Wikipedija hsbwiki https://hsb.wikipedia.org/wiki/H%C5%82owna_strona MediaWiki 1.47.0-wmf.12 first-letter Media Specialnje Diskusija Wužiwar Diskusija z wužiwarjom Wikipedija Wikipedija diskusija Dataja Diskusija k dataji MediaWiki MediaWiki diskusija Předłoha Diskusija k předłoze Pomoc Pomoc diskusija Kategorija Diskusija ke kategoriji TimedText TimedText talk Modul Modul diskusija Veranstaltung Veranstaltung Diskussion 0 2413 391635 386108 2026-07-21T17:03:14Z J budissin 7 391635 wikitext text/x-wiki {{Stat |ISO=GB |šěrina=51.5 |dołhota=0 |mjeno swójske=United Kingdom |mjeno serbske=Zjednoćene kralestwo |hesło=Dieu et mon droit |hesło-serbsce=Bóh a moje prawo |wopon=Royal coat of arms of the United Kingdom (St. Edward's Crown).svg |chorhoj=Flag of the United Kingdom.svg |wobydlerstwo=65110000 |lěto=2015 |přestrjeń=243610 |forma knježerstwa=konstitucionelna [[monarchija]] |hłowa stata=kral<br />[[Charles III.]] |hłowa stata wot=2022 |šef knježerstwa=premierminister<br />[[Andy Burnham]] |šef knježerstwa wot=2026 |měna=[[libra šterlinkow]] |hłowne město=[[London]] |hamtska rěč=[[jendźelšćina]] <small>(de facto)</small> |připóznate mjeńšinowe rěče=[[iršćina]], [[kornišćina]], [[šotiska gelšćina]], [[walizišćina]] |hymna=God save the King |časowe pasmo=[[UTC]] |nastaće=1707 ([[Akt wo uniji]]) |TLD=.uk |telefon=+44 |mapa=United Kingdom in Europe.svg |imagemap=Europa1 }} '''Zjednoćene kralestwo Wulkobritaniskeje a Sewjerneje Irskeje''' ({{wrěči|en}} ''United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland'', ze skrótšenku ''UK'') je kupowy [[stat]] w sewjerozapadnej [[Europa|Europje]]. [[Britiske kupy]] wobdawa na wuchodźe [[Sewjerne morjo]] a na zapadźe [[Atlantiski ocean]]. Wot twjerdźe je dźělena přez [[Ärmelski kanal]]. Zjednoćene kralestwo tworja [[Jendźelska]], [[Šotiska]], [[Waliziska]] na [[Wulkobritaniska (kupa)|kupje Wulkobritaniska]]) a [[Sewjerna Irska]] na sewjeru [[Irska (kupa)|Irskeje kupy]]. Knježerstwowa struktura je konstitucionalna monarchija, kotrejež hłowa je kral [[Charles III.]] Zjednoćene [[kralestwo]] je załoženski čłon [[Zjednoćene narody|Zjednoćenych narodow]] a wojerskeho zwjazka [[NATO]]. Wot 1973 hač do swojeho wustupa dnja 31. januara 2020 bě tež čłon [[Europska unija|Europskeje unije]] a po wobydlerstwje jeje třeći najwjetši čłonski stat. Najwjetša rěč w Zjednoćenym kralestwje je [[jendźelšćina]], nimo toho rěči so pak tež [[walizišćina|walizisce]], [[gelšćina|šotisko-gelsce]] a [[iršćina|irsce]] kaž tež mnoho rěčow zapućowarjow ze wšěch dźělow swěta. == Wotkaz == {{Commonscat|United Kingdom|Zjednoćene kralestwo}} {{Europa}} [[Kategorija:Stat w Europje]] [[Kategorija:Zjednoćene kralestwo|!]] [[Kategorija:Čłonski stat NATO]] [[Kategorija:Čłonski stat Zjednoćenych narodow]] [[Kategorija:Kupowy stat]] ahpcrr4q5umr40zumxvr5cdpokpv1cz 0 2455 391628 388699 2026-07-21T08:48:34Z CommonsDelinker 94 Je Flag_of_Cape_Verde.svg přez Flag_of_Cape_Verde_(10-17).svg narunał (přez [[c:User:CommonsDelinker|CommonsDelinker]] přičina: [[:c:COM:FR|File renamed]]: [[:c:COM:FR#FR3|Criterion 3]] (obvious error) · Government standardized ratio is 2:3. For further c 391628 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik kontinent |mjeno=Afrika |mapa=LocationAfrica.png |přestrjeń=30.271.000 km² |wobydlerjo=1.000.000.000 (staw ''2009'') |ličba krajow=54 |wotwisne teritorije= |rěče=[[arabšćina]], [[francošćina]], [[jendźelšćina]], [[portugalšćina]], [[swahilšćina]] a wjele druhich |časowe pasma= |najwjetše města= }} [[Dataja:Africa satellite plane.jpg|thumb|Afrika na satelitowym wobrazu]] '''Afrika''' je z přestrjenju wot 30 milionow km² a miliardu wobydlerjow druhi najwjetši [[kontinent]] na swěće. Płaći jako „kolebka čłowjestwa“, domizna jedneje z prěnich [[wysoka kultura|wysokich kulturow]] w [[Egyptowska|Egyptowskej]] a bu w [[19. lětstotk]]u nimale dospołnje kolonizowana přez [[Europa|europske]] staty. Mjezuje ze [[Srjedźne morjo|Srjedźnym morjom]] na sewjeru, z [[Čerwjene morjo|Čerwjenym morjom]] na sewjerowuchodźe, z [[Indiski ocean|Indiskim oceanom]] na wuchodźe a z [[Atlantiski ocean|Atlantiskim oceanom]] na zapadźe. [[Gibraltarski přeliw]] mjez afriskim [[Marokko]]m a europskej [[Španiska|Španiskej]] je jenož 14 km šěroki. Najwyši dypk Afriki je [[Kibo]] w masiwje [[Kilimandźaro]] (5895 m) na sewjerowuchodźe [[Tansanija|Tansanije]]. We wjetšinje afriskich krajow knježi chudoba; wulke towaršnostne problemy – wosebje južnje pusćiny [[Sahara]] – su hłód, snadnosć wody, rozšěrjeny [[HIV-wirus]] a [[korupcija]]. W Africe rěči so nimale 2.000 wšelakich rěčow. == Kraje == Afrika wobsteji ze 54 njewotwisnych statow. Najwjetše kraje su po přestrjeni [[Algeriska]], [[Demokratiska republika Kongo]] a [[Sudan]] a po ličbje wobydlerstwa [[Nigerija]], [[Etiopiska]] a [[Egyptowska]]. <div style="-moz-column-count: 2"> * [[Dataja:Flag of Algeria.svg|20px]] [[Algeriska]] (stolica: [[Alžěr]]) * [[Dataja:Flag of Angola.svg|20px]] [[Angola]] ([[Luanda]]) * [[Dataja:Flag of Benin.svg|20px]] [[Benin]] ([[Porto Novo]]) * [[Dataja:Flag of Botswana.svg|20px]] [[Botswana]] ([[Gaborone]]) * [[Dataja:Flag of Burkina Faso.svg|20px]] [[Burkina Faso]] ([[Ouagadougou]]) * [[Dataja:Flag of Burundi.svg|20px]] [[Burundi]] ([[Bujumbura]]) * [[Dataja:Flag of the Central African Republic.svg|20px]] [[Centralnoafriska republika]] ([[Bangui]]) * [[Dataja:Flag of Chad.svg|20px]] [[Čad]] ([[N’Djamena]]) * [[Dataja:Flag of Djibouti.svg|20px]] [[Dźibuti]] ([[Dźibuti (město)|Dźibuti]]) * [[Dataja:Flag of Egypt.svg|20px]] [[Egyptowska]] ([[Kairo]]) * [[Dataja:Flag of Equatorial Guinea.svg|20px]] [[Ekwatorialna Gineja]] ([[Malabo]]) * [[Dataja:Flag of Eritrea.svg|20px]] [[Eritreja]] ([[Asmara]]) * [[Dataja:Flag of Ethiopia.svg|20px]] [[Etiopiska]] ([[Addis Abeba]]) * [[Dataja:Flag of Gabon.svg|20px]] [[Gabun]] ([[Libreville]]) * [[Dataja:Flag of The Gambia.svg|20px]] [[Gambija]] ([[Banjul]]) * [[Dataja:Flag of Ghana.svg|20px]] [[Ghana]] ([[Accra]]) * [[Dataja:Flag of Guinea.svg|20px]] [[Gineja]] ([[Conakry]]) * [[Dataja:Flag of Guinea-Bissau.svg|20px]] [[Gineja-Bissau]] ([[Bissau]]) * [[Dataja:Flag of South Africa.svg|20px]] [[Južna Afrika]] ([[Pretoria]]) * [[Dataja:Flag of South Sudan.svg|20px]] [[Južny Sudan]] ([[Juba (město)|Juba]]) * [[Dataja:Flag of Cameroon.svg|20px]] [[Kamerun]] ([[Yaoundé]]) * [[Dataja:Flag of Cape Verde (10-17).svg|20px]] [[Kap Verde]] ([[Praia]]) * [[Dataja:Flag of Kenya.svg|20px]] [[Kenija]] ([[Nairobi]]) * [[Dataja:Flag of the Comoros.svg|20px]] [[Komory]] ([[Moroni (Komory)|Moroni]]) * [[Dataja:Flag of the Democratic Republic of the Congo.svg|20px]] [[Demokratiska republika Kongo|Kongo, Demokratiska republika]] ([[Kinshasa]]) * [[Dataja:Flag of the Republic of the Congo.svg|20px]] [[Republika Kongo|Kongo, republika]] ([[Brazzaville]]) * [[Dataja:Flag of Lesotho.svg|20px]] [[Lesotho]] ([[Maseru]]) * [[Dataja:Flag of Liberia.svg|20px]] [[Liberija]] ([[Monrovia]]) * [[Dataja:Flag of Libya.svg|20px]] [[Libyska]] ([[Tripolis]]) * [[Dataja:Flag of Madagascar.svg|20px]] [[Madagaskar]] ([[Antananarivo]]) * [[Dataja:Flag of Malawi.svg|20px]] [[Malawi]] ([[Lilongwe]]) * [[Dataja:Flag of Mali.svg|20px]] [[Mali]] ([[Bamako]]) * [[Dataja:Flag of Morocco.svg|20px]] [[Marokko]] ([[Rabat]]) * [[Dataja:Flag of Mauritius.svg|20px]] [[Mauritius]] ([[Port Louis]]) * [[Dataja:Flag of Mauritania (2016 proposal).svg|20px]] [[Mawretanska]] ([[Nouakchott]]) * [[Dataja:Flag of Mozambique.svg|20px]] [[Mosambik]] ([[Maputo]]) * [[Dataja:Flag of Namibia.svg|20px]] [[Namibija]] ([[Windhuk]]) * [[Dataja:Flag of Niger.svg|20px]] [[Niger]] ([[Niamey]]) * [[Dataja:Flag of Nigeria.svg|20px]] [[Nigerija]] ([[Abuja]]) * [[Dataja:Flag of Rwanda.svg|20px]] [[Ruanda]] ([[Kigali]]) * [[Dataja:Flag of Zambia.svg|20px]] [[Sambija]] ([[Lusaka]]) * [[Dataja:Flag of Sao Tome and Principe.svg|20px]] [[São Tomé a Príncipe]] ([[São Tomé]]) * [[Dataja:Flag of Senegal.svg|20px]] [[Senegal]] ([[Dakar]]) * [[Dataja:Flag of Seychelles.svg|20px]] [[Seychelle]] ([[Victoria (Seychelle)|Victoria]]) * [[Dataja:Flag of Sierra Leone.svg|20px]] [[Sierra Leone]] ([[Freetown]]) * [[Dataja:Flag of Zimbabwe.svg|20px]] [[Simbabwe]] ([[Harare]]) * [[Dataja:Flag of Cote d'Ivoire.svg|20px]] [[Słonowinowy pobrjóh]] ([[Yamoussoukro]]) * [[Dataja:Flag of Somalia.svg|20px]] [[Somalija]] ([[Mogadišu]]) * [[Dataja:Flag of Sudan.svg|20px]] [[Sudan]] ([[Khartum]]) * [[Dataja:Flag of Swaziland.svg|20px]] [[Swaziska]] ([[Mbabane]]) * [[Dataja:Flag of Tanzania.svg|20px]] [[Tansanija]] ([[Dodoma]]) * [[Dataja:Flag of Togo (3-2).svg|20px]] [[Togo]] ([[Lomé]]) * [[Dataja:Flag of Tunisia.svg|20px]] [[Tuneziska]] ([[Tunis]]) * [[Dataja:Flag of Uganda.svg|20px]] [[Uganda]] ([[Kampala]]) </div> Zwadnej teritorijej stej [[Zapadna Sahara]] a [[Somaliland]]. Někotre eksteritorialne teritorije zwjetša europskich statow: * [[Acory]] a [[Madeira]] ([[Portugalska]]) * [[Ceuta]] a [[Melilla]] ([[Španiska]]) * [[Kanary]] ([[Španiska]]) * [[Réunion]] a [[Mayotte]] ([[Francoska]]) * [[Britiski Indiskooceanski Teritorij]] * [[Princ-Eduardowe kupy]](z [[Marionowa kupa|Marionowej kupu]]) ([[Južna Afrika]]) * [[Sankt Helena]] ([[Zjednoćene kralestwo]]) * [[Bouvetowa kupa]] ([[Norwegska]]) * [[Heardowa kupa a Macdonaldowe kupy]] ([[Awstralska]]) == Wotkaz == {{Commonscat|Africa|Afrika}} {{Afrika}} {{Kontinent}} [[Kategorija:Afrika|*]] [[Kategorija:Kontinenty]] i1wurhjbs7v23srcs8iar4ivez4lg7g 0 10357 391652 387663 2026-07-21T21:52:06Z Gumideck 12564 [[Kategorija:Rozhladna wěža w Sakskej]] bu wotstronjena; [[Kategorija:Wuhladna wěža w Sakskej]] bu přidata z [[Wikipedija:Specialne funkcije/HotCats|HotCat]] 391652 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik hora | mjeno=Sokolnik | druhe mjeno={{lang|de|Valtenberg}} | wobraz=Valtenberg 01.jpg | wopis wobraza=Pohlad na Sokolnik ze sewjera | wysokosć=586,4 | šěrina=51/4/30/N | dołhosć=14/16/42/O | region-ISO=DE-SN | masiw=[[Łužiske hory]] | prěnje zalězenje= | puć= | typ= }} '''Sokolnik''' ({{wrěči|de|''Valtenberg''}}) je z 586 metrami najwyše wuhorbjenje [[Łužiske hory|Łužiskich hór]] w [[Sakska|Sakskej]] [[Hornja Łužica|Hornjej Łužicy]]. Při južnym zwisu je w starym [[Podkopk|podkopku]] žórło [[Wjazońca (rěka)|Wjazońcy]], kotraž so pola [[Pěrno|Pěrna]] do [[Łobjo|Łobja]] wuliwa. Wjeršk a sewjerozapadny bok hory zestajitej so z dwubłyšćinkateho [[granodiorit]]a, mjeztym zo so pod horu łužiski granodiorit namaka. == Nastaće mjena == Hišće we 18. lětstotku bě němske pomjenowanje ''Falckenberg'' (po słowje: Sokolowa hora) z wašnjom, kotremuž hornjoserbske mjeno Sokolnik wotpowěduje. Z tehdyšeho němskeho pomjenowanja nasta dźensa zwučene němske mjeno Valtenberg. == Połoženje a wokolina == Leži něhdźe 2,5nbsp;km juhozapadnje wot gmejny [[Wjazońca (gmejna)|Wjazońca]] a 5nbsp;km na sewjer wot [[Neustadt in Sachsen|Neustadta in Sachsen]]. Južna nakłona hory mjenuje so [[Hohwald (lěs)|Hohwald]], tam je při samej hranicy z [[Čěska|Čěskej]] [[Hohwaldowa klinika]]. == Stawizny == [[Dataja:Sokolnik.jpg|mini|Wěža krala Jana na wjeršku Sokolnika]] Wot 1752 hač 1762 bě na južnym zwisu ''Valentin-Erbstolln am Falckenberge'', hdźež [[kwarc]]owa chódba bě předmjet [[hórnistwo|hórnistwoweho]] pospyta. Zakulenu podkopkowu wotwěru maja dźensa za žórło rěki [[Wjazońca (rěka)|Wjazońca]]. W lěće 1857 so hišće dźensa eksistowaca kamjentna rozhladna wěža po planach [[Carl August Schramm|Carla Augusta Schramma]] natwari a tehdy hižo wobstejacy drjewjany nahórski hosćenc naruna so trochu pozdźišo přez kamjentny. Nahórski hosćenc wupali w lěće 1951, je so wšak pozdźišo znowa natwarił. Jako stacija č-o 6 ''Valtenberg'' bě wjeršk w 1860ych lětach stacija 1. rjada kralowsko-sakskeje [[Triangulacija|triangulacije]]. Z tuteje přičiny bě so na wjeršku krajměrjenski stołp nastajił, kotryž dźensa hižo njeeksistuje. == Rozhlad == Z wěže krala Jana saha wuhlad přez Hornjołužiske hory hač do [[Žitawske horiny|Žitawskich horin]] a tež hač do [[Połobske pěskowčiny|Połobskich pěskowčin]] a k hrjebjenju [[Rudne hory|Rudnych hór]]. Při dobrych wobstejnosćach stej tež hrjebjeni [[Jizerske hory|Jizerskich horin]] a [[Kyrkonoše|Kyrkonošow]] widźomnej. == Puće na wjeršk == * Nad horu wjedźe mnoho turistiskich pućow, znaty je [[Hornjołužiski nahórski puć]], kotrež wšě wuznamne łužiske hory přeprěkuje. * Jako wuchadźišćo za najkrótši nastup móže dwórnišćo ''Wjazońca-zapad'' słužić, wottam wjedźe puć přez ''zelenu'' markěrowanu šćežku na wjeršk. * Tež korčma ''Hohwaldschänke'' při [[statna