Vikipedija isvwiki https://isv.wikipedia.org/wiki/Glavna_stranica MediaWiki 1.47.0-wmf.9 first-letter Media Special Besěda Koristnik Besěda s koristnikom Vikipedija Besěda Vikipedije Fajl Besěda o fajlu MediaWiki Besěda o MediaWiki Šablon Besěda o šablonu Pomoč Besěda o pomoči Kategorija Besěda o kategoriji TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Šablon:Nazva elementa 10 338 28168 28035 2026-07-05T19:38:40Z Ilja isv 10 /* */ 28168 wikitext text/x-wiki {{#switch:{{{1}}} | hydrogen= vodorod | helium= helij | lithium= litij | beryllium= berylij | boron= bor | carbon= vuglerod | nitrogen= azot | oxygen= kyslorod | fluorine= fluor | neon= neon | sodium= natrij | magnesium= magnezij | aluminium= aluminij | silicon= kremnij | phosphorus= fosfor | sulfur= sěra | chlorine= hlor | argon= argon | potassium= kalij | calcium= kalcij | scandium= skandij | titanium= titan | vanadium= vanadij | chromium= hrom | manganese= mangan | iron= želězo | cobalt= kobalt | nickel= nikelj | copper= měd | zinc= cink | gallium= galij | germanium= germanij | arsenic= arsen | selenium= selen | bromine= brom | krypton= krypton | rubidium= rubidij | strontium= stroncij | yttrium= itrij | zirconium= cirkonij | niobium= niobij | molybdenum= molibden | technetium= tehnecij | ruthenium= rutenij | rhodium= rodij | palladium= paladij | silver= srěbro | cadmium= kadmij | indium= indij | tin= cin | antimony= antimon | tellurium= telur | iodine= jod | xenon= ksenon | caesium= cezij | barium= barij | lanthanum= lantan | cerium= cerij | praseodymium= prazeodim | neodymium= neodim | promethium= prometij | samarium= samarij | europium= evropij | gadolinium= gadolinij | terbium= terbij | dysprosium= disprozij | holmium= holmij | erbium= erbij | thulium= tulij | ytterbium= iterbij | lutetium= lutecij | hafnium= hafnij | tantalum= tantal | tungsten= volfram | rhenium= renij | osmium= osmij | iridium= iridij | platinum= platina | gold= zlato | mercury= rtutj | thallium= talij | lead= svinec | bismuth= bismut | polonium= polonij | astatine= astat | radon= radon | francium= francij | radium= radij | actinium= aktinij | thorium= torij | protactinium= protaktinij | uranium= uran | neptunium= neptunij | plutonium= plutonij | americium= americij | curium= kjurij | berkelium= berklij | californium= kalifornij | einsteinium= ejnštejnij | fermium= fermij | mendelevium= mendelevij | nobelium= nobelij | lawrencium= lorensij | rutherfordium= ruderfordij | dubnium= dubnij | seaborgium= siborgij | bohrium= borij | hassium= hasij | meitnerium= mejtnerij | darmstadtium= darmštadtij | roentgenium= rentgenij | copernicium= kopernicij | nihonium= nihonij | flerovium= flerovij | moscovium= moskovij | livermorium= livemorij | tennessine= tennesij | oganesson= oganeson | ununennium= ununennij | unbinilium= ununennij | unbiunium= unbiunij | unbibium= unbibij | unbitrium= unbitrij | unbiquadium= unbiquadij | unbipentium= unbipentij | unbihexium= unbihexij |#default={{{default|}}} }}<!-- --><noinclude>{{Dokumentacija}}</noinclude> kt5iy6k4r8u46s66lbdlmzur0320zqr Šablon:Provincije Niderlandov 10 371 28152 2251 2026-07-05T17:47:03Z IJzeren Jan 9 kirilizacija 28152 wikitext text/x-wiki {{Navbox | name = Provincije Niderlandov | title = Provincije [[Niderlandy|Niderlandov]] | list1 = <center> [[Fajl:Flag Groningen.svg|25px]] [[Groningen (provincija)|Groningen]] &nbsp; [[Fajl:Frisian flag.svg|25px]] [[Frizija]] &nbsp; [[Fajl:Flag of Drenthe.svg|25px]] [[Drenthe|{{-|Drenthe|Дренте}}]] &nbsp; [[Fajl:Flag of Overijssel.svg|25px]] [[Overijssel|{{-|Overijssel|Оверејссел}}]] &nbsp; [[Fajl:Flag of Gelderland.svg|25px]] [[Gelderland]] &nbsp; [[Fajl:Utrecht (province)-Flag.svg|25px]] [[Utrecht (provincija)|{{-|Utrecht|Утрехт}}]] &nbsp; [[Fajl:Flag of Flevoland.svg|25px]] [[Flevoland]] [[Fajl:Flag of North Holland.svg|25px]] [[Sěverna Holandija]] &nbsp; [[Fajl:Flag of Zuid-Holland.svg|25px]] [[Južna Holandija]] &nbsp; [[Fajl:Flag of Zeeland.svg|25px]] [[Zelandija]] &nbsp; [[Fajl:North Brabant-Flag.svg|25px]] [[Sěverny Brabant]] &nbsp; [[Fajl:Flag of Limburg (Netherlands).svg|25px]] [[Limburg (Niderlandy)|Limburg]] </center> }}<noinclude> {{Dokumentacija|Template:Navigacija/Dokumentacija šablonov}} [[Kategorija:Šablony:Navigacija|Provincije Niderlandov]] </noinclude> skom7sxl6fyh32b23c6574rpr2ydtwc 28153 28152 2026-07-05T17:48:25Z IJzeren Jan 9 28153 wikitext text/x-wiki {{Navbox | name = Provincije Niderlandov | title = Provincije [[Niderlandy|Niderlandov]] | list1 = <center> [[Fajl:Flag Groningen.svg|25px]] [[Groningen (provincija)|Groningen]] &emsp; [[Fajl:Frisian flag.svg|25px]] [[Frizija]] &emsp; [[Fajl:Flag of Drenthe.svg|25px]] [[Drenthe|{{-|Drenthe|Дренте}}]] &emsp; [[Fajl:Flag of Overijssel.svg|25px]] [[Overijssel|{{-|Overijssel|Оверејссел}}]] &emsp; [[Fajl:Flag of Gelderland.svg|25px]] [[Gelderland]] &emsp; [[Fajl:Utrecht (province)-Flag.svg|25px]] [[Utrecht (provincija)|{{-|Utrecht|Утрехт}}]] &emsp; [[Fajl:Flag of Flevoland.svg|25px]] [[Flevoland]] [[Fajl:Flag of North Holland.svg|25px]] [[Sěverna Holandija]] &emsp; [[Fajl:Flag of Zuid-Holland.svg|25px]] [[Južna Holandija]] &emsp; [[Fajl:Flag of Zeeland.svg|25px]] [[Zelandija]] &emsp; [[Fajl:North Brabant-Flag.svg|25px]] [[Sěverny Brabant]] &emsp; [[Fajl:Flag of Limburg (Netherlands).svg|25px]] [[Limburg (Niderlandy)|Limburg]] </center> }}<noinclude> {{Dokumentacija|Template:Navigacija/Dokumentacija šablonov}} [[Kategorija:Šablony:Navigacija|Provincije Niderlandov]] </noinclude> bsqbbh5oxrrns4u9nj0vmv1oxdx1bhy 28162 28153 2026-07-05T18:23:47Z IJzeren Jan 9 28162 wikitext text/x-wiki {{Navbox | name = Provincije Niderlandov | title = Provincije [[Niderlandy|Niderlandov]] | list1 = <center> [[Fajl:Flag Groningen.svg|25px]] [[Groningen (provincija)|Groningen]] &emsp; [[Fajl:Frisian flag.svg|25px]] [[Frizija]] &emsp; [[Fajl:Flag of Drenthe.svg|25px]] [[Drenthe|{{-|Drenthe|Дренте}}]] &emsp; [[Fajl:Flag of Overijssel.svg|25px]] [[Overijssel|{{-|Overijssel|Оверејссел}}]] &emsp; [[Fajl:Flag of Gelderland.svg|25px]] [[Gelderland]] &emsp; [[Fajl:Utrecht (province)-Flag.svg|25px]] [[Utrecht (provincija)|{{-|Utrecht|Утрехт}}]] &emsp; [[Fajl:Flag of Flevoland.svg|25px]] [[Flevoland]] [[Fajl:Flag of North Holland.svg|25px]] [[Sěverna Holandija]] &emsp; [[Fajl:Flag of Zuid-Holland.svg|25px]] [[Južna Holandija]] &emsp; [[Fajl:Flag of Zeeland.svg|25px]] [[Zelandija]] &emsp; [[Fajl:North Brabant-Flag.svg|25px]] [[Sěverny Brabant]] &emsp; [[Fajl:Flag of Limburg (Netherlands).svg|25px]] [[Limburg (Niderlandy)|Limburg]] </center> }}<noinclude> {{Dokumentacija|Template:Navigacija/Dokumentacija šablonov}} [[Kategorija:Šablony:Navigacija|Provincije Niderlandov]] {{INTERWIKI|Q6602249}} </noinclude> 2fgmkd7z7xa0atdaibq1paoxf20fjyc Baza danyh 0 690 28140 4456 2026-07-05T17:26:16Z MwGamera 13 doslovny pajp | v značenju "ili", uvidi [[Special:Diff/4453|4453]] 28140 wikitext text/x-wiki '''Baza danyh''' je organizovany sbornik informacij, vo ktorim dane sut skladovane i upravjane v sposob umožnjajuči proste najdenje i modifikaciju danyh. Sut vsěhno koriščene vo naukě i biznesu do administrovanja danymi o klientah, biznesovyh transakcijah i firmovyh resursah. == Osnovne elementy == '''Dane''': sodržane informacije v različnyh formah np. čisla, daty, tekst. '''Tabely''': struktury s ravnoměrnoju dogovornoju konvencijeju, ktore skladajut se iz kolon i redkov. Každa kolona prědstavjaje tip danyh (napr. prvo ime, rodno ime, věk, grad), a každy redok sodrživaje někakě konkretne dane (Adam, Kovalski, 18, Varšava). '''Sistem upravjanja bazoju danyh ({{-|DBMS}})''': softver, ktory služi za tvorjenje bazy danyh, upravjanje njeju i dostup k njej. Priklady {{-|DBMS}} sut: {{-|MySQL, PostgreSQL, Oracle Database, SQL Server}}. '''Jezyk {{-|SQL}}''': standardny jezyk koriščeny tvorjenja skriptov do zapytanj umožnjajučih manipulaciju danymi (vstavjanje, aktualizacija, udaljanje) i tvorjenja novyh struktur (tabul, sekvencij, indeksov). == Jezyk {{-|SQL}} == === {{-|Oracle SQL}} === ===== Klauzula ’where’ ===== '''Vykoristanje''' Priměry vykoristanja: :%T% - tam kde-libo je bukva T :R% - tam, kde slovo počinaje se na bukvu R :%G – tam, kde slovo konči se na bukvu G ===== Sekvencija ===== Sekvencija generujuča čisla vo poredku: :{{-|create sequence}} nazva_sekvenciji :{{-|start with}} početkova_cěnnost :{{-|increment by}} koliko_dodati :{{-|minvalue}} minimum :{{-|maxvalue}} maksimum :{{-|cycle {{!}} no cycle}} :{{-|cache {{!}} no cache}} Slovo {{-|’cycle’}} znači, že sekvencija po ukončenju bude se povtarjati od početku, a {{-|’no cycle’}} naznača konec programu. Jestli hčemo umenšati čislo, koristajemo ’{{-|increment by}} negativne_čislo’. '''Vykoristanje''' Akoli hčeš skoristati v inoj česti koda sekvenciju, koristaješ: :{{-|select}} nazva_sekvenciji.{{-|nextval}} :{{-|from dual;}} '''Izměna''' Izměna česti kodu: :{{-|alter}} nazva_sekvenciji :{{-|increment by}} nove_čislo Priměr vykoristanja: :{{-|create sequence}} Sekvencija :{{-|as int}} :{{-|start with 5}} :{{-|increment by 2;}} :{{-|create table tabula{}} :{{-|TabulaID int primary key,}} :{{-|TabulaName nvarchar (50) not null,}} :{{-|TabulaDate date not null}} :}; :{{-|insert into Tabula(TabulaID, TabulaName, TabulaDate)}} :{{-|values}}(Sekvencija.{{-|nextval}}, ’Nazva’,:{{-|01/01/1980/DD/MM/YYYY}}) Udaljenje indeksu: :{{-|drop sequence}} nazva_sekvenciji ===== Klauzula {{-|'dual'}} ===== Ukazanje dnesnoj daty: :{{-|select sysdate}} :{{-|from dual;}} ===== Klauzula {{-|'index'}} ===== Tvorjenje indeksu – struktur, ktore ubystrjajut raboty. Indeks tvori se na někakoj tabelju i jedinoj iz joj kolumn, ktoroj nazivaje se glavnym ključom. :{{-|create index}} nazva_indeksu :{{-|on}} nazva_tabuli( nazva_kolumny) Glavny ključ stvorjeny iz mnogyh kolon nazyvajemo kompozitnym ključem glavnym. Priměr: :{{-|create table}} Rezervacija( :nazva_klienta {{-|varchar(40)}}, :denj_rezervacije {{-|date}}, :čas_rezervacije {{-|time}} :kolikost_ljudij {{-|integer}}, :{{-|primary key}}(nazva_klienta, denj_rezervaciji) :); Daže, jestli sam indeks ne je koristany, itak ubystrjaje rabotu: :{{-|create index}} indeks_dohodu :{{-|on employees(salary+(salary}}*lihva)) :{{-|select first_name || ’ ’ || last_name}} :{{-|from employees}} :{{-|where salary+(salary*}}lihva) > 10000 :{{-|order by employee_id;}} My tut nikde ne skoristali iz ’indeks_dohoda’, da itak časovy vyhod rabotanja programa bude kratši. == Žrla == {{Cite web | url=https://www.oracle.com/database/sqldeveloper/ | title=SQL Developer | publisher=Oracle.com}} [[Kategorija:Bazy danyh|*]] {{INTERWIKI|Q8513}} bemzreouthp9xdjav2pg9jfm762lewu Bogoslovje 0 714 28157 4595 2026-07-05T18:18:44Z MwGamera 13 /* Klasična filozofija */ fmt &c; čto znači 'atavati'? 28157 wikitext text/x-wiki {{Pravopis|data=2025-09}} '''Bogoslovje''' ili '''Teologija''' jest izučenje [[Religijna věra|religioznoj věry]] s [[Religija|religioznoju]] perspektivoju, s fokusom na prirodu [[Božstvo|božstva]] i historiju [[Religija|religije]]. Ona jest izučajema kako [[Disciplin (akademija)|akademična disciplina]], obyčno na universitetah i [[seminarija]]h.<ref>{{Cite web |url=http://wordnetweb.princeton.edu/perl/webwn?o2=&o0=1&o7=&o5=&o1=1&o6=&o4=&o3=&s=theology&h=000&j=0#c |title=theology |publisher=Wordnetweb.princeton.edu |access-date=2012-11-11 |archive-date=4 August 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120804180446/http://wordnetweb.princeton.edu/perl/webwn?o2=&o0=1&o7=&o5=&o1=1&o6=&o4=&o3=&s=theology&h=000&j=0#c |url-status=live }}</ref> Ona zajmaje se jedinstvenym sodržanjem analizovanja [[Nadprirodno|nadprirodnych javjenjev]], no takože obrabotyvaje [[Religijna epistemologija|religioznu epistemologiju]], zadava i išče odpověd na pytanje [[Otkrovenje|otkrovenja]]. ''Otkrovenje'' odnosi se na prijetje [[Bog]]a, [[bog]]ov abo [[Božstvo|božstv]] kako ne toliko transcendentnyh abo nad prirodny mir, no takože gotovyh i schopnyh vzaimodějati s prirodnym svetom i odkryvati sebe ljudstvu. '''Teologi''' ispolzujut razne vidy analize i argumentacije ([[Duhovnost|iscitelnaja]] neprirodna, [[Filozofija|filozofična]], [[Etnografija|etnografična]], [[Historija|historična]] i druge), da by pomagati [[Razuměnje|razuměti]], [[Objasnenje|objasniti]], ispytati, [[kritikovati]], zaštititi abo popularizovati mnogo [[List of religious topics|religijnych tem]]. Tako kako v [[filozofija etiki]] i v [[Jurisprudencija|juridičeskom pravě]], argumenty často prědpolagajut jestvovanie prědvaritelno rešenyh voprosov i razvijajut se, delajuči analogije iz nih, da by čerpnuti nove zaključky v novyh situacijah. Izučanje bogoslovja može pomognuti teologu gluboko razuměti svoj vlastny [[Religija|religiju]] običaj,<ref>See, e.g., [[Daniel L. Migliore|Migliore, Daniel L.]] 2004. ''Faith Seeking Understanding: An Introduction to Christian Theology'' (2nd ed.) Grand Rapids: [[William B. Eerdmans Publishing Company|Eerdmans]].</ref> drugy religijny običaj, <ref>See, e.g., Kogan, Michael S. 1995." {{Cite web|url=https://web.archive.org/web/20060615100029/http://www.icjs.org/scholars/kogan.html|url-status=live}} Toward a Jewish Theology of Christianity. Journal of Ecumenical Studies 32(1):89–106. Archived from the {{Cite web |url=http://www.icjs.org/scholars/kogan.html online|url-status=live}} on 15 June 2006.</ref> ili može davati vozmožnost izučati prirodu božstva bez odnosenja k ljubomu konkretomu običaju. Teologija može byti ispolzovana da [[Prozelitizm|propagovati]],<ref>See, e.g., Dormor, Duncan, et al., eds. 2003. ''Anglicanism, the Answer to Modernity''. London: Continuum.</ref> reformovati,<ref>See, e.g., [[John Shelby Spong|Spong, John Shelby]]. 2001. ''Why Christianity Must Change or Die''. New York: Harper Collins.</ref> ili [[Apologetika|opravdati]] religijny običaj; ili ona može byti ispolzovana da by [[Sravnjenje religij|sravniti]],<ref>See, e.g., Burrell, David. 1994. ''Freedom and Creation in Three Traditions''. Notre Dame: [[University of Notre Dame Press]].</ref> vyzvati (na primer [[biblijna kritika]]), ili protiviti se (na primer [[irreligija]]) religijnoj tradiciji ili [[svetoglěd]]. Teologija može takože pomognuti teologu rešiti něku dněšnju situaciju ili potrěbu posrědstvom religijnoj tradiciji,<ref>See, e.g., [[Timothy Gorringe|Gorringe, Timothy]]. 2004. ''Crime'', (''Changing Society and the Churches Series''). London: [[Society for Promoting Christian Knowledge]].</ref> ili izsledovati vozmožne sposoby interpretovati svet.<ref>See e.g., Anne Hunt Overzee's gloss upon the view of [[Paul Ricœur|Ricœur]] (1913–2005) as to the role and work of 'theologian': "Paul Ricœur speaks of the theologian as a hermeneut, whose task is to interpret the multivalent, rich metaphors arising from the symbolic bases of tradition so that the symbols may 'speak' once again to our existential situation.".</ref> <ref>Overzee, Anne Hunt. 1992. {{Cite web|url=https://books.google.com/books?id=EiYEktsURVAC|url-status=live}} The Body Divine: The Symbol of the Body in the Works of Teilhard de Chardin and Ramanuja|https://books.google.com/books?id=EiYEktsURVAC The Body Divine: The Symbol of the Body in the Works of Teilhard de Chardin and Ramanuja]] {{Cite web|url=https://web.archive.org/web/20230326164811/https://books.google.com/books?id=EiYEktsURVAC|url-status=live}}, (''Cambridge Studies in Religious Traditions'' 2). Cambridge: Cambridge University Press. Retrieved 5 April 2010. p. 4.</ref> Termin "teologija" proistokaje iz slova {{Jezyky|grc|θεολογία}}, kombinacija {{Jezyky|grc|Θεός}} («[[bog]]») i {{Jezyky|grc|λογία}} («izrekanja, izrečenje, [[proročisko]] slovo»), a to slovo je svjazano so {{Lang|grc|λόγος}} («slovo, [[discurs]], [[razum]]»). Tuj termin perešol v [[Latina|latinščinu]] kako {{Lang|la|theologia}}, potom v francuzsky kako {{Lang|fr|théologie}}, i na koncu v anglisky ("theology"). Čerez nekoliko varijant (na pr. ''theologie'', ''teologye'') slovo u anglijskom prěšlo v svoju nyněšnju formu do 1362 goda. Znachenje slova v anglijskom zavisi v boljšoj mjeri od toga, kako su grečske i latinske ekvivalenty upotrebljane u srednjověknoj hristijanskoj tradiciji, hoti anglijsky termin je v nej širšo upotrebljen i za nehristianske konteksty. == Klasična filozofija == Grečskaja {{-|''theologia''}} (θεολογία) je imala značenje «diskurs o Bogu» už oko 380 p.n.e. u [[Platon]]ovoj [[Platonova Republika|Republiky]]. <blockquote> {{-|... ὀρθῶς, ἔφη· ἀλλʼ αὐτὸ δὴ τοῦτο, οἱ τύποι περὶ '''θεολογίας''' τίνες ἂν εἶεν;<br/> τοιοίδε πού τινες, ἦν δ’ ἐγώ· οἷος τυγχάνει ὁ θεὸς ὤν, ἀεὶ δήπου ἀποδοτέον, ἐάντέ τις αὐτὸν ἐν ἔπεσιν ποιῇ ἐάντε ἐν μέλεσιν ἐάντε ἐν τραγῳδίᾳ.}} </blockquote> <blockquote> ... Pravilno, rěče; no imeno tuta stvar — kake by budut tute normy spravnogo govorjenja о bogah? <br/> Takovy by oni byli: istinnomu obrazu Boga trěba vsegda atavati, jestli by kto jego opisyval u epiki, u poeziji ili v tragediji. &mdash;&hairsp;Platon, ''Republika'' 379a</blockquote> Platon razvija svoj racionalny pristup k teologiji (''prirodna teologija'') v knigi X ''[[Zakon (dialog)|Zakonov]]''. V tom dialogu on protivstavja se [[ateizm]]u i tvrdi, že nebesne těla dviga jut duhovne duši bohov i jegova inteligencija ([[nous]]). On takože tvrdi, že tuti bozi se staraju o ljudah i iskalju dobro dlya cijelog mira. [[Aristotel]] że razdělil filozofiju na ''matematiku'', ''fiziku'' i ''teologiku''; potonja je priblizno odgovarala [[Metafizika|metafizice]] i uključala razmislenje o prirodě božstva. Rimski pisatelj [[Marcus Terentius Varro|Varro]], osnovujuci se na grečskom [[Stoicka filozofija|stoicizmu]], različeva tri vidy takogo diskursa: <blockquote> [[Mitologija|Mitologično]], kotore govori o mitah grečskyh bogov; racionalno, filozofično izčestvo o božstvah i [[Kosmologija|kosmologiji]]; obščestveno, kotore govori o obredah i obyazkosti javnogo religijnogo služenija.</blockquote> ==Pozdnejše upotrebljenje== Někoji latinski hristijanski pisateli, takovy kako [[Tertulijan]] i [[Avrelij Augustin|Augustin]], sledili sut Varrovu trojsku upotrebu terminov. No Augustin takože definoval '''teologiju''' kako „razumovanje ili razgovor ob Božstvu”. Latinski autor [[Boetij]], v rannyh VI věku, upotrebljal termin '''bogoslovje''' za razděl filozofiji, kotory zajima se s nepokretnoj, beztelnoj realnosti; protivne ''physica'' zajima se s [[materija]]lnymi, dvižnymi realnostmi. Boetijeva definicija vplivala na srednjověčno latinsko upotrebljenje. V [[Grčeskoj pravoslavie|grečesko-hristijanskih]] patrističnih izvorah, '''bogoslovje''' moglo označati uzki predmet: oddany ili vdohnuty poznavanje i učenije ob esencijnoj prirodi Boga. U [[Scholastika|skolastičnih]] latinskih tekstah, termin je v koncu označaval racionalno izčestvo [[Dogmatika|nauk]] [[Hristijanstvo|hristijanske]] věry, ili (točnojiše) akademičsku [[disciplin]]u, ktora izslěduje koherence i posledice biblijnogo jezyka i tvrđenje tradicije (poslidnja često predstavjena u ''[[Sentencije]]'' [[Petr Lombard|Petra Lombarda]]). V [[Renesansa|Renesansi]], osoblivo srěd florentinskih platonističkih apologetov [[Dante Alighieri|Danteho]] poetiki, razlikovanje medžu «poetično teologijo» (''{{Jezyky|la|theologia poetica}}'') i «objavlěnoj» abo [[Biblijna teologija|biblijnoj teologiji]] stalo se stepenjem k obnovljenju filozofije kako nezavisne od teologične vlasti. V tem poslednjem znaczenju — teologija kako akademska disciplina, kotora vključuje racionalno izčestvo hristijanskih učenij — termin pronesol se u anglijski v XIV věku, hoti takože mohl upotrebljaju se v užem znaczenju (kako u Boetija i grčeskih otcov), označajuči racionalno izčestvo esencijnej prirodi Boga, dnes někdy nazvane ''teologia proprija''. Od XVII věka děl, termin ''teologija'' stajal se označenjem za izčestvo religioznyh idej i učenij, ktore ne sut specifično hristijanske (na pr., termin ''[[prirodna teologija]]'' znacil teologiju osnovanu na razumu iz prirodnyh faktov nezavisno od specifičnih hristijanskih otkrovenij), ili kotore sut specifične za drugu religiju. Termin može takože upotrebljati se v prenesenom znaczenju, označajuči «sistem teoretičnih principov; (neprakticnu ili rigidu) ideologiju». == Teologija v religijah == Nekotory trdjat, že termin ''teologija'' odnovazuet se jedino na izčestvo [[Religija|religij]] s centralnym [[božstvo]]m (''theos'') — to jest dalej než [[Mono teizm|monoteizem]]; i prědpoločaju vjeru v možnost govoriti i [[razum]]ovati o tomto božstvu. Različni organizatori predlagaju, že termin je mene prigodni v kontekstah religij, ktore ne imajut jedneho božstva ili ktore odměnju mogućnost logično izslědovati takve teme. Nekotry, takovy kako [[Eugène Goblet d'Alviella]] (1908), prědložili širši termin ''[[hierologija]]''. === Avraamske religije === V [[judaizam]]u, izčestvo teologije se razvivlo v odsutnosti politične vlasti posle razrušenja [[Drugi hram|Drugoho hrama]], i glavno se dějalo v [[sinagoga]]h i občinah posredstvom [[Rabinsko pravo|rabinskih]] diskusij ob [[Tora|zakonu]] i [[Midraš]]u. Izraelska teologija takože je spojena s etikom; jestli kao i v drugih religijah, to imaje implikacije za moralno dějanje. V [[Hristijanstvo|hristijanstvu]], po definiciji [[Tomaso Akvinsky|Tomaso Akvinskogo]], teologija sostoji se iz triju aspektov: to, čemu uči Bog, učenije ob Bogu i to, ktore vedet k Bogu ({{Lang|la|Theologia a Deo docetur, Deum docet, et ad Deum ducit}}). To označava tri različne oblasti: theofanično otkrovenje, sistematično izčestvo prirody [[Divinity|božstva]] i, občno, religiöznogo věrozakona, i [[Duhovny put|duhovnogo puta]]. Hristijanska teologija i izčestvo hristijanske věry i praktiki koncentriruju se glavno na teksty [[Starij Zavět|Starogo Zaveta]] i [[Novi Zavět|Novogo Zaveta]] i tradiciju. Teologi ispolzujut biblijsku egzegezu, racionalnu analizu i argument. Teologija može slúžiti boljšemu razumeju hristijanskih nauk, napraviti sravnenja medžu hristijanstvom i drugimi tradicijami, brániti hristijanstvo od krytike, podpirati reformy, pomogati u propagaciji věry, vospolzovati se tradicijom da bi adresovali sùčasni voprosy ili potreby, i takoj dělje. === Islam === V [[islam]]u teologičny dialog paralelny hristijanskemu teologičnomu izčestvu nazyva se ''[[Kalam]]''; islamsky ekvivalent hristijanskoj teologičnoj diskusije je bolje [[Šaria]] abo [[Fiqh]]. Poklonny tekst: <blockquote> Kalam ne imaje togže centralnogo města v mysljenju Musliman, kak teologija v hristijanstve. Da by naiti ekvivalent za «teologiju» v hristijanskom znaczenju, nado obrati se k nekotorym disciplinam, takym kako ''usul al-fiqh'' i ''kalam''.</blockquote> Někotory univerzitety v Němečščini osnovali katedre islamskoj teologiji. === Indijske religije === ==== Budizm ==== V [[budizm]]u nekotory učenije posvećene razumevanju budistskogo pogledanja na svět prěferiruju termin [[budistička filozofija]] v město ''budisticka teologija'', posliže budizm ne priznaje takogo pojma, kak [[Tvoritelj|Tvorčij Bog]]. Iako, nekotory učenije, tako jako Jose Ignacio Cabezon, vichodja točno opredeljaju upotrebu ''teologiji'' v budizme, no dobro. Različne budističke teoriji i diskusiji o prirodi [[Bog]]a i [[Konečna realnost|konečne realnosti]] imajut svoj termin «budologia». V [[Mahajana|mahajanskom budizmu]] centralny koncept v budologiji jest doktrina tri tela Budy ([[Trikaja]]); to jest obščno medžu vsemi tradicijami mahajany. ==== Hindusizm ==== V [[hinduska filozofija]] jest mnogo tradicij filozofskih refleksij o prirodi vsesvěta, o Bogu (imenovany {{Lang|sa|brahman}}, {{Lang|sa|paramatma}}, {{Lang|sa|Ishvara}} i/ili {{Lang|sa|Bhagavan}} v nekotoryh školah hinduizma) i o [[Ātman (Hinduism)|ātmanu]] (duša). [[Sanskrit]]sko slovo za različne školjy hindu filozofiji jest ''[[darśana]]''; najvličnojša v modernom hinduizmě jest [[Veda]] i jegovy različne sub-školy, i vsaka prezentuje različnu teoriju o [[Išvara]] (Vyšši Gospod, Bog). [[Vaishnavism|Vaišnavska teologija]] byla predmetom izčestva mnogo vernych, filozofov i učenikij v [[Indija|Indii]] mnogi stoletija. Velika čest izčestva jest katalogizacija i organizacija mnogih manifestacij božstvov i jejih aspektov. V poslednjih desetlětijah izčestvo hinduizma živo na sebe vzalo nekoliko akademskih institucij v Evropě, kako napr. [[Oxford Centre for Hindu Studies]] i [[Bhaktivedanta College]] hindu teologije vključajut različne teologije [[Šivaismus|šivaiskih]] tradicij (s dualističnimi i nedualističnimi směrmi), a takože teologii bogyne orientovanogo [[Šaktism|šaktizma]], kotora prědpostavljaju žensku božicu kako poslednu. === Drugi religiji === ==== Šinto ==== V [[Japonija|Japanii]] termin ''teologija'' ({{Jezyky|ja|神学|translit=shingaku}}) upotreblja se za [[Šinto]] od [[Edo period]]a, po publikaciji {{Jezyky|ja|Kokon shingaku ruihen}} ({{Jezyky|ja|古今神学類編}}, "razvršteni sbornik drevne teologije"). V moderně vremeni drugi termini označaju izčestvo [[šinto]] i [[budizm]]a: {{Jezyky|ja|教学}} (''kyōgaku'', "doktrinarny studij") i {{Jezyky|ja|宗学}} (''shūgaku'', "denominacijski studij"). ==== Sovremene paganstvo ==== Britanskij učeny [[Graham Harvey (religious studies scholar)|Graham Harvey]] komentiral, že [[Paganstvo|pogany]] "rědko vključajuči se v teologiju". Jednakože, nekotory pagansky občiny, vključaju [[Vika]], [[Heathenry|Germannskogo poganstva]], [[Druidstvo|druidstva]] i [[Kemetism]]a, prinymajut teologiju v nekotoryh aspektah. Poka ta religije davadaju přednost [[Ortodoksija|ortodoksjii]], teologične videnja različaju se medžu vernikami. Termin izkoristal se, na primer, v knigi Christine Kraemer «Seeking the Mystery: An Introduction to Pagan Theologies» i v prace [[Michael York (religious studies scholar)|Michael York]] «Pagan Theology: Paganism as a World Religion». == Temy == [[Richard Hooker]] opredeljaet ''teologiju'' kako "nauka o božskih věčah". Termin, jednako, može jest označavati širok спектr disciplin abo polj znanija. Teologija izslěduje, jestli božsko jestvuje v nekotory obliku — na pr. v [[Physika|fizike]], [[Nadprirodny|nadprirodnom]], [[Fenomenologija (filozofija)|psihičnom]] ili [[Sociologija|socijalnom]] realnostech — i kakije dokazy možno najti posrědstvom osobnih duhovnih iskustv alebo zapisannych istorij. Izčestvo tutyh prědpoloženij obyčno ne jest čest koncepcije, kotora se nazyva [[teologia proprija]], a odnosi se do [[Filozofija religiji|filozofiji religiji]], a vse bolji posrědstvom [[Psihologija religiji|psihologiji religiji]] i [[Neuroteologija|neuroteologiji]]. Cělj teologije jest dokumentovati, strukturirati i razuměti ta iskustva i koncepcije, i ispolzovati ih da by derivovali normativne nasoki za [[Smysl žitja|pravilny obraz žitja]]. == Historija kako akademičskoj discipliny == Historija teologije v institucijah edukaciji jest vělju davna. Na pr.: • [[Takšašila]] byla ranijim centrumom vědskoj edukaciji, verjetno od VI věka p.n.e. abo i raněje; • [[Platonska Akademija]] osnovana v Atini v IV věku p.n.e. vkjučavala teologične temy; • Kitajska[[Taixue]] prěpovědala [[konfucijanizm]] od II věka p.n.e.; • [[Škola v Nisibis]] byla centrum hristijanskogo učenja od IV věka n.e.; • [[Nalanda]] v Indii byla centrom buddističnogo obrazovanja od najmeně V ili VI věka n.e.; • [[al-Karavijin Universiteta]] v Maroku byla centrom islamskogo obrazovanja od X věka, takože [[al-Azhar Universiteta]] v Kairu. Pervie evropske universitety razvivli se pod pokroviteljstvom [[Katoličeska crkva|Latinskoj crkve]] kako ''[[Studium Generale|studia generalia]]''. Pod pajčjem [[Latinsko katolično crkve|Latinske crkve]] oni byli osnovani kako ''[[Studium Generale|studia generalia]]'' i možno bylo, že mnogi universiteti proizšedše iz [[Katedralna škola|katedralnyh škol]]. V ranoj srednjevekovoj periodi mnogy novye universiteti povstali iz už suščih škol, obično kogda se usmatralo, že oni stali mestom vyššega obrazoavanja. Mnogi istoriki podčørkivajut, že universitety i katedralne škole byli prodolženje interesovanja k obrazovanju podpiranoho monastyry. Hristijanska teologija i [[kanoně pravo]] byli ključno děl univerziteta: oni prigotovliali kadry za crkovne pozicije, pomožali crkvi formulovati i brániti svoje učenije i upotrěbljali pravo crkve protiv svetjnih vlasti. V takih universitetah teologično izslědovanje bylo v suglasnosti s věroi i žitjem crkve: ono pitalo i bilo pito praktikami [[Kazanje|kazanj]], [[molitev]] i slavenja [[Mša|mše]]. V periodu vysokogo srednjovekovja teologija byla najvišejšim predmetom v universiteтах, nazyvana «Kralica nauk». Ona služila kako vrhunac [[trivium]]a i [[kvadrivium]]a, ktore studenti morali izučiti; druge predmety (na primer [[filozofija]]) postojali glavno da by služili teologičnomu mislenu. V tom kontekste srednjovekovna teologija na Zapadě mogla vkjučati polja, ktore potom stali samožestveny, takovy jak [[metafizika]] (Aristotelovo «[[perva filozofija]]» ili [[ontologija]], nauka o byti). Vzvišenna pozicija hristijanske teologije v universiteteh načala byti osporovana za časov[[Osvětlenije|osvětlenija]] v Evropi, osoblivo v Němeččiny. Drugie predmeti polučili nezavisnost i reputaciju, i voprosy byli podignute ob mestu discipline, kotora kazala se zavisnom od autoriteta čto particularne religiozne tradicije v institucijah, kotore byli vse bolje razumjute kako posvěščene nezavisnomu razumu. Od rannega XIX věka na Zapadě pojavile se različne podhody k bogoslovju kako akademičskoj discipliny. Velika čest diskusii o mestu bogoslovja v universitetě abo v obščem kurse visšego obrazovanja sostoji se v voprose: jestli metody teologii sut dostatočno teoretične i (v širokom znaczenju) naučne, abo je li teologija zahtěva predprinos věre od svoih praktikantov, i jeli takoj prinos protivorječi akademičsskoj svobody. V nekotoryh kontekstah, osoblivo v crkovno povezanyh školah, bogoslovje jest priznano kako forma profesionalne pripravy dlja hristijanskoj služby. Na toj osnově liberalny teolog [[Friedrich Schleiermacher]] argumentoval za uključanje bogoslovje v novy [[Humboldtov Universitet Berlin|Universitet v Berlinu]] 1810 goda. Na primer v [[Nemčija|Nemčiji]] fakultety teologiji v državnyh universitetah obyčno sut vezane k osobnym denominacijam, protestantskoj ili katoličeskoj, i predlagajut denominaciono-ligovany diplome i pozicije; oni kako prispevaju k razvitju hristijanskogo znanija, tako i obučaju budučih svečennikov i učitely religijskogo obrazovania. V Amerykě mnogo koledžev i universitetov (napr. [[Harvard]], [[Georgetown University|Georgetown]], [[Yale]], [[Duke University|Duke]], [[Princeton University|Princeton]]) bylo osnovano perežno da by školili hristijanskih duchovnikov. Seminarije i biblijske koledži prprodolžavali taj sojuz akademskoga izslědovanja teologije i priprave k službě. === Kako akademičska disciplina sama po sebe === V nekotoryh obščih kontekstah učenjaci izslědujut teologiju bez formalnogo pripljućenja k jednoj crkvi (hotja osobje členy fakuljeta mogut iměti crkvene veze), i bez fokusa na pripravovanije duhovnikov. Tako jest, na primer, v Departmentu teologičnyh studijev na [[Concordia University]] v Kanadě, i na mnogo departamentov v [[Velika Britanija|Velikoj Britanii]] (na primer, Fakulta Divinity [[University of Cambridge]], Department teologiji i religije v [[University of Exeter]], Department teologiji i religijskih studijev v [[University of Leeds]]). Tradične akademske nagrady, kako [[Lumsden and Sachs Fellowship]] na [[University of Aberdeen]], obično ocěnjivajut uspěh v teologiji (ili [[divinity]] kako se nazyva v Aberdeen) i v religijnyh studijah. === Religiozne studije === V sovremennych kontekstah razlikuje se medžu teologijou, ktora se vidy kako vključajuča nekotoro nivo prigotovlenija k tvrdženjam religioznoj tradiciji, i [[religionske studije]] — discipliny, ktora obično trěbuje, da by pršanje pravdivosty abo nepravdivosty religijskych tradicij bylo ostavljeno vne. Religiozne studije izslědujut istorične i ideje tutyh tradicij ispolzajuči neutralne, nevjerozubne instrumenty i koncepčne rame. Obično takva izslědovanija vključaju antropologiju religiji, sravnitelnje religiji, historiju religij, filozofiju, psihologiju i sociologiju religiji. Nekotory razgljadajut teologiju i religiozne studije kako konflikty, drugě vidějat ih kako spolu žijuči bez serioznej napatosti. == Kritika == Od rannego modernogo perioda filozofi, pisateli i satiristi krytizovali teologiju kako akademičsku disciplinu. Napr. [[Protagoras]] v V stoletju p.n.e. govorel, že jest mnogo voprosov, kotoryh ne može znati čelověk — i znoži je "ne jasno sam predmet i kratkost žitja". Od XVIII věka različní autori, napr. [[Baron d'Holbach]], [[Lord Bolingbroke]] i [[Thomas Paine]], nazyvali bogoslovje ''naukoj ničego'', ne osnovanom na principi, ne dokazljivom i bez rezultata. [[Ludwig Feuerbach]] hčěl je raspuščiti teologiju v antropologiju; [[Mark Twain]] satiriral teologiju kako izvor krvavoj borby i tvrdil, že životnymi su bez religiji, a oni budu isključeni iz posmrtnega života. V XX i XXI věku kritiki kak [[A. J. Ayer]], [[Walter Kaufmann]], [[Charles Bradlaugh]], [[Robert G. Ingersoll]] i [[Richard Dawkins]] osporivali su teologiju, tvrđe, že ona ne imaje prakticne polze, ne odgovarjaje na voprosy, i je neopravdana v akademskom kontekstu. == Iztočniky == <references /> {{Prěvod|en|Theology}} == Vněšnje linky == * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/590855/theology «Teologija»] na ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [http://philpapers.org/rec/CHAROH-3 Chattopadhyay, Subhasis «Razmyšljenje o hinduskoj teologiji»] v ''[[Prabuddha Bharata]]'' 120(12): 664–672 (2014). [[Kategorija:Filozofija religiji]] [[Kategorija:Bogoslovje| ]] {{INTERWIKI|Q34178}} 1f54lx03c6oxg0d0vn9x6xy8qo6x3zm Brněnský drak 0 741 28185 4798 2026-07-06T08:17:28Z Ilja isv 10 28185 wikitext text/x-wiki {{Městna interesnost | nazva = '''Brnensky drakon''' <br/>({{Jezyky|cs|Brněnský drak}}) | vyšina = | država = [[Fajl:Flag_of_the_Czech_Republic.svg|20px|link=Čehija|Čehija]] Čehija | fotografija = [[Fajl:Brněnský drak 2 (02).jpg|thumb|center|'''Brnensky drakon''' vo vratah Starogo ratuša]] | podnadpis = Dym, vozhodeči na vrhu vysypky | grad = [[Fajl:Flag_of_Brno.svg|20px|link=Brno|Brno]] Brno | koordinaty = {{Coord|49|11|35.2608|N|16|36|31.4202|E|type:landmark}} }} '''Brnensky drakon''' ({{Jezyky|cs|Brněnský drak}}) je nabity [[krokodil]], zavěšeny u stropa vo vratah [[Stará radnice (Brno)|Starogo ratuša]] v [[Brno|Brnu]]. == Pohodženje == Pohodženje Brnenskogo drakona ne jest věrogodno doloženo. Medžu obyvateljev Brna o njem uže stolětja obračaje se red legend. Podlě jednyh, byl krokodil do Brna dovezeny uže nabity, podlě inyh je žil prědtym v jamě u [[Svratka|rěky Svratky]]. Najčestěje se spekuluje, že krokodila daroval Brnu [[markgraf Matjaš]] v roku 1608. Soobčenje o tom bylo uloženo do kupoly ratušnoj věže v roku 1749. Drakon vsako musěl byti v Brnu uže prěd rokom 1608, zatože podlě danyh iz brnenskogo arhiva byl restavrovany a odčrvovany uže v letah 1578—1579. Sam Stary ratuš, v projezdu ktorogo je krokodil zavěšeny, vsako na vstupnyh biletah do věže ukazyvaje, že krokodil byl darom turečskyh poslov kralju [[Matjaš Habsburgsky|Matjašu <span class="ext-gadget-alphabet-disable">II</span>]] v roku 1609. Takože, se govori, že drakona sut privezli do Brna rycari iz [[Krestovy pohod|krestovyh pohodov]]. === Trutnovska legenda === Suglasno inoj legendě, ljudi sut našli drakona v skalah pri budovanju grada [[Trutnov]]a. Drakona sut ulovili, ubili i nabitogo uložili na trutnovskoj krěposti. To se imělo odigrati uže okolo roka 1006. Trutnovci jego sut prědali v roku 1024 knezu na sobranju v Brnu i obdržali sut za to pravo imati pečat s obrazom drakona.<ref>{{Cite book | last = Stejskal | first = Martin | title = Trutnovský drak in:Analogon 10 | year = 1993 | publisher = Lidové noviny | publication-place = Praha | pages = 20 | language = cs }}</ref><ref>{{Cite book | last = Stejskal | first = Martin | title = Labyrintem míst klatých | year = 2011 | publisher = Eminent | publication-place = Praha | pages = 873 | language = cs }}</ref> == Nazvy inyh objektov == * Vlakovy ekspres Brno-[[Praga]] * Antisemitičsky časopis, izdavany v Brnu prěd [[Vtora světova vojna|Vtoroju světovoju vojnoju]] * Motociklova gonka na [[Masarikov okrug|Masarikovom okrugu]] * Turnir v boulingu * Sportovna komanda amerikanskogo futbola {{-|[[Brno Alligators]]}} * Sportovny bejsbolovy klub {{-|[[Draci Brno]]}} * Turnir v plavanju za priz ''Brněnskogo draka'' * Vid mesnogo jedanja (ne ide o ''Brněnskom brabcu'') * Publičny turnir staviteljev plastikovyh modelov v Brnu * Vid piva iz [[Pivovar Starobrno|pivovara Starobrno]] * Komandny běg s orientovanjem po brněnskyh krčmah * Jedlivy suvenirny bonbon v obliku krokodila * Prězvišče u tipa tramvaja ([https://cs.wiktionary.org/wiki/%C5%A1alina šaliny]) {{-|[[EVO2]]}} v Brnu. == Referencije == {{Iztočniky}} {{Coord|49|11|35.2608|N|16|36|31.4202|E|display=title|type:landmark}} == Vnešnje linky == {{Prěvod|cs|Brněnský drak}} [[Kategorija:Kultura]] [[Kategorija:Drakoni]] [[Kategorija:Slavne životiny]] [[Kategorija:Brno]] {{INTERWIKI|Q11343687}} mfbfgmb2mhmoqcnvt0eobq8edyq3u1y 28186 28185 2026-07-06T08:18:14Z Ilja isv 10 28186 wikitext text/x-wiki {{Městna interesnost | nazva = '''Brnensky drakon''' <br/>({{Jezyky|cs|Brněnský drak}}) | vyšina = | država = [[Fajl:Flag_of_the_Czech_Republic.svg|20px|link=Čehija|Čehija]] Čehija | fotografija = [[Fajl:Brněnský drak 2 (02).jpg|thumb|center|'''Brnensky drakon''' vo vratah Starogo ratuša]] | podnadpis = Dym, vozhodeči na vrhu vysypky | grad = [[Fajl:Flag_of_Brno.svg|20px|link=Brno|Brno]] Brno | koordinaty = {{-|{{Coord|49|11|35.2608|N|16|36|31.4202|E|type:landmark}}}} }} '''Brnensky drakon''' ({{Jezyky|cs|Brněnský drak}}) je nabity [[krokodil]], zavěšeny u stropa vo vratah [[Stará radnice (Brno)|Starogo ratuša]] v [[Brno|Brnu]]. == Pohodženje == Pohodženje Brnenskogo drakona ne jest věrogodno doloženo. Medžu obyvateljev Brna o njem uže stolětja obračaje se red legend. Podlě jednyh, byl krokodil do Brna dovezeny uže nabity, podlě inyh je žil prědtym v jamě u [[Svratka|rěky Svratky]]. Najčestěje se spekuluje, že krokodila daroval Brnu [[markgraf Matjaš]] v roku 1608. Soobčenje o tom bylo uloženo do kupoly ratušnoj věže v roku 1749. Drakon vsako musěl byti v Brnu uže prěd rokom 1608, zatože podlě danyh iz brnenskogo arhiva byl restavrovany a odčrvovany uže v letah 1578—1579. Sam Stary ratuš, v projezdu ktorogo je krokodil zavěšeny, vsako na vstupnyh biletah do věže ukazyvaje, že krokodil byl darom turečskyh poslov kralju [[Matjaš Habsburgsky|Matjašu <span class="ext-gadget-alphabet-disable">II</span>]] v roku 1609. Takože, se govori, že drakona sut privezli do Brna rycari iz [[Krestovy pohod|krestovyh pohodov]]. === Trutnovska legenda === Suglasno inoj legendě, ljudi sut našli drakona v skalah pri budovanju grada [[Trutnov]]a. Drakona sut ulovili, ubili i nabitogo uložili na trutnovskoj krěposti. To se imělo odigrati uže okolo roka 1006. Trutnovci jego sut prědali v roku 1024 knezu na sobranju v Brnu i obdržali sut za to pravo imati pečat s obrazom drakona.<ref>{{Cite book | last = Stejskal | first = Martin | title = Trutnovský drak in:Analogon 10 | year = 1993 | publisher = Lidové noviny | publication-place = Praha | pages = 20 | language = cs }}</ref><ref>{{Cite book | last = Stejskal | first = Martin | title = Labyrintem míst klatých | year = 2011 | publisher = Eminent | publication-place = Praha | pages = 873 | language = cs }}</ref> == Nazvy inyh objektov == * Vlakovy ekspres Brno-[[Praga]] * Antisemitičsky časopis, izdavany v Brnu prěd [[Vtora světova vojna|Vtoroju světovoju vojnoju]] * Motociklova gonka na [[Masarikov okrug|Masarikovom okrugu]] * Turnir v boulingu * Sportovna komanda amerikanskogo futbola {{-|[[Brno Alligators]]}} * Sportovny bejsbolovy klub {{-|[[Draci Brno]]}} * Turnir v plavanju za priz ''Brněnskogo draka'' * Vid mesnogo jedanja (ne ide o ''Brněnskom brabcu'') * Publičny turnir staviteljev plastikovyh modelov v Brnu * Vid piva iz [[Pivovar Starobrno|pivovara Starobrno]] * Komandny běg s orientovanjem po brněnskyh krčmah * Jedlivy suvenirny bonbon v obliku krokodila * Prězvišče u tipa tramvaja ([https://cs.wiktionary.org/wiki/%C5%A1alina šaliny]) {{-|[[EVO2]]}} v Brnu. == Referencije == {{Iztočniky}} == Vnešnje linky == {{Prěvod|cs|Brněnský drak}} [[Kategorija:Kultura]] [[Kategorija:Drakoni]] [[Kategorija:Slavne životiny]] [[Kategorija:Brno]] {{INTERWIKI|Q11343687}} 6a8jg0sjx4x5tziu7vpa5k1njmgql8h 28187 28186 2026-07-06T08:20:38Z Ilja isv 10 28187 wikitext text/x-wiki {{Městna interesnost | nazva = '''Brnensky drakon''' <br/>({{Jezyky|cs|Brněnský drak}}) | vyšina = | država = [[Fajl:Flag_of_the_Czech_Republic.svg|20px|link=Čehija|Čehija]] Čehija | fotografija = [[Fajl:Brněnský drak 2 (02).jpg|thumb||center|300px|'''Brnensky drakon''' vo vratah Starogo ratuša]] | podnadpis = Dym, vozhodeči na vrhu vysypky | grad = [[Fajl:Flag_of_Brno.svg|20px|link=Brno|Brno]] Brno | koordinaty = {{-|{{Coord|49|11|35.2608|N|16|36|31.4202|E|type:landmark}}}} }} '''Brnensky drakon''' ({{Jezyky|cs|Brněnský drak}}) je nabity [[krokodil]], zavěšeny u stropa vo vratah [[Stará radnice (Brno)|Starogo ratuša]] v [[Brno|Brnu]]. == Pohodženje == Pohodženje Brnenskogo drakona ne jest věrogodno doloženo. Medžu obyvateljev Brna o njem uže stolětja obračaje se red legend. Podlě jednyh, byl krokodil do Brna dovezeny uže nabity, podlě inyh je žil prědtym v jamě u [[Svratka|rěky Svratky]]. Najčestěje se spekuluje, že krokodila daroval Brnu [[markgraf Matjaš]] v roku 1608. Soobčenje o tom bylo uloženo do kupoly ratušnoj věže v roku 1749. Drakon vsako musěl byti v Brnu uže prěd rokom 1608, zatože podlě danyh iz brnenskogo arhiva byl restavrovany a odčrvovany uže v letah 1578—1579. Sam Stary ratuš, v projezdu ktorogo je krokodil zavěšeny, vsako na vstupnyh biletah do věže ukazyvaje, že krokodil byl darom turečskyh poslov kralju [[Matjaš Habsburgsky|Matjašu <span class="ext-gadget-alphabet-disable">II</span>]] v roku 1609. Takože, se govori, že drakona sut privezli do Brna rycari iz [[Krestovy pohod|krestovyh pohodov]]. === Trutnovska legenda === Suglasno inoj legendě, ljudi sut našli drakona v skalah pri budovanju grada [[Trutnov]]a. Drakona sut ulovili, ubili i nabitogo uložili na trutnovskoj krěposti. To se imělo odigrati uže okolo roka 1006. Trutnovci jego sut prědali v roku 1024 knezu na sobranju v Brnu i obdržali sut za to pravo imati pečat s obrazom drakona.<ref>{{Cite book | last = Stejskal | first = Martin | title = Trutnovský drak in:Analogon 10 | year = 1993 | publisher = Lidové noviny | publication-place = Praha | pages = 20 | language = cs }}</ref><ref>{{Cite book | last = Stejskal | first = Martin | title = Labyrintem míst klatých | year = 2011 | publisher = Eminent | publication-place = Praha | pages = 873 | language = cs }}</ref> == Nazvy inyh objektov == * Vlakovy ekspres Brno-[[Praga]] * Antisemitičsky časopis, izdavany v Brnu prěd [[Vtora světova vojna|Vtoroju světovoju vojnoju]] * Motociklova gonka na [[Masarikov okrug|Masarikovom okrugu]] * Turnir v boulingu * Sportovna komanda amerikanskogo futbola {{-|[[Brno Alligators]]}} * Sportovny bejsbolovy klub {{-|[[Draci Brno]]}} * Turnir v plavanju za priz ''Brněnskogo draka'' * Vid mesnogo jedanja (ne ide o ''Brněnskom brabcu'') * Publičny turnir staviteljev plastikovyh modelov v Brnu * Vid piva iz [[Pivovar Starobrno|pivovara Starobrno]] * Komandny běg s orientovanjem po brněnskyh krčmah * Jedlivy suvenirny bonbon v obliku krokodila * Prězvišče u tipa tramvaja ([https://cs.wiktionary.org/wiki/%C5%A1alina šaliny]) {{-|[[EVO2]]}} v Brnu. == Referencije == {{Iztočniky}} == Vnešnje linky == {{Prěvod|cs|Brněnský drak}} [[Kategorija:Kultura]] [[Kategorija:Drakoni]] [[Kategorija:Slavne životiny]] [[Kategorija:Brno]] {{INTERWIKI|Q11343687}} bariu36wjk12l4hdbzgcv57wkymzm1m Drenthe 0 813 28146 5331 2026-07-05T17:39:33Z IJzeren Jan 9 kirilizacija 28146 wikitext text/x-wiki {{Kartka provincija|qid=Q772|ime=Drente|ime_v_jezyku={{Jezyky|nl|Drenthe}}|država_gen=[[Niderlandy|Niderlandov]]|dolžnost_glavy=Komisar kralja}} {{-|'''Drenthe''' (|'''Дренте''' ({{Jezyky|nl|Drenthe}}, }}prěd 2006 g.: {{Lang|nl|Drente}}) jest provincija [[Niderlandy|Niderlandov]], položena v sěverno-vozhodnoj česti kraja. Graniči se s provincijeju [[Frizija]] na zapadu, s provincijeju [[Groningen (provincija)|Groningen]] na sěveru, s [[Němcija|němečskym]] stanom [[Dolna Saksonija]] na vozhodu i s provincijeju [[Overijssel|{{-|Overijssel|Оверејсел}}]] na jugu. Povrhnja provincije jest 2 680 km² (v čem 38 km² jest voda). V 2005 g. {{-|Drenthe|Дренте}} iměl 483 175 žiteljev. Glavny i jednočasno najljudnějši grad provincije jest [[Drenthe#Assen|Assen]], ale občina s največšim naseljenem jest [[Drenthe#Emmen|Emmen]]. {{-|Drenthe|Дренте}} jest znajemy za veliku kolikosti tako zvanyh [[hunebed]]ov: [[neolit]]ične dolmeny iz četvrtogo stolětja p.n.e., ktore sostojet iz minimalno treh nosnyh kamenjev i jednogo ili veče pokryvnyh kamenjev. __TOC__ <br clear=all/> == Občiny v provinciji Drente == {{Občina v provinciji - zaglavje}} {{Občina v provinciji | občina = Aa en Hunze | občina_kir = А ен Хунзе | qid = Q300665 | karta = NL - locator map municipality code GM1680 (2016).png | obrazok = Rolde,_het_voormalige_gemeentehuis_RM482933_foto6_2014-07-12_18.31.jpg }} {{Občina v provinciji | občina = Assen | občina_kir = Ассен | qid = Q798 | karta = NL - locator map municipality code GM0106 (2016).png | obrazok = Vaart_Assen_2021.jpg }} {{Občina v provinciji | občina = Borger-Odoorn | občina_kir = Боргер-Одорн | qid = Q835118 | karta = NL - locator map municipality code GM1681 (2016).png | obrazok = Zuiderdiep291 Tweede Exloermond.jpg }} {{Občina v provinciji | občina = Coevorden | občina_kir = Куворден | drugo_ime = Koevern (městno narěčje) | qid = Q60453 | karta = NL - locator map municipality code GM0109 (2016).png | obrazok = Coevorden Het Arsenaal.jpg }} {{Občina v provinciji | občina = Emmen | občina_kir = Еммен | qid = Q14641 | karta = NL - locator map municipality code GM0114 (2016).png | obrazok = Centrum Emmen.jpg }} {{Občina v provinciji | občina = Hoogeveen | občina_kir = Хогевен | qid = Q208012 | karta = NL - locator map municipality code GM0118 (2016).png }} {{Občina v provinciji | občina = Meppel | občina_kir = Меппел | qid = Q60425 | karta = NL - locator map municipality code GM0119 (2016).png }} {{Občina v provinciji | občina = Midden-Drenthe | občina_kir = Мидден-Дренте | prěvod_imene = Srědnji Drente | qid = Q835125 | karta = NL - locator map municipality code GM1731 (2016).png }} {{Občina v provinciji | občina = Noordenveld | občina_kir = Норденвелд | qid = Q835083 | karta = NL - locator map municipality code GM1699 (2016).png }} {{Občina v provinciji | občina = Tynaarlo | občina_kir = Тинарло | drugo_ime = Tynaorl (město narěčje) | qid = Q840457 | karta = NL - locator map municipality code GM1730 (2016).png }} {{Občina v provinciji | občina = Westerveld | občina_kir = Вестервелд | qid = Q747920 | karta = NL - locator map municipality code GM1701 (2016).png | obrazok = P1020102Dorpsstraat Havelte.JPG }} {{Občina v provinciji | občina = De Wolden | občina_kir = Де Волден | qid = Q835108 | karta = NL - locator map municipality code GM1690 (2016).png | obrazok = Boerderij Commissieweg de Wijk.jpg }} {{Občina v provinciji - konec}} == Galerija == <gallery mode="packed" caption="Obrazy iz provincije Drente" heights="180px"> File:2005_Assen_Museum_Drenthe_01.JPG | Muzej provincije Drente v gradu ''[[Drenthe#Assen|Assen]]'' Vaart_Assen_2021.jpg | ''[[Drente#Assen|Assen]]: {{-|De Vaart|Де Варт}}'' Hunebed D50 bij Noord-Sleen.jpg | Hunebed pri selu ''{{-|Noord-Sleen|Норд-Слен}}'' v občině ''{{-|[[Drenthe#Coevorden|Coevorden]]}}'' Het_kasteel_en_het_gemeentehuis_-_Coevorden_-_20410111_-_RCE.jpg | Zamok i ratuš v gradu ''{{-|[[Drenthe#Coevorden|Coevorden]]}}'' Wildlands_and_Atlas_Theater_Emmen.jpg | ''[[Drenthe#Emmen|Emmen]]'' Centrum_Emmen.jpg | Centrum grada ''[[Drenthe#Emmen|Emmen]]'' Hunebed_D45_in_de_Emmerdennen_te_Emmen.jpg | Hunebed pri ''[[Drenthe#Emmen|Emmen]]'' Meppel,_de_Meppeler_toren_in_straatzicht_foto1_2011-05-21_11.58.JPG | Centrum grada ''[[Drenthe#Meppel|Meppel]]'' Rolde,_het_voormalige_gemeentehuis_RM482933_foto6_2014-07-12_18.31.jpg | Stary ratuš v selu ''Rolde'' (obč. ''[[Drenthe#Aa en Hunze|Aa en Hunze]]'') Oude_gemeentehuis_van_Ruinerwold.JPG | Stary ratuš v selu {{-|''Ruinerwold|Реунерволд}}''}} (obč. ''{{-|[[Drenthe#De Wolden|De Wolden]]}}'') </gallery> {{Provincije Niderlandov}} [[Kategorija:Provincije Niderlandov]] {{INTERWIKI|Q772}} 44v8c9m7ikdgi4ci2ru5jahe4yhgpwh 28147 28146 2026-07-05T17:40:27Z IJzeren Jan 9 28147 wikitext text/x-wiki {{Kartka provincija|qid=Q772|ime=Drente|ime_v_jezyku={{Jezyky|nl|Drenthe}}|država_gen=[[Niderlandy|Niderlandov]]|dolžnost_glavy=Komisar kralja}} {{-|'''Drenthe''' (|'''Дренте''' ({{Jezyky|nl|Drenthe}}, }}prěd 2006 g.: {{Lang|nl|Drente}}) jest provincija [[Niderlandy|Niderlandov]], položena v sěverno-vozhodnoj česti kraja. Graniči se s provincijeju [[Frizija]] na zapadu, s provincijeju [[Groningen (provincija)|Groningen]] na sěveru, s [[Němcija|němečskym]] stanom [[Dolna Saksonija]] na vozhodu i s provincijeju [[Overijssel|{{-|Overijssel|Оверејсел}}]] na jugu. Povrhnja provincije jest 2 680 km² (v čem 38 km² jest voda). V 2005 g. {{-|Drenthe|Дренте}} iměl 483 175 žiteljev. Glavny i jednočasno najljudnějši grad provincije jest [[Drenthe#Assen|Assen]], ale občina s največšim naseljenem jest [[Drenthe#Emmen|Emmen]]. {{-|Drenthe|Дренте}} jest znajemy za veliku kolikosti tako zvanyh [[hunebed]]ov: [[neolit|neolitične]] dolmeny iz četvrtogo stolětja p.n.e., ktore sostojet iz minimalno treh nosnyh kamenjev i jednogo ili veče pokryvnyh kamenjev. __TOC__ <br clear=all/> == Občiny v provinciji Drente == {{Občina v provinciji - zaglavje}} {{Občina v provinciji | občina = Aa en Hunze | občina_kir = А ен Хунзе | qid = Q300665 | karta = NL - locator map municipality code GM1680 (2016).png | obrazok = Rolde,_het_voormalige_gemeentehuis_RM482933_foto6_2014-07-12_18.31.jpg }} {{Občina v provinciji | občina = Assen | občina_kir = Ассен | qid = Q798 | karta = NL - locator map municipality code GM0106 (2016).png | obrazok = Vaart_Assen_2021.jpg }} {{Občina v provinciji | občina = Borger-Odoorn | občina_kir = Боргер-Одорн | qid = Q835118 | karta = NL - locator map municipality code GM1681 (2016).png | obrazok = Zuiderdiep291 Tweede Exloermond.jpg }} {{Občina v provinciji | občina = Coevorden | občina_kir = Куворден | drugo_ime = Koevern (městno narěčje) | qid = Q60453 | karta = NL - locator map municipality code GM0109 (2016).png | obrazok = Coevorden Het Arsenaal.jpg }} {{Občina v provinciji | občina = Emmen | občina_kir = Еммен | qid = Q14641 | karta = NL - locator map municipality code GM0114 (2016).png | obrazok = Centrum Emmen.jpg }} {{Občina v provinciji | občina = Hoogeveen | občina_kir = Хогевен | qid = Q208012 | karta = NL - locator map municipality code GM0118 (2016).png }} {{Občina v provinciji | občina = Meppel | občina_kir = Меппел | qid = Q60425 | karta = NL - locator map municipality code GM0119 (2016).png }} {{Občina v provinciji | občina = Midden-Drenthe | občina_kir = Мидден-Дренте | prěvod_imene = Srědnji Drente | qid = Q835125 | karta = NL - locator map municipality code GM1731 (2016).png }} {{Občina v provinciji | občina = Noordenveld | občina_kir = Норденвелд | qid = Q835083 | karta = NL - locator map municipality code GM1699 (2016).png }} {{Občina v provinciji | občina = Tynaarlo | občina_kir = Тинарло | drugo_ime = Tynaorl (město narěčje) | qid = Q840457 | karta = NL - locator map municipality code GM1730 (2016).png }} {{Občina v provinciji | občina = Westerveld | občina_kir = Вестервелд | qid = Q747920 | karta = NL - locator map municipality code GM1701 (2016).png | obrazok = P1020102Dorpsstraat Havelte.JPG }} {{Občina v provinciji | občina = De Wolden | občina_kir = Де Волден | qid = Q835108 | karta = NL - locator map municipality code GM1690 (2016).png | obrazok = Boerderij Commissieweg de Wijk.jpg }} {{Občina v provinciji - konec}} == Galerija == <gallery mode="packed" caption="Obrazy iz provincije Drente" heights="180px"> File:2005_Assen_Museum_Drenthe_01.JPG | Muzej provincije Drente v gradu ''[[Drenthe#Assen|Assen]]'' Vaart_Assen_2021.jpg | ''[[Drente#Assen|Assen]]: {{-|De Vaart|Де Варт}}'' Hunebed D50 bij Noord-Sleen.jpg | Hunebed pri selu ''{{-|Noord-Sleen|Норд-Слен}}'' v občině ''{{-|[[Drenthe#Coevorden|Coevorden]]}}'' Het_kasteel_en_het_gemeentehuis_-_Coevorden_-_20410111_-_RCE.jpg | Zamok i ratuš v gradu ''{{-|[[Drenthe#Coevorden|Coevorden]]}}'' Wildlands_and_Atlas_Theater_Emmen.jpg | ''[[Drenthe#Emmen|Emmen]]'' Centrum_Emmen.jpg | Centrum grada ''[[Drenthe#Emmen|Emmen]]'' Hunebed_D45_in_de_Emmerdennen_te_Emmen.jpg | Hunebed pri ''[[Drenthe#Emmen|Emmen]]'' Meppel,_de_Meppeler_toren_in_straatzicht_foto1_2011-05-21_11.58.JPG | Centrum grada ''[[Drenthe#Meppel|Meppel]]'' Rolde,_het_voormalige_gemeentehuis_RM482933_foto6_2014-07-12_18.31.jpg | Stary ratuš v selu ''Rolde'' (obč. ''[[Drenthe#Aa en Hunze|Aa en Hunze]]'') Oude_gemeentehuis_van_Ruinerwold.JPG | Stary ratuš v selu {{-|''Ruinerwold|Реунерволд}}''}} (obč. ''{{-|[[Drenthe#De Wolden|De Wolden]]}}'') </gallery> {{Provincije Niderlandov}} [[Kategorija:Provincije Niderlandov]] {{INTERWIKI|Q772}} 1d50c63vjl1dtib6bp6ayf6kavyissu 28148 28147 2026-07-05T17:42:50Z IJzeren Jan 9 28148 wikitext text/x-wiki {{Kartka provincija|qid=Q772|ime=Drente|ime_v_jezyku={{Jezyky|nl|Drenthe}}|država_gen=[[Niderlandy|Niderlandov]]|dolžnost_glavy=Komisar kralja}} {{-|'''Drenthe''' (|'''Дренте''' ({{Jezyky|nl|Drenthe}}, }}prěd 2006 g.: {{Lang|nl|Drente}}) jest provincija [[Niderlandy|Niderlandov]], položena v sěverno-vozhodnoj česti kraja. Graniči se s provincijeju [[Frizija]] na zapadu, s provincijeju [[Groningen (provincija)|Groningen]] na sěveru, s [[Němcija|němečskym]] stanom [[Dolna Saksonija]] na vozhodu i s provincijeju [[Overijssel|{{-|Overijssel|Оверејсел}}]] na jugu. Povrhnja provincije jest 2 680 km² (v čem 38 km² jest voda). V 2005 g. {{-|Drenthe|Дренте}} iměl 483 175 žiteljev. Glavny i jednočasno najljudnějši grad provincije jest [[Drenthe#Assen|Assen]], ale občina s največšim naseljenem jest [[Drenthe#Emmen|Emmen]]. {{-|Drenthe|Дренте}} jest znajemy za veliku kolikosti tako zvanyh [[hunebed]]ov: [[neolit|neolitične]] dolmeny iz četvrtogo stolětja p.n.e., ktore sostojet iz minimalno treh nosnyh kamenjev i jednogo ili veče pokryvnyh kamenjev. __TOC__ <br clear=all/> == Občiny v provinciji Drente == {{Občina v provinciji - zaglavje}} {{Občina v provinciji | občina = Aa en Hunze | občina_kir = А ен Хунзе | qid = Q300665 | karta = NL - locator map municipality code GM1680 (2016).png | obrazok = Rolde,_het_voormalige_gemeentehuis_RM482933_foto6_2014-07-12_18.31.jpg }} {{Občina v provinciji | občina = Assen | občina_kir = Ассен | qid = Q798 | karta = NL - locator map municipality code GM0106 (2016).png | obrazok = Vaart_Assen_2021.jpg }} {{Občina v provinciji | občina = Borger-Odoorn | občina_kir = Боргер-Одорн | qid = Q835118 | karta = NL - locator map municipality code GM1681 (2016).png | obrazok = Zuiderdiep291 Tweede Exloermond.jpg }} {{Občina v provinciji | občina = Coevorden | občina_kir = Куворден | drugo_ime = Koevern (městno narěčje) | qid = Q60453 | karta = NL - locator map municipality code GM0109 (2016).png | obrazok = Coevorden Het Arsenaal.jpg }} {{Občina v provinciji | občina = Emmen | občina_kir = Еммен | qid = Q14641 | karta = NL - locator map municipality code GM0114 (2016).png | obrazok = Centrum Emmen.jpg }} {{Občina v provinciji | občina = Hoogeveen | občina_kir = Хогевен | qid = Q208012 | karta = NL - locator map municipality code GM0118 (2016).png }} {{Občina v provinciji | občina = Meppel | občina_kir = Меппел | qid = Q60425 | karta = NL - locator map municipality code GM0119 (2016).png }} {{Občina v provinciji | občina = Midden-Drenthe | občina_kir = Мидден-Дренте | prěvod_imene = Srědnji Drente | qid = Q835125 | karta = NL - locator map municipality code GM1731 (2016).png }} {{Občina v provinciji | občina = Noordenveld | občina_kir = Норденвелд | qid = Q835083 | karta = NL - locator map municipality code GM1699 (2016).png }} {{Občina v provinciji | občina = Tynaarlo | občina_kir = Тинарло | drugo_ime = Tynaorl (město narěčje) | qid = Q840457 | karta = NL - locator map municipality code GM1730 (2016).png }} {{Občina v provinciji | občina = Westerveld | občina_kir = Вестервелд | qid = Q747920 | karta = NL - locator map municipality code GM1701 (2016).png | obrazok = P1020102Dorpsstraat Havelte.JPG }} {{Občina v provinciji | občina = De Wolden | občina_kir = Де Волден | qid = Q835108 | karta = NL - locator map municipality code GM1690 (2016).png | obrazok = Boerderij Commissieweg de Wijk.jpg }} {{Občina v provinciji - konec}} == Galerija == <gallery mode="packed" caption="Obrazy iz provincije Drente" heights="180px"> File:2005_Assen_Museum_Drenthe_01.JPG | Muzej provincije Drente v gradu ''[[Drenthe#Assen|Assen]]'' Vaart_Assen_2021.jpg | ''[[Drenthe#Assen|Assen]]: {{-|De Vaart|Де Варт}}'' Hunebed D50 bij Noord-Sleen.jpg | Hunebed pri selu ''{{-|Noord-Sleen|Норд-Слен}}'' v občině ''{{-|[[Drenthe#Coevorden|Coevorden]]}}'' Het_kasteel_en_het_gemeentehuis_-_Coevorden_-_20410111_-_RCE.jpg | Zamok i ratuš v gradu ''{{-|[[Drenthe#Coevorden|Coevorden]]}}'' Wildlands_and_Atlas_Theater_Emmen.jpg | ''[[Drenthe#Emmen|Emmen]]'' Centrum_Emmen.jpg | Centrum grada ''[[Drenthe#Emmen|Emmen]]'' Hunebed_D45_in_de_Emmerdennen_te_Emmen.jpg | Hunebed pri ''[[Drenthe#Emmen|Emmen]]'' Meppel,_de_Meppeler_toren_in_straatzicht_foto1_2011-05-21_11.58.JPG | Centrum grada ''[[Drenthe#Meppel|Meppel]]'' Rolde,_het_voormalige_gemeentehuis_RM482933_foto6_2014-07-12_18.31.jpg | Stary ratuš v selu ''Rolde'' (obč. ''[[Drenthe#Aa en Hunze|Aa en Hunze]]'') Oude_gemeentehuis_van_Ruinerwold.JPG | Stary ratuš v selu ''{{-|Ruinerwold|Реунерволд}}'' (obč. ''{{-|[[Drenthe#De Wolden|De Wolden]]}}'') </gallery> {{Provincije Niderlandov}} [[Kategorija:Provincije Niderlandov]] {{INTERWIKI|Q772}} fhz50gorv8dp7it13bqzpxvyi8q6wm8 28149 28148 2026-07-05T17:43:48Z IJzeren Jan 9 IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Drente]] na [[Drenthe]] 28148 wikitext text/x-wiki {{Kartka provincija|qid=Q772|ime=Drente|ime_v_jezyku={{Jezyky|nl|Drenthe}}|država_gen=[[Niderlandy|Niderlandov]]|dolžnost_glavy=Komisar kralja}} {{-|'''Drenthe''' (|'''Дренте''' ({{Jezyky|nl|Drenthe}}, }}prěd 2006 g.: {{Lang|nl|Drente}}) jest provincija [[Niderlandy|Niderlandov]], položena v sěverno-vozhodnoj česti kraja. Graniči se s provincijeju [[Frizija]] na zapadu, s provincijeju [[Groningen (provincija)|Groningen]] na sěveru, s [[Němcija|němečskym]] stanom [[Dolna Saksonija]] na vozhodu i s provincijeju [[Overijssel|{{-|Overijssel|Оверејсел}}]] na jugu. Povrhnja provincije jest 2 680 km² (v čem 38 km² jest voda). V 2005 g. {{-|Drenthe|Дренте}} iměl 483 175 žiteljev. Glavny i jednočasno najljudnějši grad provincije jest [[Drenthe#Assen|Assen]], ale občina s največšim naseljenem jest [[Drenthe#Emmen|Emmen]]. {{-|Drenthe|Дренте}} jest znajemy za veliku kolikosti tako zvanyh [[hunebed]]ov: [[neolit|neolitične]] dolmeny iz četvrtogo stolětja p.n.e., ktore sostojet iz minimalno treh nosnyh kamenjev i jednogo ili veče pokryvnyh kamenjev. __TOC__ <br clear=all/> == Občiny v provinciji Drente == {{Občina v provinciji - zaglavje}} {{Občina v provinciji | občina = Aa en Hunze | občina_kir = А ен Хунзе | qid = Q300665 | karta = NL - locator map municipality code GM1680 (2016).png | obrazok = Rolde,_het_voormalige_gemeentehuis_RM482933_foto6_2014-07-12_18.31.jpg }} {{Občina v provinciji | občina = Assen | občina_kir = Ассен | qid = Q798 | karta = NL - locator map municipality code GM0106 (2016).png | obrazok = Vaart_Assen_2021.jpg }} {{Občina v provinciji | občina = Borger-Odoorn | občina_kir = Боргер-Одорн | qid = Q835118 | karta = NL - locator map municipality code GM1681 (2016).png | obrazok = Zuiderdiep291 Tweede Exloermond.jpg }} {{Občina v provinciji | občina = Coevorden | občina_kir = Куворден | drugo_ime = Koevern (městno narěčje) | qid = Q60453 | karta = NL - locator map municipality code GM0109 (2016).png | obrazok = Coevorden Het Arsenaal.jpg }} {{Občina v provinciji | občina = Emmen | občina_kir = Еммен | qid = Q14641 | karta = NL - locator map municipality code GM0114 (2016).png | obrazok = Centrum Emmen.jpg }} {{Občina v provinciji | občina = Hoogeveen | občina_kir = Хогевен | qid = Q208012 | karta = NL - locator map municipality code GM0118 (2016).png }} {{Občina v provinciji | občina = Meppel | občina_kir = Меппел | qid = Q60425 | karta = NL - locator map municipality code GM0119 (2016).png }} {{Občina v provinciji | občina = Midden-Drenthe | občina_kir = Мидден-Дренте | prěvod_imene = Srědnji Drente | qid = Q835125 | karta = NL - locator map municipality code GM1731 (2016).png }} {{Občina v provinciji | občina = Noordenveld | občina_kir = Норденвелд | qid = Q835083 | karta = NL - locator map municipality code GM1699 (2016).png }} {{Občina v provinciji | občina = Tynaarlo | občina_kir = Тинарло | drugo_ime = Tynaorl (město narěčje) | qid = Q840457 | karta = NL - locator map municipality code GM1730 (2016).png }} {{Občina v provinciji | občina = Westerveld | občina_kir = Вестервелд | qid = Q747920 | karta = NL - locator map municipality code GM1701 (2016).png | obrazok = P1020102Dorpsstraat Havelte.JPG }} {{Občina v provinciji | občina = De Wolden | občina_kir = Де Волден | qid = Q835108 | karta = NL - locator map municipality code GM1690 (2016).png | obrazok = Boerderij Commissieweg de Wijk.jpg }} {{Občina v provinciji - konec}} == Galerija == <gallery mode="packed" caption="Obrazy iz provincije Drente" heights="180px"> File:2005_Assen_Museum_Drenthe_01.JPG | Muzej provincije Drente v gradu ''[[Drenthe#Assen|Assen]]'' Vaart_Assen_2021.jpg | ''[[Drenthe#Assen|Assen]]: {{-|De Vaart|Де Варт}}'' Hunebed D50 bij Noord-Sleen.jpg | Hunebed pri selu ''{{-|Noord-Sleen|Норд-Слен}}'' v občině ''{{-|[[Drenthe#Coevorden|Coevorden]]}}'' Het_kasteel_en_het_gemeentehuis_-_Coevorden_-_20410111_-_RCE.jpg | Zamok i ratuš v gradu ''{{-|[[Drenthe#Coevorden|Coevorden]]}}'' Wildlands_and_Atlas_Theater_Emmen.jpg | ''[[Drenthe#Emmen|Emmen]]'' Centrum_Emmen.jpg | Centrum grada ''[[Drenthe#Emmen|Emmen]]'' Hunebed_D45_in_de_Emmerdennen_te_Emmen.jpg | Hunebed pri ''[[Drenthe#Emmen|Emmen]]'' Meppel,_de_Meppeler_toren_in_straatzicht_foto1_2011-05-21_11.58.JPG | Centrum grada ''[[Drenthe#Meppel|Meppel]]'' Rolde,_het_voormalige_gemeentehuis_RM482933_foto6_2014-07-12_18.31.jpg | Stary ratuš v selu ''Rolde'' (obč. ''[[Drenthe#Aa en Hunze|Aa en Hunze]]'') Oude_gemeentehuis_van_Ruinerwold.JPG | Stary ratuš v selu ''{{-|Ruinerwold|Реунерволд}}'' (obč. ''{{-|[[Drenthe#De Wolden|De Wolden]]}}'') </gallery> {{Provincije Niderlandov}} [[Kategorija:Provincije Niderlandov]] {{INTERWIKI|Q772}} fhz50gorv8dp7it13bqzpxvyi8q6wm8 Esperanto 0 861 28115 5738 2026-07-05T15:47:12Z Chtabs 42 Dodana kategorija za jezyk 28115 wikitext text/x-wiki {{Kartka jezyk | name = Esperanto | nativename = {{Jezyky|eo|Esperanto}} | image = Flag of Esperanto.svg | imagecaption = Horugva esperanta | speakers = # S rodžeńja: od 1 do několikyh tysečev (2016)<ref name="hh">{{-|Harald Haarmann, ''[https://web.archive.org/web/20160304230135/http://fischer-zim.ch/esperanto/lingvaj-temoj/haarmann--leksikono-eo.htm Eta leksikono pri lingvoj]'', 2011, archive date March 4, 2016: ''Esperanto &hellip; estas lernata ankaŭ de pluraj miloj da homoj en la mondo kiel gepatra lingvo.'' ("Esperanto has also been learned by several thousand people in the world as a mother tongue.")}}</ref><ref name="jl">{{-|Jouko Lindstedt, Jouko, ''[https://web.archive.org/web/20160303174639/http://www.helsinki.fi/~jslindst/odo.html Oftaj demandoj pri denaskaj Esperant‑lingvanoj]'' ("Frequently asked questions about native Esperanto speakers"), archive date March 3, 2016. }}</ref> # Kako drugym jezykom: od 63,000<ref name="svend">{{Cite web|url=http://www.liberafolio.org/2017/02/13/nova-takso-60-000-parolas-esperanton/|title=Nova takso: 60.000 parolas Esperanton|trans-title=New estimate: 60.000 speak Esperanto|publisher=Libera Folio|language=eo|date=February 13, 2017|access-date=February 13, 2017}}</ref> do 2 milionov | date = | ref = | creator = [[Ljudovik Lazar Zamenhof]] | created = 1887 | script = [[latinica]] | agency = Akademija esperanta | family = * [[Umětne jezyky]] ** [[Medžunarodne pomočne jezyky]] *** [[Protoesperanto]] }} '''Esperanto''' jest najvyše koristujemy [[Medžunarodne pomočne jezyky|medžunarodny pomočny jezyk]]. Esperanto jest jediny [[Umětne jezyky|umětny jezyk]], ktory imaje rodnyh koristnikov, ktoryh u njego može byti několiko tysečev. Vsesvětna svez esperanta imaje veče 5500 členov v 120 krajah. Byl stvorjeny [[Poljska|poljskym]] oftalmologom [[Ludovik Zamenhof|Ludovikom Zamenhofom]] v 1887 godu. Zamenhof vprvo opisal svoj jezyk pod psevdonimom "lěkar Esperanto" v knigě [[Prva kniga (esperanto)|"Medžunarodny jezyk"]] ({{Jezyky|ru|Международный язык}}), ktory on poslě prěvedl ješče na 4 jezyka. Slovo {{Lang|eo|esperanto}} znači "nadějny".<ref>{{Cite web|title=Doktoro Esperanto, Ludwik Lejzer Zamenhof|url=https://global.britannica.com/biography/L-L-Zamenhof|website=Global Britannica.com|publisher=Encyclopædia Britannica Inc}}</ref> Koristnikov esperanta često zovut esperantistami ({{Lang|eo|Esperantistoj}}). == Historija == Esperanto byl stvorjeny v koncu 1870. i početku 1880. godov Ludovikom Zamenhofom, jevrejem-oftalmologom iz [[Kongresova Poljska|Kongresovoj Poljsky]] v [[Rosijska imperija|Rosijskoj imperiji]], ktory žil v gradu Bjalostok. V 1870. lětah, do stvorjeńja Zamenhofom esperanta, v Bjalostoku zabranili koristati poljsky v publičnyh městah grada. Suglasno Zamenhofu, on stvoril svoj jezyk, da by sniziti "čas i rabotu, ktoru my tratimo, učeči inozemne jezyky" i stvoriti harmoniju medžu ljudami iz raznyh držav: "Byl by jedino medžunarodny jezyk, vse prěvody mogli by dělati se jedino na njego […] i vse narody byli by objedinjene v občem bratstvu." == Ortografija == Esperansky alfabet bazuje na latinici s 28 bukvami, ktore vključajut 6 diakritične bukvy; 1 brevis i 5 cirkumfleksy. {| class="wikitable" |+Abeceda Esperanta ! !1 !2 !3 !4 !5 !6 !7 !8 !9 !10 !11 !12 !13 !14 !15 !16 !17 !18 !19 !20 !21 !22 !23 !24 !25 !26 !27 !28 |- |Male bukvy |{{-|a}} |{{-|b}} |{{-|c}} |{{-|ĉ}} |{{-|d}} |{{-|e}} |{{-|f}} |{{-|g}} |{{-|ĝ}} |{{-|h}} |{{-|ĥ}} |{{-|i}} |{{-|j}} |{{-|ĵ}} |{{-|k}} |{{-|l}} |{{-|m}} |{{-|n}} |{{-|o}} |{{-|p}} |{{-|r}} |{{-|s}} |{{-|ŝ}} |{{-|t}} |{{-|u}} |{{-|ŭ}} |{{-|v}} |{{-|z}} |- |Velike bukvy |{{-|A}} |{{-|B}} |{{-|C}} |{{-|Ĉ}} |{{-|D}} |{{-|E}} |{{-|F}} |{{-|G}} |{{-|Ĝ}} |{{-|H}} |{{-|Ĥ}} |{{-|I}} |{{-|J}} |{{-|Ĵ}} |{{-|K}} |{{-|L}} |{{-|M}} |{{-|N}} |{{-|O}} |{{-|P}} |{{-|R}} |{{-|S}} |{{-|Ŝ}} |{{-|T}} |{{-|U}} |{{-|Ŭ}} |{{-|V}} |{{-|Z}} |} == Gramatika == Esperanto jest zaprojektovano za legko učenje dlja različnyh govoriteljev daduči nove stvorjene slova, da by byti razumlive dlja ljudij s prefiksami i sufiksami. Vse immeniky končajut se s bukvoju "{{-|o}}", pridavniky končajut se s bukvoju "{{-|a}}" i prislovky končajut se s bukvoju "{{-|e}}". Kogda formuje se množina, bukva "{{-|j}}" jest dodana do každogo immenika i pridavnika. Esperanto imaje 2 padeže dlja immenikov i pridavnikov: imeniteljnik i viniteljnik. Kogda slova označajut prěmy objekt, bukva "{{-|n}}" jest dodana i tož priloži na množině. Sut 3 vrěma i 3 naklonjenja v Esperantu: Prošedše vrěma končajut se s "{{-|-is}}" Nastoječe vrěma končajut se s "{{-|-as}}" Buduče vrěma končajut se s "{{-|-os}}" Infinitivne naklonjenja končajut se s "{{-|-i}}" Uslovne naklonjenja končajut se s "{{-|-us}}" Jusivne naklonjenja končajut se s "{{-|-u}}" Slovny poredok jest svobodny, to znači, že pridavniky mogut poslědovati immeniky, glagoly i objekty v kojkoli poredku. Ale člen "{{-|la}}", ukazateljny zaimennik "{{-|tiu}}" i prědložnik "{{-|ĉe}}" muset prijdti prvo prěd immenikom. == Prikladne teksty == [[Vsesvětova deklaracija člověčskyh prav]] v Esperantu:<blockquote>{{-|Ĉiuj homoj estas denaske liberaj kaj egalaj laŭ digno kaj rajtoj. Ili posedas racion kaj konsciencon, kaj devus konduti unu al alia en spirito de frateco}}.</blockquote> == Iztočniky == <references /> == Vněšnje linky == {{Vikipedija na jezyku|eo}} {{Prěvod|en|Esperanto}} {{Umětne jezyky}} [[Kategorija:Planove jezyky]] {{INTERWIKI|Q143}} [[Kategorija:Esperanto]] pe04nqasrjdmdmhn4fiwj80be7wszqy Film 0 881 28167 5933 2026-07-05T19:22:18Z MwGamera 13 /* */ kir 28167 wikitext text/x-wiki [[Fajl:Roundhay Garden Scene (1888) 7fps.webm|thumb|300px|«Scena v sadu {{-|Roundhay|Раундхеј}}» (1888) [[Louis Le Prince|{{-|Louis Le Prince'a|Луи ле Пранса (Louis Le Prince)}}]] — najrannějši izvestny film v historiji.]] '''Film''' (od {{Jezyky|en|film}} - tonka koža) (takože: '''kino''', '''kinematograf''') jest vizualna umětnost, ktora koristaje dvigajuče se obrazove zapisy za prědstavjenje povědok, idej ili sobytij. Film jest jedin iz najvlivnějših vidov [[Mass-medija|mass-medij]] v sučasnoj [[Kultura|kulturě]].<ref>{{Cite book | last = Cook | first = David A. | year = 2004 | title = A History of Narrative Film | publisher = W. W. Norton | isbn = 9780393920093}}</ref> Vizualne elementy kina ne potrebujut prěvoda, davajuči dvigajučim se obrazam universalnu silu komunikacije. Vse filmy mogut stati cělosvětovymi atrakcijami, osoblivo s dodanjem [[Dublovanje|dublovanja]] ili [[Podnadpisy|podnadpisov]]. Umětnost filma opiraje se na několiko ranšyh tradicij v oblasteh kako ustno kazanje povědok, [[literatura]], [[teatr]] i vizualne umětnosti. Formy umětnosti i zabavy, ktore uže vključali dvigajuče se ili projektovane obrazove zapisy, sut byli [[kamera obskura]], [[teatr těnjev]] i [[magična laterna]]. == Historija == === Početky kinematografije === [[Fajl:Eadweard_Muybridge-Sallie_Gardner_1878.jpg|thumb|250px|«{{-|Sallie Gardner at a Gallop}}» (1878) — serija fotografij {{-|[[Eadweard Muybridge|{{-|Eadwearda Muybridge'a}}]]|[[Eadweard Muybridge|Едварда Мaйбриджa ({{-|Eadweard Muybridge}})]]}}, koja prědstavjaje rannje rěšenje problema dvigajučyh se obrazov.]] V pozdnom 19. věku, několiko iznahodnikov kako {{-|[[Wordsworth Donisthorpe]]|[[Wordsworth Donisthorpe|Вордсворт Донисторп]]||1}}, {{-|[[Louis Le Prince]]|[[Louis Le Prince|Луи ле Пранс]]}} i {{-|[[William Friese-Greene]]|[[William Friese-Greene|Уиљaм Фриз-Грин]]}} sut sdělali pionersky vklad v razvitje ustrojstv, sposobnyh snimati i pokazyvati dvigajuči se obrazky. Najranši izvěstny film — «Scena v sadu Raundhej» (1888) — byl snimany {{-|Louis Le Prince'om|Луи ле Прансом}}, ktory kratko pokazal členov svojej rodiny v dviženju. V juniju 1889 roka, amerikansky iznahodnik {{-|[[Thomas Edison]]|[[Thomas Edison|Томас Едисон]]}} jest poručil svojemu laboratornomu asistentu {{-|[[William Kennedy Dickson|Williamu Kennedy Dicksonu]]|[[William Kennedy Dickson|Уиљаму Кеннеди Диксону]]}} pomagati razvivati ustrojstvo za snimanje dvigajučih se obrazov. Rezultatom bylo iznahodženje [[kinetoskop]]a. Komercijalno publično pokazyvanje deseti kratkyh filmov {{-|[[Brati Lumière|bratov Lumière]]|[[Brati Lumière|братов Лjумjер {{-|(Lumière)}}]]}} v Parižu 28 dekembra 1895 roka može byti počitano prělomom projecirovanyh kinematografičnyh dvigajučih se obrazov.<ref>{{Cite book | last = Abel | first = Richard | year = 1994 | title = The Ciné Goes to Town: French Cinema 1896–1914 | publisher = University of California Press}}</ref> Najranše filmy sut byli črnoběle, kratkodolge, bez zapisanogo zvuka, i sut skladali se iz jednogo kadra s neprěměščajučeju se kameroju. === Němo kino === [[Fajl:Birth_of_a_Nation_theatrical_poster.jpg|thumb|200px|Plakat filma «Rodženje naroda» (1915) {{-|[[D. W. Griffith|D. W. Griffith|D. W. Griffitha]]|[[D. W. Griffith|Д. В. Гриффита ({{-|D. W. Griffith}})]]}} — jednoj iz prvyh kinoepopej.]] Do rannogo 20. věka, kino se razvilo iz novinky v masovu industriju zabavjenja, s filmoprodukcijnymi kompanijami i studijami, osnovanymi po vsemu světu. Němo kino ne jest bylo napravdu němo — vlastniki kinoteatrov najimahu pianistov ili organistov, ili, v velikyh gradskyh kinoteatrah, polny orkestr za igranje muziky, ktora odpovědala situaciji filma. {{-|[[D. W. Griffith]]|[[D. W. Griffith|Д. В. Гриффит]]}} byl jedin iz najvažnějšyh pionerov němogo kina. Jego film «Rodženje naroda» (1915) jest uvažany jednoju iz prvyh kinoepopej, hoti jest takože kritikovany za rasistično sodržanje. === Zvučno kino === Do pozdnyh 1920-yh, dvigajuče se obrazy byli čisto vizualnoju umětnostju. S komercialnym priměnjenjem zvučnogo kina v 1927 roku, kinematografija prěžila fundamentalnu transformaciju. Prve «govoreče» filmy — «{{-|talkies}}» — vo věčšinstvu bili slabymi imitacijami teatralnyh spektaklov i ne dostigali umětničskyh uravnjev lěpših němyh filmov. Zvučna oprava byla neugodna i nesovršena. Zvuk prinesl takože značne prědnosti: neugodne podnadpisy němogo filma mogli byti opuščene, muzika mogla byti složena za film i slušana i v malyh, i vo velikyh kinoteatrah. Dramatičny efekt zvuka byl ogromny. === Zlaty věk Holivuda === [[Fajl:Poster_-_Gone_With_the_Wind_01.jpg|thumb|200px|Plakat filma «Odnesene větrom» (1939) — jednogo iz najznamenitějšyh filmov Zlatogo věka Holivuda.]] V [[Sjedinjene štaty Ameriky|Sjedinjenyh štatah]], kako něktori historiki mnet, zvuk jest izbavil Hollivudsku studiovu sistemu prěd licem Velikoj Depresije. Tako načelo se to, čto jest nyně nazyvajemo «Zlatym věkom Hollivuda», ktory odnosi se priměrno na period, počinajuči s vvedenjem zvuka i prodolžajuči se do pozdnyh 1940-yh lět. Amerikansko kino jest dostiglo svojego pika efektivno manufakturovanogo glamura i globalnogo priměnjanja v tutom periodu. Najlěpše zvězdy toj epohy sut byti {{-|[[Clark Gable]]|[[Clark Gable|Кларк Гејбл ({{-|Clark Gable}})]]}}, {{-|[[Katharine Hepburn]]|[[Katharine Hepburn|Кaтрин Хепберн ({{-|Katharine Hepburn}})]]}}, {{-|[[Humphrey Bogart]]|[[Humphrey Bogart|Хамфри Богарт ({{-|Humphrey Bogart}})]]}} i {{-|[[Greta Garbo]]|[[Greta Garbo|Грета Гарбо ({{-|Greta Garbo}})]]|}}. === Světovo kino po Drugoj světovoj vojně === Druga světova vojna fizično i ekonomično opustošila kinematografičny promysl [[Sovětsky Sojuz|Sovětskogo Sojuza]], [[Japonija|Japonije]] i věčšiny evropejskyh narodov, ale rannja kapitulacija Italije nehala jej relativno cěloju, čto jest umožnilo italijanskomu kinu prohoditi poslěvojennoju renesansoju s razvitjem ruha [[Neorealizm]]a. [[Fajl:Ingmar_Bergman.jpg|thumb|left|200px|Švedsky kinorežiser [[Ingmar Bergman]] — jedin iz najvažnějšyh tvorcev avtorskogo kina.]] V 1950–1960-yh letah, francuzska [[Nova volna]] ({{Lang|fr|Nouvelle Vogue}}) revolucionizovala kinematografiju s direktorami kako {{-|[[Jean-Luc Godard]]|[[Jean-Luc Godard|Жан-Люк Годар]]}}, {{-|[[François Truffaut]]|[[François Truffaut|Франсуа Трjуфо]]}} i {{-|[[Alain Resnais]]|[[Alain Resnais|Ален Рене]]}}. V tutom samom času, japonski režiseri kako [[Akira Kurosawa]] i švedskу [[Ingmar Bergman]] stvorili děla, ktore sut pričisljane do najvysših dosegnutij kinematografičnoj umětnosti. == Tehnična evolucija == === Kolor === Značnym tehničnym dosegnutjem v kinu bylo vvedenje «prirodnogo kolora», kde kolor byl snimany premo iz prirody črěz fotografiju. Filmy vsegda sut byli v někojej měrě barvne črěz ručno kolorovanje, šablony ili prozračne kolorne trakty, ale pravo barvno kino iziskalo mnogo desetilětij razvoja. === Zvuk === V 1966 roku, {{-|[[Dolby Laboratories]]}} sut vvedli sistemu redukcije šuma {{-|Dolby A}}, ktora stala standardom v promyslu snimanja zvuka. {{-|[[Dolby Stereo]]}}, revolucijna sistema okolnogo zvuka, slědovala za tym i umožnila dizajneram kinoteatrov vzeti akustiku v razsmotrjenje pri projektovanju kinoteatrov. === Digitalno kino === S razvojem [[Digitalna tehnologija|digitalnoj tehnologiji]] v pozdnom 20. věku, kinematografija prěžila novu transformaciju. Proces snimanja obrazov s drugymi vizualnymi medijami, kako s digitalnoju kameroju, jest stalo nazyvany «filmovanjem», i rezultujuče děla sut nazyvajeme «filmy», ale oni uže ne sut snimane na filmovo platno. == Žanry filmov == [[Fajl:1927_Boris_Bilinski_(1900-1948)_Plakat_für_den_Film_Metropolis,_Staatliche_Museen_zu_Berlin.jpg|thumb|200px|Plakat naučnofantastičnogo filma «Metropolis» (1927) {{-|[[Fritz Lang|Fritza Langa]]|[[Fritz Lang|Фрица Лангa ({{-|Fritz Lang}})]]}} — jednogo iz najvažnějših filmov v historiji kina.]] Filmy sut podrazděljene na mnogo žanrov suglasno jih tematikě i stilu: * '''Drama''' — filmy susrědotočene na emocionalnoj i interpersonalnoj temě * '''Komedija''' — filmy s humorom i legkym sodržanjem * '''Akcija''' — filmy s dinamičnoju akcijeju i fizičnym konfliktom * '''Triler''' — filmy, vytvarjajuče napreženje i tajemnost * '''Horor''' — filmy, vytvarjajuče strahy i neprijetnost * '''Naučna fantastika''' — filmy, odražajuče naučne i tehnologične temy * '''Porno''' — filmy izobražajuče seksualne dějanja * '''Dokumentalny film'''— filmy, prědstavjajuče realne sobytja i ljudij * '''Animacija''' — filmy, koristajuče animovane rysovane obrazky == Kinematografija kako umětnost == Filmy sut uvažane mnogymi kako važna forma umětnosti; filmy zabavjajut, obučajut, prosvěčajut i inspirujut gledateljev. Umětnost filma vključaje igru, režisuru, scenaristiku, [[Kinematografija|kinematografiju]], kostjumy, scenografiju i muziku. Amerikanske akademičske prizy (takože znane kako «Oskary») sut najvidnějše filmove nagrady v Sjedinjenyh štatah, podavajuče priznanje každogo roka filmam suglasno jihnym umětničskym dosegnutjam. == Iztočniky == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> == Gledite takože == * [[Kinematografija]] * [[Teatr]] * [[Televizija]] * [[Animacija]] * [[Dokumentarny film]] [[Kategorija:Filmy| ]] [[Kategorija:Umětnost]] [[Kategorija:Kinematografija]] {{INTERWIKI|Q11424}} {{Pravopis prověrjeny}} nuwe57iirsobasumgyin9u5t2lfqjof Flevoland 0 890 28141 6007 2026-07-05T17:29:51Z IJzeren Jan 9 kirilizacija 28141 wikitext text/x-wiki {{Kartka provincija|qid=Q707|ime=Flevoland|ime_v_jezyku={{Jezyky|nl|Flevoland}}|država_gen=[[Niderlandy|Niderlandov]]|dolžnost_glavy=Komisar kralja}} '''Flevoland''' jest najmenša i najmladějša provincija v [[Niderlandy|Niderlandah]]. Ona ktora byla založena v 1986 g. i nahodi se v srědišču Niderlandov. Povrhnja Flevolanda jest ok. 2 412 km², iz čego 993 km² jest voda. V 2015 g. provincija iměla naseljenje 403 280 ljudij. Glavny grad Flevolanda jest [[Lelystad|{{-|Lelystad|Лелистад}}]]. Flevoland sostoji se iz dvoh čestij: {{-|Noordoostpolder|Нордостполдер}} i Flevopolder, [[polder]]y na zemjah, kde raněje bylo morje [[Zuiderzee|{{-|Zuiderzee|Зеудерзе}}]]: * ''[[Flevoland#Noordoostpolder|{{-|Noordoostpolder|Нордостполдер}}]]'' («Sěverovozhodny polder») iz goda 1942 imaje bezposrědnju granicu s provincijami [[Frizija]] i [[Overijssel|{{-|Overijssel|Оверејссел}}]]. Tutoj polder takože obimaje davne ostrovy ''[[Flevoland#Urk|Urk]]'' (tutčas občina) i ''{{-|Schokland|Схокланд}}'', kde tutčas nahodi se skansen. * ''Flevopolder'' sostoji se iz polderov ''Vozhodny Flevoland'' {iz 1957 g.) i ''Južny Flevoland'' (iz 1968 g.), ktore zajedno tvoret največši umětny ostrov na světu. Flevopolder jest slučeny s susědnymi provincijami posrědstvom mostov, želězničnogo tunela i nasypa. Provincija Flevoland jest položena ok. 5 metrov poniže uravnja morja. __TOC__ <br clear=all/> == Občiny v provinciji Flevoland == {{Občina v provinciji - zaglavje}} {{Občina v provinciji | občina = Almere | občina_kir = Алмере | qid = Q83178 | karta = NL - locator map municipality code GM0034 (2016).png }} {{Občina v provinciji | občina = Dronten | občina_kir = Дронтен | qid = Q328087 | karta = NL - locator map municipality code GM0303 (2016).png }} {{Občina v provinciji | občina = Lelystad | občina_kir = Лелистад | qid = Q166065 | karta = NL - locator map municipality code GM0995 (2016).png }} {{Občina v provinciji | občina = Noordoostpolder | občina_kir = Нордостполдер | prěvod = Sěverno-vozhodny polder | qid = Q69262 | karta = NL - locator map municipality code GM0171 (2016).png | obrazok = Emmeloord,_straatzicht_Beursstraat-De_Deel_foto1_2013-04-28_15.04.jpg }} {{Občina v provinciji | občina = Urk | občina_kir = Урк | qid = Q273746 | karta = NL - locator map municipality code GM0184 (2016).png | obrazok = Urk_harbor.jpg }} {{Občina v provinciji | občina = Zeewolde | občina_kir = Зееволде | qid = Q184454 | karta = NL - locator map municipality code GM0050 (2016).png }} {{Občina v provinciji - konec}} {{Provincije Niderlandov}} [[Kategorija:Provincije Niderlandov]] {{INTERWIKI|Q707}} fsp99am3reirvdlzi4dz5d3rs4t2htk H. P. Lovecraft 0 953 28169 27031 2026-07-05T19:43:49Z MwGamera 13 lat. j ≠ kir. ј 28169 wikitext text/x-wiki {{Kartka osoba|image=[[Fajl:H. P. Lovecraft Portrait, June 1934.png|center|{{-|H. P. Lovecraft|Х. Ф. Лавкрафт}} v 1934]]|native_name=<center>{{-|Howard Phillips Lovecraft}}|name={{-|H. P. Lovecraft|Х. Ф. Лавкрафт}}|birth_date=20 avgusta 1890|birth_place={{-|Providence|Провиденс}}, SŠA|death_date=15 marca 1937|death_place={{-|Providence|Провиденс}}, SŠA|signature=[[Fajl:Lovecraft signature.svg|center]]|works={{-|[[mitologija Cthulhu]]|[[Mitologija Cthulhu|митологија Ктулху]]}}|spouse={{-|Sonia Greene|Соња Грин}}}} '''{{LatCyr|Howard Phillips Lovecraft|Ховард Филипс Лавкрафт||1}}''' (*&#x20;20 avgusta 1890, {{-|Providence|Провиденс}} - †&#x20;15 marca 1937, {{-|Providence|Провиденс}})<ref>{{-|[https://www.britannica.com/biography/H-P-Lovecraft H. P. Lovecraft], [v:] ''Encyclopædia Britannica'' (na anglijskom). Data dostupa: 16 septembra 2017}}</ref> – [[Sjedinjene štaty Ameriky|amerikansky]] pisatelj, avtor pověstij užasov i [[fantazi]], tvorec [[Mitologija Cthulhu|mitologije {{-|Cthulhu|Ктулху}}]]. Jedin iz prědtečij [[Naučna fantastika|naučnoj fantastiky]], a stil od jego stvorjeny oprěděljeny je kako {{-|[[lovecraftsky horor]]|[[Lovecraftsky horor|лавкрафтскы хорор]]}}. == Životopis == ==== Mladost ==== V mladosti često hvorěl. Gledeči na nestabilno stanje zdravja učil se v osnovnoj školě s dolžejšimi pauzami, podčas ktoryh učili go privatni učitelji. V tym obdobju intensivno čital, poznal svět točnyh nauk, a takože [[Latinsky jezyk|latiny]] i rimskoj historije. Pisal takože několiko razkazov, jednako od 1908 do 1913 goda zajmal se glavno pisanjem poezije. Ne podtrimyval kontakt s nikym kromě materju. Vse izměnilo se v momentu, kogda napisal pismo do redakcije gazety "{{-|The Argosy}}", v ktorym izrazil svoje neodobrjenje dlja izbavjenoj vkusu ljubovnoj historije Freda {{-|Jacksona|Джексона}}<ref>''[https://books.google.ca/books?id=S3oH_VdH3BcC&pg=PA105&lpg=PA105&dq=Lovecraft+fred+jackson&source=bl&ots=z01fo7AKKl&sig=7DVd8xGmfQBayMiNUumHu_kWFhw&hl=en&ei=IGx7ToD6K8PF0AH51fnoAg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=5&ved=0CDcQ6AEwBA#v=onepage&q=Lovecraft%20fred%20jackson&f=false {{-|An Epicure In The Terrible}}]''.</ref>. Debatoju pisateljev zainteresoval se onogdašnji prědsědatelj {{-|[[United Amateur Press Association]]}}, Edward F. Daas, ktory lično pozval {{-|Lovecrafta|Лавкрафта}} do svojej organizacije v 1914. Pristupjenje do organizacije {{-|[[United Amateur Press Association|UAPA]]}} započelo novy razděl v žitju mladogo pisatelja. V 1917 godu, pobudženy od znajemogo, {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} postanovil povratiti do pisanja fantastičnyh razkazov. Popravil razkazy "{{-|The Tomb}}" i "{{-|Dagon}}". ==== Supružstvo i Nju Jork ==== Několiko sedmic po smrti materi {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} učestvoval v konvenciji žurnalistov-amaterov, ktora se odbyvala v Bostonu. Tam strětl {{-|Soniu Greene|Соњу Грин}}, svoju buduču ženu. {{-|Sonia|Соња}} urodila se v 1883 v židovskoj rodině na [[Украјина|Ukrajině]]. Osvatili se v 1924. Po zaručenju {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} žil v Bruklinu v domu {{-|Sonie|Соње}}. Početkovo {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} je zadovaljal se žitjem v [[Nju Jork]]u, jednako potom suprugi počeli iměti finansove problemy. {{-|Sonia|Соња}} utratila magazin i zahvorěla. Howard {{-|Phillips|Филипс}} ne mogl najdti raboty. Konečno {{-|Sonia|Соња}} našla rabotu, jednako vezalo se to iz čestymi izjezdami, najprvo do Klivlanda, a potom v Čikago. {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} izvedl se iz davnoj kvartiry ženy i žil samotno v apartamentu v četvrti {{-|Red Hook|Ред Хук}}. Ne mogl pomiriti se s tym, že děli apartament s bezrabotnymi imigrantami. Podčas pobytja v Nju Jorku zaostrila se jego nenavist do čudžezemcev. Žitje v separaciji od ženy i različje harakterov navedli do razpadu supružstva. V 1926 {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} vratil se do {{-|Providence|Провиденса}}, kde suprovadžal tetkam v poslědnjih godah žitja. ==== Poslědne gody ==== Na početku 1937 goda byl diagnozovany u {{-|Lovecrafta|Лавкрафта}} rak jelit. Na lěčenje bylo už za pozdno. Dolgo boril se s boljem, konečno v 1937 pošel do boljnice, kde umrl po peti dnjah. == Osobne gledišča == [[Fajl:H.P.L. as Eighteenth-Century Gentleman.png|thumb|{{-|H. P. Lovecraft|Х. Ф. Лавкрафт}} ako džentlmen iz XVIII věka avtorstva Virgila {{-|Finlaya|Финлаја}}]] ==== Politične gledišča ==== Lovecraft počel svoje žitje ako tori, čto bylo pravdopodobno izhodom jego konservativnogo vozpitanja. Jego rodina prěz vse žitje podpirala Republikansku Partiju. Hot ne vědomo, ak doslědno glasoval, v prezidentskyh izborah v 1928 godu glasoval [[Herbert Hoover|Herberta {{-|Hoovera|Хувера}}]]. Byl anglofilom, ktory poddržival britansku monarhiju. Byl protivnikom demokracije i uvažal, že Amerika povinna byti vladana aristokracijeju. {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} iměl razne gledišča na kvestije onogdašnjih političnyh personažev. Byl poslědovateljem {{-|Franklina D. Roosevelta|Франклина Д. Рузвелта}}<ref>Wolanin 2013, s. 3–12; Joshi 2001, s. 354; Cannon 1989, s. 10 (na anglijskom)</ref>. Zauvažil, že {{-|Roosevelt|Рузвелт}} staral se phati se do kursu posrědnjego medžu konservatorami i prěvratnikami, čto jemu se podobalo. Početkovo podpiral [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlera]]. Govorivši akuratněje, uvažal, že Hitler shrani němečsku kulturu. Uvažal jednako, že rasova politika Hitlera dolžna opirati se vyše na kulturu, než na proizhodženje. Istnujut dokazy na to, že pod konec žitja {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} počel protiviti se Hitleru. Harry K. Brobst, susěd {{-|Lovecrafta|Лавкрафта}}, povezl se do Němcije i byl svědkom pobitja jevrejev. {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} i jego tetka byli tym faktom negodovanjeni, a od togo momentu {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} prěstal spominati o Hitleru<ref>Joshi 2001, s. 360–361 (na anglijskom)</ref>. ==== Ateizm ==== {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} byl [[Ateizm|ateistom]]<ref>{{-|Mikołaj Kołyszko, ''Groza jest święta. Mitologia literacka Howarda Phillipsa Lovecrafta i jej analiza dokonana antropologiczną metodą Claude’a Lévi-Straussa'', Wydawnictwo Wielokrotnego Wyboru, 2014, s. 43 (na <abbr>poljskom</abbr>).}}</ref>. Jego gledišča na kvestije religije stali prědstavjene v eseju "Vyznavanje nevěrja" ({{Jezyky|en|A Confession of Unfaith}}). V tutom tekstu opisyvaje on svoje odrěčenje od [[protestantizm]]a, izznavanogo prěz roditeljev, zaradi ateizma, ktory prijel v dorastlom žitju. {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} vozpityval se v konservativnoj, protestantskoj rodině. S Biblijeju i personažem {{-|Santa Claus|Санта Клаус}} spoznal se v vozrastu dvoh godov. V pozdnějšem vrěmenu spoznal se s basnjami bratov {{-|Grimm|Грим}} i "Knigoju tyseče i jednoj noči", preferujuči tu vtoru. Kako odgovor, {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} jest prijel identičnost "Abdul Alhazred", ime to užil pozdněje dlja avtora "Ne{{-|c|к}}ronomi{{-|c|к}}ona"<ref>Lovecraft 2006a, s. 145–146; Joshi 2001, s. 20–23; Zeller 2019, s. 18 (na anglijskom)</ref>. Nedolgo potom prěžil kratku dobu kako poganin, izznavajuči religiju grečsko-rimsku. Podolg tutoj historiji, jego prvy moment sklepticizma nastupil prěd dovršenjem petogo goda žitja, kogda toj počel osparjati, či Bog je mitom, po tom, kako dověděl se, že {{-|Santa Claus|Санта Клаус}} ne jestvuje. V 1896 godu spoznal se s mitami grečsko-rimskymi i stal se "pravdivym poganinom"<ref>Lovecraft 2006a, s. 145–146; Joshi 2001, s. 20–23; St. Armand 1975, s. 140–141 (na anglijskom)</ref>. {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} stal se pesimistom, kogda v 1914 godu počel dějateljnost kako žurnalist-amater. [[Prva světova vojna]] sdavala se to podkrěpjati. Počel grditi filozofsky idealizm. {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} počel obgovarjati i diskutovati o svojem pesimizmu s ravesnikami, čto pozvolilo mu utvrditi se v svojej filozofiji. Uvažal [[hristijanstvo]] za ograničeno i banalno. Pravdopodobno, ne věril v zagrobno žitje. ==== Rasove gledišča ==== V opisom ljudij v romanah {{-|Lovecrafta|Лавкрафта}} prodirali se [[Rasizm|rasistične]] gledišča avtora. Anglosaksi i běli sut opisani kako lěpši od inyh<ref>{{-|Kołyszko 2014, s. 86. (na poljskom).}}</ref>, podobno prědstavjena je kultura samogo pisatelja. Mračnymi kultami zajmajut se črni, Indijci, mulati, Indijani<ref>{{-|Kołyszko}} 2014, s. 118. (na poljskom).</ref>, a takože pustynniki i ini jedinci<ref>{{-|Kołyszko 2014, s. 120. (na poljskom).}}</ref>. == Tvorby == ==== Razkazy ==== [[Fajl:H. P. Lovecraft, 1930.png|thumb|342x342px|{{-|H. P. Lovecraft|Х. Ф. Лавкрафт}} (1930)]] Večinstvo tvorb {{-|Lovecrafta|Лавкрафта}} odnosi se k stvorjenoj prěz njego "{{-|mitologiji Cthulhu|митологији Ктулху}}" (termin ten vvedl už po jego smrti pisatelja {{-|[[August Derleth]]|[[August Derleth|Август Дерлет]]}}) - panteon neizobrazimyh bytostij, o božskyh močah, iz inyh světov. Sam {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} govoril o "kosmičnom hororu" - v ktorom strah prěstupa poza racionalne faktory, kogdy člověk strěča se iz věčami, ktoryh ne smože obsegnuti umom. Povratnym motivom je bogohulna kniga "{{-|[[Necronomicon]]}}" napisana od bezumnogo Araba [[Abdul Alhazred|Abdula Alhazreda]]. Zaključene sut tam tajenstva o pradavnyh božstvah, ktore někogda vladali Zemjeju i nyně čekajut na moment, aby vratiti se. Jednym iz Velikyh Prědvěčnyh Božstv je {{-|[[Mitologija Cthulhu|Cthulhu]]|[[Mitologija Cthulhu|Ктулху]]}} - božstvo speča na dnu okeana. ==== Pisma ==== {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} kromě razkazov pisal mnogo pism, dopisyval s desetkami prijateljev i znajemyh<ref>{{-|''[https://hplovecraft.pl/hplovecraft/przyjaciele-i-korespondenci-a-l/ Przyjaciele i korespondenci, H.P. Lovecraft] – Polski serwis'' [online], hplovecraft.pl}} (na poljskom). Data dostupa: 15 septembra 2018</ref>, ktori dělili se vlastnymi idejami na nove děla razširjajuče "{{-|mitologiju Cthulhu|митологију Ктулху}}" i ocěnjali je, ili diskutovali o aktualnyh kvestijah. Ocěnja se, že od 1912 goda do smrti napisal okolo 87 000 pism. ==== Kritične děla ==== {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} pisal tož mnogo kritičnyh děl, iz ktoryh najbolje znany je ''Nadprirodny horor v literaturě''. Pisatelj zaključil tam harakteristiku i historiju romanov užasov v literaturě anglijskoj i amerikanskoj. == Izbrane razkazy == * ''Dagon'' (''{{Jezyky|en|Dagon}}'') (1919) * ''Kolor iz kosmosa ({{Jezyky|en|The Colour Out of Space}}'') (1927) * ''Klik {{-|Cthulhu|Ктулху}} ({{Jezyky|en|The Call of Cthulhu}}'') (1928) * ''{{LatCyr|Mora iz Dunwich|Мора из Данвич||1}} ({{Jezyky|en|The Dunwich Horror}}'') (1929) * ''V gorah bezumja'' (''{{Jezyky|en|At the Mountains of Madness}}'') (1936) * ''{{LatCyr|Fantom nad Innsmouth|Фантом над Иннсмутом||1}} ({{Jezyky|en|Shadow over Innsmouth}}'') (1929) * ''Duh temnosti ({{Jezyky|en|The Haunter of The Dark}}'') (1936) == Linky == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> == Vněšnje linky == {{Prěvod|pl|H.P. Lovecraft|revizija=78335148}}{{Prěvod|en|H.P. Lovecraft|revizija=1344057404}} {{Pravopis prověrjeny}}{{Sortovati|Lovecraft, Howard Phillips}}{{INTERWIKI|Q169566}} {{DEFAULTSORT:Lovecraft, H.P.}} [[Kategorija:Amerikanski pisatelji]] [[Kategorija:Pisatelji fantastiky]] kaw5uicfljq0ohpvx8n9r4hjcus1odm 28173 28169 2026-07-05T20:58:29Z IJzeren Jan 9 razměr obrazka 28173 wikitext text/x-wiki {{Kartka osoba|image=[[Fajl:H. P. Lovecraft Portrait, June 1934.png|250px|center|{{-|H. P. Lovecraft|Х. Ф. Лавкрафт}} v 1934]]|native_name=<center>{{-|Howard Phillips Lovecraft}}|name={{-|H. P. Lovecraft|Х. Ф. Лавкрафт}}|birth_date=20 avgusta 1890|birth_place={{-|Providence|Провиденс}}, SŠA|death_date=15 marca 1937|death_place={{-|Providence|Провиденс}}, SŠA|signature=[[Fajl:Lovecraft signature.svg|center]]|works={{-|[[mitologija Cthulhu]]|[[Mitologija Cthulhu|митологија Ктулху]]}}|spouse={{-|Sonia Greene|Соња Грин}}}} '''{{LatCyr|Howard Phillips Lovecraft|Ховард Филипс Лавкрафт||1}}''' (*&#x20;20 avgusta 1890, {{-|Providence|Провиденс}} - †&#x20;15 marca 1937, {{-|Providence|Провиденс}})<ref>{{-|[https://www.britannica.com/biography/H-P-Lovecraft H. P. Lovecraft], [v:] ''Encyclopædia Britannica'' (na anglijskom). Data dostupa: 16 septembra 2017}}</ref> – [[Sjedinjene štaty Ameriky|amerikansky]] pisatelj, avtor pověstij užasov i [[fantazi]], tvorec [[Mitologija Cthulhu|mitologije {{-|Cthulhu|Ктулху}}]]. Jedin iz prědtečij [[Naučna fantastika|naučnoj fantastiky]], a stil od jego stvorjeny oprěděljeny je kako {{-|[[lovecraftsky horor]]|[[Lovecraftsky horor|лавкрафтскы хорор]]}}. == Životopis == ==== Mladost ==== V mladosti često hvorěl. Gledeči na nestabilno stanje zdravja učil se v osnovnoj školě s dolžejšimi pauzami, podčas ktoryh učili go privatni učitelji. V tym obdobju intensivno čital, poznal svět točnyh nauk, a takože [[Latinsky jezyk|latiny]] i rimskoj historije. Pisal takože několiko razkazov, jednako od 1908 do 1913 goda zajmal se glavno pisanjem poezije. Ne podtrimyval kontakt s nikym kromě materju. Vse izměnilo se v momentu, kogda napisal pismo do redakcije gazety "{{-|The Argosy}}", v ktorym izrazil svoje neodobrjenje dlja izbavjenoj vkusu ljubovnoj historije Freda {{-|Jacksona|Джексона}}<ref>''[https://books.google.ca/books?id=S3oH_VdH3BcC&pg=PA105&lpg=PA105&dq=Lovecraft+fred+jackson&source=bl&ots=z01fo7AKKl&sig=7DVd8xGmfQBayMiNUumHu_kWFhw&hl=en&ei=IGx7ToD6K8PF0AH51fnoAg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=5&ved=0CDcQ6AEwBA#v=onepage&q=Lovecraft%20fred%20jackson&f=false {{-|An Epicure In The Terrible}}]''.</ref>. Debatoju pisateljev zainteresoval se onogdašnji prědsědatelj {{-|[[United Amateur Press Association]]}}, Edward F. Daas, ktory lično pozval {{-|Lovecrafta|Лавкрафта}} do svojej organizacije v 1914. Pristupjenje do organizacije {{-|[[United Amateur Press Association|UAPA]]}} započelo novy razděl v žitju mladogo pisatelja. V 1917 godu, pobudženy od znajemogo, {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} postanovil povratiti do pisanja fantastičnyh razkazov. Popravil razkazy "{{-|The Tomb}}" i "{{-|Dagon}}". ==== Supružstvo i Nju Jork ==== Několiko sedmic po smrti materi {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} učestvoval v konvenciji žurnalistov-amaterov, ktora se odbyvala v Bostonu. Tam strětl {{-|Soniu Greene|Соњу Грин}}, svoju buduču ženu. {{-|Sonia|Соња}} urodila se v 1883 v židovskoj rodině na [[Украјина|Ukrajině]]. Osvatili se v 1924. Po zaručenju {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} žil v Bruklinu v domu {{-|Sonie|Соње}}. Početkovo {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} je zadovaljal se žitjem v [[Nju Jork]]u, jednako potom suprugi počeli iměti finansove problemy. {{-|Sonia|Соња}} utratila magazin i zahvorěla. Howard {{-|Phillips|Филипс}} ne mogl najdti raboty. Konečno {{-|Sonia|Соња}} našla rabotu, jednako vezalo se to iz čestymi izjezdami, najprvo do Klivlanda, a potom v Čikago. {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} izvedl se iz davnoj kvartiry ženy i žil samotno v apartamentu v četvrti {{-|Red Hook|Ред Хук}}. Ne mogl pomiriti se s tym, že děli apartament s bezrabotnymi imigrantami. Podčas pobytja v Nju Jorku zaostrila se jego nenavist do čudžezemcev. Žitje v separaciji od ženy i različje harakterov navedli do razpadu supružstva. V 1926 {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} vratil se do {{-|Providence|Провиденса}}, kde suprovadžal tetkam v poslědnjih godah žitja. ==== Poslědne gody ==== Na početku 1937 goda byl diagnozovany u {{-|Lovecrafta|Лавкрафта}} rak jelit. Na lěčenje bylo už za pozdno. Dolgo boril se s boljem, konečno v 1937 pošel do boljnice, kde umrl po peti dnjah. == Osobne gledišča == [[Fajl:H.P.L. as Eighteenth-Century Gentleman.png|thumb|{{-|H. P. Lovecraft|Х. Ф. Лавкрафт}} ako džentlmen iz XVIII věka avtorstva Virgila {{-|Finlaya|Финлаја}}]] ==== Politične gledišča ==== Lovecraft počel svoje žitje ako tori, čto bylo pravdopodobno izhodom jego konservativnogo vozpitanja. Jego rodina prěz vse žitje podpirala Republikansku Partiju. Hot ne vědomo, ak doslědno glasoval, v prezidentskyh izborah v 1928 godu glasoval [[Herbert Hoover|Herberta {{-|Hoovera|Хувера}}]]. Byl anglofilom, ktory poddržival britansku monarhiju. Byl protivnikom demokracije i uvažal, že Amerika povinna byti vladana aristokracijeju. {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} iměl razne gledišča na kvestije onogdašnjih političnyh personažev. Byl poslědovateljem {{-|Franklina D. Roosevelta|Франклина Д. Рузвелта}}<ref>Wolanin 2013, s. 3–12; Joshi 2001, s. 354; Cannon 1989, s. 10 (na anglijskom)</ref>. Zauvažil, že {{-|Roosevelt|Рузвелт}} staral se phati se do kursu posrědnjego medžu konservatorami i prěvratnikami, čto jemu se podobalo. Početkovo podpiral [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlera]]. Govorivši akuratněje, uvažal, že Hitler shrani němečsku kulturu. Uvažal jednako, že rasova politika Hitlera dolžna opirati se vyše na kulturu, než na proizhodženje. Istnujut dokazy na to, že pod konec žitja {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} počel protiviti se Hitleru. Harry K. Brobst, susěd {{-|Lovecrafta|Лавкрафта}}, povezl se do Němcije i byl svědkom pobitja jevrejev. {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} i jego tetka byli tym faktom negodovanjeni, a od togo momentu {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} prěstal spominati o Hitleru<ref>Joshi 2001, s. 360–361 (na anglijskom)</ref>. ==== Ateizm ==== {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} byl [[Ateizm|ateistom]]<ref>{{-|Mikołaj Kołyszko, ''Groza jest święta. Mitologia literacka Howarda Phillipsa Lovecrafta i jej analiza dokonana antropologiczną metodą Claude’a Lévi-Straussa'', Wydawnictwo Wielokrotnego Wyboru, 2014, s. 43 (na <abbr>poljskom</abbr>).}}</ref>. Jego gledišča na kvestije religije stali prědstavjene v eseju "Vyznavanje nevěrja" ({{Jezyky|en|A Confession of Unfaith}}). V tutom tekstu opisyvaje on svoje odrěčenje od [[protestantizm]]a, izznavanogo prěz roditeljev, zaradi ateizma, ktory prijel v dorastlom žitju. {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} vozpityval se v konservativnoj, protestantskoj rodině. S Biblijeju i personažem {{-|Santa Claus|Санта Клаус}} spoznal se v vozrastu dvoh godov. V pozdnějšem vrěmenu spoznal se s basnjami bratov {{-|Grimm|Грим}} i "Knigoju tyseče i jednoj noči", preferujuči tu vtoru. Kako odgovor, {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} jest prijel identičnost "Abdul Alhazred", ime to užil pozdněje dlja avtora "Ne{{-|c|к}}ronomi{{-|c|к}}ona"<ref>Lovecraft 2006a, s. 145–146; Joshi 2001, s. 20–23; Zeller 2019, s. 18 (na anglijskom)</ref>. Nedolgo potom prěžil kratku dobu kako poganin, izznavajuči religiju grečsko-rimsku. Podolg tutoj historiji, jego prvy moment sklepticizma nastupil prěd dovršenjem petogo goda žitja, kogda toj počel osparjati, či Bog je mitom, po tom, kako dověděl se, že {{-|Santa Claus|Санта Клаус}} ne jestvuje. V 1896 godu spoznal se s mitami grečsko-rimskymi i stal se "pravdivym poganinom"<ref>Lovecraft 2006a, s. 145–146; Joshi 2001, s. 20–23; St. Armand 1975, s. 140–141 (na anglijskom)</ref>. {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} stal se pesimistom, kogda v 1914 godu počel dějateljnost kako žurnalist-amater. [[Prva světova vojna]] sdavala se to podkrěpjati. Počel grditi filozofsky idealizm. {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} počel obgovarjati i diskutovati o svojem pesimizmu s ravesnikami, čto pozvolilo mu utvrditi se v svojej filozofiji. Uvažal [[hristijanstvo]] za ograničeno i banalno. Pravdopodobno, ne věril v zagrobno žitje. ==== Rasove gledišča ==== V opisom ljudij v romanah {{-|Lovecrafta|Лавкрафта}} prodirali se [[Rasizm|rasistične]] gledišča avtora. Anglosaksi i běli sut opisani kako lěpši od inyh<ref>{{-|Kołyszko 2014, s. 86. (na poljskom).}}</ref>, podobno prědstavjena je kultura samogo pisatelja. Mračnymi kultami zajmajut se črni, Indijci, mulati, Indijani<ref>{{-|Kołyszko}} 2014, s. 118. (na poljskom).</ref>, a takože pustynniki i ini jedinci<ref>{{-|Kołyszko 2014, s. 120. (na poljskom).}}</ref>. == Tvorby == ==== Razkazy ==== [[Fajl:H. P. Lovecraft, 1930.png|thumb|342x342px|{{-|H. P. Lovecraft|Х. Ф. Лавкрафт}} (1930)]] Večinstvo tvorb {{-|Lovecrafta|Лавкрафта}} odnosi se k stvorjenoj prěz njego "{{-|mitologiji Cthulhu|митологији Ктулху}}" (termin ten vvedl už po jego smrti pisatelja {{-|[[August Derleth]]|[[August Derleth|Август Дерлет]]}}) - panteon neizobrazimyh bytostij, o božskyh močah, iz inyh světov. Sam {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} govoril o "kosmičnom hororu" - v ktorom strah prěstupa poza racionalne faktory, kogdy člověk strěča se iz věčami, ktoryh ne smože obsegnuti umom. Povratnym motivom je bogohulna kniga "{{-|[[Necronomicon]]}}" napisana od bezumnogo Araba [[Abdul Alhazred|Abdula Alhazreda]]. Zaključene sut tam tajenstva o pradavnyh božstvah, ktore někogda vladali Zemjeju i nyně čekajut na moment, aby vratiti se. Jednym iz Velikyh Prědvěčnyh Božstv je {{-|[[Mitologija Cthulhu|Cthulhu]]|[[Mitologija Cthulhu|Ктулху]]}} - božstvo speča na dnu okeana. ==== Pisma ==== {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} kromě razkazov pisal mnogo pism, dopisyval s desetkami prijateljev i znajemyh<ref>{{-|''[https://hplovecraft.pl/hplovecraft/przyjaciele-i-korespondenci-a-l/ Przyjaciele i korespondenci, H.P. Lovecraft] – Polski serwis'' [online], hplovecraft.pl}} (na poljskom). Data dostupa: 15 septembra 2018</ref>, ktori dělili se vlastnymi idejami na nove děla razširjajuče "{{-|mitologiju Cthulhu|митологију Ктулху}}" i ocěnjali je, ili diskutovali o aktualnyh kvestijah. Ocěnja se, že od 1912 goda do smrti napisal okolo 87 000 pism. ==== Kritične děla ==== {{-|Lovecraft|Лавкрафт}} pisal tož mnogo kritičnyh děl, iz ktoryh najbolje znany je ''Nadprirodny horor v literaturě''. Pisatelj zaključil tam harakteristiku i historiju romanov užasov v literaturě anglijskoj i amerikanskoj. == Izbrane razkazy == * ''Dagon'' (''{{Jezyky|en|Dagon}}'') (1919) * ''Kolor iz kosmosa ({{Jezyky|en|The Colour Out of Space}}'') (1927) * ''Klik {{-|Cthulhu|Ктулху}} ({{Jezyky|en|The Call of Cthulhu}}'') (1928) * ''{{LatCyr|Mora iz Dunwich|Мора из Данвич||1}} ({{Jezyky|en|The Dunwich Horror}}'') (1929) * ''V gorah bezumja'' (''{{Jezyky|en|At the Mountains of Madness}}'') (1936) * ''{{LatCyr|Fantom nad Innsmouth|Фантом над Иннсмутом||1}} ({{Jezyky|en|Shadow over Innsmouth}}'') (1929) * ''Duh temnosti ({{Jezyky|en|The Haunter of The Dark}}'') (1936) == Linky == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> == Vněšnje linky == {{Prěvod|pl|H.P. Lovecraft|revizija=78335148}}{{Prěvod|en|H.P. Lovecraft|revizija=1344057404}} {{Pravopis prověrjeny}}{{Sortovati|Lovecraft, Howard Phillips}}{{INTERWIKI|Q169566}} {{DEFAULTSORT:Lovecraft, H.P.}} [[Kategorija:Amerikanski pisatelji]] [[Kategorija:Pisatelji fantastiky]] 8sw79vpdrqp1pf3c8l2wv5j9if5vn7x Hantyjsky jezyk 0 967 28172 27537 2026-07-05T20:46:17Z MwGamera 13 /* Izbor dialektnoj osnovy i pytanja normalizacije */ rm akut; navet apostrof v polskom byl by tut grěška 28172 wikitext text/x-wiki {{Kartka jezyk | name = Hantyjsky jezyk | nativename = <div class="center">{{Jezyky|kca|Ханты ясаӈ}}</div> | image = 6-Ob Ugric-languages.png | imagecaption = Hantyjsky i mansijsky jezyky v načelu XX stolětja<ref>{{Cite journal |last1=Rantanen |first1=Timo |last2=Tolvanen |first2=Harri |last3=Roose |first3=Meeli |last4=Ylikoski |first4=Jussi |last5=Vesakoski |first5=Outi |date=2022-06-08 |title=Best practices for spatial language data harmonization, sharing and map creation—A case study of Uralic |journal=PLOS ONE |language=en |volume=17 |issue=6 |pages=e0269648 |doi=10.1371/journal.pone.0269648 |doi-access=free |bibcode=2022PLoSO..1769648R }}</ref><ref>Rantanen, Timo, Vesakoski, Outi, Ylikoski, Jussi, & Tolvanen, Harri. (2021). ''Geographical database of the Uralic languages'' (v1.0) [Data set]. Zenodo. https://doi.org/10.5281/zenodo.4784188</ref> | states = Rosija | speakers = 9584 (2010) / 14 000 (2020)<ref name="rosstat-2020"/> | ref = | script = * [[kirilica]] ([[Hantyjsky jezyk#Pismennost|hantyjska]]) | official = [[Hanty-Mansijsky avtonomny okrug]], [[Jamalo-Nenečsky avtonomny okrug]] | agency = | iso1 = | iso3 = kca | family = * [[Uralske jezyky]] ** [[Ugrofinske jezyky]] *** [[Ugrske jezyky]] **** [[Obsko-ugrske jezyky]] | GOST 7.75–97 = han 760 }} '''Hantyjsky jezyk''' ([[Russky jezyk|rus.]] ''ostjacky'')<ref>{{Cite web |url=http://feb-web.ru/feb/litenc/encyclop/le8/le8-3741.htm |title=Литературная энциклопедия |access-date=2009-08-14 |archive-date=2022-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220303064842/http://feb-web.ru/feb/LITENC/ENCYCLOP/le8/le8-3741.htm |url-status=live }}</ref> — jezyk [[Hanty|Hantov]] — [[Domorodne maločislne narody Sěvera, Siberje i Dalekogo Iztoka Rosijskoj Federacije|maločislnogo naroda]] [[Zapadna Siberja|Zapadnoj Siberiji]], živučih po basenam pritokov [[Obj (rěka)|Obje]] i [[Irtyš (rěka)|Irtyša]] i po samoj Obi v jejnom srědnjem i nižnjem tečenjah. Odnosi se k [[Ugrske jezyky|ugrskym jezykam]] iz ([[Obsko-ugrske jezyky|obsko-ugrskyh]]) [[Ugrofinske jezyky|ugrofinskyh]] jezykov [[Uralske jezyky|uralskoj jezyčnoj rodiny]]; jest srodny [[Mansijsky jezyk|mansijskomu]] i [[Madjarsky jezyk|madjarskomu]] jezykam. Po danym prěpisa 2002 goda, čislnost hantov sostavjala 28,7 tys. ljudij. Osnovna jih masa žije v [[Hanty-Mansijsky avtonomny okrug|Hanty-Mansijskom]] (kromě jego zapadnyh rajonov, zaseljenyh [[Mansi]]) i [[Jamalo-Nenečsky avtonomny okrug|Jamalo-Nenečskom]] avtonomnyh okrugah (25,9 tys. ljudij), ostali — na sěvero-zapadu [[Tomska oblast|Tomskoj oblasti]]. Čislnost Hantov na proteženju XX stolětja ostavaje se vyše ili menje stabilnoju, ale kolikost hantov, uvažajučih hantyjsky jezyk rodnym, se značno izmenšala s godami: v 1959-m godu jih bylo 77 % pri naseljenju v 19 410 ljudij, v 1970-m — 68,9 % (od 21 138 ljudij), a v 1989-m — 60,5 %. Raste poděl hantov, vladajučih [[Russky jezyk|russkym jezykom]] (kako prvogo, tako i vtorogo jezyka): 70,3 % v 1959 i 89,4 % v 1989 godah. Prěpis 2020 goda pokazal povyšanje kolikosti nositeljev na 4416 ljudij v sravnjenju s 2010 godom<ref name="rosstat-2020">{{Cite web |author=[[Rosstat|RosStat]] |title=Росстат — Итоги ВПН-2020. Том 5 Национальный состав и владение языками. Таблица 6. Население по родному языку. |url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab6_VPN-2020.xlsx |access-date=2024-02-04 |lang=ru}}</ref>. [[Hantyjska pismennost|Pismennost hantov]] — na osnově kirilice. Hantyjsky jezyk jest prědmetom izučanja v [[Načelna škola|načelnyh klasah školy]]; izdajut se [[Novina (članok)|noviny]]. Po svojemu stroju toj jest, kako i druge [[Ugrofinske jezyky|ugrofinske]], [[Aglutinativne jezyky|aglutinativnym jezykom]]. == Dialekty == [[Fajl:Khanty Mansi dialects.svg|thumb|270px|Dialekty hantyjskogo i mansijskogo jezykov: {{Legend|Yellow|obdorsky,}} {{Legend|Orange|priobske,}} {{Legend|Red|južne (irtyšske),}} {{Legend|Turquoise|surgutske,}} {{Legend|LimeGreen|iztočne (vahovsko-vasjuganske).}}]] Hantyjsky jezyk jest znany svojeju izraznoju [[Dialektologija|dialektnoju razdrobjenostju]]. Teritorialno susědne govory i dialekty sut blizke medžu soboju, ale krajne točky [[Kontinuum (lingvistika)|dialektnogo kontinuuma]] imajut razliky, ktore izključajut [[vzajemno razuměnje]] nositeljev tyh dialektov. Bezspornym jest uděljenje dvoh grup [[dialekt]]ov (narěčij): zapadnyh (vlastno hantyjskyh), podrazděljenyh na [[Sěvernohantyjsky jezyk|sěverne]] (govory obdorskoj grupy (obdorsky) i govory priobskoj grupy: šuryškarsky, berezovsky, kazymsky, srědnjeobsky)<ref>{{Cite web |url=http://www.dissercat.com/content/imya-chislitelnoe-v-dialektakh-khantyiskogo-yazyka-sopostavitelnyi-aspekt |title=Диссертация на тему «Имя числительное в диалектах хантыйского языка: сопоставительный аспект» aвтореферат по специальности ВАК 10.02.20 — Сравнительно-историческое, типологическое и сопоставительное языкознание |access-date=2012-06-19 |archive-date=2012-04-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120427221107/http://www.dissercat.com/content/imya-chislitelnoe-v-dialektakh-khantyiskogo-yazyka-sopostavitelnyi-aspekt |url-status=live }}</ref> i [[Južnohantyjsky jezyk|južne]] (irtyšsky, kondinsky, demjansky — mrtve dialekty), i [[Iztočnohantyjsky jezyk|iztočnyh]] (ili kantykskyh — po samonazvanju iztočnyh hantov), vključno govorov surgutskoj grupy: trom-aganskogo, aganskogo, juganskogo, pimskogo. S obzirom na odsutstvo literaturnoj normy i leksično razhodženje medžu dialektami, sut osnovanja govoriti o hantyjskoj podgrupě obsko-ugrskyh jezykov, vključajučej tri jezyky: vlastno [[Sěvernohantyjsky jezyk|hantyjsky (sěverny)]], [[Južnohantyjsky jezyk|handejsky (južny)]] i [[Iztočnohantyjsky jezyk|kantyksky (iztočny)]]<ref>{{Cite journal |last=Коряков |first=Ю. Б. |year=2017 |title=Проблема «язык или диалект» и попытка лексикостатистического подхода |journal=[[Voprosy jezykoznanja (žurnal)|Вопросы языкознания]] |language=ru |issue=6 |pages=94 |url=https://vja.ruslang.ru/ru/archive/2017-6/79-101}}</ref>. == Pismennost == [[Fajl:Kornika Tago en la Arkeologia muzeo ĉe lago Andrejevskoje (2024) 02.jpg|thumb|270px|Nadpis hantyjskoju kiriliceju]] [[Fajl:Lyantor museum.jpg|thumb|270px|Nadpis hantyjskoju kiriliceju na vhodu v [[Ljantor]]sky muzej]] Prve pokušenja stvorjenja [[Pismennost|pisemnogo varianta]] hantyjskogo jezyka, prodolžavše se až do početka XX stolětja, odnoset se k 1868 godu, kogda byl izdanym prěvod [[Evangelje od Matfeja|Evangelja od Mateja]] na berezovsko-obdorskom dialektu. Pismennost na osnově [[Latinsky alfabet|latinice]] byla sostavjena v 1930-h godah dlja obdorskogo i kazymskogo dialektov, a v 1937 godu — prěvedena na [[Kirilica|kirilicu]]. Jedinogo literaturnogo varianta jezyka ne povstalo; v nastoječe vrěme pismennost jestvuje na četyreh dialektah. Sumarny hantyjsky alfabet dlja četyreh dialektov (od 2000 goda)<ref>{{Cite journal |last=Кошкарева |first=Н. Б. |date=2013 |title=Актуальные вопросы совершенствования хантыйской графики и орфографии |journal=[[Věstnik ugrovedenja (žurnal)|Вестник угроведения]] |issue=3 | language = ru |pages=52—72}}</ref>: {| style="font-size:1.4em; border-color:#000000; border-width:1px; border-style:solid; border-collapse:collapse; background-color:#F8F8EF; white-space: nowrap;" | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|А а}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Ӓ ӓ}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Ӑ ӑ}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Б б}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|В в}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Г г}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Д д}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Е е}} |-}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Ё ё}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Ә ә}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Ӛ ӛ}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Ж ж}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|З з}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|И и}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Й й}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|К к}} |-}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Қ қ <br> (Ӄ ӄ)}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Л л}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Ԯ ԯ <br> (Ԓ ԓ)}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|М м}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Н н}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Ң ң <br> (Ӈ ӈ)}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Н' н'}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|О о}} |- | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Ӧ ӧ <br> (Ŏ ŏ)}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Ө ө}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Ӫ ӫ}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|П п}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Р р}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|С с}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Т т}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|У у}} |- | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Ӱ ӱ}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Ў ў}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Ф ф}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Х х}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Ҳ ҳ <br> (Ӽ ӽ)}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Ц ц}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Ч ч}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Ҷ ҷ}} |- | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Ш ш}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Щ щ}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Ъ ъ}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Ы ы}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Ь ь}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Э э}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Є є}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Є̈ є̈}} |- | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Ю ю}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Ю̆ ю̆}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Я я}} | style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | {{-|Я̆ я̆}} |} {| class="wikitable" |- ! Sovrěmenna kirilica ! Nazvanje bukvy ! [[Medžunarodny fonetičny alfabet|MFA]] |- | {{-|А а}} || ''a'' || {{-|ɑ}} |- | {{-|Ӓ ӓ}} || ''ӓ'' || |- | {{-|Ӑ ӑ}} || ''ӑ'' || |- | {{-|Б б}} || ''be'' || {{-|b}} |- | {{-|В в}} || ''ve'' || {{-|w, v}} |- | {{-|Г г}} || ''ge'' || {{-|ɣ, ɡ}} |- | {{-|Д д}} || ''de'' || {{-|d}} |- | {{-|Е е}} || ''je'' || {{-|je, ʲe}} |- | {{-|Ё ё}} || ''jo'' || {{-|jo, ʲo}} |- | {{-|Ә ә}} || ''ә'' || {{-|ə̱}} |- | {{-|Ӛ ӛ}} || ''ӛ'' || {{-|ɘ}} |- | {{-|Ж ж}} || ''že'' || {{-|ʒ}} |- | {{-|З з}} || ''ze'' || {{-|z}} |- | {{-|И и}} || ''i'' || {{-|i, ʲi}} |- | {{-|Й й}} || || {{-|j}} |- | {{-|К к}} || ''ka'' || {{-|k}} |- | {{-|Қ қ (Ӄ ӄ)}} || ''qа'' || {{-|q}} |- | {{-|Л л}} || ''el'' || {{-|ɫ, lʲ}} |- | {{-|Ԯ ԯ (Ԓ ԓ)}} || ''еł̦'' || {{-|ɬ}} |- | {{-|М м}} || ''em'' || {{-|m}} |- | {{-|Н н}} || ''en'' || {{-|n, nʲ}} |- | {{-|Ң ң (Ӈ ӈ)}} || ''еŋ'' || {{-|ŋ}} |- | {{-|Н' н'}} || ''en''' || {{-|ɳ}} |- | {{-|О о}} || ''o'' || {{-|o}} |- | {{-|Ӧ ӧ (Ŏ ŏ)}} || ''ӧ'' || {{-|ø}} |- | {{-|Ө ө}} || ''ө'' || {{-|ө̱ }} |- | {{-|Ӫ ӫ}} || ''ӫ'' || {{-|ɵ~ɞ}} |- | {{-|П п}} || ''pe'' || {{-|p}} |- | {{-|Р р}} || ''er'' || {{-|r}} |- | {{-|С с}} || ''es'' || {{-|s, ɕ}} |- | {{-|Т т}} || ''te'' || {{-|t, tʲ}} |- | {{-|У у}} || ''u'' || {{-|u}} |- | {{-|Ӱ ӱ}} || ''ü'' || {{-|y}} |- | {{-|Ў ў}} || ''ǔ'' || {{-|w}} |- | {{-|Ф ф}} || ''ef'' || {{-|f}} |- | {{-|Х х}} || ''ha'' || {{-|x}} |- | {{-|Ҳ ҳ (Ӽ ӽ)}} || ''ħа'' || {{-|χ}} |- | {{-|Ц ц}} || ''ce'' || {{-|ts}} |- | {{-|Ч ч}} || ''če'' || {{-|tɕ}} |- | {{-|Ҷ ҷ}} || ''ćе'' || {{-|tʃ}} |- | {{-|Ш ш}} || ''ša'' || {{-|ʃ}} |- | {{-|Щ щ}} || ''šča'' || {{-|ɕ, ɕː}} |- | {{-|Ъ ъ}} || || |- | {{-|Ы ы}} || ''y'' || {{-|ə, i}} |- | {{-|Ь ь}} || || {{-|ʲ}} |- | {{-|Э э}} || ''e'' || {{-|e}} |- | {{-|Є є}} || ''є'' || {{-|ě}} |- | {{-|Є̈ є̈}} || ''є̈'' || |- | {{-|Ю ю}} || ''ju'' || {{-|ju, ʲu}} |- | {{-|Ю̆ ю̆}} || ''јǔ'' || |- | {{-|Я я}} || ''ja'' || {{-|ja, ʲa}} |- | {{-|Я̆ я̆}} || ''јӑ'' || |} == Lingvistična harakteristika == === Fonetika i fonologija === Da by uslyšati zapis zvučanja hantyjskogo jezyka, [https://finugorbib.com/audio/aud_khanty.html natisnite tut]; priměry izgovora izrazov na hantyjskom jezyku (s prěvodom) [https://translation.ouipiir.ru/han_kaz možno jest uslyšati tut]. V [[Fonetika|fonetikě]] hantyjskogo jezyka uděljajut 8 [[Samoglasky|samoglasnyh]] i 18 [[Suglasky|suglasnyh]] zvukov (kazymsky dialekt). Trěba različati samoglasky prvogo i neprvyh [[slog]]ov. Tako, samoglasky prvogo sloga sut vyše definovane i jasne; one mogut byti [[Dolge i kratke samoglasky|dolgimi]]: {{-|''а'', ''э'', ''о'', ''ә''}}, i kratkimi: {{-|''ӓ'', ''и'', ''ө'', ''у''}}<ref name=":2">{{Cite book |last=Honti |first=László |title=ObUgrian. The Uralic Languages |year=1998 |language=en |pages=338}}</ref>. Dolgota samoglasky često igraje smyslorazličajuču rolju, napriměr: {{-|'''''А'''с''}} «Obj» ― {{-|'''''ӓ'''с''}} «samka»; {{-|''ш'''а'''нш''}} «kolěno» ― {{-|''ш'''ӓ'''нш''}} «hrebet». V neprvyh slogah često strěčaje se [[Redukcija (lingvistika)|redukovana]] superkratka samoglaska, označajema bukvoju {{-|''ы''}}. ==== Suglasky ==== {| class="wikitable" |+ Suglasne zvuky kazymskogo dialekta<ref name=":2" /> ! colspan="2" rowspan="2" | ! rowspan="2" | [[Gubno-gubne suglasky|Gubno-gubne]] ! colspan="2" | [[Zubne suglasky|Zubne]] ! rowspan="2" | [[Retrofleksne suglasky|Retrofleksne]] ! rowspan="2" | [[Palatalne suglasky|Palatalne]] ! rowspan="2" | [[Zadnjejezyčne suglasky|Zadnjejezyčne]] |- ! Proste ! [[Palatalizacija|Palatalizovane]] |- ! colspan="2" | [[Nosove suglasky|Nosove]] | {{-|m}} || {{-|n}} || {{-|nʲ}} || {{-|ɳ}} || || {{-|ŋ}} |- ! colspan="2" | [[Eksplozivne suglasky|Eksplozivne]] | {{-|p}} || {{-|t}} || || || || {{-|k}} |- ! rowspan="2" | [[Frikativne suglasky|Frikativne]] ! centralne | || {{-|s}} || {{-|sʲ}} || {{-|ʂ}} || || {{-|x}} |- ! [[Bokove suglasky|bočne]] | || {{-|ɬ}} || {{-|ɬʲ}} || || || |- ! rowspan="2" | [[Aproksimanty]] ! centralne | {{-|w}} || || || || {{-|j}} || |- ! bočne | || {{-|l}} || || || || |- ! colspan="2" | [[Vibrantne suglasky|Vibrantne]] | ||{{-|r}} || || || || |} Něktore suglasne zvuky ne mogut tvoriti [[Slivanje suglasok|slivanij]]; ako pri [[sufiks]]aciji take nedopustime slivanja imajut vozniknuti, jedna iz suglasok či odpadaje, či medžu njimi voznikaje redukovany samoglasny zvuk. Suglasky {{-|''с '', ''х'', ''ш'', ''ӆ''}} v položenju medžu samoglaskami mogut stavati se zvučnymi. ==== Udarjenje ==== [[Udarjenje]] v hantyjskom skoro vsegda padaje na prvy slog<ref>{{Cite book |last=Estill |first=Dennis |title=Diachronic change in Erzya word stress |year=2004 |location=Helsinki |publisher=Finno-Ugrian Society |language=en |pages=179 |isbn=952-5150-80-1}}</ref>; v mnogosložnyh slovah mogut pojavjati se drugoredne udarjenja, padajuče na jedin iz neparnyh slogov (čestěje na tretji). === Morfologija === V hantyjskom odsutstvuje [[Rod (lingvistika)|kategorija gramatičnogo roda]], [[prědlog]]am obyčno odpovědajut [[poslělog]]y, napriměr: ''{{-|Ма Ас пэла мансөм}}'' («Ja k Obi pošel jesm»), kde ''{{-|Ас}}'' — «Obj», a [[poslělog]] ''{{-|пэла}}'' — «k». Dlja označenja prinaležnosti prědmeta k kakoj-libo osobě koristajut [[Privlastniteljne afiksy|osobno-privlastniteljne sufiksy]]. Uděljajut 3 [[Gramatično čislo|čisla]]: [[Jednina|jedninu]], [[Množina|množinu]] i [[Dvojina|dvojinu]], napriměr: ''{{-|пух мӓныс}}'' («hlapčik ušel»), ''{{-|пухы мӓнсаңын}}'' («hlapčiki (dvoje) ušli»), ''{{-|пухыт мӓнсыт}}'' («hlapčiki ušli»). [[Padež]]ev uděljaje se do 11<ref>{{Cite book |last=Nikolaeva |first=Irina Alekseevna |title=Ostyak. Languages of the world |language=en |year=1999 |publisher=Materials. Lincom Europa |isbn=3-89586-562-1}}</ref>. === Sintaksa === Obyčny [[Tipologija reda slov|red slov]] v hantyjskom jezyku — {{-|[[Tipologija reda slov|SOV]]}} ([[prědmet]] — [[Dopolnjenje (sintaksa)|dopolnjenje]] — [[glagol]])<ref>{{Cite book |last=Grenoble |first=Lenore A. |title=Language Policy in the Soviet Union |language=en |year=2003 |publisher=Springer |pages=14 |isbn=978-1-4020-1298-3}}</ref>. === Leksika === Suglasno izslědovanju 1972 goda, [[Leksika|slovnikovy sostav]] hantyjskogo jezyka byl slědujuči<ref>{{Cite journal |last=Schiefer |first=Erhard |year=1972 |title=Wolfgang Steinitz. Dialektologisches und etymologisches Wörterbuch der ostjakischen Sprache |language=de |journal=Études Finno-Ougriennes |volume=9 |pages=161–171}}</ref>: {| class="wikitable" |- | rowspan="4" | [[Iskonne slovo|Iskonne slova]] || rowspan="4" | 30 % || [[Uralske jezyky|Uralskogo]] proishoženja || 5 % |- | [[Ugrofinske jezyky|Ugrofinskyh]] || 9 % |- | [[Ugrske jezyky|Ugrskogo]] || 3 % |- | [[Obsko-ugrske jezyky|Obsko-ugrskogo]] || 13 % |- | rowspan="4" | [[Pozajetje (lingvistika)|Pozajetja]] || rowspan="4" | 28 % || Iz [[Komi jezyk|komi]] || 7 % |- | Iz [[Samodijske jezyky|samodijskyh jezykov]] ([[Selkupske jezyky|selkupske]] i [[Nenečsky jezyk|nenečsky]]) || 3 % |- | Iz [[Tatarsky jezyk|tatarskogo]] || 10 % |- | Iz russkogo || 8 % |- | Slova neznanogo proizhodženja || 40 % || |} Izslědovanje 1975 goda takože prědpokladaje prisutnost pozajetij iz [[Tungusko-mančžurske jezyky|tungusko-mančžurskyh jezykov]] — glavno iz [[Evenkijsky jezyk|evenkijskogo]]<ref>{{Cite book |last=Futaky |first=István |year=1975 |title=Tungusische Lehnwörter des Ostjakischen |language=de |publisher=Harrassowitz Verlag |location=Wiesbaden}}</ref>. Osnovnym načinom [[Slovotvorjenje|slovotvorjenja]] jest [[sufiksacija]]. [[Glagol]]y v hantyjskom jezyku, kako i v drugyh ugrskyh jezykah, mogut iměti [[Prědrastka (lingvistika)|prědrastky]]. == Historija izučanja == Sistematično izučanje hantyjskogo jezyka načelo se v XIX stolětju, kogda ekspediciju v města obyvanja hantov i mansij sovršil madjarsky izslědovatelj {{LatCyr|Antal Reguli|Антал Регули||1}}. Jednako i do togo ruske poseljenci iměli opyt občenja s ostjakami i vogulami, s ktoryh oni sbirali danj, podčas nekolika prědhodnyh stolětij; takože jezyk interesoval pravoslavnyh [[Hristijanstvo|hristijanskyh]] svečenikov. Znane hantyvedy: * [[Antal Reguli|{{LatCyr|Antal Reguli|Антал Регули|Antal Reguli|1}}]] * [[Kusta Karjalajnen|{{LatCyr|Kustaa Fredrik Karjalainen|Куста Карялайнен|Kusta Karjalajnen|1}}]] * [[Hatanzejev, Petr Jefimovič|Petr Jefimovič Hatanzejev]] * [[Volfgang Štejnic|{{LatCyr|Wolfgang Steinitz|Вольфганг Штейниц|Volfgang Štejnic|1}}]] * [[Tereškin, Nikolaj Ivanovič|Nikolaj Ivanovič Tereškin]] * [[Russkaja, Julija Nikolajevna|Julija Nikolajevna Russkaja]] * [[Životikov, Pavel Kuzmič|Pavel Kuzmič Životikov]] * [[Kaksin, Andrej Danilovič|Andrej Danilovič Kaksin]] * [[Koškareva, Natalja Borisovna|Natalja Borisovna Koškareva]] * [[Solovar, Valentina Nikolajevna|Valentina Nikolajevna Solovar]] === Izrabotanje literaturnoj normy === V 1898—1902 godah sbiranjem hantyjskoj [[Leksika|leksiky]] v Siberji ([[Tobolsk]], [[Tomsk]]) zajimal se finsky naučnik {{LatCyr|Kustaa Fredrik Karjalainen|Куста Карjaлаjнен|Kusta Karjalajnen|1}}. Zatože k momentu [[Ustanovjenje sovětskoj vlasti v Rosiji|ustanovjenja Sovětskoj vlasti v Rosiji]] pismennosti u [[Korenne narody Sěvera|korennyh narodov Sěvera]] ne jestvovalo, uže v 1919 g. pri oddělu prosvěčenja nacionalnyh menšinstv [[Narkompros RSFSR|Narkomprosa RSFSR]] byla organizovana redakcijna kolegija dlja izrabotanja alfabetov dlja tyh narodov, a v 1922 godu bylo prijato rěšenje o stvorjenju pismennosti dlja narodnostij Sěvera, dlja čego byla stvorjena specialna komisija iz prědstaviteljev [[Narodny komisariat po dělom nacionalnostij RSFSR|Narkomata nacionalnostij]], Narkomprosa, [[Akademija nauk SSSR|Akademije nauk]], največših jezykovědov i etnografov<ref name=":1">{{Cite journal |last=Чумак |first=Е. Г. |date=2006 |title=Процесс становления письменности и разработки учебников на родных языках в Ханты-Мансийском округе в 20-50-е гг. XX века |language=ru |journal=[[Věstnik arheologije, antropologije i etnografije (žurnal)|Вестник археологии, антропологии и этнографии]]|issue=6 |pages=194–199 |issn=1811-7465 |url=https://cyberleninka.ru/article/n/protsess-stanovleniya-pismennosti-i-razrabotki-uchebnikov-na-rodnyh-yazykah-v-hanty-mansiyskom-okruge-v-20-50-e-gg-hh-veka |archive-date=2022-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220815143424/https://cyberleninka.ru/article/n/protsess-stanovleniya-pismennosti-i-razrabotki-uchebnikov-na-rodnyh-yazykah-v-hanty-mansiyskom-okruge-v-20-50-e-gg-hh-veka}}</ref>. === Prve učebniky === V početku 1921 g. Sibirsky odděl narodnogo obrazovanja, organizovany 25 januara 1920 g., proglasil srěd učiteljev iz srědy domorodnogo naseljenja, rabotajučih v nacionalnyh školah, konkurs na izrabotanje najlěpšego učebnika na rodnom jezyku učenikov. Paralelno po rěšenju Narkomprosa i Komiteta Sěvera v 1925 g. sut počeli izrabotku specialnogo bukvarja i knigy dlja čitanja za obučenje dětij russkomu jezyku, ktory po stroju i leksikě silno odličal se od hantyjskogo<ref name=":1" />. V 1926 g. pojavili se prve prigotovjene entuziastami bukvari na nacionalnyh jezykah, prvonačelno izgotovjene ručno. V 1928—1930 gg. bukvari počeli izdavati [[Knigopečet|tipografskym]] sposobom, poslě čego byla početa planoměrna rabota po izrabatyvanju program i kompletov učebnikov na jezykah narodov Sěvera dlja načelnyh škol, a takože metodičnoj literatury dlja učiteljev<ref name=":1" />. V 1927/28 učebnom godu {{LatCyr|Vladimir Germanovič Bogoraz|Владимир Германович Богораз|1}} i {{LatCyr|Sergej Nikolajevič Stebnicky|Сергей Николаевич Стебницкий|1}} sut sostavili prvy russky bukvarj dlja vsih škol Sěvera, objemom 129 stranic. V toj že čas N. I. Leonov i P. E. Ostrovsky sut izpustili knigu «Naš Sěver» objemom 180 stranic dlja tuzemnyh škol RSFSR<ref name=":1" />. === Razrabotka alfabeta === V oktobru 1929 g. Komisija nacionalnyh jezykov i kultur Sěvernogo fakulteta [[Leningradsky institut živyh iztočnyh jezykov|Leningradskogo instituta živyh iztočnyh jezykov]] prijela Jediny sěverny alfabet na latinicě, ktory sostojal iz 32 bukv, v kombinaciji s [[Diakritične znaky|diakritičnymi znakami]], dozvaljajučimi prědavati na pismě fonemy jezykov sěvernyh narodov<ref name=":1" />. V dekembru 1930 g. naučniki sut prědstavili novy projekt alfabeta, takože latinskogo, iz 39 bukv (29 suglasnyh, 10 samoglasnyh) s dodavanjem znakov, označajučih smekčenje, dolgotu i pridyhanje. On byl utvrdženy v 1931 g. Vsesojuznym Komitetom novogo alfabeta pri Prězidijumu Sověta Nacionalnostij CIK SSSR i Kolegijeju Narkomprosa SSSR<ref name=":1" />. V toj že čas počelo se stvorjenje novyh učebnikov na osnově prědloženogo alfabeta. V 1930 g. na obdorskom govoru sěvernoj grupy jest izšel prvy hantyjsky bukvarj «Hanty-kniga», sostavjeny učitelem [[Hatanzejev, Petr Jefimovič|P. J. Hatanzejevym]]<ref name=":1" />. Kogda v 1932 godu Prězidijum VCIK prijel postanovjenje o nacionalno-teritorialnom rajonirovanju Krajnogo Sěvera i obrazovanju tam nacionalnyh okrugov i rajonov, na Prvoj Vserosijskoj konferenciji po razvoju jezykov i pismennosti narodov Sěvera byl utvrdženy projekt stvorjenja nacionalnyh literaturnyh jezykov dlja četyrinadseti narodnostij, vključno hantov, [[mansi|mansij]], [[Nenci|nencev]], i izdavanja učebnikov i bukvarjev na tyh jezykah<ref name=":1" />. V 1933 lětu sut izšli bukvarj Kargara, sostavjeny na [[kazym]]skom govoru hantyjskogo jezyka, prěvody prvoj česti knigy dlja čitanja Šuleva i učebnika aritmetiky Popovoj<ref name=":1" />. V dekembru 1933 g. po prizvanju [[Narkompros RSFSR|Narkomprosa RSFSR]] grupu studentov fakulteta russkogo jezyka i literatury [[Tomsky industrialny pedagogičny institut|Tomskogo industrialnogo pedagogičnogo instituta]], vključno [[Životikov, Pavel Kuzmič|P. K. Životikova]], napravili na Vysše pedagogične kursy Leningradskogo pedagogičnogo instituta im. A. I. Gercena dlja izučanja hantyjskogo jezyka. Lětom 1934 g. tuti studenti odpravili se na učitelsku rabotu. Životikov po okončanju kursov byl napravjeny v [[Ostjako-Vogulsky pedagogičny tehnikum]], kdě učil russky i hantyjsky jezyky, literaturu, prodolžal izslědovanja i sistematizaciju hantyjskogo jezyka, stvoril i vozglavil kružek nacionalnoj tvorby<ref name=":0">{{Cite web|lang=ru|url=https://ugra-news.ru/article/ot_moey_raboty_est/|title=«От моей работы есть польза». О Павле Животикове - организаторе школьного образования в Югре|author=Ольга Маслова|website=ugra-news.ru|date=2019-07-19|publisher=Сургутская трибуна|access-date=2022-08-15}}</ref>. V 1933—1934 lětah sut izšli prve prigotovjene naučnymi rabotnikami i učiteljami [[Institut narodov Sěvera|Instituta narodov Sěvera]] knigy dlja čitanja i učebniky gramatiky<ref name=":1" />. V 1934 g. na radě prědstaviteljev Komitetov novogo alfabeta narodov Sěvera, Narkomprosa RSFSR i Komiteta Sěvera pri Prězidijumu VCIK po kvestijam razvoja pismennosti na nacionalnyh jezykah v Moskvě se izjavilo, že latinica stvorjaje trudnosti v koristanju literatury. V 1935 g. prezidium Ostjako-Vogulskogo okružnogo izpolniteljnogo komiteta prijel postanovljenje «O prěhodu pismennosti hantyjskogo i mansijskogo alfabeta na russku osnovu», realizovane v fevruaru 1937 g.<ref name=":1" /> === Izbor dialektnoj osnovy i pytanja normalizacije === [[Fajl:Khanty alphabet book.pdf|thumb|230px|Hantyjsky bukvarj Suhotinoj]] V 1937 g. [[Institut narodov Sěvera]] vypustil sbornik «Jezyky i pismennost narodov Sěvera» s člankom {{-|Wolfganga Steinitza|Вольфганга Штейница (Wolfgang Steinitz)}}, davajučim morfologičny esej hantyjskogo jezyka (polnovatsky govor sěvernoj grupy), čto založilo početok izslědovanju jego dialektov<ref name=":1" />. Od 1937 goda počelo se prěizdavanje vsej literatury, izšedšej raněje na sěvernyh jezykah. Unifikacija šla po srědnje-obskomu dialektu. V 1938 g. na kirilicě byl izdavany bukvarj Zalcberg, a potom bukvarj Suhotinoj, v 1939-m — prva kniga dlja čitanja<ref name=":1" />. V osnovu literaturnogo jezyka postanovjenjem bjura Hanty-Mansijskogo okružkoma VKP(b) v 1940 godu byl položen srědninny srědnje-obsky (kazymsky) dialekt, jednako na konferenciji učiteljev (10.07.1940 g.) bylo rěšeno izrabotyvati pismennost i dlja vahovskogo dialekta<ref name=":1" />. Ovako, prisutnost dialektov v hantyjskom i v mansijskom jezykah sdělalo nemožnym koristanje jedinyh literaturnyh jezykov v procesu obučenja obojim<ref name=":1" />. === Izrabotniki učebnikov hantyjskogo jezyka === * ''[[Hatanzejev, Petr Jefimovič|P. J. Hatanzejev]].'' Hanty-kniga. Leningrad, 1930<ref>{{Cite journal |last=Малахова |first=Л. П. |date=2017 |title=Просветительная работа среди ханты и манси как вариант адаптации к советской культуре |lang=ru |journal=[[Věstnik Surgutskogo gosudarstvennogo pedagogičnogo universiteta|Вестник Сургутского государственного педагогического университета]] |issue=4 (49) |pages=80–84 |issn=2078-7626 |url=https://cyberleninka.ru/article/n/prosvetitelnaya-rabota-sredi-hanty-i-mansi-kak-variant-adaptatsii-k-sovetskoy-kulture |archive-date=2022-08-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220818110126/https://cyberleninka.ru/article/n/prosvetitelnaya-rabota-sredi-hanty-i-mansi-kak-variant-adaptatsii-k-sovetskoy-kulture}}</ref>. * ''J. R. Suhotina.'' Bukvarj. Leningrad: Učpedgiz, 1938<ref>{{Cite web|lang=ru|url=http://xn----dtbdzdfqbczhet1kob.xn--p1ai/2021/10/02/bukvar-na-hantyjskom-yazyke-1938-god/|title=Букварь на хантыйском языке, 1938 год|author=Андрей Рябов|website=остяко-вогульск.рф|date=2021-10-02|access-date=2022-08-18|archive-date=2022-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220818071810/http://xn----dtbdzdfqbczhet1kob.xn--p1ai/2021/10/02/bukvar-na-hantyjskom-yazyke-1938-god/|url-status=live}}</ref>. * ''[[Životikov, Pavel Kuzmič|P. K. Životikov]].'' «Esej gramatiky hantyjskogo jezyka» (1942)<ref name=":1" />. * ''K. F. Hvataj-Muha, [[Aksarina, Nina Matvejevna|N. M. Aksarina]], G. A. Obatina.'' Bukvarj (1973)<ref>{{-|''К. Ф. Хватай-Муха, [[Aksarina, Nina Matvejevna|Н. М. Аксарина]], Г. А. Обатина.'' Букварь. Издание 2-е, переработанное, под редакцией [[Russkaja, Julija Nikolajevna|Ю. Н. Русской]] (на языке казымских ханты, для подготовительного класса хантыйской начальной школы). Ленинград: Просвещение, 1973. — 128 с.}}</ref>. == Koristanje jezyka v sovrěmennosti == === Medija na hantyjskom jezyku === Prve publikacije na hantyjskom jezyku pojavili se v novinah «[[Novosti Jugry|Ostjako-Vogulskaja Pravda]]» v 1934 godu. Od 1957 goda v [[Hanty-Mansijsky avtonomny okrug — Jugra|HMAO]] izhodi hantyjezyčna novina «''Lenin pant huvat''» («Po leninskomu putju»), prěimenovana v 1991 godu v «''[[Hanty jasang]]''» («Hantyjske slovo»). Novina izhodi jedno za sedmicu: do početka 1970-h — na 1 stranicě, a poslě — na 4 stranicah. V [[Jamalo-Nenečsky avtonomny okrug|Jamalo-Nenečskom avtonomnom okrugu]] na hantyjskom jezyku izdavajut se noviny «''[[Luh avt]]''». Regularno [[Radio|radioprědavanje]] na hantyjskom jezyku na radiju «[[Jugorija (teleradiokompanija)|Jugorija]]» počelo se v 1964 godu. Hantyjske prědavanja dolge 20 minut izhodet po ponedělkam, srědam i petnicam jutrom, v oběd i večerom. Na [[Televizija|televizijnom]] kanalu «[[Jugra (teleradiokompanija)|Jugra]]» takože jest podobno prědavanje. Na teleradiokompaniji «Jugorija» tvorčo družstvo «Ognišče» izpuskaje teleprogramy na hantyjskom. === Sovrěmenna kultura na hantyjskom jezyku === Na jezyku publikujut se tvorby hantyjskyh pisateljev. Na surgutskom dialektu izdavajut se pověsti [[Ajpin, Jeremej Danilovič|J. D. Ajpina]], na kazymskom dialektu vypuskajut se tvorby [[Vagatova, Marija|M. Vagatovoj]], [[Šuljgin, Mikulj Ivanovič|M. I. Šuljgina]], [[Lazarev, Grigorij Dmitrijevič|G. D. Lazareva]] i [[Sengepov, Aleksej Mihajlovič|A. M. Sengepova]], a na šuryškarskom dialektu publikujut se poetične tvorby [[Rugin, Roman Prokopjevič|R. P. Rugina]] i [[Saltykov, Prokopij Jermolajevič|P. J. Saltykova]]<ref>{{Cite web|lang=ru|url=http://irkipedia.ru/content/hantyyskiy_yazyk_istoricheskaya_enciklopediya_sibiri_2009|title=Хантыйский язык // «Историческая энциклопедия Сибири» (2009)|website=ИРКИПЕДИЯ - портал Иркутской области: знания и новости|access-date=2021-12-17|archive-date=2021-12-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20211217032150/http://irkipedia.ru/content/hantyyskiy_yazyk_istoricheskaya_enciklopediya_sibiri_2009|url-status=live| lang=ru}}</ref>. Etno-rok-grupa «''[[H-Ural]]''» od 2009 g. izpolnjaje pěsni na šuryškarskom i srědnjeobskom dialektah hantyjskogo jezyka. Larisa Miljahova — hantyjska etnopěvica, izpolnjajuča tradicijne pěsnje na šuryškarskom dialektě, uroženka Šuryškarskogo městečka Jamalo-Nenečskogo AO. Jestvuje hantyjska folklorna grupa «''Hatl naj''» (rukovoditelj — Ljubov Gavrilovna Vitjazeva), kolektivu v 2013 godu se stalo 25 lět. V njem děti pěvajut pěsnje na šuryškarskom dialektu hantyjskogo jezyka. == Literatura == (na russkom i hantyjskom jezykah) <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> * Штейниц В. К. Хантыйский (остяцкий) язык // Языки и письменность народов Севера: Ч. 1. Языки и письменность самоедских и финно-угорских народов. — М.-Л.: Учпедгиз, 1937. — С. 193—228. * Животиков П. К. Очерк грамматики хантыйского языка (средне-обской диалект)/ Под ред. Ю. Н. Русской. — Ханты-Мансийск: Окружная комиссия по разработке литературного хантыйского языка при Исполкоме Ханты-Мансийского Окрсовета Омской области, 1942. — 122 с. * Вальгамова С. И., Кошкарева Н. Б., Онина С. В., Шиянова А. А. Диалектологический словарь хантыйского языка (шурышкарский и приуральский диалекты). Екатеринбург: Издательство «Баско», 2011. 208 с. * Терёшкин Н. И. О некоторых особенностях ваховского, сургутского и казымского диалектов хантыйского языка. — Л., 1958. * Терёшкин Н. И. Очерки диалектов хантыйского языка: Ч. 1. Ваховский диалект. — М.-Л.: Наука, 1961. * Терёшкин Н. И. Хантыйский язык. — М., 1966. * Терёшкин Н. И. Словарь восточнохантыйских диалектов. — Л., 1981. * Скамейко Р. Р., Сязи 3. И. Словарь хантыйско-русский и русско-хантыйский (шурышкарский диалект). — 2-е изд., дораб. — СПб.: Просвещение, 1992. — 272 с. * Немысова Е. А., Кононова С. П., Вожакова Е. Н. Русско-хантыйский разговорник (казымский диалект). — М.: Икар, 1996. — 148 с. * Куркина Г. Г. Вокализм хантыйского языка. — Новосибирск: Сибирский хронограф, 2000. — 296 с. * Кононова С. П. Русско-хантыйский тематический словарь (казымский диалект). — СПб.: Просвещение, 2002. — 216 с. * Кошкарева Н. Б., Соловар В. Н. Хăнты ясăӈн путăртԓўв. Поговорим по-хантыйски. — Новосибирск: Сибирский хронограф, 2004. — 282 с. * Покачева Е. Р., Песикова А. С. Русско-хантыйский разговорник (сургутский диалект). — Ханты-Мансийск: Полиграфист, 2006. — 124 с. * Каксин А. Д. Казымский диалект хантыйского языка. — Ханты-Мансийск: Полиграфист, 2007. — 134 c. * Онина С. В. Оленеводческая лексика хантыйского языка: семантические группы и словарь. Йошкар-Ола, 2001. 74 с. * Solovar V. N. Paradigma prostoj rečenice v hantyjskom jezyku. — Novosibirsk: Ljubava, 2009. — 264 s. * Каксин А. Д. Модальность и средства её выражения в хантыйском языке: монография / А. Д. Каксин. — Ханты-Мансийск: Полиграфист, 2008. — 128 с. * Соловар В. Н. Хантыйско-русский словарь. СПб. : Ханты-Мансийск, 2014. 385 с. </div> == Iztočniky == {{Iztočniky}} == Vněšnje linky == * [http://ouipiir.ru/ Centr izučanja hantyjskogo jezyka] * [https://postnauka.ru/longreads/156128 Sěvernohantyjsky jezyk: Dyhanjem větra jezyk ognja dunut] {{Uralske jezyky}} [[Kategorija:Uralske jezyky]] [[Kategorija:Hantyjsky jezyk]] [[Kategorija:Ugrske jezyky]] {{INTERWIKI|Q33563}} {{Prěvod|ru|Хантыйский язык}} {{Pravopis prověrjeny}} srwxkgqb5t00xqcvgyysb7ffy2x9ipp ISO 15924 0 1001 28179 6966 2026-07-06T00:48:36Z FitikWasTaken 83 поправка кирилици 28179 wikitext text/x-wiki '''{{Lang|en|ISO 15924}}''' jest medžunarodny [[standard]] [[Medžunarodna organizacija za standardizaciju|Medžunarodnoj organizacije za standardizaciju]] koji služi za identifikaciju pism. Kody [[Latinica|latinice]] sut ''{{-|Latn 215}}'', [[Kirilica|kirilice]] – ''{{-|Cyrl 220}}'', [[Staroslovjanska kirilica|staroslovjanske kirilice]] – ''{{-|Cyrs 221}}'', a [[Grečsky alfabet|grečskogo alfabeta]] – ''{{-|Grek 200}}''. == Vnešnje linky == * [https://www.iso.org/iso/iso_catalogue/catalogue_tc/catalogue_detail.htm?csnumber=29546 {{Lang|en|ISO 15924:2004}}] * [https://www.unicode.org/iso15924/ {{Lang|en|ISO 15924 Unicode}}] * [https://www.unicode.org/iso15924/codelists.html spisky] * [https://www.unicode.org/iso15924/codechanges.html izměnjenja] [[Kategorija:ISO]] [[Kategorija:Pisma]] [[Kategorija:Писма]] {{INTERWIKI|Q16866}} su8exdtb63kihyl9nvq6v8gq3hh7ocr Vikipedija:Pěskovišče 4 1055 28084 7689 2026-07-05T13:56:53Z Marcoorio 22 28084 wikitext text/x-wiki <!--- Stranica za eksperimentovanje ---> [[File:Jesusicon.jpg|thumb|[[Ikona]] Hristosa [[Pantokrator|Pantokratora]] iz [[Makedonija|Makedoniji]], {{-|XIV}} věk]] [[Imena i tituly Isusa Hristosa v Novom Zavětu|Ime i titul]] '''«Hristos»''' v [[Hristijanin|hristijanskom]] razumenji odnoznačno odnoset se k [[Isus|Isusu]] <ref>{{-|Prager, Edward|Прагер, Эдвард}} (2005). {{-|''A Dictionary of Jewish-Christian Relations.'' Cambridge University Press. p. 85. ISBN 0-521-82692-6.}}</ref><ref>{{-|Zanzig, Thomas|Занзиг, Томас}} (2000). {{-|''Jesus of history, Christ of faith.'' Saint Mary's Press. p. 33. ISBN 0-88489-530-0.}}</ref><ref>{{-|Espin, Orlando|Еспин, Орландо}} (2007). {{-|''Introductory Dictionary of Theology and Religious Studies.'' Liturgical Press. p. 231. ISBN 978-0-8146-5856-7.}}</ref>. Kako titul ono koristaje se v obratnom značenju kak «Isus Hristos», označajučem «Isus [[Mesija]]» (doslovno Isus Pomazany), tak i samostojno kak «Hristos» <ref>{{-|Pannenberg, Wolfhart|Панненберг, Вулфхарт}} (1968). {{-|''Jesus God and Man.'' Westminster John Knox Press. pp. 30–31. ISBN 0-664-24468-8.}}</ref>. V rannějših tekstah [[Novy Zavět|Novogo Zavěta]] ([[Poslanja Pavla|poslanjah Pavla]]) <ref>{{-|Borg, Marcus|Борг, Маркус}} (Avgust 31, 2012). {{-|[http://www.huffingtonpost.com/marcus-borg/a-chronological-new-testament_b_1823018.html "A Chronological New Testament"]. ''The Huffington Post.'' [https://web.archive.org/web/20130629231727/http://www.huffingtonpost.com/marcus-borg/a-chronological-new-testament_b_1823018.html Arhivovano] s originala 29 junija 2013. Prověrjeno 23 maja 2013.}}</ref>, Isus često spominaje se kak «Isus Hristos» abo prosto «Hristos». Koncepcija Hristosa v hristijanstvu pojavila se iz koncepciji [[Mesija v judaizmu|Mesiji v judaizmu]]. Hristijani věret, že Isus jest Mesija, prědskazany v [[Tanah|hebrejskoj Bibliji]] (hristijanskom [[Stary Zavět|Starom Zavětu]]). Ačekoli prědstavjenja o Mesiji v každoj religiji sut srodne, čestěje one imajut razliku iz-za razkola rannjego hristijanstva i judaizma v [[Hristijanstvo v I věku|{{-|I}} věku]] <ref>{{-|Dunn, James D.G. (1991). The Partings of the Ways: ''Between Christianity and Judaism and their Significance for the Character of Christianity.'' SCM Press.}}</ref>. Ačekoli prvi [[Učenik (hristijanstvo)|poslědovatelji Isusa]] imenovali jego hebrejskym Mesijej, napriklad, v «[[Izpovědanje Petra|Izpovědanju Petra]]», jego obyčajno imenovali «Isusom iz [[Nazaret|Nazareta]]» abo «Isusom, synom [[Josif iz Nazareta|Josifa]]» <ref>{{-|"[https://www.britannica.com/EBchecked/topic/303091/Jesus-Christ Jesus Christ]". ''Encyclopædia Britannica.''}} [https://web.archive.org/web/20150503100711/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/303091/Jesus-Christ Arhivovano] s 3 maja, 2015. Prověrjeno 23 maja, 2013.</ref>. Medžu hristijanami on stal znajemy pod imenom «Isus Hristos»m pokoliku oni věret, že jegovo [[Razpetje Isusa Hristosa|razpetje]] i [[Vozkrešenje Isusa Hristosa|vozkrešenje]] izpolnjajut [[Isus i mesijanske proročstva|mesijanske proročstva]] Starogo Zavěta, osoblivo proročstva, zapisane v Isaji 53 i Psalmu 22 <ref>{{-|[https://www.christianity.com/bible/commentary/matthew-henry-concise/isaiah/53 "Isaiah 53 Bible Commentary - Matthew Henry (concise)"].}} ''www.christianity.com.'' [https://web.archive.org/web/20231111230706/https://www.christianity.com/bible/commentary/matthew-henry-concise/isaiah/53 Arhivovano] s originala 11 novembra, 2023. Prověrjeno 11 novembra, 2023.</ref>. ==Etimologija== Slovo «Hristos» proizhodi od [[Grečsky jezyk|grečskogo]] slova {{lang|grc|χριστός}}, označajuče «[[Pomazanje|pomazany]]». Tuto slovo proizhodi od grečskogo glagola {{lang|grc|χρίω}} <ref>χριστός. {{-|Liddell, Henry George|Лидделл, Хенри Джордж}}; {{-|Scott, Robert|Скотт, Роберт}}; A Greek–English Lexicon at the Perseus Project</ref>, označajuče «pomazyvati». V grečskoj [[Septuaginta|Septuagintě]] {{lang|grc|χριστός}} bylo je semantično pozajmanjem, izkoristanym dlja prěklada [[Hebrejsky jezyk|hebrejskogo]] slova {{lang|he|מָשִׁיחַ}} ({{-|Mašíaḥ}}, mesija), ocnačjajuče «[toj, kto] jest pomazanym» <ref>{{-|[https://www.biblestudytools.com/dictionary/messiah/ "Messiah Meaning - Bible Definition and References"]. Bible Study Tools.}} Arhivovano s originala 4 februara, 2020. Prověrjeno 15 julija, 2025.</ref>. ==Koristanje== ===Donovozavětne referencije=== V Starom Zavětu pomazanje je bylo cerimonijalnym ritualom, prěznačenym za: * [[Kralji Izraela i Judy|Kraljev Izraela]] (1 Kraljev 19:16; 24:7, Psalom 17(18):51); * [[Kir Veliky|Kira Velikogo]] (Isaja 45:1); * [[Prvosvečennik|Prvosvečennika Izraela]] (3 Mojseja 8:12); * [[Praotci|Praotcev]] (Psalom 104(105):15); i * [[Prorok#Judaizm|Prorokov]] <ref>{{-|[https://www.ucg.org/bible-study-tools/booklets/jesus-christ-the-real-story/what-do-messiah-and-jesus-christ-mean "What Do 'Messiah' and 'Jesus Christ' Mean?. Both Christ and Messiah mean anointed or anointed one"]. January 26, 2011.}} [https://web.archive.org/web/20160622131408/https://www.ucg.org/bible-study-tools/booklets/jesus-christ-the-real-story/what-do-messiah-and-jesus-christ-mean Arhivovano] s originala 22 junija, 2016. Prověrjeno 17 septembra, 2018. {{-|anointing was a rite of kingship in Syria-Palestine in the fourteenth century BCE.}}</ref><ref>χριστός. {{-|Liddell, Henry George|Лидделл, Хенри Джордж}}; {{-|Scott, Robert|Скотт, Роберт}}; A Greek–English Lexicon at the Perseus Project</ref>. V [[Septuaginta|Septuagintě]], v tekstu [[Vtorokanonične knigy|vtorokanoničnyh knig]], termin «Hristos» strěčaje se v 2 Makavejev 1:10 (odnosi se do [[Prvosvečennik|pomazanogo prvosvečennika Izraela]]) i v Knigě Siraha 46:19 odnosno [[Samuel|Samuela]], proroka i osnovatelja kraljevstva pri [[Saul|Saulu]]. V dobu Isusa ne jestvovalo jedinoj formy [[Judaizm Drugogo Hrama|judaizma Drugogo Hrama]], i medžu različnymi hebrejskymi grupami sut byli značime politične, socialne i religijne razliky. Ale na proteženju časa hebreji koristali termin «mašiah» («pomazannik») za označenje očekyvajemogo jimi izbavitelja. ===Vvodne stroky iz evangelij od Marka i Mateja=== ===Izpovědanje Petra (evangelja od Mateja, Marka i Luki)=== ===Izrěčenje Marty=== ===Sud Sinedriona nad Isusom (evangelja od Mateja, Marka i Luki)=== ===Poslanja Pavla=== ==Prědhistorija i novozavětne referencije== ==Koristanje imena Mesija v evangelju od Joana== ==Hristologija== ==Simboly== == Žrla == {{Iztočniky}} == Vněšnje linky == {{Prěvod|en|Christ (title)|}} [[Kategorija:Religija]] [[Kategorija:Hristijanstvo]] mfobujr4hplh8lk1aw05gk3lyzx61il 28093 28084 2026-07-05T14:04:16Z Marcoorio 22 28093 wikitext text/x-wiki <!--- Stranica za eksperimentovanje ---> [[File:Jesusicon.jpg|thumb|[[Ikona]] Hristosa [[Pantokrator|Pantokratora]] iz [[Makedonija|Makedoniji]], {{-|XIV}} věk]] [[Imena i tituly Isusa Hristosa v Novom Zavětu|Ime i titul]] '''«Hristos»''' v [[Hristijanin|hristijanskom]] razumenji odnoznačno odnoset se k [[Isus|Isusu]] <ref>{{-|Prager, Edward|Прагер, Эдвард}} (2005). {{-|''A Dictionary of Jewish-Christian Relations.'' Cambridge University Press. p. 85. ISBN 0-521-82692-6.}}</ref><ref>{{-|Zanzig, Thomas|Занзиг, Томас}} (2000). {{-|''Jesus of history, Christ of faith.'' Saint Mary's Press. p. 33. ISBN 0-88489-530-0.}}</ref><ref>{{-|Espin, Orlando|Еспин, Орландо}} (2007). {{-|''Introductory Dictionary of Theology and Religious Studies.'' Liturgical Press. p. 231. ISBN 978-0-8146-5856-7.}}</ref>. Kako titul ono koristaje se v obratnom značenju kak «Isus Hristos», označajučem «Isus [[Mesija]]» (doslovno Isus Pomazany), tak i samostojno kak «Hristos» <ref>{{-|Pannenberg, Wolfhart|Панненберг, Вулфхарт}} (1968). {{-|''Jesus God and Man.'' Westminster John Knox Press. pp. 30–31. ISBN 0-664-24468-8.}}</ref>. V rannějših tekstah [[Novy Zavět|Novogo Zavěta]] ([[Poslanja Pavla|poslanjah Pavla]]) <ref>{{-|Borg, Marcus|Борг, Маркус}} (Avgust 31, 2012). {{-|[http://www.huffingtonpost.com/marcus-borg/a-chronological-new-testament_b_1823018.html "A Chronological New Testament"]. ''The Huffington Post.'' [https://web.archive.org/web/20130629231727/http://www.huffingtonpost.com/marcus-borg/a-chronological-new-testament_b_1823018.html Arhivovano] s originala 29 junija 2013. Prověrjeno 23 maja 2013.}}</ref>, Isus često spominaje se kak «Isus Hristos» abo prosto «Hristos». Koncepcija Hristosa v hristijanstvu pojavila se iz koncepciji [[Mesija v judaizmu|Mesiji v judaizmu]]. Hristijani věret, že Isus jest Mesija, prědskazany v [[Tanah|hebrejskoj Bibliji]] (hristijanskom [[Stary Zavět|Starom Zavětu]]). Ačekoli prědstavjenja o Mesiji v každoj religiji sut srodne, čestěje one imajut razliku iz-za razkola rannjego hristijanstva i judaizma v [[Hristijanstvo v I věku|{{-|I}} věku]] <ref>{{-|Dunn, James D.G. (1991). The Partings of the Ways: ''Between Christianity and Judaism and their Significance for the Character of Christianity.'' SCM Press.}}</ref>. Ačekoli prvi [[Učenik (hristijanstvo)|poslědovatelji Isusa]] imenovali jego hebrejskym Mesijej, napriklad, v «[[Izpovědanje Petra|Izpovědanju Petra]]», jego obyčajno imenovali «Isusom iz [[Nazaret|Nazareta]]» abo «Isusom, synom [[Josif iz Nazareta|Josifa]]» <ref>{{-|"[https://www.britannica.com/EBchecked/topic/303091/Jesus-Christ Jesus Christ]". ''Encyclopædia Britannica.''}} [https://web.archive.org/web/20150503100711/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/303091/Jesus-Christ Arhivovano] s 3 maja, 2015. Prověrjeno 23 maja, 2013.</ref>. Medžu hristijanami on stal znajemy pod imenom «Isus Hristos»m pokoliku oni věret, že jegovo [[Razpetje Isusa Hristosa|razpetje]] i [[Vozkrešenje Isusa Hristosa|vozkrešenje]] izpolnjajut [[Isus i mesijanske proročstva|mesijanske proročstva]] Starogo Zavěta, osoblivo proročstva, zapisane v Isaji 53 i Psalmu 22 <ref>{{-|[https://www.christianity.com/bible/commentary/matthew-henry-concise/isaiah/53 "Isaiah 53 Bible Commentary - Matthew Henry (concise)"].}} ''www.christianity.com.'' [https://web.archive.org/web/20231111230706/https://www.christianity.com/bible/commentary/matthew-henry-concise/isaiah/53 Arhivovano] s originala 11 novembra, 2023. Prověrjeno 11 novembra, 2023.</ref>. ==Etimologija== Slovo «Hristos» proizhodi od [[Grečsky jezyk|grečskogo]] slova {{lang|grc|χριστός}}, označajuče «[[Pomazanje|pomazany]]». Tuto slovo proizhodi od grečskogo glagola {{lang|grc|χρίω}} <ref>χριστός. {{-|Liddell, Henry George|Лидделл, Хенри Джордж}}; {{-|Scott, Robert|Скотт, Роберт}}; A Greek–English Lexicon at the Perseus Project</ref>, označajuče «pomazyvati». V grečskoj [[Septuaginta|Septuagintě]] {{lang|grc|χριστός}} bylo je semantično pozajmanjem, izkoristanym dlja prěklada [[Hebrejsky jezyk|hebrejskogo]] slova {{lang|he|מָשִׁיחַ}} ({{-|Mašíaḥ}}, mesija), ocnačjajuče «[toj, kto] jest pomazanym» <ref>{{-|[https://www.biblestudytools.com/dictionary/messiah/ "Messiah Meaning - Bible Definition and References"]. Bible Study Tools.}} Arhivovano s originala 4 februara, 2020. Prověrjeno 15 julija, 2025.</ref>. ==Koristanje== ==Prědhistorija i novozavětne referencije== [[File:Sargis Pitsak.jpg|thumb|upright|Prva stranica [[Evangelje od Marka|evangelja od Marka]], by [[Sargis Pitsak|Sargisa Pitsaka]] ({{-|XIV}} věk): «Početok dobroj věsti Isusa Hristosa, syna Boga»]] ===Donovozavětne referencije=== V Starom Zavětu pomazanje je bylo cerimonijalnym ritualom, prěznačenym za: * [[Kralji Izraela i Judy|Kraljev Izraela]] (1 Kraljev 19:16; 24:7, Psalom 17(18):51); * [[Kir Veliky|Kira Velikogo]] (Isaja 45:1); * [[Prvosvečennik|Prvosvečennika Izraela]] (3 Mojseja 8:12); * [[Praotci|Praotcev]] (Psalom 104(105):15); i * [[Prorok#Judaizm|Prorokov]] <ref>{{-|[https://www.ucg.org/bible-study-tools/booklets/jesus-christ-the-real-story/what-do-messiah-and-jesus-christ-mean "What Do 'Messiah' and 'Jesus Christ' Mean?. Both Christ and Messiah mean anointed or anointed one"]. January 26, 2011.}} [https://web.archive.org/web/20160622131408/https://www.ucg.org/bible-study-tools/booklets/jesus-christ-the-real-story/what-do-messiah-and-jesus-christ-mean Arhivovano] s originala 22 junija, 2016. Prověrjeno 17 septembra, 2018. {{-|anointing was a rite of kingship in Syria-Palestine in the fourteenth century BCE.