Wikipedia
nsowiki
https://nso.wikipedia.org/wiki/Letlakala_la_pele
MediaWiki 1.47.0-wmf.10
first-letter
Media
Special
Bolediša
Mošomi
Boledišana le Mošomi
Wikipedia
Dipolelo tša Wikipedia
Seswantšho
Poledišano ya Seswantšho
MediaWiki
Poledišano ya MediaWiki
Template
Poledišano ya Template
Thušo
Poledišano ya Thušo
Setensele
Poledišano ya Setensele
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
Draft 32/ Draft 32
0
13849
55153
55150
2026-07-09T12:19:20Z
Joyful05
8650
55153
wikitext
text/x-wiki
[[Seswantšho:South African Primary School Children 04.jpg|thumb|Bana ba Afrika Borwa]]
'''Lebaka la go Fa Bana Maina a Mabe ka Sepedi'''
Ka [[SETŠO SA BAPEDI|setšo sa Sepedi]], maina a na le bohlokwa bjo bo tseneletšego bja setšo, bja leago le bja semoya. Bana ba bangwe ba fiwa maina ao a ka kwagalago a sa kgahliše goba a "mabe" go batho ba ka ntle, eupša maina a gantši a phetha morero o bohlokwa. Ka setšo, go dumelwa gore maina a bjalo a šireletša bana go madimabe, meoya ye mebe, lehufa, goba lehu leo le boeletšwago ka gare ga lapa.<ref>https://www.semanticscholar.org/paper/Names-as-pointers%3A-Zulu-personal-naming-practices-Suzman/d7792416af09f412057fc2d33a2b381590c28260</ref> Batswadi ba ka kgetha leina leo le sa kgahlišego go nola moko maatla a semoya a kotsi go tšea ngwana, kudu ge bana ba peleng ba hwile ba sa le ba bannyane.
[[Maina a mabe]] le ona a ka bontšha maemo a thata ao a dikologilego go belegwa ga ngwana. Ba ka tšweletša bohloko bja lapa, go nyamišwa, [[bodiidi]] goba dintwa, ba šoma bjalo ka kgopotšo ya ditlhohlo tšeo ba itemogetšego tšona.<ref>https://twistjournal.net/twist/article/view/1007</ref> Maemong a mangwe, maina a reretšwe go fetišetša molaetša go setšhaba goba go bao ba swerego lapa gampe. <ref>https://pentzbooks.co.za/products/9781869140038?srsltid=AfmBOooAnB2cHla_UYCodGbpH2pPqsWTXzGQg9NmO_9DS806rvnuLRYd</ref>
Gaešita le ge maina a a ka bonagala e le a mabe, gantši a newa ka lerato le kholofelo ya go phologa ga ngwana le go phela gabotse. Ge setšhaba se fetoga, malapa a mantši a Sepedi bjale a rata maina ao a nago le ditlhalošo tše dibotse mola a sa hlompha ditšo tša setšo. Go kwešiša mabaka a maina a go thuša batho go lemoga bohumo bja setšo sa Sepedi le tumelo ya gore leina le rwele bobedi tlhalošo le maatla bophelong bja motho. <ref>https://unisapressjournals.co.za/index.php/SAJFS/article/view/17861</ref>
== References ==
<references />
2jps5al1h0kjszbiu3ohj61ks3oy26y
55154
55153
2026-07-09T12:23:39Z
Joyful05
8650
55154
wikitext
text/x-wiki
[[Seswantšho:South African Primary School Children 04.jpg|thumb|Bana ba Afrika Borwa]]
'''Lebaka la go Fa Bana Maina a Mabe ka Sepedi'''
Ka [[SETŠO SA BAPEDI|setšo sa Sepedi]], maina a na le bohlokwa bjo bo tseneletšego bja setšo, bja leago le bja semoya. Bana ba bangwe ba fiwa maina ao a ka kwagalago a sa kgahliše goba a "mabe" go batho ba ka ntle, eupša maina a gantši a phetha morero o bohlokwa. Ka setšo, go dumelwa gore maina a bjalo a šireletša bana go madimabe, meoya ye mebe, lehufa, goba lehu leo le boeletšwago ka gare ga lapa.<ref>https://www.semanticscholar.org/paper/Names-as-pointers%3A-Zulu-personal-naming-practices-Suzman/d7792416af09f412057fc2d33a2b381590c28260</ref> Batswadi ba ka kgetha leina leo le sa kgahlišego go nola moko maatla a semoya a kotsi go tšea ngwana, kudu ge bana ba peleng ba hwile ba sa le ba bannyane.