dróha|statnej dróze]] [[Neustadt in Sachsen]] - [[Wołbramecy]] je přihódne wuchadźišćo za zalězenje hory. Wottam slěduje so puć markěrowany z ''módrym'' znamjenjom. == Wotkaz == {{Commonscat|Valtenberg|Sokolnik}} {{Łužiske hory}} [[Kategorija:Hora w Sakskej]] [[Kategorija:Hora w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Wuhladna wěža w Sakskej]] [[Kategorija:Neustadt w Sakskej]] [[Kategorija:Wjazońca]] [[Kategorija:Hora w Europje]] [[Kategorija:Łužiske hory]] ai2lazi2utbzx4brta027zr7px8zfbp 14 10374 391641 298654 2026-07-21T21:46:42Z Gumideck 12564 Gumideck je stronu [[Kategorija:Rozhladna wěža w Sakskej]] do [[Kategorija:Wuhladna wěža w Sakskej]] přesunył: rozhladna wěža -> wuhladna wěža 298654 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Rozhladna wěža]] re5ljp29s9iyqv2h54ewi29lbed4bdl 391643 391641 2026-07-21T21:47:34Z Gumideck 12564 [[Kategorija:Rozhladna wěža]] bu wotstronjena; [[Kategorija:Wuhladna wěža]] bu přidata z [[Wikipedija:Specialne funkcije/HotCats|HotCat]] 391643 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Wuhladna wěža]] 9v1lfq7y9xry49xn7es83816j93ms74 14 10375 391638 298655 2026-07-21T21:43:41Z Gumideck 12564 rozhladna -> wuhladna 391638 wikitext text/x-wiki {{Commonscat|Observation towers|Wuhladne wěže}} [[Kategorija:Wěža]] [[Kategorija:Zajimawostka]] 2bp1uxxbgy0od2vhr4aeaa99lv456al 391639 391638 2026-07-21T21:45:38Z Gumideck 12564 Gumideck je stronu [[Kategorija:Rozhladna wěža]] do [[Kategorija:Wuhladna wěža]] přesunył: rozhladna wěža -> wuhladna wěža 391638 wikitext text/x-wiki {{Commonscat|Observation towers|Wuhladne wěže}} [[Kategorija:Wěža]] [[Kategorija:Zajimawostka]] 2bp1uxxbgy0od2vhr4aeaa99lv456al 0 13090 391632 338755 2026-07-21T12:11:59Z CommonsDelinker 94 Je Ecseri_166.jpg přez Széchenyi_utca,_Ecseri_166.jpg narunał (přez [[c:User:CommonsDelinker|CommonsDelinker]] přičina: [[:c:COM:FR|File renamed]]: bad name). 391632 wikitext text/x-wiki '''Ecser''' je wjes w [[komitat Pest|komitaće Pest]], w [[Madźarska|Madźarskej]], kotražž leži juhowuchodnje [[Budapešt]]a, blisko lětanišća Ferihegy. Susodne wsy su Maglód, Vecsés, Gyömrő a Üllő. Ecser namaka so při awtodróze M0 a železniskej liniji 120a (Budapest–Újszász–Szolnok). W lěće 2001 je tam bydliło 3272 ludźi. Bydli tam tež [[słowakska]] mjeńšina. Wjes naspomni so prěni raz w lěće 1315, eksistuje pak hižo wot lěta 896, hdyž zasydlachu so tule prěni [[Madźarjo]]. == Galerija == <center> <gallery> Image:Ecseri 151.jpg| Image:Ecseri 154.jpg| Image:Ecseri 158.jpg| Image:Ecseri 171.jpg| Image:Ecseri 159.jpg| Image:Ecseri 156.jpg| Image:Ecseri 168.jpg| Image:Ecseri 175.jpg| Image:Ecseri 178.jpg| Image:Ecseri 180.jpg| Image:Ecseri 173.jpg| Image:Széchenyi utca, Ecseri 166.jpg| </gallery> </center> [[Kategorija:Sydlišćo w Madźarskej]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1315]] 8qdy600hrl9973sgfvx1agd34xvkiat 0 15679 391649 391613 2026-07-21T21:51:11Z Gumideck 12564 [[Kategorija:Rozhladna wěža w Sakskej]] bu wotstronjena; [[Kategorija:Wuhladna wěža w Sakskej]] bu přidata z [[Wikipedija:Specialne funkcije/HotCats|HotCat]] 391649 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik hora | mjeno=Mnišonc | druhe mjeno={{lang|de|Mönchswalder Berg}} | wobraz=Mönchswalder06.jpg | wopis wobraza=Rozhladnja na wjeršku | wysokosć=448 | šěrina=51/7/0/N | dołhosć=14/25/0/O | region-ISO=DE-SN | masiw=[[Łužiske hory]] | prěnje zalězenje= | puć= | typ= | kamjenizna=[[granodiorit]], [[dolerit]] }} '''Mnišonc''' (tež ''Mnišonska hora''; {{wrěči|de|''Mönchswalder Berg''}}) je 448&nbsp;metrow<ref name="topo">{{Cite web|url=https://geoportal.sachsen.de/mapviewer/resources/apps/sachsenatlas/index.html?stateId=3d789359-ef2e-40d7-b893-59ef2ee0d76c|title=Digitale Topographische Karte Sachsen 1&nbsp;:&nbsp;10&nbsp;000|publisher=Staatsbetrieb Geobasisinformation und Vermessung Sachsen|accessdate=2026-07-20|language=němsce}}</ref> wysoka [[hora]] we [[Łužiske hory|Łužiskich horach]]. Wón namaka so w [[wokrjes Budyšin|Budyskim wokrjesu]] w [[Sakska|Sakskej]], přibližnje tři kilometry sewjernje wot [[Wjelećin]]a. Na wjeršku Mnišonca steji hórska chata z wuhladowej wěžu a wusyłanski sćežor firmy Deutsche Telekom. == Mjeno == Najstarše znate pomjenowanje hory běše ''Wetzkischer Wald'' abo tež ''Wilthener Berg'' (Wjelećanska hora). W lěće 1558 załožichu klóšter a pozdźišo tež wjes [[Mnišonc (Hornja Hórka)|Mnišonc]] (Mönchswalde) a hórka poča so po njej mjenować Mnišonc, resp. Mönchswalder Berg. Němske mjeno wobsteji ze słowow ''Mönch'' (mnich), ''Wald'' (lěs) a ''Berg'' (hora), serbske mjeno wotwodźuje so potom tež wot słowa mnich.<ref>{{WdH|12}}</ref> == Přirodne poměry == Južny a zapadny dźěl hory a tež wjeršk leži na teritoriju města Wjelećina, sewjerne skłoniny přisłušeja gmejnje [[Hornja Hórka]] (wjesne dźěle Hornja Hórka, [[Mnišonc (Hornja Hórka)|Mnišonc]] a [[Debsecy]]) a wuchodny [[Budestecy|Budestečanskej]] gmejnje (wjesny dźěl [[Zahor]]) a městu [[Šěrachow-Korzym]] (měšćanski dźěl [[Bójswecy]]). Mnišonc přisłuša němskemu dźělej [[Łužiske hory|Łužiskich horow]] a jich mesogeochorje Sewjerne hornjołužiske hory.<ref name="Naturäume">{{Cite web|title=FDZ Naturräume in Sachsen|url=https://arcg.is/1rDCy11|publisher=IÖR-Forschungsdatenzentrum|accessdate=2025-08-23|language=němsce}}</ref> Na zapadźe na Mnišonc nawjazuje [[Worjołc]] (434&nbsp;m) a na wuchodźe [[Słónčna hora]] (384&nbsp;m). Geologisku podłohu twori dwubłyšćinkaty [[granodiorit]] a žiłka [[dolerit]]a.<ref>{{Cite web|url=https://geoportal.sachsen.de/mapviewer/resources/apps/sachsenatlas/index.html?stateId=1c43da00-ccf6-4c3c-83da-00ccf62c3c11|title=Geologische Karte Sachsen 1&nbsp;:&nbsp;50&nbsp;000|publisher=Staatsbetrieb Geobasisinformation und Vermessung Sachsen|accessdate=2026-07-20|language=němsce}}</ref> Najrozšěrjeniši pódowy typ je [[bruna póda]] a dale tež wustupuje pseudoglej a glej hač koluvisol.<ref>{{Cite web|url=https://luis.sachsen.de/boden/bk50.html|title=Bodenkarte Sachsen 1&nbsp;:&nbsp;50&nbsp;000|publisher=Staatsbetrieb Geobasisinformation und Vermessung Sachsen|accessdate=2025-08-22|language=němsce}}</ref> Na sewjerozapadnej skłoninje žórli Mnišonska rěčka, pola južne skłoniny běži [[Butřanka]] a pola wuchodnej [[Sprjewja]]. Cyła hórka słuša k přitočnišću [[Łobjo|Łobja]] a [[Sewjerne morjo|Sewjerneho morja]]. Přewažny dźěl hory je zalěsnjeny lisćowym hač měšanym lěsom. Mnišonc leži w krajinoškitnej kónčinje Hornjołužiske hory. == Wuhladna wěža a hórska bawda == W lěće 1884 załoži so Budyske hórske towarstwo w Sprjewinym dole (''Bautzener Gebirgsverein im Spreetal''), kotrež započa wuhladnicu a hórsku bawdu twarić. Zakładny kamjeń twara połožichu 1.&nbsp;meje 1884 a swjatočnje 23.&nbsp;septembra 1885 wotewrěchu. Wuhladna wěža je 23&nbsp;metrow wysoka a 104&nbsp;schodow na nju wjedźe. W 80.&nbsp;lětach 20.&nbsp;lětstotka dyrbješe so rozpadana wuhladna wěža zawrěć, w lěće 1995 pak přeńdźe cyłkowne saněrowanje a so znowa wotewrě. Hórska bawda je w šwicarskim stilu natwarjena.<ref>{{Cite web|url=https://wincontact32naturwunder.blogspot.com/2020/10/der-aussichtsturm-auf-dem-monchswalder.html|title=Der Aussichtsturm auf dem Mönchswalder Berg|accessdate=2025-08-23|language=němsce}}</ref> == Rozhlad == Najlěpši rozhlad ma wopytowar wot wuhladoweje wěže. Wot tam su [[Łysa]], [[Jedlová]], [[Motydłowska wyšina]], [[Wulki Pichow]] a [[Sokolnik]] kaž tež [[Hamorska milinarnja]] widźeć. Při dobrym wjedrje móžeš w dalinje tež [[Kyrkonoše]] z wjerškom [[Sněžka|Sněžki]], [[Jizerske horiny]], [[Jěšćed]] a někotre wjerški [[Sakska Šwica|Sakskeje Šwicy]] spóznać. == Galerija == <gallery> 25829-Bautzen-1932-Blick über Großpostwitz nach dem Mönchswalder Berg-Brück & Sohn Kunstverlag.jpg|<center>Pohladnica z&nbsp;lětom 1932</center> 15080-Mönchswalde-1912-Mönchswalder Berg-Brück & Sohn Kunstverlag.jpg|<center>Wuhledowa wěža a&nbsp;hórska bawda na&nbsp;pohladnicy z&nbsp;lětom 1912</center> Wulki Pichow, Mnišonc, Słónčna hora 02.jpg|<center>Pohlad z&nbsp;Běłobóha</center> </gallery> == Žórła == <references/> == Literatura == * {{WdH|12}} == Wotkazaj == * {{Commonscat|Mönchswalder Berg|Mnišonc}} * [https://mapy.com/s/pasocahuba Mapy.com: pućowanska karta , Mnišonc a wokolina] {{Łužiske hory}} [[Kategorija:Hora w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Hora w Sakskej]] [[Kategorija:Wuhladna wěža w Sakskej]] [[Kategorija:Hornja Hórka]] [[Kategorija:Wjelećin]] [[Kategorija:Hora w Europje]] [[Kategorija:Łužiske hory]] k35l0jfv9q6tmrnro8pbyjrdk7b8vuf 0 15692 391654 373393 2026-07-21T21:57:54Z Gumideck 12564 [[Kategorija:Wuhladna wěža w Sakskej]] bu přidata z [[Wikipedija:Specialne funkcije/HotCats|HotCat]] 391654 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik hora | mjeno=Łysa | druhe mjeno=Lausche/Luž | wobraz=Lausche.jpg | wysokosć=792,6 | šěrina=50/50/56/N | dołhosć=14/38/49/O | region-ISO=DE-SN | kraj=[[Sakska]]/[[Čěska]] | masiw=[[Žitawske horiny|Žitawske]]/[[Łužiske horiny]] | prěnje zalězenje= | puć= | typ= }} '''Łysa''' ({{wrěči|de}} ''Lausche'', {{wrěči|cs}} ''Luž'') je [[hora]] w [[Žitawske horiny|Žitawskich horinach]] runje na [[Němska|němsko]]-[[Čěska republika|čěskej]] hranicy blisko [[Wulki Šunow|Wulkeho Šunowa]]. Wona je 793 metrow wysoka a tuž najwyša hora w Němskej wuchodnje [[Łobjo|Łobja]], najwyši dypk w němskim dźělu [[Hornja Łužica|Hornjeje Łužicy]] a zdobom najwyši wjeršk [[Łužiske horiny|Łužiskich horin]]. Najwyši dypk cyłeje Hornjeje Łužicy nadeńdźe so pak na 1072 metrach při Taflowym kamjenju pod wjerškom hory [[Smrk]] w [[Jizerske horiny|Jizerskich horinach]]. [[Wobraz:Lausche boehmen.jpg|thumb|left|Pohlad na Łysu z čěskeje strony]] == Wotkaz == {{commonscat|Luž/Lausche|Łysa}} [[Kategorija:Hora w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Wulki Šunow]] [[Kategorija:Hora w Čěskej]] [[Kategorija:Hora w Sakskej]] [[Kategorija:Hora w Europje]] [[Kategorija:Łužiske horiny]] [[Kategorija:Wuhladna wěža w Sakskej]] owptz9v762438ysiqvoyf60lnle35d1 0 15702 391647 385530 2026-07-21T21:50:38Z Gumideck 12564 [[Kategorija:Rozhladna wěža w Sakskej]] bu wotstronjena; [[Kategorija:Wuhladna wěža w Sakskej]] bu přidata z [[Wikipedija:Specialne funkcije/HotCats|HotCat]] 391647 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik hora | mjeno=Čornobóh | druhe mjeno={{lang|de|Czorneboh}} | wobraz=Czorne1.jpg | wopis wobraza=Chata a rozhladnja na wjeršku | wysokosć= 556,8 | šěrina=51/7/9/N | dołhosć=14/31/33/O | region-ISO=DE-SN | masiw=[[Łužiske hory]] | prěnje zalězenje= | puć= | typ= | kamjenizna=[[Granodiorit]] }} '''Čornobóh''' ({{wrěči|de|''Czorneboh''}}) je [[hora]] we [[Łužiske hory|Łužiskich horach]]. Leži w [[wokrjes Budyšin|Budyskim wokrjesu]] w [[Sakska|Sakskej]], blisko [[Kumwałd]]a. Je 557 metrow wysoki a na wjeršku steji [[hórska chata]] z [[rozhladnja|wuhladowej wěžu]]. Zapadny susod Čornoboha je [[Hromadnik]], na wuchodźe nadeńdźe so [[Rubježny hród]]. Mjeno Čornobóh pochadźa hakle z 18. lětstotka. Starše serbske mjeno hory běše ''Prašica''<ref>{{Jakubaš|256}}</ref> abo ''Prašwica''. Wot doby [[romantika|romantiki]] ma Čornobóh jako jich najwyša hora za Serbow nimale mytiski wuznam, čehoždla je wjele basnjow a spěwow, w kotrychž so wón naspomni, kaž na přikład w štwórtej štučce „[[Rjana Łužica|Na sersku Łužicu]]“, hdźež so praji: :Boha čorneho, :stare kralestwo :rapak nětko wobydli, :stary moch so zeleni, :na skale, kiž wołtar běše. Wobsedźer Čornobóskich lěsow a twarjenjow na wjeršku je město [[Budyšin]]. W lěće 1904 postajichu na wjeršku Čornoboha, pódla rozhladneje wěže, pomnik [[Otto von Bismarck|Otta von Bismarcka]]. Tutón bu wokoło lěta 1950 skóncowany. [[Dataja:Splósk.JPG|thumb|left|Pohlad ze [[Splósk]]a na Čornobóh]] == Žórła == <references /> == Wotkaz == {{Commonscat|Czorneboh|Čornobóh}} {{Łužiske hory}} [[Kategorija:Hora w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Hora w Sakskej]] [[Kategorija:Bukecy]] [[Kategorija:Kumwałd]] [[Kategorija:Kubšicy]] [[Kategorija:Wuhladna wěža w Sakskej]] [[Kategorija:Hora w Europje]] [[Kategorija:Łužiske hory]] nt8wndvcbffktzemirwxc95fjz05oyb 0 15704 391648 391376 2026-07-21T21:50:56Z Gumideck 12564 [[Kategorija:Rozhladna wěža w Sakskej]] bu wotstronjena; [[Kategorija:Wuhladna wěža w Sakskej]] bu přidata z [[Wikipedija:Specialne funkcije/HotCats|HotCat]] 391648 wikitext text/x-wiki {{Tutón nastawk|so z horu w Hornjej Łužicy zaběra; za politisku gmejnu wokoło tuteje hory hlej [[Kotmar (gmejna)]].