Vikipedija isvwiki https://isv.wikipedia.org/wiki/Glavna_stranica MediaWiki 1.47.0-wmf.24 first-letter Media Special Besěda Koristnik Besěda s koristnikom Vikipedija Besěda Vikipedije Fajl Besěda o fajlu MediaWiki Besěda o MediaWiki Šablon Besěda o šablonu Pomoč Besěda o pomoči Kategorija Besěda o kategoriji TimedText TimedText talk Modul Besěda modula Event Event talk 0 1716 49134 35616 2026-10-28T11:35:26Z Jakub Škoda 1245 Obrazok (Je možno koristati Šablon:Kartka narodnost?) 49134 wikitext text/x-wiki [[Fajl:Slavic World.svg|thumb|Karta držav světa s boljšestju Slovjan (''temnym'') ili značimym (10%+) menšinstvom Slovjan (''světlym'')]][[Fajl:Slavs mosaic.jpg|thumb|Slavne osobnosti slovjanskyh narodov]] {{Kartka narodnost | caption = Slovjani | native_name = Slovjani | genealogy = Indoevropejci | group = Slovjanska etnojazykova skupina | image = Slavic World.svg | image_caption = Karta držav světa s boljšestju Slovjan (''temnym'') ili značimym (10%+) menšinstvom Slovjan (''světlym'') | related = Baltijci }} '''Slovjani''' sut največša sěmja evropejskyh narodov, s naseljeńjem večšim neželi 250 milionov ljudij, ktori živut glavno v Vozhodnoj i Srědnoj [[Evropa|Evropě]], na velikoj česti [[Balkanski poluostrov|Balkanskogo poluostrova]] i za [[Uralske gory|uralskymi gorami]] v [[Azija|Aziji]]. [[Slovjanske jezyky|Slovjanska jezyčna grupa]] s jej mnogymi jezykami jest čest [[Indoevropejske jezyky|indoevropejskyh jezykov]]. Tamta grupa može byti razděljena v [[Iztočnoslovjanske jezyky|vozhodnoslovjansku větvu]], ktora jest formovana iz [[Russky jezyk|russkogo]], [[Bělorussky jezyk|bělorusskogo]] i [[Ukrajinsky jezyk|ukrajinskogo]] jezyka; [[Zapadnoslovjanske jezyky|zapadnoslovjansku větvu]], ktora jest formovana iz [[Poljsky jezyk|poljskogo]], [[Češsky jezyk|češskogo]] i [[Slovačsky jezyk|slovačskogo]] jezyka; i [[Južnoslovjanske jezyky|južnoslovjansku větvu]], ktora jest formovana iz [[Slovenačsky jezyk|slovenskogo]], [[Srbohrvatsky jezyk|srbohrvatskogo]], [[Makedonsky jezyk|makedonskogo]] i [[Bulgarsky jezyk|bulgarskogo]] jezyka. == Početok Slovjanov == Rani Slovjani byli někaka grupa zemjedělcev i pasnikov, ktori žili v blatu i lěsah sučasnoj vozhodnoj [[Poljska|Poljsky]], zapadnoj [[Rosija|Rosije]], [[Bělorus]]i i [[Ukrajina|Ukrajiny]]. Od okolo 150 n.e. slovjanske plemena počeli razširjati se v vse strany. Na sěver, oni šli po rěkah prěz lěsy sučasnoj Rosije, i zajmali teritoriju naseljenu od [[Fini|finskyh]] i [[Baltičske narody|baltičskyh]] narodov, a mnogyh iz njih oni asimilovali. Na zapad, oni strětli [[Germanci|germanske]] i [[Kelti|keltske]] plemena i zajmali mnoge zemje v Srědnjej Evropě. V sedmom stolětji Slovjani dosegnuli na jug až do [[Jadransko morje|Jadranskogo]] i [[Egejsko morje|Egejskogo]] morja. Naslědujuče dva stolětja oni naselili najvyše veliku čest [[Balkanski poluostrov|Balkanskogo poluostrova]], potom čest [[Bizantijska imperija|Bizantijskoj imperije]], vměščajuči městno naseljeńje i slovjanizujuči pribyvajuče narody (napriměr [[Bulgari|Bulgarov]]). Na vozhodu, na koncu 16-ogo stolětja, [[Rusi]] už obezpečili opora za Uralskymi gorami v Aziji, a v 19-om stolětji slovjanska kultura dosegnula [[Tihy okean]]. == Religija i kultura == Ako drěvni Slovjani pravdopodobno iměli značnu rasovu i kulturnu homogennost, to tutčasni Slovjani sut spojeni glavno jihnoju jezyčnym srodstvom i svědomostju o občem početku. Široky kontakt s različnymi narodami iměl gluboky efekt na rasovy i kulturny razvoj Slovjanov. Tutčas slovjanske narody demonstrujut više veliku raznorodnost, i po fizičnom tipu i po kulturě, neželi kakakoli ina grupa Evropejcev. [[Hristijanstvo]] bylo najprvo prědstavjeno Slovjanam od [[Grecija|grečskyh]] misionarov v 9-om i 10-om stolětju. Ale slovjansky religiozny razvoj prěměnil se poslě razděljeńja vozhodnoj i zapadnoj crkve v 1054 g. Slovjani stali objekt borby medžu zapadnoju [[Rimsky katolicizm|rimskokatoličskoju]] i vozhodnoju [[Pravoslavje|pravoslavnoju crkovju]]. Katolicizm i zapadna kultura pobědili srěd [[Poljaki|Poljakov]], [[Slovaki|Slovakov]] i [[Čehi|Čehov]] (hoti pozdněje Čehi iměli na sobě značne efekty od [[Reformacija|Reformacije]], i nyně oni sut jediny Slovjansky narod s velikym [[Protestantizm|protestantskym]] menšinstvom). Na Balkanah [[Slovenci]] i [[Hrvati]] takože dali svoju věrnost rimskomu katolicizmu i padli v sferu srědnjeevropejskoj civilizacije. [[Srbi]], [[Makedonci]], [[Bulgari]] i večinstvo [[Vozhodni Slovjani|vozhodnyh Slovjanov]] sjedinili se s pravoslavnoju crkovju, i prijeli mnogo aspektov bizantijskoj kultury, vključno s adaptacijeju dlja sebe [[Grečsky alfabet|grečskogo alfabeta]] v formě ([[Kirilica|kirilice]]). V 14-om stolětju [[Turki|turečski]] [[Otomanska imperija|Otomanci]] pokorili veliku čest jugo-vozhodnoj Evropy. Zemje, ktore tutčas sut [[Bosnija i Hercegovina]], [[Bulgarija]], [[Hrvatija]], [[Sěverna Makedonija]], [[Srbija]] i [[Črna Gora]], ostali pod turečskoju vladoju až do 1912 goda. Četyri stolětja turečskogo dominovańja iměli gluboky efekt na balkanskyh Slovjanov, mnogi iz ktoryh bili nasilno prěobračeni v [[Islam]]. Dnes večinstvo slovjanskyh muslimanov žive v Bosniji i južnoj Bulgariji. Ače Slovjani tvorili několiko srědnjevěčnyh kraljevstv medžu 9-ym i 11-om stolětjem, velika čest jihnoj naslědnoj historije byla harakterizovana pokorjeńjem od inyh držav. Tutčasne slovjanske državy pomnogu sut rezultat razrušeńjem [[Avstro-Vugrska imperija|Avstro-Vugrije]] i [[Otomanska imperija|Otomanskoj]] imperije poslě [[Prva světova vojna|Prvoj světovoj vojny]]. S isključeńjem Čehov Slovjani prěvažno ostavali agrarne narody do srědiny 20-ogo stolětja. Poslě [[Druga světova vojna|Drugoj světovoj vojny]] večinstvo slovjanskyh narodov padlo pod [[Sovětsky sojuz|sovětskoju]] sferoju vlady, a marksistične vlady tvorili ambiciozne programy industrializacije i urbanizacije. Na koncu 1980-yh i početku 1990-yh lět, poslě razpada Sovětskogo sojuza, mnogo evropejskyh držav prěměnilo se v nezaležne, demokratične vladstva. Na někojih zemjah, osoblivo v byvšej [[Jugoslavija|Jugoslaviji]], toj prěhod započal konflikt medžu Slovjanami iz raznyh nacionalno-religioznyh grup. == Slovjanske narody == Vsego v světu, po ocěnkam, žive kolo 350 milionov slovjanov. * [[Rusi]] — kolo 130 milionov * [[Poljaki]] — kolo 60 milionov * [[Ukrajinci]] — kolo 40 milionov * [[Srbi]] — kolo 10 milionov * [[Čehi]] — 10–14 milionov * [[Bělorusi]] — 9–10 milionov * [[Bulgari]] — 8–10 milionov * [[Hrvati]] — 6–9 milionov * [[Slovaki]] — 5–7 milionov * [[Bosnjaki]] — 2–3 miliona * [[Slovenci]] — kolo 2 milionov * [[Makedonci]] — kolo 2 milionov * [[Slezci]] — kolo 500 tysečev * [[Moravci]] — kolo 500 tysečev * [[Rusini]] — od 500 do 1500 tysečev * [[Črnogorci]] — do 500 tysečev * [[Kašubi]] — do 500 tysečev * [[Srbolužičani]] — do 200 tysečev [[Kategorija:Slovjani| ]] [[Kategorija:Narody]] fdwvtbb8iqs6n4afla4it4semi7b8pj 49135 49134 2026-10-28T11:36:47Z Jakub Škoda 1245 Popravjenje 49135 wikitext text/x-wiki [[Fajl:Slavic World.svg|thumb|Karta držav světa s boljšestju Slovjan (''temnym'') ili značimym (10%+) menšinstvom Slovjan (''světlym'')]][[Fajl:Slavs mosaic.jpg|thumb|Slavne osobnosti slovjanskyh narodov]] '''Slovjani''' sut največša sěmja evropejskyh narodov, s naseljeńjem večšim neželi 250 milionov ljudij, ktori živut glavno v Vozhodnoj i Srědnoj [[Evropa|Evropě]], na velikoj česti [[Balkanski poluostrov|Balkanskogo poluostrova]] i za [[Uralske gory|uralskymi gorami]] v [[Azija|Aziji]]. [[Slovjanske jezyky|Slovjanska jezyčna grupa]] s jej mnogymi jezykami jest čest [[Indoevropejske jezyky|indoevropejskyh jezykov]]. Tamta grupa može byti razděljena v [[Iztočnoslovjanske jezyky|vozhodnoslovjansku větvu]], ktora jest formovana iz [[Russky jezyk|russkogo]], [[Bělorussky jezyk|bělorusskogo]] i [[Ukrajinsky jezyk|ukrajinskogo]] jezyka; [[Zapadnoslovjanske jezyky|zapadnoslovjansku větvu]], ktora jest formovana iz [[Poljsky jezyk|poljskogo]], [[Češsky jezyk|češskogo]] i [[Slovačsky jezyk|slovačskogo]] jezyka; i [[Južnoslovjanske jezyky|južnoslovjansku větvu]], ktora jest formovana iz [[Slovenačsky jezyk|slovenskogo]], [[Srbohrvatsky jezyk|srbohrvatskogo]], [[Makedonsky jezyk|makedonskogo]] i [[Bulgarsky jezyk|bulgarskogo]] jezyka. == Početok Slovjanov == Rani Slovjani byli někaka grupa zemjedělcev i pasnikov, ktori žili v blatu i lěsah sučasnoj vozhodnoj [[Poljska|Poljsky]], zapadnoj [[Rosija|Rosije]], [[Bělorus]]i i [[Ukrajina|Ukrajiny]]. Od okolo 150 n.e. slovjanske plemena počeli razširjati se v vse strany. Na sěver, oni šli po rěkah prěz lěsy sučasnoj Rosije, i zajmali teritoriju naseljenu od [[Fini|finskyh]] i [[Baltičske narody|baltičskyh]] narodov, a mnogyh iz njih oni asimilovali. Na zapad, oni strětli [[Germanci|germanske]] i [[Kelti|keltske]] plemena i zajmali mnoge zemje v Srědnjej Evropě. V sedmom stolětji Slovjani dosegnuli na jug až do [[Jadransko morje|Jadranskogo]] i [[Egejsko morje|Egejskogo]] morja. Naslědujuče dva stolětja oni naselili najvyše veliku čest [[Balkanski poluostrov|Balkanskogo poluostrova]], potom čest [[Bizantijska imperija|Bizantijskoj imperije]], vměščajuči městno naseljeńje i slovjanizujuči pribyvajuče narody (napriměr [[Bulgari|Bulgarov]]). Na vozhodu, na koncu 16-ogo stolětja, [[Rusi]] už obezpečili opora za Uralskymi gorami v Aziji, a v 19-om stolětji slovjanska kultura dosegnula [[Tihy okean]]. == Religija i kultura == Ako drěvni Slovjani pravdopodobno iměli značnu rasovu i kulturnu homogennost, to tutčasni Slovjani sut spojeni glavno jihnoju jezyčnym srodstvom i svědomostju o občem početku. Široky kontakt s različnymi