Wikipedia nsowiki https://nso.wikipedia.org/wiki/Letlakala_la_pele MediaWiki 1.47.0-wmf.12 first-letter Media Special Bolediša Mošomi Boledišana le Mošomi Wikipedia Dipolelo tša Wikipedia Seswantšho Poledišano ya Seswantšho MediaWiki Poledišano ya MediaWiki Template Poledišano ya Template Thušo Poledišano ya Thušo Setensele Poledišano ya Setensele TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Cape Verde 0 291 55220 39714 2026-07-21T15:29:51Z CommonsDelinker 2081 Replacing Flag_of_Cape_Verde.svg with [[File:Flag_of_Cape_Verde_(10-17).svg]] (by [[:c:User:CommonsDelinker|CommonsDelinker]] because: [[:c:COM:FR|File renamed]]: [[:c:COM:FR#FR3|Criterion 3]] (obvious error) · Government standardized ratio is 2:3. For fu 55220 wikitext text/x-wiki {{Infobox Country |conventional_long_name = Repabliki ya Cape Verde |common_name = Cape Verde |image_flag = Flag of Cape Verde (10-17).svg |image_coat = Coat_of_arms_of_Cape_Verde.svg |image_map = LocationCapeVerde.svg |capital = [[Praia, Cape Verde|Praia]] |government_type = Repabliki |leader_name1 = Pedro Pires |area_km2 = 4033 |population_estimate = 539,560 <small>(2016)</small> <!--UN WPP--> |currency = [[Cape Verdean escudo]] |cctld = .cv |official_languages =[[Sepotokisi]] |calling_code = +238 |drives_on = }} '''Cape Verde''' ke sehlakahlaka. Cape Verde e bodikela bja [[Afrika]], e wela seleteng sa [[Afrika Bodikela]]. [[Setensele:Dinaga tša Afrika]] c51gq4hz9zz79z2clvpelx8tmxjbe3i Shebeshxt 0 12726 55223 52956 2026-07-21T19:20:04Z Boothang05 8682 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1361962440|Shebeshxt]]" 55223 wikitext text/x-wiki Shebeshxt Shebe Marbuna Lehlogonolo Katlego Chauke O belegwe Lebowakgomo, Limpopo, South Africa Mošomo Mongwadi wa mmino Mengwaga yeo a tsebegilego 2021- lehono Ditatpfatšo tša bosenyi Go tlhasela. go leka go bolaya. go senya dithoto tša mongwe ka boomo Mošomo wa boopedi O tsebega bjalo ka Blingskat. MaBurner. Shebeshesa Mohuta wa mmino Lekompo Sedirišwa Divokhale '''Lehlogonolo Katlego Chauke''' <ref>{{Cite web |last=Ngcobo |first=Nokuthula |date=2023-11-20 |title=Focalistic responds to Shebeshxt following viral 'Podcast and Chill' interview |url=https://www.thesouthafrican.com/lifestyle/celeb-news/local-celebs/breaking-focalistic-responds-shebeshxt-viral-podcast-chill-interview-macg-20-november-2023/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20231205143514/https://www.thesouthafrican.com/lifestyle/celeb-news/local-celebs/breaking-focalistic-responds-shebeshxt-viral-podcast-chill-interview-macg-20-november-2023/ |archive-date=5 December 2023 |access-date=2023-12-05 |website=The South African |language=en-ZA}}</ref> ke seopedi sa go rapper sa Afrika Borwa ebile o tsebega kudu setšhabeng ka tlase ga leina la '''Shebeshxt''' . <ref>{{Cite web |last=Nkonki |first=Anita |date=2024-01-07 |title=Shebeshxt asks fans to pray for him alleging there are people plotting to kill him |url=https://www.iol.co.za/the-star/news/shebeshxt-asks-fans-to-pray-for-him-alleging-there-are-people-plotting-to-kill-him-8416201c-0ba0-4acf-82b7-6bc231558e8a |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240107145504/https://www.iol.co.za/the-star/news/shebeshxt-asks-fans-to-pray-for-him-alleging-there-are-people-plotting-to-kill-him-8416201c-0ba0-4acf-82b7-6bc231558e8a |archive-date=7 January 2024 |access-date=2024-01-08 |website=www.iol.co.za}}</ref> <ref>{{Cite web |last= |date=2024-01-08 |title='They hired people to kill me' — Shebeshxt fears for his life |url=https://www.timeslive.co.za/tshisa-live/tshisa-live/2024-01-08-they-hired-people-to-kill-me--shebeshxt-fears-for-his-life/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240108162526/https://www.timeslive.co.za/tshisa-live/tshisa-live/2024-01-08-they-hired-people-to-kill-me--shebeshxt-fears-for-his-life/ |archive-date=8 January 2024 |access-date=2024-01-08 |website=TimesLIVE |language=en-ZA}}</ref> Shebeshxt o belegwe le go godišetšwa [[Lebowakgomo]], [[Limpopo]] . <ref>{{Cite web |last=Manuel |first=Marilynn |date=2023-12-04 |title=Limpopo star Shebeshxt steals Emtee's crowd [watch] |url=https://www.thesouthafrican.com/lifestyle/celeb-news/local-celebs/limpopo-star-shebeshxt-emtee-skomota-4-december-2023/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20231205151319/https://www.thesouthafrican.com/lifestyle/celeb-news/local-celebs/limpopo-star-shebeshxt-emtee-skomota-4-december-2023/ |archive-date=5 December 2023 |access-date=2023-12-05 |website=The South African |language=en-ZA}}</ref> Shebeshxt o ile a tsebega pele ga sefela goba pina ya gagwe ya go tuma ya "Ke Di Shxt Malume" ka morago ga gore e tsene sethaleng sa go abelana ka bidio sa TikTok goba gona dikgokanyong tša leago gomme ya ba le ditshwaotshwao tše dibotse go tšwa go batho ba go swana le Focalistic Ka ngwaga wa2023, Shebeshxt o ile a saena tumellano ye kgolo le khampani yeo e tumilego ya Setaliana Lamborghini wines ke Lamborghini, <ref>{{Cite web |last=Vollmer |first=Bernelee |date=4 December 2023 |title=Shebeshxt strikes major partnership with prominent Italian company |url=https://www.iol.co.za/sunday-tribune/entertainment/shebeshxt-strikes-major-partnership-with-prominent-italian-company-64529dae-c78f-4646-95ec-b790a4399a0a |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20231216023621/https://www.iol.co.za/sunday-tribune/entertainment/shebeshxt-strikes-major-partnership-with-prominent-italian-company-64529dae-c78f-4646-95ec-b790a4399a0a |archive-date=16 December 2023 |access-date=1 January 2024 |website=[[Independent Online]]}}</ref> ka morago ga go tšwelela go ''[[Podcast and Chill le MacG|Podcast le Chill le MacG]]'' gomme a dira histori ka go ba moeti wa pele wa goba le babogedi ba go feta 1 milione ka matšatsši a mabedi ka ntle le leina la rekoto, go tšwelela godimo ga thelebišene go ba seyalemoyeng. Ka 2025, Shebeshxt o lokollotše koša yeo e bitšwago "Rato Laka" le Zee Nxumalo, Slidoo Man le motšweletši wa gagwe Naqua. Koša ye ile ya feta dipono tše dimilione tše 3 go YouTube go se na bidio ya mmino. Bidio ya mmino e gatišitšwe kgwedi e tee le dibeke tše 3 ka morago ga gore koša e lokolollwe. Bidio ya mmino e bile le dipono tša go feta dimilione tše 2 ka beke e tee. Ka morago o ile a saena kwano ya kabo le Virgin Music Group, ya Universal Music <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''<nowiki><span title="This claim needs references to reliable sources. (June 2026)">go nyakega tsopolo</span></nowiki>'' &#x5D;</sup> s66i1wgkldtb4liwmnxjz5myydwe0qb BALOBEDU BA MOJADJI 0 13213 55219 52403 2026-07-21T12:51:09Z MABAREBARE 8442 Pušo ya Balobedu 55219 wikitext text/x-wiki == Modu wa Balobedu == Balobedu ke batho bao ba tšwago Bokgalaka [Zimbabwe] Moraga a mo ba rotogela ka mo Afrika Borwa, ba fihlela Venda. Ka ge kgale o be go na le dintwa ba ile ba fetela thabeng tša Bobobedu. Bokgoši bja hlophiwa ka ngwaga wa 1800.Balobedu ditlogolo tša kgošigolo