[[Maina a mabe]] le ona a ka bontšha maemo a thata ao a dikologilego go belegwa ga ngwana. Ba ka tšweletša bohloko bja lapa, go nyamišwa, [[bodiidi]] goba dintwa, ba šoma bjalo ka kgopotšo ya ditlhohlo tšeo ba itemogetšego tšona.<ref>https://twistjournal.net/twist/article/view/1007</ref> Maemong a mangwe, maina a reretšwe go fetišetša molaetša go setšhaba goba go bao ba swerego lapa gampe. <ref>https://pentzbooks.co.za/products/9781869140038?srsltid=AfmBOooAnB2cHla_UYCodGbpH2pPqsWTXzGQg9NmO_9DS806rvnuLRYd</ref>
Gaešita le ge maina a a ka bonagala e le a mabe, gantši a newa ka lerato le kholofelo ya go phologa ga ngwana le go phela gabotse. Ge setšhaba se fetoga, malapa a mantši a Sepedi bjale a rata maina ao a nago le ditlhalošo tše dibotse mola a sa hlompha ditšo tša setšo. Go kwešiša mabaka a maina a go thuša batho go lemoga bohumo bja setšo sa Sepedi le tumelo ya gore leina le rwele bobedi tlhalošo le maatla bophelong bja motho. <ref>https://unisapressjournals.co.za/index.php/SAJFS/article/view/17861</ref>
== References ==
<references />
[[Setensele:Setšo]]
[[Setensele:Meetlo ya Afrika Borwa]]
pcjjaiiu1lc598vx31yipo4x8a0nsjm
Mošomi:Nkaisane/Draft 1
2
13879
55152
55151
2026-07-09T12:13:49Z
Nkaisane
8651
55152
wikitext
text/x-wiki
[[Seswantšho:Cafe cup 1822 Hungary.jpg|thumb|Mohlala wa mokgoko ka seswantšho sa komiki]]
'''Thlaloso ya Mokgoko'''
=== '''Matseno''' ===
[[Polelo ya Sepedi]] e humile ka mantšu ao a laetšago dilo, meetlo le tsela ya bophelo bja setšo. Le lengwe la mantšu ao ke '''mokgoko''', leo le šupago seripana sa sedirišwa seo se swarwago ka seatla ge motho a rwala goba a šomiša selo. Ka tlwaelo, mokgoko o hwetšagala godimo ga kopi, kgamelo, pitša, lebotlelo goba sedirišwa se sengwe seo se nyakago go swarwa gabonolo. Lentšu le ga le hlaloše fela karolo ya sedirišwa, eupša le bontšha bohlokwa bja polelo ya Sepedi go hlaloša dikarolo tša bophelo bja letšatši le letšatši ka mokgwa wo o nepagetšego. Ka go realo, mantšu a go swana le mokgoko ke karolo ya bohwa bja polelo le setšo sa Bapedi, ao a swanetšego go ngwalwa, go nyakišišwa le go šireletšwa .<ref>https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/02572117.2018.1429871</ref><ref>https://api.pageplace.de/preview/DT0400.9789027297631_A24763244/preview-9789027297631_A24763244.pdf</ref>
=== '''Tlemaganyo ya Mokgoko''' ===
Mokgoko ke lentšu la setlogo leo le tšwago maitemogelong a setšo le tšhomišo ya dilo tša ka mehla mo setšhabeng sa Bapedi. Go tloga mehleng ya bogologolo, batho ba be ba bopa le go diriša dipitša tša letsopa, dikgamelo tša kota, dikgopo le dibjana tše dingwe tšeo di bego di nyaka karolo ya go swara gore go be bonolo go rwala goba go tšhela meetse le dijo. Karolo ye e ile ya tsebja e le '''mokgoko'''.
