bil sprejet med svetnike. Tudi njegovi otroci in vnuki so sloveli radi svoje odlične poštenosti in bistroumnosti. Čudodelno zlato pero se nahaja še zdaj shranjeno nekje na Belokranjskem in govorica trdi, da se rabi še zmerom prav marljivo in uspešno. Poznam staro, jako častito ženico, ki bi, če bi trebalo, stokrat na to prisegla, da so prejeli Beli Kranjci svojo veliko razumnost, možatost in spretnost za vsako delo po blagodatni moči Zlatoperjevega peresa. 1803 3426 2006-12-22T14:25:44Z Mihael Simonič 14 {{naslov | prejšnji=Ptica Zlatoper | naslov= Vila | naslednji= Gluha loza | poglavje= ([[Bajke in povesti o Gorjancih]]) | avtor= Janez Trdina }} [[Kategorija:Bajke in povesti o Gorjancih]] Na Gorjancih so prebivale v stare čase vile. Vile so bile prelepe, mlade deklice, ki niso poznale ne matere ne očeta. Ljubiti in možiti se niso smele. Oblačile so se v belo tančico, ki jim je pokrivala vse truplo do gležnjev. Las si niso spletale, padali so jim prosto do kolen z gostimi zlatorumenimi kodri. Vendar pa so se jako marljivo česale, in to vselej o zarji. Takrat jih je človek najlaže videl, ker so bile jako zamaknjene v to opravilo, da niso zapazile, ali se nahajajo same ali ne. Človeške družbe so se bale in ogibale, dasiravno ljudi niso sovražile, ampak jim le dobro svetovale in jim o priliki rade tudi kaj dobrega storile. Peti so znale tako lepo, da se jih človek nikoli ni naveličal poslušati, toda ni jim bilo povšeči, da jih kdo čuje. Tudi ples so ljubile, ali gorje si ga tistemu, ki je prišel iz zvedavosti gledat njihovo kólo. Živele so ob sadju, grozdju in gorskih zelih. Po navadi so samo večerjale, podnevi pa niso drugače nič uživale, razen če jih je povabil kak junak in poštenjak, ki ni vedel, kdo so. Kdor jih je videl na plesu ali pri jedi in jih poznal, so ga kamovale brez milosti. Ustrelile so ga v roko ali nogo, včasi tudi v obe roki in nogi; če so se pa prav hudo ujezile, tudi v srce, da je kar precej umrl. Pod zemljo so imele spravljene silne zaklade zlata, srebra in biserja in so jih varovale tako skrbno, da jih ni mogel nihče zaslediti in dvigniti. Če jih je našel kdo po naključju, mu niso prinesli sreče, ampak kvar in pogubo: Pravico, se z njimi okoristiti, je imela samo nedolžna mladež. Sploh ni ubranila človeka vilinske jeze nobena druga reč kakor neoskrunjena nedolžnost. Večkrat so vile vzele svoje dragotine iz podzemeljskih kleti in jazbin in so jih sušile na kakem prisojnem kraju. Če se je nameril nanje nedolžen otrok, je smel ugrabiti brez kazni, kolikor je hotel, grešnika pa so gotovo umorile. Kmetje so se vil po eni plati močno bali, po drugi pa tudi veselili. Kadar so se oglasile: "Sejte, sejte!" so šli sejat, in seme jim je takrat vselej dobro obrodilo. Kadar so svetovale: "Režite, koljite, vežite, kopljite, berite!" so se napotili še tisto uro v vinograde in pridelali so vina, da jim je zmanjkovalo posode. Najrajši so imele junake, ki so se borili s Turki in prelivali svojo kri za krščansko vero. Dokler so hodili Uskoki v boj samo na Turke, so se prikazovale med njimi prav pogostoma. Velevale so jim, kaj jim je delati, česa se ogibati. Pomagale so jim v vsaki sili, sosebno brižljivo pa so ozdravljevale rane iz vojne vrnivših se junakov. Dajale so jim piti vodo planinskih zeli, ali pa so jim obvezovale rane z dolgo, neznano travo, in ubogi bolnik je najkasneje v treh dneh gotovo okreval. Ko pa so se Uskoki podložili Švabi in se po njegovem ukazu jeli vojskovati tudi s kristjani, so pobegnile srdite vile za vselej z Gorjancev, in zapuščeni vojaki so umirali od teh dob tudi za neznatnimi ranami. Samo ena vila je ostala na gori, da pazi na zaklade, ali niti ona ni hotela ljudem nič več svetovati, kdaj in kako naj prično kak posel; tudi bolniki so jo klicali zastonj na pomoč. Med Uskoki je živel slavni junak Petrovič, ki si ni ogrdil rok nikdar s krščansko krvjo. Kadar je pridivjal besni Turčin, je padel nanj kakor ognjena strela; zadržati ga ni moglo nobeno število sovražnikov in nobeno število krvavih ran. Če pa ga je klical Švaba na boj proti kristjanom, se je prekanjeni junak potulil in legel v posteljo. Kakor za smrt bolan je ležal in javkal v postelji po dve in tudi po tri leta, dokler ni pregrešna vojska minila. Lepa vila je to vedela in se v Petroviča zaljubila. Hodila je pogostoma mimo malega hrama, v katerem je popival s pobratimi sladko vivodino. Petrovič jo je ugledal in povabil v hram, nevede, kdo je in od kod. Pogovarjala sta se o marsikaki reči. Junak ni čul še iz nobenih ust tako modrih besed kakor iz njenih, in na nobenem obrazu ni opazil še toliko cvetja in žive lepote kakor na njenem. Čudno se mu je zdelo samo grlo mlade deklice. Bilo je tanko in prozorno, da se je razločila vsaka kapljica vina, ki je po njem pritekla. Po daljšem pomenku je začel Petrovič vilo izpraševati, kdo je in od kod. Ona mu je pa velela, da naj nikar po tem ne povprašuje, če mu je kaj mar, da bi še kdaj z njo govoril. Junak ni vedel, kaj bi o nji mislil, ali ta reč ga je tudi malo skrbela. V vilo se je tako zaveroval, da bi mu bila ostala ljubša od vseh deklet tega sveta, ko bi bil tudi izvedel, da je hči najsirotnejše beračice. Enako ljubezen je čutila do njega tudi ona. Samo dve reči ji nista bili všeč: da ga ni mogla najti nikoli brez društva, še veliko manj pa to, da so vse deklice tako zaljubljeno svoje oči vanj upirale in mu tako zmotljivo namigovale. Zgodilo se je, da je privihral v deželo zopet krvavi Turčin. Petrovič je po svoji junaški šegi udaril nanj in pobil veliko nevernikov, ali dobil je tudi veliko grdih in nevarnih ran. Na pol mrtvega so ga prinesli tovariši domov. Vila je hodila ljubimca zdravit. Prišla je vselej takrat, ko je spal, da je ni mogel videti. Lahko bi ga bila ozdravila v treh dneh, ali ni hotela. Veselilo jo je, da ga more brez priče gledati, božati in obvezovati. Še bolj pa jo je veselilo, da ni bilo več zraven drugih deklet, ki so mu prej tako sladko namigovala. Imela ga je rajši bolnega v postelji nego zdravega v hramu. Tako je preteklo več tednov in mesecev. Junak je izgubil bolečine že prve dni, ali vstati ni mogel, ker ga slabost ni hotela nikakor zapustiti. Petrovičeva mati je imela dosti opravil zunaj hiše, da vile nikoli ni zapazila. Junak je pa dobro vedel, da ga nekdo zdravi, ker je našel po spanju na ranah vselej nove obveze. Dolgo je premišljeval, kako bi spoznal svojega zdravnika, in slednjič se je domislil. Ko je prišel čas, da bi zaspal, se je premagal, ali je zatisnil oči, kakor da trdno spi. Vila stopi v izbo tiho kakor duh in ga pogleda. Ker je mislila, da trdno spi, mu je izprala rane in mu položila nanje nove obveze, potem pa se usedla k njemu in ga začela premilo gledati in božati. Petrovič je vse to dobro videl in čutil. Uveril se je, da ga zdravi deklica, katero je gostil v hramu in ljubil. Spreletela ga je groza. Jelo se mu je dozdevati, da je ta deklica gorska vila. Pol življenja bi rad dal, ko bi mogel izvedeti resnico. Postelje se je bii že strašno naveličal. Ko ga je prišla vila spet obvezovat, je rekel, kakor da govori v sanjah: "Še tri dni bom trpel; če mi ne odleže, da bi lahko vstal, bom vzel puško in se ustrelil." Vila je to čula in se prestrašila. Obvezala mu je rane z dolgo, neznano travo, ki je junaka še tisti dan ozdravila. Petrovič je bil zdrav, ali ni hotel vstati. Vila je prišla drugi dan gledat, kako mu je; on se je pa zopet potajil, kakor da bi spal. Ran mu ta pot ni več izpirala in obvezovala, ampak ga je dalj časa samo milo gledala in božala, potem pa tiho zopet odšla. Petrovič skoči iz postelje in hiti za njo, ali tako pazljivo, da ga ni mogla videti. Šel je za njo najprej v vinograde, potem v goščavo. Na kraju goščave je obstal in se skril. Vila je tekla k bistremu studencu, se slekla in skopala, potem se pa zopet oblekla, ulegla pod lipo na zeleno travo in zaspala. Petrovič prikoraka zlahkoma k nji in jo gleda. Tako krasna se mu ni zdela še nikoli. Junaku začne srce utripati, rad bi se premagal, ali ni mogoče. Nagne se hrepeneče do nje in jo poljubi in objame. Vila se predrami, skoči kvišku in ustreli Petroviča v srce. Mrtvi junak leži pred njo, ona zaplače in ustreli v srce tudi sebe. Ležala sta eden poleg drugega kakor speči ženin poleg speče neveste. Ljudje so iskali Petroviča noč in dan. Našli so ga šele čez nekoliko tednov daleč gor na Gorjancih pri bistrem studencu pod košato lipo vsega gnilega in razjedenega. Poleg njega je ležala kepica snega. Ljudje so se začudili, ko so videli sneg o svetem Jakobu. Nihče ni pogodil, kaj pomeni ta bela kepica; nihče ni vedel, da je ta sneg zadnji ostanek nesrečne vile. 1804 3427 2006-12-22T14:27:10Z Mihael Simonič 14 novo besedilo {{naslov | prejšnji=Vila | naslov= Gluha loza | naslednji= Volkodlak | poglavje= ([[Bajke in povesti o Gorjancih]]) | avtor= Janez Trdina }} [[Kategorija:Bajke in povesti o Gorjancih]] Krošnjarja Pavleta je dobro poznala vsa Bela in dolenjska in še marsikatera druga krajina. Mož je izkusil po svetu veliko neprijetnega in hudega, ali tako strašnih reči ni videl in doživel nikjer kakor v "Gluhi lozi" na Gorjancih. Zgovorni starec mi je povedal to dogodbo takole: "Mislil sem iti zopet na Nemško, kakor smo mi dejali, ali na Kvakarsko, kakor govori naš mlajši rod. Dva dobra znanca in nekdanja tovariša sta me spremila do Štreklovcev. Bil je vroč poleten dan in nedelja. Krošnjarji se odvadijo radi božje službe. Brez maše smo šli v Štreklovcih pit. Jedi se je malo dobilo, vino pa je bilo prijetno in srkali smo ga v slast od sedmih do desetih. Koliko bokalov smo ga udušili, ne pomnim, to pa dobro vem, da ga je bilo zjutraj preveč. V pijači se domisli človek vsake neumnosti. Tovariš mi je rekel: 'Pavle, narediva stavo! Jaz pravim, da ti nimaš toliko srca, da bi se drznil mahniti čez Gorjance kar od tukaj, brez ceste, čez hribe in goščave. Vem, da se bojiš Gluhe loze, ker pravijo Kranjci, da tako straši.' Mene so te besede razžalile in vnele. Dejal sem: 'Tu je roka! Gluhe loze se boje babe, ne pa jaz. Stava velja! Če jo dobim, kar se bo gotovo zgodilo, mi boš dal desetak. Navlekli smo se ga; čas je, da se poslovimo in ločimo. Čez Gorjance jo bom udaril kar precej, da me boš sam videl, če boš hotel.' Tovariš je bil zadovoljen. Ko smo se o stavi še bolj natanko pomenili, smo plačali račun, se poljubili in pozdravili in šli vsaksebi, jaz na levo, onadva na desno, nazaj proti Črnomlju. Iz Štreklovcev sem se dvignil ravno ob desetih. Bil sem takrat mnogo mlajši in močnejši nego zdaj, pa sem dirjal kakor jelen. Ob enajstih, vsaj ne dosti kasneje, sem stal že na Gorjancih. Pred sabo sem videl globoko nižavo, za njo precej visok hrib, za hribom pa le nizke griče in hosto. Na zadnjem griču se je svetila kapiteljska cerkev novomeška. Po kratkem oddihanju sem rekel: 'Hajdimo dalje!' V dolino sem prišel, da nisem vedel kdaj. Potem je šlo zopet v goro, na tisti precej visoki hrib. Takrat sem se nekaj zamislil v svojo malo trgovino, pri katerem kupcu bi jemal blago, kam bi ga nosil naprodaj in v druge take reči. Ko sem se teh misli iznebil in se začel znova ozirati, sem se silno začudil, pa tudi ustrašil. Svet okoli mene se je bil ves spremenil. Iz enega hriba se jih je naredilo deset, dvajset in še več. Stali so, kamor sem pogledal, in za njimi so molele še višje gore. Nad Štreklovci je ptičev vse mrgolelo. Peli in žvižgali so liščki, kosi, kalini, konopljenke in še brez števila drugih. Koder sem pa zdaj hodil, ni bilo čuti ne enega glasa. Bilo je mrtvo in tiho kakor v grobu. Od groze me je spreletavala zdaj zima, zdaj vročina. Rad bi se bil vrnil, pa nisem vedel, ne kod ne kam. Lezel sem počasno dalje kakor kak izgubljenec. Zdaj nisem mogel več dvomiti, da sem zablodil v Gluho lozo, v tako hosto, kamor se ne sliši noben zvon, v hosto, katere ni posvetila ne noga nedolžnega otroka ne molitev spokorjenega grešnika, v tisti nesrečni kraj, ki ni prejel nikoli božjega blagoslova in božje milosti. Grozovito me je zmotila in zapeljala moja brezumna predrznost! Na vsakem koraku so se mi množile strahote in prikazni, kakršnih nisem videl poprej nikjer, ne na slovenski ne na nemški zemlji, in stopale so predme, le pomislite, po belem dnevu, katerega, pravijo, da se vsi strahovi boje. Če sem pogledal proti jasnemu nebu, je viselo nad mano žalostno, krvavo sonce, ki me je žgalo v glavo kakor sam peklenski ogenj. Ko sem povesil oči, sem zapazil novo čudo: izgubil sem senco! Brez sence in hlada je stala tudi loza okoli mene. Moralo je biti nekaj čez poldne, pa so zijali name s skal in dreves čuki in sove, kakor da je polnoči. Deževalo že ni cel mesec, po razpokanih tleh pa so se plazili gnusni močeradi kakor po kakem velikem nalivu. Po ti hosti, mislim, da še ni pela nikoli sekira, in vendar je bila vsa pokvečena, škrambolasta, nagnjena in polomljena. Stal je tu hrast, tam bukev, gaber, javor, klen, ali vsako drevo je imelo črne veje kakor da so ožgane in polne trnja, ki me je neprenehoma prijemalo in zbadalo. Pa kako grdo, sivo in napikano je bilo perje. Take žalosti nisem videl nikoli, niti pozno v jesen. Če sem potipal kako pero, med prsti se mi je zmelo in zdrobilo, kakor da je suho. To se je godilo, da ne pozabim povedati, sredi rožnika! Ali to še ni nič, prišle so mi na ogled veliko hujše reči. Po tleh so ležale sem ter tja človeške roke, noge in druge kosti, vse raztrgane in krvave, kakor da so jih oglodali ravnokar volkovi. Iz razpoke v skalovju je režala vame mrtvaška glava! Na tenki vejici je viselo za rdečo žilico gnusno zateklo oko. Na drugo oko sem skoraj stopil. Ko sem odskočil in ga jel bolj natanko ogledovati, se je izpremenilo -- v živega polža! Od vseh strani so se mi pačili grdi obrazi kakor predpustne šeme. Če sem se ozrl na desno, so odskočili na levo; če sem pogledal na levo, so mi nagajali na pol vidni in na pol nevidni na desni strani. V vsakem grmu je tičala rogata, črna glavica, ki mi je molela jezik. Če sem bliže stopil, se je izprevrgla v suho grčo ali pa v kolenčasto korenino. Tako me je strašilo dobro uro in še več, pa sem začel misliti: za božjo voljo, to vendar ni mogoče, da bi bila Gluha loza tako prostorna: Cerkve so v Rožnem dolu, Lazah, Uršnih selih, Pod gradom, na Ljubnem in v Cerovcu. Od nekod bi se moral že vendar kak zvon čuti. Kaj ko bi hodil jaz po hudi zmoti zmerom v okoliš, ne pa naravnost proti Novemu mestu? Da spoznam resnico, sem privezal za vejo bel trak in sem jel korakati potem naprej med drevjem po stari stezi. Lahko si mislite, kako sem ostrmel, ko sem prišel že čez pet minut nazaj do traka! Hu, visela je na njem debela kaplja krvi! Ali zdaj sem se preveril, da se doslej že dolgo nisem pomikal več naprej, nego venomer naokoli! Precej sem zapustil stezo in okrenil v goščavo, naj že pridem, kamor hočem. Kmalu zagledam prelaz in za njim nizko, okroglo, prelepo zeleno dolinico. Okoli nje so štrlele visoke, črne pečine; v sredini dolca pa je rasla cvetoča lipa. Ko sem dospel v dolino, so se mi prikazale tri reči, ki so mi nov strah obudile. Pred nekoliko trenutki sem bil še brez sence, zdaj vidite, sem je imel preveč, ležala je okoli in okoli mene, bila je tedaj okrogla! Po vrhu pečin je bilo zagrnjeno nekaj belega, ki se je gibalo sem ter tja, kakor da se suše velikanske rjuhe in jih napihuje in pridviguje položen veter. Zrak je bil drugače tako miren, da se nobena bilka ni ganila, na lipi je pa v vejah tako vršalo kakor v sivem oblaku, preden se začne usipati toča. Ali dasiravno sem se nekoliko bal, sem šel vendarle pod lipo in se ulegel v gosto grivino, da se odpočinem. Od truda in vročine so se mi oči kmalu sprijele, ali trdno zaspati mi ni bilo mogoče. Ležal sem omamljen in kakor otopel brez čuta in misli kakih deset minut. Potem pa so se zaslišali lahki koraki, ki so se lipi od raznih strani bližali in se nedaleč od mene strnili in jeli vrteti okoli lipe. Obenem pa se oglasi petje, tako sladko in milo petje, kakršnega moja ušesa še nikoli niso čula. Slišal sem dostikrat ubrane, preumetno zvoneče glasove v dunajskih in monakovskih cerkvah. Radostno sem poslušal lepe pesmi slovenskih dijakov, še radostneje pa čisto prepevanje edine deklice, ki me je na tem svetu zmotila. Ali vsi ti glasovi niso bili nič, prav nič proti tistemu petju, katero mi je donelo na ušesa v Gluhi lozi pod košato lipo. Tako pojo morda nebeški angeli, ali človeškemu grlu ni bila podarjena ta slast in milina. Ali zdaj pa čujte še eno čudo, ki je bilo zadnje, zame pa najstrašnejše. Mene dobro petje neizrečeno gane in prevzame. Nobena druga reč me na svetu tako ne veseli, niti godba. Zdi se mi, da mi vzrastejo peruti in da bi lahko zletel pod oblake kakor škrjanec. Pesmi, katere sem slišal pod lipo, pa so me stiskale in dušile, da mi je kar sapo jemalo. Obhajala me je taka žalost in obupnost kakor še nikoli ne, kar sem na svetu. Bil sem neskončno bolan, slab in nesrečen. Najrajši bi bil umrl. Huje, mislim, da ne more biti niti pogubljenim dušam v peklu. Pridvignil sem glavo, da bi videl, čigavi so ti glasovi, ki zapirajo sapo in me more tako nemilo. Ali gledati mi je biio težko, strašno težko. Pred očmi se mi je vlekla črna megla, po kateri so švigale ognjene strele. Bleščalo se mi je tako silno, da nisem razločil nič drugega kakor čeveljce, ki so poskakovali mimo mene. Čeveljci so bill spleteni iz pisanih gadov! O tem pogledu je kar kri v meni zaostala. Šele zdaj se mi je razjasnila prava resnica. Tako obuvalo nosijo vražje vile. Spoznal sem, da se nahajam v vilinskem kolu in da poslušam omotljivo vilinsko petje. Spreletele so me vse človeške groze, ali tisti trenutek mi je vdihnil Bog tudi dobro misel, ki me je rešila peklenske sile. Pobožno sem se prekrižal in začel moliti angelsko češčenje, katero sem bil na potu, ne čuvši zvona, zanemaril. Ko sem končal molitev, so padle z mene hipoma vse stiske in težave. Zdrav in vesel sem skočil kvišku in se oziral zopet po znanem svetu. Videl sem lepi Ljubenski hrib in na njem prijazno cerkev sv. Vida. Vile in vsa druga strašila Gluhe loze so izginile, kakor da bi se bile v zemljo vdrle. Prehuda vročina je ponehala, ker je začel pihati hladni sever. Poleg sebe sem zagledal z velikim veseljem svojo ljubo senco, ki je bila zdaj zopet taka, kakor mi jo je Bog dal. Brez neprilike sem korakal po gošči. V eni uri sem prišel na cesto, v dveh urah potem pa v Novo mesto, kamor sem bil namenjen. Kakor vidite, sem dobil stavo, ali nisem hotel vzeti ne krajcarja. Moja povest je taka, to sam vem, da ji ni lahko verjeti. Morebiti se ji boste smejali. Jaz nisem lažnivec, ali na vero vas ne morem siliti. Pa recite kar hočete, to mi morate potrditi vi in vsak pošten človek, da Bog ima še zmerom pravico in moč, grešnike kaznovati, in da je nedelja za to ustvarjena, da kristjan moli in Bogu služi, ne pa da pijančuje že na tešče in se poteplje kakor preganjana zver po samotnih brlogih in neznanih gozdih." 1805 3428 2006-12-22T14:29:24Z Mihael Simonič 14 novo besedilo {{naslov | prejšnji=Gluha loza | naslov= Volkodlak | naslednji= Divji mož, hostni mož, hostnik | poglavje= ([[Bajke in povesti o Gorjancih]]) | avtor= Janez Trdina }} [[Kategorija:Bajke in povesti o Gorjancih]] Lenčka je pasla na Gorjancih drobnico. Drugim pastirjem so delale nadlego in škodo divje zveri, njene črede se pa ni nobena polotila. V Lenčko se je zaljubil volk pa ji ni raztrgal nobene živali niti ni dovolil tega drugim zverem. Dolgo časa mu ni dosti verjela in se ga je bala. Ker pa ji je ostal vedno varuh, je izgubila sčasoma strah in se ga je privadila in se z njim sprijaznila. Ležal je poleg nje, gledal jo in se ji milil, kolikor je hotel. Če je začutil nevarnost, je planil na sovražnika in ga odpodil ali pa raztrgal in, ko se je vrnil, ga je Lenčka pohvalila, lepo ga božala in se z njim pomenkovala. To je volka neizrečeno veselilo. Poslušal jo je rajši in izpolnjeval je nje ukaze bolj natanko nego najzvestejši in najprivržnejši pes. Hrane si je hodil sam iskat, svoji preljubi gospodinji ni prizadel ne sitnosti ne stroškov. Takega čuvaja so zavidali Lenčki vsi pastirji. Ko pa je odrastla, je pustila pašo in volka in se jela pripravljati za možitev. Snubilo jo je veliko fantov, snubit jo je prišel tudi volk. Lenčka se mu je zasmejala in mu rekla: "Jaz se nečem zameriti gorjanskim volčicam. Pojdi z Bogom!" Volk odide in jo pride drugi dan zopet snubit. Lenčka mu veli zastavno: "Ljubi volk! Saj veš, da se midva ne moreva in ne smeva vzeti. Izberi si¸ za nevesto gorjansko volčico in ostani z Bogom!" Volk odide in jo pride tretji dan zopet snubit. Lenčka se ga ustraši in mu veli: "Ne hodi več k meni! Brat se je zagrozil, da te bo ustrelil. Ostani zdrav in pojdi z Bogom!" Volk odide, ali še tisto noč pride po Lenčko, zgrabi jo in odnese v svoj brlog. Bila je njegova žena tri leta in tri mesece. Manjkalo ji ni nič. Jedla je vsak dan svinino in bravino, ob nedeljah teletino in v velike praznike tudi srnino in kuretino. Zajcev in druge drobne divjačine ji je nanosil mož, da je ni mogla pojesti. Živela je dobro za vse drugo, ali tožilo se ji je strašno po domu in po človeškem društvu. Iz brloga ni smela iti nikamor. Noč in dan je jokala in prosila Boga odrešenja. Volku je rodila sina, ki je bil na videz človeške podobe, ali rasla mu je po vsem truplu volčja dlaka, da jo je groza obšla, kadar ga je pogledala. Dala mu je ime Volkodlak. Volkodlaka ni bilo treba tako dolgo zibati in pestovati kakor druge otroke. Rasel je hitro kakor volk, ali pamet mu je dohajala tako počasi kakor drugim otrokom. Ni še dopolnil dve leti, ko je jel že hoditi sam na lov, trgati ovce in prašiče, žreti surovo meso in piti gorko kri. Srce mu ni poznalo ne gnusa ue usmiljenja; vrglo se je v zversko, ne v človečje. Lenčka ga je lepo učila in skrbno svarila, ali ni maral nič za nje besede in nauke. Če se je nanj razjezila in ga pokarala, ji je pokazal volčje zobe, kakor da jo hoče raztrgati. To jo je grozno peklo in bolelo. Globoko se je zamislila in se tudi domislila. Nehala je jokati in žalovati in začela je preveselo plesati in se smejati. Volk se začudi. Lenčka pa mu veli: "Presrčna ti hvala, preljubi mož! Zdaj vidim, kako neskončno dobroto si mi storil, da si me unesel. Toliko slastne pečenke ne bi bila pojedla pri nobenem drugem možu. Z nobenim drugim ne bi bila mogla imeti tako čvrstega sina, kakor sem ga rodila s tabo. Matere trpe z otroki po deset, nekatere še po dvajset let in včasi tudi celo življenje. Moj Volkodlak pa mi ne dela ne skrbi ne truda. Speče me ne budi nikoli z jokom in vpitjem; hrano si dobiva sam in od Boga je prejel gorko oblačilo, ki se nikoli ne raztrga. Menda sem bila oslepela, da več ko tri leta nisem spoznala velike sreče, s katero si me nadaril." Volku so bile te besede jako povšeči. Rekel je Lenčki: "Ne zameri, da sem ti doslej branil zapustiti brlog. Ker te imam tako presrčno rad, sem se bal, da mi ne bi pobegnila. Zdaj vidim, da si se me privadila, pa ti ne porečem nikoli več žale besede, če se boš hotela kaj izprehoditi. Ječa se ti odpira; pojdi, kamor ti drago; samo ne pozabi, da si moja žena in da je tvoja spalnica in tvoj dom moj prijazni in topli brlog!" Tako je Lenčka volka prekanila. Še tisto uro je šla na izprehod. Pritekla je na svoj dom in velela bratu: "Vzemi puško in pojdi z mano!" Brat vzame puško in jo spremi. Lenčka mu pokaže brlog in veli: "Volku poznam navado pa vem, da se je ulegel spat. Lahko ti ga bo ustreliti, ali te lepo prosim, ne streljaj mi v Volkodlaka, mojega sina in mojo žalost! Naj živi, dokler bo božja volja! Nečem, da bi mi očital svet njegovo smrt in da bi pogubila zaradi njega svojo dušo." Brat stopi v brlog in volka ustreli. Volkodlak ostane živ in pobegne. Iz goščave pa je bistro pazil in dobro videl, kako sladko se je smejala mati. Lahko je pogodil, kdo je najel in pripeljal očetovega morilca. Dvignil je proti materi pest in ji prisegel maščevanje. Lenčka se pa ni brigala za Volkodlakovo jezo. Vesela je šla z bratom domov in se jela pripravljati za možitev. Snubilo jo je veliko fantov, prišel je snubit tudi imenitni Hrvat Marko. Lenčka je tolažila domače fante: "Če vzamem vas katerega, bo prišel Volkodlak in me nadlegoval. Vzela bom Marka, ki prebiva od tod tri dni hoda. Pri njem bom živela brez straha. Pa če Volkodlak tudi pride in me zaskoči, me bo ubranil lahko junak Marko s svojo blagoslovljeno puško." Lenčka se je poročila z Markom in se odpeljala z njim na Hrvaško. Volkodlak je divjal po Gorjancih in Podgorju in iskal mater. Poprej je trgal ovce in prašiče samo za potrebo, zdaj je mesaril živali in ljudi tudi sit, iz srditosti; izmenil se je v strašnega razbojnika. Lovci so prežali nanj noč in dan, ali brez uspeha, ker se ga ni prijela nobena krogla. Dokler ga je gnal le volčji bes, še ni bil toliko nevaren. Ali ko je preteklo več let in se mu je začela razvijati človeška pamet, je divjal ne samo króto, ampak tudi premišljeno. Oblačil se je po podgorsko in je premotil s tem vsakega preganjalca. Noben lovec ga ni več poznal. Če so ga zasledili in mislili, da se ga bodo zdaj polastili, se jim je pridružil čedno opravljen in šel z njimi, kakor da lovi z njimi vred Volkodlaka. Podnevi je pobijal vse, na kar se je nameril, zvečer pa je hodil po vaseh in poslušal pod okni, kaj se nanj kuje in pripravlja. Na tak način je utekel vsaki zanki in zasedi. Sovražnikom je zažigal hiše neprenehoma. Brez požara ni minila skoraj nobena noč. Podgorje so vmemirjali že mnogi razbojniki, ali premeteni in srčni Podgorci so jih kmalu ustrahovali. Edinemu Volkodlaku se nikakor ni moglo priti do živega. Te silovitosti in groze so trajale veliko let. Volkodlaka ni bilo moči ugonobiti ne s silo ne s prekano, dokler ga ni odnesla z Gorjancev strastna jeza na mater. Pod oknom neke hiše je slišal besede: "Ko bi Volkodlak vedel, da mu je mati omožena pri Marku na Hrvaškem, bi gotovo udaril za njo, dasiravno bi imel do nje tri dni hoda." Volkodlak je zapustil Gorjance še tisti večer in se napotil na Hrvaško. Sum ni letel nanj nikakršen, ker se je bil oblekel po hrvaško. Markove hiše mu ni bilo treba dolgo iskati, poznal jo je vsak človek, ker je slovela na daleč okrog po svojem poštenju in bogastvu. V veži so se igrali trije otroci, njegovi bratje. Volkodlak skoči nanje in jih podavi. Njihov krič je slišala mati in pritekla gledat. Prvi hip spozna sina Volkodlaka in pokliče na pomoč junaka Marka. Marko nabije blagoslovljeno puško in ustreli Volkodlaka v srce. Volkodlak je poginil, ali še na smrti je preklinjal mater, da je ubila svojega moža in njegovega očeta. 1806 3429 2006-12-22T14:31:46Z Mihael Simonič 14 novo besedilo {{naslov | prejšnji=Volkodlak | naslov= Divji mož, hostni mož, hostnik | naslednji= Jutrovica | poglavje= ([[Bajke in povesti o Gorjancih]]) | avtor= Janez Trdina }} Po gričih, dolcih in jarkih, na katere se drobe Gorjanci, padaje polagoma proti Krki, se razprostira med Podgradom in Ljubnim velik gozd; imenuje se Rasno. Zdaj poje v njem sekira, ki ga nemilo podira in pokončuje, ali še pred tremi desetki let je bil košat, temen in krasen, da je marsikak popotnik obstal in se mu čudil. Takrat je stala kraj njega majhna koča, reklo se ji je "pri Logarju". Stari Logar ni bil bogatin; polja in pašnikov je imel ravno toliko, da je prehranil s trudom in potom sebe in rodovino. V cerkev je šel največkrat v Šmihel. V Podgrad bi bil rajši hodil, ker se je tam rodil in je imel ondi tudi skoraj vso svojo žlahto, ali pot je šla skozi Rasno, v katerem zablodi prav lahko še tak človek, ki misli, da ga pozna. Neko noč se je pripetilo, da je izruval vihar nedaleč od Logarjevih nekoliko najlepših bukev. Možu je bilo žal za nje in je šel sadit mesto podrtih dreves druga. Ko se je o tem trudil in pehal, stopi k njemu nekdo od zadaj in ga potrka na ramo in veli: "Taki ljudje so kaj vredni." Logar se ozre, zagleda kosmatega velikana in ga vpraša, kdo je. Tujec odgovori: "Ne boj se, jaz sem divji mož in tvoj prijatelj." To rekši, velikan izgine. Kmalu potem je imel Logar Pod gradom opravek. V goščavi se mu pridruži divji mož, spremi ga molče do konca gozda in izgine. Tako je spremljal odslej vsakikrat Logarja in njegove ljudi, če so šli v Podgrad. Zdaj se niso trebali več bati, da bi se v hosti izgubili. Logarjevim je bilo jako povolji, da so mogli pohajati svoj rojstveni kraj brez nevarnosti in neprilike. Enkrat so se pomudili pri žlahti in dobrem vinu dolgo čez polnoči. Kakor vselej jim je kazal pot proti domu divji mož. Ko pa je začelo Pod gradom dan zvoniti, jih je zapustil kar nanagloma, dvignil z obema rokama bližnji grič in smuknil v jazbino, ki je bila pod njim. Grič se je poveznil sam nazaj, kakor je prej stal. Pa tudi za druge reči je bil hostnik prav čudna prikazen. Mesto človeške brade in brkov mu je zarastel obraz dolg mah. Če ga je kdo kaj vprašal, ni dobil nič odgovora, sam je pa tudi prav malokdaj katero zinil. Z divjačino se je rad igral, domača živina pa se mu je gnusila in se je je ogibal. Hiš, polja in vrtov se je bal kakor hudoba križa. Če so ga Logarjevi povabili, da bi šel z njimi in popil v njihovem hramu kak kozarček vina, se je vselej grdo zapačil, mahnil z roko in šinil od njih v goščavo, kakor da je hudo razžaljen. Ali obilna skušnja jih je preverila, da je ostal vedno njihov najboljši in najiskrenejši prijatelj, ki jim je pritekel na pomoč, še preden so ga prosili. Če je zalezoval čredo volk ali kaka druga zver, je planil nanjo z gorjačo in jo ubil ali pa prepodil. Nad Rasnim so nakupičile coprnice oblake in so hotele usipati iz njih točo; divji mož se je pa ustopil za Logarjevo hišo in jih jel s tako silo krepeliti in goniti, da so morale pobegniti. Eni je izbil z glave pečo, drugi pa iz ust zadnji zob, ki ga je še imela. Logarjevim niso mogle narediti najmanjše kvare niti ta pot niti pozneje, dasiravno so to dostikrat poskušale. Tako je hostnik mnogo let branil in varoval svoje prijatelje, pa ni bilo čudo, da so si tako lepo opomogli in skoraj obogateli. Ali sreča je rada nestanovitna. V Rasnem je našel Logar lepo, mlado drobnico in jo cepil. Divji mož iz goščave to zapazi in se zadere srdito: "Nesramnež! Jaz sem ti v vseh rečeh pomagal, v zahvalo pa si mi zdaj zagradil pot." Od takrat se hostnik nikoli več ni prikazal Logarjevim, da bi jih spremljal skozi gozd ali obvaroval škode in nadloge. Najmlajši sin se je v Rasnem izgubil in poginil od straha in lakote; živino so trgali volkovi in druge zverine; žito in sadje je pobijala toča. Tako so se nesreče kar lovile; Logar je zopet osirotel; z bornimi ostanki svojega imetka se je preselil nazaj v Podgrad. V njegovo zapuščeno hišo je treščilo, in ogenj jo je pokončal do tal s poslopji vred. Le malo kak sled še spričuje, kje je stala in kako strašno se zna maščevati divji mož, če ga človek vedé ali nevedé razžali. Razen na Gorjancih živi na Dolenjskem še mnogo drugih hostnikov. Najimenitnejše sem našel med Novim mestom in Dvorom. Da se bodo spoznale navade in razvade divjih mož bolj natanko, je treba tudi o njih kaj izpregovoriti. Težave mi to ne bode delalo, ker so mi po naključju ti še dosti bolj znani nego gorjanski. Enega sem celo sam videl in sem dobre pol ure z njim popotoval. To, mislim, je dovolj dober razlog, da pride v mojem popisu prvi na vrsto. V zaloški krčmi se je zbirala pred petnajstimi leti jako zgovorna in vesela družba, v kateri se je človek rad pomudil. In tako sem ostal enkrat tam do pozne noči; z mano je bil prijazni svak moje gospodinje, Tone, ki je bil krčmarju pripeljal mošta. Ko odbije enajsta ura, velim: "Zame je zadnji čas, da se dvignem; če vas je volja, pojdiva!" Tovariš je bil zadovoljen. Na potu mi zašepeta nekako plaho: "Pač ste prav pogodili, da je zadnji čas odriniti. Tako kasno jaz sploh nikoder rad ne hodim, najmanj pa tod, to se pravi od Češče vasi dalje skozi hosto, ki ji pravimo Brezovec. Vražam se ljudje smejejo in tudi jaz se jim smejem. Ali to, kar sem videl v Brezovcu na svoje oči, ni vraža, ampak resnica. V tej hosti se prikazuje grda pošast, imenujemo jo divji mož, ker je res strašno divja. Lansko leto sem šel tod domov, prav tako pozno kakor nocoj še ni bilo. Ko sem prikorakal v Brezovec do prve smreke, se mi pridruži kosmatin, kakor da bi me bil za drevesom čakal, in me spremi tja do lastovške drobnice. Tako je spremljal že veliko drugih in, kakor meni, se je prikazal tudi vsakemu drugemu pri prvi smreki, pri lastovški drobnici ga pa zapustil. Kaj, ali niste vi še nikoli o njem slišali?" Jaz odgovorim: "Slišal sem že dosti in bi prav rad vedel, če je res tako visok kakor tista smreka, pri kateri ga ljudje najprej zagledajo." Tone veli: "Da, to vidi marsikdo. Ali takrat, ko sem ga jaz videl, je bil manjši, vendar je bil dosti velik; če se ne motim, precej višji od vas. Morda se mrcina lahko po svoji volji potegne ali skrči, ali pa zna Ijudi tako preslepiti, da se zdi nekaterim visok ko smreka, drugim pa mnogo nižji." Jaz vprašam Toneta, če mu je divji mož kaj hudega storil, ko ga je spremljal. On mi odkima: "E, kaj -- nič! Pred polnočjo nima te oblasti. Samo zijal je vame in pa prav po volčje tulil. Po polnoči pa me sam Bog varuj takega društva! Zato je res pametno, da se vračava še o pravem času." Na sredi pota med Češčo vasjo in Brezovcem me prime tovariš hlastno za roko in veli: "Ali ga ne vidite? Ta je tisti, ki me je spremljal -- divji mož!" Ker je bilo nekaj meseca, sem ga zagledal tudi jaz in ga jel opazovati. Tone se je bil motil, kajti ta hostnik ni bil nič večji od mene. V obraz je bil dobro porastel, ali ne tako, da bi se ga moral človek ustrašiti. Bil je bos in gologlav. Dolgi lasje so mu mahali po plečih in hrbtu kakor griva. Opravo je imel kmetiško in kaj borno. Hlače so mu šle komaj do kolen; janko je bil slekel in jo vrgel čez levo ramo. Srajca je bila za vratom odpeta, da je kazal, kakor pravimo, gosle. Hodil je precej čudno, pravzaprav je bolj poskakoval nego korakal. Ko je prišel s polja na cesto, ga podražim: Dober večer! On pa ni dal iz sebe nobene besede, ampak samo nekako hripavo je zarenčal. Popolnoma se nama ni hotel pridružiti, ostal je zmerom kakih petnajst korakov pred nama na veliko tolažbo Tonetu, kateremu je strah kar sapo jemal. Zdaj sem se sam preveril, da se ljudje niso zlagali, kar so pravili o grdih šegah divjega moža. Ponašal se je res na vso moč nespodobno. Od konca je le nerazločno nekaj krulil in tulil. Že ta glasba ni bila preveč prijetna. Potem je začel na prste žvižgati, da je kar skoz ušesa letelo. Moralo se je priznati, da je to pastirsko umetnost odlično izvrševal. Brlizgal je na vse mogoče načine: debelo, tanko, ostro, glasno, zamolklo, na koncu z zavijačo in brez zavijače, na kratko in na dolgo, v eden cep in v dva cepa, zdaj na dva, potem na štiri prste in vmes tudi "na kljuko". Tone je ječal in si tiščal ušesa, jaz pa sem poslušal in se spominjal, kako rad sem se nekdaj tudi jaz kratkočasil in bahal s to neskladno žvižgo, v kateri sem bil tak mojster, da so mi vsi drugi pastirji in kmetski součenci zavidali. Žvižganje divjega moža je donelo v hostni samoti in nočni tišini tem bolj neznano in pošastno, ker mu je odgovarjala od treh strani prekrasna jelka. Ko pridemo do srede Brezovca, hostnik umolkne in zabavo izpremeni, ali ne na veselje svojima sopotnikoma. Jel je metati v drevje kamenje, krepelce, grude suhega blata in kar mu je prišlo v roke. Odkleščene veje in ščepke so padale neprenehoma okoli naju na cesto, nekatere so priletele tudi nama na glavo! V vsem obližju so se prebudili ptiči in frfetali preplašeni sem ter tja, ne vede v nočni in gozdni temini, kam bi se skrili. Ko se je divjak naveličal tudi metanja, se je začel obešati za kljuko svoje debele palice na močne spodnje veje in gugaje se kričati na vse grlo "Mate, oj! Miško, oj!" Imen je bilo še več, ali jih nisem dobro razločil. Ne dobivši nobenega odgovora, je prišel zopet na cesto in zdaj se je domislil zabave, ki me je res prav živo zanimala: začel je peti. Prepeval je pa v romskem (ciganskem) jeziku. Nekaj malega sem razumel. Vsaka tretja beseda je bila "rakli", po naše: deklica, ljubica. Njegova pesem je bila torej bržkone zaljubljena, petje pa polno burne strasti, ognjenih in reznih čutov in čudovitih predrznih skokov, samobitno, prekrasno, neskončno zamikajoče, dasiravno na vso moč divje, grozno in nepravilno. Tudi najostrejši sodnik bi bil moral potrditi, da je ta divji mož umetnik, kateremu se ne bi smejali zaničljivo niti v gosposkih dvorih. Za romsko pesmijo je prišla na vrsto vzhodnoslovenska: Tiček leti, tičica za njim leti... Pel jo je naglo, nekako zaletavasto in torej slabo. Videlo se je, da pevec nima zanjo grla ne srca. Bolje je pogodil hrvatsko, da ne velim, srbsko: Mlado pastirče, zašto si se snuždilo... Ali še mnogo mnogo bolje pa primorsko: Popuhnul je tihi vetar i odnesel Mari krunu... Težko sem čakal, ali se bo držal primorske besede: "crni moro" ali jo bo pa zamenil z varianto, ki se čuje povsod po Hrvatskem v rodoljubnih, grabljivim "Švabam" sovražnih društvih. Divji mož je hotel pokazati, da je s Hrvati iste misli in je pel s povzdignjenim in hudim glasom: "Našal ju je crni Švaba." ln tako tudi nazadnje: "Volila bim poginuti -- nego Švabi ljuba biti." Ta konec se mu je moral prav posebno priljubiti, kajti ponovil ga je gotovo desetkrat, če ne še več, in vsak pot z večjo strastjo, jezo in zabavljivostjo. O tem petju smo Brezovec prehodili in se bližali lastovski drobnici. Uveril sem se zopet, da govorica ni bila prazna. Pri tem drevesu se je obrnil divji mož res na stransko pot in izginil izpred oči. Tone se globoko oddahne, ustavi me in vpraša: "No, kaj pravite?" Jaz odgovorim: "Ko bi mi ne bili vi povedali, da je to divji mož, bi bil mislil, da je kak natrkan cigan, morda Cene Brajdič ali pa njegov brat Matija." Tone veli nekoliko nejevoljen na moj sum: "E kaj še! Cigani se o tem času ne potepajo po hosti, tudi vem za gotovo, da zapijajo danes v Lastovčah konja, ki so ga bili prodali zjutraj v Prečni. Hm! Pravzaprav pa med njimi in divjim možem ni dosti razločka. Tisti ljudje, ki se niso hoteli podvreči ne deželski ne cerkveni gosposki in nobeni postavi, so pobegnili v hribe in brloge in so v samoti tako obdivjali, da jim pravimo zdaj divji možje in še ne vemo, če imajo kaj duše ali nič. Cigani pa niso dosti boljši. Tudi oni se valjajo najrajši po hosti in za postave se brigajo toliko kakor moj cucek. Ker govore hostniki in cigani isti volčji jezik, jaz tako sodim, da so se ga eden od drugega naučili in da so si tudi po krvi, če ne bratje, vsaj bratranci." Pod lukenjskim gradom se nahaja jazbina s prostorno votlino in lepim kapcem, katero hodijo gledat ne le gospoda, ampak tudi bližnji vaščani. V ti jami je prebival divji mož, ki je gostom kaj rad upihal luč ali pa jim še drugače kaj ponagajal. Neko nedeljo sta prosili graščaka dve lepi deklici, Kresetova Katra in njena prijateljica Lenka, da bi smeli iti v jazbino. Prosili sta ga zgolj iz priljudnosti, ker dovoljenja pravzaprav ni bilo treba. Prijazni gospod, je prošnjo iz srca rad uslišal in se potem četrt ure prav prijazno z njima pomenkoval. Po krščanskem nauku sta šli v jamo in sta vzeli s seboj, da bi bili brez skrbi, blagoslovljeno svečo. Katra je svetila in korakala naprej. Komaj sta začeli ogledovati in otipavati bleščeči kapec, stopi iz stranske jame divji mož in svečo upihne. Bil je visoke rasti, brez brade, oblečen po lovsko in jako podoben grajskemu gospodu. Lenka je pobegnila precej, ko se je prikazal, in dospela srečno iz jazbine na plan. Katra je prišla za njo šele čez pol ure, češ da je v temi pravo pot izgrešila. O divjem možu je pravila, da jo je zgrabil, ali jo precej izpustil, ko se je prekrižala in začela moliti. Prav čudno pa se je zdelo Ijudem, da si je kupila še tisti teden v Novem mestu novo, lepo in drago obleko. Povpraševali so se v čudu, kje je dobila denar? Čez nekaj mesecev pa se je razglasila o nji novica, kakršne prečenska župa še nikoli ni čula: da zahaja k divjemu možu in da ni več sama. Nastal je tak hrup, kakor da bi se bil punt vnel. Katra se umakne obči razdraženosti v Ljubljano. Čez pol leta se vrne zdrava, čvrsta in cvetoča; tako lepa še ni bila nikoli. Celo tercijalke so migale z ramami in govorile potolažene: "Obsodili smo jo prehudo; taka znamenja ne lažejo: Katra je poštena." Ker je izročil Krese gospodarstvo sinu, je šla kmalu od doma in si dobila službo v lukenjskem gradu. Izpolnjevala je svoje dolžnosti tako zdušno in skrbno, da se je gospodi brž prikupila. Gospa je ni mogla prehvaliti. O vsaki priliki je zatrdila, da tako dobre dekle še ni imela. Priporočila jo je svojemu skrbniku in logarju, in on jo je res snubil in se z njo poročil. Mož je bil že postaren, ali jako blag in tudi denaren. Katra je pojedla pri njem več zajcev in kljunačev, nego so jih njene vrstnice videle. Ob nedeljah in praznikih je prišumela v cerkev vsa v svili in mrežah. Kadar je prišla v krčmo, so jo posadili povsod na prvo mesto. Gospodje ji niso dejali drugače kot "gospa Kati". Kmetom se je zdela ta čast nekoliko prevelika, ali toliko so se sčasoma vendar podali, da so jo vikali "od sebe". Ker ji Bog ni dal otrok, je vzela za svojo ljubljansko siroto malo Katrico. Punčka ji je bila tako podobna, da bi bil vsak tujec prisegel, da je njena hči. Grajska gospa je pa zapazila še neko drugo