Dzugudini, ditlogolokhukhu tša Monomotapa. == Pušo ya Balobedu == Pušo ya Balobedu ba Modjadi e thomile go bonala gabotse ka pušo ya Mampo Mokhoto. Le ge o le bjalo pušo ya Mampo Mokhoto e ile ya kopana le ditlohotlo tše dintši. Go swana le: * Go hloka kwano le setšhaba. * Dithulano tša selapa. * Komelelo le tlala. * Le phetolo ya bokgoši go ya ka badimo. Mampho Mokhotho o ile a ba ka gare ga kgakanego. Kudukudu ge barwa ba gawe ba leka leano la go mo bolaya. O ile a bolaya barwa ba gagwe ka moka wa šala lesea. Ka mahlatse lesea le ile la šireletšwa ke kgaetšadi ya lona e lego Dzugudini. Yena Dzugudini o ile a iša lesea bokgošing bja Bapedi. Lesea la fiwa leina la Mamaila bokgošing bja Bapedi. Ge e le komelelo e be e tšea karolo kudu. == Matswalo a Modjadji [1729- 1849] == Modjadji o belegwe go ya ka pitšo ya badimo. Ke mo tategwe Mampo Mokhoto a ilego a kgapeletšega go robalana le morwedi wa gagwe Dzugudini. Ka ge peleng ba ile ba robalana, efela Dzugudini a belega morwa ka ge badimo ba be ba nyaka morwedi gore e tle e be yena kgoši. Morago a gore Mampho Mokhoto a robalane le morwedi wa gagwe, [Madi a gagwe] Ke ge o belegwe yena Modjadji. Tšatši leo a tšwago bodibeng, leratadima le ile la fetoga. Pula e ile ya tšhhologa kudu. Ke mo Mampo Mokhoto a ilego a fa Modjadji leswika la badimo la bokgoši. Yena Maselokwane Modjadji wa pele. Pula e ile ya thoma go ba gona tša tlala dinoka boMolototsi. Go oketša mo: Ba be ba sa je nama ya kolobe, gobane ke phoofolo yeo ba e binago. Batho ba ile ba se sa lla ka komelelo, ya ba gona bokgoši bja Balobedu ba Modjadji bo swerwe ke basadi, go thoma ka yena Maselokwane. == Pušo ya Modjadji wa pele == Pušo ya Modjadji wa pele e be e tloga e bonala botse mo ditšhabeng tša Baloedu. Kudukudu ka maatla a semoya a go neša pula. Pušo ya Modjadji e rutile bafsa ba lehono gore ba kgone go ke tseba le go itheta. Gape le go iša polelo ya Selobedu godimo mo ditšhabeng tša Afrika. Le go nyaka go e ruta bana mo dikolong. References Mothapo, T. [2022]. The Future of Khelobedu: Language, Identity and Youth Engagement. Limpopo Language Promotion. Wikimedia commons- Balobedu Cultural Images. ln69gmnw625czy2myedh3h38wby1ykq Mošomi:Renalemathata 2 13452 55235 53323 2026-07-22T16:59:39Z Renalemathata 8347 ke okeditse mongwalo 55235 wikitext text/x-wiki [[Mošomi:Renalemathata/Draft 1|Draft 1]] * [[Mošomi:Renalemathata/Draft 2|Draft 2]] * [[Mošomi:Renalemathata/Draft 3|Draft 3]] * [[Mošomi:Renalemathata/Draft 4|Draft 4]] * [[Mošomi:Renalemathata/Draft 5|Draft 5]] * [[Mošomi:Renalemathata/Draft 6|Draft 6]] * [[Mošomi:Renalemathata/Draft 7|Draft 7]] * [[Mošomi:Renalemathata/Draft 8|Draft 8]] 7pc1sg510mcrn498necdw7mgfa3nakb Sekolo 0 13607 55215 53995 2026-07-20T17:23:03Z International baddie 8382 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1358177735|School]]" 55215 wikitext text/x-wiki Sekolo ke setheo sa thuto gomme tabeng ya go ithuta ka sebele, moago wo o hlamilwego go fa ditikologo tša go ithuta, go ruta baithuti, gantši ka fase ga tlhahlo ya barutiši. Bontši bja dinaga di na le ditsepedišo tša thuto ya semmušo, yeo ka dinako tše dingwe e lego kgapeletšo. Ditshepedišong tše, baithuti ba tšwela pele ka lelokelelo la dikolo tše di ka agwago le go šomišwa ke bobedi mekgatlo ya mmušo le ya praebete. Maina a dikolo tše a fapana go ya ka dinaga tšeo di ahlaahlilwego karolong ya dipeelano tša Selete ka fase eupša ka kakaretšo a akaretša sekolo sa tlasana sa bana ba bannyane le sekolo sa magareng sa bafsa ba mahlalagading bao ba phethilego thuto ya tlasana. Setheo seo thuto e phagamego e rutwago go sona ka tlwaelo se bitšwa kholetšhe ya yunibesithi goba yunibesithi. sxjm5pzxfrg6cjily63nt19vw0aq2q2 Dipolotiki 0 13620 55216 54023 2026-07-20T17:42:24Z International baddie 8382 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1362916352|Politics]]" 55216 wikitext text/x-wiki Dipolotiki ke mošomo wa go bea ditaba setšhabeng seo se rulagantšwego. Dipolitiki gantši di tshwenyegile ka go rarolla ditaba ka gare ga setšhaba ka mmušo. Boradipolotiki ke batho ka bomong bao ba swaregilego ka modiro wa dipolitiki. Lekala la thutamahlale ya leago leo le ithutago dipolitiki mmušo le bolelwa e le saense ya dipolitiki. Mekgwa ya go fapanafapan e šomišwa dipolotiking yeo e akaretšago go tšwetša pele dipono tša motho ka noši tša dipolotiki gare ga batho, ditherišano le balata ba bangwe ba dipolotiki, go dira melao le go šomiša maatla a ka gare le a ka ntle, go akaretšwa ntwa kgahlanong le manaba. Dipolotiki di šomišwa maemong a go fapanafapana a leago, go tloga meloko ya ditšhaba tša setšo, ka mebušo ya sebjalebjale ya selegae, dikhamphani le dihlongwa go fihla go dinaga tše di ipušang go fihla maemong a boditšhabatšhaba. fcs9ku6y4fz06xzbvv9atfkxx5a0bg1 Senamelwa 0 13732 55217 54485 2026-07-20T18:21:58Z International baddie 8382 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1365142866|Transport]]" 55217 wikitext text/x-wiki Dinamelwa ke go sepela ka boomo ga batho, diphoofolo le dithoto go tšwa lefelong le lengwe go ya go le lengwe. Mekgwa ya dinamelwa e akaretša moya, naga, meetse, thapo, diphaephe le sebaka. Mabala a ka arolwa ka mananeokgoparara, dikoloi le tshepedišo. Dinamelwa di kgontšha kgwebo ya batho, yeo e lego bohlokwa bbakeng sa tlhabollo ya tlhabologo. Mananeokgoparara a dinamelwa a na le ditlhomo tše di sa fetogego, go akaretšwa ditsela, ditimela, ditsela tša meetse, kanale le diphaephe gammogo le ditheminali tša go swana le maemafofane, diteišene tša ditimela, diteišene tša dipese, mafelo a polokelo, ditheminali tša dilori, didepo tša go tšhela makhura le maemakepe a lewatle. Ditheminali di ka šomišwa bobedi bakeng sa go fapantšha banamedi le merwalo le go hlokomela. qtos4p0h5bhdoufuvph5aaol44mekep Mošomi:Renalemathata/Draft 3 2 13890 55230 55181 2026-07-22T12:27:40Z Renalemathata 8347 55230 wikitext text/x-wiki '''Afrika Borwa: Setšhaba sa Mebala ye Mentši''' Afrika Borwa ke naga yeo e lego mafelelong a borwa a kontinente ya Afrika. E tsebja ka "Šetšhaba sa Mebala ye Mentši" ka lebaka la maleme le ditšo tše tšohle tše di fapanego tšeo di hwetšagalago nageng ye. Afrika Borwa e na le '''diprobense tše senyane'''(9), le '''dihlogo tše tharo tša mmušo''': Pretoria (motsemošate wa taolo), Cape Town (motsemošate wa molao), le Bloemfontein (motsemošate wa tša toka).