narodami iměl gluboky efekt na rasovy i kulturny razvoj Slovjanov. Tutčas slovjanske narody demonstrujut više veliku raznorodnost, i po fizičnom tipu i po kulturě, neželi kakakoli ina grupa Evropejcev. [[Hristijanstvo]] bylo najprvo prědstavjeno Slovjanam od [[Grecija|grečskyh]] misionarov v 9-om i 10-om stolětju. Ale slovjansky religiozny razvoj prěměnil se poslě razděljeńja vozhodnoj i zapadnoj crkve v 1054 g. Slovjani stali objekt borby medžu zapadnoju [[Rimsky katolicizm|rimskokatoličskoju]] i vozhodnoju [[Pravoslavje|pravoslavnoju crkovju]]. Katolicizm i zapadna kultura pobědili srěd [[Poljaki|Poljakov]], [[Slovaki|Slovakov]] i [[Čehi|Čehov]] (hoti pozdněje Čehi iměli na sobě značne efekty od [[Reformacija|Reformacije]], i nyně oni sut jediny Slovjansky narod s velikym [[Protestantizm|protestantskym]] menšinstvom). Na Balkanah [[Slovenci]] i [[Hrvati]] takože dali svoju věrnost rimskomu katolicizmu i padli v sferu srědnjeevropejskoj civilizacije. [[Srbi]], [[Makedonci]], [[Bulgari]] i večinstvo [[Vozhodni Slovjani|vozhodnyh Slovjanov]] sjedinili se s pravoslavnoju crkovju, i prijeli mnogo aspektov bizantijskoj kultury, vključno s adaptacijeju dlja sebe [[Grečsky alfabet|grečskogo alfabeta]] v formě ([[Kirilica|kirilice]]). V 14-om stolětju [[Turki|turečski]] [[Otomanska imperija|Otomanci]] pokorili veliku čest jugo-vozhodnoj Evropy. Zemje, ktore tutčas sut [[Bosnija i Hercegovina]], [[Bulgarija]], [[Hrvatija]], [[Sěverna Makedonija]], [[Srbija]] i [[Črna Gora]], ostali pod turečskoju vladoju až do 1912 goda. Četyri stolětja turečskogo dominovańja iměli gluboky efekt na balkanskyh Slovjanov, mnogi iz ktoryh bili nasilno prěobračeni v [[Islam]]. Dnes večinstvo slovjanskyh muslimanov žive v Bosniji i južnoj Bulgariji. Ače Slovjani tvorili několiko srědnjevěčnyh kraljevstv medžu 9-ym i 11-om stolětjem, velika čest jihnoj naslědnoj historije byla harakterizovana pokorjeńjem od inyh držav. Tutčasne slovjanske državy pomnogu sut rezultat razrušeńjem [[Avstro-Vugrska imperija|Avstro-Vugrije]] i [[Otomanska imperija|Otomanskoj]] imperije poslě [[Prva světova vojna|Prvoj světovoj vojny]]. S isključeńjem Čehov Slovjani prěvažno ostavali agrarne narody do srědiny 20-ogo stolětja. Poslě [[Druga světova vojna|Drugoj světovoj vojny]] večinstvo slovjanskyh narodov padlo pod [[Sovětsky sojuz|sovětskoju]] sferoju vlady, a marksistične vlady tvorili ambiciozne programy industrializacije i urbanizacije. Na koncu 1980-yh i početku 1990-yh lět, poslě razpada Sovětskogo sojuza, mnogo evropejskyh držav prěměnilo se v nezaležne, demokratične vladstva. Na někojih zemjah, osoblivo v byvšej [[Jugoslavija|Jugoslaviji]], toj prěhod započal konflikt medžu Slovjanami iz raznyh nacionalno-religioznyh grup. == Slovjanske narody == Vsego v světu, po ocěnkam, žive kolo 350 milionov slovjanov. * [[Rusi]] — kolo 130 milionov * [[Poljaki]] — kolo 60 milionov * [[Ukrajinci]] — kolo 40 milionov * [[Srbi]] — kolo 10 milionov * [[Čehi]] — 10–14 milionov * [[Bělorusi]] — 9–10 milionov * [[Bulgari]] — 8–10 milionov * [[Hrvati]] — 6–9 milionov * [[Slovaki]] — 5–7 milionov * [[Bosnjaki]] — 2–3 miliona * [[Slovenci]] — kolo 2 milionov * [[Makedonci]] — kolo 2 milionov * [[Slezci]] — kolo 500 tysečev * [[Moravci]] — kolo 500 tysečev * [[Rusini]] — od 500 do 1500 tysečev * [[Črnogorci]] — do 500 tysečev * [[Kašubi]] — do 500 tysečev * [[Srbolužičani]] — do 200 tysečev [[Kategorija:Slovjani| ]] [[Kategorija:Narody]] qxuf4reucra9ewg7ljxjolq160hw1bl 0 2093 49120 35855 2026-10-27T17:18:28Z SzymonV 104 49120 wikitext text/x-wiki {| align="right" style="width:300px; margin-left:1em; margin-bottom:1em; border:1px solid #a2a9b1; background:#f8f9fa; padding:5px; font-size:90%; line-height:1.5em;" ! colspan="2" style="background:#36454F; color:white; text-align:center; font-size:125%; padding:0.3em;" |{{-|Želězna Gvardija|Желєзна Гвардија}}<br><small>{{-|{{-|Garda de Fier}}}}</small> |- | colspan="2" style="text-align:center; padding:0.5em;" |[[Fajl:Iron Guard.png|frameless]] |- ! colspan="2" style="background:#eeeeee; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;" |Informacije |- | style="width:35%; font-weight:bold; vertical-align:top;" |Lideri: |{{-|{{-|Corneliu Zelea Codreanu}}|Корнелиу Зеља Кодрјану}}, {{-|{{-|Horia Sima}}|Хорија Сима}} |- | style="font-weight:bold; vertical-align:top;" |Osnovana: |24 junija 1927 |- | style="vertical-align: top;" |'''Zabrana:''' |1941 |- | style="vertical-align: top;" |'''Ideologija:''' |Legionarizm * Ultranacionalizm * Populizm * [[Antisemitizm]] |- | style="vertical-align: top;" |'''Odščepjena od:''' |Narodno-Hristijanska Liga Obrany |- | style="vertical-align: top;" |'''Členstvo:''' |272,000 (pozdne 1937) |}'''Želězna Gvardija''' (''{{Jezyky|ro|Garda de Fier}}) -'' fašistična<ref name=":0">{{-|J. Koranyi, ''Migrating Memories: Romanian Germans in Modern Europe'', 2021, s. 118}}</ref> i krajno pravičarska<ref name=":0" /> politična organizacija, dějuča v [[Rumunija|Rumuniji]] v godah 1927-1942. Osnoval ju {{LatCyr|Corneliu Zelea Codreanu|Корнелиу Зеља Кодрјану||1}}, početkovo pod nazvoju '''Legion Mihaila Arhangela''' (''{{Jezyky|ro|Legiunea Arhanghelul Mihail}}''). Od septembra 1940 godu do januara 1941 godu organizacija nosila nazvu '''Legionovy Ruh''' i bylo čestju fašističnoj, proněmečskoj vlady {{-|Iona Antonescu|Јона Антонеску}}. Glavne elementy ideologije organizacije byli [[antisemitizm]], [[rasizm]], [[nacionalizm]], kult vodža, misticizm i [[antikomunizm]]<ref>{{-|Ioanid 2004, s. 419. (na anglijskom)}}</ref>. Misticizm gvardije odrěkal se do tradicije Rumunskoj Pravoslavnoj Crkvi<ref>{{-|Ioanid 2004, s. 435. (na anglijskom)}}</ref>. Simbolom organizacije byla početkovo [[svastika]], potom črny trojny križ na zelenom fonu v figurě križa, tak zvany "Križ Mihaila Arhangela". Organizacija podtrimyvala žive kontakty s [[Nacionalsocialistična němečska rabotničska partija|{{-|NSDAP}}]], italijanskymi fašistami<ref>{{-|Volovici 1991,}} s. 68. (na anglijskom)</ref> i poljskoju organizacijeju RNR Falanga<ref>{{-|Szymon Rudnicki: ''Falanga: Ruch Narodowo-Radykalny''. Warszawa: Oficyna Wydawnicza ASPRA-JR, 2018,}} s. 660. (na poljskom)</ref>. == Historija == === Obdobje vodstva {{-|Codreanu|Кодрјану}} (1927–1938) === Legion Mihaila Arhangela stal stvorjeny 24 junija 1927 godu v gradu Jassy grupoju iz 19 osob. Stvorjenje Legiona bylo rezultatom razloma v partiji Narodno-Hristijanskoj Ligy Obrany (''{{Jezyky|ro|Liga Apărării Național Creștine, LANC}}''), osnovanoj {{LatCyr|Alexandru C. Cuza|Александру К. Куза||1}}. Početkovo, do dekembra 1929 goda, Legion ne provodil nikakoj vněšnjej dějateljnosti, prědstavjal jedino tip redu. Členi grupy žili objedinjeno v sbudovanom vlastnymi rukami domu v Jassah. V 1930 centrala Legiona byla prěnesena do stolicy državy [[Bukarešt]]a. [[Fajl:Horia Sima and Legionaries1940 (Retouched).jpg|thumb|297x297px|{{LatCyr|Horia Sima|Хорија Сима||1}} v obsrědině legionistov v 1940 godu]] === Vlada {{-|Antonescu|Антонеску}} === 30 avgusta 1940 slučil se vtory viensky arbitraž, v izhodu ktorogo Rumunija utratila veliku čest teritorij zaradi [[Vugrija|Vugrije]]. Dějanje to dovedlo do abdikacije {{-|Karolja II|Кароља II}} i zahvata vlady fašističnoju, proněmečskoju vladoju {{-|Iona Antonescu|Јона Антонеску}}<ref>{{-|Georgescu 1991,}} s. 210. (na anglijskom)</ref>. V septembru 1940 goda členi Želěznoj Gvardije, ktora onogda nosila oficialnu nazvu ''Legionovy Ruh'', vošli v sostav vlady {{-|Antonescu|Антонеску}}, a jej vodž {{LatCyr|Horia Sima|Хорија Сима||1}} stal vice-premierom. === V emigraciji === V avgustu 1944, po svrgnutju v Rumuniji proněmečskoj vlady {{LatCyr|Antonescu|Антонеску||1}}, Němcija stvorila v [[Viena|Vieně]] iz aktivistov Želěznoj Gvardije marionetovu tako zvanu "Rumunsku Narodnu Vladu", ktoroj premierom stal {{-|Horia Sima|Хорија Сима}}. V tom samom vrěmenu mnogo členov Želěznoj Gvardije vstupilo do Rumunskogo Polka Grenadierov SS. Komunistične avtoritety Rumunije kompletno razbili ostanky struktur Želěznoj Gvardije. == Ideologija == === Nacionalizm === [[Fajl:Miscarea Legionara Bucuresti Legionary Movement Bucharest Romania.jpg|thumb|297x297px|Marš Želěznoj Gvardiji, Bukarešt 1940 godu]] Ideologija Želěznoj Gvardije byla jednym iz variantov nacionalističnoj ideje "krvi i zemje", obsegnuvši motiva "kosti prědkov"<ref name=":1">{{-|Norman Davies: ''Europa. Rozprawa historyka z historią'', Kraków, Znak, s. 1027.