Wikipedija
slwiki
https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran
MediaWiki 1.39.0-wmf.21
first-letter
Datoteka
Posebno
Pogovor
Uporabnik
Uporabniški pogovor
Wikipedija
Pogovor o Wikipediji
Slika
Pogovor o sliki
MediaWiki
Pogovor o MediaWiki
Predloga
Pogovor o predlogi
Pomoč
Pogovor o pomoči
Kategorija
Pogovor o kategoriji
Portal
Pogovor o portalu
TimedText
TimedText talk
Modul
Pogovor o modulu
Gadget
Gadget talk
Gadget definition
Gadget definition talk
Slovenščina
0
17
5722735
5676888
2022-07-22T19:27:05Z
Yerpo
8417
/* Zgodovina */disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]]
wikitext
text/x-wiki
{{Preusmeritev|Slovenski jezik}}
{{Infopolje Jezik
|name = Slovenščina
|nativename = slovenščina, slovenski jezik
|pronunciation = {{IPA|[sloˈʋenski ˈjɛzik], [sloˈʋenʃtʃina]}}
|image = Slovenska abeceda.png
|imagesize =
|imagecaption = Slovenska abeceda
|familycolor = Indo-European
|states=[[Slovenija]], [[Avstrija]], [[Italija]], [[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]], [[Argentina]], [[Avstralija]]
|region=[[Srednja Evropa]], [[Severna Amerika]], [[Južna Amerika]], [[Avstralija]]
|speakers=2,5 [[milijon]]a
|date=2010
|ref=<ref name="MLD 2010">{{cite news |url=http://www.stat.si/eng/novica_prikazi.aspx?id=2957 |title=International Mother Language Day 2010 |publisher=Statistical Office of the Republic of Slovenia |date=19 February 2010 |accessdate=29 January 2011}}</ref>
|fam2 = [[baltoslovanski jeziki|baltoslovanski]]
|fam3 = [[slovanski jeziki|slovanski]]
|fam4 = [[južnoslovanski jeziki|južnoslovanski]]
|fam5 = [[južnoslovanski jeziki|zahodni južnoslovanski]]
|dia1 = [[prekmursko narečje|prekmursko]]
|dia2 = [[rezijansko narečje|rezijansko]]
|dia3 = približno 32 nestandardiziranih [[slovenska narečja|narečij]]
|script = [[latinica]] (slovenska [[gajica]] ([[slovenska abeceda]])) <br /> [[jugoslovanska Braillova pisava|slovenska]] [[Braillova pisava]]
|nation = v [[Slovenija|Sloveniji]],<br />od 1. maja 2004 v [[Evropska unija|Evropski uniji]]
|agency = [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenska akademija<br />znanosti in umetnosti]] ([http://www.sazu.si SAZU])
|iso1=sl
|iso2=slv
|iso3=slv
|glotto=slov1268
|glottorefname=Slovenian
|lingua=53-AAA-f (51 variant)
|map = Slovenian language map.png
|mapcaption = <center>Govorno območje slovenščine kot [[uradni jezik|uradnega jezika]]</center>
|notice=IPA
}}
'''Slovenščina''' {{IPA|[sloˈʋenʃtʃina]}} je združeni naziv za uradni [[knjižni jezik]] [[Slovenci|Slovencev]] in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci. Govori ga okoli 2,5 (dva in pol) milijona govorcev po svetu, od katerih jih večina živi v [[Slovenija|Sloveniji]]. Glede na število govorcev ima razmeroma veliko [[narečje|narečij]]. Slovenščina je [[južnoslovanski jeziki|zahodni južnoslovanski]] jezik in eden redkih [[indoevropski jeziki|indoevropskih]] jezikov, ki je ohranil [[dvojina|dvojino]]. Za zapisovanje slovenskega jezika se danes uporablja [[gajica]], [[pisava]] imenovana po [[Ljudevit Gaj|Ljudevitu Gaju]], ki jo je priredil po češkem črkopisu.
Slovenska gajica se imenuje slovenica. Pišemo jo od marčne revolucije 1848. Do takrat smo uporabljali [[Bohoričica|bohoričico]].
Slovenščina je državni jezik v [[Slovenija|Sloveniji]] in uradni jezik [[Slovenija|Republike Slovenije]], kot je zapisano v 11. členu [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]].
== Poimenovanje ==
Slovenski jezik prvotno pomeni [[slovanski jezik]]. [[Nemci]] so slovenščino nekoč imenovali »wendisch« oz. »Windisch«, Slovenci pa tudi kranjski jezik, vendar se to pokrajinsko ime zanj ni uveljavilo. Slovenski prebivalci [[Koroška (vojvodina)|Koroške]] in [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]] so se imenovali Slovenci že v 18. stol. [[Koren besede|Koren]] ''sloven-'' je bil pri Slovanih znan tudi v Rusiji ob Labi na sedanjem Nemškem (Slovinci), na Slovaškem, pa tudi na hrvaškem [[kajkavščina|kajkavskem]] (Zagreb, Čakovec do pred Karlovcem) in še celo [[čakavščina|čakavskem področju]] ob Jadranskem morju na jugu vse do Dubrovnika (''slovinski''). Hrvati naš jezik imenujejo ''slovenski'', Srbi ''slovenački'', Rusi ''slovenskij'', Nemci ''Slowenisch'', angleško njegovo ime je ''Slovene''/''Slovenian''. Latinski izraz zanj je ''lingua Slavonica'' oz. ''lingua Slovenica''. Tudi Slovaki imenujejo svoj jezik ''slovenský'', prebivalke so ''Slovenke'', jezik tudi ''slovenčina'', deželo svojo pa ''Slovensko''.<ref>{{navedi revijo |last=Toporišič |first=Jože |title=Slovenski jezik se predstavi |journal=Slavistična revija |volume=56 |issue=3 |year=2008 |pages=383–398}}</ref>
== Govorci ==
[[Slika:Austria Hungary ethnic.svg|thumb|right|300px|Slovenski naselitveni prostor znotraj Avstroogrskega cesarstva (na podlagi ljudskega štetja leta 1910)]]
Slovenščino govori približno 2,5 [[milijon]]a ljudi, večinoma v [[Slovenija|Sloveniji]] (1.727.360).
Poleg tega jo govorijo še v [[Slovenska manjšina v Italiji|Italiji]] (100.000 v [[Kanalska dolina|Kanalski dolini]], v [[Benečija|Beneški Sloveniji]], na [[Gorica|Goriškem]] in na [[Trst|Tržaškem]]), na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] v [[Avstrija|Avstriji]] (50.000), v [[Istra|Istri]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] (25.000), v [[Madžarska|madžarskem]] Porabju (3.200) in v drugih delih Evrope kot tudi drugod po svetu (v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada|Kanadi]], [[Argentina|Argentini]], [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Republika Južna Afrika|Južnoafriški republiki]]) (400.000).
== Značilnosti ==
Slovenščina ima 25 črk: ''a b c č d e f g h i j k l m n o p r s š t u v z ž'' s katerimi se zapisuje 29 glasov. Pozna tri slovnična števila, šest sklonov z osmimi sklanjatvami in tremi slovničnimi spoli.
== Zgodovina ==
[[Slika:Brižinski spomeniki 3.png|250px|thumb|left|Brižinski spomeniki]]
Slovenščina se je razvila iz [[Praslovanščina|praslovanščine]]. Najstarejši pisani viri, ki kažejo značilnosti slovenskega jezika, so [[Brižinski spomeniki]]. Napisani so z [[latinica|latinično]] pisavo, po izsledkih paleografske raziskave so nastali na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] v obdobju 972–1039. Besedila, ki jih vsebujejo, so bila oblikovana že prej, verjetno v 8. stoletju.
V srednjem veku še ni prišlo do nastanka del v slovenskem jeziku, razen cerkvenih molitvenikov in kronikalnih zapisov, tako pa na polovici 16. stoletja, v času [[reformacija|reformacije]], lahko govorimo o utemeljitvi [[knjižni jezik|slovenskega knjižnega jezika]], ki sloni na osrednjeslovenskih govorih, predvsem na govorici Ljubljane in njene bližnje okolice.<ref>{{Navedi revijo |title=Osnove Trubarjevega jezika |last=Rigler |first=Jakob |authorlink=Jakob Rigler |date=1965 |journal=Jezik in Slovstvo |volume=10 |issue=6/7 |pages=161–171 |cobiss=14210093}} {{dlib |urn=URN:NBN:SI:DOC-XKGOHV4P |tip=kratko}}</ref> Začetnik slovenskega jezika je [[Protestantizem|protestantski]] pisatelj [[Primož Trubar]], ki je 1550. napisal najprej ''Katekizem'' in ''Abecednik'', 1557–1560 je prevedel [[nova zaveza|novo zavezo]] ter 1564. izdal slovenski cerkveni red ''Cerkovna ordninga''. Trubar (ki je v Ljubljani živel s prekinitvami več kot 20 let) je vzel za osnovo knjižnega jezika prav najbolj centralni slovenski govor, tj. jezik tedanje Ljubljane, ki je že sam združeval v sebi elemente dveh najobširnejših in centralnih slovenskih narečij (dolenjščine in gorenjščine), ki pa je obenem predstavljal tudi jezik največjega slovenskega mesta, tedanjega upravnega središča Kranjske, namreč Ljubljana je imela gledeno po prebivalstvu povsem prevladujoč slovenski značaj, bila je kraj, v katerem se je formiralo središče nove nacionalne slovenske cerkve, kraj, ki je postajal center meščanstva in kulturni center.<ref>{{Navedi knjigo |chapter=Nekdanja ljubljanščina kot osnova Trubarjevega jezika |last=Rigler |first=Jakob |year=1968 |title=Začetki slovenskega knjižnega jezika |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |oclc=441271728}}</ref> Ta jezik je skušal obogatiti z elementi drugih narečij; razumljivo je, da predvsem z elementi svojega domačega govora. [[Jurij Dalmatin]] je prvi v slovenščino prevedel celotno [[Sveto pismo]], ki je izšlo leta 1583. Prvo slovensko slovnico, ''Zimske urice proste'', je 1584. napisal [[Adam Bohorič]], prvi slovar (nemško-latinsko-slovensko-italijanski) pa Jeronim Megiser leta 1592.
[[Protireformacija]] je ustavila in ovirala razvoj slovenščine. Konec 18. stoletja so se ponovno pojavili poskusi ustanovitve slovenskega knjižnega jezika. 1784–1802 je bila v slovenščino prevedena ''biblija'', 1768. pa je [[Marko Pohlin]] izdal [[Kranjska gramatika|Kranjsko gramatiko]]. Velik pomen za slovenščino ima tudi ''Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kaernten und Steyermark'', ki jo je 1808. uredil [[Jernej Kopitar]].
Jezikovna merodajna oblika je bila vzpostavljena v 40. letih 19. stoletja po dolgotrajnih razpravah in zdarhah. Pomembno vlogo pri izgradnji slovenskega knjižnega jezika je imel tudi [[Valentin Vodnik]].
Izrazne možnosti novega knjižnega jezika so se v svojem polnem sijaju pokazale v [[književnost]]i.
Začetnik slovenskega romantičnega pesništva je [[France Prešeren]], pisateljsko vejo književnosti pa so utemeljili pisatelji, kot sta [[Fran Levstik]] in [[Ivan Cankar]]. Izoblikovanje slovenskega knjižnega jezika je izpopolnjeno v 19. stoletju s ''slovensko-nemškim slovarjem'' [[Maks Pleteršnik|Maksa Pleteršnika]] (1895) in pravopisom [[Fran Levec|Frana Levca]] iz 1899.
Slovenščina je postala uradni jezik na področju Slovenije s [[Prva slovenska Narodna vlada|Prvo slovensko Narodno vlado]] v novembru 1918, čeprav se je po členih o enakosti narodov iz 1867 oz. 1868 že prej uporabljala kot uradni jezik na vseh področjih tudi na območju [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] kjer je prevladovalo slovensko prebivalstvo. 4. marca 1849 je cesar izdal patent s katerim je bila slovenščina uvrščena med 10 jezikov, v katere so prevajali državni zakonik in deželne zakonike (prvič 1. november 1849) in je tako prvič obveljala kot uradni državni jezik.
Danes je knjižni jezik stanoviten in dobro opisan in utemeljen ter preiskan. Iz obilice priročnikov velja izpostaviti [[Slovar slovenskega knjižnega jezika]] (1970–1991) [[SAZU]] (Slovenske akademije znanosti in umetnosti) ter zadnji izvod [[Slovenski pravopis|Slovenskega pravopisa]] iz 2001.
{{clear}}
== Zvrsti slovenščine ==
Slovenski jezik ne obstaja le v eni obliki, ki bi bila enaka za vse govorce. Razlike v jeziku so odvisne zlasti od tega, kje je bil govorec rojen, komu je sporočilo namenjeno, v kakšni vlogi nastopa itd.<ref name=Zagar>Žagar F. Slovenska slovnica za vsak dan. Celjska Mohorjeva družba, 2011.</ref> Govorimo o [[jezikovna zvrst|jezikovnih zvrsteh]], tj. različnih vrstah jezika glede na družbenost, funkcije, prenosnika, metrum in časovnost. Zvrsti imajo svoje [[izgovarjava|izgovorne]], [[besedje|besedne]], [[oblikoslovje|oblikoslovne]], [[skladnja|skladenjske]] in druge posebnosti.<ref name="SP">Slovenski pravopis, Ljubljana 2007.</ref>
Slovenščina pozna naslednje jezikovne zvrsti:<ref name="SP"/>
* [[socialna zvrst jezika|socialne zvrsti]] (zemljepisne posebnosti, razlike odvisne od tega, komu je sporočilo namenjeno itd.<ref name=Zagar/>):
** [[knjižni jezik]] ([[knjižni zborni jezik]] in [[knjižni pogovorni jezik]])
** [[pogovorni jezik]]
** pokrajinske narečne skupine, [[narečje|narečja]] in [[mestna govorica|mestne govorice]]
** [[interesna govorica|interesne govorice]] ([[sleng]], [[žargon]] in [[latovščina]])
* [[funkcijska zvrst jezika|funkcijske zvrsti]] (glede na namene, za katere se uporablja<ref name=Zagar/>):
** [[praktičnosporazumevalni jezik]]
** [[strokovni jeziki]]
** [[publicistični jezik]]
** [[umetnostni jezik]]
* časovne zvrsti:
** sodobni jezik
** zgodovinski jezik
* mernostne zvrsti:
** [[vezana beseda]]
** [[nevezana beseda]]
* prenosniške zvrsti (razlike so odvisne od tega, ali se jezik govori ali piše<ref name=Zagar/>):
** govorjeni jezik
** zapisani jezik
== Slovnica knjižne slovenščine==
{{glavni|Slovenska slovnica}}
=== Glasoslovje ===
Slovenski knjižni jezik ima 29 pomensko razločevalnih glasovnih enot (t. i. [[glasnik]]ov ali fonemov),
npr. '''''p'''iti'' – '''''b'''iti''. Delijo se na [[samoglasnik]]e in [[soglasnik]]e, soglasniki pa na [[Zvočnik (jezikoslovje)|zvočnike]] in [[nezvočnik]]e:<ref name="SP"/>
# samoglasniki: i; ozki in široki e; a; ozki in široki o; u; [[polglasnik]] <nowiki>[ə]</nowiki>;
# soglasniki:
#: a) zvočniki: m, n; r, l; v, j;
#: b) nezvočniki: p – b, f; t – d, s – z, c; š – ž, č – dž in k – g, h.
=== Sklanjanje ===
Slovenščina ima šest sklonov: imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, mestnik in orodnik. Samostalniki se v slovenščini sklanjajo z dodajanjem obrazil (obstajajo izjeme, ko se spremeni sam [[samostalnik]] ali izniči [[samoglasnik]]).
V slovenščini obstaja šest sklanjatev.
Primer sklanjanja (beseda ''konj'', prva moška sklanjatev):
{| class="wikitable" align="center"
|-
| '''Skloni'''
| '''Vprašalnice'''
| '''Sklanjanje (''konj'')'''
|-
| 1. imenovalnik
| kdo ali kaj?
| konj
|-
| 2. rodilnik
| koga ali česa?
| konja
|-
| 3. dajalnik
| komu ali čemu?
| konju
|-
| 4. tožilnik
| koga ali kaj?
| konja
|-
| 5. mestnik
| (o) kom ali (o) čem?
| (o) konju
|-
| 6. orodnik
| (s) kom ali (s) čim?
| (s) konjem
|}
=== Spreganje ===
{| class="wikitable" align=center
|-
| '''''govoriti'''''
| '''ednina'''
| '''dvojina'''
| '''množina'''
|-
| '''1. oseba'''
| govorim
| govoriva
| govorimo
|-
| '''2. oseba'''
| govoriš
| govorita
| govorite
|-
| '''3. oseba'''
| govori
| govorita
| govorijo
|}
=== Slovnični časi ===
Slovenščina pozna štiri slovnične čase: predpreteklik, preteklik, sedanjik in prihodnjik, vendar se predpreteklik v vsakdanjem jeziku več ne uporablja, predpreteklik je bil velikokrat uporabljen v slovenskih knjigah.
Glagol ''hoditi'' v vseh časih (uporabljen je glagol v ednini, tretji osebi in moškem spolu):
{| class="wikitable" align="center"
|-
| '''predpreteklik'''
| '''preteklik'''
| '''sedanjik'''
| '''prihodnjik'''
|-
| je bil hodil
| je hodil
| hodi
| bo hodil
|}
== Narečja ==
{{glavni|slovenska narečja}}
[[Slika:Slovenian Dialects.svg|thumb|right|250px|Shematični zemljevid slovenskih narečij po [[Fran Ramovš|Franu Ramovšu]]]]Po splošni oceni ima slovenščina 48 [[narečje|narečij]] in [[govor]]ov. Tolikšna raznovrstnost jezika je pogojena z geografskimi, političnimi, zgodovinskimi, družbenimi in drugimi razlogi.
Narečnih skupin je osem: dolenjska, gorenjska, koroška, primorska, štajerska, [[Panonska narečna skupina|panonska]], rovtarska in kočevska.
Slovenska narečja so različna tudi do te mere, da se nekatere različne narečne skupine med seboj le stežka razumejo.
V javnosti se uporablja knjižna slovenščina, ki se jo večinoma srečuje le v knjižni obliki ter javnih občilih. Knjižna slovenščina je abstrakcija narečnih sistemov po dognanjih [[zgodovinsko jezikoslovje|zgodovinskega jezikoslovja]] in temelji zlasti na osrednjih narečjih (dolenjščini, gorenjščini).
== Funkcije slovenskega jezika ==
Slovenski jezik je državni in uradni jezik [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]], je tudi uradni jezik v zamejskih območjih s [[Slovenske manjšine|slovenskimi manjšinami]].
Ob sprejetju Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] je postal tudi eden od uradnih jezikov te organizacije.<ref>{{navedi splet| url=http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika_in_mednarodno_pravo/evropske_politike/jezikovna_vprasanja/pravne_in_jezikovne_zbirke/ |title=Pravne in jezikovne zbirke |publisher=[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije]] |accessdate=12.9.2013}}</ref>
== Glej tudi ==
* [[slovenska abeceda]]
* [[slovenski pravopis]]
* [[slovenska slovnica]]
* [[slovenska književnost]]
* [[prekmurski knjižni jezik]]
=== Prevzete besede ===
* [[furlanščina]]
** [[seznam slovenskih besed prevzetih iz furlanščine]]
* [[japonščina]]
** [[seznam slovenskih besed japonskega izvora]]
* [[nemščina]]
** [[seznam slovenskih besed nemškega izvora]]
** [[seznam nemških izposojenk v slovenščini]]
====[[Slovanski jeziki]]====
Zelo veliko slovenskih besed izhaja iz skupnega [[Staroslovanščina|staroslovanskega]] besednega zaklada, zato je veliko besed v slovenščini, srbščini/hrvaščini, češčini, ruščini in drugih slovanskih jezikih podobnih.
Nekateri besedni koreni so v sorodnih jezikih prevzele različne pomene ([[Lažni prijatelji|lažni prijatelji prevajalcev]]). Preglednica lažnih prijateljev [[slavist]]ov je ena izmed [[Wikiknjige|Wikiknjig]]: [[:en:b:False Friends of the Slavist|False Friends of the Slavist]], katere del je [[:en:b:False Friends of the Slavist/Slovenian|seznam pravih in lažnih prijateljev]] med slovenščino in drugimi slovanskimi jeziki.
Nekateri besedni koreni so naredili širok ovinek: praslovanska »[[izba]]« se je ohranila v številnih slovanskih jezikih (tudi slovenščini) in ponekod pomeni preprosto bivališče, hišo ali bajto ([[:ru:Изба|ruska izbá]]), drugod pa, kot v slovenščini, sobo ali osrednji bivalni prostor v hiši ([[:pl:Izba|izba v poljskih in slovaških Tatrah]]). Slovenska »soba« naj bi imela isti koren in naj bi spremenjena prišla preko [[Madžarščina|madžarščine]].
'''Novejše izposojenke iz slovanskih jezikov'''
* [[ruščina]]
** [[seznam slovenskih besed ruskega izvora]]
* [[hrvaščina]]
** [[seznam slovenskih besed hrvaškega izvora]]
=== Besede/izgovarjava ==
* [[najpogostejše slovenske besede]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|slovenščina|Slovenščina}}
{{commonscat|Slovene language}}
* [http://www.zrc-sazu.si/isjfr/ Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša]
* [http://www.zrc-sazu.si/isjfr/publikac.htm Dela o slovenščini Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša]
* [http://www.phon.ucl.ac.uk/home/sampa/slovenian.htm Phon.ucl.ac.uk - Slovenščina] {{ikona en}}
* [http://www.ku.edu/~slavic/sj-sls/ Zbornik Slovenski jezik/Slovene Linguistic studies]
{{Slovanski jeziki}}
{{Slovenija}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Južnoslovanski jeziki]]
[[Kategorija:Slovenščina|*]]
[[Kategorija:Slovenska kultura]]
71qj34estpuy0cyb2p1gc7e7kmb2pxl
Občina Ruše
0
3586
5722736
5707913
2022-07-22T19:27:16Z
Yerpo
8417
disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]]
wikitext
text/x-wiki
{{Municipality_of_Slovenia|nativename=Ruše
|mayor=[[Urška Repolusk]]
|coat=[[Slika:Ruše.png|150px|]]
Grb občine Ruše
|location=[[Slika:Karte Ruse si.png|300px|Umestitev občine Ruše v Sloveniji]]
[http://www.geopedia.si/#L408_F108_T1257_vF_b4_x537178_y152906.5_s13 Zemljevid] na Geopedii
|area=60,8 km²
|population=7017
|population_as_of=2020
|population_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|males=3554
|females=3463
|avg_age=37,34 let
|residental_density=27,01 m²/osebo
|households=2.689
|families=2.199
|workers=3.788
|unemployed=893
|salary_date=avgust [[2003]]
|avg_salary_bruto=216.740 [[tolar|SIT]]
|avg_salary_neto=140.684 SIT
|students=235}}
'''Občina Ruše''' so ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 7.500 prebivalci in središču v Rušah.
[[Občina]] Ruše leži v zahodnem delu Štajerske ob vznožju [[Pohorje|Pohorja]], 13 km zahodno od [[Maribor]]a ter meri 61 km<sup>2</sup>, povprečna nadmorska višina mesta Ruše pa je 309 m. Najvišje se območje občine vzpne z Žigartovim vrhom (1347 m nadmorske višine). Na sever se razprostira do reke [[Drava|Drave]] medtem ko na jug sega na pobočja vzhodnega Pohorja, grajenega iz [[tonalit]]a in ostalih [[magmatska kamnina|magmatskih kamnin]]. Prebivalstvo je skoncentrirano v 6 naseljih in zaselkih. Leta 2020 je na območju občine naseljenih 7017 prebivalcev. Največ (okoli 4.200) jih živi v občinskem središču [[Ruše]]. Ostala naselja na območju občine so: [[Bezena]], [[Bistrica ob Dravi]], [[Fala]], [[Lobnica]], [[Log]] in [[Smolnik, Ruše|Smolnik]].
Občina je relativno redko naseljena s 124 prebivalci na km<sup>2</sup> površine. Pretežni del aktivnega prebivalstva je zaposlen v industrijski dejavnosti in storitvah, manjši del pa se preživlja s kmetijstvom na kvalitetnih kmetijskih zemljiščih. Razvoj kraja so omogočile tudi prometne povezave, saj sta skozi občino Ruše speljani cestna in železniška povezava [[Štajerska|štajerske]] prestolnice [[Maribor]] s [[Koroška (pokrajina)|Koroško]]. Najbližja povezava s sosednjo [[Avstrija|Avstrijo]] pa vodi preko mednarodnega mejnega prehoda Sv. Duh na Ostrem vrhu. Največje naravno bogastvo občine Ruše so njeni širni in bogati gozdovi, ki pokrivajo 83 % njene površine. V svojih nedrih skrivajo bisere, kot: naravni rezervat [[pragozd]] [[Šumik]], potok [[Lobnica]] in slapova [[veliki Šumik|Veliki]] in [[mali Šumik]].
Kraji v občini Ruše imajo izjemno bogato kulturno, zgodovinsko in politično dediščino. Že v bronasti dobi so ti kraji privabili prve naseljence. O dolgi in bogati zgodovini pa pričajo tudi arheološke najdbe, ki govore o [[prazgodovina|prazgodovinski]] [[kultura|kulturi]] žarnih grobišč, pa o [[antika|antičnih]], rimskih gomilnih grobiščih, o sledovih stavb iz prazgodovinskega in rimskega obdobja, o [[mitrej]]u iz [[3. stoletje|tretjega stoletja]].
== Naselja v občini ==
[[Bezena]], [[Bistrica ob Dravi]], [[Fala, Ruše|Fala]], [[Lobnica, Ruše|Lobnica]], [[Log, Ruše|Log]], '''[[Ruše]]''', [[Smolnik, Ruše|Smolnik]]
== Gospodarstvo ==
V današnjem času [[industrija]] še vedno zavzema največji delež v gospodarstvu občine Ruše, saj ustvari tri četrtine celotnega prihodka gospodarstva in zaposluje večino delovno aktivnega prebivalstva. Od ostalih panog gospodarstva pa je treba poudariti še [[kmetijstvo]], [[živinoreja|živinorejo]], [[sadjarstvo]] in [[gozdarstvo]], razvijajočo se storitveno [[obrt]] in manjša [[podjetje|podjetja]].
V lastniški strukturi gospodarstva občine prevladujejo podjetja v privatni lastnini. S poudarjenim interesom občine za lastninjenje, razvoj [[turizem|turizma]], drobnega [[gospodarstvo|gospodarstva]], podjetništva in obrti, ob temeljiti skrbi za razvoj izobraževanja, kulture in drugih področij človekovega življenja pa skuša občina vrniti prepotrebni razvoj.
== Osebnosti ==
{{glavni|Seznam osebnosti iz občine Ruše}}
* [[Janko Glazer]], pesnik, knjižničar, literarni zgodovinar, dobitnik Prešernove in Čopove nagrade (1893—1975)
* [[Angela Janko-Jenčič]], slovenska dramska igralka, dobitnica Borštnikovega prstana (1929—2004)
* [[Vekoslav Janko]], slovenski operni pevec, dobitnik Prešernove nagrade (1899—1973)
*[[Miroslav Vovšek]], pedagoški delavec, ravnatelj, kipar, slikar, ustanovitelj glasbenih, gledaliških in likovnih društev (1926 - 2020)
* [[Mia Žnidarič]], jazz pevka, glasbenica (*1962)
* [[Matjaž Javšnik]], igralec, dobitnik Severjeve nagrade (*1969)
* [[Ljubo Germič]], slovenski politik, poslanec (*1960)
* [[Natalija Prednik]], slovenska športna strelka, olimpijka (*1973)
* [[Peter Andrej]], slovenski kantavtor, producent (*1959)
== Znamenitosti ==
* [[Cerkev Marijinega imena, Ruše|Marijina cerkev]]
* [[grad Fala]]
==Sklici in opombe==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Municipality of Ruše|Občina Ruše}}
*{{Uradno spletno mesto|https://www.ruse.si}}
* [http://www.kam.si/romarske_cerkve/ruse.html Ruše, župnijska cerkev]
* [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=42&Itemid=10 gremoVEN.com - Ruše]
* [https://prezi.com/anylwcszoz5a/spominska-plosca-v-spomin-ruski-ceti/?utm_campaign=share&token=95544f00cc6479d491e5d90a77ed4c63c78884ff0244d72edf394ad55db6bf84&utm_medium=copy Spominska obeležja NOB v Občini Ruše] (predstavitev); OŠ Janka Glazerja Ruše
{{Slovenske občine}}
{{normativna kontrola}}
{{si-geo-stub}}
[[Kategorija:Občina Ruše| ]]
[[Kategorija:Občine Slovenije|Ruše]]
kfazdoylwr8n2fjt6d3k79bakckelhb
Madžarska
0
4746
5722732
5722564
2022-07-22T18:43:18Z
Ljuba brank
92351
dp
wikitext
text/x-wiki
{{Koord|47|N|20|E|display=title}}
{{Infopolje Država
|conventional_long_name = Madžarska
|native_name = Magyarország
|common_name = Madžarska
|common_name2 = Madžarske
|image_flag = Flag of Hungary.svg
|image_coat = Coat_of_arms_of_Hungary.svg
|symbol_width = 50px
|national_anthem = {{unbulleted list |{{jezik|hu|[[Himnusz]]}}<ref>{{cite web|url=http://magyarnews.org/news.php?viewStory=619|title=The Story Behind the Hungarian National Anthem|publisher=Jules S. Vállay|access-date=8.5.2017|archive-date=10.10.2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171010075407/http://magyarnews.org/news.php?viewStory=619|url-status=dead}}</ref><small>
|([[madžarščina|madžarsko]]): ''Himna''
|[[File:Hungarian national anthem, performed by the United States Navy Band (1997 arrangement).mp3|center]]
}}
|national_motto =
|image_map = EU-Hungary.svg
|map_caption = Lega Madžarske (temno zelena)<br />- na [[Evropa|Evropski celini]] (siva)<br />- v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zelena)
|capital = [[Budimpešta]]
|official_languages = [[madžarščina]]<ref name="Flaw" />
|ethnic_groups_year = mikropopis 2016
|ethnic_groups = {{unbulleted list
| 98,3 % [[Madžari]]
| 3,2 % [[Romi]]
| 1,8 % [[Nemci]]
| 1 % neopred.<ref group="note">Na Madžarskem se prebivalci lahko opredelijo kot pripadniki več različnih narodnosti, zato je seštevek lahko večji od skupnega števila prebivalcev.</ref><ref name="census 2016">{{cite book|last=Vukovich|first=Gabriella|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|title=Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok|trans-title=2016 microcensus – 12. Ethnic data|language=hu|work=Hungarian Central Statistical Office|location=Budapest|year=2018|access-date=10.1.2019|isbn=978-963-235-542-9}}</ref>
}}
|demonym = [[Madžari|Madžar]]
|government_type = [[unitarna država|unitarna]] [[parlamentarna demokracija]]
|leader_title1 = [[Predsednik Madžarske|predsednik države]]:
|leader_name1 = {{Wikidata|p35}}
|leader_title2 = [[Predsednik madžarske vlade|predsednik vlade]]:
|leader_name2 = {{Wikidata|p6}}
|leader_title3 = [[Vodja madžarskega državnega zbora|vodja državnega zbora]]:
|leader_name3 = [[László Kövér]]
|sovereignty_type = Ključni dogodki
|established_event1 = Nastanek Madžarske
|established_date1 = 895<ref>{{cite book|title=Encyclopedia Americana: Heart to India|url=https://books.google.com/books?id=igzYAAAAMAAJ|volume=1|year=2006|publisher=Scholastic Library Pub.|isbn=978-0-7172-0139-6|page=581}}</ref>
|established_event2 = Pokristjanjenje kraljestva
|established_date2 = 25. 12. 1000<ref>University of British Columbia. Committee for Medieval Studies, [https://books.google.com/books?id=xV7xAAAAMAAJ Studies in medieval and renaissance history], Committee for Medieval Studies, University of British Columbia, 1980, p. 159</ref>
|established_event3 = [[Zlata bula (1222)]]
|established_date3 = 24. 4. 1222
|established_event4 = {{brez preloma|[[Bitka pri Mohaču]]}}
|established_date4 = 29. 8. 1526
|established_event5 = {{brez preloma|[[Bitka pri Budi (1686)]]}}
|established_date5 = 2. 9. 1686
|established_event6 = {{brez preloma|[[Revolucije leta 1848|Madžarska revolucija 1848]]}}
|established_date6 = 15. 3. 1848
|established_event7 = [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko cesarstvo]]
|established_date7 = 30. 3. 1867
|established_event8 = [[Trianonska pogodba]]
|established_date8 = 4. 6. 1920
|established_event9 = Tretja madžarska republika (1989–2012)
|established_date9 = 23. 10. 1989
|area_km2 = 93.030<ref name=area>{{cite web |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|title=Hungary |publisher=CIA The World Factbook |access-date=27.3.2014}}</ref>
|area_rank = 108.
|percent_water = 3,7<ref>{{Cite web |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/ |title=CIA World Factbook weboldal |access-date=3.6.2009 }}</ref>
|population_estimate_year = 2021
|population_estimate = 9.730.000<ref>{{cite web|url=http://www.ksh.hu/pls/ksh/docs/eng/xstadat/xstadat_annual/i_wdsd003c.html|title=STADAT – 1.1. Népesség, népmozgalom (1941–)|website=www.ksh.hu|access-date=12.6.2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190620140533/http://www.ksh.hu/docs/hun/xstadat/xstadat_eves/i_wnt001c.html|archive-date=20.6.2019|url-status=live}}</ref>
|population_estimate_rank = 91.
|population_density_km2 = {{#expr:9769526/93030 round 0}}
|population_density_rank = 78.
|GDP_PPP_year = 2021
|GDP_PPP = {{rast}} 359,9 mrd. USD<ref name="IMFWEOHU">{{cite web |title=Report for Selected Countries and Subjects |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2021/October/weo-report?c=944,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2021&ey=2021&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |website=IMF |access-date=26.10.2021 |language=en}}</ref><br/>
|GDP_PPP_rank = 53.
|GDP_PPP_per_capita = {{rast}} 36.848 USD<ref name="IMFWEOHU"/><br/>
|GDP_PPP_per_capita_rank = 41.
|GDP_nominal_year = 2021
|GDP_nominal = {{brez preloma|{{rast}} 180,96 mrd. USD}}<ref name="IMFWEOHU"/><br/>
|GDP_nominal_rank = 53.
|GDP_nominal_per_capita = {{rast}} 18.527 USD<ref name="IMFWEOHU"/><br/>
|GDP_nominal_per_capita_rank = 45.
|Gini_year = 2020
|Gini = 28,3 <!--number only-->
|Gini_rank =
|HDI_year = 2019
|HDI = 0,854 <!--number only-->
|HDI_rank = 40.
|currency = [[Madžarski forint|forint]]
|currency_code = HUF
|time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset = +1
|time_zone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]]
|utc_offset_DST = +2
|cctld = .hu{{oznaka vira|aaa|a|}}
|calling_code = 36
|footnote_a = {{note|aaa}} Skupaj z ostalimi članicami EU je v uporabi tudi domena [[.eu]].
}}
'''Madžarska''' ({{Jezik-hu|link=no|Magyarország}}, madžarska izgovorjava: {{Audio|hu-Magyarország.ogg|ˈmɒɟɒrorsaːɡ}}), (angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] [[celinska država]] brez izhoda na morje.<ref name="Flaw">{{Navedi splet|url=http://www.kormany.hu/download/e/02/00000/The%20New%20Fundamental%20Law%20of%20Hungary.pdf|title=The Fundamental Law of Hungary|publisher=Hungarian State|accessdate=8.5.2017|archivedate=29.6.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140629205136/http://www.kormany.hu/download/e/02/00000/The%20New%20Fundamental%20Law%20of%20Hungary.pdf}}</ref>
Madžarska obsega 93.030 km² [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in meji na [[Slovaška|Slovaško]] na severu, [[Ukrajina|Ukrajino]] na severovzhodu, [[Romunija|Romunijo]] na vzhodu in jugovzhodu, [[Srbija|Srbijo]] na jugu, [[Hrvaška|Hrvaško]] in [[Slovenija|Slovenijo]] na jugozahodu ter [[Avstrija|Avstrijo]] na zahodu. Država ima skoraj 10 milijonov prebivalcev, večinoma [[Madžari|etničnih Madžarov]] in številčno [[Romi|romsko]] manjšino. [[Madžarščina]], uradni jezik, je najbolj razširjen [[Uralski jeziki|uralski jezik]] na svetu in med redkimi [[Indoevropski jeziki|neindoevropskimi jeziki]], ki se številčneje govorijo v Evropi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.helsinki.fi/~tasalmin/fu.html|title=Uralic (Finno-Ugrian) languages, Classification of the Uralic (Finno-Ugrian) languages, with present numbers of speakers and areas of distribution (last updated 24.9.201)|date=6.6.2017|publisher=helsinki.fi|accessdate=6.6.2017}}</ref> [[Budimpešta]] je glavno in [[Seznam mest na Madžarskem|največje mesto]] države; druga večja urbana območja so [[Debrecen]], [[Szeged]], [[Miskolc]], [[Pécs]] in [[Gjur|Győr]].
Ozemlje današnje Madžarske je bilo stoletja stičišče različnih ljudstev, vključno s [[Kelti]], [[Starorimska civilizacija|Rimljani]], [[Germani|germanskimi plemeni]], [[Huni]], zahodnimi Slovani in [[Avari]]. Temelji madžarske države so bili vzpostavljeni v poznem devetem stoletju našega štetja, ko je [[Madžari|madžarski]] veliki knez [[Árpád Madžarski|Árpád]] osvojil Panonsko nižino.<ref>{{Navedi splet|url=http://mek.oszk.hu/09100/09132/09132.pdf|title=Hungary in the Carpathian Basin|date=6.6.2017|publisher=Lajos Gubcsi, PhD|accessdate=6.6.2017}}</ref><ref name="Acta orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae">{{Navedi knjigo|title=Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae|url=https://books.google.com/books?id=kNkTAQAAMAAJ|volume=36|year=1982|publisher=Magyar Tudományos Akadémia (Hungarian Academy of Sciences)|page=419}}</ref> Leta 1000 se je na prestol povzpel njegov pravnuk [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]], ki je svoje posest spreobrnil v [[Ogrska|krščansko kraljestvo]]. Do 12. stoletja je Madžarska postala regionalna sila, kulturni in politični vrhunec pa je dosegla v 15. stoletju.<ref>Kristó Gyula – Barta János – Gergely Jenő: Magyarország története előidőktől 2000-ig (History of Hungary from the prehistory to 2000), Pannonica Kiadó, Budapest, 2002, {{ISBN|963-9252-56-5}}, p. 687, pp. 37, pp. 113 ("Magyarország a 12. század második felére jelentős európai tényezővé, középhatalommá vált"/"By the 12th century Hungary became an important European constituent, became a middle power", "A Nyugat részévé vált Magyarország .</ref> Po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526 je del madžarskega ozemlja [[Osmanska Ogrska|zasedlo Otomansko cesarstvo]] (1541–1699). Madžarska je prišla pod [[Habsburška monarhija|habsburško nadoblast]] na prelomu 18. stoletja, kasneje pa se je [[Avstro-Ogrski kompromis|pridružila]] [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskemu cesarstvu]] in tvorila [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]], ki je bila v začetku 20. stoletja ena najpomembnejših evropskih držav.<ref>{{Navedi enciklopedijo|url=https://www.britannica.com/place/Austria-Hungary|title=Austria-Hungary, HISTORICAL EMPIRE, EUROPE|date=6.6.2017|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|accessdate=6.6.2017}}</ref>
Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni je]] Avstro-Ogrska razpadla. Z uveljavitvijo določil [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonske pogodbe]] so se vzpostavile sedanje meje Madžarske, kar je povzročilo izgubo 71 % njenega ozemlja, 58 % njenega prebivalstva in 32 % etničnih Madžarov.<ref>{{Navedi knjigo|last=Richard C. Frucht|title=Eastern Europe: An Introduction to the People, Lands, and Culture|url=https://books.google.com/books?id=lVBB1a0rC70C|date=31.12.2004|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-57607-800-6|page=360}}</ref><ref>{{Navedi enciklopedijo|title=Trianon, Treaty of|url=http://www.encyclopedia.com/doc/1E1-TrianonTr.html|encyclopedia=[[The Columbia Encyclopedia]]|year=2009}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Text of the Treaty, Treaty of Peace Between The Allied and Associated Powers and Hungary And Protocol and Declaration, Signed at Trianon.6.4, 1920|url=http://wwi.lib.byu.edu/index.php/Treaty_of_Trianon|accessdate=10.6.2009}}</ref> Po burnem medvojnem obdobju se je Madžarska v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] pridružila [[Sile osi|silam osi]], pri tem zasedla tudi del slovenskega ozemlja ([[Prekmurje]])<ref name="Sobota">{{navedi splet |url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/za-svobodno-prekmurje-je-tekla-krvava-mura/110703 |title=Za svobodno Prekmurje je tekla krvava Mura |accessdate=2.3.2022 |date=27.4.2015 |format= |work= }}</ref>; kasneje pa posledično ob porazu sil osi utrpela znatno uničenje ter številne človeške žrtve.<ref name="Montgomery">[http://historicaltextarchive.com/books.php?op=viewbook&bookid=7&pre=1 ''Hungary: The Unwilling Satellite''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070216070442/http://historicaltextarchive.com/books.php?op=viewbook&bookid=7&pre=1|date=16.2.2007}} John F. Montgomery, ''Hungary: The Unwilling Satellite''.http://kapos.hu/hirek/kis_szines/2018-06-16/megerkezett_az_idei_balaton_sound_himnusza.html Devin-Adair Company, New York, 1947.</ref><ref name="Thomas, pg. 11">Thomas, ''The Royal Hungarian Army in World War II'', pg. 11</ref> Povojna Madžarska je postala satelitska država [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], kar je vodilo do ustanovitve Madžarske ljudske republike. Po neuspešni [[Madžarska revolucija 1956|revoluciji leta 1956]] je Madžarska postala razmeroma svobodnejša, čeprav še vedno represivna članica vzhodnega bloka. Odstranitev madžarske mejne ograje z Avstrijo je pospešila razpad vzhodnega bloka in [[Razpad Sovjetske zveze|nato Sovjetske zveze]].<ref>{{Navedi novice|last=Hanrahan|first=Brian|authorlink=Brian Hanrahan|title=Hungary's Role in the 1989 Revolutions|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/8036685.stm|work=[[BBC News]]|date=9.5.2009}}</ref> 23. oktobra 1989 je Madžarska postala [[Demokracija|demokratična]] parlamentarna republika.<ref>{{Navedi časopis|date=23.10.1989|title=1989. évi XXXI. törvény az Alkotmány módosításáról|trans-title=Act XXXI of 1989 on the Amendment of the Constitution|journal=Magyar Közlöny|language=hu|location=Budapest|publisher=Pallas Lap- és Könyvkiadó Vállalat|volume=44|issue=74|page=1219}}</ref> Madžarska se je [[Evropska unija|Evropski uniji]] pridružila leta 2004, od leta 2007 pa je tudi vključena v [[Schengensko območje|schengensko območje.]]<ref>{{Navedi splet|date=6.6.2017|title=Benefits of EU Membership|url=http://www.mkik.hu/en/magyar-kereskedelmi-es-iparkamara/benefits-of-eu-membership-2630|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170608120246/http://www.mkik.hu/en/magyar-kereskedelmi-es-iparkamara/benefits-of-eu-membership-2630|archivedate=8.6.2017|accessdate=6.6.2017|publisher=Hungarian Chamber of Commerce and Industry}}</ref>
Madžarska ima v mednarodnih odnosih srednje vpliven položaj, predvsem zaradi svojega kulturnega in gospodarskega vpliva.<ref>{{Navedi časopis|last=Higgott|first=Richard A.|last2=Cooper|first2=Andrew Fenton|date=1990|title=Middle Power Leadership and Coalition Building: Australia, the Cairns Group, and the Uruguay Round of Trade Negotiations|url=https://www.jstor.org/stable/2706854|journal=International Organization|volume=44|issue=4|pages=589–632|doi=10.1017/S0020818300035414|issn=0020-8183|jstor=2706854}}</ref> Velja za razvito državo z gospodarstvom z visokimi dohodki in se uvršča na 40. mesto lestvice držav po [[Indeks človekovega razvoja|indeksu človekovega razvoja]] (HDI 2013), državljani pa uživajo univerzalno zdravstveno oskrbo in brezplačno srednješolsko izobraževanje.<ref name="auto">{{Navedi časopis|last=OECD|date=27.6.2013|title=OECD Health Data: Social protection|url=http://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/data/oecd-health-statistics/oecd-health-data-social-protection_data-00544-en|journal=OECD Health Statistics (Database)|doi=10.1787/data-00544-en|access-date=14.7.2013}}</ref><ref name="europa">{{Navedi splet|url=http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/facts_and_figures/compulsory_education_EN.pdf|archiveurl=http://arquivo.pt/wayback/20131106181321/http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/facts_and_figures/compulsory_education_EN.pdf|archivedate=6.11.2013|title=Compulsory Education in Europe 2013/2014|publisher=European commission|accessdate=19.5.2014|last=Eurydice}}</ref> Madžarska ima dolgo zgodovino pomembnih prispevkov k umetnosti, glasbi, literaturi, športu, znanosti in tehnologiji.<ref>{{Navedi novice|url=http://mta.hu/english/hungarys-nobel-prize-winners-106018|work=[[Hungarian Academy of Sciences]]|title=Hungary's Nobel Prize Winners, 13 Hungarian win Nobel Prize yet}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.medalspercapita.com/#golds-per-capita:all-time|work=medalspercapita.com|title=Population per Gold Medal. Hungary has the second highest gold medal per capita in the world. All together it has 175 gold medal until 2016.}}</ref><ref name="Britannic .=">[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/276684/Hungarian-literature ''Hungarian literature – ”Popular poetry is the only real poetry was the opinion of Sándor Petőfi, one of the greatest Hungarian poets, whose best poems rank among the masterpieces of world literature”''.], ''Encyclopædia Britannica'', 2012 edition</ref><ref>Szalipszki, pg.12<br />Refers to the country as "widely considered" to be a "home of music".</ref> Je trinajsta najbolj priljubljena turistična destinacija v Evropi, ki je leta 2017 privabila 15,8 milijona tujih turistov.<ref name="WTO Tourism Highlights 2016 Edition">{{Navedi knjigo|year=2018|doi=10.18111/9789284419876|isbn=9789284419876|title=UNWTO Tourism Highlights: 2018 Edition}}</ref> Je članica številnih mednarodnih organizacij, vključno z [[Organizacija združenih narodov|Združenimi narodi]], [[NATO|Natom]], [[Svetovna trgovinska organizacija|STO]], [[Svetovna banka|Svetovno banko]], IIB, AIIB, [[Svet Evrope|Svetom Evrope]] in [[Višegrajska skupina|Višegrajsko skupino]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mfa.gov.hu/kum2005/Templates/alapsablon.aspx?NRMODE=Published&NRORIGINALURL=%2Fkum%2Fen%2Fbal%2Fforeign_policy%2Fun_sc%2Finternational_organisations.htm&NRNODEGUID=%7B45550E06-66FE-4183-A899-EDF5BD040EB5%7D&NRCACHEHINT=NoModifyGuest&printable=true|title=International organizations in Hungary|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=20.11.2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160313115736/http://www.mfa.gov.hu/kum2005/Templates/alapsablon.aspx?NRMODE=Published&NRORIGINALURL=%2Fkum%2Fen%2Fbal%2Fforeign_policy%2Fun_sc%2Finternational_organisations.htm&NRNODEGUID=%7B45550E06-66FE-4183-A899-EDF5BD040EB5%7D&NRCACHEHINT=NoModifyGuest&printable=true|archivedate=13.3.2016}}</ref>
Slovenci na Madžarskem so priznana narodna skupnost; avtohtona slovenska poselitev obsega sedem vasi južno od [[Monošter|Monoštra]] in reke [[Raba|Rabe]], to je tako imenovano Porabje oziroma [[Slovensko Porabje]]. Po ocenah šteje slovenska narodna skupnost na Madžarskem okoli 5000 pripadnikov.<ref name="gov.si2">{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/slovenci-na-madzarskem/ |title=Slovenci na Madžarskem |accessdate=2.3.2022 |date= |format= |work=gov.si }}</ref> Na ozemlju Slovenije živi madžarska manjšina, ki je uradno priznana; pripadniki madžarske narodne skupnosti (okoli 5000)<ref name="pmsns">{{navedi splet |url=http://www.muravidek.si/?page_id=11&lang=sl |title=Predstavitev skupnosti |accessdate=2.3.2022 |date= |format= |work=PMSNS }}</ref> živijo na območjih občin [[Občina Lendava|Lendava]], [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]], [[Občina Šalovci|Šalovci]], [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] in [[Občina Hodoš|Hodoš]]. Te občine so tudi dvojezične, pripadniki pa imajo enega predstavnika v državnem zboru.<ref name="gov.si">{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/italijanska-in-madzarska-narodna-skupnost/ |title=Italijanska in madžarska narodna skupnost |accessdate=2.3.2022 |date= |format= |work=gov.si }}</ref> Za Madžarsko je Slovenija po uvozu na 17. mestu, po izvozu pa na 22. mestu.<ref name="Izvozno_okno">{{navedi splet |url=https://www.izvoznookno.si/drzave/madzarska/predstavitev-drzave/ |title=Predstavitev gospodarstva Madžarske |accessdate=2.3.2022 |date= |format= |work=[[SPIRIT (agencija)|SPIRIT]] }}</ref> Madžarska podjetja so v preteklih letih aktivno investirala v slovensko gospodarstvo, mediji pa so poročali tudi o političnem sodelovanju.<ref name="zurnal">{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/vse-to-so-ze-pri-nas-kupili-madzari-368203 |title=Vse to so že pri nas kupili Madžari |accessdate=2.3.2021 |date=8.6.2021 |format= |work=Žurnal24 }}</ref>
== Izvor imena ==
»H« v latinskem imenu ''Hungaria'' je najverjetneje posledica zgodovinskih povezav s [[Huni]], ki so naselili Madžarsko pred [[Avari]]. Preostali del besede izvira iz latinizirane oblike bizantinsko grškega ''Oungroi'' (Οὔγγροι). Grško ime je bilo izposojeno iz [[Stara cerkvena slovanščina|starobolgarskega]] ''ągrinŭ'', nato pa iz ogursko-turškega ''Onogurja'' (»deset [plemen] Ogurov«). ''Onogur'' je bilo skupno ime za plemena, ki so se kasneje pridružila Bolgarski plemenski konfederaciji, ki je po [[Avari|Avarih]] zavladala vzhodnim delom Madžarske.<ref name="Király">{{Navedi knjigo|last=Király|first=Péter|title=A magyarok elnevezése a korai európai forrásokban ''(The Names of the Magyars in Early European Sources)'' /In: Honfoglalás és nyelvészet ("The Occupation of Our county" and Linguistics)/|publisher=Balassi Kiadó|date=1997|location=Budapest|url=http://webshop.animare.hu/honfoglalas+es+nyelveszet+83813.html|isbn=978-963-506-108-2|page=266|accessdate=7.10.2015|archivedate=13.4.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140413130130/http://webshop.animare.hu/honfoglalas+es+nyelveszet+83813.html}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=A History of Hungary|editor-last=Peter F. Sugar|publisher=Indiana University Press|date=22.11.1990|isbn=978-0-253-20867-5|page=9|url=https://books.google.com/books?id=SKwmGQCT0MAC&pg=PA9}}</ref>
Madžarski [[Eksonim in endonim|endonim]] je ''Magyarország'', sestavljen iz ''magyar'' (»madžarski«) in ''ország'' (»država«). Ime »Magyar«, ki se nanaša na prebivalce države, natančneje odraža ime države v nekaterih drugih jezikih, kot so [[Turščina|turški]], [[Perzijščina|perzijski]] in drugih jezikih, kot so ''Madžaristan'' ali ''dežela Madžarov'' ali podobno. Beseda ''magyar'' je vzeta iz imena enega od sedmih večjih polnomadskih madžarskih plemen ''magyeri''.<ref>György Balázs, Károly Szelényi, [https://books.google.com/books?id=4NlnAAAAMAAJ The Magyars: the birth of a European nation], Corvina, 1989, p. 8</ref><ref>Alan W. Ertl, [https://books.google.com/books?id=X9PGRaZt-zcC&pg=PA358 Toward an Understanding of Europe: A Political Economic Précis of Continental Integration], Universal-Publishers, 2008, p. 358</ref><ref>Z. J. Kosztolnyik, [https://books.google.com/books?id=NPBnAAAAMAAJ Hungary under the early Árpáds: 890s to 1063], Eastern European Monographs, 2002, p. 3</ref> Prvi element ''magy'' je verjetno iz protoogrskega * ''mäńć-'' 'človek, oseba', ki ga najdemo tudi v imenu ljudstva Mansi (''mäńćī, mańśi, måńś''). Drugi element ''eri'', 'moški, moški, rodovina', je preživel v madžarskem ''férj'' 'mož' in je soroden z [[Marijščina|Mari]] ''erge'' 'sin', [[Finščina|finsko]] arhaično ''yrkä'' 'mladi mož'.<ref>{{Navedi splet|url=https://starling.rinet.ru/cgi-bin/response.cgi?root=config&morpho=0&basename=%5Cdata%5Curalic%5Curalet&first=1&text_proto=&method_proto=substring&ic_proto=on&text_meaning=&method_meaning=substring&ic_meaning=on&text_germmean=&method_germmean=substring&ic_germmean=on&text_fin=&method_fin=substring&ic_fin=on&text_est=&method_est=substring&ic_est=on&text_saa=&method_saa=substring&ic_saa=on&text_mrd=&method_mrd=substring&ic_mrd=on&text_mar=&method_mar=substring&ic_mar=on&text_udm=&method_udm=substring&ic_udm=on&text_kom=&method_kom=substring&ic_kom=on&text_khn=&method_khn=substring&ic_khn=on&text_man=&method_man=substring&ic_man=on&text_ugr=magyar&method_ugr=substring&ic_ugr=on&text_smd=&method_smd=substring&ic_smd=on&text_nen=&method_nen=substring&ic_nen=on&text_enc=&method_enc=substring&ic_enc=on&text_nga=&method_nga=substring&ic_nga=on&text_slk=&method_slk=substring&ic_slk=on&text_kam=&method_kam=substring&ic_kam=on&text_janh=&method_janh=substring&ic_janh=on&text_samm2=&method_samm2=substring&ic_samm2=on&text_redei=&method_redei=substring&ic_redei=on&text_add=&method_add=substring&ic_add=on&text_reshet=&method_reshet=substring&ic_reshet=on&text_yuk=&method_yuk=substring&ic_yuk=on&text_lit=&method_lit=substring&ic_lit=on&text_any=&method_any=substring&sort=number&ic_any=on|title=Uralic etymology : Query result|website=starling.rinet.ru}}</ref>
== Zgodovina ==
=== Pred letom 895 ===
[[Slika:Roman_provinces_of_Illyricum,_Macedonia,_Dacia,_Moesia,_Pannonia_and_Thracia.jpg|sličica| Rimske province: Ilirik, Makedonija, Dakija, Mezija, Panonija, Trakija]]
[[Slika:MorThanFeastofAttila.jpg|sličica| ''Atila, kralj Hunov'' (434/444–453), avtor Mór Than, 1870]]
[[Slika:Hungarian_warrior.jpg|sličica| Italijanska freska - madžarski bojevnik, ki strelja nazaj]]
[[Rimsko cesarstvo]] je osvojilo ozemlje med [[Alpe|Alpami]] in območje zahodno od [[Donava|reke Donave]] od 16 do 15 pr. n. št., reka Donava je s tem postala nova meja cesarstva.<ref name="Kershaw">Kershaw, Stephen P. (2013).</ref> Leta 14 pred našim štetjem je cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] v ''[[Res gestae divi Augusti|Res Gestae Divi Augusti]]'' priznal [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]], zahodni del Panonske nižine, ki vključuje današnji zahod Madžarske, kot del rimskega cesarstva.<ref name="Kershaw" /> Območje jugovzhodno od Panonije in južno od [[Rimska Dakija|Dakije]] je bilo leta 6 pr. n. št. organizirano kot [[Mezija|rimska provinca Mezija]].<ref name="Kershaw" /> Območje vzhodno od reke [[Tisa|Tise]] je leta 106 pred našim štetjem postalo rimska provinca Dakija, ki je vključevala današnjo vzhodno Madžarsko. Pod rimsko oblastjo je območje ostalo do leta 271 n. št.<ref name="Scarre">Scarre, Chris (2012).</ref>
Od leta 235 se je rimsko cesarstvo znašlo v nemirnih časih, ki so jih povzročali upori, rivalstvo in hitro menjajoči se cesarji. Zahodno rimsko cesarstvo je propadlo v 5. stoletju zaradi preseljevalnega pritiska [[Germani|germanskih plemen]] in [[Karpi|Karpijcev]].<ref name="Scarre">Scarre, Chris (2012).</ref> To obdobje je v Srednjo Evropo prineslo številne in obsežne vpade tudi trajnejše narave, začenši s Hunskim [[Huni|cesarstvom]] (ok. 370–469). Najmočnejši vladar Hunskega cesarstva je bil [[Atila|Hun Atila]] (434–453), ki je pozneje postal osrednja osebnost madžarske mitologije.<ref name="Kelly">Kelly, Christopher (2008).</ref>
Po razpadu Hunskega cesarstva so [[Gepidi]], vzhodno-germansko pleme, ki so ga vazalizirali Huni, na območju Panonske nižine ustanovili svoje lastno kraljestvo.<ref name="Bona_The_Gepids_during_and_after_the_Hun_Period">{{Navedi knjigo|last=Bóna|first=István|editor-last=Köpeczi|editor-first=Béla|title=History of Transylvania|publisher=Hungarian Research Institute of Canada (Distributed by Columbia University Press)|year=2001|chapter=From Dacia to Transylvania: The Period of the Great Migrations (271–895); The Kingdom of the Gepids; The Gepids during and after the Hun Period|chapterurl=http://mek.oszk.hu/03400/03407/html/34.html|isbn=0-88033-479-7}}</ref> Druge skupine, ki so v obdobju preseljevanja dosegle Panonsko nižino, so bili [[Goti]], [[Vandali]], [[Langobardi]] in [[Stari Slovani|Slovani]].<ref name="Scarre">Scarre, Chris (2012).</ref>
V 560-ih letih so [[Avari]] ustanovili Avarski kaganat, državo, ki je ohranila prevlado v regiji več kot dve stoletji, dokler Avarov v seriji pohodov v 790-ih letih niso premagali [[Franki]] pod vodstvom [[Karel Veliki|Karla Velikega]].<ref name="Gubcsi">Lajos Gubcsi, [http://mek.oszk.hu/09100/09132/09132.pdf Hungary in the Carpathian Basin], MoD Zrínyi Media Ltd, 2011</ref>
Med letoma 804 in 829 je [[Prvo bolgarsko cesarstvo]] osvojilo ozemlje vzhodno od reke Donave in prevzelo oblast od lokalnih slovanskih plemen in ostankov Avarov.<ref name="Skutsch">Skutsch, Carl, ed. (2005).</ref> Do sredine 9. stoletja je zahodno od reke Donave, kot del frankovskega ozemlja, nastala Balatonska kneževina, znana tudi kot Spodnja Panonija.<ref name="Luthar">Luthar, Oto, ed. (2008).</ref>
=== Srednjeveška Madžarska (895–1526) ===
[[Slika:Munkacsy_Mihaly_Honfoglalas_(colored).jpg|levo|sličica|340x340_pik| ''Madžarsko osvajanje (Panonske nižine)'' - slika Mihályja Munkácsyja, 1893]]
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica| Madžarski vpadi v 10. stoletju]]
{{Glavni članek|Ogrska}}
Na novo združeni Madžari<ref>{{Navedi knjigo|title=Encyclopedia Americana|publisher=Grolier Incorporated|location=370|year=2000|volume=24}}</ref> so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] (po izročilu Atilinega potomca) naseljevali v Panonski nižini od leta 895.<ref name="A Country Study: Hungary">{{Navedi knjigo|url=http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+hu0013)|title=A Country Study: Hungary|publisher=Federal Research Division, [[Library of Congress]]|accessdate=6.3.2009}}</ref><ref name="Eliznik.org.uk">{{Navedi splet|url=http://www.eliznik.org.uk/EastEurope/History/migration-map/hungarian-migration.htm|title=Magyar (Hungarian) migration, 9th century|publisher=Eliznik.org.uk|accessdate=20.9.2009|archivedate=6.10.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081006210045/http://www.eliznik.org.uk/EastEurope/History/migration-map/hungarian-migration.htm}}</ref> Po [[Ugrofinski jeziki|ugrofinski teoriji]] izvirajo iz starodavnega [[Uralski jeziki|uralsko]] govorečega prebivalstva, ki je prej naseljevalo gozdnato območje med [[Volga|reko Volgo]] in [[Uralsko gorovje|Uralskim gorovjem]].<ref>[http://countrystudies.us/hungary/49.htm Origins and Language].</ref>
Kot federacija združenih plemen je bila Madžarska ustanovljena leta 895, približno 50 let po razdelitvi [[Karolinško cesarstvo|Karolinškega cesarstva]] po [[Verdunska pogodba|Verdunski pogodbi]] leta 843, in pred združitvijo [[Kraljevina Anglija|anglosaksonskih kraljestev]]. Sprva je bila nastajajoča kneževina Madžarska (»Zahodna Turkija« v srednjeveških grških virih)<ref>Peter B. Golden, [https://books.google.com/books?id=K2ppAAAAMAAJ Nomads and their neighbours in the Russian steppe: Turks, Khazars and Qipchaqs], Ashgate/Variorum, 2003.</ref> država, ki jo je ustvarilo napol nomadsko ljudstvo, ki pa se je v 10. stoletju znatno preobrazila v krščansko kraljestvo.<ref name="Stephen Wyley">{{Navedi splet|last=Stephen Wyley|url=http://www.geocities.com/egfrothos/magyars/magyars.html|title=The Magyars of Hungary|publisher=Geocities.com|date=30.5.2001|accessdate=20.9.2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091021171416/http://geocities.com/egfrothos/magyars/magyars.html|archivedate=21.10.2009}}</ref>
Ta država je dobro delovala, vojaška moč pa je Madžarom omogočila uspešne krvave pohode in napade po vsej Evropi, od [[Konstantinopel|Carigrada]] do današnje Španije.<ref name="Stephen Wyley">{{Navedi splet|last=Stephen Wyley|url=http://www.geocities.com/egfrothos/magyars/magyars.html|title=The Magyars of Hungary|publisher=Geocities.com|date=30.5.2001|accessdate=20.9.2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091021171416/http://geocities.com/egfrothos/magyars/magyars.html|archivedate=21.10.2009}}</ref> Madžari so med letoma 907 in 910 premagali najmanj tri glavne vzhodnofrankovske cesarske vojske.<ref>{{Navedi knjigo|last=Peter Heather|title=Empires and Barbarians: Migration, Development and the Birth of Europe|url=https://books.google.com/books?id=iX_QNvxR4K0C&pg=PT227|year=2010|publisher=Pan Macmillan|isbn=978-0-330-54021-6|page=227}}</ref> Kasnejši poraz v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]] leta 955 je pomenil začasni konec večine pohodov na tuja ozemlja, vsaj proti Zahodu.
==== Doba arpadskih kraljev ====
[[Slika:Istvan-ChroniconPictum.jpg|levo|sličica| Kralj [[Štefan I. Ogrski|Sveti Štefan]], prvi madžarski kralj, je Madžare spreobrnil v krščanstvo.]]
Leta 972 je vladajoči knez ({{Jezik-hu|fejedelem}}) [[Géza Madžarski|Géza]] iz [[Árpádovci|dinastije Árpád]] uradno začel integracijo Madžarske v krščansko zahodno Evropo.<ref>Attila Zsoldos, [https://books.google.com/books?id=IgoiAQAAIAAJ Saint Stephen and his country: a newborn kingdom in Central Europe: Hungary], Lucidus, 2001, p. 40</ref> Njegov prvorojenec, [[Štefan I. Ogrski|sveti Štefan I.]], je postal prvi madžarski kralj, potem ko je v bitki za prestol premagal svojega [[Poganstvo|poganskega]] strica [[Koppány (Árpádovec)|Koppányja]]. V času Štefanove vladavine je bila Madžarska priznana kot katoliško apostolsko kraljestvo;<ref>{{Navedi splet|last=Asia Travel Europe|url=http://www.asiatravel.com/europe/hungaria/travelinfo.html|title=Hungaria Travel Information | Asia Travel Europe|publisher=Asiatravel.com|accessdate=21.11.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080905161209/http://asiatravel.com/europe/hungaria/travelinfo.html|archivedate=5.9.2008}}</ref> Štefan je na prošnjo od [[Papež Silvester II.|papeža Silvestra II]]. prejel [[Insignije|kraljevske insignije]] (vključno verjetno z delom Svete krone Madžarske, ki se trenutno hrani v madžarskem parlamentu).
Do leta 1006 je Štefan utrdil svojo oblast in začel temeljite reforme za preoblikovanje Madžarske v [[Fevdalizem|fevdalno državo]] po zahodnem vzoru. Država je prešla na [[Latinščina|latinski jezik]] in vse do leta 1844 je nato latinščina ostala madžarski uradni jezik. Približno v tem času je Madžarska začela postajati močno kraljestvo. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav I.]] je razširil mejo Ogrske v Transilvaniji in leta 1091 napadel [[Hrvaška|Hrvaško]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Encyclopaedia Britannica, inc|title=Encyclopedia Britannica|url=https://books.google.com/books?id=FIVUAAAAMAAJ|year=2002|publisher=Encyclopaedia Britannica|isbn=978-0-85229-787-2}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.korcula.net/history/mmarelic/byzant.htm|title=Marko Marelic: The Byzantine and Slavic worlds|website=Korcula.net|accessdate=3.8.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171010075636/http://www.korcula.net/history/mmarelic/byzant.htm|archivedate=10.10.2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.hungarian-history.hu/lib/hunyadi/hu02.htm|title=Hungary in American History Textbooks|website=Hungarian-history.hu|accessdate=3.8.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090206114100/http://www.hungarian-history.hu/lib/hunyadi/hu02.htm|archivedate=6.2.2009}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://erwin.bernhardt.net.nz/hungary/hungaryfacts.html|title=Hungary, facts and history in brief|website=Erwin.bernhardt.net.nz|accessdate=3.8.2017}}</ref> Hrvaški pohod je dosegel vrhunec z bitko na Gvozdu leta 1097 in s personalno unijo Hrvaške in Ogrske leta 1102, ki ji je vladal [[Koloman Ogrski|Koloman]] tj. Könyves Kálmán.<ref name="HR-HU-Heka">{{Navedi časopis|last=Ladislav Heka|date=October 2008|title=Hrvatsko-ugarski odnosi od sredinjega vijeka do nagodbe iz 1868. s posebnim osvrtom na pitanja Slavonije|trans-title=Croatian-Hungarian relations from the Middle Ages to the Compromise of 1868, with a special survey of the Slavonian issue|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=68144|journal=Scrinia Slavonica|language=hr|volume=8|issue=1|pages=152–173|issn=1332-4853|access-date=16.10.2011}}</ref>
[[Slika:A_Szent_Korona_elölről_2.jpg|sličica| Sveta krona (''Szent Korona''), eden ključnih simbolov Madžarske]]
[[Slika:The_Greek_Pantokrator_on_the_Hungarian_Holy_Crown.jpg|levo|sličica| Jezus Kristus, Pantokrator na sveti kroni Madžarske. Madžarska je tradicionalno krščanska država.]]
Najmočnejši in najbogatejši kralj dinastije Árpád je bil [[Béla III.|Béla III]]., ki je na leto pridobil 23 ton čistega srebra. To je preseglo dohodek francoskega kralja (ocenjeno na 17 ton) in predstavljalo dvakratnik prejemkov angleške krone.<ref>{{Navedi knjigo|last=Miklós Molnár|title=A Concise History of Hungary|url=https://archive.org/details/concisehistoryof00moln|year=2001|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-66736-4|page=[https://archive.org/details/concisehistoryof00moln/page/46 46]}}</ref>
[[Andrej II. Ogrski|Andrej II]] je izdal diplomo Andreanum, ki je zagotovila posebne privilegije [[Transilvanski Sasi|transilvanskih Saksov]] in velja za prvi zakon o [[Avtonomija|avtonomiji]] na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.hungarianhistory.com/lib/autonomy/komlossy.pdf|title=Hungarianhistory.com|accessdate=25.11.2010}}</ref> Leta 1217 je vodil [[Peta križarska vojna|peti križarski pohod]] v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] in ustanovil največjo kraljevo vojsko v zgodovini križarskih vojn. Njegova [[Zlata bula (1222)|zlata bula iz leta 1222]] je bila prva ustava v celinski Evropi. Tudi manjši plemiči so Andreju začeli predstavljati zamere, praksa, ki se je razvila v ustanovitev parlamenta (''parlamentum publicum'').
V letih 1241–1242 je kraljestvo zamajala [[Mongolski vpadi v Evropo|invazija Mongolov (Tatarov)]], ki je terjala življenja do polovice takratnih 2.000.000 prebivalcev Madžarske.<ref>[http://www.britannica.com/eb/article-34789/Hungary The Mongol invasion: the last Arpad kings], Encyclopædia Britannica – "The country lost about half its population, the incidence ranging from 60 percent in the Alföld (100 percent in parts of it) to 20 percent in Transdanubia; only parts of Transylvania and the northwest came off fairly lightly."</ref> Kralj Béla IV je v državi dovolil naselitev [[Kumani|Kumanov]] in Jasov, ki so bežali pred Mongoli.<ref>[http://hungarianhistory.com/lib/hevizi/hevizi.pdf Autonomies in Europe and Hungary].</ref> Skozi stoletja so se popolnoma asimilirali v madžarsko prebivalstvo.<ref>{{Navedi splet|last=cs|url=http://www.nemzetijelkepek.hu/onkormanyzat-jaszbereny_en.shtml|title=National and historical symbols of Hungary|publisher=Nemzetijelkepek.hu|accessdate=20.9.2009}}</ref>
Posledično je kralj Béla po umiku Mongolov ukazal gradnjo na stotine kamnitih gradov in utrdb za obrambo pred morebitno drugo mongolsko invazijo. Mongoli so se vrnili na Ogrsko leta 1285, vendar so jih zaustavili novozgrajeni sistemi kamnitih gradov in nova taktika (z uporabo večjega deleža težko oboroženih vitezov). Kraljeva vojska Ladislava IV je blizu Pešte uspešno zaustavila in premagala napadajoče mongolske sile.<ref>{{Navedi knjigo|last=Pál Engel|title=Realm of St. Stephen: A History of Medieval Hungary|url=https://books.google.com/books?id=vEJNBqanT_8C&pg=PA109|year=2005|publisher=I.B.Tauris|isbn=978-1-85043-977-6|page=109}}</ref> Tako kot pri kasnejših invazijah so napad z lahkoto odbili, Mongoli pa so izgubili velik del svojih mož.
==== Obdobje izvoljenih kraljev ====
[[Slika:Louis's_kingdoms_and_his_vassal_territories.png|levo|sličica| Zemljevid dežel, ki jim je vladal [[Ludvik I. Ogrski|Ludvik Veliki]]]]
[[Ogrska|Ogrsko kraljestvo je]] doseglo enega svojih največjih obsegov v času Árpádskih kraljev, vendar je bila kraljeva moč ob koncu njihove vladavine leta 1301 že precej oslabljena. Po uničujočem obdobju medkraljevanja (1301–1308) je prvi [[Anžujci|anžujski]] kralj, [[Karel I. Ogrski]] – bilinealni potomec dinastije Árpád – uspešno obnovil kraljevo oblast in premagal tekmece oligarha, tako imenovane »male kralje«. Drugi anžujski madžarski kralj [[Ludvik I. Ogrski|Ludvik Veliki]] (1342–1382) je vodil številne uspešne vojaške pohode iz Litve v južno Italijo ([[Neapeljsko kraljestvo]]), od leta 1370 pa je bil tudi poljski kralj. Potem ko je kralj Ludvik umrl brez moškega dediča, se je država ponovno ustalila šele, ko je prestol nasledil [[Sigismund Luksemburški]] (1387–1437), ki je leta 1433 postal tudi sveti rimski cesar. Tudi Sigismund je bil (na več načinov) bilinealni potomec dinastije Árpád.
[[Slika:The_wars_of_Matthias_Corvinus_of_Hungary_(1458-1490).png|sličica| Zahodna osvajanja [[Matija Korvin|Matije Korvina]]]]
Prvi madžarski prevod Svetega pisma je bil dokončan leta 1439. Pol leta v letu 1437 je v [[Transilvanija|Transilvaniji]] potekal protifevdalni in antiklerikalni upor kmetov, upor Budai Nagy Antala, na katerega so močno vplivale husitske ideje.
[[János Hunyadi|Janos Hunyadi]], po poreklu iz majhne plemiške družine v Transilvaniji, je zaradi svojih izjemnih sposobnosti kot poveljnik plačancev postal eden najmočnejših velikašev v državi. Najprej je bil izvoljen za guvernerja, nato regenta. Vodil je uspešen križarski pohod proti otomanskim Turkom, ena njegovih največjih zmag je bila obleganje Beograda leta 1456.
Zadnji vplivni kralj srednjeveške Madžarske je bil [[Renesansa|renesančni]] kralj [[Matija Korvin]] (1458–1490), sin Janeza Hunyadija. Bil je prvi, ki je sedel na madžarski kraljevi prestol kot pripadnik plemstva brez dinastičnega porekla. Bil je uspešen vojskovodja in razsvetljeni pokrovitelj umetnosti in učenja.<ref name="britannica1">{{Navedi enciklopedijo|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/276730/Hungary#tab=active~checked%2Citems~checked&title=Hungary%20--%20Britannica%20Online%20Encyclopedia|title=Hungary – Britannica Online Encyclopedia|encyclopedia=Britannica.com|accessdate=21.11.2008}}</ref> Njegova knjižnica, [[Bibliotheca Corviniana]], je bila v 15. stoletju največja evropska zbirka zgodovinskih kronik, filozofskih in znanstvenih del in druga po velikosti za [[Vatikanska knjižnica|Vatikansko knjižnico]]. Predmeti iz Bibliotheca Corviniana so od leta 2005 vpisani v [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov]] [[Register svetovnega spomina|seznam Spomin sveta]] <ref>{{Navedi splet|url=http://portal.unesco.org/ci/en/ev.php-URL_ID=15976&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html|title=Hungary – The Bibliotheca Corviniana Collection: UNESCO-CI|publisher=Portal.unesco.org|accessdate=21.11.2008|archiveurl=https://archive.today/20080318044516/http://portal.unesco.org/ci/en/ev.php-URL_ID=15976&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html|archivedate=18.3.2008}}</ref>
Podložniki in navadni ljudje so ga imeli za pravičnega vladarja, ker jih je varoval pred pretiranimi zahtevami in drugimi zlorabami s strani gospode.<ref>{{Navedi splet|url=http://countrystudies.us/hungary/9.htm|title=Hungary – Renaissance And Reformation|publisher=Countrystudies.us|accessdate=20.9.2009}}</ref> Pod njegovo vladavino je leta 1479 madžarska vojska uničila osmanske in vlaške čete v [[Bitka na Kruhovem polju|bitki na Kruhovem polju]]. V tujini je premagal poljsko in nemško cesarsko vojsko kralja Friderika pri Breslavu ([[Vroclav|Wrocław]]). Matijaševa najemniška stalna vojska, Črna vojska Ogrske, je bila za svoj čas nenavadno velika vojska in je osvojila dele Avstrije, Dunaj (1485) in dele [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]].
==== Propad Ogrske (1490–1526) ====
Kralj Matija je umrl brez zakonitih sinov, madžarski veljaki pa so si prizadevali za okronanje Poljaka [[Vladislav II. Ogrski|Vladislava II]]. (1490–1516), domnevno zaradi njegovega šibkega vpliva na madžarsko aristokracijo.<ref name="britannica1">{{Navedi enciklopedijo|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/276730/Hungary#tab=active~checked%2Citems~checked&title=Hungary%20--%20Britannica%20Online%20Encyclopedia|title=Hungary – Britannica Online Encyclopedia|encyclopedia=Britannica.com|accessdate=21.11.2008}}</ref> Mednarodna vloga Madžarske je upadla, njena politična stabilnost se je zamajala, družbeni napredek pa je zastal.<ref>{{Navedi splet|url=http://geography.about.com/gi/dynamic/offsite.htm?site=http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/hutoc.html|archiveurl=https://archive.today/20120708070759/http://geography.about.com/gi/dynamic/offsite.htm?site=http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/hutoc.html|archivedate=8.7.2012|title=A Country Study: Hungary|publisher=Geography.about.com|accessdate=20.9.2009}}</ref> Leta 1514 se je oslabljen stari kralj Vladislav II soočil z velikim [[Kmečki upori v literaturi|kmečkim uporom]] pod vodstvom Györgyja Dózse, ki so ga neusmiljeno zatrli plemiči, ki jih je vodil [[Ivan Zapolja|Janez Zápolya]].
Posledično slabenje države je utrlo pot otomanski premoči. Leta 1521 je Turkom pripadla najmočnejša madžarska trdnjava na jugu, Nándorfehérvár (današnji [[Beograd]], Srbija). Zgodnji pojav [[Protestantizem|protestantizma]] je dodatno poslabšal notranje odnose v državi.
=== Osmanske vojne (1526–1699) ===
[[Slika:Székely,_Bertalan_-_The_Women_of_Eger_-_Google_Art_Project.jpg|sličica|''Ženske iz Egerja'', Bertalan Székely, 1867, slika v spomin na obleganje Egerja, velike zmage nad Osmanom]]
Po približno 150 letih vojn z Madžari in drugimi državami so Osmani madžarsko vojsko odločilno premagali v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526, kjer je med begom umrl [[Ludvik II. Jagelo|kralj Ludvik II]]. Sredi političnega kaosa je razdeljeno madžarsko plemstvo nato hkrati izvolilo dva kralja, [[Ivan Zapolja|Janeza Zápolya]] in [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] iz dinastije Habsburžanov. Z osvojitvijo Budima s strani Turkov leta 1541 se je Ogrska razdelila na tri dele in tako razdeljena ostala do konca 17. stoletja. Severozahodni del, imenovan [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Kraljeva Madžarska]], so priključili Habsburžani, ki so vladali kot kralji Ogrske. Vzhodni del kraljestva je postal neodvisen kot [[kneževina Transilvanija]] pod otomansko (in kasneje habsburško) [[Suzerenstvo|vrhovno oblastjo]]. Preostalo osrednje območje, vključno s prestolnico Budim, je bilo znano kot [[Osmanska Ogrska|Budimski pašalik]].
Velika večina od sedemnajst do devetnajst tisoč otomanskih vojakov, ki so bili v službi v otomanskih trdnjavah na ozemlju Madžarske, so bili pravoslavni in muslimanski balkanski Slovani in ne etnični Turki.<ref>Laszlo Kontler, "A History of Hungary" p. 145</ref> Pravoslavni južni Slovani so delovali tudi kot [[akindžije]] in druge lahke čete, namenjene ropanju na ozemlju današnje Madžarske.<ref>Inalcik Halil: "The Ottoman Empire"</ref> Leta 1686 je vojska Svete lige, ki je vsebovala več kot 74.000 mož različnih narodov, Turkom ponovno iztrgala Budim. Po še nekaj hudih [[Avstrijsko-turška vojna (1716-1718)|porazih Otomanov]] v naslednjih nekaj letih je bilo do leta 1718 celotno Ogrsko kraljestvo počasi osvobojeno turške oblasti. Zadnji napad na Madžarsko s strani otomanskih vazalov [[Krimski kanat|Tatarov]] s [[Krim (polotok)|Krima]] se je zgodil leta 1717.<ref>{{Navedi knjigo|last=Géza Dávid|last2=Pál Fodor|title=Ransom Slavery Along the Ottoman Borders: (Early Fifteenth – Early Eighteenth Centuries)|url=https://books.google.com/books?id=00ZuXUdx2GgC|year=2007|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-15704-0|page=203}}</ref> Omejena prizadevanja habsburške [[Protireformacija|protireformacije]] v 17. stoletju so večino kraljestva ponovno spreobrnila v katoliško vero. Etnična sestava Ogrske se je zaradi dolgotrajnega vojskovanja s Turki bistveno spremenila. Velik del države je bil opustošen, rast števila prebivalstva se je upočasnila, številna manjša naselja so propadla.<ref>{{Navedi novice|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m2267/is_n1_v63/ai_18501094/|archiveurl=https://archive.today/20120709161536/http://findarticles.com/p/articles/mi_m2267/is_n1_v63/ai_18501094/|archivedate=9.7.2012|title=The changing facets of Hungarian nationalism – Nationalism Reexamined | Social Research | Find Articles at BNET|publisher=Findarticles.com|date=2.6.2009|accessdate=20.9.2009|first=Gyorgy|last=Csepeli}}</ref> Avstrijsko-habsburška vlada je na izseljeni jug naselila velike skupine Srbov in drugih Slovanov, na različna območja pa je naselila Nemce (imenovane Donavske Švabe), vendar se Madžari niso smeli naseliti ali ponovno naseliti na jugu [[Panonska nižina|Panonske nižine]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.hungarian-history.hu/lib/unmaking/part1-7.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110204132452/http://www.hungarian-history.hu/lib/unmaking/part1-7.pdf|archivedate=4.2.2011|title=Ch7 A Short Demographic History of Hungary|accessdate=20.9.2009}}</ref>
=== Od 18. stoletja do 1. svetovne vojne (1699–1918) ===
[[Slika:Mányoki,_Ádam_-_Portrait_of_Prince_Ferenc_Rákóczi_II_-_Google_Art_Project.jpg|levo|sličica|Portret ''[[Franc II. Rákóczi]], Ádam Mányoki, 1712; vodja upora proti habsburški vladavini v letih 1703–11.]]
[[Slika:Gróf_Széchenyi_István.jpg|levo|sličica|''Grof [[István Széchenyi]]'' je ponudil enoletni dohodek za ustanovitev Madžarske akademije znanosti; portret Miklós Barabás, 1848]]
[[Slika:E._Poulton_Portrait_of_Lajos_Kossuth_1860s.jpg|levo|sličica|233x233_pik|Lajos Kossuth, regent-predsednik med madžarsko revolucijo leta 1848]]
[[Slika:Austria-Hungary_map.svg|levo|sličica|''Dežela krone svetega Štefana'' so sestavljala ozemlja [[Ogrska|Kraljevine Madžarske]] (16) in Kraljevine Hrvaške-Slavonije (17).]]
Med letoma 1703 in 1711 je prišlo do obsežne vstaje pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Frančiška II. Rákóczija]], ki je po umiku Habsburžanov leta 1707 na [[Ónod|Ónodskem]] zboru začasno v vojnem obdobju prevzel oblast kot vladajoči knez Ogrske, vendar je zavrnil madžarsko krono in naslov »kralj«. Vstaje so trajale leta. Madžarska vojska [[Kruci|Kuruc]], čeprav je zavzela večino države, je izgubila v najpomembnejši bitki pri Trencsénu (1708). Tri leta pozneje so se Kuručeve sile zaradi naraščajočega dezerterstva, defetizma in nizke morale končno predale.<ref>{{Navedi knjigo|last=Paul Lendvai|title=The Hungarians: A Thousand Years of Victory in Defeat|url=https://books.google.com/books?id=UtIr97n3tP0C&pg=PA152|year=2003|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|isbn=978-1-85065-673-9|page=152}}</ref>
Med [[Napoleonske vojne|Napoleonovimi vojnami]] in pozneje se madžarski zbor ni sestal več desetletij.<ref>Peter N Stearns, The Oxford encyclopedia of the modern world, Volume 4, Oxford University Press, 2008, p. 64</ref> V dvajsetih letih 18. stoletja je bil cesar prisiljen sklicati zbor, ki je pomenil začetek obdobja reform (1825–1848, {{Jezik-hu|reformkor}}). Grof [[István Széchenyi]], eden najvidnejših državnikov v deželi, je prepoznal nujno potrebo po modernizaciji in pričel z obsežnimi reformami. Madžarski parlament se je leta 1825 ponovno sestal in obravnaval finančne potrebe. Pojavila se je liberalna stranka, ki se je osredotočila na preskrbo kmetov. Lajos Kossuth – takrat znani novinar – se je pojavil kot vodja nižjega plemstva v parlamentu. Izjemen vzpon države se je začel, ko je narod osredotočil svoje sile na modernizacijo, čeprav so habsburški monarhi ovirali vse pomembne liberalne zakone, ki so se nanašali na državljanske in politične pravice ter gospodarske reforme. Številne reformatorje (Lajos Kossuth, Mihály Táncsics) so oblasti zaprle.
[[Slika:Országgyűlés_megnyitása_1848.jpg|desno|sličica| 5. julij 1848: slovesnost ob odprtju prvega parlamenta, ki je temeljil na zastopnikih iz vrst ljudstva. Na balkonu so člani prve odgovorne vlade.]]
15. marca 1848 so množične demonstracije v Pešti in Budimu omogočile madžarskim reformistom, da so uveljavili seznam 12 zahtev. Pod guvernerjem in predsednikom Lajosom Kossuthom ter prvim predsednikom vlade [[Ludvik Batthyány|Lajosom Batthyányjem]] so se otresli nadvlade [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Habsburški vladar in njegovi svetovalci so spretno manipulirali s hrvaškimi, srbskimi in romunskimi kmeti, ki so jih vodili duhovniki in častniki, ki so bili trdno zvesti Habsburžanom, in jih spodbudili k uporu proti madžarski vladi, čeprav je Madžare podpirala velika večina Slovakov, nemških in [[Rusini|rusinskih]] narodnosti ter vseh Judov kraljestva, pa tudi veliko števila poljskih, avstrijskih in italijanskih prostovoljcev.<ref>[http://www.hungarianhistory.com/lib/jeszenszky/ethnic.pdf Géza Jeszenszky: From "Eastern Switzerland" to Ethnic Cleansing], address at Duquesne History Forum, 17.11.2000, The author is former Ambassador of Hungary to the United States and was Foreign Minister in 1990{{spaced ndash}}1994.</ref> Julija 1849 je madžarski parlament razglasil in sprejel prve zakone o pravicah narodnosti in manjšin na svetu.<ref>Laszlo Peter, Martyn C. Rady, Peter A. Sherwood: Lajos Kossuth sas word...: papers delivered on the occasion of the bicentenary of Kossuth's birth (page 101)</ref> Številni pripadniki narodnosti so pridobili zaželene najvišje položaje v madžarski vojski, na primer general János Damjanich, etnični Srb, ki je postal madžarski narodni heroj s poveljevanjem 3. madžarski armadi ali Józef Bem, ki je bil Poljak, a je na Madžarskem vseeno postal tudi narodni junak. Madžarske sile (''[[Kraljevo madžarsko domobranstvo|Honvédség]]'') so premagale avstrijsko vojsko. Da bi preprečil uspehe madžarske revolucionarne vojske, je habsburški cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] zaprosil za pomoč »evropskega žandarja«, carja [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaja I.]], čigar ruske vojske so napadle Madžarsko. Zaradi tega se je Artúr Görgey avgusta 1849 predal. Vodja avstrijske vojske [[Julius Jacob von Haynau]] je za nekaj mesecev postal guverner Madžarske in je oktobra 1849 ukazal usmrtitev 13 aradskih mučencev, voditeljev madžarske vojske in premierja Batthyánya. Lajos Kossuth je pobegnil v izgnanstvo. Po vojni 1848–1849 je bila celotna država v »pasivnem odporu«.
[[Slika:Ferenc_József_koronázása_Budán.jpg|levo|sličica|''Kronanje [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] in [[Elizabeta Bavarska|Elisabete Amalie]] v cerkvi Matija v [[Budim|Budimu]]'', 8. junija 1867, Edmund Tull, po Eduardu von Engerthu, 19. st.]]
Zaradi zunanjih in notranjih težav so se reforme zdele neizogibne, veliki vojaški porazi Avstrije pa so prisilili Habsburžane v pogajanja o [[Avstro-Ogrski kompromis|avstro-ogrskem kompromisu iz leta 1867]], s katerim je nastala dvojna monarhija [[Avstro-Ogrska]]. To cesarstvo je obsegalo drugo največje ozemlje v Evropi (za [[Ruski imperij|Ruskim cesarstvom]]) in je bilo tretje najbolj naseljeno (za Rusijo in [[Nemško cesarstvo|Nemškim cesarstvom]]). Obe kraljestvi sta ločeno upravljala dva parlamenta iz dveh glavnih mest s skupnim monarhom ter skupno zunanjo in vojaško politiko. Gospodarsko je bilo cesarstvo carinska unija. Stara madžarska ustava je bila obnovljena in Franc Jožef I. je bil okronan za madžarskega kralja. V tem obdobju je prišlo tudi do izrednega gospodarskega razvoja države. Prej zaostalo madžarsko gospodarstvo je na prelomu 20. stoletja postalo relativno moderno in industrializirano, čeprav je kmetijstvo ostalo prevladujoča panoga do leta 1890. Leta 1873 sta bila stara prestolnica [[Budim]] in [[Óbuda]] uradno združena s [[Pešta|Pešto]],<ref>{{Navedi knjigo|last=Kinga Frojimovics|title=Jewish Budapest: Monuments, Rites, History|url=https://books.google.com/books?id=-wUg6rlWS2kC&pg=PA67|year=1999|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9116-37-5|page=67}}</ref> s čimer je nastala nova metropola [[Budimpešta]]. V tem obdobju so pričele delovati številne državne ustanove in sodoben upravni sistem Madžarske.
Po [[Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda|atentatu na nadvojvodo Franca Ferdinanda]] v Sarajevu sta se madžarski premier István Tisza in njegov kabinet skušala izogniti izbruhu in stopnjevanju vojne v Evropi, a diplomatska prizadevanja niso bila uspešna. [[Avstro-Ogrska]] je v prvi svetovni vojni vpoklicala 9 milijonov (bojne sile: 7,8 milijonov) vojakov (več kot 4 milijone iz Kraljevine Madžarske) na strani Nemčije, Bolgarije in Turčije. Čete, ki so se zbrale v Kraljevini Madžarski, so le malo časa porabile za obrambo dejanskega ozemlja Madžarske, z izjemo Brusilovske ofenzive junija 1916 in nekaj mesecev pozneje, ko je romunska vojska napadla Transilvanijo;<ref>{{Navedi splet|url=http://www.worldwar2.ro/arme/?language=ro&article=114|title=WorldWar2.ro – Ofensiva Armatei 2 romane in Transilvania|website=Worldwar2.ro|accessdate=3.8.2017}}</ref> oba napada so uspešno odbili. Delež madžarskih žrtev v avstroogrski vojski je bil najvišji od vseh narodnosti. [[Centralne sile]] so osvojile Srbijo. Romunija je napovedala vojno. Centralne sile so osvojile južno Romunijo in romunsko prestolnico [[Bukarešta|Bukarešto]]. Leta 1916 je umrl cesar Franc Jožef in novi monarh [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel IV]]. je simpatiziral s pacifisti. Centralne sile so z velikimi težavami ustavile in odbile napade Ruskega cesarstva.
[[Slika:Szent_Istvan.jpg|desno|sličica| Madžarska bojna ladja [[Dreadnought (ladja)|dreadnought]] SMS ''Szent István'' v prvi svetovni vojni]]
Vzhodna fronta zavezniških ([[Antantne sile med prvo svetovno vojno|antantnih]]) sil je popolnoma razpadla, Avstro-Ogrska se je nato umaknila iz vseh poraženih držav. Na italijanski fronti avstro-ogrska vojska po januarju 1918 ni napredovala proti Italiji. Kljub uspehom na vzhodni fronti je Nemčija na pomembnejši zahodni fronti doživela popoln poraz. Do leta 1918 so se gospodarske razmere poslabšale (levičarska in pacifistična gibanja so organizirala stavke v tovarnah), upori v vojski pa so postali običajni. V glavnih mestih sta avstrijsko in madžarsko levičarsko liberalno gibanje (revolucionarne oz. uporniške stranke) in njihovi voditelji podpirali separatizem etničnih manjšin. Avstro-Ogrska je 3. novembra 1918 v [[Padova|Padovi]] podpisala splošno premirje.<ref>{{Navedi knjigo|last=François Bugnion|title=The International Committee of the Red Cross and the Protection of War Victims|url=https://books.google.com/books?id=6K9IAAAAYAAJ|year=2003|publisher=Macmillan Education|isbn=978-0-333-74771-1}}</ref> Oktobra 1918 je zveza Madžarske z Avstrijo razpadla.