<ref>https://www.britannica.com/place/South-Africa<ref> Afrika Borwa e na le badudi ba go feta dimiliyone tše 60 gomme e na le '''maleme a semmušo a lesomepedi'''(12), go akaretšwa Seisemame, Seburu (Afrikaans), isiZulu, isiXhosa, Sepedi, Setswana, Sesotho, Xitsonga, Tshivenda le tše dingwe. Go fapana ga maleme go bontšha le bohumi bja tša naga ye. Histori ya Afrika Borwa e akaretša nako ya kgethollo ya mmala (Apartheid), yeo e bego e kgetholla batho ka mmala wa letlalo. Ka ngwaga wa 1994 naga e ile ya ba ya temokrasi ka morago ga dikgetho tša mathomo tšeo di bego di buletšwe batho bohle. '''Nelson Mandela''' e bile Mopresidente wa mathomo wa motho yo motsho gomme o tsebja lefaseng ka moka bjalo ka moetapele wa khutšo, tekatekano le poelano. Ekonomi ya Afrika Borwa ke ye nngwe ya tše kgolo mo Afrika. E thekgilwe ke meepo, temo, boeti, tšweletšo ya dithoto le ditirelo tša ditšhelete. Naga e humile ka methopo ya tlhago go swana le gauta, polatinamo, ditaemane le malahla. Afrika Borwa e na le mafelo a mantši a go gogela baeti, go akaretšwa '''Thaba ya Tafola (Table Mountain)''', '''Serapa sa Bosetšhaba sa Kruger''', '''Garden Route''', le '''Sehlakahlaka sa Robben''', moo Nelson Mandela a ilego a golegwa ka nywaga ye 18. Naga e bile e tumile ka diphoofolo tša yona tša '''Big Five''': tau, nkwe, tlou, tšhukudu le nare. Le ge Afrika Borwa e na le dilo tše dintši tše dibotse, e sa lebane le ditlhohlo tša go swana le tlhokego ya mešomo, bodiidi, go se lekane le bosenyi. Le ge go le bjalo, naga e tšwela pele go kaonafatša thuto, tlhokomelo ya maphelo, ekonomi le toka ya setšhaba. Ka kakaretšo, Afrika Borwa ke naga ya go huma ka ditšo, histori le botse bja tlhago. Ke naga yeo e emelago botee, tokologo le kholofelo ya bokamoso bjo bokaone go badudi bohle ba yona. == Methopo == 3hj1x706oy4jt5alop3j405m6kqzhjl 55231 55230 2026-07-22T13:09:32Z Renalemathata 8347 55231 wikitext text/x-wiki '''Afrika Borwa: Setšhaba sa Mebala ye Mentši''' Afrika Borwa ke naga yeo e lego mafelelong a borwa a kontinente ya Afrika. E tsebja ka "Šetšhaba sa Mebala ye Mentši" ka lebaka la maleme le ditšo tše tšohle tše di fapanego tšeo di hwetšagalago nageng ye. Afrika Borwa e na le '''diprobense tše senyane'''(9), le '''dihlogo tše tharo tša mmušo''': Pretoria (motsemošate wa taolo), Cape Town (motsemošate wa molao), le Bloemfontein (motsemošate wa tša toka). <ref>{{Cite web |title=About South Africa |url=https://www.gov.za/about-south-africa |website=South African Government |access-date=22 July 2026 }}</ref> Afrika Borwa e na le badudi ba go feta dimiliyone tše 60 gomme e na le '''maleme a semmušo a lesomepedi'''(12), go akaretšwa Seisemame, Seburu (Afrikaans), isiZulu, isiXhosa, Sepedi, Setswana, Sesotho, Xitsonga, Tshivenda le tše dingwe. Go fapana ga maleme go bontšha le bohumi bja tša naga ye.<ref>{{cite web |title=Mid-year Population Estimates |url=https://www.statssa.gov.za |website=Statistics South Africa |access-date=22 July 2026}}</ref> Histori ya Afrika Borwa e akaretša nako ya kgethollo ya mmala (Apartheid), yeo e bego e kgetholla batho ka mmala wa letlalo. Ka ngwaga wa 1994 naga e ile ya ba ya temokrasi ka morago ga dikgetho tša mathomo tšeo di bego di buletšwe batho bohle. '''Nelson Mandela''' e bile Mopresidente wa mathomo wa motho yo motsho gomme o tsebja lefaseng ka moka bjalo ka moetapele wa khutšo, tekatekano le poelano.<ref>{{cite web |title=Nelson Mandela |url=https://www.sahistory.org.za/people/nelson-mandela |website=South African History Online |access-date=22 July 2026}}</ref> Ekonomi ya Afrika Borwa ke ye nngwe ya tše kgolo mo Afrika. E thekgilwe ke meepo, temo, boeti, tšweletšo ya dithoto le ditirelo tša ditšhelete. Naga e humile ka methopo ya tlhago go swana le gauta, polatinamo, ditaemane le malahla.<ref>{{cite web |title=South Africa |url=https://www.britannica.com/place/South-Africa |website=Encyclopaedia Britannica |access-date=22 July 2026}}</ref> Afrika Borwa e na le mafelo a mantši a go gogela baeti, go akaretšwa '''Thaba ya Tafola (Table Mountain)''', '''Serapa sa Bosetšhaba sa Kruger''', '''Garden Route''', le '''Sehlakahlaka sa Robben''', moo Nelson Mandela a ilego a golegwa ka nywaga ye 18. Naga e bile e tumile ka diphoofolo tša yona tša '''Big Five''': tau, nkwe, tlou, tšhukudu le nare.<ref>{{cite web |title=Explore South Africa |url=https://www.southafrica.net |website=South African Tourism |access-date=22 July 2026}}</ref> Le ge Afrika Borwa e na le dilo tše dintši tše dibotse, e sa lebane le ditlhohlo tša go swana le tlhokego ya mešomo, bodiidi, go se lekane le bosenyi. Le ge go le bjalo, naga e tšwela pele go kaonafatša thuto, tlhokomelo ya maphelo, ekonomi le toka ya setšhaba.<ref>{{cite web |title=South Africa Overview |url=https://www.worldbank.org/en/country/southafrica |website=World Bank |access-date=22 July 2026}}</ref> Ka kakaretšo, Afrika Borwa ke naga ya go huma ka ditšo, histori le botse bja tlhago. Ke naga yeo e emelago botee, tokologo le kholofelo ya bokamoso bjo bokaone go badudi bohle ba yona. == Methopo == 4kopnek0alu3ytgpgu7x885u5464q8s 55232 55231 2026-07-22T13:59:30Z Renalemathata 8347 Added references and image 55232 wikitext text/x-wiki [[File:Flag map of South Africa.svg| right|200px| Flag_map_of_South_Africa]]'''Afrika Borwa: Setšhaba sa Mebala ye Mentši''' Afrika Borwa ke naga yeo e lego mafelelong a borwa a kontinente ya Afrika. E tsebja ka "Šetšhaba sa Mebala ye Mentši" ka lebaka la maleme le ditšo tše tšohle tše di fapanego tšeo di hwetšagalago nageng ye. Afrika Borwa e na le '''diprobense tše senyane'''(9), le '''dihlogo tše tharo tša mmušo''': Pretoria (motsemošate wa taolo), Cape Town (motsemošate wa molao), le Bloemfontein (motsemošate wa tša toka). <ref>{{Cite web |title=About South Africa |url=https://www.gov.za/about-south-africa |website=South African Government |access-date=22 July 2026 }}</ref> Afrika Borwa e na le badudi ba go feta dimiliyone tše 60 gomme e na le '''maleme a semmušo a lesomepedi'''(12), go akaretšwa Seisemame, Seburu (Afrikaans), isiZulu, isiXhosa, Sepedi, Setswana, Sesotho, Xitsonga, Tshivenda le tše dingwe. Go fapana ga maleme go bontšha le bohumi bja tša naga ye.<ref>{{cite web |title=Mid-year Population Estimates |url=https://www.statssa.gov.za |website=Statistics South Africa |access-date=22 July 2026}}</ref> Histori ya Afrika Borwa e akaretša nako ya kgethollo ya mmala (Apartheid), yeo e bego e kgetholla batho ka mmala wa letlalo. Ka ngwaga wa 1994 naga e ile ya ba ya temokrasi ka morago ga dikgetho tša mathomo tšeo di bego di buletšwe batho bohle. '''Nelson Mandela''' e bile Mopresidente wa mathomo wa motho yo motsho gomme o tsebja lefaseng ka moka bjalo ka moetapele wa khutšo, tekatekano le poelano.<ref>{{cite web |title=Nelson Mandela |url=https://www.sahistory.org.za/people/nelson-mandela |website=South African History Online |access-date=22 July 2026}}</ref> Ekonomi ya Afrika Borwa ke ye nngwe ya tše kgolo mo Afrika. E thekgilwe ke meepo, temo, boeti, tšweletšo ya dithoto le ditirelo tša ditšhelete. Naga e humile ka methopo ya tlhago go swana le gauta, polatinamo, ditaemane le malahla.<ref>{{cite web |title=South Africa |url=https://www.britannica.com/place/South-Africa |website=Encyclopaedia Britannica |access-date=22 July 2026}}</ref> Afrika Borwa e na le mafelo a mantši a go gogela baeti, go akaretšwa '''Thaba ya Tafola (Table Mountain)''', '''Serapa sa Bosetšhaba sa Kruger''', '''Garden Route''', le '''Sehlakahlaka sa Robben''', moo Nelson Mandela a ilego a golegwa ka nywaga ye 18. Naga e bile e tumile ka diphoofolo tša yona tša '''Big Five''': tau, nkwe, tlou, tšhukudu le nare.