}}</ref>. {{-|Codreanu|Кодрјану}} uvažal, že nacija jest občina živyh Rumunov, tyh, ktori se budut uroditi, i duš prědkov. Tako razuměna nacija ima byti hranjena prěd vsekakymi vněšnjimi vlivami, vse čudže elementy sut uvažane za smrteljne ogroženje dlja narodov<ref>Ioanid 2004, s. 421. (na anglijskom)</ref>. === Kult smrti === Partijne ritualy byli svezane s kultom [[smrt]]i. Partijne sobranja počinali se od odčitanja spisu umrlyh aktivistov. Doktrina Gvardije nazyvana je rumunskym fašizmom, sučim jednoju iz najbolje radikalnyh větv toj ideologije, reprezentujuči konkretny interes kultom smrti i antisemitizmom<ref name=":1" />. === Religija === Religija byla ključna v ideologiji. {{-|Codreanu|Кодрјану}} tak naznačal osnovne zasady svojego ruhu: ''věra v Boga, věra v našu misiju, ljubov do sebe vzajemno i pěsnji, ako manifestacija našego stanja duha''<ref>{{-|Przeperski 2010, s. 54. (na poljskom)}}</ref>. Velje svečennikov Rumunskoj Pravoslavnoj Crkvi i studentov naležali do Gvardije. == Linky == {{Iztočniky}} == Bibliografija == <div class="ext-gadget-alphabet-disable"> * Ioanid R., ''The sacralised politics of the Romanian Iron Guard'', „Totalitarian Movements and Political Religions”. * Leon Volovici: ''Nationalist ideology and antisemitism. The case of Romanian intellectuals in the 1930s''. Oxford: 1991. * Vlad Georgescu: ''The Romanians. A history''. Columbus: 1991. * Michał Przeperski. ''[https://www.academia.edu/35239581/Nacjonalizm_ideologia_charyzma_%C5%BBelazna_Gwardia_i_Ruch_Narodowo_Radykalny_perspektywa_por%C3%B3wnawcza_Nationalism_ideology_charisma_National_Radical_Movement_and_Iron_Guard_comparative_perspective Nacjonalizm, ideologia, charyzma Żelazna Gwardia i Ruch Narodowo-Radykalny: perspektywa porównawcza]''. </div> == Vněšnje linky == {{Prěvod|pl|Żelazna Gwardia|revizija=78206314}} [[Kategorija:Historija Rumunije]] [[Kategorija:Druga světova vojna]] [[Kategorija:Fašizm]] 7gpee0lom2x4w4z1d6fpw3dvx1w0jh8 0 5882 49131 44806 2026-10-28T05:22:49Z GlěbDyndar 29 49131 wikitext text/x-wiki [[Fajl:Les Très Riches Heures du duc de Berry mars.jpg | thumb | 300px | «Marec» v časoslovu (knigě časin) {{Lang|fr|Les Très Riches Heures du Duc de Berry}} «Velje bogate časiny hercoga Berijskogo», početok 15. stolětja]] '''Marec''' ili '''brězenj''' je tretji [[měsec (period)|měsec]] [[gregoriansky kalendar|gregorianskogo kalendara]], imajuči 31 [[denj]]. V [[sěverna polsfera|sěvernoj polsferě]] marec je prvy měsec [[meteorologija|meteorologičnoj]] [[vesna|vesny]], v [[južna polsfera|južnoj polsferě]] je prvy měsec meteorologičnoj [[jesenj|jesenje]]. V [[Evropejsky sojuz|Evropejskom sojuzu]] měsec marec trvaje jednu časinu krače od ostalyh měsecev s 31 dnjem, zato že v poslědnjem vikendu měseca načinaje se [[Srědnjeevropejsky lětnji čas]]. Okolo 20 ili 21 marca je [[ravnodenstvo]], kogda oficialno načinaje se vesna. == Historija == U davnyh [[Rimska imperija|rimjanov]] marec byl prvy měsec goda, ktory do 7-ogo stolětja p.n.e. iměl deset měsecev (ostale 61 denj byli bezměsečne). On byl imenovany {{Lang|la|martius}} po [[Mars|Marsu]], bogu [[vojna|vojny]], ktory v [[rimska mitologija|rimskoj mitologiji]] takože byl prědok rimjanov črěz svojih synov [[Romul i Rem|Romula i Rema]]. Marec byl měsec, v ktorom po zimovom prěryvu možno bylo vrnuti se k vojevan‌ju. Može byti, že imenovan‌je po Marsu takože bylo svezano s tym, že Mars takože byl bog vegatacije, ktora po zimě vračala se.<ref>{{Cite web | url = https://onzetaal.nl/taalloket/namen-van-maanden | title = Waar komen de namen van de maanden (januari tot en met december) vandaan? | website = Onze taal | language = nl | access-date = 2026-07-29}}</ref> V tečen‌ju slědujučih stolětij, ale najpozdněje v godu 153 p.n.e., [[januar]] stal prvy měsec goda, a marec tretji. Vo vtorom stolětju našej ery, v času vladan‌ja imperatora [[Kommod|Kommoda]], marec byl kratkotrajno prěimenovany na {{Lang|la|felix}} – jedno iz prězvišč imperatora – ale poslě jegovoj smrti stara nazva byla vračena. == Slovjanske nazvy marca == [[Latinsky jezyk|Latinska]] nazva marca prějela se v mnogyh sučasnyh [[indoevropejske jezyky|indoevropejskyh jezykov]], ale poněkoje [[slovjanske jezyky]] do dněšnjego dnja upotrěbjajut vlastne ili stare [[Slovjansky kalendar|slovjanske nazvy měsecev]]: [[ukrajinsky jezyk|ukr.]] i {{Jezyky|rue|березень}}, {{Jezyky|cs|březen}}; {{Jezyky|be|сакавік}}; {{Jezyky|hr|ožujak}}; {{Jezyky|csb|strëmiannik}}. Kromě togo, ostale slovjanske jezyky imajut abo iměli arhaične formy: {{Jezyky|pl|brzezień}}, {{Jezyky|sk|brezeň}}; {{Jezyky|ru|березозол}} (od [[staroiztočnoslovjansky jezyk|st.vozh.slov.]]: {{-|''берѣзолъ''}} «aprilj»); {{Jezyky|sl|sušec}}, {{Jezyky|bg|сухи}} (od {{Jezyky|cu|соухъ}} «marec»); {{Jezyky|sr|дерикожа}}; {{Jezyky|mk|цутар}}; {{Jezyky|hsb|nalětnik}}; {{Jezyky|dsb|pózymski}}. V [[medžuslovjansky jezyk|medžuslovjanskom]] prěporučaje se koristan‌je latinskyh nazv měsecev, ibo slovjanske nazvy često sut mnogoznačne ili nerazumlive. Starocrkovnoslovjanska nazva {{Lang|cu|брѣзьнъ}} iměla značen‌je «aprilj», ale to v pozdnějših jezykah kromě bulgarskogo značen‌je «marec». Poněkoji koristniki medžuslovjanskogo jezyka prědpočitajut ino razrěšen‌je, nazyvajuči marec prosto «tretjim měsecem». == Iztočnik == {{Iztočniky}} {{Jedinice časa}} [[Kategorija:Měsece]] qszknulu6uc2u5pzbi38vng9qziiipo 49132 49131 2026-10-28T05:25:32Z GlěbDyndar 29 49132 wikitext text/x-wiki [[Fajl:Les Très Riches Heures du duc de Berry mars.jpg | thumb | 300px | «Marec» v časoslovu (knigě časin) {{Lang|fr|Les Très Riches Heures du Duc de Berry}} «Velje bogate časiny hercoga Berijskogo», početok 15. stolětja]] '''Marec''' ili '''brězenj''' je tretji [[měsec (period)|měsec]] [[gregoriansky kalendar|gregorianskogo kalendara]], imajuči 31 [[denj]]. V [[sěverna polsfera|sěvernoj polsferě]] marec je prvy měsec [[meteorologija|meteorologičnoj]] [[vesna|vesny]], v [[južna polsfera|južnoj polsferě]] je prvy měsec meteorologičnoj [[jesenj|jesenje]]. V [[Evropejsky sojuz|Evropejskom sojuzu]] měsec marec trvaje jednu časinu krače od ostalyh měsecev s 31 dnjem, zato že v poslědnjem vikendu měseca načinaje se [[Srědnjeevropejsky lětnji čas]]. Okolo 20 ili 21 marca je [[ravnodenstvo]], kogda oficialno načinaje se vesna. == Historija == U davnyh [[Rimska imperija|rimjanov]] marec byl prvy měsec goda, ktory do 7-ogo stolětja p.n.e. iměl deset měsecev (ostale 61 denj byli bezměsečne). On byl imenovany {{Lang|la|martius}} po [[Mars|Marsu]], bogu [[vojna|vojny]], ktory v [[rimska mitologija|rimskoj mitologiji]] takože byl prědok rimjanov črěz svojih synov [[Romul i Rem|Romula i Rema]]. Marec byl měsec, v ktorom po zimovom prěryvu možno bylo vrnuti se k vojevan‌ju. Može byti, že imenovan‌je po Marsu takože bylo svezano s tym, že Mars takože byl bog vegatacije, ktora po zimě vračala se.<ref>{{Cite web | url = https://onzetaal.nl/taalloket/namen-van-maanden | title = Waar komen de namen van de maanden (januari tot en met december) vandaan? | website = Onze taal | language = nl | access-date = 2026-07-29}}</ref> V tečen‌ju slědujučih stolětij, ale najpozdněje v godu 153 p.n.e., [[januar]] stal prvy měsec goda, a marec tretji. Vo vtorom stolětju našej ery, v času vladan‌ja imperatora [[Kommod|Kommoda]], marec byl kratkotrajno prěimenovany na {{Lang|la|felix}} – jedno iz prězvišč imperatora – ale poslě jegovoj smrti stara nazva byla vračena. == Slovjanske nazvy marca == [[Latinsky jezyk|Latinska]] nazva marca prějela se v mnogyh sučasnyh [[indoevropejske jezyky|indoevropejskyh jezykov]], ale poněkoje [[slovjanske jezyky]] do dnešnjego dnja upotrěbjajut vlastne ili stare [[Slovjansky kalendar|slovjanske nazvy měsecev]]: [[ukrajinsky jezyk|ukr.]] i {{Jezyky|rue|березень}}, {{Jezyky|cs|březen}}; {{Jezyky|be|сакавік}}; {{Jezyky|hr|ožujak}}; {{Jezyky|csb|strëmiannik}}. Kromě togo, ostale slovjanske jezyky imajut abo iměli arhaične formy: {{Jezyky|pl|brzezień}}, {{Jezyky|sk|brezeň}}; {{Jezyky|ru|березозол}} (od [[staroiztočnoslovjansky jezyk|st.vozh.slov.]]: {{-|''берѣзолъ''}} «aprilj»); {{Jezyky|sl|sušec}}, {{Jezyky|bg|сухи}} (od {{Jezyky|cu|соухъ}} «marec»); {{Jezyky|sr|дерикожа}}; {{Jezyky|mk|цутар}}; {{Jezyky|hsb|nalětnik}}; {{Jezyky|dsb|pózymski}}. V [[medžuslovjansky jezyk|medžuslovjanskom]] prěporučaje se koristan‌je latinskyh nazv měsecev, ibo slovjanske nazvy često sut mnogoznačne ili nerazumlive. Starocrkovnoslovjanska nazva {{Lang|cu|брѣзьнъ}} iměla značen‌je «aprilj», ale to v pozdnějših jezykah kromě bulgarskogo imaje značen‌je «marec». Poněkoji koristniki medžuslovjanskogo jezyka prědpočitajut ino razrěšen‌je, nazyvajuči marec prosto «tretjim měsecem». == Iztočnik == {{Iztočniky}} {{Jedinice časa}} [[Kategorija:Měsece]] a8m238xa47ubycxfcs7fh9qedbqcav2 49133 49132 2026-10-28T05:26:36Z GlěbDyndar 29 49133 wikitext text/x-wiki [[Fajl:Les Très Riches Heures du duc de Berry mars.jpg | thumb | 300px | «Marec» v časoslovu (knigě časin) {{Lang|fr|Les Très Riches Heures du Duc de Berry}} «Velje bogate časiny hercoga Berijskogo», početok 15. stolětja]] '''Marec''' ili '''brězenj''' je tretji [[měsec (period)|měsec]] [[gregoriansky kalendar|gregorianskogo kalendara]], imajuči 31 [[denj]]. V [[sěverna polsfera|sěvernoj polsferě]] marec je prvy měsec [[meteorologija|meteorologičnoj]] [[vesna|vesny]], v [[južna polsfera|južnoj polsferě]] je prvy měsec meteorologičnoj [[jesenj|jesenje]]. V [[Evropejsky sojuz|Evropejskom sojuzu]] měsec marec trvaje jednu časinu krače od ostalyh měsecev s 31 dnjem, zato že v poslědnjem vikendu měseca načinaje se [[Srědnjeevropejsky lětnji čas]]. Okolo 20 ili 21 marca je [[ravnodenstvo]], kogda oficialno načinaje se vesna. == Historija == U davnyh [[Rimska imperija|rimjanov]] marec byl prvy měsec goda, ktory do 7-ogo stolětja p.n.e. iměl deset měsecev (ostale 61 denj byli bezměsečne). On byl imenovany {{Lang|la|martius}} po [[Mars|Marsu]], bogu [[vojna|vojny]], ktory v [[rimska mitologija|rimskoj mitologiji]] takože byl prědok rimjanov črěz svojih synov [[Romul i Rem|Romula i Rema]]. Marec byl měsec, v ktorom po zimovom prěryvu možno bylo vrnuti se k vojevan‌ju. Može byti, že imenovan‌je po Marsu takože bylo svezano s tym, že Mars takože byl bog vegatacije, ktora po zimě vračala se.