podobnost. Ko je Katrico božala in milovala, je kar ostrmela, plesnila z rokami in velela: "Bog in sv. božji križ, poglejte no, ta otrok ima za levim ušesom tako znamenje kakor moj gospod, rdečo zvezdico s petimi žarki, ali ni to "čudno?" Tudi drugim Ijudem se je to zdelo čudno, ali ne vsem. Nekateri so se pomenljivo muzali in si namigavali, češ mi nismo taki brglezi, da ne bi znali pogoditi, kako se je vse to naonegavilo. Pametni možje so pa govorili: "Misli se svobodno, kar se hoče. Tudi nam se dozdeva, da ne bi bila brez 'divjega moža' Katra nikoli taka gospa; ali kdo je svetil, da bi ji mogel kaj dokazati? Tudi za to reč bo najbolje, da poslušamo stari pregovor: Vsak pometaj svojo hišo, pa bo povsod snažno!" Ravno tisti čas je zahajal v lukenjski grad prav pridno neki prošt na skrivne veselice, o katerih sem zvedel samo to, da so spadale med prepovedane. Ta gospod je imel tudi to napako, da je odiral kmete še skoraj grše nego nemški baroni in grofje. Zahteval je, da mu delajo tlačani ne samo brez plače, ampak tudi na vso moč pridno in z veseljem! Če mu je hlapec koga ovadil, da je nemaren, je ukazal vselej: "Namažite ga dobro z brezovim oljem!" Te besede so se zdele vsakemu tem bolj grozne in razžaljive, ker jih je izustil s sladkim smehom in v mehkem idrijskem narečju, ki se jako lepo pristane nežnim ženskim, nikakor pa ne trdosrčnemu samosilniku. Te nespodobnosti je divji mož zvedel in, ko se je pripeljal prošt pozno zvečer do jazbine, je zgrabil kočijo in jo prevmil. Ali prošt, ki je mislil drugi dan v grajski kapeli maševati, je imel pri sebi sveto hostijo. Vzemši jo v roke, je zarotil in preklel divjega moža, ki se z Bogom ni mogel boriti, in je rjove pobegnil. Od takrat ga ni nihče več videl, pa se ne ve, ali je pobegnil ali se pa preselil v kako drugo jazbino. Starci se kdaj pa kdaj še zmerom radi spomnijo njega in srečne Kresetove Katre. Mladina pa imenuje take povesti "prazne marnje" in se jim smeje. Iz krasnega ali mračnega lukenjskega zakotja se premaknimo na zeleno in veselo goro, katera se vzdiguje nad cesto, gredočo iz Soteske v Podturen, in je tako neizrečeno bogata z razvalinami, jamami, strahovi in divjimi možmi. Najlepše stanovanje si je dobil vsekako tisti hostnik, ki je živel v rožeški jazbini. V nji se je mogel izprehajati, če je hotel, skoraj pol ure daleč in se veseliti spotoma čudnih podob, katere je ustvarila kapljajoča voda. Nihče mu ni kalil miru, dokler se ni domislila soteška pivovarnica, kako dobro bi bilo poleti spravljati pivo v hladno jamo. Te prazne in kalne plaže se je divji mož neki tako ustrašil, da je pobegnil. Če je ta zgodba resnična, bi dokazovala, da je imel nepokvarjeno grlo in da je pijačo bolje poznal nego tista gospa, ki je hodila to "pivo" pred jazbino pit in je nekatere krati celo trdila, da je "izvrstno!" Za prerastlimi podrtinami rožeškega gradu se odpira strahovito brezno, v katerem bi se skril marsikak slovenski zvonik. V globočini zima menda nikoli ne mine. Na dnu se nahajajo kepe snega in ledena skorja še o kresu. Glasoviti poštenjak in kmetiški modrec Poglajen (z Riglja pri Toplicah), ki je učakal do sto let, je videl v megleno jutro, ko je bil še majhen, v ti prepadini velikana, ki je stal na glavi. Bil je tak dolgan, da je trkal z opetnicami ob gornji rob navpičnega skalovja, ki oklepa brezno v silni višavi onkraj rožeških razvalin. Bil je uverjen, da je ta velikan divji mož, drugega mi pa o njem ni mogel nič povedati, ker se ga je zbal in utekel. Pol ure od tod je še ena, ali mnogo manjša jama. Tudi v nji je stanoval divji mož, ki ni bil prav velik, tem bolj pa samogolten. Ko se je zdrsnil gospodarju v prepad vol, je planil po njem, da bi ga raztrgal in požrl. Ljudje so se morali z njim hudo rvati, preden so mu plen ugrabili. En rog je volu odlomil in je ponoči dostikrat vanj trobil. Ves drugačen nego ta krvolok je divji mož, ki gospoduje v svoji globoki jazbini nad Loško vasjo, četrt ure od Soteske in tri četrt ure od Toplic. Ta del slovenske zemlje ni najzadnji za imenitnosti. Griči in hribi se ponašajo s starinskimi tabori in razsutimi gradovi nemških razbojnikov in pijancev, Toplice se hvalijo s svojo zdravo, gorko vodo, Krka z raki in rastočim kamnom, Dvor in Soteska z obrtnostjo, Loška vas pa s svojim slavnim divjim možem, ki se mora imenovati zaradi svoje olike, blagodušnosti in pohlevnosti vsekako prvak vseh slovenskih hostnikov. Brez njega bi bila ostala ta vas neznana rojakom gotovo še veliko let, morebiti tudi na vekomaj. Loški divji mož še ni nikomur nič škodil. Ko je padla pastirju v njegovo jamo krava, se ni hotel tujega blaga niti dotakniti. Brez nejevolje je gledal, ko so spustili človeka po vrvi, ki je žival prevezal, da so jo mogli nazaj potegniti. Ker ga skrbi, da se ga ne bi kdo ustrašil, se ljudem niti ne prikazuje. Družba hostnih mož se mu mrzi, njihove surove veselice ga ne mikajo. Mirno živi v svoji gorki jami, in da se mu ne bi tožilo, si je našel zvesto, krotko in dobro tovarišico in gospodinjo, ki poje z njim in Prešernovo nuno vred: Le celico najno zapriva -- prostosti sveta ne želiva! Že sam zakon ga povzdiguje visoko nad vse hostnike, kajti do zdaj se za nobenega drugega še ni zvedelo, da bi bil oženjen. Jazbino zapušča samo enkrat v letu, kadar gre kupovat ajdove moke za -- žgance! Če uživa še kaj drugega, ne vem, to pa je dokazano, da so žganci njegova vsakdanja in najljubša hrana in poglavitna radost in tolažba njegovega želodca, srca in življenja. Ker jih jé tako v slast, ni dvombe, da mu jih zna žena izvrstno kuhati in beliti. Ko mu jih prinese na mizo ne prisede k njemu, ampak mu gre brž druge kuhat, ker ga hrepenenje po tej jedi nikoli ne mine. Vprašal sem vaščanke, če divja žena ne jé žgancev, in sem dobil odgovor: "Morda jih, ali najljubši je bržkone tudi njej -- kofetek!" Nu, mislim si, že prav! Bog ji ga blagoslovi! Pridni gospodinji se ne sme ta dobrota zavidati, ker jo zasluži. Loški divji mož resda neskončno pohleven, in prijazen, ali bi se hudo zmotil, kdor bi mislil, da mu sme zabavljati brez kazni. Po višavah nad Loško vasjo se je klatil kočevski krošnjar. Ker si ni znal najti drugega dela, je začel metati v jazbino kamenje in je izbil divji ženi iz rok kuhalnico! Prestrašena pokliče moža, ki plane iz jame in postopača zgrabi. Da je bil kak domač paglavec, bi ga bil najbrž potresel malo za lase ali za ušesa, dal mu brco in ga zapodil. Ko pa vidi, da mu je prišel nagajat na dom tuj potepuh, ga prime taka grozna jeza, da izruje z eno roko bukev, z drugo skalo in ubogega Kočevarja tako nemilo zdruzne in premlati, da ni ostalo nič drugega kakor kupček krvavih cap in koščic. Ta zgodba se dobro pomni še dandanašnji. Lani sem se izprehajal neko popoldne po Loški vasi; pastirji so gnali ravno na pašo. Na koncu vasi je stal mal, dobrovoljen možiček, ki je ustavljal in svaril žive fante: "Varujte se, otroci, in ne mečite v jazbino kamenja, da ne izbijete divji ženi kuhalnice iz rok!" [[Kategorija:Bajke in povesti o Gorjancih]] 1807 3430 2006-12-22T15:09:08Z Mihael Simonič 14 novo prepisano besedilo {{naslov | prejšnji = Divji mož, hostni mož, hostnik | naslov= Jutrovica | naslednji= Kresna noč | poglavje= ([[Bajke in povesti o Gorjancih]]) | avtor= Janez Trdina }} Kranjska dežela je slovela nekdaj za bogato kakor malokatera druga. Rodila je od konca do kraja obilo najlepšega žita in najžlahtnejšega vina. Ljudje so jedli pečenko in potico, pili starino in spali na pernicah. Na Kranjsko so prišli trije stari romarji: sveti Trije kralji. Oglasili so se najprej pri gorenjskih kmetih. Kmetje so dali vsakemu kos ajdovega kruha, kupico mrzle vode in za posteljo strnen otep. Rekli so tudi vpričo njih, da vlačugarji še take postrežbe niso vredni. Za ta greh je Bog hudo kaznil gorenjske kmete. Strnenega žita dosti pridelujejo, ali ostaja jim samo slama za posteljo: zrnje morajo prodajati, da zadovoljijo s skupljenim denarjem gospodo. Jesti jim je treba ajdov kruh, ker boljšega niso vredni. Zemlja jim je nehala dajati vino, katerega niso privoščili svojemu bližnjemu. Ostala pa jim je dobra mrzla voda in tudi pravica, da smejo pri njej, kolikor jih je volja, peti, gosti in plesati! Sv. Trije kralji so se mudili še dalj časa na Gorenjskem. Šli so zaporedoma k vsem stanovom. Ljudje so jih sprejemali mrzlo in zaničljivo; samo pop, rezar in konjederec so jim dali drage volje vse to, kar so sami imeli in uživali. Zato pa je te tri tudi Bog blagoslovil in jim povrnil dobroto z dobroto. Podaril jim je dober kruh in zaslužek ne le doma, ampak po vsej soseščini. To je vzrok, da dobiš gorenjskega duhovna po vsem Kranjskem pa tudi po bližnjih škofijah; ravno tako si delata dobičke po širokem svetu gorenjski rezar in konjederec. Spoznavši Gorenjce, so se napotili sv. Trije kralji na Dolenjsko. Kmetje se jih niti tam niso obveselili. Dali so vsakemu kos zmesnega kruha iz ovsa in prosa, kupico najslabšega vina in za posteljo ječmenov otep. Obenem so zabavljivo godrnjali, da je za berače vse dobro. Bog je kaznil tudi dolenjske kmete. Odslej so morali jesti zmesen kruh iz ovsa in prosa, ker je za nje vse dobro. Vino, katero jim je trta rodila, je bilo zvečine tako kislo in prazno, da so ga imenovali sosedje: cuckovec, cviček, žvižgalec, zelnica, nedolžna kri. Razen ječmenove slame za posteljo jim je resda tudi ostala ječmenova kaša, ali ne za slast in veselje. Pustega »bizgeca« se boji kmet in družina, celo berači ga preklinjajo. Sv. Trije kralji so pohodili tudi na Dolenjskem vse stanove. Po krščansko so jih sprejeli in pogostili samo oskrbnik, sebenjak in kuharica, in Bog je te tri stanove blagoslovil. Če se dolenjskemu oskrbniku ne ljubi več služiti, si kupi graščino in, če se prodaja kakemu kmetu grunt, kupi ga sebenjak. Dolenjskim kuharicam ponujajo dobro službo domača in tuja gospoda: nahajajo se po Ljubljani in Zagrebu, po Gradcu in Trstu in marsikatera se je že prav na bogato omožila in se povzdignila za gospo. Kranjska nepriljudnost in skopost se je razglasila in razvedela po vseh deželah in narodih in vzbudila do Kranjcev splošno nejevoljo in sovraštvo. Če pride kranjski revež na Štajersko ali drugam, ga pitajo povsod z vlačugarjem in beračem in gonijo brez usmiljenja iz hiše. Ako dobi kak dar, ne dado mu ga iz dobrega srca, ampak zato, da se nadležnika iznebe. Tako se morajo pokoriti zdaj za grebe hudobnih sprednikov ubogi vnuki! S Kranjskega so potovali sv. Trije kralji na Hrvaško. Proti večeru so prišli v borno vas Mrakovico. Ime je dobila od tod, ker je sijalo sonce komaj pol ure nanjo. Od ene strani so zapirali dolino strmi Gorjanci, od druge pa navpična gola pečina, ki je kipela še čez oblake. Ko so videli blagi Mrakovičanje stare romarje, so se jim smilili prav v srce in vabili so jih k sebi od prvega do poslednjega. Sv. Trije kralji so šli k županu, ker jih je bil prvi zagledal in povabil. Njegova žena jim je prinesla vse, kar se je dobilo dobrega doma in pri sosedih: slanine, pleča, bravine, pečenega purana in še marsikaj drugega. Pripravila jim je tudi dobre postelje, za vsakega mehko pernico, da se jim trudni udje slaje odpočinejo. Ko pa se je storila noč, je postavil župan prednje debelo voščeno svečo, katero je bil kupil pred praznikom svetih Treh kraljev, da je gorela na čast tem svetnikom in pred njihovo podobo. Stari romarji so se pomenkovali preprijazno z njim in z vso njegovo rodbino. Pripovedovali so jim o svoji domovini, o srečni Jutrovi deželi, ki se zove jutrova zato, ker jo obseva sonce od ranega jutra do poznega mraka. Pravili so jim o vseh prerazličnih žitih in sadežih, ki v njej dozorevajo, in o neskončni slasti in dobroti njenega vina, kateremu ni najti enakega pod božjim soncem. Župan vpraša svoje goste, če je Jutrova dežela ravna ali gorata. Najstarejši romar mu odgovori: »Proti zahodu se poteže dolga gora, kakor vaši Gorjanci, ali skloni se ji dvigujejo povsod tako polahkem, da se komaj pozna: hude strmine, ki se ne bi mogla obdelavati, ni nobene. Proti vzhodu pa se širi, dokler oči neso, najkrasnejša ravan, vsa prepletena z žitnim poljem, prijaznimi holmci in zeleno dobravo. Da me boste laglje razumeli, vam bom pokazal z voskom, ki se je nakapljal od sveče, vašo deželo in jo z'našo tako zenačil in poravnal, da ne bo ostal med njima noben razloček. Pazite! Tod gredo strmi Gorjanci; tod se vleče dolga, žalostna tokava, v kateri stoji vaša Mrakovica, in na tej strani moli proti nebu navpik ta nesrečna, ogromna pečina, ki jemlje dolini svetlobo in gorkoto blagodatnega sonca. Najprej se morajo Gorjanci tako nagniti, da se bo dobilo dovolj pripravnega prostora za vinstvo in senožeti.« O teh besedah pritisne častiti starec voščeni kupček, ki je pomenil Gorjance, in zdajci se začuje proti zahodu strašanski polom, kakor da bi se bil podrl mogočen hrib. Potem se dotakne drugega kupčka in veli: »Ta vaša navpična skala ni za nikako rabo, treba jo je povse odstraniti.« To rekši, potlači in razplošči okapke, ki so pomenili navpično pečino, da ni ostalo nič višave, obenem pa se začuti grozovit potres, kakor da bi se bila navpična skala utrgala in pogreznila v zemljo. Po tej šali se dvignejo stari romarji, žele županovim lahko noč in gredo spat. Župan pa pravi ženi: »Poglej čudo! Prisijal je mesec, katerega nismo v tem hramu še nikoli videli.« V spanju so se mu prikazali sv. Trije kralji, zahvalili ga za postrežbo in blagoslovili. Zjutraj ga zbudi žena in veli: »Poglej novo čudo! V hram nam je posijalo sonce, ki ga Mrakovica dopoldne še nikoli ni videla!« Ko je župan pogledal, če so dragi gostje že vstali, je našel postelje prazne, videl pa je skoz okno vso neizrečeno krasno podobo Jutrove dežele, katero so zapustili. Zdelo se mu je, kakor da ga je prenesel kak božji angel iz mrtve puščave v nebeški raj. Navpična skala je izginila brez sledu, kakor da ne bi bila nikdar skrivala nesrečni Mrakovici sonca. Gorjanci so se nagnili na stran, njihove puste strmine so se izpremenile v prisojne in položne rebri, ustvarjene kakor nalašč za uspešno rast božje kapljice -- najplemenitejšega pridelka na vsem neizmernem prostoru naše slavjanske domovine. Pod Gorjanci in njih odrastki pa se je širila proti Metliki, Karlovcu in Zagrebu prerodovita ravan, vsa prepletena z žitnim poljem, cvetnimi lokami, košatimi vrti, prijaznimi holmci in zeleno dobravo. Uboga Mrakovica si je brzo opomogla in razcvetela. Zaselila je s svojimi prebivalci slavno Vivodino in vso bogato krajino, ki se razprostira tja do Jastrebarskega trga. Ali vnuki niso ohranili v vseh rečeh nedolžnih nravov, ki so dičili in osrečili staro Mrakovico. Njihovi grehi so zakrivili, da se je čista podoba Jutrove dežele na mnogih mestih okrušila in pohabila. Sem ter tja kaže zdaj mesto prijaznih dolcev blatne jarke, mesto ljubkih, povsod plodonosnih bregov odrte robove in strme klance. Tudi še marsikatera druga milina in lepota se je na njej popolnoma izbrisala ali vsaj zamazala. Vendar pa ji je ostalo še dovolj čudovito dražestnih črt in oblik, da se domisli človek brez truda prvotnega obrazca najsrečnejše zemeljske krajine. Vivodinska in druga sosednja vina slove še zmerom daleč preko mej hrvaškega kraljestva. Tovorniki hodijo ponje o dobrih letinah iz vseh krajev in koncev, ker so uverjeni, da slajših in močnejših ne bi nikjer dobili. Ali ponje hodijo tudi o slabih letinah, ker jih uči skušnja, da se vivodinska in sosednja vina upirajo skoraj vselej zmagovito vsem nepogodam in udarcem vremena in letnih časov. Božji blagoslov pa se usiplje Hrvatom z obilno mero tudi na polje in vrte, na hleve in dvore. Hranijo se lahko ne le s kruhom, ampak tudi s svinino in bravino, s tolstimi purani in vsako drugo kuretino. Pernate postelje vidi osupnjeni popotnik v najpreprostejših kmetiških kočah, v katerih bi pričakoval komaj slamnate. Ta rodovitnost in to bogastvo sta dar božje milosti, katerega so prinesli sveti Trije kralji gostoljubni hrvaški zemlji. In blagoslov ji bo stal, dokler bodo ohranili bratje Hrvatje zlata svojstva in plemenite navade svojih očetov: spoštovanje starosti, ljubezen do bližnjega, priljudno postrežnost proti znanim in neznanim, domačim in tujim gostom in popotnikom. V spomin svetih romarjev, prišedših iz Jutrove dežele, in velike sreče, katera je došla po njih Mrakovici, je izgubila ta vas svoje staro, tako otožno ime: začela se je zvati in se imenuje še dandanašnji Jutrovca ali Jutrovica. [[Kategorija:Bajke in povesti o Gorjancih]] 1809 3438 2006-12-22T20:49:44Z Mihael Simonič 14 {{naslov | prejšnji = Jutrovica | naslov= Kresna noč | naslednji= Peter in Pavel | poglavje= ([[Bajke in povesti o Gorjancih]]) | avtor= Janez Trdina }} Baron Ravbar je bil mogočen in bogat gospod. Kmetov je imel, da sam ni vedel koliko, in dohodkov je od njih dobival, da ni mogel vseh spraviti. Gospa baronovka pa se te sreče kar nič ni veselila. Venomer se je jezila in godrnjala, da se ne more ne prijetno sprehajati ne sladko počivati ne mirno spavati, ker jo nadlegujejo podnevi muhe, zvečer komarji, ponoči pa bolhe. Rekla je baronu: "Bog je ustvaril kmeta za to, da nam streže in življenja težo polajšuje. Če nam daje desetino in gorščino, zakaj nam ne bi dajal tudi muh, komarjev in bolhá, da se krvoločni mrčes zatare? Kaj nam hasni pravica, ako je ne rabimo?" Baronu Ravbarju so se zdele te besede jako pametne, pa je sklical svoje kmete in jim napovedal nov davek: od zemljišča vsako leto po tri mernike muh, po tri merice komarjev in po tri merice bolhá. Kmetje se niso hoteli upirati in začeli so še tisti dan loviti živali, ki so ubogo gospo baronovko tako neusmiljeno ujedale. Svojeglavec Martinek pa je dejal: "Lov je gosposka šega in pravica. Kadar bom začel jaz loviti, pojdem najprej na grajske sršene; od muh, komarjev in bolhá ne bo dobil baron Ravbar od mene nikoli bere." Podrepniki poroče gospodu, da se Martinek punta. Baron ga je dal hudo pretepati najprej v gradu, potem na sredi vasi v svarilo drugim. Ker palica ni zmogla, ga je jel ječiti in postiti in ga držal v trdnem zaporu cela tri leta. Žena Urša umrje Martinku od straha in žalosti, on pa le ni nehal trditi, da pojde lovit najprej grajske sršene; od muh, komarjev in bolhá pa ne bo dajal baronu nikoli bere. Ko ne zmoreta Martinka niti dolga ječa in post, pošlje baron po komisarje, da bi pravdo dokončali. Komisarji so bili pravični in modri možje. Vse jutro in dopoldne so majali z glavo in govorili: "Kmet ni živina, treba ga tlačiti po pameti, ne pa po trmah hudomušne babe." Opoldne jih je povabil baron na gosposko kosilo. Jedli in pili so v slast, da še nikoli tako. Med kosilom so se malo premislili in spoznali, da je kmet le živina, ki se mora čvrsto krotiti in brzdati. Po obilni in dobri pijači pa so svojo misel tako obrnili, da je kmet še mnogo hujši od zverine in da je novi davek njemu koristen in potreben. Pravdo so razsodili, kakor je baron sam želel: da je Martinek velik hudodelec in da ima gospod pravico, vzeti mu hišo in zemljo in ves drug imetek; če ga je volja, naj mu obrne svobodno tudi žepe in iztrese iz njih drobtine. Baron Ravbar je izvršil ostro sodbo še tisto uro. Vzel je Martinku hišo in vse, kar je bilo v njej in zunaj nje, potem pa izpustil nanj svoje hlapce in pse, da so ga odtirali iz vsega okraja gospodove posesti in oblasti. Ali na svetu je ni nesreče, da ne bi bilo v nji tudi kaj sreče. Baron Ravbar je bil obrnil Martinku žepe in iztresel iz njih drobtine, ali ni iztresel tiste reči, ki je bila v njih najboljša: dragocenega zrnca praprotnega semena. Za ta zaklad pa niti Martinek sam ni vedel. Prišel mu je v malho še pred zaporom, najbrž v hosti, ko je spravljal nastilo, in se mu zapičil v kot žepa tako trdno, da ni padel na tla z drobtinami. Ubogi pregnanec je šel po svetu brez denarja, pa tudi brez tolažbe in upanja. Prositi se je sramoval, sami od sebe pa mu niso hoteli rojaki nič pomagati. Zvečer je prišel do ljudi, ki so se shajali na griču, da bi kres žgali. Martinek bi se bil rad pridružil. Ljudje pa so ga po strani gledali in vprašali: "Kje imaš kaj vej iz svojega gozda, kje potico iz svoje peči, kje vino iz svojega hrama? Pri nas ni navada, da bi žgali kres berači. Če se hočeš z njimi kratkočasiti, pojdi v Gorjance! Tam boš spalil lahko cel seženj drv, da ti ne bo nihče branil." Martinku se je inako storilo, da ga gonijo rojaki v goro, hotel pa je vendarle storiti, kar so mu svetovali, potem pa pobegniti v hrvaško deželo, ki ni poštenega Kranjca še nikoli zavrgla. Na potu ga ugleda konjederec. Možu se je žalostni begun smilil, pa mu je dal vina in potice in glogovo palico, da bi se grede navkreber nanjo opiral. Ta palica je bila vsa zapuščina starega berača, ki je pri konjedercu umrl. Martinek jo vzame in se začudi, da je tako težka. V Gorjance je hodil tri ure; pol ure pred polnočjo jim je dospel do vrha. Tam si je nalomil suhih in zelenih vej, zložil grmado in jo vžgal. Lepše od drugih je gorel njegov kres, vsi Dolenjci so ga gledali in se popraševali, kaj pomeni ogenj na Gorjancih, ki ga niso ta večer še nikoli videli. Ko pa je opolnoči kres dogorel, je odkrilo in pokazalo drobno zrnce praprotnega semena osuplemu Martinku vsa neskončna čuda, čarobe in skrivnosti kresne noči, katere je poznal do zdaj samo po pripovedkah svoje rajnke tete in pestunje. Razodeli so se mu najprej brezštevilni zakladi, ki to slavno noč gore z rumenim plamenom, če so zlati, z belim, če so srebmi. Svetli, rumeni ognji so švigali v razvalinah Miklavževe cerkve, nad sv. Jedrtjo na najvišjem vrhu Gorjancev, pri glasovitem Krvavem kamnu, pri studencu Gospodični, na Mehovskem hribu pod podrtinami starega grada proti Koroški vasi, za Cerovcem, tam, kjer je stala nekdaj steklarna, na Ljubnem pri cerkvi sv. Vida, na Potavrhu brez dvojbe na tistem srečnem kraju, na katerem se je rodil sveti Feliks. Ali vso to lepoto je prekašala bela svetloba veličastne ognjene reke, ki se je vila pod Sv. Miklavžem od Mrzle drage čez vso Kukovo goro (srednji, najmogočnejši del Gorjancev) tja do nove ceste, po kateri se je vozilo oglje za graško tovarno gosp. Fridava. Martinek ni vedel, bi se li čudil bolj ogromnosti ali nepopisni krasoti in vid jemljočemu blesku te prikazni. Ker je Gorjance in njihova čuda poznal, je pogodil brez dolgega premišljevanja, kaj pomeni ta čarobni, iz nepreštetih belih plamenov sestavljeni pas: da se skriva pod njim srebrni breg velikanskega jezera, ki napolnjuje Kukovo goro in bi brez njega predrlo hribovje in zalilo dolenjski raj, dražestno in blagoslovljeno dolino, katero namaka in gnoji mirna in ribovita slovenska Krka. Ves zamaknjen v sijajne luči in silno bogastvo, katero leži pod njimi, je pozabil Martinek popolnoma sebe in svojega obližja, dokler ga ne predrami in prestraši dolg plamen, ki mu je oblizoval desno roko, držečo beraško palico. Ko palico izpusti, se odtrga od roke tudi plamen in Martinek se preveri, da mu je tudi ta svetloba pomenila in oznanila zaklad! Palica je bila napolnjena z zlati od enega konca do drugega! Kupiti bi si mogel zanje še mnogo lepši dom, nego mu ga je ugrabil baron Ravbar. Tako se je iznebil srečni Martinek bridkih skrbi, ki so ga morile, in je ves vesel začel premišljevati, kje bi se naselil in kako bi porabil svoj lepi denar, da bi mu največ zalegel. Že se je hotel napotiti navzdol proti Hrvaškemu, kar mu vzbudi pozornost nova prikazen kresne noči: coprniki in copmice, ki so leteli ravno na Klek k svojemu poglavarju satanu, da se poklonijo in se udeleže poleg stare navade njegove nocojšnje večerje in veselice. Vršali so od vsakod, tod posamezni, tam jatoma. Bilo jih je brez števila, vsakega stanu in vsake dobe. Nahajali so se med njimi: vaše gnade, dolenjski graščaki, prošt in nekateri drugi duhovniki, nune, kmetje, obrtniki, plešasti starci, ki se od slabosti niso mogli ne obuti ne sezuti, maloletni paglavci, komaj dorasli za pastirje, košate gospe v šumeči svilnati opravi, šibke gospodične, prešinjene po sredi života kakor hostne mravlje, brezzobe, ostudne babe, sama kost in koža, s peklensko zlobo v mrklih očeh in na zgrbančenem obrazu. Nekateri so jahali na kozlih, drugi na burklah in metlah. Z Mokrega polja so se dvignile tri copmice na čvrstih fantih, katerim so bile botre in so dobile s tem oblast do njih, da so jih smele obrzdati in zasesti. Dva poglavita gospoda, hmeljniški in klevevški, sta se šopirila na težkih plugih, s katerima se bosta na Kleku pobahala, da vprezata vanju namesto konj in volov svoje kmete. Na vsa usta se je zasmejal Martinek proštu, ki je jezdaril po otročje na palici. Tudi on se je rad z njo pohvalil, da jo vihti brez milosti in nikdar ne utrudivši se nad razbitimi hrbti svojih podložnikov. Največ je bilo takih, ki so se bili namazali pod pazduho s hudičevo mastjo in leteli prosto, brez opore: coprniki vsi narobe oblečeni, z obrnjenimi žepi, coprnice pa nakazno razmršene, držeč z levo roko do rame dvignjeno krilo, s copato na desni nogi, z desno roko in boso levo nogo pa mahaje in poganjaje se, kakor da plavajo. Posebno zanimiva jaharica je bila krčmarica Janezovka, katero je Martinek poznal: sedela je na pošastni, velikanski svinji. Neznansko pa je ostrmel, ko je zagledal med coprnicami svojo sosedo in botro Skumaraho. Tudi ona ga je zapazila in se mu zabavljivo zakrohotala: "Dober večer, srček! Zdaj me boš pa nesel!" Že mu je hotela skočiti na rame, kar se ji pokaže v njegovi roki glogov les, coprniški strah in trepet. Zdaj odleti po bliskovo, kakor da bi se bila na gada namerila, in šine nazaj gor med drugarice, katerim se je mudilo, pa so frčale z viharno silo in naglostjo proti zaželenemu hribu k svojemu zapovedniku in ženinu. Ko so dospeli na shodišče vsi coprniki in coprnice, se razpoči s strašanskim treskom mogočni Klek in veličastveno se dvigne iz njega sam peklenski satan, ogrnjen v dolg rdeč plašč, z bleščečo krono na rogati glavi. V krono je bil vdelan prežlahten kamen, ki je sijal svetleje od poldanskega sonca. Z Gorjancev se Klek prav dobro vidi, ali je do njega še mnogo mno- go ur hodá. Pri čudoviti luči tega kamna pa je Martinek natanko razločil tudi najmanjšo stvarco, ki se je na njem nahajala. Na čarobni gori se je širila prostorna planjava. Na sredi planjave je stala silna kamnitna miza, okoli nje pa borni čevljarski stolčki za goste. Okoli mize je bilo velikansko plesišče, po katerem se je vrtilo lahko v isti čas mnogo tisoč plesalcev in plesalk. Za plesiščem so se dvigali okrog in okrog visoki odri, na katerih so ležali črni mački -- peklenski godci! Satan pregleda zbrano vojsko svojih prijateljev in se usede na zlati prestol. Gostje pridejo, klanjaje se, eden za drugim k njemu in ga poljubijo, ali ne po človeški navadi spredaj in v obraz! Ko se pozdravljanje dovrši, mu začno pripovedovati znamenite novice, ki so se preteklo leto pripetile, in zasluge, katere so si za njegovo kraljestvo pridobili. Prošt, katerega je poklical predse prvega, je poročal tako: "Jaz trdim, da se da kmetu samo s palico kaj dopovedati, ker drugega jezika ne razume. Tega pravila se držim stanovito, odkar me je grajska oblast doletela. Imel sem samopašnega podložnika, ki se je ustil, da ni dolžan tlake delati, ker je niso delali niti spredniki. Dal sem ga mazati, in ker je gonil vedno isto, da ni tlačan, sem dejal: Le še! Le še! Brisali in božali smo ga, dokler ni utihnil. Utihnil je pa zato, ker je bil -- mrtev!" Satan objame prošta v znamenje in dokaz svoje zadovoljnosti. Na izpoved pristopi dolg, suh mož v težki halji. On veli: "Jaz sem Šišman Habakuk, učenik v Novem mestu. Ljudje pravijo, da sem jako pobožen, ali upam, da me zaradi te maroge ne boš zavrgel. Dijaki se ne nauče od mene dosti koristnega, ali odgajam jih zdušno za podle, preponižne sluge in izdajalce. Kdor hoče mladino korenito izpriditi, ji mora izruvati iz srca najprej prirojeno prijaznost, zaupljivost in odkritost. Zato jim ostro zapovedujem, da se morajo neprenehoma slediti, opazovati, tožiti in ovajati. Z največjim veseljem preganjam tiste, ki se razgovarjajo po slovensko. Pokorim jih s šibo, zaporom, postom, dvojkami in trojkami. Kadar gredo domov v svoje stanovanje, jim obesim na hrbet 'lesenega osla', da jih lahko vse mesto vidi in zasramuje. Gotovo mi boš potrdil, da se da na tak način najbolj uspešno vcepiti in širiti zaničevanje materinega jezika in slovenske narodnosti." Satan zavrisne: "Živio! Krasno si mi razložil, kako peklensko pametno pomagaš tujcem ubiijati svoj narod -- narod, ki je po svoji bistroumnosti, pridnosti in poštenosti vreden in sposoben, da bi živel še tisoč let. Tvoje upanje je pravično. Kdor ima tako sijajne zasluge za tujce in za pekel, se sme s pobožnimi vajami brez zamere kratkočasiti." "Vaša gnada, Zaloški Tone, kaj boš pa ti povedal?" Tone odgovori: "K tebi sem prišel nocoj že zato rad, da se bom vsaj enkrat zastonj navečerjal. Oh, zabele in krompirja mi gre doma toliko! Za denar me trdo vede. Veliko veliko let že stiskam in varujem, pa se je nabralo komaj bornega pol milijončka. V kleteh mi leži do deset tisoč veder vina, ali me je strah natočiti si ga več nego malo merico, to se ve, najslabšega. Pa kaka nesreča me je letos zadela! Sod najžlahtnejše starine se mi je izkobinil. Izliti jo kar tako, se mi je zdelo škoda, pa sem dejal: naj si oslade usta moji tlačani. Jeli so piti in vriskati, potem pa cepati kakor muhe. Nekateri so zopet vstali in čez veliko tednov okrevali, nekateri pa se niso nikoli več prebudili. Preiskave za to ni bilo. Čemu neki bi se gospodje zastonj trudili! Sodniki ne bi bili niti mrtvih oživili niti mene kaznili. Zdaj vidiš mojo revščino. Izgubil sem cel sod najboljše kapljice, potem pa še toliko koristnih delavcev. Joj meni!" Satan potolaži Toneta, potem pokliče predse graščaka Mačkovskega. Tudi ta gospod mu potoži svojo nadlogo: "Imel sem zanikrne in brezvestne sprednike. S kmeti so se bili tako pogodili, da jim bodo dajali vsako leto namesto drugih davščin od grunta samo po osem goldinarjev. Ta dogovor je bil poguba za grad pa tudi silno pohujšanje za druge kmete. Jaz sem se zaklel, da ga moram odpraviti. Ali to ni steklo zlahkoma. Ljudje so se upirali z rokami in nogami, trebalo jih je čvrsto pritisniti. Ali smo jih tepli, bičali, postili, ječili in rubili! Šele to leto sem zmogel in jih ukrotil. Ali nagajivo naključje mi je nakopalo strašno nepriliko. Trije kmetje so mi v ječi umrli, svet me je razvpil za morilca in razbojnika. Ti grdi besedi sta mi doneli na ušesa, kjerkoli sem se pokazal. Mislil sem, kako bi se opral, in se tudi domislil. Jel sem dajati vsakemu revežu, ki me je prosil miloščine, najmanj desetico, nekaterim pa tudi cel goldinar ali mernik žita. To je pomoglo. Berači so me razglasili za najboljšega človeka na tem svetu, malone za svetnika in angela, o tistih treh pa so govorili, da so si sami smrti krivi: kaznil jih je Bog zaradi grešnega puntanja. Pred Ijudmi sem zdaj čist kakor sonce, ali kdo mi povrne lepe desetice in goldinarčke, katere sem moral pometati v lačne kljune?" "Bedak, zakaj pa si jih?" se oglasi vaša gnada, Leskovški Tone, ki je prišel na vrsto za Mačkovskim. "Tudi mene so podložniki preklinjali; ali od mene ni dobil nihče počenega groša, nikar pošteno desetico. Odkar gospodarim, obiram kmete tako v čisto, da jim ne ostane na kosteh ne toliko zdravega mesa, kar je za nohtom črnega. Gnetem in ožemam jih do zadnje kaplje. Dokaz, da ne lažem, je to, da se ne dobi med njimi niti eden, ki bi se mogel imenovati premožen ali trden. Berači so vsi od prvega do zadnjega. Če mi potožijo svoje težave, ostanem mrzel kamen brez iskrice usmiljenja. Odgovarjam jim vedno eno in isto: 'Kaj meni mar!' Zaslovel sem po pravici, da sem najhujši kmetoder na vsem Dolenjskem. Tudi jaz moram priznati svojo slabost, da me ta čast ni veselila. Hotel sem se je vsaj nekoliko otresti, pa sem sedel in načrčkal dober funt pesmi. Ta dušna paša je bila precej prazna in omledna, zato sem jo zabelil z najmastnejšimi ocvirki: z zlato svobodo, človekoljubjem, blagosrčnostjo, večno resnico, neizgubno pravico, napredkom, sveto jezo na krvnike in zatiralce in drugimi takimi, plemenitimi čuti, ki vnemajo otročja srca. Da je svet lahkoveren, mi je bilo znano; ali nikdar ne bi bil mislil, da je tako popolnoma slep in brezumen. Mojim predpustnim burkam in čenčam so verjeli ne samo tujci, ki mojih grehov ne poznajo, ampak tudi domačini, znanci in sosedje, ki so videli na svoje oči težko batino, s katero sem udrihal po kmetih, in so slišali na svoja ušesa njihovo obupno ječanje in jokanje! Razglasili so me za varuha vseh zatiranih, za zagovornika človeških pravic, za pesnika in preroka svobode! Tuji in domači učenjaki so se tako prismodasto vame zatelebali, da se štejejo za presrečne, ako morejo le dve, tri besedice z mano izpregovoriti. Vzbuja se mi ponosno in opravičeno upanje, da bodo počastili leskovškega oderuha še s kakim kamnitim ali bronastim spomenikom." O teh Tonetovih besedah se zakrohota satan tako gromovito, da se je Klek stresel. Objemši ga, veli: "Da si mi zdrav, stari ljubček mojega srca! Kdor tako laže, da mu verjamejo tujci, ni vreden še posebne slave; ali mojster in moj pravi učenec je tisti, ki oslepari sosede in znance. Tvojo zaslugo smatram za tako odlično in velikansko, da te moramo še na nocojšnjem shodu postaviti in venčati za kralja vseh kranjskih lažnivcev!" Leskovški Tone odstopi, namesto njega se približata dva Podgorca: oče in sin. Oče je graščak in vaša gnada, sin konjski hlapec. Podgorec-vašagnada se pohvali: "Ko sem se oženil, je prišla v grad tudi nova dekla. Jaz sem jo rad gledal in njej je bilo to všeč. Preden je minilo leto, mi je rodila sina. Dobil sem mu krušnega očeta, pri katerem je ostal, dokler ni dorastel. Kaj se je pozneje zgodilo, naj pa sam pove." Podgorec-konjski hlapec veli: "Ko sem odrastel, povabil me je oče, da naj pridem v njegov grad služit, in jaz sem ga poslušal. Kmalu me je začela njegova gospa rada gledati in meni je bilo to všeč. Preden je minilo leto, mi je rodila sina." Satan se zasmeje: "Ta sorodnost je bogme zanimiva! Vama se more po pravici reči: Tak oče je dostojen svojega sina in tak sin je dostojen svojega očeta." Za Podgorcema je prišel na poročanje baron Ravbar. Dela, s katerimi se je hudiču pobahal, so nam že znana. Povedal je edino to novico, da je dal hlapce skoraj do smrti trpinčiti, ker mu niso izpolnili ukaza, da bi bili Martinka zavlekli v kako goščavo in obesili. Še mnogi drugi copmiki so pripovedovali satanu svoje zgodbe in grehe, ki se mi pa ne zde tako veliki in za naš narod zanimivi, da bi jih trebalo zabeležiti. O tej priliki moram omeniti tudi to, da preprosti Martinek ni razumel vsega, kar je slišal. Marsikaj je bilo zanj preučeno in previsoko. Česar ni pojmil sam, ni mogel niti drugim praviti. Naši povesti, hvala Bogu, to ne škodi, ker imamo o kleški veselici še druga dobra poročila, in to od prič, ki je niso le od daleč gledale, ampak jo uživale. Kar pa so se izpovedovale coprnice, bi si bil zapomnil brez težave tudi kak bolj slaboumen človek, nego je bil prijatelj Martinek. Hudiča so kratkočasile z novicami in napakami, ki so bile jako strupene in malopridne, ali doumnne in take, kakor jih od hudobnih in porednih bab pričakujemo. Prva se postavi pred satana napuhnjena raška grofinja in mu začne praviti s hriplim grlom in osornim glasom: "Oni dan je prišel k nam župnik, to se ve na južino, pa sem mu rekla: 'Kajne, gospod, da je najlepša božja stvarca na tem svetu moj psiček Fidelis, najgrša žival pa dolenjski kmet?' On mi neumno odjeclja: 'I, zakaj pa?' Jaz pa mu odgovorim: 'Zato, ker dolenjski kmet že od daleč smrdi. Če živi človek na deželi in ima zdrav nos, ne more se niti izprehajat iti, ker srečuje povsod te krščene dihurje.' Tepec mi začne nekaj kvasiti o božji podobi, po kateri so neki ustvarjeni ljudje in menda tudi dolenjski kmetje. Ha, ha, ha! Lep Bog bi bil tak, ki je njim podoben! Jaz pa mu zabrusim: 'Gospod, vi ste nahodni -- vaših neslanosti sem sita.' To rekši, obrnem farju hrbet in pobegnem. Od takrat me je razglasil za coprnico in tako govori vsaj v eni reči resnico." Za raško grofinjo se oglasi mlada brhovska gospa: "Jaz sem že zdavnaj želela nagledati se prav do sita, kako pretepajo tlačane. To je res prijetna zabava. Nekateri krulijo kakor prasci, drugi mukajo kakor krave, tudi sem čula take, ki so rezgetali. In tako sem dolgo pri njih stala in se kratkočasila. Ali nekaj pa se mi je strašno čudno zdelo: zakaj jih lepo samo od zadaj in nič po trebuhu; če bi jih od spredaj, mislim, da bi jih tudi kaj bolelo ali kali. Tekla sem k svojemu gospodu in mu razodela svoje mnenje. Ker je dober, mi je obljubil precej, da se mi bo želja o prvi priliki izpolnila. Zdaj pa povej ti, ali ni res čudno, da jih ne mažejo tudi od spredaj?" Satan se zareži dobrovoljno: "In še kako čudno! Ha, ha! Res nova in krasna je ta misel, tepsti kmete po trebuhu! Saj pravim: česar se ne domisli bistroumna moška glava, iznajde nežna, miločutna žena." "No, podgorska baronovka, s kako dišečo rožico pa me boš ti razveselila?" Baronovka veli, sladko smehljaje se: "Prišla sem brez šale s prežlahtno rožico, ki ne cvete na vsakem vrtu. Privlekla sem na Kranjsko cigane -- celo drhal izurjenih tatov in nevarnih potepuhov! Dobro vem, da me bodo za ta dar Dolenjci preklinjali še sto let po moji smrti, ali se presneto malo brigam, kaj poreko ljudje, ko me več ne bo. Osel je rekel: Po moji smrti če raste trava ali ne -- moja duša bo itak Boga hvalila! E skoro bi ti bila pozabila povedati, kako se je to zgodilo. Ko mi je mož umrl, sem šla popotovat, da se razvedrim. Na Hrvaškem se namerim na cigana Petra, ki je bil spreten kovač pa tudi krepak mož. Povabim ga, da naj se naseli na moji graščini. Takega dobrega kovača sem prav živo potrebovala in res mi je vselej tako postregel, da sem bila zadovoljna. Tudi drag ni bil prehudo. Prosila sem tudi svojega prijatelja, komisarja Muclja, da je potrdil Petru in njegovemu krdelu domovinsko pravico na Kranjskem. Takrat so ljudje veliko ugibali, kateri je pravzaprav moj, ali Mucelj ali Peter -- ha, ha, ha, kakor da ne bi mogla biti oba moja!" Baronovka odide. K prestolu prikoraka razkošno oblečena gospa predrznih oči in pravi: "Dokler sem bila sama, so mi dejali lilija; šaliti se z moškimi, se mi ni zdelo varno. Odkar sem milostiva gospa, me zovó ljudje: bršlinski spašnik, moj gospod pa mi je dal pridevek: moja koprivica, ker se je spekel, da mi je verjel in se z mano poročil. Lani sem imela samo tri prave prijatelje, med katere, to se ve, moža ne štejem. Znanci so me tako strašno objedali, da sem rekla: 'Huje me ne boste mogli, če se zvrnejo name vsi grehi proti deveti božji zapovedi.' To je bil vzrok, da sem odprla letos svoje srce kar na stežaj. Šla sem v cerkev in spustila na tla pred mladim gospodom svoj rdeči robec. Gospod ga pobere in prinese, jaz sem pa dejala: 'Ne tukaj, prosim, doma.' Drugi pot je padel robec na ulicah pred lepega častnika. Tudi njemu sem velela: 'Ne tukaj, prosim, doma!' Še isti dan sem prosila tako kmetiškega korenjaka, katerega sem srečala na polju, in tako dalje. Kar je ribiču trnek in vaba, to je meni moj lepi svilnati robec in brez bahanja smem reči, da ribarim vsekdar uspešno. Znanci me obirajo tudi zdaj, ali nič huje nego lani. Moja povest je končana. Službenica!" Satana je obsulo zdaj močno krdelo jezičnih doktoric. Svoj glavni tabor so imele že takrat v Novem mestu, ali jako delavne podružnice so bile tudi šmihelska, kostanjeviška in krška. Mnogim so visela za vratom znamenja svetosti. Društvo je vodila naddoktorica Ana. Ker jo utegnemo še kdaj na Gorjancih videti, naj povem, da se je rodila ta glasovita coprnica pod semiškim zvonom in se je smatrala že veliko let za prvakinjo vseh belokranjskih tercijalk in klepetulj. Dražila je župljane celo proti vrli duhovščini. Ponosno je stopila pred peklenskega vojvodo in zaregljala: "Kosmata mrc . . . hotela sem reči: presveti naš gospodar in ljubček! Ne zameri, da ti novic ne bom razkladala, ker se jih je nabralo toliko, da bi potrebovala zanje dobrih štirinajst dni, ko bi ti hotela povedati le najlepše in najmičnejše. Pa saj nas po večjem že poznaš, kajti nismo priletele na Klek danes prvikrat v gosti. Kar je sol in paprika za oči, to smo me za poštenje in dober glas. O vsakem človeku vemo več slabega nego vsi drugi ljudje in Bog in hudič skupaj. Zemeljska mati do zdaj še ni rodila sinu, ki bi nam prišel na konec." Kakor jezične doktorice so se poklonile satanu skupno tudi druge coprnice, ki so bile obložene z istimi grehi in so živele in čarale v istem kraju. Martinek se je moral čuditi, koliko so jih nekatere vasi premogle. Iz Prapreč so privršale na Klek vse gospodinje razen ene. Sila veliko jih je dala tudi ajdovška srenja, omoženih in samskih. Med njimi je bilo tudi več nedorastlih, ki so imele komaj po dvanajst let. Zdaj je Martinek lahko razumel, zakaj so Ajdovščice tako spretne in srečne svinjarice, da jim niso kos niti za to rejo že od nekdaj sloveče Zakrakovke. Kdor dobiva svete in nauke od samega peklenskega modrijana, ga seve ne stane težko odkrmiti prasca do štirih in petih centov tudi brez krompirja in oblode. Vsako oko pa je razveselila in zamaknila dolga vrsta šentviških coprnic. V brdkem in lahkem trupelcu jim je igrala vedra in lahkoživna duša, pa kako ponosno hojo in obleko so imele brez