<ref>{{cite web |title=Explore South Africa |url=https://www.southafrica.net |website=South African Tourism |access-date=22 July 2026}}</ref> Le ge Afrika Borwa e na le dilo tše dintši tše dibotse, e sa lebane le ditlhohlo tša go swana le tlhokego ya mešomo, bodiidi, go se lekane le bosenyi. Le ge go le bjalo, naga e tšwela pele go kaonafatša thuto, tlhokomelo ya maphelo, ekonomi le toka ya setšhaba.<ref>{{cite web |title=South Africa Overview |url=https://www.worldbank.org/en/country/southafrica |website=World Bank |access-date=22 July 2026}}</ref> Ka kakaretšo, Afrika Borwa ke naga ya go huma ka ditšo, histori le botse bja tlhago. Ke naga yeo e emelago botee, tokologo le kholofelo ya bokamoso bjo bokaone go badudi bohle ba yona. == Methopo == hmpubw9gl1ot1fpnd7t57i0w81oz6c7 55233 55232 2026-07-22T15:04:10Z Renalemathata 8347 ke loketše khepošene ka fase ga seswantšso 55233 wikitext text/x-wiki [[File:Flag map of South Africa.svg|200px|Mmepe wa Afrika Borwa|alt=Mmepe wa Afrika Borwa|thumb]]'''Afrika Borwa: Setšhaba sa Mebala ye Mentši''' Afrika Borwa ke naga yeo e lego mafelelong a borwa a kontinente ya Afrika. E tsebja ka "Šetšhaba sa Mebala ye Mentši" ka lebaka la maleme le ditšo tše tšohle tše di fapanego tšeo di hwetšagalago nageng ye. Afrika Borwa e na le '''diprobense tše senyane'''(9), le '''dihlogo tše tharo tša mmušo''': Pretoria (motsemošate wa taolo), Cape Town (motsemošate wa molao), le Bloemfontein (motsemošate wa tša toka). <ref>{{Cite web |title=About South Africa |url=https://www.gov.za/about-south-africa |website=South African Government |access-date=22 July 2026 }}</ref> Afrika Borwa e na le badudi ba go feta dimiliyone tše 60 gomme e na le '''maleme a semmušo a lesomepedi'''(12), go akaretšwa Seisemame, Seburu (Afrikaans), isiZulu, isiXhosa, Sepedi, Setswana, Sesotho, Xitsonga, Tshivenda le tše dingwe. Go fapana ga maleme go bontšha le bohumi bja tša naga ye.<ref>{{cite web |title=Mid-year Population Estimates |url=https://www.statssa.gov.za |website=Statistics South Africa |access-date=22 July 2026}}</ref> Histori ya Afrika Borwa e akaretša nako ya kgethollo ya mmala (Apartheid), yeo e bego e kgetholla batho ka mmala wa letlalo. Ka ngwaga wa 1994 naga e ile ya ba ya temokrasi ka morago ga dikgetho tša mathomo tšeo di bego di buletšwe batho bohle. '''Nelson Mandela''' e bile Mopresidente wa mathomo wa motho yo motsho gomme o tsebja lefaseng ka moka bjalo ka moetapele wa khutšo, tekatekano le poelano.<ref>{{cite web |title=Nelson Mandela |url=https://www.sahistory.org.za/people/nelson-mandela |website=South African History Online |access-date=22 July 2026}}</ref> Ekonomi ya Afrika Borwa ke ye nngwe ya tše kgolo mo Afrika. E thekgilwe ke meepo, temo, boeti, tšweletšo ya dithoto le ditirelo tša ditšhelete. Naga e humile ka methopo ya tlhago go swana le gauta, polatinamo, ditaemane le malahla.<ref>{{cite web |title=South Africa |url=https://www.britannica.com/place/South-Africa |website=Encyclopaedia Britannica |access-date=22 July 2026}}</ref> Afrika Borwa e na le mafelo a mantši a go gogela baeti, go akaretšwa '''Thaba ya Tafola (Table Mountain)''', '''Serapa sa Bosetšhaba sa Kruger''', '''Garden Route''', le '''Sehlakahlaka sa Robben''', moo Nelson Mandela a ilego a golegwa ka nywaga ye 18. Naga e bile e tumile ka diphoofolo tša yona tša '''Big Five''': tau, nkwe, tlou, tšhukudu le nare.<ref>{{cite web |title=Explore South Africa |url=https://www.southafrica.net |website=South African Tourism |access-date=22 July 2026}}</ref> Le ge Afrika Borwa e na le dilo tše dintši tše dibotse, e sa lebane le ditlhohlo tša go swana le tlhokego ya mešomo, bodiidi, go se lekane le bosenyi. Le ge go le bjalo, naga e tšwela pele go kaonafatša thuto, tlhokomelo ya maphelo, ekonomi le toka ya setšhaba.<ref>{{cite web |title=South Africa Overview |url=https://www.worldbank.org/en/country/southafrica |website=World Bank |access-date=22 July 2026}}</ref> Ka kakaretšo, Afrika Borwa ke naga ya go huma ka ditšo, histori le botse bja tlhago. Ke naga yeo e emelago botee, tokologo le kholofelo ya bokamoso bjo bokaone go badudi bohle ba yona. == Methopo == qjnar4nfl9vora4dx2wp30f2qkjqt7h 55234 55233 2026-07-22T15:10:22Z Renalemathata 8347 55234 wikitext text/x-wiki [[File:Flag map of South Africa.svg|200px|Mmepe wa Afrika Borwa|alt=Mmepe wa Afrika Borwa|thumb]]'''Afrika Borwa: Setšhaba sa Mebala ye Mentši''' Afrika Borwa ke naga yeo e lego mafelelong a borwa a kontinente ya Afrika. E tsebja ka "Šetšhaba sa Mebala ye Mentši" ka lebaka la maleme le ditšo tše tšohle tše di fapanego tšeo di hwetšagalago nageng ye. Afrika Borwa e na le '''diprobense tše senyane'''(9), le '''dihlogo tše tharo tša mmušo''': Pretoria (motsemošate wa taolo), Cape Town (motsemošate wa molao), le Bloemfontein (motsemošate wa tša toka).<ref>{{Cite web |title=About South Africa |url=https://www.gov.za/about-south-africa |website=South African Government |access-date=22 July 2026 }}</ref> Afrika Borwa e na le badudi ba go feta dimiliyone tše 60 gomme e na le '''maleme a semmušo a lesomepedi'''(12), go akaretšwa Seisemame, Seburu (Afrikaans), isiZulu, isiXhosa, Sepedi, Setswana, Sesotho, Xitsonga, Tshivenda le tše dingwe. Go fapana ga maleme go bontšha le bohumi bja tša naga ye.<ref>{{cite web |title=Mid-year Population Estimates |url=https://www.statssa.gov.za |website=Statistics South Africa |access-date=22 July 2026}}</ref> Histori ya Afrika Borwa e akaretša nako ya kgethollo ya mmala (Apartheid), yeo e bego e kgetholla batho ka mmala wa letlalo. Ka ngwaga wa 1994 naga e ile ya ba ya temokrasi ka morago ga dikgetho tša mathomo tšeo di bego di buletšwe batho bohle. '''Nelson Mandela''' e bile Mopresidente wa mathomo wa motho yo motsho gomme o tsebja lefaseng ka moka bjalo ka moetapele wa khutšo, tekatekano le poelano.<ref>{{cite web |title=Nelson Mandela |url=https://www.sahistory.org.za/people/nelson-mandela |website=South African History Online |access-date=22 July 2026}}</ref> Ekonomi ya Afrika Borwa ke ye nngwe ya tše kgolo mo Afrika. E thekgilwe ke meepo, temo, boeti, tšweletšo ya dithoto le ditirelo tša ditšhelete. Naga e humile ka methopo ya tlhago go swana le gauta, polatinamo, ditaemane le malahla.<ref>{{cite web |title=South Africa |url=https://www.britannica.com/place/South-Africa |website=Encyclopaedia Britannica |access-date=22 July 2026}}</ref> Afrika Borwa e na le mafelo a mantši a go gogela baeti, go akaretšwa '''Thaba ya Tafola (Table Mountain)''', '''Serapa sa Bosetšhaba sa Kruger''', '''Garden Route''', le '''Sehlakahlaka sa Robben''', moo Nelson Mandela a ilego a golegwa ka nywaga ye 18. Naga e bile e tumile ka diphoofolo tša yona tša '''Big Five''': tau, nkwe, tlou, tšhukudu le nare.<ref>{{cite web |title=Explore South Africa |url=https://www.southafrica.net |website=South African Tourism |access-date=22 July 2026}}</ref> Le ge Afrika Borwa e na le dilo tše dintši tše dibotse, e sa lebane le ditlhohlo tša go swana le tlhokego ya mešomo, bodiidi, go se lekane le bosenyi. Le ge go le bjalo, naga e tšwela pele go kaonafatša thuto, tlhokomelo ya maphelo, ekonomi le toka ya setšhaba.