}} {{Infokašćik hora | mjeno=Kotmar | druhe mjeno={{lang|de|Kottmar}} | wobraz=Spreequelle Kottmar LC0007.jpg | wopis wobraza=Žórło [[Sprjewja|Sprjewje]] na Kotmarju | wysokosć=582 | šěrina=51/0/39/N | dołhosć=14/39/21/O | region-ISO=DE-SN | masiw=[[Łužiske hory]] | prěnje zalězenje= | puć= | typ=hasnjeny [[worštowy wulkan]] | kamjenizna=[[Fonolit]] }} '''Kotmar''' (po starym prawopisu ''Kotmaŕ''; {{wrěči|de|''Kottmar''}}) je [[hora]] we [[Łužiske hory|Łužiskich horach]], kiž je kaž [[Lubijska hora]] mortwy [[wulkan]]. Leži w [[wokrjes Zhorjelc|Zhorjelskim wokrjesu]] we wuchodnej [[Sakska|Sakskej]], blisko [[Kotmarjecy|Kotmarjec]]. Pod Kotmarjom wužórli so rěka [[Sprjewja]]. Na wjeršku nadeńdźe so wot lěta 1881 15,5 metrow wysoka wěža, tak mjenowany ''Kottmarturm''. W lěće 2013 nasta gmejna [[Kotmar (gmejna)|Kotmar]], wobstejaca z něhdyšich gmejnow [[Jiwow]], [[Obercunnersdorf]] a [[Niedercunnersdorf]]. == Wotkaz == {{commonscat|Kottmar|Kotmar}} {{Łužiske hory}} [[Kategorija:Hora w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Hora w Sakskej]] [[Kategorija:Wuhladna wěža w Sakskej]] [[Kategorija:Hora w Europje]] [[Kategorija:Wulkan]] [[Kategorija:Łužiske hory]] pva8itz0n9stndlbi97zqe2rz7cs6ho 0 15706 391646 387621 2026-07-21T21:50:21Z Gumideck 12564 [[Kategorija:Rozhladna wěža w Sakskej]] bu wotstronjena; [[Kategorija:Wuhladna wěža w Sakskej]] bu přidata z [[Wikipedija:Specialne funkcije/HotCats|HotCat]] 391646 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik hora | mjeno=Běłobóh | druhe mjeno={{lang|de|Bieleboh}} | wobraz=Běłobóh.jpg | wopis wobraza=Wid na Běłobóh wot Mnišonca, w pozadku zasněžene [[Kyrkonoše]] | wysokosć=497,3 | šěrina=51/4/51/N | dołhosć=14/31/17/O | region-ISO=DE-SN | masiw=[[Łužiske hory]] | prěnje zalězenje= | puć= | typ= | kamjenizna=[[zornowc]], [[granodiorit]] }} '''Běłobóh''' ({{wrěči|de|''Bieleboh''}}) je [[hora]] we [[Łužiske hory|Łužiskich horach]]. Nadeńdźe so we [[Sakska|wuchodosakskim]] [[wokrjes Budyšin|Budyskim wokrjesu]] blisko [[Bejerecy|Bejerec]]. Je 497,3 metry wysoki a na wjeršku steji [[hórska chata]] z [[rozhladnja|rozhladnej wěžu]]. Wuchodnje wjerška – mjez Běłobohom a [[Chołmy|Chołmami]] – wjedźe [[zwjazkowa dróha 96]] přez [[Wjerbjež]]ski přesmyk. [[Dataja:Fotothek df rp-b 0040049 Beiersdorf. Blick von der Hadermühle auf den Bieleboh.jpg|thumb|left|Pohlad z [[Bejerecy|Bejerec]] na Bieloboh (1967)]] == Wotkaz == {{Commonscat|Bieleboh|Běłobóh}} {{Łužiske hory}} [[Kategorija:Hora w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Hora w Sakskej]] [[Kategorija:Wuhladna wěža w Sakskej]] [[Kategorija:Kumwałd]] [[Kategorija:Hora w Europje]] [[Kategorija:Łužiske hory]] ke5n0080czw8zimfcerqxpxcfr989v3 0 19785 391629 391091 2026-07-21T08:51:04Z CommonsDelinker 94 Je Flag_of_Cape_Verde.svg přez Flag_of_Cape_Verde_(10-17).svg narunał (přez [[c:User:CommonsDelinker|CommonsDelinker]] přičina: [[:c:COM:FR|File renamed]]: [[:c:COM:FR#FR3|Criterion 3]] (obvious error) · Government standardized ratio is 2:3. For further c 391629 wikitext text/x-wiki Tuta lisćina pokazuje wšě '''njewotwisne staty swěta''', kaž tež jich [[stolica|stolicy]], ličby wobydlerjow, přestrjenje, hustosće wobydlerstwa a chorhoje. We wokomiku je w lisćinje 194 njewotwisnych, mjezynarodnje připoznatych statow a 12 dalšich teritorijow, kiž su pak zwadne pak asociěrowane z druhimi statami. Podaća wobydlerstwa a přestrjenja bazěruja na ''CIA World Factbook 2024''. {{TOC}} {|class="wikitable sortable" |+ Njewotwisne staty swěta |- class="hintergrundfarbe5" ! Mjeno stata !! dołha forma !! stolica !! wobydlerstwo !! přestrjeń (km²) !! wob./km² !! chorhoj |- class="sortbottom hintergrundfarbe5" ! {{Kótwica|A}}A || || || || || || |- | ''[[Abchaziska]]''<br /><small>(narodoprawnisce ke [[Georgiska|Georgiskej]])</small> || ''Republika Abchaziska'' || [[Sochumi]] || 320.000 || 8.600 || 37,2 || [[Dataja:Flag of Abkhazia.svg|30px]] |- | [[Afghanistan]] || Islamska republika Afghanistan || [[Kabul]] || 40.121.000 || 652.230 || 61,5 || [[Dataja:Flag of Afghanistan.svg|30px]] |- | [[Albanska]] || Republika Albanska || [[Tirana]] || 3.107.000 || 28.748 || 108,1 || [[Dataja:Flag of Albania.svg|30px]] |- | [[Algeriska]] || Demokratiska ludowa republika Algeriska || [[Alžěr]] || 47.022.000 || 2.381.741 || 19,7 || [[Dataja:Flag of Algeria.svg|30px]] |- | [[Andorra]] || Wjerchowstwo Andorra || [[Andorra la Vella]] || 85.370 || 468 || 182,4 || [[Dataja:Flag of Andorra.svg|30px]] |- | [[Angola]] || Republika Angola || [[Luanda]] || 37.202.000 || 1.246.700 || 29,8 || [[Dataja:Flag of Angola.svg|30px]] |- | [[Antigua a Barbuda]] || Antigua a Barbuda || [[Saint John’s]] || 103.000 || 443 || 232,5 || [[Dataja:Flag of Antigua and Barbuda.svg|30px]] |- | [[Argentinska]] || Argentinska republika || [[Buenos Aires]] || 46.994.000 || 2.780.400 || 16,9 || [[Dataja:Flag of Argentina.svg|30px]] |- | [[Armenska]] || Republika Armenska || [[Jerjewan]] || 2.977.000 || 29.743 || 100,1 || [[Dataja:Flag of Armenia.svg|30px]] |- | [[Azerbajdźan]] || Republika Azerbajdźan || [[Baku]] || 10.650.000 || 86.600 || 123,0 || [[Dataja:Flag of Azerbaijan.svg|30px]] |- | [[Awstralska]] || Commonwealth Awstralskeje || [[Canberra]] || 26.769.000 || 7.741.220 || 3,5 || [[Dataja:Flag of Australia.svg|30px]] |- | [[Awstriska]] || Republika Awstriska || [[Wien]] || 8.968.000 || 83.871 || 106,9 || [[Dataja:Flag of Austria.svg|30px]] |- class="sortbottom hintergrundfarbe5" ! {{Kótwica|B}}B || || || || || || |- | [[Bahamy]] || Commonwealth Bahamow || [[Nassau]] || 316.000 || 13.880 || 22,3 || [[Dataja:Flag of the Bahamas.svg|30px]] |- | [[Bahrain]] || Kralestwo Bahrain || [[Manama]] || 1.248.000 || 760 || 971,1 || [[Dataja:Flag of Bahrain.svg|30px]] |- | [[Bangladeš]] || Ludowa republika Bangladeš || [[Dhaka]] || 161.084.000 || 143.998 || 988,3 || [[Dataja:Flag of Bangladesh.svg|30px]] |- | [[Barbados]] || Barbados || [[Bridgetown]] || 288.000 || 430 || 665,1 || [[Dataja:Flag of Barbados.svg|30px]] |- | [[Belgiska]] || Kralestwo Belgiska || [[Brüssel]] || 10.438.000 || 30.528 || 341,4 || [[Dataja:Flag of Belgium.svg|30px]] |- | [[Belize]] || Belize || [[Belmopan]] || 328.000 || 22.966 || 13,7 || [[Dataja:Flag of Belize.svg|30px]] |- | [[Benin]] || Republika Benin || [[Porto Novo]] || 9.599.000 || 112.622 || 80,4 || [[Dataja:Flag of Benin.svg|30px]] |- | [[Běłoruska]] || Republika Belarus || [[Minsk]] || 9.543.000 || 207.600 || 46,3 || [[Dataja:Flag of Belarus.svg|30px]] |- | [[Bhutan]] || Kralestwo Bhutan || [[Thimphu]] || 717.000 || 38.394 || 18,2 || [[Dataja:Flag of Bhutan.svg|30px]] |- | [[Bołharska]] || Republika Bołharska || [[Sofija]] || 7.038.000 || 110.879 || 64,5 || [[Dataja:Flag of Bulgaria.svg|30px]] |- | [[Boliwiska]] || Plurinarodny stat Boliwiska || [[Sucre]] || 10.290.000 || 1.098.581 || 9,1 || [[Dataja:Flag of Bolivia.svg|30px]] |- | [[Bosniska a Hercegowina]] || Bosniska a Hercegowina || [[Sarajewo]] || 4.622.000 || 51.197 || 90,3 || [[Dataja:Flag of Bosnia and Herzegovina.svg|30px]] |- | [[Botswana]] || Republika Botswana || [[Gaborone]] || 2.098.000 || 581.730 || 3,5 || [[Dataja:Flag of Botswana.svg|30px]] |- | [[Brazilska]] || Federatiwna republika Brazilska || [[Brasília]] || 205.717.000 || 8.514.877 || 23,6 || [[Dataja:Flag of Brazil.svg|30px]] |- | [[Brunei]] || Brunei Darussalam || [[Bandar Seri Begawan]] || 409.000 || 5.765 || 68,5 || [[Dataja:Flag of Brunei.svg|30px]] |- | [[Burkina Faso]] || Burkina Faso || [[Ouagadougou]] || 17.275.000 || 274.200 || 59,2 || [[Dataja:Flag of Burkina Faso.svg|30px]] |- | [[Burundi]] || Republika Burundi || [[Bujumbura]] || 10.557.000 || 27.830 || 354,4 || [[Dataja:Flag of Burundi.svg|30px]] |- class="sortbottom hintergrundfarbe5" ! {{Kótwica|C}}C || || || || || || |- | [[Centralnoafriska republika]] || Centralnoafriska republika || [[Bangui]] || 5.057.000 || 622.984 || 7,8 || [[Dataja:Flag of the Central African Republic.svg|30px]] |- | ''[[Cookowe kupy]]''<br /><small>(njewotwisne, ale z [[Nowoseelandska|Nowoseelandskej]] asociěrowane)</small> || ''Cookowe kupy'' || [[Avarua]] || 10.800 || 236 || 48,7 || [[Dataja:Flag of the Cook Islands.svg|30px]] |- | [[Cypernska]]<br /><small>(ze [[Sewjerna Cypernska|Sewjernej Cypernskej]])</small> || Republika Cypernska || [[Nikosia]] || 1.138.000 || 9.251 || 119,2 || [[Dataja:Flag of Cyprus.svg|30px]] |- class="sortbottom hintergrundfarbe5" ! {{Kótwica|Č}}Č || || || || || || |- | [[Čad]] || Republika Čad || [[N’Djamena]] || 10.976.000 || 1.284.000 || 8,2 || [[Dataja:Flag of Chad.svg|30px]] |- | [[Čěska]] || Čěska republika || [[Praha]] || 10.177.000 || 78.867 || 129,4 || [[Dataja:Flag of the Czech Republic.svg|30px]] |- | [[Čorna Hora]] || Čorna Hora || [[Podgorica]] || 657.000 || 13.812 || 48,3 || [[Dataja:Flag of Montenegro.svg|30px]] |- class="sortbottom hintergrundfarbe5" ! {{Kótwica|D}}D || || || || || || |- | [[Danska]] || Kralestwo Danska || [[Kopenhagen]] || 5.543.000 || 43.094 || 128,0 || [[Dataja:Flag of Denmark.svg|30px]] |- | [[Dominika]] || Commonwealth Dominiki || [[Roseau]] || 73.000 || 751 || 97,2 || [[Dataja:Flag of Dominica.svg|30px]] |- | [[Dominikanska republika]] || Dominikanska republika || [[Santo Domingo]] || 10.089.000 || 48.670 || 201,8 || [[Dataja:Flag of the Dominican Republic.svg|30px]] |- class="sortbottom hintergrundfarbe5" ! {{Kótwica|D}}D || || || || || || |- | [[Dźibuti]] || Republika Dźibuti || [[Dźibuti (město)|Dźibuti]] || 774.000 || 23.200 || 31,9 || [[Dataja:Flag of Djibouti.svg|30px]] |- class="sortbottom hintergrundfarbe5" ! {{Kótwica|E}}E || || || || || || |- | [[Egyptowska]] || Arabska republika Egyptowska || [[Kairo]] || 83.688.000 || 1.001.450 || 80,4 || [[Dataja:Flag of Egypt.svg|30px]] |- | [[Ekwador]] || Republika Ekwador || [[Quito]] || 15.224.000 || 283.561 || 52,2 || [[Dataja:Flag of Ecuador.svg|30px]] |- | [[Ekwatorialna Gineja]] || Republika Ekwatorialna Gineja || [[Malabo]] || 686.000 || 28.051 || 23,2 || [[Dataja:Flag of Equatorial Guinea.svg|30px]] |- | [[El Salvador]] || Republika El Salvador || [[San Salvador]] || 6.091.000 || 21.041 || 287,6 || [[Dataja:Flag of El Salvador.svg|30px]] |- | [[Eritreja]] || Stat Eritreja || [[Asmara]] || 6.086.000 || 117.600 || 49,3 || [[Dataja:Flag of Eritrea.svg|30px]] |- | [[Estiska]] || Republika Estiska || [[Tallinn]] || 1.274.000 || 45.228 || 28,5 || [[Dataja:Flag of Estonia.svg|30px]] |- | [[Etiopiska]] || Demokratska zwjazkowa republika Etiopiska || [[Addis Abeba]] || 93.816.000 || 1.104.300 || 79,7 || [[Dataja:Flag of Ethiopia.svg|30px]] |- class="sortbottom hintergrundfarbe5" ! {{Kótwica|F}}F || || || || || || |- | [[Fidźi]] || Republika Fidźi || [[Suva]] || 890.000 || 18.274 || 47,9 || [[Dataja:Flag of Fiji.svg|30px]] |- | [[Filipiny]] || Republika Filipinow || [[Manila]] || 103.775.000 || 300.000 || 333,0 || [[Dataja:Flag of the Philippines.svg|30px]] |- | [[Finska]] || Republika Finska || [[Helsinki]] || 5.263.000 || 338.145 || 15,5 || [[Dataja:Flag of Finland.svg|30px]] |- | [[Francoska]] || Francoska republika || [[Paris]] || 65.631.000 || 551.500 || 113,9 || [[Dataja:Flag of France.svg|30px]] |- class="sortbottom hintergrundfarbe5" ! {{Kótwica|G}}G || || || || || || |- | [[Gabun]] || Gabunska republika || [[Libreville]] || 1.608.000 || 267.667 || 5,8 || [[Dataja:Flag of Gabon.svg|30px]] |- | [[Gambija]] || Republika Gambija || [[Banjul]] || 1.840.000 || 11.295 || 161,5 || [[Dataja:Flag of The Gambia.svg|30px]] |- | [[Georgiska]]<br /><small>(z [[Abchaziska|Abchaziskej]] a [[Južna Osetiska|Južnej Osetiskej]])</small> || Georgiska || [[Tbilisi]] || 4.571.000 || 69.700 || 66,0 || [[Dataja:Flag of Georgia.svg|30px]] |- | [[Ghana]] || Republika Ghana || [[Accra]] || 25.242.000 || 238.533 || 102,0 || [[Dataja:Flag of Ghana.svg|30px]] |- | [[Gineja]] || Republika Gineja || [[Conakry]] || 10.885.000 || 245.857 || 42,0 || [[Dataja:Flag of Guinea.svg|30px]] |- | [[Gineja-Bissau]] || Republika Gineja-Bissau || [[Bissau]] || 1.629.000 || 36.125 || 43,3 || [[Dataja:Flag of Guinea-Bissau.svg|30px]] |- | [[Grenada]] || Grenada || [[St. George’s]] || 109.000 || 344 || 314,0 || [[Dataja:Flag of Grenada.svg|30px]] |- | [[Grjekska]] || Hellenska republika || [[Atheny|Athen]] || 10.768.000 || 131.957 || 81,5 || [[Dataja:Flag of Greece.svg|30px]] |- | [[Guatemala]] || Republika Guatemala || [[Guatemala-město]] || 14.099.000 || 108.889 || 124,4 || [[Dataja:Flag of Guatemala.svg|30px]] |- | [[Guyana]] || Kooperatiwna republika Guyana || [[Georgetown]] || 742.000 || 214.969 || 3,5 || [[Dataja:Flag of Guyana.svg|30px]] |- class="sortbottom