Le ge lehono go šomišwa dibjana tša polasitiki, galase le tšhipi, lentšu '''mokgoko''' le sa tšwela pele go šomišwa go hlaloša handle ya kopi, kgamelo, pitša, lebotlelo goba sedirišwa se sengwe seo se swarwago ka seatla. Se se bontšha gore polelo ya Sepedi e kgona go boloka mantšu a setšo le ge mekgwa ya bophelo e fetoga. Go ya ka banyakišiši ba dipolelo tša Afrika Borwa, mantšu a go swana le a a bontšha kamano magareng ga polelo, setšo le histori ya setšhaba.<ref>http://krepublishers.com/02-Journals/JSSA/JSSA-04-0-000-13-Web/JSSA-04-3-000-13-Abst-PDF/JSSA-04-3-183-13-085-Mphasha-L-E/JSSA-04-3-183-13-085-Mphasha-L-E-Tt.pmd.pdf</ref><ref>https://api.pageplace.de/preview/DT0400.9789027297631_A24763244/preview-9789027297631_A24763244.pdf</ref>
Ka gona, mokgoko ga se fela karolo ya sedirišwa, eupša ke mohlala wa kamoo polelo ya Sepedi e akaretšago tsebo ya setšo, bokgoni bja go hlaloša tikologo le bophelo bja batho. Go ngwala le go hlaloša mantšu a mohuta wo go thuša go boloka polelo ya Sepedi le bohwa bja yona bakeng sa meloko ye e tlago.
== '''Ditšhupetšo''' ==
<references /><ref>https://doi.org/10.31901/24566764.2013/04.03.02</ref>
dpn1rhchrdue6ni2wmuexeaqqq4hq0o
55155
55152
2026-07-09T12:27:47Z
Nkaisane
8651
55155
wikitext
text/x-wiki
[[Seswantšho:Cafe cup 1822 Hungary.jpg|thumb|Mohlala wa mokgoko ka seswantšho sa komiki]]
'''Thlaloso ya Mokgoko'''
=== '''Matseno''' ===
[[Polelo ya Sepedi]] e humile ka mantšu ao a laetšago dilo, meetlo le tsela ya bophelo bja setšo. Le lengwe la mantšu ao ke '''mokgoko''', leo le šupago seripana sa sedirišwa seo se swarwago ka seatla ge motho a rwala goba a šomiša selo. Ka tlwaelo, mokgoko o hwetšagala godimo ga kopi, kgamelo, pitša, lebotlelo goba sedirišwa se sengwe seo se nyakago go swarwa gabonolo. Lentšu le ga le hlaloše fela karolo ya sedirišwa, eupša le bontšha bohlokwa bja polelo ya Sepedi go hlaloša dikarolo tša bophelo bja letšatši le letšatši ka mokgwa wo o nepagetšego. Ka go realo, mantšu a go swana le mokgoko ke karolo ya bohwa bja polelo le setšo sa Bapedi, ao a swanetšego go ngwalwa, go nyakišišwa le go šireletšwa .<ref>https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/02572117.2018.1429871</ref><ref>https://api.pageplace.de/preview/DT0400.9789027297631_A24763244/preview-9789027297631_A24763244.pdf</ref>
=== '''Tlemaganyo ya Mokgoko''' ===
Mokgoko ke lentšu la setlogo leo le tšwago maitemogelong a setšo le tšhomišo ya dilo tša ka mehla mo setšhabeng sa Bapedi. Go tloga mehleng ya bogologolo, batho ba be ba bopa le go diriša dipitša tša letsopa, dikgamelo tša kota, dikgopo le dibjana tše dingwe tšeo di bego di nyaka karolo ya go swara gore go be bonolo go rwala goba go tšhela meetse le dijo. Karolo ye e ile ya tsebja e le '''mokgoko'''.
Le ge lehono go šomišwa dibjana tša polasitiki, galase le tšhipi, lentšu '''mokgoko''' le sa tšwela pele go šomišwa go hlaloša handle ya kopi, kgamelo, pitša, lebotlelo goba sedirišwa se sengwe seo se swarwago ka seatla. Se se bontšha gore polelo ya Sepedi e kgona go boloka mantšu a setšo le ge mekgwa ya bophelo e fetoga. Go ya ka banyakišiši ba dipolelo tša Afrika Borwa, mantšu a go swana le a a bontšha kamano magareng ga polelo, setšo le histori ya setšhaba.<ref>http://krepublishers.com/02-Journals/JSSA/JSSA-04-0-000-13-Web/JSSA-04-3-000-13-Abst-PDF/JSSA-04-3-183-13-085-Mphasha-L-E/JSSA-04-3-183-13-085-Mphasha-L-E-Tt.pmd.pdf</ref><ref>https://api.pageplace.de/preview/DT0400.9789027297631_A24763244/preview-9789027297631_A24763244.pdf</ref>
Ka gona, mokgoko ga se fela karolo ya sedirišwa, eupša ke mohlala wa kamoo polelo ya Sepedi e akaretšago tsebo ya setšo, bokgoni bja go hlaloša tikologo le bophelo bja batho. Go ngwala le go hlaloša mantšu a mohuta wo go thuša go boloka polelo ya Sepedi le bohwa bja yona bakeng sa meloko ye e tlago.