=== Med svetovnima vojnama (1918–1941) ===
[[Slika:Trianon_consequences.png|levo|sličica|S [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko pogodbo]] je Madžarska izgubila 72 % svojega ozemlja, morska pristanišča in 3.425.000 etničnih Madžarov<ref>{{Navedi knjigo|last=Miklós Molnár|title=A Concise History of Hungary|url=https://archive.org/details/concisehistoryof00moln|year=2001|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-66736-4|page=[https://archive.org/details/concisehistoryof00moln/page/262 262]}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Western Europe: Challenge and Change|url=https://books.google.com/books?id=lVBB1a0rC70C&pg=RA1-PA360|year=1990|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-57607-800-6|pages=359–360}}</ref>]]
Po prvi svetovni vojni je Madžarska doživela obdobje globokih političnih preobratov, ki se je začelo z revolucijo krizantem leta 1918, po kateri je na oblast kot predsednik vlade prišel socialdemokrat Mihály Károlyi. Ko je bil Károlyi razglašen za predsednika vlade Madžarske, je [[Kraljevo madžarsko domobranstvo|Madžarska kraljeva vojska Honvéda]] še vedno imela več kot 1.400.000 vojakov.<ref>{{Navedi knjigo|last=Martin Kitchen|authorlink=Martin Kitchen|title=Europe Between the Wars|publisher=[[Routledge]]|year=2014|page=190|isbn=9781317867531|url=https://books.google.com/books?id=36WsAgAAQBAJ&pg=PA190}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Ignác Romsics|title=Dismantling of Historic Hungary: The Peace Treaty of Trianon, 1920 Issue 3 of CHSP Hungarian authors series East European monographs|publisher=Social Science Monographs|year=2002|page=62|isbn=9780880335058}}</ref> Károlyi je popustil zahtevi ameriškega predsednika [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] po [[Pacifizem|pacifizmu]] in ukazal razorožitev madžarske vojske. To se je zgodilo pod vodstvom Béle Linderja, vojnega ministra v Károlyijevi vladi.<ref name="Dixon 1986">Dixon J. C. [https://books.google.com/books?id=OKDRvNHdraoC&pg=PA34 ''Defeat and Disarmament, Allied Diplomacy and Politics of Military Affairs in Austria, 1918–1922''].</ref><ref name="Sharp 2008">Sharp A. [https://books.google.com/books?id=NQodBQAAQBAJ&pg=PA156 ''The Versailles Settlement: Peacemaking after the First World War, 1919–1923''].</ref> S popolno razorožitvijo svoje vojske bi Madžarska v času posebne ranljivosti ostala brez nacionalne obrambe. V času Károlyijeve pacifistične vlade je Madžarska izgubila nadzor nad pribižno 75 % svojih nekdanjih ozemelj izpred prve svetovne vojne (325.411 km<sup>2</sup>), ki so pod tujo okupacijo prešla brez boja. [[Mala antanta]] je, začutivši priložnost, vdrla v državo s treh strani – Romunija je vdrla v [[Transilvanija|Transilvanijo]], Češkoslovaška je priključila Zgornjo Ogrsko (današnjo Slovaško), skupna [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|srbsko]]-francoska koalicija pa je priključila [[Vojvodina, Srbija|Vojvodino]] in druge južne regije. Marca 1919 so komunisti pod vodstvom Bele Kuna odstavili vlado Károlyija in razglasili [[Madžarska sovjetska republika|Madžarsko sovjetsko republiko]] (''Tanácsköztársaság''), čemur je sledilo obdobje rdečega terorja. Kljub nekaterim uspehom na češkoslovaški fronti se Kunove sile na koncu niso zmogle upreti romunski invaziji; avgusta 1919 so romunske čete zasedle Budimpešto in izrinile Kuna.
[[Slika:Portraits_de_Miklós_Horthy.jpg|sličica| [[Miklós Horthy]], regent Kraljevine Madžarske (1920–1944)]]
Novembra 1919 so v Budimpešto vstopile desničarske sile pod vodstvom nekdanjega avstro-ogrskega admirala [[Miklós Horthy|Miklósa Horthyja]]; izčrpano zaradi vojne in njenih posledic je prebivalstvo sprejelo Horthyjevo vodstvo. Januarja 1920 so bile izvedene parlamentarne volitve in Horthy je bil razglašen za regenta ponovno ustanovljene Kraljevine Madžarske, s čimer se je začela tako imenovana »Horthyjeva doba« (''Horthy-kor''). Nova vlada si je prizadevala za hitro normalizacijo zunanjih odnosov, medtem ko si je zatiskala oči pred belim terorjem, ki je zajel podeželje; izvensodni poboji osumljenih komunistov in Judov so trajali večji del leta 1920. 4. junija istega leta je [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonska pogodba]] vzpostavila nove meje Madžarske. Država je izgubila 71 % svojega ozemlja in 66 % svojega predvojnega prebivalstva, pa tudi številne vire surovin in edino [[pristanišče]], [[Reka, Hrvaška|Reko]].<ref name="Macartney37">{{Navedi knjigo|last=Macartney|first=C. A.|title=Hungary and her successors: The Treaty of Trianon and Its Consequences 1919–1937|publisher=Oxford University Press|year=1937}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=East on the Danube: Hungary's Tragic Century|work=The New York Times|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9B07E3D91531F93AA3575BC0A9659C8B63&pagewanted=2|date=9.8.2003|accessdate=15.3.2008|first=Richard|last=Bernstein}}</ref> Čeprav je revizija Trianonske pogodbe hitro postala glavna tema narodnega političnega boja, se Horthyjeva vlada za to ni bila pripravljena zateči k vojaškemu posredovanju.
Začetna leta Horthyjevega režima so bila osredotočena na preprečevanje poskusov prevrata s strani avstro-ogrskega pretendenta [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karla IV]]., nadaljnje zatiranje komunistov in upravljanje z migracijsko krizo, ki so jo sprožile ozemeljske spremembe po Trianonski pogodbi. Čeprav so se svobodne volitve nadaljevale, je na političnem prizorišču prevladovala osebnost Horthyja in njegovih osebno izbranih premierjev. Dejanja vlade so se s sprejemom antisemitskih zakonov in zaradi nadaljnje izolacije Male antante še naprej razvijala v desno, gospodarsko in nato politično se je poglabljalo usmerjanje proti [[Kraljevina Italija|Italiji]] in [[Tretji rajh|Nemčiji]]. [[Velika gospodarska kriza]] je položaj še zaostrila; povečala se je priljubljenost fašističnih politikov, kot sta Gyula Gömbös in Ferenc Szálasi, ki so obljubljali gospodarsko in družbeno okrevanje.
Horthyjeva nacionalistična politika je dosegla vrhunec med letoma 1938 in 1940, ko so nacisti nagradili odločno Nemčiji naklonjeno zunanjo politiko Madžarske s prvo in drugo dunajsko nagrado, s katerima so Madžarski mirno vrnili območja z etnično večino Madžarov, izgubljena po Trianonu. Leta 1939 je Madžarska s silo ponovno pridobila ozemlje dela Češkoslovaške. Država se je [[Trojni pakt|formalno pridružila]] [[Sile osi|silam osi]] 20. novembra 1940, leta 1941 pa je sodelovala pri [[Aprilska vojna|invaziji na Jugoslavijo]] in pridobila nekaj svojih nekdanjih ozemelj na jugu.
=== Druga svetovna vojna (1941–1945) ===
[[Slika:Hungary_1941-44_Administrative_Map.png|levo|sličica| Kraljevina Madžarska, 1941–44]]
Madžarska je 26. junija 1941 uradno vstopila v drugo svetovno vojno kot sila osi in napovedala vojno [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], potem ko so neznana letala bombardirala [[Košice|Kasso]] (Košice), Munkács (Mukačevo) in Rahó (Rahiv). Madžarske čete so se dve leti borile na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]]. Kljub nekaterim začetnim uspehom<ref name="J. Lee Ready 1995 page 130">J. Lee Ready (1995), ''World War Two. ''</ref> je madžarska vlada, potem ko je [[2. armada (Kraljevina Madžarska)|druga armada]] januarja 1943 pri reki Don utrpela katastrofalne izgube, začela iskati tajni mirovni pakt z [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]]. Ko so izvedeli za načrtovani prestop na stran zaveznikov, so nemške čete 19. marca 1944 zasedle Madžarsko in s tem zagotovile Horthyjevo lojalnost. Oktobra, ko se je sovjetska fronta približevala in si je madžarska vlada še naprej prizadevala izstopiti iz vojne, so nemške čete odstavile Horthyja in vzpostavile marionetno vlado pod vodstvom Szálasijeve fašistične stranke Puščičasti križ.<ref name="J. Lee Ready 1995 page 130" /> Szálasi je v službo nemškemu vojnemu stroju obljubil vse zmogljivosti države. Do oktobra 1944 so Sovjeti dosegli reko [[Tisa|Tiso]] in kljub nekaterim porazom decembra uspeli obkoliti in pričeli oblegati Budimpešto.
[[Slika:Bundesarchiv_Bild_101I-680-8285A-08,_Budapest,_Festnahme_von_Juden.jpg|sličica| [[Judje|Judovske]] ženske, aretirane na ulici Wesselényi v [[Budimpešta|Budimpešti]] med [[Holokavst|holokavstom]], {{Circa}} 20.–22. oktobra 1944]]
Po nemški okupaciji je Madžarska sodelovala v [[Holokavst|holokavstu]].<ref name="bbc-no-warning-to-hungary-jews">{{Navedi splet|title=Could the BBC have done more to help Hungarian Jews?|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-20267659|publisher=BBC (British broadcasting service)|last=Mike Thomson|date=13.11.2012|quote=the BBC broadcast every day, giving updates on the war, general news and opinion pieces on Hungarian politics. But among all these broadcasts, there were crucial things that were not being said, things that might have warned thousands of Hungarian Jews of the horrors to come in the event of German occupation. A memo setting out policy for the BBC Hungarian Service in 1942 states: "We shouldn't mention the Jews at all". By 1943, the BBC Polish Service was broadcasting the exterminations. And yet his policy of silence on the Jews was followed until the German invasion in.3.1944. After the tanks rolled in, the Hungarian Service did then broadcast warnings. But by then it was too late "Many Hungarian Jews who survived the deportations claimed that they had not been informed by their leaders, that no one had told them. But there's plenty of evidence that they could have known," said David Cesarani, professor of history at Royal Holloway, University of London.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10007259|title=Auschwitz: Chronology|publisher=Ushmm.org|accessdate=13.2.2013}}</ref> Med nemško okupacijo od maja do junija 1944 sta fašistična stranka puščičastega križa in madžarska policija deportirali skoraj 440.000 Judov, predvsem v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Skoraj vsi so bili umorjeni.<ref>Herczl, Moshe Y. ''Christianity and the Holocaust of Hungarian Jewry'' (1993) [https://www.jstor.org/stable/j.ctt9qg6vj?Search=yes&resultItemClick=true&searchText=%22%3A+Christianity+and+the+Holocaust+of+Hungarian+Jewry%22&searchUri=%2Faction%2FdoBasicSearch%3FQuery%3D%2522%253A%2BChristianity%2Band%2Bthe%2BHolocaust%2Bof%2BHungarian%2BJewry%2522%26amp%3Bacc%3Don%26amp%3Bwc%3Don%26amp%3Bfc%3Doff%26amp%3Bgroup%3Dnone&ab_segments=0%2Fbasic_search%2Fcontrol&refreqid=search%3A4c10eb461bf299248303b912e3bb43db online]</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ushmm.org/information/exhibitions/online-features/special-focus/the-holocaust-in-hungary|title=The Holocaust in Hungary|publisher=United States Holocaust Memorial Museum; Holocaust Encyclopedia}}</ref> 29. aprila 1944 so madžarske okupacijske enote pričele tudi z deportacijami prekmurskih Judov, kar je pomenilo konec obstoja njihove skupnosti v [[Prekmurje|Prekmurju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/prekmurje/aktualno/75-let-od-deportacije-judov-iz-prekmurja/486431|title=75 let od deportacije Judov iz Prekmurja|date=29.4.2019|accessdate=8.6.2022|website=MMC RTV-SLO}}</ref> Švedski diplomat [[Raoul Wallenberg]] je s podelitvijo švedskih potnih listov uspel rešiti precejšnje število madžarskih Judov.<ref>Alfred de Zayas "Raoul Wallenberg" in Dinah Shelton Encyclopedia of Genocide (Macmillan Reference 2005, vol. 3)</ref> Rezső Kasztner, eden od voditeljev madžarskega odbora za pomoč in reševanje, je podkupil višje častnike SS, kot je [[Adolf Eichmann]], da so nekaterim Judom omogočili pobeg.<ref>Braham, Randolph (2004): Rescue Operations in Hungary: Myths and Realities, ''East European Quarterly'' 38(2): 173–203.</ref><ref>Bauer, Yehuda (1994): Jews for Sale?, Yale University Press.</ref><ref>Bilsky, Leora (2004): Transformative Justice: Israeli Identity on Trial (Law, Meaning, and Violence), University of Michigan Press.</ref> Sodelovanje Horthyjeve vlade v holokavstu je še vedno predmet polemik in sporov.
[[Slika:Lanc_hid_-_Budapest_3_Febr_1946_Foto_Takkk_Hungary.jpg|sličica| [[Verižni most Széchenyi]] in Budimski grad v ruševinah po drugi svetovni vojni (1946)]]
Vojna je opustošila Madžarsko – uničenega je bilo več kot 60 % gospodarstva – in med prebivalstvom terjala številne žrtve. Poleg več kot 600.000 pobitih madžarskih Judov je bilo s strani Češkoslovaške, čet sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] in Jugoslovanov posiljenih, umorjenih, usmrčenih ali deportiranih na suženjsko delo približno 280.000 Madžarov.<ref name="ind09/96">{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/hungarys-jews-marvel-at-their-golden-future-1361842.html|title=Hungary's Jews Marvel at Their Golden Future|last=Bridge|first=Adrian|date=5.9.1996|work=The Independent|accessdate=20.4.2009}}</ref><ref name="EU38">{{Navedi splet|url=http://cadmus.iue.it/dspace/bitstream/1814/2599/1/HEC04-01.pdf|title=The Expulsion of 'German' Communities from Eastern Europe at the end of the Second World War|last=Prauser|first=Steffen|last2=Rees|first2=Arfon|date=December 2004|series=EUI Working Paper HEC No. 2004/1|publisher=European University Institute|location=San Domenico, Florence|accessdate=5.8.2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091001022039/http://cadmus.iue.it/dspace/bitstream/1814/2599/1/HEC04-01.pdf|archivedate=1.10.2009}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.hungarian-history.hu/lib/cseres/|title=www.hungarian-history.hu|website=Hungarian-history.hu|accessdate=3.8.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160528161847/http://www.hungarian-history.hu/lib/cseres/|archivedate=28.5.2016}}</ref><ref>University of Chicago.</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Istvan S. Pogany|title=Righting Wrongs in Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=BB4NAQAAIAAJ&pg=RA1-PA202|year=1997|publisher=Manchester University Press|isbn=978-0-7190-3042-0|page=202}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Alfred J. Rieber|title=Forced Migration in Central and Eastern Europe, 1939–1950|url=https://books.google.com/books?id=it0-Zi2nEX0C&pg=PA90|year=2000|publisher=Psychology Press|isbn=978-0-7146-5132-3|page=50|quote=A presidential decree imposing an obligation on individuals not engaged in useful work to accept jobs served as the basis for this action. As a result, according to documentation in the ministry of foreign affairs of the USSR, approximately 50,000 Hungarians were sent to work in factories and agricultural enterprises in the Czech Republic.}}</ref><ref>Canadian Association of Slavists, Revue canadienne des slavistes, Volume 25, Canadian Association of Slavists., 1983</ref><ref>S. J. Magyarody, The East-central European Syndrome: Unsolved conflict in the Carpathian Basin, Matthias Corvinus Pub., 2002</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Anna Fenyvesi|title=Hungarian Language Contact Outside Hungary: Studies on Hungarian as a Minority Language|url=https://books.google.com/books?id=y3JYwHGYn7MC&pg=PA50|year=2005|publisher=John Benjamins Publishing|isbn=978-90-272-1858-2|page=50}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Norman M. Naimark|title=The Russians in Germany: A History of the Soviet Zone of Occupation, 1945–1949|url=https://books.google.com/books?id=MVSjHNKUKoEC&pg=PA70|year=1995|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-78405-5|page=70}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=László Borhi|title=Hungary in the Cold War, 1945–1956: Between the United States and the Soviet Union|url=https://books.google.com/books?id=IO-4TxlTaMAC&pg=PA57|year=2004|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9241-80-0|page=57}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Richard Bessel|last2=Dirk Schumann|title=Life After Death: Approaches to a Cultural and Social History of Europe During the 1940s and 1950s|url=https://books.google.com/books?id=NilW70Yol74C&pg=PA133|year=2003|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-00922-5|page=142}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Tibor Cseres|title=Titoist Atrocities in Vojvodina, 1944–1945: Serbian Vendetta in Bácska|url=https://archive.org/details/titoistatrocitie0000cser|year=1993|publisher=Hunyadi Pub.|isbn=978-1-882785-01-8}}</ref>
13. februarja 1945 se je Budimpešta predala; do aprila 1945 so nemške čete zapustile državo pod sovjetsko vojaško okupacijo. S Češkoslovaške je bilo izgnanih 200.000 Madžarov v zameno za 70.000 Slovakov, ki so živeli na Madžarskem. 202.000 etničnih Nemcev so izgnali v Nemčijo,<ref>Alfred de Zayas "A Terrible Revenge" (Palgrave/Macmillan 2006)</ref> s [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariškimi mirovnimi pogodbami]] iz leta 1947 pa je bila Madžarska ponovno omejena na svoje trianonske meje.
=== Komunizem (1945–1989) ===
Po porazu Tretjega rajha je Madžarska postala satelitska država Sovjetske zveze. Sovjetsko vodstvo je izbralo Mátyása Rákosija za izvedbo [[Stalinizem|stalinizacije]] države, Rákosi pa je ''de facto'' vladal Madžarski od 1949 do 1956. Politika militarizacije, industrializacije, kolektivizacije in vojne odškodnine, ki jo je izvajala njegova vlada, je povzročila hud upad življenjskega standarda. Po vzoru Stalinovega [[KGB]]-ja je Rákosijeva vlada kot pomoč pri uveljavitvi režima ustanovila tajno politično policijo, ÁVH. V nadaljnjih čistkah je bilo od leta 1948 do 1956 zaprtih ali usmrčenih približno 350.000 uradnikov in intelektualcev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tamupress.com/product/First-Domino,4091.aspx|title=Granville/ frm|format=PDF|accessdate=20.9.2009}}</ref> Številne svobodomislece, demokrate in ugledne osebnosti iz Horthyjevega obdobja so na skrivaj aretirali in zunajsodno internirali v domače in tuje [[Gulag|gulage]]. V sovjetska delovna taborišča je bilo deportiranih približno 600.000 Madžarov, kjer jih je umrlo najmanj 200.000.<ref>{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/programmes/from_our_own_correspondent/8347146.stm|title=Hungary's 'forgotten' war victims|work=BBC News|date=7.11.2009|accessdate=4.2.2010}}</ref>
[[Slika:Szétlőtt_harckocsi_a_Móricz_Zsigmond_körtéren.jpg|levo|sličica|Uničen sovjetski tank v Budimpešti med [[Madžarska revolucija 1956|revolucijo leta 1956]]; [[Osebnost leta revije Time|Osebnost leta revije Time za leto 1956]] je bil ''Madžarski borec za svobodo'' <ref>{{Navedi revijo|date=7.1.1957|title=Man of the Year, The Land and the People|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,808898-1,00.html|magazine=Time|archive-url=https://web.archive.org/web/20071017045908/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,808898-1,00.html|archive-date=17.10.2007|access-date=9.10.2006}}</ref>]]
Po Stalinovi smrti leta 1953 je Sovjetska zveza sledila programu destalinizacije, ki je bil po vsebini nasproten Rákosijevemu, kar je pripeljalo do njegove odstavitve. V sledečem političnem ohlajanju odnosov med državama je prišlo do vzpona [[Imre Nagy|Imreja Nagyja]] na mesto predsednika vlade in vse večjega zanimanja študentov in intelektualcev za politično življenje. Nagy je obljubljal liberalizacijo trga in politično odprtost, Rákosi pa je obojemu odločno nasprotoval. Rákosiju je sčasoma uspelo diskreditirati Nagyja in ga zamenjati z bolj trdim Ernő Gerőjem. Maja 1955 se je Madžarska pridružila [[Varšavski pakt|Varšavskemu paktu]], kar je še povečalo družbeno nezadovoljstvo z režimom. Po streljanju sovjetskih vojakov in tajne policije na mirne demonstracije ter shode po vsej državi 23. oktobra 1956 so protestniki prišli na ulice v Budimpešti in sprožili [[Madžarska revolucija 1956|revolucijo leta 1956]]. V prizadevanju, da bi zadušil kaos, se je Nagy vrnil na mesto premierja, obljubil svobodne volitve in umik Madžarske iz Varšavskega pakta.
Nasilje se je kljub temu nadaljevalo, ko so se proti sovjetski vojski in ÁVH postavile revolucionarne milice; približno 3000-članski odpor se je boril proti sovjetskim tankom z [[Molotovka|molotovkami]] in avtomatskimi pištolami. Čeprav je bila premoč Sovjetov ogromna, so utrpeli precejšnje izgube in do 30. oktobra 1956 se je večina sovjetskih čet umaknila iz Budimpešte v garnizijo na podeželju. Sovjetsko vodstvo nekaj časa ni vedelo, kako se odzvati na razvoj dogodkov na Madžarskem, vendar se je na koncu odločilo posredovati, da bi preprečilo destabilizacijo sovjetskega bloka. 4. novembra so iz Sovjetske zveze v državo vstopile okrepitve z več kot 150.000 vojaki in 2.500 tanki.<ref>Findley, Carter V., and John Rothney.</ref> Med uporom intervenciji je bilo ubitih skoraj 20.000 Madžarov, dodatnih 21.600 pa so pozneje zaprli iz političnih razlogov. Približno 13.000 je bilo interniranih, 230 pa so privedli pred sodnike in usmrtili. Nagyu so skrivoma sodili, spoznan je bil za krivega, obsojen na smrt in z obešanjem usmrčen junija 1958. Ker so bile meje za kratek čas odprte, je v času do zadušitve revolucije iz države pobegnilo skoraj četrt milijona ljudi.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/6065398.stm "Hungary's 1956 brain drain"], BBC News, 23.10.2006</ref>
==== Kádárjeva doba (1956–1988) ====
[[Slika:János Kádár 1962.jpg|sličica|[[János Kádár]], generalni sekretar MSZMP, Madžarske socialistične delavske stranke (1956–1988)]]
Po drugem, krajšem obdobju sovjetske vojaške okupacije je sovjetsko vodstvo za vodenje nove vlade in predsedovanje novi vladajoči Socialistični delavski stranki (MSzMP) izbralo [[János Kádár|Jánosa Kádárja]], nekdanjega Nagyjevega državnega ministra. Kádár je razmere hitro normaliziral. Leta 1963 je vlada razglasila splošno amnestijo in izpustila večino tistih, ki so bili zaprti zaradi aktivnega sodelovanja v vstaji. Kádár je razglasil novo politično usmeritev, po kateri ljudje niso bili več prisiljeni izpovedovati zvestobe stranki, če so le tiho sprejeli socialistični režim kot življenjsko dejstvo. V mnogih govorih je to opisal kot: »Tisti, ki niso proti nam, so z nami.« Kádár je uvedel nove prednostne naloge načrtovanja v gospodarstvu, kot je omogočanje kmetom posedovanje obsežnejših zasebnih zemljišč v sistemu kolektivnih kmetij (''háztáji gazdálkodás''). Življenjski standard se je dvignil, saj sta imela proizvodnja potrošniških dobrin in hrane prednost pred vojaško proizvodnjo, ki se je zmanjšala na eno desetino predrevolucionarne ravni.
Leta 1968 je Novi ekonomski mehanizem (NEM) v socialistično plansko gospodarstvo uvedel elemente prostega trga. Od šestdesetih do poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja so Madžarsko pogosto omenjali kot »najsrečnejšo barako« v vzhodnem bloku. V zadnjem delu hladne vojne je bila Madžarska po BDP na prebivalca v vzhodnem bloku četrta, zaostajala je le za [[Nemška demokratična republika|Vzhodno Nemčijo]], Češkoslovaško in samo Sovjetsko zvezo.<ref name="madison185">{{Navedi knjigo|last=Maddison|first=Angus|title=The world economy|publisher=OECD Publishing|year=2006|isbn=978-92-64-02261-4|page=185}}<cite class="citation book cs1" id="CITEREFMaddison2006"><span class="cx-segment" data-segmentid="3285">''The world economy''.</span><span class="cx-segment" data-segmentid="3286">OECD Publishing. p. 185.</span><span class="cx-segment" data-segmentid="3287">[[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]] [[Posebno:Knjižni viri/978-92-64-02261-4|<bdi>978-92-64-02261-4</bdi>]].</span></cite></ref> Zaradi tega razmeroma visokega življenjskega standarda, bolj liberaliziranega gospodarstva, manj cenzuriranega tiska in manj omejenih potovalnih pravic je Madžarska v času komunizma na splošno veljala za eno bolj liberalnih držav v srednji Evropi. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je življenjski standard ponovno strmo upadel zaradi svetovne recesije, na katero se komunizem ni zmogel odzvati.<ref>{{Navedi splet|last=Watkins|first=Theyer|title=Economic History and the Economy of Hungary|url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/hungary.htm|website=sjsu.edu|publisher=San José State University Department of Economics|accessdate=6.8.2014|archivedate=7.12.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141207184439/http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/hungary.htm}}</ref> Ko je Kádár leta 1989 umrl, je bila Sovjetska zveza v strmem nazadovanju in mlajša generacija reformistov je videla liberalizacijo kot rešitev za gospodarska in socialna vprašanja.
=== Tretja republika (1989–danes) ===
[[Slika:Foundation_of_the_Visegrád_Group.tiff|sličica| Slovesnost podpisa [[Višegrajska skupina|Višegradske skupine]] februarja 1991]]
Prehod Madžarske iz komunizma v demokracijo in kapitalizem (''rendszerváltás'', »sprememba režima«) je bil miren in so ga spodbudili gospodarska stagnacija, notranji politični pritisk in spreminjajoči se odnosi z drugimi državami [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Čeprav je MSzMP marca 1989 začela okroglo mizo z različnimi opozicijskimi skupinami, se ponovni pokop Imreja Nagyja kot revolucionarnega mučenca junija tega leta na splošno šteje za simbolni konec komunizma na Madžarskem. Več kot 100.000 ljudi se je udeležilo slovesnosti v Budimpešti brez večjega vmešavanja vlade, mnogi govorniki pa so odkrito pozvali, naj sovjetske čete zapustijo državo. Maja 1990 so potekale prve svobodne volitve; na njih je bil Madžarski demokratski forum, glavna konservativna opozicijska skupina, izvoljen za vodjo koalicijske vlade. József Antall je postal prvi demokratično izvoljeni premier po drugi svetovni vojni.
Z odpravo državnih subvencij in hitro privatizacijo leta 1991 je Madžarsko prizadela huda recesija. Varčevalni ukrepi Antallove vlade so se izkazali za nepriljubljene in na naslednjih volitvah leta 1994 je zmagala pravna in politična naslednica komunistične partije, Socialistična stranka. Ta nenaden premik v politični razdelitvi moči se je ponovil v letih 1998 in 2002; na vsakih voltvah je bila vladna stranka odstavljena in izvoljena dotedanja opozicija. Kot večina drugih postkomunističnih evropskih držav pa je Madžarska na splošno sledila integracijski smeri, saj se je leta 1999 pridružila zvezi NATO in leta 2004 Evropski uniji. Kot članica Nata je bila Madžarska vpletena v [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|jugoslovanske vojne]].
Leta 2006 so po vsej državi izbruhnili veliki protesti po razkritju, da je premier Ferenc Gyurcsány v govoru za zaprtimi vrati trdil, da je njegova stranka »lagala«, da bi zmagala na nedavnih volitvah. Priljubljenost levih strank je padla in v političnem preobratu, ki je sledil, je leta 2010 nacionalistično-konzervativni [[Fidesz]] [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] dosegel parlamentarno večino. Zakonodajni zbor je nato potrdil novo ustavo, ki je med drugim vsebovala obsežne vladne in pravne spremembe. Čeprav je ta razvoj dogodkov naletel na in še vedno zbuja polemiko, je Fidesz leta 2014 osvojil drugo parlamentarno večino, leta 2018 tretjo in leta 2022 četrto.<ref>Krekó, Péter and Juhász, Attila, ''The Hungarian Far Right: Social Demand, Political Supply, and International Context'' (Stuttgart: ibidem Verlag, 2017), {{ISBN|978-3-8382-1184-8}}. [https://www.h-net.org/reviews/showrev.php?id=52361 online review]</ref> V poznih 2010-ih je Orbánova vlada prišla pod vse večji mednarodni drobnogled zaradi domnevnih kršitev načel pravne države. [[Evropski parlament]] je leta 2018 glasoval za ukrepanje proti Madžarski v skladu s 7. členom Pogodbe o Evropski uniji. Madžarska je in še vedno izpodbija te obtožbe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2018/sep/12/eu-meps-vote-to-pursue-action-against-hungary-over-orban-crackdown|title=MEPs vote to pursue action against Hungary over Orbán crackdown|last=Rankin|first=Jennifer|date=12.9.2018|website=the Guardian|language=en-GB|accessdate=24.9.2018}}</ref>
Madžarsko je hkrati z večino Evrope leta 2020 prizadela [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemija covida-19]]. Marca 2020 je madžarski parlament sprejel zakon, ki je vladi dal pooblastila za vladanje z odloki, odpovedal nadomestne volitve in prepovedal nekatere oblike medicinskih [[Dezinformacija|dezinformacij]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/sections/coronavirus-live-updates/2020/03/30/823778208/new-law-gives-sweeping-powers-to-hungarys-orban-alarming-rights-advocates|title=New Law Gives Sweeping Powers To Hungary's Orban, Alarming Rights Advocates|work=NPR|date=30.3.2020|last=Kakissis|first=Joanna}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Bayer|first=Lili|url=https://www.politico.eu/article/hungary-viktor-orban-rule-by-decree/|title=Hungary's Viktor Orbán wins vote to rule by decree|date=30.3.2020|work=Politico|accessdate=30.3.2020}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.ft.com/content/0029e6e2-7344-11ea-95fe-fcd274e920ca|title=Subscribe to read | Financial Times|work=Financial Times|date=31.3.2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/hungary-passes-law-allowing-viktor-orban-to-rule-by-decree/a-52956243|title=Hungary passes law allowing Viktor Orban to rule by decree | DW | 30.03.2020|website=DW.COM}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2020/03/31/coronavirus-in-hungary-viktor-orban-rules-by-decree-indefinitely.html|title=Hungary's nationalist leader Viktor Orban is ruling by decree indefinitely amid coronavirus|first=Silvia|last=Amaro|date=31.3.2020|website=CNBC}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.coe.int/en/web/portal/full-news/-/asset_publisher/y5xQt7QdunzT/content/secretary-general-writes-to-victor-orban-regarding-covid-19-state-of-emergency-in-hungary|title=Secretary General writes to Viktor Orbán regarding COVID-19 state of emergency in Hungary|website=www.coe.int}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://index.hu/belfold/2020/03/30/koronavirus-torveny_koronavirus_szavazas_parlament/|title=Megszavazta az Országgyűlés a koronavírus-törvényt, Áder pedig ki is hirdette|first=Német Tamás, Pintér Luca, Presinszky|last=Judit|date=30.3.2020|website=index.hu}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://444.hu/2020/03/30/ader-janos-mar-ala-is-irta-a-felhatalmazasi-torvenyt|title=Áder János már alá is írta a felhatalmazási törvényt|first=Herczeg|last=Márk|date=30.3.2020|website=444}}</ref> Parlament je ta zakon razveljavil 16. junija 2020 zaradi izboljšanja epidemiološke situacije na Madžarskem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.portfolio.hu/gazdasag/20200616/koronavirus-megszunik-a-veszelyhelyzet-magyarorszagon-437224|title=Koronavírus: megszűnik a veszélyhelyzet Magyarországon|last=<!--Not stated-->|date=16.6.2020|website=portfolio.hu|publisher=PORTFOLIO}}</ref>
== Geografija ==
{{Glej tudi|Seznam madžarskih narodnih parkov|Geologija Madžarske}}
[[File:Hungary-geographic_map-slo.svg|sličica|400px|Geografska karta Madžarske]]
[[Slika:Kis Balaton - Little Balaton1.jpg|thumb|right|250px|Kis-Balaton – Malo Blatno jezero in tipična pokrajina]]
Madžarska je [[celinska država]] brez izhoda na morje. Geografijo Madžarske tradicionalno opredeljujeta njeni dve glavni vodni poti, reki [[Donava]] in [[Tisa]]. Odraz tega je običajna tridelna razdelitev države na tri območja – ''Dunántúl'' (Prekdonavje, Transdanubija), ''Tiszántúl'' (»onstran Tise«) in ''Duna-Tisza kőze'' (»med Donavo in Tiso«). Donava teče v smeri sever–jug prav skozi središče sodobne Madžarske in celotna država leži v njenem [[Porečje|porečju]].
Prekdonavje, ki se razteza zahodno od središča države proti Avstriji, je pretežno hribovita regija. Sem spadajo skrajno vzhodni del [[Alpe|Alp]], ''Alpokalja'', na zahodu države, čezdonavsko hribovje v osrednjem delu Prekdonavja ter hribovji Mecsek in Villány na jugu. Najvišja točka območja je Írott-kő na meji z Avstrijo, na 882 m. Mala madžarska nižina (''Kisalfőld'') je v severnem Prekdonavju. V Prekdonavju sta tudi [[Blatno jezero]], največje jezero v srednji Evropi, in [[Hévíz|jezero Hévíz]], največje termalno jezero na svetu.
Za ''Duna-Tisza kőze'' in ''Tiszántúl'' je značilna predvsem [[Velika madžarska nižina]] (''Alfőld''), ki se razteza čez večji del vzhoda in jugovzhoda države. Severno od nižine je vznožje [[Karpati|Karpatov]] v širokem pasu blizu [[Slovaška|slovaške]] meje. Vrh [[Kékes]], ki leži tu, je s svojimi 1014 m najvišji vrh Madžarske.
Fitogeografsko Madžarska spada v srednjeevropsko pokrajino cirkumborealne regije znotraj borealnega kraljestva. Po podatkih [[Svetovni sklad za naravo|WWF]] ozemlje Madžarske spada v kopensko [[ekoregija|ekoregijo]] panonskih mešanih gozdov.<ref name="DinersteinOlson2017">{{Navedi časopis|last=Dinerstein|first=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant|last10=Noss|first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|year=2017|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|pages=534–545|doi=10.1093/biosci/bix014|issn=0006-3568|pmc=5451287|pmid=28608869|doi-access=free}}</ref> Za leto 2019 je imel indeks celovitosti gozdne krajine povprečno oceno 2,25/10, kar ga uvršča na 156. mesto na svetu od 172 držav.<ref name="FLII-Supplementary">{{Navedi časopis|last=Grantham|first=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G.|last10=Callow|first10=M.|last11=Clements|first11=T.|year=2020|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity - Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|page=5978|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|issn=2041-1723|pmc=7723057|pmid=33293507|doi-access=free}}</ref>
V skrbi za ohranjanje okolja je Madžarska razglasila 10 narodnih parkov, 145 manjših naravnih rezervatov in 35 krajinsko varstvenih območij. Madžarska je po razvrstitvi indeksa varstva okolja po ''GW/CAN'' na šestem mestu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.caboodle.hu/nc/news/news_archive/single_page/article/11/hungary_rank-1/|title=Hungary ranked sixth in world for environmental protection|publisher=Caboodle.hu|date=10.12.2007|accessdate=29.5.2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140223144327/http://www.caboodle.hu/nc/news/news_archive/single_page/article/11/hungary_rank-1/|archivedate=23.2.2014}}</ref>
=== Podnebje ===
Madžarska ima prevladujoče zmerno sezonsko podnebje<ref>{{Navedi splet|url=https://en.climate-data.org/europe/hungary-20/|title=Hungary climate: Average Temperature, weather by month, Hungary weather averages|publisher=Climate-Data.org|accessdate=21.11.2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Andrew Speedy|url=http://www.fao.org/ag/agp/agpc/doc/Counprof/Hungary/hungary.htm|title=Hungary|publisher=Fao.org|accessdate=21.11.2008|archivedate=4.12.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081204115841/http://www.fao.org/ag/agp/agpc/doc/Counprof/Hungary/hungary.htm}}</ref> s splošno toplimi [[Poletje|poletji]] z nizko splošno ravnjo vlažnosti, vendar pogostimi nalivi in z mrzlimi snežnimi [[Zima|zimami]]. Povprečna letna temperatura je 9,7 °C. Temperaturni rekordi so 41,9 °C 20. julija 2007 v Kiskunhalasu poleti in −35 °C 16. februarja 1940 v kraju Miskolc-Gőrőmbőlytapolca pozimi. Povprečna najvišja temperatura poleti je 23 do 28 °C in povprečna nizka temperatura pozimi je −3 do −7 °C. Povprečna letna količina padavin je približno 600 mm.
== Politična ureditev ==
{{Več slik
| caption_align = center
| image1 = Novák Katalin 2017(crop).jpg
| width1 = 130
| caption1 = [[Katalin Novák]],<br /><small>Predsednica države od leta 2022</small>
| image2 = Viktor Orbán Tallinn Digital Summit.jpg
| width2 = 143
| caption2 = [[Viktor Orbán]],<br /><small>Predsednik vlade od leta 2010</small>
}}
{{Več slik
| caption_align = center
| image1 = Sándor-palota_napsütésben.jpg
| width1 = 130
| caption1 = [[Sándorjeva palača, Budimpešta|Palača Sándor]]<br /><small>uradna rezidenca [[Predsednik Madžarske|madžarskega predsednika]]</small>
| image2 = Budapest_Hungarian_Parliament_(31363963556).jpg
| width2 = 143
| caption2 = Stavba madžarskega parlamenta<br /><small>breg Donave v [[Budimpešta|Budimpešti]]</small>
}}
Madžarska je unitarna parlamentarna republika. Madžarski politični sistem temelji na ustavi, sprejeti leta 2012. Amandmaji običajno zahtevajo dvotretjinsko večino v parlamentu; temeljna načela ustave (kot so izražena v členih, ki zagotavljajo človekovo dostojanstvo, delitev oblasti, državno strukturo in [[Pravno varstvo|pravno državo]]) veljajo za vedno. 199 poslancev (''országgyűlési képviselő'') je izvoljenih v najvišji organ državne oblasti, enodomni ''Országgyűlés'' (Državni zbor), vsaka štiri leta na enokrožnih večinskih volitvah s 5-odstotnim volilnim pragom.
[[Predsednik Madžarske|Predsednik republike]] (''köztársasági elnök'') je [[vodja države]] in ga vsakih pet let izvoli državni zbor. Predsednik ima predvsem predstavniške odgovornosti in pooblastila: sprejema voditelje tujih držav, formalno imenuje predsednika vlade na priporočilo Državnega zbora in opravlja funkcijo [[Vrhovni poveljnik|vrhovnega poveljnika]] oboroženih sil. Pomembno je, da ima predsednik tudi pravico veta in lahko zakonodajo pošlje v presojo 15-članskemu ustavnemu sodišču. Tretja najpomembnejša vladna funkcija na Madžarskem je predsednik državnega zbora, ki ga izvoli državni zbor in je odgovoren za nadzor nad dnevnimi sejami organa.
Predsednika vlade (''miniszterelnök'') izvoli državni zbor; je vodja vlade in izvaja [[Izvršilna oblast|izvršilno oblast]]. Predsednik vlade je običajno vodja največje stranke v parlamentu. Predsednik vlade izbira ministre v vladi in ima izključno pravico, da jih razreši, čeprav se morajo kandidati v kabinetu predstaviti na posvetovalnih odprtih zaslišanjih pred enim ali več parlamentarnimi [[Delovno telo|odbori]], preživeti glasovanje v Državnem zboru in jih mora uradno potrditi predsednik. Vlada poroča parlamentu.
Leta 2009 je morala Madžarska zaradi znatnih gospodarskih težav zaprositi za pomoč MDS v višini 9 milijard evrov.<ref>{{Navedi splet|url=http://ec.europa.eu/economy_finance/articles/financial_operations/pdf/mou_hu_20100121_en.pdf|title=Third supplemental memorandum of understanding|accessdate=21.6.2019}}</ref> Delež dolga v [[Bruto domači proizvod|BDP]] Madžarske je dosegel najvišjo raven leta 2011, ko je znašal 83 %, od takrat pa se je zmanjševal. Po podatkih Eurostata je v letu 2016 bruto državni dolg Madžarske znašal 25.119 milijarde HUF ali 74,1 % njenega BDP.<ref>{{Navedi splet|url=http://akk.hu/en|title=Central Government Gross Debt, 2016-09-30: 25 119,91 Billion HUF; Maastricht debt ratio, 2016-09-30: 74.159%|publisher=ÁKK|date=20.11.2016|accessdate=20.11.2016}}</ref> Vlada je leta 2015 dosegla proračunski primanjkljaj v višini 1,9 % BDP.<ref>{{Navedi splet|url=http://bbj.hu/economy/ksh-hungarys-deficit-to-gdp-reaches-19-in-2015_113848|title=KSH: Hungary's deficit to GDP reaches 1.9% in 2015|publisher=BBJ|date=20.11.2016|accessdate=20.11.2016}}</ref> Bonitetna ocena Madžarske bonitetnih agencij Standard & Poor's, Moody's in Fitch Ratings je bila v letu 2016 na investicijskem razredu ''BBB'' s stabilnimi obeti. Glede na indeks zaznave korupcije Transparency International za leto 2019 se je madžarski [[javni sektor]] poslabšal z ocene 51 v letu 2015 na 44 v letu 2019, s čimer je Madžarska zasedla predzadnje mesto med državami članicami EU, skupaj z Romunijo in pred Bolgarijo.<ref>{{Navedi splet|title=Corruption Perceptions Index 2019|url=https://files.transparency.org/content/download/2428/14734/file/2019_CPI_Report_EN.pdf|page=22|website=transparency.org|publisher=[[Transparency International]]|accessdate=6.2.2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200218183558/https://files.transparency.org/content/download/2428/14734/file/2019_CPI_Report_EN.pdf|archivedate=18.2.2020}}</ref>
Po desetletju vladavine koalicije [[Fidesz]]-KDNP, ki jo je vodil [[Viktor Orbán]], je poročilo Freedom House ''Nations in Transit 2020'' prerazvrstilo Madžarsko iz [[Demokracija|demokracije]] v prehodni ali hibridni režim. Po poročilu je »desničarsko zavezništvo /.../ postopoma spodkopalo pravno državo na Madžarskem in vzpostavilo strog nadzor nad neodvisnimi institucijami države /.../ vztrajno spreminjalo madžarsko ustavo in odpravilo branike demokracije, utelešene v Ustavnem sodišču, tožilstvu, Upravi za medije in Državnem revizijskem uradu ...«. Prav tako je Fidesz omejil parlamentarni nadzor, neodvisne medije, [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] in [[Akademska svoboda|akademike]], hkrati pa je utrdil oblast okoli osrednje vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Hungary|url=https://freedomhouse.org/country/hungary/nations-transit/2020|date=2020|website=Freedom House|language=en|accessdate=6.5.2020}}</ref> Tudi drugi demokratični barometri so Madžarsko ocenili kot nedemokracijo, v študijah pa je zaznati precejšnje število različnih oznak za madžarski politični sistem.<ref>{{Navedi knjigo|last=Körösényi|first=András|last2=Illés|first2=Gábor|last3=Gyulai|first3=Attila|title=The Orbán Regime: Plebiscitary Leader Democracy in the Making|date=2020|publisher=Routledge|isbn=978-0-429-62441-4|page=16|url=https://books.google.com/books?id=YWDdDwAAQBAJ&q=scholarly+consensus+on+how+to+characterise+the+contemporary+regime+that+has+emerged+in+Hungary|language=en|quote=This colourful and wide picture of labelling shows not only the inventive imagination of scholars, but also the lack of scholarly consensus on how to characterise the contemporary regime that has emerged in Hungary}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Boda|first=Zsolt|last2=Szúcs|first2=Zoltán Gábor|title=Political Science in the Shadow of the State: Research, Relevance, Deference|date=2021|publisher=Springer International Publishing|isbn=978-3-030-75918-6|pages=203–230 [208]|language=en|chapter=When Illiberalism Meets Neoliberalism: State and the Social Sciences in Present Hungary|quote=By now there is widespread agreement on the fact that Hungary is not a democracy anymore (as reflected in the conclusions of V-Dem, Freedom House and a range of global democracy barometers).}}</ref> Po podatkih inštituta V-Dem je bila Madžarska leta 2021 ena najhitreje avtokratizirajočih držav na svetu.<ref>{{Navedi časopis|last=Hellmeier|first=Sebastian|last2=Cole|first2=Rowan|last3=Grahn|first3=Sandra|last4=Kolvani|first4=Palina|last5=Lachapelle|first5=Jean|last6=Lührmann|first6=Anna|last7=Maerz|first7=Seraphine F.|last8=Pillai|first8=Shreeya|last9=Lindberg|first9=Staffan I.|date=18.8.2021|title=State of the world 2020: autocratization turns viral|journal=Democratization|volume=28|issue=6|pages=1053–1074|doi=10.1080/13510347.2021.1922390}}</ref>
=== Politične stranke ===
Po padcu komunizma se je na Madžarskem uveljavila demokracija na podlagi večstrankarskega sistema. Zadnje madžarske parlamentarne volitve so potekale 8. aprila 2018<ref>{{Navedi splet|accessdate=18.1.2014|url=http://www.politics.hu/20140118/ader-sets-date-of-2014-election-for-april-6/|title=Áder sets date of 2014 election for.4.6|date=18.1.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140201220541/http://www.politics.hu/20140118/ader-sets-date-of-2014-election-for-april-6/|archivedate=1.2.2014}}</ref> Te parlamentarne volitve so bile 7. po prvih večstrankarskih volitvah leta 1990. Rezultat je bila zmaga zavezništva [[Fidesz]] – KDNP, ki je ohranila dvotretjinsko večino, [[Viktor Orbán]] pa je ostal premier.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-26908404|title=Hungary election: PM Viktor Orban heads for victory|work=bbc|date=6.4.2014}}</ref> To so bile druge volitve po novi madžarski ustavi, ki je začela veljati 1. januarja 2012. Ta dan je začel veljati tudi novi volilni zakon. Volivci so namesto dosedanjih 386 poslancev izvolili 199 poslancev.<ref>Az országgyűlési képviselők választásáról szóló 2011. évi CCIII. törvény.</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://mno.hu/belfold/eletbe-lep-az-uj-valasztojogi-torveny-1040139|title=Életbe lép az új választójogi törvény|website=[[Magyar Nemzet]]|date=29.12.2011|accessdate=2.1.2012|language=hu|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120513052826/http://mno.hu/belfold/eletbe-lep-az-uj-valasztojogi-torveny-1040139|archivedate=13.5.2012}}</ref> V trenutni politični pokrajini na Madžarskem prevladujejo konservativni [[Fidesz]], ki ima skoraj večino, in dve srednje veliki stranki, leva demokratska koalicija (DK) in liberalni Momentum.
Demokratični značaj madžarskega parlamenta je bil ponovno vzpostavljen s padcem železne zavese in koncem komunističnega režima leta 1989. Današnji parlament se še vedno imenuje ''Országgyűlés,'' tako kot v časih kraljevine, vendar se zaradi razlikovanja med zgodovinsko kraljevo verzijo zdaj imenuje »Narodna skupščina«. Madžarski zbor je bil zakonodajna institucija v [[Ogrska|srednjeveškem kraljestvu Madžarske]] od 1290-ih<ref>András Gergely, Gábor Máthé: The Hungarian state: thousand years in Europe (published in 2000)</ref><ref>Elemér Hantos: The Magna Carta of the English And of the Hungarian Constitution (1904)</ref> in v državah naslednicah, [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Kraljevi Madžarski]] in Habsburškem kraljestvu Madžarske v zgodnjem novem obdobju. V členih ustave iz leta 1790 je bilo zapisano, da se mora zbor sestajati vsaj enkrat na 3 leta, a ker je zbor imenovala [[Habsburška monarhija]], te obljube pozneje večkrat niso izpolnili. Kot rezultat [[Avstro-Ogrski kompromis|avstro-ogrskega kompromisa]] je bil leta 1867 ponovno vzpostavljen. Latinski izraz ''Natio Hungarica'' (»madžarski narod«) je bil uporabljen za označevanje politične elite, ki je sodelovala v zboru. Zbor so sestavljali plemstvo, katoliška duhovščina in nekaj svobodnih meščanov,<ref>John M. Merriman, J. M. Winter, Europe 1789 to 1914: encyclopedia of the age of industry and empire, Charles Scribner's Sons, 2006, p. 140, {{ISBN|978-0-684-31359-7}}</ref><ref>Tadayuki Hayashi, Hiroshi Fukuda, Regions in Central and Eastern Europe: past and present, Slavic Research Center, Hokkaido University, 2007, p. 158, {{ISBN|978-4-938637-43-9}}</ref> ne glede na njihov materni jezik oz. etnično pripadnost.<ref>{{Navedi knjigo|last=Katerina Zacharia|title=Hellenisms: Culture, Identity, and Ethnicity from Antiquity to Modernity|url=https://books.google.com/books?id=H1fGJRxUG6wC|year=2008|publisher=Ashgate Publishing, Ltd.|isbn=978-0-7546-6525-0|page=237}}</ref>
=== Pravo in pravosodni sistem ===
[[Slika:NeprajziMuzeumFotoThalerTamas1.JPG|levo|sličica| Prvotni in bodoči sedež The Curia, najvišjega sodišča na Madžarskem]]
Pravosodni sistem Madžarske je sistem civilnega prava, razdeljen na [[Sodišče|sodišča]] z redno civilno in kazensko pristojnostjo ter upravna sodišča, ki so pristojna za spore med posamezniki in javno upravo. Madžarsko pravo je kodificirano in temelji na nemškem pravu in v širšem smislu civilnem ali [[Rimsko pravo|rimskem pravu]]. Sodni sistem za civilno in kazensko jurisdikcijo sestavljajo krajevna sodišča (''járásbíróság''), regionalna pritožbena sodišča (''ítélőtábla'') in vrhovno sodišče (''Kúria''). Najvišja madžarska [[Sodišče|sodišča]] se nahajajo v [[Budimpešta|Budimpešti]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.birosag.hu/en/curia-hungary|title=Curia of Hungary|publisher=National Office for the Judiciary|accessdate=12.5.2014}}</ref>
Madžarski organi za varovanje reda in miru so razdeljeni med policijo in državno davčno in carinsko upravo. Madžarska policija je glavni in največji državni [[Organ pregona|organ kazenskega pregona]] na Madžarskem. Opravlja skoraj vse splošne policijske naloge, kot so kriminalistična preiskava, patruljna dejavnost, prometna policija, mejna kontrola. Vodi ga nacionalni policijski komisar pod nadzorom ministra za notranje zadeve. Organ je razdeljen na okrajne policijske uprave, ki so razdeljene tudi na območne in mestne policijske uprave. Nacionalna policija ima tudi podrejene agencije z nacionalno pristojnostjo, kot je "Nemzeti Nyomozó Iroda" (Nacionalni preiskovalni urad), civilna policija, specializirana za preiskovanje hudih zločinov, in žandarmerijski podobna, militarizirana "Készenléti Rendőrség" (Standőrség). s strani policije), ki se večinoma ukvarja z nemiri in pogosto krepi lokalne policijske sile. Zaradi pristopa Madžarske k [[Schengenski sporazum|Schengenski pogodbi]] sta se policija in mejna straža združili v en sam nacionalni organ, pri čemer so pripadniki obmejne straže postali policisti. Ta združitev se je zgodila januarja 2008. Carinska in trošarinska uprava je ostala podrejena Ministrstvu za finance v okviru Državne davčne in carinske uprave.<ref>Interpol [https://web.archive.org/web/20040621161237/http://www.interpol.int/Public/Region/Europe/pjsystems/Hungary.asp#21 entry] Retrieved 15.5.2007.</ref>
=== Upravna delitev ===
Madžarska je enotna državna država, razdeljena na 19 [[Županije Madžarske|okrožij]] (''megye''). Poleg tega je glavno mesto (''főváros''), [[Budimpešta]], neodviseno okrožje.. Okraji in glavno mesto so 20 enot tretje stopnje NUTS na Madžarskem. Države so nadalje razdeljene na 174 okrožij (''járás'') {{As of|2013|January|1}}.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kozlonyok.hu/nkonline/MKPDF/hiteles/MK14170.pdf|title=Magyar Közlöny, Hungary's Official Journal|publisher=Magyar Közlöny|date=20.11.2016|accessdate=20.11.2016}}</ref> Okrožja so nadalje razdeljena na [[Seznam mest na Madžarskem|mesta in vasi]], od katerih je 23 mest z okrožnimi pravicami (''megyei jogú város''), včasih znanih kot "urbana okrožja" v angleščini. Lokalne oblasti teh mest imajo razširjena pooblastila, vendar ta mesta pripadajo ozemlju posameznega okraja in niso samostojne teritorialne enote. Okrožni in okrožni sveti ter občine imajo različne vloge in ločene odgovornosti v zvezi z lokalno upravo. Vloga okrožij je v osnovi upravnih in se osredotočajo na strateški razvoj, medtem ko so predšolske ustanove, javna vodovodna podjetja, odvoz smeti, oskrba starejših in reševalne službe v upravljanju občin.
Od leta 1996 so okrožja in mesto Budimpešta za statistične in razvojne namene združeni v sedem [[Regije Madžarske|regij]]. Teh sedem regij predstavlja NUTS -ove enote druge stopnje na Madžarskem. To so [[Osrednja Madžarska|Srednja Madžarska]], [[Osrednja prekodonavska|Srednja Zadonavska]], [[Severna velika nižina|Severna Velika nižina]], [[Severna Madžarska]], [[Južna prekodonavska|Južna Zadonava]], [[Južna velika nižina|Južna Velika nižina]] in [[Zahodna prekodonavska|Zahodna Zadonava]].
[[Slika:Counties_of_Hungary_2020.png|sredina|700x700_pik]]
{| class="sortable wikitable" style="font-size:85%;"
! scope="col" |[[Županije Madžarske]]<br/>''(megye)''
! scope="col" | administrativni center
! scope="col" | Prebivalstvo
! scope="col" | [[Regije Madžarske|Regija]]
|-
|[[File:Bacs-kiskun-megye.svg|37x37_pik]] [[Bács-Kiskun (županija)|Bács-Kiskun]]
| [[Kecskemét]]
| 524.841
| [[Južna velika nižina]]
|-
|[[File:HUN_Baranya_megye_COA.png|26x26_pik]] [[Baranja (županija)|Baranja]]
| [[Pécs]]
| 391.455
| [[Južna prekodonavska|Južna Zadonava]]
|-
|[[File:Békés_departemento_blazono.svg|25x25_pik]] [[Békés (županija)|Békés]]
| [[Békéscsaba]]
| 361.802
| [[Južna velika nižina]]
|-
|[[File:Borsod-Abaúj-Zemplén_departemento_blazono.svg|35x35_pik]] [[Borsod-Abaúj-Zemplén (županija)|Borsod-Abaúj-Zemplén]]
| [[Miskolc|Miškolc]]
| 684.793
| [[severna Madžarska]]
|-
|[[File:Coa_Hungary_Town_Budapest_big.svg|25x25_pik]] [[Budimpešta|Glavno mesto Budimpešta]]
| [[Budimpešta]]
| 1.744.665
| [[osrednja Madžarska]]
|-
|[[File:HU_Csongrád_megye_COA.svg|25x25_pik]] [[Csongrád-Csanád (županija)|Csongrád-Csanád]]
| [[Szeged]]
| 421.827
| [[Južna velika nižina]]
|-
|[[File:HUN_Fejér_megye_COA.png|25x25_pik]] [[Fejér (županija)|Fejér]]
| [[Székesfehérvár]]
| 426.120
| [[Osrednja prekodonavska|Osrednja Zadonava]]
|-
|[[File:HUN_Győr-Moson-Sopron_megye_COA.png|39x39_pik]] [[Győr-Moson-Sopron (županija)|Győr-Moson-Sopron]]
| [[Gjur|Győr]]
| 449.967
| [[Zahodna prekodonavska|Zahodna Zadonava]]
|-
|[[File:HUN_Hajdú-Bihar_COA.svg|25x25_pik]] [[Hajdú-Bihar (županija)|Hajdú-Bihar]]
| [[Debrecen]]
| 565.674
| [[Severna velika nižina]]
|-
|[[File:Coa_Hungary_County_Heves.svg|28x28_pik]] [[Heves (županija)|Heves]]
| [[Eger]]
| 307.985
| [[severna Madžarska]]
|-
|[[File:HUN_Jász-Nagykun-Szolnok_megye_COA.png|28x28_pik]] [[Jász-Nagykun-Szolnok (županija)|Jász-Nagykun-Szolnok]]
| [[Szolnok]]
| 386.752
| [[Severna velika nižina]]
|-
|[[File:HUN_Komárom-Esztergom_megye_COA.png|25x25_pik]] [[Komárom-Esztergom (županija)|Komárom-Esztergom]]
| [[Tatabánya]]
| 311.411
| [[Osrednja prekodonavska|Osrednja Zadonava]]
|-
|[[File:Coa_Hungary_County_Nógrád.svg|29x29_pik]] [[Nógrád (županija)|Nógrád]]
| [[Salgótarján]]
| 201.919
| [[severna Madžarska]]
|-
|[[File:HUN_Pest_megye_COA.png|30x30_pik]] [[Pešta (županija)|Pest]]
| [[Budimpešta]]
| 1.237.561
| [[osrednja Madžarska]]
|-
|[[File:HUN_Somogy_megye_COA.svg|25x25_pik]] [[Šomodska županija|Somogy]]
| [[Kaposvár]]
| 317.947
| [[Južna prekodonavska|Južna Zadonava]]
|-
|[[File:HUN_Szabolcs-Szatmár-Bereg_megye_COA.svg|25x25_pik]] [[Szabolcs-Szatmár-Bereg (županija)|Szabolcs-Szatmár-Bereg]]
| [[Nyíregyháza]]
| 552.000
| [[Severna velika nižina]]
|-
|[[File:HUN_Tolna_megye_COA.png|26x26_pik]] [[Tolna (županija)|Tolna]]
| [[Szekszárd]]
| 231.183
| [[Južna prekodonavska|Južna Zadonava]]
|-
|[[File:HUN_Vas_megye_COA.png|25x25_pik]] [[Železna županija|Vas]]
| [[Sombotel|Szombathely]]
| 257.688
| [[Zahodna prekodonavska|Zahodna Zadonava]]
|-
|[[File:Coa_Hungary_County_Veszprém.svg|29x29_pik]] [[Veszprém (županija)|Veszprém]]
| [[Veszprém]]
| 353.068
| [[Osrednja prekodonavska|Osrednja Zadonava]]
|-
|[[File:Coa_Hungary_County_Zala_(2010-).svg|29x29_pik]] [[Zala (županija)|Zala]]
| [[Zalaegerszeg]]
| 287.043
| [[Zahodna prekodonavska|Zahodna Zadonava]]
|}
=== Mednarodni odnosi ===
[[Slika:Necasmeeting.jpg|sličica| Srečanje voditeljev [[Višegrajska skupina|Višegradske skupine]] ter Nemčije in Francije leta 2013]]
[[Slika:BIMUN_2012_opening_1.jpg|sličica| Konferenca [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] v skupščini Magnatske hiše v madžarskem parlamentu]]
[[Zunanja politika]] Madžarske temelji na štirih temeljnih zavezah: atlantskemu sodelovanju, evropski integraciji, mednarodnemu razvoju in mednarodnemu pravu. Madžarsko gospodarstvo je dokaj odprto in se močno opira na mednarodno trgovino.
Madžarska je članica [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] od decembra 1955 in članica [[Evropska unija|Evropske unije]], [[NATO|Nata]], [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]], [[Višegrajska skupina|Višegradske skupine]], [[Svetovna trgovinska organizacija|STO]], [[Svetovna banka|Svetovne banke]], AIIB in [[Mednarodni denarni sklad|IMF]]. Madžarska je leta 2011 pol leta predsedovala [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]], naslednje pa bo leta 2024. Leta 2015 je bila Madžarska peta največja donatorka razvojne pomoči [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]], ki ni članica DAC, na svetu, kar predstavlja 0,13 % njenega bruto nacionalnega dohodka.
Glavno mesto Madžarske, Budimpešta, gosti več kot 100 veleposlaništev in predstavništev mednarodnih politični organizacij.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kulugyminiszterium.hu/dtwebe/Irodak.aspx|title=Embassies in Budapest|year=2014|publisher=Kulugyminiszterium.hu|accessdate=16.4.2020}}</ref> Madžarska gosti tudi glavne in regionalne sedeže številnih mednarodnih organizacij, vključno z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo, Evropsko policijsko šolo, [[Visoki komisariat Združenih narodov za begunce|Visokim komisarjem Združenih narodov za begunce]], [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]], Mednarodnim centrom za demokratično tranzicijo, Inštitutom za Mednarodno izobraževanje, [[Mednarodna organizacija dela]], Mednarodna organizacija za migracije, Mednarodni Rdeči križ, Regionalni okoljski center za Srednjo in Vzhodno Evropo, Donavska komisija in drugimi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mfa.gov.hu/kum2005/Templates/alapsablon.aspx?NRMODE=Published&NRORIGINALURL=%2Fkum%2Fen%2Fbal%2Fforeign_policy%2Fun_sc%2Finternational_organisations.htm&NRNODEGUID=%7B45550E06-66FE-4183-A899-EDF5BD040EB5%7D&NRCACHEHINT=NoModifyGuest&printable=true|title=International organizations in Hungary|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=20.11.2016}}</ref>
Od leta 1989 je glavni zunanjepolitični cilj Madžarske vključitev v zahodne gospodarske in varnostne organizacije. Madžarska se je programu [[Partnerstvo za mir]] pridružila leta 1994 in je aktivno podpirala misije IFOR in [[SFOR]] v Bosni. Madžarska je od leta 1989 tudi izboljšala svoje pogosto hladne sosedske odnose s podpisom temeljnih pogodb z [[Romunija|Romunijo]], [[Slovaška|Slovaško]] in [[Ukrajina|Ukrajino]]. Ti se odpovedujejo vsem nerešenim ozemeljskim zahtevam in postavljajo temelje za konstruktivne odnose. Kljub vsemu pa vprašanje pravic etnične madžarske manjšine v Romuniji, na Slovaškem in v Srbiji občasno povzroča dvigovanje dvostranskih napetosti; od leta 2017 pa so se hitro poslabšali tudi odnosi z Ukrajino zaradi položaja madžarske manjšine v Ukrajini.<ref>"[https://www.neweurope.eu/article/hungary-ukraine-relations-hit-new-low-troop-deployment/ Hungary-Ukraine relations hit new low over troop deployment]".</ref> Od leta 1989 je Madžarska podpisala vse dokumente [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]], leta 1997 pa je bila predsedujoča OVSE. V preteklosti je imela Madžarska še posebej prijateljske odnose s [[Poljska|Poljsko]]; ta poseben odnos sta parlamenta obeh držav priznala leta 2007 s skupno izjavo 23. marca, na "Dan poljsko-madžarskega prijateljstva".<ref>{{Navedi splet|last=Quinn Hargitai|website=[[BBC]]|date=13.2.2017|accessdate=14.9.2021|url=https://www.bbc.com/travel/article/20170210-two-countries-as-close-as-brothers|title=In a world of global tension and conflict, it's both endearing and unusual that two countries that don't even share a border have set aside a day solely to appreciate their friendship.}}</ref>
=== Vojska ===
[[Slika:Hunspec.jpg|sličica|HDF 34. bataljon posebnih sil]]
[[Slika:JAS_39_pair_HuAF_Kecskemét_2007.JPG|sličica|Večnamensko bojno letalo [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]]]]
Predsednik države ima naziv [[Vrhovni poveljnik|vrhovnega poveljnika]] narodnih oboroženih sil. Ministrstvo za obrambo skupaj z načelnikom generalštaba poveljuje oboroženim silam, kar vključuje madžarske kopenske sile in madžarsko vojno letalstvo. Od leta 2007 so madžarske oborožene sile del enotne poveljniško strukture. Ministrstvo za obrambo ohranja politični in civilni nadzor nad vojsko. Podrejeno poveljstvo združenih sil usklajuje in poveljuje madžarskim obrambnim silam. Leta 2016 so le-te imele 31.080 aktivnih pripadnikov, operativna rezerva je skupno število vojakov lahko dvigne na 50 tisoč. Leta 2016 je bilo načrtovano, da bodo vojaški izdatki naslednje leto znašali 1,21 milijard USD , približno 0,94 % BDP države, kar je precej pod 2-odstotnim ciljem Nata. Leta 2012 je vlada sprejela resolucijo, v kateri se je zavezala, da bo do leta 2022 povečala izdatke za obrambo na 1,4 % BDP.<ref>{{Navedi splet|url=http://hungarytoday.hu/news/budget-2017-hungary-spend-e3-7-billion-revenues-next-year-95159|title=Budget 2017: Hungary to spend €3.7 billion more than it should next year|publisher=hungarytoday.hu|accessdate=28.4.2016|date=28.4.2016}}</ref>
[[Vojaška služba|Služenje vojaškega roka]] je prostovoljno, čeprav se lahko v vojnem stanju zopet uvede [[nabor]]. Madžarska se je leta 2001 kot pomembno posodobitev odločila kupiti 14 lovskih letal [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]] za ceno približno 800 milijonov EUR. Madžarski nacionalni center za kibernetsko varnost so leta 2016 reorganizirali z namenom učinkovitejšega zagotavljanja [[Informatična varnost|kibernetske varnosti]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.enisa.europa.eu/about-enisa/structure-organization/national-liaison-office/meetings/june-2016/revised-hungarian-it-security-policy|title=Revised Hungarian IT Security Policy|publisher=National Cyber Security Center|accessdate=20.11.2016}}</ref>
Leta 2016 je imela madžarska vojska na misijah v tujih državah približno 700 vojakov, kot del mednarodnih mirovnih sil, vključno s 100 vojaki Madžarskih obrambnih sil v [[ISAF|enotah ISAF]] pod vodstvom [[NATO|Nata]] v [[Afganistan|Afganistanu]], 210 madžarskih vojakov na [[Kosovo|Kosovu]] pod poveljstvom [[KFOR]] in 160 vojakov v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Madžarska je, da bi pomagala ameriški okupaciji z oboroženimi transportnimi konvoji, v Irak poslala 300-člansko logistično enoto, čeprav je javno mnenje nasprotovalo sodelovanju države v vojni.
== Gospodarstvo ==
[[Slika:EU_Single_Market.svg|sličica| Madžarska je del notranjega trga [[Evropska unija|Evropske unije]] s 508 milijonov potrošnikov in del [[Schengensko območje|schengenskega območja]]]]
[[Slika:Hungary_Product_Exports_(2019).svg|desno|sličica| Proporcionalna zastopanost madžarskega izvoza, 2019]]
Madžarska je mešano gospodarstvo [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] z visokimi dohodki, z [[Seznam držav po indeksu človekovega razvoja|zelo visokim indeksom človekovega razvoja]] in kvalificirano delovno silo s 16. najnižjo dohodkovno neenakostjo na svetu.<ref>{{Navedi splet|title=World Bank Country Classification|url=http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/DATASTATISTICS/0,,contentMDK:20421402~pagePK:64133150~piPK:64133175~theSitePK:239419,00.html#High_income|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080524215837/http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/DATASTATISTICS/0%2C%2CcontentMDK%3A20421402~pagePK%3A64133150~piPK%3A64133175~theSitePK%3A239419%2C00.html|archivedate=24.5.2008|accessdate=30.9.2014}}</ref> Poleg tega je po indeksu ekonomske kompleksnosti 9. najbolj zapleteno gospodarstvo.<ref>{{Navedi splet|date=2018|title=The Atlas of Economic Complexity by @HarvardGrwthLab|url=https://atlas.cid.harvard.edu/rankings/|website=atlas.cid.harvard.edu}}</ref> Madžarsko je 57. največje gospodarstvo na svetu (od 188 držav, ki jih meri [[Mednarodni denarni sklad|IMF]]) z 265,04 milijard USD proizvodnje<ref name="imf2">{{Navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=43&pr.y=13&sy=2017&ey=2022&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=944&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&grp=0&a=|title=Hungary|publisher=International Monetary Fund|accessdate=29.4.2017}}</ref> in se uvršča na 49. mesto na svetu po BDP na prebivalca, merjenem s pariteto kupne moči. Madžarska je izvozno usmerjeno tržno gospodarstvo z velikim poudarkom na zunanji trgovini, zato je država 36. največje izvozno gospodarstvo na svetu. Država je imela v letu 2015 več kot 100 milijard USD izvoza z visokim, 9,003 milijarde USD vrednim trgovinskim presežkom, od tega 79 % pri izmenjavi z EU, 21 % pa pri trgovini zunaj EU.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/gyorstajekoztatok/#/en/document/kul1512|title=External trade surplus was EUR 604 million in December|website=[[Hungarian Central Statistical Office]]|date=10.3.2016|accessdate=10.3.2016}}</ref> Madžarska ima več kot 80-odstotno zasebno gospodarstvo z 39,1-odstotno obdavčitvijo, kar predstavlja osnovo za [[Socialna država|socialno gospodarstvo]] države. Na strani izdatkov je potrošnja gospodinjstev glavna sestavina [[Bruto domači proizvod|BDP]] in predstavlja 50 odstotkov njegove celotne porabe, sledijo bruto investicije v osnovna sredstva z 22 odstotki in izdatki države z 20 odstotki BDP.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2050.html#hu|title=GDP – composition, by end use|publisher=[[CIA World Factbook]]|year=2016|accessdate=11.3.2016|archivedate=12.2.2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180212083454/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2050.html#hu}}</ref> Madžarska je še naprej ena izmed vodilnih držav za privabljanje neposrednih tujih naložb v Srednjo in Vzhodno Evropo, vhodne NTI v državo so znašale 119,8 milijard USD v letu 2015, medtem ko je v tujini Madžarska vložila več kot 50 milijard USD.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|title=Hungary|publisher=[[CIA World Factbook]]|year=2016|accessdate=11.3.2016}}</ref> {{As of|2015}} so bile ključne trgovinske partnerice Madžarske: Nemčija, Avstrija, Romunija, Slovaška, Francija, Italija, Poljska in Češka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2050.html#hu|title=Export Partners of Hungary|publisher=[[CIA World Factbook]]|year=2016|accessdate=11.3.2016|archivedate=12.2.2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180212083454/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2050.html#hu}}</ref> Glavne panoge vključujejo predelavo hrane, farmacijo, motorna vozila, informacijsko tehnologijo, kemikalije, metalurgijo, stroje, električne izdelke in turizem (leta 2014 je Madžarska gostila 12,1 milijonov mednarodnih turistov).<ref>{{Navedi knjigo|date=10.3.2016|doi=10.18111/9789284416899|isbn=9789284416899|title=UNWTO Tourism Highlights, 2015 Edition}}</ref> Madžarska je največji proizvajalec elektronike v srednji in vzhodni Evropi. Proizvodnja in raziskave [[Elektronika|elektronike]] so med glavnimi gonili [[Inovacija|inovacij]] in gospodarske rasti v državi. V zadnjih 20 letih je Madžarska prerasla tudi v velik center za mobilno tehnologijo, [[Informacijska varnost|informacijsko varnost]] in s tem povezane raziskave strojne opreme.<ref>{{Navedi splet|url=https://hipa.hu/en/key-sectors/electronics/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151023011250/http://hipa.hu/en/key-sectors/electronics/|archivedate=23.10.2015|title=Electronics|publisher=HIPA|accessdate=11.3.2016}}</ref> Stopnja zaposlenosti v gospodarstvu je leta 2017 znašala 68,3 %,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ksh.hu/docs/eng/xftp/gyor/fog/efog1707.html|title=The employment rate of people aged 15–64 increased to 68.3%|publisher=KSH|accessdate=30.8.2017}}</ref> struktura zaposlenosti kaže značilnosti postindustrijskih gospodarstev, 63,2 % zaposlene delovne sile dela v storitvenem sektorju, industrija je prispevala 29,7 %, kmetijstvo pa 7,1 %. Stopnja brezposelnosti je bila septembra 2017 4,1 %,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/gyorstajekoztatok/#/en/document/mun1709|title=Unemployment rate decreased to 4.1%|publisher=[[Hungarian Central Statistical Office]]|accessdate=26.10.2017}}</ref> ki je padlo z 11 % med finančno krizo 2007–2008. Madžarska je del evropskega enotnega trga, ki predstavlja več kot 508 milijonov potrošnikov. Več domačih trgovinskih politik določajo sporazumi med članicami Evropske unije in zakonodaja EU.
[[Slika:Széchenyi_Chain_Bridge_in_Budapest_at_night.jpg|levo|sličica| [[Budimpešta]] je vodilno raziskovalno-razvojno in finančno središče v srednji in vzhodni Evropi]]
Velika madžarska podjetja so vključena v BUX, madžarski borzni indeks, ki kotira na borzi v Budimpešti. Znana podjetja vključujejo podjetje Fortune Global 500 [[MOL (podjetje)|MOL Group]], OTP Bank, Gedeon Richter Plc., Magyar Telekom, CIG Pannonia, FHB Bank, Zwack Unicum in še več.<ref>{{Navedi splet|url=https://money.cnn.com/magazines/fortune/global500/2012/countries/Hungary.html?iid=smlrr|title=Global 500 – Countries: Hungary – Fortune|website=[[Money (magazine)|Money]]|date=23.7.2012|accessdate=10.6.2013}}</ref> Poleg tega ima Madžarska velik del specializiranih malih in srednjih podjetij, na primer veliko število dobaviteljev avtomobilov in tehnoloških [[Zagonsko podjetje|zagonskih podjetij]] in drugo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.startupranking.com/top/hungary|title=Top – Hungary|publisher=startupRANKING|accessdate=10.3.2016}}</ref>
[[Budimpešta]] je finančna in poslovna prestolnica Madžarske. Prestolnica je pomembno gospodarsko središče, ki je v študiji Globalization and World Cities Research Network uvrščeno med alfa – svetovno mesto in je drugo najhitreje razvijajoče se mestno gospodarstvo v [[Evropa|Evropi]], saj se je BDP na prebivalca v mestu povečal za 2,4 odstotka. in zaposlenost za 4,7 odstotka glede na predhodno leto v letu 2014.<ref>{{Navedi splet|url=http://hungarytoday.hu/news/budapest-europes-second-fastest-developing-urban-economy-study-reveals-29576|title=Budapest's Europe's Second Fastest-Developing Urban Economy, Study Reveals – The study examines the development of the world's 300 largest urban economies, ranking them according to the pace of development.|date=23.1.2015|publisher=Brookings Institution|accessdate=8.3.2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2008t.html|title=The World According to GaWC 2010|date=13.4.2010|publisher=lboro.ac.uk|accessdate=12.5.2014}}</ref> Na nacionalni ravni je Budimpešta glavno mesto Madžarske glede poslovanja in gospodarstva, ki predstavlja 39 % nacionalnega dohodka, mesto je v letu 2015 imelo bruto proizvod več kot 100 milijard, zaradi česar je eno največjih regionalnih gospodarstev v [[Evropska unija|Evropski uniji]].<ref>{{Navedi splet|last=Istrate|first=Emilia|url=http://www.brookings.edu/research/interactives/global-metro-monitor-3|title=Global MetroMonitor | Brookings Institution|publisher=Brookings.edu|accessdate=10.6.2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130605135349/http://www.brookings.edu/research/interactives/global-metro-monitor-3|archivedate=5.6.2013}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.portfolio.hu/users/elofizetes_info.php?t=cikk&i=167708|title=Hungary's GDP (IMF, 2016 est.) is $265.037 billion x 39% = $103,36 billion|publisher=Portfolio online financial journal|accessdate=10.6.2013}}</ref> Budimpešta je tudi med 100 najbolj uspešnimi mesti na svetu, kot jih meri PricewaterhouseCoopers; na svetovni lestvici konkurenčnosti mest po lestvici EIU je Budimpešta med drugimi uvrščena pred [[Tel Aviv|Tel Avivom]], [[Lizbona|Lizbono]], [[Moskva|Moskvo]] in [[Johannesburg|Johannesburgom]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.economistinsights.com/sites/default/files/downloads/Hot%20Spots.pdf|title=Benchmarking global city competitiveness|year=2012|publisher=Economist Intelligence Unit|accessdate=12.5.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140709133545/http://www.economistinsights.com/sites/default/files/downloads/Hot%20Spots.pdf|archivedate=9.7.2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ukmediacentre.pwc.com/imagelibrary/downloadMedia.ashx?MediaDetailsID=1562|title=ukmediacentre.pwc.com|publisher=PricewaterhouseCoopers|accessdate=12.5.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130531000745/http://www.ukmediacentre.pwc.com/imagelibrary/downloadMedia.ashx?MediaDetailsID=1562|archivedate=31.5.2013}}</ref> Poleg tega je stopnja davka od dohodkov pravnih oseb na Madžarskem le 9 %, kar je za države EU relativno nizko.<ref>{{Navedi splet|url=https://hngary.com/tips-doing-business-in-hungary/|title=hngary.com|publisher=[[hngary.com]]|year=2017|accessdate=28.8.2018}}</ref>
Madžarska ohranja svojo valuto, [[madžarski forint]] (HUF), čeprav gospodarstvo izpolnjuje maastrichtske kriterije z izjemo javnega dolga, ki pa je v letu 2015 tudi bistveno pod povprečjem EU s 75,3 %. Madžarska narodna banka — ustanovljena leta 1924, po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] — se trenutno osredotoča na stabilnost cen s ciljno inflacijo 3%.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mnb.hu/en/monetary-policy|title=Monetary Policy|publisher=[[Hungarian National Bank]]|accessdate=10.3.2016}}</ref>
=== Znanost in tehnologija ===
[[Slika:Szentgyorgyi_Albert_es_a_c_vitamin_keplete_1937_okt_31_Pesti_Naplo.jpg|desno|sličica| [[Albert Szent-Györgyi]] je [[Nobelova nagrada|Nobelov nagrajenec za medicino]] za odkritje [[Vitamin C|vitamina C.]] Nobelovo nagrado je prejelo 13 madžarskih nagrajencev.]]
[[Slika:Budapesti_Műszaki_Egyetem_K_épület.jpg|desno|sličica| Univerza za tehnologijo in ekonomijo v Budimpešti je najstarejši delujoči tehnološki inštitut na svetu, ustanovljen leta 1782.]]
Dosežki Madžarske na [[Znanost|področju znanosti]] in [[Tehnologija|tehnologije]] znatni, raziskovalna in razvojna prizadevanja pa so sestavni del gospodarstva države. Madžarska je v letu 2015 za civilne raziskave in razvoj porabila 1,4 % svojega bruto domačega proizvoda (BDP), kar je 25. najvišji delež na svetu.<ref name="oecd">{{Navedi splet|url=https://data.oecd.org/rd/gross-domestic-spending-on-r-d.htm|title=Research and development (R&D) – Gross domestic spending on R&D – OECD Data|website=data.oecd.org|accessdate=10.2.2016}}</ref> Madžarska se med najbolj inovativnimi državami v Bloombergovem indeksu inovacij uvršča na 32. mesto, pred [[Hongkong|Hongkongom]], [[Islandija|Islandijo]] ali [[Malta|Malto]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bloomberg.com/graphics/2015-innovative-countries/|work=Bloomberg|title=The Bloomberg Innovation Index}}</ref> Madžarska je bila leta 2020 uvrščena na 35. mesto na svetovnem indeksu inovativnosti, s 33. leta 2019.<ref>{{Navedi splet|title=Release of the Global Innovation Index 2020: Who Will Finance Innovation?|url=https://www.wipo.int/global_innovation_index/en/2020/index.html|accessdate=2021-09-02|website=www.wipo.int|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Global Innovation Index 2019|url=https://www.wipo.int/global_innovation_index/en/2019/index.html|accessdate=2021-09-02|website=www.wipo.int|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RTD - Item|url=https://ec.europa.eu/newsroom/rtd/items/691898|accessdate=2021-09-02|website=ec.europa.eu}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=2013-10-28|title=Global Innovation Index|url=https://knowledge.insead.edu/entrepreneurship-innovation/global-innovation-index-2930|accessdate=2021-09-02|website=INSEAD Knowledge|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.globalinnovationindex.org/analysis-indicator|work=[[Cornell University]], [[INSEAD]], and the [[World Intellectual Property Organization]]|title=Global Innovation Index}}</ref> Leta 2014 je Madžarska štela 2.651 raziskovalcev s polnim delovnim časom na milijon prebivalcev, kar se vztrajno povečuje z 2.131 leta 2010 in v primerjavi s 3.984 v ZDA ali 4.380 v Nemčiji.<ref>{{Navedi novice|url=http://data.worldbank.org/indicator/SP.POP.SCIE.RD.P6?locations=HU|work=[[World Bank]]|title=Researchers in R&D (per million people)}}</ref> Visokotehnološka industrija Madžarske je imela koristi tako od kvalificirane delovne sile v državi kot od močne prisotnosti tujih visokotehnoloških podjetij in raziskovalnih centrov. Madžarska ima tudi eno najvišjih stopenj prijavljenih [[Patent|patentov]], šesto najvišje razmerje visokotehnološke in srednje visokotehnološke proizvodnje v skupni industrijski proizvodnji, 12. najvišji priliv neposrednih tujih naložb v raziskave, 14. mesto med raziskovalnimi talenti v podjetjih in ima 17. najboljše skupno razmerje učinkovitosti inovacij na svetu.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.globalinnovationindex.org/analysis-economy|work=[[Cornell University]], [[INSEAD]], and the [[World Intellectual Property Organization]]|title=Global Innovation Index – ANALYSIS – Hungary}}</ref>
Ključni akter raziskav in razvoja na Madžarskem je Nacionalni urad za raziskave, razvoj in inovacije (Urad NRDI; slovensko RRI), ki je nacionalna strateška in finančna agencija za znanstvene raziskave, razvoj in inovacije, glavno vladno posvetovalno telo za pripravo madžarske politike RRI in primarna agencija za financiranje RRI. Njegova vloga je razvijati politiko RRI in zagotoviti, da Madžarska ustrezno vlaga v RRI s financiranjem vrhunskih raziskav in podpiranjem inovacij za povečanje konkurenčnosti in pripravo strategije RRI madžarske vlade, za upravljanje nacionalnega sklada za raziskave, razvoj in inovacije ter predstavlja Madžarska vlada in madžarska skupnost RDI v mednarodnih organizacijah.<ref>{{Navedi novice|url=http://nkfih.gov.hu/the-office|work=NRDI Office|title=The National Research, Development and Innovation Office}}</ref>
[[Slika:Richter-Gedeon-Nyrt-P5010610.jpg|desno|sličica| Raziskovalno-razvojni center Gedeon Richter Plc. v [[Budimpešta|Budimpešti]], eno največjih [[Biotehnologija|biotehnoloških]] podjetij v srednji in vzhodni Evropi]]
Znanstveno raziskovanje v državi podpira deloma industrija in delno država, prek mreže madžarskih univerz in znanstvenih državnih institucij, kot je Madžarska akademija znanosti.<ref>{{Navedi novice|url=http://mta.hu/english/mta-and-science-106125|work=[[Hungarian Academy of Sciences]]|title=MTA and Science (Infograpihcs)}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://mta.hu/english/mtas-research-centres-and-institutes-106085|work=[[Hungarian Academy of Sciences]]|title=MTA's Research Centres and Institutes}}</ref> Madžarska je bila dom nekaterih najvidnejših raziskovalcev v različnih znanstvenih disciplinah, zlasti v [[Fizika|fiziki]], [[Matematika|matematiki]], [[Kemija|kemiji]] in [[Inženirstvo|inženirstvu]]. Od leta 2018 je bilo dvanajst madžarskih znanstvenikov prejemnikov [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]].<ref>{{Navedi novice|url=http://mta.hu/english/hungarys-nobel-prize-winners-106018|work=[[Hungarian Academy of Sciences]]|title=Hungary's Nobel Prize Winners}}</ref> Do leta 2012 so bili trije posamezniki: Csoma, [[János Bolyai]] in Tihanyi vključeni v Unescov register spomina sveta ter kolektivni prispevki: Tabula Hungariae in [[Bibliotheca Corviniana]]. Med sodobnimi, mednarodno znanimi madžarskimi znanstveniki so matematik László Lovász, fizik Albert-László Barabási, fizik Ferenc Krausz in biokemik Árpád Pusztai. Madžarska slovi po odličnem matematičnem izobraževanju, ki je usposobilo številne izjemne znanstvenike. Med znanimi madžarskimi matematiki so oče [[Farkas Bolyai]] in sin [[János Bolyai]], ki je bil eden od utemeljiteljev [[Neevklidska geometrija|neevklidske geometrije]]; [[Paul Erdős]], znan po prevodih v več kot štirideset jezikov in katerega Erdős številke še vedno uporabljajo, in [[John von Neumann]], ključni sodelavec na področju [[Kvantna mehanika|kvantne mehanike]] in [[Teorija iger|teorije iger]], pionir [[Računalnik|digitalnega računalništva]] in glavni matematik v [[Projekt Manhattan|projektu Manhattan]]. Pomembni madžarski izumi vključujejo [[Vžigalica|vžigalico s]] [[Svinčev(IV) oksid|svinčevim dioksida]] (János Irinyi), vrsto [[Uplinjač|uplinjača]] (Donát Bánki, János Csonka), električni (AC) vlakovni motor in generator (Kálmán Kandó), [[Holografija|holografijo]] ([[Dennis Gabor]]), Kalmanov filter (Rudolf). E. Kálmán), in [[Rubikova kocka]] ([[Ernő Rubik]]).
=== Prevoz ===
[[Slika:Esztergom.desiro.JPG|levo|sličica| [[Siemens Desiro]] na omrežju madžarskih državnih železnic, ki je eno najgostejših na svetu]]
Madžarska ima zelo razvit cestni, železniški, zračni in vodni promet. Budimpešta, glavno mesto, je pomembno vozlišče za madžarski železniški sistem (''MÁV''). Glavno mesto oskrbujejo tri velike železniške postaje, imenovane ''Keleti'' (vzhodna), ''Nyugati'' (zahodna) in ''Déli'' (južna) ''pályaudvar'' s ([[Železniška postaja|končne postaje]]). [[Szolnok]] je najpomembnejše železniško vozlišče zunaj Budimpešte, medtem ko so železniška postaja Tiszai v [[Miskolc|Miskolcu]] in glavne postaje [[Sombotel|Szombathely]], [[Gjur|Győr]], [[Szeged]] in [[Székesfehérvár]] prav tako ključne za omrežje.
Tramvajska omrežja imajo Budimpešta, [[Debrecen]], [[Miskolc|Miškolc]] in [[Szeged]].. Budimpeštanski metro je drugi najstarejši podzemni [[Podzemna železnica|podzemni]] sistem na svetu; njena linija 1 je v obratovanju od leta 1896. Sistem je sestavljen iz štirih linij. V metropolitanskem območju Budimpešte deluje sistem [[Regionalna železnica|mestnih železnic]] ''HÉV''. Madžarska omrežje avtocest ({{Jezik-hu|autópálya}}) se razteza v skupni dolžini približno 1314 km. Obstoječemu omrežju, ki s prestolnico že povezuje številna večja gospodarsko pomembna mesta, se še vedno dodajajo novi avtocestni odseki. Najpomembnejše rečno pristanišče je Budimpešta, pomembna sta tudi [[Dunaújváros]] in [[Baja, Madžarska|Baja]].
Na Madžarskem je pet mednarodnih letališč: Budimpešta Liszt Ferenc (neuradno imenovana "Ferihegy"), Debrecen, Hévíz–Balaton (imenovano tudi letališče Sármellék), Győr-Pér in Pécs-Pogány, vendar le dve od teh (Budimpešta in Debrecen) opravljata redne polete. Nacionalni prevoznik MALÉV je opravljal lete v več kot 60, večinoma evropskih mest, vendar je leta 2012 prenehal delovati. Tako enako kot npr. Slovenija, tudi Madžarska sedaj nima več nacionalne letalske družbe. Na Madžarskem, v Ferihegyju, ima sedež nizkoproračunski letalski prevoznik [[Wizz Air|WizzAir]].
== Demografija ==
[[Slika:Population_density_in_Hungary.png|sličica| Gostota prebivalstva na Madžarskem po okrožjih.]]