hintergrundfarbe5" ! {{Kótwica|H}}H || || || || || || |- | [[Haiti]] || Republika Haiti || [[Port-au-Prince]] || 9.802.000 || 27.750 || 350,3 || [[Dataja:Flag of Haiti (civil).svg|30px]] |- | [[Honduras]] || Republika Honduras || [[Tegucigalpa]] || 8.297.000 || 112.090 || 71,3 || [[Dataja:Flag of Honduras (2022–present).svg|30px]] |- class="sortbottom hintergrundfarbe5" ! {{Kótwica|Ch}}Ch || || || || || || |- | [[Chilska]] || Republika Chilska || [[Santiago de Chile]] || 17.067.000 || 756.102 || 22,1 || [[Dataja:Flag of Chile.svg|30px]] |- | [[China]] || Ludowa republika China || [[Peking]] || 1.343.240.000 || 9.596.961 || 138,6 || [[Dataja:Flag of the People's Republic of China.svg|30px]] |- | [[Chorwatska]] || Republika Chorwatska || [[Zagreb]] || 4.480.000 || 56.594 || 79,3 || [[Dataja:Flag of Croatia.svg|30px]] |- class="sortbottom hintergrundfarbe5" ! {{Kótwica|I}}I || || || || || || |- | [[Indiska]]<br /><small>(z [[Kašmir]]om)</small> || Republika Indiska || [[New Delhi]] || 1.205.073.000 || 3.287.263 || 356,9 || [[Dataja:Flag of India.svg|30px]] |- | [[Indoneska]] || Republika Indoneska || [[Jakarta]] || 248.216.000 || 1.904.569 || 127,6 || [[Dataja:Flag of Indonesia.svg|30px]] |- | [[Irak]] || Republika Irak || [[Bagdad]] || 31.129.000 || 438.317 || 67,7 || [[Dataja:Flag of Iraq.svg|30px]] |- | [[Iran]] || Islamska republika Iran || [[Teheran]] || 78.869.000 || 1.648.195 || 46,7 || [[Dataja:Flag of Iran.svg|30px]] |- | [[Irska]] || Irska || [[Dublin]] || 4.722.000 || 70.273 || 65,8 || [[Dataja:Flag of Ireland.svg|30px]] |- | [[Islandska]] || Republika Islandska || [[Reykjavík]] || 313.000 || 103.000 || 3,0 || [[Dataja:Flag of Iceland.svg|30px]] |- | [[Israel]]<br /><small>(bjez Gazy a Zapadojordanskeho kraja)</small> || Stat Israel || [[Jeruzalem]] || 7.591.000 || 22.072 || 333,2 || [[Dataja:Flag of Israel.svg|30px]] |- | [[Italska]] || Italska republika || [[Rom]] || 61.261.000 || 301.340 || 192,8 || [[Dataja:Flag of Italy.svg|30px]] |- class="sortbottom hintergrundfarbe5" ! {{Kótwica|J}}J || || || || || || |- | [[Jamaika]] || Jamaika || [[Kingston]] || 2.889.000 || 10.991 || 259,0 || [[Dataja:Flag of Jamaica.svg|30px]] |- | [[Japanska]] || Japanska || [[Tokio]] || 127.368.000 || 377.915 || 335,5 || [[Dataja:Flag of Japan.svg|30px]] |- | [[Jemen]] || Republika Jemen || [[Sanaa]] || 24.772.000 || 527.968 || 44,5 || [[Dataja:Flag of Yemen.svg|30px]] |- | [[Jordaniska]] || Hašemitiske kralestwo Jordaniska || [[Amman]] || 6.509.000 || 89.342 || 71,7 || [[Dataja:Flag of Jordan.svg|30px]] |- | [[Južna Afrika]] || Republika Južna Afrika || [[Pretoria]] || 48.810.000 || 1.219.090 || 40,3 || [[Dataja:Flag of South Africa.svg|30px]] |- | ''[[Južna Osetiska]]'<br /><small>(narodoprawnisce ke [[Georgiska|Georgiskej]])</small>' || ''Južna Osetiska'' || [[Zchinwali]] || 75.000 || 3.885 || 19,3 || [[Dataja:Flag of South Ossetia.svg|30px]] |- | [[Južny Sudan]] || Republika Južny Sudan || [[Juba]] || 10.625.000 || 619.745 || 9,1 || [[Dataja:Flag of South Sudan.svg|30px]] |- class="sortbottom hintergrundfarbe5" ! {{Kótwica|K}}K || || || || || || |- | [[Kambodźa]] || Kralestwo Kambodźa || [[Phnom Penh]] || 14.953.000 || 181.035 || 79,8 || [[Dataja:Flag of Cambodia.svg|30px]] |- | [[Kamerun]] || Republika Kamerun || [[Yaoundé]] || 20.130.000 || 475.440 || 40,6 || [[Dataja:Flag of Cameroon.svg|30px]] |- | [[Kanada]] || Kanada || [[Ottawa]] || 34.300.000 || 9.984.670 || 3,4 || [[Dataja:Flag of Canada.svg|30px]] |- | [[Kap Verde]] || Republika Kap Verde || [[Praia]] || 524.000 || 4.033 || 126,2 || [[Dataja:Flag of Cape Verde (10-17).svg|30px]] |- | [[Katar]] || Stat Katar || [[Doha]] || 1.952.000 || 11.586 || 72,6 || [[Dataja:Flag of Qatar.svg|30px]] |- | [[Kazachstan]] || Republika Kazachstan || [[Astana]] || 17.522.000 || 2.724.900 || 5,7 || [[Dataja:Flag of Kazakhstan.svg|30px]] |- | [[Kenija]] || Republika Kenija || [[Nairobi]] || 43.013.000 || 580.367 || 69,0 || [[Dataja:Flag of Kenya.svg|30px]] |- | [[Kirgiziska]] || Kirgiziska republika || [[Biškek]] || 5.497.000 || 199.951 || 27,6 || [[Dataja:Flag of Kyrgyzstan.svg|30px]] |- | [[Kiribati]] || Republika Kiribati || [[South Tarawa]] || 102.000 || 811 || 122,1 || [[Dataja:Flag of Kiribati.svg|30px]] |- | [[Kolumbiska]] || Republika Kolumbiska || [[Bogota]] || 45.239.000 || 1.138.910 || 38,8 || [[Dataja:Flag of Colombia.svg|30px]] |- | [[Komory]] || Unija Komorow || [[Moroni]] || 737.000 || 2.235 || 345,9 || [[Dataja:Flag of the Comoros.svg|30px]] |- | [[Demokratiska republika Kongo|Kongo, Demokratiska republika]] || Demokratiska republika Kongo || [[Kinshasa]] || 73.599.000 || 2.344.858 || 30,2 || [[Dataja:Flag of the Democratic Republic of the Congo.svg|30px]] |- | [[Republika Kongo|Kongo, Republika]] || Republika Kongo || [[Brazzaville]] || 4.366.000 || 342.000 || 12,1 || [[Dataja:Flag of the Republic of the Congo.svg|30px]] |- | [[Južna Koreja|Koreja (Južna)]] || Republika Koreja || [[Seoul]] || 48.860.000 || 99.720 || 487,7 || [[Dataja:Flag of South Korea.svg|30px]] |- | [[Sewjerna Koreja|Koreja (Sewjerna)]] || Demokratiska ludowa republika Koreja || [[Pjöngjang]] || 24.589.000 || 120.538 || 188,8 || [[Dataja:Flag of North Korea.svg|30px]] |- | ''[[Kosowo]]''<br /><small>(narodoprawnisce k [[Serbiska|Serbiskej]])</small> || ''Republika Kosowo'' || [[Priština]] || 1.836.000 || 10.887 || 166,7 || [[Dataja:Flag of Kosovo.svg|30px]] |- | [[Kosta Rika]] || Republika Kosta Rika || [[San José]] || 4.636.000 || 51.100 || 88,4 || [[Dataja:Flag of Costa Rica.svg|30px]] |- | [[Kuba]] || Republika Kuba || [[Havanna]] || 11.075.000 || 110.860 || 103,5 || [[Dataja:Flag of Cuba.svg|30px]] |- | [[Kuwait]] || Stat Kuwait || [[Kuwait-město]] || 2.646.000 || 17.818 || 156,5 || [[Dataja:Flag of Kuwait.svg|30px]] |- class="sortbottom hintergrundfarbe5" ! {{Kótwica|L}}L || || || || || || |- | [[Laos]] || Demokratska ludowa republika Laos || [[Vientiane]] || 6.586.000 || 236.800 || 26,9 || [[Dataja:Flag of Laos.svg|30px]] |- | [[Lesotho]] || Kralestwo Lesotho || [[Maseru]] || 1.930.000 || 30.355 || 63,3 || [[Dataja:Flag of Lesotho.svg|30px]] |- | [[Letiska]] || Republika Letiska || [[Riga]] || 2.191.000 || 64.589 || 34,3 || [[Dataja:Flag of Latvia.svg|30px]] |- | [[Libanon]] || Libanonska republika || [[Beirut]] || 4.140.000 || 10.400 || 396,6 || [[Dataja:Flag of Lebanon.svg|30px]] |- | [[Liberija]] || Republika Liberija || [[Monrovia]] || 3.888.000 || 111.369 || 33,1 || [[Dataja:Flag of Liberia.svg|30px]] |- | [[Libyska]] || Libyska || [[Tripolis]] || 6.734.000 || 1.759.540 || 3,7 || [[Dataja:Flag of Libya.svg|30px]] |- | [[Liechtenstein]] || Wjerchowstwo Liechtenstein || [[Vaduz]] || 37.000 || 160 || 218,8 || [[Dataja:Flag of Liechtenstein.svg|30px]] |- | [[Litawska]] || Republika Litawska || [[Vilnius]] || 3.526.000 || 65.300 || 54,3 || [[Dataja:Flag of Lithuania.svg|30px]] |- | [[Luxemburgska]] || Wulkowójwodstwo Luxemburgska || [[Luxemburg]] || 509.000 || 2.586 || 192,6 || [[Dataja:Flag of Luxembourg.svg|30px]] |- class="sortbottom hintergrundfarbe5" ! {{Kótwica|M}}M || || || || || || |- | [[Madagaskar]] || Republika Madagaskar || [[Antananarivo]] || 22.586.000 || 587.041 || 36,3 || [[Dataja:Flag of Madagascar.svg|30px]] |- | [[Madźarska]] || Republika Madźarska || [[Budapest]] || 9.958.000 || 93.028 || 107,4 || [[Dataja:Flag of Hungary.svg|30px]] |- | [[Malajzija]] || Malajzija || [[Kuala Lumpur]] || 29.180.000 || 329.847 || 85,7 || [[Dataja:Flag of Malaysia.svg|30px]] |- | [[Malawi]] || Republika Malawi || [[Lilongwe]] || 16.323.000 || 118.484 || 130,4 || [[Dataja:Flag of Malawi.svg|30px]] |- | [[Malediwy]] || Republika Malediwow || [[Malé]] || 394.000 || 298 || 1.328,9 || [[Dataja:Flag of Maldives.svg|30px]] |- | [[Mali]] || Republika Mali || [[Bamako]] || 14.533.000 || 1.240.192 || 11,1 || [[Dataja:Flag of Mali.svg|30px]] |- | [[Malta]] || Republika Malta || [[Valletta]] || 410.000 || 316 || 1.288,0 || [[Dataja:Flag of Malta.svg|30px]] |- | [[Marokko]]<br /><small>(bjez [[Zapadna Sahara|Zapadneje Sahary]])</small> || Kralestwo Marokko || [[Rabat]] || 32.309.000 || 446.550 || 70,8 || [[Dataja:Flag of Morocco.svg|30px]] |- | [[Marshallowe kupy]] || Republika Marshallowych kupow || [[Majuro]] || 68.000 || 181 || 364,6 || [[Dataja:Flag of the Marshall Islands.svg|30px]] |- | [[Mauritius]] || Republika Mauritius || [[Port Louis]] || 1.313.000 || 2.040 || 634,3 || [[Dataja:Flag of Mauritius.svg|30px]] |- | [[Mawretanska]] || Islamska republika Mawretanska || [[Nouakchott]] || 3.359.000 || 1.030.700 || 3,1 || [[Dataja:Flag of Mauritania.svg|30px]] |- | [[Mexiko]] || Zjednoćene Mexiske staty || [[Mexiko-město]] || 114.975.000 || 1.964.375 || 57,3 || [[Dataja:Flag of Mexico.svg|30px]] |- | [[Mikroneziska]] || Federaciske staty Mikroneziskeje || [[Palikir]] || 106.000 || 702 || 152,4 || [[Dataja:Flag of the Federated States of Micronesia.svg|30px]] |- | [[Moldawska]]<br /><small>(z [[Transnistriska|Transnistriskej]])</small> || Republika Moldawska || [[Chișinău]] || 3.657.000 || 33.851 || 127,5 || [[Dataja:Flag of Moldova.svg|30px]] |- | [[Monaco]] || Wjerchowstwo Monaco || nima stolicu || 30.500 || 2 || 15.250,0 || [[Dataja:Flag of Monaco.svg|30px]] |- | [[Mongolska]] || Mongolska || [[Ulan Bator]] || 3.180.000 || 1.564.116 || 2,0 || [[Dataja:Flag of Mongolia.svg|30px]] |- | [[Mosambik]] || Republika Mosambik || [[Maputo]] || 23.516.000 || 799.380 || 27,6 || [[Dataja:Flag of Mozambique.svg|30px]] |- | [[Myanmar]] || Unija Myanmar || [[Pyinmana]] || 54.585.000 || 676.578 || 78,9 || [[Dataja:Flag of Myanmar.svg|30px]] |- class="sortbottom hintergrundfarbe5" ! {{Kótwica|N}}N || || || || || || |- | ''[[Republika Nahórski Karabach|Nahórski Karabach]]''<br /><small>(narodoprawnisce k [[Azerbajdźan]]ej)</small> || ''Republika Nahórski Karabach'' || [[Stepanakert]] || 150.000 || 4.400 || 34,1 || [[Dataja:Flag of Nagorno-Karabakh.svg|30px]] |- | [[Namibija]] || Republika Namibija || [[Windhoek]] || 2.166.000 || 824.292 || 2,6 || [[Dataja:Flag of Namibia.svg|30px]] |- | [[Nauru]] || Republika Nauru || [[Yaren]] || 9.400 || 21 || 442,9 || [[Dataja:Flag of Nauru.svg|30px]] |- | [[Nepal]] || Demokratiska zwjazkowa republika Nepal || [[Kathmandu]] || 29.891.000 || 147.181 || 196,7 || [[Dataja:Flag of Nepal (with spacing).svg|30px]] |- | [[Němska]] || Zwjazkowa republika Němska || [[Berlin]] || 81.306.000 || 357.022 || 230,5 || [[Dataja:Flag of Germany.svg|30px]] |- | [[Niger]] || Republika Niger || [[Niamey]] || 17.079.000 || 1.267.000 || 12,5 || [[Dataja:Flag of Niger.svg|30px]] |- | [[Nigerija]] || Zwjazkowa republika Nigerija || [[Abuja]] || 170.124.000 || 923.768 || 164,8 || [[Dataja:Flag of Nigeria.svg|30px]] |- | [[Nikaraguwa]] || Republika Nikaraguwa || [[Managua]] || 5.728.000 || 130.730 || 46,0 || [[Dataja:Flag of Nicaragua.svg|30px]] |- | ''[[Niue]]''<br /><small>(de facto njewotwisny, ale asociěrowany z [[Nowoseelandska|Nowoseelandskej]])</small> || ''Niue'' || [[Alofi]] || 1.270 || 260 || 5,2 || [[Dataja:Flag of Niue.svg|30px]] |- | [[Nižozemska]]<br /><small>(bjez [[Nižozemske Antille|Nižozemskich Antillow]])</small> || Kralestwo Nižozemskeje || [[Amsterdam]] || 16.731.000 || 41.543 || 404,0 || [[Dataja:Flag of the Netherlands.svg|30px]] |- | [[Norwegska]]<br /><small>(bjeze [[Svalbard]]a)</small> || Kralestwo Norwegska || [[Oslo]] || 4.707.000 || 323.802 || 14,4 || [[Dataja:Flag of Norway.svg|30px]] |- | [[Nowoseelandska]] || Nowoseelandska || [[Wellington]] || 4.328.000 || 267.710 || 15,9 || [[Dataja:Flag of New Zealand.svg|30px]] |- class="sortbottom hintergrundfarbe5" ! {{Kótwica|O}}O || || || || || || |- | [[Oman]] || Sultanstwo Oman || [[Maskat]] || 3.090.000 || 309.500 || 9,6 || [[Dataja:Flag of New Zealand.svg|30px]] |- class="sortbottom hintergrundfarbe5" ! {{Kótwica|P}}P || || || || || || |- | [[Pakistan]]<br /><small>(bjez [[Kašmir]]a)</small> || Islamska republika Pakistan || [[Islamabad]] || 190.291.000 || 796.095 || 231,6 || [[Dataja:Flag of Pakistan.svg|30px]] |- | [[Palau]] || Republika Palau || [[Melekeok]] || 21.000 || 459 || 45,8 || [[Dataja:Flag of Palau.svg|30px]] |- | [[Panama]] || Republika Panama || [[Panama-město]] || 3.510.000 || 75.420 || 45,2 || [[Dataja:Flag of Panama.svg|30px]] |- | [[Papuwa-Nowa Gineja]] || Njewotwisny stat Papuwa-Nowa Gineja || [[Port Moresby]] || 6.310.000 || 462.840 || 13,1 || [[Dataja:Flag of Papua New Guinea.svg|30px]] |- | [[Paraguay]] || Republika Paraguay || [[Asunción]] || 6.542.000 || 406.752 || 15,7 || [[Dataja:Flag of