<ref>{{Cite web | url = https://onzetaal.nl/taalloket/namen-van-maanden | title = Waar komen de namen van de maanden (januari tot en met december) vandaan? | website = Onze taal | language = nl | access-date = 2026-07-29}}</ref> V tečen‌ju slědujučih stolětij, ale najpozdněje v godu 153 p.n.e., [[januar]] stal prvy měsec goda, a marec tretji. Vo vtorom stolětju našej ery, v času vladan‌ja imperatora [[Kommod|Kommoda]], marec byl kratkotrajno prěimenovany na {{Lang|la|felix}} – jedno iz prězvišč imperatora – ale poslě jegovoj smrti stara nazva byla vračena. == Slovjanske nazvy marca == [[Latinsky jezyk|Latinska]] nazva marca prějela se v mnogyh sučasnyh [[indoevropejske jezyky|indoevropejskyh jezykov]], ale poněkoje [[slovjanske jezyky]] do dnešnjego dnja upotrěbjajut vlastne ili stare [[Slovjansky kalendar|slovjanske nazvy měsecev]]: [[ukrajinsky jezyk|ukr.]] i {{Jezyky|rue|березень}}, {{Jezyky|cs|březen}}; {{Jezyky|be|сакавік}}; {{Jezyky|hr|ožujak}}; {{Jezyky|csb|strëmiannik}}. Kromě togo, ostale slovjanske jezyky imajut abo iměli arhaične formy: {{Jezyky|pl|brzezień}}, {{Jezyky|sk|brezeň}}; {{Jezyky|ru|березозол}} (od [[staroiztočnoslovjansky jezyk|st.vozh.slov.]]: {{-|''берѣзолъ''}} «aprilj»); {{Jezyky|sl|sušec}}, {{Jezyky|bg|сухи}} (od {{Jezyky|cu|соухъ}} «marec»); {{Jezyky|sr|дерикожа}}; {{Jezyky|mk|цутар}}; {{Jezyky|hsb|nalětnik}}; {{Jezyky|dsb|pózymski}}. V [[medžuslovjansky jezyk|medžuslovjanskom]] prěporučaje se koristan‌je latinskyh nazv měsecev, ibo slovjanske nazvy često sut mnogoznačne ili nerazumlive. Starocrkovnoslovjanska nazva {{Lang|cu|брѣзьнъ}} iměla značen‌je «aprilj», ale to v pozdnějših jezykah kromě bulgarskogo imaje značen‌je «marec». Poněkoji koristniki medžuslovjanskogo jezyka prědpočitajut ino razrěšen‌je, nazyvajuči marec prosto «tretjim měsecem». == Iztočnik == {{Iztočniky}} {{Jedinice časa}} {{Pravopis prověrjeny}} [[Kategorija:Měsece]] 58xl9z0rgtvkwyoeahov1n59vo5ri1a 0 6518 49118 48898 2026-10-27T13:57:26Z SzymonV 104 49118 wikitext text/x-wiki {| align="right" style="width:300px; margin-left:1em; margin-bottom:1em; border:1px solid #a2a9b1; background:#f8f9fa; padding:5px; font-size:90%; line-height:1.5em;" ! colspan="2" style="background:#36454F; color:white; text-align:center; font-size:125%; padding:0.3em;" |{{-|Andres Larka|Андрес Ларка}}<br>{{-||{{-|Andres Larka}}}} |- | colspan="2" style="text-align:center; padding:0.5em;" |[[Fajl:Kindralmajor Andres Larka.jpg|frameless]] |- ! colspan="2" style="background:#eeeeee; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;" |Biografija |- | style="width:35%; font-weight:bold; vertical-align:top;" |Rodil se: |5 marca 1879<br>Pilistvere, Rosijske Carstvo |- | style="font-weight:bold; vertical-align:top;" |Umrl: |8 januara 1943 (36 lět)<br>[[Кировска област|Kirovska oblast]], [[Совєтскы сојуз|SSSR]] |- ! colspan="2" style="background:#eeeeee; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;" |Dějatelnost |- | style="font-weight:bold;" |Oblast: |Politik, vojak |} '''{{-|{{-|Andres Larka}}|Андрес Ларка}}''' (*&nbsp;5 marca 1879, Pilistvere - †&nbsp;8 januara 1943, [[Кировска област|Kirovska oblast]]) - [[Estonija|estonsky]] vojak, vojskovy načelnik v estonskoj vojny o nezaležnost i politik. Kandidat na prezidenta Estoniji iz [[Ruh Vapsov|Ruhu Vapsov]]. == Životopis == V 1934 godu ako lider [[Ruh Vapsov|Estonskogo Sveza Bojevnikov o Svobodu]] ("Vapsov"), byl jih kandidatom na prezidenta Estoniji i byl uvažany za mnogo pravdopodobnogo izigratelja. 12 marca 1934 godu, ponad měsec prěd izborami, prěhodny premier-ministr {{-|{{-|Konstantin Päts}}|константин Пјатс}} i general [[Johan Laidoner]] učinili vojenny puč i unemožnili izbor Larki. V 1940 godu po zahvatu Estoniji prěz SSSR stal areštovany prěz Sovětov i zamrl v vezenju v 1943 godu. {{DEFAULTSORT:Larka Andres}} [[Kategorija:Politiki]] 67y3zzh27kdiawkehzpssu2zszgqakd 0 6519 49117 49027 2026-10-27T13:56:23Z SzymonV 104 49117 wikitext text/x-wiki {| align="right" style="width:300px; margin-left:1em; margin-bottom:1em; border:1px solid #a2a9b1; background:#f8f9fa; padding:5px; font-size:90%; line-height:1.5em;" ! colspan="2" style="background:#36454F; color:white; text-align:center; font-size:125%; padding:0.3em;" |{{-|Estonsky Svez Bojevnikov o Svobodu|Естонскы Свез Бојовников о Свободу}}<br><small>{{-|{{-|Eesti Vabadussõjalaste Liit}}}}</small> |- | colspan="2" style="text-align:center; padding:0.5em;" |[[Fajl:Vapsid logo.png|frameless]] |- ! colspan="2" style="background:#eeeeee; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;" |Informacije |- | style="width:35%; font-weight:bold; vertical-align:top;" |Lideri: |[[Artur Sirk]], [[Andres Larka]] |- | style="font-weight:bold; vertical-align:top;" |Osnovana: |1929 |- | style="vertical-align: top;" |'''Zabrana:''' |Dekembr 1935 |- | style="vertical-align: top;" |'''Ideologija:''' |[[Antikomunizm]]<br>[[Fašizm]]<ref>[https://www.britannica.com/biography/Konstantin-Pats "Konstantin Päts &#x7C; Estonian leader, statesman, reformer &#x7C; Britannica".]</ref><ref>Thompson, Ralph. [https://online.ucpress.edu/currenthistory/article-abstract/44/1/97/168204/Estonia-Rejects-Dictatorship?redirectedFrom=PDF "Estonia Rejects Dictatorship"]. Current History.</ref><br>Estonsky nacionalizm<ref>Kasekamp, Andres. ''[https://books.google.pl/books?id=U3L6H8eOIb0C&q=vaps+movement+nationalist&pg=PA1&redir_esc=y The Radical Right in Interwar Estonia]''. Palgrave Macmillan.</ref> |} '''Ruh Vapsov''', oficialno '''Estonsky Svez Bojevnikov o Svobodu''' (''{{-|{{-|Eesti Vabadussõjalaste Keskliit}}}}'', poslě ''{{-|{{-|Eesti Vabadussõjalaste Liit}}}}'') - [[Estonija|estonska]] krajno pravičarska i avtoritarna politična organizacija. == Linky == <references /> {{DEFAULTSORT:Vapsy}} [[Kategorija:Krajna pravica]] [[Kategorija:Politične partije]] oyx511haykwl6ydhgcdgs30tth1yveh 0 6534 49119 49025 2026-10-27T16:04:19Z SzymonV 104 I Neoslavističny Sjezd v Pragě 49119 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=2026-10}} '''Neoslavizm''' (gr. {{-|{{-|νέος}}}} ''{{-|{{-|néos}}}}'' "novy" + lat. ''{{-|{{-|Slavi}}}}'' "Slovjani") - političny ruh, ktory pojavil se na koncu 19. věka. Vyrastal iz [[Panslavizm|panslavizma]], ale kritizoval jego, i težil k ravnopravnoj kooperacije vsih slovjanskyh narodov bez dominacije [[Росија|Rossije]] i [[Pravoslavje|pravoslavja]], glavno protiv němečskogo ekspansionizma. Tvorcami ideje neoslavizma byli sut [[Čehija|češsky]] politik {{-|[[Karel Kramář|Karel Kramář]]|[[Karel Kramář|Карел Крамарж]]}}, [[Slovenija|slovenečsky]] bankir [[Ivan Hribar]], i takože rusinsky pravnik i politik {{-|{{-|Mykola Hlibovyckyj}}|Микола Глибовицкиј}}<ref>{{-|Енциклопедія українознавства. Словникова частина (ЕУ-II). Париж, Нью-Йорк, 1955, Т. 1, c. 389.}}</ref>. Ruh prěz isty čas iziskal poddrživanje v měktoryh političnyh krugah Rosije, jednako gledeči na diskriminaciju Rusov odnosno [[Poljaki|Poljakov]], [[Украјинци|Ukrajincev]], a takože [[Бєлоруси|Bělorusov]], kak takože vladajuči v Rosiji [[antikatolicizm]], neoslavizm ne iziskal vyše širokogo poddrživanja. V Poljske svezany s ruhom byl jest {{-|[[Roman Dmovski|Roman Dmowski]]|[[Roman Dmovski|Роман Дмовски]]}}<ref>{{-|Piotr Wandycz The Lands of Partitioned Poland, 1795–1918 University of Washington Press 1974.}}</ref>. Ideja noeslavizma iměla svoj vplyv takože na povstanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]<ref>{{-|Ivan Čolović, Celia HawkesworthThe Politics of Symbol in Serbia: essays in political anthropology 2002.}}</ref>. == I Neoslavističny Sjezd v Pragě == Podčas prvogo sjezdu učestvovalo ponad 80 delegatov iz ražnyh slovjanskyh držav<ref name=":1">{{-|Alexander J. Michaels, "Neoslavism and its Attempt at Russo-Polish Rapprochement", 1908–1910}}</ref>, medžu inymi: * Rosija: [[Mihail Krasovskij|Mihail V. Krasovskij]]^{[<nowiki/>[[:ru:Красовский,_Михаил_Васильевич|ru]]]}, [[Vasilij A. Maklakov]]^{[<nowiki/>[[:ru:Маклаков,_Василий_Алексеевич|ru]]]} * Poljska: {{-|[[Roman Dmovski|Roman Dmowski]]|[[Roman Dmovski|Роман Дмовски]]}}, [[Marian Zdziechowski]]^{[<nowiki/>[[:pl:Marian_Zdziechowski|pl]]]} * Čehija: {{-|[[Karel Kramář|Karel Kramář]]|[[Karel Kramář|Карел Крамарж]]}} * Hrvatija i Srbija: [[Stjepan Radić]]^{[<nowiki/>[[:sh:Stjepan_Radić|sh]]]} * Slovenija: [[Ivan Hribar]] * Bulgarija: [[Stefan Bobčev]]^{[<nowiki/>[[:bg:Стефан_Бобчев|bg]]]} Oficialny otvor nastupilo 13 julija 1908 godu pod voditeljstvom {{-|[[Karel Kramář|Karela Kramářa]]|[[Karel Kramář|Карела Крамаржа]]}}. V prěmolvjenju {{-|Kramář|Крамарж}} podčrkal, že neoslavizm phaje se izključiteljno do sbližanja kulturnogo i ekonomičnogo. Rosijski delegati uvěrjali o podporu Rosiji dlja svobody i razvitju slovjanskyh narodnosti.<ref name=":1" /> == Linky == <references /> [[Kategorija:Panslavizm]] [[Kategorija:Slovjanska kultura]] i43eqoayvzigjxeolice2y6yljgz5bt 0 6537 49122 49116 2026-10-27T19:28:33Z GlěbDyndar 29 /* */ 49122 wikitext text/x-wiki [[Fajl:The Go-As-You-Please Race, as seen through a Magnifying Glass.jpg|thumb|499x499px|"Gonka ježdžaj-kako-je-ugodno, izobražena črěz uvěličitelno steklo" ''(The Go-As-You-Please Race, as seen through a Magnifying Glass)'' , gravirovanje J.G. Francis, iz članka Čarlza Frederika Holdera v žurnalu ''St. Nicholas Magazine'', 1886]] '''Blošiny cirk''' ili '''cirk bloh''' je vid cirkovoj atrakcije, v koj blohy sur prisjedinene (ili izgledaje, ako by byli prisjedinene) do miniaturnyh povozov i drugyh prědmetov i pobudžene izpolnjati cirkove triky vnutri malogo voliera. == Historija == Prve spominanja o prědstavjenjah bloh je svezane s časovnikarami, ktori takym obrazom demonstrovali jihno masterstvo raboty s metalom. V 1578 godu londonsky kovač Mark Skaliot izdělal zamok s okovami, prisjedinenymi k blohě.<ref name=":1">{{Cite book|last=Nickell|first=Joe|title=Secrets of the sideshows|date=2005|publisher=University Press of Kentucky|isbn=0-8131-7179-2|location=Lexington, Ky.|oclc=65377460|author-link=Joe Nickell}}</ref> Prvy zadokumentovany cirk bloh je pojavil se v početku 1820-h godov, kogda italijansky impresario Lui Bertolotto anonsoval "neobyčnu izstavku trudoljubivyh bloh" na ulici Regent v Londonu.