}}</ref><ref>χριστός. {{-|Liddell, Henry George|Лидделл, Хенри Джордж}}; {{-|Scott, Robert|Скотт, Роберт}}; A Greek–English Lexicon at the Perseus Project</ref>. V [[Septuaginta|Septuagintě]], v tekstu [[Vtorokanonične knigy|vtorokanoničnyh knig]], termin «Hristos» strěčaje se v 2 Makavejev 1:10 (odnosi se do [[Prvosvečennik|pomazanogo prvosvečennika Izraela]]) i v Knigě Siraha 46:19 odnosno [[Samuel|Samuela]], proroka i osnovatelja kraljevstva pri [[Saul|Saulu]]. V dobu Isusa ne jestvovalo jedinoj formy [[Judaizm Drugogo Hrama|judaizma Drugogo Hrama]], i medžu različnymi hebrejskymi grupami sut byli značime politične, socialne i religijne razliky. Ale na proteženju časa hebreji koristali termin «mašiah» («pomazannik») za označenje očekyvajemogo jimi izbavitelja. ===Vvodne stroky iz evangelij od Marka i Mateja=== ===Izpovědanje Petra (evangelja od Mateja, Marka i Luki)=== ===Izrěčenje Marty=== ===Sud Sinedriona nad Isusom (evangelja od Mateja, Marka i Luki)=== ===Poslanja Pavla=== ==Koristanje imena Mesija v evangelju od Joana== ==Hristologija== ==Simboly== == Žrla == {{Iztočniky}} == Vněšnje linky == {{Prěvod|en|Christ (title)|}} [[Kategorija:Religija]] [[Kategorija:Hristijanstvo]] 07zl7h4fn81ubsdnuh4jm03f2rjzofq 28094 28093 2026-07-05T14:04:39Z Marcoorio 22 28094 wikitext text/x-wiki <!--- Stranica za eksperimentovanje ---> [[File:Jesusicon.jpg|thumb|[[Ikona]] Hristosa [[Pantokrator|Pantokratora]] iz [[Makedonija|Makedoniji]], {{-|XIV}} věk]] [[Imena i tituly Isusa Hristosa v Novom Zavětu|Ime i titul]] '''«Hristos»''' v [[Hristijanin|hristijanskom]] razumenji odnoznačno odnoset se k [[Isus|Isusu]] <ref>{{-|Prager, Edward|Прагер, Эдвард}} (2005). {{-|''A Dictionary of Jewish-Christian Relations.'' Cambridge University Press. p. 85. ISBN 0-521-82692-6.}}</ref><ref>{{-|Zanzig, Thomas|Занзиг, Томас}} (2000). {{-|''Jesus of history, Christ of faith.'' Saint Mary's Press. p. 33. ISBN 0-88489-530-0.}}</ref><ref>{{-|Espin, Orlando|Еспин, Орландо}} (2007). {{-|''Introductory Dictionary of Theology and Religious Studies.'' Liturgical Press. p. 231. ISBN 978-0-8146-5856-7.}}</ref>. Kako titul ono koristaje se v obratnom značenju kak «Isus Hristos», označajučem «Isus [[Mesija]]» (doslovno Isus Pomazany), tak i samostojno kak «Hristos» <ref>{{-|Pannenberg, Wolfhart|Панненберг, Вулфхарт}} (1968). {{-|''Jesus God and Man.'' Westminster John Knox Press. pp. 30–31. ISBN 0-664-24468-8.}}</ref>. V rannějših tekstah [[Novy Zavět|Novogo Zavěta]] ([[Poslanja Pavla|poslanjah Pavla]]) <ref>{{-|Borg, Marcus|Борг, Маркус}} (Avgust 31, 2012). {{-|[http://www.huffingtonpost.com/marcus-borg/a-chronological-new-testament_b_1823018.html "A Chronological New Testament"]. ''The Huffington Post.'' [https://web.archive.org/web/20130629231727/http://www.huffingtonpost.com/marcus-borg/a-chronological-new-testament_b_1823018.html Arhivovano] s originala 29 junija 2013. Prověrjeno 23 maja 2013.}}</ref>, Isus često spominaje se kak «Isus Hristos» abo prosto «Hristos». Koncepcija Hristosa v hristijanstvu pojavila se iz koncepciji [[Mesija v judaizmu|Mesiji v judaizmu]]. Hristijani věret, že Isus jest Mesija, prědskazany v [[Tanah|hebrejskoj Bibliji]] (hristijanskom [[Stary Zavět|Starom Zavětu]]). Ačekoli prědstavjenja o Mesiji v každoj religiji sut srodne, čestěje one imajut razliku iz-za razkola rannjego hristijanstva i judaizma v [[Hristijanstvo v I věku|{{-|I}} věku]] <ref>{{-|Dunn, James D.G. (1991). The Partings of the Ways: ''Between Christianity and Judaism and their Significance for the Character of Christianity.'' SCM Press.}}</ref>. Ačekoli prvi [[Učenik (hristijanstvo)|poslědovatelji Isusa]] imenovali jego hebrejskym Mesijej, napriklad, v «[[Izpovědanje Petra|Izpovědanju Petra]]», jego obyčajno imenovali «Isusom iz [[Nazaret|Nazareta]]» abo «Isusom, synom [[Josif iz Nazareta|Josifa]]» <ref>{{-|"[https://www.britannica.com/EBchecked/topic/303091/Jesus-Christ Jesus Christ]". ''Encyclopædia Britannica.''}} [https://web.archive.org/web/20150503100711/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/303091/Jesus-Christ Arhivovano] s 3 maja, 2015. Prověrjeno 23 maja, 2013.</ref>. Medžu hristijanami on stal znajemy pod imenom «Isus Hristos»m pokoliku oni věret, že jegovo [[Razpetje Isusa Hristosa|razpetje]] i [[Vozkrešenje Isusa Hristosa|vozkrešenje]] izpolnjajut [[Isus i mesijanske proročstva|mesijanske proročstva]] Starogo Zavěta, osoblivo proročstva, zapisane v Isaji 53 i Psalmu 22 <ref>{{-|[https://www.christianity.com/bible/commentary/matthew-henry-concise/isaiah/53 "Isaiah 53 Bible Commentary - Matthew Henry (concise)"].}} ''www.christianity.com.'' [https://web.archive.org/web/20231111230706/https://www.christianity.com/bible/commentary/matthew-henry-concise/isaiah/53 Arhivovano] s originala 11 novembra, 2023. Prověrjeno 11 novembra, 2023.</ref>. ==Etimologija== Slovo «Hristos» proizhodi od [[Grečsky jezyk|grečskogo]] slova {{lang|grc|χριστός}}, označajuče «[[Pomazanje|pomazany]]». Tuto slovo proizhodi od grečskogo glagola {{lang|grc|χρίω}} <ref>χριστός. {{-|Liddell, Henry George|Лидделл, Хенри Джордж}}; {{-|Scott, Robert|Скотт, Роберт}}; A Greek–English Lexicon at the Perseus Project</ref>, označajuče «pomazyvati». V grečskoj [[Septuaginta|Septuagintě]] {{lang|grc|χριστός}} bylo je semantično pozajmanjem, izkoristanym dlja prěklada [[Hebrejsky jezyk|hebrejskogo]] slova {{lang|he|מָשִׁיחַ}} ({{-|Mašíaḥ}}, mesija), ocnačjajuče «[toj, kto] jest pomazanym» <ref>{{-|[https://www.biblestudytools.com/dictionary/messiah/ "Messiah Meaning - Bible Definition and References"]. Bible Study Tools.}} Arhivovano s originala 4 februara, 2020. Prověrjeno 15 julija, 2025.</ref>. ==Koristanje== ==Prědhistorija i novozavětne referencije== [[File:Sargis Pitsak.jpg|thumb|upright|Prva stranica [[Evangelje od Marka|evangelja od Marka]] [[Sargis Pitsak|Sargisa Pitsaka]] ({{-|XIV}} věk): «Početok dobroj věsti Isusa Hristosa, syna Boga»]] ===Donovozavětne referencije=== V Starom Zavětu pomazanje je bylo cerimonijalnym ritualom, prěznačenym za: * [[Kralji Izraela i Judy|Kraljev Izraela]] (1 Kraljev 19:16; 24:7, Psalom 17(18):51); * [[Kir Veliky|Kira Velikogo]] (Isaja 45:1); * [[Prvosvečennik|Prvosvečennika Izraela]] (3 Mojseja 8:12); * [[Praotci|Praotcev]] (Psalom 104(105):15); i * [[Prorok#Judaizm|Prorokov]] <ref>{{-|[https://www.ucg.org/bible-study-tools/booklets/jesus-christ-the-real-story/what-do-messiah-and-jesus-christ-mean "What Do 'Messiah' and 'Jesus Christ' Mean?. Both Christ and Messiah mean anointed or anointed one"]. January 26, 2011.}} [https://web.archive.org/web/20160622131408/https://www.ucg.org/bible-study-tools/booklets/jesus-christ-the-real-story/what-do-messiah-and-jesus-christ-mean Arhivovano] s originala 22 junija, 2016. Prověrjeno 17 septembra, 2018. {{-|anointing was a rite of kingship in Syria-Palestine in the fourteenth century BCE.}}</ref><ref>χριστός. {{-|Liddell, Henry George|Лидделл, Хенри Джордж}}; {{-|Scott, Robert|Скотт, Роберт}}; A Greek–English Lexicon at the Perseus Project</ref>. V [[Septuaginta|Septuagintě]], v tekstu [[Vtorokanonične knigy|vtorokanoničnyh knig]], termin «Hristos» strěčaje se v 2 Makavejev 1:10 (odnosi se do [[Prvosvečennik|pomazanogo prvosvečennika Izraela]]) i v Knigě Siraha 46:19 odnosno [[Samuel|Samuela]], proroka i osnovatelja kraljevstva pri [[Saul|Saulu]]. V dobu Isusa ne jestvovalo jedinoj formy [[Judaizm Drugogo Hrama|judaizma Drugogo Hrama]], i medžu različnymi hebrejskymi grupami sut byli značime politične, socialne i religijne razliky. Ale na proteženju časa hebreji koristali termin «mašiah» («pomazannik») za označenje očekyvajemogo jimi izbavitelja. ===Vvodne stroky iz evangelij od Marka i Mateja=== ===Izpovědanje Petra (evangelja od Mateja, Marka i Luki)=== ===Izrěčenje Marty=== ===Sud Sinedriona nad Isusom (evangelja od Mateja, Marka i Luki)=== ===Poslanja Pavla=== ==Koristanje imena Mesija v evangelju od Joana== ==Hristologija== ==Simboly== == Žrla == {{Iztočniky}} == Vněšnje linky == {{Prěvod|en|Christ (title)|}} [[Kategorija:Religija]] [[Kategorija:Hristijanstvo]] 5q0ezsa95e1jk38wogs0vxd1mqz4vdo 28095 28094 2026-07-05T14:07:14Z Marcoorio 22 28095 wikitext text/x-wiki <!--- Stranica za eksperimentovanje ---> [[File:Jesusicon.jpg|thumb|[[Ikona]] Hristosa [[Pantokrator|Pantokratora]] iz [[Makedonija|Makedoniji]], {{-|XIV}} věk]] [[Imena i tituly Isusa Hristosa v Novom Zavětu|Ime i titul]] '''«Hristos»''' v [[Hristijanin|hristijanskom]] razumenji odnoznačno odnoset se k [[Isus|Isusu]] <ref>{{-|Prager, Edward|Прагер, Эдвард}} (2005). {{-|''A Dictionary of Jewish-Christian Relations.'' Cambridge University Press. p. 85. ISBN 0-521-82692-6.}}</ref><ref>{{-|Zanzig, Thomas|Занзиг, Томас}} (2000). {{-|''Jesus of history, Christ of faith.'' Saint Mary's Press. p. 33. ISBN 0-88489-530-0.}}</ref><ref>{{-|Espin, Orlando|Еспин, Орландо}} (2007). {{-|''Introductory Dictionary of Theology and Religious Studies.'' Liturgical Press. p. 231. ISBN 978-0-8146-5856-7.}}</ref>. Kako titul ono koristaje se v obratnom značenju kak «Isus Hristos», označajučem «Isus [[Mesija]]» (doslovno Isus Pomazany), tak i samostojno kak «Hristos» <ref>{{-|Pannenberg, Wolfhart|Панненберг, Вулфхарт}} (1968). {{-|''Jesus God and Man.'' Westminster John Knox Press. pp. 30–31. ISBN 0-664-24468-8.}}</ref>. V rannějših tekstah [[Novy Zavět|Novogo Zavěta]] ([[Poslanja Pavla|poslanjah Pavla]]) <ref>{{-|Borg, Marcus|Борг, Маркус}} (Avgust 31, 2012). {{-|[http://www.huffingtonpost.com/marcus-borg/a-chronological-new-testament_b_1823018.html "A Chronological New Testament"]. ''The Huffington Post.'' [https://web.archive.org/web/20130629231727/http://www.huffingtonpost.com/marcus-borg/a-chronological-new-testament_b_1823018.html Arhivovano] s originala 29 junija 2013. Prověrjeno 23 maja 2013.}}</ref>, Isus često spominaje se kak «Isus Hristos» abo prosto «Hristos». Koncepcija Hristosa v hristijanstvu pojavila se iz koncepciji [[Mesija v judaizmu|Mesiji v judaizmu]]. Hristijani věret, že Isus jest Mesija, prědskazany v [[Tanah|hebrejskoj Bibliji]] (hristijanskom [[Stary Zavět|Starom Zavětu]]). Ačekoli prědstavjenja o Mesiji v každoj religiji sut srodne, čestěje one imajut razliku iz-za razkola rannjego hristijanstva i judaizma v [[Hristijanstvo v I věku|{{-|I}} věku]] <ref>{{-|Dunn, James D.G. (1991). The Partings of the Ways: ''Between Christianity and Judaism and their Significance for the Character of Christianity.'' SCM Press.}}</ref>. Ačekoli prvi [[Učenik (hristijanstvo)|poslědovatelji Isusa]] imenovali jego hebrejskym Mesijej, napriklad, v «[[Izpovědanje Petra|Izpovědanju Petra]]», jego obyčajno imenovali «Isusom iz [[Nazaret|Nazareta]]» abo «Isusom, synom [[Josif iz Nazareta|Josifa]]» <ref>{{-|"[https://www.britannica.com/EBchecked/topic/303091/Jesus-Christ Jesus Christ]". ''Encyclopædia Britannica.''}} [https://web.archive.org/web/20150503100711/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/303091/Jesus-Christ Arhivovano] s 3 maja, 2015. Prověrjeno 23 maja, 2013.</ref>. Medžu hristijanami on stal znajemy pod imenom «Isus Hristos»m pokoliku oni věret, že jegovo [[Razpetje Isusa Hristosa|razpetje]] i [[Vozkrešenje Isusa Hristosa|vozkrešenje]] izpolnjajut [[Isus i mesijanske proročstva|mesijanske proročstva]] Starogo Zavěta, osoblivo proročstva, zapisane v Isaji 53 i Psalmu 22 <ref>{{-|[https://www.christianity.com/bible/commentary/matthew-henry-concise/isaiah/53 "Isaiah 53 Bible Commentary - Matthew Henry (concise)"].}} ''www.christianity.com.'' [https://web.archive.org/web/20231111230706/https://www.christianity.com/bible/commentary/matthew-henry-concise/isaiah/53 Arhivovano] s originala 11 novembra, 2023. Prověrjeno 11 novembra, 2023.</ref>. ==Etimologija== Slovo «Hristos» proizhodi od [[Grečsky jezyk|grečskogo]] slova {{lang|grc|χριστός}}, označajuče «[[Pomazanje|pomazany]]». Tuto slovo proizhodi od grečskogo glagola {{lang|grc|χρίω}} <ref>χριστός. {{-|Liddell, Henry George|Лидделл, Хенри Джордж}}; {{-|Scott, Robert|Скотт, Роберт}}; A Greek–English Lexicon at the Perseus Project</ref>, označajuče «pomazyvati». V grečskoj [[Septuaginta|Septuagintě]] {{lang|grc|χριστός}} bylo je semantično pozajmanjem, izkoristanym dlja prěklada [[Hebrejsky jezyk|hebrejskogo]] slova {{lang|he|מָשִׁיחַ}} ({{-|Mašíaḥ}}, mesija), označjajuče «[toj, kto] jest pomazanym» <ref>{{-|[https://www.biblestudytools.com/dictionary/messiah/ "Messiah Meaning - Bible Definition and References"]. Bible Study Tools.}} Arhivovano s originala 4 februara, 2020. Prověrjeno 15 julija, 2025.</ref>. ==Koristanje== ==Prědhistorija i novozavětne referencije== [[File:Sargis Pitsak.jpg|thumb|upright|Prva stranica [[Evangelje od Marka|evangelja od Marka]] [[Sargis Pitsak|Sargisa Pitsaka]] ({{-|XIV}} věk): «Početok dobroj věsti Isusa Hristosa, syna Boga»]] ===Donovozavětne referencije=== V Starom Zavětu pomazanje je bylo cerimonijalnym ritualom, prěznačenym za: * [[Kralji Izraela i Judy|Kraljev Izraela]] (1 Kraljev 19:16; 24:7, Psalom 17(18):51); * [[Kir Veliky|Kira Velikogo]] (Isaja 45:1); * [[Prvosvečennik|Prvosvečennika Izraela]] (3 Mojseja 8:12); * [[Praotci|Praotcev]] (Psalom 104(105):15); i * [[Prorok#Judaizm|Prorokov]] <ref>{{-|[https://www.ucg.org/bible-study-tools/booklets/jesus-christ-the-real-story/what-do-messiah-and-jesus-christ-mean "What Do 'Messiah' and 'Jesus Christ' Mean?. Both Christ and Messiah mean anointed or anointed one"]. January 26, 2011.}} [https://web.archive.org/web/20160622131408/https://www.ucg.org/bible-study-tools/booklets/jesus-christ-the-real-story/what-do-messiah-and-jesus-christ-mean Arhivovano] s originala 22 junija, 2016. Prověrjeno 17 septembra, 2018. {{-|anointing was a rite of kingship in Syria-Palestine in the fourteenth century BCE.}}</ref><ref>χριστός. {{-|Liddell, Henry George|Лидделл, Хенри Джордж}}; {{-|Scott, Robert|Скотт, Роберт}}; {{A Greek–English Lexicon at the Perseus Project}}</ref>. V [[Septuaginta|Septuagintě]], v tekstu [[Vtorokanonične knigy|vtorokanoničnyh knig]], termin «Hristos» strěčaje se v 2 Makavejev 1:10 (odnosi se do [[Prvosvečennik|pomazanogo prvosvečennika Izraela]]) i v Knigě Siraha 46:19 odnosno [[Samuel|Samuela]], proroka i osnovatelja kraljevstva pri [[Saul|Saulu]]. V dobu Isusa ne jestvovalo jedinoj formy [[Judaizm Drugogo Hrama|judaizma Drugogo Hrama]], i medžu različnymi hebrejskymi grupami sut byli značime politične, socialne i religijne razliky. Ale na proteženju časa hebreji koristali termin «mašiah» («pomazannik») za označenje očekyvajemogo jimi izbavitelja. ===Vvodne stroky iz evangelij od Marka i Mateja=== ===Izpovědanje Petra (evangelja od Mateja, Marka i Luki)=== ===Izrěčenje Marty=== ===Sud Sinedriona nad Isusom (evangelja od Mateja, Marka i Luki)=== ===Poslanja Pavla=== ==Koristanje imena Mesija v evangelju od Joana== ==Hristologija== ==Simboly== == Žrla == {{Iztočniky}} == Vněšnje linky == {{Prěvod|en|Christ (title)|}} [[Kategorija:Religija]] [[Kategorija:Hristijanstvo]] 4etvs6j79xtslrj181s1hwxoaotvrex 28096 28095 2026-07-05T14:08:10Z Marcoorio 22 28096 wikitext text/x-wiki <!--- Stranica za eksperimentovanje ---> [[File:Jesusicon.jpg|thumb|[[Ikona]] Hristosa [[Pantokrator|Pantokratora]] iz [[Makedonija|Makedoniji]], {{-|XIV}} věk]] [[Imena i tituly Isusa Hristosa v Novom Zavětu|Ime i titul]] '''«Hristos»''' v [[Hristijanin|hristijanskom]] razumenji odnoznačno odnoset se k [[Isus|Isusu]] <ref>{{-|Prager, Edward|Прагер, Эдвард}} (2005). {{-|''A Dictionary of Jewish-Christian Relations.'' Cambridge University Press. p. 85. ISBN 0-521-82692-6.}}</ref><ref>{{-|Zanzig, Thomas|Занзиг, Томас}} (2000). {{-|''Jesus of history, Christ of faith.'' Saint Mary's Press. p. 33. ISBN 0-88489-530-0.}}</ref><ref>{{-|Espin, Orlando|Еспин, Орландо}} (2007). {{-|''Introductory Dictionary of Theology and Religious Studies.'' Liturgical Press. p. 231. ISBN 978-0-8146-5856-7.}}</ref>. Kako titul ono koristaje se v obratnom značenju kak «Isus Hristos», označajučem «Isus [[Mesija]]» (doslovno Isus Pomazany), tak i samostojno kak «Hristos» <ref>{{-|Pannenberg, Wolfhart|Панненберг, Вулфхарт}} (1968). {{-|''Jesus God and Man.'' Westminster John Knox Press. pp. 30–31. ISBN 0-664-24468-8.}}</ref>. V rannějših tekstah [[Novy Zavět|Novogo Zavěta]] ([[Poslanja Pavla|poslanjah Pavla]]) <ref>{{-|Borg, Marcus|Борг, Маркус}} (Avgust 31, 2012). {{-|[http://www.huffingtonpost.com/marcus-borg/a-chronological-new-testament_b_1823018.html "A Chronological New Testament"]. ''The Huffington Post.'' [https://web.archive.org/web/20130629231727/http://www.huffingtonpost.com/marcus-borg/a-chronological-new-testament_b_1823018.html Arhivovano] s originala 29 junija 2013. Prověrjeno 23 maja 2013.}}</ref>, Isus često spominaje se kak «Isus Hristos» abo prosto «Hristos». Koncepcija Hristosa v hristijanstvu pojavila se iz koncepciji [[Mesija v judaizmu|Mesiji v judaizmu]]. Hristijani věret, že Isus jest Mesija, prědskazany v [[Tanah|hebrejskoj Bibliji]] (hristijanskom [[Stary Zavět|Starom Zavětu]]). Ačekoli prědstavjenja o Mesiji v každoj religiji sut srodne, čestěje one imajut razliku iz-za razkola rannjego hristijanstva i judaizma v [[Hristijanstvo v I věku|{{-|I}} věku]] <ref>{{-|Dunn, James D.G. (1991). The Partings of the Ways: ''Between Christianity and Judaism and their Significance for the Character of Christianity.'' SCM Press.}}</ref>. Ačekoli prvi [[Učenik (hristijanstvo)|poslědovatelji Isusa]] imenovali jego hebrejskym Mesijej, napriklad, v «[[Izpovědanje Petra|Izpovědanju Petra]]», jego obyčajno imenovali «Isusom iz [[Nazaret|Nazareta]]» abo «Isusom, synom [[Josif iz Nazareta|Josifa]]» <ref>{{-|"[https://www.britannica.com/EBchecked/topic/303091/Jesus-Christ Jesus Christ]". ''Encyclopædia Britannica.''}} [https://web.archive.org/web/20150503100711/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/303091/Jesus-Christ Arhivovano] s 3 maja, 2015. Prověrjeno 23 maja, 2013.</ref>. Medžu hristijanami on stal znajemy pod imenom «Isus Hristos»m pokoliku oni věret, že jegovo [[Razpetje Isusa Hristosa|razpetje]] i [[Vozkrešenje Isusa Hristosa|vozkrešenje]] izpolnjajut [[Isus i mesijanske proročstva|mesijanske proročstva]] Starogo Zavěta, osoblivo proročstva, zapisane v Isaji 53 i Psalmu 22 <ref>{{-|[https://www.christianity.com/bible/commentary/matthew-henry-concise/isaiah/53 "Isaiah 53 Bible Commentary - Matthew Henry (concise)"].}} ''www.christianity.com.'' [https://web.archive.org/web/20231111230706/https://www.christianity.com/bible/commentary/matthew-henry-concise/isaiah/53 Arhivovano] s originala 11 novembra, 2023. Prověrjeno 11 novembra, 2023.</ref>. ==Etimologija== Slovo «Hristos» proizhodi od [[Grečsky jezyk|grečskogo]] slova {{lang|grc|χριστός}}, označajuče «[[Pomazanje|pomazany]]». Tuto slovo proizhodi od grečskogo glagola {{lang|grc|χρίω}} <ref>χριστός. {{-|Liddell, Henry George|Лидделл, Хенри Джордж}}; {{-|Scott, Robert|Скотт, Роберт}}; {{-|A Greek–English Lexicon at the Perseus Project}}</ref>, označajuče «pomazyvati». V grečskoj [[Septuaginta|Septuagintě]] {{lang|grc|χριστός}} bylo je semantično pozajmanjem, izkoristanym dlja prěklada [[Hebrejsky jezyk|hebrejskogo]] slova {{lang|he|מָשִׁיחַ}} ({{-|Mašíaḥ}}, mesija), označjajuče «[toj, kto] jest pomazanym» <ref>{{-|[https://www.biblestudytools.com/dictionary/messiah/ "Messiah Meaning - Bible Definition and References"]. Bible Study Tools.}} Arhivovano s originala 4 februara, 2020. Prověrjeno 15 julija, 2025.</ref>. ==Koristanje== ==Prědhistorija i novozavětne referencije== [[File:Sargis Pitsak.jpg|thumb|upright|Prva stranica [[Evangelje od Marka|evangelja od Marka]] [[Sargis Pitsak|Sargisa Pitsaka]] ({{-|XIV}} věk): «Početok dobroj věsti Isusa Hristosa, syna Boga»]] ===Donovozavětne referencije=== V Starom Zavětu pomazanje je bylo cerimonijalnym ritualom, prěznačenym za: * [[Kralji Izraela i Judy|Kraljev Izraela]] (1 Kraljev 19:16; 24:7, Psalom 17(18):51); * [[Kir Veliky|Kira Velikogo]] (Isaja 45:1); * [[Prvosvečennik|Prvosvečennika Izraela]] (3 Mojseja 8:12); * [[Praotci|Praotcev]] (Psalom 104(105):15); i * [[Prorok#Judaizm|Prorokov]] <ref>{{-|[https://www.ucg.org/bible-study-tools/booklets/jesus-christ-the-real-story/what-do-messiah-and-jesus-christ-mean "What Do 'Messiah' and 'Jesus Christ' Mean?. Both Christ and Messiah mean anointed or anointed one"]. January 26, 2011.}} [https://web.archive.org/web/20160622131408/https://www.ucg.org/bible-study-tools/booklets/jesus-christ-the-real-story/what-do-messiah-and-jesus-christ-mean Arhivovano] s originala 22 junija, 2016. Prověrjeno 17 septembra, 2018. {{-|anointing was a rite of kingship in Syria-Palestine in the fourteenth century BCE.}}</ref><ref>χριστός. {{-|Liddell, Henry George|Лидделл, Хенри Джордж}}; {{-|Scott, Robert|Скотт, Роберт}}; {{-|A Greek–English Lexicon at the Perseus Project}}</ref>. V [[Septuaginta|Septuagintě]], v tekstu [[Vtorokanonične knigy|vtorokanoničnyh knig]], termin «Hristos» strěčaje se v 2 Makavejev 1:10 (odnosi se do [[Prvosvečennik|pomazanogo prvosvečennika Izraela]]) i v Knigě Siraha 46:19 odnosno [[Samuel|Samuela]], proroka i osnovatelja kraljevstva pri [[Saul|Saulu]]. V dobu Isusa ne jestvovalo jedinoj formy [[Judaizm Drugogo Hrama|judaizma Drugogo Hrama]], i medžu različnymi hebrejskymi grupami sut byli značime politične, socialne i religijne razliky. Ale na proteženju časa hebreji koristali termin «mašiah» («pomazannik») za označenje očekyvajemogo jimi izbavitelja. ===Vvodne stroky iz evangelij od Marka i Mateja=== ===Izpovědanje Petra (evangelja od Mateja, Marka i Luki)=== ===Izrěčenje Marty=== ===Sud Sinedriona nad Isusom (evangelja od Mateja, Marka i Luki)=== ===Poslanja Pavla=== ==Koristanje imena Mesija v evangelju od Joana== ==Hristologija== ==Simboly== == Žrla == {{Iztočniky}} == Vněšnje linky == {{Prěvod|en|Christ (title)|}} [[Kategorija:Religija]] [[Kategorija:Hristijanstvo]] n50cmc0yvy5lf65psws3oam5ux11bpt 28097 28096 2026-07-05T14:08:48Z Marcoorio 22 28097 wikitext text/x-wiki <!--- Stranica za eksperimentovanje ---> [[File:Jesusicon.jpg|thumb|[[Ikona]] Hristosa [[Pantokrator|Pantokratora]] iz [[Makedonija|Makedoniji]], {{-|XIV}} věk]] [[Imena i tituly Isusa Hristosa v Novom Zavětu|Ime i titul]] '''«Hristos»''' v [[Hristijanin|hristijanskom]] razumenji odnoznačno odnoset se k [[Isus|Isusu]] <ref>{{-|Prager, Edward|Прагер, Эдвард}} (2005). {{-|''A Dictionary of Jewish-Christian Relations.'' Cambridge University Press. p. 85. ISBN 0-521-82692-6.}}</ref><ref>{{-|Zanzig, Thomas|Занзиг, Томас}} (2000). {{-|''Jesus of history, Christ of faith.'' Saint Mary's Press. p. 33. ISBN 0-88489-530-0.}}</ref><ref>{{-|Espin, Orlando|Еспин, Орландо}} (2007). {{-|''Introductory Dictionary of Theology and Religious Studies.'' Liturgical Press. p. 231. ISBN 978-0-8146-5856-7.}}</ref>. Kako titul ono koristaje se v obratnom značenju kak «Isus Hristos», označajučem «Isus [[Mesija]]» (doslovno Isus Pomazany), tak i samostojno kak «Hristos» <ref>{{-|Pannenberg, Wolfhart|Панненберг, Вулфхарт}} (1968). {{-|''Jesus God and Man.'' Westminster John Knox Press. pp. 30–31. ISBN 0-664-24468-8.}}</ref>. V rannějših tekstah [[Novy Zavět|Novogo Zavěta]] ([[Poslanja Pavla|poslanjah Pavla]]) <ref>{{-|Borg, Marcus|Борг, Маркус}} (Avgust 31, 2012). {{-|[http://www.huffingtonpost.com/marcus-borg/a-chronological-new-testament_b_1823018.html "A Chronological New Testament"]. ''The Huffington Post.'' {{-|[https://web.archive.org/web/20130629231727/http://www.huffingtonpost.com/marcus-borg/a-chronological-new-testament_b_1823018.html Arhivovano]}} s originala 29 junija 2013. Prověrjeno 23 maja 2013.}}</ref>, Isus često spominaje se kak «Isus Hristos» abo prosto «Hristos». Koncepcija Hristosa v hristijanstvu pojavila se iz koncepciji [[Mesija v judaizmu|Mesiji v judaizmu]]. Hristijani věret, že Isus jest Mesija, prědskazany v [[Tanah|hebrejskoj Bibliji]] (hristijanskom [[Stary Zavět|Starom Zavětu]]). Ačekoli prědstavjenja o Mesiji v každoj religiji sut srodne, čestěje one imajut razliku iz-za razkola rannjego hristijanstva i judaizma v [[Hristijanstvo v I věku|{{-|I}} věku]] <ref>{{-|Dunn, James D.G. (1991). The Partings of the Ways: ''Between Christianity and Judaism and their Significance for the Character of Christianity.'' SCM Press.}}</ref>. Ačekoli prvi [[Učenik (hristijanstvo)|poslědovatelji Isusa]] imenovali jego hebrejskym Mesijej, napriklad, v «[[Izpovědanje Petra|Izpovědanju Petra]]», jego obyčajno imenovali «Isusom iz [[Nazaret|Nazareta]]» abo «Isusom, synom [[Josif iz Nazareta|Josifa]]» <ref>{{-|"[https://www.britannica.com/EBchecked/topic/303091/Jesus-Christ Jesus Christ]". ''Encyclopædia Britannica.''}} [https://web.archive.org/web/20150503100711/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/303091/Jesus-Christ Arhivovano] s 3 maja, 2015. Prověrjeno 23 maja, 2013.</ref>. Medžu hristijanami on stal znajemy pod imenom «Isus Hristos»m pokoliku oni věret, že jegovo [[Razpetje Isusa Hristosa|razpetje]] i [[Vozkrešenje Isusa Hristosa|vozkrešenje]] izpolnjajut [[Isus i mesijanske proročstva|mesijanske proročstva]] Starogo Zavěta, osoblivo proročstva, zapisane v Isaji 53 i Psalmu 22 <ref>{{-|[https://www.christianity.com/bible/commentary/matthew-henry-concise/isaiah/53 "Isaiah 53 Bible Commentary - Matthew Henry (concise)"].}} ''www.christianity.com.'' [https://web.archive.org/web/20231111230706/https://www.christianity.com/bible/commentary/matthew-henry-concise/isaiah/53 Arhivovano] s originala 11 novembra, 2023. Prověrjeno 11 novembra, 2023.</ref>. ==Etimologija== Slovo «Hristos» proizhodi od [[Grečsky jezyk|grečskogo]] slova {{lang|grc|χριστός}}, označajuče «[[Pomazanje|pomazany]]». Tuto slovo proizhodi od grečskogo glagola {{lang|grc|χρίω}} <ref>χριστός. {{-|Liddell, Henry George|Лидделл, Хенри Джордж}}; {{-|Scott, Robert|Скотт, Роберт}}; {{-|A Greek–English Lexicon at the Perseus Project}}</ref>, označajuče «pomazyvati». V grečskoj [[Septuaginta|Septuagintě]] {{lang|grc|χριστός}} bylo je semantično pozajmanjem, izkoristanym dlja prěklada [[Hebrejsky jezyk|hebrejskogo]] slova {{lang|he|מָשִׁיחַ}} ({{-|Mašíaḥ}}, mesija), označjajuče «[toj, kto] jest pomazanym» <ref>{{-|[https://www.biblestudytools.com/dictionary/messiah/ "Messiah Meaning - Bible Definition and References"]. Bible Study Tools.}} Arhivovano s originala 4 februara, 2020. Prověrjeno 15 julija, 2025.</ref>. ==Koristanje== ==Prědhistorija i novozavětne referencije== [[File:Sargis Pitsak.jpg|thumb|upright|Prva stranica [[Evangelje od Marka|evangelja od Marka]] [[Sargis Pitsak|Sargisa Pitsaka]] ({{-|XIV}} věk): «Početok dobroj věsti Isusa Hristosa, syna Boga»]] ===Donovozavětne referencije=== V Starom Zavětu pomazanje je bylo cerimonijalnym ritualom, prěznačenym za: * [[Kralji Izraela i Judy|Kraljev Izraela]] (1 Kraljev 19:16; 24:7, Psalom 17(18):51); * [[Kir Veliky|Kira Velikogo]] (Isaja 45:1); * [[Prvosvečennik|Prvosvečennika Izraela]] (3 Mojseja 8:12); * [[Praotci|Praotcev]] (Psalom 104(105):15); i * [[Prorok#Judaizm|Prorokov]] <ref>{{-|[https://www.ucg.org/bible-study-tools/booklets/jesus-christ-the-real-story/what-do-messiah-and-jesus-christ-mean "What Do 'Messiah' and 'Jesus Christ' Mean?. Both Christ and Messiah mean anointed or anointed one"]. January 26, 2011.}} [https://web.archive.org/web/20160622131408/https://www.ucg.org/bible-study-tools/booklets/jesus-christ-the-real-story/what-do-messiah-and-jesus-christ-mean Arhivovano] s originala 22 junija, 2016. Prověrjeno 17 septembra, 2018. {{-|anointing was a rite of kingship in Syria-Palestine in the fourteenth century BCE.}}</ref><ref>χριστός. {{-|Liddell, Henry George|Лидделл, Хенри Джордж}}; {{-|Scott, Robert|Скотт, Роберт}}; {{-|A Greek–English Lexicon at the Perseus Project}}</ref>. V [[Septuaginta|Septuagintě]], v tekstu [[Vtorokanonične knigy|vtorokanoničnyh knig]], termin «Hristos» strěčaje se v 2 Makavejev 1:10 (odnosi se do [[Prvosvečennik|pomazanogo prvosvečennika Izraela]]) i v Knigě Siraha 46:19 odnosno [[Samuel|Samuela]], proroka i osnovatelja kraljevstva pri [[Saul|Saulu]]. V dobu Isusa ne jestvovalo jedinoj formy [[Judaizm Drugogo Hrama|judaizma Drugogo Hrama]], i medžu različnymi hebrejskymi grupami sut byli značime politične, socialne i religijne razliky. Ale na proteženju časa hebreji koristali termin «mašiah» («pomazannik») za označenje očekyvajemogo jimi izbavitelja. ===Vvodne stroky iz evangelij od Marka i Mateja=== ===Izpovědanje Petra (evangelja od Mateja, Marka i Luki)=== ===Izrěčenje Marty=== ===Sud Sinedriona nad Isusom (evangelja od Mateja, Marka i Luki)=== ===Poslanja Pavla=== ==Koristanje imena Mesija v evangelju od Joana== ==Hristologija== ==Simboly== == Žrla == {{Iztočniky}} == Vněšnje linky == {{Prěvod|en|Christ (title)|}} [[Kategorija:Religija]] [[Kategorija:Hristijanstvo]] e8w1tqtoodz0ith4c6p83bypd2s31p4 John R. R. Tolkien 0 1101 28174 8187 2026-07-05T21:08:13Z MwGamera 13 j→ј 28174 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=2023-05}} {{Kartka osoba | honorific_prefix = | name = {{-|John Ronald Reuel Tolkien|Джон Роналд Руел Толкин}} | honorific_suffix = | image = [[Fajl:J. R. R. Tolkien, 1940s.jpg|center|300px|thumb|<center>{{-|Tolkien|Толкин}} v 1940-h godah</center>]] | image_size = | alt = | caption = | native_name = <center>{{Jezyky|en|John Ronald Reuel Tolkien}}</center> | native_name_lang = en | pronunciation = | birth_name = | birth_date = {{Birth date|1892|01|03|df=yes}} | birth_place = {{-|[[Bloemfontein]]|[[Bloemfontein|Блумфонтејн]]}}, Svobodna Država Oranje | death_date = {{Death date and age|1973|09|02|1892|01|03}} | death_place = {{-|[[Bournemouth]]|[[Bournemouth|Борнмут]]}}, {{-|[[Hampshire]]|[[Hampshire|Хемпшир]]}}, Anglija | death_cause = | body_discovered = | resting_place = | resting_place_coordinates = | monuments = | residence = | other_names = | citizenship = [[Objedinjeno Kraljevstvo]] | education = | alma_mater = [[Oksfordsky Universitet]] | occupation = avtor, akademik, filolog, poet | years_active = 1915 — 1920 | employer = | organization = | agent = | known_for = | works = | notable_works = | style = | home_town = | salary = | net_worth = | height = | weight = | television = | title = | term = | predecessor = | successor = | party = | movement = | opponents = | boards = | criminal_charge = | criminal_penalty = | criminal_status = | spouse = {{-|[[Edith Tolkien|Edith Bratt]]|[[Edith Tolkien|Едит Братт]]}} | partner = | children = {{-|John|Джон}}, {{-|Michael|Мајкл}}, {{-|[[Christopher Tolkien|Christopher]]|[[Christopher Tolkien|Кристофер]]}}, {{-|Priscilla|Присцилла}} | parents = | relatives = {{-|[[Rodina Tolkienov]]|[[Rodina Tolkienov|Родина Толкинов]]}} | callsign = | awards = | website = | module = | module2 = | module3 = | module4 = | module5 = | module6 = | signature = | signature_size = | signature_alt = | footnotes = | box_width = }} '''{{-|John Ronald Reuel Tolkien|Джон Роналд Руел Толкин}}''' ({{Jezyky|en|John Ronald Reuel Tolkien}}; 1892–1973) byl [[Anglija|anglijskym]] pisateljem [[Fantastika|fantastiky]] i oksfordskym profesorom. == Žitje == Tolkin urodil se v 1892 godu v [[Bloemfontein|{{-|Bloemfonteinu|Блумфонтејну}}]] v Svobodnoj državě Oranji (dnes [[Južnoafrikanska republika]]). Jegovy otec {{-|Arthur Ruel Tolkien|Артур Руел Толкин}} byl urednikom v banku. Jegova matka nazyvala se {{-|Mabel Suffield|Мејбл Саффилд}}. V 1895 godu Tolkin, jegovy mladši brat {{-|Hilari|Хилари}} i jihna matka prěselili se do {{-|[[Birmingham|{{-|Birminghama}}]]|[[Birmingham|Бирмингема]]}} v Angliji. V 1916 godu oženil se z {{-|[[Edith Tolkien|{{-|Edith Bratt}}]]|[[Edith Tolkien|Эдит Братт]]}}. Jim rodili se četvero deti: {{-|John Francis Reuel Tolkien|Джон Френсис Руел Толкин}} (17 novembra 1917 – 22 januara 2003), {{-|Michael Hilary Reuel Tolkien|Мајкл Хилари Руел Толкин}} (22 octobra 1920 – 27 rebruara 1984), {{-|[[Christopher Tolkien|{{-|Christopher Tolkien}}]]|[[Christopher Tolkien|Кристофер Толкин]]}} (21 novembra 1924 – 16 januara 2020) i {{-|Priscilla Mary Anne Reuel Tolkien|Присцилла Мари Анна Руел Толкин}} (18 junija 1929 – 28 februara 2022). {{-|Tolkien|Толкин}} umrěl v 1973 godu v {{-|Bournemouthu|Борнмауту}}. == Knigy == * {{Lang|en|Hobbit or There and Back Again}} (1937) * {{Lang|en|Leaf by Niggle}} (1945) * {{Lang|en|Farmer Giles of Ham}} (1949) * {{Lang|en|[[The Lord of the Rings]]: Fellowship of the Ring}} (1954), {{Lang|en|Two Towers}} (1954), {{Lang|en|Return of the King}} (1955) * {{Lang|en|Tree and Leaf}} (1964) * {{Lang|en|Smith of Wootton Major}} (1967) Posmetrne: * {{Lang|en|The Father Christmas Letters}} (1976) * {{Lang|en|Silmarillion}} (1977) * {{Lang|en|Unfinished Tales}} (1980) * {{Lang|en|Letters}} (1981) * {{Lang|en|Mr. Bliss}} (1982) * {{Lang|en|History of Middle-Earth}} (1983-1996) * {{Lang|en|Roveradom}} (1998) * {{Lang|en|Children of Húrin}} (2007) * {{Lang|en|The Legend of Sigurd and Gudrún}} (2009) * {{Lang|en|The Fall of Arthur}} (2013) * {{Lang|en|The Story of Kullervo}} (2015) * {{Lang|en|[[Beren i Lutien|Beren and Lúthien]]}} (2017) * {{Lang|en|The Fall of Gondolin}} (2018) {{Sortovati|Tolkien, John}} [[Kategorija:Pisatelji fantastiky]] [[Kategorija:Anglijski pisatelji]] {{INTERWIKI|Q892}} fj92q2voni1870ygwxv2tqgugkbwyd0 Ladislav Podmele 0 1227 28126 27912 2026-07-05T16:32:23Z IJzeren Jan 9 28126 wikitext text/x-wiki '''Ladislav Podmele''' ({{Jezyky|cs|Ladislav Podmele}}; 1920–2000), znany pod psevdonimom '''Jiri Karen''' ({{Jezyky|cs|Jiří Karen}}), byl [[Češsky jezyk|češsky]] i [[Esperanto|esperantsky]] pisatelj, jedin iz tvoriteljev [[Umětny jezyk|umětnogo jezyka]] ''mežduslavjanski jezik''. Považeny člen Češskoj asociacije esperanta. Podmele urodil se 11 junija 1920 goda v [[Litomysl]]u, [[Čehoslovakija]]. Pracoval kako pomočnik knigača, i v 20 lět počel učiti se v gimnaziumu v [[Hradec Kralove|Hradcu Kralovem]]. Prěrval svoje studije v času [[Druga světova vojna|Drugoj světovoj vojny]], pozdněje stal izslany v Němciju na prinudženu pracu. Po vojně zakončil studije v historiji i filozofiji v Universitetu Karlovom v [[Praga|Pragě]]. Pracoval kako učitelj v zavodnoj školě v Ustjah nad Labem i Kladnu. Od 1954 goda on učil metodiku v učiteljskom institutu, a od 1961 goda rabotal v institutu v Pragě. Od 1954 do 1958 goda Podmele rabotal s redom inyh jezykotvoriteljev nad projektom [[Medžuslovjansky jezyk|medžuslovjanskogo jezyka]] pod imenem ''mežduslavjanski jezik''. Jezyk koristal gramatične i leksikalne osoblivosti raznyh slovjanskyh jezykov, glavno [[Russky jezyk|russkogo]] i češskogo, i byl naturalističnym [[Planovy jezyk|planovym jezykom]]. Oni stvorili gramatiku (''{{-|Kratka grammatika mežduslavjanskego jezika}}''), spis slov medžuslovjansky-esperanto, slovnik, kurs jezyka i učebnik. Hot ničto iz togo ne bylo opublikovano, projekt polučil uvagu od jezykoznavcev raznyh krajev.<ref>А. Д. Дуличенко, ''Международные вспомогательные языки''. Tallinn, 1990, s. 301–302.</ref><ref>{{-|Věra Barandovská-Frank, "Panslawische Variationen". Cyril Brosch & Sabine Fiedler (eds.), ''Florilegium Interlinguisticum. Festschrift für Detlev Blanke zum 70. Geburtstag''. Frankfurt am Main, 2011, s. 220–223.}}</ref> Priklad teksta iz jego rukopisa ''Revolucija v istoriji interlingvistiki'': <blockquote>{{-|Do tego času bila aktivnost za meždunarodni jezik osnovana na principach utopizma, jež ždal si jedinego jezika za ves mir bez vzgleda na fakt, čto taki jezik ne može bit v nikakim pripadu rezultatem realnego razvoja jezikov živich, čto on bude vsegda tolika ''vidumana'', spekulativna ''konstrukcija''.<ref>{{-|Věra Barandovská-Frank, "Lingvopolitiko kaj interslavismo de Ladislav Podmele". ''Grundlagenstudien aus Kybernetik und Geisteswissenschaft'', nr. 54:4, dekembr 2013 g. (Akademia Libroservo, ISSN 0723-4899), s. 179.}}</ref>}}</blockquote> 4 srdečnyh napada prinudili jego prěrvati svoju karieru i poslě on zajmal se jedino poezijeju. Umrěl 30 aprilja 2000 goda v Pragě, [[Čehija]]. Jego ime imaje park v městnosti Pragy Trěbešin. == Iztočniky == <references /> == Vněšnje linky == {{Prěvod|pl|Ladislav Podmele|revizija=68563047}} {{Prěvod|en|Pan-Slavic language|revizija=1152809175}} {{Sortovati|Podmele, Ladislav}} [[Kategorija:Pisatelji]] [[Kategorija:Jezykotvoritelji]] [[Kategorija:Ljudi svezani s medžuslovjanskym jezykom]] [[Kategorija:Esperantisti]] [[Kategorija:Čehi]] {{INTERWIKI|Q3509945}} a7camefhf1p7p9pyrcpx747gdxjsskc Latinica 0 1230 28178 9586 2026-07-06T00:44:41Z FitikWasTaken 83 /* */ поправка кирилици 28178 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=2023-04}} [[Fajl:English alphabet - Modern No. 20 script.png|thumb|Sovrěmenna latinska azbuka]] '''Latinica''' ({{Lang|en|[[ISO 15924]]}}: {{-|Latn}}) jest [[pismo]], ktoro osnovano na bukvah [[Klasična latinica|klasičnoj latinici]]. Ona, v svoj poredok, jest izvedena iz form [[Grečska azbuka|grečskoj azbuky]], ktore koristali etruski. Jestvujut několiko latinskyh azbuk, ktore različajut se v znakah i fonetičnyh značenjah od klasičnoj latinici. Latinica jest osnova dlja najboljšego čisla azbuk iz vsih pism i najširoko adoptovano pismo v světu (obyčajno koristaje se 70% naseljenja světa). Latinsko pismo koristajut ako standardnu metodu pisanja v boljšesti zapadnyh, centralnyh, a takože v poněktoryh vozhodnoevropejskyh jezykah, a takože vo mnogyh jezykah v drugyh čestah světa. == Alfabet == Moderny osnovny latinsky alfabet imaje 26 bukv: {{Div col | class = ext-gadget-alphabet-disable | colwidth = 10em | content = # A a # B b # C c # D d # E e # F f # G g # H h # I i # J j # K k # L l # M m # N n # O o # P p # Q q # R r # S s # T t # U u # V v # W w # X x # Y y # Z z }} Klasičny latinsky alfabet ne imal bukv ''{{-|J}}'' (ju zaměnjala ''{{-|I}}''), ''{{-|U}}'', ''{{-|W}}'' (jih zaměnjala ''{{-|V}}''). == Vněšnje linky == {{Prěvod|en|Latin script|revizija=859791875}} [[Kategorija:Latinica| ]] [[Kategorija:Alfabety]] {{INTERWIKI|Q8229}} ouo21ers78ug489fzm84fnf1tcfbmju MacOS 0 1280 28175 10078 2026-07-05T23:56:23Z MwGamera 13 j→ј; {{-| {{-|...}} }} raz dost 28175 wikitext text/x-wiki {{Kartka OS | name = {{-|macOS}} | logo = <center>[[Fajl:MacOS wordmark (2017).svg|frameless|upright=0.8|class=skin-invert]]</center> | screenshot = <!-- [[Fajl:MacOS Tahoe screenshot.png|frameless]] --> | screenshot_size = <!-- 260px --> | caption = <!-- [[macOS Tahoe]], the latest release of macOS --> | developer = [[Apple Inc.|{{-|Apple Inc.}}]] | family = {{Hlist|[[Operacijne sistemy Mac|{{-|Mac}}]]|[[Darwin (operacijna sistema)|{{-|Darwin}}]]|[[Berkeley Software Distribution|{{-|BSD}}]]|{{-|[[Unix-like]]}}|{{-|[[Unix]]}}<ref name="unixCertification">{{Cite web|title=The Register of UNIX&copy; Certified Products|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/|publisher=The Open Group|access-date=August 7, 2025|archive-date=August 7, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250807161231/https://www.opengroup.org/openbrand/register/|url-status=live}}</ref>}} <!-- OS X/macOS 10.8 thru 15 (current) are formally registered as compliant with the UNIX 03 standard, and Unix-like is an accurate categorization of previous versions, so both tags make sense. --> | released = {{Start date and age|2001|03|24}} | ui = {{-|[[Aqua (interfejs koristnika)|Aqua]]}} ([[Grafičny interfejs koristnika|grafičny]]) | license = [[Proprietarny softver|Proprietarna]] | website = {{-|https://www.apple.com/os/macos/}} | latest release version = {{-|macOS Tahoe}} | latest preview version = {{-|macOS Tahoe}} | language count = 47 | language footnote = <ref>{{Cite web |title=macOS Feature Availability |url=https://developer.apple.com/library/archive/documentation/DeviceDrivers/Conceptual/IOKitFundamentals/Features/Features.html#//apple_ref/doc/uid/TP0000012-TPXREF101 |website=System Language |access-date=March 25, 2024 |archive-date=January 22, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210122035953/https://developer.apple.com/library/archive/documentation/DeviceDrivers/Conceptual/IOKitFundamentals/Features/Features.html#//apple_ref/doc/uid/TP0000012-TPXREF101 |url-status=live }}</ref> | language = {{Collapsible list|{{Flatlist| * [[Arabsky jezyk|Arabsky]] * [[Katalansky jezyk|Katalansky]] * [[Kitajsky jezyk|Kitajsky]] ** uproščeny ** tradičny * [[Hrvatsky jezyk|Hrvatsky]] * [[Češsky jezyk|Češsky]] * [[Dansky jezyk|Dansky]] * [[Holandsky jezyk|Holandsky]] * [[Anglijsky jezyk|Anglijsky]] * [[Finsky jezyk|Finsky]] * [[Francuzsky jezyk|Francuzsky]] * [[Německy jezyk|Německy]] * [[Grečsky jezyk|Grečsky]] * [[Hebrejsky jezyk|Hebrejsky]] * [[Hindi]] * [[Madjarsky jezyk|Madjarsky]] * [[Indonezijsky jezyk|Indonezijsky]] * [[Italijansky jezyk|Italijansky]] * [[Japonsky jezyk|Japonsky]] * [[Korejsky jezyk|Korejsky]] * [[Malajsky jezyk|Malajsky]] * [[Norvežsky jezyk|Norvežsky {{-|Bokmål}}]] * [[Poljsky jezyk|Poljsky]] * [[Portugalsky jezyk|Portugalsky]] * [[Rumunsky jezyk|Rumunsky]] * [[Russky jezyk|Russky]] * [[Špansky jezyk|Špansky]] * [[Slovačsky jezyk|Slovačsky]] * [[Švedsky jezyk|Švedsky]] * [[Tajsky jezyk|Tajsky]] * [[Turecky jezyk|Turecky]] * [[Ukrajinsky jezyk|Ukrajinsky]] * [[Vietnamsky jezyk|Vietnamsky]]}} }} | supported_platforms = {{Collapsible list | title = {{-|[[Apple silicon]] ([[ARM64]])}} | {{-|[[ARMv9-A]] ([[MacOS Sequoia|15.0]]–present)}} | {{-|[[ARMv8-A]] ([[MacOS Big Sur|11.0]]–present)}} }} {{Collapsible list | title = {{-|Intel (64-bit)}}<!-- actually only back to version 14 --> | {{-|[[x86-64]] ([[Mac OS X Tiger|10.4.7]]–[[MacOS Tahoe|26.x]])}} }} {{Collapsible list | title = {{Nobold|Raněje poddrživalo:}} | {{-|'''Intel (32-bit)'''}} | {{-|[[IA-32]] ([[Mac OS X Tiger|10.4.4]]–[[Mac OS X Snow Leopard|10.6.8]])}} | {{-|'''[[PowerPC]]'''}} | {{-|64-bit [[PowerPC 970|ppc970]] ([[Mac OS X Tiger|10.4]]–[[Mac OS X Leopard|10.5.8]])}} | {{-|32-bit [[PowerPC G4|ppc7400]] ([[Mac OS X 10.0|10.0]]–[[Mac OS X Leopard|10.5.8]])}} | {{-|32-bit [[PowerPC 7xx|ppc]] ([[Mac OS X 10.0|10.0]]–[[Mac OS X Tiger|10.4.11]])}} }} | source_model = [[Proprietarny softver|Proprietarny]] s komponentami [[Softver s odkrytym iztočnikom|odkrytogo koda]] | working_state = | kernel_type = [[Hibridno jedro|Hibridno]] ({{-|[[XNU]]}})<!-- It already says "Unix" under "family"; the kernel code came from Mach and BSD (and Apple's own work), not "Unix", and has its own name and Wikipedia page --> | userland = | programmed_in = {{Flatlist| * [[C (jezyk programovanja)|{{-|C}}]] * {{-|[[C++]]}}<ref>{{Cite web |title=What Is the I/O Kit? |url=https://developer.apple.com/library/archive/documentation/DeviceDrivers/Conceptual/IOKitFundamentals/Features/Features.html#//apple_ref/doc/uid/TP0000012-TPXREF101 |website=IOKit Fundamentals |quote=Apple considered several programming languages for the I/O Kit and chose a restricted subset of C++. |access-date=September 4, 2018 |archive-date=January 22, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210122035953/https://developer.apple.com/library/archive/documentation/DeviceDrivers/Conceptual/IOKitFundamentals/Features/Features.html#//apple_ref/doc/uid/TP0000012-TPXREF101 |url-status=live }}</ref> * {{Nowrap|{{-|[[Objective-C]]}}}} * [[Swift (jezyk programovanja)|{{-|Swift}}]]<ref>{{Cite web |date=June 14, 2016 |title=What's New in Swift |url=https://developer.apple.com/videos/play/wwdc2016/402 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160804212016/https://developer.apple.com/videos/play/wwdc2016/402 |archive-date=August 4, 2016 |access-date=June 16, 2016 |website=[[Apple Developer]] |at=At 2:40 |type=Video |df=mdy-all}}</ref> * [[asembler]] }} | preceded_by = {{-|[[Classic Mac OS]], [[NeXTSTEP]]}} | support_status = Poddrživaje se }} '''{{-|macOS}}''' (prědhodno {{-|OS X}} i početkovo {{-|Mac OS X}}) jest proprijetarna [[operacijna sistema]] klasy {{-|[[Unix]]}},<ref>{{Cite web |url=https://www.techopedia.com/definition/2639/macintosh-operating-system-mac-os |title=Macintosh Operating System (Mac OS) |last=Gunnell |first=Marshall |website=Technopedia |date=June 5, 2024 |access-date=January 13, 2025 |archive-date=November 20, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120191354/https://www.techopedia.com/definition/2639/macintosh-operating-system-mac-os |url-status=dead }}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.pcmag.com/encyclopedia/term/macos |title=macOS |work=PC Magazine |access-date=January 13, 2025 |archive-date=January 20, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250120084105/https://www.pcmag.com/encyclopedia/term/macos |url-status=live }}</ref> stvarjena na osnově {{-|[[OpenStep (operacijna sistema)|OPENSTEP for Mach]]}} i {{-|[[FreeBSD]]}}, ktora prodavaje se i razrabotyvaje se firmoju {{-|[[Apple Inc.]]}} s 2001 goda. To jest aktualna operacijna sistema dlja kompjuterov {{-|[[Kompjutery Mac|Mac]]}} od {{-|Apple}}. Na trgu nastolnyh i prěnosnyh kompjuterov ona tutčasno jest vtora široko koristajema nastolna OS poslě {{-|[[Microsoft Windows]]}} i ona prěstigaje vse distributivy {{-|[[Linux]]}}, vključajuči {{-|[[ChromeOS]]}} i {{-|[[SteamOS]]}}. Po stanju na 2026 god, poslědnja versija {{-|macOS}} jest {{-|[[macOS 26 Tahoe]]}} – dvadeset vtora osnovna versija {{-|macOS}}.<ref>{{Cite news |url=https://www.macrumors.com/2025/09/15/apple-releases-macos-tahoe/ |title=macOS Tahoe Now Available With Liquid Glass Design, Phone App, Spotlight Actions and More |work=[[MacRumors]] |first=Juli |last=Clover |date=September 16, 2025 |access-date=September 15, 2025}}</ref> {{-|Mac OS X}} zaměnila [[Classic Mac OS|klasičnu {{-|Mac OS}}]], osnovnu [[Operacijna sistema Macintosh|operacijnu sistemu na kompjuterah {{-|Macintosh}}]] s 1984 po 2001 god. Jej osnovna arhitektura byla razrabotana firmoju {{-|[[NeXT]]}} na osnově {{-|[[NeXTSTEP]]}}, v rezultatu čego {{-|NeXT}} byla nabyta {{-|Apple}}, i {{LatCyr|Steve Jobs|Стив Джобс|Stiv Džobs|1}} vratil se v {{-|Apple}}. Prva nastolna versija, {{-|[[Mac OS X]]}} 10.0, byla izpuščena 24 marca 2001 goda. {{-|[[Mac OS X Leopard]]}} i vse nastupne versije {{-|macOS}}, za izključenjem {{-|[[OS X Lion]]}},<ref>{{Cite web |title=Re: was OS X version 10.7 Lion UNIX 03 certified? |url=https://www.mail-archive.com/austin-group-l@opengroup.org/msg02006.html |access-date=2021-07-22 |archive-date=April 29, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200429213555/https://www.mail-archive.com/austin-group-l@opengroup.org/msg02006.html |url-status=live }}</ref> sut sertifikovane po standardu {{-|UNIX 03}}.<ref>*{{Cite web|title=Apple technology brief on UNIX|url=https://movies.apple.com/media/us/osx/2012/docs//OSX_for_UNIX_Users_TB_July2011.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120710081938/https://movies.apple.com/media/us/osx/2012/docs/OSX_for_UNIX_Users_TB_July2011.pdf|archive-date=July 10, 2012|access-date=November 5, 2008|publisher=[[Apple Inc.|Apple]]|df=mdy-all}} *{{Cite web|url=http://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3555.htm|title=Mac OS X Version 10.5 on Intel-based Macintosh computers|publisher=The Open Group|date=May 18, 2007|access-date=February 21, 2013|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20080511222112/http://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3555.htm|archive-date=May 11, 2008|df=mdy-all}} *{{Cite web |title=Mac OS X Version 10.6 on Intel-based Macintosh computers |url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3581.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20141116122629/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3581.htm |archive-date=November 16, 2014 |access-date=December 4, 2014 |publisher=The Open Group |df=mdy-all }} *{{Cite web|title=Mac OS X Version 10.8 on Intel-based Macintosh computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3591.htm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20141116121907/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3591.htm|archive-date=November 16, 2014|access-date=December 4, 2014|publisher=The Open Group|df=mdy-all}} *{{Cite web|title=OS X Version 10.9 on Intel-based Macintosh computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3602.htm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20131104072633/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3602.htm|archive-date=November 4, 2013|access-date=December 4, 2014|publisher=The Open Group|df=mdy-all}} *{{Cite web|title=OS X version 10.10 Yosemite on Intel-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3607.htm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20141110131010/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3607.htm|archive-date=November 10, 2014|access-date=December 4, 2014|publisher=The Open Group|df=mdy-all}} *{{Cite web|title=OS X version 10.11 El Capitan on Intel-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3612.htm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20151015001306/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3612.htm|archive-date=October 15, 2015|access-date=October 23, 2015|publisher=The Open Group|df=mdy-all}} *{{Cite web|title=macOS version 10.12 Sierra on Intel-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3627.htm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20161002105135/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3627.htm|archive-date=October 2, 2016|access-date=September 29, 2016|publisher=The Open Group|df=mdy-all}} *{{Cite web|title=macOS version 10.13 High Sierra on Intel-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3632.htm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170928150433/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3632.htm|archive-date=September 28, 2017|access-date=November 19, 2017|publisher=The Open Group|df=mdy-all}} *{{Cite web|title=macOS version 10.14 Mojave on Intel-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3648.htm|access-date=September 24, 2018|publisher=The Open Group|archive-date=May 7, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210507074445/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3648.htm|url-status=live}} *{{Cite web|title=macOS version 10.15 Catalina on Intel-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3653.htm|access-date=November 19, 2018|publisher=The Open Group|archive-date=April 10, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210410234632/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3653.htm|url-status=live}} *{{Cite web|title=macOS version 11.0 Big Sur on Intel-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3663.htm|access-date=November 19, 2020|publisher=The Open Group|archive-date=October 20, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211020025114/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3663.htm|url-status=live}} *{{Cite web|title=macOS version 11.0 Big Sur on Apple silicon-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3668.htm|access-date=November 19, 2020|publisher=The Open Group|archive-date=April 17, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210417121624/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3668.htm|url-status=live}} *{{Cite web|title=macOS version 12.0 Monterey on Intel-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3673.htm|publisher=The Open Group|archive-date=November 5, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211105143717/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3673.htm|url-status=live}} *{{Cite web|title=macOS version 12.0 Monterey on Apple silicon-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3678.htm|publisher=The Open Group|archive-date=November 8, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211108024814/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3678.htm|url-status=live}} *{{Cite web|title=macOS version 13.0 Ventura on Apple Intel-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3688.htm|publisher=The Open Group|archive-date=December 31, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20221231222726/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3688.htm|url-status=live}} *{{Cite web|title=macOS version 13.0 Ventura on Apple silicon-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3683.htm|publisher=The Open Group|archive-date=December 31, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20221231222655/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3683.htm|url-status=live}} *{{Cite web|title=macOS version 14.0 Sonoma on Intel-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3705.htm|publisher=The Open Group|access-date=October 3, 2023|archive-date=October 15, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231015042122/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3705.htm|url-status=live}} *{{Cite web|title=macOS version 14.0 Sonoma on Apple silicon-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3700.htm|publisher=The Open Group|access-date=October 3, 2023|archive-date=October 15, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231015042121/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3700.htm|url-status=live}} *{{Cite web|title=macOS version 15.0 Sequoia on Intel-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3715.htm|publisher=The Open Group|access-date=September 12, 2024|archive-date=September 30, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240930165023/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3715.htm|url-status=live}} *{{Cite web|title=macOS version 15.0 Sequoia on Apple silicon-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3710.htm|publisher=The Open Group|access-date=September 12, 2024|archive-date=October 1, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241001100129/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3710.htm|url-status=live}} *{{Cite web|title=macOS version 26.0 Tahoe on Intel-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3720.htm|publisher=The Open Group|access-date=September 15, 2025|archive-date=September 15, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250915160809/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3720.htm|url-status=live}} *{{Cite web|title=macOS version 26.0 Tahoe on Apple silicon-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3725.htm|publisher=The Open Group|access-date=September 15, 2025|archive-date=September 15, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250915160842/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3725.htm|url-status=live}}</ref> Každa iz drugyh sučasnyh operacijnyh sistem {{-|Apple}}, vključno {{-|[[iOs]], [[iPadOS]], [[watchOS]], [[tvOS]], [[audioOS]]}} i {{-|[[visionOS]]}}, jest proizvedena od {{-|macOS}}. Na proteženju svojej historije {{-|macOS}} poddrživala tri osnovne [[arhitektury procesorov]]: prvonačelna versija poddrživala jedino kompjutery {{-|Mac}} na osnově {{-|[[PowerPC]]}}, poddrživanje procesorov {{-|Intel}} počelo se s {{-|[[OS X Tiger 10.4.4]]}},<ref>{{Cite web |last=Geller |first=Adam |date=2012-04-27 |title=Mac OS X 10.4 Tiger: Perhaps the Best Version Ever |url=https://lowendmac.com/2012/mac-os-x-10-4-tiger-perhaps-the-best-version-ever/ |access-date=2025-07-14 |website=Low End Mac |language=en-US |archive-date=August 12, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250812124626/https://lowendmac.com/2012/mac-os-x-10-4-tiger-perhaps-the-best-version-ever/ |url-status=live }}</ref> a poddrživanje vlastnyh procesorov {{-|[[Apple Silicon]]}} počelo se s [[MacOS 11 Big Sur|{{-|macOS}} 11 {{-|Big Sur}}]].<ref>{{Cite web |last=Evans |first=Jonny |date=June 22, 2020 |title=WWDC 2020: Yes, Apple is dumping Intel, gently |url=https://www.computerworld.com/article/3563894/wwdc-2020-yes-apple-is-dumping-intel-gently.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230925222253/https://www.computerworld.com/article/3563894/wwdc-2020-yes-apple-is-dumping-intel-gently.html |archive-date=September 25, 2023 |access-date=September 25, 2023 |website=[[Computerworld]]}}</ref> Poddrživanje kompjuterov {{-|Mac}} na osnově {{-|PowerPC}} prěstalo se s izpuščenjem {{-|[[OS X Snow Leopard]]}},<ref>{{Cite web |last=Geller |first=Adam |date=2012-03-14 |title=Good-bye, PowerPC |url=https://lowendmac.com/2012/good-bye-powerpc/ |access-date=2025-07-14 |website=Low End Mac |language=en-US |archive-date=July 26, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250726210648/https://lowendmac.com/2012/good-bye-powerpc/ |url-status=live }}</ref> a na {{-|[[Vsesvětova konferencija razrabotnikov softvera|WWDC 2025]]}} bylo oglašeno, že {{-|macOS Tahoe}} stane poslědnoju operacijnoju sistemoju {{-|Mac}}, poddrživajučeju procesory {{-|Intel}}.<ref>{{Cite web |date=2025-06-10 |title=Apple Confirms End of Support for Intel Macs After macOS Tahoe |url=https://www.pcmag.com/news/apple-confirms-end-of-support-for-intel-macs-after-macos-tahoe |access-date=2025-07-14 |website=PCMAG |language=en |archive-date=June 26, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250626205225/https://www.pcmag.com/news/apple-confirms-end-of-support-for-intel-macs-after-macos-tahoe |url-status=live }}</ref> Važnoju čestju prvonačelnoj identičnosti brenda {{-|macOS}} bylo koristanje rimskoj cifry {{-|X}}, izgovarjajemoj kako "ten" (deset), a takože [[kodova nazva]] v čest vidov [[Pantherinae|velikyh kotov]], a potom – měst v [[Kalifornija|Kalifornije]].<ref name="techMavericks">{{Cite news |last=Ha |first=Anthony |date=June 10, 2013 |title=Apple Has A New, California-Based Naming Scheme For OS X, Starting With OS X Mavericks |work=TechCrunch |url=https://techcrunch.com/2013/06/10/os-x-mavericks |url-status=live |access-date=June 10, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170709214256/https://techcrunch.com/2013/06/10/os-x-mavericks |archive-date=July 9, 2017 |df=mdy-all}}</ref> {{-|Apple}} skratila nazvu do {{-|"OS X"}} v 2011 godu, a potom izměnila ju na {{-|"macOS"}} v 2016 godu, da by podhoditi brendingu drugyh operacijnyh sistem {{-|Apple}}.<ref>{{Cite news|url=https://www.cbsnews.com/news/apple-wwdc-2016-ios-10-mac-os-and-more/|title=Apple unveils iOS 10, macOS, and more at WWDC 2016|first=Brian|last=Mastroianni|date=June 13, 2016|website=[[CBS News]]|quote=Perhaps one of the announcements that stood out the most was a slight name change. The desktop operating system Mac OS X will now be called macOS to better match with the way the company's other operating systems are named.|access-date=September 25, 2023|archive-date=September 25, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230925210258/https://www.cbsnews.com/news/apple-wwdc-2016-ios-10-mac-os-and-more/|url-status=live}}</ref> V 2020 godu {{-|macOS Big Sur}} byla prědstavjena kako versija 11, čto bylo primětnym izměnjenjem poslě šestnadseti izpuščenij {{-|macOS}} 10, ale sistema imenovanja prodolžala pozyvati se k městam v Kalifornije. V 2025 godu {{-|Apple}} dlja vsih svojih iztvorov unifikovala nomer versije, da by on podhodil godu poslě objavov na {{-|WWDC}}, i zato objavjeno na {{-|WWDC}} 2025 izpuščenje {{-|macOS Tahoe}} jest {{-|macOS}} 26.<ref>{{Cite web |last=Preston |first=Dominic |date=2025-06-09 |title=Apple renames its operating systems |url=https://www.theverge.com/news/679221/apple-ios-macos-watchos-ipados-26-name |access-date=2025-06-10 |website=The Verge |language=en-US |archive-date=June 17, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250617024213/https://www.theverge.com/news/679221/apple-ios-macos-watchos-ipados-26-name |url-status=live }}</ref> == Historija == === Izrabotyvanje === Historija stvarjenja budučej {{-|macOS}} počela se v firmě {{-|[[NeXT]]}}, osnovanoj [[Steve Jobs|Stivom Džobsom]] poslě jego izhoda iz {{-|Apple}} v 1985 godu. Tam byla razrabotana [[Unix-podobna opercijna sistema|{{-|Unix}}-podobna]] operacijna sistema {{-|[[NeXTSTEP]]}}, ktora byla izpuščena v 1989 godu. [[Jedro (operacijna sistema)|Jedro]] {{-|NeXTSTEP}} jest osnovano na jedru [[Mach (jedro)|{{-|Mach}}]], prvonačelno razrabotanom v [[Universitet Karnegi-Melona|Universitetu Karnegi-Melona]], s dodatnymi slojami jedra i nizkouravenjenym kodom [[Prostor koristnika|prostora koristnika]], pozajetym iz čestej {{-|[[FreeBSD]]}}<ref name="apple_bsd_overview">{{Cite web |year=2002 |title=Apple BSD Overview |url=https://developer.apple.com/library/archive/documentation/Darwin/Conceptual/KernelProgramming/BSD/BSD.html |access-date=January 1, 2002 |publisher=Apple |archive-date=November 7, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181107021823/https://developer.apple.com/library/archive/documentation/Darwin/Conceptual/KernelProgramming/BSD/BSD.html |url-status=live }}</ref> i drugyh operacijnyh sistem {{-|[[BSD]]}}.<ref>{{Cite book |title=NeXTstep Concepts |publisher=[[NeXT]] |chapter=1. System Overview |chapter-url=https://www.nextcomputers.org/NeXTfiles/Docs/NeXTStep/3.3/nd/Concepts/Pre3.0_Concepts/01_SysOver.htmld/index.html |access-date=March 26, 2021 |archive-date=November 21, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211121155935/https://www.nextcomputers.org/NeXTfiles/Docs/NeXTStep/3.3/nd/Concepts/Pre3.0_Concepts/01_SysOver.htmld/index.html |url-status=live }}</ref> [[Grafičny interfejs koristnika]] byl sbudovany povrh [[Objekt-orientovano programovanja|objekt-orientovanogo]] nabora instrumentov [[Grafičny interfejs koristnika|{{-|GUI}}]] s koristanjem jezyka programovanja {{Nowrap|{{-|[[Objective-C]]}}}}. Podčas 1990-h godov {{-|Apple}} probovala stvoriti operacijnu sistemu "nastupnogo pokoljenja" zaměsto [[Classic Mac OS|klasičnoj {{-|Mac OS}}]] prěz projekty {{-|[[Taligent]]}}, [[Copland (operacijna sistema)|{{-|Copland}}]] i [[Gershwin (operacijna sistema)|{{-|Gershwin}}]]; jednako vse oni po izhodu byli ostavjene.<ref>{{Cite web |title=Apple Facts |url=https://www.theapplemuseum.com/index.php?id=44 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20081221134115/https://www.theapplemuseum.com/index.php?id=44 |archive-date=December 21, 2008 |access-date=December 15, 2008 |publisher=The Apple Museum |quote=a joint venture with IBM, called Taligent, but was discontinued soon thereafter |df=mdy-all}}</ref> To privedlo k nabytju {{-|Apple}}'om [[NeXT|{{-|NeXT}}'a]] v 1997 godu, čto pozvolilo {{-|NeXTSTEP}}, pozdněje nazvanoj [[OpenStep (operacijna sistema)|{{-|OPENSTEP}}]], stati osnovoju dlja nastupnoj operacijnoj sistemy {{-|Apple}}.<ref>{{Cite news |last=Markoff |first=John |date=December 23, 1996 |title=Why Apple Sees Next as a Match Made in Heaven |page=D1 |work=[[The New York Times]] |url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F06E1D71331F930A15751C1A960958260 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20080531063010/https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F06E1D71331F930A15751C1A960958260 |archive-date=May 31, 2008 |df=mdy-all}}</ref> Tuto nabytje takože privedlo k v vozvračenju Stiva Džobsa v {{-|Apple}} kako medžučasnogo i potom stalogo generalnogo direktora, ktory rukovodil prěobraženjem udobnoj dlja programistov {{-|OPENSTEP}} v sistemu, ktora byla by prijeta osnovnym trgom {{-|Apple}} – domašnjimi koristateljami i tvorčjimi profesionalami. Projekt nabyl kodovu nazvu "[[Rhapsody (operacijna sistema)|{{-|Rhapsody}}]]" prědže čim sebe nabyti oficialnu nazvu {{-|Mac OS X}}.<ref>{{Cite web |last=Fawcett |first=Neil |date=February 12, 1998 |title=Rhapsody suffers an identity crisis |url=https://business.highbeam.com/411267/article-1G1-20334085/rhapsody-suffers-identity-crisis |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130502033350/https://business.highbeam.com/411267/article-1G1-20334085/rhapsody-suffers-identity-crisis |archive-date=May 2, 2013 |access-date=April 19, 2012 |website=[[Computer Weekly]] |publisher=[[Reed Business Information]] |df=mdy-all}}</ref><ref name="Rhapsody and Blues">{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=April 3, 2008 |title=Rhapsody and Blues |url=https://arstechnica.com/staff/2008/04/rhapsody-and-blues |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151104224017/https://arstechnica.com/staff/2008/04/rhapsody-and-blues |archive-date=November 4, 2015 |access-date=30 November 2015 |website=[[Ars Technica]] |df=mdy-all}}</ref> === {{-|Mac OS X}} === {{-|"X"}} v nazvě {{-|Mac OS X}} odobražaje [[rimsko čislo]] "deset", i {{-|Apple}} stvrdila, že v tutom kontekstu {{-|"X"}} potrěbno izgovarjati kako "deset"; ale obyčno to takože izgovarjaje se kako "iks".<ref name="BBC OSX name">{{Cite AV media |url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b00z8dnj |title=Click – BBC TV programme |date=February 26, 2011 |last=Kelly |first=Spencer |publisher=[[BBC]] |at=00:12:45 |access-date=March 20, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110318005840/https://www.bbc.co.uk/iplayer/episode/b00z8dnj/Click_26_02_2011 |archive-date=March 18, 2011 |url-status=live |quote=Of course X ("ex") does mean 10, but anyone who used to poke around on Unix systems will know that in those days anything Unix had an X ("ex") in it, and OS Ten is written OS X ("ex") in honour of the fact that it is based on UNIX, unlike its predecessors. So, hey, you can say it any way you want; me, I'm showing my age and sticking with X (''ex''). |df=mdy-all}}</ref> {{-|[[iPhone X]]}}, {{-|[[iPhone XR]]}} i {{-|[[iPhone XS]]}} takože potom poslědovali tutomu pravilu. Prědhodne versije klasičnoj {{-|Mac OS}} nazyvali se arabskymi ciframi, kako napriklad {{-|[[Mac OS 8]]}} i {{-|[[Mac OS 9]]}}. Do {{-|[[macOS 11 Big Sur]]}}, vsim versijam OS prisvajali se nomera v formatu 10.{{-|x}}, i toj format ostaval se od {{-|Mac OS X}} 10.0 do 10.15; počinajuči s {{-|[[macOS 11]]}}, {{-|Apple}} stala posluživati cěločislnymi nomerami versij, ktore uveličivali se na jedinicu s každym osnovnym izpuščenjem. Prva versija {{-|Mac OS X}}, {{-|[[Mac OS X Server 1.0]]}}, byla prěhodnym iztvorom, imajučim interfejs, napominajuči [[Classic Mac OS|klasičnu {{-|Mac OS}}]], ale ona byla nekompatibilna s programnym zabezpečenjem iz staroj sistemy; spotrěbiteljske versije {{-|Mac OS X}} vključali v sebe širšu [[Obratna suměstimost|obratnu suměstimost]]. Aplikacije {{-|Mac OS}} možno bylo prěpisati dlja nativnoj raboty črěz [[Carbon (API)|{{-|API Carbon}}]], a mnoge iz njih takože mogli rabotati bezposrědno črěz klasičnu obsrědinu, ale i so smenšenjem produktivnosti. Spotrěbiteljska versija {{-|Mac OS X}} byla izpuščena v marcu 2001 goda zajedno s {{-|[[Mac OS X 10.0]]}}. Odzyvy byli protivrěčne: mnogi hvalili ju za novy krasivy i blěsklivy [[Aqua (interfejs koristnika)|interfejs {{-|Aqua}}]], ale kritikovali za medlu rabotu.<ref name="Siracusa decade of Mac OS X reviews">{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=May 13, 2011 |title=Here's to the crazy ones: a decade of Mac OS X reviews |url=https://arstechnica.com/apple/2011/05/mac-os-x-revisited/2 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208074957/https://arstechnica.com/apple/2011/05/mac-os-x-revisited/2 |archive-date=December 8, 2015 |access-date=November 30, 2015 |website=[[Ars Technica]] |df=mdy-all}}</ref> Iz-za smenšenja popularnosti {{-|Apple}}, razrabotnik {{-|[[FrameMaker]], [[Adobe Inc.]]}}, odkazal se od razrabotanja novyh versij za {{-|Mac OS X}}.<ref name="Adobe discontinues FrameMaker for Macintosh">{{Cite web |last=Dalrymple |first=Jim |date=March 23, 2004 |title=Adobe discontinues FrameMaker for Macintosh |url=https://www.macworld.com/article/1030037/framemaker.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208120913/https://www.macworld.com/article/1030037/framemaker.html |archive-date=December 8, 2015 |access-date=30 November 2015 |website=[[Macworld]] |df=mdy-all}}</ref> Kolumnist iz {{-|''[[Ars Technica]]''}} {{LatCyr|John Siracusa|Джон Сиракуза|Džon Sirakuza|1}}, ktory recenzoval vse osnovne izpuščenja {{-|OS X}} do versije 10.10, opisyval rannje versije kako "strašno medle, s maloju kolikostju funkcij", a {{-|Aqua}} – kako "nesnosno medlu i požirajuču ogromne resursy". <ref name="Siracusa decade of Mac OS X reviews" /><!-- <ref name="Lion review Siracusa" /> --><ref name="Jon Rubinstein sends message to HP staff; Addresses TouchPad reviews">{{Cite web |last=Rubenstein |first=John |date=July 1, 2011 |title=Jon Rubinstein sends message to HP staff; Addresses TouchPad reviews |url=https://www.webosnation.com/jon-rubenstein-sends-message-hp-staff-addresses-touchpad-reviews |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208123726/https://www.webosnation.com/jon-rubenstein-sends-message-hp-staff-addresses-touchpad-reviews |archive-date=December 8, 2015 |access-date=November 30, 2015 |website=WebOS Nation |df=mdy-all}}</ref> Firma {{-|Apple}} bystro razrabotala nekoliko novyh versij {{-|Mac OS X}}.<ref>{{Cite web |last=Spolsky |first=Joel |date=June 13, 2004 |title=How Microsoft Lost the API War |url=https://www.joelonsoftware.com/articles/APIWar.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426050037/https://www.joelonsoftware.com/articles/APIWar.html |archive-date=April 26, 2009 |access-date=April 15, 2009 |quote=The developers of the Macintosh OS at Apple have always been in this camp [i.e. not trying to be backwards compatible no matter what]. It's why so few applications from the early days of the Macintosh still work... |df=mdy-all}}</ref> V oktobru 2001 goda {{-|Apple}} izpustila {{-|[[Mac OS X 10.1]]}}, ktora prinesla red izlěpšenij, povyšajučih udobstvo koristanja.<ref>{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=2001-10-15 |title=Mac OS X 10.1 |url=https://arstechnica.com/gadgets/2001/10/macosx-10-1/ |access-date=2025-06-24 |website=Ars Technica |language=en |archive-date=December 13, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231213150949/https://arstechnica.com/gadgets/2001/10/macosx-10-1/ |url-status=live }}</ref> Počinajuči januarom 2002 goda, {{-|Apple}} ustanovila {{-|Mac OS X}} kako prědustavjenu operacijnu sistemu na vsih kompjuterah {{-|Mac}}.<ref>{{Cite web |title=Apple Makes Mac OS X the Default Operating System on All Macs |url=https://www.apple.com/newsroom/2002/01/07Apple-Makes-Mac-OS-X-the-Default-Operating-System-on-All-Macs/ |access-date=2025-06-24 |website=Apple Newsroom |language=en-US |archive-date=October 10, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171010053540/https://www.apple.com/newsroom/2002/01/07Apple-Makes-Mac-OS-X-the-Default-Operating-System-on-All-Macs/ |url-status=live}}</ref> Potom v tom že godu {{-|Apple}} izpustila {{-|[[Mac OS X Jaguar]]}} (versija 10.2), prvu versiju, ktora publično koristala svoju [[Kodova nayva (softver)|kodovu nazvu]] v marketingu i reklamě.<ref>{{Cite web |title=About Mac OS 10.2 (Jaguar) and 10.3 (Panther) |url=http://lscr.berkeley.edu/advice/using/mac-os-x/macosx-2-3 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131011031045/http://lscr.berkeley.edu/advice/using/mac-os-x/macosx-2-3 |archive-date=October 11, 2013 |publisher=[[University of California]]}}</ref> Kogda v 2003 godu izšla {{-|[[Mac OS X Panther]]}} (10.3), Sirakuza primětil: "Divno, že poslě mnogyh lět neoprěděljenosti i [[Vaporware|"pustyh obečanij"]] my jesmo prěšli k stabilnomu každogodnomu izpuščenju velikyh novyh operacijnyh sistem".<ref name="OS X Panther review Siracusa">{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=November 9, 2003 |title=OS X Panther review |url=https://arstechnica.com/apple/2003/11/macosx-10-3 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151126155239/https://arstechnica.com/apple/2003/11/macosx-10-3 |archive-date=November 26, 2015 |access-date=30 November 2015 |website=[[Ars Technica]] |df=mdy-all}}</ref> {{-|[[Mac OS X Tiger]]}} (10.4), izpuščena v 2005 godu, šokovala rukovoditeljev {{-|[[Microsoft]]}} , prědloživši red funkcij, takyh kako bystry poisk fajlov i ulěpšeno obrabotanje grafiky, ktore {{-|Microsoft}} [[Razrabotyvanje Windows Vista|nekoliko lět pytala se]] dodati v {{-|[[Windows Vista]]}} s dozvolimoju produktivnostju.<ref>{{Cite magazine |last=Gregg Keizer |date=January 29, 2007 |title=Microsoft's Vista Had Major Mac Envy, Company E-Mails Reveal |url=https://www.informationweek.com/microsofts-vista-had-major-mac-envy-company-e-mails-reveal/d/d-id/1051287 |magazine=Information Week |access-date=July 10, 2021 |archive-date=July 11, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210711175300/https://www.informationweek.com/microsofts-vista-had-major-mac-envy-company-e-mails-reveal/d/d-id/1051287 |url-status=live }}</ref> Po měrě razvivanja operacijnoj sistemy, ona odhodila od [[Classic Mac OS|klasičnoj {{-|Mac OS}}]], aplikacije dodavali se i odstranjali se.<ref name="Orlowski Jaguar review">{{Cite web |last=Orlowski |first=Andrew |author-link=Andrew Orlowski |title=The Jagwyre Review |url=https://www.theregister.co.uk/2002/08/27/the_jagwyre_review |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170920045015/https://www.theregister.co.uk/2002/08/27/the_jagwyre_review |archive-date=September 20, 2017 |access-date=19 September 2017 |website=The Register |quote=Using Mac OS X is like touring a land of fabulous ancient treasures – with a tourist authority that's still busy renovating them, and that hasn't quite completed the infrastructure. The sights can be breathtaking, but the roads are potholed and incomplete, and sometimes you have to get out and push. There are a few magnificent modern additions – Rendezvous, AppleScript Studio, for example – but in places the modern Apple archaeologists seem to have forgotten their ancestors techniques, and have resorted to inferior contemporary methods such as the Windows bodge of using three letter extensions for identifying the file type. |df=mdy-all}}</ref> Razgledajuči muziku ključnym trgom, {{-|Apple}} razrabotala muzikalny plejer {{-|[[iPod]]}} i muzikalno programno zabezpečenje dlja {{-|Mac}}, vključajuči {{-|[[iTunes]]}} and {{-|[[GarageBand]]}}.<ref name="Apple and the Oak Tree">{{Cite web |last=Thompson |first=Ben |date=August 2, 2017 |title=Apple and the Oak Tree |url=https://stratechery.com/2017/apple-and-the-oak-tree |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170920045301/https://stratechery.com/2017/apple-and-the-oak-tree |archive-date=September 20, 2017 |access-date=19 September 2017 |website=Stratechery |df=mdy-all}}</ref> Orientujuči se na spotrěbiteljsky i media-trgy, {{-|Apple}} sdělala akcent na svojih novyh aplikacijah dlja "digitalnogo obraza žitja", takyh kako paket {{-|[[iLife]]}}, integrovane domašna zabava črěz mediacentr {{-|[[Front Row]]}} i veb-prěgledač {{-|[[Safari (prěgledač)|Safari]]}}. S rastom popularnosti interneta Apple prědložila dodatne onlajn-servisy, vključajuči {{-|.Mac}}, {{-|[[MobileMe]]}} i iztvory {{-|[[iCloud]]}}. Pozdněje firma počela prodavati postranne aplikacije črěz {{-|[[Mac App Store]]}}. V bolje novyh versijah {{-|Mac OS X}} takože byli vnesene izměnjenja v obči interfejs, odkazavši se od pružnogo blěska i prozračnosti početkovyh versij. Něktore aplikacije sut stali koristati vněšnji vid s efektom [[Brushed Metal (interfejs)|šlifovanogo metala]], ili bez pružnyh zaglavij v {{-|Mac OS X Tiger}}.<ref>{{Cite web |last=Rizzo |first=John |date=November 12, 2003 |title=Mac OS X 10.3 Panther |url=https://www.builderau.com.au/news/soa/Mac-OS-X-10-3-Panther/0,339028227,320280883,00.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20081208235440/https://www.builderau.com.au/news/soa/Mac-OS-X-10-3-Panther/0,339028227,320280883,00.htm |archive-date=December 8, 2008 |access-date=April 15, 2009 |quote=Once you reboot, you'll notice that Apple has abandoned the light and airy Aqua interface for the darker, heavier brushed-metal look of iTunes. |df=mdy-all}}</ref> V {{-|[[Mac OS X Leopard]] (10.5), Apple}} oglasila unifikaciju interfejsa so standardnym stiljem okon s sěrym gradijentom.<ref>{{Cite web |last=W. |first=Jeff |date=May 27, 2008 |title=Mac OS X (10.5)&nbsp;– User Interface Changes |url=https://helpdesk.wisc.edu/page.php?id=6609 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110720114352/https://helpdesk.wisc.edu/page.php?id=6609 |archive-date=July 20, 2011 |access-date=April 15, 2009 |publisher=University of Wisconsin |df=mdy-all}}</ref><ref name="OS X Leopard review Siracusa">{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=October 29, 2007 |title=OS X Leopard review |url=https://arstechnica.com/apple/2007/10/mac-os-x-10-5 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151125191152/https://arstechnica.com/apple/2007/10/mac-os-x-10-5 |archive-date=November 25, 2015 |access-date=30 November 2015 |website=[[Ars Technica]] |df=mdy-all}}</ref> V 2006 godu sut byli izpuščene prve kompjutery {{-|Mac}} na osnově procesorov {{-|[[Intel]]}} so specalizovanoju versijeju {{-|[[Mac OS X Tiger]]}}. <ref>{{Cite web |title=Mac OS X versions (builds) for computers – Apple Support |url=https://support.apple.com/en-us/HT204319 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150514151331/https://support.apple.com/en-us/HT204319 |archive-date=May 14, 2015 |access-date=May 24, 2015 |website=support.apple.com |df=mdy-all}}</ref> Ključnym dějanjem dlja sistemy stalo anonsovanje i izpuščenje {{-|[[iPhone]]}}, počinajuči s 2007 goda. V toj čas kako prědhodne media-plejery {{-|[[IPod classic|iPod]]}} koristali minimalnu OS, {{-|iPhone}} koristal operacijnu sistemu na osnově {{-|Mac OS X}}, ktora pozdněje stala nazyvati se [[IPhone OS 1|{{-|iPhone OS}}]], a potom – {{-|[[iOS]]}}. Jednočasno izpuščenje dvoh operacijnyh sistem na osnově jednih i tyh že frejmvorkov stvoril napruženje dlja {{-|Apple}}, ktora utvrždala, že {{-|iPhone}} iznudil ju odložiti izpuščenje {{-|Mac OS X Leopard}}.<ref name="Apple announces Leopard delays due to the iPhone">{{Cite web |last=Chartier |first=David |title=Apple announces Leopard delays due to the iPhone |url=https://www.engadget.com/2007/04/12/apple-announces-leopard-delays-due-to-the-iphone |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208125414/https://www.engadget.com/2007/04/12/apple-announces-leopard-delays-due-to-the-iphone |archive-date=December 8, 2015 |access-date=30 November 2015 |website=Engadget |date=April 12, 2007 |df=mdy-all}}</ref> Jednako, poslě togo, kako {{-|Apple}} odkryla {{-|iPhone}} dlja postrannyh razrabotnikov, jego komercialny uspěh privlěkl zauvaženje k {{-|Mac OS X}}, i mnoge razrabotniki softvera dlja {{-|iPhone}} sut projavili interes k razrabotanju dlja {{-|Mac}}.<ref name="WWDC 2009 Wrap-Up">{{Cite web |last=Gruber |first=John |title=WWDC 2009 Wrap-Up |url=https://daringfireball.net/2009/06/wwdc09_wrapup |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208045529/https://daringfireball.net/2009/06/wwdc09_wrapup |archive-date=December 8, 2015 |access-date=30 November 2015 |website=Daring Fireball |df=mdy-all}}</ref> V 2007 godu izšla {{-|Mac OS X Leopard}} s [[Universalne binarne komponenty|universalnymi binarnymi komponentami]], dopuščajučimi ustanavjati ju kako na kompjutery {{-|Mac}} s procesorami {{-|Intel}}, tako i na něktore kompjutery {{-|Mac}} na procesorah {{-|[[PowerPC]]}}.<ref>{{Cite web |title=Apple to Ship Mac OS X Leopard on October 26 |url=https://www.apple.com/newsroom/2007/10/16Apple-to-Ship-Mac-OS-X-Leopard-on-October-26/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180128030037/https://www.apple.com/newsroom/2007/10/16Apple-to-Ship-Mac-OS-X-Leopard-on-October-26/ |archive-date=January 28, 2018 |access-date=January 2, 2018 |website=apple.com |df=mdy-all}}</ref> To je takože poslědnja versija s poddrživanjem kompjuterov {{-|Mac}} s {{-|PowerPC}}. V 2009 godu {{-|[[Mac OS X Snow Leopard]]}} (10.6) stala prvoju versijeju {{-|Mac OS X}}, stvorjenoju jedino dlja kompjuterov {{-|Mac}} s procesorami {{-|Intel}}, i poslědnjeju versijeju s poddrživanjem 32-bitnyh kompjuterov {{-|Mac}} s procesorami {{-|Intel}}.<ref>{{Cite web |title=Mac OS X 10.6 Snow Leopard |url=https://store.apple.com/us/product/MC573Z/A/mac-os-x-106-snow-leopard |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150525072701/https://store.apple.com/us/product/MC573Z/A/mac-os-x-106-snow-leopard |archive-date=May 25, 2015 |access-date=May 24, 2015 |website=Apple Store (U.S.) |df=mdy-all}}</ref> Nazva dolžna byla označiti jej status kako iteracija Leopard, orijentovanoj na tehnične ulěpšenja i povyšenje produktivnosti, a ne na koristateljske funkcije, čto i bylo javno označeno razrabotnikami.<ref name="Snow Leopard—an OS without new features">{{Cite web |last=Turner |first=Dan |title=Apple's Snow Leopard—an OS without new features |url=https://www.macworld.com/article/1133949/snowleopard.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063859/https://www.macworld.com/article/1133949/snowleopard.html |archive-date=January 9, 2018 |access-date=8 January 2018 |website=Macworld |df=mdy-all}}</ref> S momenta jej izpuščenja nekoliko versij {{-|OS X}} ili {{-|macOS}} (imenno {{-|[[OS X Mountain Lion]], [[OS X El Capitan]], [[macOS High Sierra]]}}, i {{-|[[macOS Monterey]]}}) slědujut tutoj shemě, imajuči nazvu, podobnu prědhodniku, kako v '{{-|[[Tick–tock model|tick–tock]]}}' modelu nazv, ktory koristaje Intel. Počinajuči s 2011 goda, s izpuščenjem {{-|Mac OS X 10.7 Lion}} i {{-|OS X 10.8 Mountain Lion, Apple}} obnovila něktore aplikacije na velmi skevomorfny stilj dizajna, nadohnuty onogdašnjimi versijami {{-|iOS}}, jednočasno uprostivši něktore elementy, stvorivši jih, kako napriklad, prugu prokručenja, plavno izčezajučimi, kogda oni ne koristajut se.<ref name="Lion review Siracusa">{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=July 20, 2011 |title=Lion review |url=https://arstechnica.com/apple/2011/07/mac-os-x-10-7 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151214144440/https://arstechnica.com/apple/2011/07/mac-os-x-10-7 |archive-date=December 14, 2015 |website=[[Ars Technica]] |df=mdy-all}}</ref> Toj směr, kako i interfejsy s efektom šlifovanogo metala, byl nepopularny srěd něktoryh koristateljev, ale on prodolžil tendenciju k večšej animacije i raznorodstvu v interfejsu, kako to balo raněje v utilitě ''[[Backup software|{{-|backup}}]]'' interfejsa [[Time Machine (OS X)|{{-|Time Machine}}]].<ref name="Apple's History of Skeuomorphism">{{Cite web |last=Brand |first=Thomas |date=July 24, 2012 |title=Apple's History of Skeuomorphism |url=https://eggfreckles.net/2012/07/24/apples-history-of-skeuomorphism |access-date=March 21, 2020 |website=Egg Freckles |archive-date=August 3, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200803195613/https://eggfreckles.net/2012/07/24/apples-history-of-skeuomorphism/ |url-status=dead }}</ref>. Čto vyše, s izpuščenjem {{-|OS X Lion, Apple}} prěstala izpuščati oddělne serverne versije {{-|Mac OS X}}, prodavajuči serverne instrumenty kako oddělno daunlodujeme aplikacije črěz {{-|Mac App Store}}. V jednom iz prěgledov tendencija v servernyh iztvorah opisyvala se kako "veče nedraga i prosta... so izměščenjem akcenta s velikyh prědprijemstv na male".<ref name="Guide to OS X Server">{{Cite web |last=Cunningham |first=Andrew |date=July 29, 2012 |title=Server, simplified: A power user's guide to OS X Server |url=https://arstechnica.com/apple/2012/07/the-server-simplified-a-power-users-guide-to-os-x-server |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208042819/https://arstechnica.com/apple/2012/07/the-server-simplified-a-power-users-guide-to-os-x-server |archive-date=December 8, 2015 |access-date=2 December 2015 |website=[[Ars Technica]] |df=mdy-all}}</ref> === {{-|OS X}} === [[Fajl:The OS X Logo.svg|thumb|200px|Logo {{-|OS X}}, koristano do 2013 goda]] V 2012 godu, s izpuščenjem {{-|[[OS X Mountain Lion]]}}, nazva sistemy byla oficialno skračena s {{-|Mac OS X}} do {{-|OS X}}, poslě togo, kako v [[OS X Lion|prědhodnoj versiji]] analogičnym obrazom byla skračena nazva sistemy godom raněje. V tym že godu {{-|Apple}} uvoljnila glavu razrabotanja {{-|OS X}}, [[Scott Forstall|Skota Forstola]], i dizajn byl izměnjeny v směru večšego minimalizma.<ref name="guardian">{{Cite news |last=Arthur |first=Charles |date=2012-10-30 |title=Apple's Tim Cook shows ruthless streak in firing maps and retail executives &#124; Technology &#124; guardian.co.uk |work=Guardian |location=London |url=https://www.theguardian.com/technology/2012/oct/30/apple-tim-cook-ruthless-streak |url-status=live |access-date=2012-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171024152617/https://www.theguardian.com/technology/2012/oct/30/apple-tim-cook-ruthless-streak |archive-date=October 24, 2017 |df=mdy-all}}</ref> Novy dizajn koristateljskogo interfejsa {{-|Apple}}, koristajuči gluboku nasyčenost kolora, knopky jedino s tekstom i minimalističny "plosky" interfejs, byl prědstavjeny s {{-|[[iOS 7]]}} v 2013 godu. Pokud inženjeri {{-|OS X}} rabotali nad {{-|iOS 7}}, versija, izpuščena v 2013 godu, {{-|[[OS X Mavericks]]}} (10.9), byla prěhodnym izpuščenjem, v kotorom byli odstranjene něktore elementy skevomorfnogo dizajna, v toj čas kako večša čest občego interfejsa {{-|Mavericks}} ostala se neizměnnoju.<ref name="Siracusa OS X Mavericks review">{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=October 22, 2013 |title=OS X Mavericks review |url=https://arstechnica.com/apple/2013/10/os-x-10-9 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151122114828/https://arstechnica.com/apple/2013/10/os-x-10-9 |archive-date=November 22, 2015 |access-date=30 November 2015 |website=[[Ars Technica]] |df=mdy-all}}</ref> Nastupna versija, {{-|[[OS X Yosemite]]}} (10.10), nabyla dizajn, podobny {{-|iOS 7}}, ale s večšeju složenostju, godečej se dlja interfejsa, kontrolujemogo myšju.<ref name="OS X Yosemite review">{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=October 16, 2014 |title=OS X Yosemite review |url=https://arstechnica.com/apple/2014/10/os-x-10-10 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151124200435/https://arstechnica.com/apple/2014/10/os-x-10-10 |archive-date=November 24, 2015 |access-date=30 November 2015 |website=[[Ars Technica]] |df=mdy-all}}</ref> Počinajuči 2012-m godom, sistema prěšla na každogodny razklad izpuščenja obnovjenij, analogičny razkladu do versije [[Mac OS X Tiger|{{-|10.4 Tiger}}]].<ref>{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=2009-09-01 |title=Mac OS X 10.6 Snow Leopard: the Ars Technica review |url=https://arstechnica.com/gadgets/2009/08/mac-os-x-10-6/ |access-date=2025-06-24 |website=Ars Technica |language=en |archive-date=December 5, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221205055212/https://arstechnica.com/gadgets/2009/08/mac-os-x-10-6/ |url-status=live }}</ref> Takože postupno snižala se cěna obnovjenij, počinajuci s {{-|Snow Leopard}}, a potom i sovsim anulacija platy za obnovjenje od {{-|OS X Mavericks}}.<ref name="Mountain Lion Gruber Schiller">{{Cite web |last=Gruber |first=John |title=Mountain Lion |url=https://daringfireball.net/2012/02/mountain_lion |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150811131321/https://daringfireball.net/2012/02/mountain_lion |archive-date=August 11, 2015 |access-date=15 August 2015 |website=Daring Fireball |df=mdy-all}}</ref> Něktore žurnalisti i postranne razrabotniki programnogo zabezpečenja prědpoložili, že tuto postanovjenje hoti i pozvolilo bystrěje izpuščati nove funkcije, označalo menše možnostij dlja povyšenja stabilnosti, i ni jedna versija {{-|OS X}} ne prěporučaje se koristateljam, ktorym stabilnost i produktivnost važněje novyh funkcij.<ref name="Apple has lost the functional high ground">{{Cite web |last=Arment |first=Marco |title=Apple has lost the functional high ground |url=https://www.marco.org/2015/01/04/apple-lost-functional-high-ground |access-date=15 August 2015 |archive-date=October 31, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211031132657/https://marco.org/2015/01/04/apple-lost-functional-high-ground |url-status=live }}</ref> Obnovjenje {{-|Apple}} 2015 goda, {{-|[[OS X El Capitan]]}} (10.11), bylo anonsovano susrědotočenym na ulěpšenju stabilnosti i produktivnosti.<ref>{{Cite news |last=Hattersley |first=Lucy |title=Mac OS X El Capitan review: The best (and worst) new features |language=en-GB |work=Macworld UK |url=https://www.macworld.co.uk/review/mac-software/mac-os-x-el-capitan-mac-review-3613524 |url-status=live |access-date=2017-05-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170511161056/https://www.macworld.co.uk/review/mac-software/mac-os-x-el-capitan-mac-review-3613524 |archive-date=May 11, 2017 |df=mdy-all}}</ref> === {{-|macOS}} === [[Fajl:MacOS logo.svg|thumb|200px|Sučasno logo]] V 2016 godu, s izpuščenjem {{-|[[macOS Sierra]]}} (10.12), nazva sistemy byla izměnjena s {{-|OS X}} na {{-|macOS}}, da by ona podhodila brendingu drugyh operacijnyh sistem {{-|Apple: [[iOS]], [[watchOS]]}}, i {{-|[[tvOS]]}}.<ref>{{Cite news |date=June 13, 2016 |title=Apple just renamed one of its oldest and most important products |work=Business Insider |url=https://www.businessinsider.com/wwdc-2016-os-x-becomes-macos-2016-6 |url-status=live |access-date=November 11, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161111191151/https://www.businessinsider.com/wwdc-2016-os-x-becomes-macos-2016-6 |archive-date=November 11, 2016 |df=mdy-all}}</ref><ref>{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=n5jXg_NNiCA |title=Apple – WWDC 2016 Keynote |date=June 15, 2016 |time=2:02:50 |access-date=August 21, 2019 |archive-date=August 31, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190831174723/https://www.youtube.com/watch?v=n5jXg_NNiCA |url-status=live }}</ref> V {{-|macOS Sierra}} dodali {{-|[[Siri]], [[iCloud Drive]]}}, poddrživanje "{{-|picture-in-picture}}", režim "{{-|Night Shift}}", ktory prěključaje displej na veče teple kolory nočju, i dvě funkcije {{-|Continuity}}: {{-|Universal Clipboard}}, ktory sinhronizuje bufer obměna koristatelja na vsih jego devajsah {{-|Apple}}, i {{-|Auto Unlock}}, ktory može razblokovati {{-|Mac}} s pomočju {{-|Apple Watch}}. V {{-|macOS Sierra}} takože dodali poddrživanje [[Apple File System|fajlovoj sistemy {{-|Apple}}]] {{-|APFS}}, nastupnicu zastarěloj {{-|[[HFS+]]}}.<ref>{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=2011-07-20 |title=Mac OS X 10.7 Lion: the Ars Technica review |url=https://arstechnica.com/apple/reviews/2011/07/mac-os-x-10-7.ars |access-date=2022-10-07 |website=Ars Technica |language=en-us |archive-date=May 4, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120504111431/http://arstechnica.com/apple/reviews/2011/07/mac-os-x-10-7.ars |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last=Bhartiya |first=Swapnil |date=January 13, 2015 |title=Linus Torvalds: Apple's HFS+ is probably the worst file system ever |url=https://www.cio.com/article/251059/linus-torvalds-apples-hfs-is-probably-the-worst-file-system-ever.html |access-date=2022-10-07 |website=CIO |language=en-US |archive-date=October 3, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003072913/https://www.cio.com/article/251059/linus-torvalds-apples-hfs-is-probably-the-worst-file-system-ever.html |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last=Oakley |first=Howard |date=May 16, 2022 |title=Should you continue using HFS+? |url=https://eclecticlight.co/2022/05/16/should-you-continue-using-hfs/ |access-date=2022-10-07 |website=The Eclectic Light Company |language=en |archive-date=June 19, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220619063617/https://eclecticlight.co/2022/05/16/should-you-continue-using-hfs/ |url-status=live }}</ref> {{-|[[macOS High Sierra]]}} (10.13), izpuščena v 2017 godu, vklučala ulěpšenja produktivnosti, poddrživanje {{-|[[Metal (API)|Metal 2]]}} i {{-|[[High Efficiency Video Coding|HEVC]]}}, a takože sdělala {{-|APFS}} prědustavjenoju fajlovoju sistemoju dlja butovanyh {{-|[[Solid-state drive|SSD]]}}.<ref>{{Cite web |last=Swain |first=Chris |title=APFS in macOS High Sierra |url=https://www.macinchem.org/blog/files/960e8891940dfc087f89f0b0aa42af9b-2167.php |access-date=2022-10-07 |website=Macs in Chemistry |language=en |archive-date=October 26, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221026093900/https://www.macinchem.org/blog/files/960e8891940dfc087f89f0b0aa42af9b-2167.php |url-status=live }}</ref> Jej nastupnuk, {{-|[[macOS Mojave]]}} (10.14), byl izpuščeny v 2018 godu, dodavši temny režim i dinamično nastavjenje tapet.<ref name="macrumors-mojave">{{Cite web |last=Juli Clover |date=September 24, 2018 |title=Apple Releases macOS Mojave With Dark Mode, Stacks, Dynamic Desktop and More |url=https://www.macrumors.com/2018/09/24/apple-releases-macos-mojave |access-date=September 24, 2018 |website=[[MacRumors]] |archive-date=September 21, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220921235211/https://www.macrumors.com/2018/09/24/apple-releases-macos-mojave/ |url-status=live }}</ref> V 2019 godu jego směnila {{-|[[macOS Catalina]]}} (10.15), ktora zaměnila {{-|[[iTunes]]}} oddělnymi aplikacijami dlja raznyh tipov multimedia i prědstavila sistemu {{-|Catalyst}} dlja portovanja aplikacij {{-|iOS}}.<ref>{{Cite web |last=Cunningham |first=Andrew |date=2019-10-07 |title=macOS 10.15 Catalina: The Ars Technica review |url=https://arstechnica.com/gadgets/2019/10/macos-10-15-catalina-the-ars-technica-review |access-date=2019-10-07 |website=Ars Technica |language=en-us |archive-date=September 22, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220922032420/https://arstechnica.com/gadgets/2019/10/macos-10-15-catalina-the-ars-technica-review/ |url-status=live }}</ref> V 2020 godu na konferenciji {{-|WWDC}} {{-|Apple}} anonsovala {{-|[[macOS Big Sur]]}} (versija 11). To bylo prvo uveličenje osnovnogo nomera versije {{-|macOS}} s momenta izhoda publičnoj versije {{-|[[Mac OS X Public Beta]]}} v 2000 godu; obnovjenjam {{-|macOS Big Sur}} prisvajali se nomery {{-|11.x}}, podhodeče shemě numeracije versij, koristajemoj drugymi operacijnymi sistemami {{-|Apple}}. {{-|Big Sur}} vnesla značne izměnjenja v koristateljsky interfejs i stala prvoju versijeju, rabotajučeju na procesorah {{-|[[Apple Silicon]]}}, ktore sut osnovane na arhitekturě {{-|[[ARM architecture family|ARM]]}}.<ref>{{Cite web |last=Tung |first=Liam |date=2020-06-23 |title=Apple Big Sur: Here's what makes new macOS 'biggest update to design in over a decade' |url=https://www.zdnet.com/article/apple-big-sur-heres-what-makes-new-macos-biggest-update-to-design-in-over-a-decade/ |access-date=2020-06-23 |website=ZDNet |language=en-us |archive-date=April 5, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220405090919/https://www.zdnet.com/article/apple-big-sur-heres-what-makes-new-macos-biggest-update-to-design-in-over-a-decade/ |url-status=live }}</ref> Sistema numeracije, počevša se s {{-|Big Sur}}, prodolžila se v 2021 godu s {{-|[[macOS Monterey]]}} (12), v 2022 godu s {{-|[[macOS Ventura]]}} (13), v 2023 godu s {{-|[[macOS Sonoma]]}} (14), i v 2024 godu s {{-|[[macOS Sequoia]]}} (15). S 2025 goda, počinajuči s {{-|[[macOS Tahoe]]}} (versija 26), v cěljah unifikacije, nomery versij vsih operacijnyh sistem {{-|Apple}} budut oprěděljati se godom, slědujučim za godom jih izpuščenij.<ref>{{Cite web |last=Preston |first=Dominic |date=2025-06-09 |title=Apple renames its operating systems |url=https://www.theverge.com/news/679221/apple-ios-macos-watchos-ipados-26-name |access-date=2025-06-10 |website=The Verge |language=en-US |archive-date=June 17, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250617024213/https://www.theverge.com/news/679221/apple-ios-macos-watchos-ipados-26-name |url-status=live }}</ref> {{-|macOS Tahoe}} takože vključaje v sebe novy koristateljsky interfejs {{-|[[Liquid Glass]]}}, ktory bude koristati se i na drugyh platformah {{-|Apple}}, unifikujuči jihny [[jezyk dizajna]].<ref>{{Cite web |last=Benedetto |first=Antonio G. Di |date=2025-06-09 |title=Apple announces macOS Tahoe 26 with new design and revamped search features |url=https://www.theverge.com/news/678268/macos-version-wwdc-2025-announcement |access-date=2025-06-10 |website=The Verge |language=en-US |archive-date=June 16, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250616014611/https://www.theverge.com/news/678268/macos-version-wwdc-2025-announcement |url-status=live }}</ref> {{-|Tahoe}} stane poslědnjeju versijeju {{-|macOS}}, rabotajučeju na kompjuterah [[Mac s procesorami Intel|{{-|Mac}} s procesorami {{-|Intel}}]]. <ref>{{Cite web |date=2025-06-09 |title=Intel Macs Won't Get Updates After macOS Tahoe |url=https://www.macrumors.com/2025/06/09/intel-macs-no-more-updates/ |access-date=2025-06-10 |website=MacRumors |language=en |archive-date=June 11, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250611001514/https://www.macrumors.com/2025/06/09/intel-macs-no-more-updates/ |url-status=live }}</ref> === Hronologija izpuščenij === <div class="thumb tright"><div class="thumbinner" style="width: 350px;"> <timeline> ImageSize = width:350 height:550 PlotArea = width:200 height:530 left:50 bottom:10 DateFormat = dd/mm/yyyy Period = from:01/01/1997 till:01/01/2026 TimeAxis = orientation:vertical ScaleMajor = unit:year increment:1 start:01/01/1997 ScaleMinor = unit:month increment:3 start:01/01/1997 PlotData= bar:macos mark:(line,black) fontsize:10 at:15/09/2025 shift:(20,-2) text:"[[MacOS Tahoe|macOS 26 Tahoe]] (15/09/2025)" at:16/09/2024 shift:(20,-2) text:"[[MacOS Sequoia|macOS 15 Sequoia]] (16/09/2024)" at:26/09/2023 shift:(20,-2) text:"[[MacOS Sonoma|macOS 14 Sonoma]] (26/09/2023)" at:24/10/2022 shift:(20,-2) text:"[[MacOS Ventura|macOS 13 Ventura]] (24/10/2022)" at:25/10/2021 shift:(20,-2) text:"[[MacOS Monterey|macOS 12 Monterey]] (25/10/2021)" at:12/11/2020 shift:(20,-2) text:"[[MacOS Big Sur|macOS 11 Big Sur]] (12/11/2020)" at:07/10/2019 shift:(20,-2) text:"[[MacOS Catalina|macOS 10.15 Catalina]] (07/10/2019)" at:24/09/2018 shift:(20,-2) text:"[[MacOS Mojave|macOS 10.14 Mojave]] (24/09/2018)" at:25/09/2017 shift:(20,-2) text:"[[MacOS High Sierra|macOS 10.13 High Sierra]] (25/09/2017)" at:20/09/2016 shift:(20,-2) text:"[[MacOS Sierra|macOS 10.12 Sierra]] (20/09/2016)" at:30/09/2015 shift:(20,-2) text:"[[OS X El Capitan|OS X 10.11 El Capitan]] (30/09/2015)" at:16/10/2014 shift:(20,-2) text:"[[OS X Yosemite|OS X 10.10 Yosemite]] (16/10/2014)" at:22/10/2013 shift:(20,-2) text:"[[OS X Mavericks|OS X 10.9 Mavericks]] (22/10/2013)" at:25/07/2012 shift:(20,-2) text:"[[OS X Mountain Lion|OS X 10.8 Mountain Lion]] (25/07/2012)" at:20/07/2011 shift:(20,-2) text:"[[Mac OS X Lion|Mac OS X 10.7 Lion]] (20/07/2011)" at:28/08/2009 shift:(20,-2) text:"[[Mac OS X Snow Leopard|Mac OS X 10.6 Snow Leopard]] (28/08/2009)" at:26/10/2007 shift:(20,-2) text:"[[Mac OS X Leopard|Mac OS X 10.5 Leopard]] (26/10/2007)" at:29/04/2005 shift:(20,-2) text:"[[Mac OS X Tiger|Mac OS X 10.4 Tiger]] (29/04/2005)" at:24/10/2003 shift:(20,-2) text:"[[Mac OS X Panther|Mac OS X 10.3 Panther]] (24/10/2003)" at:24/08/2002 shift:(20,-2) text:"[[Mac OS X Jaguar|Mac OS X 10.2 Jaguar]] (24/08/2002)" at:25/09/2001 shift:(20,-2) text:"[[Mac OS X 10.1]] Puma (25/09/2001)" at:24/04/2001 shift:(20,-7) text:"[[Mac OS X 10.0]] Cheetah (24/04/2001)" at:13/09/2000 shift:(20,-7) text:"[[Mac OS X Public Beta]] Kodiak (13/09/2000)" at:16/03/1999 shift:(20,2) text:"[[Mac OS X Server 1.0]] Hera (16/03/1999)~Mac OS X Developer Preview (16/03/1999)" at:31/08/1997 shift:(20,-2) text:"[[Rhapsody (operating system)|Rhapsody Developer Release]] (31/08/1997)" </timeline> <div class="thumbcaption">[[Hronologija]] versij na časovoj osi</div></div></div> Versije {{-|Mac OS X}} byli nazvane v imenu [[Pantherinae|velikyh kotov]], za izključenjem {{-|[[Mac OS X Server 1.0]]}} i originalnoj publičnoj beta-versije, počinajuči s {{-|[[Mac OS X v10.0|Mac OS X 10.0]]}} i do {{-|[[OS X Mavericks|OS X 10.9 Mavericks]]}}, potom {{-|Apple}} prěšla na koristanje nazv [[Kalifornija|kalifornijskyh]] měst. Do svojego izpuščenja versija 10.0 vnutri Apple nosila [[Kodova nazva|kodovu nazvu]] {{-|"Cheetah"}}, a {{-|[[Mac OS X v10.1|Mac OS X 10.1]]}} kodovu nazvu {{-|"Puma"}}. Poslě silnoj reakcije okolo {{-|[[Mac OS X v10.2|Mac OS X 10.2]]}}, s kodovoju nazvoju {{-|"Jaguar"}}, marketing produktov {{-|Apple}} počel javno koristati kodove nazvy dlja promovanja operacijnoj sistemy. {{-|[[Mac OS X Panther|Mac OS X 10.3]]}} prodavala se pod nazvoju {{-|"Panther", [[Mac OS X Tiger|Mac OS X 10.4]]}} kako {{-|"Tiger", [[Mac OS X Leopard|Mac OS X 10.5]]}} kako {{-|"Leopard", [[Mac OS X Snow Leopard|Mac OS X 10.6]]}} kako {{-|"Snow Leopard", [[Mac OS X Lion|Mac OS X 10.7]]}} kako {{-|"Lion", [[OS X Mountain Lion|OS X 10.8]]}} kako {{-|"Mountain Lion"}}, i {{-|OS X 10.9}} kako {{-|"Mavericks"}}. {{-|"Panther", "Tiger"}} i {{-|"Leopard"}} sut zaregistrovane kako tovarne znaky {{-|Apple}},<ref>{{Cite web| title = US trademark 78257226| url = https://tsdr.uspto.gov/#caseNumber=78257226&caseType=SERIAL_NO&searchType=statusSearch| access-date = 2026-05-06}}</ref><ref>{{Cite web| title = US trademark 78269988| url = https://tsdr.uspto.gov/#caseNumber=78269988&caseType=SERIAL_NO&searchType=statusSearch| access-date = 2026-05-06}}</ref><ref>{{Cite web| title = US trademark 78270003| url = https://tsdr.uspto.gov/#caseNumber=78270003&caseType=SERIAL_NO&searchType=statusSearch| access-date = 2026-05-06}}</ref> ale {{-|"Cheetah", "Puma"}} i {{-|"Jaguar"}} nikogda ne byli registrovane. {{-|Apple}} takože zaregovala tovarne znaky {{-|"Lynx"}} i {{-|"Cougar"}}, jednako termin jih izkoristanja iztěknul i ne byl prodolžen.<ref>{{Cite web| title = US trademark 78271630| url = https://tsdr.uspto.gov/#caseNumber=78271630&caseType=SERIAL_NO&searchType=statusSearch| access-date = 2026-05-06}}</ref><ref>{{Cite web| title = US trademark 78271639| url = https://tsdr.uspto.gov/#caseNumber=78271639&caseType=SERIAL_NO&searchType=statusSearch| access-date = 2026-05-06}}</ref> Firma {{-|[[Tiger Direct]]}}, ktora zajmala se prodavanjem kompjuterov, podala sudnu žalobu na {{-|Apple}} za koristanje nazvy {{-|"Tiger"}}. 16 maja 2005 goda Federalny Sud SŠA v Južnom okrugu Floridy postanovil, že koristanje {{-|Apple}} nazvy {{-|"Tiger"}} ne narušaje tovarny znak {{-|Tiger Direct}}.<ref>{{Cite web |last=Kasper |first=Jade |title=Court sides with Apple over "Tiger" trademark dispute |date=May 13, 2005 |url=https://www.appleinsider.com/articles/05/05/13/court_sides_with_apple_over_tiger_trademark_dispute.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927000250/https://www.appleinsider.com/articles/05/05/13/court_sides_with_apple_over_tiger_trademark_dispute.html |archive-date=September 27, 2007 |access-date=April 25, 2006 |publisher=[[AppleInsider]] |df=mdy-all}}</ref> {| class="wikitable" |+Izkazanje versij {{-|macOS}} ! colspan="2" |Izpuščenje ! rowspan="2" |Versija [[Darwin]] ! rowspan="2" |Data izpuščenja ! colspan="2" |Poslědno izpuščenje ! colspan="3" |Sumestimost |- !Versija !Nazva !Versija* !Data izpuščenja !Procesor !Aplikacije !Jedro |- !{{-|Mac OS X Server 1.0}} |{{-|''Hera''}}{{Efn|group = note|name=internal|Vnutrna kodova nazva}} |0.1-0.3 |16 marca 1999 |''1.2{{-|v}}3'' |27 oktobra 2000 | rowspan="3" |{{-|32-bit PowerPC}} | rowspan="5" |{{-|32-bit PowerPC}} | rowspan="7" |{{-|32-bit}} |- ! scope="row" | {{-|[[Mac OS X 10.0]]}} | {{-|''[[Cheetah]]''}}{{Efn|group = note|name=internal}} |1.3.1 |24 marca 2001 |''10.0.4'' |22 junija 2001 |- ! scope="row" | {{-|[[Mac OS X 10.1]]}} | {{-|''[[Cougar|Puma]]''}}{{Efn|group = note|name=internal}} |1.4.1/5 |25 septembra 2001 |''10.1.5'' |6 junija 2002 |- ! scope="row" | {{-|[[Mac OS X Jaguar|Mac OS X 10.2]]}} | {{-|[[Jaguar]]}} |6 |24 avgusta 2002 |''10.2.8'' |3 oktobra 2003 | rowspan="2" | {{-|32/64-bit PowerPC}}{{Efn|group = note|{{-|[[Power Mac G5]]}} iměl specialne bildy "Jaguara".}} |- ! scope="row" | {{-|[[Mac OS X Panther|Mac OS X 10.3]]}} | {{-|[[Black panther|Panther]]}} |7 |24 oktobra 2003 |''10.3.9'' |15 aprila 2005 |- ! scope="row" | {{-|[[Mac OS X Tiger|Mac OS X 10.4]]}} | {{-|[[Tiger]]}} |8 |29 aprila 2005 |''10.4.11'' |14 novembra 2007 | rowspan="2" | {{-|32/64-bit PowerPC<br>and Intel}} | rowspan="2" | {{-|32/64-bit PowerPC<br>and Intel}}{{Efn|group = note|{{-|Tiger}} ne poddržival aplikacije 64-bitnogo {{-|GUI}}, jedino aplikacije 64-bitnogo {{-|CLI}}.<ref>{{Cite web|url=https://arstechnica.com/reviews/os/macosx-10-4.ars/4|title=Mac OS X 10.4 Tiger|page=4|author=John Siracusa|date=April 28, 2005|work=Ars Technica |access-date=February 25, 2007}}</ref><ref>{{Cite web|url= https://developer.apple.com/macosx/64bit.html|title=Developing 64-bit applications|author=Apple|date =March 6, 2006|work=Apple Developer Connection|access-date=March 5, 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070925075950/https://developer.apple.com/macosx/64bit.html|archive-date=September 25, 2007}}</ref>}}{{Efn|group = note|name=powerpc|32-bitne (ale ne 64-bitne) aplikacije {{-|PowerPC}} byli poddrživane na procesorah {{-|Intel}} s {{-|[[Rosetta (software)|Rosetta]]}}.}} |- ! scope="row" | {{-|[[Mac OS X Leopard|Mac OS X 10.5]]}} | {{-|[[Leopard]]}} |9 |26 oktobra 2007 |''10.5.8'' |13 avgusta 2009 |- ! scope="row" | {{-|[[Mac OS X Snow Leopard|Mac OS X 10.6]]}} | {{-|[[Snow leopard|Snow Leopard]]}} |10 |28 avgusta 2009 |''10.6.8'' |25 julija 2011 | {{-|32/64-bit Intel}} | {{-|32/64-bit Intel<br>32-bit PowerPC}}{{Efn|group = note|name=powerpc}} | rowspan="2" | {{-|32/64-bit}}<ref>{{Cite web|title=Road to Mac OS X Snow Leopard: 64-bit to the Kernel|url=http://appleinsider.com/articles/08/10/28/road_to_mac_os_x_snow_leopard_64_bit_to_the_kernel|publisher=AppleInsider|access-date=September 28, 2015|date=October 28, 2008|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150928225357/http://appleinsider.com/articles/08/10/28/road_to_mac_os_x_snow_leopard_64_bit_to_the_kernel|archive-date=September 28, 2015|df=mdy-all}}</ref> |- ! scope="row" | {{-|[[OS X Lion|Mac OS X 10.7]]}} | {{-|[[Lion]]}} |11 |20 julija 2011 |''10.7.5'' |4 oktobra 2012 | rowspan="9" | {{-|64-bit Intel}} | rowspan="8" | {{-|32/64-bit Intel}} |- ! scope="row" | {{-|[[OS X Mountain Lion|OS X 10.8]]}} | {{-|[[Cougar|Mountain Lion]]}} |12 |25 julija 2012<ref name="PR-25-07">{{Cite web|url=https://www.apple.com/newsroom/2012/07/25Mountain-Lion-Available-Today-From-the-Mac-App-Store|title=Mountain Lion Available Today From the Mac App Store|publisher=[[Apple Inc.|Apple]]|date=July 25, 2012|access-date=January 2, 2018|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20171010183344/https://www.apple.com/newsroom/2012/07/25Mountain-Lion-Available-Today-From-the-Mac-App-Store|archive-date=October 10, 2017|df=mdy-all}}</ref> |''10.8.5'' |13 avgusta 2015 | rowspan="14" | {{-|64-bit}}<ref>{{Cite web|title=Older 64-bit Macs out of the picture for Mountain Lion|url=http://www.cnet.com/news/older-64-bit-macs-out-of-the-picture-for-mountain-lion/|website=CNET|access-date=September 28, 2015|date=July 11, 2012|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20151001022055/http://www.cnet.com/news/older-64-bit-macs-out-of-the-picture-for-mountain-lion/|archive-date=October 1, 2015|df=mdy-all}}</ref> |- ! scope="row" | {{-|[[OS X Mavericks|OS X 10.9]]}} | {{-|[[Mavericks, California|Mavericks]]}} |13 |22 oktobra 2013 |''10.9.5'' |18 julija 2016 |- ! scope="row" | {{-|[[OS X Yosemite|OS X 10.10]]}} | {{-|[[Yosemite National Park|Yosemite]]}} |14 |16 oktobra 2014 |''10.10.5'' |19 julija 2017 |- ! scope="row" | {{-|[[OS X El Capitan|OS X 10.11]]}} | {{-|[[El Capitan]]}} |15 |30 septembra 2015 |''10.11.6'' |9 julija 2018 |- ! scope="row" | {{-|[[MacOS Sierra|macOS 10.12]]}} | {{-|[[Sierra Nevada|Sierra]]}} |16 |20 septembra 2016 |''10.12.6'' |26 septembra 2019 |- ! scope="row" | {{-|[[MacOS High Sierra|macOS 10.13]]}} | {{-|[[High Sierra Camps|High Sierra]]}} |17 |25 septembra 2017 |''10.13.6'' |12 novembra 2020 |- ! scope="row" | {{-|[[MacOS Mojave|macOS 10.14]]}} | {{-|[[Mojave Desert|Mojave]]}} |18 |24 septembra 2018 |''10.14.6'' |21 julija 2021 |- ! scope="row" | {{-|[[MacOS Catalina|macOS 10.15]]}} | {{-|[[Santa Catalina Island (California)|Catalina]]}} |19 |7 oktobra 2019 |''10.15.8'' | rowspan="2" |2 februara 2026 |{{-|64-bit Intel}} |- ! scope="row" | {{-|[[MacOS Big Sur|macOS 11]]}} | {{-|[[Big Sur]]}} |20 |12 novembra 2020 |''11.7.11'' | colspan="2" rowspan="6" | {{-|64-bit Intel}} i {{-|[[ARM architecture family|ARM]]}}{{Efn|group = note|64-bitne pplikacije {{-|Intel}} sut poddrživane na {{-|[[Apple silicon]]}} Makah s {{-|[[Rosetta (software)|Rosetta 2]]}}. Jednako, kompjutery {{-|Mac}} s procesorami Intel ne mogut izpuščati priloženia s {{-|ARM}}, kako sut aplikacije {{-|[[iOS]]}} i {{-|[[iPadOS]]}}.}} |- ! scope="row" | {{-|[[MacOS Monterey|macOS 12]]}} | {{-|[[Monterey Bay|Monterey]]}} | 21 |''25 oktobra 2021'' |12.7.6 |29 julija 2024 |- ! scope="rowgroup" | {{-|[[MacOS Ventura|macOS 13]]}} | {{-|[[Ventura, California|Ventura]]}} |22 |24 oktobra 2022 |''13.7.8'' |20 avgusta 2025 |- ! scope="rowgroup" | {{-|[[MacOS Sonoma|macOS 14]]}} | {{-|[[Sonoma, California|Sonoma]]}} |23 |26 septembra 2023 |14.8.5 | rowspan="2" |24 marca 2026 |- ! scope="rowgroup" | {{-|[[MacOS Sequoia|macOS 15]]}} | {{-|[[Sequoia National Forest|Sequoia]]}} |24 |16 septembra 2024 |15.7.5 |- ! scope="rowgroup" rowspan="1" | {{-|[[MacOS Tahoe|macOS 26]]}} | rowspan="1" | {{-|[[Lake Tahoe|Tahoe]]}} | rowspan="1" |25 | rowspan="1" |15 septembra 2025 |'''26.4.1''' |9 aprila 2026 |- | colspan="9" |'''*Legenda:''' ''Nepoddrživano'' Poddrživano '''Najposlědna versija''' |} <small><references group="note"/></small> == Arhitektura == V osnově {{-|macOS}} leži operacijna sistema, kompatibilna s {{-|[[POSIX]]}}, postrojena na [[Jedro (operacijna sistema)|jedru]] {{-|[[XNU]]}},<ref name="inside_mac_osx_kernel">{{Cite web |last=Lucy |year=2007 |title=Inside the Mac OS X Kernel |url=https://events.ccc.de/congress/2007/Fahrplan/attachments/986_inside_the_mac_osx_kernel.pdf |access-date=June 13, 2012 |publisher=24th Chaos Communication Congress 24C3 |archive-date=August 29, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170829233357/https://events.ccc.de/congress/2007/Fahrplan/attachments/986_inside_the_mac_osx_kernel.pdf |url-status=live }}</ref> (ktoro vključaje v sebe značnu čest jedra {{-|[[FreeBSD]]}}<ref name="apple_bsd_overview" />) i koristateljskom prostoru {{-|FreeBSD}} <ref name="apple_bsd_overview" /> dlja standartnyh možnostij {{-|Unix}} dostupnyh iz [[Interfejs komandnoj linije|komandnoj linije]]. {{-|Apple}} izpustila tuto sěmejstvo programnogo zabezpečenja kako [[Bezplatny softver|bezplatnu operacijnu sistemu]] s [[Sofrver s otvorenym izvornzym kodom|otvorjenym izvornym kodom]] pod nazvoju {{-|[[Darwin (operacijna sistema)|Darwin]]}}. Povrh [[Darwin|{{-|Darwin}}a]], {{-|Apple}} dodala red komponentov, vključajuči interfejs {{-|[[Aqua (interfejs koristnika)|Aqua]]}} i {{-|[[Finder (softver)|Finder]]}}, da by dokončiti stvorjenje operacijnoj sistema na osnově {{-|[[Grafičny interfejs koristnika|GUI]]}}, ktoroju jest {{-|macOS}}.<ref name="aqua23">{{Cite web |last=Grothaus |first=Michael |date=April 12, 2011 |title=Mac OS X Lion to tone down the Aqua |url=https://www.tuaw.com/2011/04/12/mac-os-x-lion-to-tone-down-the-aqua |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110828084840/https://www.tuaw.com/2011/04/12/mac-os-x-lion-to-tone-down-the-aqua |archive-date=August 28, 2011 |access-date=April 9, 2012 |website=The Unofficial Apple Weblog |publisher=[[AOL]] |df=mdy-all}}</ref> Prvonačelno prědstavjena kako {{-|Mac OS X}}, sistema privnesla red novyh možnostij, zabezpečivši vyše stabilnu i věrodostojnu platformu, než jej prědhodnica, [[Klasična Mac OS|klasična {{-|Mac OS}}]]. Napriklad, [[izměščajuča mnogozadanost]] i [[zaščita pameti]] sut ulěpšili sposobnost sistemy startovati několiko aplikacij jednočasno, ne dozvaljajuči jih prěryvanja ili poškodženja. Mnoge aspekty arhitektury {{-|macOS}} sut pozajmane iz {{-|[[OpenStep|OPENSTEP]]}}, ktora byla razrabotana s obzirom na prěnosnost, da by ulegšiti prěhod s jednoj platformy na drugu. Napriklad, {{-|[[NeXTSTEP]]}} byla portovana s originalnyh rabotnyh stancij {{-|NeXT}} na osnově {{-|[[68k]]}} na arhitekturu {{-|[[x86]] }}i druge do togo, kako {{-|NeXT}} byla nabyta {{-|Apple}},<ref name="nextstep_history">{{Cite web |title=Cocoa Fundamentals Guide: A Bit of History |url=https://developer.apple.com/legacy/library/documentation/Cocoa/Conceptual/CocoaFundamentals/WhatIsCocoa/WhatIsCocoa.html#//apple_ref/doc/uid/TP40002974-CH3-SW12 |access-date=January 18, 2018 |website=ADC Reference Library |publisher=[[Apple Developer Connection]] |archive-date=March 7, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160307154056/https://developer.apple.com/legacy/library/documentation/Cocoa/Conceptual/CocoaFundamentals/WhatIsCocoa/WhatIsCocoa.html#//apple_ref/doc/uid/TP40002974-CH3-SW12 |url-status=live}}</ref><ref name="nextstep_history" /> a {{-|OPENSTEP}} pozdněje byla portovana na arhitekturu {{-|[[PowerPC]]}} kako čest [[Rhapsody (operacijna sistema)|projekta {{-|Rhapsody}}]]. Do izpuščenja {{-|macOS High Sierra}}, i na diskah, različnyh od {{-|[[SSD]]}}, prědustavjenoju [[Fajlova sistema|fajlovoju sistemoju]] byla {{-|[[HFS Plus|HFS+]]}}, naslědžena od klasičnoj {{-|Mac OS}}. Razrabotnik operacijnoj sistemy {{-|Linux}} [[Linus Torvalds]] kritikoval {{-|HFS+}}, nazyvajuči ju "věrojetno, najgoršeju fajlovoju sistemoju iz kogda-libo egzistovavših", čij ustroj "aktivno poškodžaje koristateljske dane". On kritikoval nečutlivost imen fajlov k [[Registr klaviatury|registru]], čto ješče vyše pogoršilo se poslě togo, kako {{-|Apple}} azširila fajlovu sistemu dlja poddrživanja {{-|[[Unicode]]}}.<ref>{{Cite web |first1=Swapnil |last1=Bhartiya |date=January 13, 2015 |title=Linus Torvalds: Apple's HFS+ is probably the worst file system ever |url=https://www.itworld.com/article/2868393/linus-torvalds-apples-hfs-is-probably-the-worst-file-system-ever.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150525041019/https://www.itworld.com/article/2868393/linus-torvalds-apples-hfs-is-probably-the-worst-file-system-ever.html |archive-date=May 25, 2015 |website=ITworld |df=mdy-all}}</ref><ref>{{Cite web |author=Junio C Hamano (Gitster) |date=Dec 22, 2014 |title=CVE-2014-9390 aka "Git on case-insensitive filesystems" |url=https://plus.google.com/+JunioCHamano/posts/1Bpaj3e3Rru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150514102424/https://plus.google.com/+JunioCHamano/posts/1Bpaj3e3Rru |archive-date=May 14, 2015 |website=Google+ |df=mdy-all}}</ref> Podsistema {{-|[[Darwin (operacijan sistema)|Darwin]]}} v {{-|macOS}} upravjaje fajlovoju sistemoju, vključajuči rang [[Dozvoljenija fajlovoj sistemy|dozvoljenij]] {{-|Unix}}. V 2003 i 2005 godah dva redaktora {{-|[[Macworld]]}} kritikovali shemu dozvoljenij. Ted Landau nazval nepravilno nastavjene dozvoljenja "najrazprostranjenějšim problemom" v {{-|macOS}}, a Rob Grifits prědpoložil, že něktorym koristateljam, věrojetno, až potrěbno [[Remont dozvoljenij|resetovati dozvoljenja]] každy denj, čto može zajmati do 15 minut.<ref>{{Cite web |last=Griffiths |first=Rob |date=January 23, 2005 |title=Prevent Mac Disasters |url=https://www.macworld.com/article/174143/preventmacdisasters.html |access-date=December 31, 2023 |website=[[Macworld]] |publisher=[[International Data Group|IDG]] |df=mdy-all |archive-date=December 31, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231231225401/https://www.macworld.com/article/174143/preventmacdisasters.html |url-status=live }}</ref> Nemnogo pozdněje, drugy redaktor {{-|Macworld}} , Den Frejks, nazval proceduru izpravjenja dozvoljenij nadměrno koristajemoju.<ref>{{Cite web |last=Frakes |first=Dan |date=August 5, 2006 |title=Repairing permissions: what you need to know |url=https://www.macworld.com/article/52220/2006/08/repairpermissions.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090219210621/https://www.macworld.com/article/52220/2006/08/repairpermissions.html |archive-date=February 19, 2009 |access-date=February 8, 2009 |website=[[Macworld]] |publisher=[[International Data Group|IDG]] |df=mdy-all}}</ref> On utvrdžaje, že {{-|macOS}} obyčno obrabotyvaje dozvoljenja naležitoju metodoju bez vměšanja koristatelja, i reset dozvoljenij potrěbno prědprijmati jedino pri pojavjenju problemov.<ref>{{Cite web |last=Frakes |first=Dan |date=June 2, 2008 |title=Five Mac maintenance myths |url=https://www.macworld.com/article/133684/2008/06/maintenance_intro.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090123230040/https://www.macworld.com/article/133684/2008/06/maintenance_intro.html |archive-date=January 23, 2009 |access-date=February 8, 2009 |website=[[Macworld]] |publisher=[[International Data Group|IDG]] |df=mdy-all}}</ref> Arhitektura {{-|macOS}} vključaje v sebe mnogorangovu strukturu:<ref>{{Cite web |title=About Developing for Mac |url=https://developer.apple.com/library/mac/#documentation/MacOSX/Conceptual/OSX_Technology_Overview/About/About.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120602013413/https://developer.apple.com/library/mac/#documentation/MacOSX/Conceptual/OSX_Technology_Overview/About/About.html |archive-date=June 2, 2012 |access-date=April 4, 2012 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |df=mdy-all}}</ref> mnogorangove frejmvorky pomagajut bystromu razrabotanju aplikacij, podavajuči egzistujuči kod dlja razrěšenja občih zadanij.<ref>{{Cite web |last=Zepko |first=Tom |date=November 6, 2003 |title=Why Cocoa? |url=https://homepage.mac.com/tom_zepko/cocoa/why-cocoa.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090804073346/https://homepage.mac.com/tom_zepko/cocoa/why-cocoa.html |archive-date=August 4, 2009 |access-date=April 15, 2009 |df=mdy-all}}</ref> {{-|Apple}} podavaje vlastne instrumenty [[Razrabotyvanje softvera|razrabotanja programnogo zabezpečenja]], najvyše znajemym iz ktoryh jest {{-|[[Integrovana srěda razrabotnika|IDE]] Xcode. Xcode}} podavaje interfejs dlja [[Kompilator (programovanje)|kompilatorov]], poddrživajučih několiko [[Jezyky programovanja|jezykov programovanja]], vključajuči {{-|[[C (jezyk programovanja)|C]], [[C++]], [[Objective-C]]}}, i {{-|[[Swift (jezyk programovanja)|Swift]]}}. Dlja [[Prěhoda kompjuterov Mac na procesory Intel|prěhoda {{-|Mac}}'ov na procesory {{-|Intel}}]], on byl modifikovany takym sposobom, da by razrabotniki mogli stvarjati svoji aplikacije ako [[universalny binarny fajl]], čto zabezpečaje suměstimost kako s procesorami {{-|Intel}}, tako i s {{-|PowerPC}} iz reda {{-|Macintosh}}.<ref>{{Cite web |date=February 22, 2007 |title=Adopting Universal Binaries on Mac OS X |url=https://developer.apple.com/macosx/adoptinguniversalbinaries.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20081220184035/https://developer.apple.com/macosx/adoptinguniversalbinaries.html |archive-date=December 20, 2008 |access-date=December 15, 2008 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |df=mdy-all}}</ref> Aplikacije vlastnyh i postrannyh razrabotnikov možno upravjati programno s koristanjem frejmvorka {{-|[[AppleScript]]}},<ref>{{Cite web |last=Productions |first=Nyhthawk |title=AppleScript: Graphic User Interface (GUI) Scripting |url=https://www.macosxautomation.com/applescript/uiscripting |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20161121125017/https://www.macosxautomation.com/applescript/uiscripting |archive-date=November 21, 2016 |access-date=2017-01-03 |website=www.macosxautomation.com |df=mdy-all}}</ref> shranivšego se od [[Klasična Mac OS|klasičnoj {{-|Mac OS}}]],<ref>{{Cite web |title=AppleScript Introduction |url=https://whitefiles.org/b1_s/1_free_guides/fg3mo/pgs/v01.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160131030213/https://whitefiles.org/b1_s/1_free_guides/fg3mo/pgs/v01.htm |archive-date=January 31, 2016 |access-date=2017-01-03 |website=whitefiles.org |df=mdy-all}}</ref> ili s koristanjem vyše novoj aplikacije {{-|[[Automator (softver)|Automator]]}}, ktora prědlagaje prědběžno napisane zadanja, ne trěbujuči znanij programovanja.<ref>{{Cite web |title=The really simple guide to Automator in OS X on the Mac {{!}} RAW Mac |url=https://www.rawinfopages.com/mac/content/really-simple-guide-automator-os-x-mac |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170103170340/https://www.rawinfopages.com/mac/content/really-simple-guide-automator-os-x-mac |archive-date=January 3, 2017 |access-date=2017-01-03 |website=www.rawinfopages.com |df=mdy-all}}</ref> === Programna suměstimost === :''Gledite takože:'' [[:en:List of Mac software|Spisok program dlja {{-|Mac}}]] {{-|Apple}} prědlagala dva osnovnyh [[:en:Application programming interface|{{-|API}}]] dlja razrabotanja programnogo zabezpečenja, početkovo prěznačenogo dlja {{-|macOS}}: {{-|[[Cocoa (API)|Cocoa]]}} i {{-|[[Carbon (API)|Carbon]]}}. {{-|Cocoa}} byl nastupnikom {{-|API}}, naslědovanyh od {{-|[[OpenStep|OPENSTEP]]}} i ne imal analogov v [[Classic Mac OS|klasičnoj {{-|Mac OS}}]], onogda kako {{-|Carbon}} byl adaptacijeju {{-|API}} iz klasičnogo {{-|Mac OS}}, dozvaljajučeju minimalno prěpisyvati programno zabezpečenje dlja {{-|Mac}}, da by ono rabotalo nativno v {{-|Mac OS X}}.<ref name="Rhapsody and Blues"/> {{-|API Cocoa}} byl izrabotany v rezultatu surabotničstva firm {{-|[[NeXT Computer]]}} i {{-|[[Sun Microsystems]]}}. Tuto naslědstvo jest mnogo primětno dlja razrabotnikov v {{-|Cocoa}}, pokoliko prěfiks {{-|"NS"}} povseměstno koristaje se v frejmvorku, označajuči {{-|'''N'''eXT'''S'''TEP}} ili {{-|'''N'''eXT/[[Sun Microsystems|'''S'''un]]}}. Oficialny {{-|API OPENSTEP}}, opublikovany v septembru 1994 goda, stal prvym, razdělivšim {{-|API}} medžu {{-|Foundation}} i {{-|ApplicationKit}}, i prvym, izkoristavšim prěfiks {{-|"NS"}}.<ref name="nextstep_history">{{Cite web |title=Cocoa Fundamentals Guide: A Bit of History |url=https://developer.apple.com/legacy/library/documentation/Cocoa/Conceptual/CocoaFundamentals/WhatIsCocoa/WhatIsCocoa.html#//apple_ref/doc/uid/TP40002974-CH3-SW12 |access-date=January 18, 2018 |website=ADC Reference Library |publisher=[[Apple Developer Connection]] |archive-date=March 7, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160307154056/https://developer.apple.com/legacy/library/documentation/Cocoa/Conceptual/CocoaFundamentals/WhatIsCocoa/WhatIsCocoa.html#//apple_ref/doc/uid/TP40002974-CH3-SW12 |url-status=live}}</ref> Tradicijno programy {{-|Cocoa}} osnovno pisali se na {{-|[[Objective-C]]}}, a {{-|Java}} koristala se kako alternativa. Jednako, 11 julija 2005 goda {{-|Apple}} oglasila, že "funkcije, dodane v {{-|Cocoa}} v versijah {{-|Mac OS X}} poslě 10.4, ne budut dodane v programny interfejs {{-|Cocoa-Java}}".<ref>{{Cite web |title=Introduction to Cocoa-Java Integration Guide |url=https://developer.apple.com/legacy/mac/library/#documentation/Cocoa/Conceptual/LanguageIntegration/LanguageIntegration.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090831202711/https://developer.apple.com/legacy/mac/library/#documentation/Cocoa/Conceptual/LanguageIntegration/LanguageIntegration.html |archive-date=August 31, 2009 |access-date=April 8, 2006 |website=ADC Reference Library |publisher=[[Apple Developer Connection]] |df=mdy-all}}</ref> Raněje {{-|macOS}} takože poddrživala [[Platforma Java|platformu {{-|Java}}]] kako "prědpočitany programny paket" – na praktikě to označalo, že aplikacije, napisane na {{-|Java}}, maksimalno dobro podhodili operacijnoj sistemě, ostavajuči se pri tom [[Krosplatformena suměstimost|krosplatformeno kompatibilnymi]], a grafične koristateljske interfejsy, napisane na {{-|[[Swing (Java)|Swing]]}}, izgledali bliz jednako, kako nativne interfejsy {{-|Cocoa}}. S 2014 goda {{-|Apple}} promuje svoj novy jezyk programovanja {{-|[[Swift (jezyk programovanja)|Swift]]}} kako prědpočitajemy jezyk dlja razrabotanja programnogo zabezpečenja na platformah {{-|Apple}}. Prvonačelny plan {{-|Apple}} s {{-|macOS}} byl v tom, da by obvezati vsih razrabotnikov prěpisyvati svoje programno zabezpečenje na {{-|Cocoa API}}. To izzvalo veliky protest srěd egzistujučih {{-|Mac}}-razrabotnikov, ktore grozili odkazati se od platformy zaměsto tomu da by vkladati se v dragokoštujuče prěpisyvanje, i od toj ideje odkazali se.<ref name="Rhapsody and Blues"/><ref name="Photoshop, Lightroom, and Adobe's 64-bit roadmap"/> dlja zabezpečenja plavnogo prěhoda od {{-|Mac OS 9}} k {{-|Mac OS X}}, byl izrabotany {{-|[[Carbon (API)|Carbon]] [[Programny Interfejs Aplikacij|API]]}}.<ref name="Rhapsody and Blues"/> Aplikacije, napisane na {{-|Carbon}} početkovo mogli rabotati kako na klasičnoj {{-|Mac OS}}, tako i na {{-|Mac OS X}}, ale potom tuta možnost byla odstranjena po měrě razvivanja {{-|Mac OS X}}. {{-|Carbon}} ne byl vključeny v prvy iztvor {{-|Mac OS X}}: malokoristajemo originalno izpuščenje {{-|[[Mac OS X Server 1.0]]}}, ktory takože ne vključal interfejs {{-|Aqua}}.<ref>{{Cite news |title=Looking back at OS X's origins |work=Macworld |url=https://www.macworld.com/article/1154036/osxorigins.html |access-date=September 25, 2020 |archive-date=January 3, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120103080604/http://www.macworld.com/article/154036/2010/09/osxorigins.html |url-status=live}}</ref> Počinajuči s {{-|Leopard}}, {{-|Apple}} ograničila daljše razrabotanje {{-|Carbon}} i oglasila, že aplikacije {{-|Carbon}} ne budut rabotati v 64-bitnom rezimu.<ref name="Photoshop, Lightroom, and Adobe's 64-bit roadmap">{{Cite web |last=Nack |first=John |title=Photoshop, Lightroom, and Adobe's 64-bit roadmap |work=John Nack on Adobe |date=April 2, 2008 |url=https://blogs.adobe.com/jnack/2008/04/photoshop_lightroom_and_adobes_64-bit_road.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150414030843/https://blogs.adobe.com/jnack/2008/04/photoshop_lightroom_and_adobes_64-bit_road.html |archive-date=April 14, 2015 |access-date=March 30, 2016 |publisher=[[Adobe Systems]] |df=mdy-all}}</ref><ref name="Rhapsody and Blues"/> Jednako, red aplikacij {{-|macOS}} prodolžal koristati {{-|Carbon}} ješče něktory čas poslě togo, osoblivo te, ktore proizhodili s doby klasičnoj {{-|Mac OS}} i dlja ktoryh obnovjenja byli by trudnymi ili nepotrěbnymi. K njim odnoset se {{-|[[Microsoft Office]]}} do {{-|[[Microsoft Office 2016|Office 2016]]}}, i {{-|[[Adobe Photoshop]]}} do {{-|CS5}}.<ref name="Office 2016 preview 9to5 Mac">{{Cite web |last=Hall |first=Zac |date=March 5, 2015 |title=Back to the Mac: Microsoft releases redesigned Office for Mac 2016 Preview w/ Retina support, collaboration, more |url=https://9to5mac.com/2015/03/05/microsoft-office-mac-2016-preview |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20171228000253/https://9to5mac.com/2015/03/05/microsoft-office-mac-2016-preview |archive-date=December 28, 2017 |access-date=27 December 2017 |website=9to5 Mac |df=mdy-all}}</ref><ref name="Photoshop, Lightroom, and Adobe's 64-bit roadmap"/> Rannje versije {{-|macOS}} takože mogli odkryvati něktore aplikacije klasičnoj {{-|Mac OS}} posrědstvom {{-|[[Classic Environment]]}} s ograničenjem produktivnosti; tuta funkcija byla odstranjena, počinajuči s versije 10.5 na vsih {{-|Mac}}'ah s procesorami {{-|Intel}}. Pokoliko {{-|macOS}} naleži standardu {{-|[[POSIX]]}}, mnoge programne pakety, napisane dlja drugyh [[Unix-podobne sistemy|{{-|Unix}}-podobnyh sistem]] vključno {{-|[[Linux]]}}, mogut byti prěkompilovane dlja raboty na njej, vključno i mnogyh naučnyh i tehničnyh program.<ref name="Mainzer">{{Cite web |last=Steele |first=Billy |title=NASA WISE Deputy Project Scientist Amy Mainzer |url=https://www.engadget.com/2013/05/24/engadget-questionnaire-nasa-amy-mainzer |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170625164201/https://www.engadget.com/2013/05/24/engadget-questionnaire-nasa-amy-mainzer |archive-date=June 25, 2017 |website=Engadget |date=May 24, 2013 |quote=As an astrophysicist, having the Unix core underlying the OS is key, since virtually all of our software is Unix-based in some sense |df=mdy-all}}</ref> Postranne projekty, take kako {{-|[[Homebrew (program upravjenja paketami)|Homebrew]]}}, {{-|[[Fink (softver)|Fink]]}}, {{-|[[MacPorts]]}} i {{-|[[pkgsrc]]}} zabezpečajut prědběžno skompilovane ili odformatovane pakety. {{-|Apple}} i druge firmy sut dodali versije grafičnogo interfejsa {{-|[[X Window System]]}} ktore dozvaljajut tutym aplikacijam rabotati s interfejsom, priblizno imitujučim {{-|macOS}}.<ref>{{Cite web |date=October 28, 2003 |title=X11 for Mac OS X 1.0 |url=https://support.apple.com/downloads/X11_for_Mac_OS_X_1_0 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20081224160753/https://support.apple.com/downloads/X11_for_Mac_OS_X_1_0 |archive-date=December 24, 2008 |access-date=December 15, 2008 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |df=mdy-all}}</ref><ref>{{Cite web |last=Ben Byer |date=October 27, 2007 |title=Re: X11 in Leopard: xterm on start-up |url=https://lists.apple.com/archives/x11-users/2007/Oct/msg00065.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20080210000444/https://lists.apple.com/archives/X11-users/2007/Oct/msg00065.html |archive-date=February 10, 2008 |access-date=January 18, 2008 |website=Apple's x11-users mailing list |df=mdy-all}}</ref><ref>{{Cite web |last=Michael Larabel |date=May 28, 2011 |title=X.Org Server 1.10.2 Brings A Bunch Of Bug-Fixes |url=https://www.phoronix.com/scan.php?page=news_item&px=OTQ5OA |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110603150322/https://www.phoronix.com/scan.php?page=news_item&px=OTQ5OA |archive-date=June 3, 2011 |access-date=May 29, 2011 |publisher=phoronix |df=mdy-all}}</ref> Tutčas {{-|Apple}} prěporučaje koristati projekt s otvorjenym izvornym kodom {{-|[[XQuartz]]}}; ranše versije mogli koristati aplikaciju {{-|[[X11.app|X11]]}}, dostavjenu {{-|Apple}}, a ješče ranše – projekt {{-|[[XDarwin]]}}.<ref>{{Cite web |last=Slivka |first=Eric |date=February 17, 2012 |title=Apple Removes X11 in OS X Mountain Lion, Shifts Support to Open Source XQuartz |url=https://www.macrumors.com/2012/02/17/apple-removes-x11-in-os-x-mountain-lion-shifts-support-to-open-source-xquartz |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120222214936/https://www.macrumors.com/2012/02/17/apple-removes-x11-in-os-x-mountain-lion-shifts-support-to-open-source-xquartz |archive-date=February 22, 2012 |access-date=February 23, 2012 |website=MacRumors |df=mdy-all}}</ref> Aplikacije mogut razprostranjati se na kompjutery {{-|Mac}} i instalovati se koristateljem iz vsakogo izvora i vsakym sposobom, napriklad, s pomočju daunlodovanja (s [[Digitalny podpis|digitalnym podpisom]] ili bez, dostupnym črěz konto razrabotnika {{-|Apple}}) ili črěz {{-|[[Mac App Store]]}}, magazin programnogo zabezpečenja, poddrživajemy {{-|Apple}} posrědstvom procesa, potrěbujučego odobrjenje firmy. Aplikacije, instalovane črěz {{-|Mac App Store}}, rabotajut v izolovanoj obsrědině ([[Pěskovišče (kompjuterna bezpečnost)|pěskovišču]]), čto ograničaje jihnu možnost obměnjovati se informacijeju s drugymi aplikacijami ili izměnjati jedro operacijnoj sistemy i jej funkcije. Tuto razgledajut kako vyšnost, dozvaljajuču koristateljam instalovati aplikacije s uvěrjenostju, že oni ne smogut poškoditi svoju sistemu; ale takože to jest nedostatok, zatože tuto blokuje koristanje {{-|Mac App Store}} dlja profesionalnyh aplikacij, trěbujučih povyšenyh privelegij.<ref name="Not on the Mac App Store">{{Cite web |last=Counsell |first=Dan |date=November 16, 2015 |title=Not on the Mac App Store |url=https://dancounsell.typed.com/articles/not-on-the-mac-app-store |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208082109/https://dancounsell.typed.com/articles/not-on-the-mac-app-store |archive-date=December 8, 2015}}</ref><ref name="Distributing Apps Outside the Mac App Store">{{Cite web |title=Distributing Apps Outside the Mac App Store |url=https://developer.apple.com/library/mac/documentation/IDEs/Conceptual/AppDistributionGuide/DistributingApplicationsOutside/DistributingApplicationsOutside.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208143842/https://developer.apple.com/library/mac/documentation/IDEs/Conceptual/AppDistributionGuide/DistributingApplicationsOutside/DistributingApplicationsOutside.html |archive-date=December 8, 2015 |access-date=1 December 2015 |website=Apple Developer |publisher=Apple |df=mdy-all}}</ref> Aplikacije bez digitalnogo podpisa ne mogut byti startovane, za izključenjem startovanja iz konta administratora kompjutera.<ref name="How to open apps from an unidentified developer in OS X Mountain Lion">{{Cite web |last=Kazmucha |first=Allyson |date=October 4, 2019 |title=How to open apps from an unidentified developer in OS X Mountain Lion |url=https://www.imore.com/how-open-apps-anywhere-macos-catalina-and-mojave |access-date=September 25, 2020 |website=IMore |archive-date=December 31, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211231130043/https://www.imore.com/how-open-apps-anywhere-macos-catalina-and-mojave |url-status=live}}</ref><ref name="About Gatekeeper">{{Cite web |title=About Gatekeeper |url=https://support.apple.com/en-us/HT202491 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151204142544/https://support.apple.com/en-us/HT202491 |archive-date=December 4, 2015 |access-date=1 December 2015 |publisher=Apple |df=mdy-all}}</ref> {{-|Apple}} izpuščaje aplikacije dlja {{-|macOS}}. Něktore iz njih vhodet v sostav {{-|macOS}}, a něktore prodavajut se oddělno. K njim odnoset se {{-|[[iWork]], [[Final Cut Pro]], [[Logic Pro]], [[iLife]]}} i aplikacija dlja raboty s bazami danyh {{-|[[FileMaker]]}}. Mnogočislne druge razrabotniki takože prědlagajut programno zabezpečenje dlja {{-|macOS}}. V 2018 godu {{-|Apple}} prědstavila prikladny sloj pod kodovoju nazvoju {{-|Marzipan}}, dlja [[Portovanje softvera|portovanja]] {{-|iOS}}-aplikacij na {{-|macOS}}.<ref name="Gurman Marzipan rumor">{{Cite news |last=Gurman |first=Masrk |date=December 20, 2017 |title=Apple Plans Combined iPhone, iPad & Mac Apps to Create One User Experience |work=Bloomberg.com |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2017-12-20/apple-is-said-to-have-plan-to-combine-iphone-ipad-and-mac-apps |access-date=2 February 2019 |archive-date=November 23, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211123171922/https://www.bloomberg.com/news/articles/2017-12-20/apple-is-said-to-have-plan-to-combine-iphone-ipad-and-mac-apps |url-status=live}}</ref><ref name="Steinberger Marzipan">{{Cite web |last=Steinberger |first=Peter |title=Marzipan: Porting iOS Apps to the Mac |url=https://pspdfkit.com/blog/2018/porting-ios-apps-to-mac-marzipan-iosmac-uikit-appkit |access-date=2 February 2019 |publisher=PSPDFKit |archive-date=August 26, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220826231543/https://pspdfkit.com/blog/2018/porting-ios-apps-to-mac-marzipan-iosmac-uikit-appkit/ |url-status=live}}</ref> {{-|macOS Mojave}} vključala porty četyrěh vlastnyh aplikacij {{-|iOS}}, vključajuči {{-|[[HomeKit|Home]]}} i {{-|[[Apple News|News]]}}, i bylo oglašeno, že {{-|API}} stane dostupny dlja koristanja postrannymi razrabotnikami od 2019 goda.<ref name="Verge future of the Mac comes from iOS">{{Cite web |last1=Gartenberg |first1=Chaim |last2=Bohn |first2=Dieter |date=June 7, 2018 |title=The future of the Mac comes from iOS apps |url=https://www.theverge.com/2018/6/7/17438450/apple-marzipan-mac-ios-apps-port-mojave-appkit-uikit-future-platform-software |access-date=29 January 2019 |website=The Verge |archive-date=November 11, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211111003424/https://www.theverge.com/2018/6/7/17438450/apple-marzipan-mac-ios-apps-port-mojave-appkit-uikit-future-platform-software |url-status=live}}</ref><ref name="iMore Marzipan">{{Cite web |last=Ritchie |first=Rene |date=June 4, 2018 |title=Marzipan: What you need to know about iOS apps on the Mac |url=https://www.imore.com/marzipan |access-date=29 January 2019 |website=iMore |archive-date=August 18, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210818144750/https://www.imore.com/marzipan |url-status=live}}</ref><ref name="Marzipan Benjamin Mayo">{{Cite web |last=Mayo |first=Benjamin |title=Marzipan |url=https://benjaminmayo.co.uk/marzipan |access-date=29 January 2019 |website=benjaminmayo.co.uk |date=September 25, 2018 |archive-date=April 14, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190414093038/http://benjaminmayo.co.uk/marzipan |url-status=live}}</ref> S izpuščenjem {{-|[[macOS Catalina]]}} v 2019 godu prikladny sloj stal dostupny postrannym razrabotnikam pod nazvoju {{-|[[Mac Catalyst]]}}.<ref>{{Cite web |title=Mac Catalyst |url=https://developer.apple.com/mac-catalyst/ |access-date=2022-10-06 |website=Apple Developer |language=en |archive-date=September 22, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220922025050/https://developer.apple.com/mac-catalyst/ |url-status=live}}</ref> === Aparatna suměstimost === Spis versij {{-|macOS}}, poddrživanyh sistem, i jih trěbovanja k pameti. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! Operacijna sistema ! God(y) izpuščenja ! Poddrživane sistemy<ref>{{Cite web |url=https://web.archive.org/web/*/apple.com/macos/how-to-upgrade/#hardware-requirements |title=macOS – Mac Hardware Requirements}}</ref> ! Trěbovanja k {{-|RAM}} |- | {{-|[[Mac OS X 10.0|10.0]] – [[Mac OS X Jaguar|10.2]] (Jaguar)}} | 2001 – 2002 | {{-|G3, G4 and G5 [[iBook]] and [[PowerBook]], [[Power Macintosh|Power Mac]]}} i {{-|[[iMac]]}}<br /><small>(mimo {{-|[[PowerBook G3]] "Kanga"}})</small> | data-sort-value=128 rowspan=2 | 128 MB |- | {{-|[[Mac OS X Panther|10.3]] (Panther)}} | 2003 | {{-|Mac}} s {{-|[[New World ROM]]}}<ref name="TigerRequirements">{{Cite web |date=April 28, 2005 |title=Mac OS X: System Requirements |url=https://docs.info.apple.com/article.html?artnum=106163 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070809065541/https://docs.info.apple.com/article.html?artnum=106163 |archive-date=August 9, 2007 |access-date=December 20, 2006 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |df=mdy-all}}</ref> |- | {{-|[[Mac OS X Tiger|10.4]] (Tiger)}} | 2004 | {{-|Mac}} s vbudovanym {{-|[[FireWire]]}} i procesorom {{-|[[New World ROM]]}} ili {{-|Intel}} | data-sort-value=256 | 256 MB |- | {{-|[[Mac OS X Leopard|10.5]] (Leopard)}} | 2006 |{{-|Mac}} s {{-|Select G4, G5}}, i {{-|Intel}} <small>(32-bit ili 64-bit)</small> pri 867&nbsp;{{-|MHz}} ili vyše<br />Poddržka {{-|[[:en:List of macOS components#Classic|Classic]]}} prěstala od versije 10.5 i starših. | data-sort-value=512 | 512 MB |- | {{-|[[Mac OS X Snow Leopard|10.6]] (Snow Leopard)}} | 2008 | {{-|Intel Macs}} <small>(32-bit ili 64-bit)</small><ref name="LionReq" /> | data-sort-value=1024 | 1 GB |- | {{-|[[OS X Lion|10.7]] (Lion)}} | 2010 | {{-|Intel Macs}} <small>(64-bit)</small><ref name="LionReq">{{Cite web |title=System requirements for OS X Lion and Mac OS X v10.6 |work=Apple Support |url=https://support.apple.com/en-au/HT202328 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160923033514/https://support.apple.com/en-au/HT202328 |archive-date=September 23, 2016 |access-date=2016-09-22 |language=en-AU |df=mdy-all}}</ref><br />Poddržka {{-|[[Rosetta (softver)|Rosetta]]}} prěstala od versije 10.7 i starših. | data-sort-value=2048 rowspan=4 | 2 GB |- | {{-|[[OS X Mountain Lion|10.8]] (Mountain Lion)}} – {{-|[[OS X El Capitan|10.11]] (El Capitan)}} | 2012 – 2015 | {{Plainlist | * ''Laptopy'': {{-|[[MacBook]]}} (aluminij, konec 2008 i pozdněje), {{-|[[MacBook Air]]}} (konec 2008 i pozdněje), {{-|[[MacBook Pro]]}} (srědina 2007 i pozdněje) * ''Desktopy'': {{-|[[Mac Mini]]}} (početok 2009 i pozdněje), {{-|[[iMac]]}} (srědina 2007 i pozdněje), {{-|[[Mac Pro]]}} (početok 2008 i pozdněje) * ''Servery'': {{-|[[Xserve]]}} (početok 2009) }} |- | {{-|[[MacOS Sierra|10.12]] (Sierra)}} – {{-|[[MacOS High Sierra|10.13]] (High Sierra)}} | 2016 – 2017 | {{Plainlist | * ''Laptopy'': {{-|[[MacBook]]}} (konec 2009 i pozdněje), {{-|[[MacBook Air]]}} (konec 2010 i pozdněje), {{-|[[MacBook Pro]]}} (srědina 2010 i pozdněje) * ''Desktopy'': {{-|[[Mac Mini]]}} (srědina 2010 i pozdněje), {{-|[[iMac]]}} (konec 2009 i pozdněje), {{-|[[iMac Pro]] (2017) (macOS 10.13)}}, {{-|[[Mac Pro]]}} (srědina 2010 i pozdněje) }} |- | {{-|[[MacOS Mojave|10.14]] (Mojave)}} | 2018 | {{Plainlist | * ''Laptopy'': {{-|[[MacBook]]}} (početok 2015 i pozdněje), {{-|[[MacBook Air]]}} (srědina 2012 i pozdněje), {{-|[[MacBook Pro]]}} (srědina 2012 i pozdněje) * ''Desktopy'': {{-|[[Mac Mini]]}} (konec 2012 i pozdněje), {{-|[[iMac]]}} (konec 2012 i pozdněje), {{-|[[iMac Pro]]}} (2017), {{-|[[Mac Pro]]}} (srědina 2010 i pozdněje<ref>{{Cite web|title=Install macOS 10.14 Mojave on Mac Pro (srědina 2010) and Mac Pro (srědina 2012)|url=https://support.apple.com/en-us/HT208898|access-date=March 3, 2021|website=Apple Support|archive-date=November 12, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201112022658/https://support.apple.com/en-us/HT208898|url-status=live}}</ref>) }} |- | {{-|[[MacOS Catalina|10.15]] (Catalina)}} | 2019 | {{Plainlist | * ''Laptopy'': {{-|[[MacBook]]}} (početok 2015 i pozdněje), {{-|[[MacBook Air]]}} (srědina 2012 i pozdněje), {{-|[[MacBook Pro]]}} (srědina 2012 i pozdněje) * ''Desktopy'': {{-|[[Mac Mini]]}} (konec 2012 i pozdněje), {{-|[[iMac]]}} (konec 2012 i pozdněje), {{-|[[iMac Pro]]}} (2017), {{-|[[Mac Pro]]}} (konec 2013 i pozdněje) }} | rowspan="3" data-sort-value="4096" | 4 GB |- | {{-|[[MacOS Big Sur|11]] (Big Sur)}} | 2020 | {{Plainlist | * ''Laptopy'': {{-|[[MacBook]]}} (početok 2015 i pozdněje), {{-|[[MacBook Air]]}} (srědina 2013 i pozdněje), {{-|[[MacBook Pro]]}} (konec 2013 i pozdněje) * ''Desktopy'': {{-|[[Mac Mini]]}} (konec 2014 i pozdněje), {{-|[[iMac]]}} (srědina 2014 i pozdněje), {{-|[[iMac Pro]]}} (2017), {{-|[[Mac Pro]]}} (konec 2013 i pozdněje) }} |- | {{-|[[MacOS Monterey|12]] (Monterey)}} | 2021 | {{Plainlist | * ''Laptopy'': {{-|[[MacBook]]}} (početok 2016 i pozdněje), {{-|[[MacBook Air]]}} (početok 2015 i pozdněje), {{-|[[MacBook Pro]]}} (početok 2015 i pozdněje) * ''Desktopy'': {{-|[[Mac Mini]]}} (konec 2014 i pozdněje), {{-|[[iMac]]}} (konec 2015 i pozdněje), {{-|[[iMac Pro]]}} (2017), {{-|[[Mac Studio]]}} (2022), {{-|[[Mac Pro]]}} (konec 2013 i pozdněje) }} |- | {{-|[[MacOS Ventura|13]] (Ventura)}} | 2022 | {{Plainlist | * ''Laptopy'': {{-|[[MacBook]]}} (2017), {{-|[[MacBook Air]]}} (2018 i pozdněje), {{-|[[MacBook Pro]]}} (2017 i pozdněje) * ''Desktopy'': {{-|[[Mac Mini]]}} (2018 i pozdněje), {{-|[[iMac]]}} (2017 i pozdněje), {{-|[[iMac Pro]]}} (2017), {{-|[[Mac Studio]]}} (2022 i pozdněje), {{-|[[Mac Pro]]}} (2019 i pozdněje) }} | rowspan="4" data-sort-value="8192" | 8 GB |- | {{-|[[MacOS Sonoma|14]] (Sonoma)}} | 2023 |{{Plainlist| * ''Laptopy'': {{-|[[MacBook Air]]}} (2018 i pozdněje), {{-|[[MacBook Pro]]}} (2018 i pozdněje) * ''Desktopy'': {{-|[[Mac Mini]]}} (2018 i pozdněje), {{-|[[iMac]]}} (2019 i pozdněje), {{-|[[iMac Pro]]}} (2017), {{-|[[Mac Studio]]}} (2022 i pozdněje), {{-|[[Mac Pro]]}} (2019 i pozdněje) }} |- | {{-|[[MacOS Sequoia|15]] (Sequoia)}} | 2024 |{{Plainlist| * ''Laptopy'': {{-|[[MacBook Air]]}} (2020 i pozdněje), {{-|[[MacBook Pro]]}} (2018 i pozdněje) * ''Desktopy'': {{-|[[Mac Mini]]}} (2018 i pozdněje), {{-|[[iMac]]}} (2019 i pozdněje), {{-|[[iMac Pro]]}} (2017), {{-|[[Mac Studio]]}} (2022 i pozdněje), {{-|[[Mac Pro]]}} (2019 i pozdněje) }} |- | {{-|[[MacOS Tahoe|26]] (Tahoe)}} |2025 |{{Plainlist| * ''Laptopy'': {{-|[[MacBook Neo]]}} (2026), {{-|[[MacBook Air]]}} (M1 i dalje), {{-|[[MacBook Pro]]}} (16-colj 2019; 13-colj, 4 porty, 2020; i dalje) * ''Desktopy'': {{-|[[Mac Mini]]}} (M1 i dalje), {{-|[[iMac]]}} (2020 i pozdněje), {{-|[[Mac Studio]]}} (2022 i pozdněje), {{-|[[Mac Pro]]}} (2019 i pozdněje) }} |} Postranne razrabotniki stvorili take instrumenty, kako {{-|[[XPostFacto]]}} i patčy dlja butovanyh diskov, da by zabezpečiti instalovanje vyše novyh versij {{-|macOS}} na sistemy, oficialno ne poddrživajeme {{-|Apple}}. K njim odnosi se red sistem {{-|Power Macintosh}} do pokoljenja {{-|G3}}, ktore mogut rabotati pod upravjenjem {{-|Mac OS X 10.2 Jaguar}} vključno, kompjutery {{-|Mac}} na osnově {{-|G3}}, ktore mogut rabotati pod upravjenjem {{-|Tiger}} vključno, a takože kompjutery {{-|Mac G4}} s čestotoju niže 867 {{-|MHz}}, ktore mogut startovati {{-|Leopard}}, jestli ubrati ograničenje s butovanogo {{-|DVD}}-diska ili vvesti komandu v interfejsu {{-|Mac [[Open Firmware]]}} da by soobčiti instalatoru {{-|Leopard}}, že čestota sostavjaje 867 {{-|MHz}} ili vyše. Za izključenjem funkcij, trěbujučih specialnoj aparatury, takyh kako grafično uskorjenje ili zapis {{-|DVD}}, operacijna sistema zabezpečaje jednakovu funkcionalnost na vsej poddrživajemoj aparaturě. Pokoliko večinstvo aparatnyh komponentov {{-|Mac}} s procesorami {{-|Intel}}, ili komponentov, podobnyh jim, jest dostupno dlja zakupky,<ref>{{Cite web |title=iMac – Tech Specs – Apple |url=https://www.apple.com/imac/specs |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150728131342/https://www.apple.com/imac/specs |archive-date=July 28, 2015 |access-date=July 28, 2015 |publisher=Apple Inc. |df=mdy-all}}</ref> něktore tehnične grupy ljudij sut razrabotali programno zabezpečenje dlja instalovanja {{-|macOS}} na ne-{{-|Apple}} kompjutery. Take aparaty nazyvajut se {{-|[[OSx86|Hackintosh]]}}, {{-|[[portmanteau]]}} (kombinacija) sloves {{-|"hack"}} (vlom) i {{-|"Macintosh"}}. To narušaje {{-|[[Licenzijno soglašenje koncovogo koristnika|EULA]]}} s {{-|Apple}} (i take aparaty ne poddrživajut se tehničnoju podporoju {{-|Apple}}, garancijeju i tako dalje), ale spoločnosti obyčnyh koristnikov, ktore ne instalujut {{-|macOS}} dlja prěprodaži i dobytja grošov, sut obyčno ignorovany {{-|Apple}}.<ref>{{Cite web |title=Home page – footer |url=https://www.tonymacx86.com/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150728064306/https://www.tonymacx86.com/ |archive-date=July 28, 2015 |access-date=July 28, 2015 |website=tonymacx86.com |df=mdy-all }}</ref><ref>{{Cite web |last=K |first=M |title=Is installing Mavericks on Hackintosh legal? |url=https://apple.stackexchange.com/questions/107324/is-installing-mavericks-on-hackintosh-legal |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150823154640/https://apple.stackexchange.com/questions/107324/is-installing-mavericks-on-hackintosh-legal |archive-date=August 23, 2015 |access-date=July 28, 2015 |website=apple.stackexchange.com |df=mdy-all}}</ref><ref>{{Cite web |title=Choosing the right CPU for your hackintosh |url=https://www.macbreaker.com/2012/07/choosing-right-cpu-for-your-hackintosh.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150711181943/https://www.macbreaker.com/2012/07/choosing-right-cpu-for-your-hackintosh.html |archive-date=July 11, 2015 |access-date=July 28, 2015 |website=www.macbreaker.com |df=mdy-all}}</ref> Tute samosdělane kompjutery zabezpečajut veliku gybkost i možnost nastavjenja aparatury, ale cěnoju togo, že koristatelj nese veliku odpovědalnost za svoj kompjuter, integritet danyh i jih bezpečnost.<ref>{{Cite web |last=Arment |first=Marco |title=Far Too Much Analysis Of The Alleged New Mac Pro Geekbench Score |url=https://www.marco.org/2013/06/20/new-mac-pro-geekbench |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150405214346/https://www.marco.org/2013/06/20/new-mac-pro-geekbench |archive-date=April 5, 2015 |access-date=14 August 2015 |website=Marco.org |df=mdy-all}}</ref> Firma {{-|[[Psystar]]}} pokušala se dobyti korist od prodaži {{-|macOS}} na aparaturě, ne sertifikovanoj {{-|Apple}}, za čto ju {{-|Apple}} izzvala v sud v 2008 godu.<ref>{{Cite web |last=Taub |first=Eric |date=July 16, 2008 |title=Apple sues Psystar to block Macintosh clones |url=https://bits.blogs.nytimes.com/2008/07/16/apple-sues-psystar-to-block-macintosh-clone-sales/comment-page-2/?_r=0 |access-date=1 August 2015 |website=[[The New York Times]] |archive-date=October 20, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211020004206/https://bits.blogs.nytimes.com/2008/07/16/apple-sues-psystar-to-block-macintosh-clone-sales/comment-page-2/?_r=0 |url-status=live }}</ref> === Prěhod od {{-|PowerPC}} k {{-|Intel}} === [[Fajl:Steve Jobs Presentation 1.jpg|thumb|{{-|Steve Jobs|Стив Джобс}} govori o prěhodu na procesory {{-|Intel}}.]] V aprilu 2002 goda časopis {{-|eWeek}} izdal ogovarjanje, že u {{-|Apple}} jest versija {{-|Mac OS X}} pod kodovoju nazvoju {{-|[[Starvin' Marvin in Space|Marklar]]}}, rabotajuča na procesorah {{-|[[Intel x86]]}}. Ideja {{-|Marklar}} byla v tom, da by zabezpečiti rabotu {{-|Mac OS X}} na alternativnoj platformě, jestli {{-|Apple}} bude nezadovoljena razvivanjem platformy {{-|[[PowerPC]]}}.<ref>{{Cite web |last1=Rothenbourg |first1=Matthew |last2=dePlume, Nick |date=August 30, 2002 |title=Apple Keeps x86 Torch Lit with 'Marklar' |url=https://www.eweek.com/c/a/Apple/Apple-Keeps-x86-Torch-Lit-with-Marklar |access-date=June 8, 2013 |publisher=eWeek.com |archive-date=September 27, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220927142110/https://www.eweek.com/apple/apple-keeps-x86-torch-lit-with-marklar/ |url-status=live }}</ref> Te ogovarjanja zamolknuli do konca maja 2005 goda, kogda različne medija, take kako {{Lang|en|[[The Wall Street Journal]]}}<ref>{{Cite web |last1=Clark |first1=Don |last2=Wingfield |first2=Nick |date=May 23, 2005 |title=Apple Explores Use Of Chips From Intel For Macintosh Line |url=https://www.wsj.com/articles/SB111680203134440188 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150115011437/https://www.wsj.com/articles/SB111680203134440188 |archive-date=January 15, 2015 |access-date=February 8, 2009 |website=[[The Wall Street Journal]] |publisher=[[Dow Jones & Company]] |df=mdy-all}}</ref> i {{-|[[CNET]]}},<ref>{{Cite web |last=Kanellos |first=Michael |date=May 24, 2005 |title=Apple to Intel: Some advantage, lots of risk |url=https://www.cnet.com/news/apple-to-intel-some-advantage-lots-of-risk |access-date=January 22, 2022 |website=[[CNET]] |publisher=[[CBS Interactive]] |archive-date=January 22, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220122014428/https://www.cnet.com/news/apple-to-intel-some-advantage-lots-of-risk/ |url-status=live }}</ref> oglasili, že {{-|Apple}} prědstavi {{-|Marklar}} v najbližšem měsecu.<ref name="I'll See You Intel">{{Cite web |last=Gruber |first=John |author-link=John Gruber |title=I'll See You Intel |url=https://daringfireball.net/2005/06/see_you_intel |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160313215847/https://daringfireball.net/2005/06/see_you_intel |archive-date=March 13, 2016 |access-date=31 March 2016 |website=Daring Fireball |df=mdy-all}}</ref><ref name="Intel-Apple Odds and Ends">{{Cite web |last=Gruber |first=John |title=Intel-Apple Odds and Ends |url=https://daringfireball.net/2005/06/intel_apple_odds_and_ends |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20050608013302/https://daringfireball.net/2005/06/intel_apple_odds_and_ends |archive-date=June 8, 2005 |access-date=31 March 2016 |website=Daring Fireball |df=mdy-all}}</ref><ref name="Bombs Away">{{Cite web |last=Gruber |first=John |title=Bombs Away |url=https://daringfireball.net/2005/06/bombs_away |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160411170333/https://daringfireball.net/2005/06/bombs_away |archive-date=April 11, 2016 |access-date=31 March 2016 |website=Daring Fireball |df=mdy-all}}</ref> 6 junija 2005 goda {{-|Steve Jobs|Стив Джобс}} v svojej rěči na {{-|WWDC}} oglasil, že {{-|Apple}} podčas dvoh lět prějde s procesorov {{-|PowerPC}} na {{-|[[Intel]]}}, i že {{-|Mac OS X}} bude poddrživati obědvě platformy podčas tutogo prěhodnogo perioda. {{-|Jobs|Джобс}} takože potvrdil ogovarjenja o tom, že {{-|Apple}} podčas večšej česti perioda razrabotyvanja koristala versiji {{-|Mac OS X}}, rabotajuče na procesorah {{-|Intel}}. Na {{-|Mac}}'ah na osnově {{-|Intel}} bude rabotati nova prěkompilovana versija {{-|OS X}} zajedno s {{-|[[Rosetta (softver)|Rosetta]]}}, to jest slojem binarnoj translaciji, ktory dozvaljaje programnomu zabezpečenju, skompilovanomu dlja {{-|PowerPC Mac OS X}}, rabotati na aparatah s {{-|Intel Mac OS X}}. <ref name="John Siracusa mourns the Power PC">{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=June 7, 2005 |title=Picking up the pieces: John Siracusa mourns the Power PC |url=https://arstechnica.com/apple/2005/06/mac-20050607 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160329184041/https://arstechnica.com/apple/2005/06/mac-20050607 |archive-date=March 29, 2016 |access-date=31 March 2016 |website=[[Ars Technica]] |df=mdy-all}}</ref> {{-|Rosetta}} byla v sostavu versij {{-|Mac OS X}} do 10.6.8, vključno.