Paraguay.svg|30px]] |- | [[Peru]] || Republika Peru || [[Lima]] || 29.550.000 || 1.285.216 || 23,3 || [[Dataja:Flag of Peru.svg|30px]] |- | [[Portugalska]] || Portugalska republika || [[Lissabon]] || 10.781.000 || 92.090 || 116,6 || [[Dataja:Flag of Portugal.svg|30px]] |- | [[Pólska]] || Republika Pólska || [[Waršawa]] || 38.415.000 || 312.685 || 123,0 || [[Dataja:Flag of Poland.svg|30px]] |- class="sortbottom hintergrundfarbe5" ! {{Kótwica|R}}R || || || || || || |- | [[Ruanda]] || Republika Ruanda || [[Kigali]] || 11.690.000 || 26.338 || 419,8 || [[Dataja:Flag of Rwanda.svg|30px]] |- | [[Rumunska]] || Rumunska || [[Bukarest]] || 21.848.000 || 238.391 || 92,1 || [[Dataja:Flag of Romania.svg|30px]] |- | [[Ruska]] || Ruska federacija || [[Moskwa]] || 138.082.000 || 17.098.242 || 8,2 || [[Dataja:Flag of Russia.svg|30px]] |- class="sortbottom hintergrundfarbe5" ! {{Kótwica|S}}S || || || || || || |- | [[Salomony]] || Salomony || [[Honiara]] || 585.000 || 28.896 || 19,3 || [[Dataja:Flag of the Solomon Islands.svg|30px]] |- | [[Sambija]] || Republika Sambija || [[Lusaka]] || 14.309.000 || 752.618 || 17,9 || [[Dataja:Flag of Zambia.svg|30px]] |- | [[Samoa]] || Njewotwisny stat Samoa || [[Apia]] || 194.000 || 2.831 || 67,8 || [[Dataja:Flag of Samoa.svg|30px]] |- | [[San Marino]] || Republika San Marino || [[San Marino]] || 32.000 || 61 || 508,2 || [[Dataja:Flag of San Marino.svg|30px]] |- | [[São Tomé a Príncipe]] || Demokratiska republika São Tomé a Príncipe || [[São Tomé]] || 183.000 || 964 || 182,6 || [[Dataja:Flag of Sao Tome and Principe.svg|30px]] |- | [[Sawdi-Arabska]] || Kralestwo Sawdi-Arabska || [[Riad]] || 26.534.000 || 2.149.690 || 12,0 || [[Dataja:Flag of Saudi Arabia.svg|30px]] |- | [[Senegal]] || Republika Senegal || [[Dakar]] || 12.970.000 || 196.722 || 62,6 || [[Dataja:Flag of Senegal.svg|30px]] |- | [[Serbiska]]<br /><small>(bjez [[Kosowo|Kosowa]])</small> || Republika Serbiska || [[Běłohród]] || 7.277.000 || 77.474 || 94,8 || [[Dataja:Flag of Serbia.svg|30px]] |- | ''[[Sewjerna Cypernska]]''<br /><small>(narodoprawnisce k [[Cypernska|Cypernskej]])</small> || ''Turkowska republika Sewjerna Cypernska'' || [[Lefkoşa]] || 256.644 || 3.355 || 76,5 || [[Dataja:Flag of the Turkish Republic of Northern Cyprus.svg|30px]] |- | [[Sewjerna Makedonska]] || Republika Sewjerna Makedonska || [[Skopje]] || 2.082.000 || 25.713 || 80,6 || [[Dataja:Flag of the Republic of Macedonia.svg|30px]] |- | [[Seychelle]] || Republika Seychellow || [[Victoria (Seychelle)|Victoria]] || 90.000 || 455 || 193,4 || [[Dataja:Flag of the Seychelles.svg|30px]] |- | [[Sierra Leone]] || Republika Sierra Leone || [[Freetown]] || 5.486.000 || 71.740 || 83,1 || [[Dataja:Flag of Sierra Leone.svg|30px]] |- | [[Simbabwe]] || Republika Simbabwe || [[Harare]] || 12.620.000 || 390.757 || 29,8 || [[Dataja:Flag of Zimbabwe.svg|30px]] |- | [[Singapur]] || Republika Singapur || [[Singapur]] || 5.353.000 || 697 || 6.744,6 || [[Dataja:Flag of Singapore.svg|30px]] |- | [[Słonowinowy pobrjóh]] || Republika Côte d’Ivoire || [[Yamoussoukro]] || 21.952.000 || 322.463 || 65,3 || [[Dataja:Flag of Cote d'Ivoire.svg|30px]] |- | [[Słowakska]] || Słowakska republika || [[Bratisława]] || 5.483.000 || 49.035 || 111,6 || [[Dataja:Flag of Slovakia.svg|30px]] |- | [[Słowjenska]] || Republika Słowjenska || [[Ljubljana]] || 1.997.000 || 20.273 || 98,8 || [[Dataja:Flag of Slovenia.svg|30px]] |- | [[Somalija]]<br /><small>(ze [[Somaliland]]om)</small> || Republika Somalija || [[Mogadišu]] || 10.085.000 || 637.657 || 15,9 || [[Dataja:Flag of Somalia.svg|30px]] |- | ''[[Somaliland]]''<br /><small>(narodoprawnisce k [[Somalija|Somaliji]])</small> || ''Republika Somaliland'' || [[Hargeysa]] || 3.500.000 || 137.600 || 25,4 || [[Dataja:Flag of Somaliland.svg|30px]] |- | [[St. Kitts a Nevis]] || Federacija St. Kitts a Nevis || [[Basseterre]] || 51.000 || 261 || 191,6 || [[Dataja:Flag of Saint Kitts and Nevis.svg|30px]] |- | [[St. Lucia]] || St. Lucia || [[Castries]] || 162.000 || 616 || 261,4 || [[Dataja:Flag of Saint Lucia.svg|30px]] |- | [[St. Vincent a Grenadiny]] || St. Vincent a Grenadiny || [[Kingstown]] || 104.000 || 389 || 267,4 || [[Dataja:Flag of Saint Vincent and the Grenadines.svg|30px]] |- | [[Sudan]] || Republika Sudan || [[Khartum]] || 34.207.000 || 1.886.068 || 18,9 || [[Dataja:Flag of Sudan.svg|30px]] |- | [[Surinam]] || Republika Surinam || [[Paramaribo]] || 560.000 || 163.820 || 3,0 || [[Dataja:Flag of Suriname.svg|30px]] |- | [[Swaziska]] || Kralestwo Swaziska || [[Mbabane]] || 1.387.000 || 17.364 || 78,0 || [[Dataja:Flag of Swaziland.svg|30px]] |- | [[Syriska]]<br /><small>(z [[Golan]]om)</small> || Arabska republika Syriska || [[Damaskus]] || 22.531.000 || 185.180 || 119,9 || [[Dataja:Flag of Syria.svg|30px]] |- class="sortbottom hintergrundfarbe5" ! {{Kótwica|Š}}Š || || || || || || |- | [[Španiska]] || Kralestwo Španiska || [[Madrid]] || 47.043.000 || 505.370 || 92,0 || [[Dataja:Flag of Spain.svg|30px]] |- | [[Šri Lanka]] || Demokratiska socialistiska republika Šri Lanka || [[Colombo]] || 21.481.000 || 65.610 || 327,9 || [[Dataja:Flag of Sri Lanka.svg|30px]] |- | [[Šwedska]] || Kralestwo Šwedska || [[Stockholm]] || 9.104.000 || 450.295 || 20,2 || [[Dataja:Flag of Sweden.svg|30px]] |- | [[Šwicarska]] || Šwicarski přisažny zwjazk || [[Bern]] || 7.656.000 || 41.277 || 184,7 || [[Dataja:Flag of Switzerland within 2to3.svg|30px]] |- class="sortbottom hintergrundfarbe5" ! {{Kótwica|T}}T || || || || || || |- | [[Tadźikistan]] || Republika Tadźikistan || [[Dušanbe]] || 7.768.000 || 143.100 || 52,3 || [[Dataja:Flag of Tajikistan.svg|30px]] |- | ''[[Taiwan]]'' || ''Republika China'' || [[Taipeh]] || 23.114.000 || 35.980 || 639,9 || [[Dataja:Flag of the Republic of China.svg|30px]] |- | [[Tanzanija]] || Zjednoćena republika Tanzanija || [[Dodoma]] || 43.602.000 || 947.300 || 44,2 || [[Dataja:Flag of Tanzania.svg|30px]] |- | [[Thailandska]] || Kralestwo Thailandska || [[Bangkok]] || 67.091.000 || 513.120 || 130,7 || [[Dataja:Flag of Thailand.svg|30px]] |- | [[Togo]] || Republika Togo || [[Lomé]] || 6.961.000 || 56.785 || 116,0 || [[Dataja:Flag of Togo (3-2).svg|30px]] |- | [[Tonga]] || Kralestwo Tonga || [[Nuku'alofa]] || 106.000 || 747 || 164,7 || [[Dataja:Flag of Tonga.svg|30px]] |- | ''[[Transnistriska]]''<br /><small>(narodoprawnisce k [[Moldawska|Moldawskej]])</small> || ''Transnistriska Moldawska republika'' || [[Tiraspol]] || 555.347 || 3.567 || 155,7 || [[Dataja:Flag of Transnistria.svg|30px]] |- | [[Trinidad a Tobago]] || Republika Trinidad a Tobago || [[Port-of-Spain]] || 1.226.000 || 5.128 || 239,7 || [[Dataja:Flag of Trinidad and Tobago.svg|30px]] |- | [[Tuneziska]] || Tuneziska republika || [[Tunis]] || 10.733.000 || 163.610 || 64,7 || [[Dataja:Flag of Tunisia.svg|30px]] |- | [[Turkmenistan]] || Turkmenistan || [[Ašgabat]] || 5.055.000 || 488.100 || 10,1 || [[Dataja:Flag of Turkmenistan.svg|30px]] |- | [[Turkowska]] || Republika Turkowska || [[Ankara]] || 79.749.000 || 783.562 || 99,3 || [[Dataja:Flag of Turkey.svg|30px]] |- | [[Tuvalu]] || Tuvalu || [[Funafuti]] || 10.600 || 26 || 403,8 || [[Dataja:Flag of Tuvalu.svg|30px]] |- class="sortbottom hintergrundfarbe5" ! {{Kótwica|U}}U || || || || || || |- | [[Uganda]] || Republika Uganda || [[Kampala]] || 35.873.000 || 241.038 || 138,6 || [[Dataja:Flag of Uganda.svg|30px]] |- | [[Ukraina]] || Ukraina || [[Kyjiw]] || 44.854.000 || 603.550 || 75,2 || [[Dataja:Flag of Ukraine.svg|30px]] |- | [[Uruguay]] || Republika wuchodnje Uruguaya || [[Montevideo]] || 3.316.000 || 176.215 || 19,9 || [[Dataja:Flag of Uruguay.svg|30px]] |- | [[Uzbekistan]] || Republika Uzbekistan || [[Taškent]] || 28.394.000 || 447.400 || 62,3 || [[Dataja:Flag of Uzbekistan.svg|30px]] |- class="sortbottom hintergrundfarbe5" ! {{Kótwica|V}}V || || || || || || |- | [[Vanuatu]] || Republika Vanuatu || [[Port Vila]] || 228.000 || 12.189 || 18,2 || [[Dataja:Flag of Vanuatu.svg|30px]] |- | [[Vatikanske město]] || Stat Vatikanskeho města || žanu stolicu || 836 || 0,44 || 1.884,1 || [[Dataja:Flag of the Vatican City.svg|30px]] |- | [[Venezuela]] || Bolivarska republika Venezuela || [[Caracas]] || 28.048.000 || 912.050 || 29,8 || [[Dataja:Flag of Venezuela.svg|30px]] |- | [[Vietnam]] || Socialistiska republika Vietnam || [[Hanoi]] || 91.519.000 || 331.210 || 270,4 || [[Dataja:Flag of Vietnam.svg|30px]] |- class="sortbottom hintergrundfarbe5" ! {{Kótwica|W}}W || || || || || || |- | [[Wuchodny Timor]] || Demokratiska republika Timor-Leste || [[Dili]] || 1.201.000 || 14.874 || 77,7 || [[Dataja:Flag of East Timor.svg|30px]] |- class="sortbottom hintergrundfarbe5" ! {{Kótwica|Z}}Z || || || || || || |- | ''[[Zapadna Sahara]]''<br /><small>(wobsadźena wot Marokka)</small> || ''Demokratiska arabska republika Sahara'' || [[El Aaiún]] || 523.000 || 266.000 || 1,8 || [[Dataja:Flag of the Sahrawi Arab Democratic Republic.svg|30px]] |- | [[Zjednoćene arabske emiraty]] || Zjednoćene arabske emiraty || [[Abu Dhabi]] || 5.314.000 || 83.600 || 59,5 || [[Dataja:Flag of the United Arab Emirates.svg|30px]] |- | [[Zjednoćene staty]]<br /><small>(bjez wonkownych teritorijow)</small> || Zjednoćene staty Ameriki || [[Washington, D.C.]] || 313.847.000 || 9.826.675 || 31,6 || [[Dataja:Flag of the United States.svg|30px]] |- | [[Zjednoćene kralestwo]] || Zjednoćene kralestwo Wulkeje Britaniskeje a Sewerneje Irskeje || [[London]] || 63.047.000 || 243.610 || 255,9 || [[Dataja:Flag of the United Kingdom.svg|30px]] |} == Wotkaz == * [https://web.archive.org/web/20090912045414/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/ CIA World Factbook online (jendźelsce)] [[Kategorija:Stat]] [[Kategorija:Lisćina]] [[nds:Land#Länner]] [[sv:Världsgeografi#Lista över länder]] 808fen8d8vgn75gp6vmt09kyc7dbfmt 0 20913 391630 376816 2026-07-21T08:53:31Z CommonsDelinker 94 Je Flag_of_Cape_Verde.svg přez Flag_of_Cape_Verde_(10-17).svg narunał (přez [[c:User:CommonsDelinker|CommonsDelinker]] přičina: [[:c:COM:FR|File renamed]]: [[:c:COM:FR#FR3|Criterion 3]] (obvious error) · Government standardized ratio is 2:3. For further c 391630 wikitext text/x-wiki {{Stat |ISO=CV |šěrina=16 |dołhota=-24 |mjeno swójske=República de Cabo Verde |mjeno serbske=Republika Kap Verde |wopon = Coat of arms of Cape Verde.svg |chorhoj = Flag of Cape Verde (10-17).svg |hesło = Paz, Trabalho, Pátria |hesło-serbsce= Měr, dźěło, wótčinu |hamtska rěč = [[portugalšćina]] |stolica = [[Praia]] |forma knježerstwa = parlamentariska demokratija |hłowa stata = prezident [[Carlos Veiga]] |šef knježerstwa = premier |přestrjeń = 4033 |wobydlerstwo = 545993 |lěto = 2015 |wobydlerstwo-ref = {{WFB|cv|2015}} |měna = 1 [[kapverdiski escudo]] |njewotwisnosć = [[5. julija]] [[1975]] wot [[Portugalska|Portugalskeje]] |hymna = [[Cântico da Liberdade]] |časowe pasmo = [[UTC]]-1 |TLD = .cv |telefon = +238 |znamjo na awće = CV |oficialne websydło = |mapa=Cape Verde on the globe (Africa centered).svg |imagemap=Afrika Globus }} [[Dataja:PicoFogoVertenteLeste.JPG|thumb|left|Pico do Fogo je najwyša hora kapverdiskich kupow]] '''Kap Verde''' (portugalsce ''Cabo Verde'') je njewotwisny kupowy stat w [[Atlantiski ocean|Atlantiskim oceanje]] před zapadnym pobrjohom [[Afrika|Afriki]]. Stolica je [[Praia]] na kupje [[Santiago (Kap Verde)|Santiago]] w juhu archipela. Dźewjeć z 15 kupow su wobsydlene. Na kapverdiskich kupach knježi ćopła, sucha klima ze słabym dešćowym časom wot [[awgust]]a do [[nowember|nowembra]]. Najwyše městno wulkaniskich kupow je ''Pico do Fogo'' (2.829 m) na kupje Fogo, kotryž je tež druha najwyša hora cyłeho Atlantika. Kap Verde běše wot [[1461]] hač do [[1975]] [[portugalska]] kolonija. <br clear="left"> == Žórła == <references /> == Wotkazaj == {{Commonscat|Cape Verde|Kap Verde}} * [http://www.governo.cv/ Oficialne webstrony kapverdiskeho knježerstwa] {{Afrika}} [[Kategorija:Stat w Africe]] [[Kategorija:Kap Verde| ]] [[Kategorija:Čłonski stat Zjednoćenych narodow]] [[Kategorija:Kupowy stat]] k2v2x8g1f0b3lqu81b6nb2d1lx5ehg2 10 22131 391627 309389 2026-07-20T23:00:20Z Milenioscuro 8904 better map 391627 wikitext text/x-wiki {{#switch:{{{1}}} |name = Gineja-Bissau |top = 12.9 |bottom = 10.6 |left = -16.9 |right = -13.4 |image = {{#switch: {{{2|}}} |relief=Guinea-Bissau relief location map.svg |#default=Guinea-Bissau adm location map.svg }} | zone=kraj <!