razločka dekleta in žene! Peče, rokavci, krila, robci in prepasniki so bili vsi posuti z migljajočimi mrežami, zobci, vrpcami, ključicami in petljami. Vsak gledalec se je preveril, da je šentviški lišp prava resnica, ne pa le prazna beseda. Komaj se ta lepa množica umakne, prišvepa in prisopiha stara butara, ki je bila tako razcapana in nakazna, da se je sam hudič ustraši. Iz širokih, do ušes razklepajočih se ust začne kreketati: "Jaz prebivam v svojem samotnem hramu na slavni Trški gori, zato mi pravijo tudi trška coprnica. Ljudje so mi razgrebali od konca pod s podkvicami in žeblji svojih čevljev, pa sem dejala: brez nastila mi ga bodo razkopali, da se bo še zrušil; čemu bi ga še pometala? Metlo sem dejala pod streho in jo rabim samo za ježo na Klek. Ravno letos je minilo petdeset let, kar ni bil hram več pometen. Smeti in druge šare se je nabralo v njem toliko, da mole veliki sodi iz kupa komaj do sredine, manjši sodci pa se popolnoma skrivajo. Na tem gnoju najrajši čepim pa kdaj podremljem ali pa preštevam svoje plesnive križavce in petice in pričakujem kupcev in priliko, da jih ociganim. Ker mi cerkev ne diši in nikamor ne hodim, ne potrebujem niti nove niti cele obleke. Kadar se mi prehudo kaj raztrga, vzamem svojo edino debelo iglo in capo zakrpam, kolikor se da. Le poglej, da je že vsa moja oprava sestavljena iz samih krp, izmed katerih si nista ne dve enaki ni po blagu ni po barvi. Sem ter tja pa je ostalo še dosti duškov in oken -- ali kaj za to! Hudič in copmica sta po moji misli toliko lepša, kolikor sta grša. V svoji samoti ne živim tako po pasje slabo, kakor ljudje sodijo. Kurim si prav pridno s starim, sladnim droževčkom. Novic ti nisem prinesla nič in povedati ti moram samo še to, da se ti priporočam za plesalko. Boš že videl, sladki ljubček, kako mi pojdejo noge v skok. Ho, ho, ho!" Za trškim strašilom priskakljajo tri vesele babnice iz šentpetrske župe: Vragmanica, Bujanovka in Bramorka. Mesto govora zapojo satanu: "Piskrčke prodala bom, za sladko vince dala bom..." Smejoč jih vpraša: "Kako pa to, da ne: Kikljico prodala bom?" Za vse tri odgovori Vragmanica: "Zato, ker poštene kiklje že veliko let več nimamo. Pozimi nam rabi kak star raš, poleti, kakor vidiš, pa bela spodnjica domačega pridelka. Vse drugo smo poprodale, vse shrambe očistile, le kadar kupijo dedci kaj več loncev, se moremo še nekoliko okoristiti. Pravimo: med nami in prasci ni dosti razločka, zakaj ne bi bil dober en pisker za nas in za nje? In tako spravimo vse druge v denar pa hajd z njim pod smrekovo vejico. To se godi seve le v najhujši sili, kadar neče priti noben groš od drugod. Naše življenje ima trdno pravilo, ki zapoveda: zapij vsak krajcar, ki ga v roko dobiš. Pobahamo se lahko z dobro vestjo, da tega pravila nismo še nikdar prestopile. Zato pa smo se tudi izurile in ga znamo ne le piti, ampak tudi nesti. Kak dedec misli, da je junak, če ga posesa dva bokala. In revišče se valja potem v vsaki luži. Me tri ga drugače zmagujemo. Tri bokale ga podere vsaka, preden se še domisli, da je treba iti gledat, kako vreme je zunaj. Od petih se nam ne mešajo ne noge ne jezik; niti s sedmimi še ne padamo, samo glava se nam nekoliko na stran obesi. Boš že videl pri večerji, da ne lažemo." Rogatec odpusti vinske mušice in namigne krčmarici Janezovki, v katero se upro zvedljivo vse oči kleškega zbora. Ona ga pozdravi z jako nespodobnimi besedami in veli: "Janezovk je na svetu toliko, kolikor oženjenih Janezov, torej neizrečeno mnogo. Ali skoro vsak, ki to ime sliši, pomisli najprej name zato, ker sem najgrja kvantarica, ki se nahaja ne le na Dolenjskem, ampak v vsej kranjski deželi in morda pod vso oblastjo dunajskega cesarja. Moj sosed, sv. Šentjanž, dobro ve, da v svoji krčmi nisem izpustila iz ust vsaj vedoma še nikoli nobene pametne. Strah me je, da me bo tožil in mi sv. Peter nebeških vrat ne bo hotel precej odpreti. Zato pa se mi v tej solzni dolini tako neskončno živeti ljubi in prijetno zdi, da si nisem boljše sreče še nikoli zaželela. Denar mi leti od vseh strani skupaj, da ne vem kam z njim. Najprej sem poplačala vse dolgove do krajcarja, potem prikupila k svojemu zemljišču še en grunt, velik malin in najlepši travnik in vinograd, ki sta v obližju. Razen tega sem omožila hčer in ji dala doto, ki se more imenovati za naš revni hribovski kraj grofovska ne pa kmetiška. Potrosila sem silen denar, ali hiša mi stoji trdno kakor prej, tolarji in bankovci se mi valjajo po vseh kotih; brez dobička mi noben dan ne preide. In to bogastvo me ni stalo ne enega žulja, ne ene kaplje pota. Vse, kar imam, sem si prikvantala in priburkala, prislužila si s svojim neugnanim, z vsemi nesnagami tega sveta namazanim jezikom. Pri meni se shaja več pivcev nego v vseh drugih krčmah naše in sosednje župe. In če vprašaš te pivce, kaj jih je napotilo k meni, poreče jih izmed deset najmanj osem, da so priišli poslušat moje slane in vselej dobro zabeljene pridige. Večkrat pozabijo lovci in drugi gospodje zajce in lisice, spanje in opravke in ostanejo pri nas ves dan in vso noč in še zjutraj se odpravljajo prav neradi proti domu: nihče ne toži, da je zaspan. Tudi se je že pripetilo, da je priromal kak tujec po šest in deset ur daleč nalašč zato, da se seznani z mano in preveri, če je res, kar je tolikokrat slišal. In kdorkoli je še k meni prišel, še vsak se je pohvalil, da je našel v moji hiši veliko veliko več veselja, nego ga je pričakoval. To pa, vidiš, od tod dohaja, ker znam kvanto vsakemu človeku tako postaviti in zasukati, kakor mu poleg stanu in odreje najbolj prija in godi. Z otroki treba blebetati, s starci modrovati. Voznikom in mesarjem brusim, grohotaje se, po vozniško in po mesarsko: naravnost, na vsa usta, debelo in kosmato, kakor mi na jezik pride. Gospodom pa govorim bolj olikano, le na pol ust in po ovinkih, muzaje se in migaje poredno z očmi in obrazom. Obrastene šale Ijubijo tudi ti možje, ali dlaka jim mora biti na notranji strani, da se ne vidi. Pri meni ljudem tudi zato ni dolgčas, ker me dobra volja nikoli ne zapusti: vir mojih razposajenih burk teče enako obilno zjutraj kakor zvečer, opoldne kakor opolnoči. Do zdaj sem prisilila na glasen smeh še vsakega in tudi najzastavnejšega gosta. Zbralo se je enkrat večje društvo, ki ni maralo dosti mojih smešnic in slanik. V tej družbi je bil mlad gospodek, ki si je bil povredil nekaj oko, pa se mu ni ljubilo budaliti, in njegova puščoba se je prijela tudi drugih. Čuj, kaj sem storila, da jih razvedrim! Imela sem takrat otroka pri prsih. Štrc, brizgnila sem nekoliko kapelj čez mizo in pogodila tako dobro, da mu je priletelo naravnost v bolno oko. Nastalo je tako grohotanje, da se je hiša tresla. Vpili so eden čez drugega: "Zahvali mater, boljšega zdravila ti za tvojo nadlogo niti doktor ne bo zapisal!" Druščina se je tako razvnela, da se je moral udobrovoljiti nazadnje tudi on in v svoji veselosti ni čutil ves večer nobene bolečine več. Pa še nekaj drugega! Dosti je takih, ki ujamejo kje kako dobro kvanto pa jo prežvekujejo potem pred vsakim človekom. Ta neslanost se meni ne more očitati. Iz mojih ust se čuje vsak dan in vsako uro ne le kaj okroglega, ampak tudi zmerom kaj novega; jaz svojih šal niti ne ponavljam niti ne jemljem na posodo. Svojega zasluženja ne bom nikoli preveličevala, ali s tem pa se po pravici lahko pobaham, da sem vse vasi, spadajoče pod naš zvon, prav do korena pohujšala. Moje molitvice so znane v vsaki hiši, molijo jih oratarji na polju, gorniki v vinogradih in pastirji na paši, mnoge so se razširile daleč čez meje naše duhovnije. Nekatere zrele jagode, ki so padle z mojega jezika, vem, da so se prodajale že tudi v Zagrebu in v Ljubljani. Zdravnik Šnicius, moj ljubček, je napisal cele bukve mojih burk in domišljajev, katere so potem njegovi znanci prav pridno prepisovali na vse strani naše in štajerske dežele. Svojo izpoved sem odpravila. Če nič drugega, sem dokazala vsaj to, da sem vredna plemenite živali, katera me je nocoj na Klek prinesla." Satan pomoli govornici parklje in vzklikne: "Dobro došla, slavna pohujšljivka! Tako svetla luč se ne sme skrivati pod mernikom. Nadejam se in prosim te, da boš pri večerji tudi nam podarila nekoliko biserov iz neizčrpne posode svoje vednosti. Sladka jed in pijača nam bo še bolje dišala in teknila, ako se ji pridruži tudi sladka dušna zabava: slana burka in nesramna kvanta." Pred poglavarja stopi mesto odšedše Janezovke mlada, prezala Topličanka. Da so tamošnje deklice brdke, je vedel Martinek iz narodne pesmi, ki veli: Topliška dekleta so lahko lepé, če sonce posije, pa v senco bežé... Ali takega živega bleska zelene mladosti, take nedopovedne in nepopisne krasote, kakor je zasijala zdaj pred njegovimi očmi, ni še nikoli videl, niti ne bi bil pomisliti mogel, da je na tem svetu mogoča. Kako gibka in voljna je bila ta dražestna čarovnica, obenem pa kako zmotljivo povita in okrogla in kako nevarno kipeča in koprneča! Jelo mu je ubogo srce trepetati in se premetavati kakor ujeta riba. Pa saj se mu je res tudi ono ujelo in še kako čvrsto! Martinek je začutil prvikrat vso slast in strast prve ljubezni. Rajnko Uršo je vzel, da pravzaprav sam ni vedel zakaj, ali, kakor je on dejal, zato, ker mu je bila namenjena. Topličanka se je ponašala pred satanom jako spretno in šopirno. Pohvalila se je: "Jaz nisem ne 'milostiva' ne svilnata, pa se usipljejo za mano vendarle vsi topliški gostje: meščani, trgovci, tržaški bogatini in tudi vaše gnade, kranjski graščaki. Ukrotila in ugrela sem celo mogočnega hrvaškega velikaša, besnega Paravića, da mi je dal razen pricvrknjenega srca tole dragoceno uro z žlahtnimi kamenčki in še marsikaj drugega. In jaz se nikomur ne nastavljam, pred nikogar ne mečem rdečih robcev. Gospodje me morajo sami iskati in še kako dolgo! Bila sem zmeraj na pol sveta, na pol posvetna in ravno v tej zmesi je tista moč, kateri se ne more noben babjek uspešno upirati. Ali te površne topliške ljubezni sem se prav do grla naveličala. Zdaj se mislim omožiti -- no, kaj si se namrdnil, moj lepi, črni ljubček! Jaz sem dejala samo to, da se mislim omožiti, ne pa, da se hočem poboljšati." Martinku se je zdela vsaka beseda drage grešnice, kakor da bi mu porinil kdo nož v srce. Trpel je take grozne bolečine, da se mu nič več ni Ijubilo poslušati zanimivih novic in marenj hudičevih prijateljic. Ko se je ves kleški zbor izpovedal, je pomaknil peklenski vojvoda svoj prestol na konec mize. Zraven sebe je posadil Janezovko; drugi so si izbrali sedeže vsak po svoji volji. Vsi gostje so sedeli na čevljarskih stolčkih, kateri so se jim pa zdeli najkrasnejši gosposki naslanjači. Dasiravno je biI Martinek na vso moč zaljubljen, je vzbudila vendar vso njegovo pozornost prečudna večerja, ki se je na Kleku zdaj pričela. Moral je strmeti o neskončnem sleparstvu, s katerim je gostil prekanjeni satan svoje privržence. Bili so preverjeni, da uživajo najmastnejšo in najsočnejšo pečenko. Martinku je kazalo praprotno zrno resnično podobo vseh reči, pa je prav dobro videl, da zalagajo mesto pečenke crkovino in meso najgrših živali: volčje, pasje, podganje. Kar so mislili, da so slastne ribe, so bili močeradi, kuščarji, gadje in modrasi. Bukovo gobo so imeli za potico, skuke, krohalnice in druge ostudne žabe pa za cvrtje! Mesto vrtne solate so bile v veliki skledi razne strupene, odurne in bodljive zeli: hebat, turek, smrtnice itd. Martinek je omiloval seveda najbolj svojo Topličanko. Pojedla je najprej reženj volčine, potem si nametala polno plitvico glist, pijavk in mramorjev, pohrustala nekoliko pajkov in kleščarjev, obrala dva netopirja in nazobala se nazadnje kačjih jagod! Kaj je bila pijača, ni mogel presoditi, ali si je lahko mislil, da najbrž hudičevo olje ali pa še kaj strašnejšega. Razsrdivši se na neznansko prevaro, je zavpil na ves glas: "Kaj za take dobrote ste prodali svojo dušo? O trapi, o avše!" Po večerji je peljal satan svoje od peklenskega vina in veselja pijane in razburjene goste na plesišče. Ali ples in zaljubljene zabave, vršeče se kar očitno pred vsem zborom, so bile tako nespodobne in zverske, da jih sramežljive oči Martinkove niso mogle gledati. Klek in njegove skrivnosti so se mu primrzile. Obrnivši jim hrbet, je šel jokaje po po-ložni rebri navzdol. Jokal pa je zaradi preljube Topličanke, katero je videl oskrunjeno z najgršim grehom tega sveta in vendar -- srečno! Vroče solze mu ustavi novo čudo kresne noči: oživljena priroda, ki dobiva v tej noči božji dar človeškega jezika in uma in nadčloveškega prerokovanja. Vsaka stvar na gori, katero je srečal in videl, je govorila z lepim, razločnim glasom in pripovedovala prav po domače vesele in žalostne prigodbe, katere čakajo njo in njene znance. Martinka ni dosti zanimalo, kaj se pomenkuje na košenici trava, ali bistro je začel vleči na ušesa, ko je prišel do zeli, s katerimi se odpravljajo bolezni in bolečine. Prva zel je dejala: "Skuhaj me, pa ti ozdravim vred", druga: "Jaz pa uroke", tretja: "Jaz madron", četrta: "Jaz vse narejene bolezni", peta: "Jaz vse prenesene bolezni". Na drugem kraju se je pohvalila ena: "Jaz ozdravljam krvno mrzlico." Njena soseda se oglasi: "Jaz pa ozdravljam deset mrzlic." Druga soseda se obema zasmeje in pravi: "Jaz pa vseh devetindevetdeset!" Takih pogovorov je čul Martinek brez števila in si jih dobro zapomnil. Mnoge zeli, ki so bile za težje bolezni, je precej utrgal in skrbno spravil. S travnikov je prišel k skalovju. V njem je bila zrastla iz trdega kamna prelepa cvetlica tolažnik, ki je šepetala s tenkim, prijetnim glaskom: "Kdor me podiši, se iznebi vseh skrbi, vse žalosti." Ves vesel utrga Martinek tudi njo in spravi še skrbneje nego druge zeli. Za skalovjem sta šumela dva studenca. Tisti na levi strani se oglasi: "Jaz sem polnočna voda, vse pogrudim, vse zamorim." Oni na desni strani mu odgovori: "Jaz pa sem poldanska voda, vse ozdravim, vse oživim." Pri studencih je ležalo več steklenic. Martinek napolni eno s poldansko, drugo s polnočno vodo pa se zamisli in zakliče oduševljeno: "Sveta, kresna noč! Prisrčna ti hvala za orožje, katero mi pošiljaš za moj pravični lov. Grajski sršeni, pripravite se!" Zdaj ni mislil več na hrvaško deželo. Obrnivši korake nazaj na Kranjsko, je prišel v hosto. Vse živali in živalce so v njej blebetale in klepetale. Najbolj se je moral smejati polhom, da so tako natanko vedeli, katerega od njih bo ujel Pavlinov Jožek, katerega Brezarjev Jernejček ali pa Hudoklinov Tonček in koliko jih bodo pojedli kmetje, koliko pa gospoda in meščani. Dalj časa je poslušal staro srno, ki je pravila mladim o bodočem gospodarju hoste. Dejala je: "Naš sedanji gospod bo kmalu umrl. Njegov sin nas ne bo tako preganjal. Lovil bo rajši tiste srne, ki po dveh nogah hodijo in jih imenujejo ljudje v mladosti dekleta, pozneje, ko se sparijo, ljubice in žene, in kadar se bolj postarajo, babe. Teh živali bo toliko nalovil, ko bi se ustopile druga vštric druge od Krke pa do njegovega gradu, da bi morala ostati marsikatera zunaj vrste. Izbirčen ne bo nič, kajti zaželel bo brez razločka vsake: lepe in grde, mlade in stare, žlahtne gospodične in blatne svinjarice. Kjer je toliko ljubezni, se množi zarod, da je strah. Babe bodo naštele po najnižjem računu triindevetdeset kranjskih in šestnajst nemških kristjanov in kristjan, kateri ne bi bili brez njega tega sveta nikoli gledali in tlačili. Ali človeške ljubice so silno potratne, razgrabile in pojedle bodo našemu bodočemu gospodu graščino in ves drug imetek. Ne ena bilka ne bo ostala, o kateri bi mogel po pravici reči: 'To je moje.' V tej revščini bo pokazal vsej zemeljski ničemurnosti figo pa se spokoril in posvetil. Ta hosta bo menjala gospodarja vsakih pet let. Ker nas bo streljal vsak, kdor bo imel puško in veselje, se bo zatrl naš rod v Gorjancih, še preden preteče petdeset let." Dalje grede se je nameril Martinek na volčji brlog. Volk je govoril svojima tovarišema: "Vidva sta lahko še brez skrbi. Ustrelil vaju bo mladi Pristavec šele čez šest let. Mene pa bo podrl njegov razbojni oče že to jesen. Pred smrtjo bi se naužil vendar rad enkrat tudi človeškega mesa. V našem obližju stanuje oglar. Nocoj prenočujeta pri njem tudi žena in hči, ki sta mu prinesli vina in potice za kresni večer. Vesta kaj? Dajmo vadljati, čigav bo dedec, čigava pa baba in punčka. Bati se nam ni nocoj nič. Puška sloni v odprti veži, pa jo bom lahko unesel, potem pa udri po oglarjevih! Prijetnega na svetu tako ne bi nič več imeli. Preden se bo zdanilo jim bo pokradel doma sosed vse, kar imajo. Dobro ve tudi za mošnjo denarjev, ki je skrita v hramu pod podnico." Martinek Boga zahvali, da mu je dal strašno nakano slišati, skoči k oglarjevi kolibi in ga zbudi. On in vsi oglarjevi se oborožijo in pripravijo in volkove, ki so se kmalu pridrvili, brez velikega boja postrele in pobijejo. Brez pomude hite potem vsi skupaj na oglarjev dom. Tatinski sosed je bil zlezel ravno skoz okno v hišo. Zdaj se je preveril, da mu ni namenjeno, z ljudskim blagom obogateti, in je bil vesel, da so ga prihodniki živega pustili in samo dobro namahali. Poslovivši se s hvaležnim oglarjem, se je spomnil Martinek dobrotljivega konjederca in se napotil k njemu, da mu večerjo povrne. Podaril mu je nekoliko svojih zeli in mu natanko razložil, v katerih boleznih naj jih rabi. Ta dar je prinesel lepe dohodke možu in njegovim naslednikom. Od takrat znajo konjederci ljudi zdraviti. Ker imajo preveč drugih opravkov, prepuščajo to umetnost navadno svojim ženam. Od tod je potoval Martinek v mesto pa se preoblekel za gospoda in razglasil za doktorja, ki ozdravlja vse bolezni in pokončuje vsak mrčes, ki ljudem nagaja. Dal si je narediti tudi brke in dolgo brado, da ga nihče ne bi mogel tako brž spoznati. Ravbarjevi gospe novi davek ni dosti koristil. Muh, komarjev in bolhá je bilo toliko kakor prej, nadloge se ji tedaj niso nič zlajšale. Čuvši, da je prišel v mesto slaven zdravnik, ki odpravlja vsak mrčes, pošlje ponj in ga prelepo sprejme. Doktor ukaže, da naj se zbere vsa grajska gospoda, ker hoče pomagati vsem obenem. Ko se snidejo baron Ravbar, njegova gospa, rodovina, pisarji in drugi pomočniki, si odtrga Martinek brado in brke in izpregovori z grmečim glasom: "Prišel je lovec, ki pa ne bo lovil muh, komarjev in bolhá nego vas, peklenske sršene. Ali me poznate?" Ravbar je mislil poklicati svoje biriče in hlapce, ali pljusk! mu vrže Martinek v obraz polnočne vode in tako tudi njegovi babi in družini. Tisti hip so popadali mrtvi na tla in voda jih tako zgrudi in razje, da jih ni trebalo niti zakopati. Z ostankom strašne vode oblije Martinek grajsko zidovje in tudi to se tako raztaja in skopni, da mu noben sled ne ostane in še dandanašnji se ne ve, v katerem kraju je stalo. Veseli vaščani so hvalili na ves glas svojega odrešenika in ga prosili, naj bo zdaj on njihov graščak in gospodar. Martinek pa veli zaničljivo: "Enega jahača ste se iznebili, pa si že iščete drugega, da bi vas tlačil. Hotel sem do smrti pri vas ostati, ali zdaj ne maram: pri takih tepcih me je sram živeti. Martinek je pustil še tisto uro domačo vas in se napotil proti Toplicam snubit ljubico, ako bi jo našel še neudano. Njena mati mu pove, da se je zjutraj poročila in odpeljala z možem v Ljubljano. Ta gospod, mu je pravila, je sila učen in zna veliko jezikov in ima tri tisoč goldinarjev letnih dohodkov. Zanjo bo to premalo, dvajseti dan v mesecu ne bo v žepu ne groša več. Ali kaj za to? Živela bo vendarle prav dobro. Ker Ijudje njenega Petrana sploh poznajo in spoštujejo, bo delala lahko dolgove in v hudi sili ji bodo pomogli ljubčki, brez katerih ne bo nikoli. Bolj mrtev nego živ veli Martinek: "Kaj taka coprnica je vaša hči?" Baba se mu zasmeje: "I, kako ste čudni! Da ni taka, pa ne bi bila coprnica." Mrzla ploha je padla na Martinkovo ljubezen, ali je ni mogla pogasiti. V svoji neskončni bridkosti se spomni blage zeli tolažnika. Moral jo je duhati dobrih pet trenutkov, dokler se mu je srce popolnoma pomirilo in pohladilo. S Toplic je potoval na pokopališče, kjer je bila pokopana njegova žena. Odprši grob, jo je pokropil s poldansko vodo in oživil. Ker so se mu rojaki zamerili, sta pustila domovino in šla po svetu. Njegova zdravila so zaslovela kmalu po vseh deželah in kraljestvih. Vsi bolni mogočniki in bogatini so ga klicali na pomoč. Zaslužil si je toliko, da svojih tolarjev in zlatov ni štel, nego jih je meril na vagane. Da mu jih je kdo vzel kak polič, ne bi bil Martinek niti zapazil. Kdor si želi Martinkove sreče, jo najde gotovo, ako si dobi kako zrnce praprotnega semena in gre z njim kresno noč na Gorjance. [[Kategorija:Bajke in povesti o Gorjancih]] 1810 3439 2006-12-22T20:52:29Z Mihael Simonič 14 novo besedilo {{naslov | prejšnji = Kresna noč | naslov= Peter in Pavel | naslednji= Bratovska gomila | poglavje= ([[Bajke in povesti o Gorjancih]]) | avtor= Janez Trdina }} Ko je dopolnil general Erger-Berger trideset let, je začutil potrebo, da gre v pokoj. Za domovino si je bil nabral že toliko zaslug, da se je zdela gospodi njegova želja popolnoma pravična. Dali so mu odpust brez dolgega odlaganja. Slabo se mu ni godilo niti v vojaški službi, ali jesti in piti vendar ni mogel vselej, kar in kolikor bi bil hotel. Doma na graščini pa si je uredil življenje v vseh rečeh po svoji volji. Delal in premišljeval ni nič. Take sitnosti so mu opravljali uradniki in družina. Po dvanajst ur na dan je spal, drugo polovico časa je porabil za tri glavne svoje zabave: lov, tepežkanje in jed. Lov je ljubil samo zato, da se naužije v hosti zdravega zraka in si ohrani zdravje. Zaradi ogromne debelosti ni mogel hoditi peš. Prejšnje čase so ga nosili hlapci, zdaj pa se je vozil na zlatih kolih, katera je dobil v dar od turškega cesarja, prijatelja svojega. V gozdu je dal izkrčiti daleč v goro prav položno in široko preseko, po kateri se je lahko vozaril. Streljal in ubijal je živali tako naredno, kakor mnogi drugi veliki gospodje tiste in tudi še poznejše dobe. Lovci so mu prignali pod nos kako ranjeno srno, ki je komaj gibala, grof jo je pogodil in vsi gonjači so zavpili: "Slava! General Erger-Berger je prvi lovec na Dolenjskem in Hrvaškem." Sčasoma se mu je primrznil takšen lov, zdel se mu je pretežaven in zamuden. Nadomestil ga je s šalo, ki je bila gotovo pametna, dasi ne baš duhovita. Lovci so morali poskrbeti, da se je nameril po kratki vožnji na divjačino, ki ni bila le obstreljena, ampak tudi že mrtva, odrta in -- pečena. Kadar se je prav posebno udobrovoljil, se je kratkočasil najrajši s tepežkanjem. Vozniku, hlapcu, ali kakemu drugemu človeku, ki ga je srečal, je založil s pestjo pljusko, ali ga brcnil od zadaj, ali mahnil po njem na vso moč s palico, ali pa ga zbodel v stegno z ostrim šilom. Tega ni delal iz jeze, marveč za svoje veselje, da se je smejal. Kolikor bolj se je udarjenec in ranjenec zvijal, kremžil in cmeril, toliko ljubše je bilo grofu, tem obilnejšo nagrado je prejel od njega za bolečine. Pograbil je vsakega, kogar je tepel, za uho ali za nos in ga vlekel v grajsko klet ter ga napojil prav do sitega. Naposled mu je dal kak srebrn denar, za nameček pa navadno še eno pljusko ali brco. Take šale se dolenjskim graščakom niso zdele surove in sramotne. Zadnji prijatelj jim je bil, kar jaz vem, žlahtnik Paravić. Mož ni bil slovenske krvi, ali imel je slovenske podložnike, tudi je zahajal rad v Ljubljano, v Ribnico in na Toplice. Pretepel in obunkal je marsikaterega našega rojaka. Mnogi so komaj čakali, da jih lopne, kajti dobro so vedeli, da se jim bo mastno plačal vsak udarec. Lov in tepež je smatral Erger-Berger bolj za postranski veselici, glavna zabava pa sta mu bila in ostala v vojski in miru jed in pijača. Obedi so mu trajali od poldne do kasne noči. Manj nego trideset skled ni prišlo noben dan na mizo, in to še brez sadja, potic, tort in drugih slastic. Tajna zgodovina dolenjskih "vaših gnad" nam je zapisala in ohranila natanko spomin tistih jedil, ki so najbolj dišala slavnemu generalu. Ta obedni izkaz nam spričuje, da se je kupilo in omislilo za njegovo lišpavo grlo in obširni želodec vse, karkoli se je nahajalo sladkega, prijetnega, okusnega in pomičnega v bližnjih in daljnih deželah, naj ležé v Evropi ali Aziji, takraj ali onkraj Atlantskega morja. Pohvalno se mora priznati, da pridelkov in priredkov domačega kraja ni zaničeval tako neumno kakor nekateri naši "domorodci", ki so razvpili Dolenjce za najslabše kmete v cesarstvu in se silijo s to nesramno lažjo celo v časnike slovenske. Naše dobro izpitane kopune je imel za najžlahtnejšo kuretino na svetu, s katero se ne morejo kosati niti sloveči hrvaški purani ne ogrske gosi. Trdil je, da se jih človek nikoli ne naveliča, če jih jé tudi trikrat v tednu. Kruh se mu ni smel peči iz nobene druge pšenice nego iz podgorske, kajti našel je v njej take odličnosti, ki jo povzdigujejo nad isto italijansko. O banaški je molčal, ker se je je takrat še malo pridelovalo v opustošenem Banatu. Neizmerno je častil in hvalil tudi smetano dolenjskih krav, ki se pasó po suhih, sladkotravnih gorskih košeninah in lazih. Enako visoko je cenil sočno svinino zakrakovskih prascev. Vselej, kadar jo je užival, se je smejal bedakom, ki so dobivali svinje in svinjsko meso z Nemškega in Italijanskega. Slovenske čebele in čebelarje je razglasil za najprve v Evropi in znanost mu je pozneje to mnenje potrdila. Njihov med mu je bil najljubši zajtrk. Istotako je jedel v slast čudovito dobri fižol, ki raste po dolenjskih vinogradih, naj bo nakolski ali pa pritličnik, prajz, češnjevec, koks ali samozrnec. Poleg govedine mu je morala stati vselej skodelica hrena. Tudi ta je bil domač pridelek, izkopan blizu Prečne iz prhke zaloške zemlje. Krškim rakom je začel grof prvi širiti po svetu slavo. Najokusnejši so se mu zdeli rumeni velikani, ki jih je pralo šumeče slapovje pri Žužemberku, in pa tisti težki korenjaki, ki so gomazili v skalovju pod Rumanjo vasjo. Ali on je dokazal, da žive preizvrstni raki v vseh dolenjskih vodah in ne le v Krki. Ko so ga vprašali, katerim bi odločil itak prvo mesto, je dejal, da imajo najkrhkejše in najslajše meso mirnski v obližju grada Rakovnika, ki je dobil od njih svoje ime. Postrvi so mu nosili ribiči iz več studencev, najboljše so se cedile po njegovi misli v Težki vodi. Krko pa je častil in ljubil bolj nego vse druge reke zaradi odličnih sulcev, ščuk, vider, povodnih rac in labodov, ki so mu dohajali iz njenih valov na mizo. Tudi za gobe spada po njegovem spričevanju dolenjska krajina med najbolj blagoslovljene v Evropi. Zlasti se je obveselil, če je zagledal zajca. Gobe te vrste so tako silne, da napolni že ena sama velik preramen koš. O sadju mi ni treba govoriti. Dolenjske slive so sladke kakor cuker, pa ni čudo, da grof ni maral nobenih drugih. Dolenjsko breskev je imenoval oduševljeno diko in ponos dežele slovenske, kraljico in zmagovalko vsega avstrijskega sadja zaradi njene divne lepote, sočnosti, dobrote in dišave. Denarjev je potrošil seveda največ za draga francoska, španjolska in ogrska vina, ali skušnja ga je izučila, kako dobro se prileže želodcu tudi domača kapljica, zlasti tista, ki dozoreva v Gadovi peči, Drenovcih, Grčevju, v obeh Trških gorah (novomeški in krški) in v mali, ali neskončno prijazni Gobici pri Št. Rupertu. Ker je hrepenel general Erger-Berger tako strastno po vseh dobrih darovih matere prirode, se ne moremo čuditi, da je smatral za svoje glavne uradnike kuharje in kuharice. Isti oskrbnik se ni smel povzdigovati nad nje. Za nadzornico in vodnico vsega kuhinjskega dela in svetišča je izbral grof izmed mnogih tekmic hčer našega rodu, bistroumno Meto. Dolenjke slove že od nekdaj za dobre kuharice. Meta se je porodila v Št. Vidu pri Stični, ki nam je dal že toliko glasovitih krasotic in umetelnic. Z lepoto je Bog ni nadaril baš obilo, ali razen svojega obrta je znala in razumela še marsikaj drugega. Enako spretno je rabila jezik svoj in svojega bližnjega. Ustni grajski "Dnevnik" je uredovala neprekosno korenito in duhovito. Znanke je imela v kuhinjah in otročjih spalnicah vseh dolenjskih gradov. Od njih je zvedela hitro in natanko vse novice, zgodbe in skrivnosti grajske gospode ter jih potem poročala, seveda dobro osoljene in začinjene, svoji gospe in prijateljicam. Meta je pazila na vso kuho, posebno pa ji je bilo skrbeti za okusno juho, vlažno govedino in slastno privaro in omako. Razne pečenke pa je pripravljal drug izvedenec, Kraševec Balša. Grof je iztaknil ta biser pri baronu Rosnarju, vrstniku in prijatelju svojem, ki ga je bil vabil na obed. Tako dobre pečenke kakor na tem kosilu ni prej nikoli jedel in v glavo mu puhne misel, da mora biti Balša vsekako njegov. Barona vpraša, koliko mu dá za kuharja. Dobivši nepovoljen odgovor, da ni in ne bo nikoli naprodaj, začne nagovarjati Balšo samega, naj pride h njemu služit. Sluga mu veli, da bi se tega ne branil, ker se mu godi pri Rosnarju dosti slabo, ali ga ne sme zapustiti, kajti je podložnik njegov. Grof se zasmeje: "To nič ne škodi. Čakaj danes štirinajst dni zvečer za grajskim vrtom. Ker ne smeš iti od tod zlepa, te bomo pa ukradli." Čez štirinajst dni prideta o mraku za baronov vrt dva grofova hlapca, posadita Balšo na konja in odjašeta z njim proti Gorjancem. Spretne slaščičarice Polone se je polastil ErgerBerger na drugačen način. Služila je prej pri vitezu Šalku, s katerim je bila zadovoljna, da ne bi bila šla rada od njega. Šalk se je zabaval najbolj z igro. Grof najme za veliko plačilo glasovitega kvartača Šinkenturna ter ga pošlje k vitezu, da bi igral z njim za Polono. Vitez izgubi igro in Polono, katero odvede zmagovalec k Erger-Bergerju. Blizu Metlike stoje na lepem prostoru tri cerkve, ena zraven druge, ta kraj se zove zdaj: "Pri Treh farah". Proščenje, ki se vrši tukaj jeseni, spada med največje in najveselejše cerkvene shode na vsem Slovenskem. Zbere se po šest, kdaj, pravijo, tudi do deset tisoč ljudi, ponajveč Belih Kranjcev in Hrvatov. Namolivši se, se okrepčujejo romarji preprijetno pod košatimi lipami. Napeče se takrat svinine in vsakega mesa za celo vojsko. Grofu je nekdo povedal, da ne zna peči jagenjčkov na ražnju nihče na svetu tako okusno kakor tamošnji Vlahi in Hrvati. O resnici tega poročila se je hotel uveriti in je prišel s tem namenom na proščenje k Trem faram. Tudi njemu se je zdel vlaški jagenjček neskončno dober, meso se mu je topilo kar samo v ustih. Precej zaprosi dečka, ki ga je spekel, naj pride k njemu služit v njegov grad, plače mu bo dal, kolikor bo zahteval. Vlah, ki se je zval Dáne, pogleda svoje rojake, ki mu prikimajo, in odgovori grofu, da gre z njim. Ta služba je trajala le tri mesece, končala se je s takšno strahoto, kakršne še Erger-Berger ni nikoli doživel. Dáne se je bil dogovoril z Vlahi, da so planili opolnoči v grad. Ker jim je odprl vrata, so se razsuli brez zapreke po izbah in shrambah. Najrajši bi si bili prisvojili dragoceni zlati voz. Uprl se jim ni noben človek. Družina so se poskrili v kleti in pod streho ali pa so pobegnili v bližnjo hosto. Nemški uradniki, katerih je bilo dovolj v gradu, pa so po nekem čudnem naključju to noč kar nanagloma zboleli ali pa so morali ostati pri bolnih svojih ženah in otrocih. Resnična zgodovina bo oznanjevala do konca vekov slavni čin, da je rešil grof brez tuje pomoči čisto sam grad, imetek in sebe. Ko se je predramil in slišal, da so prilomastili razbojniki, je rekel gospe, naj odpre okna, potem pa je začel rjoveti na vse junaško svoje grlo: "Pomagat! Pomagat!" Glas se mu je razlegal kakor grom po dolini in dobravi. V bližnjih vaseh se ljudje prebude. Od kraja so mislili, da je zdivjal in tuli grajski bik. Hlapec, ki je pribežal po cesti, jim pove, da so v gradu Vlahi in da bržkone odirajo grofa na meh. Ta novica dvigne kmete iz postelje. Vreli so od vseh strani skupaj, da bi videli na svoje oči, kako se vrši zanimiva prigodba. Grofu niso mislili priti na pomoč. Pozneje bomo zvedeli razloge, zakaj se jim ni mogel lahko smiliti. Koristili so mu itak s prihodom svojim. Ko zapazijo razbojniki toliko množico, ki je še vedno naraščala, se preplašijo, zapusté grad in pobegnejo v gozd brez zlatega voza in skoraj brez plena. Erger-Bergerja je strah, ki ga je to noč prebil, tako prevzel in zbegal, da je ležal več tednov bolan. Od takrat je črtil ne le Vlahe, ampak tudi njihovo pečenko. Z lepo svojo gospo Notburgo je živel grof v slogi in prijaznosti. Za mlajših let ni zaničeval niti kmetiških deklic. Tudi v zakonu je gledal kaj rad naše brdke Dolenjke. V tem se ni razlikoval prav nič od drugih graščakov. Marsikatero je vščipnil v lice ali v uho in jo povabil k sebi v klet ali v zidanico ter ji dal piti dve, tri kupice dobre starine. Zaradi takih šal niso gospoda nikogar grajali. Kmetiški ljudje so sodili ostreje in svarili dekleta, naj se varujejo, ali niti oni niso trdili, da bi bil ErgerBerger kakov prešuštnik. Gospa se ni nanj nikoli potožila ne za to ne za kako drugo reč, morda zato, ker se ni vtikal čisto nič v njene veselice, spletke in tajnosti. Kakor vsaka ženska, je imela svoje skrivnosti tudi ona in to jako zanimive. Ko je prišla na grofov dom, od kraja ni brzdala svojega dosti objestnega srca. Dostikrat je jahala kar sama po več ur, kdaj po prisojnih lokah, kdaj pa tudi po temnih gozdih, pohajala je gradove sosedne gospode in se pomenkovala odkrito na vsa usta z vsakim človekom, tudi s podložniki svojimi. Vesele slovenske fante je gostila rada v domači zidanici in poslušala vsa zamaknjena njihovo petje večkrat v kasno noč. To življenje ji je jako ugajalo, ali ji je prineslo tudi neprilike in škodilo njenemu dobremu glasu. Po vsej deželi je šla govorica, da je zaljubljena v vsakega odraslega človeka, če je le moškega spola, naj bo kmet ali gospod. Ta slov jo je prestrašil in razkačil. Prijaznost proti vsakemu jo mine, gostiti ni hotela nikogar več, fantovske druščine se je bala in skrbno ogibala. Brez prijetnega pomenkovanja niti zdaj ni mogla prebiti, ali poiskala si je tovarišev, ki so znali molčati. Izmed vseh je odlikovala najbolj Opasnikovega Janeza, ki je pa bil te časti tudi najbolj vreden. Rešil jo je iz nevarnosti, ki se je zdela Ijudem prav majhna, ali je bila morda prav velika. Sprehajaje se po travnikih, se je namerila na veliko, bodljivo kravo. Maroga se zaleti proti njej in bila bi jo nasadila na roge, da ne priskoči iz bližnje Opasnikove hiše korenjak Janez, ki besno žival zadrži. To junaštvo mu odpre Notburgino srce. Še isti dan ga pokliče v gad in mu veli prijazno: "Ti ne boš več tlake delal, služil boš v gradu, preseli se precej sem k nam." Janez je bil jako priden in pošten sluga. Grofinja ga je postavila kmalu za paznika vseh grajskih delavcev, potem, kar je bila še višja stopinja, za voznika svojega, naposled pa celo za varuha svojega in za osvetnika časti svoje. Ta služba je bila za Janeza lahka in nemara tudi jako prijetna. Moral je ostati, kolikor se je spodobilo, zmerom blizu gospe in pretepsti vsakega, za kogar je zvedela, da jo je obrekoval in osmehoval. Janez se ni bal treh, takšen hrust je bil. Enega je sunil v prsi, da se je zvrnil vznak, druga dva pa zgrabil za lase in trkal z glavo ob glavo s tako silo, da nista vedela, če sta živa ali že mrtva. Meta je povedala, da je sin Turnskega barona Gene, ki mu pravijo doktor, opisoval v veliki družbi Erger-Bergerico in dejal, da ima ona tri duše v sebi: sračjo, kačjo in kozlovsko, svoje pa nobene. Grofinja ukaže Janezu, naj gre čakat jezičnika v hosto, kamor hodi na lov, in na samem naj ga kazni tako, kakor misli, da je zaslužil. Janez odide v gozd in se našemi, da ga mladi baron ne bo mogel poznati. Ugledavši ga, plane vanj in kakor bi trenil ga podere na tla ter zveže. Najprej ga začne mazati z voljno, tenko šibo, govoreč neprenehoma: "Na to za sračjo dušo!" Razbivši šibo, ga je natepal z debelo palico, govoreč eno za drugim: "Na to za kačjo dušo!" Ko se mu zlomi palica, pa ga jame udrihati z bičem, ponavljaje besede: "Na to za kozlovsko dušo!" Baron je klical dolgo na pomoč, potem pa je utihnil in se ni ganil, kakor da bi bil mrtev. Ponoči se je zopet predramil in se ni mogel dvigniti. Preteklo je pol leta, preden je okreval. Po vsem životu, tudi po obrazu, so se mu raztezale od nemilih udarcev črne, višnjeve, zelenkaste in rjavkaste proge in riže, ki mu niso nikoli popolnoma izginile. Zlasti levo lice mu je ostalo grdo razpraskano in pisano do smrti. Grofinja je kar plesala od veselja, da je Janez pravo kazen tako dobro pogodil in izvršil. Kupila mu je lepo, gosposko obleko, prosto kmečko ime Janez spremenila mu v Žandelj in niti vpričo Ijudi ga ni imenovala odslej nikoli drugače nego: prijatelj moj. Erger-Berger je imel pri sebi tudi svojo staro sestro, ki je bila zatratila lepi svoj imetek na jako čuden način. Dolenjci pripovedujejo o neki gospe, ki je podedovala devet gradov in zapravila vseh devet s tem, da ni jedla nič drugega nego kurje kožice. Ko je zaklala zadnjo kokoš, je obrala, ker je bila še lačna tudi meso. Takrat je plesnila z rokama in zdihnila obupno: "Oh, da sem vedela, da je kurje meso tako dobro, bi imela lahko zdaj še vseh devet gradov in bi živela po gosposko do smrti." Ta sladkosnedna gospa je bila sestra Erger- Bergerjeva. Vzel jo je k sebi, da mu pomaga vohati in nadzirati družino in podložnike. Tudi on je dobil po očetu devet gradov, ali ker je ljubil vsako dobro jed in ne samo kurjih kožic, se je obvaroval sestrine nesreče in revščine. Osem graščin je prodal in iztržil za vsako skrinjico zlatov. Te skrinjice je hranil v posebni izbi, ki je bila brez oken in odločena samo za denarje in dragotine. Zapirala se je z debelimi železnimi vrati, ki so se zaklepala z raznimi ključi tako umetalno, da se ni bilo bati razbojnikov. Pet skrinjic se je sčasoma izpraznilo, ali tri so stale še polne, nedotaknjene. Tudi velika graščina, katero je pridržal grof zase, mu je dajala tako obilne prihodke, da se je mogel še več let razveseljevati brez skrbi z najslastnejšimi založki in požirki. Bogastvo bi mu bilo upadalo gotovo bolj polagoma, da si ni našel tako prebrisanih uradnikov. Oskrbnik mu je bil rojak Valker. Brez usmiljenja je varal grofa in odiral kmete. Vsa gospoda so trdili, da so romali skoraj vsi zlati iz onih petih skrinjic v požrešno njegovo malho. Grof itak ni mogel prebiti brez njega. Priljubila se mu je Valkerjeva nepopustljiva strogost proti tlačanom in čudovita natančnost in pazljivost, da niso mogli utajiti kmetje ni enega klasa desetine ne ene kapljice gorščine. Najbolj pa se mu je primilil in prikupil oskrbnik s svojo pohlevnostjo, da je trpel z voljo in brez mrmranja vse psovke in udarce njegove. Razen njega je služilo grofu še sedem drugih tujcev, ki so bili vsi najčistejše kvakarske krvi. Rabil jih je za pisarje, sodnike, nadzornike, preglednike in valpte. Častita imena teh mogočnih grajskih uradnikov nam je zgodovioa ohranila. Zvali so se: Krekselkran, Šuršelšaf, Purcelpaum, Štrunkkibel, Plumpbitel, Kalbšimel, Fermaledajterer. Čebelarstvo in ribištvo pa je bilo izročeno v skrb našemu rojaku g. Lenkarju. Ta mož je služil grofa zvesteje nego vsi kvake. Zasačil je vsakega prestopnika, ki je zakrivil kako kvaro v uljnjaku ali na vodi in ovajal gospoddarju tudi take reči, ki pravzaprav niso spadale v njegovo področje. Njega in Valkerja so črtili kmetje najhuje, ker sta jim storila največ krivic in jih dala največkrat pretepati. Lenkar se je pokoril za svoje grehe že na tem svetu, naprtil si je bil pred oltarjem jako hudobno ženo, ki je delala z njim skoraj še grje nego on s slovenskimi rojaki svojimi. Erger-Berger si za življenje svoje ni ustanovil mnogo pravil, ali tistih, katera je imel, se je držal čvrsto, trdokorno, nepreprosno, da ne bi bil odjenjal za ves svet. Bil je uverjen, da treba upravljati podložne tlačane z istimi sredstvi kakor vojake: s palico in strahom. Kmeta je smatral za blatno, podlo in jako nizko stvarjenje, ki ne sme imeti in zahtevati nobene pravice. Trdil je odločno, da izpolnjuje svoje dolžnosti tem bolje, kolikor ostreje se govori in postopa z njim. Palica je vladala tisti čas na vseh gaščinah, ali grof ji je dal tako obširno oblast in veljavo, kakršne ni imela nikjer drugod na Slovenskem. Kazen so izvrševali navadno biriči, ali dostikrat jim je pomagal tudi on sam. Manj nego petindvajset se jih ni odštelo nobenemu grešniku, potem je pristopil kdaj Erger-Berger in dejal: "Da si boš nauk bolje zapomnil, na še tele!" in naložil mu jih je pet ali šest s svojo roko. Kadar se je peljal na polje k delavcem, je nesel vselej za njim hlapec glasovite grajske "vice". Te "vice" so bile dolg, stisnjen košek, v katerem so se nahajala grofova trapila: šibe, palice in biči. Ime so dobile od tod, ker so se čistili in odvajali z njimi tlačani lenobe, zabavljivosti, zvijače in upornosti. Šib ni bilo več nego tri: leskova, brezova in brinova. Padale so le na trupla slabih in starib bab, na možake pa samo takšen dan, ko je bil gospod prav dobre volje. Tudi palice so bile različnega lesa: glogove, hruškove, kostanjeve itd. Delavci so se najbolj bali trnove, ki je bila grčasta, jako debela in težka. Dosti bolj nego vse šibe in palice je čislal in ljubil grof svoje biče. Slonela jih je v "vicah" cela zbirka. Nekatere si je dal splesti iz lanenega in konopljenega vlakna. Drugi so imeli na držalu privezan