<ref name="AppleInsider: Mac OS X Lion drops Front Row, Java runtime, Rosetta">{{Cite web |last=AppleInsider Staff |date=February 26, 2011 |title=Mac OS X Lion drops Front Row, Java runtime, Rosetta |url=https://www.appleinsider.com/articles/11/02/26/mac_os_x_lion_drops_front_row_java_runtime_rosetta.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110301003419/https://www.appleinsider.com/articles/11/02/26/mac_os_x_lion_drops_front_row_java_runtime_rosetta.html |archive-date=March 1, 2011 |access-date=February 27, 2011 |website=[[AppleInsider]] |publisher=AppleInsider, Inc}}</ref> {{-|Apple}} odkazala se od poddrživanja klasičnogo režima na novyh {{-|Intel Mac}}'ah. Postranne programy emulacije, take kako {{-|[[Mini vMac]], [[Basilisk II]]}} i {{-|[[SheepShaver]]}} zabezpečali poddrživanje něktoryh rannjih versij {{-|Mac OS}}. Nova versija {{-|Xcode}} i osnovne kompilatory komandnoj linije poddrživali stvarjenje [[Universalne binarne fajly|universalnyh binarnyh fajlov]], ktore mogli rabotati na vsakoj arhitekturě.<ref>{{Cite web |title=Apple to Use Intel Microprocessors Beginning in 2006 |date=June 6, 2005 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |url=https://www.apple.com/newsroom/2005/06/06Apple-to-Use-Intel-Microprocessors-Beginning-in-2006 |access-date=January 2, 2018 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180130185804/https://www.apple.com/newsroom/2005/06/06Apple-to-Use-Intel-Microprocessors-Beginning-in-2006 |archive-date=January 30, 2018 |df=mdy-all}}</ref> Programno zabezpečenje, prěznačeno jedino dlja {{-|PowerPC}}, poddrživaje se oficialnym softverom {{-|Apple}} za [[prěvod binarnyh fajlov]] {{-|[[Rosetta (softver)|Rosetta]]}}, ale aplikacije v rezultatu museli byti prěpisanymi, da by oni korektno rabotali na vyše novyh versijah, izpuščenyh dlja procesorov {{-|Intel}}. Prvonačelno {{-|Apple}} pobudžala razrabotnikov stvarjati universalne binarne fajly s poddrživanjem {{-|PowerPC}} i {{-|Intel}} zajedno.<ref>{{Cite web |date=January 2006 |title=Adopting Universal Binaries |url=https://developer.apple.com/macosx/adoptinguniversalbinaries.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20061017075217/https://developer.apple.com/macosx/adoptinguniversalbinaries.html |archive-date=October 17, 2006 |access-date=December 20, 2006 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |df=mdy-all}}</ref> Binarne fajly {{-|PowerPC}} stradajut od poniženja produktivnosti pri startu na {{-|Intel Mac}}'ah črěz {{-|Rosett}}'u. Vyše togo, něktoro PZ {{-|PowerPC}}, tako kako nadstavky jedra i plaginy sistemnyh nastavjenij, sovsim ne poddrživajut se na {{-|Intel Mac}}'ah. Plaginy dlja {{-|Safari}} dolžne byti skompilovane dlja toj že platformy, kako i {{-|Safari}}, zatože kogda {{-|Safari}} rabotaje na {{-|Intel}}, jemu sut potrěbne plaginy skompilovane kako binarne fajly jedino dlja {{-|Intel}}, ili universalne binarne fajly, akože plaginy, napisane jedino dlja {{-|PowerPC}}, rabotati ne budut.<ref>{{Cite web |last=Landau |first=Ted |date=May 2006 |title=OS X First Aid |url=https://www.macworld.com/article/50339/2006/04/firstaidintel.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090109080800/https://www.macworld.com/article/50339/2006/04/firstaidintel.html |archive-date=January 9, 2009 |access-date=February 8, 2009 |website=[[Macworld]] |publisher=[[International Data Group|IDG]] |df=mdy-all}}</ref> Ačekoli {{-|Intel Mac}}'y mogut startovati binarne fajly {{-|PowerPC}}, {{-|Intel}} i universalne binarne fajly, {{-|PowerPC Mac}}'y poddrživajut jedino universalne i {{-|PowerPC}}-budovanja. Poslě prěhoda poddrživanje platformy {{-|PowerPC}} bylo ostavjeno. V 2009 godu {{-|Apple}} oglasila na {{-|WWDC}}, že {{-|Mac OS X 10.6 Snow Leopard}} prěstane poddrživanje procesorov {{-|PowerPC}} i bude rabotati jedino s procesorami {{-|Intel}}.<ref>{{Cite web |last=Stevens |first=Tim |date=June 10, 2009 |title=Snow Leopard officially puts PowerPC Macs on endangered species list |url=https://www.engadget.com/2009/06/10/snow-leopard-officially-puts-powerpc-macs-on-endangered-species |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20100323085015/https://www.engadget.com/2009/06/10/snow-leopard-officially-puts-powerpc-macs-on-endangered-species |archive-date=March 23, 2010 |access-date=June 15, 2009 |website=[[Engadget]] |publisher=[[AOL]] |df=mdy-all}}</ref> {{-|Rosetta}} prodolžila se prědlagati kako dodatno instalovanje dlja {{-|Snow Leopard}}, prěd tym, kako jej poddrživanje bylo ostavjeno v {{-|Mac OS X 10.7 Lion}}.<ref name="MacRumors: Mac OS X Lion: Drops PowerPC Emulation, Adds QuickTime Pro Features, Much More">{{Cite web |last=Arnold Kim |date=February 27, 2011 |title=Mac OS X Lion: Drops PowerPC Emulation, Adds QuickTime Pro Features, Much More |url=https://www.macrumors.com/2011/02/27/mac-os-x-lion-drops-powerpc-emulation-adds-quicktime-pro-features-much-more |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110227205334/https://www.macrumors.com/2011/02/27/mac-os-x-lion-drops-powerpc-emulation-adds-quicktime-pro-features-much-more |archive-date=February 27, 2011 |access-date=February 27, 2011 |website=[[MacRumors]] |df=mdy-all}}</ref> Vyše togo, nove versije programnogo zabezpečenja {{-|Mac OS X}}, kako vlastnogo stvorjenja, tako i postrannyh razrabotnikov, vse čestěje trěbovali procesorov {{-|Intel}} i novyh versij {{-|iLife, iWork, Aperture}} i {{-|Logic Pro}}. === Prěhod od {{-|Intel}} k {{-|Apple silicon}} === [[Fajl:Apple M1.jpg|thumb|Ilustracijno foto procesora {{-|Apple M1}}]] Ogovarjanja o tom, že {{-|Apple}} prěvodi kompjutery {{-|Mac}} s procesorov {{-|Intel}} na vlastne procesory {{-|ARM}}, koristajeme v {{-|iOS}}, počinali hoditi ješče v 2011 godu<ref name="SemiAccurate">{{Cite web |last=Demerjian |first=Charlie |date=May 5, 2011 |title=Apple dumps Intel from laptop lines |url=https://semiaccurate.com/2011/05/05/apple-dumps-intel-from-laptop-lines |access-date=June 25, 2020 |website=SemiAccurate |publisher=Stone Arch Networking Services, Inc. |archive-date=May 17, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220517065123/https://semiaccurate.com/2011/05/05/apple-dumps-intel-from-laptop-lines/ |url-status=live }}</ref> i to usiljali se, to oslabjali se podčas 2010-h godov.<ref>{{Cite web |title=Apple Testing ARM Based Mac Prototypes with Large Magic Trackpad? |url=https://www.macrumors.com/2014/05/25/arm-mac-magic-trackpad |access-date=2020-06-22 |website=MacRumors |date=May 25, 2014 |language=en |archive-date=September 15, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220915162849/https://www.macrumors.com/2014/05/25/arm-mac-magic-trackpad/ |url-status=live }}</ref> Ogovarjanja usilili se v 2020 godu, kogda mnogočislne soobčjenja ukazyvali na to, že {{-|Apple}} oglasi o prěhodu na vlastne procesory na konferencije {{-|WWDC}}.<ref>{{Cite web |title=ARM Macs: Expected at WWDC 2020, What We Know |url=https://www.macrumors.com/guide/arm-macs |access-date=2020-06-22 |website=MacRumors |language=en |archive-date=June 25, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200625004016/https://www.macrumors.com/guide/arm-macs/ |url-status=live }}</ref> 22 junja 2020 goda na {{-|WWDC Apple}} oficialno oglasila o prěhodu na [[Apple silicon|procesory vlastnogo razrabotanja]], planujuči, že toj prěhod prodli se priblizno dva goda.<ref>{{Cite web |title=Apple announces Mac transition to Apple silicon |publisher=Apple Inc. |url=https://www.apple.com/newsroom/2020/06/apple-announces-mac-transition-to-apple-silicon |access-date=2020-06-22 |archive-date=June 22, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200622185215/https://www.apple.com/newsroom/2020/06/apple-announces-mac-transition-to-apple-silicon |url-status=live }}</ref> Prvoju versijeju {{-|macOS}} s poddrživanjem {{-|ARM}} stala {{-|[[macOS Big Sur]]}}. {{-|Big Sur}} i vyše pozdnje versije poddrživajut binarne fajly {{-|[[Universalne binarne fajly#Universal 2|Universal 2]]}}, ktore sut aplikacije, sostoječe iz binarnyh fajlov {{-|Intel ([[x86-64]])}} i {{-|Apple silicon ([[AArch64]])}}; pri startovanju aplikacije startue jedino podhodeči binarny fajl. Vyše togo, binarne fajly {{-|Intel}} možno startovati na {{-|ARM Mac}}'ah s koristanjem softvera za prěvod binarnyh fajlov {{-|[[Rosetta 2]]}}. Prěhod byl dokončeny na {{-|[[WWDC 2023]]}} s anonsovanjem {{-|[[Mac Pro]]}} na osnově {{-|Apple silicon}}, s okončanjem prěhoda po 3 lětah, nemnogo so spozdnjenjem od razklada. Izměnjenje arhitektury procesora dozvaljaje {{-|ARM Mac}}'am startovati aplikacije {{-|iOS}} i {{-|iPadOS}} v nativnom režimu.<ref name="Engadget1">{{Cite news |last=Lee |first=Nicole |date=June 22, 2020 |title=iOS apps will run natively on ARM-powered Macs |work=[[Engadget]] |url=https://www.engadget.com/ios-apps-arm-powered-macs-192046502.html |access-date=June 23, 2020 |archive-date=December 8, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201208172634/https://www.engadget.com/ios-apps-arm-powered-macs-192046502.html |url-status=live }}</ref> == Črty == === Interfejs koristnika === V koristateljskom interfejsu {{-|macOS}} po vrhnemu kraju ekrana razměščaje se [[linija menju]], ktora polěv sodrživaje ''menju {{-|Apple}}'' ({{-|[[Apple menu]]}}) i ''menju aplikacij'', a poprav sodrživaje ''menju stanja''. Panel ''Dok'' ({{-|[[Dock (macOS)|Dock]]}}) razměščaje se na dolu ekrana i sodrživaje značky dlja pripetyh i aktivnyh aplikacij, fajlov i papok, skryte okna, i ''Smetnik'' ({{-|[[Smetnik (kompjuter)|Bin]]}}). Na večinstvu okon v početku [[Linija zaglavja|linije zaglavja]] sut tri knopky, podobne horizontalnomu [[semafor]]u, ktore zatvarjajut, skryvajut i izměnjajut razměr okna. {{-|Apple}} prodolžaje vnositi izměnjenja v izgled i dizajn {{-|macOS}}, osoblivo v izgled okon i linije menju. S 2012 goda Apple prodaje bliz vse svoje kompjutery {{-|Mac}} s displejami {{-|[[Displej Retina|Retina]]}} vysokoj rezolucije, a {{-|macOS}} i jej {{-|[[Programny interfejs aplikacije|API]]}} obširno poddrživajut ne zavisle na rezolucije razrabotanja dlja poddrživanja displejev s vysokoju rezolucijeju. Prěgledniki priměčajut, že poddrživanje tutoj tehnologije so strany {{-|Apple}} prěvažaje jej poddrživanje v {{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}.<ref>{{Cite web |last=Castle |first=Alex |date=February 19, 2014 |title=How to make the Windows desktop look good on high-DPI displays |url=https://www.pcworld.com/article/2098586/how-to-make-the-windows-desktop-look-good-on-high-dpi-displays.html |access-date=September 25, 2020 |website=PC World |archive-date=August 14, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210814125238/https://www.pcworld.com/article/2098586/how-to-make-the-windows-desktop-look-good-on-high-dpi-displays.html |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last=Cunningham |first=Andrew |date=April 13, 2015 |title=Using the Retina MacBook as a Windows PC |url=https://arstechnica.com/apple/2015/04/using-the-retina-macbook-as-a-windows-pc |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150709032324/https://arstechnica.com/apple/2015/04/using-the-retina-macbook-as-a-windows-pc |archive-date=July 9, 2015 |access-date=9 July 2015 |website=Ars Technica |df=mdy-all}}</ref><ref>{{Cite web |last=Hutchinson |first=Lee |date=October 28, 2014 |title=The Retina iMac and its 5K display… as a gaming machine? [Updated] |url=https://arstechnica.com/apple/2014/10/the-retina-imac-and-its-5k-display-as-a-gaming-machine/2 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150710182330/https://arstechnica.com/apple/2014/10/the-retina-imac-and-its-5k-display-as-a-gaming-machine/2 |archive-date=July 10, 2015 |access-date=9 July 2015 |website=Ars Technica |df=mdy-all}}</ref> Mnoge aplikacije slědujut opublikovanomu {{-|Apple}} područniku {{-|"[[Human interface guidelines (Apple)|Human interface guidelines]]"}} dlja {{-|macOS}}, davajuči možlivost sjedinjennogo koristateljskogo interfejsa i kombinacij klaviš.<ref>{{Cite book |last=O'Malley |first=Kevin |url=https://archive.org/details/programmingmacos00omal_882 |title=Programming Mac OS X: A Guide for Unix Developers |publisher=Manning |year=2003 |isbn=1-930110-85-5 |page=[https://archive.org/details/programmingmacos00omal_882/page/n33 7] |url-access=limited}}</ref> V každoj aplikaciji na osnově frejmvorka {{-|Cocoa}} sut dostupne prověrka orfografije i gramatiky, paleta specialnyh simbolov, izbor kolora, izbor fonta i slovnik. Grafična sistema na osnově {{-|[[OpenGL]]}} komponuje okna na ekranu, zabezpečaje aparatno-uskorjeno odrysovanje. Tuta tehnologija, prdstavjena v versije 10.2, nazyvaje se {{-|[[Quartz Compositor|Quartz Extreme]]}}, ona jest komponentom grafičnogo sloja {{-|[[Quartz (grafičny sloj)|Quartz]]}}. Vnutrny model obrabotanja izobraženja {{-|Quartz}} jest těsno svezany s modelom izobraženja formata {{-|[[Portable Document Format]] (PDF)}}, čto ulegšaje izvodženje {{-|PDF}} na raznyh aparatah.<!---<ref name="davidson" />--> Blagodare tomu funkcije prěgleda i stvorjenja {{-|PDF}}-dokumentov sut vbudovane vo vse standartne aplikacije.<ref>{{Cite web |title=Mac OS X. It's what makes a Mac a Mac. |url=https://www.apple.com/macosx/what-is-macosx |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110222230151/https://www.apple.com/macosx/what-is-macosx |archive-date=February 22, 2011 |access-date=March 2, 2011 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |df=mdy-all}}</ref> Soglasno svojej popularnosti srěd dizajnerov, {{-|macOS}} takože dobyla poddrživanje množstva profesionalnyh video- i grafičnyh formatov i obširnu biblioteku prědustavjenyh fontov so znajemymi firmenymi dizajnami.<ref name="Making the ultimate creative content OS from bits of Windows, Mac, and Linux">{{Cite web |last=Girard |first=Dave |date=September 9, 2013 |title=Making the ultimate creative content OS from bits of Windows, Mac, and Linux |url=https://arstechnica.com/information-technology/2013/09/making-the-ultimate-creative-content-os-ubercreate-os-1-0 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150819081828/https://arstechnica.com/information-technology/2013/09/making-the-ultimate-creative-content-os-ubercreate-os-1-0 |archive-date=August 19, 2015 |access-date=14 August 2015 |website=Ars Technica |df=mdy-all}}</ref> ==== {{-|Aqua}} ==== <!--[[Fajl:Macosxpb.png|thumb|250px|Prvonačelny interfejs koristnika {{-|[[Aqua (interfejs koristnika)|Aqua]]}}, kako on se pojevil v {{-|[[Mac OS X Public Beta]]}} v 2000 godu]] --> Jednym iz glavnyh dodatkov medžu [[Klasična Mac OS|klasičnoju {{-|Mac OS}}]] i prvym osnovnym izpuščenjem {{-|Mac OS X}} byl dizajn {{-|[[Aqua (interfejs koristnika)|Aqua]]}} s podobnymi vodě elementami. On byl razrabotany tako, "da by jego se požedalo liznuti".<ref name="macworld2000">{{Cite web|title=Macworld San Francisco 2000| date=August 20, 2006 |url=https://www.youtube.com/watch?v=Ko4V3G4NqII |archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211212/Ko4V3G4NqII| archive-date=2021-12-12|url-status=live|access-date=January 6, 2009|at=6 min 45 sec|via=YouTube}}</ref> Každy okonny element, tekst, grafika, [[Vidžet (komjuter)|vidžet]] renderovali s koristanjem tehnologije [[Prostranstveny anti-aliasing|prostranstvenogo zagladžanja]].<ref>{{Cite web |date=June 9, 2008 |title=The Aqua Interface |url=https://developer.apple.com/documentation/UserExperience/Conceptual/AppleHIGuidelines/XHIGPartIII/chapter_11_section_1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20081209044209/https://developer.apple.com/documentation/UserExperience/Conceptual/AppleHIGuidelines/XHIGPartIII/chapter_11_section_1.html |archive-date=December 9, 2008 |access-date=December 16, 2008 |website=Apple Human Interface Guidelines |publisher=[[Apple Inc.|Apple]]}}</ref> Prědhodno egzistujča tehnologija {{-|[[ColorSync]]}} byla ulěpšena i sbudovana v osnovny grafičny motor, da by zabezpečiti sovpadenje kolorov dlja professionalov v oblasti [[pečat]]arstva i [[multimedia]].<ref name="davidson">{{Cite book |last=Davidson |first=James Duncan |url=https://archive.org/details/learningcocoawit0000davi/page/6 |title=Learning Cocoa With Objective-C |publisher=O'Reilly |year=2002 |isbn=0-596-00301-3 |page=[https://archive.org/details/learningcocoawit0000davi/page/6 6]}}</ref> Vokrug okon i oddělnyh tekstovyh elementov byli dodane [[Drop shadow (efekt)|tenje]] dlja stvorjenja počutja glubiny. Byli integrovane nove elementy interfejsa, vključajuči izdvižne okna ([[Dialogovo okno|dialogove okna]], pripinane k konkretnym oknam) i izdvižne panely, ktore mogli izdvigati se i zabezpečati dodatne možnosti. Koristanje mekkyh obrysov, poluprozračnyh kolorov i tenkyh linij, podobno dizajnu prvyh {{-|[[iMac]]}}, dodalo vyše tekstury i kolora v koristateljsky interfejs v sravnjenju s tym, čto sut prědkladali {{-|[[Mac OS 9]]}} i {{-|[[Mac OS X Server 1.0]]}} v izgledu {{-|[[Platinum (tema interfejsa Apple)|Platinum]]}}. Po slovesam Sirakuzy, pojavjenje {{-|Aqua}} i jej odhod od onogdašnjego izgleda byli "kako grom srěd jasnogo nebesa".<ref>{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=October 28, 2007 |title=Mac OS X 10.5 Leopard: the Ars Technica review |url=https://arstechnica.com/reviews/os/mac-os-x-10-5.ars/3 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20081216092420/https://arstechnica.com/reviews/os/mac-os-x-10-5.ars/3 |archive-date=December 16, 2008 |access-date=December 16, 2008 |website=[[Ars Technica]] |publisher=[[Condé Nast Publishing|Condé Nast Digital]] |df=mdy-all}}</ref>{{-|[[Bruce Tognazzini]]|[[Bruce Tognazzini|Брјус Тоњацини]]}} (osnovatelj originalnoj {{-|Apple Human Interface Group}}) skazal, že interfejs {{-|Aqua}} v {{-|[[Mac OS X 10.0]]}} byl krokom nazad v planu komforta koristanja po sravnjenju s originalnym interfejsom {{-|Mac OS}}.<ref>{{Cite web |last=Tognazzini |first=Bruce |date=February 2000 |title=OS X: A First Look |url=https://www.asktog.com/columns/034OSX-FirstLook.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20080927085032/https://www.asktog.com/columns/034OSX-FirstLook.html |archive-date=September 27, 2008 |access-date=November 5, 2008 |df=mdy-all}}</ref><ref>{{Cite web |last=Thomas |first=Matthew Paul |date=February 16, 2004 |title=My first 48 hours enduring Mac OS X |url=https://mpt.net.nz/archive/2004/02/16/os-x |archive-url=https://web.archive.org/web/20081014095216/https://mpt.net.nz/archive/2004/02/16/os-x |archive-date=October 14, 2008 |access-date=November 5, 2008}}</ref> Postranne razrabotniki počeli tvoriti [[Skin (kompjuter)|temy izgleda]] dlja nastavjanyh aplikacij i inyh operacijnyh sistem, ktore imitovali izgled {{-|Aqua}}. V něktoroj měrě {{-|Apple}} izkoristala uspěšny prěhod k tutomu dizajnu dlja pritiska i grozby {{-|[[Sudna težba|sudnymi težbami]]}} protiv tyh, kto tvori ili razprostranjaje programno zabezpečenje s ihterfejsom, ktory, po tvrdženju firmy, jest osnovany na jej ohranjenom [[Avtorsko pravo|avtorskym pravom]] dizajnu.<ref>{{Cite web |date=February 2, 2001 |title=Apple lowers boom on Aqua 'skins' |url=https://www.zdnet.com/article/apple-lowers-boom-on-aqua-skins/ |access-date=January 11, 2023 |website=[[ZDNet]] |publisher=[[CBS Interactive]] |archive-date=January 11, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230111105314/https://www.zdnet.com/article/apple-lowers-boom-on-aqua-skins/ |url-status=live }}</ref> Vslěd podobnogo izměnjenja dizajna v {{-|{{Nowrap|[[iOS 7]]}}, [[OS X Yosemite]]}} prěšli k ploskomu dizajnu, uprostivši mnoge elementy i ikonky {{-|Aqua}}.<ref>{{Cite web|url = https://arstechnica.com/apple/2014/10/os-x-10-10/|title = OS X 10.10 Yosemite: The Ars Technica Review|date = October 16, 2014|access-date = December 7, 2015|website = Ars Technica|last = Siracusa|first = John|archive-date = November 24, 2015|archive-url = https://web.archive.org/web/20151124200435/https://arstechnica.com/apple/2014/10/os-x-10-10/|url-status = live}}</ref> V 2025 godu {{-|[[macOS Tahoe]]}} prijela dizajn {{-|[[Liquid Glass]]}},<ref>{{Cite web |last=Cunningham |first=Andrew |date=June 9, 2025 |title=Apple's macOS 26 Tahoe has new Liquid Glass look, customizable folders, and more |url=https://arstechnica.com/gadgets/2025/06/apples-macos-26-tahoe-has-new-liquid-glass-look-customizable-folders-and-more/ |access-date=June 10, 2025 |website=Ars Technica |language=en |archive-date=June 10, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250610001622/https://arstechnica.com/gadgets/2025/06/apples-macos-26-tahoe-has-new-liquid-glass-look-customizable-folders-and-more/ |url-status=live }}</ref> čestično nadohnuty {{-|Aqua}}.<ref name="WWDC25">{{Cite web |title=Meet Liquid Glass - WWDC25 - Videos |url=https://developer.apple.com/videos/play/wwdc2025/219/ |access-date=2025-06-10 |website=Apple Developer |language=en |archive-date=June 10, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250610043704/https://developer.apple.com/videos/play/wwdc2025/219/ |url-status=live }}</ref> === Prědustavjene komponenty === {{-|[[Finder (softver)|Finder]]}} jest fajlovy menedžer, zabezpečajuči bystry dostup ko vsim oblastam kompjutera, ktory byl ulěpšeny v daljsih versijah {{-|macOS}}.<ref>{{Cite web |last=Holwerda |first=Thom |date=December 6, 2007 |title=Review: Mac OS X 10.5 Leopard |url=https://www.osnews.com/story/18992/Review_Mac_OS_X_10_5_Leopard/page2 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090515190607/https://www.osnews.com/story/18992/Review_Mac_OS_X_10_5_Leopard/page2 |archive-date=May 15, 2009 |access-date=April 15, 2009 |publisher=OS News |quote=The next area where Apple claims to have made major improvements is the Finder. |df=mdy-all}}</ref><ref>{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=January 26, 2006 |title=Finding Leopard |url=https://arstechnica.com/staff/fatbits/2006/01/2673.ars |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090204195034/https://arstechnica.com/staff/fatbits/2006/01/2673.ars |archive-date=February 4, 2009 |access-date=April 15, 2009 |website=[[Ars Technica]] |publisher=[[Condé Nast Publishing|Condé Nast Digital]] |quote=Unsurprisingly, each new Mac OS X release has been the vehicle for a parade of Finder fantasies. |df=mdy-all}}</ref> Funkcija {{-|[[Quick Look]]}} jest v {{-|Finder}}'u počinajuči s [[Mac OS X Leopard|versije 10.5]]. Ona dozvaljaje dinamično prěgledati fajly, vključajuči videa i mnogostranične dokumenty, bez startovanja kakyh-libo drugyh aplikacij. {{-|[[Spotlight (softver)|Spotlight]]}}, tehnologija poiska fajlov, integrovana v {{-|Finder}} počinajuči s [[Mac OS X Tiger|versije 10.4]], dozvaljaje bystro v realnom času iskati fajly danyh, poštne poslanja, fotografije i drugu informaciju na osnově svojstv elementov (metadanyh) ili sodržanja.<ref>{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=April 28, 2005 |title=Mac OS X 10.4 Tiger |url=https://arstechnica.com/apple/reviews/2005/04/macosx-10-4.ars/9 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090402204130/https://arstechnica.com/apple/reviews/2005/04/macosx-10-4.ars/9 |archive-date=April 2, 2009 |access-date=April 15, 2009 |website=[[Ars Technica]] |publisher=[[Condé Nast Publishing|Condé Nast Digital]] |df=mdy-all}}</ref><ref>{{Cite web |date=November 6, 2008 |title=Mac 101: Spotlight |url=https://support.apple.com/kb/HT2531 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090119031831/https://support.apple.com/kb/HT2531 |archive-date=January 19, 2009 |access-date=April 15, 2009 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |df=mdy-all}}</ref> V [[Mac OS X Panther|versiji 10.3]] {{-|Apple}} dodala funkciju {{-|Exposé}} (s [[Mac OS X Lion|versije 10.7]] ona nazyvaje se {{-|[[Mission Control (macOS)|Mission Control]]}}), ktora imaje tri možnosti dlja ulěpšenja dostupnosti medžu oknami i rabočim stolom. Tute možnosti vključajut bystro odobraženje vsih aktivnyh okon kako miniatury dlja koristnoj navigacije k raznym zadanjam, odobraženje vsih aktivnyh okon kako miniatury iz tekučej aplikacije i skryvanje vsih okon dlja dostupa k rabočemu stolu.<ref>{{Cite web |date=October 31, 2008 |title=Mac 101: Exposé |url=https://support.apple.com/kb/HT2503 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20081216053853/https://support.apple.com/kb/HT2503 |archive-date=December 16, 2008 |access-date=December 16, 2008 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |df=mdy-all}}</ref> {{-|[[FileVault]]}} jest dodatna funkcija šifrovanja fajlov koristatelja s pomočju 128-bitnogo [[Razširjeny standard šifrovanja AES|razširjenogo standarda šifrovanja]] {{-|(AES-128)}}.<ref>{{Cite web |title=About FileVault |url=https://docs.info.apple.com/article.html?path=Mac/10.5/en/8727.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090113170834/https://docs.info.apple.com/article.html?path=Mac%2F10.5%2Fen%2F8727.html |archive-date=January 13, 2009 |access-date=December 16, 2008 |website=Mac OS X 10.5 Help |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |df=mdy-all}}</ref> V [[Mac OS X Tiger|versiji 10.4]] byli prědstavjene take funkcije: {{-|[[Automator (softver)|Automator]]}}, aplikacija, potrěbna dlja stvarjenja avtomatizovanyh rabočih procesov dlja raznyh zadanij;<ref>{{Cite web |date=November 6, 2008 |title=Mac 101: Automator |url=https://support.apple.com/kb/HT2488 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20081221115524/https://support.apple.com/kb/HT2488 |archive-date=December 21, 2008 |access-date=December 16, 2008 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |df=mdy-all}}</ref> {{-|[[Dashboard (Mac OS)|Dashboard]]}}, grupa malyh aplikacij na cěly ekran, nazyvajemyh [[Vidžet|vidžetami rabočego stola]], ktore možno otvarjati i zatvarjati jednim pritiskanjem klaviši<ref>{{Cite web |date=November 11, 2008 |title=Mac 101: Dashboard |url=https://support.apple.com/kb/HT2492 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20081210111941/https://support.apple.com/kb/HT2492 |archive-date=December 10, 2008 |access-date=December 16, 2008 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |df=mdy-all}}</ref> i {{-|[[Front Row (software)|Front Row]]}}, interfejs pogleda multimedia, dostupny s pomočju {{-|[[Apple Remote]]}}.<ref>{{Cite web |title=Front Row |url=https://www.apple.com/macosx/features/300.html#frontrow |archive-url=https://web.archive.org/web/20081215210759/https://www.apple.com/macosx/features/300.html#frontrow |archive-date=December 15, 2008 |access-date=December 16, 2008 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]]}}</ref> Služby sinhronizacije {{-|Sync Services}} dozvaljajut aplikacijam dostavati dostup k centralizovanoj razširjajemoj bazě danyh dlja raznyh elementov koristateljskyh danyh, vključajuči elementy kalendara i kontaktov. Potom operacijna sistema kontroluje konfliktujučimi izměnjenjami i zabezpečaje konsistentnost danyh.<ref>{{Cite web |date=October 31, 2007 |title=Why Use Sync Services? |url=https://developer.apple.com/documentation/Cocoa/Conceptual/SyncServices/Articles/WhySyncServices.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20081012141434/https://developer.apple.com/documentation/Cocoa/Conceptual/SyncServices/Articles/WhySyncServices.html |archive-date=October 12, 2008 |access-date=December 16, 2008 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]]}}</ref> Počinajuči s [[Mac OS X Leopard|versije 10.5]] vsi sistemne ikonky povyšajut se do 512×512 pikselov, da by podhoditi raznym městam, kde one odobražajut se v večem razměru, vključajuči, napriklad, vid {{-|[[Cover Flow]]}}, - [[Kompjuterna grafika 3D|triměrny]] grafičny koristateljsky interfejs s {{-|[[iTunes]]}}, {{-|Finder}}, i drugymi produktami {{-|Apple}}, dozvaljajučimi vizualno pogledati fajly i digitalne mediateky po obložkam. V tutoj versije takože byli prědstavjene {{-|[[Spaces (softver)|Spaces]]}}, [[Virtualny desktop|virtualne pracovne plošiny]], dozvaljajuče koristatelju imati nekoliko desktopov i odobražati jih v interfejsu, podobnomu {{-|Exposé}};<ref>{{Cite web |title=Spaces. Room for everything. |url=https://www.apple.com/macosx/features/spaces.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20081215205127/https://www.apple.com/macosx/features/spaces.html |archive-date=December 15, 2008 |access-date=December 16, 2008 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]]}}</ref> tehnologija avtomatičnogo rezervnogo kopijovanja {{-|[[Time Machine (macOS)|Time Machine]]}}, dozvaljajuča koristateljam progledati i vozvračati prědhodne versije fajlov i dane aplikacij;<ref>{{Cite web |title=Time Machine. A giant leap backward. |url=https://www.apple.com/macosx/features/timemachine.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20081215222504/https://www.apple.com/macosx/features/timemachine.html |archive-date=December 15, 2008 |access-date=December 16, 2008 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |df=mdy-all}}</ref> i vprvo byla prědustavjena funkcija sděljenogo ekrana {{-|Screen Sharing}}.<ref>{{Cite web |title=Finder |url=https://www.apple.com/macosx/features/300.html#finder |archive-url=https://web.archive.org/web/20081215210759/https://www.apple.com/macosx/features/300.html |archive-date=December 15, 2008 |access-date=December 16, 2008 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]]}}</ref> {{-|Apple}} dodala poddrživanje simbolov [[emodzi]], vključivši v {{-|macOS}} proprietarny font {{-|[[Apple Color Emoji]]}}.<ref>{{Cite web |last=Jeff Blagdon |date=2013-03-04 |title=How emoji conquered the world |url=https://www.theverge.com/2013/3/4/3966140/how-emoji-conquered-the-world |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130306003148/https://www.theverge.com/2013/3/4/3966140/how-emoji-conquered-the-world |archive-date=March 6, 2013 |access-date=2014-07-28 |website=The Verge |df=mdy-all}}</ref><ref name="Smile, You're Speaking EMOJI: the rapid evolution of a wordless tongue">{{Cite web |last=Sternbergh |first=Adam |date=November 17, 2014 |title=Smile, You're Speaking EMOJI: the rapid evolution of a wordless tongue |url=https://nymag.com/daily/intelligencer/2014/11/emojis-rapid-evolution.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170326144817/https://nymag.com/daily/intelligencer/2014/11/emojis-rapid-evolution.html |archive-date=March 26, 2017 |access-date=15 August 2015 |website=New York magazine |df=mdy-all}}</ref> Takože {{-|Apple}} svezala macOS s socialnymi mrežami, takymi kako {{-|[[Twitter]]}} i {{-|[[Facebook]]}}, dodavši knopky dlja obměna kontentom, fotkami i tekstom.<ref>{{Cite web |title=OS X Mountain Lion: Share with iCloud, Facebook, Twitter, and other services |url=https://support.apple.com/kb/PH11435?locale=en_US |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160419023942/https://support.apple.com/kb/PH11435?locale=en_US |archive-date=April 19, 2016 |access-date=14 August 2015 |publisher=Apple |df=mdy-all}}</ref> {{-|Apple}} prěnesla v {{-|macOS}} nekoliko aplikacij i funkcij, ktore vprvo pojavili se v {{-|[[iOS]]}}, jej mobilnoj operacijnoj sistemy, napriklad, [[Intelektualny osobny pomočnik|intelektualnogo osobnogo pomočnika]] {{-|[[Siri]]}}, prědstavjenogo v [[MacOS Sierra|versiji 10.12]] {{-|macOS}}.<ref name="siri1">{{Cite web |title=13 Things You Can Do with macOS Sierra You Couldn't Before |url=https://fieldguide.gizmodo.com/13-things-you-can-do-with-macos-sierra-you-couldnt-befo-1787059614 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160927150746/https://fieldguide.gizmodo.com/13-things-you-can-do-with-macos-sierra-you-couldnt-befo-1787059614 |archive-date=September 27, 2016 |access-date=September 28, 2016 |website=[[Gizmodo]] |date=September 27, 2016 |df=mdy-all}}</ref><ref name="siri2">{{Cite magazine |title=How to use Siri in macOS Sierra: A look at using the Apple's virtual assistant on the Mac |url=https://www.macworld.com/article/3088224/macs/how-to-use-siri-on-macos-sierra.html |url-status=live |magazine=[[Macworld]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20170204005925/https://www.macworld.com/article/3088224/macs/how-to-use-siri-on-macos-sierra.html |archive-date=February 4, 2017 |access-date=September 28, 2016 |df=mdy-all}}</ref> === Mnogojezyčno poddrživanje === Pri instalovanju {{-|macOS}} koristatelju sut dostupne 47 jezykov sistemy.<ref name="macoslanguages">{{Cite web |title=macOS – How to Upgrade – Apple |url=https://www.apple.com/macos/how-to-upgrade |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160927013442/https://www.apple.com/macos/how-to-upgrade |archive-date=September 27, 2016 |access-date=September 28, 2016 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |df=mdy-all}}</ref> Metody vvoda dlja desetkov pisemnostij možno izbrati nezaležno od sistemnogo jezyka.<ref name="languages">{{Cite web |title=System – New system languages. |url=https://www.apple.com/macosx/whats-new/features.html#system |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623030050/https://www.apple.com/macosx/whats-new/features.html |archive-date=June 23, 2011 |access-date=June 6, 2011 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]]}}</ref> Obnovjenja dodali razširjeno poddrživanje [[Kitajsko pismo|kitajskogo pisma]] i integraciju s popularnymi socialnymi mrežami v [[Kitaj]]u.<ref name="Apple's Tim Cook visits China to talk expansion, expansion, expansion">{{Cite web |last=Cheng |first=Jacqui |date=January 10, 2013 |title=Apple's Tim Cook visits China to talk expansion, expansion, expansion |url=https://arstechnica.com/apple/2013/01/apples-tim-cook-visits-china-to-talk-expansion-expansion-expansion |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150918220931/https://arstechnica.com/apple/2013/01/apples-tim-cook-visits-china-to-talk-expansion-expansion-expansion |archive-date=September 18, 2015 |access-date=14 August 2015 |website=Ars Technica |df=mdy-all}}</ref><ref name="Next version of OS X to be more iOS-like than ever with Mountain Lion">{{Cite web |last=Foresman |first=Chris |date=February 16, 2012 |title=Next version of OS X to be more iOS-like than ever with Mountain Lion |url=https://arstechnica.com/apple/2012/02/apple-unleashes-mountain-lion-on-developers-set-for-summer-release |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150820063157/https://arstechnica.com/apple/2012/02/apple-unleashes-mountain-lion-on-developers-set-for-summer-release |archive-date=August 20, 2015 |access-date=14 August 2015 |website=Ars Technica |publisher=Conde Nast |df=mdy-all}}</ref><ref name="Apple targets China, Japan with new OS X El Capitan system fonts and input">{{Cite web |last=Campbell |first=Mikey |title=Apple targets China, Japan with new OS X El Capitan system fonts and input |url=https://appleinsider.com/articles/15/06/08/apple-targets-china-japan-with-new-os-x-el-capitan-system-fonts-and-input |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150906180240/https://appleinsider.com/articles/15/06/08/apple-targets-china-japan-with-new-os-x-el-capitan-system-fonts-and-input |archive-date=September 6, 2015 |access-date=14 August 2015 |website=Apple Insider |date=June 8, 2015 |df=mdy-all}}</ref><ref name="chinamtnlion">{{Cite web |last=Panzarino |first=Matthew |date=February 16, 2012 |title=Apple courts China with Sina Weibo, Baidu, Youku and more integrated in Mountain Lion |url=https://thenextweb.com/apple/2012/02/16/apple-is-serious-about-china-sina-weibo-baidu-youku-and-more-integrated-into-mountain-lion |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120321020638/https://thenextweb.com/apple/2012/02/16/apple-is-serious-about-china-sina-weibo-baidu-youku-and-more-integrated-into-mountain-lion |archive-date=March 21, 2012 |access-date=March 15, 2012 |publisher=The Next Web |df=mdy-all}}</ref> === Metody obnovjenja === Obnovjenje {{-|macOS}} možno izpolniti s pomočju panela nastavjenij "Obnovjenje programnogo zabezpečenja" ({{-|Software Update}}) v [[Nastavjenja sistemy|sistemnyh nastavjenjah]] ili utility [[Komandny redok|komandnogo redka]] <code>softwareupdate</code>. Do {{-|[[OS X Mountain Lion|OS X 10.8 Mountain Lion]]}}, tuta funkcija izpolnjala se oddělnoju aplikacijeju "Obnovjenje PZ" ({{-|Software Update}}). V {{-|Mountain Lion}} i vyše pozdnyh versijah tuta funkcija byla integrovana v aplikaciju {{-|[[Mac App Store]]}}, ale osnovny mehanizm obnovjenja ostal neizměnnym i silno odličaje se od mehanizma daunlodovanja, koristajemogo pri pokupkě aplikacij v {{-|App Store}}. V {{-|[[MacOS Mojave|macOS 10.14 Mojave]]}} funkcija obnovjenja iznova byla prěměščena v panel nastavjenij "Obnovjenje PZ". Večinstvo kompjuterov {{-|Mac}} dostavajut obnovjenja {{-|macOS}} podčas šesti ili sedmi lět. Poslě izhoda novogo osnovnogo izpuščenja {{-|macOS}} prědhodne dva izpuščenja, kako prědže, periodično obnovjajut se, ale mnoge "diry" v bezpečnosti likvidujut se jedino v poslědnjem izpuščenju {{-|macOS}}.<ref name=":2">{{Cite web |last=Cunningham |first=Andrew |date=2022-10-27 |title=Apple clarifies security update policy: Only the latest OSes are fully patched |url=https://arstechnica.com/gadgets/2022/10/apple-clarifies-security-update-policy-only-the-latest-oses-are-fully-patched/ |access-date=2023-02-12 |website=Ars Technica |language=en-us |archive-date=February 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230212160619/https://arstechnica.com/gadgets/2022/10/apple-clarifies-security-update-policy-only-the-latest-oses-are-fully-patched/ |url-status=live }}</ref> == Bezpečnost == {{-|Apple}} publikuje dokumenty {{-|Apple Platform Security}}, da by izložiti mehanizmy zaščity, vbudovane v sistemu {{-|macOS}} i aparaturu {{-|Mac}}.<ref>{{Cite web |title=Apple Platform Security |url=https://support.apple.com/en-gb/guide/security/welcome/web |access-date=2023-02-12 |website=Apple Support |language=en |archive-date=February 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230212160614/https://support.apple.com/en-gb/guide/security/welcome/web |url-status=live }}</ref> Na kompjuterah {{-|Mac}} s {{-|Apple silicon}}, {{-|macOS}} poddrživaje dodatočne aparatne elementy bezpečnosti:<ref name=":3">{{Cite web |title=Explore the new system architecture of Apple silicon Macs - WWDC20 - Videos |url=https://developer.apple.com/videos/play/wwdc2020/10686/ |access-date=2023-02-12 |website=Apple Developer |language=en |archive-date=February 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230212160614/https://developer.apple.com/videos/play/wwdc2020/10686/ |url-status=live }}</ref> * {{-|[[W^X|Write xor execute (W^X)]]}} odvračaje něktore bezpečnostne ranimosti, dělajuči [[Stranica (pamet kompjutera)|stranicy pameti]] ili zapisyvajemymi, ili izpolnjajemymi, ale ne obojimi razom.<ref name=":3" /> * Devajsy s {{-|[[PCI Express|PCIe]]}} ili {{-|[[Thunderbolt (interfejs)|Thunderbolt]]}} sut s pomočju {{-|[[Blok upravjenja vvodom-izvodom pameti IOMMU|IOMMU]]}} odvračene od sčityvanja sistemnoj pameti, ktora ne jest jevno k njim mapovana, na razliku od kompjuterov {{-|Mac}} na bazě {{-|Intel}}.<ref name=":3" /><ref>{{Cite web |title=Direct memory access protections for Mac computers |url=https://support.apple.com/en-gb/guide/security/seca4960c2b5/web |access-date=2023-02-12 |website=Apple Support |language=en |archive-date=February 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230212160616/https://support.apple.com/en-gb/guide/security/seca4960c2b5/web |url-status=live }}</ref> Opcijonalny v {{-|macOS}} režim {{-|Lockdown Mode}} dělaje možlivoju dodadotčnu zaščitu, kako napriklad neumožnjenje [[Kompilacija realnogo časa|kompilacije realnogo časa]] dlja mašiny {{-|[[JavaScript]]}} v {{-|Safari}}, blokovanje telefonovanij {{-|FaceTime}}, jestli raněje vy s tutym kontaktom ne telefonovali, informacija o lokacije odstranjaje se, kogda fotografije se posylajut, {{-|Game Center}} izključen, prinaležnosti muset byti odobrjene, a vaš {{-|Mac}} odblokovany. Tuto prěodvračaje něktore čutlivosti {{-|macOS}}.<ref>{{Cite web |title=Apple's Lockdown Mode offers extreme security for iPhone, iPad, and Mac |url=https://www.macworld.com/article/801510/apple-devices-lockdown-mode-extreme-protection.html |access-date=2023-02-12 |website=Macworld |language=en |archive-date=February 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230212160616/https://www.macworld.com/article/801510/apple-devices-lockdown-mode-extreme-protection.html |url-status=live }}</ref> Toliko poslědne velike izpuščanja {{-|macOS}} (aktualno je {{-|[[macOS Tahoe]]}}) sut dostali zaplaty na vse bezpečnostne čutlivosti. Dva prědhodnyh izpuščenja dostavajut něktore bezpečnostne obnovjenja, no ne dlja vsih ranimostij, o ktoryh znajut v {{-|Apple}}. V 2021 godu {{-|Apple}} izpravila kritičnuju ranimost [[Eskalacija privilegij|eskalacije privilegij]] v {{-|macOS Big Sur}}, ale tuto izpravjenje ostalo nedostupnym dlja prědhodnogo izpuščenja, {{-|macOS Catalina}}, podčas 234 dnjev, dokud {{-|Apple}} ne dostala informaciju, že tuta ranimost byla izkoristana za infikovanje kompjuterov obyvateljev [[Honkong]]a i ostatnih ljudij, ktore posečali antivladne sajty, ktore mogli byti zablokovane v Honkongu.<ref>{{Cite web |last=Cunningham |first=Andrew |date=2021-11-12 |title=PSA: Apple isn't actually patching all the security holes in older versions of macOS |url=https://arstechnica.com/gadgets/2021/11/psa-apple-isnt-actually-patching-all-the-security-holes-in-older-versions-of-macos/ |access-date=2023-02-12 |website=Ars Technica |language=en-us |archive-date=January 1, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230101032826/https://arstechnica.com/gadgets/2021/11/psa-apple-isnt-actually-patching-all-the-security-holes-in-older-versions-of-macos/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last=Schneier |first=Bruce |date=October 31, 2022 |title=Apple Only Commits to Patching Latest OS Version |url=https://www.schneier.com/blog/archives/2022/10/apple-only-commits-to-patching-latest-os-version.html |access-date=2023-09-28 |website=Schneier on Security |archive-date=September 27, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230927024810/https://www.schneier.com/blog/archives/2022/10/apple-only-commits-to-patching-latest-os-version.html |url-status=live }}</ref> V {{-|[[macOS Ventura]]}} pridali podporu obnovjenij {{-|Rapid Security Response (RSR)}} režima {{-|Lockdown}}. Obnovjenja {{-|Rapid Security Response}} mogut potrěbovati restartovanja, ale instalujut se za menje, než minutu.<ref>{{Cite web |last1=Lawler |first1=Richard |title=Apple's first iPhone Rapid Security Response patch had a problem, but it's fine now |url=https://www.theverge.com/2023/5/1/23706883/apple-ios-16-iphone-rapid-security-update-error-internet-connection |website=The Verge |access-date=2 May 2023 |date=1 May 2023 |archive-date=May 2, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230502110617/https://www.theverge.com/2023/5/1/23706883/apple-ios-16-iphone-rapid-security-update-error-internet-connection |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last=Cunningham |first=Andrew |date=2023-05-01 |title=Apple uses iOS and macOS Rapid Security Response feature for the first time |url=https://arstechnica.com/gadgets/2023/05/seven-months-in-ios-and-macos-get-their-first-rapid-security-updates/ |access-date=2023-09-28 |website=Ars Technica |language=en-us |archive-date=October 3, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231003045158/https://arstechnica.com/gadgets/2023/05/seven-months-in-ios-and-macos-get-their-first-rapid-security-updates/ |url-status=live }}</ref> V analitikě, razrabotnik {{-|[[Hackintosh]]}} {{-|Mykola Grymalyuk|Мыкола Грамалјук}} primětil, že obnovjenja {{-|RSR}} mogut izpravjati toliko ranimosti prostora koristnika, ale ne mogut izpravjati jedro {{-|macOS}}.<ref>{{Cite web |last1=Grymalyuk |first1=Mykola |title=macOS' Rapid Security Response: Designed into a Corner |url=https://khronokernel.github.io/macos/2023/04/18/RSR.html |website=Mykola's blog |access-date=2 May 2023 |language=en |date=18 April 2023 |archive-date=May 2, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230502110622/https://khronokernel.github.io/macos/2023/04/18/RSR.html |url-status=live }}</ref> {{-|Lockdown Mode}} jest opcionalna bezpečnostna črta, izrabotana za zabezpečanje ekstremalnoj zaščity dlja koristateljev, ktore mogut byti podvrgnute riziku cěljenyh kiberatak, kako sut žurnalisti, aktivisti i publične figury. Tuty režim značno izměnjaje funkcionalnost devajsa, povyšajuči jego bezpečnost protiv rafinovanyh grozb, imenno protiv špionskyh program i napadov, organizovanyh državnymi organami. {{-|Apple}} utvrdžaje, že večšinstvo ljudij jest nikogda vyše podvrženo tutym atakam.<ref>{{Cite web |title=About Lockdown Mode |url=https://support.apple.com/en-us/105120 |access-date=2024-10-19 |website=Apple Support |language=en |archive-date=October 16, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241016154915/https://support.apple.com/en-us/105120 |url-status=live }}</ref> === Zlovrědne i špionske programy === V svojih rannyh lětah, {{-|Mac OS X}} iměla radost blizko polnoj odsutnosti svojih tipov [[Zlovrědne programy|zlovrědnyh]] i [[Špionske programy|špionskyh]] program, ktore oplyvnjali koristateljev {{-|[[Microsoft Windows]]}}.<ref>{{Cite magazine |last=Welch |first=John |date=January 6, 2007 |title=Review: Mac OS X Shines In Comparison With Windows Vista |url=https://www.informationweek.com/news/showArticle.jhtml?articleID=196800670&pgno=4 |url-status=live |magazine=Information Week |archive-url=https://web.archive.org/web/20070209090401/https://www.informationweek.com/news/showArticle.jhtml?articleID=196800670 |archive-date=February 9, 2007 |access-date=February 5, 2007 |df=mdy-all}}</ref><ref>{{Cite web |last=Granneman |first=Scott |date=October 6, 2003 |title=Linux vs. Windows Viruses |url=https://www.theregister.co.uk/2003/10/06/linux_vs_windows_viruses |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150907054536/https://www.theregister.co.uk/2003/10/06/linux_vs_windows_viruses |archive-date=September 7, 2015 |access-date=February 5, 2007 |website=The Register |df=mdy-all}}</ref><ref>{{Cite web |last=Gruber |first=John |author-link=John Gruber |date=June 4, 2004 |title=Broken Windows |url=https://daringfireball.net/2004/06/broken_windows |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110904003214/https://daringfireball.net/2004/06/broken_windows |archive-date=September 4, 2011 |access-date=April 24, 2006 |publisher=[[Daring Fireball]] |df=mdy-all}}</ref> {{-|macOS}} imaje nizšy děl koristnikov v sravnjenju s {{-|Windows}}.<ref>{{Cite web |date=September 2009 |title=Operating System Market Share |url=https://marketshare.hitslink.com/operating-system-market-share.aspx?qprid=8 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20100125022803/https://marketshare.hitslink.com/operating-system-market-share.aspx?qprid=8 |archive-date=January 25, 2010 |access-date=April 10, 2009 |df=mdy-all}}</ref> [[Kompjuterny črvjak|Črvjaki]], a takože potencialne ranimosti byli priměčane v 2006 godu, čto vedlo něktoryh analitikov industrije i antivirusne kompanije izdati ostrěženje, že {{-|Apple}} {{-|Mac OS X}} ne jest vpolno imunna protiv zlovrědnogo softvera.<ref>{{Cite magazine |last=Roberts |first=Paul |date=February 21, 2006 |title=New Safari Flaw, Worms Turn Spotlight on Apple Security |url=https://www.eweek.com/security/new-safari-flaw-worms-turn-spotlight-on-apple-security |url-status=live |magazine=[[eWeek]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20220927142109/https://www.eweek.com/security/new-safari-flaw-worms-turn-spotlight-on-apple-security/ |archive-date=September 27, 2022 |access-date=January 22, 2022}}</ref> Povyšanje tržnogo děla sběgalo se s rastučimi soobčenjami o raznorodnyh atakah.<ref>{{Cite web |last=Conneally |first=Tim |date=August 28, 2009 |title='Macs don't get viruses' myth dissolves before public's eyes |url=https://www.betanews.com/article/Macs-dont-get-viruses-myth-dissolves-before-publics-eyes/1251493625 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090830174605/https://www.betanews.com/article/Macs-dont-get-viruses-myth-dissolves-before-publics-eyes/1251493625 |archive-date=August 30, 2009 |publisher=BetaNews |df=mdy-all}}</ref> Na početku 2011 goda, {{-|Mac OS X}} soočila se s velikym rastom atak zlovrědnyh program,<ref>{{Cite magazine |last=Grimes |first=Roger A. |date=May 23, 2011 |title=7 questions about the Mac malware scare &#124; Security |url=https://www.infoworld.com/d/security/7-questions-about-the-mac-malware-scare-811 |url-status=live |magazine=InfoWorld |archive-url=https://web.archive.org/web/20110607094531/https://www.infoworld.com/d/security/7-questions-about-the-mac-malware-scare-811 |archive-date=June 7, 2011 |access-date=July 5, 2011 |df=mdy-all}}</ref> i take zlovrědne programy, kako {{-|[[Mac Defender]], MacProtector}}, i {{-|MacGuard}} razgledali se kako rastuča problema dla koristnikov kompjuterov {{-|Mac}}. Na početku, instalator zlovrědnogo softvera trěboval od koristnika zadavati parolu administratora, ale pozdějše versije se instalovali bez vvoda od koristnika.<ref>{{Cite web |date=May 26, 2011 |title=Mac Security Boasts Threatened by Malware Surge – International Business Times |url=https://www.ibtimes.com/articles/152612/20110526/mac-security-boasts-threatened-by-malware-surge.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110808024312/https://www.ibtimes.com/articles/152612/20110526/mac-security-boasts-threatened-by-malware-surge.htm |archive-date=August 8, 2011 |access-date=July 5, 2011 |publisher=Ibtimes.com |df=mdy-all}}</ref> Prvonačelno, personal poddržky {{-|Apple}} byl poučen ne pomagati odstranjovati zlovrědne programy i ne priznavati egzistovanje problemy zlovrědnyh program, ale s razprostranjenjem virusov byl ipuščen dokument dlja poddržky. {{-|Apple}} oglasila obnovjenje {{-|OS X}}, ktoro izpravi problemu. Tuto dotykalo se priblizno 100,000 koristnikov.<ref>{{Cite web |last=Trenholm |first=Rich |date=May 20, 2011 |title=Apple tells support staff not to confirm Mac Defender infections |url=https://www.cnet.com/news/apple-tells-support-staff-not-to-confirm-mac-defender-infections |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210622224013/https://www.cnet.com/news/apple-tells-support-staff-not-to-confirm-mac-defender-infections/ |archive-date=June 22, 2021 |access-date=March 21, 2020 |publisher=CNET}}</ref><ref>{{Cite news |last=Seltzer |first=Larry |date=May 25, 2011 |title=Mac Defender 2.0 Released – Security Watch |work=PC Mag |url=https://blogs.pcmag.com/securitywatch/2011/05/mac_defender_20_released.php |url-status=dead |access-date=July 5, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110717145838/https://blogs.pcmag.com/securitywatch/2011/05/mac_defender_20_released.php |archive-date=July 17, 2011 |df=mdy-all}}</ref> {{-|Apple}} regularno izdavaje obnovjenja bezpečnosti dlja {{-|macOS}},<ref>{{Cite web |date=January 21, 2009 |title=Apple security updates |url=https://support.apple.com/kb/HT1222 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090205004031/https://support.apple.com/kb/HT1222 |archive-date=February 5, 2009 |access-date=January 29, 2009 |publisher=Apple |df=mdy-all}}</ref> ravno kako fajly podpisa, ktore sodrživajut [[Detekcija po signaturě|signatury zlovrědnyh program]] dlja {{-|[[Xprotect]]}}, antivirusnoj česti paketa {{-|[[File Quarantine]]}}, prisutnogo počinajuči s {{-|Mac OS X Snow Leopard}}.<ref>{{Cite web |date=May 18, 2015 |title=XProtect Explained: How Your Mac's Built-in Anti-malware Software Works |url=https://www.howtogeek.com/217043/xprotect-explained-how-your-macs-built-in-anti-malware-works |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180323030541/https://www.howtogeek.com/217043/xprotect-explained-how-your-macs-built-in-anti-malware-works |archive-date=March 23, 2018 |publisher=How-To Geek |df=mdy-all}}</ref> == Odnošenje == === Děl koristnikov === Podlě danyh januara 2023 goda, {{-|macOS}} jest vtora najširoko koristana sistema občego naměrjenja, izkoristana v [[Internet]]u, vslěd {{-|[[Microsoft Windows]]}}, s dělom koristateljev 15.33% suglasno statistikě, sobranoj {{-|[[StatCounter]]}}.<ref>{{Cite web |title=Desktop Operating System Market Share Worldwide |url=https://gs.statcounter.com/os-market-share/desktop/worldwide |access-date=2023-02-26 |website=StatCounter Global Stats |language=en |archive-date=February 2, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200202162859/https://gs.statcounter.com/os-market-share/desktop/worldwide |url-status=live }}</ref> === Promocija === Kako proizvoditelj aparatov, {{-|Apple}} najvyše promovala {{-|macOS}}, da by prodavati kompjutery {{-|Mac}}. S promovanjem obnovjenij {{-|macOS}} fokus byl na jestvujučih koristnikah, promocije {{-|[[Apple Store]]}} i partnerskyh magazinov, ili na sobytjah dlja razrabotnikov. V velikorazměrnyh reklamnyh kampanijah, {{-|Apple}} osoblivo promovala {{-|macOS}} kako lěpšu za rabotu s media i v drugyh priměnjenjah u domašnogo koristatelja, i [[:en:Get a Mac#North American campaign|v sravnjenju]] s {{-|Mac OS X}} (osoblivo versij {{-|Tiger}} i {{-|Leopard}}), firma {{-|[[Microsoft]]}} dostala mnogo kritiky za svoju dolgo očekyvanu operacijnu sistemu {{-|[[Windows Vista]]}}.<ref name="Apple's Get a Mac campaign">{{Cite web |last=Nudd |first=Tim |title=Apple's Get a Mac campaign |url=https://www.adweek.com/adfreak/apples-get-mac-complete-campaign-130552 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111005151923/https://www.adweek.com/adfreak/apples-get-mac-complete-campaign-130552 |archive-date=October 5, 2011 |access-date=2 December 2015 |website=AdWeek |date=April 13, 2011 |df=mdy-all}}</ref><ref name="Apple tweaks Microsoft over Vista ad spending">{{Cite web |last=Arthur |first=Charles |date=October 23, 2008 |title=Apple tweaks Microsoft over Vista ad spending |url=https://www.theguardian.com/technology/blog/2008/oct/23/apple-microsoft-vista-advertising |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208072749/https://www.theguardian.com/technology/blog/2008/oct/23/apple-microsoft-vista-advertising |archive-date=December 8, 2015 |access-date=2 December 2015 |website=[[The Guardian]] |df=mdy-all}}</ref> == Linky i referencije == {{Iztočniky}} == Vnješnje linky == {{Prěvod|en|macOS}} [[Kategorija:Operacijne sistemy]] [[Kategorija:Apple]] {{INTERWIKI|Q14116}} 4a7x2nvb0p73imb7op706uiorpukl90 Madjarsky jezyk 0 1283 28176 10238 2026-07-06T00:15:37Z MwGamera 13 poměšane skripty 28176 wikitext text/x-wiki {{Kartka jezyk | name = Madjarsky jezyk | nativename = * {{Jezyky|hu|Magyar|hu|Magyar nyelv}} | image = Dist_of_hu_lang_europe.svg | imagecaption = Razprostranjenje madjarskogo jezyka | states = [[Vugrija]] | speakers = 13 milionov | date = 2023 | ref = <ref name="ethnologue">{{Cite web | url = https://www.ethnologue.com/language/hun/ | title = Hungarian | website = Ethnologue. Languages of the World | access-date = 2025-06-01 | language = en}}</ref> | script = * [[latinica]] | official = * [[Vugrija]] * [[Evropejsky sojuz]] | standards = | agency = Vugrska akademija nauk {{-|(Magyar Tudományos Akadémia)}} | iso1 = hu | iso3 = hun | family = * [[Uralske jezyky]] ** [[Ugrofinske jezyky]] *** [[Ugrske jezyky]] }} '''Madjarsky jezyk''' ili '''vugrsky jezyk''' ({{Jezyky|hu|Magyar nyelv}}, izg. {{MFA|ˈmɒɟɒr ˈɲɛlv}}) jest narodny jezyk [[Madjari|Madjarov]] i državny jezyk [[Vugrija|Vugrije]].<ref name="ethnologue" /> On prinaleži [[Ugrske jezyky|ugrskoj vetvi]] [[Ugrofinske jezyky|ugrofinskyh jezykov]], ktore sut čest [[Uralske jezyky|uralskoj jezyčnoj rodiny]]. Madjarsky jest oficialny jezyk Vugrije i jedin iz 24 oficialnyh jezykov [[Evropejsky sojuz|Evropejskogo sojuza]]. S okolo 13 milionami govoriteljev on jest najkoristajemy uralsky jezyk v světu.<ref name="ethnologue" /> Madjarsky imaje medžunarodne jezyčne kody <tt>'''{{-|hu}}'''</tt> ({{-|[[ISO 639-1]]}}) i <tt>'''{{-|hun}}'''</tt> ({{-|[[ISO 639-2]]}} i {{-|[[ISO 639-3]]}}). Vně Vugrije madjarskym takože govori veliko množstvo madjarov v susědnyh državah: v južnoj [[Slovakija|Slovakiji]], zapadnoj [[Ukrajina|Ukrajině]] ([[Zakarpatje|Zakarpatju]]), centralnoj i zapadnoj [[Rumunija|Rumuniji]] ([[Transilvanja|Transilvaniji]]), sěvernoj [[Srbija|Srbiji]] ([[Vojvodina|Vojvodině]]), sěvernoj [[Hrvatija|Hrvatiji]], sěveroiztočnoj [[Slovenija|Sloveniji]] ([[Prekomurje|Prekomurju]]) i iztočnoj [[Avstrija|Avstriji]] ([[Burgenland]]u).<ref>{{Cite book | last = Kenesei | first = István | last2 = Vago | first2 = Robert M. | last3 = Fenyvesi | first3 = Anna | title = Hungarian | publisher = Routledge | year = 1998 | isbn = 978-0-415-00206-0 | language = en}}</ref> Takože on jest govorjeny madjarskoju diasporoju po cělom světu, osoblivo v Sěvernoj Amerikě, prěd vsem v [[SŠA]] i [[Kanada|Kanadě]], takože v [[Izraelj]]u. == Etimologija == Nazvanje «madjarsky» proizhodi iz samojmenovanija madjarov — ''{{-|Magyar}}''. Po jednoj teoriji, slovo je prvonačelno od ''Mansi'' — blizko srodnyh Madjaram ugrskih ljudij Zapadnoj Siberije. Nazvanje «vugrsky» i podobne ({{Jezyky|la|Hungarica}}), koristajeme v večšinstvu evropejskyh jezykov, proizhodi, věrojetno, od nazvy turkijskogo sveza plemen [[Onogury|Onogurov]] (čto znači «deset strel» ili «deset plemen»).<ref>{{Cite book | last = Róna-Tas | first = András | title = Hungarians and Europe in the Early Middle Ages | publisher = Central European University Press | year = 1999 | isbn = 978-963-9116-48-1 | language = en}}</ref> Poljaki i iztočni slovjane sut nazyvali Madjarov {{Lang|pl|Ǫgry}}, čto vslěd pravilnyh zvukovyh izměn dovedlo do nazvanja «Vugrija» i pridavnika «vugrsky» v medžuslovjanskom jezyku. == Historija == === Ugrsky period i razdělenje === Madjarsky jezyk tradicijno sčitaje se odvětvivšim se od srodnych ugrskih jezykov — [[Mansijsky jezyk|mansijskogo]] i [[Hantyjsky jezyk|hantyjskogo]] — v prvoj polovině 1-go tysečlětja pr. n. e. v zapadnoj Siberiji k iztoku od Uralskyh gor.<ref>{{Cite book | last = Hajdú | first = Péter | title = Bevezetés az uráli nyelvtudományba | publisher = Tankönyvkiadó | year = 1966 | language = hu}}</ref> Poslě razděljenija prědky Madjarov sut prošli dolgu put na zapad i prišli v kontakt z [[Iranske jezyky|iranskojezyčnymi]], [[Turkijske jezyky|turkijskojezyčnymi]] i [[Slovjanske jezyky|slovjanskojezyčnymi]] narodami, iz jezykov ktoryh pozajeli veliko množstvo slov. Iransky sloj pozajetij odnosi se ko vrěmenu neposrědno poslě razpada ugrskoj sjedinjennosti. === Oselenje Karpatskogo basena === V koncu 9-go věka n. e. madjarski knez [[Arpad]] privědl sedm madjarskyh plemen iz stepnyh oblastij črez Karpatske gory i oselil Panonsku ravninu. To jest sobytje, ktore sut nazvali «Nabyvanje otečstva» ({{Jezyky|hu|Honfoglalás}}). V 1000-om lětu n. e. kralj [[Ištvan I|Ištvan {{-|I}}.]] jest osnoval Madjarsko kraljevstvo, prijel [[hristijanstvo]] rimskogo obreda i zaměnil staru madjarsku pismenost latiniceju.<ref>{{Cite book | last = Molnár | first = Miklós | title = A Concise History of Hungary | publisher = Cambridge University Press | year = 2001 | isbn = 978-0-521-66736-4 | language = en}}</ref> [[Fajl:Csikszentmarton_rovas.svg|thumb|Stara madjarskaja pismenost, koristana prěd prijetjem latinicy.]] [[Fajl:Tihany_1055.PNG|thumb|200px|Tihanska zakladajuča gramota (1055), najstarši dokument s fragmentami madjarskogo jezyka. On glasi: "feheruuaru rea meneh hodu utu rea" (na sučasnom vugrskom jezyku "Fehérvárra menő hadi útra", čto označaje "k vojenskoj drogě, vedučej do Fehervara")]] Najstarši ostatok jezyka jest v Tihanskoj zakladajučej gramotě od 1055-go lěta, kde madjarsky tekst jest poměšan s latinskym. Prvy polny tekst na madjarskom jest «Pogrěbna propověd i molitva» ({{Jezyky|hu|Halotti Beszéd és Könyörgés}}), ktora odnosi se k 1190-m lětam. Ačekoli pravopis tyh rannjih tekstov značno odličal se od nyněšnjego, sučasni madjari ješče mogut razuměti veliku čest rekonstruovanogo govorenogo jezyka togo vrěmena. === Srědnjevěčje i rannje Novo vrěme === Posle 1300-go lěta razvila se vyše složita madjarska literatura. Najranši primer madjarskoj religijnoj poezije jest «Žalenja Marijinogo» iz 14-ogo věka. Prvy prěvod Biblije na madjarsky jest «Husitska biblija» iz 1430-h lět.<ref>{{Cite book | last = Kiss | first = Jenő | last2 = Pusztai | first2 = Ferenc | title = Magyar nyelvtörténet | publisher = Osiris | year = 2003 | isbn = 978-963-389-558-0 | language = hu}}</ref> V 17-om věku madjarsky jezyk uže byl blizky svojej sučasnoj formě, hoti ješče byli v koristanju dva prošle časy. V tutom periodu načali se takože pojavljati pozajetija iz [[Němečsky jezyk|němečskogo]], [[Italijansky jezyk|italijanskogo]] i [[Francuzsky jezyk|francuzskogo]]. Dalje [[Turkijske jezyky|turkijske]] slova byli pozajete v periody [[Osmanska imperija|osmanskogo]] vladanja nad Vugrijeju (1541–1699). === Jezyčne reformy 19-go stolětja === [[Fajl:Kazinczy_Ferenc.jpg|thumb|150px|Ferenc Kazinc{{-|zy|и}} (1759–1831), voditelj jezykovoj reformy.]] V 19-om věku pisatelji, na čelu s [[Ferenc Kazinczy|Ferencom Kazinc{{-|zy|и}}em]], sut iniciovali proces obnovjenja jezyka ({{Jezyky|hu|Nyelvújítás}} — «jezyčna reforma»). Někotore slova sut byli skračene; red narěčnyh slov razširil se po cěloj krajině; davno izumrěle slova byli ponovno vvedene, i veliky broj novyh izrazov byl stvoren različnymi derivativnymi prědložnikami. Tutoj ruh jest stvoril vyše než deset tyseč slov, věčšina iz ktoryh jest aktivno koristana dodnes.<ref>{{Cite book | last = Tolcsvai Nagy | first = Gábor | title = A magyar nyelv | publisher = Osiris | year = 2005 | isbn = 978-963-389-817-8 | language = hu}}</ref> === Trianonsky dogovor i sučasnost === V 1920-om lětu Vugrija podpisala Trianonsky dogovor, črez ktory iztratila 71 % svojego ozemja i okolo tretiny etnično madjarskogo naseljenja, ktore pozostalo za novymi granicami. To jest privedlo k situaciji, kogda veliky počet madjarov žive v susědnyh državah i govori madjarskym. V 19-om i 20-om věkah prodolžala se standardizacija jezyka, a razliky medžu vzajemno razumějemymi narěčjami sut postupno umenjšali se. Dodnes madjarsky jest oficialny jezyk Vugrije i regionalno uznany v [[Rumunija|Rumuniji]], [[Slovakija|Slovakiji]], [[Srbija|Srbiji]], [[Avstrija|Avstriji]] i [[Slovenija|Sloveniji]]. == Razprostranjenje == [[Fajl:Idioma_húngaro.PNG|thumb|350px|Karta razprostranjenja madjarskogo jezyka: temnomodry — večšina, světlomodry — značna menšina.]] Madjarsky imaje okolo 13 milionov rodnyh govoriteljev, iz ktoryh vyše než 9,8 milionov živut v Vugriji. Suglasno madjarskomu prěpisu naseljenja 2011-go lěta, 9 896 333 osob (99,6 % vseho naseljenja) govoret madjarskym, iz ktoryh 9 827 875 osob (98,9 %) govoret njim kako prvym jezykom.<ref>{{Cite web | url = https://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/nepsz2011/nepsz_24_00_2011.pdf | title = 2011. évi népszámlálás | publisher = Központi Statisztikai Hivatal | year = 2013 | language = hu | access-date = 2025-06-01}}</ref> Okolo 2,2 miliona govoriteljev živut v oblastah, ktore byli čestju Madjarskogo kraljevstva prěd Trianonskim dogovorom (1920). Največši počet njih žive v Transilvaniji, zapadnoj polovině sučasnoj Rumunije, gde jest okolo 1,25 miliona Madjarov. Velike množstva Madjarov sut takože v [[Slovakija|Slovakiji]], [[Srbija|Srbiji]] i [[Zakarpatje|Zakarpatju]], i madjarov možno najdti takože v [[Avstrija|Avstriji]], [[Hrvatija|Hrvatiji]] i [[Slovenija|Sloveniji]]. === Oficialny status === Madjarsky jest oficialny jezyk Vugrije i blagodare tomu oficialny jezyk Evropejskogo sojuza. Madjarsky jest takože jedin iz oficialnyh jezykov srbskyh provincij Vojvodiny i oficialny jezyk treh občin v Sloveniji: Hodoš, Dobrovnik i Lendava, zajedno so [[Slovenečsky jezyk|slovenečskim]]. Madjarsky jest oficijalno uznany како jezyk menšiny ili regionalny jezyk v Avstriji, Hrvatiji, Rumuniji, Zakarpatju na [[Ukrajina|Ukrajině]] i v Slovakiji.<ref>{{Cite web | url = https://www.coe.int/en/web/conventions/search-on-treaties/-/conventions/treaty/148/declarations | title = Reservations and Declarations for Treaty No.148 - European Charter for Regional or Minority Languages | website = Council of Europe | language = en | access-date = 2025-06-01}}</ref> == Narěčja == [[Fajl:8.1-Hungarian.png|thumb|300px|Narěčja madjarskogo jezyka.]] Narěčja madjarskogo jezyka, oprěděljene {{-|Ethnologue}}'om, sut: Alf{{-|ö|о}}ldsko, Zadunajsko, Dunajsko-Cisko, Kraljevsko-Prehodsko, Sěveroiztočno, Sěverozapadno, Sekejsko i Zapadnomadjarsko. Tute narěčja sut věčšinoju vzajemno razumlive. Madjarsko narěčje Čango, ktoro jest govorjeno prěd vsem v oblasti {{-|Băcău|Бакау}} v iztočnoj Rumuniji i [[Moldavija|Moldově]], jest velmi odlično od ostalyh narěčij i shranjaje črty, blizke staršim formam madjarskogo jezyka, zatože tuta oblast byla dolgo oddělena od drugyh Madjarov.<ref>{{Cite book | last = Kenesei | first = István | last2 = Vago | first2 = Robert M. | last3 = Fenyvesi | first3 = Anna | title = Hungarian | publisher = Routledge | year = 1998 | isbn = 978-0-415-00206-0 | language = en}}</ref> == Jezyčna rodina i srodstvo == [[Fajl:Lenguas_ugrias.png|thumb|300px|Karta ugrskyh jezykov: madjarsky (zeleny) jest najdalje od drugyh srodnikov.]] Madjarsky jest členom [[Uralske jezyky|uralskoj jezyčnoj rodiny]]. Jezyčne svezanosti medžu madjarskym i drugymi uralskymi jezykami byli priměčene v 1670-h lětah, a egzistencija tutoj rodiny byla ustanovjena v 1717-om lětu. Madjarsky jest pripisany k [[Ugrske jezyky|ugrskoj větvi]] zajedno s [[Mansijsky jezyk|mansijskim]] i [[Hantyjsky jezyk|hantyjskim]] jezykami [[Zapadna Siberija|Zapadnoj Siberije]].<ref>{{Cite book | last = Sinor | first = Denis | title = The Uralic Languages: Description, History and Foreign Influences | publisher = Brill | year = 1988 | isbn = 978-90-04-07741-6 | language = en}}</ref> Sut čislne pravilne zvukove korespondencije medžu madjarskym i ugrskymi jezykami. Na primjer, madjarsko {{-|/aː/}} odgovarjaje hantyjskomu {{-|/o/}} v oprěděljennyh pozicijah. Distancija medžu ugrskimi i finskymi jezykami jest věčša, ale korespondencije sut takože pravilne. Klasifikacija madjarskogo jezyka kako uralskogo/[[Ugrofinske jezyky|ugrofinskogo]], a ne [[Turkijske jezyky|turkijskogo]] jezyka, byla temoju burlivoj naučnoj diskusije v 18-om i do 19-ogo věka. Poslě akademičnoj diskusije, znanoj kako «Ugrsko-turkijska vojna» ({{Jezyky|hu|Az ugor-török háború}}), ugrofinska hipoteza byla priznana pobědivšeju, blagodare prěd vsem dělam němečskogo lingvista [[Josef Budenz|Josefa Buden{{-|z|ц}}a]].<ref>{{Cite book | last = Korhonen | first = Mikko | title = Finno-Ugrian Language Studies in Finland 1828–1918 | publisher = Societas Scientiarum Fennica | year = 1986 | language = en}}</ref> == Leksika == {| class="wikitable" style="float:right; margin-left:1em" |+ Primery s {{Lang|hu|'''ad'''}} ! Madjarsky !! Prěvod |- | {{Lang|hu|ad}} || davaje |- ! colspan=2 | Derivovane slova s suffiksami |- | {{Lang|hu|adni}} || davati |- | {{Lang|hu|adás}} || prěnosjenije, translacija |- | {{Lang|hu|adó}} || podatek ili danj |- | {{Lang|hu|adózik}} || platiti danj |- | {{Lang|hu|adózó}} || danjovy platitelj |- | {{Lang|hu|adós}} || dolžnik |- | {{Lang|hu|adósság}} || dolg |- | {{Lang|hu|adat}} || dane |- | {{Lang|hu|adakozik}} || davati (praktikovati dobročinnostj) |- | {{Lang|hu|adalék}} || dodatok (ingredient) |- | {{Lang|hu|adag}} || doza, porcija |- | {{Lang|hu|adomány}} || donacija |- | {{Lang|hu|adoma}} || anekdota |- ! colspan=2 | S glagolnymi prědponami |- | {{Lang|hu|átad}} || prědavati |- | {{Lang|hu|bead}} || podavati, vnositi |- | {{Lang|hu|elad}} || prodavati |- | {{Lang|hu|felad}} || odstupati, slati poštoju |- | {{Lang|hu|hozzáad}} || dodavati |- | {{Lang|hu|kiad}} || izdavati, publikovati, oddavati |- | {{Lang|hu|lead}} || odpravjati, sdavati (objekt) |- | {{Lang|hu|megad}} || vozvračati (dolg), davati (pozvoljenije) |- | {{Lang|hu|összead}} || dodavati (matematično) |} V prvoj rannjej fazě madjarskyh [[Reforma jezyka|jezykovyh reform]] (konec 18-go i početok 19-go věka) bylo stvorěno vyše než deset tyseč slov,<ref>Kálmán Szily predstavil okolo 10 000 slov v svojej knize {{Lang|hu|A magyar nyelvújítás szótára}} («Slovnik madjarskej jezykovoj reformy», t. 1–2: 1902 i 1908), bez pretenzyje na polnostj.</ref> iz ktoryh několiko tyseč jest ješče aktivno koristano dodnes. Glavnym cěljem reform byla zaměna jestvujučih slov němečskogo i latinskogo proishodženija novo stvorěnymi madjarskymi slovami. V rezuljtatu Kazinc{{-|zy|и}} i jego pozdnějši naslědniki (reformatori) sut značno snizili ranje vysoky uděl slov latinskogo i němečskogo proishodženija v madjarskom jezyku, ktore odnosili se k spoločenskym i prirodnym naukam, politikě, ekonomikě, institucionalnym nazvanjam, modě i t.d. Dati točnu ocenku občego čisla slov jest težko, zatože jest težko oprěděliti, čto jest «slovo» v [[Aglutinativny jezyk|aglutinatyvnyh jezykah]], iz-za prisutnosti afiksovanyh i složenyh slov. Največše prěvodne slovniky iz madjarskogo na drugye jezyky sodrživajut 120 000 slov i frazeologizmov.<ref name="kenesei-p77">''A nyelv és a nyelvek'' («Jezyk i jezyky»), pod red. Istvána Keneseia. Akadémiai Kiadó, Budapešt, 2004, ISBN 963-05-7959-6, s. 77.</ref> Novy stolovy leksikon madjarskogo jezyka soderže 75 000 slov,<ref name="kenesei-p77" /> a «Vseobjemluječi slovnik madjarskogo jezyka» (planujemy byti opublikovan v 18 tomah) ima soderže 110 000 slov.<ref>{{Cite web | url = http://www.e-nyelv.hu | title = Prve dva tomy iz 20-tomnoj seriě byli prědstavljeny 13 novembra 2006 v Madjarskej akademiji nauk | language = hu}}</ref> Standardny madjarsky [[leksikon]] ordinerno ocenivaje se na 60 000 do 100 000 slov.<ref name="nadasdy-interview">{{Cite web | url = http://2000magyar.mindenkinet.hu | title = «Madjarsky ne jest težky» (intervju s Ádámom Nádasdyjem) | language = hu}}</ref> Vse madjarske [[Leksema|leksemy]], sobrane iz tehničnih tekstov, narěčij i t.d., sumarizovane dajut okolo 1 000 000 slov.<ref name="kenesei-pp76-86">''A nyelv és a nyelvek'', pod red. Istvána Keneseia. Akadémiai Kiadó, Budapešt, 2004, ISBN 963-05-7959-6, ss. 76, 86.</ref> Česti leksikona mogut byti organizovane v «slovne kusty» (gledite priměr poprav). Slova v tutom kustu imajut obči korenj; one sut svezane črez sklonjenje, derivaciju i složenije, i v širokom smyslu sut srodne v značenju. Osnovny slovosbor ima několiko sot korenjev slov občimi s drugymi [[Uralske jezyky|uralskymi jezykami]], kako [[Finsky jezyk|finskym]], [[Estonsky jezyk|estonskym]], [[Mansijsky jezyk|mansijskym]] i [[Hantyjsky jezyk|hantyjskym]]. Primery: glagol {{Lang|hu|él}} «žiti» (finsky {{Lang|fi|elää}}), čislovniky {{Lang|hu|kettő}} (2), {{Lang|hu|három}} (3), {{Lang|hu|négy}} (4) (sr. mansijsky {{Lang|mns-latn|kitig}}, {{Lang|mns-latn|khurum}}, {{Lang|mns-latn|nila}}, finsky {{Lang|fi|kaksi, kolme, neljä}}, estonsky {{Lang|et|kaks, kolm, neli}}), i takože {{Lang|hu|víz}} «voda», {{Lang|hu|kéz}} «ruka», {{Lang|hu|vér}} «krovj», {{Lang|hu|fej}} «glava» (sr. finsky {{Lang|fi|vesi, käsi, veri, pää}}, estsonky {{Lang|et|vesi, käsi, veri, pea}}). Slova dlja elementarnogo rodstvenjtva i prirody jest bolje ugrske, menje r-turkske i menje slovjanske. Slova svezane s [[zemjedělstvo]]m jest okolo 50 % r-turkijske i 50 % slovjanske; pastyrske terminy sut bolje r-turkske. Hristijanska i državna terminologija jest vyše slovjanska; slovjanske substraty sut prěd vsem proto-slovačske ili proto-slovenečske. {{Bar box | width = | title = Uděl pozajetij v sučasnom madjarskom jezyku<ref name="kenesei-p134">{{-|''A nyelv és a nyelvek''}}, pod red. Istvána Keneseia, s. 134.</ref> | titlebar = #ddd | bars = {{Bar percent|Neoprěděljeno|red|30}} {{Bar percent|[[Ugrofinske jezyky|Ugrofinske]]|green|21}} {{Bar percent|[[Slovjanske jezyky|Slovjanske]]|blue|20}} {{Bar percent|[[Němečsky jezyk|Němečske]]|lightgreen|11}} {{Bar percent|[[Turkijske jezyky|Turkijske]]|orange|9.5}} {{Bar percent|[[Latinsky jezyk|Latinske]] i [[Grečsky jezyk|grečske]]|yellow|6}} {{Bar percent|[[Romanske jezyky|Romanske]]|purple|2.5}} {{Bar percent|Ine znane|brown|1}} }} Suglasno ocěnjanjam,<ref name="A MAGYAR NYELV SZLÁV JÖVEVÉNYSZAVAI">{{Cite web | url = https://www.arcanum.com/hu/online-kiadvanyok/MuMaTu-a-mult-magyar-tudosai-1/kniezsa-istvan-357C/eletmuve-359F/a-magyar-nyelv-szlav-jovevenyszavai-i-35B6/ | title = A MAGYAR NYELV SZLÁV JÖVEVÉNYSZAVAI I. | language = hu}}</ref> najmnogočislnějše pozajetja proizhodet iz slovjanskyh jezykov<ref name="tavoktatas">{{Cite web | url = https://tavoktatas.mnt.org.rs/sites/default/files/2020-12/A%20magyar%20sz%C3%B3k%C3%A9szlet%20eredete%20%C3%A9s%20a%20j%C3%B6vev%C3%A9nyszavak.pdf | title = Proishoždenje madjarskogo slovosbora i pozajetija | language = hu}}</ref> (1252 slov dokazanogo slovjanskogo proizhodženija, okolo 484 universalno koristanyh vo vsih narěčjah madjarskogo, 694 toliko v oprěděljenyh narěčjah i 74 zastarělyh slov). Dopolniteljno 382 slova sut klasifikovana kako «možlivo slovjanske», čto privodi k občemu čislu okolo 1634 potencialno slovjanskyh pozajetij. Druga največša skupina pozajetij jest turkijska, ktora može byti razděljena na prěd-zavojevatelny i osmansky sloje; prěd-zavojevatelne slova sostavjajut absolutnu věčšinu od njih. Iz-za věkov spolubytja s turkskimi narodami, kako Vožskymi Bolgarami i Hazarami, točno proishodženje něktoryh slov jest težko ustanoviti. Občo čislo turkijskyh pozajetij obyčno ocěnjaje se kako 300–500.<ref>{{Cite web | url = https://mnytud.arts.unideb.hu/tananyag/gyorffye/torok_jovevenyszavak.pdf | title = A TÖRÖK JÖVEVÉNYSZAVAINK | language = hu}}</ref> Tretjeju skupinoju sut němečske pozajetja, okolo 400 slov.<ref name="tavoktatas" /> One začali pojavjati se v jezyku uže v 11. věku, ale stali se osoblivo primětnymi v [[Habsburgi (kraljevska dinastija)|habsburgsku epohu]], od 16. věka.<ref>{{Cite web | url = https://mnytud.arts.unideb.hu/tananyag/gyorffye/nemet_jovevenyszavak.pdf | title = Német jövevényszavak a magyar nyelvben | language = hu}}</ref> Mnogo menšim, ale takože mnogo staršim slojem sut [[Iranske jezyky|iranske]] pozajetja, ktore čislet toliko několiko desetok, ale sut važnoju čestju slovosbora.<ref name="tavoktatas" /> Tute slova vklučajut {{Lang|hu|tehén}} «krava», {{Lang|hu|tej}} «mlěko», {{Lang|hu|asszony}} «žena», {{Lang|hu|vám}} «myto», {{Lang|hu|vár}} «krepostj», {{Lang|hu|vásár}} «rynok», {{Lang|hu|üveg}} «steklo» i dr. Ine, vyše tehnične, religiozne ili naučne pozajetja, několiko desetok slov, prihodet iz latinskogo i grečskogo, a novějše sloje mogut vključati bez malogo vsaky evropejsky jezyk, s ktorym madjarsky byl v kontaktu podolg stolětij. === Tvorjenije slov === Slova mogut byti složne ili derivovane. Věčšina derivacij jest posrědstvom sufiksov, ale jest takože maly nabor derivativnyh prědastok. ==== Složene slova ==== Složene slova sut prisutne v jezyku od [[Prauralska doba|prauralskoj doby]]. Mnogo drěvnyh složenyh slov transformovalo se v osnovne slova po stolětjah. Dodnes složene slova igrajut važnu rolju v slovosboru. Dobry priměr jest slovo {{Lang|hu|arc}}: : {{Lang|hu|orr}} (nos) + {{Lang|hu|száj}} (usta) → {{Lang|hu|orca}} (lice) (razgovorno do konca 19. věka, ješče v koristanju v někotoryh narěčjah) > {{Lang|hu|arc}} (lice)<ref>{{Cite web | url = http://www.nemzetismeret.hu/?id=3.2 | title = Testrészek | publisher = Nemzetismeret.hu | access-date = 2010-01-31}}</ref> Složene slova sostojet se iz dvoh osnovnyh slov: prvo jest prefiks, druhoje jest sufiks. Složeno slovo može byti ''podredno'': prefiks jest v logičnom svezu s sufiksom. Jesli prefiks jest podmět sufiksa, složeno slovo mněvaje se subjektivnym. Sut takože objektivne, determinativne i adjunktne složene slova. Něktore priměry: : Subjektivne: :: {{Lang|hu|menny}} (nebesa) + {{Lang|hu|dörgés}} (grměnje) → {{Lang|hu|mennydörgés}} (gromometanje) :: {{Lang|hu|Nap}} (Solnce) + {{Lang|hu|sütötte}} (ozarjeno) → {{Lang|hu|napsütötte}} (solncem ozarjeno) : Objektivne: :: {{Lang|hu|fa}} (drěvo) + {{Lang|hu|vágó}} (rězač) → {{Lang|hu|favágó}} (drěvorubec, doslovno «drěvorězač») : Determinativne: :: {{Lang|hu|új}} (novy) + {{Lang|hu|já}} + {{Lang|hu|építés}} (strojenje) → {{Lang|hu|újjáépítés}} (obnova, doslovno «stvorjenije nečego novogo črěz budovanje») : Adjunktne: :: {{Lang|hu|sárga}} (žolty) + {{Lang|hu|réz}} (medj) → {{Lang|hu|sárgaréz}} (bronza) Suglasno sučasnym pravopisnym pravilam, podredno složeno slovo musi byti pisano kako jedno slovo, bez propustov; jednakože, jesli složenje iz treh ili bolje slov jest sedm ili bolje [[slog]]ov dolgo (bez padežnyh suffiksov), musi se vložiti defis na odgoovorjajučem městu. Ine složene slova sut ''koordinativne'': medžu prefiksom i sufiksom nema konkretnogo svezu. Podkategorije vklučajut [[Reduplikacija|reduplikaciju]] (za podčrknutje značenja; {{Lang|hu|olykor-olykor}} «nadějno někogda»), dvojne slova i slova, u ktoryh nijedna čest imaje samostojny smysl (napriměr {{Lang|hu|hercehurca}} «izbytočne, izlišne dějstva»). === Znamenite slova i frazeologizmy === ==== Strany světa ==== Madjarske slova za strany světa prozyhodet bezprosrědno iz položenja Solnca v tečenju dnja v Sěvernoj polosferě: * Sěver = {{Lang|hu|észak}} (iz {{Lang|hu|éj(szaka)}} «noč»), zatože Solnce nikogda ne světi s sěvera * Jug = {{Lang|hu|dél}} («poldenj»), zatože Solnce světi z juga v poldenj * Iztok = {{Lang|hu|kelet}} (iz {{Lang|hu|nap(kelte)}} «vozhod Solnca»), zatože Solnce voshodi na iztoku * Zapad = {{Lang|hu|nyugat}} (iz {{Lang|hu|nap(nyugta)}} «zapad Solnca»), zatože Solnce zahodi na zapadu ==== Dva slova za «črveny» ==== V madjarskom jezyku sut dva osnovnyh slova za «črveny»: {{Lang|hu|piros}} i {{Lang|hu|vörös}} (variant: {{Lang|hu|veres}}; sr. estonsko {{-|«verev»}}). Slovo {{Lang|hu|vörös}} jest srodno s {{Lang|hu|vér}} «krovj». Kogda one odnoset se k faktičnoj razlikě v koloru, {{Lang|hu|vörös}} obyčno odnosi se k temnejšemu (temnejšemu ili vyše črvenomu i menje oranžovomu) odtěnku črvenogo. Madjarski naučniki předpokladajut, čto tutoj jezyk unikatno raspoznaje dva ottěnka črvenogo kako odděljene i različne «narěčne barvy».<ref name="basiccolor">Berlin, B. i Kay, P. (1969). ''Basic Color Terms''. Berkeley i Los Angeles: University of California Press.</ref> Jednakože oba slova sut takože koristane nezavisimo od togo v slovokombinacijah. {{Lang|hu|Piros}} naučajut děti prvym — ono obyčno koristaje se za nežive, umětne prědmety ili prědmety, sčitane veselymi ili nevtralnymi, kogda {{Lang|hu|vörös}} obyčno odnosi se k žyvym ili prirodnym prědmetam, a takože k serioznym ili emotivno polnym temam. Primery: * Izrazy, kde «črveny» obyčno prěvodi se kako {{Lang|hu|piros}}: črveny [[dražny znak]], črveno [[světlofor]]nko světlo, črvena linija [[Budapeštsko metro|budapeštskogo metra]], črveny nos klauna, něktore črvene cvěty (nevtralnogo haraktera, napr. tulipany), črvena paprika, črvena barva [[Karty (igra)|kart]] (srdce i bubny), črvene črty na horugvě i t.d. * Vyraženija, kde «črveny» obyčno prěvodi se kako {{Lang|hu|vörös}}: črveny železničny signal, [[Črveno morje]], [[Črvena plošča]], [[Črvena armija]], [[Črveny baron]], črveno [[Вино|vino]], črveny koverec, črvene vlasy, [[Medžunarodno dviženje Črveny križ i Črveny poluměsec|Črveny križ]], črvena krovna klětka, črveny [[dub]], črvena lisica, rdža i t. d. ==== Rodstvene terminy ==== Madjarske slova za brata i sestru sut različovane suglasno vzajemnomu vozrastu. Jest takože občo slovo za «srodnik»: {{Lang|hu|testvér}}, iz {{Lang|hu|test}} «tělo» i {{Lang|hu|vér}} «krovj»; to jest, proizhodeči iz jednakogo těla i krvi. {| class="wikitable" ! !! mlajši !! starši !! neoprěděljeny vzajomny vozrast |- ! brat | {{Lang|hu|öcs}} || {{Lang|hu|báty}} || {{Lang|hu|fivér}} ili {{Lang|hu|fiútestvér}} |- ! sestra | {{Lang|hu|húg}} || {{Lang|hu|nővér}} / {{Lang|hu|néne}} (zastarělo) || {{Lang|hu|nővér}} ili {{Lang|hu|lánytestvér}} |- ! srodnik | {{Lang|hu|kistestvér}} || ({{Lang|hu|nagytestvér}}) || {{Lang|hu|testvér}} |} Pomimo tomu, sut oddělne prědrastky za několiko prědkov i potomkov: {| class="wikitable" ! roditelj !! praroditelj !! prapraroditelj !! praprapraroditelj !! prapraprapraroditelj !! praprapraprapraroditelj |- | {{Lang|hu|szülő}} || {{Lang|hu|nagyszülő}} || {{Lang|hu|déd(nagy)szülő}} || {{Lang|hu|ük(nagy)szülő}} || {{Lang|hu|szép(nagy)szülő}} || {{Lang|hu|ó(nagy)szülő}} |- ! děte !! vnuk !! pravnuk !! prapravnuk !! praprapravnuk !! prapraprapravnuk |- | {{Lang|hu|gyerek}} || {{Lang|hu|unoka}} || {{Lang|hu|dédunoka}} || {{Lang|hu|ükunoka}} || {{Lang|hu|szépunoka}} || {{Lang|hu|óunoka}} |} Slova za «hlapec» i «děvčina» sut koristane s posesivnymi sufiksami, ale terminy sut različovane raznym sklonjenjem ili leksemami: {| class="wikitable" ! !! hlapec/děvka !! (jego/jej) syn/dočka !! (jego/jej) ljubimec, partner |- ! mužsky | {{Lang|hu|fiú}} || {{Lang|hu|fia}} || {{Lang|hu|fiúja}} / {{Lang|hu|barátja}} |- ! žensky | {{Lang|hu|lány}} || {{Lang|hu|lánya}} || {{Lang|hu|barátnője}} |} {{Lang|hu|Fia}} jest koristano toliko v tutoj nepravilnoj posesivnoj formě, ono ne imaje nominativa samo po sobě. Jednakože, slovo {{Lang|hu|fiú}} može takože prijimati pravilny sufiks, v ktorom polučajemo slovo ({{Lang|hu|fiúja}}) odnosi se k ljubimcu ili partneru (drugu), a ne k mužskomu potomku. Slovo {{Lang|hu|fiú}} (hlapec) jest takože često nazyvano ekstremnym priměrom sposobnosti jezyka dodavati sufiks k slovu: {| class="wikitable" | {{Lang|hu|fiú}} || hlapec |- | {{Lang|hu|fia}} || jego/jej syn |- | {{Lang|hu|fiai}} || jego/jej syni |- | {{Lang|hu|fiáé}} || jego/jej synov (jedin objekt) |- | {{Lang|hu|fiáéi}} || jego/jej synov (množinovy objekt) |- | {{Lang|hu|fiaié}} || jego/jej synov (jedin objekt, množina vlastnikov) |- | {{Lang|hu|fiaiéi}} || jego/jej synov (množinovy objekt, množina vlastnikov) |} ==== Krajno dloge slova ==== * {{Lang|hu|megszentségteleníthetetlenségeskedéseitekért}} Razčlenjenje na osnovu i suffikse: {| | class="wikitable" |- | {{-| meg-}} || | glagolna prědrastka; v tutom slučaju znači «zakončeno» |- | {{-| szent}} || | svety (korenj slova) |- | {{-| -ség}} || | kako «-ost» v «svetost» |- | {{-| -t(e)len}} || | sufiks, izražajučy otsutnost; kako «ne-» v «nekoristny» |- | {{-| -ít}} || | tvori prěhodny glagol iz pridavnika |- | {{-| -het}} || | vyražaje možnost |- | {{-| -(e)tlen}} || | drugy variant «-tlen» |- | {{-| -ség}} || | (gledite vyše) |- | {{-| -es}} || | tvori pridavnik iz imennika |- | {{-| -ked}} || | prisjedinjeno k pridavniku, tvori glagol «pritvarjati se (takym)» |- | {{-| -és}} || | tvori imennik iz glagola |- | {{-| -eitek}} || | množinovy posesivny sufiks, 2. osoba množiny («vaše») |- | {{-| -ért}} || | priblizo prěvodi se kako «iz-za» ili «za» |} '''Prěvod:''' «za vaše [množina] ponovno pritvarjanje se byti neoskvrnitelnym» Vyjše napisano slovo jest često sčitano za najdolžejše slovo v madjarskom, hotja sut i dolšeje slova kako: * {{Lang|hu|legeslegmegszentségteleníttethetetlenebbjeitekként}} — «kako ti iz vas, ktorih jest najmenje možno oskvrniti» Slova takoj dolgosti ne sut koristane v praktikě i sut težko razumlive daže rodnym govoriteljam. One sut stvorjene za pokazanje žartovnym sposobom sposobnosti jezyka tvoriti dolge slova. To ne sut složene slova, ale tvorene črěz dodavanje reda jednosložnyh i dvusložnyh sufiksov (i něktoryh prědrastok) k prostomu korenju («{{Lang|hu|szent}}», «svety»). ==== Madjarske slova v slovjanskyh jezykah ==== Iz-za věkov sosědstva madjarsky jezyk vlinul na okružajuče slovjanske jezyky i pozajel iz nih. Někotore madjarske slova, prošedše v slovjanske i rumunsky jezyky, sut: * [[Russky jezyk|Russky]]: {{-|''гусар'' ({{Lang|hu|huszár}} «hussar»), ''сабля'' ({{Lang|hu|szablya}} «sablja»), ''чардаш''}} ({{Lang|hu|csárdás}} «čardaš») * [[Poljsky jezyk|Poljsky]]: {{-|''huzar'' ({{Lang|hu|huszár}}), ''szabla'' ({{Lang|hu|szablya}}), ''czardasz''}} ({{Lang|hu|csárdás}}) * [[Slovačsky jezyk|Slovačsky]]: {{-|''husár'' ({{Lang|hu|huszár}}), ''kočiš'' ({{Lang|hu|kocsis}} «kočijaš»), ''čardáš'' }}({{Lang|hu|csárdás}}) * [[Srbskohrvatsky jezyk|Srbsky i hrvatsky]]: {{-|''ašov'' (iz madjarskogo {{Lang|hu|ásó}} «lopata»), ''čardak'' ({{Lang|hu|csárda}} «krčma»), ''hajduk'' ({{Lang|hu|hajdú}} «gajduk»), ''gulaš'' }}({{Lang|hu|gulyás}}) * [[Slovensky jezyk|Slovensky]]: {{-|''husar'' ({{Lang|hu|huszár}}), ''čardaš'' ({{Lang|hu|csárdás}}), ''gulaš''}} ({{Lang|hu|gulyás}}) * [[Ukrajinsky jezyk|Ukrajinsky]]: {{-|''гайдук'' ({{Lang|hu|hajdú}}), ''ґазда'' ({{Lang|hu|gazda}} «hozjain»), ''гусар''}} ({{Lang|hu|huszár}}) * [[Bulgarsky jezyk|Bulgarsky]]: {{-|''гайдук'' ({{Lang|hu|hajdú}}), ''гулаш''}} ({{Lang|hu|gulyás}}) * [[Rumunsky jezyk|Rumunsky]] (ne slovjanski, ale susědny): okolo 1,6 % rumunskoj leksiky jest madjarskogo proishoženija; primery: {{-|''a bântui''}} (iz {{Lang|hu|bántani}} «mučiti»), {{-|''oraș''}} ({{Lang|hu|város}} «grad») Takože madjarsky pozajel mnoge slova iz slovjanskyh jezykov — prědevrsěm iz proto-slovačskogo i proto-slovenskogo — osoblivo v oblasty zemlědělija, hristijanstva i državnogo upravljenija. Okolo 20 % pozajetij v madjarskom jest iz susědnyh slovjanskyh jezykov: na priklad: {{Lang|hu|tégla}} «cegla» (iz slovjanskogo ''tegla''), {{Lang|hu|mák}} «mak», {{Lang|hu|szerda}} «srěda», {{Lang|hu|csütörtök}} «četvrtok», {{Lang|hu|kereszt}} «krest», {{Lang|hu|király}} «kralj» (iz slovjanskogo ''kralj'') <ref>{{Cite book | last = Kenesei | first = István | last2 = Vago | first2 = Robert M. | last3 = Fenyvesi | first3 = Anna | title = Hungarian | publisher = Routledge | year = 1998 | isbn = 978-0-415-00206-0 | language = en}}</ref>. == Pismenost == [[Fajl:2013.09.09 Balaton (3).JPG|thumb|Dražna tablička na vjezdu v grad {{-|Vonyarcvashegy|Вонјарцвашхедј}} (Vugrija), [[Vugrske runy|povtorjena runami]]]] === Stara madjarska runična pismenost === Historično madjarsky jezyk pisal se staroju madjarskoju runičnoju pismenostju, alfabetnoju sistemoju pisanja, voznikloju iz staroturkijskoj pismenosti. Pisalo se sprava nalěvo. Ne shranilo se nikako věčšo dělo na tutoj pismenosti, zatože material pisanja v tamtom vrěmenu — drěvo — jest razkladajuči se. Posle osnovanja Madjarskogo kraljevstva v 1000-om lětu od n. n. e. latinica jest zaměnila staru pismenost. === Sučasny madjarsky alfabet === Sučasny madjarsky alfabet se skladaje iz 44 bukv i jest osnovany na latinici s dodanymi bukvami i digrafami. Nektore specialne bukvy sut: '''{{-|á, é, í, ó, ö, ő, ú, ü, ű}}''' (dolge ili zaokruglene samoglasky) i digrafy '''{{-|cs, dz, dzs, gy, ly, ny, sz, ty, zs}}''' za različne suglasne zvuky. {| class="wikitable"; style="margin-left:auto; margin-right:auto; margin-bottom: 1em;" |+ '''Madjarsky alfabet''' !Bukva !Nazva !Fonema |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">A a</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''a''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[ɒ]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">Á á</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''á''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[a:]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">B b</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''bé''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[b]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">C c</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''cé''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[ʦ]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">Cs cs</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''csé''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[ʧ]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">D d</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''dé''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[d]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">Dz dz</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''dzé''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[ʣ]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">Dzs dzs</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''dzsé''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[ʤ]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">E e</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''e''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[ɛ]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">É é</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''é''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[eː]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">F f</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''ef''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[f]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">G g</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''gé''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[g]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">Gy gy</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''gyé''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[ɟ]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">H h</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''há''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[h]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">I i</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''i''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[i]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">Í í</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''í''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[iː]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">J j</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''jé''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[j]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">K k</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''ká''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[k]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">L l</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''el''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[l]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">Ly ly</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''el ipszilon''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[j], [ʎ] </span>(v sěvernyh narěčjah) |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">M m</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''em''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[m]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">N n</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''en''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[n]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">Ny ny</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''eny''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[ɲ]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">O o</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''o''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[o]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">Ó ó</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''ó''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[oː]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">Ö ö</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''ö''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[ø]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">Ő ő</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''ő''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[øː]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">P p</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''pé''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[p]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">R r</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''er''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[r]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">S s</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''es''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[ʃ]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">Sz sz</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''esz''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[s]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">T t</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''té''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[t]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">Ty ty</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''tyé''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[c]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">U u</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''u''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[u]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">Ú ú</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''ú''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[u:]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">Ü ü</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''ü''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[y]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">Ű ű</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">ű</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[y:]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">V v</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''vé''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[v]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">Z z</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''zé''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[z]</span> |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">Zs zs</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''zsé''</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">[ʒ]</span> |- ! colspan="3" |Toliko dlja zapisu slov čudžego proizhodženja |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">Q q</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''kú''</span> | |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">W w</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''dupla vé''</span> | |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">X x</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''iksz''</span> | |- |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">Y y</span> |<span class="ext-gadget-alphabet-disable">''ipszilon''</span> | |} == Fonetika == Madjarsky imaje 14 samoglasnyh fonem i 30 suglasnyh fonem. Samoglasne fonemy mogut byti grupovane v pary kratkyh i dolgyh samoglasok, kako {{-|''o''}} i {{-|''ó''}}. Věčšina par imaje skoro slično izgovorjenije i razlikuje se značno samo v dolgosti. Jednakože, pary {{-|''a''/''á''}} i {{-|''e''/''é''}} različajut se kako v zatvorenosti, tako i v dolgosti.<ref>{{Cite book | last = Siptár | first = Péter | last2 = Törkenczy | first2 = Miklós | title = The Phonology of Hungarian | publisher = Oxford University Press | year = 2000 | isbn = 978-0-19-823841-9 | language = en}}</ref> Dolgost suglasok takože jest različna v madjarskom. Věčšina suglasnyh fonem može pojavjati se kako [[Geminacija (fonetika)|geminaty]] (udvojene suglasky). Udarjenje v madjarskom jest vsegda na prvom slogu slova, kako v finskom i skoro kako v susědnyh s madjarskym slovačskom i češskom jezykah. Zvuk {{MFA|ɟ}}, pisany {{-|''⟨gy⟩''}}, zvuči podobno {{-|«d»}} v anglijskom {{-|«duty»}} i jest jedin iz četyreh palatalizovanyh suglasok, druge sut {{-|''ty'', ''ny''}} i {{-|''j''}}. == Gramatika == Madjarsky jest [[aglutinativny jezyk]]. On koristaje razne afiksy, prěd vsem sufiksy, ale takože někotore prefiksy i cirkumfiksy, za izměnenje značenja slova i jego gramatičnoj funkcije. === Vokalno suglasovanje === Madjarsky jezyk použivaje [[vokalno suglasovanje]] pri pridavanju sufiksov k slovam. To znači, že věčšina suffiksov imaje dvě ili tri razne formy, i izbor medžu nimi zavisi od samoglasok glavnogo slova. Naprimjer, lokativny suffiks jest {{-|'''-ban'''}} poslě zadnyh samoglasok ({{-|''ház-ban''}} «v domě») i {{-|'''-ben'''}} poslě prědnjih samoglasok ({{-|''kert-ben''}} «v sadu»). === Imenniky === Imenniky imajut 18 padežev, ktore sut tvorjene pravilno s pomočju sufiksov. Imeniteljny padež jest nemarkovany ({{Lang|hu|az alma}} «jabloko»), a napriměr, viniteljny jest markovany sufiksom {{-|–t}} ({{Lang|hu|az almát}} «jabloku»). Imennik v madjarskom ne imaje gramatičnogo roda: jest toliko jedna klasa imennikov. Posesivnost jest izražena posesivnym suffiksom na posědenom objektu, a ne na posesoru, kako v anglijskom. Napriměr, «Petrovo jabloko» jest {{Lang|hu|Péter almája}} (doslovno: «Peter jabloka-jego»). Množina imennikov jest tvorjena s {{-|–k}} ({{Lang|hu|az almák}} «jabloka»), ale posle čislovnika koristaje se jedinina ({{Lang|hu|két alma}} «dva jabloka», doslovno «dvě jabloko»). V madjarskom jezyku sklonjenje imennikov po padežah jest veliko razvito. Sut padeže, koristane so vsimi slovami, i padeže, koristane s ograničenym čislom slov. V množině najprvo dodavaje se okončanje čisla, a potom padeža (okončanja v množině sut te same). Priměr sklonjenja po vsih padežah: {| class="wikitable" style="text-align:center" |+ Padeže, ktore mogut byti koristane so vsimi slovami (na priměru slova {{Lang|hu|ház}} «dom») ! Padež !! Padežno okončanje !! Značenje padeža !! Priměr v jedn. č. !! Priměr v mn. č. !! Prěvod !! Priměry |- | [[Imeniteljnik|Nominativ]] || — || [[podmět]] (subjekt) || {{Lang|hu|ház}} || {{Lang|hu|házak}} || «dom» || style="text-align:left;" | {{Lang|hu|Ez a ház magas.}} — «Tutoj dom jest vysoky» |- | [[Viniteljnik|Akuzativ]] || {{-|-t/-at/-ot/-et/-öt}} || premo [[dopolnjenije]] || {{Lang|hu|házat}} || {{Lang|hu|házakat}} || «dom» || style="text-align:left;" | {{Lang|hu|Vettem egy házat.}} — «Ja kupil dom» |- | [[Inesiv]] || {{-|-ban/-ben}} || ''(kde? v čem?)'' v… || {{Lang|hu|házban}} || {{Lang|hu|házakban}} || «v domě» || style="text-align:left;" | {{Lang|hu|A család egy szép házban lakik.}} — «Rodina žije v krasnom domě» |- | [[Ilativ]] || {{-|-ba/-be}} || ''(kuda? vo čto?)'' v… || {{Lang|hu|házba}} || {{Lang|hu|házakba}} || «v dom» || style="text-align:left;" | {{Lang|hu|Lépj be a házba!}} — «Vojdi v dom!» |- | [[Superesiv]] || {{-|-n/-on/-en/-ön}} || ''(kde?)'' na… || {{Lang|hu|házon}} || {{Lang|hu|házakon}} || «na domě» || style="text-align:left;" | {{Lang|hu|A házon meglátszott az idő vasfoga.}} — «Na domě byli vidne slědy vrěmeny» |- | [[Sublativ]] || {{-|-ra/-re}} || ''(kuda?)'' na… || {{Lang|hu|házra}} || {{Lang|hu|házakra}} || «na dom» || style="text-align:left;" | {{Lang|hu|Egy fehér galamb szállt a házra.}} — «Běla golubica sěla na dom» |- | [[Adesiv]] || {{-|-nál/-nél}} || ''(kde?)'' u… || {{Lang|hu|háznál}} || {{Lang|hu|házaknál}} || «u doma» || style="text-align:left;" | {{Lang|hu|Megálltunk a háznál.}} — «My obstanovili se u doma» |- | [[Alativ]] || {{-|-hoz/-hez/-höz}} || ''(kuda?)'' k… || {{Lang|hu|házhoz}} || {{Lang|hu|házakhoz}} || «k domu» || style="text-align:left;" | {{Lang|hu|Odamentek a házhoz.}} — «One prišli k domu» |- | [[Elativ]] || {{-|-ból/-ből}} || ''(odkuda?)'' iz… || {{Lang|hu|házból}} || {{Lang|hu|házakból}} || «iz doma» || style="text-align:left;" | {{Lang|hu|Kisétált a házból.}} — «On izšel iz doma» |- | rowspan="2" | [[Delativ]] || rowspan="2" | {{-|-ról/-ről}} || ''(odkuda?)'' s… || rowspan="2" | {{Lang|hu|házról}} || rowspan="2" | {{Lang|hu|házakról}} || «s doma» || style="text-align:left;" | {{Lang|hu|A házról levették a zászlót.}} — «S doma sut odčinili horugvu» |- | ''(o čem?)'' o… || «o domě» || style="text-align:left;" | {{Lang|hu|Sokat mesélt a házról.}} — «Ona mnogo razskazyvala o domu» |- | [[Ablativ]] || {{-|-tól/-től}} || ''(odkuda?)'' od… || {{Lang|hu|háztól}} || {{Lang|hu|házaktól}} || «od doma» || style="text-align:left;" | {{Lang|hu|A háztól nem messze egy kutat találtam.}} — «Nedaleko od doma ja našel studnju» |- | [[Dateljnik|Dativ]] || {{-|-nak/-nek}} || ''(komu?)'' || {{Lang|hu|háznak}} || {{Lang|hu|házaknak}} || «domu» || style="text-align:left;" | {{Lang|hu|Búcsút intett a szülői háznak.}} — «Na proščanje on mahal rukoju roditeljskomu domu» |- | [[Roditeljnik|Genetiv]] || {{-|-nak a/-nek a}} || ''(čij?)'' || {{Lang|hu|háznak a}} || {{Lang|hu|házaknak a}} || «doma» || style="text-align:left;" | {{Lang|hu|Ennek a háznak a fala is üvegből volt.}} — «Daže stěny tutogo doma byly iz stekla» |- | Terminalis || -ig || ''(do čego/koliko?)'' do… || {{Lang|hu|házig}} || {{Lang|hu|házakig}} || «do doma» || style="text-align:left;" | {{Lang|hu|Két és fél kilométer az iskolától a házig.}} — «Od školy do doma — dva i pol kilometra» |- | Instrumentalis-komitativ || {{-|-val/-vel}} || ''(čim? s čim?)'' s… || {{Lang|hu|házzal}} || {{Lang|hu|házakkal}} || «s domom» || style="text-align:left;" | {{Lang|hu|Mi legyen a házzal?}} — «Čto dělati s domom?» |- | [[Esiv]]-formalis || {{-|-ként}} || v sposobnosty…, kako… || {{Lang|hu|házként}} || {{Lang|hu|házakként}} || «v sposobnosty doma» || style="text-align:left;" | {{Lang|hu|Ez a nyaraló családi házként van nyilvántartva.}} — «Tuta letna rezidencija jest registrovana kako sěmejny dom» |- | Translativ-faktiv || {{-|-vá/-vé}} || ''(vo čto?)'' || {{Lang|hu|házzá}} || {{Lang|hu|házakká}} || «v dom» || style="text-align:left;" | {{Lang|hu|Közösségi házzá alakult át az egykori mozi.}} — «Byvše kino transformovalo se v spoločny dom» |- | Kauzalis-finalis || {{-|-ért}} || ''(za čto? dlja čego?)'' || {{Lang|hu|házért}} || {{Lang|hu|házakért}} || «za dom» || style="text-align:left;" | {{Lang|hu|Mennyit fizettél a házért?}} — «Koliko ty jesi platil za dom?» |} Pri sklonjenju mogut byti izměny vnutri [[Korenj (gramatika)|korenja]] imennika: {{-|''mad'''á'''r''}} «ptaka» — {{-|''mad'''á'''rat''}} «ptaku», {{Lang|hu|ló}} «konj» — {{Lang|hu|Látok egy lo}}'{{Lang|hu|v}}'{{Lang|hu|at}} «Ja vidžu konja» (v jednosložnyh slovah v korenju često pojavljaje se {{Lang|hu|-v-}}). Padežne okončanja mogut byti koristane oddělno v sposob izměnjajemyh po osobah i čislah [[prědložnik]]ov, kako na primjer pokazatelj instrumentalis-komitativa {{Lang|hu|-val}} / {{Lang|hu|-vel}}: {{Lang|hu|velem}} «so mnoju», {{Lang|hu|veled}} «s toboju», {{Lang|hu|vele}} «s njim, s njeju», {{Lang|hu|velünk}} «s nami», {{Lang|hu|veletek}} «s vami», {{Lang|hu|velük}} «s njimi».<ref>{{Cite web | url = http://www.hungarianreference.com/Nouns/val-vel-instrumental.aspx | title = Hungarian Instrumental case: -val -vel | website = www.hungarianreference.com | access-date = 2025-05-24}}</ref> === Pridavnik === Pridavniki prědhodet imennikam ({{-|''a piros alma''}} «červeno jabloko») i imajut tri stupnje: pozitivny ({{-|''piros''}} «črveny»), komparativny ({{-|''pirosabb''}} «črvenějši») i superlativny ({{-|''a legpirosabb''}} «najčrvenějši»). Dalje, pridavnik sam može imati funkciju imennika, a takože prijemati padežne okončanja. === Čislo === V madjarskom jezyku sut dva [[Gramatičesko čislo|čisla]] — [[jedinstveno čislo]] i [[množstveno čislo]]. Pokazatelj množstvenogo čisla jest {{-|''-k''}}; v tutoj formě on pridavaje se k imennikam, končajučim se na samoglaky. Jestli slovo končaje se na {{-|''-a''}} ili {{-|''-e''}}, te samoglasky stavajut se [[Dolge i kratke samoglasky|dolgymi]] {{-|''-á-''}} i {{-|''-é-'': ''fa''}} «drěvo» — {{-|''fák''}} «drěva». K slovam, končajučim se na suglasky, okončanje pridružaje se s pomočju spojnoj samoglasky, suglasno pravilam [[Vokalno suglasovanje|vokalnogo suglasovanja]]. * Za slova s [[Samoglasky zadnjego reda|samoglaskami zadnjego reda]] to jest obyčno {{-|''-o-'' (''ablak''}} «okno» — {{-|''ablak'''ok'''''}} «okna»), jednakože jest mnogo izključenij, kogda takovym jest {{-|''-a-'' (''ház''}} «dom» — {{-|''ház'''ak'''''}} «domy»). * V slovah s [[Samoglasky prědnjego reda|samoglaskami prědnjego reda]] spojnoju samoglaskoju jest {{-|''-e-'': ''ember''}} «člověk» — {{-|''ember'''ek'''''}} «ljudi». * V mnogosložnyh slovah, v poslednom [[slog]]u ktoryh jest {{-|''ö'', ''ő'', ''ü'' ili ''ű'',}} spojnoju samoglaskoju bude {{-|''-ö-'': ''görög''}} «Grěk» — {{-|''görög'''ök'''''}} «Grěky». Někogda dolga samoglaska pri tvorjenju množiny ukračivaje se: {{-|''nyár''}} «lěto» — {{-|''nyarak''}} «lěta». V inych slučajah samoglasky mogut vypadati: {{-|''bokor''}} «kust» — {{-|''bokrok''}} «kusty». Sut i polne izključenija v sposobu tvorjenja množiny: {{-|''szó''}} «slovo» — {{-|''szavak''}} «slova». === Posesivne suffiksy i posědanje === V madjarskom jezyku sut široko zastupene [[Posesivne affiksy|posesivne sufiksy]], pridružajuče se najčesče k imennikam i ukazujuče na osobu i čislo vlastnika. One slučajut se s členami. Osoba jest izražena s pomočju osobnyh zaimennikov i oprěděljenyh sufiksov, ktore izpolnjajut několiko funkcij i priměnjajut se k: * imeniteljnomu padežu osobnyh zaimennikov za tvorjenije jih viniteljnogo padeža (s někojymi nepravilnostami); * padežnym okončanjem za tvorjenije osobnyh zaimennikov v inych padežah; * poslělogom, tvoreščim razne obstajajuče dopolnjenja; * imennikam i raznym zaimennikam za izraženje posědanja; * glagolam, služečim okončanijami. {| class="wikitable" |- ! Jedinstveno čislo !! Značenje !! Osoba !! Množstveno čislo !! Značenje |- | {{-|-m/-om/-am/-em/-öm}} || «moj» || 1 || {{-|-im/-aim/-eim/-jaim/-jeim}} || «moji» |- | {{-|-d/-od/-ad/-ed/-öd}} || «tvoj» || 2 || {{-|-id/-aid/-eid/-jaid/-jeid}} || «tvoji» |- | {{-|-a/-e/-ja/-je}} || «jego/jej» || 3 || {{-|-i/-ai/-ei/-jai/-jei}} || «jego/jej» |} Primer: {| class="wikitable" |- ! Jedinstveno čislo !! Značenje !! Osoba !! Množstveno čislo!! Značenje |- | {{-|''városom''}} || «moj grad» || 1 || {{-|''városaim''}} || «moji grady» |- | {{-|''városod''}} || «tvoj grad» || 2 || {{-|''városaid''}} || «tvoji grady» |- | {{-|''városa''}} || «jego/jej grad» || 3 || {{-|''városai''}} || «jego/jej grady» |} Mnogo vlastnikov: {| class="wikitable" |- ! Jedinstveno čislo !! Značenje !! Osoba !! Množstveno čislo!! Značenje |- | {{-|-nk/-unk/-ünk}} || «naš» || 1 || {{-|-ink/-aink/-eink/-jaink/-jeink}} || «naši» |- | {{-|-tok/-tek/-tök/-otok/-atok/-etek/-ötök}} || «vaš» || 2 || {{-|-itok/-itek/-aitok/-eitek/-jaitok/-jeitek}} || «vaši» |- | {{-|-uk/-ük/-juk/-jük}} || «jih» || 3 || {{-|-ik/-aik/-eik/-jaik/-jeik}} || «jih» |} Priměr: {| class="wikitable" |- ! Jedinstveno čislo !! Značenje !! Osoba !! Množstveno čislo!! Značenje |- | {{-|''városunk''}} || «naš grad» || 1 || {{-|''városaink''}} || «naši grady» |- | {{-|''városotok''}} || «vaš grad» || 2 || {{-|''városaitok''}} || «vaši grady» |- | {{-|''városuk''}} || «jih grad» || 3 || {{-|''városaik''}} || «jih grady» |} [[Roditeljnik|Roditeljny padež]] i glagol «imati» kako takove odsutstvujut, i posědanje jest izraženo s pomočju posesivnyh sufiksov, a takože [[Dateljnik|dateljnogo padeža]] i glagola {{-|''lenni''}} «byti»: * {{-|''Van egy ház'''ad'''''}} — «Ty imaješ dom» (doslovno: „jest dom tvoj"); * {{-|''A gyerekek'''nek''' nincsenek kutyá'''juk'''''}} — «Děti ne imajut psov» (doslovno: „dětjam nema jih psov"); * {{-|''Eszter'''nek''' egy kutyá van''}} — «Eszter ima psa». === Glagol === Madjarsky jezyk razlikuje medžu glagolami definitnogo i indefinitnogo tipa spreganja, v zavisnosti od togo, jest li objekt oprědělen ili ne. Na priměr: {{-|''látok egy almát''}} («vidžu (někako) jabloko», indefinitno), ale {{-|''látom az almát''}} («vidžu (to) jabloko», definitno). Madjarsky imaje četyri stupnja izražanja učtivosti. Od najvyšnějšego do najnizšego: * {{-|''Ön'' (önözés):}} formalna rěč, koristana v služebnyh tekstah i biznesnyh komunikacijah; * {{-|''Maga'' (magázás):}} koristaje se za pokazanje distancije; * {{-|''Néni/bácsi'' (tetszikezés):}} nekoliko afektivna forma učtivosti, koristana ko staršim ljudam; * {{-|''Te'' (tegezés):}} neformalna rěč, koristana v rodině, medžu prijateljami i kolegami. Voobče berut se v razgled pet kategorij glagolov, odgovarjajučih vyše ili menje '''zalogam''' v gramatikah inyh jezykov, sut to: aktivne, faktitivne, svratne, vzajemne, pasivne, srědnje i potencialne glagoly<ref>Sr. Bokor 2007, str. 213–220.</ref>. Za '''glagolne naklonjenja''' v gramatikah vugrskogo jezyka obvažajut toliko te, ktore nazyvajut se predikativnymi ili osobnymi v gramatikah rumunskogo jezyka. V madjarskom to sut [[indikativ]], [[kondicional]] i [[imperativ]]. * Indikativ imaje tri [[Vrěme (gramatika)|vrěmena]]: nastoječe, prošlo i buduče. V 19-om stolětju jestvovalo ješče nekoliko prošlyh vrěmen, ale prěžilo samo jedno. Razliky, izražajeme v medžuslovjanskom črěz [[Vrěme (gramatika)|imperfekt]], [[Vrěme (gramatika)|perfekt]] i [[Vrěme (gramatika)|pluskvamperfekt]] sut prědavane v madjarskom črěz glagolne prefiksy i črěz [[Kontekst (lingvistika)|kontekst]]. Buduče vrěme imaje takože jednu formu. * Kondicional imaje nastoječe i prošlo vrěme. Može iměti takože značenje optativa, kako v rumunskom. * Imperativ imaje toliko nastoječe vrěme. V madjarskom jezyku se prědpokladaje, že on imaje vse lica, imajuči takože značenja [[konjunktiv]]a, a infinitiv, [[pričestje]] i [[gerundij]] ne razsmatrajut se kako glagolne naklonjenja, ale kako imenne formy glagola. Važna harakteristika madjarskogo glagolnogo sistemu jest jestvovanje dvoh serij [[Časovanje|časovanja]] v slučaju [[Prěhodny glagol|prěhodnyh glagolov]]: opreděljeno časovanje i neopreděljeno časovanje. === Vrěme i spreženje === Osobne okončanja glagola v nastoječem vrěmenu, jestli dopolnjenje ne jest oprěděljeno, sut slědujuče (k njim takože priměnjajut se pravila [[Vokalno suglasovanje|vokalnogo suglasovanja]]): # {{-|''én''}} «ja» — {{-|''o'', ''ö'', ''e'' + ''-k'', ''mi''}} «my» — {{-|''u'', ''ü'' + ''-nk''}} # {{-|''te''}} «ty» — {{-|''-sz''}} ili {{-|''o''}}, {{-|''ö'', ''e'' + ''-l''}} (u glagolov s [[Korenj (morfologija)|korenjem]] na {{-|''-s'', ''-sz'', ''-z''), ''ti''}} «vy» — {{-|''t-'' + ''o'', ''e'', ''ö'' + ''-k''}} # v 3. os. jedn. č. nemaje okončanija, v mn. č. — {{-|''-n'' + ''a'', ''e'' + ''-k''}} Priměr spreženja glagolov {{-|''tudni''}} «znati» i ''olvasni'' «čitati»: # {{-|''tudok'', ''tudsz'', ''tud'', ''tudunk'', ''tudtok'', ''tudnak''}} # {{-|''olvasok'', ''olvasol'', ''olvas'', ''olvasunk'', ''olvastok'', ''olvasnak''}} U glagolov s korenjem na [[Dolge i kratke samoglasky|dolgu samoglasku]] {{-|''+t''}} i suglasku {{-|''+t''}}, a takože u něktoryh glagolov s korenjem na dvě suglasky, pri spreženju može pojavljati se spojna samoglaska (v razgovornoj rěči ona nerědko opuskaje se): {{-|''ért'' — ''ért'''e'''sz''}} «razuměješ». Jestvuje razred glagolov, imajučih v 3. licu jedin. č. okončanje {{-|''-ik'': ''utazni''}} «jězditi» — {{-|''utazi'''k'''''}} «jězdi» — {{-|''utazunk''}} «jězdimo», {{-|''érkez'''ik'''''}} «prihodi». U tutyh glagolov v 1. licu jedin. č. v prvom vidě spreženja dopuščaje se i okončanje {{-|''-k''}} (vyše vlastno razgovornoj rěči), i okončanje {{-|''-m''}} nezavisno od prisutnosti i oprěděljenosti dopolnjenja. Osobne okončanja spreženja nastoječego vrěmeni, kogda dopolnjenje jest oprěděljeno:<ref>{{Cite web | url = https://www.hungarianpod101.com/blog/2020/10/05/hungarian-conjugations/ | title = A Beginner-Friendly Guide to Hungarian Verb Conjugation | website = HungarianPod101.com Blog | date = 2020-10-05 | access-date = 2025-05-14 | language = en}}</ref> # {{-|''én'' — ''-m'', ''mi'' — ''-juk'', ''-jük''}} # {{-|''te'' — ''-d'', ''ti'' — ''-játok'', ''-itek''}} # {{-|''ő'' — ''-ja'', ''-i'', ''ők'' — ''-ják'', ''-ik''}} Glagoly s korenjem na {{-|''-s'', ''-sz''}} i {{-|''-z''}} imajut obyčno okončanja {{-|''-a''}} (3. lico jedin. č.), {{-|''-uk''}} (1. lico mn. č.), {{-|''-átok''}} (2. lico mn. č.), {{-|''-ák''}} (3. lico mn. č.) + udvojenje suglasky prěd okončanjem, ili {{-|''-i''}} (3. lico jedin. č.), {{-|''-itek''}} (2. lico mn. č.), {{-|''-ik''}} (3. lico mn. č.) bez udvojenja. Priměry: * {{-|''tudom'', ''tudod'', ''tudja'', ''tudjuk'', ''tudjátok'', ''tudják''}} * {{-|''olvasom'', ''olvasod'', ''olvassa'', ''olvassuk'', ''olvassátok'', ''olvassák''}} * {{-|''teszem'' (''tenni''}} «dělatj»), {{-|''teszed'', ''teszi'', ''teszzük'', ''teszitek'', ''teszik''}} Tvorjenije budučego vrěmeni jest možno s pomočju kombinacije [[Pomočny glagol|pomočnogo glagola]] {{-|''fog''}} i [[infinitiv]]a:<ref name="future">{{Cite web | url = http://www.hungarianreference.com/Verbs/Future-tense-fog-two-verbs-will-want-know.aspx | title = The future tense and using two Hungarian verbs | website = www.hungarianreference.com | access-date = 2025-05-23}}</ref> # Neoprěděljeno spreženje: {{-|''fogok'', ''fogsz'', ''fog'', ''fogunk'', ''fogtok'', ''fognak''.}} # Oprěděljeno spreženje: {{-|''fogom'', ''fogod'', ''fogja'', ''fogjuk'', ''fogjátok'', ''fogják''.}} Jestli u glagola jest [[prědrastka]], ona odděljaje se: {{-|''bemenni''}} «vhoditi» — {{-|''be fogok menni''}} «ja vojdu».<ref name="future" /> === Glagol-svezka === [[Svezka (lingvistika)|Glagol-svezka]] {{Lang|hu|lenni}} «byti» imaje odličny korenj v každom vrěmenu; v prošlom vrěmenu on može byti dvoh vidov: so značenjem prebyvanja i stanovjenja. {| class="wikitable" |+ ! Nastoječeje vrěme !! Prošlo vrěme (prebyvanje) !! Prošlo vrěme (stanovjenje) !! Buduče vrěme |- | {{Lang|hu|én vagyok}} || {{Lang|hu|voltam}} || {{Lang|hu|lettem}} || {{Lang|hu|leszek}} |- | {{Lang|hu|te vagy}} || {{Lang|hu|voltál}} || {{Lang|hu|lettél}} || {{Lang|hu|leszel}} |- | {{Lang|hu|van}} || {{Lang|hu|volt}} || {{Lang|hu|lett}} || {{Lang|hu|lesz}} |- | {{Lang|hu|mi vagyunk}} || {{Lang|hu|voltunk}} || {{Lang|hu|lettünk}} || {{Lang|hu|leszünk}} |- | {{Lang|hu|vagytok}} || {{Lang|hu|voltatok}} || {{Lang|hu|lettetek}} || {{Lang|hu|lesztek}} |- | {{Lang|hu|vannak}} || {{Lang|hu|voltak}} || {{Lang|hu|lettek}} || {{Lang|hu|lesznek}} |} V nastoječem vrěmenu v zaprěčenju on izgledaje kako {{Lang|hu|nincs}} za jedninu i {{Lang|hu|nincsenek}} za množinu. === Izraženje možlivosti === Za izraženje možlivosti ili dozvolenja v madjarskom jezyku jest osobo spreženje, pokazateljem ktorogo jest sufix {{-|''-hat''/''-het''}}:<ref>{{Cite web | url = http://www.hungarianreference.com/Verbs/may-permission-potential-hat.aspx | title = The may/permission suffix in Hungarian: -hat/het | website = www.hungarianreference.com | access-date = 2025-05-23}}</ref> * {{-|''ül''}} «sěděti» {| class="wikitable" | {{-|''ülhetek''}}<br/>«ja mogu sěděti» | {{-|''ülhetsz''}}<br/>«ty možeš sěděti» | {{-|''ülhet''}}<br/>«on/ona može sěděti» | {{-|''ülhetünk''}}<br/>«my možemo sěděti» | {{-|''ülhettek''}}<br/>«vy možete sěděti» | {{-|''ülhetnek''}}<br/>«oni mogut sěděti» |} === Kauzativ === [[Kauzativ|Kauzativne glagoly]] (prinudženje kogo-libo k dějanju) v madjarskom jezyku sut tvorjene s pomočju sufiksa {{-|-(''t'')''at''}}:<ref>{{Cite web | url = http://www.hungarianreference.com/Verbs/Causative-at-tat.aspx | title = The causative suffix in Hungarian | website = www.hungarianreference.com | access-date = 2025-05-23}}</ref> * {{-|''mos''}} «myti» — {{-|''mosat''}} «prinuditi myti» ({{-|''mosatok''}} «ja prinudžaju myti»); * {{-|''hív''}} «zvati» — {{-|''hívat''}} «prinuditi pozvati» ({{-|''hívatsz''}} «ty prinudžaješ pozvati»); * {{-|''olvas''}} «čitati» — {{-|''olvastat''}} «prinuditi pročitati» ({{-|''olvastatnak''}} «oni prinudžajut pročitati»). === Pričestje === Aktivne [[Pričestije (lingvistika)|pričestja]] nastoječego vrěmeni sut tvorjene s pomočju pokazatelja {{-|''ó''/''ő'': ''lát''}} «viděti» — {{-|''lát'''ó'''''}} «videči». Okončanja pričestja pridružajut se k korenju infinitiva: {{-|''emlékszik''}} «pametaje» — {{-|''emlékezni''}} «pametati» — {{-|''emlékez'''ő'''''}} «pametaječi».<ref>{{Cite web | url = http://www.hungarianreference.com/Participles/present-participles.aspx | title = Present (adjectival) participles in Hungarian | website = www.hungarianreference.com | access-date = 2025-05-23}}</ref> Tvorjenje pasivnogo pričestja prošlogo vrěmeni sovpadaje s tvorjenjem prošlogo vrěmeni 3. lica jedin. č., s pomočju okončanja {{-|-(''t'')''t'': ''nyit''}} «otvirati» — {{-|''nyito'''t'''''}} «otvorjeny».<ref>{{Cite web | url = http://www.hungarianreference.com/Participles/past-participles.aspx | title = Past participles in Hungarian | website = www.hungarianreference.com | access-date = 2025-05-23}}</ref> === Dejepričestje === [[Dejepričestje (gramatika)|Dejepričestja]] sut tvorjene s pomočju okončanja {{-|''-va''/''-ve'': ''mosolyog''}} «usměhati se» — {{-|''mosolyog'''va''' mentem el''}} «ja odšel, usměhajuči se».<ref>{{Cite web | url = http://www.hungarianreference.com/Participles/Verbal-participle-verbal-adverb-va.aspx | title = The adverbal particple: -va/ve | website = www.hungarianreference.com | access-date = 2025-05-23}}</ref> == Priklady tekstov == === Universalna deklaracija prav člověka, članok 1 === {| class="wikitable" width="70%" |+ ! Madjarsky ! Prěvod na medžuslovjansky |- | '''{{Lang|hu|Az Emberi Jogok Egyetemes Nyilatkozata, 1. cikk.}}''' | '''Universalna deklaracija prav člověka, članok 1.''' |- | {{Lang|hu|Minden emberi lény szabadon születik és egyenlő méltósága és joga van. Az emberek, ésszel és lelkiismerettel bírván, egymással szemben testvéri szellemben kell hogy viseltessenek.}} | Vsi ljudi rodet se svobodnymi i ravnymi v svojem dostojenstvu i pravah. Oni sut obdarjene razumom i svědomjem i muset postupati v odnošenju jedin k drugomu v duhu bratstva. |} === Koristne izrazy === {| class="wikitable" width="60%" |+ ! Madjarsky ! Prěvod |- | {{Jezyky|hu|Szia}} | Zdravo |- | {{Jezyky|hu|Jó napot}} | Dobry denj |- | {{Jezyky|hu|Jó reggelt}} | Dobro utro |- | {{Jezyky|hu|Jó estét}} | Dobry večer |- | {{Jezyky|hu|Viszontlátásra}} | Do viděnja |- | {{Jezyky|hu|Viszlát}} | Byvaj, sbogom |- | {{Jezyky|hu|Jó éjszakát}} | Dobra noč |- | {{Jezyky|hu|Kérem}} | Prošu |- | {{Jezyky|hu|Köszönöm}} | Hvala, blagodarju |- | {{Jezyky|hu|Elnézést}} | Izvini |- | {{Jezyky|hu|Igen / Nem}} | Da / Ne |} == Gledite takože == * [[Uralske jezyky]] * [[Ugrofinske jezyky]] * [[Vugrija]] * [[Madjari]] * [[Transilvanija]] * [[Vojvodina]] == Iztočniky == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> == Literatura == * {{Cite book | last = Kenesei | first = István | last2 = Vago | first2 = Robert M. | last3 = Fenyvesi | first3 = Anna | title = Hungarian | publisher = Routledge | year = 1998 | isbn = 978-0-415-00206-0 | language = en}} * {{Cite book | last = Molnár | first = Miklós | title = A Concise History of Hungary | publisher = Cambridge University Press | year = 2001 | isbn = 978-0-521-66736-4 | language = en}} * {{Cite book | last = Siptár | first = Péter | last2 = Törkenczy | first2 = Miklós | title = The Phonology of Hungarian | publisher = Oxford University Press | year = 2000 | isbn = 978-0-19-823841-9 | language = en}} * {{Cite book | last = Tolcsvai Nagy | first = Gábor | title = A magyar nyelv | publisher = Osiris | year = 2005 | isbn = 978-963-389-817-8 | language = hu}} * {{Cite book | last = Róna-Tas | first = András | title = Hungarians and Europe in the Early Middle Ages | publisher = Central European University Press | year = 1999 | isbn = 978-963-9116-48-1 | language = en}} == Vněšnje linky == * {{Cite web | url = https://www.ethnologue.com/language/hun/ | title = Hungarian | website = Ethnologue | language = en}} * {{Cite web | url = https://wals.info/languoid/lect/wals_code_hun | title = Language Hungarian | website = The World Atlas of Language Structures Online | language = en}} * {{Cite web | url = https://glottolog.org/resource/languoid/id/hung1274 | title = Spoken L1 Language: Hungarian | website = Glottolog | language = en}} {{Uralske jezyky}} [[Kategorija:Uralske jezyky]] [[Kategorija:Madjarsky jezyk| ]] [[Kategorija:Vugrija]] [[Kategorija:Ugrske jezyky]] {{INTERWIKI|Q9067}} {{Prěvod|en|Hungarian language|revizija=1037195500}} {{Prěvod|ru|Венгерский язык|revizija=1037195500}} {{Pravopis prověrjeny}} goc39p5xrn847eeq2u4g5m244f4mzzd Mikołaj Kopernik 0 1345 28077 28068 2026-07-05T13:21:06Z Ilja isv 10 /* */ 28077 wikitext text/x-wiki [[Fajl:Nikolaus Kopernikus.jpg|thumb|Bezimenny Torunsky portret (ok. 1580)]] '''Mikołaj Kopernik''' ({{Jezyky|pl|Mikołaj Kopernik|la|Nicolaus Copernicus|de|Nikolaus Kopernikus}}; 1473–1543) byl [[Poljska|poljsky]] [[zvězdoznavstvo|astronom]], avtor knigy {{Lang|la|De revolutionibus orbium coelestium}} («O obratah sfer nebskyh») ktora prědstavja detaljevano i v naučno upotrěbimoj formě heliocentričny vid Vsemira. Hot koncepcija heliocentrizma pojavila se uže v [[Antična Grecija|antičnoj Grecije]] (jej tvorcem byl Aristarh iz Samos), to jednako doprva dělo Kopernika dokonalo proloma i navedlo k jednoj iz najvažnějših naučnyh revolucij od časov antičnyh, zvanoj «kopernikanskym prěvratom». Byl rodženy 19 {{alt|ljutogo|fevruara}} 1473 v [[Toruń|{{-|Torunju|Торуњу}}]]. Byl vsestrannym člověkom obdobja [[renesans|a]], poza astronomijeju zajmal se tož [[matematika|matematikoju]], [[pravo|pravom]], [[ekonomika|ekonomijeju]], vojennoju strategijeju i [[astrologija|astrologijeju]], byl takože [[medicina|lěkarem]] i [[prěvodženje i tolmačenje|prěvoditeljem]]. Umrěl prěd 21 maja 1543 v [[Frombork]]u. {{Sortovati|Kopernik, Mikolaj}} [[Kategorija:Poljski naučniki]] [[Kategorija:Poljski pisatelji]] [[Kategorija:Lěkari]] {{INTERWIKI|Q619}} sc1kw7wbveosx0l7l7i0f6w42vgf0f4 Mojsej 0 1362 28098 11394 2026-07-05T14:33:08Z Marcoorio 22 28098 wikitext text/x-wiki [[Fajl:Guido Reni - Moses with the Tables of the Law - WGA19289.jpg|thumb|''«Mojsej s Tabelami Zavěta»'' (1624), obraz Guido Reni]] '''Mojsej''' je byl hebrejskym [[prorok]]om, učiteljem i liderom podolg [[Abrahamičske religije|abrahamičskoj]] tradicije. On slyne samym važnym prorokom v [[judaizm]]ě<ref>5. kniga Mojseja 34:10</ref> i [[samaritanizm]]ě, a takož jednym iz samyh važnyh prorokov v [[Hristijanstvo|hristijanstvě]], [[islam]]ě, věrě Bahaji i drugyh [[Абрахамичске религије|abrahamičskyh religijah]]. Podolg [[Biblija|Biblije]] i [[Koran]]u, Mojsej je byl vodžem izraeljcev i zakonodateljem, ktoromu pripisyvaje se proročsko stvorjenje [[Tora|Tory]] (prvyh peti knig Biblije).<ref name="Dever 2001">{{Cite book |last=Dever |first=William G. |author-link=William G. Dever |year=2001 |chapter=Getting at the "History behind the History" |chapter-url=https://books.google.com/books?id=6-VxwC5rQtwC&pg=PA97 |title=[[What Did the Biblical Writers Know and When Did They Know It?|What Did the Biblical Writers Know and When Did They Know It?: What Archeology Can Tell Us About the Reality of Ancient Israel]] |location=[[Grand Rapids, Michigan]] and [[Cambridge|Cambridge, U.K.]] |publisher=[[Wm. B. Eerdmans]] |pages=97–102 |isbn=978-0-8028-2126-3 |oclc=46394298}}</ref> Podolg 2. knigě Mojseja, Mojsej urodil se v tamtoj čas, kogda jego narod, izraeljci, porabovano menšinstvo, povyšal svoju čislnost, i v rezultatu egiptsky faraon je ostrěgal se, že oni mogut sjediniti se s vragami Egipta.<ref>2. kniga Mojseja 1:10</ref> Hebrejska mati Mojseja, [[Johebeda]], tajno je skryla jego, kogda faraon prikazal ubivati vsih novonarodženyh hebrejskyh mladčikov, da by smenšiti čislnost izraeljcev. Prěz dočeru faraona děte je bylo adoptovano kak neznajemo děte iz Nila i rastlo v kraljevskoj rodině. Poslě ubijstva egiptskogo rabovlastnika, izbivavšego hebreja, Mojsej uběgl prěz [[Črveno morje]] v Madian, kde on je sustrětl se s angelom Božjim,<ref>{{Cite book |author=Douglas K. Stuart |year=2006 |title=Exodus: An Exegetical and Theological Exposition of Holy Scripture |publisher=B&H Publishing Group |pages=110–13 }}</ref> ktory govoril s njim iz gorečego kusta na [[Gora Horeb|gorě Horeb]], ktoru on mněl Goroju Božjeju. [[Bog v judaizmu|Bog]] odpravil Mojseja nazad v Egipt, da by požedati osvobodženje izraeljcev iz rabstva. Mojsej je skazal, že on ne uměje govoriti krasnorěčivo,<ref>2. kniga Mojseja 4:10</ref> zatom Bog dozvolil [[Aaron]]u, jego staršemu bratu,<ref>2. kniga Mojseja 7:7</ref> stati jego prědstaviteljem. Poslě [[Deset egyptskyh kar|Deseti kar]] Mojsej vozglavil [[Izhod]] iz Egipta prěz Črveno morje, poslě čego oni stanuli u [[Gora Sinaj|gory Sinaj]], kde Mojsej polučil [[Deset zapovědij]]. Poslě 40 godov putovanja v pustynje Mojsej umrěl na [[Gora Nebo|gorě Nebo]] v vozrastu 120 godov, v ograničenjah vidimosti [[Zemja Oběčivana|Zemji Oběčivanoj]].<ref>{{Cite journal |author-last=Kugler |author-first=Gili |date=December 2018 |title=Moses died and the people moved on: A hidden narrative in Deuteronomy |editor1-last=Shepherd |editor1-first=David |editor2-last=Tiemeyer |editor2-first=Lena-Sofia |journal=[[Journal for the Study of the Old Testament]] |publisher=[[SAGE Publications]] |volume=43 |issue=2 |pages=191–204 |doi=10.1177/0309089217711030 |s2cid=171688935 |issn=1476-6728}}</ref> Večinstvo naučnikov mysli, že biblijsky Mojsej je byl legendarnoju figuroju, hot i domněvajut, že Mojsej abo podobna jemu figura jestvovala v 13. stolětju do n.e.<ref>{{Cite journal |last1=Nigosian |first1=S.A. |title=Moses as They Saw Him |journal=Vetus Testamentum |date=1993 |volume=43 |issue=3 |pages=339–350 |doi=10.1163/156853393X00160|quote= Medžu biblejistami, prividno, prěvladyvajut tri točky zrěnja, ktore sut osnovane na analizě iztočnikov abo historično-kritičnoj metodě. Prvo, red naučnikov, takyh kak Mejer i Holšer, phajut se lišiti Mojseja vsih pripisyvajemyh jemu prerogativ, odrěkajuči kaku-libo historičnu cěnnost jego ličnosti abo toj rolje, ktoru on je sigral v judaizmu. Vtoro, drugi naučniki… polno obratno prvoj točkě zrěnja i phajut se dokazati ključnu rolju Mojseja, ktoru on je sigral v judaizmu. I, tretje, ti, kto pridrživajut se srědnjej pozicije… odděljajut pravdivu historičnu identifikaciju Mojseja od nadbudovanjem iz bolje pozdnyh legendarnyh narostov… Izbytočno govoriti, že tute pytanja sut mnogo obsudžajemymi nerěšeny mi pytanjami srěd naučnikov. Itak, pokušenje odděliti historične elementy Tory od nehistoričnyh omal ne je prinesla nikakyh dobryh rezultatov odnosno figury Mojseja abo toj rolje, ktoru on je sigral v judaizmu. Neudiviteljno, že J. Van Seters prišel k vyvodu, že «iskanje historičnogo Mojseja — naprazdno zajetje. Odnyně on je prinaleži jedino legendě».|issn = 0042-4935 }}</ref><ref name="Dever2001">{{Cite book|first=William G.|last=Dever|title=What Did the Biblical Writers Know and When Did They Know It?: What Archeology Can Tell Us About the Reality of Ancient Israel|url=https://books.google.com/books?id=6-VxwC5rQtwC&pg=PA99|year=2001|publisher=Wm. B. Eerdmans Publishing|isbn=978-0-8028-2126-3|page=99|quote=Figura, ktora je podona Mojseju, možlivo, jestvovala někde v južnoj Transjordaniji v srědině-koncu 18. stolětja do n.e., kde, po mněnju mnogyh naučnikov, pojavili se biblijsky prědanja o bogě Jahve.}}</ref><ref name="Enclyc Brit Moses">{{Cite web |last1=Beegle |first1=Dewey |title=Moses |date=5 July 2023 |url=https://www.britannica.com/biography/Moses-Hebrew-prophet |publisher=Encyclopædia Britannica}}</ref><ref name="Ox1">{{Cite web |title=Moses |url=http://www.oxfordbiblicalstudies.com/article/opr/t94/e1284 |website=Oxford Biblical Studies Online}}</ref><ref name="Miller">{{Cite book|first=Robert D.|last=Miller II|title=Illuminating Moses: A History of Reception from Exodus to the Renaissance|url=https://books.google.com/books?id=bXZfAgAAQBAJ&pg=PA21|date=25 November 2013|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-25854-9|pages=21, 24|quote=Van Seters je zaključil: «Iskanja historičnogo Mojseja — naprazdno zajetje. Odnyně on je prinaleži jedino legendam»… «Ničto iz tutogo ne označaje, že historičny Mojsej ne jestvuje i že legendy ne sodrživajut v sobě historičnoj informacije. Ale v prvyh peti knigah, ktore je napisal Mojsej, historija je stala memorialnoju. Memorial reviduje historiju, realizuje pamet i prěobračaje historiju v mit».}}</ref> Rabiničsky judaizm je izkalkuloval, že dolgost žitja Mojseja odpovědaje 1391—1271 godami do n.e.;<ref>''[[Seder Olam Rabbah]]''{{Full citation needed|date=November 2012}}</ref> Jeronim je prědpoložil 1592 god do n.e.,<ref>[[Jerome]]'s ''[[Chronicon (Jerome)|Chronicon]]'' (4th century) gives 1592 for the birth of Moses</ref> a Džejms Ašer prědpoložil 1571 god do n.e. kak god jego rodženja.<ref>The 17th-century [[Ussher chronology]] calculates 1571&nbsp;BCE (''Annals of the World'', 1658 paragraph 164)</ref> Egiptsko ime «Mojsej» spominaje se v davnoegiptskoj literaturě.<ref name="i851">{{Cite web | title=Let's Hear It From The Pharaohs: The Egyptian Story of Moses | website=Museum of the Jewish People | date=April 7, 2020 | url=https://www.anumuseum.org.il/blog/egyptian-story/ | access-date=June 8, 2024}}</ref> V traktatě hebrejskogo historika Josefa Flavija cituje se razkaz davnoegiptskogo historika Manetona o davnoegiptskom žrecu-věrolomniku Osarsetu, ktory prěimenoval se v Mojseja i vozglavil uspěšnu prěvrat suprotiv vladajučego faraona, ktory vladal Egiptom ješče mnogo lět, dopoka faraon ne vratil sobě vlast i ne izgnal Osarseta i jego podpornikov.<ref name="g777">{{Cite journal | last=Gruen | first=Erich S. | title=The Use and Abuse of the Exodus Story | journal=Jewish History | publisher=Springer | volume=12 | issue=1 | year=1998 | issn=0334-701X | jstor=20101326 | pages=93–122 | doi=10.1007/BF02335457 | url=http://www.jstor.org/stable/20101326 | access-date=June 8, 2024}}</ref><ref name="z582">{{Cite journal | last=Feldman | first=Louis H. | title=Responses: Did Jews Reshape the Tale of the Exodus? | journal=Jewish History | publisher=Springer | volume=12 | issue=1 | year=1998 | issn=0334-701X | jstor=20101327 | pages=123–127 | doi=10.1007/BF02335458 | url=http://www.jstor.org/stable/20101327 | access-date=June 8, 2024|ref=z582}}</ref><ref name="t730">{{Cite web | title=MOSES IS CURED OF LEPROSY | website=Jewish Bible Quarterly | date=September 12, 2016 | url=https://jbqnew.jewishbible.org/jbq-past-issues/2016/443-july-september-2016/moses-cured-leprosy/ | access-date=June 8, 2024}}</ref> Mojsej često izobražal se v hristijanskoj umětnosti i literaturě, napriměr, na obrazu Mikelandželo «Mojsej» i na tvorbah v redu vladnyh budynkov SŠA. V epohu Srědnjevěčja i Vozrodženja jego često izobražali s malenkymi rožkami, čto jest rezultatom nevěrnogo prěklada v latinskoj Vulgatě Bibliji, ktory, tym ne menje, poněkogda mogl odražati hristijansku ambivalentnost abo iměti iskreny antisemitsky podtekst. ==Etimologija imena== [[Fajl:Moses - Alta-Tadema.jpg|thumb|«Nahodženje Mojseja», obraz sera Lourensa Alma-Tademy, 1904]] Egiptsky korenj «''mose''» («rodženy od») abo «''mose''» razgledyval se kak možliva etimologija. Možlivo to je bylo skračenje teofornogo imena s propustom imena [[Bog]]a. Sufiks «''mose''» pojavjaje se v imenah egiptskyh faraonov, takyh kak Tutmos («Rodženy od Tota») i Ramos («Rodženy od Ra»).<ref name="Hays">{{Cite book |title=Hidden Riches: A Sourcebook for the Comparative Study of the Hebrew Bible and Ancient Near East |last=Hays |first=Christopher B. |publisher=[[Presbyterian Publishing Corporation|Presbyterian Publishing Corp]] |year=2014 |isbn=978-0-664-23701-1 |page=116 |url=https://books.google.com/books?id=r5W7BwAAQBAJ&pg=PA116}}</ref> Jedno iz egiptskyh imen Ramsesa je bylo ''Ra-mesesu mari-Amon'', čto označaje «Rodženy od Ra, milovany Amona» (jego takože imenovali ''Usermaatre Setepenre'', čto označaje «Hranitelj světla i harmonije, silny v světlu, izbrany Ra». Jezykoznavec Abraham Jahuda, bazujuči se na napisanju, privedenom v [[Tanah]]ě, utvrdžaje, že ono sjedinjaje v sobě slova «voda» abo «sěme» i «vodojem», čto privodi k pojavjenju slova «dĕte Nila».<ref>Ulmer, Rivka. 2009. [https://books.google.com/books?id=wKH3qsGzlb0C&pg=PA269 ''Egyptian Cultural Icons in Midrash'']. [[Walter de Gruyter|de Gruyter]]. p. 269.</ref> Biblijsky razkaz o rodženji Mojseja davaje jemu narodnu etimologiju, ktora objasnjaje prědpokladajemo značenje jego imena.<ref name="Hays"/><ref>Naomi E. Pasachoff, Robert J. Littman (2005), [https://books.google.com/books?id=z4eaj09hscAC&pg=PA5 ''A Concise History of the Jewish People''], Rowman & Littlefield, p. 5.</ref> Govoret, že on je polučil jego od dočeri faraona: «On je stal jejnym synom. Ona je nazvala jego Mojsejem [מֹשֶׁה, Mōše] i skazala: „Ja jesm iztegnula jego iz vody“» (2. Kniga Mojseja 2:10). Tuto objasnjenje svezyva jego s semitskym korenjem משׁה, {{-|m-š-h}}, čto označaje «iztegati». Tosafist 11. stolětja Isaak ben Ašer ha-Levi je znamenoval, že dočera faraona nazyva jego aktivnym pričestjem «iztegajuči» (מֹשֶׁה, mōše), a ne pasivnym pričestjem «iztegany» (נִמְשֶׁה, nīmše), čim faktično govori proročstvo o tom, čto Mojsej bude izvesti drugyh (iz Egipta); tuto je bylo prijeto něktorymi naučnikami.<ref>{{Cite web|title=Riva on Torah, Exodus 2:10:1|url=https://www.sefaria.org/Riva_on_Torah,_Exodus.2.10.1|access-date=2021-03-14|website=Sefaria}}</ref> Ibn Ezra je prědpoložil dva varianty proizhodženja imena Mojseja: on mněl, že to je libo prěklad egiptskogo imena, a ne transliteracija, libo dočera faraona je mogla govoriti na [[Hebrejsky jezyk|hebrejskom jezyku]].<ref>{{Cite web |title=Did Pharaoh's Daughter Name Moses? In Hebrew? |url=https://www.thetorah.com/article/did-pharaohs-daughter-name-moses-in-hebrew |access-date=2022-04-18 |website=TheTorah.com}}</ref><ref name=":0">{{Cite web |title=What Was Moshe's Real Name? |url=https://www.chabad.org/parshah/article_cdo/aid/627663/jewish/What-Was-Moshes-Real-Name.htm |first=Y. Eliezer |last=Danzinger |work=Chabad.org |date=2008-01-20<!-- Based on YAML metadata --> |access-date=5 May 2022}}</ref> Kennet Kitčen utvrdžaje, že hebrejska etimologija, věrojetno, je pravdiva, zato že zvuki v hebrejskom ''m-š-h'' ne odpovědajut izgovoru egiptskogo ''msy'' v odgovarjajuči period časa.<ref>Kenneth A. Kitchen, ''On the Reliability of the Old Testament'' (2003), pp. 296–97: «Jegovo ime je razširjeno kak egiptsko, i jegova forma velmi često nepopravno objasnjaje se biblijistami. Jego često dělajut ravnym egiptskomu slovu „ms“ (Mose), označajučim „děte“ i mněvajut skračenjem imena, sostavjajemogo iz imena božstva, ime ktorogo je bylo propuščeno. I napravdu, my znajemo mnogo egipčan, ktoryh imenujut Amen-moše, Ptah-moše, Ra-moše, Hor-moše i td. Ale tuto objasnjenje ne jest pravilnym. My takože znajemo mnogo egipčan, ktoryh imenovali prosto „Mojsej“, bez nazyvanja kakogo-libo božstva. Najvyše znajemy hvala dolgoj težbě svojej rodiny s pisateljem iz srědnjego klasu Mojsejem (iz hrama Ptaha vo Memfisu) pri Ramsesě {{-II}}; ale u njego bylo mnogo homonimov. Slědovateljno, objasnjenje odsutstva božstva trěba odvratiti kak nevěrno… Jest něčto pogorše. Ime Mojsej, věrojetněje vsego, voobče ne jest egiptsko! Skvrčeče zvuky ne sběgajut se dolžnym obrazom, i tuto jest nemožlivo objasniti. V podtiskajučem věčinstvu slučajev egiptska „s“ zvuči v hebrejskom kak „s“ (sameh), togdy kak hebrejska i zapadnisemitska „s“ (sameh) na egiptskom zvuči kako „tj“. I naopak, egiptsko „š“ = hebrejsko „š“, i naopak. Lěpše priznati, že děte je bylo narěčeno (2. kniga Mojseja 2:10b) svojeju sobstvenoju materju v formě, početkovo izgovornoj kak „Mašu“, „toj, kogo iztegnuli“ (ktora je stala „Moše“, „toj, kto izvodi“, to jest jego narod iz rabstva, kogda on izvedl jih dalje). V Egiptu 14.–13. stolětij „Moše“ napravdu proiznosilo se kak „Masu“, i zatom jest mnogo věrojetno, že mladogo hebrejskogo Mašu egiptske prijatelji prozvali Masu; ale tuto je slovesny kalambur, a ne pozajetje vo vsakom slučaju.»</ref> ==Biblijsky razkaz== [[Fajl:SyriacBibleParisFolio8rrMosesBeforePharaoh.jpg|thumb|left|''Mojsej prěd faraonom'', miniatura 6. stolětja iz sirijskoj Bibliji v Parižu]] ===Prorok i izbavitelj Izraelja=== {{Osnovny članok|Izhod}} Izraeljci sut poselili se v Zemje Gošen vo dni Josefa i Jakova, ale pojavil se novy faraon, ktory deprimoval synov Izraelja. V tamtoj čas u Amrama, syna Kehata, syna Levi, i Johebedy, dočeri Levi, rodil se Mojsej; oni sut prišli v Egipt zajedno s rodinoju Jakova. U Mojseja je byla sestra [[Miriam]], ktora byla starše jego na několiko lět, i brat [[Aaron]], ktory byl starše jego na tri goda. Faraon je prikazal, da by vsi novonarodženy hebrejsky mladčiki sut byli potopjeny v [[Nil]]u, ale materi Mojseja je položila jego v arku i skryla arku v vysokoj travě na brěgu rěky, kde děte je bylo najdeno i adoptovano dočerju faraona, i školil se kako egipčanin. Raz, kogda Mojsej dostignuti polnolětnosti, on je ubil egipčanina, ktory bil hebreja. Mojsej, da by izběgti smrtnoj kazni faraona, běgl v Madian (pustynnu krajinu k jugu od [[Judeja|Judeji]], kde ženil se na Cipporě.<ref>2. kniga Mojseja 2:21</ref> Tam, na [[Gora Horeb|gorě Horeb]], [[Bog]] javil se Mojseju v obrazu gorečego kusta, odkryl svoje ime JHVH (věrojetno, proiznosi se kak ''[[Jahve]]'' abo ''[[Jehova]]'')<ref>2. kniga Mojseja 3:14</ref> i povelěl jemu vratiti se v Egipt i izvesti svoj [[Izraelj kak izbrany narod|izbrany narod]] (Izraelj) iz rabstva v [[Zemja Oběčivana|Zemju Oběčivanu]] ([[Hanaan]]).<ref>2. kniga Mojseja 8:1</ref> V čas putovanja Bog pokušal se ubiti Mojseja za to, čto on ne je sdělal obrězanje svojemu synu,<ref>2. kniga Mojseja 4:24—26</ref> ale Cippora shranila jemu život. Mojsej vratil se, da by izpolniti Božje povelěnje, ale Bog zastavil prinudil faraona odkazati se, i jedino poslě togo, kak Bog porazil Egipt [[Deset egiptskyh kar|Desetju karami]], faraon odpustil Mojseja s jego narodom. Mojsej privedl izraeljcev k granice Egipta, ale Bog ponovno sdělal srdce faraona svirěpym, da by on mogl izgubiti faraona i jego armiju pri prěhodě prěz [[Črveno morje]] v znak svojej vlasti nad Izraeljem i drugymi narodami. [[Fajl:VictoryOLord.JPG|thumb|right|''«Poběda, o, Bože!»'', (1871) obraz Džona Evereta Mile, ktora izobražaje Mojseja s paloju v rukah, ktoromu pomogajut Aaron i Hur, vozvysivše jego ruky v čas bitvy s Amalikijcami.]] Poslě pobědy nad [[Amalikijci|amalikijcami]] v [[Refidim]]ě, Mojsej povedl izraeljcev na [[Gora Sinaj|goru Sinaj]], kde jemu byli sut dany [[Deset zapovědij|Deset zapovědij od Boga]], napisanyh na kamennyh tabelah. Jednako, pokoliku Mojsej dolgy čas ostaval se na gorě, něktori ljudi bojali se, že on može byti mrtvy, zatom oni sut izdělali iz zlata statuju teletka i počeli moliti se na njego, tym samym oni ne poslušali i razgněvali Boga i Mojseja. Mojsej vo gněvu razbil kamenne tabely, a potom prikazal uniščiti tyh, kto molil se zlatomu teletku, ktoro je bylo raztolčeno vo prah i směšano s vodoju, ktoru zastavili piti idolopoklonnikov. Bog ponovno napisal deset zapovědij na novyh tabelah. Pozdněje, na gorě Sinaj, Mojsej i načelniku naroda zaključili zavět, suglasno ktoromu Izraelj byl povinny stati narodom Jehovy i pokoriti se jemu, a Jehova — stati jih bogom. Mojsej doručil zakony Božji Izraelju, založil svečenstvo vo glavě s jego bratom Aaronom i jego synami i izgubil tyh izraeljcev, ktory odšli od njego. V svojem poslědnjem aktě na Sinaje Bog dal Mojseju poučenja odnosno svečenogo šatora, prěsvigajemogo svetilišča, s pomočju ktorogo on bude idti a Izraeljem v Zemju Oběčivanu. Od Sinaja Mojsej povedl izraeljcev v [[Pustynja Paran|pustynju Paran]] na granice Hanaana. Odtud on odpravil v tamtu zemju dvanadset razvědarev. Razvědari vratili se s obraz obrazcami plodnosti zemji, ale odvratili, že jejni žitelji sut [[Nefilim|velikany]]. Ljudi sut byli nastrašeny i htěli vratiti se v Egipt, a něktory povstali suprotiv Mojseja i suprotiv Boga. Mojsej je skazal, že oni ne sut dostojny naslěditi tutu zemju i budut putovati po pustynje četyrideset lět, dopoka ne bude izumrěti to pokoljenje, odrěkše se vojdti v Hanaan, da by toj zemjej vladali jih děti.<ref>{{Cite book |last=Ginzberg |first=Louis |year=1909 |url=http://www.swartzentrover.com/cotor/e-books/misc/Legends/Legends%20of%20the%20Jews.pdf |title=The Legends of the Jews |volume=III: Ingratitude Punished |translator-first=Henrietta |translator-last=Szold |location=Philadelphia |publisher=Jewish Publication Society}}</ref> Pozdněje [[Korej]] byl nakazany za to, čto vozglavil povstanje suprotiv Mojseja. Kogda je minulo četyrideset lět, Mojsej povedl izraeljcev na vozhod, okolo [[Mrtvo morje|Mrtvogo morja]], k zemjam [[Edom]]a i [[Moab]]a. Tam oni sut izběgli pokušenja idolopoklonstva, zavojevali zemji [[Og]]a i [[Sigon]]a v [[Transjordanija|Transjordaniji]], polučili Božje blagoslovjenje prěz [[Balaam|proroka Balaama]] i izniščili madiancev, ktory k koncu Izhoda stali sut vragami izraeljcev iz-za jih smutno znajemoj rolje v sklonjenji izraeljcev ko grěhu suprotiv Boga. Mojseju obadva raza bylo je objavjeno, že on bude umrěti do togo, kak izraeljci budut vojdti v Zemju Oběčivanu: vo [[4. kniga Mojseja|4. knigě Mojseja]] 27:13<ref>4. kniga Mojseja 27:13</ref>, kogda on je uviděl Zemju Oběčivanu s [[Gora Abarim|gory Abarim]], i ponovno vo 4. knigě Mojseja 31:1<ref>4. kniga Mojseja 31:1</ref>, kogda byla je izigrana bitva s madiancami. Na brěgah [[Jordan]]a, v obzoru zemji, Mojsej sobral plemena. On pripomněl jim o jih putovanjah i izložil Božji zakony, po ktorym oni sut povinni žiti na tutoj zemji, spěval hvalebnu pěsnju i blagoslovil narod, a takože prědal svoju vlast [[Jezus Nun|Jezusu synu Nuna]], pod vlastju ktorogo oni budut vladati zemjeju. Zato Mojsej vozošel na [[Gora Nebo|Goru Nebo]], ogleděl Zemju Oběčivanu i umrěl v vozrastu 120 lět: <blockquote> Poslě tutogo Mojsej, služitelj Jehovy, umrěl tam, v zemji Moab, kak i je skazal Jehova. On je pogrebl jego v dolině v zemji Moab, naprotiv Bet-peora, i nikto donyně ne znaje, kde jegova mogyla . ''5 Kniga Mojseja 34:5–6)'' </blockquote> ===Zakonodatelj Izraelja=== [[Fajl:Rembrandt Harmensz. van Rijn 079.jpg|thumb|''Mojsej razbivaje Tabely Zavěta'' obrazok Rembrandta, 1659]] Dnes [[hebreji]] čtet Mojseja kak «zakonodatelja Izraelja», i on je izdal několiko svodov zakonov vo četyreh knigah. Prva iz njih to jest Kodeks zavěta,<ref>2. kniga Mojseja 20:19–23:33</ref> uslovja zavěta, ktory Bog prědlagaje izraeljcam na gorě Sinaj. Čestju zavěta sut [[Deset zapovědij|Dekalog]] ([[deset zapovědij]], [[2. kniga Mojseja]] 20:1–17)<ref>2. kniga Mojseja 20:1–17</ref> i Kniga Zavěta (2. kniga Mojseja 20:22–23:19).<ref>2. kniga Mojseja 20:22–23:19</ref> Vsa [[3. kniga Mojseja]] prědstavjaje soboju vtoroj svod zakonov, [[4. kniga Mojseja]] počinaje se ješče s jednogo svoda, a [[5. kniga Mojseja]] — s drugogo.<ref>5. kniga Mojseja 1:1, 5</ref> Mojsej tradicijno myslil se avtorom tutyh četyreh knig zajedno s [[1. kniga Mojseja|1. knigoju Mojseja]], ktory zajedno sostavjajut [[Tora|Toru]], prvy razděl Hebrejskoj Bibliji. == Žrla == {{Iztočniky}} == Vněšnje linky == {{Prěvod|en|Moses|}} {{INTERWIKI|Q9077}} {{Članok s zvězdoju}} [[Kategorija:Religija]] [[Kategorija:Ljudi]] ldy4q4c0j6d83e9uz5gtdqmo5vos132 Propaganda 0 1577 28074 13129 2026-07-05T12:09:49Z Мурад 97 27 пропаганду обчет с диктатуроју. Але, ју изкорыстајут вси. 28074 wikitext text/x-wiki [[Fajl:Bundesarchiv_Bild_102-17049,_Joseph_Goebbels_spricht.jpg|thumb|Joseph Goebbels, minister propagandy nacističnoj Němcije v 1934 g.]] '''Propaganda''' je razprostranjenje faktov, informacije (časom [[Falsifikacija|ložnoj]]) dlja obrazovanja potrěbnogo [[Spoločno mněnje|spoločnogo mněnja]] i manipulacije [[družstvo]]m. Od obyčnogo razprostranjenja informacije propaganda odličaje se v tom, že je prědnaměrna dlja dosegnenja cěljev i cělju manipulovati [[Spoločna svědomost|spoločnoju svědomostju]]. Propaganda, v cěljah večšego efekta, može molčati o něktoryh faktah, abo nepodrobno skazyvati o njih. Časom, protiv propagandě provodet [[Kontrpropaganda|kontrpropagandu]] (to može dělati, napriklad, [[opozicija]] abo država-protivnik v [[Vojna|vojně]]), ktora po sostavu takože je propaganda. == Tehniky == Institut Analizy Propagandy (Institute for Propaganda Analysis; IPA) běše opoznaval 7 tehnik propagandy: # Věšanje označenja (Name-calling) # Blěskajuči obobčenja (Glittering generalities) # Prěvod (Transfer) # Svědočstvo (Testimonial) # Prosti ljud (Plain folks) # Stog kart (Card stacking) # Stadna psihologija (Bandwagon effect) [[Kategorija:Politika]] {{INTERWIKI|Q7281}} n6bdwz0doft0ebzx9u0h28snevlpvhn 28075 28074 2026-07-05T12:22:29Z Мурад 97 27 28075 wikitext text/x-wiki [[Fajl:Bundesarchiv_Bild_102-17049,_Joseph_Goebbels_spricht.jpg|thumb|Joseph Goebbels, minister propagandy nacističnoj Němcije v 1934 g.]] '''Propaganda''' je razprostranjenje faktov, informacije (časom [[Falsifikacija|ložnoj]]) dlja obrazovanja potrěbnogo [[Spoločno mněnje|spoločnogo mněnja]] i manipulacije [[družstvo]]m. Od obyčnogo razprostranjenja informacije propaganda odličaje se v tom, že je prědnaměrna dlja dosegnenja cěljev i cělju manipulovati [[Spoločna svědomost|spoločnoju svědomostju]]. Propaganda, v cěljah večšego efekta, može molčati o něktoryh faktah, abo nepodrobno skazyvati o njih. Časom, protiv propagandě provodet [[Kontrpropaganda|kontrpropagandu]] (to može dělati, napriklad, [[opozicija]] abo država-protivnik v [[Vojna|vojně]]), ktora po sostavu takože je propaganda. == Etimologija == V novom latinskom jezyku slovo propaganda proiztěka od {{-|propagare}}, čto znači raznositi abo kultivovati.<ref>{{cite web |url=https://www.oed.com/view/Entry/152605 |title=propaganda, n. |date=December 2020 |website=Oxford English Dictionary |publisher=Oxford University Press |access-date=20 April 2021 |archive-date=16 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230316122809/https://www.oed.com/view/Entry/152605 |url-status=live }}</ref> == Tehniky == Institut Analizy Propagandy (Institute for Propaganda Analysis; IPA) běše opoznaval 7 tehnik propagandy: # Věšanje označenja (Name-calling) # Blěskajuči obobčenja (Glittering generalities) # Prěvod (Transfer) # Svědočstvo (Testimonial) # Prosti ljud (Plain folks) # Stog kart (Card stacking) # Stadna psihologija (Bandwagon effect) [[Kategorija:Politika]] {{INTERWIKI|Q7281}} cp3gocz5ykjcaogdnyr26hf5a5q9qt2 28076 28075 2026-07-05T12:23:50Z Мурад 97 27 28076 wikitext text/x-wiki [[Fajl:Bundesarchiv_Bild_102-17049,_Joseph_Goebbels_spricht.jpg|thumb|Joseph Goebbels, minister propagandy nacističnoj Němcije v 1934 g.]] '''Propaganda''' je razprostranjenje faktov, informacije (časom [[Falsifikacija|ložnoj]]) dlja obrazovanja potrěbnogo [[Spoločno mněnje|spoločnogo mněnja]] i manipulacije [[družstvo]]m. Od obyčnogo razprostranjenja informacije propaganda odličaje se v tom, že je prědnaměrna dlja dosegnenja cěljev i cělju manipulovati [[Spoločna svědomost|spoločnoju svědomostju]]. Propaganda, v cěljah večšego efekta, može molčati o něktoryh faktah, abo nepodrobno skazyvati o njih. Časom, protiv propagandě provodet [[Kontrpropaganda|kontrpropagandu]] (to može dělati, napriklad, [[opozicija]] abo država-protivnik v [[Vojna|vojně]]), ktora po sostavu takože je propaganda. == Etimologija == V novom latinskom jezyku slovo propaganda proiztěka od {{-|propagare}}, čto znači raznositi abo kultivovati.<ref>{{cite web |url=https://www.oed.com/view/Entry/152605 |title=propaganda, n. |date=December 2020 |website=Oxford English Dictionary |publisher=Oxford University Press |access-date=20 April 2021 |archive-date=16 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230316122809/https://www.oed.com/view/Entry/152605 |url-status=live }}</ref> == Tehniky == Institut Analizy Propagandy (Institute for Propaganda Analysis; IPA) běše opoznaval 7 tehnik propagandy: # Věšanje označenja (Name-calling) # Blěskajuči obobčenja (Glittering generalities) # Prěvod (Transfer) # Svědočstvo (Testimonial) # Prosti ljud (Plain folks) # Stog kart (Card stacking) # Stadna psihologija (Bandwagon effect) == İztočniky == <references /> [[Kategorija:Politika]] {{INTERWIKI|Q7281}} pbpzob61c3hq1ycxgmhjs4j6div1a46 Willem Drees 0 2006 28129 17204 2026-07-05T16:33:59Z IJzeren Jan 9 28129 wikitext text/x-wiki [[Fajl:Willem Drees 1958.jpg|240px|thumb|{{-|Willem Drees}} v 1958-om godu]] '''Dr. {{-|Willem Drees}}''' ([[Amsterdam]], 5 julija [[1886]] — [[Haga]], 14 maja [[1988]]) byl [[Niderlandy|niderlandsky]] politik, ktory mněnjem mnogyh naleži k najvažnějšim povojennym politikam v Niderlandah. V lětah 1948–1958 byl premier-ministr Niderlandov, a potom ministr državy. {{-|Drees}} vodil mnogo prosty stilj žitja i byl znajemy kako skromny člověk. Jegova popularnost prěvyšala granice medžu političnymi partijami; on byl prězyvany «tatko {{-|Drees}}». == Žitje == {{-|Drees}} byl ubědženy socialdemokrat, ale takože byl pragmatik, ktory često govoril: «ne vse jest možno i osoblivo ne vse jest možno jednočasno.»<ref>{{Cite book | first = Hans | last = Daalder | title = Het socialisme van Willem Drees | year = 2000 | page = 40 | language = nl}}</ref> V 1904 godu vstupil v Socialdemokratičnu rabotničsku partiju ({{-|SDAP}}), ktora pozdněje, v 1946-om godu, prěobrazila se v [[Partija truda (Niderlandy)|Partiju truda]] ({{-|PvdA}}). Od 1906 do 1919 rabotal [[Stenografija|stenografom]] za městnu radu [[Amsterdam]]a, a potom za niderlandsky parlament. Kromě togo byl takože prědsědnik odděla {{-|SDAP}} v [[Haga|Hagě]]. Poslě kariery v lokalnoj politikě kako člen městnoj rady i {{Lang|nl|«wethouder»}}<ref>{{Lang|nl|''Wethouder''}} ([[Niderlandsky jezyk|nid.]]), bukvalno «zakonodržitelj» — člen upravy niderlandskoj občiny, bolje-menje kako ministr, ale na lokalnom uravnju.</ref> v tomže gradu on stal člen dolnoj izby niderlandskogo parlamenta, {{Lang|nl|Tweede Kamer}}, v 1933-om godu. [[Fajl:Dr. W. Drees opent in het Krelagehuis het 39e Esperanto Wereldcongres. NL-HlmNHA 54004198.JPG|thumb|left|{{-|Drees}} na vsesvětskom kongresu [[Esperanto|esperanta]] v gradu [[Haarlem]], 1954 g.]] Poslě [[Vtora vsesvětska vojna|Vtoroj vsesvětskoj vojny]] {{-|Drees}} byl naznačeny ministrom socialnyh děl. V tutom periodu on založil osnovu za pozdnějšu sistemu socialnogo pensijnogo strahovanja posrědstvom tako nazyvajemoj «avarijnogo zakona» 1947-ogo godu. 7-ogo avgusta 1948 goda {{-|Drees}} stal premier-ministr i do 22 dekembra 1958 rukovodil četyrami poslědovateljnymi vladami. V tečenju togo desetilětja on zajmal se važnymi dělami, napriklad odčinjenjem katastrofičnyh poslědstv [[Nacistična Němcija|němečskoj]] okupacije, prěbudovanjem niderlandskoj ekonomije, dekolonizacijeju [[Niderlandska vozhodna Indija|Niderlandskoj vozhodnoj Indije]] (nyněšnjej [[Indonezija|Indonezije]]), tvorjenjem sistemy socialnogo zabezpečenja i medžunarodnoju surabotoju, vključno s formovanjem [[Beneluks]]a<ref>Beneluks ({{Jezyky|nl|Benelux}}) — medžudržavny ekonomičny sojuz Niderlandov, [[Belgija|Belgije]] i [[Luksemburg]]a, založeny v 1948-om godu.</ref>, [[Organizacija za ekonomičnu surabotu i razvoj|Organizacije za ekonomičnu surabotu i razvoj]] (OESR), [[Evropejska ekonomična občina|Evropejskoj ekonomičnoj občiny]] (EEO) i [[Organizacija Sěveroatlantičskogo Dogovora|Organizacije Sěveroatlantičskogo Dogovora]] (NATO). Poslě svojego perioda kako premier-ministr {{-|Drees}} stal ministr državy.<ref>Ministr državy ({{Jezyky|nl|Minister van staat}}) — svojego roda čestny ministr: dolžnost za najznatnějših i najvyše izkušenyh politikov v Niderlandah.</ref> V 1970-yh lětah {{-|Drees}}, nezadovoljeny lěvičarskym směrom svojej partije, izšel iz [[Partija truda (Niderlandy)|{{-|PvdA}}]], ale ne vstupil v novu socialdemokratičnu partiju {{-|DS’70}}, ktoroj liderom byl jegov syn, {{-|Willem Drees}} mladši. {{-|Willem Drees}} umrl v 1988-om godu, kogda mu byl 101 god. {{-|Drees}} ne byl samo politik, ale takože [[Esperanto|esperantist]]. V 1954 prěmolvil na vsesvětskom kongresu esperanta, ktory v tamtom godu odbyval se v niderlandskom gradu [[Haarlem]]. {{Clear}} == Iztočniky == {{Iztočniky}} {{DEFAULTSORT:Drees, Willem}} [[Kategorija:Niderlandski politiki]] [[Kategorija:Esperantisti]] {{INTERWIKI|Q12769}} {{Pravopis prověrjeny}} q4os8faiitsg55h47pznchydqu0cnhl 28134 28129 2026-07-05T17:04:28Z IJzeren Jan 9 kirilizacija 28134 wikitext text/x-wiki [[Fajl:Willem Drees 1958.jpg|240px|thumb|{{-|Willem Drees}} v 1958-om godu]] '''Dr. {{-|Willem Drees|Виллем Дрес}}''' ([[Amsterdam]], 5 julija [[1886]] — [[Haga]], 14 maja [[1988]]) byl [[Niderlandy|niderlandsky]] politik, ktory mněnjem mnogyh naleži k najvažnějšim povojennym politikam v Niderlandah. V lětah 1948–1958 byl premier-ministr Niderlandov, a potom ministr državy. {{-|Drees|Дрес}} vodil mnogo prosty stilj žitja i byl znajemy kako skromny člověk. Jegova popularnost prěvyšala granice medžu političnymi partijami; on byl prězyvany «tatko {{-|Drees|Дрес}}». == Žitje == {{-|Drees|Дрес}} byl ubědženy socialdemokrat, ale takože byl pragmatik, ktory često govoril: «ne vse jest možno i osoblivo ne vse jest možno jednočasno.»