--gramatika--> |gen=Gineja-Bissauwa |lok=w Gineja-Bissawje }}<noinclude>{{LocMap/info}} </noinclude> mghlu98537agyujt5zybcpzse7k6zms 0 22451 391656 334625 2026-07-22T20:20:32Z Gumideck 12564 [[Kategorija:Wuhladna wěža w Sakskej]] bu přidata z [[Wikipedija:Specialne funkcije/HotCats|HotCat]] 391656 wikitext text/x-wiki '''Wulki Zymnik''' (němsce '''Großer Winterberg''')<ref>Korla Bohuwěr Šěca: ''Na Čornobohu.'' W: ''Kwětki. Serbska čitanka.'' Maćica Serbska, Budyšin 1921, s. 164</ref> je z wysokosću 556 metrow nad mórskej hładźinu druha najwyša hora [[Sakska Šwica|Sakskeje Šwicy]] w juhu Swobodneho stata [[Sakska|Sakskeje]]. Horni dźěl hory wobsteji ze [[stołpowc|stołpowca]], mjeztym zo je spódk z [[pěskowc|pěskowca]]. Přez južny bok Wulkeho Zymnika běži statna hranica mjez Sakskej a [[Čěska republika|Čěskej]]. Zymnik namaka so na prawej stronje [[Łobjo|Łobja]]; pod horu ležitej wjesce [[Schmilka]] a [[Hřensko]]. Na samej horje namakatej so hórski hosćenc a rozhladna wěža. Pomjenowanje pochadźa z wosebitosće, zo wostanje sněh na Zymniku jeho wysokosće dla dlěje ležo hač we wokolinje. == Wobrazarnja == <gallery> Dataja:Sächsische Schweiz - Schrammsteine.jpg|Wulki Zymnik w pozadku Dataja:Ansicht Saechsische Schweiz um 1850.jpg|Hórski hosćenc na Zymniku a rozhlad wokoło lěta 1850 Dataja:Großer Winterberg Gasthaus (01).jpg|Hosćenc w lěće 2009 </gallery> == Žórła == <references /> == Wotkaz == {{Commonscat|Großer Winterberg|Wulki Zymnik}} {{Coordinate |NS=50.89583 |EW=14.25972 |type=landmark |region=DE-SN}} [[Kategorija:Hora w Sakskej]] [[Kategorija:Sakska Šwica]] [[Kategorija:Hora w Europje]] [[Kategorija:Połobske pěskowčiny]] [[Kategorija:Wuhladna wěža w Sakskej]] i3xvvn1f03sllxr4sma45p8mg3gq451 0 23395 391655 388715 2026-07-21T22:08:05Z Gumideck 12564 [[Kategorija:Wuhladna wěža w Čěskej]] bu přidata z [[Wikipedija:Specialne funkcije/HotCats|HotCat]] 391655 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik hora | mjeno=Klinovec | wobraz=Pano keilberg fichtelberg.jpg | wopis wobraza=Panorama najwyšeju horje Rudnych horinow – Klinovca a [[Šmrěčnik]]a. | wysokosć=1244 | šěrina=50.395833 | dołhosć=12.967778 | region-ISO=CZ | masiw= | typ= }} '''Klinovec''' (čěsce ''Klínovec''; němsce ''Keilberg'', zrědka ''Sonnenwirbel'') je hora w čěskim [[Karlovarský kraj|Karlowarskim kraju]] a z 1.243,7&nbsp;metrami najwyše wuhorbjenje [[Rudne horiny|Rudnych horin]]. Hora je dźěl zymskosportoweje kónčiny. == Geografija == Klinovec nadeńdźe so w srjedźnych Rudnych horinach, bjezposrědnje při jeho nahłym spadźe w juhu. Na horje, kotraž leži blisko čěsko-němskeje hranicy, namaka so 24&nbsp;m wysoka wuhladna wěža a 80&nbsp;m wysoka telekomunikaciska a rozhłosowa wěža. == Wotkaz == {{Commonscat|Klínovec|Klinovec}} [[Kategorija:Rudne horiny]] [[Kategorija:Hora w Europje]] [[Kategorija:Wuhladna wěža w Čěskej]] cxg11a79jt829a2nn5bgwzojahqjg47 0 23398 391651 388028 2026-07-21T21:51:45Z Gumideck 12564 [[Kategorija:Rozhladna wěža w Sakskej]] bu wotstronjena; [[Kategorija:Wuhladna wěža w Sakskej]] bu přidata z [[Wikipedija:Specialne funkcije/HotCats|HotCat]] 391651 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik hora | mjeno= Sedło | druhe mjeno=Landeskrone | wobraz=Landeskrone.jpg | wopis wobraza=Sedło ze sewjerozapada | wysokosć=420 | šěrina=51/7/43/N | dołhosć=14/55/58/E | region-iso=DE-SN | masiw=[[Wuchodna Hornja Łužica]] | prěnje zalězenje= | puć= | typ=[[Trubjelowa pjelnjenka]] | kamjenizna=[[Bazalt]]owy přełam w [[zornowc]]u }} [[Dataja:Landeskrone view from zgorzelec.JPG|thumb|Napohlad Sedła ze Zhorjelca]] [[Dataja:BerzdorferSee-Landeskrone.JPG|thumb|[[Bartonjanski jězor]] ze Sedłom w pozadku]] '''Sedło''' (tež ''Krajna króna''; {{wrěči|de}} ''Landeskrone'') je 420 metrow wysoka hora blisko [[Zhorjelc]]a we wuchodnej [[Sakska|Sakskej]]. Wone je hižo wot daloka (na přikład z [[Budyšin]]a) widźeć a derje spóznajomne a płaći tohodla jako charakteristiske znamjo města. Namaka so juhozapadnje měšćanskeho centruma a je woblubowane wulětnišćo z dobrym wuhladom na Zhorjelc a jeho wokolinu a hač k [[Sněžnicy|Sněžnicam]] a [[Kyrkonoše|Kyrkonošam]]. Po Sedle je znata Zhorjelska piwarnja [[Landskron]] pomjenowana. == Geografija == Wjeski a sydlišća pod Sedłom su [[Schlauroth]] na sewjeru, [[Běžnica]] na sewjerowuchodźe, [[Kunnerwitz]] na juhu a k [[Markoćicy|Markoćicam]] słušacy [[Pfaffendorf]] na zapadźe. Sewjernje hory běžitej [[zwjazkowa dróha 6]] a [[železniska čara Drježdźany–Zhorjelc]]. == Stawizny == Sedło je wulkaniskeho pochada a ma [[zornowc]]owy podstawk a [[stołpowc]]owy kehel. Nasta před něhdźe 34 milionami lět jako šlakowy kehel na [[wulkan]]je. Najstarše slědy wobsydlenja na Sedle pochadźeja z młódšeje [[bronzowa doba|bronzoweje doby]] a słušeja k [[Łužiska kultura|Łužiskej kulturje]]. W serbskej dobje bu wokoło lěta 900 nimo wobtwjerdźenja mjez wjerškomaj Sedła dalši woborny nasyp při južnej skłoninje hory natwarjeny. Kamjentna woborna murja je něhdźe 8 metrow sylna. Dalše namakanki pokazachu na to, zo bě Sedło hłowne městno słowjanskeho kmjena [[Bjezunčenjo|Bjezunčanow]] a pozdźišo małemu městu podobne sydlišćo [[Milčenjo|Milčanow]]. Prěnje wěste naspomnjenje hory jako ''castrum landischrone'' pochadźa z lěta [[1268]]. Němske mjeno přińdźe prawdźepodobnje wot zemjanskeho rodu ''Landskron''. We wysokim [[srjedźowěk]]u bu na Sedle wažny hród natwarjeny, kotryž słušeše dołho knjezam z Biebersteina, kiž mějachu tójšto wobsydstwa w [[Čechi|Čechach]] a we [[Łužica|Łužicy]]. Hród měješe wulki wuznam za wobstražowanje wikowanskeho wobchada na [[Via regia|Wysokej dróze]], wjedźacej wot [[Lipsk]]a přez [[Hornja Łužica|Hornju Łužicu]] do [[Wrócław]]ja a dale. Wokoło lěta 1440 kupi město Zhorjelc twjerdźiznu a da ju zničić. W lěće [[1796]] natwari so kamjentna rozhladna wěža na wjeršku, kotraž so tam hač do dźensnišeho namaka. Nimo wěže namakatej so na Sedle dźensa tež hotel a hosćenc. == Žórła == <references /> == Wotkaz == {{Commonscat|Landeskrone (Görlitz)|Sedło}} [[Kategorija:Hora w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Hora w Sakskej]] [[Kategorija:Zhorjelc]] [[Kategorija:Wulkan]] [[Kategorija:Wuhladna wěža w Sakskej]] [[Kategorija:Hora w Europje]] [[Kategorija:Prěnje naspomnjenje 1268]] b22sond2aru6e1wtl8be50mzojbarw3 0 23405 391650 373394 2026-07-21T21:51:28Z Gumideck 12564 [[Kategorija:Rozhladna wěža w Sakskej]] bu wotstronjena; [[Kategorija:Wuhladna wěža w Sakskej]] bu přidata z [[Wikipedija:Specialne funkcije/HotCats|HotCat]] 391650 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik hora | mjeno=Pastwina hora | druhe mjeno=Hutberg | wobraz=Kamenz_Hutberg.jpg | wopis wobraza=Pastwina hora ze zapada | wysokosć=293,2 | šěrina=51.27222 | dołhosć=14.07778 | region-ISO=DE-SN | masiw=[[Zapadołužiska pahórčina]] | typ= }} '''Pastwina hora''' ({{wrěči|de}} ''Hutberg'') je 293 metry wysoka hora a woblubowane wulětnišćo na kromje [[Kamjenc]]a w [[Hornja Łužica|Hornjej Łužicy]]. Namaka so zapadnje měšćanskeho centruma a sewjerowuchodnje [[Lěpkarjecy|Lěpkarjec]] a słuša k [[zapadołužiska pahórčina|Zapadołužiskej pahórčinje]]. Park na horje bu w lěće [[1893]] wot [[Wilhelm Weiße|Wilhelma Weißa]] jako měšćanske zelenišćo připrawjeny. Wón je sławny dla wjele wšelakorych družin [[konifery|koniferow]] kaž tež dla wulkeje ličby [[rododendron]]ow a [[acaleja|acalejow]], kotrež wokoło [[Swjatki|swjatkow]] kćěja. [[Dataja:KM-Hutbergbühne.jpg|thumb|left|Jewišćo pod hołym njebjom]] W srjedźišću parka a zdobom na wjeršku hory namaka so 18 metrow wysoka Lessingowa wěža, kotraž so w lěće [[1868]] natwari, kaž tež hórski hosćenc. Wottam maja wopytowarjo dobry wuhlad na město a přez pahórčinu kaž tež přez płonu hatowsku krajinu w sewjeru. Hač do kónca [[19. lětstotk]]a bě hora nimale dospołnje hoła a bu jako měšćanske pastwišćo wužiwana. Z toho pochadźa tež němske mjeno ''Hutberg'', kotrež nima ničo z kłobukami činić. Na Pastwinej horje namaka so stacija 66 [[kralowsko-sakska triangulacija|kralowsko-sakskeje triangulacije]]. Hora wobsteji ze [[šěrowc]]a. == Jewišćo == Jewišćo pod hołym njebjom bu za čas [[nacionalsocializm]]a w lětomaj 1934/35 jako schadźowanišćo za pochody natwarjene. Ke kompleksej słušeše tež pomnik za padnjenych [[Prěnja swětowa wójna|Prěnjeje swětoweje wójny]], kotryž so po kóncu [[Druha swětowa wójna|Druheje swětoweje wójny]] wottorha. Pastwina hora słuša dźensa k najwjetšim jewišćam pod hołym njebjom w cyłej Sakskej. Tam wustupichu po znowazjednoćenju Němskeje mjez druhimi [[Joe Cocker]], [[Deep Purple]], [[Lynyrd Skynyrd]], [[Jethro Tull]], [[Status Quo]] a [[Howard Carpendale]]. Swjatkowne koncerty [[Puhdys|Puhdyjow]] su wot 1990tych lět kóždolětna tradicija. == Žórła == <references /> == Wotkaz == {{Commonscat|Hutberg, Kamenz|Pastwina hora}} [[Kategorija:Hora w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Kamjenc]] [[Kategorija:Wuhladna wěža w Sakskej]] [[Kategorija:Hora w Europje]] 1ovhkdhbm1fo1b3bkx3lt94oj9ijytb 0 23850 391636 376260 2026-07-21T17:08:40Z CommonsDelinker 94 Je Coat_of_arms_of_Samoa.svg přez Public_Seal_of_Samoa.svg narunał (přez [[c:User:CommonsDelinker|CommonsDelinker]] přičina: [[:c:COM:FR|File renamed]]: [[:c:COM:FR#FR3|Criterion 3]] (obvious error) · Not a coat of arms, and one of many seals, so "Seal of 391636 wikitext text/x-wiki {{Stat |ISO=WS |šěrina=-14 |dołhota=-172 |mjeno swójske=Malo Saʻoloto Tutoʻatasi o Sāmoa<br />Independent State of Samoa |mjeno serbske=Njewotwisny stat Samoa |wopon=Public Seal of Samoa.svg |chorhoj=Flag of Samoa.svg |hesło=Faʻavae i le Atua Sāmoa |hesło-serbsce=Samoa je załožena w Bohu |hamtska rěč=[[samoašćina]] a [[jendźelšćina]] |stolica=[[Apia]] |forma knježerstwa=parlamentariska republika |hłowa stata= O le Ao o le Malo Tuimalealiʻifano [[Vaʻaletoa Sualauvi II]] |šef knježerstwa=ministerska prezidentka [[Naomi Mata'afa]] |njewotwisnosć=[[1. januara]] [[1962]] wot [[Nowoseelandska|Nowoseelandskeje]] |přestrjeń=2842 |wobydlerstwo=197773 |lěto=2015 |wobydlerstwo-ref={{WFB|ws|2015}} |měna=1 Tala = 100 Sene |hymna=The Banner of Freedom |časowe pasmo=[[koordinowany swětowy čas|UTC]]+13 |TLD=.ws |telefon=+685 |znamjo na awće=WS |mapa=Samoa on the globe (small islands magnified) (Polynesia centered).svg |imagemap=Polyneziska Globus }} '''Samoa''' (do 1997 oficielnje ''Zapadna Samoa'') je njewotwisny kupowy [[stat]] w zapadnym dźělu [[Ćichi ocean|Ćicheho oceana]], kotryž wobsteji ze zapadnych [[Samoaske kupy|Samoaskich kupow]], mjeztym zo słušeja wuchodne kupy jako [[Ameriska Samoa]] k [[Zjednoćene staty Ameriki|Zjednoćenym statam]]. Samoa bu w lěće [[1962]] njewotwisna wot [[Nowoseelandska|Nowoseelandskeje]] a ma nimale 200.000 wobydlerjow. Republika Samoa słuša ke [[Commonwealth]]ej a je čłon [[Zjednoćene narody|Zjednoćenych narodow]]. == Geografija == [[Dataja:Lefaga, Return to Paradise beach, south coast Upolu Island, Samoa, 2009.jpg|thumb|left|Samoaski přibrjóh na kupje Upolu]] Samoa leži w juhozapadnym Pacifiku, sewjerowuchodnje wot [[Fidźi|Fidźija]]. Najwjetšej kupje stej [[Savai'i]] (1708 km²) a [[Upolu]] (1118 km²), hdźež namakatej so samoaska [[stolica]] [[Apia]] a mjezynarodne lětanišćo. Dalšej wobsydlenej kupje stej [[Manono]] a [[Apolima]]. Dalše mjeńše kupy njejsu stajnje wobsydlene. Wjetše kupy archipela su [[wulkan|wulkaniskeho]] pochada, mjeńše nastachu z [[koralowy rif|koralowych rifow]]. Na kupach knježi tropisko-oceaniska klima z [[dešćowy čas|dešćowym]] a [[suchi čas|suchim časom]]. Přerězna temperatura leži pola 27 stopnjow. Dla swojeho geografiskeho połoženja je Samoa wot [[hurrikan]]ow a [[tsunami]]jow wohrožena. {{-}} == Žórła == <references /> == Wotkaz == {{Commonscat}} {{Oceanija}} [[Kategorija:Samoa|!]] [[Kategorija:Stat w Oceaniji]] [[Kategorija:Commonwealth]] [[Kategorija:Čłonski stat Zjednoćenych narodow]] [[Kategorija:Kupowy stat]] gvq5xcrp60mi5zq0i64cffl14x45wrm 0 28264 391645 391377 2026-07-21T21:48:56Z Gumideck 12564 [[Kategorija:Wuhladna wěža w Sakskej]] bu přidata z [[Wikipedija:Specialne funkcije/HotCats|HotCat]] 391645 wikitext text/x-wiki {{Infokašćik hora | mjeno=Lubijska hora | druhe mjeno=Löbauer Berg | wobraz=Löbberg0707.jpg | wopis wobraza=Lubijska hora wot [[Bubnik]]a sem | wysokosć=447,9 | šěrina=51/05/27/N | dołhosć=14/41/33/O | region-ISO=DE-SN | masiw=[[Wuchodna Hornja Łužica]] }} '''Lubijska hora''' ({{wrěči|de}} ''Löbauer Berg'') je něhdyši [[wulkan]] blisko [[Lubij]]a w [[Hornja Łužica|hornjołužiskim]] [[Wokrjes Zhorjelc|wokrjesu Zhorjelc]]. Wona je 448 metrow wysoka a jeje wysokosće a charakteristiskeho dwójneho wjerška dla hižo wotdaloka spóznać. Druhi wjeršk twori [[Wowča hora (Lubij)|Wowča hora]] (449 m), kotraž je wo meter wyša hač Lubijska. == Połoženje == [[Dataja:Löbberg2.jpg|thumb|left|Kamjenizna na Lubijskej horje]] Wjeršk Lubijskeje hory namaka so něhdźe 1,8 kilometrow wuchodnje Lubijskeho centruma. Na wuchodźe leža [[Jěrkecy]] a na sewjeru – při [[Železniska čara Drježdźany–Zhorjelc|železniskej čarje do Zhorjelca]] a [[Zwjazkowa dróha 6|zwjazkowej dróze 6]] – [[Serbske Pawlecy]]. Na wjeršku steji ''wěža krala Bjedricha Awgusta'', wuhladna wěža z [[late železo|lateho železa]] z wěžowym hosćencom. Při zapadnej skłoninje namaka so znowanatwarjeny hosćenc ''Honigbrunnen''. Susodna Wowča hora je stejišćo 162 metrow wysokeje wusyłanskeje wěže [[Němska Telekom|Němskeje Telekom]]. == Geologija == Lubijska hora wobsteji z powostankow něhdyšeho [[tercier]]neho wulkana w formje sedła a z owalnym podrysom. Prěnjotny wulkan bě wo wjele wyši, wotnošowaše so pak we wšelakorych [[lodowe doby|lodowych dobach]]. Wokolina wjerška twori najwjetše powjeršne łožišćo [[bazalt]]a w Hornjej Łužicy, kotrež so na přestrjeni wot třoch kwadratnych kilometrow wupřestrěwa. == Stawizny == [[Dataja:Löbau - Löbauer Berg - König-Friedrich-August-Turm 02 ies.jpg|thumb|left|upright|Wěža krala Bjedricha Awgusta na wjeršku]] Wjeršk Lubijskeje hory so hižo w [[bronzowa doba|bronzowej dobje]] wot čłowjeka wužiwaše, tak je so 1.600 metrow dołhe wobhrodźenje [[Łužiska kultura|Łužiskeje kultury]] zdźěla wobchowało. Nutřka su so dźěłanski grat, keramika, bronzojte objekty a debjenki namakali. Prěnja skromna chata bě so w lěće [[1738]] natwariła, zniči so wšak hižo w [[Sydomlětna wójna|Sydomlětnej wójnje]] (1756–63). W lěće 1770 natwarichu Lubijscy překupcy druhe kamjentne twarjenje na horje. Wot lěta 1854 steji na wjeršku 28 metrow wysoka železna wěža, kotraž bu po sakskim kralu [[Bjedrich Awgust II. (Sakska)|Bjedrichu Awgusće II.]] pomjenowana. Wona je w Europje po wašnju twarjenja jónkrótna. Tež wěžowa korčma so w tymle lěće wotewri. Lubijska hora steji wot lěta 2009 ze wšěmi twarjenjemi, wěžu a třomi skałami jako ansambl pod pomnikoškitom. Nimo toho płaći jeje měšany hórski lěs jako krajinoškitne pasmo. == Wuhlad == Dla swojeho połoženja je Lubijska hora wurjadne wuhladnišćo. Na juhu su [[Kotmar]] a [[Žitawske horiny|Žitawske]] kaž tež [[Łužiske horiny]] widźeć; na wuchodźe [[Hrodźišćo (hora)|Hrodźišćo]] a Zhorjelske [[Sedło (hora)|Sedło]], při dobrych wobstejnosćach tež [[Kyrkonoše]] a [[Sněžnicy]]. Dale do sewjera so [[Limas]] z runiny zběha a w dalinje je [[Hamorska milinarnja]] widźeć. Na sewjerozapadźe leži město [[Budyšin]]. == Wotkaz == {{Commonscat|Löbauer Berg|Lubijska hora}} [[Kategorija:Hora w Hornjej Łužicy]] [[Kategorija:Hora w Sakskej]] [[Kategorija:Lubij]] [[Kategorija:Wulkan]] [[Kategorija:Hora w Europje]] [[Kategorija:Wuhladna wěža w Sakskej]] c237y5209a4624lspf5aiw7pf8r5o3q 10 30821 391631 330897 2026-07-21T08:59:18Z CommonsDelinker 94 Je Flag_of_Cape_Verde.svg přez Flag_of_Cape_Verde_(10-17).svg narunał (přez [[c:User:CommonsDelinker|CommonsDelinker]] přičina: [[:c:COM:FR|File renamed]]: [[:c:COM:FR#FR3|Criterion 3]] (obvious error) · Government standardized ratio is 2:3. For further c 391631 wikitext text/x-wiki {{#switch: {{lc:{{{1|}}} }} |continent = Afrika <!--administracija--> |level = 0 |maxlevel= 2 |acronym = CV |top = CV |upper = |lemma = Kap Verde |admname = Republika Kap Verde |admtype = republika |0 = Kap Verde |1 = |2 = |map = Kap Verde |flag = Flag of Cape Verde (10-17).svg |genitiw = Kap Verde |lokatiw = w Kap Verde }}<noinclude>{{Info ISO-3166-2/Info}}</noinclude> 4cmyc2krgehq2y1qc87dt43pjda17w4 10 36439 391634 384584 2026-07-21T16:59:51Z J budissin 7 391634 wikitext text/x-wiki {{Nawigaciska lajsta |titul=Britiscy premierojo |align=center |wobraz=[[Dataja:Royal Coat of Arms of the United Kingdom (HM Government).svg|70px|Kralowski knježerstwowy pječat]] |wobsah= [[Robert Walpole|Walpole]]&nbsp;&#124; [[Spencer Compton, 1. Earl of Wilmington|Wilmington]]&nbsp;&#124; [[Henry Pelham|Pelham]]&nbsp;&#124; [[Thomas Pelham-Holles, 1. Duke of Newcastle-upon-Tyne|Newcastle]]&nbsp;&#124; [[William Cavendish, 4. Duke of Devonshire|Devonshire]]&nbsp;&#124; [[Thomas Pelham-Holles, 1. Duke of Newcastle-upon-Tyne|Newcastle]]&nbsp;&#124; [[John Stuart, 3. Earl of Bute|Bute]]&nbsp;&#124; [[George Grenville|Grenville]]&nbsp;&#124; [[Charles Watson-Wentworth, 2. Marquess of Rockingham|Rockingham]]&nbsp;&#124; [[William Pitt, 1. Earl of Chatham|Pitt]]&nbsp;&#124; [[Augustus FitzRoy, 3. Duke of Grafton|Grafton]]&nbsp;&#124; [[Frederick North, 2. Earl of Guilford|North]]&nbsp;&#124; [[Charles Watson-Wentworth, 2. Marquess of Rockingham|Rockingham]]&nbsp;&#124; [[William Petty, 2. Earl of Shelburne|Shelburne]]&nbsp;&#124; [[William Henry Cavendish-Bentinck, 3. Duke of Portland|Portland]]&nbsp;&#124; [[William Pitt|Pitt]]&nbsp;&#124; [[Henry Addington, 1. Viscount Sidmouth|Addington]]&nbsp;&#124; [[William Pitt|Pitt]]&nbsp;&#124; [[William Grenville, 1. Baron Grenville|Grenville]]&nbsp;&#124; [[William Henry Cavendish-Bentinck, 3. Duke of Portland|Portland]]&nbsp;&#124; [[Spencer Perceval|Perceval]]&nbsp;&#124; [[Robert Jenkinson, 2. Earl of Liverpool|Liverpool]]&nbsp;&#124; [[George Canning|Canning]]&nbsp;&#124; [[Frederick Robinson, 1. Earl of Ripon|Goderich]]&nbsp;&#124; [[Arthur Wellesley, 1. Duke of Wellington|Wellington]]&nbsp;&#124; [[Charles Grey, 2. Earl Grey|Grey]]&nbsp;&#124; [[William Lamb, 2. Viscount Melbourne|Melbourne]]&nbsp;&#124; [[Arthur Wellesley, 1. Duke of Wellington|Wellington]]&nbsp;&#124; [[Robert Peel|Peel]]&nbsp;&#124; [[William Lamb, 2. Viscount Melbourne|Melbourne]]&nbsp;&#124; [[Robert Peel|Peel]]&nbsp;&#124; [[John Russell, 1. Earl Russell|Russell]]&nbsp;&#124; [[Edward Smith-Stanley, 14. Earl of Derby|Derby]]&nbsp;&#124; [[George Hamilton-Gordon, 4. Earl of Aberdeen|Aberdeen]]&nbsp;&#124; [[Henry Temple, 3. Viscount Palmerston|Palmerston]]&nbsp;&#124; [[Edward Smith-Stanley, 14. Earl of Derby|Derby]]&nbsp;&#124; [[Henry Temple, 3. Viscount Palmerston|Palmerston]]&nbsp;&#124; [[John Russell, 1. Earl Russell|Russell]]&nbsp;&#124; [[Edward Smith-Stanley, 14. Earl of Derby|Derby]]&nbsp;&#124; [[Benjamin Disraeli|Disraeli]]&nbsp;&#124; [[William Ewart Gladstone|Gladstone]]&nbsp;&#124; [[Benjamin Disraeli|Beaconsfield]]&nbsp;&#124; [[William Ewart Gladstone|Gladstone]]&nbsp;&#124; [[Robert Gascoyne-Cecil, 3. Marquess of Salisbury|Salisbury]]&nbsp;&#124; [[William Ewart Gladstone|Gladstone]]&nbsp;&#124; [[Robert Gascoyne-Cecil, 3. Marquess of Salisbury|Salisbury]]&nbsp;&#124; [[William Ewart Gladstone|Gladstone]]&nbsp;&#124; [[Archibald Primrose, 5. Earl of Rosebery|Rosebery]]&nbsp;&#124; [[Robert Gascoyne-Cecil, 3. Marquess of Salisbury|Salisbury]]&nbsp;&#124; [[Arthur James Balfour, 1. Earl of Balfour|Balfour]]&nbsp;&#124; [[Henry Campbell-Bannerman|Campbell-Bannerman]]&nbsp;&#124; [[Herbert Henry Asquith|Asquith]]&nbsp;&#124; [[David Lloyd George|Lloyd George]]&nbsp;&#124; [[Andrew Bonar Law|Bonar Law]]&nbsp;&#124; [[Stanley Baldwin|Baldwin]]&nbsp;&#124; [[Ramsay MacDonald|MacDonald]]&nbsp;&#124; [[Stanley Baldwin|Baldwin]]&nbsp;&#124; [[Ramsay MacDonald|MacDonald]]&nbsp;&#124; [[Stanley Baldwin|Baldwin]]&nbsp;&#124; [[Neville Chamberlain|Chamberlain]]&nbsp;&#124; [[Winston Churchill|Churchill]]&nbsp;&#124; [[Clement Attlee|Attlee]]&nbsp;&#124; [[Winston Churchill|Churchill]]&nbsp;&#124; [[Anthony Eden|Eden]]&nbsp;&#124; [[Harold Macmillan|Macmillan]]&nbsp;&#124; [[Alec Douglas-Home|Douglas-Home]]&nbsp;&#124; [[Harold Wilson|Wilson]]&nbsp;&#124; [[Edward Heath|Heath]]&nbsp;&#124; [[Harold Wilson|Wilson]]&nbsp;&#124; [[James Callaghan|Callaghan]]&nbsp;&#124; [[Margaret Thatcher|Thatcher]]&nbsp;&#124; [[John Major|Major]]&nbsp;&#124; [[Tony Blair|Blair]]&nbsp;&#124; [[Gordon Brown|Brown]]&nbsp;&#124; [[David Cameron|Cameron]]&nbsp;&#124; [[Theresa May|May]]&nbsp;&#124; [[Boris Johnson|Johnson]]&nbsp;&#124; [[Liz Truss|Truss]]&nbsp;&#124; [[Rishi Sunak|Sunak]]&nbsp;&#124; [[Keir Starmer|Starmer]]&nbsp;&#124; [[Andy Burnham|Burnham]] }}<noinclude> [[Kategorija:Předłoha:Zjednoćene kralestwo]] [[Kategorija:Předłoha:Nawigaciska lajsta Ministerscy prezidenća|Zjednoćene kralestwo]] </noinclude> e95ikjru9xgrwesiy8mnvdaajny1o9f 0 41221 391633 387752 2026-07-21T16:59:00Z J budissin 7 391633 wikitext text/x-wiki [[Dataja:Prime Minister Keir Starmer Portrait (cropped).jpg|mini|upright|Keir Starmer (2024)]] '''Keir Starmer''' (* [[2. septembra]] [[1962]] w [[London|Londonje]]) je [[Zjednoćene kralestwo|britiski]] politikar a prawiznik, kiž bě wot 5. julija [[2024]] hač do 21. julija [[2026]] jako naslědnik [[Rishi Sunak|Rishija Sunaka]] [[premierminister]] [[Zjednoćene kralestwo|Zjednoćeneho kralestwa]]. Wón je čłon britiskeje ''Dźěłaćerskeje strony'' (Labour Party), a bě wot 4. apryla 2020 hač do julija 2026 tež jeje předsyda. W lěće 2015 bu Keir Starmer prěni raz do delnjeho domu britiskeho parlamenta wuzwoleny a móžeše swój wólbny wokrjes ''Holborn and St Pancras'' tež 2019 a 2024 zakitować. Při wothłosowanju wo wustupje Zjednoćeneho kralestwa z [[Europska unija|Europskeje unije]] w lěće 2016 ''(Brexit)'' podpěraše poziciju, w zhromadźenstwje wostać. Starmer je woženjeny a ma dwě dźěsći. == Wotkaz == {{Commonscat|Keir Starmer}} {{Britiscy premierojo}} {{DEFAULTSORT:Starmer, Keir}} [[Kategorija:Muž]] [[Kategorija:Rodź. 1962]] [[Kategorija:Britiski politikar]] [[Kategorija:Politikar (21.&nbsp;lětstotk)]] [[Kategorija:Wosoba (London)]] gtcjnlmovqk1xlr7cnlpem3uwsxdfl4 0 41256 391653 388082 2026-07-21T21:52:22Z Gumideck 12564 [[Kategorija:Rozhladna wěža w Sakskej]] bu wotstronjena; [[Kategorija:Wuhladna wěža w Sakskej]] bu přidata z [[Wikipedija:Specialne funkcije/HotCats|HotCat]] 391653 wikitext text/x-wiki {{Zajimawostka |Тyp = wuhladna wěža |Hornjoserbske mjeno = Wěža princa Bjedricha Awgusta |Originalne mjeno = Prinz-Friedrich-August Turm |Wobraz = Sohland-Neudorf-Turm-1.jpg |Wopisanje wobraza = Wuhladna wěža w lěće 2021 |Status = |Kraj = Sakska |Mjeno połoženja = Gmejna |Połoženje = Załom |Koordinaty = {{coord|51|1|59.630|N|14|23|36.674|E|type:landmark_region:SN|scale=5000}} |Prěnje naspomnjenje = |Załoženje = 1900 |Commons = Prinz-Friedrich-August Baude }} '''Wěža princa Bjedricha Awgusta''' ({{wrěči|de}} ''Prinz-Friedrich-August Turm'') je wuhladna wěža na [[Wyšina princa Bjedricha Awgusta|Wyšinje princa Bjedricha Awgusta]] (469&nbsp;m) w gmejnje [[Załom]] w [[Hornja Łužica|Hornjej Łužicy]]. Wona bu w lěće 1900 natwarjena a je 20 metrow wysoka. == Stawizny == Twar wuhladneje wěže a hórskeje bawdy započa so w lěće 1900. Zasłuža sej wo nju Carl Arthur Zosel a August Rössler ze Załomja a Max Rengel z [[Wjelećin]]a. Samsne lěto so dokónči a swjatočnje wotewrě. Wěža bu pomjenowana po tehdyšim sakskim krónowym princu [[Bjedrich Awgust III.|Bjedrichu Awgustu]] (1865–1932). W lěće 1929 kupi wěžu swójba Oswald, kotraž bě wot 1932 do 1934 hórsku bawdu přetwariła, rozšěriła a wuhladnu wěžu třěšić dała. Po kóncu [[Druha swětowa wójna|Druheje swětoweje wójny]] přemjenowa so bawda na Hraničnu bawdu (Grenzbaude). Wot srjedź 50. lět 20.&nbsp;lětstotka přewza wjednistwo bawdy a wuhladneje wěže statna towaršnosć. Po tym měnješe so husto personal bawdy, twar rozpadny a w lěće 1960 zawrě wuhladna wěža. Mjez lětomaj 1992 a 1993 je wuhladna wěža z bawdow powšitkownu rekonstrukciju wobstała a wuhladna wěža so zjawnosći znowa spřistupni.<ref name="příběhy">{{Literatura|awtor=Marek Řeháček, Jan Pikous, Petr Kurtin|titul=Příběhy lužických rozhleden|nakładnistwo=Pavel Akrman – Epicentrum|městno=[[Liberec]]|lěto=2012|nakład=1.|strony=152–155|ISBN=978-80-905364-0-1|komentar=čěsce}}</ref><ref>{{Cite web|last=Kunoth|first=Knuth-Michael|url=https://www.radiolausitz.de/beitrag/prinzenbaude-in-sohland-wieder-verpachtet-liebe-auf-den-ersten-blick-869522/|title=Prinzenbaude in Sohland wieder verpachtet: „Liebe auf den ersten Blick“|publisher=Radio Lausitz|date=2025-06-15|accessdate=2025-08-19|language=němsce}}</ref> == Wopisanje == Wuhladna wěža a hórska bawda tworitej zhromadnje twarjenje, kotrež je zapisane jako kulturny pomnik z čisłom 03300881.<ref name="denkmalliste">{{Cite web|title=Denkmalpflege in Sachsen|url=https://denkmalliste.denkmalpflege.sachsen.de/CardoMap/Denkmalliste_Report.aspx?HIDA_Nr=09300881|publisher=Landesamt für Denkmalpflege Sachsen|accessdate=2025-08-19|language=němsce}}</ref> Wěža je 20&nbsp;metrow wysoka, steji na kwadratiskim počasu a na wuhladnu platformu wjedźe 109&nbsp;schodow. Prěnjotnje skónči so z wuhladnej platformu, wot 30. lět 20.