{{glej tudi|Ženske na Madžarskem}}
Po popisu iz leta 2011 je Madžarska imela 9.937.628 [[Popis prebivalstva|prebivalcev]], s čimer je bila peta najbolj naseljena država v srednji in vzhodni Evropi ter srednje velika država članica Evropske unije. [[Gostota prebivalstva]] znaša 107 prebivalcev na kvadratni kilometer, kar je približno dvakrat več od [[Seznam držav po gostoti prebivalstva|svetovnega povprečja]]. Več kot četrtina prebivalstva je živela v metropolitanskem območju Budimpešte, 6.903.858 ljudi (69,5 %) pa v [[Seznam mest na Madžarskem|mestih in mestih]].<ref name="Census2011">{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/nepsz2011/nepsz_orsz_2011.pdf|title=2011 Hungary Census Report|publisher=ksh.hu}}</ref>
Tako kot večina drugih evropskih držav se tudi Madžarska srečuje z pod-nadomestno rodnostjo; njena ocenjena skupna stopnja rodnosti 1,43 otroka na žensko je precej pod stopnjo nadomestitve 2,1,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|title=The World Factbook|website=Cia.gov|accessdate=30.9.2014}}</ref> čeprav je višja od najnižje vrednosti 1,28 leta 1999<ref>{{Navedi splet|url=https://www.google.co.za/publicdata/explore?ds=d5bncppjof8f9_&met_y=sp_dyn_tfrt_in&idim=country:HUN:POL:CZE&dl=en|title=World Development Indicators : Google Public Data Explorer|website=Google.co.za|accessdate=3.8.2017}}</ref> in ostaja precej pod najvišjo vrednostjo 5,59 otrok, rojenih na žensko leta 1884.<ref>{{Citat|url=https://ourworldindata.org/grapher/children-born-per-woman?year=1800&country=HUN|title=Total Fertility Rate around the world over the last centuries|last=Max Roser|date=2014|journal=[[Our World In Data]], [[Gapminder Foundation]]}}</ref> Posledično se madžarsko prebivalstvo postopoma zmanjšuje in hitro stara. Leta 2011 je konzervativna vlada začela s programom za povečanje rodnosti s poudarkom na etničnih Madžarih, s tem da je ponovno uveljavila 3-letni porodniški dopust in spodbudila zaposlitev s krajšim delovnim časom. Stopnja rodnosti se je postopoma povečevala z 1,27 rojenih otrok na žensko v letu 2011<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2011/jan/11/hungary-birth-rate-women-stolz|title=Hungarian government sends women home to make babies|first=Joëlle|last=Stolz|date=11.1.2011|work=[[The Guardian]]|accessdate=3.8.2017}}</ref> Naravni primanjkljaj v prvih 10 mesecih leta 2016 je znašal le 25.828, kar je 8.162 manj kot v enakem obdobju leta 2015.<ref>{{Navedi splet|url=http://bbj.hu/economy/hungarys-natural-decrease-decelerates-further_126579|title=Hungary's natural decrease decelerates further|website=Bbj.hu|accessdate=3.8.2017}}</ref> V letu 2015 so bile matere novorojenih otrok v 47,9 % neporočene.<ref>{{Navedi splet|url=http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tps00018&plugin=1|title=Eurostat – Tables, Graphs and Maps Interface (TGM) table|website=ec.europa.eu|accessdate=3.8.2017}}</ref> Madžarska ima eno najstarejših prebivalstev na svetu, s povprečno starostjo 42,7 let.<ref>{{Citat|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|title=World Factbook EUROPE : HUNGARY|journal=[[The World Factbook]]|date=12.7.2018}}</ref> [[Pričakovana življenjska doba]] je bila leta 2015 71,96 leta za moške in 79,62 leta za ženske,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|title=The World Factbook Life Expectancy|date=29.9.2021|publisher=The World Factbook}}</ref> kar je od padca komunizma nenehno naraščalo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xstadat/xstadat_hosszu/h_wdsd001a.html|title=Vital statistics, Hungarian Central Statistical Office (KSH)|publisher=[[Hungarian Central Statistical Office]]|accessdate=30.9.2014}}</ref>
Madžarska priznava dve veliki manjšinski skupini, ki sta označeni kot "nacionalne manjšine", ker so njihovi predniki stoletja živeli v svojih regijah na Madžarskem: nemško skupnost s približno 130.000 prebivalci, ki živi po vsej državi, in romsko manjšino, ki šteje okoli 300.000, ki večinoma prebiva v [[Severna Madžarska|severnem delu države]]. Nekatere študije kažejo na bistveno večje število Romov na Madžarskem (876.000 ljudi – približno 9 % prebivalstva).<ref>[http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/terstat/2018/01/ts580101.pdf A roma népesség területi megoszlásának változása Magyarországon az elmúlt évtizedekben Changes in the Spatial Distribution of the Roma Population in Hungary During the Last Decades]. ksh.hu Retrieved 1.1.2018.</ref><ref>[http://hvg.hu/itthon/20180222_Ennyi_roma_el_Magyarorszagon Ennyi roma él Magyarországon]. hvg.hu.</ref> Po popisu iz leta 2011 je živelo na Madžarskem 8.314.029 (83,7 %) etničnih [[Madžari|Madžarov]], 308.957 (3,1 %) [[Romi|Romov]], 131.951 (1,3 %) [[Nemci|Nemcev]], 29.647 (0,3 %) [[Slovaki|Slovakov]], 26.345 (0,3 %) [[Romuni|Romunov]] in 23.561 (0,2 %) [[Hrvati|Hrvatov]]; 1.455.883 ljudi (14,7 % celotnega prebivalstva) se ni izjasnilo svoje narodnosti. Tako so Madžari predstavljali več kot 90 % prebivalcev, ki so se opredelili o svoji narodnosti.<ref name="Census2011det">{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/nepszamlalas/tablak_teruleti_00|title=Hungarian census 2011 / Országos adatok (National data) / 1.1.4.2. A népesség nyelvismeret és nemek szerint (population by spoken language), 1.1.6.1 A népesség anyanyelv, nemzetiség és nemek szerint (population by mother tongue and ethnicity), 2.1.7.1 A népesség vallás, felekezet, és fontosabb demográfiai ismérvek szerint (population by religion, denomination and main demographical indicators) (Hungarian)|website=Ksh.hu|accessdate=30.9.2014}}</ref> Na Madžarskem lahko prebivalci sicer navedejo več kot eno narodnost, zato je vsota etničnih skupin višja od celotnega prebivalstva.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/nepsz2011/nepsz_03_00_2011.pdf|title=Hungarian census 2011 – final data and methodology|language=hu|publisher=[[Hungarian Central Statistical Office]]}}</ref>
Danes zunaj trenutnih meja Madžarske živi približno 5 milijonov Madžarov.
=== Urbanizacija ===
[[Slika:Budapest,_Hungary_(explored)_(14995308504).jpg|sličica| [[Budimpešta]]]]
{| class="wikitable"
!čin
! ime
! okrožje
! pop.
! ref.
|-
| 1
| Budimpešta
| Budimpešta
| 1,772 milijona
| <ref>{{Navedi splet|title=The World Factbook 2021 {{!}} Hungary - The World Factbook|last=Central Intelligence Agency|date=14.12.2021|location=Washington D.C.|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary|accessdate=29.12.2021}}</ref>
|}
[[Slika:Hungary_local_administration.png|sličica| Mesta in vasi na Madžarskem]]
Na Madžarskem je bilo na dan 15. julija 2013 3.152 krajev. 346 mest (madžarski izraz: ''város'', množina: ''városok''; izrazoslovje ne razlikujejo med [[Mesto|mesti]] in kraji – izraz mesto se uporablja v uradnih prevodih) in 2.806 vasi (madžarski: ''közsé'' množina: ''községek''). Število mest se lahko spreminja, saj se lahko z predsedniškim aktom vasi povzdignejo v status mesta. Glavno mesto Budimpešta ima poseben status in ni vključeno v nobeno okrožje, medtem ko je 23 mest tako imenovanih mestnih okrožij (''megyei jogú város'' – mesto z okrajnimi pravicami). Vsi okrožni sedeži razen Budimpešte so mestne županije.
Štiri mesta ([[Budimpešta]], [[Miskolc|Miškolc]], [[Gjur|Győr]] in [[Pécs]]) imajo aglomeracije, madžarski statistični urad pa razlikuje še sedemnajst drugih območij v zgodnejših fazah razvoja aglomeracije.<ref name="portal">{{Navedi splet|url=http://portal.ksh.hu/portal/page?_pageid=37,412178&_dad=portal&_schema=PORTAL#sett|website=portal.ksh.hu|title=portal.ksh.hu/portal/page?_pageid=37,412178&_dad=portal&_schema=PORTAL#sett|accessdate=23.1.2021|archivedate=19.3.2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060319223706/http://portal.ksh.hu/portal/page?_pageid=37,412178&_dad=portal&_schema=PORTAL#sett}}</ref>
Največje mesto je glavno mesto Budimpešta, najmanjše mesto pa je [[Pálháza]] s 1038 prebivalci leta 2010. Največja vas je [[Solymár]] z 10.123 prebivalci leta 2010. Več kot 100 vasi ima manj kot 100 prebivalcev, medtem ko imajo najmanjše vasi manj kot 20 prebivalcev.
=== Jeziki ===
[[Slika:Dist_of_hu_lang_europe.svg|sličica| Današnje regije v srednji in vzhodni Evropi, ki jih naseljujejo govorci madžarskega jezika]]
[[Madžarščina]] je [[Uradni jezik|uradni]] in tudi sicer prevladujoči govorjeni jezik na Madžarskem. Madžarščina je 13. najbolj razširjen prvi jezik v Evropi s približno 13 milijonov domačih govorcev in je eden od 24 uradnih in delovnih jezikov Evropske unije.<ref>{{Navedi splet|url=http://ec.europa.eu/languages/policy/linguistic-diversity/official-languages-eu_en.htm|title=Official Languages|last=European Commission|accessdate=29.7.2014}}</ref> Zunaj Madžarske ga govorijo tudi skupnosti Madžarov v sosednjih državah in v skupnosti madžarske diaspore po vsem svetu. Po popisu iz leta 2011 na Madžarskem govori 9.896.333 ljudi (99,6 %) madžarščino, od tega 9.827.875 oseb(99 %) kot [[Materni jezik|prvi jezik]], medtem ko je za 68.458 oseb (0,7 %) madžarščina drugi jezik.<ref name="Census2011det">{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/nepszamlalas/tablak_teruleti_00|title=Hungarian census 2011 / Országos adatok (National data) / 1.1.4.2. A népesség nyelvismeret és nemek szerint (population by spoken language), 1.1.6.1 A népesség anyanyelv, nemzetiség és nemek szerint (population by mother tongue and ethnicity), 2.1.7.1 A népesség vallás, felekezet, és fontosabb demográfiai ismérvek szerint (population by religion, denomination and main demographical indicators) (Hungarian)|website=Ksh.hu|accessdate=30.9.2014}}</ref> Najbolj razširjena tuja jezika sta angleščina (1.589.180 govorcev, 16,0 %) in nemščina (1.111.997 govorcev, 11,2 %), medtem ko je na Madžarskem priznanih tudi več manjšinskih jezikov ([[Armenščina|armenski]], [[Bolgarščina|bolgarski]], [[Hrvaščina|hrvaški]], [[Nemščina|nemški]], [[Grščina|grški]], [[Romunščina|romunski]], romski, [[Rusinščina|Rusin]], [[Srbščina|srbski]], [[Slovaščina|slovaški]], [[Slovenščina|slovenski]] in [[Ukrajinščina|ukrajinski]]).<ref name="Census2011">{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/nepsz2011/nepsz_orsz_2011.pdf|title=2011 Hungary Census Report|publisher=ksh.hu}}</ref>
Madžarščina (madžarščina) je član [[Uralski jeziki|uralske jezikovne družine]], in ni povezana z nobenim izmed sosednjih jezikov ter je oddaljena od [[Finščina|finščine]] in [[Estonščina|estonščine]]. Po številu govorcev je največji med uralskimi jeziki in edini v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]]. V Romuniji, na Češkem, Slovaškem, v nekdanji Jugoslaviji, Ukrajini, Izraelu in ZDA je precejšnja populacija govorcev madžarskega jezika. Manjše skupine govorcev madžarskega jezika živijo v Kanadi, Sloveniji in Avstriji, pa tudi v Avstraliji, Braziliji, Argentini, Mehika, Venezuela in Čile. Standardna madžarščina temelji na raznolikosti, ki se govori v glavnem mestu [[Budimpešta|Budimpešte]], čeprav je uporaba standardnega narečja uveljavljena, ima madžarščina številna mestna in podeželska [[Narečje|narečja]].
=== Vera ===
Madžarska je zgodovinsko [[Krščanstvo|krščanska]] država. Madžarsko zgodovinopisje povezuje ustanovitev madžarske države s [[Krst|krstom]] [[Štefan I. Ogrski|Štefana I.]] in kronanjem s sveto krono leta 1000 našega štetja. Štefan je razglasil [[Rimskokatoliška cerkev|katolištvo]] kot državno vero, njegovi nasledniki pa so bili tradicionalno znani kot apostolski kralji. Katoliška cerkev na Madžarskem je ostala močna skozi stoletja, esztergomski nadškof pa je dobil izredne časovne privilegije kot madžarski princ-primat (''hercegprímás'').
[[Slika:Benczúr_-_Painting_of_St_Stephen_in_the_Basilica_of_Budapest.jpg|levo|sličica| [[Štefan I. Ogrski|Kralj Sveti Štefan]] daruje madžarsko krono [[Sveta Marija|Devici Mariji]] – slika Gyule Benczúr, v baziliki sv. Štefana]]
Čeprav sodobna Madžarska nima uradne vere in priznava [[Verska svoboda|svobodo veroizpovedi]] kot temeljno pravico, madžarska ustava v svoji preambuli <ref>{{Navedi splet|title=Magyarország Alaptörvénye|url=http://www.parlament.hu/irom39/02627/02627.pdf|website=Parlament.hu|publisher=Hungarian Parliament|accessdate=2.8.2014}}</ref> »priznava državotvorno vlogo krščanstva« in v VII. členu potrjuje, da »lahko država sodeluje s cerkvami za doseganje skupnih ciljev." <ref>{{Navedi splet|url=https://www.constituteproject.org/constitution/Hungary_2011.pdf|title=Hungary's Constitution of 2011}}</ref>
Popis iz leta 2011 je pokazal, da se večina Madžarov opredeljuje kot kristjani (54,2 %), pri čemer poleg [[Luteranstvo|luteranov]] (''evangélikusok'') večino teh predstavljajo rimokatoliki (''római katolikusok'') (37,1 %) in madžarski reformirani [[Kalvinizem|kalvinisti]] (''reformátusok'') (11,1 %) (2,2 %), grkokatoličani (1,8 %) in drugi kristjani (1,3 %). [[Judje|Judovska]] (0,1 %), [[Budizem|budistična]] (0,1 %) in [[Muslimani|muslimanska]] (0,06 %) skupnost so v manjšini. 27,2 % prebivalcev se ni opredelilo glede verske pripadnosti, 16,7 % pa se je opredelilo za izrecno [[Brezverstvo|nereligiozno]], še 1,5 % pa za [[Ateizem|ateiste]].<ref name="Census2011det">{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/nepszamlalas/tablak_teruleti_00|title=Hungarian census 2011 / Országos adatok (National data) / 1.1.4.2. A népesség nyelvismeret és nemek szerint (population by spoken language), 1.1.6.1 A népesség anyanyelv, nemzetiség és nemek szerint (population by mother tongue and ethnicity), 2.1.7.1 A népesség vallás, felekezet, és fontosabb demográfiai ismérvek szerint (population by religion, denomination and main demographical indicators) (Hungarian)|website=Ksh.hu|accessdate=30.9.2014}}</ref>
V začetnih fazah [[Reformacija|protestantske reformacije]] je večina Madžarov sprejela najprej [[Luteranstvo|luteranizem]] in nato [[kalvinizem]] v obliki madžarske reformirane cerkve. V drugi polovici 16. stoletja so [[Družba Jezusova|jezuiti]] sprožili [[Protireformacija|protireformacijski]] pohod in prebivalstvo je zopet postalo pretežno katoliško. Ta kampanja pa je bila le delno uspešna in (večinoma reformirano) madžarsko plemstvo je protestantom uspelo zagotoviti svobodo verovanja. V praksi je to pomenilo ''cuius regio, eius religio''; tako je večina posameznih krajev na Madžarskem še vedno prepoznavnih kot zgodovinsko katoliških, luteranskih ali reformiranih. Vzhodne regije države, zlasti okoli [[Debrecen|Debrecena]] (»kalvinistični Rim«), ostajajo skoraj popolnoma [[Kalvinizem|reformirane (kalvinistične)]],<ref>{{Navedi splet|url=http://www.reformatus.hu/mutat/6819/|title=Facts and Statistics|publisher=Reformatus.hu|date=4.3.2013|accessdate=26.3.2013}}</ref> lastnost, ki si jo delijo z zgodovinsko sosednjimi etnično madžarskimi regijami preko romunske meje.
[[Vzhodna pravoslavna cerkev|Pravoslavno krščanstvo]] na Madžarskem je povezano z etničnimi manjšinami v državi: [[Armenci]], [[Bolgari]], [[Grki]], [[Romuni]], [[Rusini]], [[Ukrajinci]] in [[Srbi]].
Zgodovinsko gledano je bila Madžarska dom številčne judovske skupnosti z več kot 800.000 prebivalci pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], vendar se ocenjuje, da je bilo med letoma 1941 in 1945 med holokavstom na Madžarskem ubitih nekaj več kot 564.000 madžarskih Judov.<ref>{{Navedi knjigo|last=Braham|first=Randolph L.|authorlink=Randolph L. Braham|title=The Politics of Genocide: The Holocaust in Hungary|volume=2|date=2016|publisher=Columbia University Press|location=New York|pages=1509|isbn=978-0880337113}}</ref> Samo med 15. majem in 9. julijem 1944 je bilo več kot 434.000 Judov deportiranih na 147 vlakih,{{Sfn|Braham|2016|p=771, 774–775}} večina od njih v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer so jih okoli 80 odstotkov takoj ob prihodu umorili s plinom. Nekateri Judje so uspeli pobegniti, večina pa je ali končala v koncentracijskih taboriščih, ali pa so jih na Madžarskem pobili ali umorili pripadniki Puščičastega križa. Od več kot 800.000 Judov, ki so živeli znotraj madžarskih meja v letih 1941–1944, naj bi jih preživelo približno 255.500. Na Madžarskem danes živi okoli 120.000 Judov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.jdc.org/news/features/jewish-life-takes-to-the.html|title=Jewish Life Takes to the Streets at Hungary's Celebrated Judafest|publisher=Jewish Federation of North America|date=9.5.2012|accessdate=4.3.2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131016205357/http://www.jdc.org/news/features/jewish-life-takes-to-the.html|archivedate=16.10.2013}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://digitaljournal.com/article/343168|title=Hungary: A new synagogue for Budapest but anti-Semitism on rise|publisher=Digital Journal|date=9.2.2013|accessdate=4.3.2013|last=Myles, Robert|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130315122050/http://www.digitaljournal.com/article/343168|archivedate=15.3.2013}}</ref>
=== Izobraževanje ===
Izobraževanje na Madžarskem je pretežno javno, upravlja ga Ministrstvo za šolstvo. [[Mala šola|Predšolsko]] - [[Vrtec|vrtčevska]] vzgoja je obvezna in se izvaja za vse otroke, stare od treh do šestih let, nato pa je obvezno tudi obiskovanje osnovne šole do šestnajstega leta starosti.<ref name="europa">{{Navedi splet|url=http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/facts_and_figures/compulsory_education_EN.pdf|archiveurl=http://arquivo.pt/wayback/20131106181321/http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/facts_and_figures/compulsory_education_EN.pdf|archivedate=6.11.2013|title=Compulsory Education in Europe 2013/2014|publisher=European commission|accessdate=19.5.2014|last=Eurydice}}</ref> Osnovnošolsko izobraževanje običajno traja osem let. Srednješolsko izobraževanje vključuje tri tradicionalne vrste šol, ki so usmerjene na različne akademske ravni: [[gimnazija]] vpisuje najbolj nadarjene otroke in pripravlja dijake za univerzitetni študij; srednje strokovne šole za srednje dijake trajajo štiri leta, tehniška šola pa pripravlja učence za [[Profesionalni razvoj|poklicno izobraževanje]] in svet dela. Sistem je delno prilagodljiv in je možno prehajanje, diplomanti poklicne šole lahko dosežejo dvoletni program, da imajo na primer dostop do visokošolskega poklicnega izobraževanja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unevoc.unesco.org/worldtvetdatabase1.php?ct=HUN|title=Vocational Education in Hungary|date=October 2013|accessdate=19.5.2014|last=UNESCO-UNEVOC}}</ref> Študija Trends in International Mathematics and Science Study (TIMSS) je na področju matematikeo in naravoslovja 13–14-letne učence na Madžarskem uvrstila med najboljše na svetu.
[[File:Iskola-Lotz3.JPG|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Iskola-Lotz3.JPG|levo|sličica|Rector's Council Hall of Budapest Business School, the first public business school in the world, founded in 1857]]
Večina madžarskih univerz je javnih ustanov, študenti pa tradicionalno študirajo brez plačila šolnine. Splošni pogoj za univerzo je [[matura]]. Madžarski javni visokošolski sistem vključuje univerze in druge visokošolske zavode, ki zagotavljajo tako izobraževalne načrte kot sorodne diplome do doktorske stopnje ter prispevajo tudi k raziskovalni dejavnosti. Zdravstveno zavarovanje za študente je brezplačno do konca študija. Angleščina in nemški jezik sta pomembna v madžarskem visokem šolstvu, obstaja veliko študijskih programov, ki jih poučujejo v teh jezikih, kar vsako leto preko programa ERASMUS in drugih privabi na tisoče študentov na izmenjavi. Visokošolsko izobraževanje in usposabljanje na Madžarskem je bilo v Poročilu o globalni konkurenčnosti 2014 uvrščeno na 44. mesto od 148 držav.<ref>{{Navedi splet|url=http://www3.weforum.org/docs/WEF_GlobalCompetitivenessReport_2013-14.pdf|title=Global Competitiveness Record 2013/2014|accessdate=19.5.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110604005151/http://www.forbes.com/feeds/afx/2007/06/12/afx3810988.html|archivedate=4.6.2011}}</ref>
Madžarska ima dolgo tradicijo visokošolskega izobraževanja, ki se izkazuje skozi obstoj uveljavljenega gospodarstva, temelječega na znanju. Univerze na Madžarskem vključujejo nekatere najstarejše na svetu, prva je bila univerza v Pécsu, ustanovljena leta 1367, ki še vedno deluje. Lleta 1276 so univerzo v [[Veszprém|Veszprému]] uničile čete Petra Csáka, vendar ni bil nikoli obnovljena. Sigismund je leta 1395 ustanovil univerzo Óbuda. Drugo, Universitas Istropolitana, je leta 1465 v [[Bratislava|Pozsonyju]] ustanovil [[Matija Korvin|Mattias Corvinus]]. Univerza [[Trnava|Nagyszombat]] je bila ustanovljena leta 1635, se preselila v Budim leta 1777 in se danes imenuje univerza Eötvös Loránd. Prvi tehnološki inštitut na svetu je bil ustanovljen v [[Banská Štiavnica|Selmecbányi]] v Kraljevini Madžarski leta 1735, njegova pravna naslednica je Univerza v Miskolcu. Univerza za tehnologijo in ekonomijo v Budimpešti velja za najstarejši tehnološki inštitut na svetu z univerzitetnim prograo in strukturo, njen pravni predhodnik Institutum Geometrico-Hydrotechnicum je leta 1782 ustanovil [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesar Jožef II]].
Madžarska se uvršča na četrto mesto (pred sosedno Romunijo in za Kitajsko, ZDA in Rusijo) po številu medalj vseh časov na [[Mednarodna matematična olimpijada|mednarodni matematični olimpijadi]], s skupno 336 medaljami, ki segajo v leto 1959.
=== Zdravje ===
[[Slika:Szentistvankorhazcivertanlegi.jpg|desno|sličica|250x250_pik| Szent István Kórház (bolnišnica [[Štefan I. Ogrski|Saint Stephen]]) na aveniji Üllői, [[Budimpešta]]. S Szent László Kórház (bolnišnica [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]]) je največji bolnišnični kompleks na Madžarskem, zgrajen na prelomu iz 19. v 20. stoletje.]]
Madžarska svojim prebivalcem zagotavlja univerzalni sistem zdravstvenega varstva, ki ga v veliki meri financira vladno nacionalno zdravstveno zavarovanje. Po podatkih [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] je 100 % prebivalstva pokrito z univerzalnim zdravstvenim zavarovanjem,<ref name="auto">{{Navedi časopis|last=OECD|date=27.6.2013|title=OECD Health Data: Social protection|url=http://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/data/oecd-health-statistics/oecd-health-data-social-protection_data-00544-en|journal=OECD Health Statistics (Database)|doi=10.1787/data-00544-en|access-date=14.7.2013}}</ref> ki je popolnoma brezplačno za [[Otrok|otroke]], [[Študent|študente]], upokojence, [[Revščina|ljudi z nizkimi dohodki]], [[Invalidnost|invalide]] in cerkvene delavce.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.oep.hu/pls/portal/docs/PAGE/LAKOSSAG/OEPHULAK_EBELLAT/ELLATASMO/KIZAROLAG_EU_SZOLG_JOGOSULTAK_2013_01.PDF|title=List of the entitled people for free insurance, National Healthcare Fund, 2013}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://figyelo.hu/cikkek/376719_dozsolok_es_szukolkodok___mibol_gazdalkodnak_az_egyhazak|title=Dőzsölők és szűkölködők – Miből gazdálkodnak az egyházak?, Figyelő (financial status of the churches in Hungary, Hungarian)|website=Figyelo.hu|accessdate=3.8.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150417095046/http://figyelo.hu/cikkek/376719_dozsolok_es_szukolkodok___mibol_gazdalkodnak_az_egyhazak|archivedate=17.4.2015}}</ref> Madžarska za zdravstveno varstvo porabi 7,2 % BDP, pri čemer porabi 2.045 $ na prebivalca, od tega 1.365 $ zagotavlja državni proračun.<ref>{{Navedi splet|url=https://stats.oecd.org/index.aspx?DataSetCode=HEALTH_STAT|title=Health Status|website=stats.oecd.org|accessdate=11.4.2019}}</ref>
Madžarska je v [[Evropa|Evrop]]<nowiki/>i ena vodilnih regij na področju zdravstvenega turizma, zlasti v zobozdravstvenem turizmu,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.budapestagent.com/hungary-leading-dental-tourism.html|title=Hungary leading in Dental Tourism in Europe – BudapestAgent.com|date=20.6.2012|website=Budapestagent.com|accessdate=3.8.2017}}</ref><ref name="BBJ1" /> v katerem je njen delež 42 % v Evropi in 21 % po vsem svetu.<ref name="BBJ1">{{Navedi splet|url=http://www.bbj.hu/business/hungary-aims-at-bigger-bite-of-dental-tourism_63662|title=Hungary aims at bigger bite of dental tourism|website=Bbj.hu|accessdate=3.8.2017}}</ref><ref name="BBJ2">{{Navedi splet|url=http://www.bbj.hu/business/dental-tourism-development-clinics-turnover-up-19percent_69020|title=Dental Tourism Development clinics turnover up 19%|website=Bbj.hu|accessdate=3.8.2017}}</ref> Vidna panoga je tudi [[plastična kirurgija]], saj 30 % strank prihaja iz tujine. Madžarska je znana po svoji zdraviliški kulturi in je država številnih zdravilišč,<ref name="IMTJ">{{Navedi splet|url=http://www.imtj.com/news/?entryid82=416494|title=Hungarian Tourism promotes medical tourism – IMTJ|website=Imtj.com|accessdate=3.8.2017}}</ref> ki privabljajo tako imenovani "zdraviliški turizem".<ref name="BBJ3">{{Navedi splet|url=http://www.bbj.hu/business/medical-tourism-in-good-health_63661|title=Medical tourism in good health|website=Imtj.com|accessdate=3.8.2017}}</ref>
Tako kot v ostalih razvitih državah so [[Srčno-žilna bolezen|bolezni srca in ožilja]] vodilni vzrok smrti, saj so leta 2013 bile vzrok 49,4 % (62.979) vseh smrti.<ref name="KSH">{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xstadat/xstadat_hosszu/h_wdsd001a.html|title=STADAT – 1.1. Népesség, népmozgalom (1900–)|website=Ksh.hu|accessdate=3.8.2017}}</ref> Vendar pa je ta številka dosegla vrhunec že leta 1985 z 79.355 smrtnimi žrtvami in se od padca komunizma nenehno znižuje.<ref name="KSH" /> Drugi najpogostejši vzrok smrti je [[Rak (bolezen)|rak]] s 33.274 (26,2 %), ki stagnira od 90. let prejšnjega stoletja.<ref name="KSH" /> Število smrtnih žrtev zaradi [[Nesreča|nesreč]] se je zmanjšalo z 8.760 v letu 1990 na 3.654 v letu 2013; število [[Samomor|samomorov]] se je strmo zmanjšalo s 4.911 leta 1983 na 2.093 leta 2013 (21,1 na 100.000 ljudi), kar je najnižje od leta 1956.<ref name="KSH" /> Med zahodnimi in vzhodnimi deli Madžarske (podobno kot v Sloveniji) obstajajo velike zdravstvene razlike; [[Srčno-žilna bolezen|bolezni srca]], [[Visok krvni tlak|hipertenzija]], [[možganska kap]] in [[samomor]] so razširjeni v pretežno [[Kmetijstvo|kmetijski]] regiji [[Velika madžarska nižina|Velike nižine]] z nizkimi dohodki na vzhodu, vendar redki v območjih s prebivalstvom srednjega razreda z visokim dohodkom v [[Zahodna prekodonavska|zahodni Transdonaviji]] in [[Osrednja Madžarska|osrednji Madžarski]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.oefi.hu/olef/OLEF2003/Jelentesek/KronikusBbetegsegekOLEF2003.pdf|title=Egészségjelentés 2016|website=Oefi.hu|accessdate=3.8.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160404092802/http://www.oefi.hu/olef/OLEF2003/Jelentesek/KronikusBbetegsegekOLEF2003.pdf|archivedate=4.4.2016}}</ref>
Kajenje je vodilni vzrok smrti v državi, čeprav delež kadilcev strmo upada: zmanjšal se je na 19 % v letu 2013 z 28 % v letu 2012 zaradi strogih predpisov, kot je nacionalna prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih prostorih, in zaradi omejevanja prodaje tobaka na "nacionalne tobačne trgovine" pod državnim nadzorom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbj.hu/economy/govt-allocates-huf-450-mln-to-company-facilitating-tobacco-sales-monopoly_64136|title=Govt allocates HUF 450 mln to company facilitating tobacco sales monopoly|website=Bbj.hu|accessdate=3.8.2017}}</ref>
Madžarska je z vidika telesne varnosti 17. najvarnejša država na svetu s stopnjo umorov 1,3 na 100.000 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=http://visionofhumanity.org/app/uploads/2018/06/Global-Peace-Index-2018-2.pdf|title=Archived copy|accessdate=7.4.2019|archivedate=29.4.2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190429070743/http://visionofhumanity.org/app/uploads/2018/06/Global-Peace-Index-2018-2.pdf}}</ref>
== Kultura ==
=== Arhitektura ===
[[Slika:Esterházy-kastély_(4051._számú_műemlék)_2.jpg|sličica| Palača Eszterháza, "madžarski Versailles" v [[Fertőd|Fertődu]], [[Győr-Moson-Sopron (županija)|okrožje Győr-Moson-Sopron]]]]
Na Madžarskem stoji največja sinagoga v Evropi (Velika sinagoga), zgrajena leta 1859 v slogu mavrskega preporoda s kapaciteto 3.000 oseb, največja zdravilna kopel v Evropi (Széchenyi Medicinal Bath), dokončana leta 1913 v modernem renesančnem slogu in se nahaja v mestnem parku v Budimpešti, največja zgradba na Madžarskem z dolžino 268 metrov (stavba parlamenta), ena največjih bazilik v Evropi (Esztergom Basilica), druga največja teritorialna opatija na svetu ([[Benediktinska opatija v Pannonhalmi|Pannonhalma Archabbey]]), in največja zgodnjekrščanska nekropola zunaj Italije ([[Pécs]]).
[[Slika:Apátsági_templom_(8941._számú_műemlék)_7.jpg|levo|sličica| Romanska opatija Ják, [[Železna županija|okrožje Vas]], zgrajena med letoma 1220 in 1256.]]
Pomembni arhitekturni slogi na Madžarskem vključujejo [[historicizem]] in [[Art nouveau|art nouveau/secesijo,]] ali, bolje rečeno, več različic secesije. V nasprotju s historizmom madžarska secesija temelji na nacionalnih arhitekturnih značilnostih. Ob upoštevanju vzhodnega izvora Madžarov je Ödön Lechner (1845–1914), najpomembnejša osebnost madžarske secesije, sprva navdihnjena z indijsko in sirsko arhitekturo, pozneje pa s tradicionalnimi madžarskimi dekorativnimi zasnovami. Na ta način je ustvaril izvirno sintezo arhitekturnih slogov. Z njihovo uporabo na tridimenzionalnih arhitekturnih elementih je ustvaril različicosecesije, ki je postala značilna za Madžarsko.
Ker se je odvrnila od Lechnerjevega sloga, a se je navdihnila iz njegovega pristopa, naj bi skupina "Mladi" (''Fiatalok''), v kateri sta bila Károly Kós in Dezsö Zrumeczky, uporabila značilne strukture in oblike tradicionalne madžarske arhitekture, da bi dosegla enak zaključek.
[[Slika:Museum_of_Applied_Arts_(Budapest).jpg|sličica| Muzej uporabne umetnosti, [[Art nouveau|secesijska]] zgradba, ki jo je zasnoval Ödön Lechner]]
Poleg dveh glavnih stilov je v Budimpešti možno najti tudi lokalne različice trendov, ki izvirajo iz drugih evropskih držav. Secesija z [[Dunaj|Dunaja]], nemški Jugendstil, Art Nouveau iz Belgije in Francije ter vpliv angleške in finske arhitekture se odražajo v stavbah, zgrajenih na prelomu 20. stoletja. Béla Lajta je sprva prevzel Lechnerjev slog, nato pa je črpal navdih iz angleških in finskih trendov; ko pa je razvil zanimanje za [[Stari Egipt|egipčanski]] slog, je na koncu prišel do moderne arhitekture. Aladár Árkay je šel skoraj po isti poti. István Medgyaszay je razvil svoj slog, ki se je razlikoval od Lechnerjevega, z uporabo stiliziranih tradicionalnih motivov za ustvarjanje dekorativnih motivov v betonu. Na področju uporabne umetnosti je bila zaslužna za spodbujanje širjenja Art Nouveauja leta 1896 odprta Šola in Muzej dekorativnih umetnosti.
Tujci so nepričakovano »odkrili« da precejšen del državljanov živi v starih in arhitekturno vrednih stavbah . Tako so v starem središču [[Budimpešta|Budimpešte]] skoraj vse zgradbe stare okoli sto let, z debelimi zidovi, visokimi stropi in motivi na sprednji steni.<ref name="Eliznik.org.uk">{{Navedi splet|url=http://www.eliznik.org.uk/EastEurope/History/migration-map/hungarian-migration.htm|title=Magyar (Hungarian) migration, 9th century|publisher=Eliznik.org.uk|accessdate=20.9.2009|archivedate=6.10.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081006210045/http://www.eliznik.org.uk/EastEurope/History/migration-map/hungarian-migration.htm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://budapestcorner.com/index.php/flats/general-information|title=General information on various student flats and building types in Budapest|publisher=Budapest Corner|accessdate=11.12.2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101214123942/http://budapestcorner.com/index.php/flats/general-information|archivedate=14.12.2010}}</ref>
=== Glasba ===
[[Slika:Hungarian_State_Opera_House(PDXdj).jpg|sličica| Madžarska državna operna hiša na Andrássy út (UNESCO svetovna dediščina)]]
Madžarsko glasbo sestavljajo predvsem tradicionalna madžarska ljudska glasba in glasba uglednih skladateljev, kot sta [[Franz Liszt|Liszt]] in [[Béla Bartók|Bartók]], ki veljata za največja madžarsae skladatelja. Drugi priznani skladatelji so Dohnányi, [[Franz Schmidt]], [[Zoltán Kodály]], Gabriel von Wayditch, [[Rudolf Wagner-Régeny]], László Lajtha, [[Franz Lehár]], [[Emmerich Kálmán|Imre Kálmán]], Sándor Veress in Rózsa. Madžarska tradicionalna glasba ima močan [[Daktil|daktilni]] ritem, saj je jezik vedno poudarjen na prvem zlogu vsake besede.
Madžarska je rojstna dežela več skladateljev sodobne klasične glasbe, med njimi [[György Ligeti|Györgyja Ligetija]], Györgyja Kurtága, Pétra Eötvösa, [[Zoltán Kodály|Zoltána Kodályja]] in Zoltána Jeneyja. Eden največjih madžarskih skladateljev, [[Béla Bartók]], se šteje tudi med najpomembnejše glasbenike 20. stoletja. Njegovo glasbo so poživljale teme, načini in ritmični vzorci madžarske in sosednje ljudske glasbene tradicije, ki jo je študiral, ki jo je z vplivi sodobnikov vključil v svoj značilen slog.<ref>[http://mek.oszk.hu/02100/02172/html/index.html Szabolcsi] Although the Hungarian upper class has long had cultural and political connections with the rest of Europe, leading to an influx of European musical ideas, the rural peasants maintained their own traditions such that by the end of the 19th century Hungarian composers could draw on rural peasant music to (re)create a Hungarian classical style.</ref>
[[Slika:Liszt_1858.jpg|levo|sličica| [[Franz Liszt|Ferenc (Franz) Liszt]], eden največjih pianistov vseh časov; znan skladatelj in dirigent]]
Madžarska je veliko prispevala na področju ljudske, [[Popularna glasba|popularne]] in [[Klasična glasba|klasične glasbe]]. Madžarska ljudska glasba je pomemben del nacionalne identitete in še naprej igra pomembno vlogo v madžarski glasbi. Madžarska ljudska glasba je bila pomembna v nekdanjih podeželskih predelih, ki so – od [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonske pogodbe leta 1920]] – v sosednjih državah, kot so Romunija, Slovaška, Poljska in zlasti v južni Slovaški in [[Transilvanija|Transilvaniji]]; v obeh regijah živi precejšnje število Madžarov. Po ustanovitvi glasbene akademije pod vodstvom [[Ferenc Erkel|Ferenca Erkla]] in [[Franz Liszt|Franza Liszta]] je Madžarska izšolala veliko število umetniških glasbenikov:
* Pianisti: Ernő von Dohnányi, Ervin Nyiregyházi, Andor Földes, Tamás Vásáry, György Sándor, Géza Anda, Annie Fischer, György Cziffra, Edward Kilényi, Edward Kilényi, Báynőint, Jezőián, Jázőint, Báynőint, Janzőint, drugi.
* Violinisti: Joseph Joachim, Leopold Auer, Jenő Hubay, Jelly d'Arányi, Joseph Szigeti, Sándor Végh, Emil Telmanyi, Ede Zathurecky, Zsigmondy, Franz von Vecsey, Zoltán, Timur Szébor Székely, rojen. 79) in drugi.
* Operni pevci: Astrid Varnay, József Simándy, Júlia Várady, Júlia Hamari, Kolos Kováts (Sinjebrdec v Bartókovem Sinjebradcu)
* Dirigenti: Eugene Ormandy, George Szell, Antal Doráti, János Ferencsik, Fritz Reiner, sir Georg Solti, István Kertész, Ferenc Fricsay, Zoltán Rozsnyai, Sándor Végh, Árpád Végh, Árpád Végh, Árpád Végh, Árpás Ferencsik, Árpád Átés Ádös Joáó, Árpád Áterss Ádös Joóá, Gilbert Varga in drugi
* Godalni kvarteti: Budimpeštanski kvartet, Madžarski kvartet, Végh Quartet, Takács Quartet, Kodály Quartet, Éder Quartet, Festetics Quartet,
[[Slika:Bartók_Béla_1927.jpg|sličica| [[Béla Bartók]], vplivni skladatelj z začetka 20. stoletja; eden od [[Etnomuzikologija|utemeljiteljev etnomuzikologije]]]]
Broughton trdi, da je bil madžarski "nalezljiv zvok presenetljivo vpliven na sosednje države (morda zahvaljujoč skupni avstro-ogrski zgodovini) in da ni nenavadno slišati madžarsko zveneče melodije v Romuniji, na Slovaškem in Poljskem".<ref>Szalipszki, p. 12<br />Refers to the country as "widely considered" to be a "home of music".</ref> Vpliv je močan je tudi na območju [[Szabolcs-Szatmár-Bereg (županija)|Szabolcs-Szatmár]] in v jugozahodnem delu Zadonavske regije, blizu meje s Hrvaško. Pustni karneval Busójárás v [[Mohač|Mohaču]] je pomemben dogodek madžarske narodnozabavne glasbe, na katerem je pred leti nastopal dolgo delujoč, uveljavljen in ugleden orkester Bogyiszló.<ref name="Broughton">Broughton, pp. 159–167</ref>
Madžarska [[klasična glasba]] že dolgo velja za "eksperiment, narejen iz madžarskih predhodnikov in na madžarskih tleh, za ustvarjanje zavestne glasbene kulture [z uporabo] glasbenega sveta ljudske pesmi".<ref>Szabolcsi, ''The Specific Conditions of Hungarian Musical Development''<br />"Every experiment, made from Hungarian antecedents and on Hungarian soil, to create a conscious musical culture (music written by composers, as different from folk music), had instinctively or consciously striven to develop widely and universally the musical world of the folk song.</ref> Čeprav je madžarski višji sloj že tradicionalno imel kulturne in politične povezave s preostalo Evropo, kar je privedlo do pritoka evropskih glasbenih idej, so kmetje na podeželju ohranili svoje navade, tako da so madžarski skladatelji do konca 19. stoletja črpali iz kmečke glasbe za (po)ustvarjanje madžarskega klasičnega sloga.<ref name="Szabolcsi">{{Navedi splet|url=http://mek.oszk.hu/02100/02172/html/index.html|title=Szabolcsi|publisher=Mek.oszk.hu|accessdate=20.9.2009}}</ref> Bartók je na primer zbiral ljudske pesmi iz celotne srednje in vzhodne Evrope, vključno z Romunijo in Slovaško, medtem ko je Kodályja bolj zanimalo ustvarjanje izrazito madžarskega glasbenega sloga.
V času komunistične vladavine na Madžarskem (1944–1989) je državni komite za pesem preiskoval in občasno cenzuriral popularno glasbo zaradi sledi subverzije in ideološke nečistosti. Od takrat pa je madžarska glasbena industrija začela okrevati in je vzgojila uspešne izvajalce na področju [[Jazz|jazza]], kot so trobentač Rudolf Tomsits, pianist-skladatelj Károly Binder in v posodobljeni obliki madžarskega folklora Ferenc Sebő in Márta Sebestyén. Trije velikani madžarskega rocka, Illés, Metró in Omega, ostajajo zelo priljubljeni, zlasti Omega, ki ima privržence v Nemčiji in širše ter na Madžarskem. Priljubljene ostajajo tudi starejše veteranske underground skupine, kot je Beatrice iz 80. let prejšnjega stoletja.
=== Literatura ===
[[Slika:Szekely_Hungarian_Rovas_alphabet_Szekely_magyar_rovas_ABC.svg|levo|sličica| Abeceda [[Madžarske rune|Székely-madžarske pisave Rovás]]; država je pod kraljem [[Štefan I. Ogrski|svetim Štefanom]] (vladavina: 1000–1038) prešla na latinsko abecedo]]
V najzgodnejših časih je bil [[Madžarščina|madžarski jezik]] napisan v [[Madžarske rune|runski pisavi]] (čeprav se po zadnjih dognanjih najverjetneje ni uporabljala v literaturne namene). Država je prešla na latinsko abecedo po pokristranjenju v času kralja [[Štefan I. Ogrski|Štefana I. Ogrske]] (1000–1038).Najstarejši ohranjeni pisni zapis v madžarskem jeziku je odlomek iz Ustanovne listine opatije Tihany (1055), ki vsebuje več madžarskih izrazov, med njimi tudi besede ''feheruuaru rea meneh hodu utu rea'', "navzgor po vojaški cesti v [[Székesfehérvár|Fehérvár]] ". Ostanek dokumenta je zapisan v latinščini.
[[File:Ohlm_original.jpg|sličica| Najstarejša ohranjena madžarska pesem, Stare madžarske Marijine žalosti (1190.)]]
Najstarejše preostalo celotno besedilo v madžarskem jeziku je Pogrebna pridiga in molitev ''(Halotti beszéd és könyörgés)'' (1192–1195), prevod latinske pridige.Najstarejša ohranjena pesem v madžarščini je staromadžarska Marijina ''žalost (Ómagyar Mária-siralom)'', prav tako (ne zelo strog) prevod iz latinščine, iz 13. stoletja. Je tudi najstarejša ohranjena [[Uralski jeziki|uralska]] pesem.Med prvimi kronikami o madžarski zgodovini sta bili Gesta Hungarorum ("Dejanja Madžarov") neznanega avtorja, ki se običajno imenuje ''Anonymus'', in Gesta Hunnorum et Hungarorum ("Dejanja Hunov in Madžarov") Simona Kézaija. Oba sta v latinščini. Te kronike mešajo zgodovino z legendami, zato zgodovinsko niso vedno pristne. Druga kronika je ''Képes krónika'' (Ilustrirana kronika), ki je bila napisana v času [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika Velikega]].
[[Renesansa|Renesančna]] književnost je doživela razcvet pod vladavino [[Matija Korvin|kralja]] Matije Korvina (1458–1490). Janus Pannonius, čeprav je pisal v latinščini, velja za eno najpomembnejših oseb v madžarski književnosti, saj je bil edini pomemben madžarski humanistični pesnik tega obdobja. V času kralja Matije je András Hess v Budimu ustanovil prvo tiskarno. Prva knjiga, natisnjena na Madžarskem, je bila [[Chronica Hungarorum]]. Najpomembnejša pesnika tega obdobja sta bila Bálint Balassi (1554–1594) in Miklós Zrínyi (1620–1664).
Balassijeva poezija kaže srednjeveške vplive, njegove pesmi lahko razdelimo na tri sklope: ljubezenske, vojne in verske pesmi. Zrínyijevo najpomembnejše delo, ep ''Szigeti veszedelem'' ("Szigetska nevarnost", napisan v letih 1648/49), je napisan na način, podoben ''[[Iliada|Iliadi]]'', in pripoveduje o junaški [[Obleganje Sigeta|bitki pri Szigetvárju]], kjer je umrl njegov praded pri obrambi gradu. iz Szigetvárja. Med verskimi literarnimi deli je najpomembnejši prevod Svetega pisma [[Gáspár Károlyi|Gáspárja Károlija]] (drugi madžarski prevod Svetega pisma v zgodovini), protestantskega pastorja [[Gönc|Gönca]], leta 1590. Prevod se imenuje ''Bible of Vizsoly'', po mestu, kjer je bil prvič objavljen.
[[Slika:Petofi.gif|levo|sličica|263x263_pik| Sándor Petőfi, madžarski pesnik in revolucionar.]]
[[Slika:Marai2.jpg|sličica| Sándor Márai, madžarski pisatelj in novinar]]
Obdobje madžarskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začelo približno petdeset let po francoskem. Prvi razsvetljeni pisci so bili telesni stražarji [[Marija Terezija|Marije Terezije]] (György Bessenyei, János Batsányi in drugi). Največja pesnika tistega časa sta bila Mihály Csokonai Vitéz in Dániel Berzsenyi. Najvidnejša osebnost jezikovne reforme je bil Ferenc Kazinczy. [[Madžarščina|Madžarski jezik]] je od tega obdobja dalje postal sprejemljiv za vse vrste znanstvenih razlag, poleg tega pa so skovali številne nove besede za opis novih izumov.
Madžarska književnost je v zadnjem času postala znana tudi zunaj meja Madžarske, večinoma s prevodi v nemščino, francoščino in angleščino. Nekateri sodobni madžarski avtorji postajajo vse bolj priljubljeni v Nemčiji in Italiji, zlasti Sándor Márai, Péter Esterházy, Péter Nádas in [[Imre Kertész]]. Slednji je sodobni judovski pisatelj, ki je preživel holokavst in leta 2002 prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Starejši klasiki madžarske književnosti in madžarske poezije so ostali skoraj popolnoma neznani zunaj Madžarske. János Arany, slavni madžarski pesnik iz 19. stoletja, je na Madžarskem še vedno zelo ljubljen (zlasti njegova zbirka [[Balada|Balad]]), med številnimi drugimi "pravimi klasiki", kot so Sándor Petőfi, pesnik revolucije 1848, [[Endre Ady]], Mihály Babits, Dezső Kosztolányi, [[Attila József]], Miklós Radnóti in János Pilinszky. Drugi znani madžarski avtorji so Mór Jókai. Frigyes Karinthy, László Krasznahorkai, Ferenc Móra, [[Géza Gárdonyi]], Zsigmond Móricz, Ephraim Kishon, [[Géza Gárdonyi]], Arthur Koestler, Ferenc Molnár, [[Elie Wiesel]], [[Kálmán Mikszáth]], [[Gyula Illyés]], [[Miklós Szentkuthy]], [[Magda Szabó]] in [[Stephen Vizinczey]].
=== Kulinarika ===
[[Slika:Hortobagy_palacsinta.JPG|levo|sličica| Hortobágyi palacsinta v [[Šopron, Madžarska|Šopronu]]]]
[[Slika:Dobos_cake_(Gerbeaud_Confectionery_Budapest_Hungary).jpg|levo|sličica| Doboš torta]]
Tradicionalne jedi, kot je svetovno znani golaž (''gulyás'' obara ali ''gulyás'' juha), so pomembne v madžarski kuhinji. Jedi so pogosto začinjene s [[Paprika (začimba)|papriko]] (mleta rdeča paprika), kar je madžarska inovacija.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sulinet.hu/tart/fcikk/Kjc/0/23144/1|title=Sulinet: Magyar növény-e a paprika?|publisher=Sulinet.hu|accessdate=21.11.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080620004145/http://www.sulinet.hu/tart/fcikk/Kjc/0/23144/1|archivedate=20.6.2008}}</ref> Paprika v prahu, pridobljena iz posebne vrste paprike, je ena najpogostejših začimb v tradicionalni madžarski kuhinji. Gosta, kremna madžarska kisla smetana, imenovana ''[[Kisla smetana|tejföl]]'', se pogosto uporablja za mehčanje okusa jedi. Znana madžarska vroča rečna ribja juha, imenovana ribiška juha ali ''halászlé'', je običajno bogata mešanica več vrst kuhanih rib.<ref>{{Navedi knjigo|first=Karoly|last=Gundel|title=Gundel's Hungarian cookbook|publisher=Corvina|location=Budapest|year=1992|isbn=963-13-3600-X|oclc=32227400}}</ref>
Druge znane jedi so še piščančji paprikaš, [[foie gras]] iz gosjih jeter, ''pörkölt'' enolončnica, ''vadas'' (divljač z zelenjavno omako in cmoki), postrv z mandlji ter slani in sladki cmoki, kot je ''túrós csusza'', (cmoki s svežim sirom in gosto kislo smetano) in ne nazadnje [[zimska salama]]. Sladice vključujejo legendarno torto Dobos, [[Zavitek|štruklje]] (''rétes''), polnjene z jabolki, češnjami, makom ali sirom, [[Palačinka|palačinko Gundel]], slivove cmoke (''szilvás gombóc''), cmoke ''somlói'', desertne juhe, kot so ohlajena višnjeva juha ali juha iz kuhanega kostanja; ''gesztenyepüré (kostanj,'' pretlačen s sladkorjem in rumom ter razdrobljen na drobtine, prelit s stepeno smetano). ''Perec'' in ''kifli'' sta zelo priljubljeni pecivi.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=AuM9b9dCG08C&q=kifli+bread&pg=PA157|title=Helen's Hungarian Heritage Recipes|last=Czégény|first=Clara Margaret|date=2006|publisher=Dream Machine Publishing|isbn=978-0-9780254-0-3|language=en}}</ref>
''Csárda (čarda)'' je najbolj značilen tip madžarskega gostišča, taverna v starem slogu, ki ponuja tradicionalno kulinariko in pijače. ''Borozó'' običajno označuje prijetno staromodno vinsko taverno, ''pince'' je pivska ali vinska klet, ''söröző'' pa je pivnica, ki ponuja točeno pivo in včasih jedi. ''Bisztró'' je poceni restavracija, pogosto samopostrežna. ''Büfé'' je najcenejši lokal, vendar je v njem občasno potrebno jesti stoje za pultom. Pecivo, torte in kavo strežejo v slaščičarni - ''cukrászda'', medtem ko je ''eszpresszó'' kavarna.
[[Slika:Tokaji_6p_1989.jpg|sličica| Znamenito vino Tokaji. [[Ludvik XIV. Francoski|Francoski Ludvik XIV]] ga je imenoval "Vinum Regum, Rex Vinorum" ("Vino kraljev, kralj vin").]]
Pálinka je sadno žganje, destilirano iz sadja, pridelanega v sadovnjakih na [[Velika madžarska nižina|Veliki madžarski nižini]]. Je žganje, ki je značilno izključno za Madžarsko in je na voljo v različnih okusih, vključno z marelico (''barack'') in češnjo (''cseresznye''), kljub temu pa je sliva (''szilva'') najbolj priljubljen okus. Pivo se odlično poda k številnim tradicionalnim madžarskim jedem. Pet glavnih madžarskih znamk piva je: Borsodi, Soproni, Arany Ászok, Kõbányai in Dreher.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gaultmillau.hu/kalauz-2017/sorhelyzet-magyarorszag-2016|title=Sörhelyzet, Magyarország 2016 – Gault&Millau kalauz – Gault&Millau Magyarország|accessdate=19.3.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170304184347/http://www.gaultmillau.hu/kalauz-2017/sorhelyzet-magyarorszag-2016|archivedate=4.3.2017}}</ref> Na Madžarskem ljudje tradicionalno ne nazdravljajo ("šopkajo") s kozarci ali vrčki, ko pijejo pivo. V madžarski kulturi obstaja urbana legenda o tem, da naj bi avstrijski generali tako nazdravljali z vrčki piva, da bi proslavili usmrtitev 13 aradskih mučencev leta 1849. Mnogi ljudje še vedno sledijo tradiciji, čeprav jo mlajši pogosto zavračajo in navajajo, da naj bi zaobljuba trajala le 150 let.<ref>{{Navedi splet|title=Koccintás sörrel|url=http://www.urbanlegends.hu/2005/06/17/koccintas-sorrel/|accessdate=29.7.2011|language=hu|date=17.6.2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090309015613/http://www.urbanlegends.hu/2005/06/17/koccintas-sorrel/|archivedate=9.3.2009}}</ref>
Vino: kot pravi Hugh Johnson v ''Zgodovini vina'', je ozemlje Madžarske idealno za pridelavo vina. Državo lahko razdelimo na šest vinskih regij: severno-Zadonavsko, [[Blatno jezero|Balatonsko jezero]], južno Panonijo, regijo Duna ali Alföld, Zgornjo Madžarsko in Tokaj-Hegyalja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.njt.hu/cgi_bin/njt_doc.cgi?docid=125985|title=127/2009. (IX. 29.) FVM rendelet a szőlészeti és a borászati adatszolgáltatás, valamint a származási bizonyítványok kiadásának rendjéről, továbbá a borászati termékek előállításáról, forgalomba hozataláról és jelöléséről|accessdate=27.12.2012|date=27.12.2012|publisher=[[Nemzeti Jogszabálytár]]|language=hu}}</ref> V [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] so vinsko trto prinesli RImljani, tako da že do 5. stoletja našega štetja obstajajo zapisi o obsežnih vinogradih na območju današnje Madžarske. [[Madžari]] so svoje vinarsko znanje prinesli z Vzhoda. Po [[Ahmed ibn Rustah|Ibn Rustahu]] so madžarska plemena poznala pridelavo vina že dolgo pred madžarskim osvajanjem Karpatskega bazena.<ref>Ian Spencer Hornsey, The Chemistry and Biology of Winemaking, Royal Society of Chemistry, 2007, p. 49, {{ISBN|9780854042661}}</ref>
Madžarske vinske regije ponujajo veliko različnih stilov: glavni proizvodi države so elegantna in polna suha bela z zmerno kislino, čeprav so na voljo tudi kompleksna sladka bela (Tokaj), elegantna ([[Eger]]) in močna rdeča polnega telesa ([[Villány]] in [[Szekszárd]]). Glavne sorte so: [[Laški rizling|olaszrizling]], hárslevelű, [[Šipon|furmint]], [[Sivi pinot|sivi pinoti]] ali Szürkebarát, [[chardonnay]] (beli), [[Modra frankinja|Kékfrankos]] (ali v slovenščini modra frankinja), Kadarka, [[Modra portugalka|portugieser]], [[zweigelt]], [[Cabernet sauvignon|kabernet sauvignon]] in [[Merlot|kabernet]] [[Cabernet franc|franc]]. Najbolj znana vina iz Madžarske sta Tokaji Aszú in Egri Bikavér.<ref>This is the world-famous sweet, topaz-colored wine known throughout the English-speaking world as '''Tokay'''.</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://eger.hu/hu/hirek/vezeto-hirek/c/egri-bikaver-hungarikum-lett-a-voros-cuvee-16832|title=Egri Bikavér – Hungarikum Lett a Vörös Cuvée|publisher=Eger.hu}}</ref> Označba Tokaji, kar pomeni "od Tokaja" ali "iz Tokaja" v madžarščini, se uporablja za označevanje vin iz vinske regije Tokaj-Hegyalja. Vino tokaj je bilo priljubljeno pri številnih velikih pisateljih in skladateljih, med drugim [[Ludwig van Beethoven|Beethovnu]], [[Franz Liszt|Lisztau]], [[Franz Schubert|Schubertu]] in [[Johann Wolfgang von Goethe|Goetheju]]; najljubše vino [[Joseph Haydn|Josepha Haydna]] je bilo tokaj.<ref name="royal tokaji">{{Navedi splet|url=http://www.royal-tokaji.com/wine_of_kings.php|title=True Heritage – Vinum Regum, Rex Vinorum – Wine of Kings, King of Wines|publisher=The Royal Tokaji Wine Company, 2013}}</ref> [[Ludvik XV. Francoski|Ludvik XV]] in [[Friderik II. Veliki|Friderik Veliki sta]] skušala prehiteti drug drugega, ko sta gostila goste s tokajijem. Napoleon III., zadnji francoski cesar, je za francoski kraljevi dvor vsako leto naročil 30–40 sodčkov tokaja. Gustav III, švedski kralj, je oboževal tokaji.<ref name="royal tokaji" /> V Rusiji sta bila med kupci Peter Veliki in cesarica Elizabeta, Katarina Velika pa je v mestu Tokaj z namenom zagotavljanja redne dostave vina v Sankt Peterburg celo ustanovila rusko garnizijo.<ref name="royal tokaji" />
Za izdelavo alkoholnega likerja Unicum se že več kot 150 let uporablja mešanica štiridesetih madžarskih zelišč. Unicum je grenak liker (grenčica) temne barve, ki ga lahko pijemo kot aperitiv ali po obroku in ki pomaga pri prebavi.<ref>{{Navedi splet|url=https://zwackunicum.hu/en/markaink/unicum/|title=Unicum|publisher=[[Zwack]]}}</ref>
=== Rekreacija ===
[[Slika:Hévíz.jpg|sličica| Jezero Hévíz, največje termalno jezero v Evropi]]
Madžarska je dežela termalne vode. Strast do zdraviliške kulture in madžarska zgodovina sta povezani že od samega začetka. Madžarska zdravilišča imajo [[Starorimska civilizacija|rimske]], [[Starogrška arhitektura|grške]], turške in severne podeželske arhitekturne elemente.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.visitspas.eu/hungary/|title=Hungary (Magyarország) – spa resorts & hotels|publisher=Visitspas.eu|accessdate=18.8.2012}}</ref>
Zaradi ugodne geografske lege je na več kot 80 % ozemlja Madžarske možno najti kakovostno termalno vodo v velikih količinah. Na Madžarskem je približno 1500 termalnih vrelcev (več kot 100 samo na območju glavnega mesta). Na Madžarskem je približno 450 javnih kopališč.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.umvp.eu/english/about-hungary.html|title=New Hungary Rural Development Programme|website=Umvp.eu|accessdate=23.1.2017}}</ref>
[[Starorimska civilizacija|Rimljani]] so bili prvi graditelji zdravilišč na Madžarskem. V [[Óbuda|Óbudi]] so še vedno vidni ostanki njihovih kopalnih kompleksov. Zdraviliška kultura je bila ponovno oživljena med turško invazijo; tako so npr. termalne vrelce [[Budim|Budima]] uporabili za gradnjo številnih kopališč, od katerih nekatera, kot so kopališče Király, kopeli Rudas, še vedno delujejo.
V 19. stoletju sta napredek globinskega vrtanja in medicinske znanosti zagotovila odskočno desko za nadaljnji preskok v kulturi kopanja. Velike terme, kot so Gellért Baths, Lukács Baths, Margaret Island in Széchenyi Medicinal Bath so odraz tega ponovnega vzpona priljubljenosti. Termalno kopališče Széchenyi je največji zdraviliški kompleks v Evropi in je bilo prvo termalno kopališče, zgrajeno na Peštanski strani Budimpešte.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ticket.info.hu/en/program/baths-of-budapest/szechenyi-bath|title=Széchenyi Bath|publisher=Hungária Koncert Kft.|accessdate=13.7.2015|location=Budapest}}</ref> Stavba je vzorčen primer sodobnega renesančnega sloga. Terme Gellért, ki se nahajajo na budimski strani Budimpešte, so najbolj znan in razkošen termalni kompleks glavnega mesta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.danubiushotels.com/en/our-hotels-budapest/danubius-hotel-gellert|title=Hotel Gellért. ''Its stately building, at the foot of the Gellért hill, also houses the world-famous Gellért Baths, which include an outdoor pool with the original wave-generating device installed in 1927.''|publisher=Danubius Hotels Group|accessdate=6.7.2017|location=Budapest}}</ref>
[[Nacionalna Modra pot E4]] (v madžarščini ''Országos Kéktúra'', ''Kéktúra'' ali ''preprosto OKT'') je nacionalna pohodna pot na Madžarskem, vključena v evropsko omrežje pohodnih poti na dolge razdalje [[Evropska pešpot E4| E4]]. Pot se začne na vrhu hriba Irottkő (884 m) na avstrijsko-madžarski meji, nato preseka Madžarsko in se na koncu konča 1168 km kasneje pri vasi Hollóháza ob madžarsko-slovaški meji.
=== Ljudska umetnost ===
[[Slika:Voivodina_Hungarians_national_costume_and_dance_6.jpg|levo|sličica| Madžari plešejo [[Čardaš|csárdás]] (čardaš) v tradicionalnih oblačilih / narodnih nošah]]
Ugrós (skakalni plesi) so plesi v starem slogu, katerih korenine segajo v [[srednji vek]]. V to skupino plesov spadajo solo ali parni plesi ob spremljavi stare glasbe, pastirski in drugi samostojni moški plesi iz [[Transilvanija|Transilvanije]] ter pohodni plesi z ostanki srednjeveških orožnih plesov.
Karikázó je krožni ples, ki ga izvajajo ženske plesoč v krogu in le ob spremljavi petja ljudskih pesmi.
[[Čardaš|Csárdás]] (čardaš) so plesi novega sloga, ki so se razvili v 18. in 19. stoletju. Csárdás je madžarsko ime za narodne plese z madžarskimi vezenimi kostumi in energično glasbo. Od zapletenih moških plesov topotanja s škornji do starodavnih ženskih krožnih plesov, prikazuje čardaš še vedno atraktivno razkošje madžarskega ljudskega plesa, ki je ob slavjih še vedno prisoten po vaseh.
Verbunkos je solo moški ples, ki se je razvil iz naborniških predstav [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] vojske.
Legényes je moški solo ples, ki ga izvajajo etnični Madžari, živeči v regiji Kalotaszeg v Transilvaniji. Čeprav ga običajno plešejo mladi moški, ga lahko plešejo tudi starejši. Ples običajno pred glasbeno skupino izvaja en sam plesalec v prostem slogu. Ženske sodelujejo pri plesu tako, da stojijo v vrstah ob strani in pojejo ali kričijo verze, medtem ko moški plešejo. Vsak moški izvede več točk (plesnih fraz), običajno štiri do osem brez ponovitev. Vsaka točka je sestavljena iz štirih delov, od katerih vsak traja štiri kroge. Prvi del je običajno enak za vse (različic je le nekaj).
V začetku 18. stoletja se je oblikoval še vedno prisotni slog madžarske ljudske umetnosti, ki je vključeval tako [[Renesansa|renesančne]] kot [[Barok|baročne]] elemente, odvisno od območja, ter perzijske [[Sasanidsko cesarstvo|sasanidske]] vplive. Rože in listi, včasih ptica ali spiralni ornament, so glavne dekorativne teme. Najpogostejši okras je cvet z osrednjim delom, ki spominja na oko pavovega perja.
Skoraj vse oblike ljudske umetnosti, ki so se skozi čas razvile drugod po Evropi, so se sčasoma uveljavile tudi med [[Madžari|madžarskim]] kmečkim prebivalstvom, predvsem sta se razvili proizvodnja keramike in tekstila.
Najumetelnejši dosežki v madžarski tekstilni umetnosti so vezenine, ki se razlikujejo od regije do regije. Tiste iz Kalotaszega v Transilvaniji so očarljivi izdelki orientalskega videza, šivani predvsem v eni barvi – rdeči, modri ali črni. V mehki liniji se vezenine nanašajo na oltarne krpe, prevleke za blazine in rjuhe.
Na Madžarskem najbolj cenjene vezenine izhajajo iz regij Sárköz v Zadonavi in [[Mezőkövesd|Matyóföld]] v [[Velika madžarska nižina|Veliki madžarski nižini]]. V regiji [[Tolna (županija)|Sárköz]] ženske kape prikazujejo črno-bele vzorce, ki so nežni kot čipka in pričajo o čudovito subtilnem umetniškem občutku tamkajšnjega prebivalstva. Motivi vezenja na ženskih oblačilih so so pogosti tudi na prtih in tekačih, ki so kot stenske dekoracije primerni tudi za sodobno uporabo.
Posode, izdelane iz črne gline, odražajo več kot tristo let tradicionalnih čezdonavskih ljudskih vzorcev in oblik. Niti dve nista povsem enaki, saj se vse delo opravi ročno, vključno z oblikovanjem in dekoriranjem. Odtise naredi palec ali prst keramičarja, ki izdeluje kos.
=== Porcelan ===
Tovarna Herend Porcelain je pričela obratovati leta 1826 in je ena največjih tovarn keramike na svetu, specializirana za proizvodnjo razkošnega ročno poslikanega in pozlačenega [[Porcelan|porcelana]]. Sredi 19. stoletja je bila tovarna med dobavitelji [[Habsburžani|Habsburške dinastije]] in aristokratskih kupcev po vsej Evropi. Veliko njegovih klasičnih vzorcev je še vedno v proizvodnji. Po padcu komunizma na Madžarskem so tovarno privatizirali in je zdaj v 75-odstotni lasti njenega vodstva in delavcev ter izvaža v več kot 60 držav sveta.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.herend.com/|title=Herend Porcelain Manufactory Ltd|publisher=Herend.com|accessdate=20.9.2009}}</ref>
Tovarna Zsolnay Porcelain Manufacture je madžarski proizvajalec porcelana, lončarskih izdelkov, keramike, ploščic in lončenine. Podjetje je uvedlo postopek glaziranja z eozinom in pirogranitno keramiko. Tovarno Zsolnay je ustanovil Miklós Zsolnay v [[Pécs|Pécsu]] na Madžarskem za proizvodnjo kamnine in keramike leta 1853. Leta 1863 se je podjetju pridružil njegov sin Vilmos Zsolnay (1828–1900), ki je po več letih postal njegov vodja in direktor. Tovarno je popeljal do svetovne prepoznavnosti s predstavitvijo njenih inovativnih izdelkov na svetovnih sejmih in mednarodnih razstavah, vključno s svetovnim sejmom leta 1873 na Dunaju, nato na svetovni razstavi leta 1878 v Parizu, kjer je Zsolnay prejel Veliko nagrado.
=== Šport ===
[[Slika:Vaterpolo_Hungary_vs_Italy_semifinal_game2.jpg|levo|sličica| Madžarska moška vaterpolska reprezentanca velja za eno najboljših na svetu, saj ima svetovni rekord v številu olimpijskih zlatih medalj ter medalj na drugih tekmovanjih.]]
Madžarski športniki so uspešni tekmovalci [[Olimpijske igre|olimpijskih iger]], le deset držav je osvojilo več olimpijskih medalj kot Madžarska.S skupno 498 medaljam se uvršča na osmo mesto dobitnikov medalj z vseh dosedanjih olimpijskih iger sodobne dobe. Madžarska se ponaša s tretjim največjim številom [[Olimpijska medalja|olimpijskih medalj]] na prebivalca in drugim največjim številom zlatih medalj na prebivalca na svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Medals Per Capita|url=http://medalspercapita.com|accessdate=19.11.2016}}</ref> Madžarska je v preteklosti blestela zlasti v olimpijskih vodnih športih. V [[Vaterpolo|vaterpolu]] je madžarska reprezentanca s precejšnjo prednostjo vodilni dobitnik kolajn, v plavanju pa so Madžari skupno četrti najuspešnejši, ženske pa osme vskupnem seštevku. Uspehe so madžarski športniki dosegali tudi v kanuju in kajaku in so tretji najuspešnejši na splošno.
[[Slika:Groupama_Arena_Budapest_(17267881892).jpg|desno|sličica| Groupama Arena, stadion [[Ferencvárosi TC]] UEFA kategorije štiri]]
Madžarska je svojo prvo zlato medaljo na zimskih olimpijskih igrah leta 2018 osvojila v moškem hitrostnem drsanju na kratkih stezah s štiričlansko ekipo: [http://hungarianfreepress.com/tag/csaba-burjan/ Csaba Burján], [http://hungarianfreepress.com/tag/sandor-liu/ Sándor Liu], [http://hungarianfreepress.com/tag/shaoang-liu/ Shaoang Liu], [http://hungarianfreepress.com/tag/viktor-knoch/ Viktor Knoch] . <ref>{{Navedi novice|url=http://hungarianfreepress.com/2018/02/22/chinese-hungarian-brothers-win-gold-for-hungary-at-winter-olympics/|title=Chinese-Hungarian brothers win gold for Hungary at Winter Olympics|date=22 February 2018|work=Hungarian Free Press|accessdate=4 March 2018|language=en-US}}</ref>
Leta 2015 sta se skupščina madžarskega olimpijskega komiteja in skupščina Budimpešte odločili, da se potegujeta za [[poletne olimpijske igre 2024]], vendar sta jo na koncu podelili [[Pariz|Parizu]] . Budimpešta je tudi izgubila več ponudb za gostiteljico iger, in sicer v [[Poletne olimpijske igre 1916|letih 1916]], [[Poletne olimpijske igre 1920|1920]], [[Poletne olimpijske igre 1936|1936]], [[Poletne olimpijske igre 1944|1944]] in [[Poletne olimpijske igre 1960|1960]] proti [[Berlin|Berlinu]], [[Antwerpen|Antwerpnu]], [[London|Londonu]] in [[Rim|Rimu]] . <ref>{{Navedi splet|url=http://www.mob.hu/budapest-2024/a-mob-kozgyulese-tamogatja-a-budapesti-olimpiapalyazat-szandeknyilatkozatanak-benyujtasat|title=A MOB közgyűlése támogatja a budapesti olympic|accessdate=23 June 2015|date=10 June 2015|publisher=[[Hungarian Olympic Committee]] (MOB)|language=hu}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://index.hu/belfold/budapest/2015/06/23/kell-e_olimpia_-_most_dont_a_fovaros/|title=A Olympics|accessdate=23 June 2015|last=Tenczer Gábor|date=23 June 2015|publisher=[[Index (Hungarian website)|Index]]|language=hu}}</ref>
Madžarska je v preteklosti gostila številne svetovne [[Šport|športne]] dogodke, med drugim Svetovno amatersko prvenstvo v boksu 1997, Svetovno prvenstvo v sabljanju 2000, Svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju 2001, Svetovne meduniverzitetne igre 2008, Svetovno prvenstvo v modernem peteroboju 2008, Svetovno prvenstvo v modernem peteroboju 2008, Svetovno prvenstvo v modernem peteroboju 2008, 1020 [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|II]] . [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|Svetovno prvenstvo]], svetovno prvenstvo v sabljanju 2013, svetovno prvenstvo v rokoborbi 2013, svetovno prvenstvo v atletiki za mojstre 2014, svetovno prvenstvo v vodnih športih 2017 in svetovno prvenstvo v judu 2017 le v zadnjih dveh desetletjih. Poleg teh je bila Madžarska domovina številnih turnirjev na evropski ravni, kot so Evropsko prvenstvo v vodnih športih 2006, Evropsko prvenstvo v vodnih športih 2010, Evropsko prvenstvo v judu 2013, Evropsko prvenstvo v karateju 2013, Evropsko prvenstvo v ritmični gimnastiki 2017 bo gostiteljica prvenstva v 4. [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2021|UEFA Euro 2020]], ki bo potekal na novem večnamenskem stadionu Puskás Ferenc s 67.889 sedeži.
[[Velika nagrada Madžarske]] v [[Formula 1|Formuli 1]] je potekala na [[Hungaroring|Hungaroringu]] tik pred [[Budimpešta|Budimpešto]]; dirkališče ima licenco [[Mednarodna avtomobilistična zveza|FIA]] razreda 1.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fia.com/sites/default/files/tableaulicencescircuit.pdf|title=List of FIA Licensed Circuits|date=6 February 2015|publisher=[[FIA]]|accessdate=28.5.2015}}</ref> Od leta 1986 je dirka krog svetovnega prvenstva Formule 1 [[Mednarodna avtomobilistična zveza|FIA]]. Na [[Velika nagrada Madžarske 2013|VN Madžarske 2013]] je bilo potrjeno, da bo Madžarska še naprej gostila dirko formule 1 do leta 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Hungarian Grand Prix deal extended until 2021|publisher=GP Today|url=http://www.gptoday.com/full_story/view/459716/Hungarian_Grand_Prix_deal_extended_until_2021/|accessdate=6.1.2015}}</ref> Proga je bila prvič popolnoma prenovljena v začetku leta 2016, napovedano pa je bilo, da je pogodba za Grand Prix podaljšana za nadaljnjih pet let, do leta 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Aszfaltavató a Hungaroringen|language=hu|url=http://hungaroring.hu/hu/hirek/aszfaltavato-a-hungaroringen|publisher=[[Hungaroring]]|quote="A Magyar Nagydíj szerződését újabb öt évvel meghosszabbítottuk, ami azt jelenti, hogy a futamunknak 2026-ig helye van a Formula–1-es versenynaptárban." Translates as "We have extended the Hungarian Grand Prix's contract for a further 5 years, which means that our race has a place on the F1 calendar until 2026".|date=14.4.2016|accessdate=15.4.2016}}</ref>
[[Šah]] je tudi priljubljen in uspešen šport na Madžarskem, madžarski igralci so skupno 10. najmočnejši na lestvici [[Svetovna šahovska federacija|Svetovne šahovske zveze]].<ref>{{Navedi splet|url=https://ratings.fide.com/topfed.phtml|title=Federations Ranking|date=19.11.2016|publisher=[[FIDE]]|accessdate=19.11.2016}}</ref> Na Madžarskem je približno 54 velemojstrov in 118 [[Šahovske kategorije in naslovi|mednarodnih mojstrov]], kar je več kot v [[Francija|Franciji]] ali [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]. Najboljši mladinec na svetu je Madžar Richárd Rapport, ki je trenutno na svetovni lestvici FIDE, medtem ko [[Judit Polgar|Judit Polgár]] na splošno velja za [[Šahovsko izrazoslovje|najmočnejšo]] šahistko vseh časov. Iz Madžarske so v preteklosti izhajali tudi nekateri izmed najboljših sabljačev na svetu,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fie.ch/Competitions/RankingList.aspx?param=8C508173B39155DD53B81E624647082B999A7254268EA043313A21E19F3CCE115928F31266BFED5C96744EFE404921371BA0B553CB9419D947CC609C9FC6CCFB48C6AE112ABA5A4EB917D1B7B1AFEA73D9301125242F40950B39007F8B30803B1428FD85451599C7E8B640F55FBB99F96E85563733B996F4DA086222E241E75C|title=FIE 2009–2010 men's rankings|publisher=Fie.ch|accessdate=22 June 2011}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.fie.ch/Competitions/RankingList.aspx?param=F822EFF311A4B9B772C67048D9DA32F4B0EED82CC9D791272D364D08FDA7CEAE08236B030B5BAF7869033790E5CBFE0B1DE4945E6BF24D1B417CA444D76B51ABFDBEC84449C9BB34B6AC942A1FF403A3D9301125242F40950B39007F8B30803B1428FD85451599C7E8B640F55FBB99F96E85563733B996F4DA086222E241E75C|title=FIE 2009–2010 women's rankings|publisher=Fie.ch|accessdate=22.6.2011}}</ref> in leta 2009 se je madžarska moška reprezentanca v hokeju na ledu uvrstila na svoje prvo [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|svetovno prvenstvo IIHF]], leta 2015 pa se je kvalificirala na drugo svetovno prvenstvo v najvišjo divizijo.
==== Nogomet ====
[[Slika:Ferenc_Puskás.jpg|desno|sličica|180px|[[Ferenc Puskás]], najboljši strelec 20. stoletja, po njem se imenuje nagrada FIFA Puskás]]
Madžarska je osvojila tri olimpijske naslove v nogometu, končala kot finalist [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|na svetovnih prvenstvih]] [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1938|1938]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|1954]] ter kot tretja na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1964|Euru 1964]]. Madžarska je v petdesetih letih prejšnjega stoletja s svojim vplivom izvedla pravo malo revolucijo v športu, postavila je taktične osnove popolnega nogometa in prevladovala v mednarodnem nogometu z t.i. ("zlato ekipo"), ki je vključevala [[Ferenc Puskás|Ferenca Puskása]], najboljšega strelca 20. stoletja,<ref name="FIFA benefit">{{Navedi splet|url=https://www.fifa.com/en/organisation/president/index/0,4095,110412,00.html?articleid=110412|title=FIFA President: FIFA to help the Galloping Major|publisher=[[FIFA]]|date=12.10.2005|accessdate=17.11.2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061007122035/http://www.fifa.com/en/organisation/president/index/0%2C4095%2C110412%2C00.html?articleid=110412|archivedate=7.10.2006}}</ref><ref name="Spanish obit">{{Navedi splet|url=http://www.as.com/articulo/Futbol/Coronel/Puskas/zurdo/oro/dasftb/20061117dasdasftb_2/Tes/|title=Coronel Puskas, el zurdo de oro|language=es|website=[[AS (newspaper)|AS]]|date=17.11.2006|accessdate=17.11.2006}}</ref><ref name="Puskás auction">{{Navedi novice|url=http://sport.guardian.co.uk/golf/story/0,10069,1590809,00.html|last=Mackay|first=Duncan|work=The Guardian|location=London|title=Lineker tees up another nice little earner|date=13.10.2005|accessdate=17.11.2006}}</ref> ki mu je FIFA namenila <ref>{{Navedi splet|url=https://www.fifa.com/classicfootball/awards/gala/news/newsid=1120835.html|title=Blatter unveils FIFA Puskas Award|publisher=Fifa.com|date=21.10.2009|accessdate=22.6.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430045505/http://www.fifa.com/classicfootball/awards/gala/news/newsid%3D1120835.html|archivedate=30.4.2011}}</ref> svojo najnovejšo nagrado, nagrado Puskás. V tistem obdobju je madžarska nogometna reprezentanca vzdrževala drugo najdaljše obdobje prevlade na nogometni lestvici držav Elo vseh časov na svetu, 2166 dni, in odigrala enega najdaljših nizov brez poraza v zgodovini nogometa, ko je neporažena ostala v 31 tekmah v skupnem trajanju več kot štiri leta.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.eloratings.net/Hungary.htm|title=World Football Elo Ratings: Hungary|date=6.7.2017|accessdate=6.7.2017}}</ref>
V desetletjih po zlati dobi je Madžarska postopoma oslabela, čeprav je v zadnjem času prišlo do prenove v vseh pogledih. Madžarska otroška nogometna zveza je bila ustanovljena leta 2008, saj razvoj mladih uspeva. Prvič v zgodovini madžarskega nogometa so v [[Budimpešta|Budimpešti]] in [[Debrecen|Debrecenu]] gostili UEFA futsal prvenstvo 2010, prvič pa je MLSZ priredila tudi finalni turnir [[Združenje evropskih nogometnih zvez|UEFA]]. Reprezentanca je dosegla tudi nekaj presenetljivih uspehov, kot npr. premagala zmagovalko [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2004|Eura 2004]] [[Grška nogometna reprezentanca|Grčijo]] s 3:2<ref>{{Navedi splet|url=http://soccernet.espn.go.com/report?id=238244&cc=5739|title=Hungary 3–2 Greece: Euro champions stunned|publisher=ESPN|date=24.5.2008|accessdate=22.6.2011}}</ref> in zmagovalko [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|svetovnega pokala FIFA 2006]] [[Italijanska nogometna reprezentanca|Italijo]] s 3:1.<ref>{{Navedi splet|url=http://soccernet.espn.go.com/report?id=223003&cc=5739|title=Hungary 3–1 Italy: World Champions stunned|publisher=ESPN|date=22.8.2007|accessdate=22.6.2011}}</ref> Na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2016|evropskem nogometnem prvenstvu Euro 2016]] je Madžarska zmagala v skupini F in bila na koncu poražena v osmini finala.
== Sklici ==
{{sklici|3}}
== Opombe ==
<references group="note" responsive="1"></references>
<references group="op" responsive="1"></references>
== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Hungary|Madžarska}}
; Informacije v slovenščini
* [https://ljubljana.mfa.gov.hu/svn Madžarsko veleposlaništvo v Sloveniji]
* [http://www.budimpesta.veleposlanistvo.si/ Slovensko veleposlaništvo v Budimpešti]
* [https://www.izvoznookno.si/drzave/madzarska/predstavitev-drzave/ SPIRIT-Izvozno okno; strani o gospodarskem sodelovanju z Madžarsko]
* [https://www.gov.si/teme/slovenci-na-madzarskem/ O slovenski manjšini na Madžarskem na spletišču gov.si]
* [https://www.slovenia.info/uploads/dokumenti/trzni_profili_2018/trzni_profili_nv/madzarska_2018_1.pdf O Madžarskih turistih, ki prihajajo v Slovenijo] in [https://www.researchgate.net/publication/322941627_Madzarska_v_luci_obiska_turistov_iz_Slovenije_-_prostorska_razporeditev_turisticnega_prometa_in_spletne_ponudbe o slovenskih turistih na Madžarskem]
* [https://visithungary.com/sl Spletišče visithungary.com v slovenščini]
* [http://eucilaff.tovarnaidej.com/sl/znani-ljudje/0 O znanih Madžarih] in [http://eucilaff.tovarnaidej.com/sl/madzarski-jezik/1i na splošno o Madžarski]
; Vlada
* [http://www.kormany.hu/en Uradna stran madžarske vlade]
* [http://www.miniszterelnok.hu/en/ Uradna stran madžarskega premierja]
* [http://www.keh.hu/president_janos_ader/1582-Curriculum_vitae_of_Janos_Ader&pnr=1 Uradna stran predsednika Madžarske]
* [http://gotohungary.com/ Uradna spletna stran madžarskega turizma]
; Splošne informacije
* [https://www.britannica.com/place/Hungary "Madžarska"] v ''[[Enciklopedija Britannica|Encyclopædia Britannica]]''
* [http://www.oecd.org/hungary/ Madžarska] iz [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]]
* [https://europa.eu/european-union/about-eu/countries/member-countries/hungary_en Madžarska] v [[Evropska unija|EU]]
* {{Wikiatlas|Hungary}}</img>
* [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=HU Napovedi za Madžarsko] iz mednarodnih terminskih pogodb
* [https://www.bbc.com/news/world-europe-17380792 Madžarska] iz BBC News
* [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/ Madžarska]. ''Svetovna knjiga dejstev''. [[Centralna obveščevalna agencija]].
* [http://www.thearda.com/internationalData/countries/country_106_1.asp Statistični profil Madžarske pri Združenju arhivov verskih podatkov]
* {{Dmoz|Regional/Europe/Hungary}}
* [http://www.fao.org/countryprofiles/index/en/?iso3=HUN Profili držav FAO: Madžarska]
* [https://dailynewshungary.com/ Dnevne novice Madžarska]
* [http://hungarytoday.hu/ Madžarska danes – Najnovejše novice o Madžarski]
{{wikislovar}}
{{Geographic location
| Centre = {{flag|Madžarska}}
| North = {{flag|Slovaška}}
| Northeast = {{flag|Ukrajina}}
| East = {{flag|Romunija}}
| Southeast = {{flag|Romunija}}
| South = {{flag|Srbija}}
| Southwest = {{flag|Hrvaška}}<br>{{flag|Slovenija}}
| West = {{flag|Avstrija}}
| Northwest = {{flag|Avstrija}}
}}
{{-}}
{{Evropa}}
{{Članice EU in kandidatke}}
{{NATO}}
{{OVSE}}
[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Celinske države]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Frankofonske države]]
[[Kategorija:Zahodnoevropska unija]]
[[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Madžarska|*]]
{{normativna kontrola}}
id4z5grbm4ahqngfydqy9lddw1mnmfj
Karantanija
0
5212
5722737
5686236
2022-07-22T19:27:29Z
Yerpo
8417
disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]]
wikitext
text/x-wiki
{{Pp-extended}}
{{Infopolje Bivša država
|native_name = Karantanija
|conventional_long_name =
|common_name =Karantanija
|continent = Evropa
|region = Vzhodne Alpe
|era = zgodnji srednji vek
|status = <small>Od srede 7. stoletja do cca. 820/828 slovanska država, nato se kot frankovska grofija in kasneje kot vojvodina v sklopu [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] postopoma preoblikuje v klasično [[Koroška (vojvodina)|Koroško]]</small>
|government_type = kneževina
|year_start = 658
|year_end = 828
|event_start = razpad Samove plemenske zveze
|date_start =
|event_end = preoblikovanje v grofijo
|date_end =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|p1 = Samova plemenska zveza
|flag_p1 =
|p2 =
|flag_p2 =
|s1 = [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]
|flag_s1 = Wappen Herzogtum Kärnten.png
|image_flag =
|image_coat =
|symbol =
|symbol_type =
|
|image_map =Carantania 800 AD.PNG
|image_map_caption = najverjetnejši obseg Karantanije okoli leta 800
|
|capital = [[Krnski grad]]
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = alpska slovanščina
|religion = [[Slovanska mitologija|poganstvo]], [[krščanstvo]]
|currency =
|leader1 = [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]
|year_leader1 = okrog 631
|title_leader = knez
|deputy1 =
|year_deputy1 =
|title_deputy =
|deputy2 =
|year_deputy2 =
|title_deputy =
}}
'''Karantánija''' (tudi '''Korotán''') je bila [[Slovani|slovanska]] [[pleme]]nska [[kneževina]] oziroma [[vojvodina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša [[Slovani|slovanska]] državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].
== Izvor imena ==
Ime ''Karantanija'' je nedvomno predslovanskega izvora, o njem pa sta možni dve razlagi. Po prvi razlagi je ime izpeljano iz predindoevropske besede *''karra'' v pomenu 'skala', po drugi razlagi pa je ime [[keltski jeziki|keltskega]] izvora in izpeljano iz besede *''karantos'' v pomenu 'prijatelj'.<ref>France Bezlaj, ''Etimološki slovar slovenskega jezika'', s. v. »Karantanija«.</ref>
''Karantanija'' je latinizirana oblika imena, ki se je uporabljalo v takratnih virih. O tem priča že končnica ''-ija'', ki je v taki obliki povsem tuja izvornim slovenskim toponimom (izraz »Slovenija« je učena beseda, ki je nastala šele v 19. stoletju). Po drugi strani pa je zelo malo verjetno, da so slovanski naseljenci izraz vzeli neposredno iz keltskih jezikov; najverjetneje je bila staroslovenska oblika imena Korotan (''{{Unicode|*korǫtanъ}}'') prevzeta iz latinskega *''carantanum''. Iz te osnove se je kasneje (najverjetneje v visokem srednjem veku) razvilo sodobno ime pokrajine [[Koroška (pokrajina)|Koroške]] (< praslovansko ''{{Unicode|*korǫt’ьsko}}''). Kljub temu se je vse do 19. stoletja ohranilo tudi staro ime, Korotan, ki po vsej verjetnosti izvira neposredno iz domačega staroslovanskega imena za Karantanijo.{{navedi vir}}
==Zgodovina Karantanije==
=== Prihod Slovanov ===
{{Glavni članek|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
Leta 568 so se s sedanjega slovenskega ozemlja v Italijo premaknili [[Germani|germanski]] [[Langobardi]]. V izpraznjeni prostor so se začeli naseljevati [[Avari]] in [[Slovani]]. Prostor, ki so ga poselili Slovani, so naseljevali tudi ostanki [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]], ki so deloma še ohranili [[krščanstvo]]. [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe]] potrjujejo propadi [[škofija|škofij]] v [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskem]] prostoru v drugi polovici 6. stoletja, sprememba poselitve in materialne kulture, predvsem pa uveljavitev novega, slovanskega govora.
=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza===
[[Slika:Tribal Kingdom of Samo-sl version.PNG|thumb|levo|200px|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]
{{glavni|Samova plemenska zveza}}
Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira [[Drava|Drave]] in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v [[Panonija|Panoniji]], podrejeni oblasti avarskih [[kagan]]ov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovanov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[knez]]om. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]] ({{jezik-la|Wallux dux Winedorum}}). Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost.
===Od izgube zunanje do izgube notranje samostojnosti ===
Ko so Karantanci okrog leta 743 Bavarce zaprosili za pomoč v obrambi pred Avari, so morali priznati njihovo nadoblast ter jim za talca poslati [[Gorazd, knez Karantanije|Gorazda]], ki je bil sin kneza [[Borut, knez Karantanije|Boruta]], in knezovega nečaka Hotimira, ki so ju Bavarci pokristjanili. Boruta je leta 749 nasledil Gorazd, ki pa je umrl že po treh letih vladanja; nasledil ga je bratranec Hotimir. Z vladanjem kneza [[Hotimir, knez Karantanije|Hotimirja]] leta 751 se je začelo [[pokristjanjevanje Alpskih Slovanov|pokristjanjevanje]] Karantancev, ki so ga pod vodstvom karantanskega pokrajinskega škofa [[Modest]]a vodili irski [[misijonar]]ji iz [[Salzburg]]a. Pokristjanjevanje je sprožilo tri neuspele upore. Prvi se je začel po Modestovi smrti (763), drugi 765, vendar je knez oba hitro zatrl. Zadnji upor se je začel po smrti kneza Hotimirja, leta 769, in je trajal vse do posega bavarskega kneza [[Tasilo III.|Tasila III.]] leta 772. V tem času je nov knez postal [[Valtunk, knez Karantanije|Valtunk]], nadaljeval pa se je tudi salzburški misijon. Prav z delovanjem misijonarjev v Karantaniji je mogoče povezati nastanek slovanskih liturgičnih besedil, ki so bila pozneje (ob koncu 10. in v začetku 11. stoletja) zapisana v [[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikih]].
Po porazu in odstavitvi upornega bavarskega kneza Tasila III. leta 788 je bila v [[Frankovska država|frankovsko državo]] [[Karel Veliki|Karla Velikega]] skupaj z Bavarsko vključena tudi Karantanija. Po uničenju avarskega kaganata 796 in reorganizaciji teritorialne ureditve frankovskih mejnih področij (najkasneje 803) je Karantanija postala del [[Bavarska vzhodna krajina|Bavarske vzhodne krajine]], vendar je še ohranila plemensko notranjo ureditev. Najkasneje v tem času se je na njenem jugu razvila še ena slovanska kneževina: [[Karniola]]. Po Valtunku so Karantaniji vladali domači vladarji [[Pribislav]], [[Semik, knez Karantanije|Semik]], [[Stojmir, knez Karantanije|Stojmir]] in [[Etgar, knez Karantanije|Etgar]].
Ko je knez [[Slavonija|slavonskih]] Slovanov [[Ljudevit Posavski]] leta 819 zaradi nezadovoljstva s frankovskim [[Furlanija|furlanskim]] [[mejni grof|mejnim grofom]] [[Kadolah]]om začel upor, se mu je pridružil tudi del Karantancev. Ob reki Dravi so se v letih 819 in 820 spopadli s Franki in leta 820 požgali samostan v bavarskem [[Bischofshofen|Bischofshofnu]]. Vendar jih je istega leta porazil furlanski mejni grof [[Balderik]] in Karantanija je bila nato nekaj let podrejena furlanskim krajišnikom. Po dokončni zadušitvi Ljudevitovega upora leta 823 so Franki leta 828 reorganizirali upravo in v mejnih plemenskih kneževinah so domače slovanske kneze zamenjali frankovski [[grof]]je. Zadnjega karantanskega kneza Etgarja je zamenjal grof z Bavarske, [[Helmwin]].