== '''Ditšhupetšo''' ==
<references /><ref>https://doi.org/10.31901/24566764.2013/04.03.02</ref>
<references />
[[Setensele:Mehuta ya didirišwa]]
[[Setensele:Dibjana]]
pdsagyexdk7rtlgj839ywj1l6c6npvk
Thlaloso ya Mokgoko
0
13882
55156
2026-07-09T12:48:14Z
Nkaisane
8651
Tlhodile letlakala ka '[[Seswantšho:Cafe cup 1822 Hungary.jpg|thumb|Mohlala wa mokgoko ka seswantšho sa komiki]] '''Thlaloso ya Mokgoko''' === '''Matseno''' === [[Polelo ya Sepedi]] e humile ka mantšu ao a laetšago dilo, meetlo le tsela ya bophelo bja setšo. Le lengwe la mantšu ao ke '''mokgoko''', leo le šupago seripana sa sedirišwa seo se swarwago ka seatla ge motho a rwala goba a šomiša selo. Ka tlwaelo, mokgoko o hwetšagala godimo ga kopi, kgamelo, pitša, lebotlelo goba se...'
55156
wikitext
text/x-wiki
[[Seswantšho:Cafe cup 1822 Hungary.jpg|thumb|Mohlala wa mokgoko ka seswantšho sa komiki]]
'''Thlaloso ya Mokgoko'''
=== '''Matseno''' ===
[[Polelo ya Sepedi]] e humile ka mantšu ao a laetšago dilo, meetlo le tsela ya bophelo bja setšo. Le lengwe la mantšu ao ke '''mokgoko''', leo le šupago seripana sa sedirišwa seo se swarwago ka seatla ge motho a rwala goba a šomiša selo. Ka tlwaelo, mokgoko o hwetšagala godimo ga kopi, kgamelo, pitša, lebotlelo goba sedirišwa se sengwe seo se nyakago go swarwa gabonolo. Lentšu le ga le hlaloše fela karolo ya sedirišwa, eupša le bontšha bohlokwa bja polelo ya Sepedi go hlaloša dikarolo tša bophelo bja letšatši le letšatši ka mokgwa wo o nepagetšego. Ka go realo, mantšu a go swana le mokgoko ke karolo ya bohwa bja polelo le setšo sa Bapedi, ao a swanetšego go ngwalwa, go nyakišišwa le go šireletšwa .<ref>https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/02572117.2018.1429871</ref><ref>https://api.pageplace.de/preview/DT0400.9789027297631_A24763244/preview-9789027297631_A24763244.pdf</ref>
=== '''Tlemaganyo ya Mokgoko''' ===
Mokgoko ke lentšu la setlogo leo le tšwago maitemogelong a setšo le tšhomišo ya dilo tša ka mehla mo setšhabeng sa Bapedi. Go tloga mehleng ya bogologolo, batho ba be ba bopa le go diriša dipitša tša letsopa, dikgamelo tša kota, dikgopo le dibjana tše dingwe tšeo di bego di nyaka karolo ya go swara gore go be bonolo go rwala goba go tšhela meetse le dijo. Karolo ye e ile ya tsebja e le '''mokgoko'''.