&nbsp;lětstotka ma třěchu. Na balkonje z kowatym wobłoženjom steja iniciale F. A. Nad hłownym zachodom je připrawjena kamjentna wopomnjenska tafla z napisom: ''Seiner Königlichen Hoheit, dem Prinzen Friedrich August, Herzog zu Sachsen, ehrerbietigst gewidmet von der Besitzern, 1900'' (serbsce: ''Jeho kralowskej wyšnosći, princej Bjedrichej Awgustej, wójwodźe w Sakskej, najčestnišo wěnowany wot wobsedźerjow, 1900''). Twarjenje je w domizniskim stilu natwarjene.<ref name="příběhy" /> == Turistika == K wuhladowej wěži wjedu wjacore pućowanske šćežki. Wot němsko-čěskeje statneje hranicy je to žołta šćežka (smužka), wot załomskeje hwězdarnje wjedźe čerwjena šćežka. Zelena dalokowobchadna šćežka wjedźe do jednoho směra na [[Budyšin]] a do druheho směra na [[Wulki Pichow]] (498&nbsp;m). Žołta šćežka (dypk) je kołopućowanski puć wokoło Załomja. Wuhladna wěža skići wuhlad na łužiski kaž tež čěski dźěl [[Łužiske hory|Łužiskich horow]].<ref>{{Cite web|url=https://mapy.com/s/panohobuga|title=Mapy.com: turistická mapa|publisher=Mapy.com|accessdate=2025-08-19|language=čěsce}}</ref> == Galerija == <gallery> 08595-Sohland-1907-Prinz-Friedrich-August-Turm-Brück & Sohn Kunstverlag.jpg|<center>Wuhladna wěža na&nbsp;pohladnicy z&nbsp;lětom 1907</center> Prinz-Friedrich-August Baude (1).jpg|<center>Wuhladna wěža z&nbsp;hórskej bawdu</center> </gallery> == Žórła == <references /> == Literatura == * {{Literatura|awtor=Marek Řeháček, Jan Pikous, Petr Kurtin|titul=Příběhy lužických rozhleden|nakładnistwo=Pavel Akrman – Epicentrum|městno=[[Liberec]]|lěto=2012|nakład=1.|strony=224|ISBN=978-80-905364-0-1|komentar=čěsce}} == Wotkazy == * {{Commonscat|Prinz-Friedrich-August Baude|Wěža princa Bjedricha Awgusta}} * [https://www.facebook.com/profile.php?id=61577982312338 Oficialna facebookowa strona: Prinz Friedrich August Baude] * [https://www.sohland.de/verzeichnis/objekt.php?mandat=64221 Gmejna Załom: Prinz-Friedrich-August-Turm] [[Kategorija:Załom]] [[Kategorija:Załožene 1900]] [[Kategorija:Twarjenje w Budyskim wokrjesu]] [[Kategorija:Wuhladna wěža w Sakskej]] gjf0qkodmora3zbluffisleweb4dac4 14 41675 391644 391315 2026-07-21T21:48:07Z Gumideck 12564 [[Kategorija:Rozhladna wěža]] bu wotstronjena; [[Kategorija:Wuhladna wěža]] bu přidata z [[Wikipedija:Specialne funkcije/HotCats|HotCat]] 391644 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Wuhladna wěža]] 9v1lfq7y9xry49xn7es83816j93ms74 0 41692 391658 391600 2026-07-22T21:43:26Z Gumideck 12564 zmylki 391658 wikitext text/x-wiki [[Dataja:MRGS 110 - tefrit.jpg|mini|Tefrit z Vlčeje hory]] '''Tefrit''' je wulkaniska magmatiska [[kamjenizna]], kotraž je podobna [[stołpowc]]ej a słuša k [[bazaltoid]]am. Wobsteji z natriumowo-kalciumowych [[žiwc]]ow (plagioklasow), [[Foidy|foidow]] ([[nefelin]]a a [[leucit]]a), [[awgit]]a a [[oliwin]]a, porno tomu wobsahuje mało kaliumowych žiwcow. Wobstatk oliwina rozeznawa tefrit (pod 10&nbsp;%) wot bliskeho [[bazanit]]a (nad 10&nbsp;%). Tefrit ma zwjetša porfyrisku strukturu z drobnozornatu zakładnu masu a šěročornu hač čornu barbu. Móže wopřijeć [[zaměšk]]i čorneho awgita abo běłeho leucita. Hłuboki ekwiwalent tefrita je theralit (nefelinowe [[gabro]]). Tefrit so zwjetša wužiwa jako twarski kamjeń (šćerk). Mjeno je wotwodźene wot [[Grjekšćina|grjekskeho]] słowa ''tephra'', štož woznamjenja popjeł. == Rozšěrjenje == W [[Sakska|Sakskej]] wustupuje tefrit na městnach, kotrež běchu w tercieru wulkanisce aktiwne, na přikład w [[Rudne horiny|Rudnych horinach]], [[Sakska Šwica|Sakskej Šwicy]] abo we [[Łužiske horiny|Łužiskich horinach]]. Wuznamne namakanišćo nefeliniskeho tefrita je na Frenzelsbergu pola [[Wodowe Hendrichecy|Wodowych Hendrichec]].<ref>{{Cite web|url=https://geoportal.sachsen.de/mapviewer/resources/apps/sachsenatlas/index.html?stateId=fb2fdbfd-5f95-41ed-afdb-fd5f95f1ede3|title=Geologiska karta 1&nbsp;:&nbsp;50&nbsp;000|publisher=Staatsbetrieb Geobasisinformation und Vermessung Sachsen|accessdate=2026-07-18|language=němsce}}</ref> Tefrit tež wustupuje na mnohich městnach w čěskim dźělu [[Łužiske hory|Łužiskich horow]], na přikład na horach [[Vlčí hora]] (591&nbsp;m) abo [[Hrazený]] (608&nbsp;m).<ref>{{Cite web|title=Geologická mapa 1&nbsp;:&nbsp;25&nbsp;000|url=https://mapy.geology.cz/geocr25/?extent=-746960.8977%2C-957384.9086%2C-709484.1388%2C-936710.2833%2C102067|publisher=Česká geologická služba|accessdate=2026-07-18|language=čěsce}}</ref> == Žórła == <references /> == Literatura == * {{Literatura|awtor=Arnošt Dudek, Miroslav Malkovský, Miloš Suk|titul=Atlas hornin|nakład=2.|nakładnistwo=Academia|městno=[[Praha]]|lěto=1984|strony=312}} == Wotkaz == {{Commonscat|Tephrite|tefrit}} {{DISPLAYTITLE:tefrit}} [[Kategorija:Kamjenizna]] kddhld1jw9dl491pvq5bglpj42lbruq 0 41693 391637 2026-07-21T21:31:06Z Gumideck 12564 kamjenizna 391637 wikitext text/x-wiki [[Dataja:MRGS 528 - bazanit.jpg|mini|Bazanit ze [[Sokolnik]]a]] '''Bazanit''' je wulkaniska magmatiska [[kamjenizna]], kotraž słuša do skupiny [[bazaltoid]]ow a je podobna [[stołpowc]]ej. Wobsteji přewažnje z natriumowo-kalciumowych [[žiwc]]ow (plagioklasow, zwjetša labradorita), [[Foidy|foidow]] ([[nefelin]]a a [[leucit]]a), [[awgit]]a a [[oliwin]]a, porno tomu wobsahuje mało kaliumowych žiwcow. Dale móže wobsahować akcesoriske mineralije, na přikład [[ilmenit]] abo [[magnetit]]. Wobstatk oliwina rozeznawa bazanit (nad 10&nbsp;%) wot bliskeho [[tefrit]]a (pod 10&nbsp;%). Bazanit ma šěročornu hač čornu barbu a zwjetša porfyrisku strukturu. Jara husto wobsahuje wulke [[zaměšk]]i oliwina, awgita abo zawrjenja (xenolity) [[peridotit]]a. Hłuboki ekwiwalent bazanita je theralit (nefelinowe [[gabro]]). Bazanit so runje tak kaž druhe bazaltoidy wužiwa zwjetša jako twarski kamjeń (šćerk). Mjeno je wotwodźene wot [[Grjekšćina|grjekskeho]] słowa ''basanos'', štož woznamjenja probny kamjeń. == Rozšěrjenje == W [[Sakska|Sakskej]] wustupuje bazanit husto zhromadnje z [[tefrit]]om a [[nefelinit]]om, kotrež běchu w tercieru wulkanisce aktiwne, na přikład w [[Rudne horiny|Rudnych horinach]], [[Sakska Šwica|Sakskej Šwicy]] abo we [[Łužiske horiny|Łužiskich horinach]]. Namaka so na přikład na [[Lubijska hora|Lubijskej horje]] (448&nbsp;m) abo [[Bubnik]]u (376&nbsp;m) a we wokolinje [[Wostrowc]]a namakaja so wopušćene bazanitowe skały.<ref>{{Cite web|url=https://geoportal.sachsen.de/mapviewer/resources/apps/sachsenatlas/index.html?stateId=fb2fdbfd-5f95-41ed-afdb-fd5f95f1ede3|title=Geologiska karta 1&nbsp;:&nbsp;50&nbsp;000|publisher=Staatsbetrieb Geobasisinformation und Vermessung Sachsen|accessdate=2026-07-21|language=němsce}}</ref> Bazanit z tefritom stej jara rozšěrjenej na mnohich městnach w čěskim dźělu [[Łužiske hory|Łužiskich horow]] a wustupatej na přikład na horach [[Plešný]] (593&nbsp;m), [[Partyzánský vrch]] (530&nbsp;m) abo [[Poustevník]] (456&nbsp;m).<ref>{{Cite web|title=Geologická mapa 1&nbsp;:&nbsp;25&nbsp;000|url=https://mapy.geology.cz/geocr25/?extent=-746960.8977%2C-957384.9086%2C-709484.1388%2C-936710.2833%2C102067|publisher=Česká geologická služba|accessdate=2026-07-21|language=čěsce}}</ref> == Žórła == <references /> == Literatura == * {{Literatura|awtor=Arnošt Dudek, Miroslav Malkovský, Miloš Suk|titul=Atlas hornin|nakład=2.|nakładnistwo=Academia|městno=[[Praha]]|lěto=1984|strony=312}} == Wotkaz == {{Commonscat|Basanite|bazanit}} {{DISPLAYTITLE:bazanit}} [[Kategorija:Kamjenizna]] 0yxetrsn9w8m9m2yt5jai2mulmsocta 391659 391637 2026-07-22T21:45:32Z Gumideck 12564 zmylki 391659 wikitext text/x-wiki [[Dataja:MRGS 528 - bazanit.jpg|mini|Bazanit ze [[Sokolnik]]a]] '''Bazanit''' je wulkaniska magmatiska [[kamjenizna]], kotraž słuša do skupiny [[bazaltoid]]ow a je podobna [[stołpowc]]ej. Wobsteji přewažnje z natriumowo-kalciumowych [[žiwc]]ow (plagioklasow, zwjetša labradorita), [[Foidy|foidow]] ([[nefelin]]a a [[leucit]]a), [[awgit]]a a [[oliwin]]a, porno tomu wobsahuje mało kaliumowych žiwcow. Dale móže wobsahować akcesoriske mineralije, na přikład [[ilmenit]] abo [[magnetit]]. Wobstatk oliwina rozeznawa bazanit (nad 10&nbsp;%) wot bliskeho [[tefrit]]a (pod 10&nbsp;%). Bazanit ma šěročornu hač čornu barbu a zwjetša porfyrisku strukturu. Jara husto wobsahuje wulke [[zaměšk]]i oliwina, awgita abo zawrjenja ([[xenolit]]y) [[peridotit]]a. Hłuboki ekwiwalent bazanita je theralit (nefelinowe [[gabro]]). Bazanit so runje tak kaž druhe bazaltoidy zwjetša wužiwa jako twarski kamjeń (šćerk). Mjeno je wotwodźene wot [[Grjekšćina|grjekskeho]] słowa ''basanos'', štož woznamjenja probny kamjeń. == Rozšěrjenje == W [[Sakska|Sakskej]] wustupuje bazanit husto zhromadnje z [[tefrit]]om a [[nefelinit]]om, kotrež běchu w tercieru wulkanisce aktiwne, na přikład w [[Rudne horiny|Rudnych horinach]], [[Sakska Šwica|Sakskej Šwicy]] abo we [[Łužiske horiny|Łužiskich horinach]]. Namaka so na přikład na [[Lubijska hora|Lubijskej horje]] (448&nbsp;m) abo [[Bubnik]]u (376&nbsp;m) a we wokolinje [[Wostrowc]]a namakaja so wopušćene bazanitowe skały.<ref>{{Cite web|url=https://geoportal.sachsen.de/mapviewer/resources/apps/sachsenatlas/index.html?stateId=fb2fdbfd-5f95-41ed-afdb-fd5f95f1ede3|title=Geologiska karta 1&nbsp;:&nbsp;50&nbsp;000|publisher=Staatsbetrieb Geobasisinformation und Vermessung Sachsen|accessdate=2026-07-21|language=němsce}}</ref> Bazanit z tefritom stej jara rozšěrjenej na mnohich městnach w čěskim dźělu [[Łužiske hory|Łužiskich horow]] a wustupatej na přikład na horach [[Plešný]] (593&nbsp;m), [[Partyzánský vrch]] (530&nbsp;m) abo [[Poustevník]] (456&nbsp;m).<ref>{{Cite web|title=Geologická mapa 1&nbsp;:&nbsp;25&nbsp;000|url=https://mapy.geology.cz/geocr25/?extent=-746960.8977%2C-957384.9086%2C-709484.1388%2C-936710.2833%2C102067|publisher=Česká geologická služba|accessdate=2026-07-21|language=čěsce}}</ref> == Žórła == <references /> == Literatura == * {{Literatura|awtor=Arnošt Dudek, Miroslav Malkovský, Miloš Suk|titul=Atlas hornin|nakład=2.|nakładnistwo=Academia|městno=[[Praha]]|lěto=1984|strony=312}} == Wotkaz == {{Commonscat|Basanite|bazanit}} {{DISPLAYTITLE:bazanit}} [[Kategorija:Kamjenizna]] 1tjxcahb18c9v88lg8xitueset38joy 14 41694 391640 2026-07-21T21:45:38Z Gumideck 12564 Gumideck je stronu [[Kategorija:Rozhladna wěža]] do [[Kategorija:Wuhladna wěža]] přesunył: rozhladna wěža -> wuhladna wěža 391640 wikitext text/x-wiki #WEITERLEITUNG [[:Kategorija:Wuhladna wěža]] sedyvn7k7kjhbydlmo0ogemq83dy9a7 14 41695 391642 2026-07-21T21:46:42Z Gumideck 12564 Gumideck je stronu [[Kategorija:Rozhladna wěža w Sakskej]] do [[Kategorija:Wuhladna wěža w Sakskej]] přesunył: rozhladna wěža -> wuhladna wěža 391642 wikitext text/x-wiki #WEITERLEITUNG [[:Kategorija:Wuhladna wěža w Sakskej]] kikqd6b5s9hh71wwwjmqe122l7sfv0x 0 41696 391657 2026-07-22T21:37:08Z Gumideck 12564 kamjenizna 391657 wikitext text/x-wiki [[Dataja:MRGS 481 - nefelinit.jpg|mini|Nefelinit z Velkeho Šenowa]] '''Nefelinit''' je wulkaniska magmatiska [[kamjenizna]], kotraž je podobna [[stołpowc]]ej a słuša do skupiny [[bazaltoid]]ow. Jeho hłowny wobstatk je [[nefelin]], kotryž słuša k [[Foidy|foidam]] (zastupjerjam [[žiwc]]ow), a tež čorny [[awgit]]. Dale husto wobsahuje [[oliwin]], [[leucit]], [[sodalit]] a małe mnóstwo žiwcow. Akcesoriske mineralije móža być [[melilit]], [[magnetit]] abo [[ilmenit]]. Nefefinit ma šěročornu hač čornu barbu a zwjetša porfyrisku abo drobnozornatu strukturu. Móže wopřijeć [[zaměšk]]i zeleneho oliwina abo [[xenolit]]y [[peridotit]]a. Hłuboki ekwiwalent nefelinita je [[ijolit]], kotryž jewi so w zemskej skorje jenož jara rědko. Nefelinit so zwjetša wužiwa jako twarski kamjeń (šćerk). Mjeno kamjenizny je wotwodźene wot hłowneho minerala – nefelina. == Rozšěrjenje == W [[Sakska|Sakskej]] wustupuje nefelinit, kaž druhe bazaltoidy, na městnach, kotrež běchu w tercieru wulkanisce aktiwne. Porno druhim bazaltoidam je mjenje rozšěrjeny a namaka so na přikład w [[Rudne horiny|Rudnych horinach]] abo na někotrych horach w [[Hornja Łužica|Hornjej Łužicy]].<ref>{{Cite web|url=https://geoportal.sachsen.de/mapviewer/resources/apps/sachsenatlas/index.html?stateId=fb2fdbfd-5f95-41ed-afdb-fd5f95f1ede3|title=Geologiska karta 1&nbsp;:&nbsp;50&nbsp;000|publisher=Staatsbetrieb Geobasisinformation und Vermessung Sachsen|accessdate=2026-07-22|language=němsce}}</ref> == Žórła == <references /> == Literatura == * {{Literatura|awtor=Arnošt Dudek, Miroslav Malkovský, Miloš Suk|titul=Atlas hornin|nakład=2.|nakładnistwo=Academia|městno=[[Praha]]|lěto=1984|strony=312}} == Wotkaz == {{Commonscat|Nephelinite|nefelinit}} {{DISPLAYTITLE:nefelinit}} [[Kategorija:Kamjenizna]] pj7pldvv74a114093vmsgwrpm0yz1pe