===Spor o ozemeljskem obsegu slovanske Karantanije===
[[Slika:Slovanske knezevine v Vzhodnih Alpah.PNG|thumb|desno|250px|Karantansko območje bi bilo lahko sestavljeno tudi iz dveh ali treh manjših kneževin. Vendar pa ta hipoteza ni dosegla večjega odmeva in je bila ostro kritizirana]]
[[Andrej Pleterski]] zagovarja stališče, da je bila Karantanija okrog leta 800 v resnici precej manjša, kot so domnevali starejši zgodovinarji, in sicer naj bi bila osredotočena le na osrednji in južni del današnje Koroške.<ref name="Pleterski, A. 1996. Str. 520">Pleterski, A. (1996). Str. 520.</ref> V vzhodnoalpskem prostoru naj bi tedaj poleg te male Karantanije in poleg še bolj južne Karniole obstajala vsaj še ena kneževina na zahodnem in severozahodnem delu vzhodnoalpskega prostora, ki naj bi nosila ime Liburnija. Do takega sklepa je Pleterski prišel predvsem na podlagi nove interpretacije tistega dela razprave ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', ki govori o posvetitvi treh cerkva v vzhodnoalpskem prostoru. Po njegovem moramo besedilo brati tako, da se nanaša na neko območje v soseščini Karantancev, ne pa na Karantance , pri čemer ime Liburnija razlaga kot ime te pokrajine, ki se razteza na severovzhod vsaj do Ad Undrimas (Ingeringa).<ref>Gre za interpretacijo stavka ''»Qui venientes Carantanis dedicaverunt ibi ecclesiam sanctae mariae et aliam in Liburnia civitate seu ad Undrimas et aliis quam plurimis locis.«'' Za Pleterskega interpretacijo glej v: Pleterski, A. (1996). Str. 520-525.</ref> Pleterski se pri svoji hipotezi opira tako na novejše arheološke raziskave o manjšem ozemeljskem obsegu stare Karantanije,<ref name="Pleterski, A. 1996. Str. 520"/> kot tudi na povezovanje Brižinskih spomenikov z žensko samostansko skupnostjo v [[Milstatt]]u, domnevnem središču Liburnije.<ref>Pleterski, A. (1996). Str. 525-528.</ref> Po njegovem knez [[Domicijan Koroški|Domicijan]] v Konverziji pri navajanju karantanskih knezov ni bil omenjen prav zaradi tega, ker pač ni bil karantanski, ampak liburnijski knez.<ref>Pleterski, A. (1996). Str. 526.</ref>
Pleterski dopušča možnost, da je ob srednji Muri obstajala še ena, po imenu neznana kneževina, ki bi jo lahko nakazovala skupina cerkva na tem področju.<ref>Pleterski, A. (1996). Str. 525.</ref> Tako bi se na področju, ki ga običajno označujemo za karantansko, nahajale tri slovanske kneževine. Hipoteza o večjem številu kneževin na vzhodnoalpskem področju pa ni naletela na ugoden odmev med ostalimi zgodovinarji. [[Peter Štih]] se v svoji kritiki osredotoča na to, da Pleterski napačno razlaga sporni odlomek iz Konverzije in da sta Liburnija in Ad Undrimas umeščena znotraj karantanske kneževine.<ref>Štih, P. (1997). Str. 114-118.</ref> Konverzija ''civitas'' dosledno uporablja za kraj, ne pa za deželo, poleg tega pa je v času pisanja Konverzije po njegovem mnenju domnevna Liburnija očitno že spadala v okvir Karantanije.<ref>Štih, Peter (1997). Str. 118.</ref> [[Igor Grdina]] pa je kritiziral predvsem ideje Pleterskega o liburnijski ženski samostanski skupnosti in njeni povezavi z Brižinskimi spomeniki.<ref>glej v Grdina, I. (1997).</ref>
===Karolinška Karantanija med 820/828-900===
[[Slika:Karantanija after 828.PNG|thumb|right|250px|Karantanska grofija po frankovski upravni reformi iz leta 828]]
Morda že po uporu [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]],<ref>Grafenauer Bogo (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 246-247.</ref><ref name="CET131">Čepič et al. (1979). ''Zgodovina Slovencev''. Ljubljana, Cankarjeva založba. Str. 131.</ref> najkasneje pa s frankovsko upravno reformo iz leta 828, do katere je prišlo predvsem zaradi bolgarske nevarnosti,<ref name="CET131"/> so s [[Helmwin]]om, ki sta mu sledila [[Albgar]] in [[Pabo]], na oblast prišli vojvode bavarskega rodu (''duces Bagoarii'').<ref name="KM"/> Le-ti so imeli deželo v grofovski upravi (''in comitatum'').<ref name="KM">Kos Milko. [http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc ''Conversio Bagoariorum et Carantanorum'']. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.</ref> Med zgodovinarji prevladuje teorija, da so Karantanci leta 820 oziroma najkasneje leta 828 svoje kneze in notranjo samostojnost zgubili, in da je prav tedaj tuji grof Helmwin zamenjal odstavljenega slovanskega kneza [[Etgar, knez Karantanije|Etgarja]]. Na to lahko sklepamo iz dveh posrednih dokazov. Kot prvo se po Ljudevitovem uporu Karantanci, [[Karniola|Karniolci]] in [[Avari]] kot (notranje) samostojni narodi ne omenjajo več,<ref name="CET131"/><ref>Kos, M. (1933): str. 73</ref> kot drugo pa se v Karantaniji že leta 822 pojavi prvi zabeleženi frankovski fevd.<ref>Grafenauer , B. (2000): str. 246.</ref> Pojavljajo pa se tudi ločena mnenja. Manj radikalno je npr. mnenje Herwiga Wolframa, da darovanje Bavarca Matherija še ne predstavlja padca rodovne kneževine, ampak pomeni šele pripravljanje terena za kasnejšo uvedbo grofovske uprave.<ref>Herwig Wolfram (1991): str. 184-185.</ref> Bolj radikalna, a na splošno nesprejeta hipoteza pa pravi, da so ti vojvode bavarskega rodu (''duces Bagoarii'') pravzaprav karantanski (in ne bavarski) vojvode, ki so v svoji deželi Karantaniji poleg vojvodske oblasti dobili še grofovsko upravo.<ref>primerjaj z: Šavli, J. (1995): str. 26.</ref> Toda prav uvajanje grofovske uprave, ki je institucija frankovske države za urejanje notranjih razmer, je neposredni dokaz, da sta Karantanija in Karniola izgubili notrano samostojnost z gentilno upravo, in da sta bili očitno vključeni v frankovsko državo.<ref>Grofovska frankovska uprava je nedvomno zamenjala gentilno domačo upravo- v Karantaniji je bil nosilec grofovske oblasti na začetku Helmwin, na področju nekdanje Karniole pa se v tridesetih letih omenja grof Salacho. Glej v:Simoniti & Štih (1996): str. 48.</ref>
Kakorkoli že, Karantanija je bila vsaj od leta 828 naprej vse bolj trdno vpeta v frankovski upravni in fevdalni sistem. Karantanija, ki so ji vladali grofje bavarskega rodu, je bila obenem že od leta 828 del frankovske Vzhodne prefekture, ki je zajemala tudi območja Zgornje Panonije, [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]] in [[Karniola|Karniole]]. Frankovski vladar [[Ludvik Nemški]] je spoznal, da velika Vzhodna prefektura ustvarja uporne prefekte, zato je iz prefekture izločil Spodnjo Panonijo in Karantanijo.<ref name="GBX"/> Preostanek prefekture je leta 854 prepustil v upravo svojemu sinu [[Karlman Bavarski|Karlmanu]].<ref name="GBX">Grafenauer, B. (2000): str. 247-248.</ref> Toda tudi Karlman se je že kmalu uprl svojemu očetu, tako da je med letoma 857 in 861 pregnal Ludviku zvestega grofa v Karantaniji, verjetno pa tudi spodnjepanonskega grofa [[Kocelj|Koclja]].<ref>Simoniti, V.; Štih, P. (1996): str. 59.</ref> Tako je Karlman Vzhodni prefekturi zagotovil meje v starem obsegu. Odtlej pa do leta 887 je bil prefekt hkrati tudi karantanski grof.<ref name="GBX"/> Združitev obeh oblasti v isti osebi je imelo pomembne posledice v karantanski etnogenezi, saj se je ime Karantanija kmalu razširilo na celotno Vzhodno prefekturo. Vzhodna prefektura-Karantanija je vključevala celotno ozemlje Alpskih Slovanov, s tem pa se je hitro razširila tudi karantanska etnična pripadnost, med drugim tudi zaradi tega, ker je bila plast fevdalcev še prešibka in so se oblastniki morali naslanjati na slovansko plemensko tradicijo.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 266.</ref>
[[Slika:Regnum Carantanum.PNG|thumb|left|200px|»Karantansko kraljestvo« pod Arnulfom Koroškim, brez morebitnih ozemelj med Savo in Dravo]][[Slika:Johann Jakob Jung Ludwig das Kind und Arnulf von Kärnten.jpg|thumb|desno|200px|[[Arnulf|Arnulf Koroški]] je bil sprva vladar v Karantanskem regnumu, nato pa je postal cesar. Na sliki je prikazan s svojim sinom Ludvikom "Otrokom"]]
Karlman ni imel zakonitih sinov, zato je nezakonskemu sinu [[Arnulf Koroški|Arnulf]]u poskušal omogočiti čim boljše možnosti za družbeni vzpon: omogočil mu je, da so mu Franki priznali fiktivni status polnopravnega Karolinga, tako da je dobil tudi naziv sin iz kraljevske družine (''filius regalis'').<ref>MacLean , S. (2005): str. 234.</ref> Ko je Karlman leta 876 zavladal nad Bavarsko, Karantanijo in vso (tudi Kocljevo) Panonijo, je že leta 876 Karantanijo in Panonijo dodelil kot »[[Regnum Carantanum]]« (izraz ''regnum''- »kraljestvo« - je tedaj označeval vplivno vojvodsko območje in ne kraljevine) za svojega nezakonskega sina Arnulfa. Ko je Karlman leta 880 umrl, je Karlmanov brat Ludvik III. nečaku Arnulfu še naprej pustil njegov »regnum«.<ref name="KM83">Kos, M. (1933): str. 83.</ref> Le-ta je obsegal območje Karantanije, Zgornje in Spodnje Panonije ter grofijo ob Savi.<ref name="BG 249">Grafenauer, B (2000): str. 249.</ref> Darovnice iz tistih časov kažejo, da je imel Arnulf v Karantanskem »regnumu« celo kraljevske prerogative podeljevanja fevdov,<ref name="#1">MacLean, S. (2005): str. 136.</ref> kar kaže na notranjo samostojnost tega območja. Po smrti strica Ludvika III. leta 882 se je Arnulfov položaj še okrepil, saj je najkasneje v tem času postal zelo dejaven v bavarski politiki, kjer je tega leta že nastopal tudi kot bavarski voditelj (''princeps Baiovariorum'').<ref>Štih, P. (1986): str. 229.</ref> V letih med 882 in 887 se omenja tudi ''Regnum Arnulfi'', kjer pa hkratno omenjanje Bavarcev in Slovanov daje slutiti, da gre za novi ''regnum'', ki vključuje tako Bavarsko kot dotedanji Karantanski ''regnum''. Arnulf v tem času v odnosu do frankovskega kraljestva doseže skoraj popolno notranjo in zunanjo samostojnost: sam podeljuje kraljeve posesti, sam imenuje upravitelje pokrajin, se na lastno pest vojskuje z [[Velikomoravska|velikomoravskim]] knezom [[Svetopolk]]om in z njim neodvisno od ostalih Frankov sklepa premirje.<ref>Štih, P. (1986): str. 218.</ref><ref name= "BG 248">Grafenauer, B (2000): str. 248.</ref> Karantanski ''regnum'' in bavarsko-karantanski ''Regnum Arnulfi'' sta leta 887 omogočila, da se je na državnem zboru v Triburu/Trieru pojavil tudi Arnulf z vojsko Bavarcev in karantanskih Slovanov in osvojil frankovsko oblast.<ref>''Annales Fuldenses'' navajajo ta prihod kot ''Arnolfus cum manu valida Noricorum et Sclavorum supervenit…'' Izvleček iz ''Annales Fuldenses'' iz: Palacký František (1844). ''Geschichte von Böhmen, grösstentheils nach Urkunden und Handschriften''. Str. 143</ref>
V času Arnulfove vladavine so bila karantanska območja v panonskem nižavju izpostavljena napadom Velikomoravske. Velikomoravski vladar Svetopolk je zbral vojsko se v letih 882-884 zelo uspešno bojeval z Arnulfom: Panonija je bila tedaj opustošena, mnogi podložniki pobiti, voditelji bodisi odvedeni v ujetništvo bodisi iznakaženi in zatem vrnjeni (nekaterim so odsekali roko, drugim jezik, tretjim spolovila).<ref>Reuter, T. (1992): str. 110.</ref> Na vzhodu usodno oslabljena Karantanija je kmalu zatem dočakala invazijo [[Madžari|Madžarov]]. Ironija usode je, da je prav Arnulf, ki se je hotel maščevati Velikomoravcem, leta 892 kot svoje zaveznike v boju z njimi poklical Madžare; ko pa je leta 894 Svetopolk umrl, so se Madžari obrnili proti Arnulfu in vdrli v Panonijo.<ref name="KM83"/><ref name="KM 85">Kos, M. (1933): str. 85.</ref> Madžare je tedaj vodil [[Álmoš Madžarski|Álmoš]], napade pa je nadaljeval njegov sin [[Árpád Madžarski|Árpád]]. Da bi se ubranil pred madžarskim navalom, se je Arnulf obrnil na vazalnega slavonskega kneza [[Braslav (panonski knez)|Braslava]] in mu prepustil področje Spodnje Panonije z [[Blatenski kostel|Blatenskim kostelom]].<ref>Štih Peter (2001): str. 73.</ref> S tem je bilo iz območja (nekdanjega) Karantanskega ''regnuma'' izločeno veliko področje. Tako je pod oblast Braslava za zelo kratek čas prišlo tudi območje okrog [[Ptuj]]a. Toda boj Braslava proti Madžarom je bil brezupen. Braslav se po letu 896 ne omenja več. Poleg opustošene Panonije je bil splošni razlog za šibkost frankovskega sveta proti Madžarom, da številna mesta in gradišča niso imela dovoljenja za utrditev.<ref name= "BE 125">Bovo, Elisabetta et al. (1998): str. 125.</ref> Madžari pa so v [[Evropa|Evropo]] prinesli uporabo konjskega [[streme]]na, ki ga Evropejci dotlej niso poznali, in ki je omogočalo spretno premikanje na plemenitih jahalnih konjih, nenadne napade, hlinjenje pobegov in pripravljanje zased,<ref name= "BE 125"/> zato so Madžari kot konjeniško ljudstvo zlahka obvladali panonske stepe. Panonijo so zasedli že najkasneje v letih 899/900.<ref>Štih Peter (2001): str. 81-82.</ref> V letu 899 je umrl tudi Arnulf.<ref name="KM 85"/><ref name="SP 82">Štih, P. (2001):str. 82.</ref>; najkasneje leta 900 so Madžari Panonijo povsem opustošili in zasedli.<ref name="BG 249"/><ref name="SP 82"/>
===Karantanija v času madžarske nevarnosti===
[[Slika:Kalandozasok.jpg|thumb|levo|250px|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
[[Slika:Karantanija 907-952.PNG|thumb|desno|250px|Okrnjena Koroška- Karantanija v času prodora Madžarov]]
Karantanska zgodovina vse do leta 976 ni povsem jasna. Viri poročajo, da leta 900 na madžarskem ozemlju ni bilo niti ene krščanske duše več.<ref name="SVPŠ86">Simoniti & Štih (1996): str. 86.</ref> 5. julija 907 je bil pri Bratislavi zlomljen nemški odpor proti Madžarom in v tem spopadu je padel tudi upravitelj Karantanije [[Liutpold Bavarski|Liutpold]].<ref name="SVPŠ86"/> Spremenila se je vsa vzhodna karantanska meja, pa tudi del južne in severne. Tako je bilo začasno izgubljeno področje srednjega Pomurja ter skoraj vse ozemlje današnje Slovenije.<ref>Čepič et al. (1979): str. 152.</ref> Na jugozahodu so Madžari namreč sledili ostankom rimske ceste proti Italiji (v smeri današnjih mest Ptuj- Celje-Ljubljana).<ref name="SVPŠ86"/> Čeprav so bila izgubljena ogromna karantanska področja in je bil izgubljen ozemeljski stik Karantanije z Zahodnimi Slovani, so madžarski vpadi po drugi strani zavrli prodor nemške kolonizacije med Karantance.<ref>Simoniti & Štih (1996): str. 87.</ref> Konec obdobja negotovosti je naznanjalo šele leto 949, ko je bavarsko-karantanska vojska uspela prodreti v osrčje Madžarske.<ref>Simoniti & Štih (1996): str. 101.</ref> Le malo kasneje, leta 955, je [[Nemci|nemški]] kralj [[Oton Veliki]] uspel Madžare premagati v bitki pri [[Augsburg]]u ob reki Lech.<ref>Pal, E. (2001): str. 14-15.</ref>
Zlasti nemško zgodovinopisje se je postavilo na stališče, da je bila vojvodina Karantanija ponovno vzpostavljena šele leta 976.<ref>Npr. omemba v Herwig Wolfram: str. 186.</ref> Karantanija naj bi imela namreč vse od propada »Karantanskega kraljestva« pa do leta 976 za vojvodo bavarskega vladarja. Mnenja o tedanji povezavi med Karantanijo in Bavarsko so sicer deljena - verjetneje imamo opraviti s [[personalna unija|personalno unijo]] med dvema vojvodinama,<ref name="GB252253">Grafenauer, B. (2000): str. 252-253.</ref> morda pa je bila Karantanija res šele leta 976, ko je bila politično ločena od Bavarske, povzdignjena tudi v vojvodino.<ref name="#2">Simoniti, V.; Štih, P. (1996): str. 104.</ref><ref name="HW">Herwig, W. (1991): str. 186.</ref> Grafenauer v zvezi s tem npr. opozarja na tri situacije:<ref name="GB252253"/>
* liutpold [[Bertold Bavarski|Bertold]] je že od leta 927 do 937 nastopal kot vojvoda (''dux'') Karantanije/Koroške, med tem ko je na Bavarskem kot vojvoda deloval njegov brat [[Arnulf Bavarski|Arnulf]] (907-937)- leta 935 je kot kaže bila vsa oblast celo združena v rokah Arnulfa, ki je tedaj omenjen kot »vojvoda Bavarcev in Karantancev«;
* viri o posebnem položaju Karantanije/Koroške tudi po letu 937 ne presahnejo - Bertold, ki je tedaj postal vojvoda na Bavarskem (937-949), se sicer poslej omenja le kot bavarski vojvoda- toda nemški kralj je na Bavarsko in v Karantanijo pošiljal ločenega kraljevega poslanca (walpota), kot da bi šlo za dve ločeni deželi;
* v virih iz srede 10. stoletja se pojavlja izraz »Bavarci in Karantanci«, kar kaže na poseben status Karantanije proti Bavarski.
===Pretapljanje starega reda v klasično Koroško===
[[Slika:Karantanija 990.PNG|thumb|right|250px|Minimalni obseg Koroške (Karantanije) okrog leta 990. Šrafirana ozemlja so morda prav tako pripadala vojvodini]]
Še preden je bila Karantanija tako ali drugače ločena od Bavarske, je doživela drugo in zadnjo kratkotrajno veliko ozemeljsko razširitev. Leta 952 je namreč [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetorimski]] [[cesar]] [[Oton I. (svetorimski cesar)|Oton I.]] njenemu ozemlju dodal severnoitalijansko področje s celotno [[Veronska krajina|Veronsko krajino]].<ref>Simoniti, V.; Štih, P. (1996): str. 101.</ref><ref name="GJ65"/> Starejše slovensko zgodovinopisje zato govori tudi o nastanku tim. »Velike Karantanije«,<ref name="GJ65">Gruden, J. (1910)</ref> vendar se pridevnik »velika« tedaj ni uporabljal. Karantanija je bila ozemeljsko okrepljena zato, da bi se po eni strani na vzhodu lažje branila proti vpadom [[Madžari|Madžarov]], po drugi strani pa je na jugu omogočila stik nemške države z [[Apeninski polotok|Apeninskim polotokom]].<ref name="CET">Čepič et al. (1979): str. 159.</ref> Njena mejna področja proti Apeninskemu polotoku in proti Panoniji so bila oblikovana v krajine (mejne grofije).<ref name="CET"/>
Karantanija oziroma Koroška, kakor jo od tega obdobja naprej običajno imenujemo, je leta 976 po dolgem času imela vladarja, ki ni bil bavarski vojvoda, toda vojvodina je bila v letih 983-985 in 989-1002 v obliki personalne unije še dvakrat združena z Bavarsko, šele nato pa se je razvoj obeh dežel dokončno ločil.<ref>Štih, P. (1986): str. 225.</ref> Čeprav se je tej večjezični in polietnični vojvodini Koroški morda obetala lepa prihodnost, so takšne upe pokopali dinastični spori med oblastniki.<ref name="HW"/> Proces razpadanja enotne vojvodine se je tako pričel že kmalu po njeni veliki ozemeljski razširitvi. Ozemeljsko močno povečana Koroška tako obvelja za slaboten fevdalni okvir vrste vse bolj samostojnih pokrajin.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 268.</ref> Že leta 995 je zaradi rivalstva za oblast odpadla zelo velika Veronska krajina, ki je bila nato od leta 1002 s Koroško sicer v personalni uniji (koroški vojvoda je bil namreč hkrati tudi veronski mejni grof).<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 255.</ref> Leta 1002 je zaradi političnih trenj cesar od Koroške odcepil tudi Karantansko krajino (kasnejšo [[Štajerska|Štajersko]]), Podravsko krajino, Savinjsko krajino in še [[Kranjska|Kranjsko]] krajino.<ref>Čepič et al. (1979): str. 160.</ref> Ostanki dežele so tako naglo dobivali teritorialno podobo današnje Koroške. V latinskih poimenovanjih namesto starega izraza »Karantanija« (''Carantania'') sicer v 11. stoletju povsem prevlada izraz »Koroška« (''Carinthia'').<ref>primerjaj z: Kos, F. (1911): str. 166.</ref> Kljub temu še v 12. stoletju pri nekem prepisovalcu starih listin najdemo enačenje različic obeh nazivov.<ref>Štih, P. (1986): str. 221.</ref>
Zaradi ločevanja s starejšo zgodovino mnogi že za obdobje po letu 976 uporabljajo izraz [[vojvodina Koroška]]. Pojavlja se tudi mnenje, da je bil koroški vojvoda v teh časih v glavnem cesarjev uradnik in ne več predstavnik klasične plemenske vojvodine (čeprav je bilo večinsko prebivalstvo v njej še slovansko).<ref name="#2"/> Tudi na tedanjem južnem Koroškem (skoraj celotna današnja Slovenija) se okrog leta 1000 namreč naglo raširijo zemljiška gospostva, tako, da oslanjanje na staro slovansko tradicijo ni bilo več potrebno. Sama karantanska etnična pripadnost se je pričela razkrajati z razkrajanjem ozemeljsko povečane Koroške, k temu pa je pripomoglo še okrepljeno neslovansko plemstvo, ki zaradi utrditve svojega zemljiškega gospostva (in to na vsem vzhodno-alpskem prostoru) ni več potrebovalo plemenske vojvodine.<ref name="GB268">Grafenauer , B. (2000): str. 268.</ref> Ne glede na to so ostanki karantanske (oziroma koroške) posebne identitete preživeli še vse do začetka 16. stoletja.<ref name="GB268"/> Potomci karantanske etnične skupnosti iz 9. in 10. stoletja so bili naslednja stoletja zgolj še Slovani (»Slovenci«), v 19. stoletju pa se je med njimi izoblikovala slovenska narodna identiteta. Mehanicistična delitev na karantansko (pred letom 976) in koroško obdobje (po letu 976) je zaradi opisanih zveznih procesov sicer poenostavljanje, dejstvo pa je, da se nekje v drugi polovici 10. stoletja naglo izoblikujejo značilnosti klasične koroške politične organizacije brez pomembnih elementov karantanske plemenske grofije/vojvodine.
==Politična in družbena ureditev==
===Slovanska družbena ureditev===
Na vrhu karantanske družbe je bil '''knez''' s pripadniki svoje rodbine,<ref>Štih, P. (2001): str. 39.</ref> ki so morda s še nekaterimi drugimi odličniki<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 100.</ref> predstavljali privilegiran sloj, to je karantansko plemstvo. Knežja družina je imela sredi 8. stoletja že zagotovljeno dedno oblast, knez je opravljal funkcijo vrhovnega sodnika, zastopnika za zunanje zadeve, pripadale so mu nekatere javnopravne dajatve, opiral pa se je tudi na svoje lastne vojaške sile.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 105-108.</ref> V povezavi z oblastnikom je tudi pravni institut, ki se imenuje '''pojezda'''. Pojezda pomeni, da je oblastnik, ki je jezdil od kraja do kraja, na licu mesta izvrševal svojo oblast.<ref name="#3">Štih, P. (2001): str. 48.</ref> Za vzdrževanje takšnega potujočega dvora so morali poskrbeti prebivalci, ki so živeli na območju, kjer se je knez mudil.<ref>Škrubej, K. (2002): str. 40.</ref>
Vir iz 9. stoletja poleg kneza in njegove družine omenja visoke upravne funkcionarje. Slovanskega naziva zanje ne poznamo, vir pa jih imenuje »prvaki« (''princeps'') oziroma »visoki upravitelji- '''knezi'''/grofje« (''comites'').<ref name="ŠK38 ">Škrubej, K. (2002): str. 38.</ref><ref>Grafenauer, B. (2000): str. 142.</ref> Na Karantanskem ozemlju je živela vrsta '''plemen''', čeprav med njimi po imenu danes poznamo le dve: Hrvate<ref>vprašanje karantanskih Hrvatov izčrpno obdela Grafenauer. Glej v: Grafenauer, B. (2000): str. 157.-185.</ref> in Dudlebe,<ref>Herwig, W. (1991): str. 177.</ref> Če lahko Dudlebe tako ali drugače povezujemo z Germani, saj se pri njih pojavlja osebno ime *Deudo- (npr. v obliki Dietleip, Ditlef),<ref>Popowska-Taborska, H. (2005): str. 85.</ref> je etnonim Hrvat precej trši oreh in etimologi glede njegovega izvora niso prišli do splošno sprejete razlage. Izvor imena Hrvat med drugim lahko iščemo v izposojenki iz germanskega izraza za bojno opravo (*''hurwa''), v domnevni obliki rogatih hrvaških čelad (*''kъerv''- »rogat«), nekateri ime razlagajo z iranskim izrazoslovjem, drugi pa ga iz takšne ali drugačne perspektive (keltske, iranske, skitske…) izvajajo iz iste osnove, ki je podlaga za etnonim Srb.<ref>Popowska-Taborska, H. (2005): str. 79-80.</ref>
Lokalni patriarhalni voditelji (verjetno na ravni zadružnih vasi) so se imenovali '''župani'''.<ref>Štih, P. (2001): str. 43-44.</ref> Pod župani so vsaj ponekod poznali nižje vodstvene položaje- tako nek vir omenja župana (''jopan''), ki je imel vodilno vlogo tudi na območju, kjer sta delovala dva njegova upravitelja (''actores'')<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 133.</ref> Župane so nekateri imeli za potomce nad Slovani gospodujoče turško-tatarske plasti, vendar pa obrska nasilja niso vodila k nastanku razredne države, institut župana pa se pojavlja zgolj pri Južnih Slovanih.<ref name="VS4445 ">Vilfan, S. (1991): str. 44-45.</ref> V času razseljevanja so bile '''župe''' verjetno na krvnem sorodstvu utemeljene skupnosti ljudi – po naselitvi pa je župa postala teritorialna enota.<ref name="VS4445 "/>
Karantanski knez naj bi imel oblast nad '''plemensko vojsko'''.<ref>Škrubej, K. (2002): str. 39.</ref> Poleg plemenske vojske pa je imel knez na razpolago '''koseze''' ali '''kosaze'''. Koseze nemški viri prevajajo z izrazom ''Edling'', kar označuje bodisi [[družiniki|družinike]] bodisi plemstvo.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 149.</ref> Še v 12. in 13. stoletju so kosezi imeli položaj nižjih plemičev, ki je bil enakovreden položaju [[ministeriali|ministerialov]].<ref name="ŠP41 "/> Kosezi so kot poseben karantanski družbeni sloj obstajali že sredi 8. stoletja.<ref name="ŠP41 ">Štih, P. (2001): str. 40.</ref> V njih nemara lahko prepoznamo družinike <ref name="ŠP41 "/><ref>Korošec, P. (1990): str. 22.</ref> oziroma vsaj neko vojaško silo (verjetno konjeniško), ki je bila povezana s knezom.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 110, 120.</ref> V kosezih je zato moč videti tudi nastajajoče plemstvo.<ref name="KP20 "><Korošec, P. (1990): str. 20.</ref> Kar lahko z gotovostjo trdimo je, da gre za privilegiran vojaški sloj, saj so kosezi živeli izven sistema žup, imeli so svoje lastne posesti in svojo lastno organizacijo, podrejeni pa so bili zgolj knezu.<ref>Vilfan, S. (1991): str. 45.</ref> V Karantaniji kot jo poznamo iz pisnih virov so se na '''veči''' zbirali le še kosezi in ne več celotno ljudstvo.<ref name="KP20 "/> Večo lahko opredelimo kot obliko kolegialnega organa in je pomenila zbor določene skupine ljudi.<ref name="#3"/>
Večina slovanskega ljudstva je pripadala običajnim '''svobodnjakom'''. Ta najširši sloj prebivalstva je živel v okviru žup.<ref name="ŠK38 "/> Kljub temu so v Karantaniji poznali tudi '''sužnje''', ki pa so verjetno izvirali predvsem iz vrst vojnih ujetnikov in so bili običajno zaposleni na velikih knežjih dvorih, morda pa tudi na manjših koseških dvorih.<ref name="VS46">Vilfan, S. (1991): str. 46.</ref> V viru iz 9. stoletja so omenjeni kot sužnji (''servi'').<ref name="ŠK38 "/> Status staroselcev ali '''Vlahov''' v karantanski družbi pa ni jasen.<ref name="VS46"/> Prav tako je težko opredeljevati tudi vlogo poganskih duhovnov.
===Ustoličevanje karantanskih knezov===
{{Glavni članek|Ustoličevanje koroških vojvod}}
[[Slika:Klagenfurt Landhaus Großer Wappensaal Fürstenstein 19072006 6295.jpg|thumb|right|200px|[[Knežji kamen]]]]
Starodavni obred ustoličevanja karantanskih knezov v slovanskem jeziku je v karantanskem času potekal na '''[[Knežji kamen|knežjem kamnu]]''' na Krnskem gradu. Obred se je v spremenjeni obliki ohranil tudi po ukinitvi plemenske kneževine, nastanku grofije in pozneje [[Koroška (vojvodina)|vojvodine Koroške]] in je bil v uporabi vse do prve polovice [[15. stoletje|15. stoletja]] (1414).
Zaradi svoje nenavadne oblike je obred zbujal zanimanje sodobnikov in poznejših piscev. O njem sta pisala med drugimi [[Janez Vetrinjski]] in [[Enej Silvij Piccolomini]] (kasnejši papež Pij II.), opisan pa je tudi v knjigi [[Jean Bodin|Jeana Bodina]] ''Six livres de la Republique'', iz katere je o njem bral tudi ameriški politik [[Thomas Jefferson]]. Na podlagi njegovega zaznamka v knjigi so se pojavile teorije, da naj bi ga obred navdihnil pri pisanju [[Združene države Amerike|ameriške]] [[Deklaracija o neodvisnosti ZDA|Deklaracije o neodvisnosti]], saj naj bi iz obreda prevzel zamisel o suverenosti ljudstva. Toda takšne razlage niso prepričljive in v današnjem zgodovinopisju nimajo veliko zagovornikov.<ref>[[Peter Štih]], »O modernem (ne)razumevanju in (ne)poznavanju stare zgodovine na primeru ustoličevanja koroških vojvod«, v ''[[Miroslav Stiplovšek|Stiplovškov]] zbornik'', ur. [[Dušan Nećak]]. Ljubljana, 2005, str. 33-42</ref> Andrej Pleterski je na podlagi primerjalne metode rekonstruiral obredni pomen karantanskega ustoličevanja<ref>Pleterski Andrej (1999): ''Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov''. Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana.</ref>
Knežji kamen je danes tudi na nacionalni strani [[slovenski evrokovanci|slovenskega evrokovanca]] za dva centa.
===Frankovska družbena ureditev===
[[Slika:Vojvodski stol.jpg|thumb|right|200px|Vojvodski stol je za vojvode postal simbol fevdalne oblasti nad Karantanijo in nato nad Koroško]]
Z nastopom Frankov se v karantanski družbi pričenja uvajati tudi frankovska družbena ureditev. Ta ureditev je predpostavljala uvajanje krščanstva, kar je prizadelo predvsem poganske duhovnike. Franki so vpeljali svoj upravni sistem, ki je temeljil na uvajanju grofovske uprave, grofijam pa so načelovali visoki upravitelji-'''[[grof]]je'''.<ref name="VS58">Vilfan, S. (1991): str. 58.</ref> Grof je bil vojaški poveljnik, obenem pa je načeloval tudi zborom svobodnjakov.<ref name="VS58"/> Ob mejah so Franki vzpostavljali mejne grofije (ali krajine), ki so jim načelovali '''mejni grofje'''.<ref name="VS58"/> Te mejne grofe so vzhodno-alpski Slovani poimenovali kar s svojim izrazom '''knez'''.<ref name="VS58"/> Frankovski '''kralj''' je po mejnih grofijah pošiljal svoje kraljeve '''odposlance''' (''missi dominici'')- po enega za posvetne in po enega za cerkvene zadeve.<ref name="VS58"/>
Franki so v Karantanijo pričeli uvajati '''[[fevdalizem]]'''. Najprej so takšno usodo doživele pokrajine, ki so se nahajale v karantanski soseščini- npr. v Istra že leta 804 srečujemo trenja med istrskim oblastnikom in Slovani.<ref>Vilfan, S. (1991): str. 59.</ref> Do pojava fevdalnih odnosov je prihajalo tudi v sami Karantaniji. Tako je leta 822 Bavarec Matheri podaril svojo posest brižinskemu samostanu.<ref>Wolfram, H. (1991). Str. 184.</ref> Deželno-knežje cerkve so po odstranitvi domačih knezov v obdobju 820-828 očitno prešle na krono, saj so z '''darovnico''' krone leta 860 dve takšni cerkvi postali salzburški.<ref name="GB117">Grafenauer, B. (2000): str. 117.</ref> Zemljiška gospostva so na področju vzhodno-alpskih Slovanov sicer nastajala zaporedoma: že okrog leta 800 na področju Vzhodne krajine ob Donavi, okrog 840 v Spodnji Panoniji.<ref name="GB117"/> Vladarjevo poklanjanje fevdov je bilo še posebej izrazito v času vladavine Arnulfa.<ref name="#1"/> Naj južnem karantanskem ozemlju (današnja Slovenija) šele ponovna uvedba mejnih grofij po madžarskih vpadih ter ustanavljanje novih zemljiških gospostev v zgornjem Posavju in ob Posočju šele okrog leta 1000 vzpostavijo pogoje za dokončno prevlado zahodnoevropskega fevdalnega reda.<ref name="GB117"/><ref>Vilfan, S. (1991): str. 60.</ref>
Franki oziroma Nemci so sicer obdržali mnoge institute karantanske plemenske države- npr. pojem vojvodstva, stare dvore, koseze, župane in celo del visokega plemstva.<ref>Vilfan, S. (1991): str. 61.</ref> Zaradi uvajanja fevdalnih procesov pa so najkasneje v času vladavine Karlmana ali njegovega sina [[Arnulf Koroški|Arnulfa Koroškega]] kot simbol fevdalne oblasti v Karantaniji sicer postavili tim. »'''[[vojvodski stol|Vojvodski prestol]]'''«- služil je poklonitvi fevdalcev novemu kralju, čeprav je imel morda že kmalu dodan tudi zahodni sedež, na katerem je sedel (koseški) sodnik.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 277-288.</ref> To kljub vsemu pričuje o krepitvi fevdalnega sistema v Karantaniji. Vojvodski stol bi po mnenju Koroščeve sicer lahko nastal tudi okrog leta 800, ko naj bi frankovsko upravo v deželi namesto domačega kneza pričel izvajati grof, zahodni sedež pa naj bi po njenem mmenju dal okrog leta 1000 postaviti šele palatinski grof.<ref>Korošec, P.(1990): str. 33-34.</ref>
==Karantanska religija==
===Pogansko obdobje===
Vir iz okrog leta 800 za vzhodno-alpske Slovane pravi, da so častili gore, drevesa, studence, reke, živali, obenem pa so ti Slovani prerokovali prihodnost.<ref name="GB189">Grafenauer, B. (2000): str. 189.</ref> Arheološko je potrjeno, da so ti Slovani globoko verovali v zagrobno življenje.<ref>Korošec, P. (1990): str. 21.</ref><ref>Primerjaj tudi z: Grafenauer, B. (2000): str. 189</ref> Poslanica bavarskemu knezu Tasilu o vzhodno-alpskih Slovanih omenja, da le-ti ne verujejo v krščanskega Boga, pač pa molijo [[malik]]e.<ref>Kos, M. (1933): str. 59.</ref> Grafenauer na osnovi primerjave s [[Prokopij]]evim besedilom o slovanskem bogu stvarniku bliska in s kasnejšimi ljudskimi šegami, pravi, da so vzhodno-alpski Slovani poznali mnogoboštvo, med temi bogovi pa je eden zavzemal osrednje mesto.<ref name="GB189"/> O imenih teh starih karantanskih in karniolskih božanstev žal nimamo ohranjenih pisnih virov.
V slovenskih ljudskih pripovedih se je zelo dobro ohranil predvsem lik sončnega junaka [[Kresnik (bog)|Kresnika]], čeprav njegovega imena iz poganskega obdobja ne poznamo. Kljub nekaterim drugačnim mnenjem je Zmago Šmitek v obširni analizi pokazal, da je junak Kresnik zelo verjetno predelava slovanskega božanstva [[Svarožič]]a.<ref>Šmitek, Z. (20129: str. 111-136.</ref> Po ruski mitologiji naj bi bil Svarožič sin [[Svarog]]a. Na nekdanje čaščenje Svaroga (ali vsaj Svarožiča?) bi na Slovenskem lahko kazali toponimi kot so Twaroch, Svare in Svarje in ime kmetije Svarošek.<ref>Šmitek, Z. (2004): str. 331.</ref> Zelo pogosto je na Slovenskem čaščen tudi Zeleni Jurij, ki morda predstavlja (sicer pod očitnimi krščanskimi vplivi) predelano slovansko božanstvo, ki se drugod pojavlja z imenoma [[Jarilo]] in [[Jarovit]].<ref>Šmitek, Z. (2012): str. 169-197; zlasti uvodna stran 169.</ref>
[[Slika:Slavic Ritual Angle.PNG|thumb|levo|250px|Ena od možnih zasnov obrednega kota med tremi kultnimi mesti. Takšne prostorske razporeditve so bile odkrite tudi na ozemlju Karniole in Karantanije]]
Obstaja verjetnost, da so Karantanci častili [[Perun]]a, [[Veles (bog)|Veles]]a in [[Mokoš]]. Ti trije božanski liki so bili gotovo čaščeni v karantanski okolici (današnja [[Madžarska]], [[Hrvaška]]…).<ref>Šmitek, Z. (2004): str. 23, 225.</ref> V ljudskem jeziku in pripovedi se je od Prekmurja do Ptuja v zvezi z gromom ohranil izraz ''perun'', ime Velesa je verjetno povezano s »Svetim Velkom« iz slovenske obredne pesmi, ohranjena pa je tudi pripovedka o čarovnici Mokoški.<ref>Ovsec, D. (1991): str. 164-165, 175.</ref> Na osnovi arheološkega raziskovanja in z uporabo primerjalne metode je Pleterski tudi za območje današnje Avstrije in Slovenije potrdil slovanska kultna mesta, ki med seboj sestavljajo kot 23-24 stopinj (naklon [[ekliptika|ekliptik]]e glede na [[ekvator]]).<ref name="PLX"/> V takem obrednem kotu na enem koncu stoji kultno mesto nebeškega božanstva, na drugem zemeljskega božanstva, na tretjem pa nekega ženskega božanstva.<ref name="PLX"/> Osnovni prototip božanstev, ki so bila čaščena na teh mestih, Pleterski vidi prav v Perunu, Velesu in v Mokoš, čeprav dopušča veliko verjetnost, da so tak obredni kot sestavljala tudi kultna mesta trojic drugih božanstev.<ref name="PLX">Pleterski, A. (1996): str. 180-181.</ref> Vlado Nartnik je poskušal dokazovati astronomske povezave med slovenskimi in slovanskimi bajeslovnimi bitji in nekaterimi astronomskimi kategorijam, pri tem pa je v neki manj ambiciozni analizi primerjal slovensko ljudsko pesem o Svetem Valentinu in Svetem Peregrinu, v kateri naj bi po njegovem prvotno nastopala Veles in Perun.<ref>Nartnik, V. (1998): str. 63-64.</ref>
Poleg slovanskih vplivov so med ljudmi neslovanskega rodu razširjala tudi druga verovanja. Z gotovostjo lahko trdimo, da krščanstvo na vzhodno-alpskem področju v 7. in 8. stoletju ni povsem zamrlo.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 188.</ref><ref>Štih, P. (2001): str. 25.</ref> Etnolog [[Slavko Ciglenečki]] pa je z uporabo primerjalne metode pokazal na nekatere povezave med [[Kurent]]om in antičnim kultom [[Kibela|Kibel]]e,<ref name="Ciglenečki Slavko 1999">Ciglenečki, S. (1999): str. 21-31.</ref> kar bi lahko kazalo na vpliv starih antičnih poganskih predstav.
Ko se je v Karantaniji od srede 8. stoletja pričelo uveljavljati krščanstvo, je slovansko staroverstvo doživelo zaton. Prva desetletja uvajanja krščanstva so bila dokaj neuspešna. Nek vir za leto 790 za Alpske Slovane sporoča, da so to »grozoviti pogani«.<ref>Habijan, V. (1997): str. 28.</ref> Ko se je krščanstvo le uveljavilo, je poganstvo sprva živelo skrito za zunanjim krščanskim videzom. To se kaže v poganskem načinu pokopa Karantancev, ki se je obdržal vse do začetka 10. stoletja, še bolj pa verjetno na panonskem ozemlju, kjer so preostali Slovani po prihodu Madžarov opustili krščanstvo in se vrnili k poganstvu- na to kaže skupen pokop žene ob umrlem možu (za pogansko Slovanko namreč po moževi smrti življenje ni imelo smisla).<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 215.</ref> Osrednja Karantanija bi lahko bila precej poganska še v prvi polovici 11. stoletja, v kolikor o tem pričujejo slovanska (nekrščanska) osebna imena.<ref>Primerjaj z: Habijan, V. (1997): str. 40.</ref> Kakorkoli že, pa se v velikem delu Karantanije zavestno poganstvo med 9. in 11. stoletjem umika, ohranili pa so se stari obredi, šege in zagovori.<ref name="#4">Grafenauer, B. (2000): str. 217.</ref>
===Zmaga krščanstva===
[[Slika:Modestus.jpg|thumb|right|200px|Modest Koroški je bil pokrajinski škof med Karantanci]]
Potem, ko sta postala kristjana kneza Gorazd in Hotimir, si je nova vera pričela utirati pot v Karantaniji. Okrog 757 je v tej državi pričel delovati pokrajinski škof Modest.<ref>Grafenaur, B. (2000): str. 202.</ref> Pri uvajanju krščanstva je na začetku prihajalo do velikih uporov, najhujši pa je bil leta 772, saj je moral karantanski dvor, ki sam upora ni zmogel zatreti, na pomoč poklicati Bavarce.<ref>Habijan, V. (1997): str. 19.</ref> Franki in Bavarci so za prisvajanje zemljišč poganskih Slovanov v severni Karantaniji izkoriščali predpis iz leta 777, ki je veleval izgon tamkajšnjih slovanskih poganov.<ref>Habijan, V. (1997): str. 21.</ref> Zaradi šibkosti papeževega položaja je bilo krščanstvo orodje manipulacije v rokah posvetnega frankovskega vladarja, zato praktično ni bilo možnosti, da bi se pri vzpostavljanju cerkvene oblasti nad Vzhodno-alpskimi Slovani oglejski patriarh lahko kosal s salzburškim škofom.<ref name="#4"/> V večjem delu Karantanije je na srečo prevladovala salzburška cerkvena politika z '''irskim načinom misijona''', ki je poudarjal miroljubno širjenje krščanstva in pomen pridobivanja zaupanja med plemenskimi voditelji poganskih ljudstev.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 194.</ref> Medtem, ko je '''frankovski način misijona''' uporabljal nasilje in kaznovanje udeležbe v poganskih obredih z zaplembo premoženja in odvzemom osebne svobode, je irski misijon upošteval poganske šege in običaje in jih načeloma niso nasilno zatirali, ampak so jim poskušali dati novo, krščansko vsebino.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 203-214.</ref><ref>Kos, M. (1933): str. 61.</ref> V praksi pa se tudi na območju irskega načina misijonarjenja pri pokristjanjevanju niso izgonili določeni prisili in pritiskom, saj je poslušnost duhovščini prinašala cerkvene prihodke.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 202.</ref> Pri obredju so misijonarji uporabljali domači slovanski jezik, od konca 8. stoletja dalje pa so bile maše v [[latinščina|latinskem]] jeziku, medtem, ko so predmašne molitve in oblike pokore ostale v slovanskem jeziku.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 208.</ref> V to starejše obdobje pokristjanjevanja lahko postavimo nastanek predlog za verske obrazce, ki so bili zapisani veliko kasneje ([[Rateški rokopis]], [[Celovški rokopis]], morda [[Brižinski spomeniki]]).<ref>Simoniti & Štih (1996): str. 37.</ref>
Po ukazu Karla Velikega so mejo med pristojnostjo salzburškega škofa in oglejskega patriarha leta 803 določili po reki Dravi tudi v sami Karantaniji, ki je bila doslej v celoti pod vplivom salzburške škofije.<ref>Habijan, V. (1997): str. 25.</ref> '''Oglejski misijon''' je bil manj zagnan- še leta 800 je bil njihov misijonar Blandricus, ki je potoval med vzhodno-alpske Slovane in v Panonijo, na svojem misijonu neuspešen zaradi nepoznavanja slovanskega jezika.<ref>Simoniti & Štih (1996): str. 46.</ref> Pokrajinski škofi, ki so po pooblastilu salzburškega škofa delovali v Karantaniji, so imeli do leta 803 enake pristojnosti kot pravi škofje v Salzburgu, v letih 803 in nato 829 pa so bile njihove pristojnosti omejene.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 205.</ref> Z osvojitvijo avarskega ozemlja (frankovska Zgornja in Spodnja Panonija) je prišlo do spremembe tudi pri frankovskem načinu misijona, saj so tudi tam na podlagi izkušnje s poganskimi Sasi ugotovili, da ima nasilje pri uspešnem pokristjanjevanju svoje meje.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 209.</ref> V praksi je pokristjanevanje v frankovskem načinu misijona še naprej povzročalo prisilo, še naprej pa je veljala tudi določba, da se zapleni vsako naselje, kjer prebivalstvo opravlja poganske obrede.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 2011, 214.</ref> Kjer je prihajalo do nasilnega pokristjanjevanja z izganjanjem, je prišlo do selitev slovanskega prebivalstva,<ref>Habijan, V. (1997): str. 28-29.</ref> Tudi upor Ljudevita Posavskega je bil še povezan tudi s protikrščanskimi občutji. Tako je bila leta 822 ponovno požgana celica Sv. Maksimilijana v Bischofshofnu.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 207.</ref> Po letu 820 pa v Karantaniji ni bilo več uporov, povezanih s pokristjanjevanjem.
Neavtonomna vloga karantanske cerkve je spodbujala karantanske težnje k cerkveni avtonomiji. Z urejanjem razmer so si namreč salzburški škofje, ki so leta 799 v Karantaniji obnovili institut pokrajinskih škofov, želeli več neposredne cerkvene oblasti, zato je bil položaj pokrajinskega škofa Osvalda vsaj po letih 845-850 praktično brez pomena.<ref name="#5">Grafenauer, B. (2000): str. 218.</ref> Pokrajinski škof Osvald je okrog leta 860 neuspešno posredoval pri papežu [[Nikolaj I. (papež)|Nikolaju I.]], ki pa ni dovolil nastanka karantanske cerkvene avtonomije.<ref>Habijan, V. (1997): str. 22.</ref> Darovnice kraljevih posesti v Karantaniji Salzburgu v letu 860 lahko opazujemo v luči salzburških teženj po krepitvi neposredne cerkvene oblasti.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 218-219.</ref> Posledica teh trenj je bila, da se je po Osvaldovi smrti med letoma 863 in 773 prekinila veriga karantanskih pokrajinskih škofov.<ref name="#5"/> Karantanska cerkev je doživela dodaten pretres, ko je velikomoravski vladar Rastislav k sebi povabil bizantinska misijonarja Cirila in Metoda, saj je imel Metod vpliv tudi na upornega spodnjepanonskega kneza Koclja, vendar pa so zahodni kristjani s propadom Koclja zmagali.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 220-221.</ref> V spodnji Panoniji so v času Kocljeve neodvisnosti uveljavili slovanski bogoslužni jezik, med tem, ko so na zahodu tedaj uporabljali le latinsko bogoslužje.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 216.</ref> Po letu 874 je na verskem področju zavladal mir, nov udarec pa je karantansko krščanstvo doživelo z nastopom Madžarov, saj na njihovem ozemlju že leta 900 ni bilo več sledu o krščanstvu.<ref name="SVPŠ86"/> V 10. stoletju je bilo karantansko krščanstvo zlasti na jugu potrebno organizirati na novo, sicer pa o posebnostih tedanjega razvoja nimamo posebnih podatkov.
== Etnična sestava prebivalstva ==
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], ki so največ prispevali k [[etnogeneza|etnogenezi]] Karantancev. Toda gotovo so med njimi prebivali tudi preostanki [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],<ref>Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.</ref> sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v [[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikih]], ki naj bi bili nastali v omenjenem obdobju na ozemlju današnje severne [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]].
{{Geografski položaj
|Center = Karantanija
|Sever = '''Slovani v Češki kotlini'''
|Severovzhod = '''Slovani ob Moravi'''
|Vzhod = '''[[Avari]]'''
|Jugovzhod = '''Panonski Slovani'''
|Jug = '''[[Karniola]]'''
|Jugozahod = '''[[Furlanija]]'''
|Zahod = '''[[Bavarska]]'''
|Severozahod =
}}
== Viri in opombe ==
{{opombe|2}}
== Literatura ==
* Bovo, Elisabetta et al. (1998). ''Korenine srednjega veka''. Ljubljana, Mladinska knjiga.
* [[Rajko Bratož|Bratož, Rajko]], ur., (2000). ''Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo : začetki slovenske etnogeneze = Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche : Anfänge der slowenischen Ethnogenese'', 2 zv. Ljubljana.
* Ciglenečki Slavko (1999): ''Pozni sledovi Kibelinega in Atisovega kulta: O izvoru kurentov in borovega gostivanja''. V: Studia Mythologica Slavica II, 1999, str. 21-31. Založba ZRC, Ljubljana
* Čepič et al. (1979). ''Zgodovina Slovencev''. Ljubljana, Cankarjeva založba.
* Gleirscher, Paul (2000).''Karantanien - das slawische Kärnten''. Klagenfurt, ISBN 3-85378-511-5
* [[Bogo Grafenauer|Grafenauer, Bogo]] (1952).''Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev : Die Kärntner Herzogseinsetzung und der Staat der Karantanerslawen.'' Ljubljana,
* -- (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica.
* Grdina, Igor (1997). [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1997_LETNIK_51_STEVILKA_1.pdf "O Brižinskih spomenikih in okoli njih ali »To ni več naključje«".] ''Zgodovinski časopis'' 51 (1997), s. 121-124.
* Gruden, Josip (1910). [http://www.archive.org/stream/zgodovinaslovens00gruduoft#page/n5/mode/2up179 ''Zgodovina slovenskega naroda'']. Celovec, Družba sv. Mohorja.
* Habjan, Vlado (1997). ''Mejniki slovenske zgodovine. Društvo 2000, Ljubljana.
* Hödl, Günther; Grabmayer, Johannes, ur. (1993).''Karantanien und der Alpen-Adria Raum im Frühmittelalter''. Wien, Köln, Weimar.
* [[Hans-Dietrich Kahl|Kahl, Hans-Dietrich]], ''Der Staat der Karantanen : Fakten, Thesen und Fragen zu einer frühen slawischen Machtbildung im Ostalpenraum'', Ljubljana, 2002;
* Klaić, Nada (1984). "O problemima stare domovine, dolaska i pokrštenja Dalmatinskih Hrvata". ''Zgodovinski časopis'' 38 (1984). S. 253-270.
* [[Paola Korošec|Korošec, Paola]] (1979). ''Zgodnjesrednjeveška arheološka slika karantanskih Slovanov = Archäologisches Bild der Karantanischen Slawen im frühen Mittelalter''. Ljubljana.
* --(1990). ''Alpski Slovani. Die Alpenslawen.'' Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana.
* Kos, Franc(1911).''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku'' . Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Milko. [http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc ''Conversio Bagoariorum et Carantanorum'']. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.
* Kos, Milko (1933). ''Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije''. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.
* MacLean, Simon (2005). ''Kingship and Politics in the Late Ninth Century: Charles the Fat and the End of the Carolingian Empire''. UK, Cambridge University Press.
* Nartnik Vlado (1998). ''Pogansko bogoslovje slovanskega vzhoda in zahoda v luči slovenskih ljudskih pesmi.'' Iz: ''Studia Mythologica Slavica'' I, 1998, str. 61- 73. Založba ZRC, Ljubljana.
* Ovsec Damjan J. (1991). ''Slovanska mitologija in verovanje''. Domus, Ljubljana.
*{{cite book | last = Engel| first = Pál| authorlink = | coauthors = | title = The Realm of St. Stephen, A History of Medieval Hungary | publisher = St. Martin Press | year = 2001 | location = United states | page = | url = | doi = | id = | isbn = 1-85043-977-X}}
* Pleterski, Andrej (1996). [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1996_LETNIK_50_STEVILKA_4.pdf "Mitska stvarnost knežjih kamnov".] ''Zgodovinski časopis'' 50 (1996), s. 481-534.
* -- (1998) [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1998_LETNIK_52_STEVILKA_2.pdf "Lepi, grdi, zli : o metodah, Liburniji, Karantaniji, vojvodskem stolu, Konverziji in Brižinskih spomenikih"]. ''Zgodovinski časopis'' 52 (1998), s. 215-277.
* -- (1996). ''Strukture tridelne ideologije v prostoru pri Slovanih.'' Zgodovinski časopis 50, št. 2, 1996.
* Popowska-Taborska, Hanna (2005). ''Zgodnja zgodovina Slovanov v luči njihovega jezika.'' Založba ZRC, Ljubljana.
* Reuter, Timothy (1992). ''The Annals of Fulda:Ninth Century Histories, Volume 2''. UK, Mnchaster United Press.
* Simoniti, Vasko; Štih, Peter (1996): ''Slovenska zgodovina do razsvetljenstva.'' Celovec, Mohorjeva družba v Celovcu in Korotan Ljubljana d.o.o.
* Šavli, Jožko (1995). ''Slovenija: podoba evropskega naroda.'' Bilje, Humar.
* [[Peter Štih|Štih, Peter]] (2007). »Karantanci - zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom«, ''[[Zgodovinski časopis]]'' 61 (2007), s. 47-58.
* -- (2001). ''Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. stoletja do konca 9. stoletja'', Ljubljana.
* -- (1995). »Plemenske in državne tvorbe zgodnjega srednjega veka na slovanskem naselitvenem prostoru v Vzhodnih Alpah«, v ''Slovenci in država'', Razprave SAZU I/17, Ljubljana, 1995.
* -- (1997). [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1997_LETNIK_51_STEVILKA_1.pdf "O vojvodskem stolu in Liburniji ter o metodi in znanstveni korektnosti neke razprave". ] ''Zgodovinski časopis'' 51 (1997), s. 110-120.
* --(1996): ''Regnum Carantanum''. Iz: Zgodovinski časopis letnik 40, 1986, št. 3, str. 215-231.
* Škrubej, Katja (2002). ''»Ritus gentis« Slovanov v Vzhodnih Alpah''
* Šmitek, Zmago (2004). ''Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti.'' Študentska založba, Ljubljana.
* Šmitek, Zmago (2012). ''Poetika in logika slovenskih mitov: Ključi kraljestva.'' Študentska založba, Ljubljana.
* Vilfan, Sergij (1991). ''Uvod v pravno zgodovino''. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana.
* Wolfram, Herwig (1991). [http://www.archive.org/stream/gradivozazgodovi01kosmuoft#page/n3/mode/2up ''Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju'']. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2.
== Glej tudi ==
* [[Karniola]]
* [[Koroška (vojvodina)]]
* [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe]]
* [[Prihod Hrvatov]]
* [[Regnum Carantanum]]
* [[Samova plemenska zveza]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.zlate-ostroge.org/clanki%20arhiv/Conversio/Conversio%20glavna.htm Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev, Acta ecclesiastica Sloveniae 7]
{{SLO pokrajine}}
{{Karantanski vladarji}}
{{Slovenija}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Karantanija|*]]
[[Kategorija:Bivše slovanske države]]
fmi2p04asimk1vq60um5musrp11wp4k
Napoleon Bonaparte
0
5359
5722756
5658433
2022-07-22T19:43:18Z
OversimpIified
213630
Dodajanje besedila za dopolnitev besedne zveze (mali veliki mož)
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni2|Napoleon}}
{{Infobox person
|name = Napoleon Bonaparte
|birth_date = <!-- WD -->
|birth_place = <!-- WD -->
|death_date = <!-- WD -->
|death_place = <!-- WD -->
|other_names =
|known_for = francoski cesar
|occupation = <!-- WD -->
|nationality = francoska
}}
'''Napoléon Bonaparte''' ({{jezik-it|Napoleone di Buonaparte}}), [[Francozi|francoski]] [[vojska|vojaški]] in [[politika|politični]] vodja, [[general]] in [[cesar]] '''Napoleon I.''', * [[15. avgust]] [[1769]], [[Ajaccio]], [[Korzika]], [[Francija]], † [[5. maj]] [[1821]], [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]].
Napoléon je bil karizmatični vodja Francije od leta 1799, 18. maja 1804 pa se je oklical za prvega cesarja Francije z imenom ''Napoléon I le Grand'' (Napoleon I. »Veliki«). Njegova vladavina je trajala do 6. aprila 1814. Zavzel in vladal je večini [[Zahodna Evropa|Zahodne]] in [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]]. Napoléon je imenoval mnogo članov družine Bonaparte za [[monarh]]e, vendar v glavnem niso preživeli njegovega padca s prestola. Napoléon je veljal za enega tako imenovanih »[[razsvetljeni absolutizem|razsvetljenih monarhov]]«. Še danes se ga drži vzdevek mali veliki mož, kajti še danes zgodovinarji mislijo da je bil napoleon majhen za svoj čas.
== Življenjepis ==
Napoleon Bonaparte je bil sin uradnika plemiškega rodu na [[Korzika|Korziki]] (v sporu s francosko oblastjo). Znotraj družine so govorili samo [[korziščina|korziško]]. Že od rane mladosti se je šolal na kadetski šoli v [[Brienne-le-Château|Briennu]], zatem pa na [[Vojaška akademija|Francoski vojaški akademiji]].
== Vojaška kariera ==
Nemirni čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] je dočakal v [[Pariz]]u, s činom topniškega stotnika. Napredoval je tudi leta 1795, ko je zadušil upor pariškega ljudstva in tako zaščitil vlado (obdobje po [[francoska revolucija|revoluciji]] od 1795 do 1799 leta, ko so oblast prevzeli [[žirondisti]]; izvršilna oblast petih voljenih mož - [[Francoski direktorij|direktorij]]). Ker je zavzel pristanišče [[Toulon]], je že s 24 leti postal [[Brigadni general (Francija)|brigadni general]]. Leta 1796 je prevzel poveljstvo nad francoskimi četami, ki naj bi jug Francije branile pred Avstrijci, nameščenimi v severni [[Zgodovina Italije|Italiji]]. Po zaslugi svojega briljantnega uma je po nizu bitk in spretnih manevrov porazil [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijsko cesarsko]] armado, osvojil severno Italijo in postal junak francoskega naroda. Leta 1797 se je francoska vojska prvič napotila v smeri [[Dunaj]]a; Napoleonovi vojaki so zasedli [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Celovec]], [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijski cesar]] pa je bil prisiljen podpisati mirovno pogodbo v [[campoformijski mir|Campo Formiu]] leta 1797. Po neuspehu v [[Egipt]]u ([[Britanci]] so ga premagali v pomorski [[Bitka za Abukir (1798)|bitki pri Abukirju]] in mu preprečili zasedbo Egipta) se je Napoleon vrnil v Francijo, izvedel [[državni udar]], odstavil direktorij in razglasil, da je francoska revolucija končana.
=== Napoleon - cesar Francozov ===
[[Slika:Napoleon I of France by Andrea Appiani.jpg|thumb|right|200px|Napoleon Bonaparte, kot ga je leta 1805 upodobil Andrea Appiani]]
Leta 1799 je postal ''prvi konzul'' Francije (funkcija je postala dosmrtna), leta 1804 pa se je razglasil za ''cesarja Francozov''; s cesarskim nazivom je skušal pokazati, da bo nadaljeval tradicijo [[Karel Veliki|Karla Velikega]] in [[Seznam rimskih cesarjev|rimskih cesarjev]]. Državna uprava je postala v celoti centralizirana. Vse pravne odnose je urejal Napoleonov civilni zakonik (''code civil'' oz. ''[[code civil|code Napoleon]]''), vseboval je 2251 členov, ki so določali enakopravnost, svobodo, [[verska strpnost|versko strpnost]], nedotakljivost zasebne lastnine, odpravo [[Fevdalizem|fevdalnih]] pravic in druga načela francoske revolucije.
=== Napoleonova osvajanja ===
Napoleonova želja po prevladi nad sosednjimi državami se je pokazala že pred letom 1800, v pomoč mu je bila popolnoma vdana vojska. Začel je v Italiji, z zmago nad Avstrijo, [[Prusija|Prusijo]] in [[Ruski imperij|Rusijo]] je Napoleon razbil protifrancoske povezave evropskih držav; 1806 je razpustil [[Sveto rimsko cesarstvo]], nemške državice (razen Avstrije in Prusije) pa povezal v [[Renska zveza|Rensko zvezo]]. Avstrijo je oslabil in z ustanovitvijo [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809) odrezal od morja. Odkrita nasprotnica Francije je ostala le [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]], ki je imela močno [[vojna mornarica|ladjevje]], leta 1805 ([[vojna tretje koalicije]]) je admiral [[Horatio Nelson]] [[bitka pri Trafalgarju|pri Trafalgarju]] v eni najznamenitejših [[pomorska bitka|pomorskih bitk]] uničil francosko in špansko mornarico. Posledično se je Napoleon odločil za celinsko zaporo - prepoved trgovanja evropskih držav z Veliko Britanijo. Sčasoma se je v Evropi kazal vse večji upor proti Napoleonovi vladavini. Leta 1812 se je Napoleon odločil za napad na Rusijo, ker je vse pogosteje kršila celinsko zaporo; [[Bitka pri Borodinu|pri Borodinu]] blizu [[Moskva|Moskve]] je prišlo do bitke, v kateri je Napoleon sicer zmagal, toda njegova armada se je v bojih z rusko vojsko popolnoma izčrpala. Rusi so se iz Moskve že prej umaknili. Napoleon je torej zasedel prazno mesto; v Moskvi je tedaj izbruhnil požar (verjetno so ga podtaknili Rusi). Ruski [[feldmaršal]] [[Mihail Ilarionovič Kutuzov|Kutuzov]] je v bitki pri Malojaroslavcu prisilil francosko vojsko k popolnemu umiku. Napoleon je poražen zapustil Moskvo 19. oktobra 1812.
[[Slika:Slavkov Austerlitz detail France.jpg|thumb|Detajl spomenika [[Bitka pri Austerlitzu|bitke pri Austerlitzu - Slavkovu]], pokrajina Moravska, Češka]]
=== Napoleonov konec ===
Poraz v Rusiji je spodbudil druge evropske narode k uporu. Leta 1813 je pri [[Leipzig]]u prišlo do [[bitka narodov|bitke narodov]], v kateri je francoska vojska doživela poraz. Leta 1814 je v bitki pri Parizu francoska vojska kapitulirala in Napoleon je bil prisiljen odstopiti. Ruske, pruske in avstrijske čete so vkorakale v Pariz. Ruskemu carju [[Aleksander I. Ruski|Aleksandru I.]] je pariški mestni svet predal ključe Pariza. Napoleona so izgnali na sredozemski otok [[Elba|Elbo]]. Leta 1815 je z Elbe pobegnil in se odločil za nov pohod na Pariz. Pri kraju [[Bitka pri Waterlooju|Waterloo]] v današnji [[Belgija|Belgiji]] se je spopadel z zavezniško vojsko združenih angleških, ruskih, nizozemskih in pruskih vojakov, vendar je ponovno doživel poraz ([[Arthur Wellesley|Arthur Wellesley, vojvoda Wellingtonski]]). Po tem dogodku so ga izgnali na oddaljeni [[Sveta Helena (otok)|otok svete Helene]], kjer je zastražen živel do svoje smrti leta 1821. Vzrok njegove smrti naj bi bila zastrupitev z [[arzenik]]om.{{navedi vir}}
== Rodovnik ==
{{Predniki
|style=font-size: 85%; line-height:
|border=1
|boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0;
|boxstyle_1=background-color: #fcc;
|boxstyle_2=background-color: #fb9;
|boxstyle_3=background-color: #ffc;
|boxstyle_4=background-color: #bfc;
|boxstyle_5=background-color:
|1= 1. ''' Napoleon I Bonaparte''', <br /> ''francoski cesar in kralj Italije''
|2= 2. Carlo Maria Buonaparte
|3= 3. Maria Letizia Ramolino
|4= 4. Giuseppe Maria Buonaparte
|5= 5. Maria Saveria Paravisini
|6= 6. Giovanni Geronimo Ramolino
|7= 7. Angela Maria Pietrasanta
|8= 8. Sebastiano Nicola Buonaparte
|9= 9. Maria Anna Tusoli
|10= 10. Giuseppe Maria Paravisini
|11= 11. Maria Angela Salineri
|12= 12. Giovanni Agostino Ramolino
|13= 13. Angela Maria Peri
|14= 14. Giuseppe Maria Pietrasanta
|15= 15. Maria Josephine Malerba
|16= 16. Giuseppe Maria Buonaparte
|17= 17. Maria Colonna Bozzi
|18= 18. Carlo Tusoli
|19= 19. Isabella
|20=
|21=
|22= 22. Angelo Agostino Salineri
|23= 23. Francetta Merezano
|24= 24. Giovanni Girolamo Ramolino
|25= 25. Maria Laetitia Boggiano
|26= 26. Andrea Peri
|27= 27. Maria Maddalena Colonna d'Istria
|28= 28. Giovanni Antonio Pietrasanta
|29=
|30=
|31=
}}
{{S-začetek}}
{{S-hou|[[Rodbina Bonaparte]]|name=Francoski cesar Napoleon I}}
{{s-break}}
{{S-off|}}
{{s-break}}
{{S-bef|before=[[Francoski direktorij]]}}
{{s-ttl|title=Začasni konzul Francije|years=11.november – 12.december 1799|alongside=<br />[[Roger Ducos]] in [[Emmanuel-Joseph Sieyès]]}}
{{s-non|reason=Postal [[Francoski konzulat|konzul]]}}
{{s-break}}
{{s-new|reason=[[Francoski konzula|Ustanovitev Konzulata]]}}
{{s-ttl|title=[[Prvi konzul]] Francije|years=12.december 1799 – 18.maj 1804|alongside=<br />[[Jean Jacques Régis de Cambacérès]] (Drugi konzul)<br />[[Charles-François Lebrun, duc de Plaisance|Charles-François Lebrun]] (Tretji konzull)}}
{{s-non|reason=Postal [[Prvo Francosko cesarstvo|cesar]]}}
{{s-break}}
{{S-reg|}}
{{s-break}}
{{s-vac|last=[[Ludvik XVI. Francoski]]|reason=[[Francoska revolucija]]|as=Kralj Francozov}}
{{s-ttl|title=[[Seznam francoskih kraljev|Cesar Francozov]]|years=18.maj 1804 – 11.april 1814}}
{{S-aft|after=[[Ludvik XVIII. Francoski]]|as=Kralj Francije in Navare}}
{{s-break}}
{{s-vac|last=[[Karel V. Habsburški]]|as=zadnji kronani monarh, 1530}}
{{s-ttl|title=[[Kralj Italije]]|years=17.marec 1805 – 11.april 1814}}
{{s-vac|next=[[Viktor Emanuel II. Italijanski|Viktor Emanuel II. Savojski]]}}
{{s-break}}
{{S-bef|before=Ludvik XVIII. Francoski|as=Kralj Francije in Navare}}
{{s-ttl|title=Francoski cesar|years=20.marec – 22.junij 1815}}
{{S-aft|after=Ludvik XVIII. Francoski|as=Kralj Francije in Navare <br />([[Napoleon II. Bonaparte|Napoleon II]] '''according to his will only''')}}
{{s-break}}
{{s-new|reason=Ustanovitev države}}
{{s-ttl|title=Vodja [[Renska konfederacija|Renske konfederacije]]|years=12.julij 1806 – 19.oktober 1813}}
{{s-non|reason=Razpad Renske konfederacije|reason2=nasledstveni vladar:<br />[[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc II, cesar Svetega rimskega cesarstva]]<br />kot predsednik [[Nemška konfederacija|Nemške konfederacije]]}}
{{s-break}}
{{S-pre|}}
{{s-break}}
{{s-new}}
{{s-tul|title=Cesar Francozov|years=11.april 1814 – 20.marec 1815}}
{{s-vac|next=Napoleon II}}
{{S-konec}}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* [[Bonapartizem]]
* [[seznam francoskih generalov]]
* [[seznam francoskih politikov]]
== Zunanje povezave ==
{{wikinavedek}}
{{Zbirka|Category:Napoleon I of France|Napoléon Bonaparte}}
* [http://www.napoleonbonaparte.nl Uradna stran o Napoleonu]
* [http://www.napoleonguide.com/index.htm The Napoleonic Guide]
* [http://www.napoleon-series.org/ Napoleon Series]
* [http://www.napoleonicsociety.com/ International Napoleonic Society]
* [http://www.pbs.org/empires/napoleon/home.html Biography] by the US Public Broadcasting Service
* [http://www.inside-longwood.com/inside-longwood-chronology.html The last years in St. Helena] Illustrated chronology of Napoleon's captivity in St. Helena.
* [http://www.inside-longwood.com/index.html Inside Longwood] Descriptions of Longwood House, St. Helena, and other places in the island, as well as articles about Napoleon's captivity.
* [http://www.booknotes.org/Watch/91435-1/Alan+Schom.aspx ''Booknotes'' interview with Alan Schom on ''Napoleon Bonaparte'', 26 October 1997.]
* [http://www.friv.si/opis/Napoleon_Stupid/13/ Parodična igra o Napoleonu]
* {{worldcat id|id=lccn-n79-54933}}
* {{Gutenberg|no=3567|name=Memoirs of Napoleon}}
* {{Gutenberg|no=14300|name=The Life of Napoleon I|author=John Holland Rose|authorlink=John Holland Rose}}
* {{Gutenberg|no=17579|name=The History of Napoleon Buonaparte|author=John Gibson Lockhart|authorlink=John Gibson Lockhart}}
* {{Gutenberg|no=24360|name=The Life of Napoleon I.|author=William Milligan Sloane|authorlink=William Milligan Sloane}} Vol. 1/4
* {{Gutenberg|no=27289|name=The Life of Napoleon I.|author=William Milligan Sloane|authorlink=William Milligan Sloane}} Vol. 3/4
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bonaparte, Napoleon}}
[[Kategorija:Napoleon Bonaparte| ]]
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski politiki]]
[[Kategorija:Francoski revolucionarji]]
[[Kategorija:Osebnosti francoske revolucije]]
[[Kategorija:Osebnosti Napoleonovih vojn]]
[[Kategorija:Veterani Napoleonovih vojn]]
[[Kategorija:Nosilci reda črnega orla]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Andreja]]
[[Kategorija:Francoski rimokatoličani]]
[[Kategorija:Ljudje, katere je izobčila Rimskokatoliška cerkev]]
[[Kategorija:Umrli za rakom želodca]]
lza3tc5bv1bat50lp80i1bw7072qgm7
5722767
5722756
2022-07-22T19:59:29Z
A09090091
188929
Redakcija 5722756 uporabnika [[Special:Contributions/OversimpIified|OversimpIified]] ([[User talk:OversimpIified|pogovor]]) razveljavljena -vir?
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni2|Napoleon}}
{{Infobox person
|name = Napoleon Bonaparte
|birth_date = <!-- WD -->
|birth_place = <!-- WD -->
|death_date = <!-- WD -->
|death_place = <!-- WD -->
|other_names =
|known_for = francoski cesar
|occupation = <!-- WD -->
|nationality = francoska
}}
'''Napoléon Bonaparte''' ({{jezik-it|Napoleone di Buonaparte}}), [[Francozi|francoski]] [[vojska|vojaški]] in [[politika|politični]] vodja, [[general]] in [[cesar]] '''Napoleon I.''', * [[15. avgust]] [[1769]], [[Ajaccio]], [[Korzika]], [[Francija]], † [[5. maj]] [[1821]], [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]].
Napoléon je bil karizmatični vodja Francije od leta 1799, 18. maja 1804 pa se je oklical za prvega cesarja Francije z imenom ''Napoléon I le Grand'' (Napoleon I. »Veliki«). Njegova vladavina je trajala do 6. aprila 1814. Zavzel in vladal je večini [[Zahodna Evropa|Zahodne]] in [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]]. Napoléon je imenoval mnogo članov družine Bonaparte za [[monarh]]e, vendar v glavnem niso preživeli njegovega padca s prestola. Napoléon je veljal za enega tako imenovanih »[[razsvetljeni absolutizem|razsvetljenih monarhov]]«. Še danes se ga drži vzdevek »mali veliki mož«.
== Življenjepis ==
Napoleon Bonaparte je bil sin uradnika plemiškega rodu na [[Korzika|Korziki]] (v sporu s francosko oblastjo). Znotraj družine so govorili samo [[korziščina|korziško]]. Že od rane mladosti se je šolal na kadetski šoli v [[Brienne-le-Château|Briennu]], zatem pa na [[Vojaška akademija|Francoski vojaški akademiji]].
== Vojaška kariera ==
Nemirni čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] je dočakal v [[Pariz]]u, s činom topniškega stotnika. Napredoval je tudi leta 1795, ko je zadušil upor pariškega ljudstva in tako zaščitil vlado (obdobje po [[francoska revolucija|revoluciji]] od 1795 do 1799 leta, ko so oblast prevzeli [[žirondisti]]; izvršilna oblast petih voljenih mož - [[Francoski direktorij|direktorij]]). Ker je zavzel pristanišče [[Toulon]], je že s 24 leti postal [[Brigadni general (Francija)|brigadni general]]. Leta 1796 je prevzel poveljstvo nad francoskimi četami, ki naj bi jug Francije branile pred Avstrijci, nameščenimi v severni [[Zgodovina Italije|Italiji]]. Po zaslugi svojega briljantnega uma je po nizu bitk in spretnih manevrov porazil [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijsko cesarsko]] armado, osvojil severno Italijo in postal junak francoskega naroda. Leta 1797 se je francoska vojska prvič napotila v smeri [[Dunaj]]a; Napoleonovi vojaki so zasedli [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Celovec]], [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijski cesar]] pa je bil prisiljen podpisati mirovno pogodbo v [[campoformijski mir|Campo Formiu]] leta 1797. Po neuspehu v [[Egipt]]u ([[Britanci]] so ga premagali v pomorski [[Bitka za Abukir (1798)|bitki pri Abukirju]] in mu preprečili zasedbo Egipta) se je Napoleon vrnil v Francijo, izvedel [[državni udar]], odstavil direktorij in razglasil, da je francoska revolucija končana.
=== Napoleon - cesar Francozov ===
[[Slika:Napoleon I of France by Andrea Appiani.jpg|thumb|right|200px|Napoleon Bonaparte, kot ga je leta 1805 upodobil Andrea Appiani]]
Leta 1799 je postal ''prvi konzul'' Francije (funkcija je postala dosmrtna), leta 1804 pa se je razglasil za ''cesarja Francozov''; s cesarskim nazivom je skušal pokazati, da bo nadaljeval tradicijo [[Karel Veliki|Karla Velikega]] in [[Seznam rimskih cesarjev|rimskih cesarjev]]. Državna uprava je postala v celoti centralizirana. Vse pravne odnose je urejal Napoleonov civilni zakonik (''code civil'' oz. ''[[code civil|code Napoleon]]''), vseboval je 2251 členov, ki so določali enakopravnost, svobodo, [[verska strpnost|versko strpnost]], nedotakljivost zasebne lastnine, odpravo [[Fevdalizem|fevdalnih]] pravic in druga načela francoske revolucije.
=== Napoleonova osvajanja ===
Napoleonova želja po prevladi nad sosednjimi državami se je pokazala že pred letom 1800, v pomoč mu je bila popolnoma vdana vojska. Začel je v Italiji, z zmago nad Avstrijo, [[Prusija|Prusijo]] in [[Ruski imperij|Rusijo]] je Napoleon razbil protifrancoske povezave evropskih držav; 1806 je razpustil [[Sveto rimsko cesarstvo]], nemške državice (razen Avstrije in Prusije) pa povezal v [[Renska zveza|Rensko zvezo]]. Avstrijo je oslabil in z ustanovitvijo [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809) odrezal od morja. Odkrita nasprotnica Francije je ostala le [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]], ki je imela močno [[vojna mornarica|ladjevje]], leta 1805 ([[vojna tretje koalicije]]) je admiral [[Horatio Nelson]] [[bitka pri Trafalgarju|pri Trafalgarju]] v eni najznamenitejših [[pomorska bitka|pomorskih bitk]] uničil francosko in špansko mornarico. Posledično se je Napoleon odločil za celinsko zaporo - prepoved trgovanja evropskih držav z Veliko Britanijo. Sčasoma se je v Evropi kazal vse večji upor proti Napoleonovi vladavini. Leta 1812 se je Napoleon odločil za napad na Rusijo, ker je vse pogosteje kršila celinsko zaporo; [[Bitka pri Borodinu|pri Borodinu]] blizu [[Moskva|Moskve]] je prišlo do bitke, v kateri je Napoleon sicer zmagal, toda njegova armada se je v bojih z rusko vojsko popolnoma izčrpala. Rusi so se iz Moskve že prej umaknili. Napoleon je torej zasedel prazno mesto; v Moskvi je tedaj izbruhnil požar (verjetno so ga podtaknili Rusi). Ruski [[feldmaršal]] [[Mihail Ilarionovič Kutuzov|Kutuzov]] je v bitki pri Malojaroslavcu prisilil francosko vojsko k popolnemu umiku. Napoleon je poražen zapustil Moskvo 19. oktobra 1812.
[[Slika:Slavkov Austerlitz detail France.jpg|thumb|Detajl spomenika [[Bitka pri Austerlitzu|bitke pri Austerlitzu - Slavkovu]], pokrajina Moravska, Češka]]
=== Napoleonov konec ===
Poraz v Rusiji je spodbudil druge evropske narode k uporu. Leta 1813 je pri [[Leipzig]]u prišlo do [[bitka narodov|bitke narodov]], v kateri je francoska vojska doživela poraz. Leta 1814 je v bitki pri Parizu francoska vojska kapitulirala in Napoleon je bil prisiljen odstopiti. Ruske, pruske in avstrijske čete so vkorakale v Pariz. Ruskemu carju [[Aleksander I. Ruski|Aleksandru I.]] je pariški mestni svet predal ključe Pariza. Napoleona so izgnali na sredozemski otok [[Elba|Elbo]]. Leta 1815 je z Elbe pobegnil in se odločil za nov pohod na Pariz. Pri kraju [[Bitka pri Waterlooju|Waterloo]] v današnji [[Belgija|Belgiji]] se je spopadel z zavezniško vojsko združenih angleških, ruskih, nizozemskih in pruskih vojakov, vendar je ponovno doživel poraz ([[Arthur Wellesley|Arthur Wellesley, vojvoda Wellingtonski]]). Po tem dogodku so ga izgnali na oddaljeni [[Sveta Helena (otok)|otok svete Helene]], kjer je zastražen živel do svoje smrti leta 1821. Vzrok njegove smrti naj bi bila zastrupitev z [[arzenik]]om.{{navedi vir}}
== Rodovnik ==
{{Predniki
|style=font-size: 85%; line-height:
|border=1
|boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0;
|boxstyle_1=background-color: #fcc;
|boxstyle_2=background-color: #fb9;
|boxstyle_3=background-color: #ffc;
|boxstyle_4=background-color: #bfc;
|boxstyle_5=background-color:
|1= 1. ''' Napoleon I Bonaparte''', <br /> ''francoski cesar in kralj Italije''
|2= 2. Carlo Maria Buonaparte
|3= 3. Maria Letizia Ramolino
|4= 4. Giuseppe Maria Buonaparte
|5= 5. Maria Saveria Paravisini
|6= 6. Giovanni Geronimo Ramolino
|7= 7. Angela Maria Pietrasanta
|8= 8. Sebastiano Nicola Buonaparte
|9= 9. Maria Anna Tusoli
|10= 10. Giuseppe Maria Paravisini
|11= 11. Maria Angela Salineri
|12= 12. Giovanni Agostino Ramolino
|13= 13. Angela Maria Peri
|14= 14. Giuseppe Maria Pietrasanta
|15= 15. Maria Josephine Malerba
|16= 16. Giuseppe Maria Buonaparte
|17= 17. Maria Colonna Bozzi
|18= 18. Carlo Tusoli
|19= 19. Isabella
|20=
|21=
|22= 22. Angelo Agostino Salineri
|23= 23. Francetta Merezano
|24= 24. Giovanni Girolamo Ramolino
|25= 25. Maria Laetitia Boggiano
|26= 26. Andrea Peri
|27= 27. Maria Maddalena Colonna d'Istria
|28= 28. Giovanni Antonio Pietrasanta
|29=
|30=
|31=
}}
{{S-začetek}}
{{S-hou|[[Rodbina Bonaparte]]|name=Francoski cesar Napoleon I}}
{{s-break}}
{{S-off|}}
{{s-break}}
{{S-bef|before=[[Francoski direktorij]]}}
{{s-ttl|title=Začasni konzul Francije|years=11.november – 12.december 1799|alongside=<br />[[Roger Ducos]] in [[Emmanuel-Joseph Sieyès]]}}
{{s-non|reason=Postal [[Francoski konzulat|konzul]]}}
{{s-break}}
{{s-new|reason=[[Francoski konzula|Ustanovitev Konzulata]]}}
{{s-ttl|title=[[Prvi konzul]] Francije|years=12.december 1799 – 18.maj 1804|alongside=<br />[[Jean Jacques Régis de Cambacérès]] (Drugi konzul)<br />[[Charles-François Lebrun, duc de Plaisance|Charles-François Lebrun]] (Tretji konzull)}}
{{s-non|reason=Postal [[Prvo Francosko cesarstvo|cesar]]}}
{{s-break}}
{{S-reg|}}
{{s-break}}
{{s-vac|last=[[Ludvik XVI. Francoski]]|reason=[[Francoska revolucija]]|as=Kralj Francozov}}
{{s-ttl|title=[[Seznam francoskih kraljev|Cesar Francozov]]|years=18.maj 1804 – 11.april 1814}}
{{S-aft|after=[[Ludvik XVIII. Francoski]]|as=Kralj Francije in Navare}}
{{s-break}}
{{s-vac|last=[[Karel V. Habsburški]]|as=zadnji kronani monarh, 1530}}
{{s-ttl|title=[[Kralj Italije]]|years=17.marec 1805 – 11.april 1814}}
{{s-vac|next=[[Viktor Emanuel II. Italijanski|Viktor Emanuel II. Savojski]]}}
{{s-break}}
{{S-bef|before=Ludvik XVIII. Francoski|as=Kralj Francije in Navare}}
{{s-ttl|title=Francoski cesar|years=20.marec – 22.junij 1815}}
{{S-aft|after=Ludvik XVIII. Francoski|as=Kralj Francije in Navare <br />([[Napoleon II. Bonaparte|Napoleon II]] '''according to his will only''')}}
{{s-break}}
{{s-new|reason=Ustanovitev države}}
{{s-ttl|title=Vodja [[Renska konfederacija|Renske konfederacije]]|years=12.julij 1806 – 19.oktober 1813}}
{{s-non|reason=Razpad Renske konfederacije|reason2=nasledstveni vladar:<br />[[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc II, cesar Svetega rimskega cesarstva]]<br />kot predsednik [[Nemška konfederacija|Nemške konfederacije]]}}
{{s-break}}
{{S-pre|}}
{{s-break}}
{{s-new}}
{{s-tul|title=Cesar Francozov|years=11.april 1814 – 20.marec 1815}}
{{s-vac|next=Napoleon II}}
{{S-konec}}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* [[Bonapartizem]]
* [[seznam francoskih generalov]]
* [[seznam francoskih politikov]]
== Zunanje povezave ==
{{wikinavedek}}
{{Zbirka|Category:Napoleon I of France|Napoléon Bonaparte}}
* [http://www.napoleonbonaparte.nl Uradna stran o Napoleonu]
* [http://www.napoleonguide.com/index.htm The Napoleonic Guide]
* [http://www.napoleon-series.org/ Napoleon Series]
* [http://www.napoleonicsociety.com/ International Napoleonic Society]
* [http://www.pbs.org/empires/napoleon/home.html Biography] by the US Public Broadcasting Service
* [http://www.inside-longwood.com/inside-longwood-chronology.html The last years in St. Helena] Illustrated chronology of Napoleon's captivity in St. Helena.
* [http://www.inside-longwood.com/index.html Inside Longwood] Descriptions of Longwood House, St. Helena, and other places in the island, as well as articles about Napoleon's captivity.
* [http://www.booknotes.org/Watch/91435-1/Alan+Schom.aspx ''Booknotes'' interview with Alan Schom on ''Napoleon Bonaparte'', 26 October 1997.]
* [http://www.friv.si/opis/Napoleon_Stupid/13/ Parodična igra o Napoleonu]
* {{worldcat id|id=lccn-n79-54933}}
* {{Gutenberg|no=3567|name=Memoirs of Napoleon}}
* {{Gutenberg|no=14300|name=The Life of Napoleon I|author=John Holland Rose|authorlink=John Holland Rose}}
* {{Gutenberg|no=17579|name=The History of Napoleon Buonaparte|author=John Gibson Lockhart|authorlink=John Gibson Lockhart}}
* {{Gutenberg|no=24360|name=The Life of Napoleon I.|author=William Milligan Sloane|authorlink=William Milligan Sloane}} Vol. 1/4
* {{Gutenberg|no=27289|name=The Life of Napoleon I.|author=William Milligan Sloane|authorlink=William Milligan Sloane}} Vol. 3/4
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bonaparte, Napoleon}}
[[Kategorija:Napoleon Bonaparte| ]]
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski politiki]]
[[Kategorija:Francoski revolucionarji]]
[[Kategorija:Osebnosti francoske revolucije]]
[[Kategorija:Osebnosti Napoleonovih vojn]]
[[Kategorija:Veterani Napoleonovih vojn]]
[[Kategorija:Nosilci reda črnega orla]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Andreja]]
[[Kategorija:Francoski rimokatoličani]]
[[Kategorija:Ljudje, katere je izobčila Rimskokatoliška cerkev]]
[[Kategorija:Umrli za rakom želodca]]
j1r5e0stb2qj7u42t93ngmdkapglvvl
Vzhodni Kongo
0
5917
5722754
5617797
2022-07-22T19:39:29Z
Gnooi
106999
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Država
|conventional_long_name = Demokratična republika Kongo
|native_name =
{{resize|80%|''République démocratique du Congo'' (francoščina)}}<br />
{{resize|80%|''Repubilika ya Kôngo ya Dimokalasi'' (kongovščina)}}<br />
{{resize|80%|''Republíki ya Kongó Demokratíki'' (lingala)}}<br />
{{resize|80%|''Jamhuri ya Kidemokrasia ya Kongo'' (svahili)}}<br />
{{resize|80%|''Ditunga dia Kongu wa Mungalaata'' (čiluba)}}
|common_name = Vzhodni Kongo
|common_name2 = Vzhodnega konga
|image_flag = Flag of the Democratic Republic of the Congo.svg
|image_coat = Armoiries de la République démocratique du Congo - 2006.png
|national_motto = ''Justice – Paix – Travail'' <small>([[francoščina|francosko]])<br />»Pravica - Mir - Delo«</small>
|image_map = Location DR Congo AU Africa.svg
|map_caption = {{map caption |countryprefix= |location_color=temno modra |country=Vzhodni Kongo | country2 = Vzhodnega Konga |region=Afrika|region2=Afriki |region_color=temno siva |subregion=[[Afriška unija]]|subregion2=[[Afriška unija|Afriški uniji]] |subregion_color=svetlo modra }}
|image_map2 = Democratic Republic of the Congo - Location Map (2013) - COD - UNOCHA.svg
|national_anthem = ''[[Debout Congolais]]''<center></center>
|official_languages = [[Francoščina]]
|capital = [[Kinšasa]]
|latd=4 |latm=24 |latNS=S |longd=15 |longm=24 |longEW=E
|government_type = [[unitarna država|unitarna]] polpredsedniška republika
|leader_title1 = [[Poglavarji Vzhodnega Konga|Predsednik]]
|leader_name1 = [[Félix Thisekedi]]
|largest_city = capital
|area_km2 = 2.344.858
|area_rank = 12.
|area_magnitude = 1 E12
|percent_water = 3,3
|population_estimate = 81.680.000<ref>[http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2015/01/weodata/weorept.aspx?pr.x=95&pr.y=10&sy=2015&ey=2015&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=636&s=LP&grp=0&a= Democratic Republic of the Congo]IMF population estimates</ref>
|population_estimate_year = 2015
|population_estimate_rank = 19.
|population_density_km2 = 33,01
|population_density_rank = 182.
|GDP_PPP_year = 2015
|GDP_PPP = 61,579 milijarde USD<ref name=imf2>{{cite web |url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2014/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=73&pr.y=2&sy=2012&ey=2019&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=636&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&grp=0&a=|title=Democratic Republic of the Congo |publisher=international monetary fund }}</ref>
|GDP_PPP_per_capita = $753,907<ref name=imf2/>
|GDP_PPP_per_capita_rank =
|GDP_nominal_year = 2015
|GDP_nominal = 35,571 milijarde USD<ref name=imf2/>
|GDP_nominal_rank =
|GDP_nominal_per_capita = 435.497 USD<ref name=imf2/>
|GDP_nominal_per_capita_rank =
|Gini_year = 2006
|Gini_change = <!--increase/decrease/steady-->
|Gini = 44,4
|Gini_ref = <ref name=gini>{{cite web|title=GINI index|url=http://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?page=1|publisher=World Bank|accessdate=30 July 2013}}</ref>
|Gini_rank =
|HDI_year = 2013<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year-->
|HDI_change = increase <!--increase/decrease/steady-->
|HDI = 0,338 <!--number only-->
|HDI_ref = <ref name="HDI">{{cite web |url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr14-summary-en.pdf |title=2014 Human Development Report Summary |year=2014 |accessdate=27 July 2014 |publisher=United Nations Development Programme | pages=21–25}}</ref>
|HDI_rank = 186.
|HDI_category = <font color="#e0584e">nizek</font>
|sovereignty_type = [[Neodvisnost]]
|established_event1 = od [[Belgija|Belgije]]
|established_date1 = 30. junij 1960<ref name="cia.gov">
{{cite web|author=Central Intelligence Agency|title=Democratic Republic of the Congo|work=The World Factbook|publisher=Central Intelligence Agency|location=Langley, Virginia |year=2014|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/cg.html|accessdate=29 April 2014}}</ref>
|currency = [[Kongoški frank]]
|currency_code = CDF
|time_zone = [[Zahodnoafriški čas|WAT]], [[Srednjeafriški čas|CAT]]
|utc_offset = +1 do +2
|time_zone_DST = ''ni upoštevan''
|utc_offset_DST = +1 do +2
|cctld = [[.cd]]
|calling_code = 243
|footnotes =
}}
'''Vzhodni Kongo''', dolgo ime '''Demokratična republika Kongo''' (uradno {{jezik-fr|République démocratique du Congo}}), je [[morje|obmorska]] [[država]] v [[Srednja Afrika|Srednji Afriki]], ki na severu meji na [[Srednjeafriška republika|Srednjeafriško republiko]], na severovzhodu na [[Južni Sudan]], na vzhodu na [[Uganda|Ugando]], [[Ruanda|Ruando]], [[Burundi]] in prek [[jezero|jezera]] [[Tanganjika]] na [[Tanzanija|Tanzanijo]], na jugovzhodu na [[Zambija|Zambijo]], na jugozahodu na [[Angola|Angolo]], na zahodu ima pri kraju [[Banana (mesto)|Banana]] izhod na [[morje]] Južnega [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]], prav tako na zahodu pa meji še na angolsko eksklavo [[Cabinda]] in [[Zahodni Kongo]], s katerim ga ne smemo zamešati.