dolg jermen in na njem priplet, od katerega je zardelo marsikatero tlačansko uho. Na enem pripletu je, visela svinčena kepica. Ta strašni bič je vihtil ErgerBerger nad hujskači in dražljivci. V enega (konopljenega) je bila vpletena železna žica. Dika "vic" pa je bil nalašč za grofa iz volovske kože ustrojen jermen s tremi robovi. Bil je trd kakor žebelj. Koder je priletel, je precej zasedla kri in take rane so se dolgo poznale. V košku sta bila spravljena tudi dva korobača. Eden je imel pet kratkih, ali sila debelih vrvi z vozli na koncih. Grof ju ni rabil pogosto, ker se mu je enkrat pripetilo, da je, zamahnivši z njim, udaril samega sebe, na veliko radost vsem tlačanom, ki so se komaj premagali, da se niso naglas zasmejali. "Vice" so se dobivale sem in tja nekdaj po več graščinah. Ene so strašile med Krko in Ljubnim še leta 1847. Ali te so bile nedolžna igrača proti ErgerBergerjevim. V košku je tičala brezova šibica, tenka drenova palica, "štaberl", s kakršnim so pokorili takrat učeniki razposajene šolarčke, in pa nekoliko -- kopriv. Z njimi je ščegetal šaljivi gospod preveč jezikljaste punčke po ustih. Skoraj še huje nego z biriči in vicami si je krotil in podlagal strogi grof slovenske podložnike z zlobo in zvijačnostjo ali, kakor je sam govoril, z modro politiko. Posredno in neposredno je delal med njimi zdražbe in sovraštvo. Posamičnih se mu ni bilo nič bati, ali jako nevarni bi mu bili lahko, da so se zedinili in udarili nanj skupno. Trebalo jih je torej razdeliti, razkačiti enega proti drugemu. Kadar je bil kje cerkven shod, je poslal tja svoje hlapce in "podrepnike", da so se zamešali med fante in jih dražili in hujskali proti fantom sosednih žup in vasi, dokler se je vnel prepir in pretep. Pomagali so kdaj ti, kdaj oni stranki z izgovorom, da morajo braniti nedolžnega proti rogoviležem. Ta nečedni posel jim je uspeval tako dobro, da kmalu ni bilo nobenega večjega zbora v vsej okolici brez razžaljenja in prelivanja krvi. V isti namen je izumil Erger-Berger pravilo, ki se je udomačilo potem po vsi Sloveniji, da nihče ne sme zalezovati in ljubiti deklet iz drugih vasi. Prestopnika so domači fantje svobodno zgabili in nabijali, kolikor so hoteli. Če jih je prišel tožit, se je zadrl grof: "Prav se ti godi. Pusti tuje golobice tujim golobom, kadar pridejo vasovat drugi k vam, jim pa vrnite." Ali on se je smejal tudi takrat, če so napadli pijani in samopašni kmetje koga brez vzroka. Nemirnjakov in pretepačev ni kaznoval nikoli, razen če so se lotili njegovih služabnikov. Vohunov je imel obilo po vaseh in goricah. Zvečer so hodili poslušat pod okna, v gori pa so se skrivali za kako mejo ali v grmovje, da so čuli lahko vsako besedo vinskih bratcev, ki so se pomenkovali in veselili v bližnjem hramu. Kdor je zabavljal kaj gospodi, je bil poklican v grad, dejan v klado in tepen, da se je sam sebi smilil. Kmet Zadnjikar je izustil pijan surovo šalo, če bi grofa zaklali, da bi bilo kolin za devet far. Ovadnik ga je slišal in zatožil. Ponoči je Zadnjikar izginil. Čez več dni so ga našli v gozdu obešenega. Grof je dejal: "Zmešala se je možu pamet, pa se je revež sam zadrgnil. Meni ga je žal." Ljudje tega niso verjeli, ali so pred grajskimi molčali, da niso imeli sitnosti. Na tak način se je zmešalo še več drugim, ki so se spominjali preglasno stare slovenske svobode in sedanje bede. Sem ter tja so živeli tisti čas še mnogi svobodnjaki, ki niso delali nikomur tlake. Grofu se je zdela njih prostost silno pohujšljiva za podložnike ter jim jo je vzel. Ker so se branili, jih je dal bičati, dokler so obljubili pokorščino. Nekateri so pod bičem umrli. On pa je pomignil zaničljivo z ramama in rekel: "Tepci, zakaj so bili tako neumni, da se niso podvrgli precej, ko sem ukazal. Smrti so si sami krivi." Grofova "politika" je sezala v vse razmere kmetiškega življenja. Županov sin bi se bil rad oženil. Oče je bil še mlad. Sina ni odgovarjal, ali velel mu je, naj si postavi svojo hišo; doma je pretesno za dve rodovini. Fant prosi gospoda dovoljenja. Odgovori se mu, naj si steše ali sezida svobodno novo hišo, ali ne v vasi, nego pol ure dalje, blizu grajskega uljnjaka. Grof je hotel dobiti s tem zvestega in stalnega čuvaja svojim čebelam, obenem pa odvrniti nevarnost, da bi se vas povečala. Velikih vasi ni mogel videti, ker se je zalegla v njih najlaglje upornost in zarota. Javornik, gorska vas, je imel do sedemdeset hiš, kar je bilo v stare čase jako mnogo. Ponoči, o tihem vremenu, je jelo goreti in do zore je bil ves Javornik v pepelu. Ljudje trdijo še zdaj, da so ga požgali grajski hlapci po zapovedi gospoda svojega. Samo petnajst pogorelcev si je smelo narediti hiše na prejšnjem mestu. Vsi drugi so se morali razseliti. Iz ene močne vasi je osnoval grof šest slabih in še te so stale daleč ena od druge. Pod Gorjanci so bile tri vasi: Staro selo, Novo selo in Malo selo. Ljudje vseh treh so živeli med sabo v bratovski prijaznosti in družbi. Grof je poskušal zaman razdreti to neprilično slogo, dokler ga domisli Valker, kaj mu je storiti. Vsi troji vaščani so pasli živino v Gombarici, ki je bila dovolj prostorna za vse in je imela prav dobro pašo in tudi studenčnico. Zgodilo se je, da so se pastirji nekaj sprli in stepli. Na pašnikih taki boji niso nikjer redki; fantje se sprimejo in zopet pomire, nasledkov ni nobenih. Ali grof porabi priliko. Po oskrbniku naznani gospodarjem, da ne sme goniti nihče več v Gombarico. On zahteva na svoji graščini mir in red: ker ne znajo ali nečejo krotiti svojih otrok, niso vredni grajske milosti in dobrote. Za kmete je bil to hud udarec. Čez nekaj dni se dovoli zopet pasti, toda samo Maloselcem. Staroselci in Novoselci so bili zdaj še bolj razjarjeni. Srečnim Maloselcem so jeli očitati, da so jih grofu počrnili, ker bi se bila povrnila brez njihovih spletk stara pravica vsem trem vasem, a ne samo njim. Po mnogih prošnjah se dá grof omečiti in dá isto dovoljenje tudi Novoselcem. Zdaj se vname huda jeza tudi med temi in Staroselci. Maloselci pa so tudi strašno pisano gledali Novoselce, kajti bi bili mogli brez njih mnogo več živine na pašo goniti in rediti. In tako je grof popolnoma dosegel svoj namen; te vasi so se odslej sovražile in se sovražijo morebiti še dandanašnji. Erger-Berger je mrzel na vsak kmetiški napredek, na vsako izpremembo v kmetiškem gospodarstvu in življenju. Poročilo se mu je, da si je izkopal bistroumni tlačan Bernač pod hišo svojo globoko klet in da misli vinski hram v gori zapustiti in spravljati vino doma. Grof se prestraši. Dejal je: "Bernač se je domislil take pametne reči, da ga bodo gotovo vsi posnemali. Zgled je nalezljiv, naj bo slab ali dober. Dokler hranijo kmetje vino svoje v gori, ga ne morejo nič utajiti, graščina ne izgubi ni merice gorščine. Moji podložniki se shajajo najrajši okoli polne majolike. Če ga ločejo v hramu, pošljem tja vohune in zvem vsak pomenek njihov. Ko bi pa zvozili vino na svoj dom, potem zbogom lepa gorščina, najdebelejša grajska kravica! Nekaj ga bodo dejali v klet, največ in najboljšo kapljico pa skrili pod streho, v slamo, seno ali v kako drugo zakotje in utajili, zaklinjaje se, da je vse vino v kleti. Namesto petih veder bom dobil komaj dve in morda niti toliko ne. Tudi ne bo lahko mojim ogleduhom priti kar tako, brez opravka v tujo hišo. Ti slovenski potuljenci bodo modrovali v svoji kleti, ali bogve kje, in ugibali brez nevarnosti in povse brezskrbno, kako bi me ociganili in utopili graščake v kaplji vode." Tako globoko in korenito je presojal Erger-Berger tudi take na videz čisto neznatne in malenkostne reči, kakor je izkop vinske kleti pod kmetiško hišo. Precej, ko je novico zvedel, je poslal k Bernaču veliko krdelo tlačanov, da so mu zasuli novo klet, biričem pa je ukazal, naj mu namažejo za kazen prav gorkih petindvajset. Ker se je bal, da bi utegnil, razkačen, osnovati proti njemu med vaščani kak upor ali zaskok, mu je vzel hišo in kmetijo in ga preselil na najzadnji konec grajske zemlje, v nezdrav, močvirnat kraj, kjer je kmalu potem umrl. Politika je napotila Erger-Bergerja, da je zatrl celo svoje kvakarsko sovraštvo proti našemu jeziku in jel goreče pospeševati slovensko umetnost, narodno pesem, bajko in šalo. Potikal se je po Gorjancih neki Kolba, bivši vojak. Delati ni hotel ničesar, najrajši bi bil sedel ves dan pri majoliki, kratkočasil ljudi z burkami in jim prepeval svoje in tuje pesmi. Takih dobrovoljnih gostov se Podgorec ne brani, ali je ta neprilika, da mora dostikrat še sam stradati vina, nikar da bi mogel napajati druge. Tudi ne utegne vselej poslušati burk in petja. Kolba je živel torej nekateri dan prav po pasje, kar ne ugaja nikomur, najmanj pa veseljaku. Izmed njegovih pesmi je naredila največ hrupa in smeha po vsej krški dolini zabavljica, s katero je pikal Brusničane. Ko se je vršilo pri njih proščenje, so ga bili razžalili, ker ga niso poklicali nikjer k pijači. Srdit sede na tla pod lipo in se zamisli. Sedel in premišljeval je do mraka, potem pa začel korakati gor in dol po vasi in prepevati: Brusničani se vkup zbero in star'ga mačka odero itd. Grofu je povedala za to pesem najprej Meta. On se je je jako obveselil. Brusnice mu že zato niso bile po volji, ker so bile prevelike; dobro pa je tudi vedel, kako iz srca sovražijo Brusničani že od nekdaj gospodo. Poslal je po Kolbo, da je pel to zabavljico med obedom, pri katerem je bilo več tujih gostov, med njimi tudi neki vitez iz moravškega okraja. Pesem in napev sta se priljubila vsem poslušalcem. Kolba je dobil za nagrado toliko vina, kolikor ga je nesti mogel, in pa dragoceno dovoljenje, da se sme oglasiti v grajski kleti vselej, kadar bo hotel. Ni mi treba praviti, da je prav pridno rabil to pravico. Njegovo pesem si je zapisal moravški vitez in jo nesel s sabo domov. Iz istih razlogov kakor grof Brusničane, je sovražil on Moravčane. Sklical je svoje hlapce in jim zapovedal, da se morajo zabavljice naučiti in dražiti z njo z drugimi fanti vred vražje Moravčane. Izpremenil je samo nekatera imena, druge besede so ostale, kakor jih je zložil Kolba. Kmalu je donelo od Save do Snežnikov po vsem Gorenjskem: Moravčani se vkup zbero in star'ga mačka odero itd. S to pesmijo se je zakuril v Podgorju razpor, ki se še zdaj nekoliko čuti. Brusničani so se lahko hudili nanjo in na tiste, ki so jim jo prepevali. Ker je zabavljanje Dolenjcu menda prirojeno, se je glasil brusniški maček v vsaki vasi, na vsakem shodu, o vsaki veselici. Kolba je imel tekmeca, gornika Gungulića, čigar oče je bil Vlah, ki je pobegnil od doma zaradi uboja. Gungulić ni znal pesmi skladati, tem bolje pa je praskal in ujedal z izmišljenimi pripovedkami. Pravil je npr., da je vprašala Podgorka Novomeščanko v petek popoldne ob treh, zakaj zvoni. Mestna mamka ji veli: "Zato, ker je ob treh Bog umrl." Podgorka zakliče dobrodušno: "Kaj, umrl je? Bog mu daj nebesa, čeprav ga nisem poznala." Najrajši je nagajal Gungulić Gabrčanom. Rogal se je, da je poslal bolan Gabrčan po gospoda, naj bi ga dejali v sveto olje, potem pa je šel v hosto delat, ker v Gabrju ni navada, da bi bolnik ležal. Ko župnik pride in se začudi, da ni moža doma, reče mu gospodinja: "To nič ne škodi. Prosim, denite sveto olje v tole črepinjo. Kadar se vrne, se bo pomazal z njim sam, saj ima zdrave prste." Takih razžaljivih smešnic je pripovedoval Gungulić na stotine. Grofu so bile vse jako povšeči. Tudi Gabrje se mu je zdelo za kmetiško vas preveliko. Podgorce je črtil že zato, ker so se njihovi spredniki spuntali proti gospodi in, osvojivši mehovski grad, tako neusmiljeno krvavo postopali s svojimi zatiralci. Kakor Kolbo je povabil k sebi tudi Gungulića in mu odprl na stežaj klet in zidanico. Za vsako pesem in šalo sta dobila od njega oba tudi denarjev. Ta darežljivost je izpodbujala na posnemanje: v vseh župah so se prikazali novi pesniki in burkeži, ki so smešili in zasramovali rojake svoje. Grofu je kar srce skakalo od veselja, da mu je setev tako krasno obrodila. Med kmeti je izginil vsak sled edinosti in prijateljstva. Vsako srenjo in vas so dražili in grdili sosedje z nečednimi pesmimi in psovkami; kjerkoli so se sešli fantje iz različnih žup, so se izdirali koli in padali po glavah. Kmetje so preklinjali iz vse duše Erger-Bergerja, ali skoraj še bolj so sovražili brate in tovariše svoje. Zdaj pa čujmo zanimivo pripovedko, ki se bržkone ni porodila v slovenski glavi. Z njo so se kratkočasili najrajši nemški graščaki. Gospoda je pa niso le z veseljem pravili in poslušali, ampak so tudi verjeli, da je resnična. Za nas je znamenita zlasti zato, ker je odločila in pospešila usodo našemu znancu, mogočnemu grofu Erger-Bergerju. V Stari vasi je živel naš rojak Peter Krese. Kmetijo je imel majhno ali jako dobro. Da je tako rad delal, kakor pil, bi bil prehranil brez velike težave sebe in rodovino svojo. Nadloge si je torej zakrivil sam. Vinograd mu je dajal do petnajst veder vina. Pred pustom mu ga je vselej zmanjkalo; prihranil ga je samo eno ali dve banjki za Kurentov god. Potem je nastopil dolgi dolgi post, ki je trajal do jeseni, to je do trgatve. Kdaj pa kdaj se je pripetilo, da ga je poklical kak bogatejši znanec v hram, ali take prilike so bile redke, tudi moramo Petra pohvaliti da ni visel rad za brado. Pri svoji majoliki je vriskal in prepeval, pri tuji se mu skoraj ni ljubilo niti govoriti. V tožni čas neskončnega svojega vinskega posta je sedal pred leseno kočico na tnalo pa se oziral proti visokemu gradu, ki je stal na prijaznem griču pod Gorjanci, in govoril zdihujoč: "Oh, zakaj nisem jaz graščak? Znal bi si streči, bogme, bolj pametno nego ti ničevi grofički in barončki. Tri bokale bi ga moralo priti vsak dan na mizo. Računimo! Dopoldne eden, opoldne eden, popoldne zopet eden. Šentaj, trije so premalo, dva treba privreči. Zvečer je človek najbolj žejen, pa ga srka tudi najbolj brez skrbi. Če priplezajo v glavo tudi vse štiri žabe, kaj zato? Spi se z njimi še trdneje in slajše. Oh, preljubi Bog, prestvari me vsaj za en dan v 'vašo gnado' pa boš videl, da si bom napravil že na tem svetu taka nebesa, da te lepših in boljših ne bom nikoli prosil." Tako je Peter hrepenel in molil pred svojo hišo skoraj vsak dan, posebno zvečer, ko mu je šla rodovina spat. Kadar se je v sladke želje svoje prav živo zamaknil, se je pogovarjal sam s sabo tako glasno, da ga je vsak človek lahko razumel. Grof, zemeljski njegov vladar, je šel nekoč pozno z lova domov. Grede mimo Kresetove koče, čuje Petrov pomenek in se ustavi za oglom. Kmalu zve, kaj mu podložnika tišči in zamika. Grof, burkast mož, se nasmeje in veli: "Naj se ti volja izpolni!" Peter ni vedel nič, da ga je kdo poslušal. Drugi dan ukaže graščak županu, naj da Kresetu vina, kolikor ga bo piti hotel; kadar bo omagal, naj mu pride povedat. Svoji gospe, služabnikom svojim in služabnicam razloži natanko, kaj je zamislil, in odkaže vsakemu, kaj mu je storiti. Hišni je dejal: "Ti boš jutri grajska gospa in grofica, nekoliko ur tudi soproga, skrbi za svojega moža, da ne bo stradal." Župan poroči že o mraku, da leži Peter na trati za grajskim vrtom pijan, kakor bi bil ubit. Gospod namigne slugam. Oni gredo po gospodovo obleko, slečejo Petra, denejo nanj lepo gosposko opravo ter ga odnesejo v grajsko spalnico, kjer ga polože v pernato posteljo, na kateri so počivali že škofje, knezi in ministri. Drugo jutro se odpelje grof zarana z gospo v mesto. Peter se prebudi jako kasno, šele okoli desete ure. Zapazivši na sebi gosposko obleko, pod sabo krasno, mehko posteljo in okoli sebe poslikane stene in drago opravo vsake vrste, je bil uverjen, da še spi in da se mu o ti sreči samo sanja. Mel si je oči pa se oziral, otipaval sebe in okolico, strmel, slednjič pa se široko nasmejal: "Ehe, zdaj ni moči več dvojiti, Bog mi je ponižno mojo prošnjo uslišal. Kaj pravzaprav sem, še ne vem, ali vsa znamenja izpričujejo, da manj nego gospod ne morem biti." V bližnji izbi služabnik začuti, da se je Krese predramil. Stopivši k njemu, ga vpraša: "Milostivi grof, ali vas smem preobleči?" Peter odgovori prijazno in veselo: "Praviš, da sem grof. No, naj pa bom, nisem bedak, da bi se jezil na tako čast. Če oblačijo druge grofe služabniki, preobleci svobodno tudi mene, manj od drugih nečem biti." Vse po grofovsko in po najnovejši šegi opravljen odide iz spalnice v obednico, odpre okno in veli: "Jaz bi bil, bogme, mož, da ne bi pogledal vsakega, ko bi bilo vse, kar vidim, moje." Sluga se mu prikloni: "Milostivi grof, vaše je vse, ta beli grad tukaj in vsa ravnina od gore do gore in ob reki od jeza do jeza z vsemi vasmi, hišami in poslopji." Krese se zadovoljno namuzne: "Kdor ima toliko sveta, ima gotovo tudi kaj vina, a? Prinesi mi ga precej polno majoliko in obenem kaj prekajenega, gnjat ali kračo!" Služabnik mu postreže poleg zapovedi. Peter ga vpraša: "Prijatelj! Kdo pa gospodinji danes pri nas, da si mi prinesel jed in pijačo ti? Po navadi je to ženski posel." Mladič odgovori: "Gospodinji seveda milostiva grofica," vaša gospa. Zdaj se še oblačijo, pa bodo skoraj tukaj." Krese se silno začudi, ves zmešan zajeclja: "E, seveda, kdo drug bo gospodinjil nego gospa. Ali bratec, ne zameri, da te še nekaj vprašam. Sinoči sva z županom malo preveč martinovala, pa je od preobile starine glava moja tako pozabljiva, da ničesar ne ve. Kaka pa je pravzaprav grofica in kako ji je ime?" Sluga veli: "Gospa so visoki, čedni, očitni, da je malo takih. Krstno ime pa jim je, kakor se spodobi, prav gosposko, grajsko: zovo se Sidonija." Peter pogleda debelo: "Kaj praviš -- Segonja? To ime se težko zapomni in ni lepo, ali kaj zato. Poglavitna reč je lepota. Grde jaz ne bi maral." Zunaj se začujejo ta trenutek koraki. Sluga zašepeta: "To so grofica!" in nizko se poklonivši odide. V obednico stopi velika, črno oblečena gospa. Krese skoči pokonci in jo pozdravi: "Dober dan, dober dan! No'r gnon (Euer Gnaden), kako ste -- kako si kaj spala?" Grofica mu odgovori nekaj po nemško. On se začne praskati za ušesi in jo prosi, da bi govorila za zdaj z njim po domače. "Ker sem tak gospod, ni dvojbe, da znam tudi jaz nemški. Toda sinoči sva se zamaknila z županom tako globoko v vražjo majoliko, da sem zapil vso nemščino svojo. Ali se bom že domislil; jutri boš videla, bova tajčala, da se bo vse kadilo." Gospa mu reče po slovensko: "Dragi grof! Prišla sem te povprašat, kake ukaze in zapovedi naj naznanim tvojim podložnikom in uradnikom, da jih izpolnijo. Vsak dan ima svoje potrebe in torej tudi svoja povelja." Peter veli zadovoljno: "Moja Žgonja ali kako se ti že pravi, ti govoriš jako pametno. Kmetom se mora zapovedovati, drugače postavajo: sami ne znajo drugega nego pijančevati in objedati nas gospodo. O, mene ne bodo prekanili ne, tem capinom vidim v dno duše pa vem, da so vsi sleparji in cigani. Verjeti se ne sme nobenemu nič. Graščaki delajo z njimi predobro, zato so se tako napuhnili. Poroči mojim kmetom in služabnikom, da mi morajo zanaprej, kadar jih srečam, poljubiti roko. Do zdaj so izkazovali to čast samo gospem. Jaz pa nečem biti slabši nego moja baba. Gorje vsakemu, ki se bo predrznil mene zaničevati. Na shodih preklinjajo vsi podložniki najrajši grofe, barone in sploh 'vaše gnade'. To peklensko šego bom iztrebil do zadnje korenine. Razglasi torej ljudem mojim strogo zapoved, da morajo začeti in izvršiti odslej vsako pijačo in veselico z molitvijo za moje zdravje in dolgo življenje. Tudi to jim treba ukazati, da se mora vsak, kdor gre mimo grada, odkriti, da prizna s tem podložnost svojo in našo oblast. O, jaz jim bom že pokazal, da me Bog ni postavil zaman za grofa in gospodarja njihovega. Če kažejo osle drugim, meni jih, bogme, ne bodo. Hodi mi še marsikaj na misel, kar se mora predrugačiti, ali za danes sem zadovoljen, da se obznani in stori, kar si slišala." Sidonija se dvigne in napoti k družini in tlačanom; Peter pa je pil in jedel, dokler je izpraznil majoliko in obral kračo. Med tem opravilom se je pogovarjal sam s sabo o različnih rečeh, največ pa o svoji gospe. Dejal je: "Babnica ni napačna; malo predolga je res, ali to mi je prav pogodu, da je tako pri sebi. Nihče mi ne bo mogel očitati, da imam trlico. Kak kmet bi rekel: Hvala Bogu, da mi je dal tako. Grofje pa pojo drugo pesem. Naj si izbero tudi najlepšo ženo, brez ljubice ne prebó nobeden. Zoretova Ančka me je ugrela vselej, kadar sem jo videl. Proti nji je ta Žganja strašilo za v proso. Zoretova tičica mora priti v mojo kletko, naj me stane tudi pol graščine." Pomenek mu podere Sidonija s poročilom, da je zapovedi njegove razglasila, potem pa ga vpraša, kaj bi mu pripravila za južino. Peter ji veli, smehljaje se šegavo: "V ti reči vladata dve pravili, eno nalaga želodec, drugo stan. Izpolniti velja obe. Kar sem živ, hrepeni želodec moj najbolj po štrukljih. Jedel sem jih že dostikrat, ali prav do sitega še nikoli. Danes bi se jih rad naužil. Skuhaj jih torej danes kar cel kotel; veliko, vem, da jih ne bo ostalo. Čudovito dober založek se mi zde tudi svinjska ušesa s hrenom. Dve ušesi utegneta biti premalo. Pa naj jih bo deset! Mar je grofu, če se mu zakolje sto prascev! Hrena pa nadrgni polno skledo, skodelica je za berače, ne pa zame. Skoraj še bolj nego z ušesi pa mi boš ustregla z dobro potico, s tako, ki jemljo v nji ocvirki več prostora nego sredica. Slast se ji bo jako povečala, ako dodaš obilo smetane, jajc, orehov, medu in sira. Tudi sem se uveril, da se lepo priležejo vsaki potici lešnikova jedrca, stolčena prav na drobno, in pa bučne pečke, ki se morajo prej dobro posušiti, ne na vetru, nego na temenu. Zdaj veš, kaj ljubi moj želodec; ker pa ne smem pozabiti, da sem grof, speci enega ali pa dva pava in zakaj ne tudi onegale zelenega ptiča tam, ki mu pravijo menda popagaj. Potemtakem vidiš, da bom obedoval to, kar mi diši, obenem pa ohranil neomadeževano grofovsko svojo gospoščino." Grofinja je hotela še vedeti, kako vino naj mu prinese za južino. Krese se zagrohota: "To vprašanje je jako nepotrebno, dajala mi boš na sodbi zanje Bogu težek odgovor. Mislim, da mi ni treba praviti, da želim tistega vina, ki je najboljše, najslajše, najmočnejše, z eno besedo, vina, katerega bom čutil v vseh žilah in mišicah, v vseh kosteh in laseh. Taka vina so pri nas: muškat, gadovec in sladka repica. Ta božja pijačica ne rase pri nas, ali jaz vem, da jo imajo in časte v tem gradu že od nekdaj. Nosijo jim jo vlaški tovorniki s prisojne hrvaške gorice Repice, po kateri je dobila svoje ime. Zdaj pa le pojdi brž v kuhinjo in pazi, da se mi južina ne prismodi ali drugače ne izkazi, jaz pa moram iti gledat, kaj onegavijo družina moja in tlačani. Rad bi videl, če mislijo izvrševati moje zapovedi tako natanko in urno, kakor zahtevam in kakor se spodobi in je dolžnost ljudem, ki so ustvarjeni za posluh in službo." O teh besedah se dvigne, vzame grofovsko palico, stoječo v kotu, in koraka počasno in važno iz obednice na hodnik in od tod po stopnicah na dvorišče in skoz velika vrata na plano. Ker je veliko pil, se mu je žaril ves obraz; oči so se mu napele in stopile iz jamic; itak se ni moglo reči da je že pijan. Močno podgorsko truplo mu je neslo brez kvare tri, tudi štiri poliče. Kmetom so povedali zgodaj zjutraj grajski uradniki, nekaterim tudi grof sam, da bo gospodaril z gradom in z njimi nekaj časa njegov namestnik, ki je tudi grofovskega rodu. Naložili so jim strogo, da morajo izpolniti vsak ukaz njegov brez godrnjanja in tako ročno in zdušno, kakor da jim pride od gospodarja samega. Tlačani so bili silno radovedni, kakov je ta njih novi gospod, v katerega ima graščak toliko zaupanje. Zagledavši preoblečenega Kreseta, zazijala so jim usta kar na stežaj; ostrmeli so tako, da niso mogli dolgo nič misliti, nikar izpregovoriti kako pametno besedo. Ko pa so se od čuda zopet zavedeli, so jeli kričati vsi v en glas: "Viš ga no, to je Peter, nihče drug nego Kresetov Peter, le poglejte mu krivo desno nogo pa tumpasti nos in bradavico pod levim očesom. O ho, ho, Peter! Povej nam no, kako si se prelevil tako hitro iz kmeta v grofa?" Mnogi so se mu začeli zdaj na vse grlo grohotati, drugi pa ga zlobno pikati in ga zabavljivo povpraševati, če jih bo kaj kmalu osvobodil tlake, za katero ve iz svoje skušnje, kako je težavna in krivična. Nikomur ni prišlo na misel, da mu je treba poljubiti roko, niti odkriti se mu niso hoteli. Nekoliko trenutkov je bil Krese, videč pred sabo stare znance in tovariše, precej zmešan in omamljen, ali njih nespodobne besede so mu povrnile kmalu grofovski ponos in zavest, da je on njihov vladar, oni pa njegovi podložniki in sužnji. Jel je nanje rjuti in grmeti, da so skoraj oglušili. Za hudim gromom pa je prišlo skoraj tudi strašno treskanje. Peter skliče biriče in hlapce in jim veli, naj polove kričače in zabavljače in jih polože na klop. Morali so jih mazati z debelimi palicami in biči, dokler jim niso roke otrpnile. Mnogi so od strašnih bolečin omedleli, nekateri tudi umrli. Ta dan je bilo tepenih več tlačanov nego pod oblastjo pravega grofa vse leto. Ta se ni nikoli dotaknil starcev, bab in otrok; Peter pa je kaznoval vse brez razločka in tudi ženo svojo. Reva ni mogla vso noč nič zaspati; bala se je, ker moža ni bilo domov, da se mu je pripetila morda kaka nesreča. Ko je drugi dan zvedela, da je postal grof, je tekla v grad, da bi videla, kaj pomeni ta čudna govorica. Našla ga je sredi množice vaščanov, ki so ga trepetaje prosili oproščenja, obetali mu zvestobo in pokornost ter se mu nizko priklanjali in mu poljubljali ne le desno, ampak tudi levo roko. Misleč, da ima še zmerom zakonsko pravico, je stopila brez straha k njemu in se mu nasmejala: "Povej mi no, Petrček, kdo je danes večji bedak, ali ti ali naš grof -- za božji čas, saj ni Kurentov god, da so te tako našemili." Kreseta to očitanje tako razvname, da je začel na vso moč udrihati po stari ženi. Ko ga je vprašala, če ne pozna Barbe svoje, da jo bije tako neusmiljeno, je dejal nekoliko utolažen: "Resnice ne bom nikoli tajil. Dobro se spominjam, da si bila moja baba v prejšnjem življenju, dokler sem bil še menda kmet ali kaj. Ali saj sama vidiš, da sem zdaj grof in da taka metla, kakor si ti, ni več zame. Moji sedanji gospe pravijo Žganja ali kako že, ne pa Barba. Razen gospe imel bom za ljubico Zoretovo Ančko in morda še katero drugo, ali zate ne bo mesta niti med ljubicami, ker si prestara in pregrda in si mi prehudo nagajala, dokler sem zdihoval pod oblastjo tvojo. Pusti me odslej na miru, kakor bi se nikdar ne bila poznala; obgovarjati me ne smeš nič več, niti pozdravljati me ni treba. Če boš poslušna in pametna, dobil ti bom moža, da ga boš gotovo vesela. Moral te bo vzeti kak brdak birič ali gozdnar, ki se ga ne bi branilo nobeno dekle. Če pa ne boš znala brzddati svojega strupenega jezika, gorje ti: dal te bom vreči v temno ječo, da ne boš videla nikoli več belega dne." Ihteč se in preklinjaje besnega dedca in nesrečo svojo, je bežala Barba po tem opominu proti domu. Spotoma je srečala Zoretovo Ančko in se zakadila vanjo. Za deklino je bila velika sreča, da ji starka ni bila kos, drugače bi ji bila pomulila vse lase z glave. Kmalu po nje odhodu je prišla Sidonija povedat Petru, da je južina kuhana. Ker se mu je zdelo razžaljivo za moža in grofovsko dostojanstvo, da bi korakala žena na desni, jo je prijel z levo roko za podpazduho in peljal v grad. Taki vljudnosti ni bil do zdaj vajen, pa ni čudo, da se je ponašal jako okorno in je Sidonija komaj čakala, da jo izpusti. Držal jo je tako čvrsto, da jo je štirinajst dni roka bolela. Med obedom je morala ostati ves čas pri njem. Dasi so ga mikali najbolj štruklji, svinjska ušesa, potice in majolike, se je zabaval rad tudi z njo, ker ga je zanimal njen pomenek, iz katerega je zvedel marsikatero ugodno novico. Nekatere drobtine tega razgovora nam je zgodovina ohranila. Ko je pohrustal sedmo uho, je vprašal Sidonijo, če jima je podaril Bog že kaj majhnega, kakega sinčka; smrkolink ne mara, kajti je z njimi preveč sitnosti in premalo veselja. Gospa je zardela in rekla tiho v stran gledaje: "Do zdaj sva še sama." Nežni soprog jo je tolažil: "To naj te nič ne skrbi, saj sva še oba jaka, pa če bi bila tudi že stara, ne bi trebalo obupati. V Gorjancih vem za podrto kapelico. V nji je lep rezan kamen. Na tem kamnu se vidi vse polno pičic, črnih, belih in rdečih. Kdor odmoli angelsko češčenje, se mu naredi iz teh pičic prekrasna podoba svete Ane, ki drži v naročaju hčerko svojo Marijo. Ti podobi se priporočajo brezdetne žene in do zdaj je bila še vsaka uslišana. Sveta Ana ne dá kake pokveke in negode; otroci, ki se porode po njeni prošnji, so zdravi, krepki in dobri, da ne delajo roditeljem nikoli nobene skrbi, neprilike in nejevolje. Če hočeš, bodeva romala še to leto tjakaj, ali moram te še enkrat opomniti, da se boš priporočila sv. Ani za sina, ne pa za hčer." Peter si je nalival najprej muškata in ga pocedil dober bokal, potem pa postavil predse veliko majoliko gadovca, ki zori v Gadovi peči in ga smatrajo vsi izvedenci za najboljše dolenjsko vino. Gadovec ima svojstvo, da omeči človeku srce in mu podari čudovito prijaznost in ljubeznivost. Umilil je tudi Petra, da je začel zaljubljeno gledati v Sidonijo in jo objemati. Ko se je zakonske nežnosti nekoliko naveličal, jo je prosil, da bi mu povedala prav natanko, kako sta se seznanila in se zaverovala eden v drugega, preden sta se vzela. Sladko se smehljaje veli Sidonija: "Ta neskončna sreča mi je prišla takole: na Gorjancih je bil pri Sv. Miklavžu shod. Midva sva se napotila tja, jaz na Gabrje, ti na Brhovo in tako se spotoma nisva mogla srečati. Bilo nama je tako namenjeno, da sva prišla oba isti trenutek do Krvavega kamna. Takrat je začel iti dež. Midva stopiva pod košato bukev in se spogledava. Moje oči se primejo tebe, tvoje mene. Pri cerkvi sem ti kupila potem poln robec odpustka, ti pa si me prijel za roko in me peljal k Vlahom, ki so pekli pri jezeru jagenjčke in točili vivodinca. Dal si mi tak reženj pečenke, da mi je kar roka omahovala. Hoja me je bila tako silno ustradala, da sem jedla kakor volk. Ti si bil tako usmiljen, da si plačal zame še štiri velike kose bravine in več majolik vina. S to dobroto si se mi tako prikupil, da sem dejala: 'Jaz hočem imeti Petra ali pa nobenega.' Ti pa si rekel, jokaje se od veselja: 'Naj me vzamejo vsi vragi, če ne boš moja. Mogoče, da te bom kdaj pošteno ozmerjal in morda tudi kdaj obunkal, ali mi ne boš smela nič zameriti, ker te bom vedno rad imel in ti skrbel za jed in pijačo, da ne boš stradala niti ovsenega kruha niti suhih drobnic niti zdrave gorjanske studenčine.' Po tem sladkem pomenku naju je vino zmoglo in podrlo. Domov nisva šla prav lahko. Podgorci so naju morali dolgo vleči za roke, pehati in valiti po strmcih navzdol, dokler sva se iztreznila. Dve ali tri leta po ti dogodbi sva naredila poroko in svatbo. Neizrečeno čudno in skoraj nemogoče se mi zdi, da bi se ti ne spominjal več tega srečnega shoda pri Sv. Miklavžu in najinega spoznanja in zaročenja. Le nekoliko pomisli, pa vem, da mi boš potrdil, da se je vršila in dovršila ta reč popolnoma tako, kakor sem ti jo zdaj povedala." Peter se zamisli, skoči pokonci in veli: "Da, ti govoriš resnico. Spomin se mi je oživil. Zdaj ti razložim lahko vse po vrsti, kako sem potoval k Sv. Miklavžu, kaki so bili tisti Vlahi, ki so naju gostili, in kaj sva imela takrat na sebi. Jaz sem bil v novih irhastih hlačah, ti pa v mezlanastem krilu, ki se je prelepo izpreminjalo: mislim, da je bilo zeleno ali pa rjavkasto." Kaj je govoril Peter Sidoniji dalje, nam ni znano; gotovo pa vemo, da se je bojeval zmagovito z iskrenim gadovcem. Zaničljivo je porinil na stran prazno majoliko in načel trebušno banjko, v kateri se je nahajala "sladka repica". Srkal jo je vriskaje in prepevaje, ne sluteč, da se skriva v nji nevarni škrat, ki mu je nakanil ugrabiti grofovstvo in z njim ves zemeljski raj, katerega je pričel komaj uživati. Ni mu še splavalo po grlu četrt banjke, kar se mu zmrače oči, glava obesi na prsi in truplo zdrkne s stola na tla, pogrnjena z debelo plahto, ki ga obvaruje bolečega udarca. Do mraka je ležal mirno v obednici, potem pa ga je dal vrnivši se grof preobleči nazaj v njegove samodelne podgorske cape in odnesti zopet na tisto mesto, kjer so ga pobrali prejšnji večer. Tam je smrčal vso noč, dokler ga ne prebude glasne psovke in kletve tlačanov, ki so šli ondod na delo. Že to jutro je prejel od njih marsikak krepak sunec od spredaj in zadaj v povračilo svoje zverske surovosti, s katero jih je mrcvaril pretekli dan. Zaman se jim je grozil z biči in vislicami. Kmetje so spoznali brez težave slano grofovo šalo in neskončno smešnost in sramoto Kresetovega Petra. Ko je zapazil na sebi kmetiško obleko, je začel dvojiti tudi sam o svoji grajski oblasti in mogočnosti. Najprej se je hotel ves zmešan napotiti v grad, itak se je premislil, ker ga je uverilo zabavljivo grohotanje zbirajoče se gospode in nje družine, da ni več grof, nego zopet tak bore kmetič, kakršen je bil ves čas svojega življenja, razen nekoliko zlatih uric, ki so mu tako hitro minile. Ljudje so bili nanj tako razkačeni, da se niso hoteli nikoli več z njim sprijazniti, in tudi Barba mu dolgo ni mogla oprostiti grofice Žganje in Zoretove Ančke. Slovenski podložniki so zdaj baje nehali jeziti se na nemške oblastnike, ker jih je poučila bridka skušnja, da bi delali rojaki z njimi še stokrat huje nego najokrutnejši tujci. Pripovedko o Kresetovem Petru sem imenoval zanimivo, ali to se ve, da je ugajala samo ušesom, ki so se držala kvakarske gospode. Naši kmetje so sodili o nji drugače. Kadarkoli so jo slišali, so se jeli zaničljivo posmehovati in rogati. To bajko si je izmislil človek, ki se je s pametjo sprl in stepel ali je pa še nikoli srečal ni. Gospoda bi se radi z njo oprali in olepotičili, češ mi nismo taki, kakor vpijejo kmetje; živina so Slovenci, ne pa mi. Ali naj le poskusijo dati svojo moč našemu človeku, pa jim bo zagodel tako pesem, da jim bo prešla za vselej volja, rabiti nas za vražje svoje predpustne burke. Te govorice niso graščaki nikoli zvedeli in, da jim jo je tudi kdo ovadil, ne bi jih bila nič brigala, ker je ne bi bili verjeli. Smatrali so svoje kmete za surove divjake, ki nimajo nobenega višjega čuta in hrepenenja in si žele na tem svetu samo ene sreče, da bi se prav do sitega napasli in obenem upijanili. Kakor vsi plemenitaši je bil uverjen tudi ErgerBerger, da bi posnemal Petra vsak Slovenec, kateregakoli bi doletela po kakem naključju grajska čast in oblast. Premišljeval je dostikrat, kako krasno zabavo bi napravil sebi in svojim gostom, ko bi ponovil duhovito šalo prednika svojega. Med njegovimi podložniki se je zval eden Pavel Krese. Kar je delal Peter, pristovalo bi se prelepo Pavlu, kajti sta ti dve imeni kristjanom skoraj nerazločni eno od drugega. Ta misel se je zapičila grofu tako čvrsto v glavo, da se ni dala več izruvati. Naložil je torej županu, naj skuša Pavla tako napojiti, da bo ležal brez zavesti kje v obližju, od koder bi ga mogli prenesti brez hrupa v njegov grad. Grajski služabnik se je dosti trudil, ali sreča mu ni hotela poslužiti, da bi izvršil gospodovo zapoved. Pavel je bil čuden, svojeglav človek, ki ga ni znal vsak preslepiti in zasačiti. Bil je izpolnil že trideseto leto, vendar še ni mislil nič na ženitev. Tudi je povedal, zakaj ne. Dejal je: "Stare in grde ne maram, na mlade in lepe žene pa preži naš grof. Vem, da je njega že zdavnaj greh zapustil. Ali česar ne more storiti sam, dovoljuje rad svojim mladim gostom." Pavel je sploh hudo zabavljal gospodi. Za mlajših let je bil radi tega večkrat do krvi šiban in bičan. Pozneje se je naučil molčati; vsaj vpričo grajskih podrepnikov ni zinil nikoli ni besede proti grofu. Društva se ni branil, pil pa ni v njem nikoli toliko, da bi ga bilo vino zmešalo. Kadar ga je kaka reč hudo ujezila, se je zaprl sam v svoj hramček in takrat se je gotovo vselej upijanil pa se zvalil na tla in spal kdaj po dva dni brez dolgih presledkov. Župan ga je vabil zaman v grajsko zidanico, Pavel je mahnil z roko, nekaj zagodrnjal in korakal dalje; niti pomenkovati se ni hotel z njim. Ko pove grofu, da ne more ničesar opraviti, ker se opija Krese samo v jezi in prezira grajsko gostoljubje, od kraja gospod ni vedel, kako bi mu prišel do živega, itak se je sčasoma domislil. Zopet je poklical župana in mu velel: "Pavla bomo danes razsrdili, da bo pihal kakor gad. Letošnje gorščine še nismo pobrali pri njem. Pojdi ponjo v takšen čas, ko ga gotovo ne bo v hramu, n. pr. opoldne, kadar kmetje južinajo. Vrata bodo seveda zaklenjena. Ti rabi staro grajsko pravico pa jih razbij! Vzemi potem gorščine še kako vedro več, nego je navada. Pavla bo ta sila in krivica brez dvojbe razpalila. Tolažbe si bo iskal v vinu in potem ga bomo ponoči dvignili in prenesli s prašnih tal njegovega hrama v najlepšo izbo in na najmehkejšo posteljo, ki jo imam." Preizvrstno zamišljena zlobna nakana se posreči. Ob osmih zvečer je že smrčal Pavel na grajskih blazinah in pernicah. Erger-Berger skliče vse svoje uradnike in družino ter jim naznani voljo svojo takole: "Jutri zjutraj se z gospo odpeljem. Že dolgo časa me vabi knez Pomarančar, da bi prišel k njemu in bil za botra njegovemu sinku, katerega mu je Bog podaril šele v pozni starosti, kakor mislimo, po molitvi nekega puščavnika. Zame bi bilo grdo, ko mu ne bi hotel izpolniti te častne in nujne želje, zato odidem. Za namestnika vam puščam Kresetovega Pavla. Kaj se smejete? Vaša dolžnost je, ga poslušati, kar vam ukaže. Gorje vam, ako mi ne bodete častili namestnika. Dajte mu ključe vseh izb in shramb in tudi pečatnik moj. Karkoli bo ukrenil in zapovedal, potrjam vpričo vas že zanaprej. Naložite tudi tlačanom in vsem kmetom, da ga morajo spoštovati na isti način, kakor mene, niti imenovati ga ne smejo drugače nego grofa. Posebno pa naročam vam, kuharjem in kuharicam, kletarjem in kletaricam, da postrežete Pavlu, kar najbolje znate in morete. Pripravite in prinesite mu ročno vse, česarkoli bo zaželel. Ker boste z njim brez dvojbe največ govorili in občevali, zapomnite si dobro vsako besedo, katero bo bleknil, vsako neumnost, ki mu bo prišla na misel, da mi boste povedali lahko vse natanko, kaj se bo godilo v gradu, ko ne bo mene doma." Po tem opominu je šel Erger-Berger spat, njegovi uradniki in družina pa so ostali še dolgo skupaj in ugibali, kaj namerava grof s to burko in kake nasledke bi utegnilo imeti prečudno namestništvo Kresetovega Pavla. Ker nihče ni pričakoval ničesar hudega, so se ločili prav dobre volje. Pred razhodom so smeje se čestitali eden drugemu, da dobe gospodarja, ki jih bo znal gotovo bolj kratkočasiti nego strogi general. Edini Valker je stal med tem pomenkom zamišljen na strani in molče škripal z zobmi. Ko so drugi odšli, je dejal prijatelju Lenkarju: "Na svetu sem videl veliko bedakov, ali njihov prvak se zove Erger-Berger. Iz te njegove glume se izleže lahko nevihta, ki nas bo ugonobila vse skupaj." Lenkar je tolažil Nemca: "Ne boj se! Slovenski rod jaz poznam in vem, da je popolnoma zamorjen in poživinjen. Tudi je zavladala v njem taka nesloga, da nista niti dva kmeta istih misli. Pavel je butec. Ko bo zvedel, da je grof, bo hotel žreti in lokati kakor Peter v pripovedki. Pamet imajo ti ljudje v trebuhu, ne pa v glavi." Valkerja niti te besede niso povse pomirile. Nevoljno godrnjaje, je dal prijatelju roko in se napotil v spalnico. Pavel Krese se je prebudil to pot prav zgodaj, ko se je začelo komaj daniti. Stari fant je bil bistre glave in se je kmalu domislil, kje se nahaja in kdo ga je dal našemiti v gospoda. Zgrabila ga je strašna jeza. Dejal je: "Lopov se ni zadovoljil s tem, da mi je razbil nova vrata in me okradel, za nameček me hoče tudi zasramovati in osmešiti. Ali bom mu dokazal, da nisem Petrove žlahte, čeprav sva oba Kreseta. Maščeval se bom tako korenito, da si bodo zapomnili gospoda moje ime." Brzo je uvidel, da mora krepko brzdati svojo strast in se delati neumnega, dokler si ne dobi pomočnikov. V spalnico je slišal razločno grofov glas, ki je opominjal gospo, naj se hitro pripravi, da se odpeljeta, preden se Pavel predrami. Čul je dobro tudi druge grajske ljudi, ki so se zabavljivo o njem razgovarjali. Videč, da mislijo igrati z njim vso Petrovo komedijo, se je začel grohotati in se prav iz srca veseliti novega svojega dostojanstva. Posteljo zapusti precej po grofovem odhodu. Sedeč na baržunastem stolu, je premišljeval svoj namen in čakal služabnika, za katerega je zdaj vedel, da ga bo prišel oblačit. Ker se nihče ni prikazal, je jel po izbi ropotati. Sluga pogleda skozi vrata in vpraša: "Milostivi gospod grof! Če zapovedate, sem pripravljen, da vam postrežem." Kakor nekdaj Peter je rekel tudi Pavel, naj ga svobodno obleče. Opravljen po najnovejši gosposki šegi je korakal v obednico in ukazal, naj se mu prinese masten in obil zajtrk in polna banjka vina. V besedah in v vsem vedenju je igral jako spretno Petrovo vlogo, kar pa ni bilo nič čudnega, kajti je znal bajko o njem že v otročjih letih skoraj bolje nego očenaš. Ko se vrne služabnik z jedjo in pijačo, ga vpraša Pavel, kje je gospodinja. Postrežnik odgovori: "Milostiva grofica so šele vstali, čez četrt ure gotovo pridejo." Krese se prime za glavo in veli: "Prijatelj! Jaz sem od včerajšnje pijače tako omamljen, da sem pozabil celo ime