Le ge lehono go šomišwa dibjana tša polasitiki, galase le tšhipi, lentšu '''mokgoko''' le sa tšwela pele go šomišwa go hlaloša handle ya kopi, kgamelo, pitša, lebotlelo goba sedirišwa se sengwe seo se swarwago ka seatla. Se se bontšha gore polelo ya Sepedi e kgona go boloka mantšu a setšo le ge mekgwa ya bophelo e fetoga. Go ya ka banyakišiši ba dipolelo tša Afrika Borwa, mantšu a go swana le a a bontšha kamano magareng ga polelo, setšo le histori ya setšhaba.<ref>http://krepublishers.com/02-Journals/JSSA/JSSA-04-0-000-13-Web/JSSA-04-3-000-13-Abst-PDF/JSSA-04-3-183-13-085-Mphasha-L-E/JSSA-04-3-183-13-085-Mphasha-L-E-Tt.pmd.pdf</ref><ref>https://api.pageplace.de/preview/DT0400.9789027297631_A24763244/preview-9789027297631_A24763244.pdf</ref>
Ka gona, mokgoko ga se fela karolo ya sedirišwa, eupša ke mohlala wa kamoo polelo ya Sepedi e akaretšago tsebo ya setšo, bokgoni bja go hlaloša tikologo le bophelo bja batho. Go ngwala le go hlaloša mantšu a mohuta wo go thuša go boloka polelo ya Sepedi le bohwa bja yona bakeng sa meloko ye e tlago.
== '''Ditšhupetšo''' ==
<references /><ref>https://doi.org/10.31901/24566764.2013/04.03.02</ref>
<references />
[[Setensele:Mehuta ya didirišwa]]
[[Setensele:Dibjana]]
pdsagyexdk7rtlgj839ywj1l6c6npvk
55158
55156
2026-07-09T12:52:47Z
Nkaisane
8651
55158
wikitext
text/x-wiki
[[Seswantšho:Cafe cup 1822 Hungary.jpg|thumb|Mohlala wa mokgoko ka seswantšho sa komiki]]
[[Polelo ya Sepedi]] e humile ka mantšu ao a laetšago dilo, meetlo le tsela ya bophelo bja setšo. Le lengwe la mantšu ao ke '''mokgoko''', leo le šupago seripana sa sedirišwa seo se swarwago ka seatla ge motho a rwala goba a šomiša selo. Ka tlwaelo, mokgoko o hwetšagala godimo ga kopi, kgamelo, pitša, lebotlelo goba sedirišwa se sengwe seo se nyakago go swarwa gabonolo. Lentšu le ga le hlaloše fela karolo ya sedirišwa, eupša le bontšha bohlokwa bja polelo ya Sepedi go hlaloša dikarolo tša bophelo bja letšatši le letšatši ka mokgwa wo o nepagetšego. Ka go realo, mantšu a go swana le mokgoko ke karolo ya bohwa bja polelo le setšo sa Bapedi, ao a swanetšego go ngwalwa, go nyakišišwa le go šireletšwa .<ref>https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/02572117.2018.1429871</ref><ref>https://api.pageplace.de/preview/DT0400.9789027297631_A24763244/preview-9789027297631_A24763244.pdf</ref>
=== '''Tlemaganyo ya Mokgoko''' ===
Mokgoko ke lentšu la setlogo leo le tšwago maitemogelong a setšo le tšhomišo ya dilo tša ka mehla mo setšhabeng sa Bapedi. Go tloga mehleng ya bogologolo, batho ba be ba bopa le go diriša dipitša tša letsopa, dikgamelo tša kota, dikgopo le dibjana tše dingwe tšeo di bego di nyaka karolo ya go swara gore go be bonolo go rwala goba go tšhela meetse le dijo. Karolo ye e ile ya tsebja e le '''mokgoko'''.
Le ge lehono go šomišwa dibjana tša polasitiki, galase le tšhipi, lentšu '''mokgoko''' le sa tšwela pele go šomišwa go hlaloša handle ya kopi, kgamelo, pitša, lebotlelo goba sedirišwa se sengwe seo se swarwago ka seatla. Se se bontšha gore polelo ya Sepedi e kgona go boloka mantšu a setšo le ge mekgwa ya bophelo e fetoga. Go ya ka banyakišiši ba dipolelo tša Afrika Borwa, mantšu a go swana le a a bontšha kamano magareng ga polelo, setšo le histori ya setšhaba.<ref>http://krepublishers.com/02-Journals/JSSA/JSSA-04-0-000-13-Web/JSSA-04-3-000-13-Abst-PDF/JSSA-04-3-183-13-085-Mphasha-L-E/JSSA-04-3-183-13-085-Mphasha-L-E-Tt.pmd.pdf</ref><ref>https://api.pageplace.de/preview/DT0400.9789027297631_A24763244/preview-9789027297631_A24763244.pdf</ref>
Ka gona, mokgoko ga se fela karolo ya sedirišwa, eupša ke mohlala wa kamoo polelo ya Sepedi e akaretšago tsebo ya setšo, bokgoni bja go hlaloša tikologo le bophelo bja batho. Go ngwala le go hlaloša mantšu a mohuta wo go thuša go boloka polelo ya Sepedi le bohwa bja yona bakeng sa meloko ye e tlago.