<ref>{{Cite book | first = Hans | last = Daalder | title = Het socialisme van Willem Drees | year = 2000 | page = 40 | language = nl}}</ref> V 1904 godu vstupil v Socialdemokratičnu rabotničsku partiju ({{-|SDAP}}), ktora pozdněje, v 1946-om godu, prěobrazila se v [[Partija truda (Niderlandy)|Partiju truda]] ({{-|PvdA}}). Od 1906 do 1919 rabotal [[Stenografija|stenografom]] za městnu radu [[Amsterdam]]a, a potom za niderlandsky parlament. Kromě togo byl takože prědsědnik odděla {{-|SDAP}} v [[Haga|Hagě]]. Poslě kariery v lokalnoj politikě kako člen městnoj rady i {{Lang|nl|«wethouder»}}<ref>{{Lang|nl|''Wethouder''}} ([[Niderlandsky jezyk|nid.]]), bukvalno «zakonodržitelj» — člen upravy niderlandskoj občiny, bolje-menje kako ministr, ale na lokalnom uravnju.</ref> v tomže gradu on stal člen dolnoj izby niderlandskogo parlamenta, {{Lang|nl|Tweede Kamer}}, v 1933-om godu. [[Fajl:Dr. W. Drees opent in het Krelagehuis het 39e Esperanto Wereldcongres. NL-HlmNHA 54004198.JPG|thumb|left|{{-|Drees|Дрес}} na vsesvětskom kongresu [[Esperanto|esperanta]] v gradu [[Haarlem]], 1954 g.]] Poslě [[Vtora vsesvětska vojna|Vtoroj vsesvětskoj vojny]] {{-|Drees|Дрес}} byl naznačeny ministrom socialnyh děl. V tutom periodu on založil osnovu za pozdnějšu sistemu socialnogo pensijnogo strahovanja posrědstvom tako nazyvajemoj «avarijnogo zakona» 1947-ogo godu. 7-ogo avgusta 1948 goda {{-|Drees|Дрес}} stal premier-ministr i do 22 dekembra 1958 rukovodil četyrami poslědovateljnymi vladami. V tečenju togo desetilětja on zajmal se važnymi dělami, napriklad odčinjenjem katastrofičnyh poslědstv [[Nacistična Němcija|němečskoj]] okupacije, prěbudovanjem niderlandskoj ekonomije, dekolonizacijeju [[Niderlandska vozhodna Indija|Niderlandskoj vozhodnoj Indije]] (nyněšnjej [[Indonezija|Indonezije]]), tvorjenjem sistemy socialnogo zabezpečenja i medžunarodnoju surabotoju, vključno s formovanjem [[Beneluks]]a<ref>Beneluks ({{Jezyky|nl|Benelux}}) — medžudržavny ekonomičny sojuz Niderlandov, [[Belgija|Belgije]] i [[Luksemburg]]a, založeny v 1948-om godu.</ref>, [[Organizacija za ekonomičnu surabotu i razvoj|Organizacije za ekonomičnu surabotu i razvoj]] (OESR), [[Evropejska ekonomična občina|Evropejskoj ekonomičnoj občiny]] (EEO) i [[Organizacija Sěveroatlantičskogo Dogovora|Organizacije Sěveroatlantičskogo Dogovora]] (NATO). Poslě svojego perioda kako premier-ministr {{-|Drees|Дрес}} stal ministr državy.<ref>Ministr državy ({{Jezyky|nl|Minister van staat}}) — svojego roda čestny ministr: dolžnost za najznatnějših i najvyše izkušenyh politikov v Niderlandah.</ref> V 1970-yh lětah {{-|Drees}}, nezadovoljeny lěvičarskym směrom svojej partije, izšel iz [[Partija truda (Niderlandy)|{{-|PvdA}}]], ale ne vstupil v novu socialdemokratičnu partiju {{-|DS’70}}, ktoroj liderom byl jegov syn, {{-|Willem Drees|Виллем Дрес}} mladši. {{-|Willem Drees|Виллем Дрес}} umrl v 1988-om godu, kogda mu byl 101 god. {{-|Drees|Дрес}} ne byl samo politik, ale takože [[Esperanto|esperantist]]. V 1954 prěmolvil na vsesvětskom kongresu esperanta, ktory v tamtom godu odbyval se v niderlandskom gradu [[Haarlem]]. {{Clear}} == Iztočniky == {{Iztočniky}} {{DEFAULTSORT:Drees, Willem}} [[Kategorija:Niderlandski politiki]] [[Kategorija:Esperantisti]] {{INTERWIKI|Q12769}} {{Pravopis prověrjeny}} 1tetntwzvm5s15o22vesczybfvxu69p 28135 28134 2026-07-05T17:05:27Z IJzeren Jan 9 kir. 28135 wikitext text/x-wiki [[Fajl:Willem Drees 1958.jpg|240px|thumb|{{-|Willem Drees|Виллем Дрес}} v 1958-om godu]] '''Dr. {{-|Willem Drees|Виллем Дрес}}''' ([[Amsterdam]], 5 julija [[1886]] — [[Haga]], 14 maja [[1988]]) byl [[Niderlandy|niderlandsky]] politik, ktory mněnjem mnogyh naleži k najvažnějšim povojennym politikam v Niderlandah. V lětah 1948–1958 byl premier-ministr Niderlandov, a potom ministr državy. {{-|Drees|Дрес}} vodil mnogo prosty stilj žitja i byl znajemy kako skromny člověk. Jegova popularnost prěvyšala granice medžu političnymi partijami; on byl prězyvany «tatko {{-|Drees|Дрес}}». == Žitje == {{-|Drees|Дрес}} byl ubědženy socialdemokrat, ale takože byl pragmatik, ktory često govoril: «ne vse jest možno i osoblivo ne vse jest možno jednočasno.»<ref>{{Cite book | first = Hans | last = Daalder | title = Het socialisme van Willem Drees | year = 2000 | page = 40 | language = nl}}</ref> V 1904 godu vstupil v Socialdemokratičnu rabotničsku partiju ({{-|SDAP}}), ktora pozdněje, v 1946-om godu, prěobrazila se v [[Partija truda (Niderlandy)|Partiju truda]] ({{-|PvdA}}). Od 1906 do 1919 rabotal [[Stenografija|stenografom]] za městnu radu [[Amsterdam]]a, a potom za niderlandsky parlament. Kromě togo byl takože prědsědnik odděla {{-|SDAP}} v [[Haga|Hagě]]. Poslě kariery v lokalnoj politikě kako člen městnoj rady i {{Lang|nl|«wethouder»}}<ref>{{Lang|nl|''Wethouder''}} ([[Niderlandsky jezyk|nid.]]), bukvalno «zakonodržitelj» — člen upravy niderlandskoj občiny, bolje-menje kako ministr, ale na lokalnom uravnju.</ref> v tomže gradu on stal člen dolnoj izby niderlandskogo parlamenta, {{Lang|nl|Tweede Kamer}}, v 1933-om godu. [[Fajl:Dr. W. Drees opent in het Krelagehuis het 39e Esperanto Wereldcongres. NL-HlmNHA 54004198.JPG|thumb|left|{{-|Drees|Дрес}} na vsesvětskom kongresu [[Esperanto|esperanta]] v gradu [[Haarlem]], 1954 g.]] Poslě [[Vtora vsesvětska vojna|Vtoroj vsesvětskoj vojny]] {{-|Drees|Дрес}} byl naznačeny ministrom socialnyh děl. V tutom periodu on založil osnovu za pozdnějšu sistemu socialnogo pensijnogo strahovanja posrědstvom tako nazyvajemoj «avarijnogo zakona» 1947-ogo godu. 7-ogo avgusta 1948 goda {{-|Drees|Дрес}} stal premier-ministr i do 22 dekembra 1958 rukovodil četyrami poslědovateljnymi vladami. V tečenju togo desetilětja on zajmal se važnymi dělami, napriklad odčinjenjem katastrofičnyh poslědstv [[Nacistična Němcija|němečskoj]] okupacije, prěbudovanjem niderlandskoj ekonomije, dekolonizacijeju [[Niderlandska vozhodna Indija|Niderlandskoj vozhodnoj Indije]] (nyněšnjej [[Indonezija|Indonezije]]), tvorjenjem sistemy socialnogo zabezpečenja i medžunarodnoju surabotoju, vključno s formovanjem [[Beneluks]]a<ref>Beneluks ({{Jezyky|nl|Benelux}}) — medžudržavny ekonomičny sojuz Niderlandov, [[Belgija|Belgije]] i [[Luksemburg]]a, založeny v 1948-om godu.</ref>, [[Organizacija za ekonomičnu surabotu i razvoj|Organizacije za ekonomičnu surabotu i razvoj]] (OESR), [[Evropejska ekonomična občina|Evropejskoj ekonomičnoj občiny]] (EEO) i [[Organizacija Sěveroatlantičskogo Dogovora|Organizacije Sěveroatlantičskogo Dogovora]] (NATO). Poslě svojego perioda kako premier-ministr {{-|Drees|Дрес}} stal ministr državy.<ref>Ministr državy ({{Jezyky|nl|Minister van staat}}) — svojego roda čestny ministr: dolžnost za najznatnějših i najvyše izkušenyh politikov v Niderlandah.</ref> V 1970-yh lětah {{-|Drees|Дрес}}, nezadovoljeny lěvičarskym směrom svojej partije, izšel iz [[Partija truda (Niderlandy)|{{-|PvdA}}]], ale ne vstupil v novu socialdemokratičnu partiju {{-|DS’70}}, ktoroj liderom byl jegov syn, {{-|Willem Drees|Виллем Дрес}} mladši. {{-|Willem Drees|Виллем Дрес}} umrl v 1988-om godu, kogda mu byl 101 god. {{-|Drees|Дрес}} ne byl samo politik, ale takože [[Esperanto|esperantist]]. V 1954 prěmolvil na vsesvětskom kongresu esperanta, ktory v tamtom godu odbyval se v niderlandskom gradu [[Haarlem]]. {{Clear}} == Iztočniky == {{Iztočniky}} {{DEFAULTSORT:Drees, Willem}} [[Kategorija:Niderlandski politiki]] [[Kategorija:Esperantisti]] {{INTERWIKI|Q12769}} {{Pravopis prověrjeny}} gdh3256p7rs1aqnnswebtbxv8vfe9wn Zemjedělsko-gradžansko dviženje 0 2035 28139 17373 2026-07-05T17:21:36Z IJzeren Jan 9 aktuali- i kirilizacija 28139 wikitext text/x-wiki {{Kartka partija | originalna_nazva = BoerBurgerBeweging | prěvod_nazvy = Zemjedělsko-gradžansko dviženje | skračenje = {{-|BBB}} | logotip = BoerBurgerBeweging logo.svg | opis_logotipa = Logotip {{-|BBB}} | država_lok = Niderlandah | ideologija = agrarizm, konservatizm | vodž = [[Henk Vermeer|{{-|Henk Vermeer|Хенк Вермер}}]] | prědsědatelj = {{-|Helma Lodders|Хелма Лоддерс}} | založenje = 1 novembra 2019 | členstvo = 13.426 (1 januara 2024 g.)<ref>{{Cite web|url=https://www.rug.nl/research/dnpp/themas/ledentallen/ledental-2024 | title=Ledentallen Nederlandse politieke partijen per 1 januari 2024 | publisher=Documentatiecentrum Nederlandse Politieke Partijen | date=2024-02-28}}</ref> | izba_deputatov = 4 (iz 150) | senat = 13 (iz 75) | evroparlament = 2 (iz 31) | medžunarodna_organizacija = [[Evropejska narodna partija]] | mladežna_organizacija = {{-|BBB Jong}} | kolory = zeleny | glavno_sědališče = {{-|Smeenkhof 12-d, Colmschate, Deventer}} | vebsajt = {{-|[https://boerburgerbeweging.nl/ boerburgerbeweging.nl]}} }} '''Zemjedělsko-gradžansko dviženje''' ({{Jezyky|nl|BoerBurgerBeweging}}, {{-|BBB}}) jest pravičarsko-populistična, konservativna [[politična partija]] v [[Niderlandy|Niderlandah]], ktora prědstavjaje interesy seljanov i regionov vně [[Randstad]]’a. Ona byla založena 1 novembra 2019 žurnalistkoju {{-|Caroline van der Plas|Керолајн ван дер Плас}} v času velikyh protestov seljanov protiv politikě tretjej vlady [[Mark Rutte|Marka Rutte]]. V 2021 g. {{-|BBB}} učestvovalo prvy raz v parlamentarnyh izborah i dobylo jedin mandat, ktory zajela liderka partije, {{-|Caroline van der Plas|Керолајн ван дер Плас}}; na prvo sobranje ona prijehala na traktoru.<ref>{{Cite news | url = https://www.oost.nl/nieuws/1523004/boerburgerbeweging-arriveert-met-de-trekker-bij-de-tweede-kamer | title = BoerBurgerBeweging arriveert met de trekker bij de Tweede Kamer | website = Oost.nl | date = 2021-03-18 | language = nl}}</ref> V provincialnyh izborah v marcu 2023 {{-|BBB}} dobyla najvyše čislo glasov iz vsih partij, osoblivo v provincijah [[Drenthe|{{-|Drenthe|Дренте}}]] (33,4%) i [[Overijssel|{{-|Overijssel|Оверејссел}}]] (31,5%), čto dalo {{-|BBB}} 16 deputatov v senatu. Kratko potom, tri členi drugyh partij ({{-|[[JA21]]}} i {{-|[[Partija za svobodu|PVV]]}}), a takože jedna državna sekretarka iz {{-|[[Hristijansko-demokratičny poklik|CDA]]}} prisjedinili se k {{-|BBB}}. Jednakože v parlamentarnyh izborah novembra 2023 ne udalo se povtoriti toj uspěh; {{-|BBB}} dobyla samo 7 iz 150 mandatov. Od 2 julija 2024 {{-|BBB}} učestvuje v pravičarsko-konservativnoj vladě premier-ministra [[Dick Schoof|{{-|Dicka Schoofa|Дика Схофа}}]], prvopočetno v koalicijeju s {{-|[[Partija za svobodu|PVV]]}}, {{-|[[Narodna partija za svobodu i demokraciju|VVD]]}} i {{-|[[Novy socialny kontrakt|NSC]]}}), ale poslě odhoda {{-|PVV}} (3 junija 2025) i {{-|NSC}} (22 avgusta 2025) iz koalicije samo s {{-|VVD}}. 20 fevruara 2026 {{-|Caroline van der Plas|Керолајн ван дер Плас}} odstupila kako liderka partije, ale ostala v parlamentu. Novym liderom partije v parlamentu stal [[Henk Vermeer|{{-|Henk Vermeer|Хенк Вермер}}]].<ref>{{Cite news | url = https://nos.nl/artikel/2603292-caroline-van-der-plas-stopt-als-leider-bbb-blijft-wel-kamerlid | title = Caroline van der Plas stopt als leider BBB, blijft wel Kamerlid | website = NOS.nl | date = 2026-02-20 | language = nl}}</ref> == Rezultaty v izborah == {| class="wikitable" style="text-align:left" |- |+ Rezultaty {{-|BBB}} v parlamentarnyh izborah od 2021 g.<br />(čislo izbranyh deputatov v Vtoroj izbě, ktora imaje vsego 150 členov). |- |<timeline> ImageSize = width:250 height:200 PlotArea = left:40 right:20 top:20 bottom:20 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = late Colors = id:linegrey2 value:gray(0.9) id:linegrey value:gray(0.7) id:cobar value:rgb(0.6,0.2,0.2) id:cobar2 value:rgb(0.6,0.9,0.6) DateFormat = yyyy Period = from:0 till:40 ScaleMajor = unit:year increment:10 start:0 gridcolor:linegrey PlotData = color:cobar width:50 align:left bar:2021 from:0 till:1 bar:2023 from:0 till:7 bar:2025 from:0 till:4 PlotData= textcolor:black fontsize:L bar:2021 at: 2 text: 1 shift:(-4) bar:2023 at: 8 text: 7 shift:(-4) bar:2025 at: 5 text: 4 shift:(-4) </timeline> |} == Iztočnik == <small><references /></small> {{Politične partije v Niderlandah}} [[Kategorija:Politične partije v Niderlandah]] {{INTERWIKI|Q101083924}} f9qtookbfpvw105uonnv2ikpflttpez Виллем Дрес 0 2357 28128 19020 2026-07-05T16:33:40Z IJzeren Jan 9 28128 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Willem Drees]] {{DEFAULTSORT:Дрес, Виллем}} [[Kategorija:Нидерландски политики]] [[Kategorija:Есперантисти]] 7yfr0vtq59pqd2z1bipx315ci3orxyv Дренте 0 2495 28151 19478 2026-07-05T17:44:45Z IJzeren Jan 9 Prěnapravjenje izměnjeno s [[Drente]] na [[Drenthe]] 28151 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Drenthe]] [[Kategorija:Провинције Нидерландов]] jkgs0yd0qn4zbabxn4rlga6vd4z9xcx Есперанто 0 2530 28125 19591 2026-07-05T16:26:44Z IJzeren Jan 9 28125 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Esperanto]] [[Kategorija:Есперанто| ]] [[Kategorija:Умєтне језыкы]] pki92w8115dw0vmn30bcaoflikgs2zm Кирилица 0 2651 28177 20007 2026-07-06T00:41:31Z FitikWasTaken 83 /* */ поправка кирилици 28177 wikitext text/x-wiki [[Fajl:Cyrillic alphabet world distribution.svg|thumb]] '''Кирилица''' ({{Lang|en|[[ISO 15924]]}}: {{-|Cyrl}}, {{-|Cyrs}}) јест [[писмо]], кторо користаје се дља разных алфабетов в [[Европа|Европє]] и [[Азија|Азији]] (особливо в [[Возходна Европа|Возходној Европє]], на Кавказу, в Централној и Сєверној Азији). Оно было основано на [[Старокириличскы алфабет|старокириличском алфабету]], кторы был створјены в 9. столєтју в [[Преславска книжна школа|Преславској книжној школє]] (Прво Булгарско царство).<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/?id=J-H9BTVHKRMC&pg=PR3-IA34&lpg=PR3-IA34&dq=The+Orthodox+Church+in+the+Byzantine+Empire+Cyrillic+preslav+eastern#v=onepage&q=%20preslav%20eastern&f=false|chapter= The Orthodox Church in the Byzantine Empire|title=Oxford History of the Christian Church|author= J. M. Hussey, Andrew Louth|publisher= Oxford University Press|year= 2010|isbn=0-19-161488-2|pages= 100|language=en}}</ref> Кирилица користаје се в азбуках православных [[Словјани|словјанскых]] народов и несловјанскых народов, кторе имајут влив Русского језыка. С приступјеньа [[Булгарија|Булгарије]] в [[Европејскы сојуз]] 1 јануарьа 2007 рока кирилица стала третјим официалным писмом Европејского сојуза, после [[Латиница|латинице]] и [[Гречска азбука|гречској азбукы]].<ref>{{Cite web|author1=Leonard Orban|title=Cyrillic, the third official alphabet of the EU, was created by a truly multilingual European|url=http://europa.eu/rapid/press-release_SPEECH-07-330_en.pdf|website=europe.eu|accessdate=2014-08-03|date=2007-05-24|language=en}}</ref> Кирилица была изведена из гречского унцијалного писма с вливом букв из [[Глаголица|глаголицы]], вкључајучи лигатуры. Тамте додаточне буквы были користајемы дља [[Староцрковнословјанскы језык|староцрковнословјанскых]] звуков, кторых не было в гречском језыку. Писмо јест названо в чест [[Кирил и Методиј|Кирила и Методија]], ктори создали глаголицу. Модерне учени мнет, что кирилица была создана и формализована раными учениками Кирила и Методија. В 18. столєтју кирилица в [[Росија|Росији]] была реформована [[Пјотр Великы|Пјотром Великым]]. Новы облик букв стал ближе к латинице, были удаљене архаичне буквы и неколико букв были запројектованы лично Пјотром. Западноевропејска типографична култура была такоже принесена.<ref>{{Cite web|title=Гражданский шрифт и кириллический Киш|url=http://typejournal.ru/articles/Civil-Type|language=ru|website=Журнал «Шрифт»|accessdate=2016-03-22}}</ref> == Алфабеты == * [[Кириличне алфабеты]] * [[Сравнитељна табела кириличных алфабетов]] * [[Список језыков употрєбјајучих кирилицу]] == Източникы == {{Iztočniky}} == Внєшње линкы == {{Prěvod|en|Cyrillic script|revizija=834377952}} {{Slovjanske jezyky}} {{Kirilica}} [[Kategorija:Кирилица| ]] [[Kategorija:Алфабеты]] [[Kategorija:Словјанска култура]] {{INTERWIKI|Q8209}} rsukpes78hmqs13ug9wuaq8ks9cechi Комикс 0 2671 28203 28042 2026-07-06T09:23:37Z Мурад 97 27 /* Хисторија */ 28203 wikitext text/x-wiki '''Комикс''' ({{Jezyky|en|comic}} — смєшны) јест рысована повєдка. Он обсегаје литерарну и изобразителну умєтност.<ref name="understanding">{{Cite web |title=Скотт МакКлауд. «Суть Комикса» |url=http://understanding-comics.ru/ |access-date=2013-07-17 |archive-date=2013-07-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130720140539/http://understanding-comics.ru/ |url-status=dead }}</ref> == Етимологија == Часом, на англијском језыке (и иних језыках) слова означајучи комикс из иных култур изкорыстајут се дља означенја комиксов из тых култур. Наприклад слово манга дља јапонскых комиков и ''{{-|bandes dessinées}}'' дља франко-белгијскых комиков.<ref>McKinney, 2011. стр. xiii</ref> На многых језыках свєта, наприклад на словјанскых (с изкљученјем србохрватского), нємечском ({{-|Comic}}) и тако даље слово комикс произтєка од англиского слова ''{{-|comic}}''. Слово стрип в србохрватском произтєка од англиского слова ''{{-|strip}}'' како в изразу ''{{-|comic strip}}'' (тип комиксов, популарны в {{-|XIX-XX}} столєтјах). == Хисторија == <gallery caption="Рани приклады комиксов" mode="packed" heights="200"> Manga Hokusai.jpg|[[Манга]], [[Катсушика Хокусај]] (XIX вєк)<!-- have to find the date for this example --> Toepffer Cryptogame 13.png|''Histoire de Monsieur Cryptogame'', Родолв Топффер (1830) Yellow Kid 1898-01-09.jpg|''Жолто Дєте'', Ричард Ф. Аутклод (1898) </gallery> Традиције комиксов в Европє, Америкє и [[Манга|Јапонији]] имали разни путе.<ref>[http://www.imageandnarrative.be/inarchive/narratology/chriscouch.htm The Publication and Formats of Comics, Graphic Novels, and Tankobon] by Chris Couch. Image Narrative, December 2000 (issn1780-678X), [https://web.archive.org/web/20131104223730/http://www.imageandnarrative.be/inarchive/narratology/chriscouch.htm archived].</ref> Европєјску традицију комиксов је почел Швејцарец Родолф Топффер ({{-|Rodolphe Töpffer}}) в року 1827. Првы комикс в Америке је был Жолто Дєте ({{-|The Yellow Kid}}) Ричарда Ф. Аутколта ({{-|Richard F. Outcault}}) опубликованы в 1890-х в газетє. Кромє того, Рудолф Диркс, имигровавши из Нємцији в США је пустил комикс Катзенджамерскы Дєти ({{-|The Katzenjammer Kids}}) под вливом Вилхелма Буша ({{-|Wilhelm Busch}}).<ref>{{cite web | url=https://www.thegermanprofessor.com/max-und-moritz/ | title=8 Things about Max und Moritz | date=30 March 2015 }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.dw.com/en/max-and-moritz-how-germanys-naughtiest-boys-rose-to-global-fame/a-18808584 | title=Max and Moritz: How Germany's naughtiest boys rose to fame – DW – 10/27/2015 | website=[[Deutsche Welle]] }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.outdooractive.com/en/story/harz/the-original-story-of-max-and-moritz/28754663/ | title=The original story of Max and Moritz }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.toonsmag.com/max-and-moritz/ | title=Max and Moritz: A Tale of Mischief and Influence - Toons Mag | date=8 October 2023 }}</ref><ref>[Gabilliet, 2010. стр. xiv; Beerbohm, 2003; Sabin, 2005. стр. 186; Rowland, 1990. стр. 13.</ref> == Източникы == <references /> [[Kategorija:Комиксы|*]] {{INTERWIKI|Q1004}} 9yz1t75ded8eln0llpfxuuts4joaurs 28204 28203 2026-07-06T09:23:53Z Мурад 97 27 /* Хисторија */ 28204 wikitext text/x-wiki '''Комикс''' ({{Jezyky|en|comic}} — смєшны) јест рысована повєдка. Он обсегаје литерарну и изобразителну умєтност.<ref name="understanding">{{Cite web |title=Скотт МакКлауд. «Суть Комикса» |url=http://understanding-comics.ru/ |access-date=2013-07-17 |archive-date=2013-07-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130720140539/http://understanding-comics.ru/ |url-status=dead }}</ref> == Етимологија == Часом, на англијском језыке (и иних језыках) слова означајучи комикс из иных култур изкорыстајут се дља означенја комиксов из тых култур. Наприклад слово манга дља јапонскых комиков и ''{{-|bandes dessinées}}'' дља франко-белгијскых комиков.<ref>McKinney, 2011. стр. xiii</ref> На многых језыках свєта, наприклад на словјанскых (с изкљученјем србохрватского), нємечском ({{-|Comic}}) и тако даље слово комикс произтєка од англиского слова ''{{-|comic}}''. Слово стрип в србохрватском произтєка од англиского слова ''{{-|strip}}'' како в изразу ''{{-|comic strip}}'' (тип комиксов, популарны в {{-|XIX-XX}} столєтјах). == Хисторија == <gallery caption="Рани приклады комиксов" mode="packed" heights="200"> Manga Hokusai.jpg|[[Манга]], [[Катсушика Хокусај]] (XIX вєк)<!-- have to find the date for this example --> Toepffer Cryptogame 13.png|''Histoire de Monsieur Cryptogame'', Родолв Топффер (1830) Yellow Kid 1898-01-09.jpg|''Жолто Дєте'', Ричард Ф. Аутклод (1898) </gallery> Традиције комиксов в Европє, Америкє и [[Манга|Јапонији]] имали разни путе.<ref>[http://www.imageandnarrative.be/inarchive/narratology/chriscouch.htm The Publication and Formats of Comics, Graphic Novels, and Tankobon] by Chris Couch. Image Narrative, December 2000 (issn1780-678X), [https://web.archive.org/web/20131104223730/http://www.imageandnarrative.be/inarchive/narratology/chriscouch.htm archived].</ref> Европєјску традицију комиксов је почел Швејцарец Родолф Топффер ({{-|Rodolphe Töpffer}}) в року 1827. Првы комикс в Америке је был Жолто Дєте ({{-|The Yellow Kid}}) Ричарда Ф. Аутколта ({{-|Richard F. Outcault}}) опубликованы в 1890-х в газетє. Кромє того, Рудолф Диркс, имигровавши из Нємцији в США је пустил комикс Катзенджамерскы Дєти ({{-|The Katzenjammer Kids}}) под вливом Вилхелма Буша ({{-|Wilhelm Busch}}).<ref>{{cite web | url=https://www.thegermanprofessor.com/max-und-moritz/ | title=8 Things about Max und Moritz | date=30 March 2015 }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.dw.com/en/max-and-moritz-how-germanys-naughtiest-boys-rose-to-global-fame/a-18808584 | title=Max and Moritz: How Germany's naughtiest boys rose to fame – DW – 10/27/2015 | website=[[Deutsche Welle]] }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.outdooractive.com/en/story/harz/the-original-story-of-max-and-moritz/28754663/ | title=The original story of Max and Moritz }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.toonsmag.com/max-and-moritz/ | title=Max and Moritz: A Tale of Mischief and Influence - Toons Mag | date=8 October 2023 }}</ref><ref>Gabilliet, 2010. стр. xiv; Beerbohm, 2003; Sabin, 2005. стр. 186; Rowland, 1990. стр. 13.</ref> == Източникы == <references /> [[Kategorija:Комиксы|*]] {{INTERWIKI|Q1004}} qdugial2ffwiyoii4scqwolasce4izk Ладислав Подмеле 0 2709 28127 20244 2026-07-05T16:33:16Z IJzeren Jan 9 28127 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Ladislav Podmele]] {{DEFAULTSORT:Подмеле, Ладислав}} [[Kategorija:Писатељи]] [[Kategorija:Језыкотворитељи]] [[Kategorija:Људи свезани с меджусловјанскым језыком]] [[Kategorija:Есперантисти]] [[Kategorija:Чехи]] dmhn45d18tcckype079ylpdwny4n17k Koristnik:Ilja isv/pěskovišče 2 2830 28078 28051 2026-07-05T13:24:52Z Ilja isv 10 /* Zapisyvanje cifr slovami */ 28078 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=July 2026}} {{-|''Under construction''}} {{nihongo|'''Japonske čislovniky'''|数詞|sūshi}} sut [[Čislovnik (lingvistika)|čislovniky]], koristane v [[Japonsky jezyk|japonskom jezyku]]. V pismennosti oni sut jednake s [[Kitajske čislovniky|kitajskymi čislovnikami]], I velike čisla slědujut kitajskomu stilju s grupovanjem po 10,000. Koristajut se dva izgovory: Sino-Japonsko čitanje ([[On'yomi|{{lang|en|on'yomi}}]]) i Japonsko čitanje {{lang|en|[[Wago|yamato kotoba]]}} (rodne slova, {{lang|en|[[kun'yomi]]}}) [[Kitajske hieroglify|kitajskyh hieroglifov]]. ==Čisla v japonskom jezyku== Sut dva sposoby, kako pisati čisla na japonskom jezyku: [[Arabske cifry|arabskymi ciframi]] (1, 2, 3) ili [[Kitajske čislovniky|kitajskymi čislovnikami]] ({{lang|zh|一}}, {{lang|zh|二}}, {{lang|zh|三}}). Arabske čisla sut vyše često koristane pri [[Horizontalno i vertikalno pisanje v Iztočno aziatskoj pismennosti|horizontalnom pisanju]], a kitajske čisla sut vyše obyčajne pri [[Horizontalno i vertikalno pisanje v Iztočno aziatskoj pismennosti|vertikalnom pisanju]]. Věčšinstvo čisel imaje dva čitanja, kako i večšinstvo [[Kanji|kandži]], to, ktoro jest izvedeno od kitajskogo čitanja, koristaje se za redne čislovniky ([[on'yomi|čitanje {{lang|en|On}}]] ) a rodno japonsko čitanje ([[kun'yomi|čitanje {{lang|en|Kun}}]]) koristaje se nemnogo menje formalno za čisla do 10. V něktoryh slučajah (privedenyh dole), jsponsko čitanje obyčno jest preferovano za vse izkoristanja. Archaične čtanja sut označene †. {| class="wikitable nounderlines" ! Čislo ! Znak ! Čitanje {{lang|en|On}} ! Čitanje {{lang|en|Kun}}<ref>{{cite book |script-title=ja:スーパー大辞林 |trans-title=Super [[Daijirin]] |language=ja |publisher=[[Sanseidō]] }}</ref> ! Prědnostno čitanje |- | align="right" | [[0]] | {{lang|ja|零}} / {{lang|ja|〇}}{{sup|*}} | {{Nihongo||れい|rei}} | {{Nihongo||まる|maru}} | {{Nihongo||ゼロ|zero}} ([[Pozajetje (lingvistika)|pozajetje]], {{lang|en|[[Loanwords in Japanese|gairaigo]]}}) |- | align="right" | [[1]] | {{lang|ja|一}} | {{Nihongo||いち|ichi}} | {{Nihongo||ひと・つ|hito(tsu)}} | {{Nihongo||いち|ichi}} |- | align="right" | [[2]] | {{lang|ja|二}} | {{Nihongo||に|ni}} | {{Nihongo||ふた・つ|futa(tsu)}} | {{Nihongo||に|ni}} |- | align="right" | [[3]] | {{lang|ja|三}} | {{Nihongo||さん|san}} | {{Nihongo||みっ・つ|mit(tsu)}} | {{Nihongo||さん|san}} |- | align="right" | [[4]] | {{lang|ja|四}} | {{Nihongo||し|shi}} | {{lang|en|yon}}, {{Nihongo||よん、よっ・つ|yot(tsu)}} | {{Nihongo||よん|yon}} |- | align="right" | [[5]] | {{lang|ja|五}} | {{Nihongo||ご|go}} | {{Nihongo||いつ・つ|itsu(tsu)}} | {{Nihongo||ご|go}} |- | align="right" | [[6]] | {{lang|ja|六}} | {{Nihongo||ろく|roku}} | {{Nihongo||むっ・つ|mut(tsu)}} | {{Nihongo||ろく|roku}} |- | align="right" | [[7]] | {{lang|ja|七}} | {{Nihongo||しち|shichi}} | {{Nihongo||なな・つ|nana(tsu)}} | {{Nihongo||なな|nana}} |- | align="right" | [[8]] | {{lang|ja|八}} | {{Nihongo||はち|hachi}} | {{Nihongo||やっ・つ|yat(tsu)}} | {{Nihongo||はち|hachi}} |- | align="right" | [[9]] | {{lang|ja|九}} | {{lang|ja|ku}}, {{Nihongo||く, きゅう|kyū}} | {{Nihongo||ここの・つ|kokono(tsu)}} | {{Nihongo||きゅう|kyū}} |- | align="right" | [[10]] | {{lang|ja|十}} | {{Nihongo||じゅう|jū}} | {{Nihongo||とお|tō}} | {{Nihongo||じゅう|jū}} |- | align="right" | [[20 (number)|20]] | {{lang|ja|二十}} | {{Nihongo||にじゅう|ni-jū}} | {{Nihongo||はた|hata}}† | {{Nihongo||にじゅう|ni-jū}} |- | align="right" | [[30 (number)|30]] | {{lang|ja|三十}} | {{Nihongo||さんじゅう|san-jū}} | {{Nihongo||みそ|miso}}† | {{Nihongo||さんじゅう|san-jū}} |- | align="right" | [[40 (number)|40]] | {{lang|ja|四十}} | {{Nihongo||しじゅう|shi-jū}} | {{Nihongo||よそ|yoso}}† | {{Nihongo||よんじゅう|yon-jū}} |- | align="right" | [[50 (number)|50]] | {{lang|ja|五十}} | {{Nihongo||ごじゅう|go-jū}} | {{Nihongo||いそ|iso}}† | {{Nihongo||ごじゅう|go-jū}} |- | align="right" | [[60 (number)|60]] | {{lang|ja|六十}} | {{Nihongo||ろくじゅう|roku-jū}} | {{Nihongo||むそ|muso}}† | {{Nihongo||ろくじゅう|roku-jū}} |- | align="right" | [[70 (number)|70]] | {{lang|ja|七十}} | {{Nihongo||しちじゅう|shichi-jū}} | {{Nihongo||ななそ|nanaso}}† | {{Nihongo||ななじゅう|nana-jū}} |- | align="right" | [[80 (number)|80]] | {{lang|ja|八十}} | {{Nihongo||はちじゅう|hachi-jū}} | {{Nihongo||やそ|yaso}}† | {{Nihongo||はちじゅう|hachi-jū}} |- | align="right" | [[90 (number)|90]] | {{lang|ja|九十}} | {{Nihongo||くじゅう|ku-jū}} | {{Nihongo||ここのそ|kokonoso}}† | {{Nihongo||きゅうじゅう|kyū-jū}} |- | align="right" | [[100]] | {{lang|ja|百}} | {{Nihongo||ひゃく|hyaku}} | {{Nihongo||もも|momo}}† | {{Nihongo||ひゃく|hyaku}} |- | align="right" | [[500 (number)|500]] | {{lang|ja|五百}} | {{Nihongo||ごひゃく|go-hyaku}} | {{Nihongo||いお|io}}† | {{Nihongo||ごひゃく|go-hyaku}} |- | align="right" | [[800 (number)|800]] | {{lang|ja|八百}} | {{Nihongo||はっぴゃく|hap-pyaku}} | {{Nihongo||やお|yao}}† | {{Nihongo||はっぴゃく|hap-pyaku}} |- | align="right" | [[1000 (number)|1,000]] | {{lang|ja|千}} | {{Nihongo||せん|sen}} | {{Nihongo||ち|chi}}† | {{Nihongo||せん|sen}} |- | align="right" | [[10,000]] | {{lang|ja|万}} | {{Nihongo||まん|man}} | {{Nihongo||よろず|yorozu}}† | {{Nihongo||まん|man}} |- | align="right" | [[100,000,000]] | {{lang|ja|億}} | {{Nihongo||おく|oku}} |— | {{Nihongo||おく|oku}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)#1012|1,000,000,000,000]] | {{lang|ja|兆}} | {{Nihongo||ちょう|chō}} |— | {{Nihongo||ちょう|chō}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10,000,000,000,000,000]] | {{lang|ja|京}} | {{Nihongo||けい|kei}} |— | {{Nihongo||けい|kei}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|100,000,000,000,000,000,000]] | {{lang|ja|垓}} | {{Nihongo||がい|gai}} |— | {{Nihongo||がい|gai}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>24</sup>]] | {{lang|ja|𥝱}} | {{Nihongo||じょ|jo}} |— | {{Nihongo||じょ|jo}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>28</sup>]] | {{lang|ja|穣}} | {{Nihongo||じょう|jō}} |— | {{Nihongo||じょう|jō}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>32</sup>]] | {{lang|ja|溝}} | {{Nihongo||こう|kō}} |— | {{Nihongo||こう|kō}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>36</sup>]] | {{lang|ja|澗}} | {{Nihongo||かん|kan}} |— | {{Nihongo||かん|kan}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>40</sup>]] | {{lang|ja|正}} | {{Nihongo||せい|sei}} |— | {{Nihongo||せい|sei}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>44</sup>]] | {{lang|ja|載}} | {{Nihongo||さい|sai}} |— | {{Nihongo||さい|sai}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>48</sup>]] | {{lang|ja|極}} | {{Nihongo||ごく|goku}} |— | {{Nihongo||ごく|goku}} |} <small><nowiki>*</nowiki> Imaje se takože specialno čitanje 〇 ({{-|''maru''}}), čto označaje "krugly" ili "krug". Ono može koristati se opcionalno, kogda čitajut se odděljene cifry v nomeru jedna po jednoj, vměsto vsego čisla. Polpularnym priměrim jest [[109 (trgovy dom)|znamenity magazin "109"]] v četvrti [[Shibuya|Šibuja, Tokio]], ktory čitaje se kako {{lang|en|ichi-maru-kyū}} (Kandži: {{lang|ja|一〇九}}). (On takože može čitati se kako 'deset-devet'— izgovarjaje se {{lang|en|tō-kyū}} — čto jest igra slov s nazvanjem tokijskogo trgovogo doma, ktory vladaje budynkom.) Tuto izkoristanje {{lang|en|maru}} za čislnu 0 jest podobno poněkogdomu čitanju čisla 0 v anglijskom jezyku kako {{-| ''oh''}}. Jednakože, kako čislo, jego jedino zapisyvajut kako 0 ili {{Nihongo|零|{{-|rei}}}}. Čtovyše, dva i pet igovarjajut s dolgoju samoglaskoju v telefoničnyh nomerah (napr. {{lang|ja|にい}} {{lang|en|nī}} i {{lang|ja|ごお}} {{lang|en|gō}}). Čisla poslě {{lang|en|kei}} koristajut rědko. Tym ne menje, oni sut prědstavjene tut.</small> Kako odměčaje se vyše, {{lang|en|yon}} (4) i {{lang|en|nana}} (7) sut uprědnostnjene nad {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}}. Prědpokladaje se, že tuto jest svezano s tym, že {{lang|en|shi}} jest takože čitanjem slova 死 (smrt), čto děljae jego neščestlivym čitanjem (gledite [[tetrafobija]]); dokolě {{lang|en|shichi}} može zvučati velmi slično s {{lang|en|ichi}} (1), {{lang|en|shi}} ili {{lang|en|hachi}} (8). Jednakože, v cělom redu stanovjenyh slov i rěčenij, {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}} sut stale preferovane; tako, pri sčitanju (kako v {{lang|en|"ichi, ni, san, shi,..."}}), {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}} mogut iměti prědnost. Čislo 9 takože mněvaje se nesčestlivym; kogda izgovarjaje se {{lang|en|ku}}, ono sozvučno 苦 (stradanje). Čislo 13 poněkogda mněvaje se nesčestlivym, ale jest to kalka [[Triskaidekafobia|zapadnoj tradicije]]. Naprotiv, 7 i poněkogda 8 mněvajut se sčestlivymy u japoncev.<ref>{{Cite web|url=https://lingualift.com/blog/lucky-unlucky-numbers-japan/|title=The number of death: Lucky and unlucky numbers in Japan|website=The Science of Language Self-Study {{!}} LinguaLift Blog|access-date=2016-03-24}}</ref> V sovrěmennom japonskom jezyku, redne čislovniky pomimo 4 i 7 sut obyčno koristane v čitanju {{lang|en|on}}. Alternativno čitanje byvaje v nazvah měsecev, čislah dnjev v měsecu i stalyh izrazah; napriměr, april, julij, i september nazyvajut se {{lang|en|'''shi'''-gatsu}} (4. měsec), {{lang|en|'''shichi'''-gatsu}} (7. měsec), i {{lang|en|'''ku'''-gatsu}} (9. měsec). Čitanja {{lang|en|on}} takože koristajut pri prěklikanju dlja sčitanja ljudij (nap. {{lang|en|ichi-ni-san-shi}}). Večši čisla dělajut, kombinujuči tute elementy: *desetky od 20 do 90 sut "(cifra){{lang|en|-jū}}" kako od {{Nihongo|二十|{{-|ni-jū}}}} do {{Nihongo|九十|{{-|kyū-jū}}}}. *sotky od 200 do 900 sut "(cifra){{lang|en|-hyaku}}". *tyseče od 2000 do 9000 sut "(cifra){{lang|en|-sen}}". Počinajuči od {{Nihongo|miriady|万}}, čisla začinajut se s {{Nihongo|一|{{-|ichi}}}}, jestlu ne jest prisutna ina cifra. Tako, 100 bude prosto {{Nihongo|百|{{-|hyaku}}}}, 1000 jest prosto {{Nihongo|千|{{-|sen}}}}, ale 10000 uže{{Nihongo|一万|{{-|ichiman}}}}, vměsto prosto {{lang|en|man}}. (Tuto odličaje se od [[Kitajsky jezyk|kitajskogo jezyka]], kde čisla začinajut se c {{lang|zh|一}} ako ne jest druga ina cifra prěd njeju, uže od 100.) I jestli {{Nihongo|千|{{-|sen}}}}neposrědnje prědhodi nazvě kolikosti [[Miriada|miriad]], prěd {{Nihongo|千|{{-|sen}}}}obyčno dodavajut {{Nihongo|一|{{-|ichi}}}}, čto davaje {{Nihongo|一千|{{-|issen}}}}. Tako, 10,000,000 (bukvalno 1000,0000) obyčno čitajut kako {{Nihongo|一千万|{{-|issenman}}}}. Ale ako {{Nihongo|千|{{-|sen}}}} ''ne'' premo prědhodi kolikosti myriad, dodavanje {{Nihongo|一|ichi}}jest opcionalno. Tako, 15,000,000 (1500,0000) čitaje se kako {{Nihongo|千五百万|sengohyakuman}} ili {{Nihongo|一千五百万|issengohyakuman}}, ravno i kako 1500 čitaje se {{Nihongo|千五百|sengohyaku}}ili {{Nihongo|一千五百|issengohyaku}}. Sut i něktore fonetične modifikacije v ozvučanju něktoryh velikyh čisel, [[Oglasovanje i obezglasovanje suglasok|oglasovanje]] ili [[gemacija]] něktoryh suglasok, kako to često byvaje v japonskom jezyku (napr. {{lang|en|[[rendaku]]}}): napr. {{lang|en|roku}} "šest" i {{lang|en|hyaku}} "sto" dělajut {{lang|en|roppyaku}} "šestsot". {| class="wikitable" ! × !! 1 !! 2 !! 3 !! 4 !! 5 !! 6 !! 7 !! 8 !! 9 !! 10 !! 100 !! 1000 |- | align="right" | 100 | style="background: yellow" | {{lang|en|hyaku, ippyaku}} | {{lang|en|nihyaku}} | style="background: yellow" | {{lang|en|sanbyaku}} | {{lang|en|yonhyaku}} | {{lang|en|gohyaku}} | style="background: yellow" | {{lang|en|roppyaku}} | {{lang|en|nanahyaku}} | style="background: yellow" | {{lang|en|happyaku}} | {{lang|en|kyūhyaku}} |— |— |— |- | align="right" | 1,000 | style="background: yellow" | {{lang|en|sen, issen}} | {{lang|en|nisen}} | style="background: yellow" | {{lang|en|sanzen}} | {{lang|en|yonsen}} | {{lang|en|gosen}} | {{lang|en|rokusen}} | {{lang|en|nanasen}} | style="background: yellow" | {{lang|en|hassen}} | {{lang|en|kyūsen}} | — | — | — |- | align="right" | 10{{sup|12}} | style="background: yellow" | {{lang|en|itchō}} | {{lang|en|nichō}} | {{lang|en|sanchō}} | {{lang|en|yonchō}} | {{lang|en|gochō}} | {{lang|en|rokuchō}} | {{lang|en|nanachō}} | style="background: yellow" | {{lang|en|hatchō}} | {{lang|en|kyūchō}} | style="background: yellow" | {{lang|en|jutchō}}* | {{lang|en|hyakuchō}} | {{lang|en|issenchō}} |- | align="right" | 10{{sup|16}} | style="background: yellow" | {{lang|en|ikkei}} | {{lang|en|nikei}} | {{lang|en|sankei}} | {{lang|en|yonkei}} | {{lang|en|gokei}} | style="background: yellow" | {{lang|en|rokkei}} | {{lang|en|nanakei}} | style="background: yellow" | {{lang|en|hakkei}} | {{lang|en|kyūkei}} | style="background: yellow" | {{lang|en|jukkei}}* | style="background: yellow" | {{lang|en|hyakkei}}** | {{lang|en|issenkei}} |} <small><nowiki>*</nowiki> Takože priměnjaje se k kratnym 10. Koncovka měnjaje se od {{lang|en|-jū}} na {{lang|en|-jutchō}} ili {{lang|en|-jukkei}}.<br /><nowiki>**</nowiki> Takože priměnjaje se k kratnym 100. Koncovka {{lang|en|-ku}} měnjaje se na {{lang|en|-kkei}}.</small> V čislah nad 10, elementy sut soredjene, i ne koristajut se nuly. Japonske čislovniky imajut ne pozicijnu, a multiplikativno-aditivnu sistemu; da by napisati čislo 20, trěba napisati simbol {{Nihongo|"dva"|二}}, a potom simbol {{Nihongo|"deset"|十}}, da by polučiti dvě desetky ili {{Nihongo|"dvadeset"|二十}}. {| class="wikitable" ! Čislo !! Znaky !! Čitanje !Značenje |- | align="right" | 11 || {{lang|ja|十一}} || {{lang|en|jū ichi}} |deset i jedno |- | align="right" | 17 || {{lang|ja|十七}} || {{lang|en|jū nana, jū shichi}} |deset i sedm |- | align="right" | 151 || {{lang|ja|百五十一}} || {{lang|en|hyaku go-jū ichi}} |sto, pet desetok i jedno |- | align="right" | 302 || {{lang|ja|三百二}} || {{lang|en|san-byaku ni}} |tri sta i dva |- | align="right" | 469 || {{lang|ja|四百六十九}} || {{lang|en|yon-hyaku roku-jū kyū}} |četyri, šest desetok i devet |- | align="right" | 2025 || {{lang|ja|二千二十五}} || {{lang|en|ni-sen ni-jū go}} |dva tyseče, dvě desetky i pet |} ===Čislne redky i desetične čisla=== Japonske cifry od 1 do 9 obyčno se koristajut izolovano. Redky cifr imajut slegka inako čitanje s prodolženymi samoglaskami za 2 (''nī'') i 5 (''gō''), i menje često, 4 (''shī'') i 9 (''kū''). Tako dělajut zato, že kogda prěčisljajut cifry, ako možno, oni muset byti v grupah po dvě, každa iz njih musi sostojeti točno iz četyreh [[Mora (lingvistika)|mor]], čto dělaje neobhodnym prodolženje obyčno jednomornyh cifr kako ''ni'', ''go'', ''shi'' and ''ku''.<ref name=nhk-2005-2>{{cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20250622082124/https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20250601_1.html|url=https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20250601_1.html|archive-date=22 June 2025|lang=ja|script-title=ja:語の読み方（語形）について数字の読み方～小数の読み方～|work=NHK Bunken|publisher=NHK Broadcasting Culture Research Institute|last=Yamashita|first=Yōko|last2=Fujii|first2=Madoka|date=28 February 2025|access-date=23 September 2025|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20250622082259/https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20180501_4.html|url=https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20180501_4.html|archive-date=22 June 2025|date=1 May 2018|lang=ja|script-title=ja:数詞の発音とアクセント|work=NHK Bunken|publisher=NHK Broadcasting Culture Research Institute|last=Sakurai|first=Shigeharu|last2=Akinaga|first2=Kazue|access-date=23 September 2025|url-status=live}}</ref> Napiměr, taky redok kako '''5'''4'''2'''62 se izgovarjaje {{-|'''''gō'''-yon '''nī'''-roku ni''}}, kde prve dvě grupy sut kvadrimoraične. [[Japonsko tonalno udarjenje|Udarjenje]] pri tom padaje prědposlědnju moru kažfoj grupy, ako li to jest možlivo, odsud {{-|[ɡoː jóɴ <nowiki>|</nowiki> ɲiː ɾókɯ <nowiki>|</nowiki> ɲí]}}.<ref name=hirayama-1961>{{cite book|lang=ja|script-title=ja:全国アクセント辞典|first=Teruo|last=Hirayama|publisher=Tōkyōdō|date=25 December 1961|p=897}}</ref> Tuto pravilo takože priměnjaje se k poslědnoj cifrě celoj česti čisla i ko vsim cifram desetičnoj česti desetičnogo čisla.<ref name=nhk-2005-2/><ref name=hirayama-1961/> Napriměr, tako desetično čislo kako 25'''2'''.'''25'''5 se izgovarjaje {{-|''nihyaku gojū '''nī'''-ten '''nī-gō''' go''}} {{-|[ɲiçjakɯ́ <nowiki>|</nowiki> ɡodʑɯ́ː <nowiki>|</nowiki> ɲíː teɴ <nowiki>|</nowiki> ɲiː ɡóː <nowiki>|</nowiki> ɡó]}}, kde ''ten'' označaje "točka". ===Druge tipy čisel=== V japonskyh [[Ordinalny čislovnik|ordinalnyh čislovnikah]] koristajut modifikaciju uměstnyh sčetnyh slov, sistema ktoryh v japonskom jezyku jest dosti [[Japonske sčetne slova|komplikovana]]. Da by prěvratiti sčetno slovo (sčislovnik) v ordinalny čislovnik, ktory označaje poziciju v redu, na koncu sčislovnika dodavajut {{lang|ja|目}} {{lang|en|me}}. Tako "jedin raz" bude prěkladati se kako {{lang|ja|一回}} {{lang|en|ikkai}}, a "prvy raz" bude se prěkladati {{lang|ja|一回目}} {{lang|en|ikkaime}}. Tuto pravilo jest ale nedoslědno, ako sčislovniky bez sufiksa {{translit|ja|me}} često koristajut i v ordinalnom, i v [[Kardinalny čislovnik|kardinalnom]] smyslah. Napriměr, {{lang|ja|三階}} {{translit|ja|sangai}} može označati kako "tri etaže", tako i "tretji etaž." [[Distributivny čislovnik|Distributivne čislovniky]] obyčno stvarjajut iz kardinalnogo čislovnika, sčetnogo slova i sufiksa {{Nihongo|{{-|''-zutsu''}}|ずつ|}}, napriklad {{Nihongo|{{-|''hitori-zutsu''}}|一人ずつ|po jednoj osobě za raz, po-jedno}}. == Stupnje 10 == === Velike čisla === Vslěd kitajskoj tradiciji, velike čisla se stvarjajut grupovanjem cifr v [[Miriada|miriady]] (10,000), na razliku od zapadnyh tyseč(1,000) <div class="overflowbugx" style="overflow-x:auto;"> {| class="wikitable" !align="left"|Red |10{{sup|4}} |10{{sup|8}} |10{{sup|12}} |10{{sup|16}} |10{{sup|20}} |10{{sup|24}} |10{{sup|28}} |10{{sup|32}} |10{{sup|36}} |10{{sup|40}} |10{{sup|44}} |10{{sup|48}} |10{{sup|52}} <br /><small>{{nowrap|(ili 10{{sup|56}})}}</small> |10{{sup|56}} <br /><small>{{nowrap|(ili 10{{sup|64}})}}</small> |10{{sup|60}} <br /><small>{{nowrap|(or 10{{sup|72}})}}</small> |10{{sup|64}} <br /><small>{{nowrap|(or 10{{sup|80}})}}</small> |10{{sup|68}} <br /><small>{{nowrap|(or 10{{sup|88}})}}</small> |- align="center" !align="left"|Znak |{{lang|ja|万}} |{{lang|ja|億}} |{{lang|ja|兆}} |{{lang|ja|京}} |{{lang|ja|垓}} |{{lang|ja|𥝱}}, {{lang|ja|秭}} |{{lang|ja|穣}} |{{lang|ja|溝}} |{{lang|ja|澗}} |{{lang|ja|正}} |{{lang|ja|載}} |{{lang|ja|極}} |{{lang|ja|恒河沙}} |{{lang|ja|阿僧祇}} |{{lang|ja|那由他}}, {{lang|ja|那由多}} |{{lang|ja|不可思議}} |{{lang|ja|無量大数}} |- align="center" !align="left"|Izgovor |{{lang|en|man}} |{{lang|en|oku}} |{{lang|en|chō}} |{{lang|en|kei}} |{{lang|en|gai}} |{{lang|en|jo}}, {{lang|en|shi}} |{{lang|en|jō}} |{{lang|en|kō}} |{{lang|en|kan}} |{{lang|en|sei}} |{{lang|en|sai}} |{{lang|en|goku}} |{{lang|en|gōgasha}} |{{lang|en|asōgi}} |{{lang|en|nayuta}} |{{lang|en|fukashigi}} |{{lang|en|muryōtaisū}} |}</div> Razhoděnja sut iz-za {{Nihongo|{{-|[[Jinkōki]]}}|塵劫記|}}, najstaršego matematičnogo teksta Japonije. Originalno izdavanje bylo opublikovano v lětu 1627 i imělo mnogo grěšek, věčšinstvo ktoryh bylo izpravjeno v izdavanju 1631 goda. V lětu 1634 izšlo ješče jedno izdavanje, kde opet bylo izměnjeno několiko veličin. Vyše uvedeno razhodženje jest obuslovjeno nesuglasnostju dvoh poslědnjih izdavanij. Sut razne znaky za 10{{sup|24}} (to jest {{lang|ja|秭}} v kitajskom jezyku tutčas), i po 10{{sup|48}} oni odličajut se tym, že prodolžajut s povyšenjem faktora 10{{sup|4}} ili prěključajut se na faktor 10{{sup|8}}. Ako koristaje se faktor 10{{sup|8}}, medžuintervalne koeficienty 10{{sup|4}} zakryvajut s pomočju {{Nihongo|万|man}}. Nastoječe izdavanje {{lang|en|Jinkōki}}, 11-to, slěduje faktoru 10{{sup|4}} črez cělu sistemu, hoti něktori ljudi ješče koristajut veličiny iz 8-go izdavanja daže tutčas. Poslědnje tri čisla s mnogoslogovymi nazvanjami i razhodženjem veličin v koncu koncev izvodet se iz Indije, hoti tam oni ne iměli oprědeljennyh veličin. {{Nihongo|恒河沙|''gōgasha''}} prvonačelno koristalo se v budističskyh traktatah za označevanje bezměrno ogromnogo; ono proizhodi iz [[Sanskrit|sanskritskogo]] {{lang|sa|गङ्गा}} {{lang|en|gangā}} '[[Ganges|Ganga]]' (čto udobno vključaje znaky {{Nihongo|'rěka'|河|ka}} i {{Nihongo|'pěsok'|沙|sha}}, odsylajuči k neizčislimomu množstvu čestic pěska na rěkě Ganga. {{Nihongo|阿僧祇|''asōgi''|}}, od sanskritnogo {{lang|sa|असंख्येय}} {{lang|en|asaṃkhyeya}} 'neizčisljimy/bezčislny', s negativnym prefiksom {{Nihongo|阿|''a''|}}, i {{Nihongo|那由他|''nayuta''}} od sanskritnogo {{lang|sa|नयुत/नयुतः}} {{lang|en|nayuta(ḥ)}}. Dalje, cifry sut terminami iz [[Budizm|Budizma]], prěvedene na kitajsky ili iztvorjene na njem, ktorym pozdněje pridělali čislne značenja: {{Nihongo|'nevoobrazimy'|不可思議|fukashigi}} i {{Nihongo|'bezměrno veliko čislo'|無量大数|muryōtaisū}}. Priměry: ''(razděljenje na grupy iz četyreh cifr jest privedeno samo za cěljem lěpšego objasnjenja)'' *1 0000 : {{Nihongo|一万|ichi-man}} *983 6703 : {{Nihongo|九百八十三万 六千七百三|kyū-hyaku hachi-jū san-man, roku-sen nana-hyaku san}} *20 3652 1801 : {{Nihongo|二十億 三千六百五十二万 千八百一|ni-jū oku, san-zen rop-pyaku go-jū ni-man, sen hap-pyaku ichi}} Jednakože, Čisla, napisane arabskymi ciframi, razděljaut na grupy po tri cifry, kako to jest prijeto v anglogovorečih državah. Pri koristanju arabskyh cifr i kandži razom, zapadny sposob zapisu može se koristati za čisla, menši 10,000, ale s {{-|''man''}}, ako čislo je večšo (napr. {{lang|ja|2,500万}} za 25,000,000). Ako v japonskom jezyku dolge čisla sit zapisyvane v kandži, nuly opuskajut za vse stupnje deseti. Tako, 4002 bude {{lang|ja|四千二}} (naprotiv, v kitajskom jezyku trěba použiti {{lang|zh|零}} vsekde vměsto nuly, napr. {{lang|zh|四千零二}} za 4002). Ale, pri čitanju učetovodnyh sprav, napriměr, opuštene cifry inogda označajut {{Nihongo|飛び|tobi}} ili {{Nihongo|飛んで|tonde}}: v našem priměru 4002 {{lang|en|yon-sen '''tobi''' ni}} ili {{lang|en|yon-sen '''tonde''' ni}} vměsto obyčnogo {{lang|en|yon-sen ni}}. === Drobne čisla === Japonsky jezyk imaje dvě sistemy čislovnikov za desetične droby. Oni uže ne koristajut se generalno, ale kako predže mogut se koristati v něktoryh slučajah, kako ukazatelje odbitja i zaščity bejsbolistov, procenty izigry sportovnyh ekip, i v něktoryh idiomatičnyh rěčenjah kako 五分五分の勝負 ({{-|''gobugobu no shōbu''}}, 'šans petdeset na petdeset', doslovno 'pet na pet'), ili kogda prědstavjajut procent rabata. Droby {{lang|en|bu}} takože koritajut, kogda govoret o gorečkě — napriměr, {{Nihongo|九度二分|kudonibu}} za 9 i dvě drobnyh — za označanje temperatury 39.2°C. Jedna sistema jest taka: {| class="wikitable" !align=left|Red |10{{sup|−1}} |10{{sup|−2}} |10{{sup|−3}} |10{{sup|−4}} |10{{sup|−5}} |10{{sup|−6}} |10{{sup|−7}} |10{{sup|−8}} |10{{sup|−9}} |10{{sup|−10}} |- align="center" !align="left"|Znak |{{lang|ja|分}} |{{lang|ja|厘}} |{{lang|ja|毛}} |{{lang|ja|糸}} |{{lang|ja|忽}} |{{lang|ja|微}} |{{lang|ja|繊}} |{{lang|ja|沙}} |{{lang|ja|塵}} |{{lang|ja|埃}} |- align="center" !align="left"|Izgovor |{{lang|en|bu}} |{{lang|en|rin}} |{{lang|en|mō}} |{{lang|en|shi}} |{{lang|en|kotsu}} |{{lang|en|bi}} |{{lang|en|sen}} |{{lang|en|sha}} |{{lang|en|jin}} |{{lang|en|ai}} |} Tuta sistema koristaje se zajedno s tradicijnoju [[Japonska sistema měrnyh jedinic|japonskoju sistemoju měrnyh jedinic]], něktore znaky koristajut bez izměn za prědstavjenje poděla měry [[cun (unit)|{{lang|en|sun}}]]. Druga sistema prědstavjenja tutyh desetičnyh drobov procenta ili rabata koristajut sistemu, ktora jest "izměščena" i kde {{lang|en|bu}} stavaje se "jednoju stotoju" i tako dalje, a jediniceju za "desetuju" se stavaje {{lang|en|wari}}: {| class="wikitable" !align=left|Red |10{{sup|−1}} |10{{sup|−2}} |10{{sup|−3}} |10{{sup|−4}} |10{{sup|−5}} |- align="center" !align="left"|Znak |{{lang|ja|割}} |{{lang|ja|分}} |{{lang|ja|厘}} |{{lang|ja|毛}} |{{lang|ja|糸}} |- align="center" !align="left"|Izgovor |{{lang|en|wari}} |{{lang|en|bu}} |{{lang|en|rin}} |{{lang|en|mō}} |{{lang|en|shi}} |} Tuto često použivajut v cěnah. Napriměr: *{{Nihongo|一割五分引き|ichi-wari go-bu biki}}: 15% rabat *{{Nihongo|打率三割八分九厘|daritsu san-wari hachi-bu kyū-rin}}: srědno odbivanje .389 (bejsbol). S izključenjem {{lang|en|wari}}, tojte rědko možno uviděti v suvrěmennom koristanju. Desetične droby sut tipično napisane kandži-čislovnikami (vertikalno) ili arabskymi ciframi (horizontalno), prěd ktorymi stoji desetična točka, i Čitajut se oni kako sekvencija cifr, kako to jest prijeto na Zapadu. Jednako, v pismennoj formě, jih mogut kombinovati kako s tradicijnymi sistemami izraženja čisel (42.195 kilometers: {{lang|ja|四十二・一九五 キロメートル}}), v ktoryh sut napisane stupnje deseti, ili s sitemoju znakoměst, ktora koristaje nulu (50.04 procentov: {{lang|ja|五〇・〇四 パーセント.}}) V obohdvoh slučajah, jednako, izgovor slěduje tradicijnoj sistemě ({{lang|en|yon-jū ni-ten ichi-kyū go kiromētoru}} za 42.195 kilometrov; {{lang|en|go ju-tten rei-yon pāsento}} za 50.04 procentov.) == V imenah == Jestvujut imena {{Nihongo|[[Millennium Actress|{{-|Chiyoko}}]]|千代子||doslovno "tyseč lět" (žensko)}}, {{Nihongo|{{-|Chiizuru}}|千鶴||doslovno "tyseč [[Japonsky žerav|žeravov]]" (žensko)}}, {{Nihongo|{{-|Chikao}}|千禾夫||doslovno "muž — tyseč klasov"}}, rodna nazva {{Nihongo|{{-|Chitaka}}|千鷹||doslovno "tyseč sokolov"}}. Jedna iz japonskyh prefektur se nazyvaje {{Nihongo|[[Čiba (prefektura)|Chiba]]|千葉||doslovno "tyseč listov"}}. V [[anime]] "[[Unesene duhami]]" obigryvajut nejednoznačnost izgovora hieroglifa 千 — ''{{-|sen}}'' ili ''{{-|chi}}'': ime glavnoj herojiny — {{Nihongo|{{-|Chihiro}}|千尋||doslovno "tyseč" [[Japonska sistema měr#Měry dolžiny|hiro]]", "bezdonna glubina"}}; čarodějnica "odimaje" ime u Čihiro, ostavjajuči njej toliko jedin znak i izměnjajuči jego izgovor. Od nyně Čihiro se zove {{Nihongo|{{-|Sen}}|千||tyseč}}. Pomimo tomu, jestvuje red mužskyh imen, ktore davajut detem po redu jih rodženja: # {{Nihongo|Ičiro}}|一郎|ichirō|первый сын}}, # {{Nihongo|Džiro|二郎|Jirō|второй сын}}, # {{Nihongo|Saburo|三郎|saburō}}, # {{Nihongo|Širo|四郎|shirō}}, # {{Nihongo|Goro|五郎|gorō}}, # {{Nihongo|Rokuro|六郎|rokurō}}, # {{Nihongo|Šičiro|七郎|shichirō}}, # {{Nihongo|Hačiro|八郎|hachirō}}, # {{Nihongo|Kuro|九郎|kurō}}, # {{Nihongo|Džuro|十郎|jūrō}}, # {{Nihongo|Toichiro|十一郎|toichirō}} или {{Nihongo|Džuičiro|十一郎|jūichirō}}, # {{Nihongo|Džudžiro|十二郎|jūjirō}}, # {{Nihongo|Tosaburo|十三郎|tosaburō}} или {{Nihongo|Džusaburo|十三郎|jūsaburō:}}. Poslě [[Vtora světova vojna|Vtoroj světovoj vojny]] imena "vyše" než Saburo sut praktično prěstali se upotrěbjati. Pomimo ukazanyh imen, sut daže {{Nihongo|Džuširo|十四郎|jūshirō}}, četyrnadesety syn i {{Nihongo|Hjakuro|百郎|hakurō}}, stoty syn: jih, pomimo ostalnyh, noset aktor [[Kabuki]] [[Jushiro Konoe|Džuširo Konoe]] (近衛 十四郎) i [[mangaka]] [[Hyakuro Murasaki|Hjakuro Murasaki]] (村崎 百郎). == Formalne čislovniky == [[File:Shoe Boxes (743286602).jpg|thumb|{{lang|en|[[Getabako]]}}]] Kako i u kitajskyh čislovnikov, jestvuje specialna japonska sbirka kandži za čislovniky, ktora nazyvaje se {{Nihongo|大字|{{-|''daiji''}}|}} i ktoru koristajut v pravnyh i finansovyh dokumentah, da by prědodvračati možnost nečestnym ljudjam dodavati črtu ili dvě, prevračajuči jedinicu v dvojku ili trojku. Formalne čislovniky sut identične kitajskym formalnym čislovnikam, pomimo maloj razliky v načrtanju. Tutdenj cifry jedin, dva, tri i deset v pravnyh dokumentah pišut jedino v jihnom formalnom vidu (čisla od 4 do 9, ravno kako 100, 1000 i 10000 pišut identično obyčnym, gledite v tablice dolje).<ref>{{Cite web |script-title=ja:大正十一年大蔵省令第四十三号 (会計法規ニ基ク出納計算ノ数字及記載事項ノ訂正ニ関スル件) |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/T11/T11F03401000043.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023833/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/T11/T11F03401000043.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『第一条: 会計法規ニ基ク出納計算ニ関スル諸書類帳簿ニ記載スル金額其ノ他ノ数量ニシテ「一」、「二」、「三」、「十」、「廿」、「卅」ノ数字ハ「壱」、「弐」、「参」、「拾」、「弐拾」、「参拾」ノ字体ヲ用ユヘシ但横書ヲ為ストキハ「アラビア」数字ヲ用ユルコトヲ得』}}</ref><ref>{{Cite web |script-title=ja:戸籍法施行規則 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S22/S22F00501000094.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023839/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S22/S22F00501000094.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:「第三十一条 2: 年月日を記載するには、壱、弐、参、拾の文字を用いなければならない。」}}</ref><ref>{{Cite web |script-title=ja:小切手振出等事務取扱規程 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S26/S26F03401000020.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023849/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S26/S26F03401000020.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『附則 (昭和四〇年四月一日大蔵省令第二〇号) 2: 小切手の券面金額は、当分の間、所定の金額記載欄に、漢数字により表示することができる。この場合においては、「一」、「二」、「三」及び「十」の字体は、それぞれ「壱」、「弐」、「参」及び「拾」の漢字を用い、かつ、所定の金額記載欄の上方余白に当該金額記載欄に記載の金額と同額をアラビア数字で副記しなければならない。』}}</ref><ref>{{Cite web |script-title=ja:商業登記規則 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S39/S39F03201000023.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20090202084605/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S39/S39F03201000023.html |archive-date=2009-02-02 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『第四十八条 2: 金銭その他の物の数量、年月日及び番号を記載するには、「壱、弐、参、拾」の文字を用いなければならない。ただし、横書きをするときは、アラビヤ数字を用いることができる。』}}</ref> Tute obyčne formy jest možlivo izměnjato v směru vysšyh čisel dodavanjem črt (1 i 2 sut objasněne vyše, takože 3 jest možno izměnjati na 5, i 10 na 1000). V něktoryh slučajah cifru 1 cěljeno pišut kako v {{lang|ja|壱百壱拾}} za 110, na razliku od {{lang|ja|百十}} v obyčnom pisanju. Formalne čislovniky: {| class="wikitable" style="text-align: center" ! rowspan="2" | Čislo ! rowspan="2" | Obyčno ! colspan="2" | Formalno |- ! koristaje se !! ustarělo |- | align="right" | 1 || {{lang|ja|一}} || {{lang|ja|壱}} || {{lang|ja|壹}} |- | align="right" | 2 || {{lang|ja|二}} || {{lang|ja|弐}} || {{lang|ja|貳}} |- | align="right" | 3 || {{lang|ja|三}} || {{lang|ja|参}} || {{lang|ja|參}} |- | align="right" | 4 || {{lang|ja|四}} || {{lang|ja|四}} || {{lang|ja|肆}} |- | align="right" | 5 || {{lang|ja|五}} || {{lang|ja|五}} || {{lang|ja|伍}} |- | align="right" | 6 || {{lang|ja|六}} || {{lang|ja|六}} || {{lang|ja|陸}} |- | align="right" | 7 || {{lang|ja|七}} || {{lang|ja|七}} || {{lang|ja|柒}}, {{lang|ja|漆}} |- | align="right" | 8 || {{lang|ja|八}} || {{lang|ja|八}} || {{lang|ja|捌}} |- | align="right" | 9 || {{lang|ja|九}} || {{lang|ja|九}} || {{lang|ja|玖}} |- | align="right" | 10 || {{lang|ja|十}} || {{lang|ja|拾}} || {{lang|ja|拾}} |- | align="right" | 100 || {{lang|ja|百}} || {{lang|ja|百}} || {{lang|ja|佰}} |- | align="right" | 1000 || {{lang|ja|千}} || {{lang|ja|千}} || {{lang|ja|阡}}, {{lang|ja|仟}} |- | align="right" | 10000 || {{lang|ja|万}} || {{lang|ja|万}}, {{lang|ja|萬}} || {{lang|ja|萬}} |} Četyre aktualnyh [[banknoty Japonskogo jena]], 1000-jen, 2000-jen, 5000-jen i 10000-jen imajut formalne čislovniky {{lang|ja|千}}, {{lang|ja|弐千}}, {{lang|ja|五千}} i {{lang|ja|壱万}}. ==V starojaponskom jezyku== [[Starojaponsky jezyk]] imaje slovosbor čestično od staryh dob, i takože imaje unikalne čislovniky za čisla nad 10, ktore uže ne použivajit se, mimo slučajev něktoryh [[Leksema|leksem]]. Primětky: * Transkripcija tut jest na osnově [[fonem]] i ne jest [[Fonetika|fonetična]]. Gledite članok o [[Starojaponsky jezyk|starojaponskom jezyku]] za vyše informacij. * Gledite {{lang|en|[[Jōdai Tokushu Kanazukai]]}} za informacije o notacijah s nižnim indeksom. <!--NOTE: Please do NOT change /h/ to /p/. The transcription is phonemic, not phonetic. While it must have been [p] at some time in the past, during the Old Japanese period it was [ɸ]. --> {| class="wikitable" ! Čislo ! Izgovor ! Priklady ! Primětky |- | align="right" | 1 | [[wiktionary:一#Noun 2|{{lang|ojp|pi<sub>1</sub>to<sub>2</sub>}}]] | {{lang|ojp|一日}} {{lang|ojp|pi<sub>1</sub>to<sub>2</sub>pi<sub>1</sub>}} (1 denj), {{lang|ojp|一年}} {{lang|ojp|pi<sub>1</sub>to<sub>2</sub>to<sub>2</sub>se}} (1 god) | &nbsp; |- | align="right" | 2 | [[wiktionary:二#Noun 2|{{lang|ojp|futa}}]] | {{lang|ojp|二夜}} {{lang|ojp|futayo<sub>2</sub>}} (2 noče) | &nbsp; |- | align="right" | 3 | [[wiktionary:三#Noun 2|{{lang|ojp|mi<sub>1</sub>}}]] | {{lang|ojp|三十}} {{lang|ojp|mi<sub>1</sub>so<sub>1</sub>}} (30) | &nbsp; |- | align="right" | 4 | [[wiktionary:四#Noun 2|{{lang|ojp|yo<sub>2</sub>}}]] | {{lang|ojp|四十}} {{lang|ojp|yo<sub>2</sub>so<sub>1</sub>}} (40), {{lang|ojp|四人}} {{lang|ojp|yo<sub>2</sub>tari}} (4 ljudi) | &nbsp; |- | align="right" | 5 | [[wiktionary:五#Noun 2|{{lang|ojp|itu}}]] | {{lang|ojp|五年}} {{lang|ojp|ituto<sub>2</sub>se}} (5 lět) | &nbsp; |- | align="right" | 6 | [[wiktionary:六#Noun 2|{{lang|ojp|mu}}]] | {{lang|ojp|六爪}} {{lang|ojp|mutuma}} (6 klěšče) | &nbsp; |- | align="right" | 7 | [[wiktionary:七#Noun|{{lang|ojp|nana}}]] | {{lang|ojp|七瀬}} {{lang|ojp|nanase}} (mnogo bystryh) | Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 8 | [[wiktionary:八#Noun 2|{{lang|ojp|ya}}]] | {{lang|ojp|八雲}} {{lang|ojp|yakumo<sub>1</sub>}} (mnogo oblakov) | Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 9 | [[wiktionary:九#Noun 2|{{lang|ojp|ko<sub>2</sub>ko<sub>2</sub>no<sub>2</sub>}}]] | {{lang|ojp|九柱}} {{lang|ojp|ko<sub>2</sub>ko<sub>2</sub>no<sub>2</sub>pasira}} (9 blagorodnyh / bogov) | &nbsp; |- | align="right" | 10 | [[wiktionary:十#Noun 2|{{lang|ojp|to<sub>2</sub>}}]] / [[wiktionary:十#Noun 3|{{lang|ojp|to<sub>2</sub>wo}}]] | {{lang|ojp|十日}} {{lang|ojp|to<sub>2</sub>woka}} (10 dnjev) | &nbsp; |- | align="right" | 10 | [[wiktionary:十#Noun|{{lang|ojp|so<sub>1</sub>}}]] | {{lang|ojp|三十}} {{lang|ojp|mi<sub>1</sub>so<sub>1</sub>}} (30), {{lang|ojp|四十}} {{lang|ojp|yo<sub>2</sub>so<sub>1</sub>}} (40), {{lang|ojp|六十}} {{lang|ojp|muso<sub>1</sub>}} (60), {{lang|ojp|八十}} {{lang|ojp|yaso<sub>1</sub>}} (80) | Strěčaje se toliko v složityh slovah; ne koristaje se samo |- | align="right" | 20 | [[wiktionary:二十#Noun|{{lang|ojp|pata}}]] | {{lang|ojp|二十}} {{lang|ojp|patati}} (20), {{lang|ojp|二十人}} {{lang|ojp|patatari}} (20 ljudij), {{lang|ojp|二十年}} {{lang|ojp|patato<sub>2</sub>se}} (20 lět) | &nbsp; |- | align="right" | 50 | [[wiktionary:五十|{{lang|ojp|i}}]] | {{lang|ojp|五十日}} {{lang|ojp|ika}} (50 dnjev) | &nbsp; |- | align="right" | 100 | [[wiktionary:百#Noun 2|{{lang|ojp|po}}]] | {{lang|ojp|五百}} {{lang|ojp|ipo}} (500), {{lang|ojp|五百年}} {{lang|ojp|ipoto<sub>2</sub>se}} (500 lět), {{lang|ojp|五百夜}} {{lang|ojp|ipoyo<sub>2</sub>}} (500 nočev), {{lang|ojp|八百}} {{lang|ojp|yapo}} (800), {{lang|ojp|三百}} {{lang|ojp|mi<sub>1</sub>po}} (300), {{lang|ojp|六百}} {{lang|ojp|mupo}} (600), {{lang|ojp|九百}} {{lang|ojp|ko<sub>2</sub>ko<sub>2</sub>no<sub>2</sub>po}} (900) | Koristaje se za množne sotky v sostavnyh čislovnikah. Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 100 | [[wiktionary:百#Noun 3|{{lang|ojp|mo<sub>1</sub>mo<sub>1</sub>}}]] | {{lang|ojp|百日}} {{lang|ojp|mo<sub>1</sub>mo<sub>1</sub>ka}} (mnogo dnjev) | Koristaje se za nemnožne sotky i za čislo "100" sebe. Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 1000 | [[wiktionary:千#Noun|{{lang|ojp|ti}}]] | {{lang|ojp|千年}} {{lang|ojp|tito<sub>2</sub>se}} (1000 lět, mnogo dnjev) | Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 10000 | [[wiktionary:万#Noun|{{lang|ojp|yo<sub>2</sub>ro<sub>2</sub>du}}]] | {{lang|ojp|八百万}} {{lang|ojp|yapoyo<sub>2</sub>ro<sub>2</sub>du}} (8000000, myriada) | Često koristajut v značenju mnogo |} ==Sčitanje na prstah== Japonsky jezyl posluživaje se oddělnymi sistemami za sčitanje za sebe i za ukazyvanje čisel drugym, obědvě do deseti. Sčitanje načinajut s otvorjenoju dlanju, potom sčitajut do peti, sgybajuči prsty, počinajuči velikym palcem (ostalne sut rovne), ale četyti bude, kogda toliko maly prst jest rovny, a za pet bude pest. Potom sčitajut ješče do peti v obratnom slědu, otvarjajuči prsty, počinajuči tym malym – tako šest jest to samo kako četyri, sedm kako tri, i tako dalje, i dest končaje se otvorjenoju dlanju. Bez ogleda na to, že tuto prinosi nejednoznačnost, tuty sposob ne koristaje se za ukazyvanje čisel drugym i zato tuto obyčno ne jest problemom. Pri pokazyvanju sčeta drugym, načinajut s zatvorjenoj dlani, i odgybajut prstaý, počinajuči ukazovakom, dohodet do malogo prsta, i potom zakančivajut velikym palcem, kako to dělajut v Sjedinjenyh Štatah. Za ukazyvanje čisel nad petju, posluživajut se otvorjenoju dlanju (čto označaje pet) i prikladajut uměstno čislo prstov drugoj ruky ko dlani (dlanji soočajut se jedna drugoj) – tako, za šest ukazovakom se prikladaje k dlani i tako dalje.<ref>{{Cite web| url = http://japanese.about.com/library/weekly/aa112198.htm| title = Counting on one's fingers. About.com, Japanese Language, Namiko Abe| archive-url = https://web.archive.org/web/20130120143955/http://japanese.about.com/library/weekly/aa112198.htm |archive-date = 2013-01-20}}</ref> Da by pokazati deset, trěba pokazati obě dlanji otvorjenymi von. == Zapisyvanje cifr slovami == Ako byli prijete [[Arabske čisla]], stalo se výše i výše obyčno posluživati se njimi za napisanje čisel. Counters and ordinal numbers are typically written in Arabic numbers, such as {{nihongo|three people|3人|san-nin}}, {{nihongo|July, "seventh-month"|7月|shichigatsu}}, {{nihongo|age 20|20歳|hatachi}}, etc., although {{lang|ja|三人}}, {{lang|ja|七月}} and {{lang|ja|二十歳}} are also acceptable to write (albeit less common). However, numbers that are part of lexemes are typically written in kanji. For example, the term {{nihongo|'vegetable stand / grocer'|八百屋|yaoya}} translates into "800 store" and uses the Old Japanese pronunciation for 800, {{lang|ojp|ya(h)o}}. The notorious Japanese organized crime syndicate, the [[yakuza]], can be written {{lang|ja|八九三}} (or 893), a hand in {{lang|en|[[Oicho-Kabu|oicho-kabu]]}} that is worth 0 points, indicating that yakuza are "worthless persons" or "gambling persons".<ref>{{Cite web |url=http://www.sljfaq.org/afaq/yakuza.html |title=What is the origin of yakuza? |website=www.sljfaq.org |access-date=2016-03-24}}</ref> ==Zrite takože== *Chinese numerals *Decimal separator *Japanese counter word *Japanese people *Japanese wordplay § Numeric substitution == Referencije == {{Iztočniky}} ==Vnješnje linky== <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> * {{lang|ja|[http://www.moroo.com/uzokusou/misc/suumei/suumei.html 大数の名前について]}} (na japonskom jezyku) * {{Cite web |url= http://www.sf.airnet.ne.jp/~ts/language/number/ancient_japanese.html | title = Ancient Japanese number system| archive-url = https://web.archive.org/web/20180829030749/http://www.sf.airnet.ne.jp/~ts/language/number/ancient_japanese.html |archive-date=2018-08-29}} * [http://www.solosequenosenada.com/gramatica/japanese/Learn_Japanese_Numbers.php English exercises for learning Japanese numerals] * [https://web.archive.org/web/20090324035049/http://www.learnjapanesewordsandphrases.com/learnjapanesenumbers.html Audio to learn the pronunciation for Japanese numbers] * [http://www.sljfaq.org/cgi/kanjinumbers.cgi Convert kanji numerals to arabic numerals] (sci. lang. Japan FAQ page) * [http://www.sljfaq.org/cgi/numbers.cgi Convert arabic numerals to kanji numerals] (sci. lang. Japan FAQ page) </div> {{Prěvod|en|Japanese numerals|}} [[Kategorija:Čisla]] [[Kategorija:Japonsky jezyk]] [[Kategorija:Čislovniky]] {{INTERWIKI|Q1337084}} {{Kartka osoba | name = Viktor Coj | native_name = <center>{{Jezyky|ru|Виктор Цой}}</center> | image = [[Fajl:Victor Tsoi 1986.jpg|thumb|center|Viktor Coj v lětu 1986]] | alt = | caption = | birth_name = Viktor Robertovič Coj | birth_date = {{birth date|1962|6|21|df=yes}} | birth_place = [[Sankt-Peterburg|Leningrad]], [[Rosijska Sovětska Federativna Socialističska Republika|RSFSR]], [[Sovětsky Sojuz]] | death_date = {{death date and age|1990|8|15|1962|6|21|df=yes}} | death_place = [[Latvijska Sovětska Socialističska Republika|Latvijska SSR]], Sovětsky Sojuz | death_cause = Avto avarija | resting_place = Bogoslovskoje grobišče, Sankt-Peterburg | occupation = {{Flatlist| * pěvec * avtor pěsnjej * avtor muziky * aktor * avangardny umětnik }} | years_active = 1978–1990 | spouse = {{Plainlist| * Marianna Coj, od 1984 }} | children = [[Aleksandr Coj]], rod. 1985 | module = {{Kartka muzikant|embed=yes <!-- See Wikipedia:WikiProject Musicians --> | background = solo_singer <!-- mandatory format: please do not change or remove --> | instrument = {{flatlist| * [[Vokal|vokal]] * [[Gitara|gitara]] * [[Bas-gitara|bas-gitara]] }} | genre = {{Flatlist| * [[Post-punk|post-pank]] * [[New wave (muzika)|nova volna]] * [[gotičny rok]] * [[Punk|pank rok]] }} | label = {{Flatlist| * [[AnTrop]] * [[Firma Melodija|Melodija]] }} | current_member_of = {{Flatlist| * [[Kino (grupa)|Kino]] * [[Avtomatičeskije udovletvoriteli]] * [[Sergej Kurjohin]] }} }} }} Tuto jest peskovišče. [[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]] '''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}}) <span class="ext-gadget-alphabet-disable"> </span> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> {{Prěvod|en|Japanese language|}} [[Kategorija:Jezyk]] {{INTERWIKI|Q5287}} {{Pravopis prověrjeny}} 4nrh5iyc2x5awsws22gij865ix8hqs5 28079 28078 2026-07-05T13:43:37Z Ilja isv 10 28079 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=July 2026}} {{-|''Under construction''}} {{nihongo|'''Japonske čislovniky'''|数詞|sūshi}} sut [[Čislovnik (lingvistika)|čislovniky]], koristane v [[Japonsky jezyk|japonskom jezyku]]. V pismennosti oni sut jednake s [[Kitajske čislovniky|kitajskymi čislovnikami]], I velike čisla slědujut kitajskomu stilju s grupovanjem po 10,000. Koristajut se dva izgovory: Sino-Japonsko čitanje ([[On'yomi|{{lang|en|on'yomi}}]]) i Japonsko čitanje {{lang|en|[[Wago|yamato kotoba]]}} (rodne slova, {{lang|en|[[kun'yomi]]}}) [[Kitajske hieroglify|kitajskyh hieroglifov]]. ==Čisla v japonskom jezyku== Sut dva sposoby, kako pisati čisla na japonskom jezyku: [[Arabske cifry|arabskymi ciframi]] (1, 2, 3) ili [[Kitajske čislovniky|kitajskymi čislovnikami]] ({{lang|zh|一}}, {{lang|zh|二}}, {{lang|zh|三}}). Arabske čisla sut vyše često koristane pri [[Horizontalno i vertikalno pisanje v Iztočno aziatskoj pismennosti|horizontalnom pisanju]], a kitajske čisla sut vyše obyčajne pri [[Horizontalno i vertikalno pisanje v Iztočno aziatskoj pismennosti|vertikalnom pisanju]]. Věčšinstvo čisel imaje dva čitanja, kako i večšinstvo [[Kanji|kandži]], to, ktoro jest izvedeno od kitajskogo čitanja, koristaje se za redne čislovniky ([[on'yomi|čitanje {{lang|en|On}}]] ) a rodno japonsko čitanje ([[kun'yomi|čitanje {{lang|en|Kun}}]]) koristaje se nemnogo menje formalno za čisla do 10. V něktoryh slučajah (privedenyh dole), jsponsko čitanje obyčno jest preferovano za vse izkoristanja. Archaične čtanja sut označene †. {| class="wikitable nounderlines" ! Čislo ! Znak ! Čitanje {{lang|en|On}} ! Čitanje {{lang|en|Kun}}<ref>{{cite book |script-title=ja:スーパー大辞林 |trans-title=Super [[Daijirin]] |language=ja |publisher=[[Sanseidō]] }}</ref> ! Prědnostno čitanje |- | align="right" | [[0]] | {{lang|ja|零}} / {{lang|ja|〇}}{{sup|*}} | {{Nihongo||れい|rei}} | {{Nihongo||まる|maru}} | {{Nihongo||ゼロ|zero}} ([[Pozajetje (lingvistika)|pozajetje]], {{lang|en|[[Loanwords in Japanese|gairaigo]]}}) |- | align="right" | [[1]] | {{lang|ja|一}} | {{Nihongo||いち|ichi}} | {{Nihongo||ひと・つ|hito(tsu)}} | {{Nihongo||いち|ichi}} |- | align="right" | [[2]] | {{lang|ja|二}} | {{Nihongo||に|ni}} | {{Nihongo||ふた・つ|futa(tsu)}} | {{Nihongo||に|ni}} |- | align="right" | [[3]] | {{lang|ja|三}} | {{Nihongo||さん|san}} | {{Nihongo||みっ・つ|mit(tsu)}} | {{Nihongo||さん|san}} |- | align="right" | [[4]] | {{lang|ja|四}} | {{Nihongo||し|shi}} | {{lang|en|yon}}, {{Nihongo||よん、よっ・つ|yot(tsu)}} | {{Nihongo||よん|yon}} |- | align="right" | [[5]] | {{lang|ja|五}} | {{Nihongo||ご|go}} | {{Nihongo||いつ・つ|itsu(tsu)}} | {{Nihongo||ご|go}} |- | align="right" | [[6]] | {{lang|ja|六}} | {{Nihongo||ろく|roku}} | {{Nihongo||むっ・つ|mut(tsu)}} | {{Nihongo||ろく|roku}} |- | align="right" | [[7]] | {{lang|ja|七}} | {{Nihongo||しち|shichi}} | {{Nihongo||なな・つ|nana(tsu)}} | {{Nihongo||なな|nana}} |- | align="right" | [[8]] | {{lang|ja|八}} | {{Nihongo||はち|hachi}} | {{Nihongo||やっ・つ|yat(tsu)}} | {{Nihongo||はち|hachi}} |- | align="right" | [[9]] | {{lang|ja|九}} | {{lang|ja|ku}}, {{Nihongo||く, きゅう|kyū}} | {{Nihongo||ここの・つ|kokono(tsu)}} | {{Nihongo||きゅう|kyū}} |- | align="right" | [[10]] | {{lang|ja|十}} | {{Nihongo||じゅう|jū}} | {{Nihongo||とお|tō}} | {{Nihongo||じゅう|jū}} |- | align="right" | [[20 (number)|20]] | {{lang|ja|二十}} | {{Nihongo||にじゅう|ni-jū}} | {{Nihongo||はた|hata}}† | {{Nihongo||にじゅう|ni-jū}} |- | align="right" | [[30 (number)|30]] | {{lang|ja|三十}} | {{Nihongo||さんじゅう|san-jū}} | {{Nihongo||みそ|miso}}† | {{Nihongo||さんじゅう|san-jū}} |- | align="right" | [[40 (number)|40]] | {{lang|ja|四十}} | {{Nihongo||しじゅう|shi-jū}} | {{Nihongo||よそ|yoso}}† | {{Nihongo||よんじゅう|yon-jū}} |- | align="right" | [[50 (number)|50]] | {{lang|ja|五十}} | {{Nihongo||ごじゅう|go-jū}} | {{Nihongo||いそ|iso}}† | {{Nihongo||ごじゅう|go-jū}} |- | align="right" | [[60 (number)|60]] | {{lang|ja|六十}} | {{Nihongo||ろくじゅう|roku-jū}} | {{Nihongo||むそ|muso}}† | {{Nihongo||ろくじゅう|roku-jū}} |- | align="right" | [[70 (number)|70]] | {{lang|ja|七十}} | {{Nihongo||しちじゅう|shichi-jū}} | {{Nihongo||ななそ|nanaso}}† | {{Nihongo||ななじゅう|nana-jū}} |- | align="right" | [[80 (number)|80]] | {{lang|ja|八十}} | {{Nihongo||はちじゅう|hachi-jū}} | {{Nihongo||やそ|yaso}}† | {{Nihongo||はちじゅう|hachi-jū}} |- | align="right" | [[90 (number)|90]] | {{lang|ja|九十}} | {{Nihongo||くじゅう|ku-jū}} | {{Nihongo||ここのそ|kokonoso}}† | {{Nihongo||きゅうじゅう|kyū-jū}} |- | align="right" | [[100]] | {{lang|ja|百}} | {{Nihongo||ひゃく|hyaku}} | {{Nihongo||もも|momo}}† | {{Nihongo||ひゃく|hyaku}} |- | align="right" | [[500 (number)|500]] | {{lang|ja|五百}} | {{Nihongo||ごひゃく|go-hyaku}} | {{Nihongo||いお|io}}† | {{Nihongo||ごひゃく|go-hyaku}} |- | align="right" | [[800 (number)|800]] | {{lang|ja|八百}} | {{Nihongo||はっぴゃく|hap-pyaku}} | {{Nihongo||やお|yao}}† | {{Nihongo||はっぴゃく|hap-pyaku}} |- | align="right" | [[1000 (number)|1,000]] | {{lang|ja|千}} | {{Nihongo||せん|sen}} | {{Nihongo||ち|chi}}† | {{Nihongo||せん|sen}} |- | align="right" | [[10,000]] | {{lang|ja|万}} | {{Nihongo||まん|man}} | {{Nihongo||よろず|yorozu}}† | {{Nihongo||まん|man}} |- | align="right" | [[100,000,000]] | {{lang|ja|億}} | {{Nihongo||おく|oku}} |— | {{Nihongo||おく|oku}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)#1012|1,000,000,000,000]] | {{lang|ja|兆}} | {{Nihongo||ちょう|chō}} |— | {{Nihongo||ちょう|chō}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10,000,000,000,000,000]] | {{lang|ja|京}} | {{Nihongo||けい|kei}} |— | {{Nihongo||けい|kei}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|100,000,000,000,000,000,000]] | {{lang|ja|垓}} | {{Nihongo||がい|gai}} |— | {{Nihongo||がい|gai}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>24</sup>]] | {{lang|ja|𥝱}} | {{Nihongo||じょ|jo}} |— | {{Nihongo||じょ|jo}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>28</sup>]] | {{lang|ja|穣}} | {{Nihongo||じょう|jō}} |— | {{Nihongo||じょう|jō}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>32</sup>]] | {{lang|ja|溝}} | {{Nihongo||こう|kō}} |— | {{Nihongo||こう|kō}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>36</sup>]] | {{lang|ja|澗}} | {{Nihongo||かん|kan}} |— | {{Nihongo||かん|kan}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>40</sup>]] | {{lang|ja|正}} | {{Nihongo||せい|sei}} |— | {{Nihongo||せい|sei}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>44</sup>]] | {{lang|ja|載}} | {{Nihongo||さい|sai}} |— | {{Nihongo||さい|sai}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>48</sup>]] | {{lang|ja|極}} | {{Nihongo||ごく|goku}} |— | {{Nihongo||ごく|goku}} |} <small><nowiki>*</nowiki> Imaje se takože specialno čitanje 〇 ({{-|''maru''}}), čto označaje "krugly" ili "krug". Ono može koristati se opcionalno, kogda čitajut se odděljene cifry v nomeru jedna po jednoj, vměsto vsego čisla. Polpularnym priměrim jest [[109 (trgovy dom)|znamenity magazin "109"]] v četvrti [[Shibuya|Šibuja, Tokio]], ktory čitaje se kako {{lang|en|ichi-maru-kyū}} (Kandži: {{lang|ja|一〇九}}). (On takože može čitati se kako 'deset-devet'— izgovarjaje se {{lang|en|tō-kyū}} — čto jest igra slov s nazvanjem tokijskogo trgovogo doma, ktory vladaje budynkom.) Tuto izkoristanje {{lang|en|maru}} za čislnu 0 jest podobno poněkogdomu čitanju čisla 0 v anglijskom jezyku kako {{-| ''oh''}}. Jednakože, kako čislo, jego jedino zapisyvajut kako 0 ili {{Nihongo|零|{{-|rei}}}}. Čtovyše, dva i pet igovarjajut s dolgoju samoglaskoju v telefoničnyh nomerah (napr. {{lang|ja|にい}} {{lang|en|nī}} i {{lang|ja|ごお}} {{lang|en|gō}}). Čisla poslě {{lang|en|kei}} koristajut rědko. Tym ne menje, oni sut prědstavjene tut.</small> Kako odměčaje se vyše, {{lang|en|yon}} (4) i {{lang|en|nana}} (7) sut uprědnostnjene nad {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}}. Prědpokladaje se, že tuto jest svezano s tym, že {{lang|en|shi}} jest takože čitanjem slova 死 (smrt), čto děljae jego neščestlivym čitanjem (gledite [[tetrafobija]]); dokolě {{lang|en|shichi}} može zvučati velmi slično s {{lang|en|ichi}} (1), {{lang|en|shi}} ili {{lang|en|hachi}} (8). Jednakože, v cělom redu stanovjenyh slov i rěčenij, {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}} sut stale preferovane; tako, pri sčitanju (kako v {{lang|en|"ichi, ni, san, shi,..."}}), {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}} mogut iměti prědnost. Čislo 9 takože mněvaje se nesčestlivym; kogda izgovarjaje se {{lang|en|ku}}, ono sozvučno 苦 (stradanje). Čislo 13 poněkogda mněvaje se nesčestlivym, ale jest to kalka [[Triskaidekafobia|zapadnoj tradicije]]. Naprotiv, 7 i poněkogda 8 mněvajut se sčestlivymy u japoncev.<ref>{{Cite web|url=https://lingualift.com/blog/lucky-unlucky-numbers-japan/|title=The number of death: Lucky and unlucky numbers in Japan|website=The Science of Language Self-Study {{!}} LinguaLift Blog|access-date=2016-03-24}}</ref> V sovrěmennom japonskom jezyku, redne čislovniky pomimo 4 i 7 sut obyčno koristane v čitanju {{lang|en|on}}. Alternativno čitanje byvaje v nazvah měsecev, čislah dnjev v měsecu i stalyh izrazah; napriměr, april, julij, i september nazyvajut se {{lang|en|'''shi'''-gatsu}} (4. měsec), {{lang|en|'''shichi'''-gatsu}} (7. měsec), i {{lang|en|'''ku'''-gatsu}} (9. měsec). Čitanja {{lang|en|on}} takože koristajut pri prěklikanju dlja sčitanja ljudij (nap. {{lang|en|ichi-ni-san-shi}}). Večši čisla dělajut, kombinujuči tute elementy: *desetky od 20 do 90 sut "(cifra){{lang|en|-jū}}" kako od {{Nihongo|二十|{{-|ni-jū}}}} do {{Nihongo|九十|{{-|kyū-jū}}}}. *sotky od 200 do 900 sut "(cifra){{lang|en|-hyaku}}". *tyseče od 2000 do 9000 sut "(cifra){{lang|en|-sen}}". Počinajuči od {{Nihongo|miriady|万}}, čisla začinajut se s {{Nihongo|一|{{-|ichi}}}}, jestlu ne jest prisutna ina cifra. Tako, 100 bude prosto {{Nihongo|百|{{-|hyaku}}}}, 1000 jest prosto {{Nihongo|千|{{-|sen}}}}, ale 10000 uže{{Nihongo|一万|{{-|ichiman}}}}, vměsto prosto {{lang|en|man}}. (Tuto odličaje se od [[Kitajsky jezyk|kitajskogo jezyka]], kde čisla začinajut se c {{lang|zh|一}} ako ne jest druga ina cifra prěd njeju, uže od 100.) I jestli {{Nihongo|千|{{-|sen}}}}neposrědnje prědhodi nazvě kolikosti [[Miriada|miriad]], prěd {{Nihongo|千|{{-|sen}}}}obyčno dodavajut {{Nihongo|一|{{-|ichi}}}}, čto davaje {{Nihongo|一千|{{-|issen}}}}. Tako, 10,000,000 (bukvalno 1000,0000) obyčno čitajut kako {{Nihongo|一千万|{{-|issenman}}}}. Ale ako {{Nihongo|千|{{-|sen}}}} ''ne'' premo prědhodi kolikosti myriad, dodavanje {{Nihongo|一|ichi}}jest opcionalno. Tako, 15,000,000 (1500,0000) čitaje se kako {{Nihongo|千五百万|sengohyakuman}} ili {{Nihongo|一千五百万|issengohyakuman}}, ravno i kako 1500 čitaje se {{Nihongo|千五百|sengohyaku}}ili {{Nihongo|一千五百|issengohyaku}}. Sut i něktore fonetične modifikacije v ozvučanju něktoryh velikyh čisel, [[Oglasovanje i obezglasovanje suglasok|oglasovanje]] ili [[gemacija]] něktoryh suglasok, kako to često byvaje v japonskom jezyku (napr. {{lang|en|[[rendaku]]}}): napr. {{lang|en|roku}} "šest" i {{lang|en|hyaku}} "sto" dělajut {{lang|en|roppyaku}} "šestsot". {| class="wikitable" ! × !! 1 !! 2 !! 3 !! 4 !! 5 !! 6 !! 7 !! 8 !! 9 !! 10 !! 100 !! 1000 |- | align="right" | 100 | style="background: yellow" | {{lang|en|hyaku, ippyaku}} | {{lang|en|nihyaku}} | style="background: yellow" | {{lang|en|sanbyaku}} | {{lang|en|yonhyaku}} | {{lang|en|gohyaku}} | style="background: yellow" | {{lang|en|roppyaku}} | {{lang|en|nanahyaku}} | style="background: yellow" | {{lang|en|happyaku}} | {{lang|en|kyūhyaku}} |— |— |— |- | align="right" | 1,000 | style="background: yellow" | {{lang|en|sen, issen}} | {{lang|en|nisen}} | style="background: yellow" | {{lang|en|sanzen}} | {{lang|en|yonsen}} | {{lang|en|gosen}} | {{lang|en|rokusen}} | {{lang|en|nanasen}} | style="background: yellow" | {{lang|en|hassen}} | {{lang|en|kyūsen}} | — | — | — |- | align="right" | 10{{sup|12}} | style="background: yellow" | {{lang|en|itchō}} | {{lang|en|nichō}} | {{lang|en|sanchō}} | {{lang|en|yonchō}} | {{lang|en|gochō}} | {{lang|en|rokuchō}} | {{lang|en|nanachō}} | style="background: yellow" | {{lang|en|hatchō}} | {{lang|en|kyūchō}} | style="background: yellow" | {{lang|en|jutchō}}* | {{lang|en|hyakuchō}} | {{lang|en|issenchō}} |- | align="right" | 10{{sup|16}} | style="background: yellow" | {{lang|en|ikkei}} | {{lang|en|nikei}} | {{lang|en|sankei}} | {{lang|en|yonkei}} | {{lang|en|gokei}} | style="background: yellow" | {{lang|en|rokkei}} | {{lang|en|nanakei}} | style="background: yellow" | {{lang|en|hakkei}} | {{lang|en|kyūkei}} | style="background: yellow" | {{lang|en|jukkei}}* | style="background: yellow" | {{lang|en|hyakkei}}** | {{lang|en|issenkei}} |} <small><nowiki>*</nowiki> Takože priměnjaje se k kratnym 10. Koncovka měnjaje se od {{lang|en|-jū}} na {{lang|en|-jutchō}} ili {{lang|en|-jukkei}}.<br /><nowiki>**</nowiki> Takože priměnjaje se k kratnym 100. Koncovka {{lang|en|-ku}} měnjaje se na {{lang|en|-kkei}}.</small> V čislah nad 10, elementy sut soredjene, i ne koristajut se nuly. Japonske čislovniky imajut ne pozicijnu, a multiplikativno-aditivnu sistemu; da by napisati čislo 20, trěba napisati simbol {{Nihongo|"dva"|二}}, a potom simbol {{Nihongo|"deset"|十}}, da by polučiti dvě desetky ili {{Nihongo|"dvadeset"|二十}}. {| class="wikitable" ! Čislo !! Znaky !! Čitanje !Značenje |- | align="right" | 11 || {{lang|ja|十一}} || {{lang|en|jū ichi}} |deset i jedno |- | align="right" | 17 || {{lang|ja|十七}} || {{lang|en|jū nana, jū shichi}} |deset i sedm |- | align="right" | 151 || {{lang|ja|百五十一}} || {{lang|en|hyaku go-jū ichi}} |sto, pet desetok i jedno |- | align="right" | 302 || {{lang|ja|三百二}} || {{lang|en|san-byaku ni}} |tri sta i dva |- | align="right" | 469 || {{lang|ja|四百六十九}} || {{lang|en|yon-hyaku roku-jū kyū}} |četyri, šest desetok i devet |- | align="right" | 2025 || {{lang|ja|二千二十五}} || {{lang|en|ni-sen ni-jū go}} |dva tyseče, dvě desetky i pet |} ===Čislne redky i desetične čisla=== Japonske cifry od 1 do 9 obyčno se koristajut izolovano. Redky cifr imajut slegka inako čitanje s prodolženymi samoglaskami za 2 (''nī'') i 5 (''gō''), i menje često, 4 (''shī'') i 9 (''kū''). Tako dělajut zato, že kogda prěčisljajut cifry, ako možno, oni muset byti v grupah po dvě, každa iz njih musi sostojeti točno iz četyreh [[Mora (lingvistika)|mor]], čto dělaje neobhodnym prodolženje obyčno jednomornyh cifr kako ''ni'', ''go'', ''shi'' and ''ku''.<ref name=nhk-2005-2>{{cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20250622082124/https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20250601_1.html|url=https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20250601_1.html|archive-date=22 June 2025|lang=ja|script-title=ja:語の読み方（語形）について数字の読み方～小数の読み方～|work=NHK Bunken|publisher=NHK Broadcasting Culture Research Institute|last=Yamashita|first=Yōko|last2=Fujii|first2=Madoka|date=28 February 2025|access-date=23 September 2025|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20250622082259/https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20180501_4.html|url=https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20180501_4.html|archive-date=22 June 2025|date=1 May 2018|lang=ja|script-title=ja:数詞の発音とアクセント|work=NHK Bunken|publisher=NHK Broadcasting Culture Research Institute|last=Sakurai|first=Shigeharu|last2=Akinaga|first2=Kazue|access-date=23 September 2025|url-status=live}}</ref> Napiměr, taky redok kako '''5'''4'''2'''62 se izgovarjaje {{-|'''''gō'''-yon '''nī'''-roku ni''}}, kde prve dvě grupy sut kvadrimoraične. [[Japonsko tonalno udarjenje|Udarjenje]] pri tom padaje prědposlědnju moru kažfoj grupy, ako li to jest možlivo, odsud {{-|[ɡoː jóɴ <nowiki>|</nowiki> ɲiː ɾókɯ <nowiki>|</nowiki> ɲí]}}.<ref name=hirayama-1961>{{cite book|lang=ja|script-title=ja:全国アクセント辞典|first=Teruo|last=Hirayama|publisher=Tōkyōdō|date=25 December 1961|p=897}}</ref> Tuto pravilo takože priměnjaje se k poslědnoj cifrě celoj česti čisla i ko vsim cifram desetičnoj česti desetičnogo čisla.<ref name=nhk-2005-2/><ref name=hirayama-1961/> Napriměr, tako desetično čislo kako 25'''2'''.'''25'''5 se izgovarjaje {{-|''nihyaku gojū '''nī'''-ten '''nī-gō''' go''}} {{-|[ɲiçjakɯ́ <nowiki>|</nowiki> ɡodʑɯ́ː <nowiki>|</nowiki> ɲíː teɴ <nowiki>|</nowiki> ɲiː ɡóː <nowiki>|</nowiki> ɡó]}}, kde ''ten'' označaje "točka". ===Druge tipy čisel=== V japonskyh [[Ordinalny čislovnik|ordinalnyh čislovnikah]] koristajut modifikaciju uměstnyh sčetnyh slov, sistema ktoryh v japonskom jezyku jest dosti [[Japonske sčetne slova|komplikovana]]. Da by prěvratiti sčetno slovo (sčislovnik) v ordinalny čislovnik, ktory označaje poziciju v redu, na koncu sčislovnika dodavajut {{lang|ja|目}} {{lang|en|me}}. Tako "jedin raz" bude prěkladati se kako {{lang|ja|一回}} {{lang|en|ikkai}}, a "prvy raz" bude se prěkladati {{lang|ja|一回目}} {{lang|en|ikkaime}}. Tuto pravilo jest ale nedoslědno, ako sčislovniky bez sufiksa {{translit|ja|me}} često koristajut i v ordinalnom, i v [[Kardinalny čislovnik|kardinalnom]] smyslah. Napriměr, {{lang|ja|三階}} {{translit|ja|sangai}} može označati kako "tri etaže", tako i "tretji etaž." [[Distributivny čislovnik|Distributivne čislovniky]] obyčno stvarjajut iz kardinalnogo čislovnika, sčetnogo slova i sufiksa {{Nihongo|{{-|''-zutsu''}}|ずつ|}}, napriklad {{Nihongo|{{-|''hitori-zutsu''}}|一人ずつ|po jednoj osobě za raz, po-jedno}}. == Stupnje 10 == === Velike čisla === Vslěd kitajskoj tradiciji, velike čisla se stvarjajut grupovanjem cifr v [[Miriada|miriady]] (10,000), na razliku od zapadnyh tyseč(1,000) <div class="overflowbugx" style="overflow-x:auto;"> {| class="wikitable" !align="left"|Red |10{{sup|4}} |10{{sup|8}} |10{{sup|12}} |10{{sup|16}} |10{{sup|20}} |10{{sup|24}} |10{{sup|28}} |10{{sup|32}} |10{{sup|36}} |10{{sup|40}} |10{{sup|44}} |10{{sup|48}} |10{{sup|52}} <br /><small>{{nowrap|(ili 10{{sup|56}})}}</small> |10{{sup|56}} <br /><small>{{nowrap|(ili 10{{sup|64}})}}</small> |10{{sup|60}} <br /><small>{{nowrap|(or 10{{sup|72}})}}</small> |10{{sup|64}} <br /><small>{{nowrap|(or 10{{sup|80}})}}</small> |10{{sup|68}} <br /><small>{{nowrap|(or 10{{sup|88}})}}</small> |- align="center" !align="left"|Znak |{{lang|ja|万}} |{{lang|ja|億}} |{{lang|ja|兆}} |{{lang|ja|京}} |{{lang|ja|垓}} |{{lang|ja|𥝱}}, {{lang|ja|秭}} |{{lang|ja|穣}} |{{lang|ja|溝}} |{{lang|ja|澗}} |{{lang|ja|正}} |{{lang|ja|載}} |{{lang|ja|極}} |{{lang|ja|恒河沙}} |{{lang|ja|阿僧祇}} |{{lang|ja|那由他}}, {{lang|ja|那由多}} |{{lang|ja|不可思議}} |{{lang|ja|無量大数}} |- align="center" !align="left"|Izgovor |{{lang|en|man}} |{{lang|en|oku}} |{{lang|en|chō}} |{{lang|en|kei}} |{{lang|en|gai}} |{{lang|en|jo}}, {{lang|en|shi}} |{{lang|en|jō}} |{{lang|en|kō}} |{{lang|en|kan}} |{{lang|en|sei}} |{{lang|en|sai}} |{{lang|en|goku}} |{{lang|en|gōgasha}} |{{lang|en|asōgi}} |{{lang|en|nayuta}} |{{lang|en|fukashigi}} |{{lang|en|muryōtaisū}} |}</div> Razhoděnja sut iz-za {{Nihongo|{{-|[[Jinkōki]]}}|塵劫記|}}, najstaršego matematičnogo teksta Japonije. Originalno izdavanje bylo opublikovano v lětu 1627 i imělo mnogo grěšek, věčšinstvo ktoryh bylo izpravjeno v izdavanju 1631 goda. V lětu 1634 izšlo ješče jedno izdavanje, kde opet bylo izměnjeno několiko veličin. Vyše uvedeno razhodženje jest obuslovjeno nesuglasnostju dvoh poslědnjih izdavanij. Sut razne znaky za 10{{sup|24}} (to jest {{lang|ja|秭}} v kitajskom jezyku tutčas), i po 10{{sup|48}} oni odličajut se tym, že prodolžajut s povyšenjem faktora 10{{sup|4}} ili prěključajut se na faktor 10{{sup|8}}. Ako koristaje se faktor 10{{sup|8}}, medžuintervalne koeficienty 10{{sup|4}} zakryvajut s pomočju {{Nihongo|万|man}}. Nastoječe izdavanje {{lang|en|Jinkōki}}, 11-to, slěduje faktoru 10{{sup|4}} črez cělu sistemu, hoti něktori ljudi ješče koristajut veličiny iz 8-go izdavanja daže tutčas. Poslědnje tri čisla s mnogoslogovymi nazvanjami i razhodženjem veličin v koncu koncev izvodet se iz Indije, hoti tam oni ne iměli oprědeljennyh veličin. {{Nihongo|恒河沙|''gōgasha''}} prvonačelno koristalo se v budističskyh traktatah za označevanje bezměrno ogromnogo; ono proizhodi iz [[Sanskrit|sanskritskogo]] {{lang|sa|गङ्गा}} {{lang|en|gangā}} '[[Ganges|Ganga]]' (čto udobno vključaje znaky {{Nihongo|'rěka'|河|ka}} i {{Nihongo|'pěsok'|沙|sha}}, odsylajuči k neizčislimomu množstvu čestic pěska na rěkě Ganga. {{Nihongo|阿僧祇|''asōgi''|}}, od sanskritnogo {{lang|sa|असंख्येय}} {{lang|en|asaṃkhyeya}} 'neizčisljimy/bezčislny', s negativnym prefiksom {{Nihongo|阿|''a''|}}, i {{Nihongo|那由他|''nayuta''}} od sanskritnogo {{lang|sa|नयुत/नयुतः}} {{lang|en|nayuta(ḥ)}}. Dalje, cifry sut terminami iz [[Budizm|Budizma]], prěvedene na kitajsky ili iztvorjene na njem, ktorym pozdněje pridělali čislne značenja: {{Nihongo|'nevoobrazimy'|不可思議|fukashigi}} i {{Nihongo|'bezměrno veliko čislo'|無量大数|muryōtaisū}}. Priměry: ''(razděljenje na grupy iz četyreh cifr jest privedeno samo za cěljem lěpšego objasnjenja)'' *1 0000 : {{Nihongo|一万|ichi-man}} *983 6703 : {{Nihongo|九百八十三万 六千七百三|kyū-hyaku hachi-jū san-man, roku-sen nana-hyaku san}} *20 3652 1801 : {{Nihongo|二十億 三千六百五十二万 千八百一|ni-jū oku, san-zen rop-pyaku go-jū ni-man, sen hap-pyaku ichi}} Jednakože, Čisla, napisane arabskymi ciframi, razděljaut na grupy po tri cifry, kako to jest prijeto v anglogovorečih državah. Pri koristanju arabskyh cifr i kandži razom, zapadny sposob zapisu može se koristati za čisla, menši 10,000, ale s {{-|''man''}}, ako čislo je večšo (napr. {{lang|ja|2,500万}} za 25,000,000). Ako v japonskom jezyku dolge čisla sit zapisyvane v kandži, nuly opuskajut za vse stupnje deseti. Tako, 4002 bude {{lang|ja|四千二}} (naprotiv, v kitajskom jezyku trěba použiti {{lang|zh|零}} vsekde vměsto nuly, napr. {{lang|zh|四千零二}} za 4002). Ale, pri čitanju učetovodnyh sprav, napriměr, opuštene cifry inogda označajut {{Nihongo|飛び|tobi}} ili {{Nihongo|飛んで|tonde}}: v našem priměru 4002 {{lang|en|yon-sen '''tobi''' ni}} ili {{lang|en|yon-sen '''tonde''' ni}} vměsto obyčnogo {{lang|en|yon-sen ni}}. === Drobne čisla === Japonsky jezyk imaje dvě sistemy čislovnikov za desetične droby. Oni uže ne koristajut se generalno, ale kako predže mogut se koristati v něktoryh slučajah, kako ukazatelje odbitja i zaščity bejsbolistov, procenty izigry sportovnyh ekip, i v něktoryh idiomatičnyh rěčenjah kako 五分五分の勝負 ({{-|''gobugobu no shōbu''}}, 'šans petdeset na petdeset', doslovno 'pet na pet'), ili kogda prědstavjajut procent rabata. Droby {{lang|en|bu}} takože koritajut, kogda govoret o gorečkě — napriměr, {{Nihongo|九度二分|kudonibu}} za 9 i dvě drobnyh — za označanje temperatury 39.2°C. Jedna sistema jest taka: {| class="wikitable" !align=left|Red |10{{sup|−1}} |10{{sup|−2}} |10{{sup|−3}} |10{{sup|−4}} |10{{sup|−5}} |10{{sup|−6}} |10{{sup|−7}} |10{{sup|−8}} |10{{sup|−9}} |10{{sup|−10}} |- align="center" !align="left"|Znak |{{lang|ja|分}} |{{lang|ja|厘}} |{{lang|ja|毛}} |{{lang|ja|糸}} |{{lang|ja|忽}} |{{lang|ja|微}} |{{lang|ja|繊}} |{{lang|ja|沙}} |{{lang|ja|塵}} |{{lang|ja|埃}} |- align="center" !align="left"|Izgovor |{{lang|en|bu}} |{{lang|en|rin}} |{{lang|en|mō}} |{{lang|en|shi}} |{{lang|en|kotsu}} |{{lang|en|bi}} |{{lang|en|sen}} |{{lang|en|sha}} |{{lang|en|jin}} |{{lang|en|ai}} |} Tuta sistema koristaje se zajedno s tradicijnoju [[Japonska sistema měrnyh jedinic|japonskoju sistemoju měrnyh jedinic]], něktore znaky koristajut bez izměn za prědstavjenje poděla měry [[cun (unit)|{{lang|en|sun}}]]. Druga sistema prědstavjenja tutyh desetičnyh drobov procenta ili rabata koristajut sistemu, ktora jest "izměščena" i kde {{lang|en|bu}} stavaje se "jednoju stotoju" i tako dalje, a jediniceju za "desetuju" se stavaje {{lang|en|wari}}: {| class="wikitable" !align=left|Red |10{{sup|−1}} |10{{sup|−2}} |10{{sup|−3}} |10{{sup|−4}} |10{{sup|−5}} |- align="center" !align="left"|Znak |{{lang|ja|割}} |{{lang|ja|分}} |{{lang|ja|厘}} |{{lang|ja|毛}} |{{lang|ja|糸}} |- align="center" !align="left"|Izgovor |{{lang|en|wari}} |{{lang|en|bu}} |{{lang|en|rin}} |{{lang|en|mō}} |{{lang|en|shi}} |} Tuto često použivajut v cěnah. Napriměr: *{{Nihongo|一割五分引き|ichi-wari go-bu biki}}: 15% rabat *{{Nihongo|打率三割八分九厘|daritsu san-wari hachi-bu kyū-rin}}: srědno odbivanje .389 (bejsbol). S izključenjem {{lang|en|wari}}, tojte rědko možno uviděti v suvrěmennom koristanju. Desetične droby sut tipično napisane kandži-čislovnikami (vertikalno) ili arabskymi ciframi (horizontalno), prěd ktorymi stoji desetična točka, i Čitajut se oni kako sekvencija cifr, kako to jest prijeto na Zapadu. Jednako, v pismennoj formě, jih mogut kombinovati kako s tradicijnymi sistemami izraženja čisel (42.195 kilometers: {{lang|ja|四十二・一九五 キロメートル}}), v ktoryh sut napisane stupnje deseti, ili s sitemoju znakoměst, ktora koristaje nulu (50.04 procentov: {{lang|ja|五〇・〇四 パーセント.}}) V obohdvoh slučajah, jednako, izgovor slěduje tradicijnoj sistemě ({{lang|en|yon-jū ni-ten ichi-kyū go kiromētoru}} za 42.195 kilometrov; {{lang|en|go ju-tten rei-yon pāsento}} za 50.04 procentov.) == V imenah == Jestvujut imena {{Nihongo|[[Millennium Actress|{{-|Chiyoko}}]]|千代子||doslovno "tyseč lět" (žensko)}}, {{Nihongo|{{-|Chiizuru}}|千鶴||doslovno "tyseč [[Japonsky žerav|žeravov]]" (žensko)}}, {{Nihongo|{{-|Chikao}}|千禾夫||doslovno "muž — tyseč klasov"}}, rodna nazva {{Nihongo|{{-|Chitaka}}|千鷹||doslovno "tyseč sokolov"}}. Jedna iz japonskyh prefektur se nazyvaje {{Nihongo|[[Čiba (prefektura)|Chiba]]|千葉||doslovno "tyseč listov"}}. V [[anime]] "[[Unesene duhami]]" obigryvajut nejednoznačnost izgovora hieroglifa 千 — ''{{-|sen}}'' ili ''{{-|chi}}'': ime glavnoj herojiny — {{Nihongo|{{-|Chihiro}}|千尋||doslovno "tyseč" [[Japonska sistema měr#Měry dolžiny|hiro]]", "bezdonna glubina"}}; čarodějnica "odimaje" ime u Čihiro, ostavjajuči njej toliko jedin znak i izměnjajuči jego izgovor. Od nyně Čihiro se zove {{Nihongo|{{-|Sen}}|千||tyseč}}. Pomimo tomu, jestvuje red mužskyh imen, ktore davajut detem po redu jih rodženja: # {{Nihongo|Ičiro}}|一郎|ichirō|первый сын}}, # {{Nihongo|Džiro|二郎|Jirō|второй сын}}, # {{Nihongo|Saburo|三郎|saburō}}, # {{Nihongo|Širo|四郎|shirō}}, # {{Nihongo|Goro|五郎|gorō}}, # {{Nihongo|Rokuro|六郎|rokurō}}, # {{Nihongo|Šičiro|七郎|shichirō}}, # {{Nihongo|Hačiro|八郎|hachirō}}, # {{Nihongo|Kuro|九郎|kurō}}, # {{Nihongo|Džuro|十郎|jūrō}}, # {{Nihongo|Toichiro|十一郎|toichirō}} или {{Nihongo|Džuičiro|十一郎|jūichirō}}, # {{Nihongo|Džudžiro|十二郎|jūjirō}}, # {{Nihongo|Tosaburo|十三郎|tosaburō}} или {{Nihongo|Džusaburo|十三郎|jūsaburō:}}. Poslě [[Vtora světova vojna|Vtoroj světovoj vojny]] imena "vyše" než Saburo sut praktično prěstali se upotrěbjati. Pomimo ukazanyh imen, sut daže {{Nihongo|Džuširo|十四郎|jūshirō}}, četyrnadesety syn i {{Nihongo|Hjakuro|百郎|hakurō}}, stoty syn: jih, pomimo ostalnyh, noset aktor [[Kabuki]] [[Jushiro Konoe|Džuširo Konoe]] (近衛 十四郎) i [[mangaka]] [[Hyakuro Murasaki|Hjakuro Murasaki]] (村崎 百郎). == Formalne čislovniky == [[File:Shoe Boxes (743286602).jpg|thumb|{{lang|en|[[Getabako]]}}]] Kako i u kitajskyh čislovnikov, jestvuje specialna japonska sbirka kandži za čislovniky, ktora nazyvaje se {{Nihongo|大字|{{-|''daiji''}}|}} i ktoru koristajut v pravnyh i finansovyh dokumentah, da by prědodvračati možnost nečestnym ljudjam dodavati črtu ili dvě, prevračajuči jedinicu v dvojku ili trojku. Formalne čislovniky sut identične kitajskym formalnym čislovnikam, pomimo maloj razliky v načrtanju. Tutdenj cifry jedin, dva, tri i deset v pravnyh dokumentah pišut jedino v jihnom formalnom vidu (čisla od 4 do 9, ravno kako 100, 1000 i 10000 pišut identično obyčnym, gledite v tablice dolje).<ref>{{Cite web |script-title=ja:大正十一年大蔵省令第四十三号 (会計法規ニ基ク出納計算ノ数字及記載事項ノ訂正ニ関スル件) |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/T11/T11F03401000043.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023833/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/T11/T11F03401000043.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『第一条: 会計法規ニ基ク出納計算ニ関スル諸書類帳簿ニ記載スル金額其ノ他ノ数量ニシテ「一」、「二」、「三」、「十」、「廿」、「卅」ノ数字ハ「壱」、「弐」、「参」、「拾」、「弐拾」、「参拾」ノ字体ヲ用ユヘシ但横書ヲ為ストキハ「アラビア」数字ヲ用ユルコトヲ得』}}</ref><ref>{{Cite web |script-title=ja:戸籍法施行規則 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S22/S22F00501000094.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023839/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S22/S22F00501000094.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:「第三十一条 2: 年月日を記載するには、壱、弐、参、拾の文字を用いなければならない。」}}</ref><ref>{{Cite web |script-title=ja:小切手振出等事務取扱規程 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S26/S26F03401000020.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023849/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S26/S26F03401000020.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『附則 (昭和四〇年四月一日大蔵省令第二〇号) 2: 小切手の券面金額は、当分の間、所定の金額記載欄に、漢数字により表示することができる。この場合においては、「一」、「二」、「三」及び「十」の字体は、それぞれ「壱」、「弐」、「参」及び「拾」の漢字を用い、かつ、所定の金額記載欄の上方余白に当該金額記載欄に記載の金額と同額をアラビア数字で副記しなければならない。』}}</ref><ref>{{Cite web |script-title=ja:商業登記規則 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S39/S39F03201000023.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20090202084605/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S39/S39F03201000023.html |archive-date=2009-02-02 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『第四十八条 2: 金銭その他の物の数量、年月日及び番号を記載するには、「壱、弐、参、拾」の文字を用いなければならない。ただし、横書きをするときは、アラビヤ数字を用いることができる。』}}</ref> Tute obyčne formy jest možlivo izměnjato v směru vysšyh čisel dodavanjem črt (1 i 2 sut objasněne vyše, takože 3 jest možno izměnjati na 5, i 10 na 1000). V něktoryh slučajah cifru 1 cěljeno pišut kako v {{lang|ja|壱百壱拾}} za 110, na razliku od {{lang|ja|百十}} v obyčnom pisanju. Formalne čislovniky: {| class="wikitable" style="text-align: center" ! rowspan="2" | Čislo ! rowspan="2" | Obyčno ! colspan="2" | Formalno |- ! koristaje se !! ustarělo |- | align="right" | 1 || {{lang|ja|一}} || {{lang|ja|壱}} || {{lang|ja|壹}} |- | align="right" | 2 || {{lang|ja|二}} || {{lang|ja|弐}} || {{lang|ja|貳}} |- | align="right" | 3 || {{lang|ja|三}} || {{lang|ja|参}} || {{lang|ja|參}} |- | align="right" | 4 || {{lang|ja|四}} || {{lang|ja|四}} || {{lang|ja|肆}} |- | align="right" | 5 || {{lang|ja|五}} || {{lang|ja|五}} || {{lang|ja|伍}} |- | align="right" | 6 || {{lang|ja|六}} || {{lang|ja|六}} || {{lang|ja|陸}} |- | align="right" | 7 || {{lang|ja|七}} || {{lang|ja|七}} || {{lang|ja|柒}}, {{lang|ja|漆}} |- | align="right" | 8 || {{lang|ja|八}} || {{lang|ja|八}} || {{lang|ja|捌}} |- | align="right" | 9 || {{lang|ja|九}} || {{lang|ja|九}} || {{lang|ja|玖}} |- | align="right" | 10 || {{lang|ja|十}} || {{lang|ja|拾}} || {{lang|ja|拾}} |- | align="right" | 100 || {{lang|ja|百}} || {{lang|ja|百}} || {{lang|ja|佰}} |- | align="right" | 1000 || {{lang|ja|千}} || {{lang|ja|千}} || {{lang|ja|阡}}, {{lang|ja|仟}} |- | align="right" | 10000 || {{lang|ja|万}} || {{lang|ja|万}}, {{lang|ja|萬}} || {{lang|ja|萬}} |} Četyre aktualnyh [[banknoty Japonskogo jena]], 1000-jen, 2000-jen, 5000-jen i 10000-jen imajut formalne čislovniky {{lang|ja|千}}, {{lang|ja|弐千}}, {{lang|ja|五千}} i {{lang|ja|壱万}}. ==V starojaponskom jezyku== [[Starojaponsky jezyk]] imaje slovosbor čestično od staryh dob, i takože imaje unikalne čislovniky za čisla nad 10, ktore uže ne použivajit se, mimo slučajev něktoryh [[Leksema|leksem]]. Primětky: * Transkripcija tut jest na osnově [[fonem]] i ne jest [[Fonetika|fonetična]]. Gledite članok o [[Starojaponsky jezyk|starojaponskom jezyku]] za vyše informacij. * Gledite {{lang|en|[[Jōdai Tokushu Kanazukai]]}} za informacije o notacijah s nižnim indeksom. <!--NOTE: Please do NOT change /h/ to /p/. The transcription is phonemic, not phonetic. While it must have been [p] at some time in the past, during the Old Japanese period it was [ɸ]. --> {| class="wikitable" ! Čislo ! Izgovor ! Priklady ! Primětky |- | align="right" | 1 | [[wiktionary:一#Noun 2|{{lang|ojp|pi<sub>1</sub>to<sub>2</sub>}}]] | {{lang|ojp|一日}} {{lang|ojp|pi<sub>1</sub>to<sub>2</sub>pi<sub>1</sub>}} (1 denj), {{lang|ojp|一年}} {{lang|ojp|pi<sub>1</sub>to<sub>2</sub>to<sub>2</sub>se}} (1 god) | &nbsp; |- | align="right" | 2 | [[wiktionary:二#Noun 2|{{lang|ojp|futa}}]] | {{lang|ojp|二夜}} {{lang|ojp|futayo<sub>2</sub>}} (2 noče) | &nbsp; |- | align="right" | 3 | [[wiktionary:三#Noun 2|{{lang|ojp|mi<sub>1</sub>}}]] | {{lang|ojp|三十}} {{lang|ojp|mi<sub>1</sub>so<sub>1</sub>}} (30) | &nbsp; |- | align="right" | 4 | [[wiktionary:四#Noun 2|{{lang|ojp|yo<sub>2</sub>}}]] | {{lang|ojp|四十}} {{lang|ojp|yo<sub>2</sub>so<sub>1</sub>}} (40), {{lang|ojp|四人}} {{lang|ojp|yo<sub>2</sub>tari}} (4 ljudi) | &nbsp; |- | align="right" | 5 | [[wiktionary:五#Noun 2|{{lang|ojp|itu}}]] | {{lang|ojp|五年}} {{lang|ojp|ituto<sub>2</sub>se}} (5 lět) | &nbsp; |- | align="right" | 6 | [[wiktionary:六#Noun 2|{{lang|ojp|mu}}]] | {{lang|ojp|六爪}} {{lang|ojp|mutuma}} (6 klěšče) | &nbsp; |- | align="right" | 7 | [[wiktionary:七#Noun|{{lang|ojp|nana}}]] | {{lang|ojp|七瀬}} {{lang|ojp|nanase}} (mnogo bystryh) | Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 8 | [[wiktionary:八#Noun 2|{{lang|ojp|ya}}]] | {{lang|ojp|八雲}} {{lang|ojp|yakumo<sub>1</sub>}} (mnogo oblakov) | Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 9 | [[wiktionary:九#Noun 2|{{lang|ojp|ko<sub>2</sub>ko<sub>2</sub>no<sub>2</sub>}}]] | {{lang|ojp|九柱}} {{lang|ojp|ko<sub>2</sub>ko<sub>2</sub>no<sub>2</sub>pasira}} (9 blagorodnyh / bogov) | &nbsp; |- | align="right" | 10 | [[wiktionary:十#Noun 2|{{lang|ojp|to<sub>2</sub>}}]] / [[wiktionary:十#Noun 3|{{lang|ojp|to<sub>2</sub>wo}}]] | {{lang|ojp|十日}} {{lang|ojp|to<sub>2</sub>woka}} (10 dnjev) | &nbsp; |- | align="right" | 10 | [[wiktionary:十#Noun|{{lang|ojp|so<sub>1</sub>}}]] | {{lang|ojp|三十}} {{lang|ojp|mi<sub>1</sub>so<sub>1</sub>}} (30), {{lang|ojp|四十}} {{lang|ojp|yo<sub>2</sub>so<sub>1</sub>}} (40), {{lang|ojp|六十}} {{lang|ojp|muso<sub>1</sub>}} (60), {{lang|ojp|八十}} {{lang|ojp|yaso<sub>1</sub>}} (80) | Strěčaje se toliko v složityh slovah; ne koristaje se samo |- | align="right" | 20 | [[wiktionary:二十#Noun|{{lang|ojp|pata}}]] | {{lang|ojp|二十}} {{lang|ojp|patati}} (20), {{lang|ojp|二十人}} {{lang|ojp|patatari}} (20 ljudij), {{lang|ojp|二十年}} {{lang|ojp|patato<sub>2</sub>se}} (20 lět) | &nbsp; |- | align="right" | 50 | [[wiktionary:五十|{{lang|ojp|i}}]] | {{lang|ojp|五十日}} {{lang|ojp|ika}} (50 dnjev) | &nbsp; |- | align="right" | 100 | [[wiktionary:百#Noun 2|{{lang|ojp|po}}]] | {{lang|ojp|五百}} {{lang|ojp|ipo}} (500), {{lang|ojp|五百年}} {{lang|ojp|ipoto<sub>2</sub>se}} (500 lět), {{lang|ojp|五百夜}} {{lang|ojp|ipoyo<sub>2</sub>}} (500 nočev), {{lang|ojp|八百}} {{lang|ojp|yapo}} (800), {{lang|ojp|三百}} {{lang|ojp|mi<sub>1</sub>po}} (300), {{lang|ojp|六百}} {{lang|ojp|mupo}} (600), {{lang|ojp|九百}} {{lang|ojp|ko<sub>2</sub>ko<sub>2</sub>no<sub>2</sub>po}} (900) | Koristaje se za množne sotky v sostavnyh čislovnikah. Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 100 | [[wiktionary:百#Noun 3|{{lang|ojp|mo<sub>1</sub>mo<sub>1</sub>}}]] | {{lang|ojp|百日}} {{lang|ojp|mo<sub>1</sub>mo<sub>1</sub>ka}} (mnogo dnjev) | Koristaje se za nemnožne sotky i za čislo "100" sebe. Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 1000 | [[wiktionary:千#Noun|{{lang|ojp|ti}}]] | {{lang|ojp|千年}} {{lang|ojp|tito<sub>2</sub>se}} (1000 lět, mnogo dnjev) | Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 10000 | [[wiktionary:万#Noun|{{lang|ojp|yo<sub>2</sub>ro<sub>2</sub>du}}]] | {{lang|ojp|八百万}} {{lang|ojp|yapoyo<sub>2</sub>ro<sub>2</sub>du}} (8000000, myriada) | Često koristajut v značenju mnogo |} ==Sčitanje na prstah== Japonsky jezyl posluživaje se oddělnymi sistemami za sčitanje za sebe i za ukazyvanje čisel drugym, obědvě do deseti. Sčitanje načinajut s otvorjenoju dlanju, potom sčitajut do peti, sgybajuči prsty, počinajuči velikym palcem (ostalne sut rovne), ale četyti bude, kogda toliko maly prst jest rovny, a za pet bude pest. Potom sčitajut ješče do peti v obratnom slědu, otvarjajuči prsty, počinajuči tym malym – tako šest jest to samo kako četyri, sedm kako tri, i tako dalje, i dest končaje se otvorjenoju dlanju. Bez ogleda na to, že tuto prinosi nejednoznačnost, tuty sposob ne koristaje se za ukazyvanje čisel drugym i zato tuto obyčno ne jest problemom. Pri pokazyvanju sčeta drugym, načinajut s zatvorjenoj dlani, i odgybajut prstaý, počinajuči ukazovakom, dohodet do malogo prsta, i potom zakančivajut velikym palcem, kako to dělajut v Sjedinjenyh Štatah. Za ukazyvanje čisel nad petju, posluživajut se otvorjenoju dlanju (čto označaje pet) i prikladajut uměstno čislo prstov drugoj ruky ko dlani (dlanji soočajut se jedna drugoj) – tako, za šest ukazovakom se prikladaje k dlani i tako dalje.<ref>{{Cite web| url = http://japanese.about.com/library/weekly/aa112198.htm| title = Counting on one's fingers. About.com, Japanese Language, Namiko Abe| archive-url = https://web.archive.org/web/20130120143955/http://japanese.about.com/library/weekly/aa112198.htm |archive-date = 2013-01-20}}</ref> Da by pokazati deset, trěba pokazati obě dlanji otvorjenymi von. == Zapisyvanje cifr slovami == Ako byli prijete [[Arabske čisla]], stalo se výše i výše obyčno posluživati se njimi za napisanje čisel. Sčetne i redne čislovniky sut tipično napsane arabskymi ciframi, kako {{nihongo|tri ljudi|3人|san-nin}}, {{nihongo|julij, "sedmy měsec"|7月|shichigatsu}}, {{nihongo|vozrasta 20 lět|20歳|hatachi}}, i t. d., hoti {{lang|ja|三人}}, {{lang|ja|七月}} i {{lang|ja|二十歳}} sut takože do pustíme v pisanju (ale to jest menje obyčno). Čtovyše, čísla, ktore sut čestju leksem, sut tipično zapisyvane kandži. Napriměr, termin {{nihongo|'zeleninovy kiosk'|八百屋|yaoya}} prěkladaje se v "magazín 800" i koristaje starojaponsky izgovor za 800, {{lang|ojp|ya(h)o}}. Izvěstna Japonska organizovana kriminální spoločnost [[jakuza]], nože býti zápisy a a kako {{lang|ja|八九三}} (ili 893), a hand in {{lang|en|[[Oicho-Kabu|oicho-kabu]]}} that is worth 0 points, indicating that yakuza are "worthless persons" or "gambling persons".<ref>{{Cite web |url=http://www.sljfaq.org/afaq/yakuza.html |title=What is the origin of yakuza? |website=www.sljfaq.org |access-date=2016-03-24}}</ref> ==Zrite takože== *Chinese numerals *Decimal separator *Japanese counter word *Japanese people *Japanese wordplay § Numeric substitution == Referencije == {{Iztočniky}} ==Vnješnje linky== <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> * {{lang|ja|[http://www.moroo.com/uzokusou/misc/suumei/suumei.html 大数の名前について]}} (na japonskom jezyku) * {{Cite web |url= http://www.sf.airnet.ne.jp/~ts/language/number/ancient_japanese.html | title = Ancient Japanese number system| archive-url = https://web.archive.org/web/20180829030749/http://www.sf.airnet.ne.jp/~ts/language/number/ancient_japanese.html |archive-date=2018-08-29}} * [http://www.solosequenosenada.com/gramatica/japanese/Learn_Japanese_Numbers.php English exercises for learning Japanese numerals] * [https://web.archive.org/web/20090324035049/http://www.learnjapanesewordsandphrases.com/learnjapanesenumbers.html Audio to learn the pronunciation for Japanese numbers] * [http://www.sljfaq.org/cgi/kanjinumbers.cgi Convert kanji numerals to arabic numerals] (sci. lang. Japan FAQ page) * [http://www.sljfaq.org/cgi/numbers.cgi Convert arabic numerals to kanji numerals] (sci. lang. Japan FAQ page) </div> {{Prěvod|en|Japanese numerals|}} [[Kategorija:Čisla]] [[Kategorija:Japonsky jezyk]] [[Kategorija:Čislovniky]] {{INTERWIKI|Q1337084}} {{Kartka osoba | name = Viktor Coj | native_name = <center>{{Jezyky|ru|Виктор Цой}}</center> | image = [[Fajl:Victor Tsoi 1986.jpg|thumb|center|Viktor Coj v lětu 1986]] | alt = | caption = | birth_name = Viktor Robertovič Coj | birth_date = {{birth date|1962|6|21|df=yes}} | birth_place = [[Sankt-Peterburg|Leningrad]], [[Rosijska Sovětska Federativna Socialističska Republika|RSFSR]], [[Sovětsky Sojuz]] | death_date = {{death date and age|1990|8|15|1962|6|21|df=yes}} | death_place = [[Latvijska Sovětska Socialističska Republika|Latvijska SSR]], Sovětsky Sojuz | death_cause = Avto avarija | resting_place = Bogoslovskoje grobišče, Sankt-Peterburg | occupation = {{Flatlist| * pěvec * avtor pěsnjej * avtor muziky * aktor * avangardny umětnik }} | years_active = 1978–1990 | spouse = {{Plainlist| * Marianna Coj, od 1984 }} | children = [[Aleksandr Coj]], rod. 1985 | module = {{Kartka muzikant|embed=yes <!-- See Wikipedia:WikiProject Musicians --> | background = solo_singer <!-- mandatory format: please do not change or remove --> | instrument = {{flatlist| * [[Vokal|vokal]] * [[Gitara|gitara]] * [[Bas-gitara|bas-gitara]] }} | genre = {{Flatlist| * [[Post-punk|post-pank]] * [[New wave (muzika)|nova volna]] * [[gotičny rok]] * [[Punk|pank rok]] }} | label = {{Flatlist| * [[AnTrop]] * [[Firma Melodija|Melodija]] }} | current_member_of = {{Flatlist| * [[Kino (grupa)|Kino]] * [[Avtomatičeskije udovletvoriteli]] * [[Sergej Kurjohin]] }} }} }} Tuto jest peskovišče. [[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]] '''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}}) <span class="ext-gadget-alphabet-disable"> </span> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> {{Prěvod|en|Japanese language|}} [[Kategorija:Jezyk]] {{INTERWIKI|Q5287}} {{Pravopis prověrjeny}} jol5jfk7uw6i3k5q7jwpjva9ekv81yx 28080 28079 2026-07-05T13:43:53Z Ilja isv 10 /* Zapisyvanje cifr slovami */ 28080 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=July 2026}} {{-|''Under construction''}} {{nihongo|'''Japonske čislovniky'''|数詞|sūshi}} sut [[Čislovnik (lingvistika)|čislovniky]], koristane v [[Japonsky jezyk|japonskom jezyku]]. V pismennosti oni sut jednake s [[Kitajske čislovniky|kitajskymi čislovnikami]], I velike čisla slědujut kitajskomu stilju s grupovanjem po 10,000. Koristajut se dva izgovory: Sino-Japonsko čitanje ([[On'yomi|{{lang|en|on'yomi}}]]) i Japonsko čitanje {{lang|en|[[Wago|yamato kotoba]]}} (rodne slova, {{lang|en|[[kun'yomi]]}}) [[Kitajske hieroglify|kitajskyh hieroglifov]]. ==Čisla v japonskom jezyku== Sut dva sposoby, kako pisati čisla na japonskom jezyku: [[Arabske cifry|arabskymi ciframi]] (1, 2, 3) ili [[Kitajske čislovniky|kitajskymi čislovnikami]] ({{lang|zh|一}}, {{lang|zh|二}}, {{lang|zh|三}}). Arabske čisla sut vyše često koristane pri [[Horizontalno i vertikalno pisanje v Iztočno aziatskoj pismennosti|horizontalnom pisanju]], a kitajske čisla sut vyše obyčajne pri [[Horizontalno i vertikalno pisanje v Iztočno aziatskoj pismennosti|vertikalnom pisanju]]. Věčšinstvo čisel imaje dva čitanja, kako i večšinstvo [[Kanji|kandži]], to, ktoro jest izvedeno od kitajskogo čitanja, koristaje se za redne čislovniky ([[on'yomi|čitanje {{lang|en|On}}]] ) a rodno japonsko čitanje ([[kun'yomi|čitanje {{lang|en|Kun}}]]) koristaje se nemnogo menje formalno za čisla do 10. V něktoryh slučajah (privedenyh dole), jsponsko čitanje obyčno jest preferovano za vse izkoristanja. Archaične čtanja sut označene †. {| class="wikitable nounderlines" ! Čislo ! Znak ! Čitanje {{lang|en|On}} ! Čitanje {{lang|en|Kun}}<ref>{{cite book |script-title=ja:スーパー大辞林 |trans-title=Super [[Daijirin]] |language=ja |publisher=[[Sanseidō]] }}</ref> ! Prědnostno čitanje |- | align="right" | [[0]] | {{lang|ja|零}} / {{lang|ja|〇}}{{sup|*}} | {{Nihongo||れい|rei}} | {{Nihongo||まる|maru}} | {{Nihongo||ゼロ|zero}} ([[Pozajetje (lingvistika)|pozajetje]], {{lang|en|[[Loanwords in Japanese|gairaigo]]}}) |- | align="right" | [[1]] | {{lang|ja|一}} | {{Nihongo||いち|ichi}} | {{Nihongo||ひと・つ|hito(tsu)}} | {{Nihongo||いち|ichi}} |- | align="right" | [[2]] | {{lang|ja|二}} | {{Nihongo||に|ni}} | {{Nihongo||ふた・つ|futa(tsu)}} | {{Nihongo||に|ni}} |- | align="right" | [[3]] | {{lang|ja|三}} | {{Nihongo||さん|san}} | {{Nihongo||みっ・つ|mit(tsu)}} | {{Nihongo||さん|san}} |- | align="right" | [[4]] | {{lang|ja|四}} | {{Nihongo||し|shi}} | {{lang|en|yon}}, {{Nihongo||よん、よっ・つ|yot(tsu)}} | {{Nihongo||よん|yon}} |- | align="right" | [[5]] | {{lang|ja|五}} | {{Nihongo||ご|go}} | {{Nihongo||いつ・つ|itsu(tsu)}} | {{Nihongo||ご|go}} |- | align="right" | [[6]] | {{lang|ja|六}} | {{Nihongo||ろく|roku}} | {{Nihongo||むっ・つ|mut(tsu)}} | {{Nihongo||ろく|roku}} |- | align="right" | [[7]] | {{lang|ja|七}} | {{Nihongo||しち|shichi}} | {{Nihongo||なな・つ|nana(tsu)}} | {{Nihongo||なな|nana}} |- | align="right" | [[8]] | {{lang|ja|八}} | {{Nihongo||はち|hachi}} | {{Nihongo||やっ・つ|yat(tsu)}} | {{Nihongo||はち|hachi}} |- | align="right" | [[9]] | {{lang|ja|九}} | {{lang|ja|ku}}, {{Nihongo||く, きゅう|kyū}} | {{Nihongo||ここの・つ|kokono(tsu)}} | {{Nihongo||きゅう|kyū}} |- | align="right" | [[10]] | {{lang|ja|十}} | {{Nihongo||じゅう|jū}} | {{Nihongo||とお|tō}} | {{Nihongo||じゅう|jū}} |- | align="right" | [[20 (number)|20]] | {{lang|ja|二十}} | {{Nihongo||にじゅう|ni-jū}} | {{Nihongo||はた|hata}}† | {{Nihongo||にじゅう|ni-jū}} |- | align="right" | [[30 (number)|30]] | {{lang|ja|三十}} | {{Nihongo||さんじゅう|san-jū}} | {{Nihongo||みそ|miso}}† | {{Nihongo||さんじゅう|san-jū}} |- | align="right" | [[40 (number)|40]] | {{lang|ja|四十}} | {{Nihongo||しじゅう|shi-jū}} | {{Nihongo||よそ|yoso}}† | {{Nihongo||よんじゅう|yon-jū}} |- | align="right" | [[50 (number)|50]] | {{lang|ja|五十}} | {{Nihongo||ごじゅう|go-jū}} | {{Nihongo||いそ|iso}}† | {{Nihongo||ごじゅう|go-jū}} |- | align="right" | [[60 (number)|60]] | {{lang|ja|六十}} | {{Nihongo||ろくじゅう|roku-jū}} | {{Nihongo||むそ|muso}}† | {{Nihongo||ろくじゅう|roku-jū}} |- | align="right" | [[70 (number)|70]] | {{lang|ja|七十}} | {{Nihongo||しちじゅう|shichi-jū}} | {{Nihongo||ななそ|nanaso}}† | {{Nihongo||ななじゅう|nana-jū}} |- | align="right" | [[80 (number)|80]] | {{lang|ja|八十}} | {{Nihongo||はちじゅう|hachi-jū}} | {{Nihongo||やそ|yaso}}† | {{Nihongo||はちじゅう|hachi-jū}} |- | align="right" | [[90 (number)|90]] | {{lang|ja|九十}} | {{Nihongo||くじゅう|ku-jū}} | {{Nihongo||ここのそ|kokonoso}}† | {{Nihongo||きゅうじゅう|kyū-jū}} |- | align="right" | [[100]] | {{lang|ja|百}} | {{Nihongo||ひゃく|hyaku}} | {{Nihongo||もも|momo}}† | {{Nihongo||ひゃく|hyaku}} |- | align="right" | [[500 (number)|500]] | {{lang|ja|五百}} | {{Nihongo||ごひゃく|go-hyaku}} | {{Nihongo||いお|io}}† | {{Nihongo||ごひゃく|go-hyaku}} |- | align="right" | [[800 (number)|800]] | {{lang|ja|八百}} | {{Nihongo||はっぴゃく|hap-pyaku}} | {{Nihongo||やお|yao}}† | {{Nihongo||はっぴゃく|hap-pyaku}} |- | align="right" | [[1000 (number)|1,000]] | {{lang|ja|千}} | {{Nihongo||せん|sen}} | {{Nihongo||ち|chi}}† | {{Nihongo||せん|sen}} |- | align="right" | [[10,000]] | {{lang|ja|万}} | {{Nihongo||まん|man}} | {{Nihongo||よろず|yorozu}}† | {{Nihongo||まん|man}} |- | align="right" | [[100,000,000]] | {{lang|ja|億}} | {{Nihongo||おく|oku}} |— | {{Nihongo||おく|oku}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)#1012|1,000,000,000,000]] | {{lang|ja|兆}} | {{Nihongo||ちょう|chō}} |— | {{Nihongo||ちょう|chō}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10,000,000,000,000,000]] | {{lang|ja|京}} | {{Nihongo||けい|kei}} |— | {{Nihongo||けい|kei}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|100,000,000,000,000,000,000]] | {{lang|ja|垓}} | {{Nihongo||がい|gai}} |— | {{Nihongo||がい|gai}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>24</sup>]] | {{lang|ja|𥝱}} | {{Nihongo||じょ|jo}} |— | {{Nihongo||じょ|jo}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>28</sup>]] | {{lang|ja|穣}} | {{Nihongo||じょう|jō}} |— | {{Nihongo||じょう|jō}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>32</sup>]] | {{lang|ja|溝}} | {{Nihongo||こう|kō}} |— | {{Nihongo||こう|kō}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>36</sup>]] | {{lang|ja|澗}} | {{Nihongo||かん|kan}} |— | {{Nihongo||かん|kan}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>40</sup>]] | {{lang|ja|正}} | {{Nihongo||せい|sei}} |— | {{Nihongo||せい|sei}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>44</sup>]] | {{lang|ja|載}} | {{Nihongo||さい|sai}} |— | {{Nihongo||さい|sai}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>48</sup>]] | {{lang|ja|極}} | {{Nihongo||ごく|goku}} |— | {{Nihongo||ごく|goku}} |} <small><nowiki>*</nowiki> Imaje se takože specialno čitanje 〇 ({{-|''maru''}}), čto označaje "krugly" ili "krug". Ono može koristati se opcionalno, kogda čitajut se odděljene cifry v nomeru jedna po jednoj, vměsto vsego čisla. Polpularnym priměrim jest [[109 (trgovy dom)|znamenity magazin "109"]] v četvrti [[Shibuya|Šibuja, Tokio]], ktory čitaje se kako {{lang|en|ichi-maru-kyū}} (Kandži: {{lang|ja|一〇九}}). (On takože može čitati se kako 'deset-devet'— izgovarjaje se {{lang|en|tō-kyū}} — čto jest igra slov s nazvanjem tokijskogo trgovogo doma, ktory vladaje budynkom.) Tuto izkoristanje {{lang|en|maru}} za čislnu 0 jest podobno poněkogdomu čitanju čisla 0 v anglijskom jezyku kako {{-| ''oh''}}. Jednakože, kako čislo, jego jedino zapisyvajut kako 0 ili {{Nihongo|零|{{-|rei}}}}. Čtovyše, dva i pet igovarjajut s dolgoju samoglaskoju v telefoničnyh nomerah (napr. {{lang|ja|にい}} {{lang|en|nī}} i {{lang|ja|ごお}} {{lang|en|gō}}). Čisla poslě {{lang|en|kei}} koristajut rědko. Tym ne menje, oni sut prědstavjene tut.</small> Kako odměčaje se vyše, {{lang|en|yon}} (4) i {{lang|en|nana}} (7) sut uprědnostnjene nad {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}}. Prědpokladaje se, že tuto jest svezano s tym, že {{lang|en|shi}} jest takože čitanjem slova 死 (smrt), čto děljae jego neščestlivym čitanjem (gledite [[tetrafobija]]); dokolě {{lang|en|shichi}} može zvučati velmi slično s {{lang|en|ichi}} (1), {{lang|en|shi}} ili {{lang|en|hachi}} (8). Jednakože, v cělom redu stanovjenyh slov i rěčenij, {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}} sut stale preferovane; tako, pri sčitanju (kako v {{lang|en|"ichi, ni, san, shi,..."}}), {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}} mogut iměti prědnost. Čislo 9 takože mněvaje se nesčestlivym; kogda izgovarjaje se {{lang|en|ku}}, ono sozvučno 苦 (stradanje). Čislo 13 poněkogda mněvaje se nesčestlivym, ale jest to kalka [[Triskaidekafobia|zapadnoj tradicije]]. Naprotiv, 7 i poněkogda 8 mněvajut se sčestlivymy u japoncev.<ref>{{Cite web|url=https://lingualift.com/blog/lucky-unlucky-numbers-japan/|title=The number of death: Lucky and unlucky numbers in Japan|website=The Science of Language Self-Study {{!}} LinguaLift Blog|access-date=2016-03-24}}</ref> V sovrěmennom japonskom jezyku, redne čislovniky pomimo 4 i 7 sut obyčno koristane v čitanju {{lang|en|on}}. Alternativno čitanje byvaje v nazvah měsecev, čislah dnjev v měsecu i stalyh izrazah; napriměr, april, julij, i september nazyvajut se {{lang|en|'''shi'''-gatsu}} (4. měsec), {{lang|en|'''shichi'''-gatsu}} (7. měsec), i {{lang|en|'''ku'''-gatsu}} (9. měsec). Čitanja {{lang|en|on}} takože koristajut pri prěklikanju dlja sčitanja ljudij (nap. {{lang|en|ichi-ni-san-shi}}). Večši čisla dělajut, kombinujuči tute elementy: *desetky od 20 do 90 sut "(cifra){{lang|en|-jū}}" kako od {{Nihongo|二十|{{-|ni-jū}}}} do {{Nihongo|九十|{{-|kyū-jū}}}}. *sotky od 200 do 900 sut "(cifra){{lang|en|-hyaku}}". *tyseče od 2000 do 9000 sut "(cifra){{lang|en|-sen}}". Počinajuči od {{Nihongo|miriady|万}}, čisla začinajut se s {{Nihongo|一|{{-|ichi}}}}, jestlu ne jest prisutna ina cifra. Tako, 100 bude prosto {{Nihongo|百|{{-|hyaku}}}}, 1000 jest prosto {{Nihongo|千|{{-|sen}}}}, ale 10000 uže{{Nihongo|一万|{{-|ichiman}}}}, vměsto prosto {{lang|en|man}}. (Tuto odličaje se od [[Kitajsky jezyk|kitajskogo jezyka]], kde čisla začinajut se c {{lang|zh|一}} ako ne jest druga ina cifra prěd njeju, uže od 100.) I jestli {{Nihongo|千|{{-|sen}}}}neposrědnje prědhodi nazvě kolikosti [[Miriada|miriad]], prěd {{Nihongo|千|{{-|sen}}}}obyčno dodavajut {{Nihongo|一|{{-|ichi}}}}, čto davaje {{Nihongo|一千|{{-|issen}}}}. Tako, 10,000,000 (bukvalno 1000,0000) obyčno čitajut kako {{Nihongo|一千万|{{-|issenman}}}}. Ale ako {{Nihongo|千|{{-|sen}}}} ''ne'' premo prědhodi kolikosti myriad, dodavanje {{Nihongo|一|ichi}}jest opcionalno. Tako, 15,000,000 (1500,0000) čitaje se kako {{Nihongo|千五百万|sengohyakuman}} ili {{Nihongo|一千五百万|issengohyakuman}}, ravno i kako 1500 čitaje se {{Nihongo|千五百|sengohyaku}}ili {{Nihongo|一千五百|issengohyaku}}. Sut i něktore fonetične modifikacije v ozvučanju něktoryh velikyh čisel, [[Oglasovanje i obezglasovanje suglasok|oglasovanje]] ili [[gemacija]] něktoryh suglasok, kako to često byvaje v japonskom jezyku (napr. {{lang|en|[[rendaku]]}}): napr. {{lang|en|roku}} "šest" i {{lang|en|hyaku}} "sto" dělajut {{lang|en|roppyaku}} "šestsot". {| class="wikitable" ! × !! 1 !! 2 !! 3 !! 4 !! 5 !! 6 !! 7 !! 8 !! 9 !! 10 !! 100 !! 1000 |- | align="right" | 100 | style="background: yellow" | {{lang|en|hyaku, ippyaku}} | {{lang|en|nihyaku}} | style="background: yellow" | {{lang|en|sanbyaku}} | {{lang|en|yonhyaku}} | {{lang|en|gohyaku}} | style="background: yellow" | {{lang|en|roppyaku}} | {{lang|en|nanahyaku}} | style="background: yellow" | {{lang|en|happyaku}} | {{lang|en|kyūhyaku}} |— |— |— |- | align="right" | 1,000 | style="background: yellow" | {{lang|en|sen, issen}} | {{lang|en|nisen}} | style="background: yellow" | {{lang|en|sanzen}} | {{lang|en|yonsen}} | {{lang|en|gosen}} | {{lang|en|rokusen}} | {{lang|en|nanasen}} | style="background: yellow" | {{lang|en|hassen}} | {{lang|en|kyūsen}} | — | — | — |- | align="right" | 10{{sup|12}} | style="background: yellow" | {{lang|en|itchō}} | {{lang|en|nichō}} | {{lang|en|sanchō}} | {{lang|en|yonchō}} | {{lang|en|gochō}} | {{lang|en|rokuchō}} | {{lang|en|nanachō}} | style="background: yellow" | {{lang|en|hatchō}} | {{lang|en|kyūchō}} | style="background: yellow" | {{lang|en|jutchō}}* | {{lang|en|hyakuchō}} | {{lang|en|issenchō}} |- | align="right" | 10{{sup|16}} | style="background: yellow" | {{lang|en|ikkei}} | {{lang|en|nikei}} | {{lang|en|sankei}} | {{lang|en|yonkei}} | {{lang|en|gokei}} | style="background: yellow" | {{lang|en|rokkei}} | {{lang|en|nanakei}} | style="background: yellow" | {{lang|en|hakkei}} | {{lang|en|kyūkei}} | style="background: yellow" | {{lang|en|jukkei}}* | style="background: yellow" | {{lang|en|hyakkei}}** | {{lang|en|issenkei}} |} <small><nowiki>*</nowiki> Takože priměnjaje se k kratnym 10. Koncovka měnjaje se od {{lang|en|-jū}} na {{lang|en|-jutchō}} ili {{lang|en|-jukkei}}.<br /><nowiki>**</nowiki> Takože priměnjaje se k kratnym 100. Koncovka {{lang|en|-ku}} měnjaje se na {{lang|en|-kkei}}.</small> V čislah nad 10, elementy sut soredjene, i ne koristajut se nuly. Japonske čislovniky imajut ne pozicijnu, a multiplikativno-aditivnu sistemu; da by napisati čislo 20, trěba napisati simbol {{Nihongo|"dva"|二}}, a potom simbol {{Nihongo|"deset"|十}}, da by polučiti dvě desetky ili {{Nihongo|"dvadeset"|二十}}. {| class="wikitable" ! Čislo !! Znaky !! Čitanje !Značenje |- | align="right" | 11 || {{lang|ja|十一}} || {{lang|en|jū ichi}} |deset i jedno |- | align="right" | 17 || {{lang|ja|十七}} || {{lang|en|jū nana, jū shichi}} |deset i sedm |- | align="right" | 151 || {{lang|ja|百五十一}} || {{lang|en|hyaku go-jū ichi}} |sto, pet desetok i jedno |- | align="right" | 302 || {{lang|ja|三百二}} || {{lang|en|san-byaku ni}} |tri sta i dva |- | align="right" | 469 || {{lang|ja|四百六十九}} || {{lang|en|yon-hyaku roku-jū kyū}} |četyri, šest desetok i devet |- | align="right" | 2025 || {{lang|ja|二千二十五}} || {{lang|en|ni-sen ni-jū go}} |dva tyseče, dvě desetky i pet |} ===Čislne redky i desetične čisla=== Japonske cifry od 1 do 9 obyčno se koristajut izolovano. Redky cifr imajut slegka inako čitanje s prodolženymi samoglaskami za 2 (''nī'') i 5 (''gō''), i menje često, 4 (''shī'') i 9 (''kū''). Tako dělajut zato, že kogda prěčisljajut cifry, ako možno, oni muset byti v grupah po dvě, každa iz njih musi sostojeti točno iz četyreh [[Mora (lingvistika)|mor]], čto dělaje neobhodnym prodolženje obyčno jednomornyh cifr kako ''ni'', ''go'', ''shi'' and ''ku''.<ref name=nhk-2005-2>{{cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20250622082124/https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20250601_1.html|url=https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20250601_1.html|archive-date=22 June 2025|lang=ja|script-title=ja:語の読み方（語形）について数字の読み方～小数の読み方～|work=NHK Bunken|publisher=NHK Broadcasting Culture Research Institute|last=Yamashita|first=Yōko|last2=Fujii|first2=Madoka|date=28 February 2025|access-date=23 September 2025|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20250622082259/https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20180501_4.html|url=https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20180501_4.html|archive-date=22 June 2025|date=1 May 2018|lang=ja|script-title=ja:数詞の発音とアクセント|work=NHK Bunken|publisher=NHK Broadcasting Culture Research Institute|last=Sakurai|first=Shigeharu|last2=Akinaga|first2=Kazue|access-date=23 September 2025|url-status=live}}</ref> Napiměr, taky redok kako '''5'''4'''2'''62 se izgovarjaje {{-|'''''gō'''-yon '''nī'''-roku ni''}}, kde prve dvě grupy sut kvadrimoraične. [[Japonsko tonalno udarjenje|Udarjenje]] pri tom padaje prědposlědnju moru kažfoj grupy, ako li to jest možlivo, odsud {{-|[ɡoː jóɴ <nowiki>|</nowiki> ɲiː ɾókɯ <nowiki>|</nowiki> ɲí]}}.<ref name=hirayama-1961>{{cite book|lang=ja|script-title=ja:全国アクセント辞典|first=Teruo|last=Hirayama|publisher=Tōkyōdō|date=25 December 1961|p=897}}</ref> Tuto pravilo takože priměnjaje se k poslědnoj cifrě celoj česti čisla i ko vsim cifram desetičnoj česti desetičnogo čisla.<ref name=nhk-2005-2/><ref name=hirayama-1961/> Napriměr, tako desetično čislo kako 25'''2'''.'''25'''5 se izgovarjaje {{-|''nihyaku gojū '''nī'''-ten '''nī-gō''' go''}} {{-|[ɲiçjakɯ́ <nowiki>|</nowiki> ɡodʑɯ́ː <nowiki>|</nowiki> ɲíː teɴ <nowiki>|</nowiki> ɲiː ɡóː <nowiki>|</nowiki> ɡó]}}, kde ''ten'' označaje "točka". ===Druge tipy čisel=== V japonskyh [[Ordinalny čislovnik|ordinalnyh čislovnikah]] koristajut modifikaciju uměstnyh sčetnyh slov, sistema ktoryh v japonskom jezyku jest dosti [[Japonske sčetne slova|komplikovana]]. Da by prěvratiti sčetno slovo (sčislovnik) v ordinalny čislovnik, ktory označaje poziciju v redu, na koncu sčislovnika dodavajut {{lang|ja|目}} {{lang|en|me}}. Tako "jedin raz" bude prěkladati se kako {{lang|ja|一回}} {{lang|en|ikkai}}, a "prvy raz" bude se prěkladati {{lang|ja|一回目}} {{lang|en|ikkaime}}. Tuto pravilo jest ale nedoslědno, ako sčislovniky bez sufiksa {{translit|ja|me}} često koristajut i v ordinalnom, i v [[Kardinalny čislovnik|kardinalnom]] smyslah. Napriměr, {{lang|ja|三階}} {{translit|ja|sangai}} može označati kako "tri etaže", tako i "tretji etaž." [[Distributivny čislovnik|Distributivne čislovniky]] obyčno stvarjajut iz kardinalnogo čislovnika, sčetnogo slova i sufiksa {{Nihongo|{{-|''-zutsu''}}|ずつ|}}, napriklad {{Nihongo|{{-|''hitori-zutsu''}}|一人ずつ|po jednoj osobě za raz, po-jedno}}. == Stupnje 10 == === Velike čisla === Vslěd kitajskoj tradiciji, velike čisla se stvarjajut grupovanjem cifr v [[Miriada|miriady]] (10,000), na razliku od zapadnyh tyseč(1,000) <div class="overflowbugx" style="overflow-x:auto;"> {| class="wikitable" !align="left"|Red |10{{sup|4}} |10{{sup|8}} |10{{sup|12}} |10{{sup|16}} |10{{sup|20}} |10{{sup|24}} |10{{sup|28}} |10{{sup|32}} |10{{sup|36}} |10{{sup|40}} |10{{sup|44}} |10{{sup|48}} |10{{sup|52}} <br /><small>{{nowrap|(ili 10{{sup|56}})}}</small> |10{{sup|56}} <br /><small>{{nowrap|(ili 10{{sup|64}})}}</small> |10{{sup|60}} <br /><small>{{nowrap|(or 10{{sup|72}})}}</small> |10{{sup|64}} <br /><small>{{nowrap|(or 10{{sup|80}})}}</small> |10{{sup|68}} <br /><small>{{nowrap|(or 10{{sup|88}})}}</small> |- align="center" !align="left"|Znak |{{lang|ja|万}} |{{lang|ja|億}} |{{lang|ja|兆}} |{{lang|ja|京}} |{{lang|ja|垓}} |{{lang|ja|𥝱}}, {{lang|ja|秭}} |{{lang|ja|穣}} |{{lang|ja|溝}} |{{lang|ja|澗}} |{{lang|ja|正}} |{{lang|ja|載}} |{{lang|ja|極}} |{{lang|ja|恒河沙}} |{{lang|ja|阿僧祇}} |{{lang|ja|那由他}}, {{lang|ja|那由多}} |{{lang|ja|不可思議}} |{{lang|ja|無量大数}} |- align="center" !align="left"|Izgovor |{{lang|en|man}} |{{lang|en|oku}} |{{lang|en|chō}} |{{lang|en|kei}} |{{lang|en|gai}} |{{lang|en|jo}}, {{lang|en|shi}} |{{lang|en|jō}} |{{lang|en|kō}} |{{lang|en|kan}} |{{lang|en|sei}} |{{lang|en|sai}} |{{lang|en|goku}} |{{lang|en|gōgasha}} |{{lang|en|asōgi}} |{{lang|en|nayuta}} |{{lang|en|fukashigi}} |{{lang|en|muryōtaisū}} |}</div> Razhoděnja sut iz-za {{Nihongo|{{-|[[Jinkōki]]}}|塵劫記|}}, najstaršego matematičnogo teksta Japonije. Originalno izdavanje bylo opublikovano v lětu 1627 i imělo mnogo grěšek, věčšinstvo ktoryh bylo izpravjeno v izdavanju 1631 goda. V lětu 1634 izšlo ješče jedno izdavanje, kde opet bylo izměnjeno několiko veličin. Vyše uvedeno razhodženje jest obuslovjeno nesuglasnostju dvoh poslědnjih izdavanij. Sut razne znaky za 10{{sup|24}} (to jest {{lang|ja|秭}} v kitajskom jezyku tutčas), i po 10{{sup|48}} oni odličajut se tym, že prodolžajut s povyšenjem faktora 10{{sup|4}} ili prěključajut se na faktor 10{{sup|8}}. Ako koristaje se faktor 10{{sup|8}}, medžuintervalne koeficienty 10{{sup|4}} zakryvajut s pomočju {{Nihongo|万|man}}. Nastoječe izdavanje {{lang|en|Jinkōki}}, 11-to, slěduje faktoru 10{{sup|4}} črez cělu sistemu, hoti něktori ljudi ješče koristajut veličiny iz 8-go izdavanja daže tutčas. Poslědnje tri čisla s mnogoslogovymi nazvanjami i razhodženjem veličin v koncu koncev izvodet se iz Indije, hoti tam oni ne iměli oprědeljennyh veličin. {{Nihongo|恒河沙|''gōgasha''}} prvonačelno koristalo se v budističskyh traktatah za označevanje bezměrno ogromnogo; ono proizhodi iz [[Sanskrit|sanskritskogo]] {{lang|sa|गङ्गा}} {{lang|en|gangā}} '[[Ganges|Ganga]]' (čto udobno vključaje znaky {{Nihongo|'rěka'|河|ka}} i {{Nihongo|'pěsok'|沙|sha}}, odsylajuči k neizčislimomu množstvu čestic pěska na rěkě Ganga. {{Nihongo|阿僧祇|''asōgi''|}}, od sanskritnogo {{lang|sa|असंख्येय}} {{lang|en|asaṃkhyeya}} 'neizčisljimy/bezčislny', s negativnym prefiksom {{Nihongo|阿|''a''|}}, i {{Nihongo|那由他|''nayuta''}} od sanskritnogo {{lang|sa|नयुत/नयुतः}} {{lang|en|nayuta(ḥ)}}. Dalje, cifry sut terminami iz [[Budizm|Budizma]], prěvedene na kitajsky ili iztvorjene na njem, ktorym pozdněje pridělali čislne značenja: {{Nihongo|'nevoobrazimy'|不可思議|fukashigi}} i {{Nihongo|'bezměrno veliko čislo'|無量大数|muryōtaisū}}. Priměry: ''(razděljenje na grupy iz četyreh cifr jest privedeno samo za cěljem lěpšego objasnjenja)'' *1 0000 : {{Nihongo|一万|ichi-man}} *983 6703 : {{Nihongo|九百八十三万 六千七百三|kyū-hyaku hachi-jū san-man, roku-sen nana-hyaku san}} *20 3652 1801 : {{Nihongo|二十億 三千六百五十二万 千八百一|ni-jū oku, san-zen rop-pyaku go-jū ni-man, sen hap-pyaku ichi}} Jednakože, Čisla, napisane arabskymi ciframi, razděljaut na grupy po tri cifry, kako to jest prijeto v anglogovorečih državah. Pri koristanju arabskyh cifr i kandži razom, zapadny sposob zapisu može se koristati za čisla, menši 10,000, ale s {{-|''man''}}, ako čislo je večšo (napr. {{lang|ja|2,500万}} za 25,000,000). Ako v japonskom jezyku dolge čisla sit zapisyvane v kandži, nuly opuskajut za vse stupnje deseti. Tako, 4002 bude {{lang|ja|四千二}} (naprotiv, v kitajskom jezyku trěba použiti {{lang|zh|零}} vsekde vměsto nuly, napr. {{lang|zh|四千零二}} za 4002). Ale, pri čitanju učetovodnyh sprav, napriměr, opuštene cifry inogda označajut {{Nihongo|飛び|tobi}} ili {{Nihongo|飛んで|tonde}}: v našem priměru 4002 {{lang|en|yon-sen '''tobi''' ni}} ili {{lang|en|yon-sen '''tonde''' ni}} vměsto obyčnogo {{lang|en|yon-sen ni}}. === Drobne čisla === Japonsky jezyk imaje dvě sistemy čislovnikov za desetične droby. Oni uže ne koristajut se generalno, ale kako predže mogut se koristati v něktoryh slučajah, kako ukazatelje odbitja i zaščity bejsbolistov, procenty izigry sportovnyh ekip, i v něktoryh idiomatičnyh rěčenjah kako 五分五分の勝負 ({{-|''gobugobu no shōbu''}}, 'šans petdeset na petdeset', doslovno 'pet na pet'), ili kogda prědstavjajut procent rabata. Droby {{lang|en|bu}} takože koritajut, kogda govoret o gorečkě — napriměr, {{Nihongo|九度二分|kudonibu}} za 9 i dvě drobnyh — za označanje temperatury 39.2°C. Jedna sistema jest taka: {| class="wikitable" !align=left|Red |10{{sup|−1}} |10{{sup|−2}} |10{{sup|−3}} |10{{sup|−4}} |10{{sup|−5}} |10{{sup|−6}} |10{{sup|−7}} |10{{sup|−8}} |10{{sup|−9}} |10{{sup|−10}} |- align="center" !align="left"|Znak |{{lang|ja|分}} |{{lang|ja|厘}} |{{lang|ja|毛}} |{{lang|ja|糸}} |{{lang|ja|忽}} |{{lang|ja|微}} |{{lang|ja|繊}} |{{lang|ja|沙}} |{{lang|ja|塵}} |{{lang|ja|埃}} |- align="center" !align="left"|Izgovor |{{lang|en|bu}} |{{lang|en|rin}} |{{lang|en|mō}} |{{lang|en|shi}} |{{lang|en|kotsu}} |{{lang|en|bi}} |{{lang|en|sen}} |{{lang|en|sha}} |{{lang|en|jin}} |{{lang|en|ai}} |} Tuta sistema koristaje se zajedno s tradicijnoju [[Japonska sistema měrnyh jedinic|japonskoju sistemoju měrnyh jedinic]], něktore znaky koristajut bez izměn za prědstavjenje poděla měry [[cun (unit)|{{lang|en|sun}}]]. Druga sistema prědstavjenja tutyh desetičnyh drobov procenta ili rabata koristajut sistemu, ktora jest "izměščena" i kde {{lang|en|bu}} stavaje se "jednoju stotoju" i tako dalje, a jediniceju za "desetuju" se stavaje {{lang|en|wari}}: {| class="wikitable" !align=left|Red |10{{sup|−1}} |10{{sup|−2}} |10{{sup|−3}} |10{{sup|−4}} |10{{sup|−5}} |- align="center" !align="left"|Znak |{{lang|ja|割}} |{{lang|ja|分}} |{{lang|ja|厘}} |{{lang|ja|毛}} |{{lang|ja|糸}} |- align="center" !align="left"|Izgovor |{{lang|en|wari}} |{{lang|en|bu}} |{{lang|en|rin}} |{{lang|en|mō}} |{{lang|en|shi}} |} Tuto često použivajut v cěnah. Napriměr: *{{Nihongo|一割五分引き|ichi-wari go-bu biki}}: 15% rabat *{{Nihongo|打率三割八分九厘|daritsu san-wari hachi-bu kyū-rin}}: srědno odbivanje .389 (bejsbol). S izključenjem {{lang|en|wari}}, tojte rědko možno uviděti v suvrěmennom koristanju. Desetične droby sut tipično napisane kandži-čislovnikami (vertikalno) ili arabskymi ciframi (horizontalno), prěd ktorymi stoji desetična točka, i Čitajut se oni kako sekvencija cifr, kako to jest prijeto na Zapadu. Jednako, v pismennoj formě, jih mogut kombinovati kako s tradicijnymi sistemami izraženja čisel (42.195 kilometers: {{lang|ja|四十二・一九五 キロメートル}}), v ktoryh sut napisane stupnje deseti, ili s sitemoju znakoměst, ktora koristaje nulu (50.04 procentov: {{lang|ja|五〇・〇四 パーセント.}}) V obohdvoh slučajah, jednako, izgovor slěduje tradicijnoj sistemě ({{lang|en|yon-jū ni-ten ichi-kyū go kiromētoru}} za 42.195 kilometrov; {{lang|en|go ju-tten rei-yon pāsento}} za 50.04 procentov.) == V imenah == Jestvujut imena {{Nihongo|[[Millennium Actress|{{-|Chiyoko}}]]|千代子||doslovno "tyseč lět" (žensko)}}, {{Nihongo|{{-|Chiizuru}}|千鶴||doslovno "tyseč [[Japonsky žerav|žeravov]]" (žensko)}}, {{Nihongo|{{-|Chikao}}|千禾夫||doslovno "muž — tyseč klasov"}}, rodna nazva {{Nihongo|{{-|Chitaka}}|千鷹||doslovno "tyseč sokolov"}}. Jedna iz japonskyh prefektur se nazyvaje {{Nihongo|[[Čiba (prefektura)|Chiba]]|千葉||doslovno "tyseč listov"}}. V [[anime]] "[[Unesene duhami]]" obigryvajut nejednoznačnost izgovora hieroglifa 千 — ''{{-|sen}}'' ili ''{{-|chi}}'': ime glavnoj herojiny — {{Nihongo|{{-|Chihiro}}|千尋||doslovno "tyseč" [[Japonska sistema měr#Měry dolžiny|hiro]]", "bezdonna glubina"}}; čarodějnica "odimaje" ime u Čihiro, ostavjajuči njej toliko jedin znak i izměnjajuči jego izgovor. Od nyně Čihiro se zove {{Nihongo|{{-|Sen}}|千||tyseč}}. Pomimo tomu, jestvuje red mužskyh imen, ktore davajut detem po redu jih rodženja: # {{Nihongo|Ičiro}}|一郎|ichirō|первый сын}}, # {{Nihongo|Džiro|二郎|Jirō|второй сын}}, # {{Nihongo|Saburo|三郎|saburō}}, # {{Nihongo|Širo|四郎|shirō}}, # {{Nihongo|Goro|五郎|gorō}}, # {{Nihongo|Rokuro|六郎|rokurō}}, # {{Nihongo|Šičiro|七郎|shichirō}}, # {{Nihongo|Hačiro|八郎|hachirō}}, # {{Nihongo|Kuro|九郎|kurō}}, # {{Nihongo|Džuro|十郎|jūrō}}, # {{Nihongo|Toichiro|十一郎|toichirō}} или {{Nihongo|Džuičiro|十一郎|jūichirō}}, # {{Nihongo|Džudžiro|十二郎|jūjirō}}, # {{Nihongo|Tosaburo|十三郎|tosaburō}} или {{Nihongo|Džusaburo|十三郎|jūsaburō:}}. Poslě [[Vtora světova vojna|Vtoroj světovoj vojny]] imena "vyše" než Saburo sut praktično prěstali se upotrěbjati. Pomimo ukazanyh imen, sut daže {{Nihongo|Džuširo|十四郎|jūshirō}}, četyrnadesety syn i {{Nihongo|Hjakuro|百郎|hakurō}}, stoty syn: jih, pomimo ostalnyh, noset aktor [[Kabuki]] [[Jushiro Konoe|Džuširo Konoe]] (近衛 十四郎) i [[mangaka]] [[Hyakuro Murasaki|Hjakuro Murasaki]] (村崎 百郎). == Formalne čislovniky == [[File:Shoe Boxes (743286602).jpg|thumb|{{lang|en|[[Getabako]]}}]] Kako i u kitajskyh čislovnikov, jestvuje specialna japonska sbirka kandži za čislovniky, ktora nazyvaje se {{Nihongo|大字|{{-|''daiji''}}|}} i ktoru koristajut v pravnyh i finansovyh dokumentah, da by prědodvračati možnost nečestnym ljudjam dodavati črtu ili dvě, prevračajuči jedinicu v dvojku ili trojku. Formalne čislovniky sut identične kitajskym formalnym čislovnikam, pomimo maloj razliky v načrtanju. Tutdenj cifry jedin, dva, tri i deset v pravnyh dokumentah pišut jedino v jihnom formalnom vidu (čisla od 4 do 9, ravno kako 100, 1000 i 10000 pišut identično obyčnym, gledite v tablice dolje).<ref>{{Cite web |script-title=ja:大正十一年大蔵省令第四十三号 (会計法規ニ基ク出納計算ノ数字及記載事項ノ訂正ニ関スル件) |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/T11/T11F03401000043.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023833/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/T11/T11F03401000043.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『第一条: 会計法規ニ基ク出納計算ニ関スル諸書類帳簿ニ記載スル金額其ノ他ノ数量ニシテ「一」、「二」、「三」、「十」、「廿」、「卅」ノ数字ハ「壱」、「弐」、「参」、「拾」、「弐拾」、「参拾」ノ字体ヲ用ユヘシ但横書ヲ為ストキハ「アラビア」数字ヲ用ユルコトヲ得』}}</ref><ref>{{Cite web |script-title=ja:戸籍法施行規則 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S22/S22F00501000094.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023839/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S22/S22F00501000094.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:「第三十一条 2: 年月日を記載するには、壱、弐、参、拾の文字を用いなければならない。」}}</ref><ref>{{Cite web |script-title=ja:小切手振出等事務取扱規程 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S26/S26F03401000020.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023849/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S26/S26F03401000020.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『附則 (昭和四〇年四月一日大蔵省令第二〇号) 2: 小切手の券面金額は、当分の間、所定の金額記載欄に、漢数字により表示することができる。この場合においては、「一」、「二」、「三」及び「十」の字体は、それぞれ「壱」、「弐」、「参」及び「拾」の漢字を用い、かつ、所定の金額記載欄の上方余白に当該金額記載欄に記載の金額と同額をアラビア数字で副記しなければならない。』}}</ref><ref>{{Cite web |script-title=ja:商業登記規則 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S39/S39F03201000023.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20090202084605/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S39/S39F03201000023.html |archive-date=2009-02-02 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『第四十八条 2: 金銭その他の物の数量、年月日及び番号を記載するには、「壱、弐、参、拾」の文字を用いなければならない。ただし、横書きをするときは、アラビヤ数字を用いることができる。』}}</ref> Tute obyčne formy jest možlivo izměnjato v směru vysšyh čisel dodavanjem črt (1 i 2 sut objasněne vyše, takože 3 jest možno izměnjati na 5, i 10 na 1000). V něktoryh slučajah cifru 1 cěljeno pišut kako v {{lang|ja|壱百壱拾}} za 110, na razliku od {{lang|ja|百十}} v obyčnom pisanju. Formalne čislovniky: {| class="wikitable" style="text-align: center" ! rowspan="2" | Čislo ! rowspan="2" | Obyčno ! colspan="2" | Formalno |- ! koristaje se !! ustarělo |- | align="right" | 1 || {{lang|ja|一}} || {{lang|ja|壱}} || {{lang|ja|壹}} |- | align="right" | 2 || {{lang|ja|二}} || {{lang|ja|弐}} || {{lang|ja|貳}} |- | align="right" | 3 || {{lang|ja|三}} || {{lang|ja|参}} || {{lang|ja|參}} |- | align="right" | 4 || {{lang|ja|四}} || {{lang|ja|四}} || {{lang|ja|肆}} |- | align="right" | 5 || {{lang|ja|五}} || {{lang|ja|五}} || {{lang|ja|伍}} |- | align="right" | 6 || {{lang|ja|六}} || {{lang|ja|六}} || {{lang|ja|陸}} |- | align="right" | 7 || {{lang|ja|七}} || {{lang|ja|七}} || {{lang|ja|柒}}, {{lang|ja|漆}} |- | align="right" | 8 || {{lang|ja|八}} || {{lang|ja|八}} || {{lang|ja|捌}} |- | align="right" | 9 || {{lang|ja|九}} || {{lang|ja|九}} || {{lang|ja|玖}} |- | align="right" | 10 || {{lang|ja|十}} || {{lang|ja|拾}} || {{lang|ja|拾}} |- | align="right" | 100 || {{lang|ja|百}} || {{lang|ja|百}} || {{lang|ja|佰}} |- | align="right" | 1000 || {{lang|ja|千}} || {{lang|ja|千}} || {{lang|ja|阡}}, {{lang|ja|仟}} |- | align="right" | 10000 || {{lang|ja|万}} || {{lang|ja|万}}, {{lang|ja|萬}} || {{lang|ja|萬}} |} Četyre aktualnyh [[banknoty Japonskogo jena]], 1000-jen, 2000-jen, 5000-jen i 10000-jen imajut formalne čislovniky {{lang|ja|千}}, {{lang|ja|弐千}}, {{lang|ja|五千}} i {{lang|ja|壱万}}. ==V starojaponskom jezyku== [[Starojaponsky jezyk]] imaje slovosbor čestično od staryh dob, i takože imaje unikalne čislovniky za čisla nad 10, ktore uže ne použivajit se, mimo slučajev něktoryh [[Leksema|leksem]]. Primětky: * Transkripcija tut jest na osnově [[fonem]] i ne jest [[Fonetika|fonetična]]. Gledite članok o [[Starojaponsky jezyk|starojaponskom jezyku]] za vyše informacij. * Gledite {{lang|en|[[Jōdai Tokushu Kanazukai]]}} za informacije o notacijah s nižnim indeksom. <!--NOTE: Please do NOT change /h/ to /p/. The transcription is phonemic, not phonetic. While it must have been [p] at some time in the past, during the Old Japanese period it was [ɸ]. --> {| class="wikitable" ! Čislo ! Izgovor ! Priklady ! Primětky |- | align="right" | 1 | [[wiktionary:一#Noun 2|{{lang|ojp|pi<sub>1</sub>to<sub>2</sub>}}]] | {{lang|ojp|一日}} {{lang|ojp|pi<sub>1</sub>to<sub>2</sub>pi<sub>1</sub>}} (1 denj), {{lang|ojp|一年}} {{lang|ojp|pi<sub>1</sub>to<sub>2</sub>to<sub>2</sub>se}} (1 god) | &nbsp; |- | align="right" | 2 | [[wiktionary:二#Noun 2|{{lang|ojp|futa}}]] | {{lang|ojp|二夜}} {{lang|ojp|futayo<sub>2</sub>}} (2 noče) | &nbsp; |- | align="right" | 3 | [[wiktionary:三#Noun 2|{{lang|ojp|mi<sub>1</sub>}}]] | {{lang|ojp|三十}} {{lang|ojp|mi<sub>1</sub>so<sub>1</sub>}} (30) | &nbsp; |- | align="right" | 4 | [[wiktionary:四#Noun 2|{{lang|ojp|yo<sub>2</sub>}}]] | {{lang|ojp|四十}} {{lang|ojp|yo<sub>2</sub>so<sub>1</sub>}} (40), {{lang|ojp|四人}} {{lang|ojp|yo<sub>2</sub>tari}} (4 ljudi) | &nbsp; |- | align="right" | 5 | [[wiktionary:五#Noun 2|{{lang|ojp|itu}}]] | {{lang|ojp|五年}} {{lang|ojp|ituto<sub>2</sub>se}} (5 lět) | &nbsp; |- | align="right" | 6 | [[wiktionary:六#Noun 2|{{lang|ojp|mu}}]] | {{lang|ojp|六爪}} {{lang|ojp|mutuma}} (6 klěšče) | &nbsp; |- | align="right" | 7 | [[wiktionary:七#Noun|{{lang|ojp|nana}}]] | {{lang|ojp|七瀬}} {{lang|ojp|nanase}} (mnogo bystryh) | Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 8 | [[wiktionary:八#Noun 2|{{lang|ojp|ya}}]] | {{lang|ojp|八雲}} {{lang|ojp|yakumo<sub>1</sub>}} (mnogo oblakov) | Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 9 | [[wiktionary:九#Noun 2|{{lang|ojp|ko<sub>2</sub>ko<sub>2</sub>no<sub>2</sub>}}]] | {{lang|ojp|九柱}} {{lang|ojp|ko<sub>2</sub>ko<sub>2</sub>no<sub>2</sub>pasira}} (9 blagorodnyh / bogov) | &nbsp; |- | align="right" | 10 | [[wiktionary:十#Noun 2|{{lang|ojp|to<sub>2</sub>}}]] / [[wiktionary:十#Noun 3|{{lang|ojp|to<sub>2</sub>wo}}]] | {{lang|ojp|十日}} {{lang|ojp|to<sub>2</sub>woka}} (10 dnjev) | &nbsp; |- | align="right" | 10 | [[wiktionary:十#Noun|{{lang|ojp|so<sub>1</sub>}}]] | {{lang|ojp|三十}} {{lang|ojp|mi<sub>1</sub>so<sub>1</sub>}} (30), {{lang|ojp|四十}} {{lang|ojp|yo<sub>2</sub>so<sub>1</sub>}} (40), {{lang|ojp|六十}} {{lang|ojp|muso<sub>1</sub>}} (60), {{lang|ojp|八十}} {{lang|ojp|yaso<sub>1</sub>}} (80) | Strěčaje se toliko v složityh slovah; ne koristaje se samo |- | align="right" | 20 | [[wiktionary:二十#Noun|{{lang|ojp|pata}}]] | {{lang|ojp|二十}} {{lang|ojp|patati}} (20), {{lang|ojp|二十人}} {{lang|ojp|patatari}} (20 ljudij), {{lang|ojp|二十年}} {{lang|ojp|patato<sub>2</sub>se}} (20 lět) | &nbsp; |- | align="right" | 50 | [[wiktionary:五十|{{lang|ojp|i}}]] | {{lang|ojp|五十日}} {{lang|ojp|ika}} (50 dnjev) | &nbsp; |- | align="right" | 100 | [[wiktionary:百#Noun 2|{{lang|ojp|po}}]] | {{lang|ojp|五百}} {{lang|ojp|ipo}} (500), {{lang|ojp|五百年}} {{lang|ojp|ipoto<sub>2</sub>se}} (500 lět), {{lang|ojp|五百夜}} {{lang|ojp|ipoyo<sub>2</sub>}} (500 nočev), {{lang|ojp|八百}} {{lang|ojp|yapo}} (800), {{lang|ojp|三百}} {{lang|ojp|mi<sub>1</sub>po}} (300), {{lang|ojp|六百}} {{lang|ojp|mupo}} (600), {{lang|ojp|九百}} {{lang|ojp|ko<sub>2</sub>ko<sub>2</sub>no<sub>2</sub>po}} (900) | Koristaje se za množne sotky v sostavnyh čislovnikah. Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 100 | [[wiktionary:百#Noun 3|{{lang|ojp|mo<sub>1</sub>mo<sub>1</sub>}}]] | {{lang|ojp|百日}} {{lang|ojp|mo<sub>1</sub>mo<sub>1</sub>ka}} (mnogo dnjev) | Koristaje se za nemnožne sotky i za čislo "100" sebe. Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 1000 | [[wiktionary:千#Noun|{{lang|ojp|ti}}]] | {{lang|ojp|千年}} {{lang|ojp|tito<sub>2</sub>se}} (1000 lět, mnogo dnjev) | Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 10000 | [[wiktionary:万#Noun|{{lang|ojp|yo<sub>2</sub>ro<sub>2</sub>du}}]] | {{lang|ojp|八百万}} {{lang|ojp|yapoyo<sub>2</sub>ro<sub>2</sub>du}} (8000000, myriada) | Često koristajut v značenju mnogo |} ==Sčitanje na prstah== Japonsky jezyl posluživaje se oddělnymi sistemami za sčitanje za sebe i za ukazyvanje čisel drugym, obědvě do deseti. Sčitanje načinajut s otvorjenoju dlanju, potom sčitajut do peti, sgybajuči prsty, počinajuči velikym palcem (ostalne sut rovne), ale četyti bude, kogda toliko maly prst jest rovny, a za pet bude pest. Potom sčitajut ješče do peti v obratnom slědu, otvarjajuči prsty, počinajuči tym malym – tako šest jest to samo kako četyri, sedm kako tri, i tako dalje, i dest končaje se otvorjenoju dlanju. Bez ogleda na to, že tuto prinosi nejednoznačnost, tuty sposob ne koristaje se za ukazyvanje čisel drugym i zato tuto obyčno ne jest problemom. Pri pokazyvanju sčeta drugym, načinajut s zatvorjenoj dlani, i odgybajut prstaý, počinajuči ukazovakom, dohodet do malogo prsta, i potom zakančivajut velikym palcem, kako to dělajut v Sjedinjenyh Štatah. Za ukazyvanje čisel nad petju, posluživajut se otvorjenoju dlanju (čto označaje pet) i prikladajut uměstno čislo prstov drugoj ruky ko dlani (dlanji soočajut se jedna drugoj) – tako, za šest ukazovakom se prikladaje k dlani i tako dalje.<ref>{{Cite web| url = http://japanese.about.com/library/weekly/aa112198.htm| title = Counting on one's fingers. About.com, Japanese Language, Namiko Abe| archive-url = https://web.archive.org/web/20130120143955/http://japanese.about.com/library/weekly/aa112198.htm |archive-date = 2013-01-20}}</ref> Da by pokazati deset, trěba pokazati obě dlanji otvorjenymi von. == Zapisyvanje cifr slovami == Ako byli prijete [[arabske čisla]], stalo se výše i výše obyčno posluživati se njimi za napisanje čisel. Sčetne i redne čislovniky sut tipično napsane arabskymi ciframi, kako {{nihongo|tri ljudi|3人|san-nin}}, {{nihongo|julij, "sedmy měsec"|7月|shichigatsu}}, {{nihongo|vozrasta 20 lět|20歳|hatachi}}, i t. d., hoti {{lang|ja|三人}}, {{lang|ja|七月}} i {{lang|ja|二十歳}} sut takože do pustíme v pisanju (ale to jest menje obyčno). Čtovyše, čísla, ktore sut čestju leksem, sut tipično zapisyvane kandži. Napriměr, termin {{nihongo|'zeleninovy kiosk'|八百屋|yaoya}} prěkladaje se v "magazín 800" i koristaje starojaponsky izgovor za 800, {{lang|ojp|ya(h)o}}. Izvěstna Japonska organizovana kriminální spoločnost [[jakuza]], nože býti zápisy a a kako {{lang|ja|八九三}} (ili 893), a hand in {{lang|en|[[Oicho-Kabu|oicho-kabu]]}} that is worth 0 points, indicating that yakuza are "worthless persons" or "gambling persons".<ref>{{Cite web |url=http://www.sljfaq.org/afaq/yakuza.html |title=What is the origin of yakuza? |website=www.sljfaq.org |access-date=2016-03-24}}</ref> ==Zrite takože== *Chinese numerals *Decimal separator *Japanese counter word *Japanese people *Japanese wordplay § Numeric substitution == Referencije == {{Iztočniky}} ==Vnješnje linky== <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> * {{lang|ja|[http://www.moroo.com/uzokusou/misc/suumei/suumei.html 大数の名前について]}} (na japonskom jezyku) * {{Cite web |url= http://www.sf.airnet.ne.jp/~ts/language/number/ancient_japanese.html | title = Ancient Japanese number system| archive-url = https://web.archive.org/web/20180829030749/http://www.sf.airnet.ne.jp/~ts/language/number/ancient_japanese.html |archive-date=2018-08-29}} * [http://www.solosequenosenada.com/gramatica/japanese/Learn_Japanese_Numbers.php English exercises for learning Japanese numerals] * [https://web.archive.org/web/20090324035049/http://www.learnjapanesewordsandphrases.com/learnjapanesenumbers.html Audio to learn the pronunciation for Japanese numbers] * [http://www.sljfaq.org/cgi/kanjinumbers.cgi Convert kanji numerals to arabic numerals] (sci. lang. Japan FAQ page) * [http://www.sljfaq.org/cgi/numbers.cgi Convert arabic numerals to kanji numerals] (sci. lang. Japan FAQ page) </div> {{Prěvod|en|Japanese numerals|}} [[Kategorija:Čisla]] [[Kategorija:Japonsky jezyk]] [[Kategorija:Čislovniky]] {{INTERWIKI|Q1337084}} {{Kartka osoba | name = Viktor Coj | native_name = <center>{{Jezyky|ru|Виктор Цой}}</center> | image = [[Fajl:Victor Tsoi 1986.jpg|thumb|center|Viktor Coj v lětu 1986]] | alt = | caption = | birth_name = Viktor Robertovič Coj | birth_date = {{birth date|1962|6|21|df=yes}} | birth_place = [[Sankt-Peterburg|Leningrad]], [[Rosijska Sovětska Federativna Socialističska Republika|RSFSR]], [[Sovětsky Sojuz]] | death_date = {{death date and age|1990|8|15|1962|6|21|df=yes}} | death_place = [[Latvijska Sovětska Socialističska Republika|Latvijska SSR]], Sovětsky Sojuz | death_cause = Avto avarija | resting_place = Bogoslovskoje grobišče, Sankt-Peterburg | occupation = {{Flatlist| * pěvec * avtor pěsnjej * avtor muziky * aktor * avangardny umětnik }} | years_active = 1978–1990 | spouse = {{Plainlist| * Marianna Coj, od 1984 }} | children = [[Aleksandr Coj]], rod. 1985 | module = {{Kartka muzikant|embed=yes <!-- See Wikipedia:WikiProject Musicians --> | background = solo_singer <!-- mandatory format: please do not change or remove --> | instrument = {{flatlist| * [[Vokal|vokal]] * [[Gitara|gitara]] * [[Bas-gitara|bas-gitara]] }} | genre = {{Flatlist| * [[Post-punk|post-pank]] * [[New wave (muzika)|nova volna]] * [[gotičny rok]] * [[Punk|pank rok]] }} | label = {{Flatlist| * [[AnTrop]] * [[Firma Melodija|Melodija]] }} | current_member_of = {{Flatlist| * [[Kino (grupa)|Kino]] * [[Avtomatičeskije udovletvoriteli]] * [[Sergej Kurjohin]] }} }} }} Tuto jest peskovišče. [[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]] '''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}}) <span class="ext-gadget-alphabet-disable"> </span> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> {{Prěvod|en|Japanese language|}} [[Kategorija:Jezyk]] {{INTERWIKI|Q5287}} {{Pravopis prověrjeny}} 44aqc5rp8851ps1yu79v8g182rvaps1 28081 28080 2026-07-05T13:47:11Z Ilja isv 10 /* Zapisyvanje cifr slovami */ 28081 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=July 2026}} {{-|''Under construction''}} {{nihongo|'''Japonske čislovniky'''|数詞|sūshi}} sut [[Čislovnik (lingvistika)|čislovniky]], koristane v [[Japonsky jezyk|japonskom jezyku]]. V pismennosti oni sut jednake s [[Kitajske čislovniky|kitajskymi čislovnikami]], I velike čisla slědujut kitajskomu stilju s grupovanjem po 10,000. Koristajut se dva izgovory: Sino-Japonsko čitanje ([[On'yomi|{{lang|en|on'yomi}}]]) i Japonsko čitanje {{lang|en|[[Wago|yamato kotoba]]}} (rodne slova, {{lang|en|[[kun'yomi]]}}) [[Kitajske hieroglify|kitajskyh hieroglifov]]. ==Čisla v japonskom jezyku== Sut dva sposoby, kako pisati čisla na japonskom jezyku: [[Arabske cifry|arabskymi ciframi]] (1, 2, 3) ili [[Kitajske čislovniky|kitajskymi čislovnikami]] ({{lang|zh|一}}, {{lang|zh|二}}, {{lang|zh|三}}). Arabske čisla sut vyše često koristane pri [[Horizontalno i vertikalno pisanje v Iztočno aziatskoj pismennosti|horizontalnom pisanju]], a kitajske čisla sut vyše obyčajne pri [[Horizontalno i vertikalno pisanje v Iztočno aziatskoj pismennosti|vertikalnom pisanju]]. Věčšinstvo čisel imaje dva čitanja, kako i večšinstvo [[Kanji|kandži]], to, ktoro jest izvedeno od kitajskogo čitanja, koristaje se za redne čislovniky ([[on'yomi|čitanje {{lang|en|On}}]] ) a rodno japonsko čitanje ([[kun'yomi|čitanje {{lang|en|Kun}}]]) koristaje se nemnogo menje formalno za čisla do 10. V něktoryh slučajah (privedenyh dole), jsponsko čitanje obyčno jest preferovano za vse izkoristanja. Archaične čtanja sut označene †. {| class="wikitable nounderlines" ! Čislo ! Znak ! Čitanje {{lang|en|On}} ! Čitanje {{lang|en|Kun}}<ref>{{cite book |script-title=ja:スーパー大辞林 |trans-title=Super [[Daijirin]] |language=ja |publisher=[[Sanseidō]] }}</ref> ! Prědnostno čitanje |- | align="right" | [[0]] | {{lang|ja|零}} / {{lang|ja|〇}}{{sup|*}} | {{Nihongo||れい|rei}} | {{Nihongo||まる|maru}} | {{Nihongo||ゼロ|zero}} ([[Pozajetje (lingvistika)|pozajetje]], {{lang|en|[[Loanwords in Japanese|gairaigo]]}}) |- | align="right" | [[1]] | {{lang|ja|一}} | {{Nihongo||いち|ichi}} | {{Nihongo||ひと・つ|hito(tsu)}} | {{Nihongo||いち|ichi}} |- | align="right" | [[2]] | {{lang|ja|二}} | {{Nihongo||に|ni}} | {{Nihongo||ふた・つ|futa(tsu)}} | {{Nihongo||に|ni}} |- | align="right" | [[3]] | {{lang|ja|三}} | {{Nihongo||さん|san}} | {{Nihongo||みっ・つ|mit(tsu)}} | {{Nihongo||さん|san}} |- | align="right" | [[4]] | {{lang|ja|四}} | {{Nihongo||し|shi}} | {{lang|en|yon}}, {{Nihongo||よん、よっ・つ|yot(tsu)}} | {{Nihongo||よん|yon}} |- | align="right" | [[5]] | {{lang|ja|五}} | {{Nihongo||ご|go}} | {{Nihongo||いつ・つ|itsu(tsu)}} | {{Nihongo||ご|go}} |- | align="right" | [[6]] | {{lang|ja|六}} | {{Nihongo||ろく|roku}} | {{Nihongo||むっ・つ|mut(tsu)}} | {{Nihongo||ろく|roku}} |- | align="right" | [[7]] | {{lang|ja|七}} | {{Nihongo||しち|shichi}} | {{Nihongo||なな・つ|nana(tsu)}} | {{Nihongo||なな|nana}} |- | align="right" | [[8]] | {{lang|ja|八}} | {{Nihongo||はち|hachi}} | {{Nihongo||やっ・つ|yat(tsu)}} | {{Nihongo||はち|hachi}} |- | align="right" | [[9]] | {{lang|ja|九}} | {{lang|ja|ku}}, {{Nihongo||く, きゅう|kyū}} | {{Nihongo||ここの・つ|kokono(tsu)}} | {{Nihongo||きゅう|kyū}} |- | align="right" | [[10]] | {{lang|ja|十}} | {{Nihongo||じゅう|jū}} | {{Nihongo||とお|tō}} | {{Nihongo||じゅう|jū}} |- | align="right" | [[20 (number)|20]] | {{lang|ja|二十}} | {{Nihongo||にじゅう|ni-jū}} | {{Nihongo||はた|hata}}† | {{Nihongo||にじゅう|ni-jū}} |- | align="right" | [[30 (number)|30]] | {{lang|ja|三十}} | {{Nihongo||さんじゅう|san-jū}} | {{Nihongo||みそ|miso}}† | {{Nihongo||さんじゅう|san-jū}} |- | align="right" | [[40 (number)|40]] | {{lang|ja|四十}} | {{Nihongo||しじゅう|shi-jū}} | {{Nihongo||よそ|yoso}}† | {{Nihongo||よんじゅう|yon-jū}} |- | align="right" | [[50 (number)|50]] | {{lang|ja|五十}} | {{Nihongo||ごじゅう|go-jū}} | {{Nihongo||いそ|iso}}† | {{Nihongo||ごじゅう|go-jū}} |- | align="right" | [[60 (number)|60]] | {{lang|ja|六十}} | {{Nihongo||ろくじゅう|roku-jū}} | {{Nihongo||むそ|muso}}† | {{Nihongo||ろくじゅう|roku-jū}} |- | align="right" | [[70 (number)|70]] | {{lang|ja|七十}} | {{Nihongo||しちじゅう|shichi-jū}} | {{Nihongo||ななそ|nanaso}}† | {{Nihongo||ななじゅう|nana-jū}} |- | align="right" | [[80 (number)|80]] | {{lang|ja|八十}} | {{Nihongo||はちじゅう|hachi-jū}} | {{Nihongo||やそ|yaso}}† | {{Nihongo||はちじゅう|hachi-jū}} |- | align="right" | [[90 (number)|90]] | {{lang|ja|九十}} | {{Nihongo||くじゅう|ku-jū}} | {{Nihongo||ここのそ|kokonoso}}† | {{Nihongo||きゅうじゅう|kyū-jū}} |- | align="right" | [[100]] | {{lang|ja|百}} | {{Nihongo||ひゃく|hyaku}} | {{Nihongo||もも|momo}}† | {{Nihongo||ひゃく|hyaku}} |- | align="right" | [[500 (number)|500]] | {{lang|ja|五百}} | {{Nihongo||ごひゃく|go-hyaku}} | {{Nihongo||いお|io}}† | {{Nihongo||ごひゃく|go-hyaku}} |- | align="right" | [[800 (number)|800]] | {{lang|ja|八百}} | {{Nihongo||はっぴゃく|hap-pyaku}} | {{Nihongo||やお|yao}}† | {{Nihongo||はっぴゃく|hap-pyaku}} |- | align="right" | [[1000 (number)|1,000]] | {{lang|ja|千}} | {{Nihongo||せん|sen}} | {{Nihongo||ち|chi}}† | {{Nihongo||せん|sen}} |- | align="right" | [[10,000]] | {{lang|ja|万}} | {{Nihongo||まん|man}} | {{Nihongo||よろず|yorozu}}† | {{Nihongo||まん|man}} |- | align="right" | [[100,000,000]] | {{lang|ja|億}} | {{Nihongo||おく|oku}} |— | {{Nihongo||おく|oku}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)#1012|1,000,000,000,000]] | {{lang|ja|兆}} | {{Nihongo||ちょう|chō}} |— | {{Nihongo||ちょう|chō}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10,000,000,000,000,000]] | {{lang|ja|京}} | {{Nihongo||けい|kei}} |— | {{Nihongo||けい|kei}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|100,000,000,000,000,000,000]] | {{lang|ja|垓}} | {{Nihongo||がい|gai}} |— | {{Nihongo||がい|gai}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>24</sup>]] | {{lang|ja|𥝱}} | {{Nihongo||じょ|jo}} |— | {{Nihongo||じょ|jo}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>28</sup>]] | {{lang|ja|穣}} | {{Nihongo||じょう|jō}} |— | {{Nihongo||じょう|jō}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>32</sup>]] | {{lang|ja|溝}} | {{Nihongo||こう|kō}} |— | {{Nihongo||こう|kō}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>36</sup>]] | {{lang|ja|澗}} | {{Nihongo||かん|kan}} |— | {{Nihongo||かん|kan}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>40</sup>]] | {{lang|ja|正}} | {{Nihongo||せい|sei}} |— | {{Nihongo||せい|sei}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>44</sup>]] | {{lang|ja|載}} | {{Nihongo||さい|sai}} |— | {{Nihongo||さい|sai}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>48</sup>]] | {{lang|ja|極}} | {{Nihongo||ごく|goku}} |— | {{Nihongo||ごく|goku}} |} <small><nowiki>*</nowiki> Imaje se takože specialno čitanje 〇 ({{-|''maru''}}), čto označaje "krugly" ili "krug". Ono može koristati se opcionalno, kogda čitajut se odděljene cifry v nomeru jedna po jednoj, vměsto vsego čisla. Polpularnym priměrim jest [[109 (trgovy dom)|znamenity magazin "109"]] v četvrti [[Shibuya|Šibuja, Tokio]], ktory čitaje se kako {{lang|en|ichi-maru-kyū}} (Kandži: {{lang|ja|一〇九}}). (On takože može čitati se kako 'deset-devet'— izgovarjaje se {{lang|en|tō-kyū}} — čto jest igra slov s nazvanjem tokijskogo trgovogo doma, ktory vladaje budynkom.) Tuto izkoristanje {{lang|en|maru}} za čislnu 0 jest podobno poněkogdomu čitanju čisla 0 v anglijskom jezyku kako {{-| ''oh''}}. Jednakože, kako čislo, jego jedino zapisyvajut kako 0 ili {{Nihongo|零|{{-|rei}}}}. Čtovyše, dva i pet igovarjajut s dolgoju samoglaskoju v telefoničnyh nomerah (napr. {{lang|ja|にい}} {{lang|en|nī}} i {{lang|ja|ごお}} {{lang|en|gō}}). Čisla poslě {{lang|en|kei}} koristajut rědko. Tym ne menje, oni sut prědstavjene tut.