<ref>{{cite web |title=South Africa Overview |url=https://www.worldbank.org/en/country/southafrica |website=World Bank |access-date=22 July 2026}}</ref> Ka kakaretšo, Afrika Borwa ke naga ya go huma ka ditšo, histori le botse bja tlhago. Ke naga yeo e emelago botee, tokologo le kholofelo ya bokamoso bjo bokaone go badudi bohle ba yona. == Methopo == asesscb1h2fwiqdonki7q1pu7f9fiv7 Mokotla 0 13903 55214 2026-07-20T16:57:45Z International baddie 8382 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1348591859|Bag]]" 55214 wikitext text/x-wiki [[Seswantšho:Bolsas-de-asa-plana-interior-bolsapubli.jpg|thumb|Mekotla ya pampiri yeo e nago le ditshwaro]] Mokotla, wo o tsebjago gape ka seleteng bjalo ka mokotla, ke sedirišwa se se tlwaelegilego ka mokgwa wa sebjana, ka tlwaelo se dirilwe ka lešela, letlalo, bamboo, pampiri goba polasetiki. Tšhomišo ya mekotla e thomile pele ga histori ye e ngwadilwego, ka mekotla ya mathomo e le botelele bja letlalo la diphoofolo, kgapetla goba ditlhale tša dibjalo tše di logilwego, tšeo di phuthetšwego ka mathoko gomme di kgomaretšwe ka sebopego seo ka dithapo tša selo se se swanago. Mekotla e ka šomišwa go rwala dilo tša go swana le dilo tša motho ka noši, dijo, didirišwa le dilo tše dingwe. Di tla ka dibopego le bogolo bjo bo fapanego, gantši di hlometšwe ka ditshwaro goba mabanta bakeng sa go rwala gabonolo. pk0wqnt5jd81uusa1friad3j9dd48ga Mogwanto le mogwanto 0 13905 55221 2026-07-21T18:41:25Z Boothang05 8682 Tlhodile letlakala ka '== Mogwanto le Mogwanto == Mogwanto le mogwanto ke lesolo leo le dirilwego go tloša bafaladi bao ba sego molaong goba ba go hloka mangwalo ka di 30 June 2026 mo nageng ya Afrika Borwa.<ref>https://marchandmarch.org.za/about</ref> === Go thomile mang? === Ngobese Zuma ke mmakgwebo ebile ke mothei wa lesolo la mogwanto le mogwanto go tloga ka ngwaga wa 2021, go tloga moo aba le balatedi ba bantši ba go thekga lesolo le. <ref>ttps://www.msn.com/en-za/news/other/june-...' 55221 wikitext text/x-wiki == Mogwanto le Mogwanto == Mogwanto le mogwanto ke lesolo leo le dirilwego go tloša bafaladi bao ba sego molaong goba ba go hloka mangwalo ka di 30 June 2026 mo nageng ya Afrika Borwa.<ref>https://marchandmarch.org.za/about</ref> === Go thomile mang? === Ngobese Zuma ke mmakgwebo ebile ke mothei wa lesolo la mogwanto le mogwanto go tloga ka ngwaga wa 2021, go tloga moo aba le balatedi ba bantši ba go thekga lesolo le. <ref>ttps://www.msn.com/en-za/news/other/june-30-was-never-meant-for-violence-jacinta-ngobese-zuma-responds-to-protest-concerns/ar-AA26N98D?ocid=BingNewsVerp</ref>. Ngobese o thomile mogwanto wo ka morago ga go lemoga gore bafaladi ba go hloka mangwalo ba gateletša mananeokgoparara a setšhaba ago swana tlhokomelo ya tša maphelo le dintlo, dikgwebo tša go sebe molaong gammogo le mešomo. ==== Dipoelo ==== Ka morago ga gore lesolo le le kwalakwatšwe go dikgokaganyo tša leago, setšhaba sa Afrika Borwa se ile sa tsenela lesolo leo. Go bile le megwanto yeo e fetago 120 mo nageng ya Afrika Borwa gomme dipalopalo dire megwanto ya go feta 98% e diragetše ntle le dikgobalo. <ref>[https://www.jacarandafm.com/news/news/march-and-march-unveils-3-month-campaign/ March and March unveils 3-month campaign on illegal immigration]</ref> Ka morago ga moo, mmušo o ile wa rulaganya dipese tša go feta 1000 go bušetša bafaladi ba go hloka mangwalo dinageng tša bona go swana Malawi.<ref>[https://dailynews.co.za/news/south-africa/2026-06-14-south-african-government-seeks-1000-buses-for-repatriation-of-7000-malawians-stuck-in-durban/ South African government seeks 1,000 buses for repatriation of 7,000 Malawians stuck in Durban]</ref>Go tloga moo dinaga tše dingwe di rulagantše dipese go tla go rwala badudi ba dinaga tšeo. Lesolo la mogwanto le mogwanto o bile le tšwelopele gobane dipalopala tša bafaladi ba boetše dinageng tša bona. pkptdht0v8ywrh09l9jnjmupkcro86n 55222 55221 2026-07-21T18:47:30Z Boothang05 8682 55222 wikitext text/x-wiki == Mogwanto le Mogwanto == Mogwanto le mogwanto ke lesolo leo le dirilwego go tloša bafaladi bao ba sego molaong goba ba go hloka mangwalo ka di 30 June 2026 mo nageng ya Afrika Borwa.<ref>https://marchandmarch.org.za/about</ref> === Go thomile mang? === Ngobese Zuma ke mmakgwebo ebile ke mothei wa lesolo la mogwanto le mogwanto go tloga ka ngwaga wa 2021, go tloga moo aba le balatedi ba bantši ba go thekga lesolo le. <ref>[https://www.msn.com/en-za/news/other/june-30-was-never-meant-for-violence-jacinta-ngobese-zuma-responds-to-protest-concerns/ar-AA26N98D?ocid=BingNewsVerp 'June 30 was never meant for violence': Jacinta Ngobese-Zuma responds to protest concerns]</ref>. Ngobese o thomile mogwanto wo ka morago ga go lemoga gore bafaladi ba go hloka mangwalo ba gateletša mananeokgoparara a setšhaba ago swana tlhokomelo ya tša maphelo le dintlo, dikgwebo tša go sebe molaong gammogo le mešomo. ==== Dipoelo ==== Ka morago ga gore lesolo le le kwalakwatšwe go dikgokaganyo tša leago, setšhaba sa Afrika Borwa se ile sa tsenela lesolo leo. Go bile le megwanto yeo e fetago 120 mo nageng ya Afrika Borwa gomme dipalopalo dire megwanto ya go feta 98% e diragetše ntle le dikgobalo. <ref>[https://www.jacarandafm.com/news/news/march-and-march-unveils-3-month-campaign/ March and March unveils 3-month campaign on illegal immigration]</ref> Ka morago ga moo, mmušo o ile wa rulaganya dipese tša go feta 1000 go bušetša bafaladi ba go hloka mangwalo dinageng tša bona go swana Malawi.<ref>[https://dailynews.co.za/news/south-africa/2026-06-14-south-african-government-seeks-1000-buses-for-repatriation-of-7000-malawians-stuck-in-durban/ South African government seeks 1,000 buses for repatriation of 7,000 Malawians stuck in Durban]</ref>Go tloga moo dinaga tše dingwe di rulagantše dipese go tla go rwala badudi ba dinaga tšeo. Lesolo la mogwanto le mogwanto o bile le tšwelopele gobane dipalopala tša bafaladi ba boetše dinageng tša bona. gnz97t2apee9wccpn1f72xt3lk3d2lc 55228 55222 2026-07-22T08:21:11Z Kgakgi 7157 55228 wikitext text/x-wiki '''Mogwanto''' le mogwanto ke lesolo leo le dirilwego go tloša bafaladi bao ba sego molaong goba ba go hloka mangwalo ka di 30 June 2026 mo nageng ya Afrika Borwa.