== '''Ditšhupetšo''' ==
<references /><ref>https://doi.org/10.31901/24566764.2013/04.03.02</ref>
<references />
[[Setensele:Mehuta ya didirišwa]]
[[Setensele:Dibjana]]
58wtr73bw6jzfrw94bsz4ms58alv4mp
Ka setšo sa Sepedi,
0
13883
55157
2026-07-09T12:48:15Z
Joyful05
8650
Tlhodile letlakala ka '[[Seswantšho:South_African_Primary_School_Children_04.jpg|thumb|Bana ba Afrika Borwa]] '''Lebaka la go Fa Bana Maina a Mabe ka Sepedi''' Ka [[SETŠO SA BAPEDI|setšo sa Sepedi]], maina a na le bohlokwa bjo bo tseneletšego bja setšo, bja leago le bja semoya. Bana ba bangwe ba fiwa maina ao a ka kwagalago a sa kgahliše goba a "mabe" go batho ba ka ntle, eupša maina a gantši a phetha morero o bohlokwa. Ka setšo, go dumelwa gore maina a bjalo a šireletša bana g...'
55157
wikitext
text/x-wiki
[[Seswantšho:South_African_Primary_School_Children_04.jpg|thumb|Bana ba Afrika Borwa]]
'''Lebaka la go Fa Bana Maina a Mabe ka Sepedi'''
Ka [[SETŠO SA BAPEDI|setšo sa Sepedi]], maina a na le bohlokwa bjo bo tseneletšego bja setšo, bja leago le bja semoya. Bana ba bangwe ba fiwa maina ao a ka kwagalago a sa kgahliše goba a "mabe" go batho ba ka ntle, eupša maina a gantši a phetha morero o bohlokwa. Ka setšo, go dumelwa gore maina a bjalo a šireletša bana go madimabe, meoya ye mebe, lehufa, goba lehu leo le boeletšwago ka gare ga lapa.<ref>https://www.semanticscholar.org/paper/Names-as-pointers%3A-Zulu-personal-naming-practices-Suzman/d7792416af09f412057fc2d33a2b381590c28260</ref> Batswadi ba ka kgetha leina leo le sa kgahlišego go nola moko maatla a semoya a kotsi go tšea ngwana, kudu ge bana ba peleng ba hwile ba sa le ba bannyane.
[[Maina a mabe]] le ona a ka bontšha maemo a thata ao a dikologilego go belegwa ga ngwana. Ba ka tšweletša bohloko bja lapa, go nyamišwa, [[bodiidi]] goba dintwa, ba šoma bjalo ka kgopotšo ya ditlhohlo tšeo ba itemogetšego tšona.<ref>https://twistjournal.net/twist/article/view/1007</ref> Maemong a mangwe, maina a reretšwe go fetišetša molaetša go setšhaba goba go bao ba swerego lapa gampe. <ref>https://pentzbooks.co.za/products/9781869140038?srsltid=AfmBOooAnB2cHla_UYCodGbpH2pPqsWTXzGQg9NmO_9DS806rvnuLRYd</ref>
Gaešita le ge maina a a ka bonagala e le a mabe, gantši a newa ka lerato le kholofelo ya go phologa ga ngwana le go phela gabotse. Ge setšhaba se fetoga, malapa a mantši a Sepedi bjale a rata maina ao a nago le ditlhalošo tše dibotse mola a sa hlompha ditšo tša setšo. Go kwešiša mabaka a maina a go thuša batho go lemoga bohumo bja setšo sa Sepedi le tumelo ya gore leina le rwele bobedi tlhalošo le maatla bophelong bja motho. <ref>https://unisapressjournals.co.za/index.php/SAJFS/article/view/17861</ref>
== References ==
<references />
a3e74hccrd8ubhhv86ul68v2zh5jzz1