</small> Kako odměčaje se vyše, {{lang|en|yon}} (4) i {{lang|en|nana}} (7) sut uprědnostnjene nad {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}}. Prědpokladaje se, že tuto jest svezano s tym, že {{lang|en|shi}} jest takože čitanjem slova 死 (smrt), čto děljae jego neščestlivym čitanjem (gledite [[tetrafobija]]); dokolě {{lang|en|shichi}} može zvučati velmi slično s {{lang|en|ichi}} (1), {{lang|en|shi}} ili {{lang|en|hachi}} (8). Jednakože, v cělom redu stanovjenyh slov i rěčenij, {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}} sut stale preferovane; tako, pri sčitanju (kako v {{lang|en|"ichi, ni, san, shi,..."}}), {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}} mogut iměti prědnost. Čislo 9 takože mněvaje se nesčestlivym; kogda izgovarjaje se {{lang|en|ku}}, ono sozvučno 苦 (stradanje). Čislo 13 poněkogda mněvaje se nesčestlivym, ale jest to kalka [[Triskaidekafobia|zapadnoj tradicije]]. Naprotiv, 7 i poněkogda 8 mněvajut se sčestlivymy u japoncev.<ref>{{Cite web|url=https://lingualift.com/blog/lucky-unlucky-numbers-japan/|title=The number of death: Lucky and unlucky numbers in Japan|website=The Science of Language Self-Study {{!}} LinguaLift Blog|access-date=2016-03-24}}</ref> V sovrěmennom japonskom jezyku, redne čislovniky pomimo 4 i 7 sut obyčno koristane v čitanju {{lang|en|on}}. Alternativno čitanje byvaje v nazvah měsecev, čislah dnjev v měsecu i stalyh izrazah; napriměr, april, julij, i september nazyvajut se {{lang|en|'''shi'''-gatsu}} (4. měsec), {{lang|en|'''shichi'''-gatsu}} (7. měsec), i {{lang|en|'''ku'''-gatsu}} (9. měsec). Čitanja {{lang|en|on}} takože koristajut pri prěklikanju dlja sčitanja ljudij (nap. {{lang|en|ichi-ni-san-shi}}). Večši čisla dělajut, kombinujuči tute elementy: *desetky od 20 do 90 sut "(cifra){{lang|en|-jū}}" kako od {{Nihongo|二十|{{-|ni-jū}}}} do {{Nihongo|九十|{{-|kyū-jū}}}}. *sotky od 200 do 900 sut "(cifra){{lang|en|-hyaku}}". *tyseče od 2000 do 9000 sut "(cifra){{lang|en|-sen}}". Počinajuči od {{Nihongo|miriady|万}}, čisla začinajut se s {{Nihongo|一|{{-|ichi}}}}, jestlu ne jest prisutna ina cifra. Tako, 100 bude prosto {{Nihongo|百|{{-|hyaku}}}}, 1000 jest prosto {{Nihongo|千|{{-|sen}}}}, ale 10000 uže{{Nihongo|一万|{{-|ichiman}}}}, vměsto prosto {{lang|en|man}}. (Tuto odličaje se od [[Kitajsky jezyk|kitajskogo jezyka]], kde čisla začinajut se c {{lang|zh|一}} ako ne jest druga ina cifra prěd njeju, uže od 100.) I jestli {{Nihongo|千|{{-|sen}}}}neposrědnje prědhodi nazvě kolikosti [[Miriada|miriad]], prěd {{Nihongo|千|{{-|sen}}}}obyčno dodavajut {{Nihongo|一|{{-|ichi}}}}, čto davaje {{Nihongo|一千|{{-|issen}}}}. Tako, 10,000,000 (bukvalno 1000,0000) obyčno čitajut kako {{Nihongo|一千万|{{-|issenman}}}}. Ale ako {{Nihongo|千|{{-|sen}}}} ''ne'' premo prědhodi kolikosti myriad, dodavanje {{Nihongo|一|ichi}}jest opcionalno. Tako, 15,000,000 (1500,0000) čitaje se kako {{Nihongo|千五百万|sengohyakuman}} ili {{Nihongo|一千五百万|issengohyakuman}}, ravno i kako 1500 čitaje se {{Nihongo|千五百|sengohyaku}}ili {{Nihongo|一千五百|issengohyaku}}. Sut i něktore fonetične modifikacije v ozvučanju něktoryh velikyh čisel, [[Oglasovanje i obezglasovanje suglasok|oglasovanje]] ili [[gemacija]] něktoryh suglasok, kako to često byvaje v japonskom jezyku (napr. {{lang|en|[[rendaku]]}}): napr. {{lang|en|roku}} "šest" i {{lang|en|hyaku}} "sto" dělajut {{lang|en|roppyaku}} "šestsot". {| class="wikitable" ! × !! 1 !! 2 !! 3 !! 4 !! 5 !! 6 !! 7 !! 8 !! 9 !! 10 !! 100 !! 1000 |- | align="right" | 100 | style="background: yellow" | {{lang|en|hyaku, ippyaku}} | {{lang|en|nihyaku}} | style="background: yellow" | {{lang|en|sanbyaku}} | {{lang|en|yonhyaku}} | {{lang|en|gohyaku}} | style="background: yellow" | {{lang|en|roppyaku}} | {{lang|en|nanahyaku}} | style="background: yellow" | {{lang|en|happyaku}} | {{lang|en|kyūhyaku}} |— |— |— |- | align="right" | 1,000 | style="background: yellow" | {{lang|en|sen, issen}} | {{lang|en|nisen}} | style="background: yellow" | {{lang|en|sanzen}} | {{lang|en|yonsen}} | {{lang|en|gosen}} | {{lang|en|rokusen}} | {{lang|en|nanasen}} | style="background: yellow" | {{lang|en|hassen}} | {{lang|en|kyūsen}} | — | — | — |- | align="right" | 10{{sup|12}} | style="background: yellow" | {{lang|en|itchō}} | {{lang|en|nichō}} | {{lang|en|sanchō}} | {{lang|en|yonchō}} | {{lang|en|gochō}} | {{lang|en|rokuchō}} | {{lang|en|nanachō}} | style="background: yellow" | {{lang|en|hatchō}} | {{lang|en|kyūchō}} | style="background: yellow" | {{lang|en|jutchō}}* | {{lang|en|hyakuchō}} | {{lang|en|issenchō}} |- | align="right" | 10{{sup|16}} | style="background: yellow" | {{lang|en|ikkei}} | {{lang|en|nikei}} | {{lang|en|sankei}} | {{lang|en|yonkei}} | {{lang|en|gokei}} | style="background: yellow" | {{lang|en|rokkei}} | {{lang|en|nanakei}} | style="background: yellow" | {{lang|en|hakkei}} | {{lang|en|kyūkei}} | style="background: yellow" | {{lang|en|jukkei}}* | style="background: yellow" | {{lang|en|hyakkei}}** | {{lang|en|issenkei}} |} <small><nowiki>*</nowiki> Takože priměnjaje se k kratnym 10. Koncovka měnjaje se od {{lang|en|-jū}} na {{lang|en|-jutchō}} ili {{lang|en|-jukkei}}.<br /><nowiki>**</nowiki> Takože priměnjaje se k kratnym 100. Koncovka {{lang|en|-ku}} měnjaje se na {{lang|en|-kkei}}.</small> V čislah nad 10, elementy sut soredjene, i ne koristajut se nuly. Japonske čislovniky imajut ne pozicijnu, a multiplikativno-aditivnu sistemu; da by napisati čislo 20, trěba napisati simbol {{Nihongo|"dva"|二}}, a potom simbol {{Nihongo|"deset"|十}}, da by polučiti dvě desetky ili {{Nihongo|"dvadeset"|二十}}. {| class="wikitable" ! Čislo !! Znaky !! Čitanje !Značenje |- | align="right" | 11 || {{lang|ja|十一}} || {{lang|en|jū ichi}} |deset i jedno |- | align="right" | 17 || {{lang|ja|十七}} || {{lang|en|jū nana, jū shichi}} |deset i sedm |- | align="right" | 151 || {{lang|ja|百五十一}} || {{lang|en|hyaku go-jū ichi}} |sto, pet desetok i jedno |- | align="right" | 302 || {{lang|ja|三百二}} || {{lang|en|san-byaku ni}} |tri sta i dva |- | align="right" | 469 || {{lang|ja|四百六十九}} || {{lang|en|yon-hyaku roku-jū kyū}} |četyri, šest desetok i devet |- | align="right" | 2025 || {{lang|ja|二千二十五}} || {{lang|en|ni-sen ni-jū go}} |dva tyseče, dvě desetky i pet |} ===Čislne redky i desetične čisla=== Japonske cifry od 1 do 9 obyčno se koristajut izolovano. Redky cifr imajut slegka inako čitanje s prodolženymi samoglaskami za 2 (''nī'') i 5 (''gō''), i menje često, 4 (''shī'') i 9 (''kū''). Tako dělajut zato, že kogda prěčisljajut cifry, ako možno, oni muset byti v grupah po dvě, každa iz njih musi sostojeti točno iz četyreh [[Mora (lingvistika)|mor]], čto dělaje neobhodnym prodolženje obyčno jednomornyh cifr kako ''ni'', ''go'', ''shi'' and ''ku''.<ref name=nhk-2005-2>{{cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20250622082124/https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20250601_1.html|url=https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20250601_1.html|archive-date=22 June 2025|lang=ja|script-title=ja:語の読み方（語形）について数字の読み方～小数の読み方～|work=NHK Bunken|publisher=NHK Broadcasting Culture Research Institute|last=Yamashita|first=Yōko|last2=Fujii|first2=Madoka|date=28 February 2025|access-date=23 September 2025|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20250622082259/https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20180501_4.html|url=https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20180501_4.html|archive-date=22 June 2025|date=1 May 2018|lang=ja|script-title=ja:数詞の発音とアクセント|work=NHK Bunken|publisher=NHK Broadcasting Culture Research Institute|last=Sakurai|first=Shigeharu|last2=Akinaga|first2=Kazue|access-date=23 September 2025|url-status=live}}</ref> Napiměr, taky redok kako '''5'''4'''2'''62 se izgovarjaje {{-|'''''gō'''-yon '''nī'''-roku ni''}}, kde prve dvě grupy sut kvadrimoraične. [[Japonsko tonalno udarjenje|Udarjenje]] pri tom padaje prědposlědnju moru kažfoj grupy, ako li to jest možlivo, odsud {{-|[ɡoː jóɴ <nowiki>|</nowiki> ɲiː ɾókɯ <nowiki>|</nowiki> ɲí]}}.<ref name=hirayama-1961>{{cite book|lang=ja|script-title=ja:全国アクセント辞典|first=Teruo|last=Hirayama|publisher=Tōkyōdō|date=25 December 1961|p=897}}</ref> Tuto pravilo takože priměnjaje se k poslědnoj cifrě celoj česti čisla i ko vsim cifram desetičnoj česti desetičnogo čisla.<ref name=nhk-2005-2/><ref name=hirayama-1961/> Napriměr, tako desetično čislo kako 25'''2'''.'''25'''5 se izgovarjaje {{-|''nihyaku gojū '''nī'''-ten '''nī-gō''' go''}} {{-|[ɲiçjakɯ́ <nowiki>|</nowiki> ɡodʑɯ́ː <nowiki>|</nowiki> ɲíː teɴ <nowiki>|</nowiki> ɲiː ɡóː <nowiki>|</nowiki> ɡó]}}, kde ''ten'' označaje "točka". ===Druge tipy čisel=== V japonskyh [[Ordinalny čislovnik|ordinalnyh čislovnikah]] koristajut modifikaciju uměstnyh sčetnyh slov, sistema ktoryh v japonskom jezyku jest dosti [[Japonske sčetne slova|komplikovana]]. Da by prěvratiti sčetno slovo (sčislovnik) v ordinalny čislovnik, ktory označaje poziciju v redu, na koncu sčislovnika dodavajut {{lang|ja|目}} {{lang|en|me}}. Tako "jedin raz" bude prěkladati se kako {{lang|ja|一回}} {{lang|en|ikkai}}, a "prvy raz" bude se prěkladati {{lang|ja|一回目}} {{lang|en|ikkaime}}. Tuto pravilo jest ale nedoslědno, ako sčislovniky bez sufiksa {{translit|ja|me}} često koristajut i v ordinalnom, i v [[Kardinalny čislovnik|kardinalnom]] smyslah. Napriměr, {{lang|ja|三階}} {{translit|ja|sangai}} može označati kako "tri etaže", tako i "tretji etaž." [[Distributivny čislovnik|Distributivne čislovniky]] obyčno stvarjajut iz kardinalnogo čislovnika, sčetnogo slova i sufiksa {{Nihongo|{{-|''-zutsu''}}|ずつ|}}, napriklad {{Nihongo|{{-|''hitori-zutsu''}}|一人ずつ|po jednoj osobě za raz, po-jedno}}. == Stupnje 10 == === Velike čisla === Vslěd kitajskoj tradiciji, velike čisla se stvarjajut grupovanjem cifr v [[Miriada|miriady]] (10,000), na razliku od zapadnyh tyseč(1,000) <div class="overflowbugx" style="overflow-x:auto;"> {| class="wikitable" !align="left"|Red |10{{sup|4}} |10{{sup|8}} |10{{sup|12}} |10{{sup|16}} |10{{sup|20}} |10{{sup|24}} |10{{sup|28}} |10{{sup|32}} |10{{sup|36}} |10{{sup|40}} |10{{sup|44}} |10{{sup|48}} |10{{sup|52}} <br /><small>{{nowrap|(ili 10{{sup|56}})}}</small> |10{{sup|56}} <br /><small>{{nowrap|(ili 10{{sup|64}})}}</small> |10{{sup|60}} <br /><small>{{nowrap|(or 10{{sup|72}})}}</small> |10{{sup|64}} <br /><small>{{nowrap|(or 10{{sup|80}})}}</small> |10{{sup|68}} <br /><small>{{nowrap|(or 10{{sup|88}})}}</small> |- align="center" !align="left"|Znak |{{lang|ja|万}} |{{lang|ja|億}} |{{lang|ja|兆}} |{{lang|ja|京}} |{{lang|ja|垓}} |{{lang|ja|𥝱}}, {{lang|ja|秭}} |{{lang|ja|穣}} |{{lang|ja|溝}} |{{lang|ja|澗}} |{{lang|ja|正}} |{{lang|ja|載}} |{{lang|ja|極}} |{{lang|ja|恒河沙}} |{{lang|ja|阿僧祇}} |{{lang|ja|那由他}}, {{lang|ja|那由多}} |{{lang|ja|不可思議}} |{{lang|ja|無量大数}} |- align="center" !align="left"|Izgovor |{{lang|en|man}} |{{lang|en|oku}} |{{lang|en|chō}} |{{lang|en|kei}} |{{lang|en|gai}} |{{lang|en|jo}}, {{lang|en|shi}} |{{lang|en|jō}} |{{lang|en|kō}} |{{lang|en|kan}} |{{lang|en|sei}} |{{lang|en|sai}} |{{lang|en|goku}} |{{lang|en|gōgasha}} |{{lang|en|asōgi}} |{{lang|en|nayuta}} |{{lang|en|fukashigi}} |{{lang|en|muryōtaisū}} |}</div> Razhoděnja sut iz-za {{Nihongo|{{-|[[Jinkōki]]}}|塵劫記|}}, najstaršego matematičnogo teksta Japonije. Originalno izdavanje bylo opublikovano v lětu 1627 i imělo mnogo grěšek, věčšinstvo ktoryh bylo izpravjeno v izdavanju 1631 goda. V lětu 1634 izšlo ješče jedno izdavanje, kde opet bylo izměnjeno několiko veličin. Vyše uvedeno razhodženje jest obuslovjeno nesuglasnostju dvoh poslědnjih izdavanij. Sut razne znaky za 10{{sup|24}} (to jest {{lang|ja|秭}} v kitajskom jezyku tutčas), i po 10{{sup|48}} oni odličajut se tym, že prodolžajut s povyšenjem faktora 10{{sup|4}} ili prěključajut se na faktor 10{{sup|8}}. Ako koristaje se faktor 10{{sup|8}}, medžuintervalne koeficienty 10{{sup|4}} zakryvajut s pomočju {{Nihongo|万|man}}. Nastoječe izdavanje {{lang|en|Jinkōki}}, 11-to, slěduje faktoru 10{{sup|4}} črez cělu sistemu, hoti něktori ljudi ješče koristajut veličiny iz 8-go izdavanja daže tutčas. Poslědnje tri čisla s mnogoslogovymi nazvanjami i razhodženjem veličin v koncu koncev izvodet se iz Indije, hoti tam oni ne iměli oprědeljennyh veličin. {{Nihongo|恒河沙|''gōgasha''}} prvonačelno koristalo se v budističskyh traktatah za označevanje bezměrno ogromnogo; ono proizhodi iz [[Sanskrit|sanskritskogo]] {{lang|sa|गङ्गा}} {{lang|en|gangā}} '[[Ganges|Ganga]]' (čto udobno vključaje znaky {{Nihongo|'rěka'|河|ka}} i {{Nihongo|'pěsok'|沙|sha}}, odsylajuči k neizčislimomu množstvu čestic pěska na rěkě Ganga. {{Nihongo|阿僧祇|''asōgi''|}}, od sanskritnogo {{lang|sa|असंख्येय}} {{lang|en|asaṃkhyeya}} 'neizčisljimy/bezčislny', s negativnym prefiksom {{Nihongo|阿|''a''|}}, i {{Nihongo|那由他|''nayuta''}} od sanskritnogo {{lang|sa|नयुत/नयुतः}} {{lang|en|nayuta(ḥ)}}. Dalje, cifry sut terminami iz [[Budizm|Budizma]], prěvedene na kitajsky ili iztvorjene na njem, ktorym pozdněje pridělali čislne značenja: {{Nihongo|'nevoobrazimy'|不可思議|fukashigi}} i {{Nihongo|'bezměrno veliko čislo'|無量大数|muryōtaisū}}. Priměry: ''(razděljenje na grupy iz četyreh cifr jest privedeno samo za cěljem lěpšego objasnjenja)'' *1 0000 : {{Nihongo|一万|ichi-man}} *983 6703 : {{Nihongo|九百八十三万 六千七百三|kyū-hyaku hachi-jū san-man, roku-sen nana-hyaku san}} *20 3652 1801 : {{Nihongo|二十億 三千六百五十二万 千八百一|ni-jū oku, san-zen rop-pyaku go-jū ni-man, sen hap-pyaku ichi}} Jednakože, Čisla, napisane arabskymi ciframi, razděljaut na grupy po tri cifry, kako to jest prijeto v anglogovorečih državah. Pri koristanju arabskyh cifr i kandži razom, zapadny sposob zapisu može se koristati za čisla, menši 10,000, ale s {{-|''man''}}, ako čislo je večšo (napr. {{lang|ja|2,500万}} za 25,000,000). Ako v japonskom jezyku dolge čisla sit zapisyvane v kandži, nuly opuskajut za vse stupnje deseti. Tako, 4002 bude {{lang|ja|四千二}} (naprotiv, v kitajskom jezyku trěba použiti {{lang|zh|零}} vsekde vměsto nuly, napr. {{lang|zh|四千零二}} za 4002). Ale, pri čitanju učetovodnyh sprav, napriměr, opuštene cifry inogda označajut {{Nihongo|飛び|tobi}} ili {{Nihongo|飛んで|tonde}}: v našem priměru 4002 {{lang|en|yon-sen '''tobi''' ni}} ili {{lang|en|yon-sen '''tonde''' ni}} vměsto obyčnogo {{lang|en|yon-sen ni}}. === Drobne čisla === Japonsky jezyk imaje dvě sistemy čislovnikov za desetične droby. Oni uže ne koristajut se generalno, ale kako predže mogut se koristati v něktoryh slučajah, kako ukazatelje odbitja i zaščity bejsbolistov, procenty izigry sportovnyh ekip, i v něktoryh idiomatičnyh rěčenjah kako 五分五分の勝負 ({{-|''gobugobu no shōbu''}}, 'šans petdeset na petdeset', doslovno 'pet na pet'), ili kogda prědstavjajut procent rabata. Droby {{lang|en|bu}} takože koritajut, kogda govoret o gorečkě — napriměr, {{Nihongo|九度二分|kudonibu}} za 9 i dvě drobnyh — za označanje temperatury 39.2°C. Jedna sistema jest taka: {| class="wikitable" !align=left|Red |10{{sup|−1}} |10{{sup|−2}} |10{{sup|−3}} |10{{sup|−4}} |10{{sup|−5}} |10{{sup|−6}} |10{{sup|−7}} |10{{sup|−8}} |10{{sup|−9}} |10{{sup|−10}} |- align="center" !align="left"|Znak |{{lang|ja|分}} |{{lang|ja|厘}} |{{lang|ja|毛}} |{{lang|ja|糸}} |{{lang|ja|忽}} |{{lang|ja|微}} |{{lang|ja|繊}} |{{lang|ja|沙}} |{{lang|ja|塵}} |{{lang|ja|埃}} |- align="center" !align="left"|Izgovor |{{lang|en|bu}} |{{lang|en|rin}} |{{lang|en|mō}} |{{lang|en|shi}} |{{lang|en|kotsu}} |{{lang|en|bi}} |{{lang|en|sen}} |{{lang|en|sha}} |{{lang|en|jin}} |{{lang|en|ai}} |} Tuta sistema koristaje se zajedno s tradicijnoju [[Japonska sistema měrnyh jedinic|japonskoju sistemoju měrnyh jedinic]], něktore znaky koristajut bez izměn za prědstavjenje poděla měry [[cun (unit)|{{lang|en|sun}}]]. Druga sistema prědstavjenja tutyh desetičnyh drobov procenta ili rabata koristajut sistemu, ktora jest "izměščena" i kde {{lang|en|bu}} stavaje se "jednoju stotoju" i tako dalje, a jediniceju za "desetuju" se stavaje {{lang|en|wari}}: {| class="wikitable" !align=left|Red |10{{sup|−1}} |10{{sup|−2}} |10{{sup|−3}} |10{{sup|−4}} |10{{sup|−5}} |- align="center" !align="left"|Znak |{{lang|ja|割}} |{{lang|ja|分}} |{{lang|ja|厘}} |{{lang|ja|毛}} |{{lang|ja|糸}} |- align="center" !align="left"|Izgovor |{{lang|en|wari}} |{{lang|en|bu}} |{{lang|en|rin}} |{{lang|en|mō}} |{{lang|en|shi}} |} Tuto često použivajut v cěnah. Napriměr: *{{Nihongo|一割五分引き|ichi-wari go-bu biki}}: 15% rabat *{{Nihongo|打率三割八分九厘|daritsu san-wari hachi-bu kyū-rin}}: srědno odbivanje .389 (bejsbol). S izključenjem {{lang|en|wari}}, tojte rědko možno uviděti v suvrěmennom koristanju. Desetične droby sut tipično napisane kandži-čislovnikami (vertikalno) ili arabskymi ciframi (horizontalno), prěd ktorymi stoji desetična točka, i Čitajut se oni kako sekvencija cifr, kako to jest prijeto na Zapadu. Jednako, v pismennoj formě, jih mogut kombinovati kako s tradicijnymi sistemami izraženja čisel (42.195 kilometers: {{lang|ja|四十二・一九五 キロメートル}}), v ktoryh sut napisane stupnje deseti, ili s sitemoju znakoměst, ktora koristaje nulu (50.04 procentov: {{lang|ja|五〇・〇四 パーセント.}}) V obohdvoh slučajah, jednako, izgovor slěduje tradicijnoj sistemě ({{lang|en|yon-jū ni-ten ichi-kyū go kiromētoru}} za 42.195 kilometrov; {{lang|en|go ju-tten rei-yon pāsento}} za 50.04 procentov.) == V imenah == Jestvujut imena {{Nihongo|[[Millennium Actress|{{-|Chiyoko}}]]|千代子||doslovno "tyseč lět" (žensko)}}, {{Nihongo|{{-|Chiizuru}}|千鶴||doslovno "tyseč [[Japonsky žerav|žeravov]]" (žensko)}}, {{Nihongo|{{-|Chikao}}|千禾夫||doslovno "muž — tyseč klasov"}}, rodna nazva {{Nihongo|{{-|Chitaka}}|千鷹||doslovno "tyseč sokolov"}}. Jedna iz japonskyh prefektur se nazyvaje {{Nihongo|[[Čiba (prefektura)|Chiba]]|千葉||doslovno "tyseč listov"}}. V [[anime]] "[[Unesene duhami]]" obigryvajut nejednoznačnost izgovora hieroglifa 千 — ''{{-|sen}}'' ili ''{{-|chi}}'': ime glavnoj herojiny — {{Nihongo|{{-|Chihiro}}|千尋||doslovno "tyseč" [[Japonska sistema měr#Měry dolžiny|hiro]]", "bezdonna glubina"}}; čarodějnica "odimaje" ime u Čihiro, ostavjajuči njej toliko jedin znak i izměnjajuči jego izgovor. Od nyně Čihiro se zove {{Nihongo|{{-|Sen}}|千||tyseč}}. Pomimo tomu, jestvuje red mužskyh imen, ktore davajut detem po redu jih rodženja: # {{Nihongo|Ičiro}}|一郎|ichirō|первый сын}}, # {{Nihongo|Džiro|二郎|Jirō|второй сын}}, # {{Nihongo|Saburo|三郎|saburō}}, # {{Nihongo|Širo|四郎|shirō}}, # {{Nihongo|Goro|五郎|gorō}}, # {{Nihongo|Rokuro|六郎|rokurō}}, # {{Nihongo|Šičiro|七郎|shichirō}}, # {{Nihongo|Hačiro|八郎|hachirō}}, # {{Nihongo|Kuro|九郎|kurō}}, # {{Nihongo|Džuro|十郎|jūrō}}, # {{Nihongo|Toichiro|十一郎|toichirō}} или {{Nihongo|Džuičiro|十一郎|jūichirō}}, # {{Nihongo|Džudžiro|十二郎|jūjirō}}, # {{Nihongo|Tosaburo|十三郎|tosaburō}} или {{Nihongo|Džusaburo|十三郎|jūsaburō:}}. Poslě [[Vtora světova vojna|Vtoroj světovoj vojny]] imena "vyše" než Saburo sut praktično prěstali se upotrěbjati. Pomimo ukazanyh imen, sut daže {{Nihongo|Džuširo|十四郎|jūshirō}}, četyrnadesety syn i {{Nihongo|Hjakuro|百郎|hakurō}}, stoty syn: jih, pomimo ostalnyh, noset aktor [[Kabuki]] [[Jushiro Konoe|Džuširo Konoe]] (近衛 十四郎) i [[mangaka]] [[Hyakuro Murasaki|Hjakuro Murasaki]] (村崎 百郎). == Formalne čislovniky == [[File:Shoe Boxes (743286602).jpg|thumb|{{lang|en|[[Getabako]]}}]] Kako i u kitajskyh čislovnikov, jestvuje specialna japonska sbirka kandži za čislovniky, ktora nazyvaje se {{Nihongo|大字|{{-|''daiji''}}|}} i ktoru koristajut v pravnyh i finansovyh dokumentah, da by prědodvračati možnost nečestnym ljudjam dodavati črtu ili dvě, prevračajuči jedinicu v dvojku ili trojku. Formalne čislovniky sut identične kitajskym formalnym čislovnikam, pomimo maloj razliky v načrtanju. Tutdenj cifry jedin, dva, tri i deset v pravnyh dokumentah pišut jedino v jihnom formalnom vidu (čisla od 4 do 9, ravno kako 100, 1000 i 10000 pišut identično obyčnym, gledite v tablice dolje).<ref>{{Cite web |script-title=ja:大正十一年大蔵省令第四十三号 (会計法規ニ基ク出納計算ノ数字及記載事項ノ訂正ニ関スル件) |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/T11/T11F03401000043.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023833/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/T11/T11F03401000043.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『第一条: 会計法規ニ基ク出納計算ニ関スル諸書類帳簿ニ記載スル金額其ノ他ノ数量ニシテ「一」、「二」、「三」、「十」、「廿」、「卅」ノ数字ハ「壱」、「弐」、「参」、「拾」、「弐拾」、「参拾」ノ字体ヲ用ユヘシ但横書ヲ為ストキハ「アラビア」数字ヲ用ユルコトヲ得』}}</ref><ref>{{Cite web |script-title=ja:戸籍法施行規則 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S22/S22F00501000094.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023839/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S22/S22F00501000094.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:「第三十一条 2: 年月日を記載するには、壱、弐、参、拾の文字を用いなければならない。」}}</ref><ref>{{Cite web |script-title=ja:小切手振出等事務取扱規程 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S26/S26F03401000020.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023849/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S26/S26F03401000020.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『附則 (昭和四〇年四月一日大蔵省令第二〇号) 2: 小切手の券面金額は、当分の間、所定の金額記載欄に、漢数字により表示することができる。この場合においては、「一」、「二」、「三」及び「十」の字体は、それぞれ「壱」、「弐」、「参」及び「拾」の漢字を用い、かつ、所定の金額記載欄の上方余白に当該金額記載欄に記載の金額と同額をアラビア数字で副記しなければならない。』}}</ref><ref>{{Cite web |script-title=ja:商業登記規則 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S39/S39F03201000023.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20090202084605/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S39/S39F03201000023.html |archive-date=2009-02-02 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『第四十八条 2: 金銭その他の物の数量、年月日及び番号を記載するには、「壱、弐、参、拾」の文字を用いなければならない。ただし、横書きをするときは、アラビヤ数字を用いることができる。』}}</ref> Tute obyčne formy jest možlivo izměnjato v směru vysšyh čisel dodavanjem črt (1 i 2 sut objasněne vyše, takože 3 jest možno izměnjati na 5, i 10 na 1000). V něktoryh slučajah cifru 1 cěljeno pišut kako v {{lang|ja|壱百壱拾}} za 110, na razliku od {{lang|ja|百十}} v obyčnom pisanju. Formalne čislovniky: {| class="wikitable" style="text-align: center" ! rowspan="2" | Čislo ! rowspan="2" | Obyčno ! colspan="2" | Formalno |- ! koristaje se !! ustarělo |- | align="right" | 1 || {{lang|ja|一}} || {{lang|ja|壱}} || {{lang|ja|壹}} |- | align="right" | 2 || {{lang|ja|二}} || {{lang|ja|弐}} || {{lang|ja|貳}} |- | align="right" | 3 || {{lang|ja|三}} || {{lang|ja|参}} || {{lang|ja|參}} |- | align="right" | 4 || {{lang|ja|四}} || {{lang|ja|四}} || {{lang|ja|肆}} |- | align="right" | 5 || {{lang|ja|五}} || {{lang|ja|五}} || {{lang|ja|伍}} |- | align="right" | 6 || {{lang|ja|六}} || {{lang|ja|六}} || {{lang|ja|陸}} |- | align="right" | 7 || {{lang|ja|七}} || {{lang|ja|七}} || {{lang|ja|柒}}, {{lang|ja|漆}} |- | align="right" | 8 || {{lang|ja|八}} || {{lang|ja|八}} || {{lang|ja|捌}} |- | align="right" | 9 || {{lang|ja|九}} || {{lang|ja|九}} || {{lang|ja|玖}} |- | align="right" | 10 || {{lang|ja|十}} || {{lang|ja|拾}} || {{lang|ja|拾}} |- | align="right" | 100 || {{lang|ja|百}} || {{lang|ja|百}} || {{lang|ja|佰}} |- | align="right" | 1000 || {{lang|ja|千}} || {{lang|ja|千}} || {{lang|ja|阡}}, {{lang|ja|仟}} |- | align="right" | 10000 || {{lang|ja|万}} || {{lang|ja|万}}, {{lang|ja|萬}} || {{lang|ja|萬}} |} Četyre aktualnyh [[banknoty Japonskogo jena]], 1000-jen, 2000-jen, 5000-jen i 10000-jen imajut formalne čislovniky {{lang|ja|千}}, {{lang|ja|弐千}}, {{lang|ja|五千}} i {{lang|ja|壱万}}. ==V starojaponskom jezyku== [[Starojaponsky jezyk]] imaje slovosbor čestično od staryh dob, i takože imaje unikalne čislovniky za čisla nad 10, ktore uže ne použivajit se, mimo slučajev něktoryh [[Leksema|leksem]]. Primětky: * Transkripcija tut jest na osnově [[fonem]] i ne jest [[Fonetika|fonetična]]. Gledite članok o [[Starojaponsky jezyk|starojaponskom jezyku]] za vyše informacij. * Gledite {{lang|en|[[Jōdai Tokushu Kanazukai]]}} za informacije o notacijah s nižnim indeksom. <!--NOTE: Please do NOT change /h/ to /p/. The transcription is phonemic, not phonetic. While it must have been [p] at some time in the past, during the Old Japanese period it was [ɸ]. --> {| class="wikitable" ! Čislo ! Izgovor ! Priklady ! Primětky |- | align="right" | 1 | [[wiktionary:一#Noun 2|{{lang|ojp|pi<sub>1</sub>to<sub>2</sub>}}]] | {{lang|ojp|一日}} {{lang|ojp|pi<sub>1</sub>to<sub>2</sub>pi<sub>1</sub>}} (1 denj), {{lang|ojp|一年}} {{lang|ojp|pi<sub>1</sub>to<sub>2</sub>to<sub>2</sub>se}} (1 god) | &nbsp; |- | align="right" | 2 | [[wiktionary:二#Noun 2|{{lang|ojp|futa}}]] | {{lang|ojp|二夜}} {{lang|ojp|futayo<sub>2</sub>}} (2 noče) | &nbsp; |- | align="right" | 3 | [[wiktionary:三#Noun 2|{{lang|ojp|mi<sub>1</sub>}}]] | {{lang|ojp|三十}} {{lang|ojp|mi<sub>1</sub>so<sub>1</sub>}} (30) | &nbsp; |- | align="right" | 4 | [[wiktionary:四#Noun 2|{{lang|ojp|yo<sub>2</sub>}}]] | {{lang|ojp|四十}} {{lang|ojp|yo<sub>2</sub>so<sub>1</sub>}} (40), {{lang|ojp|四人}} {{lang|ojp|yo<sub>2</sub>tari}} (4 ljudi) | &nbsp; |- | align="right" | 5 | [[wiktionary:五#Noun 2|{{lang|ojp|itu}}]] | {{lang|ojp|五年}} {{lang|ojp|ituto<sub>2</sub>se}} (5 lět) | &nbsp; |- | align="right" | 6 | [[wiktionary:六#Noun 2|{{lang|ojp|mu}}]] | {{lang|ojp|六爪}} {{lang|ojp|mutuma}} (6 klěšče) | &nbsp; |- | align="right" | 7 | [[wiktionary:七#Noun|{{lang|ojp|nana}}]] | {{lang|ojp|七瀬}} {{lang|ojp|nanase}} (mnogo bystryh) | Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 8 | [[wiktionary:八#Noun 2|{{lang|ojp|ya}}]] | {{lang|ojp|八雲}} {{lang|ojp|yakumo<sub>1</sub>}} (mnogo oblakov) | Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 9 | [[wiktionary:九#Noun 2|{{lang|ojp|ko<sub>2</sub>ko<sub>2</sub>no<sub>2</sub>}}]] | {{lang|ojp|九柱}} {{lang|ojp|ko<sub>2</sub>ko<sub>2</sub>no<sub>2</sub>pasira}} (9 blagorodnyh / bogov) | &nbsp; |- | align="right" | 10 | [[wiktionary:十#Noun 2|{{lang|ojp|to<sub>2</sub>}}]] / [[wiktionary:十#Noun 3|{{lang|ojp|to<sub>2</sub>wo}}]] | {{lang|ojp|十日}} {{lang|ojp|to<sub>2</sub>woka}} (10 dnjev) | &nbsp; |- | align="right" | 10 | [[wiktionary:十#Noun|{{lang|ojp|so<sub>1</sub>}}]] | {{lang|ojp|三十}} {{lang|ojp|mi<sub>1</sub>so<sub>1</sub>}} (30), {{lang|ojp|四十}} {{lang|ojp|yo<sub>2</sub>so<sub>1</sub>}} (40), {{lang|ojp|六十}} {{lang|ojp|muso<sub>1</sub>}} (60), {{lang|ojp|八十}} {{lang|ojp|yaso<sub>1</sub>}} (80) | Strěčaje se toliko v složityh slovah; ne koristaje se samo |- | align="right" | 20 | [[wiktionary:二十#Noun|{{lang|ojp|pata}}]] | {{lang|ojp|二十}} {{lang|ojp|patati}} (20), {{lang|ojp|二十人}} {{lang|ojp|patatari}} (20 ljudij), {{lang|ojp|二十年}} {{lang|ojp|patato<sub>2</sub>se}} (20 lět) | &nbsp; |- | align="right" | 50 | [[wiktionary:五十|{{lang|ojp|i}}]] | {{lang|ojp|五十日}} {{lang|ojp|ika}} (50 dnjev) | &nbsp; |- | align="right" | 100 | [[wiktionary:百#Noun 2|{{lang|ojp|po}}]] | {{lang|ojp|五百}} {{lang|ojp|ipo}} (500), {{lang|ojp|五百年}} {{lang|ojp|ipoto<sub>2</sub>se}} (500 lět), {{lang|ojp|五百夜}} {{lang|ojp|ipoyo<sub>2</sub>}} (500 nočev), {{lang|ojp|八百}} {{lang|ojp|yapo}} (800), {{lang|ojp|三百}} {{lang|ojp|mi<sub>1</sub>po}} (300), {{lang|ojp|六百}} {{lang|ojp|mupo}} (600), {{lang|ojp|九百}} {{lang|ojp|ko<sub>2</sub>ko<sub>2</sub>no<sub>2</sub>po}} (900) | Koristaje se za množne sotky v sostavnyh čislovnikah. Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 100 | [[wiktionary:百#Noun 3|{{lang|ojp|mo<sub>1</sub>mo<sub>1</sub>}}]] | {{lang|ojp|百日}} {{lang|ojp|mo<sub>1</sub>mo<sub>1</sub>ka}} (mnogo dnjev) | Koristaje se za nemnožne sotky i za čislo "100" sebe. Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 1000 | [[wiktionary:千#Noun|{{lang|ojp|ti}}]] | {{lang|ojp|千年}} {{lang|ojp|tito<sub>2</sub>se}} (1000 lět, mnogo dnjev) | Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 10000 | [[wiktionary:万#Noun|{{lang|ojp|yo<sub>2</sub>ro<sub>2</sub>du}}]] | {{lang|ojp|八百万}} {{lang|ojp|yapoyo<sub>2</sub>ro<sub>2</sub>du}} (8000000, myriada) | Često koristajut v značenju mnogo |} ==Sčitanje na prstah== Japonsky jezyl posluživaje se oddělnymi sistemami za sčitanje za sebe i za ukazyvanje čisel drugym, obědvě do deseti. Sčitanje načinajut s otvorjenoju dlanju, potom sčitajut do peti, sgybajuči prsty, počinajuči velikym palcem (ostalne sut rovne), ale četyti bude, kogda toliko maly prst jest rovny, a za pet bude pest. Potom sčitajut ješče do peti v obratnom slědu, otvarjajuči prsty, počinajuči tym malym – tako šest jest to samo kako četyri, sedm kako tri, i tako dalje, i dest končaje se otvorjenoju dlanju. Bez ogleda na to, že tuto prinosi nejednoznačnost, tuty sposob ne koristaje se za ukazyvanje čisel drugym i zato tuto obyčno ne jest problemom. Pri pokazyvanju sčeta drugym, načinajut s zatvorjenoj dlani, i odgybajut prstaý, počinajuči ukazovakom, dohodet do malogo prsta, i potom zakančivajut velikym palcem, kako to dělajut v Sjedinjenyh Štatah. Za ukazyvanje čisel nad petju, posluživajut se otvorjenoju dlanju (čto označaje pet) i prikladajut uměstno čislo prstov drugoj ruky ko dlani (dlanji soočajut se jedna drugoj) – tako, za šest ukazovakom se prikladaje k dlani i tako dalje.<ref>{{Cite web| url = http://japanese.about.com/library/weekly/aa112198.htm| title = Counting on one's fingers. About.com, Japanese Language, Namiko Abe| archive-url = https://web.archive.org/web/20130120143955/http://japanese.about.com/library/weekly/aa112198.htm |archive-date = 2013-01-20}}</ref> Da by pokazati deset, trěba pokazati obě dlanji otvorjenymi von. == Zapisyvanje cifr slovami == Ako byli prijete [[arabske cifry]], stalo se vyše i vyše obyčno posluživati se njimi za napisanje čisel. Sčetne i redne čislovniky sut tipično napisane arabskymi ciframi, kako {{nihongo|tri ljudi|3人|san-nin}}, {{nihongo|julij, "sedmy měsec"|7月|shichigatsu}}, {{nihongo|v vozrastu 20 lět|20歳|hatachi}}, i t. d., hoti {{lang|ja|三人}}, {{lang|ja|七月}} i {{lang|ja|二十歳}} sut takože dopustime v pisanju (ale to jest menje obyčno). Dalje, čisla, ktore sut čestju leksem, sut tipično zapisyvane kandži. Napriměr, termin {{nihongo|'zeleninovy kiosk'|八百屋|yaoya}} prěkladaje se v "magazín 800", kde koristaje starojaponsky izgovor za 800, {{lang|ojp|ya(h)o}}. Izvěstna Japonska organizovana kriminalna spoločnost [[jakuza]], nože byti zapisyvana kako {{lang|ja|八九三}} (ili 893), a hand in {{lang|en|[[Oicho-Kabu|oicho-kabu]]}} that is worth 0 points, indicating that yakuza are "worthless persons" or "gambling persons".<ref>{{Cite web |url=http://www.sljfaq.org/afaq/yakuza.html |title=What is the origin of yakuza? |website=www.sljfaq.org |access-date=2016-03-24}}</ref> ==Zrite takože== *Chinese numerals *Decimal separator *Japanese counter word *Japanese people *Japanese wordplay § Numeric substitution == Referencije == {{Iztočniky}} ==Vnješnje linky== <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> * {{lang|ja|[http://www.moroo.com/uzokusou/misc/suumei/suumei.html 大数の名前について]}} (na japonskom jezyku) * {{Cite web |url= http://www.sf.airnet.ne.jp/~ts/language/number/ancient_japanese.html | title = Ancient Japanese number system| archive-url = https://web.archive.org/web/20180829030749/http://www.sf.airnet.ne.jp/~ts/language/number/ancient_japanese.html |archive-date=2018-08-29}} * [http://www.solosequenosenada.com/gramatica/japanese/Learn_Japanese_Numbers.php English exercises for learning Japanese numerals] * [https://web.archive.org/web/20090324035049/http://www.learnjapanesewordsandphrases.com/learnjapanesenumbers.html Audio to learn the pronunciation for Japanese numbers] * [http://www.sljfaq.org/cgi/kanjinumbers.cgi Convert kanji numerals to arabic numerals] (sci. lang. Japan FAQ page) * [http://www.sljfaq.org/cgi/numbers.cgi Convert arabic numerals to kanji numerals] (sci. lang. Japan FAQ page) </div> {{Prěvod|en|Japanese numerals|}} [[Kategorija:Čisla]] [[Kategorija:Japonsky jezyk]] [[Kategorija:Čislovniky]] {{INTERWIKI|Q1337084}} {{Kartka osoba | name = Viktor Coj | native_name = <center>{{Jezyky|ru|Виктор Цой}}</center> | image = [[Fajl:Victor Tsoi 1986.jpg|thumb|center|Viktor Coj v lětu 1986]] | alt = | caption = | birth_name = Viktor Robertovič Coj | birth_date = {{birth date|1962|6|21|df=yes}} | birth_place = [[Sankt-Peterburg|Leningrad]], [[Rosijska Sovětska Federativna Socialističska Republika|RSFSR]], [[Sovětsky Sojuz]] | death_date = {{death date and age|1990|8|15|1962|6|21|df=yes}} | death_place = [[Latvijska Sovětska Socialističska Republika|Latvijska SSR]], Sovětsky Sojuz | death_cause = Avto avarija | resting_place = Bogoslovskoje grobišče, Sankt-Peterburg | occupation = {{Flatlist| * pěvec * avtor pěsnjej * avtor muziky * aktor * avangardny umětnik }} | years_active = 1978–1990 | spouse = {{Plainlist| * Marianna Coj, od 1984 }} | children = [[Aleksandr Coj]], rod. 1985 | module = {{Kartka muzikant|embed=yes <!-- See Wikipedia:WikiProject Musicians --> | background = solo_singer <!-- mandatory format: please do not change or remove --> | instrument = {{flatlist| * [[Vokal|vokal]] * [[Gitara|gitara]] * [[Bas-gitara|bas-gitara]] }} | genre = {{Flatlist| * [[Post-punk|post-pank]] * [[New wave (muzika)|nova volna]] * [[gotičny rok]] * [[Punk|pank rok]] }} | label = {{Flatlist| * [[AnTrop]] * [[Firma Melodija|Melodija]] }} | current_member_of = {{Flatlist| * [[Kino (grupa)|Kino]] * [[Avtomatičeskije udovletvoriteli]] * [[Sergej Kurjohin]] }} }} }} Tuto jest peskovišče. [[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]] '''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}}) <span class="ext-gadget-alphabet-disable"> </span> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> {{Prěvod|en|Japanese language|}} [[Kategorija:Jezyk]] {{INTERWIKI|Q5287}} {{Pravopis prověrjeny}} bsl1wp9dgc2iwlua4slmiajto2uijjd 28083 28081 2026-07-05T13:55:04Z Ilja isv 10 /* Zapisyvanje cifr slovami */ 28083 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=July 2026}} {{-|''Under construction''}} {{nihongo|'''Japonske čislovniky'''|数詞|sūshi}} sut [[Čislovnik (lingvistika)|čislovniky]], koristane v [[Japonsky jezyk|japonskom jezyku]]. V pismennosti oni sut jednake s [[Kitajske čislovniky|kitajskymi čislovnikami]], I velike čisla slědujut kitajskomu stilju s grupovanjem po 10,000. Koristajut se dva izgovory: Sino-Japonsko čitanje ([[On'yomi|{{lang|en|on'yomi}}]]) i Japonsko čitanje {{lang|en|[[Wago|yamato kotoba]]}} (rodne slova, {{lang|en|[[kun'yomi]]}}) [[Kitajske hieroglify|kitajskyh hieroglifov]]. ==Čisla v japonskom jezyku== Sut dva sposoby, kako pisati čisla na japonskom jezyku: [[Arabske cifry|arabskymi ciframi]] (1, 2, 3) ili [[Kitajske čislovniky|kitajskymi čislovnikami]] ({{lang|zh|一}}, {{lang|zh|二}}, {{lang|zh|三}}). Arabske čisla sut vyše često koristane pri [[Horizontalno i vertikalno pisanje v Iztočno aziatskoj pismennosti|horizontalnom pisanju]], a kitajske čisla sut vyše obyčajne pri [[Horizontalno i vertikalno pisanje v Iztočno aziatskoj pismennosti|vertikalnom pisanju]]. Věčšinstvo čisel imaje dva čitanja, kako i večšinstvo [[Kanji|kandži]], to, ktoro jest izvedeno od kitajskogo čitanja, koristaje se za redne čislovniky ([[on'yomi|čitanje {{lang|en|On}}]] ) a rodno japonsko čitanje ([[kun'yomi|čitanje {{lang|en|Kun}}]]) koristaje se nemnogo menje formalno za čisla do 10. V něktoryh slučajah (privedenyh dole), jsponsko čitanje obyčno jest preferovano za vse izkoristanja. Archaične čtanja sut označene †. {| class="wikitable nounderlines" ! Čislo ! Znak ! Čitanje {{lang|en|On}} ! Čitanje {{lang|en|Kun}}<ref>{{cite book |script-title=ja:スーパー大辞林 |trans-title=Super [[Daijirin]] |language=ja |publisher=[[Sanseidō]] }}</ref> ! Prědnostno čitanje |- | align="right" | [[0]] | {{lang|ja|零}} / {{lang|ja|〇}}{{sup|*}} | {{Nihongo||れい|rei}} | {{Nihongo||まる|maru}} | {{Nihongo||ゼロ|zero}} ([[Pozajetje (lingvistika)|pozajetje]], {{lang|en|[[Loanwords in Japanese|gairaigo]]}}) |- | align="right" | [[1]] | {{lang|ja|一}} | {{Nihongo||いち|ichi}} | {{Nihongo||ひと・つ|hito(tsu)}} | {{Nihongo||いち|ichi}} |- | align="right" | [[2]] | {{lang|ja|二}} | {{Nihongo||に|ni}} | {{Nihongo||ふた・つ|futa(tsu)}} | {{Nihongo||に|ni}} |- | align="right" | [[3]] | {{lang|ja|三}} | {{Nihongo||さん|san}} | {{Nihongo||みっ・つ|mit(tsu)}} | {{Nihongo||さん|san}} |- | align="right" | [[4]] | {{lang|ja|四}} | {{Nihongo||し|shi}} | {{lang|en|yon}}, {{Nihongo||よん、よっ・つ|yot(tsu)}} | {{Nihongo||よん|yon}} |- | align="right" | [[5]] | {{lang|ja|五}} | {{Nihongo||ご|go}} | {{Nihongo||いつ・つ|itsu(tsu)}} | {{Nihongo||ご|go}} |- | align="right" | [[6]] | {{lang|ja|六}} | {{Nihongo||ろく|roku}} | {{Nihongo||むっ・つ|mut(tsu)}} | {{Nihongo||ろく|roku}} |- | align="right" | [[7]] | {{lang|ja|七}} | {{Nihongo||しち|shichi}} | {{Nihongo||なな・つ|nana(tsu)}} | {{Nihongo||なな|nana}} |- | align="right" | [[8]] | {{lang|ja|八}} | {{Nihongo||はち|hachi}} | {{Nihongo||やっ・つ|yat(tsu)}} | {{Nihongo||はち|hachi}} |- | align="right" | [[9]] | {{lang|ja|九}} | {{lang|ja|ku}}, {{Nihongo||く, きゅう|kyū}} | {{Nihongo||ここの・つ|kokono(tsu)}} | {{Nihongo||きゅう|kyū}} |- | align="right" | [[10]] | {{lang|ja|十}} | {{Nihongo||じゅう|jū}} | {{Nihongo||とお|tō}} | {{Nihongo||じゅう|jū}} |- | align="right" | [[20 (number)|20]] | {{lang|ja|二十}} | {{Nihongo||にじゅう|ni-jū}} | {{Nihongo||はた|hata}}† | {{Nihongo||にじゅう|ni-jū}} |- | align="right" | [[30 (number)|30]] | {{lang|ja|三十}} | {{Nihongo||さんじゅう|san-jū}} | {{Nihongo||みそ|miso}}† | {{Nihongo||さんじゅう|san-jū}} |- | align="right" | [[40 (number)|40]] | {{lang|ja|四十}} | {{Nihongo||しじゅう|shi-jū}} | {{Nihongo||よそ|yoso}}† | {{Nihongo||よんじゅう|yon-jū}} |- | align="right" | [[50 (number)|50]] | {{lang|ja|五十}} | {{Nihongo||ごじゅう|go-jū}} | {{Nihongo||いそ|iso}}† | {{Nihongo||ごじゅう|go-jū}} |- | align="right" | [[60 (number)|60]] | {{lang|ja|六十}} | {{Nihongo||ろくじゅう|roku-jū}} | {{Nihongo||むそ|muso}}† | {{Nihongo||ろくじゅう|roku-jū}} |- | align="right" | [[70 (number)|70]] | {{lang|ja|七十}} | {{Nihongo||しちじゅう|shichi-jū}} | {{Nihongo||ななそ|nanaso}}† | {{Nihongo||ななじゅう|nana-jū}} |- | align="right" | [[80 (number)|80]] | {{lang|ja|八十}} | {{Nihongo||はちじゅう|hachi-jū}} | {{Nihongo||やそ|yaso}}† | {{Nihongo||はちじゅう|hachi-jū}} |- | align="right" | [[90 (number)|90]] | {{lang|ja|九十}} | {{Nihongo||くじゅう|ku-jū}} | {{Nihongo||ここのそ|kokonoso}}† | {{Nihongo||きゅうじゅう|kyū-jū}} |- | align="right" | [[100]] | {{lang|ja|百}} | {{Nihongo||ひゃく|hyaku}} | {{Nihongo||もも|momo}}† | {{Nihongo||ひゃく|hyaku}} |- | align="right" | [[500 (number)|500]] | {{lang|ja|五百}} | {{Nihongo||ごひゃく|go-hyaku}} | {{Nihongo||いお|io}}† | {{Nihongo||ごひゃく|go-hyaku}} |- | align="right" | [[800 (number)|800]] | {{lang|ja|八百}} | {{Nihongo||はっぴゃく|hap-pyaku}} | {{Nihongo||やお|yao}}† | {{Nihongo||はっぴゃく|hap-pyaku}} |- | align="right" | [[1000 (number)|1,000]] | {{lang|ja|千}} | {{Nihongo||せん|sen}} | {{Nihongo||ち|chi}}† | {{Nihongo||せん|sen}} |- | align="right" | [[10,000]] | {{lang|ja|万}} | {{Nihongo||まん|man}} | {{Nihongo||よろず|yorozu}}† | {{Nihongo||まん|man}} |- | align="right" | [[100,000,000]] | {{lang|ja|億}} | {{Nihongo||おく|oku}} |— | {{Nihongo||おく|oku}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)#1012|1,000,000,000,000]] | {{lang|ja|兆}} | {{Nihongo||ちょう|chō}} |— | {{Nihongo||ちょう|chō}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10,000,000,000,000,000]] | {{lang|ja|京}} | {{Nihongo||けい|kei}} |— | {{Nihongo||けい|kei}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|100,000,000,000,000,000,000]] | {{lang|ja|垓}} | {{Nihongo||がい|gai}} |— | {{Nihongo||がい|gai}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>24</sup>]] | {{lang|ja|𥝱}} | {{Nihongo||じょ|jo}} |— | {{Nihongo||じょ|jo}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>28</sup>]] | {{lang|ja|穣}} | {{Nihongo||じょう|jō}} |— | {{Nihongo||じょう|jō}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>32</sup>]] | {{lang|ja|溝}} | {{Nihongo||こう|kō}} |— | {{Nihongo||こう|kō}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>36</sup>]] | {{lang|ja|澗}} | {{Nihongo||かん|kan}} |— | {{Nihongo||かん|kan}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>40</sup>]] | {{lang|ja|正}} | {{Nihongo||せい|sei}} |— | {{Nihongo||せい|sei}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>44</sup>]] | {{lang|ja|載}} | {{Nihongo||さい|sai}} |— | {{Nihongo||さい|sai}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>48</sup>]] | {{lang|ja|極}} | {{Nihongo||ごく|goku}} |— | {{Nihongo||ごく|goku}} |} <small><nowiki>*</nowiki> Imaje se takože specialno čitanje 〇 ({{-|''maru''}}), čto označaje "krugly" ili "krug". Ono može koristati se opcionalno, kogda čitajut se odděljene cifry v nomeru jedna po jednoj, vměsto vsego čisla. Polpularnym priměrim jest [[109 (trgovy dom)|znamenity magazin "109"]] v četvrti [[Shibuya|Šibuja, Tokio]], ktory čitaje se kako {{lang|en|ichi-maru-kyū}} (Kandži: {{lang|ja|一〇九}}). (On takože može čitati se kako 'deset-devet'— izgovarjaje se {{lang|en|tō-kyū}} — čto jest igra slov s nazvanjem tokijskogo trgovogo doma, ktory vladaje budynkom.) Tuto izkoristanje {{lang|en|maru}} za čislnu 0 jest podobno poněkogdomu čitanju čisla 0 v anglijskom jezyku kako {{-| ''oh''}}. Jednakože, kako čislo, jego jedino zapisyvajut kako 0 ili {{Nihongo|零|{{-|rei}}}}. Čtovyše, dva i pet igovarjajut s dolgoju samoglaskoju v telefoničnyh nomerah (napr. {{lang|ja|にい}} {{lang|en|nī}} i {{lang|ja|ごお}} {{lang|en|gō}}). Čisla poslě {{lang|en|kei}} koristajut rědko. Tym ne menje, oni sut prědstavjene tut.</small> Kako odměčaje se vyše, {{lang|en|yon}} (4) i {{lang|en|nana}} (7) sut uprědnostnjene nad {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}}. Prědpokladaje se, že tuto jest svezano s tym, že {{lang|en|shi}} jest takože čitanjem slova 死 (smrt), čto děljae jego neščestlivym čitanjem (gledite [[tetrafobija]]); dokolě {{lang|en|shichi}} može zvučati velmi slično s {{lang|en|ichi}} (1), {{lang|en|shi}} ili {{lang|en|hachi}} (8). Jednakože, v cělom redu stanovjenyh slov i rěčenij, {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}} sut stale preferovane; tako, pri sčitanju (kako v {{lang|en|"ichi, ni, san, shi,..."}}), {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}} mogut iměti prědnost. Čislo 9 takože mněvaje se nesčestlivym; kogda izgovarjaje se {{lang|en|ku}}, ono sozvučno 苦 (stradanje). Čislo 13 poněkogda mněvaje se nesčestlivym, ale jest to kalka [[Triskaidekafobia|zapadnoj tradicije]]. Naprotiv, 7 i poněkogda 8 mněvajut se sčestlivymy u japoncev.<ref>{{Cite web|url=https://lingualift.com/blog/lucky-unlucky-numbers-japan/|title=The number of death: Lucky and unlucky numbers in Japan|website=The Science of Language Self-Study {{!}} LinguaLift Blog|access-date=2016-03-24}}</ref> V sovrěmennom japonskom jezyku, redne čislovniky pomimo 4 i 7 sut obyčno koristane v čitanju {{lang|en|on}}. Alternativno čitanje byvaje v nazvah měsecev, čislah dnjev v měsecu i stalyh izrazah; napriměr, april, julij, i september nazyvajut se {{lang|en|'''shi'''-gatsu}} (4. měsec), {{lang|en|'''shichi'''-gatsu}} (7. měsec), i {{lang|en|'''ku'''-gatsu}} (9. měsec). Čitanja {{lang|en|on}} takože koristajut pri prěklikanju dlja sčitanja ljudij (nap. {{lang|en|ichi-ni-san-shi}}). Večši čisla dělajut, kombinujuči tute elementy: *desetky od 20 do 90 sut "(cifra){{lang|en|-jū}}" kako od {{Nihongo|二十|{{-|ni-jū}}}} do {{Nihongo|九十|{{-|kyū-jū}}}}. *sotky od 200 do 900 sut "(cifra){{lang|en|-hyaku}}". *tyseče od 2000 do 9000 sut "(cifra){{lang|en|-sen}}". Počinajuči od {{Nihongo|miriady|万}}, čisla začinajut se s {{Nihongo|一|{{-|ichi}}}}, jestlu ne jest prisutna ina cifra. Tako, 100 bude prosto {{Nihongo|百|{{-|hyaku}}}}, 1000 jest prosto {{Nihongo|千|{{-|sen}}}}, ale 10000 uže{{Nihongo|一万|{{-|ichiman}}}}, vměsto prosto {{lang|en|man}}. (Tuto odličaje se od [[Kitajsky jezyk|kitajskogo jezyka]], kde čisla začinajut se c {{lang|zh|一}} ako ne jest druga ina cifra prěd njeju, uže od 100.) I jestli {{Nihongo|千|{{-|sen}}}}neposrědnje prědhodi nazvě kolikosti [[Miriada|miriad]], prěd {{Nihongo|千|{{-|sen}}}}obyčno dodavajut {{Nihongo|一|{{-|ichi}}}}, čto davaje {{Nihongo|一千|{{-|issen}}}}. Tako, 10,000,000 (bukvalno 1000,0000) obyčno čitajut kako {{Nihongo|一千万|{{-|issenman}}}}. Ale ako {{Nihongo|千|{{-|sen}}}} ''ne'' premo prědhodi kolikosti myriad, dodavanje {{Nihongo|一|ichi}}jest opcionalno. Tako, 15,000,000 (1500,0000) čitaje se kako {{Nihongo|千五百万|sengohyakuman}} ili {{Nihongo|一千五百万|issengohyakuman}}, ravno i kako 1500 čitaje se {{Nihongo|千五百|sengohyaku}}ili {{Nihongo|一千五百|issengohyaku}}. Sut i něktore fonetične modifikacije v ozvučanju něktoryh velikyh čisel, [[Oglasovanje i obezglasovanje suglasok|oglasovanje]] ili [[gemacija]] něktoryh suglasok, kako to često byvaje v japonskom jezyku (napr. {{lang|en|[[rendaku]]}}): napr. {{lang|en|roku}} "šest" i {{lang|en|hyaku}} "sto" dělajut {{lang|en|roppyaku}} "šestsot". {| class="wikitable" ! × !! 1 !! 2 !! 3 !! 4 !! 5 !! 6 !! 7 !! 8 !! 9 !! 10 !! 100 !! 1000 |- | align="right" | 100 | style="background: yellow" | {{lang|en|hyaku, ippyaku}} | {{lang|en|nihyaku}} | style="background: yellow" | {{lang|en|sanbyaku}} | {{lang|en|yonhyaku}} | {{lang|en|gohyaku}} | style="background: yellow" | {{lang|en|roppyaku}} | {{lang|en|nanahyaku}} | style="background: yellow" | {{lang|en|happyaku}} | {{lang|en|kyūhyaku}} |— |— |— |- | align="right" | 1,000 | style="background: yellow" | {{lang|en|sen, issen}} | {{lang|en|nisen}} | style="background: yellow" | {{lang|en|sanzen}} | {{lang|en|yonsen}} | {{lang|en|gosen}} | {{lang|en|rokusen}} | {{lang|en|nanasen}} | style="background: yellow" | {{lang|en|hassen}} | {{lang|en|kyūsen}} | — | — | — |- | align="right" | 10{{sup|12}} | style="background: yellow" | {{lang|en|itchō}} | {{lang|en|nichō}} | {{lang|en|sanchō}} | {{lang|en|yonchō}} | {{lang|en|gochō}} | {{lang|en|rokuchō}} | {{lang|en|nanachō}} | style="background: yellow" | {{lang|en|hatchō}} | {{lang|en|kyūchō}} | style="background: yellow" | {{lang|en|jutchō}}* | {{lang|en|hyakuchō}} | {{lang|en|issenchō}} |- | align="right" | 10{{sup|16}} | style="background: yellow" | {{lang|en|ikkei}} | {{lang|en|nikei}} | {{lang|en|sankei}} | {{lang|en|yonkei}} | {{lang|en|gokei}} | style="background: yellow" | {{lang|en|rokkei}} | {{lang|en|nanakei}} | style="background: yellow" | {{lang|en|hakkei}} | {{lang|en|kyūkei}} | style="background: yellow" | {{lang|en|jukkei}}* | style="background: yellow" | {{lang|en|hyakkei}}** | {{lang|en|issenkei}} |} <small><nowiki>*</nowiki> Takože priměnjaje se k kratnym 10. Koncovka měnjaje se od {{lang|en|-jū}} na {{lang|en|-jutchō}} ili {{lang|en|-jukkei}}.<br /><nowiki>**</nowiki> Takože priměnjaje se k kratnym 100. Koncovka {{lang|en|-ku}} měnjaje se na {{lang|en|-kkei}}.</small> V čislah nad 10, elementy sut soredjene, i ne koristajut se nuly. Japonske čislovniky imajut ne pozicijnu, a multiplikativno-aditivnu sistemu; da by napisati čislo 20, trěba napisati simbol {{Nihongo|"dva"|二}}, a potom simbol {{Nihongo|"deset"|十}}, da by polučiti dvě desetky ili {{Nihongo|"dvadeset"|二十}}. {| class="wikitable" ! Čislo !! Znaky !! Čitanje !Značenje |- | align="right" | 11 || {{lang|ja|十一}} || {{lang|en|jū ichi}} |deset i jedno |- | align="right" | 17 || {{lang|ja|十七}} || {{lang|en|jū nana, jū shichi}} |deset i sedm |- | align="right" | 151 || {{lang|ja|百五十一}} || {{lang|en|hyaku go-jū ichi}} |sto, pet desetok i jedno |- | align="right" | 302 || {{lang|ja|三百二}} || {{lang|en|san-byaku ni}} |tri sta i dva |- | align="right" | 469 || {{lang|ja|四百六十九}} || {{lang|en|yon-hyaku roku-jū kyū}} |četyri, šest desetok i devet |- | align="right" | 2025 || {{lang|ja|二千二十五}} || {{lang|en|ni-sen ni-jū go}} |dva tyseče, dvě desetky i pet |} ===Čislne redky i desetične čisla=== Japonske cifry od 1 do 9 obyčno se koristajut izolovano. Redky cifr imajut slegka inako čitanje s prodolženymi samoglaskami za 2 (''nī'') i 5 (''gō''), i menje često, 4 (''shī'') i 9 (''kū''). Tako dělajut zato, že kogda prěčisljajut cifry, ako možno, oni muset byti v grupah po dvě, každa iz njih musi sostojeti točno iz četyreh [[Mora (lingvistika)|mor]], čto dělaje neobhodnym prodolženje obyčno jednomornyh cifr kako ''ni'', ''go'', ''shi'' and ''ku''.<ref name=nhk-2005-2>{{cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20250622082124/https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20250601_1.html|url=https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20250601_1.html|archive-date=22 June 2025|lang=ja|script-title=ja:語の読み方（語形）について数字の読み方～小数の読み方～|work=NHK Bunken|publisher=NHK Broadcasting Culture Research Institute|last=Yamashita|first=Yōko|last2=Fujii|first2=Madoka|date=28 February 2025|access-date=23 September 2025|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20250622082259/https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20180501_4.html|url=https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20180501_4.html|archive-date=22 June 2025|date=1 May 2018|lang=ja|script-title=ja:数詞の発音とアクセント|work=NHK Bunken|publisher=NHK Broadcasting Culture Research Institute|last=Sakurai|first=Shigeharu|last2=Akinaga|first2=Kazue|access-date=23 September 2025|url-status=live}}</ref> Napiměr, taky redok kako '''5'''4'''2'''62 se izgovarjaje {{-|'''''gō'''-yon '''nī'''-roku ni''}}, kde prve dvě grupy sut kvadrimoraične. [[Japonsko tonalno udarjenje|Udarjenje]] pri tom padaje prědposlědnju moru kažfoj grupy, ako li to jest možlivo, odsud {{-|[ɡoː jóɴ <nowiki>|</nowiki> ɲiː ɾókɯ <nowiki>|</nowiki> ɲí]}}.<ref name=hirayama-1961>{{cite book|lang=ja|script-title=ja:全国アクセント辞典|first=Teruo|last=Hirayama|publisher=Tōkyōdō|date=25 December 1961|p=897}}</ref> Tuto pravilo takože priměnjaje se k poslědnoj cifrě celoj česti čisla i ko vsim cifram desetičnoj česti desetičnogo čisla.<ref name=nhk-2005-2/><ref name=hirayama-1961/> Napriměr, tako desetično čislo kako 25'''2'''.'''25'''5 se izgovarjaje {{-|''nihyaku gojū '''nī'''-ten '''nī-gō''' go''}} {{-|[ɲiçjakɯ́ <nowiki>|</nowiki> ɡodʑɯ́ː <nowiki>|</nowiki> ɲíː teɴ <nowiki>|</nowiki> ɲiː ɡóː <nowiki>|</nowiki> ɡó]}}, kde ''ten'' označaje "točka". ===Druge tipy čisel=== V japonskyh [[Ordinalny čislovnik|ordinalnyh čislovnikah]] koristajut modifikaciju uměstnyh sčetnyh slov, sistema ktoryh v japonskom jezyku jest dosti [[Japonske sčetne slova|komplikovana]]. Da by prěvratiti sčetno slovo (sčislovnik) v ordinalny čislovnik, ktory označaje poziciju v redu, na koncu sčislovnika dodavajut {{lang|ja|目}} {{lang|en|me}}. Tako "jedin raz" bude prěkladati se kako {{lang|ja|一回}} {{lang|en|ikkai}}, a "prvy raz" bude se prěkladati {{lang|ja|一回目}} {{lang|en|ikkaime}}. Tuto pravilo jest ale nedoslědno, ako sčislovniky bez sufiksa {{translit|ja|me}} često koristajut i v ordinalnom, i v [[Kardinalny čislovnik|kardinalnom]] smyslah. Napriměr, {{lang|ja|三階}} {{translit|ja|sangai}} može označati kako "tri etaže", tako i "tretji etaž." [[Distributivny čislovnik|Distributivne čislovniky]] obyčno stvarjajut iz kardinalnogo čislovnika, sčetnogo slova i sufiksa {{Nihongo|{{-|''-zutsu''}}|ずつ|}}, napriklad {{Nihongo|{{-|''hitori-zutsu''}}|一人ずつ|po jednoj osobě za raz, po-jedno}}. == Stupnje 10 == === Velike čisla === Vslěd kitajskoj tradiciji, velike čisla se stvarjajut grupovanjem cifr v [[Miriada|miriady]] (10,000), na razliku od zapadnyh tyseč(1,000) <div class="overflowbugx" style="overflow-x:auto;"> {| class="wikitable" !align="left"|Red |10{{sup|4}} |10{{sup|8}} |10{{sup|12}} |10{{sup|16}} |10{{sup|20}} |10{{sup|24}} |10{{sup|28}} |10{{sup|32}} |10{{sup|36}} |10{{sup|40}} |10{{sup|44}} |10{{sup|48}} |10{{sup|52}} <br /><small>{{nowrap|(ili 10{{sup|56}})}}</small> |10{{sup|56}} <br /><small>{{nowrap|(ili 10{{sup|64}})}}</small> |10{{sup|60}} <br /><small>{{nowrap|(or 10{{sup|72}})}}</small> |10{{sup|64}} <br /><small>{{nowrap|(or 10{{sup|80}})}}</small> |10{{sup|68}} <br /><small>{{nowrap|(or 10{{sup|88}})}}</small> |- align="center" !align="left"|Znak |{{lang|ja|万}} |{{lang|ja|億}} |{{lang|ja|兆}} |{{lang|ja|京}} |{{lang|ja|垓}} |{{lang|ja|𥝱}}, {{lang|ja|秭}} |{{lang|ja|穣}} |{{lang|ja|溝}} |{{lang|ja|澗}} |{{lang|ja|正}} |{{lang|ja|載}} |{{lang|ja|極}} |{{lang|ja|恒河沙}} |{{lang|ja|阿僧祇}} |{{lang|ja|那由他}}, {{lang|ja|那由多}} |{{lang|ja|不可思議}} |{{lang|ja|無量大数}} |- align="center" !align="left"|Izgovor |{{lang|en|man}} |{{lang|en|oku}} |{{lang|en|chō}} |{{lang|en|kei}} |{{lang|en|gai}} |{{lang|en|jo}}, {{lang|en|shi}} |{{lang|en|jō}} |{{lang|en|kō}} |{{lang|en|kan}} |{{lang|en|sei}} |{{lang|en|sai}} |{{lang|en|goku}} |{{lang|en|gōgasha}} |{{lang|en|asōgi}} |{{lang|en|nayuta}} |{{lang|en|fukashigi}} |{{lang|en|muryōtaisū}} |}</div> Razhoděnja sut iz-za {{Nihongo|{{-|[[Jinkōki]]}}|塵劫記|}}, najstaršego matematičnogo teksta Japonije. Originalno izdavanje bylo opublikovano v lětu 1627 i imělo mnogo grěšek, věčšinstvo ktoryh bylo izpravjeno v izdavanju 1631 goda. V lětu 1634 izšlo ješče jedno izdavanje, kde opet bylo izměnjeno několiko veličin. Vyše uvedeno razhodženje jest obuslovjeno nesuglasnostju dvoh poslědnjih izdavanij. Sut razne znaky za 10{{sup|24}} (to jest {{lang|ja|秭}} v kitajskom jezyku tutčas), i po 10{{sup|48}} oni odličajut se tym, že prodolžajut s povyšenjem faktora 10{{sup|4}} ili prěključajut se na faktor 10{{sup|8}}. Ako koristaje se faktor 10{{sup|8}}, medžuintervalne koeficienty 10{{sup|4}} zakryvajut s pomočju {{Nihongo|万|man}}. Nastoječe izdavanje {{lang|en|Jinkōki}}, 11-to, slěduje faktoru 10{{sup|4}} črez cělu sistemu, hoti něktori ljudi ješče koristajut veličiny iz 8-go izdavanja daže tutčas. Poslědnje tri čisla s mnogoslogovymi nazvanjami i razhodženjem veličin v koncu koncev izvodet se iz Indije, hoti tam oni ne iměli oprědeljennyh veličin. {{Nihongo|恒河沙|''gōgasha''}} prvonačelno koristalo se v budističskyh traktatah za označevanje bezměrno ogromnogo; ono proizhodi iz [[Sanskrit|sanskritskogo]] {{lang|sa|गङ्गा}} {{lang|en|gangā}} '[[Ganges|Ganga]]' (čto udobno vključaje znaky {{Nihongo|'rěka'|河|ka}} i {{Nihongo|'pěsok'|沙|sha}}, odsylajuči k neizčislimomu množstvu čestic pěska na rěkě Ganga. {{Nihongo|阿僧祇|''asōgi''|}}, od sanskritnogo {{lang|sa|असंख्येय}} {{lang|en|asaṃkhyeya}} 'neizčisljimy/bezčislny', s negativnym prefiksom {{Nihongo|阿|''a''|}}, i {{Nihongo|那由他|''nayuta''}} od sanskritnogo {{lang|sa|नयुत/नयुतः}} {{lang|en|nayuta(ḥ)}}. Dalje, cifry sut terminami iz [[Budizm|Budizma]], prěvedene na kitajsky ili iztvorjene na njem, ktorym pozdněje pridělali čislne značenja: {{Nihongo|'nevoobrazimy'|不可思議|fukashigi}} i {{Nihongo|'bezměrno veliko čislo'|無量大数|muryōtaisū}}. Priměry: ''(razděljenje na grupy iz četyreh cifr jest privedeno samo za cěljem lěpšego objasnjenja)'' *1 0000 : {{Nihongo|一万|ichi-man}} *983 6703 : {{Nihongo|九百八十三万 六千七百三|kyū-hyaku hachi-jū san-man, roku-sen nana-hyaku san}} *20 3652 1801 : {{Nihongo|二十億 三千六百五十二万 千八百一|ni-jū oku, san-zen rop-pyaku go-jū ni-man, sen hap-pyaku ichi}} Jednakože, Čisla, napisane arabskymi ciframi, razděljaut na grupy po tri cifry, kako to jest prijeto v anglogovorečih državah. Pri koristanju arabskyh cifr i kandži razom, zapadny sposob zapisu može se koristati za čisla, menši 10,000, ale s {{-|''man''}}, ako čislo je večšo (napr. {{lang|ja|2,500万}} za 25,000,000). Ako v japonskom jezyku dolge čisla sit zapisyvane v kandži, nuly opuskajut za vse stupnje deseti. Tako, 4002 bude {{lang|ja|四千二}} (naprotiv, v kitajskom jezyku trěba použiti {{lang|zh|零}} vsekde vměsto nuly, napr. {{lang|zh|四千零二}} za 4002). Ale, pri čitanju učetovodnyh sprav, napriměr, opuštene cifry inogda označajut {{Nihongo|飛び|tobi}} ili {{Nihongo|飛んで|tonde}}: v našem priměru 4002 {{lang|en|yon-sen '''tobi''' ni}} ili {{lang|en|yon-sen '''tonde''' ni}} vměsto obyčnogo {{lang|en|yon-sen ni}}. === Drobne čisla === Japonsky jezyk imaje dvě sistemy čislovnikov za desetične droby. Oni uže ne koristajut se generalno, ale kako predže mogut se koristati v něktoryh slučajah, kako ukazatelje odbitja i zaščity bejsbolistov, procenty izigry sportovnyh ekip, i v něktoryh idiomatičnyh rěčenjah kako 五分五分の勝負 ({{-|''gobugobu no shōbu''}}, 'šans petdeset na petdeset', doslovno 'pet na pet'), ili kogda prědstavjajut procent rabata. Droby {{lang|en|bu}} takože koritajut, kogda govoret o gorečkě — napriměr, {{Nihongo|九度二分|kudonibu}} za 9 i dvě drobnyh — za označanje temperatury 39.2°C. Jedna sistema jest taka: {| class="wikitable" !align=left|Red |10{{sup|−1}} |10{{sup|−2}} |10{{sup|−3}} |10{{sup|−4}} |10{{sup|−5}} |10{{sup|−6}} |10{{sup|−7}} |10{{sup|−8}} |10{{sup|−9}} |10{{sup|−10}} |- align="center" !align="left"|Znak |{{lang|ja|分}} |{{lang|ja|厘}} |{{lang|ja|毛}} |{{lang|ja|糸}} |{{lang|ja|忽}} |{{lang|ja|微}} |{{lang|ja|繊}} |{{lang|ja|沙}} |{{lang|ja|塵}} |{{lang|ja|埃}} |- align="center" !align="left"|Izgovor |{{lang|en|bu}} |{{lang|en|rin}} |{{lang|en|mō}} |{{lang|en|shi}} |{{lang|en|kotsu}} |{{lang|en|bi}} |{{lang|en|sen}} |{{lang|en|sha}} |{{lang|en|jin}} |{{lang|en|ai}} |} Tuta sistema koristaje se zajedno s tradicijnoju [[Japonska sistema měrnyh jedinic|japonskoju sistemoju měrnyh jedinic]], něktore znaky koristajut bez izměn za prědstavjenje poděla měry [[cun (unit)|{{lang|en|sun}}]]. Druga sistema prědstavjenja tutyh desetičnyh drobov procenta ili rabata koristajut sistemu, ktora jest "izměščena" i kde {{lang|en|bu}} stavaje se "jednoju stotoju" i tako dalje, a jediniceju za "desetuju" se stavaje {{lang|en|wari}}: {| class="wikitable" !align=left|Red |10{{sup|−1}} |10{{sup|−2}} |10{{sup|−3}} |10{{sup|−4}} |10{{sup|−5}} |- align="center" !align="left"|Znak |{{lang|ja|割}} |{{lang|ja|分}} |{{lang|ja|厘}} |{{lang|ja|毛}} |{{lang|ja|糸}} |- align="center" !align="left"|Izgovor |{{lang|en|wari}} |{{lang|en|bu}} |{{lang|en|rin}} |{{lang|en|mō}} |{{lang|en|shi}} |} Tuto često použivajut v cěnah. Napriměr: *{{Nihongo|一割五分引き|ichi-wari go-bu biki}}: 15% rabat *{{Nihongo|打率三割八分九厘|daritsu san-wari hachi-bu kyū-rin}}: srědno odbivanje .389 (bejsbol). S izključenjem {{lang|en|wari}}, tojte rědko možno uviděti v suvrěmennom koristanju. Desetične droby sut tipično napisane kandži-čislovnikami (vertikalno) ili arabskymi ciframi (horizontalno), prěd ktorymi stoji desetična točka, i Čitajut se oni kako sekvencija cifr, kako to jest prijeto na Zapadu. Jednako, v pismennoj formě, jih mogut kombinovati kako s tradicijnymi sistemami izraženja čisel (42.195 kilometers: {{lang|ja|四十二・一九五 キロメートル}}), v ktoryh sut napisane stupnje deseti, ili s sitemoju znakoměst, ktora koristaje nulu (50.04 procentov: {{lang|ja|五〇・〇四 パーセント.}}) V obohdvoh slučajah, jednako, izgovor slěduje tradicijnoj sistemě ({{lang|en|yon-jū ni-ten ichi-kyū go kiromētoru}} za 42.195 kilometrov; {{lang|en|go ju-tten rei-yon pāsento}} za 50.04 procentov.) == V imenah == Jestvujut imena {{Nihongo|[[Millennium Actress|{{-|Chiyoko}}]]|千代子||doslovno "tyseč lět" (žensko)}}, {{Nihongo|{{-|Chiizuru}}|千鶴||doslovno "tyseč [[Japonsky žerav|žeravov]]" (žensko)}}, {{Nihongo|{{-|Chikao}}|千禾夫||doslovno "muž — tyseč klasov"}}, rodna nazva {{Nihongo|{{-|Chitaka}}|千鷹||doslovno "tyseč sokolov"}}. Jedna iz japonskyh prefektur se nazyvaje {{Nihongo|[[Čiba (prefektura)|Chiba]]|千葉||doslovno "tyseč listov"}}. V [[anime]] "[[Unesene duhami]]" obigryvajut nejednoznačnost izgovora hieroglifa 千 — ''{{-|sen}}'' ili ''{{-|chi}}'': ime glavnoj herojiny — {{Nihongo|{{-|Chihiro}}|千尋||doslovno "tyseč" [[Japonska sistema měr#Měry dolžiny|hiro]]", "bezdonna glubina"}}; čarodějnica "odimaje" ime u Čihiro, ostavjajuči njej toliko jedin znak i izměnjajuči jego izgovor. Od nyně Čihiro se zove {{Nihongo|{{-|Sen}}|千||tyseč}}. Pomimo tomu, jestvuje red mužskyh imen, ktore davajut detem po redu jih rodženja: # {{Nihongo|Ičiro}}|一郎|ichirō|первый сын}}, # {{Nihongo|Džiro|二郎|Jirō|второй сын}}, # {{Nihongo|Saburo|三郎|saburō}}, # {{Nihongo|Širo|四郎|shirō}}, # {{Nihongo|Goro|五郎|gorō}}, # {{Nihongo|Rokuro|六郎|rokurō}}, # {{Nihongo|Šičiro|七郎|shichirō}}, # {{Nihongo|Hačiro|八郎|hachirō}}, # {{Nihongo|Kuro|九郎|kurō}}, # {{Nihongo|Džuro|十郎|jūrō}}, # {{Nihongo|Toichiro|十一郎|toichirō}} или {{Nihongo|Džuičiro|十一郎|jūichirō}}, # {{Nihongo|Džudžiro|十二郎|jūjirō}}, # {{Nihongo|Tosaburo|十三郎|tosaburō}} или {{Nihongo|Džusaburo|十三郎|jūsaburō:}}. Poslě [[Vtora světova vojna|Vtoroj světovoj vojny]] imena "vyše" než Saburo sut praktično prěstali se upotrěbjati. Pomimo ukazanyh imen, sut daže {{Nihongo|Džuširo|十四郎|jūshirō}}, četyrnadesety syn i {{Nihongo|Hjakuro|百郎|hakurō}}, stoty syn: jih, pomimo ostalnyh, noset aktor [[Kabuki]] [[Jushiro Konoe|Džuširo Konoe]] (近衛 十四郎) i [[mangaka]] [[Hyakuro Murasaki|Hjakuro Murasaki]] (村崎 百郎). == Formalne čislovniky == [[File:Shoe Boxes (743286602).jpg|thumb|{{lang|en|[[Getabako]]}}]] Kako i u kitajskyh čislovnikov, jestvuje specialna japonska sbirka kandži za čislovniky, ktora nazyvaje se {{Nihongo|大字|{{-|''daiji''}}|}} i ktoru koristajut v pravnyh i finansovyh dokumentah, da by prědodvračati možnost nečestnym ljudjam dodavati črtu ili dvě, prevračajuči jedinicu v dvojku ili trojku. Formalne čislovniky sut identične kitajskym formalnym čislovnikam, pomimo maloj razliky v načrtanju. Tutdenj cifry jedin, dva, tri i deset v pravnyh dokumentah pišut jedino v jihnom formalnom vidu (čisla od 4 do 9, ravno kako 100, 1000 i 10000 pišut identično obyčnym, gledite v tablice dolje).<ref>{{Cite web |script-title=ja:大正十一年大蔵省令第四十三号 (会計法規ニ基ク出納計算ノ数字及記載事項ノ訂正ニ関スル件) |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/T11/T11F03401000043.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023833/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/T11/T11F03401000043.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『第一条: 会計法規ニ基ク出納計算ニ関スル諸書類帳簿ニ記載スル金額其ノ他ノ数量ニシテ「一」、「二」、「三」、「十」、「廿」、「卅」ノ数字ハ「壱」、「弐」、「参」、「拾」、「弐拾」、「参拾」ノ字体ヲ用ユヘシ但横書ヲ為ストキハ「アラビア」数字ヲ用ユルコトヲ得』}}</ref><ref>{{Cite web |script-title=ja:戸籍法施行規則 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S22/S22F00501000094.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023839/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S22/S22F00501000094.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:「第三十一条 2: 年月日を記載するには、壱、弐、参、拾の文字を用いなければならない。」}}</ref><ref>{{Cite web |script-title=ja:小切手振出等事務取扱規程 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S26/S26F03401000020.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023849/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S26/S26F03401000020.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『附則 (昭和四〇年四月一日大蔵省令第二〇号) 2: 小切手の券面金額は、当分の間、所定の金額記載欄に、漢数字により表示することができる。この場合においては、「一」、「二」、「三」及び「十」の字体は、それぞれ「壱」、「弐」、「参」及び「拾」の漢字を用い、かつ、所定の金額記載欄の上方余白に当該金額記載欄に記載の金額と同額をアラビア数字で副記しなければならない。』}}</ref><ref>{{Cite web |script-title=ja:商業登記規則 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S39/S39F03201000023.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20090202084605/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S39/S39F03201000023.html |archive-date=2009-02-02 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『第四十八条 2: 金銭その他の物の数量、年月日及び番号を記載するには、「壱、弐、参、拾」の文字を用いなければならない。ただし、横書きをするときは、アラビヤ数字を用いることができる。』}}</ref> Tute obyčne formy jest možlivo izměnjato v směru vysšyh čisel dodavanjem črt (1 i 2 sut objasněne vyše, takože 3 jest možno izměnjati na 5, i 10 na 1000). V něktoryh slučajah cifru 1 cěljeno pišut kako v {{lang|ja|壱百壱拾}} za 110, na razliku od {{lang|ja|百十}} v obyčnom pisanju. Formalne čislovniky: {| class="wikitable" style="text-align: center" ! rowspan="2" | Čislo ! rowspan="2" | Obyčno ! colspan="2" | Formalno |- ! koristaje se !! ustarělo |- | align="right" | 1 || {{lang|ja|一}} || {{lang|ja|壱}} || {{lang|ja|壹}} |- | align="right" | 2 || {{lang|ja|二}} || {{lang|ja|弐}} || {{lang|ja|貳}} |- | align="right" | 3 || {{lang|ja|三}} || {{lang|ja|参}} || {{lang|ja|參}} |- | align="right" | 4 || {{lang|ja|四}} || {{lang|ja|四}} || {{lang|ja|肆}} |- | align="right" | 5 || {{lang|ja|五}} || {{lang|ja|五}} || {{lang|ja|伍}} |- | align="right" | 6 || {{lang|ja|六}} || {{lang|ja|六}} || {{lang|ja|陸}} |- | align="right" | 7 || {{lang|ja|七}} || {{lang|ja|七}} || {{lang|ja|柒}}, {{lang|ja|漆}} |- | align="right" | 8 || {{lang|ja|八}} || {{lang|ja|八}} || {{lang|ja|捌}} |- | align="right" | 9 || {{lang|ja|九}} || {{lang|ja|九}} || {{lang|ja|玖}} |- | align="right" | 10 || {{lang|ja|十}} || {{lang|ja|拾}} || {{lang|ja|拾}} |- | align="right" | 100 || {{lang|ja|百}} || {{lang|ja|百}} || {{lang|ja|佰}} |- | align="right" | 1000 || {{lang|ja|千}} || {{lang|ja|千}} || {{lang|ja|阡}}, {{lang|ja|仟}} |- | align="right" | 10000 || {{lang|ja|万}} || {{lang|ja|万}}, {{lang|ja|萬}} || {{lang|ja|萬}} |} Četyre aktualnyh [[banknoty Japonskogo jena]], 1000-jen, 2000-jen, 5000-jen i 10000-jen imajut formalne čislovniky {{lang|ja|千}}, {{lang|ja|弐千}}, {{lang|ja|五千}} i {{lang|ja|壱万}}. ==V starojaponskom jezyku== [[Starojaponsky jezyk]] imaje slovosbor čestično od staryh dob, i takože imaje unikalne čislovniky za čisla nad 10, ktore uže ne použivajit se, mimo slučajev něktoryh [[Leksema|leksem]]. Primětky: * Transkripcija tut jest na osnově [[fonem]] i ne jest [[Fonetika|fonetična]]. Gledite članok o [[Starojaponsky jezyk|starojaponskom jezyku]] za vyše informacij. * Gledite {{lang|en|[[Jōdai Tokushu Kanazukai]]}} za informacije o notacijah s nižnim indeksom. <!--NOTE: Please do NOT change /h/ to /p/. The transcription is phonemic, not phonetic. While it must have been [p] at some time in the past, during the Old Japanese period it was [ɸ]. --> {| class="wikitable" ! Čislo ! Izgovor ! Priklady ! Primětky |- | align="right" | 1 | [[wiktionary:一#Noun 2|{{lang|ojp|pi<sub>1</sub>to<sub>2</sub>}}]] | {{lang|ojp|一日}} {{lang|ojp|pi<sub>1</sub>to<sub>2</sub>pi<sub>1</sub>}} (1 denj), {{lang|ojp|一年}} {{lang|ojp|pi<sub>1</sub>to<sub>2</sub>to<sub>2</sub>se}} (1 god) | &nbsp; |- | align="right" | 2 | [[wiktionary:二#Noun 2|{{lang|ojp|futa}}]] | {{lang|ojp|二夜}} {{lang|ojp|futayo<sub>2</sub>}} (2 noče) | &nbsp; |- | align="right" | 3 | [[wiktionary:三#Noun 2|{{lang|ojp|mi<sub>1</sub>}}]] | {{lang|ojp|三十}} {{lang|ojp|mi<sub>1</sub>so<sub>1</sub>}} (30) | &nbsp; |- | align="right" | 4 | [[wiktionary:四#Noun 2|{{lang|ojp|yo<sub>2</sub>}}]] | {{lang|ojp|四十}} {{lang|ojp|yo<sub>2</sub>so<sub>1</sub>}} (40), {{lang|ojp|四人}} {{lang|ojp|yo<sub>2</sub>tari}} (4 ljudi) | &nbsp; |- | align="right" | 5 | [[wiktionary:五#Noun 2|{{lang|ojp|itu}}]] | {{lang|ojp|五年}} {{lang|ojp|ituto<sub>2</sub>se}} (5 lět) | &nbsp; |- | align="right" | 6 | [[wiktionary:六#Noun 2|{{lang|ojp|mu}}]] | {{lang|ojp|六爪}} {{lang|ojp|mutuma}} (6 klěšče) | &nbsp; |- | align="right" | 7 | [[wiktionary:七#Noun|{{lang|ojp|nana}}]] | {{lang|ojp|七瀬}} {{lang|ojp|nanase}} (mnogo bystryh) | Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 8 | [[wiktionary:八#Noun 2|{{lang|ojp|ya}}]] | {{lang|ojp|八雲}} {{lang|ojp|yakumo<sub>1</sub>}} (mnogo oblakov) | Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 9 | [[wiktionary:九#Noun 2|{{lang|ojp|ko<sub>2</sub>ko<sub>2</sub>no<sub>2</sub>}}]] | {{lang|ojp|九柱}} {{lang|ojp|ko<sub>2</sub>ko<sub>2</sub>no<sub>2</sub>pasira}} (9 blagorodnyh / bogov) | &nbsp; |- | align="right" | 10 | [[wiktionary:十#Noun 2|{{lang|ojp|to<sub>2</sub>}}]] / [[wiktionary:十#Noun 3|{{lang|ojp|to<sub>2</sub>wo}}]] | {{lang|ojp|十日}} {{lang|ojp|to<sub>2</sub>woka}} (10 dnjev) | &nbsp; |- | align="right" | 10 | [[wiktionary:十#Noun|{{lang|ojp|so<sub>1</sub>}}]] | {{lang|ojp|三十}} {{lang|ojp|mi<sub>1</sub>so<sub>1</sub>}} (30), {{lang|ojp|四十}} {{lang|ojp|yo<sub>2</sub>so<sub>1</sub>}} (40), {{lang|ojp|六十}} {{lang|ojp|muso<sub>1</sub>}} (60), {{lang|ojp|八十}} {{lang|ojp|yaso<sub>1</sub>}} (80) | Strěčaje se toliko v složityh slovah; ne koristaje se samo |- | align="right" | 20 | [[wiktionary:二十#Noun|{{lang|ojp|pata}}]] | {{lang|ojp|二十}} {{lang|ojp|patati}} (20), {{lang|ojp|二十人}} {{lang|ojp|patatari}} (20 ljudij), {{lang|ojp|二十年}} {{lang|ojp|patato<sub>2</sub>se}} (20 lět) | &nbsp; |- | align="right" | 50 | [[wiktionary:五十|{{lang|ojp|i}}]] | {{lang|ojp|五十日}} {{lang|ojp|ika}} (50 dnjev) | &nbsp; |- | align="right" | 100 | [[wiktionary:百#Noun 2|{{lang|ojp|po}}]] | {{lang|ojp|五百}} {{lang|ojp|ipo}} (500), {{lang|ojp|五百年}} {{lang|ojp|ipoto<sub>2</sub>se}} (500 lět), {{lang|ojp|五百夜}} {{lang|ojp|ipoyo<sub>2</sub>}} (500 nočev), {{lang|ojp|八百}} {{lang|ojp|yapo}} (800), {{lang|ojp|三百}} {{lang|ojp|mi<sub>1</sub>po}} (300), {{lang|ojp|六百}} {{lang|ojp|mupo}} (600), {{lang|ojp|九百}} {{lang|ojp|ko<sub>2</sub>ko<sub>2</sub>no<sub>2</sub>po}} (900) | Koristaje se za množne sotky v sostavnyh čislovnikah. Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 100 | [[wiktionary:百#Noun 3|{{lang|ojp|mo<sub>1</sub>mo<sub>1</sub>}}]] | {{lang|ojp|百日}} {{lang|ojp|mo<sub>1</sub>mo<sub>1</sub>ka}} (mnogo dnjev) | Koristaje se za nemnožne sotky i za čislo "100" sebe. Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 1000 | [[wiktionary:千#Noun|{{lang|ojp|ti}}]] | {{lang|ojp|千年}} {{lang|ojp|tito<sub>2</sub>se}} (1000 lět, mnogo dnjev) | Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 10000 | [[wiktionary:万#Noun|{{lang|ojp|yo<sub>2</sub>ro<sub>2</sub>du}}]] | {{lang|ojp|八百万}} {{lang|ojp|yapoyo<sub>2</sub>ro<sub>2</sub>du}} (8000000, myriada) | Često koristajut v značenju mnogo |} ==Sčitanje na prstah== Japonsky jezyl posluživaje se oddělnymi sistemami za sčitanje za sebe i za ukazyvanje čisel drugym, obědvě do deseti. Sčitanje načinajut s otvorjenoju dlanju, potom sčitajut do peti, sgybajuči prsty, počinajuči velikym palcem (ostalne sut rovne), ale četyti bude, kogda toliko maly prst jest rovny, a za pet bude pest. Potom sčitajut ješče do peti v obratnom slědu, otvarjajuči prsty, počinajuči tym malym – tako šest jest to samo kako četyri, sedm kako tri, i tako dalje, i dest končaje se otvorjenoju dlanju. Bez ogleda na to, že tuto prinosi nejednoznačnost, tuty sposob ne koristaje se za ukazyvanje čisel drugym i zato tuto obyčno ne jest problemom. Pri pokazyvanju sčeta drugym, načinajut s zatvorjenoj dlani, i odgybajut prstaý, počinajuči ukazovakom, dohodet do malogo prsta, i potom zakančivajut velikym palcem, kako to dělajut v Sjedinjenyh Štatah. Za ukazyvanje čisel nad petju, posluživajut se otvorjenoju dlanju (čto označaje pet) i prikladajut uměstno čislo prstov drugoj ruky ko dlani (dlanji soočajut se jedna drugoj) – tako, za šest ukazovakom se prikladaje k dlani i tako dalje.<ref>{{Cite web| url = http://japanese.about.com/library/weekly/aa112198.htm| title = Counting on one's fingers. About.com, Japanese Language, Namiko Abe| archive-url = https://web.archive.org/web/20130120143955/http://japanese.about.com/library/weekly/aa112198.htm |archive-date = 2013-01-20}}</ref> Da by pokazati deset, trěba pokazati obě dlanji otvorjenymi von. == Zapisyvanje cifr slovami == Ako byli prijete [[arabske cifry]], stalo se vyše i vyše obyčno posluživati se njimi za napisanje čisel. Sčetne i redne čislovniky sut tipično napisane arabskymi ciframi, kako {{nihongo|tri ljudi|3人|san-nin}}, {{nihongo|julij, "sedmy měsec"|7月|shichigatsu}}, {{nihongo|v vozrastu 20 lět|20歳|hatachi}}, i t. d., hoti {{lang|ja|三人}}, {{lang|ja|七月}} i {{lang|ja|二十歳}} sut takože dopustime v pisanju (ale to jest menje obyčno). Dalje, čisla, ktore sut čestju leksem, sut tipično zapisyvane kandži. Napriměr, termin {{nihongo|'zeleninovy kiosk'|八百屋|yaoya}} prěkladaje se v "magazín 800", kde koristaje starojaponsky izgovor za 800, {{lang|ojp|ya(h)o}}. Izvěstna Japonska organizovana kriminalna spoločnost [[jakuza]], može byti zapisyvana kako {{lang|ja|八九三}} (ili 893), kombinacija v igrě {{lang|en|[[Oicho-Kabu|oicho-kabu]]}}, ktora stoji 0 punktov, ukazyvaje, že jakuza sut "ničtožne ljudi" ili "ljudi hazarda".<ref>{{Cite web |url=http://www.sljfaq.org/afaq/yakuza.html |title=What is the origin of yakuza? |website=www.sljfaq.org |access-date=2016-03-24}}</ref> ==Zrite takože== *Chinese numerals *Decimal separator *Japanese counter word *Japanese people *Japanese wordplay § Numeric substitution == Referencije == {{Iztočniky}} ==Vnješnje linky== <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> * {{lang|ja|[http://www.moroo.com/uzokusou/misc/suumei/suumei.html 大数の名前について]}} (na japonskom jezyku) * {{Cite web |url= http://www.sf.airnet.ne.jp/~ts/language/number/ancient_japanese.html | title = Ancient Japanese number system| archive-url = https://web.archive.org/web/20180829030749/http://www.sf.airnet.ne.jp/~ts/language/number/ancient_japanese.html |archive-date=2018-08-29}} * [http://www.solosequenosenada.com/gramatica/japanese/Learn_Japanese_Numbers.php English exercises for learning Japanese numerals] * [https://web.archive.org/web/20090324035049/http://www.learnjapanesewordsandphrases.com/learnjapanesenumbers.html Audio to learn the pronunciation for Japanese numbers] * [http://www.sljfaq.org/cgi/kanjinumbers.cgi Convert kanji numerals to arabic numerals] (sci. lang. Japan FAQ page) * [http://www.sljfaq.org/cgi/numbers.cgi Convert arabic numerals to kanji numerals] (sci. lang. Japan FAQ page) </div> {{Prěvod|en|Japanese numerals|}} [[Kategorija:Čisla]] [[Kategorija:Japonsky jezyk]] [[Kategorija:Čislovniky]] {{INTERWIKI|Q1337084}} {{Kartka osoba | name = Viktor Coj | native_name = <center>{{Jezyky|ru|Виктор Цой}}</center> | image = [[Fajl:Victor Tsoi 1986.jpg|thumb|center|Viktor Coj v lětu 1986]] | alt = | caption = | birth_name = Viktor Robertovič Coj | birth_date = {{birth date|1962|6|21|df=yes}} | birth_place = [[Sankt-Peterburg|Leningrad]], [[Rosijska Sovětska Federativna Socialističska Republika|RSFSR]], [[Sovětsky Sojuz]] | death_date = {{death date and age|1990|8|15|1962|6|21|df=yes}} | death_place = [[Latvijska Sovětska Socialističska Republika|Latvijska SSR]], Sovětsky Sojuz | death_cause = Avto avarija | resting_place = Bogoslovskoje grobišče, Sankt-Peterburg | occupation = {{Flatlist| * pěvec * avtor pěsnjej * avtor muziky * aktor * avangardny umětnik }} | years_active = 1978–1990 | spouse = {{Plainlist| * Marianna Coj, od 1984 }} | children = [[Aleksandr Coj]], rod. 1985 | module = {{Kartka muzikant|embed=yes <!-- See Wikipedia:WikiProject Musicians --> | background = solo_singer <!-- mandatory format: please do not change or remove --> | instrument = {{flatlist| * [[Vokal|vokal]] * [[Gitara|gitara]] * [[Bas-gitara|bas-gitara]] }} | genre = {{Flatlist| * [[Post-punk|post-pank]] * [[New wave (muzika)|nova volna]] * [[gotičny rok]] * [[Punk|pank rok]] }} | label = {{Flatlist| * [[AnTrop]] * [[Firma Melodija|Melodija]] }} | current_member_of = {{Flatlist| * [[Kino (grupa)|Kino]] * [[Avtomatičeskije udovletvoriteli]] * [[Sergej Kurjohin]] }} }} }} Tuto jest peskovišče. [[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]] '''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}}) <span class="ext-gadget-alphabet-disable"> </span> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> {{Prěvod|en|Japanese language|}} [[Kategorija:Jezyk]] {{INTERWIKI|Q5287}} {{Pravopis prověrjeny}} 4uy2c2y22u5ewv0u33v4ta6sgc6ssrp 28089 28083 2026-07-05T13:59:30Z Ilja isv 10 /* Zapisyvanje cifr slovami */ 28089 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=July 2026}} {{-|''Under construction''}} {{nihongo|'''Japonske čislovniky'''|数詞|sūshi}} sut [[Čislovnik (lingvistika)|čislovniky]], koristane v [[Japonsky jezyk|japonskom jezyku]]. V pismennosti oni sut jednake s [[Kitajske čislovniky|kitajskymi čislovnikami]], I velike čisla slědujut kitajskomu stilju s grupovanjem po 10,000. Koristajut se dva izgovory: Sino-Japonsko čitanje ([[On'yomi|{{lang|en|on'yomi}}]]) i Japonsko čitanje {{lang|en|[[Wago|yamato kotoba]]}} (rodne slova, {{lang|en|[[kun'yomi]]}}) [[Kitajske hieroglify|kitajskyh hieroglifov]]. ==Čisla v japonskom jezyku== Sut dva sposoby, kako pisati čisla na japonskom jezyku: [[Arabske cifry|arabskymi ciframi]] (1, 2, 3) ili [[Kitajske čislovniky|kitajskymi čislovnikami]] ({{lang|zh|一}}, {{lang|zh|二}}, {{lang|zh|三}}). Arabske čisla sut vyše često koristane pri [[Horizontalno i vertikalno pisanje v Iztočno aziatskoj pismennosti|horizontalnom pisanju]], a kitajske čisla sut vyše obyčajne pri [[Horizontalno i vertikalno pisanje v Iztočno aziatskoj pismennosti|vertikalnom pisanju]]. Věčšinstvo čisel imaje dva čitanja, kako i večšinstvo [[Kanji|kandži]], to, ktoro jest izvedeno od kitajskogo čitanja, koristaje se za redne čislovniky ([[on'yomi|čitanje {{lang|en|On}}]] ) a rodno japonsko čitanje ([[kun'yomi|čitanje {{lang|en|Kun}}]]) koristaje se nemnogo menje formalno za čisla do 10. V něktoryh slučajah (privedenyh dole), jsponsko čitanje obyčno jest preferovano za vse izkoristanja. Archaične čtanja sut označene †. {| class="wikitable nounderlines" ! Čislo ! Znak ! Čitanje {{lang|en|On}} ! Čitanje {{lang|en|Kun}}<ref>{{cite book |script-title=ja:スーパー大辞林 |trans-title=Super [[Daijirin]] |language=ja |publisher=[[Sanseidō]] }}</ref> ! Prědnostno čitanje |- | align="right" | [[0]] | {{lang|ja|零}} / {{lang|ja|〇}}{{sup|*}} | {{Nihongo||れい|rei}} | {{Nihongo||まる|maru}} | {{Nihongo||ゼロ|zero}} ([[Pozajetje (lingvistika)|pozajetje]], {{lang|en|[[Loanwords in Japanese|gairaigo]]}}) |- | align="right" | [[1]] | {{lang|ja|一}} | {{Nihongo||いち|ichi}} | {{Nihongo||ひと・つ|hito(tsu)}} | {{Nihongo||いち|ichi}} |- | align="right" | [[2]] | {{lang|ja|二}} | {{Nihongo||に|ni}} | {{Nihongo||ふた・つ|futa(tsu)}} | {{Nihongo||に|ni}} |- | align="right" | [[3]] | {{lang|ja|三}} | {{Nihongo||さん|san}} | {{Nihongo||みっ・つ|mit(tsu)}} | {{Nihongo||さん|san}} |- | align="right" | [[4]] | {{lang|ja|四}} | {{Nihongo||し|shi}} | {{lang|en|yon}}, {{Nihongo||よん、よっ・つ|yot(tsu)}} | {{Nihongo||よん|yon}} |- | align="right" | [[5]] | {{lang|ja|五}} | {{Nihongo||ご|go}} | {{Nihongo||いつ・つ|itsu(tsu)}} | {{Nihongo||ご|go}} |- | align="right" | [[6]] | {{lang|ja|六}} | {{Nihongo||ろく|roku}} | {{Nihongo||むっ・つ|mut(tsu)}} | {{Nihongo||ろく|roku}} |- | align="right" | [[7]] | {{lang|ja|七}} | {{Nihongo||しち|shichi}} | {{Nihongo||なな・つ|nana(tsu)}} | {{Nihongo||なな|nana}} |- | align="right" | [[8]] | {{lang|ja|八}} | {{Nihongo||はち|hachi}} | {{Nihongo||やっ・つ|yat(tsu)}} | {{Nihongo||はち|hachi}} |- | align="right" | [[9]] | {{lang|ja|九}} | {{lang|ja|ku}}, {{Nihongo||く, きゅう|kyū}} | {{Nihongo||ここの・つ|kokono(tsu)}} | {{Nihongo||きゅう|kyū}} |- | align="right" | [[10]] | {{lang|ja|十}} | {{Nihongo||じゅう|jū}} | {{Nihongo||とお|tō}} | {{Nihongo||じゅう|jū}} |- | align="right" | [[20 (number)|20]] | {{lang|ja|二十}} | {{Nihongo||にじゅう|ni-jū}} | {{Nihongo||はた|hata}}† | {{Nihongo||にじゅう|ni-jū}} |- | align="right" | [[30 (number)|30]] | {{lang|ja|三十}} | {{Nihongo||さんじゅう|san-jū}} | {{Nihongo||みそ|miso}}† | {{Nihongo||さんじゅう|san-jū}} |- | align="right" | [[40 (number)|40]] | {{lang|ja|四十}} | {{Nihongo||しじゅう|shi-jū}} | {{Nihongo||よそ|yoso}}† | {{Nihongo||よんじゅう|yon-jū}} |- | align="right" | [[50 (number)|50]] | {{lang|ja|五十}} | {{Nihongo||ごじゅう|go-jū}} | {{Nihongo||いそ|iso}}† | {{Nihongo||ごじゅう|go-jū}} |- | align="right" | [[60 (number)|60]] | {{lang|ja|六十}} | {{Nihongo||ろくじゅう|roku-jū}} | {{Nihongo||むそ|muso}}† | {{Nihongo||ろくじゅう|roku-jū}} |- | align="right" | [[70 (number)|70]] | {{lang|ja|七十}} | {{Nihongo||しちじゅう|shichi-jū}} | {{Nihongo||ななそ|nanaso}}† | {{Nihongo||ななじゅう|nana-jū}} |- | align="right" | [[80 (number)|80]] | {{lang|ja|八十}} | {{Nihongo||はちじゅう|hachi-jū}} | {{Nihongo||やそ|yaso}}† | {{Nihongo||はちじゅう|hachi-jū}} |- | align="right" | [[90 (number)|90]] | {{lang|ja|九十}} | {{Nihongo||くじゅう|ku-jū}} | {{Nihongo||ここのそ|kokonoso}}† | {{Nihongo||きゅうじゅう|kyū-jū}} |- | align="right" | [[100]] | {{lang|ja|百}} | {{Nihongo||ひゃく|hyaku}} | {{Nihongo||もも|momo}}† | {{Nihongo||ひゃく|hyaku}} |- | align="right" | [[500 (number)|500]] | {{lang|ja|五百}} | {{Nihongo||ごひゃく|go-hyaku}} | {{Nihongo||いお|io}}† | {{Nihongo||ごひゃく|go-hyaku}} |- | align="right" | [[800 (number)|800]] | {{lang|ja|八百}} | {{Nihongo||はっぴゃく|hap-pyaku}} | {{Nihongo||やお|yao}}† | {{Nihongo||はっぴゃく|hap-pyaku}} |- | align="right" | [[1000 (number)|1,000]] | {{lang|ja|千}} | {{Nihongo||せん|sen}} | {{Nihongo||ち|chi}}† | {{Nihongo||せん|sen}} |- | align="right" | [[10,000]] | {{lang|ja|万}} | {{Nihongo||まん|man}} | {{Nihongo||よろず|yorozu}}† | {{Nihongo||まん|man}} |- | align="right" | [[100,000,000]] | {{lang|ja|億}} | {{Nihongo||おく|oku}} |— | {{Nihongo||おく|oku}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)#1012|1,000,000,000,000]] | {{lang|ja|兆}} | {{Nihongo||ちょう|chō}} |— | {{Nihongo||ちょう|chō}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10,000,000,000,000,000]] | {{lang|ja|京}} | {{Nihongo||けい|kei}} |— | {{Nihongo||けい|kei}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|100,000,000,000,000,000,000]] | {{lang|ja|垓}} | {{Nihongo||がい|gai}} |— | {{Nihongo||がい|gai}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>24</sup>]] | {{lang|ja|𥝱}} | {{Nihongo||じょ|jo}} |— | {{Nihongo||じょ|jo}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>28</sup>]] | {{lang|ja|穣}} | {{Nihongo||じょう|jō}} |— | {{Nihongo||じょう|jō}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>32</sup>]] | {{lang|ja|溝}} | {{Nihongo||こう|kō}} |— | {{Nihongo||こう|kō}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>36</sup>]] | {{lang|ja|澗}} | {{Nihongo||かん|kan}} |— | {{Nihongo||かん|kan}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>40</sup>]] | {{lang|ja|正}} | {{Nihongo||せい|sei}} |— | {{Nihongo||せい|sei}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>44</sup>]] | {{lang|ja|載}} | {{Nihongo||さい|sai}} |— | {{Nihongo||さい|sai}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>48</sup>]] | {{lang|ja|極}} | {{Nihongo||ごく|goku}} |— | {{Nihongo||ごく|goku}} |} <small><nowiki>*</nowiki> Imaje se takože specialno čitanje 〇 ({{-|''maru''}}), čto označaje "krugly" ili "krug". Ono može koristati se opcionalno, kogda čitajut se odděljene cifry v nomeru jedna po jednoj, vměsto vsego čisla. Polpularnym priměrim jest [[109 (trgovy dom)|znamenity magazin "109"]] v četvrti [[Shibuya|Šibuja, Tokio]], ktory čitaje se kako {{lang|en|ichi-maru-kyū}} (Kandži: {{lang|ja|一〇九}}). (On takože može čitati se kako 'deset-devet'— izgovarjaje se {{lang|en|tō-kyū}} — čto jest igra slov s nazvanjem tokijskogo trgovogo doma, ktory vladaje budynkom.) Tuto izkoristanje {{lang|en|maru}} za čislnu 0 jest podobno poněkogdomu čitanju čisla 0 v anglijskom jezyku kako {{-| ''oh''}}. Jednakože, kako čislo, jego jedino zapisyvajut kako 0 ili {{Nihongo|零|{{-|rei}}}}. Čtovyše, dva i pet igovarjajut s dolgoju samoglaskoju v telefoničnyh nomerah (napr. {{lang|ja|にい}} {{lang|en|nī}} i {{lang|ja|ごお}} {{lang|en|gō}}). Čisla poslě {{lang|en|kei}} koristajut rědko. Tym ne menje, oni sut prědstavjene tut.</small> Kako odměčaje se vyše, {{lang|en|yon}} (4) i {{lang|en|nana}} (7) sut uprědnostnjene nad {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}}. Prědpokladaje se, že tuto jest svezano s tym, že {{lang|en|shi}} jest takože čitanjem slova 死 (smrt), čto děljae jego neščestlivym čitanjem (gledite [[tetrafobija]]); dokolě {{lang|en|shichi}} može zvučati velmi slično s {{lang|en|ichi}} (1), {{lang|en|shi}} ili {{lang|en|hachi}} (8). Jednakože, v cělom redu stanovjenyh slov i rěčenij, {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}} sut stale preferovane; tako, pri sčitanju (kako v {{lang|en|"ichi, ni, san, shi,..."}}), {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}} mogut iměti prědnost. Čislo 9 takože mněvaje se nesčestlivym; kogda izgovarjaje se {{lang|en|ku}}, ono sozvučno 苦 (stradanje). Čislo 13 poněkogda mněvaje se nesčestlivym, ale jest to kalka [[Triskaidekafobia|zapadnoj tradicije]]. Naprotiv, 7 i poněkogda 8 mněvajut se sčestlivymy u japoncev.<ref>{{Cite web|url=https://lingualift.com/blog/lucky-unlucky-numbers-japan/|title=The number of death: Lucky and unlucky numbers in Japan|website=The Science of Language Self-Study {{!}} LinguaLift Blog|access-date=2016-03-24}}</ref> V sovrěmennom japonskom jezyku, redne čislovniky pomimo 4 i 7 sut obyčno koristane v čitanju {{lang|en|on}}. Alternativno čitanje byvaje v nazvah měsecev, čislah dnjev v měsecu i stalyh izrazah; napriměr, april, julij, i september nazyvajut se {{lang|en|'''shi'''-gatsu}} (4. měsec), {{lang|en|'''shichi'''-gatsu}} (7. měsec), i {{lang|en|'''ku'''-gatsu}} (9. měsec). Čitanja {{lang|en|on}} takože koristajut pri prěklikanju dlja sčitanja ljudij (nap. {{lang|en|ichi-ni-san-shi}}). Večši čisla dělajut, kombinujuči tute elementy: *desetky od 20 do 90 sut "(cifra){{lang|en|-jū}}" kako od {{Nihongo|二十|{{-|ni-jū}}}} do {{Nihongo|九十|{{-|kyū-jū}}}}. *sotky od 200 do 900 sut "(cifra){{lang|en|-hyaku}}". *tyseče od 2000 do 9000 sut "(cifra){{lang|en|-sen}}". Počinajuči od {{Nihongo|miriady|万}}, čisla začinajut se s {{Nihongo|一|{{-|ichi}}}}, jestlu ne jest prisutna ina cifra. Tako, 100 bude prosto {{Nihongo|百|{{-|hyaku}}}}, 1000 jest prosto {{Nihongo|千|{{-|sen}}}}, ale 10000 uže{{Nihongo|一万|{{-|ichiman}}}}, vměsto prosto {{lang|en|man}}. (Tuto odličaje se od [[Kitajsky jezyk|kitajskogo jezyka]], kde čisla začinajut se c {{lang|zh|一}} ako ne jest druga ina cifra prěd njeju, uže od 100.) I jestli {{Nihongo|千|{{-|sen}}}}neposrědnje prědhodi nazvě kolikosti [[Miriada|miriad]], prěd {{Nihongo|千|{{-|sen}}}}obyčno dodavajut {{Nihongo|一|{{-|ichi}}}}, čto davaje {{Nihongo|一千|{{-|issen}}}}. Tako, 10,000,000 (bukvalno 1000,0000) obyčno čitajut kako {{Nihongo|一千万|{{-|issenman}}}}. Ale ako {{Nihongo|千|{{-|sen}}}} ''ne'' premo prědhodi kolikosti myriad, dodavanje {{Nihongo|一|ichi}}jest opcionalno. Tako, 15,000,000 (1500,0000) čitaje se kako {{Nihongo|千五百万|sengohyakuman}} ili {{Nihongo|一千五百万|issengohyakuman}}, ravno i kako 1500 čitaje se {{Nihongo|千五百|sengohyaku}}ili {{Nihongo|一千五百|issengohyaku}}. Sut i něktore fonetične modifikacije v ozvučanju něktoryh velikyh čisel, [[Oglasovanje i obezglasovanje suglasok|oglasovanje]] ili [[gemacija]] něktoryh suglasok, kako to često byvaje v japonskom jezyku (napr. {{lang|en|[[rendaku]]}}): napr. {{lang|en|roku}} "šest" i {{lang|en|hyaku}} "sto" dělajut {{lang|en|roppyaku}} "šestsot". {| class="wikitable" ! × !! 1 !! 2 !! 3 !! 4 !! 5 !! 6 !! 7 !! 8 !! 9 !! 10 !! 100 !! 1000 |- | align="right" | 100 | style="background: yellow" | {{lang|en|hyaku, ippyaku}} | {{lang|en|nihyaku}} | style="background: yellow" | {{lang|en|sanbyaku}} | {{lang|en|yonhyaku}} | {{lang|en|gohyaku}} | style="background: yellow" | {{lang|en|roppyaku}} | {{lang|en|nanahyaku}} | style="background: yellow" | {{lang|en|happyaku}} | {{lang|en|kyūhyaku}} |— |— |— |- | align="right" | 1,000 | style="background: yellow" | {{lang|en|sen, issen}} | {{lang|en|nisen}} | style="background: yellow" | {{lang|en|sanzen}} | {{lang|en|yonsen}} | {{lang|en|gosen}} | {{lang|en|rokusen}} | {{lang|en|nanasen}} | style="background: yellow" | {{lang|en|hassen}} | {{lang|en|kyūsen}} | — | — | — |- | align="right" | 10{{sup|12}} | style="background: yellow" | {{lang|en|itchō}} | {{lang|en|nichō}} | {{lang|en|sanchō}} | {{lang|en|yonchō}} | {{lang|en|gochō}} | {{lang|en|rokuchō}} | {{lang|en|nanachō}} | style="background: yellow" | {{lang|en|hatchō}} | {{lang|en|kyūchō}} | style="background: yellow" | {{lang|en|jutchō}}* | {{lang|en|hyakuchō}} | {{lang|en|issenchō}} |- | align="right" | 10{{sup|16}} | style="background: yellow" | {{lang|en|ikkei}} | {{lang|en|nikei}} | {{lang|en|sankei}} | {{lang|en|yonkei}} | {{lang|en|gokei}} | style="background: yellow" | {{lang|en|rokkei}} | {{lang|en|nanakei}} | style="background: yellow" | {{lang|en|hakkei}} | {{lang|en|kyūkei}} | style="background: yellow" | {{lang|en|jukkei}}* | style="background: yellow" | {{lang|en|hyakkei}}** | {{lang|en|issenkei}} |} <small><nowiki>*</nowiki> Takože priměnjaje se k kratnym 10. Koncovka měnjaje se od {{lang|en|-jū}} na {{lang|en|-jutchō}} ili {{lang|en|-jukkei}}.<br /><nowiki>**</nowiki> Takože priměnjaje se k kratnym 100. Koncovka {{lang|en|-ku}} měnjaje se na {{lang|en|-kkei}}.</small> V čislah nad 10, elementy sut soredjene, i ne koristajut se nuly. Japonske čislovniky imajut ne pozicijnu, a multiplikativno-aditivnu sistemu; da by napisati čislo 20, trěba napisati simbol {{Nihongo|"dva"|二}}, a potom simbol {{Nihongo|"deset"|十}}, da by polučiti dvě desetky ili {{Nihongo|"dvadeset"|二十}}. {| class="wikitable" ! Čislo !! Znaky !! Čitanje !Značenje |- | align="right" | 11 || {{lang|ja|十一}} || {{lang|en|jū ichi}} |deset i jedno |- | align="right" | 17 || {{lang|ja|十七}} || {{lang|en|jū nana, jū shichi}} |deset i sedm |- | align="right" | 151 || {{lang|ja|百五十一}} || {{lang|en|hyaku go-jū ichi}} |sto, pet desetok i jedno |- | align="right" | 302 || {{lang|ja|三百二}} || {{lang|en|san-byaku ni}} |tri sta i dva |- | align="right" | 469 || {{lang|ja|四百六十九}} || {{lang|en|yon-hyaku roku-jū kyū}} |četyri, šest desetok i devet |- | align="right" | 2025 || {{lang|ja|二千二十五}} || {{lang|en|ni-sen ni-jū go}} |dva tyseče, dvě desetky i pet |} ===Čislne redky i desetične čisla=== Japonske cifry od 1 do 9 obyčno se koristajut izolovano. Redky cifr imajut slegka inako čitanje s prodolženymi samoglaskami za 2 (''nī'') i 5 (''gō''), i menje često, 4 (''shī'') i 9 (''kū''). Tako dělajut zato, že kogda prěčisljajut cifry, ako možno, oni muset byti v grupah po dvě, každa iz njih musi sostojeti točno iz četyreh [[Mora (lingvistika)|mor]], čto dělaje neobhodnym prodolženje obyčno jednomornyh cifr kako ''ni'', ''go'', ''shi'' and ''ku''.<ref name=nhk-2005-2>{{cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20250622082124/https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20250601_1.html|url=https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20250601_1.html|archive-date=22 June 2025|lang=ja|script-title=ja:語の読み方（語形）について数字の読み方～小数の読み方～|work=NHK Bunken|publisher=NHK Broadcasting Culture Research Institute|last=Yamashita|first=Yōko|last2=Fujii|first2=Madoka|date=28 February 2025|access-date=23 September 2025|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20250622082259/https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20180501_4.html|url=https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20180501_4.html|archive-date=22 June 2025|date=1 May 2018|lang=ja|script-title=ja:数詞の発音とアクセント|work=NHK Bunken|publisher=NHK Broadcasting Culture Research Institute|last=Sakurai|first=Shigeharu|last2=Akinaga|first2=Kazue|access-date=23 September 2025|url-status=live}}</ref> Napiměr, taky redok kako '''5'''4'''2'''62 se izgovarjaje {{-|'''''gō'''-yon '''nī'''-roku ni''}}, kde prve dvě grupy sut kvadrimoraične. [[Japonsko tonalno udarjenje|Udarjenje]] pri tom padaje prědposlědnju moru kažfoj grupy, ako li to jest možlivo, odsud {{-|[ɡoː jóɴ <nowiki>|</nowiki> ɲiː ɾókɯ <nowiki>|</nowiki> ɲí]}}.<ref name=hirayama-1961>{{cite book|lang=ja|script-title=ja:全国アクセント辞典|first=Teruo|last=Hirayama|publisher=Tōkyōdō|date=25 December 1961|p=897}}</ref> Tuto pravilo takože priměnjaje se k poslědnoj cifrě celoj česti čisla i ko vsim cifram desetičnoj česti desetičnogo čisla.<ref name=nhk-2005-2/><ref name=hirayama-1961/> Napriměr, tako desetično čislo kako 25'''2'''.'''25'''5 se izgovarjaje {{-|''nihyaku gojū '''nī'''-ten '''nī-gō''' go''}} {{-|[ɲiçjakɯ́ <nowiki>|</nowiki> ɡodʑɯ́ː <nowiki>|</nowiki> ɲíː teɴ <nowiki>|</nowiki> ɲiː ɡóː <nowiki>|</nowiki> ɡó]}}, kde ''ten'' označaje "točka". ===Druge tipy čisel=== V japonskyh [[Ordinalny čislovnik|ordinalnyh čislovnikah]] koristajut modifikaciju uměstnyh sčetnyh slov, sistema ktoryh v japonskom jezyku jest dosti [[Japonske sčetne slova|komplikovana]]. Da by prěvratiti sčetno slovo (sčislovnik) v ordinalny čislovnik, ktory označaje poziciju v redu, na koncu sčislovnika dodavajut {{lang|ja|目}} {{lang|en|me}}. Tako "jedin raz" bude prěkladati se kako {{lang|ja|一回}} {{lang|en|ikkai}}, a "prvy raz" bude se prěkladati {{lang|ja|一回目}} {{lang|en|ikkaime}}. Tuto pravilo jest ale nedoslědno, ako sčislovniky bez sufiksa {{translit|ja|me}} često koristajut i v ordinalnom, i v [[Kardinalny čislovnik|kardinalnom]] smyslah. Napriměr, {{lang|ja|三階}} {{translit|ja|sangai}} može označati kako "tri etaže", tako i "tretji etaž." [[Distributivny čislovnik|Distributivne čislovniky]] obyčno stvarjajut iz kardinalnogo čislovnika, sčetnogo slova i sufiksa {{Nihongo|{{-|''-zutsu''}}|ずつ|}}, napriklad {{Nihongo|{{-|''hitori-zutsu''}}|一人ずつ|po jednoj osobě za raz, po-jedno}}. == Stupnje 10 == === Velike čisla === Vslěd kitajskoj tradiciji, velike čisla se stvarjajut grupovanjem cifr v [[Miriada|miriady]] (10,000), na razliku od zapadnyh tyseč(1,000) <div class="overflowbugx" style="overflow-x:auto;"> {| class="wikitable" !align="left"|Red |10{{sup|4}} |10{{sup|8}} |10{{sup|12}} |10{{sup|16}} |10{{sup|20}} |10{{sup|24}} |10{{sup|28}} |10{{sup|32}} |10{{sup|36}} |10{{sup|40}} |10{{sup|44}} |10{{sup|48}} |10{{sup|52}} <br /><small>{{nowrap|(ili 10{{sup|56}})}}</small> |10{{sup|56}} <br /><small>{{nowrap|(ili 10{{sup|64}})}}</small> |10{{sup|60}} <br /><small>{{nowrap|(or 10{{sup|72}})}}</small> |10{{sup|64}} <br /><small>{{nowrap|(or 10{{sup|80}})}}</small> |10{{sup|68}} <br /><small>{{nowrap|(or 10{{sup|88}})}}</small> |- align="center" !align="left"|Znak |{{lang|ja|万}} |{{lang|ja|億}} |{{lang|ja|兆}} |{{lang|ja|京}} |{{lang|ja|垓}} |{{lang|ja|𥝱}}, {{lang|ja|秭}} |{{lang|ja|穣}} |{{lang|ja|溝}} |{{lang|ja|澗}} |{{lang|ja|正}} |{{lang|ja|載}} |{{lang|ja|極}} |{{lang|ja|恒河沙}} |{{lang|ja|阿僧祇}} |{{lang|ja|那由他}}, {{lang|ja|那由多}} |{{lang|ja|不可思議}} |{{lang|ja|無量大数}} |- align="center" !align="left"|Izgovor |{{lang|en|man}} |{{lang|en|oku}} |{{lang|en|chō}} |{{lang|en|kei}} |{{lang|en|gai}} |{{lang|en|jo}}, {{lang|en|shi}} |{{lang|en|jō}} |{{lang|en|kō}} |{{lang|en|kan}} |{{lang|en|sei}} |{{lang|en|sai}} |{{lang|en|goku}} |{{lang|en|gōgasha}} |{{lang|en|asōgi}} |{{lang|en|nayuta}} |{{lang|en|fukashigi}} |{{lang|en|muryōtaisū}} |}</div> Razhoděnja sut iz-za {{Nihongo|{{-|[[Jinkōki]]}}|塵劫記|}}, najstaršego matematičnogo teksta Japonije. Originalno izdavanje bylo opublikovano v lětu 1627 i imělo mnogo grěšek, věčšinstvo ktoryh bylo izpravjeno v izdavanju 1631 goda. V lětu 1634 izšlo ješče jedno izdavanje, kde opet bylo izměnjeno několiko veličin. Vyše uvedeno razhodženje jest obuslovjeno nesuglasnostju dvoh poslědnjih izdavanij. Sut razne znaky za 10{{sup|24}} (to jest {{lang|ja|秭}} v kitajskom jezyku tutčas), i po 10{{sup|48}} oni odličajut se tym, že prodolžajut s povyšenjem faktora 10{{sup|4}} ili prěključajut se na faktor 10{{sup|8}}. Ako koristaje se faktor 10{{sup|8}}, medžuintervalne koeficienty 10{{sup|4}} zakryvajut s pomočju {{Nihongo|万|man}}. Nastoječe izdavanje {{lang|en|Jinkōki}}, 11-to, slěduje faktoru 10{{sup|4}} črez cělu sistemu, hoti něktori ljudi ješče koristajut veličiny iz 8-go izdavanja daže tutčas. Poslědnje tri čisla s mnogoslogovymi nazvanjami i razhodženjem veličin v koncu koncev izvodet se iz Indije, hoti tam oni ne iměli oprědeljennyh veličin. {{Nihongo|恒河沙|''gōgasha''}} prvonačelno koristalo se v budističskyh traktatah za označevanje bezměrno ogromnogo; ono proizhodi iz [[Sanskrit|sanskritskogo]] {{lang|sa|गङ्गा}} {{lang|en|gangā}} '[[Ganges|Ganga]]' (čto udobno vključaje znaky {{Nihongo|'rěka'|河|ka}} i {{Nihongo|'pěsok'|沙|sha}}, odsylajuči k neizčislimomu množstvu čestic pěska na rěkě Ganga. {{Nihongo|阿僧祇|''asōgi''|}}, od sanskritnogo {{lang|sa|असंख्येय}} {{lang|en|asaṃkhyeya}} 'neizčisljimy/bezčislny', s negativnym prefiksom {{Nihongo|阿|''a''|}}, i {{Nihongo|那由他|''nayuta''}} od sanskritnogo {{lang|sa|नयुत/नयुतः}} {{lang|en|nayuta(ḥ)}}. Dalje, cifry sut terminami iz [[Budizm|Budizma]], prěvedene na kitajsky ili iztvorjene na njem, ktorym pozdněje pridělali čislne značenja: {{Nihongo|'nevoobrazimy'|不可思議|fukashigi}} i {{Nihongo|'bezměrno veliko čislo'|無量大数|muryōtaisū}}. Priměry: ''(razděljenje na grupy iz četyreh cifr jest privedeno samo za cěljem lěpšego objasnjenja)'' *1 0000 : {{Nihongo|一万|ichi-man}} *983 6703 : {{Nihongo|九百八十三万 六千七百三|kyū-hyaku hachi-jū san-man, roku-sen nana-hyaku san}} *20 3652 1801 : {{Nihongo|二十億 三千六百五十二万 千八百一|ni-jū oku, san-zen rop-pyaku go-jū ni-man, sen hap-pyaku ichi}} Jednakože, Čisla, napisane arabskymi ciframi, razděljaut na grupy po tri cifry, kako to jest prijeto v anglogovorečih državah. Pri koristanju arabskyh cifr i kandži razom, zapadny sposob zapisu može se koristati za čisla, menši 10,000, ale s {{-|''man''}}, ako čislo je večšo (napr. {{lang|ja|2,500万}} za 25,000,000). Ako v japonskom jezyku dolge čisla sit zapisyvane v kandži, nuly opuskajut za vse stupnje deseti. Tako, 4002 bude {{lang|ja|四千二}} (naprotiv, v kitajskom jezyku trěba použiti {{lang|zh|零}} vsekde vměsto nuly, napr. {{lang|zh|四千零二}} za 4002). Ale, pri čitanju učetovodnyh sprav, napriměr, opuštene cifry inogda označajut {{Nihongo|飛び|tobi}} ili {{Nihongo|飛んで|tonde}}: v našem priměru 4002 {{lang|en|yon-sen '''tobi''' ni}} ili {{lang|en|yon-sen '''tonde''' ni}} vměsto obyčnogo {{lang|en|yon-sen ni}}. === Drobne čisla === Japonsky jezyk imaje dvě sistemy čislovnikov za desetične droby. Oni uže ne koristajut se generalno, ale kako predže mogut se koristati v něktoryh slučajah, kako ukazatelje odbitja i zaščity bejsbolistov, procenty izigry sportovnyh ekip, i v něktoryh idiomatičnyh rěčenjah kako 五分五分の勝負 ({{-|''gobugobu no shōbu''}}, 'šans petdeset na petdeset', doslovno 'pet na pet'), ili kogda prědstavjajut procent rabata. Droby {{lang|en|bu}} takože koritajut, kogda govoret o gorečkě — napriměr, {{Nihongo|九度二分|kudonibu}} za 9 i dvě drobnyh — za označanje temperatury 39.2°C. Jedna sistema jest taka: {| class="wikitable" !align=left|Red |10{{sup|−1}} |10{{sup|−2}} |10{{sup|−3}} |10{{sup|−4}} |10{{sup|−5}} |10{{sup|−6}} |10{{sup|−7}} |10{{sup|−8}} |10{{sup|−9}} |10{{sup|−10}} |- align="center" !align="left"|Znak |{{lang|ja|分}} |{{lang|ja|厘}} |{{lang|ja|毛}} |{{lang|ja|糸}} |{{lang|ja|忽}} |{{lang|ja|微}} |{{lang|ja|繊}} |{{lang|ja|沙}} |{{lang|ja|塵}} |{{lang|ja|埃}} |- align="center" !align="left"|Izgovor |{{lang|en|bu}} |{{lang|en|rin}} |{{lang|en|mō}} |{{lang|en|shi}} |{{lang|en|kotsu}} |{{lang|en|bi}} |{{lang|en|sen}} |{{lang|en|sha}} |{{lang|en|jin}} |{{lang|en|ai}} |} Tuta sistema koristaje se zajedno s tradicijnoju [[Japonska sistema měrnyh jedinic|japonskoju sistemoju měrnyh jedinic]], něktore znaky koristajut bez izměn za prědstavjenje poděla měry [[cun (unit)|{{lang|en|sun}}]]. Druga sistema prědstavjenja tutyh desetičnyh drobov procenta ili rabata koristajut sistemu, ktora jest "izměščena" i kde {{lang|en|bu}} stavaje se "jednoju stotoju" i tako dalje, a jediniceju za "desetuju" se stavaje {{lang|en|wari}}: {| class="wikitable" !align=left|Red |10{{sup|−1}} |10{{sup|−2}} |10{{sup|−3}} |10{{sup|−4}} |10{{sup|−5}} |- align="center" !align="left"|Znak |{{lang|ja|割}} |{{lang|ja|分}} |{{lang|ja|厘}} |{{lang|ja|毛}} |{{lang|ja|糸}} |- align="center" !align="left"|Izgovor |{{lang|en|wari}} |{{lang|en|bu}} |{{lang|en|rin}} |{{lang|en|mō}} |{{lang|en|shi}} |} Tuto često použivajut v cěnah. Napriměr: *{{Nihongo|一割五分引き|ichi-wari go-bu biki}}: 15% rabat *{{Nihongo|打率三割八分九厘|daritsu san-wari hachi-bu kyū-rin}}: srědno odbivanje .389 (bejsbol). S izključenjem {{lang|en|wari}}, tojte rědko možno uviděti v suvrěmennom koristanju. Desetične droby sut tipično napisane kandži-čislovnikami (vertikalno) ili arabskymi ciframi (horizontalno), prěd ktorymi stoji desetična točka, i Čitajut se oni kako sekvencija cifr, kako to jest prijeto na Zapadu. Jednako, v pismennoj formě, jih mogut kombinovati kako s tradicijnymi sistemami izraženja čisel (42.195 kilometers: {{lang|ja|四十二・一九五 キロメートル}}), v ktoryh sut napisane stupnje deseti, ili s sitemoju znakoměst, ktora koristaje nulu (50.04 procentov: {{lang|ja|五〇・〇四 パーセント.}}) V obohdvoh slučajah, jednako, izgovor slěduje tradicijnoj sistemě ({{lang|en|yon-jū ni-ten ichi-kyū go kiromētoru}} za 42.195 kilometrov; {{lang|en|go ju-tten rei-yon pāsento}} za 50.04 procentov.) == V imenah == Jestvujut imena {{Nihongo|[[Millennium Actress|{{-|Chiyoko}}]]|千代子||doslovno "tyseč lět" (žensko)}}, {{Nihongo|{{-|Chiizuru}}|千鶴||doslovno "tyseč [[Japonsky žerav|žeravov]]" (žensko)}}, {{Nihongo|{{-|Chikao}}|千禾夫||doslovno "muž — tyseč klasov"}}, rodna nazva {{Nihongo|{{-|Chitaka}}|千鷹||doslovno "tyseč sokolov"}}. Jedna iz japonskyh prefektur se nazyvaje {{Nihongo|[[Čiba (prefektura)|Chiba]]|千葉||doslovno "tyseč listov"}}. V [[anime]] "[[Unesene duhami]]" obigryvajut nejednoznačnost izgovora hieroglifa 千 — ''{{-|sen}}'' ili ''{{-|chi}}'': ime glavnoj herojiny — {{Nihongo|{{-|Chihiro}}|千尋||doslovno "tyseč" [[Japonska sistema měr#Měry dolžiny|hiro]]", "bezdonna glubina"}}; čarodějnica "odimaje" ime u Čihiro, ostavjajuči njej toliko jedin znak i izměnjajuči jego izgovor. Od nyně Čihiro se zove {{Nihongo|{{-|Sen}}|千||tyseč}}. Pomimo tomu, jestvuje red mužskyh imen, ktore davajut detem po redu jih rodženja: # {{Nihongo|Ičiro}}|一郎|ichirō|первый сын}}, # {{Nihongo|Džiro|二郎|Jirō|второй сын}}, # {{Nihongo|Saburo|三郎|saburō}}, # {{Nihongo|Širo|四郎|shirō}}, # {{Nihongo|Goro|五郎|gorō}}, # {{Nihongo|Rokuro|六郎|rokurō}}, # {{Nihongo|Šičiro|七郎|shichirō}}, # {{Nihongo|Hačiro|八郎|hachirō}}, # {{Nihongo|Kuro|九郎|kurō}}, # {{Nihongo|Džuro|十郎|jūrō}}, # {{Nihongo|Toichiro|十一郎|toichirō}} или {{Nihongo|Džuičiro|十一郎|jūichirō}}, # {{Nihongo|Džudžiro|十二郎|jūjirō}}, # {{Nihongo|Tosaburo|十三郎|tosaburō}} или {{Nihongo|Džusaburo|十三郎|jūsaburō:}}. Poslě [[Vtora světova vojna|Vtoroj světovoj vojny]] imena "vyše" než Saburo sut praktično prěstali se upotrěbjati. Pomimo ukazanyh imen, sut daže {{Nihongo|Džuširo|十四郎|jūshirō}}, četyrnadesety syn i {{Nihongo|Hjakuro|百郎|hakurō}}, stoty syn: jih, pomimo ostalnyh, noset aktor [[Kabuki]] [[Jushiro Konoe|Džuširo Konoe]] (近衛 十四郎) i [[mangaka]] [[Hyakuro Murasaki|Hjakuro Murasaki]] (村崎 百郎). == Formalne čislovniky == [[File:Shoe Boxes (743286602).jpg|thumb|{{lang|en|[[Getabako]]}}]] Kako i u kitajskyh čislovnikov, jestvuje specialna japonska sbirka kandži za čislovniky, ktora nazyvaje se {{Nihongo|大字|{{-|''daiji''}}|}} i ktoru koristajut v pravnyh i finansovyh dokumentah, da by prědodvračati možnost nečestnym ljudjam dodavati črtu ili dvě, prevračajuči jedinicu v dvojku ili trojku. Formalne čislovniky sut identične kitajskym formalnym čislovnikam, pomimo maloj razliky v načrtanju. Tutdenj cifry jedin, dva, tri i deset v pravnyh dokumentah pišut jedino v jihnom formalnom vidu (čisla od 4 do 9, ravno kako 100, 1000 i 10000 pišut identično obyčnym, gledite v tablice dolje).<ref>{{Cite web |script-title=ja:大正十一年大蔵省令第四十三号 (会計法規ニ基ク出納計算ノ数字及記載事項ノ訂正ニ関スル件) |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/T11/T11F03401000043.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023833/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/T11/T11F03401000043.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『第一条: 会計法規ニ基ク出納計算ニ関スル諸書類帳簿ニ記載スル金額其ノ他ノ数量ニシテ「一」、「二」、「三」、「十」、「廿」、「卅」ノ数字ハ「壱」、「弐」、「参」、「拾」、「弐拾」、「参拾」ノ字体ヲ用ユヘシ但横書ヲ為ストキハ「アラビア」数字ヲ用ユルコトヲ得』}}</ref><ref>{{Cite web |script-title=ja:戸籍法施行規則 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S22/S22F00501000094.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023839/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S22/S22F00501000094.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:「第三十一条 2: 年月日を記載するには、壱、弐、参、拾の文字を用いなければならない。」}}</ref><ref>{{Cite web |script-title=ja:小切手振出等事務取扱規程 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S26/S26F03401000020.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023849/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S26/S26F03401000020.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『附則 (昭和四〇年四月一日大蔵省令第二〇号) 2: 小切手の券面金額は、当分の間、所定の金額記載欄に、漢数字により表示することができる。この場合においては、「一」、「二」、「三」及び「十」の字体は、それぞれ「壱」、「弐」、「参」及び「拾」の漢字を用い、かつ、所定の金額記載欄の上方余白に当該金額記載欄に記載の金額と同額をアラビア数字で副記しなければならない。』}}</ref><ref>{{Cite web |script-title=ja:商業登記規則 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S39/S39F03201000023.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20090202084605/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S39/S39F03201000023.html |archive-date=2009-02-02 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『第四十八条 2: 金銭その他の物の数量、年月日及び番号を記載するには、「壱、弐、参、拾」の文字を用いなければならない。ただし、横書きをするときは、アラビヤ数字を用いることができる。』}}</ref> Tute obyčne formy jest možlivo izměnjato v směru vysšyh čisel dodavanjem črt (1 i 2 sut objasněne vyše, takože 3 jest možno izměnjati na 5, i 10 na 1000). V něktoryh slučajah cifru 1 cěljeno pišut kako v {{lang|ja|壱百壱拾}} za 110, na razliku od {{lang|ja|百十}} v obyčnom pisanju. Formalne čislovniky: {| class="wikitable" style="text-align: center" ! rowspan="2" | Čislo ! rowspan="2" | Obyčno ! colspan="2" | Formalno |- ! koristaje se !! ustarělo |- | align="right" | 1 || {{lang|ja|一}} || {{lang|ja|壱}} || {{lang|ja|壹}} |- | align="right" | 2 || {{lang|ja|二}} || {{lang|ja|弐}} || {{lang|ja|貳}} |- | align="right" | 3 || {{lang|ja|三}} || {{lang|ja|参}} || {{lang|ja|參}} |- | align="right" | 4 || {{lang|ja|四}} || {{lang|ja|四}} || {{lang|ja|肆}} |- | align="right" | 5 || {{lang|ja|五}} || {{lang|ja|五}} || {{lang|ja|伍}} |- | align="right" | 6 || {{lang|ja|六}} || {{lang|ja|六}} || {{lang|ja|陸}} |- | align="right" | 7 || {{lang|ja|七}} || {{lang|ja|七}} || {{lang|ja|柒}}, {{lang|ja|漆}} |- | align="right" | 8 || {{lang|ja|八}} || {{lang|ja|八}} || {{lang|ja|捌}} |- | align="right" | 9 || {{lang|ja|九}} || {{lang|ja|九}} || {{lang|ja|玖}} |- | align="right" | 10 || {{lang|ja|十}} || {{lang|ja|拾}} || {{lang|ja|拾}} |- | align="right" | 100 || {{lang|ja|百}} || {{lang|ja|百}} || {{lang|ja|佰}} |- | align="right" | 1000 || {{lang|ja|千}} || {{lang|ja|千}} || {{lang|ja|阡}}, {{lang|ja|仟}} |- | align="right" | 10000 || {{lang|ja|万}} || {{lang|ja|万}}, {{lang|ja|萬}} || {{lang|ja|萬}} |} Četyre aktualnyh [[banknoty Japonskogo jena]], 1000-jen, 2000-jen, 5000-jen i 10000-jen imajut formalne čislovniky {{lang|ja|千}}, {{lang|ja|弐千}}, {{lang|ja|五千}} i {{lang|ja|壱万}}. ==V starojaponskom jezyku== [[Starojaponsky jezyk]] imaje slovosbor čestično od staryh dob, i takože imaje unikalne čislovniky za čisla nad 10, ktore uže ne použivajit se, mimo slučajev něktoryh [[Leksema|leksem]]. Primětky: * Transkripcija tut jest na osnově [[fonem]] i ne jest [[Fonetika|fonetična]]. Gledite članok o [[Starojaponsky jezyk|starojaponskom jezyku]] za vyše informacij. * Gledite {{lang|en|[[Jōdai Tokushu Kanazukai]]}} za informacije o notacijah s nižnim indeksom. <!--NOTE: Please do NOT change /h/ to /p/. The transcription is phonemic, not phonetic. While it must have been [p] at some time in the past, during the Old Japanese period it was [ɸ]. --> {| class="wikitable" ! Čislo ! Izgovor ! Priklady ! Primětky |- | align="right" | 1 | [[wiktionary:一#Noun 2|{{lang|ojp|pi<sub>1</sub>to<sub>2</sub>}}]] | {{lang|ojp|一日}} {{lang|ojp|pi<sub>1</sub>to<sub>2</sub>pi<sub>1</sub>}} (1 denj), {{lang|ojp|一年}} {{lang|ojp|pi<sub>1</sub>to<sub>2</sub>to<sub>2</sub>se}} (1 god) | &nbsp; |- | align="right" | 2 | [[wiktionary:二#Noun 2|{{lang|ojp|futa}}]] | {{lang|ojp|二夜}} {{lang|ojp|futayo<sub>2</sub>}} (2 noče) | &nbsp; |- | align="right" | 3 | [[wiktionary:三#Noun 2|{{lang|ojp|mi<sub>1</sub>}}]] | {{lang|ojp|三十}} {{lang|ojp|mi<sub>1</sub>so<sub>1</sub>}} (30) | &nbsp; |- | align="right" | 4 | [[wiktionary:四#Noun 2|{{lang|ojp|yo<sub>2</sub>}}]] | {{lang|ojp|四十}} {{lang|ojp|yo<sub>2</sub>so<sub>1</sub>}} (40), {{lang|ojp|四人}} {{lang|ojp|yo<sub>2</sub>tari}} (4 ljudi) | &nbsp; |- | align="right" | 5 | [[wiktionary:五#Noun 2|{{lang|ojp|itu}}]] | {{lang|ojp|五年}} {{lang|ojp|ituto<sub>2</sub>se}} (5 lět) | &nbsp; |- | align="right" | 6 | [[wiktionary:六#Noun 2|{{lang|ojp|mu}}]] | {{lang|ojp|六爪}} {{lang|ojp|mutuma}} (6 klěšče) | &nbsp; |- | align="right" | 7 | [[wiktionary:七#Noun|{{lang|ojp|nana}}]] | {{lang|ojp|七瀬}} {{lang|ojp|nanase}} (mnogo bystryh) | Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 8 | [[wiktionary:八#Noun 2|{{lang|ojp|ya}}]] | {{lang|ojp|八雲}} {{lang|ojp|yakumo<sub>1</sub>}} (mnogo oblakov) | Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 9 | [[wiktionary:九#Noun 2|{{lang|ojp|ko<sub>2</sub>ko<sub>2</sub>no<sub>2</sub>}}]] | {{lang|ojp|九柱}} {{lang|ojp|ko<sub>2</sub>ko<sub>2</sub>no<sub>2</sub>pasira}} (9 blagorodnyh / bogov) | &nbsp; |- | align="right" | 10 | [[wiktionary:十#Noun 2|{{lang|ojp|to<sub>2</sub>}}]] / [[wiktionary:十#Noun 3|{{lang|ojp|to<sub>2</sub>wo}}]] | {{lang|ojp|十日}} {{lang|ojp|to<sub>2</sub>woka}} (10 dnjev) | &nbsp; |- | align="right" | 10 | [[wiktionary:十#Noun|{{lang|ojp|so<sub>1</sub>}}]] | {{lang|ojp|三十}} {{lang|ojp|mi<sub>1</sub>so<sub>1</sub>}} (30), {{lang|ojp|四十}} {{lang|ojp|yo<sub>2</sub>so<sub>1</sub>}} (40), {{lang|ojp|六十}} {{lang|ojp|muso<sub>1</sub>}} (60), {{lang|ojp|八十}} {{lang|ojp|yaso<sub>1</sub>}} (80) | Strěčaje se toliko v složityh slovah; ne koristaje se samo |- | align="right" | 20 | [[wiktionary:二十#Noun|{{lang|ojp|pata}}]] | {{lang|ojp|二十}} {{lang|ojp|patati}} (20), {{lang|ojp|二十人}} {{lang|ojp|patatari}} (20 ljudij), {{lang|ojp|二十年}} {{lang|ojp|patato<sub>2</sub>se}} (20 lět) | &nbsp; |- | align="right" | 50 | [[wiktionary:五十|{{lang|ojp|i}}]] | {{lang|ojp|五十日}} {{lang|ojp|ika}} (50 dnjev) | &nbsp; |- | align="right" | 100 | [[wiktionary:百#Noun 2|{{lang|ojp|po}}]] | {{lang|ojp|五百}} {{lang|ojp|ipo}} (500), {{lang|ojp|五百年}} {{lang|ojp|ipoto<sub>2</sub>se}} (500 lět), {{lang|ojp|五百夜}} {{lang|ojp|ipoyo<sub>2</sub>}} (500 nočev), {{lang|ojp|八百}} {{lang|ojp|yapo}} (800), {{lang|ojp|三百}} {{lang|ojp|mi<sub>1</sub>po}} (300), {{lang|ojp|六百}} {{lang|ojp|mupo}} (600), {{lang|ojp|九百}} {{lang|ojp|ko<sub>2</sub>ko<sub>2</sub>no<sub>2</sub>po}} (900) | Koristaje se za množne sotky v sostavnyh čislovnikah. Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 100 | [[wiktionary:百#Noun 3|{{lang|ojp|mo<sub>1</sub>mo<sub>1</sub>}}]] | {{lang|ojp|百日}} {{lang|ojp|mo<sub>1</sub>mo<sub>1</sub>ka}} (mnogo dnjev) | Koristaje se za nemnožne sotky i za čislo "100" sebe. Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 1000 | [[wiktionary:千#Noun|{{lang|ojp|ti}}]] | {{lang|ojp|千年}} {{lang|ojp|tito<sub>2</sub>se}} (1000 lět, mnogo dnjev) | Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 10000 | [[wiktionary:万#Noun|{{lang|ojp|yo<sub>2</sub>ro<sub>2</sub>du}}]] | {{lang|ojp|八百万}} {{lang|ojp|yapoyo<sub>2</sub>ro<sub>2</sub>du}} (8000000, myriada) | Često koristajut v značenju mnogo |} ==Sčitanje na prstah== Japonsky jezyl posluživaje se oddělnymi sistemami za sčitanje za sebe i za ukazyvanje čisel drugym, obědvě do deseti. Sčitanje načinajut s otvorjenoju dlanju, potom sčitajut do peti, sgybajuči prsty, počinajuči velikym palcem (ostalne sut rovne), ale četyti bude, kogda toliko maly prst jest rovny, a za pet bude pest. Potom sčitajut ješče do peti v obratnom slědu, otvarjajuči prsty, počinajuči tym malym – tako šest jest to samo kako četyri, sedm kako tri, i tako dalje, i dest končaje se otvorjenoju dlanju. Bez ogleda na to, že tuto prinosi nejednoznačnost, tuty sposob ne koristaje se za ukazyvanje čisel drugym i zato tuto obyčno ne jest problemom. Pri pokazyvanju sčeta drugym, načinajut s zatvorjenoj dlani, i odgybajut prstaý, počinajuči ukazovakom, dohodet do malogo prsta, i potom zakančivajut velikym palcem, kako to dělajut v Sjedinjenyh Štatah. Za ukazyvanje čisel nad petju, posluživajut se otvorjenoju dlanju (čto označaje pet) i prikladajut uměstno čislo prstov drugoj ruky ko dlani (dlanji soočajut se jedna drugoj) – tako, za šest ukazovakom se prikladaje k dlani i tako dalje.<ref>{{Cite web| url = http://japanese.about.com/library/weekly/aa112198.htm| title = Counting on one's fingers. About.com, Japanese Language, Namiko Abe| archive-url = https://web.archive.org/web/20130120143955/http://japanese.about.com/library/weekly/aa112198.htm |archive-date = 2013-01-20}}</ref> Da by pokazati deset, trěba pokazati obě dlanji otvorjenymi von. == Zapisyvanje cifr slovami == Ako byli prijete [[arabske cifry]], stalo se vyše i vyše obyčno posluživati se njimi za napisanje čisel. Sčetne i redne čislovniky sut tipično napisane arabskymi ciframi, kako {{nihongo|'''tri ljudi'''|3人|san-nin}}, {{nihongo|'''julij''', "sedmy měsec"|7月|shichigatsu}}, {{nihongo|'''v vozrastu 20 lět'''|20歳|hatachi}}, i t. d., hoti {{lang|ja|三人}}, {{lang|ja|七月}} i {{lang|ja|二十歳}} sut takože dopustime v pisanju (ale to jest menje obyčno). Dalje, čisla, ktore sut čestju leksem, sut tipično zapisyvane kandži. Napriměr, termin {{nihongo|'zeleninovy kiosk'|八百屋|yaoya}} prěkladaje se v "magazín 800", s koristanjem starojaponskogo izgovora za 800, {{lang|ojp|ya(h)o}}. Izvěstna Japonska organizovana kriminalna spoločnost [[jakuza]], može byti zapisyvana kako {{lang|ja|八九三}} (ili 893), kombinacija v igrě {{lang|en|[[Oicho-Kabu|oicho-kabu]]}}, ktora stoji 0 punktov, ukazyvaje, že jakuza sut "ničtožne ljudi" ili "ljudi hazarda".<ref>{{Cite web |url=http://www.sljfaq.org/afaq/yakuza.html |title=What is the origin of yakuza? |website=www.sljfaq.org |access-date=2016-03-24}}</ref> ==Zrite takože== *Chinese numerals *Decimal separator *Japanese counter word *Japanese people *Japanese wordplay § Numeric substitution == Referencije == {{Iztočniky}} ==Vnješnje linky== <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> * {{lang|ja|[http://www.moroo.com/uzokusou/misc/suumei/suumei.html 大数の名前について]}} (na japonskom jezyku) * {{Cite web |url= http://www.sf.airnet.ne.jp/~ts/language/number/ancient_japanese.html | title = Ancient Japanese number system| archive-url = https://web.archive.org/web/20180829030749/http://www.sf.airnet.ne.jp/~ts/language/number/ancient_japanese.html |archive-date=2018-08-29}} * [http://www.solosequenosenada.com/gramatica/japanese/Learn_Japanese_Numbers.php English exercises for learning Japanese numerals] * [https://web.archive.org/web/20090324035049/http://www.learnjapanesewordsandphrases.com/learnjapanesenumbers.html Audio to learn the pronunciation for Japanese numbers] * [http://www.sljfaq.org/cgi/kanjinumbers.cgi Convert kanji numerals to arabic numerals] (sci. lang. Japan FAQ page) * [http://www.sljfaq.org/cgi/numbers.cgi Convert arabic numerals to kanji numerals] (sci. lang. Japan FAQ page) </div> {{Prěvod|en|Japanese numerals|}} [[Kategorija:Čisla]] [[Kategorija:Japonsky jezyk]] [[Kategorija:Čislovniky]] {{INTERWIKI|Q1337084}} {{Kartka osoba | name = Viktor Coj | native_name = <center>{{Jezyky|ru|Виктор Цой}}</center> | image = [[Fajl:Victor Tsoi 1986.jpg|thumb|center|Viktor Coj v lětu 1986]] | alt = | caption = | birth_name = Viktor Robertovič Coj | birth_date = {{birth date|1962|6|21|df=yes}} | birth_place = [[Sankt-Peterburg|Leningrad]], [[Rosijska Sovětska Federativna Socialističska Republika|RSFSR]], [[Sovětsky Sojuz]] | death_date = {{death date and age|1990|8|15|1962|6|21|df=yes}} | death_place = [[Latvijska Sovětska Socialističska Republika|Latvijska SSR]], Sovětsky Sojuz | death_cause = Avto avarija | resting_place = Bogoslovskoje grobišče, Sankt-Peterburg | occupation = {{Flatlist| * pěvec * avtor pěsnjej * avtor muziky * aktor * avangardny umětnik }} | years_active = 1978–1990 | spouse = {{Plainlist| * Marianna Coj, od 1984 }} | children = [[Aleksandr Coj]], rod. 1985 | module = {{Kartka muzikant|embed=yes <!-- See Wikipedia:WikiProject Musicians --> | background = solo_singer <!-- mandatory format: please do not change or remove --> | instrument = {{flatlist| * [[Vokal|vokal]] * [[Gitara|gitara]] * [[Bas-gitara|bas-gitara]] }} | genre = {{Flatlist| * [[Post-punk|post-pank]] * [[New wave (muzika)|nova volna]] * [[gotičny rok]] * [[Punk|pank rok]] }} | label = {{Flatlist| * [[AnTrop]] * [[Firma Melodija|Melodija]] }} | current_member_of = {{Flatlist| * [[Kino (grupa)|Kino]] * [[Avtomatičeskije udovletvoriteli]] * [[Sergej Kurjohin]] }} }} }} Tuto jest peskovišče. [[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]] '''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}}) <span class="ext-gadget-alphabet-disable"> </span> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> {{Prěvod|en|Japanese language|}} [[Kategorija:Jezyk]] {{INTERWIKI|Q5287}} {{Pravopis prověrjeny}} brlftznmncbtymnzvlo40da7xpbjxqy 28166 28089 2026-07-05T18:53:52Z Ilja isv 10 28166 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=July 2026}} {{-|''Under construction''}} {{Infobox - hora | pohoří = | vrchol = 306 | stát = {{Vlajka a název|Česko}} | popisek = Kouř stoupající na vrcholu haldy | světadíl = [[Evropa]] }} '''Halda Ema''' (halda '''Trojice''', někdy také psáno jako '''Ema-Terezie''' či '''Terezie-Ema''') je [[Ostrava|ostravská]] kuželová [[výsypka|halda]] v [[Ostrava|Slezské Ostravě]] na pravém břehu řeky [[Ostravice (řeka)|Ostravice]] v [[Moravskoslezský kraj|Moravskoslezském kraji]]. Její vrchol byl prokazatelně ve výšce 325 m&nbsp;n.&nbsp;m. a zřejmě byl také nejvyšším bodem [[Ostrava|Ostravy]].{{zdroj?}} Vlivem prohořívání, usazování a důlní činnosti, se výška haldy Emy postupně snížila, v roce 2009 se udávala výška 312 až 315 [[Nadmořská výška|m&nbsp;n.&nbsp;m]],<ref name=":0">{{Citace periodika | příjmení = Navrátil | jméno = Boleslav | titul = Halda Ema není nejvyšším bodem Ostravy | periodikum = Moravskoslezský deník | datum vydání = 2009-07-19 | jazyk = cs | url = https://moravskoslezsky.denik.cz/zpravy_region/20090718_halda_ema_ostrava.html | datum přístupu = 2021-04-14 }}</ref> v roce 2025 byla výška 306 metrů. Halda je populární turistickou destinací, je zarostlá lesy a nabízí výhled na Ostravu a okolní města a vesnice, [[Beskydy]], [[Jeseníky]], [[Moravská brána|Moravskou bránu]] a do [[Polsko|Polska]].<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Broulík | jméno = Petr | titul = Ostrava do léta zvelebí haldu Ema. Přibudou jezírka i lavičky | periodikum = Magazín Patriot | datum vydání = 2025-05-15 | datum přístupu = 2025-05-16 | url = https://www.patriotmagazin.cz/ostrava-do-leta-zvelebi-haldu-ema-pribydou-jezirka-i-lavicky }}</ref> == Popis == [[Soubor:Výhled na Ostravu - panoramio.jpg|vlevo|náhled|Pohled na Ostravu z Haldy Emy]] Nejvyšší halda se historicky jmenuje Trojice<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Halda Ema | url = https://www.historickaostrava.cz/historie-halda-ema-ostrava/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> podle blízkého dolu, ze kterého pochází navršený materiál, a nikoliv Ema (Emma Lucia byl malý důl opodál s téměř neznatelnou haldou).<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Důl Ema a Lucie | url = https://www.historickaostrava.cz/dul-ema-a-lucie/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> Jméno Ema však bylo zpopularizováno širokou veřejností, a proto je halda dnes známa převážně pod tímto názvem. Současný komplex odvalů se skládá z hlavního kuželového vrcholu Trojice (Ema), nižší haldy Terezie<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Důl Terezie - Bergschacht - Petr Bezruč | periodikum = podzemi.solvayovylomy.cz | url = http://podzemi.solvayovylomy.cz/histhor/lokality/okr/40.htm | datum přístupu = 2024-05-02 }}</ref> a kolem dokola rozprostřeného terasového prstence odvalu Petr Bezruč. Dohromady jejich plocha tvoří jednu z nejrozsáhlejších haldových akumulací v Ostravě, převýšení od úpatí po vrchol dosahuje 70 m a samotná vrcholová vyhlídka je třetím nejvyšším bodem Ostravy.<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Halda Ema v Ostravě – jedinečný pohled na město | periodikum = Kudy z nudy | vydavatel = Česká centrála cestovního ruchu – CzechTourism | url = https://www.kudyznudy.cz/aktivity/halda-ema-v-ostrave-jedinecny-pohled-na-mesto | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> [[Soubor:Pohled_na_Haldu_Emu.jpg|náhled|Pohled na Haldu Emu z Bolt Tower]] Tvoří ji miliony tun vytěžené [[Hlušina|hlušiny]] z ostravských dolů (rozloha: 82&nbsp;hektarů, objem: přes 28&nbsp;mil.&nbsp;m³). Počátky jejího založení pravděpodobně sahají do doby před rokem 1920.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Štěpánek | jméno = Jan P. | titul = halda Ema | url = https://www.hrady.cz/technicka-pamatka-dul-ema-a-lucie/texty?tid=50532&pos=300 | vydavatel = hrady.cz | datum přístupu = 2008-8-29 }}</ref> Halda stále pracuje, proto z ní vyvěrají bělostné obláčky plynů obsahující zejména [[oxid siřičitý]]. Její povrch je neustále zahříván vnitřními procesy – uvnitř hořící haldy dosahuje teplota až 900&nbsp;°C.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Hejma | jméno = Alan | titul = Halda Ema vrchol slezské Ostravy | url = http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = rádio impuls | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211023858/http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Při této teplotě mj. vznikají vzácné nerosty – [[porcelanit]]y a [[jaspis]]y. Vzhledem k těmto skutečnostem na ni byl nejprve vstup povolen jen na vlastní nebezpečí.<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Regionální info-bulletin | url = http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = czechturism | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211024830/http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> V roce 2011 zakázala společnost RPG RE Land, která byla majitelem pozemku, vstup na haldu. Zákaz zdůvodnila tím, že „nelze zaručit bezpečnost osob a majetku nacházejících se na haldě“.<ref>[http://www.ostrava.cz/cs/o-meste/aktualne/na-haldu-ema-je-vstup-zakazan Na haldu Ema je vstup zakázán]</ref> Tento zákaz byl odvolán 30. září 2012.<ref>[http://ostrava.idnes.cz/halda-ema-bude-opet-pristupna-verejnosti-fpd-/ostrava-zpravy.aspx?c=A120831_1823327_ostrava-zpravy_sot Turisté opět mohou stoupat na „zakázanou“ haldu Ema v Ostravě]</ref> Od roku 2023 vlastní haldu město Ostrava.<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Carbolová | jméno = Lenka | titul = Ostrava kupuje haldu Ema, turisty oblíbené místo chce více zpřístupnit | periodikum = iDNES.cz | url = https://www.idnes.cz/ostrava/zpravy/halda-ema-asental-pokorna-antal-ostrava-koupe.A221005_686475_ostrava-zpravy_jog | datum vydání = 2022-10-05 | jazyk = cs | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> Díky teplu, které z hory vyvěrá, na haldě roste teplomilná flóra.<ref name="Mavlast">{{Citace elektronické monografie | titul = Halda Ema | url = http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = mavlast.cz | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211031657/http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Vyskytuje se zde také stepní fauna. Na severní straně je hustý les, jižní strana (která stále prohořívá) je zatím holá a panuje na ní subtropické klima, kde se ani v zimních měsících nevyskytuje sníh, ale roste zde celoročně tráva.{{zdroj?}} K haldě lze dojít od ostravského výstaviště [[Černá louka (výstaviště)|Černá louka]] (resp. od [[Most Miloše Sýkory|Sýkorova mostu]]) nebo od [[Zoologická zahrada Ostrava|zoo]] po žluté turistické značce. [[Klub českých turistů]] tuto trasu pojmenoval po zakladateli české turistiky [[Adolf Podroužka|Adolfu Podroužkovi]].<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Šárek | jméno = Jiří | titul = Je ostravská halda Ema a její okolí pro občany i turisty atraktivní? | url = http://www.slezskaostrava.cz/tisk/data/0153.doc | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Moravskoslezský deník }}{{Nedostupný zdroj}}</ref> Ema je třetím nejvyšším místem Ostravy. Tím prvním je kopec [[Nad Stádlem]] (334&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.) v [[Krásné Pole (Ostrava)|Krásném Poli]] , druhým pak vyvýšenina nad [[Hošťálkovice]]mi (318&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.).<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Charakteristika okresu Ostrava - město | url = http://www.czso.cz/xt/redakce.nsf/i/charakteristika_okresu_ostrava_mesto | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Český statistický úřad - Ostrava}}</ref><ref name=":0" /> == Další informace == Halda se nachází poblíž [[Zoologická zahrada a botanický park Ostrava|Zoologické zahrady a botanického parku Ostrava]]. == Galerie == <gallery widths="140" heights="140"> Soubor:Kouřící halda Ema2.jpg Soubor:Heap Ema, Ostrava, Czech Republic 03.jpg </gallery> == Odkazy == === Reference === <references /> === Související články === * [[Přívozská halda]] * [[Halda Hrabůvka]] * [[Halda Heřmanice]] === Externí odkazy === * {{Commonscat|Heap Ema}} * [http://kolemnas.cz/halda/halda.html Virtuální prohlídka Haldy Ema] {{Autoritní data}} {{Portály|Ostrava|Těžba|Slezsko}} [[Kategorie:Haldy v Ostravě]] [[Kategorie:Slezská Ostrava (část obce)]] [[Kategorie:Stálé přírodní ohně]] [[Kategorie:Lesy v Ostravě]] [[Kategorie:Hory a kopce v Ostravské pánvi]] {{Kartka osoba | name = Viktor Coj | native_name = <center>{{Jezyky|ru|Виктор Цой}}</center> | image = [[Fajl:Victor Tsoi 1986.jpg|thumb|center|Viktor Coj v lětu 1986]] | alt = | caption = | birth_name = Viktor Robertovič Coj | birth_date = {{birth date|1962|6|21|df=yes}} | birth_place = [[Sankt-Peterburg|Leningrad]], [[Rosijska Sovětska Federativna Socialističska Republika|RSFSR]], [[Sovětsky Sojuz]] | death_date = {{death date and age|1990|8|15|1962|6|21|df=yes}} | death_place = [[Latvijska Sovětska Socialističska Republika|Latvijska SSR]], Sovětsky Sojuz | death_cause = Avto avarija | resting_place = Bogoslovskoje grobišče, Sankt-Peterburg | occupation = {{Flatlist| * pěvec * avtor pěsnjej * avtor muziky * aktor * avangardny umětnik }} | years_active = 1978–1990 | spouse = {{Plainlist| * Marianna Coj, od 1984 }} | children = [[Aleksandr Coj]], rod. 1985 | module = {{Kartka muzikant|embed=yes <!-- See Wikipedia:WikiProject Musicians --> | background = solo_singer <!-- mandatory format: please do not change or remove --> | instrument = {{flatlist| * [[Vokal|vokal]] * [[Gitara|gitara]] * [[Bas-gitara|bas-gitara]] }} | genre = {{Flatlist| * [[Post-punk|post-pank]] * [[New wave (muzika)|nova volna]] * [[gotičny rok]] * [[Punk|pank rok]] }} | label = {{Flatlist| * [[AnTrop]] * [[Firma Melodija|Melodija]] }} | current_member_of = {{Flatlist| * [[Kino (grupa)|Kino]] * [[Avtomatičeskije udovletvoriteli]] * [[Sergej Kurjohin]] }} }} }} Tuto jest peskovišče. [[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]] '''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}}) <span class="ext-gadget-alphabet-disable"> </span> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> {{Prěvod|en|Japanese language|}} [[Kategorija:Jezyk]] {{INTERWIKI|Q5287}} {{Pravopis prověrjeny}} qhc2y3ewg05wyt6kd7mxpy61ea6ap0x 28182 28166 2026-07-06T08:05:03Z Ilja isv 10 28182 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=July 2026}} {{-|''Under construction''}} {{Městna interesnost | nazva = Halda Ema | vyšina = 306 m | država = [[Fajl:Flag_of_the_Czech_Republic.svg|20px|link=Čehija|Čehija]] Čehija | fotografija = Kouřící halda Ema.jpg | podnadpis = Kouř stoupající na vrcholu haldy | grad = [[Fajl:Flag_of_Ostrava.svg|20px|link=Ostrava|Ostrava]] Ostrava | koordinaty = {{Coord|49|50|23|18|18|53}} '''Halda Ema''' (halda '''Trojice''', někdy také psáno jako '''Ema-Terezie''' či '''Terezie-Ema''') je [[Ostrava|ostravská]] kuželová [[výsypka|halda]] v [[Ostrava|Slezské Ostravě]] na pravém břehu řeky [[Ostravice (řeka)|Ostravice]] v [[Moravskoslezský kraj|Moravskoslezském kraji]]. Její vrchol byl prokazatelně ve výšce 325 m&nbsp;n.&nbsp;m. a zřejmě byl také nejvyšším bodem [[Ostrava|Ostravy]].{{zdroj?}} Vlivem prohořívání, usazování a důlní činnosti, se výška haldy Emy postupně snížila, v roce 2009 se udávala výška 312 až 315 [[Nadmořská výška|m&nbsp;n.&nbsp;m]],<ref name=":0">{{Citace periodika | příjmení = Navrátil | jméno = Boleslav | titul = Halda Ema není nejvyšším bodem Ostravy | periodikum = Moravskoslezský deník | datum vydání = 2009-07-19 | jazyk = cs | url = https://moravskoslezsky.denik.cz/zpravy_region/20090718_halda_ema_ostrava.html | datum přístupu = 2021-04-14 }}</ref> v roce 2025 byla výška 306 metrů. Halda je populární turistickou destinací, je zarostlá lesy a nabízí výhled na Ostravu a okolní města a vesnice, [[Beskydy]], [[Jeseníky]], [[Moravská brána|Moravskou bránu]] a do [[Polsko|Polska]].<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Broulík | jméno = Petr | titul = Ostrava do léta zvelebí haldu Ema. Přibudou jezírka i lavičky | periodikum = Magazín Patriot | datum vydání = 2025-05-15 | datum přístupu = 2025-05-16 | url = https://www.patriotmagazin.cz/ostrava-do-leta-zvelebi-haldu-ema-pribydou-jezirka-i-lavicky }}</ref> == Popis == [[Soubor:Výhled na Ostravu - panoramio.jpg|vlevo|náhled|Pohled na Ostravu z Haldy Emy]] Nejvyšší halda se historicky jmenuje Trojice<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Halda Ema | url = https://www.historickaostrava.cz/historie-halda-ema-ostrava/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> podle blízkého dolu, ze kterého pochází navršený materiál, a nikoliv Ema (Emma Lucia byl malý důl opodál s téměř neznatelnou haldou).<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Důl Ema a Lucie | url = https://www.historickaostrava.cz/dul-ema-a-lucie/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> Jméno Ema však bylo zpopularizováno širokou veřejností, a proto je halda dnes známa převážně pod tímto názvem. Současný komplex odvalů se skládá z hlavního kuželového vrcholu Trojice (Ema), nižší haldy Terezie<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Důl Terezie - Bergschacht - Petr Bezruč | periodikum = podzemi.solvayovylomy.cz | url = http://podzemi.solvayovylomy.cz/histhor/lokality/okr/40.htm | datum přístupu = 2024-05-02 }}</ref> a kolem dokola rozprostřeného terasového prstence odvalu Petr Bezruč. Dohromady jejich plocha tvoří jednu z nejrozsáhlejších haldových akumulací v Ostravě, převýšení od úpatí po vrchol dosahuje 70 m a samotná vrcholová vyhlídka je třetím nejvyšším bodem Ostravy.<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Halda Ema v Ostravě – jedinečný pohled na město | periodikum = Kudy z nudy | vydavatel = Česká centrála cestovního ruchu – CzechTourism | url = https://www.kudyznudy.cz/aktivity/halda-ema-v-ostrave-jedinecny-pohled-na-mesto | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> [[Soubor:Pohled_na_Haldu_Emu.jpg|náhled|Pohled na Haldu Emu z Bolt Tower]] Tvoří ji miliony tun vytěžené [[Hlušina|hlušiny]] z ostravských dolů (rozloha: 82&nbsp;hektarů, objem: přes 28&nbsp;mil.&nbsp;m³). Počátky jejího založení pravděpodobně sahají do doby před rokem 1920.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Štěpánek | jméno = Jan P. | titul = halda Ema | url = https://www.hrady.cz/technicka-pamatka-dul-ema-a-lucie/texty?tid=50532&pos=300 | vydavatel = hrady.cz | datum přístupu = 2008-8-29 }}</ref> Halda stále pracuje, proto z ní vyvěrají bělostné obláčky plynů obsahující zejména [[oxid siřičitý]]. Její povrch je neustále zahříván vnitřními procesy – uvnitř hořící haldy dosahuje teplota až 900&nbsp;°C.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Hejma | jméno = Alan | titul = Halda Ema vrchol slezské Ostravy | url = http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = rádio impuls | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211023858/http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Při této teplotě mj. vznikají vzácné nerosty – [[porcelanit]]y a [[jaspis]]y. Vzhledem k těmto skutečnostem na ni byl nejprve vstup povolen jen na vlastní nebezpečí.<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Regionální info-bulletin | url = http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = czechturism | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211024830/http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> V roce 2011 zakázala společnost RPG RE Land, která byla majitelem pozemku, vstup na haldu. Zákaz zdůvodnila tím, že „nelze zaručit bezpečnost osob a majetku nacházejících se na haldě“.<ref>[http://www.ostrava.cz/cs/o-meste/aktualne/na-haldu-ema-je-vstup-zakazan Na haldu Ema je vstup zakázán]</ref> Tento zákaz byl odvolán 30. září 2012.<ref>[http://ostrava.idnes.cz/halda-ema-bude-opet-pristupna-verejnosti-fpd-/ostrava-zpravy.aspx?c=A120831_1823327_ostrava-zpravy_sot Turisté opět mohou stoupat na „zakázanou“ haldu Ema v Ostravě]</ref> Od roku 2023 vlastní haldu město Ostrava.<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Carbolová | jméno = Lenka | titul = Ostrava kupuje haldu Ema, turisty oblíbené místo chce více zpřístupnit | periodikum = iDNES.cz | url = https://www.idnes.cz/ostrava/zpravy/halda-ema-asental-pokorna-antal-ostrava-koupe.A221005_686475_ostrava-zpravy_jog | datum vydání = 2022-10-05 | jazyk = cs | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> Díky teplu, které z hory vyvěrá, na haldě roste teplomilná flóra.<ref name="Mavlast">{{Citace elektronické monografie | titul = Halda Ema | url = http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = mavlast.cz | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211031657/http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Vyskytuje se zde také stepní fauna. Na severní straně je hustý les, jižní strana (která stále prohořívá) je zatím holá a panuje na ní subtropické klima, kde se ani v zimních měsících nevyskytuje sníh, ale roste zde celoročně tráva.{{zdroj?}} K haldě lze dojít od ostravského výstaviště [[Černá louka (výstaviště)|Černá louka]] (resp. od [[Most Miloše Sýkory|Sýkorova mostu]]) nebo od [[Zoologická zahrada Ostrava|zoo]] po žluté turistické značce. [[Klub českých turistů]] tuto trasu pojmenoval po zakladateli české turistiky [[Adolf Podroužka|Adolfu Podroužkovi]].<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Šárek | jméno = Jiří | titul = Je ostravská halda Ema a její okolí pro občany i turisty atraktivní? | url = http://www.slezskaostrava.cz/tisk/data/0153.doc | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Moravskoslezský deník }}{{Nedostupný zdroj}}</ref> Ema je třetím nejvyšším místem Ostravy. Tím prvním je kopec [[Nad Stádlem]] (334&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.) v [[Krásné Pole (Ostrava)|Krásném Poli]] , druhým pak vyvýšenina nad [[Hošťálkovice]]mi (318&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.).<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Charakteristika okresu Ostrava - město | url = http://www.czso.cz/xt/redakce.nsf/i/charakteristika_okresu_ostrava_mesto | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Český statistický úřad - Ostrava}}</ref><ref name=":0" /> == Další informace == Halda se nachází poblíž [[Zoologická zahrada a botanický park Ostrava|Zoologické zahrady a botanického parku Ostrava]]. == Galerie == <gallery widths="140" heights="140"> Soubor:Kouřící halda Ema2.jpg Soubor:Heap Ema, Ostrava, Czech Republic 03.jpg </gallery> == Odkazy == === Reference === <references /> === Související články === * [[Přívozská halda]] * [[Halda Hrabůvka]] * [[Halda Heřmanice]] === Externí odkazy === * {{Commonscat|Heap Ema}} * [http://kolemnas.cz/halda/halda.html Virtuální prohlídka Haldy Ema] {{Autoritní data}} {{Portály|Ostrava|Těžba|Slezsko}} [[Kategorie:Haldy v Ostravě]] [[Kategorie:Slezská Ostrava (část obce)]] [[Kategorie:Stálé přírodní ohně]] [[Kategorie:Lesy v Ostravě]] [[Kategorie:Hory a kopce v Ostravské pánvi]] {{Kartka osoba | name = Viktor Coj | native_name = <center>{{Jezyky|ru|Виктор Цой}}</center> | image = [[Fajl:Victor Tsoi 1986.jpg|thumb|center|Viktor Coj v lětu 1986]] | alt = | caption = | birth_name = Viktor Robertovič Coj | birth_date = {{birth date|1962|6|21|df=yes}} | birth_place = [[Sankt-Peterburg|Leningrad]], [[Rosijska Sovětska Federativna Socialističska Republika|RSFSR]], [[Sovětsky Sojuz]] | death_date = {{death date and age|1990|8|15|1962|6|21|df=yes}} | death_place = [[Latvijska Sovětska Socialističska Republika|Latvijska SSR]], Sovětsky Sojuz | death_cause = Avto avarija | resting_place = Bogoslovskoje grobišče, Sankt-Peterburg | occupation = {{Flatlist| * pěvec * avtor pěsnjej * avtor muziky * aktor * avangardny umětnik }} | years_active = 1978–1990 | spouse = {{Plainlist| * Marianna Coj, od 1984 }} | children = [[Aleksandr Coj]], rod. 1985 | module = {{Kartka muzikant|embed=yes <!-- See Wikipedia:WikiProject Musicians --> | background = solo_singer <!-- mandatory format: please do not change or remove --> | instrument = {{flatlist| * [[Vokal|vokal]] * [[Gitara|gitara]] * [[Bas-gitara|bas-gitara]] }} | genre = {{Flatlist| * [[Post-punk|post-pank]] * [[New wave (muzika)|nova volna]] * [[gotičny rok]] * [[Punk|pank rok]] }} | label = {{Flatlist| * [[AnTrop]] * [[Firma Melodija|Melodija]] }} | current_member_of = {{Flatlist| * [[Kino (grupa)|Kino]] * [[Avtomatičeskije udovletvoriteli]] * [[Sergej Kurjohin]] }} }} }} Tuto jest peskovišče. [[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]] '''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}}) <span class="ext-gadget-alphabet-disable"> </span> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> {{Prěvod|en|Japanese language|}} [[Kategorija:Jezyk]] {{INTERWIKI|Q5287}} {{Pravopis prověrjeny}} 2z8jlyimeayd3sq4xwamfrqzpsw290g 28183 28182 2026-07-06T08:06:42Z Ilja isv 10 28183 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=July 2026}} {{-|''Under construction''}} {{Městna interesnost | nazva = Halda Ema | vyšina = 306 m | država = [[Fajl:Flag_of_the_Czech_Republic.svg|20px|link=Čehija|Čehija]] Čehija | fotografija = Kouřící halda Ema.jpg | podnadpis = Kouř stoupající na vrcholu haldy | grad = [[Fajl:Flag_of_Ostrava.svg|20px|link=Ostrava|Ostrava]] Ostrava | koordinaty = {{Coordinates|49|50|23|18|18|53}} }} '''Halda Ema''' (halda '''Trojice''', někdy také psáno jako '''Ema-Terezie''' či '''Terezie-Ema''') je [[Ostrava|ostravská]] kuželová [[výsypka|halda]] v [[Ostrava|Slezské Ostravě]] na pravém břehu řeky [[Ostravice (řeka)|Ostravice]] v [[Moravskoslezský kraj|Moravskoslezském kraji]]. Její vrchol byl prokazatelně ve výšce 325 m&nbsp;n.&nbsp;m. a zřejmě byl také nejvyšším bodem [[Ostrava|Ostravy]].{{zdroj?}} Vlivem prohořívání, usazování a důlní činnosti, se výška haldy Emy postupně snížila, v roce 2009 se udávala výška 312 až 315 [[Nadmořská výška|m&nbsp;n.&nbsp;m]],<ref name=":0">{{Citace periodika | příjmení = Navrátil | jméno = Boleslav | titul = Halda Ema není nejvyšším bodem Ostravy | periodikum = Moravskoslezský deník | datum vydání = 2009-07-19 | jazyk = cs | url = https://moravskoslezsky.denik.cz/zpravy_region/20090718_halda_ema_ostrava.html | datum přístupu = 2021-04-14 }}</ref> v roce 2025 byla výška 306 metrů. Halda je populární turistickou destinací, je zarostlá lesy a nabízí výhled na Ostravu a okolní města a vesnice, [[Beskydy]], [[Jeseníky]], [[Moravská brána|Moravskou bránu]] a do [[Polsko|Polska]].<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Broulík | jméno = Petr | titul = Ostrava do léta zvelebí haldu Ema. Přibudou jezírka i lavičky | periodikum = Magazín Patriot | datum vydání = 2025-05-15 | datum přístupu = 2025-05-16 | url = https://www.patriotmagazin.cz/ostrava-do-leta-zvelebi-haldu-ema-pribydou-jezirka-i-lavicky }}</ref> == Popis == [[Soubor:Výhled na Ostravu - panoramio.jpg|vlevo|náhled|Pohled na Ostravu z Haldy Emy]] Nejvyšší halda se historicky jmenuje Trojice<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Halda Ema | url = https://www.historickaostrava.cz/historie-halda-ema-ostrava/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> podle blízkého dolu, ze kterého pochází navršený materiál, a nikoliv Ema (Emma Lucia byl malý důl opodál s téměř neznatelnou haldou).<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Důl Ema a Lucie | url = https://www.historickaostrava.cz/dul-ema-a-lucie/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> Jméno Ema však bylo zpopularizováno širokou veřejností, a proto je halda dnes známa převážně pod tímto názvem. Současný komplex odvalů se skládá z hlavního kuželového vrcholu Trojice (Ema), nižší haldy Terezie<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Důl Terezie - Bergschacht - Petr Bezruč | periodikum = podzemi.solvayovylomy.cz | url = http://podzemi.solvayovylomy.cz/histhor/lokality/okr/40.htm | datum přístupu = 2024-05-02 }}</ref> a kolem dokola rozprostřeného terasového prstence odvalu Petr Bezruč. Dohromady jejich plocha tvoří jednu z nejrozsáhlejších haldových akumulací v Ostravě, převýšení od úpatí po vrchol dosahuje 70 m a samotná vrcholová vyhlídka je třetím nejvyšším bodem Ostravy.<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Halda Ema v Ostravě – jedinečný pohled na město | periodikum = Kudy z nudy | vydavatel = Česká centrála cestovního ruchu – CzechTourism | url = https://www.kudyznudy.cz/aktivity/halda-ema-v-ostrave-jedinecny-pohled-na-mesto | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> [[Soubor:Pohled_na_Haldu_Emu.jpg|náhled|Pohled na Haldu Emu z Bolt Tower]] Tvoří ji miliony tun vytěžené [[Hlušina|hlušiny]] z ostravských dolů (rozloha: 82&nbsp;hektarů, objem: přes 28&nbsp;mil.&nbsp;m³). Počátky jejího založení pravděpodobně sahají do doby před rokem 1920.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Štěpánek | jméno = Jan P. | titul = halda Ema | url = https://www.hrady.cz/technicka-pamatka-dul-ema-a-lucie/texty?tid=50532&pos=300 | vydavatel = hrady.cz | datum přístupu = 2008-8-29 }}</ref> Halda stále pracuje, proto z ní vyvěrají bělostné obláčky plynů obsahující zejména [[oxid siřičitý]]. Její povrch je neustále zahříván vnitřními procesy – uvnitř hořící haldy dosahuje teplota až 900&nbsp;°C.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Hejma | jméno = Alan | titul = Halda Ema vrchol slezské Ostravy | url = http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = rádio impuls | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211023858/http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Při této teplotě mj. vznikají vzácné nerosty – [[porcelanit]]y a [[jaspis]]y. Vzhledem k těmto skutečnostem na ni byl nejprve vstup povolen jen na vlastní nebezpečí.<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Regionální info-bulletin | url = http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = czechturism | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211024830/http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> V roce 2011 zakázala společnost RPG RE Land, která byla majitelem pozemku, vstup na haldu. Zákaz zdůvodnila tím, že „nelze zaručit bezpečnost osob a majetku nacházejících se na haldě“.<ref>[http://www.ostrava.cz/cs/o-meste/aktualne/na-haldu-ema-je-vstup-zakazan Na haldu Ema je vstup zakázán]</ref> Tento zákaz byl odvolán 30. září 2012.<ref>[http://ostrava.idnes.cz/halda-ema-bude-opet-pristupna-verejnosti-fpd-/ostrava-zpravy.aspx?c=A120831_1823327_ostrava-zpravy_sot Turisté opět mohou stoupat na „zakázanou“ haldu Ema v Ostravě]</ref> Od roku 2023 vlastní haldu město Ostrava.<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Carbolová | jméno = Lenka | titul = Ostrava kupuje haldu Ema, turisty oblíbené místo chce více zpřístupnit | periodikum = iDNES.cz | url = https://www.idnes.cz/ostrava/zpravy/halda-ema-asental-pokorna-antal-ostrava-koupe.A221005_686475_ostrava-zpravy_jog | datum vydání = 2022-10-05 | jazyk = cs | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> Díky teplu, které z hory vyvěrá, na haldě roste teplomilná flóra.<ref name="Mavlast">{{Citace elektronické monografie | titul = Halda Ema | url = http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = mavlast.cz | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211031657/http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Vyskytuje se zde také stepní fauna. Na severní straně je hustý les, jižní strana (která stále prohořívá) je zatím holá a panuje na ní subtropické klima, kde se ani v zimních měsících nevyskytuje sníh, ale roste zde celoročně tráva.{{zdroj?}} K haldě lze dojít od ostravského výstaviště [[Černá louka (výstaviště)|Černá louka]] (resp. od [[Most Miloše Sýkory|Sýkorova mostu]]) nebo od [[Zoologická zahrada Ostrava|zoo]] po žluté turistické značce. [[Klub českých turistů]] tuto trasu pojmenoval po zakladateli české turistiky [[Adolf Podroužka|Adolfu Podroužkovi]].<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Šárek | jméno = Jiří | titul = Je ostravská halda Ema a její okolí pro občany i turisty atraktivní? | url = http://www.slezskaostrava.cz/tisk/data/0153.doc | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Moravskoslezský deník }}{{Nedostupný zdroj}}</ref> Ema je třetím nejvyšším místem Ostravy. Tím prvním je kopec [[Nad Stádlem]] (334&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.) v [[Krásné Pole (Ostrava)|Krásném Poli]] , druhým pak vyvýšenina nad [[Hošťálkovice]]mi (318&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.).<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Charakteristika okresu Ostrava - město | url = http://www.czso.cz/xt/redakce.nsf/i/charakteristika_okresu_ostrava_mesto | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Český statistický úřad - Ostrava}}</ref><ref name=":0" /> == Další informace == Halda se nachází poblíž [[Zoologická zahrada a botanický park Ostrava|Zoologické zahrady a botanického parku Ostrava]]. == Galerie == <gallery widths="140" heights="140"> Soubor:Kouřící halda Ema2.jpg Soubor:Heap Ema, Ostrava, Czech Republic 03.jpg </gallery> == Odkazy == === Reference === <references /> === Související články === * [[Přívozská halda]] * [[Halda Hrabůvka]] * [[Halda Heřmanice]] === Externí odkazy === * {{Commonscat|Heap Ema}} * [http://kolemnas.cz/halda/halda.html Virtuální prohlídka Haldy Ema] {{Autoritní data}} {{Portály|Ostrava|Těžba|Slezsko}} [[Kategorie:Haldy v Ostravě]] [[Kategorie:Slezská Ostrava (část obce)]] [[Kategorie:Stálé přírodní ohně]] [[Kategorie:Lesy v Ostravě]] [[Kategorie:Hory a kopce v Ostravské pánvi]] {{Kartka osoba | name = Viktor Coj | native_name = <center>{{Jezyky|ru|Виктор Цой}}</center> | image = [[Fajl:Victor Tsoi 1986.jpg|thumb|center|Viktor Coj v lětu 1986]] | alt = | caption = | birth_name = Viktor Robertovič Coj | birth_date = {{birth date|1962|6|21|df=yes}} | birth_place = [[Sankt-Peterburg|Leningrad]], [[Rosijska Sovětska Federativna Socialističska Republika|RSFSR]], [[Sovětsky Sojuz]] | death_date = {{death date and age|1990|8|15|1962|6|21|df=yes}} | death_place = [[Latvijska Sovětska Socialističska Republika|Latvijska SSR]], Sovětsky Sojuz | death_cause = Avto avarija | resting_place = Bogoslovskoje grobišče, Sankt-Peterburg | occupation = {{Flatlist| * pěvec * avtor pěsnjej * avtor muziky * aktor * avangardny umětnik }} | years_active = 1978–1990 | spouse = {{Plainlist| * Marianna Coj, od 1984 }} | children = [[Aleksandr Coj]], rod. 1985 | module = {{Kartka muzikant|embed=yes <!-- See Wikipedia:WikiProject Musicians --> | background = solo_singer <!-- mandatory format: please do not change or remove --> | instrument = {{flatlist| * [[Vokal|vokal]] * [[Gitara|gitara]] * [[Bas-gitara|bas-gitara]] }} | genre = {{Flatlist| * [[Post-punk|post-pank]] * [[New wave (muzika)|nova volna]] * [[gotičny rok]] * [[Punk|pank rok]] }} | label = {{Flatlist| * [[AnTrop]] * [[Firma Melodija|Melodija]] }} | current_member_of = {{Flatlist| * [[Kino (grupa)|Kino]] * [[Avtomatičeskije udovletvoriteli]] * [[Sergej Kurjohin]] }} }} }} Tuto jest peskovišče. [[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]] '''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}}) <span class="ext-gadget-alphabet-disable"> </span> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> {{Prěvod|en|Japanese language|}} [[Kategorija:Jezyk]] {{INTERWIKI|Q5287}} {{Pravopis prověrjeny}} hmz1wcvfcio9x7hmnpwo2u4uztda19w 28184 28183 2026-07-06T08:14:24Z Ilja isv 10 28184 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=July 2026}} {{-|''Under construction''}} {{Městna interesnost | nazva = Halda Ema | vyšina = 306 m | država = [[Fajl:Flag_of_the_Czech_Republic.svg|20px|link=Čehija|Čehija]] Čehija | fotografija = [[Fajl:Kouřící halda Ema.jpg|thumb|center|Dym, vozhodeči na vrhu vysypky]] | podnadpis = Dym, vozhodeči na vrhu vysypky | grad = [[Fajl:Flag_of_Ostrava.svg|20px|link=Ostrava|Ostrava]] Ostrava | koordinaty = {{Coord|49|50|23|N|18|18|53|E|type:landmark}} }} '''Halda Ema''' (halda '''Trojice''', někdy také psáno jako '''Ema-Terezie''' či '''Terezie-Ema''') je [[Ostrava|ostravská]] kuželová [[výsypka|halda]] v [[Ostrava|Slezské Ostravě]] na pravém břehu řeky [[Ostravice (řeka)|Ostravice]] v [[Moravskoslezský kraj|Moravskoslezském kraji]]. Její vrchol byl prokazatelně ve výšce 325 m&nbsp;n.&nbsp;m. a zřejmě byl také nejvyšším bodem [[Ostrava|Ostravy]].{{zdroj?}} Vlivem prohořívání, usazování a důlní činnosti, se výška haldy Emy postupně snížila, v roce 2009 se udávala výška 312 až 315 [[Nadmořská výška|m&nbsp;n.&nbsp;m]],<ref name=":0">{{Citace periodika | příjmení = Navrátil | jméno = Boleslav | titul = Halda Ema není nejvyšším bodem Ostravy | periodikum = Moravskoslezský deník | datum vydání = 2009-07-19 | jazyk = cs | url = https://moravskoslezsky.denik.cz/zpravy_region/20090718_halda_ema_ostrava.html | datum přístupu = 2021-04-14 }}</ref> v roce 2025 byla výška 306 metrů. Halda je populární turistickou destinací, je zarostlá lesy a nabízí výhled na Ostravu a okolní města a vesnice, [[Beskydy]], [[Jeseníky]], [[Moravská brána|Moravskou bránu]] a do [[Polsko|Polska]].<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Broulík | jméno = Petr | titul = Ostrava do léta zvelebí haldu Ema. Přibudou jezírka i lavičky | periodikum = Magazín Patriot | datum vydání = 2025-05-15 | datum přístupu = 2025-05-16 | url = https://www.patriotmagazin.cz/ostrava-do-leta-zvelebi-haldu-ema-pribydou-jezirka-i-lavicky }}</ref> == Popis == [[Soubor:Výhled na Ostravu - panoramio.jpg|vlevo|náhled|Pohled na Ostravu z Haldy Emy]] Nejvyšší halda se historicky jmenuje Trojice<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Halda Ema | url = https://www.historickaostrava.cz/historie-halda-ema-ostrava/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> podle blízkého dolu, ze kterého pochází navršený materiál, a nikoliv Ema (Emma Lucia byl malý důl opodál s téměř neznatelnou haldou).<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Důl Ema a Lucie | url = https://www.historickaostrava.cz/dul-ema-a-lucie/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> Jméno Ema však bylo zpopularizováno širokou veřejností, a proto je halda dnes známa převážně pod tímto názvem. Současný komplex odvalů se skládá z hlavního kuželového vrcholu Trojice (Ema), nižší haldy Terezie<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Důl Terezie - Bergschacht - Petr Bezruč | periodikum = podzemi.solvayovylomy.cz | url = http://podzemi.solvayovylomy.cz/histhor/lokality/okr/40.htm | datum přístupu = 2024-05-02 }}</ref> a kolem dokola rozprostřeného terasového prstence odvalu Petr Bezruč. Dohromady jejich plocha tvoří jednu z nejrozsáhlejších haldových akumulací v Ostravě, převýšení od úpatí po vrchol dosahuje 70 m a samotná vrcholová vyhlídka je třetím nejvyšším bodem Ostravy.<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Halda Ema v Ostravě – jedinečný pohled na město | periodikum = Kudy z nudy | vydavatel = Česká centrála cestovního ruchu – CzechTourism | url = https://www.kudyznudy.cz/aktivity/halda-ema-v-ostrave-jedinecny-pohled-na-mesto | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> [[Soubor:Pohled_na_Haldu_Emu.jpg|náhled|Pohled na Haldu Emu z Bolt Tower]] Tvoří ji miliony tun vytěžené [[Hlušina|hlušiny]] z ostravských dolů (rozloha: 82&nbsp;hektarů, objem: přes 28&nbsp;mil.&nbsp;m³). Počátky jejího založení pravděpodobně sahají do doby před rokem 1920.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Štěpánek | jméno = Jan P. | titul = halda Ema | url = https://www.hrady.cz/technicka-pamatka-dul-ema-a-lucie/texty?tid=50532&pos=300 | vydavatel = hrady.cz | datum přístupu = 2008-8-29 }}</ref> Halda stále pracuje, proto z ní vyvěrají bělostné obláčky plynů obsahující zejména [[oxid siřičitý]]. Její povrch je neustále zahříván vnitřními procesy – uvnitř hořící haldy dosahuje teplota až 900&nbsp;°C.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Hejma | jméno = Alan | titul = Halda Ema vrchol slezské Ostravy | url = http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = rádio impuls | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211023858/http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Při této teplotě mj. vznikají vzácné nerosty – [[porcelanit]]y a [[jaspis]]y. Vzhledem k těmto skutečnostem na ni byl nejprve vstup povolen jen na vlastní nebezpečí.