<ref>https://marchandmarch.org.za/about</ref> == Go thomile mang? == Ngobese Zuma ke mmakgwebo ebile ke mothei wa lesolo la mogwanto le mogwanto go tloga ka ngwaga wa 2021, go tloga moo aba le balatedi ba bantši ba go thekga lesolo le. <ref>[https://www.msn.com/en-za/news/other/june-30-was-never-meant-for-violence-jacinta-ngobese-zuma-responds-to-protest-concerns/ar-AA26N98D?ocid=BingNewsVerp 'June 30 was never meant for violence': Jacinta Ngobese-Zuma responds to protest concerns]</ref>. Ngobese o thomile mogwanto wo ka morago ga go lemoga gore bafaladi ba go hloka mangwalo ba gateletša mananeokgoparara a setšhaba ago swana tlhokomelo ya tša maphelo le dintlo, dikgwebo tša go sebe molaong gammogo le mešomo. == Dipoelo == Ka morago ga gore lesolo le le kwalakwatšwe go dikgokaganyo tša leago, setšhaba sa Afrika Borwa se ile sa tsenela lesolo leo. Go bile le megwanto yeo e fetago 120 mo nageng ya Afrika Borwa gomme dipalopalo dire megwanto ya go feta 98% e diragetše ntle le dikgobalo. <ref>[https://www.jacarandafm.com/news/news/march-and-march-unveils-3-month-campaign/ March and March unveils 3-month campaign on illegal immigration]</ref> Ka morago ga moo, mmušo o ile wa rulaganya dipese tša go feta 1000 go bušetša bafaladi ba go hloka mangwalo dinageng tša bona go swana Malawi.<ref>[https://dailynews.co.za/news/south-africa/2026-06-14-south-african-government-seeks-1000-buses-for-repatriation-of-7000-malawians-stuck-in-durban/ South African government seeks 1,000 buses for repatriation of 7,000 Malawians stuck in Durban]</ref>Go tloga moo dinaga tše dingwe di rulagantše dipese go tla go rwala badudi ba dinaga tšeo. Lesolo la mogwanto le mogwanto o bile le tšwelopele gobane dipalopala tša bafaladi ba boetše dinageng tša bona. == Ditšhupetšo == hlzd79whu92l3y5l2vis2kdnvko9z1l Bohlokwa bja go itšhidulla 0 13906 55224 2026-07-22T00:41:09Z Mogau02 8681 Tlhodile letlakala ka ''''BOHLOKWA BJA GO ITŠHIDULLA''' Boitšidulla ke modiro ofe goba ofe wa mmele wa go itšhidulla wo batho ba go dirang bakeng sa go boloka mebele ya bona gore e dule e phetše gabotse, e tiile ebile e le boemong bjo bobotse.E thuša go kaonafatša bophelo bjo bobotse bja mmele ,bja monagano le bophelo bjo bobotse ka kakaretšo. Go itšhidulla ke karolo e bohlokwa ya go boloka mokgwa wa bophelo bjo bobotse ka gobane e hola monagano le mmele<ref><nowiki>https://www.th...' 55224 wikitext text/x-wiki '''BOHLOKWA BJA GO ITŠHIDULLA''' Boitšidulla ke modiro ofe goba ofe wa mmele wa go itšhidulla wo batho ba go dirang bakeng sa go boloka mebele ya bona gore e dule e phetše gabotse, e tiile ebile e le boemong bjo bobotse.E thuša go kaonafatša bophelo bjo bobotse bja mmele ,bja monagano le bophelo bjo bobotse ka kakaretšo. Go itšhidulla ke karolo e bohlokwa ya go boloka mokgwa wa bophelo bjo bobotse ka gobane e hola monagano le mmele<ref><nowiki>https://www.thehindu.com/opinion/open-page/the-importance-of-exercising/article68902976.ece</nowiki> .</ref>. [[Seswantšho:Running Man Kyle Cassidy.jpg|thumb|Go kitima]] Go itšhudulla kgafetša kgafetša go thuša go kaonafatša bophelo bjo bobotse bja pelo, go matlafatša mešifa le marapo le go fokotša bokotsi bja go hlaselwa ke malwetši ao a sa alafegego.Motho a ka itšhidulla ka mokga wa go sepela,go kitima, go thuma goba go bapala dipapadi gore a dule a phetše gabotse mmeleng.Go tlalelletša meholeng ye ya mmele , go itšhudulla kgafetšakgafetša go dira gore batho ba dule ba nale mafolofolo le go ikemela ge ba dutši ba gola, ka go rialo ba kaonafatša boemo bja bona bja bopheloka ka kakaretšo <ref name=":0"><nowiki>https://timesofindia.indiatimes.com/life-style/health-fitness/5-exercises-that-boost-heart-health-and-can-help-one-live-longer/photostory/123253250.cms?picid=123253310</nowiki>    IS IT A GOOD SOURCE ?</ref>. Kantle le go kaonafatša boemo bja tša maphelo bja mmele, go itšhidulla go raloka karolo e botse ya go kaonafatša boemo bjo bobotse bja monagano.Go itšhidulla ka mehla go thuša go fokotša kgatelelo ya monagano, tlalelo , le seka sa kgatelelo ya monagano. Go itšhidulla go thuša gape le go ba le boroko bjo bo kaone le go godiša go tsepamiša kgopolo, le go dira gore go be bonolo go motho yo mongwe le yo mongwe gore a kgone go dira mediro ya letšatši le letšatši le go boloka teka-tekano ya maikwelo. Ditiro tše bjalo ka go sepela, go thuma, go sepetša dipaesekela goba go kitima go thuša go kaonafatša mosepelo wa madi,go theola kgatelelo ya madi le go matlafatša pelo <ref name=":0" />. Go netefatša go itšhidulla ka mehla ke enngwe ya ditsela tše di atlegago kudu tša go thibela melwetši le go kgothaletša bophelo bjo bo botse bja nako e telle.Gaešita le go itšhidulla mo go lekanetšego mo go dirwago ka mehla go fokotša bokotsi bja malwetši ao a sa fetelego gomme gwa tlaleletša bophelong bjo bo telele le bjo bo phetšego gabotse.Ka lebaka le batho ba kgothaletšwa go akaretša go itšhidulla medirong ya bona ya letšatši le letšatši e le go tsenya letsogo boiketlong bja bona bja gona bjale le nakong eo e tlago.<ref>SN Blair, AL Dunn, BH Marcus, RA Carpenter, P Jaret - 2020 - books.google.com</ref> j9of0yxd8gfl82t12f6h5f6nvnh99n2 55226 55224 2026-07-22T08:16:38Z Mogau02 8681 /* */ Fixing typing error 55226 wikitext text/x-wiki '''BOHLOKWA BJA GO ITŠHIDULLA''' Boitšidulla ke modiro ofe goba ofe wa mmele wa go itšhidulla wo batho ba go dirang bakeng sa go boloka mebele ya bona gore e dule e phetše gabotse, e tiile ebile e le boemong bjo bobotse.E thuša go kaonafatša bophelo bjo bobotse bja mmele ,bja monagano le bophelo bjo bobotse ka kakaretšo. Go itšhidulla ke karolo e bohlokwa ya go boloka mokgwa wa bophelo bjo bobotse ka gobane e hola monagano le mmele<ref><nowiki>https://www.thehindu.com/opinion/open-page/the-importance-of-exercising/article68902976.ece</nowiki> .</ref>. [[Seswantšho:Running Man Kyle Cassidy.jpg|thumb|Go kitima]] Go itšhudulla kgafetša kgafetša go thuša go kaonafatša bophelo bjo bobotse bja pelo, go matlafatša mešifa le marapo le go fokotša bokotsi bja go hlaselwa ke malwetši ao a sa alafegego.Motho a ka itšhidulla ka mokga wa go sepela,go kitima, go thuma goba go bapala dipapadi gore a dule a phetše gabotse mmeleng.Go tlalelletša meholeng ye ya mmele , go itšhudulla kgafetšakgafetša go dira gore batho ba dule ba nale mafolofolo le go ikemela ge ba dutši ba gola, ka go rialo ba kaonafatša boemo bja bona bja bopheloka ka kakaretšo <ref name=":0"><nowiki>https://timesofindia.indiatimes.com/life-style/health-fitness/5-exercises-that-boost-heart-health-and-can-help-one-live-longer/photostory/123253250.cms?picid=123253310</nowiki>    IS IT A GOOD SOURCE ?</ref>. Go itšhidulla le monagano Kantle le go kaonafatša boemo bja tša maphelo bja mmele, go itšhidulla go raloka karolo e botse ya go kaonafatša boemo bjo bobotse bja monagano.Go itšhidulla ka mehla go thuša go fokotša kgatelelo ya monagano, tlalelo , le seka sa kgatelelo ya monagano. Go itšhidulla go thuša gape le go ba le boroko bjo bo kaone le go godiša go tsepamiša kgopolo, le go dira gore go be bonolo go motho yo mongwe le yo mongwe gore a kgone go dira mediro ya letšatši le letšatši le go boloka teka-tekano ya maikwelo. Ditiro tše bjalo ka go sepela, go thuma, go sepetša dipaesekela goba go kitima go thuša go kaonafatša mosepelo wa madi,go theola kgatelelo ya madi le go matlafatša pelo <ref name=":0" />. Go itšhidulla ka mehla Go netefatša go itšhidulla ka mehla ke enngwe ya ditsela tše di atlegago kudu tša go thibela malwetši le go kgothaletša bophelo bjo bo botse bja nako e telle.Gaešita le go itšhidulla mo go lekanetšego mo go dirwago ka mehla go fokotša bokotsi bja malwetši ao a sa fetelego gomme gwa tlaleletša bophelong bjo bo telele le bjo bo phetšego gabotse.Ka lebaka le batho ba kgothaletšwa go akaretša go itšhidulla medirong ya bona ya letšatši le letšatši e le go tsenya letsogo boiketlong bja bona bja gona bjale le nakong eo e tlago.