Glavno mesto je [[Kinšasa]], ki stoji ob levem bregu reke [[Kongo (reka)|Kongo]], na nasprotnem bregu pa je [[Brazzaville]], glavno mesto sosednjega Zahodnega Konga. To je edini primer na svetu, da se večji prestolnici nahajata tako blizu skupaj (izvzemši mesto [[Vatikan]], ki leži znotraj [[Rim]]a).
Med 27. oktobrom 1971 in 17. majem 1997 se je ta država imenovala Zair, to ime se občasno še vedno uporablja za Vzhodni Kongo. Državo včasih imenujejo tudi ''Kongo-Kinšasa'', po njenem [[glavno mesto|glavnem mestu]], da jo lažje ločijo od Zahodnega Konga, ki ji pravijo ''Kongo-Brazzaville''.
== Politika in uprava ==
=== Upravna delitev ===
Država je upravno razdeljena na 26 provinc in območje mesta Kinšasa, ki ima enak status kot province. Province se nadalje delijo na okrožja, ta pa na teritorije.<ref name="cia.gov" />
{| style="border-spacing: 20px 1px;"
| rowspan="13" | [[File:Provinces_de_la_République_démocratique_du_Congo_-_2005.svg|thumb|250px]]
| 1. Kinšasa || 14. Ituri
|-
| 2. Kongo-Central || 15. Haut-Uele
|-
| 3. Kwango || 16. Tshopo
|-
| 4. Kwilu || 17. Bas-Uele
|-
| 5. Mai-Ndombe || 18. Nord-Ubangi
|-
| 6. Kasaï || 19. Mongala
|-
| 7. Kasaï-Central || 20. Sud-Ubangi
|-
| 8. Kasaï-Oriental || 21. Équateur
|-
| 9. Lomami || 22. Tshuapa
|-
| 10. Sankuru || 23. Tanganjika
|-
| 11. Maniema || 24. Haut-Lomami
|-
| 12. Južni Kivu || 25. Lualaba
|-
| 13. Severni Kivu || 26. Haut-Katanga
|}
== Demografija ==
=== Največja mesta ===
{{Largest cities
| name = Largest cities of the Democratic Republic of the Congo
| country = Vzhodni Kongo
| stat_ref = <ref>{{cite web|title=The World Factbook: Africa - Congo, Democratic Republic of the|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/cg.html|website=[[The World Factbook]]|publisher=[[Central Intelligence Agency|CIA]]|accessdate=April 13, 2016}}</ref>
| div_name = Provinca
| div_link =
| city_1 = Kinšasa
| div_1 = Kinšasa
| pop_1 = 11.116.000
| img_1 = Kinshasa-Gombe, from CCIC.JPG
| city_2 = Lubumbaši
| div_2 = Provinca Katanga{{!}}Katanga
| pop_2 = 1.936.000
| img_2 = Downtown Lubumbashi, Democratic Republic of the Congo - 20061130.jpg
| city_3 = Mbuji-Mayi
| div_3 = Kasai-Oriental
| pop_3 = 1.919.000
| img_3 = Mbuji-Mayi Airport, Democratic Republic of the Congo, 2008.jpg
| city_4 = Kananga
| div_4 = Kasai-Occidental
| pop_4 = 1.119.000
| img_4 =
| city_5 = Kisangani
| div_5 = Provinca Orientale{{!}}Orientale
| pop_5 = 1.001.000
| img_5 = Usine de Bralima à Kisangani.JPG
| city_6 = Goma
| div_6 = Provinca Severni Kivu{{!}} Severni Kivu
| pop_6 = (ocena) 1.000.000<ref>{{cite web|title=DRC: Watching the volcanoes|url=http://www.irinnews.org/report/88115/drc-watching-the-volcanoes|website=IRIN News|publisher=[[IRIN]]|accessdate=14 April 2015|date=16 February 2010|quote=Against these odds, the population of Goma has grown to about one million from 400,000 in 2004 and 250,000 in 2002, making it difficult to evacuate in the event of a volcanic eruption, a military observer in Goma said.}}</ref>
| img_6 = Goma, Lake Kivu, DRC (Zaire - Congo), Photo by Sascha Grabow.jpg
| city_7 = Bukavu
| div_7 = Južni Kivu
| pop_7 = (ocena) 1.000.000<ref>{{cite web|last1=Matías|first1=Juan|title=DRC: 690 people treated for cholera in Bukavu|url=http://www.msf.org.uk/article/drc-690-people-treated-cholera-bukavu|publisher=[[Médecins Sans Frontières]]|accessdate=14 April 2015|date=28 January 2014}}</ref>
| img_7 =
| city_8 = Čikapa
| div_8 = Kasai-Occidental
| pop_8 = (ocena) 600.000<ref>{{cite web|last1=Baker|first1=Aryn|title=Inside the Democratic Republic of Congo’s Diamond Mines|url=http://time.com/4011617/inside-the-democratic-republic-of-congos-diamond-mines/|website=[[Time (magazine)|Time]]|accessdate=April 13, 2016|date=August 27, 2015}}</ref>
| img_8 =
| city_9 = Masina, Kinšasa{{!}}Masina
| div_9 = Kinšasa
| pop_9 = 485.167
| img_9 =
| city_10 = Kolwezi
| div_10 = Provinca Katanga{{!}}Katanga
| pop_10 = 453.147
| img_10 =
}}
==Sklici in opombe==
{{sklici|1}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka in kategorija|République Démocratique du Congo|Democratic Republic of the Congo|Vzhodni Kongo}}
* {{Wikipotovanje-medvrstično|Democratic Republic of the Congo|Vzhodni Kongo}}
* {{Dmoz|Regional/Africa/Congo,_Democratic_Republic_of_the}}
{{Central_Africa}}
{{Države Afrike}}
{{države AU}}
{{geo-stub}}
[[Kategorija:Afriška unija|Kongo, Vzhodni]]
[[Kategorija:Afriške države|Kongo, Vzhodni]]
[[Kategorija:Frankofonske države|Kongo, Vzhodni]]
[[Kategorija:Demokratična republika Kongo|*]]
{{normativna kontrola}}
kh1cg3q0ic6mfhoo5kn2eq3r8fzfooc
5722755
5722754
2022-07-22T19:42:12Z
Gnooi
106999
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Država
|conventional_long_name = Demokratična republika Kongo
|native_name =
{{resize|80%|''République démocratique du Congo'' (francoščina)}}<br />
{{resize|80%|''Repubilika ya Kôngo ya Dimokalasi'' (kongovščina)}}<br />
{{resize|80%|''Republíki ya Kongó Demokratíki'' (lingala)}}<br />
{{resize|80%|''Jamhuri ya Kidemokrasia ya Kongo'' (svahili)}}<br />
{{resize|80%|''Ditunga dia Kongu wa Mungalaata'' (čiluba)}}
|common_name = Vzhodni Kongo
|common_name2 = Vzhodnega konga
|image_flag = Flag of the Democratic Republic of the Congo.svg
|image_coat = Armoiries de la République démocratique du Congo - 2006.png
|national_motto = ''Justice – Paix – Travail'' <small>([[francoščina|francosko]])<br />»Pravica - Mir - Delo«</small>
|image_map = Location DR Congo AU Africa.svg
|map_caption = {{map caption |countryprefix= |location_color=temno modra |country=Vzhodni Kongo | country2 = Vzhodnega Konga |region=Afrika|region2=Afriki |region_color=temno siva |subregion=[[Afriška unija]]|subregion2=[[Afriška unija|Afriški uniji]] |subregion_color=svetlo modra }}
|image_map2 = Democratic Republic of the Congo - Location Map (2013) - COD - UNOCHA.svg
|national_anthem = ''[[Debout Congolais]]''<center></center>
|official_languages = [[Francoščina]]
|capital = [[Kinšasa]]
|latd=4 |latm=24 |latNS=S |longd=15 |longm=24 |longEW=E
|government_type = [[unitarna država|unitarna]] polpredsedniška republika
|leader_title1 = [[Poglavarji Vzhodnega Konga|Predsednik]]
|leader_name1 = [[Félix Thisekedi]]
|largest_city = capital
|area_km2 = 2.344.858
|area_rank = 12.
|area_magnitude = 1 E12
|percent_water = 3,3
|population_estimate = 81.680.000<ref>[http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2015/01/weodata/weorept.aspx?pr.x=95&pr.y=10&sy=2015&ey=2015&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=636&s=LP&grp=0&a= Democratic Republic of the Congo]IMF population estimates</ref>
|population_estimate_year = 2015
|population_estimate_rank = 19.
|population_density_km2 = 33,01
|population_density_rank = 182.
|GDP_PPP_year = 2015
|GDP_PPP = 61,579 milijarde USD<ref name=imf2>{{cite web |url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2014/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=73&pr.y=2&sy=2012&ey=2019&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=636&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&grp=0&a=|title=Democratic Republic of the Congo |publisher=international monetary fund }}</ref>
|GDP_PPP_per_capita = $753,907<ref name=imf2/>
|GDP_PPP_per_capita_rank =
|GDP_nominal_year = 2015
|GDP_nominal = 35,571 milijarde USD<ref name=imf2/>
|GDP_nominal_rank =
|GDP_nominal_per_capita = 435.497 USD<ref name=imf2/>
|GDP_nominal_per_capita_rank =
|Gini_year = 2006
|Gini_change = <!--increase/decrease/steady-->
|Gini = 44,4
|Gini_ref = <ref name=gini>{{cite web|title=GINI index|url=http://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?page=1|publisher=World Bank|accessdate=30 July 2013}}</ref>
|Gini_rank =
|HDI_year = 2013<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year-->
|HDI_change = increase <!--increase/decrease/steady-->
|HDI = 0,338 <!--number only-->
|HDI_ref = <ref name="HDI">{{cite web |url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr14-summary-en.pdf |title=2014 Human Development Report Summary |year=2014 |accessdate=27 July 2014 |publisher=United Nations Development Programme | pages=21–25}}</ref>
|HDI_rank = 186.
|HDI_category = <font color="#e0584e">nizek</font>
|sovereignty_type = [[Neodvisnost]]
|established_event1 = od [[Belgija|Belgije]]
|established_date1 = 30. junij 1960<ref name="cia.gov">
{{cite web|author=Central Intelligence Agency|title=Democratic Republic of the Congo|work=The World Factbook|publisher=Central Intelligence Agency|location=Langley, Virginia |year=2014|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/cg.html|accessdate=29 April 2014}}</ref>
|currency = [[Kongoški frank]]
|currency_code = CDF
|time_zone = [[Zahodnoafriški čas|WAT]], [[Srednjeafriški čas|CAT]]
|utc_offset = +1 do +2
|time_zone_DST = ''ni upoštevan''
|utc_offset_DST = +1 do +2
|cctld = [[.cd]]
|calling_code = 243
|footnotes =
}}
'''Vzhodni Kongo''', dolgo ime '''Demokratična republika Kongo''' (uradno {{jezik-fr|République démocratique du Congo}}), je [[morje|obmorska]] [[država]] v [[Srednja Afrika|Srednji Afriki]], ki na severu meji na [[Srednjeafriška republika|Srednjeafriško republiko]], na severovzhodu na [[Južni Sudan]], na vzhodu na [[Uganda|Ugando]], [[Ruanda|Ruando]], [[Burundi]] in prek [[jezero|jezera]] [[Tanganjika]] na [[Tanzanija|Tanzanijo]], na jugovzhodu na [[Zambija|Zambijo]], na jugozahodu na [[Angola|Angolo]], na zahodu ima pri kraju [[Banana (mesto)|Banana]] izhod na [[morje]] Južnega [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]], prav tako na zahodu pa meji še na angolsko eksklavo [[Cabinda]] in [[Zahodni Kongo]], s katerim ga ne smemo zamešati. Po površini je druga največja država Afrike, po prebivalstvu pa četrta.
Glavno mesto je [[Kinšasa]], ki stoji ob levem bregu reke [[Kongo (reka)|Kongo]], na nasprotnem bregu pa je [[Brazzaville]], glavno mesto sosednjega Zahodnega Konga. To je edini primer na svetu, da se večji prestolnici nahajata tako blizu skupaj (izvzemši mesto [[Vatikan]], ki leži znotraj [[Rim]]a).
Med 27. oktobrom 1971 in 17. majem 1997 se je ta država imenovala Zair, to ime se občasno še vedno uporablja za Vzhodni Kongo. Državo včasih imenujejo tudi ''Kongo-Kinšasa'', po njenem [[glavno mesto|glavnem mestu]], da jo lažje ločijo od Zahodnega Konga, ki ji pravijo ''Kongo-Brazzaville''.
== Politika in uprava ==
=== Upravna delitev ===
Država je upravno razdeljena na 26 provinc in območje mesta Kinšasa, ki ima enak status kot province. Province se nadalje delijo na okrožja, ta pa na teritorije.<ref name="cia.gov" />
{| style="border-spacing: 20px 1px;"
| rowspan="13" | [[File:Provinces_de_la_République_démocratique_du_Congo_-_2005.svg|thumb|250px]]
| 1. Kinšasa || 14. Ituri
|-
| 2. Kongo-Central || 15. Haut-Uele
|-
| 3. Kwango || 16. Tshopo
|-
| 4. Kwilu || 17. Bas-Uele
|-
| 5. Mai-Ndombe || 18. Nord-Ubangi
|-
| 6. Kasaï || 19. Mongala
|-
| 7. Kasaï-Central || 20. Sud-Ubangi
|-
| 8. Kasaï-Oriental || 21. Équateur
|-
| 9. Lomami || 22. Tshuapa
|-
| 10. Sankuru || 23. Tanganjika
|-
| 11. Maniema || 24. Haut-Lomami
|-
| 12. Južni Kivu || 25. Lualaba
|-
| 13. Severni Kivu || 26. Haut-Katanga
|}
== Demografija ==
=== Največja mesta ===
{{Largest cities
| name = Largest cities of the Democratic Republic of the Congo
| country = Vzhodni Kongo
| stat_ref = <ref>{{cite web|title=The World Factbook: Africa - Congo, Democratic Republic of the|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/cg.html|website=[[The World Factbook]]|publisher=[[Central Intelligence Agency|CIA]]|accessdate=April 13, 2016}}</ref>
| div_name = Provinca
| div_link =
| city_1 = Kinšasa
| div_1 = Kinšasa
| pop_1 = 11.116.000
| img_1 = Kinshasa-Gombe, from CCIC.JPG
| city_2 = Lubumbaši
| div_2 = Provinca Katanga{{!}}Katanga
| pop_2 = 1.936.000
| img_2 = Downtown Lubumbashi, Democratic Republic of the Congo - 20061130.jpg
| city_3 = Mbuji-Mayi
| div_3 = Kasai-Oriental
| pop_3 = 1.919.000
| img_3 = Mbuji-Mayi Airport, Democratic Republic of the Congo, 2008.jpg
| city_4 = Kananga
| div_4 = Kasai-Occidental
| pop_4 = 1.119.000
| img_4 =
| city_5 = Kisangani
| div_5 = Provinca Orientale{{!}}Orientale
| pop_5 = 1.001.000
| img_5 = Usine de Bralima à Kisangani.JPG
| city_6 = Goma
| div_6 = Provinca Severni Kivu{{!}} Severni Kivu
| pop_6 = (ocena) 1.000.000<ref>{{cite web|title=DRC: Watching the volcanoes|url=http://www.irinnews.org/report/88115/drc-watching-the-volcanoes|website=IRIN News|publisher=[[IRIN]]|accessdate=14 April 2015|date=16 February 2010|quote=Against these odds, the population of Goma has grown to about one million from 400,000 in 2004 and 250,000 in 2002, making it difficult to evacuate in the event of a volcanic eruption, a military observer in Goma said.}}</ref>
| img_6 = Goma, Lake Kivu, DRC (Zaire - Congo), Photo by Sascha Grabow.jpg
| city_7 = Bukavu
| div_7 = Južni Kivu
| pop_7 = (ocena) 1.000.000<ref>{{cite web|last1=Matías|first1=Juan|title=DRC: 690 people treated for cholera in Bukavu|url=http://www.msf.org.uk/article/drc-690-people-treated-cholera-bukavu|publisher=[[Médecins Sans Frontières]]|accessdate=14 April 2015|date=28 January 2014}}</ref>
| img_7 =
| city_8 = Čikapa
| div_8 = Kasai-Occidental
| pop_8 = (ocena) 600.000<ref>{{cite web|last1=Baker|first1=Aryn|title=Inside the Democratic Republic of Congo’s Diamond Mines|url=http://time.com/4011617/inside-the-democratic-republic-of-congos-diamond-mines/|website=[[Time (magazine)|Time]]|accessdate=April 13, 2016|date=August 27, 2015}}</ref>
| img_8 =
| city_9 = Masina, Kinšasa{{!}}Masina
| div_9 = Kinšasa
| pop_9 = 485.167
| img_9 =
| city_10 = Kolwezi
| div_10 = Provinca Katanga{{!}}Katanga
| pop_10 = 453.147
| img_10 =
}}
==Sklici in opombe==
{{sklici|1}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka in kategorija|République Démocratique du Congo|Democratic Republic of the Congo|Vzhodni Kongo}}
* {{Wikipotovanje-medvrstično|Democratic Republic of the Congo|Vzhodni Kongo}}
* {{Dmoz|Regional/Africa/Congo,_Democratic_Republic_of_the}}
{{Central_Africa}}
{{Države Afrike}}
{{države AU}}
{{geo-stub}}
[[Kategorija:Afriška unija|Kongo, Vzhodni]]
[[Kategorija:Afriške države|Kongo, Vzhodni]]
[[Kategorija:Frankofonske države|Kongo, Vzhodni]]
[[Kategorija:Demokratična republika Kongo|*]]
{{normativna kontrola}}
aus0vw708oz10mumh5338o3beep0e3f
5722760
5722755
2022-07-22T19:50:00Z
Gnooi
106999
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Država
|conventional_long_name = Demokratična republika Kongo
|native_name =
{{resize|80%|''République démocratique du Congo'' (francoščina)}}<br />
{{resize|80%|''Repubilika ya Kôngo ya Dimokalasi'' (kongovščina)}}<br />
{{resize|80%|''Republíki ya Kongó Demokratíki'' (lingala)}}<br />
{{resize|80%|''Jamhuri ya Kidemokrasia ya Kongo'' (svahili)}}<br />
{{resize|80%|''Ditunga dia Kongu wa Mungalaata'' (čiluba)}}
|common_name = Vzhodni Kongo
|common_name2 = Vzhodnega konga
|image_flag = Flag of the Democratic Republic of the Congo.svg
|image_coat = Armoiries de la République démocratique du Congo - 2006.png
|national_motto = ''Justice – Paix – Travail'' <small>([[francoščina|francosko]])<br />»Pravica - Mir - Delo«</small>
|image_map = Location DR Congo AU Africa.svg
|map_caption = {{map caption |countryprefix= |location_color=temno modra |country=Vzhodni Kongo | country2 = Vzhodnega Konga |region=Afrika|region2=Afriki |region_color=temno siva |subregiont [[Afriška unija]]|subregion2=[[Afriška unija|Afriški uniji]] |subregion_color=svetlo modra }}
|image_map2 = Democratic Republic of the Congo - Location Map (2013) - COD - UNOCHA.svg
|national_anthem = ''[[Debout Congolais]]''<center></center>
|official_languages = [[Francoščina]]
|capital = [[Kinšasa]]
|latd=4 |latm=24 |latNS=S |longd=15 |longm=24 |longEW=E
|government_type = [[unitarna država|unitarna]] polpredsedniška republika
|leader_title1 = [[Poglavarji Vzhodnega Konga|Predsednik]]
|leader_name1 = [[Félix Thisekedi]]
|largest_city = capital
|area_km2 = 2.344.858
|area_rank = 12.
|area_magnitude = 1 E12
|percent_water = 3,3
|population_estimate = 92.500.000<ref>[http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2015/01/weodata/weorept.aspx?pr.x=95&pr.y=10&sy=2015&ey=2015&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=636&s=LP&grp=0&a= Democratic Republic of the Congo]IMF population estimates</ref>
|population_estimate_year = 2021
|population_estimate_rank = 14.
|population_density_km2 = 33,01
|population_density_rank = 182.
|GDP_PPP_year = 2015
|GDP_PPP = 61,579 milijarde USD<ref name=imf2>{{cite web |url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2014/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=73&pr.y=2&sy=2012&ey=2019&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=636&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&grp=0&a=|title=Democratic Republic of the Congo |publisher=international monetary fund }}</ref>
|GDP_PPP_per_capita = $753,907<ref name=imf2/>
|GDP_PPP_per_capita_rank =
|GDP_nominal_year = 2015
|GDP_nominal = 35,571 milijarde USD<ref name=imf2/>
|GDP_nominal_rank =
|GDP_nominal_per_capita = 435.497 USD<ref name=imf2/>
|GDP_nominal_per_capita_rank =
|Gini_year = 2006
|Gini_change = <!--increase/decrease/steady-->
|Gini = 44,4
|Gini_ref = <ref name=gini>{{cite web|title=GINI index|url=http://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?page=1|publisher=World Bank|accessdate=30 July 2013}}</ref>
|Gini_rank =
|HDI_year = 2013<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year-->
|HDI_change = increase <!--increase/decrease/steady-->
|HDI = 0,338 <!--number only-->
|HDI_ref = <ref name="HDI">{{cite web |url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr14-summary-en.pdf |title=2014 Human Development Report Summary |year=2014 |accessdate=27 July 2014 |publisher=United Nations Development Programme | pages=21–25}}</ref>
|HDI_rank = 186.
|HDI_category = <font color="#e0584e">nizek</font>
|sovereignty_type = [[Neodvisnost]]
|established_event1 = od [[Belgija|Belgije]]
|established_date1 = 30. junij 1960<ref name="cia.gov">
{{cite web|author=Central Intelligence Agency|title=Democratic Republic of the Congo|work=The World Factbook|publisher=Central Intelligence Agency|location=Langley, Virginia |year=2014|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/cg.html|accessdate=29 April 2014}}</ref>
|currency = [[Kongoški frank]]
|currency_code = CDF
|time_zone = [[Zahodnoafriški čas|WAT]], [[Srednjeafriški čas|CAT]]
|utc_offset = +1 do +2
|time_zone_DST = ''ni upoštevan''
|utc_offset_DST = +1 do +2
|cctld = [[.cd]]
|calling_code = 243
|footnotes =
}}
'''Vzhodni Kongo''', dolgo ime '''Demokratična republika Kongo''' (uradno {{jezik-fr|République démocratique du Congo}}), je [[morje|obmorska]] [[država]] v [[Srednja Afrika|Srednji Afriki]], ki na severu meji na [[Srednjeafriška republika|Srednjeafriško republiko]], na severovzhodu na [[Južni Sudan]], na vzhodu na [[Uganda|Ugando]], [[Ruanda|Ruando]], [[Burundi]] in prek [[jezero|jezera]] [[Tanganjika]] na [[Tanzanija|Tanzanijo]], na jugovzhodu na [[Zambija|Zambijo]], na jugozahodu na [[Angola|Angolo]], na zahodu ima pri kraju [[Banana (mesto)|Banana]] izhod na [[morje]] Južnega [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]], prav tako na zahodu pa meji še na angolsko eksklavo [[Cabinda]] in [[Zahodni Kongo]], s katerim ga ne smemo zamešati. Po površini je druga največja država Afrike, po prebivalstvu pa četrta.
Glavno mesto je [[Kinšasa]], ki stoji ob levem bregu reke [[Kongo (reka)|Kongo]], na nasprotnem bregu pa je [[Brazzaville]], glavno mesto sosednjega Zahodnega Konga. To je edini primer na svetu, da se večji prestolnici nahajata tako blizu skupaj (izvzemši mesto [[Vatikan]], ki leži znotraj [[Rim]]a).
Med 27. oktobrom 1971 in 17. majem 1997 se je ta država imenovala Zair, to ime se občasno še vedno uporablja za Vzhodni Kongo. Državo včasih imenujejo tudi ''Kongo-Kinšasa'', po njenem [[glavno mesto|glavnem mestu]], da jo lažje ločijo od Zahodnega Konga, ki ji pravijo ''Kongo-Brazzaville''.
== Politika in uprava ==
=== Upravna delitev ===
Država je upravno razdeljena na 26 provinc in območje mesta Kinšasa, ki ima enak status kot province. Province se nadalje delijo na okrožja, ta pa na teritorije.<ref name="cia.gov" />
{| style="border-spacing: 20px 1px;"
| rowspan="13" | [[File:Provinces_de_la_République_démocratique_du_Congo_-_2005.svg|thumb|250px]]
| 1. Kinšasa || 14. Ituri
|-
| 2. Kongo-Central || 15. Haut-Uele
|-
| 3. Kwango || 16. Tshopo
|-
| 4. Kwilu || 17. Bas-Uele
|-
| 5. Mai-Ndombe || 18. Nord-Ubangi
|-
| 6. Kasaï || 19. Mongala
|-
| 7. Kasaï-Central || 20. Sud-Ubangi
|-
| 8. Kasaï-Oriental || 21. Équateur
|-
| 9. Lomami || 22. Tshuapa
|-
| 10. Sankuru || 23. Tanganjika
|-
| 11. Maniema || 24. Haut-Lomami
|-
| 12. Južni Kivu || 25. Lualaba
|-
| 13. Severni Kivu || 26. Haut-Katanga
|}
== Demografija ==
=== Največja mesta ===
{{Largest cities
| name = Largest cities of the Democratic Republic of the Congo
| country = Vzhodni Kongo
| stat_ref = <ref>{{cite web|title=The World Factbook: Africa - Congo, Democratic Republic of the|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/cg.html|website=[[The World Factbook]]|publisher=[[Central Intelligence Agency|CIA]]|accessdate=April 13, 2016}}</ref>
| div_name = Provinca
| div_link =
| city_1 = Kinšasa
| div_1 = Kinšasa
| pop_1 = 11.116.000
| img_1 = Kinshasa-Gombe, from CCIC.JPG
| city_2 = Lubumbaši
| div_2 = Provinca Katanga{{!}}Katanga
| pop_2 = 1.936.000
| img_2 = Downtown Lubumbashi, Democratic Republic of the Congo - 20061130.jpg
| city_3 = Mbuji-Mayi
| div_3 = Kasai-Oriental
| pop_3 = 1.919.000
| img_3 = Mbuji-Mayi Airport, Democratic Republic of the Congo, 2008.jpg
| city_4 = Kananga
| div_4 = Kasai-Occidental
| pop_4 = 1.119.000
| img_4 =
| city_5 = Kisangani
| div_5 = Provinca Orientale{{!}}Orientale
| pop_5 = 1.001.000
| img_5 = Usine de Bralima à Kisangani.JPG
| city_6 = Goma
| div_6 = Provinca Severni Kivu{{!}} Severni Kivu
| pop_6 = (ocena) 1.000.000<ref>{{cite web|title=DRC: Watching the volcanoes|url=http://www.irinnews.org/report/88115/drc-watching-the-volcanoes|website=IRIN News|publisher=[[IRIN]]|accessdate=14 April 2015|date=16 February 2010|quote=Against these odds, the population of Goma has grown to about one million from 400,000 in 2004 and 250,000 in 2002, making it difficult to evacuate in the event of a volcanic eruption, a military observer in Goma said.}}</ref>
| img_6 = Goma, Lake Kivu, DRC (Zaire - Congo), Photo by Sascha Grabow.jpg
| city_7 = Bukavu
| div_7 = Južni Kivu
| pop_7 = (ocena) 1.000.000<ref>{{cite web|last1=Matías|first1=Juan|title=DRC: 690 people treated for cholera in Bukavu|url=http://www.msf.org.uk/article/drc-690-people-treated-cholera-bukavu|publisher=[[Médecins Sans Frontières]]|accessdate=14 April 2015|date=28 January 2014}}</ref>
| img_7 =
| city_8 = Čikapa
| div_8 = Kasai-Occidental
| pop_8 = (ocena) 600.000<ref>{{cite web|last1=Baker|first1=Aryn|title=Inside the Democratic Republic of Congo’s Diamond Mines|url=http://time.com/4011617/inside-the-democratic-republic-of-congos-diamond-mines/|website=[[Time (magazine)|Time]]|accessdate=April 13, 2016|date=August 27, 2015}}</ref>
| img_8 =
| city_9 = Masina, Kinšasa{{!}}Masina
| div_9 = Kinšasa
| pop_9 = 485.167
| img_9 =
| city_10 = Kolwezi
| div_10 = Provinca Katanga{{!}}Katanga
| pop_10 = 453.147
| img_10 =
}}
==Sklici in opombe==
{{sklici|1}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka in kategorija|République Démocratique du Congo|Democratic Republic of the Congo|Vzhodni Kongo}}
* {{Wikipotovanje-medvrstično|Democratic Republic of the Congo|Vzhodni Kongo}}
* {{Dmoz|Regional/Africa/Congo,_Democratic_Republic_of_the}}
{{Central_Africa}}
{{Države Afrike}}
{{države AU}}
{{geo-stub}}
[[Kategorija:Afriška unija|Kongo, Vzhodni]]
[[Kategorija:Afriške države|Kongo, Vzhodni]]
[[Kategorija:Frankofonske države|Kongo, Vzhodni]]
[[Kategorija:Demokratična republika Kongo|*]]
{{normativna kontrola}}
d6jmgo4obgcu8ltoi47kcvtuuu0ryj3
Koroška (zvezna dežela)
0
9046
5722738
5637925
2022-07-22T19:28:00Z
Yerpo
8417
drugipomeni s predlogo [[Project:AWB|AWB]]
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni|Koroška}}
{{Infopolje Naselje
<!-- Glej Predloga:Infopolje Naselje za dodatna polja in opise -->
| official_name = Koroška
| native_name = Kärnten
| native_name_lang = de
| settlement_type = [[Zvezna dežela Avstrije]]
| image_flag = Flag of Kärnten.svg
| flag_size = 120px
| image_shield = Kaernten CoA.svg
| shield_size = 75px
| anthem = ''Kärntner Heimatlied''
| image_map = Kärnten in Austria.svg
| map_caption = Položaj zvezne dežele Koroška
| subdivision_type = Država
| subdivision_name = [[Avstrija]]
| seat_type = Glavno mesto
| seat = [[Celovec]] (Klagenfurt)
| leader_party =
| leader_title = Deželni glavar
| leader_name =
| area_total_km2 = 9535,97
| elevation_max_footnotes =
| elevation_max_m = 3798
| elevation_min_footnotes =
| elevation_min_m = 348
| population_total = 555881<ref name="CensusRef">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/web_de/presse/076785|date=28. maj 2014|title=Bevölkerungszahl Österreichs stieg 2013 um knapp 56.000 Personen |publisher=Statistik Austria |accessdate=2. september 2014|}} {{de icon}}</ref>
| population_as_of = 1. januar 2014
| population_density_km2 = auto
| timezone1 = [[srednjeevropski čas|CET]]
| utc_offset1 = +1
| timezone1_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]]
| utc_offset1_DST = +2
| iso_code = AT-2
| blank_name_sec1 = [[Statistične teritorialne enote v Evropski Uniji - NUTS|NUTS 1 regija]]
| blank_info_sec1 = AT2
| website = {{URL|http://www.ktn.gv.at/}}
| footnotes =
}}
[[Slika:Karavanke - razgled na Koroško (1).jpg|thumb|Razgled na del Koroške iz Karavank]]
'''Koróška''' ([[nemščina|nemško]] ''Kärnten''; slovensko [[avstrijska Koroška]], staroslovensko ''Korotan'') je avstrijska [[zvezna dežela Avstrije|zvezna dežela]] na jugu [[Avstrija|Avstrije]]. Geografsko jo v njenem središču tvori pretežno kotlina med [[Alpe|Alpami]].
[[Slika:gospasveta.jpg|200px|thumb|Gospa Sveta na Koroškem]]
Prek [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alp]] na jugozahodu meji z [[Italija|Italijo]], prek [[Karavanke|Karavank]] na jugu pa s [[Slovenija|Slovenijo]]. Gorovje [[Zahodne Ture|Visoke Ture]] jo na severozahodu ločuje od zvezne dežele [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]]. Na severu in vzhodu meji na zvezno deželo [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajersko]], na zahodu pa na vzhodni del [[Tirolska|Tirolske]]. Glavna naravna zanimivost so njena ledeniška [[jezero|jezera]] (največje je [[Vrbsko jezero|Vrbsko]]), [[Drava]] pa je najpomembnejša reka, ki teče po njenem ozemlju.
[[Glavno mesto]] dežele je [[Celovec]] ([[Nemščina|nem.]] ''Klagenfurt'') z okoli 100.000 prebivalci, [[gospodarstvo|gospodarsko]] pomemben in le malo manjši je [[Beljak]] (nemško ''Villach'') z več kot 60.000 prebivalci; obe večji mesti imata poseben statut in sta medsebojno močno ekonomsko povezani, saj ležita v isti kotlini na osi vzhod-zahod. Poleg njiju je dežela administrativno razdeljena na 8 okrajev (''bezirk''), pri čemer sta dva okraja podeželski okolici Celovca in Beljaka. Okrajna središča so (nekatera imena so dvojezična): Wolfsberg / [[Volšperk]]), Spittal an der Drau / [[Špital ob Dravi]], [[Šentvid ob Glini]] / Sankt Veit an der Glan, [[Velikovec]] / Völkermarkt, Feldkirchen in Kärnten / [[Feldkirchen]] in [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohor]] / Hermagor. Drugi pomembnejši kraji so še: (po velikosti) [[Borovlje]] / Ferlach, [[Kriva Vrba]] / Krumpendorf am Wörther See, [[Vrba na Koroškem]] / Velden am Wörther See, [[Šentpavel v Labotski dolini]] / Sankt Paul im Lavanttal, [[Breže, Avstrija|Breže]] / Friesach, [[Gmünd]], [[Šentandraž v Labotski dolini]] / Sankt Andrä, [[Pliberk]] / Bleiburg, [[Bistrica v Rožu]] / Feistriz im Rosental, [[Železna Kapla]] / Eisenkappel, [[Krka, Avstrija (kraj)|Krka]] / Gurk, [[Gospa Sveta]] / Maria Saal, [[Krnski grad]] / Karnburg itd.
Po površini je Koroška peta največja avstrijska dežela, s [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburško]] pa si delita 6. in 7. mesto po številu prebivalstva.
Dežela Koroška se je v visokem [[srednji vek|srednjem veku]] izoblikovala kot pravna in zgodovinska naslednica nekdanje [[Slovani|slovanske]] kneževine [[Karantanija|Karantanije]], zaradi česar so ji tudi v obdobju vladavine [[Habsburžani|Habsburžanov]] pripadale nekatere posebne, z njenim slovenskim značajem povezane pravice in privilegiji. Koroška je bila kot dvojezična dežela na skrajnem jugu nemško govorečega ozemlja vsaj od sredine 19. stoletja podvržena močnim ponemčevalnim pritiskom, ki so bistveno spremenili jezikovno podobo dežele. Po [[koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] leta 1920 je največji del dežele pripadel Avstriji. Prebivalstvo zvezne dežele Koroške je danes pretežno [[nemščina|nemško]] govoreče z značilnim naglasom. [[Koroški Slovenci|Slovenska]] narodna skupnost, ki je še na začetku 20. stoletja predstavljala tretjino koroškega prebivalstva, šteje po uradnih podatkih iz zadnjega popisa približno 15.000 pripadnikov (neuradne ocene so okrog 50.000 ali desetina prebivalstva Koroške), ki živijo pretežno na jugu dežele ([[Južna Koroška (Avstrija)|Južna Koroška]]).
== Poimenovanje ==
Za ime ''Karantanija'', iz katerega sta izpeljana tako slovensko (staroslovensko ''Korotan'', sodobno ''Koroška'') kot nemško (''Kärnten'') poimenovanje dežele, obstaja več razlag.
Najbolj uveljavljena med njimi pravi, da naj bi ime izviralo iz enega od starih [[Kelti|keltskih]] jezikov, ki so se v 1. tisočletju pred našim štetjem govorili na območju Vzhodnih [[Alpe|Alp]]. Obstajata dve razlagi: po prvi naj bi poimenovanje Karantanija izhajalo iz besede ''carant'' ('prijatelj, sorodnik'), kar bi se torej v grobem prevedlo kot 'Dežela prijateljev' oz. 'Dežela tistih, ki so se spoprijateljili'. Ime naj bi se nanašalo na enega od tukaj živečih keltskih plemen iz časa [[bronasta doba|bronaste dobe]].
Po drugi razlagi naj bi poimenovanje Karantanija izhajalo iz keltskega ''karanto'' za 'kamen, čer' – iz istega korena naj bi bila izpeljana tudi druga koroška zemljepisna imena, kot so [[Krnski grad]] (nemško ''Karnburg''), [[Karavanke]], [[Karnijske Alpe]] in podobna.<ref>Heinz Dieter Pohl: ''Kärnten – deutsche und slowenische Namen''. Hermagoras, Klagenfurt 2000, S. 84f., 87 sowie 118.</ref>
S ''Karantanijo'' je zelo očitno povezan staroslovenski naziv ''Korotan'', iz katerega izhaja današnje slovensko poimenovanje ''Koroška'' oz. ''Koroško'' (izvorno gre za pridevnik ''*korot-sk-a'' oz. ''*korot-sk-o'').
Iz staroslovenskega poimenovanja ''Korotan'' sta bili že v preteklosti izpeljani vsaj dve slovanski oz. slovenski teoriji o izvoru imena Karantanija: po prvi naj bi poimenovanje ''Gorotan'' oz. ''Gorostan'' pomenilo 'Dom (stan) v gorah' oz. 'Dom med gorami', kar ustreza zemljepisnim značilnostim Koroške. Druga slovanska teorija pa pravi, da je dežela Korotan, podobno kot mnoge druge slovanske dežele ([[Hrvaška]], [[Srbija]], [[Češka]], [[Rusija]]), pravzaprav dobila ime po slovanskem plemenu, ki jo je naselilo – v tem primeru ''Horutancev'' (Nestorjeva kronika iz leta 1113 izrecno navaja Horutance kot enega od starih slovanskih plemen na ozemlju današnje [[Poljska|Poljske]], še pred selitvami narodov). Po tej teoriji bi torej Korotan/Karantanija pomenilo preprosto 'deželo Horutancev/Karantancev'.{{cn}}
== Simboli ==
=== Grb ===
Današnji grb Koroške se prvič pojavi v času vladavine vojvode [[Ulrik III. Spanheim|Ulrika Spanheimskega]], ki ga je prevzel kot sredstvo za uveljavljanje svojih ozemeljskih zahtev v dednem sporu z [[Babenberžani]]. Kot deželni grb Koroške ga dokončno uveljavi Ulrikov bratranec in naslednik na koroškem prestolu, češki kralj [[Otokar II. Přemysl]]. Podoba grba je od takrat do današnjih dni skoraj nespremenjena: »Okrašen z zlatimi in rdečimi peresi, spredaj trije vzpenjajoči se črni levi z rdečimi kremplji in jezikom, zadaj srebrno bruno na rdečem polju, na čeladi z zlato krono dva zlata bivolja rogova, vsak od njiju na zunanji strani opremljen s petimi zlatimi paličicami, na vsaki od njih pa trije lipovi listi - na desni strani črni, na levi strani rdeči«.
=== Zastava ===
Koroška zastava je rumeno-rdeče-bela in je edina trobojnica med zastavami avstrijskih zveznih dežel.
=== Deželna himna ===
Današnja deželna himna Koroške je ''Koroška domovinska pesem'' (nemško ''Kärntner Heimatlied''). Besedilo je bilo napisano leta 1822, uglasbena pa je bila leta 1835. Opisuje naravne lepote Koroške.
== Znamenitosti ==
* [[Bad Kleinkirchheim]] (smučarsko središče)
* [[Breže, Avstrija|Breže]] /[[Friesach]]
* [[Dobrač]] /''Villacher Alpe''
* [[Gospa Sveta]] /[[Maria Saal]]
* [[Grad Ostrovica]] (''Burg Hochosterwitz'')
* [[Grad Vajškra]] (''Landskron''; v okviru kompleksa grajskih ruševin je v poletnih mesecih razstava ptic roparic) in [[Affenberg]] /''Hrib'' ''opic'' v bližini [[Beljak]]a (Villach)
* [[Grossglockner]] /[[Veliki Klek]]
* [[Heiligenblut]] /[[Sveta Kri]]
* [[Jezera na avstrijskem Koroškem]]
* [[Sostolnica Marijinega vnebovzetja, Krka]]
* [[Krnski grad]] /Karnburg
* [[Minimundus]] (Celovec)
* [[Nockberge]] (naravni oz. biosferni park)
* [[Vojvodski prestol]]
* [[Požarnica, Avstrija|Požarnica]]
* grad [[Straßburg, Avstrija|Straßburg]]
* [[Sveče]] pri [[Bistrica v Rožu|Bistrici v Rožu]]: Galerija [[France Gorše|Franceta Goršeta]] (pred njo so portretne glave pomembnih slovensko- koroških kulturnih in političnih osebnosti, ki jih je izdelal znameniti slovenski kipar)
* [[Šentandraž v Labotski dolini]] / Sankt Andrä im Lavanttal
* [[Tinje, Koroška|Tinje]], Katoliški dom prosvete Sodalitas
* [[Prelaz Turracher Höhe]]
* [[Virunum]]
*[[Ziljska dolina]]
== Viri ==
{{reflist}}
== Glej tudi ==
* [[Geografija Avstrijske Koroške]]
* [[Koroški Slovenci]]
* [[Koroški Heimatdienst]]
* [[Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev]]
* [[Seznam jezer]] na avstrijskem Koroškem
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Kärnten}}
{{Avstrijske zvezne dežele}}
{{Južna Koroška (Avstrija)}}
{{Rož}}
{{Podjuna}}
{{Zilja}}
{{Gure}}
{{Celovško polje}}
{{Labotska dolina}}
{{normativna kontrola}}
{{at-geo-stub}}
[[Kategorija:Zvezne dežele Avstrije]]
[[Kategorija:Pokrajine, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Koroška (zvezna dežela)|*]]
oci3up7h0279s2kwkevdaxszhymqxug
Berlin
0
11255
5722839
5722252
2022-07-23T09:09:04Z
Lear 21
211931
+ Kultura + Mediji + Univerze + Podjetje
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni}}
{| class="infobox geography vcard" style="width: 23em;"
|+
| colspan="2" align=center style="background: #D8E2EF; width:100%; font-size: 1.25em;" | ''' <span class="fn org">Berlin</span>'''
|-
| colspan="2" style="text-align: center; padding: 0.0em 0.0em 0.0em 0.0em;;" | [[Slika:Berlin Panorama von der Siegessäule Richtung Mitte, Berlin, Deutschland.jpg|270px]]
|-
| align="center" style="width: 50%; background:#D8E2EF;" | '''Zastava'''
| align="center" style="width: 50%; background:#D8E2EF;" | '''Grb'''
|-
| colspan="2" class="maptable" |
{| width=100% style="text-align:center; margin:0 auto; background:none;"
| align=center style="width:50%; border:0; vertical-align:middle;" | <span style="display:inline;"><span style="display:table-cell; border:1px solid #ddd;">[[Slika:Flag of Berlin.svg|120px|Zastava Berlina]]</span></span>
| align=center style="width:50%; border:0; vertical-align:middle;" | [[Slika:Coat of arms of Berlin.svg|70px|Grb Berlina]]
|}
|-
| align="center" colspan="2" style="background:#D8E2EF;" |'''Lega Berlina v Nemčiji in v Evropski uniji'''
|-
| colspan="2" style="text-align: center; padding: 0.1em 0.1em 0.1em 0.1em;;" | [[Slika:EU location Berlin.svg|220px|Lega Berlina v Nemčiji/EU]]
|- class="mergedtoprow"
| '''[[Geografski koordinatni sistem|Koordinate]]''' || <span class="plainlinksneverexpand">[http://tools.wikimedia.de/~magnus/geo/geohack.php?params=52_31_N_13_25_E_type:city_region:DE <span title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki za 52° 31′ N, 13° 25′ E">52° 31′ N, 13° 25′ E</span> {{ikona en}}]</span>
|- class="mergedbottomrow"
| '''[[Časovni pas]]'''
| [[Srednjeevropski čas|CET]]/[[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] ([[UTC+1]]/[[UTC+2|+2]])
|-
| colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | '''Uprava'''
|- class="mergedtoprow adr"
| '''[[Seznam suverenih držav|Država]]'''
| <span class="country-name">[[Nemčija]]</span> [[Slika:Flag of Germany.svg|22px]]
|- class="mergedrow"
| '''NUTS-regija''' || DE3 [[Slika:Flag of Europe.svg|22px]]
|- class="mergedrow"
|'''Upravna delitev mesta''' || 12 okrožij
|- class="mergedrow"
|- class="mergedrow"
| '''Županja'''
| Franziska Giffey (SPD)
|- class="mergedrow"
| '''[[politična stranka|Vladajoča stranka]] || SPD / Zeleni / Die Linke
|- class="mergedbottomrow"
| '''Glasov v Zveznem svetu''' || 4 (od 69)
|-
| colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | '''Osnovni statistični podatki'''
|- class="mergedtoprow"
| '''[[Površina]]''' || 892 [[kvadratni kilometer|km²]]
|- class="mergedrow"
|- class="mergedrow"
| - '''[[nadmorska višina]]''': || 34 – 115 m
|- class="mergedrow"
| style="vertical-align:bottom" | '''[[Prebivalstvo]]'''
| 3.748.148 <small>''(2018)''</small><ref name=DEstatis>{{navedi splet |url=http://www.statistik-portal.de/Statistik-Portal/de_zs01_bl.asp |title= Prebivalstvo zveznih dežel |work= Portal Zveznega statističnega urada Nemčije |accessdate=2007-04-25 | language=en}}</ref><ref name=LUZ>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=1996,45323734&_dad=portal&_schema=PORTAL&screen=welcomeref&open=/&product=EU_MASTER_urban_audit&depth=2 Kazalniki za večja urbana območja 1999 - 2003], Eurostat. Pridobljeno 9. marca 2007. {{ikona en}}</ref>
|- class="mergedrow"
| - '''[[Gostota prebivalstva|Gostota]]''' || 3920 /km²
|- class="mergedrow"
| - '''[[Urbano območje|urbano]]''': || 3.745.221
|- class="mergedbottomrow"
| - '''velemestno''': || 4.700.000 <small>''(2020)''</small>
|-
| colspan="2" align=center style="background:#D8E2EF;" | '''Drugi podatki'''
|- class="mergedtoprow"
| '''[[Bruto domači proizvod|GDP/ nominalno]]''' || 163 milijarde € (2021)
|- class="mergedrow"
| '''Poštna številka''' || 10001–14199
|- class="mergedrow"
| '''Območna številka''' || 030
|- class="mergedrow"
| '''[[Registracijske oznake za cestna vozila v Nemčiji|Registrska oznaka vozil]]''' || B
|- class="mergedbottomrow"
| '''[[Spletna stran]]''' || [http://www.berlin.de berlin.de]
|}
'''Berlin''' [berlín] je [[glavno mesto]] [[Nemčija|Nemčije]] in ena od 16 [[nemška zvezna dežela|nemških zveznih dežel]]. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev (urbano območje šteje 4,4 milijone) je največje mesto v državi in tudi eno največjih v [[Evropa|Evropi]]. Mesto leži ob rekah Spree in Havel na severovzhodu Nemčije. Zvezno deželo Berlin teritorialno v celoti obkroža zvezna dežela [[Brandenburg]], skupaj s katero tvori metropolitansko regijo Berlin-Brandenburg z več kot šestimi milijoni ljudi.
Prva dokumentirana omemba Berlina datira v [[13. stoletje]]. V svoji zgodovini je bilo prestolnica Pruskega kraljestva, [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], [[Weimarska republika|Weimarske republike]] in [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Število prebivalcev mesta pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ocenjujejo na 4,7 milijona. Med letoma 1949 in 1990 je bilo mesto razdeljeno na Vzhodni in Zahodni Berlin. Vzhodni Berlin je bil (dejanska) prestolnica [[Nemška demokratična republika|Vzhodne Nemčije]], zahodni pa [[enklava in eksklava|eksklava]] [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodne]], obkrožen z [[berlinski zid|berlinskim zidom]]. Po združitvi Nemčije je ponovno postalo prestolnica celotne države, kamor se je preselila večina državnih uradov iz dotedanje zahodnonemškega glavnega mesta [[Bonn]], ki je odtlej le "druga prestolnica" Nemčije.
Danes je Berlin eno najpomembnejših [[kultura|kulturnih]], [[politika|političnih]], [[gospodarstvo|gospodarskih]] in [[promet]]nih središč [[Evropa|Evrope]]. Berlin je sedež več univerz in visokih šol, med katerimi so najbolj znane [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtova univerza]], Univerza umetnosti, Svobodna univerza in Tehniška univerza.
== Zgodovina ==
* [[Berlinski kongres]] (1878)
* [[Berlinski zid]] (1961-1989)
== Uprava ==
Kot zvezna dežela ima predstavniški dom (''Abgeordnetenhaus'') s 141 sedeži. [[Izvršilna oblast|Izvršno oblast]] predstavlja berlinski senat (''Senat von Berlin''), ki ga sestavljajo vrhovni župan (''Regierender Bürgermeister'') in do osem senatorjev. Eden od njih ima uradni naziv župan (''Bürgermeister'') in je namestnik vrhovnega. Vrhovni župan je hkrati tudi ministrski predsednik zvezne dežele Berlin.
Upravno je Berlin razdeljen na 12 okrožij (''Bezirke''), vsako ima svojo lokalno oblast, ki je podrejena mestni vladi. Okrožja se nadalje delijo na 95 krajev (''Ortsteile''), ki predstavljajo zgodovinske občine ali naselja, ki so bila leta 1920 priključena mestni oblasti. Ti nimajo svojih predstavnikov v vladi, se pa razdelitev upošteva pri urbanističnem načrtovanju in v statistične namene.
=== Berlinska okrožja ===
{| class="prettytable" style="text-align:right; font-size:90%"
|- style="text-align:center;"
!'''Okrožje''' || Prebivalstvo <br /><small>november 2011</small> || Površina <br /><small>v km²</small>
|-
| align="left" | Charlottenburg-Wilmersdorf || 322.848 || 64,72
|-
| align="left" | Friedrichshain-Kreuzberg || 273.751 || 20,16
|-
| align="left" | Lichtenberg || 263.916 || 52,29
|-
| align="left" | Marzahn-Hellersdorf || 252.754 || 61,74
|-
| align="left" | Mitte || 338.789 || 39,47
|-
| align="left" | Neukölln || 316.957 || 44,93
|-
| align="left" | Pankow || 375.325|| 103,01
|-
| align="left" | Reinickendorf || 243.541 || 89,46
|-
| align="left" | Spandau || 228.529 || 91,91
|-
| align="left" | Steglitz-Zehlendorf || 297.835 ||102,50
|-
| align="left" | Tempelhof-Schöneberg || 337.290 || 53,09
|-
| align="left" | Treptow-Köpenick || 244.547 || 168,42
|}
== Demografija ==
=== Jezik ===
Berlinsko narečje spada v širši sklop severnonemških narečij. V začetku [[Germani|germanskega]] naseljevanja v [[14. stoletje|14. st.]] in naprej se je govoril še jezik, bolj podoben [[nizozemščina|nizozemščini]] kot visoki nemščini. Do danes je v tem narečju mnogo spodnje- (oziroma nizko-) nemškega, ki ohranjuje stanje pred drugim premikom glasov.
nem. ''was'' = berlinsko ''wat'' = nizozemsko ''wat'' = kaj
nem. ''das'' = berlinsko ''dit'' = to
nem. ''Was ist das?'' = berlinsko ''Wat is dit?'' ali ''Wat is ditte?'' = nizozemsko ''Wat is het?'' = kaj je to?
== Podjetje ==
* [[Siemens (podjetje)|Siemens]]
== Univerze ==
* [[Humboldtova univerza v Berlinu]]
* Tehniška univerza v Berlinu
* Univerza umetnosti
== Šport ==
[[Slika:Alte Försterei Eröffnungsspiel 03.jpg|thumb|[[1. FC Union Berlin]]]]
* [[1. FC Union Berlin]]
* [[Hertha BSC]]
* Eisbären Berlin
* ALBA Berlin
* Füchse Berlin
* Berlin Recycling Volleys
* Wasserfreunde Spandau 04
* Mercedes-Benz Arena (Berlín)
* [[Olimpijski stadion, Berlin]] (Olympiastadion Berlin)
* Stadion An der Alten Försterei
* [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006]]
== Kultura ==
* [[Berlinska filharmonija]]
* [[Pergamonski muzej]]
* [[Mednarodni filmski festival v Berlinu]]
* European Film Academy
=== Mediji ===
* [[Springer Nature]]
=== Filmi, postavljeni v Berlin ===
* [[Sonnenallee]]
* [[Zbogom, Lenin!]]
* [[Življenje drugih]]
* Babylon Berlin
== Galerija ==
<gallery class="center" mode="nolines" widths="240" heights="140px" >
Slika:Braniborská brána.jpg|Brandenburška vrata
Slika:Alexanderplatz 02.jpg|Svetovna ura na Alexanderplatzu
Slika:Alexanderplatz 01.jpg|Televizijski stolp na Alexanderplatzu
Slika:Berlin Eiermann Memorial Church.JPG|[[Spominska cerkev cesarja Viljema, Berlin|Spominska cerkev cesarja Viljema]]
Slika:Berlin Reichstag 01.jpg|Stavba [[Reichstag]], sedež nemškega parlamenta
Slika:Humboldt University 01.jpg|Spomenik [[Wilhelm von Humboldt|Wilhelma von Humboldta]] pred [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovo univerzo]]
Slika:Haus der Kulturen der Welt Nachtaufnahme.jpg|Muzej kultur sveta
Slika:Bodemuseum - Front.jpeg|Muzej Bode na muzejskem otoku
Slika:Potsdamer platz 01.jpg|Potsdamski trg
Slika:Berlin-Sony Center-1.jpg|Sony center na Potsdamskem trgu
Slika:Berlin Olympiastadion nach Umbau.jpg|Olimpijski stadion
Slika:Berlin Hauptbahnhof 001.jpg|Glavna železniška postaja
Slika:Oberbaumbrücke mit U-Bahn.jpg|Most Oberbaum
</gallery>
== Pobratena mesta ==
Berlin ima uradne povezave s 17 mesti po svetu. V času, ko je bilo mesto razdeljeno, so povezave odsevale pripadnost blokom - Zahodni Berlin je bil pobraten večinoma z zahodnimi prestolnicami, Vzhodni pa s prestolnicami držav [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Povezave Vzhodnega Berlina so bile po združitvi preklicane in kasneje deloma ponovno vzpostavljene.
{| style="background:none;"
|-
|valign="top"|
* 1967 {{ikonazastave|Združene države Amerike}} '''[[Los Angeles]]''', [[Združene države Amerike|ZDA]]
* 1987 {{ikonazastave|Francija}} '''[[Pariz]]''', [[Francija]]
* 1988 {{ikonazastave|Španija}} '''[[Madrid]]''', [[Španija]]
* 1989 {{ikonazastave|Turčija}} '''[[Istanbul]]''', [[Turčija]]
* 1990 {{ikonazastave|Rusija}} '''[[Moskva]]''', [[Rusija]]
* 1991 {{ikonazastave|Poljska}} '''[[Varšava]]''', [[Poljska]]
* 1991 {{ikonazastave|Madžarska}} '''[[Budimpešta]]''', [[Madžarska]]
* 1992 {{ikonazastave|Belgija}} '''[[Bruselj]]''', [[Belgija]]
* 1993 {{ikonazastave|Indonezija}} '''[[Džakarta]]''', [[Indonezija]]
|valign="top"|
* 1993 {{ikonazastave|Uzbekistan}} '''[[Taškent]]''', [[Uzbekistan]]
* 1993 {{ikonazastave|Mehika}} '''[[Ciudad de México|Ciudad de Mexico]]''', [[Mehika]]
* 1994 {{ikonazastave|PRC}} '''[[Peking]]''', [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
* 1994 {{ikonazastave|Japonska}} '''[[Tokio]]''', [[Japonska]]
* 1994 {{ikonazastave|Argentina}} '''[[Buenos Aires]]''', [[Argentina]]
* 1995 {{ikonazastave|Češka}} '''[[Praga]]''', [[Češka]]
* 2000 [[Slika:Flag of Namibia.svg|20px]] '''[[Windhoek]]''', [[Namibija]]
* 2000 {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[London]]''', [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].
|}
== Opombe in reference ==
{{opombe|2}}
{{Zbirka|Berlin|Berlin}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.berlin.de Uradna spletna stran]
* [http://www.3d-stadtmodell-berlin.de/3d/en/seite0.jsp 3D Berlin]
* [http://www.panorama-cities.net/berlin/berlin_germany.html Berlin City Panoramas] - Fotografije iz Berlina
{{Dežele Nemčije}}
{{European Capital of Culture}}
{{de-naselje-stub}}
[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]
[[Kategorija:Mesta v Nemčiji]]
[[Kategorija:Hansa]]
[[Kategorija:Gostiteljska mesta poletnih olimpijskih iger]]
[[Kategorija:Zvezne dežele Nemčije]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]]
[[Kategorija:Berlin|*]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta]]
{{normativna kontrola}}
nnknc8ayz2yqfg338ous6ha1yiu0x51
Prusija
0
25310
5722644
5709931
2022-07-22T15:12:50Z
OversimpIified
213630
Popravek zapisa william v slovenščini in drugi manjši popravki
wikitext
text/x-wiki
''Različna ozemlja in vladavine z imenom'' Prusija ''so podane v [[Prusija (razločitev)]]''
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Preußen''
|conventional_long_name = Prusija
|common_name = Prusija
|continent = Evropa
|region = Vzhodna Evropa
|country = Prusija
|era = [[novi vek]]
|status =
|status_text =
|empire = [[Nemško cesarstvo]] (po 1870)
|government_type = monarhija
|year_start = 1525
|year_end = 1947
|date_pre =
|event_start = [[Vojvodina Prusija]] [[prussian comonwealth]]
|date_start = 10. april
|event_end = ''de jure'' ukinitev
|date_end = 25. februar
|event1 = združitev z Brandenburgom
|date_event1 = 27. avgust 1618
|event2 = [[Kraljevina Prusija]]
|date_event2 = 18. januar 1701
|event3 = [[Svobodna država Prusija]]
|date_event3 = 9. november 1918
|event4 = ''de facto'' ukinitev
|date_event4 = 30. januar 1934
|event_post =
|date_post =
<!---Don't use flag navigation for this entry: it is too complicated. This is better covered by the individual Prussian entries--->
|today = {{GER}}<br> {{POL}} <br />{{RUS}} <br> {{LTU}} </br> {{DEN}} </br> {{BEL}} <br> {{flag|Češka}} <br> {{flag|Nizozemska}}
|image_flag = Flag of Prussia (1892-1918).svg
|flag =
|flag_type = zastava <small>(1892–1918)</small>
|image_coat = Wappen Deutsches Reich - Königreich Preussen (Grosses).png
|symbol =
|symbol_type = grb <small>(1701–1918)</small>
|image_map = Map-DR-Prussia.svg
|image_map_caption = Prusija (modro) kot del Nemškega cesarstva
|capital = [[Königsberg]], pozneje [[Berlin]]
|national_motto = ''[[Suum cuique]]''{{spaces|2}}<small>([[latinščina|latinsko]])</small><br />"Vsakemu svoje"
|national_anthem =
|common_languages = [[nemščina]]
|religion = [[protestantizem]], [[katolicizem]]
|currency =
|title_leader = [[vojvoda]]
|leader1 = [[Albert I. Pruski|Albert I.]] (prvi)
|year_leader1 = 1525–68
|leader2 = [[Friderik I. Pruski|Friderik III.]] (zadnji)
|year_leader2 = 1688–1701
|title_representative = [[kralj]]
|representative1 = [[Friderik I. Pruski|Friderik I.]] (prvi)
|year_representative1 = 1701–13
|representative2 = [[viljevski II. Nemški|viljevski II.]] (zadnji)
|year_representative2 = 1888–1918
|title_deputy = predsednik vlade
|deputy1 = [[Paul Hirsch]] (prvi)
|year_deputy1 = 1918–20
|deputy2 = [[Hermann Göring]] (zadnji)
|year_deputy2 = 1933–45
|legislature = <!--- Name of legislature ------>
|house1 = <!--- Name of first chamber ---->
|type_house1 = <!--- Default: "Upper house"---->
|house2 = <!--- Name of second chamber --->
|type_house2 = <!--- Default: "Lower house"---->
|<!-----Area and population of a given year----->
|stat_year1 = 1939
|stat_area1 = 297007
|stat_pop1 = 41915040
|stat_year2 =
|stat_area2 =
|stat_pop2 =
|footnotes =
}}
'''Prusija''', [[monarhija]] [[Brandenburg (volilna kneževina)# Hohenzollerji (od 1415 naprej)| brandenburških Hohenzollerjev]], od leta 1918 [[republika]] (''Freistaat'') v okviru [[Weimarska republika|Weimarske republike]].
Brandenburški Hohenzollerji so svojo monarhijo gradili postopoma, vztrajno in sistematično. Ime je dobila po [[Vojvodina Prusija|Vojvodini Prusiji]], ki so jo Branderburžani priženili leta 1618. Kraljevi naslov so najprej (1701) pridobili prav na tem ozemlju, kasneje pa se je pojem ''kraljevina Prusija'' razširil na vse njihove posesti. Kralj [[Friderik Viljem I. Pruski|Friderik Viljem I.]] je organiziral urejeno in učinkovito državo in vojsko. Kralj [[Friderik II. Veliki|Friderik II., Veliki]], je v [[Šlezijske vojne|mnogih vojnah]] [[Habsburška monarhija|Avstriji]] iztrgal bogato [[Šlezija|Šlezijo]], vzpodbudil [[Prva delitev Poljske|prvo delitev Poljske]] in s pridobljenim poljskim ozemljem povezal ozemlje nekdanje Vojvodine Prusije s svojimi matičnimi brandenburškimi posestmi.
V [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]] je Prusiji sprva kazalo slabo, po [[Napoleon]]ovem [[Napoleonov pohod na Rusijo#Umik Napoleonove vojske|zlomu v Rusiji]] pa je njena vojska prevzela velik delež bremen v bojih za dokončno zmago nad Napoleonom. Na [[Dunajski kongres|dunajskem kongresu]] je bila Prusija zato nagrajena z velikimi ozemeljskimi pridobitvami, vključno z več kot polovico [[Kraljevina Saška|kraljevine Saške]]. Svoja ozemlja je tako strnila od Saške do reke [[Njemen]] na vzhodu ter na zahodu oblikovala še veliko ločeno posest v [[Porenje|Porenju]].
Z nastopom ministrskega predsednika [[Otto von Bismarck|Otta von Bismarcka]] je Prusija prevzela pobudo pri združevanju nemških držav in leta 1867 ustanovila nacionalno [[Severnonemška konfederacija|Severnonemško zvezo]]. Po zmagi v [[Francosko-pruska vojna|vojni s Francijo]] (1871) se je pruski kralj [[Viljem I. Nemški|Viljem I.]] okronal za nemškega cesarja. Odtlej je bila kraljevina Prusija največja in vodilna zvezna enota [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]]. Pruski kralj je bil istočasno nemški cesar, pruski ministrski predsednik pa istočasno nemški kancler. Zgodovina Prusije se je stopila z zgodovino Nemškega cesarstva.
Po porazu Nemškega cesarstva v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je republika (''Freistaat'') Prusija postala največja zvezna dežela [[Weimarska republika|Weimarske republike]]. [[Hitler]] si je, potem ko je prišel na položaj nemškega kanclerja, prisvojil pruski upravni aparat in policijo ter z njuno pomočjo dokončno prevzel vso oblast v Nemčiji. Po porazu [[Tretji rajh|tretjega rajha]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in njegovi delitvi v štiri okupacijske cone je 25. februarja 1947 [[Zavezniški nadzorni svet]] formalno razglasil razpustitev Prusije.
==Uvod==
Prusija se je sprva imenovalo ozemlje med spodnjim tokom [[Visla|Visle]] in [[Njemen|Njemnom]], ki je bilo domovina [[Baltik|baltskih]] [[Prusi|Prusov]], ki so jih prvi pokristjanjevalci v 11. in 12. stoletju zaman skušali pokristjaniti.
*
Leta 1226 je poljski knez Konrad I. Mazovski za boj proti Prusom [[Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov#Prihod Tevtonskega viteškega reda. Invazija Tatarov|poklical na pomoč]] [[Tevtonski viteški red|Nemški viteški red]] (križniki), ki ga je ogrski kralj [[Andrej II. Ogrski|Andrej II.]] ravnokar izgnal iz svoje države. Z zlato bulo cesarja [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]], s katero je cesar viteškemu redu podelil oblast v Prusiji, in z blagoslovom papeža [[Papež Gregor IX.|Gregorja IX.]] so križniki v naslednjih desetletjih zavzeli deželo Prusov in se potem širili še naprej v [[Livonija|Livonijo]]. Na njihovem ozemlju so zrasla bogata [[Hansa|hanseatska]] mesta kot [[Gdansk]], [[Torunj]], [[Elbag]].
Leta 1386 sta se [[Poljska]] in [[Velika litovska kneževina|Litva]] združili v personalni uniji in nemški vitezi so dobili močnega soseda, ki jih je ogrožal. V letih 1409-10 je prišlo med nasprotnikoma [[Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev#Vojne s Tevtonskim viteškim redom (1409-35)|do vojne]], ki se je končala z [[Bitka pri Grunvaldu|bitko na Grunvaldskem polju]], v kateri so bili vitezi odločilno premagani, njihov veliki mojster pa je v bitki padel. Odtlej vitezi vojaško niso več predstavljali velike sile. Vojna je viteško državo tudi notranje oslabila.
V drugi četrtini 15. stoletja so se stanovi v viteški državi združili v ''Prusko zvezo'', ki se je pogajala s križniškim redom v glavnem glede dajatev. Represalije križniških oblasti proti članom zveze so leta 1454 pripeljale do upora. Vstajniki so za pomoč prosili poljskega kralja [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]], ki se je odzval pritrdilno, kar je pripeljalo do trinajstletne vojne, ki se je končala leta 1466 z drugim [[torunj]]skim mirom. Nemški vitezi so se morali umakniti z ozemelj zahodno od Visle in iz pokrajin Chełmno in Warmija vzhodno od nje. Ta ozemlja, kjer so prebivalci pretežno še govorili poljsko, so odtlej pripadala poljski kroni in so poznana kot [[Kraljevska Prusija|Kronska ali Kraljeva Prusija]]. Preostali del ozemlja, t. i. ''Vzhodna Prusija'', je ostal nemškim vitezom, vendar kot [[fevd]] poljske krone. Svojo prestolnico so iz Gdanska preselili v Königsberg (današnji [[Kaliningrad]]).
==Vojvodska (Knežja) Prusija==
V začetku 16. stoletja je prišlo med Nemškim viteškim redom in Poljsko-Litvo do napetosti in leta 1519 tudi do vojne. Poljski kralj [[Sigismund I. Poljski|Sigismund I.]], ki je bil tudi pod pritiskom Rusije (oziroma tedaj še [[Moskovska velika kneževina|Moskovske velike kneževine]]), je s svojim nečakom, velikim mojstrom viteškega reda Albertom (iz vzporedne veje brandenburških [[Hohenzollerji|Hohenzollerjev]]), leta 1525 sklenil kompromisno rešitev: Albert (kot vojvoda vladal 1525-68) je po [[Luter|Lutrovem]] nasvetu sekulariziral viteški red in prestopil v [[Luteranstvo|luteransko vero]], Sigismund pa mu je podelil Vzhodno Prusijo kot dedni fevd poljske krone. Ozemlje je odtlej poznano kot ''Knežja ali Vojvodska Prusija'' (ki je kot vojvodina obstajala do leta 1701).
Albertov sin Albert Friderik (vladal 1568-1618) je umrl brez moških potomcev in vojvodina je prešla na moža njegove najstarejše hčerke Ane, brandenburškega volilnega kneza Ivana Sigismunda (†1619). S tem sta [[Brandenburg (volilna kneževina)|volilna kneževina Brandenburg]] in Vojvodina Prusija prišli v personalno unijo.
==Brandenburg-Prusija==
Poleg volilne kneževine Brandenburg in vojvodine Prusije je Ivan Sigismund od leta 1614 obvladoval tudi ob[[ren]]sko vojvodino Kleve ter grofiji Mark in Ravensberg. Šlo je torej za monarhijo, sestoječo iz med seboj nepovezanih ozemelj.
Sledila je [[tridesetletna vojna]] (1618-48). Neaktivni in vojaško šibki naslednik Ivana Sigismunda, Jurij Viljem (1619-1640), je skušal državo reševati tako, da je prestopal vedno na močnejšo med bojujočima se stranema, a to ni pomagalo, da ne bi preko njegovih ozemelj vedno znova korakale različne vojske, največ švedska, in jo popolnoma opustošile.
Sin Jurija Viljema, [[Friderik Viljem, Veliki volilni knez|Friderik Viljem]] (1640-88) je z [[Vestfalski mir|vestfalskim mirom]] leta 1648 dobil del Vzhodnega Pomorjanskega (''Hinterpommern'') ter škofije Cammin, Hlaberstadt in Minden ter poleg tega še pravico do nadškofije [[Magdeburg]] (ki je prišla pod Brandenburg leta 1680, po smrti [[Saška (volilna kneževina) |saškega]] upravnika). Z vojaškim posredovanjem v [[Potop (zgodovina Poljske-Litve 1648-1667)#Švedska invazija na Poljsko-Litvo|švedsko-poljski vojni]] (1655-60) in z diplomacijo je dosegel ukinitev poljske suverenosti nad Vojvodino Prusijo (sporazum s poljskim kraljem [[Jan II. Kazimir|Janom II. Kazimirjem]] leta 1657 v Wehlauu in Brombergu, ki je bil leta 1660 mednarodno priznan z mirom v Olivi). Friderik Viljem je centraliziral in uredil upravljanje države po regijah. Vpeljal je stalne davke in stalno vojsko. Odvzel je oblast plemstvu, a mu istočasno omogočil, da je zavzelo vodilne položaje v vojski. Vzpodbujal je priseljevanje in moderniziral kmetijstvo. Z vodnimi kanali, ki so povezovali reke, je izboljšal prometne povezave. S [[Potsdamski edikt|potsdamskim ediktom]] je leta 1685 omogočil organizirano priseljevanje francoskih [[Hugenoti|hugenotov]] in drugih verskih pribežnikov na redko naseljena območja vzhodne Prusije. Z uspešnim vodenjem države si je prislužil vzdevek ''Veliki volilni knez''.
==Pridobitev kraljevskega naslova==
[[slika:Acprussiamap2.gif|thumb|300px|Rast Brandenburg-Prusije v letih 1600-1795.]]
Sin Velikega volilnega kneza, [[Friderik I. Pruski|Friderik]] (1688-1713), je, tudi pod vplivom svoje žene Sofije Hannoverske, državni denar usmerjal v pospeševanje znanosti in kulture. Leta 1694 je ustanovil univerzo v [[Halle, Saška-Anhalt|Halleju]], 1696 akademijo umetnosti, 1700 pa (pod vplivom [[Gottfried Wilhelm Leibniz|Leibniza]]) še znanstveno društvo (iz katerega se je razvila akademija znanosti). Sledila je načrtna gradnja [[Berlin]]a. V državniškem pogledu se je kasneje izkazala kot izredno pomembna pridobitev kraljevske krone, ki mu je ob blišču, ki si ga je ustvaril, še manjkala. Za zasluge pruske vojske v vojnah [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in za ogromno količino zlata mu je cesar [[Leopold I. Habsburški|Leopold I.]] dovolil, da se je zunaj cesarstva, v Königsbergu, 18. januarja 1701 okronal za "kralja v Prusiji". Ob dosežkih njegovih vladarsko zelo uspešnih naslednikov je naziv kraljevina kmalu prešel na celotno personalno unijo brandebruških Hohenzolerjev. ([[Francija]] je pruski kraljevi naslov priznala na [[Utrechtski mir|mirovnih pogajanjih v Utrechtu]], 1713.)
==Utrditev države in vojske==
Povsem iz drugačnega testa je bil Friderikov sin in naslednik [[Friderik Viljem I. Pruski|Friderik Viljem I.]] (1713-40). Takoj ko je zavladal, je v svoje roke prevzel vse državne posle. Ukinil je nepotrebne stroške, izdelal državni proračun in ni dovolil izdatkov zunaj njega. Zadolževanje ni bilo več dovoljeno. Na novo je dal oceniti donosnost posestev in namesto mnogih davkov uvedel enega, ki je obvezoval vse prebivalstvo, vključno plemstvo. Meščanstvo je bilo deležno gospodarskih vzpodbud in je vse več prispevalo v proračun. Finance je nadzoroval direktorat za finance, ki je imel svoj uradniški aparat razčlenjen po kantonih. Prihodki od davkov so se v njegovem času podvojili in ob koncu vladanja je svojemu nasledniku zapustil v državni zakladnici 8 milijonov talarjev.
Vzpodbujal je razvoj gospodarstva, pospeševal kmetijstvo in vabil protestantske begunce iz Evrope na redko naseljena ozemlja vzhodne Prusije.
Prizadeval si je za obvezno osnovno šolstvo. Na univerzah v Halleju in [[Frankfurt na Odri|Frankfurtu na Odri]] je dal odpreti katedre za izobraževanje uradnikov. Vzgojil je nov tip uradništva, za katerega so bili značilni delavnost, varčnost, zvestoba in velik čut pripadnosti državi.
Največjo pozornost pa je posvečal vojski, za katero je šlo 85 % državnega proračuna in za katere razvoj je skrbel gneralni komisarijat za vojsko. Kmetom je naložil splošno vojaško obveznost, odvisno od gmotnega in socialnega položaja njihovih družin. Plemiški sinovi pa so se šolali v oficirskih šolah. S časom se je izoblikoval stan tipičnih pruskih oficirjev, za katere je značilna poslušnost, vztrajnost in popolna pripadnost vladarju. Vojska je v njegovem času narasla na 76.000 mož.
Prusija je v času Friderika Viljema I. z [[Utrechtski mir|utrehtskim mirom]] (1713) dobila od Francije kneževino Neuchâtel (na meji med [[Švica|Švico]] in Francijo) in jugovzhodni del vojvodine [[Gelderland]] (ob [[Meuse (reka)|Meusi]]); z udeležbo v [[Velika severna vojna|veliki severni vojni]] je z mirom v Stockholmu (1720) od Švedske dobila del Zahodnega Pomorjanskega s [[Szczecin]]om.
==Vojne in ozemeljske pridobitve Friderika Velikega==
[[Friderik II. Veliki|Friderik II.]] (1740-86), sin Friderika Viljema I., ki je kot mladenič kazal zanimanje za filozofijo in znanost, je že sedem mesecev po prihodu na prestol osupnil Evropo, ko je prekoračil nebranjeno mejo tedaj avstrijske [[Šlezija|Šlezije]]. To je pospešilo izbruh (širše evropske) [[Avstrijska nasledstvena vojna|avstrijske nasledstvene vojne]] (1740-48), ki se je prepletala z bojem za Šlezijo med Prusijo in Avstrijo ([[Šlezijske vojne|prva in druga šlezijska vojna]], 1740-42 in 1744-45) in se nadaljeval v [[Sedemletna vojna|sedemletni vojni]] (1756-63). Kljub temu, da je bil Friderik II. genialen vojskovodja in da je od očeta podedoval močno in disciplinirano vojsko ter polno blagajno denarja, pa se je njegova tvegana politika na koncu izšla le s pomočjo sreče; dolgotrajno bojevanje je državo izčrpalo in ko je že kazalo, da bo Prusija klonila pod težo bremen, je umrla Friderikova velika nasprotnica v sedemletni vojni in osebna sovražnica, ruska carica [[Elizabeta Ruska|Elizabeta]]. Na ruski prestol je prišel car [[Peter III. Ruski|Peter III.]], ki je bil fanatični oboževalec pruskega kralja. S Friderikom je sklenil zavezništvo in dogodki so se spet obrnili v prid Prusije. 15. februarja 1763 se je Avstrija s podpisom miru na saškem gradu Hubertusburg dokončno odpovedala Šleziji.
Prusija je z rodovitno, z rudninami bogato in gospodarsko razvito Šlezijo pridobila ozemlje, ki je bilo odločilnega pomena za njen nadaljnji razvoj. Z vojaškimi zmagami si je pridobila tudi ugled evropske velesile, ki je poslej odločilno vplivala na krojenje evropske politike. To se je pokazalo že leta 1772 ob [[Prva delitev Poljske|prvi delitvi Poljske]] med [[Rusko carstvo|Rusijo]], Prusijo in [[Habsburška monarhija|Avstrijo]]. Tedaj je Prusija dobila ozemlje [[Kraljevska Prusija|Kronske Prusije]] (brez [[Gdansk]]a), ki je povezalo ozemlje nekdanje [[Vojvodina Prusija|Vojvodske Prusije]] z matičnimi brandenburškimi posestmi. Že prej (1744) je Prusiji pripadla tudi Vzhodna [[Frizija|Frizija]], ko je tam izumrla domača dinastija Cirksena.
Friderik se je imel za "prvega služabnika države". V upravnem sistemu svojega očeta ni naredil velikih sprememb, vpeljal pa je izboljšave v pravni in vzgojni sistem, v podporo umetnosti in znanosti. Zagovarjal je svobodo veroizpovedi, skušal zbližati med seboj različne cerkve in dati več prostora veliki [[Katolištvo|katoliški]] manjšini znotraj državne [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanske cerkve]]. S svojimi dejanji si je prislužil poimenovanje ''Veliki''.
==Čas koalicijskih vojn proti revolucionarni Franciji in Napoleonu==
Friderika Velikega je nasledil njegov nečak [[Friderik Viljem II. Pruski|Friderik Viljem II.]] (1786-97), ki ni bil niti približno tako pomemben vladar kot njegov stric. Vladanje je raje prepuščal svetovalcem. Leta 1791 je kupil mejni grofiji [[Ansbach]] in [[Bayreuth]] in dobil mnogo večja ozemlja na vzhodu ob drugi (1793) in tretji (1795) [[Druga delitev Poljske| delitvi Poljske]].<ref>Ob velikem plenu so se tri velike poljske sosede, Rusija, Prusija in Avstrija, rešile še problema osamosvojitvenih in (za monarhične sistem neprijetnih) liberalnih teženj Poljakov.</ref>
Prusija je leta 1795 izstopila iz [[Prva koalicija|protifrancoske koalicije]] in [[Baselski mir (1795)|v Baslu sklenila mir]] z Napoleonom, ki je pruskim Hohenzollerjem obljubil [[Volilna kneževina|volilno kneževino]] [[Hannover]]. S tem je Prusija pridobila deset let mirnega gospodarskega razvoja, ko je lahko s hrano in potrebščinami oskrbovala v sosedstvu bojujoče se vojske. Kljub temu je Friderik Viljem II. zapustil svojemu sinu državo v finančnem neredu.
[[Friderik Viljem III. Pruski|Friderik Viljem III.]] (1797-1840) se je v spoštovanju do Napoleona sprva previdno držal politike nevtralnosti, kar je privedlo do osamitve Prusije. Ko pa je leta 1806 (potem ko je Napoleon ustanovil [[Druga renska zveza|Rensko zvezo]] in je Hannover obljubil Britancem) Franciji napovedal vojno, je bilo prepozno, da bi odvrnil katastrofo. V [[Bitka pri Jeni|bitki pri Jeni in Auerstädtu]] je nekdaj nepremagljiva pruska vojska doživela katastrofalen poraz, kateremu je sledil hiter zlom države. Z [[Tilsitski mri|mirom v Tilsitu]] se je morala Prusija odpovedati posestim zahodno od [[Laba|Labe]], vsem posestim, ki jih je dobila z drugo in tretjo [[Delitve Poljske|delitvijo Poljske]] skupaj z južnim delom ozemlja iz prve delitve; Napoleonu je morala plačati izjemno visoko odškodnino in sprejeti okupacijsko vojsko na velik del svojega ozemlja.
Polom je razkril, kako močno je država nazadovala od časov Friderika Velikega. Nujnost upravnih, vojaških in socialnih reform je bila očitna in kralj je nerad privolil vanje. Prvi minister [[Heinrich Friedrich Karl vom und zum Stein|baron von und zum Stein]] je z aktivnejšim vključevanjem državljanov v skupne zadeve vzbudil pozitiven odnos in solidarnost do države. Razglasil je osebno svobodo in svobodo zemljiške posesti in do leta 1810 izpeljal odpravo podložništva v vsej Prusiji. Z zakonom o občinski upravi je uvedel mestno samoupravo, kabinetno vlado pa nadomestil s sodobno državno upravo s petimi strokovnimi ministrstvi (notranjim, finančnim, zunanjim, vojnim, pravosodnim).<ref>{{cite book |title=Veliki splošni leksikon|year=1998 |publisher=DZS |location=Ljubljana |cobiss=77087744 |page=4091}}</ref> Potem ko je bil na zahtevo Napoleona razrešen, je njegovo delo nadaljeval [[Gottlob Albrecht Carl von Hardenberg|Karl von Hardenberg]], prvi minister od leta 1810.
Nalogo reorganizacije pruske vojske je prevzel [[Gerhard Johann David von Scharnhorst| Gerhard von Scharnhorst]] in pri tem upošteval izkušnje s strategijo in taktiko francoske armade. Preoblikoval je izobraževanje častnikov, pri čemer je postavil sposobnost pred poreklo. Napoleonov ukaz (1808) o omejitvi pruske vojske na 42.000 mož je obšel tako, da je vpeljal sistem, po katerem so rekrute hitro usposabljali in jih menjavali; marca 1813 je izsilil obvezno služenje vojaščine in imel na ta način tedaj na razpolago 300.000 vojakov.<ref>{{cite book |title=Veliki splošni leksikon|year=1998 |publisher=DZS |location=Ljubljana |cobiss=77087744 |page=3779}}</ref>
Intelektualna in umetniška gibanja so vzpodbujala domoljubje in kult svobode. V Berlinu so se v tem obdobju zbrali najprodornejši misleci tedanje Nemčije ([[Johann Gottlieb Fichte]], [[Friedrich Schleiermacher]] in [[Wilhelm von Humboldt]]) in z ustanovitvijo berlinske univerze postavili temelje eni najboljših visokih šol na vsem nemškem območju.
Karl von Hardenberg je spretno vodil Prusijo skozi težko leto 1812, ko sta morali Prusija in Avstrija v prisiljenem zavezništvu s Francijo spremljati Napoleona v [[Napoleonov pohod na Rusijo|napad na Rusijo]].
Napoleonov umik iz Moskve je bil znak za vstajo proti Francozom. Prusija je razveljavila svojo zvezo s Francijo in se v "osvobodilni vojni" priključila [[Vojna šeste koalicije|šesti koaliciji]]. Pruska vojska, ki sta jo vodila [[Gebhard Leberecht von Blücher]] in [[August Neithardt von Gneisenau]], je prevzela večji del bremena v [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]] (1814) in v nadaljnjih bojih vse do [[Bitka pri Waterlooju|bitke pri Waterlooju]] (1815).
==Prusija po dunajskem kongresu==
[[Dunajski kongres]] (1814-15) se je za Prusijo iztekel zelo ugodno. Niso ji sicer vrnili Vzhodne Frizije, Lingna, Hildesheima, Ansbacha in Bayreutha in ničesar od pridobitev tretje delitve Poljske, od druge pa le [[Gdansk]] in [[poznanj]]sko pokrajino. A ostala ozemlja, ki jih je posedovala leta 1803, je dobila nazaj praktično v celoti in k temu še precej novih. To so bila:
* ozemlja odvzeta [[Kraljevina Saška|kraljevini Saški]], ki jih je Prusija povezala z ostalimi pruskimi ozemlji na zahodnem bregu [[Laba|Labe]] v prusko ''pokrajino Saško'',
* ozemlja zahodno in vzhodno od [[Ren]]a, ki jih je Prusija s svojimi starimi ozemlji združila v ''Rensko pokrajino'' in ''pokrajino Vestfalijo''; ta je vključevala [[Porurje]], središče nemške porajajoče se industrializacije, predvsem vojaške industrije,
* prej švedski del [[Prednje Pomorjansko|Prednjega Pomorjanskega]] (''Vorpommern'') z otokom [[Ruegen]], ki so ga z ostalimi pruskimi pomorjanskimi ozemlji združili v ''Pomorjansko pokrajino''.
Poleg tega je z [[Pariški mir (1815)|mirom v Parizu]] leta 1815 Francija Prusiji prepustila [[Saarlouis]] in [[Saarbrücken]], ki ju je Prusija vključila v ''Rensko pokrajino''.
Po letu 1815 se je tako prusko ozemlje razprostiralo neprekinjeno od [[Njemen|Njemna]] na vzhodu do [[Laba|Labe]] na zahodu, velika pruska ozemlja zahodno od Labe pa so bila zaenkrat še nepovezana. Kot edina velesila s pretežno nemško govorečim prebivalstvom je postala Prusija Avstriji potencialna tekmica za prevlado v [[Nemška zveza|Nemški zvezi]], ki je bila tudi ustanovljena na dunajskem kongresu. Obe državi sta skupaj z Rusijo ustanovili [[Sveta aliansa|Sveto alianso]], ki so se ji postopoma priključile tudi druge države.
==Restavracija konservativnega sistema==
[[slika:Map-DB-PrussiaProvs-1818.svg|thumb|Prusija po dunajskem kongresu, 1815.]]
Kot druge evropske monarhije je po dunajskem kongresu tudi Prusija stopila na pot restavracije starega, konservativnega režima. V maju 1815 je Friderik Viljem III. sicer obljubil novo ustavo, a obljube ni izpolnil, kajti konservativna kraljeva oblast se je zelo bala demokratizacije in liberalizacije. S ''karlovarskim sklepi''
<ref>Na nemški ministrski konferenci v [[Karlovi Vari|Karlovih Varih]] (6.-31. avgust 1819) sprejeti sklepi proti "demagoškemu rovarjenju" (predvsem nadzor nad univerzo in cenzura tiska). Nastali so na zahtevo [[Metternich]]a, predvsem kot reakcija na umor dramatika in državnega svetnika [[August von Kotzebue|Augusta von Kotzebueja]]; 20. septembra 1819 jih je ratificiral ''bundestag''; odpravljeni šele 2. aprila 1848 na zahtevo frankfurtskega parlamenta. {{cite book |title=Veliki splošni leksikon|year=1998 |publisher=DZS |location=Ljubljana |cobiss=77087744 |page= 1883}}</ref>,
naperjenimi proti "demagoškemu rovarjenju", je Prusija v tem pogledu našla zaveznico v Avstriji.
Leta 1823 je kralj k soodločanju na državnem nivoju pritegnil močno konservativne stanovske pokrajinske skupščine. Gospodarski razlogi in ločenost države na dva dela so državo silili v zmanjšanje in poenostavitev carin (1818). Leta 1834 je bila ustanovljena [[Nemška carinska zveza]], kateri so se do leta 1852 priključile vse nemške države razen Avstrije in [[Hamburg]]a. Leta 1838 so začeli pospešeno graditi železniško omrežje.
Domoljubi so zastonj upali, da bo mladi kralj [[Friderik Viljem IV. Pruski|Friderik Viljem IV.]] (1840-61) bolj naklonjen demokratizaciji. Ker pa je gradnja vzhodne železnice zahtevala privolitev vseh pokrajin v sofinanciranje, je kralj leta 1847 vendarle moral sklicati zbor predstavnikov vseh pokrajinskih skupščin, na katerem pa ni dovolil nobenih ustavnih razprav.
[[Revolucije leta 1848# Revolucije leta 1848 v Franciji|Pariška februarska revolucija]] je 18. marca 1848 tudi v [[Berlin]]u sprožila revolucionarno vrenje. Prestrašeni kralj je popustil zahtevam revolucionarjev in dovolil sklic narodne skupščine, ki je začela sestavljati ustavo, a je že decembra dal z vojsko zasesti Berlin, razpustil skupščino in leta 1850 izdal [[Oktroirana ustava|oktroirano ustavo]], ki je potem veljala vse do leta 1918.
Vzporedno so v frankfurtskem zveznem parlamentu potekale razprave o bodoči organiziranosti Nemške zveze. Potem ko je propadla "[[Velikonemci|velikonemška]]" varianta z vključitvijo nemško govorečih avstrijskih dežel, je obveljala "[[Malonemci|malonemška]]" varianta, združitev nemških držav pod vodstvom Prusije. Frankfurtski parlament je Frideriku Viljemu IV. ponudil nemško krono, a jo je ta odklonil, kajti pripravljen bi jo bil sprejeti le (tako kot nekoč cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]) od nemški knezov. S tem je tudi ta varianta združitve Nemčije propadla. Med tem je pruska vojska pomagala zatreti vstaje v južni Nemčiji.
A tekmovanje za vodenje Nemške zveze se je nadaljevalo in Prusija je v marcu-aprilu 1849 v [[Erfurt]]u sklicala predstavnike nemških držav brez Avstrije, da sestavijo ustavo Nemške zveze pod vodstvom Prusije. [[Hannover]] in [[Kraljevina Saška|Saška]] sta se že med zasedanjem distancirala od nove zveze in po vojaškem pritisku Avstrije, ki jo je podpirala tudi Rusija, se je Prusija svojemu erfurtskemu načtru odrekla. Nemška zveza je ostala skoraj povsem takšna kot pred letom 1848. Prusija in Avstrija sta spet složno dušili demokratična in nacionalna gibanja.
Prusija je leta 1850 dobila dvodomni parlament: zgornji dom (''Herrenhaus'') je imenoval kralj izmed predstavnikov veleposestnikov in mest, nekatere tudi z dedno pravico; spodnji dom (''Landtag'') so izvolili davkoplačevalci, razvrščeni v tri razrede glede na višino plačanih davkov. Kralj je zase obdržal vso izvršno oblast in ministri so odgovarjali samo njemu.
Leta 1857 je Friderik Viljem IV. duševno zbolel in regentstvo je prevzel njegov brat, princ Viljem. Postavil je novo liberalno vlado in za kratek čas je med naprednimi državljani zavladalo upanje na "novo ero", ki pa ni dolgo trajalo.
Po bratovi smrti (1861) je Viljem postal pruski kralj [[Viljem I. Nemški|Viljem I.]] (1861-88). Že v naslednjem letu je prišlo do ustavnega spora, ko spodnji dom parlamenta (''Landtag'') ni hotel potrditi drage reorganizacije vojske, ki jo je predlagal kralj in jo je potrdil zgornji dom parlamenta (''Herrenhaus''). Viljem je kot zadnjo možnost izhoda iz krize imenoval za pruskega ministrskega predsednika [[Otto von Bismarck|Otta von Bismarcka]]. Ta je spor razrešil z razlago, da je nastala situacija posledica luknje v ustavi in da je kralj dolžan voditi državo po svoje, dokler parlamentarna zbora ne najdeta skupne rešitve. Odtlej je Prusiji vladal Bismarck in večkrat vlekel tudi poteze, ki kralju niso bile po godu.
==Bismarckovo združevanje Nemčije==
[[slika: Ac.prussiamap3.png|thumb|300px|Širitev Prusije v obdobju 1807-1871.]]
Bismarck je bil od vsega začetka odločen, da zagotovi Prusiji primat v Nemški zvezi. Z njim na svoji strani so postali "[[malonemci]]" v frankfurtskem parlamentu vse bolj samozavestni. Zavračali so predloge Avstrije in podpirali Bismarckove, četudi so bili vloženi s figo v žepu vedoč, da jih Avstrija ne more sprejeti.