<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Regionální info-bulletin | url = http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = czechturism | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211024830/http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> V roce 2011 zakázala společnost RPG RE Land, která byla majitelem pozemku, vstup na haldu. Zákaz zdůvodnila tím, že „nelze zaručit bezpečnost osob a majetku nacházejících se na haldě“.<ref>[http://www.ostrava.cz/cs/o-meste/aktualne/na-haldu-ema-je-vstup-zakazan Na haldu Ema je vstup zakázán]</ref> Tento zákaz byl odvolán 30. září 2012.<ref>[http://ostrava.idnes.cz/halda-ema-bude-opet-pristupna-verejnosti-fpd-/ostrava-zpravy.aspx?c=A120831_1823327_ostrava-zpravy_sot Turisté opět mohou stoupat na „zakázanou“ haldu Ema v Ostravě]</ref> Od roku 2023 vlastní haldu město Ostrava.<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Carbolová | jméno = Lenka | titul = Ostrava kupuje haldu Ema, turisty oblíbené místo chce více zpřístupnit | periodikum = iDNES.cz | url = https://www.idnes.cz/ostrava/zpravy/halda-ema-asental-pokorna-antal-ostrava-koupe.A221005_686475_ostrava-zpravy_jog | datum vydání = 2022-10-05 | jazyk = cs | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> Díky teplu, které z hory vyvěrá, na haldě roste teplomilná flóra.<ref name="Mavlast">{{Citace elektronické monografie | titul = Halda Ema | url = http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = mavlast.cz | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211031657/http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Vyskytuje se zde také stepní fauna. Na severní straně je hustý les, jižní strana (která stále prohořívá) je zatím holá a panuje na ní subtropické klima, kde se ani v zimních měsících nevyskytuje sníh, ale roste zde celoročně tráva.{{zdroj?}} K haldě lze dojít od ostravského výstaviště [[Černá louka (výstaviště)|Černá louka]] (resp. od [[Most Miloše Sýkory|Sýkorova mostu]]) nebo od [[Zoologická zahrada Ostrava|zoo]] po žluté turistické značce. [[Klub českých turistů]] tuto trasu pojmenoval po zakladateli české turistiky [[Adolf Podroužka|Adolfu Podroužkovi]].<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Šárek | jméno = Jiří | titul = Je ostravská halda Ema a její okolí pro občany i turisty atraktivní? | url = http://www.slezskaostrava.cz/tisk/data/0153.doc | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Moravskoslezský deník }}{{Nedostupný zdroj}}</ref> Ema je třetím nejvyšším místem Ostravy. Tím prvním je kopec [[Nad Stádlem]] (334&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.) v [[Krásné Pole (Ostrava)|Krásném Poli]] , druhým pak vyvýšenina nad [[Hošťálkovice]]mi (318&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.).<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Charakteristika okresu Ostrava - město | url = http://www.czso.cz/xt/redakce.nsf/i/charakteristika_okresu_ostrava_mesto | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Český statistický úřad - Ostrava}}</ref><ref name=":0" /> == Další informace == Halda se nachází poblíž [[Zoologická zahrada a botanický park Ostrava|Zoologické zahrady a botanického parku Ostrava]]. == Galerie == <gallery widths="140" heights="140"> Soubor:Kouřící halda Ema2.jpg Soubor:Heap Ema, Ostrava, Czech Republic 03.jpg </gallery> == Odkazy == === Reference === <references /> === Související články === * [[Přívozská halda]] * [[Halda Hrabůvka]] * [[Halda Heřmanice]] === Externí odkazy === * {{Commonscat|Heap Ema}} * [http://kolemnas.cz/halda/halda.html Virtuální prohlídka Haldy Ema] {{Autoritní data}} {{Portály|Ostrava|Těžba|Slezsko}} [[Kategorie:Haldy v Ostravě]] [[Kategorie:Slezská Ostrava (část obce)]] [[Kategorie:Stálé přírodní ohně]] [[Kategorie:Lesy v Ostravě]] [[Kategorie:Hory a kopce v Ostravské pánvi]] {{Kartka osoba | name = Viktor Coj | native_name = <center>{{Jezyky|ru|Виктор Цой}}</center> | image = [[Fajl:Victor Tsoi 1986.jpg|thumb|center|Viktor Coj v lětu 1986]] | alt = | caption = | birth_name = Viktor Robertovič Coj | birth_date = {{birth date|1962|6|21|df=yes}} | birth_place = [[Sankt-Peterburg|Leningrad]], [[Rosijska Sovětska Federativna Socialističska Republika|RSFSR]], [[Sovětsky Sojuz]] | death_date = {{death date and age|1990|8|15|1962|6|21|df=yes}} | death_place = [[Latvijska Sovětska Socialističska Republika|Latvijska SSR]], Sovětsky Sojuz | death_cause = Avto avarija | resting_place = Bogoslovskoje grobišče, Sankt-Peterburg | occupation = {{Flatlist| * pěvec * avtor pěsnjej * avtor muziky * aktor * avangardny umětnik }} | years_active = 1978–1990 | spouse = {{Plainlist| * Marianna Coj, od 1984 }} | children = [[Aleksandr Coj]], rod. 1985 | module = {{Kartka muzikant|embed=yes <!-- See Wikipedia:WikiProject Musicians --> | background = solo_singer <!-- mandatory format: please do not change or remove --> | instrument = {{flatlist| * [[Vokal|vokal]] * [[Gitara|gitara]] * [[Bas-gitara|bas-gitara]] }} | genre = {{Flatlist| * [[Post-punk|post-pank]] * [[New wave (muzika)|nova volna]] * [[gotičny rok]] * [[Punk|pank rok]] }} | label = {{Flatlist| * [[AnTrop]] * [[Firma Melodija|Melodija]] }} | current_member_of = {{Flatlist| * [[Kino (grupa)|Kino]] * [[Avtomatičeskije udovletvoriteli]] * [[Sergej Kurjohin]] }} }} }} Tuto jest peskovišče. [[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]] '''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}}) <span class="ext-gadget-alphabet-disable"> </span> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> {{Prěvod|en|Japanese language|}} [[Kategorija:Jezyk]] {{INTERWIKI|Q5287}} {{Pravopis prověrjeny}} hje9zvfh622ypkskdqmxgduw514nro9 28188 28184 2026-07-06T08:21:48Z Ilja isv 10 28188 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=July 2026}} {{-|''Under construction''}} {{Městna interesnost | nazva = Halda Ema | vyšina = 306 m | država = [[Fajl:Flag_of_the_Czech_Republic.svg|20px|link=Čehija|Čehija]] Čehija | fotografija = [[Fajl:Kouřící halda Ema.jpg|thumb|300px|center|Dym, vozhodeči na vrhu vysypky]] | podnadpis = Dym, vozhodeči na vrhu vysypky | grad = [[Fajl:Flag_of_Ostrava.svg|20px|link=Ostrava|Ostrava]] Ostrava | koordinaty = {{Coord|49|50|23|N|18|18|53|E|type:landmark}} }} '''Halda Ema''' (halda '''Trojice''', někdy také psáno jako '''Ema-Terezie''' či '''Terezie-Ema''') je [[Ostrava|ostravská]] kuželová [[výsypka|halda]] v [[Ostrava|Slezské Ostravě]] na pravém břehu řeky [[Ostravice (řeka)|Ostravice]] v [[Moravskoslezský kraj|Moravskoslezském kraji]]. Její vrchol byl prokazatelně ve výšce 325 m&nbsp;n.&nbsp;m. a zřejmě byl také nejvyšším bodem [[Ostrava|Ostravy]].{{zdroj?}} Vlivem prohořívání, usazování a důlní činnosti, se výška haldy Emy postupně snížila, v roce 2009 se udávala výška 312 až 315 [[Nadmořská výška|m&nbsp;n.&nbsp;m]],<ref name=":0">{{Citace periodika | příjmení = Navrátil | jméno = Boleslav | titul = Halda Ema není nejvyšším bodem Ostravy | periodikum = Moravskoslezský deník | datum vydání = 2009-07-19 | jazyk = cs | url = https://moravskoslezsky.denik.cz/zpravy_region/20090718_halda_ema_ostrava.html | datum přístupu = 2021-04-14 }}</ref> v roce 2025 byla výška 306 metrů. Halda je populární turistickou destinací, je zarostlá lesy a nabízí výhled na Ostravu a okolní města a vesnice, [[Beskydy]], [[Jeseníky]], [[Moravská brána|Moravskou bránu]] a do [[Polsko|Polska]].<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Broulík | jméno = Petr | titul = Ostrava do léta zvelebí haldu Ema. Přibudou jezírka i lavičky | periodikum = Magazín Patriot | datum vydání = 2025-05-15 | datum přístupu = 2025-05-16 | url = https://www.patriotmagazin.cz/ostrava-do-leta-zvelebi-haldu-ema-pribydou-jezirka-i-lavicky }}</ref> == Popis == [[Soubor:Výhled na Ostravu - panoramio.jpg|vlevo|náhled|Pohled na Ostravu z Haldy Emy]] Nejvyšší halda se historicky jmenuje Trojice<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Halda Ema | url = https://www.historickaostrava.cz/historie-halda-ema-ostrava/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> podle blízkého dolu, ze kterého pochází navršený materiál, a nikoliv Ema (Emma Lucia byl malý důl opodál s téměř neznatelnou haldou).<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Důl Ema a Lucie | url = https://www.historickaostrava.cz/dul-ema-a-lucie/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> Jméno Ema však bylo zpopularizováno širokou veřejností, a proto je halda dnes známa převážně pod tímto názvem. Současný komplex odvalů se skládá z hlavního kuželového vrcholu Trojice (Ema), nižší haldy Terezie<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Důl Terezie - Bergschacht - Petr Bezruč | periodikum = podzemi.solvayovylomy.cz | url = http://podzemi.solvayovylomy.cz/histhor/lokality/okr/40.htm | datum přístupu = 2024-05-02 }}</ref> a kolem dokola rozprostřeného terasového prstence odvalu Petr Bezruč. Dohromady jejich plocha tvoří jednu z nejrozsáhlejších haldových akumulací v Ostravě, převýšení od úpatí po vrchol dosahuje 70 m a samotná vrcholová vyhlídka je třetím nejvyšším bodem Ostravy.<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Halda Ema v Ostravě – jedinečný pohled na město | periodikum = Kudy z nudy | vydavatel = Česká centrála cestovního ruchu – CzechTourism | url = https://www.kudyznudy.cz/aktivity/halda-ema-v-ostrave-jedinecny-pohled-na-mesto | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> [[Soubor:Pohled_na_Haldu_Emu.jpg|náhled|Pohled na Haldu Emu z Bolt Tower]] Tvoří ji miliony tun vytěžené [[Hlušina|hlušiny]] z ostravských dolů (rozloha: 82&nbsp;hektarů, objem: přes 28&nbsp;mil.&nbsp;m³). Počátky jejího založení pravděpodobně sahají do doby před rokem 1920.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Štěpánek | jméno = Jan P. | titul = halda Ema | url = https://www.hrady.cz/technicka-pamatka-dul-ema-a-lucie/texty?tid=50532&pos=300 | vydavatel = hrady.cz | datum přístupu = 2008-8-29 }}</ref> Halda stále pracuje, proto z ní vyvěrají bělostné obláčky plynů obsahující zejména [[oxid siřičitý]]. Její povrch je neustále zahříván vnitřními procesy – uvnitř hořící haldy dosahuje teplota až 900&nbsp;°C.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Hejma | jméno = Alan | titul = Halda Ema vrchol slezské Ostravy | url = http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = rádio impuls | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211023858/http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Při této teplotě mj. vznikají vzácné nerosty – [[porcelanit]]y a [[jaspis]]y. Vzhledem k těmto skutečnostem na ni byl nejprve vstup povolen jen na vlastní nebezpečí.<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Regionální info-bulletin | url = http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = czechturism | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211024830/http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> V roce 2011 zakázala společnost RPG RE Land, která byla majitelem pozemku, vstup na haldu. Zákaz zdůvodnila tím, že „nelze zaručit bezpečnost osob a majetku nacházejících se na haldě“.<ref>[http://www.ostrava.cz/cs/o-meste/aktualne/na-haldu-ema-je-vstup-zakazan Na haldu Ema je vstup zakázán]</ref> Tento zákaz byl odvolán 30. září 2012.<ref>[http://ostrava.idnes.cz/halda-ema-bude-opet-pristupna-verejnosti-fpd-/ostrava-zpravy.aspx?c=A120831_1823327_ostrava-zpravy_sot Turisté opět mohou stoupat na „zakázanou“ haldu Ema v Ostravě]</ref> Od roku 2023 vlastní haldu město Ostrava.<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Carbolová | jméno = Lenka | titul = Ostrava kupuje haldu Ema, turisty oblíbené místo chce více zpřístupnit | periodikum = iDNES.cz | url = https://www.idnes.cz/ostrava/zpravy/halda-ema-asental-pokorna-antal-ostrava-koupe.A221005_686475_ostrava-zpravy_jog | datum vydání = 2022-10-05 | jazyk = cs | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> Díky teplu, které z hory vyvěrá, na haldě roste teplomilná flóra.<ref name="Mavlast">{{Citace elektronické monografie | titul = Halda Ema | url = http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = mavlast.cz | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211031657/http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Vyskytuje se zde také stepní fauna. Na severní straně je hustý les, jižní strana (která stále prohořívá) je zatím holá a panuje na ní subtropické klima, kde se ani v zimních měsících nevyskytuje sníh, ale roste zde celoročně tráva.{{zdroj?}} K haldě lze dojít od ostravského výstaviště [[Černá louka (výstaviště)|Černá louka]] (resp. od [[Most Miloše Sýkory|Sýkorova mostu]]) nebo od [[Zoologická zahrada Ostrava|zoo]] po žluté turistické značce. [[Klub českých turistů]] tuto trasu pojmenoval po zakladateli české turistiky [[Adolf Podroužka|Adolfu Podroužkovi]].<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Šárek | jméno = Jiří | titul = Je ostravská halda Ema a její okolí pro občany i turisty atraktivní? | url = http://www.slezskaostrava.cz/tisk/data/0153.doc | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Moravskoslezský deník }}{{Nedostupný zdroj}}</ref> Ema je třetím nejvyšším místem Ostravy. Tím prvním je kopec [[Nad Stádlem]] (334&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.) v [[Krásné Pole (Ostrava)|Krásném Poli]] , druhým pak vyvýšenina nad [[Hošťálkovice]]mi (318&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.).<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Charakteristika okresu Ostrava - město | url = http://www.czso.cz/xt/redakce.nsf/i/charakteristika_okresu_ostrava_mesto | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Český statistický úřad - Ostrava}}</ref><ref name=":0" /> == Další informace == Halda se nachází poblíž [[Zoologická zahrada a botanický park Ostrava|Zoologické zahrady a botanického parku Ostrava]]. == Galerie == <gallery widths="140" heights="140"> Soubor:Kouřící halda Ema2.jpg Soubor:Heap Ema, Ostrava, Czech Republic 03.jpg </gallery> == Odkazy == === Reference === <references /> === Související články === * [[Přívozská halda]] * [[Halda Hrabůvka]] * [[Halda Heřmanice]] === Externí odkazy === * {{Commonscat|Heap Ema}} * [http://kolemnas.cz/halda/halda.html Virtuální prohlídka Haldy Ema] {{Autoritní data}} {{Portály|Ostrava|Těžba|Slezsko}} [[Kategorie:Haldy v Ostravě]] [[Kategorie:Slezská Ostrava (část obce)]] [[Kategorie:Stálé přírodní ohně]] [[Kategorie:Lesy v Ostravě]] [[Kategorie:Hory a kopce v Ostravské pánvi]] {{Kartka osoba | name = Viktor Coj | native_name = <center>{{Jezyky|ru|Виктор Цой}}</center> | image = [[Fajl:Victor Tsoi 1986.jpg|thumb|center|Viktor Coj v lětu 1986]] | alt = | caption = | birth_name = Viktor Robertovič Coj | birth_date = {{birth date|1962|6|21|df=yes}} | birth_place = [[Sankt-Peterburg|Leningrad]], [[Rosijska Sovětska Federativna Socialističska Republika|RSFSR]], [[Sovětsky Sojuz]] | death_date = {{death date and age|1990|8|15|1962|6|21|df=yes}} | death_place = [[Latvijska Sovětska Socialističska Republika|Latvijska SSR]], Sovětsky Sojuz | death_cause = Avto avarija | resting_place = Bogoslovskoje grobišče, Sankt-Peterburg | occupation = {{Flatlist| * pěvec * avtor pěsnjej * avtor muziky * aktor * avangardny umětnik }} | years_active = 1978–1990 | spouse = {{Plainlist| * Marianna Coj, od 1984 }} | children = [[Aleksandr Coj]], rod. 1985 | module = {{Kartka muzikant|embed=yes <!-- See Wikipedia:WikiProject Musicians --> | background = solo_singer <!-- mandatory format: please do not change or remove --> | instrument = {{flatlist| * [[Vokal|vokal]] * [[Gitara|gitara]] * [[Bas-gitara|bas-gitara]] }} | genre = {{Flatlist| * [[Post-punk|post-pank]] * [[New wave (muzika)|nova volna]] * [[gotičny rok]] * [[Punk|pank rok]] }} | label = {{Flatlist| * [[AnTrop]] * [[Firma Melodija|Melodija]] }} | current_member_of = {{Flatlist| * [[Kino (grupa)|Kino]] * [[Avtomatičeskije udovletvoriteli]] * [[Sergej Kurjohin]] }} }} }} Tuto jest peskovišče. [[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]] '''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}}) <span class="ext-gadget-alphabet-disable"> </span> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> {{Prěvod|en|Japanese language|}} [[Kategorija:Jezyk]] {{INTERWIKI|Q5287}} {{Pravopis prověrjeny}} pznpmsivsegte8kw9mrpehvkaob2xqj 28189 28188 2026-07-06T08:27:24Z Ilja isv 10 28189 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=July 2026}} {{-|''Under construction''}} {{Městna interesnost | nazva = Halda Ema | vyšina = 306 m | država = [[Fajl:Flag_of_the_Czech_Republic.svg|20px|link=Čehija|Čehija]] Čehija | fotografija = [[Fajl:Kouřící halda Ema.jpg|thumb|300px|center|Dym, vozhodeči na vrhu vysypky]] | podnadpis = Dym, vozhodeči na vrhu vysypky | grad = [[Fajl:Flag_of_Ostrava.svg|20px|link=Ostrava|Ostrava]] Ostrava | koordinaty = {{Coord|49|50|23|N|18|18|53|E|type:landmark}} }} '''Halda Ema''' (halda '''Trojice''', někdy také psáno jako '''Ema-Terezie''' či '''Terezie-Ema''') je [[Ostrava|ostravská]] kuželová [[výsypka|halda]] v [[Ostrava|Slezské Ostravě]] na pravém břehu řeky [[Ostravice (řeka)|Ostravice]] v [[Moravskoslezský kraj|Moravskoslezském kraji]]. Její vrchol byl prokazatelně ve výšce 325 m&nbsp;n.&nbsp;m. a zřejmě byl také nejvyšším bodem [[Ostrava|Ostravy]].{{zdroj?}} Vlivem prohořívání, usazování a důlní činnosti, se výška haldy Emy postupně snížila, v roce 2009 se udávala výška 312 až 315 [[Nadmořská výška|m&nbsp;n.&nbsp;m]],<ref name=":0">{{Citace periodika | příjmení = Navrátil | jméno = Boleslav | titul = Halda Ema není nejvyšším bodem Ostravy | periodikum = Moravskoslezský deník | datum vydání = 2009-07-19 | jazyk = cs | url = https://moravskoslezsky.denik.cz/zpravy_region/20090718_halda_ema_ostrava.html | datum přístupu = 2021-04-14 }}</ref> v roce 2025 byla výška 306 metrů. Halda je populární turistickou destinací, je zarostlá lesy a nabízí výhled na Ostravu a okolní města a vesnice, [[Beskydy]], [[Jeseníky]], [[Moravská brána|Moravskou bránu]] a do [[Polsko|Polska]].<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Broulík | jméno = Petr | titul = Ostrava do léta zvelebí haldu Ema. Přibudou jezírka i lavičky | periodikum = Magazín Patriot | datum vydání = 2025-05-15 | datum přístupu = 2025-05-16 | url = https://www.patriotmagazin.cz/ostrava-do-leta-zvelebi-haldu-ema-pribydou-jezirka-i-lavicky }}</ref> == Popis == [[Soubor:Výhled na Ostravu - panoramio.jpg|vlevo|náhled|Pohled na Ostravu z Haldy Emy]] Nejvyšší halda se historicky jmenuje Trojice<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Halda Ema | url = https://www.historickaostrava.cz/historie-halda-ema-ostrava/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> podle blízkého dolu, ze kterého pochází navršený materiál, a nikoliv Ema (Emma Lucia byl malý důl opodál s téměř neznatelnou haldou).<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Důl Ema a Lucie | url = https://www.historickaostrava.cz/dul-ema-a-lucie/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> Jméno Ema však bylo zpopularizováno širokou veřejností, a proto je halda dnes známa převážně pod tímto názvem. Současný komplex odvalů se skládá z hlavního kuželového vrcholu Trojice (Ema), nižší haldy Terezie<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Důl Terezie - Bergschacht - Petr Bezruč | periodikum = podzemi.solvayovylomy.cz | url = http://podzemi.solvayovylomy.cz/histhor/lokality/okr/40.htm | datum přístupu = 2024-05-02 }}</ref> a kolem dokola rozprostřeného terasového prstence odvalu Petr Bezruč. Dohromady jejich plocha tvoří jednu z nejrozsáhlejších haldových akumulací v Ostravě, převýšení od úpatí po vrchol dosahuje 70 m a samotná vrcholová vyhlídka je třetím nejvyšším bodem Ostravy.<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Halda Ema v Ostravě – jedinečný pohled na město | periodikum = Kudy z nudy | vydavatel = Česká centrála cestovního ruchu – CzechTourism | url = https://www.kudyznudy.cz/aktivity/halda-ema-v-ostrave-jedinecny-pohled-na-mesto | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> [[Soubor:Pohled_na_Haldu_Emu.jpg|náhled|Pohled na Haldu Emu z Bolt Tower]] Tvoří ji miliony tun vytěžené [[Hlušina|hlušiny]] z ostravských dolů (rozloha: 82&nbsp;hektarů, objem: přes 28&nbsp;mil.&nbsp;m³). Počátky jejího založení pravděpodobně sahají do doby před rokem 1920.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Štěpánek | jméno = Jan P. | titul = halda Ema | url = https://www.hrady.cz/technicka-pamatka-dul-ema-a-lucie/texty?tid=50532&pos=300 | vydavatel = hrady.cz | datum přístupu = 2008-8-29 }}</ref> Halda stále pracuje, proto z ní vyvěrají bělostné obláčky plynů obsahující zejména [[oxid siřičitý]]. Její povrch je neustále zahříván vnitřními procesy – uvnitř hořící haldy dosahuje teplota až 900&nbsp;°C.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Hejma | jméno = Alan | titul = Halda Ema vrchol slezské Ostravy | url = http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = rádio impuls | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211023858/http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Při této teplotě mj. vznikají vzácné nerosty – [[porcelanit]]y a [[jaspis]]y. Vzhledem k těmto skutečnostem na ni byl nejprve vstup povolen jen na vlastní nebezpečí.<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Regionální info-bulletin | url = http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = czechturism | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211024830/http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> V roce 2011 zakázala společnost RPG RE Land, která byla majitelem pozemku, vstup na haldu. Zákaz zdůvodnila tím, že „nelze zaručit bezpečnost osob a majetku nacházejících se na haldě“.<ref>[http://www.ostrava.cz/cs/o-meste/aktualne/na-haldu-ema-je-vstup-zakazan Na haldu Ema je vstup zakázán]</ref> Tento zákaz byl odvolán 30. září 2012.<ref>[http://ostrava.idnes.cz/halda-ema-bude-opet-pristupna-verejnosti-fpd-/ostrava-zpravy.aspx?c=A120831_1823327_ostrava-zpravy_sot Turisté opět mohou stoupat na „zakázanou“ haldu Ema v Ostravě]</ref> Od roku 2023 vlastní haldu město Ostrava.<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Carbolová | jméno = Lenka | titul = Ostrava kupuje haldu Ema, turisty oblíbené místo chce více zpřístupnit | periodikum = iDNES.cz | url = https://www.idnes.cz/ostrava/zpravy/halda-ema-asental-pokorna-antal-ostrava-koupe.A221005_686475_ostrava-zpravy_jog | datum vydání = 2022-10-05 | jazyk = cs | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> Díky teplu, které z hory vyvěrá, na haldě roste teplomilná flóra.<ref name="Mavlast">{{Citace elektronické monografie | titul = Halda Ema | url = http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = mavlast.cz | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211031657/http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Vyskytuje se zde také stepní fauna. Na severní straně je hustý les, jižní strana (která stále prohořívá) je zatím holá a panuje na ní subtropické klima, kde se ani v zimních měsících nevyskytuje sníh, ale roste zde celoročně tráva.{{zdroj?}} K haldě lze dojít od ostravského výstaviště [[Černá louka (výstaviště)|Černá louka]] (resp. od [[Most Miloše Sýkory|Sýkorova mostu]]) nebo od [[Zoologická zahrada Ostrava|zoo]] po žluté turistické značce. [[Klub českých turistů]] tuto trasu pojmenoval po zakladateli české turistiky [[Adolf Podroužka|Adolfu Podroužkovi]].<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Šárek | jméno = Jiří | titul = Je ostravská halda Ema a její okolí pro občany i turisty atraktivní? | url = http://www.slezskaostrava.cz/tisk/data/0153.doc | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Moravskoslezský deník }}{{Nedostupný zdroj}}</ref> Ema je třetím nejvyšším místem Ostravy. Tím prvním je kopec [[Nad Stádlem]] (334&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.) v [[Krásné Pole (Ostrava)|Krásném Poli]] , druhým pak vyvýšenina nad [[Hošťálkovice]]mi (318&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.).<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Charakteristika okresu Ostrava - město | url = http://www.czso.cz/xt/redakce.nsf/i/charakteristika_okresu_ostrava_mesto | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Český statistický úřad - Ostrava}}</ref><ref name=":0" /> == Další informace == Halda se nachází poblíž [[Zoologická zahrada a botanický park Ostrava|Zoologické zahrady a botanického parku Ostrava]]. == Galerie == <gallery widths="140" heights="140"> Soubor:Kouřící halda Ema2.jpg Soubor:Heap Ema, Ostrava, Czech Republic 03.jpg </gallery> == Odkazy == === Reference === <references /> === Související články === * [[Přívozská halda]] * [[Halda Hrabůvka]] * [[Halda Heřmanice]] === Externí odkazy === * {{Commonscat|Heap Ema}} * [http://kolemnas.cz/halda/halda.html Virtuální prohlídka Haldy Ema] {{Autoritní data}} {{Portály|Ostrava|Těžba|Slezsko}} [[Kategorie:Haldy v Ostravě]] [[Kategorie:Slezská Ostrava (část obce)]] [[Kategorie:Stálé přírodní ohně]] [[Kategorie:Lesy v Ostravě]] [[Kategorie:Hory a kopce v Ostravské pánvi]] {{INTERWIKI|Q12018886}} {{Kartka osoba | name = Viktor Coj | native_name = <center>{{Jezyky|ru|Виктор Цой}}</center> | image = [[Fajl:Victor Tsoi 1986.jpg|thumb|center|Viktor Coj v lětu 1986]] | alt = | caption = | birth_name = Viktor Robertovič Coj | birth_date = {{birth date|1962|6|21|df=yes}} | birth_place = [[Sankt-Peterburg|Leningrad]], [[Rosijska Sovětska Federativna Socialističska Republika|RSFSR]], [[Sovětsky Sojuz]] | death_date = {{death date and age|1990|8|15|1962|6|21|df=yes}} | death_place = [[Latvijska Sovětska Socialističska Republika|Latvijska SSR]], Sovětsky Sojuz | death_cause = Avto avarija | resting_place = Bogoslovskoje grobišče, Sankt-Peterburg | occupation = {{Flatlist| * pěvec * avtor pěsnjej * avtor muziky * aktor * avangardny umětnik }} | years_active = 1978–1990 | spouse = {{Plainlist| * Marianna Coj, od 1984 }} | children = [[Aleksandr Coj]], rod. 1985 | module = {{Kartka muzikant|embed=yes <!-- See Wikipedia:WikiProject Musicians --> | background = solo_singer <!-- mandatory format: please do not change or remove --> | instrument = {{flatlist| * [[Vokal|vokal]] * [[Gitara|gitara]] * [[Bas-gitara|bas-gitara]] }} | genre = {{Flatlist| * [[Post-punk|post-pank]] * [[New wave (muzika)|nova volna]] * [[gotičny rok]] * [[Punk|pank rok]] }} | label = {{Flatlist| * [[AnTrop]] * [[Firma Melodija|Melodija]] }} | current_member_of = {{Flatlist| * [[Kino (grupa)|Kino]] * [[Avtomatičeskije udovletvoriteli]] * [[Sergej Kurjohin]] }} }} }} Tuto jest peskovišče. [[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]] '''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}}) <span class="ext-gadget-alphabet-disable"> </span> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> {{Prěvod|en|Japanese language|}} [[Kategorija:Jezyk]] {{INTERWIKI|Q5287}} {{Pravopis prověrjeny}} 1ucoai0fdfzvqhlgcfsl7ulv2snpth6 28190 28189 2026-07-06T08:28:15Z Ilja isv 10 /* Galerie */ 28190 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=July 2026}} {{-|''Under construction''}} {{Městna interesnost | nazva = Halda Ema | vyšina = 306 m | država = [[Fajl:Flag_of_the_Czech_Republic.svg|20px|link=Čehija|Čehija]] Čehija | fotografija = [[Fajl:Kouřící halda Ema.jpg|thumb|300px|center|Dym, vozhodeči na vrhu vysypky]] | podnadpis = Dym, vozhodeči na vrhu vysypky | grad = [[Fajl:Flag_of_Ostrava.svg|20px|link=Ostrava|Ostrava]] Ostrava | koordinaty = {{Coord|49|50|23|N|18|18|53|E|type:landmark}} }} '''Halda Ema''' (halda '''Trojice''', někdy také psáno jako '''Ema-Terezie''' či '''Terezie-Ema''') je [[Ostrava|ostravská]] kuželová [[výsypka|halda]] v [[Ostrava|Slezské Ostravě]] na pravém břehu řeky [[Ostravice (řeka)|Ostravice]] v [[Moravskoslezský kraj|Moravskoslezském kraji]]. Její vrchol byl prokazatelně ve výšce 325 m&nbsp;n.&nbsp;m. a zřejmě byl také nejvyšším bodem [[Ostrava|Ostravy]].{{zdroj?}} Vlivem prohořívání, usazování a důlní činnosti, se výška haldy Emy postupně snížila, v roce 2009 se udávala výška 312 až 315 [[Nadmořská výška|m&nbsp;n.&nbsp;m]],<ref name=":0">{{Citace periodika | příjmení = Navrátil | jméno = Boleslav | titul = Halda Ema není nejvyšším bodem Ostravy | periodikum = Moravskoslezský deník | datum vydání = 2009-07-19 | jazyk = cs | url = https://moravskoslezsky.denik.cz/zpravy_region/20090718_halda_ema_ostrava.html | datum přístupu = 2021-04-14 }}</ref> v roce 2025 byla výška 306 metrů. Halda je populární turistickou destinací, je zarostlá lesy a nabízí výhled na Ostravu a okolní města a vesnice, [[Beskydy]], [[Jeseníky]], [[Moravská brána|Moravskou bránu]] a do [[Polsko|Polska]].<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Broulík | jméno = Petr | titul = Ostrava do léta zvelebí haldu Ema. Přibudou jezírka i lavičky | periodikum = Magazín Patriot | datum vydání = 2025-05-15 | datum přístupu = 2025-05-16 | url = https://www.patriotmagazin.cz/ostrava-do-leta-zvelebi-haldu-ema-pribydou-jezirka-i-lavicky }}</ref> == Popis == [[Soubor:Výhled na Ostravu - panoramio.jpg|vlevo|náhled|Pohled na Ostravu z Haldy Emy]] Nejvyšší halda se historicky jmenuje Trojice<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Halda Ema | url = https://www.historickaostrava.cz/historie-halda-ema-ostrava/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> podle blízkého dolu, ze kterého pochází navršený materiál, a nikoliv Ema (Emma Lucia byl malý důl opodál s téměř neznatelnou haldou).<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Důl Ema a Lucie | url = https://www.historickaostrava.cz/dul-ema-a-lucie/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> Jméno Ema však bylo zpopularizováno širokou veřejností, a proto je halda dnes známa převážně pod tímto názvem. Současný komplex odvalů se skládá z hlavního kuželového vrcholu Trojice (Ema), nižší haldy Terezie<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Důl Terezie - Bergschacht - Petr Bezruč | periodikum = podzemi.solvayovylomy.cz | url = http://podzemi.solvayovylomy.cz/histhor/lokality/okr/40.htm | datum přístupu = 2024-05-02 }}</ref> a kolem dokola rozprostřeného terasového prstence odvalu Petr Bezruč. Dohromady jejich plocha tvoří jednu z nejrozsáhlejších haldových akumulací v Ostravě, převýšení od úpatí po vrchol dosahuje 70 m a samotná vrcholová vyhlídka je třetím nejvyšším bodem Ostravy.<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Halda Ema v Ostravě – jedinečný pohled na město | periodikum = Kudy z nudy | vydavatel = Česká centrála cestovního ruchu – CzechTourism | url = https://www.kudyznudy.cz/aktivity/halda-ema-v-ostrave-jedinecny-pohled-na-mesto | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> [[Soubor:Pohled_na_Haldu_Emu.jpg|náhled|Pohled na Haldu Emu z Bolt Tower]] Tvoří ji miliony tun vytěžené [[Hlušina|hlušiny]] z ostravských dolů (rozloha: 82&nbsp;hektarů, objem: přes 28&nbsp;mil.&nbsp;m³). Počátky jejího založení pravděpodobně sahají do doby před rokem 1920.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Štěpánek | jméno = Jan P. | titul = halda Ema | url = https://www.hrady.cz/technicka-pamatka-dul-ema-a-lucie/texty?tid=50532&pos=300 | vydavatel = hrady.cz | datum přístupu = 2008-8-29 }}</ref> Halda stále pracuje, proto z ní vyvěrají bělostné obláčky plynů obsahující zejména [[oxid siřičitý]]. Její povrch je neustále zahříván vnitřními procesy – uvnitř hořící haldy dosahuje teplota až 900&nbsp;°C.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Hejma | jméno = Alan | titul = Halda Ema vrchol slezské Ostravy | url = http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = rádio impuls | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211023858/http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Při této teplotě mj. vznikají vzácné nerosty – [[porcelanit]]y a [[jaspis]]y. Vzhledem k těmto skutečnostem na ni byl nejprve vstup povolen jen na vlastní nebezpečí.<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Regionální info-bulletin | url = http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = czechturism | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211024830/http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> V roce 2011 zakázala společnost RPG RE Land, která byla majitelem pozemku, vstup na haldu. Zákaz zdůvodnila tím, že „nelze zaručit bezpečnost osob a majetku nacházejících se na haldě“.<ref>[http://www.ostrava.cz/cs/o-meste/aktualne/na-haldu-ema-je-vstup-zakazan Na haldu Ema je vstup zakázán]</ref> Tento zákaz byl odvolán 30. září 2012.<ref>[http://ostrava.idnes.cz/halda-ema-bude-opet-pristupna-verejnosti-fpd-/ostrava-zpravy.aspx?c=A120831_1823327_ostrava-zpravy_sot Turisté opět mohou stoupat na „zakázanou“ haldu Ema v Ostravě]</ref> Od roku 2023 vlastní haldu město Ostrava.<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Carbolová | jméno = Lenka | titul = Ostrava kupuje haldu Ema, turisty oblíbené místo chce více zpřístupnit | periodikum = iDNES.cz | url = https://www.idnes.cz/ostrava/zpravy/halda-ema-asental-pokorna-antal-ostrava-koupe.A221005_686475_ostrava-zpravy_jog | datum vydání = 2022-10-05 | jazyk = cs | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> Díky teplu, které z hory vyvěrá, na haldě roste teplomilná flóra.<ref name="Mavlast">{{Citace elektronické monografie | titul = Halda Ema | url = http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = mavlast.cz | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211031657/http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Vyskytuje se zde také stepní fauna. Na severní straně je hustý les, jižní strana (která stále prohořívá) je zatím holá a panuje na ní subtropické klima, kde se ani v zimních měsících nevyskytuje sníh, ale roste zde celoročně tráva.{{zdroj?}} K haldě lze dojít od ostravského výstaviště [[Černá louka (výstaviště)|Černá louka]] (resp. od [[Most Miloše Sýkory|Sýkorova mostu]]) nebo od [[Zoologická zahrada Ostrava|zoo]] po žluté turistické značce. [[Klub českých turistů]] tuto trasu pojmenoval po zakladateli české turistiky [[Adolf Podroužka|Adolfu Podroužkovi]].<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Šárek | jméno = Jiří | titul = Je ostravská halda Ema a její okolí pro občany i turisty atraktivní? | url = http://www.slezskaostrava.cz/tisk/data/0153.doc | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Moravskoslezský deník }}{{Nedostupný zdroj}}</ref> Ema je třetím nejvyšším místem Ostravy. Tím prvním je kopec [[Nad Stádlem]] (334&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.) v [[Krásné Pole (Ostrava)|Krásném Poli]] , druhým pak vyvýšenina nad [[Hošťálkovice]]mi (318&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.).<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Charakteristika okresu Ostrava - město | url = http://www.czso.cz/xt/redakce.nsf/i/charakteristika_okresu_ostrava_mesto | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Český statistický úřad - Ostrava}}</ref><ref name=":0" /> == Další informace == Halda se nachází poblíž [[Zoologická zahrada a botanický park Ostrava|Zoologické zahrady a botanického parku Ostrava]]. == Galerie == <gallery widths="140" heights="140"> Kouřící halda Ema2.jpg Heap Ema, Ostrava, Czech Republic 03.jpg </gallery> == Odkazy == === Reference === <references /> === Související články === * [[Přívozská halda]] * [[Halda Hrabůvka]] * [[Halda Heřmanice]] === Externí odkazy === * {{Commonscat|Heap Ema}} * [http://kolemnas.cz/halda/halda.html Virtuální prohlídka Haldy Ema] {{Autoritní data}} {{Portály|Ostrava|Těžba|Slezsko}} [[Kategorie:Haldy v Ostravě]] [[Kategorie:Slezská Ostrava (část obce)]] [[Kategorie:Stálé přírodní ohně]] [[Kategorie:Lesy v Ostravě]] [[Kategorie:Hory a kopce v Ostravské pánvi]] {{INTERWIKI|Q12018886}} {{Kartka osoba | name = Viktor Coj | native_name = <center>{{Jezyky|ru|Виктор Цой}}</center> | image = [[Fajl:Victor Tsoi 1986.jpg|thumb|center|Viktor Coj v lětu 1986]] | alt = | caption = | birth_name = Viktor Robertovič Coj | birth_date = {{birth date|1962|6|21|df=yes}} | birth_place = [[Sankt-Peterburg|Leningrad]], [[Rosijska Sovětska Federativna Socialističska Republika|RSFSR]], [[Sovětsky Sojuz]] | death_date = {{death date and age|1990|8|15|1962|6|21|df=yes}} | death_place = [[Latvijska Sovětska Socialističska Republika|Latvijska SSR]], Sovětsky Sojuz | death_cause = Avto avarija | resting_place = Bogoslovskoje grobišče, Sankt-Peterburg | occupation = {{Flatlist| * pěvec * avtor pěsnjej * avtor muziky * aktor * avangardny umětnik }} | years_active = 1978–1990 | spouse = {{Plainlist| * Marianna Coj, od 1984 }} | children = [[Aleksandr Coj]], rod. 1985 | module = {{Kartka muzikant|embed=yes <!-- See Wikipedia:WikiProject Musicians --> | background = solo_singer <!-- mandatory format: please do not change or remove --> | instrument = {{flatlist| * [[Vokal|vokal]] * [[Gitara|gitara]] * [[Bas-gitara|bas-gitara]] }} | genre = {{Flatlist| * [[Post-punk|post-pank]] * [[New wave (muzika)|nova volna]] * [[gotičny rok]] * [[Punk|pank rok]] }} | label = {{Flatlist| * [[AnTrop]] * [[Firma Melodija|Melodija]] }} | current_member_of = {{Flatlist| * [[Kino (grupa)|Kino]] * [[Avtomatičeskije udovletvoriteli]] * [[Sergej Kurjohin]] }} }} }} Tuto jest peskovišče. [[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]] '''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}}) <span class="ext-gadget-alphabet-disable"> </span> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> {{Prěvod|en|Japanese language|}} [[Kategorija:Jezyk]] {{INTERWIKI|Q5287}} {{Pravopis prověrjeny}} 9a230rwod2fs64p89lh1hz0yz556v1m 28195 28190 2026-07-06T08:44:30Z Ilja isv 10 28195 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=July 2026}} {{-|''Under construction''}} {{Městna interesnost | nazva = Halda Ema | vyšina = 306 m | država = [[Fajl:Flag_of_the_Czech_Republic.svg|20px|link=Čehija|Čehija]] Čehija | <!--fotografija = [[Fajl:Kouřící halda Ema.jpg|thumb|300px|center|Dym, vozhodeči na vrhu vysypky]]--> | podnadpis = Dym, vozhodeči na vrhu vysypky | grad = [[Fajl:Flag_of_Ostrava.svg|20px|link=Ostrava|Ostrava]] Ostrava | koordinaty = {{Coord|49|50|23|N|18|18|53|E|type:landmark}} | fotografija = {{Karta města|{{{1}}} |width = |float = |border = |caption = |alt = |relief = |AlternativeMap= |overlay_image = |label = |label_size = |position = |background = |mark = |marksize = |coordinates= {{Coord|49|50|23|N|18|18|53|E|type:landmark}} }} }} '''Halda Ema''' (halda '''Trojice''', někdy také psáno jako '''Ema-Terezie''' či '''Terezie-Ema''') je [[Ostrava|ostravská]] kuželová [[výsypka|halda]] v [[Ostrava|Slezské Ostravě]] na pravém břehu řeky [[Ostravice (řeka)|Ostravice]] v [[Moravskoslezský kraj|Moravskoslezském kraji]]. Její vrchol byl prokazatelně ve výšce 325 m&nbsp;n.&nbsp;m. a zřejmě byl také nejvyšším bodem [[Ostrava|Ostravy]].{{zdroj?}} Vlivem prohořívání, usazování a důlní činnosti, se výška haldy Emy postupně snížila, v roce 2009 se udávala výška 312 až 315 [[Nadmořská výška|m&nbsp;n.&nbsp;m]],<ref name=":0">{{Citace periodika | příjmení = Navrátil | jméno = Boleslav | titul = Halda Ema není nejvyšším bodem Ostravy | periodikum = Moravskoslezský deník | datum vydání = 2009-07-19 | jazyk = cs | url = https://moravskoslezsky.denik.cz/zpravy_region/20090718_halda_ema_ostrava.html | datum přístupu = 2021-04-14 }}</ref> v roce 2025 byla výška 306 metrů. Halda je populární turistickou destinací, je zarostlá lesy a nabízí výhled na Ostravu a okolní města a vesnice, [[Beskydy]], [[Jeseníky]], [[Moravská brána|Moravskou bránu]] a do [[Polsko|Polska]].<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Broulík | jméno = Petr | titul = Ostrava do léta zvelebí haldu Ema. Přibudou jezírka i lavičky | periodikum = Magazín Patriot | datum vydání = 2025-05-15 | datum přístupu = 2025-05-16 | url = https://www.patriotmagazin.cz/ostrava-do-leta-zvelebi-haldu-ema-pribydou-jezirka-i-lavicky }}</ref> == Popis == [[Soubor:Výhled na Ostravu - panoramio.jpg|vlevo|náhled|Pohled na Ostravu z Haldy Emy]] Nejvyšší halda se historicky jmenuje Trojice<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Halda Ema | url = https://www.historickaostrava.cz/historie-halda-ema-ostrava/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> podle blízkého dolu, ze kterého pochází navršený materiál, a nikoliv Ema (Emma Lucia byl malý důl opodál s téměř neznatelnou haldou).<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Důl Ema a Lucie | url = https://www.historickaostrava.cz/dul-ema-a-lucie/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> Jméno Ema však bylo zpopularizováno širokou veřejností, a proto je halda dnes známa převážně pod tímto názvem. Současný komplex odvalů se skládá z hlavního kuželového vrcholu Trojice (Ema), nižší haldy Terezie<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Důl Terezie - Bergschacht - Petr Bezruč | periodikum = podzemi.solvayovylomy.cz | url = http://podzemi.solvayovylomy.cz/histhor/lokality/okr/40.htm | datum přístupu = 2024-05-02 }}</ref> a kolem dokola rozprostřeného terasového prstence odvalu Petr Bezruč. Dohromady jejich plocha tvoří jednu z nejrozsáhlejších haldových akumulací v Ostravě, převýšení od úpatí po vrchol dosahuje 70 m a samotná vrcholová vyhlídka je třetím nejvyšším bodem Ostravy.<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Halda Ema v Ostravě – jedinečný pohled na město | periodikum = Kudy z nudy | vydavatel = Česká centrála cestovního ruchu – CzechTourism | url = https://www.kudyznudy.cz/aktivity/halda-ema-v-ostrave-jedinecny-pohled-na-mesto | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> [[Soubor:Pohled_na_Haldu_Emu.jpg|náhled|Pohled na Haldu Emu z Bolt Tower]] Tvoří ji miliony tun vytěžené [[Hlušina|hlušiny]] z ostravských dolů (rozloha: 82&nbsp;hektarů, objem: přes 28&nbsp;mil.&nbsp;m³). Počátky jejího založení pravděpodobně sahají do doby před rokem 1920.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Štěpánek | jméno = Jan P. | titul = halda Ema | url = https://www.hrady.cz/technicka-pamatka-dul-ema-a-lucie/texty?tid=50532&pos=300 | vydavatel = hrady.cz | datum přístupu = 2008-8-29 }}</ref> Halda stále pracuje, proto z ní vyvěrají bělostné obláčky plynů obsahující zejména [[oxid siřičitý]]. Její povrch je neustále zahříván vnitřními procesy – uvnitř hořící haldy dosahuje teplota až 900&nbsp;°C.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Hejma | jméno = Alan | titul = Halda Ema vrchol slezské Ostravy | url = http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = rádio impuls | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211023858/http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Při této teplotě mj. vznikají vzácné nerosty – [[porcelanit]]y a [[jaspis]]y. Vzhledem k těmto skutečnostem na ni byl nejprve vstup povolen jen na vlastní nebezpečí.<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Regionální info-bulletin | url = http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = czechturism | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211024830/http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> V roce 2011 zakázala společnost RPG RE Land, která byla majitelem pozemku, vstup na haldu. Zákaz zdůvodnila tím, že „nelze zaručit bezpečnost osob a majetku nacházejících se na haldě“.<ref>[http://www.ostrava.cz/cs/o-meste/aktualne/na-haldu-ema-je-vstup-zakazan Na haldu Ema je vstup zakázán]</ref> Tento zákaz byl odvolán 30. září 2012.<ref>[http://ostrava.idnes.cz/halda-ema-bude-opet-pristupna-verejnosti-fpd-/ostrava-zpravy.aspx?c=A120831_1823327_ostrava-zpravy_sot Turisté opět mohou stoupat na „zakázanou“ haldu Ema v Ostravě]</ref> Od roku 2023 vlastní haldu město Ostrava.<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Carbolová | jméno = Lenka | titul = Ostrava kupuje haldu Ema, turisty oblíbené místo chce více zpřístupnit | periodikum = iDNES.cz | url = https://www.idnes.cz/ostrava/zpravy/halda-ema-asental-pokorna-antal-ostrava-koupe.A221005_686475_ostrava-zpravy_jog | datum vydání = 2022-10-05 | jazyk = cs | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> Díky teplu, které z hory vyvěrá, na haldě roste teplomilná flóra.<ref name="Mavlast">{{Citace elektronické monografie | titul = Halda Ema | url = http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = mavlast.cz | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211031657/http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Vyskytuje se zde také stepní fauna. Na severní straně je hustý les, jižní strana (která stále prohořívá) je zatím holá a panuje na ní subtropické klima, kde se ani v zimních měsících nevyskytuje sníh, ale roste zde celoročně tráva.{{zdroj?}} K haldě lze dojít od ostravského výstaviště [[Černá louka (výstaviště)|Černá louka]] (resp. od [[Most Miloše Sýkory|Sýkorova mostu]]) nebo od [[Zoologická zahrada Ostrava|zoo]] po žluté turistické značce. [[Klub českých turistů]] tuto trasu pojmenoval po zakladateli české turistiky [[Adolf Podroužka|Adolfu Podroužkovi]].<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Šárek | jméno = Jiří | titul = Je ostravská halda Ema a její okolí pro občany i turisty atraktivní? | url = http://www.slezskaostrava.cz/tisk/data/0153.doc | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Moravskoslezský deník }}{{Nedostupný zdroj}}</ref> Ema je třetím nejvyšším místem Ostravy. Tím prvním je kopec [[Nad Stádlem]] (334&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.) v [[Krásné Pole (Ostrava)|Krásném Poli]] , druhým pak vyvýšenina nad [[Hošťálkovice]]mi (318&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.).<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Charakteristika okresu Ostrava - město | url = http://www.czso.cz/xt/redakce.nsf/i/charakteristika_okresu_ostrava_mesto | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Český statistický úřad - Ostrava}}</ref><ref name=":0" /> == Další informace == Halda se nachází poblíž [[Zoologická zahrada a botanický park Ostrava|Zoologické zahrady a botanického parku Ostrava]]. == Galerie == <gallery widths="140" heights="140"> Kouřící halda Ema2.jpg Heap Ema, Ostrava, Czech Republic 03.jpg </gallery> == Odkazy == === Reference === <references /> === Související články === * [[Přívozská halda]] * [[Halda Hrabůvka]] * [[Halda Heřmanice]] === Externí odkazy === * {{Commonscat|Heap Ema}} * [http://kolemnas.cz/halda/halda.html Virtuální prohlídka Haldy Ema] {{Autoritní data}} {{Portály|Ostrava|Těžba|Slezsko}} [[Kategorie:Haldy v Ostravě]] [[Kategorie:Slezská Ostrava (část obce)]] [[Kategorie:Stálé přírodní ohně]] [[Kategorie:Lesy v Ostravě]] [[Kategorie:Hory a kopce v Ostravské pánvi]] {{INTERWIKI|Q12018886}} {{Kartka osoba | name = Viktor Coj | native_name = <center>{{Jezyky|ru|Виктор Цой}}</center> | image = [[Fajl:Victor Tsoi 1986.jpg|thumb|center|Viktor Coj v lětu 1986]] | alt = | caption = | birth_name = Viktor Robertovič Coj | birth_date = {{birth date|1962|6|21|df=yes}} | birth_place = [[Sankt-Peterburg|Leningrad]], [[Rosijska Sovětska Federativna Socialističska Republika|RSFSR]], [[Sovětsky Sojuz]] | death_date = {{death date and age|1990|8|15|1962|6|21|df=yes}} | death_place = [[Latvijska Sovětska Socialističska Republika|Latvijska SSR]], Sovětsky Sojuz | death_cause = Avto avarija | resting_place = Bogoslovskoje grobišče, Sankt-Peterburg | occupation = {{Flatlist| * pěvec * avtor pěsnjej * avtor muziky * aktor * avangardny umětnik }} | years_active = 1978–1990 | spouse = {{Plainlist| * Marianna Coj, od 1984 }} | children = [[Aleksandr Coj]], rod. 1985 | module = {{Kartka muzikant|embed=yes <!-- See Wikipedia:WikiProject Musicians --> | background = solo_singer <!-- mandatory format: please do not change or remove --> | instrument = {{flatlist| * [[Vokal|vokal]] * [[Gitara|gitara]] * [[Bas-gitara|bas-gitara]] }} | genre = {{Flatlist| * [[Post-punk|post-pank]] * [[New wave (muzika)|nova volna]] * [[gotičny rok]] * [[Punk|pank rok]] }} | label = {{Flatlist| * [[AnTrop]] * [[Firma Melodija|Melodija]] }} | current_member_of = {{Flatlist| * [[Kino (grupa)|Kino]] * [[Avtomatičeskije udovletvoriteli]] * [[Sergej Kurjohin]] }} }} }} Tuto jest peskovišče. [[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]] '''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}}) <span class="ext-gadget-alphabet-disable"> </span> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> {{Prěvod|en|Japanese language|}} [[Kategorija:Jezyk]] {{INTERWIKI|Q5287}} {{Pravopis prověrjeny}} j8b2d1vvg9nh77uqv9ukwuiywpd2knx 28197 28195 2026-07-06T08:48:21Z Ilja isv 10 28197 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=July 2026}} {{-|''Under construction''}} {{Městna interesnost | nazva = Halda Ema | vyšina = 306 m | država = [[Fajl:Flag_of_the_Czech_Republic.svg|20px|link=Čehija|Čehija]] Čehija | <!--fotografija = [[Fajl:Kouřící halda Ema.jpg|thumb|300px|center|Dym, vozhodeči na vrhu vysypky]]--> | podnadpis = Dym, vozhodeči na vrhu vysypky | grad = [[Fajl:Flag_of_Ostrava.svg|20px|link=Ostrava|Ostrava]] Ostrava | koordinaty = {{Coord|49|50|23|N|18|18|53|E|type:landmark}} | fotografija = {{Karta městnosti|{{{1}}} |width = |float = |border = |caption = |alt = |relief = |AlternativeMap= |overlay_image = |label = |label_size = |position = |background = |mark = |marksize = |coordinates= {{Coord|49|50|23|N|18|18|53|E|type:landmark}} }} }} '''Halda Ema''' (halda '''Trojice''', někdy také psáno jako '''Ema-Terezie''' či '''Terezie-Ema''') je [[Ostrava|ostravská]] kuželová [[výsypka|halda]] v [[Ostrava|Slezské Ostravě]] na pravém břehu řeky [[Ostravice (řeka)|Ostravice]] v [[Moravskoslezský kraj|Moravskoslezském kraji]]. Její vrchol byl prokazatelně ve výšce 325 m&nbsp;n.&nbsp;m. a zřejmě byl také nejvyšším bodem [[Ostrava|Ostravy]].{{zdroj?}} Vlivem prohořívání, usazování a důlní činnosti, se výška haldy Emy postupně snížila, v roce 2009 se udávala výška 312 až 315 [[Nadmořská výška|m&nbsp;n.&nbsp;m]],<ref name=":0">{{Citace periodika | příjmení = Navrátil | jméno = Boleslav | titul = Halda Ema není nejvyšším bodem Ostravy | periodikum = Moravskoslezský deník | datum vydání = 2009-07-19 | jazyk = cs | url = https://moravskoslezsky.denik.cz/zpravy_region/20090718_halda_ema_ostrava.html | datum přístupu = 2021-04-14 }}</ref> v roce 2025 byla výška 306 metrů. Halda je populární turistickou destinací, je zarostlá lesy a nabízí výhled na Ostravu a okolní města a vesnice, [[Beskydy]], [[Jeseníky]], [[Moravská brána|Moravskou bránu]] a do [[Polsko|Polska]].<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Broulík | jméno = Petr | titul = Ostrava do léta zvelebí haldu Ema. Přibudou jezírka i lavičky | periodikum = Magazín Patriot | datum vydání = 2025-05-15 | datum přístupu = 2025-05-16 | url = https://www.patriotmagazin.cz/ostrava-do-leta-zvelebi-haldu-ema-pribydou-jezirka-i-lavicky }}</ref> == Popis == [[Soubor:Výhled na Ostravu - panoramio.jpg|vlevo|náhled|Pohled na Ostravu z Haldy Emy]] Nejvyšší halda se historicky jmenuje Trojice<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Halda Ema | url = https://www.historickaostrava.cz/historie-halda-ema-ostrava/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> podle blízkého dolu, ze kterého pochází navršený materiál, a nikoliv Ema (Emma Lucia byl malý důl opodál s téměř neznatelnou haldou).<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Důl Ema a Lucie | url = https://www.historickaostrava.cz/dul-ema-a-lucie/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> Jméno Ema však bylo zpopularizováno širokou veřejností, a proto je halda dnes známa převážně pod tímto názvem. Současný komplex odvalů se skládá z hlavního kuželového vrcholu Trojice (Ema), nižší haldy Terezie<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Důl Terezie - Bergschacht - Petr Bezruč | periodikum = podzemi.solvayovylomy.cz | url = http://podzemi.solvayovylomy.cz/histhor/lokality/okr/40.htm | datum přístupu = 2024-05-02 }}</ref> a kolem dokola rozprostřeného terasového prstence odvalu Petr Bezruč. Dohromady jejich plocha tvoří jednu z nejrozsáhlejších haldových akumulací v Ostravě, převýšení od úpatí po vrchol dosahuje 70 m a samotná vrcholová vyhlídka je třetím nejvyšším bodem Ostravy.<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Halda Ema v Ostravě – jedinečný pohled na město | periodikum = Kudy z nudy | vydavatel = Česká centrála cestovního ruchu – CzechTourism | url = https://www.kudyznudy.cz/aktivity/halda-ema-v-ostrave-jedinecny-pohled-na-mesto | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> [[Soubor:Pohled_na_Haldu_Emu.jpg|náhled|Pohled na Haldu Emu z Bolt Tower]] Tvoří ji miliony tun vytěžené [[Hlušina|hlušiny]] z ostravských dolů (rozloha: 82&nbsp;hektarů, objem: přes 28&nbsp;mil.&nbsp;m³). Počátky jejího založení pravděpodobně sahají do doby před rokem 1920.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Štěpánek | jméno = Jan P. | titul = halda Ema | url = https://www.hrady.cz/technicka-pamatka-dul-ema-a-lucie/texty?tid=50532&pos=300 | vydavatel = hrady.cz | datum přístupu = 2008-8-29 }}</ref> Halda stále pracuje, proto z ní vyvěrají bělostné obláčky plynů obsahující zejména [[oxid siřičitý]]. Její povrch je neustále zahříván vnitřními procesy – uvnitř hořící haldy dosahuje teplota až 900&nbsp;°C.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Hejma | jméno = Alan | titul = Halda Ema vrchol slezské Ostravy | url = http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = rádio impuls | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211023858/http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Při této teplotě mj. vznikají vzácné nerosty – [[porcelanit]]y a [[jaspis]]y. Vzhledem k těmto skutečnostem na ni byl nejprve vstup povolen jen na vlastní nebezpečí.<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Regionální info-bulletin | url = http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = czechturism | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211024830/http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> V roce 2011 zakázala společnost RPG RE Land, která byla majitelem pozemku, vstup na haldu. Zákaz zdůvodnila tím, že „nelze zaručit bezpečnost osob a majetku nacházejících se na haldě“.<ref>[http://www.ostrava.cz/cs/o-meste/aktualne/na-haldu-ema-je-vstup-zakazan Na haldu Ema je vstup zakázán]</ref> Tento zákaz byl odvolán 30. září 2012.<ref>[http://ostrava.idnes.cz/halda-ema-bude-opet-pristupna-verejnosti-fpd-/ostrava-zpravy.aspx?c=A120831_1823327_ostrava-zpravy_sot Turisté opět mohou stoupat na „zakázanou“ haldu Ema v Ostravě]</ref> Od roku 2023 vlastní haldu město Ostrava.<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Carbolová | jméno = Lenka | titul = Ostrava kupuje haldu Ema, turisty oblíbené místo chce více zpřístupnit | periodikum = iDNES.cz | url = https://www.idnes.cz/ostrava/zpravy/halda-ema-asental-pokorna-antal-ostrava-koupe.A221005_686475_ostrava-zpravy_jog | datum vydání = 2022-10-05 | jazyk = cs | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> Díky teplu, které z hory vyvěrá, na haldě roste teplomilná flóra.<ref name="Mavlast">{{Citace elektronické monografie | titul = Halda Ema | url = http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = mavlast.cz | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211031657/http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Vyskytuje se zde také stepní fauna. Na severní straně je hustý les, jižní strana (která stále prohořívá) je zatím holá a panuje na ní subtropické klima, kde se ani v zimních měsících nevyskytuje sníh, ale roste zde celoročně tráva.{{zdroj?}} K haldě lze dojít od ostravského výstaviště [[Černá louka (výstaviště)|Černá louka]] (resp. od [[Most Miloše Sýkory|Sýkorova mostu]]) nebo od [[Zoologická zahrada Ostrava|zoo]] po žluté turistické značce. [[Klub českých turistů]] tuto trasu pojmenoval po zakladateli české turistiky [[Adolf Podroužka|Adolfu Podroužkovi]].<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Šárek | jméno = Jiří | titul = Je ostravská halda Ema a její okolí pro občany i turisty atraktivní? | url = http://www.slezskaostrava.cz/tisk/data/0153.doc | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Moravskoslezský deník }}{{Nedostupný zdroj}}</ref> Ema je třetím nejvyšším místem Ostravy. Tím prvním je kopec [[Nad Stádlem]] (334&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.) v [[Krásné Pole (Ostrava)|Krásném Poli]] , druhým pak vyvýšenina nad [[Hošťálkovice]]mi (318&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.).<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Charakteristika okresu Ostrava - město | url = http://www.czso.cz/xt/redakce.nsf/i/charakteristika_okresu_ostrava_mesto | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Český statistický úřad - Ostrava}}</ref><ref name=":0" /> == Další informace == Halda se nachází poblíž [[Zoologická zahrada a botanický park Ostrava|Zoologické zahrady a botanického parku Ostrava]]. == Galerie == <gallery widths="140" heights="140"> Kouřící halda Ema2.jpg Heap Ema, Ostrava, Czech Republic 03.jpg </gallery> == Odkazy == === Reference === <references /> === Související články === * [[Přívozská halda]] * [[Halda Hrabůvka]] * [[Halda Heřmanice]] === Externí odkazy === * {{Commonscat|Heap Ema}} * [http://kolemnas.cz/halda/halda.html Virtuální prohlídka Haldy Ema] {{Autoritní data}} {{Portály|Ostrava|Těžba|Slezsko}} [[Kategorie:Haldy v Ostravě]] [[Kategorie:Slezská Ostrava (část obce)]] [[Kategorie:Stálé přírodní ohně]] [[Kategorie:Lesy v Ostravě]] [[Kategorie:Hory a kopce v Ostravské pánvi]] {{INTERWIKI|Q12018886}} {{Kartka osoba | name = Viktor Coj | native_name = <center>{{Jezyky|ru|Виктор Цой}}</center> | image = [[Fajl:Victor Tsoi 1986.jpg|thumb|center|Viktor Coj v lětu 1986]] | alt = | caption = | birth_name = Viktor Robertovič Coj | birth_date = {{birth date|1962|6|21|df=yes}} | birth_place = [[Sankt-Peterburg|Leningrad]], [[Rosijska Sovětska Federativna Socialističska Republika|RSFSR]], [[Sovětsky Sojuz]] | death_date = {{death date and age|1990|8|15|1962|6|21|df=yes}} | death_place = [[Latvijska Sovětska Socialističska Republika|Latvijska SSR]], Sovětsky Sojuz | death_cause = Avto avarija | resting_place = Bogoslovskoje grobišče, Sankt-Peterburg | occupation = {{Flatlist| * pěvec * avtor pěsnjej * avtor muziky * aktor * avangardny umětnik }} | years_active = 1978–1990 | spouse = {{Plainlist| * Marianna Coj, od 1984 }} | children = [[Aleksandr Coj]], rod. 1985 | module = {{Kartka muzikant|embed=yes <!-- See Wikipedia:WikiProject Musicians --> | background = solo_singer <!-- mandatory format: please do not change or remove --> | instrument = {{flatlist| * [[Vokal|vokal]] * [[Gitara|gitara]] * [[Bas-gitara|bas-gitara]] }} | genre = {{Flatlist| * [[Post-punk|post-pank]] * [[New wave (muzika)|nova volna]] * [[gotičny rok]] * [[Punk|pank rok]] }} | label = {{Flatlist| * [[AnTrop]] * [[Firma Melodija|Melodija]] }} | current_member_of = {{Flatlist| * [[Kino (grupa)|Kino]] * [[Avtomatičeskije udovletvoriteli]] * [[Sergej Kurjohin]] }} }} }} Tuto jest peskovišče. [[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]] '''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}}) <span class="ext-gadget-alphabet-disable"> </span> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> {{Prěvod|en|Japanese language|}} [[Kategorija:Jezyk]] {{INTERWIKI|Q5287}} {{Pravopis prověrjeny}} smjpqnlg678r4gj88lfxkg8so3y3xnn 28205 28197 2026-07-06T09:53:46Z Ilja isv 10 28205 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=July 2026}} {{-|''Under construction''}} {{Městna interesnost | nazva = Halda Ema | vyšina = 306 m | država = [[Fajl:Flag_of_the_Czech_Republic.svg|20px|link=Čehija|Čehija]] Čehija | fotografija = [[Fajl:Kouřící halda Ema.jpg|thumb|300px|center|Dym, vozhodeči na vrhu vysypky]] | podnadpis = Dym, vozhodeči na vrhu vysypky | grad = [[Fajl:Flag_of_Ostrava.svg|20px|link=Ostrava|Ostrava]] Ostrava | koordinaty = {{Coord|49|50|23|N|18|18|53|E|type:landmark}} <!--| fotografija = {{Karta městnosti|Europe |width = |float = |border = |caption = |alt = |relief = |AlternativeMap= |overlay_image = |label = |label_size = |position = |background = |mark = |marksize = |lat_deg = 49 |lat_min = 50 |lat_sec = 23 |lat_dir = |lon_deg = 18 |lon_min = 18 |lon_sec = 53 |lon_dir = }}--> }} '''Halda Ema''' (halda '''Trojice''', někokga takože pisana kako '''Ema-Terezie''' či '''Terezie-Ema''') je [[Ostrava|ostravska]] rudnična vysypka ([[Vysypka|halda]]) v [[Ostrava|Slezskoj Ostravě]] na pravom břegu řeky [[Ostravice (řeka)|Ostravice]] v [[Moravskoslezský kraj|Moravskoslezskom kraju]]. Jej vrh byl ve výšce 325 m&nbsp;n.&nbsp;m., i očevidno byl takože najvysšeju točkoju [[Ostrava|Ostravy]]. Vlivem prohořívání, usazování a důlní činnosti, se výška haldy Emy postupně snížila, v roce 2009 se udávala výška 312 až 315 [[Nadmořská výška|m&nbsp;n.&nbsp;m]],<ref name=":0">{{Citace periodika | příjmení = Navrátil | jméno = Boleslav | titul = Halda Ema není nejvyšším bodem Ostravy | periodikum = Moravskoslezský deník | datum vydání = 2009-07-19 | jazyk = cs | url = https://moravskoslezsky.denik.cz/zpravy_region/20090718_halda_ema_ostrava.html | datum přístupu = 2021-04-14 }}</ref> v roce 2025 byla výška 306 metrů. Halda je populární turistickou destinací, je zarostlá lesy a nabízí výhled na Ostravu a okolní města a vesnice, [[Beskydy]], [[Jeseníky]], [[Moravská brána|Moravskou bránu]] a do [[Polsko|Polska]].<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Broulík | jméno = Petr | titul = Ostrava do léta zvelebí haldu Ema. Přibudou jezírka i lavičky | periodikum = Magazín Patriot | datum vydání = 2025-05-15 | datum přístupu = 2025-05-16 | url = https://www.patriotmagazin.cz/ostrava-do-leta-zvelebi-haldu-ema-pribydou-jezirka-i-lavicky }}</ref> == Popis == [[Soubor:Výhled na Ostravu - panoramio.jpg|vlevo|náhled|Pohled na Ostravu z Haldy Emy]] Nejvyšší halda se historicky jmenuje Trojice<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Halda Ema | url = https://www.historickaostrava.cz/historie-halda-ema-ostrava/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> podle blízkého dolu, ze kterého pochází navršený materiál, a nikoliv Ema (Emma Lucia byl malý důl opodál s téměř neznatelnou haldou).<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Důl Ema a Lucie | url = https://www.historickaostrava.cz/dul-ema-a-lucie/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> Jméno Ema však bylo zpopularizováno širokou veřejností, a proto je halda dnes známa převážně pod tímto názvem. Současný komplex odvalů se skládá z hlavního kuželového vrcholu Trojice (Ema), nižší haldy Terezie<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Důl Terezie - Bergschacht - Petr Bezruč | periodikum = podzemi.solvayovylomy.cz | url = http://podzemi.solvayovylomy.cz/histhor/lokality/okr/40.htm | datum přístupu = 2024-05-02 }}</ref> a kolem dokola rozprostřeného terasového prstence odvalu Petr Bezruč. Dohromady jejich plocha tvoří jednu z nejrozsáhlejších haldových akumulací v Ostravě, převýšení od úpatí po vrchol dosahuje 70 m a samotná vrcholová vyhlídka je třetím nejvyšším bodem Ostravy.<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Halda Ema v Ostravě – jedinečný pohled na město | periodikum = Kudy z nudy | vydavatel = Česká centrála cestovního ruchu – CzechTourism | url = https://www.kudyznudy.cz/aktivity/halda-ema-v-ostrave-jedinecny-pohled-na-mesto | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> [[Soubor:Pohled_na_Haldu_Emu.jpg|náhled|Pohled na Haldu Emu z Bolt Tower]] Tvoří ji miliony tun vytěžené [[Hlušina|hlušiny]] z ostravských dolů (rozloha: 82&nbsp;hektarů, objem: přes 28&nbsp;mil.&nbsp;m³). Počátky jejího založení pravděpodobně sahají do doby před rokem 1920.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Štěpánek | jméno = Jan P. | titul = halda Ema | url = https://www.hrady.cz/technicka-pamatka-dul-ema-a-lucie/texty?tid=50532&pos=300 | vydavatel = hrady.cz | datum přístupu = 2008-8-29 }}</ref> Halda stále pracuje, proto z ní vyvěrají bělostné obláčky plynů obsahující zejména [[oxid siřičitý]]. Její povrch je neustále zahříván vnitřními procesy – uvnitř hořící haldy dosahuje teplota až 900&nbsp;°C.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Hejma | jméno = Alan | titul = Halda Ema vrchol slezské Ostravy | url = http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = rádio impuls | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211023858/http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Při této teplotě mj. vznikají vzácné nerosty – [[porcelanit]]y a [[jaspis]]y. Vzhledem k těmto skutečnostem na ni byl nejprve vstup povolen jen na vlastní nebezpečí.<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Regionální info-bulletin | url = http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = czechturism | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211024830/http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> V roce 2011 zakázala společnost RPG RE Land, která byla majitelem pozemku, vstup na haldu. Zákaz zdůvodnila tím, že „nelze zaručit bezpečnost osob a majetku nacházejících se na haldě“.<ref>[http://www.ostrava.cz/cs/o-meste/aktualne/na-haldu-ema-je-vstup-zakazan Na haldu Ema je vstup zakázán]</ref> Tento zákaz byl odvolán 30. září 2012.<ref>[http://ostrava.idnes.cz/halda-ema-bude-opet-pristupna-verejnosti-fpd-/ostrava-zpravy.aspx?c=A120831_1823327_ostrava-zpravy_sot Turisté opět mohou stoupat na „zakázanou“ haldu Ema v Ostravě]</ref> Od roku 2023 vlastní haldu město Ostrava.<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Carbolová | jméno = Lenka | titul = Ostrava kupuje haldu Ema, turisty oblíbené místo chce více zpřístupnit | periodikum = iDNES.cz | url = https://www.idnes.cz/ostrava/zpravy/halda-ema-asental-pokorna-antal-ostrava-koupe.A221005_686475_ostrava-zpravy_jog | datum vydání = 2022-10-05 | jazyk = cs | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> Díky teplu, které z hory vyvěrá, na haldě roste teplomilná flóra.<ref name="Mavlast">{{Citace elektronické monografie | titul = Halda Ema | url = http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = mavlast.cz | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211031657/http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Vyskytuje se zde také stepní fauna. Na severní straně je hustý les, jižní strana (která stále prohořívá) je zatím holá a panuje na ní subtropické klima, kde se ani v zimních měsících nevyskytuje sníh, ale roste zde celoročně tráva.{{zdroj?}} K haldě lze dojít od ostravského výstaviště [[Černá louka (výstaviště)|Černá louka]] (resp. od [[Most Miloše Sýkory|Sýkorova mostu]]) nebo od [[Zoologická zahrada Ostrava|zoo]] po žluté turistické značce. [[Klub českých turistů]] tuto trasu pojmenoval po zakladateli české turistiky [[Adolf Podroužka|Adolfu Podroužkovi]].<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Šárek | jméno = Jiří | titul = Je ostravská halda Ema a její okolí pro občany i turisty atraktivní? | url = http://www.slezskaostrava.cz/tisk/data/0153.doc | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Moravskoslezský deník }}{{Nedostupný zdroj}}</ref> Ema je třetím nejvyšším místem Ostravy. Tím prvním je kopec [[Nad Stádlem]] (334&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.) v [[Krásné Pole (Ostrava)|Krásném Poli]] , druhým pak vyvýšenina nad [[Hošťálkovice]]mi (318&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.).<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Charakteristika okresu Ostrava - město | url = http://www.czso.cz/xt/redakce.nsf/i/charakteristika_okresu_ostrava_mesto | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Český statistický úřad - Ostrava}}</ref><ref name=":0" /> == Další informace == Halda se nachází poblíž [[Zoologická zahrada a botanický park Ostrava|Zoologické zahrady a botanického parku Ostrava]]. == Galerie == <gallery widths="140" heights="140"> Kouřící halda Ema2.jpg Heap Ema, Ostrava, Czech Republic 03.jpg </gallery> == Odkazy == === Reference === <references /> === Související články === * [[Přívozská halda]] * [[Halda Hrabůvka]] * [[Halda Heřmanice]] === Externí odkazy === * {{Commonscat|Heap Ema}} * [http://kolemnas.cz/halda/halda.html Virtuální prohlídka Haldy Ema] {{Autoritní data}} {{Portály|Ostrava|Těžba|Slezsko}} [[Kategorie:Haldy v Ostravě]] [[Kategorie:Slezská Ostrava (část obce)]] [[Kategorie:Stálé přírodní ohně]] [[Kategorie:Lesy v Ostravě]] [[Kategorie:Hory a kopce v Ostravské pánvi]] {{INTERWIKI|Q12018886}} {{Kartka osoba | name = Viktor Coj | native_name = <center>{{Jezyky|ru|Виктор Цой}}</center> | image = [[Fajl:Victor Tsoi 1986.jpg|thumb|center|Viktor Coj v lětu 1986]] | alt = | caption = | birth_name = Viktor Robertovič Coj | birth_date = {{birth date|1962|6|21|df=yes}} | birth_place = [[Sankt-Peterburg|Leningrad]], [[Rosijska Sovětska Federativna Socialističska Republika|RSFSR]], [[Sovětsky Sojuz]] | death_date = {{death date and age|1990|8|15|1962|6|21|df=yes}} | death_place = [[Latvijska Sovětska Socialističska Republika|Latvijska SSR]], Sovětsky Sojuz | death_cause = Avto avarija | resting_place = Bogoslovskoje grobišče, Sankt-Peterburg | occupation = {{Flatlist| * pěvec * avtor pěsnjej * avtor muziky * aktor * avangardny umětnik }} | years_active = 1978–1990 | spouse = {{Plainlist| * Marianna Coj, od 1984 }} | children = [[Aleksandr Coj]], rod. 1985 | module = {{Kartka muzikant|embed=yes <!-- See Wikipedia:WikiProject Musicians --> | background = solo_singer <!-- mandatory format: please do not change or remove --> | instrument = {{flatlist| * [[Vokal|vokal]] * [[Gitara|gitara]] * [[Bas-gitara|bas-gitara]] }} | genre = {{Flatlist| * [[Post-punk|post-pank]] * [[New wave (muzika)|nova volna]] * [[gotičny rok]] * [[Punk|pank rok]] }} | label = {{Flatlist| * [[AnTrop]] * [[Firma Melodija|Melodija]] }} | current_member_of = {{Flatlist| * [[Kino (grupa)|Kino]] * [[Avtomatičeskije udovletvoriteli]] * [[Sergej Kurjohin]] }} }} }} Tuto jest peskovišče. [[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]] '''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}}) <span class="ext-gadget-alphabet-disable"> </span> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> {{Prěvod|en|Japanese language|}} [[Kategorija:Jezyk]] {{INTERWIKI|Q5287}} {{Pravopis prověrjeny}} owgvcgdllwuhnpk7ycvvlkpx7tyr9r6 28206 28205 2026-07-06T10:00:57Z Ilja isv 10 28206 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=July 2026}} {{-|''Under construction''}} {{Městna interesnost | nazva = Halda Ema | vyšina = 306 m | država = [[Fajl:Flag_of_the_Czech_Republic.svg|20px|link=Čehija|Čehija]] Čehija | fotografija = [[Fajl:Kouřící halda Ema.jpg|thumb|300px|center|Dym, vozhodeči na vrhu vysypky]] | podnadpis = Dym, vozhodeči na vrhu vysypky | grad = [[Fajl:Flag_of_Ostrava.svg|20px|link=Ostrava|Ostrava]] Ostrava | koordinaty = {{Coord|49|50|23|N|18|18|53|E|type:landmark}} <!--| fotografija = {{Karta městnosti|Europe |width = |float = |border = |caption = |alt = |relief = |AlternativeMap= |overlay_image = |label = |label_size = |position = |background = |mark = |marksize = |lat_deg = 49 |lat_min = 50 |lat_sec = 23 |lat_dir = |lon_deg = 18 |lon_min = 18 |lon_sec = 53 |lon_dir = }}--> }} '''Halda Ema''' (halda '''Trojice''', někokga takože pisana kako '''Ema-Terezie''' či '''Terezie-Ema''') je [[Ostrava|ostravska]] rudnična vysypka ([[Vysypka|"halda]]") v [[Ostrava|Slezskoj Ostravě]] na pravom břegu řeky [[Ostravice (řeka)|Ostravice]] v [[Moravskoslezský kraj|Moravskoslezskom kraju]]. Jej vrh byl ve vyšině 325 m&nbsp;n.&nbsp;u.&nbsp;m., i očevidno byl takože najvysšeju točkoju [[Ostrava|Ostravy]]. Pod vplyvom progoranja, osaděnja i gorničoj dějatelnosti, vyšina haldy Emy se postupno snizila, v lětu 2009 se vyšina měrila od 312 do 315 [[Nadmořská výška|m&nbsp;n.&nbsp;u.&nbsp;m]],<ref name=":0">{{Citace periodika | příjmení = Navrátil | jméno = Boleslav | titul = Halda Ema není nejvyšším bodem Ostravy | periodikum = Moravskoslezský deník | datum vydání = 2009-07-19 | jazyk = cs | url = https://moravskoslezsky.denik.cz/zpravy_region/20090718_halda_ema_ostrava.html | datum přístupu = 2021-04-14 }}</ref> a v lětu 2025 byla uže 306 metrov. Tuta halda (vysypka) je popularnoju turističskoju interesnostju, ona je zarostla lesami i prědkladaje pogled na Ostravu a okolne grady i sěla, [[Beskydy]], [[Jeseníky|Jeseniky]], [[Moravská brána|Moravske vrata]] i do [[Poljska|Poljsky]].<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Broulík | jméno = Petr | titul = Ostrava do léta zvelebí haldu Ema. Přibudou jezírka i lavičky | periodikum = Magazín Patriot | datum vydání = 2025-05-15 | datum přístupu = 2025-05-16 | url = https://www.patriotmagazin.cz/ostrava-do-leta-zvelebi-haldu-ema-pribydou-jezirka-i-lavicky }}</ref> == Popis == [[Soubor:Výhled na Ostravu - panoramio.jpg|vlevo|náhled|Pohled na Ostravu z Haldy Emy]] Nejvyšší halda se historicky jmenuje Trojice<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Halda Ema | url = https://www.historickaostrava.cz/historie-halda-ema-ostrava/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> podle blízkého dolu, ze kterého pochází navršený materiál, a nikoliv Ema (Emma Lucia byl malý důl opodál s téměř neznatelnou haldou).<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Důl Ema a Lucie | url = https://www.historickaostrava.cz/dul-ema-a-lucie/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> Jméno Ema však bylo zpopularizováno širokou veřejností, a proto je halda dnes známa převážně pod tímto názvem. Současný komplex odvalů se skládá z hlavního kuželového vrcholu Trojice (Ema), nižší haldy Terezie<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Důl Terezie - Bergschacht - Petr Bezruč | periodikum = podzemi.solvayovylomy.cz | url = http://podzemi.solvayovylomy.cz/histhor/lokality/okr/40.htm | datum přístupu = 2024-05-02 }}</ref> a kolem dokola rozprostřeného terasového prstence odvalu Petr Bezruč. Dohromady jejich plocha tvoří jednu z nejrozsáhlejších haldových akumulací v Ostravě, převýšení od úpatí po vrchol dosahuje 70 m a samotná vrcholová vyhlídka je třetím nejvyšším bodem Ostravy.<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Halda Ema v Ostravě – jedinečný pohled na město | periodikum = Kudy z nudy | vydavatel = Česká centrála cestovního ruchu – CzechTourism | url = https://www.kudyznudy.cz/aktivity/halda-ema-v-ostrave-jedinecny-pohled-na-mesto | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> [[Soubor:Pohled_na_Haldu_Emu.jpg|náhled|Pohled na Haldu Emu z Bolt Tower]] Tvoří ji miliony tun vytěžené [[Hlušina|hlušiny]] z ostravských dolů (rozloha: 82&nbsp;hektarů, objem: přes 28&nbsp;mil.&nbsp;m³). Počátky jejího založení pravděpodobně sahají do doby před rokem 1920.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Štěpánek | jméno = Jan P. | titul = halda Ema | url = https://www.hrady.cz/technicka-pamatka-dul-ema-a-lucie/texty?tid=50532&pos=300 | vydavatel = hrady.cz | datum přístupu = 2008-8-29 }}</ref> Halda stále pracuje, proto z ní vyvěrají bělostné obláčky plynů obsahující zejména [[oxid siřičitý]]. Její povrch je neustále zahříván vnitřními procesy – uvnitř hořící haldy dosahuje teplota až 900&nbsp;°C.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Hejma | jméno = Alan | titul = Halda Ema vrchol slezské Ostravy | url = http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = rádio impuls | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211023858/http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Při této teplotě mj. vznikají vzácné nerosty – [[porcelanit]]y a [[jaspis]]y. Vzhledem k těmto skutečnostem na ni byl nejprve vstup povolen jen na vlastní nebezpečí.<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Regionální info-bulletin | url = http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = czechturism | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211024830/http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> V roce 2011 zakázala společnost RPG RE Land, která byla majitelem pozemku, vstup na haldu. Zákaz zdůvodnila tím, že „nelze zaručit bezpečnost osob a majetku nacházejících se na haldě“.<ref>[http://www.ostrava.cz/cs/o-meste/aktualne/na-haldu-ema-je-vstup-zakazan Na haldu Ema je vstup zakázán]</ref> Tento zákaz byl odvolán 30. září 2012.<ref>[http://ostrava.idnes.cz/halda-ema-bude-opet-pristupna-verejnosti-fpd-/ostrava-zpravy.aspx?c=A120831_1823327_ostrava-zpravy_sot Turisté opět mohou stoupat na „zakázanou“ haldu Ema v Ostravě]</ref> Od roku 2023 vlastní haldu město Ostrava.<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Carbolová | jméno = Lenka | titul = Ostrava kupuje haldu Ema, turisty oblíbené místo chce více zpřístupnit | periodikum = iDNES.cz | url = https://www.idnes.cz/ostrava/zpravy/halda-ema-asental-pokorna-antal-ostrava-koupe.A221005_686475_ostrava-zpravy_jog | datum vydání = 2022-10-05 | jazyk = cs | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> Díky teplu, které z hory vyvěrá, na haldě roste teplomilná flóra.<ref name="Mavlast">{{Citace elektronické monografie | titul = Halda Ema | url = http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = mavlast.cz | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211031657/http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Vyskytuje se zde také stepní fauna. Na severní straně je hustý les, jižní strana (která stále prohořívá) je zatím holá a panuje na ní subtropické klima, kde se ani v zimních měsících nevyskytuje sníh, ale roste zde celoročně tráva.{{zdroj?}} K haldě lze dojít od ostravského výstaviště [[Černá louka (výstaviště)|Černá louka]] (resp. od [[Most Miloše Sýkory|Sýkorova mostu]]) nebo od [[Zoologická zahrada Ostrava|zoo]] po žluté turistické značce. [[Klub českých turistů]] tuto trasu pojmenoval po zakladateli české turistiky [[Adolf Podroužka|Adolfu Podroužkovi]].<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Šárek | jméno = Jiří | titul = Je ostravská halda Ema a její okolí pro občany i turisty atraktivní? | url = http://www.slezskaostrava.cz/tisk/data/0153.doc | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Moravskoslezský deník }}{{Nedostupný zdroj}}</ref> Ema je třetím nejvyšším místem Ostravy. Tím prvním je kopec [[Nad Stádlem]] (334&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.) v [[Krásné Pole (Ostrava)|Krásném Poli]] , druhým pak vyvýšenina nad [[Hošťálkovice]]mi (318&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.).<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Charakteristika okresu Ostrava - město | url = http://www.czso.cz/xt/redakce.nsf/i/charakteristika_okresu_ostrava_mesto | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Český statistický úřad - Ostrava}}</ref><ref name=":0" /> == Další informace == Halda se nachází poblíž [[Zoologická zahrada a botanický park Ostrava|Zoologické zahrady a botanického parku Ostrava]]. == Galerie == <gallery widths="140" heights="140"> Kouřící halda Ema2.jpg Heap Ema, Ostrava, Czech Republic 03.jpg </gallery> == Odkazy == === Reference === <references /> === Související články === * [[Přívozská halda]] * [[Halda Hrabůvka]] * [[Halda Heřmanice]] === Externí odkazy === * {{Commonscat|Heap Ema}} * [http://kolemnas.cz/halda/halda.html Virtuální prohlídka Haldy Ema] {{Autoritní data}} {{Portály|Ostrava|Těžba|Slezsko}} [[Kategorie:Haldy v Ostravě]] [[Kategorie:Slezská Ostrava (část obce)]] [[Kategorie:Stálé přírodní ohně]] [[Kategorie:Lesy v Ostravě]] [[Kategorie:Hory a kopce v Ostravské pánvi]] {{INTERWIKI|Q12018886}} {{Kartka osoba | name = Viktor Coj | native_name = <center>{{Jezyky|ru|Виктор Цой}}</center> | image = [[Fajl:Victor Tsoi 1986.jpg|thumb|center|Viktor Coj v lětu 1986]] | alt = | caption = | birth_name = Viktor Robertovič Coj | birth_date = {{birth date|1962|6|21|df=yes}} | birth_place = [[Sankt-Peterburg|Leningrad]], [[Rosijska Sovětska Federativna Socialističska Republika|RSFSR]], [[Sovětsky Sojuz]] | death_date = {{death date and age|1990|8|15|1962|6|21|df=yes}} | death_place = [[Latvijska Sovětska Socialističska Republika|Latvijska SSR]], Sovětsky Sojuz | death_cause = Avto avarija | resting_place = Bogoslovskoje grobišče, Sankt-Peterburg | occupation = {{Flatlist| * pěvec * avtor pěsnjej * avtor muziky * aktor * avangardny umětnik }} | years_active = 1978–1990 | spouse = {{Plainlist| * Marianna Coj, od 1984 }} | children = [[Aleksandr Coj]], rod. 1985 | module = {{Kartka muzikant|embed=yes <!-- See Wikipedia:WikiProject Musicians --> | background = solo_singer <!-- mandatory format: please do not change or remove --> | instrument = {{flatlist| * [[Vokal|vokal]] * [[Gitara|gitara]] * [[Bas-gitara|bas-gitara]] }} | genre = {{Flatlist| * [[Post-punk|post-pank]] * [[New wave (muzika)|nova volna]] * [[gotičny rok]] * [[Punk|pank rok]] }} | label = {{Flatlist| * [[AnTrop]] * [[Firma Melodija|Melodija]] }} | current_member_of = {{Flatlist| * [[Kino (grupa)|Kino]] * [[Avtomatičeskije udovletvoriteli]] * [[Sergej Kurjohin]] }} }} }} Tuto jest peskovišče. [[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]] '''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}}) <span class="ext-gadget-alphabet-disable"> </span> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> {{Prěvod|en|Japanese language|}} [[Kategorija:Jezyk]] {{INTERWIKI|Q5287}} {{Pravopis prověrjeny}} 4244i7j1j3oay1cnt32v7k23dvg9clx 28207 28206 2026-07-06T10:02:08Z Ilja isv 10 28207 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=July 2026}} {{-|''Under construction''}} {{Městna interesnost | nazva = Halda Ema | vyšina = 306 m | država = [[Fajl:Flag_of_the_Czech_Republic.svg|20px|link=Čehija|Čehija]] Čehija | fotografija = [[Fajl:Kouřící halda Ema.jpg|thumb|300px|center|Dym, vozhodeči na vrhu vysypky]] | podnadpis = Dym, vozhodeči na vrhu vysypky | grad = [[Fajl:Flag_of_Ostrava.svg|20px|link=Ostrava|Ostrava]] Ostrava | koordinaty = {{Coord|49|50|23|N|18|18|53|E|type:landmark}} <!--| fotografija = {{Karta městnosti|Europe |width = |float = |border = |caption = |alt = |relief = |AlternativeMap= |overlay_image = |label = |label_size = |position = |background = |mark = |marksize = |lat_deg = 49 |lat_min = 50 |lat_sec = 23 |lat_dir = |lon_deg = 18 |lon_min = 18 |lon_sec = 53 |lon_dir = }}--> }} '''Halda Ema''' (halda '''Trojice''', někokga takože pisana kako '''Ema-Terezie''' či '''Terezie-Ema''') je [[Ostrava|ostravska]] rudnična vysypka ([[Vysypka|"halda]]") v [[Ostrava|Slezskoj Ostravě]] na pravom břegu řeky [[Ostravice (řeka)|Ostravice]] v [[Moravskoslezský kraj|Moravskoslezskom kraju]]. Jej vrh byl ve vyšině 325 m&nbsp;n.&nbsp;u.&nbsp;m., i očevidno byl takože najvysšeju točkoju [[Ostrava|Ostravy]]. Pod vplyvom progoranja, osaděnja i gorničoj dějatelnosti, vyšina haldy Emy se postupno snizila, v lětu 2009 se vyšina měrila od 312 do 315 [[Nadmořská výška|m&nbsp;n.&nbsp;u.&nbsp;m]],<ref name=":0">{{Citace periodika | příjmení = Navrátil | jméno = Boleslav | titul = Halda Ema není nejvyšším bodem Ostravy | periodikum = Moravskoslezský deník | datum vydání = 2009-07-19 | jazyk = cs | url = https://moravskoslezsky.denik.cz/zpravy_region/20090718_halda_ema_ostrava.html | datum přístupu = 2021-04-14 }}</ref> a v lětu 2025 byla uže 306 metrov. Tuta halda (vysypka) je popularnoju turističskoju interesnostju, ona je zarostla lesami i prědkladaje pogled na Ostravu a okolne grady i sěla, [[Beskydy]], [[Jeseníky|Jeseniky]], [[Moravská brána|Moravske vrata]] i na [[Poljska|Poljsku]].<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Broulík | jméno = Petr | titul = Ostrava do léta zvelebí haldu Ema. Přibudou jezírka i lavičky | periodikum = Magazín Patriot | datum vydání = 2025-05-15 | datum přístupu = 2025-05-16 | url = https://www.patriotmagazin.cz/ostrava-do-leta-zvelebi-haldu-ema-pribydou-jezirka-i-lavicky }}</ref> == Popis == [[Soubor:Výhled na Ostravu - panoramio.jpg|vlevo|náhled|Pohled na Ostravu z Haldy Emy]] Nejvyšší halda se historicky jmenuje Trojice<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Halda Ema | url = https://www.historickaostrava.cz/historie-halda-ema-ostrava/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> podle blízkého dolu, ze kterého pochází navršený materiál, a nikoliv Ema (Emma Lucia byl malý důl opodál s téměř neznatelnou haldou).<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Důl Ema a Lucie | url = https://www.historickaostrava.cz/dul-ema-a-lucie/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> Jméno Ema však bylo zpopularizováno širokou veřejností, a proto je halda dnes známa převážně pod tímto názvem. Současný komplex odvalů se skládá z hlavního kuželového vrcholu Trojice (Ema), nižší haldy Terezie<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Důl Terezie - Bergschacht - Petr Bezruč | periodikum = podzemi.solvayovylomy.cz | url = http://podzemi.solvayovylomy.cz/histhor/lokality/okr/40.htm | datum přístupu = 2024-05-02 }}</ref> a kolem dokola rozprostřeného terasového prstence odvalu Petr Bezruč. Dohromady jejich plocha tvoří jednu z nejrozsáhlejších haldových akumulací v Ostravě, převýšení od úpatí po vrchol dosahuje 70 m a samotná vrcholová vyhlídka je třetím nejvyšším bodem Ostravy.<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Halda Ema v Ostravě – jedinečný pohled na město | periodikum = Kudy z nudy | vydavatel = Česká centrála cestovního ruchu – CzechTourism | url = https://www.kudyznudy.cz/aktivity/halda-ema-v-ostrave-jedinecny-pohled-na-mesto | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> [[Soubor:Pohled_na_Haldu_Emu.jpg|náhled|Pohled na Haldu Emu z Bolt Tower]] Tvoří ji miliony tun vytěžené [[Hlušina|hlušiny]] z ostravských dolů (rozloha: 82&nbsp;hektarů, objem: přes 28&nbsp;mil.&nbsp;m³). Počátky jejího založení pravděpodobně sahají do doby před rokem 1920.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Štěpánek | jméno = Jan P. | titul = halda Ema | url = https://www.hrady.cz/technicka-pamatka-dul-ema-a-lucie/texty?tid=50532&pos=300 | vydavatel = hrady.cz | datum přístupu = 2008-8-29 }}</ref> Halda stále pracuje, proto z ní vyvěrají bělostné obláčky plynů obsahující zejména [[oxid siřičitý]]. Její povrch je neustále zahříván vnitřními procesy – uvnitř hořící haldy dosahuje teplota až 900&nbsp;°C.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Hejma | jméno = Alan | titul = Halda Ema vrchol slezské Ostravy | url = http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = rádio impuls | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211023858/http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Při této teplotě mj. vznikají vzácné nerosty – [[porcelanit]]y a [[jaspis]]y. Vzhledem k těmto skutečnostem na ni byl nejprve vstup povolen jen na vlastní nebezpečí.<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Regionální info-bulletin | url = http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = czechturism | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211024830/http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> V roce 2011 zakázala společnost RPG RE Land, která byla majitelem pozemku, vstup na haldu. Zákaz zdůvodnila tím, že „nelze zaručit bezpečnost osob a majetku nacházejících se na haldě“.<ref>[http://www.ostrava.cz/cs/o-meste/aktualne/na-haldu-ema-je-vstup-zakazan Na haldu Ema je vstup zakázán]</ref> Tento zákaz byl odvolán 30. září 2012.<ref>[http://ostrava.idnes.cz/halda-ema-bude-opet-pristupna-verejnosti-fpd-/ostrava-zpravy.aspx?c=A120831_1823327_ostrava-zpravy_sot Turisté opět mohou stoupat na „zakázanou“ haldu Ema v Ostravě]</ref> Od roku 2023 vlastní haldu město Ostrava.<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Carbolová | jméno = Lenka | titul = Ostrava kupuje haldu Ema, turisty oblíbené místo chce více zpřístupnit | periodikum = iDNES.cz | url = https://www.idnes.cz/ostrava/zpravy/halda-ema-asental-pokorna-antal-ostrava-koupe.A221005_686475_ostrava-zpravy_jog | datum vydání = 2022-10-05 | jazyk = cs | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> Díky teplu, které z hory vyvěrá, na haldě roste teplomilná flóra.<ref name="Mavlast">{{Citace elektronické monografie | titul = Halda Ema | url = http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = mavlast.cz | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211031657/http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Vyskytuje se zde také stepní fauna. Na severní straně je hustý les, jižní strana (která stále prohořívá) je zatím holá a panuje na ní subtropické klima, kde se ani v zimních měsících nevyskytuje sníh, ale roste zde celoročně tráva.{{zdroj?}} K haldě lze dojít od ostravského výstaviště [[Černá louka (výstaviště)|Černá louka]] (resp. od [[Most Miloše Sýkory|Sýkorova mostu]]) nebo od [[Zoologická zahrada Ostrava|zoo]] po žluté turistické značce. [[Klub českých turistů]] tuto trasu pojmenoval po zakladateli české turistiky [[Adolf Podroužka|Adolfu Podroužkovi]].<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Šárek | jméno = Jiří | titul = Je ostravská halda Ema a její okolí pro občany i turisty atraktivní? | url = http://www.slezskaostrava.cz/tisk/data/0153.doc | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Moravskoslezský deník }}{{Nedostupný zdroj}}</ref> Ema je třetím nejvyšším místem Ostravy. Tím prvním je kopec [[Nad Stádlem]] (334&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.) v [[Krásné Pole (Ostrava)|Krásném Poli]] , druhým pak vyvýšenina nad [[Hošťálkovice]]mi (318&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.).<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Charakteristika okresu Ostrava - město | url = http://www.czso.cz/xt/redakce.nsf/i/charakteristika_okresu_ostrava_mesto | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Český statistický úřad - Ostrava}}</ref><ref name=":0" /> == Další informace == Halda se nachází poblíž [[Zoologická zahrada a botanický park Ostrava|Zoologické zahrady a botanického parku Ostrava]]. == Galerie == <gallery widths="140" heights="140"> Kouřící halda Ema2.jpg Heap Ema, Ostrava, Czech Republic 03.jpg </gallery> == Odkazy == === Reference === <references /> === Související články === * [[Přívozská halda]] * [[Halda Hrabůvka]] * [[Halda Heřmanice]] === Externí odkazy === * {{Commonscat|Heap Ema}} * [http://kolemnas.cz/halda/halda.html Virtuální prohlídka Haldy Ema] {{Autoritní data}} {{Portály|Ostrava|Těžba|Slezsko}} [[Kategorie:Haldy v Ostravě]] [[Kategorie:Slezská Ostrava (část obce)]] [[Kategorie:Stálé přírodní ohně]] [[Kategorie:Lesy v Ostravě]] [[Kategorie:Hory a kopce v Ostravské pánvi]] {{INTERWIKI|Q12018886}} {{Kartka osoba | name = Viktor Coj | native_name = <center>{{Jezyky|ru|Виктор Цой}}</center> | image = [[Fajl:Victor Tsoi 1986.jpg|thumb|center|Viktor Coj v lětu 1986]] | alt = | caption = | birth_name = Viktor Robertovič Coj | birth_date = {{birth date|1962|6|21|df=yes}} | birth_place = [[Sankt-Peterburg|Leningrad]], [[Rosijska Sovětska Federativna Socialističska Republika|RSFSR]], [[Sovětsky Sojuz]] | death_date = {{death date and age|1990|8|15|1962|6|21|df=yes}} | death_place = [[Latvijska Sovětska Socialističska Republika|Latvijska SSR]], Sovětsky Sojuz | death_cause = Avto avarija | resting_place = Bogoslovskoje grobišče, Sankt-Peterburg | occupation = {{Flatlist| * pěvec * avtor pěsnjej * avtor muziky * aktor * avangardny umětnik }} | years_active = 1978–1990 | spouse = {{Plainlist| * Marianna Coj, od 1984 }} | children = [[Aleksandr Coj]], rod. 1985 | module = {{Kartka muzikant|embed=yes <!-- See Wikipedia:WikiProject Musicians --> | background = solo_singer <!-- mandatory format: please do not change or remove --> | instrument = {{flatlist| * [[Vokal|vokal]] * [[Gitara|gitara]] * [[Bas-gitara|bas-gitara]] }} | genre = {{Flatlist| * [[Post-punk|post-pank]] * [[New wave (muzika)|nova volna]] * [[gotičny rok]] * [[Punk|pank rok]] }} | label = {{Flatlist| * [[AnTrop]] * [[Firma Melodija|Melodija]] }} | current_member_of = {{Flatlist| * [[Kino (grupa)|Kino]] * [[Avtomatičeskije udovletvoriteli]] * [[Sergej Kurjohin]] }} }} }} Tuto jest peskovišče. [[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]] '''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}}) <span class="ext-gadget-alphabet-disable"> </span> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> {{Prěvod|en|Japanese language|}} [[Kategorija:Jezyk]] {{INTERWIKI|Q5287}} {{Pravopis prověrjeny}} ed7m4wao3upenidehbggvinb4v5whi3 28208 28207 2026-07-06T10:06:50Z Ilja isv 10 /* */ 28208 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=July 2026}} {{-|''Under construction''}} {{Městna interesnost | nazva = Halda Ema | vyšina = 306 m | država = [[Fajl:Flag_of_the_Czech_Republic.svg|20px|link=Čehija|Čehija]] Čehija | fotografija = [[Fajl:Kouřící halda Ema.jpg|thumb|300px|center|Dym, vozhodeči na vrhu vysypky]] | podnadpis = Dym, vozhodeči na vrhu vysypky | grad = [[Fajl:Flag_of_Ostrava.svg|20px|link=Ostrava|Ostrava]] Ostrava | koordinaty = {{Coord|49|50|23|N|18|18|53|E|type:landmark}} <!--| fotografija = {{Karta městnosti|Europe |width = |float = |border = |caption = |alt = |relief = |AlternativeMap= |overlay_image = |label = |label_size = |position = |background = |mark = |marksize = |lat_deg = 49 |lat_min = 50 |lat_sec = 23 |lat_dir = |lon_deg = 18 |lon_min = 18 |lon_sec = 53 |lon_dir = }}--> }} '''Halda Ema''' (halda '''Trojice''', někokgda takože nazyvajema '''Ema-Terezie''' či '''Terezie-Ema''') je [[Ostrava|ostravska]] rudnična vysypka ([[Vysypka|"halda]]") v [[Ostrava|Slezskoj Ostravě]] na pravom břegu řeky [[Ostravice (řeka)|Ostravice]] v [[Moravskoslezský kraj|Moravskoslezskom kraju]]. Jej vrh byl ve vyšině 325 m&nbsp;n.&nbsp;u.&nbsp;m., i očevidno byl takože najvysšeju točkoju [[Ostrava|Ostravy]]. Pod vplyvom progoranja, osaděnja i gorničoj dějatelnosti, vyšina haldy Emy se postupno snizila, v lětu 2009 se vyšina měrila od 312 do 315 [[Nadmořská výška|m&nbsp;n.&nbsp;u.&nbsp;m]],<ref name=":0">{{Citace periodika | příjmení = Navrátil | jméno = Boleslav | titul = Halda Ema není nejvyšším bodem Ostravy | periodikum = Moravskoslezský deník | datum vydání = 2009-07-19 | jazyk = cs | url = https://moravskoslezsky.denik.cz/zpravy_region/20090718_halda_ema_ostrava.html | datum přístupu = 2021-04-14 }}</ref> a v lětu 2025 byla uže 306 metrov. Tuta halda (vysypka) je popularnoju turističskoju interesnostju, ona je zarostla lesami i prědkladaje pogled na Ostravu a okolne grady i sěla, [[Beskydy]], [[Jeseníky|Jeseniky]], [[Moravská brána|Moravske vrata]] i na [[Poljska|Poljsku]].<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Broulík | jméno = Petr | titul = Ostrava do léta zvelebí haldu Ema. Přibudou jezírka i lavičky | periodikum = Magazín Patriot | datum vydání = 2025-05-15 | datum přístupu = 2025-05-16 | url = https://www.patriotmagazin.cz/ostrava-do-leta-zvelebi-haldu-ema-pribydou-jezirka-i-lavicky }}</ref> == Popis == [[Soubor:Výhled na Ostravu - panoramio.jpg|vlevo|náhled|Pohled na Ostravu z Haldy Emy]] Nejvyšší halda se historicky jmenuje Trojice<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Halda Ema | url = https://www.historickaostrava.cz/historie-halda-ema-ostrava/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> podle blízkého dolu, ze kterého pochází navršený materiál, a nikoliv Ema (Emma Lucia byl malý důl opodál s téměř neznatelnou haldou).<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Důl Ema a Lucie | url = https://www.historickaostrava.cz/dul-ema-a-lucie/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> Jméno Ema však bylo zpopularizováno širokou veřejností, a proto je halda dnes známa převážně pod tímto názvem. Současný komplex odvalů se skládá z hlavního kuželového vrcholu Trojice (Ema), nižší haldy Terezie<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Důl Terezie - Bergschacht - Petr Bezruč | periodikum = podzemi.solvayovylomy.cz | url = http://podzemi.solvayovylomy.cz/histhor/lokality/okr/40.htm | datum přístupu = 2024-05-02 }}</ref> a kolem dokola rozprostřeného terasového prstence odvalu Petr Bezruč. Dohromady jejich plocha tvoří jednu z nejrozsáhlejších haldových akumulací v Ostravě, převýšení od úpatí po vrchol dosahuje 70 m a samotná vrcholová vyhlídka je třetím nejvyšším bodem Ostravy.<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Halda Ema v Ostravě – jedinečný pohled na město | periodikum = Kudy z nudy | vydavatel = Česká centrála cestovního ruchu – CzechTourism | url = https://www.kudyznudy.cz/aktivity/halda-ema-v-ostrave-jedinecny-pohled-na-mesto | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> [[Soubor:Pohled_na_Haldu_Emu.jpg|náhled|Pohled na Haldu Emu z Bolt Tower]] Tvoří ji miliony tun vytěžené [[Hlušina|hlušiny]] z ostravských dolů (rozloha: 82&nbsp;hektarů, objem: přes 28&nbsp;mil.&nbsp;m³). Počátky jejího založení pravděpodobně sahají do doby před rokem 1920.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Štěpánek | jméno = Jan P. | titul = halda Ema | url = https://www.hrady.cz/technicka-pamatka-dul-ema-a-lucie/texty?tid=50532&pos=300 | vydavatel = hrady.cz | datum přístupu = 2008-8-29 }}</ref> Halda stále pracuje, proto z ní vyvěrají bělostné obláčky plynů obsahující zejména [[oxid siřičitý]]. Její povrch je neustále zahříván vnitřními procesy – uvnitř hořící haldy dosahuje teplota až 900&nbsp;°C.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Hejma | jméno = Alan | titul = Halda Ema vrchol slezské Ostravy | url = http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = rádio impuls | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211023858/http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Při této teplotě mj. vznikají vzácné nerosty – [[porcelanit]]y a [[jaspis]]y. Vzhledem k těmto skutečnostem na ni byl nejprve vstup povolen jen na vlastní nebezpečí.<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Regionální info-bulletin | url = http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = czechturism | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211024830/http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> V roce 2011 zakázala společnost RPG RE Land, která byla majitelem pozemku, vstup na haldu. Zákaz zdůvodnila tím, že „nelze zaručit bezpečnost osob a majetku nacházejících se na haldě“.<ref>[http://www.ostrava.cz/cs/o-meste/aktualne/na-haldu-ema-je-vstup-zakazan Na haldu Ema je vstup zakázán]</ref> Tento zákaz byl odvolán 30. září 2012.<ref>[http://ostrava.idnes.cz/halda-ema-bude-opet-pristupna-verejnosti-fpd-/ostrava-zpravy.aspx?c=A120831_1823327_ostrava-zpravy_sot Turisté opět mohou stoupat na „zakázanou“ haldu Ema v Ostravě]</ref> Od roku 2023 vlastní haldu město Ostrava.<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Carbolová | jméno = Lenka | titul = Ostrava kupuje haldu Ema, turisty oblíbené místo chce více zpřístupnit | periodikum = iDNES.cz | url = https://www.idnes.cz/ostrava/zpravy/halda-ema-asental-pokorna-antal-ostrava-koupe.A221005_686475_ostrava-zpravy_jog | datum vydání = 2022-10-05 | jazyk = cs | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> Díky teplu, které z hory vyvěrá, na haldě roste teplomilná flóra.<ref name="Mavlast">{{Citace elektronické monografie | titul = Halda Ema | url = http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = mavlast.cz | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211031657/http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Vyskytuje se zde také stepní fauna. Na severní straně je hustý les, jižní strana (která stále prohořívá) je zatím holá a panuje na ní subtropické klima, kde se ani v zimních měsících nevyskytuje sníh, ale roste zde celoročně tráva.{{zdroj?}} K haldě lze dojít od ostravského výstaviště [[Černá louka (výstaviště)|Černá louka]] (resp. od [[Most Miloše Sýkory|Sýkorova mostu]]) nebo od [[Zoologická zahrada Ostrava|zoo]] po žluté turistické značce. [[Klub českých turistů]] tuto trasu pojmenoval po zakladateli české turistiky [[Adolf Podroužka|Adolfu Podroužkovi]].<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Šárek | jméno = Jiří | titul = Je ostravská halda Ema a její okolí pro občany i turisty atraktivní? | url = http://www.slezskaostrava.cz/tisk/data/0153.doc | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Moravskoslezský deník }}{{Nedostupný zdroj}}</ref> Ema je třetím nejvyšším místem Ostravy. Tím prvním je kopec [[Nad Stádlem]] (334&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.) v [[Krásné Pole (Ostrava)|Krásném Poli]] , druhým pak vyvýšenina nad [[Hošťálkovice]]mi (318&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.).<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Charakteristika okresu Ostrava - město | url = http://www.czso.cz/xt/redakce.nsf/i/charakteristika_okresu_ostrava_mesto | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Český statistický úřad - Ostrava}}</ref><ref name=":0" /> == Další informace == Halda se nachází poblíž [[Zoologická zahrada a botanický park Ostrava|Zoologické zahrady a botanického parku Ostrava]]. == Galerie == <gallery widths="140" heights="140"> Kouřící halda Ema2.jpg Heap Ema, Ostrava, Czech Republic 03.jpg </gallery> == Odkazy == === Reference === <references /> === Související články === * [[Přívozská halda]] * [[Halda Hrabůvka]] * [[Halda Heřmanice]] === Externí odkazy === * {{Commonscat|Heap Ema}} * [http://kolemnas.cz/halda/halda.html Virtuální prohlídka Haldy Ema] {{Autoritní data}} {{Portály|Ostrava|Těžba|Slezsko}} [[Kategorie:Haldy v Ostravě]] [[Kategorie:Slezská Ostrava (část obce)]] [[Kategorie:Stálé přírodní ohně]] [[Kategorie:Lesy v Ostravě]] [[Kategorie:Hory a kopce v Ostravské pánvi]] {{INTERWIKI|Q12018886}} {{Kartka osoba | name = Viktor Coj | native_name = <center>{{Jezyky|ru|Виктор Цой}}</center> | image = [[Fajl:Victor Tsoi 1986.jpg|thumb|center|Viktor Coj v lětu 1986]] | alt = | caption = | birth_name = Viktor Robertovič Coj | birth_date = {{birth date|1962|6|21|df=yes}} | birth_place = [[Sankt-Peterburg|Leningrad]], [[Rosijska Sovětska Federativna Socialističska Republika|RSFSR]], [[Sovětsky Sojuz]] | death_date = {{death date and age|1990|8|15|1962|6|21|df=yes}} | death_place = [[Latvijska Sovětska Socialističska Republika|Latvijska SSR]], Sovětsky Sojuz | death_cause = Avto avarija | resting_place = Bogoslovskoje grobišče, Sankt-Peterburg | occupation = {{Flatlist| * pěvec * avtor pěsnjej * avtor muziky * aktor * avangardny umětnik }} | years_active = 1978–1990 | spouse = {{Plainlist| * Marianna Coj, od 1984 }} | children = [[Aleksandr Coj]], rod. 1985 | module = {{Kartka muzikant|embed=yes <!-- See Wikipedia:WikiProject Musicians --> | background = solo_singer <!-- mandatory format: please do not change or remove --> | instrument = {{flatlist| * [[Vokal|vokal]] * [[Gitara|gitara]] * [[Bas-gitara|bas-gitara]] }} | genre = {{Flatlist| * [[Post-punk|post-pank]] * [[New wave (muzika)|nova volna]] * [[gotičny rok]] * [[Punk|pank rok]] }} | label = {{Flatlist| * [[AnTrop]] * [[Firma Melodija|Melodija]] }} | current_member_of = {{Flatlist| * [[Kino (grupa)|Kino]] * [[Avtomatičeskije udovletvoriteli]] * [[Sergej Kurjohin]] }} }} }} Tuto jest peskovišče. [[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]] '''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}}) <span class="ext-gadget-alphabet-disable"> </span> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> {{Prěvod|en|Japanese language|}} [[Kategorija:Jezyk]] {{INTERWIKI|Q5287}} {{Pravopis prověrjeny}} nodpt9fauvk9t5pqmp81dj07xk9kt1c 28209 28208 2026-07-06T10:08:10Z Ilja isv 10 /* */ 28209 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=July 2026}} {{-|''Under construction''}} {{Městna interesnost | nazva = Halda Ema | vyšina = 306 m | država = [[Fajl:Flag_of_the_Czech_Republic.svg|20px|link=Čehija|Čehija]] Čehija | fotografija = [[Fajl:Kouřící halda Ema.jpg|thumb|300px|center|Dym, vozhodeči na vrhu vysypky]] | podnadpis = Dym, vozhodeči na vrhu vysypky | grad = [[Fajl:Flag_of_Ostrava.svg|20px|link=Ostrava|Ostrava]] Ostrava | koordinaty = {{Coord|49|50|23|N|18|18|53|E|type:landmark}} <!--| fotografija = {{Karta městnosti|Europe |width = |float = |border = |caption = |alt = |relief = |AlternativeMap= |overlay_image = |label = |label_size = |position = |background = |mark = |marksize = |lat_deg = 49 |lat_min = 50 |lat_sec = 23 |lat_dir = |lon_deg = 18 |lon_min = 18 |lon_sec = 53 |lon_dir = }}--> }} '''Halda Ema''' (halda '''Trojice''', někokgda takože nazyvajema '''Ema-Terezie''' či '''Terezie-Ema''') je [[Ostrava|ostravska]] rudnična vysypka ([[Vysypka|"halda]]") v [[Ostrava|Slezskoj Ostravě]] na pravom břegu řeky [[Ostravice (řeka)|Ostravice]] v [[Moravskoslezský kraj|Moravskoslezskom kraju]]. Jej vrh byl ve vyšině 325 m&nbsp;n.&nbsp;u.&nbsp;m., i očevidno byl takože najvysšeju točkoju [[Ostrava|Ostravy]]. Pod vplyvom progoranja, osaděnja i gorničoj dějatelnosti, vyšina haldy Emy se postupno snizila, v lětu 2009 se vyšina měrila od 312 do 315 [[Nadmořská výška|m&nbsp;n.&nbsp;u.&nbsp;m]],<ref name=":0">{{Citace periodika | příjmení = Navrátil | jméno = Boleslav | titul = Halda Ema není nejvyšším bodem Ostravy | periodikum = Moravskoslezský deník | datum vydání = 2009-07-19 | jazyk = cs | url = https://moravskoslezsky.denik.cz/zpravy_region/20090718_halda_ema_ostrava.html | datum přístupu = 2021-04-14 }}</ref> a v lětu 2025 byla uže 306 metrov. Tuta halda (vysypka) je popularnoju turističskoju interesnostju, ona je zarostla lesami i prědkladaje pogled na Ostravu, okolne grady i sěla, [[Beskydy]], [[Jeseníky|Jeseniky]], [[Moravská brána|Moravske vrata]] i na [[Poljska|Poljsku]].<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Broulík | jméno = Petr | titul = Ostrava do léta zvelebí haldu Ema. Přibudou jezírka i lavičky | periodikum = Magazín Patriot | datum vydání = 2025-05-15 | datum přístupu = 2025-05-16 | url = https://www.patriotmagazin.cz/ostrava-do-leta-zvelebi-haldu-ema-pribydou-jezirka-i-lavicky }}</ref> == Popis == [[Soubor:Výhled na Ostravu - panoramio.jpg|vlevo|náhled|Pohled na Ostravu z Haldy Emy]] Nejvyšší halda se historicky jmenuje Trojice<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Halda Ema | url = https://www.historickaostrava.cz/historie-halda-ema-ostrava/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> podle blízkého dolu, ze kterého pochází navršený materiál, a nikoliv Ema (Emma Lucia byl malý důl opodál s téměř neznatelnou haldou).<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Lukáš | titul = Důl Ema a Lucie | url = https://www.historickaostrava.cz/dul-ema-a-lucie/ | datum vydání = 2022-10-24 | datum přístupu = 2024-05-15 | jazyk = cs }}</ref> Jméno Ema však bylo zpopularizováno širokou veřejností, a proto je halda dnes známa převážně pod tímto názvem. Současný komplex odvalů se skládá z hlavního kuželového vrcholu Trojice (Ema), nižší haldy Terezie<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Důl Terezie - Bergschacht - Petr Bezruč | periodikum = podzemi.solvayovylomy.cz | url = http://podzemi.solvayovylomy.cz/histhor/lokality/okr/40.htm | datum přístupu = 2024-05-02 }}</ref> a kolem dokola rozprostřeného terasového prstence odvalu Petr Bezruč. Dohromady jejich plocha tvoří jednu z nejrozsáhlejších haldových akumulací v Ostravě, převýšení od úpatí po vrchol dosahuje 70 m a samotná vrcholová vyhlídka je třetím nejvyšším bodem Ostravy.<ref>{{Citace elektronického periodika | titul = Halda Ema v Ostravě – jedinečný pohled na město | periodikum = Kudy z nudy | vydavatel = Česká centrála cestovního ruchu – CzechTourism | url = https://www.kudyznudy.cz/aktivity/halda-ema-v-ostrave-jedinecny-pohled-na-mesto | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> [[Soubor:Pohled_na_Haldu_Emu.jpg|náhled|Pohled na Haldu Emu z Bolt Tower]] Tvoří ji miliony tun vytěžené [[Hlušina|hlušiny]] z ostravských dolů (rozloha: 82&nbsp;hektarů, objem: přes 28&nbsp;mil.&nbsp;m³). Počátky jejího založení pravděpodobně sahají do doby před rokem 1920.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Štěpánek | jméno = Jan P. | titul = halda Ema | url = https://www.hrady.cz/technicka-pamatka-dul-ema-a-lucie/texty?tid=50532&pos=300 | vydavatel = hrady.cz | datum přístupu = 2008-8-29 }}</ref> Halda stále pracuje, proto z ní vyvěrají bělostné obláčky plynů obsahující zejména [[oxid siřičitý]]. Její povrch je neustále zahříván vnitřními procesy – uvnitř hořící haldy dosahuje teplota až 900&nbsp;°C.<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Hejma | jméno = Alan | titul = Halda Ema vrchol slezské Ostravy | url = http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = rádio impuls | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211023858/http://www.impuls.cz/halda-ema-vrchol-slezske-ostravy/article.html?id=213150 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Při této teplotě mj. vznikají vzácné nerosty – [[porcelanit]]y a [[jaspis]]y. Vzhledem k těmto skutečnostem na ni byl nejprve vstup povolen jen na vlastní nebezpečí.<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Regionální info-bulletin | url = http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = czechturism | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211024830/http://regionbulletin.czechtourism.cz/index.php?action=show&id=1675 | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> V roce 2011 zakázala společnost RPG RE Land, která byla majitelem pozemku, vstup na haldu. Zákaz zdůvodnila tím, že „nelze zaručit bezpečnost osob a majetku nacházejících se na haldě“.<ref>[http://www.ostrava.cz/cs/o-meste/aktualne/na-haldu-ema-je-vstup-zakazan Na haldu Ema je vstup zakázán]</ref> Tento zákaz byl odvolán 30. září 2012.<ref>[http://ostrava.idnes.cz/halda-ema-bude-opet-pristupna-verejnosti-fpd-/ostrava-zpravy.aspx?c=A120831_1823327_ostrava-zpravy_sot Turisté opět mohou stoupat na „zakázanou“ haldu Ema v Ostravě]</ref> Od roku 2023 vlastní haldu město Ostrava.<ref>{{Citace elektronického periodika | příjmení = Carbolová | jméno = Lenka | titul = Ostrava kupuje haldu Ema, turisty oblíbené místo chce více zpřístupnit | periodikum = iDNES.cz | url = https://www.idnes.cz/ostrava/zpravy/halda-ema-asental-pokorna-antal-ostrava-koupe.A221005_686475_ostrava-zpravy_jog | datum vydání = 2022-10-05 | jazyk = cs | datum přístupu = 2024-05-15 }}</ref> Díky teplu, které z hory vyvěrá, na haldě roste teplomilná flóra.<ref name="Mavlast">{{Citace elektronické monografie | titul = Halda Ema | url = http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = mavlast.cz | url archivu = https://web.archive.org/web/20081211031657/http://www.mavlast.cz/top-turisticke-cile.halda-ema | datum archivace = 2008-12-11 | nedostupné = ano }}</ref> Vyskytuje se zde také stepní fauna. Na severní straně je hustý les, jižní strana (která stále prohořívá) je zatím holá a panuje na ní subtropické klima, kde se ani v zimních měsících nevyskytuje sníh, ale roste zde celoročně tráva.{{zdroj?}} K haldě lze dojít od ostravského výstaviště [[Černá louka (výstaviště)|Černá louka]] (resp. od [[Most Miloše Sýkory|Sýkorova mostu]]) nebo od [[Zoologická zahrada Ostrava|zoo]] po žluté turistické značce. [[Klub českých turistů]] tuto trasu pojmenoval po zakladateli české turistiky [[Adolf Podroužka|Adolfu Podroužkovi]].<ref>{{Citace elektronické monografie | příjmení = Šárek | jméno = Jiří | titul = Je ostravská halda Ema a její okolí pro občany i turisty atraktivní? | url = http://www.slezskaostrava.cz/tisk/data/0153.doc | druh nosiče = formát doc | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Moravskoslezský deník }}{{Nedostupný zdroj}}</ref> Ema je třetím nejvyšším místem Ostravy. Tím prvním je kopec [[Nad Stádlem]] (334&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.) v [[Krásné Pole (Ostrava)|Krásném Poli]] , druhým pak vyvýšenina nad [[Hošťálkovice]]mi (318&nbsp;m&nbsp;n.&nbsp;m.).<ref>{{Citace elektronické monografie | titul = Charakteristika okresu Ostrava - město | url = http://www.czso.cz/xt/redakce.nsf/i/charakteristika_okresu_ostrava_mesto | datum přístupu = 2008-8-29 | vydavatel = Český statistický úřad - Ostrava}}</ref><ref name=":0" /> == Další informace == Halda se nachází poblíž [[Zoologická zahrada a botanický park Ostrava|Zoologické zahrady a botanického parku Ostrava]]. == Galerie == <gallery widths="140" heights="140"> Kouřící halda Ema2.jpg Heap Ema, Ostrava, Czech Republic 03.jpg </gallery> == Odkazy == === Reference === <references /> === Související články === * [[Přívozská halda]] * [[Halda Hrabůvka]] * [[Halda Heřmanice]] === Externí odkazy === * {{Commonscat|Heap Ema}} * [http://kolemnas.cz/halda/halda.html Virtuální prohlídka Haldy Ema] {{Autoritní data}} {{Portály|Ostrava|Těžba|Slezsko}} [[Kategorie:Haldy v Ostravě]] [[Kategorie:Slezská Ostrava (část obce)]] [[Kategorie:Stálé přírodní ohně]] [[Kategorie:Lesy v Ostravě]] [[Kategorie:Hory a kopce v Ostravské pánvi]] {{INTERWIKI|Q12018886}} {{Kartka osoba | name = Viktor Coj | native_name = <center>{{Jezyky|ru|Виктор Цой}}</center> | image = [[Fajl:Victor Tsoi 1986.jpg|thumb|center|Viktor Coj v lětu 1986]] | alt = | caption = | birth_name = Viktor Robertovič Coj | birth_date = {{birth date|1962|6|21|df=yes}} | birth_place = [[Sankt-Peterburg|Leningrad]], [[Rosijska Sovětska Federativna Socialističska Republika|RSFSR]], [[Sovětsky Sojuz]] | death_date = {{death date and age|1990|8|15|1962|6|21|df=yes}} | death_place = [[Latvijska Sovětska Socialističska Republika|Latvijska SSR]], Sovětsky Sojuz | death_cause = Avto avarija | resting_place = Bogoslovskoje grobišče, Sankt-Peterburg | occupation = {{Flatlist| * pěvec * avtor pěsnjej * avtor muziky * aktor * avangardny umětnik }} | years_active = 1978–1990 | spouse = {{Plainlist| * Marianna Coj, od 1984 }} | children = [[Aleksandr Coj]], rod. 1985 | module = {{Kartka muzikant|embed=yes <!-- See Wikipedia:WikiProject Musicians --> | background = solo_singer <!-- mandatory format: please do not change or remove --> | instrument = {{flatlist| * [[Vokal|vokal]] * [[Gitara|gitara]] * [[Bas-gitara|bas-gitara]] }} | genre = {{Flatlist| * [[Post-punk|post-pank]] * [[New wave (muzika)|nova volna]] * [[gotičny rok]] * [[Punk|pank rok]] }} | label = {{Flatlist| * [[AnTrop]] * [[Firma Melodija|Melodija]] }} | current_member_of = {{Flatlist| * [[Kino (grupa)|Kino]] * [[Avtomatičeskije udovletvoriteli]] * [[Sergej Kurjohin]] }} }} }} Tuto jest peskovišče. [[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]] '''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}}) <span class="ext-gadget-alphabet-disable"> </span> == Referencije == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> {{Iztočniky}} </div> {{Prěvod|en|Japanese language|}} [[Kategorija:Jezyk]] {{INTERWIKI|Q5287}} {{Pravopis prověrjeny}} tc80udf5p7q2db8xmurv3hblgvzjpvy Mass Effect 0 4528 28106 27902 2026-07-05T15:04:18Z Chtabs 42 Dodana sekcija o igrovom setingu/světu 28106 wikitext text/x-wiki {{Kartka Videoigrova serija|nazva={{-|Mass Effect}}|logotip=Logo Mass Effect.svg|razrabotniki={{-|[[BioWare]]}}|platformy={{-|[[PlayStation 3]], [[PlayStation 4]], [[Xbox 360]], [[Xbox One]], [[Microsoft Windows|Windows]], [[iOS]], [[Android]], [[Wii U]]}}|igromotory={{-|[[Unreal Engine]], [[Frostbite Engine]]}}|prvaigra={{-|[[Mass Effect (igra)|Mass Effect]]}}|žanry=[[Strěljanka od tretjego lica]], {{-|[[Action RPG]]}}|oficialnysajt={{-|[https://www.ea.com/games/mass-effect mass-effect]}}|izdatelji={{-|[[Microsoft Studios]], [[Electronic Arts]]}}}} '''{{-|Mass Effect}}''' — jest naučno-fantastična medija-serija, ktoru sut stvorili [[Casey Hudson|Kejsi Hadson]] ({{Jezyky|en|Casey Hudson}}) i [[Drew Karpyshyn|Drju Karpišin]] ({{Jezyky|en|Drew Karpyshyn}}). V njej ide historija o dalekoj budučnosti, v ktoroj ljudi i inoplanetjani kolonizovali Mlěčny put s pomočju tehnologij najdavnih civilizacij. Medija-serija sodrživaje seriju igr, ktore stvorila kompanija {{-|[[BioWare]]}} i ktore izdali {{-|[[Microsoft Studios]]}} i {{-|[[Electronic Arts]]}}. V prvyh treh igrah ({{-|[[Mass Effect (igra)|Mass Effect 1]]}}, {{-|[[Mass Effect 2]]}} i {{-|[[Mass Effect 3]]}}) ide reč o boju komandira Šeparda i jegovogo odreda protiv Žnecov, ktori hčut izniščiti vsaku živnost v galaktikě. V {{-|[[Mass Effect: Andromeda]]}} dějanja idut poslě 600 let od {{-|Mass Effect 3}} i izlagajut o kolonistah, ktori kolonizujut [[Galaktika Andromedy|galaktiku Andromedy]]. Osnovne igry serije sut strěljanky od tretjego lica s elementami roljevoj igry. Igrač može izbirati različne varianty za odgovor v dialogah, ktore imajut vliv na dějanja. Misije igrač hodi so svojim odredom, s nektorymi iz ktoryh možno dělati romany. == Igry == {| class="wikitable" |+ !Leto !Nazva !Tvoritelj ! colspan="4" |Platformy |- | colspan="7" |'''Osnovna serija''' |- |2007 |{{-|[[Mass Effect (igra)|Mass Effect]]}} | rowspan="4" |[[BioWare]] | rowspan="3" |{{-|[[Xbox 360]]}} | rowspan="3" |{{-|[[PlayStation 3]]}} | rowspan="4" |{{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}} | |- |2010 |{{-|[[Mass Effect 2]]}} | |- |2012 |{{-|[[Mass Effect 3]]}} |[[Wii U]] |- |2017 |{{-|[[Mass Effect: Andromeda]]}} |[[Xbox One]] |[[PlayStation 4]] | |- | colspan="7" |'''Kolekcije''' |- |2012 |Mass Effect Trilogy | rowspan="2" |[[BioWare]] |{{-|[[Xbox 360]]}} |{{-|[[PlayStation 3]]}} | rowspan="2" |{{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}} | |- |2021 |[[Mass Effect: Legendary Edition]] |[[Xbox One]] |[[PlayStation 4]] | |- | colspan="7" |'''Mobilne igry''' |- |2009 |[[Mass Effect Galaxy]] |[[BioWare]] | rowspan="2" |[[iOS]] | | | |- |2012 |[[Mass Effect Infiltrator]] |[[IronMonkey Studios]] |[[Android]] |[[Windows Phone]] |[[BlackBerry 10]] |} == Aplikacije-programy == {| class="wikitable" |+ !Leto !Nazva !Tvoritelj ! colspan="2" |Platformy |- |2012 |Mass Effect Datapad | rowspan="2" |[[BioWare]] | rowspan="2" |[[iOS]] | rowspan="2" |[[Android]] |- |2017 |Mass Effect: Andromeda APEX HQ |} === Mass Effect Datapad === Mass Effect Datapad jest programa za mobilne aparaty, ktora dozvoljaje igračam gledati jihni status karty galaktiky v [[Mass Effect 3]] i dobyvati poslanja-soobčenja od vnutriigrovyh person. Datapad sodrži informaciju o personah, rasah, tehnikě, oružje i linije historiji světa Mass Effect. Mass Effect Datapad je byl oddaljen iz iOS AppStore i Google Play Store 5 Junja 2013-go leta<ref>[https://www.gamespot.com/articles/mass-effect-3-datapad-app-retired-today/1100-6409281/#:~:text=Electronic%20Arts%20has%20announced%20that,the%20mobile%2Doptimized%20N7HQ%20instead. Mass Effect 3 Datapad app retired today]</ref>. === Mass Effect: Andromeda APEX HQ === Mass Effect: Andromeda APEX HQ jest oficialna programa za mnogoigračnu-setevomreževu igru v [[Mass Effect: Andromeda]]. S pomočju Mass Effect: Andromeda APEX HQ igrači sut mogli uzrěti jihni progres v igrě, upravjati vnutriigrovymi personami i imati dostup do jihnih spiskov prijateljev. == Igrovy svět / Seting == Dejanja v osnovnoj igrovoj trilogije (Mass Effect 1, Mass Effect 2 i Mass Effect 3) idut v [[Mlěčny put|Mlěčnom putu]] vo koncu 22-go stoletja. V 2148 letu ljudi sut našli na [[Mars|Marsu]] post-stanciju nekakoj inozemnoj civilizacije i dobyli tehnologiju prěmeščenja brzeje neželi světlo i nazvali jego kako "Efekt Masy" ({{Jezyky|en|Mass Effect}}). V 2149 letu ljudska naučna grupa primetila, že [[Haron]], ktory ranje myslil se kako sputnik-satelit [[Pluton|Plutona]], jest inozemny mas-retranslator. I, blagodarja informacije iz inoplanetnyh tehnologij na Marsu, ljudi sut smogli aktivirovati retranslator Haron za putovanje za granice Solnečnoj sistemy. Mas-retranslatory sut inoplanetna tehnologija, ktora stvorjaje v kosmosu "koridory" v ktoryh masa/težina različnyh těl delaje se nulevoju. Mlěčny put sodrži v sobe velmi mnogo retranslatorov, mnogi iz ktoryh ne sut aktivirovane. Galaktika Mlěčny put jest polna množinoju inoplanetnyh civilizacij. Jedna iz najvelikyh organizacij i političnyh struktur jest Sovět Citadely, ktory bazuje se na velikoj kosmičnoj stancije Citadel. Na Citadeli živut množstva inoplanetnyh lic, a takože lica vlad velikyh civilizacij. Sovět Citadely organizujut celo tri civilizacije: azari, salarianci i turianci. Jednako, raz v 50 000 let nektora civilizacija Žnecov požinaje vsaku razumnu živnost v galaktikě. Ale oni ne izničtožajut malorazumni i malocivilizovani civilizacije. == Iztočniky == <references /> {{INTERWIKI|qid=Q953242}} [[Kategorija:Mass Effect]] [[Kategorija:Serije videoigr]] ha0f9xk1fwagnmj61vlc65reiq2l8oi Besěda s koristnikom:Jon Harald Søby 3 4537 28163 27915 2026-07-05T18:37:53Z IJzeren Jan 9 +1 28163 wikitext text/x-wiki == Thanks! == Hello @[[Koristnik:Jon Harald Søby|Jon Harald Søby]]! Thank you for creating this Interslavic Wikipedia, that came faster than I expected, because usually it's a phabricator task that takes a few weeks or months to be implemented. Anyway, it looks great! That said, I noticed that some of the namespaces have not been translated yet. Would it be possible to change the names of the following namespaces: * Wikipedia → Vikipedija * Besěda o Wikipedia → Besěda o Vikipediji * Module → Modul * Module talk → Besěda o modulu Second thing, the Wikipedia logo at the top of each page should be changed to [[:File:Wikipedia-logo-v2-isv.svg]] (or something similar). Third thing: on the Recent changes and similar pages, the name of the month is still written in the nominative, but it should be in the genitive. Do you know if there is a way to fix that? And one more thing. Not that it is of the utmost importance, but on [[:meta:List of Wikipedias]] I saw Interslavic listed under the name "medžuslovjansky", which is strange, because all other languages are listed under their English names. At last, I'm sure a few issues regaring transliteration will come up, but I'll leave that for later. Thanks again! Best regards, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:34, 24 junij 2026 (UTC) :{{ping|IJeren Jan}} Not Jon but the logo and project namespace name should be changed after [[gerrit:1305476]] is merged. You will have to create another task on [[phab:|Phabricator]] for the Module namespace. --11:26, 25 junij 2026 (UTC) ::Indeed, I see the logo and the Vikipedija namespace are fine now! As for the module namespace, it's not THAT important, so I guess I'll leave it as it is. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:50, 25 junij 2026 (CEST) Hello again, @[[Koristnik:Jon Harald Søby|Jon Harald Søby]]! The namespaces and the logo are fine now, and the probleem with the English name of the language seems to have been solved as well. There are, however, a few remaining issues: # The alphabetical order within categories should be adapted to the Interslavic alphabets (see: [[Vikipedija:Krčma#Alphabetical order]]). # Same goes for the formatting of dates, and the use of the genitive in the names of months (see: [[Vikipedija:Krčma#Dates]]). # The namespace "Special:" should be renamed to "Specialna:". # Although the titles of almost all Special pages on [[Special:SpecialPages]] have been translated, the pages they link to are still in English. # Also, I noticed that some of them still don't work (for example: [[Special:WantedCategories]]). I know from other projects that pages like that are automatically refreshed every couple of days, but even after ten days they still don't work. Do you know how that works? # Another thing that doesn't work yet are translations of "REDIRECT", "thumb" etc. # The code '''isv''' still doesn't work on Wikidata. # As far as I can see, the transliteration system works perfectly fine. The only disadvantage of working with two alphabets is that we basically need to have parallel categories for Latin and Cyrillic, which is doable but highly unpractical. Do you think it would be possible to block article titles in categories from being transliterated, and/or whether it would be possible to manipulate the way pages are shown in categories? That's all I can think of right now. Your help or advice will be appreciated! Cheers, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 21:09, 2 julij 2026 (CEST) 8w70s5oqvrpqtopd6oz1katuxe4q2ij Japonske čislovniky 0 4636 28090 28053 2026-07-05T14:01:31Z Ilja isv 10 28090 wikitext text/x-wiki {{-|''Under construction''}} [[Fajl:Saitama restaurant calligraphic menu.jpg|thumb|Kaligrafično menju restorana v prefekturě Saitama s koristanjem tradicijnyh čislovnikov.]] {{nihongo|'''Japonske čislovniky'''|数詞|sūshi}} sut [[Čislovnik (lingvistika)|čislovniky]], koristane v [[Japonsky jezyk|japonskom jezyku]]. V pismennosti oni sut jednake s [[Kitajske čislovniky|kitajskymi čislovnikami]], a velike čisla slědujut kitajskomu stilju s grupovanjem po 10,000. Koristajut se dva izgovory: sino-japonsko čitanje [[Kitajske hieroglify|kitajskyh hieroglifov]] ([[On'yomi|{{lang|en|on'yomi}}]]) i japonsko čitanje {{lang|en|[[Wago|yamato kotoba]]}} (rodne slova, {{lang|en|[[kun'yomi]]}}). ==Čisla v japonskom jezyku== Sut dva sposoby, kako pisati čisla v japonskom jezyku, [[Arabske cifry|arabskymi ciframi]] (1, 2, 3) ili [[Kitajske čislovniky|kitajskymi čislovnikami]] ({{lang|zh|一}}, {{lang|zh|二}}, {{lang|zh|三}}). Arabske cifry sut vyše često koristane pri [[Horizontalno i vertikalno pisanje v Iztočno aziatskoj pismennosti|horizontalnom pisanju]], a kitajske čisla sut vyše obyčajne pri [[Horizontalno i vertikalno pisanje v Iztočno aziatskoj pismennosti|vertikalnom pisanju]]. Věčšinstvo cifr imaje dva čitanja, kako i večšinstvo [[Kitajsko pismo|kandži]], to, ktoro jest izvedeno od kitajskogo čitanja, koristaje se za redne čislovniky ([[on'yomi|čitanje {{lang|en|On}}]] ) a rodno japonsko čitanje ([[kun'yomi|čitanje {{lang|en|Kun}}]]) koristaje se nemnogo menje formalno za čisla do 10. V něktoryh slučajah (privedenyh dole), japonsko čitanje obyčno jest preferovano za vse izkoristanja. Arhaične čitanja sut označene †. {| class="wikitable nounderlines" ! Čislo ! Znak ! Izgovor {{lang|en|On}} ! Izgovor {{lang|en|Kun}}<ref>{{cite book |script-title=ja:スーパー大辞林 |trans-title=Super [[Daijirin]] |language=ja |publisher=[[Sanseidō]] }}</ref> ! Prědnostny izgovor |- | align="right" | [[0]] | {{lang|ja|零}} / {{lang|ja|〇}}{{sup|*}} | {{Nihongo||れい|rei}} | {{Nihongo||まる|maru}} | {{Nihongo||ゼロ|zero}} ([[Pozajetje (lingvistika)|pozajetje]], {{lang|en|[[Loanwords in Japanese|gairaigo]]}}) |- | align="right" | [[1]] | {{lang|ja|一}} | {{Nihongo||いち|ichi}} | {{Nihongo||ひと・つ|hito(tsu)}} | {{Nihongo||いち|ichi}} |- | align="right" | [[2]] | {{lang|ja|二}} | {{Nihongo||に|ni}} | {{Nihongo||ふた・つ|futa(tsu)}} | {{Nihongo||に|ni}} |- | align="right" | [[3]] | {{lang|ja|三}} | {{Nihongo||さん|san}} | {{Nihongo||みっ・つ|mit(tsu)}} | {{Nihongo||さん|san}} |- | align="right" | [[4]] | {{lang|ja|四}} | {{Nihongo||し|shi}} | {{lang|en|yon}}, {{Nihongo||よん、よっ・つ|yot(tsu)}} | {{Nihongo||よん|yon}} |- | align="right" | [[5]] | {{lang|ja|五}} | {{Nihongo||ご|go}} | {{Nihongo||いつ・つ|itsu(tsu)}} | {{Nihongo||ご|go}} |- | align="right" | [[6]] | {{lang|ja|六}} | {{Nihongo||ろく|roku}} | {{Nihongo||むっ・つ|mut(tsu)}} | {{Nihongo||ろく|roku}} |- | align="right" | [[7]] | {{lang|ja|七}} | {{Nihongo||しち|shichi}} | {{Nihongo||なな・つ|nana(tsu)}} | {{Nihongo||なな|nana}} |- | align="right" | [[8]] | {{lang|ja|八}} | {{Nihongo||はち|hachi}} | {{Nihongo||やっ・つ|yat(tsu)}} | {{Nihongo||はち|hachi}} |- | align="right" | [[9]] | {{lang|ja|九}} | {{lang|ja|ku}}, {{Nihongo||く, きゅう|kyū}} | {{Nihongo||ここの・つ|kokono(tsu)}} | {{Nihongo||きゅう|kyū}} |- | align="right" | [[10]] | {{lang|ja|十}} | {{Nihongo||じゅう|jū}} | {{Nihongo||とお|tō}} | {{Nihongo||じゅう|jū}} |- | align="right" | [[20 (number)|20]] | {{lang|ja|二十}} | {{Nihongo||にじゅう|ni-jū}} | {{Nihongo||はた|hata}}† | {{Nihongo||にじゅう|ni-jū}} |- | align="right" | [[30 (number)|30]] | {{lang|ja|三十}} | {{Nihongo||さんじゅう|san-jū}} | {{Nihongo||みそ|miso}}† | {{Nihongo||さんじゅう|san-jū}} |- | align="right" | [[40 (number)|40]] | {{lang|ja|四十}} | {{Nihongo||しじゅう|shi-jū}} | {{Nihongo||よそ|yoso}}† | {{Nihongo||よんじゅう|yon-jū}} |- | align="right" | [[50 (number)|50]] | {{lang|ja|五十}} | {{Nihongo||ごじゅう|go-jū}} | {{Nihongo||いそ|iso}}† | {{Nihongo||ごじゅう|go-jū}} |- | align="right" | [[60 (number)|60]] | {{lang|ja|六十}} | {{Nihongo||ろくじゅう|roku-jū}} | {{Nihongo||むそ|muso}}† | {{Nihongo||ろくじゅう|roku-jū}} |- | align="right" | [[70 (number)|70]] | {{lang|ja|七十}} | {{Nihongo||しちじゅう|shichi-jū}} | {{Nihongo||ななそ|nanaso}}† | {{Nihongo||ななじゅう|nana-jū}} |- | align="right" | [[80 (number)|80]] | {{lang|ja|八十}} | {{Nihongo||はちじゅう|hachi-jū}} | {{Nihongo||やそ|yaso}}† | {{Nihongo||はちじゅう|hachi-jū}} |- | align="right" | [[90 (number)|90]] | {{lang|ja|九十}} | {{Nihongo||くじゅう|ku-jū}} | {{Nihongo||ここのそ|kokonoso}}† | {{Nihongo||きゅうじゅう|kyū-jū}} |- | align="right" | [[100]] | {{lang|ja|百}} | {{Nihongo||ひゃく|hyaku}} | {{Nihongo||もも|momo}}† | {{Nihongo||ひゃく|hyaku}} |- | align="right" | [[500 (number)|500]] | {{lang|ja|五百}} | {{Nihongo||ごひゃく|go-hyaku}} | {{Nihongo||いお|io}}† | {{Nihongo||ごひゃく|go-hyaku}} |- | align="right" | [[800 (number)|800]] | {{lang|ja|八百}} | {{Nihongo||はっぴゃく|hap-pyaku}} | {{Nihongo||やお|yao}}† | {{Nihongo||はっぴゃく|hap-pyaku}} |- | align="right" | [[1000 (number)|1,000]] | {{lang|ja|千}} | {{Nihongo||せん|sen}} | {{Nihongo||ち|chi}}† | {{Nihongo||せん|sen}} |- | align="right" | [[10,000]] | {{lang|ja|万}} | {{Nihongo||まん|man}} | {{Nihongo||よろず|yorozu}}† | {{Nihongo||まん|man}} |- | align="right" | [[100,000,000]] | {{lang|ja|億}} | {{Nihongo||おく|oku}} |— | {{Nihongo||おく|oku}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)#1012|1,000,000,000,000]] | {{lang|ja|兆}} | {{Nihongo||ちょう|chō}} |— | {{Nihongo||ちょう|chō}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10,000,000,000,000,000]] | {{lang|ja|京}} | {{Nihongo||けい|kei}} |— | {{Nihongo||けい|kei}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|100,000,000,000,000,000,000]] | {{lang|ja|垓}} | {{Nihongo||がい|gai}} |— | {{Nihongo||がい|gai}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>24</sup>]] | {{lang|ja|𥝱}} | {{Nihongo||じょ|jo}} |— | {{Nihongo||じょ|jo}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>28</sup>]] | {{lang|ja|穣}} | {{Nihongo||じょう|jō}} |— | {{Nihongo||じょう|jō}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>32</sup>]] | {{lang|ja|溝}} | {{Nihongo||こう|kō}} |— | {{Nihongo||こう|kō}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>36</sup>]] | {{lang|ja|澗}} | {{Nihongo||かん|kan}} |— | {{Nihongo||かん|kan}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>40</sup>]] | {{lang|ja|正}} | {{Nihongo||せい|sei}} |— | {{Nihongo||せい|sei}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>44</sup>]] | {{lang|ja|載}} | {{Nihongo||さい|sai}} |— | {{Nihongo||さい|sai}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>48</sup>]] | {{lang|ja|極}} | {{Nihongo||ごく|goku}} |— | {{Nihongo||ごく|goku}} |} <small><nowiki>*</nowiki> Imaje se takože specialno čitanje 〇 ({{-|''maru''}}), čto označaje "krugly" ili "krug". Ono može koristati se opcionalno, kogda čitajut se odděljene cifry v nomeru jedna po jednoj, vměsto vsego čisla. Polpularnym priměrom jest [[109 (trgovy dom)|znamenity magazin "109"]] v četvrti [[Shibuya|Šibuja, Tokio]], ktory čitaje se kako {{lang|en|ichi-maru-kyū}} (Kandži: {{lang|ja|一〇九}}). (On takože može čitati se kako 'deset-devet'— izgovarjaje se {{lang|en|tō-kyū}} — čto jest igra slov s nazvanjem tokijskogo trgovogo doma, ktory vladaje budynkom.) Tuto izkoristanje {{lang|en|maru}} za čislnu 0 jest podobno poněkogdomu čitanju čisla 0 v anglijskom jezyku kako {{-| ''oh''}}. Jednakože, kako čislo, jego jedino zapisyvajut kako 0 ili {{Nihongo|零|{{-|rei}}}}. Čtovyše, dva i pet izgovarjajut s dolgoju samoglaskoju v telefoničnyh nomerah (napr. {{lang|ja|にい}} {{lang|en|nī}} i {{lang|ja|ごお}} {{lang|en|gō}}). Čisla poslě {{lang|en|kei}} koristajut rědko. Tym ne menje, oni sut prědstavjene tut.</small> Kako odměčaje se vyše, {{lang|en|yon}} (4) i {{lang|en|nana}} (7) sut uprědnostnjene nad {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}}. Prědpokladaje se, že tuto jest svezano s tym, že {{lang|en|shi}} jest takože čitanjem slova 死 (smrt), čto děljae jego neščestlivym čitanjem (gledite [[tetrafobija]]); dokolě {{lang|en|shichi}} može zvučati velmi slično s {{lang|en|ichi}} (1), {{lang|en|shi}} ili {{lang|en|hachi}} (8). Jednakože, v cělom redu stanovjenyh slov i rěčenij, {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}} sut stale preferovane; tako, pri sčitanju (kako v {{lang|en|"ichi, ni, san, shi,..."}}), {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}} mogut iměti prědnost. Čislo 9 takože mněvaje se nesčestlivym; kogda izgovarjaje se {{lang|en|ku}}, ono sozvučno 苦 (stradanje). Čislo 13 poněkogda mněvaje se nesčestlivym, ale jest to kalka [[Triskaidekafobia|zapadnoj tradicije]]. Naprotiv, 7 i poněkogda 8 mněvajut se sčestlivymi u japoncev.<ref>{{Cite web|url=https://lingualift.com/blog/lucky-unlucky-numbers-japan/|title=The number of death: Lucky and unlucky numbers in Japan|website=The Science of Language Self-Study {{!}} LinguaLift Blog|access-date=2016-03-24}}</ref> V sovrěmennom japonskom jezyku, redne čislovniky pomimo 4 i 7 sut obyčno koristane v čitanju {{lang|en|on}}. Alternativno čitanje byvaje v nazvah měsecev, čislah dnjev v měsecu i stalyh izrazah; napriměr, april, julij, i september nazyvajut se {{lang|en|'''shi'''-gatsu}} (4. měsec), {{lang|en|'''shichi'''-gatsu}} (7. měsec), i {{lang|en|'''ku'''-gatsu}} (9. měsec). Čitanja {{lang|en|on}} takože koristajut pri prěklikanju dlja samosčitanja ljudij (nap. {{lang|en|ichi-ni-san-shi}}). Večši čisla stvarjajut, kombinujuči tute elementy: *desetky od 20 do 90 sut "(cifra){{lang|en|-jū}}" kako od {{Nihongo|二十|{{-|ni-jū}}}} do {{Nihongo|九十|{{-|kyū-jū}}}}. *sotky od 200 do 900 sut "(cifra){{lang|en|-hyaku}}". *tyseče od 2000 do 9000 sut "(cifra){{lang|en|-sen}}". Počinajuči od {{Nihongo|miriady|万}}, čisla začinajut se s {{Nihongo|一|{{-|ichi}}}}, ako ne jest prisutna ina cifra. Tako, 100 bude prosto {{Nihongo|百|{{-|hyaku}}}}, 1000 jest prosto {{Nihongo|千|{{-|sen}}}}, ale 10000 uže{{Nihongo|一万|{{-|ichiman}}}}, vměsto prosto {{lang|en|man}}. (Tuto odličaje se od [[Kitajsky jezyk|kitajskogo jezyka]], kde čisla začinajut se s {{lang|zh|一}} ako ne jest druga ina cifra prěd njeju, uže od 100.) I jestli {{Nihongo|千|{{-|sen}}}} neposrědnje prědhodi kolikosti [[Miriada|miriad]], prěd {{Nihongo|千|{{-|sen}}}} obyčno dodavajut {{Nihongo|一|{{-|ichi}}}}, čto davaje {{Nihongo|一千|{{-|issen}}}}. Tako, 10,000,000 (bukvalno 1000,0000) obyčno čitajut kako {{Nihongo|一千万|{{-|issenman}}}}. Ale ako {{Nihongo|千|{{-|sen}}}} ''ne'' premo prědhodi kolikosti myriad, dodavanje {{Nihongo|一|ichi}}jest opcionalno. Tako, 15,000,000 (1500,0000) čitaje se kako {{Nihongo|千五百万|sengohyakuman}} ili {{Nihongo|一千五百万|issengohyakuman}}, ravno i kako 1500 čitaje se {{Nihongo|千五百|sengohyaku}} ili {{Nihongo|一千五百|issengohyaku}}. Sut i něktore fonetične modifikacije v ozvučanju něktoryh velikyh čisel, [[Oglasovanje i obezglasovanje suglasok|oglasovanje]] ili [[gemacija]] něktoryh suglasok, kako to često byvaje v japonskom jezyku (napr. {{lang|en|[[rendaku]]}}): napr. {{lang|en|roku}} "šest" i {{lang|en|hyaku}} "sto" dělajut {{lang|en|roppyaku}} "šestsot". {| class="wikitable" ! × !! 1 !! 2 !! 3 !! 4 !! 5 !! 6 !! 7 !! 8 !! 9 !! 10 !! 100 !! 1000 |- | align="right" | 100 | style="background: yellow" | {{lang|en|hyaku, ippyaku}} | {{lang|en|nihyaku}} | style="background: yellow" | {{lang|en|sanbyaku}} | {{lang|en|yonhyaku}} | {{lang|en|gohyaku}} | style="background: yellow" | {{lang|en|roppyaku}} | {{lang|en|nanahyaku}} | style="background: yellow" | {{lang|en|happyaku}} | {{lang|en|kyūhyaku}} |— |— |— |- | align="right" | 1,000 | style="background: yellow" | {{lang|en|sen, issen}} | {{lang|en|nisen}} | style="background: yellow" | {{lang|en|sanzen}} | {{lang|en|yonsen}} | {{lang|en|gosen}} | {{lang|en|rokusen}} | {{lang|en|nanasen}} | style="background: yellow" | {{lang|en|hassen}} | {{lang|en|kyūsen}} | — | — | — |- | align="right" | 10{{sup|12}} | style="background: yellow" | {{lang|en|itchō}} | {{lang|en|nichō}} | {{lang|en|sanchō}} | {{lang|en|yonchō}} | {{lang|en|gochō}} | {{lang|en|rokuchō}} | {{lang|en|nanachō}} | style="background: yellow" | {{lang|en|hatchō}} | {{lang|en|kyūchō}} | style="background: yellow" | {{lang|en|jutchō}}* | {{lang|en|hyakuchō}} | {{lang|en|issenchō}} |- | align="right" | 10{{sup|16}} | style="background: yellow" | {{lang|en|ikkei}} | {{lang|en|nikei}} | {{lang|en|sankei}} | {{lang|en|yonkei}} | {{lang|en|gokei}} | style="background: yellow" | {{lang|en|rokkei}} | {{lang|en|nanakei}} | style="background: yellow" | {{lang|en|hakkei}} | {{lang|en|kyūkei}} | style="background: yellow" | {{lang|en|jukkei}}* | style="background: yellow" | {{lang|en|hyakkei}}** | {{lang|en|issenkei}} |} <small><nowiki>*</nowiki> Takože priměnjaje se k kratnym 10. Koncovka měnjaje se od {{lang|en|-jū}} na {{lang|en|-jutchō}} ili {{lang|en|-jukkei}}.<br /><nowiki>**</nowiki> Takože priměnjaje se k kratnym 100. Koncovka {{lang|en|-ku}} měnjaje se na {{lang|en|-kkei}}.</small> V čislah nad 10, elementy sut soredjene, i ne koristajut se nuly. Japonske čislovniky imajut ne pozicijnu, a multiplikativno-aditivnu sistemu; da by napisati čislo 20, trěba napisati simbol {{Nihongo|"dva"|二}}, a potom simbol {{Nihongo|"deset"|十}}, da by polučiti dvě desetky ili {{Nihongo|"dvadeset"|二十}}. {| class="wikitable" ! Čislo !! Kandži !! Izgovor !Značenje |- | align="right" | 11 || {{lang|ja|十一}} || {{lang|en|jū ichi}} |deset i jedno |- | align="right" | 17 || {{lang|ja|十七}} || {{lang|en|jū nana, jū shichi}} |deset i sedm |- | align="right" | 151 || {{lang|ja|百五十一}} || {{lang|en|hyaku go-jū ichi}} |sto, pet desetok i jedno |- | align="right" | 302 || {{lang|ja|三百二}} || {{lang|en|san-byaku ni}} |tri sta i dva |- | align="right" | 469 || {{lang|ja|四百六十九}} || {{lang|en|yon-hyaku roku-jū kyū}} |četyri, šest desetok i devet |- | align="right" | 2025 || {{lang|ja|二千二十五}} || {{lang|en|ni-sen ni-jū go}} |dva tyseče, dvě desetky i pet |} ===Čislne redky i desetične čisla=== Japonske cifry od 1 do 9 obyčno se koristajut izolovano. Redky cifr imajut slegka inako čitanje s prodolženymi samoglaskami za 2 (''nī'') i 5 (''gō''), i menje često, 4 (''shī'') i 9 (''kū''). Tako dělajut zato, že kogda prěčisljajut cifry, ako možno, oni muset byti v grupah po dvě, každa iz njih musi sostojeti točno iz četyreh [[Mora (lingvistika)|mor]], čto dělaje neobhodnym prodolženje obyčno jednomornyh cifr kako ''ni'', ''go'', ''shi'' and ''ku''.<ref name=nhk-2005-2>{{cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20250622082124/https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20250601_1.html|url=https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20250601_1.html|archive-date=22 June 2025|lang=ja|script-title=ja:語の読み方（語形）について数字の読み方～小数の読み方～|work=NHK Bunken|publisher=NHK Broadcasting Culture Research Institute|last=Yamashita|first=Yōko|last2=Fujii|first2=Madoka|date=28 February 2025|access-date=23 September 2025|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20250622082259/https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20180501_4.html|url=https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20180501_4.html|archive-date=22 June 2025|date=1 May 2018|lang=ja|script-title=ja:数詞の発音とアクセント|work=NHK Bunken|publisher=NHK Broadcasting Culture Research Institute|last=Sakurai|first=Shigeharu|last2=Akinaga|first2=Kazue|access-date=23 September 2025|url-status=live}}</ref> Napiměr, taky redok kako '''5'''4'''2'''62 se izgovarjaje {{-|'''''gō'''-yon '''nī'''-roku ni''}}, kde prve dvě grupy sut kvadrimoraične. [[Japonsko tonalno udarjenje|Udarjenje]] pri tom padaje prědposlědnju moru kažfoj grupy, ako li to jest možlivo, odsud {{-|[ɡoː jóɴ <nowiki>|</nowiki> ɲiː ɾókɯ <nowiki>|</nowiki> ɲí]}}.<ref name=hirayama-1961>{{cite book|lang=ja|script-title=ja:全国アクセント辞典|first=Teruo|last=Hirayama|publisher=Tōkyōdō|date=25 December 1961|p=897}}</ref> Tuto pravilo takože priměnjaje se k poslědnoj cifrě celoj česti čisla i ko vsim cifram desetičnoj česti desetičnogo čisla.<ref name=nhk-2005-2/><ref name=hirayama-1961/> Napriměr, tako desetično čislo kako 25'''2'''.'''25'''5 se izgovarjaje {{-|''nihyaku gojū '''nī'''-ten '''nī-gō''' go''}} {{-|[ɲiçjakɯ́ <nowiki>|</nowiki> ɡodʑɯ́ː <nowiki>|</nowiki> ɲíː teɴ <nowiki>|</nowiki> ɲiː ɡóː <nowiki>|</nowiki> ɡó]}}, kde ''ten'' označaje "točka". ===Druge tipy čisel=== V japonskyh [[Redny čislovnik|rednyh čislovnikah]] koristajut modifikaciju uměstnyh sčetnyh slov, sistema ktoryh v japonskom jezyku jest dosti [[Japonske sčetne slova|komplikovana]]. Da by prěvratiti sčetno slovo (sčislovnik) v ordinalny čislovnik, ktory označaje poziciju v redu, na koncu sčislovnika dodavajut {{lang|ja|目}} {{lang|en|me}}. Tako "jedin raz" bude prěkladati se kako {{lang|ja|一回}} {{lang|en|ikkai}}, a "prvy raz" bude se prěkladati {{lang|ja|一回目}} {{lang|en|ikkaime}}. Tuto pravilo jest ale nedoslědno, ako sčislovniky bez sufiksa {{lang|en|me}} često koristajut i v ordinalnom, i v [[Kardinalny čislovnik|kardinalnom]] smyslah. Napriměr, {{lang|ja|三階}} {{lang|en|sangai}} može označati kako "tri etaže", tako i "tretji etaž." [[Distributivny čislovnik|Distributivne čislovniky]] obyčno stvarjajut iz kardinalnogo čislovnika, sčetnogo slova i sufiksa {{Nihongo|{{-|''-zutsu''}}|ずつ|}}, napriklad {{Nihongo|{{-|''hitori-zutsu''}}|一人ずつ|po jednoj osobě za raz, po-jedno}}. == Stupnje 10 == === Velike čisla === Vslěd kitajskoj tradiciji, velike čisla se stvarjajut grupovanjem cifr v [[Miriada|miriady]] (10,000), na razliku od zapadnyh tyseč (1,000) <div class="overflowbugx" style="overflow-x:auto;"> {| class="wikitable" !align="left"|Red |10{{sup|4}} |10{{sup|8}} |10{{sup|12}} |10{{sup|16}} |10{{sup|20}} |10{{sup|24}} |10{{sup|28}} |10{{sup|32}} |10{{sup|36}} |10{{sup|40}} |10{{sup|44}} |10{{sup|48}} |10{{sup|52}} <br /><small>{{nowrap|(ili 10{{sup|56}})}}</small> |10{{sup|56}} <br /><small>{{nowrap|(ili 10{{sup|64}})}}</small> |10{{sup|60}} <br /><small>{{nowrap|(or 10{{sup|72}})}}</small> |10{{sup|64}} <br /><small>{{nowrap|(or 10{{sup|80}})}}</small> |10{{sup|68}} <br /><small>{{nowrap|(or 10{{sup|88}})}}</small> |- align="center" !align="left"|Znak |{{lang|ja|万}} |{{lang|ja|億}} |{{lang|ja|兆}} |{{lang|ja|京}} |{{lang|ja|垓}} |{{lang|ja|𥝱}}, {{lang|ja|秭}} |{{lang|ja|穣}} |{{lang|ja|溝}} |{{lang|ja|澗}} |{{lang|ja|正}} |{{lang|ja|載}} |{{lang|ja|極}} |{{lang|ja|恒河沙}} |{{lang|ja|阿僧祇}} |{{lang|ja|那由他}}, {{lang|ja|那由多}} |{{lang|ja|不可思議}} |{{lang|ja|無量大数}} |- align="center" !align="left"|Izgovor |{{lang|en|man}} |{{lang|en|oku}} |{{lang|en|chō}} |{{lang|en|kei}} |{{lang|en|gai}} |{{lang|en|jo}}, {{lang|en|shi}} |{{lang|en|jō}} |{{lang|en|kō}} |{{lang|en|kan}} |{{lang|en|sei}} |{{lang|en|sai}} |{{lang|en|goku}} |{{lang|en|gōgasha}} |{{lang|en|asōgi}} |{{lang|en|nayuta}} |{{lang|en|fukashigi}} |{{lang|en|muryōtaisū}} |}</div> Razhoděnja sut iz-za {{Nihongo|{{-|[[Jinkoki|Jinkōki]]}}|塵劫記|}}, najstaršego matematičnogo teksta Japonije. Originalno izdavanje bylo opublikovano v lětu 1627 i imělo mnogo grěšek, věčšinstvo ktoryh bylo izpravjeno v izdavanju 1631 goda. V lětu 1634 izšlo ješče jedno izdavanje, kde opet bylo izměnjeno několiko veličin. Vyše uvedeno razhodženje jest obuslovjeno nesuglasnostju dvoh poslědnjih izdavanij. Sut razne znaky za 10{{sup|24}} (to jest {{lang|ja|秭}} v kitajskom jezyku tutčas), i po 10{{sup|48}} oni odličajut se tym, že prodolžajut s povyšenjem faktora 10{{sup|4}} ili prěključajut se na faktor 10{{sup|8}}. Ako koristaje se faktor 10{{sup|8}}, medžuintervalne koeficienty 10{{sup|4}} zakryvajut s pomočju {{Nihongo|万|man}}. Nastoječe izdavanje {{lang|en|Jinkōki}}, 11-to, slěduje faktoru 10{{sup|4}} črez cělu sistemu, hoti něktori ljudi ješče koristajut veličiny iz 8-go izdavanja daže tutčas. Poslědnje tri čisla s mnogoslogovymi nazvanjami i razhodženjem veličin v koncu koncev izvodet se iz Indije, hoti tam oni ne iměli oprědeljennyh veličin. {{Nihongo|恒河沙|''gōgasha''}} prvonačelno koristalo se v budističskyh traktatah za označevanje bezměrno ogromnogo; ono proizhodi iz [[Sanskrit|sanskritskogo]] {{lang|sa|गङ्गा}} {{lang|en|gangā}} '[[Ganges|Ganga]]' (čto udobno vključaje znaky {{Nihongo|'rěka'|河|ka}} i {{Nihongo|'pěsok'|沙|sha}}, odsylajuči k neizčislimomu množstvu čestic pěska na rěkě Ganga. {{Nihongo|阿僧祇|''asōgi''|}}, od sanskritnogo {{lang|sa|असंख्येय}} {{lang|en|asaṃkhyeya}} 'neizčisljimy/bezčislny', s negativnym prefiksom {{Nihongo|阿|''a''|}}, i {{Nihongo|那由他|''nayuta''}} od sanskritnogo {{lang|sa|नयुत/नयुतः}} {{lang|en|nayuta(ḥ)}}. Dalje, cifry sut terminami iz [[Budizm|Budizma]], prěvedene na kitajsky ili iztvorjene na njem, ktorym pozdněje pridělali čislne značenja: {{Nihongo|'nevoobrazimy'|不可思議|fukashigi}} i {{Nihongo|'bezměrno veliko čislo'|無量大数|muryōtaisū}}. Priměry: ''(razděljenje na grupy iz četyreh cifr jest privedeno samo za cěljem lěpšego objasnjenja)'' *1 0000 : {{Nihongo|一万|ichi-man}} *983 6703 : {{Nihongo|九百八十三万 六千七百三|kyū-hyaku hachi-jū san-man, roku-sen nana-hyaku san}} *20 3652 1801 : {{Nihongo|二十億 三千六百五十二万 千八百一|ni-jū oku, san-zen rop-pyaku go-jū ni-man, sen hap-pyaku ichi}} Jednakože, Čisla, napisane arabskymi ciframi, razděljaut na grupy po tri cifry, kako to jest prijeto v anglogovorečih državah. Pri koristanju arabskyh cifr i kandži razom, zapadny sposob zapisu može se koristati za čisla, menši 10,000, ale s {{-|''man''}}, ako čislo je večšo (napr. {{lang|ja|2,500万}} za 25,000,000). Ako v japonskom jezyku dolge čisla sit zapisyvane v kandži, nuly opuskajut za vse stupnje deseti. Tako, 4002 bude {{lang|ja|四千二}} (naprotiv, v kitajskom jezyku trěba použiti {{lang|zh|零}} vsekde vměsto nuly, napr. {{lang|zh|四千零二}} za 4002). Ale, pri čitanju učetovodnyh sprav, napriměr, opuštene cifry inogda označajut {{Nihongo|飛び|tobi}} ili {{Nihongo|飛んで|tonde}}: v našem priměru 4002 {{lang|en|yon-sen '''tobi''' ni}} ili {{lang|en|yon-sen '''tonde''' ni}} vměsto obyčnogo {{lang|en|yon-sen ni}}. === Drobne čisla === Japonsky jezyk imaje dvě sistemy čislovnikov za desetične droby. Oni uže ne koristajut se generalno, ale kako predže mogut se koristati v něktoryh slučajah, kako ukazatelje odbitja i zaščity bejsbolistov, procenty izigry sportovnyh ekip, i v něktoryh idiomatičnyh rěčenjah kako 五分五分の勝負 ({{-|''gobugobu no shōbu''}}, 'šans petdeset na petdeset', doslovno 'pet na pet'), ili kogda prědstavjajut procent rabata. Droby {{lang|en|bu}} takože koritajut, kogda govoret o gorečkě — napriměr, {{Nihongo|九度二分|kudonibu}} za 9 i dvě drobnyh — za označanje temperatury 39.2°C. Jedna sistema jest taka: {| class="wikitable" !align=left|Red |10{{sup|−1}} |10{{sup|−2}} |10{{sup|−3}} |10{{sup|−4}} |10{{sup|−5}} |10{{sup|−6}} |10{{sup|−7}} |10{{sup|−8}} |10{{sup|−9}} |10{{sup|−10}} |- align="center" !align="left"|Znak |{{lang|ja|分}} |{{lang|ja|厘}} |{{lang|ja|毛}} |{{lang|ja|糸}} |{{lang|ja|忽}} |{{lang|ja|微}} |{{lang|ja|繊}} |{{lang|ja|沙}} |{{lang|ja|塵}} |{{lang|ja|埃}} |- align="center" !align="left"|Izgovor |{{lang|en|bu}} |{{lang|en|rin}} |{{lang|en|mō}} |{{lang|en|shi}} |{{lang|en|kotsu}} |{{lang|en|bi}} |{{lang|en|sen}} |{{lang|en|sha}} |{{lang|en|jin}} |{{lang|en|ai}} |} Tuta sistema koristaje se jedino s tradicijnoju [[Japonska sistema měrnyh jedinic|japonskoju sistemoju měrnyh jedinic]], něktore znaky koristajut bez izměn za prědstavjenje poděla měry [[cun (unit)|{{lang|en|sun}}]]. Druga sistema: Dlja prědstavjenja desetičnyh drobov procenta ili rabata koristajut sistemu, ktora jest "izměščena" i kde {{lang|en|bu}} stavaje se "jednoju stotoju" i tako dalje, a jediniceju za "desetuju" se stavaje {{lang|en|wari}}: {| class="wikitable" !align=left|Red |10{{sup|−1}} |10{{sup|−2}} |10{{sup|−3}} |10{{sup|−4}} |10{{sup|−5}} |- align="center" !align="left"|Znak |{{lang|ja|割}} |{{lang|ja|分}} |{{lang|ja|厘}} |{{lang|ja|毛}} |{{lang|ja|糸}} |- align="center" !align="left"|Izgovor |{{lang|en|wari}} |{{lang|en|bu}} |{{lang|en|rin}} |{{lang|en|mō}} |{{lang|en|shi}} |} Tuto često použivajut v cěnah. Napriměr: *{{Nihongo|一割五分引き|ichi-wari go-bu biki}}: 15% rabat *{{Nihongo|打率三割八分九厘|daritsu san-wari hachi-bu kyū-rin}}: srědno odbivanje .389 (bejsbol). S izključenjem {{lang|en|wari}}, tojte rědko možno uviděti v suvrěmennom koristanju. Desetične droby sut tipično napisane kandži-čislovnikami (vertikalno) ili arabskymi ciframi (horizontalno), prěd ktorymi stoji desetična točka, i Čitajut se oni kako sekvencija cifr, kako to jest prijeto na Zapadu. Jednako, v pismennoj formě, jih mogut kombinovati kako s tradicijnymi sistemami izraženja čisel (42.195 kilometers: {{lang|ja|四十二・一九五 キロメートル}}), v ktoryh sut napisane stupnje deseti, ili s sitemoju znakoměst, ktora koristaje nulu (50.04 procentov: {{lang|ja|五〇・〇四 パーセント.}}) V obohdvoh slučajah, jednako, izgovor slěduje tradicijnoj sistemě ({{lang|en|yon-jū ni-ten ichi-kyū go kiromētoru}} za 42.195 kilometrov; {{lang|en|go ju-tten rei-yon pāsento}} za 50.04 procentov.) == V imenah == Jestvujut imena {{Nihongo|[[Millennium Actress|{{-|Chiyoko}}]]|千代子|doslovno "tyseč lět" (žensko)}}, {{Nihongo|{{-|Chiizuru}}|千鶴|doslovno "tyseč [[Japonsky žerav|žeravov]]" (žensko)}}, {{Nihongo|{{-|Chikao}}|千禾夫|doslovno "muž — tyseč klasov"}}, rodna nazva {{Nihongo|{{-|Chitaka}}|千鷹|doslovno "tyseč sokolov"}}. Jedna iz japonskyh prefektur se nazyvaje {{Nihongo|[[Čiba (prefektura)|{{-|Chiba}}]]|千葉|doslovno "tyseč listov"}}. V [[anime]] "[[Unesene duhami]]" obigryvajut nejednoznačnost izgovora hieroglifa 千 — ''{{-|sen}}'' ili ''{{-|chi}}'': ime glavnoj herojiny — {{Nihongo|{{-|Chihiro}}|千尋|doslovno "tyseč [[Japonska sistema měr#Měry dolžiny|hiro]]", "bezdonna glubina"}}; čarodějnica "odimaje" ime u Čihiro, ostavjajuči njej toliko jedin znak i izměnjajuči jego izgovor. Od nyně Čihiro se zove {{Nihongo|{{-|Sen}}|千|tyseč}}. Pomimo tomu, jestvuje red mužskyh imen, ktore davajut detem po redu jih rodženja: # {{Nihongo|Ičiro|一郎|ichirō|первый сын}}, # {{Nihongo|Džiro|二郎|Jirō|второй сын}}, # {{Nihongo|Saburo|三郎|saburō}}, # {{Nihongo|Širo|四郎|shirō}}, # {{Nihongo|Goro|五郎|gorō}}, # {{Nihongo|Rokuro|六郎|rokurō}}, # {{Nihongo|Šičiro|七郎|shichirō}}, # {{Nihongo|Hačiro|八郎|hachirō}}, # {{Nihongo|Kuro|九郎|kurō}}, # {{Nihongo|Džuro|十郎|jūrō}}, # {{Nihongo|Toičiro|十一郎|toichirō}} или {{Nihongo|Džuičiro|十一郎|jūichirō}}, # {{Nihongo|Džudžiro|十二郎|jūjirō}}, # {{Nihongo|Tosaburo|十三郎|tosaburō}} или {{Nihongo|Džusaburo|十三郎|jūsaburō:}}. Poslě [[Vtora světova vojna|Vtoroj světovoj vojny]] imena "vyše" než Saburo sut praktično prěstali se upotrěbjati. Pomimo ukazanyh imen, sut daže {{Nihongo|Džuširo|十四郎|jūshirō}}, četyrnadesety syn i {{Nihongo|Hjakuro|百郎|hakurō}}, stoty syn: jih, pomimo ostalnyh, noset aktor [[Kabuki]] [[Jushiro Konoe|Džuširo Konoe]] (近衛 十四郎) i [[mangaka]] [[Hyakuro Murasaki|Hjakuro Murasaki]] (村崎 百郎). == Formalne čislovniky == [[File:Shoe Boxes (743286602).jpg|thumb|{{lang|en|[[Getabako]]}}]] Kako i u kitajskyh čislovnikov, jestvuje specialna japonska sbirka kandži za čislovniky, ktora nazyvaje se {{Nihongo|大字|{{-|''daiji''}}|}} i ktoru koristajut v pravnyh i finansovyh dokumentah, da by prědodvračati možnost nečestnym ljudjam dodavati črtu ili dvě, prevračajuči jedinicu v dvojku ili trojku. Formalne čislovniky sut identične kitajskym formalnym čislovnikam, pomimo maloj razliky v načrtanju. Tutdenj cifry jedin, dva, tri i deset v pravnyh dokumentah pišut jedino v jihnom formalnom vidu (čisla od 4 do 9, ravno kako 100, 1000 i 10000 pišut identično obyčnym, gledite v tablice dolje).<ref>{{Cite web |script-title=ja:大正十一年大蔵省令第四十三号 (会計法規ニ基ク出納計算ノ数字及記載事項ノ訂正ニ関スル件) |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/T11/T11F03401000043.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023833/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/T11/T11F03401000043.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『第一条: 会計法規ニ基ク出納計算ニ関スル諸書類帳簿ニ記載スル金額其ノ他ノ数量ニシテ「一」、「二」、「三」、「十」、「廿」、「卅」ノ数字ハ「壱」、「弐」、「参」、「拾」、「弐拾」、「参拾」ノ字体ヲ用ユヘシ但横書ヲ為ストキハ「アラビア」数字ヲ用ユルコトヲ得』}}</ref><ref>{{Cite web |script-title=ja:戸籍法施行規則 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S22/S22F00501000094.