svoje soproge. Kako ji besa že pravijo?" Sluga ga pouči, da se zove Evzebija. Erger-Berger ni dal Pavlu nobene gospe, ali saj ni bilo treba. Omislila mu jo je rada grajska družina sama. Komaj je začel zalagati, privrši v obednico črno opravljena, jako obila ženska ter ga pozdravi preljubeznivo in mu veli: "Preljubi moj grof! Tukaj so ključi vseh shramb in tudi tvoj pečatnik, vidna znamenja grajske tvoje oblasti. Prosim te, da mi poveš, kaj čem naložiti in ukazati podložnikom tvojim za današnji dan?" Pavel ji odgovori zastavno: "Zlata moja Ozebica! Dela bo danes toliko, da ga ne bo lahko zmoči. Reci vsem uradnikom, naj ostanejo dopoldne doma, da mi bodo zgotovili neka preimenitna pisma. Hlapci in lovci naj prineso svoje orožje sem, da ga bom razgledal, če je čisto in nepohabljeno. Vrtoglavim kmetom se ne sme nikoli nič verjeti. Nas gospode črte, da bi nas podavili precej to uro, ko bi se jim dali. Paziti in stražiti nam je noč in dan, da se ne prigodi kaka nesreča. Posebno pa moramo skrbeti za dobro orožje in da nam je vedno nabito in nabrušeno. Poroči mojo zapoved tudi vsem mladim tlačanom bližnjih vasi, da jim je priti kar precej v grad, da jih bom opomnil z ostro besedo njihovih dolžnosti, katere izpolnjujejo tako zanikrno in brezdušno. Kadar boš to odpravila, teci brez oklevanja v kuhinjo in pristavi največje lonce, v katerih naj se skuhajo zame vse dobrote, ki hrepene po njih grofovski želodci. Tudi vina zahtevam mnogo, in to seveda najboljšega. Naj se ga prinese gor nekoliko sodcev: steklenice in majolike so za otroke in babe, ne pa za oblastnike in grofe." To rekši, mahne Pavel Evzebiji z roko, in to je pomenilo, naj odide in zvrši, kar je ukazal. Ona je razumela znak in, globoko se priklonivši, odletela k uradnikom in družini ter jim oznanila Kresetovo voljo in trdno njegovo vero, da ga je prestvarila pretekla noč v resničnega graščaka in grofa. To poročilo je vzbudilo občo veselost in upanje, da bo prineslo njegovo namestništvo še obilo prezanimivih novic in smeha. Sum in strah mineta celo lisjaka Valkerja. Zadovoljno se zareži in reče Lenkarju: "Zdaj verjamem, da so tvoji rojaki res voli, ustvarjeni za bič in jarem. Če jih privežeš k polnim jaslim, mislijo, da so v nebesih, Ha, ha, ha!" Prijatelj se mu sladko nasmeje in veli: "Bratec! Ali ti nisem tega zmerom pravil? Vidiš, ravno zato pa se tudi ne morejo in ne smejo smiliti omikanemu človeku. Hi! hi! hi!" Tlačanom so bili povedali uradniki, da se je grof nekam odpeljal in kaj jim je naložil; ali kdo mu je namestnik, niso nič vedeli, dokler niso prišli po njegovem povelju v grad. Vsi so pričakovali, da jih bo osorno ozmerjal in morebiti tudi kaznoval. Vsak si more misliti, kako neskončno so se začudili, ko so zagledali v velikaški obleki in časti svojega znanca in prijatelja Pavla. On jih prisrčno pozdravi in jim veli s povzdignjenim glasom: "Po čemer so goreče hrepeneli in za kar so se srdito, ali zaman bojevali spredniki naši, dosežemo lahko brez punta in sile, brez kaplje krvi. Erger-Berger mi je dal vso svojo oblast in uradniki njegovi so mi razodeli, da je potrdil vpričo njih in družine vse, karkoli bom ukrenil, zapovedal in storil. Ali sama moja beseda ne zadostuje; jaz potrebujem vaše pomoči in podpore. Ako me boste hoteli poslušati, postanete še danes svobodni gospodarji svojih kmetij in svojega dela in odslej boste imeli nad sabo samo tista dva poglavarja, katerih se ni kmet nikoli branil -- Boga in cesarja." Tlačani, čuteč, kaj namerava Krese, so se zasmejali in dejali, da ga bodo poslušali tem rajši, ker se ujema ta pokorščina tudi z grofovo zapovedjo. Pavel pokaže prijateljem grajsko orožje in jim reče, naj si izbere vsak, kar se mu zdi najnarednejše. Strelci naj si vzamejo samostrele in samokrese, drugi fantje in možje pa kopja, sulice, sablje in meče. Ko so se vsi oborožili, pošlje stražo pred velika vrata in na razna druga mesta, ki so se mu videla kaj nevarna. Gradu ni smel zapustiti noben uradnik, nobeno družinče, prestopnika te zabrane bi zadela smrtna kazen. Krvnika Valkerja in Judeža Lenkarja je dal Pavel ukleniti. Teh dveh se je bilo najbolj bati, da bi utegnila pobegniti in poklicati na pomoč sosedne graščake in divje Vlahe. Zdaj se je moglo začeti pravo delo. Krese zapove grajskemu tajniku sestaviti tri pisma. Na prvem naj napiše razločno, da mu je izročil grof Erger-Berger vso svojo grajsko moč in pravico in potrdil pred odhodom svojim vse njegove naredbe in ukrepe. Ko je bilo pisanje dogotovljeno, so se podpisali uradniki za priče in družina so se podkrižali. V drugem pismu je oprostil grofov pooblaščenec Pavel Krese za večne čase vse grajske kmete tlake, desetine, gorščine in vseh drugih davkov, bremen in dolžnosti. V tretjem je razdelil grajsko polje in vinograde na enake dele med siromake, ki niso imeli do zdaj svoje kmetije, grajske gozde in travnike, ribnike in potoke pa je podaril občinam in vasem na skupno rabo in uživanje. Tudi pod ti dve listini so se podpisali uradniki in podkrižali družina in kmetje. Naposled je pritisnil Pavel na vsa tri pisma grofovski pečat. Ko je bil ta glavni posel dovršen, so šli nemški gospodje in družina svobodno, kamor so hoteli, razen Valkerja in Lenkarja, katera sta bila izpuščena šele popoldne. Oba sta se brez konca in kraja veselila, da je prešla nevihta brez hujših nasledkov. Pavel se je jezil mnogo bolj na grofa nego na njegove služabnike, velikega svojega dejanja ni hotel oskruniti z nepotrebno in brezkoristno osveto. Sklical je zdaj kmete, ki so mu pomagali, pa tudi tiste, ki so bili ostali doslej doma, ter jim dovolil, da si vzame vsak iz grada, karkoli mu ljubi in rabi: brašno, pohištvo, opravo, orodje ali kar hoče, razen konj in treh skrinjic za železnimi vrati, katere pridrži zase. Trajalo je več ur, dokler je bilo grajsko blago razgrabljeno in odneseno. Potem povabi grofov namestnik vse bivše tlačane na veselo in mastno južino, ali jim reče smeje se, da si jo bodo morali sami pripraviti. Odprl je vse hleve in svinjake, vse ovčarnice in kurnike in dal zapoditi živali na prostrano senožet, da se z njo pogosté. Kmalu so se pekli na sto ražnjih grajski voli in telca, prasci in jagenjčki, kopuni in purani. Takisto je dal privaliti na travnik iz vseh grajskih kleti in zidanic dolgo vrsto sodov in sodcev, polnih najslajše domače in tuje starine in novine. Mnoštvo jedi in pijače je bilo res velikansko, ali trebalo je pa tudi napasti več tisoč ljudi, in to Podgorcev, ki so obdarjeni z tako prostornim želodcem, da poje in popije eden za deset Poljancev ali Ribničanov. Hvaležni kmetje so obsipali Kreseta z zdravicami, poljubci in objemljaji, on pa se je držal resno in skoraj žalostno: Ko so ga vprašali, kaj ga teži, dejal je: "Bratje, jaz se moram še nocoj od vas ločiti in oditi v daljni svet. Gospoda mi ne bodo nikoli pozabili in oprostili vaše svobode in mojega maščevanja. Da ostanem tukaj, bi me ugonobili brez dvojbe očitno ali skrivaj, prisilno ali z zvijačo. Denarja imam zdaj, hvala Bogu, dovolj zase in za vsakega prijatelja, ki pojde z menoj. Kdor me bo spremil in delil usodo mojo, bom skrbel po bratovsko zanj in za njegovo rodovino do smrti. Poiskali si bodemo zavetja, kjer nas ne bo dosegla sovražna roka. Pred odhodom pa moram pokončati spomin naše dolge dolge sužnosti in sramote, ta visoki strašni grad, ki nam je iztlačil toliko grenkih solz, vročih zdihljajev, krvavih žuljev in pregrešnih kletev, ki je zakrivil toliko naših nesreč, bed, ran in prezgodnjih pogrebov." To rekši, pograbi ogorek in prosi tovariše, da bi mu pomagali zadnjikrat. Vžgali so grad v isti čas odznotraj in zunaj, zgoraj in spodaj. Od vseh strani pa se je jel valiti gost, črn dim, ki je zagrnil kmalu nadstropja in streho, grajsko zgradbo in prizidana poslopja ter se razprostiral in ulegal daleč tja po ravni okolici in tja čez Gorjance. Skozi dim pa so švigale in sikale orjaške ognjene kače, rdeče, rumene, višnjevkaste in zelenkaste in, dvigujoč se do oblakov, oznanjevale Slovencem in Hrvatom prvi srečni porod narodne pravice in svobode. Bila je že pozna ura, ko se je poslovil Pavel z jokajočimi prijatelji svojimi. Pet korenjaških vrstnikov se mu je bilo ponudilo za potne tovariše. Dobro oskrbljen za vsako potrebo, je zajahal z njimi grajske konje in oddirjal proti krškemu brodu. Čez nekaj mesecev je prišel od njega v Podgorje list, da je dospel z družbo brez nezgode v Benetke in se tam nastanil. Dolenjski rojaki ga niso videli nikoli več, ali noben dan niso pozabili moliti za njegovo zdravje in srečo in še njihovi vnuki so častili in blagoslavljali spomin njegov. Nikjer se ne bere, kaj je grof Erger-Berger pri knezu Pomarančarju jedel in pil, zvedel in učakal. Ali jako verjetno se mi zdi, da se mu je godilo pri njem prav dobro. V stare čase so se znali gospoda preizvrstno kratkočasiti, zvirati in ščepiriti o trudih in troških zatiranega naroda slovenskega. Pri gostoljubnem gospodarju jim je minil dan, kakor bi trenil, preden se je končal še obed, se je začela večerja. Pri bogatem knezu ni trpel grof gotovo ni glada ni žeje. Tudi strašni požar, ki se je prikazal zvečer v dalji, mu ni mogel skaliti dušnega miru in srčne veselosti, ker je vedel, da pazi na njegov dom celo krdelo zvestih uradnikov in služabnikov, ki bi od- vmili vsako nevarnost precej v začetku, ko bi se komaj prikazala. Brez strahu je šel spat in brez hude slutnje je rekel svojemu prijatelju drugi dan po obilnem zajtrku: "Zbogom!" Spotoma je zvedel od popotnikov grozno nesrečo in takrat sta mu otrpnila duh in jezik. Molče se je pripeljal do tožnega pogorišča. Tam je dal voz ustaviti in uprl srpo svoje oči v grde razvaline, iz katerih je sukljal na mnogih mestih še dim in ogenj. Ker se dolgo ni nič ganil in črhnil ni besedice, ga je pogledala gospa in obledela. Erger- Berger je bil mrtev. Notburga mu je dala položiti truplo v rodbinsko grobnico in urezati v kararski marmor napis: "Tukaj počiva v naročaju večne slave dika in ponos kvakarskega plemstva nepremagani junak, grof Anastasius Eberhart Ferhtegot Erger-Berger. Vsak trenutek njegovega dragocenega življenja je bil posvečen blaginji in napredku domovine in človeštva. Njegova obupujoča vdova se utaplja v vroči reki bridkih solza, ki jo zalivajo noč in dan." Iz tega napisa bi se lahko povzelo, da je grofica Notburga utonila naposled v solzah, kar se pa nikakor ni zgodilo. Priplavala je iz njih srečno na suho in živela še več let, ali to se ve, da dosti manj udobno in zadovoljno nego prejšnje čase. Brez uspeha je tožila svoje nekdanje kmete cesarski gosposki. Hotela jih je vreči nazaj pod svojo oblast in prisiliti, da bi ji sezidali popaljeni grad znova in povrnili vso storjeno škodo do krajcarja. Oni pa so pokazali tri Pavlova pisma, katerim nobeno sodišče ni moglo utajiti ali izpodbiti pristnosti in veljave. Svoboda se jim je torej potrdila; radi nje so jim dali hrvaški sosedje pridevek "kmetiški baroni". Notburgi ni ostalo nič drugega imetka, nego oprava in dragotine, v katerih je šla s soprogom k Pomarančarju, zlata turška kola in zvesti čuvar njenega poštenja, junaški Žandelj. Podgorska pravljica veli, da je zamenila voz za grad, ki stoji na precej visokem strmem hribu nad Savo. Ta grad je imenovala Bogenšperk (po naše bi se reklo Kolovni vrh), zato ker ga je dobila v zameno za turška kola. Gospoda so se silno smejali temu imenu, češ kakov Kolovni vrh je ta Bogenšperk, do katerega ne more priti noben voz radi strašne strmine. Učenjakom je hodila morda na misel tudi modrost rimskega jezikoslovca, ki je tolmačil canis a non canendo, lucus a non lucendo. To zabavljanje je grofico hudo ujezilo, pa je udarila z nogo ob tla in se zaklela, da se bo vozila v svoj grad, preden preteče en mesec. Zbrala je svoje tlačane in jim zapovedala, da morajo narediti precej čez ves hrib gladko in široko cesto. Na vsakih deset korakov je postavila biriča z bičem, na vsakih sto pa vislice. Ta strašila so delo tako pospešila, da se je cesta v štirinajstih dneh dogotovila. Po bliskovo sta dirjala po nji grofica in Žandelj od Litije do Bogenšperka. Tam so jima konji popadali in crknili. Notburga je dala precej napreči druge, pa hajdi po oni strani gore navzdol proti ljubljanski cesti. Na strmem klancu zadene voz ob skalo, odskoči kvišku in se postavi navpik. Notburga in Žandelj odletita iz njega in trčita z glavama s tako neznansko silo, da sta padla oba mrtva na tla. Na tem kraju je že marsikaterega popotnika strašilo. Opolnoči sta se dvignili iz zemlje kakor dve megleni podobi, prhali objemaje se četrt ure sem ter tja po zraku, potem se zrušili in pogreznili zopet v zemljo. Videl ju je tudi nedolžen otrok, ki se je peljal tod z očetom. O tem pogledu je naredil križ in dejal: "Bog daj pokoj vajini duši!" Od takrat je ta polnočna prikazen izginila za vselej. [Kategorija:Bajke in povesti o Gorjancih]] 1811 3441 2006-12-22T20:56:00Z Mihael Simonič 14 {{naslov | prejšnji = Peter in Pavel | naslov= Bratovska gomila | naslednji= Gospod vedež | poglavje= ([[Bajke in povesti o Gorjancih]]) | avtor= Janez Trdina }} Pri Sv. Roku na Tolstem vrhu se je praznovalo preveselo proščenje. Po službi božji so se šli romarji krepčat z izvrstnim domačim vinom in z jedili, ki so jih prinesli s sabo ali pa jih dobili na gori. Proti večeru se je bil prostor okoli cerkve izpraznil, samo za eno mizo je sedelo še krdelce mladih, izobraženih Slovencev, katere je oduševljeval za domovino in slavljanstvo z iskrenimi govori podgorski pesnik Hudolin. Ko je začel Gorjance zastirati mrak, se je dvignila tudi ta odlična narodna družba. Za slovo so trčili vsi njeni udje s svojim prvakom Hudolinom, želeč zdravja in vsake sreče njemu in njegovi izvoljenki, žarnooki Hrastnikovi Milki. Izpivši vsak svojo kupico na slavo in napredek svete narodnosti naše, segli so si mladeniči v roke in se napotili po raznih cestah in stezah proti domu. Pesnik se je obrnil na desno in hitel skozi hosto v dolino, kjer mu je stala rojstna vas in očetna hiša. Storila se je krasna, topla, mesečna in jasna noč. Zrak je bil popolnoma čist, le ob daljni Krki se je potezala tanka, komaj vidna meglica. Oziraje se nanjo je zapel Hudolin z zvonkim glasom, toda s slovenskim izgovorom in po svojem napevu rusko pesem: :»''Noščni kroz mir'' :''tumit,'' :''šumit'' :''Gvadalkivir . . .''« Dospevši pod hribom na pisano loko, je stopil na okrogli, ljubki griček, ki je zdaj brez imena, predniki naši pa so ga zvali Bratovska gomila. Ves zamaknjen je upiral od tod svoje oči v bleščečo se zgrado, v kateri je živela nežna Milka, ki je ganila pesniku srce z dražestno svojo milino in nedolžnostjo, ko je bila dopolnila komaj petnajsto leto. Z gorečo dušo ji je prepeval v nočni tišini: "Luna sije..." in še marsikatero drugo slovensko, hrvaško in rusko podoknico in pohvalnico. Minila je ura za uro, on pa se kar ni mogel ločiti iz obližja sladke ljubimke. Legel je naposled pod košato drevje, ki je obraslo vrhunec Bratovske gomile, delaje prijazno hladnico. Tu je počival vtopljen v radostne misli in predrzne osnove, dokler ga je začel premagovati vsemogočni spanec. Toliko da je bil zadremal se mu dotakne roke lična miška in ga pozdravi: "Dobrodošel, preljubi pevec! Ali si mi prinesel kaj odpustka, da bom pogostila z njim svoje lačne mladičke?" Hudolin se nasmehne, seže v žep in ji pomoli polno pest slaščic, ki jih je kupil pri Sv. Roku. Miška ga prelepo zahvali in mu veli: "Ker si ti obdaril mene tako obilno, bi bilo jako grdo, da ne bi razveselila tudi jaz tebe. Za povračilo ti povem staro zgodbo, ki ti utegne veliko veliko koristiti in osrečiti vse tvoje življenje. Poslušaj me pazljivo in ne zametuj mojih besed čeprav so mišje." Zgovorna živalca se usekne, obriše, odkašlja, pljune in se zopet obriše, po tem tudi mnogim inim slovečim govornikom priljubljenem in navadnem uvodu pa jame pripovedovati tole in takole: Pred štirimi in tremi stoletji se je životarilo tožno in težko v slovenski domovini. Divji Turčin jo je hodil malone vsako leto požigat in pustošit. Gospoda so se zapirali v svoje trdne gradove, katerih sovražnik ni mogel lahko ustrahovati, ubogi kmetič pa ni imel nikjer in od nikogar ni zavetja ni pomoči. Slabiči in plašljivci so se skrivali v brlogih ali bežali v daljne kraje, junaki pa se zatekali na višave k božjim vežam in branili v svojih taborih do zadnje kaplje rod in sveto vero svojo. Mnogi so popadali na boriščih, druge so polovili Turki in jih gnali s sabo v kruto, dosmrtno sužnost. Ali često sta pomogla Slovencem Bog in sreča, da so slavno odtirali in ugonobili besne svoje napastnike. V Krški dolini se je odlikoval z zmagovito srčnostjo med vsemi vrstniki najbolj mladi korenjak Blagne, čigar dom je stal na vinogradnem bregovju pod raško cerkvijo. Z malo množico zvestih tovarišev je zaskakoval Turčina brez prestanka ponoči in podnevi. V hudi borbi je ubil s svojo roko poveljnika sovražnih vojsk, sinu njegovega, Abdula, pa je ujel živega. Ker je bil usmiljenega srca, ga ni hotel ječiti. Ukazal mu je, da mora stanovati na Raki, dokler ne pride zanj odkupnina. Blagne je takrat še samoval, skoro pa si je našel ljubico Metko, ki je slovela za prvo krasotico med rojakinjami. Dogovorila sta se, da se bosta poročila precej, ko odidejo Turki in potihne vojni hrup. Zgodilo pa se je, da se je zaljubil v Metko tudi zali Abdul. Ona se ni mislila izneveriti Blagnetu, itak se ji je tako prikupila lepota Abdulova, da je bleknila čudne besede: "Meni je jako žal in škoda je brhkega mladeniča, da je Turčin. Ko bi bil naše vere, ne bi se ga branilo nobeno dekle in sam Bog ve, če ne bi premotil tudi mene." Blagne se je silno ustrašil te pohvale: dal je Abdulu prostost in ga odpravil domov brez odkupnine. Spremil ga je sam do prve turške straže. Vrnivši se, se je pozakonil z Metko brez odlaganja in je živel z njo v neskaljenem miru in krščanski ljubezni in slogi do smrti. To dokazuje, da je bil on ne le junak, ampak tudi jako previden in razumen mož. Vrtoglavi Abdul pa se nikakor ni mogel spametovati. V razkošni svoji palači na Turškem je premišljeval in snoval neprenehoma, kako bi se maščeval Blagnetu in mu ugrabil drago ženo. Minilo je deset, dvajset in še več let, po brezumni njegovi glavi pa je rojila še vedno slovenska Metka. Nikdar se ni domislil, da je njena izredna krasota že davno zvenela in da je grozno smešno za vsakega junaka, če ljubi starikasto babelo. Abdul ni dokazal o nobeni priliki velike bojne spretnosti in umetnosti, ali pomogla sta mu imenitni rod in bogastvo, da ga je povzdignil turški cesar za vodnika vojski, katero je poslal na Slovensko. Dosti bolj nego ta nezaslužena čast ga je mikala nada, da se mu izpolni zdaj neskončno hrepenenje strastno ljubečega srca. Neudržno so se valile turške drhali proti Kolpi in Savi. Abdul pa je dejal: "To bi bila sramota, ko bi se polastil Metke z mnogobrojno vojsko. Zapleniti jo hočem sam brez pomočnikov, Blagne naj se uveri, da se ne bojim ni njega ni njegove svojati." Pustivši svoje vojake, je jahal po bliskovo čez ravno polje proti Raki. Blagne je delal s sinovi in družino v vinogradu, doma sta mu bili samo žena in dekla, da pripravita južino in poskrbita za živino. Abdul prijezdi naravnost v vežo in vpraša osorno: "Kje je Blagneška?" Ona veli: "Tukaj pred vami. Kaj mi boste povedali?" Abdul ostrmi, da mu zastane sapa. Čas, bolezni in brige so bile Blagnetovo ženo jako posušile in nagrbančile. Porodila je možu več hčerá in tri krepke sinove, ki so bili že vsi odrasli junaki. Na nji ni bilo seveda ni sledu nekdanji brhkosti. Obraz so ji opisali mozolji in pege, kazile so ga tudi precej debele bradavice, ki so ji čepele ob nosu in nad očmi. Turčin zagrmi srdito: "Kaj taka nagrada me je čakala za mojo dolgo ljubezen in zvestobo?! Te prevare ne morem ti oprostiti, nakazna baba!" Ob teh besedah izdere sabljo, da bi jo posekal. Blagnečka pograbi burkle, dekla pa tolkač in Slovenki sta se zakadili brez strahu na divjajočega Turčina. Udrihali, klestili in mlatili sta njega in konja, kakor bi padala suha toča. Abdul v nizki veži ni mogel vihteti sablje, preplašeni konj pa se mu je vrtil, kakor bi plesal, naposled je našel vežna vrata in planil na dvorišče. Bojni krič Blagnetovih žensk dvigne vso vas na obrambo. Turški poveljnik uvidi, da se je nemogoče vojskovati s toliko silo, in pobegne brez ozira proti Savi. Spotoma je strašno z zobmi škripal in klel ter se zarotil, da ne bo miroval, dokler ne nalovi in ne dovede na svoj dom devetindevetdeset najlepših slovenskih devic za nadomestilo grdobe Metke. Brzo se razve po vsi deželi novica, da so prilomastili vanjo zopet krvoločni Turki. Blagne gre nabirat črno vojsko na gornjo Krko, na Temenico in Mirno, njegovi sinovi pa skličejo bližnje Poljance, Hribce in Podgorce in začno po očetovem napotku ustavljati in prijemati sovražnike, danes od spredaj, jutri od zadaj ali pa tudi od vseh strani in koncev obenem. Bili so se tako junaško in uspešno, da je prešel ves mesec, preden so mogli predreti Turki iz Posavja do Kostanjevice. Blizu tega mesta se je vnela kratka, ali trda bitev, v kateri je pocepalo več stotin sovražnikov. Kristjani ni ta pot niso bili premagani, ali izgubili so mnoge vrle tovariše in tudi vse tri Blagnetove sinove. Po tej nezgodi so se umaknili na Šentjernej. Trupla slavnih vitezov Blagnetov so vzeli s sabo, jih položili v železne krste in zagrebli jokaje z največjo častjo in svečanostjo na prelepi loki pod Tolstim vrhom. Na grob so jim nasuli visok sklad zemlje, na kateri so navalili nekoliko težkih skal, te skale pa so pokrili zopet z debelo plastjo črne, rodovitne prsti. Tako je postal precej velik, okrogel grič, na katerem so posadili prijatelji rajnkih junakov vsakovrstnega žlahtnega cvetličja in gosto vrsto hostnega in vrtnega drevja. Ta brežuljek je dobil ime "Bratovska gomila" v večen spomin, da leže pod njim trije plemeniti bratje, ki so prelili mlado svojo kri za sveto domovino in sveto vero našo. Njih požrtvovalna hrabrost je prinesla obilno korist vsi Sloveniji. Zadrževala je sovražnike več dragocenih tednov vse dotlej, da so se mogli zbrati dolenjski in gorenjski brambovci in prihiteti na pomoč trepetajoči krški dolini. Slovenski vojski je zapovedoval grof Humpenhorst, ki je živel zvečine v svojem visokem ali tesnem gradiču na Tolstem vrhu. To oblastno dostojanstvo so mu naklonili deželna gospoda iz usmiljenja, da bi se z njim okoristil in se izkopal kolikor toliko iz dolgov, v katerih je tičal do grla. Njemu se po vojni slavi niso cedile nikoli sline, dasi ni bil strašljivec: najljubše zabave so mu bile igra, šumne gostbe in surove, nečedne burke. Abdulu je jela vojna presedati in ga skrbeti. Težko in brez sijajnih uspehov se je boril že z malim krdelom, s katerim so mu nagajali Blagnetovi sinovi. Zdaj pa je stala pred njim in mu zapirala pot znatna vojska, v kateri je bilo več tisoč orožja vajenih in izkušenih brambovcev. Ker je bil uverjen, da jih s silo ne premaga, nakanil jih je ugonobiti z denarjem in izdajstvom. Poslal je Humpenhorstu svojega pribočnika, za tolmača mu pridružil zagrebškega meščana, odpadnika Grilmajerja. Ta dva mu ponudita tri tovore zlatov, ako izroči Turkom zakrakovski brod na Krki in odide s kako pretvezo iz tabora domov na Tolsti vrh, ne pustivši v njem nobenega namestnika. Kakor marsikateri ini velikaši tiste dobe, se je polakomnil turških novcev tudi Humpenhorst. Poslancem je dal besedo in roko, da stori po Abdulovi volji. Turki mu prineso obetane zlate še isti dan. Doma jih ni hotel spraviti v strahu, da jih ne zasledi kako nezvesto družinče. Dejal jih je v tri kotle in zaril v "Bratovsko gomilo" pod krste Blagnetovih sinov. V starih časih tatovi in razbojniki niso bili tako drzoviti kakor dandanes. Najhujši brezbožniki so se bali in ogibali grobov, čeprav so slutili v njih zlatnine ali srebrnine. Mrliči so čuvali in stražili grofov zaklad bolje, nego bi ga bili najvestnejši služabniki. Prejemši turški denar, se je naredil Humpenhorst bolnega in se dal odvesti na Tolsti vrh. Staremu Blagnetu, čuvarju zakrakovskega broda, pa je naznanil pismeno, da Slovencem dohaja na pomoč jaka četa hrvaških junakov, ki bo zasedla po njegovem povelju važni prelaz čez Krko. Kadar se bodo oglasili pri njem Hrvatje, naj jim izroči zakrakovski brod in poišče sebi kakega drugega kraja in posla. Kakor vsem tovarišem se je tudi Blagnetu zdelo jako čudno, da je obolel grof tako nanagloma in izginil, ne imenovavši namestnika. Še večjo sumnjo mu je zbudil njegov ukaz, po katerem naj bi brod dobili v roke tujci, za katere nihče ni vedel, kdo so in kakovi so, in ki niso poznali ni vode ni brodniških in deželskih običajev naših. Neizmerne skrbi so pritiskale dušo domoljubnemu poštenjaku. Zaklel se je, da se nikomur ne umakne z broda. Humpenhorsta je smatral za izdajalca. Iste misli so obhajale tudi druge brambovce. Grofa so črtili, ker je bila znana vsi deželi njegova nečloveška krutost proti podložnim kmetom. Poslušali so ga neradi, kajti niso mu ničesar verjeli in zaupali. Čuvši, da je pobegnil na Tolsti vrh, so se zagrohotali zaničljivo in si čestitali na taki izgubi. Dobro vedoč, da je prva potreba vsaki vojski glavarstvo in pokorščina, so sklicali brez oklevanja tabor in si izvolili v en glas za poveljnika svojega starega ljubimca Blagneta. Prejšnji vojni načrt se popravi in urno izvrši. Podgorci zagrade klance, soteske in jarke, gredoče proti Novemu mestu, večina vojske pa se razpoloži na prostranih spašnikih, ki so se širili takrat od Krke do Šentjerneja. Na levi je imela reko, desno krilo pa so ji zaklanjali neprehodni gozdi, ki so pokrivali srednje Podgorje. Blagne je bil namenjen zaskočiti precej drugi dan z vsemi močmi sovražnike, stoječe na šentjernejskem polju. Te spremembe so se dogajale tako brzo in natihoma, da niso Turki ničesar zapazili in izvedeli. Abdul je hotel osvojiti najprej zakrakovski brod, ki je bil edini na celi Krki. Slovenski brambovci mu niso delali zdaj nikake preglavice. Misleč, da so brez vodnika, se je nadejal, da jih razbije in razkropi o prvem navalu. Po zmagi bi bil udaril preko Krke in vihral plené, moré in požigaje proti Ljubljani. V kasni noči se pridrvi na krški brod krdelo po hrvaško preoblečenih Turkov. Med njimi so bili mnogi častniki in tudi glavni zapovednik Abdul sam. Tolmač Grilmajer naznani Blagnetu, da bodo vozili čez Krko odslej bratje Hrvatje. Slovenski poveljnik sprejme prihodnike prav presrčno ter jih odvede pod ogromen šotor, da bi jih pogostil. Nalil je velikansko kupo vina in jo dal Abdulu govoreč: "Hrvatje drage goste, ki jim prvikrat pridejo v hišo, počaste z dobrodošlico, katero zovo 'bilikum'. Prav tako vas pozdravljamo danes mi Slovenci. Uverjen sem, da ne boste prezirali tega domačega daru. Bog poživi hrvaške sokole, ki so se nas spomnili v nadlogah in nam prihiteli na pomoč proti našemu in svojemu sovražniku, proti peklenskemu turškemu zmaju. Prosim, da bi izpili zdravico slovenskih bratov vsi po vrsti in to v dušek, kakor zahteva vaša junaška šega." Abdul pogleda mrko, postavi čašo predse in zarohni: "Jaz sem se zarekel Bogu, da ne pokusim vina, dokler bo trajala sedanja vojna." Blagne se nasmeje dobrovoljno: "Kar jaz vem, si nakladajo obljubo vinskega posta samo božji ugodniki in bolni siromaki, ti pa nisi ne svetnik ne bolnik nego najpodlejši turški rokovnjač in bedak Abdul!" To rekši ukaže brambovcem, da ga denejo v kopel; ker ne mara slovenskega vina, naj se naloče slovenske vode. Vojaki uklenejo Abdula in ga vržejo v Krko. Poveljnik ga je imenoval po pravici bedaka. Da je imel le količkaj pravega razuma, ne bi se bil šel nastavljat Blagnetu. Lahko bi se bil domislil, da ga bo spoznal po glasu, obrazu in raški slovenščini, katere se je bil naučil za svoje nekdanje sužnosti. Kakor on, branili so se vina vsi njegovi tovariši turške krvi. Tudi nje so zvezali brambovci enega za drugim in jih pometali v globoko Krko. Za mizo je sedel še edini Grilmajer. Blagne mu doprinese dobrodošlico. Pograbil jo je hlastno z obema rokama in izpraznil do dna, preden bi bil odmolil kdo očenaš, čeprav je jemala tri poliče stare mere. Ko mu je zdrknil po grlu zadnji požirek, je zahvalil Slovence z dolgim govorom, ki se je zdel poslušalcem tako ginljiv in krasen, da so mu vpili od vseh strani: "Živio, živio!" Blagne se je čudil in ga vprašal: "Za Boga milega, kaka nesreča je zagnala tebe med turške zverine? Jezik in čustva te razodevajo, da moraš biti naš človek." Grilmajer odgovori: "Vi ste dobro pogodili, da sem vaš zemljak. Zibali so me blizu mirne vode Rinže. Za mladosti sem krošnjaril, pozneje pa sem se naselil v Zagrebu, kjer sem ometal meščanom dimnike. Moja umetnost jim je tako ugajala, da so me sprejeli za svojega. Hitro sem se udomačil med to veselo in dobrodušno gospodo. Nekoč sem se vračal iz vinskega hrama domov. Ker sem naložil pretežko breme, me je podrlo na poti, da ne vem ni kje ni kako. Prebudil sem se v turškem šotoru. Vame je zijalo deset grdogledih dedcev, ki so držali nože v rokah. Dejali so, da se moram poturčiti ali pa mi bodo odrezali glavo. Jaz reva sem ljubil bolj zemljo nego nebesa, bolj življenje nego zveličanje; prestopil sem k turški veri, ki je tako prismojena in pasja, da prepoveduje ljudem najslajše darove božje: vino, pleče in klobase. Turki so me vlačili s sabo sem ter tja, da sem jim rabil za tolmača. Pitali so me s pusto bravino in smrdljivo riževo kašo. Taki veri in takim gospodarjem pameten človek ne služi nikoli z veseljem. Ako pa me vzamete v službo vi domačini, bom izpolnjeval vaše zapovedi drage volje s tem pogojem, da ne bom stradal vina in da me ne boste silili v boj. Truplu mojemu je prirojeno čudno svojstvo, če ugleda sovražnika, da se nehote obrne in teče brez oddiha, kolikor in dokler ga morejo nositi zdrave noge. Hrvatje so se mnogo pehali, da bi me prestrojili v junaka, ali vsi trudi so jim ostali jalovi. Prosim vas, da ne boste ponavljali takih nepotrebnih poskušenj. Zato, da me ne mikajo pretepi, pa nikari ne mislite, da vam ne bom nič pomagal in koristil. Trapasti Abdul je izbrbljal vpričo mene vse svoje osnove in nakane, korenito znam tudi mnoge druge turške skrivnosti, ki vas bodo gotovo zanimale." Slovenci niso dolgo premišljevali, kaj bi ukrenili in kako bi postopali s strahopetnim Grilmajerjem. Skoraj so se uverili, da se ne hvali brez razloga s svojimi vednostmi. Poročila in prijave njegove so jih zadovoljile popolnoma, zlasti pa je bil všeč poveljniku Blagnetu. Ko ga je natanko izprašal in izvedel vse, kar trebalo, mu je naložil prijetno dolžnost, da bo skupljeval in pošiljal brambovcem vino. Po končani vojni se bo smel vrniti v Zagreb ali pa bo ometal dolenjske dimnike, kakor ga bo volja. Zarja ni bila še zarumenela, ko so Turkom naznanili ogleduhi grozovito prigodbo, ki se je zvršila na zakrakovskem brodu. Ta novica je predramila in oživila njihov tabor, kakor bi bilo udarilo vanj sto nebeških strel. Naredila je v njem strah, ki se ne da misliti, nikar dopovedati. Turki so pričakovali vsak hip sovražnega napada. Izgubivši glavnega zapovednika in najboljše podpoveljnike, so obupali ne le o zmagi, ampak tudi o svojem rešenju. Vojska se jim je začela razhajati in bežati na razne strani brez reda, pameti in smisla. Nekateri so krenili po ravnem proti Samoboru, drugi so utekli v hosto in hribe. Najmočnejša četa se je podila čez Kukovo goro. Gnala jo je divja želja, da bi se maščevala grofu Humpenhorstu, katerega je imela za krivca vse svoje nesreče in sramote. Begunci so mislili skoraj sploh, da je vzel turški denar, pa jih prevaril, da so poginili po njegovem povelju Abdul in drugi prvaki in častniki. Brez zapreke so prihrumeli divjaki v grad Tolsti vrh in zgrabili grofa, ki se je zaman klel, da je nedolžen. Privezali so mu noge za pripognjena vrhova dveh silnih smrek, katera so potem izpustili nazaj kvišku in ga tako raztrgali. Grad njegov so oplenili, razstrelili in porušili, da ni ostal kamen na kamnu. Blagne je dal hrib očistiti razvalin in je sezidal na njem ne veliko, ali preprijazno cerkev sv. Roka. Ko je bila dodelana in posvečena, se je vršila v nji slavnostna služba božja, okoli nje pa hrupna narodna veselica, na katero je prišlo mnogo tisoč dolenjskih in hrvaških romarjev. Nobeden ni bil tako dobrovoljen, lačen in žejen kakor Grilmajer. Jedel in pil je za deset drugih, zato ni bilo čudo, da se je domov grede strmoglavil v prepadino, treščil z glavo ob skalo in se ubil. Zakopali so ga lepo po krščansko na Tolstem vrhu. Ali duša mu dolgo dolgo ni mogla najti pokoja. Dobrih tri sto let je hodil Podgorce strašit. O polnoči se je prikazal za Sv. Rokom suh, tanek mož, opravljen po dimnikarsko, z metlo na plečih, in je začel valiti okoli cerkve velikanski sod vina. Valil ga je neprestano dve, tri ure. Ko pa se je oglasil prvi zvon, sta zdrknila dimnikar in sod po strmini navzdol in iz daljave se je slišalo čez nekaj trenutkov zamolklo ječanje umirajočega človeka. Prikazen je zagovoril staroverski duhovnik pred kakimi petdesetimi leti. Razsekal je z blagoslovljeno sekiro sod, da je izteklo vse vino po tleh. Brez vina pa se Grilmajer ni maral potikati po Tolstem vrhu, od takrat ga niso več videli. Gospodarji tega zemljišča so si zidali pozneje pod Gorjanci nov grad, ki se zove Gracarjev turn in stoji na položni višavi v prostornem in rodovitem dolu, spadajočem med najlepše pokrajine v vsi naši prelepi slovenski domovini. Humpenhorstov zaklad pa leži še dandanes uklet v "Bratovski gomili". Usoda ga je namenila tistemu njenemu lastniku, ki bo ljubil dom in narod svoj, da mu bo rabil ne le na svojo korist in radost, ampak tudi na slavo in blaginjo vse naše Slovenije. Takega gospodarja ¸je dobila "Bratovska gomila" baš v sedanjo dobo. Miljutin Hrastnik je resničen domoljub in poštenjak, kakršnih živi jako malo na tem spačenem svetu. Pojdi k njemu in mu razloži imenitno skrivnost, ki si jo čul od mene. On je imovit mož, ali turški rumenjaki mu bodo podvojili in potrojili bogastvo, če jih da iz hvaležnosti tudi celo polovico tebi. O ugodni priliki ga prosi za roko zlate svoje Milke in jaz sem ti porok, da boš z njega odgovorom povse zadovoljen. S temi besedami je končala miška dolgo pripovedovanje. Poklonivši se Hudolinu, mu je želela veselo svatbo in šinila z odpustkom v svoje podzemeljsko prebivališče. Njena povest ga je tako razvnela in oduševila, da ni mogel nič zaspati. Šel je z "Bratovske gomile" in se šetal do dne po žitnem polju, ki se razgrinja med hribovjem in Staro vasjo. S tem duhovitim mladeničem sem govoril prvikrat pred petimi leti. Po kratkem znanju mi je odkril vse svoje dogodke, misli in namere. Nekoč sem ga pobaral, če je priobčil Hrastniku zanimivo miškino pripovedko. Dejal je: "Nisem se usodil. Bal sem se, da jo bo smatral za prazno sanjo in bajko in se smejal in rogal moji lahkovernosti in razpaljeni mašti." Ker sva bila z Miljutinom stara prijatelja, sem mu razložil jaz zgodovino "Bratovske gomile" in ga nagovarjal, naj bi jo dal razkopati. Reče mi smejaje: "Naj bo, da se priljudna miška ne bo jezila na preboječega pesnika, ki ni izpolnil njene zapovedi, pisal bom še to pomlad po slovečega našega starinokopa P., da nam bo razvrpal in preiskal gomilo. Ako se najde zaklad, si ga razdeliva s Hudolinom po bratovsko, kakor se spodobi. Tudi za Milko se pogodiva brez težave. Zdaj je še premlada. Če pride ponjo čez dve leti, jo bo odvedel svobodno pred oltar, potem pa, kamor bo hotel, ali v Moskvo ali pa še dalje, n. pr. v razcvitajoči se -- Vladivostok." Ta pomenek sva imela s prijateljem o novem letu. Bilo je kazno, da se bo stvar ugodno zvršila za pesnika. Ali zopet se je potrdil modri pregovor: "Človek obrača, Bog obrne." Miljutin je umrl še tisto zimo za boleznijo, ki je trajala komaj pol dneva. Hudolina pa se je polastila neozdravna obupnost, poslovil se je z vsako dobro nado in tudi z Milko za vekomaj. Prisegel je sebi in svojemu stvarniku, da ne bo mislil nikdar več nase, nego da bo živel, delal in trpel samo za ubogi svoj narod in za človeštvo. Pred malo meseci sem izvedel, da je strla smrt tudi njega sredi zelenja in cvetja najkrepkejše mladosti. Humpenhorstovi novci so ostali tedaj tam, kjer so bili več nego tri stoletja. Morda jih bodo ogrenili izvrstni Miljutinovi sinovi, ki se odlikujejo po očetovem zgledu in nauku z najiskrenejšo ljubeznijo do slovenske domovine, knjige in narodnosti. Kadar se bo nahajal zaklad v njih radodarnih rokah, bo pripotoval izpod Gorjancev marsikateri dobrodejen stotak in tisočak v skromne blagajnice naših narodnih društev in zavodov. [[Kategorija:Bajke in povesti o Gorjancih]] 1812 3443 2006-12-22T20:58:31Z Mihael Simonič 14 {{naslov | prejšnji = Bratovska gomila | naslov= Gospod vedež | naslednji= Narodna blagajnica | poglavje= ([[Bajke in povesti o Gorjancih]]) | avtor= Janez Trdina }} S staro Jero mi ni trebalo več shajati se na daljnih spašnikih. Ko se je sporekla nekaj s svojo gospodinjo, se je pogodila z njo moja žena in jo vzela za deklo. Izpolnila je pošteno svojo obljubo: povedala mi je še mnoge zanimive bajke in prigodbe iz starega in novega veka. Pri južini smo se razgovarjali nekoč o napredku našega naroda. Jera nas je molče poslušala. Ko nam je beseda potekla, se je oglasila tudi ona. Dejala je: "Slovenščina je dandanes vsakdanja hrana. Kamorkoli se pride, povsod se menijo, kdo je narodnjak, kdo nemškutar, kaj zamišlja in snuje naša, kaj protivna stranka. Jaz pa prav dobro pomnim tiste čase, ko niti najpametnejši ljudje niso ničesar vedeli o slovenščini, ko so se pomenkovali celo duhovniki med sabo najrajši po nemško, ko se je sramoval domačega jezika vsak, kdor je imel na sebi gosposko suknjo, brez razločka, naj je bila plačana ali še na dolgu. Tudi meščani so se bahali in šopirili z nemščino, posebno mojstri in bogatini. Teh pa ni bilo malo za moje mladosti. Takrat se je dobro živelo, pa tudi veliko zaslužilo. Denar se je trkljal od vseh strani skupaj, da človek skoraj ni vedel, od kod in zakaj. Pred letom 1848 je bil krvav trpin samo kmet, meščanu pa se ni godila nobena sila. Hiša mu je stala čista, brez krajcarja dolga, in na dnu skrinje mu je ležala obsežna, usnjena mošnja ali stara nogavica, vsa natlačena s plesnivimi križavci, šmarnimi tolarji in peticami. Rokodelec je bil takrat gospod, ne pa usmiljenja vreden berač, kakor je zdaj. Sloveči čevljar Rozman se je kdaj pohvalil: kako bi jaz zdeloval, da nimam večjih dohodkov nego kakov cesarski uradnik ali kakov župnik. On se ni lagal. Pomočniki njegovi so živeli po grofovsko, jedli piščeta, pili starino in prejemali debelo plačo, da je niso mogli zapraviti. Ne morete si skoraj misliti, kaki velikaši so bili v tisto srečno dobo trgovci. Denarja je bilo na svetu kakor blata, pa ni čudo, da je obogatel vsak, čeprav je kupčeval samo z iglami, koncem, gobo in trakovi. V Novem mestu je prvakoval med trgovci poštenjak stare korenine Marin. V svojih magazinih in prodajalnicah je nakopičil blaga, da bi bil zakladal z njim lahko do malega pol kranjske dežele, in denarcev si je pripridil več, nego jih ima zdaj vse Novo mesto in obenem vseh pet bližnjih župnij. Eno hčer je dal Pilpohu, ki je bil vaša gnada, drugo pa doktorju Rozini. Dandanes doktorjev vse mrgoli. Kdor ne ve, kako bi ogovoril kakega škrica, reci mu: doktor, pa se bo prav malokdaj zmotil. Pred štiridesetimi leti ni bilo take obilnosti. Gospod Rozina je bil prvi in dolgo časa edini doktor na vsem Dolenjskem. Ko je prišel semkaj, so se čudili ljudje in povpraševali, kaj pomeni ta beseda. Izvedeli so, da so doktorji veliki gospodje in učenjaki, ki poznajo vse cesarske in cerkvene zakone in vso pravico. Čuvši to novico, so gledali gospoda Rozino in se mu klanjali tako spoštljivo kakor okrožnemu glavarju ali pa proštu. Kar je rekel on, je bilo kakor pribito. V vseh zborih je imel prvo besedo in poglavitno veljavo. Prišlo je čudovito leto 1848, ki nam je prineslo brez konca in kraja vojska, puntov in zmešnjave. Povsod so ljudje vpili, da se mora vse življenje predrugačiti, ali malokdo je vedel kako. Posebno gospoda so bili vsi omamljeni in zmeteni. Doktorja Rozine pa ni zapustil bistri razum, spoznal je precej prvi trenutek, kaj je treba ukreniti in storiti. On ni mislil na svojo korist, nego na korist svojega naroda, na blaginjo zanemarjene in zamorjene dolenjske krajine. Dokazal je Novomeščanom in drugim svojim rojakom, da so Slovenci, in jih poučil, kake pravice jim to daje, pa tudi, kake dolžnosti jim to naklada. S svojimi prijatelji je ustanovil časnik, v katerem je naznanil vsemu svetu, da je mrtva Slovenija zopet oživela in se dvignila iz tisočletnega groba. Osnoval je tudi slovensko družbo, ki se pa ni imenovala Čitalnica, nego nekako drugače. Časnika sam ni utegnil pisati, ker je bil preobložen s svojimi opravili, dobil pa je zanj moža, ki je bil kakor nalašč ustvarjen za takov posel. Ime mu je bilo menda France, to prav dobro pomnim, da se je pisal za Polaka. Bil je glavica, da malo takih. Gospodje, ki so hodili v našo krčmo, ga niso mogli prehvaliti. V en glas so govorili, da se ne nahaja v vsi naši deželi ne pet uradnikov, ki bi se mogli kosati z njim v bistroumnosti, spretnosti in učenosti. Navzlic ti sposobnosti je imel precej nizko službo v cesarskem sodišču. K nam je prišel dostikrat pit. Vselej smo se ga obveselili, ker nam je povedal marsikatero