Ob krizi, nastali v zvezi s [[Schleswig-Holstein]]om, ko je [[Danska]] leta 1863 poskušala s spremembo ustave vezati vojvodino Schleswig (s pretežno nemškim prebivalstvom) na svojo kraljevino močneje, kot je bilo določeno s prejšnjimi sporazumi, sta Prusija in Avstrija zadnjič nastopili skupaj. Ko sta zmagali v [[Nemško-danska vojna|nemško-danski vojni]] (1864) in se je morala Danska z mirom na Dunaju odpovedati vojvodinam Schleswig, Holstein in [[Okraj Vojvodstvo Lauenburg|Lauenburg]], se državi dolgo časa nista mogli zmeniti, kako si bosta plen razdelili. Avgusta 1865 sta se v Gasteinu vendarle dogovorili, da bo Prusija upravljala Schleswig in Avstrija Holstein, medtem ko je svoje pravice do Lauenburga Avstrija Prusiji prodala. Dogovor naj bi ostal tajen.
A naslednjo pomlad so se odnosi ponovno zaostrili in 8 aprila 1866 je Prusija z Italijo sklenila zvezo, ki ni bila v skladu s pravili Nemške zveze, saj je bila naperjena proti Avstriji. Ko je potem Avstrija posredovala sklepe gasteinskega dogovora Nemški zvezi, je Prusija zasedla Holstein.
10. junija je Prusija objavila "program zvezne reforme", ki je zahteval izključitev Avstrije iz Nemške zveze. 14. junija je ''bundesrat'' na avstrijsko zahtevo sprejel sklep o mobilizaciji proti Prusiji, na kar je pruski predstavnik proglasil Nemško zvezo za neobstoječo in začela se je t. i. [[Nemška vojna]].<ref>{{navedi knjigo|last=Zöllner|first=Erich|title= Geschichte Österreichs : von den Anfängen bis zur Gegenwart |publisher= Verlag für Geschichte und Politik, R. Oldenbourg Verlag |location= Wien, München |year=1990| cobiss=1209901|page= 408}}</ref>
V sedemtedenski Nemški vojni je Prusija gladko zmagala. Z mirom v Pragi je poleg vojvodin Schleswig in Holstein dobila še nemške državice [[Hannover]], [[Hessen-Kassel]], [[Nassau]] in [[Frankfurt na Majni]] ter s tem ozemeljsko povezala svoje staropruske posesti z ob[[ren]]skimi. Pri tem je Bismarck pazil, da ni anektiral nobene pokrajine, ki je prej pripadala Avstriji, kajti še vedno je računal nanjo kot na bodočo zaveznico.
Nemško zvezo so razpustili. Namesto nje je Prusija 21 držav severno od [[Majna|Majne]] vključno s [[Kraljevina Saška|Saško]] povezala v [[Severnonemška konfederacija|Severnonemško zvezo]]. Na drugi strani so se južnonemške države na podlagi sporazuma med Prusijo ter [[Kraljevina Bavarska|Bavarsko]], [[Baden- Württemberg|Württembergom]], Badnom in [[Hessen-Darmstadt]]om združile v svojo zvezo. Dodatno pa so sklepale tudi individualne obrambne pogodbe s Prusijo, ki so (do francosko-nemške vojne) ostajale tajne.
Severnonemška zveza je aprila 1867 dobila dokaj sodobno ustavo. Vpeljala je tri zvezne organe: predsednika zveze, zvezni svet (''Bundesrat''), v katerem so sedeli predstavniki vlad držav članic, in zvezno skupščino (''Reichstag''), konstituirano na podlagi neposredne, enake in splošne volilne pravice (moških nad 25 let). Funkcija zveznega predsednika je bila dedna, opravljal jo je pruski kralj. Tako je odločal o miru in vojni, imenoval zveznega kanclerja in poveljeval vojski. Zakoni so postali veljavni, ko sta jih potrdila zvezna skupščina in zvezni svet. Izvršni organ je bil zvezni kancler (ves čas Otto von Bismarck).
Po nastanku Severnonemške zveze so se začele napetosti med nekdanjima zaveznicama Prusijo in Francijo. [[Luksemburška kriza]] (april 1867) se je stopnjevala s pruskim spogledovanjem s španskim prestolom. Bismarck, ki bi mu vojna s Francijo prišla prav za
utrditev položaja Prusije, je kot provokacijo uporabil depešo, ki mu jo je kralj poslal [[Depeša iz Emsa|iz zdravilišča Ems]] in je v njej Bismarcka obveščal o srečanju s francoskim odposlancem; Bismarck je depešo nekoliko preoblikoval, tako da je bila žaljiva za Francoze, in jo objavil. [[Napoleon III.]], užaljen in prepričan, da je Nemčija razdeljena na severni in južni del, ki se bosta ob prvi priliki spopadla, je Prusiji napovedal [[Francosko-pruska vojna|vojno]]. A vse nemške države so stopile na prusko stran in premagale Francoze. Po porazu pri Sedanu se je znašel v ujetništvu tudi Napoleon III. Ko so Nemci še oblegali Pariz, v katerem je izbruhnila vstaja in so revolucionarji razglasili [[Francoska Tretja republika|tretjo republiko]], se je pruski kralj 18. januarja 1871 (ob 170-letnici kronanja [[Friderik I. Pruski|Friderika I.]]) v [[Versailles]]u okronal za nemškega cesarja (ne za cesarja Nemčije).
Po kapitulaciji je morala Francija po mirovni pogodbi, podpisani v Pragi, plačati Nemčiji visoko vojno odškodnino (5 milijard frankov) in ji odstopiti [[Alzacija|Alzacijo]] (brez [[Belfort]]a) in del [[Lorena|Lorene]] z [[Metz]]om. Novo pridobljeno ozemlje so Nemci oblikovali v novo zvezno deželo ''Alzacijo in Loreno''.
V Nemško cesarstvo so vstopile tudi dežele [[Kraljevina Bavarska|Bavarska]], Baden in Württemberg. S cesarstvom je bila udejanjena malonemška varianta združevanja nemško govorečih prebivalcev v nacionalno državo.
==Prusija v Nemškem cesarstvu==
[[slika: Prussiamap.gif|thumb|Prusija v Nemškem cesarstvu 1871 - 1918.]]
[[Nemško cesarstvo]] je bilo formalno zveza držav, kraljevin in vojvodin, ki so jo sestavljale. Kraljevina Prusija je bila nesorazmerno velika zvezna enota, ki je zavzemala 60 % ozemlja cesarstva in še nekoliko večji del prebivalstva. Cesarska vojska je bila praktično povečana pruska armada, čeprav so Bavarska, Württemberg in Saška zadržale svoje armade in so jim v mirnem času tudi poveljevale. V Prusiji je še vedno veljala ustava iz leta 1850 in spodnji dom pruskega parlamenta (''Landtag'') so še vedno volili volivci, razvrščeni v tri skupine po višini plačanega davka. Takšna ureditev je ohranjala nemoteno vladanje aristokratskih slojev. Tako je bila Prusija znotraj cesarstva trdnjava konservativizma.
Drugače je bilo v cesarstvu, kjer je veljala le malo spremenjena ustava Severnonemške zveze. Ta je zagotavljala enotno in splošno volilno pravico vsem moškim nad 25 let. Tisk je ustvarjal javno mnenje in že dobro izoblikovane politične stranke so med seboj tekmovale za sedeže v spodnjem domu parlamenta (''Reichstag''); ta je sprejemal zakone in odločal o davkih. Zvezni kancler ob predlaganju zakonov ni mogel obiti stališča parlamentarne večine.
Po ustavi cesarstva je bil na čelu cesarstva pruski kralj, ki je bil istočasno nemški cesar. Njegov pruski ministrski predsednik je obenem opravljal mnogo zahtevnejšo nalogo zveznega kanclerja. ''Reichstag'' je postal središče političnega dogajanja. Zgodovina Prusije se je tako stopila z zgodovino [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]].
'''Zgodovino Nemškega cesarstva''' bi lahko zelo grobo razdelili na dva dela:
* na čas do leta 1890, ko je cesarstvo vodil zvezni kancler Otto von Bismarck in
* na čas od tod naprej do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], 1891-1918, ko je aktualno politiko v veliki meri krojil cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]]
V prvih letih Bismarckovega vodenja cesarstva (1871-1878/79), ki so sovpadala z velikim povojnim zagonom nemškega gospodarstva, deloma financiranim s francoskimi reparacijami, so interesi države sovpadali z interesi liberalnih strank. Za ''liberalno obdobje'' Bismarckovega vladanja so bile značilne reforme, ki so odpravljale ovire razvoja in pospeševale podjetništvo in trgovino, in pa [[Kulturni boj# Kulturkampf v Kraljevini Prusiji in Nemškem Cesarstvu|kulturni boj]], kot so imenovali prizadevanje za omejitev prevelikega vpliva katoliške cerkve. Temu obdobju je sledilo ''konservativno obdobje'', ko je Bismarck prisluhnil interesnim združenjem, ki so zahtevala zaščito domačega gospodarstva, in konservativnim strankam in je značilno po državnem intervencionizmu in po zakonih "proti družbeno škodljivim prizadevanjem socialne demokracije". Za Bismarckovo zunanjo politiko so bile značilne mednarodne pogodbe o medsebojni pomoči in nenapadanju, ki naj bi ohranjale v Evropi mir in status quo. Ob koncu Bismarckovega obdobja je bilo Nemško cesarstvo na višku gospodarske moči; Nemčija (in z njo Prusija) se je izoblikovala v visoko razvito industrijsko državo.
Leta 1890 je mladi cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] (1888-1918)<ref>Oče Viljema II., [[Friderik I. Nemški|Friderik I.]], je vladal samo 99 dni v letu 1888, potem je umrl za rakom; leto 1888 imenujejo tudi "leto treh cesarjev".</ref> Bismarcka odstavil in odtlej skušal vladati sam. Za sodelavce je izbiral ljudi, ki so se mu podrejali. Po značaju ošaben in ozkega mišljenja je s svojimi nerazsodnimi in pogosto nasprotujočimi si odločitvami izgubil nekdanje prijatelje in zaveznike in cesarstvo pripeljal v osamo. Pri reševanju notranjih problemov je prihajalo do vse večjih polarizacij in blokad. Pojavljale so se kolonialne težnje. V gospodarstvu so dobili velik poudarek vojaški industrijski programi, krepitev vojske in popularna gradnja mornarice. Leta 1914 se je cesarstvo na strani Avstro-Ogrske vpletlo v [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Po kratkem revolucionarnem obdobju ob koncu vojne je Viljem II. kot kralj in cesar odstopil. 9. novembra 1918 je bila v Berlinu ustanovljena republika Nemčija, neuradno [[Weimarska republika]].
==Svobodna država Prusija v Weimarski republiki==
[[slika: Deutsches_Reich_1925_b.png|thumb|300px|Zvezne dežele v Weimarski republiki. Prusija je svetlo modra.]]
V pruskem deželnem zboru so na volitvah 1919 zmagali socialdemokrati. Skupščina je leta 1920 sprejela demokratično ustavo. Prusija je postala ''Freistaat'', "svobodna dežela" (v pomenu republika) znotraj Weimarske republike. Z [[Versajska mirovna pogodba|mirom v Versaillesu]] je izgubila veliko svojih ozemelj, vseeno pa je bila še vedno daleč največja zvezna enota v Weimarski republiki. Z odpravo starega pruskega volilnega sistema so nekateri njeni deli postali trdnjava levice. V "rdečem [[Berlin]]u" in industrijskem [[Porurje|Porurju]] s pretežno delavskim prebivalstvom so prevladovale leve stranke.
V obdobju 1919-32 je v Prusiji vladala koalicija socialdemokratov, katoliškega centra in nemških demokratov; v obdobju 1921-25 so koalicijske vlade vključevale tudi nemško ljudsko stranko. Večinska vlada demokratičnih strank v Prusiji nikdar ni bila ogrožena (v tem se je razlikovala od drugih dežel Weimarske republike). Pa vendarle je od leta 1930 v vzhodni Prusiji in v nekaterih industrijskih predelih [[nacistična stranka]] [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] dobivala vse večji vpliv in popularnost, zlasti pri nižjih in srednjih slojih. Z izjemo katoliške Zgornje Šlezije je leta 1932 postala nacistična stranka najmočnejša tudi v Prusiji. Kljub temu je koalicija demokratičnih strank v pruskem parlamentu (''Landtag'') obdržala večino, med tem ko so bili nacisti in komunisti v opoziciji.
[[Otto Braun (1872-1955)|Otto Braun]], po rodu iz Vzhodne Prusije, eden najuspešnejših socialdemokratskih politikov v zgodovini, je bil skoraj neprekinjeno od leta 1920 do leta 1932 pruski ministrski predsednik. Skupaj z notranjim ministrom [[Carl Severing|Carlom Severingom]] je izpeljal številne premišljene reforme, mnoge je prevzela tudi kasnejša [[ZRN]]. Pruskega ministrskega predsednika je bilo mogoče odstaviti le v primeru, če je potencialni naslednik razpolagal s "pozitivno večino" (ta koncept, poznan kot "konstruktivni glas nezaupanja" je bil kasneje prenesen v ustavni zakon ZRN). [[Franz von Papen]], zvezni kancler v obdobju junij-december 1932, je moral zato julija 1932 izvesti t. i. "[[pruski udar]]", da je spravil Brauna z oblasti. Pruski udar je čez pol leta Hitlerju olajšal prevzem oblasti v Nemčiji, saj je imel ta na razpolago ves aparat pruske vlade, vključno policijo.
==Razpustitev Prusije==
Po Hitlerjevem prevzemu kanclerskega položaja v [[Tretji rajh|rajhu]], 30. januarja 1933, so nacisti postavili za zveznega komisarja v pruskem notranjem ministrstvu [[Hermann Göring|Hermanna Göringa]], ki je tako dobil pod svoj nadzor prusko policijo. Aprila 1933 ga je Hitler imenoval za pruskega ministrskega predsednika.
Sledili so zakoni, s katerimi so nacisti v rajhu prevzeli vso oblast v svoje roke (1933 ''Ermächtigungsgesetz'', 1934 ''Gesetz über den Neuaufbau des Reiches'', 1935 ''Reichsstatthaltergesetz'').<ref>''Zakon o pooblaščenosti'' je omogočal zveznemu vladnemu kabinetu sprejemanje zakonov brez parlamenta; ''Zakon o obnovi rajha''; ''Zakon o guvernerjih rajha''.</ref> Z njimi so vlade zveznih dežel prišle pod nadzor nacističnih guvernerjev rajha. Vzporedno je postajalo vse pomembnejše organiziranje nacistične stranke po okrožjih ("gauih"), katerih vodje, "gaulajterje" je imenoval Hitler kot vodja nacistične stranke.
V Prusiji je šla ta centralistična politika še dlje. Leta 1934 so združili skoraj vsa ministrstva in le nekaj oddelkov je ostalo neodvisnih. Sam Hitler je postal formalno guverner Prusije. Njegovo funkcijo je kot ministrski predsednik izvrševal Hermann Göring.
Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Nemčija ponovno anektirala pruska ozemlja, ki so bila z [[Versajska mirovna pogodba|versajskim mirom]] prenesena na [[Poljska|Poljsko]].
Leta 1945, po porazu v drugi svetovni vojni, je prišla Nemčija pod nadzor štirih zmagovitih zaveznikov - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velike Britanije]], [[ZDA]], [[SZ]] in [[Francija|Francije]]. Severna Vzhodna Prusija je bila priključena SZ; ostali deli Nemčije vzhodno od črte [[Odra]]-[[Nisa]] so bili dodeljen Poljski; ostanek je bil razdeljen med sovjetsko, britansko in Francosko okupacijsko cono.
[[Zavezniški nadzorni svet]] je 25. februarja 1947 formalno razglasil razpustitev Prusije.
==Sklici in opombe==
{{opombe}}
== Glej tudi ==
* [[zgodovina Nemčije]]
== Viri ==
* Kurt Adamy in Kristina Hübener, ur. ''Geschichte der Brandenburgischen Landtage : Von den Anfängen 1823 bis in die Gegenwart''. Verlag für Berlin-Brandenburg, 1999. ISBN 3-930850-71-0.
* Dirk Blasius, ur. ''Preußen in der deutschen Geschichte''. Verlagsgruppe Athenäum, Hain, Scriptor, Hanstein, Königstein/Taunus, 1980, ISBN 3-445-02062-0.
* Peter Brandt in Reiner Zilkenat, ur. ''Preußen : Ein Lesebuch''. Berlin, 1981. ISBN 3-88279-021-0.
* Otto Büsch in Wolfgang Neugebauer, ur. ''Moderne Preußische Geschichte 1648–1947 : Eine Anthologie''. 3 zv., Berlin, New York, 1981. ISBN 3-11-008324-8.
* Christopher Clark. ''Preußen : Aufstieg und Niedergang 1600–1947''. Stuttgart, 2007. ISBN 3-421-05392-8.
* Wolfgang Neugebauer. ''Die Geschichte Preußens : Von den Anfängen bis 1947''. München, 2006. ISBN 3-492-24355-X.
* Eberhard Straub. ''Eine kleine Geschichte Preußens''. Berlin, 2001. ISBN 3-88680-723-1.
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka}}
{{wikislovar}}
[[Kategorija:Prusija| ]]
[[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]]
{{normativna kontrola}}
dmegxqh27xliwwcpmek0wyy872nw695
5722645
5722644
2022-07-22T15:15:05Z
GeographieMan
179499
vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/OversimpIified|OversimpIified]] ([[User talk:OversimpIified|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Pandrej|Pandrej]]
wikitext
text/x-wiki
''Različna ozemlja in vladavine z imenom'' Prusija ''so podane v [[Prusija (razločitev)]]''
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Preußen''
|conventional_long_name = Prusija
|common_name = Prusija
|continent = Evropa
|region = Vzhodna Evropa
|country = Prusija
|era = [[novi vek]]
|status =
|status_text =
|empire = [[Nemško cesarstvo]] (po 1870)
|government_type = monarhija
|year_start = 1525
|year_end = 1947
|date_pre =
|event_start = [[Vojvodina Prusija]]
|date_start = 10. april
|event_end = ''de jure'' ukinitev
|date_end = 25. februar
|event1 = združitev z Brandenburgom
|date_event1 = 27. avgust 1618
|event2 = [[Kraljevina Prusija]]
|date_event2 = 18. januar 1701
|event3 = [[Svobodna država Prusija]]
|date_event3 = 9. november 1918
|event4 = ''de facto'' ukinitev
|date_event4 = 30. januar 1934
|event_post =
|date_post =
<!---Don't use flag navigation for this entry: it is too complicated. This is better covered by the individual Prussian entries--->
|today = {{GER}}<br> {{POL}} <br />{{RUS}} <br> {{LTU}} </br> {{DEN}} </br> {{BEL}} <br> {{flag|Češka}} <br> {{flag|Nizozemska}}
|image_flag = Flag of Prussia (1892-1918).svg
|flag =
|flag_type = zastava <small>(1892–1918)</small>
|image_coat = Wappen Deutsches Reich - Königreich Preussen (Grosses).png
|symbol =
|symbol_type = grb <small>(1701–1918)</small>
|image_map = Map-DR-Prussia.svg
|image_map_caption = Prusija (modro) kot del Nemškega cesarstva
|capital = [[Königsberg]], pozneje [[Berlin]]
|national_motto = ''[[Suum cuique]]''{{spaces|2}}<small>([[latinščina|latinsko]])</small><br />"Vsakemu svoje"
|national_anthem =
|common_languages = [[nemščina]]
|religion = [[protestantizem]], [[katolicizem]]
|currency =
|title_leader = [[vojvoda]]
|leader1 = [[Albert I. Pruski|Albert I.]] (prvi)
|year_leader1 = 1525–68
|leader2 = [[Friderik I. Pruski|Friderik III.]] (zadnji)
|year_leader2 = 1688–1701
|title_representative = [[kralj]]
|representative1 = [[Friderik I. Pruski|Friderik I.]] (prvi)
|year_representative1 = 1701–13
|representative2 = [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] (zadnji)
|year_representative2 = 1888–1918
|title_deputy = predsednik vlade
|deputy1 = [[Paul Hirsch]] (prvi)
|year_deputy1 = 1918–20
|deputy2 = [[Hermann Göring]] (zadnji)
|year_deputy2 = 1933–45
|legislature = <!--- Name of legislature ------>
|house1 = <!--- Name of first chamber ---->
|type_house1 = <!--- Default: "Upper house"---->
|house2 = <!--- Name of second chamber --->
|type_house2 = <!--- Default: "Lower house"---->
|<!-----Area and population of a given year----->
|stat_year1 = 1939
|stat_area1 = 297007
|stat_pop1 = 41915040
|stat_year2 =
|stat_area2 =
|stat_pop2 =
|footnotes =
}}
'''Prusija''', [[monarhija]] [[Brandenburg (volilna kneževina)# Hohenzollerji (od 1415 naprej)| brandenburških Hohenzollerjev]], od leta 1918 [[republika]] (''Freistaat'') v okviru [[Weimarska republika|Weimarske republike]].
Brandenburški Hohenzollerji so svojo monarhijo gradili postopoma, vztrajno in sistematično. Ime je dobila po [[Vojvodina Prusija|Vojvodini Prusiji]], ki so jo Branderburžani priženili leta 1618. Kraljevi naslov so najprej (1701) pridobili prav na tem ozemlju, kasneje pa se je pojem ''kraljevina Prusija'' razširil na vse njihove posesti. Kralj [[Friderik Viljem I. Pruski|Friderik Viljem I.]] je organiziral urejeno in učinkovito državo in vojsko. Kralj [[Friderik II. Veliki|Friderik II., Veliki]], je v [[Šlezijske vojne|mnogih vojnah]] [[Habsburška monarhija|Avstriji]] iztrgal bogato [[Šlezija|Šlezijo]], vzpodbudil [[Prva delitev Poljske|prvo delitev Poljske]] in s pridobljenim poljskim ozemljem povezal ozemlje nekdanje Vojvodine Prusije s svojimi matičnimi brandenburškimi posestmi.
V [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]] je Prusiji sprva kazalo slabo, po [[Napoleon]]ovem [[Napoleonov pohod na Rusijo#Umik Napoleonove vojske|zlomu v Rusiji]] pa je njena vojska prevzela velik delež bremen v bojih za dokončno zmago nad Napoleonom. Na [[Dunajski kongres|dunajskem kongresu]] je bila Prusija zato nagrajena z velikimi ozemeljskimi pridobitvami, vključno z več kot polovico [[Kraljevina Saška|kraljevine Saške]]. Svoja ozemlja je tako strnila od Saške do reke [[Njemen]] na vzhodu ter na zahodu oblikovala še veliko ločeno posest v [[Porenje|Porenju]].
Z nastopom ministrskega predsednika [[Otto von Bismarck|Otta von Bismarcka]] je Prusija prevzela pobudo pri združevanju nemških držav in leta 1867 ustanovila nacionalno [[Severnonemška konfederacija|Severnonemško zvezo]]. Po zmagi v [[Francosko-pruska vojna|vojni s Francijo]] (1871) se je pruski kralj [[Viljem I. Nemški|Viljem I.]] okronal za nemškega cesarja. Odtlej je bila kraljevina Prusija največja in vodilna zvezna enota [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]]. Pruski kralj je bil istočasno nemški cesar, pruski ministrski predsednik pa istočasno nemški kancler. Zgodovina Prusije se je stopila z zgodovino Nemškega cesarstva.
Po porazu Nemškega cesarstva v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je republika (''Freistaat'') Prusija postala največja zvezna dežela [[Weimarska republika|Weimarske republike]]. [[Hitler]] si je, potem ko je prišel na položaj nemškega kanclerja, prisvojil pruski upravni aparat in policijo ter z njuno pomočjo dokončno prevzel vso oblast v Nemčiji. Po porazu [[Tretji rajh|tretjega rajha]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in njegovi delitvi v štiri okupacijske cone je 25. februarja 1947 [[Zavezniški nadzorni svet]] formalno razglasil razpustitev Prusije.
==Uvod==
Prusija se je sprva imenovalo ozemlje med spodnjim tokom [[Visla|Visle]] in [[Njemen|Njemnom]], ki je bilo domovina [[Baltik|baltskih]] [[Prusi|Prusov]], ki so jih prvi pokristjanjevalci v 11. in 12. stoletju zaman skušali pokristjaniti.
*
Leta 1226 je poljski knez Konrad I. Mazovski za boj proti Prusom [[Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov#Prihod Tevtonskega viteškega reda. Invazija Tatarov|poklical na pomoč]] [[Tevtonski viteški red|Nemški viteški red]] (križniki), ki ga je ogrski kralj [[Andrej II. Ogrski|Andrej II.]] ravnokar izgnal iz svoje države. Z zlato bulo cesarja [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]], s katero je cesar viteškemu redu podelil oblast v Prusiji, in z blagoslovom papeža [[Papež Gregor IX.|Gregorja IX.]] so križniki v naslednjih desetletjih zavzeli deželo Prusov in se potem širili še naprej v [[Livonija|Livonijo]]. Na njihovem ozemlju so zrasla bogata [[Hansa|hanseatska]] mesta kot [[Gdansk]], [[Torunj]], [[Elbag]].
Leta 1386 sta se [[Poljska]] in [[Velika litovska kneževina|Litva]] združili v personalni uniji in nemški vitezi so dobili močnega soseda, ki jih je ogrožal. V letih 1409-10 je prišlo med nasprotnikoma [[Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev#Vojne s Tevtonskim viteškim redom (1409-35)|do vojne]], ki se je končala z [[Bitka pri Grunvaldu|bitko na Grunvaldskem polju]], v kateri so bili vitezi odločilno premagani, njihov veliki mojster pa je v bitki padel. Odtlej vitezi vojaško niso več predstavljali velike sile. Vojna je viteško državo tudi notranje oslabila.
V drugi četrtini 15. stoletja so se stanovi v viteški državi združili v ''Prusko zvezo'', ki se je pogajala s križniškim redom v glavnem glede dajatev. Represalije križniških oblasti proti članom zveze so leta 1454 pripeljale do upora. Vstajniki so za pomoč prosili poljskega kralja [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]], ki se je odzval pritrdilno, kar je pripeljalo do trinajstletne vojne, ki se je končala leta 1466 z drugim [[torunj]]skim mirom. Nemški vitezi so se morali umakniti z ozemelj zahodno od Visle in iz pokrajin Chełmno in Warmija vzhodno od nje. Ta ozemlja, kjer so prebivalci pretežno še govorili poljsko, so odtlej pripadala poljski kroni in so poznana kot [[Kraljevska Prusija|Kronska ali Kraljeva Prusija]]. Preostali del ozemlja, t. i. ''Vzhodna Prusija'', je ostal nemškim vitezom, vendar kot [[fevd]] poljske krone. Svojo prestolnico so iz Gdanska preselili v Königsberg (današnji [[Kaliningrad]]).
==Vojvodska (Knežja) Prusija==
V začetku 16. stoletja je prišlo med Nemškim viteškim redom in Poljsko-Litvo do napetosti in leta 1519 tudi do vojne. Poljski kralj [[Sigismund I. Poljski|Sigismund I.]], ki je bil tudi pod pritiskom Rusije (oziroma tedaj še [[Moskovska velika kneževina|Moskovske velike kneževine]]), je s svojim nečakom, velikim mojstrom viteškega reda Albertom (iz vzporedne veje brandenburških [[Hohenzollerji|Hohenzollerjev]]), leta 1525 sklenil kompromisno rešitev: Albert (kot vojvoda vladal 1525-68) je po [[Luter|Lutrovem]] nasvetu sekulariziral viteški red in prestopil v [[Luteranstvo|luteransko vero]], Sigismund pa mu je podelil Vzhodno Prusijo kot dedni fevd poljske krone. Ozemlje je odtlej poznano kot ''Knežja ali Vojvodska Prusija'' (ki je kot vojvodina obstajala do leta 1701).
Albertov sin Albert Friderik (vladal 1568-1618) je umrl brez moških potomcev in vojvodina je prešla na moža njegove najstarejše hčerke Ane, brandenburškega volilnega kneza Ivana Sigismunda (†1619). S tem sta [[Brandenburg (volilna kneževina)|volilna kneževina Brandenburg]] in Vojvodina Prusija prišli v personalno unijo.
==Brandenburg-Prusija==
Poleg volilne kneževine Brandenburg in vojvodine Prusije je Ivan Sigismund od leta 1614 obvladoval tudi ob[[ren]]sko vojvodino Kleve ter grofiji Mark in Ravensberg. Šlo je torej za monarhijo, sestoječo iz med seboj nepovezanih ozemelj.
Sledila je [[tridesetletna vojna]] (1618-48). Neaktivni in vojaško šibki naslednik Ivana Sigismunda, Jurij Viljem (1619-1640), je skušal državo reševati tako, da je prestopal vedno na močnejšo med bojujočima se stranema, a to ni pomagalo, da ne bi preko njegovih ozemelj vedno znova korakale različne vojske, največ švedska, in jo popolnoma opustošile.
Sin Jurija Viljema, [[Friderik Viljem, Veliki volilni knez|Friderik Viljem]] (1640-88) je z [[Vestfalski mir|vestfalskim mirom]] leta 1648 dobil del Vzhodnega Pomorjanskega (''Hinterpommern'') ter škofije Cammin, Hlaberstadt in Minden ter poleg tega še pravico do nadškofije [[Magdeburg]] (ki je prišla pod Brandenburg leta 1680, po smrti [[Saška (volilna kneževina) |saškega]] upravnika). Z vojaškim posredovanjem v [[Potop (zgodovina Poljske-Litve 1648-1667)#Švedska invazija na Poljsko-Litvo|švedsko-poljski vojni]] (1655-60) in z diplomacijo je dosegel ukinitev poljske suverenosti nad Vojvodino Prusijo (sporazum s poljskim kraljem [[Jan II. Kazimir|Janom II. Kazimirjem]] leta 1657 v Wehlauu in Brombergu, ki je bil leta 1660 mednarodno priznan z mirom v Olivi). Friderik Viljem je centraliziral in uredil upravljanje države po regijah. Vpeljal je stalne davke in stalno vojsko. Odvzel je oblast plemstvu, a mu istočasno omogočil, da je zavzelo vodilne položaje v vojski. Vzpodbujal je priseljevanje in moderniziral kmetijstvo. Z vodnimi kanali, ki so povezovali reke, je izboljšal prometne povezave. S [[Potsdamski edikt|potsdamskim ediktom]] je leta 1685 omogočil organizirano priseljevanje francoskih [[Hugenoti|hugenotov]] in drugih verskih pribežnikov na redko naseljena območja vzhodne Prusije. Z uspešnim vodenjem države si je prislužil vzdevek ''Veliki volilni knez''.
==Pridobitev kraljevskega naslova==
[[slika:Acprussiamap2.gif|thumb|300px|Rast Brandenburg-Prusije v letih 1600-1795.]]
Sin Velikega volilnega kneza, [[Friderik I. Pruski|Friderik]] (1688-1713), je, tudi pod vplivom svoje žene Sofije Hannoverske, državni denar usmerjal v pospeševanje znanosti in kulture. Leta 1694 je ustanovil univerzo v [[Halle, Saška-Anhalt|Halleju]], 1696 akademijo umetnosti, 1700 pa (pod vplivom [[Gottfried Wilhelm Leibniz|Leibniza]]) še znanstveno društvo (iz katerega se je razvila akademija znanosti). Sledila je načrtna gradnja [[Berlin]]a. V državniškem pogledu se je kasneje izkazala kot izredno pomembna pridobitev kraljevske krone, ki mu je ob blišču, ki si ga je ustvaril, še manjkala. Za zasluge pruske vojske v vojnah [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in za ogromno količino zlata mu je cesar [[Leopold I. Habsburški|Leopold I.]] dovolil, da se je zunaj cesarstva, v Königsbergu, 18. januarja 1701 okronal za "kralja v Prusiji". Ob dosežkih njegovih vladarsko zelo uspešnih naslednikov je naziv kraljevina kmalu prešel na celotno personalno unijo brandebruških Hohenzolerjev. ([[Francija]] je pruski kraljevi naslov priznala na [[Utrechtski mir|mirovnih pogajanjih v Utrechtu]], 1713.)
==Utrditev države in vojske==
Povsem iz drugačnega testa je bil Friderikov sin in naslednik [[Friderik Viljem I. Pruski|Friderik Viljem I.]] (1713-40). Takoj ko je zavladal, je v svoje roke prevzel vse državne posle. Ukinil je nepotrebne stroške, izdelal državni proračun in ni dovolil izdatkov zunaj njega. Zadolževanje ni bilo več dovoljeno. Na novo je dal oceniti donosnost posestev in namesto mnogih davkov uvedel enega, ki je obvezoval vse prebivalstvo, vključno plemstvo. Meščanstvo je bilo deležno gospodarskih vzpodbud in je vse več prispevalo v proračun. Finance je nadzoroval direktorat za finance, ki je imel svoj uradniški aparat razčlenjen po kantonih. Prihodki od davkov so se v njegovem času podvojili in ob koncu vladanja je svojemu nasledniku zapustil v državni zakladnici 8 milijonov talarjev.
Vzpodbujal je razvoj gospodarstva, pospeševal kmetijstvo in vabil protestantske begunce iz Evrope na redko naseljena ozemlja vzhodne Prusije.
Prizadeval si je za obvezno osnovno šolstvo. Na univerzah v Halleju in [[Frankfurt na Odri|Frankfurtu na Odri]] je dal odpreti katedre za izobraževanje uradnikov. Vzgojil je nov tip uradništva, za katerega so bili značilni delavnost, varčnost, zvestoba in velik čut pripadnosti državi.
Največjo pozornost pa je posvečal vojski, za katero je šlo 85 % državnega proračuna in za katere razvoj je skrbel gneralni komisarijat za vojsko. Kmetom je naložil splošno vojaško obveznost, odvisno od gmotnega in socialnega položaja njihovih družin. Plemiški sinovi pa so se šolali v oficirskih šolah. S časom se je izoblikoval stan tipičnih pruskih oficirjev, za katere je značilna poslušnost, vztrajnost in popolna pripadnost vladarju. Vojska je v njegovem času narasla na 76.000 mož.
Prusija je v času Friderika Viljema I. z [[Utrechtski mir|utrehtskim mirom]] (1713) dobila od Francije kneževino Neuchâtel (na meji med [[Švica|Švico]] in Francijo) in jugovzhodni del vojvodine [[Gelderland]] (ob [[Meuse (reka)|Meusi]]); z udeležbo v [[Velika severna vojna|veliki severni vojni]] je z mirom v Stockholmu (1720) od Švedske dobila del Zahodnega Pomorjanskega s [[Szczecin]]om.
==Vojne in ozemeljske pridobitve Friderika Velikega==
[[Friderik II. Veliki|Friderik II.]] (1740-86), sin Friderika Viljema I., ki je kot mladenič kazal zanimanje za filozofijo in znanost, je že sedem mesecev po prihodu na prestol osupnil Evropo, ko je prekoračil nebranjeno mejo tedaj avstrijske [[Šlezija|Šlezije]]. To je pospešilo izbruh (širše evropske) [[Avstrijska nasledstvena vojna|avstrijske nasledstvene vojne]] (1740-48), ki se je prepletala z bojem za Šlezijo med Prusijo in Avstrijo ([[Šlezijske vojne|prva in druga šlezijska vojna]], 1740-42 in 1744-45) in se nadaljeval v [[Sedemletna vojna|sedemletni vojni]] (1756-63). Kljub temu, da je bil Friderik II. genialen vojskovodja in da je od očeta podedoval močno in disciplinirano vojsko ter polno blagajno denarja, pa se je njegova tvegana politika na koncu izšla le s pomočjo sreče; dolgotrajno bojevanje je državo izčrpalo in ko je že kazalo, da bo Prusija klonila pod težo bremen, je umrla Friderikova velika nasprotnica v sedemletni vojni in osebna sovražnica, ruska carica [[Elizabeta Ruska|Elizabeta]]. Na ruski prestol je prišel car [[Peter III. Ruski|Peter III.]], ki je bil fanatični oboževalec pruskega kralja. S Friderikom je sklenil zavezništvo in dogodki so se spet obrnili v prid Prusije. 15. februarja 1763 se je Avstrija s podpisom miru na saškem gradu Hubertusburg dokončno odpovedala Šleziji.
Prusija je z rodovitno, z rudninami bogato in gospodarsko razvito Šlezijo pridobila ozemlje, ki je bilo odločilnega pomena za njen nadaljnji razvoj. Z vojaškimi zmagami si je pridobila tudi ugled evropske velesile, ki je poslej odločilno vplivala na krojenje evropske politike. To se je pokazalo že leta 1772 ob [[Prva delitev Poljske|prvi delitvi Poljske]] med [[Rusko carstvo|Rusijo]], Prusijo in [[Habsburška monarhija|Avstrijo]]. Tedaj je Prusija dobila ozemlje [[Kraljevska Prusija|Kronske Prusije]] (brez [[Gdansk]]a), ki je povezalo ozemlje nekdanje [[Vojvodina Prusija|Vojvodske Prusije]] z matičnimi brandenburškimi posestmi. Že prej (1744) je Prusiji pripadla tudi Vzhodna [[Frizija|Frizija]], ko je tam izumrla domača dinastija Cirksena.
Friderik se je imel za "prvega služabnika države". V upravnem sistemu svojega očeta ni naredil velikih sprememb, vpeljal pa je izboljšave v pravni in vzgojni sistem, v podporo umetnosti in znanosti. Zagovarjal je svobodo veroizpovedi, skušal zbližati med seboj različne cerkve in dati več prostora veliki [[Katolištvo|katoliški]] manjšini znotraj državne [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanske cerkve]]. S svojimi dejanji si je prislužil poimenovanje ''Veliki''.
==Čas koalicijskih vojn proti revolucionarni Franciji in Napoleonu==
Friderika Velikega je nasledil njegov nečak [[Friderik Viljem II. Pruski|Friderik Viljem II.]] (1786-97), ki ni bil niti približno tako pomemben vladar kot njegov stric. Vladanje je raje prepuščal svetovalcem. Leta 1791 je kupil mejni grofiji [[Ansbach]] in [[Bayreuth]] in dobil mnogo večja ozemlja na vzhodu ob drugi (1793) in tretji (1795) [[Druga delitev Poljske| delitvi Poljske]].<ref>Ob velikem plenu so se tri velike poljske sosede, Rusija, Prusija in Avstrija, rešile še problema osamosvojitvenih in (za monarhične sistem neprijetnih) liberalnih teženj Poljakov.</ref>
Prusija je leta 1795 izstopila iz [[Prva koalicija|protifrancoske koalicije]] in [[Baselski mir (1795)|v Baslu sklenila mir]] z Napoleonom, ki je pruskim Hohenzollerjem obljubil [[Volilna kneževina|volilno kneževino]] [[Hannover]]. S tem je Prusija pridobila deset let mirnega gospodarskega razvoja, ko je lahko s hrano in potrebščinami oskrbovala v sosedstvu bojujoče se vojske. Kljub temu je Friderik Viljem II. zapustil svojemu sinu državo v finančnem neredu.
[[Friderik Viljem III. Pruski|Friderik Viljem III.]] (1797-1840) se je v spoštovanju do Napoleona sprva previdno držal politike nevtralnosti, kar je privedlo do osamitve Prusije. Ko pa je leta 1806 (potem ko je Napoleon ustanovil [[Druga renska zveza|Rensko zvezo]] in je Hannover obljubil Britancem) Franciji napovedal vojno, je bilo prepozno, da bi odvrnil katastrofo. V [[Bitka pri Jeni|bitki pri Jeni in Auerstädtu]] je nekdaj nepremagljiva pruska vojska doživela katastrofalen poraz, kateremu je sledil hiter zlom države. Z [[Tilsitski mri|mirom v Tilsitu]] se je morala Prusija odpovedati posestim zahodno od [[Laba|Labe]], vsem posestim, ki jih je dobila z drugo in tretjo [[Delitve Poljske|delitvijo Poljske]] skupaj z južnim delom ozemlja iz prve delitve; Napoleonu je morala plačati izjemno visoko odškodnino in sprejeti okupacijsko vojsko na velik del svojega ozemlja.
Polom je razkril, kako močno je država nazadovala od časov Friderika Velikega. Nujnost upravnih, vojaških in socialnih reform je bila očitna in kralj je nerad privolil vanje. Prvi minister [[Heinrich Friedrich Karl vom und zum Stein|baron von und zum Stein]] je z aktivnejšim vključevanjem državljanov v skupne zadeve vzbudil pozitiven odnos in solidarnost do države. Razglasil je osebno svobodo in svobodo zemljiške posesti in do leta 1810 izpeljal odpravo podložništva v vsej Prusiji. Z zakonom o občinski upravi je uvedel mestno samoupravo, kabinetno vlado pa nadomestil s sodobno državno upravo s petimi strokovnimi ministrstvi (notranjim, finančnim, zunanjim, vojnim, pravosodnim).<ref>{{cite book |title=Veliki splošni leksikon|year=1998 |publisher=DZS |location=Ljubljana |cobiss=77087744 |page=4091}}</ref> Potem ko je bil na zahtevo Napoleona razrešen, je njegovo delo nadaljeval [[Gottlob Albrecht Carl von Hardenberg|Karl von Hardenberg]], prvi minister od leta 1810.
Nalogo reorganizacije pruske vojske je prevzel [[Gerhard Johann David von Scharnhorst| Gerhard von Scharnhorst]] in pri tem upošteval izkušnje s strategijo in taktiko francoske armade. Preoblikoval je izobraževanje častnikov, pri čemer je postavil sposobnost pred poreklo. Napoleonov ukaz (1808) o omejitvi pruske vojske na 42.000 mož je obšel tako, da je vpeljal sistem, po katerem so rekrute hitro usposabljali in jih menjavali; marca 1813 je izsilil obvezno služenje vojaščine in imel na ta način tedaj na razpolago 300.000 vojakov.<ref>{{cite book |title=Veliki splošni leksikon|year=1998 |publisher=DZS |location=Ljubljana |cobiss=77087744 |page=3779}}</ref>
Intelektualna in umetniška gibanja so vzpodbujala domoljubje in kult svobode. V Berlinu so se v tem obdobju zbrali najprodornejši misleci tedanje Nemčije ([[Johann Gottlieb Fichte]], [[Friedrich Schleiermacher]] in [[Wilhelm von Humboldt]]) in z ustanovitvijo berlinske univerze postavili temelje eni najboljših visokih šol na vsem nemškem območju.
Karl von Hardenberg je spretno vodil Prusijo skozi težko leto 1812, ko sta morali Prusija in Avstrija v prisiljenem zavezništvu s Francijo spremljati Napoleona v [[Napoleonov pohod na Rusijo|napad na Rusijo]].
Napoleonov umik iz Moskve je bil znak za vstajo proti Francozom. Prusija je razveljavila svojo zvezo s Francijo in se v "osvobodilni vojni" priključila [[Vojna šeste koalicije|šesti koaliciji]]. Pruska vojska, ki sta jo vodila [[Gebhard Leberecht von Blücher]] in [[August Neithardt von Gneisenau]], je prevzela večji del bremena v [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]] (1814) in v nadaljnjih bojih vse do [[Bitka pri Waterlooju|bitke pri Waterlooju]] (1815).
==Prusija po dunajskem kongresu==
[[Dunajski kongres]] (1814-15) se je za Prusijo iztekel zelo ugodno. Niso ji sicer vrnili Vzhodne Frizije, Lingna, Hildesheima, Ansbacha in Bayreutha in ničesar od pridobitev tretje delitve Poljske, od druge pa le [[Gdansk]] in [[poznanj]]sko pokrajino. A ostala ozemlja, ki jih je posedovala leta 1803, je dobila nazaj praktično v celoti in k temu še precej novih. To so bila:
* ozemlja odvzeta [[Kraljevina Saška|kraljevini Saški]], ki jih je Prusija povezala z ostalimi pruskimi ozemlji na zahodnem bregu [[Laba|Labe]] v prusko ''pokrajino Saško'',
* ozemlja zahodno in vzhodno od [[Ren]]a, ki jih je Prusija s svojimi starimi ozemlji združila v ''Rensko pokrajino'' in ''pokrajino Vestfalijo''; ta je vključevala [[Porurje]], središče nemške porajajoče se industrializacije, predvsem vojaške industrije,
* prej švedski del [[Prednje Pomorjansko|Prednjega Pomorjanskega]] (''Vorpommern'') z otokom [[Ruegen]], ki so ga z ostalimi pruskimi pomorjanskimi ozemlji združili v ''Pomorjansko pokrajino''.
Poleg tega je z [[Pariški mir (1815)|mirom v Parizu]] leta 1815 Francija Prusiji prepustila [[Saarlouis]] in [[Saarbrücken]], ki ju je Prusija vključila v ''Rensko pokrajino''.
Po letu 1815 se je tako prusko ozemlje razprostiralo neprekinjeno od [[Njemen|Njemna]] na vzhodu do [[Laba|Labe]] na zahodu, velika pruska ozemlja zahodno od Labe pa so bila zaenkrat še nepovezana. Kot edina velesila s pretežno nemško govorečim prebivalstvom je postala Prusija Avstriji potencialna tekmica za prevlado v [[Nemška zveza|Nemški zvezi]], ki je bila tudi ustanovljena na dunajskem kongresu. Obe državi sta skupaj z Rusijo ustanovili [[Sveta aliansa|Sveto alianso]], ki so se ji postopoma priključile tudi druge države.
==Restavracija konservativnega sistema==
[[slika:Map-DB-PrussiaProvs-1818.svg|thumb|Prusija po dunajskem kongresu, 1815.]]
Kot druge evropske monarhije je po dunajskem kongresu tudi Prusija stopila na pot restavracije starega, konservativnega režima. V maju 1815 je Friderik Viljem III. sicer obljubil novo ustavo, a obljube ni izpolnil, kajti konservativna kraljeva oblast se je zelo bala demokratizacije in liberalizacije. S ''karlovarskim sklepi''
<ref>Na nemški ministrski konferenci v [[Karlovi Vari|Karlovih Varih]] (6.-31. avgust 1819) sprejeti sklepi proti "demagoškemu rovarjenju" (predvsem nadzor nad univerzo in cenzura tiska). Nastali so na zahtevo [[Metternich]]a, predvsem kot reakcija na umor dramatika in državnega svetnika [[August von Kotzebue|Augusta von Kotzebueja]]; 20. septembra 1819 jih je ratificiral ''bundestag''; odpravljeni šele 2. aprila 1848 na zahtevo frankfurtskega parlamenta. {{cite book |title=Veliki splošni leksikon|year=1998 |publisher=DZS |location=Ljubljana |cobiss=77087744 |page= 1883}}</ref>,
naperjenimi proti "demagoškemu rovarjenju", je Prusija v tem pogledu našla zaveznico v Avstriji.
Leta 1823 je kralj k soodločanju na državnem nivoju pritegnil močno konservativne stanovske pokrajinske skupščine. Gospodarski razlogi in ločenost države na dva dela so državo silili v zmanjšanje in poenostavitev carin (1818). Leta 1834 je bila ustanovljena [[Nemška carinska zveza]], kateri so se do leta 1852 priključile vse nemške države razen Avstrije in [[Hamburg]]a. Leta 1838 so začeli pospešeno graditi železniško omrežje.
Domoljubi so zastonj upali, da bo mladi kralj [[Friderik Viljem IV. Pruski|Friderik Viljem IV.]] (1840-61) bolj naklonjen demokratizaciji. Ker pa je gradnja vzhodne železnice zahtevala privolitev vseh pokrajin v sofinanciranje, je kralj leta 1847 vendarle moral sklicati zbor predstavnikov vseh pokrajinskih skupščin, na katerem pa ni dovolil nobenih ustavnih razprav.
[[Revolucije leta 1848# Revolucije leta 1848 v Franciji|Pariška februarska revolucija]] je 18. marca 1848 tudi v [[Berlin]]u sprožila revolucionarno vrenje. Prestrašeni kralj je popustil zahtevam revolucionarjev in dovolil sklic narodne skupščine, ki je začela sestavljati ustavo, a je že decembra dal z vojsko zasesti Berlin, razpustil skupščino in leta 1850 izdal [[Oktroirana ustava|oktroirano ustavo]], ki je potem veljala vse do leta 1918.
Vzporedno so v frankfurtskem zveznem parlamentu potekale razprave o bodoči organiziranosti Nemške zveze. Potem ko je propadla "[[Velikonemci|velikonemška]]" varianta z vključitvijo nemško govorečih avstrijskih dežel, je obveljala "[[Malonemci|malonemška]]" varianta, združitev nemških držav pod vodstvom Prusije. Frankfurtski parlament je Frideriku Viljemu IV. ponudil nemško krono, a jo je ta odklonil, kajti pripravljen bi jo bil sprejeti le (tako kot nekoč cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]) od nemški knezov. S tem je tudi ta varianta združitve Nemčije propadla. Med tem je pruska vojska pomagala zatreti vstaje v južni Nemčiji.
A tekmovanje za vodenje Nemške zveze se je nadaljevalo in Prusija je v marcu-aprilu 1849 v [[Erfurt]]u sklicala predstavnike nemških držav brez Avstrije, da sestavijo ustavo Nemške zveze pod vodstvom Prusije. [[Hannover]] in [[Kraljevina Saška|Saška]] sta se že med zasedanjem distancirala od nove zveze in po vojaškem pritisku Avstrije, ki jo je podpirala tudi Rusija, se je Prusija svojemu erfurtskemu načtru odrekla. Nemška zveza je ostala skoraj povsem takšna kot pred letom 1848. Prusija in Avstrija sta spet složno dušili demokratična in nacionalna gibanja.
Prusija je leta 1850 dobila dvodomni parlament: zgornji dom (''Herrenhaus'') je imenoval kralj izmed predstavnikov veleposestnikov in mest, nekatere tudi z dedno pravico; spodnji dom (''Landtag'') so izvolili davkoplačevalci, razvrščeni v tri razrede glede na višino plačanih davkov. Kralj je zase obdržal vso izvršno oblast in ministri so odgovarjali samo njemu.
Leta 1857 je Friderik Viljem IV. duševno zbolel in regentstvo je prevzel njegov brat, princ Viljem. Postavil je novo liberalno vlado in za kratek čas je med naprednimi državljani zavladalo upanje na "novo ero", ki pa ni dolgo trajalo.
Po bratovi smrti (1861) je Viljem postal pruski kralj [[Viljem I. Nemški|Viljem I.]] (1861-88). Že v naslednjem letu je prišlo do ustavnega spora, ko spodnji dom parlamenta (''Landtag'') ni hotel potrditi drage reorganizacije vojske, ki jo je predlagal kralj in jo je potrdil zgornji dom parlamenta (''Herrenhaus''). Viljem je kot zadnjo možnost izhoda iz krize imenoval za pruskega ministrskega predsednika [[Otto von Bismarck|Otta von Bismarcka]]. Ta je spor razrešil z razlago, da je nastala situacija posledica luknje v ustavi in da je kralj dolžan voditi državo po svoje, dokler parlamentarna zbora ne najdeta skupne rešitve. Odtlej je Prusiji vladal Bismarck in večkrat vlekel tudi poteze, ki kralju niso bile po godu.
==Bismarckovo združevanje Nemčije==
[[slika: Ac.prussiamap3.png|thumb|300px|Širitev Prusije v obdobju 1807-1871.]]
Bismarck je bil od vsega začetka odločen, da zagotovi Prusiji primat v Nemški zvezi. Z njim na svoji strani so postali "[[malonemci]]" v frankfurtskem parlamentu vse bolj samozavestni. Zavračali so predloge Avstrije in podpirali Bismarckove, četudi so bili vloženi s figo v žepu vedoč, da jih Avstrija ne more sprejeti.
Ob krizi, nastali v zvezi s [[Schleswig-Holstein]]om, ko je [[Danska]] leta 1863 poskušala s spremembo ustave vezati vojvodino Schleswig (s pretežno nemškim prebivalstvom) na svojo kraljevino močneje, kot je bilo določeno s prejšnjimi sporazumi, sta Prusija in Avstrija zadnjič nastopili skupaj. Ko sta zmagali v [[Nemško-danska vojna|nemško-danski vojni]] (1864) in se je morala Danska z mirom na Dunaju odpovedati vojvodinam Schleswig, Holstein in [[Okraj Vojvodstvo Lauenburg|Lauenburg]], se državi dolgo časa nista mogli zmeniti, kako si bosta plen razdelili. Avgusta 1865 sta se v Gasteinu vendarle dogovorili, da bo Prusija upravljala Schleswig in Avstrija Holstein, medtem ko je svoje pravice do Lauenburga Avstrija Prusiji prodala. Dogovor naj bi ostal tajen.
A naslednjo pomlad so se odnosi ponovno zaostrili in 8 aprila 1866 je Prusija z Italijo sklenila zvezo, ki ni bila v skladu s pravili Nemške zveze, saj je bila naperjena proti Avstriji. Ko je potem Avstrija posredovala sklepe gasteinskega dogovora Nemški zvezi, je Prusija zasedla Holstein.
10. junija je Prusija objavila "program zvezne reforme", ki je zahteval izključitev Avstrije iz Nemške zveze. 14. junija je ''bundesrat'' na avstrijsko zahtevo sprejel sklep o mobilizaciji proti Prusiji, na kar je pruski predstavnik proglasil Nemško zvezo za neobstoječo in začela se je t. i. [[Nemška vojna]].<ref>{{navedi knjigo|last=Zöllner|first=Erich|title= Geschichte Österreichs : von den Anfängen bis zur Gegenwart |publisher= Verlag für Geschichte und Politik, R. Oldenbourg Verlag |location= Wien, München |year=1990| cobiss=1209901|page= 408}}</ref>
V sedemtedenski Nemški vojni je Prusija gladko zmagala. Z mirom v Pragi je poleg vojvodin Schleswig in Holstein dobila še nemške državice [[Hannover]], [[Hessen-Kassel]], [[Nassau]] in [[Frankfurt na Majni]] ter s tem ozemeljsko povezala svoje staropruske posesti z ob[[ren]]skimi. Pri tem je Bismarck pazil, da ni anektiral nobene pokrajine, ki je prej pripadala Avstriji, kajti še vedno je računal nanjo kot na bodočo zaveznico.
Nemško zvezo so razpustili. Namesto nje je Prusija 21 držav severno od [[Majna|Majne]] vključno s [[Kraljevina Saška|Saško]] povezala v [[Severnonemška konfederacija|Severnonemško zvezo]]. Na drugi strani so se južnonemške države na podlagi sporazuma med Prusijo ter [[Kraljevina Bavarska|Bavarsko]], [[Baden- Württemberg|Württembergom]], Badnom in [[Hessen-Darmstadt]]om združile v svojo zvezo. Dodatno pa so sklepale tudi individualne obrambne pogodbe s Prusijo, ki so (do francosko-nemške vojne) ostajale tajne.
Severnonemška zveza je aprila 1867 dobila dokaj sodobno ustavo. Vpeljala je tri zvezne organe: predsednika zveze, zvezni svet (''Bundesrat''), v katerem so sedeli predstavniki vlad držav članic, in zvezno skupščino (''Reichstag''), konstituirano na podlagi neposredne, enake in splošne volilne pravice (moških nad 25 let). Funkcija zveznega predsednika je bila dedna, opravljal jo je pruski kralj. Tako je odločal o miru in vojni, imenoval zveznega kanclerja in poveljeval vojski. Zakoni so postali veljavni, ko sta jih potrdila zvezna skupščina in zvezni svet. Izvršni organ je bil zvezni kancler (ves čas Otto von Bismarck).
Po nastanku Severnonemške zveze so se začele napetosti med nekdanjima zaveznicama Prusijo in Francijo. [[Luksemburška kriza]] (april 1867) se je stopnjevala s pruskim spogledovanjem s španskim prestolom. Bismarck, ki bi mu vojna s Francijo prišla prav za
utrditev položaja Prusije, je kot provokacijo uporabil depešo, ki mu jo je kralj poslal [[Depeša iz Emsa|iz zdravilišča Ems]] in je v njej Bismarcka obveščal o srečanju s francoskim odposlancem; Bismarck je depešo nekoliko preoblikoval, tako da je bila žaljiva za Francoze, in jo objavil. [[Napoleon III.]], užaljen in prepričan, da je Nemčija razdeljena na severni in južni del, ki se bosta ob prvi priliki spopadla, je Prusiji napovedal [[Francosko-pruska vojna|vojno]]. A vse nemške države so stopile na prusko stran in premagale Francoze. Po porazu pri Sedanu se je znašel v ujetništvu tudi Napoleon III. Ko so Nemci še oblegali Pariz, v katerem je izbruhnila vstaja in so revolucionarji razglasili [[Francoska Tretja republika|tretjo republiko]], se je pruski kralj 18. januarja 1871 (ob 170-letnici kronanja [[Friderik I. Pruski|Friderika I.]]) v [[Versailles]]u okronal za nemškega cesarja (ne za cesarja Nemčije).
Po kapitulaciji je morala Francija po mirovni pogodbi, podpisani v Pragi, plačati Nemčiji visoko vojno odškodnino (5 milijard frankov) in ji odstopiti [[Alzacija|Alzacijo]] (brez [[Belfort]]a) in del [[Lorena|Lorene]] z [[Metz]]om. Novo pridobljeno ozemlje so Nemci oblikovali v novo zvezno deželo ''Alzacijo in Loreno''.
V Nemško cesarstvo so vstopile tudi dežele [[Kraljevina Bavarska|Bavarska]], Baden in Württemberg. S cesarstvom je bila udejanjena malonemška varianta združevanja nemško govorečih prebivalcev v nacionalno državo.
==Prusija v Nemškem cesarstvu==
[[slika: Prussiamap.gif|thumb|Prusija v Nemškem cesarstvu 1871 - 1918.]]
[[Nemško cesarstvo]] je bilo formalno zveza držav, kraljevin in vojvodin, ki so jo sestavljale. Kraljevina Prusija je bila nesorazmerno velika zvezna enota, ki je zavzemala 60 % ozemlja cesarstva in še nekoliko večji del prebivalstva. Cesarska vojska je bila praktično povečana pruska armada, čeprav so Bavarska, Württemberg in Saška zadržale svoje armade in so jim v mirnem času tudi poveljevale. V Prusiji je še vedno veljala ustava iz leta 1850 in spodnji dom pruskega parlamenta (''Landtag'') so še vedno volili volivci, razvrščeni v tri skupine po višini plačanega davka. Takšna ureditev je ohranjala nemoteno vladanje aristokratskih slojev. Tako je bila Prusija znotraj cesarstva trdnjava konservativizma.
Drugače je bilo v cesarstvu, kjer je veljala le malo spremenjena ustava Severnonemške zveze. Ta je zagotavljala enotno in splošno volilno pravico vsem moškim nad 25 let. Tisk je ustvarjal javno mnenje in že dobro izoblikovane politične stranke so med seboj tekmovale za sedeže v spodnjem domu parlamenta (''Reichstag''); ta je sprejemal zakone in odločal o davkih. Zvezni kancler ob predlaganju zakonov ni mogel obiti stališča parlamentarne večine.
Po ustavi cesarstva je bil na čelu cesarstva pruski kralj, ki je bil istočasno nemški cesar. Njegov pruski ministrski predsednik je obenem opravljal mnogo zahtevnejšo nalogo zveznega kanclerja. ''Reichstag'' je postal središče političnega dogajanja. Zgodovina Prusije se je tako stopila z zgodovino [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]].
'''Zgodovino Nemškega cesarstva''' bi lahko zelo grobo razdelili na dva dela:
* na čas do leta 1890, ko je cesarstvo vodil zvezni kancler Otto von Bismarck in
* na čas od tod naprej do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], 1891-1918, ko je aktualno politiko v veliki meri krojil cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]]
V prvih letih Bismarckovega vodenja cesarstva (1871-1878/79), ki so sovpadala z velikim povojnim zagonom nemškega gospodarstva, deloma financiranim s francoskimi reparacijami, so interesi države sovpadali z interesi liberalnih strank. Za ''liberalno obdobje'' Bismarckovega vladanja so bile značilne reforme, ki so odpravljale ovire razvoja in pospeševale podjetništvo in trgovino, in pa [[Kulturni boj# Kulturkampf v Kraljevini Prusiji in Nemškem Cesarstvu|kulturni boj]], kot so imenovali prizadevanje za omejitev prevelikega vpliva katoliške cerkve. Temu obdobju je sledilo ''konservativno obdobje'', ko je Bismarck prisluhnil interesnim združenjem, ki so zahtevala zaščito domačega gospodarstva, in konservativnim strankam in je značilno po državnem intervencionizmu in po zakonih "proti družbeno škodljivim prizadevanjem socialne demokracije". Za Bismarckovo zunanjo politiko so bile značilne mednarodne pogodbe o medsebojni pomoči in nenapadanju, ki naj bi ohranjale v Evropi mir in status quo. Ob koncu Bismarckovega obdobja je bilo Nemško cesarstvo na višku gospodarske moči; Nemčija (in z njo Prusija) se je izoblikovala v visoko razvito industrijsko državo.
Leta 1890 je mladi cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] (1888-1918)<ref>Oče Viljema II., [[Friderik I. Nemški|Friderik I.]], je vladal samo 99 dni v letu 1888, potem je umrl za rakom; leto 1888 imenujejo tudi "leto treh cesarjev".</ref> Bismarcka odstavil in odtlej skušal vladati sam. Za sodelavce je izbiral ljudi, ki so se mu podrejali. Po značaju ošaben in ozkega mišljenja je s svojimi nerazsodnimi in pogosto nasprotujočimi si odločitvami izgubil nekdanje prijatelje in zaveznike in cesarstvo pripeljal v osamo. Pri reševanju notranjih problemov je prihajalo do vse večjih polarizacij in blokad. Pojavljale so se kolonialne težnje. V gospodarstvu so dobili velik poudarek vojaški industrijski programi, krepitev vojske in popularna gradnja mornarice. Leta 1914 se je cesarstvo na strani Avstro-Ogrske vpletlo v [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Po kratkem revolucionarnem obdobju ob koncu vojne je Viljem II. kot kralj in cesar odstopil. 9. novembra 1918 je bila v Berlinu ustanovljena republika Nemčija, neuradno [[Weimarska republika]].
==Svobodna država Prusija v Weimarski republiki==
[[slika: Deutsches_Reich_1925_b.png|thumb|300px|Zvezne dežele v Weimarski republiki. Prusija je svetlo modra.]]
V pruskem deželnem zboru so na volitvah 1919 zmagali socialdemokrati. Skupščina je leta 1920 sprejela demokratično ustavo. Prusija je postala ''Freistaat'', "svobodna dežela" (v pomenu republika) znotraj Weimarske republike. Z [[Versajska mirovna pogodba|mirom v Versaillesu]] je izgubila veliko svojih ozemelj, vseeno pa je bila še vedno daleč največja zvezna enota v Weimarski republiki. Z odpravo starega pruskega volilnega sistema so nekateri njeni deli postali trdnjava levice. V "rdečem [[Berlin]]u" in industrijskem [[Porurje|Porurju]] s pretežno delavskim prebivalstvom so prevladovale leve stranke.
V obdobju 1919-32 je v Prusiji vladala koalicija socialdemokratov, katoliškega centra in nemških demokratov; v obdobju 1921-25 so koalicijske vlade vključevale tudi nemško ljudsko stranko. Večinska vlada demokratičnih strank v Prusiji nikdar ni bila ogrožena (v tem se je razlikovala od drugih dežel Weimarske republike). Pa vendarle je od leta 1930 v vzhodni Prusiji in v nekaterih industrijskih predelih [[nacistična stranka]] [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] dobivala vse večji vpliv in popularnost, zlasti pri nižjih in srednjih slojih. Z izjemo katoliške Zgornje Šlezije je leta 1932 postala nacistična stranka najmočnejša tudi v Prusiji. Kljub temu je koalicija demokratičnih strank v pruskem parlamentu (''Landtag'') obdržala večino, med tem ko so bili nacisti in komunisti v opoziciji.
[[Otto Braun (1872-1955)|Otto Braun]], po rodu iz Vzhodne Prusije, eden najuspešnejših socialdemokratskih politikov v zgodovini, je bil skoraj neprekinjeno od leta 1920 do leta 1932 pruski ministrski predsednik. Skupaj z notranjim ministrom [[Carl Severing|Carlom Severingom]] je izpeljal številne premišljene reforme, mnoge je prevzela tudi kasnejša [[ZRN]]. Pruskega ministrskega predsednika je bilo mogoče odstaviti le v primeru, če je potencialni naslednik razpolagal s "pozitivno večino" (ta koncept, poznan kot "konstruktivni glas nezaupanja" je bil kasneje prenesen v ustavni zakon ZRN). [[Franz von Papen]], zvezni kancler v obdobju junij-december 1932, je moral zato julija 1932 izvesti t. i. "[[pruski udar]]", da je spravil Brauna z oblasti. Pruski udar je čez pol leta Hitlerju olajšal prevzem oblasti v Nemčiji, saj je imel ta na razpolago ves aparat pruske vlade, vključno policijo.
==Razpustitev Prusije==
Po Hitlerjevem prevzemu kanclerskega položaja v [[Tretji rajh|rajhu]], 30. januarja 1933, so nacisti postavili za zveznega komisarja v pruskem notranjem ministrstvu [[Hermann Göring|Hermanna Göringa]], ki je tako dobil pod svoj nadzor prusko policijo. Aprila 1933 ga je Hitler imenoval za pruskega ministrskega predsednika.
Sledili so zakoni, s katerimi so nacisti v rajhu prevzeli vso oblast v svoje roke (1933 ''Ermächtigungsgesetz'', 1934 ''Gesetz über den Neuaufbau des Reiches'', 1935 ''Reichsstatthaltergesetz'').<ref>''Zakon o pooblaščenosti'' je omogočal zveznemu vladnemu kabinetu sprejemanje zakonov brez parlamenta; ''Zakon o obnovi rajha''; ''Zakon o guvernerjih rajha''.</ref> Z njimi so vlade zveznih dežel prišle pod nadzor nacističnih guvernerjev rajha. Vzporedno je postajalo vse pomembnejše organiziranje nacistične stranke po okrožjih ("gauih"), katerih vodje, "gaulajterje" je imenoval Hitler kot vodja nacistične stranke.
V Prusiji je šla ta centralistična politika še dlje. Leta 1934 so združili skoraj vsa ministrstva in le nekaj oddelkov je ostalo neodvisnih. Sam Hitler je postal formalno guverner Prusije. Njegovo funkcijo je kot ministrski predsednik izvrševal Hermann Göring.
Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Nemčija ponovno anektirala pruska ozemlja, ki so bila z [[Versajska mirovna pogodba|versajskim mirom]] prenesena na [[Poljska|Poljsko]].
Leta 1945, po porazu v drugi svetovni vojni, je prišla Nemčija pod nadzor štirih zmagovitih zaveznikov - [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velike Britanije]], [[ZDA]], [[SZ]] in [[Francija|Francije]]. Severna Vzhodna Prusija je bila priključena SZ; ostali deli Nemčije vzhodno od črte [[Odra]]-[[Nisa]] so bili dodeljen Poljski; ostanek je bil razdeljen med sovjetsko, britansko in Francosko okupacijsko cono.
[[Zavezniški nadzorni svet]] je 25. februarja 1947 formalno razglasil razpustitev Prusije.
==Sklici in opombe==
{{opombe}}
== Glej tudi ==
* [[zgodovina Nemčije]]
== Viri ==
* Kurt Adamy in Kristina Hübener, ur. ''Geschichte der Brandenburgischen Landtage : Von den Anfängen 1823 bis in die Gegenwart''. Verlag für Berlin-Brandenburg, 1999. ISBN 3-930850-71-0.
* Dirk Blasius, ur. ''Preußen in der deutschen Geschichte''. Verlagsgruppe Athenäum, Hain, Scriptor, Hanstein, Königstein/Taunus, 1980, ISBN 3-445-02062-0.
* Peter Brandt in Reiner Zilkenat, ur. ''Preußen : Ein Lesebuch''. Berlin, 1981. ISBN 3-88279-021-0.
* Otto Büsch in Wolfgang Neugebauer, ur. ''Moderne Preußische Geschichte 1648–1947 : Eine Anthologie''. 3 zv., Berlin, New York, 1981. ISBN 3-11-008324-8.
* Christopher Clark. ''Preußen : Aufstieg und Niedergang 1600–1947''. Stuttgart, 2007. ISBN 3-421-05392-8.
* Wolfgang Neugebauer. ''Die Geschichte Preußens : Von den Anfängen bis 1947''. München, 2006. ISBN 3-492-24355-X.
* Eberhard Straub. ''Eine kleine Geschichte Preußens''. Berlin, 2001. ISBN 3-88680-723-1.
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka}}
{{wikislovar}}
[[Kategorija:Prusija| ]]
[[Kategorija:Države, po katerih so poimenovali asteroid]]
{{normativna kontrola}}
g8oam44r8d4ov8onjbvrtf00s1n5op1
Prva slovenska nogometna liga
0
29955
5722630
5722271
2022-07-22T14:20:01Z
Dali Ves
210152
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Nogometno tekmovanje
|name = PrvaLiga
|logo = [[Slika:Slovenia_PrvaLiga.png|200px]]<br>Logo Prve Lige 2013-2021
|country = {{SVN}}
|confed = [[UEFA]]
|founded = [[1991]]
|number of teams = 10
|relegation = [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]]
|domestic cup = [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal NZS]]
|confed cup = [[Nogometna Liga prvakov|Liga prvakov]] <br> [[Evropska liga]] <br> [[:en:UEFA Europa Conference League| Evropska konferenčna liga]]
|current champions = [[NK Maribor]]
|most successful club = [[NK Maribor]] <br> 16 naslovov
|most caps = [[Sebastjan Gobec]] (488)
|top goalscorer = [[Marcos Tavares]] (157)
|tv = [[Sport Klub Slovenija]] <br> [[Šport TV]]
|website = [http://www.prvaliga.si/prvaliga/ prvaliga.si]
|current = [[Prva slovenska nogometna liga 2021/22|PrvaLiga 2021/22]]
}}
'''Prva slovenska nogometna liga''', trenutno zaradi sponzorskih razlogov imenovana '''Prva liga Telemach''''','' krajše tudi '''1.SNL''''','' je najpomembnejše [[nogometni klub|klubsko]] [[nogomet|nogometno]] [[tekmovanje]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Med leti 1920 in do konca sezone 1990-91, je Slovenska Nogometna Liga bila manjša liga v Jugoslovanskem nogometnem sistemu. Prvič je bilo odigrano v sezoni 1991/92. Januarja [[2002]] je po sklepu izvršnega odbora [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]] vse pristojnosti Prve lige prevzelo [[Združenje prvoligašev]] <ref name="Sportal:Zgodovina prvoligaškega nogometa">{{cite web|url=http://sportal.siol.net/default.asp?site_id=1138&page_id=106&funcName=top1|title=Zgodovina prvoligaškega nogometa|accessdate=12.7.2007}}</ref>. Tekmovanje poteka pod okriljem [[Nogometna zveza Slovenije|Nogometne zveze Slovenije]]. V ligi sodeluje 10 klubov. Prvo uvrščeno moštvo si poleg naslova državnega prvaka zagotovi tudi nastopanje v kvalifikacijah za [[Liga prvakov|Ligo prvakov]], drugi in tretji, ter zmagovalec pokala pa imajo pravico do nastopanja v kvalifikacijah za [[Evropska konferenčna liga|Evropsko Konferečno Ligo]]. Zadnjeuvrščeni avtomatično izpade v nižji rang tekmovanja, nadomesti ga prvo uvrščeni drugoligaš, medtem ko se predzadnji bori za prvoligaški status v dodatih kvalifikacijah z drugo uvrščenim iz [[2. slovenska nogometna liga|druge slovenske nogometne lige]]. [[NK Celje]] in [[NK Maribor]] sta edina kluba, ki nikoli nista izpadla iz lige, odkar je bila ta ustanovljena. V Prvi ligi je od njenega začetka igralo 44 klubov. Trofejo pa je do zdaj osvojilo le osem klubov: [[NK Maribor|Maribor]], [[NK Gorica|Gorica]], [[Nogometni klub Olimpija (1911-2004)|Olimpija]], [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]], [[FC Koper|Koper]], [[NK Celje|Celje]] in [[NK Mura 05|Mura]]. Aktualni prvak iz sezone 2021-22 je [[NK Maribor]].
== Zgodovina ==
Zgodovina Prve slovenske nogometne lige sega v leto [[1991]]. Pred osamosvojitvijo so iz Slovenije v prvi Jugoslavanski ligi nastopali samo Ilirija, ASK Primorje, SK Ljubljana, Olimpija, Maribor, Nafta. Slovenska liga je bila tretja liga, zato so najboljši slovenski klubi igrali v 2.Ligi in Prvi Jugoslovanski ligi. Po osamosvojitvi [[Slovenija|Slovenije]] je bil pod okriljem [[Nogometna zveza Slovenije|Nogometne zveze Slovenije]] vzpostavljena enotna slovenska nogometna liga, v katero so bili vključeni klubi, ki so dotlej igrali v jugoslovanskih ligah. V prvi sezoni, ki se je pričela [[28. avgust]]a [[1991]] je nastopalo 21 klubov in vse do danes imamo 10 klubov. Pred tem, so najboljši slovenski klubi, igrali v Jugoslovanski Prvi Ligi. Prvi naslov prvaka v samostojni Sloveniji je osvojila [[NK Olimpija Ljubljana|SCT Olimpija]]. V sezoni [[1992]]/[[1993|93]] se je število nastopajočih klubov znižalo na 18, naslov prvaka pa je ponovno pripadel [[NK Olimpija Ljubljana|SCT Olimpiji]]. Sezono zatem se je število sodelujočih ponovno zmanjšalo, tokrat na 16. [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] je naslov osvojila še v sezonah [[1993]]/[[1994|94]] in [[1994]]/[[1995|95]]. V sezoni [[1995]]/[[1996|96]] je bila prvič uvedena liga z desetimi klubi. Naslov je prvič osvojila [[ND Gorica|HIT Gorica]]. Sezona [[1996]]/[[1997|97]] je prinesla prvi naslov [[NK Maribor|Mariboru]], ki je na vrhu Prve lige kraljeval vse do sezone [[2003]]/[[2004|04]]. Med sezonama [[1998]]/[[1999|99]] in [[2004]]/[[2005|05]] je v ligi sodelovalo 12 klubov, nato pa je sledilo ponovno zmanjšanje števila sodelujočih na 10 klubov <ref name="RTV Slovenija: Liga 10 po štirikrožnem sistemu">{{cite web | url = http://www.rtvslo.si/sport/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=18&c_id=23194 | title =Liga 10 po štirikrožnem sistemu | accessdate = 12.7.2007}}</ref>. Leta 1999 je [[Nogometna zveza Slovenije]] sklenila sponzorsko pogodbo z mobilnim operaterjem Si.Mobil. Med sezonama [[1999]]/[[2000|00]] in [[2005]]/[[2006|06]] se je liga uradno imenovala Liga Si.Mobil. V sezoni [[2003]]/[[2004|04]] je naslov prvaka pripadel [[ND Gorica|Gorici]], ki ga je uspešno obranila še v naslednjih dveh sezonah. Leta [[2006]] je bila sklenjena sponzorska pogodba <ref name="RTV Slovenija: Telekom pokrovitelj nogometašev">{{cite web | url = http://www.rtvslo.si/sport/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=28804 | title =Telekom pokrovitelj nogometašev | accessdate = 12.7.2007}}</ref> s podjetjem Telekom Slovenije; od tedaj se liga uradno imenuje Prva liga Telekom Slovenije. V sezoni [[2006]]/[[2007|07]] so naslov prvaka prvič osvojile [[NK Domžale|Domžale]], ter ga v naslednji sezoni uspešno ubranile. V sezoni [[2008]]/[[2009|09]] so se že svojega osmega naslova veselili [[NK Maribor]], ki je postal ogromna slovenska sila. V sezoni [[2009]]/[[2010|10]] je naslov prvaka prvič osvojil [[NK Koper|Luka Koper]]. V [[Prva slovenska nogometna liga 2010/11|sezoni 2010/11]] je prvak ponovno postal [[NK Maribor]] in tako osvojil svoj deveti naslov prvaka. Maribor je naslove osvajal kot po tekočem traku do sezone 2015/16. Tisto sezono je prvak postala nova Olimpija in s tem prekinila mariborsko osvajanje naslova. V sezoni 2016/17 je prvak spet postal NK Maribor. V sezoni 2017/18 je prvak postal znan šele v zadnjem krogu. Olimpija je z remijem v Domžalah vnovič postala prvak. Skupaj z Mariborom je imela enako število točk, a je bila boljša v medsebojnih dvobojih. V sezoni 2018/19 je Maribor še 15. postal državni prvak. Sezona 2019/20 je prinesla prvi naslov državnega prvaka za [[Nogometni klub Celje|NK Celje]].
==Format tekmovanja==
Klubi tekmujejo v štirikrožnem sistemu. Tekom sezone, ki traja od julija do maja, vsak klub igra z vsakim druim klubom po štirikrat, dvakrat doma in dvakrat v gosteh, skupno 36 tekem. Ekipa za zmago prejme 3 točke, za neodločen izid 1 točko, za poraz pa 0 točk. Ekipe so na lestvici razvrščene po skupnem seštevku točk, klub z največjim številom točk pa ob koncu sezone postane prvak.
===Napredovanje in izpad===
Po vsakem koncu sezone, se od najvišjega elitnega tekmovanja poslovi ena ali dve ekipi. Ekipa, ki zbere najmanj točk v celotni sezoni oziroma je na lestvici zadnja, se poslovi od tekmovanja in izpade v nižju ligo, to je [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]]. Nadomesti jo prvak 2.SNL, ki pridobi neposredni vstop v najvišji rang nogometnega tekmovanja. Poslovi se lahko tudi ekipa na predzadnjem mestu, če v dveh tekmah za obstanek/napredovanje, s skupnim izidom ne premaga drugouvrščene ekipe iz nižje lige.
V zgodovini tekmovanja pa se je spreminjalo tudi število ekip v vsaki sezoni.
*1991–1992: 21 klubov
*1992–1993: 18 klubov
*1993–1995: 16 klubov
*1995–1998: 10 klubov
*1998–2005: 12 klubov
*2005–trenutno: 10 klubov
===Kriteriji za razvrstitev klubov z enakim številom točk===
V primeru enakega števila točk, se razvrstitev uveljavlja na osnovi naslednjih zaporednih kriterijev:
* število točk iz medsebojnih srečanj
* razlike med danimi in prejetimi goli v medsebojnih srečanjih
* števila doseženih zadetkov v gosteh v medsebojnih srečanjih
* gol razlike z vseh tekem
* števila danih zadetkov na vseh tekmah
* števila zadetkov v gosteh na vseh tekmah
* fair play urstitve ekip
* žreb
Povzeto po 50. členu Tekmovalnega pravilnika NZS.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nzs.si/Doc/Arhiv/Predpisi%20NZS/Tekmovalni_pravilnik_NZS_V2.4_istopis.pdf|title=Tekmovalni pravilnik NZS|date=17.6.2013|accessdate=24.4.2018|website=NZS|publisher=NZS|last=NZS|first=}}</ref>
===Prisotnost v evropskih tekmovanjih===
Najvišje uvrščene ekipe, ki izpolnjujejo pogoje, se kvalificirajo bodisi v Ligo prvakov, bodisi v Evropsko ligo. Prvak lige, se kvalificira v Ligo prvakov, drugouvrščeni in tretjeuvrščeni pa v Evropsko ligo. Če katera izmed prvih treh ekip osvoji [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal NZS]], se tudi četrta ekipa kvalificira v Evropsko ligo. Če pa je zmagovalec pokala druga ekipa, pa se le-ta kvalificira v Evropsko ligo.
==Klubi==
{{Location map+|Slovenia|float=right|width=450|caption=Lokacija ekip v PrviLigi v sezoni 2021/22.|places=
{{Location map~|Slovenia|lat=46.4|long=15.783333|label=[[NK Aluminij|Aluminij]]|position=right}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.246480|long=15.269868|label=[[NK Celje|Celje]]}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.136933|long=14.601810|label=[[NK Domžale|Domžale]]}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.542449|long=13.730548|label=[[FC Koper|Koper]]}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.178033|long=14.611169|label=[[NK Radomlje|Radomlje]]|position=left}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.562598|long=15.640445|label=[[NK Maribor|Maribor]]|position=left}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.080493|long=14.524142|label=[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]]|position=bottom}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.056947|long=14.505751|label=[[:en:NK Bravo|Bravo]]|position=left}}
{{Location map~|Slovenia|lat=45.709352|long=13.873818|label=[[NK Tabor Sežana|Tabor]]}}
{{Location map~|Slovenia|lat=46.658138|long=16.161029|label=[[Nogometna šola Mura|Mura]]|position=right}}
}}
Skupno 10 ekip sestavlja trenutno sezono, vključno 9 ekip iz sezone 2020/21, in 1, ki je napredovala iz 2.SNL.
{| class="wikitable sortable" style="text-align: left;"
! Ekipa
! Lokacija
! Stadion
! Kapaciteta
|-
| [[NK Celje|Celje]]
| [[Celje]]
| [[Stadion Z’dežele|Stadion Z'dežele]]
| align="center" | {{Nts|13,400}}
|-
| [[NK Domžale|Domžale]]
| [[Domžale]]
| [[Športni park Domžale]]
| align="center" | {{Nts|2,813}}
|-
| [[NK Radomlje|Radomlje]]
| [[Domžale]]
| [[Športni park Domžale]]
| align="center" | {{Nts|2,813}}
|-
| [[Nogometna šola Mura |Mura]]
| [[Murska Sobota]]
| [[Stadion Fazanerija]]
| align="center" | 5,000
|-
| [[Nogometni klub Koper|Koper]]
| [[Koper]]
| [[Stadion Bonifika]]
| align="center" | {{Nts|4,047}}
|-
| [[:en:NK_Bravo|Bravo]]
| [[Ljubljana]]
| [https://www.sport-ljubljana.si/Park_Siska_Sportni_park_Ljubljana/ Športni park Šiška]
| align="center" |2.308
|-
| [[NK Maribor|Maribor]]
| [[Maribor]]
| [[Stadion Ljudski vrt]]
| align="center" | {{Nts|12,994}}
|-
| [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]]
| [[Ljubljana]]
| [[Stadion Stožice]]
| align="center" | {{Nts|16,693}}
|-
| [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]]
| Sežana
| [[:en:Rajko_Štolfa_Stadium|Stadion Rajko Štolfa]]
| align="center" | {{Nts|1200}}
|-
| [[NK Aluminij|Aluminij]]
| [[Kidričevo]]
| [[Športni Park Kidričevo]]
| align="center" | {{Nts|2,600}}
|}
==Slovenski klubi v Evropskih tekmovanjih==
{{razširi|razdelek}}
V sezoni 2022/23 se bodo v Evropskih tekmovanjih borili:
Liga prvakov:
[[NK Maribor]]
Liga Evropa:
[[Nogometni klub Mura 05|NŠ Mura]]
[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|NK Olimpija Ljubljana]]
[[FC Koper]]
==Derbiji==
* [[Večni derbi]] - [[NK Maribor]] proti [[NK Olimpija]].
* [[Štajerska|Štajerski]] derbi - [[NK Maribor]] proti [[NK Celje]]. Tekma dveh največjih štajerskih mest.
* [[Primorska|Primorski]] derbi - [[FC Koper]] proti [[ND Gorica]]. Tekma dveh najuspešnejših ekip iz Primorske.
* [[Goriška|Severnoprimorski]] derbi - [[NK Primorje]] proti [[ND Gorica]]. Rivalstvo med [[Ajdovščina|Ajdovščino]] in [[Nova Gorica|Novo Gorico]], dveh največjih severnoprimorskih mest.
* [[Osrednja Slovenija|Osrednjeslovenski derbi]] - [[Nogometni klub Domžale|NK Domžale]] proti [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija]]. Tekma dveh najuspešnejših osrednjeslovenskih ekip.
*[[Prekmurski derbi]] - [[NŠ Mura]] proti [[Nogometni klub Nafta Lendava|NK Nafta Lendava]]. Tekma dveh najuspešnejših prekmurski ekip.
* [[Štajerska|Štajerski]] derbi - [[NK Rudar Velenje]] proti [[NK Maribor]]. Drugi štajerski derbi.
* [[Štajerska|Zahodnoštajerski]] derbi - [[NK Rudar Velenje]] proti [[NK Celje]]. Derbi največjih mest na zahodnem Štajerskem, ter ob enem še derbi sosedov.
* [[Štajerska|Vzhodnoštajerski / Podravski derbi]] derbi - [[NK Maribor]] proti [[NK Aluminij]]. Derbi dveh najuspešnejših klubov iz Podravja.
* [[Ljubljana|Ljubljanski derbi]] - [[NK Bravo Ljubljana]] proti [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija]]. Derbi dveh klubov iz Ljubljane.
*[[Ptujski derbi]] - [[NŠ Drava Ptuj]] proti [[Nogometni klub Aluminij|NK Aluminij]]. Aluminij je sicer iz Kidričevega, ampak temu se reče Ptujski derbi, saj sta to najuspešnješji Ptujski ekipi.
==Statistika==
===Naslovi prvaka po sezonah===
{| class="wikitable" style="text-align:center;margin-left:1em"
!width="75" | Sezona
!width="150" | Prvak
|-
|2021/22
|[[NK Maribor|Maribor]]
|-
|2020/21
|[[NŠ Mura|Mura]]
|-
|2019/20
|[[Nogometni klub Celje|Celje]]
|-
| align="center" | 2018/19
|[[NK Maribor|Maribor]]
|-
|2017/18
|[[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpija]]
|-
| align="center" | 2016/17
| [[NK Maribor|Maribor]]
|-
| align="center" | 2015/16
| [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpija]]
|-
| align="center" | 2014/15
| [[NK Maribor|Maribor]]
|-
| align="center" | 2013/14
| [[NK Maribor|Maribor]]
|-
| align="center" | [[Prva slovenska nogometna liga 2012/13|2012/13]]
| [[NK Maribor|Maribor]]
|-
| align="center" | [[Prva slovenska nogometna liga 2011/12|2011/12]]
| [[NK Maribor|Maribor]]
|-
| align="center" | [[Prva slovenska nogometna liga 2010/11|2010/11]]
| [[NK Maribor|Maribor]]
|-
| align="center" | [[Prva slovenska nogometna liga 2009/10|2009/10]]
| [[NK Koper|Koper]]
|-
| align="center" | 2008/09
| [[NK Maribor|Maribor]]
|-
| align="center" | 2007/08
| [[NK Domžale|Domžale]]
|-
| align="center" | 2006/07
| [[NK Domžale|Domžale]]
|-
| align="center" | 2005/06
| [[ND Gorica|Gorica]]
|-
| align="center" | 2004/05
| [[ND Gorica|Gorica]]
|-
| align="center" | 2003/04
| [[ND Gorica|Gorica]]
|-
| align="center" | 2002/03
| [[NK Maribor|Maribor]]
|-
| align="center" | 2001/02
| [[NK Maribor|Maribor]]
|-
| align="center" | 2000/01
| [[NK Maribor|Maribor]]
|-
| align="center" | 1999/00
| [[NK Maribor|Maribor]]
|-
| align="center" | 1998/99
| [[NK Maribor|Maribor]]
|-
| align="center" | 1997/98
| [[NK Maribor|Maribor]]
|-
| align="center" | 1996/97
| [[NK Maribor|Maribor]]
|-
| align="center" | 1995/96
| [[ND Gorica|Gorica]]
|-
| align="center" | 1994/95
| [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]]
|-
| align="center" | 1993/94
| [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]]
|-
| align="center" | 1992/93
| [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]]
|-
| align="center" | 1991/92
| [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]]
|}
===Naslovi prvaka po klubih===
{| class="wikitable"
|-
! width=150| Klub
! width=90| Št. naslovov
! width=90| Drugo mesto
! Sezone
|-
| [[NK Maribor]]
! align="center" | 16
! align="center" | 8
| 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2009, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2017, 2019, 2022
|-
| [[ND Gorica]]
! align="center" | 4
! align="center" | 5
| 1996, 2004, 2005, 2006
|-
| [[Nogometni klub Olimpija (1911-2004)|NK Olimpija]]*
! align="center" | 4
! align="center" | 3
| 1992, 1993, 1994, 1995 (od leta 2005 nedejavna)
|-
| [[NK Domžale]]
! align="center" | 2
! align="center" | 3
| 2007, 2008
|-
| [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|NK Olimpija Ljubljana]]
! align="center" | 2
! align="center" | 3
| 2016, 2018
|-
| [[NK Koper|NK Koper]]
! align="center" | 1
! align="center" | 2
| 2010
|-
|[[Nogometni klub Celje|NK Celje]]
! align="center" | 1
! align="center" | 2
| 2020
|-
|[[Nogometna šola Mura |NŠ Mura]]
! align="center" | 1
! align="center" | 0
|2021
|}
*Klub več ne obstaja
===Najboljši strelci po sezonah===
{| class="wikitable" style="text-align:center;margin-left:1em"
!width="75" | Sezona
!width="75" | Št. golov
!width="150" | Nogometaš
!width="150" | Klub
|-
| align="center" |2019/20
| align="center" |14
| [[Nardin Mulahusejnović]]<br>[[Jan Mlakar]]
| [[Nogometni klub Koper|Koper]]<br>[[NK Maribor]]
|-
| align="center" |2019/20
| align="center" |29
| [[Ante Vukušić]]
|[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|NK Olimpija Ljubljana]]
|-
| align="center" |2018/19
| align="center" |18
| [[Luka Zahović]]
|[[Nogometni klub Maribor|NK Maribor]]
|-
| align="center" |2017/18
| align="center" |18
| [[Luka Zahović]]
|[[Nogometni klub Maribor|NK Maribor]]
|-
| align="center" | 2016/17
| align="center" | 17
| [[John Mary]]
| [[NK Rudar Velenje]]
|-
| align="center" | 2015/16
| align="center" | 17
| [[Andraž Šporar]]<br>[[Rok Kronaveter]]<br>[[Jean-Philippe Mendy]]
| [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|NK Olimpija]]<br>[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|NK Olimpija]]<br>[[NK Maribor]]
|-
| align="center" | 2014/15
| align="center" | 17
| [[Marcos Tavares]]
| [[NK Maribor]]
|-
| align="center" | 2013/14
| align="center" | 19
| [[Mate Eterović]]
| [[NK Rudar Velenje]]
|-
| align="center" | 2012/13
| align="center" | 17
| [[Marcos Tavares]]
| [[NK Maribor]]
|-
| align="center" | 2011/12
| align="center" | 22
| [[Dare Vršič]]
| [[NK Olimpija]]
|-
| align="center" | 2010/11
| align="center" | 16
| [[Marcos Tavares]]
| [[NK Maribor]]
|-
| align="center" | 2009/10
| align="center" | 23
| [[Milan Osterc]]
| [[ND Gorica|HIT Gorica]]
|-
| align="center" | 2008/09
| align="center" | 17
| [[Etien Velikonja]]
| [[ND Gorica|HIT Gorica]]
|-
| align="center" | 2007/08
| align="center" | 22
| [[Dario Zahora]]
| [[NK Domžale|Domžale]]
|-
| align="center" | 2006/07
| align="center" | 22
| [[Nikola Nikezić]]
| [[ND Gorica|HIT Gorica]]
|-
| align="center" | 2005/06
| align="center" | 24
| [[Miran Burgič]]
| [[ND Gorica|HIT Gorica]]
|-
| align="center" | 2004/05
| align="center" | 18
| [[Kliton Bozgo]]
| [[NK Maribor|Maribor Pivovarna Laško]]
|-
| align="center" | 2003/04
| align="center" | 19
| [[Dražen Žeželj]]
| [[NK Primorje|Primorje]]
|-
| align="center" | 2002/03
| align="center" | 23
| [[Marko Kmetec]]
| [[NK Olimpija Ljubljana|Vega Olimpija]]
|-
| align="center" | 2001/02
| align="center" | 16
| [[Romano Obilinović]]
| [[NK Primorje|Primorje]]
|-
| align="center" | 2000/01
| align="center" | 23
| [[Damir Pekič]]
| [[NK Celje|Publikum]]
|-
| align="center" | 1999/00
| align="center" | 24
| [[Kliton Bozgo]]
| [[NK Maribor|Maribor Teatanic]]
|-
| align="center" | 1998/99
| align="center" | 17
| [[Novica Nikčevič]]
| [[ND Gorica|Gorica]]
|-
| align="center" | 1997/98
| align="center" | 21
| [[Ismet Ekmečić]]
| [[NK Olimpija Ljubljana|SCT Olimpija]]
|-
| align="center" | 1996/97
| align="center" | 21
| [[Faik Kamberović]]
| [[NK Celje|Publikum]]
|-
| align="center" | 1995/96
| align="center" | 25
| [[Ermin Šiljak]]
| [[NK Olimpija Ljubljana|SCT Olimpija]]
|-
| align="center" | 1994/95
| align="center" | 25
| [[Štefan Škaper]]
| [[NK Beltinci|Potrošnik Beltinci]]
|-
| align="center" | 1993/94
| align="center" | 23
| [[Štefan Škaper]]
| [[NK Beltinci|Potrošnik Beltinci]]
|-
| align="center" | 1992/93
| align="center" | 25
| [[Sašo Udovič]]
| [[NK Slovan|Slovan]]
|-
| align="center" | 1991/92
| align="center" | 29
| [[Zoran Ubavič]]
| [[NK Olimpija Ljubljana|SCT Olimpija]]
|}
===Večna lestvica najboljših strelcev lige===
{{legend|#CFECEC|Aktivni igralci so posebej označeni|border=#AAAAAA}}
{| class="wikitable sortable" cellpadding="3" style="text-align: center;"
|-
!#
!class="unsortable"|Igralec
!class="unsortable"|Sezone
!Nastopi
!Goli
!Povprečje
|-
|1
| style="text-align: left;" |{{flagicon|BRA}} [[Marcos Tavares]]
|13
|436
|159
|0.32
|-
|2
|style="text-align: left;"|{{flagicon|SLO}} [[Štefan Škaper]]
|9
|227
|130
|0.58
|-
|3
|style="text-align: left;"|{{flagicon|ALB}} [[Kliton Bozgo]]
|9
|228
|111
|0.53
|-
|4
|style="text-align: left;"|{{flagicon|SLO}} [[Ermin Rakovič]]
|15
|261
|109
|0.40
|-
|5
|style="text-align: left;"|{{flagicon|SLO}} [[Milan Osterc]]
|10
|276
|106
|0.38
|-
|6
|style="text-align: left;"|{{flagicon|SLO}} [[Damir Pekič]]
|13
|264
|102
|0.38
|-
|7
|style="text-align: left;"|{{flagicon|SLO}} [[Marko Kmetec]]
|11
|270
|94
|0.34
|-
|8
|style="text-align: left;"|{{flagicon|SLO}} [[Anton Žlogar (nogometaš)|Anton Žlogar]]
|12
|300
|90
|0.30
|-
|9
|style="text-align: left;"|{{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Ismet Ekmečić]]
|9
|198
|88
|0.44
|-
|10
|style="text-align: left;"|{{flagicon|SLO}} [[Ante Šimundža]]
|11
|255
|87
|0.34
|-
|}
<small>Vir: [http://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=statistika&id_menu=220&id_sezone=-1 Uradna spletna stran PrvaLiga]</small>
<small>Opomba: Sezona se upošteva, če je igralec nastopil na vsaj eni tekmi v ligi tisto sezono. Nazadnje posodobljeno 13. december 2017.</small>
===Večna klubska lestvica 1991–2015===
Klubi, označeni s '''krepko''' so trenutni udeleženci 1.SNL (sezona 2018-19).<br>
Klubi, označeni z ''ležeče'' so razpadli in ne obstajajo več.<br>
Klubi v navadni obliki pisave trenutno igrajo v nižjem rangu tekmovanja.<br>
{| class="wikitable sortable" style="text-align:center;"
|-
! Poz.