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023839/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S22/S22F00501000094.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:「第三十一条 2: 年月日を記載するには、壱、弐、参、拾の文字を用いなければならない。」}}</ref><ref>{{Cite web |script-title=ja:小切手振出等事務取扱規程 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S26/S26F03401000020.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023849/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S26/S26F03401000020.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『附則 (昭和四〇年四月一日大蔵省令第二〇号) 2: 小切手の券面金額は、当分の間、所定の金額記載欄に、漢数字により表示することができる。この場合においては、「一」、「二」、「三」及び「十」の字体は、それぞれ「壱」、「弐」、「参」及び「拾」の漢字を用い、かつ、所定の金額記載欄の上方余白に当該金額記載欄に記載の金額と同額をアラビア数字で副記しなければならない。』}}</ref><ref>{{Cite web |script-title=ja:商業登記規則 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S39/S39F03201000023.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20090202084605/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S39/S39F03201000023.html |archive-date=2009-02-02 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『第四十八条 2: 金銭その他の物の数量、年月日及び番号を記載するには、「壱、弐、参、拾」の文字を用いなければならない。ただし、横書きをするときは、アラビヤ数字を用いることができる。』}}</ref> Tute obyčne formy jest možlivo izměnjato v směru vysšyh čisel dodavanjem črt (1 i 2 sut objasněne vyše, takože 3 jest možno izměnjati na 5, i 10 na 1000). V něktoryh slučajah cifru 1 cěljeno pišut kako v {{lang|ja|壱百壱拾}} za 110, na razliku od {{lang|ja|百十}} v obyčnom pisanju. Formalne čislovniky: {| class="wikitable" style="text-align: center" ! rowspan="2" | Čislo ! rowspan="2" | Obyčno ! colspan="2" | Formalno |- ! koristaje se !! ustarělo |- | align="right" | 1 || {{lang|ja|一}} || {{lang|ja|壱}} || {{lang|ja|壹}} |- | align="right" | 2 || {{lang|ja|二}} || {{lang|ja|弐}} || {{lang|ja|貳}} |- | align="right" | 3 || {{lang|ja|三}} || {{lang|ja|参}} || {{lang|ja|參}} |- | align="right" | 4 || {{lang|ja|四}} || {{lang|ja|四}} || {{lang|ja|肆}} |- | align="right" | 5 || {{lang|ja|五}} || {{lang|ja|五}} || {{lang|ja|伍}} |- | align="right" | 6 || {{lang|ja|六}} || {{lang|ja|六}} || {{lang|ja|陸}} |- | align="right" | 7 || {{lang|ja|七}} || {{lang|ja|七}} || {{lang|ja|柒}}, {{lang|ja|漆}} |- | align="right" | 8 || {{lang|ja|八}} || {{lang|ja|八}} || {{lang|ja|捌}} |- | align="right" | 9 || {{lang|ja|九}} || {{lang|ja|九}} || {{lang|ja|玖}} |- | align="right" | 10 || {{lang|ja|十}} || {{lang|ja|拾}} || {{lang|ja|拾}} |- | align="right" | 100 || {{lang|ja|百}} || {{lang|ja|百}} || {{lang|ja|佰}} |- | align="right" | 1000 || {{lang|ja|千}} || {{lang|ja|千}} || {{lang|ja|阡}}, {{lang|ja|仟}} |- | align="right" | 10000 || {{lang|ja|万}} || {{lang|ja|万}}, {{lang|ja|萬}} || {{lang|ja|萬}} |} Četyre aktualnyh [[banknoty Japonskogo jena]], 1000-jen, 2000-jen, 5000-jen i 10000-jen imajut formalne čislovniky {{lang|ja|千}}, {{lang|ja|弐千}}, {{lang|ja|五千}} i {{lang|ja|壱万}}. ==V starojaponskom jezyku== [[Starojaponsky jezyk]] imaje slovosbor čestično od staryh dob, i takože imaje unikalne čislovniky za čisla nad 10, ktore uže ne použivajit se, mimo slučajev něktoryh [[Leksema|leksem]]. Primětky: * Transkripcija tut jest na osnově [[fonem]] i ne jest [[Fonetika|fonetična]]. Gledite članok o [[Starojaponsky jezyk|starojaponskom jezyku]] za vyše informacij. * Gledite {{lang|en|[[Jōdai Tokushu Kanazukai]]}} za informacije o notacijah s nižnim indeksom. <!--NOTE: Please do NOT change /h/ to /p/. The transcription is phonemic, not phonetic. While it must have been [p] at some time in the past, during the Old Japanese period it was [ɸ]. --> {| class="wikitable" ! Čislo ! Izgovor ! Priklady ! Primětky |- | align="right" | 1 | [[wiktionary:一#Noun 2|{{lang|ojp|pi<sub>1</sub>to<sub>2</sub>}}]] | {{lang|ojp|一日}} {{lang|ojp|pi<sub>1</sub>to<sub>2</sub>pi<sub>1</sub>}} (1 denj), {{lang|ojp|一年}} {{lang|ojp|pi<sub>1</sub>to<sub>2</sub>to<sub>2</sub>se}} (1 god) | &nbsp; |- | align="right" | 2 | [[wiktionary:二#Noun 2|{{lang|ojp|futa}}]] | {{lang|ojp|二夜}} {{lang|ojp|futayo<sub>2</sub>}} (2 noče) | &nbsp; |- | align="right" | 3 | [[wiktionary:三#Noun 2|{{lang|ojp|mi<sub>1</sub>}}]] | {{lang|ojp|三十}} {{lang|ojp|mi<sub>1</sub>so<sub>1</sub>}} (30) | &nbsp; |- | align="right" | 4 | [[wiktionary:四#Noun 2|{{lang|ojp|yo<sub>2</sub>}}]] | {{lang|ojp|四十}} {{lang|ojp|yo<sub>2</sub>so<sub>1</sub>}} (40), {{lang|ojp|四人}} {{lang|ojp|yo<sub>2</sub>tari}} (4 ljudi) | &nbsp; |- | align="right" | 5 | [[wiktionary:五#Noun 2|{{lang|ojp|itu}}]] | {{lang|ojp|五年}} {{lang|ojp|ituto<sub>2</sub>se}} (5 lět) | &nbsp; |- | align="right" | 6 | [[wiktionary:六#Noun 2|{{lang|ojp|mu}}]] | {{lang|ojp|六爪}} {{lang|ojp|mutuma}} (6 klěšče) | &nbsp; |- | align="right" | 7 | [[wiktionary:七#Noun|{{lang|ojp|nana}}]] | {{lang|ojp|七瀬}} {{lang|ojp|nanase}} (mnogo bystryh) | Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 8 | [[wiktionary:八#Noun 2|{{lang|ojp|ya}}]] | {{lang|ojp|八雲}} {{lang|ojp|yakumo<sub>1</sub>}} (mnogo oblakov) | Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 9 | [[wiktionary:九#Noun 2|{{lang|ojp|ko<sub>2</sub>ko<sub>2</sub>no<sub>2</sub>}}]] | {{lang|ojp|九柱}} {{lang|ojp|ko<sub>2</sub>ko<sub>2</sub>no<sub>2</sub>pasira}} (9 blagorodnyh / bogov) | &nbsp; |- | align="right" | 10 | [[wiktionary:十#Noun 2|{{lang|ojp|to<sub>2</sub>}}]] / [[wiktionary:十#Noun 3|{{lang|ojp|to<sub>2</sub>wo}}]] | {{lang|ojp|十日}} {{lang|ojp|to<sub>2</sub>woka}} (10 dnjev) | &nbsp; |- | align="right" | 10 | [[wiktionary:十#Noun|{{lang|ojp|so<sub>1</sub>}}]] | {{lang|ojp|三十}} {{lang|ojp|mi<sub>1</sub>so<sub>1</sub>}} (30), {{lang|ojp|四十}} {{lang|ojp|yo<sub>2</sub>so<sub>1</sub>}} (40), {{lang|ojp|六十}} {{lang|ojp|muso<sub>1</sub>}} (60), {{lang|ojp|八十}} {{lang|ojp|yaso<sub>1</sub>}} (80) | Strěčaje se toliko v složityh slovah; ne koristaje se samo |- | align="right" | 20 | [[wiktionary:二十#Noun|{{lang|ojp|pata}}]] | {{lang|ojp|二十}} {{lang|ojp|patati}} (20), {{lang|ojp|二十人}} {{lang|ojp|patatari}} (20 ljudij), {{lang|ojp|二十年}} {{lang|ojp|patato<sub>2</sub>se}} (20 lět) | &nbsp; |- | align="right" | 50 | [[wiktionary:五十|{{lang|ojp|i}}]] | {{lang|ojp|五十日}} {{lang|ojp|ika}} (50 dnjev) | &nbsp; |- | align="right" | 100 | [[wiktionary:百#Noun 2|{{lang|ojp|po}}]] | {{lang|ojp|五百}} {{lang|ojp|ipo}} (500), {{lang|ojp|五百年}} {{lang|ojp|ipoto<sub>2</sub>se}} (500 lět), {{lang|ojp|五百夜}} {{lang|ojp|ipoyo<sub>2</sub>}} (500 nočev), {{lang|ojp|八百}} {{lang|ojp|yapo}} (800), {{lang|ojp|三百}} {{lang|ojp|mi<sub>1</sub>po}} (300), {{lang|ojp|六百}} {{lang|ojp|mupo}} (600), {{lang|ojp|九百}} {{lang|ojp|ko<sub>2</sub>ko<sub>2</sub>no<sub>2</sub>po}} (900) | Koristaje se za množne sotky v sostavnyh čislovnikah. Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 100 | [[wiktionary:百#Noun 3|{{lang|ojp|mo<sub>1</sub>mo<sub>1</sub>}}]] | {{lang|ojp|百日}} {{lang|ojp|mo<sub>1</sub>mo<sub>1</sub>ka}} (mnogo dnjev) | Koristaje se za nemnožne sotky i za čislo "100" sebe. Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 1000 | [[wiktionary:千#Noun|{{lang|ojp|ti}}]] | {{lang|ojp|千年}} {{lang|ojp|tito<sub>2</sub>se}} (1000 lět, mnogo dnjev) | Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 10000 | [[wiktionary:万#Noun|{{lang|ojp|yo<sub>2</sub>ro<sub>2</sub>du}}]] | {{lang|ojp|八百万}} {{lang|ojp|yapoyo<sub>2</sub>ro<sub>2</sub>du}} (8000000, myriada) | Često koristajut v značenju mnogo |} ==Sčitanje na prstah== Japonsky jezyl posluživaje se oddělnymi sistemami za sčitanje za sebe i za ukazyvanje čisel drugym, obědvě do deseti. Sčitanje načinajut s otvorjenoju dlanju, potom sčitajut do peti, sgybajuči prsty, počinajuči velikym palcem (ostalne sut rovne), ale četyti bude, kogda toliko maly prst jest rovny, a za pet bude pest. Potom sčitajut ješče do peti v obratnom slědu, otvarjajuči prsty, počinajuči tym malym – tako šest jest to samo kako četyri, sedm kako tri, i tako dalje, i dest končaje se otvorjenoju dlanju. Bez ogleda na to, že tuto prinosi nejednoznačnost, tuty sposob ne koristaje se za ukazyvanje čisel drugym i zato tuto obyčno ne jest problemom. Pri pokazyvanju sčeta drugym, načinajut s zatvorjenoj dlani, i odgybajut prstaý, počinajuči ukazovakom, dohodet do malogo prsta, i potom zakančivajut velikym palcem, kako to dělajut v Sjedinjenyh Štatah. Za ukazyvanje čisel nad petju, posluživajut se otvorjenoju dlanju (čto označaje pet) i prikladajut uměstno čislo prstov drugoj ruky ko dlani (dlanji soočajut se jedna drugoj) – tako, za šest ukazovakom se prikladaje k dlani i tako dalje.<ref>{{Cite web| url = http://japanese.about.com/library/weekly/aa112198.htm| title = Counting on one's fingers. About.com, Japanese Language, Namiko Abe| archive-url = https://web.archive.org/web/20130120143955/http://japanese.about.com/library/weekly/aa112198.htm |archive-date = 2013-01-20}}</ref> Da by pokazati deset, trěba pokazati obě dlanji otvorjenymi von. == Zapisyvanje cifr slovami == Ako byli prijete [[arabske cifry]], stalo se vyše i vyše obyčno posluživati se njimi za napisanje čisel. Sčetne i redne čislovniky sut tipično napisane arabskymi ciframi, kako {{nihongo|'''tri ljudi'''|3人|san-nin}}, {{nihongo|'''julij''', "sedmy měsec"|7月|shichigatsu}}, {{nihongo|'''v vozrastu 20 lět'''|20歳|hatachi}}, i t. d., hoti {{lang|ja|三人}}, {{lang|ja|七月}} i {{lang|ja|二十歳}} sut takože dopustime v pisanju (ale to jest menje obyčno). Dalje, čisla, ktore sut čestju leksem, sut tipično zapisyvane kandži. Napriměr, termin {{nihongo|'zeleninovy kiosk'|八百屋|yaoya}} prěkladaje se v "magazín 800", s koristanjem starojaponskogo izgovora za 800, {{lang|ojp|ya(h)o}}. Izvěstna Japonska organizovana kriminalna spoločnost [[jakuza]], može byti zapisyvana kako {{lang|ja|八九三}} (ili 893), kombinacija v igrě {{lang|en|[[Oicho-Kabu|oicho-kabu]]}}, ktora stoji 0 punktov, ukazyvaje, že jakuza sut "ničtožne ljudi" ili "ljudi hazarda".<ref>{{Cite web |url=http://www.sljfaq.org/afaq/yakuza.html |title=What is the origin of yakuza? |website=www.sljfaq.org |access-date=2016-03-24}}</ref> == Referencije == {{Iztočniky}} ==Vnješnje linky== <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> * {{lang|ja|[http://www.moroo.com/uzokusou/misc/suumei/suumei.html 大数の名前について]}} (na japonskom jezyku) * {{Cite web |url= http://www.sf.airnet.ne.jp/~ts/language/number/ancient_japanese.html | title = Ancient Japanese number system| archive-url = https://web.archive.org/web/20180829030749/http://www.sf.airnet.ne.jp/~ts/language/number/ancient_japanese.html |archive-date=2018-08-29}} * [http://www.solosequenosenada.com/gramatica/japanese/Learn_Japanese_Numbers.php English exercises for learning Japanese numerals] * [https://web.archive.org/web/20090324035049/http://www.learnjapanesewordsandphrases.com/learnjapanesenumbers.html Audio to learn the pronunciation for Japanese numbers] * [http://www.sljfaq.org/cgi/kanjinumbers.cgi Convert kanji numerals to arabic numerals] (sci. lang. Japan FAQ page) * [http://www.sljfaq.org/cgi/numbers.cgi Convert arabic numerals to kanji numerals] (sci. lang. Japan FAQ page) </div> {{Prěvod|en|Japanese numerals|}} {{Prěvod|ru|Японские числительные|}} [[Kategorija:Čisla]] [[Kategorija:Japonsky jezyk]] [[Kategorija:Čislovniky]] {{INTERWIKI|Q1337084}} 3898wvq2hjhj65yuidlk5grz684kv40 28091 28090 2026-07-05T14:02:22Z Ilja isv 10 /* Zapisyvanje slov čislami */ 28091 wikitext text/x-wiki {{-|''Under construction''}} [[Fajl:Saitama restaurant calligraphic menu.jpg|thumb|Kaligrafično menju restorana v prefekturě Saitama s koristanjem tradicijnyh čislovnikov.]] {{nihongo|'''Japonske čislovniky'''|数詞|sūshi}} sut [[Čislovnik (lingvistika)|čislovniky]], koristane v [[Japonsky jezyk|japonskom jezyku]]. V pismennosti oni sut jednake s [[Kitajske čislovniky|kitajskymi čislovnikami]], a velike čisla slědujut kitajskomu stilju s grupovanjem po 10,000. Koristajut se dva izgovory: sino-japonsko čitanje [[Kitajske hieroglify|kitajskyh hieroglifov]] ([[On'yomi|{{lang|en|on'yomi}}]]) i japonsko čitanje {{lang|en|[[Wago|yamato kotoba]]}} (rodne slova, {{lang|en|[[kun'yomi]]}}). ==Čisla v japonskom jezyku== Sut dva sposoby, kako pisati čisla v japonskom jezyku, [[Arabske cifry|arabskymi ciframi]] (1, 2, 3) ili [[Kitajske čislovniky|kitajskymi čislovnikami]] ({{lang|zh|一}}, {{lang|zh|二}}, {{lang|zh|三}}). Arabske cifry sut vyše često koristane pri [[Horizontalno i vertikalno pisanje v Iztočno aziatskoj pismennosti|horizontalnom pisanju]], a kitajske čisla sut vyše obyčajne pri [[Horizontalno i vertikalno pisanje v Iztočno aziatskoj pismennosti|vertikalnom pisanju]]. Věčšinstvo cifr imaje dva čitanja, kako i večšinstvo [[Kitajsko pismo|kandži]], to, ktoro jest izvedeno od kitajskogo čitanja, koristaje se za redne čislovniky ([[on'yomi|čitanje {{lang|en|On}}]] ) a rodno japonsko čitanje ([[kun'yomi|čitanje {{lang|en|Kun}}]]) koristaje se nemnogo menje formalno za čisla do 10. V něktoryh slučajah (privedenyh dole), japonsko čitanje obyčno jest preferovano za vse izkoristanja. Arhaične čitanja sut označene †. {| class="wikitable nounderlines" ! Čislo ! Znak ! Izgovor {{lang|en|On}} ! Izgovor {{lang|en|Kun}}<ref>{{cite book |script-title=ja:スーパー大辞林 |trans-title=Super [[Daijirin]] |language=ja |publisher=[[Sanseidō]] }}</ref> ! Prědnostny izgovor |- | align="right" | [[0]] | {{lang|ja|零}} / {{lang|ja|〇}}{{sup|*}} | {{Nihongo||れい|rei}} | {{Nihongo||まる|maru}} | {{Nihongo||ゼロ|zero}} ([[Pozajetje (lingvistika)|pozajetje]], {{lang|en|[[Loanwords in Japanese|gairaigo]]}}) |- | align="right" | [[1]] | {{lang|ja|一}} | {{Nihongo||いち|ichi}} | {{Nihongo||ひと・つ|hito(tsu)}} | {{Nihongo||いち|ichi}} |- | align="right" | [[2]] | {{lang|ja|二}} | {{Nihongo||に|ni}} | {{Nihongo||ふた・つ|futa(tsu)}} | {{Nihongo||に|ni}} |- | align="right" | [[3]] | {{lang|ja|三}} | {{Nihongo||さん|san}} | {{Nihongo||みっ・つ|mit(tsu)}} | {{Nihongo||さん|san}} |- | align="right" | [[4]] | {{lang|ja|四}} | {{Nihongo||し|shi}} | {{lang|en|yon}}, {{Nihongo||よん、よっ・つ|yot(tsu)}} | {{Nihongo||よん|yon}} |- | align="right" | [[5]] | {{lang|ja|五}} | {{Nihongo||ご|go}} | {{Nihongo||いつ・つ|itsu(tsu)}} | {{Nihongo||ご|go}} |- | align="right" | [[6]] | {{lang|ja|六}} | {{Nihongo||ろく|roku}} | {{Nihongo||むっ・つ|mut(tsu)}} | {{Nihongo||ろく|roku}} |- | align="right" | [[7]] | {{lang|ja|七}} | {{Nihongo||しち|shichi}} | {{Nihongo||なな・つ|nana(tsu)}} | {{Nihongo||なな|nana}} |- | align="right" | [[8]] | {{lang|ja|八}} | {{Nihongo||はち|hachi}} | {{Nihongo||やっ・つ|yat(tsu)}} | {{Nihongo||はち|hachi}} |- | align="right" | [[9]] | {{lang|ja|九}} | {{lang|ja|ku}}, {{Nihongo||く, きゅう|kyū}} | {{Nihongo||ここの・つ|kokono(tsu)}} | {{Nihongo||きゅう|kyū}} |- | align="right" | [[10]] | {{lang|ja|十}} | {{Nihongo||じゅう|jū}} | {{Nihongo||とお|tō}} | {{Nihongo||じゅう|jū}} |- | align="right" | [[20 (number)|20]] | {{lang|ja|二十}} | {{Nihongo||にじゅう|ni-jū}} | {{Nihongo||はた|hata}}† | {{Nihongo||にじゅう|ni-jū}} |- | align="right" | [[30 (number)|30]] | {{lang|ja|三十}} | {{Nihongo||さんじゅう|san-jū}} | {{Nihongo||みそ|miso}}† | {{Nihongo||さんじゅう|san-jū}} |- | align="right" | [[40 (number)|40]] | {{lang|ja|四十}} | {{Nihongo||しじゅう|shi-jū}} | {{Nihongo||よそ|yoso}}† | {{Nihongo||よんじゅう|yon-jū}} |- | align="right" | [[50 (number)|50]] | {{lang|ja|五十}} | {{Nihongo||ごじゅう|go-jū}} | {{Nihongo||いそ|iso}}† | {{Nihongo||ごじゅう|go-jū}} |- | align="right" | [[60 (number)|60]] | {{lang|ja|六十}} | {{Nihongo||ろくじゅう|roku-jū}} | {{Nihongo||むそ|muso}}† | {{Nihongo||ろくじゅう|roku-jū}} |- | align="right" | [[70 (number)|70]] | {{lang|ja|七十}} | {{Nihongo||しちじゅう|shichi-jū}} | {{Nihongo||ななそ|nanaso}}† | {{Nihongo||ななじゅう|nana-jū}} |- | align="right" | [[80 (number)|80]] | {{lang|ja|八十}} | {{Nihongo||はちじゅう|hachi-jū}} | {{Nihongo||やそ|yaso}}† | {{Nihongo||はちじゅう|hachi-jū}} |- | align="right" | [[90 (number)|90]] | {{lang|ja|九十}} | {{Nihongo||くじゅう|ku-jū}} | {{Nihongo||ここのそ|kokonoso}}† | {{Nihongo||きゅうじゅう|kyū-jū}} |- | align="right" | [[100]] | {{lang|ja|百}} | {{Nihongo||ひゃく|hyaku}} | {{Nihongo||もも|momo}}† | {{Nihongo||ひゃく|hyaku}} |- | align="right" | [[500 (number)|500]] | {{lang|ja|五百}} | {{Nihongo||ごひゃく|go-hyaku}} | {{Nihongo||いお|io}}† | {{Nihongo||ごひゃく|go-hyaku}} |- | align="right" | [[800 (number)|800]] | {{lang|ja|八百}} | {{Nihongo||はっぴゃく|hap-pyaku}} | {{Nihongo||やお|yao}}† | {{Nihongo||はっぴゃく|hap-pyaku}} |- | align="right" | [[1000 (number)|1,000]] | {{lang|ja|千}} | {{Nihongo||せん|sen}} | {{Nihongo||ち|chi}}† | {{Nihongo||せん|sen}} |- | align="right" | [[10,000]] | {{lang|ja|万}} | {{Nihongo||まん|man}} | {{Nihongo||よろず|yorozu}}† | {{Nihongo||まん|man}} |- | align="right" | [[100,000,000]] | {{lang|ja|億}} | {{Nihongo||おく|oku}} |— | {{Nihongo||おく|oku}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)#1012|1,000,000,000,000]] | {{lang|ja|兆}} | {{Nihongo||ちょう|chō}} |— | {{Nihongo||ちょう|chō}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10,000,000,000,000,000]] | {{lang|ja|京}} | {{Nihongo||けい|kei}} |— | {{Nihongo||けい|kei}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|100,000,000,000,000,000,000]] | {{lang|ja|垓}} | {{Nihongo||がい|gai}} |— | {{Nihongo||がい|gai}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>24</sup>]] | {{lang|ja|𥝱}} | {{Nihongo||じょ|jo}} |— | {{Nihongo||じょ|jo}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>28</sup>]] | {{lang|ja|穣}} | {{Nihongo||じょう|jō}} |— | {{Nihongo||じょう|jō}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>32</sup>]] | {{lang|ja|溝}} | {{Nihongo||こう|kō}} |— | {{Nihongo||こう|kō}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>36</sup>]] | {{lang|ja|澗}} | {{Nihongo||かん|kan}} |— | {{Nihongo||かん|kan}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>40</sup>]] | {{lang|ja|正}} | {{Nihongo||せい|sei}} |— | {{Nihongo||せい|sei}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>44</sup>]] | {{lang|ja|載}} | {{Nihongo||さい|sai}} |— | {{Nihongo||さい|sai}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>48</sup>]] | {{lang|ja|極}} | {{Nihongo||ごく|goku}} |— | {{Nihongo||ごく|goku}} |} <small><nowiki>*</nowiki> Imaje se takože specialno čitanje 〇 ({{-|''maru''}}), čto označaje "krugly" ili "krug". Ono može koristati se opcionalno, kogda čitajut se odděljene cifry v nomeru jedna po jednoj, vměsto vsego čisla. Polpularnym priměrom jest [[109 (trgovy dom)|znamenity magazin "109"]] v četvrti [[Shibuya|Šibuja, Tokio]], ktory čitaje se kako {{lang|en|ichi-maru-kyū}} (Kandži: {{lang|ja|一〇九}}). (On takože može čitati se kako 'deset-devet'— izgovarjaje se {{lang|en|tō-kyū}} — čto jest igra slov s nazvanjem tokijskogo trgovogo doma, ktory vladaje budynkom.) Tuto izkoristanje {{lang|en|maru}} za čislnu 0 jest podobno poněkogdomu čitanju čisla 0 v anglijskom jezyku kako {{-| ''oh''}}. Jednakože, kako čislo, jego jedino zapisyvajut kako 0 ili {{Nihongo|零|{{-|rei}}}}. Čtovyše, dva i pet izgovarjajut s dolgoju samoglaskoju v telefoničnyh nomerah (napr. {{lang|ja|にい}} {{lang|en|nī}} i {{lang|ja|ごお}} {{lang|en|gō}}). Čisla poslě {{lang|en|kei}} koristajut rědko. Tym ne menje, oni sut prědstavjene tut.</small> Kako odměčaje se vyše, {{lang|en|yon}} (4) i {{lang|en|nana}} (7) sut uprědnostnjene nad {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}}. Prědpokladaje se, že tuto jest svezano s tym, že {{lang|en|shi}} jest takože čitanjem slova 死 (smrt), čto děljae jego neščestlivym čitanjem (gledite [[tetrafobija]]); dokolě {{lang|en|shichi}} može zvučati velmi slično s {{lang|en|ichi}} (1), {{lang|en|shi}} ili {{lang|en|hachi}} (8). Jednakože, v cělom redu stanovjenyh slov i rěčenij, {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}} sut stale preferovane; tako, pri sčitanju (kako v {{lang|en|"ichi, ni, san, shi,..."}}), {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}} mogut iměti prědnost. Čislo 9 takože mněvaje se nesčestlivym; kogda izgovarjaje se {{lang|en|ku}}, ono sozvučno 苦 (stradanje). Čislo 13 poněkogda mněvaje se nesčestlivym, ale jest to kalka [[Triskaidekafobia|zapadnoj tradicije]]. Naprotiv, 7 i poněkogda 8 mněvajut se sčestlivymi u japoncev.<ref>{{Cite web|url=https://lingualift.com/blog/lucky-unlucky-numbers-japan/|title=The number of death: Lucky and unlucky numbers in Japan|website=The Science of Language Self-Study {{!}} LinguaLift Blog|access-date=2016-03-24}}</ref> V sovrěmennom japonskom jezyku, redne čislovniky pomimo 4 i 7 sut obyčno koristane v čitanju {{lang|en|on}}. Alternativno čitanje byvaje v nazvah měsecev, čislah dnjev v měsecu i stalyh izrazah; napriměr, april, julij, i september nazyvajut se {{lang|en|'''shi'''-gatsu}} (4. měsec), {{lang|en|'''shichi'''-gatsu}} (7. měsec), i {{lang|en|'''ku'''-gatsu}} (9. měsec). Čitanja {{lang|en|on}} takože koristajut pri prěklikanju dlja samosčitanja ljudij (nap. {{lang|en|ichi-ni-san-shi}}). Večši čisla stvarjajut, kombinujuči tute elementy: *desetky od 20 do 90 sut "(cifra){{lang|en|-jū}}" kako od {{Nihongo|二十|{{-|ni-jū}}}} do {{Nihongo|九十|{{-|kyū-jū}}}}. *sotky od 200 do 900 sut "(cifra){{lang|en|-hyaku}}". *tyseče od 2000 do 9000 sut "(cifra){{lang|en|-sen}}". Počinajuči od {{Nihongo|miriady|万}}, čisla začinajut se s {{Nihongo|一|{{-|ichi}}}}, ako ne jest prisutna ina cifra. Tako, 100 bude prosto {{Nihongo|百|{{-|hyaku}}}}, 1000 jest prosto {{Nihongo|千|{{-|sen}}}}, ale 10000 uže{{Nihongo|一万|{{-|ichiman}}}}, vměsto prosto {{lang|en|man}}. (Tuto odličaje se od [[Kitajsky jezyk|kitajskogo jezyka]], kde čisla začinajut se s {{lang|zh|一}} ako ne jest druga ina cifra prěd njeju, uže od 100.) I jestli {{Nihongo|千|{{-|sen}}}} neposrědnje prědhodi kolikosti [[Miriada|miriad]], prěd {{Nihongo|千|{{-|sen}}}} obyčno dodavajut {{Nihongo|一|{{-|ichi}}}}, čto davaje {{Nihongo|一千|{{-|issen}}}}. Tako, 10,000,000 (bukvalno 1000,0000) obyčno čitajut kako {{Nihongo|一千万|{{-|issenman}}}}. Ale ako {{Nihongo|千|{{-|sen}}}} ''ne'' premo prědhodi kolikosti myriad, dodavanje {{Nihongo|一|ichi}}jest opcionalno. Tako, 15,000,000 (1500,0000) čitaje se kako {{Nihongo|千五百万|sengohyakuman}} ili {{Nihongo|一千五百万|issengohyakuman}}, ravno i kako 1500 čitaje se {{Nihongo|千五百|sengohyaku}} ili {{Nihongo|一千五百|issengohyaku}}. Sut i něktore fonetične modifikacije v ozvučanju něktoryh velikyh čisel, [[Oglasovanje i obezglasovanje suglasok|oglasovanje]] ili [[gemacija]] něktoryh suglasok, kako to često byvaje v japonskom jezyku (napr. {{lang|en|[[rendaku]]}}): napr. {{lang|en|roku}} "šest" i {{lang|en|hyaku}} "sto" dělajut {{lang|en|roppyaku}} "šestsot". {| class="wikitable" ! × !! 1 !! 2 !! 3 !! 4 !! 5 !! 6 !! 7 !! 8 !! 9 !! 10 !! 100 !! 1000 |- | align="right" | 100 | style="background: yellow" | {{lang|en|hyaku, ippyaku}} | {{lang|en|nihyaku}} | style="background: yellow" | {{lang|en|sanbyaku}} | {{lang|en|yonhyaku}} | {{lang|en|gohyaku}} | style="background: yellow" | {{lang|en|roppyaku}} | {{lang|en|nanahyaku}} | style="background: yellow" | {{lang|en|happyaku}} | {{lang|en|kyūhyaku}} |— |— |— |- | align="right" | 1,000 | style="background: yellow" | {{lang|en|sen, issen}} | {{lang|en|nisen}} | style="background: yellow" | {{lang|en|sanzen}} | {{lang|en|yonsen}} | {{lang|en|gosen}} | {{lang|en|rokusen}} | {{lang|en|nanasen}} | style="background: yellow" | {{lang|en|hassen}} | {{lang|en|kyūsen}} | — | — | — |- | align="right" | 10{{sup|12}} | style="background: yellow" | {{lang|en|itchō}} | {{lang|en|nichō}} | {{lang|en|sanchō}} | {{lang|en|yonchō}} | {{lang|en|gochō}} | {{lang|en|rokuchō}} | {{lang|en|nanachō}} | style="background: yellow" | {{lang|en|hatchō}} | {{lang|en|kyūchō}} | style="background: yellow" | {{lang|en|jutchō}}* | {{lang|en|hyakuchō}} | {{lang|en|issenchō}} |- | align="right" | 10{{sup|16}} | style="background: yellow" | {{lang|en|ikkei}} | {{lang|en|nikei}} | {{lang|en|sankei}} | {{lang|en|yonkei}} | {{lang|en|gokei}} | style="background: yellow" | {{lang|en|rokkei}} | {{lang|en|nanakei}} | style="background: yellow" | {{lang|en|hakkei}} | {{lang|en|kyūkei}} | style="background: yellow" | {{lang|en|jukkei}}* | style="background: yellow" | {{lang|en|hyakkei}}** | {{lang|en|issenkei}} |} <small><nowiki>*</nowiki> Takože priměnjaje se k kratnym 10. Koncovka měnjaje se od {{lang|en|-jū}} na {{lang|en|-jutchō}} ili {{lang|en|-jukkei}}.<br /><nowiki>**</nowiki> Takože priměnjaje se k kratnym 100. Koncovka {{lang|en|-ku}} měnjaje se na {{lang|en|-kkei}}.</small> V čislah nad 10, elementy sut soredjene, i ne koristajut se nuly. Japonske čislovniky imajut ne pozicijnu, a multiplikativno-aditivnu sistemu; da by napisati čislo 20, trěba napisati simbol {{Nihongo|"dva"|二}}, a potom simbol {{Nihongo|"deset"|十}}, da by polučiti dvě desetky ili {{Nihongo|"dvadeset"|二十}}. {| class="wikitable" ! Čislo !! Kandži !! Izgovor !Značenje |- | align="right" | 11 || {{lang|ja|十一}} || {{lang|en|jū ichi}} |deset i jedno |- | align="right" | 17 || {{lang|ja|十七}} || {{lang|en|jū nana, jū shichi}} |deset i sedm |- | align="right" | 151 || {{lang|ja|百五十一}} || {{lang|en|hyaku go-jū ichi}} |sto, pet desetok i jedno |- | align="right" | 302 || {{lang|ja|三百二}} || {{lang|en|san-byaku ni}} |tri sta i dva |- | align="right" | 469 || {{lang|ja|四百六十九}} || {{lang|en|yon-hyaku roku-jū kyū}} |četyri, šest desetok i devet |- | align="right" | 2025 || {{lang|ja|二千二十五}} || {{lang|en|ni-sen ni-jū go}} |dva tyseče, dvě desetky i pet |} ===Čislne redky i desetične čisla=== Japonske cifry od 1 do 9 obyčno se koristajut izolovano. Redky cifr imajut slegka inako čitanje s prodolženymi samoglaskami za 2 (''nī'') i 5 (''gō''), i menje često, 4 (''shī'') i 9 (''kū''). Tako dělajut zato, že kogda prěčisljajut cifry, ako možno, oni muset byti v grupah po dvě, každa iz njih musi sostojeti točno iz četyreh [[Mora (lingvistika)|mor]], čto dělaje neobhodnym prodolženje obyčno jednomornyh cifr kako ''ni'', ''go'', ''shi'' and ''ku''.<ref name=nhk-2005-2>{{cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20250622082124/https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20250601_1.html|url=https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20250601_1.html|archive-date=22 June 2025|lang=ja|script-title=ja:語の読み方（語形）について数字の読み方～小数の読み方～|work=NHK Bunken|publisher=NHK Broadcasting Culture Research Institute|last=Yamashita|first=Yōko|last2=Fujii|first2=Madoka|date=28 February 2025|access-date=23 September 2025|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20250622082259/https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20180501_4.html|url=https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20180501_4.html|archive-date=22 June 2025|date=1 May 2018|lang=ja|script-title=ja:数詞の発音とアクセント|work=NHK Bunken|publisher=NHK Broadcasting Culture Research Institute|last=Sakurai|first=Shigeharu|last2=Akinaga|first2=Kazue|access-date=23 September 2025|url-status=live}}</ref> Napiměr, taky redok kako '''5'''4'''2'''62 se izgovarjaje {{-|'''''gō'''-yon '''nī'''-roku ni''}}, kde prve dvě grupy sut kvadrimoraične. [[Japonsko tonalno udarjenje|Udarjenje]] pri tom padaje prědposlědnju moru kažfoj grupy, ako li to jest možlivo, odsud {{-|[ɡoː jóɴ <nowiki>|</nowiki> ɲiː ɾókɯ <nowiki>|</nowiki> ɲí]}}.<ref name=hirayama-1961>{{cite book|lang=ja|script-title=ja:全国アクセント辞典|first=Teruo|last=Hirayama|publisher=Tōkyōdō|date=25 December 1961|p=897}}</ref> Tuto pravilo takože priměnjaje se k poslědnoj cifrě celoj česti čisla i ko vsim cifram desetičnoj česti desetičnogo čisla.<ref name=nhk-2005-2/><ref name=hirayama-1961/> Napriměr, tako desetično čislo kako 25'''2'''.'''25'''5 se izgovarjaje {{-|''nihyaku gojū '''nī'''-ten '''nī-gō''' go''}} {{-|[ɲiçjakɯ́ <nowiki>|</nowiki> ɡodʑɯ́ː <nowiki>|</nowiki> ɲíː teɴ <nowiki>|</nowiki> ɲiː ɡóː <nowiki>|</nowiki> ɡó]}}, kde ''ten'' označaje "točka". ===Druge tipy čisel=== V japonskyh [[Redny čislovnik|rednyh čislovnikah]] koristajut modifikaciju uměstnyh sčetnyh slov, sistema ktoryh v japonskom jezyku jest dosti [[Japonske sčetne slova|komplikovana]]. Da by prěvratiti sčetno slovo (sčislovnik) v ordinalny čislovnik, ktory označaje poziciju v redu, na koncu sčislovnika dodavajut {{lang|ja|目}} {{lang|en|me}}. Tako "jedin raz" bude prěkladati se kako {{lang|ja|一回}} {{lang|en|ikkai}}, a "prvy raz" bude se prěkladati {{lang|ja|一回目}} {{lang|en|ikkaime}}. Tuto pravilo jest ale nedoslědno, ako sčislovniky bez sufiksa {{lang|en|me}} često koristajut i v ordinalnom, i v [[Kardinalny čislovnik|kardinalnom]] smyslah. Napriměr, {{lang|ja|三階}} {{lang|en|sangai}} može označati kako "tri etaže", tako i "tretji etaž." [[Distributivny čislovnik|Distributivne čislovniky]] obyčno stvarjajut iz kardinalnogo čislovnika, sčetnogo slova i sufiksa {{Nihongo|{{-|''-zutsu''}}|ずつ|}}, napriklad {{Nihongo|{{-|''hitori-zutsu''}}|一人ずつ|po jednoj osobě za raz, po-jedno}}. == Stupnje 10 == === Velike čisla === Vslěd kitajskoj tradiciji, velike čisla se stvarjajut grupovanjem cifr v [[Miriada|miriady]] (10,000), na razliku od zapadnyh tyseč (1,000) <div class="overflowbugx" style="overflow-x:auto;"> {| class="wikitable" !align="left"|Red |10{{sup|4}} |10{{sup|8}} |10{{sup|12}} |10{{sup|16}} |10{{sup|20}} |10{{sup|24}} |10{{sup|28}} |10{{sup|32}} |10{{sup|36}} |10{{sup|40}} |10{{sup|44}} |10{{sup|48}} |10{{sup|52}} <br /><small>{{nowrap|(ili 10{{sup|56}})}}</small> |10{{sup|56}} <br /><small>{{nowrap|(ili 10{{sup|64}})}}</small> |10{{sup|60}} <br /><small>{{nowrap|(or 10{{sup|72}})}}</small> |10{{sup|64}} <br /><small>{{nowrap|(or 10{{sup|80}})}}</small> |10{{sup|68}} <br /><small>{{nowrap|(or 10{{sup|88}})}}</small> |- align="center" !align="left"|Znak |{{lang|ja|万}} |{{lang|ja|億}} |{{lang|ja|兆}} |{{lang|ja|京}} |{{lang|ja|垓}} |{{lang|ja|𥝱}}, {{lang|ja|秭}} |{{lang|ja|穣}} |{{lang|ja|溝}} |{{lang|ja|澗}} |{{lang|ja|正}} |{{lang|ja|載}} |{{lang|ja|極}} |{{lang|ja|恒河沙}} |{{lang|ja|阿僧祇}} |{{lang|ja|那由他}}, {{lang|ja|那由多}} |{{lang|ja|不可思議}} |{{lang|ja|無量大数}} |- align="center" !align="left"|Izgovor |{{lang|en|man}} |{{lang|en|oku}} |{{lang|en|chō}} |{{lang|en|kei}} |{{lang|en|gai}} |{{lang|en|jo}}, {{lang|en|shi}} |{{lang|en|jō}} |{{lang|en|kō}} |{{lang|en|kan}} |{{lang|en|sei}} |{{lang|en|sai}} |{{lang|en|goku}} |{{lang|en|gōgasha}} |{{lang|en|asōgi}} |{{lang|en|nayuta}} |{{lang|en|fukashigi}} |{{lang|en|muryōtaisū}} |}</div> Razhoděnja sut iz-za {{Nihongo|{{-|[[Jinkoki|Jinkōki]]}}|塵劫記|}}, najstaršego matematičnogo teksta Japonije. Originalno izdavanje bylo opublikovano v lětu 1627 i imělo mnogo grěšek, věčšinstvo ktoryh bylo izpravjeno v izdavanju 1631 goda. V lětu 1634 izšlo ješče jedno izdavanje, kde opet bylo izměnjeno několiko veličin. Vyše uvedeno razhodženje jest obuslovjeno nesuglasnostju dvoh poslědnjih izdavanij. Sut razne znaky za 10{{sup|24}} (to jest {{lang|ja|秭}} v kitajskom jezyku tutčas), i po 10{{sup|48}} oni odličajut se tym, že prodolžajut s povyšenjem faktora 10{{sup|4}} ili prěključajut se na faktor 10{{sup|8}}. Ako koristaje se faktor 10{{sup|8}}, medžuintervalne koeficienty 10{{sup|4}} zakryvajut s pomočju {{Nihongo|万|man}}. Nastoječe izdavanje {{lang|en|Jinkōki}}, 11-to, slěduje faktoru 10{{sup|4}} črez cělu sistemu, hoti něktori ljudi ješče koristajut veličiny iz 8-go izdavanja daže tutčas. Poslědnje tri čisla s mnogoslogovymi nazvanjami i razhodženjem veličin v koncu koncev izvodet se iz Indije, hoti tam oni ne iměli oprědeljennyh veličin. {{Nihongo|恒河沙|''gōgasha''}} prvonačelno koristalo se v budističskyh traktatah za označevanje bezměrno ogromnogo; ono proizhodi iz [[Sanskrit|sanskritskogo]] {{lang|sa|गङ्गा}} {{lang|en|gangā}} '[[Ganges|Ganga]]' (čto udobno vključaje znaky {{Nihongo|'rěka'|河|ka}} i {{Nihongo|'pěsok'|沙|sha}}, odsylajuči k neizčislimomu množstvu čestic pěska na rěkě Ganga. {{Nihongo|阿僧祇|''asōgi''|}}, od sanskritnogo {{lang|sa|असंख्येय}} {{lang|en|asaṃkhyeya}} 'neizčisljimy/bezčislny', s negativnym prefiksom {{Nihongo|阿|''a''|}}, i {{Nihongo|那由他|''nayuta''}} od sanskritnogo {{lang|sa|नयुत/नयुतः}} {{lang|en|nayuta(ḥ)}}. Dalje, cifry sut terminami iz [[Budizm|Budizma]], prěvedene na kitajsky ili iztvorjene na njem, ktorym pozdněje pridělali čislne značenja: {{Nihongo|'nevoobrazimy'|不可思議|fukashigi}} i {{Nihongo|'bezměrno veliko čislo'|無量大数|muryōtaisū}}. Priměry: ''(razděljenje na grupy iz četyreh cifr jest privedeno samo za cěljem lěpšego objasnjenja)'' *1 0000 : {{Nihongo|一万|ichi-man}} *983 6703 : {{Nihongo|九百八十三万 六千七百三|kyū-hyaku hachi-jū san-man, roku-sen nana-hyaku san}} *20 3652 1801 : {{Nihongo|二十億 三千六百五十二万 千八百一|ni-jū oku, san-zen rop-pyaku go-jū ni-man, sen hap-pyaku ichi}} Jednakože, Čisla, napisane arabskymi ciframi, razděljaut na grupy po tri cifry, kako to jest prijeto v anglogovorečih državah. Pri koristanju arabskyh cifr i kandži razom, zapadny sposob zapisu može se koristati za čisla, menši 10,000, ale s {{-|''man''}}, ako čislo je večšo (napr. {{lang|ja|2,500万}} za 25,000,000). Ako v japonskom jezyku dolge čisla sit zapisyvane v kandži, nuly opuskajut za vse stupnje deseti. Tako, 4002 bude {{lang|ja|四千二}} (naprotiv, v kitajskom jezyku trěba použiti {{lang|zh|零}} vsekde vměsto nuly, napr. {{lang|zh|四千零二}} za 4002). Ale, pri čitanju učetovodnyh sprav, napriměr, opuštene cifry inogda označajut {{Nihongo|飛び|tobi}} ili {{Nihongo|飛んで|tonde}}: v našem priměru 4002 {{lang|en|yon-sen '''tobi''' ni}} ili {{lang|en|yon-sen '''tonde''' ni}} vměsto obyčnogo {{lang|en|yon-sen ni}}. === Drobne čisla === Japonsky jezyk imaje dvě sistemy čislovnikov za desetične droby. Oni uže ne koristajut se generalno, ale kako predže mogut se koristati v něktoryh slučajah, kako ukazatelje odbitja i zaščity bejsbolistov, procenty izigry sportovnyh ekip, i v něktoryh idiomatičnyh rěčenjah kako 五分五分の勝負 ({{-|''gobugobu no shōbu''}}, 'šans petdeset na petdeset', doslovno 'pet na pet'), ili kogda prědstavjajut procent rabata. Droby {{lang|en|bu}} takože koritajut, kogda govoret o gorečkě — napriměr, {{Nihongo|九度二分|kudonibu}} za 9 i dvě drobnyh — za označanje temperatury 39.2°C. Jedna sistema jest taka: {| class="wikitable" !align=left|Red |10{{sup|−1}} |10{{sup|−2}} |10{{sup|−3}} |10{{sup|−4}} |10{{sup|−5}} |10{{sup|−6}} |10{{sup|−7}} |10{{sup|−8}} |10{{sup|−9}} |10{{sup|−10}} |- align="center" !align="left"|Znak |{{lang|ja|分}} |{{lang|ja|厘}} |{{lang|ja|毛}} |{{lang|ja|糸}} |{{lang|ja|忽}} |{{lang|ja|微}} |{{lang|ja|繊}} |{{lang|ja|沙}} |{{lang|ja|塵}} |{{lang|ja|埃}} |- align="center" !align="left"|Izgovor |{{lang|en|bu}} |{{lang|en|rin}} |{{lang|en|mō}} |{{lang|en|shi}} |{{lang|en|kotsu}} |{{lang|en|bi}} |{{lang|en|sen}} |{{lang|en|sha}} |{{lang|en|jin}} |{{lang|en|ai}} |} Tuta sistema koristaje se jedino s tradicijnoju [[Japonska sistema měrnyh jedinic|japonskoju sistemoju měrnyh jedinic]], něktore znaky koristajut bez izměn za prědstavjenje poděla měry [[cun (unit)|{{lang|en|sun}}]]. Druga sistema: Dlja prědstavjenja desetičnyh drobov procenta ili rabata koristajut sistemu, ktora jest "izměščena" i kde {{lang|en|bu}} stavaje se "jednoju stotoju" i tako dalje, a jediniceju za "desetuju" se stavaje {{lang|en|wari}}: {| class="wikitable" !align=left|Red |10{{sup|−1}} |10{{sup|−2}} |10{{sup|−3}} |10{{sup|−4}} |10{{sup|−5}} |- align="center" !align="left"|Znak |{{lang|ja|割}} |{{lang|ja|分}} |{{lang|ja|厘}} |{{lang|ja|毛}} |{{lang|ja|糸}} |- align="center" !align="left"|Izgovor |{{lang|en|wari}} |{{lang|en|bu}} |{{lang|en|rin}} |{{lang|en|mō}} |{{lang|en|shi}} |} Tuto često použivajut v cěnah. Napriměr: *{{Nihongo|一割五分引き|ichi-wari go-bu biki}}: 15% rabat *{{Nihongo|打率三割八分九厘|daritsu san-wari hachi-bu kyū-rin}}: srědno odbivanje .389 (bejsbol). S izključenjem {{lang|en|wari}}, tojte rědko možno uviděti v suvrěmennom koristanju. Desetične droby sut tipično napisane kandži-čislovnikami (vertikalno) ili arabskymi ciframi (horizontalno), prěd ktorymi stoji desetična točka, i Čitajut se oni kako sekvencija cifr, kako to jest prijeto na Zapadu. Jednako, v pismennoj formě, jih mogut kombinovati kako s tradicijnymi sistemami izraženja čisel (42.195 kilometers: {{lang|ja|四十二・一九五 キロメートル}}), v ktoryh sut napisane stupnje deseti, ili s sitemoju znakoměst, ktora koristaje nulu (50.04 procentov: {{lang|ja|五〇・〇四 パーセント.}}) V obohdvoh slučajah, jednako, izgovor slěduje tradicijnoj sistemě ({{lang|en|yon-jū ni-ten ichi-kyū go kiromētoru}} za 42.195 kilometrov; {{lang|en|go ju-tten rei-yon pāsento}} za 50.04 procentov.) == V imenah == Jestvujut imena {{Nihongo|[[Millennium Actress|{{-|Chiyoko}}]]|千代子|doslovno "tyseč lět" (žensko)}}, {{Nihongo|{{-|Chiizuru}}|千鶴|doslovno "tyseč [[Japonsky žerav|žeravov]]" (žensko)}}, {{Nihongo|{{-|Chikao}}|千禾夫|doslovno "muž — tyseč klasov"}}, rodna nazva {{Nihongo|{{-|Chitaka}}|千鷹|doslovno "tyseč sokolov"}}. Jedna iz japonskyh prefektur se nazyvaje {{Nihongo|[[Čiba (prefektura)|{{-|Chiba}}]]|千葉|doslovno "tyseč listov"}}. V [[anime]] "[[Unesene duhami]]" obigryvajut nejednoznačnost izgovora hieroglifa 千 — ''{{-|sen}}'' ili ''{{-|chi}}'': ime glavnoj herojiny — {{Nihongo|{{-|Chihiro}}|千尋|doslovno "tyseč [[Japonska sistema měr#Měry dolžiny|hiro]]", "bezdonna glubina"}}; čarodějnica "odimaje" ime u Čihiro, ostavjajuči njej toliko jedin znak i izměnjajuči jego izgovor. Od nyně Čihiro se zove {{Nihongo|{{-|Sen}}|千|tyseč}}. Pomimo tomu, jestvuje red mužskyh imen, ktore davajut detem po redu jih rodženja: # {{Nihongo|Ičiro|一郎|ichirō|первый сын}}, # {{Nihongo|Džiro|二郎|Jirō|второй сын}}, # {{Nihongo|Saburo|三郎|saburō}}, # {{Nihongo|Širo|四郎|shirō}}, # {{Nihongo|Goro|五郎|gorō}}, # {{Nihongo|Rokuro|六郎|rokurō}}, # {{Nihongo|Šičiro|七郎|shichirō}}, # {{Nihongo|Hačiro|八郎|hachirō}}, # {{Nihongo|Kuro|九郎|kurō}}, # {{Nihongo|Džuro|十郎|jūrō}}, # {{Nihongo|Toičiro|十一郎|toichirō}} или {{Nihongo|Džuičiro|十一郎|jūichirō}}, # {{Nihongo|Džudžiro|十二郎|jūjirō}}, # {{Nihongo|Tosaburo|十三郎|tosaburō}} или {{Nihongo|Džusaburo|十三郎|jūsaburō:}}. Poslě [[Vtora světova vojna|Vtoroj světovoj vojny]] imena "vyše" než Saburo sut praktično prěstali se upotrěbjati. Pomimo ukazanyh imen, sut daže {{Nihongo|Džuširo|十四郎|jūshirō}}, četyrnadesety syn i {{Nihongo|Hjakuro|百郎|hakurō}}, stoty syn: jih, pomimo ostalnyh, noset aktor [[Kabuki]] [[Jushiro Konoe|Džuširo Konoe]] (近衛 十四郎) i [[mangaka]] [[Hyakuro Murasaki|Hjakuro Murasaki]] (村崎 百郎). == Formalne čislovniky == [[File:Shoe Boxes (743286602).jpg|thumb|{{lang|en|[[Getabako]]}}]] Kako i u kitajskyh čislovnikov, jestvuje specialna japonska sbirka kandži za čislovniky, ktora nazyvaje se {{Nihongo|大字|{{-|''daiji''}}|}} i ktoru koristajut v pravnyh i finansovyh dokumentah, da by prědodvračati možnost nečestnym ljudjam dodavati črtu ili dvě, prevračajuči jedinicu v dvojku ili trojku. Formalne čislovniky sut identične kitajskym formalnym čislovnikam, pomimo maloj razliky v načrtanju. Tutdenj cifry jedin, dva, tri i deset v pravnyh dokumentah pišut jedino v jihnom formalnom vidu (čisla od 4 do 9, ravno kako 100, 1000 i 10000 pišut identično obyčnym, gledite v tablice dolje).<ref>{{Cite web |script-title=ja:大正十一年大蔵省令第四十三号 (会計法規ニ基ク出納計算ノ数字及記載事項ノ訂正ニ関スル件) |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/T11/T11F03401000043.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023833/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/T11/T11F03401000043.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『第一条: 会計法規ニ基ク出納計算ニ関スル諸書類帳簿ニ記載スル金額其ノ他ノ数量ニシテ「一」、「二」、「三」、「十」、「廿」、「卅」ノ数字ハ「壱」、「弐」、「参」、「拾」、「弐拾」、「参拾」ノ字体ヲ用ユヘシ但横書ヲ為ストキハ「アラビア」数字ヲ用ユルコトヲ得』}}</ref><ref>{{Cite web |script-title=ja:戸籍法施行規則 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S22/S22F00501000094.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023839/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S22/S22F00501000094.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:「第三十一条 2: 年月日を記載するには、壱、弐、参、拾の文字を用いなければならない。」}}</ref><ref>{{Cite web |script-title=ja:小切手振出等事務取扱規程 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S26/S26F03401000020.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023849/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S26/S26F03401000020.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『附則 (昭和四〇年四月一日大蔵省令第二〇号) 2: 小切手の券面金額は、当分の間、所定の金額記載欄に、漢数字により表示することができる。この場合においては、「一」、「二」、「三」及び「十」の字体は、それぞれ「壱」、「弐」、「参」及び「拾」の漢字を用い、かつ、所定の金額記載欄の上方余白に当該金額記載欄に記載の金額と同額をアラビア数字で副記しなければならない。』}}</ref><ref>{{Cite web |script-title=ja:商業登記規則 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S39/S39F03201000023.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20090202084605/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S39/S39F03201000023.html |archive-date=2009-02-02 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『第四十八条 2: 金銭その他の物の数量、年月日及び番号を記載するには、「壱、弐、参、拾」の文字を用いなければならない。ただし、横書きをするときは、アラビヤ数字を用いることができる。』}}</ref> Tute obyčne formy jest možlivo izměnjato v směru vysšyh čisel dodavanjem črt (1 i 2 sut objasněne vyše, takože 3 jest možno izměnjati na 5, i 10 na 1000). V něktoryh slučajah cifru 1 cěljeno pišut kako v {{lang|ja|壱百壱拾}} za 110, na razliku od {{lang|ja|百十}} v obyčnom pisanju. Formalne čislovniky: {| class="wikitable" style="text-align: center" ! rowspan="2" | Čislo ! rowspan="2" | Obyčno ! colspan="2" | Formalno |- ! koristaje se !! ustarělo |- | align="right" | 1 || {{lang|ja|一}} || {{lang|ja|壱}} || {{lang|ja|壹}} |- | align="right" | 2 || {{lang|ja|二}} || {{lang|ja|弐}} || {{lang|ja|貳}} |- | align="right" | 3 || {{lang|ja|三}} || {{lang|ja|参}} || {{lang|ja|參}} |- | align="right" | 4 || {{lang|ja|四}} || {{lang|ja|四}} || {{lang|ja|肆}} |- | align="right" | 5 || {{lang|ja|五}} || {{lang|ja|五}} || {{lang|ja|伍}} |- | align="right" | 6 || {{lang|ja|六}} || {{lang|ja|六}} || {{lang|ja|陸}} |- | align="right" | 7 || {{lang|ja|七}} || {{lang|ja|七}} || {{lang|ja|柒}}, {{lang|ja|漆}} |- | align="right" | 8 || {{lang|ja|八}} || {{lang|ja|八}} || {{lang|ja|捌}} |- | align="right" | 9 || {{lang|ja|九}} || {{lang|ja|九}} || {{lang|ja|玖}} |- | align="right" | 10 || {{lang|ja|十}} || {{lang|ja|拾}} || {{lang|ja|拾}} |- | align="right" | 100 || {{lang|ja|百}} || {{lang|ja|百}} || {{lang|ja|佰}} |- | align="right" | 1000 || {{lang|ja|千}} || {{lang|ja|千}} || {{lang|ja|阡}}, {{lang|ja|仟}} |- | align="right" | 10000 || {{lang|ja|万}} || {{lang|ja|万}}, {{lang|ja|萬}} || {{lang|ja|萬}} |} Četyre aktualnyh [[banknoty Japonskogo jena]], 1000-jen, 2000-jen, 5000-jen i 10000-jen imajut formalne čislovniky {{lang|ja|千}}, {{lang|ja|弐千}}, {{lang|ja|五千}} i {{lang|ja|壱万}}. ==V starojaponskom jezyku== [[Starojaponsky jezyk]] imaje slovosbor čestično od staryh dob, i takože imaje unikalne čislovniky za čisla nad 10, ktore uže ne použivajit se, mimo slučajev něktoryh [[Leksema|leksem]]. Primětky: * Transkripcija tut jest na osnově [[fonem]] i ne jest [[Fonetika|fonetična]]. Gledite članok o [[Starojaponsky jezyk|starojaponskom jezyku]] za vyše informacij. * Gledite {{lang|en|[[Jōdai Tokushu Kanazukai]]}} za informacije o notacijah s nižnim indeksom. <!--NOTE: Please do NOT change /h/ to /p/. The transcription is phonemic, not phonetic. While it must have been [p] at some time in the past, during the Old Japanese period it was [ɸ]. --> {| class="wikitable" ! Čislo ! Izgovor ! Priklady ! Primětky |- | align="right" | 1 | [[wiktionary:一#Noun 2|{{lang|ojp|pi<sub>1</sub>to<sub>2</sub>}}]] | {{lang|ojp|一日}} {{lang|ojp|pi<sub>1</sub>to<sub>2</sub>pi<sub>1</sub>}} (1 denj), {{lang|ojp|一年}} {{lang|ojp|pi<sub>1</sub>to<sub>2</sub>to<sub>2</sub>se}} (1 god) | &nbsp; |- | align="right" | 2 | [[wiktionary:二#Noun 2|{{lang|ojp|futa}}]] | {{lang|ojp|二夜}} {{lang|ojp|futayo<sub>2</sub>}} (2 noče) | &nbsp; |- | align="right" | 3 | [[wiktionary:三#Noun 2|{{lang|ojp|mi<sub>1</sub>}}]] | {{lang|ojp|三十}} {{lang|ojp|mi<sub>1</sub>so<sub>1</sub>}} (30) | &nbsp; |- | align="right" | 4 | [[wiktionary:四#Noun 2|{{lang|ojp|yo<sub>2</sub>}}]] | {{lang|ojp|四十}} {{lang|ojp|yo<sub>2</sub>so<sub>1</sub>}} (40), {{lang|ojp|四人}} {{lang|ojp|yo<sub>2</sub>tari}} (4 ljudi) | &nbsp; |- | align="right" | 5 | [[wiktionary:五#Noun 2|{{lang|ojp|itu}}]] | {{lang|ojp|五年}} {{lang|ojp|ituto<sub>2</sub>se}} (5 lět) | &nbsp; |- | align="right" | 6 | [[wiktionary:六#Noun 2|{{lang|ojp|mu}}]] | {{lang|ojp|六爪}} {{lang|ojp|mutuma}} (6 klěšče) | &nbsp; |- | align="right" | 7 | [[wiktionary:七#Noun|{{lang|ojp|nana}}]] | {{lang|ojp|七瀬}} {{lang|ojp|nanase}} (mnogo bystryh) | Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 8 | [[wiktionary:八#Noun 2|{{lang|ojp|ya}}]] | {{lang|ojp|八雲}} {{lang|ojp|yakumo<sub>1</sub>}} (mnogo oblakov) | Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 9 | [[wiktionary:九#Noun 2|{{lang|ojp|ko<sub>2</sub>ko<sub>2</sub>no<sub>2</sub>}}]] | {{lang|ojp|九柱}} {{lang|ojp|ko<sub>2</sub>ko<sub>2</sub>no<sub>2</sub>pasira}} (9 blagorodnyh / bogov) | &nbsp; |- | align="right" | 10 | [[wiktionary:十#Noun 2|{{lang|ojp|to<sub>2</sub>}}]] / [[wiktionary:十#Noun 3|{{lang|ojp|to<sub>2</sub>wo}}]] | {{lang|ojp|十日}} {{lang|ojp|to<sub>2</sub>woka}} (10 dnjev) | &nbsp; |- | align="right" | 10 | [[wiktionary:十#Noun|{{lang|ojp|so<sub>1</sub>}}]] | {{lang|ojp|三十}} {{lang|ojp|mi<sub>1</sub>so<sub>1</sub>}} (30), {{lang|ojp|四十}} {{lang|ojp|yo<sub>2</sub>so<sub>1</sub>}} (40), {{lang|ojp|六十}} {{lang|ojp|muso<sub>1</sub>}} (60), {{lang|ojp|八十}} {{lang|ojp|yaso<sub>1</sub>}} (80) | Strěčaje se toliko v složityh slovah; ne koristaje se samo |- | align="right" | 20 | [[wiktionary:二十#Noun|{{lang|ojp|pata}}]] | {{lang|ojp|二十}} {{lang|ojp|patati}} (20), {{lang|ojp|二十人}} {{lang|ojp|patatari}} (20 ljudij), {{lang|ojp|二十年}} {{lang|ojp|patato<sub>2</sub>se}} (20 lět) | &nbsp; |- | align="right" | 50 | [[wiktionary:五十|{{lang|ojp|i}}]] | {{lang|ojp|五十日}} {{lang|ojp|ika}} (50 dnjev) | &nbsp; |- | align="right" | 100 | [[wiktionary:百#Noun 2|{{lang|ojp|po}}]] | {{lang|ojp|五百}} {{lang|ojp|ipo}} (500), {{lang|ojp|五百年}} {{lang|ojp|ipoto<sub>2</sub>se}} (500 lět), {{lang|ojp|五百夜}} {{lang|ojp|ipoyo<sub>2</sub>}} (500 nočev), {{lang|ojp|八百}} {{lang|ojp|yapo}} (800), {{lang|ojp|三百}} {{lang|ojp|mi<sub>1</sub>po}} (300), {{lang|ojp|六百}} {{lang|ojp|mupo}} (600), {{lang|ojp|九百}} {{lang|ojp|ko<sub>2</sub>ko<sub>2</sub>no<sub>2</sub>po}} (900) | Koristaje se za množne sotky v sostavnyh čislovnikah. Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 100 | [[wiktionary:百#Noun 3|{{lang|ojp|mo<sub>1</sub>mo<sub>1</sub>}}]] | {{lang|ojp|百日}} {{lang|ojp|mo<sub>1</sub>mo<sub>1</sub>ka}} (mnogo dnjev) | Koristaje se za nemnožne sotky i za čislo "100" sebe. Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 1000 | [[wiktionary:千#Noun|{{lang|ojp|ti}}]] | {{lang|ojp|千年}} {{lang|ojp|tito<sub>2</sub>se}} (1000 lět, mnogo dnjev) | Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 10000 | [[wiktionary:万#Noun|{{lang|ojp|yo<sub>2</sub>ro<sub>2</sub>du}}]] | {{lang|ojp|八百万}} {{lang|ojp|yapoyo<sub>2</sub>ro<sub>2</sub>du}} (8000000, myriada) | Često koristajut v značenju mnogo |} ==Sčitanje na prstah== Japonsky jezyl posluživaje se oddělnymi sistemami za sčitanje za sebe i za ukazyvanje čisel drugym, obědvě do deseti. Sčitanje načinajut s otvorjenoju dlanju, potom sčitajut do peti, sgybajuči prsty, počinajuči velikym palcem (ostalne sut rovne), ale četyti bude, kogda toliko maly prst jest rovny, a za pet bude pest. Potom sčitajut ješče do peti v obratnom slědu, otvarjajuči prsty, počinajuči tym malym – tako šest jest to samo kako četyri, sedm kako tri, i tako dalje, i dest končaje se otvorjenoju dlanju. Bez ogleda na to, že tuto prinosi nejednoznačnost, tuty sposob ne koristaje se za ukazyvanje čisel drugym i zato tuto obyčno ne jest problemom. Pri pokazyvanju sčeta drugym, načinajut s zatvorjenoj dlani, i odgybajut prstaý, počinajuči ukazovakom, dohodet do malogo prsta, i potom zakančivajut velikym palcem, kako to dělajut v Sjedinjenyh Štatah. Za ukazyvanje čisel nad petju, posluživajut se otvorjenoju dlanju (čto označaje pet) i prikladajut uměstno čislo prstov drugoj ruky ko dlani (dlanji soočajut se jedna drugoj) – tako, za šest ukazovakom se prikladaje k dlani i tako dalje.<ref>{{Cite web| url = http://japanese.about.com/library/weekly/aa112198.htm| title = Counting on one's fingers. About.com, Japanese Language, Namiko Abe| archive-url = https://web.archive.org/web/20130120143955/http://japanese.about.com/library/weekly/aa112198.htm |archive-date = 2013-01-20}}</ref> Da by pokazati deset, trěba pokazati obě dlanji otvorjenymi von. == Zapisyvanje slov čislami == Ako byli prijete [[arabske cifry]], stalo se vyše i vyše obyčno posluživati se njimi za napisanje čisel. Sčetne i redne čislovniky sut tipično napisane arabskymi ciframi, kako {{nihongo|'''tri ljudi'''|3人|san-nin}}, {{nihongo|'''julij''', "sedmy měsec"|7月|shichigatsu}}, {{nihongo|'''v vozrastu 20 lět'''|20歳|hatachi}}, i t. d., hoti {{lang|ja|三人}}, {{lang|ja|七月}} i {{lang|ja|二十歳}} sut takože dopustime v pisanju (ale to jest menje obyčno). Dalje, čisla, ktore sut čestju leksem, sut tipično zapisyvane kandži. Napriměr, termin {{nihongo|'zeleninovy kiosk'|八百屋|yaoya}} prěkladaje se v "magazín 800", s koristanjem starojaponskogo izgovora za 800, {{lang|ojp|ya(h)o}}. Izvěstna Japonska organizovana kriminalna spoločnost [[jakuza]], može byti zapisyvana kako {{lang|ja|八九三}} (ili 893), kombinacija v igrě {{lang|en|[[Oicho-Kabu|oicho-kabu]]}}, ktora stoji 0 punktov, ukazyvaje, že jakuza sut "ničtožne ljudi" ili "ljudi hazarda".<ref>{{Cite web |url=http://www.sljfaq.org/afaq/yakuza.html |title=What is the origin of yakuza? |website=www.sljfaq.org |access-date=2016-03-24}}</ref> == Referencije == {{Iztočniky}} ==Vnješnje linky== <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> * {{lang|ja|[http://www.moroo.com/uzokusou/misc/suumei/suumei.html 大数の名前について]}} (na japonskom jezyku) * {{Cite web |url= http://www.sf.airnet.ne.jp/~ts/language/number/ancient_japanese.html | title = Ancient Japanese number system| archive-url = https://web.archive.org/web/20180829030749/http://www.sf.airnet.ne.jp/~ts/language/number/ancient_japanese.html |archive-date=2018-08-29}} * [http://www.solosequenosenada.com/gramatica/japanese/Learn_Japanese_Numbers.php English exercises for learning Japanese numerals] * [https://web.archive.org/web/20090324035049/http://www.learnjapanesewordsandphrases.com/learnjapanesenumbers.html Audio to learn the pronunciation for Japanese numbers] * [http://www.sljfaq.org/cgi/kanjinumbers.cgi Convert kanji numerals to arabic numerals] (sci. lang. Japan FAQ page) * [http://www.sljfaq.org/cgi/numbers.cgi Convert arabic numerals to kanji numerals] (sci. lang. Japan FAQ page) </div> {{Prěvod|en|Japanese numerals|}} {{Prěvod|ru|Японские числительные|}} [[Kategorija:Čisla]] [[Kategorija:Japonsky jezyk]] [[Kategorija:Čislovniky]] {{INTERWIKI|Q1337084}} hvhzlmijw3npr2crdo0ecws6j2ca8ij 28092 28091 2026-07-05T14:03:37Z Ilja isv 10 /* */ 28092 wikitext text/x-wiki [[Fajl:Saitama restaurant calligraphic menu.jpg|thumb|Kaligrafično menju restorana v prefekturě Saitama s koristanjem tradicijnyh čislovnikov.]] {{nihongo|'''Japonske čislovniky'''|数詞|sūshi}} sut [[Čislovnik (lingvistika)|čislovniky]], koristane v [[Japonsky jezyk|japonskom jezyku]]. V pismennosti oni sut jednake s [[Kitajske čislovniky|kitajskymi čislovnikami]], a velike čisla slědujut kitajskomu stilju s grupovanjem po 10,000. Koristajut se dva izgovory: sino-japonsko čitanje [[Kitajske hieroglify|kitajskyh hieroglifov]] ([[On'yomi|{{lang|en|on'yomi}}]]) i japonsko čitanje {{lang|en|[[Wago|yamato kotoba]]}} (rodne slova, {{lang|en|[[kun'yomi]]}}). ==Čisla v japonskom jezyku== Sut dva sposoby, kako pisati čisla v japonskom jezyku, [[Arabske cifry|arabskymi ciframi]] (1, 2, 3) ili [[Kitajske čislovniky|kitajskymi čislovnikami]] ({{lang|zh|一}}, {{lang|zh|二}}, {{lang|zh|三}}). Arabske cifry sut vyše često koristane pri [[Horizontalno i vertikalno pisanje v Iztočno aziatskoj pismennosti|horizontalnom pisanju]], a kitajske čisla sut vyše obyčajne pri [[Horizontalno i vertikalno pisanje v Iztočno aziatskoj pismennosti|vertikalnom pisanju]]. Věčšinstvo cifr imaje dva čitanja, kako i večšinstvo [[Kitajsko pismo|kandži]], to, ktoro jest izvedeno od kitajskogo čitanja, koristaje se za redne čislovniky ([[on'yomi|čitanje {{lang|en|On}}]] ) a rodno japonsko čitanje ([[kun'yomi|čitanje {{lang|en|Kun}}]]) koristaje se nemnogo menje formalno za čisla do 10. V něktoryh slučajah (privedenyh dole), japonsko čitanje obyčno jest preferovano za vse izkoristanja. Arhaične čitanja sut označene †. {| class="wikitable nounderlines" ! Čislo ! Znak ! Izgovor {{lang|en|On}} ! Izgovor {{lang|en|Kun}}<ref>{{cite book |script-title=ja:スーパー大辞林 |trans-title=Super [[Daijirin]] |language=ja |publisher=[[Sanseidō]] }}</ref> ! Prědnostny izgovor |- | align="right" | [[0]] | {{lang|ja|零}} / {{lang|ja|〇}}{{sup|*}} | {{Nihongo||れい|rei}} | {{Nihongo||まる|maru}} | {{Nihongo||ゼロ|zero}} ([[Pozajetje (lingvistika)|pozajetje]], {{lang|en|[[Loanwords in Japanese|gairaigo]]}}) |- | align="right" | [[1]] | {{lang|ja|一}} | {{Nihongo||いち|ichi}} | {{Nihongo||ひと・つ|hito(tsu)}} | {{Nihongo||いち|ichi}} |- | align="right" | [[2]] | {{lang|ja|二}} | {{Nihongo||に|ni}} | {{Nihongo||ふた・つ|futa(tsu)}} | {{Nihongo||に|ni}} |- | align="right" | [[3]] | {{lang|ja|三}} | {{Nihongo||さん|san}} | {{Nihongo||みっ・つ|mit(tsu)}} | {{Nihongo||さん|san}} |- | align="right" | [[4]] | {{lang|ja|四}} | {{Nihongo||し|shi}} | {{lang|en|yon}}, {{Nihongo||よん、よっ・つ|yot(tsu)}} | {{Nihongo||よん|yon}} |- | align="right" | [[5]] | {{lang|ja|五}} | {{Nihongo||ご|go}} | {{Nihongo||いつ・つ|itsu(tsu)}} | {{Nihongo||ご|go}} |- | align="right" | [[6]] | {{lang|ja|六}} | {{Nihongo||ろく|roku}} | {{Nihongo||むっ・つ|mut(tsu)}} | {{Nihongo||ろく|roku}} |- | align="right" | [[7]] | {{lang|ja|七}} | {{Nihongo||しち|shichi}} | {{Nihongo||なな・つ|nana(tsu)}} | {{Nihongo||なな|nana}} |- | align="right" | [[8]] | {{lang|ja|八}} | {{Nihongo||はち|hachi}} | {{Nihongo||やっ・つ|yat(tsu)}} | {{Nihongo||はち|hachi}} |- | align="right" | [[9]] | {{lang|ja|九}} | {{lang|ja|ku}}, {{Nihongo||く, きゅう|kyū}} | {{Nihongo||ここの・つ|kokono(tsu)}} | {{Nihongo||きゅう|kyū}} |- | align="right" | [[10]] | {{lang|ja|十}} | {{Nihongo||じゅう|jū}} | {{Nihongo||とお|tō}} | {{Nihongo||じゅう|jū}} |- | align="right" | [[20 (number)|20]] | {{lang|ja|二十}} | {{Nihongo||にじゅう|ni-jū}} | {{Nihongo||はた|hata}}† | {{Nihongo||にじゅう|ni-jū}} |- | align="right" | [[30 (number)|30]] | {{lang|ja|三十}} | {{Nihongo||さんじゅう|san-jū}} | {{Nihongo||みそ|miso}}† | {{Nihongo||さんじゅう|san-jū}} |- | align="right" | [[40 (number)|40]] | {{lang|ja|四十}} | {{Nihongo||しじゅう|shi-jū}} | {{Nihongo||よそ|yoso}}† | {{Nihongo||よんじゅう|yon-jū}} |- | align="right" | [[50 (number)|50]] | {{lang|ja|五十}} | {{Nihongo||ごじゅう|go-jū}} | {{Nihongo||いそ|iso}}† | {{Nihongo||ごじゅう|go-jū}} |- | align="right" | [[60 (number)|60]] | {{lang|ja|六十}} | {{Nihongo||ろくじゅう|roku-jū}} | {{Nihongo||むそ|muso}}† | {{Nihongo||ろくじゅう|roku-jū}} |- | align="right" | [[70 (number)|70]] | {{lang|ja|七十}} | {{Nihongo||しちじゅう|shichi-jū}} | {{Nihongo||ななそ|nanaso}}† | {{Nihongo||ななじゅう|nana-jū}} |- | align="right" | [[80 (number)|80]] | {{lang|ja|八十}} | {{Nihongo||はちじゅう|hachi-jū}} | {{Nihongo||やそ|yaso}}† | {{Nihongo||はちじゅう|hachi-jū}} |- | align="right" | [[90 (number)|90]] | {{lang|ja|九十}} | {{Nihongo||くじゅう|ku-jū}} | {{Nihongo||ここのそ|kokonoso}}† | {{Nihongo||きゅうじゅう|kyū-jū}} |- | align="right" | [[100]] | {{lang|ja|百}} | {{Nihongo||ひゃく|hyaku}} | {{Nihongo||もも|momo}}† | {{Nihongo||ひゃく|hyaku}} |- | align="right" | [[500 (number)|500]] | {{lang|ja|五百}} | {{Nihongo||ごひゃく|go-hyaku}} | {{Nihongo||いお|io}}† | {{Nihongo||ごひゃく|go-hyaku}} |- | align="right" | [[800 (number)|800]] | {{lang|ja|八百}} | {{Nihongo||はっぴゃく|hap-pyaku}} | {{Nihongo||やお|yao}}† | {{Nihongo||はっぴゃく|hap-pyaku}} |- | align="right" | [[1000 (number)|1,000]] | {{lang|ja|千}} | {{Nihongo||せん|sen}} | {{Nihongo||ち|chi}}† | {{Nihongo||せん|sen}} |- | align="right" | [[10,000]] | {{lang|ja|万}} | {{Nihongo||まん|man}} | {{Nihongo||よろず|yorozu}}† | {{Nihongo||まん|man}} |- | align="right" | [[100,000,000]] | {{lang|ja|億}} | {{Nihongo||おく|oku}} |— | {{Nihongo||おく|oku}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)#1012|1,000,000,000,000]] | {{lang|ja|兆}} | {{Nihongo||ちょう|chō}} |— | {{Nihongo||ちょう|chō}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10,000,000,000,000,000]] | {{lang|ja|京}} | {{Nihongo||けい|kei}} |— | {{Nihongo||けい|kei}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|100,000,000,000,000,000,000]] | {{lang|ja|垓}} | {{Nihongo||がい|gai}} |— | {{Nihongo||がい|gai}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>24</sup>]] | {{lang|ja|𥝱}} | {{Nihongo||じょ|jo}} |— | {{Nihongo||じょ|jo}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>28</sup>]] | {{lang|ja|穣}} | {{Nihongo||じょう|jō}} |— | {{Nihongo||じょう|jō}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>32</sup>]] | {{lang|ja|溝}} | {{Nihongo||こう|kō}} |— | {{Nihongo||こう|kō}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>36</sup>]] | {{lang|ja|澗}} | {{Nihongo||かん|kan}} |— | {{Nihongo||かん|kan}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>40</sup>]] | {{lang|ja|正}} | {{Nihongo||せい|sei}} |— | {{Nihongo||せい|sei}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>44</sup>]] | {{lang|ja|載}} | {{Nihongo||さい|sai}} |— | {{Nihongo||さい|sai}} |- | align="right" | [[Orders of magnitude (numbers)|10<sup>48</sup>]] | {{lang|ja|極}} | {{Nihongo||ごく|goku}} |— | {{Nihongo||ごく|goku}} |} <small><nowiki>*</nowiki> Imaje se takože specialno čitanje 〇 ({{-|''maru''}}), čto označaje "krugly" ili "krug". Ono može koristati se opcionalno, kogda čitajut se odděljene cifry v nomeru jedna po jednoj, vměsto vsego čisla. Polpularnym priměrom jest [[109 (trgovy dom)|znamenity magazin "109"]] v četvrti [[Shibuya|Šibuja, Tokio]], ktory čitaje se kako {{lang|en|ichi-maru-kyū}} (Kandži: {{lang|ja|一〇九}}). (On takože može čitati se kako 'deset-devet'— izgovarjaje se {{lang|en|tō-kyū}} — čto jest igra slov s nazvanjem tokijskogo trgovogo doma, ktory vladaje budynkom.) Tuto izkoristanje {{lang|en|maru}} za čislnu 0 jest podobno poněkogdomu čitanju čisla 0 v anglijskom jezyku kako {{-| ''oh''}}. Jednakože, kako čislo, jego jedino zapisyvajut kako 0 ili {{Nihongo|零|{{-|rei}}}}. Čtovyše, dva i pet izgovarjajut s dolgoju samoglaskoju v telefoničnyh nomerah (napr. {{lang|ja|にい}} {{lang|en|nī}} i {{lang|ja|ごお}} {{lang|en|gō}}). Čisla poslě {{lang|en|kei}} koristajut rědko. Tym ne menje, oni sut prědstavjene tut.</small> Kako odměčaje se vyše, {{lang|en|yon}} (4) i {{lang|en|nana}} (7) sut uprědnostnjene nad {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}}. Prědpokladaje se, že tuto jest svezano s tym, že {{lang|en|shi}} jest takože čitanjem slova 死 (smrt), čto děljae jego neščestlivym čitanjem (gledite [[tetrafobija]]); dokolě {{lang|en|shichi}} može zvučati velmi slično s {{lang|en|ichi}} (1), {{lang|en|shi}} ili {{lang|en|hachi}} (8). Jednakože, v cělom redu stanovjenyh slov i rěčenij, {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}} sut stale preferovane; tako, pri sčitanju (kako v {{lang|en|"ichi, ni, san, shi,..."}}), {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}} mogut iměti prědnost. Čislo 9 takože mněvaje se nesčestlivym; kogda izgovarjaje se {{lang|en|ku}}, ono sozvučno 苦 (stradanje). Čislo 13 poněkogda mněvaje se nesčestlivym, ale jest to kalka [[Triskaidekafobia|zapadnoj tradicije]]. Naprotiv, 7 i poněkogda 8 mněvajut se sčestlivymi u japoncev.<ref>{{Cite web|url=https://lingualift.com/blog/lucky-unlucky-numbers-japan/|title=The number of death: Lucky and unlucky numbers in Japan|website=The Science of Language Self-Study {{!}} LinguaLift Blog|access-date=2016-03-24}}</ref> V sovrěmennom japonskom jezyku, redne čislovniky pomimo 4 i 7 sut obyčno koristane v čitanju {{lang|en|on}}. Alternativno čitanje byvaje v nazvah měsecev, čislah dnjev v měsecu i stalyh izrazah; napriměr, april, julij, i september nazyvajut se {{lang|en|'''shi'''-gatsu}} (4. měsec), {{lang|en|'''shichi'''-gatsu}} (7. měsec), i {{lang|en|'''ku'''-gatsu}} (9. měsec). Čitanja {{lang|en|on}} takože koristajut pri prěklikanju dlja samosčitanja ljudij (nap. {{lang|en|ichi-ni-san-shi}}). Večši čisla stvarjajut, kombinujuči tute elementy: *desetky od 20 do 90 sut "(cifra){{lang|en|-jū}}" kako od {{Nihongo|二十|{{-|ni-jū}}}} do {{Nihongo|九十|{{-|kyū-jū}}}}. *sotky od 200 do 900 sut "(cifra){{lang|en|-hyaku}}". *tyseče od 2000 do 9000 sut "(cifra){{lang|en|-sen}}". Počinajuči od {{Nihongo|miriady|万}}, čisla začinajut se s {{Nihongo|一|{{-|ichi}}}}, ako ne jest prisutna ina cifra. Tako, 100 bude prosto {{Nihongo|百|{{-|hyaku}}}}, 1000 jest prosto {{Nihongo|千|{{-|sen}}}}, ale 10000 uže{{Nihongo|一万|{{-|ichiman}}}}, vměsto prosto {{lang|en|man}}. (Tuto odličaje se od [[Kitajsky jezyk|kitajskogo jezyka]], kde čisla začinajut se s {{lang|zh|一}} ako ne jest druga ina cifra prěd njeju, uže od 100.) I jestli {{Nihongo|千|{{-|sen}}}} neposrědnje prědhodi kolikosti [[Miriada|miriad]], prěd {{Nihongo|千|{{-|sen}}}} obyčno dodavajut {{Nihongo|一|{{-|ichi}}}}, čto davaje {{Nihongo|一千|{{-|issen}}}}. Tako, 10,000,000 (bukvalno 1000,0000) obyčno čitajut kako {{Nihongo|一千万|{{-|issenman}}}}. Ale ako {{Nihongo|千|{{-|sen}}}} ''ne'' premo prědhodi kolikosti myriad, dodavanje {{Nihongo|一|ichi}}jest opcionalno. Tako, 15,000,000 (1500,0000) čitaje se kako {{Nihongo|千五百万|sengohyakuman}} ili {{Nihongo|一千五百万|issengohyakuman}}, ravno i kako 1500 čitaje se {{Nihongo|千五百|sengohyaku}} ili {{Nihongo|一千五百|issengohyaku}}. Sut i něktore fonetične modifikacije v ozvučanju něktoryh velikyh čisel, [[Oglasovanje i obezglasovanje suglasok|oglasovanje]] ili [[gemacija]] něktoryh suglasok, kako to često byvaje v japonskom jezyku (napr. {{lang|en|[[rendaku]]}}): napr. {{lang|en|roku}} "šest" i {{lang|en|hyaku}} "sto" dělajut {{lang|en|roppyaku}} "šestsot". {| class="wikitable" ! × !! 1 !! 2 !! 3 !! 4 !! 5 !! 6 !! 7 !! 8 !! 9 !! 10 !! 100 !! 1000 |- | align="right" | 100 | style="background: yellow" | {{lang|en|hyaku, ippyaku}} | {{lang|en|nihyaku}} | style="background: yellow" | {{lang|en|sanbyaku}} | {{lang|en|yonhyaku}} | {{lang|en|gohyaku}} | style="background: yellow" | {{lang|en|roppyaku}} | {{lang|en|nanahyaku}} | style="background: yellow" | {{lang|en|happyaku}} | {{lang|en|kyūhyaku}} |— |— |— |- | align="right" | 1,000 | style="background: yellow" | {{lang|en|sen, issen}} | {{lang|en|nisen}} | style="background: yellow" | {{lang|en|sanzen}} | {{lang|en|yonsen}} | {{lang|en|gosen}} | {{lang|en|rokusen}} | {{lang|en|nanasen}} | style="background: yellow" | {{lang|en|hassen}} | {{lang|en|kyūsen}} | — | — | — |- | align="right" | 10{{sup|12}} | style="background: yellow" | {{lang|en|itchō}} | {{lang|en|nichō}} | {{lang|en|sanchō}} | {{lang|en|yonchō}} | {{lang|en|gochō}} | {{lang|en|rokuchō}} | {{lang|en|nanachō}} | style="background: yellow" | {{lang|en|hatchō}} | {{lang|en|kyūchō}} | style="background: yellow" | {{lang|en|jutchō}}* | {{lang|en|hyakuchō}} | {{lang|en|issenchō}} |- | align="right" | 10{{sup|16}} | style="background: yellow" | {{lang|en|ikkei}} | {{lang|en|nikei}} | {{lang|en|sankei}} | {{lang|en|yonkei}} | {{lang|en|gokei}} | style="background: yellow" | {{lang|en|rokkei}} | {{lang|en|nanakei}} | style="background: yellow" | {{lang|en|hakkei}} | {{lang|en|kyūkei}} | style="background: yellow" | {{lang|en|jukkei}}* | style="background: yellow" | {{lang|en|hyakkei}}** | {{lang|en|issenkei}} |} <small><nowiki>*</nowiki> Takože priměnjaje se k kratnym 10. Koncovka měnjaje se od {{lang|en|-jū}} na {{lang|en|-jutchō}} ili {{lang|en|-jukkei}}.<br /><nowiki>**</nowiki> Takože priměnjaje se k kratnym 100. Koncovka {{lang|en|-ku}} měnjaje se na {{lang|en|-kkei}}.</small> V čislah nad 10, elementy sut soredjene, i ne koristajut se nuly. Japonske čislovniky imajut ne pozicijnu, a multiplikativno-aditivnu sistemu; da by napisati čislo 20, trěba napisati simbol {{Nihongo|"dva"|二}}, a potom simbol {{Nihongo|"deset"|十}}, da by polučiti dvě desetky ili {{Nihongo|"dvadeset"|二十}}. {| class="wikitable" ! Čislo !! Kandži !! Izgovor !Značenje |- | align="right" | 11 || {{lang|ja|十一}} || {{lang|en|jū ichi}} |deset i jedno |- | align="right" | 17 || {{lang|ja|十七}} || {{lang|en|jū nana, jū shichi}} |deset i sedm |- | align="right" | 151 || {{lang|ja|百五十一}} || {{lang|en|hyaku go-jū ichi}} |sto, pet desetok i jedno |- | align="right" | 302 || {{lang|ja|三百二}} || {{lang|en|san-byaku ni}} |tri sta i dva |- | align="right" | 469 || {{lang|ja|四百六十九}} || {{lang|en|yon-hyaku roku-jū kyū}} |četyri, šest desetok i devet |- | align="right" | 2025 || {{lang|ja|二千二十五}} || {{lang|en|ni-sen ni-jū go}} |dva tyseče, dvě desetky i pet |} ===Čislne redky i desetične čisla=== Japonske cifry od 1 do 9 obyčno se koristajut izolovano. Redky cifr imajut slegka inako čitanje s prodolženymi samoglaskami za 2 (''nī'') i 5 (''gō''), i menje često, 4 (''shī'') i 9 (''kū''). Tako dělajut zato, že kogda prěčisljajut cifry, ako možno, oni muset byti v grupah po dvě, každa iz njih musi sostojeti točno iz četyreh [[Mora (lingvistika)|mor]], čto dělaje neobhodnym prodolženje obyčno jednomornyh cifr kako ''ni'', ''go'', ''shi'' and ''ku''.<ref name=nhk-2005-2>{{cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20250622082124/https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20250601_1.html|url=https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20250601_1.html|archive-date=22 June 2025|lang=ja|script-title=ja:語の読み方（語形）について数字の読み方～小数の読み方～|work=NHK Bunken|publisher=NHK Broadcasting Culture Research Institute|last=Yamashita|first=Yōko|last2=Fujii|first2=Madoka|date=28 February 2025|access-date=23 September 2025|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20250622082259/https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20180501_4.html|url=https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20180501_4.html|archive-date=22 June 2025|date=1 May 2018|lang=ja|script-title=ja:数詞の発音とアクセント|work=NHK Bunken|publisher=NHK Broadcasting Culture Research Institute|last=Sakurai|first=Shigeharu|last2=Akinaga|first2=Kazue|access-date=23 September 2025|url-status=live}}</ref> Napiměr, taky redok kako '''5'''4'''2'''62 se izgovarjaje {{-|'''''gō'''-yon '''nī'''-roku ni''}}, kde prve dvě grupy sut kvadrimoraične. [[Japonsko tonalno udarjenje|Udarjenje]] pri tom padaje prědposlědnju moru kažfoj grupy, ako li to jest možlivo, odsud {{-|[ɡoː jóɴ <nowiki>|</nowiki> ɲiː ɾókɯ <nowiki>|</nowiki> ɲí]}}.<ref name=hirayama-1961>{{cite book|lang=ja|script-title=ja:全国アクセント辞典|first=Teruo|last=Hirayama|publisher=Tōkyōdō|date=25 December 1961|p=897}}</ref> Tuto pravilo takože priměnjaje se k poslědnoj cifrě celoj česti čisla i ko vsim cifram desetičnoj česti desetičnogo čisla.<ref name=nhk-2005-2/><ref name=hirayama-1961/> Napriměr, tako desetično čislo kako 25'''2'''.'''25'''5 se izgovarjaje {{-|''nihyaku gojū '''nī'''-ten '''nī-gō''' go''}} {{-|[ɲiçjakɯ́ <nowiki>|</nowiki> ɡodʑɯ́ː <nowiki>|</nowiki> ɲíː teɴ <nowiki>|</nowiki> ɲiː ɡóː <nowiki>|</nowiki> ɡó]}}, kde ''ten'' označaje "točka". ===Druge tipy čisel=== V japonskyh [[Redny čislovnik|rednyh čislovnikah]] koristajut modifikaciju uměstnyh sčetnyh slov, sistema ktoryh v japonskom jezyku jest dosti [[Japonske sčetne slova|komplikovana]]. Da by prěvratiti sčetno slovo (sčislovnik) v ordinalny čislovnik, ktory označaje poziciju v redu, na koncu sčislovnika dodavajut {{lang|ja|目}} {{lang|en|me}}. Tako "jedin raz" bude prěkladati se kako {{lang|ja|一回}} {{lang|en|ikkai}}, a "prvy raz" bude se prěkladati {{lang|ja|一回目}} {{lang|en|ikkaime}}. Tuto pravilo jest ale nedoslědno, ako sčislovniky bez sufiksa {{lang|en|me}} često koristajut i v ordinalnom, i v [[Kardinalny čislovnik|kardinalnom]] smyslah. Napriměr, {{lang|ja|三階}} {{lang|en|sangai}} može označati kako "tri etaže", tako i "tretji etaž." [[Distributivny čislovnik|Distributivne čislovniky]] obyčno stvarjajut iz kardinalnogo čislovnika, sčetnogo slova i sufiksa {{Nihongo|{{-|''-zutsu''}}|ずつ|}}, napriklad {{Nihongo|{{-|''hitori-zutsu''}}|一人ずつ|po jednoj osobě za raz, po-jedno}}. == Stupnje 10 == === Velike čisla === Vslěd kitajskoj tradiciji, velike čisla se stvarjajut grupovanjem cifr v [[Miriada|miriady]] (10,000), na razliku od zapadnyh tyseč (1,000) <div class="overflowbugx" style="overflow-x:auto;"> {| class="wikitable" !align="left"|Red |10{{sup|4}} |10{{sup|8}} |10{{sup|12}} |10{{sup|16}} |10{{sup|20}} |10{{sup|24}} |10{{sup|28}} |10{{sup|32}} |10{{sup|36}} |10{{sup|40}} |10{{sup|44}} |10{{sup|48}} |10{{sup|52}} <br /><small>{{nowrap|(ili 10{{sup|56}})}}</small> |10{{sup|56}} <br /><small>{{nowrap|(ili 10{{sup|64}})}}</small> |10{{sup|60}} <br /><small>{{nowrap|(or 10{{sup|72}})}}</small> |10{{sup|64}} <br /><small>{{nowrap|(or 10{{sup|80}})}}</small> |10{{sup|68}} <br /><small>{{nowrap|(or 10{{sup|88}})}}</small> |- align="center" !align="left"|Znak |{{lang|ja|万}} |{{lang|ja|億}} |{{lang|ja|兆}} |{{lang|ja|京}} |{{lang|ja|垓}} |{{lang|ja|𥝱}}, {{lang|ja|秭}} |{{lang|ja|穣}} |{{lang|ja|溝}} |{{lang|ja|澗}} |{{lang|ja|正}} |{{lang|ja|載}} |{{lang|ja|極}} |{{lang|ja|恒河沙}} |{{lang|ja|阿僧祇}} |{{lang|ja|那由他}}, {{lang|ja|那由多}} |{{lang|ja|不可思議}} |{{lang|ja|無量大数}} |- align="center" !align="left"|Izgovor |{{lang|en|man}} |{{lang|en|oku}} |{{lang|en|chō}} |{{lang|en|kei}} |{{lang|en|gai}} |{{lang|en|jo}}, {{lang|en|shi}} |{{lang|en|jō}} |{{lang|en|kō}} |{{lang|en|kan}} |{{lang|en|sei}} |{{lang|en|sai}} |{{lang|en|goku}} |{{lang|en|gōgasha}} |{{lang|en|asōgi}} |{{lang|en|nayuta}} |{{lang|en|fukashigi}} |{{lang|en|muryōtaisū}} |}</div> Razhoděnja sut iz-za {{Nihongo|{{-|[[Jinkoki|Jinkōki]]}}|塵劫記|}}, najstaršego matematičnogo teksta Japonije. Originalno izdavanje bylo opublikovano v lětu 1627 i imělo mnogo grěšek, věčšinstvo ktoryh bylo izpravjeno v izdavanju 1631 goda. V lětu 1634 izšlo ješče jedno izdavanje, kde opet bylo izměnjeno několiko veličin. Vyše uvedeno razhodženje jest obuslovjeno nesuglasnostju dvoh poslědnjih izdavanij. Sut razne znaky za 10{{sup|24}} (to jest {{lang|ja|秭}} v kitajskom jezyku tutčas), i po 10{{sup|48}} oni odličajut se tym, že prodolžajut s povyšenjem faktora 10{{sup|4}} ili prěključajut se na faktor 10{{sup|8}}. Ako koristaje se faktor 10{{sup|8}}, medžuintervalne koeficienty 10{{sup|4}} zakryvajut s pomočju {{Nihongo|万|man}}. Nastoječe izdavanje {{lang|en|Jinkōki}}, 11-to, slěduje faktoru 10{{sup|4}} črez cělu sistemu, hoti něktori ljudi ješče koristajut veličiny iz 8-go izdavanja daže tutčas. Poslědnje tri čisla s mnogoslogovymi nazvanjami i razhodženjem veličin v koncu koncev izvodet se iz Indije, hoti tam oni ne iměli oprědeljennyh veličin. {{Nihongo|恒河沙|''gōgasha''}} prvonačelno koristalo se v budističskyh traktatah za označevanje bezměrno ogromnogo; ono proizhodi iz [[Sanskrit|sanskritskogo]] {{lang|sa|गङ्गा}} {{lang|en|gangā}} '[[Ganges|Ganga]]' (čto udobno vključaje znaky {{Nihongo|'rěka'|河|ka}} i {{Nihongo|'pěsok'|沙|sha}}, odsylajuči k neizčislimomu množstvu čestic pěska na rěkě Ganga. {{Nihongo|阿僧祇|''asōgi''|}}, od sanskritnogo {{lang|sa|असंख्येय}} {{lang|en|asaṃkhyeya}} 'neizčisljimy/bezčislny', s negativnym prefiksom {{Nihongo|阿|''a''|}}, i {{Nihongo|那由他|''nayuta''}} od sanskritnogo {{lang|sa|नयुत/नयुतः}} {{lang|en|nayuta(ḥ)}}. Dalje, cifry sut terminami iz [[Budizm|Budizma]], prěvedene na kitajsky ili iztvorjene na njem, ktorym pozdněje pridělali čislne značenja: {{Nihongo|'nevoobrazimy'|不可思議|fukashigi}} i {{Nihongo|'bezměrno veliko čislo'|無量大数|muryōtaisū}}. Priměry: ''(razděljenje na grupy iz četyreh cifr jest privedeno samo za cěljem lěpšego objasnjenja)'' *1 0000 : {{Nihongo|一万|ichi-man}} *983 6703 : {{Nihongo|九百八十三万 六千七百三|kyū-hyaku hachi-jū san-man, roku-sen nana-hyaku san}} *20 3652 1801 : {{Nihongo|二十億 三千六百五十二万 千八百一|ni-jū oku, san-zen rop-pyaku go-jū ni-man, sen hap-pyaku ichi}} Jednakože, Čisla, napisane arabskymi ciframi, razděljaut na grupy po tri cifry, kako to jest prijeto v anglogovorečih državah. Pri koristanju arabskyh cifr i kandži razom, zapadny sposob zapisu može se koristati za čisla, menši 10,000, ale s {{-|''man''}}, ako čislo je večšo (napr. {{lang|ja|2,500万}} za 25,000,000). Ako v japonskom jezyku dolge čisla sit zapisyvane v kandži, nuly opuskajut za vse stupnje deseti. Tako, 4002 bude {{lang|ja|四千二}} (naprotiv, v kitajskom jezyku trěba použiti {{lang|zh|零}} vsekde vměsto nuly, napr. {{lang|zh|四千零二}} za 4002). Ale, pri čitanju učetovodnyh sprav, napriměr, opuštene cifry inogda označajut {{Nihongo|飛び|tobi}} ili {{Nihongo|飛んで|tonde}}: v našem priměru 4002 {{lang|en|yon-sen '''tobi''' ni}} ili {{lang|en|yon-sen '''tonde''' ni}} vměsto obyčnogo {{lang|en|yon-sen ni}}. === Drobne čisla === Japonsky jezyk imaje dvě sistemy čislovnikov za desetične droby. Oni uže ne koristajut se generalno, ale kako predže mogut se koristati v něktoryh slučajah, kako ukazatelje odbitja i zaščity bejsbolistov, procenty izigry sportovnyh ekip, i v něktoryh idiomatičnyh rěčenjah kako 五分五分の勝負 ({{-|''gobugobu no shōbu''}}, 'šans petdeset na petdeset', doslovno 'pet na pet'), ili kogda prědstavjajut procent rabata. Droby {{lang|en|bu}} takože koritajut, kogda govoret o gorečkě — napriměr, {{Nihongo|九度二分|kudonibu}} za 9 i dvě drobnyh — za označanje temperatury 39.2°C. Jedna sistema jest taka: {| class="wikitable" !align=left|Red |10{{sup|−1}} |10{{sup|−2}} |10{{sup|−3}} |10{{sup|−4}} |10{{sup|−5}} |10{{sup|−6}} |10{{sup|−7}} |10{{sup|−8}} |10{{sup|−9}} |10{{sup|−10}} |- align="center" !align="left"|Znak |{{lang|ja|分}} |{{lang|ja|厘}} |{{lang|ja|毛}} |{{lang|ja|糸}} |{{lang|ja|忽}} |{{lang|ja|微}} |{{lang|ja|繊}} |{{lang|ja|沙}} |{{lang|ja|塵}} |{{lang|ja|埃}} |- align="center" !align="left"|Izgovor |{{lang|en|bu}} |{{lang|en|rin}} |{{lang|en|mō}} |{{lang|en|shi}} |{{lang|en|kotsu}} |{{lang|en|bi}} |{{lang|en|sen}} |{{lang|en|sha}} |{{lang|en|jin}} |{{lang|en|ai}} |} Tuta sistema koristaje se jedino s tradicijnoju [[Japonska sistema měrnyh jedinic|japonskoju sistemoju měrnyh jedinic]], něktore znaky koristajut bez izměn za prědstavjenje poděla měry [[cun (unit)|{{lang|en|sun}}]]. Druga sistema: Dlja prědstavjenja desetičnyh drobov procenta ili rabata koristajut sistemu, ktora jest "izměščena" i kde {{lang|en|bu}} stavaje se "jednoju stotoju" i tako dalje, a jediniceju za "desetuju" se stavaje {{lang|en|wari}}: {| class="wikitable" !align=left|Red |10{{sup|−1}} |10{{sup|−2}} |10{{sup|−3}} |10{{sup|−4}} |10{{sup|−5}} |- align="center" !align="left"|Znak |{{lang|ja|割}} |{{lang|ja|分}} |{{lang|ja|厘}} |{{lang|ja|毛}} |{{lang|ja|糸}} |- align="center" !align="left"|Izgovor |{{lang|en|wari}} |{{lang|en|bu}} |{{lang|en|rin}} |{{lang|en|mō}} |{{lang|en|shi}} |} Tuto često použivajut v cěnah. Napriměr: *{{Nihongo|一割五分引き|ichi-wari go-bu biki}}: 15% rabat *{{Nihongo|打率三割八分九厘|daritsu san-wari hachi-bu kyū-rin}}: srědno odbivanje .389 (bejsbol). S izključenjem {{lang|en|wari}}, tojte rědko možno uviděti v suvrěmennom koristanju. Desetične droby sut tipično napisane kandži-čislovnikami (vertikalno) ili arabskymi ciframi (horizontalno), prěd ktorymi stoji desetična točka, i Čitajut se oni kako sekvencija cifr, kako to jest prijeto na Zapadu. Jednako, v pismennoj formě, jih mogut kombinovati kako s tradicijnymi sistemami izraženja čisel (42.195 kilometers: {{lang|ja|四十二・一九五 キロメートル}}), v ktoryh sut napisane stupnje deseti, ili s sitemoju znakoměst, ktora koristaje nulu (50.04 procentov: {{lang|ja|五〇・〇四 パーセント.}}) V obohdvoh slučajah, jednako, izgovor slěduje tradicijnoj sistemě ({{lang|en|yon-jū ni-ten ichi-kyū go kiromētoru}} za 42.195 kilometrov; {{lang|en|go ju-tten rei-yon pāsento}} za 50.04 procentov.) == V imenah == Jestvujut imena {{Nihongo|[[Millennium Actress|{{-|Chiyoko}}]]|千代子|doslovno "tyseč lět" (žensko)}}, {{Nihongo|{{-|Chiizuru}}|千鶴|doslovno "tyseč [[Japonsky žerav|žeravov]]" (žensko)}}, {{Nihongo|{{-|Chikao}}|千禾夫|doslovno "muž — tyseč klasov"}}, rodna nazva {{Nihongo|{{-|Chitaka}}|千鷹|doslovno "tyseč sokolov"}}. Jedna iz japonskyh prefektur se nazyvaje {{Nihongo|[[Čiba (prefektura)|{{-|Chiba}}]]|千葉|doslovno "tyseč listov"}}. V [[anime]] "[[Unesene duhami]]" obigryvajut nejednoznačnost izgovora hieroglifa 千 — ''{{-|sen}}'' ili ''{{-|chi}}'': ime glavnoj herojiny — {{Nihongo|{{-|Chihiro}}|千尋|doslovno "tyseč [[Japonska sistema měr#Měry dolžiny|hiro]]", "bezdonna glubina"}}; čarodějnica "odimaje" ime u Čihiro, ostavjajuči njej toliko jedin znak i izměnjajuči jego izgovor. Od nyně Čihiro se zove {{Nihongo|{{-|Sen}}|千|tyseč}}. Pomimo tomu, jestvuje red mužskyh imen, ktore davajut detem po redu jih rodženja: # {{Nihongo|Ičiro|一郎|ichirō|первый сын}}, # {{Nihongo|Džiro|二郎|Jirō|второй сын}}, # {{Nihongo|Saburo|三郎|saburō}}, # {{Nihongo|Širo|四郎|shirō}}, # {{Nihongo|Goro|五郎|gorō}}, # {{Nihongo|Rokuro|六郎|rokurō}}, # {{Nihongo|Šičiro|七郎|shichirō}}, # {{Nihongo|Hačiro|八郎|hachirō}}, # {{Nihongo|Kuro|九郎|kurō}}, # {{Nihongo|Džuro|十郎|jūrō}}, # {{Nihongo|Toičiro|十一郎|toichirō}} или {{Nihongo|Džuičiro|十一郎|jūichirō}}, # {{Nihongo|Džudžiro|十二郎|jūjirō}}, # {{Nihongo|Tosaburo|十三郎|tosaburō}} или {{Nihongo|Džusaburo|十三郎|jūsaburō:}}. Poslě [[Vtora světova vojna|Vtoroj světovoj vojny]] imena "vyše" než Saburo sut praktično prěstali se upotrěbjati. Pomimo ukazanyh imen, sut daže {{Nihongo|Džuširo|十四郎|jūshirō}}, četyrnadesety syn i {{Nihongo|Hjakuro|百郎|hakurō}}, stoty syn: jih, pomimo ostalnyh, noset aktor [[Kabuki]] [[Jushiro Konoe|Džuširo Konoe]] (近衛 十四郎) i [[mangaka]] [[Hyakuro Murasaki|Hjakuro Murasaki]] (村崎 百郎). == Formalne čislovniky == [[File:Shoe Boxes (743286602).jpg|thumb|{{lang|en|[[Getabako]]}}]] Kako i u kitajskyh čislovnikov, jestvuje specialna japonska sbirka kandži za čislovniky, ktora nazyvaje se {{Nihongo|大字|{{-|''daiji''}}|}} i ktoru koristajut v pravnyh i finansovyh dokumentah, da by prědodvračati možnost nečestnym ljudjam dodavati črtu ili dvě, prevračajuči jedinicu v dvojku ili trojku. Formalne čislovniky sut identične kitajskym formalnym čislovnikam, pomimo maloj razliky v načrtanju. Tutdenj cifry jedin, dva, tri i deset v pravnyh dokumentah pišut jedino v jihnom formalnom vidu (čisla od 4 do 9, ravno kako 100, 1000 i 10000 pišut identično obyčnym, gledite v tablice dolje).<ref>{{Cite web |script-title=ja:大正十一年大蔵省令第四十三号 (会計法規ニ基ク出納計算ノ数字及記載事項ノ訂正ニ関スル件) |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/T11/T11F03401000043.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023833/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/T11/T11F03401000043.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『第一条: 会計法規ニ基ク出納計算ニ関スル諸書類帳簿ニ記載スル金額其ノ他ノ数量ニシテ「一」、「二」、「三」、「十」、「廿」、「卅」ノ数字ハ「壱」、「弐」、「参」、「拾」、「弐拾」、「参拾」ノ字体ヲ用ユヘシ但横書ヲ為ストキハ「アラビア」数字ヲ用ユルコトヲ得』}}</ref><ref>{{Cite web |script-title=ja:戸籍法施行規則 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S22/S22F00501000094.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023839/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S22/S22F00501000094.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:「第三十一条 2: 年月日を記載するには、壱、弐、参、拾の文字を用いなければならない。」}}</ref><ref>{{Cite web |script-title=ja:小切手振出等事務取扱規程 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S26/S26F03401000020.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023849/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S26/S26F03401000020.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『附則 (昭和四〇年四月一日大蔵省令第二〇号) 2: 小切手の券面金額は、当分の間、所定の金額記載欄に、漢数字により表示することができる。この場合においては、「一」、「二」、「三」及び「十」の字体は、それぞれ「壱」、「弐」、「参」及び「拾」の漢字を用い、かつ、所定の金額記載欄の上方余白に当該金額記載欄に記載の金額と同額をアラビア数字で副記しなければならない。』}}</ref><ref>{{Cite web |script-title=ja:商業登記規則 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S39/S39F03201000023.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20090202084605/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S39/S39F03201000023.html |archive-date=2009-02-02 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『第四十八条 2: 金銭その他の物の数量、年月日及び番号を記載するには、「壱、弐、参、拾」の文字を用いなければならない。ただし、横書きをするときは、アラビヤ数字を用いることができる。』}}</ref> Tute obyčne formy jest možlivo izměnjato v směru vysšyh čisel dodavanjem črt (1 i 2 sut objasněne vyše, takože 3 jest možno izměnjati na 5, i 10 na 1000). V něktoryh slučajah cifru 1 cěljeno pišut kako v {{lang|ja|壱百壱拾}} za 110, na razliku od {{lang|ja|百十}} v obyčnom pisanju. Formalne čislovniky: {| class="wikitable" style="text-align: center" ! rowspan="2" | Čislo ! rowspan="2" | Obyčno ! colspan="2" | Formalno |- ! koristaje se !! ustarělo |- | align="right" | 1 || {{lang|ja|一}} || {{lang|ja|壱}} || {{lang|ja|壹}} |- | align="right" | 2 || {{lang|ja|二}} || {{lang|ja|弐}} || {{lang|ja|貳}} |- | align="right" | 3 || {{lang|ja|三}} || {{lang|ja|参}} || {{lang|ja|參}} |- | align="right" | 4 || {{lang|ja|四}} || {{lang|ja|四}} || {{lang|ja|肆}} |- | align="right" | 5 || {{lang|ja|五}} || {{lang|ja|五}} || {{lang|ja|伍}} |- | align="right" | 6 || {{lang|ja|六}} || {{lang|ja|六}} || {{lang|ja|陸}} |- | align="right" | 7 || {{lang|ja|七}} || {{lang|ja|七}} || {{lang|ja|柒}}, {{lang|ja|漆}} |- | align="right" | 8 || {{lang|ja|八}} || {{lang|ja|八}} || {{lang|ja|捌}} |- | align="right" | 9 || {{lang|ja|九}} || {{lang|ja|九}} || {{lang|ja|玖}} |- | align="right" | 10 || {{lang|ja|十}} || {{lang|ja|拾}} || {{lang|ja|拾}} |- | align="right" | 100 || {{lang|ja|百}} || {{lang|ja|百}} || {{lang|ja|佰}} |- | align="right" | 1000 || {{lang|ja|千}} || {{lang|ja|千}} || {{lang|ja|阡}}, {{lang|ja|仟}} |- | align="right" | 10000 || {{lang|ja|万}} || {{lang|ja|万}}, {{lang|ja|萬}} || {{lang|ja|萬}} |} Četyre aktualnyh [[banknoty Japonskogo jena]], 1000-jen, 2000-jen, 5000-jen i 10000-jen imajut formalne čislovniky {{lang|ja|千}}, {{lang|ja|弐千}}, {{lang|ja|五千}} i {{lang|ja|壱万}}. ==V starojaponskom jezyku== [[Starojaponsky jezyk]] imaje slovosbor čestično od staryh dob, i takože imaje unikalne čislovniky za čisla nad 10, ktore uže ne použivajit se, mimo slučajev něktoryh [[Leksema|leksem]]. Primětky: * Transkripcija tut jest na osnově [[fonem]] i ne jest [[Fonetika|fonetična]]. Gledite članok o [[Starojaponsky jezyk|starojaponskom jezyku]] za vyše informacij. * Gledite {{lang|en|[[Jōdai Tokushu Kanazukai]]}} za informacije o notacijah s nižnim indeksom. <!--NOTE: Please do NOT change /h/ to /p/. The transcription is phonemic, not phonetic. While it must have been [p] at some time in the past, during the Old Japanese period it was [ɸ]. --> {| class="wikitable" ! Čislo ! Izgovor ! Priklady ! Primětky |- | align="right" | 1 | [[wiktionary:一#Noun 2|{{lang|ojp|pi<sub>1</sub>to<sub>2</sub>}}]] | {{lang|ojp|一日}} {{lang|ojp|pi<sub>1</sub>to<sub>2</sub>pi<sub>1</sub>}} (1 denj), {{lang|ojp|一年}} {{lang|ojp|pi<sub>1</sub>to<sub>2</sub>to<sub>2</sub>se}} (1 god) | &nbsp; |- | align="right" | 2 | [[wiktionary:二#Noun 2|{{lang|ojp|futa}}]] | {{lang|ojp|二夜}} {{lang|ojp|futayo<sub>2</sub>}} (2 noče) | &nbsp; |- | align="right" | 3 | [[wiktionary:三#Noun 2|{{lang|ojp|mi<sub>1</sub>}}]] | {{lang|ojp|三十}} {{lang|ojp|mi<sub>1</sub>so<sub>1</sub>}} (30) | &nbsp; |- | align="right" | 4 | [[wiktionary:四#Noun 2|{{lang|ojp|yo<sub>2</sub>}}]] | {{lang|ojp|四十}} {{lang|ojp|yo<sub>2</sub>so<sub>1</sub>}} (40), {{lang|ojp|四人}} {{lang|ojp|yo<sub>2</sub>tari}} (4 ljudi) | &nbsp; |- | align="right" | 5 | [[wiktionary:五#Noun 2|{{lang|ojp|itu}}]] | {{lang|ojp|五年}} {{lang|ojp|ituto<sub>2</sub>se}} (5 lět) | &nbsp; |- | align="right" | 6 | [[wiktionary:六#Noun 2|{{lang|ojp|mu}}]] | {{lang|ojp|六爪}} {{lang|ojp|mutuma}} (6 klěšče) | &nbsp; |- | align="right" | 7 | [[wiktionary:七#Noun|{{lang|ojp|nana}}]] | {{lang|ojp|七瀬}} {{lang|ojp|nanase}} (mnogo bystryh) | Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 8 | [[wiktionary:八#Noun 2|{{lang|ojp|ya}}]] | {{lang|ojp|八雲}} {{lang|ojp|yakumo<sub>1</sub>}} (mnogo oblakov) | Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 9 | [[wiktionary:九#Noun 2|{{lang|ojp|ko<sub>2</sub>ko<sub>2</sub>no<sub>2</sub>}}]] | {{lang|ojp|九柱}} {{lang|ojp|ko<sub>2</sub>ko<sub>2</sub>no<sub>2</sub>pasira}} (9 blagorodnyh / bogov) | &nbsp; |- | align="right" | 10 | [[wiktionary:十#Noun 2|{{lang|ojp|to<sub>2</sub>}}]] / [[wiktionary:十#Noun 3|{{lang|ojp|to<sub>2</sub>wo}}]] | {{lang|ojp|十日}} {{lang|ojp|to<sub>2</sub>woka}} (10 dnjev) | &nbsp; |- | align="right" | 10 | [[wiktionary:十#Noun|{{lang|ojp|so<sub>1</sub>}}]] | {{lang|ojp|三十}} {{lang|ojp|mi<sub>1</sub>so<sub>1</sub>}} (30), {{lang|ojp|四十}} {{lang|ojp|yo<sub>2</sub>so<sub>1</sub>}} (40), {{lang|ojp|六十}} {{lang|ojp|muso<sub>1</sub>}} (60), {{lang|ojp|八十}} {{lang|ojp|yaso<sub>1</sub>}} (80) | Strěčaje se toliko v složityh slovah; ne koristaje se samo |- | align="right" | 20 | [[wiktionary:二十#Noun|{{lang|ojp|pata}}]] | {{lang|ojp|二十}} {{lang|ojp|patati}} (20), {{lang|ojp|二十人}} {{lang|ojp|patatari}} (20 ljudij), {{lang|ojp|二十年}} {{lang|ojp|patato<sub>2</sub>se}} (20 lět) | &nbsp; |- | align="right" | 50 | [[wiktionary:五十|{{lang|ojp|i}}]] | {{lang|ojp|五十日}} {{lang|ojp|ika}} (50 dnjev) | &nbsp; |- | align="right" | 100 | [[wiktionary:百#Noun 2|{{lang|ojp|po}}]] | {{lang|ojp|五百}} {{lang|ojp|ipo}} (500), {{lang|ojp|五百年}} {{lang|ojp|ipoto<sub>2</sub>se}} (500 lět), {{lang|ojp|五百夜}} {{lang|ojp|ipoyo<sub>2</sub>}} (500 nočev), {{lang|ojp|八百}} {{lang|ojp|yapo}} (800), {{lang|ojp|三百}} {{lang|ojp|mi<sub>1</sub>po}} (300), {{lang|ojp|六百}} {{lang|ojp|mupo}} (600), {{lang|ojp|九百}} {{lang|ojp|ko<sub>2</sub>ko<sub>2</sub>no<sub>2</sub>po}} (900) | Koristaje se za množne sotky v sostavnyh čislovnikah. Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 100 | [[wiktionary:百#Noun 3|{{lang|ojp|mo<sub>1</sub>mo<sub>1</sub>}}]] | {{lang|ojp|百日}} {{lang|ojp|mo<sub>1</sub>mo<sub>1</sub>ka}} (mnogo dnjev) | Koristaje se za nemnožne sotky i za čislo "100" sebe. Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 1000 | [[wiktionary:千#Noun|{{lang|ojp|ti}}]] | {{lang|ojp|千年}} {{lang|ojp|tito<sub>2</sub>se}} (1000 lět, mnogo dnjev) | Često koristajut v značenju mnogo |- | align="right" | 10000 | [[wiktionary:万#Noun|{{lang|ojp|yo<sub>2</sub>ro<sub>2</sub>du}}]] | {{lang|ojp|八百万}} {{lang|ojp|yapoyo<sub>2</sub>ro<sub>2</sub>du}} (8000000, myriada) | Često koristajut v značenju mnogo |} ==Sčitanje na prstah== Japonsky jezyl posluživaje se oddělnymi sistemami za sčitanje za sebe i za ukazyvanje čisel drugym, obědvě do deseti. Sčitanje načinajut s otvorjenoju dlanju, potom sčitajut do peti, sgybajuči prsty, počinajuči velikym palcem (ostalne sut rovne), ale četyti bude, kogda toliko maly prst jest rovny, a za pet bude pest. Potom sčitajut ješče do peti v obratnom slědu, otvarjajuči prsty, počinajuči tym malym – tako šest jest to samo kako četyri, sedm kako tri, i tako dalje, i dest končaje se otvorjenoju dlanju. Bez ogleda na to, že tuto prinosi nejednoznačnost, tuty sposob ne koristaje se za ukazyvanje čisel drugym i zato tuto obyčno ne jest problemom. Pri pokazyvanju sčeta drugym, načinajut s zatvorjenoj dlani, i odgybajut prstaý, počinajuči ukazovakom, dohodet do malogo prsta, i potom zakančivajut velikym palcem, kako to dělajut v Sjedinjenyh Štatah. Za ukazyvanje čisel nad petju, posluživajut se otvorjenoju dlanju (čto označaje pet) i prikladajut uměstno čislo prstov drugoj ruky ko dlani (dlanji soočajut se jedna drugoj) – tako, za šest ukazovakom se prikladaje k dlani i tako dalje.<ref>{{Cite web| url = http://japanese.about.com/library/weekly/aa112198.htm| title = Counting on one's fingers. About.com, Japanese Language, Namiko Abe| archive-url = https://web.archive.org/web/20130120143955/http://japanese.about.com/library/weekly/aa112198.htm |archive-date = 2013-01-20}}</ref> Da by pokazati deset, trěba pokazati obě dlanji otvorjenymi von. == Zapisyvanje slov čislami == Ako byli prijete [[arabske cifry]], stalo se vyše i vyše obyčno posluživati se njimi za napisanje čisel. Sčetne i redne čislovniky sut tipično napisane arabskymi ciframi, kako {{nihongo|'''tri ljudi'''|3人|san-nin}}, {{nihongo|'''julij''', "sedmy měsec"|7月|shichigatsu}}, {{nihongo|'''v vozrastu 20 lět'''|20歳|hatachi}}, i t. d., hoti {{lang|ja|三人}}, {{lang|ja|七月}} i {{lang|ja|二十歳}} sut takože dopustime v pisanju (ale to jest menje obyčno). Dalje, čisla, ktore sut čestju leksem, sut tipično zapisyvane kandži. Napriměr, termin {{nihongo|'zeleninovy kiosk'|八百屋|yaoya}} prěkladaje se v "magazín 800", s koristanjem starojaponskogo izgovora za 800, {{lang|ojp|ya(h)o}}. Izvěstna Japonska organizovana kriminalna spoločnost [[jakuza]], može byti zapisyvana kako {{lang|ja|八九三}} (ili 893), kombinacija v igrě {{lang|en|[[Oicho-Kabu|oicho-kabu]]}}, ktora stoji 0 punktov, ukazyvaje, že jakuza sut "ničtožne ljudi" ili "ljudi hazarda".<ref>{{Cite web |url=http://www.sljfaq.org/afaq/yakuza.html |title=What is the origin of yakuza? |website=www.sljfaq.org |access-date=2016-03-24}}</ref> == Referencije == {{Iztočniky}} ==Vnješnje linky== <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> * {{lang|ja|[http://www.moroo.com/uzokusou/misc/suumei/suumei.html 大数の名前について]}} (na japonskom jezyku) * {{Cite web |url= http://www.sf.airnet.ne.jp/~ts/language/number/ancient_japanese.html | title = Ancient Japanese number system| archive-url = https://web.archive.org/web/20180829030749/http://www.sf.airnet.ne.jp/~ts/language/number/ancient_japanese.html |archive-date=2018-08-29}} * [http://www.solosequenosenada.com/gramatica/japanese/Learn_Japanese_Numbers.php English exercises for learning Japanese numerals] * [https://web.archive.org/web/20090324035049/http://www.learnjapanesewordsandphrases.com/learnjapanesenumbers.html Audio to learn the pronunciation for Japanese numbers] * [http://www.sljfaq.org/cgi/kanjinumbers.cgi Convert kanji numerals to arabic numerals] (sci. lang. Japan FAQ page) * [http://www.sljfaq.org/cgi/numbers.cgi Convert arabic numerals to kanji numerals] (sci. lang. Japan FAQ page) </div> {{Prěvod|en|Japanese numerals|}} {{Prěvod|ru|Японские числительные|}} [[Kategorija:Čisla]] [[Kategorija:Japonsky jezyk]] [[Kategorija:Čislovniky]] {{INTERWIKI|Q1337084}} nmr88vf417sj0dre8yzpn51dw6nxnqk Andrij Vynnyčuk 0 4702 28082 2026-07-05T13:54:13Z IJzeren Jan 9 Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{-|'''Andrij Rostyslavovyč Vynnyčuk''' ({{Jezyky|uk|Андрій Ростиславович Винничук}}; |'''Андрій Ростиславович Винничук''' (}}[[Ljviv]], [[Ukrajina]], 26 junija 1968 – Ljviv, 5 julija 1996) byl [[Ukrajina|ukrajinsky]] aktivist, spoločny dějatelj i politik. Kako student igral važnu rolju v [[Rеvolucija na granitu|Revoluciji na granitu]], prvom velikom političnom protestu v Ukrajinskoj SSR pr...» 28082 wikitext text/x-wiki {{-|'''Andrij Rostyslavovyč Vynnyčuk''' ({{Jezyky|uk|Андрій Ростиславович Винничук}}; |'''Андрій Ростиславович Винничук''' (}}[[Ljviv]], [[Ukrajina]], 26 junija 1968 – Ljviv, 5 julija 1996) byl [[Ukrajina|ukrajinsky]] aktivist, spoločny dějatelj i politik. Kako student igral važnu rolju v [[Rеvolucija na granitu|Revoluciji na granitu]], prvom velikom političnom protestu v Ukrajinskoj SSR protiv totalitarizmu. == Žitje == {{-|Andrij Vynnyčuk|Андрій Виннчук}} urodil se v [[Ljviv|Ljvovu]], kde ukončil srědnju školu. Jegovymi roditeljami byli inženjer {{-|Rostyslav Pavlovyč Vynnyčuk|Ростислав Павлович Винничук}} i {{-|Nina Oleksandrivna Vynnyčuk|Ніна Олександрівна Винничук}}. Od 1985 do 1992 g. on studioval v Fizičnom fakultetu [[Ljvivsky universitet im. Ivana Franka|Ljvivskogo universteta im. Ivana Franka]], a v medžučasu služil v armiji v lětah 1986–1988. V 1989 g. on byl jedin iz založiteljev Studentskogo bratstva Ljvivskogo universiteta i stal prva jegova glava. Jednočasno byl deputat Ljvivskogo gradskogo sověta v lětah 1990–1992. V oktobru 1990 g. on byl jedin iz liderov [[Rеvolucija na granitu|Revolucije na granitu]]: 2-ogo oktobra sotky studentov i raznyh čestij republiky sobrali se na Plošči Oktobrskoj revolucije (nyně: Plošča Nezavisnosti, {{Jezyky|uk|Майдан Незалежності}}) i načeli [[glodovka|glodovku]], čto dovedlo medžu drugymi do odstupjenja ukrajinskogo premier-ministra [[Vitalij Masol|{{-|Vitalija Masola|Віталія Масола}}]].<ref>{{Cite web | url = https://zaxid.net/sogodni_ndazh__20richchya_studentskoyi_revolyutsiyi_na_graniti_n1112619 | title = Сьогодні – 20-річчя студентської революції на граніті | website = Zaxid.net | date = 2010-10-02}}</ref> Od njego jest citat: «Bez obzira na to, že tuto jest krajny zapad, za nas on jest jedina možnost izsloviti protest.»<ref>{{Jezyky|uk|«Незважаючи на те, що це крайній захід, для нас він єдина можливість висловити протест.»}} {{Cite web | url = https://maidan.org.ua/arch/lib/1022701868.html | title = ВЕЛИКИЙ ЗЛАМ, Хроніка “революції на граніті” 2 - 17 жовтня 1990 року | website = Архіви Форумів Майдану | date = 2002-05-29}}</ref> V 1992 g. {{-|Andrij Vynnyčuk|Андрій Виннчук}} stal student odrodženoj [[Kyjevsko-Mohyljanska Akademija|Kyjevsko-Mohyljanskoj Akademije]], kde byl jedin iz založiteljev i prva glava Studentskogo bratstva tutogo universiteta (1992–1994). V lětah 1994–1995 odbyl jednogodišnje magisterske studije v oblasti [[sociologija|sociologije]] v [[Srědnjeevropejsky universitet|Srědnjeevropejskom universitetu]] v [[Praga|Pragě]], [[Čehija]]. Poslě studije on rabotal do maja 1996 g. v informacijno-analitičnom oddělu Medžunarodnogo media-centra «Internjuz» (2. kanal), ktory stal fundament za razvoj nezavisnoj žurnalistiky v Ukrajině. 5-ogo julija on umrl v Ljvovu iz pričiny neizlěčimoj hvoroby.<ref>{{Cite web | url = https://uk.everybodywiki.com/Винничук_Андрій_Ростиславович | title = Винничук Андрій Ростиславович | website = Everybodywiki.com | access-date = 2026-07-05}}</ref> == Iztočniky == {{Iztočniky}} {{DEFAULTSORT:Vynnyčuk, Andrij}} [[Category:Ukrajinski politiki]] rfd07mbd2qgvou9pxiu0yajqrwtmtrj 28085 28082 2026-07-05T13:57:01Z IJzeren Jan 9 /* Žitje */ 28085 wikitext text/x-wiki {{-|'''Andrij Rostyslavovyč Vynnyčuk''' ({{Jezyky|uk|Андрій Ростиславович Винничук}}; |'''Андрій Ростиславович Винничук''' (}}[[Ljviv]], [[Ukrajina]], 26 junija 1968 – Ljviv, 5 julija 1996) byl [[Ukrajina|ukrajinsky]] aktivist, spoločny dějatelj i politik. Kako student igral važnu rolju v [[Rеvolucija na granitu|Revoluciji na granitu]], prvom velikom političnom protestu v Ukrajinskoj SSR protiv totalitarizmu. == Žitje == {{-|Andrij Vynnyčuk|Андрій Винничук}} urodil se v [[Ljviv|Ljvovu]], kde ukončil srědnju školu. Jegovymi roditeljami byli inženjer {{-|Rostyslav Pavlovyč Vynnyčuk|Ростислав Павлович Винничук}} i {{-|Nina Oleksandrivna Vynnyčuk|Ніна Олександрівна Винничук}}. Od 1985 do 1992 g. on studioval v Fizičnom fakultetu [[Ljvivsky universitet im. Ivana Franka|Ljvivskogo universteta im. Ivana Franka]], a v medžučasu služil v armiji v lětah 1986–1988. V 1989 g. on byl jedin iz založiteljev Studentskogo bratstva Ljvivskogo universiteta i stal prva jegova glava. Jednočasno byl deputat Ljvivskogo gradskogo sověta v lětah 1990–1992. V oktobru 1990 g. on byl jedin iz liderov [[Rеvolucija na granitu|Revolucije na granitu]]: 2-ogo oktobra sotky studentov i raznyh čestij republiky sobrali se na Plošči Oktobrskoj revolucije (nyně: Plošča Nezavisnosti, {{Jezyky|uk|Майдан Незалежності}}) i načeli [[glodovka|glodovku]], čto dovedlo medžu drugymi do odstupjenja ukrajinskogo premier-ministra [[Vitalij Masol|{{-|Vitalija Masola|Віталія Масола}}]].<ref>{{Cite web | url = https://zaxid.net/sogodni_ndazh__20richchya_studentskoyi_revolyutsiyi_na_graniti_n1112619 | title = Сьогодні – 20-річчя студентської революції на граніті | website = Zaxid.net | date = 2010-10-02}}</ref> Od njego jest citat: «Bez obzira na to, že tuto jest krajny zapad, za nas on jest jedina možnost izsloviti protest.»<ref>{{Jezyky|uk|«Незважаючи на те, що це крайній захід, для нас він єдина можливість висловити протест.»}} {{Cite web | url = https://maidan.org.ua/arch/lib/1022701868.html | title = ВЕЛИКИЙ ЗЛАМ, Хроніка “революції на граніті” 2 - 17 жовтня 1990 року | website = Архіви Форумів Майдану | date = 2002-05-29}}</ref> V 1992 g. {{-|Andrij Vynnyčuk|Андрій Виннчук}} stal student odrodženoj [[Kyjevsko-Mohyljanska Akademija|{{-|Kyjevsko-Mohyljanskoj Akademije|Кијевско-Могиљанској Академије]], kde byl jedin iz založiteljev i prva glava Studentskogo bratstva tutogo universiteta (1992–1994). V lětah 1994–1995 odbyl jednogodišnje magisterske studije v oblasti [[sociologija|sociologije]] v [[Srědnjeevropejsky universitet|Srědnjeevropejskom universitetu]] v [[Praga|Pragě]], [[Čehija]]. Poslě studije on rabotal do maja 1996 g. v informacijno-analitičnom oddělu Medžunarodnogo media-centra «Internjuz» (2. kanal), ktory stal fundament za razvoj nezavisnoj žurnalistiky v Ukrajině. 5-ogo julija on umrl v Ljvovu iz pričiny neizlěčimoj hvoroby.<ref>{{Cite web | url = https://uk.everybodywiki.com/Винничук_Андрій_Ростиславович | title = Винничук Андрій Ростиславович | website = Everybodywiki.com | access-date = 2026-07-05}}</ref> == Iztočniky == {{Iztočniky}} {{DEFAULTSORT:Vynnyčuk, Andrij}} [[Category:Ukrajinski politiki]] o9jnld650tvwmr1lio9fm67hkeins6s 28086 28085 2026-07-05T13:57:16Z IJzeren Jan 9 28086 wikitext text/x-wiki {{-|'''Andrij Rostyslavovyč Vynnyčuk''' ({{Jezyky|uk|Андрій Ростиславович Винничук}}; |'''Андрій Ростиславович Винничук''' (}}[[Ljviv]], [[Ukrajina]], 26 junija 1968 – Ljviv, 5 julija 1996) byl [[Ukrajina|ukrajinsky]] aktivist, spoločny dějatelj i politik. Kako student igral važnu rolju v [[Rеvolucija na granitu|Revoluciji na granitu]], prvom velikom političnom protestu v Ukrajinskoj SSR protiv totalitarizmu. == Žitje == {{-|Andrij Vynnyčuk|Андрій Винничук}} urodil se v [[Ljviv|Ljvovu]], kde ukončil srědnju školu. Jegovymi roditeljami byli inženjer {{-|Rostyslav Pavlovyč Vynnyčuk|Ростислав Павлович Винничук}} i {{-|Nina Oleksandrivna Vynnyčuk|Ніна Олександрівна Винничук}}. Od 1985 do 1992 g. on studioval v Fizičnom fakultetu [[Ljvivsky universitet im. Ivana Franka|Ljvivskogo universteta im. Ivana Franka]], a v medžučasu služil v armiji v lětah 1986–1988. V 1989 g. on byl jedin iz založiteljev Studentskogo bratstva Ljvivskogo universiteta i stal prva jegova glava. Jednočasno byl deputat Ljvivskogo gradskogo sověta v lětah 1990–1992. V oktobru 1990 g. on byl jedin iz liderov [[Rеvolucija na granitu|Revolucije na granitu]]: 2-ogo oktobra sotky studentov i raznyh čestij republiky sobrali se na Plošči Oktobrskoj revolucije (nyně: Plošča Nezavisnosti, {{Jezyky|uk|Майдан Незалежності}}) i načeli [[glodovka|glodovku]], čto dovedlo medžu drugymi do odstupjenja ukrajinskogo premier-ministra [[Vitalij Masol|{{-|Vitalija Masola|Віталія Масола}}]].<ref>{{Cite web | url = https://zaxid.net/sogodni_ndazh__20richchya_studentskoyi_revolyutsiyi_na_graniti_n1112619 | title = Сьогодні – 20-річчя студентської революції на граніті | website = Zaxid.net | date = 2010-10-02}}</ref> Od njego jest citat: «Bez obzira na to, že tuto jest krajny zapad, za nas on jest jedina možnost izsloviti protest.»<ref>{{Jezyky|uk|«Незважаючи на те, що це крайній захід, для нас він єдина можливість висловити протест.»}} {{Cite web | url = https://maidan.org.ua/arch/lib/1022701868.html | title = ВЕЛИКИЙ ЗЛАМ, Хроніка “революції на граніті” 2 - 17 жовтня 1990 року | website = Архіви Форумів Майдану | date = 2002-05-29}}</ref> V 1992 g. {{-|Andrij Vynnyčuk|Андрій Виннчук}} stal student odrodženoj [[Kyjevsko-Mohyljanska Akademija|{{-|Kyjevsko-Mohyljanskoj Akademije|Кијевско-Могиљанској Академије}}]], kde byl jedin iz založiteljev i prva glava Studentskogo bratstva tutogo universiteta (1992–1994). V lětah 1994–1995 odbyl jednogodišnje magisterske studije v oblasti [[sociologija|sociologije]] v [[Srědnjeevropejsky universitet|Srědnjeevropejskom universitetu]] v [[Praga|Pragě]], [[Čehija]]. Poslě studije on rabotal do maja 1996 g. v informacijno-analitičnom oddělu Medžunarodnogo media-centra «Internjuz» (2. kanal), ktory stal fundament za razvoj nezavisnoj žurnalistiky v Ukrajině. 5-ogo julija on umrl v Ljvovu iz pričiny neizlěčimoj hvoroby.<ref>{{Cite web | url = https://uk.everybodywiki.com/Винничук_Андрій_Ростиславович | title = Винничук Андрій Ростиславович | website = Everybodywiki.com | access-date = 2026-07-05}}</ref> == Iztočniky == {{Iztočniky}} {{DEFAULTSORT:Vynnyčuk, Andrij}} [[Category:Ukrajinski politiki]] gk3l2nc0evb0xbxcl5dd5gdaz8llwf2 28164 28086 2026-07-05T18:41:11Z Ilja isv 10 28164 wikitext text/x-wiki {{-|'''Andrij Rostyslavovyč Vynnyčuk''' ({{Jezyky|uk|Андрій Ростиславович Винничук}}; |'''Андрій Ростиславович Винничук''' (}}[[Ljvov]], [[Ukrajina]], 26 junija 1968 – Ljviv, 5 julija 1996) byl [[Ukrajina|ukrajinsky]] aktivist, spoločny dějatelj i politik. Kako student igral važnu rolju v [[Rеvolucija na granitu|Revoluciji na granitu]], prvom velikom političnom protestu v Ukrajinskoj SSR protiv totalitarizmu. == Žitje == {{-|Andrij Vynnyčuk|Андрій Винничук}} urodil se v [[Ljvov|Ljvovu]], kde ukončil srědnju školu. Jegovymi roditeljami byli inženjer {{-|Rostyslav Pavlovyč Vynnyčuk|Ростислав Павлович Винничук}} i {{-|Nina Oleksandrivna Vynnyčuk|Ніна Олександрівна Винничук}}. Od 1985 do 1992 g. on studioval v Fizičnom fakultetu [[Ljvovsky universitet im. Ivana Franka|Ljvovskogo universteta im. Ivana Franka]], a v medžučasu služil v armiji v lětah 1986–1988. V 1989 g. on byl jedin iz založiteljev Studentskogo bratstva Ljvivskogo universiteta i stal prva jegova glava. Jednočasno byl deputat Ljvovskogo gradskogo sověta v lětah 1990–1992. V oktobru 1990 g. on byl jedin iz liderov [[Rеvolucija na granitu|Revolucije na granitu]]: 2-ogo oktobra sotky studentov i raznyh čestij republiky sobrali se na Plošči Oktobrskoj revolucije (nyně: Plošča Nezavisnosti, {{Jezyky|uk|Майдан Незалежності}}) i načeli [[glodovka|glodovku]], čto dovedlo medžu drugymi do odstupjenja ukrajinskogo premier-ministra [[Vitalij Masol|{{-|Vitalija Masola|Віталія Масола}}]].<ref>{{Cite web | url = https://zaxid.net/sogodni_ndazh__20richchya_studentskoyi_revolyutsiyi_na_graniti_n1112619 | title = Сьогодні – 20-річчя студентської революції на граніті | website = Zaxid.net | date = 2010-10-02}}</ref> Od njego jest citat: «Bez obzira na to, že tuto jest krajny zapad, za nas on jest jedina možnost izsloviti protest.»<ref>{{Jezyky|uk|«Незважаючи на те, що це крайній захід, для нас він єдина можливість висловити протест.»}} {{Cite web | url = https://maidan.org.ua/arch/lib/1022701868.html | title = ВЕЛИКИЙ ЗЛАМ, Хроніка “революції на граніті” 2 - 17 жовтня 1990 року | website = Архіви Форумів Майдану | date = 2002-05-29}}</ref> V 1992 g. {{-|Andrij Vynnyčuk|Андрій Виннчук}} stal student odrodženoj [[Kyjevsko-Mohyljanska Akademija|{{-|Kyjevsko-Mohyljanskoj Akademije|Кијевско-Могиљанској Академије}}]], kde byl jedin iz založiteljev i prva glava Studentskogo bratstva tutogo universiteta (1992–1994). V lětah 1994–1995 odbyl jednogodišnje magisterske studije v oblasti [[sociologija|sociologije]] v [[Srědnjeevropejsky universitet|Srědnjeevropejskom universitetu]] v [[Praga|Pragě]], [[Čehija]]. Poslě studije on rabotal do maja 1996 g. v informacijno-analitičnom oddělu Medžunarodnogo media-centra «Internjuz» (2. kanal), ktory stal fundament za razvoj nezavisnoj žurnalistiky v Ukrajině. 5-ogo julija on umrl v Ljvovu iz pričiny neizlěčimoj hvoroby.<ref>{{Cite web | url = https://uk.everybodywiki.com/Винничук_Андрій_Ростиславович | title = Винничук Андрій Ростиславович | website = Everybodywiki.com | access-date = 2026-07-05}}</ref> == Iztočniky == {{Iztočniky}} {{DEFAULTSORT:Vynnyčuk, Andrij}} [[Category:Ukrajinski politiki]] 4hlfs9o0uekt635xtdeh1cebap7iwpa 28165 28164 2026-07-05T18:41:37Z Ilja isv 10 28165 wikitext text/x-wiki {{-|'''Andrij Rostyslavovyč Vynnyčuk''' ({{Jezyky|uk|Андрій Ростиславович Винничук}}; |'''Андрій Ростиславович Винничук''' (}}[[Ljvov]], [[Ukrajina]], 26 junija 1968 – Ljvov, 5 julija 1996) byl [[Ukrajina|ukrajinsky]] aktivist, spoločny dějatelj i politik. Kako student igral važnu rolju v [[Rеvolucija na granitu|Revoluciji na granitu]], prvom velikom političnom protestu v Ukrajinskoj SSR protiv totalitarizmu. == Žitje == {{-|Andrij Vynnyčuk|Андрій Винничук}} urodil se v [[Ljvov|Ljvovu]], kde ukončil srědnju školu. Jegovymi roditeljami byli inženjer {{-|Rostyslav Pavlovyč Vynnyčuk|Ростислав Павлович Винничук}} i {{-|Nina Oleksandrivna Vynnyčuk|Ніна Олександрівна Винничук}}. Od 1985 do 1992 g. on studioval v Fizičnom fakultetu [[Ljvovsky universitet im. Ivana Franka|Ljvovskogo universteta im. Ivana Franka]], a v medžučasu služil v armiji v lětah 1986–1988. V 1989 g. on byl jedin iz založiteljev Studentskogo bratstva Ljvivskogo universiteta i stal prva jegova glava. Jednočasno byl deputat Ljvovskogo gradskogo sověta v lětah 1990–1992. V oktobru 1990 g. on byl jedin iz liderov [[Rеvolucija na granitu|Revolucije na granitu]]: 2-ogo oktobra sotky studentov i raznyh čestij republiky sobrali se na Plošči Oktobrskoj revolucije (nyně: Plošča Nezavisnosti, {{Jezyky|uk|Майдан Незалежності}}) i načeli [[glodovka|glodovku]], čto dovedlo medžu drugymi do odstupjenja ukrajinskogo premier-ministra [[Vitalij Masol|{{-|Vitalija Masola|Віталія Масола}}]].<ref>{{Cite web | url = https://zaxid.net/sogodni_ndazh__20richchya_studentskoyi_revolyutsiyi_na_graniti_n1112619 | title = Сьогодні – 20-річчя студентської революції на граніті | website = Zaxid.net | date = 2010-10-02}}</ref> Od njego jest citat: «Bez obzira na to, že tuto jest krajny zapad, za nas on jest jedina možnost izsloviti protest.»<ref>{{Jezyky|uk|«Незважаючи на те, що це крайній захід, для нас він єдина можливість висловити протест.»}} {{Cite web | url = https://maidan.org.ua/arch/lib/1022701868.html | title = ВЕЛИКИЙ ЗЛАМ, Хроніка “революції на граніті” 2 - 17 жовтня 1990 року | website = Архіви Форумів Майдану | date = 2002-05-29}}</ref> V 1992 g. {{-|Andrij Vynnyčuk|Андрій Виннчук}} stal student odrodženoj [[Kyjevsko-Mohyljanska Akademija|{{-|Kyjevsko-Mohyljanskoj Akademije|Кијевско-Могиљанској Академије}}]], kde byl jedin iz založiteljev i prva glava Studentskogo bratstva tutogo universiteta (1992–1994). V lětah 1994–1995 odbyl jednogodišnje magisterske studije v oblasti [[sociologija|sociologije]] v [[Srědnjeevropejsky universitet|Srědnjeevropejskom universitetu]] v [[Praga|Pragě]], [[Čehija]]. Poslě studije on rabotal do maja 1996 g. v informacijno-analitičnom oddělu Medžunarodnogo media-centra «Internjuz» (2. kanal), ktory stal fundament za razvoj nezavisnoj žurnalistiky v Ukrajině. 5-ogo julija on umrl v Ljvovu iz pričiny neizlěčimoj hvoroby.<ref>{{Cite web | url = https://uk.everybodywiki.com/Винничук_Андрій_Ростиславович | title = Винничук Андрій Ростиславович | website = Everybodywiki.com | access-date = 2026-07-05}}</ref> == Iztočniky == {{Iztočniky}} {{DEFAULTSORT:Vynnyčuk, Andrij}} [[Category:Ukrajinski politiki]] mtnq68own3mtzluiczx4w4o5v212mbn Андрій Винничук 0 4703 28087 2026-07-05T13:58:31Z IJzeren Jan 9 Prěnapravjenje stranice na [[Andrij Vynnyčuk]] 28087 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Andrij Vynnyčuk]] {{DEFAULTSORT|Винничук, Андрій}} [[Kategorija:Украјински политики]] 0rabhykfz5dc8fb6qldnrvdejwywnc6 28088 28087 2026-07-05T13:58:42Z IJzeren Jan 9 28088 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Andrij Vynnyčuk]] {{DEFAULTSORT:Винничук, Андрій}} [[Kategorija:Украјински политики]] fv7n3ysfyb0lzbk31eq6syiibtilmox Hristos 0 4704 28099 2026-07-05T14:35:02Z Marcoorio 22 Stvorjena nova stranica s tekstom: «[[File:Jesusicon.jpg|thumb|[[Ikona]] Hristosa [[Pantokrator|Pantokratora]] iz [[Makedonija|Makedoniji]], {{-|XIV}} věk]] [[Imena i tituly Isusa Hristosa v Novom Zavětu|Ime i titul]] '''«Hristos»''' v [[Hristijanin|hristijanskom]] razumenji odnoznačno odnoset se k [[Isus|Isusu]] <ref>{{-|Prager, Edward|Прагер, Эдвард}} (2005). {{-|''A Dictionary of Jewish-Christian Relations.'' Cambridge University Press. p. 85. ISBN 0-521-82692-6.}}</...» 28099 wikitext text/x-wiki [[File:Jesusicon.jpg|thumb|[[Ikona]] Hristosa [[Pantokrator|Pantokratora]] iz [[Makedonija|Makedoniji]], {{-|XIV}} věk]] [[Imena i tituly Isusa Hristosa v Novom Zavětu|Ime i titul]] '''«Hristos»''' v [[Hristijanin|hristijanskom]] razumenji odnoznačno odnoset se k [[Isus|Isusu]] <ref>{{-|Prager, Edward|Прагер, Эдвард}} (2005). {{-|''A Dictionary of Jewish-Christian Relations.'' Cambridge University Press. p. 85. ISBN 0-521-82692-6.}}</ref><ref>{{-|Zanzig, Thomas|Занзиг, Томас}} (2000). {{-|''Jesus of history, Christ of faith.'' Saint Mary's Press. p. 33. ISBN 0-88489-530-0.}}</ref><ref>{{-|Espin, Orlando|Еспин, Орландо}} (2007). {{-|''Introductory Dictionary of Theology and Religious Studies.'' Liturgical Press. p. 231. ISBN 978-0-8146-5856-7.}}</ref>. Kako titul ono koristaje se v obratnom značenju kak «Isus Hristos», označajučem «Isus [[Mesija]]» (doslovno Isus Pomazany), tak i samostojno kak «Hristos» <ref>{{-|Pannenberg, Wolfhart|Панненберг, Вулфхарт}} (1968). {{-|''Jesus God and Man.'' Westminster John Knox Press. pp. 30–31. ISBN 0-664-24468-8.}}</ref>. V rannějših tekstah [[Novy Zavět|Novogo Zavěta]] ([[Poslanja Pavla|poslanjah Pavla]]) <ref>{{-|Borg, Marcus|Борг, Маркус}} (Avgust 31, 2012). {{-|[http://www.huffingtonpost.com/marcus-borg/a-chronological-new-testament_b_1823018.html "A Chronological New Testament"]. ''The Huffington Post.'' {{-|[https://web.archive.org/web/20130629231727/http://www.huffingtonpost.com/marcus-borg/a-chronological-new-testament_b_1823018.html Arhivovano]}} s originala 29 junija 2013. Prověrjeno 23 maja 2013.}}</ref>, Isus često spominaje se kak «Isus Hristos» abo prosto «Hristos». Koncepcija Hristosa v hristijanstvu pojavila se iz koncepciji [[Mesija v judaizmu|Mesiji v judaizmu]]. Hristijani věret, že Isus jest Mesija, prědskazany v [[Tanah|hebrejskoj Bibliji]] (hristijanskom [[Stary Zavět|Starom Zavětu]]). Ačekoli prědstavjenja o Mesiji v každoj religiji sut srodne, čestěje one imajut razliku iz-za razkola rannjego hristijanstva i judaizma v [[Hristijanstvo v I věku|{{-|I}} věku]] <ref>{{-|Dunn, James D.G. (1991). The Partings of the Ways: ''Between Christianity and Judaism and their Significance for the Character of Christianity.'' SCM Press.}}</ref>. Ačekoli prvi [[Učenik (hristijanstvo)|poslědovatelji Isusa]] imenovali jego hebrejskym Mesijej, napriklad, v «[[Izpovědanje Petra|Izpovědanju Petra]]», jego obyčajno imenovali «Isusom iz [[Nazaret|Nazareta]]» abo «Isusom, synom [[Josif iz Nazareta|Josifa]]» <ref>{{-|"[https://www.britannica.com/EBchecked/topic/303091/Jesus-Christ Jesus Christ]". ''Encyclopædia Britannica.''}} [https://web.archive.org/web/20150503100711/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/303091/Jesus-Christ Arhivovano] s 3 maja, 2015. Prověrjeno 23 maja, 2013.</ref>. Medžu hristijanami on stal znajemy pod imenom «Isus Hristos»m pokoliku oni věret, že jegovo [[Razpetje Isusa Hristosa|razpetje]] i [[Vozkrešenje Isusa Hristosa|vozkrešenje]] izpolnjajut [[Isus i mesijanske proročstva|mesijanske proročstva]] Starogo Zavěta, osoblivo proročstva, zapisane v Isaji 53 i Psalmu 22 <ref>{{-|[https://www.christianity.com/bible/commentary/matthew-henry-concise/isaiah/53 "Isaiah 53 Bible Commentary - Matthew Henry (concise)"].}} ''www.christianity.com.'' [https://web.archive.org/web/20231111230706/https://www.christianity.com/bible/commentary/matthew-henry-concise/isaiah/53 Arhivovano] s originala 11 novembra, 2023. Prověrjeno 11 novembra, 2023.</ref>. ==Etimologija== Slovo «Hristos» proizhodi od [[Grečsky jezyk|grečskogo]] slova {{lang|grc|χριστός}}, označajuče «[[Pomazanje|pomazany]]». Tuto slovo proizhodi od grečskogo glagola {{lang|grc|χρίω}} <ref>χριστός. {{-|Liddell, Henry George|Лидделл, Хенри Джордж}}; {{-|Scott, Robert|Скотт, Роберт}}; {{-|A Greek–English Lexicon at the Perseus Project}}</ref>, označajuče «pomazyvati». V grečskoj [[Septuaginta|Septuagintě]] {{lang|grc|χριστός}} bylo je semantično pozajmanjem, izkoristanym dlja prěklada [[Hebrejsky jezyk|hebrejskogo]] slova {{lang|he|מָשִׁיחַ}} ({{-|Mašíaḥ}}, mesija), označjajuče «[toj, kto] jest pomazanym» <ref>{{-|[https://www.biblestudytools.com/dictionary/messiah/ "Messiah Meaning - Bible Definition and References"]. Bible Study Tools.}} Arhivovano s originala 4 februara, 2020. Prověrjeno 15 julija, 2025.</ref>. ==Koristanje== ==Prědhistorija i novozavětne referencije== [[File:Sargis Pitsak.jpg|thumb|upright|Prva stranica [[Evangelje od Marka|evangelja od Marka]] [[Sargis Pitsak|Sargisa Pitsaka]] ({{-|XIV}} věk): «Početok dobroj věsti Isusa Hristosa, syna Boga»]] ===Donovozavětne referencije=== V Starom Zavětu pomazanje je bylo cerimonijalnym ritualom, prěznačenym za: * [[Kralji Izraela i Judy|Kraljev Izraela]] (1 Kraljev 19:16; 24:7, Psalom 17(18):51); * [[Kir Veliky|Kira Velikogo]] (Isaja 45:1); * [[Prvosvečennik|Prvosvečennika Izraela]] (3 Mojseja 8:12); * [[Praotci|Praotcev]] (Psalom 104(105):15); i * [[Prorok#Judaizm|Prorokov]] <ref>{{-|[https://www.ucg.org/bible-study-tools/booklets/jesus-christ-the-real-story/what-do-messiah-and-jesus-christ-mean "What Do 'Messiah' and 'Jesus Christ' Mean?. Both Christ and Messiah mean anointed or anointed one"]. January 26, 2011.}} [https://web.archive.org/web/20160622131408/https://www.ucg.org/bible-study-tools/booklets/jesus-christ-the-real-story/what-do-messiah-and-jesus-christ-mean Arhivovano] s originala 22 junija, 2016. Prověrjeno 17 septembra, 2018. {{-|anointing was a rite of kingship in Syria-Palestine in the fourteenth century BCE.}}</ref><ref>χριστός. {{-|Liddell, Henry George|Лидделл, Хенри Джордж}}; {{-|Scott, Robert|Скотт, Роберт}}; {{-|A Greek–English Lexicon at the Perseus Project}}</ref>. V [[Septuaginta|Septuagintě]], v tekstu [[Vtorokanonične knigy|vtorokanoničnyh knig]], termin «Hristos» strěčaje se v 2 Makavejev 1:10 (odnosi se do [[Prvosvečennik|pomazanogo prvosvečennika Izraela]]) i v Knigě Siraha 46:19 odnosno [[Samuel|Samuela]], proroka i osnovatelja kraljevstva pri [[Saul|Saulu]]. V dobu Isusa ne jestvovalo jedinoj formy [[Judaizm Drugogo Hrama|judaizma Drugogo Hrama]], i medžu različnymi hebrejskymi grupami sut byli značime politične, socialne i religijne razliky. Ale na proteženju časa hebreji koristali termin «mašiah» («pomazannik») za označenje očekyvajemogo jimi izbavitelja. 1g1gf9v7e6od5i5u1aaam71s45wvrrm 28136 28099 2026-07-05T17:05:51Z Marcoorio 22 dodana informacija, izpravjeny liny na izto4niky 28136 wikitext text/x-wiki [[File:Jesusicon.jpg|thumb|[[Ikona]] Hristosa [[Pantokrator|Pantokratora]] iz [[Makedonija|Makedoniji]], {{-|XIV}} věk]] [[Imena i tituly Isusa Hristosa v Novom Zavětu|Ime i titul]] '''«Hristos»''' v [[Hristijanin|hristijanskom]] razumenji odnoznačno odnoset se k [[Isus|Isusu]]<ref>{{Cite book|title=Slovnik judejsko-hristijanksyh odnošenjij|last=Prager|first={{-|Edward|Едвард}}|year=2005|isbn=0-521-82692-6|page=85|publisher=Cambridge University Press|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|title=Isus historiji, Hristos věry|first={{-|Thomas|Томас}}|last={{-|Zanzig|Занзиг}}|year=2000|isbn=0-88489-530-0|page=[https://archive.org/details/jesusofhistorych03edzanz/page/314 314]|url=https://archive.org/details/jesusofhistorych03edzanz/page/314|publisher=Saint Mary's Press|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|title=Vvodny slovnik po teologiji i religiověděnju|first=Orlando|last=Espin|year=2007|isbn=978-0-8146-5856-7|page=231|publisher=Liturgical Press|language=en}}</ref>. Kako titul ono koristaje se v obratnom značenju kak «Isus Hristos», označajučem «Isus [[Mesija]]» (doslovno Isus Pomazany), tak i samostojno kak «Hristos»<ref>{{Cite book|last=Pannenberg|title=Isus Bog i Člověk|year=1968|pages=30–31|isbn=0-664-24468-8|url=https://books.google.com/books?id=zWfvlpURwiIC&pg=PA30|first={{-|Wolfhart|Волjфхарт}}|language=en|author-link=Wolfhart Pannenberg}}</ref>. V rannějših tekstah [[Novy Zavět|Novogo Zavěta]] ([[Poslanja Pavla|poslanjah Pavla]])<ref>{{Cite web|url=http://www.huffingtonpost.com/marcus-borg/a-chronological-new-testament_b_1823018.html|title=Hronologija Novogo Zavěta|work=The Huffington Post|date=31 August 2012|first={{-|Marcus|Маркус}}|last=Borg|author-link=Marcus Borg|access-date=May 23, 2013|archive-date=June 29, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130629231727/http://www.huffingtonpost.com/marcus-borg/a-chronological-new-testament_b_1823018.html|url-status=live|language=en}}</ref>, Isus često spominaje se kak «Isus Hristos» abo prosto «Hristos». Koncepcija Hristosa v hristijanstvu pojavila se iz koncepciji [[Mesija v judaizmu|Mesiji v judaizmu]]. Hristijani věret, že Isus jest Mesija, prědskazany v [[Tanah|hebrejskoj Bibliji]] (hristijanskom [[Stary Zavět|Starom Zavětu]]). Ačekoli prědstavjenja o Mesiji v každoj religiji sut srodne, čestěje one imajut razliku iz-za razkola rannjego hristijanstva i judaizma v [[Hristijanstvo v I věku|{{-|I}} věku]]<ref>{{Cite book|last={{-|Dunn|Данн}}|first={{-|James D. G.|Джеjмс Д. Г.}}|year=1991|title=Dragy razhodet se: medžu hristijanstvom i judaizmom i jihno značenje dlja haraktera hristijanstva|publisher=SCM Press|language=en}}</ref>. Ačekoli prvi [[Učenik (hristijanstvo)|poslědovatelji Isusa]] imenovali jego hebrejskym Mesijej, napriklad, v «[[Izpovědanje Petra|Izpovědanju Petra]]», jego obyčajno imenovali «Isusom iz [[Nazaret|Nazareta]]» abo «Isusom, synom [[Josif iz Nazareta|Josifa]]»<ref>{{Cite encyclopedia|title=Isus Hristos|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|access-date=23 May 2013|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/303091/Jesus-Christ|archive-date=May 3, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150503100711/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/303091/Jesus-Christ|url-status=live|language=en}}</ref>. Medžu hristijanami on stal znajemy pod imenom «Isus Hristos»m pokoliku oni věret, že jegovo [[Razpetje Isusa Hristosa|razpetje]] i [[Vozkrešenje Isusa Hristosa|vozkrešenje]] izpolnjajut [[Isus i mesijanske proročstva|mesijanske proročstva]] Starogo Zavěta, osoblivo proročstva, zapisane v Isaji 53 i Psalmu 22<ref>{{Cite web|title=Biblijsky komentar do Isaji 53 — {{-|Mathew Henry|Метjу Хенри}} (kratky)|website=www.christianity.com|archive-date=November 11, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231111230706/https://www.christianity.com/bible/commentary/matthew-henry-concise/isaiah/53|url-status=live|url=https://www.christianity.com/bible/commentary/matthew-henry-concise/isaiah/53|access-date=2023-11-11|language=en}}</ref>. ==Etimologija== Slovo «Hristos» proizhodi od [[Grečsky jezyk|grečskogo]] slova {{lang|grc|χριστός}}, označajuče «[[Pomazanje|pomazany]]». Tuto slovo proizhodi od grečskogo glagola {{lang|grc|χρίω}}, označajuče «pomazyvati»<ref>{{Cite web|title=χριστός|first1={{-|Henry George|Хенри Джордж}}|last1={{-|Liddel|Лидел}}|first2=Robert|last2={{-|Scott|Скот}}|url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.04.0057:entry=xristo/s}}</ref>. V grečskoj [[Septuaginta|Septuagintě]] {{lang|grc|χριστός}} bylo je semantično pozajmanjem, izkoristanym dlja prěklada [[Hebrejsky jezyk|hebrejskogo]] slova {{lang|he|מָשִׁיחַ}} ({{-|Mašíaḥ}}, mesija), označjajuče «[toj, kto] jest pomazanym». ==Prědhistorija i novozavětne referencije== [[File:Sargis Pitsak.jpg|thumb|upright|Prva stranica [[Evangelje od Marka|evangelja od Marka]] [[Sargis Pitsak|Sargisa Pitsaka]] ({{-|XIV}} věk): «Početok dobroj věsti Isusa Hristosa, syna Boga»]] ===Donovozavětne referencije=== V Starom Zavětu pomazanje je bylo cerimonijalnym ritualom, prěznačenym za: * [[Kralji Izraela i Judy|Kraljev Izraela]] (1 Kraljev 19:16; 24:7, Psalom 17(18):51); * [[Kir Veliky|Kira Velikogo]] (Isaja 45:1); * [[Prvosvečennik|Prvosvečennika Izraela]] (3 Mojseja 8:12); * [[Praotci|Praotcev]] (Psalom 104(105):15); i * [[Prorok#Judaizm|Prorokov]]<ref>{{Cite web|url=https://www.ucg.org/bible-study-tools/booklets/jesus-christ-the-real-story/what-do-messiah-and-jesus-christ-mean|title=Čto označajut "Mesija" i "Isus Hristos"?. I Hristos, i Mesija označajut "pomazannik".|date=January 26, 2011|access-date=Sep 17, 2018|language=en|quotation=Pomazanje je bylo obredom koronaciji v Siriji i Palestině v {{-|XIV}} věku do n.e.|archive-url=https://web.archive.org/web/20160622131408/https://www.ucg.org/bible-study-tools/booklets/jesus-christ-the-real-story/what-do-messiah-and-jesus-christ-mean|archive-date=June 22, 2016|url-status=live}}</ref>. V [[Septuaginta|Septuagintě]], v tekstu [[Vtorokanonične knigy|vtorokanoničnyh knig]], termin «Hristos» strěčaje se v 2 Makavejev 1:10<ref>{{Cite web|url=https://www.kingjamesbibleonline.org/2-Maccabees-Chapter-1_Original-1611-KJV/|title=Biblija Kralja {{-|Jamesa|Джеjмса}}, 1611 god, 2 Kniga Makavejev, glava 1, stih 10|website=kingjamesbibleonline.org|language=en|archive-date=December 24, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121224034225/https://www.kingjamesbibleonline.org/2-Maccabees-Chapter-1_Original-1611-KJV|url-status=live|access-date=October 5, 2018}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.en.katabiblon.com/us/index.php?text=LXX&book=2Mc&ch=1&interlin=on|title=Grečska Septuaginta i Viki-prěklad na anglijsky, 2 Kniga Makavejev, glava 1|website=katabiblon.com|language=en, el|archive-url=https://web.archive.org/web/20181004145007/http://www.en.katabiblon.com/us/index.php?text=LXX&book=2Mc&ch=1&interlin=on|archive-date=2018-10-04|url-status=live}}</ref> (odnosi se do [[Prvosvečennik|pomazanogo prvosvečennika Izraela]]) i v Knigě Siraha 46:19<ref>{{Cite web|url=https://www.kingjamesbibleonline.org/Ecclesiasticus-Chapter-46_Original-1611-KJV/|title=Biblija Kralja {{-|Jamesa|Джеjмса}}, 1611 god, kniga Siraha, glava 46, stih 19|website=kingjamesbibleonline.org|language=en|access-date=October 5, 2018|archive-date=October 5, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181005112549/https://www.kingjamesbibleonline.org/Ecclesiasticus-Chapter-46_Original-1611-KJV/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://en.katabiblon.com/us/index.php?text=LXX&book=Sir&ch=46|title=Grečska Septuaginta i Viki-prěklad na anglijsky, kniga Siraha, glava 46|website=katabiblon.com|language=en, el|archive-url=https://web.archive.org/web/20181005112315/http://en.katabiblon.com/us/index.php?text=LXX&book=Sir&ch=46|archive-date=2018-10-05|url-status=live}}</ref> odnosno [[Samuel|Samuela]], proroka i osnovatelja kraljevstva pri [[Saul|Saulu]]. V dobu Isusa ne jestvovalo jedinoj formy [[Judaizm Drugogo Hrama|judaizma Drugogo Hrama]], i medžu različnymi hebrejskymi grupami sut byli značime politične, socialne i religijne razliky. Ale na proteženju časa hebreji koristali termin «mašiah» («pomazannik») za označenje očekyvajemogo jimi izbavitelja. == Žrla == {{Iztočniky}} == Vněšnje linky == {{Prěvod|en|Christ (title)|}} [[Kategorija:Religija]] [[Kategorija:Hristijanstvo]] c1l4ska0r42fvjofwipmgl246nws8dx 28144 28136 2026-07-05T17:36:24Z Marcoorio 22 28144 wikitext text/x-wiki {{O|slovu Hristos|ličnosti Hrista|[[Isus Hristos]]}} [[File:Jesusicon.jpg|thumb|[[Ikona]] Hristosa [[Pantokrator|Pantokratora]] iz [[Makedonija|Makedoniji]], {{-|XIV}} věk]] [[Imena i tituly Isusa Hristosa v Novom Zavětu|Ime i titul]] '''«Hristos»''' v [[Hristijanin|hristijanskom]] razumenji odnoznačno odnoset se k [[Isus|Isusu]]<ref>{{Cite book|title=Slovnik judejsko-hristijanksyh odnošenjij|last=Prager|first={{-|Edward|Едвард}}|year=2005|isbn=0-521-82692-6|page=85|publisher=Cambridge University Press|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|title=Isus historiji, Hristos věry|first={{-|Thomas|Томас}}|last={{-|Zanzig|Занзиг}}|year=2000|isbn=0-88489-530-0|page=[https://archive.org/details/jesusofhistorych03edzanz/page/314 314]|url=https://archive.org/details/jesusofhistorych03edzanz/page/314|publisher=Saint Mary's Press|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|title=Vvodny slovnik po teologiji i religiověděnju|first=Orlando|last=Espin|year=2007|isbn=978-0-8146-5856-7|page=231|publisher=Liturgical Press|language=en}}</ref>. Kako titul ono koristaje se v obratnom značenju kak «Isus Hristos», označajučem «Isus [[Mesija]]» (doslovno Isus Pomazany), tak i samostojno kak «Hristos»<ref>{{Cite book|last=Pannenberg|title=Isus Bog i Člověk|year=1968|pages=30–31|isbn=0-664-24468-8|url=https://books.google.com/books?id=zWfvlpURwiIC&pg=PA30|first={{-|Wolfhart|Волjфхарт}}|language=en|author-link=Wolfhart Pannenberg}}</ref>. V rannějših tekstah [[Novy Zavět|Novogo Zavěta]] ([[Poslanja Pavla|poslanjah Pavla]])<ref>{{Cite web|url=http://www.huffingtonpost.com/marcus-borg/a-chronological-new-testament_b_1823018.html|title=Hronologija Novogo Zavěta|work=The Huffington Post|date=31 August 2012|first={{-|Marcus|Маркус}}|last=Borg|author-link=Marcus Borg|access-date=May 23, 2013|archive-date=June 29, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130629231727/http://www.huffingtonpost.com/marcus-borg/a-chronological-new-testament_b_1823018.html|url-status=live|language=en}}</ref>, Isus često spominaje se kak «Isus Hristos» abo prosto «Hristos». Koncepcija Hristosa v hristijanstvu pojavila se iz koncepciji [[Mesija v judaizmu|Mesiji v judaizmu]]. Hristijani věret, že Isus jest Mesija, prědskazany v [[Tanah|hebrejskoj Bibliji]] (hristijanskom [[Stary Zavět|Starom Zavětu]]). Ačekoli prědstavjenja o Mesiji v každoj religiji sut srodne, čestěje one imajut razliku iz-za razkola rannjego hristijanstva i judaizma v [[Hristijanstvo v I věku|{{-|I}} věku]]<ref>{{Cite book|last={{-|Dunn|Данн}}|first={{-|James D. G.|Джеjмс Д. Г.}}|year=1991|title=Dragy razhodet se: medžu hristijanstvom i judaizmom i jihno značenje dlja haraktera hristijanstva|publisher=SCM Press|language=en}}</ref>. Ačekoli prvi [[Učenik (hristijanstvo)|poslědovatelji Isusa]] imenovali jego hebrejskym Mesijej, napriklad, v «[[Izpovědanje Petra|Izpovědanju Petra]]», jego obyčajno imenovali «Isusom iz [[Nazaret|Nazareta]]» abo «Isusom, synom [[Josif iz Nazareta|Josifa]]»<ref>{{Cite encyclopedia|title=Isus Hristos|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|access-date=23 May 2013|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/303091/Jesus-Christ|archive-date=May 3, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150503100711/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/303091/Jesus-Christ|url-status=live|language=en}}</ref>. Medžu hristijanami on stal znajemy pod imenom «Isus Hristos»m pokoliku oni věret, že jegovo [[Razpetje Isusa Hristosa|razpetje]] i [[Vozkrešenje Isusa Hristosa|vozkrešenje]] izpolnjajut [[Isus i mesijanske proročstva|mesijanske proročstva]] Starogo Zavěta, osoblivo proročstva, zapisane v Isaji 53 i Psalmu 22<ref>{{Cite web|title=Biblijsky komentar do Isaji 53 — {{-|Mathew Henry|Метjу Хенри}} (kratky)|website=www.christianity.com|archive-date=November 11, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231111230706/https://www.christianity.com/bible/commentary/matthew-henry-concise/isaiah/53|url-status=live|url=https://www.christianity.com/bible/commentary/matthew-henry-concise/isaiah/53|access-date=2023-11-11|language=en}}</ref>. ==Etimologija== Slovo «Hristos» proizhodi od [[Grečsky jezyk|grečskogo]] slova {{lang|grc|χριστός}}, označajuče «[[Pomazanje|pomazany]]». Tuto slovo proizhodi od grečskogo glagola {{lang|grc|χρίω}}, označajuče «pomazyvati»<ref>{{Cite web|title=χριστός|first1={{-|Henry George|Хенри Джордж}}|last1={{-|Liddel|Лидел}}|first2=Robert|last2={{-|Scott|Скот}}|url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.04.0057:entry=xristo/s}}</ref>. V grečskoj [[Septuaginta|Septuagintě]] {{lang|grc|χριστός}} bylo je semantično pozajmanjem, izkoristanym dlja prěklada [[Hebrejsky jezyk|hebrejskogo]] slova {{lang|he|מָשִׁיחַ}} ({{-|Mašíaḥ}}, mesija), označjajuče «[toj, kto] jest pomazanym». ==Prědhistorija i novozavětne referencije== [[File:Sargis Pitsak.jpg|thumb|upright|Prva stranica [[Evangelje od Marka|evangelja od Marka]] [[Sargis Pitsak|Sargisa Pitsaka]] ({{-|XIV}} věk): «Početok dobroj věsti Isusa Hristosa, syna Boga»]] ===Donovozavětne referencije=== V Starom Zavětu pomazanje je bylo cerimonijalnym ritualom, prěznačenym za: * [[Kralji Izraela i Judy|Kraljev Izraela]] (1 Kraljev 19:16; 24:7, Psalom 17(18):51); * [[Kir Veliky|Kira Velikogo]] (Isaja 45:1); * [[Prvosvečennik|Prvosvečennika Izraela]] (3 Mojseja 8:12); * [[Praotci|Praotcev]] (Psalom 104(105):15); i * [[Prorok#Judaizm|Prorokov]]<ref>{{Cite web|url=https://www.ucg.org/bible-study-tools/booklets/jesus-christ-the-real-story/what-do-messiah-and-jesus-christ-mean|title=Čto označajut "Mesija" i "Isus Hristos"?. I Hristos, i Mesija označajut "pomazannik".|date=January 26, 2011|access-date=Sep 17, 2018|language=en|quotation=Pomazanje je bylo obredom koronaciji v Siriji i Palestině v {{-|XIV}} věku do n.e.|archive-url=https://web.archive.org/web/20160622131408/https://www.ucg.org/bible-study-tools/booklets/jesus-christ-the-real-story/what-do-messiah-and-jesus-christ-mean|archive-date=June 22, 2016|url-status=live}}</ref>. V [[Septuaginta|Septuagintě]], v tekstu [[Vtorokanonične knigy|vtorokanoničnyh knig]], termin «Hristos» strěčaje se v 2 Makavejev 1:10<ref>{{Cite web|url=https://www.kingjamesbibleonline.org/2-Maccabees-Chapter-1_Original-1611-KJV/|title=Biblija Kralja {{-|Jamesa|Джеjмса}}, 1611 god, 2 Kniga Makavejev, glava 1, stih 10|website=kingjamesbibleonline.org|language=en|archive-date=December 24, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121224034225/https://www.kingjamesbibleonline.org/2-Maccabees-Chapter-1_Original-1611-KJV|url-status=live|access-date=October 5, 2018}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.en.katabiblon.com/us/index.php?text=LXX&book=2Mc&ch=1&interlin=on|title=Grečska Septuaginta i Viki-prěklad na anglijsky, 2 Kniga Makavejev, glava 1|website=katabiblon.com|language=en, el|archive-url=https://web.archive.org/web/20181004145007/http://www.en.katabiblon.com/us/index.php?text=LXX&book=2Mc&ch=1&interlin=on|archive-date=2018-10-04|url-status=live}}</ref> (odnosi se do [[Prvosvečennik|pomazanogo prvosvečennika Izraela]]) i v Knigě Siraha 46:19<ref>{{Cite web|url=https://www.kingjamesbibleonline.org/Ecclesiasticus-Chapter-46_Original-1611-KJV/|title=Biblija Kralja {{-|Jamesa|Джеjмса}}, 1611 god, kniga Siraha, glava 46, stih 19|website=kingjamesbibleonline.org|language=en|access-date=October 5, 2018|archive-date=October 5, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181005112549/https://www.kingjamesbibleonline.org/Ecclesiasticus-Chapter-46_Original-1611-KJV/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://en.katabiblon.com/us/index.php?text=LXX&book=Sir&ch=46|title=Grečska Septuaginta i Viki-prěklad na anglijsky, kniga Siraha, glava 46|website=katabiblon.com|language=en, el|archive-url=https://web.archive.org/web/20181005112315/http://en.katabiblon.com/us/index.php?text=LXX&book=Sir&ch=46|archive-date=2018-10-05|url-status=live}}</ref> odnosno [[Samuel|Samuela]], proroka i osnovatelja kraljevstva pri [[Saul|Saulu]]. V dobu Isusa ne jestvovalo jedinoj formy [[Judaizm Drugogo Hrama|judaizma Drugogo Hrama]], i medžu različnymi hebrejskymi grupami sut byli značime politične, socialne i religijne razliky. Ale na proteženju časa hebreji koristali termin «mašiah» («pomazannik») za označenje očekyvajemogo jimi izbavitelja. == Žrla == {{Iztočniky}} == Vněšnje linky == {{Prěvod|en|Christ (title)|}} [[Kategorija:Religija]] [[Kategorija:Hristijanstvo]] afa0nkfby7xnipsps5whzpdp7yjyj5a 28145 28144 2026-07-05T17:36:43Z Marcoorio 22 28145 wikitext text/x-wiki {{O|slovu Hristos|ličnosti Hrista|Isus Hristos}} [[File:Jesusicon.jpg|thumb|[[Ikona]] Hristosa [[Pantokrator|Pantokratora]] iz [[Makedonija|Makedoniji]], {{-|XIV}} věk]] [[Imena i tituly Isusa Hristosa v Novom Zavětu|Ime i titul]] '''«Hristos»''' v [[Hristijanin|hristijanskom]] razumenji odnoznačno odnoset se k [[Isus|Isusu]]<ref>{{Cite book|title=Slovnik judejsko-hristijanksyh odnošenjij|last=Prager|first={{-|Edward|Едвард}}|year=2005|isbn=0-521-82692-6|page=85|publisher=Cambridge University Press|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|title=Isus historiji, Hristos věry|first={{-|Thomas|Томас}}|last={{-|Zanzig|Занзиг}}|year=2000|isbn=0-88489-530-0|page=[https://archive.org/details/jesusofhistorych03edzanz/page/314 314]|url=https://archive.org/details/jesusofhistorych03edzanz/page/314|publisher=Saint Mary's Press|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|title=Vvodny slovnik po teologiji i religiověděnju|first=Orlando|last=Espin|year=2007|isbn=978-0-8146-5856-7|page=231|publisher=Liturgical Press|language=en}}</ref>. Kako titul ono koristaje se v obratnom značenju kak «Isus Hristos», označajučem «Isus [[Mesija]]» (doslovno Isus Pomazany), tak i samostojno kak «Hristos»<ref>{{Cite book|last=Pannenberg|title=Isus Bog i Člověk|year=1968|pages=30–31|isbn=0-664-24468-8|url=https://books.google.com/books?id=zWfvlpURwiIC&pg=PA30|first={{-|Wolfhart|Волjфхарт}}|language=en|author-link=Wolfhart Pannenberg}}</ref>. V rannějših tekstah [[Novy Zavět|Novogo Zavěta]] ([[Poslanja Pavla|poslanjah Pavla]])<ref>{{Cite web|url=http://www.huffingtonpost.com/marcus-borg/a-chronological-new-testament_b_1823018.html|title=Hronologija Novogo Zavěta|work=The Huffington Post|date=31 August 2012|first={{-|Marcus|Маркус}}|last=Borg|author-link=Marcus Borg|access-date=May 23, 2013|archive-date=June 29, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130629231727/http://www.huffingtonpost.com/marcus-borg/a-chronological-new-testament_b_1823018.html|url-status=live|language=en}}</ref>, Isus često spominaje se kak «Isus Hristos» abo prosto «Hristos». Koncepcija Hristosa v hristijanstvu pojavila se iz koncepciji [[Mesija v judaizmu|Mesiji v judaizmu]]. Hristijani věret, že Isus jest Mesija, prědskazany v [[Tanah|hebrejskoj Bibliji]] (hristijanskom [[Stary Zavět|Starom Zavětu]]). Ačekoli prědstavjenja o Mesiji v každoj religiji sut srodne, čestěje one imajut razliku iz-za razkola rannjego hristijanstva i judaizma v [[Hristijanstvo v I věku|{{-|I}} věku]]<ref>{{Cite book|last={{-|Dunn|Данн}}|first={{-|James D. G.|Джеjмс Д. Г.}}|year=1991|title=Dragy razhodet se: medžu hristijanstvom i judaizmom i jihno značenje dlja haraktera hristijanstva|publisher=SCM Press|language=en}}</ref>. Ačekoli prvi [[Učenik (hristijanstvo)|poslědovatelji Isusa]] imenovali jego hebrejskym Mesijej, napriklad, v «[[Izpovědanje Petra|Izpovědanju Petra]]», jego obyčajno imenovali «Isusom iz [[Nazaret|Nazareta]]» abo «Isusom, synom [[Josif iz Nazareta|Josifa]]»<ref>{{Cite encyclopedia|title=Isus Hristos|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|access-date=23 May 2013|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/303091/Jesus-Christ|archive-date=May 3, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150503100711/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/303091/Jesus-Christ|url-status=live|language=en}}</ref>. Medžu hristijanami on stal znajemy pod imenom «Isus Hristos»m pokoliku oni věret, že jegovo [[Razpetje Isusa Hristosa|razpetje]] i [[Vozkrešenje Isusa Hristosa|vozkrešenje]] izpolnjajut [[Isus i mesijanske proročstva|mesijanske proročstva]] Starogo Zavěta, osoblivo proročstva, zapisane v Isaji 53 i Psalmu 22<ref>{{Cite web|title=Biblijsky komentar do Isaji 53 — {{-|Mathew Henry|Метjу Хенри}} (kratky)|website=www.christianity.com|archive-date=November 11, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231111230706/https://www.christianity.com/bible/commentary/matthew-henry-concise/isaiah/53|url-status=live|url=https://www.christianity.com/bible/commentary/matthew-henry-concise/isaiah/53|access-date=2023-11-11|language=en}}</ref>. ==Etimologija== Slovo «Hristos» proizhodi od [[Grečsky jezyk|grečskogo]] slova {{lang|grc|χριστός}}, označajuče «[[Pomazanje|pomazany]]». Tuto slovo proizhodi od grečskogo glagola {{lang|grc|χρίω}}, označajuče «pomazyvati»<ref>{{Cite web|title=χριστός|first1={{-|Henry George|Хенри Джордж}}|last1={{-|Liddel|Лидел}}|first2=Robert|last2={{-|Scott|Скот}}|url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.04.0057:entry=xristo/s}}</ref>. V grečskoj [[Septuaginta|Septuagintě]] {{lang|grc|χριστός}} bylo je semantično pozajmanjem, izkoristanym dlja prěklada [[Hebrejsky jezyk|hebrejskogo]] slova {{lang|he|מָשִׁיחַ}} ({{-|Mašíaḥ}}, mesija), označjajuče «[toj, kto] jest pomazanym». ==Prědhistorija i novozavětne referencije== [[File:Sargis Pitsak.jpg|thumb|upright|Prva stranica [[Evangelje od Marka|evangelja od Marka]] [[Sargis Pitsak|Sargisa Pitsaka]] ({{-|XIV}} věk): «Početok dobroj věsti Isusa Hristosa, syna Boga»]] ===Donovozavětne referencije=== V Starom Zavětu pomazanje je bylo cerimonijalnym ritualom, prěznačenym za: * [[Kralji Izraela i Judy|Kraljev Izraela]] (1 Kraljev 19:16; 24:7, Psalom 17(18):51); * [[Kir Veliky|Kira Velikogo]] (Isaja 45:1); * [[Prvosvečennik|Prvosvečennika Izraela]] (3 Mojseja 8:12); * [[Praotci|Praotcev]] (Psalom 104(105):15); i * [[Prorok#Judaizm|Prorokov]]<ref>{{Cite web|url=https://www.ucg.org/bible-study-tools/booklets/jesus-christ-the-real-story/what-do-messiah-and-jesus-christ-mean|title=Čto označajut "Mesija" i "Isus Hristos"?. I Hristos, i Mesija označajut "pomazannik".|date=January 26, 2011|access-date=Sep 17, 2018|language=en|quotation=Pomazanje je bylo obredom koronaciji v Siriji i Palestině v {{-|XIV}} věku do n.e.|archive-url=https://web.archive.org/web/20160622131408/https://www.ucg.org/bible-study-tools/booklets/jesus-christ-the-real-story/what-do-messiah-and-jesus-christ-mean|archive-date=June 22, 2016|url-status=live}}</ref>. V [[Septuaginta|Septuagintě]], v tekstu [[Vtorokanonične knigy|vtorokanoničnyh knig]], termin «Hristos» strěčaje se v 2 Makavejev 1:10<ref>{{Cite web|url=https://www.kingjamesbibleonline.org/2-Maccabees-Chapter-1_Original-1611-KJV/|title=Biblija Kralja {{-|Jamesa|Джеjмса}}, 1611 god, 2 Kniga Makavejev, glava 1, stih 10|website=kingjamesbibleonline.org|language=en|archive-date=December 24, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121224034225/https://www.kingjamesbibleonline.org/2-Maccabees-Chapter-1_Original-1611-KJV|url-status=live|access-date=October 5, 2018}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.en.katabiblon.com/us/index.php?text=LXX&book=2Mc&ch=1&interlin=on|title=Grečska Septuaginta i Viki-prěklad na anglijsky, 2 Kniga Makavejev, glava 1|website=katabiblon.com|language=en, el|archive-url=https://web.archive.org/web/20181004145007/http://www.en.katabiblon.com/us/index.php?text=LXX&book=2Mc&ch=1&interlin=on|archive-date=2018-10-04|url-status=live}}</ref> (odnosi se do [[Prvosvečennik|pomazanogo prvosvečennika Izraela]]) i v Knigě Siraha 46:19<ref>{{Cite web|url=https://www.kingjamesbibleonline.org/Ecclesiasticus-Chapter-46_Original-1611-KJV/|title=Biblija Kralja {{-|Jamesa|Джеjмса}}, 1611 god, kniga Siraha, glava 46, stih 19|website=kingjamesbibleonline.org|language=en|access-date=October 5, 2018|archive-date=October 5, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181005112549/https://www.kingjamesbibleonline.org/Ecclesiasticus-Chapter-46_Original-1611-KJV/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://en.katabiblon.com/us/index.php?text=LXX&book=Sir&ch=46|title=Grečska Septuaginta i Viki-prěklad na anglijsky, kniga Siraha, glava 46|website=katabiblon.com|language=en, el|archive-url=https://web.archive.org/web/20181005112315/http://en.katabiblon.com/us/index.php?text=LXX&book=Sir&ch=46|archive-date=2018-10-05|url-status=live}}</ref> odnosno [[Samuel|Samuela]], proroka i osnovatelja kraljevstva pri [[Saul|Saulu]]. V dobu Isusa ne jestvovalo jedinoj formy [[Judaizm Drugogo Hrama|judaizma Drugogo Hrama]], i medžu različnymi hebrejskymi grupami sut byli značime politične, socialne i religijne razliky. Ale na proteženju časa hebreji koristali termin «mašiah» («pomazannik») za označenje očekyvajemogo jimi izbavitelja. == Žrla == {{Iztočniky}} == Vněšnje linky == {{Prěvod|en|Christ (title)|}} [[Kategorija:Religija]] [[Kategorija:Hristijanstvo]] 7s4j5bg8xds8d6xrw1xgozus6r9go73 28154 28145 2026-07-05T17:51:12Z Marcoorio 22 28154 wikitext text/x-wiki {{O|slovu Hristos|ličnosti Hrista|Isus Hristos}} [[File:Jesusicon.jpg|thumb|[[Ikona]] Hristosa [[Pantokrator|Pantokratora]] iz [[Sěverna Makedonija|Makedoniji]], {{-|XIV}} věk]] [[Imena i tituly Isusa Hristosa v Novom Zavětu|Ime i titul]] '''«Hristos»''' v [[Hristijanin|hristijanskom]] razumenji odnoznačno odnoset se k [[Isus|Isusu]]<ref>{{Cite book|title=Slovnik judejsko-hristijanksyh odnošenjij|last=Prager|first={{-|Edward|Едвард}}|year=2005|isbn=0-521-82692-6|page=85|publisher=Cambridge University Press|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|title=Isus historiji, Hristos věry|first={{-|Thomas|Томас}}|last={{-|Zanzig|Занзиг}}|year=2000|isbn=0-88489-530-0|page=[https://archive.org/details/jesusofhistorych03edzanz/page/314 314]|url=https://archive.org/details/jesusofhistorych03edzanz/page/314|publisher=Saint Mary's Press|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|title=Vvodny slovnik po teologiji i religiověděnju|first=Orlando|last=Espin|year=2007|isbn=978-0-8146-5856-7|page=231|publisher=Liturgical Press|language=en}}</ref>. Kako titul ono koristaje se v obratnom značenju kak «Isus Hristos», označajučem «Isus [[Mesija]]» (doslovno Isus Pomazany), tak i samostojno kak «Hristos»<ref>{{Cite book|last=Pannenberg|title=Isus Bog i Člověk|year=1968|pages=30–31|isbn=0-664-24468-8|url=https://books.google.com/books?id=zWfvlpURwiIC&pg=PA30|first={{-|Wolfhart|Волjфхарт}}|language=en|author-link=Wolfhart Pannenberg}}</ref>. V rannějših tekstah [[Novy Zavět|Novogo Zavěta]] ([[Poslanja Pavla|poslanjah Pavla]])<ref>{{Cite web|url=http://www.huffingtonpost.com/marcus-borg/a-chronological-new-testament_b_1823018.html|title=Hronologija Novogo Zavěta|work=The Huffington Post|date=31 August 2012|first={{-|Marcus|Маркус}}|last=Borg|author-link=Marcus Borg|access-date=May 23, 2013|archive-date=June 29, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130629231727/http://www.huffingtonpost.com/marcus-borg/a-chronological-new-testament_b_1823018.html|url-status=live|language=en}}</ref>, Isus često spominaje se kak «Isus Hristos» abo prosto «Hristos». Koncepcija Hristosa v hristijanstvu pojavila se iz koncepciji [[Mesija v judaizmu|Mesiji v judaizmu]]. Hristijani věret, že Isus jest Mesija, prědskazany v [[Tanah|hebrejskoj Bibliji]] (hristijanskom [[Stary Zavět|Starom Zavětu]]). Ačekoli prědstavjenja o Mesiji v každoj religiji sut srodne, čestěje one imajut razliku iz-za razkola rannjego hristijanstva i judaizma v [[Hristijanstvo v I věku|{{-|I}} věku]]<ref>{{Cite book|last={{-|Dunn|Данн}}|first={{-|James D. G.|Джеjмс Д. Г.}}|year=1991|title=Dragy razhodet se: medžu hristijanstvom i judaizmom i jihno značenje dlja haraktera hristijanstva|publisher=SCM Press|language=en}}</ref>. Ačekoli prvi [[Učenik (hristijanstvo)|poslědovatelji Isusa]] imenovali jego hebrejskym Mesijej, napriklad, v «[[Izpovědanje Petra|Izpovědanju Petra]]», jego obyčajno imenovali «Isusom iz [[Nazaret|Nazareta]]» abo «Isusom, synom [[Josif iz Nazareta|Josifa]]»<ref>{{Cite encyclopedia|title=Isus Hristos|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|access-date=23 May 2013|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/303091/Jesus-Christ|archive-date=May 3, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150503100711/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/303091/Jesus-Christ|url-status=live|language=en}}</ref>. Medžu hristijanami on stal znajemy pod imenom «Isus Hristos»m pokoliku oni věret, že jegovo [[Razpetje Isusa Hristosa|razpetje]] i [[Vozkrešenje Isusa Hristosa|vozkrešenje]] izpolnjajut [[Isus i mesijanske proročstva|mesijanske proročstva]] Starogo Zavěta, osoblivo proročstva, zapisane v Isaji 53 i Psalmu 22<ref>{{Cite web|title=Biblijsky komentar do Isaji 53 — {{-|Mathew Henry|Метjу Хенри}} (kratky)|website=www.christianity.com|archive-date=November 11, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231111230706/https://www.christianity.com/bible/commentary/matthew-henry-concise/isaiah/53|url-status=live|url=https://www.christianity.com/bible/commentary/matthew-henry-concise/isaiah/53|access-date=2023-11-11|language=en}}</ref>. ==Etimologija== Slovo «Hristos» proizhodi od [[Grečsky jezyk|grečskogo]] slova {{lang|grc|χριστός}}, označajuče «[[Pomazanje|pomazany]]». Tuto slovo proizhodi od grečskogo glagola {{lang|grc|χρίω}}, označajuče «pomazyvati»<ref>{{Cite web|title=χριστός|first1={{-|Henry George|Хенри Джордж}}|last1={{-|Liddel|Лидел}}|first2=Robert|last2={{-|Scott|Скот}}|url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.04.0057:entry=xristo/s}}</ref>. V grečskoj [[Septuaginta|Septuagintě]] {{lang|grc|χριστός}} bylo je semantično pozajmanjem, izkoristanym dlja prěklada [[Hebrejsky jezyk|hebrejskogo]] slova {{lang|he|מָשִׁיחַ}} ({{-|Mašíaḥ}}, mesija), označjajuče «[toj, kto] jest pomazanym». ==Prědhistorija i novozavětne referencije== [[File:Sargis Pitsak.jpg|thumb|upright|Prva stranica [[Evangelje od Marka|evangelja od Marka]] [[Sargis Pitsak|Sargisa Pitsaka]] ({{-|XIV}} věk): «Početok dobroj věsti Isusa Hristosa, syna Boga»]] ===Donovozavětne referencije=== V Starom Zavětu pomazanje je bylo cerimonijalnym ritualom, prěznačenym za: * [[Kralji Izraela i Judy|Kraljev Izraela]] (1 Kraljev 19:16; 24:7, Psalom 17(18):51); * [[Kir Veliky|Kira Velikogo]] (Isaja 45:1); * [[Prvosvečennik|Prvosvečennika Izraela]] (3 Mojseja 8:12); * [[Praotci|Praotcev]] (Psalom 104(105):15); i * [[Prorok#Judaizm|Prorokov]]<ref>{{Cite web|url=https://www.ucg.org/bible-study-tools/booklets/jesus-christ-the-real-story/what-do-messiah-and-jesus-christ-mean|title=Čto označajut "Mesija" i "Isus Hristos"?. I Hristos, i Mesija označajut "pomazannik".|date=January 26, 2011|access-date=Sep 17, 2018|language=en|quotation=Pomazanje je bylo obredom koronaciji v Siriji i Palestině v {{-|XIV}} věku do n.e.|archive-url=https://web.archive.org/web/20160622131408/https://www.ucg.org/bible-study-tools/booklets/jesus-christ-the-real-story/what-do-messiah-and-jesus-christ-mean|archive-date=June 22, 2016|url-status=live}}</ref>. V [[Septuaginta|Septuagintě]], v tekstu [[Vtorokanonične knigy|vtorokanoničnyh knig]], termin «Hristos» strěčaje se v 2 Makavejev 1:10<ref>{{Cite web|url=https://www.kingjamesbibleonline.org/2-Maccabees-Chapter-1_Original-1611-KJV/|title=Biblija Kralja {{-|Jamesa|Джеjмса}}, 1611 god, 2 Kniga Makavejev, glava 1, stih 10|website=kingjamesbibleonline.org|language=en|archive-date=December 24, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121224034225/https://www.kingjamesbibleonline.org/2-Maccabees-Chapter-1_Original-1611-KJV|url-status=live|access-date=October 5, 2018}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.en.katabiblon.com/us/index.php?text=LXX&book=2Mc&ch=1&interlin=on|title=Grečska Septuaginta i Viki-prěklad na anglijsky, 2 Kniga Makavejev, glava 1|website=katabiblon.com|language=en, el|archive-url=https://web.archive.org/web/20181004145007/http://www.en.katabiblon.com/us/index.php?text=LXX&book=2Mc&ch=1&interlin=on|archive-date=2018-10-04|url-status=live}}</ref> (odnosi se do [[Prvosvečennik|pomazanogo prvosvečennika Izraela]]) i v Knigě Siraha 46:19<ref>{{Cite web|url=https://www.kingjamesbibleonline.org/Ecclesiasticus-Chapter-46_Original-1611-KJV/|title=Biblija Kralja {{-|Jamesa|Джеjмса}}, 1611 god, kniga Siraha, glava 46, stih 19|website=kingjamesbibleonline.org|language=en|access-date=October 5, 2018|archive-date=October 5, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181005112549/https://www.kingjamesbibleonline.org/Ecclesiasticus-Chapter-46_Original-1611-KJV/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://en.katabiblon.com/us/index.php?text=LXX&book=Sir&ch=46|title=Grečska Septuaginta i Viki-prěklad na anglijsky, kniga Siraha, glava 46|website=katabiblon.com|language=en, el|archive-url=https://web.archive.org/web/20181005112315/http://en.katabiblon.com/us/index.php?text=LXX&book=Sir&ch=46|archive-date=2018-10-05|url-status=live}}</ref> odnosno [[Samuel|Samuela]], proroka i osnovatelja kraljevstva pri [[Saul|Saulu]]. V dobu Isusa ne jestvovalo jedinoj formy [[Judaizm Drugogo Hrama|judaizma Drugogo Hrama]], i medžu različnymi hebrejskymi grupami sut byli značime politične, socialne i religijne razliky. Ale na proteženju časa hebreji koristali termin «mašiah» («pomazannik») za označenje očekyvajemogo jimi izbavitelja. == Žrla == {{Iztočniky}} == Vněšnje linky == {{Prěvod|en|Christ (title)|}} [[Kategorija:Religija]] [[Kategorija:Hristijanstvo]] lfk1wj1zk5615j0acpkzof5iyunb2el 28155 28154 2026-07-05T17:53:53Z Marcoorio 22 28155 wikitext text/x-wiki {{O|slovu Hristos|ličnosti Hrista|Isus}} [[File:Jesusicon.jpg|thumb|[[Ikona]] Hristosa [[Pantokrator|Pantokratora]] iz [[Makedoniji]], {{-|XIV}} věk]] [[Imena i tituly Isusa Hristosa v Novom Zavětu|Ime i titul]] '''«Hristos»''' v [[Hristijanin|hristijanskom]] razumenji odnoznačno odnoset se k [[Isus|Isusu]]<ref>{{Cite book|title=Slovnik judejsko-hristijanksyh odnošenjij|last=Prager|first={{-|Edward|Едвард}}|year=2005|isbn=0-521-82692-6|page=85|publisher=Cambridge University Press|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|title=Isus historiji, Hristos věry|first={{-|Thomas|Томас}}|last={{-|Zanzig|Занзиг}}|year=2000|isbn=0-88489-530-0|page=[https://archive.org/details/jesusofhistorych03edzanz/page/314 314]|url=https://archive.org/details/jesusofhistorych03edzanz/page/314|publisher=Saint Mary's Press|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|title=Vvodny slovnik po teologiji i religiověděnju|first=Orlando|last=Espin|year=2007|isbn=978-0-8146-5856-7|page=231|publisher=Liturgical Press|language=en}}</ref>. Kako titul ono koristaje se v obratnom značenju kak «Isus Hristos», označajučem «Isus [[Mesija]]» (doslovno Isus Pomazany), tak i samostojno kak «Hristos»<ref>{{Cite book|last=Pannenberg|title=Isus Bog i Člověk|year=1968|pages=30–31|isbn=0-664-24468-8|url=https://books.google.com/books?id=zWfvlpURwiIC&pg=PA30|first={{-|Wolfhart|Волjфхарт}}|language=en|author-link=Wolfhart Pannenberg}}</ref>. V rannějših tekstah [[Novy Zavět|Novogo Zavěta]] ([[Poslanja Pavla|poslanjah Pavla]])<ref>{{Cite web|url=http://www.huffingtonpost.com/marcus-borg/a-chronological-new-testament_b_1823018.html|title=Hronologija Novogo Zavěta|work=The Huffington Post|date=31 August 2012|first={{-|Marcus|Маркус}}|last=Borg|author-link=Marcus Borg|access-date=May 23, 2013|archive-date=June 29, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130629231727/http://www.huffingtonpost.com/marcus-borg/a-chronological-new-testament_b_1823018.html|url-status=live|language=en}}</ref>, Isus često spominaje se kak «Isus Hristos» abo prosto «Hristos». Koncepcija Hristosa v hristijanstvu pojavila se iz koncepciji [[Mesija v judaizmu|Mesiji v judaizmu]]. Hristijani věret, že Isus jest Mesija, prědskazany v [[Tanah|hebrejskoj Bibliji]] (hristijanskom [[Stary Zavět|Starom Zavětu]]). Ačekoli prědstavjenja o Mesiji v každoj religiji sut srodne, čestěje one imajut razliku iz-za razkola rannjego hristijanstva i judaizma v [[Hristijanstvo v I věku|{{-|I}} věku]]<ref>{{Cite book|last={{-|Dunn|Данн}}|first={{-|James D. G.|Джеjмс Д. Г.}}|year=1991|title=Dragy razhodet se: medžu hristijanstvom i judaizmom i jihno značenje dlja haraktera hristijanstva|publisher=SCM Press|language=en}}</ref>. Ačekoli prvi [[Učenik (hristijanstvo)|poslědovatelji Isusa]] imenovali jego hebrejskym Mesijej, napriklad, v «[[Izpovědanje Petra|Izpovědanju Petra]]», jego obyčajno imenovali «Isusom iz [[Nazaret|Nazareta]]» abo «Isusom, synom [[Josif iz Nazareta|Josifa]]»<ref>{{Cite encyclopedia|title=Isus Hristos|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|access-date=23 May 2013|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/303091/Jesus-Christ|archive-date=May 3, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150503100711/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/303091/Jesus-Christ|url-status=live|language=en}}</ref>. Medžu hristijanami on stal znajemy pod imenom «Isus Hristos»m pokoliku oni věret, že jegovo [[Razpetje Isusa Hristosa|razpetje]] i [[Vozkrešenje Isusa Hristosa|vozkrešenje]] izpolnjajut [[Isus i mesijanske proročstva|mesijanske proročstva]] Starogo Zavěta, osoblivo proročstva, zapisane v Isaji 53 i Psalmu 22<ref>{{Cite web|title=Biblijsky komentar do Isaji 53 — {{-|Mathew Henry|Метjу Хенри}} (kratky)|website=www.christianity.com|archive-date=November 11, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231111230706/https://www.christianity.com/bible/commentary/matthew-henry-concise/isaiah/53|url-status=live|url=https://www.christianity.com/bible/commentary/matthew-henry-concise/isaiah/53|access-date=2023-11-11|language=en}}</ref>. ==Etimologija== Slovo «Hristos» proizhodi od [[Grečsky jezyk|grečskogo]] slova {{lang|grc|χριστός}}, označajuče «[[Pomazanje|pomazany]]». Tuto slovo proizhodi od grečskogo glagola {{lang|grc|χρίω}}, označajuče «pomazyvati»<ref>{{Cite web|title=χριστός|first1={{-|Henry George|Хенри Джордж}}|last1={{-|Liddel|Лидел}}|first2=Robert|last2={{-|Scott|Скот}}|url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.04.0057:entry=xristo/s}}</ref>. V grečskoj [[Septuaginta|Septuagintě]] {{lang|grc|χριστός}} bylo je semantično pozajmanjem, izkoristanym dlja prěklada [[Hebrejsky jezyk|hebrejskogo]] slova {{lang|he|מָשִׁיחַ}} ({{-|Mašíaḥ}}, mesija), označjajuče «[toj, kto] jest pomazanym». ==Prědhistorija i novozavětne referencije== [[File:Sargis Pitsak.jpg|thumb|upright|Prva stranica [[Evangelje od Marka|evangelja od Marka]] [[Sargis Pitsak|Sargisa Pitsaka]] ({{-|XIV}} věk): «Početok dobroj věsti Isusa Hristosa, syna Boga»]] ===Donovozavětne referencije=== V Starom Zavětu pomazanje je bylo cerimonijalnym ritualom, prěznačenym za: * [[Kralji Izraela i Judy|Kraljev Izraela]] (1 Kraljev 19:16; 24:7, Psalom 17(18):51); * [[Kir Veliky|Kira Velikogo]] (Isaja 45:1); * [[Prvosvečennik|Prvosvečennika Izraela]] (3 Mojseja 8:12); * [[Praotci|Praotcev]] (Psalom 104(105):15); i * [[Prorok#Judaizm|Prorokov]]<ref>{{Cite web|url=https://www.ucg.org/bible-study-tools/booklets/jesus-christ-the-real-story/what-do-messiah-and-jesus-christ-mean|title=Čto označajut "Mesija" i "Isus Hristos"?. I Hristos, i Mesija označajut "pomazannik".