okroglo in se pomenkoval rad z vsakim človekom. Gospoda so mu očitali, da je velik pijanec. Vino je ljubil res morebiti bolj, nego se sme, ali brez škode zase in za druge: on ni zapil niti zdravja niti pameti niti svojega poštenja. Ko ga je pocedil tri ali štiri stare merice, je izvlekel papir in svinčnik ter je pisal in pisal, dokler je bilo kaj praznega na papirju. V pol ure, kdaj še prej, je počrčkal cele štiri strani. Svinčnik pa mu je tekel, kakor bi plesal; tako urno ni znal sukati noben pisar svojega peresa. Kar je napisal pri vinu, je nesel potem za svoj časnik v tiskarnico. Mi krčmarjevi smo dejali Polaku gospod Vedež zato, ker so mu bile znane vse novice, zgodbe in skrivnosti mestne in deželske. Sam Bog ve, kdo mu jih je razodeval. Nekateri so sodili, da dobiva z vseh strani od znanih in neznanih ljudi pisana poročila, da bi jih priobčil v časniku. Tudi jaz sem večkrat videla, da je prišel kakov deček in mu stisnil v roke pisemce. Če sem ga vprašala, čigav je, mi je pokazal osle in šinil iz hiše. Ali jaz menim, da na ta način ni mogel vsega izvedeti. Travnovka, jako razumna žena, je trdila, da ima doma čarobno zrcalo, v katerem se vidi vsaka tajnost, ki se godi na svetu. Večkrat sem slišala, da hodi učenjak, ki zlaga pratiko, v globoko rupo. V tem breznu opazuje zvezde, katere razloči lahko tudi podnevi. Po premikanju planetov ugiblje, kako vreme bo bodoče leto, in svojo vednost naznani potem v pratiki. Mislila sem: kaj, ko bi pozvedoval takisto tudi Polak zgodbe in skrivnosti? Svoj časnik je spisoval torej brez težave, ker mu novice niso nikoli pošle, ali dostikrat je tožil, da ne sme niti desetine tega natisniti, kar bi želel in kar bi trebalo. Gosposka je nanj bistro prežala; zdel se ji je, ne vem zakaj, preglasen in nevaren. Časnik so prejemale malone vse hiše, bral ga je v slast vsak meščan, ki je znal nemški. Gospod Vedež je zbujal v njem gorečo ljubezen do slovenščine. Trud njegov in doktorja Rozine je obrodil tako dober sad, da v nekoliko mesecih ni bilo v mestu nobenega poštenega domačina več, ki bi se sramoval svoje slovenske matere in krvi in jezika našega. Dandanes znajo rodoljubi lepše in spretneje govoriti slovensko, nego so znali takrat. Nemški pomenek se ne čuje tako pogostoma iz njihovih ust, tudi pojo po domače mnogo več in bolj umetno in ubrano, nego se je pelo leta 1848. Ali verjemite mi, da smo bili pa vendar za marsikatero reč onda veliko bolj srečni, nego smo zdaj. Med narodnjaki ni bilo nič prepira in sovraštva, nikake zdražbe, nobenih strank. Meščane je vezalo tako prijateljstvo, tako splošna, zlata sloga, da mi ni moči dopovedati. Živeli smo kakor v raju. Če se je osnoval kakov skupen sprehod na deželo, so vzeli slovensko zastavo, pa hajdi na Trško goro, v Otočec ali pa bliže na Trate, v Portovo hosto ali pa kam drugam. Teh krasnih veselic so se udeležili vselej vsi meščani, kakor bi bili ena družina, ena rodovina. Med to pšenico je rasla seveda tu pa tam tudi kaka ljuljka, ali tako poredkoma, da je ni mogla dosti onesnažiti. Ta ljuljka so ponočnjaki in postopači. Brez njih ga ni nobenega večjega mesta. Nekoliko te sodrge se je nahajalo vedno tudi v Rudolfovem. Leta 1848 sta rogovilila najhuje dva negodnika, ki sta imela oba jako imovite in poštene roditelje. Zvala sta se Grgič in Kórliček. Grgič je bil silen dolgin in strašno surov in nesramen človek. Pretepal se je skoraj vsak dan. Gorje tistemu, kdor se ga je bal. Če se mu je pa nasprotnik krepko uprl, ga je kmalu minila srčnost. Dobivši dve, tri gorke pljuske, je pobegnil. V porednosti je Grgiča Korliček še prekosal. Za Ijubico si je izbral, ha, ha, ha -- črno ciganko! Kaj rad se je ponašal in bahal s proštovo milostjo. Kvasil je, da ga povabi k sebi na pomenek in na južino, kadarkoli se vidita. Pravzaprav pa je lazil h gospodu zato, da mu je tožaril in ovajal svoje prijatelje in znance. Neko nedeljo so se zbrali meščani v Vragovem logu na veliko veselico, na kateri so prepevali samo slovenske pesmi. Stoje zadaj med tovariši, je začel Korliček zabavljati: 'Tega paverskega krokanja sem že sit. Pojdimo tja na onile grič in zapojmo po nemško in kako tako, da se bodo Slovenci jezili. Danes jim moramo nagajati, drugače bi utegnili misliti, da se jih bojimo.' Samopašna drhal je šla na grič, iz radovednosti ali pa po neumnosti so se ji pridružili tudi nekateri meščani boljše bire. Začeli so krožiti nemško pesem, v kateri so se ponavljale večkrat besede, da se mora naše cesarstvo podati in podložiti Nemcem. Pevcev ni nihče motil, razsajali in blazneli so svobodno, kolikor so hoteli. Zaradi miru jim niti gospod Vedež ni rekel niti besede, v časniku pa jih je potem baje prav pošteno okrcal in obral. Korliček in njegova svojat so se zarotili, da se morajo maščevati. Dogovorili so se, da ga bodo čakali na cerkvenem shodu pri Sv. Roku. Zvečer, ko bi se ljudje razšli, bi planili po njem ter ga vrgli v vrečo in nasekali. Na tak način bi ne mogel nič vedeti, kdo ga je mlatil, in bati se jim ne bi bilo nobene tožbe in kazni. Lepše božje poti in svečanosti jaz ne poznam, nego je proščenje pri Sv. Roku v šmihelski župniji. Kdor se hoče seznaniti z Dolenjci in njih šegami, pridi tjakaj, pa bo gotovo zadovoljen. Našel bo ljudi vsake vrste: Podgorce, Belokraojce, dolinarje, meščane, kmete, obrtnike in vso trojno gospodo: pravo, jaro in posiljeno. Hribček, na katerem stoji cerkev, je tako nizek, da nikogar ne utrudi, in tako blizu Novega mesta, da zdrav človek pol ure nima kaj hoditi. Celo uro potrebuje komaj kak devetdesetleten starec ali kak hromak. Jaz sem šla do zdaj še slednje leto k Sv. Roku in se nisem nikoli pokesala. Kako prijazno se dviguje bela cerkvica na zeleni gorici in kako natanko se razločuje od tod vsaka hiša, vsako drevo, vsaka cesta in steza v mestu in v obližju. Če pripeka sonce, stopim pod lipo ali pa v gosti gaj, ki se širi za cerkvijo. Če nimam s sabo dežnika, me varuje hosta za silo tudi dežja. Kamorkoli se ozrem, vidim povsod same vesele ljudi, o njihovem pogledu sem se morala vselej veseliti tudi jaz. Pravijo, da Gorenjec, dokler je trezen, molči ali pa govori prav modro o vremenu in svoji čuhi; ko se upijani, pa da zgrabi kol ali poleno in začne udrihati po glavah. Mi Dolenjci pa smo taki, da nas dobra volja ne zapusti nikoli, naj smo trezni ali vinski. Komaj zapazimo pred sabo polno kupico, nam že zakipi srce, da moramo peti. Če se praznuje kaka večja veselica, se razume samo po sebi, da zahtevamo tudi godbo in ples. Pri Sv. Roku se vidi o taki priliki vsaka zabava in prijetnost, ki si je naš človek le želeti in misliti more. Matere privedo s sabo otroke, fantje Ijubice, prijatelji prijatelje. Gospoda, kmetje, rokodelci, posli, dijaki -- vsak stan se raduje in kratkočasi po svoje, kakor se mu ljubi: grede, stoje, sede ali leže. Za odpustek skrbe slaščičarji, za telesne potrebe pa krčmarji, mesarji in kuharice. Draginja ni presilna: za pol goldinarja se iznebi, kdor ni pijanec in požeruh, vse žeje in lakote. Pijo ga vsi, največ pa še kmetje in sploh prosti ljudje. Večkrat se je že zgodilo, da se je zvedlo pri Sv. Roku do sto veder vina, posebno prej, ko nas še ni imelo tako trdo za denar. O tako obilni pijači je obstal že nekateri čmerikast škric in zagodrnjal: 'Kmet si ne bo opomogel nikoli, ker zatrati vse svoje krajcarje na vino o teh nepotrebnih proščenjih. Nesreča njegova so prazniki, ki ga odvračajo od dela pa tudi od vode, ki se mu zdi v take dni menda strupena.' Ta sodba se mi zdi prestroga in krivična. Delavnikov je v letu desetkrat več nego cerkvenih shodov. Prekrasno, povsod skrbno obdelano naše polje, razprostirajoče se po bregovih in dolinah, izpričuje jasno in glasno, da izpolnjuje dolenjski ratar vestno in marljivo svoje dolžnosti. Nihče mu ne sme zameriti, ako hoče kdaj pozabiti svoje brige in nadloge in se poveseliti in razvedriti kako urico v društvu svojih sosedov in prijateljev. Dobre volje je bolj potreben, pa tudi bolj vreden nego vsak drug, saj si jo bogme krvavo zasluži. Kadar slišim tako bedasto grajanje, mi pride na misel stara naša pesem, ki ne porečem, da je pametna, ali ima v sebi vendar tudi nekoliko resnice: :»Bratje, pijmo vince, :naj voda tam stoji, :naj pije jo gospoda, :k' za vince ne trpi.« Ni to se ne sme pozabiti, da gre pravi kmet k Sv. Roku in na vsako božjo pot najprej zaradi službe božje, na vino misli šele po sv. maši in pridigi. Gospoda pa vidijo cerkev navadno le od zunaj, k Sv. Roku pridejo iz prazne radovednosti, da zijajo v dekleta in da morejo potem doma povedati, čigavo vino je bilo najslajše. Leta 1848 se je vršilo to naše proščenje še dosti bolj hrupno in radostno nego druga leta. In po pravici. S kmeta je padel za zmerom težki jarem tlake in desetine. Nove svobode se je veselil prav po otročje, kajti takrat še nihče ni mislil, da bo treba plačati tisto vražje 'poškodovanje' (odškodovanje), ki je zaprlo toliko dolenjskim gospodarjem sapo. Dijaki in drugi narodnjaki so bili oduševljeni zaradi slovenščine, kateri se je priznala veljavnost tudi po zakonu. Ves hrib se je napolnil s srečnimi ljudmi. Pri vseh odrih, v vseh druščinah so se razlegale pesmi, zdravice, burke, šale, smeh, vriskanje in ukanje. Graščak iz bližnjega gradiča je napajal svoje nekdanje podložnike in se ni kar nič unejevoljil, ko so mu jeli, grohotaje se, laziti samopašni kmetiški paglavci na kolena in se mu obešati okoli vratu. Zagledavši čevljarja Rozmana, ki je šel v letu komaj po enkrat kam iz mesta, mu je podal roko, nalil dve kupici in pil z njim bratovščino! Žlahtni Pilpoh se je sprehajal prijazno s krčmarico Kočijaško. Babnica je bila še mlada, močno pri sebi in jako čedna, da se ni ustrašila vsakega dekleta. V tem neskončnem in splošnem zamikanju je izginil, kakor vidite, vsak razloček med stanovi. Nekdo se domisli 'bratov Hrvatov', ki so se baš krvavo bojevali proti silovitim Madžarom, in prosi znance, da bi se nabirali zanje darovi! Ljudje so zavpili: 'Živio!' in v četrt ure so nametali pol klobuka krajcarjev, grošev in tudi večjih denarjev. Zdaj se prikaže na hribu gospod Vedež. Mladina zavrisne od veselja, da je letelo kar skozi ušesa. Dijak Tršinar, visok korenjak, ki je stanoval več let pri sosedu, in še nekateri drugi fantje ga dvignejo in nosijo sem ter tja na ramah. Kamorkoli so prišli z njim, je zagrmelo v pozdrav: 'Živio, živio, gospod Polak! Živela Slovenija!' Pametni možje so majali z glavami in govorili: 'To se ne bo zvršilo dobro. Polak ima še majhno službo. Njegovi poglavarji so tukaj. Njega časte, da ga bolj ne morejo, za njih se pa nihče ne briga. To se jim gotovo za malo zdi. Bog daj, da bi bili krivi preroki, ali strah nas je, da ga danes leto ne bomo videli pri Sv. Roku.' Stoje na nasipu pod lipo, je pridigal gospod Vedež dobre pol ure vnemaje svoje poslušalce na dosmrtno ljubezen do matere Slovenije. Z iskrenim svojim govorom je ljudi tako ganil in razpalil, da so jokali, objemali eden drugega in s povzdignjenimi rokami prisegali zvestobo slovenski domovini. Prav lepo je zahvalil mladeniče, ki so ga nosili, potem pa jim je dejal smehljaje se: 'Današnji dan mi ostane v spominu do zadnjega mojega trenutka, ali na svetu je že tako, da ni nobene sreče brez nesreče. Vtem ko me slavite vi veliko bolj, nego sem vreden, preže name ne daleč od tod moji sovražniki z vrečo, v katero me mislijo nocoj stlačiti in namahati zato, ker sem jim povedal v svojem časniku resnico.' Dijaki se spogledajo; njihov vodnik Tršinar se zakolne: 'Mi smo vam poroki, da se to ne bo nikoli zgodilo, ali prosimo vas, da nam svoje sovražnike imenujete.' Gospod Vedež ni hotel nikogar ovaditi, mahnivši z roko je pustil fante in se zamešal med tovariše in stare prijatelje. Dijaki so se posvetovali, kako bi zasledili lopove, ki so hoteli osramotiti njihovega ljubljenca. Sum je letel na pet negodnikov, posebno pa na Grgiča in Korlička, ker sta bila onadva v mestu glavna nemirnjaka. Zarotnikov ni bilo treba dolgo iskati. Tršinar ju je našel v tesnem jarku, po katerem se gre od Sv. Roka proti Šmihelu. Korliček je držal v roki culico, v kateri je bila vreča. Ker se je delala že noč, nista zapazila, da se je skril v bližnje grmovje in ju poslušal. Pomenkovala sta se, da bosta napadla gospoda Vedeža v jarku, ko pojde po svoji navadi med zadnjimi tod domov. Dejavši ga v vrečo, bosta zažvižgala trikrat na prste. To znamenje bo zbralo vse tovariše. Gospoda Vedeža bodo odnesli v hosto in ga tam nabijali, dokler se ne bodo naveličali. Tršinar vstane in odide nazaj k dijakom ter jim naznani, kaj je izvedel. Nastopila je noč, ki je bila lepa in svetla. Ljudje so se napotili domov zvečine že popoldne, o mraku se je prostor okoli cerkve spraznil skoraj povsem. Točil je samo še en krčmar, pri njem so pili Korličkovi tovariši. Sem pa tam je stala kaka gruča veseljakov, prepevajočih zaljubljene čenče in kvante, in je taval in se zaletaval kak posamezen pijanec, dokler ga ni položilo vino na trdo zemljo. Pod cerkvijo je rasla velika, stara lipa, katero so že davno posekali. Pod njo se je šalil gospod Vedež z godci in mladimi meščani, svojimi častilci in prijatelji. Tršinar zašepeta dijakom, da je treba iti na delo. Šli so v jarek in zasačili oba zarotnika. Grgič se jim je iztrgal in pobegnil. Korlička pa je zmašil Tršinar v vrečo in ga zadel na ramo. Breme ga ni dosti težilo. Tekel je z njim po jarku navzdol, potem pa zavivši na levo po poti, ki gre pod hribom v goščavo. V ti hosti se ni bilo bati nobene priče. Fantje obesijo čvrsto zavezano vrečo na močno vejo visokega drevesa, ali prav nizko, niti seženj nad zemljo. Korliček, slab junak kakor Grgič, se je ustrašil sovražnega zaskoka tako silno, da je omedlel, in ni vedel ničesar, kaj delajo z njim. Ko se je predramil, je že bingljal z drevesa. Slišal je na pol glasen razgovor, ali razumeti ni mogel ni besede. Po vreči je jela tipati mrzla roka. Korliček jo je čutil na rami, na glavi in za vratom, potem se mu je zdelo, da se pomiče polagoma po hrbtu dol proti nogam. Ko je otipala kraj, katerega je najbrž iskala, je nekdo zavpil z gromovitim glasom: 'Udri!' Zdajci so začeli padati na jetnika od vseh strani udarci, rezki, bridki in gosti kakor rogljata suha toča. Zaman je javkal in klical na pomoč, zaman je zvijal in meteljal v svojem zaporu. Premetavanje mu nadloge ni zmanjšalo, nego jo povečalo in pomnožilo. Prej so letele šibe samo na eno, in to na tisto mesto, katero je odločila zanje priroda in šega vseh narodov, zdaj pa so ga smukale tudi po nogah, po rokah in celo po glavi. Še čez štirinajst dni mu je bil obraz ves lisast in roke polne križajočih se črnih in sinjih prog in riž. Ko so dijaki mislili, da so ga dovolj kaznovali, so izginili natihoma kakor sence; v gozdu je ostal Korliček sam. Bil je tako stepen, da se nekaj časa ni mogel niti ganiti. Ali šibe niso bile največja beda, ki je prišla ta večer nanj. Komaj so ga pustili sovražniki, so se mu jele prikazovati vsakovrstne neznanske pošasti, da nas varujta Bog in Mati božja take groze. Strašilo ga je neprenehoma vso dolgo noč do sončnega vzhoda. Človek se mora čuditi, da je ostal živ in zdrav. Najprej se je oglasil nad njim čuk. Tudi na bližnjih drevesih so vpili čuki in sove. Teh ptičev se je bal že od nekdaj, ker je vedno slišal, da so hudourniki, ki naznanjajo smrt, ogenj, točo ali kako drugo veliko nesrečo. Ko je potihnilo skovikanje, se je začula tožna mrtvaška pesem. Korličku je strah poživil ude. Vzel je iz žepa nožič, da bi razparal vrečo in pobegnil. Naredivši majhno linico, je nazaj odskočil. Mimo njega je šel sprevod. Beli možje brez glav so nesli odprto rakev, v kateri je ležal krvav in razmesarjen mrlič. Korliček zamiži, da ne bi gledal te strahote. Ko zopet odpre oči, je zijal vanj ogromen vol, iz gobca mu je švigal plamen. Za njim se je prikazal krilat, ognjen zmaj, še stokrat groznejši od vola. Priletele so potem dolge, rdeče kače. Zadnja je bila bela in na glavi je imela svetlo krono. V nji je bil vdelan žlahten kamen, ki se je svetil kakor sonce. Kače so strašno sikale in pomaljale proti njemu strupena žela, da bi ga pičile. Zdajci privrši silna reka. Iz nje so vzdigovale velikanske ribe svoje ostudne glave. Zaganjale so se vanj od vseh strani, da bi ga požrle. In tako je zamenila ena nakaza drugo. Proti jutru so izginile pošasti, zabučala pa je nevihta, kakršne še ni doživel Korliček. Polomila je vse drevje okoli njega in se zaletavala v hrib, da se je tresel kakor mrzličen bolnik. Vihar je metal vrečo gor in dol, sem ter tja, da so vse kosti pokale v jetniku. Butilo ga je vsak hip ob zemljo ali pa ob veje in deblo. Tisto noč je divjala nevihta tudi v Novem mestu. Z naše hiše je vrgla več nego sto kosov opeke in na sprednjem koncu nam je pobila vsa okna. Med viharjem je tudi grmelo in treskalo skoraj brez presledka. Strela je zapalila dva mestna kozolca. Zbeganemu Korličku se je dozdevalo, da se je omajal ves svet in začel plesati okoli njega. Najprej mu je priskakal pred oči ljubenski hrib, potem Rasno, Mehovo in Gorjanci. Še huje pa je ostrmel in zatrepetal, ko se je užgala gora za goro, vas za vasjo in naposled tudi Novo mesto. Njegova rojstvena hiša je stala vsa v plamenu, Obup mu da srčnost, da prereže vrečo. Stopil je na zemljo in se uveril, da to, kar je videla njegova zmešana glava, ni bil požar, nego svetloba vzhajajočega sonca. Tako trdo se je pokoril lahkomiselni postopač za svojo hudobno nakano! Domov je prišel bled kakor smrt. Kazen, katero je pretrpel, je ostala ljudem dolgo časa skoraj neznana. Dijaki so molčali, ker so se bali profesorjev, ki bi bili za tak postopek zapodili brez dvojbe marsikoga iz šole. Korliček sam pa tudi ni hotel povedati svoje neizrečene sramote. Svoji materi se je nalagal, da so ga prijeli razbojniki ter ga zvezali in zavlekli v hosto. Tam pa si je oprostil roke in se jim branil tako junaško, da so ga morali pustiti. V temi je zablodil, prenočil v gozdu in videl tiste prikazni, o katerih sem vam pripovedovala. Kar so ugibali gospoda Vedeža prijatelji, se je uresničilo že čez dobre štiri mesece. Gospoda so ga premaknili iz Novega mesta o božiču leta 1848. Dobil je službo, če me spomin ne vara, v Ribnici. Ubogi Sloveniji pa so dali njeni sovražniki piti omotice ter jo položili na posteljo, na kateri je trdno in zdržema spala do leta 1865. Tisto leto so prekrstili Novo mesto v Rudolfovo. To svečanost so prišli praznovat iz Ljubljane prekrasni junaki v rdečih srajcah. Stopivši k speči Sloveniji, so zavrisnili: 'Noč in tema je minila, zopet nam sveti jasen, prijazen dan, čas je, da vstaneš in se veseliš svojih otrok in prijateljev.' Slovenija se je dvignila in od takrat se ni dala več omotiti. V prvi vrsti tistih, ki so jo oduševljeno pozdravili, je stal Korliček za zgled vsem meščanom in v očiten dokaz, da nekateremu človeku ni treba ustnih naukov, nego da ga spametuje tudi -- kaka vreča." [[Kategorija:Bajke in povesti o Gorjancih]] 1813 3444 2006-12-22T21:00:27Z Mihael Simonič 14 novo besedilo {{naslov | prejšnji = Gospod vedež | naslov= Narodna blagajnica | naslednji= Doktor Prežir | poglavje= ([[Bajke in povesti o Gorjancih]]) | avtor= Janez Trdina }} Po Dolenjskem je hodil pol stoletja plečat, dolg berač, ki je bil s svojim tožnim stanom popolnoma zadovoljen. Zaradi vedne dobrovoljnosti so ga zvali ljudje: "Veseli Miha, Veseli Podgorec." Naj je stopil v kmetsko hišo, krčmo ali vinski hram, povsod so ga pozdravljali glasno in radostno: "Dobrodošel!" Miha je kratkočasil mladino in starce s svojimi poskočnimi pesmicami, mičnimi pripovedkami, bistroumnimi ugankami in domišljaji. Sile ni trpel nobene. Kmetje mu niso dajali le kruha, ampak ga vabili tudi na južino in večerjo in v krčmah je dobival razen štruce tudi mesa in vina, kolikor je zaželel. Drugi berači morajo ležati ponoči v nastilu ali pa na sami slami, Mihi pa so prinesle gospodinje vselej tudi kako rjuho, plahto, star plašč ali oguljen kožuh, da se je z njim ogrnil. On je bil hvaležen za vsak dar in ni pozabil noben dan moliti za dobrotnike. Tako je beračil mnogo mnogo let, vsem ugoden, nikomur nadležen, dokler ga nista pritisnili medla starost in težka naduha. Zdaj, ko se ni mogel več šaliti in prepevati okroglih pesmic, so ga jeli rojaki grdoglediti in zaničevati. Odrezali so mu kosec suhega kruha, nikjer pa mu niso ponudili tople jedi ali kupice vina. Žalosten je hramal starček iz Podgorja proti Novemu mestu, prosit gospode, da bi ga sprejeli v tamošnjo bolnico. Sreča ga mesar Ponomár, ki se je prej dostikrat smejal njegovim burkam, ter ga vpraša, kam se je namenil. Berač zdihne: "V mestno bolnico." Mesarju se stori inako. Dasi je bil sam ubog, je pomagal rad vsakemu revežu, tudi Miha se mu je v srce smilil. Reče mu: "V bolnicah se beračen slabo streže. Vi pojdete z mano. V moji hiši boste imeli vsaj pošteno juho in še kak drug tečen založek. Moja žena bo pazila, da ne boste ni stradali ni zmrzovali. Dokler se ne okrevate, vas ne bomo zapustili." Po teh besedah poda beraču roko in ga prisili, da gre z njim. Odkaže mu snažno izbico, v kateri je bila peč in mehka postelja. Miha leže in skoraj mu prinese gospodinja juhe in mesa, da se je okrepčal. Ostal je pri teh blagih ljudeh več tednov. Skrbeli so zanj, kar so najbolje mogli, ali ljubo zdravje se mu ni hotelo povrniti. Čuteč bližnjo smrt, pošlje po gospoda, da ga je izpovedal in obhajal, potem pa pokliče Ponomárja in mu veli: "Bog je tako odločil, da bom jaz še danes umrl. Vi ste bili edini človek, ki me je omiloval v moji nadlogi, zato boste pa tudi moj edini dedič. Moja oprava ni vredna ničesar, ali v moji palici boste našli zaklad, ki vam bo veliko koristil, ako ga boste tako rabili, kakor vam bom naznanil. Najprej pa čujte, na kako čuden način mi je prišla ta znamenita palica v last. Po svojem siromašnem podgorskem očetu nisem dobil ni denarja ni kmetije. Že za rane mladosti sem se moral hraniti sam s svojimi žulji. Delal sem največ v hrvaških gozdih. Tam je padel name hlod in mi pohabil desno roko, da nisem mogel vež služiti. Kar sem si bil prihranil, sem potrošil, preden je prešlo leto, potem je bilo treba iti beračit. Živel sem slabo in skopo kakor še nikoli. Tiste čase je hudo stiskalo našo deželo. Zemlja ni rodila skoraj nič, ljudje so cepali od lakote. Dostikrat v vsi vasi nisem ulovil niti skorjice kruha. Kdaj sem se odteščal šele zvečer in nikoli se nisem smel za gotovo nadejati, da se bom jutri do sitega najedel. Grozovito me je bolela in skrbela ta moja revščina. Vsak dan sem molil, da bi skoraj umrl, ali Bog mi ni uslišal nespametne prošnje. Binkoštni ponedeljek sem romal v Stopiče, kjer so praznovali cerkveni shod. Zbralo se je po stari navadi vse polno Podgorcev, ali po službi božji so šli poklapljeni precej domov, krčme so ostale prazne in tihe. Kdor je imel še kaj denarcev, jih je varoval, da si kupi v mestu komisa in ovsenjaka, vino je hodilo kmetom malo na misel. Dolga in težavna gorska pot je mene tako upehala, da sem premikal komaj noge, ki so mi bile že oslabele zaradi neprestanega posta. Dejal sem: Moram se okrepiti, če ne, omagam. Šel sem v prvo krčmo in si dal prinesti pred hišo merico vina. Ta koča je stala na strmem bregu. Pod sabo v dolini zagledam častitega starca, ki je sedel na kamnu in molil na brojanice. Bela brada mu je visela do pasa, v obraz in život pa ga ni bilo drugega nego kost in koža. Posušila so ga leta, še bolj pa, kakor sem menil, strašna lakota, ki je pomorila takrat pod Gorjanci več ljudi nego dvajset let pozneje prva kolera. Zdelo se mi je, da se mož milo ozira gor proti meni. Zapekla me je vest. Mislil sem si: Jaz sem res na vso moč truden, ali proti temu ubožcu sem korenjak in junak; brez vina bom prebil laže od njega. Hitro vstanem in odidem z merico v dolino. Starcu so zaigrale solze v očeh, ko sem mu natočil kupico. Veli mi z ginjenim glasom: 'Mene baš ne tare nikaka sila, ali bil bi greh, ko bi preziral dar, ki mi dohaja iz pravega človeškega srca.' Popivši merico, me opomni, naj nesem posodo nazaj, potem pa se vrnem k njemu, da se bova kaj pomenila. Razgovarjala sva se prijazno in prijetno, da nisem vedel, kako in kdaj je minil dan. Vprašal sem ga, kdo je in od kod. Odgovoril mi je: 'Meni je ime Vekomir. Porodil sem se v veliki in lepi vasi na šentjernejskem polju, katero so porušili pred tri sto leti Turki, da se ji ne pozna zdaj noben sled več. Domovino svojo sem ljubil tako goreče in resnično, da sem žrtvoval zanjo ves svoj imetek, vso svojo rodovino in naposled tudi svojo kri in svoje življenje. V nagrado me je namestil višji naš gospodar za čuvaja njeni blagajnici in mi podelil milost, da ne pojdem prej s tega sveta, dokler ne učakam dne nje slavnega odrešenja in vstajenja iz groba.' -- Vekomir pa me je pobaral, če ne preklinjam svoje usode, da si moram iskati kruha po tujih hišah. Dejal sem: 'Nikdar še nisem klel svoje nesreče. Beraštvo mi je naložila božja volja, katero mi je častiti in slaviti. Jaz bi nosil vesel to težko breme, ko bi dobil vsak dan le toliko kruha, da bi se nasitil. Drugega priboljška si ne želim nobenega, dokler bom zdrav. Bridko se mi zdi samo to, da mi ljudje ne morejo dati niti živeža.' Starček me prime za roko in veli: 'Potolaži se! Ker so tvoje želje tako ponižne in skromne, ti hočem pomagati.' Ko se je storila noč, vstane blagi moj tovariš ter mi reče: 'Brate, hodi zdaj z mano. Ti si mi dal južino, jaz te vabim k sebi na večerjo.' Zavila sva proti izvirku Težke vode in šla kakih sto korakov. Vekomir se ustavi pod strmo skalo. V nji so bila tesna, skrita vratca, ki so se precej odprla, ko se jih je dotaknil z brojanicami. Stopila sva v lep, razsvetljen hram, v katerem je stala pogrnjena miza in nekoliko stolov. Vekomir vzame iz omare rumene pečenke, rahle potice in majoliko vina. On ni pokusil ničesar, jaz pa sem jedel v slast kakor volk, tako dobro in obilno nisem še nikoli večerjal. Ko sem popil vino, ki je bilo pravi vivodinski pridelek, mi je začel razkazovati starec taka podzemeljska čuda, kakršnih bi iskal zaman po vseh kraljestvih in deželah. Mislil sem, da se nahajam v nebesih. Iz hrama se je prišlo po gladkem, marmornatem hodniku v tri velikanske dvorane, ki so se razprostirale ena za drugo. Vsaka njih je bila mnogo mnogo večja in krasnejša nego sloveča zagrebška cerkev sv. Štefana. Stene so se jim svetile in lesketale, kakor bi bile ulite od najčistejšega zlata in srebra. Strop so jim podpirali debeli, prelepo izrezljani stebri, katerim sem dogledal komaj do vrha. Zloženi so bili od samih dragih kamnov in biserov. Med stebri so stale visoke železne kadi, napolnjene z zlati, srebrniki ali pa z žlahmimi demanti, ki so sijali tako živo in svetlo, da se je razločila v dvoranah najmanjša stvarca lahko brez luči. Jaz sem strmel in se zamikal in se kar nisem mogel nagledati in načuditi. Smehljaje se izpregovori Vekomir: 'Kajne, da ni slabo založena ta naša narodna blagajnica? Zdaj pa me poslušaj, za kakove potrebe nam je bila podarjena in namenjena. Po sedanjih hudih letih bodo nastopili dobri časi. Kmet bo prideloval vsega dovolj in zapihala bo ostra burja, ki bo odnesla tlako in desetino. Gospoda bodo škripali z zobmi in prežali na priliko, da si prisvoje izgubljeno oblast nazaj. Zavladal bo cesar, ki bo ležal vse svoje življenje bolan na postelji. Služila mu ne bosta ni duh ni truplo. Namesto njega bodo zapovedovali zlobna gospoda. Hoteli bodo kmetom prodati zemljo in jih prisiliti zopet na tlako in desetino. Razpisali bodo tako neusmiljene davke, da jih ne bodo zmagovali niti najskrbnejši gospodarji. Vsa stara plačila bodo ne le ostala, ampak se podvojila in potrojila. Prišla pa bodo tudi mnoga nova, kakršnih ni bilo še nikjer, odkar obseva našo zemljo nebeško sonce. Pred vsakim malinom bo stražil vojak in zahteval od vsakega mernika žita, ki se prinese, četrtino. Na trgih se bo jemala desetina od vsega blaga, ki se bo prodajalo. Na vseh cestah in stezah bodo stali biriči in pobirali po grošu od slednjega popotnika, naj bo tujec ali domačin. Kdor ne bo imel groša, ne bo mogel iti niti v cerkev. Davek bo treba dajati od vsakega drevesa, od vsake trte, od vsakega sadeža in posevka. Kdor bo hotel gojiti cvetlice, bo moral plačati od slednje celo desetico. Od petelina bo letne štibre 5 gld., od kokoši 2 gld., desetkrat več pa še od konj in goved. Od tolikega zatiranja se bo razlegal jok in stok po vsi slovenski zemlji od enega konca do drugega. Takrat bom poklical jaz svoje rojake in jim odprl prvo dvorano. Razdal jim bom vse, kar je v nji nakopičenega. Na tak način bodo plačevali strašanske davke brez težave in gospoda ne bodo mogli izvršiti svoje peklenske nakane. To grozno dobo bodo zamenila leta splošnega miru, blaginje in veselja po vsi naši domovini. Vladal bo razumen in plemenit cesar, ki bo naš rod ljubil in ga branil sile in krivice. Naši kmetje si bodo tako opomogli, da bo najubožnejši jedel vsak dan meso in popil polič vina. Gospodo bo to neznansko peklo in kačilo. V vojni bodo cesarja izdali in se združili z njegovimi sovražniki. Zaradi te njihove nezvestobe bo izgubil celo polovico cesarstva. Verni kmetje pa ga bodo prosili, naj jim da orožje in ponovi boj. Cesar jih bo poslušal in zbral črno vojsko, s katero bo premagal vse sovražnike in jim vzel nazaj ne le vso polovico cesarstva, ampak še mnoge druge dežele, ki prej niso bile njegove. Po končani vojni bo pregnal brez milosti izdajalsko gospodo in ji zaplenil vsa zemljišča, domovja in poslopja. Ukazal jih bo prodati, naj jih dobi tisti, kdor bo zanja največ ponudil. Takrat se bo odprla našemu narodu druga dvorana. Kmetom bom razdelil vsa bogastva, katera vidite v nji. S temi zakladi bodo šli veselega srca na dražbo in si kupili vse graščine in pristave, vse palače, rudnike in tovarne, vse blago in vso zemljo, s katero so gospodarili prej sovražniki njihovi in cesarjevi. Rojaki naši ne bodo zdaj več vedeli, kaj je revščina, skrb in nadloga. Godilo se jim bo tako dobro, da si bodo stregli lahko vsak dan s pečenko, potico in starino in se vozili v dragih kočijah s štirimi konji. Toda ta sreča, žal, ne bo trajala dolgo. V svoji obilnosti se bodo Slovenci napuhnili in razvadili. Ne brigaje se za dušo, cerkev in druge svete reči, bodo mislili samo na posvetne veselice in šale. Zapustili bodo Boga in Bog bo zapustil njih. V pravični svoji jezi bo preklel in zavrgel našo domovino. Od vseh strani se bodo privalili vanjo sovražniki našega rodu in imena. Omehkuženi narod se jim ne bo mogel upirati. Teptali in pustošili nam bodo deželo, da se bo spremenila skoro v ogromno morišče in pogorišče. Mesta in vasi nam bodo popalili in razdejali, od morja do Drave, od Kolpe do Triglava ne bo ostala nobena cerkev, nobena hiša. V porušenih človeških bivališčih se bodo naselili volkovi in krokarji ter se pasli z mesom ubitih naših rojakov. Naši možje in mladeniči bodo popadali v nesrečnih bitkah. Brez milosrdja bodo podavili srditi krvniki sive starce in drobno deco, device in žene naše pa sramotili in si jih vzeli za ljubice. Kdor bo utekel iz občega poboja, se bo skrival v odljudnih brlogih, smradnih duplinah in podzemeljskih jazbinah. Otroci teh ubežnikov bodo rastli brez krsta, očetje in matere njihove pa umirali brez tolažbe svetih zakramentov. Ljudje se bodo hranili v svojih zavetjih kakor divje zveri s travo in koreninami, kruh si bodo mesili od stolčene hrastove in smrekove skorje. V vsi Sloveniji bo nastala beda in gorje, kakršnih ni videla niti v tisto krvavo dobo, ko so jo hodili malone vsako leto plenit in požigat besni neverni Turki. V ti neskočni revi bodo spoznali ljudje svoje grehe in s skrušenim srcem prosili Boga oproščenja in podpore. Njih resnično kesanje in trda pokora bosta utolažila njegovo jezo. Ozrl se bo zopet milostivo na Slovence ter jim poslal mogočnega odrešenika in maščevalca. Zbudil se bo iz tisočletnega spanja Kralj Matjaž ter nam prihitel na pomoč s svojimi junaki, katere bo pripeljal iz daljnih krajev čez pet visokih gora, čez pet globokih voda. Njemu se bo odprla tretja dvorana. Z radostno dušo mu bom odprl neizmeme zaklade, ki se v nji hranijo, da bo mogel dajati plačo svojim vojakom v hudi in dolgi vojni. Sovražnikov bo privihralo nanj kakor listja in trave, ali ne bo se jih niti bal niti se jim umikal. Napadal in odganjal jih bo sedem let. Zadnji, poglavitni boj se bo vršil osmo leto na Ljubljanskem polju. Trajal bo brez presledka od velike do male maše. Ta dan bo posekal pod Šmarno goro Kralj Matjaž s svojo roko cesarja in vodnika sovražnih vojsk in potopil ostanke njegovih krdel v deroči Savi. Po slavno končani vojni bo prišel za našo domovino že zdavnaj prerokovani zlati vek stanovitnega miru, blaženstvu in poštenja. Moč njenih sosedov in nasprotnikov bo ležala v prahu, razbita na drobne kosce, in nikdar več se ne bodo tako okrepčali, da bi jo mogli nadlegovati in ji kratiti svobodo. Slovenci bodo ljubili Boga nadvse in svojega bližnjega kakor sebe in bodo s tem dokazali, da so vredni svoje sreče in nebeškega blagoslova. Izginile bodo vse grešne strasti, z njimi vred pa tudi vse stiske, toge in skrbi. Veselo, ali hvaležno in zmerno bodo uživali ljudje darove božje. Vsak bo imel toliko, kolikor bo potreboval zase in svojo rodbino. V deželi ne bo nikjer niti siromaštva niti prevelikega bogastva. Takrat se bodo te sijajne dvorane oživile in postale dostojen dom zmagoslavja in veličanstva. V njih bo stanoval sam Kralj Matjaž, vladaje po volji božji in narodni zveste Slovence in njihove brate, ki bodo hodili od vseh strani k njemu kakor dobri otroci k svojemu skrbnemu očetu. Ubogo in zaničevano naše Podgorje pa se bo jelo zvati obljubljena dežela, kateri bodo zavidala oblast, slavo in krasoto vsa ljudstva in kraljestva tega sveta.' Ko mi je Vekomir nehal razkladati te prevažne zgodbe pozne naše bodočnosti, je uprl resno svoje oči vame in mi velel: 'Če si jemal mojo povest pazljivo na ušesa, si lahko uvidel, da so ti zakladi odločeni našemu narodu v skrajni sili, da otme z njimi sebe in svojo domovino tujega gospostva, sužnosti in pogube. Dani torej niso bili zato, da bi kdo zanje pijančeval in igral in si kupoval svilnato opravo in ljubezen lahkomiselnih deklet. Gorje tistemu, kdor bi jih tratil na razkoš in pregrešne ali nepotrebne veselice. Po kratkem užitku bi mu prinesle neizogibno mučno bolezen in nesrečno smrt. Zapomni si dobro te moje besede, kajti dobiš tudi ti nekoliko peščic teh tajnih dragocenosti. Kar je popadalo z vrha kadi demantov in denarjev na tla, jih smem pobrati brez greha in dati, komur me je volja. Nocoj bom obdaril tebe, kakor sem se ti zarekel zunaj na grivini.' To rekši vzame Vekomir debelo, votlo palico ki je slonela ob stebru, in naspe vanjo do polovice demantov, drugo polovico pa napolni z zlati in srebrniki. Palico mi stisne v roko in veli: 'Tale tovarišica te bo spremljala odslej po vseh tvojih potih in te varovala vseh skrbi in nadlog. Ostani, kar si bil do zdaj, revež in berač. Kadar boš prejel od ljudi toliko, da boš prebil lahko brez stradeža, boš moral živeti ob svojem. Če pa te njihovi darovi ne bodo mogli nasititi, izvadljaj iz palice denar in se pogosti svobodno v kaki krčmi. Ako ne najdeš nikjer prenočišča, pojdi v gostilno, povečerjaj in lezi v posteljo, ki je pripravljena za tujce. Drugo jutro odpri palico in plačaj. Če oboliš in te nihče ne bo maral v svoji hiši, se napoti v bolnico. Natresi si iz palice kakih petdeset ali tudi sto goldinarjev, da bodo videli gospodje, da ne zahtevaš postrežbe zastonj. Za pošteno plačilo se ne branijo nikogar, niti berača. Iz teh in vseh inih nezgod te bo rešila moja palica brez nepriličnih nasledkov. Ali ako bi zapravil po nepotrebnem in brez nujnega vzroka le en srebrnik, bi si nakopal z njim časno in večno pogubljenje. Kadar ti bode življenje doteklo, daj palico, komur ti bo drago, vsekako pa ga moraš poučiti, kako in kdaj mu je rabiti zaklad, ki je v nji. Zabičaj mu, naj ga ne troši na noben način in z nikakim izgovorom na lišp in ničemurne posvetne zabave in naslade. Ako boš volil palico trgovcu, opomni ga, da mora tudi zanaprej kupčevati s svojim denarjem, dokler bo mogel zdelovati. Če bo pa trpel brez svoje krivice kako izgubo ali zabredel v dolgove in druge zadrege, se sme zateči brez greha k zakladu in si pomagati. V takem primerljaju mu bo zalegel tako dobro, da utegne silno obogateti, ne da bi škodil s tem truplu ali svoji duši. Zdaj, dragi bratec moj, pa idi zbogom, na zemlji se midva ne bova več videla.' Po teh besedah mi je segel Vekomir v roko in me spravil do vrat, ki so se zdajci zaklenila za menoj. Ko sem stopil na plano, je pokrivala vso okolico gosta, črna tema, v srcu mojem pa je zasvetil jasen dan, ki me je ogreval celih štirideset let. Pomračil se mi je šele v ti moji prvi bolezni, ki je obenem tudi poslednja. Vekomirov duh me je oprostil kakor bi trenil vseh skrbi, stisk in bridkosti. Moj beraški stan se mi je zdel tako prijeten in udoben, da ne bi menjal z nobenim kmetom in nobenim gospodom. Pohajal sem po lepem božjem svetu dobre volje, čil in lahek kakor kak nedolžen otrok. Razveseljeval sem ljudi s pesmimi in šalami in dobil od tod svoj pridevek 'Veseli Miha'. Čakala me je izvrstna hrana in pijača, kjerkoli sem se pokazal. Tako dobro kakor jaz, ni živel noben Podgorec in Poljanec. Palice mi ni trebalo niti načenjati. Držeč se natanko Vekomirove zapovedi, sem ostal zadovoljen in srečen do globoke starosti. Spominjaj se je vedno tudi ti, prijatelj Ponomár, in godilo ter vršilo se ti bo vse po svoji volji, kakor si boš želel sam." Svojo dolgo pripovedko je dovršil berač Miha s hripavim in slabim glasom. Moči so mu brzo upadale. Začel je umirati in čez pol ure se mu je ločila blaga duša od telesa. Ponomár mu je dal zvoniti z vsemi štirimi in ga zakopati svečano kakor svojega očeta. V mesarjevi hiši se je udomačil blagoslov božji, ki jo osrečuje še dandanes. Nobena izkušnjava ga ni mogla premotiti, da bi bil pozabil in prestopil Mihovo oporoko. Ostal je mesar in prost kmet z vso svojo rodbino. Ker mu je blagodatna palica odvračala in nadomeščala vsako kvaro in izgubo, mu je rastel dobiček in se mu množil imetek od leta do leta, od dne do dne. Zdaj ga štejejo vsi znanci že med prve kmetske bogatine na Dolenjskem. Ljudje ugibljejo, od kod se mu je nabralo toliko denarjev, in mislijo zvečine, da mu pomaga neki bankovčar. On se jim smeje in pokaže kdaj, da jih malo podraži, polno rešeto novih stotakov. Vsak razumen človek se lahko uveri, da so vsi pravi cesarski, in to mu je potrdila tudi gosposka, ko ga je bil ovadil zaviden sosed in prijatelj. [[Kategorija:Bajke in povesti o Gorjancih]] 1814 3446 2006-12-22T21:02:45Z Mihael Simonič 14 {{naslov | prejšnji =Narodna blagajnica | naslov= Doktor Prežir | naslednji= Zaklad | poglavje= ([[Bajke in povesti o Gorjancih]]) | avtor= Janez Trdina }} Dekla Jera nam je pripovedovala kaj rada o strahovih, v katere je verjela čvrsto kakor v Boga in v sv. Šembiljo. Za najmičnejšo povest te vrste smatram tole: V Kamovi hiši Pred mostom je stanoval pred veliko leti jako imeniten in bogat gospod. Prvakoval je ne le med uradniki, ampak tudi med meščani in okoličani. Brez njega volje in vednosti se ni smelo nikjer nič storiti in zgoditi. Vedel se je tako oblastno, da so mu zdeli gospodje pridevek: Novomeški Napoleon! Dasi je bil oduren in trd, so ga častili ljudje skoraj kakor Boga. Celo tercijalke niso vedele mnogo let nič slabega o njem; lotile so se ga šele nekoliko mesecev, preden je bil premaknjen od nas nekam gor na Nemško. Dobro, krotko in preprijazno njegovo gospo pa so obirale te jezičnice že precej od konca, ko je prišla Pred most. Ker ji niso mogle očitati nič drugega, so posegle nazaj v njeno mladost. Pred zakonom se je poznala, veste, s tistim slovečim doktorjem Prežirjem, ki je zložil toliko pesmi, katere prepevajo veseljaki še dandanes. V našo krčmo so hodili kaj zastavni gospodje: Vesel, Trbuc, Ažman, Ravnik, Groga in drugi taki. Ti naši gostje so se menili dostikrat o Prežirju in ga opisovali prav natanko, kakov je bil, kake navade je imel in kaj je doživel in pretrpel. Vsi so trdili v en glas, da ga treba šteti med največje razumnike, ki so se porodili v naši deželi in v našem narodu. Kdor ga je videl in čul prvikrat, ni zapazil precej čudovite njegove bistroumnosti in zmiselnosti. Beseda mu ni tekla lahko in gladko. Mož je nekoliko mécal in pripovedoval vse mirno in enolično, ne pa kakor nekateri govorniki, da bi bil vmes kričal, pačil obraz in mahal okoli sebe z rokama. Tudi ni bil vajen, da bi se bil smejal sam svojim šalam. Ko pa je odjecljal prvih pet ali šest besed, se mu je razvezal jezik in zdrknila je z njega dostikrat tako slana, da so se morali prijeti možaki za trebuh, da jim ga ne raznese smeh, babe pa so bežale iz hiše, kakor bi jih pritiskal za petami sam peklenski rogatec. Njegove burke, veste, niso bile vselej take, da bi jih smeli slišati otroci. Brat ga je dobrovoljno kdaj pokaral: "France, razuma imaš dosti, razuma, ali kaj pomaga, ko pa nečeš rabiti pameti." To prijazno očitanje je pomenilo, da je zaničeval Prežir tiste podle umetnosti, s katerimi se dobi na svetu najprej velika služba, imenitnost in bogastvo, in jih zaradi tega zovejo praznoglavci pamet. Zahteval je od vsakega človeka resnico in pravico in spoštoval je samo tistega, kdor se je odlikoval s čednostmi in