<ref>{{cite journal|last=Lawton|first=Graham|date=22 December 2012|title=Fleadom or death: Reviving the glorious flea circus|journal=New Scientist|volume=216|issue=2896|pages=53–55|doi=10.1016/S0262-4079(12)63266-7}}</ref> V programmu Bertolotto vhodili "četyri blohy, igrajuče v karty, orkestr bloh i rekonstrukcija poražky Napoleona pri Vaterloo".<ref name=":1" /> Popularizaciji takyh atrakcij pobudžala takože kniga Bertolotto "Histroije blohy". V 19-om stolětju byli popularne takože prědstavjenja vojennoj tematiky, napriměr, imitovane "duely na mečah" medžu blohami. V SŠA něktore cirky bloh jestvovali na nevelikyh cirkovyh ploščah do 1960-h godov. V Velikoj Britaniji, v zoologičnom sadu "Belj Vju" (Mančester), cirk bloh rabotal ješče v 1970 godu. Po stanju na 2013 god jestvoval prinajmenje jedin realny cirk bloh (na každogodnom festivalu "Oktoberfest"<ref>{{cite web|url=http://www.flohcirkus.de/geschichte|title=Geschichte|publisher=Flohcirkus.de|access-date=2013-10-25|archive-date=2013-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20131029190714/http://www.flohcirkus.de/geschichte|url-status=dead}}</ref> v Münchenu, Němcija). Pomimo togo, cirkova trupa Svensons inogda koristaje živyh nasěkomyh. Jednakože večinstvo cirkovyh bloh je čest prědstavjenjij fokusnikov i klounov, kde zaměsto pravdivyh bloh koristajut se električne ili mehanične efekty. == Galerija == <gallery widths="450" heights="400" mode="nolines"> Fajl:Fleas in dresses at Ye Olde Curiosity Shop.jpg|Blohy v oblačenjah v Ye Olde Curiosity Shop v Sijetlu, štat Vošington Fajl:Flea circus.jpg|Blošiny cirk Maksfilda Rabbiša, San Diego, Kalifornija. </gallery> == Tehniky == === S koristanjem pravdivyh bloh === Generalno blohy živut toliko několiko měsecev. Jih ogledyvajut, da by oprěděliti, imajut li one prědrazpoloženje do skakanja ili běganja. Poslě togo kako bloh razprěděljajut suglasno tym kategorijam, na njin naděvajut jarmo izdělano iz zlatogo ili srěbrnogo provoda, ktoro ovivajut vokrug šije<ref>{{cite journal|last1=Duplaix|first1=Nicole|title=Fleas: Lethal Leapers|journal=National Geographic|date=May 1988|page=690|url=https://www.researchgate.net/publication/303692614|access-date=29 December 2020}}</ref> nasěkomogo. Popavši v tako jarmo, bloha generalno nosi jego do konca života. Jarmo prisjedinjaje se do rekvizitov, a blagodareči jih silnym nogam, blohy je sposobny prěměščati prědmety, ktore mnogokratno prěvyšajut jih razměr. Skakajučih bloh koristajut, da by one udarjali malu kulju. Jim podlagajut kulju, i kogda one probujut skaknuti (čto ne je možlivo iz-za jarma), one zaměsto togo udarjajut jego. Běgajuče blohy mogut tegati miniaturne povozy i takože krutiti črtovo kolo.<ref>Hund, Katze, Maus. 10 February 2010 VOX</ref> Sut historične svědočstva, že bloh priklejivali do osnovanja areny cirka, potom do samyh bloh priklejivali muzikalne instrumenty, a potom arenu započinali nagrěvati. Probujuči izlězti, blohy izdělyvali gestikuljacije, podobne igrě na instrumentah.<ref>{{cite web|url=http://www.noonco.com/flea/faq.htm|title=Flea-Circus.com|publisher=Noonco.com|access-date=2010-08-26}}</ref> === Bez realnyh bloh === V něktoryh blošinyh cirkah blohy zapravdu ne koristajut se. Za stvorenje prědstavjenjij izkoristyvajut se različne električne, magnitne i mehanične ustrojstva. Poněkogda, imenno tute mehanizmy izpolnjajut vse nomery, a prisutnost živyh bloh jedino poddrživaje iluziju. == Iztočniky == <references /> == Vněšne linky == {{Prěvod|en|Flea_circus}} rldumjie650fknciu5cgsrxoegnl0fb 49123 49122 2026-10-27T19:29:19Z GlěbDyndar 29 /* Historija */ 49123 wikitext text/x-wiki [[Fajl:The Go-As-You-Please Race, as seen through a Magnifying Glass.jpg|thumb|499x499px|"Gonka ježdžaj-kako-je-ugodno, izobražena črěz uvěličitelno steklo" ''(The Go-As-You-Please Race, as seen through a Magnifying Glass)'' , gravirovanje J.G. Francis, iz članka Čarlza Frederika Holdera v žurnalu ''St. Nicholas Magazine'', 1886]] '''Blošiny cirk''' ili '''cirk bloh''' je vid cirkovoj atrakcije, v koj blohy sur prisjedinene (ili izgledaje, ako by byli prisjedinene) do miniaturnyh povozov i drugyh prědmetov i pobudžene izpolnjati cirkove triky vnutri malogo voliera. == Historija == Prve spominanja o prědstavjenjah bloh sur svezane s časovnikarami, ktori takym obrazom demonstrovali jihno masterstvo raboty s metalom. V 1578 godu londonsky kovač Mark Skaliot izdělal zamok s okovami, prisjedinenymi k blohě.<ref name=":1">{{Cite book|last=Nickell|first=Joe|title=Secrets of the sideshows|date=2005|publisher=University Press of Kentucky|isbn=0-8131-7179-2|location=Lexington, Ky.|oclc=65377460|author-link=Joe Nickell}}</ref> Prvy zadokumentovany cirk bloh je pojavil se v početku 1820-h godov, kogda italijansky impresario Lui Bertolotto anonsoval "neobyčnu izstavku trudoljubivyh bloh" na ulici Regent v Londonu.<ref>{{cite journal|last=Lawton|first=Graham|date=22 December 2012|title=Fleadom or death: Reviving the glorious flea circus|journal=New Scientist|volume=216|issue=2896|pages=53–55|doi=10.1016/S0262-4079(12)63266-7}}</ref> V programmu Bertolotto vhodili "četyri blohy, igrajuče v karty, orkestr bloh i rekonstrukcija poražky Napoleona pri Vaterloo".<ref name=":1" /> Popularizaciji takyh atrakcij pobudžala takože kniga Bertolotto "Histroije blohy". V 19-om stolětju byli popularne takože prědstavjenja vojennoj tematiky, napriměr, imitovane "duely na mečah" medžu blohami. V SŠA něktore cirky bloh jestvovali na nevelikyh cirkovyh ploščah do 1960-h godov. V Velikoj Britaniji, v zoologičnom sadu "Belj Vju" (Mančester), cirk bloh rabotal ješče v 1970 godu. Po stanju na 2013 god jestvoval prinajmenje jedin realny cirk bloh (na každogodnom festivalu "Oktoberfest"<ref>{{cite web|url=http://www.flohcirkus.de/geschichte|title=Geschichte|publisher=Flohcirkus.de|access-date=2013-10-25|archive-date=2013-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20131029190714/http://www.flohcirkus.de/geschichte|url-status=dead}}</ref> v Münchenu, Němcija). Pomimo togo, cirkova trupa Svensons inogda koristaje živyh nasěkomyh. Jednakože večinstvo cirkovyh bloh je čest prědstavjenjij fokusnikov i klounov, kde zaměsto pravdivyh bloh koristajut se električne ili mehanične efekty. == Galerija == <gallery widths="450" heights="400" mode="nolines"> Fajl:Fleas in dresses at Ye Olde Curiosity Shop.jpg|Blohy v oblačenjah v Ye Olde Curiosity Shop v Sijetlu, štat Vošington Fajl:Flea circus.jpg|Blošiny cirk Maksfilda Rabbiša, San Diego, Kalifornija. </gallery> == Tehniky == === S koristanjem pravdivyh bloh === Generalno blohy živut toliko několiko měsecev. Jih ogledyvajut, da by oprěděliti, imajut li one prědrazpoloženje do skakanja ili běganja. Poslě togo kako bloh razprěděljajut suglasno tym kategorijam, na njin naděvajut jarmo izdělano iz zlatogo ili srěbrnogo provoda, ktoro ovivajut vokrug šije<ref>{{cite journal|last1=Duplaix|first1=Nicole|title=Fleas: Lethal Leapers|journal=National Geographic|date=May 1988|page=690|url=https://www.researchgate.net/publication/303692614|access-date=29 December 2020}}</ref> nasěkomogo. Popavši v tako jarmo, bloha generalno nosi jego do konca života. Jarmo prisjedinjaje se do rekvizitov, a blagodareči jih silnym nogam, blohy je sposobny prěměščati prědmety, ktore mnogokratno prěvyšajut jih razměr. Skakajučih bloh koristajut, da by one udarjali malu kulju. Jim podlagajut kulju, i kogda one probujut skaknuti (čto ne je možlivo iz-za jarma), one zaměsto togo udarjajut jego. Běgajuče blohy mogut tegati miniaturne povozy i takože krutiti črtovo kolo.<ref>Hund, Katze, Maus. 10 February 2010 VOX</ref> Sut historične svědočstva, že bloh priklejivali do osnovanja areny cirka, potom do samyh bloh priklejivali muzikalne instrumenty, a potom arenu započinali nagrěvati. Probujuči izlězti, blohy izdělyvali gestikuljacije, podobne igrě na instrumentah.<ref>{{cite web|url=http://www.noonco.com/flea/faq.htm|title=Flea-Circus.com|publisher=Noonco.com|access-date=2010-08-26}}</ref> === Bez realnyh bloh === V něktoryh blošinyh cirkah blohy zapravdu ne koristajut se. Za stvorenje prědstavjenjij izkoristyvajut se različne električne, magnitne i mehanične ustrojstva. Poněkogda, imenno tute mehanizmy izpolnjajut vse nomery, a prisutnost živyh bloh jedino poddrživaje iluziju. == Iztočniky == <references /> == Vněšne linky == {{Prěvod|en|Flea_circus}} g0ogdlm8o4d1bqb6clg6flzsb0gy3rm 49124 49123 2026-10-27T19:29:32Z GlěbDyndar 29 /* Historija */ 49124 wikitext text/x-wiki [[Fajl:The Go-As-You-Please Race, as seen through a Magnifying Glass.jpg|thumb|499x499px|"Gonka ježdžaj-kako-je-ugodno, izobražena črěz uvěličitelno steklo" ''(The Go-As-You-Please Race, as seen through a Magnifying Glass)'' , gravirovanje J.G. Francis, iz članka Čarlza Frederika Holdera v žurnalu ''St. Nicholas Magazine'', 1886]] '''Blošiny cirk''' ili '''cirk bloh''' je vid cirkovoj atrakcije, v koj blohy sur prisjedinene (ili izgledaje, ako by byli prisjedinene) do miniaturnyh povozov i drugyh prědmetov i pobudžene izpolnjati cirkove triky vnutri malogo voliera. == Historija == Prve spominanja o prědstavjenjah bloh sut svezane s časovnikarami, ktori takym obrazom demonstrovali jihno masterstvo raboty s metalom. V 1578 godu londonsky kovač Mark Skaliot izdělal zamok s okovami, prisjedinenymi k blohě.<ref name=":1">{{Cite book|last=Nickell|first=Joe|title=Secrets of the sideshows|date=2005|publisher=University Press of Kentucky|isbn=0-8131-7179-2|location=Lexington, Ky.