! Klub
! Sezone
! Tekme
! Zmage
! Remi
! Porazi
! Dani goli
! Prejeti goli
! Točke
! 1º
! 2º
! 3º
|-align="center"
|1 || '''[[NK Maribor|Maribor]]'''|| 25 || 865 || 482 || 213 || 170 || 1613 || 839 || 1583 || 13 || 5 || 3
|- align="center"
| 2 || '''[[ND Gorica|Gorica]]''' || 25 || 865 || 381 || 224 || 260 || 1331 || 1026 || 1311 || 4 || 4 || 5
|- align="center"
| 3 || '''[[NK Celje|Celje]]''' || 25 || 865 || 326 || 225 || 314 || 1200 || 1154 || 1147 || - || 2 || 1
|- align="center"
| 4 || '''[[NK Koper|Koper]]''' || 22 || 760 || 289 || 214 || 257 || 966 || 940 || 1035 || 1 || 2 || 3
|- align="center"
| 5 || '''[[NK Domžale|Domžale]]''' || 18 || 632 || 245 || 174 || 213 || 862 || 781 || 904 || 2 || 3 || 3
|- align="center"
| 6 || '''[[Rudar Velenje]]''' || 21 || 729 || 255 || 179 || 295 || 934 || 1007 || 892 || - || - || 4
|- align="center"
| 7 || ''[[NK Primorje|Primorje]]'' || 18 || 615 || 233 || 157 || 229 || 888 || 806 || 822 || - || 2 || 1
|- align="center"
| 8 || ''[[NK Olimpija|Olimpija]]''{{ref label|Olimpija (1911-2004)|A|A}} || 14 || 469 || 237 || 104 || 128 || 935 || 553 || 720 || 4 || 3 || 1
|- align="center"
| 9 || ''[[NK Mura|Mura]]''{{ref label|Mura|C|C}} || 14 || 469 || 203 || 120 || 146 || 670 || 543 || 657 || - || 2 || 2
|- align="center"
| 10 || '''[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]]'''{{ref label|Olimpija (2005)|D|D}} || 7 || 252 || 122 || 56 || 74 || 411 || 262 || 422 || 1 || 2 || -
|- align="center"
| 11 || ''[[NK Korotan|Korotan]]'' || 9 || 281 || 100 || 62 || 119 || 341 || 379 || 348 || - || - || -
|- align="center"
| 12 || ''[[NK Nafta Lendava|Nafta]]'' || 9 || 326 || 96 || 78 || 152 || 380 || 537 || 347 || - || - || -
|- align="center"
| 13 || ''[[NK Beltinci|Beltinci]]'' || 9 || 308 || 96 || 70 || 142 || 414 || 526 || 304 || - || - || -
|- align="center"
| 14 || [[NK Drava|Drava]] || 7 || 244 || 81 || 56 || 107 || 311 || 366 || 299 || - || - || -
|- align="center"
| 15 || ''[[NK Ljubljana|Ljubljana]]'' || 7 || 229 || 85 || 57 || 87 || 298 || 324 || 255 || - || - || -
|- align="center"
| 16 || [[Nogometni klub Triglav Kranj|Triglav]] || 6 || 210 || 48 || 49 || 113 || 191 || 368 || 193 || - || - || -
|- align="center"
| 17 || [[NK Interblock|Interblock]] || 4 || 144 || 41 || 33 || 70 || 170 || 225 || 156 || - || - || -
|- align="center"
| 18 || [[NK Krka|Krka]] || 5 || 172 || 42 || 44 || 86 || 148 || 262 || 155 || - || - || -
|- align="center"
| 19 || [[NK Zavrč|Zavrč]] || 3 || 108 || 40 || 22 || 46 || 128 || 156 || 142 || - || - || -
|- align="center"
| 20 || ''[[NK Izola|Izola]]''{{ref label|Izola|B|B}} || 5 || 170 || 49 || 41 || 80 || 195 || 336 || 140 || - || - || 1
|- align="center"
| 21 || [[NK Dravograd|Dravograd]] || 4 || 129 || 37 || 28 || 64 || 167 || 232 || 139 || - || - || -
|- align="center"
| 22 || ''[[NK Naklo|Naklo]]'' || 4 || 134 || 45 || 44 || 45 || 170 || 174 || 134 || - || - || -
|- align="center"
| 23 || ''[[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]]'' || 3 || 96 || 31 || 33 || 32 || 130 || 130 || 126 || - || - || -
|- align="center"
| 24 || [[NK Svoboda|Svoboda]] || 3 || 104 || 37 || 27 || 40 || 120 || 147 || 101 || - || - || -
|- align="center"
| 25 || [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] || 3 || 104 || 21 || 33 || 50 || 104 || 169 || 96 || - || - || -
|- align="center"
| 26 ||[[ND Mura 05|'''Mura 05''']]|| 2 || 72 || 27 || 11 || 34 || 95 || 122 || 92 || - || - || 1
|- align="center"
| 27 || [[ND Slovan|Slovan]] || 3 || 104 || 28 || 33 || 43 || 131 || 153 || 89 || - || - || -
|- align="center"
| 28 || [[NK Zagorje|Zagorje]] || 3 || 106 || 25 || 26 || 55 || 94 || 146 || 78 || - || - || -
|- align="center"
| 29 || ''[[NK Rogaška|Steklar]]'' || 2 || 74 || 16 || 26 || 32 || 90 || 147 || 58 || - || - || -
|- align="center"
| 30 || '''[[NK Krško|Krško]]''' || 1 || 36 || 10 || 11 || 15 || 24 || 48 || 41 || - || - || -
|- align="center"
| 31 || ''[[NK Slavija Vevče|Slavija Vevče]]'' || 2 || 66 || 12 || 11 || 43 || 73 || 141 || 39 || - || - || -
|- align="center"
| 32 || [[Jadran Dekani]] || 3 || 100 || 11 || 17 || 72 || 60 || 254 || 39 || - || - || -
|- align="center"
| 33 || [[NK Rudar Trbovlje|Rudar Trbovlje]] || 1 || 40 || 12 || 9 || 19 || 47 || 60 || 33 || - || - || -
|- align="center"
| 34 || '''[[NK Aluminij|Aluminij]]''' || 1 || 36 || 7 || 9 || 20 || 36 || 67 || 30 || - || - || -
|- align="center"
| 35 || [[MND Tabor Sežana|Tabor Sežana]] || 1 || 33 || 7 || 7 || 19 || 34 || 75 || 28 || - || - || -
|- align="center"
| 36 || [[NK Medvode|Medvode]] || 1 || 40 || 9 || 5 || 26 || 26 || 84 || 23 || - || - || -
|- align="center"
| 37 || [[Železničar Maribor]] || 1 || 34 || 6 || 8 || 20 || 30 || 62 || 20 || - || - || -
|- align="center"
| 38 || [[NK Pohorje|Pohorje]] || 1 || 33 || 4 || 6 || 23 || 26 || 73 || 18 || - || - || -
|- align="center"
| 39 || [[NK Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] || 1 || 36 || 4 || 5 || 27 || 39 || 95 || 17 || - || - || -
|- align="center"
| 40 || [[NK Kočevje|Kočevje]] || 1 || 30 || 4 || 9 || 17 || 25 || 91 || 16 || - || - || -
|- align="center"
| 41 ||[[NK Radomlje|Radomlje]]|| 1 || 36 || 4 || 4 || 28 || 21 || 85 || 16 || - || - || -
|- align="center"
|}
<small>Vir: [http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1/ Uradna stran PrveLige]</small>
=== Rekordi ===
==== '''Obisk''' ====
*Največji obisk na eni tekmi: 14,000, [[NK Maribor]] - [[NK Beltinci]] (5-1), 1. junij [[1997]]<ref>{{cite web | url = http://www.prvaliga.si/Tekma/zapisnik/?id_tekme=6362 | title = Zapisnik: Maribor - Beltinci 5:1 | publisher = PrvaLiga.si | language = slovenščina | accessdate = 23 February 2011}}</ref> in [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|NK Olimpija Ljubljana]] – [[Nogometni klub Maribor|NK Maribor]] (1–2), 7. maj 2016
*Največji povprečni obisk: 5,289, [[NK Maribor]] v sezoni 1996–97
==== '''Posamezne tekme''' ====
*Največja ligaška zmaga/poraz: 12-0, [[NK Olimpija]] - [[NK Jadran Dekani]], 7. junij [[1992]]<ref>{{cite web | url = http://www.prvaliga.si/Tekma/zapisnik/?id_tekme=5280 | title = Zapisnik: Olimpija - Dekani 12:0 | publisher = PrvaLiga.si | language = slovenščina | accessdate = 23 February 2011}}</ref>
==== '''Igralci''' ====
*Največ nastopov: 488, [[Sebastjan Gobec]] v 19 sezonah v letih 1996–97 in 2014–15<ref>{{cite web | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | title = Sebastjan Gobec | publisher = PrvaLiga.si | language = slovenščina| accessdate = May 2015}}</ref>
*Največ ligaških minut: 40.577, [[Sebastjan Gobec]] v 19. sezonah med 1996-97 in 2014-15<ref>{{cite web | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | title = Sebastjan Gobec | publisher = PrvaLiga.si | language = slovenščina | accessdate = May 2015}}</ref>
*Največ ligaških golov : 157, [[Marcos Tavares]] v 13. sezonah med 2007-08 in 2020-21<ref>{{cite web|url=https://www.nzs.si/tekmovanja/default.asp?action=igralec&id_menu=337&id_kluba=21&id_igralca=81804|title=Marcos Tavares|publisher=NZS|language=slovenščina|accessdate=22.11.2021}}</ref>
*Največ ligaških golov v sezoni: 29, [[Zoran Ubavič]] v sezoni 1991–92<ref>{{cite web | url = http://www.prvaliga.si/klubi/mostvo/igralec.asp?idi=12391&id=16 | title = Zoran Ubavič | publisher = PrvaLiga.si | language = slovenščina | accessdate = 23 February 2011}}</ref>
==== '''Klubi'''<ref>{{cite web | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | title = Statistika | publisher = PrvaLiga.si | language = slovenščina | accessdate = 23 February 2011}}</ref> ====
*Največ zaporednih ligaških zmag: 12, [[Nogometni klub Maribor|NK Maribor]] in [[NK Olimpija]]
*Največ zaporednih ligaških remijev: 8, [[FC Koper]]
*Največ zaporednih ligaških porazov: 15, [[NK Izola]]
*Največ zaporednih ligaških tekem brez poraza (niz nepremaganosti): 32, [[NK Domžale]]
==== '''Sezone'''<ref>{{cite web | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Lestvica/?id_menu=25 | title = Lestvica Prve lige (arhiv tekmovanj) | publisher = PrvaLiga.si | language = slovenščina | accessdate = 23 February 2011}}</ref> ====
*Največ osvojenih točk v eni sezoni: 85, [[NK Maribor]] v sezoni 2011–2012
*Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: 3, [[NK Jadran Dekani]] v sezoni 1994–95
*Največ golov v eni sezoni: 103, [[NK Olimpija]] v sezoni 1991–92
*Najmanj golov v eni sezoni: 12, [[NK Jadran Dekani]] v sezoni 1994–95
*Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: 140, [[NK Izola]] v sezoni 1995–96
*Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: 18, [[NK Olimpija]] v sezoni 1991–92
*Najboljša gol razlika v eni sezoni: +84, [[NK Olimpija]] v sezoni 1991–92
*Najslabša gol razlika v eni sezoni: -127, [[NK Izola]] v sezoni 1995–96
== Opombe ==
<span style="font-size:100%;">
*{{note label|Olimpija (1911-2004)|A|A}} Klub so leta 2004 razpustili zaradi finančnih težav.<ref name="oli_propad">{{cite web | url = http://www.zurnal24.si/nogomet/simic-stefanovic-posilja-groznje-ivan-simic-nzs-spins-dejan-stefanovic-odgovor-191033/clanek | title = Simič: "Stefanović pošilja grožnje!" | publisher = zurnal24.si | language = slovenščina | accessdate = 6 February 2011}}</ref><ref name="sveza1">{{cite web|url=http://www.football.si/Competitions|title=Competitions|work=[[Football Association of Slovenia]] | language = en | accessdate=23 June 2010}}</ref><ref name="dolg700">{{cite news|url=http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011060705652861|title=Kukavičjih sto let|date=7 June 2011|work=[[Večer (Slovenia)|Večer]]|author=Marjan Horvat|accessdate=8 June 2011}}</ref>
*{{note label|Izola|B|B}} Klub so razpustili leta 1996.
*{{note label|Mura|C|C}} Klub so leta 2004 razpustili zaradi finančnih težav.<ref name="sveza1"/><ref name=mura>{{cite web | url = http://www.zurnal24.si/nogomet/simic-stefanovic-posilja-groznje-ivan-simic-nzs-spins-dejan-stefanovic-odgovor-191033/clanek | title = Simič: "Stefanović pošilja grožnje!" | publisher = zurnal24.si | language = slovenščina | date = 11 November 2010 | accessdate = 6 February 2011}}</ref>
*{{note label|Olimpija (2005)|D|D}} Klub je bil ustanovljen 2. marca 2005,<ref name = rtvslo_2005>{{cite web | url = http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/zeleno-beli-v-stirih-letih-iz-pete-v-prvo-ligo/128475 | title = Zeleno-beli v štirih letih iz pete v prvo ligo | publisher = rtvslo.si | language = slovenščina | accessdate = 6 February 2011|archiveurl = http://www.webcitation.org/5wT1MRVNS |archivedate = 2011-02-13|url-status=live}}</ref><ref name= olimpija_zgodovina>{{cite web | url = http://www.nkolimpija.si/zgodovina | title = NK Olimpija Ljubljana - Zgodovina | publisher = nkolimpija.si | language = slovenščina | accessdate = 6 February 2011|archiveurl = http://www.webcitation.org/5wT1NGgn2 |archivedate = 2011-02-13|url-status=live}}</ref><ref name="nzs">{{cite web | url = http://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/klubi | title = Klubi -> Ljubljana|work=[[Football Association of Slovenia]] | language = slovenščina | accessdate = 7 February 2011|archiveurl = http://www.webcitation.org/5wT1NqhpD |archivedate = 2011-02-13|url-status=live}}</ref><ref name=pirs_si>{{cite web | url = http://www.pirs.si/Subject/Profile/455688/sportno-drustvo-nogometni-klub-olimpija-ljubljana | title = ŠPORTNO DRUŠTVO NOGOMETNI KLUB OLIMPIJA LJUBLJANA -> Dodatni poda... | publisher = PIRS.si | language = slovenščina | accessdate = 7 February 2011|archiveurl = http://www.webcitation.org/5wT1P2WuJ |archivedate = 2011-02-13|url-status=live}}</ref><ref name=bizi_si>{{cite web | url = http://www.bizi.si/SPORTNO-DRUSTVO-NOGOMETNI-KLUB-OLIMPIJA-LJUBLJANA/ | title = ŠPORTNO DRUŠTVO NOGOMETNI KLUB OLIMPIJA LJUBLJANA | publisher = bizi.si | language = slovenščina | accessdate = 7 February 2011|archiveurl = http://www.webcitation.org/5wT1PZeIb |archivedate = 2011-02-13|url-status=live}}</ref><ref name = firma_si>{{cite web | url = http://www.firma.si/2051346000/f/sportno-drustvo-nogometni-klub-olimpija-ljubljana | title = ŠPORTNO DRUŠTVO NOGOMETNI KLUB OLIMPIJA LJUBLJANA -> Podrobnosti | publisher = firma.si | language = slovenščina | accessdate = 7 February 2011|archiveurl = http://www.webcitation.org/5wT1SN2G0 |archivedate = 2011-02-13|url-status=live}}</ref><ref name=PrvaLiga_Olimpija>{{cite web | url = http://www.prvaliga.si/klubi/?id=832&id_menu=111 | title = PrvaLiga: NK Olimpija | publisher = prvaliga.si | language = slovenščina | accessdate = 6 February 2011|archiveurl = http://www.webcitation.org/5wT1SYQvJ |archivedate = 2011-02-13|url-status=live}}</ref> in se ima za naslednika kluba [[NK Olimpija]], ki je bil razpuščen leta 2004.<ref name="oli_propad"/><ref name="sveza1"/><ref name="dolg700"/> Vendar pravno gledano to ne drži, kajti [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] je nov in razlikovan klub, ki ni upravičen do prisvajanja zgodovine in uspehov stare [[NK Olimpija|Olimpije]]. [[Nogometna zveza Slovenije]], [[Združenje prvoligašev 1. SNL]] in [[UEFA]] ne priznavajo zgodovine, uspehov in statistike starega kluba.<ref name="nzs" /><ref name="PrvaLiga_Olimpija" /><ref name="sveza1" /><ref name=oli_statistika>{{cite web | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | title = SNL Statistika: Vse sezone | publisher = prvaliga.si | language = slovenščina | accessdate = 6 February 2011|archiveurl = http://www.webcitation.org/5wT1VkNub |archivedate = 2011-02-13|url-status=live}}</ref> Niti ne dopušča tega pravni red [[Slovenija|Republike Slovenije]].<ref name="pirs_si" /><ref name="bizi_si" /><ref name="firma_si" />
</span>
==TV partnerji==
*{{ikonazastave|SLO}} [[Sport klub Slovenija]]
*{{ikonazastave|SLO}} [[Šport TV]]
==Generalni sponzor==
*[[Telemach (Slovenija)|Telemach]] (2021 -2025) (4. Sezone)
== Glej tudi ==
* [[1. SNL pregled po sezonah|Pregled sezon 1. SNL]]
* [[SNL pred osamosvojitvijo]]
* [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]
* [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]]
* [[Pokal Nogometne zveze Slovenije]]
* [[SuperPokal Slovenije]]
==Povezave==
* [http://www.prvaliga.si Uradna spletna stran PrveLige Telekom Slovenije]
* [http://www.nzs.si/prva-liga Uradna spletna stran pod okriljem NZS]
* [http://www.snportal.si Slovenski nogometni portal]
==Viri==
{{opombe}}
{{1. SNL}}
{{Nogomet v Sloveniji}}
[[Kategorija:Prva slovenska nogometna liga|*]]
[[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]]
[[Kategorija:Državna nogometna prvenstvena tekmovanja]]
45xlaenrf8gzl5hw8bbsd9uuito4wb6
Sokol
0
35634
5722718
5661845
2022-07-22T17:45:19Z
Yerpo
8417
urejeno
wikitext
text/x-wiki
'''Sokol''' je lahko:
* predstavnik [[sokoli|sokolov]], reda in družine ptic (Falconiformes, Falconidae)
** [[Sokol (rod)]], rod ptic iz družine sokolov (''Falco'')
* [[Sokol (društvo)]] - slovensko športno (telovadno) društvo
* [[Sokol (otok)]] - otoček pri otoku Obonjanu, Hrvaška
* [[Sokol (priimek)]] - hrvaški priimek (glej tudi priimek [[Sokolov]])
{{razločitev}}
7kqq4tiiugcs9gfmxy5wxp7j90s1z53
Terier
0
49120
5722882
4866512
2022-07-23T10:49:09Z
A09090091
188929
[[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Odstranitev [[Kategorija:Pasje pasme]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Terrier mix sh klaas.jpg|thumb|220px|Tribarvni terier, verjetno mešanec, ki ponazarja več značilnosti skupine, vključno s tendenco po kopanju]]
'''Terierji''' so [[pes|psi]], ki so jih prvotno uporabljali predvsem za [[lov]] pa tudi pasje boje. Terierji so bili sposobni loviti in ubiti tudi precej večje živali od njih samih. Večina teh psov je nizke rasti, saj so morali biti dovolj majhni, da so se lahko zrinili v rov in dovolj močni in neustrašni, da so lovljeno [[žival]] ubili. Zato so terierji še do dandanes ohranili moč, vztrajnost in veselje po lovljenju.
Za terierje velja da znajo biti napadalni do ostalih živali ([[mačka|mačk]], psov), kar pa so s skrbno vzrejo vsake [[pasma|pasme]] posebej že do dobra omilili.
Ti psi imajo tudi veliko energije in zanje lahko rečemo, da so najbolj živahni med ostalimi pasmami psov.
Za terierje je tudi značilno, da so vse do danes ohranili veliko odpornost proti [[bolezni]]m.
== Etimologija ==
Beseda '''terier''' izvira iz [[latinščina|latinske]] besede »terra«, ki pomeni [[zemlja]].
== Terierske pasme ==
* [[Airedalski terier]]
* [[Nemški lovski terier]]
* [[bedlingtonski terier]]
* [[Foksterier]]
* [[Mejni terier]]
* [[jezerski terier]]
* [[Manchestrski terier]]
* [[Valižanski terier]]
* [[Glen of lmaal terier]]
* [[Irski terier]]
* [[Keryski modri terier]]
* [[Mehkodlaki pšenični terier]]
* [[Japonski terier]]
* [[Češki terier]]
* [[Carinski terier]]
* [[Dinmontov terier]]
* [[Norwiški terier]]
* [[Norfolški terier]]
* [[Sealyhamski terier]]
* [[škotski terier]]
* [[Skyski terier]]
* [[Zahodnovišavski beli terier]]
* [[Bulterier]]
* [[Stafordshirski bulterier]]
* [[Ameriški staffordshirski terier]]
* [[Svilasti terier]]
* [[Angleški igračasti terier]]
* [[Yorkshirski terier]]
* [[Jack rusel terier]]
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|terier|Terier}}
* [http://dogsindepth.com/terrier_dog_breeds/terrier_dogs.html Pasme terierjev] v spletni enciklopediji psov
* [http://www.terrierman.com/historypics.htm Zgodovina terierjev v slikah]
[[Kategorija:Terierji|*]]
00krmssz3s9k7u17c46tma3p54dljg8
Postovka
0
59003
5722709
4821234
2022-07-22T17:40:32Z
Yerpo
8417
pnp
wikitext
text/x-wiki
{{Taksonomka
| name = Navadna postovka
| status = LC | status_system = iucn3.1
| status_ref = <ref>{{IUCN2008 | assessors=[[BirdLife International]] | year=2008 | id=144549 | title=Falco tinnunculus | downloaded=26.7.2009}}</ref>
| image = Common kestrel falco tinnunculus.jpg
| image_width = 240px
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Aves]] (ptiči)
| ordo = [[Falconiformes]] (ujede)
| familia = [[Falconidae]] (sokoli)
| genus = ''[[Sokol (rod)|Falco]]'' (sokol)
| species = '''''F. tinnunculus'''''
| binomial = ''Falco tinnunculus''
| binomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
}}
[[Slika:Faucon crécerelle MHNT.jpg|thumb|''Falco tinnunculus'']]
'''Navádna postôvka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Falco tinnunculus''''') je [[ujeda]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[sokoli|sokolov]]. Razširjena je v [[Evropa|Evropi]], [[Azija|Aziji]] in [[Afrika|Afriki]] do [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]].
Postovke so majhni, vitki [[sokoli]] z dolgimi, prišiljenimi [[perut]]nicami in dolgim [[rep]]om. Dolge so do 34 cm. Samec ima modro sivo teme in lica, zgoraj je rjavo rdeč s črnimi podolžnimi pegami, spodaj smetanasto bel s podolžnimi temnimi pegami, rep pepelnato siv s črnim robom. Samica ima cimetovo rjavo glavo in hrbet ter rdeče rjav progast rep.
Najlažje jo spoznamo po pogostem lebdeju v zraku, ko z višine 10–20 m ob hitrem zamahovanju s perutmi išče svoj [[plen]]. Največ se hrani z [[glodavci]], poleg tega z [[žuželka]]mi, redko s [[kuščar]]ji in majhnimi [[ptica]]mi.
Postovkino [[habitat|življenjsko okolje]] je odprta pokrajina, [[drevo|drevje]] na [[polje (kmetijstvo)|polju]], obrobja [[gozd]]ov in [[mesto|mesta]]. Gnezdi aprila in maja in sicer eno leglo. Njeno [[gnezdo]] je v skalovju, v stavbah in na drevju.
== Viri ==
{{opombe}}
{{normativna kontrola}}
{{bird-stub}}
[[Kategorija:Sokoli]]
[[Kategorija:Ptiči Afrike]]
[[Kategorija:Ptiči Azije]]
[[Kategorija:Ptiči Slovenije]]
[[Kategorija:Ptiči Evrope]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
hyzsa8tsno6mgs5b328v1du3cc3xi5x
Marko Pernhart
0
67963
5722739
5551170
2022-07-22T19:28:57Z
Yerpo
8417
disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Marko Pernhart''' (tudi Marko Pernat<ref name=":0">Matična knjiga: Grafenstein Hs. 5 (Geburtsbuch 5, 1815-1835), str. 51.</ref>, '''Markus Pernhart'''), prvi [[Slovenci|slovenski]] realistični [[Krajinsko slikarstvo|krajinski]] [[slikar]], * [[6. julij]] [[1824]], [[Zgornje Medgorje|Spodnje Medgorje]]<ref name=":0" /> [[Zgornje Medgorje|(napačno: Zgornje Medgorje]]<ref>{{SBL|id=2004|avtor=Steska, Viktor}}, avstrijski viri (Wurzbach) tudi navajajo ''Spodnje Medgorje'' pri [[Grabštanj]]u kot kraj rojstva.</ref>, Srednje Medgorje<ref>[https://www.ng-slo.si/si/stalna-zbirka/1820-1870/marko-pernhart?tab=collections&authorId=503 Kraj Srednje Medgorje] ne obstaja, čeprav se ponekod napačno navaja ob navedbi slikarjevega kraja rojstva.</ref>), danes občina [[Žrelec]] na [[Koroška (Avstrija)|avstrijskem Koroškem]], † [[30. marec]] [[1871]], [[Šentrupert (Avstrija)|Šentrupert]] danes del [[Celovec|Celovca]].
[[File:Markus_Pernhart_Sterbehaus_01.jpg|thumb|Nekdanja smrtna hiša M. Pernharta na Šentviškem obmestju v Celovcu štev. 28, kjer od leta 2004 dalje stoji nakupovalni center]]
[[File:Markus_Pernhart_Gedaechtnistafel_01.jpg|thumb|Ohranjena spominska plošča a Šentviškem obmestju štev. 28]]
[[File:67 Klagenfurt Sankt Ruprecht Heizhausgasse Friedhof Grab Marcus Pernhart 11032009 3086.jpg|thumb|Nagrobni kamen na pokopališču v Šentrupertu]]
== Življenje ==
Marko Pernhart (slov. ''Pernat''), najstarejši sin mizarja Andreja Pernata iz Kamna v Podjuni (danes občina [[Škocjan ob Klopinjskem jezeru]]) in Uršule Klocer<ref name=":0" />, je bil doma iz takrat povsem slovenske vasi Spodnje Medgorje (občina Medgorje, fara Grabštanj) na Koroškem. Rojen je bil v Spodnjih Medgorjah (Untermieger)<ref>{{Navedi splet|title=Synchronized view {{!}} Mapire - The Historical Map Portal|url=https://mapire.eu/en/synchron/cadastral/?bbox=1605059.3472295555,5873316.779564438,1609597.795783988,5876183.168125132&map-list=1&layers=3,4&right-layers=osm|website=mapire.eu|accessdate=2020-09-10|language=en}}</ref> pri hiši št. 1, po domače pri Lajrovcu<ref>{{Navedi revijo|last=Tolmaier|first=Nužej|date=2019|title=Slikar Marko Pernhart (1824-1871)|url=https://issuu.com/majortom/docs/nasavas_0119|magazine=Naša vas, Glasilo Slovenskega prosvetnega društva Radiše, letnik 29, številka 57, december 2019.|page=18-21|pages=4|doi=|pmid=|access-date=10.9.2020}}</ref>. Verjetno se je šolal v takrat povsem slovenskih [[Tinje|Tinjah]]. Zelo zgodaj je začel slikati panjske končnice. Na celovški tržnici je kmalu prodajal svoje šaljive slike. S komaj dvanajstimi leti je poslikal zidove v gostilni pri Krajcarju na cesti od [[Celovec|Celovca]] do [[Velikovec|Velikovca]]. Gostilničar je opozoril škofovskega kaplana Henr. Hermanna na talentiranega mladeniča. S petnajstimi leti se je najprej učil slikarstvo pri Andreasu Hauserju v [[Celovec|Celovcu]]. Hermann pa je fanta še dalje podpiral in ga predstavil kasnejšemu mecenu, goriškemu nadškofu [[Franc Lušin|Francu Lušinu]] (Franz Xaver Luschin), ki je bil po rodu iz [[Tinje|Tinj]]. Verjetno je Hermann tudi vspostavil stik s tedaj znamenitim [[Krajinsko slikarstvo|krajinskim]] slikarjem Eduardom von Morojem. Preko njega je prišel Pernhart v stik z dunajsko umetniško družbo, zlasti s Franzom Steinfeldom, ki je poučeval na Dunajski umetnostni akademiji (''Akademie der Bildenden Künste''). Od tod je Pernhart šel na študij na umetnostno akademijo v Münchnu, od koder se je kmalu vrnil na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]]. Na Koroškem je postal pod umetniškim psevdonimom Pernhart najbolj znani [[Krajinsko slikarstvo|krajinski]] slikar svojega časa. Pernhartu je [[Avstrijski turistični klub]] v [[Celovec|Celovcu]] postavil spomenik. Prav ta visoka stopnja integracije v avstrijsko družbo je verjetno tudi razlog, da je njegovo slovensko poreklo šlo v pozabo.
== Pernhartovo delo ==
=== Koroške in kranjske krajinske slike ===
[[slika:Markus_Pernhart_-_Maria_Saal.jpeg|thumb|Marko Pernhart: [[Gospa Sveta]]]]
[[slika:Markus_Pernhart_-_Gurnitz.jpg|thumb|Podkrnos danes v občini [[Žrelec]] v Celovški ravnini]]
Pernhartovo delo obsega 1200 oljnatih slik in veliko število risb, ki so danes v lasti tako Koroškega deželnega muzeja kot tudi [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije]] v Ljubljani, nekaj jih je v celovškem škofovskem dvorcu, mnogo pa tudi v zasebni lasti.
Slikal je naravo ''in situ'' in se zato povzpel na najvišje vrhove in premagal mraz zimske pokrajine [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]]. Bil je strokovnjak [[panorama|panoramskega]] slikarstva s perspektive [[gora|gorskih]] vrhov. Skupaj je naslikal 27 panoram. Največja (z [[Veliki Klek|Velikim Klekom]]) meri v [[dolžina|dolžino]] skoraj 20 [[meter|metrov]], v višino pa nekaj manj kot 3 [[meter|metre]]. Naslikal je tudi panoramo s [[Triglav]]a, ki v dolžino meri šest metrov in pol.
Naslikal je vse koroške pokrajine, zlasti slovenski del dežele, kot npr. [[Celovec]] in Celovško ravnino, [[Gospa Sveta|Gospo Sveto]], [[Krnski grad]] s [[Knežji kamen|Knežjim kamnom]] in [[Vojvodski prestol|Vojvodskim prestolom]] ter [[Velikovec]] in [[Podjuna|Podjuno]], [[Vrbsko jezero]] in [[Beljaška kotlina|Beljaško kotlino]], [[Dobrač]], [[Zilja|Ziljo]], [[Rož]] in [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]].
[[slika:Steink02hq.jpg|thumb|[[Knežji kamen]] na Krnskem gradu]]
[[slika:Stuhlk01hq.jpg|thumb|[[Vojvodski prestol]] na [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskem polju]]]]
Za Koroško in [[Slovenci|slovensko]] kulturno zgodovino je zlasti pomembna njegova risba [[Knežji kamen|knežnega kamna]] na [[Krnski grad|Krnskem gradu]], ki predstavlja edini ohranjeni vir za zgodovinsko lokalizacijo osrednjega spomenika [[Karantanija|karantansko]]-slovenske državnosti, ki je bil s svojega mesta odstranjen brez upoštevanja že takrat priznanih arheoloških in znanstvenih standardov.
[[slika:Markus_Pernhart_-_Triglav_III.jpg|thumb|Marko Pernhart: [[Triglav]]]]
[[slika:Markus_Pernhart_-_Veldeser_See.jpg|thumb|Marko Pernhart: [[Blejsko jezero]]]]
Ker je znal tudi slovensko, je slikal število pokrajin v današnji [[Slovenija|Sloveniji]], v nekdanji vojvodini [[Kranjska|Kranjski]]: [[Bled]] in [[Blejsko jezero]], panorame s [[Šmarna gora|Šmarne gore]], [[Julijske Alpe]], [[Cerkniško jezero]] in [[Kranj]].
[[slika:Markus_Pernhart_-_Smarna_Gora-Panorama.jpg|thumb|Marko Pernhart: Panorama s [[Šmarna gora|Šmarne gore]]]]
[[slika:Markus_Pernhart_-_Zirknitzer_See.jpeg|thumb|Marko Pernhart: [[Cerkniško jezero]]]]
Pernhart je s posebno strastjo slikal pokrajine, zlasti jezera in visokogorje in gradove ter tudi živali in tihožitja v idiličnem in patetičnem slogu. Povsem je zajel duh časa in okus novega meščanstva in razvijajoče se družbe, ki je odkrivala pokrajino kot turistično destinacijo. Znal je naslikati statusne simbole za svoje kupce.
=== Gradovi in dvorci na Koroškem ===
Na pobudo nečaka svojega celovškega učitelja in mentorja ''Max von Moro'' je sistematično poslikal vse gradove in dvorce Koroške. Namen je bil, da ohrani spomin propadajočih zgodovinskih kompleksov, ki jih tedanji lastniki niso mogli več v celoti vzdržvati. S svinčnikom je narisal do najmanjše podrobnosti številne gradove. Leta 1853 je skupno narisal 40 stavb. Danes je ohranjeno 198 teh risb. ki so last zgodovinskega društva za Koroško. Leta 1855 so podarili Koroški deželni stanovi cesarici [[Elizabeta Bavarska|Elizabeti]] zvezek s 31 Pernhartovimi risbami s spremnem tekstom Maxa Mora. Po njegovi smrti je bilo objavljenih pet panoramskih slik v litografski tehniki (Celovec 1875 in 1889).<ref name="SBL">{{SBL|id=2004|avtor=Steska, Viktor}}</ref>
== Dediščina ==
Marko Pernhart je umrl 30. marca 1871 na Šentviškem obmestju številka 28 v Celovcu, po dolgem trpljenju zaradi želodčnega raka. Pokopan je na pokopališču v [[Šentrupert (Avstrija)|Šentrupertu]], ki je danes del [[Celovec|Celovca]]. Med številnimi učenci SBL posebno izpostavlja Klementino pl. Rainer. Poleg omenjenih 1200 oljnatih slik na platnu je ohranjeno še veliko število risb.
Danes je 8 slik v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju]] in v [[Narodna galerija Slovenije|Narodni galeriji]], 4 panorame s [[Stol]]a in 4 s [[Šmarna gora|Šmarne gore]] iz zapuščine škofa Jerneja Vidmerja je kupila Kranjska hranilnica, nekaj slik je tudi v zesebni lasti.<ref name="SBL"/>
Leta 2004 je bila porušena hiša, v kateri je umrl, da bi se postavilo nakupovalno središče.
== Galerija slik ==
<gallery>
File:Markus_Pernhart_-_Klagenfurt_gegen_Norden.jpg|Marko Pernhart: Celovec proti severu
File:Markus_Pernhart_-_Klagenfurt_gegen_Osten.jpg|Marko Pernhart: Celovec proti vzhodu
File:Markus_Pernhart_-_Klagenfurter_Becken_gegen_Nordwesten.jpg|Marko Pernhart: Celovška ravnina proti severozahodu
File:Markus_Pernhart_-_Seltenheim_und_Hallegg.jpg|Marko Pernhart: Žalem in Halek
File:Markus_Pernhart_-_Maria_W%C3%B6rth1.jpeg|Marko Pernhart: [[Otok, Koroška|Otok]] na [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]]
File:Markus_Pernhart_-_Rosental.jpg|Marko Pernhart: [[Rož]]
File:Markus_Pernhart_-_Mittagskogel_ud_Villacher_Becken_vom_Dobratsch_gegen_Osten.jpg|Marko Pernhart: [[Kepa|Jepa]] in Beljaško polje z [[Baško jezero|Baškim jezerom]] in z [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]]
File:Markus_Pernhart_-_Jauntal_bei_V%C3%B6lkermarkt.jpg|Marko Pernhart: Podjuna pri Velikovcu
File:Markus_Pernhart_-_V%C3%B6lkermarkt.jpg|Marko Pernhart: [[Velikovec]]
File:Markus Pernhart - Stein im Jauntal.jpeg|Marko Pernhart: Kamen v Podjuni
File:Wernberg Markus Pernhart.jpg|renesanščni grad [[Vernberk]], okoli 1850
File:Markus_Pernhart_-_Seeberg_Sattel.jpg|Marko Pernhart: [[Jezerski vrh]]
File:Markus_Pernhart_-_Julische_Alpen.jpg|Marko Pernhart: [[Triglav]]
File:Markus_Pernhart_-_Veldes_%28Bled_in_Slowenien%29.jpeg|Marko Pernhart: [[Bled]]
File:Markus_Pernhart_-_Wocheinersee.jpeg|Marko Pernhart: [[Bohinjsko jezero]]
File:Markus_Pernhart_-_Kranj_%28Krainburg%29.jpg|Marko Pernhart: [[Kranj]]
</gallery>
== Sklici in opombe ==
{{opombe}}
== Viri ==
* R. Milesi, ''[http://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_P/Pernhart_Markus_1824_1871.xml?frames=yes Markus Pernhart]''. V: ÖBL|7|427
* ''Markus Pernhart''. V: Constantin Wurzbach, ''Biographisches Lexikon des Kaisertums Österreich'', Zweiundzwanzigster (22) Teil Pergen - Podhradszky und Nachträge (III. Folge) (1870), strani 35-37.
* {{SBL|id=2004|avtor=Steska, Viktor}}
* Tolmaier, Nužej (2019). "Slikar Marko Pernhart (1824-1871)". [https://issuu.com/majortom/docs/nasavas_0119 ''Naša vas, Glasilo Slovenskega prosvetnega društva Radiše,'' letnik 29, številka 57, december 2019], strani 18-21.
== Glej tudi ==
{{kategorija v Zbirki|Markus Pernhart}}
*[[seznam slovenskih slikarjev]]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Pernhart, Marko}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1824]]
[[Kategorija:Umrli leta 1871]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Bidermajerski slikarji]]
[[Kategorija:Koroški Slovenci]]
[[Kategorija:Umrli za rakom želodca]]
b1knkutry3ml38ibx84694ov0nhop1i
Arktični sokol
0
72357
5722706
5504745
2022-07-22T17:39:49Z
Yerpo
8417
pnp
wikitext
text/x-wiki
{{Taksonomka
| name = Arktični sokol
| image = Falco rusticolus white cropped.jpg
| image_width = 220px
| image_caption = Bela forma
| status = LC
| status_system = iucn3.1
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Aves]] (ptiči)
| ordo = [[Falconiformes]] (sokoli)
| familia = [[Falconidae]] (sokoli)
| genus = ''[[Sokol (rod)|Falco]]'' (sokol)
| subgenus = (''[[Hierofalco]]'')
| species = '''''F. rusticolus'''''
| binomial = ''Falco rusticolus''
| binomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| synonyms =
* ''Falco candicans''<br /><small>[[Johann Friedrich Gmelin|Gmelin]], 1788</small>
* ''Falco islandus''<br /><small>[[Morten Thrane Brünnich|Brünnich]], 1764</small>
* ''Falco obsoletus''<br /><small>Gmelin, 1788</small>
* ''Falco rusticolus candicans''<br /><small>Gmelin, 1788</small>
* ''Falco rusticolus grebnitzkii''<br /><small>([[Nikolaj Aleksejevič Severcov|Severcov]], 1885)</small>
* ''Falco rusticolus intermedius''<br /><small>[[Constantin Wilhelm Lambert Gloger|Gloger]], 1834</small>
* ''Falco rusticolus islandus''<br /><small>Brünnich, 1764</small>
* ''Falco rusticolus obsoletus''<br /><small>Gmelin, 1788</small>
* ''Falco rusticolus rusticolus''<br /><small>Linnaeus, 1758</small>
* ''Falco swarthi''<br /><small>[[Loye H. Miller|L.H. Miller]], 1927</small>
* ''Hierofalco grebnitzkii''<br /><small>Severcov, 1885)</small>
* ''Hierofalco islandus''<br /><small>(Brünnich, 1764)</small>
* ''Hierofalco rusticolus''<br /><small>(Linnaeus, 1758)</small>
* ''Hierofalco rusticolus candicans''<br /><small>(Gmelin, 1788)</small>
}}
[[File:Faucon gerfaut MHNT.jpg |thumb|''Falco rusticolus'']]
'''Arktični sokol''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Falco rusticolus''''') je [[ujeda]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[sokoli|sokolov]].
== Opis ==
Arktični sokol je največji sokol na svetu, saj zraste od 51 - 56 [[centimeter|cm]] in je zelo različno obarvan. Obstajajo skoraj povsem bele barvne različice, pa tudi bele s temnimi pikami ter skoraj povsem sive. Značilno za tega sokola pa je, da ni velike barvne razlike med zgornjo in spodnjo stranjo telesa. V letu je podoben [[sokol selec|sokolu selcu]], le da ima od njega krajše in širše [[perut]]i ter daljši [[rep]]. Leti s počasnejšimi zamahi od sokola selca.
== Razširjenost ==
Življenjski prostor arktičnega sokola so [[tundra|tundre]] in skalnate obale severne [[Azija|Azije]], [[Evropa|Evrope]] in [[Grenlandija|Grenlandije]], pa tudi visoki sever [[Severna Amerika|Severne Amerike]].
Hrani se s [[ptice|pticami]] do velikosti [[snežna kokoš|snežne kokoši]] in [[glodalci]] do velikosti [[zajec|zajcev]].
Gnezdi maja in junija v [[gnezdo|gnezdih]] v skalovju.
{{taxonbar|from=Q177688}}
{{normativna kontrola}}
{{bird-stub}}
[[Kategorija:Sokoli]]
[[Kategorija:Ptiči Azije]]
[[Kategorija:Ptiči Evrope]]
[[Kategorija:Ptiči Severne Amerike]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
kozvyp2lrkpmqr349j26drgy5e9073s
Furlanija
0
72774
5722740
5714992
2022-07-22T19:29:17Z
Yerpo
8417
disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Zgodovinska pokrajina
|_noautocat = <!-- "no" for no automatic categorization -->
|native_name = <!-- Name in native language(s). Leave blank if name is only in English. Separate with line breaks<br> If language uses Latin characters, place name(s) in italics. -->
|conventional_long_name = Furlanija
|native_name = Friuli<br />Friûl<br />Friaul
|common_name2 =
|subdivision =
|nation = zgodovinska regija
|status_text = <!-- A free text to describe status the top of the infobox. Use sparingly. -->
|government_type = <!-- To generate categories: "Monarchy", "Republic", etc. to generate categories -->
<!-- Titles and names of the first and last leaders and their deputies -->
|title_leader = patriarh
|title_deputy =
|leader1 =
|year_leader1 =
|deputy1 =
|year_deputy1 =
<!-- Former Legislature -->
|legislature = Patrie dal Friûl
|house1 = <!-- Name of first chamber -->
|house2 = <!-- Name of second chamber -->
|type_house1 = <!-- Default: "Upper house" -->
|type_house2 = <!-- Default: "Lower house" -->
<!-- General information -->
|capital = [[Čedad]] (1077-1238)<br />[[Udine|Videm]] (danes)
|latd= |latm= |latNS= |longd= |longm= |longEW=
|national_motto = <!-- Accepts wikilinks -->
|national_anthem = <!-- Accepts wikilinks -->
|political_subdiv = <!-- Accepts wikilinks -->
|today = [[Italija|Italije]]
<!-- Rise and fall, events, years and dates -->
<!-- Only fill in the start/end event entry if a specific article exists. Don't just say "abolition" or "declaration". -->
|year_start = 1077
|year_end = 1751
|event_start = ustanovitev [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]]
|date_start = <!-- Optional: Date of establishment-->
|event_end = ukinitev
|date_end =
|event1 = ukinitev [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]]
|date_event1 = 1751
|event2 = ukinitev [[Beneška republika|Beneške republike]]
|date_event2 = 1797
|event3 = priključitev k [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]
|date_event3 = 1866
|event4 = vključitev v [[Furlanija-Julijska krajina|Furlanijo-Julijsko krajino]]
|date_event4 = 1947
|life_span =
|era = [[Srednji vek]], [[Novi vek]]
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
<!-- Images -->
|image_flag = Bandiere dal Friûl.svg
|image_border = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" -->
|flag_type = <!-- Displayed text for link under flag. Default "Flag" -->
|flag = <!-- Link target under flag image. Default: Flag of {{{common_name}}} -->
|image_coat = Friuli Arms.svg
|symbol_type = Furlanski grb
|symbol = <!-- Link target under symbol image. Default: Coat of arms of {{{common_name}}} -->
|image_map = Vallardi - Provincia di Udine - 1860 ca.jpg
|image_map_caption = Zemljevid Furlanije iz okoli 1860
<!-- Flag navigation: Preceding and succeeding entities "p1" to "p5" and "s1" to "s8" -->
|p1 =
|flag_p1 =
|border_p1 = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" -->
|image_p1 =
|s1 =
|flag_s1 =
|border_s1 = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" -->
|image_s1 = <!-- Use: [[Image:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] -->
|s2 =
|flag_s2 =
|border_s2 = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" -->
|image_s2 = <!-- Use: [[Image:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] -->
<!-- Area and population of a given year (up to 5) -->
|stat_year1 = <!-- year of the statistic, specify either area, population or both, numbered 1–5 -->
|stat_area1 = <!-- area in square kilometres (w/o commas or spaces), area in square miles is calculated -->
|stat_pop1 = <!-- population (w/o commas or spaces), population density is calculated if area is also given -->
|footnotes = <!-- Accepts wikilinks -->
}}
'''Furlanija''' ([[furlanščina|furlansko]] ''Friûl'', {{jezik-it|Friuli}}, {{jezik-de|Friaul}}) je pokrajina v severovzhodni [[Italija|Italiji]], ki sestavlja večino [[dežele Italije|italijanske dežele]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. Glavno mesto Furlanije je [[Videm, Italija|Videm]].
Zgodovinsko je Furlanija opredeljena kot ozemlje med [[reka]]ma [[Livenza]] na zahodu in [[Timava]] na vzhodu. Danes je to ozemlje razdeljeno med upravnima pokrajinama [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]] in [[Benečija|Benečijo]]. Ime je dobila po [[starorimska civilizacija|starorimskem]] imenu ''Forum Iulii'' (danes [[Čedad]]), ki je bilo njihovo najpomembnejše mesto v teh krajih in prvih 160 let tudi prvo središče oz. glavno mesto Furlanije.
[[Slika:FRIULI 1650 Ioannis Blaeu.png|280px|thumb|Zemljevid Furlanije iz 1650, z rumeno so označene zgodovinske meje]]
[[File:Coglians.JPG|thumb|[[Coglians]], najvišji vrh [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alp]]]]
[[File:Montasch_Julier_20022007_01.jpg|thumb|[[Montaž]] (Špik nad Policami)]]
[[File:Cima_dei_Preti.jpg|thumb|Karnijske predalpe: Cima dei Preti]]
== Zgodovina ==
Ozemlje so [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] kolonizirali v drugem stoletju pr. n. št. Najpomembnejše središče Furlanije je bil tedaj [[Oglej]] (''Aquileia''), znan kot četrto najpomembnejše mesto v [[Apeninski polotok|apeninskem]] delu cesarstva in kot sedež Desete vojaške regije (''X Regio Venetia et Histria'').
V [[6. stoletje|6. stoletju]] (569) so se ob [[Rimska cesta|rimsko cesto]] [[Via Iulia Augusta]], ki je iz Ogleja vodila v [[Norik (rimska provinca)|Norik]] na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], naselili [[Langobardi]] in tu ustanovili svojo prvo kneževino ([[Vojvodina Furlanija]]). Zgradili so obrambni [[limes]], s številnimi gradovi in zapornimi zidovi, proti navalom [[Obri|Obrov]] in [[Slovani|Slovanov]], ki so silili na ravnino. Kljub temu so Slovani leta 611 prodrli precej na jug, preko Furlanije do [[Kras]]a. Naslednje navale priseljencev je limes zaustavil na predgorju Alp. Tako je bila na ločnici med hribi in ravnino zakoličena tudi narodnostna meja med hribovskimi [[Slovenci]] in ravninskimi [[Furlani]], dediči Langobardov, ki se je v dokajšnji meri obdržala vse do danes.
Langobardska kneževina je trajala do leta 781, ko jo je [[Franki|frankovski]] cesar [[Karel Veliki]] vključil v svoje posesti. Leta 1014 je s kronanjem cesarja [[Henrik II. sveti|Henrika II.]] ozemlje postalo del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Leta 1077 je cesar [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] podelil knežji naslov [[patriarh]]u [[Sigehard (Sieghard) von Beilstein|Sigehardu]], s čimer je bila postavljena osnova za novo politično telo.
===''Patrie dal Friûl''===
Oglejska škofija je že v 5. stoletju obsegala ozemlja, ki so segala do reke [[Pad]], proti [[sever]]u vključno z [[Gardsko jezero|Gardskim jezerom]], do [[Donava|Donave]], na [[vzhod]] do [[Sava|Save]] in na jugozahod do [[Istra|Istre]] in njene [[zahod]]ne obale.<ref>Menis G.C.: ''Storia del Friuli. Dalle origini alla caduta dello Stato patriarcale (1420) con cenni fino al XX secolo'', Videm 2002</ref> Zaradi ustanovitve raznih sufraganskih [[Škofija|škofij]] je to ogromno ozemlje leta 626 postalo? [[Oglejski patriarhat]]. Ko je leta 1077 patriarh Sigehard od cesarja Henrika IV. prinčevsko investituro za »kneza Furlanije in markiza Istre«<ref>Corbanese G.G.: ''Il Friuli, Trieste e L'Istria nel periodo veneziano'', Trst 1987</ref>, je [[patriarhat]] oz. '''oglejski cerkveni principat''', postal direktni [[fevd]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega Rimskega cesarstva.]]
Nasledniki patriarha Sigeharda so bili skoraj vsi [[Germani|germanskega]] rodu in so vodili procesarsko politiko, ki jim je dovolila, da so kmalu priključili svojim posestvom še dele [[Istra|Istre]], [[Trst]], [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] in [[Štajerska|Štajersko]]. Meja med Oglejskim patriarhatom in [[Salzburška nadškofija|Nadškofijo Salzburg]] je potekala po reki [[Drava|Dravi]]. V naslednjih desetletjih je patriarhat deloval večinoma kot vsako drugo politično telo tiste dobe, vključno z sodelovanjem v bitkah med [[gvelfi in gibelini]] ter v drugih oboroženih spopadih za pridobitev ali obrambo ozemlja.
Priznanje, da je patriarhat prerasel v suvereno politično skupnost, je prišlo leta 1366, ko je patriarh [[Marquard von Randeck]] izdal ''Constitutiones Patriae Foriiulii'', to je ''Ustavo Furlanskega patriarhata'', ki je bila zbirka vseh dotlej izdanih [[zakon]]ov. Na tej podlagi se vse obdobje patriarhata od investiture (1077) do leta 1420 šteje za dobo neodvisnega delovanja '''''Patrie dal Friûl''''' (furlanskega parlamenta).
'''Oglejski patriarhat''' je z delovanjem furlanskega [[parlament]]a od leta 1231 postal pomemben politični akter svoje dobe. V parlamentu so bili namreč zastopani ne samo [[plemstvo]] in [[klerik|kler]], temveč tudi vse furlanske [[Srednjeveške komune v Italiji|komune]]. V prvi polovici šestnajstega stoletja je bila vključena še četrta veja parlamenta, ki je zastopala [[kmet]]e. Glavne pristojnosti parlamenta so bile: obramba patriarhata, [[davek|davčne obveznosti]], zunanja politika, izdajanje zakonov, [[sodna oblast|sodstvo]], [[Javna služba|javna uprava]]. Posebno skrbno so bile določene obveznosti v primeru [[vojna|vojne]], na primer koliko [[orožje|orožja]] je moral prispevati vsak poslanec, koliko mož je moral prispevati vsak podeželski okraj in koliko vsaka meščanska družina. Parlament se je zadnjič sestal leta 1805 in se zato uvršča med najdlje trajajoče [[Evropa|evropske]] parlamente.
===Beneška oblast===
V prvih letih petnajstega stoletja je furlanska kneževina stopila v vojno z [[Beneška republika|Beneško republiko]], ki si je hotela prilastiti njene trgovske poti in zveze, cesarstvo pa se ni hotelo odpovedati fevdu, ki je dovoljeval dostop do morja. Sledile so dolge in krvave bitke in na koncu so prevladali Benečani, ki so leta 1420 prevzeli oblast nad Furlanskim patriarhatom. Marquardov [[zakonik]] je ostal v veljavi – razen v zunanjepolitičnih zadevah - tudi po prehodu pod beneško upravo in je bil ukinjen šele leta 1797, ko je Beneška republika propadla in je Furlanija prešla pod [[Habsburžani|Habsburžane]].
===Avstrijska oblast===
[[Beneška republika]] se je dolgo borila s [[Habsburžani]] za oblast nad Furlanijo. Od leta [[1516]] dalje je bila vsa vzhodna Furlanija v avstrijskih rokah, po ukinitvi republike leta [[1797]] pa tudi ostali deli. Avtonomno administracijo je Furlanija ohranila vse do leta [[1805]].
===Priključitev k Italiji===
Območje kasnejših (sedaj nekdanjih) [[Videmska pokrajina|pokrajin Videm]] in [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] je bilo priključeno [[Kraljevina Italija|Italiji]] leta [[1866]]. Za vzhodni del Furlanije sta se Avstro-Ogrska in Italija borili še v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], medtem ko so Furlani zahtevali samostojnost. Kljub temu, da je večina prebivalstva govorila [[nemščina|nemško]], slovensko ali [[furlanščina|furlansko]], je bila dežela po vojni dodeljena Italiji. Pod [[fašizem|fašizmom]] so bile te [[manjšina|manjšine]] podvržene italijanizaciji in [[Nemci]] so se skoraj vsi odselili. Tudi veliko [[Slovenci|Slovencev]] in Furlanov se je odselilo, a večina je ostala. Tudi [[druga svetovna vojna]], ki je sicer hudo prizadela deželo, ni razrešila problemov. Furlanija je ponovno zahtevala neodvisnost, vendar je Italijanska Republika dovolila samo združitev z Julijsko krajino v [[Italijanske dežele|deželo]] »s posebnim statutom«.
<gallery mode="packed">
Slika:Cormons.jpg|[[Krmin]]
Slika:Palazzo Comunale, Pordenone.JPG|[[Pordenone|Mestna hiša, Pordenone]]
Slika:Udine aquileia2.jpg|Ostanki rimskega foruma, [[Oglej]]
Slika:Cinta muraria di Palmanova.jpg|[[Palmanova]]
Slika:Cividale in panoramic.jpg|[[Čedad]]
Slika:Duomo Gemona.jpg|[[Humin]]
Slika:Loggia di San Giovanni 07.jpg|[[Udine|Videm (Udine)]]
Slika:San Daniele zoom.JPG|[[San Daniele del Friuli]]
Slika:FiSpilimbergoAltstadt.jpg|[[Spilimbergo]]
Slika:Grado02.jpg|[[Gradež (Italija)]]
Slika:FiTagliamento2.jpg|[[Tilment]] (Tagliamento)
</gallery>
==Sklici==
{{sklici}}
==Glej tudi==
* [[Oglejski patriarhat]]
* [[Vojvodina Furlanija]]
* [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanija-Julijska krajina]]
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Furlanija - Julijska krajina]]
6ur1nu2wm2yj8lr3zw9zhe6uxx8foe3
Sokol plenilec
0
72816
5722707
5134789
2022-07-22T17:40:04Z
Yerpo
8417
pnp
wikitext
text/x-wiki
{{Taksonomka
| color = pink
| name = Sokol plenilec
| image = Falco cherrug 1 (Bohuš Číčel).jpg
| image_width = 240px
| status = EN
| status_system = iucn3.1
| status_ref = <ref>{{IUCN |taxon=Falco cherrug |id=22696495 |assessor=[[BirdLife International]] |year=2017 |version=2018-2 |accessdate=2019-05-18}}</ref>
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Aves]] (ptice)
| ordo = [[Falconiformes]] (sokoli)
| familia = [[Falconidae]] (sokoli)
| genus = ''[[Sokol (rod)|Falco]]'' (sokol)
| subgenus = (''[[Hierofalco]]'')
| species = '''''F. cherrug'''''
| binomial = ''Falco cherrug''
| binomial_authority = [[John Edward Gray|Gray]], 1834
| range_map = Falco cherrug distr.png
| range_map_width = 240px
| range_map_caption = Razširjenost sokola plenilca: rumena = gnezditev, modra = prezimovanje, zelena = celo leto
| synonyms =
''Falco altaicus'' <small>(Menzbier, 1891)</small><br />
''Hierofalco altaicus'' <small>Menzbier, 1891</small>
}}
[[Slika: Faucon sacre MHNT.jpg|thumb|''Falco cherrug '']]
'''Sokol plenilec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Falco cherrug''''') je [[ptiči|ptič]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[sokoli|sokolov]]. Ta vrsta živi od srednje [[Evropa|Evrope]] proti vzhodu čez [[Azija|Azijo]] do [[Mandžurija|Mandžurije]]. V glavnem se selijo, razen v najjužnejših predelih območja, kjer prezimujejo v [[Etiopija|Etiopiji]], [[Arabski polotok|Arabskem polotoku]], severnem [[Pakistan]]u in na zahodu [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]].
== Opis ==
Ta sokol je po telesnem ustroju nekoliko mogočnejši od [[sokol selec|sokola selca]] in je zelo podoben [[norveški sokol|norveškemu sokolu]]. Povprečno zraste do 50 [[centimeter|cm]] in ima razpon [[perut]]i med 105 in 130 cm. Od selca ima tudi nekoliko širše peruti in daljši [[rep]], ki ga med jadranjem v [[vzgornik]]u drži široko razprtega. Leta s počasnimi zamahi in za sokola neizrazito veliko jadra in drsi po zraku. Po zgornji strani telesa je rjav, po spodnji pa svetlo pegast in ima svetlo glavo.
== Razširjenost ==
Sokol plenilec je ujeda [[stepa|stepskih]] ravnic z redkim drevjem, [[polpuščava|polpuščav]] in gorskega sveta. Razširjen je od jugovzhodne [[Evropa|Evrope]] do [[Transbajkal]]a ter proti jugu do [[Himalaja|Himalaje]].
[[Hrana|Hrani]] se z manjšimi [[glodavci]] do velikosti [[zajec|zajca]] ter s [[ptice|pticami]] do velikosti [[raca|rac]], redkeje pa tudi z večjimi [[žuželke|žuželkami]]. [[Plen]] napada v horizontalnem letu in nanj le redko strmoglavi.
Sokol plenilec je delna [[Selitev ptic|selivka]], ki prezimuje v srednji [[Afrika|Afriki]], le na skrajnem jugu življenjskega prostora je stalnica. Gnezdi aprila in maja v [[gnezdo|gnezdih]] na tleh ali na drevesih, kamor [[samica]] znese od 3 do 6 [[jajce|jajc]].
== Sklici ==
{{sklici}}
{{taxonbar|from=Q165974}}
{{bird-stub}}
[[Kategorija:Sokoli]]
[[Kategorija:Ptiči Afrike]]
[[Kategorija:Ptiči Azije]]
[[Kategorija:Ptiči Evrope]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1834]]
[[Kategorija:Ptiči Slovenije]]
t31farxjnlffphlfozeawnbdl95aeq2
Seznam slovenskih plavalcev
0
73102
5722668
5708301
2022-07-22T16:38:24Z
46.123.245.22
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plavalec|plavalcev]].'''
{{CompactTOC2}}
==A==
* [[Aleš Aberšek]]
*[[Anže Ajlec]]
* [[Darja Alauf]]
* [[Gregor Aleš]] - Kefe
*[[Aleksander Ambrož]]
*[[Jani Artič]]
*[[Alenka Artnik]]
*[[Marija Auersperg]]
*[[Olga Avbelj]]
==Bojana Babič==
* [[Lavra Babič]]
* [[Jon Bančič]]
* [[Žiga Babošek]]
* [[Martin Bau]]
*[[Borut Bernat]]
*[[Barbara Bezjak]]
*[[Urša Bežan]] Petrič
*[[Ana Bjelajac]]
* [[Tanja Blatnik]]
* [[Špela Bohinc]]
* [[Janja Borec]]
* [[Krešo Božikov]]
* [[Zorka Bradač]]
*[[Olja Bregar]]?
* [[Vesna Breskvar]]
* ([[Brane Breznikar]])
* [[Eva Breznikar]]
* [[Vlado Brinovec]]
* [[Robi Brglez]]
*[[Petra Brodnik]]
*[[Jana Brumec]]
*[[Jure Bučar]]
*[[Darinka Bunjevac]]
*[[Janez Burkeljca]]
*[[Peter Burkeljca]]
==C==
* [[Tone Cerer]]
* [[Žiga Cerkovnik]]
*[[Nina Cesar]]
*[[Marica Cimperman]]?
*[[Elvis Cirikovič]]
*[[Boža Cizelj]]
*[[Miran Cizelj]]
==Č==
* [[Anja Čarman]]
* [[Tina Čelik]]
* [[Vlado Čermak]] - Coach
* [[Angelca Černe]]
* [[Roko Čoko]]
* [[Drago Čuden]]
==D==
* [[Tanja Dereani]]
* [[Tomo Dereani]]
* [[Urban Dermastia]]
* [[Tina Dobovšek]]
*[[Domen Dornik]]
*[[Danilo Dougan]]?
* [[Nina Drolc]]
* [[Damir Dugonjič]]
==Đ==
* [[Darko Đurić]] (para-plavalec)
==E==
* [[Denis Erlah]]
==F==
*[[Dejan Fabčič]] (para-plavalec)
*[[Katja Fain]]
*[[Matej Feguš]]
*[[Vincent Filipič]]
*[[Barbara Fischinger]]
* Dušan in Iztok [[Fister]]
* [[Petra Florjančič]]
* [[Jure Fortuna]]
*Ervin Fritsch
*[[Katja Funkl]]
*[[Miran Fux]]
== G ==
* [[Stojan Gala]]
* [[Brigita Galičič]]
* [[Jernej Godec]]
* [[Sašo Godec]]
* [[Tanja Godina]]
* [[Gabriela Golob]]
* [[Pika Gomboc]]
* [[Robert Gorše]]
* [[Nastja Govejšek]]
* [[Ivan Govše]]
* [[Klemen Grabljevec]]
* [[Simona Gregorčič]]
* [[Branka Grozina]]
* [[Robert Grubišič]] - Čabo
== H ==
* [[Katja Hajdinjak]]
* [[Vlado Hanžekovič]]
* [[Ana Horvat]]
* [[Petra Hren]]
== I ==
*[[Sara Isakovič]]
== J ==
* [[Jože Jamnik]]
* [[Uroš Jedlovčnik]]
* [[Jernej Jemec]]
* [[Matjaž Jemec]]
* [[Boris Jenko]]
*[[Samo Jeranko]] (tudi potapljač)
* [[Lenčka Junc]] (r. [[Modic]])
* [[Gregor Jurak]]
* [[Nejc Jurjevčič]]
== K ==
* [[Zala Kalan]]
*[[Kurt Kancler]]
* [[Boris Kandare]]
* [[Janko Kaplan]]
*Venceslav Kapus
* [[Nika Karlina]]
* [[Vida Kavčič]]
* ([[Ivo Kavšek]])
* [[Alenka Kejžar]]
*[[Nataša Kejžar]]
* [[Dušan Kit]]
* [[Gregor Kit]]
* [[Marija Kit Juvančič]]
*[[Neža Klančar]]
* [[Anja Klinar]]
* [[Alen Kobilica]]
* [[Janez Kocmur]]
*Primož Kocmur
* [[Nataša Kocmut]]
*[[Barbka Koncilja]]
*[[Blaž Korošec]]
* [[Miha Kos]]
* [[Aleksander Kostanjšek]]
* [[Aleks Koštomaj]]
*[[Nika Kozamernik]]
*[[Matjaž Koželj]]
* [[Gregor Kravos]]
*[[Miro Kregar]]?
* [[Borjana Kremžar]]
* Erik Krisch
* [[Mojca Kristan]]
* [[Aleksandra Kučej]]
* [[Andro Kuljiš]]
* [[Judita Kunčič Mandelc|Judita Kunčič Mandelc?]]
* [[Barbara Kuret]]
* [[Barbara Kus]]
== L ==
* [[Nada Lampret Souvan]]
* [[Lovro Lančič]]
* [[Stanko Lapajne]]?
* [[Mirko Lebar]]
* [[Tone Leskovec]]
* Tone, Polona in Sandi Lileg
* [[Tina Luis]]
* [[Anita Lulić]]
* [[Hrvoje Lušič]]
* [[Jelena Lušič]]
== M ==
* [[Helena Maher]]
* [[Tomaž Maher]]
* [[Igor Majcen (plavalec)|Igor Majcen]]
* [[Nace Majcen (plavalec)|Nace Majcen]]
* [[Domen Majhen]] - Domzi
* [[Judita Mandelc Kunčič]]
* [[Peter Mankoč]]
* [[Neža Marčun]]
* [[Matjaž Markič]]
* [[Igor Markovič]]
* [[Matej Markovič]]
* [[Tina Marn]]
* [[Žiga Martinčič]]
* [[Blaž Medvešek]]
* ([[Matija Medvešek]])
* [[Žiga Mejač]]
* [[Jernej Mencinger]]
* [[Tina Meža]]
* [[Otmar Mihalek]]
* Gregor Miklič
* [[Andrej Miksić]]
* [[Marko Milenkovič]]
* [[Tamara Miler]]
* [[Maruša Mlinar]]
* [[Tomaž Mulej]]
==N==
* [[Nataša Nakrst]]?
*[[Marjan Naraglav]]
* [[Boris Novak (plavalec)]]
* [[Zoran Novak]]
* [[Maja Novakovič]]
==O==
* [[Janez Oberštar]]
*[[Mojca Ocvirk]]
* [[Tjaša Oder]]
* [[Aljaž Ojsteršek]]
* [[Peter Osterc]]
==P==
* [[Tilka Paljk]] (Zambija)
*[[Tina Pandža]]
* [[Pamela Pate]]
* [[Igor Pauletič]]
* [[Danijel Pavlinec]]
* [[Jernej Pavšič]]
* [[Ciril Pelhan]]
* [[Matjaž Pernat]]
* [[Špela Perše]]
* Andrej Petrič?
* [[Borut Petrič]]
* [[Darjan Petrič]]
*[[Drago Petrič]]
* [[Jan Karel Petrič]]
* ([[Roni Pikec]])
* [[Tjaša Pintar]]
* [[Dušan Pipenbacher]]
* [[Andrej Pirc]]
* [[Gregor Plevelj|Gregor (Grega) Plevelj]]
* [[Darja Pop]]
* [[Rebeka Porenta]]
* (Miha Potočnik)
* [[Vesna Praprotnik]]
* [[Maja Prebil]]
* Jožica in Marija Prekuh
* [[Jan Prešeren]]
*[[Lidija Prešern]] (r. Košenina)
* [[Mitja Prešern]]
* [[Jože Prislan]]
* [[Pia Prosen]]
== R ==
* [[Sara Račnik]]
* [[Branko Ravnak]]
* [[Franc Ravnik]]
* [[Ivo Ravnik]]
* Jože Rebec?
* [[Špela Rebolj]]
*[[Urška Roš]]
*[[Nada Rotovnik Kozjek]]?
* [[Anja Rugelj]]
* [[Gašper Rugelj]]
== S ==
*[[Mojca Sagmeister]]
* [[Tamara Sambrailo]]
* [[Anja Sedlar]]
* [[Stane Seunig]]
* [[Igor Sever]]
* Mara in Zlata [[Sever]]
* ([[Bronislav Skaberne]])
* [[Staš Slabe]]
* ([[Miloš Sladoje]])
* [[Nataša Sojar]]
*[[Maja Sovinek]]
* [[Nina Sovinek]]
* [[Metka Sparavec]]
* [[Ana Stankovič]]
* [[Barbara Stante]]
*[[Peter John Stevens]]
* Gojko Stojkovič?
*[[Martin Strel]]
== Š ==
* [[Ivo Šaplja]]
* [[Maja Šarac]]
* [[Janja Šegel]]
* [[Primož Šenica Pavletič]]
*[[Mateja Šimic]]
*Ivko Šink ?
* [[Mateja Škraba]]
* [[Gorazd Škabar]]
* [[Iztok Škabar]]
* [[Tanja Šmid]]
* [[Jaka Štiglic]]
* [[Boro Štrumbelj]]
* [[Anton Šulc]]
* [[Tina Šulc]]
* [[Lidija Švarc]]
== T ==
* [[Emil Tahirovič]]
* [[Anže Tavčar]]
* [[Uroš Tomšič]]
* [[Luka Turk]]
* Mira Turk Škraba
* [[Daša Tušek]]
== U ==
* [[Matko Ulčar]]
== V ==
* [[Nina Vakselj]]
* [[Bruno Vavpotič]]
* [[Rok Vegelj]]
* [[Manja Veldin]]
* [[Luka Velikonja]]
* [[Urša Vidmar]]
* [[Draško Vilfan]]
* [[Janez Virant]]
* [[Boris Volčanšek]] (hrv.)
* [[Robi Vovk]]
*[[Tjaša Vozel]]
*[[Danijel Vrhovšek]]
*[[Martin Vrhovšek]]
* [[Luka Vrtovec]]
* [[Žiga Vurkeljc]]
== T ==
* [[Anže Tavčar]]
* [[Zlata Trtnik]]
== W ==
* [[Iva Wolfart]]
== Z ==
* [[Jelena Zahirovič]]
* [[Simona Zavratnik]]
* [[Bojan Zdešar]]
* [[Eva Zemljič]]
* [[Milan Zgomba]]
* [[Branko Ziherl]]
* [[Nejc Zupan]]
* [[Teja Zupan]]
== Ž ==
* [[Robert Žbogar|Robert (Robi) Žbogar]]
* [[Tomaž Železnik]]
* [[Matic Žugelj]]
{{seznami narodov po poklicu|plavalcev}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Plavalci]]
[[kategorija:Slovenski plavalci|*]]
a5egi5rjtl83gpxuv0zt72zuiizqgx7
5722669
5722668
2022-07-22T16:38:49Z
46.123.245.22
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plavalec|plavalcev]].'''
{{CompactTOC2}}
==A==
* [[Aleš Aberšek]]
*[[Anže Ajlec]]
* [[Darja Alauf]]
* [[Gregor Aleš]] - Kefe
*[[Aleksander Ambrož]]
*[[Jani Artič]]
*[[Alenka Artnik]]
*[[Marija Auersperg]]
*[[Olga Avbelj]]
==B==
* [[Lavra Babič]]
* [[Jon Bančič]]
* [[Žiga Babošek]]
* [[Martin Bau]]
*[[Borut Bernat]]
*[[Barbara Bezjak]]
*[[Urša Bežan]] Petrič
*[[Ana Bjelajac]]
* [[Tanja Blatnik]]
* [[Špela Bohinc]]
* [[Janja Borec]]
* [[Krešo Božikov]]
* [[Zorka Bradač]]
*[[Olja Bregar]]?
* [[Vesna Breskvar]]
* ([[Brane Breznikar]])
* [[Eva Breznikar]]
* [[Vlado Brinovec]]
* [[Robi Brglez]]
*[[Petra Brodnik]]
*[[Jana Brumec]]
*[[Jure Bučar]]
*[[Darinka Bunjevac]]
*[[Janez Burkeljca]]
*[[Peter Burkeljca]]
==C==
* [[Tone Cerer]]
* [[Žiga Cerkovnik]]
*[[Nina Cesar]]
*[[Marica Cimperman]]?
*[[Elvis Cirikovič]]
*[[Boža Cizelj]]
*[[Miran Cizelj]]
==Č==
* [[Anja Čarman]]
* [[Tina Čelik]]
* [[Vlado Čermak]] - Coach
* [[Angelca Černe]]
* [[Roko Čoko]]
* [[Drago Čuden]]
==D==
* [[Tanja Dereani]]
* [[Tomo Dereani]]
* [[Urban Dermastia]]
* [[Tina Dobovšek]]
*[[Domen Dornik]]
*[[Danilo Dougan]]?
* [[Nina Drolc]]
* [[Damir Dugonjič]]
==Đ==
* [[Darko Đurić]] (para-plavalec)
==E==
* [[Denis Erlah]]
==F==
*[[Dejan Fabčič]] (para-plavalec)
*[[Katja Fain]]
*[[Matej Feguš]]
*[[Vincent Filipič]]
*[[Barbara Fischinger]]
* Dušan in Iztok [[Fister]]
* [[Petra Florjančič]]
* [[Jure Fortuna]]
*Ervin Fritsch
*[[Katja Funkl]]
*[[Miran Fux]]
== G ==
* [[Stojan Gala]]
* [[Brigita Galičič]]
* [[Jernej Godec]]
* [[Sašo Godec]]
* [[Tanja Godina]]
* [[Gabriela Golob]]
* [[Pika Gomboc]]
* [[Robert Gorše]]
* [[Nastja Govejšek]]
* [[Ivan Govše]]
* [[Klemen Grabljevec]]
* [[Simona Gregorčič]]
* [[Branka Grozina]]
* [[Robert Grubišič]] - Čabo
== H ==
* [[Katja Hajdinjak]]
* [[Vlado Hanžekovič]]
* [[Ana Horvat]]
* [[Petra Hren]]
== I ==
*[[Sara Isakovič]]
== J ==
* [[Jože Jamnik]]
* [[Uroš Jedlovčnik]]
* [[Jernej Jemec]]
* [[Matjaž Jemec]]
* [[Boris Jenko]]
*[[Samo Jeranko]] (tudi potapljač)
* [[Lenčka Junc]] (r. [[Modic]])
* [[Gregor Jurak]]
* [[Nejc Jurjevčič]]
== K ==
* [[Zala Kalan]]
*[[Kurt Kancler]]
* [[Boris Kandare]]
* [[Janko Kaplan]]
*Venceslav Kapus
* [[Nika Karlina]]
* [[Vida Kavčič]]
* ([[Ivo Kavšek]])
* [[Alenka Kejžar]]
*[[Nataša Kejžar]]
* [[Dušan Kit]]
* [[Gregor Kit]]
* [[Marija Kit Juvančič]]
*[[Neža Klančar]]
* [[Anja Klinar]]
* [[Alen Kobilica]]
* [[Janez Kocmur]]
*Primož Kocmur
* [[Nataša Kocmut]]
*[[Barbka Koncilja]]
*[[Blaž Korošec]]
* [[Miha Kos]]
* [[Aleksander Kostanjšek]]
* [[Aleks Koštomaj]]
*[[Nika Kozamernik]]
*[[Matjaž Koželj]]
* [[Gregor Kravos]]
*[[Miro Kregar]]?
* [[Borjana Kremžar]]
* Erik Krisch
* [[Mojca Kristan]]
* [[Aleksandra Kučej]]
* [[Andro Kuljiš]]
* [[Judita Kunčič Mandelc|Judita Kunčič Mandelc?]]
* [[Barbara Kuret]]
* [[Barbara Kus]]
== L ==
* [[Nada Lampret Souvan]]
* [[Lovro Lančič]]
* [[Stanko Lapajne]]?
* [[Mirko Lebar]]
* [[Tone Leskovec]]
* Tone, Polona in Sandi Lileg
* [[Tina Luis]]
* [[Anita Lulić]]
* [[Hrvoje Lušič]]
* [[Jelena Lušič]]
== M ==
* [[Helena Maher]]
* [[Tomaž Maher]]
* [[Igor Majcen (plavalec)|Igor Majcen]]
* [[Nace Majcen (plavalec)|Nace Majcen]]
* [[Domen Majhen]] - Domzi
* [[Judita Mandelc Kunčič]]
* [[Peter Mankoč]]
* [[Neža Marčun]]
* [[Matjaž Markič]]
* [[Igor Markovič]]
* [[Matej Markovič]]
* [[Tina Marn]]
* [[Žiga Martinčič]]
* [[Blaž Medvešek]]
* ([[Matija Medvešek]])
* [[Žiga Mejač]]
* [[Jernej Mencinger]]
* [[Tina Meža]]
* [[Otmar Mihalek]]
* Gregor Miklič
* [[Andrej Miksić]]
* [[Marko Milenkovič]]
* [[Tamara Miler]]
* [[Maruša Mlinar]]
* [[Tomaž Mulej]]
==N==
* [[Nataša Nakrst]]?
*[[Marjan Naraglav]]
* [[Boris Novak (plavalec)]]
* [[Zoran Novak]]
* [[Maja Novakovič]]
==O==
* [[Janez Oberštar]]
*[[Mojca Ocvirk]]
* [[Tjaša Oder]]
* [[Aljaž Ojsteršek]]
* [[Peter Osterc]]
==P==
* [[Tilka Paljk]] (Zambija)
*[[Tina Pandža]]
* [[Pamela Pate]]
* [[Igor Pauletič]]
* [[Danijel Pavlinec]]
* [[Jernej Pavšič]]
* [[Ciril Pelhan]]
* [[Matjaž Pernat]]
* [[Špela Perše]]
* Andrej Petrič?
* [[Borut Petrič]]
* [[Darjan Petrič]]
*[[Drago Petrič]]
* [[Jan Karel Petrič]]
* ([[Roni Pikec]])
* [[Tjaša Pintar]]
* [[Dušan Pipenbacher]]
* [[Andrej Pirc]]
* [[Gregor Plevelj|Gregor (Grega) Plevelj]]
* [[Darja Pop]]
* [[Rebeka Porenta]]
* (Miha Potočnik)
* [[Vesna Praprotnik]]
* [[Maja Prebil]]
* Jožica in Marija Prekuh
* [[Jan Prešeren]]
*[[Lidija Prešern]] (r. Košenina)
* [[Mitja Prešern]]
* [[Jože Prislan]]
* [[Pia Prosen]]
== R ==
* [[Sara Račnik]]
* [[Branko Ravnak]]
* [[Franc Ravnik]]
* [[Ivo Ravnik]]
* Jože Rebec?
* [[Špela Rebolj]]
*[[Urška Roš]]
*[[Nada Rotovnik Kozjek]]?
* [[Anja Rugelj]]
* [[Gašper Rugelj]]
== S ==
*[[Mojca Sagmeister]]
* [[Tamara Sambrailo]]
* [[Anja Sedlar]]
* [[Stane Seunig]]
* [[Igor Sever]]
* Mara in Zlata [[Sever]]
* ([[Bronislav Skaberne]])
* [[Staš Slabe]]
* ([[Miloš Sladoje]])
* [[Nataša Sojar]]
*[[Maja Sovinek]]
* [[Nina Sovinek]]
* [[Metka Sparavec]]
* [[Ana Stankovič]]
* [[Barbara Stante]]
*[[Peter John Stevens]]
* Gojko Stojkovič?
*[[Martin Strel]]
== Š ==
* [[Ivo Šaplja]]
* [[Maja Šarac]]
* [[Janja Šegel]]
* [[Primož Šenica Pavletič]]
*[[Mateja Šimic]]
*Ivko Šink ?
* [[Mateja Škraba]]
* [[Gorazd Škabar]]
* [[Iztok Škabar]]
* [[Tanja Šmid]]
* [[Jaka Štiglic]]
* [[Boro Štrumbelj]]
* [[Anton Šulc]]
* [[Tina Šulc]]
* [[Lidija Švarc]]
== T ==
* [[Emil Tahirovič]]
* [[Anže Tavčar]]
* [[Uroš Tomšič]]
* [[Luka Turk]]
* Mira Turk Škraba
* [[Daša Tušek]]
== U ==
* [[Matko Ulčar]]
== V ==
* [[Nina Vakselj]]
* [[Bruno Vavpotič]]
* [[Rok Vegelj]]
* [[Manja Veldin]]
* [[Luka Velikonja]]
* [[Urša Vidmar]]
* [[Draško Vilfan]]
* [[Janez Virant]]
* [[Boris Volčanšek]] (hrv.)
* [[Robi Vovk]]
*[[Tjaša Vozel]]
*[[Danijel Vrhovšek]]
*[[Martin Vrhovšek]]
* [[Luka Vrtovec]]
* [[Žiga Vurkeljc]]
== T ==
* [[Anže Tavčar]]
* [[Zlata Trtnik]]
== W ==
* [[Iva Wolfart]]
== Z ==
* [[Jelena Zahirovič]]
* [[Simona Zavratnik]]
* [[Bojan Zdešar]]
* [[Eva Zemljič]]
* [[Milan Zgomba]]
* [[Branko Ziherl]]
* [[Nejc Zupan]]
* [[Teja Zupan]]
== Ž ==
* [[Robert Žbogar|Robert (Robi) Žbogar]]
* [[Tomaž Železnik]]
* [[Matic Žugelj]]
{{seznami narodov po poklicu|plavalcev}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Plavalci]]
[[kategorija:Slovenski plavalci|*]]
newijqzk6qe1zv3xftyge7brjwhsdr0
Južni sokol
0
73846
5722708
5291167
2022-07-22T17:40:24Z
Yerpo
8417
pnp
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni2|Južni sokol}}
{{Taksonomka
| color = pink
| name = Južni sokol
| image = Falco biarmicus dive.jpg
| image_width = 220px
| status = LC
| status_system = iucn3.1
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Aves]] (ptiči)
| ordo = [[Falconiformes]] (ujede)
| familia = [[Falconidae]] (sokoli)
| genus = ''[[Sokol (rod)|Falco]]'' (sokol)
| species = '''''F. biarmicus '''''
| binomial = ''Falco biarmicus''
| binomial_authority = [[Coenraad Jacob Temminck|Temminck]], 1825
}}
[[File:Falco biarmicus erlangeri MHNT.ZOO.2010.11.103.4.jpg|thumb| ''Falco biarmicus erlangeri'']]
'''Južni sokol''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Falco biarmicus''''') je [[ujeda]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[sokoli|sokolov]].
== Opis ==
Južni sokol je zelo podoben svetlemu [[sokol selec|sokolu selcu]]. Od njega je sicer nekoliko večji (telesna dolžina med 43 in 50 [[centimeter|cm]], razpon [[perut]]i med 95 in 105 cm) in bolj vitek ter ima nekoliko daljši [[rep]] in manj prišiljene peruti. Največja razlika je v barvi [[glava|glave]], ki je pri feldeggovemu sokolu rjava, pri sokolu selcu pa siva. Po zgornji strani telesa so ti sokoli sivi, po spodnji strani pa sivo do rjasto-rjavkasto grahasti na svetli podlagi.
[[Samec|Samci]] in [[samica|samice]] tega sokola se med seboj ne razlikujejo bistveno, mlajše ptice pa so bolj rjavih odtenkov in šele s starostjo postanejo sive.
== Razširjenost ==
Južni sokol živi v odprti krajini, kamnitih [[puščava]]h in [[polpuščava]]h ter [[savana]]h. Razširjen je od [[Balkan]]skega [[polotok]]a preko južne [[Italija|Italije]] in [[Sicilija|Sicilije]], po celem [[Arabski polotok|Arabskem polotoku]], [[Mala Azija|Mali Aziji]] in [[Afrika|Afriki]].
Glavna [[hrana]] tega sokola so [[ptice]] do velikosti [[kokoš]]i, občasno pa [[lov]]i tudi manjše [[glodalci|glodalce]] in [[plazilci|plazilce]]. Lovi večinoma s horizontalnim zasledovanjem in le redko strmoglavi na [[plen]].
Gnezdi marca in aprila v [[gnezdo|gnezdih]] v [[skalovje|skalovju]], kamor [[samica]] znese od 3 do 4 [[jajce|jajca]].
{{bird-stub}}
[[Kategorija:Sokoli]]
[[Kategorija:Ptiči Afrike]]
[[Kategorija:Ptiči Azije]]
[[Kategorija:Ptiči Evrope]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1825]]
[[Kategorija:Ptiči Slovenije]]
8x6x4w1xz457jfdmc62l2zxi3wvbecw
Bojan Plut
0
74599
5722617
5722576
2022-07-22T13:40:48Z
A09090091
188929
pospr.
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Bojan Plut''', [[Slovenci|slovenski]] [[morilec]], * [[1967]], † [[1986]], [[Ljubljana]].
Plut je bil maja 1986 na služenju [[vojaški rok|vojaškega roka]] [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], ko je vlomil v orožarno [[vojašnica|vojašnice]] ter iz nje ukradel [[jurišna puška|jurišno puško]] in pripadajoče [[naboj (orožje)|strelivo]]. Nato je pobegnil iz vojašnice in tako sprožil veliko iskalno akcijo, ki je potekala v [[Slovenija|Sloveniji]] in na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Med begom je ukradel več vozil in ubil dva policista. Potem, ko so ga policisti izsledili, je storil [[samomor]]. Pred samomorom je na [[puška|puško]] zapisal, da mu v glavi šumi in da ni hotel ubiti policistov.
Njegov bratranec [[Silvo Plut]], je bil večkratni morilec.
== Viri ==
* [[Vito Petrović]]: ''Maščevanje serijskega morilca št. 2''; v [[Nedeljski dnevnik]], str. 12-13, [[5. marec]] [[2006]].
{{DEFAULTSORT:Plut, Bojan}}
[[Kategorija:Slovenski morilci]]
[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]
aidbzr77riuerbs28b4pewr4fglokgs
Mali sokol
0
76058
5722710
4821202
2022-07-22T17:40:53Z
Yerpo
8417
pnp
wikitext
text/x-wiki
{{Taxobox
| name = Sokolič
| image = Falco columbarius Male.jpg
| image_caption = Samec podvrste ''F. c. richardsoni'' s plenom
| status = LC
| status_system = iucn3.1
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Aves]] (ptiči)
| ordo = [[Falconiformes]] (ujede)
| familia = [[Falconidae]] (sokoli)
| genus = ''[[Sokol (rod)|Falco]]'' (sokol)
| species = '''''F. columbarius'''''
| binomial = ''Falco columbarius''
| binomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| range_map = Falco columbarius distribution map.png
| range_map_caption = <small>Rumeno: poleti. Zeleno: vse leto. Modro: pozimi.</small>
| synonyms =
''Aesalon columbarius'' <small>(Linnaeus, 1758)</small><br />
''Falco aesalon'' <small>Tunstall, 1771</small>
}}
[[Slika:Faucon émerillon MHNT.jpg |thumb|'' Falco columbarius'']]
'''Sokolič''', '''mali sokol''' ali '''merlin''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Falco columbarius''''') je [[ujeda]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[sokoli|sokolov]].
== Opis ==
Ta majhna ujeda je najmanjši sokol, ki živi na področju Evrope in malce spominja na [[postovka|postovko]] le, da je od nje malce bolj čokat, ima krajši [[rep]] in krajše [[perut]]i. [[Samica]] je, kot je to pogosto pri ujedah, večja od [[samec|samca]] in se od njega razlikuje tudi po barvi [[perje|perja]]. Samice so rjavo grahaste po celem telesu, s tem, da po spodnji strani prevladuje svetla, po zgornji strani pa rjava barva. Samci so po hrbtu sive barve, konice peruti in rep pa so črni. Po spodnji strani telesa so rjasto rdeče barve, kar je še posebej opazno na [[noge|nogah]]. [[Glava]] je rjava, vrat pa svetlih odtenkov.
== Razširjenost ==
Sokolič je razširjen v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], [[Evropa|Evropi]] in [[Azija|Aziji]]. Živi v odprti krajini, na [[barje|barjih]] ter gozdnih obronkih, predvsem iglastih [[gozd]]ov.
Glavna hrana te ptice so manjše [[ptice]] do velikosti [[golob]]a (po katerem je dobil latinsko ime, ''columbus'' namreč po latinsko pomeni golob) in [[žuželke]], ki jih [[lov]]i v zraku. Pri lovu se zanaša na svojo hitrost in okretnost ter napada nizko nad tlemi in tako preseneti svoj [[plen]]. Ob pomanjkanju hrane lovi tudi majhne [[glodavci|glodavce]].
Gnezdi maja in junija v gnezdih na [[drevo|drevesih]], na tleh ali v skalovju.