<ref>SN Blair, AL Dunn, BH Marcus, RA Carpenter, P Jaret - 2020 - books.google.com</ref> prp693kaw004j46ehibvys8bc261olq 55227 55226 2026-07-22T08:17:20Z Mogau02 8681 55227 wikitext text/x-wiki '''BOHLOKWA BJA GO ITŠHIDULLA''' Boitšidulla ke modiro ofe goba ofe wa mmele wa go itšhidulla wo batho ba go dirang bakeng sa go boloka mebele ya bona gore e dule e phetše gabotse, e tiile ebile e le boemong bjo bobotse.E thuša go kaonafatša bophelo bjo bobotse bja mmele ,bja monagano le bophelo bjo bobotse ka kakaretšo. Go itšhidulla ke karolo e bohlokwa ya go boloka mokgwa wa bophelo bjo bobotse ka gobane e hola monagano le mmele<ref><nowiki>https://www.thehindu.com/opinion/open-page/the-importance-of-exercising/article68902976.ece</nowiki> .</ref>. [[Seswantšho:Running Man Kyle Cassidy.jpg|thumb|Go kitima]] Go itšhudulla kgafetša kgafetša go thuša go kaonafatša bophelo bjo bobotse bja pelo, go matlafatša mešifa le marapo le go fokotša bokotsi bja go hlaselwa ke malwetši ao a sa alafegego.Motho a ka itšhidulla ka mokga wa go sepela,go kitima, go thuma goba go bapala dipapadi gore a dule a phetše gabotse mmeleng.Go tlalelletša meholeng ye ya mmele , go itšhudulla kgafetšakgafetša go dira gore batho ba dule ba nale mafolofolo le go ikemela ge ba dutši ba gola, ka go rialo ba kaonafatša boemo bja bona bja bopheloka ka kakaretšo <ref name=":0"><nowiki>https://timesofindia.indiatimes.com/life-style/health-fitness/5-exercises-that-boost-heart-health-and-can-help-one-live-longer/photostory/123253250.cms?picid=123253310</nowiki>    IS IT A GOOD SOURCE ?</ref>. Go itšhidulla le monagano Kantle le go kaonafatša boemo bja tša maphelo bja mmele, go itšhidulla go raloka karolo e botse ya go kaonafatša boemo bjo bobotse bja monagano.Go itšhidulla ka mehla go thuša go fokotša kgatelelo ya monagano, tlalelo , le seka sa kgatelelo ya monagano. Go itšhidulla go thuša gape le go ba le boroko bjo bo kaone le go godiša go tsepamiša kgopolo, le go dira gore go be bonolo go motho yo mongwe le yo mongwe gore a kgone go dira mediro ya letšatši le letšatši le go boloka teka-tekano ya maikwelo. Ditiro tše bjalo ka go sepela, go thuma, go sepetša dipaesekela goba go kitima go thuša go kaonafatša mosepelo wa madi,go theola kgatelelo ya madi le go matlafatša pelo <ref name=":0" />. Go itšhidulla ka mehla Go netefatša go itšhidulla ka mehla ke enngwe ya ditsela tše di atlegago kudu tša go thibela malwetši le go kgothaletša bophelo bjo bo botse bja nako e telle.Gaešita le go itšhidulla mo go lekanetšego mo go dirwago ka mehla go fokotša bokotsi bja malwetši ao a sa fetelego gomme gwa tlaleletša bophelong bjo bo telele le bjo bo phetšego gabotse.Ka lebaka le batho ba kgothaletšwa go akaretša go itšhidulla medirong ya bona ya letšatši le letšatši e le go tsenya letsogo boiketlong bja bona bja gona bjale le nakong eo e tlago.<ref>SN Blair, AL Dunn, BH Marcus, RA Carpenter, P Jaret - 2020 - books.google.com</ref> d1twgm5rk7hrzqzmcgfn8f18hzucbr1 Joyce Ledwaba 0 13907 55225 2026-07-22T03:24:48Z Mandy Mphela 8683 Tlhodile letlakala ka ''''Joyce “Majoy” Ledwaba''' (o belegwe ka 24 Pherekgong 1969) ke sebapadi sa diterama tša thelebišene gape ke seopedi sa mmino wa sedumedi wa Afrika Borwa. O tsebega kudu ka go bapala karolo ya Joyce Maputla, yo a tsebjago bjalo ka Rakgadi Joyce, mo lenaneong la SABC1 la Skeem Saam. O tsebja gape ka leina la gagwe la mmino, '''Majoy'''.<ref name=":0">[https://www.safrolebs.com/joyce-majoy-ledwaba-biography-age-acting-music/ Joyce “Majoy” Ledwaba: Biography,...' 55225 wikitext text/x-wiki '''Joyce “Majoy” Ledwaba''' (o belegwe ka 24 Pherekgong 1969) ke sebapadi sa diterama tša thelebišene gape ke seopedi sa mmino wa sedumedi wa Afrika Borwa. O tsebega kudu ka go bapala karolo ya Joyce Maputla, yo a tsebjago bjalo ka Rakgadi Joyce, mo lenaneong la SABC1 la Skeem Saam. O tsebja gape ka leina la gagwe la mmino, '''Majoy'''.<ref name=":0">[https://www.safrolebs.com/joyce-majoy-ledwaba-biography-age-acting-music/ Joyce “Majoy” Ledwaba: Biography, Age, Acting, Music - safrolebs]</ref> == Mošomo wa mmino == O thomile go bina mmino wa gospel ka leina la Majoy, gomme o tsebja ka maatla a gagwe a go bina le go apara ka mokgwa o a kgahlišago. O šomile ka mmino wa gospel go feta mengwaga e lesome.<ref name=":0" /> == Mošomo wa goba sebapadi sa thelebišene == Karolo ya gagwe mo ''Skeem Saam'' e mo dirile motsebalegi mo Afrika Borwa. O bapala '''Joyce Maputla''', mosadi yo a tiilego le yo a sa tšhabego go ganetsana le ba lapa. Ka lebaka la karolo ye, o hweditše '''Royalty Soapie Award''' ka '''Outstanding Female Villain''' ka 2018. O ithutile bokgoni bja go bapala mo '''Monis Arts House, Pretoria'''.<ref>[https://savannanews.com/joyce-majoy-ledwaba-biography-pictures-skeem-saam-music-net-worth/ Joyce  Majoy Ledwaba Biography]</ref> == Mošomo wa Setšhaba == Ka ntle le mošomo wa gagwe boithabišong, Joyce Ledwaba o tšere karolo medirong ya tlhabollo ya setšhaba. O šomile mmogo le '''Hollywood Foundation''' go aba diyunifomo tša sekolo go barutwana ba profense ya Limpopo.<ref name=":0" /> == Ditšhupetšo == [https://www.safrolebs.com/joyce-majoy-ledwaba-biography-age-acting-music/ 1.Joyce “Majoy” Ledwaba: Biography, Age, Acting, Music - safrolebs] 2.[https://savannanews.com/joyce-majoy-ledwaba-biography-pictures-skeem-saam-music-net-worth/ Joyce  Majoy Ledwaba Biography] ---- 8qdi9lxa5oxl76pj77yw6h86zoa0xi1 55229 55225 2026-07-22T08:24:15Z Kgakgi 7157 55229 wikitext text/x-wiki '''Joyce “Majoy” Ledwaba''' (o belegwe ka 24 Pherekgong 1969) ke sebapadi sa diterama tša thelebišene gape ke seopedi sa mmino wa sedumedi wa Afrika Borwa. O tsebega kudu ka go bapala karolo ya Joyce Maputla, yo a tsebjago bjalo ka Rakgadi Joyce, mo lenaneong la SABC1 la Skeem Saam. O tsebja gape ka leina la gagwe la mmino, '''Majoy'''.<ref name=":0">[https://www.safrolebs.com/joyce-majoy-ledwaba-biography-age-acting-music/ Joyce “Majoy” Ledwaba: Biography, Age, Acting, Music - safrolebs]</ref> == Mošomo wa mmino == O thomile go bina mmino wa gospel ka leina la Majoy, gomme o tsebja ka maatla a gagwe a go bina le go apara ka mokgwa o a kgahlišago. O šomile ka mmino wa gospel go feta mengwaga e lesome.<ref name=":0" /> == Mošomo wa goba sebapadi sa thelebišene == Karolo ya gagwe mo ''Skeem Saam'' e mo dirile motsebalegi mo Afrika Borwa. O bapala '''Joyce Maputla''', mosadi yo a tiilego le yo a sa tšhabego go ganetsana le ba lapa. Ka lebaka la karolo ye, o hweditše '''Royalty Soapie Award''' ka '''Outstanding Female Villain''' ka 2018. O ithutile bokgoni bja go bapala mo Monis Arts House, '''[[Pretoria]]'''.