|oclc=65377460|author-link=Joe Nickell}}</ref> Prvy zadokumentovany cirk bloh je pojavil se v početku 1820-h godov, kogda italijansky impresario Lui Bertolotto anonsoval "neobyčnu izstavku trudoljubivyh bloh" na ulici Regent v Londonu.<ref>{{cite journal|last=Lawton|first=Graham|date=22 December 2012|title=Fleadom or death: Reviving the glorious flea circus|journal=New Scientist|volume=216|issue=2896|pages=53–55|doi=10.1016/S0262-4079(12)63266-7}}</ref> V programmu Bertolotto vhodili "četyri blohy, igrajuče v karty, orkestr bloh i rekonstrukcija poražky Napoleona pri Vaterloo".<ref name=":1" /> Popularizaciji takyh atrakcij pobudžala takože kniga Bertolotto "Histroije blohy". V 19-om stolětju byli popularne takože prědstavjenja vojennoj tematiky, napriměr, imitovane "duely na mečah" medžu blohami. V SŠA něktore cirky bloh jestvovali na nevelikyh cirkovyh ploščah do 1960-h godov. V Velikoj Britaniji, v zoologičnom sadu "Belj Vju" (Mančester), cirk bloh rabotal ješče v 1970 godu. Po stanju na 2013 god jestvoval prinajmenje jedin realny cirk bloh (na každogodnom festivalu "Oktoberfest"<ref>{{cite web|url=http://www.flohcirkus.de/geschichte|title=Geschichte|publisher=Flohcirkus.de|access-date=2013-10-25|archive-date=2013-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20131029190714/http://www.flohcirkus.de/geschichte|url-status=dead}}</ref> v Münchenu, Němcija). Pomimo togo, cirkova trupa Svensons inogda koristaje živyh nasěkomyh. Jednakože večinstvo cirkovyh bloh je čest prědstavjenjij fokusnikov i klounov, kde zaměsto pravdivyh bloh koristajut se električne ili mehanične efekty. == Galerija == <gallery widths="450" heights="400" mode="nolines"> Fajl:Fleas in dresses at Ye Olde Curiosity Shop.jpg|Blohy v oblačenjah v Ye Olde Curiosity Shop v Sijetlu, štat Vošington Fajl:Flea circus.jpg|Blošiny cirk Maksfilda Rabbiša, San Diego, Kalifornija. </gallery> == Tehniky == === S koristanjem pravdivyh bloh === Generalno blohy živut toliko několiko měsecev. Jih ogledyvajut, da by oprěděliti, imajut li one prědrazpoloženje do skakanja ili běganja. Poslě togo kako bloh razprěděljajut suglasno tym kategorijam, na njin naděvajut jarmo izdělano iz zlatogo ili srěbrnogo provoda, ktoro ovivajut vokrug šije<ref>{{cite journal|last1=Duplaix|first1=Nicole|title=Fleas: Lethal Leapers|journal=National Geographic|date=May 1988|page=690|url=https://www.researchgate.net/publication/303692614|access-date=29 December 2020}}</ref> nasěkomogo. Popavši v tako jarmo, bloha generalno nosi jego do konca života. Jarmo prisjedinjaje se do rekvizitov, a blagodareči jih silnym nogam, blohy je sposobny prěměščati prědmety, ktore mnogokratno prěvyšajut jih razměr. Skakajučih bloh koristajut, da by one udarjali malu kulju. Jim podlagajut kulju, i kogda one probujut skaknuti (čto ne je možlivo iz-za jarma), one zaměsto togo udarjajut jego. Běgajuče blohy mogut tegati miniaturne povozy i takože krutiti črtovo kolo.<ref>Hund, Katze, Maus. 10 February 2010 VOX</ref> Sut historične svědočstva, že bloh priklejivali do osnovanja areny cirka, potom do samyh bloh priklejivali muzikalne instrumenty, a potom arenu započinali nagrěvati. Probujuči izlězti, blohy izdělyvali gestikuljacije, podobne igrě na instrumentah.<ref>{{cite web|url=http://www.noonco.com/flea/faq.htm|title=Flea-Circus.com|publisher=Noonco.com|access-date=2010-08-26}}</ref> === Bez realnyh bloh === V něktoryh blošinyh cirkah blohy zapravdu ne koristajut se. Za stvorenje prědstavjenjij izkoristyvajut se različne električne, magnitne i mehanične ustrojstva. Poněkogda, imenno tute mehanizmy izpolnjajut vse nomery, a prisutnost živyh bloh jedino poddrživaje iluziju. == Iztočniky == <references /> == Vněšne linky == {{Prěvod|en|Flea_circus}} avudjr7gbjkt7jlytxsubv4ki4pzfb2 0 6542 49121 2026-10-27T18:27:14Z SzymonV 104 Novy članok 49121 wikitext text/x-wiki {| align="right" style="width:300px; margin-left:1em; margin-bottom:1em; border:1px solid #a2a9b1; background:#f8f9fa; padding:5px; font-size:90%; line-height:1.5em;" ! colspan="2" style="background:#36454F; color:white; text-align:center; font-size:125%; padding:0.3em;" |{{-|Lucjan Żeligowski|Љуцјан Желиговскиј}}<br>{{-||{{-|Lucjan Żeligowski}}}} |- | colspan="2" style="text-align:center; padding:0.5em;" |[[Fajl:Zeligowski LOC 31862u.jpg|frameless]] |- ! colspan="2" style="background:#eeeeee; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;" |Biografija |- | style="width:35%; font-weight:bold; vertical-align:top;" |Rodil se: |17 oktobra 1865<br>Ošmiany, Rosijska Imperija |- | style="font-weight:bold; vertical-align:top;" |Umrl: |9 julija 1947 (81 lět)<br>[[London]], [[Velika Britanija]] |- ! colspan="2" style="background:#eeeeee; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;" |Dějatelnost |- | style="font-weight:bold;" |Oblast: |Vojak |} '''{{-|Lucjan Żeligowski|Љуцјан Желиговскиј}}''' (*&nbsp;17 oktobra 1865, Ošmiany - †&nbsp;9 julija 1947, [[London]]) - [[Poljska|poljsky]] [[polkovnik]] pěhoty Rosijskoj Armiji, a takože [[general]] Poljskogo Vojska. Znany iz tako zvanogo bunta {{-|Żeligowskogo|Желиговского}}, podčas ktorogo zajel [[Vilnjus]] i jego okolice. Dvukratno nagradženy ordenom {{-|Virtuti militari}}. Po prěhodu na pensije stal se privržencem [[Panslavizm|panslavizmu]].<ref>Paweł Gotowiecki&#x3A;&#x20;[https://historia.org.pl/2012/09/29/gen-lucjan-zeligowski-bohater-wilna-w-sluzbie-bieruta/ Gen. Lucjan Żeligowski. Bohater Wilna w służbie Bieruta].&#x20;historia.org.pl.&#x20;[Data dostupa: 30 septembra 2012].&#x20;(na <abbr>poljskom</abbr>).</ref> == Linky == <references /> {{DEFAULTSORT:Želigowski Lucjan}} [[Kategorija:Poljaki]] [[Kategorija:Panslavizm]] omkfblctwgkj3fjlywqptkpygez2lyu 0 6543 49125 2026-10-27T19:41:14Z ~2026-56158-15 1181 Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Kartka sobytje | name = Vugrsko povstanje 1956 lěta | native_name = {{Jezyky|hu|1956-os magyar forradalom}} | image = Sztálin_szobor_Budapest.jpg | caption = Razrušeny pamjatnik Stalina v Budapeštu | date = [[23. oktobr]] — [[11. novembr]] [[1956]] | place = [[Vugrija]] (osoblivo [[Budapešt]], [[Csepel]], [[Dunapentele]]) | result = Sovjetska vojenna poběda, podušenje povstanja, likvidacija praviteljstva Im...» 49125 wikitext text/x-wiki {{Kartka sobytje | name = Vugrsko povstanje 1956 lěta | native_name = {{Jezyky|hu|1956-os magyar forradalom}} | image = Sztálin_szobor_Budapest.jpg | caption = Razrušeny pamjatnik Stalina v Budapeštu | date = [[23. oktobr]] — [[11. novembr]] [[1956]] | place = [[Vugrija]] (osoblivo [[Budapešt]], [[Csepel]], [[Dunapentele]]) | result = Sovjetska vojenna poběda, podušenje povstanja, likvidacija praviteljstva Imre Nagya, ustanovljenje režima Jánosa Kádára | combatant1 = Vugrsky povstanecy (Nacionalna straža, rabotničske sovjety) | combatant2 = [[Sovjetsky Sojuz]] ([[Sovjetska Armija]], operacija «Vihr»); provsovjetske sily [[ÁVH]] | commander1 = [[Imre Nagy]]; [[Pál Maléter]] (areštovany); [[Gergely Pongrátz]] | commander2 = [[Nikita Hruščev]]; [[Ivan Konev]]; [[Ivan Serov]]; [[János Kádár]] | strength1 = okolo 45 000 — 50 000 povstanecov i dobrovoljcev | strength2 = okolo 60 000 sovjetskyh vojnikov, 6 000 tankov i bronirovanyh mašin | casualties1 = 2 652 ubityh Madjarov, vyše 19 200 ranjenyh | casualties2 = 669–722 ubityh sovjetskyh vojnikov, 1 251 ranjenyh, 51 bez věsti propalyh }} '''Vugrsko povstanje 1956 lěta''' (takože znano kako '''Vugrska revolucija 1956 lěta'''; {{Jezyky|hu|1956-os magyar forradalom}}) bylo vsenarodno povstanje protiv komunističskogo režima i sovjetskoj dominacije v [[Vugrija|Vugriji]], ktore trvalo od [[23. oktobr|23. oktobra]] do [[11. novembr|11. novembra]] [[1956]] lěta. V jego drugoj fazě [[Sovjetsky Sojuz]] provel velikomaštabnu vojennu operaciju «Vihr» ({{Jezyky|hu|Forgószél hadművelet}}) dlja podušenja revolucije i likvidacije demokratičnogo praviteljstva [[Imre Nagy|Imre Nagya]]. == Historija == Povstanje začalo se 23. oktobra 1956 lěta kako mirna demonstracija studentov v [[Budapešt|Budapeštu]]. Studenti izrazili sut svoje trěbovanja: demilitarizaciju, svobodu slova, svobodne vybory i vyvod sovjetskyh vojsk iz krajiny. Demonstracija brzo prěrasla v masovno povstanje, kogda tysjači ljudij vyšli na ulice. Povstanecy srušili monumentalny pamjatnik [[Josif Stalin|Stalina]] i zanjali ključne objekty v stolici. Prěmjer-ministrom stal se reformny komunist [[Imre Nagy]], ktory oběčal demokratizaciju, likvidaciju tajnoj policije ÁVH i nejtralitet Vugriji s vyhodom iz [[Varšavsky pakt|Varšavskogo pakta]].<ref name="romsics">{{Cite book |last=Romsics |first=Ignác |title=Magyarország története a XX. században |publisher=Osiris Kiadó |year=2010 |isbn=978-963-276-162-6 |language=hu}}</ref> == Sovjetska odluka o intervenciji == Spočatka, [[30. oktobr|30. oktobra]] 1956 lěta, sovjetska vlada izdala oficialnu deklaraciju, v ktoroj oběčala prěgledati vojenne i ekonomične otnošenja s krajinami Varšavskogo pakta na osnově ravnopravnosti i prěgovarjati o vyvodu sovjetskyh vojsk iz Vugriji.<ref name="horvath">{{Cite book |last=Horváth |first=Miklós |title=1956 hadtörténete |publisher=Zrínyi Kiadó |year=2003 |isbn=978-963-327-375-3 |language=hu}}</ref> Jednakože, uže [[31. oktobr|31. oktobra]] Politbjuro CK KPSS pod rukovodstvom [[Nikita Hruščev|Nikity Hruščeva]] změnilo svoju poziciju. Na tuto odluku vplivali slědujuče faktory: * objavljenje nejtraliteta Vugriji i jejin vyhod iz Varšavskogo pakta od praviteljstva Imre Nagya; * razvitje [[Suecska kriza|Suecskoj krizy]], ktora odvratila vnimanje zapadnyh deržav (SŠA, Velika Britanija, Francija); * strah poteri kontrola nad Iztočnym blokom i «domino-efekta» v inyh komunističskyh krajinah. Komandujučim operacije «Vihr» byl naznačeny maršal [[Ivan Konev]]. Vojenna grupa vključala vyše 60 000 vojnikov, 6 000 tankov i artilerijske časti. == Izdajničsky arešt vugrskogo komandovanja == V noč na [[4. novembr]] 1956 lěta vugrska vojenna delegacija na čelě s ministrom oborony [[Pál Maléter|Pálom Maléterom]] prišla v sovjetsku vojennu bazu v Tököli dlja prěgovorov o vyvodu sovjetskyh vojsk. Pri prěgovorah šef sovjetskogo KGB [[Ivan Serov]] izdajničsky areštoval Maléterja i vsih členov delegacije, čim vugrska armija byla obezglavjena prěd samym napadom.