z vednostmi. Malopridneža in bedaka je črtil in preziral, čeprav je bil najmogočnejši velikaš in milijonar. On se ni znal ne lagati ne hliniti. Nikdar se ni nikomur prilizoval, uklanjal ali priporočal in prosil milosti. Gospodi je dokazal, da razume več nego vsi drugi, pa si je mislil: Zdaj veste, kdo sem in kaj znam. Če sem za vas, vzemite me v službo; če nisem, mar mi je! Živel bom tudi brez vas. Takih ponosnih korenjakov v stare čase vlada ni sprejemala rada med uradnike. Prežir si je moral iskati drugje kruha. Meni se prav zdi, da ga je imel v pisarnici neki drug doktor, ki mu je bil prijatelj. Delal je zanj pravdarska pisma ali káli. To pa vem za gotovo, da mu zaslužek ni bil preobilen. Hodil je rad v gledališče in na druge gosposke veselice; že zaradi njih se je moral oblačiti kar se da lepo, po najnovejši šegi. Take reči pa niso zastonj. Vedlo ga je kdaj trdo za denar. Svoje dohodke je potrošil tem laglje, ker je biI jako usmiljenega srca in dobrih rok. Noben revež ni šel od njega brez daru. Najrajši je pomagal poštenim siromakom, ki so se sramovali prositi: takim je stisnil v dlan kar celo dvajsetico pa tudi goldinar. Sestra, ki mu je nekaj časa gospodinjila, je zagodrnjala nejevoljno nad nekim beračem, ki se je bil navadil, da je prišel vsak dan po miloščino. Prežir pa jo je zavrnil: "Kaj se jeziš, ali ne veš, da mora človek vsak dan jesti in še po večkrat." Na začetku šolskega leta je videl učenca, ki se je milo jokal, ker mu uboga mati ni mogla kupiti bukev. Ko je izvedel, zakaj plače, ga je prijel za roko in šel z njim v prodajalnico ter mu kupil ne le knjige, ampak tudi papirja in drugih potrebnih reči, povrhu pa mu podaril še petico za jabolka. Dijak višje šole je potožil tovarišu, da bo moral šolo pustiti, ker oče ne more več zanj plačevati, druge podpore pa nima. Prežir, ki je slišal te besede, ga potrka po rami in mu veli: "Prijatelj, pojdite z mano. Neki trgovec, moj znanec, potrebuje za tri otroke učitelja. Dajal vam bo hrano, stanovanje in kak majhen nameček tudi v denarjih." Tako je pomogel pridnemu mladeniču, ki je postal pozneje sloveč duhovnik in doktor svetega pisma. Mnogim ubogim dečakom je dobil kosilo v samostanu. V Ljubljani se je bil pobratil z imenitnim patrom Benútom. Preden so se odprle po sv. Mihelu šole, se je vselej oglasil pri njem. Benút je že vedel, po kaj je prišel, pa se je zasmejal in ga vprašal: "No, France, koliko bi jih pa letos rad preskrbel z zloglasnim našim ričetom? Ali veš, žlice jim boš moral sam kupiti." Že bolj odrasle dijake pa je priporočal svojim bogatim znancem, posebno pa profesorjem malih šol, da so nagovarjali roditelje, naj si jih vzamejo otrokom za hišne učenike. Kranjci ne morejo brzdati jezika. Skoraj vsakemu človeku natvezejo kak priimek, da ga pikajo z njim za hrbtom ali pa tudi dražijo v obraz. S pravim imenom menda ne kličejo nobenega krčmarja, nego govore rajši: Bikabirt, Kobilabirt, Švedrabirt, Prosabirt, Silabirt, Muhabirt itd. Ni dolgo kar je umrl pisač, ki so mu dejali doktor Kibla. Pa tudi pravih doktorjev naši ljudje ne puščajo na miru. Gorenjcem ni storil Prežir nikoli nič žalega, pa so mu pritisnili vendarle smešni in grdi pridevek: doktor Figa, zato, ker se je rad zabaval z otroki in jim pridno kupoval sladke tržaške fige. Ljudje pravijo: Kdor otroke ljubi, brez skrbi snubi. Tak mož res najlaže nosi težko breme zakonskega stanu. Tudi doktor Prežir si je našel v Ljubljani lepo in obenem bogato deklico, s katero se je želel poročiti. Ali njemu ni bila namenjena nobena pozemeljska sreča. Zaveroval se je v to gospodično tako globoko, da je ni mogel pozabiti ne na tem in, kar je gotovo še dokaj bolj čudno, niti na onem svetu. Pod okno ji je hodil baje v jasnih nočeh, ko je svetil mesec, prepevat: Luna sije -- kladvo bije . . . To pesem je bil zložil nalašč zanjo. Razen tega pa še mnogo mnogo drugih. Gospod Groga mi je posodil precej debele bukve, ki so bile polne Prežirjevih pesmi. Prebrala sem vse od konca do kraja. Nekatere so bile pobožne in svete, kakor kaka prav lepa pridiga, največ pa je bilo posvetnih, takih, kakršne najbolj ugajajo vroči mladini. V njih poveličuje Prežir lepoto svoje izvoljenke ali pa opisuje tako ganljivo hrepenenje in bolečine svojega srca, da so mi prihajale neprenehoma solze v oči. Dandanašnji se nahaja pač malo moških, ki bi ljubili in častili svojo žensko tako resnično goreče in stanovitno, kakor jo je ta imenitni slovenski doktor. Gostje naši niso nikoli ničesar slišali, kakovega srca je bila proti njemu ona. Jaz mislim da bi ga bila vzela drage volje, ko bi bil imel toliko dohodkov, da bi se bila vozila pri njem lahko v kočiji in živela še dalje tako dobro in brezskrbno, kakor je bila vajena v domači hiši. Ali revnega človeka, če je prav doktor, bi se branilo še kako kmetiško dekle, nikar gospodična, za katero so se poganjali najboljši snubači, mestni in deželski. Ponudil se ji je velikaš, vaša gnada, ki je dobil od cesarja prelepo službo, po očetu pa denarjev, da sam ni vedel koliko. Oče in mati sta rekla: "Vzemi ga!" in pokorna hčerka ju je poslušala in se z velikašem pozakonila. Njena nezvestoba je Prežirja tako potrla in zbegala, da ni moči dopovedati. Lažnivi svet in tožno življenje sta se mu pristudila. Kdaj se je zaril v papirje in brskal in črčkal po njih noč in dan brez spanja, brez jedi in pijače. Večkrat pa se mu je delo uprlo, da po štirinajst dni ni prijel nič za pero. Taval je zamišljen sem ter tja, kakor bi bil mesečen, ali pa je dirjal po cesti, kakor bi ga kdo podil. Živel je brez pravega redu in pravila. Zanemarjal je opravke, pa tudi samega sebe. Na obleko ni pazil več tako skrbno kakor nekdaj, dostikrat so ga videli prav borno opravljenega. Posebno so se smejali Gorenjci njegovi stari kapi in izpreminjastemu klobuku. Tolažbe in zabave si je iskal v druščini, ki ni bila vselej dobro izbrana, najrajši pa v vinu. V krčmah je prebil po ves večer, kdaj tudi popoldne. Zaradi te slabosti so ga razlajali sovražniki, še bolj pa hinavski prijatelji za silnega pijanca. Ta govorica je bila prehuda in nesramna. Prežir je sedel mirno pri svoji merici: on ni nikoli razbijal in razgrajal ali delal ljudem nadlege. Tako pohlevnega pivca si želi vsak gostilničar. Tudi naši gostje so začeli enoč premlevati to Prežirjevo pijanstvo, gospod Ravnik pa jih je ustavil in pošteno branil slavnega pesnika. Dejal je: "Za pet ran božjih, ne bodimo taki zlobni farizeji! Prežir ga je rad pil, kakor ga pijemo radi mi, ki smo tukaj, in z nami brez števila ljudi vseh stanov in narodov. Pač res je, da objedajo sršeni samo žlahtno sadje, lesnik pa se niti ne dotaknejo. Drugim pivcem nihče nič ne očita, ker so ničle, Prežir pa je ostal še po smrti imeniten in velik mož, zato misli vsak capin, da ima pravico, ometavati mu grob z blatom. Ni tega ne smemo pozabiti, da smo mi tu zvečine oženjeni dedci; doma nas čaka društvo, žene in otroci, itak visimo v krčmi dostikrat od sedmih do polnoči, če ne še dalje. Doktor Prežir pa je bil brez rodovine, samec. Če bi mu prav nobena žalost ne bila morila srce, ga je gnala v krčmo že puščoba. S čim in s kom zaboga bi se bil mogel kratkočasiti v svoji mali izbi doma. Spati se mu ni dalo in brati se pa zmerom tudi ne more. Zopet se potrjuje stara resnica, da vidimo pazder v očesu bližnjega, bruna v svojem pa ne vidimo." Naši gospodje so pravili, da ga je bila tožnost enoč tako prevzela in zmešala, da ni nič vedel, kaj dela in ukreplje. V ti zmotnjavi se je hotel sam končati. Že se je bil zadrgnil, ali prihiteli so še o pravem času domačini in ga oteli. Usmiljeni Bog, ki je poznal njegovo plemenito srce, ni želel, da se pogubi časno in večno, nego da se reši in zveliča. Ni še učakal velike starosti, ko se ga je prijela huda bolezen, ki se ni dala ozdraviti. Na smrtni postelji se je resnično pokesal vseh svojih grehov in napak in je umrl spokorjen, okrepčan s svetimi zakramenti in v trdni veri, da najde človek mir in pravo blaženstvo samo v naročaju vzvišene naše matere, svete katoliške cerkve. Tisti prvak, ki se je oženil s Prežirjevo milico, je služil najprej v Ljubljani ali kje, kasneje pa ga je poslalo poglavarstvo v Rudolfovo. Ker v mestu ni mogel najti pripravnega stanovanja, je šel v šmihelsko župnijo in vzel v zakup Kamovo hišo, kar sem že omenila. Ljudje so hitro izvedeli, kako znanje je imela njegova gospa na Gorenjskem. Povedali so jim uradniki, ki so prebivali nekdaj v Ljubljani; s Prežirjem so nekateri celo občevali. Pa saj ni bilo treba dosti praviti. Prežir govori o svoji ljubezni na vsa usta v pesmih, katere poznajo že zdavnaj tukajšnji Dolenjci. Kar jaz pomnim, prepevajo v mestu: Luna sije . . . ne le dijaki, ampak tudi vse dekle in pestunje. Gospa je živela s svojim možem v prelepi prijaznosti in slogi, vsaj na videz. Bog ji je bil podaril tudi nekoliko krasnih in prav dobrih otrok. Nekateri so pa vendar ugibali, da ne more biti srečna, ker je bila zmerom tako bleda in dostikrat vsa zamišljena. Trdili so, da se ji sili še vedno v spomin zapuščeni ljubček. Za hišno si je vzela neko suho Marijo, zvesto, ali precej sitno babnico. Razen nje ji je stregla moja znanka Neža, ki je služila prej obenem z mano v krčmi. Ti dve sta dobro vedeli, kaj se govori o gospe, in Marija, ki ni mogla nič zamolčati, jo je vprašala enoč kar naravnost, če je bila res že zaročena s tistim slavnim doktorjem, ki je znal delati take mile pesmi. Gospa se zasmeje nekako posiljeno in veli: "Da se ti ljubi pobirati te stare čenče! Doktor Prežir je bil tak tiček, kakor so vsi. Kvasil je o ljubezni vsaki, da se je pomenkoval z njo le pet minut. Kakor drugim, se je dobrikal kdaj tudi meni. Skrb me je bil! Trape, ki so mu verjele, je božal baje prav ljubeznivo, ali kadar mu je prišla muha, je pa znal tudi praskati kakor maček. Hodil je v gledališče in na plesišča, pa je metal po tleh majhne listke, na katerih so bile zapisane vsakovrstne zabavljice na ljubljanske gospodične. Ti listki so šli potem od rok do rok po vsem mestu. Ogrebal je na tak način tudi mene. Jaz sem se strašno jezila. Ko je to slišal, se je grohotal in hvalil po Ljubljani, kako me je razsrdil. Pa s takim porednežem da bi se bila jaz zaročila? Ha, ha, ha!" Vidi se, da gospa ni hotela priznati resnice. Taji in zanika se lahko vse, še to, da je sneg bel. Jaz in Neža sva bili trdno uverjeni, da je mislila še zdaj na doktorja. Dokler je bil živ, se ni pripetila nobena takova reč, ki bi jo bila izdala. Kmalu po njegovi smrti je šla z gospodom nekam na deželo. Domov se jima ni mudilo, ker je svetil mesec. Vrnila sta se nekaj pred polnočjo. Hišna, ki je bila obenem kuharica, prinese večerjo. Komaj začneta zajemati, zapoje nekdo za hišo z zvonkim glasom: "Luna sije -- kladvo bije." Gospa se zgane, da ji pade žlica iz rok. Tresla se je kakor šiba. Ko je vprašal gospod, kaj ji je, zaječi: "Oh, prišlo mi je tako slabo, da komaj diham." V posteljo so jo morali nesti, ker sama ni mogla iti. Vreme se je še tisto noč spremenilo; deževalo je mnogo dni skoraj neprenehoma; noči so bile temne, da se ni nič videlo. Gospa si je opomogla in se zopet razvedrila, ali na njeno nesrečo se je razvedrilo kmalu tudi nebo. Zopet je sijal svetli mesec. Vreme je bilo tako toplo, mirno in prijetno, da sta ostala gospod in gospa do enajstih na vrtu. V Portovi hosti zavpije trikrat sova, precej za njo pa se oglasi s Krke: "Luna sije -- kladvo bije." Gospa zakriči in pade brez zavesti gospodu v naročaj. Drugi dan je vstala zdrava, ali ob pozni enajsti uri se je ponovila pesem in z njo tudi njena bolečina. Od zadnjega do prvega krajca in kadar je bilo oblačno, ni čutila nikoli nič težave, ker se ta čas ni slišalo nobeno petje. Ko pa se je začela luna polniti, se je oglasil vsak večer neznani pevec in uboga gospa je trepetala in omedlevala. Večkrat jo je lomil in zvijal tak strašanski krč, da jo je hotelo zadušiti. Precej, ko je ponehalo petje, ji je prešla tudi bolezen. To petje ni bilo zmerom enako; kdaj se je čulo več glasov, največkrat pa samo eden. Še bolj čudno je bilo to, da se ni glasilo vselej z istega kraja, nego zaporedoma s Šanc, izza Kamove hiše, z Lok in kdaj celo s Krke. Najbolj pogostoma pa je dohajalo vendar s Šanc, s tiste nekoliko viseče tratine, ki je na bregu za kapiteljskim vrtom. Gospod je mislil, da mu ženo hodijo nadlegovat razposajeni dijaki. Prej se kvartajo v kaki beznici, ko jih krčmar zapodi, gredo pa tulit na Šance. Če dobe kak čoln, se vozijo po Krki in ustavijo kje za Kamovo hišo, da tam vrišče in nagajajo. Tožil jih je ravnatelju, ali brez uspeha, ker so vse utajili in se jim ni moglo nič dokazati. Gospod je bil velik prijatelj s kanonikom Jelovškom. Nagovarjal ga je, da bi šel dijake svarit in se jim grozit z najstrožjo kaznijo, ako ne bodo mirovali ponoči. Jelovšek je prišvepal -- imel je takrat bolne noge -- res v šolo, ali fantov ni hotel zmerjati in strašiti, nego jih je prosil prav lepo, naj bi ne prepevali več "Luna sije" v takem kraju, kjer bi jih mogla čuti tista bolehna gospa v Kamovi hiši. Reva je tako občutljiva, da bi ji utegnilo to petje jako škoditi. Dijaki so se o teh besedah na ves glas zasmejali. Eden je baje celo dejal: "O saj vemo, zakaj ji preseda pesem; naj ji le, saj je presedala tudi Prežirju njena babja omahljivost." Prošnja kanonikova ni pomogla nič. Kakor prej se je razlegalo ob mesečini ponočno petje in begalo in mrcvarilo nesrečno Ljubljančanko. Neža vpraša Marijo, zakaj neki ne more slišati te prelepe pesmi brez hudih bolečin. Hišna odgovori: "To se zdi tudi meni neizrečeno čudno. Če jo pobaram, pokima z ramama in pravi, da so krivi slabi njeni živci, katere razdraži zlasti ponoči vsaka malenkost. Mogoče! Ali jaz bi dejala, da je glavni vzrok morda nekaj drugega. Pesem "Luna sije" jo domišlja dekliških let, vesele njene mladosti, pa se ji stoži in milo stori, ker ve, da se ji ta zlati čas ne povrne nikoli nikoli več. Tudi zdaj se ji godi dobro. Tako, kakor njo, ne časte nobene druge gospe v Novem mestu in za življenje ima vsega dovolj, česarkoli poželi. Ali ljubljanskih veselic ji ne more dati malo naše mestece. Dostikrat vlada v njem taka puščoba, da bi človek najrajši pobegnil. Tudi stanovanje naše je preveč odljudno. Posebno ob grdem vremenu prebó se prav težko v ti samoti, ki je bolj podobna puščavi nego kaki vasi." Marijino razlaganje se Neži ni zdelo dosti verjetno. Njo je obhajala že dolgo huda slutnja, ki se je tudi potrdila. Neko soboto je šla prav pozno s kablom po vode. Noč je bila jasna in svetla. Iz Krke se je vzdigovala sem in tja megla. Iz megle se pomoli najprej glava, potem tudi život velikega moža. Mahaje z rokami je letela prikazen z meglo vred gor po Krki. Za Kamovo hišo, baš pod gospenjo spalnico, obstane ter se globoko trikrat pokloni in začne prepevati z močnim glasom: "Luna sijekladvo bije". Neža se tako prestraši, da, pustivši kabel, pobegne v hišo. Odslej ne bi bila šla tako pozno po vodo ne za sto goldinarjev. Zdaj se je na svoje oči uverila, da pevec ni dijak, ne kak drug človek, nego brez dvojbe doktor Prežir, ki hodi svoji izvoljenki še po smrti naznanjevat neskončno svojo ljubezen. Marija ni verjela, da bi se mogel mrlič povrniti nazaj na ta svet. Nežini pripovedki se je smejala in velela, da se ji blede, da je imela prazno podobo megle za moža. Jaz pa sem bolje poznala svojo prijateljico. Kar vem, je govorila zmerom prav pametno in nihče se še ni pohvalil, da bi jo bil ujel v kaki laži. Resnico njenih besed je dokazoval tudi gospenji prstan. Neža je imela sestrično Franico, ki je poznala mladega kovača. Ker je želela, da bi bila nje ljubezen trdna in brez greha, je šla s fantom v cerkev. Stopivši h kropilnemu kamnu, sta spustila vsak svoj prstan v blagoslovljeno vodo. Pred velikim oltarjem sta potem prstana zamenila. Ali ta kovač je bil jako lahak človek. Še tisti teden je napajal v mestni krčmi neko drugo punčaro. Zvečer je zapazil, da mu je Franičin prstan počil. Nesel ga je k zlatarju, da mu ga je zvaril. O sv. Vidu se je napotil k maši na Ljubno. Tam je kupoval vino in se lagal neki Topličanki, katere ni prej še nikoli videl. Na roki mu zazvenči: tink! Ko pogleda, mu je bil prstan zopet počen. Dal ga je vdrugič zlatarju. Čez nekaj mesecev je ubila porednega kovača na isti gori strela. Po životu mu ni naredila nobene rane, tudi obleka na njem je ostala cela. Prstan pa mu je strela raznesla na drobne kosce, v očitno znamenje, da ga je zadela strašna kazen božja zaradi njegove grde nezvestobe. Tudi ljubljanska gospa je imela počen prstan, ki se za dolgo nikakor ni dal popraviti. Sama je povedala družini, da ga je poslala že trikrat k zlatarju, ali v dveh dneh je odjenjal vselej ravno tam, kjer se je bil pretrl prvikrat. Naročila je tudi Neži, da je šla z njim k zlatarju. Ta bi bila rada vedela, kakšen je, in odpre spotoma škatlico. V nos ji udari oster, mrtvaški duh! Obšla jo je taka groza, da se je zgrudila. Ko pove to prigodbo hišni, jo je začela psovati. Prismoda, avša, trapa in še druge grde priimke ji je dajala. Po nje misli je dišala po prhnelem stara volna, v katero je bil zavit prstan. Ali ta Marija je rada obrnila vsako reč tako, kakor bi se ne pripetilo na svetu nikoli nič posebnega in božjega. Smukaje se vedno okoli gospode, je zapravila vso vero. Trdila je celo vpričo otrok, da je našla v bukvah, da sv. Jurij ni nikdar živel. Rogala se je Blaževemu blagoslovu in o svetinjah sv. Feliksa je blebetala, da so toliko vredne, kakor če bi ležala v oltarju kaka mačka. Prstana se je držalo tudi to čudno svojstvo, da je prišel sam nazaj, če ga je gospa izgubila. Enoč ga je bila nataknila, preden je sedla v čoln. Vozila se je gor in dol z znanci vred po Krki in ogledovala vodo, ribe, bregove in ljudi, kar zapazi, da prstana nima več. Moral se ji je zmuzniti in zdrkniti v vodo. Ko pride domov, poči z rokama, kajti zagledala je izgubljeni prstan na oknu. Modrijanki Mariji pa se niti ta prigodek ni zdel nič skrivnosten. Bleknila je: "Gospa je mislila natakniti prstan, pa je v naglici to pozabila in ga pustila na oknu." Ali vsak pameten človek mi bo potrdil, da je gospa gotovo bolje vedela nego nje jezična hišna, kaj je vzela s sabo, ko se je šla na Krko vozit. Kadar se babnice lišpajo, se naključi presneto poredkoma, da bi pozabile dejati nase svoje dragotine. Ljubljanska gospa se po letih še ni bila postarala, ali ponočni strah in notranji črv sta ji razjedala nežno truplo. Hodila je pripognjeno in ni je bilo drugega nego sama kost in koža. Slutila je, da ji življenje poteka. Neko noč se je čulo silno razbijanje z bližnjega otoka. Zjutraj sta stali gospa in hišna pri Krki. Po vodi pride mrtvaški les, se ustavi za hip pri Kamovi hiši baš pred gospo in odplava dalje. Gospa je dejala: "Krsta me opominja, naj se pripravim za daljno pot." Ribič je pozneje pripovedoval, da je videl tisto jutro na otoku gosposkega moža, ki je tesal črno skrinjo, ali kaj je bilo, in jo vrgel, ko je bila dodelana, v vodo. Neža je precej velela: "Ta tesar je bil doktor Prežir", in meni se zdi, da je pogodila. Gospa se je še nekaj dni silila in hodila, potem pa legla in ni več okrevala. Od konca se je spominjala rada raznih posvetnih reči: mladostnih svojih let, prijaznega Rožnika, prelepe dolske župnije, kamor se je vozila za veselje v topla pomladanska jutra. Zadnjih štirinajst dni je mislila samo na svoje otroke in na svojo dušo. Molila je slednjo uro in tako zbrano in goreče, kakor bi se zamikala. Če je prišel v njeno spalnico kak človek, je ni nič motil, ker ga ni niti zapazila. Bogu je vse mogoče, morda je bila res zamaknjena. Kdor jo je videl pred boleznijo, ne bi je bil zdaj poznal. Okrogli nežni obrazek se ji je pomladil in svetil in smehljal kakor nedolžnemu otroku. Čudno je bilo tudi to, da je pozabila na smrtni postelji nemški. Po slovensko je molila, po slovensko se razgovarjala z gospemi, po slovensko se poslavljala z gospodom in svojimi otroki. Prelivalo se je obilo solz, ko je izročila Bogu svojo čisto dušo. Reveži vse okolice so izgubili svojo mater, družina pa dobro gospodinjo, da boljše niso nikoli imeli in si je nikoli želeli. Truplo so odnesli na šmihelsko pokopališče, ki se je napolnilo po vsem svojem prostoru z gosposkimi in kmetiškimi pogrebci. Neža se je vstopila prav blizu jame. Zraven nje je stal čuden gospod, ki ga ni videla v vsem svojem življenju. V rokah je držal debelo popotno palico. Bile so povse suhe in brez žil. Oči je imel zatisnjene, kakor bi spal. Život se mu ni nič ganil in zdelo se ji je, da niti ne diha. Spreletel jo je strah, da je odskočila v stran. Domislila se je zopet doktorja Prežirja. Ko se je pozneje ozrla, je bil neznani tujec že nekam izginil, na njega mestu je klečala pri grobu jokajoča Marija. Jaz nečem trditi, da je šel mrtvi slovenski pesnik za pogrebom nekdanji svoji prijateljici, to pa je popolnoma gotovo, da je tisti dan, ko so zagrebli njo, našla mir in pokoj tudi njegova duša. Od takrat je minilo že veliko let, mnogo mnogo potov je svetil polni mesec na jasnem nebu, v Kamovi hiši pa ni slišal o pozni ponočni uri nikdar več noben človeh tiste krasne ali za rajnko gospo pregrozne pesmi: "Luna sije -- kladvo bije." [[Kategorija:Bajke in povesti o Gorjancih]] 1815 3447 2006-12-22T21:04:16Z Mihael Simonič 14 novo besedilo {{naslov | prejšnji = Doktor Prežir | naslov= Zaklad | naslednji= Razodetje | poglavje= ([[Bajke in povesti o Gorjancih]]) | avtor= Janez Trdina }} Bajko o zakladu je povedala Kolenčeva Jera naši sebenjici Rezi, ki se ji je morala zareči in dati roko, da je ne bo pravila nikoli meni ali moji ženi. Reza je en dan srečno premagala prirojeno slabost in je molčala. Drugo jutro pa jo je nadlegoval srbeči jeziček tako neprenosno, da je morala priti že ob šestih v kuhinjo h gospodinji, pripravljajoči nam zajtrk, in ji priobčiti tole precej čudno, ali vsaj zame jako zanimivo pripovedko: V novomeško okolico se je priselil pred kakimi osemnajstimi leti neki Gorenjec srednje dobe, ki je služil prej mnogo let za učenika na Hrvaškem. Zaradi tega so ga zvali ljudje Hrovata, dasi je bil kranjskega rodu. Živel je ta človek nekako po svoje, kakor nobeden. Pozimi in sploh ob grdem vremenu je čepel po cele tedne doma pri bukvah, da se ni ganil iz hiše. Kadar se je uvedrilo, pa ga nobena sila ne bi bila mogla zadržati v stanovanju. Hodil, kolovratil in stikal je take lepe dni po vsem Dolenjskem od enega konca do drugega; krepila, zabave in počitka si je iskal v bornih krčmah in vinskih hramih. Čeprav je bil po svojem stanu gospod, se ni hotel nič družiti z gosposkim svetom. Tem rajši pa se je pomenkoval in dobrovoljil s kmeti, in to ne le z gospodarji, ampak tudi z njihovimi posli, rokodelci, najemniki, pastirji in celo z berači in otroki. Slušaje njih pogovore in pesmi, je imel vedno pred seboj majhno knjižico, v katero si je nekaj zapisoval. Nihče ni izvedel, kaj si je beležil vanjo in čemu jo rabi. Ko je bil poskusil in spoznal natanko vse krčme šest ur naokoli, je ostajal največkrat pri Permanu za Krko, kjer so točili zmerom izvrstnega trškogorca, obenem pa stregli ljudem tudi s slovečimi krškimi raki, z ocvrtimi piščanci in mastnimi klobasami. Hrovatu ni bilo toliko za dobro jed in pijačo kolikor za prijetno druščino. Pri Permanu so se zbirali najbolj taki veseljaki, ki so mu bili po volji. Sedeval je pri njih po celo popoldne ter se smejal njih burkam in črčkal vmes po svoji drobni knjižici. Tudi s krčmarjem sta se kmalu prav dobro sprijaznila in malone pobratila. Permanu, ki je bil ponosen kmet stare korenine, se je priljubil Hrovat že zato, ker je hvalil in povzdigoval poljedelca visoko nad vse druge stanove in grajal z ostrimi besedami tisto gospodo, ki zaničuje preprostega oratarja in ga zatira in mrcvari, kakor da bi bil črna živina, ne pa človek in kristjan. Če je količkaj utegnil, je stopil k njegovi mizi, da sta se pomenila kaj o sedanjih hudih stiskah in nadlogah in o nekdanjih dobrih časih, ko je bil mernik pšenice po štiri dvajsetice, vedro najboljšega grčevca z dvema bokaloma namečka pa po dva goldinarja. Enoč pa Permana ne vem zakaj ni mikalo govoriti ni o sedanjosti ni o preteklosti, prišlo mu je na misel nekaj novega. Dejal je dobrovoljno: "Gospod Hrovat! Jaz vas ne bom prosil, da bi mi razodeli, kaj si zapazujete tako pridno na papir. Ali kaj rad bi vedel, če ste že slišali kje in si začrkali v bukvice tako umetnost ali tak zagovor, ki obogati človeka brez velikih in dolgih trudov, ne da bi moral zato žaliti Boga in zapraviti svojo neumrlo dušo. Tak zapisek bi jaz potreboval in dal bi vam zanj iz srca rad vse, karkoli bi zahtevali. Ali ga imate?" Hrovat se zasmeje: "Za druge ne, vam, ki ste mi pravi prijatelj, pa ga preberem, kadar le hočete. Ogrenili boste po mojem napotku silen zaklad, ki vas bo oprostil vseh skrbi za življenje, toda morali si ga boste najprej zaslužiti in storiti sploh natanko vse, kar bom zapovedal. Povračila pa ne maram drugega, nego da bom popil vselej, kadar pridem k vam, dve ali tri merice zastonj. Ta nagrada vas ne bo dosti bolela, meni pa bo veliko zalegla, kajti dobivam jako borno pokojnino." Starec se je tako obveselil teh besed, da je nehote zaukal, kar se mu ni primerilo že več nego trideset let. Hrovat mu je mignil, da sta šla na drugi konec hiše. Tam sta se zaklenila v hram, da bi ju nihče ne slišal. Perman je zvedel od Gorenjca vse dolžnosti, katere mu je izpolniti, da dobi zakopane denarje. Obljubil je pokorščino in se začel pripravljati brez oklevanja na skrivnostno delo. Prinesel je na pod več otepov ter jih razvezal in se jel postavljati na glavo, da bi se prevrnil štucokračo. Trebalo se mu je mnogo vaditi in uriti, da so se mu okorni udje zopet udali in se obračali po njegovi volji. Za mladih let se je dostikrat zabaval in bahal s to igro, ali zdaj se mu dolgo nikakor ni hotela posrečiti. Stare kosti so mu strašno hrščale in pokale, ko jih je dvigal in silil kvišku, izpodletelo mu je gotovo stokrat, preden se je prevrnil štucokračo. Ali z marljivimi vajami in stanovitnostjo je naposled premagal vse zapreke in se postavil na glavo zopet tako zlahkoma kakor nekdaj v svojem petnajstem letu. Ljudje, ki so ga videli, da se prevrača tako naporno in neutrodno po slami, so mislili, da se mu je zmešala pamet, in so ga na vse pretege osmehovali, dražili in obirali. On se ni nič jezil nanje, nego jim je odgovarjal mirno: "Zdaj se smejete vi, o božiču se bom smejal pa jaz." Ko je nastopil adventni čas, je šel Perman vsak dan k trem sv. mašam in postne dni ni užival ničesar razen suhega kruha in vode. Hrovat mu je bil tudi ukazal, da mora ob adventu premagati samega sebe, to je pravično svojo jezo. V Novem mestu je živel takrat peklensko hudoben jezičnik, ki je razžalil vsakega človeka brez vzroka in povoda. Domačini so mu dali priimek Rosin, menda zato, ker je nosil dolge, nečedno razmršene lase. Sede pred svojo hišo je sramotil neprenehoma ljudi, ki so hodili mimo njega, z najgnusnejšimi pridevki, psovkami in očitanji. Zaradi te surove navade ga je doletela marsikatera gorka pljuska in batina, kar pa divjaka ni nič spametovalo, nego ga le še bolj razjarilo in razkačilo. Hrovat je velel Permanu, da mora iti mimo Rosina desetkrat zaporedoma, ali ga ne sme niti zmerjati niti udariti. Možu se je zdela ta potrpežljivost tako težka in mučna, da je vzel s sabo svojega sinu za pomočnika. Komaj ga je Rosin ugledal, ga je začel pikati zaradi las, katere mu je bila starost že močno pobelila. Zadrl se je zlobno: "Perman ne kosi za mizo, nego v svinjaku. Srebal je s prasci iz korita mleko, pa so ga obrizgali tako grdo, da mu je vsa glava bela, ha, ha, ha!" Perman se je smejal ti neumni in neslani zabavljici in šel dalje. Ko se je obrnil, se je lotil klepetač njegovih platnenih in že precej ponošenih hlač. Kričal je glasno, da se je čulo na konec ulice: "Poglejte no Permana, kako po praznično se je danes našopiril. Hlače so mu prišle gotovo z Dunaja. V našem mestu ne prodajajo takega dragega blaga. Vatel ga stoji nemara dva groša ali pa še več." Tudi to roganje je poslušal Perman brez velike nejevolje. Ko je prišel do Rosina v tretje, je zarohnel lopov: "Perman, ne drži se tako pokonci, saj te poznamo, kdo si. Nekaj denarja si si res nabral, ali vsak krajcar, ki ga imaš, je pridobljen s sleparstvom." Te besede so Permana že silno ogrele, ali premogel se je in molče korakal dalje. Rosin ga je potem dražil še z mnogimi drugimi prisekljaji in lažmi, ki so bile ena grja od druge. Pošteno ženo mu je imenoval očitno prešuštnico, blagega rajnkega očeta -- cigana in rokovnjača, preljubo mater pa vlačugo, tatico in pijanko. Perman je čutil, da ga bo srd skoraj premagal, zato reče sinu, naj mu zaveže usta in roke. Na tak način je šel srečno vseh deset potov mimo novomeškega gada, ne da bi mu bil pokazal le z najmanjšim znamenjem notranjo jezo. Ko je izkušnjo prebil, je tožil s Hrovatovim dovoljenjem nesramnega Rosina cesarskemu sodišču, ki mu je naložilo za dolgi jezik petdeset goldinarjev globe. Perman je dejal, preden je legel kvatrno sredo zvečer v posteljo, pod zglavje v štiri peresca deteljo. V sanjah je potoval v Gorjance in videl eno uro od Šmihela v ruprški hosti veliko luč. Med sedmimi mladimi gabri je gorel s svetlim belim in rumenim plamenom zaželeni zaklad. Nad njim je rasla tanka smrečica. Ta kraj je Perman poznal, kajti čez cesto je visela debela bukev, za katero se je z oskrbnikom že večkrat pogajal, da bi jo kupil. Zbudivši se vstane, dasi je bilo še jako rano. Žena ga vpraša, kam se mu mudi, on pa ji ne odgovori ničesar, nego se napoti molče proti Gorjancem, tja, kjer je gorel ponoči zaklad. Srečali in obgovorili so ga na potu mnogi znanci in neznanci, on pa jim ni odgovoril ni besedice, po ukazu Hrovatovem je moral molčati. Prišedši do bukve, ki se je nagibala čez cesto, se obrne na levo in najde skoro sedem gabričev in med njimi tanko smrečico. Okoli nje so se poznala v snegu konjska kopita. Ta kopita so pomenila, da je treba odpeljati zaklad s konji. Ker pa vsaka živina, ki je vozila zaklad, v treh dneh pogine, si je šel Perman kupovat starih, mršavih konj, katerih ne bi bilo dosti škoda, če mu pocrkajo. Enega je dobil pri kačenskem konjedercu, drugega pri ciganih v bližnjem Žabjeku. Za oba je dal petnajst goldinarjev. Ljudje so se mu silno čudili, smejali in ga popraševali, čemu si je kupil malopridni kljusi. Ker je le majal z ramama, odgovoril pa ni ničesar, so ga obsodili vsi, da je zblaznel in morebiti tudi onemel. O mraku se mu jezik zopet razveže in skoro je dokazal ženi in znancem z modrim pomenkom in bistroumnimi šalami, da ni izgubil ni pameti ni besede. Zdaj si je moral omisliti še tri druge poglavitne reči, brez katerih ne bi bil mogel nikoli dvigniti iz zemlje zaklada. Trebalo mu je kupiti trak od trgovca, ki ni še nikogar osleparil, polič vina od krčmarja, ki ni nikdar mešal svoje pijače z vodo, in par copat od kuharice, ki je dopolnila že štirideset let in si ohranila v vseh rečeh svoje poštenje brez pege in oskrumbe. Perman je dejal: "Jaz mislim, da bi se vestnih trgovcev dobilo dovolj v naši domovini, ali meni je znan samo eden. Vsi drugi so me kolikor toliko varali in skubli, edini gospod Oblak je ostal vedno resničen v vseh besedah in pravičen v vseh svojih delih. Naredila sva že dostikrat kako malo trgovino in pustila marsikak krajcar, jaz pri njem in on pri meni. O vsaki priliki pa sem ga spoznal, da je on mož in poštenjak, kateremu ni človeška ni peklenska hudobnost ne more vzeti ali utajiti teh dveh častnih in svetih imen. Zanj bi prisegel lahko z mirno vestjo, da ima čiste roke pred ljudmi in čisto dušo pred Bogom. Moško in zastavno se je ponašal v vseh zgodah in nezgodah svojega življenja. Mnogi in premnogi mestni gospodje so se vrtili ob volitvah sem ter tja kakor petelin na strehi, junaka gospoda Oblaka pa nobena grožnja, nobena izkušnjava, nobena izguba in škoda ni mogla omajati ni za trenutek v dolgi in težavni borbi za slovenski rod in naše zatirane pravice." Permanu po takem ni bila sila iskati zdušnega trgovca; šel je naravnost h gospodu Oblaku. Dal si je odrezati dva sežnja najmočnejšega traku. Gospod Oblak mu je precej in prav prijazno postregel, skrivaj pa se moral vendarle muzati, da dohaja po tako žensko blago gospodar, ne pa gospodinja. Teže je bilo najti krčmarja, ki ne zaliva svojega vina z vodo. Zaman je popraševal po njem po vsem obližju in tudi v mestu in pred mestom. Tretji dan pridejo k njemu isto uro berač, babica in tercijalka, in vsi mu zatrdijo, da se dobi vino brez krsta samo pri Jeričku v Dolenji Straži. Perman jim je verjel, ker je vedel že zdavnaj, da na Dolenjskem poznajo vina najbolje berači, babice in tercijalke. Napotil se je torej k Jeričku, popil pri njem merico, polič pa ga vzel s sabo domov. Najteže pa je bilo zaslediti tako kuharico, ki je ostala v vseh rečeh nepokvarjena in deviška do svojega štiridesetega leta. Perman je najel dvanajst starih, izkušenih žen, da so je šle iskat. Prehodile so brez uspeha sedem župnij in sedeminsedemdeset vasi. Naposled so jo našle pod Gorjanci v nizki Žukovi kočici. Žukova hči je kuhala mnogo let ljubljanskim bogoslovcem in duhovnikom. Od tod je dobila ime "Ljubljančanka", dasi je služila tudi pri dolenjski in hrvaški gospodi. Znala je pripraviti vsako jed okusno in slastno, da je slovela malone za najboljšo domačo kuharico. Ko si je privarovala toliko novcev, da se je preskrbela za stara leta, se je vrnila k očetu -- tako ponižna, blaga, pobožna in nedolžna, kakor je šla z doma. Perman dene pod pazduho dežnik in gre k nji. Prosi jo, da bi mu prodala svoje stare copate, rad bo dal zanje, kolikor bo zahtevala. Ona se mu nasmeje na vse grlo. Mislila je, da je starec pijan ali pa da se mu blede. Rekla mu je, da njene copate niso naprodaj. Prosi jo, da bi mu jih vsaj pokazala. Storila mu je to drage volje. On copate natanko izmeri in veli: "Zbogom!" Čez nekoliko ur se vrne z novimi copatami in začne nagovarjati "Ljubljančanko", da bi jih zamenila za stare. Dekle se je branilo, dokler se ne oglasi njen oče: "Ne bodi neumna, daj jih, tako dobro nisi še nikoli baratala." Zdaj se Permanu želja izpolni, ponosno je korakal s kuharičinimi copatami nazaj proti domu. S tem kupom so bile vse potrebne priprave dogotovljene. Zadnje dni pred božičem je Perman še veliko več molil in se postil nego prve adventne tedne. Na sveti večer je napregel svoji kljusi in se napotil po zaklad. Šel je še za dne. Na tem potu so ga strašile grde prikazni, ali bal se jih ni, ker je imel s sabo v štiri peresca deteljo. Ozrši se, je videl svojo hišo vso v dimu in plamenu. Brž prenese deteljo iz levega žepa v desni, in zdajci se uveri, da je grozni požar prazna prevara. Kadilo se je res, ali od megle, dvigajoče se iz bližnje Krke. Skoro zagleda pod Sovanovo hosto cigane, ki so vrgli na tla njegovo ženo in jo začeli klati! On dene deteljo zopet v desni žep in pokaže se mu resnica. Cigani so klali ovco, ne pa njegovo ženo. Nekoliko dalje priplava po vodi njegov sin, ves krvav in razmesarjen. Perman se strese od groze, ali preloživši deteljo v levi žep, se je moral smejati, kajti po Krki ni plul njegov sin, nego debel hlod, ki ga je vzela povodenj pri kaki pili. Takih strašil ga je srečevalo še mnogo, ali vselej jih je pregnala čarobna detelja, ko jo je vtaknil iz enega žepa v drugi. Najhujša so prežala nanj v obližju zaklada. Po tleh so se zvijale kače in se spenjale proti njemu, obsipali so ga velikanski škorpijoni in še druga grda golazen, zabadaje vanj svoja strupena žela. Za gabrom pa je stal sam peklenski vrag in vihtel nad njim sekiro, da bi mu razčesnil glavo. Permana niso plašile čisto nič te pošasti, ker mu je razodela detelja, da se gibljejo po tleh od vetra namesto kač suhe vejice, namesto škorpijonov in druge golazni pa velo listje, ki je popadalo s hoste. Izginil je na tak način tudi hudobec, namesto njega je štrlelo staro drevo, katero je ožgala in razgrebla poleti ognjena strela. Perman je dospel k zakladu že ob desetih. Ob enajstih so jeli denarji goreti s tako svetlim, belim in rumenim plamenom, da mu ni bilo treba nič prižigati svetilnice, katero je pripeljal s sabo. Zaklad je začel ogrebati ob tri četrti na dvanajst. Moral je hiteti, kajti precej po polnoči bi se bili pogreznili novci sedemdeset sežnjev globoko, da bi jih ne bil nikoli videl. Najprej izruje mlado smrečico; kraj, kjer je rasla, pa lepo zravna in potlači. Na to prst se postavi trikrat na glavo in prevrne štucokračo. S tem pečatom je bil nekdaj zaklad položen in zaklenjen v zemljo in samo z njim se je mogel zopet odkleniti in dvigniti nazaj iz zemlje. Kdor ne pozna ali ne pogodi pravega pečata, se ne polasti nikoli nobenega podzemeljskega zaklada. Ta nevednost je poglavitni vzrok, da dobe ljudje tako poredkoma zakopane novce, dasi se jih nahaja pod zemljo vse polno še od starih poganskih časov. Perman polije ves prostor med gabri z Jeričkovim vinom, sezuje svoje čevlje, obuje stare copate Žukove "Ljubljančanke" in začne kopati. Zemljo je bil pokril že jeseni debel sneg, ki jo je grel, da ni skoraj nič zmrznila. Komaj je mahnil z rovnico kakih desetkrat, je privrpal do prve posode, in čez nekoliko trenutkov mu je ležal ves neizmerni zaklad pred strmečimi očmi. V treh železnih loncih so se lesketale srebrne šestice, tri velike brente so bile napolnjene do vrha s šmarnimi tolarji, v treh dolgih mošnjah pa so se skrivali debeli rumeni zlati! Perman izvadi iz žepa Oblakov trak, ki ga dene v več gubá in priveže za brento. Brez silnega truda jo dvigne in potegne iz jame. Prav tako ogrene srečno drugi dve brenti in vse tri mošnje in lonce. Pokleknivši na trda tla, odmoli angelsko češčenje, potem pa prenese zaklad na voz ter ga pokrije z mahom, bršlinom in vejami. Slaba konja nista vlekla zlahkoma težkih denarjev. Perman je moral krepko potiskati in jima pomagati; voz se mu je ustavljal na vsakem klančku, ob vsakem le količkaj debelem kamnu. Pozneje je zatrdil dostikrat, da se toliko, kakor to noč, ni potil in mučil še nikoli v vsem svojem življenju. Zaklad je pripeljal domov eno uro pred dnem, truden in zdelan, da je komaj dihal in gibal. Vendar se je premagal, šel v cerkev in bil pri treh mašah, kakor je v ta veliki praznik po vsem katoliškem svetu navada. Prišedši od božje službe, je legel in spal brez presledka do drugega dne. Zdaj je izpolnil pošteno tudi zadnje povelje Hrovatovo. Eno tretjino zaklada je razdelil med svoje uboge rojake, drugo tretjino je daroval cerkvam za pobožne namene, zase je pridržal samo eno brento tolarjev, eno mošnjo zlatov in en lonec šestic. Takrat je hodilo več let prav malo beračev po naših krajih in se ni nikoli slišalo, da bi naši kmetje stradali zaradi slabih letin in da bi bili prodali komu zemljišče zaradi neplačanih davkov. Siromaki niso trpeli nobene sile, ker so jim pomagali Permanovi denarji. Ko so se jele povsod popravljati cerkve, nekatere pa celo znova zidati, in so se izkušale župnije ena z drugo, katera si bo omislila večje zvonove in orgle, lepše oltarje in dragocenejšo cerkveno in mašno opravo, so se popraševali ljudje v čudu, od kod bi bilo prišlo na en mah toliko novcev v borno našo pokrajino. Le malokdo je vedel, da se pospešuje in poveličuje na tak primeren način čast božja s Permanovimi rumenjaki in srebrnjaki. Ali tudi njemu je ostalo še dovolj, da bi bil živel lahko prav udobno in po gosposko. Skromni in nerazvajeni mož pa ni hotel spremeniti skoraj nič svojih prostih šeg in običajev. Če je kam popotoval, je šel najrajši peš in je trošil jako malo na jed in pijačo. Na takem potu se je bil enoč prehladil in ujel pljučnico, ki ga je čez nekoliko tednov zadušila in zagrebla. Zaklad je volil na smrtni postelji svoji ženi. Dokler je živel, se je godilo Hrovatu pri njem jako povoljno. Hvaležni krčmar mu je stregel brez plače z vsako dobroto, ki jo je premogla hiša. Po Permanovi smrti pa je dejal upokojeni učenik: "Ali bi bilo neumno, da bi uživali drugi denarje, ki so prišli na dan po mojih napotkih, jaz pa bi pobiral le drobtine, ki padajo z njihove bogate mize!" Čakal je pol leta, potem pa je rekel Permanovi vdovi: "Vzemiva se!" Ona se ni branila in naredila sta poroko. Preselila sta se v mesto, kjer sta si kupila dve majhni, ali lični hišici. Plačala sta ju s samimi šesticami in morda se jima s tem lonec še ni spraznil popolnoma. Zdaj živita prijetno, veselo in brez skrbi kakor ptica pod nebom. Vsako leto gresta popotovat, da vidita imenitnosti in lepote tega sveta. Hodila sta po sv. gori Kalvariji, ki se nahaja pod zemljo tam nekje med Ljubljano in Trstom; vozila sta se po železnici skozi prevrtane hribe in čez podzidane železne mostove, ki se razpenjajo nad globokimi dolinami; ogledovala sta na Dunaju cesarjevo stanovanje in cerkve in zvonike, ki so izrezljani in izstrugani od najtršega kamna; stala in molila sta na tistem mostu, s katerega je dal hudobni kralj vreči v vodo sv. Janeza Nepomuka. Za take zabave je treba imeti veliko veliko denarja. Jaz sem romala samo do Brezja, pa sem zapravila za vožnjo in hrano celih sedem goldinarjev in tri groše. Do Dunaja pa je gotovo stokrat dalj nego do Brezja. Kdor hoče iti tja, mora nesti s sabo tisočak, drugače bi se mu utegnilo primeriti, da bi ga slekli in odtirali domov po žandarjih. Ali njima dvema se ni bati te sramote: brenta in mošnja