<ref>[https://savannanews.com/joyce-majoy-ledwaba-biography-pictures-skeem-saam-music-net-worth/ Joyce  Majoy Ledwaba Biography]</ref> == Mošomo wa Setšhaba == Ka ntle le mošomo wa gagwe boithabišong, Joyce Ledwaba o tšere karolo medirong ya tlhabollo ya setšhaba. O šomile mmogo le '''Hollywood Foundation''' go aba diyunifomo tša sekolo go barutwana ba profense ya Limpopo.<ref name=":0" /> == Ditšhupetšo == [https://www.safrolebs.com/joyce-majoy-ledwaba-biography-age-acting-music/ 1.Joyce “Majoy” Ledwaba: Biography, Age, Acting, Music - safrolebs] 2.[https://savannanews.com/joyce-majoy-ledwaba-biography-pictures-skeem-saam-music-net-worth/ Joyce  Majoy Ledwaba Biography] ---- 9qa24237pf0cmhw39c8i18eehjmriyv Mošomi:Renalemathata/Draft 4 2 13908 55236 2026-07-23T09:43:06Z Renalemathata 8347 Tlhodile letlakala ka 'Setšo sa Bapedi Setšo sa Bapedi ke bohwa bjo bohlokwa bja setšhaba sa Bapedi, seo se hwetšagalago kudu profenseng ya Limpopo mo Afrika Borwa.<ref>{{Cite web |title=Pedi |url=https://www.sahistory.org.za/article/pedi |website=South African History Online |access-date=23 July 2026}}</ref> Setšo se akaretša mekgwa ya bophelo, ditumelo, meetlo, meletlo, polelo le maitshwaro ao a fetišetšwago go tšwa go meloko ya bogologolo go ya go meloko ya lehono.<ref>{{Cite...' 55236 wikitext text/x-wiki Setšo sa Bapedi Setšo sa Bapedi ke bohwa bjo bohlokwa bja setšhaba sa Bapedi, seo se hwetšagalago kudu profenseng ya Limpopo mo Afrika Borwa.<ref>{{Cite web |title=Pedi |url=https://www.sahistory.org.za/article/pedi |website=South African History Online |access-date=23 July 2026}}</ref> Setšo se akaretša mekgwa ya bophelo, ditumelo, meetlo, meletlo, polelo le maitshwaro ao a fetišetšwago go tšwa go meloko ya bogologolo go ya go meloko ya lehono.<ref>{{Cite web |title=Pedi |url=https://www.sahistory.org.za/article/pedi |website=South African History Online |access-date=23 July 2026}}</ref> Setšo se thuša go fa Bapedi boitsebišo bja bona le go ba ruta go phela ka tlhompho, botee le lerato. Ka go boloka setšo sa bona, Bapedi ba kgona go tšwela pele ba gopola histori ya bona le go hlompha mekgwa yeo e ba hlaolago go merafe ye mengwe. Le ge lefase le fetoga ka lebelo ka lebaka la tlhabollo ya theknolotši le bophelo bja sebjalebjale, Bapedi ba bantši ba sa ikgantšha ka setšo sa bona gomme ba tšwela pele go se ruta bana ba bona.<ref>{{Cite web |title=Bapedi |url=https://www.sahistory.org.za/article/bapedi |website=South African History Online |access-date=22 July 2026}}</ref> Polelo ya Sepedi ke ye nngwe ya dilo tše bohlokwa kudu setšong sa Bapedi. Ke ye nngwe ya maleme a semmušo a Afrika Borwa<ref>{{Cite web |title=Pedi |url=https://www.sahistory.org.za/article/pedi |website=South African History Online |access-date=23 July 2026}}</ref> gomme e bolelwa ke dimilione tša batho. Polelo ye ga e dirišwe feela go boledišana, eupša e dirišwa gape go fetiša tsebo, ditšo, diane, diema, difela le dinonwane tša bogologolo. Dikolong le diyunibesithing, Sepedi se rutwa bjalo ka polelo ya gae le ya thuto, seo se thušago go boloka le go godiša polelo ye. Polelo ya Sepedi e bohlokwa kudu ka gobane ke yona e kopanyago setšhaba sa Bapedi le go thuša gore histori ya bona e se ke ya lebalwa.<ref>{{Cite web |title=Sepedi |url=https://www.sahistory.org.za/article/sepedi |website=South African History Online |access-date=22 July 2026}}</ref> Bapedi ba tumile ka diaparo tša bona tša setšo tše di mebalabala...diaparo tša bona tša setšo tše di mebalabala.<ref>{{Cite web |title=Phetogo ya setso dingwalong tsa Sepedi |url=https://repository.up.ac.za/items/65d20017-81d5-4700-8f0b-a4545fb3782e |publisher=University of Pretoria |access-date=23 July 2026}}</ref> le tše di kgahlišago. Basadi gantši ba apara mese ya mebala ye mentši yeo e dirwago ka masela a mabotse, mola banna ba apara diaparo tša setšo tšeo di swanetšego meletlo le menyanya ya setšo. Nakong ya menyanya ya setšo, batho ba opela difela tša setšo, ba letša meropa gomme ba bina metantsho ya setšo yeo e bontšhago lethabo, botee le boikgantšho bja setšhaba. Mmino le motantsho ga se tša boithabišo feela, eupša ke tsela ya go ruta histori, go keteka katlego le go kopanya malapa le setšhaba.<ref>{{Cite web |title=Northern Sotho (Sepedi) |url=https://www.britannica.com/topic/Northern-Sotho-language |website=Encyclopaedia Britannica |access-date=22 July 2026}}</ref> Meetlo ya Bapedi e na le seabe se segolo maphelong a batho. Go na le meletlo ya go swana le lenyalo, go rewa ga bana maina, go thoma ga bafsa le meletlo ya go leboga badimo. Lenyalo le tšewa e le kgokagano ya malapa a mabedi, ka fao go boledišanwa ka magadi le go latelwa mekgwa ya setšo pele banyalani ba ka dumelelwa go aga lapa. Meetlo ye e ruta batho go hlompha bagolo, go rwala maikarabelo le go phela ka kwano. Le ge mekgwa ye mengwe e fetogile ge nako e dutše e eya, Bapedi ba bantši ba sa bona bohlokwa bja go e boloka.<ref>{{Cite book |last=Krige |first=E. J. |title=The Social System of the Zulus |publisher=Shuter & Shooter |year=1936}}</ref> Bagolo ba na le maemo a godimo kudu setšhabeng sa Bapedi. Ke bona bao ba eletšago bafsa, ba rarollago dikgang tša malapa le go ruta bana mekgwa ya setšo. Bana ba rutwa go hlompha bagolo ka go ba dumediša gabotse, go ba theeletša le go ba thuša ge go nyakega. Tlhompho ye e dira gore malapa a phele ka khutšo le gore setšhaba se be le kwano. Ka tsela ye, tsebo le bohlale bja bagolo di fetišetšwa go meloko ye meswa.<ref>{{Cite web |title=Traditional Leadership in South Africa |url=https://www.gov.za/about-government/traditional-leadership |website=South African Government |access-date=22 July 2026}}</ref> Le ge bophelo bja lehono bo tlišitše diphetogo tše dintši ka lebaka la theknolotši, thuto le go dula metseng, Bapedi ba bantši ba sa tšwela pele go hlompha le go boloka setšo sa bona. Mekete ya setšo, mmino, metantsho le polelo di sa bontšha bohlokwa bja bohwa bjo. Go bohlokwa gore bafsa ba rutwe ka setšo sa bona gore ba tle ba tsebe moo ba tšwago gona le go se fetišetša go meloko ye e tlago. Ge setšo se hlokomelwa le go hlompšha, se tšwela pele go matlafatša boitsebišo bja setšhaba le go aga bokamoso bjo bokaone.<ref>{{Cite web |title=South Africa's Living Heritage |url=https://www.southafrica.net |website=South African Tourism |access-date=22 July 2026}}</ref> Ka kakaretšo, setšo sa Bapedi ke lehumo leo le swanetšego go hlokomelwa le go šireletšwa. Se ruta batho tlhompho, botee, lerato, maikarabelo le boikgantšho ka setšhaba sa bona. Ka go boloka polelo, meetlo, meletlo le histori ya Bapedi, re netefatša gore bohwa bja rena bo ka se timelele. Setšo sa Bapedi ga se bohlokwa go Bapedi feela, eupša ke karolo ya bohwa bja Afrika Borwa ka moka, gomme se swanetše go godišwa le go hlompšhwa ke meloko ya lehono le ya nakong e tlago.<ref>{{Cite web |title=South Africa's Living Heritage |url=https://www.southafrica.net |website=South African Tourism |access-date=22 July 2026}}</ref> n72j3j7xiqdxcvh4nqoje0fecduv5xq