<ref name="romsics" /> == Vojenny napad i boje v Budapeštu == V 4:15 utra 4. novembra sovjetske vojska začali masovny napad na Budapešt i inne ključne města Vugriji. V 5:20 utra prěmjer-ministr Imre Nagy obratil se po radiju Budapešt k narodu i k světu s dramatičnym obraščenjem. Generalnu mobilizaciju on ne objavil, da by uniknul nepotrebnomu krovoprolitju. Sovjetske tanky brzo probili se do centra goroda. === Glavne centry soprotiva === Nezavisno od bezvyhodnosti situacije, vugrsky povstanecy (civili, studenti i čest rabotnikov) organizovali herojsky soprotiv v različnyh rajonah Budapešta: * '''Corvin köz (Korvinov prohod):''' pod rukovodstvom [[Gergely Pongrátz|Gergelya Pongrátza]] povstanecy koristali Molotovljeve koktejli i protivotankove oružje, zničivši desetky sovjetskyh tankov i bronemašin. * '''Széna tér (Sěnna ploščadj):''' grupa pod komandoju [[János Szabó|Jánosa Szabó]] (znanogo kako «Djadja Szabó») deržala oboronu v tečenju nekoliko dnej. * '''Csepel (Čepelj):''' rabotničsky rajon na ostrově Čepelj stal se najsilnějšim i najdlje trvajučim centrom oborony. Rabotničske sovjety Čepelja odbivali sovjetske ataky i artilerijske obstrěly do [[10. novembr|10. novembra]]. == Ustanovljenje režima Jánosa Kádára == [[4. novembr|4. novembra]] v gradu Szolnok prosovjetsky komunističsky dějatelj [[János Kádár]] proglasil obrazovanje tak zvanogo «Vugrskogo revolucijnogo rabotničsko-krestjanskogo praviteljstva». [[7. novembr|7. novembra]] Kádár prišel v Budapešt na sovjetskyh tankah i oficialno prijal vlast. Nove komunističsko rukovodstvo ustanovilo kontrol nad krajinoju. Nekoliko lět pozdnje jego režim stal znany kako «gulašovy komunizm» i provel někotore ekonomične reformy, ale v prvyh lětah on provel surove represije protiv učastnikov povstanja. == Poslědstvija i represije == V rezuljtatu vojennyh dějstvij i slědujučih represij: * '''Ubity i ranjeny:''' ginulo okolo 2 652 Madjarov (iz nih vyše 2 000 v Budapeštu), a vyše 19 200 ljudij bylo ranjeno. Sovjetska Armija izgubila 669–722 vojnikov ubitymi i 1 251 ranjenymi. * '''Běženci:''' vyše 200 000 Madjarov (okolo 2 % naseljenja krajiny) uběžalo črěz granicu v Avstriju i Jugoslaviju, otkuda oni rozsejali se po cělom světu. * '''Sudebne procesy i kazni:''' vlasti Kádára areštovali vyše 22 000 ljudij. Okolo 220–341 ljudij bylo osuždeno k smrti i kaznjeno. * '''Sudba Imre Nagya:''' Imre Nagy i jego sobojevniky ukryli se v ambasadě Jugoslavije. Poslě pisanyh garancij bezpěčnosti oni vyšli iz ambasady 22. novembra, ale byli areštovane sovjetskymi službami i deportovane v Rumuniju. V [[1958]] lětě poslě tajnogo suda Imre Nagy, Pál Maléter i Miklós Gimes byli osuždeni k smrti i pověšene. == Historično značenje == Podušenje Vugrskogo povstanja 1956 lěta razrušilo iluzije o možnosti «demokratizacije» ili «hruščevskoj ottepeli» v ramkah sovjetskoj sistemy bez polnoj likvidacije totalitarizma. Sobytja 1956 lěta imali ogromny vliv na komunističske partije v Zapadnoj Evropě, kde tysjači členov vyšli iz partij v znak protesta protiv sovjetskoj agresije. V sučasnoj Vugriji [[23. oktobr]]ja jest nacionalny praznik, posvěčeny pamjati revolucije 1956 lěta i borbě za svobodu. == Iztočniky == {{Iztočniky}} [[Category:Wp/isv]] [[Category:Povstanja]] [[Category:Historija Vugriji]] [[Category:1956 lěto]] [[Category:Hladna vojna]] [[Category:Vojenne konflikty]] cbae0b2v2j258l58o5f3lrfl97wsclq 49127 49125 2026-10-27T19:44:44Z ~2026-56158-15 1181 49127 wikitext text/x-wiki {{Kartka sobytje | name = Vugrsko povstanje 1956 lěta | native_name = {{Jezyky|hu|1956-os magyar forradalom}} | image = Sztálin_szobor_Budapest.jpg | caption = Razrušeny pamjatnik Stalina v Budapeštu | date = [[23. oktobr]] — [[11. novembr]] [[1956]] | place = [[Vugrija]] (osoblivo [[Budapešt]], [[Csepel]], [[Dunapentele]]) | result = Sovjetska vojenna poběda, podušenje povstanja, likvidacija praviteljstva Imre Nagya, ustanovljenje režima Jánosa Kádára | combatant1 = Vugrsky povstanecy (Nacionalna straža, rabotničske sovjety) | combatant2 = [[Sovjetsky Sojuz]] ([[Sovjetska Armija]], operacija «Vihr»); provsovjetske sily [[ÁVH]] | commander1 = [[Imre Nagy]]; [[Pál Maléter]] (areštovany); [[Gergely Pongrátz]] | commander2 = [[Nikita Hruščev]]; [[Ivan Konev]]; [[Ivan Serov]]; [[János Kádár]] | strength1 = okolo 45 000 — 50 000 povstanecov i dobrovoljcev | strength2 = okolo 60 000 sovjetskyh vojnikov, 6 000 tankov i bronirovanyh mašin | casualties1 = 2 652 ubityh Madjarov, vyše 19 200 ranjenyh | casualties2 = 669–722 ubityh sovjetskyh vojnikov, 1 251 ranjenyh, 51 bez věsti propalyh }} '''Vugrsko povstanje 1956 lěta''' (takože znano kako '''Vugrska revolucija 1956 lěta'''; {{Jezyky|hu|1956-os magyar forradalom}}) bylo vsenarodno povstanje protiv komunističskogo režima i sovjetskoj dominacije v [[Vugrija|Vugriji]], ktore trvalo od [[23. oktobr|23. oktobra]] do [[11. novembr|11. novembra]] [[1956]] lěta. V jego drugoj fazě [[Sovjetsky Sojuz]] provel velikomaštabnu vojennu operaciju «Vihr» ({{Jezyky|hu|Forgószél hadművelet}}) dlja podušenja revolucije i likvidacije demokratičnogo praviteljstva [[Imre Nagy|Imre Nagya]]. == Historija == Povstanje začalo se 23. oktobra 1956 lěta kako mirna demonstracija studentov v [[Budapešt|Budapeštu]]. Studenti izrazili sut svoje trěbovanja: demilitarizaciju, svobodu slova, svobodne vybory i vyvod sovjetskyh vojsk iz krajiny. Demonstracija brzo prěrasla v masovno povstanje, kogda tysjači ljudij vyšli na ulice. Povstanecy srušili monumentalny pamjatnik [[Josif Stalin|Stalina]] i zanjali ključne objekty v stolici. Prěmjer-ministrom stal se reformny komunist [[Imre Nagy]], ktory oběčal demokratizaciju, likvidaciju tajnoj policije ÁVH i nejtralitet Vugriji s vyhodom iz [[Varšavsky pakt|Varšavskogo pakta]].<ref name="romsics">{{Cite book |last=Romsics |first=Ignác |title=Magyarország története a XX. században |publisher=Osiris Kiadó |year=2010 |isbn=978-963-276-162-6 |language=hu}}</ref> == Sovjetska odluka o intervenciji == Spočatka, [[30. oktobr|30. oktobra]] 1956 lěta, sovjetska vlada izdala oficialnu deklaraciju, v ktoroj oběčala prěgledati vojenne i ekonomične otnošenja s krajinami Varšavskogo pakta na osnově ravnopravnosti i prěgovarjati o vyvodu sovjetskyh vojsk iz Vugriji.<ref name="horvath">{{Cite book |last=Horváth |first=Miklós |title=1956 hadtörténete |publisher=Zrínyi Kiadó |year=2003 |isbn=978-963-327-375-3 |language=hu}}</ref> Jednakože, uže [[31. oktobr|31. oktobra]] Politbjuro CK KPSS pod rukovodstvom [[Nikita Hruščev|Nikity Hruščeva]] změnilo svoju poziciju. Na tuto odluku vplivali slědujuče faktory: * objavljenje nejtraliteta Vugriji i jejin vyhod iz Varšavskogo pakta od praviteljstva Imre Nagya; * razvitje [[Suecska kriza|Suecskoj krizy]], ktora odvratila vnimanje zapadnyh deržav (SŠA, Velika Britanija, Francija); * strah poteri kontrola nad Iztočnym blokom i «domino-efekta» v inyh komunističskyh krajinah. Komandujučim operacije «Vihr» byl naznačeny maršal [[Ivan Konev]]. Vojenna grupa vključala vyše 60 000 vojnikov, 6 000 tankov i artilerijske časti. == Izdajničsky arešt vugrskogo komandovanja == V noč na [[4. novembr]] 1956 lěta vugrska vojenna delegacija na čelě s ministrom oborony [[Pál Maléter|Pálom Maléterom]] prišla v sovjetsku vojennu bazu v Tököli dlja prěgovorov o vyvodu sovjetskyh vojsk. Pri prěgovorah šef sovjetskogo KGB [[Ivan Serov]] izdajničsky areštoval Maléterja i vsih členov delegacije, čim vugrska armija byla obezglavjena prěd samym napadom.<ref name="romsics" /> == Vojenny napad i boje v Budapeštu == V 4:15 utra 4. novembra sovjetske vojska začali masovny napad na Budapešt i inne ključne města Vugriji. V 5:20 utra prěmjer-ministr Imre Nagy obratil se po radiju Budapešt k narodu i k světu s dramatičnym obraščenjem. Generalnu mobilizaciju on ne objavil, da by uniknul nepotrebnomu krovoprolitju. Sovjetske tanky brzo probili se do centra goroda. === Glavne centry soprotiva === Nezavisno od bezvyhodnosti situacije, vugrsky povstanecy (civili, studenti i čest rabotnikov) organizovali herojsky soprotiv v različnyh rajonah Budapešta: * '''Corvin köz (Korvinov prohod):''' pod rukovodstvom [[Gergely Pongrátz|Gergelya Pongrátza]] povstanecy koristali Molotovljeve koktejli i protivotankove oružje, zničivši desetky sovjetskyh tankov i bronemašin. * '''Széna tér (Sěnna ploščadj):''' grupa pod komandoju [[János Szabó|Jánosa Szabó]] (znanogo kako «Djadja Szabó») deržala oboronu v tečenju nekoliko dnej. * '''Csepel (Čepelj):''' rabotničsky rajon na ostrově Čepelj stal se najsilnějšim i najdlje trvajučim centrom oborony. Rabotničske sovjety Čepelja odbivali sovjetske ataky i artilerijske obstrěly do [[10. novembr|10. novembra]]. == Ustanovljenje režima Jánosa Kádára == [[4. novembr|4. novembra]] v gradu Szolnok prosovjetsky komunističsky dějatelj [[János Kádár]] proglasil obrazovanje tak zvanogo «Vugrskogo revolucijnogo rabotničsko-krestjanskogo praviteljstva». [[7. novembr|7. novembra]] Kádár prišel v Budapešt na sovjetskyh tankah i oficialno prijal vlast. Nove komunističsko rukovodstvo ustanovilo kontrol nad krajinoju. Nekoliko lět pozdnje