se jima ne bosta posušili, če bi se odvezla tudi vsak mesec na Dunaj. Sebenjica Reza je vprašala Jero, zakaj ne sme povedati te povesti ni meni ni moji ženi. Jera se je pritisnila k nji in ji zašepetala na uho: "Viš, zato, ker sta si ta Hrovat, o katerem sem ti pravila, in sedanji moj gospodar Janez v žlahti in podobna ne le kakor brat bratu, ampak prav tako kakor jaz in -- Kolenčeva Jera, ha, ha, ha!" [[Kategorija:Bajke in povesti o Gorjancih]] 1816 3448 2006-12-22T21:05:47Z Mihael Simonič 14 novo besedilo {{naslov | prejšnji = Zaklad | naslov= Razodetje | poglavje= ([[Bajke in povesti o Gorjancih]]) | avtor= Janez Trdina }} Strastno in stanovitno je ljubil Ivan Slobodin svojo domovino. Nastopile so zanjo jako nepovoljne politične in gospodarske razmere. Narodni stranki se niso izpolnile niti najpohlevnejše želje. Zlasti pa so ubogega kmeta pritiskala bremena, katerih ni mogel nikakor več nositi. V vseh okrajih in župah so se mu prodajale hiše in zemljišča. Kupoma je jel preseljevati se v tuje dežele in celo v Ameriko. Slobodina se je polastil strah, da zapusti, preden mine stoletje, zadnji seljak našo očetnjavo in da zamre potem poslednja domača beseda v rajskih gorah in dolinah slovenskih. Domoljubni žalosti so se pridružile pa tudi neozdravne srčne bolečine. Predraga Zalika je začela prezirati dolgo in iskreno njegovo ljubezen. Trpečo dušo bi mu bila mogla okrepčati vera, ali k nji se ni zatekel, ker so mu jo bili ozloglasili in zamorili suhoparni nemški modrijani in razbrzdani francoski romanopisci. V svoji obupnosti je sedel, dokončal svoje "Spomine" ter jih zapečatil in dejal: "Ta spis razjasni žlahti in mojim prijateljem, zakaj se mi je pristudilo življenje." Rokopis spominov položi v kovček, iz njega pa vzame nabit samokres in se napoti v Gorjance. Z višave nad samotno čuvarnico ozre se še enkrat na sirotno krasotico, svojo domovino. Gorje njeno ga tako prevzame, da se jame jokati na ves glas. Brzo pa se mu ustavi plač, brezbožna desnica seže po samokresu. Ta usodni hip mu položi nekdo gorko roko na ramo. Slobodin se obrne in ugleda častitega meniha, ki mu veli: "Mladenič, tebi je prevelika bridkost pomračila razum in pamet, ali plemenito srce ti bije v prsih. Ker ne ljubiš le sebe, ampak tudi svoje brate, sem te prišel tolažit, pojdi z menoj!" Slobodin zaječi: "Pusti nesrečnika, ki ni zanj nobene tolažbe na tem svetu." Blagi redovnik ga pokara: "Ne žali sv. Duha, vir milosti božje je neizčrpen." To rekši, ga prime prijazno za roko. Neka nevidna moč omami Slobodinu uporno voljo, da gre za menihom pokoren kakor malo dete za brižno materjo. Vodnik koraka z njim v skalno duplino in ga dovede po položnih stopnicah v podzemeljsko dvorano, ob kateri so se videla brezštevilna zaprta vrata. Na prvih je bila zapisana letnica 1875, na drugih 1876 in tako dalje. Po dolgem potovanju prideta do vrat, na katerih je bila zabeležena letnica 2175. Pred njimi se menih ustavi in poslovi z besedami: "Dolžnost me kliče domov, odslej ti bo hoditi brez tovariša. Idi skozi tale vrata in videl boš reči, ki se bodo nahajale in godile ob Gorjancih leta 2175, torej čez tri sto let. Uverivši se, da slovenskemu narodu in tebi ni namenjena nesreča in poguba, zahvali Boga in pridi nazaj v Gorjance." Ko prikazen izgine, odpre Slobodin vrata, ali ne stopi v izbo, kakor je mislil, nego na plano, v košat drevored, ki je šel ob gladki cesti nizdol proti Beli krajini. Mimo njega so hiteli mnogi po narodno oblečeni ljudje, ki so govorili vsi najčistejšo knjižno slovenščino. On jih pozdravlja po naše, toda nihče mu ne odzdravlja. Vprašal je ženo, če drži ta cesta proti Metliki, ona mu ne odgovori ničesar. Tako nepriljudno so se vedli tudi vsi drugi, katere je obgovoril. Malo po malem je spoznal, da ga ti popotniki niti ne vidijo niti ne slišiijo! Obhajala ga je groza, vendar se je privadil prav kmalu svoji nevidnosti. Zdelo se mu je celo prijetno, da opazuje lahko ljudi in okolico brez bojazni, da bi bil komu nadležen in zoprn. Kar strmel je, kako čudovito so se Gorjanci spremenili in polepšali v minula tri stoletja. Bujno so se zarasle vse nekdanje preseke in izseke. Puste goličave so jim pokrili povsod sočni travniki in plodno polje. Mnogokrat je prehodil te kraje za prve mladosti svoje, itak ni poznal zdaj skoraj nobene ceste in steze; bilo je kazno, da so jih deželani preložili poleg potrebe in koristi. Ob vseh potih je stalo krasno drevje, tod lipe, tam kostanji, zvečine pa jablane, slive in hruške. Še veliko bolj so ga razveseljevala kmetska prebivališča, ki so bila narodna, snažna in očitna kakor nekdaj komaj grajske pristave in gosposka letovišča. Spodaj so imela kleti, shrambe in suše. Po dvojnih stopnicah se je šlo na pokrit, ličen hodnik, ki so ga imenovali: krilca. Za hodnikom se je širila prostorna veža. Ob nji so stanovali domačini v svetlih, udobnih, poslikanih izbah. Najlepša se je zvala gornica. V nji so se ščeperili zlikani predalniki, mehka, blazinasta sedala, svilna zagrinjala. V vsaki gornici je našel Slobodin tudi hišno knjižnico, brez katere ni bila nobena le količkaj imovita rodovina. Bogate vasi so se vrstile ena za drugo s kratkimi presledki ob velikih in stranskih cestah. V večjih selih je bila povsod šola, čitalnica in pevsko društvo, v mnogih pa tudi cvetoče tovarne, ki so jih vodili spretno kmetje sami. Slobodin je motril korenito in natanko, kako mu žive in se ponašajo rojaki. Srce mu je kipelo in vriskalo od veselja, da so bili vsi gospodarji ne le marljivi in denarni, ampak tudi nravni in rodoljubni možje. Krčme ni bilo v nobeni vasi, doma pa so se gostili ljudje jako mastno in slastno. Jedli so meso še ob delavnikih, ob nedeljah pa se je natovorilo na mize toliko vsakovrstnih dobrot, kakor da bi praznovali v vseh hišah svatbo. Za žejo so pili najrajši pivo, ki so si ga sami kuhali. Tej zdravi narodni pijači so rekli kvasec. Z vinom se niso zalivali, dasi so ga obilo rodile gorice in ravnice. Devet desetin so ga prodali trgovcem, sami so ga uživali prav zmerno le o svečanih prilikah. Vsak dan so ga dajali po malem samo starcem, bolnikom in otročnicam. Med vasmi in za hišami so se razprostirali zali vrti, senožeti in oranice. Vsaka ped zemlje je izpričevala jasno, da jo obdelujejo oratarji na vso moč pridno in razumno, izpolnjujoč vestno vse nauke znanosti in izkušnje. Pred tri sto leti je štrlelo iz vseh njiv in lok trdo skalovje, zdaj pa bi bil iskal človek zaman najdrobnejšega kamenčka. Rahla, več čevljev debela črna plast je ležala na poljih in zelnikih. Delavcem je rabilo orodje, ki je bilo kaj lahko in lično, ali trdno in držno, večinoma železno. Lesene pluge so opustili že tako zdavnaj, da jih v to dobo niso niti pomnili. Prav tako so spremenili vsi gospodarji starinske puste spašnike v bujne košenice, katere so gnojili in namakali ob suši po vodotočih, navedenih iz potokov, kalov, vodnjakov in celo iz Kolpe. Živina se ni pasla nikjer zunaj, krmlli so jo brez izimka doma v hlevih in svinjakih. Na vrteh se je skrbno gojeno drevje kar šibilo in lomilo pod težo žlahtnega sadja. Za noben denar ne bi bil dobil na njem suhe veje, mahu, goseničjega gnezda in drugih znamenj zanikmega sadjarstva. Mesto nekdanje gnile in razmetane lesene ograde ga je varovala gosta in visoka, čedno obrezana živa meja. Take prijazne seči so delile često tudi njivo od njive, travnik od travnika, vinograd od vinograda. Po mnogih dražestnih potih in ovinkih je dospel Ivan Slobodin naposled do veličastnih, umetno zidanih, z marmornatimi stebri in bronastimi sohami okrašenih vrat, na katerih se je lesketal zlati napis: Mesto Semenič. Od čuda obstane kakor okamenel, kajti dobro je vedel, da je bila nekoč na tem kraju župna vas Semič, ki je imela prav pošten glas pri vseh sosedih, ali kaj malo mestne podobe. Slobodin je hodil po Semeniču očaran kakor za svojega detinstva po Ljubljani, ko je videl prvikrat slovensko stolico. Na vse strani se je obračal in upiral oči. Nikdar se ni mogel nagledati krasot, ki mu jih je razkazovalo mesto malone na vsakem koraku, po vseh glavnih in stranskih ulicah. Raztezalo se je pol ure daleč po višinah in pod goro. Prebivalo je v njem gotovo petnajst, morebiti dvajset tisoč slovenskih ljudi. Tuje besede ni slišal iz nobenih ust, niti tuje šege se niso mogle v njem udomačiti. Moški in ženske so nosili dragocene surke, sosebno lepo so pristojale gospodičnam baržunaste, z zlatom in biseri izprevezene kapice. Semenič se je Slobodinu tako priljubil, da je ostal v njem nekoliko dni. Pohodil je skoraj vsako hišo, vsak zavod, vsako skupščino in veselico. Vse, kar je zapazil in čul, mu je dokazovalo prediven razvoj in podvig najčistejšega narodnega življenja in izobraženja. V mestu so izhajale petere slovenske in ene slavjanske novine. Jezik tega slavjanskega časnika se je pisal s cirilico in ni bil enak nobenemu sedanjih slovanskih narečij. Bil je polnoglasen, krepak in mogočen kakor ruski, ali malone brez tistih inostranskih besed, ki kaze tako neprijetno in po nepotrebnem današnjo pismeno ruščino. "Po slavjansko" so se razgovarjali Slovenci z drugimi Slovani, zlasti pa s tujci, ki so se učili temu jeziku v vseh svojih višjih učilnicah. Baš na sredi mesta se je vzdigoval ponosno štirinadstropni Narodni dom, v katerem so se shajali ob nedeljah in zimske večere vsi meščani brez razločka stanu na duševne in telesne zabave. Razen njega je bilo v Semeniču še kakih deset inih narodnih društev. Vsako je imelo svojo hišico s čitalnico, kuhinjo in pivnico. Kuhalo in točilo se je tu kakor v Narodnem domu samo udom in gostom. Kakor na deželi, ni bilo niti v mestu nobene krčme. Slobodin je našel resda dve veliki, jako okusno opravljeni gostilni, ali v njih so ostajali samo tuji popotniki, nikoli se ni nameril v njih na domačina. Meščani niso marali dosti niti kavarn, dasi so bile prav udobne in gosposke. V eni je poslušal Slobodin Nemca in Italijana, ki sta se pomenkovala po slavjansko. Po večjem ju je razumel. Njun pogovor ga je zanimal neznansko. Pretresala sta politiko. Nemec je pravil Italijanu, da je nekako pred tri sto leti ugonobil nemško mogočnost neki minister, čigar ime je pozabil. Mnogi sijajni uspehi so napuhnili tega nesrečnega človeka, da je razžalil in razkačil vse sosedne narode. Napovedali so mu boj in po večletni krvavi vojni so omagali hrabri Nemci in izgubili veliko zemlje in svojega ugleda. Itak morajo hvaliti usodo svojo, ker se zmagovalec ni maščeval prehudo. Zdaj resda ne morejo nikogar zatirati, ali niti njim ne sme delati nihče nič žalega. Na svetu je zavladala obča pravica in z njo se je doselil na zemljo stalen mir, ki ugaja in koristi vsakemu narodu. Radi njega so se olajšala ljudem bremena, tožbe na presilne davke so potihnile po vseh deželah. V kavarni je prebiral Slobodin često semeniške časnike, iz katerih je zvedel vse polno veselih novic iz vseh krajev slovenske domovine in slavjanskega sveta. Dopis iz Ljubljane mu je naznanil, da so našteli v nji o zadnji splošni popisnji dve sto in petdeset tisoč domačih prebivalcev. Razen dve sto začetnih, strokovnjaških in srednjih narodnih šol je imela tudi razne velike, čisto slovenske učne zavode, ki so se zvali akademije. Bilo jih je šest: zemljedelska, trgovska, leposlovna, pravoslovna, zdravniška in politehniška. Iz nekega drugega dopisa je povzel Slobodin, da je dobila Ljubljana že pred sto in osemdeset leti najvišji upravni in sodni dvor za vse slovenske pokrajine. Iz kavarne je krenil često v mestno zbornico in v deželske urade. V vseh pisarnah se je govorilo in uradovalo samo na našem jeziku, rodoljubnega opazovalca ni nikjer žalila ni tujčeva drzovitost ni birokratska okornost in pisarska besnost. Sosebno je zadovoljilo Slobodina cesarsko sodišče. Razpravljalo se je v njem vse ustno, stvarno in brzo. Zapisovalo se je povse ob kratkem samo to, kar je segalo v bodočnost, n. pr. dolžna pisma. Za takove spise se je potrebovalo pred tri sto leti marsikdaj po več pol papirja, zdaj se je opravilo vse s tremi ali štirimi vrsticami. Slobodin je smatral po pravici za radostno znamenje jako nizke obresti, ki so se zahtevale v Semeniču. Za sto srebmikov sta se dajala samo po dva na leto. Hotel je tudi pogledati, kako se vedo in kaj se razgovarjajo kaznjenci v ječah, ali našel jih je prazne. V novinah je potem čital, da že dva meseca ni trebalo nikogar goniti v zapor. Slobodin je prehodil mnogokrat vse mesto in obližje, pa se ni naveličal nikoli tega šetanja, ker je bilo povsod dovolj sence, narednih počivališč in vsakovrstnih inih ugodnosti. Vse trge so polepšavali drevoredi in cvetniki, brez lipovih in kostanjevih zasadov ni bilo nobenih ulic, nobene predmestne ceste. Na trgih, šetališčih in drugih večjih prostorih je dalo postaviti mestno starešinstvo premnoge marmornate in rudne podobe slovenskih in slavjanskih junakov, izbornih pisateljev, mislecev, izumnikov. V Semeniču se je nameril Slobodin tudi na nekaj posebnega, česar ni videl še nikoli v svojem življenju. Pod pečevjem za ječami je stala dolga vrsta nakaznih črnih stebrov. Ti stebri so bili spomeniki, toda ne častni. Izklesali in namestili so se tukaj na sramoto izdajalcem in inim narodnim sovražnikom in v svarilo sedanjim in vsem bodočim rodovom. Na prvem stebru se je zvijal velik, pisan gad. Napis, izdolben v tem svitku, je preklinjal doktorja Šlebedra, ki je služil našim zatiralcem za dopisnika, vohuna In ovaduha. Drugi steber je doletel nekega Florijana Čičerko zato, ker je mesto vzvišenih naukov Kristusovih oznanjal ljudem babje vraže, tercijalske čenče in romarske bajke. Ta spominek mu je omislilo cerkveno glavarstvo, ki ga je opominjalo često, ali zaman, da ne razširjaj glupega in pogubnega praznoverja. Več takih črnih stebrov so si prislužili profesorji, ki so prepovedovali naši mladini dobre in poštene slovenske časopise in knjige z nesramno pretvezo, da jo pohujšujejo. Brez zapreke pa je smela prebirati vse tuje spise, dasi so bili mnogi strašansko nespodobni in nenravni ali pa popolnoma nekrščanski in brezverski. Cesarska vlada, mestni odbor in posamezni domoljubni in bogati podjetniki so preskrbeli Semenič obilo z brezbrojnimi občekoristnimi ustanovami, napravami in zavodi. Železnice so šle iz njega na tri strani, proti Ljubljani, Karlovcu in Ogulinu. Zračna pošta Samolet je nosila vsak dan blago in potnike v Ljubljano, Zagreb, Trst, Reko in Celje. To pošto je izumil pred sto leti neki Ljubljančan. Vozila je visoko nad zemljo, često nad oblaki, brez najmanjše nevarnosti. Velikanski vodotoč je dovajal mestu vodo iz daleke Kolpe, po drugem vodovodu je dobivalo iz hribov bistro studenčino. Umno zemljedelstvo, trgovina, tovarne in premnoge ine delavnice so naklonile vsem stanovom znatno imovitost in splošno zadovoljnost. Starodavna borna "Purga" se je preimenovala po dobrem razlogu v "Milijonarski trg", kajti stanovali so ob njem v svojih palačah sami težki bogatini, ki denarcev svojih niso šteli, nego jih merili na vagane. Najrajši in najdlje se je mudil Slobodin vsak pot v prvi mestni ulici v gimnaziju, ki se je razlikoval v marsičem od današnjih šol tega imena. Vsi predmeti so se razlagali po slovensko. Poleg domačega jezika se je učil najbolj "slavjanski". Vsi dijaki so ga govorili tako gladko kakor svojo materinščino. Dajala pa se jim je prilika, da so se izurili lahko tudi v drugih slovenskih narečjih in v glavnih tujih jezikih. Jako mnogo ur je bilo odločenih računstvu, fiziki, prirodopisju in zemljepisu, grščini in latinščini pa -- nobena! Čas, ki se je s tem dobil, se je upotrebljaval velekoristno za glasbo, zdravoslovje in v višjih razredih za državoslovje. Glasba je bila zapovedan predmet za vse učence. Slobodin se je uveril, da so si semeniški dijaki čvrsto zapomnili pravila, kako jim je živeti, da si ohranijo zdravje. Dasi je bistro pazil, ni našel v vsem mestu nobenega mladega človeka, ki bi bil pijančeval, žgal smotke, ponočeval ali čepel sključen po vse ure pri vražjih kvartah. Dečaki so se dobrovoljili v prostih urah z dobrim berilom, duhovitim šahom, biljardom, žogo, telovadbo, prijetnimi izprehodi na deželo itd. Učitelj državoslovja je razkladal poslušalcem ustroj države in državljanske pravice in dolžnosti. Odraslim mladeničem je bilo torej politikovanje dovoljeno, kar se je zdelo Slobodinu jako pametno in potrebno. Zabeležil si je v listnico besede, s katerimi je končal profesor tega predmeta svoje predavanje. Dejal je s povzdignjenim glasom: "Dragi prijatelji in slavjanski bratje moji, prosim in zaklinjam vas, da nikdar ne pozabite, da smo tudi mi prevažna veja tistega orjaškega drevesa, v katerega blagodatni senci počivajo in se radujejo vsi omikani narodi starega sveta." V gimnaziji je bila nameščena izvrstno založena knjižnica in dijaška čitalnica, v kateri je ležalo na mizi do štirideset slovenskih in drugih slovanskih časnikov. Krščanski nauk so se učili gimnazijci obširno in temeljito, ali ne za red v izpričevalu in ne v šolskem poslopju, polnem dijaške lahkomiselnosti, nego v stolni cerkvi pred velikim oltarjem, za popotnico in vodilo po nebeških vzorih hrepenečemu duhu. Po službi božji, ki je bila slovenska od konca do kraja, je razlagal veleučen duhovnik z milim glasom in tako preverljivim čutom, da mu je moral poslušalec potrditi hote ali nehote slednjo besedo. Slobodin ga je čul, ko je govoril baš o istinitosti krščanske vere. Rekel je: "Prvi dokaz njene resničnosti nosimo v sebi, kajti ujemajo se vsi bistveni nauki krščanske vere s srcem, pametjo in vestjo vsakega poštenega človeka." Slobodin ostrmi, da mu zastane sapa. Dejal je sam v sebi: Ta dokaz je tako naraven, da mora pregnati najtrdokornejšo nejevero. Kako je to, da mi ga niso povedali nikoli v šolah in da se ga nisem niti sam domislil! Verske sumnje, ki so ga mučile dolgo in neusmiljeno, so zdaj izginile brez sledu, kakor se razhlapi zadušljiva, siva megla na žarkem soncu. Razburjeno srce mu ublaži zopet sladek mir; do svoje smrti se bo spominjal hvaležno svetega moža, ki mu je v semeniški cerkvi oživil z enim samim kratkim stavkom mrtvo vero. V nedeljo popoldne se je hotel Ivan Slobodin vsekako udeležiti zabave v Narodnem domu že zato, ker so naznanile vse novine, da bo čital njega predsednik, Janko Slobodin, jako mične, tri sto let stare "Spomine" svojega pradeda. Mislil si je: "Kaj, ko bi bil ta Janko moj sorodnik v desetem ali dvanajstem kolenu in bo razveseljeval občinstvo morda baš z mojimi zapiski?" Kar je slutil, se je potrdilo popolnoma. Janko je opisal najprej pradedovo življenje. Povedal je tudi zgodovino njegove ljubezni, ki je vzbudila v dvorani precej glasno veselost. Pravil je, da je Ivan zdihoval in lazil za Zaliko dve leti. Zaklinjal se ji je vsak dan, da jo ljubi stokrat bolj nego vse ine Ijudi in vse zaklade in slasti tega sveta. Ona mu je verjela in mu podarila svoje srce, kajti bil je Ivan nepokvarjen in jako čeden dečko. Zdel se ji je resda močno fantastičen, ali mladenke opraščajo take slabosti kaj rade svojim ljubimcem. Toda Zalika je bila krščansko in pametno dekle. Hotela je biti Ivanova žena, ne pa ljubica. Da ji je rekel: "Vzemiva se!" -- bi se ga bila oklenila okoli vrata in ga obsipala s poljubci. Ali njemu ni mogla zdrkniti z jezika beseda: zakon, ne zato, ker je imel morda nečiste namene. Bog varuj! On bi se bil rad pozakonil z njo že prvi dan, ko jo je spoznal. Zadržavala ga je prazna bojazen, da ga deklica ne usliši. Najprej se je hotel uveriti, da ga Ijubi, šele potem bi ji bil dejal: "Draga Zalika, dosti dolgo se že gledava, čas je, da se poročiva." Po takem ni čudo, da je prišla zmešnjava. Oba sta čakala zaman, ona njegove snubitve, on pa njenega priznanja, da ga ljubi. Brez odločenja so tekli tedni za tedni, meseci za meseci. Dekleta zgrabi naposled nejevolja. Ko ji je začel zopet ponavljati, kar je že tolikokrat čula, je bleknila, da je sita tega zaljubljenega čvekanja, naj jo pusti na miru. Bilo ji je precej žal, da so ji ušle take nepremišljene besede. Revica vso noč ni mogla zaspati. Da je prišel Ivan drugi dan k nji, bi ga bila prosila za zamero. Toda on se ni prikazal, ker ni poznal ženske trme. Bil je taka mila Jera, da se je imel za najnesrečnejšega človeka na zemlji. Razen ljubezni ga je trla tudi rodoljubna žalost. Slovenski narod je trpel takrat grozne bede in ni bilo nobenega upanja, da se politične prilike in razmere skoro zboljšajo. Ivana je ta dvojna bridkost tako zmešala, da se je nakanil ustreliti. Nebeški oče pa se je usmilil izgubljenega sina ter mu poslal skrivno razodetje, ki ga je potolažilo. Zamaknil se je iz devetnajstega v naše dvaindvajseto stoletje in gledal blaženo in slavno bodočnost slovenskega naroda in tudi mesta Semeniča. "Spomini" njegovi dokazujejo, da je došel poslušat baš nocojšnjo našo zabavo v Narodnem domu in da je zvedel iz mojih ust, zakaj mu Zalika ni priznala svoje ljubemi. To se ve, da se mu je zdaj'na vso moč mudilo domov. Uboga Zalika je bila skoraj zblaznela, ko je slišala, da je izginil Ivan brez slovesa. Našel jo je vso objokano in obupano. Ali njena toga se je spremenila hitro v radost in smeh, ko jo je pritisnil na srce in jo imenoval "sladko svojo nevesto". Poročila sta se še tisti mesec in odslej jima usoda ni grenila več življenja. Po tem kratkem vekopisu je jel govornik Janko Slobodin čitati Ivanove "Spomine", ki so naštevali natanko vse nadloge in težave, ki so pritiskale slovenski narod, zlasti slovenskega kmeta v devetnajstem stoletju. Ivan je poslušal zvesto svoje življenje, "Spomini" pa ga niso nič mikali, ker so mu bili znani. Zbodla ga je bila marsikatera opomnja Jankova, in ko se je občinstvo smejalo njegovi neokretni ljubezni, mu je šinila vsa kri v glavo od srama in jeze. Ali to razžaljenje je precej pozabil radi preveselih poročil, ki jih je čul v Narodnem domu o ljubljeni Zaliki. Zdaj je vedel za trdno, da ga ljubi in da mu je namenjena za ženo. Ves zamaknjen je hitel v cerkev in zahvalil Boga za rešenje in za dobljene tolažbe. Iz cerkve je tekel na vso sapo v Gorjance. Na vrhu mu opešajo noge in se ga poloti težka dremota. Legel je na mehko trato in zaspal. Vzbudivši se, vidi pod sabo samotno čuvarnico, kamnite rebri in golo bregovje. Ta pogled ga uveri, da se je preselil iz sončnega dvaindvajsetega nazaj v viharno in pusto devetnajsto stoletje. Čile noge ga prineso v treh urah domov. Zgodilo se je vse tako, kakor je pripovedoval semeniški gospodi Janko Slobodin. V treh tednih sta bila Ivan in Zalika mož in žena in živita še zdaj prav složno in srečno. Ivan se bavi mnogo s politiko. Domače časnike (tujih ne mara) prebira od prve do zadnje črke, mične članke in dopise še po dvakrat. Ker ve, da je bodočnost naša, mu ne delajo preglavice hude neprilike, v katerih se nahaja često narodna stranka. Kadar zve kako krivico, ki se je storila naši narodnosti, zakliče zmagoslavno: Vsaka sila je minljiva! Prešeren je prerokoval resnico, da se bodo "vremena razjasnila" tudi nam Slovencem, zato: '''Ne vdajmo se; ne vdajmo se!''' [[Kategorija:Bajke in povesti o Gorjancih]] 1817 3450 2006-12-22T21:16:18Z Mihael Simonič 14 po WP '''Urejanje strani''' je dokaj enostavno. Paziti je treba le na nekaj pomanjkljivosti celotne [[Wikivir|Wikivira]]. <!-- __NOTOC__ --> == Kazala, poglavja, odstavki, seznami in vrstice == <table border=1 cellpadding=2 cellspacing=0> <tr> <th>Kako je prikazano</th> <th>Kaj vpišemo</th> </tr> <tr> <td> <font size=-1><tt>Kazalo vsebine seznamov</tt></font>: <br/>(glej * [[Wikipedija:Splošne predloge]] in * [[Wikipedija:Predloge po meri]]) {{compactTOC}} </td> <td> <pre> __NOTOC__ {{compactTOC}}</pre> </td> </tr> <tr> <td> <!-- --> <h1> Osnovni podatki </h1> Luksemburg je več kot tisoč let stara država. Čeprav meri le 2586 km2, je zelo pomemben, predvsem v poslovnem svetu, saj imajo v njegovem glavnem mestu sedež številne svetovne banke in druge finančne institucije. Poleg tega je v Luksemburgu tudi sedež Sodišča Evropskih skupnosti, Evropskega sodišča, Evropske investicijske banke, v mestu pa je tudi del prostorov Evropskega parlamenta. Toliko ustanov Evropske unije v enem mestu je posledica dejstva, da je bil Luksemburg ena od šestih držav, ki so leta 1951 ustanovile Evropsko skupnost za premog in jeklo, ki je bila ena od predhodnic današnje Evropske unije. <h3> Podpoglavje </h3> <h4> Podpodpoglavje </h4> <!-- --> </td> <td><pre> == Novo poglavje == ali <h2>Novo poglavje</h2> === Podpoglavje === ali <h3>Podpoglavje</h3> ==== Podpodpoglavje ==== ali <h4>Podpoglavje</h4> </pre></td> </tr> <tr> <td> Nova vrstica ne spremeni ničesar. Prazna vrstica začenja nov odstavek.</td> <td><pre>Nova vrstica ne spremeni ničesar. Prazna vrstica začenja nov odstavek.</pre></td> </tr> <tr valign=top><td>Vrstice lahko zaključimo,<br/> ne da bi začeli nov odstavek.</td> <td><pre>Vrstice lahko zaključimo,<br/> ne da bi začeli nov odstavek.</pre></td></tr> <tr> <td> * Prvi seznam: ** prvi podseznam ** drugi podseznam * Drugi seznam: *: zamaknjen odstavek znotraj seznama ** prvi podseznam **: zamaknjen odstavek znotraj podseznama</td> <td><pre> * Prvi seznam: ** prvi podseznam ** drugi podseznam * Drugi seznam: *: zamaknjen odstavek znotraj seznama ** prvi podseznam **: zamaknjen odstavek znotraj podseznama </pre></td> </tr> <tr> <td> # Oštevilčen seznam ## oštevilčen podseznam na vrhu ## oštevilčen podseznam na dnu</td> <td><pre># Oštevilčen seznam ## oštevilčen podseznam na vrhu ## oštevilčen podseznam na dnu</pre></td> </tr> <tr> <td> ; Seznami z definicijami : seznami z definicijami ; definicija elementa : definicija elementa</td> <td><pre>; Seznami z definicijami : seznami z definicijami ; definicija elementa : definicija elementa</pre></td> </tr> <tr><td valign=bottom>Pri mešanih seznamih morate uporabiti HTML: <ul> <li>Oštevilčen seznam: <ol> <li>Prvi element <li>Drugi element </ol> <li>še več krogcev </ul></td> <td><pre><ul> <li>Oštevilčen seznam: <ol> <li>Prvi element <li>Drugi element </ol> <li>še več krogcev </ul></pre></td> </tr> <tr> <td> :Vrstice so lahko ::zamaknjene :::na več nivojih</td> <td><pre>:Vrstice so lahko ::zamaknjene :::na več nivojih</pre></td> </tr> <tr valign=top> <td> IF (če se vrstica začne s presledkom) THEN bo imela obliko, kakor je vpisana; v privzetem naboru črk; vrstice ne bodo zamaknjene; ENDIF to je uporabno za: * lepljenje predoblikovanega besedila; * opisovanje algoritmov; * zapisovanje ascii znakov;</td> <td><pre> IF (če se vrstica začne s presledkom) THEN bo imela obliko, kakor je vpisana; v privzetem naboru črk; vrstice ne bodo zamaknjene; ENDIF to je uporabno za: * lepljenje predoblikovanega besedila; * opisovanje algoritmov; * zapisovanje ascii znakov;</pre></td> </tr> <tr valign=top><td><center>Besedilo lahko sredinite.</center></td> <td><pre><center>Besedilo lahko sredinite.</center></pre></td> </tr> <tr> <td>Vodoravna ločna črta: nad ---- in pod njo.</td> <td><pre>Vodoravna ločna črta: nad ---- in pod njo.</pre> Lahko uporabite tudi &lt;hr&gt;: <pre>Vodoravna ločna črta: nad <hr> in pod njo.</pre> </td> </tr> </table> == Povezave, URLji, slike == <table border=1 cellpadding="2" cellspacing="0"> <tr valign=top><td>Povezava na [[Wikipedija PPV]].<br/> (Prva črka je samodejno zapisana z veliko začetnico.<br/> Presledki se spremenijo v podčrtaje.<br/> Za izdelavo nove strani: začnite s pripadajočo povezavo, potem pa kliknite na ?.<br/> Preverite [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanjih|dogovore o imenih]].)</td> <td><pre>Povezava na [[Wikipedija:PPV]].</pre></td> </tr> <tr valign=top><td>Ista ciljna datoteka, različno ime: [[Wikipedija:PPV|odgovori]].</td> <td><pre>Ista ciljna datoteka, različno ime: [[Wikipedija:PPV|odgovori]]</pre></td> </tr> <tr valign=top><td>[[Vreme v Ljubljani]] je stran, ki še ne obstaja.<br/> Urejati jo začnete s klikom na besedilo povezave. Po končanem urejanju strani poiščite njeno ime in se prepričajte, da so vse strani pravilno povezane nanjo.</td> <td><pre>[[Vreme v Ljubljani]] je stran, ki še ne obstaja.</pre></td> </tr> <tr valign=top><td>Preusmeritev naslova nekega članka na drugega z besedilom v prvi vrstici.</td> <td><pre>#REDIRECT [[Združene države]]</pre></td> </tr> <tr valign=top><td>[[Wikipedija:Povezave na druge jezike|Povezave na druge jezike]] dodajamo na koncu članka: [http://en.wikipedia.org/wiki/France angleški članek o Franciji]</td> <td><pre>[[en:France]]</pre></td> </tr> <tr valign=top><td>Zunanja povezava: [http://www.nupedia.com Nupedia]</td> <td><pre>Zunanja povezava: [http://www.nupedia.com Nupedia]</pre></td> </tr> <tr valign=top><td>Ali podate samo URL: http://www.nupedia.com.<br/> (Dobra zamisel, ker je izpis na tiskalniku uporabnejši.)</td> <td><pre>Ali podate samo URL: http://www.nupedia.com.</pre></td> </tr> <tr valign=top><td>Slika: [[slika:wiki.png]] <br/> Za nalaganje slik uporabite obrazec iz [[special:Specialpages|posebnih strani]].<br/> ''Ne'' povezujte na zunanje povezave na drugih strežnikih, razen če so le-ti pod vašim nadzorom!</td> <td><pre> Slika: [[slika:wiki.png]]</pre><br/> ali z dodatnim besedilom <pre> [[slika:wiki.png|Dodatno besedilo]]</pre> </td></tr> <tr valign=top><td>Slika na levi strani</td> <td><pre> <div style="float:left;margin:0 1em 0 0;{width:200px;} text-align:center;font-size:smaller"> [[slika:ime_slike.jpg|{200px}|Opis slike]]<br/>''Dodatno besedilo''</div> </pre></td></tr> <tr valign=top><td>Slika na desni strani</td> <td><pre> <div style="float:right;margin:0 0 0 1em;{width:200px;} text-align:center;font-size:smaller"> [[slika:ime_slike.jpg|{200px}|Opis slike]]<br/>''Dodatno besedilo''</div> </pre></td></tr> <tr valign=top><td>^{<font size=-1 color=orange>'''TEST'''</font>}[[Predloga:Bioslika|Bioslika]] _{<font size=-1 color=orange>'''TEST'''</font>}</td> <td><pre> {{bioslika|islike=ime_slike.jpg|opis=Opis slike|napis=''Dodatno besedilo''}} </pre></td></tr> </table> == Oblikovanje pisave == <table border=1 cellpadding="2" cellspacing="0"> <tr valign=top><td>''Poudarjeno ležeče'', '''krepko''', '''''zelo krepko'''''.<br/> Uporabno tudi v enačbah: '''F''' = ''m'' '''a'''.</td> <td><pre>''Poudarjeno ležeče'', '''krepko''', '''''zelo krepko'''''. Druga možnost: <i>Poudarjeno ležeče</i>, <b>krepko</b> '''F''' = ''m'' '''a'''.</pre></td> </tr> <tr> <td><font size=+1 color=red>Smešne črke</font><br/> Vendar je <nowiki>== ... ==</nowiki> boljše za ločevanje odstavkov.</td> <td><pre><font size=+2 color=red>Smešne črke</font></pre></td> </tr> <tr> <td><font size=+1>'''Barve'''</font><br/> <font size=+1 color=red>Rdeča</font> • <font size=+1 color=blue>Modra</font> • <font size=+1 color=green>Zelena</font><br/> <font size=+1 color=cyan>Svetlo modra</font> • <font size=+1 color=orange>Oranžna</font> • <font size=+1 color=#666666>Siva</font><br/> <br/> <font size=+1 color=#FF66FF>rgbX1</font> • <font size=+1 color=#6666FF>rgbX2</font> • <font size=+1 color=#FF6666>rgbX3</font> • <font size=+1 color=#66FF66>rgbX4</font><br/> </td> <td> <pre> <font size=+1>'''Barve'''</font><br/> <font size=+1 color=red>Rdeča</font> • <font size=+1 color=blue>Modra</font> • <font size=+1 color=green>Zelena</font><br/> <font size=+1 color=cyan>Svetlo modra</font> • <font size=+1 color=orange>Oranžna</font> • <font size=+1 color=#666666>Siva</font><br/> <br/> <font size=+1 color=#FF66FF>rgbX1</font> • <font size=+1 color=#6666FF>rgbX2</font> • <font size=+1 color=#FF6666>rgbX3</font> • <font size=+1 color=#66FF66>rgbX4</font><br/> </pre> </td> </tr> <tr valign=top> <td>Nabor črk pisalnega stroja za <tt>tehnične izraze</tt>.</td> <td><pre><tt>tehnični izrazi</tt></pre></td> </tr> <tr valign=top><td>Stvari lahko <strike>prečrtate</strike> <br/> in <u>podčrtate</u>. Uporabno za urejanje.</td> <td><pre>Stvari lahko <strike>prečrtate</strike> in <u>podčrtate.</u></pre></td> </tr> <tr valign=top><td>Preglasi in naglasi: (glej [[Wiki posebni znaki]])<br/> À Á Â Ã Ä Å Æ<br/> Ç È É Ê Ë Ì Í<br/> Î Ï Ñ Ò Ó Ô Õ<br/> Ö Ø Ù Ú Û Ü ß<br/> à á â ã ä å æ<br/> ç è é ê ë ì í<br/> î ï ñ ò ó ô õ<br/> ö ø ù ú û ü ÿ</td> <td><pre> À Á Â Ã Ä Å Æ Ç È É Ê Ë Ì Í Î Ï Ñ Ò Ó Ô Õ Ö Ø Ù Ú Û Ü ß à á â ã ä å æ ç è é ê ë ì í î ï ñ ò ó ô õ ö ø ù ú û ü ÿ</pre></td> </tr> <tr valign=top><td>Naglašanje: ¿ ¡ « » § ¶<br/> † ‡ • </td> <td><pre>¿ ¡ « » § ¶ † ‡ • </pre></td> </tr> <tr valign=top><td>Trgovski znaki: ™ © ® ¢ € ¥ £ ¤</td> <td><pre>™ © ® ¢ € ¥ £ ¤ </pre></td> </tr> <tr valign="top"><td>Podpisano: x₂<br/> Nadpisano: x² ali x² * Zadnjega postopka nadpisa ne moremo uporabiti v večini splošnih primerov, vendar je priporočljiv, kadar je le mogoče (npr. pri merskih enotah), ker večina brskalnikov z njim deluje hitreje. ε₀ = 8,85 · 10^&minus;12 C² / [[Joule|J]] [[meter|m]] * Pri nas znaka &times; za množenje ponavadi ne uporabljamo, uporabljamo tudi decimalno vejico namesto pike. <br/> <br/> 1 [[hektar]] = [[1 E4 m²]] </td> <td><pre><nowiki>Podpisano: x₂ Nadpisano: x² ali x&amp;sup2;</nowiki></pre> <br/><br/><br/><br/> <pre><nowiki> &amp;epsilon;₀ = 8,85 &amp;middot; 10^{&amp;minus;12} C&amp;sup2; / [[Joule|J]] [[meter|m]].</nowiki></pre> <br/><br/><br/> <nowiki>1 [[hektar]] = [[1 E4 m²]]</nowiki> </td> </tr> <tr valign=top><td>Grške črke: α β γ δ ε ζ <br/> η θ ι κ λ μ ν ξ<br/> π ρ σ ς τ υ φ<br/> χ ψ ω<br/> Γ Δ Θ Λ Ξ Π Σ<br/> Φ Ψ Ω </td> <td><pre>α β γ δ ε ζ η θ ι κ λ μ ν ξ π ρ σ ς τ υ φ χ ψ ω Γ Δ Θ Λ Ξ Π Σ Φ Ψ Ω </pre></td> </tr> <tr valign=top><td>Matematični znaki: (glej [[Wiki posebni znaki]]) <br/> ∫ ∑ ∏ √ ± ∞<br/> ≈ ∝ ≡ ≠ ≤ ≥ →<br/> &times; · ÷ ∂ &prime; &Prime; ∇<br/> ‰ ° ∴ ℵ<br/> ø ∈ ∋ ∩ ∪ ⊂ ⊃ ⊆ ⊇<br/> ¬ ∧ ∨ ∃ ∀ ⇒ ⇔ </td> <td valign=center><pre> ∫ ∑ ∏ √ ± ∞ ≈ ∝ ≡ ≠ ≤ ≥ → &times; · ÷ ∂ &prime; &Prime; ∇ ‰ ° ∴ ℵ ø ∈ ∋ ∩ ∪ ⊂ ⊃ ⊆ ⊇ ¬ ∧ ∨ ∃ ∀ ⇒ ⇔</pre></td> </tr> <tr valign=top><td>Večji presledek kot običajno brez delitve vrstice: x²&nbsp;&nbsp;&nbsp≥&nbsp;&nbsp;&nbsp;0 true.<br/> To je uporabno v enačbah. </td> <td><pre>x²&nbsp;&nbsp;&nbsp;≥&nbsp;&nbsp;&nbsp;0 </pre></td> </tr> <tr> <td>Integrali zapisani z ascii znaki (vsaka vrstica se značne s presledkom):<br/> ∞ -x² ∫ e dx = √π -∞ Kvadratni koren res ni najboljši.</td> <td><pre> ∞ -x² ∫ e dx = √π -∞</pre></td> </tr> <tr> <td> Zahtevnejše enačbe:<br/> bolj po [[LATeX]]ovsko<br/> &nbsp;&nbsp;<math>\sum_{n=0}^\infty \frac{x^n}{n!}</math> * Glej [[Wikipedija:TeXov zapis|TeXov zapis]] </td> <td><pre><nowiki> <math>\sum_{n=0}^\infty \frac{x^n}{n!}</math> </nowiki></pre> </td> </tr> <tr> <td> Zahtevnejše enačbe:<br/> ali tudi še po [[TeX]]ovsko<br/> &nbsp;&nbsp;<math> L(x,\chi) = {\prod_{p=2 \atop p \in P}^{\infty}} { 1\over 1-{\chi(p)\over p^{s}} }</math> * Glej [[Wikipedija:TeXov zapis|TeXov zapis]] </td> <td><pre><nowiki> <math> L(x,\chi) = {\prod_{p=2 \atop p \in P}^{\infty}} { 1\over 1-{\chi(p)\over p^{s}} }</math> </nowiki></pre> </td> </tr> </table> == Tabele == <table><tr valign=top><td> <table border=1 cellpadding=2 cellspacing=0> <caption><tt>Primer tabele</tt></caption> <tr> <th bgcolor=#A0E0A0>Prvo zaglavje</th> <th bgcolor=#A0E0A0>Drugo zaglavje</th> <th bgcolor=#A0E0A0>Tretje zaglavje</th> </tr> <tr> <td>zgornji levi</td> <td bgcolor=00ffbb>zgornji srednji</td> <td rowspan=2 bgcolor=#FA9805>desna stran</td> </tr> <tr> <td>spodnji levi</td> <td>spodnji srednji</td> </tr> <tr> <td colspan=2 align=center bgcolor=666699> <font color=ff99cc>prazno polje</font></td> <td> </td> </tr> <tr> <td colspan=3 align=center bgcolor=#6666ff>spodnja vrstica</td> </tr> </table> <td> <pre><table border=1 cellpadding=2 cellspacing=0> <caption><tt>Primer tabele</tt></caption> <tr> <th bgcolor=#A0E0A0>Prvo zaglavje</th> <th bgcolor=#A0E0A0>Drugo zaglavje</th> <th bgcolor=#A0E0A0>Tretje zaglavje</th> </tr> <tr> <td>zgornji levi</td> <td bgcolor=00ffbb>zgornji srednji</td> <td rowspan=2 bgcolor=#FA9805>desna stran</td> </tr> <tr> <td>spodnji levi</td> <td>spodnji srednji</td> <tr> <td colspan=2 align=center bgcolor=666699> <font color=ff99cc>prazno polje</font></td> <td>&nbsp; (&+nbsp) </td> </tr> </tr> <tr> <td colspan=3 align=center bgcolor=#6666ff>spodnja vrstica</td> </tr> </table></pre> </table> Če tabela ni prikazana pravilno, preglejte, ali so vsi dostavki &lt;tr&gt; in &lt;td&gt; zaprti s pripadajočimi &lt;/tr&gt; in &lt;/td&gt; dostavki. Najboljše je začeti vse vrstice, ki pripadajo tabeli v prvem stolpcu kot v zgornjem primeru, saj lahko v nasprotnem primeru dobite nepravi presledek nad tabelo ali pa se sesuje brskalnik. Primer novejšega zapisa tabele (glej tudi [http://meta.wikipedia.org/wiki/MediaWiki_User%27s_Guide:_Using_tables uporabo tabel] (v angleščini)) <table><tr valign=top><td> {| border=1 cellspacing=0 cellpadding=1 bgcolor=#a0e0a0 |+ <tt>Pascalova matrika</tt> |- !align=right bgcolor=#6666ff|1 |align=right|1 |align=right bgcolor=#fa9805|1 |align=right bgcolor=#ff11ff|1 |align=right|1 |align=right bgcolor=#fa9805|1 |align=right bgcolor=#ff11ff|1 |align=right|1 |align=right bgcolor=#fa9805|1 |align=right bgcolor=#ff11ff|1 |align=right|1 |align=right bgcolor=#fa9805|1 |- align=right |1 |bgcolor=#fa9805|2 |bgcolor=#ff11ff|3 |4 |bgcolor=#fa9805|5 |bgcolor=#ff11ff|6 |7 |bgcolor=#fa9805|8 |bgcolor=#ff11ff|9 |10 |bgcolor=#fa9805|11 |12 |- align=right |bgcolor=#fa9805|1 |bgcolor=#ff11ff|3 |6 |bgcolor=#fa9805|10 |bgcolor=#ff11ff|15 |21 |bgcolor=#fa9805|28 |bgcolor=#ff11ff|36 |45 |bgcolor=#fa9805|55 |56 |78 |- align=right |bgcolor=#ff11ff|1 |4 |bgcolor=#fa9805|10 |bgcolor=#ff11ff|20 |35 |bgcolor=#fa9805|56 |bgcolor=#ff11ff|84 |120 |bgcolor=#fa9805|165 |220 |286 |364 |- align=right |1 |bgcolor=#fa9805|5 |bgcolor=#ff11ff|15 |35 |bgcolor=#fa9805|70 |bgcolor=#ff11ff|126 |210 |bgcolor=#fa9805|330 |495 |715 |1001 |1365 |- align=right |bgcolor=#fa9805|1 |bgcolor=#ff11ff|6 |21 |bgcolor=#fa9805|56 |bgcolor=#ff11ff|126 |252 |bgcolor=#fa9805|462 |792 |1287 |2002 |3003 |4368 |- align=right |bgcolor=#ff11ff|1 |7 |bgcolor=#fa9805|28 |bgcolor=#ff11ff|84 |210 |bgcolor=#fa9805|462 |924 |1716 |3003 |5005 |8008 |12376 |- align=right |1 |bgcolor=#fa9805|8 |bgcolor=#ff11ff|36 |120 |bgcolor=#fa9805|330 |792 |1716 |3462 |6435 |11440 |19448 |31824 |- align=right |bgcolor=#fa9805|1 |bgcolor=#ff11ff|9 |45 |bgcolor=#fa9805|165 |495 |1287 |3003 |6435 |12870 |24310 |43758 |75582 |- align=right |bgcolor=#ff11ff|1 |10 |bgcolor=#fa9805|55 |220 |715 |2002 |5005 |11440 |24310 |48620 |92378 |167960 |- align=right |1 |bgcolor=#fa9805|11 |66 |286 |1001 |3003 |8008 |19448 |43758 |92378 |184756 |352716 |- align=right |align=right bgcolor=#fa9805|1 |12 |78 |364 |1365 |4368 |12376 |31824 |75582 |167960 |352716 |705432 |} <td> <pre> {| border=1 cellspacing=0 cellpadding=1 bgcolor=#a0e0a0 |+ <tt>Pascalova matrika</tt> |- !align=right bgcolor=#6666ff|1 |align=right|1 |align=right bgcolor=#fa9805|1 |align=right bgcolor=#ff11ff|1 |align=right|1 |align=right bgcolor=#fa9805|1 |align=right bgcolor=#ff11ff|1 |align=right|1 |align=right bgcolor=#fa9805|1 |align=right bgcolor=#ff11ff|1 |align=right|1 |align=right bgcolor=#fa9805|1 |- align=right |1 |bgcolor=#fa9805|2 |bgcolor=#ff11ff|3 |4 |bgcolor=#fa9805|5 |bgcolor=#ff11ff|6 |7 |bgcolor=#fa9805|8 |bgcolor=#ff11ff|9 |10 |bgcolor=#fa9805|11 |12 ... ... |} </pre> </table> == HTML tabele == [[HTML]] tabele so lahko prav tako koristne. Za podrobnosti o tem, v katerih primerih in kako jih uporabljati glej [[Wikipedija:Tabele]]. ==Spremenljivke== <table> <tr><th>Kod</th><th>Izpis</th></tr> <tr><td><nowiki>{{CURRENTMONTH}}</nowiki></td> <td>{{CURRENTMONTH}}</td></tr> <tr><td><nowiki>{{CURRENTMONTHNAME}}</nowiki></td> <td>{{CURRENTMONTHNAME}}</td> <tr><td><nowiki>{{CURRENTMONTHNAMEGEN}}</nowiki></td> <td>{{CURRENTMONTHNAMEGEN}}</td> <tr><td><nowiki>{{CURRENTDAY}}</nowiki></td> <td>{{CURRENTDAY}}</td></tr> <tr><td><nowiki>{{CURRENTDAYNAME}}</nowiki></td> <td>{{CURRENTDAYNAME}}</td></tr> <tr><td><nowiki>{{CURRENTYEAR}}</nowiki></td> <td>{{CURRENTYEAR}}</td></tr> <tr><td><nowiki>{{CURRENTTIME}}</nowiki></td> <td>{{CURRENTTIME}}</td></tr> <tr><td><nowiki>{{NUMBEROFARTICLES}}</nowiki></td> <td>{{NUMBEROFARTICLES}}</td> <tr><td><nowiki>{{PLURAL:n|oblika za 1|oblika za 2|oblika za 3 in 4|oblika za 5 do 100, nato začne spet s prvo obliko|oblika za 0}}</nowiki></td> <td>{{PLURAL:2|bajt|bajta|bajte|bajtov}}</td> <tr><td><nowiki>{{GRAMMAR:ime sklona|{{SITENAME}}}} - zaenkrat le za SITENAME</nowiki></td> <td>{{GRAMMAR:dajalnik|{{SITENAME}}}}</td> </table> Glej tudi [[m:Help:Magic words]], [[Pomoč:GRAMMAR]] in [[Predloga:Wikivar]] == Težave s šumniki == Pri krajših zapisih notranjih povezav moramo paziti še na naslednje. Predvsem pri črkah »č/Č« in »ž/Ž«. Zgleda sta [[Češka|Češko]]slovaška in [[Žirovnica|Žirovni]]čani (zapisati moramo [[Češka|Češkoslovaška]] in [[Žirovnica|Žirovničani]]). Za črko »š« notranje povezave delujejo v redu (npr. [[Španija|špan]]ska inkvizicija). ==Opombe== Opombe v besedilu, ki so v prikazanem članku postavljene na skupnem mestu, največkrat na koncu, se vnašajo z naslednjo sintakso: Sklicevanje na opombo<br> <nowiki><ref> Besedilo opombe, vključno s povezavami </ref> </nowiki> Opombe se pojavijo, kjer postavimo naslednje:<br> <nowiki><references/> </nowiki> == Glej tudi == * [[Wikipedija:Medjezikovne povezave]] [[Kategorija:Wikivir]] [[en:Wikisource:How to edit a page]] 1818 3451 2006-12-22T21:18:12Z Mihael Simonič 14 po WP <!-- Predloga, ki prikaže sporočilo na začetku strani zadnjih sprememb oziroma spiska nadzorov -->