|date=January 26, 2011|access-date=Sep 17, 2018|language=en|quotation=Pomazanje je bylo obredom koronaciji v Siriji i Palestině v {{-|XIV}} věku do n.e.|archive-url=https://web.archive.org/web/20160622131408/https://www.ucg.org/bible-study-tools/booklets/jesus-christ-the-real-story/what-do-messiah-and-jesus-christ-mean|archive-date=June 22, 2016|url-status=live}}</ref>. V [[Septuaginta|Septuagintě]], v tekstu [[Vtorokanonične knigy|vtorokanoničnyh knig]], termin «Hristos» strěčaje se v 2 Makavejev 1:10<ref>{{Cite web|url=https://www.kingjamesbibleonline.org/2-Maccabees-Chapter-1_Original-1611-KJV/|title=Biblija Kralja {{-|Jamesa|Джеjмса}}, 1611 god, 2 Kniga Makavejev, glava 1, stih 10|website=kingjamesbibleonline.org|language=en|archive-date=December 24, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121224034225/https://www.kingjamesbibleonline.org/2-Maccabees-Chapter-1_Original-1611-KJV|url-status=live|access-date=October 5, 2018}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.en.katabiblon.com/us/index.php?text=LXX&book=2Mc&ch=1&interlin=on|title=Grečska Septuaginta i Viki-prěklad na anglijsky, 2 Kniga Makavejev, glava 1|website=katabiblon.com|language=en, el|archive-url=https://web.archive.org/web/20181004145007/http://www.en.katabiblon.com/us/index.php?text=LXX&book=2Mc&ch=1&interlin=on|archive-date=2018-10-04|url-status=live}}</ref> (odnosi se do [[Prvosvečennik|pomazanogo prvosvečennika Izraela]]) i v Knigě Siraha 46:19<ref>{{Cite web|url=https://www.kingjamesbibleonline.org/Ecclesiasticus-Chapter-46_Original-1611-KJV/|title=Biblija Kralja {{-|Jamesa|Джеjмса}}, 1611 god, kniga Siraha, glava 46, stih 19|website=kingjamesbibleonline.org|language=en|access-date=October 5, 2018|archive-date=October 5, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181005112549/https://www.kingjamesbibleonline.org/Ecclesiasticus-Chapter-46_Original-1611-KJV/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://en.katabiblon.com/us/index.php?text=LXX&book=Sir&ch=46|title=Grečska Septuaginta i Viki-prěklad na anglijsky, kniga Siraha, glava 46|website=katabiblon.com|language=en, el|archive-url=https://web.archive.org/web/20181005112315/http://en.katabiblon.com/us/index.php?text=LXX&book=Sir&ch=46|archive-date=2018-10-05|url-status=live}}</ref> odnosno [[Samuel|Samuela]], proroka i osnovatelja kraljevstva pri [[Saul|Saulu]]. V dobu Isusa ne jestvovalo jedinoj formy [[Judaizm Drugogo Hrama|judaizma Drugogo Hrama]], i medžu različnymi hebrejskymi grupami sut byli značime politične, socialne i religijne razliky. Ale na proteženju časa hebreji koristali termin «mašiah» («pomazannik») za označenje očekyvajemogo jimi izbavitelja. == Žrla == {{Iztočniky}} == Vněšnje linky == {{Prěvod|en|Christ (title)|}} [[Kategorija:Religija]] [[Kategorija:Hristijanstvo]] 56tomt3ejxsw4cse1speklvafhz9uht Revolucija na granitu 0 4705 28100 2026-07-05T14:42:49Z IJzeren Jan 9 Stvorjeno prěvodženjem stranice «[[:nl:Special:Redirect/revision/71126156|Revolutie op Graniet]]» 28100 wikitext text/x-wiki {{Infobox opstand|naam=Revolutie op Graniet|afbeelding=Вимоги учасників студентського голодування.jpg|onderschrift=Spandoek met "Onze eisen" van de Revolutie op Graniet.|plaats=[[Kyiv]], [[Oekraïense Socialistische Sovjetrepubliek|Oekraïense SSR]]|periode=2 oktober – 17 oktober 1990|aanleiding=Onvrede over de resultaten van de [[Oekraïense parlementsverkiezingen 1990|Oekraïense parlementsverkiezingen van maart 1990]]<ref name="Kalinichenko_10.2"/>|protestpartij=Oekraïense Studentenunie, Studentenbond van Lviv en [[Roech (Volksbeweging van Oekraïne)]], in totaal zo'n 100.000 demonstranten verspreid over enkele steden|doel=''[[#Eisen|zie 'Eisen']]''|kenmerken=Hongerstaking, bezetting, menselijke keten|resultaat=Overwinning demonstranten<br /> * Masol gedwongen tot aftreden * Dienstplichtigen van het Oekraïense Sovjetleger mochten niet meer buiten Oekraïne worden ingezet * Nieuwe Unieverdrag werd wel goedgekeurd door Oekraïense kiezers in maart 1991, maar vanwege [[augustusstaatsgreep in Moskou]] volgde [[Onafhankelijkheidsverklaring van Oekraïne]] * Nationalisatie eigendommen CPSU en Komsomol later goedgekeurd (26–30 augustus 1991) en uitgevoerd (20 december 1991) * Geen verkiezingen in voorjaar 1991; wel democratische [[Oekraïense presidentsverkiezingen 1991|presidentsverkiezingen in december 1991]]|doden=|gewonden=}}[[:Fajl:Вимоги учасників студентського голодування.jpg]] '''Revolucija na granitu''' (ukr. Революція на граніті) byl protest protiv totalitarizmu, vedeny studentami v oktobru 1990 g., prěd vsim v [[Кыјев|Kyjevu]] i [[Zapadna Ukrajina|Zapadnoj Ukrajině]]. Onogda [[Ukrajina|Ukrajinska sovětska socialistična republika]] do oglašenja nezavisnosti 24 avgusta 1991 ješče byla čest [[Sovětsky Sojuz|Sovětskogo Sojuza]]. Demonstracija iměla město od 2-ogo do 17-ogo oktobra 1990 g.<ref name="istpravda246" /> Na transparentu, a takože v drugyh městah, demonstranti glasili pet svojih glavnyh požedanij do vlady: # Odstupjenje [[Vitalij Masol|Vitalija Masola]], premier-ministra Ukrajinskoj SSR. # Nove izbory vesnoju 1991 g. na osnově mnogopartijnogo ustroja. # Odobrjenje Rezolucije o nacionalizaciji vlastnostij [[Komunistična partija Sovětskogo sojuza|KPSS]] i [[Komsomol|Komsomola]] v Ukrajině. # Odrěčenje od podpisanja novogo Sojuznogo dogovora. # Repatriacija vsih gradžanov Ukrajinskoj SSR, izpolnjajučih vojennu službu vně našej republiky, v Ukrajinu. Protesty zaisto dovedli do odstupjenja premier-ministra Masola.Jegovo zvanje zajel Vitold Fokin v poslědnji denj protestov. Revolucija na granitu uvažaje se prvym velikym političnym protestom v Ukrajině, ktory susrědotočil se na Plošči Nezavisnosti v Kyjevu. Pozdnějšimi prikladami byli [[Oranževa revolucija]] v 2004 g. i [[Evromajdanska revolucija dostojnosti]] v lětah 2013–2014. [[Kategorija:Historija Ukrajiny]] buc5etyhpf8bixrhj18fev49300t7eg 28101 28100 2026-07-05T14:43:36Z IJzeren Jan 9 IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Revolutie op Graniet]] na [[Revolucija na granitu]] bez ostavjenja prěnapravjenja 28100 wikitext text/x-wiki {{Infobox opstand|naam=Revolutie op Graniet|afbeelding=Вимоги учасників студентського голодування.jpg|onderschrift=Spandoek met "Onze eisen" van de Revolutie op Graniet.|plaats=[[Kyiv]], [[Oekraïense Socialistische Sovjetrepubliek|Oekraïense SSR]]|periode=2 oktober – 17 oktober 1990|aanleiding=Onvrede over de resultaten van de [[Oekraïense parlementsverkiezingen 1990|Oekraïense parlementsverkiezingen van maart 1990]]<ref name="Kalinichenko_10.2"/>|protestpartij=Oekraïense Studentenunie, Studentenbond van Lviv en [[Roech (Volksbeweging van Oekraïne)]], in totaal zo'n 100.000 demonstranten verspreid over enkele steden|doel=''[[#Eisen|zie 'Eisen']]''|kenmerken=Hongerstaking, bezetting, menselijke keten|resultaat=Overwinning demonstranten<br /> * Masol gedwongen tot aftreden * Dienstplichtigen van het Oekraïense Sovjetleger mochten niet meer buiten Oekraïne worden ingezet * Nieuwe Unieverdrag werd wel goedgekeurd door Oekraïense kiezers in maart 1991, maar vanwege [[augustusstaatsgreep in Moskou]] volgde [[Onafhankelijkheidsverklaring van Oekraïne]] * Nationalisatie eigendommen CPSU en Komsomol later goedgekeurd (26–30 augustus 1991) en uitgevoerd (20 december 1991) * Geen verkiezingen in voorjaar 1991; wel democratische [[Oekraïense presidentsverkiezingen 1991|presidentsverkiezingen in december 1991]]|doden=|gewonden=}}[[:Fajl:Вимоги учасників студентського голодування.jpg]] '''Revolucija na granitu''' (ukr. Революція на граніті) byl protest protiv totalitarizmu, vedeny studentami v oktobru 1990 g., prěd vsim v [[Кыјев|Kyjevu]] i [[Zapadna Ukrajina|Zapadnoj Ukrajině]]. Onogda [[Ukrajina|Ukrajinska sovětska socialistična republika]] do oglašenja nezavisnosti 24 avgusta 1991 ješče byla čest [[Sovětsky Sojuz|Sovětskogo Sojuza]]. Demonstracija iměla město od 2-ogo do 17-ogo oktobra 1990 g.<ref name="istpravda246" /> Na transparentu, a takože v drugyh městah, demonstranti glasili pet svojih glavnyh požedanij do vlady: # Odstupjenje [[Vitalij Masol|Vitalija Masola]], premier-ministra Ukrajinskoj SSR. # Nove izbory vesnoju 1991 g. na osnově mnogopartijnogo ustroja. # Odobrjenje Rezolucije o nacionalizaciji vlastnostij [[Komunistična partija Sovětskogo sojuza|KPSS]] i [[Komsomol|Komsomola]] v Ukrajině. # Odrěčenje od podpisanja novogo Sojuznogo dogovora. # Repatriacija vsih gradžanov Ukrajinskoj SSR, izpolnjajučih vojennu službu vně našej republiky, v Ukrajinu. Protesty zaisto dovedli do odstupjenja premier-ministra Masola.Jegovo zvanje zajel Vitold Fokin v poslědnji denj protestov. Revolucija na granitu uvažaje se prvym velikym političnym protestom v Ukrajině, ktory susrědotočil se na Plošči Nezavisnosti v Kyjevu. Pozdnějšimi prikladami byli [[Oranževa revolucija]] v 2004 g. i [[Evromajdanska revolucija dostojnosti]] v lětah 2013–2014. [[Kategorija:Historija Ukrajiny]] buc5etyhpf8bixrhj18fev49300t7eg 28102 28101 2026-07-05T14:47:16Z IJzeren Jan 9 28102 wikitext text/x-wiki [[Fajl:Вимоги учасників студентського голодування.jpg | miniatura | Transparent s požedanjami studentov]] '''Revolucija na granitu''' (ukr. Революція на граніті) byl protest protiv totalitarizmu, vedeny studentami v oktobru 1990 g., prěd vsim v [[Кыјев|Kyjevu]] i [[Zapadna Ukrajina|Zapadnoj Ukrajině]]. Onogda [[Ukrajina|Ukrajinska sovětska socialistična republika]] do oglašenja nezavisnosti 24 avgusta 1991 ješče byla čest [[Sovětsky Sojuz|Sovětskogo Sojuza]]. Demonstracija odbyla se od 2-ogo do 17-ogo oktobra 1990 g. i iměla formu [[gladovka|gladovky]]. Na transparentu, a takože v drugyh městah, demonstranti glasili pet svojih glavnyh požedanij do vlady: # Odstupjenje [[Vitalij Masol|Vitalija Masola]], premier-ministra Ukrajinskoj SSR. # Nove izbory vesnoju 1991 g. na osnově mnogopartijnogo ustroja. # Odobrjenje Rezolucije o nacionalizaciji vlastnostij [[Komunistična partija Sovětskogo sojuza|KPSS]] i [[Komsomol|Komsomola]] v Ukrajině. # Odrěčenje od podpisanja novogo Sojuznogo dogovora. # Repatriacija vsih gradžanov Ukrajinskoj SSR, izpolnjajučih vojennu službu vně našej republiky, v Ukrajinu. Protesty zaisto dovedli do odstupjenja premier-ministra Masola.Jegovo zvanje zajel Vitold Fokin v poslědnji denj protestov. Revolucija na granitu uvažaje se prvym velikym političnym protestom v Ukrajině, ktory susrědotočil se na Plošči Nezavisnosti v Kyjevu. Pozdnějšimi prikladami byli [[Oranževa revolucija]] v 2004 g. i [[Evromajdanska revolucija dostojnosti]] v lětah 2013–2014. [[Kategorija:Historija Ukrajiny]] {{INTERWIKI|Q4391837}} 68ki6nrr4q0ij10oihtpupa05qe8m2x 28103 28102 2026-07-05T14:47:27Z IJzeren Jan 9 28103 wikitext text/x-wiki [[Fajl:Вимоги учасників студентського голодування.jpg | thumb | Transparent s požedanjami studentov]] '''Revolucija na granitu''' (ukr. Революція на граніті) byl protest protiv totalitarizmu, vedeny studentami v oktobru 1990 g., prěd vsim v [[Кыјев|Kyjevu]] i [[Zapadna Ukrajina|Zapadnoj Ukrajině]]. Onogda [[Ukrajina|Ukrajinska sovětska socialistična republika]] do oglašenja nezavisnosti 24 avgusta 1991 ješče byla čest [[Sovětsky Sojuz|Sovětskogo Sojuza]]. Demonstracija odbyla se od 2-ogo do 17-ogo oktobra 1990 g. i iměla formu [[gladovka|gladovky]]. Na transparentu, a takože v drugyh městah, demonstranti glasili pet svojih glavnyh požedanij do vlady: # Odstupjenje [[Vitalij Masol|Vitalija Masola]], premier-ministra Ukrajinskoj SSR. # Nove izbory vesnoju 1991 g. na osnově mnogopartijnogo ustroja. # Odobrjenje Rezolucije o nacionalizaciji vlastnostij [[Komunistična partija Sovětskogo sojuza|KPSS]] i [[Komsomol|Komsomola]] v Ukrajině. # Odrěčenje od podpisanja novogo Sojuznogo dogovora. # Repatriacija vsih gradžanov Ukrajinskoj SSR, izpolnjajučih vojennu službu vně našej republiky, v Ukrajinu. Protesty zaisto dovedli do odstupjenja premier-ministra Masola.Jegovo zvanje zajel Vitold Fokin v poslědnji denj protestov. Revolucija na granitu uvažaje se prvym velikym političnym protestom v Ukrajině, ktory susrědotočil se na Plošči Nezavisnosti v Kyjevu. Pozdnějšimi prikladami byli [[Oranževa revolucija]] v 2004 g. i [[Evromajdanska revolucija dostojnosti]] v lětah 2013–2014. [[Kategorija:Historija Ukrajiny]] {{INTERWIKI|Q4391837}} ptkx1xl2cz68zfcstxjbt37n3t7dbj2 28104 28103 2026-07-05T14:50:47Z IJzeren Jan 9 28104 wikitext text/x-wiki [[Fajl:Вимоги учасників студентського голодування.jpg | thumb | Transparent s požedanjami studentov]] '''Revolucija na granitu''' ({{Jezyky|uk|Революція на граніті}}) byl protest protiv totalitarizmu, vedeny studentami v oktobru 1990 g., prěd vsim v [[Кыјев|Kyjevu]] i [[Zapadna Ukrajina|Zapadnoj Ukrajině]]. Onogda [[Ukrajina|Ukrajinska sovětska socialistična republika]] do oglašenja nezavisnosti 24 avgusta 1991 ješče byla čest [[Sovětsky Sojuz|Sovětskogo Sojuza]]. Demonstracija odbyla se od 2-ogo do 17-ogo oktobra 1990 g. i iměla formu [[gladovka|gladovky]]. Na transparentu, a takože v drugyh městah, demonstranti glasili pet svojih glavnyh požedanij do vlady: # Odstupjenje [[Vitalij Masol|{{-|Vitalija Masola|Віталія Масола}}]], premier-ministra Ukrajinskoj SSR. # Nove izbory vesnoju 1991 g. na osnově mnogopartijnogo ustroja. # Odobrjenje Rezolucije o nacionalizaciji vlastnostij [[Komunistična partija Sovětskogo sojuza|KPSS]] i [[Komsomol|Komsomola]] v Ukrajině. # Odrěčenje od podpisanja novogo Sojuznogo dogovora. # Repatriacija vsih gradžanov Ukrajinskoj SSR, izpolnjajučih vojennu službu vně našej republiky, v Ukrajinu. Protesty zaisto dovedli do odstupjenja premier-ministra Masola. Jegovo zvanje prějel [[Vitold Fokin]] v poslědnji denj protestov. Revolucija na granitu uvažaje se prvym velikym političnym protestom v Ukrajině, ktory susrědotočil se na Plošči Nezavisnosti ({{Jezyky|uk|Майдан Незалежності}}) v Kyjevu. Pozdnějšimi prikladami byli [[Oranževa revolucija]] v 2004 g. i [[Evromajdanska revolucija dostojnosti]] v lětah 2013–2014. [[Kategorija:Historija Ukrajiny]] {{INTERWIKI|Q4391837}} 49zz7emzf6gcpzxg3im7v3wvr3apzk5 Револуција на граниту 0 4706 28105 2026-07-05T14:52:04Z IJzeren Jan 9 Prěnapravjenje stranice na [[Revolucija na granitu]] 28105 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Revolucija na granitu]] [[Kategorija:Хисторија Украјины]] 6cyszk5e4zjcrnuq21nzn5xto1mjxxb BaRok' Projekto 0 4707 28107 2026-07-05T15:31:01Z Chtabs 42 Stvorjeno prěvodženjem stranice «[[:eo:Special:Redirect/revision/9321969|BaRok' Projekto]]» 28107 wikitext text/x-wiki '''BaRok'-Projekto''' (originalna nazva '''baRok'''') — jest brazilska esperantojezyčna power-metal-rock muzikalna grupa. BaRok'-Projekto osnovali sut gitaristi Rafael Milhomem i Rafael Muniz v 2007 letu. Centr grupy jest v gradu Gojanija ({{Jezyky|pt|Goiânia}}) štata Gojas ({{Jezyky|pt|Goiás}})<ref>Martorell, Floréal; Mark Eaton (Marto 2008). Informletero de Vinilkosmo n-ro 22 Marto 2008. Vinilkosmo. Alirita 2012-09-06 .</ref>. Jihna muzika jest v žanru power-metal-rock, ktory kombinuje se s klasičnoju muzikoju i barokom. Grupa v 2007 letu nezavizno izdala virtualny koncept-album Bataltemp'. Historija albuma je epopeja o vojně. V početku 2013-go leta grupa anonsirovala restart. Grupa stvorila svoji socialne seti/mreži i počela publikovati reklamne videa, v ktoryh ona anonsiruje raboty za novy album, ktory nazyvaje se "La Ruĝa Rivero" (Črvena reka). == Učestniki == * [[Karliene Araújo]] - glas * [[Rafael Milhomem]] - elektrogitara * Rafael Muniz - elektrogitara * [[Murilo Ramos]] - bas-gitara * [[Flávio Soares]] - dram * [[Miguel Brasil]] - klaviše === Gosti === * [[Paulo Melo]] - pěvaje v ''Nobla Dezir''' * [[Geovani Maia]] - pěvanje v ''Bataltemp''' * [[Leo Yanes]] - pěvanje v ''Heredo de la Post-Milit''' * [[Luciano Vieira]] - klavišno solo v ''Heredo de la Post-Milit''' == Diskografija == === Albumy === * 2016 - ''[[Sovaĝa animo]]'' *# Antaŭparolo de Prapatra Kaciko *# Malbeno, pt. 1 *# Ĉe ni estas Abasai’ *# Droniga Pasio *# Reĝino de la Nokto *# Sovaĝa Animo *# Malbeno, pt. 2 *# La Sagoj de Rudá *# Melodio de Akŭanduba *# Kaapora *# La Plej Bona Ĉasisto === Male albumy === * 2007 - ''Bataltemp''' (virtuala dema albumeto) *# Nobla dezir’ *# Heredo de la Post-Milit’ *# Arbaro *# Bataltemp’ * 2015 - ''[[Jen nia Viv-River’]]'' *# La Plej Bona Ĉasisto’ *# Nobla Dezir’ *# Arbaro *# Jen nia Viv-River’ *# Bataltemp’ *# Heredo de la Post-Milit’ === Solo-albumy === * 2013 - ''[[La Plej Bona Ĉasisto]]'' == Iztočniky == {{Referencoj}} == Vněšne linky == * * [https://kantaro.ikso.net/barok_projekto BaRok' Projekto na Kantaro-Vikio] * [https://www.youtube.com/user/barokprojekto BaRok' Projekto na YouTube] * [https://x.com/barokprojekto BaRok' Projekto v X / Twitter] [[Kategorija:Esperantojezyčne muzikalne grupy]] hqaaokkavl94964tbtlotdfi6uy5mai 28108 28107 2026-07-05T15:33:44Z Chtabs 42 Popravjene male pogrešky 28108 wikitext text/x-wiki '''BaRok'-Projekto''' (originalna nazva '''baRok'''') — jest [[Brazilija|brazilska]] [[Esperanto|esperantojezyčna]] power-metal-rock [[Muzika|muzikalna]] grupa. BaRok'-Projekto osnovali sut gitaristi Rafael Milhomem i Rafael Muniz v 2007 letu. Centr grupy jest v gradu Gojanija ({{Jezyky|pt|Goiânia}}) štata Gojas ({{Jezyky|pt|Goiás}})<ref>Martorell, Floréal; Mark Eaton (Marto 2008). Informletero de Vinilkosmo n-ro 22 Marto 2008. Vinilkosmo. Alirita 2012-09-06 .</ref>. Jihna muzika jest v žanru power-metal-rock, ktory kombinuje se s klasičnoju muzikoju i barokom. Grupa v 2007 letu nezavizno izdala virtualny koncept-album ''Bataltemp'''. Historija albuma je epopeja o vojně. V početku 2013-go leta grupa anonsirovala restart. Grupa stvorila svoji socialne seti/mreži i počela publikovati reklamne videa, v ktoryh ona anonsiruje raboty za novy album, ktory nazyvaje se "''La Ruĝa Rivero''" (Črvena reka). == Učestniki == * [[Karliene Araújo]] - glas * [[Rafael Milhomem]] - elektrogitara * [[Rafael Muniz]] - elektrogitara * [[Murilo Ramos]] - bas-gitara * [[Flávio Soares]] - dram * [[Miguel Brasil]] - klaviše === Gosti === * [[Paulo Melo]] - pěvaje v ''Nobla Dezir''' * [[Geovani Maia]] - pěvanje v ''Bataltemp''' * [[Leo Yanes]] - pěvanje v ''Heredo de la Post-Milit''' * [[Luciano Vieira]] - klavišno solo v ''Heredo de la Post-Milit''' == Diskografija == === Albumy === * 2016 - ''[[Sovaĝa animo]]'' *# ''Antaŭparolo de Prapatra Kaciko'' *# ''Malbeno, pt. 1'' *# ''Ĉe ni estas Abasai’'' *# ''Droniga Pasio'' *# ''Reĝino de la Nokto'' *# ''Sovaĝa Animo'' *# ''Malbeno, pt. 2'' *# ''La Sagoj de Rudá'' *# ''Melodio de Akŭanduba'' *# ''Kaapora'' *# ''La Plej Bona Ĉasisto'' === Male albumy === * 2007 - ''Bataltemp''' (virtuala dema albumeto) *# ''Nobla dezir’'' *# ''Heredo de la Post-Milit’'' *# ''Arbaro'' *# ''Bataltemp’'' * 2015 - ''[[Jen nia Viv-River’]]'' *# ''La Plej Bona Ĉasisto’'' *# ''Nobla Dezir’'' *# ''Arbaro'' *# ''Jen nia Viv-River’'' *# ''Bataltemp’'' *# ''Heredo de la Post-Milit’'' === Solo-albumy === * 2013 - ''[[La Plej Bona Ĉasisto]]'' == Iztočniky == <references /> == Vněšne linky == * [https://kantaro.ikso.net/barok_projekto BaRok' Projekto na Kantaro-Vikio] * [https://www.youtube.com/user/barokprojekto BaRok' Projekto na YouTube] * [https://x.com/barokprojekto BaRok' Projekto v X / Twitter] [[Kategorija:Esperantojezyčne muzikalne grupy]] obhw8qhhq7kqcsjl1k52cwqu36cijwn 28109 28108 2026-07-05T15:35:17Z Chtabs 42 Dodan intervičny link 28109 wikitext text/x-wiki '''BaRok'-Projekto''' (originalna nazva '''baRok'''') — jest [[Brazilija|brazilska]] [[Esperanto|esperantojezyčna]] power-metal-rock [[Muzika|muzikalna]] grupa. BaRok'-Projekto osnovali sut gitaristi Rafael Milhomem i Rafael Muniz v 2007 letu. Centr grupy jest v gradu Gojanija ({{Jezyky|pt|Goiânia}}) štata Gojas ({{Jezyky|pt|Goiás}})<ref>Martorell, Floréal; Mark Eaton (Marto 2008). Informletero de Vinilkosmo n-ro 22 Marto 2008. Vinilkosmo. Alirita 2012-09-06 .</ref>. Jihna muzika jest v žanru power-metal-rock, ktory kombinuje se s klasičnoju muzikoju i barokom. Grupa v 2007 letu nezavizno izdala virtualny koncept-album ''Bataltemp'''. Historija albuma je epopeja o vojně. V početku 2013-go leta grupa anonsirovala restart. Grupa stvorila svoji socialne seti/mreži i počela publikovati reklamne videa, v ktoryh ona anonsiruje raboty za novy album, ktory nazyvaje se "''La Ruĝa Rivero''" (Črvena reka). == Učestniki == * [[Karliene Araújo]] - glas * [[Rafael Milhomem]] - elektrogitara * [[Rafael Muniz]] - elektrogitara * [[Murilo Ramos]] - bas-gitara * [[Flávio Soares]] - dram * [[Miguel Brasil]] - klaviše === Gosti === * [[Paulo Melo]] - pěvaje v ''Nobla Dezir''' * [[Geovani Maia]] - pěvanje v ''Bataltemp''' * [[Leo Yanes]] - pěvanje v ''Heredo de la Post-Milit''' * [[Luciano Vieira]] - klavišno solo v ''Heredo de la Post-Milit''' == Diskografija == === Albumy === * 2016 - ''[[Sovaĝa animo]]'' *# ''Antaŭparolo de Prapatra Kaciko'' *# ''Malbeno, pt. 1'' *# ''Ĉe ni estas Abasai’'' *# ''Droniga Pasio'' *# ''Reĝino de la Nokto'' *# ''Sovaĝa Animo'' *# ''Malbeno, pt. 2'' *# ''La Sagoj de Rudá'' *# ''Melodio de Akŭanduba'' *# ''Kaapora'' *# ''La Plej Bona Ĉasisto'' === Male albumy === * 2007 - ''Bataltemp''' (virtuala dema albumeto) *# ''Nobla dezir’'' *# ''Heredo de la Post-Milit’'' *# ''Arbaro'' *# ''Bataltemp’'' * 2015 - ''[[Jen nia Viv-River’]]'' *# ''La Plej Bona Ĉasisto’'' *# ''Nobla Dezir’'' *# ''Arbaro'' *# ''Jen nia Viv-River’'' *# ''Bataltemp’'' *# ''Heredo de la Post-Milit’'' === Solo-albumy === * 2013 - ''[[La Plej Bona Ĉasisto]]'' == Iztočniky == <references /> == Vněšne linky == * [https://kantaro.ikso.net/barok_projekto BaRok' Projekto na Kantaro-Vikio] * [https://www.youtube.com/user/barokprojekto BaRok' Projekto na YouTube] * [https://x.com/barokprojekto BaRok' Projekto v X / Twitter] {{INTERWIKI|qid=Q12206554}} [[Kategorija:Esperantojezyčne muzikalne grupy]] j5xnvvde6b7xftsaqajuuqc02ce0es1 28110 28109 2026-07-05T15:40:46Z Chtabs 42 Dodana kartka za muzikalnu grupu 28110 wikitext text/x-wiki {{Kartka muzikalny kolektiv|žanr=[[power-metal-rock]]|lěta=2007 do idučego časa|država=[[Brazilija]]|druga_nazva=baRok' (stara nazva)|grad=[[Gojas]]}} '''BaRok'-Projekto''' (originalna nazva '''baRok'''') — jest [[Brazilija|brazilska]] [[Esperanto|esperantojezyčna]] power-metal-rock [[Muzika|muzikalna]] grupa. BaRok'-Projekto osnovali sut gitaristi Rafael Milhomem i Rafael Muniz v 2007 letu. Centr grupy jest v gradu Gojanija ({{Jezyky|pt|Goiânia}}) štata Gojas ({{Jezyky|pt|Goiás}})<ref>Martorell, Floréal; Mark Eaton (Marto 2008). Informletero de Vinilkosmo n-ro 22 Marto 2008. Vinilkosmo. Alirita 2012-09-06 .</ref>. Jihna muzika jest v žanru power-metal-rock, ktory kombinuje se s klasičnoju muzikoju i barokom. Grupa v 2007 letu nezavizno izdala virtualny koncept-album ''Bataltemp'''. Historija albuma je epopeja o vojně. V početku 2013-go leta grupa anonsirovala restart. Grupa stvorila svoji socialne seti/mreži i počela publikovati reklamne videa, v ktoryh ona anonsiruje raboty za novy album, ktory nazyvaje se "''La Ruĝa Rivero''" (Črvena reka). == Učestniki == * [[Karliene Araújo]] - glas * [[Rafael Milhomem]] - elektrogitara * [[Rafael Muniz]] - elektrogitara * [[Murilo Ramos]] - bas-gitara * [[Flávio Soares]] - dram * [[Miguel Brasil]] - klaviše === Gosti === * [[Paulo Melo]] - pěvaje v ''Nobla Dezir''' * [[Geovani Maia]] - pěvanje v ''Bataltemp''' * [[Leo Yanes]] - pěvanje v ''Heredo de la Post-Milit''' * [[Luciano Vieira]] - klavišno solo v ''Heredo de la Post-Milit''' == Diskografija == === Albumy === * 2016 - ''[[Sovaĝa animo]]'' *# ''Antaŭparolo de Prapatra Kaciko'' *# ''Malbeno, pt. 1'' *# ''Ĉe ni estas Abasai’'' *# ''Droniga Pasio'' *# ''Reĝino de la Nokto'' *# ''Sovaĝa Animo'' *# ''Malbeno, pt. 2'' *# ''La Sagoj de Rudá'' *# ''Melodio de Akŭanduba'' *# ''Kaapora'' *# ''La Plej Bona Ĉasisto'' === Male albumy === * 2007 - ''Bataltemp''' (virtuala dema albumeto) *# ''Nobla dezir’'' *# ''Heredo de la Post-Milit’'' *# ''Arbaro'' *# ''Bataltemp’'' * 2015 - ''[[Jen nia Viv-River’]]'' *# ''La Plej Bona Ĉasisto’'' *# ''Nobla Dezir’'' *# ''Arbaro'' *# ''Jen nia Viv-River’'' *# ''Bataltemp’'' *# ''Heredo de la Post-Milit’'' === Solo-albumy === * 2013 - ''[[La Plej Bona Ĉasisto]]'' == Iztočniky == <references /> == Vněšne linky == * [https://kantaro.ikso.net/barok_projekto BaRok' Projekto na Kantaro-Vikio] * [https://www.youtube.com/user/barokprojekto BaRok' Projekto na YouTube] * [https://x.com/barokprojekto BaRok' Projekto v X / Twitter] {{INTERWIKI|qid=Q12206554}} [[Kategorija:Esperantojezyčne muzikalne grupy]] bx2uw3spdibccntdeyf9i38ty9jbimp 28116 28110 2026-07-05T16:01:30Z IJzeren Jan 9 /* Albumy */ 28116 wikitext text/x-wiki {{Kartka muzikalny kolektiv|žanr=[[power-metal-rock]]|lěta=2007 do idučego časa|država=[[Brazilija]]|druga_nazva=baRok' (stara nazva)|grad=[[Gojas]]}} '''BaRok'-Projekto''' (originalna nazva '''baRok'''') — jest [[Brazilija|brazilska]] [[Esperanto|esperantojezyčna]] power-metal-rock [[Muzika|muzikalna]] grupa. BaRok'-Projekto osnovali sut gitaristi Rafael Milhomem i Rafael Muniz v 2007 letu. Centr grupy jest v gradu Gojanija ({{Jezyky|pt|Goiânia}}) štata Gojas ({{Jezyky|pt|Goiás}})<ref>Martorell, Floréal; Mark Eaton (Marto 2008). Informletero de Vinilkosmo n-ro 22 Marto 2008. Vinilkosmo. Alirita 2012-09-06 .</ref>. Jihna muzika jest v žanru power-metal-rock, ktory kombinuje se s klasičnoju muzikoju i barokom. Grupa v 2007 letu nezavizno izdala virtualny koncept-album ''Bataltemp'''. Historija albuma je epopeja o vojně. V početku 2013-go leta grupa anonsirovala restart. Grupa stvorila svoji socialne seti/mreži i počela publikovati reklamne videa, v ktoryh ona anonsiruje raboty za novy album, ktory nazyvaje se "''La Ruĝa Rivero''" (Črvena reka). == Učestniki == * [[Karliene Araújo]] - glas * [[Rafael Milhomem]] - elektrogitara * [[Rafael Muniz]] - elektrogitara * [[Murilo Ramos]] - bas-gitara * [[Flávio Soares]] - dram * [[Miguel Brasil]] - klaviše === Gosti === * [[Paulo Melo]] - pěvaje v ''Nobla Dezir''' * [[Geovani Maia]] - pěvanje v ''Bataltemp''' * [[Leo Yanes]] - pěvanje v ''Heredo de la Post-Milit''' * [[Luciano Vieira]] - klavišno solo v ''Heredo de la Post-Milit''' == Diskografija == === Albumy === <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> * 2016 - ''[[Sovaĝa animo]]'' *# ''Antaŭparolo de Prapatra Kaciko'' *# ''Malbeno, pt. 1'' *# ''Ĉe ni estas Abasai’'' *# ''Droniga Pasio'' *# ''Reĝino de la Nokto'' *# ''Sovaĝa Animo'' *# ''Malbeno, pt. 2'' *# ''La Sagoj de Rudá'' *# ''Melodio de Akŭanduba'' *# ''Kaapora'' *# ''La Plej Bona Ĉasisto'' </div> === Male albumy === * 2007 - ''Bataltemp''' (virtuala dema albumeto) *# ''Nobla dezir’'' *# ''Heredo de la Post-Milit’'' *# ''Arbaro'' *# ''Bataltemp’'' * 2015 - ''[[Jen nia Viv-River’]]'' *# ''La Plej Bona Ĉasisto’'' *# ''Nobla Dezir’'' *# ''Arbaro'' *# ''Jen nia Viv-River’'' *# ''Bataltemp’'' *# ''Heredo de la Post-Milit’'' === Solo-albumy === * 2013 - ''[[La Plej Bona Ĉasisto]]'' == Iztočniky == <references /> == Vněšne linky == * [https://kantaro.ikso.net/barok_projekto BaRok' Projekto na Kantaro-Vikio] * [https://www.youtube.com/user/barokprojekto BaRok' Projekto na YouTube] * [https://x.com/barokprojekto BaRok' Projekto v X / Twitter] {{INTERWIKI|qid=Q12206554}} [[Kategorija:Esperantojezyčne muzikalne grupy]] j69vggfvr0qr1dnwkquuzjts0bcsyww 28117 28116 2026-07-05T16:01:50Z IJzeren Jan 9 /* Male albumy */ 28117 wikitext text/x-wiki {{Kartka muzikalny kolektiv|žanr=[[power-metal-rock]]|lěta=2007 do idučego časa|država=[[Brazilija]]|druga_nazva=baRok' (stara nazva)|grad=[[Gojas]]}} '''BaRok'-Projekto''' (originalna nazva '''baRok'''') — jest [[Brazilija|brazilska]] [[Esperanto|esperantojezyčna]] power-metal-rock [[Muzika|muzikalna]] grupa. BaRok'-Projekto osnovali sut gitaristi Rafael Milhomem i Rafael Muniz v 2007 letu. Centr grupy jest v gradu Gojanija ({{Jezyky|pt|Goiânia}}) štata Gojas ({{Jezyky|pt|Goiás}})<ref>Martorell, Floréal; Mark Eaton (Marto 2008). Informletero de Vinilkosmo n-ro 22 Marto 2008. Vinilkosmo. Alirita 2012-09-06 .</ref>. Jihna muzika jest v žanru power-metal-rock, ktory kombinuje se s klasičnoju muzikoju i barokom. Grupa v 2007 letu nezavizno izdala virtualny koncept-album ''Bataltemp'''. Historija albuma je epopeja o vojně. V početku 2013-go leta grupa anonsirovala restart. Grupa stvorila svoji socialne seti/mreži i počela publikovati reklamne videa, v ktoryh ona anonsiruje raboty za novy album, ktory nazyvaje se "''La Ruĝa Rivero''" (Črvena reka). == Učestniki == * [[Karliene Araújo]] - glas * [[Rafael Milhomem]] - elektrogitara * [[Rafael Muniz]] - elektrogitara * [[Murilo Ramos]] - bas-gitara * [[Flávio Soares]] - dram * [[Miguel Brasil]] - klaviše === Gosti === * [[Paulo Melo]] - pěvaje v ''Nobla Dezir''' * [[Geovani Maia]] - pěvanje v ''Bataltemp''' * [[Leo Yanes]] - pěvanje v ''Heredo de la Post-Milit''' * [[Luciano Vieira]] - klavišno solo v ''Heredo de la Post-Milit''' == Diskografija == === Albumy === <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> * 2016 - ''[[Sovaĝa animo]]'' *# ''Antaŭparolo de Prapatra Kaciko'' *# ''Malbeno, pt. 1'' *# ''Ĉe ni estas Abasai’'' *# ''Droniga Pasio'' *# ''Reĝino de la Nokto'' *# ''Sovaĝa Animo'' *# ''Malbeno, pt. 2'' *# ''La Sagoj de Rudá'' *# ''Melodio de Akŭanduba'' *# ''Kaapora'' *# ''La Plej Bona Ĉasisto'' </div> === Male albumy === <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> * 2007 - ''Bataltemp''' (virtuala dema albumeto) *# ''Nobla dezir’'' *# ''Heredo de la Post-Milit’'' *# ''Arbaro'' *# ''Bataltemp’'' * 2015 - ''[[Jen nia Viv-River’]]'' *# ''La Plej Bona Ĉasisto’'' *# ''Nobla Dezir’'' *# ''Arbaro'' *# ''Jen nia Viv-River’'' *# ''Bataltemp’'' *# ''Heredo de la Post-Milit’'' </div> === Solo-albumy === * 2013 - ''[[La Plej Bona Ĉasisto]]'' == Iztočniky == <references /> == Vněšne linky == * [https://kantaro.ikso.net/barok_projekto BaRok' Projekto na Kantaro-Vikio] * [https://www.youtube.com/user/barokprojekto BaRok' Projekto na YouTube] * [https://x.com/barokprojekto BaRok' Projekto v X / Twitter] {{INTERWIKI|qid=Q12206554}} [[Kategorija:Esperantojezyčne muzikalne grupy]] o0xv563nqf90rcn72hl39qaf3pufdy0 28118 28117 2026-07-05T16:02:06Z IJzeren Jan 9 /* Solo-albumy */ 28118 wikitext text/x-wiki {{Kartka muzikalny kolektiv|žanr=[[power-metal-rock]]|lěta=2007 do idučego časa|država=[[Brazilija]]|druga_nazva=baRok' (stara nazva)|grad=[[Gojas]]}} '''BaRok'-Projekto''' (originalna nazva '''baRok'''') — jest [[Brazilija|brazilska]] [[Esperanto|esperantojezyčna]] power-metal-rock [[Muzika|muzikalna]] grupa. BaRok'-Projekto osnovali sut gitaristi Rafael Milhomem i Rafael Muniz v 2007 letu. Centr grupy jest v gradu Gojanija ({{Jezyky|pt|Goiânia}}) štata Gojas ({{Jezyky|pt|Goiás}})<ref>Martorell, Floréal; Mark Eaton (Marto 2008). Informletero de Vinilkosmo n-ro 22 Marto 2008. Vinilkosmo. Alirita 2012-09-06 .</ref>. Jihna muzika jest v žanru power-metal-rock, ktory kombinuje se s klasičnoju muzikoju i barokom. Grupa v 2007 letu nezavizno izdala virtualny koncept-album ''Bataltemp'''. Historija albuma je epopeja o vojně. V početku 2013-go leta grupa anonsirovala restart. Grupa stvorila svoji socialne seti/mreži i počela publikovati reklamne videa, v ktoryh ona anonsiruje raboty za novy album, ktory nazyvaje se "''La Ruĝa Rivero''" (Črvena reka). == Učestniki == * [[Karliene Araújo]] - glas * [[Rafael Milhomem]] - elektrogitara * [[Rafael Muniz]] - elektrogitara * [[Murilo Ramos]] - bas-gitara * [[Flávio Soares]] - dram * [[Miguel Brasil]] - klaviše === Gosti === * [[Paulo Melo]] - pěvaje v ''Nobla Dezir''' * [[Geovani Maia]] - pěvanje v ''Bataltemp''' * [[Leo Yanes]] - pěvanje v ''Heredo de la Post-Milit''' * [[Luciano Vieira]] - klavišno solo v ''Heredo de la Post-Milit''' == Diskografija == === Albumy === <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> * 2016 - ''[[Sovaĝa animo]]'' *# ''Antaŭparolo de Prapatra Kaciko'' *# ''Malbeno, pt. 1'' *# ''Ĉe ni estas Abasai’'' *# ''Droniga Pasio'' *# ''Reĝino de la Nokto'' *# ''Sovaĝa Animo'' *# ''Malbeno, pt. 2'' *# ''La Sagoj de Rudá'' *# ''Melodio de Akŭanduba'' *# ''Kaapora'' *# ''La Plej Bona Ĉasisto'' </div> === Male albumy === <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> * 2007 - ''Bataltemp''' (virtuala dema albumeto) *# ''Nobla dezir’'' *# ''Heredo de la Post-Milit’'' *# ''Arbaro'' *# ''Bataltemp’'' * 2015 - ''[[Jen nia Viv-River’]]'' *# ''La Plej Bona Ĉasisto’'' *# ''Nobla Dezir’'' *# ''Arbaro'' *# ''Jen nia Viv-River’'' *# ''Bataltemp’'' *# ''Heredo de la Post-Milit’'' </div> === Solo-albumy === <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> * 2013 - ''[[La Plej Bona Ĉasisto]]'' </div> == Iztočniky == <references /> == Vněšne linky == * [https://kantaro.ikso.net/barok_projekto BaRok' Projekto na Kantaro-Vikio] * [https://www.youtube.com/user/barokprojekto BaRok' Projekto na YouTube] * [https://x.com/barokprojekto BaRok' Projekto v X / Twitter] {{INTERWIKI|qid=Q12206554}} [[Kategorija:Esperantojezyčne muzikalne grupy]] 3dcy7lri1ghb1e2plc2blm308hgfe0p 28119 28118 2026-07-05T16:14:04Z IJzeren Jan 9 kirilizacija 28119 wikitext text/x-wiki {{Kartka muzikalny kolektiv|žanr={{-|[[power-metal-rock]]}}|lěta=2007 do idučego časa|država=[[Brazilija]]|druga_nazva={{-|baRok'}} (stara nazva)|grad=[[Gojas]]}} {{-|'''BaRok'-Projekto'''}} (originalna nazva {{-|'''baRok''''}}) — jest [[Brazilija|brazilska]] [[Esperanto|esperantojezyčna]] {{-|power-metal-rock}} [[Muzika|muzikalna]] grupa. {{-|BaRok'-Projekto}} osnovali sut gitaristi {{-|Rafael Milhomem|Рафаел Миљомем}} i {{-|Rafael Muniz|Рафаел Муниз}} v 2007 lětu. Centr grupy jest v gradu [[Goiânia|{{-|Goiânia|Гојанија}}]] {{-||({{Jezyky|pt|Goiânia}})}} štata {{-|Goiás|Gojas ({{Jezyky|pt|Goiás}})}}<ref>{{-|Martorell, Floréal; Mark Eaton (Marto 2008). Informletero de Vinilkosmo n-ro 22 Marto 2008. Vinilkosmo. Alirita 2012-09-06.}}</ref>. Jihna muzika jest v žanru {{-|power-metal-rock}}, ktory kombinuje se s klasičnoju muzikoju i barokom. Grupa v 2007 lětu nezavizno izdala virtualny koncept-album ''{{-|Bataltemp'}}''. Historija albuma je epopeja o vojně. V početku 2013-go lěta grupa anonsovala restart. Grupa stvorila svoje socialne {{alt|sěti|mrěže}} i počela publikovati reklamne videa, v ktoryh ona anonsuje raboty za novy album, ktory nazyvaje se "{{Lang|eo|La Ruĝa Rivero}}" (Črvena reka). == Učestniki == * {{-|[[Karliene Araújo]]}} - glas * {{-|[[Rafael Milhomem]]}} - elektrogitara * {{-|[[Rafael Muniz]]}} - elektrogitara * {{-|[[Murilo Ramos]]}} - bas-gitara * {{-|[[Flávio Soares]]}} - dram * {{-|[[Miguel Brasil]]}} - klaviše === Gosti === * [[Paulo Melo]] - pěvaje v ''Nobla Dezir''' * [[Geovani Maia]] - pěvanje v ''Bataltemp''' * [[Leo Yanes]] - pěvanje v ''Heredo de la Post-Milit''' * [[Luciano Vieira]] - klavišno solo v ''Heredo de la Post-Milit''' == Diskografija == === Albumy === <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> * 2016 - ''[[Sovaĝa animo]]'' *# ''Antaŭparolo de Prapatra Kaciko'' *# ''Malbeno, pt. 1'' *# ''Ĉe ni estas Abasai’'' *# ''Droniga Pasio'' *# ''Reĝino de la Nokto'' *# ''Sovaĝa Animo'' *# ''Malbeno, pt. 2'' *# ''La Sagoj de Rudá'' *# ''Melodio de Akŭanduba'' *# ''Kaapora'' *# ''La Plej Bona Ĉasisto'' </div> === Male albumy === <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> * 2007 - ''Bataltemp''' (virtuala dema albumeto) *# ''Nobla dezir’'' *# ''Heredo de la Post-Milit’'' *# ''Arbaro'' *# ''Bataltemp’'' * 2015 - ''[[Jen nia Viv-River’]]'' *# ''La Plej Bona Ĉasisto’'' *# ''Nobla Dezir’'' *# ''Arbaro'' *# ''Jen nia Viv-River’'' *# ''Bataltemp’'' *# ''Heredo de la Post-Milit’'' </div> === Solo-albumy === <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> * 2013 - ''[[La Plej Bona Ĉasisto]]'' </div> == Iztočniky == <references /> == Vněšne linky == * [https://kantaro.ikso.net/barok_projekto {{-|BaRok' Projekto}} na {{-|Kantaro-Vikio}}] * [https://www.youtube.com/user/barokprojekto {{-|BaRok' Projekto}} na {{-|YouTube}}] * [https://x.com/barokprojekto {{-|BaRok' Projekto}} v {{-|X / Twitter}}] {{INTERWIKI|qid=Q12206554}} [[Kategorija:Esperantojezyčne muzikalne grupy]] ohgrqutmvbh4voky2dyhukqfftph427 28120 28119 2026-07-05T16:15:35Z IJzeren Jan 9 28120 wikitext text/x-wiki {{Kartka muzikalny kolektiv|žanr={{-|[[power-metal-rock]]}}|lěta=2007 do idučego časa|država=[[Brazilija]]|druga_nazva={{-|baRok'}} (stara nazva)|grad=[[Gojas]]}} {{-|'''BaRok'-Projekto'''}} (originalna nazva {{-|'''baRok''''}}) — jest [[Brazilija|brazilska]] [[Esperanto|esperantojezyčna]] {{-|power-metal-rock}} [[Muzika|muzikalna]] grupa. {{-|BaRok'-Projekto}} osnovali sut gitaristi {{-|Rafael Milhomem|Рафаел Миљомем}} i {{-|Rafael Muniz|Рафаел Муниз}} v 2007 lětu. Centr grupy jest v gradu [[Goiânia|{{-|Goiânia|Гојанија}}]] {{-||({{Jezyky|pt|Goiânia}})}} štata {{-|Goiás|Gojas ({{Jezyky|pt|Goiás}})}}<ref>{{-|Martorell, Floréal; Mark Eaton (Marto 2008). Informletero de Vinilkosmo n-ro 22 Marto 2008. Vinilkosmo. Alirita 2012-09-06.}}</ref>. Jihna muzika jest v žanru {{-|power-metal-rock}}, ktory kombinuje se s klasičnoju muzikoju i barokom. Grupa v 2007 lětu nezavizno izdala virtualny koncept-album ''{{-|Bataltemp'}}''. Historija albuma je epopeja o vojně. V početku 2013-go lěta grupa anonsovala restart. Grupa stvorila svoje socialne {{alt|sěti|mrěže}} i počela publikovati reklamne videa, v ktoryh ona anonsuje raboty za novy album, ktory nazyvaje se "{{Lang|eo|La Ruĝa Rivero}}" (Črvena reka). == Učestniki == * {{-|[[Karliene Araújo]]}} - glas * {{-|[[Rafael Milhomem]]}} - elektrogitara * {{-|[[Rafael Muniz]]}} - elektrogitara * {{-|[[Murilo Ramos]]}} - bas-gitara * {{-|[[Flávio Soares]]}} - dram * {{-|[[Miguel Brasil]]}} - klaviše === Gosti === * [[Paulo Melo]] - pěvaje v ''Nobla Dezir''' * [[Geovani Maia]] - pěvanje v ''Bataltemp''' * [[Leo Yanes]] - pěvanje v ''Heredo de la Post-Milit''' * [[Luciano Vieira]] - klavišno solo v ''Heredo de la Post-Milit''' == Diskografija == === Albumy === <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> * 2016 - ''[[Sovaĝa animo]]'' *# ''Antaŭparolo de Prapatra Kaciko'' *# ''Malbeno, pt. 1'' *# ''Ĉe ni estas Abasai’'' *# ''Droniga Pasio'' *# ''Reĝino de la Nokto'' *# ''Sovaĝa Animo'' *# ''Malbeno, pt. 2'' *# ''La Sagoj de Rudá'' *# ''Melodio de Akŭanduba'' *# ''Kaapora'' *# ''La Plej Bona Ĉasisto'' </div> === Male albumy === <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> * 2007 - ''Bataltemp''' (virtuala dema albumeto) *# ''Nobla dezir’'' *# ''Heredo de la Post-Milit’'' *# ''Arbaro'' *# ''Bataltemp’'' * 2015 - ''[[Jen nia Viv-River’]]'' *# ''La Plej Bona Ĉasisto’'' *# ''Nobla Dezir’'' *# ''Arbaro'' *# ''Jen nia Viv-River’'' *# ''Bataltemp’'' *# ''Heredo de la Post-Milit’'' </div> === Solo-albumy === <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> * 2013 - ''[[La Plej Bona Ĉasisto]]'' </div> == Iztočniky == <references /> == Vněšne linky == * [https://kantaro.ikso.net/barok_projekto {{-|BaRok' Projekto}} na {{-|Kantaro-Vikio}}] * [https://www.youtube.com/user/barokprojekto {{-|BaRok' Projekto}} na {{-|YouTube}}] * [https://x.com/barokprojekto {{-|BaRok' Projekto}} v {{-|X / Twitter}}] {{INTERWIKI|qid=Q12206554}} [[Kategorija:Esperantojezyčne muzikalne grupy]] [[Kategorija:Есперантојезычне музикалне групы]] jr960pvjhzykubtvr4cin9nuvvxja7v Kategorija:Esperantojezyčne muzikalne grupy 14 4708 28111 2026-07-05T15:42:53Z Chtabs 42 Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{INTERWIKI|qid=Q15063335}} [[Kategorija:Esperanto]] [[Kategorija:Muzikalne grupy po jezykam]]» 28111 wikitext text/x-wiki {{INTERWIKI|qid=Q15063335}} [[Kategorija:Esperanto]] [[Kategorija:Muzikalne grupy po jezykam]] 0boj05q5upoefr4xc2ukn01b26nn39z 28121 28111 2026-07-05T16:16:25Z IJzeren Jan 9 28121 wikitext text/x-wiki {{Sestrinska kategorija|Есперантојезычне музикалне групы}} {{INTERWIKI|qid=Q15063335}} [[Kategorija:Esperanto]] [[Kategorija:Muzikalne grupy po jezykam]] 60zkvq2v1anj9g6jktqzl9p1lptehrc Kategorija:Muzikalne grupy po jezykam 14 4709 28112 2026-07-05T15:43:35Z Chtabs 42 Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{INTERWIKI|qid=Q30676514}}» 28112 wikitext text/x-wiki {{INTERWIKI|qid=Q30676514}} 2as89fgzej8exz9vhcm60mvhgkanxod 28113 28112 2026-07-05T15:44:12Z Chtabs 42 Dodana kategorija 28113 wikitext text/x-wiki {{INTERWIKI|qid=Q30676514}} [[Kategorija:Muzikalne grupy]] ff4ybowtqpct8k96gymbmr6ojlcmyp7 Kategorija:Esperanto 14 4710 28114 2026-07-05T15:46:20Z Chtabs 42 Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{INTERWIKI|qid=Q8422023}} [[Kategorija:Umětne jezyky]]» 28114 wikitext text/x-wiki {{INTERWIKI|qid=Q8422023}} [[Kategorija:Umětne jezyky]] 0cwxbghj6foadi1jxqck8p0xh0jirlv 28123 28114 2026-07-05T16:24:09Z IJzeren Jan 9 28123 wikitext text/x-wiki {{Sestrinska kategorija|Есперанто}} {{INTERWIKI|qid=Q8422023}} [[Kategorija:Umětne jezyky]] 4koq4u588lktv9l029a3r5he9tkad6u Kategorija:Есперантојезычне музикалне групы 14 4711 28122 2026-07-05T16:17:21Z IJzeren Jan 9 Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Esperantojezyčne muzikalne grupy}} [[Kategorija:Есперанто]] [[Kategorija:Музикалне групы по језыкам]]» 28122 wikitext text/x-wiki {{Сестринска категорија|Esperantojezyčne muzikalne grupy}} [[Kategorija:Есперанто]] [[Kategorija:Музикалне групы по језыкам]] pia6vizbuzpyyiwy8injqdnal50y1yf Kategorija:Есперанто 14 4712 28124 2026-07-05T16:25:02Z IJzeren Jan 9 Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Esperanto}} [[Kategorija:Умєтне језыкы]]» 28124 wikitext text/x-wiki {{Сестринска категорија|Esperanto}} [[Kategorija:Умєтне језыкы]] f6hcfb0otgq4luie6au9a2m9r8p3l2p Kategorija:Есперантисти 14 4713 28130 2026-07-05T16:35:25Z IJzeren Jan 9 Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Esperantisti}} [[Kategorija:Есперанто]] [[Kategorija:Људи]]» 28130 wikitext text/x-wiki {{Сестринска категорија|Esperantisti}} [[Kategorija:Есперанто]] [[Kategorija:Људи]] lbj8sldr9puy3kbe6pqjaweectybyjz Kategorija:Esperantisti 14 4714 28131 2026-07-05T16:35:57Z IJzeren Jan 9 Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Sestrinska kategorija|Есперантисти}} [[Kategorija:Esperanto]] [[Kategorija:Ljudi]] {{INTERWIKI|Q8422010}}» 28131 wikitext text/x-wiki {{Sestrinska kategorija|Есперантисти}} [[Kategorija:Esperanto]] [[Kategorija:Ljudi]] {{INTERWIKI|Q8422010}} os80a2syw14k5ua0myxao2vzvwwp0wm Koristnik:IJzeren Jan/EditCounterOptIn.js 2 4715 28132 2026-07-05T16:47:51Z IJzeren Jan 9 Stvorjena prazdna stranica 28132 javascript text/javascript phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 28133 28132 2026-07-05T16:49:26Z IJzeren Jan 9 28133 javascript text/javascript Tuta stranica ne sodrživaje ničto kromě tutogo rěčenja, ale tako povinno jest byti. 59o8nttia7bgfmv932o7ippcr8oy1zo Red Heat (игра) 0 4716 28137 2026-07-05T17:15:08Z Chtabs 42 Stvorjeno prěvodženjem stranice «[[:ru:Special:Redirect/revision/152414637|Red Heat (игра)]]» 28137 wikitext text/x-wiki '''''Red Heat''''' (Črveny žar) — je videoigra v žanru ''beat 'em up'', ktora osnovana na filmu [[Red Heat (film)|Red Heat]] 1988-go leta. Igra byla stvorjena britanskoju studijeju [[Special FX]]<ref>[https://www.mobygames.com/company/special-fx-software-ltd Special FX Software Ltd.] na MobyGames.com</ref> i izdana kompanijeju [[Ocean Software]]<ref name="ASM">Red Heat. Sinclair User. United Kingdom. Junij 1989. pp. 12—13.</ref>. V Evropě je byla izdana v 1989 letu za kompjutery [[Amiga]], [[Amstrad CPC]], [[Atari ST]], [[Commodore 64]] i [[ZX Spectrum]]<ref>Red Heat. The Games Machine. United Kingdom. Avgust 1989. pp. 102—103.</ref><ref>Version Updates: Red Heat. The Games Machine. United Kingdom. Oktembr 1989. p. 87.</ref><ref>Pettersson, Johan (Julij 1989). Red Heat. Datormagazin. No. 10. Sweden. p. 10.</ref><ref>Zimmermann, Bernd (Avgust 1989). Red Heat. Aktueller Software Markt. Germany. p. 39.</ref>. V 1991 leto Red Heat dobyla novo izdanje za Amiga, Commodore 64 i ZX Spectrum, ktoro izdalo The Hit Squad, podkomandoju kompanije Ocean<ref>Rand, Paul (Oktembr 1991). C64 Bytesize. Computer and Video Games. United Kingdom. p. 85.</ref><ref>Rand, Paul (Oktembr 1991). Spectrum Bytesize. Computer and Video Games. United Kingdom. p. 88.</ref><ref>Keating, Fiona (Oktembr 1991). Red Heat. CU Amiga. United Kingdom. pp. 114, 118.</ref>. [[Kategorija:Igry za ZX Spectrum]] [[Kategorija:Igry za Commodore 64]] [[Kategorija:Igry za Atari ST]] [[Kategorija:Igry za Amstrad CPC]] [[Kategorija:Igry za Amiga]] [[Kategorija:Beat 'em up]] h920pfjvcwbfv0m5q2qqs9y13aa9am5 28138 28137 2026-07-05T17:16:31Z Chtabs 42 28138 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Red Heat (igra)}} '''''Red Heat''''' (Črveny žar) — je videoigra v žanru ''beat 'em up'', ktora osnovana na filmu [[Red Heat (film)|Red Heat]] 1988-go leta. Igra byla stvorjena britanskoju studijeju [[Special FX]]<ref>[https://www.mobygames.com/company/special-fx-software-ltd Special FX Software Ltd.] na MobyGames.com</ref> i izdana kompanijeju [[Ocean Software]]<ref name="ASM">Red Heat. Sinclair User. United Kingdom. Junij 1989. pp. 12—13.</ref>. V Evropě je byla izdana v 1989 letu za kompjutery [[Amiga]], [[Amstrad CPC]], [[Atari ST]], [[Commodore 64]] i [[ZX Spectrum]]<ref>Red Heat. The Games Machine. United Kingdom. Avgust 1989. pp. 102—103.</ref><ref>Version Updates: Red Heat. The Games Machine. United Kingdom. Oktembr 1989. p. 87.</ref><ref>Pettersson, Johan (Julij 1989). Red Heat. Datormagazin. No. 10. Sweden. p. 10.</ref><ref>Zimmermann, Bernd (Avgust 1989). Red Heat. Aktueller Software Markt. Germany. p. 39.</ref>. V 1991 leto Red Heat dobyla novo izdanje za Amiga, Commodore 64 i ZX Spectrum, ktoro izdalo The Hit Squad, podkomandoju kompanije Ocean<ref>Rand, Paul (Oktembr 1991). C64 Bytesize. Computer and Video Games. United Kingdom. p. 85.</ref><ref>Rand, Paul (Oktembr 1991). Spectrum Bytesize. Computer and Video Games. United Kingdom. p. 88.</ref><ref>Keating, Fiona (Oktembr 1991). Red Heat. CU Amiga. United Kingdom. pp. 114, 118.</ref>. == Iztočniky == {{DEFAULTSORT:Red Heat (igra)}} [[Kategorija:Igry za ZX Spectrum]] [[Kategorija:Igry za Commodore 64]] [[Kategorija:Igry za Atari ST]] [[Kategorija:Igry za Amstrad CPC]] [[Kategorija:Igry za Amiga]] [[Kategorija:Beat 'em up]] <references /> {{INTERWIKI|qid=Q2044732}} 4oj9yh766uifm8lf765lcm5x87d8r7o 28142 28138 2026-07-05T17:33:57Z Chtabs 42 Dodana sekcija o igrovoj mehanikě igry 28142 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Red Heat (igra)}} '''''Red Heat''''' (Črveny žar) — je videoigra v žanru ''beat 'em up'', ktora osnovana na filmu [[Red Heat (film)|Red Heat]] 1988-go leta. Igra byla stvorjena britanskoju studijeju [[Special FX]]<ref>[https://www.mobygames.com/company/special-fx-software-ltd Special FX Software Ltd.] na MobyGames.com</ref> i izdana kompanijeju [[Ocean Software]]<ref name="ASM">Red Heat. Sinclair User. United Kingdom. Junij 1989. pp. 12—13.</ref>. V Evropě je byla izdana v 1989 letu za kompjutery [[Amiga]], [[Amstrad CPC]], [[Atari ST]], [[Commodore 64]] i [[ZX Spectrum]]<ref>Red Heat. The Games Machine. United Kingdom. Avgust 1989. pp. 102—103.</ref><ref>Version Updates: Red Heat. The Games Machine. United Kingdom. Oktembr 1989. p. 87.</ref><ref>Pettersson, Johan (Julij 1989). Red Heat. Datormagazin. No. 10. Sweden. p. 10.</ref><ref>Zimmermann, Bernd (Avgust 1989). Red Heat. Aktueller Software Markt. Germany. p. 39.</ref>. V 1991 leto Red Heat dobyla novo izdanje za Amiga, Commodore 64 i ZX Spectrum, ktoro izdalo The Hit Squad, podkomandoju kompanije Ocean<ref>Rand, Paul (Oktembr 1991). C64 Bytesize. Computer and Video Games. United Kingdom. p. 85.</ref><ref>Rand, Paul (Oktembr 1991). Spectrum Bytesize. Computer and Video Games. United Kingdom. p. 88.</ref><ref>Keating, Fiona (Oktembr 1991). Red Heat. CU Amiga. United Kingdom. pp. 114, 118.</ref>. == Igrova mehanika == Red Heat jest igra v žanru ''beat 'em up'', ktora osnovana na filmu [[Red Heat (film)|Red Heat]]. Glavny heroj, ktorym upravjaje igrač, jest kapitan moskovskoj milicije Ivan Danko, ktory povinen zadržati narkobarona Viktora Rostavili. Dejanja igry idut na četyreh lokacijah-mestah, počinajuči iz ruskoj sauny, v ktoroj igrač povinen idti v ručny boj protiv neprijateljev. Posledujuči lokacije sut boljnica-lěčiljnja, hotel i železnična stancija. Igrač imaje s soboju oružje i ograničenny zapas-rezerv amunicije. V finalnoj lokacije igrač bojuje protiv Viktora Rostavili<ref>Patterson, Mark (Julij 1989). Red Heat. CU Amiga-64. United Kingdom. p. 29.</ref><ref>Red Heat. The Games Machine. United Kingdom. Avgust 1989. pp. 102—103.</ref><ref>Eddy, Richard; Roberts, Nick (Junij 1989). "Red Heat". Crash. United Kingdom. pp. 12–13, 34.</ref><ref>Barrett, Gary (September 1989). "Red Heat". ST Format. United Kingdom. p. 50.</ref><ref>Wilson, David (Julij 1989). "Red Heat". Your Sinclair. United Kingdom. pp. 23, 31.</ref><ref>"Red Heat". Zzap!64. United Kingdom. September 1989. p. 71.</ref>. == Iztočniky == {{DEFAULTSORT:Red Heat (igra)}} [[Kategorija:Igry za ZX Spectrum]] [[Kategorija:Igry za Commodore 64]] [[Kategorija:Igry za Atari ST]] [[Kategorija:Igry za Amstrad CPC]] [[Kategorija:Igry za Amiga]] [[Kategorija:Beat 'em up]] <references /> {{INTERWIKI|qid=Q2044732}} qqhf7fbryesvcg84z5wocggom22ee04 28143 28142 2026-07-05T17:35:35Z Chtabs 42 Dodane vněšne linky 28143 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Red Heat (igra)}} '''''Red Heat''''' (Črveny žar) — je videoigra v žanru ''beat 'em up'', ktora osnovana na filmu [[Red Heat (film)|Red Heat]] 1988-go leta. Igra byla stvorjena britanskoju studijeju [[Special FX]]<ref>[https://www.mobygames.com/company/special-fx-software-ltd Special FX Software Ltd.] na MobyGames.com</ref> i izdana kompanijeju [[Ocean Software]]<ref name="ASM">Red Heat. Sinclair User. United Kingdom. Junij 1989. pp. 12—13.</ref>. V Evropě je byla izdana v 1989 letu za kompjutery [[Amiga]], [[Amstrad CPC]], [[Atari ST]], [[Commodore 64]] i [[ZX Spectrum]]<ref>Red Heat. The Games Machine. United Kingdom. Avgust 1989. pp. 102—103.</ref><ref>Version Updates: Red Heat. The Games Machine. United Kingdom. Oktembr 1989. p. 87.</ref><ref>Pettersson, Johan (Julij 1989). Red Heat. Datormagazin. No. 10. Sweden. p. 10.</ref><ref>Zimmermann, Bernd (Avgust 1989). Red Heat. Aktueller Software Markt. Germany. p. 39.</ref>. V 1991 leto Red Heat dobyla novo izdanje za Amiga, Commodore 64 i ZX Spectrum, ktoro izdalo The Hit Squad, podkomandoju kompanije Ocean<ref>Rand, Paul (Oktembr 1991). C64 Bytesize. Computer and Video Games. United Kingdom. p. 85.</ref><ref>Rand, Paul (Oktembr 1991). Spectrum Bytesize. Computer and Video Games. United Kingdom. p. 88.</ref><ref>Keating, Fiona (Oktembr 1991). Red Heat. CU Amiga. United Kingdom. pp. 114, 118.</ref>. == Igrova mehanika == Red Heat jest igra v žanru ''beat 'em up'', ktora osnovana na filmu [[Red Heat (film)|Red Heat]]. Glavny heroj, ktorym upravjaje igrač, jest kapitan moskovskoj milicije Ivan Danko, ktory povinen zadržati narkobarona Viktora Rostavili. Dejanja igry idut na četyreh lokacijah-mestah, počinajuči iz ruskoj sauny, v ktoroj igrač povinen idti v ručny boj protiv neprijateljev. Posledujuči lokacije sut boljnica-lěčiljnja, hotel i železnična stancija. Igrač imaje s soboju oružje i ograničenny zapas-rezerv amunicije. V finalnoj lokacije igrač bojuje protiv Viktora Rostavili<ref>Patterson, Mark (Julij 1989). Red Heat. CU Amiga-64. United Kingdom. p. 29.</ref><ref>Red Heat. The Games Machine. United Kingdom. Avgust 1989. pp. 102—103.</ref><ref>Eddy, Richard; Roberts, Nick (Junij 1989). "Red Heat". Crash. United Kingdom. pp. 12–13, 34.</ref><ref>Barrett, Gary (September 1989). "Red Heat". ST Format. United Kingdom. p. 50.</ref><ref>Wilson, David (Julij 1989). "Red Heat". Your Sinclair. United Kingdom. pp. 23, 31.</ref><ref>"Red Heat". Zzap!64. United Kingdom. September 1989. p. 71.</ref>. == Iztočniky == {{DEFAULTSORT:Red Heat (igra)}} [[Kategorija:Igry za ZX Spectrum]] [[Kategorija:Igry za Commodore 64]] [[Kategorija:Igry za Atari ST]] [[Kategorija:Igry za Amstrad CPC]] [[Kategorija:Igry za Amiga]] [[Kategorija:Beat 'em up]] <references /> == Vněšne linky == * [https://www.mobygames.com/game/red-heat Read Heat] na MobyGames {{INTERWIKI|qid=Q2044732}} 4h89jytcij02vj2wfj8hqbh115h0sug 28156 28143 2026-07-05T18:16:08Z IJzeren Jan 9 kirilizacija 28156 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Red Heat (igra)}} '''''{{-|Red Heat}}''''' (Črveny žar) — je videoigra v žanru ''{{-|beat 'em up}}'', ktora jest osnovana na filmu [[Red Heat (film)|{{-|Red Heat}}]] 1988-go leta. Igra byla stvorjena britanskoju studijeju {{-|[[Special FX]]}}<ref>[https://www.mobygames.com/company/special-fx-software-ltd Special FX Software Ltd.] na MobyGames.com</ref> i izdana kompanijeju {{-|[[Ocean Software]]}}<ref name="ASM">Red Heat. Sinclair User. United Kingdom. Junij 1989. pp. 12—13.</ref>. V Evropě je byla izdana v 1989 letu za kompjutery {{-|[[Amiga]], [[Amstrad CPC]], [[Atari ST]], [[Commodore 64]]}} i {{-|[[ZX Spectrum]]}}<ref>{{-|Red Heat. The Games Machine. United Kingdom}}. Avgust 1989. pp. 102—103.</ref><ref>{{-|Version Updates: Red Heat. The Games Machine. United Kingdom}}. Oktobr 1989. p. 87.</ref><ref>{{-|Pettersson, Johan}} (julij 1989). {{-|Red Heat. Datormagazin. No. 10. Sweden}}. p. 10.</ref><ref>{{-|Zimmermann, Bernd}} (Avgust 1989). {{-|Red Heat. Aktueller Software Markt. Germany}}. p. 39.</ref>. V 1991 lětu {{-|Red Heat}} dobyl novo izdanje za {{-|Amiga, Commodore 64}} i {{-|ZX Spectrum}}, ktoro izdalo {{-|The Hit Squad}}, podkomandoju kompanije Ocean<ref>{{-|Rand, Paul}} (oktobr 1991). {{-|C64 Bytesize. Computer and Video Games. United Kingdom}}. p. 85.</ref><ref>{{-|Rand, Paul}} (oktobr 1991). {{-|Spectrum Bytesize. Computer and Video Games. United Kingdom}}. p. 88.</ref><ref>{{-|Keating, Fiona}} (oktobr 1991). {{-|Red Heat. CU Amiga. United Kingdom}}. pp. 114, 118.</ref>. == Igrova mehanika == {{-|Red Heat}} jest igra v žanru ''{{-|beat 'em up}}'', osnovana na filmu [[Red Heat (film)|{{-|Red Heat}}]]. Glavny heroj, ktorym upravjaje igrač, jest kapitan moskovskoj milicije Ivan Danko, ktory povinen zadržati narkobarona Viktora Rostavili. Dejanja igry idut na četyreh lokacijah-městah, počinajuči iz russkoj sauny, v ktoroj igrač povinen jest idti v ručny boj protiv neprijateljev. Poslědujuče lokacije sut boljnica-lěčiljnja, hotel i želěznična stancija. Igrač imaje s soboju oružje i ograničeny zapas-rezerv amunicije. V finalnoj lokacije igrač bojuje protiv Viktora Rostavili<ref>{{-|Patterson, Mark}} (julij 1989). {{-|Red Heat. CU Amiga-64. United Kingdom}}. p. 29.</ref><ref>{{-|Red Heat. The Games Machine. United Kingdom}}. Avgust 1989. pp. 102—103.</ref><ref>{{-|Eddy, Richard; Roberts, Nick}} (junij 1989). {{-|"Red Heat". Crash. United Kingdom}}. pp. 12–13, 34.</ref><ref>{{-|Barrett, Gary}} (septembr 1989). {{-|"Red Heat". ST Format. United Kingdom}}. p. 50.</ref><ref>{{-|Wilson, David}} (julij 1989). {{-|"Red Heat". Your Sinclair. United Kingdom}}. pp. 23, 31.</ref><ref>{{-|"Red Heat". Zzap!64. United Kingdom}}. Septembr 1989. p. 71.</ref>. == Iztočniky == [[Kategorija:Igry za ZX Spectrum]] [[Kategorija:Igry za Commodore 64]] [[Kategorija:Igry za Atari ST]] [[Kategorija:Igry za Amstrad CPC]] [[Kategorija:Igry za Amiga]] [[Kategorija:Beat 'em up]] <references /> == Vněšne linky == * [https://www.mobygames.com/game/red-heat {{-|Read Heat}}] na {{-|MobyGames}} {{INTERWIKI|qid=Q2044732}} rx7g7aspnaupajxzhk6b6lbfdcza9we 28158 28156 2026-07-05T18:19:09Z IJzeren Jan 9 kirilizacija 28158 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Red Heat (igra)}} '''''{{-|Red Heat}}''''' (Črveny žar) — je videoigra v žanru ''{{-|beat 'em up}}'', ktora jest osnovana na filmu [[Red Heat (film)|{{-|Red Heat}}]] 1988-go leta. Igra byla stvorjena britanskoju studijeju {{-|[[Special FX]]}}<ref>[https://www.mobygames.com/company/special-fx-software-ltd {{-|Special FX Software Ltd.}}] na {{-|MobyGames.com}}</ref> i izdana kompanijeju {{-|[[Ocean Software]]}}<ref name="ASM">{{-|Red Heat. Sinclair User. United Kingdom}}. Junij 1989. str. 12—13.</ref>. V Evropě je byla izdana v 1989 letu za kompjutery {{-|[[Amiga]], [[Amstrad CPC]], [[Atari ST]], [[Commodore 64]]}} i {{-|[[ZX Spectrum]]}}<ref>{{-|Red Heat. The Games Machine. United Kingdom}}. Avgust 1989. str. 102—103.</ref><ref>{{-|Version Updates: Red Heat. The Games Machine. United Kingdom}}. Oktobr 1989. str. 87.</ref><ref>{{-|Pettersson, Johan}} (julij 1989). {{-|Red Heat. Datormagazin. No. 10. Sweden}}. str. 10.</ref><ref>{{-|Zimmermann, Bernd}} (Avgust 1989). {{-|Red Heat. Aktueller Software Markt. Germany}}. str. 39.</ref>. V 1991 lětu {{-|Red Heat}} dobyl novo izdanje za {{-|Amiga, Commodore 64}} i {{-|ZX Spectrum}}, ktoro izdalo {{-|The Hit Squad}}, podkomandoju kompanije Ocean<ref>{{-|Rand, Paul}} (oktobr 1991). {{-|C64 Bytesize. Computer and Video Games. United Kingdom}}. str. 85.</ref><ref>{{-|Rand, Paul}} (oktobr 1991). {{-|Spectrum Bytesize. Computer and Video Games. United Kingdom}}. str. 88.</ref><ref>{{-|Keating, Fiona}} (oktobr 1991). {{-|Red Heat. CU Amiga. United Kingdom}}. str. 114, 118.</ref>. == Igrova mehanika == {{-|Red Heat}} jest igra v žanru ''{{-|beat 'em up}}'', osnovana na filmu [[Red Heat (film)|{{-|Red Heat}}]]. Glavny heroj, ktorym upravjaje igrač, jest kapitan moskovskoj milicije Ivan Danko, ktory povinen zadržati narkobarona Viktora Rostavili. Dejanja igry idut na četyreh lokacijah-městah, počinajuči iz russkoj sauny, v ktoroj igrač povinen jest idti v ručny boj protiv neprijateljev. Poslědujuče lokacije sut boljnica-lěčiljnja, hotel i želěznična stancija. Igrač imaje s soboju oružje i ograničeny zapas-rezerv amunicije. V finalnoj lokacije igrač bojuje protiv Viktora Rostavili<ref>{{-|Patterson, Mark}} (julij 1989). {{-|Red Heat. CU Amiga-64. United Kingdom}}. str. 29.</ref><ref>{{-|Red Heat. The Games Machine. United Kingdom}}. Avgust 1989. str. 102—103.</ref><ref>{{-|Eddy, Richard; Roberts, Nick}} (junij 1989). {{-|"Red Heat". Crash. United Kingdom}}. str. 12–13, 34.</ref><ref>{{-|Barrett, Gary}} (septembr 1989). {{-|"Red Heat". ST Format. United Kingdom}}. str. 50.</ref><ref>{{-|Wilson, David}} (julij 1989). {{-|"Red Heat". Your Sinclair. United Kingdom}}. str. 23, 31.</ref><ref>{{-|"Red Heat". Zzap!64. United Kingdom}}. Septembr 1989. str. 71.</ref>. == Iztočniky == [[Kategorija:Igry za ZX Spectrum]] [[Kategorija:Igry za Commodore 64]] [[Kategorija:Igry za Atari ST]] [[Kategorija:Igry za Amstrad CPC]] [[Kategorija:Igry za Amiga]] [[Kategorija:Beat 'em up]] <references /> == Vněšne linky == * [https://www.mobygames.com/game/red-heat {{-|Read Heat}}] na {{-|MobyGames}} {{INTERWIKI|qid=Q2044732}} 3t5yky2vwvy324y341nkfo9olufc5xr 28160 28158 2026-07-05T18:20:37Z IJzeren Jan 9 Lěpje ne prěuveličiti kolikost kategorij ;) 28160 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Red Heat (igra)}} '''''{{-|Red Heat}}''''' (Črveny žar) — je videoigra v žanru ''{{-|beat 'em up}}'', ktora jest osnovana na filmu [[Red Heat (film)|{{-|Red Heat}}]] 1988-go leta. Igra byla stvorjena britanskoju studijeju {{-|[[Special FX]]}}<ref>[https://www.mobygames.com/company/special-fx-software-ltd {{-|Special FX Software Ltd.}}] na {{-|MobyGames.com}}</ref> i izdana kompanijeju {{-|[[Ocean Software]]}}<ref name="ASM">{{-|Red Heat. Sinclair User. United Kingdom}}. Junij 1989. str. 12—13.</ref>. V Evropě je byla izdana v 1989 letu za kompjutery {{-|[[Amiga]], [[Amstrad CPC]], [[Atari ST]], [[Commodore 64]]}} i {{-|[[ZX Spectrum]]}}<ref>{{-|Red Heat. The Games Machine. United Kingdom}}. Avgust 1989. str. 102—103.</ref><ref>{{-|Version Updates: Red Heat. The Games Machine. United Kingdom}}. Oktobr 1989. str. 87.</ref><ref>{{-|Pettersson, Johan}} (julij 1989). {{-|Red Heat. Datormagazin. No. 10. Sweden}}. str. 10.</ref><ref>{{-|Zimmermann, Bernd}} (Avgust 1989). {{-|Red Heat. Aktueller Software Markt. Germany}}. str. 39.</ref>. V 1991 lětu {{-|Red Heat}} dobyl novo izdanje za {{-|Amiga, Commodore 64}} i {{-|ZX Spectrum}}, ktoro izdalo {{-|The Hit Squad}}, podkomandoju kompanije Ocean<ref>{{-|Rand, Paul}} (oktobr 1991). {{-|C64 Bytesize. Computer and Video Games. United Kingdom}}. str. 85.</ref><ref>{{-|Rand, Paul}} (oktobr 1991). {{-|Spectrum Bytesize. Computer and Video Games. United Kingdom}}. str. 88.</ref><ref>{{-|Keating, Fiona}} (oktobr 1991). {{-|Red Heat. CU Amiga. United Kingdom}}. str. 114, 118.</ref>. == Igrova mehanika == {{-|Red Heat}} jest igra v žanru ''{{-|beat 'em up}}'', osnovana na filmu [[Red Heat (film)|{{-|Red Heat}}]]. Glavny heroj, ktorym upravjaje igrač, jest kapitan moskovskoj milicije Ivan Danko, ktory povinen zadržati narkobarona Viktora Rostavili. Dejanja igry idut na četyreh lokacijah-městah, počinajuči iz russkoj sauny, v ktoroj igrač povinen jest idti v ručny boj protiv neprijateljev. Poslědujuče lokacije sut boljnica-lěčiljnja, hotel i želěznična stancija. Igrač imaje s soboju oružje i ograničeny zapas-rezerv amunicije. V finalnoj lokacije igrač bojuje protiv Viktora Rostavili<ref>{{-|Patterson, Mark}} (julij 1989). {{-|Red Heat. CU Amiga-64. United Kingdom}}. str. 29.</ref><ref>{{-|Red Heat. The Games Machine. United Kingdom}}. Avgust 1989. str. 102—103.</ref><ref>{{-|Eddy, Richard; Roberts, Nick}} (junij 1989). {{-|"Red Heat". Crash. United Kingdom}}. str. 12–13, 34.</ref><ref>{{-|Barrett, Gary}} (septembr 1989). {{-|"Red Heat". ST Format. United Kingdom}}. str. 50.</ref><ref>{{-|Wilson, David}} (julij 1989). {{-|"Red Heat". Your Sinclair. United Kingdom}}. str. 23, 31.</ref><ref>{{-|"Red Heat". Zzap!64. United Kingdom}}. Septembr 1989. str. 71.</ref>. == Iztočniky == [[Kategorija:Videoigry]] <references /> == Vněšne linky == * [https://www.mobygames.com/game/red-heat {{-|Read Heat}}] na {{-|MobyGames}} {{INTERWIKI|qid=Q2044732}} 2oilnftzhzj93khcfvgzr4xbiplt43s Drente 0 4717 28150 2026-07-05T17:43:49Z IJzeren Jan 9 IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Drente]] na [[Drenthe]] 28150 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Drenthe]] k6fg215gd7iv616vv5r0vxxk9i822lr Kick Off 0 4718 28159 2026-07-05T18:19:34Z Chtabs 42 Stvorjeno prěvodženjem stranice «[[:ru:Special:Redirect/revision/151939622|Kick Off]]» 28159 wikitext text/x-wiki {{Серия игр}}{{Kartka Videoigrova serija|žanry=Futbolny simulator|platformy=[[Amstrad CPC]], [[Nintendo Entertainment System|NES]], [[Atari ST]], [[Amiga]], [[PC]], [[Macintosh]], [[Sega Master System]], [[Game Boy]], [[Sega Mega Drive]], [[Super Nintendo Entertainment System|SNES]], [[PlayStation 4]], [[PlayStation Vita]], [[PlayStation]], [[Microsoft Windows|Windows]], [[ZX Spectrum]], [[MS-DOS]]|razrabotniki=[[Dino Dini]]|izdatelji=Anco Software, [[Imagineer Co., Ltd.]]|prvaigra=Kick Off|poslednaigra=Kick Off Revival}} '''''Kick Off''''' ("Podati kruglu/meč") — jest serija kompjuternyh futbolnyh simulatorov, ktoru stvoril Dino Dini<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=4Ek0ZTBIYWc&t=9m42s OUG Talks 25 Steve Screech] </ref>. V 1989 leto igra je byla izdana kompanijeju ''Anco Software'' Anila Gupty ({{Jezyky|en|Anil Gupta}}) za [[Atari ST]] i [[Commodore]] Amiga. === Nagrady === * 1989 — Nagrada v Britanije: INDIN Najlepšy 16-bitny produkt ({{Jezyky|en|INDIN Best 16 Bit Product}}) * 1989 — INDIN Najlepšy programist, 2 mesto (prvo mest vzěl ''Bullfrog'' za igru [[Populous (igra)|Populous]]) ({{Jezyky|en|INDIN Best Programmer}}) * 1989 — [[EMAP]] Images Golden Joystick — najlepšy 16-bitny produkt ({{Jezyky|en|Best 16 Bit Product}}) * 1991 — Igra priznana sedmoju najlepšej igroju za vse vremena v žurnalu Amiga Power. == Spisok igr v serije == '''Igry Dino Dini''' * ''Kick Off'' (1989) * ''Kick Off 2'' (1990) * ''Kick Off 2 1MB'' (1990) * ''Kick Off Revival'' (2016)<ref name="revival">[https://www.gamefaqs.com/vita/182187-dino-dinis-kick-off-revival/data GameFAQs]</ref> * ''Goal!'' '''Igry Stiva Skriča''' * ''Kick Off 97'' (1997) * ''Kick Off 3'' (1994) * ''Kick Off 2002'' (2002) == Iztočniky == {{Примечания}} [[Kategorija:Igry za ZX Spectrum]] [[Kategorija:Igry za Commodore 64]] [[Kategorija:Igry za Atari ST]] [[Kategorija:Igry za Amstrad CPC]] [[Kategorija:Igry za Amiga]] [[Kategorija:Igry za Sega Mega Drive]] [[Kategorija:Igry za Game Boy]] [[Kategorija:Igry za Sega Master System]] [[Kategorija:Igry za SNES]] [[Kategorija:Futbolne simulatory]] bmqfg6xy9fhs26f72m1znc483skdm0n 28161 28159 2026-07-05T18:20:46Z Chtabs 42 Dodane interlinky 28161 wikitext text/x-wiki {{Kartka Videoigrova serija|žanry=Futbolny simulator|platformy=[[Amstrad CPC]], [[Nintendo Entertainment System|NES]], [[Atari ST]], [[Amiga]], [[PC]], [[Macintosh]], [[Sega Master System]], [[Game Boy]], [[Sega Mega Drive]], [[Super Nintendo Entertainment System|SNES]], [[PlayStation 4]], [[PlayStation Vita]], [[PlayStation]], [[Microsoft Windows|Windows]], [[ZX Spectrum]], [[MS-DOS]]|razrabotniki=[[Dino Dini]]|izdatelji=Anco Software, [[Imagineer Co., Ltd.]]|prvaigra=Kick Off|poslednaigra=Kick Off Revival}} '''''Kick Off''''' ("Podati kruglu/meč") — jest serija kompjuternyh futbolnyh simulatorov, ktoru stvoril Dino Dini<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=4Ek0ZTBIYWc&t=9m42s OUG Talks 25 Steve Screech] </ref>. V 1989 leto igra je byla izdana kompanijeju ''Anco Software'' Anila Gupty ({{Jezyky|en|Anil Gupta}}) za [[Atari ST]] i [[Commodore]] Amiga. === Nagrady === * 1989 — Nagrada v Britanije: INDIN Najlepšy 16-bitny produkt ({{Jezyky|en|INDIN Best 16 Bit Product}}) * 1989 — INDIN Najlepšy programist, 2 mesto (prvo mest vzěl ''Bullfrog'' za igru [[Populous (igra)|Populous]]) ({{Jezyky|en|INDIN Best Programmer}}) * 1989 — [[EMAP]] Images Golden Joystick — najlepšy 16-bitny produkt ({{Jezyky|en|Best 16 Bit Product}}) * 1991 — Igra priznana sedmoju najlepšej igroju za vse vremena v žurnalu Amiga Power. == Spisok igr v serije == '''Igry Dino Dini''' * ''Kick Off'' (1989) * ''Kick Off 2'' (1990) * ''Kick Off 2 1MB'' (1990) * ''Kick Off Revival'' (2016)<ref name="revival">[https://www.gamefaqs.com/vita/182187-dino-dinis-kick-off-revival/data GameFAQs]</ref> * ''Goal!'' '''Igry Stiva Skriča''' * ''Kick Off 97'' (1997) * ''Kick Off 3'' (1994) * ''Kick Off 2002'' (2002) == Iztočniky == [[Kategorija:Igry za ZX Spectrum]] [[Kategorija:Igry za Commodore 64]] [[Kategorija:Igry za Atari ST]] [[Kategorija:Igry za Amstrad CPC]] [[Kategorija:Igry za Amiga]] [[Kategorija:Igry za Sega Mega Drive]] [[Kategorija:Igry za Game Boy]] [[Kategorija:Igry za Sega Master System]] [[Kategorija:Igry za SNES]] [[Kategorija:Futbolne simulatory]] <references /> {{INTERWIKI|qid=Q3815064}} 8iowvb6szk7lwlfbzjn2rq1o3bo6nb6 Unikod 0 4719 28170 2026-07-05T19:49:09Z Chtabs 42 Stvorjeno prěvodženjem stranice «[[:ru:Special:Redirect/revision/152853002|Юникод]]» 28170 wikitext text/x-wiki [[Fajl:New_Unicode_logo.svg|right|thumb|200x200px|Logo Konsorciuma Unikoda]] '''Unikod''' ({{Jezyky|en|Unicode}}, takože znany kako '''''The Unicode Standard''''' ili '''''TUS'''''<ref>[https://www.unicode.org/reports/tr28/tr28-3.html#errata "Unicode Technical Report #28: Unicode 3.2"]. Unicode Consortium</ref><ref>Jenkins, John H. (2021-08-26). [https://www.unicode.org/reports/tr45/tr45-25.html "Unicode Standard Annex #45: U-source Ideographs"]. Unicode Consortium. §2.2 The Source Field.</ref>) — jest standart kodovanja znakov-simbolov, ktory sodrži v sobe znaky praktično vseh jezykov světa. == Versije Unikoda == Prvy standart izdan je v 1991 letu. Na moment 2025-go leta poslednoju versieju jest 17.0. {| class="wikitable" |- |+Версии Юникода !Nomer versije !Data publikovanja ![[ISBN]] knigy !Izdanje ISO/IEC 10646 !Kolikost sistem pisanja !Kolikost znakov |- | rowspan="2" |1.0.0 |Oktobr 1991 |ISBN 0-201-56788-1 (Vol.1) | |23 |7161 |- | colspan="5" |Na početku Unikod imal znaky za te sistemy pisma: arabsko pismo, armensko pismo, bengalsko pismo, čžuinsko pismo, kirilica, devangari, gruzinsko pismo, grečsko pismo, koptsko pismo, gudžarati, gurmukhi, hangyl, herejsko pismo, hirigana, kanada, katakana, laosko pismo, latinica, malajalam, orija, tamilsko pismo, telugu, tajsko pismo, tibetsko pismo |- | rowspan="2" |1.0.1 |Junij 1992 |ISBN 0-201-60845-6 (Vol.2) | |24 |28 359 |- | colspan="5" |Dodano 20 902 unificirovanyh ideogram za kitajsko, japonsko i korejsko pisma |- | rowspan="2" |1.1 |Junij 1993 | |ISO/IEC 10646-1:1993 |23 |34 233 |- | colspan="5" |Dodano 4306 slogov-silab hangyla, ktore dodali už jestvujuči v Unikodu 2350 znakov. Oddaljeny znaky tibetskogo pisma |- | rowspan="2" |2.0 |Julij 1996 |ISBN 0-201-48345-9 |ISO/IEC 10646-1:1993 и Amendments 5, 6, 7 |24 |38 950 |- | colspan="5" |Oddaljene dodane ranje slogy-silaby hangyla i dodane 11 172 novyh sloga-silaby hangyla s novymi kodami. Vračeny vzad ranje oddaljene znaky za tibetskogo pisma; znaky dobyli nove kody i razmeščeny v različnyh tablicah. |- | rowspan="2" |2.1 |Maj 1998 | |ISO/IEC 10646-1:1993, Amendments 5, 6, 7 |24 |38 952 |- | colspan="5" |Dodan znak evro i zaměnjajuči simbol |- | rowspan="2" |3.0 |Septembr 1999 |ISBN 0-201-61633-5 |ISO/IEC 10646-1:2000 |37 |49 259 |- | colspan="5" |Dodane pisma: čeroki, etiopsko pismo, mongolsko pismo, khmersko pismo, birmansko pismo, ogamično pismo, runy, singalsko pismo, sirijsko pismo, tana, kanadsko slogovo-silabno pismo, znaky-simboly fonta Brajla |- | rowspan="2" |3.1 |Marec 2001 | |ISO/IEC 10646-1:2000 ISO/IEC 10646-2:2001 |40 |94 205 |- | colspan="5" |Dodano: dezeretsko pismo, gotsko pismo, davnoitalijsko pismo, znaky zapadnoj i iztočnoj bizantijskoj muzyky, 42 711 unificirovanyh ideogram za kitajsko, japonsko i korejsko pismo. |- | rowspan="2" |3.2 |Marec 2002 | |ISO/IEC 10646-1:2000 и Amendment 1 ISO/IEC 10646-2:2001 |44 |95 221 |- | colspan="5" |Dodano pismo buhid, hanuno, bajbajin i pismo tagbanva |- | rowspan="2" |4.0 |Aprilj 2003 |ISBN 0-321-18578-1 |ISO/IEC 10646:2003 |51 |96 447 |- | colspan="5" |Dodano kiprsko pismo, pismo limbu, linejno pismo B, somalijsko pismo, alfabet šou, pismo ly, ugaritsko pismo, znaky geksagram |- | rowspan="2" |4.1 |Marec 2005 | |ISO/IEC 10646:2003 и Amendment 1 |59 |97 720 |- | colspan="5" |Dodano pismo lontara, glagolica, pismo kharošthi, novo pismo ly, davnopersijska klinopis, silhetsko nagari, davnolivijsko pismo. Simboly koptskogo pisma sut byli razdeleny od grečskogo pisma. Dodane sut simboly davnogrečskyh cifr, muzykalne simboly Davnoj Grekije i simbol grivny. |- | rowspan="2" |5.0 |Julij 2006 |ISBN 0-321-48091-0 |ISO/IEC 10646:2003, Amendments 1, 2 |64 |99 089 |- | colspan="5" |Dodano balijsko pismo, klinopis, pismo nko, mongolsko kvadratno pismo, finikijsko pismo |- | rowspan="2" |5.1 |Aprilj 2008 | |ISO/IEC 10646:2003 и Amendments 1, 2, 3, 4 |75 |100 713 |- | colspan="5" |Dodano karijsko pismo, čamsko pismo, pismo kaja-li, pismo lepča, likijsko pismo, lidijsko pismo, pismo ol-čiki, redžangsko pismo, pismo sauraštra, sundansko pismo, davnoturkijsko pismo, pismo vai. Dodane sut znaky festskogo diska, simboly kostij za madžong, velika litera ẞ, litery latinicy iz srědnjevěčnyh rukopisov za abreviaciju. Nove simboly dodane za birmansko pismo |- | rowspan="2" |5.2 |Oktobr 2009 | |ISO/IEC 10646:2003 и Amendments 1, 2, 3, 4, 5, 6 |90 |107 361 |- | colspan="5" |Dodano avestijsko pismo, pismo bamum, egipsko hieroglifno pismo, impersko aramejsko pismo, pahlevijsko epigrafično pismo, parfijsko epigrafično pismo, javansko pismo, pismo kajthi, pismo lisu, pismo manipuri, južnoaravijsko pismo, pismo lana, pismo taj-vjet. Dodano 4149 novyh unificirovanyh ideogram za kitajsko, japonsko i korejsko pisma, simboly za vedijsko pismo, simbol tenge, ulepšene simboly čamo za stary hangyl |- | rowspan="2" |6.0 |Oktobr 2010 | |ISO/IEC 10646:2010 |93 |109 449 |- | colspan="5" |Dodano bataksko pismo, pismo brahmi, mandejsko pismo. Dodane znaky igrašnyh kart, dražnyh znakov, geografičnyh kart, alhimije, emotikona, emodzi, 222 unificirovane ideogramy za kitajsko, japonsko i korejsko pisma |- | rowspan="2" |6.1 |Januar 2012 | |ISO/IEC 10646:2012 |100 |110 181 |- | colspan="5" |Dodano pismo čakma, meroitsky kursiv, meroitske hieroglify, pismo mjao, pismo šarada, pismo sorang-sompeng, pismo takri |- | rowspan="2" |6.2 |Septembr 2012 | |ISO/IEC 10646:2012 |100 |110 182 |- | colspan="5" |Dodan simbol turečskoj liry |- | rowspan="2" |6.3 |Septembr 2013 | |ISO/IEC 10646:2012 |100 |110 187 |- | colspan="5" |Dodano pet simbolov za formatovanje dvunapravjenogo teksta |- | rowspan="2" |7.0 |16 junija 2014 | |ISO/IEC 10646:2012, Amendments 1, 2 |123 |113 021 |- | colspan="5" |Dodano pismo basa, agvansko pismo, stenografija Djuploje, eljbasansko pismo, pismo grantha, pismo hodžiki, pismo hudavadi, linejno pismo A, pismo mahadžani, manihejsko pismo, pismo kikakui, pismo modi, pismo mru, nabatejsko pismo, severnoaravijsko pismo, davnopermsko pismo, pismo pahau, palmirsko pismo, pismo po čin ho, pismo psaltir pehlevi, siddhamatrika, pismo tirhuta, varang-kšiti, ornament dingbat. Dodan simbol rosijskogo rublja i azerbajdžanskogo manata |- | rowspan="2" |8.0 |17 junija 2015 | |ISO/IEC 10646:2014, Amendment 1 |129 |120 737 |- | colspan="5" |Dodano pismo ahom, anatolijske hieroglify, pismo hatran, pismo multani, madjarske runy, SignWriting, 5776 unificirovane ideogramy za davne i historične simboly kitajskogo japonskogo korejskogo i kitajskogo pisma - razširenje E, male litery pisma čeroki, litery latinicy za nemečsku dialektologiju, 41 emodzi, 5 simbolov za izmenenje koži za emotikony. Dodan simbol lari. |- | rowspan="2" |9.0 |21 junija 2016 | |ISO/IEC 10646:2014, Amendments 1, 2 |135 |128 237 |- | colspan="5" |Dodano pismo adlam, pismo bhajkšuki, pismo marčen, pismo neva, pismo osejdž, nagutsko pismo, 72 emodzi, japonske simboly za TV |- | rowspan="2" |10.0 |20 junija 2017 | |ISO/IEC 10646:2017 |139 |136 755 |- | colspan="5" |Dodano kvadratno pismo Dzanabadzara, pismo sojombo, gondi Masarama, pismo njuj-šu, pismo hentajgana, 7494 unificirovane ideogramy za kitajsko japonsko korejsko i vietnamsko pismo - razširenje F. Dodano 56 emodzi, simbol bitkoina |- | rowspan="2" |11.0 |Junij 2018 | |ISO/IEC 10646:2017 |146 |137 439 |- | colspan="5" |Dodano dogra, gruzinsko pismo mtavruli, gundžalsko gondi, indijske cifry sijak, hanifi, makasarsko pismo, medefajdrin, sogdijsko pismo, cifry maja, 5 ideogram za starodavno historično kitajsko japonsko korejsko i vietnamsko pismo, simboly sjanci, poloviny zvězd za ocěnky, simbol kopilefta |- | rowspan="2" |12.0 |Marec 2019 | |ISO/IEC 10646:2017, Amendments 1, 2 |150 |137 993 |- | colspan="5" |Dodano elimajsko pismo, nadinagari hmong, vančo, dodatky za pismo Polarda, mala kana za stare japonske teksty, historične droby i simboly tamilskogo pisma, litery laoskogo pisma za pali, litery latinicy za transliteraciju ugaritskogo pisma, upravjajuči simboly za formatovanje egiptskyh hieroglifov, 61 emodzi |- | rowspan="2" |12.1 |Maj 2019 | | |150 |137 994 |- | colspan="5" |Dodan kvadratny znak epohy rejva |- | rowspan="2" |13.0 |Marec 2020 | | |154 |143 924 |- | colspan="5" |Dodano horezmijsko pismo, pismo dives akuru, malo kidanjsko pismo, jezidsko pismo, 4969 ideogram za davno historično kitajsko japonsko korejsko i vietnamsko pisma, 55 emodzi, simboly Creative Commons, simboly za naslědovanu izčisliteljnu tehniku |- | rowspan="2" |14.0 |Septembr 2021 | | |159 |144 762 |- | colspan="5" |Dodano pismo toto, kipro-minojsko pismo, vitkutjsko pismo, staroujgursko pismo, tangsa, dodatne litery latinicy (razširjena latinica - F, razširjena latinica - G) za upotrebjenje v razširjenjah MFA, dodano arabsko pismo za upotrebjenje v jezykah Afriky, Irana, Pakistana, Malajzije, Indonezije, Javy, Bosnije, dodatky za upotrebjenje v Koranu, dodatky za poddržku jezykov Severnoj Ameriky, Filipin, Indije, Mongolije/ Dodan simbol soma, notopis znamennogo pěnija, 37 emodzi |- | rowspan="2" |15.0 |Septembr 2022 | | |161 |149 251 |- | colspan="5" |Dodan alfabet Naga za jezyk mundari, kavi, kaktovikske cifry, simboly kirilicy za pisanje transkripcije, latinske litery za pisanje jezyka malajalam, 3 ligatury iz turečskogo Korana, 1 egiptsky hieroglif, simboly za pisanje iztrtyh egiptskyh hieroglifov, simboly iz džajnizma, zvězda bahaizma, simboly peti transneptunovyh objektov, 31 emodzi |- | rowspan="2" |15.1 |12 septembra 2023 | | |161 |149 878 |- | colspan="5" |Dodane sut 897 hieroglifov kitajskyh imen, 5 simbolov struktury kitajskyh hieroglifov |- | rowspan="2" |16.0 |10 septembra 2024 | | |168 |155 063 |- | colspan="5" |Dodano priblizno 4000 egiptskyh hieroglifov, vyše 600 simbolov iz staryh kompjuterov, nove pismenosti tulu, albansky Todri, garaj, sunvar Džentiča, gurung, kirat, on-onal, 5 latinskyh simbolov za pisanje afrikanskyh i indejskyh jezykov, kirilična bukva ТЬ za hanty, arabske litery iz pegona i livijskogo Korana, dva komplekta birmanskyh cifr, nukta iz jezyka kavi, egiptologičske strělky |- | rowspan="2" |17.0 |9 septembra 2025 | | |172 |159 866 |- | colspan="5" |Dodano vyše 4300 davnyh historičnyh kitajskyh, japonskyh, korejskyh i vietnamskyh hieroglifov. Pismenosti berija, sidetsky, tolong-siki, taj-jo. Reformovan je adlam. Šarada za novy kašmirsky jezyk. Arabske ligatury za tituly. Alfil i farzin iz proto-šahov. Himične strělky. |- | colspan="7" | |} == Iztočniky == {{примечания}} == Vněšne linky == * [https://www.unicode.org/ Oficialny sajt konsorciuma Unikoda] * [https://www.unicode.org/versions/latest/ Poslědna versija standarta Unikoda] [[Kategorija:Unikod]] nzsa5lgjw27okwtuelwal997ncl9o2t 28171 28170 2026-07-05T19:54:50Z Chtabs 42 Popravjene sut grešky, dodan interviki link, dodany linky na viki-stranicy 28171 wikitext text/x-wiki [[Fajl:New_Unicode_logo.svg|right|thumb|200x200px|Logo Konsorciuma Unikoda]] '''Unikod''' ({{Jezyky|en|Unicode}}, takože znany kako '''''The Unicode Standard''''' ili '''''TUS'''''<ref>[https://www.unicode.org/reports/tr28/tr28-3.html#errata "Unicode Technical Report #28: Unicode 3.2"]. Unicode Consortium</ref><ref>Jenkins, John H. (2021-08-26). [https://www.unicode.org/reports/tr45/tr45-25.html "Unicode Standard Annex #45: U-source Ideographs"]. Unicode Consortium. §2.2 The Source Field.</ref>) — jest standart kodovanja znakov-simbolov, ktory sodrži v sobe znaky praktično vseh jezykov světa. == Versije Unikoda == Prvy standart izdan je v 1991 letu. Na moment 2025-go leta poslednoju versieju jest 17.0. {| class="wikitable" |- |+Versije Unikoda !Nomer versije !Data publikovanja ![[ISBN]] knigy !Izdanje ISO/IEC 10646 !Kolikost sistem pisanja !Kolikost znakov |- | rowspan="2" |1.0.0 |Oktobr 1991 |ISBN 0-201-56788-1 (Vol.1) | |23 |7161 |- | colspan="5" |Na početku Unikod imal znaky za te sistemy pisma: [[arabsko pismo]], [[armensko pismo]], bengalsko pismo, čžuinsko pismo, [[kirilica]], [[devangari]], gruzinsko pismo, grečsko pismo, koptsko pismo, gudžarati, gurmukhi, hangyl, hebrejsko pismo, hirigana, kanada, [[katakana]], laosko pismo, [[latinica]], malajalam, orija, tamilsko pismo, telugu, tajsko pismo, tibetsko pismo |- | rowspan="2" |1.0.1 |Junij 1992 |ISBN 0-201-60845-6 (Vol.2) | |24 |28 359 |- | colspan="5" |Dodano 20 902 unificirovanyh ideogram za [[Kitajsko pismo|kitajsko]], [[Japonsko pismo|japonsko]] i [[Korejsko pismo|korejsko pisma]] |- | rowspan="2" |1.1 |Junij 1993 | |ISO/IEC 10646-1:1993 |23 |34 233 |- | colspan="5" |Dodano 4306 slogov-silab hangyla, ktore dodali už jestvujuči v Unikodu 2350 znakov. Oddaljeny znaky tibetskogo pisma |- | rowspan="2" |2.0 |Julij 1996 |ISBN 0-201-48345-9 |ISO/IEC 10646-1:1993 и Amendments 5, 6, 7 |24 |38 950 |- | colspan="5" |Oddaljene dodane ranje slogy-silaby hangyla i dodane 11 172 novyh sloga-silaby hangyla s novymi kodami. Vračeny vzad ranje oddaljene znaky za tibetskogo pisma; znaky dobyli nove kody i razmeščeny v različnyh tablicah. |- | rowspan="2" |2.1 |Maj 1998 | |ISO/IEC 10646-1:1993, Amendments 5, 6, 7 |24 |38 952 |- | colspan="5" |Dodan znak evro i zaměnjajuči simbol |- | rowspan="2" |3.0 |Septembr 1999 |ISBN 0-201-61633-5 |ISO/IEC 10646-1:2000 |37 |49 259 |- | colspan="5" |Dodane pisma: čeroki, etiopsko pismo, [[mongolsko pismo]], khmersko pismo, birmansko pismo, ogamično pismo, runy, singalsko pismo, sirijsko pismo, tana, kanadsko slogovo-silabno pismo, znaky-simboly fonta Brajla |- | rowspan="2" |3.1 |Marec 2001 | |ISO/IEC 10646-1:2000 ISO/IEC 10646-2:2001 |40 |94 205 |- | colspan="5" |Dodano: dezeretsko pismo, [[gotsko pismo]], davnoitalijsko pismo, znaky zapadnoj i iztočnoj bizantijskoj muzyky, 42 711 unificirovanyh ideogram za kitajsko, japonsko i korejsko pismo. |- | rowspan="2" |3.2 |Marec 2002 | |ISO/IEC 10646-1:2000 и Amendment 1 ISO/IEC 10646-2:2001 |44 |95 221 |- | colspan="5" |Dodano pismo buhid, hanuno, bajbajin i pismo tagbanva |- | rowspan="2" |4.0 |Aprilj 2003 |ISBN 0-321-18578-1 |ISO/IEC 10646:2003 |51 |96 447 |- | colspan="5" |Dodano kiprsko pismo, pismo limbu, linejno pismo B, somalijsko pismo, alfabet šou, pismo ly, ugaritsko pismo, znaky geksagram |- | rowspan="2" |4.1 |Marec 2005 | |ISO/IEC 10646:2003 и Amendment 1 |59 |97 720 |- | colspan="5" |Dodano pismo lontara, glagolica, pismo kharošthi, novo pismo ly, davnopersijska klinopis, silhetsko nagari, davnolivijsko pismo. Simboly koptskogo pisma sut byli razdeleny od grečskogo pisma. Dodane sut simboly davnogrečskyh cifr, muzykalne simboly Davnoj Grekije i simbol grivny. |- | rowspan="2" |5.0 |Julij 2006 |ISBN 0-321-48091-0 |ISO/IEC 10646:2003, Amendments 1, 2 |64 |99 089 |- | colspan="5" |Dodano balijsko pismo, klinopis, pismo nko, mongolsko kvadratno pismo, finikijsko pismo |- | rowspan="2" |5.1 |Aprilj 2008 | |ISO/IEC 10646:2003 и Amendments 1, 2, 3, 4 |75 |100 713 |- | colspan="5" |Dodano karijsko pismo, čamsko pismo, pismo kaja-li, pismo lepča, likijsko pismo, lidijsko pismo, pismo ol-čiki, redžangsko pismo, pismo sauraštra, sundansko pismo, davnoturkijsko pismo, pismo vai. Dodane sut znaky festskogo diska, simboly kostij za madžong, velika litera ẞ, litery latinicy iz srědnjevěčnyh rukopisov za abreviaciju. Nove simboly dodane za birmansko pismo |- | rowspan="2" |5.2 |Oktobr 2009 | |ISO/IEC 10646:2003 и Amendments 1, 2, 3, 4, 5, 6 |90 |107 361 |- | colspan="5" |Dodano avestijsko pismo, pismo bamum, egipsko hieroglifno pismo, impersko aramejsko pismo, pahlevijsko epigrafično pismo, parfijsko epigrafično pismo, javansko pismo, pismo kajthi, pismo lisu, pismo manipuri, južnoaravijsko pismo, pismo lana, pismo taj-vjet. Dodano 4149 novyh unificirovanyh ideogram za kitajsko, japonsko i korejsko pisma, simboly za vedijsko pismo, simbol tenge, ulepšene simboly čamo za stary hangyl |- | rowspan="2" |6.0 |Oktobr 2010 | |ISO/IEC 10646:2010 |93 |109 449 |- | colspan="5" |Dodano bataksko pismo, pismo brahmi, mandejsko pismo. Dodane znaky igrašnyh kart, dražnyh znakov, geografičnyh kart, alhimije, emotikona, emodzi, 222 unificirovane ideogramy za kitajsko, japonsko i korejsko pisma |- | rowspan="2" |6.1 |Januar 2012 | |ISO/IEC 10646:2012 |100 |110 181 |- | colspan="5" |Dodano pismo čakma, meroitsky kursiv, meroitske hieroglify, pismo mjao, pismo šarada, pismo sorang-sompeng, pismo takri |- | rowspan="2" |6.2 |Septembr 2012 | |ISO/IEC 10646:2012 |100 |110 182 |- | colspan="5" |Dodan simbol turečskoj liry |- | rowspan="2" |6.3 |Septembr 2013 | |ISO/IEC 10646:2012 |100 |110 187 |- | colspan="5" |Dodano pet simbolov za formatovanje dvunapravjenogo teksta |- | rowspan="2" |7.0 |16 junija 2014 | |ISO/IEC 10646:2012, Amendments 1, 2 |123 |113 021 |- | colspan="5" |Dodano pismo basa, agvansko pismo, stenografija Djuploje, eljbasansko pismo, pismo grantha, pismo hodžiki, pismo hudavadi, linejno pismo A, pismo mahadžani, manihejsko pismo, pismo kikakui, pismo modi, pismo mru, nabatejsko pismo, severnoaravijsko pismo, davnopermsko pismo, pismo pahau, palmirsko pismo, pismo po čin ho, pismo psaltir pehlevi, siddhamatrika, pismo tirhuta, varang-kšiti, ornament dingbat. Dodan simbol rosijskogo rublja i azerbajdžanskogo manata |- | rowspan="2" |8.0 |17 junija 2015 | |ISO/IEC 10646:2014, Amendment 1 |129 |120 737 |- | colspan="5" |Dodano pismo ahom, anatolijske hieroglify, pismo hatran, pismo multani, madjarske runy, SignWriting, 5776 unificirovane ideogramy za davne i historične simboly kitajskogo japonskogo korejskogo i kitajskogo pisma - razširenje E, male litery pisma čeroki, litery latinicy za nemečsku dialektologiju, 41 emodzi, 5 simbolov za izmenenje koži za emotikony. Dodan simbol lari. |- | rowspan="2" |9.0 |21 junija 2016 | |ISO/IEC 10646:2014, Amendments 1, 2 |135 |128 237 |- | colspan="5" |Dodano pismo adlam, pismo bhajkšuki, pismo marčen, pismo neva, pismo osejdž, nagutsko pismo, 72 emodzi, japonske simboly za TV |- | rowspan="2" |10.0 |20 junija 2017 | |ISO/IEC 10646:2017 |139 |136 755 |- | colspan="5" |Dodano kvadratno pismo Dzanabadzara, pismo sojombo, gondi Masarama, pismo njuj-šu, pismo hentajgana, 7494 unificirovane ideogramy za kitajsko japonsko korejsko i vietnamsko pismo - razširenje F. Dodano 56 emodzi, simbol bitkoina |- | rowspan="2" |11.0 |Junij 2018 | |ISO/IEC 10646:2017 |146 |137 439 |- | colspan="5" |Dodano dogra, gruzinsko pismo mtavruli, gundžalsko gondi, indijske cifry sijak, hanifi, makasarsko pismo, medefajdrin, sogdijsko pismo, cifry maja, 5 ideogram za starodavno historično kitajsko japonsko korejsko i vietnamsko pismo, simboly sjanci, poloviny zvězd za ocěnky, simbol kopilefta |- | rowspan="2" |12.0 |Marec 2019 | |ISO/IEC 10646:2017, Amendments 1, 2 |150 |137 993 |- | colspan="5" |Dodano elimajsko pismo, nadinagari hmong, vančo, dodatky za pismo Polarda, mala kana za stare japonske teksty, historične droby i simboly tamilskogo pisma, litery laoskogo pisma za pali, litery latinicy za transliteraciju ugaritskogo pisma, upravjajuči simboly za formatovanje egiptskyh hieroglifov, 61 emodzi |- | rowspan="2" |12.1 |Maj 2019 | | |150 |137 994 |- | colspan="5" |Dodan kvadratny znak epohy rejva |- | rowspan="2" |13.0 |Marec 2020 | | |154 |143 924 |- | colspan="5" |Dodano horezmijsko pismo, pismo dives akuru, malo kidanjsko pismo, jezidsko pismo, 4969 ideogram za davno historično kitajsko japonsko korejsko i vietnamsko pisma, 55 emodzi, simboly Creative Commons, simboly za naslědovanu izčisliteljnu tehniku |- | rowspan="2" |14.0 |Septembr 2021 | | |159 |144 762 |- | colspan="5" |Dodano pismo toto, kipro-minojsko pismo, vitkutjsko pismo, staroujgursko pismo, tangsa, dodatne litery latinicy (razširjena latinica - F, razširjena latinica - G) za upotrebjenje v razširjenjah MFA, dodano arabsko pismo za upotrebjenje v jezykah Afriky, Irana, Pakistana, Malajzije, Indonezije, Javy, Bosnije, dodatky za upotrebjenje v Koranu, dodatky za poddržku jezykov Severnoj Ameriky, Filipin, Indije, Mongolije/ Dodan simbol soma, notopis znamennogo pěnija, 37 emodzi |- | rowspan="2" |15.0 |Septembr 2022 | | |161 |149 251 |- | colspan="5" |Dodan alfabet Naga za jezyk mundari, kavi, kaktovikske cifry, simboly kirilicy za pisanje transkripcije, latinske litery za pisanje jezyka malajalam, 3 ligatury iz turečskogo Korana, 1 egiptsky hieroglif, simboly za pisanje iztrtyh egiptskyh hieroglifov, simboly iz džajnizma, zvězda bahaizma, simboly peti transneptunovyh objektov, 31 emodzi |- | rowspan="2" |15.1 |12 septembra 2023 | | |161 |149 878 |- | colspan="5" |Dodane sut 897 hieroglifov kitajskyh imen, 5 simbolov struktury kitajskyh hieroglifov |- | rowspan="2" |16.0 |10 septembra 2024 | | |168 |155 063 |- | colspan="5" |Dodano priblizno 4000 egiptskyh hieroglifov, vyše 600 simbolov iz staryh kompjuterov, nove pismenosti tulu, albansky Todri, garaj, sunvar Džentiča, gurung, kirat, on-onal, 5 latinskyh simbolov za pisanje afrikanskyh i indejskyh jezykov, kirilična bukva ТЬ za hanty, arabske litery iz pegona i livijskogo Korana, dva komplekta birmanskyh cifr, nukta iz jezyka kavi, egiptologičske strělky |- | rowspan="2" |17.0 |9 septembra 2025 | | |172 |159 866 |- | colspan="5" |Dodano vyše 4300 davnyh historičnyh kitajskyh, japonskyh, korejskyh i vietnamskyh hieroglifov. Pismenosti berija, sidetsky, tolong-siki, taj-jo. Reformovan je adlam. Šarada za novy kašmirsky jezyk. Arabske ligatury za tituly. Alfil i farzin iz proto-šahov. Himične strělky. |- | colspan="7" | |} == Iztočniky == <references /> == Vněšne linky == * [https://www.unicode.org/ Oficialny sajt konsorciuma Unikoda] * [https://www.unicode.org/versions/latest/ Poslědna versija standarta Unikoda] [[Kategorija:Unikod]] <references /> {{INTERWIKI|qid=Q8819}} 8uuy4yzxrgblqhua2eslrbp69kvoe2f Vikipedija:Čto Vikipedija ne je 4 4720 28180 2026-07-06T01:19:47Z IJzeren Jan 9 Stvorjena nova stranica s tekstom: «'''Vikipedija je [[enciklopedija]]:''' vse stranice v glavnom prostoru Vikipedije sut enciklopedične članky, a vse ostale stranice služet k pomaganju procesa jih tvorjenja. Jednakože to ne znači, že cělj Vikipedije jest sodrživanje cělogo ljudskogo znanja. Občina koristnikov razrěšaje, čto jest i čto ne jest dopustimo. Proiztekajuče ograničenja sut rezumovane na tutoj stranici. === Sodržanje === Vikipedija '''ne je''': * '''Papirna en...» 28180 wikitext text/x-wiki '''Vikipedija je [[enciklopedija]]:''' vse stranice v glavnom prostoru Vikipedije sut enciklopedične članky, a vse ostale stranice služet k pomaganju procesa jih tvorjenja. Jednakože to ne znači, že cělj Vikipedije jest sodrživanje cělogo ljudskogo znanja. Občina koristnikov razrěšaje, čto jest i čto ne jest dopustimo. Proiztekajuče ograničenja sut rezumovane na tutoj stranici. === Sodržanje === Vikipedija '''ne je''': * '''Papirna enciklopedija'''. Nemaje praktičnyh ograničenij ni v kolikosti, ni v razměru člankov. Suglasno [[Vikipedija:Pet kolon|peti kolon]] jednakože istnujut oprěděljene ograničenja čto se tyče prědmetov i sodržanja člankov. * '''Slovnik'''. Enciklopedija povinna je prědstaviti znanje, ideje i razuměnje, ale ne objasnjaje slova kako to dělajut slovniky. Iz toj pričiny članky v Vikipediji ne sostojet ni iz samyh definicij slov, ni iz opisov ob etimologiji ili upotrěbě slov. Take opisy mogut byti čest članka, ale ne izključiteljno. Očevidno, na početku vsakogo članka povinen nahoditi se kratko oprěděljenje prědmeta. * '''Baza danyh'''. Čislny material, napriklad měrjenja, statistiky, rezultaty izborov ili sportnyh mečev, absolutno mogut byti čest članka, ale ne imaje pravo istnovati kako samoistny članok. Tabely imajut smysl samo togda, kogda sut uměščene v pravom kontekstu. * '''Sbor vněšnjih linkov'''. Samorazumno vněšnje linky do glavnyh izvorov o prědmetu danogo članka sut potrěbne, da by čitatelji mogli najdti veče informacije o njim, ale krajno dolge spisky linkov na ine sajty sut nepožedane. Napriklad: deset linkov v članku treh redkov bylo by neproporcionalno. * '''Provodnik'''. Vikipedija opisyvaje prědmety, ale ne davaje instrukcije, sověty, sugestije, prědloženja, recepty i tako dalje. * '''Spisok tekstov ili citatov'''. One mogut byti čest poněkojih člankov, ale samo kako dodatok i vsegda s pridrživanjem se avtorskyh prav. Vlastne teksty ili prěvody poem, pěsnjej i prozy mogut byti publikovane v [https://isv.miraheze.org/wiki/Sbornik:Glavna_stranica Vikisborniku]. * '''Novinarsky portal'''. Vikipedija ne služi za publikovanje informacij iz prvoj ruky ili vlastnogo izkušenja i ne povinno je běgati za aktualnymi sobytjami. Važne sobytja možno je opisati pod uslovjem, že črěz dolžejši čas sut opisane v raznyh serioznyh, avtoritetnyh izvorah. Za točny, balansovany opis trěba uměti oddaliti se od prědmeta i različati medžu važnymi i podrednymi elementami, faktami i domyslami, pričinami i naslědkami. * '''Město za naučne traktaty i monografije'''. Ačekoli mnogo člankov tyče se naučnyh prědmetov, sodržanje v občem je odnositeljno menje podrobno i povinno je byti napisano tako, že daže laik može razuměti. * '''Město za prědstavjenje novyh idej, teorij ili iznahodok'''. Vikipedija je sostavjena iz značimogo, uže publikovanogo znanja. Nove ideje, hipotezy i produkty kvalifikujut se samo pod uslovjem, že najprvo sut široko opisane v nezavisnyh, avtoritetnyh izvorah. * '''Podium'''. Vsaka enciklopedija sodrživaje biografije osob, tako i Vikipedija. Jednakože biografija oprěděljenogo člověka je dopustima samo pod uslovjem, že ta osoba imaje enciklopedičnu značimost. Cělj Vikipedije je pisati o znanyh ljudah i temah, a ne pričiniti, da by oni stali znani. Pisanje o sobě, svojej organizaciji ili svojih tvorbah – ačekoli ne je strogo zabranjeno – odsovětuje se, ibo v praktikě pridrživanje se nevtralnoj točky zrěnja je mnogo trudno. Očevidno, koristniki Vikipedije mogut prědstaviti sebe na svojih koristničskyh stranicah. * '''Platforma za propagandu'''. Članok može prědstaviti stanovišča različnyh grup, čto v slučaju kontroversijnyh tem daže je neobhodimo, ale prěvaga jednoj točky zrěnja nad drugymi je nepožedana. Usilujemy do maksimalnoj objektivnosti i nevtralnosti, pri čem ravnovaga medžu raznymi točkami zrěnja je osoblivo važna. Kontroversijne tvrdženja imajut byti dobro dokumentovane i opirati se na avtoritetnyh izvorah. * '''Město za reklamu'''. Članky o firmah i produktah sut v poredku, pod uslovjem, že sut napisane nevtralno i bez naměra prodanja čegokoli. Prědmety takyh člankov imajut byti prověrime v avtoritetnyh izvorah, nezavisnyh od samoj organizacije. Članky o malyh ili «garažnyh» prodavcah pravdopodobno budut odstranjene. Članky ne hvalet firmy ili produkty, ne podavajut cěny i ne linkujut na sajty, ktore sut izključiteljno směrjene na prodaž. * '''Kristalna kulja'''. Vikipedija ne prědpovědaje budučnost i ne je město neprověrimyh spekulacij. Spomněnja o budučih sobytjah sut dopustime samo togda, kogda nastupjenje oprěděljenogo sobytja je (skoro) bezsporno i informacija o njim bazuje se na dostatočnoj kolikosti nezavisnyh, avtoritetnyh izvorov. === Občina === Vikipedija takože '''ne je''': * '''Besědny forum''' o inyh prědmetah neželi o enciklopedičnom sodržanju. Izključenjami sut [[Vikipedija:Krčma]] i besědne stranice koristnikov, ale daže tamo cěljem razgovorov je ulěpšenje enciklopedije. Čatovanje je možno v naših grupah na {{-|Discordu|Дискорду}}, {{-|Facebooku|Фејсбуку}} ili Telegramu. * '''Město do stavjenja pytanij'''. Kto piše v Vikipediji děli se informacijeju o danom prědmetu i ne stavi pytanja o njim. Črvene linky v člankov sut pozvanja do napisanja novogo članka, ne do uměščenja pytalnyh znakov. * '''Spoločny eksperiment'''. Vikipedija ne je ni anarhija, ni demokracija, ni bjurokracija. Projekt je samoregulujuči, pravila sut ograničene do minimum, rěšenja prijmaje se glavno posrědstvom iskanja konsensusa. Jedine pravila, ktoryh vsaky koristnik je povinen se držati, sut oprěděljene v [[Vikipedija:Pet kolon|peti kolonah Vikipedije]]. Očevidno, zabranjene sut dějstva, ktore otegčajut funkcionovanje projekta ili sut protivne netiketě. * '''Obvezok'''. Vsaka rabota nad Vikipedijeju je dobrovoljna. Nikto ne može prinuditi drugogo koristnika do čegokoli, a vsaky koristnik imaje pravo završiti svoju dějateljnost ili sdělati sobě pauzu. * Nakonec, Vikipedija na medžuslovjanskom jezyku '''ne je konkurent''' za Vikipedije na drugyh slovjanskyh jezykah, ni za Vikipedije na drugyh umětnyh jezykah. My hočemo služiti kako cěnno dopolnjenje drugym slovjanskym Vikipedijam, podavajuči obširnu, razumlivu informaciju, ktora v drugyh slovjanskyh projektah je odsutna ili slabo prědstavjena, a takože sodrživati kratše, sžete i legko pročitajeme članky o prědmetah, ktore v slovjanskyh ekvivalentah sut opisane v dolgyh i često prěmnogo podrobnyh člankah. [[Kategorija:Pravila Vikipedije]] {{INTERWIKI|Q4345841}} dtyww0qfrqkgceg1h5op3tjm1rdp3f8 28191 28180 2026-07-06T08:30:32Z IJzeren Jan 9 28191 wikitext text/x-wiki '''Vikipedija je [[enciklopedija]]:''' vse stranice v glavnom prostoru Vikipedije sut enciklopedične članky, a vse ostale stranice služet k pomagan​ju procesa jih tvorjen​ja. Jednakože to ne znači, že cělj Vikipedije jest sodrživan​je cělogo ljudskogo znan​ja. Občina koristnikov razrěšaje, čto jest i čto ne jest dopustimo. Proiztekajuče ograničen​ja sut rezumovane na tutoj stranici. === Sodržan​je === Vikipedija '''ne je''': * '''Papirna enciklopedija'''. Nemaje praktičnyh ograničenij ni v kolikosti, ni v razměru člankov. Suglasno [[Vikipedija:Pet kolon|peti kolon Vikipedije]] jednakože istnujut oprěděljene ograničen​ja čto se tyče prědmetov i sodržan​ja člankov. * '''Slovnik'''. Enciklopedija povinna je prědstaviti znan​je, ideje i razuměn​je, ale ne objasnjaje slova kako to dělajut slovniky. Iz toj pričiny članky v Vikipediji ne sostojet ni iz samyh definicij slov, ni iz opisov ob etimologiji ili upotrěbě slov. Take opisy mogut byti čest članka, ale ne izključiteljno. Očevidno, na početku vsakogo članka povinen nahoditi se kratko oprěděljen​je prědmeta. * '''Baza danyh'''. Čislny material, napriklad měrjen​ja, statistiky, rezultaty izborov ili sportnyh mečev, absolutno mogut byti čest članka, ale ne imaje pravo istnovati kako samoistny članok. Tabely imajut smysl samo togda, kogda sut uměščene v pravom kontekstu. * '''Sbor vněšnjih linkov'''. Samorazumno vněšnje linky do glavnyh izvorov o prědmetu danogo članka sut potrěbne, da by čitatelji mogli najdti veče informacije o njim, ale krajno dolge spisky linkov na ine sajty sut nepožedane. Napriklad: deset linkov v članku treh redkov bylo by neproporcionalno. * '''Provodnik'''. Vikipedija opisyvaje prědmety, ale ne davaje instrukcije, sověty, sugestije, prědložen​ja, recepty i tako dalje. * '''Spisok tekstov ili citatov'''. One mogut byti čest poněkojih člankov, ale samo kako dodatok i vsegda s pridrživan​jem se avtorskyh prav. Vlastne teksty ili prěvody poem, pěsnjej i prozy mogut byti publikovane v [https://isv.miraheze.org/wiki/Sbornik:Glavna_stranica Vikisborniku]. * '''Novinarsky portal'''. Vikipedija ne služi za publikovan​je informacij iz prvoj ruky ili vlastnogo izkušen​ja i ne povinno je běgati za aktualnymi sobytjami. Važne sobytja možno je opisati pod uslovjem, že črěz dolžejši čas sut opisane v raznyh serioznyh, avtoritetnyh izvorah. Za točny, balansovany opis trěba uměti oddaliti se od prědmeta i različati medžu važnymi i podrednymi elementami, faktami i domyslami, pričinami i naslědkami. * '''Město za naučne traktaty i monografije'''. Ačekoli mnogo člankov tyče se naučnyh prědmetov, sodržan​je v občem je odnositeljno menje podrobno i povinno je byti napisano tako, že daže laik može razuměti. * '''Město za prědstavjen​je novyh idej, teorij ili iznahodok'''. Vikipedija je sostavjena iz značimogo, uže publikovanogo znan​ja. Nove ideje, hipotezy i produkty kvalifikujut se samo pod uslovjem, že najprvo sut široko opisane v nezavisnyh, avtoritetnyh izvorah. * '''Podium'''. Vsaka enciklopedija sodrživaje biografije osob, tako i Vikipedija. Jednakože biografija oprěděljenogo člověka je dopustima samo pod uslovjem, že ta osoba imaje enciklopedičnu značimost. Cělj Vikipedije je pisati o znanyh ljudah i temah, a ne pričiniti, da by oni stali znani. Pisan​je o sobě, svojej organizaciji ili svojih tvorbah – ačekoli ne je strogo zabranjeno – odsovětuje se, ibo v praktikě pridrživan​je se nevtralnoj točky zrěn​ja je mnogo trudno. Očevidno, koristniki Vikipedije mogut prědstaviti sebe na svojih koristničskyh stranicah. * '''Platforma za propagandu'''. Članok može prědstaviti stanovišča različnyh grup, čto v slučaju kontroversijnyh tem daže je neobhodimo, ale prěvaga jednoj točky zrěn​ja nad drugymi je nepožedana. Usilujemy do maksimalnoj objektivnosti i nevtralnosti, pri čem ravnovaga medžu raznymi točkami zrěn​ja je osoblivo važna. Kontroversijne tvrdžen​ja imajut byti dobro dokumentovane i opirati se na avtoritetnyh izvorah. * '''Město za reklamu'''. Članky o firmah i produktah sut v poredku, pod uslovjem, že sut napisane nevtralno i bez naměra prodan​ja čegokoli. Prědmety takyh člankov imajut byti prověrime v avtoritetnyh izvorah, nezavisnyh od samoj organizacije. Članky o malyh ili «garažnyh» prodavcah pravdopodobno budut odstranjene. Članky ne hvalet firmy ili produkty, ne podavajut cěny i ne linkujut na sajty, ktore sut izključiteljno směrjene na prodaž. * '''Kristalna kulja'''. Vikipedija ne prědpovědaje budučnost i ne je město neprověrimyh spekulacij. Spomněn​ja o budučih sobytjah sut dopustime samo togda, kogda nastupjen​je oprěděljenogo sobytja je (skoro) bezsporno i informacija o njim bazuje se na dostatočnoj kolikosti nezavisnyh, avtoritetnyh izvorov. === Občina === Vikipedija takože '''ne je''': * '''Besědny forum''' o inyh prědmetah neželi o enciklopedičnom sodržan​ju. Izključen​jami sut [[Vikipedija:Krčma|Krčma]] i besědne stranice koristnikov, ale daže tamo cěljem razgovorov je ulěpšen​je enciklopedije. Čatovan​je je možno v naših grupah na {{-|Discordu|Дискорду}}, {{-|Facebooku|Фејсбуку}} ili Telegramu. * '''Město do stavjen​ja pytanij'''. Kto piše v Vikipediji děli se informacijeju o danom prědmetu i ne stavi pytan​ja o njim. Črvene linky v člankov sut pozvan​ja do napisan​ja novogo članka, ne do uměščen​ja pytalnyh znakov. * '''Spoločny eksperiment'''. Vikipedija ne je ni anarhija, ni demokracija, ni bjurokracija. Projekt je samoregulujuči, pravila sut ograničene do minimum, rěšen​ja prijmaje se glavno posrědstvom iskan​ja konsensusa. Jedine pravila, ktoryh vsaky koristnik je povinen se držati, sut oprěděljene v [[Vikipedija:Pet kolon|peti kolonah Vikipedije]]. Očevidno, zabranjene sut dějstva, ktore otegčajut funkcionovan​je projekta ili sut protivne netiketě. * '''Obvezok'''. Vsaka rabota nad Vikipedijeju je dobrovoljna. Nikto ne može prinuditi drugogo koristnika do čegokoli, a vsaky koristnik imaje pravo završiti svoju dějateljnost ili sdělati sobě pauzu. * Nakonec, Vikipedija na medžuslovjanskom jezyku '''ne je konkurent''' za Vikipedije na drugyh slovjanskyh jezykah, ni za Vikipedije na drugyh umětnyh jezykah. My hočemo služiti kako cěnno dopolnjen​je drugym slovjanskym Vikipedijam, podavajuči obširnu, razumlivu informaciju, ktora v drugyh slovjanskyh projektah je odsutna ili slabo prědstavjena, a takože sodrživati kratše, sžete i legko pročitajeme članky o prědmetah, ktore v slovjanskyh ekvivalentah sut opisane v dolgyh i često prěmnogo podrobnyh člankah. [[Kategorija:Pravila Vikipedije]] {{INTERWIKI|Q4345841}} 3j781yimofxirzp7v1k8fkxtsfkqmgk 28192 28191 2026-07-06T08:32:11Z IJzeren Jan 9 28192 wikitext text/x-wiki '''Vikipedija je [[enciklopedija]]:''' vse stranice v glavnom prostoru Vikipedije sut enciklopedične članky, a vse ostale stranice služet k pomagan​ju procesu jih tvorjen​ja. Jednakože to ne znači, že cělj Vikipedije jest sodrživan​je cělogo ljudskogo znan​ja. Občina koristnikov razrěšaje, čto jest i čto ne jest dopustimo. Proiztekajuče ograničen​ja sut rezumovane na tutoj stranici. === Sodržan​je === Vikipedija '''ne je''': * '''Papirna enciklopedija'''. Nemaje praktičnyh ograničenij ni v kolikosti, ni v razměru člankov. Suglasno [[Vikipedija:Pet kolon|peti kolon Vikipedije]] jednakože istnujut oprěděljene ograničen​ja čto se tyče prědmetov i sodržan​ja člankov. * '''Slovnik'''. Enciklopedija povinna je prědstaviti znan​je, ideje i razuměn​je, ale ne objasnjaje slova kako to dělajut slovniky. Iz toj pričiny članky v Vikipediji ne sostojet ni iz samyh definicij slov, ni iz opisov ob etimologiji ili upotrěbě slov. Take opisy mogut byti čest članka, ale ne izključiteljno. Očevidno, na početku vsakogo članka povinen nahoditi se kratko oprěděljen​je prědmeta. * '''Baza danyh'''. Čislny material, napriklad měrjen​ja, statistiky, rezultaty izborov ili sportnyh mečev, absolutno mogut byti čest članka, ale ne imaje pravo istnovati kako samoistny članok. Tabely imajut smysl samo togda, kogda sut uměščene v pravom kontekstu. * '''Sbor vněšnjih linkov'''. Samorazumno vněšnje linky do glavnyh izvorov o prědmetu danogo članka sut potrěbne, da by čitatelji mogli najdti veče informacije o njim, ale krajno dolge spisky linkov na ine sajty sut nepožedane. Napriklad: deset linkov v članku treh redkov bylo by neproporcionalno. * '''Provodnik'''. Vikipedija opisyvaje prědmety, ale ne davaje instrukcije, sověty, sugestije, prědložen​ja, recepty i tako dalje. * '''Spisok tekstov ili citatov'''. One mogut byti čest poněkojih člankov, ale samo kako dodatok i vsegda s pridrživan​jem se avtorskyh prav. Vlastne teksty ili prěvody poem, pěsnjej i prozy mogut byti publikovane v [https://isv.miraheze.org/wiki/Sbornik:Glavna_stranica Vikisborniku]. * '''Novinarsky portal'''. Vikipedija ne služi za publikovan​je informacij iz prvoj ruky ili vlastnogo izkušen​ja i ne povinno je běgati za aktualnymi sobytjami. Važne sobytja možno je opisati pod uslovjem, že črěz dolžejši čas sut opisane v raznyh serioznyh, avtoritetnyh izvorah. Za točny, balansovany opis trěba uměti oddaliti se od prědmeta i različati medžu važnymi i podrednymi elementami, faktami i domyslami, pričinami i naslědkami. * '''Město za naučne traktaty i monografije'''. Ačekoli mnogo člankov tyče se naučnyh prědmetov, sodržan​je v občem je odnositeljno menje podrobno i povinno je byti napisano tako, že daže laik može razuměti. * '''Město za prědstavjen​je novyh idej, teorij ili iznahodok'''. Vikipedija je sostavjena iz značimogo, uže publikovanogo znan​ja. Nove ideje, hipotezy i produkty kvalifikujut se samo pod uslovjem, že najprvo sut široko opisane v nezavisnyh, avtoritetnyh izvorah. * '''Podium'''. Vsaka enciklopedija sodrživaje biografije osob, tako i Vikipedija. Jednakože biografija oprěděljenogo člověka je dopustima samo pod uslovjem, že ta osoba imaje enciklopedičnu značimost. Cělj Vikipedije je pisati o znanyh ljudah i temah, a ne pričiniti, da by oni stali znani. Pisan​je o sobě, svojej organizaciji ili svojih tvorbah – ačekoli ne je strogo zabranjeno – odsovětuje se, ibo v praktikě pridrživan​je se nevtralnoj točky zrěn​ja je mnogo trudno. Očevidno, koristniki Vikipedije mogut prědstaviti sebe na svojih koristničskyh stranicah. * '''Platforma za propagandu'''. Članok može prědstaviti stanovišča različnyh grup, čto v slučaju kontroversijnyh tem daže je neobhodimo, ale prěvaga jednoj točky zrěn​ja nad drugymi je nepožedana. Usilujemy do maksimalnoj objektivnosti i nevtralnosti, pri čem ravnovaga medžu raznymi točkami zrěn​ja je osoblivo važna. Kontroversijne tvrdžen​ja imajut byti dobro dokumentovane i opirati se na avtoritetnyh izvorah. * '''Město za reklamu'''. Članky o firmah i produktah sut v poredku, pod uslovjem, že sut napisane nevtralno i bez naměra prodan​ja čegokoli. Prědmety takyh člankov imajut byti prověrime v avtoritetnyh izvorah, nezavisnyh od samoj organizacije. Članky o malyh ili «garažnyh» prodavcah pravdopodobno budut odstranjene. Članky ne hvalet firmy ili produkty, ne podavajut cěny i ne linkujut na sajty, ktore sut izključiteljno směrjene na prodaž. * '''Kristalna kulja'''. Vikipedija ne prědpovědaje budučnost i ne je město neprověrimyh spekulacij. Spomněn​ja o budučih sobytjah sut dopustime samo togda, kogda nastupjen​je oprěděljenogo sobytja je (skoro) bezsporno i informacija o njim bazuje se na dostatočnoj kolikosti nezavisnyh, avtoritetnyh izvorov. === Občina === Vikipedija takože '''ne je''': * '''Besědny forum''' o inyh prědmetah neželi o enciklopedičnom sodržan​ju. Izključen​jami sut [[Vikipedija:Krčma|Krčma]] i besědne stranice koristnikov, ale daže tamo cěljem razgovorov je ulěpšen​je enciklopedije. Čatovan​je je možno v naših grupah na {{-|Discordu|Дискорду}}, {{-|Facebooku|Фејсбуку}} ili Telegramu. * '''Město do stavjen​ja pytanij'''. Kto piše v Vikipediji děli se informacijeju o danom prědmetu i ne stavi pytan​ja o njim. Črvene linky v člankov sut pozvan​ja do napisan​ja novogo članka, ne do uměščen​ja pytalnyh znakov. * '''Spoločny eksperiment'''. Vikipedija ne je ni anarhija, ni demokracija, ni bjurokracija. Projekt je samoregulujuči, pravila sut ograničene do minimum, rěšen​ja prijmaje se glavno posrědstvom iskan​ja konsensusa. Jedine pravila, ktoryh vsaky koristnik je povinen se držati, sut oprěděljene v [[Vikipedija:Pet kolon|peti kolonah Vikipedije]]. Očevidno, zabranjene sut dějstva, ktore otegčajut funkcionovan​je projekta ili sut protivne netiketě. * '''Obvezok'''. Vsaka rabota nad Vikipedijeju je dobrovoljna. Nikto ne može prinuditi drugogo koristnika do čegokoli, a vsaky koristnik imaje pravo završiti svoju dějateljnost ili sdělati sobě pauzu. * Nakonec, Vikipedija na medžuslovjanskom jezyku '''ne je konkurent''' za Vikipedije na drugyh slovjanskyh jezykah, ni za Vikipedije na drugyh umětnyh jezykah. My hočemo služiti kako cěnno dopolnjen​je drugym slovjanskym Vikipedijam, podavajuči obširnu, razumlivu informaciju, ktora v drugyh slovjanskyh projektah je odsutna ili slabo prědstavjena, a takože sodrživati kratše, sžete i legko pročitajeme članky o prědmetah, ktore v slovjanskyh ekvivalentah sut opisane v dolgyh i često prěmnogo podrobnyh člankah. [[Kategorija:Pravila Vikipedije]] {{INTERWIKI|Q4345841}} cdbvp086j0lrjoqm1f3pamdek9g96fc 28193 28192 2026-07-06T08:36:15Z IJzeren Jan 9 28193 wikitext text/x-wiki [[Fajl:Wikipedia-logo-v2-isv.svg | right | 250px]] '''Vikipedija je [[enciklopedija]]:''' vse stranice v glavnom prostoru Vikipedije sut enciklopedične članky, a vse ostale stranice služet k pomagan​ju procesu jih tvorjen​ja. Jednakože to ne znači, že cělj Vikipedije jest sodrživan​je cělogo ljudskogo znan​ja. Občina koristnikov razrěšaje, čto jest i čto ne jest dopustimo. Proiztekajuče ograničen​ja sut rezumovane na tutoj stranici. === Sodržan​je === Vikipedija '''ne je''': * '''Papirna enciklopedija'''. Nemaje praktičnyh ograničenij ni v kolikosti, ni v razměru člankov. Suglasno [[Vikipedija:Pet kolon|peti kolon Vikipedije]] jednakože istnujut oprěděljene ograničen​ja čto se tyče prědmetov i sodržan​ja člankov. * '''Slovnik'''. Enciklopedija povinna je prědstaviti znan​je, ideje i razuměn​je, ale ne objasnjaje slova kako to dělajut slovniky. Iz toj pričiny članky v Vikipediji ne sostojet ni iz samyh definicij slov, ni iz opisov ob etimologiji ili upotrěbě slov. Take opisy mogut byti čest članka, ale ne izključiteljno. Očevidno, na početku vsakogo članka povinen nahoditi se kratko oprěděljen​je prědmeta. * '''Baza danyh'''. Čislny material, napriklad měrjen​ja, statistiky, rezultaty izborov ili sportnyh mečev, absolutno mogut byti čest članka, ale ne imaje pravo istnovati kako samoistny članok. Tabely imajut smysl samo togda, kogda sut uměščene v pravom kontekstu. * '''Sbor vněšnjih linkov'''. Samorazumno vněšnje linky do glavnyh izvorov o prědmetu danogo članka sut potrěbne, da by čitatelji mogli najdti veče informacije o njim, ale krajno dolge spisky linkov na ine sajty sut nepožedane. Napriklad: deset linkov v članku treh redkov bylo by neproporcionalno. * '''Provodnik'''. Vikipedija opisyvaje prědmety, ale ne davaje instrukcije, sověty, sugestije, prědložen​ja, recepty i tako dalje. * '''Spisok tekstov ili citatov'''. One mogut byti čest poněkojih člankov, ale samo kako dodatok i vsegda s pridrživan​jem se avtorskyh prav. Vlastne teksty ili prěvody poem, pěsnjej i prozy mogut byti publikovane v [https://isv.miraheze.org/wiki/Sbornik:Glavna_stranica Vikisborniku]. * '''Novinarsky portal'''. Vikipedija ne služi za publikovan​je informacij iz prvoj ruky ili vlastnogo izkušen​ja i ne povinno je běgati za aktualnymi sobytjami. Važne sobytja možno je opisati pod uslovjem, že črěz dolžejši čas sut opisane v raznyh serioznyh, avtoritetnyh izvorah. Za točny, balansovany opis trěba uměti oddaliti se od prědmeta i različati medžu važnymi i podrednymi elementami, faktami i domyslami, pričinami i naslědkami. * '''Město za naučne traktaty i monografije'''. Ačekoli mnogo člankov tyče se naučnyh prědmetov, sodržan​je v občem je odnositeljno menje podrobno i povinno je byti napisano tako, že daže laik može razuměti. * '''Město za prědstavjen​je novyh idej, teorij ili iznahodok'''. Vikipedija je sostavjena iz značimogo, uže publikovanogo znan​ja. Nove ideje, hipotezy i produkty kvalifikujut se samo pod uslovjem, že najprvo sut široko opisane v nezavisnyh, avtoritetnyh izvorah. * '''Podium'''. Vsaka enciklopedija sodrživaje biografije osob, tako i Vikipedija. Jednakože biografija oprěděljenogo člověka je dopustima samo pod uslovjem, že ta osoba imaje enciklopedičnu značimost. Cělj Vikipedije je pisati o znanyh ljudah i temah, a ne pričiniti, da by oni stali znani. Pisan​je o sobě, svojej organizaciji ili svojih tvorbah – ačekoli ne je strogo zabranjeno – odsovětuje se, ibo v praktikě pridrživan​je se nevtralnoj točky zrěn​ja je mnogo trudno. Očevidno, koristniki Vikipedije mogut prědstaviti sebe na svojih koristničskyh stranicah. * '''Platforma za propagandu'''. Članok može prědstaviti stanovišča različnyh grup, čto v slučaju kontroversijnyh tem daže je neobhodimo, ale prěvaga jednoj točky zrěn​ja nad drugymi je nepožedana. Usilujemy do maksimalnoj objektivnosti i nevtralnosti, pri čem ravnovaga medžu raznymi točkami zrěn​ja je osoblivo važna. Kontroversijne tvrdžen​ja imajut byti dobro dokumentovane i opirati se na avtoritetnyh izvorah. * '''Město za reklamu'''. Članky o firmah i produktah sut v poredku, pod uslovjem, že sut napisane nevtralno i bez naměra prodan​ja čegokoli. Prědmety takyh člankov imajut byti prověrime v avtoritetnyh izvorah, nezavisnyh od samoj organizacije. Članky o malyh ili «garažnyh» prodavcah pravdopodobno budut odstranjene. Članky ne hvalet firmy ili produkty, ne podavajut cěny i ne linkujut na sajty, ktore sut izključiteljno směrjene na prodaž. * '''Kristalna kulja'''. Vikipedija ne prědpovědaje budučnost i ne je město neprověrimyh spekulacij. Spomněn​ja o budučih sobytjah sut dopustime samo togda, kogda nastupjen​je oprěděljenogo sobytja je (skoro) bezsporno i informacija o njim bazuje se na dostatočnoj kolikosti nezavisnyh, avtoritetnyh izvorov. === Občina === Vikipedija takože '''ne je''': * '''Besědny forum''' o inyh prědmetah neželi o enciklopedičnom sodržan​ju. Izključen​jami sut [[Vikipedija:Krčma|Krčma]] i besědne stranice koristnikov, ale daže tamo cěljem razgovorov je ulěpšen​je enciklopedije. Čatovan​je je možno v naših grupah na {{-|Discordu|Дискорду}}, {{-|Facebooku|Фејсбуку}} ili Telegramu. * '''Město do stavjen​ja pytanij'''. Kto piše v Vikipediji děli se informacijeju o danom prědmetu i ne stavi pytan​ja o njim. Črvene linky v člankov sut pozvan​ja do napisan​ja novogo članka, ne do uměščen​ja pytalnyh znakov. * '''Spoločny eksperiment'''. Vikipedija ne je ni anarhija, ni demokracija, ni bjurokracija. Projekt je samoregulujuči, pravila sut ograničene do minimum, rěšen​ja prijmaje se glavno posrědstvom iskan​ja konsensusa. Jedine pravila, ktoryh vsaky koristnik je povinen se držati, sut oprěděljene v [[Vikipedija:Pet kolon|peti kolonah Vikipedije]]. Očevidno, zabranjene sut dějstva, ktore otegčajut funkcionovan​je projekta ili sut protivne netiketě. * '''Obvezok'''. Vsaka rabota nad Vikipedijeju je dobrovoljna. Nikto ne može prinuditi drugogo koristnika do čegokoli, a vsaky koristnik imaje pravo završiti svoju dějateljnost ili sdělati sobě pauzu. * Nakonec, Vikipedija na medžuslovjanskom jezyku '''ne je konkurent''' za Vikipedije na drugyh slovjanskyh jezykah, ni za Vikipedije na drugyh umětnyh jezykah. My hočemo služiti kako cěnno dopolnjen​je drugym slovjanskym Vikipedijam, podavajuči obširnu, razumlivu informaciju, ktora v drugyh slovjanskyh projektah je odsutna ili slabo prědstavjena, a takože sodrživati kratše, sžete i legko pročitajeme članky o prědmetah, ktore v slovjanskyh ekvivalentah sut opisane v dolgyh i često prěmnogo podrobnyh člankah. [[Kategorija:Pravila Vikipedije]] {{INTERWIKI|Q4345841}} 03ynp2qcfjf02sw4mhw33r4v1qpyu4c 28194 28193 2026-07-06T08:37:02Z IJzeren Jan 9 IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Vikipedija:Čto Vikipedije ne je]] na [[Vikipedija:Čto Vikipedija ne je]] bez ostavjenja prěnapravjenja 28193 wikitext text/x-wiki [[Fajl:Wikipedia-logo-v2-isv.svg | right | 250px]] '''Vikipedija je [[enciklopedija]]:''' vse stranice v glavnom prostoru Vikipedije sut enciklopedične članky, a vse ostale stranice služet k pomagan​ju procesu jih tvorjen​ja. Jednakože to ne znači, že cělj Vikipedije jest sodrživan​je cělogo ljudskogo znan​ja. Občina koristnikov razrěšaje, čto jest i čto ne jest dopustimo. Proiztekajuče ograničen​ja sut rezumovane na tutoj stranici. === Sodržan​je === Vikipedija '''ne je''': * '''Papirna enciklopedija'''. Nemaje praktičnyh ograničenij ni v kolikosti, ni v razměru člankov. Suglasno [[Vikipedija:Pet kolon|peti kolon Vikipedije]] jednakože istnujut oprěděljene ograničen​ja čto se tyče prědmetov i sodržan​ja člankov. * '''Slovnik'''. Enciklopedija povinna je prědstaviti znan​je, ideje i razuměn​je, ale ne objasnjaje slova kako to dělajut slovniky. Iz toj pričiny članky v Vikipediji ne sostojet ni iz samyh definicij slov, ni iz opisov ob etimologiji ili upotrěbě slov. Take opisy mogut byti čest članka, ale ne izključiteljno. Očevidno, na početku vsakogo članka povinen nahoditi se kratko oprěděljen​je prědmeta. * '''Baza danyh'''. Čislny material, napriklad měrjen​ja, statistiky, rezultaty izborov ili sportnyh mečev, absolutno mogut byti čest članka, ale ne imaje pravo istnovati kako samoistny članok. Tabely imajut smysl samo togda, kogda sut uměščene v pravom kontekstu. * '''Sbor vněšnjih linkov'''. Samorazumno vněšnje linky do glavnyh izvorov o prědmetu danogo članka sut potrěbne, da by čitatelji mogli najdti veče informacije o njim, ale krajno dolge spisky linkov na ine sajty sut nepožedane. Napriklad: deset linkov v članku treh redkov bylo by neproporcionalno. * '''Provodnik'''. Vikipedija opisyvaje prědmety, ale ne davaje instrukcije, sověty, sugestije, prědložen​ja, recepty i tako dalje. * '''Spisok tekstov ili citatov'''. One mogut byti čest poněkojih člankov, ale samo kako dodatok i vsegda s pridrživan​jem se avtorskyh prav. Vlastne teksty ili prěvody poem, pěsnjej i prozy mogut byti publikovane v [https://isv.miraheze.org/wiki/Sbornik:Glavna_stranica Vikisborniku]. * '''Novinarsky portal'''. Vikipedija ne služi za publikovan​je informacij iz prvoj ruky ili vlastnogo izkušen​ja i ne povinno je běgati za aktualnymi sobytjami. Važne sobytja možno je opisati pod uslovjem, že črěz dolžejši čas sut opisane v raznyh serioznyh, avtoritetnyh izvorah. Za točny, balansovany opis trěba uměti oddaliti se od prědmeta i različati medžu važnymi i podrednymi elementami, faktami i domyslami, pričinami i naslědkami. * '''Město za naučne traktaty i monografije'''. Ačekoli mnogo člankov tyče se naučnyh prědmetov, sodržan​je v občem je odnositeljno menje podrobno i povinno je byti napisano tako, že daže laik može razuměti. * '''Město za prědstavjen​je novyh idej, teorij ili iznahodok'''. Vikipedija je sostavjena iz značimogo, uže publikovanogo znan​ja. Nove ideje, hipotezy i produkty kvalifikujut se samo pod uslovjem, že najprvo sut široko opisane v nezavisnyh, avtoritetnyh izvorah. * '''Podium'''. Vsaka enciklopedija sodrživaje biografije osob, tako i Vikipedija. Jednakože biografija oprěděljenogo člověka je dopustima samo pod uslovjem, že ta osoba imaje enciklopedičnu značimost. Cělj Vikipedije je pisati o znanyh ljudah i temah, a ne pričiniti, da by oni stali znani. Pisan​je o sobě, svojej organizaciji ili svojih tvorbah – ačekoli ne je strogo zabranjeno – odsovětuje se, ibo v praktikě pridrživan​je se nevtralnoj točky zrěn​ja je mnogo trudno. Očevidno, koristniki Vikipedije mogut prědstaviti sebe na svojih koristničskyh stranicah. * '''Platforma za propagandu'''. Članok može prědstaviti stanovišča različnyh grup, čto v slučaju kontroversijnyh tem daže je neobhodimo, ale prěvaga jednoj točky zrěn​ja nad drugymi je nepožedana. Usilujemy do maksimalnoj objektivnosti i nevtralnosti, pri čem ravnovaga medžu raznymi točkami zrěn​ja je osoblivo važna. Kontroversijne tvrdžen​ja imajut byti dobro dokumentovane i opirati se na avtoritetnyh izvorah. * '''Město za reklamu'''. Članky o firmah i produktah sut v poredku, pod uslovjem, že sut napisane nevtralno i bez naměra prodan​ja čegokoli. Prědmety takyh člankov imajut byti prověrime v avtoritetnyh izvorah, nezavisnyh od samoj organizacije. Članky o malyh ili «garažnyh» prodavcah pravdopodobno budut odstranjene. Članky ne hvalet firmy ili produkty, ne podavajut cěny i ne linkujut na sajty, ktore sut izključiteljno směrjene na prodaž. * '''Kristalna kulja'''. Vikipedija ne prědpovědaje budučnost i ne je město neprověrimyh spekulacij. Spomněn​ja o budučih sobytjah sut dopustime samo togda, kogda nastupjen​je oprěděljenogo sobytja je (skoro) bezsporno i informacija o njim bazuje se na dostatočnoj kolikosti nezavisnyh, avtoritetnyh izvorov. === Občina === Vikipedija takože '''ne je''': * '''Besědny forum''' o inyh prědmetah neželi o enciklopedičnom sodržan​ju. Izključen​jami sut [[Vikipedija:Krčma|Krčma]] i besědne stranice koristnikov, ale daže tamo cěljem razgovorov je ulěpšen​je enciklopedije. Čatovan​je je možno v naših grupah na {{-|Discordu|Дискорду}}, {{-|Facebooku|Фејсбуку}} ili Telegramu. * '''Město do stavjen​ja pytanij'''. Kto piše v Vikipediji děli se informacijeju o danom prědmetu i ne stavi pytan​ja o njim. Črvene linky v člankov sut pozvan​ja do napisan​ja novogo članka, ne do uměščen​ja pytalnyh znakov. * '''Spoločny eksperiment'''. Vikipedija ne je ni anarhija, ni demokracija, ni bjurokracija. Projekt je samoregulujuči, pravila sut ograničene do minimum, rěšen​ja prijmaje se glavno posrědstvom iskan​ja konsensusa. Jedine pravila, ktoryh vsaky koristnik je povinen se držati, sut oprěděljene v [[Vikipedija:Pet kolon|peti kolonah Vikipedije]]. Očevidno, zabranjene sut dějstva, ktore otegčajut funkcionovan​je projekta ili sut protivne netiketě. * '''Obvezok'''. Vsaka rabota nad Vikipedijeju je dobrovoljna. Nikto ne može prinuditi drugogo koristnika do čegokoli, a vsaky koristnik imaje pravo završiti svoju dějateljnost ili sdělati sobě pauzu. * Nakonec, Vikipedija na medžuslovjanskom jezyku '''ne je konkurent''' za Vikipedije na drugyh slovjanskyh jezykah, ni za Vikipedije na drugyh umětnyh jezykah. My hočemo služiti kako cěnno dopolnjen​je drugym slovjanskym Vikipedijam, podavajuči obširnu, razumlivu informaciju, ktora v drugyh slovjanskyh projektah je odsutna ili slabo prědstavjena, a takože sodrživati kratše, sžete i legko pročitajeme članky o prědmetah, ktore v slovjanskyh ekvivalentah sut opisane v dolgyh i često prěmnogo podrobnyh člankah. [[Kategorija:Pravila Vikipedije]] {{INTERWIKI|Q4345841}} 03ynp2qcfjf02sw4mhw33r4v1qpyu4c Kategorija:Pravila Vikipedije 14 4721 28181 2026-07-06T01:21:37Z IJzeren Jan 9 Stvorjena nova stranica s tekstom: «[[Kategorija:Glavna]] {{INTERWIKI|Q4656251}}» 28181 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Glavna]] {{INTERWIKI|Q4656251}} s3llkgtyq614wu4t72nbj0xfq6ebzpn Šablon:Karta městnosti 10 4722 28196 2026-07-06T08:47:02Z Ilja isv 10 Stvorjena nova stranica s tekstom: «<includeonly>{{#invoke:Location map|main}}</includeonly><noinclude>{{Dokumentacija}}</noinclude>» 28196 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:Location map|main}}</includeonly><noinclude>{{Dokumentacija}}</noinclude> 4104z8npk7hfxc2voni6m8o5io74vq2 Module:Location map 828 4723 28198 2026-07-06T08:48:51Z Ilja isv 10 Stvorjena nova stranica s tekstom: «require('strict') local p = {} local getArgs = require('Module:Arguments').getArgs local function round(n, decimals) local pow = 10^(decimals or 0) return math.floor(n * pow + 0.5) / pow end function p.getMapParams(map, frame) if not map then error('The name of the location map definition to use must be specified', 2) end local moduletitle = mw.title.new('Module:Location map/data/' .. map) if not moduletitle then error(string.format('%q i...» 28198 Scribunto text/plain require('strict') local p = {} local getArgs = require('Module:Arguments').getArgs local function round(n, decimals) local pow = 10^(decimals or 0) return math.floor(n * pow + 0.5) / pow end function p.getMapParams(map, frame) if not map then error('The name of the location map definition to use must be specified', 2) end local moduletitle = mw.title.new('Module:Location map/data/' .. map) if not moduletitle then error(string.format('%q is not a valid name for a location map definition', map), 2) elseif moduletitle.exists then local mapData = mw.loadData('Module:Location map/data/' .. map) return function(name, params) if name == nil then return 'Module:Location map/data/' .. map elseif mapData[name] == nil then return '' elseif params then return mw.message.newRawMessage(tostring(mapData[name]), unpack(params)):plain() else return mapData[name] end end else error('Unable to find the specified location map definition: "Module:Location map/data/' .. map .. '" does not exist', 2) end end function p.data(frame, args, map) if not args then args = getArgs(frame, {frameOnly = true}) end if not map then map = p.getMapParams(args[1], frame) end local params = {} for k,v in ipairs(args) do if k > 2 then params[k-2] = v end end return map(args[2], #params ~= 0 and params) end local hemisphereMultipliers = { longitude = { W = -1, w = -1, E = 1, e = 1 }, latitude = { S = -1, s = -1, N = 1, n = 1 } } local function decdeg(degrees, minutes, seconds, hemisphere, decimal, direction) if decimal then if degrees then error('Decimal and DMS degrees cannot both be provided for ' .. direction, 2) elseif minutes then error('Minutes can only be provided with DMS degrees for ' .. direction, 2) elseif seconds then error('Seconds can only be provided with DMS degrees for ' .. direction, 2) elseif hemisphere then error('A hemisphere can only be provided with DMS degrees for ' .. direction, 2) end local retval = tonumber(decimal) if retval then return retval end error('The value "' .. decimal .. '" provided for ' .. direction .. ' is not valid', 2) elseif seconds and not minutes then error('Seconds were provided for ' .. direction .. ' without minutes also being provided', 2) elseif not degrees then if minutes then error('Minutes were provided for ' .. direction .. ' without degrees also being provided', 2) elseif hemisphere then error('A hemisphere was provided for ' .. direction .. ' without degrees also being provided', 2) end return nil end decimal = tonumber(degrees) if not decimal then error('The degree value "' .. degrees .. '" provided for ' .. direction .. ' is not valid', 2) elseif minutes and not tonumber(minutes) then error('The minute value "' .. minutes .. '" provided for ' .. direction .. ' is not valid', 2) elseif seconds and not tonumber(seconds) then error('The second value "' .. seconds .. '" provided for ' .. direction .. ' is not valid', 2) end decimal = decimal + (minutes or 0)/60 + (seconds or 0)/3600 if hemisphere then local multiplier = hemisphereMultipliers[direction][hemisphere] if not multiplier then error('The hemisphere "' .. hemisphere .. '" provided for ' .. direction .. ' is not valid', 2) end decimal = decimal * multiplier end return decimal end -- Finds a parameter in a transclusion of {{Coord}}. local function coord2text(para,coord) -- this should be changed for languages which do not use Arabic numerals or the degree sign local lat, long = mw.ustring.match(coord,'<span class="p%-latitude latitude">([^<]+)</span><span class="p%-longitude longitude">([^<]+)</span>') if lat then return tonumber(para == 'longitude' and long or lat) end local result = mw.text.split(mw.ustring.match(coord,'%-?[%.%d]+°[NS] %-?[%.%d]+°[EW]') or '', '[ °]') if para == 'longitude' then result = {result[3], result[4]} end if not tonumber(result[1]) or not result[2] then mw.log('Malformed coordinates value') mw.logObject(para, 'para') mw.logObject(coord, 'coord') return error('Malformed coordinates value', 2) end return tonumber(result[1]) * hemisphereMultipliers[para][result[2]] end -- effectively make removeBlanks false for caption and maplink, and true for everything else -- if useWikidata is present but blank, convert it to false instead of nil -- p.top, p.bottom, and their callers need to use this function p.valueFunc(key, value) if value then value = mw.text.trim(value) end if value ~= '' or key == 'caption' or key == 'maplink' then return value elseif key == 'useWikidata' then return false end end local function getContainerImage(args, map) if args.AlternativeMap then return args.AlternativeMap elseif args.relief then local digits = mw.ustring.match(args.relief,'^[1-9][0-9]?$') or '1' -- image1 to image99 if map('image' .. digits) ~= '' then return map('image' .. digits) end end return map('image') end function p.top(frame, args, map) if not args then args = getArgs(frame, {frameOnly = true, valueFunc = p.valueFunc}) end if not map then map = p.getMapParams(args[1], frame) end local width local default_as_number = tonumber(mw.ustring.match(tostring(args.default_width),"%d*")) if not args.width then width = round((default_as_number or 240) * (tonumber(map('defaultscale')) or 1)) elseif mw.ustring.sub(args.width, -2) == 'px' then width = mw.ustring.sub(args.width, 1, -3) else width = args.width end local width_as_number = tonumber(mw.ustring.match(tostring(width),"%d*")) or 0; if width_as_number == 0 then -- check to see if width is junk. If it is, then use default calculation width = round((default_as_number or 240) * (tonumber(map('defaultscale')) or 1)) width_as_number = tonumber(mw.ustring.match(tostring(width),"%d*")) or 0; end if args.max_width ~= "" and args.max_width ~= nil then -- check to see if width bigger than max_width local max_as_number = tonumber(mw.ustring.match(args.max_width,"%d*")) or 0; if width_as_number>max_as_number and max_as_number>0 then width = args.max_width; end end local retval = frame:extensionTag{name = 'templatestyles', args = {src = 'Module:Location map/styles.css'}} if args.float == 'center' then retval = retval .. '<div class="center">' end if args.caption and args.caption ~= '' and args.border ~= 'infobox' then retval = retval .. '<div class="locmap noresize thumb ' if args.float == '"left"' or args.float == 'left' then retval = retval .. 'floatleft' elseif args.float == '"center"' or args.float == 'center' or args.float == '"none"' or args.float == 'none' then retval = retval .. 'tnone' else retval = retval .. 'floatright' end retval = retval .. '"><div class="thumbinner" style="width:' .. (width + 2) .. 'px' if args.border == 'none' then retval = retval .. ';border:none' elseif args.border then retval = retval .. ';border-color:' .. args.border end retval = retval .. '"><div style="position:relative;width:' .. width .. 'px' .. (args.border ~= 'none' and ';border:1px solid lightgray">' or '">') else retval = retval .. '<div class="locmap" style="width:' .. width .. 'px;' if args.float == '"left"' or args.float == 'left' then retval = retval .. 'float:left;clear:left' elseif args.float == '"center"' or args.float == 'center' then retval = retval .. 'float:none;clear:both;margin-left:auto;margin-right:auto' elseif args.float == '"none"' or args.float == 'none' then retval = retval .. 'float:none;clear:none' else retval = retval .. 'float:right;clear:right' end retval = retval .. '"><div style="width:' .. width .. 'px;padding:0"><div style="position:relative;width:' .. width .. 'px">' end local image = getContainerImage(args, map) local currentTitle = mw.title.getCurrentTitle() retval = string.format( '%s[[File:%s|%spx|%s%s|class=notpageimage noviewer]]', retval, image, width, args.alt or ((args.label or currentTitle.text) .. ' is located in ' .. map('name')), args.maplink and ('|link=' .. args.maplink) or '' ) if args.caption and args.caption ~= '' then if (currentTitle.namespace == 0) and mw.ustring.find(args.caption, '##') then retval = retval .. '[[Category:Pages using location map with a double number sign in the caption]]' end end if args.overlay_image then return retval .. '<div style="position:absolute;top:0;left:0">[[File:' .. args.overlay_image .. '|' .. width .. 'px|class=notpageimage noviewer]]</div>' else return retval end end function p.bottom(frame, args, map) if not args then args = getArgs(frame, {frameOnly = true, valueFunc = p.valueFunc}) end if not map then map = p.getMapParams(args[1], frame) end local retval = '</div>' local currentTitle = mw.title.getCurrentTitle() if not args.caption or args.border == 'infobox' then if args.border then retval = retval .. '<div style="padding-top:0.2em">' else retval = retval .. '<div style="font-size:91%;padding-top:3px">' end retval = retval .. (args.caption or (args.label or currentTitle.text) .. ' (' .. map('name') .. ')') .. '</div>' elseif args.caption ~= '' then -- This is not the pipe trick. We're creating a link with no text on purpose, so that CSS can give us a nice image retval = retval .. '<div class="thumbcaption"><div class="magnify">[[:File:' .. getContainerImage(args, map) .. '| ]]</div>' .. args.caption .. '</div>' end if args.switcherLabel then retval = retval .. '<span class="switcher-label" style="display:none">' .. args.switcherLabel .. '</span>' elseif args.autoSwitcherLabel then retval = retval .. '<span class="switcher-label" style="display:none">Show map of ' .. map('name') .. '</span>' end retval = retval .. '</div></div>' if args.caption_undefined then mw.log('Removed parameter caption_undefined used.') local parent = frame:getParent() if parent then mw.log('Parent is ' .. parent:getTitle()) end mw.logObject(args, 'args') if currentTitle.namespace == 0 then retval = retval .. '[[Category:Location maps with removed parameters|caption_undefined]]' end end if map('skew') ~= '' or map('lat_skew') ~= '' or map('crosses180') ~= '' or map('type') ~= '' then mw.log('Removed parameter used in map definition ' .. map()) if currentTitle.namespace == 0 then local key = (map('skew') ~= '' and 'skew' or '') .. (map('lat_skew') ~= '' and 'lat_skew' or '') .. (map('crosses180') ~= '' and 'crosses180' or '') .. (map('type') ~= '' and 'type' or '') retval = retval .. '[[Category:Location maps with removed parameters|' .. key .. ' ]]' end end if string.find(map('name'), '|', 1, true) then mw.log('Pipe used in name of map definition ' .. map()) if currentTitle.namespace == 0 then retval = retval .. '[[Category:Location maps with a name containing a pipe]]' end end if args.float == 'center' then retval = retval .. '</div>' end return retval end local function markOuterDiv(x, y, imageDiv, labelDiv, label_size) return mw.html.create('div') :addClass('od') :addClass('notheme') -- T236137 :cssText('top:' .. round(y, 3) .. '%;left:' .. round(x, 3) .. '%;font-size:' .. label_size .. '%') :node(imageDiv) :node(labelDiv) end local function markImageDiv(mark, marksize, label, link, alt, title) local builder = mw.html.create('div') :addClass('id') :cssText('left:-' .. round(marksize / 2) .. 'px;top:-' .. round(marksize / 2) .. 'px') :attr('title', title) if marksize ~= 0 then builder:wikitext(string.format( '[[File:%s|%dx%dpx|%s|link=%s%s|class=notpageimage noviewer]]', mark, marksize, marksize, label, link, alt and ('|alt=' .. alt) or '' )) end return builder end local function markLabelDiv(label, label_size, label_width, position, background, x, marksize) if tonumber(label_size) == 0 then return mw.html.create('div'):addClass('l0'):wikitext(label) end local builder = mw.html.create('div') :cssText('width:' .. label_width .. 'em') local distance = round(marksize / 2 + 1) if position == 'top' then -- specified top builder:addClass('pv'):cssText('bottom:' .. distance .. 'px;left:' .. (-label_width / 2) .. 'em') elseif position == 'bottom' then -- specified bottom builder:addClass('pv'):cssText('top:' .. distance .. 'px;left:' .. (-label_width / 2) .. 'em') elseif position == 'left' or (tonumber(x) > 70 and position ~= 'right') then -- specified left or autodetected to left builder:addClass('pl'):cssText('right:' .. distance .. 'px') else -- specified right or autodetected to right builder:addClass('pr'):cssText('left:' .. distance .. 'px') end builder = builder:tag('div') :wikitext(label) if background then builder:cssText('background-color:' .. background) end return builder:done() end local function getX(longitude, left, right) local width = (right - left) % 360 if width == 0 then width = 360 end local distanceFromLeft = (longitude - left) % 360 -- the distance needed past the map to the right equals distanceFromLeft - width. the distance needed past the map to the left equals 360 - distanceFromLeft. to minimize page stretching, go whichever way is shorter if distanceFromLeft - width / 2 >= 180 then distanceFromLeft = distanceFromLeft - 360 end return 100 * distanceFromLeft / width end local function getY(latitude, top, bottom) return 100 * (top - latitude) / (top - bottom) end function p.mark(frame, args, map) if not args then args = getArgs(frame, {wrappers = 'Template:Location map~'}) end local mapnames = {} if not map then if args[1] then map = {} for mapname in mw.text.gsplit(args[1], '#', true) do map[#map + 1] = p.getMapParams(mw.ustring.gsub(mapname, '^%s*(.-)%s*$', '%1'), frame) mapnames[#mapnames + 1] = mapname end if #map == 1 then map = map[1] end else map = p.getMapParams('World', frame) args[1] = 'World' end end if type(map) == 'table' then local outputs = {} local oldargs = args[1] for k,v in ipairs(map) do args[1] = mapnames[k] outputs[k] = tostring(p.mark(frame, args, v)) end args[1] = oldargs return table.concat(outputs, '#PlaceList#') .. '#PlaceList#' end local x, y, longitude, latitude longitude = decdeg(args.lon_deg, args.lon_min, args.lon_sec, args.lon_dir, args.long, 'longitude') latitude = decdeg(args.lat_deg, args.lat_min, args.lat_sec, args.lat_dir, args.lat, 'latitude') if args.excludefrom then -- If this mark is to be excluded from certain maps entirely (useful in the context of multiple maps) for exclusionmap in mw.text.gsplit(args.excludefrom, '#', true) do -- Check if this map is excluded. If so, return an empty string. if args[1] == exclusionmap then return '' end end end local builder = mw.html.create() local currentTitle = mw.title.getCurrentTitle() if args.coordinates then -- Temporarily removed to facilitate infobox conversion. See [[Wikipedia:Coordinates in infoboxes]] -- if longitude or latitude then -- error('Coordinates from [[Module:Coordinates]] and individual coordinates cannot both be provided') -- end longitude = coord2text('longitude', args.coordinates) latitude = coord2text('latitude', args.coordinates) elseif not longitude and not latitude and args.useWikidata then -- If they didn't provide either coordinate, try Wikidata. If they provided one but not the other, don't. local entity = mw.wikibase.getEntity() if entity and entity.claims and entity.claims.P625 and entity.claims.P625[1].mainsnak.snaktype == 'value' then local value = entity.claims.P625[1].mainsnak.datavalue.value longitude, latitude = value.longitude, value.latitude end if args.link and (currentTitle.namespace == 0) then builder:wikitext('[[Category:Location maps with linked markers with coordinates from Wikidata]]') end end if not longitude then error('No value was provided for longitude') elseif not latitude then error('No value was provided for latitude') end if currentTitle.namespace > 0 then if (not args.lon_deg) ~= (not args.lat_deg) then builder:wikitext('[[Category:Location maps with different longitude and latitude precisions|Degrees]]') elseif (not args.lon_min) ~= (not args.lat_min) then builder:wikitext('[[Category:Location maps with different longitude and latitude precisions|Minutes]]') elseif (not args.lon_sec) ~= (not args.lat_sec) then builder:wikitext('[[Category:Location maps with different longitude and latitude precisions|Seconds]]') elseif (not args.lon_dir) ~= (not args.lat_dir) then builder:wikitext('[[Category:Location maps with different longitude and latitude precisions|Hemisphere]]') elseif (not args.long) ~= (not args.lat) then builder:wikitext('[[Category:Location maps with different longitude and latitude precisions|Decimal]]') end end if ((tonumber(args.lat_deg) or 0) < 0) and ((tonumber(args.lat_min) or 0) ~= 0 or (tonumber(args.lat_sec) or 0) ~= 0 or (args.lat_dir and args.lat_dir ~='')) then builder:wikitext('[[Category:Location maps with negative degrees and minutes or seconds]]') end if ((tonumber(args.lon_deg) or 0) < 0) and ((tonumber(args.lon_min) or 0) ~= 0 or (tonumber(args.lon_sec) or 0) ~= 0 or (args.lon_dir and args.lon_dir ~= '')) then builder:wikitext('[[Category:Location maps with negative degrees and minutes or seconds]]') end if (((tonumber(args.lat_min) or 0) < 0) or ((tonumber(args.lat_sec) or 0) < 0)) then builder:wikitext('[[Category:Location maps with negative degrees and minutes or seconds]]') end if (((tonumber(args.lon_min) or 0) < 0) or ((tonumber(args.lon_sec) or 0) < 0)) then builder:wikitext('[[Category:Location maps with negative degrees and minutes or seconds]]') end if args.skew or args.lon_shift or args.markhigh then mw.log('Removed parameter used in invocation.') local parent = frame:getParent() if parent then mw.log('Parent is ' .. parent:getTitle()) end mw.logObject(args, 'args') if currentTitle.namespace == 0 then local key = (args.skew and 'skew' or '') .. (args.lon_shift and 'lon_shift' or '') .. (args.markhigh and 'markhigh' or '') builder:wikitext('[[Category:Location maps with removed parameters|' .. key ..' ]]') end end if map('x') ~= '' then x = tonumber(mw.ext.ParserFunctions.expr(map('x', { latitude, longitude }))) else x = tonumber(getX(longitude, map('left'), map('right'))) end if map('y') ~= '' then y = tonumber(mw.ext.ParserFunctions.expr(map('y', { latitude, longitude }))) else y = tonumber(getY(latitude, map('top'), map('bottom'))) end if (x < 0 or x > 100 or y < 0 or y > 100) and not args.outside then mw.log('Mark placed outside map boundaries without outside flag set. x = ' .. x .. ', y = ' .. y) local parent = frame:getParent() if parent then mw.log('Parent is ' .. parent:getTitle()) end mw.logObject(args, 'args') if currentTitle.namespace == 0 then local key = currentTitle.prefixedText builder:wikitext('[[Category:Location maps with marks outside map and outside parameter not set|' .. key .. ' ]]') end end local mark = args.mark or map('mark') if mark == '' then mark = 'Red pog.svg' end local marksize = tonumber(args.marksize) or tonumber(map('marksize')) or 8 local imageDiv = markImageDiv(mark, marksize, args.label or mw.title.getCurrentTitle().text, args.link or '', args.alt, args[2]) local label_size = args.label_size or 91 local labelDiv if args.label and args.position ~= 'none' then labelDiv = markLabelDiv(args.label, label_size, args.label_width or 6, args.position, args.background, x, marksize) end return builder:node(markOuterDiv(x, y, imageDiv, labelDiv, label_size)) end local function switcherSeparate(s) if s == nil then return {} end local retval = {} for i in string.gmatch(s .. '#', '([^#]*)#') do i = mw.text.trim(i) retval[#retval + 1] = (i ~= '' and i) end return retval end function p.infobox_pushpin_map(frame) local raw_args = getArgs(frame) local parsed_args = {} --If no map is supplied, return. if not raw_args['pushpin_map'] then return end --If no coordinates supplied, return. if not raw_args['coordinates'] then return end -- Parse the raw arguments parsed_args[1] = raw_args['pushpin_map'] parsed_args.float = 'center' parsed_args.border = 'infobox' parsed_args.coordinates = raw_args['coordinates'] parsed_args.caption = raw_args['pushpin_caption'] parsed_args.relief = raw_args['pushpin_relief'] parsed_args.label = raw_args['pushpin_label'] parsed_args.label_size = raw_args['pushpin_label_size'] parsed_args.position = raw_args['pushpin_label_position'] parsed_args.mark = raw_args['pushpin_mark'] parsed_args.marksize = raw_args['pushpin_mark_size'] parsed_args.alt = raw_args['pushpin_alt'] parsed_args.background = raw_args['pushpin_background'] parsed_args.width = raw_args['pushpin_map_size'] local map = {} local caption_list = {} for mapname in string.gmatch(parsed_args[1], '[^#]+') do map[#map + 1] = p.getMapParams(mw.ustring.gsub(mapname, '^%s*(.-)%s*$', '%1'), frame) end if parsed_args['caption'] then for caption in mw.text.gsplit(parsed_args['caption'], '##', true) do caption_list[#caption_list + 1] = caption end end if #map == 1 then map = map[1] if not parsed_args.caption then parsed_args.caption = 'Location within ' .. map('name') end end if type(map) == 'table' then mw.log('----') mw.logObject(map) if #caption_list > #map then error(string.format('%d captions were provided, but only %d maps were provided', #caption_list, #map)) elseif not parsed_args.caption then -- Set a default caption for each of the multiple maps for i=1, #map do caption_list[#caption_list + 1] = 'Location within '.. map[i]('name') end end local outputs = {} parsed_args.autoSwitcherLabel = true for k,v in ipairs(map) do parsed_args.caption = caption_list[k] outputs[k] = p.main(frame, parsed_args, v) end return '<div class="switcher-container">' .. table.concat(outputs) .. '</div>' else return p.top(frame, parsed_args, map) .. tostring( p.mark(frame, parsed_args, map) ) .. p.bottom(frame, parsed_args, map) end end function p.main(frame, args, map) local caption_list = {} if not args then args = getArgs(frame, {wrappers = 'Template:Location map', valueFunc = p.valueFunc}) end if args.useWikidata == nil then args.useWikidata = true end if not map then if args[1] then map = {} for mapname in string.gmatch(args[1], '[^#]+') do map[#map + 1] = p.getMapParams(mw.ustring.gsub(mapname, '^%s*(.-)%s*$', '%1'), frame) end if args['caption'] then if args['caption'] == "" then while #caption_list < #map do caption_list[#caption_list + 1] = args['caption'] end else for caption in mw.text.gsplit(args['caption'], '##', true) do caption_list[#caption_list + 1] = caption end end end if #map == 1 then map = map[1] end else map = p.getMapParams('World', frame) end end if type(map) == 'table' then local altmaps = switcherSeparate(args.AlternativeMap) if #altmaps > #map then error(string.format('%d AlternativeMaps were provided, but only %d maps were provided', #altmaps, #map)) end local overlays = switcherSeparate(args.overlay_image) if #overlays > #map then error(string.format('%d overlay_images were provided, but only %d maps were provided', #overlays, #map)) end if #caption_list > #map then error(string.format('%d captions were provided, but only %d maps were provided', #caption_list, #map)) end local outputs = {} args.autoSwitcherLabel = true for k,v in ipairs(map) do args.AlternativeMap = altmaps[k] args.overlay_image = overlays[k] args.caption = caption_list[k] outputs[k] = p.main(frame, args, v) end return '<div class="switcher-container">' .. table.concat(outputs) .. '</div>' else return p.top(frame, args, map) .. tostring( p.mark(frame, args, map) ) .. p.bottom(frame, args, map) end end return p nla6fi9z7iim3mtito5pv3jwcnz0reg Module:Location map/data/World 828 4724 28199 2026-07-06T08:54:02Z Ilja isv 10 Prěnapravjenje stranice na [[Module:Location map/data/Earth]] 28199 Scribunto text/plain return require [[Module:Location map/data/Earth]] czmg6w16brnqctco2h2qosyhu1lun1y Module:Location map/data/Earth 828 4725 28200 2026-07-06T08:54:49Z Ilja isv 10 Stvorjena nova stranica s tekstom: «return { name = 'Earth', top = 90, bottom = -90, left = -180, right = 180, image = 'World location map (equirectangular 180).svg', image1='World location map (equirectangular 180).svg'}» 28200 Scribunto text/plain return { name = 'Earth', top = 90, bottom = -90, left = -180, right = 180, image = 'World location map (equirectangular 180).svg', image1='World location map (equirectangular 180).svg'} 1gh5izdoszwn7ruavo5dysgd43evgoy Module:Location map/styles.css 828 4726 28201 2026-07-06T09:04:06Z Ilja isv 10 Stvorjena nova stranica s tekstom: «/* {{pp|small=yes}} */ .locmap .od { position: absolute; } .locmap .id { position: absolute; line-height: 0; } .locmap .l0 { font-size: 0; position: absolute; } .locmap .pv { line-height: 110%; position: absolute; text-align: center; } .locmap .pl { line-height: 110%; position: absolute; top: -0.75em; text-align: right; } .locmap .pr { line-height: 110%; position: absolute; top: -0.75em; text-align: left; } .locmap .pv > div { di...» 28201 sanitized-css text/css /* {{pp|small=yes}} */ .locmap .od { position: absolute; } .locmap .id { position: absolute; line-height: 0; } .locmap .l0 { font-size: 0; position: absolute; } .locmap .pv { line-height: 110%; position: absolute; text-align: center; } .locmap .pl { line-height: 110%; position: absolute; top: -0.75em; text-align: right; } .locmap .pr { line-height: 110%; position: absolute; top: -0.75em; text-align: left; } .locmap .pv > div { display: inline; padding: 1px; } .locmap .pl > div { display: inline; /* inline does not impact floated elements */ padding: 1px; float: right; } .locmap .pr > div { display: inline; /* inline does not impact floated elements */ padding: 1px; float: left; } /* Dark mode theme: */ @media screen { html.skin-theme-clientpref-night .od, html.skin-theme-clientpref-night .od .pv > div, html.skin-theme-clientpref-night .od .pl > div, html.skin-theme-clientpref-night .od .pr > div { /* Use !important to override any infobox rules */ background: #fff !important; color: #000 !important; } html.skin-theme-clientpref-night .locmap img { filter: grayscale(0.6); } /* Special handling for maps inside infoboxes * [[Module talk:Location map#Map label background bug in dark mode]] */ html.skin-theme-clientpref-night .infobox-full-data .locmap div { background: transparent !important; } } @media screen and (prefers-color-scheme: dark) { html.skin-theme-clientpref-os .locmap img { filter: grayscale(0.6); } html.skin-theme-clientpref-os .od, html.skin-theme-clientpref-os .od .pv > div, html.skin-theme-clientpref-os .od .pl > div, html.skin-theme-clientpref-os .od .pr > div { /* Use !important to override any infobox rules */ background: white !important; color: #000 !important; } html.skin-theme-clientpref-os .infobox-full-data .locmap div { background: transparent !important; } } rs1zb23dpoja6q2k5yakw4kskmcnf7l Module:Location map/data/Europe 828 4727 28202 2026-07-06T09:05:23Z Ilja isv 10 Stvorjena nova stranica s tekstom: «return { name = 'Europe', y = '55.11 - 153.610*( cos( 52* pi/180)*sin( $1*pi/180 ) - sin( 52*pi/180 )*cos( $1*pi/180 )*cos( ($2-10)*pi/180 ) ) * ( ((1 + sin( $1*pi/180 )*sin( 52*pi/180 ) + cos( $1*pi/180 )*cos( 52*pi/180 )*cos( ($2-10)*pi/180 ) ) *0.5)^ -0.5)', x = '131.579*( cos( $1*pi/180 )*sin( ($2-10)*pi/180 ) ) * ( ((1 + sin( $1*pi/180 )*sin( 52*pi/180 ) + cos( $1*pi/180 )*cos( 52*pi/180 )*cos( ($2-10)*pi/180 ) ) *0.5)^ -0.5) - (-36.388)', im...» 28202 Scribunto text/plain return { name = 'Europe', y = '55.11 - 153.610*( cos( 52* pi/180)*sin( $1*pi/180 ) - sin( 52*pi/180 )*cos( $1*pi/180 )*cos( ($2-10)*pi/180 ) ) * ( ((1 + sin( $1*pi/180 )*sin( 52*pi/180 ) + cos( $1*pi/180 )*cos( 52*pi/180 )*cos( ($2-10)*pi/180 ) ) *0.5)^ -0.5)', x = '131.579*( cos( $1*pi/180 )*sin( ($2-10)*pi/180 ) ) * ( ((1 + sin( $1*pi/180 )*sin( 52*pi/180 ) + cos( $1*pi/180 )*cos( 52*pi/180 )*cos( ($2-10)*pi/180 ) ) *0.5)^ -0.5) - (-36.388)', image = 'Europe blank laea location map.svg', image1 = 'Europe relief laea location map.jpg' } 9ag2bdwnyzcblyaq956s1wlt3y46a8u