jego režim stal znany kako «gulašovy komunizm» i provel někotore ekonomične reformy, ale v prvyh lětah on provel surove represije protiv učastnikov povstanja. == Poslědstvija i represije == V rezuljtatu vojennyh dějstvij i slědujučih represij: * '''Ubity i ranjeny:''' ginulo okolo 2 652 Madjarov (iz nih vyše 2 000 v Budapeštu), a vyše 19 200 ljudij bylo ranjeno. Sovjetska Armija izgubila 669–722 vojnikov ubitymi i 1 251 ranjenymi. * '''Běženci:''' vyše 200 000 Madjarov (okolo 2 % naseljenja krajiny) uběžalo črěz granicu v Avstriju i Jugoslaviju, otkuda oni rozsejali se po cělom světu. * '''Sudebne procesy i kazni:''' vlasti Kádára areštovali vyše 22 000 ljudij. Okolo 220–341 ljudij bylo osuždeno k smrti i kaznjeno. * '''Sudba Imre Nagya:''' Imre Nagy i jego sobojevniky ukryli se v ambasadě Jugoslavije. Poslě pisanyh garancij bezpěčnosti oni vyšli iz ambasady 22. novembra, ale byli areštovane sovjetskymi službami i deportovane v Rumuniju. V [[1958]] lětě poslě tajnogo suda Imre Nagy, Pál Maléter i Miklós Gimes byli osuždeni k smrti i pověšene. == Historično značenje == Podušenje Vugrskogo povstanja 1956 lěta razrušilo iluzije o možnosti «demokratizacije» ili «hruščevskoj ottepeli» v ramkah sovjetskoj sistemy bez polnoj likvidacije totalitarizma. Sobytja 1956 lěta imali ogromny vliv na komunističske partije v Zapadnoj Evropě, kde tysjači členov vyšli iz partij v znak protesta protiv sovjetskoj agresije. V sučasnoj Vugriji [[23. oktobr]]ja jest nacionalny praznik, posvěčeny pamjati revolucije 1956 lěta i borbě za svobodu. == Iztočniky == {{Iztočniky}} [[Category:Povstanja]] [[Category:Historija Vugriji]] [[Category:1956 lěto]] [[Category:Hladna vojna]] [[Category:Vojenne konflikty]] lsei9pjbl2xtmzyebiexys6eq2wkun3 49130 49127 2026-10-27T22:07:47Z MrBean3 1242 Pogrěšky jezykove. 49130 wikitext text/x-wiki {{Kartka sobytje | name = Vugrsko povstanje 1956 lěta | native_name = {{Jezyky|hu|1956-os magyar forradalom}} | image = Sztálin_szobor_Budapest.jpg | caption = Razrušeny pamjatnik Stalina v Budapeštu | date = [[23. oktobr]] — [[11. novembr]] [[1956]] | place = [[Vugrija]] (osoblivo [[Budapešt]], [[Csepel]], [[Dunapentele]]) | result = Sovjetska vojenna poběda, podušenje povstanja, likvidacija praviteljstva Imre Nagya, ustanovljenje režima Jánosa Kádára | combatant1 = Vugrsky povstanecy (Nacionalna straža, rabotničske sovjety) | combatant2 = [[Sovjetsky Sojuz]] ([[Sovjetska Armija]], operacija «Vihr»); provsovjetske sily [[ÁVH]] | commander1 = [[Imre Nagy]]; [[Pál Maléter]] (areštovany); [[Gergely Pongrátz]] | commander2 = [[Nikita Hruščev]]; [[Ivan Konev]]; [[Ivan Serov]]; [[János Kádár]] | strength1 = okolo 45 000 — 50 000 povstanecov i dobrovoljcev | strength2 = okolo 60 000 sovjetskyh vojnikov, 6 000 tankov i bronirovanyh mašin | casualties1 = 2 652 ubityh Madjarov, vyše 19 200 ranjenyh | casualties2 = 669–722 ubityh sovjetskyh vojnikov, 1 251 ranjenyh, 51 bez věsti propalyh }} '''Vugrsko povstanje 1956 lěta''' (takože znano kako '''Vugrska revolucija 1956 lěta'''; {{Jezyky|hu|1956-os magyar forradalom}}) bylo vsenarodno povstanje protiv komunističskogo režima i sovětskoj dominacije v [[Vugrija|Vugriji]], ktore trvalo od [[23. oktobr|23. oktobra]] do [[11. novembr|11. novembra]] [[1956]] lěta. V jego drugoj fazě [[Sovjetsky Sojuz]] provedl velikomaštabnu vojennu operaciju «Vihr» ({{Jezyky|hu|Forgószél hadművelet}}) dlja podušenja revolucije i likvidacije demokratičnogo praviteljstva [[Imre Nagy|Imre Nagya]]. == Historija == Povstanje začelo se 23. oktobra 1956 lěta kako mirna demonstracija studentov v [[Budapešt|Budapeštu]]. Studenti izrazili sut svoje trěbovanja: demilitarizaciju, svobodu slova, svobodne vybory i vyvod sovětskyh vojsk iz krajiny. Demonstracija brzo prěrasla v masovno povstanje, kogda tyseči ljudij vyšli na ulice. Povstanci srušili monumentalny pametnik [[Josif Stalin|Stalina]] i zajeli ključne objekty v stolici. Premier-ministrom stal se reformovany komunist [[Imre Nagy]], ktory oběčal demokratizaciju, likvidaciju tajnoj policije ÁVH i neutralitet Vugriji s vyhodom iz [[Varšavsky pakt|Varšavskogo pakta]].<ref name="romsics">{{Cite book |last=Romsics |first=Ignác |title=Magyarország története a XX. században |publisher=Osiris Kiadó |year=2010 |isbn=978-963-276-162-6 |language=hu}}</ref> == Sovjetska odluka o intervenciji == Izprva, [[30. oktobr|30. oktobra]] 1956 lěta, sovětska vlada izdala oficialnu deklaraciju, v ktoroj oběčala prěgledati vojenne i ekonomične odnošenja s krajinami Varšavskogo pakta na osnově ravnopravnosti i prěgovorjati o vyvodu sovětskyh vojsk iz Vugriji.<ref name="horvath">{{Cite book |last=Horváth |first=Miklós |title=1956 hadtörténete |publisher=Zrínyi Kiadó |year=2003 |isbn=978-963-327-375-3 |language=hu}}</ref> Jednakože, uže [[31. oktobr|31. oktobra]] Politbjuro CK KPSS pod rukovodstvom [[Nikita Hruščev|Nikity Hruščeva]] izměnilo svoju poziciju. Na tuto rěšenje vplyvali slědujuče faktory: * objavjenje neutraliteta Vugriji i jejin vyhod iz Varšavskogo pakta od praviteljstva Imre Nagya; * razvitje [[Suecska kriza|Suecskoj krizy]], ktora odvratila vnimanje zapadnyh deržav (SŠA, Velika Britanija, Francija); * strah utraty kontroly nad Iztočnym blokom i «domino-efekta» v inyh komunističskyh krajinah. Komandujučim operacije «Vihr» byl naznačeny maršal [[Ivan Konev]]. Vojenna grupa vključala ponad 30 000 vojnikov, ponad 1 000 tankov i artilerijske časti. == Izdajničsky arešt vugrskogo komandovanja == V noč na [[4. novembr]] 1956 lěta vugrska vojenna delegacija na čelě s ministrom obrany [[Pál Maléter|Pálom Maléterom]] prišla v sovětsku vojennu bazu v Tököli dlja prěgovorov o vyvodu sovětskyh vojsk. Pri prěgovorah šef sovětskogo KGB [[Ivan Serov]] izdajničsky areštoval Maléterja i vsih členov delegacije, čim vugrska armija byla obezglavjena prěd samym napadom.<ref name="romsics" /> == Vojenny napad i boje v Budapeštu == V 4:15 utra 4. novembra sovětske vojska začeli masovy napad na Budapešt i ine ključne grady Vugriji. V 5:20 utra premier-ministr Imre Nagy obratil se po radiju Budapešt k narodu i k světu s dramatičnym obraščenjem. Generalnu mobilizaciju on ne objavil, da by uniknul nepotrebnomu krovoprolitju. Sovjetske tanky brzo probili se do centra grada. === Glavne centry odpora === Nezavisno od bezvyhodnosti situacije, vugrsky povstanci (civili, studenti i čest rabotnikov) organizovali herojsky odpor v različnyh rajonah Budapešta: * '''Corvin köz (Korvinov prohod):''' pod rukovodstvom [[Gergely Pongrátz|Gergelya Pongrátza]] povstanci koristali Molotovljeve koktejli i protivotankove oružje, zničivši desetky sovětskyh tankov i bronemašin. * '''Széna tér (Sěnna ploščadj):''' grupa pod komandoju [[János Szabó|Jánosa Szabó]] (znanogo kako «Djadja Szabó») držala obranu v tečenju nekoliko dnev. * '''Csepel (Čepelj):''' rabotničsky rejon na ostrově Čepelj stal se najsilnějšim i najdolgěje trvajučim centrom obrany. Rabotničske sověty Čepelja odbivali sovětske ataky i artilerijske obstrěly do [[10. novembr|10. novembra]]. == Ustanovljenje režima Jánosa Kádára == [[4. novembr|4. novembra]] v gradu Szolnok prosovětsky komunističsky dějatelj [[János Kádár]] proglasil obrazovanje tak zvanogo «Vugrskogo revolucijnogo rabotničsko-krestjanskogo praviteljstva». [[7. novembr|7. novembra]] Kádár prišel v Budapešt na sovjetskyh tankah i oficialno prijal vlast. Nove komunističsko rukovodstvo ustanovilo kontrol nad krajinoju. Nekoliko lět pozdnje jego režim stal znany kako «gulašovy komunizm» i provedl něktore ekonomične reformy, ale v prvyh lětah on provedl surove represije protiv učastnikov povstanja. == Poslědstvija i represije == V rezuljtatu vojennyh dějstvij i slědujučih represij: * '''Ubity i ranjeny:''' izgynulo okolo 2 652 Madjarov (iz nih vyše 2 000 v Budapeštu), a vyše 19 200 ljudij bylo ranjeno. Sovětska Armija izgubila 669–722 vojnikov ubitymi i 1 251 ranjenymi. * '''Běženci:''' vyše 200 000 Madjarov (okolo 2 % naseljenja krajiny) uběgalo črěz granicu v Avstriju i Jugoslaviju, odkud oni raznesli se po cělom světu. * '''Sudebne procesy i kazni:''' vlasti Kádára areštovali vyše 22 000 ljudij. Okolo 220–341 ljudij bylo osuždeno k smrti i kaznjeno. * '''Sudba Imre Nagya:''' Imre Nagy i jego sobojevniki ukryli se v ambasadě Jugoslavije. Poslě pisanyh garancij bezpěčnosti oni vyšli iz ambasady 22. novembra, ale byli areštovane sovětskymi službami i deportovane v Rumuniju. V [[1958]] lětě poslě tajnogo suda Imre Nagy, Pál Maléter i Miklós Gimes byli osudždeni k smrti i pověšeni. == Historično značenje == Podušenje Vugrskogo povstanja 1956 lěta razrušilo iluzije o možnosti «demokratizacije» ili «hruščevskoj ottepeli» v ramkah sovětskoj sistemy bez polnoj likvidacije totalitarizma. Sobytja 1956 lěta iměli ogromny vliv na komunističske partije v Zapadnoj Evropě, kde tyseči členov vyšli iz partij v znak protesta protiv sovětskoj agresije. V sučasnoj Vugriji [[23. oktobr]]ja jest nacionalny prazdnik, posvěčeny pameti revolucije 1956 lěta i borbě za svobodu. == Iztočniky == {{Iztočniky}} [[Category:Povstanja]] [[Category:Historija Vugriji]] [[Category:1956 lěto]] [[Category:Hladna vojna]] [[Category:Vojenne konflikty]] kjy9agjpaw5x4vt3lueojucp6dnmpl3 14 6544 49126 2026-10-27T19:42:17Z ~2026-56158-15 1181 Stvorjena prazdna stranica 49126 wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 14 6545 49128 2026-10-27T19:45:04Z ~2026-56158-15 1181 Stvorjena prazdna stranica 49128 wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 14 6546 49129 2026-10-27T19:45:30Z ~2026-56158-15 1181 Stvorjena prazdna stranica 49129 wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1