{{bird-stub}}
[[Kategorija:Sokoli]]
[[Kategorija:Ptiči Afrike]]
[[Kategorija:Ptiči Azije]]
[[Kategorija:Ptiči Evrope]]
[[Kategorija:Ptiči Severne Amerike]]
[[Kategorija:Ptiči Slovenije]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
es66tpx9d5k6aklpp0lhempwdj5jqau
Južna postovka
0
76061
5722712
5291407
2022-07-22T17:41:03Z
Yerpo
8417
pnp
wikitext
text/x-wiki
{{Taksonomka
| color = pink
| name = Južna postovka
| status = VU
| status_system = iucn3.1
| trend = down
| image = male_and_female_Lesser_Kestrels.jpg
| image_width = 220px
| image_caption = Semec (desno) in samice
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Aves]] (ptice)
| ordo = [[Falconiformes]] (sokoli)
| familia = [[Falconidae]] (sokoli)
| genus = ''[[Sokol (rod)|Falco]]'' (sokol)
| species = '''''F. naumanni'''''
| binomial = ''Falco naumanni''
| binomial_authority = [[Fleischer]], 1818
| range_map = Falco naumanni distribution.png
| range_map_width = 220px
| range_map_caption = Rumena: gnezdišča, modra: prezimovališča, temno zelena: vse leto
}}
[[File:Falco naumanni MHNT.ZOO.2010.11.104.2.jpg|thumb| ''Falco naumanni'']]
'''Južna postovka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Falco naumanni''''') je [[ujeda]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[sokoli|sokolov]].
== Opis ==
Južna postovka je precej bolj podobna sokolu kot [[navadna postovka]]. Od nje se najbolj loči po tem, da njena zgornja stran ni pegasta ampak enovito rdeče-rjava, glava je enake sive barve, prav tako konice [[perut]]i in [[rep]]. V letu je prav tako zelo podobna navadni postovki in prav tako pogosto visi v zraku in značilno maha s perutmi. Zraste do okoli 30 [[centimeter|cm]] in ima razpon peruti okoli 70 cm. Tako je nekaj manjša od navadne postovke, od nje pa ima tudi krajša krila in rep.
Latinsko ime je dobila po [[nemci|nemškem]] [[zoolog]]u [[Johann Andreas Naumann|Johannu Andreusu Naumannu]].
== Razširjenost ==
Južna postovka je razširjena od južne [[Portugalska|Portugalske]], [[Španija|Španije]] in severozahodne [[Afrika|Afrike]] proti vzhodu prek južne [[Evropa|Evrope]] do severne [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]]. Živi v odprti krajini z redkimi drevesi, pogosto pa zaide v naseljena področja, kjer pogosto gnezdi v ruševinah v velikih kolonijah. Gnezdo nima zapletene strukture, vanj pa [[samica]] aprila znese od 3 do 6 [[jajce|jajc]]. Mladiči so polno razviti do konca maja. V naravi gnezdi tudi na tleh in v stenah. Je delna selilka, saj ptice, ki živijo severneje zimo preživijo v severni Afriki in [[Indija|Indiji]].
Južna postovka se hrani pretežno z [[žuželke|žuželkami]], redkeje pa tudi z manjšimi [[kuščar]]ji in [[glodavci]].
{{bird-stub}}
[[Kategorija:Sokoli]]
[[Kategorija:Ptiči Afrike]]
[[Kategorija:Ptiči Azije]]
[[Kategorija:Ptiči Evrope]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1818]]
[[Kategorija:Ptiči Slovenije]]
snawg9oq7cgi21mb5ca57m8zhopoeg3
Sredozemski sokol
0
76065
5722713
5280802
2022-07-22T17:41:24Z
Yerpo
8417
pnp
wikitext
text/x-wiki
{{Taksonomka
| name = Sredozemski sokol
| status = LC
| status_ref = <ref name="IUCN">{{IUCN |assessors=[[BirdLife International]] |year=2017 |id=22696442 |title=Falco eleonorae |downloaded=2019-05-18 |version=2018-2}}</ref>
| image = Eleonorenfalke1.jpg
| image_caption =
| image_width = 220px
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Aves]] (ptiči)
| ordo = [[Falconiformes]] (sokoli)
| familia = [[Falconidae]] (sokoli)
| genus = ''[[Sokol (rod)|Falco]]'' (sokol)
| species = '''''F. eleonorae'''''
| binomial = ''Falco eleonorae''
| binomial_authority = [[Giuseppe Gené|Gené]], 1839
}}
[[File:Falco eleonorae MHNT.ZOO.2010.11.100.13.jpg|thumb| ''Falco eleonorae'']]
'''Sredozemski sokol''' ([[latinščina|latinsko]] [[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Falco eleonorae''''') je [[ujede|ujeda]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[sokoli|sokolov]].
== Opis ==
Ta srednje veliki sokol, velik med 36 - 42 [[centimeter|cm]] ter razponom kril med 87 in 104 cm je na pogled zelo podoben [[škrjančar]]ju, le da je od njega nekoliko večji in ima daljše [[perut]]i in [[rep]]. Pojavlja se v dveh barvnih različicah. V eni je po zgornji strani temno sive, po spodnji pa rjasto rjave barve. V drugi je po zgornji strani temno rjav, skoraj črn, spodaj pa enako rjasto rjav kot v sivi različici. Leti podobno kot škrjančar in je v zraku izjemno okreten.
Svoje latinsko ime je dobil po [[Sardinija|sardinski]] sodnici in junakinji [[Eleonora Arborejska|Eleonori Arborejski]], ki je prva na svetu z zakonom zaščitila kakšno ptico, [[navadna postovka|navadno postovko]]. Zaradi njene predanosti zaščiti ogroženih ujed so po njej poimenovali to vrsto sokola.
== Razširjenost ==
Sredozemski sokol je razširjen le v [[Sredozemlje|Sredozemlju]], po [[Grčija|grških]] in ostalih sredozemskih otokih in ob obalah [[Severna Afrika|Severne Afrike]], [[Italija|Italije]] in [[Španija|Španije]]. Je selilka, ki prezimuje na [[Madagaskar]]ju. Njegov življenjski prostor so gole skalnate pokrajine, kjer lovi utrujene [[ptice]] selivke in večje leteče [[žuželke]].
Sredozemski sokol je izjemno družabna ptica, ki gnezdi v kolonijah in sicer v mesecu avgustu. [[Gnezdo|Gnezda]] si gradi na skalnatih tleh.
== Sklici ==
{{sklici}}
{{taxonbar|from=Q212243}}
{{normativna kontrola}}
{{bird-stub}}
[[Kategorija:Sokoli]]
[[Kategorija:Ptiči Afrike]]
[[Kategorija:Ptiči Azije]]
[[Kategorija:Ptiči Evrope]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1839]]
[[Kategorija:Ptiči Slovenije]]
ci8oducuakjje72h8akkfz6nmwv73ep
Sokol selec
0
76069
5722714
5291195
2022-07-22T17:41:40Z
Yerpo
8417
pnp
wikitext
text/x-wiki
{{Taksonomka
| image = Wanderfalke greifvogel Christine Landes.jpg
| image_width = 225px
| name = Sokol selec
| status = LC
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Aves]] (ptiči)
| ordo = [[Falconiformes]] (sokoli)
| familia = [[Falconidae]] (sokoli)
| genus = ''[[Sokol (rod)|Falco]]'' (sokol)
| species = '''''F. peregrinus'''''
| binomial = ''Falco peregrinus''
| binomial_authority = [[Marmaduke Tunstall|Tunstall]], 1771
}}
[[File:Falco peregrinus MHNT.ZOO.2010.11.102.1.jpg|thumb| ''Falco peregrinus'']]
[[File:Falco peregrinus madens MHNT.ZOO.2010.11.102.8.jpg|thumb| ''Falco peregrinus madens'']]
'''Sokol selec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Falco peregrinus''''') je [[ptiči|ptič]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[sokoli|sokolov]].
== Opis ==
Sokol selec je srednje velik sokol s prišiljenimi [[perut]]mi in kratkim [[rep]]om, ki leti izjemno hitro in je v strmoglavem letu najhitrejše živo bitje na [[Zemlja|Zemlji]] (najvišje izmerjene hitrosti presegajo 320 km/h). Leti z upognjenimi perutnicami in hitro zamahuje s krili, vmes pa kratkotrajno drsi skozi zrak. Najvišja hitrost v horizontalnem letu lahko preseže 200 km/h.
Selec zraste do 48 [[centimeter|cm]] in ima razpon peruti do 1 [[meter|m]]. [[Samec|Samci]] so, kot pri veliko ujedah manjši od [[samica|samic]] in tehtajo 570–700 [[gram]]ov, samice pa lahko presežejo težo enega [[kilogram]]a.
Po zgornji strani telesa je sokol selec temno sive barve, ki se na mestih preliva v črno, po spodnji strani pa imajo rjavkaste proge na beli podlagi. [[Mladič]]i so po spodnji strani bolj enovito rjave barve, pa tudi po zgornji strani telesa prevladuje ta barvni odtenek. Barvne sheme se ločijo tudi glede na okolje, v katerem prebivajo in niso vedno enake. Odrasle ptice imajo rumeno obrobljene temne oči, pa tudi kremplji, s katerimi zgrabi plen, so živo rumene barve.
== Razširjenost ==
Sokol selec je ena najbolj razširjenih ujed na svetu, saj ga je najti skoraj [[kozmopolit (biogeografija)|povsod]], celo na [[Tihi Ocean|tihomorskih]] otokih. Njegov življenjski prostor so odprte krajine, [[stepa|stepe]], [[polpuščava|polpuščave]], svetli, redki [[gozd]]ovi, [[tundra|tundre]] in gorski svet. Ime izvira iz dejstva, da ptice skrajnega severa in juga pogosto prepotujejo velike razdalje in prezimujejo v toplejšem okolju.
Hrani se skoraj izključno s [[ptice|pticami]] do velikosti [[raca|rac]], ki jih lovi v letu in zasleduje z veliko hitrostjo. Pogosto pa svoj [[plen]] na tleh ujame s strmoglavim napadom.
Gnezdi enkrat letno marca in aprila v [[gnezdo|gnezdu]] na drevesu ali v skalovju.
== Zunanje povezave ==
{{wikivrste|Falco peregrinus|sokol selec}}
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Falco peregrinus|sokol selec}}
* [http://www.falcoperegrinus.net European Peregrine Falcon Working Group]
{{Portal-Biologija}}
{{taxonbar|from=Q30535}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Sokoli]]
[[Kategorija:Ptiči Afrike]]
[[Kategorija:Ptiči Avstralije]]
[[Kategorija:Ptiči Azije]]
[[Kategorija:Ptiči Evrope]]
[[Kategorija:Ptiči Južne Amerike]]
[[Kategorija:Ptiči Oceanije]]
[[Kategorija:Ptiči Severne Amerike]]
[[Kategorija:Ptiči Slovenije]]
[[Kategorija:Ptiči Srednje Amerike]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1771]]
[[Kategorija:Kozmopolitske vrste]]
qr7t321fbgz81ekbg0thn9gx5d60xnv
Veliki Klek
0
77204
5722724
5295794
2022-07-22T18:21:49Z
46.164.6.180
dodal presledek
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni|Klek}}
{{Infopolje Gora
| Name = Veliki Klek / Grossglockner
| Photo = Grossglockner from SW.jpg
| Caption = Veliki Klek iz jugozahoda
| Elevation = 3798 m
| Prominence = 2423 m
| Location = [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] in vzhodna [[Tirolska]], {{flag|Avstrija}}
| Range = [[Zahodne Ture|Visoke Ture]]
| Coordinates = {{coord|47|04.492|N|12|41.715|E|type:mountain}}
| First ascent = 28. julij 1800, Sepp in Martin Klotz, Martin Reicher, še 2
| Easiest route = čez ledenik
}}
'''Veliki Klek''' ([[Nemščina|nemško]] ''Großglockner'') (3798 [[mnm]]; {{coord|47|04.492|N|12|41.715|E|type:mountain|display=inline}}) je najvišja [[gora]] [[Avstrija|Avstrije]] in najvišja gora v [[Alpe|Alpah]] [[vzhod]]no od [[Prelaz Brenner|Brennerskega prelaza]]. Njegova [[relativna višina]] je za [[Mont Blanc]]om druga najvišja v Alpah. Veliki Klek leži na meji med [[Koroška, Avstrija|Koroško]] in vzhodno [[Tirolska|Tirolsko]].
Prvi poskus splezati na goro (leta [[1799]]) se je ponesrečil. Poleti 1800 je druga odprava, ki sta jo organizirala [[Franz-Xaver Salm-Raifferscheid]] in krški knezoškof, sezidala kočo ''Salmhütte'' na višini 2750 m, ki je v začetnem obdobju alpinizma služila kot zavetišče in izhodiščna točka za vzpon. V odpravi je sodeloval tudi naš rojak - [[Valentin Stanič]], ki je z [[Barometer|barometrom]] tudi izmeril točno višino gore.
Zelo znana je tudi panoramska [[cesta]] »Großglockner-Hochalpenstraße« med krajema [[Heiligenblut]] in [[Fusch]], ki je bila zgrajena med letoma 1930 in 1935, doseže pa višino 2572 m.
Ob lepem vremenu je Veliki Klek viden tudi z vrhov [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]].
== [[Marko Pernhart]] ==
[[Koroški Slovenci|Koroški Slovenec]] [[Marko Pernhart]] (1824-1871) je bil strastni [[slikar]] gorskih krajin in se je mnogokrat vzpel na vrh Velikega Kleka in [[Triglav]]a, kjer je v zgodnji dobi [[Turizem|turizma]], še pred prihodom sodobnih fotografskih tehnik, slikal znamenite panoramske slike.
<gallery>
File:Markus_Pernhart_-_Gro%C3%9Fglockner.jpeg|Marko Pernhart: Veliki Klek
File:Markus_Pernhart_-_Gro%C3%9Fglockner.jpg|Marko Pernhart: Veliki Klek
File:Markus_Pernhart_-_Gro%C3%9Fglockner4.jpg|Marko Pernhart: Veliki Klek
File:Markus_Pernhart_-_Heiligenblut_mit_Gro%C3%9Fglockner.jpeg|Marko Pernhart: Sveta Kri in Veliki Klek
File:Markus_Pernhart_-_Heiligenblut.jpg|Marko Pernhart: Sveta Kri in Veliki Klek
File:Markus_Pernhart_-_Heiligenblut2.jpg|Marko Pernhart: Sveta Kri in Veliki Klek
</gallery>
== Glej tudi ==
* [[Geografija Avstrijske Koroške]]
* [[seznam gora v Avstriji]]
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Großglockner}}
* [http://www.hribi.net/gora/grossglockner/57/1185 Grossglockner na Hribi.net]
{{geo-stub}}
[[Kategorija:Gore v Avstriji]]
[[Kategorija:Tritisočaki]]
{{normativna kontrola}}
m065zf9ce7x6kjxrm9j1yl9alqmmwub
Slovenska moderna (književnost)
0
77496
5722741
5693169
2022-07-22T19:29:30Z
Yerpo
8417
disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]]
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Ivan Cankar - Erotika.pdf|thumb|[[Ivan Cankar|Cankarjeva]] ''[[Erotika (pesniška zbirka)|Erotika]]'' iz leta 1899]]
'''Slovenska moderna''' v [[književnost]]i med letoma 1899 in 1918. Izraz moderna izhaja iz besede ''modernus'', kar pomeni nedaven, sodoben ali sodobna. V literaturi se je pojavil leta 1899, ko sta izšli dve pesniški zbirki: [[Ivan Cankar|Cankarjeva]] [[Erotika (pesniška zbirka)|Erotika]] in [[Oton Župančič|Župančičeva]] [[Čaša opojnosti]]. Pojavile so se nove teme, novi motivi, novi izrazi in nova mišljenja. Še vedno se je pojavljala tradicija [[Romantika|romantike]], zgledovali so se po [[Heinrich Heine|Heineju]], [[France Prešeren|Prešernu]] ter [[ljudsko slovstvo|ljudskem slovstvu]]. Moderna je razvila vse tri [[Literarna zvrst|književne zvrsti]] oz. vrste: [[Lirika|liriko]], [[Epika|epiko]], [[Dramatika|dramatiko]] oz. [[Pesništvo|poezijo]], [[Proza|prozo]] in [[dramatik]]o.
== Lirika oz. poezija ==
Najpomembnejši pesniki so bili [[Ivan Cankar]], [[Oton Župančič]], [[Dragotin Kette]], [[Josip Murn Aleksandrov]], [[Alojz Gradnik]]. Prvi štirje so se zbirali v krogu [[Zadruga|Zadruge]] (literarni krožek).
V tej dobi je bila lirika zelo pomembna za slovensko literaturo, saj je bila tista iz obdobja med [[Romantika|romantiko]] in [[Realizem|realizmom]] epigonska in je izgubila neposredno izpovedno moč. Lirika moderne je obudila neposredno izpovednost, povzela je izročilo romantike in ga dopolnila z novimi temami in idejami, tudi z idejami [[Simbolizem|simbolizma]] in [[Dekadenca|dekadence]]. [[Verz]] in [[ritem]] sta bila nova, sproščena, jezik je bil zelo zvočen in pomensko bogat. Najdemo [[Nova romantika|novoromantično]] čustvenost, zlasti pri [[Dragotin Kette|Ketteju]] in Murnu ter pri mladem Župančiču. Pri starejšem Župančiču in Cankarju pa najdemo simbolizem in dekadenco. Najbolj tradicionalen je bil Gradnik, a le v obliki (še vedno je gradil sonet), nov pa je v jeziku in besedju. V obliki je bil tradicionalen tudi Kette. Velik vpliv sta imela tudi [[Borut Kokut]] in [[Simon Babič]], saj sta denarno podpirala naše velike pisce, kot sta Oton Župančič in Dragotin Kette.
==== Zvrsti in vrste oz. oblike ====
Po [[France Prešeren|Prešernu]] je nov vrh dosegla [[ljubezenska pesem]], ob njej pa še [[razpoloženjska pesem|razpoloženjska]], [[osebnoizpovedna|osebnoizpovedna pesem]], [[miselna pesem|miselna]], [[domovinska pesem|domovinska]], pa tudi [[socialna pesem|socialna]] in [[religiozna pesem|religiozna]]. V moderni niso bile priljubljene stalne pesniške oblike, pač pa so njihovo mesto zavzele svobodnejše, krajše, štirivrstične pesmi, ki so lahko tudi brez trdne kitične oblike. [[Oton Župančič|Župančič]] je imel rad daljše pesmi, zložene iz različno dolgih [[verz]]ov in [[kitica|kitic]], s svobodnim [[ritem|ritmom]], ki spominjajo na [[himna|himne]], [[oda|ode]] in [[psalm]]e. [[Verz]] se je sprostil; [[Silabotoničen verz|silabotoničnega]] so nadomestili s svobodnim razpostavljanjem poudarkov. Poudarjena mesta niso bila več strogo določena. Dokončni preboj v moderno je dosegla Župančičeva pesem ''Roža mogota''. Cankar se po njej umakne iz pesništva v pisateljstvo. Ob koncu 19. stol. so na slovenskem političnem področju nastopale tri glavne politične stranke: Katoliška narodna stranka (klerikalna), Jugoslovanska socialnodemokratska stranka in Narodno napredna stranka (liberalna). Vodilna je bila klerikalna stranka, ki se je kasneje preimenovala v Slovensko ljudsko stranko, njen predstavnik pa je bil J. E. Krek.
Najznačilnejša pojava na Slovenskem v tem času sta bila: industrializacija in izseljevanje. Na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]] in [[Štajerska|Štajerskem]] se je povečeval nacionalno-imperialistični vpliv, na Primorskem pa je nastopal italijanski iredentizem (politično rovarjenje proti državi).
Leta 1908 je vladala tako imenovana [[aneksijska kriza]], ko si je [[Avstro-Ogrska]] priključila [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]]. V [[Ljubljana|Ljubljani]] so bile [[Demonstracija|demonstracije]] kot odgovor na napade Nemcev proti Slovencem na [[Ptuj]]u. Nemški vojaki so tedaj streljali na demonstrante in ubili Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra. Tako so Slovenci postali še bolj protiavstrijsko usmerjeni.
V ospredju pa je bilo tudi jugoslovansko vprašanje; v ta namen je nastala tivolska resolucija. Narodno vprašanje pa so reševali tudi mladi člani preporoda, kateri so izdajali tudi istoimensko revijo, ki je izhajala od 1912 do 1913.
S svojim predavanjem Slovenci in Jugoslovani je na ta problem pomembno vplival tudi [[Ivan Cankar]]. Zanj je bilo jugoslovansko vprašanje zgolj politično, ne pa tudi kulturno.
Obdobje moderne pa je bilo pomembno tudi za področje kulture, še posebej [[književnost]]i. Po Prešernu doseže naša književnost v tem obdobju spet evropsko raven.
Pomembno vlogo pa je imelo tudi gledališče, kjer so prvič odigrali Cankarjeve drame.
Poglavitni pesniki in pisatelji moderne pa so: [[Dragotin Kette]], [[Josip Murn - Aleksandrov|Josip Murn Aleksandrov]], [[Ivan Cankar]], [[Oton Župančič]], [[Izidor Cankar]] in [[Alojz Gradnik]]. Moderna je obdobje, ko se na slovenskem začnejo uveljavljati nova romantika, dekadenca in simbolizem. Začetek moderne je bil leta 1899, ko sta izšli Cankarjeva [[Erotika (Cankar)|Erotika]] in Župančičeva Čaša opojnosti. Konča pa se z letom 1918, s smrtjo Cankarja in koncem prve svetovne vojne.
Nova romantika: obnova »stare« romantike z začetka 19. stol., njene domišljije, čustev in oblik, vendar z novim zagonom in v skladu s spremenjenimi razmerami. Dekadenca: umetniška smer, za katero je značilen pretiran individualizem, čaščenje oblike in umetnosti zaradi nje same. Človek je prenasičen, duševno utrujen in beži od stvarnosti v svet umetnosti. Vlada mračno razpoloženje. Simbolizem: umetniška smer, ki za izrazno sredstvo uporablja simbole, oziroma podobe, ki pa so dvoumni in nejasni.
Moderna je po romantiki druga velika doba slovenske književnosti. V obdobju dvajsetih let je dala vrhunska dela v liriki, epiki in dramatiki oz. poeziji, prozi in dramatiki. Ustvarila je pomembno književno kritiko in esejistiko.
== Epika oz. proza ==
Najpomembnejši ustvarjalci so bili [[Ivan Cankar]], [[Izidor Cankar]], [[Fran Saleški Finžgar]], [[Fran Milčinski]], [[Zofka Kveder]] in [[Ksaver Meško]]. S Cankarjem je slovenska proza prvič dosegla svetovni vrh. Pripovedništvo je bilo sicer še vedno zelo realistično in naturalistično, npr. pri Kvedrovi, Finžgarju,... Pojavljalo se je novo, novoromantično pripovedništvo, v katerem je bil najpomembnejši Cankar, ki je v pripovedništvo vnašal čustvenost, domišljijo in pogosto [[lirski značaj]]. Včasih se je pojavila [[dekadenčna proza]], posebno pri temah, ki predstavljajo bolestna razpoloženja, patološko duševna stanja in estetsko prefinjene pojave. [[Simbolistična proza]] se je pojavljala zlasti tam, kjer je bil slog sicer [[impresionizem|impresionističen]], a simboli niso bili težki, nejasni, nerazumljivi in namesto simbolov je tudi [[Ivan Cankar|Cankar]] (kot najizrazitejši [[simbolizem|simbolist]]) ljubil [[alegorija|alegorije]] in [[prispodoba|prispodobe]]. Od zvrsti in vrst oz. oblik so bile v prozi moderne priljubljene predvsem [[črtice]], [[novele]] in [[povesti]], razvil pa se je tudi [[roman]].
Razpon tem in motivov je bil zelo širok, mnogo obsežnejši kot v obdobju med [[romantika|romantiko]] in [[realizem|realizmom]]. Pojavljale so se ljubezenske snovi, socialni problemi, politične in moralne [[satira|satire]]. Med glavnimi vprašanji literature tistega časa najdemo vprašanja [[izseljevanje|izseljevanja]], položaja ženske, vloge umetnika in umetnosti, slovenske nacionalne ogroženosti, vojne, smrti, deloma tudi revolucije. Brezčasnost v prozi je dosegel [[Ivan Cankar]].
== Dramatika ==
Dramatika se je zelo razvila in prinesla vse dramatske zvrsti oz. vrste: [[tragedija|tragedije]], [[komedija|komedije]], [[resnobna drama|resnobne drame]], [[farsa|farse]] in tudi prve primere ljudskih iger, ki jih je pisal predvsem [[Fran Saleški Finžgar]]. Z Ivanom Cankarjem je dramatika dosegla evropski nivo.
V tem času je literatura postala povsem nova, pomembna je postala duša. Z modernimi [[Leposlovje|leposlovnimi]] tokovi so se slovenski literati srečali na [[Dunaj]]u, od koder so jih prinesli v slovensko literaturo. V tem času sta bili pomembni dve [[založba|založbi]], ki sta izdajali dela literatov moderne: [[Schwentnerjeva založba]] in [[Kleimayr-Bambergova založba]].
Začetek 20. stoletja je na Slovenskem pomenil velik razcvet tudi drugih vej umetnosti, in sicer [[Slikarstvo|slikarstva]], [[glasba|glasbe]] in [[arhitektura|arhitekture]]. Med arhitekti sta bila najpomembnejša [[Jože Plečnik|Plečnik]] in [[Maks Fabiani]]; med slikarji [[impresionizem|impresionisti]] [[Rihard Jakopič]], [[Matija Jama]], [[Matej Sternen]], [[Ivan Grohar]]; med glasbeniki [[Aleksander Lajovic]], [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]].
= Glej tudi =
*[[Kaj je razsvetljenstvo (Foucault)#Drža modernosti kot grški ethos|Drža modernosti pri Baudelairu]]
*[[postmodernizem]]
[[Kategorija:Slovenska književnost]]
[[Kategorija:Slovenska moderna]]
5w5261r5y5wdi7lg9bnmohleer0smfk
Djekše
0
82467
5722742
5364322
2022-07-22T19:29:39Z
Yerpo
8417
disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Town AT|
name=Diex|
name_local=Djekše|
image_photo = Diex Ost-Ansicht des Ortes 01112011 206.jpg|
image_coa = Wappen at diex.png|
image_map = |
state = Koroška |
regbzk = |
district = [[Okraj Velikovec|Velikovec]]|
population =863|
population_as_of = 2001|
population_ref =|
pop_dens = |
area = 54,9|
elevation = 1159|
lat_deg=46|
lat_min=45|
lat_hem=N|
lon_deg=14|
lon_min=37|
lon_hem=E|
postal_code = 9103|
area_code =04231|
mayor = Anton Napetschnig|
website = [http://www.sonnenort-diex.at www.sonnenort-diex.at]|
}}
'''Djekše''' ([[Nemščina|nemško]] ''Diex'') je najsevernejša razložena vas na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]], ki velja za severno mejno naselje [[Koroški Slovenci|slovenske narodne skupnosti]]. Leta [[2001]] se je ob popisu za [[Slovenci|Slovence]] izreklo 6,8 % občanov (od skupnega števila 895 občanov), leta 1951 pa 46,1 %. V začetku 20. stol. je bilo prebivalstvo v kraju še povsem slovensko, sedaj pa so Djekše skupaj s sosednjima naseljema [[Kneža, Koroška|Knežo]] (''Grafenbach'') in [[Krčanje|Krčanjami]] (''Greutscach'') najbolj izpostavljeni kraji na slovenski severni narodnostni meji.
== Geografija ==
=== Lega ===
Naselje leži na 1159 [[mnm]], na južnem pobočju [[Svinška planina|Svinške planine]] (nemško ''Saualpe''), visoko nad dolino [[Podjuna|Podjune]], 14 [[km]] [[sever]]no od [[Velikovec|Velikovca]]. Občina se razprostira na 54,9 [[kvadratni kilometer|km²]] velikem področju. Djekše so privlačen [[turizem|turistični]] kraj, z okoli 2000 sončnimi urami letno.
=== Razdelitev občine ===
Občina je razdeljena na štiri katastrske občine: Dješka gora (''Diexerberg''), [[Kneža, Koroška|Kneža]] (''Grafenbach''), Vovbrska gora (''Haimburgerberg'') in Zgornje Krčanje (''Obergreutschach''). Na ozemlju občine se nahajajo sledeča naselja:
* Djekše (''Diex''), 374 prebivalcev (stanje 2001)
* Hudi kraj (''Bösenort''), 82 prebivalcev
* [[Kneža, Koroška|Kneža]] (''Grafenbach''), 114
* Šmihelska gora (''Michaelerberg''), 5
* Tolsti Vrh (''Großenegg''), 51
* Vovbrska gora (''Haimburgerberg''), 158
* Zgornje Krčanje (''Obergreutschach''), 79
== Zgodovina ==
[[Slika:Diex Wehrkirche 01.jpg|thumb|Župnijska cerkev Sv. Martina v Djekšah]]
Djekše se v stari darilni listini [[Arnulf Koroški|kralja Arnulfa]] prvič omenjajo leta [[895]] kot '''''mons Diehse'''''.
[[župnijska cerkev]] ''[[Sveti Martin|Sv. Martina]]'' se v pisnih virih prvič omenja leta [[1168]].
V 15. stoletju, za časa [[turški vpadi|turških vpadov]] v [[Slovenske dežele]], so domačini župnijsko cerkev Sv. Martina v Djekšah in takratno podružnično cerkev [[Marija Magdalena|Sv. Marije Magdalene]] v Kneži preuredili v [[tabor (fortifikacija)|taborski cerkvi]]. Obe cerkvi sta s svojim mogočnim obzidjem, strelnimi linami in prostori za hrambo živine odločilno prispevali k obrambi lokalnega prebivalstva pred Turki in sta še danes odlično ohranjeni.
Samostojna civilna občina Djekše je bila ustanovljena leta 1865 po obsežnih političnih spremembah v [[Habsburžani|Habsburškem cesarstvu]] sredi 19. stoletja. Ustanovljena je bila z združitvijo občin Dješka gora (''Diexerberg'') in Vovbrska gora (''Haimburgerberg''), ki sta na tem področju obstajali že od leta 1850.
Celotno ozemlje občine Djekše je bilo vse do konca [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]] izrazito [[Koroški Slovenci|slovensko]], o čemer pričajo tudi uradni popisi prebivalstva tistega časa. Ob [[Koroški plebiscit|Koroškem plebiscitu]] leta 1920 je bila občina Djekše vključena v plebiscitno ''cono A'', občani pa so takrat s 65% glasov za in 35% proti glasovali za ohranitev nedeljene Koroške znotraj republike [[Avstrija|Avstrije]].<ref>http://www.skupnost.at/de/2010/09/zum-90-jahrestag-der-karntner-volksabstimmung-%E2%80%93-nuchtern-betrachtet/</ref>
Za časa [[2. svetovna vojna|2. svetovne vojne]] so se v okolici Djekš, kakor tudi na celotnem [[slovenščina|slovensko]] govorečem južnem pobočju [[Svinška planina|Svinške planine]], organizirale [[partizani|partizanske]] enote, ki so se borile proti [[nacizem|nacistični]] okupaciji Koroške.
Meje občine so se ponovno spremenile leta 1973, ko so ji bili priključeni posamezni deli razpuščene občine Vovbre (''Haimburg'') in občine [[Grebinj]].
== Prebivalstvo ==
=== Zgodovinska slika ===
Po zadnjem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]] popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 88% prebivalcev takratne občine Djekše navedlo [[slovenščina|slovenščino]] kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.<ref>Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank</ref>
{| class="wikitable sortable"
|-
! Občina
! Število slovensko govorečih 1910
! Število nemško govorečih 1910
|-
| Djekše/Diex
| 1404 (88%)
| 197 (12%)
|-
|}
{| class="wikitable"
|-
! Naselje
! Število prebivalcev 1991
! Odstotek Slovencev 1991
! Odstotek Slovencev 1951
|-
| Vovbrska gora/Haimburgerberg
| 177
| 24.9%
| 86.9%
|-
| Hudi kraj/Bösenort
| 91
| 14.3%
| 30.4%
|-
| Tolsti Vrh/Grossenegg
| 53
| 17%
| 96.3%
|-
| Kneža/Grafenbach
| 130
| 10.8%
| 12.3%
|}
===Danes===
Po popisu iz leta 2001 ima občina Djekše 863 prebivalcev, od tega jih ima 99,2% [[Avstrija|avstrijsko]] državljanstvo. 6,8% prebivalcev občine se izreka za pripadnike [[Koroški Slovenci|slovenske]] narodne skupnosti.
K [[katolicizem|rimo-katoliški]] veroizpovedi se prišteva 97% prebivalstva občine. Brez uradne veroizpovedi sta 2%.
== Kultura in znamenitosti ==
Na področju občine Djekše sta znameniti predvsem obe lepo ohranjeni taborni cerkvi, v Djekšah in Kneži, ki štejeta med najbolje ohranjene v celotnem slovenskem etničnem prostoru.
[[Župnijska cerkev]] Sv. Martina v Djekšah je bila v [[barok|baročnem]] slogu preurejena sredi 18. stol., vendar je njena osnova mnogo starejša in izrazito [[gotika|poznogotska]]. Cerkev in [[pokopališče]], kjer so ohranjeni še mnogi slovenski nagrobni napisi, obdaja velik protiturški [[tabor (fortifikacija)|tabor]] z dvema okroglima [[obrambni stolp|stolpoma]], na katerih je letnica [[1535]]. Znotraj okoli 5 [[m]] visokega [[obrambni zid|obzidja]] je lesen obrambni hodnik s strelnimi linami. Hodnik je zaradi zaščite pred zažigalnimi puščicami pokrit s [[skrilj]]em. V notranjosti cerkve se nahajajo upodobitve [[Križev pot|Križevega potu]] z napisi v slovenskem jeziku.
Cerkev Sv. Marije Magdalene v Kneži se v pisnih virih prvič omenja leta 1307. Leta 1377 se omenja kot [[podružnična cerkev]] župnije Sv. Martina v Djekšah, v samostojno župnijo pa je Kneža povzdignjena sredi 18. stoletja. S taborskim obzidjem, ki sega v višino preko 3 metre, je bila cerkev obdana med letoma 1487 in 1532. Na notranji strani obzidja se nahaja lesen obrambni hodnik s strelnimi nišami, okoli cerkve pa je urejeno vaško pokopališče.
Celotna občina Djekše je sicer pestro posejana z mnogimi drugimi kulturno-zgodovinskimi spomeniki, ki so tudi za slovensko kulturno dediščino izjemnega pomena.
<gallery>
Slika:Diex Wehranlage und Friedhof 15062004 02.jpg|Pokopališče na Djekšah, obdano s taborskim obzidjem in obrambnim hodnikom
Slika:Diex Wehranlage Nordportal Supraporte 1535 15062004 5914.jpg|Zaključni kamen nad vhodom v obzidje, z letnico 1535
Slika:Diex Wehranlage N-Portal Supraporte Relief einer Schwurhand 15062004 01.jpg|grb nad portalom
</gallery>
== Politika ==
=== Občinski svet ===
Občinski svet občine Djekše sestoji iz 11 članov in po občinskih volitvah leta 2009 zaseda v naslednji sestavi :<ref>[http://info.ktn.gv.at/grwahl2009/GR2009_20802.html Amt der Kärntner Landesregierung], abgerufen 18. März 2009.</ref>
* 5 Avstrijska Ljudska Stranka (ÖVP)
* 3 Socialdemokratska Stranka Avstrije (SPÖ)
* 3 Avstrijski Svobodnjaki (FPÖ)
Neposredno izvoljeni župan je Anton Napetschnig (ÖVP).<ref>[http://info.ktn.gv.at/bgmstichwahl2009/BS2009_Diex.html Amt der Kärntner Landesregierung], abgerufen 18. März 2009.</ref>
=== Grb ===
[[Slika:Wappen at diex.png|60px]]
Grb občine Djekše prikazuje znamenita in lahko prepoznavna stolpa župnijske cerkve Sv. Martina, v zlati barvi na modrem ozadju.
Motiv dvojnih stolpov taborske cerkve je bil prisoten v žigu občine Djekše že dolgo pred uradno podelitvijo grba.
Grb in zastava sta bila občini podeljena 22. oktobra 1969. Zastava je modro-rumeno-črna, z vključenim grbom.
== Viri ==
{{reflist}}
== Literatura ==
* {{navedi knjigo |author=Gabrielle Russwurm-Biró|display-authors=etal |year=2001 |title=Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten |edition=3|publisher=Dunaj : Schroll |isbn=3-7031-0712-X |cobiss=512358028 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Matthias Kapeller |year=2001 |title=Kirchen, Klöster und Kultur - Begegnungsräume in Kärnten |publisher=Verlag Carinthia, Klagenfurt |isbn=3-85378-539-5 |cobiss=116044800 |pages=}}
* Robert Wlattnig: ''Diex - Sonnendorf auf der Saualpe. Von der mittelalterlichen Kirchenburg zu modernen Tourismusgemeinde.'' Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1996 (2. Aufl.), ISBN 3-8536-6808-9
* Herta Mauerer-Lausegger: ''Die Mundart von Diex / Dejkše. Eine zweisprachige Videodokumentation''. In: Wechselbeziehungen zwischen slawischen Sprachen, Literaturen und Kulturen in Vergangenheit und Gegenwart. Innsbruck 1996.
== Spletne povezave ==
{{commons|Diex}}
* [http://www.sonnenort-diex.at Gemeinde Diex]
{{StatistikAustria|20802}}
== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Avstriji]]
* [[Koroški Slovenci]]
{{Južna Koroška (Avstrija)}}
{{Podjuna}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Naselja v Zvezni deželi Koroška]]
mqev2p5w482hviybc4lfpf8eeyr9sow
5722775
5722742
2022-07-22T20:13:51Z
A09090091
188929
-np
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Town AT|
name=Diex|
name_local=Djekše|
image_photo = Diex Ost-Ansicht des Ortes 01112011 206.jpg|
image_coa = Wappen at diex.png|
image_map = |
state = Koroška |
regbzk = |
district = [[Okraj Velikovec|Velikovec]]|
population =863|
population_as_of = 2001|
population_ref =|
pop_dens = |
area = 54,9|
elevation = 1159|
lat_deg=46|
lat_min=45|
lat_hem=N|
lon_deg=14|
lon_min=37|
lon_hem=E|
postal_code = 9103|
area_code =04231|
mayor = Anton Napetschnig|
website = [http://www.sonnenort-diex.at www.sonnenort-diex.at]|
}}
'''Djekše''' ([[Nemščina|nemško]] ''Diex'') je najsevernejša razložena vas na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]], ki velja za severno mejno naselje [[Koroški Slovenci|slovenske narodne skupnosti]]. Leta 2001 se je ob popisu za [[Slovenci|Slovence]] izreklo 6,8 % občanov (od skupnega števila 895 občanov), leta 1951 pa 46,1 %. V začetku 20. stol. je bilo prebivalstvo v kraju še povsem slovensko, sedaj pa so Djekše skupaj s sosednjima naseljema [[Kneža, Koroška|Knežo]] (''Grafenbach'') in [[Krčanje|Krčanjami]] (''Greutscach'') najbolj izpostavljeni kraji na slovenski severni narodnostni meji.
== Geografija ==
=== Lega ===
Naselje leži na 1159 [[mnm]], na južnem pobočju [[Svinška planina|Svinške planine]] (nemško ''Saualpe''), visoko nad dolino [[Podjuna|Podjune]], 14 km severno od [[Velikovec|Velikovca]]. Občina se razprostira na 54,9 km² velikem področju. Djekše so privlačen [[turizem|turistični]] kraj, z okoli 2000 sončnimi urami letno.
=== Razdelitev občine ===
Občina je razdeljena na štiri katastrske občine: Dješka gora (''Diexerberg''), [[Kneža, Koroška|Kneža]] (''Grafenbach''), Vovbrska gora (''Haimburgerberg'') in Zgornje Krčanje (''Obergreutschach''). Na ozemlju občine se nahajajo sledeča naselja:
* Djekše (''Diex''), 374 prebivalcev (stanje 2001)
* Hudi kraj (''Bösenort''), 82 prebivalcev
* [[Kneža, Koroška|Kneža]] (''Grafenbach''), 114
* Šmihelska gora (''Michaelerberg''), 5
* Tolsti Vrh (''Großenegg''), 51
* Vovbrska gora (''Haimburgerberg''), 158
* Zgornje Krčanje (''Obergreutschach''), 79
== Zgodovina ==
[[Slika:Diex Wehrkirche 01.jpg|thumb|Župnijska cerkev Sv. Martina v Djekšah]]
Djekše se v stari darilni listini [[Arnulf Koroški|kralja Arnulfa]] prvič omenjajo leta 895 kot '''''mons Diehse'''''.
[[župnijska cerkev]] [[Sveti Martin|Sv. Martina]] se v pisnih virih prvič omenja leta 1168.
V 15. stoletju, za časa [[turški vpadi|turških vpadov]] v [[Slovenske dežele]], so domačini župnijsko cerkev Sv. Martina v Djekšah in takratno podružnično cerkev [[Marija Magdalena|Sv. Marije Magdalene]] v Kneži preuredili v [[tabor (fortifikacija)|taborski cerkvi]]. Obe cerkvi sta s svojim mogočnim obzidjem, strelnimi linami in prostori za hrambo živine odločilno prispevali k obrambi lokalnega prebivalstva pred Turki in sta še danes odlično ohranjeni.
Samostojna civilna občina Djekše je bila ustanovljena leta 1865 po obsežnih političnih spremembah v [[Habsburžani|Habsburškem cesarstvu]] sredi 19. stoletja. Ustanovljena je bila z združitvijo občin Dješka gora (''Diexerberg'') in Vovbrska gora (''Haimburgerberg''), ki sta na tem področju obstajali že od leta 1850.
Celotno ozemlje občine Djekše je bilo vse do konca [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]] izrazito [[Koroški Slovenci|slovensko]], o čemer pričajo tudi uradni popisi prebivalstva tistega časa. Ob [[Koroški plebiscit|Koroškem plebiscitu]] leta 1920 je bila občina Djekše vključena v plebiscitno ''cono A'', občani pa so takrat s 65% glasov za in 35% proti glasovali za ohranitev nedeljene Koroške znotraj republike [[Avstrija|Avstrije]].<ref>http://www.skupnost.at/de/2010/09/zum-90-jahrestag-der-karntner-volksabstimmung-%E2%80%93-nuchtern-betrachtet/</ref>
Za časa [[2. svetovna vojna|2. svetovne vojne]] so se v okolici Djekš, kakor tudi na celotnem slovensko govorečem južnem pobočju [[Svinška planina|Svinške planine]], organizirale [[partizani|partizanske]] enote, ki so se borile proti [[nacizem|nacistični]] okupaciji Koroške.
Meje občine so se ponovno spremenile leta 1973, ko so ji bili priključeni posamezni deli razpuščene občine Vovbre (''Haimburg'') in občine [[Grebinj]].
== Prebivalstvo ==
=== Zgodovinska slika ===
Po zadnjem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]] popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 88% prebivalcev takratne občine Djekše navedlo [[slovenščina|slovenščino]] kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.<ref>Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank</ref>
{| class="wikitable sortable"
|-
! Občina
! Število slovensko govorečih 1910
! Število nemško govorečih 1910
|-
| Djekše/Diex
| 1404 (88%)
| 197 (12%)
|-
|}
{| class="wikitable"
|-
! Naselje
! Število prebivalcev 1991
! Odstotek Slovencev 1991
! Odstotek Slovencev 1951
|-
| Vovbrska gora/Haimburgerberg
| 177
| 24.9%
| 86.9%
|-
| Hudi kraj/Bösenort
| 91
| 14.3%
| 30.4%
|-
| Tolsti Vrh/Grossenegg
| 53
| 17%
| 96.3%
|-
| Kneža/Grafenbach
| 130
| 10.8%
| 12.3%
|}
===Danes===
Po popisu iz leta 2001 ima občina Djekše 863 prebivalcev, od tega jih ima 99,2% [[Avstrija|avstrijsko]] državljanstvo. 6,8% prebivalcev občine se izreka za pripadnike [[Koroški Slovenci|slovenske]] narodne skupnosti.
K [[katolicizem|rimo-katoliški]] veroizpovedi se prišteva 97% prebivalstva občine. Brez uradne veroizpovedi sta 2%.
== Kultura in znamenitosti ==
Na področju občine Djekše sta znameniti predvsem obe lepo ohranjeni taborni cerkvi, v Djekšah in Kneži, ki štejeta med najbolje ohranjene v celotnem slovenskem etničnem prostoru.
[[Župnijska cerkev]] Sv. Martina v Djekšah je bila v [[barok|baročnem]] slogu preurejena sredi 18. stol., vendar je njena osnova mnogo starejša in izrazito [[gotika|poznogotska]]. Cerkev in [[pokopališče]], kjer so ohranjeni še mnogi slovenski nagrobni napisi, obdaja velik protiturški [[tabor (fortifikacija)|tabor]] z dvema okroglima [[obrambni stolp|stolpoma]], na katerih je letnica 1535. Znotraj okoli 5 m visokega [[obrambni zid|obzidja]] je lesen obrambni hodnik s strelnimi linami. Hodnik je zaradi zaščite pred zažigalnimi puščicami pokrit s [[skrilj]]em. V notranjosti cerkve se nahajajo upodobitve [[Križev pot|Križevega potu]] z napisi v slovenskem jeziku.
Cerkev Sv. Marije Magdalene v Kneži se v pisnih virih prvič omenja leta 1307. Leta 1377 se omenja kot [[podružnična cerkev]] župnije Sv. Martina v Djekšah, v samostojno župnijo pa je Kneža povzdignjena sredi 18. stoletja. S taborskim obzidjem, ki sega v višino preko 3 metre, je bila cerkev obdana med letoma 1487 in 1532. Na notranji strani obzidja se nahaja lesen obrambni hodnik s strelnimi nišami, okoli cerkve pa je urejeno vaško pokopališče.
Celotna občina Djekše je sicer pestro posejana z mnogimi drugimi kulturno-zgodovinskimi spomeniki, ki so tudi za slovensko kulturno dediščino izjemnega pomena.
<gallery>
Slika:Diex Wehranlage und Friedhof 15062004 02.jpg|Pokopališče na Djekšah, obdano s taborskim obzidjem in obrambnim hodnikom
Slika:Diex Wehranlage Nordportal Supraporte 1535 15062004 5914.jpg|Zaključni kamen nad vhodom v obzidje, z letnico 1535
Slika:Diex Wehranlage N-Portal Supraporte Relief einer Schwurhand 15062004 01.jpg|grb nad portalom
</gallery>
== Politika ==
=== Občinski svet ===
Občinski svet občine Djekše sestoji iz 11 članov in po občinskih volitvah leta 2009 zaseda v naslednji sestavi :<ref>[http://info.ktn.gv.at/grwahl2009/GR2009_20802.html Amt der Kärntner Landesregierung], abgerufen 18. März 2009.</ref>
* 5 Avstrijska Ljudska Stranka (ÖVP)
* 3 Socialdemokratska Stranka Avstrije (SPÖ)
* 3 Avstrijski Svobodnjaki (FPÖ)
Neposredno izvoljeni župan je Anton Napetschnig (ÖVP).<ref>[http://info.ktn.gv.at/bgmstichwahl2009/BS2009_Diex.html Amt der Kärntner Landesregierung], abgerufen 18. März 2009.</ref>
=== Grb ===
[[Slika:Wappen at diex.png|60px]]
Grb občine Djekše prikazuje znamenita in lahko prepoznavna stolpa župnijske cerkve Sv. Martina, v zlati barvi na modrem ozadju.
Motiv dvojnih stolpov taborske cerkve je bil prisoten v žigu občine Djekše že dolgo pred uradno podelitvijo grba.
Grb in zastava sta bila občini podeljena 22. oktobra 1969. Zastava je modro-rumeno-črna, z vključenim grbom.
== Viri ==
{{reflist}}
== Literatura ==
* {{navedi knjigo |author=Gabrielle Russwurm-Biró|display-authors=etal |year=2001 |title=Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten |edition=3|publisher=Dunaj : Schroll |isbn=3-7031-0712-X |cobiss=512358028 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Matthias Kapeller |year=2001 |title=Kirchen, Klöster und Kultur - Begegnungsräume in Kärnten |publisher=Verlag Carinthia, Klagenfurt |isbn=3-85378-539-5 |cobiss=116044800 |pages=}}
* Robert Wlattnig: ''Diex - Sonnendorf auf der Saualpe. Von der mittelalterlichen Kirchenburg zu modernen Tourismusgemeinde.'' Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1996 (2. Aufl.), ISBN 3-8536-6808-9
* Herta Mauerer-Lausegger: ''Die Mundart von Diex / Dejkše. Eine zweisprachige Videodokumentation''. In: Wechselbeziehungen zwischen slawischen Sprachen, Literaturen und Kulturen in Vergangenheit und Gegenwart. Innsbruck 1996.
== Spletne povezave ==
{{commons|Diex}}
* [http://www.sonnenort-diex.at Gemeinde Diex]
{{StatistikAustria|20802}}
== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Avstriji]]
* [[Koroški Slovenci]]
{{Južna Koroška (Avstrija)}}
{{Podjuna}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Naselja v Zvezni deželi Koroška]]
ku2at7pj0zc5zrsulzrg8chsn81p9n9
Kraški ovčar
0
85783
5722877
5578170
2022-07-23T10:47:44Z
A09090091
188929
[[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Ovčarji]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni4|pasmi psov kraški ovčar|glasbeno skupino s tem imenom|Kraški ovčarji}}
{{Pasma psov
| name = Kraški ovčar
| image = Owczarek kraski g756.jpg
| country = [[Slovenija]]
| altname = kraševec</br>Karst Shepherd Dog
|maleweight = 30-42 kg
|femaleweight = 25-37 kg
|maleheight = 57-63 cm
|femaleheight = 54-60 cm
|coat = bogata krovna ravna dlaka, z gosto podlanko (posebej pozimi)
|color = železno siva
|litter_size =
|life_span = do 15 let, povprečno 12 let.
| fcigroup = 2
| fcisection = 2
| fcinum = 278
| fcistd = http://www.dogdomain.com/FCI/fcistandards/fci-278.htm
}}<!-- Konec predloge -->
'''Kraški ovčar''' ali '''kraševec''' je edina [[slovenska avtohtona pasma]] psa.
== Zunanjost ==
Kraševci so srednje veliki [[Mišica|mišičasti]] pastirski [[Pes|psi]], z gosto in bujno železno sivo [[Dlaka|dlako]], dolgo okoli 10 centimetrov. Imajo prijazen in rahlo otožen pogled.
== Izvor ==
Od kod so prišli predniki kraških ovčarjev, ni povsem znano. Ena vodilnih teorij je, da so se kraševci razvili iz pasme ''[[canis molosus]]'', ki naj bi se razvila iz [[Azija|Azijskih]] psov, ki so jih v [[Evropa|Evropo]] pripeljali [[Grčija|Grki]]. Iz pasme ''canis molosus'' naj bi se poleg kraševca razvil tudi [[šarplaninec]], [[grški ovčar]] in drugi.
Druga teorija pravi, da so predniki današnjih kraševcev prišli iz [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]], čeprav v [[Italija|Italiji]] prevladuje teorija, da so njihovi pastirski psi prišli iz [[vzhod]]a.
Najmanj raziskana teorija pa pravi, da so prednike kraševcev prinesli [[Slovani]] izza [[Uralsko gorovje|Urala]].
== Zgodovina ==
Že [[Janez Vajkard Valvasor]] je v knjigi [[Slava vojvodine Kranjske]] opisoval močne in neustrašne pse, ki so jih gojili ob reki [[Pivka|Pivki]]. Ta zapis je najbolj trden dokaz, da so kraševci živeli na našem ozemlju že pred več stoletji. Prvotno so kraševce imenovali istrski ovčarji, vendar je po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] [[Istra]] pripadla Italiji, zato so ga slovenski [[kinolog]]i preimenovali v ilirski ovčar. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so ime ilirski ovčar uporabljali za dve pasmi: šarplaninca in kraševca. Čeprav sta si pasmi po zunanjosti podobni, zdaj obe priznavajo kot samostojno pasmo. Po drugi svetovni vojni so lahko slovenski kinologi našteli le 44 kraševcev. Današnjo pasmo so mednarodni kinologi priznali leta [[1968]] pod imenom kraševec.
== Značaj ==
Kraški ovčar je po značaju [[Pastirski pes|pastirski]] in ne [[ovčarski pes]], zato se zanje v Sloveniji od leta [[2001]] naprej uporablja ime kraševec, v mednarodni kinologiji pa je še vedno v uporabi ime kraški ovčar. Pastirski psi se od ovčarskih bistveno razlikujejo po tem, da je (bila) naloga ovčarskih psov zganjati vso [[Čreda|čredo]] skupaj, zato so živahni in večinoma niso tako dobri čuvaji, medtem ko pastirski psi večinoma »lenarijo« in so ves čas budni, pozorni in pripravljeni odreagirati na nevarnost črede, kot so [[volk]]ovi, potepuški psi in dandanes, ko se uporablja kot družinski pes, na tatove.
Kraški ovčarji popolnoma ustrezajo kriterijem za pastirskega psa: do svoje družine obnašajo dobrodušno, umirjeno in se nanjo zelo navežejo. Do tujcev se obnašajo nezaupljivo, vendar ko enkrat spoznajo krog rednih obiskovalcev in prijateljev, se bodo tudi do njih obnašali prijazno. Zato npr. le redko lajajo na poštarja, saj se ga navadijo. Kraševec ima zelo rad [[otrok]]e.
Je inteligenten pes, ki je moral, ko je čuval črede, sam presoditi situacijo, zato je suveren pes, ki se človeku ne bo nikoli popolnoma podredil, vendar ga lahko z dosledno vzgojo naučimo poslušnosti.
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Kraški ovčar}}
* [http://www.dlvkos.si/ Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije ]
* [http://www.mojpes.net/modules/pasme/index.php?id=144 mojpes.net Kraški ovčar]
* [http://www.bfro.uni-lj.si/ubu/apex/f?p=103:3:1808856752036015::NO Informacijski sistem za KO]
{{Slovenske pasme domačih živali}}
[[Kategorija:Ovčarji|Kraševec]]
[[Kategorija:Slovenske avtohtone pasme]]
e7nwa2jczsvbfco7gmqfainyb2rj5rl
5722897
5722877
2022-07-23T11:42:57Z
Ljuba brank
92351
/* Zunanjost */ np
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni4|pasmi psov kraški ovčar|glasbeno skupino s tem imenom|Kraški ovčarji}}
{{Pasma psov
| name = Kraški ovčar
| image = Owczarek kraski g756.jpg
| country = [[Slovenija]]
| altname = kraševec</br>Karst Shepherd Dog
|maleweight = 30-42 kg
|femaleweight = 25-37 kg
|maleheight = 57-63 cm
|femaleheight = 54-60 cm
|coat = bogata krovna ravna dlaka, z gosto podlanko (posebej pozimi)
|color = železno siva
|litter_size =
|life_span = do 15 let, povprečno 12 let.
| fcigroup = 2
| fcisection = 2
| fcinum = 278
| fcistd = http://www.dogdomain.com/FCI/fcistandards/fci-278.htm
}}<!-- Konec predloge -->
'''Kraški ovčar''' ali '''kraševec''' je edina [[slovenska avtohtona pasma]] psa.
== Zunanjost ==
Kraševci so srednje veliki [[Mišica|mišičasti]] [[pastirski psi]], z gosto in bujno železno sivo [[Dlaka|dlako]], dolgo okoli 10 centimetrov. Imajo prijazen in rahlo otožen pogled.
== Izvor ==
Od kod so prišli predniki kraških ovčarjev, ni povsem znano. Ena vodilnih teorij je, da so se kraševci razvili iz pasme ''[[canis molosus]]'', ki naj bi se razvila iz [[Azija|Azijskih]] psov, ki so jih v [[Evropa|Evropo]] pripeljali [[Grčija|Grki]]. Iz pasme ''canis molosus'' naj bi se poleg kraševca razvil tudi [[šarplaninec]], [[grški ovčar]] in drugi.
Druga teorija pravi, da so predniki današnjih kraševcev prišli iz [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]], čeprav v [[Italija|Italiji]] prevladuje teorija, da so njihovi pastirski psi prišli iz [[vzhod]]a.
Najmanj raziskana teorija pa pravi, da so prednike kraševcev prinesli [[Slovani]] izza [[Uralsko gorovje|Urala]].
== Zgodovina ==
Že [[Janez Vajkard Valvasor]] je v knjigi [[Slava vojvodine Kranjske]] opisoval močne in neustrašne pse, ki so jih gojili ob reki [[Pivka|Pivki]]. Ta zapis je najbolj trden dokaz, da so kraševci živeli na našem ozemlju že pred več stoletji. Prvotno so kraševce imenovali istrski ovčarji, vendar je po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] [[Istra]] pripadla Italiji, zato so ga slovenski [[kinolog]]i preimenovali v ilirski ovčar. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so ime ilirski ovčar uporabljali za dve pasmi: šarplaninca in kraševca. Čeprav sta si pasmi po zunanjosti podobni, zdaj obe priznavajo kot samostojno pasmo. Po drugi svetovni vojni so lahko slovenski kinologi našteli le 44 kraševcev. Današnjo pasmo so mednarodni kinologi priznali leta [[1968]] pod imenom kraševec.
== Značaj ==
Kraški ovčar je po značaju [[Pastirski pes|pastirski]] in ne [[ovčarski pes]], zato se zanje v Sloveniji od leta [[2001]] naprej uporablja ime kraševec, v mednarodni kinologiji pa je še vedno v uporabi ime kraški ovčar. Pastirski psi se od ovčarskih bistveno razlikujejo po tem, da je (bila) naloga ovčarskih psov zganjati vso [[Čreda|čredo]] skupaj, zato so živahni in večinoma niso tako dobri čuvaji, medtem ko pastirski psi večinoma »lenarijo« in so ves čas budni, pozorni in pripravljeni odreagirati na nevarnost črede, kot so [[volk]]ovi, potepuški psi in dandanes, ko se uporablja kot družinski pes, na tatove.
Kraški ovčarji popolnoma ustrezajo kriterijem za pastirskega psa: do svoje družine obnašajo dobrodušno, umirjeno in se nanjo zelo navežejo. Do tujcev se obnašajo nezaupljivo, vendar ko enkrat spoznajo krog rednih obiskovalcev in prijateljev, se bodo tudi do njih obnašali prijazno. Zato npr. le redko lajajo na poštarja, saj se ga navadijo. Kraševec ima zelo rad [[otrok]]e.
Je inteligenten pes, ki je moral, ko je čuval črede, sam presoditi situacijo, zato je suveren pes, ki se človeku ne bo nikoli popolnoma podredil, vendar ga lahko z dosledno vzgojo naučimo poslušnosti.
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Kraški ovčar}}
* [http://www.dlvkos.si/ Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije ]
* [http://www.mojpes.net/modules/pasme/index.php?id=144 mojpes.net Kraški ovčar]
* [http://www.bfro.uni-lj.si/ubu/apex/f?p=103:3:1808856752036015::NO Informacijski sistem za KO]
{{Slovenske pasme domačih živali}}
[[Kategorija:Ovčarji|Kraševec]]
[[Kategorija:Slovenske avtohtone pasme]]
1td27rsc3ztd4c4qia0r7x6aqicojft
Mednarodna kinološka zveza
0
90230
5722900
5552074
2022-07-23T11:44:56Z
Ljuba brank
92351
/* Ovčarski in pastirski psi */ np
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox organization
|name = Mednarodna kinološka zveza<br>Fédération cynologique internationale
|image = File:FCI logo.svg
|size = 200px
|abbreviation = FCI
|motto = Za pse po svetu (''For Dogs Worldwide'').
|formation = 1911
|extinction =
|type = Združenje [[Kinologija|kinoloških]] društev
|status = Aktivna
|purpose =
|headquarters =
|location = [[Thuin]], [[Belgija]]
|region_served = Mednarodna
|membership =
|language =Francosko, angleško, nemško, špansko
|leader_title =
|leader_name =
|main_organ =
|parent_organization =
|affiliations =
|num_staff =
|num_volunteers =
|budget =
|website = http://www.fci.be/
|remarks =
}}
'''Mednarodna kinološka zveza''', s tujim izrazom '''Fédération Cynologique Internationale''' in s kratico '''FCI''', je svetovna organizacija, ki združuje vrsto nacionalnih [[Kinologija|kinoloških]] zvez<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Presentation of our organisation|url=http://www.fci.be/en/Presentation-of-our-organisation-4.html|website=www.fci.be|accessdate=2021-08-01}}</ref> in ima svoj sedež v [[Belgija|Belgiji]], v mestu [[Thuin]].<ref>https://www.iso.org/organization/9380.html</ref> FCI se deli na tri večje zveze (''Evropo'', ''Amerike in Karibe'' ter ''Azijo, Afriko in Oceanijo'') in vključuje 99 držav članic (s po eno organizacijo na državo).<ref name=":1" /> Med članicami Mednarodne kinološke zveze je tudi slovenska [[Kinološka zveza Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=FCI members and contract partners|url=http://www.fci.be/en/members/members.aspx?section=3#45|website=www.fci.be|accessdate=2021-07-30}}</ref>
FCI kot svoj cilj dojema vzpodbujanje in zaščito kinologije ter [[Čistopasemskost|čistopasemskosti]].<ref name=":2">{{Navedi splet|title=History of the FCI|url=http://www.fci.be/en/History-of-the-FCI-1.html|website=www.fci.be|accessdate=2021-08-01}}</ref> Trenutno Mednarodna kinološka zveza priznava 354 [[Pasja pasma|pasem]], od katerih je vsaka v lasti specifične države. Slednja je zadolžena za vzpostavitev pisnih [[Pasemski standard|pasemskih standardov]], ki jih nato uporabljajo kinološki sodniki na [[Pasja razstava|pasjih razstavah]], organiziranih s strani FCI, smernic pa se držijo tudi rejci čistokrvnih psov z rodovnikom.<ref name=":1" />
== Zgodovina ==
Mednarodna kinološka zveza je bila ustanovljena 22. maja leta 1911, ko so se med seboj povezale kinološke organizacije njenih ustanovnih članic: [[Nemčija]] (Kartell für das Deutsche Hundewesen in Die Delegierten-Commission), [[Avstrija]] (Osterreichischer Kynologenverband), [[Belgija]] (Société Royale Saint-Hubert), [[Francija]] (Société Centrale Canine de France) in [[Nizozemska]] (Raad van Beheer op Kynologisch Gebied in Nederland). Zveza je leta 1921 razpadla zaradi [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], a sta jo čez čas kinološki zvezi Belgije (Société Royale Saint-Hubert) in Francije (Société Centrale Canine de France) znova vzpostavili.<ref name=":2" />
== Klasifikacija po FCI ==
Mednarodna kinološka zveza (FCI) pasme psov uvršča v deset različnih skupin, ki so definirane na podlagi izgleda, značaja in uporabnosti psov. Nadalje se posamezne skupine deli na sekcije, ki združujejo podobne pasme. Vsaki priznani pasmi pripada svoja številka. FCI prepoznava naslednje skupine:<ref>{{Navedi splet|title=FCI Breeds Nomenclature|url=http://www.fci.be/en/nomenclature/|website=www.fci.be|accessdate=2021-07-30}}</ref><ref name=":0">{{Navedi knjigo|edition=1. predelana|title=Pasme psov od A do Ž|url=https://www.worldcat.org/oclc/780803976|publisher=Narava|date=2011|location=Olševek|isbn=978-961-6582-76-6|oclc=780803976|first=Alenka|last=Benedik|first2=Blaž|last2=Kavčič|first3=Marija,|last3=Kavčič|last4=Hegewald-Kawich|first4=Horst}}</ref>
* 1. skupina: [[Ovčarski pes|Ovčarski]] in [[Pastirski pes|pastirski psi]] (brez švicarskih planšarskih psov) (''Sheepdogs and Cattledogs except Swiss Cattledogs'')
* 2. skupina: [[Pinč|Pinči]], [[Šnavcer|šnavcerji]], [[Molos|molosi]] in [[Švicarski planšarski pes|švicarski planšarski psi]] (''Pinscher and Schnauzer - Molossoid and Swiss Mountain and Cattledogs'')
* 3. skupina: [[Terier|Terierji]] (''Terriers'')
* 4. skupina: [[Jazbečar|Jazbečarji]] (''Dachshunds'')
* 5. skupina: [[Špic|Špici]] in [[Pratipski pes|pratipski psi]] (''Spitz and primitive types'')
* 6. skupina: [[Gonič|Goniči]] in [[Krvosledec|krvosledci]] (''Scent hounds and related breeds'')
* 7. skupina: [[Ptičar|Ptičarji]] (''Pointing Dogs'')
* 8. skupina: [[Prinašalec|Prinašalci]], [[Šarivec|šarivci]] in [[Vodni pes|vodni psi]] (''Retrievers - Flushing Dogs - Water Dogs'')
* 9. skupina: [[Družni pes|Družni psi]] (''Companion and Toy Dogs'')
* 10. skupina: [[Hrt|Hrti]] (''Sighthounds'')
=== Ovčarski in pastirski psi ===
V 1. skupino spadajo večinoma srednje veliki do veliki delovni psi, ki so bili v preteklosti značilni predvsem za [[Živinoreja|živinorejce]]. Tem psom je bila naložena skrb za gojene živali (navadno [[Ovca|ovce]]). [[Pastirski psi|Pastirski]] in ovčarski psi so skrbeli za zaščito živine pred plenilci iz divjine in usmerjali rejene živali na pašne površine ter na tak način preprečevali neželeno tavanje ovac. Pse prve skupine poleg velikosti odlikujeta hitrost in vzdržljivost, ki sta v preteklosti igrali ključno vlogo pri tem, da so psi zmogli svoje delo opravljati dlje časa in jih živina ni utrudila. Bistveni lastnosti ovčarskih in pastirskih psov sta tudi ubogljivost (kajti rejci so od psov zahtevali skrbno varovanje svojih čred, ki jim psi nikakor niso smeli škoditi) in inteligenca (psi so morali biti sposobni doumeti osnovna načela pravilne paše in naganjanja živine). Danes se pašne pse redkeje uporablja za skrb živine, so pa pogosti kot družinski psi in psi spremljevalci (z izjemo nekaterih pasem, ki imajo izražen močan nagon po varovanju svoje lastniške družine in so zatorej lahko nevarni neznancem).<ref name=":0" />
FCI 1. skupino deli na dve sekciji; ''ovčarske pse'' (sekcija 1) in ''pastirske pse'' (sekcija 2).<ref>{{Navedi splet|title=Sheepdogs and Cattledogs (except Swiss Cattledogs)|url=http://www.fci.be/en/nomenclature/1-Sheepdogs-and-Cattledogs-except-Swiss-Cattledogs.html#s1|website=www.fci.be|accessdate=2021-07-31}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=1. FCI skupina - Ovčarski in pastirski psi (razen švic...) - Smrček|url=https://smrcek.si/1-fci-skupina-ovcarski-in-pastirski-psi-razen-svic-plansarskih-psov/|website=Smrček.si|accessdate=2021-08-01|language=sl-SI}}</ref>
<gallery>
File:Shetland Sheepdog 600.jpg|[[Šetlandski ovčar]], predstavnik ovčarjev.
File:ACD-blue-spud.jpg|[[Avstralski govedar]], predstavnik pastirjev.
</gallery>
=== Pinči, šnavcerji, molosi in švicarski planšarski psi ===
2. skupina zajema raznovrsten nabor pasjih pasem. Pinči so manjši psi, ki so nekoč služili kot lovci [[Glodavci|glodalcev]] na kmetijah in po domovih, predvsem [[Podgana|podgan]] in [[Miš|miši]], od koder izvira njihovo drugo ime, podganarji. Njihova dlaka je bodisi gladka bodisi resasta. Precej večji psi robustnega telesa in izrazite glave s povešenimi uhlji so molosi, kamor uvrščamo več razmeroma zahtevnih molosoidnih pasem, ki so služile v glavnem kot psi čuvaji. Molosi naj bi izvirali iz tibetanskih mastifov, nakar so jih ljudje z azijskega področja prenesli tudi v druge predele sveta. Kot psi prve skupine so tudi švicarski planšarski psi pretežno psi kmečkega okolja. Nekatere pasme so ljudem služile kot čuvaji in priganjači čred, medtem ko so druge delale kot vlečni psi.<ref name=":0" />
FCI 2. skupino deli na tri sekcije; ''pinče in šnavcerje'' (sekcija 1), ''molosoidne pasme'' (sekcija 2) ter ''švicarske gorske in planšarske pse'' (sekcija 3).<ref>{{Navedi splet|title=Pinscher and Schnauzer - Molossoid and Swiss Mountain and Cattledogs|url=http://www.fci.be/en/nomenclature/2-Pinscher-and-Schnauzer-Molossoid-and-Swiss-Mountain-and-Cattledogs.html|website=www.fci.be|accessdate=2021-07-31}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=2. FCI skupina - Pinči, šnavcerji, molosoidi in...|url=https://smrcek.si/2-fci-skupina-pinci-snavcerji-molosoidi-in-svicarski-plansarski-psi/|website=Smrček.si|accessdate=2021-08-01|language=sl-SI}}</ref>
<gallery>
File:Цвергшнауцер окрас черный с серебром.JPG|[[Pritlikavi šnavcer]], predstavnik pinčev in šnavcerjev.
File:Owczarek kraski g756.jpg|[[Kraški ovčar]], predstavnik molosov.
File:Othello.jpg|[[Bernski planšarski pes]], predstavnik švicarskih gorskih in planšarskih psov.
</gallery>
=== Terierji ===
Med terierje ali jamarje spadajo pasme različnih velikosti, ki so znane po svoji živahnosti, inteligenci in pogumu, pa tudi po dominantnosti in samostojnosti. V preteklosti so terierje pogosto imeli [[Lov|lovci]], ki so jih uporabljali kot lovske pse, namenjene preganjanju [[Jazbec|jazbecev]] in [[Lisica|lisic]] iz njihovih brlogov, nakar jih je človek ustrelil. Tudi njihovo ime, ki je izpeljanka besede ''terra'' (zemlja), opozarja na nekdanjo uporabnost. Podobno kot pinči so tudi terierji služili kot lovci glodalcev, kot so podgane in miši.<ref name=":0" />
Med terierji FCI ločuje štiri sekcije pasjih pasem; ''velike in srednje velike terierje'' (sekcija 1), ''male terierje'' (sekcija 2), ''terierje tipa bull'' (sekcija 3) in ''pritlikave terierje'' (sekcija 4)''.''<ref>{{Navedi splet|title=Terriers|url=http://www.fci.be/en/nomenclature/3-Terriers.html|website=www.fci.be|accessdate=2021-07-31}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pasme terierjev {{!}}|url=http://www.skt.si/pasme-terierjev/|accessdate=2021-08-01|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=3. FCI skupina - Terierji|url=https://smrcek.si/3-fci-skupina-terierji/|website=Smrček.si|accessdate=2021-08-01|language=sl-SI}}</ref>
<gallery>
File:Airedale Terrier.jpg|[[Airedalec]], predstavnik velikih in srednje velikih terierjev.
File:3scottish terriers.jpg|[[Škotski terier]], predstavnik malih terierjev.
File:Bull terier i bull terier miniatura d46.jpg|[[Bulterier]], predstavnik terierjev tipa bull.
File:Australian Silky Terrier Alana Of Silky's Dream.jpg|[[Avstralski svilnati terier]], predstavnik pritlikavih terierjev.
</gallery>
=== Jazbečarji ===
V 4. skupino pasjih pasem spadajo nekdanje lovske pasme manjše rasti, ki so bile zaradi svoje značilne oblike telesa in majhnosti namenjene lovu v jazbinah in lisičinah. Znani so kot samostojni psi.<ref name=":0" /> FCI v 4. skupini prepoznava zgolj eno sekcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Dachshunds|url=http://www.fci.be/en/nomenclature/4-Dachshunds.html|website=www.fci.be|accessdate=2021-07-31}}</ref>
<gallery>
File:Short-haired-Dachshund.jpg|Kratkodlaki [[jazbečar]].
</gallery>
=== Špici in pratipski psi ===
Špici so značajsko zelo raznoliki psi, za katere se predvideva, da predstavljajo najstarejšo obliko domačih psov. Gre za pasme, ki so jih ljudje v preteklosti uporabljali za najrazličnejše namene. Danes so špici pri nas kot tudi mnoge druge pasme psi spremljevalci, občasno pa tudi čuvajski psi. V severnih predelih sveta špici še zdaj služijo kot ovčarji, lovci in celo vlečni psi. Nekatere pasme špicev imajo močan lovski nagon. Med špice sodijo tudi po svojem značilno zvitem repu in koničastih pokončnih uhljih poznani japonski lovski psi, kot je japonska [[Akita inu|akita]]. Drug oddelek 5. skupine pasjih pasem predstavljajo tako imenovani pratipski psi, ki veljajo za zahtevnejše pasme. Primerki pratipskih psov so [[mehiški goli pes]], [[basenji]], [[faraonski pes]] in [[Kanaanski pes|kanaaski pes]]. Kot lovski psi so uporabni [[ibiški pes]], [[sicilijanski hrt]] in [[portugalski podengo]], ki so po vitki in gibčni postavi podobni hrtom.<ref name=":0" />
FCI 5. skupino deli na sedem različnih sekcij; ''nordijske vlečne pse'' (sekcija 1), ''nordijske lovske pse'' (sekcija 2), ''nordijske čuvaje in čredne pse (čredarje)'' (sekcija 3), ''evropske špice'' (sekcija 4), ''azijske špice in sorodne pasme'' (sekcija 5), ''pratipske pse'' (sekcija 6) in ''primitivne tipe lovskih psov'' (sekcija 7).<ref>{{Navedi splet|title=Spitz and primitive types|url=http://www.fci.be/en/nomenclature/5-Spitz-and-primitive-types.html|website=www.fci.be|accessdate=2021-07-31}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=5. FCI skupina - Špici in pratipski psi|url=https://smrcek.si/5-fci-skupina-spici-in-pratipski-psi/|website=Smrček.si|accessdate=2021-08-01|language=sl-SI}}</ref>
<gallery>
File:Siberian-husky.jpg|[[Sibirski haski]], predstavnik nordijskih vlečnih psov.
File:Russo European Laika 2.jpg|[[Rusko-evropska lajka]], predstavnik nordijskih lovskih psov.
File:Norwegian Buhund 600.jpg|[[Norveški ovčar]], predstavnik nordijskih čuvajev in črednih psov.
File:Pomeranian 600.jpg|[[Pomeranec]], predstavnik evropskih špicev.
File:Taka Shiba.jpg|[[Shiba inu]], predstavnik azijskih špicev in sorodnih pasem.
File:PHDStandardStanding - Perro Sin Pelo del Perú.jpg|[[Perujski goli pes]], predstavnik pratipskih psov.
File:Cirneco dell Etna 611.jpg|[[Sicilijanski hrt]], predstavnik primitivnih tipov lovskih psov.
</gallery>
=== Goniči in krvosledci ===
Šesti skupini pripadajo psi lovci. Goniči lovcem služijo kot zasledovalci divjadi, ki ob zasledovanju nenehno lajajo ter s tem človeškemu spremljevalcu sporočajo svoj položaj in lokacijo plena. Lovci tovrstnemu sporočilnemu lajanju zaradi njegove vloge pravijo tudi zvonjenje. Občasno goniči lovijo v tropu več psov. Tudi krvosledci so izraziti lovski psi, ki ljudem s pomočjo razvitega [[Voh|voha]] pomagajo izslediti ranjeno divjad. Zaradi izrazitega lovskega nagona in zahtevne vzgoje so psi šeste skupine najbolj primerni za lastnike, ki se ukvarjajo z lovom.<ref name=":0" />
FCI v 6. skupini prepoznava tri sekcije; ''goniče'' (sekcija 1), ''krvosledce'' (sekcija 2) in ''sorodne pasme'' (sekcija 3).<ref>{{Navedi splet|title=Scent hounds and related breeds|url=http://www.fci.be/en/nomenclature/6-Scent-hounds-and-related-breeds.html#s2|website=www.fci.be|accessdate=2021-07-31}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=6. FCI skupina - Goniči in krvosledci|url=https://smrcek.si/6-fci-skupina-gonici-in-krvosledci/|website=Smrček.si|accessdate=2021-08-01|language=sl-SI}}</ref>
<gallery>
File:Steirische Rauhhaarbracke.jpg|[[Štajerski resasti gonič]], predstavnik goničev.
File:Hannoverscher Schweisshund.jpg|[[Hanoverski barvar]], predstavnik krvosledcev.
File:Akani Stehbild.JPG|[[Rodezijski grebenar]], predstavnik sorodnih pasem.
</gallery>
=== Ptičarji ===
Lovcem so psi ptičarji prav prišli s pojavom [[Strelno orožje|strelnega orožja]]. Navadno lovijo tako, da najprej poiščejo divjad, nakar dvignejo sprednjo nogo in mirujejo, medtem ko se lovec premika, da bi dosegel strelni domet. Na lovčev ukaz ptičar lovljeno žival prestraši, kar da spremljevalcu priložnost, da divjad ustreli. Pomembna lastnost uspešnih lovcev ptičarjev je poleg privajenosti na hrup strelov tudi zmožnost prinašanja nepoškodovane pobite živali lovcu. Precej pasem ptičarjev izkazuje močno potrebo po lovu in so zatorej najbolj primerne za lovce.<ref name=":0" />
Ptičarje FCI deli na sekciji ''kontinentalnih ptičarjev'' (sekcija 1) in ''britanskih ter irskih ptičarjev in setrov'' (sekcija 2).<ref>{{Navedi splet|title=Pointing Dogs|url=http://www.fci.be/en/nomenclature/7-Pointing-Dogs.html|website=www.fci.be|accessdate=2021-07-31}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=7. FCI skupina - Ptičarji|url=https://smrcek.si/7-fci-skupina-pticarji/|website=Smrček.si|accessdate=2021-08-01|language=sl-SI}}</ref>
<gallery>
File:ICh Brita z Ruzenice.jpg|[[Slovaški žimavec]], predstavnik kontinentalnih ptičarjev.
File:Can Setter dog GFDL.jpg|[[Irski seter]], predstavnik britanskih in irskih ptičarjev ter setrov.
</gallery>
=== Prinašalci, šarivci in vodni psi ===
Tudi pasme, ki jih FCI uvršča v 8. skupino, so namenjene lovu. Kot pove že njihovo ime, je glavni namen psov prinašalcev tako imenovano prinašanje (angleško ''retrieving''). Psom s tujko pravimo tudi ''retrieverji''. Za prinašalce je značilna srednje velika postava in zmožnost previdnega prinašanja plena k lovcu, pri čemer je ključno, da pes plena ob tem ne poškoduje (ga ne stisne, ne naredi novih ran, ne lomi [[Kost|kosti]] ipd.). Takšne pasme imajo rade vodo in so ob dovoljšni zaposlitvi z aktivnostmi (recimo [[Pasji šport|pasjim športom]]) uporabne kot psi spremljevalci. Podobno lovskega značaja so tudi psi šarivci, kamor sodijo razni španjeli in [[nemški prepeličar]]. V današnjem času so pogosto družinski psi. Tretja kategorija osme FCI skupine so vodni psi (recimo [[Irski vodni španjel|irski vodni španjeli]]), ki so jih lovci v preteklosti uporabljali za lov na vodne ptice. Danes so pasme vodnih psov redke, primerne so tudi za spremljevalce.<ref name=":0" />
Ime 8. skupine FCI odražata tudi njene tri sekcije; ''prinašalce'' (sekcija 1), ''šarivce'' (sekcija 2) in ''vodne pse'' (sekcija 3).<ref>{{Navedi splet|title=Retrievers - Flushing Dogs - Water Dogs|url=http://www.fci.be/en/nomenclature/8-Retrievers-Flushing-Dogs-Water-Dogs.html|website=www.fci.be|accessdate=2021-07-31}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=8. FCI skupina - Prinašalci, šarivci in vodni psi|url=https://smrcek.si/8-fci-skupina-prinasalci-sarivci-in-vodni-psi/|website=Smrček.si|accessdate=2021-08-01|language=sl-SI}}</ref>
<gallery>
File:YellowLabradorLooking.jpg|[[Labradorec]], predstavnik prinašalcev.
File:Plochacz niemiecki 2 pl.jpg|[[Nemški prepeličar]], predstavnik šarivcev.
File:Cão de agua Português 2.jpg|[[Portugalski vodni pes]], predstavnik vodnih psov.
</gallery>
=== Družni psi ===
V 9. skupino pasjih pasem spadajo zelo raznolike pasme, katerih glavni namen je družba človeku. Kategorija združuje vse pasje pasme, ki jih je človek v preteklosti vzgojil z namenom, da so postali hišni psi in psi spremljevalci. Med družne pse sodi veliko pritlikavih, majhnih in srednje velikih pasem. Kot posledica ciljne vzgoje so tovrstni psi navadno privlačnega videza in imajo lepo dlako, ki jo je treba negovati. Družni psi pogosto razvijejo [[Vedenjska motnja|vedenjske motnje]].<ref name=":0" />
FCI v 9. skupini prepoznava kar enajst različnih sekcij; ''bišone in sorodne pse'' (sekcija 1), ''kodre'' (sekcija 2), ''male belgijske pse'' (sekcija 3), ''brezdlake pse'' (sekcija 4), ''tibetanske pasme'' (sekcija 5), ''čivave'' (sekcija 6), ''angleške pritlikave španjele'' (sekcija 7), ''japonskega čina in pekinčana'' (sekcija 8), ''kontinentalne pritlikave španjele'' (sekcija 9), ''kromfohrlanderja'' (sekcija 10) in ''male molosoidne tipe psov'' (sekcija 11).<ref>{{Navedi splet|title=Companion and Toy Dogs|url=http://www.fci.be/en/nomenclature/9-Companion-and-Toy-Dogs.html#s7|website=www.fci.be|accessdate=2021-08-01}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=9. FCI skupina - Družni psi - Smrček|url=https://smrcek.si/9-fci-skupina-druzni-psi/|website=Smrček.si|accessdate=2021-08-01|language=sl-SI}}</ref>
<gallery>
Slika:Bichon Frisé - studdogbichon.jpg|[[Kodrasti bišon]], predstavnik bišonov in sorodnih pasem.
Slika:Full attention (8067543690).jpg|[[Koder (pes)|Koder]]
Slika:Monkey Bizniz Drama Queen.jpg|[[Bruseljski grifon]], predstavnik malih belgijskih psov.
Slika:IndyStands.jpg|[[Kitajski goli pes]], predstavnik brezdlakih psov.
Slika:Aishia.jpg|[[Lhasa apso]], predstavnik tibetanskih pasem.
Slika:WhiteTanChihuahua.jpg|[[Čivava]]
Slika:CarterBIS.Tiki.13.6.09.jpg|[[Kavalir kralja Karla]], predstavnik angleških pritlikavih španjelov.
Slika:Japanese Chin adult.jpg|[[Japonski čin]], predstavnik japonskega čina in pekinčana.
Slika:RileyPapillon.JPG|[[Metuljček]], predstavnik kontinentalnih pritlikavih španjelov.
Slika:Kromfohrlander standing in snow, North Carolina, USA..png|[[Kromforlander]]
Slika:Mops oct09 cropped.jpg|[[Mops]], predstavnik malih molosoidnih tipov psov.
</gallery>
=== Hrti ===
Tudi hrti, psi 10. FCI skupine, so bili nekoč lovski psi, ki pa so se pri lovu zanašali na svoj [[vid]] (in ne voh, kot je značilno za preostale lovske pasme). Hrti veljajo za stare lovske pasme, ki naj bi izvirale iz azijskih in afriških predelov ([[Stepa|step]] in [[Puščava|puščav]]), kjer so bili vzgojeni za lov na hitri plen. Vsi hrti imajo značilen hrtji videz; so vitki, visoki, imajo usločen hrbet in mišičaste dolge noge. Zaradi izrazitega lovskega nagona, ki ga lahko sproži že hitro premikanje mimoidoče živali, spadajo med zahtevnejše pasme, potrebne dodatnih aktivnosti (recimo lova na umetnega zajca).<ref name=":0" />
FCI 10. skupino deli na tri sekcije; ''dolgodlake ali resaste hrte'' (sekcija 1), ''ostrodlake hrte'' (sekcija 2) in ''kratkodlake hrte'' (sekcija 3).<ref>{{Navedi splet|title=Sighthounds|url=http://www.fci.be/en/nomenclature/10-Sighthounds.html|website=www.fci.be|accessdate=2021-07-31}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=10. FCI skupina - Hrti|url=https://smrcek.si/10-fci-skupina-hrti/|website=Smrček.si|accessdate=2021-08-01|language=sl-SI}}</ref>
<gallery>
File:Saluki dog breed.jpg|[[Saluki]] ali perzijski hrt, predstavnik dolgodlakih hrtov.
File:Chart polski 200 LM.jpg|[[Poljski hrt]], predstavnik kratkodlakih hrtov.
File:(2) Irish Wolfhound 4.jpg|[[Irski volčji hrt]], predstavnik ostrodlakih hrtov.
</gallery>
== Glej tudi ==
* [[pasja pasma]]
* [[domači pes]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.fci.be/ Uradna spletna stran FCI]
* [http://www.mojpes.net/modules/cjaycontent/index.php mojpes.net]
[[Kategorija:Kinologija]]
[[Kategorija:Mednarodne organizacije]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1911]]
{{normativna kontrola}}
fcwfgtgl2nqzsadjk3b9tw1390jyw8n
Robanov kot
0
95278
5722743
5176812
2022-07-22T19:29:46Z
Yerpo
8417
disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]]
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni2|Robanov kot}}
[[Slika:Robanov kot panorama.jpg|500px|thumb|Robanov kot]]
[[Slika:RobanovKot moraine.JPG|thumb|Podobno kot [[Logarska dolina|Logarsko dolino]] je tudi Robanov kot v zadnji ledeni dobi preoblikoval ledenik in pustil za sabo sledi v obliki [[morena|moren]].]]
[[Slika:RobanovKot23 jun 2007 45.JPG|thumb|Robanov kot je zaradi ohranjene narave od leta 1987 razglašen za krajinski park.]]
'''Robanov kot''' je [[ledeniška dolina]] in naselje v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinjski dolini]], na poti med [[Luče|Lučami]] in [[Solčava|Solčavo]]. Naselje [[Robanov Kot]] (680 m) leži ob reki [[Savinja|Savinji]], pripadajo pa mu tudi posamezne samotne kmetije na pobočjih [[Raduha|Raduhe]] (2062m) in [[Strelovec|Strelovca]] (1763m). Dolina Robanov kot pa sega do vznožja [[Ojstrica|Ojstrice]] (2350 m), obkrožajo pa jo še vrhovi [[Krofička]] (2083 m), [[Križevnik]] (1909 m) in [[Molička peč]] (2029 m).
Robanov kot sicer geografsko pripada Zgornji Savinjski dolini, sicer pa je področje bolj vezano na bližnjo [[Koroška (pokrajina)|Koroško]], posebej po odprtju mejnega prehoda na [[Pavličevo sedlo|Pavličevem sedlu]]. Sosednja ledeniška dolina je turistično še bolj poznana [[Logarska dolina]].
== Nastanek doline ==
Dolino je izoblikoval [[ledenik]] v [[ledena doba|ledeni dobi]], ki je zapustil veliko sipkega gradiva. Hudourniški potok [[Bela (potok)|Bela]] ga ob deževjih odnaša v Savinjo. Vode z melišč in grap nanašajo grušč in zasipavajo gozdove in pašnike.
== Kmetije ==
Kmetije so v Robanovem kotu že okoli 1000 let, kar dokazujejo hišna imena, saj jih v današnji obliki najdemo že v [[urbar]]ju iz leta [[1426]]: ''Govčeva kmetija'', ''Roban'', ''Vršnik'', ''Haudej'', ''Knez'', ''zgornji in spodnji Bevšek''. V bližini kmetij so njive, [[travnik]]i in [[pašnik]]i, obdaja pa jih [[gozd]] sredi katerega so si predniki izsilili življenjski prostor. V stavbnem izročilu, narečju in ohranjenih običaji se opazi veliko [[Koroška (pokrajina)|koroških]] posebnosti. Do leta [[1894]], ko ni bilo ceste med [[Ljubno|Ljubnim]] in Solčavo, so se Solčavani preko Pavličevega sedla in Črne povezovali s Korošci.
== Krajinski park ==
Robanov kot je bil že leta [[1950]] zavarovan kot [[naravna znamenitost]] (Ur.l. LRS št. 7/50) za kar
je veliko prispeval ljudski pisec [[Joža Vršnik]] - Robanov. Zato je zdaj ta dolina brez počitniških hišic in v njej stojijo le trdne gorske kmetije. Od leta [[1987]] pa je dolina zavarovana kot [[krajinski park]]. Krajinski park obsega samo Robanov kot v ožjem smislu, torej od Savinje navzgor ob potoku [[Bela (potok)|Bela]] do zatrepa pod ostenji Ojstrice, ob straneh pa ga omejujejo strma pobočja in stene. Skupaj meri 1423 [[hektar|ha]]. Krajevna oznaka Robanovega kota zajema poleg krajinskega parka tudi nekaj domačij ob Savinji.
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Borut Mencinger |year=2004 |title=Naravni parki Slovenije |publisher=Mladinska knjiga, Ljubljana |isbn=86-11-16747-3 |cobiss=213355264 |pages=}}
* Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, 1991
* Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}}
== Glej tudi ==
*[[Robanov Kot]]
*[[seznam zavarovanih parkov v Sloveniji]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Roban Valley|Robanov kot}}
* [http://www.kam.si/izleti/robanov_kot_dolina_blagoslovov.html Robanov kot - izlet]
* [http://www.kam.si/parki/po_poteh_robanovega_joza.html Po poteh Robanovega Joža]
{{Naravne znamenitosti Slovenije}}
[[Kategorija:Doline v Sloveniji]]
[[Kategorija:Kamniško-Savinjske Alpe]]
[[Kategorija:Krajinski parki Slovenije]]
4m6aaiorz64phnhhilherp1mmusy5d0
5722753
5722743
2022-07-22T19:33:38Z
A09090091
188929
-np
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni2|Robanov kot}}
[[Slika:Robanov kot panorama.jpg|500px|thumb|Robanov kot]]
[[Slika:RobanovKot moraine.JPG|thumb|Podobno kot [[Logarska dolina|Logarsko dolino]] je tudi Robanov kot v zadnji ledeni dobi preoblikoval ledenik in pustil za sabo sledi v obliki [[morena|moren]].]]
[[Slika:RobanovKot23 jun 2007 45.JPG|thumb|Robanov kot je zaradi ohranjene narave od leta 1987 razglašen za krajinski park.]]
'''Robanov kot''' je [[ledeniška dolina]] in naselje v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinjski dolini]], na poti med [[Luče|Lučami]] in [[Solčava|Solčavo]]. Naselje [[Robanov Kot]] (680 m) leži ob reki [[Savinja|Savinji]], pripadajo pa mu tudi posamezne samotne kmetije na pobočjih [[Raduha|Raduhe]] (2062m) in [[Strelovec|Strelovca]] (1763m). Dolina Robanov kot pa sega do vznožja [[Ojstrica|Ojstrice]] (2350 m), obkrožajo pa jo še vrhovi [[Krofička]] (2083 m), [[Križevnik]] (1909 m) in [[Molička peč]] (2029 m).
Robanov kot sicer geografsko pripada Zgornji Savinjski dolini, sicer pa je področje bolj vezano na bližnjo [[Koroška (pokrajina)|Koroško]], posebej po odprtju mejnega prehoda na [[Pavličevo sedlo|Pavličevem sedlu]]. Sosednja ledeniška dolina je turistično še bolj poznana [[Logarska dolina]].
== Nastanek doline ==
Dolino je izoblikoval [[ledenik]] v [[ledena doba|ledeni dobi]], ki je zapustil veliko sipkega gradiva. Hudourniški potok [[Bela (potok)|Bela]] ga ob deževjih odnaša v Savinjo. Vode z melišč in grap nanašajo grušč in zasipavajo gozdove in pašnike.
== Kmetije ==
Kmetije so v Robanovem kotu že okoli 1000 let, kar dokazujejo hišna imena, saj jih v današnji obliki najdemo že v [[urbar]]ju iz leta 1426: ''Govčeva kmetija'', ''Roban'', ''Vršnik'', ''Haudej'', ''Knez'', ''zgornji in spodnji Bevšek''. V bližini kmetij so njive, [[travnik]]i in [[pašnik]]i, obdaja pa jih [[gozd]] sredi katerega so si predniki izsilili življenjski prostor. V stavbnem izročilu, narečju in ohranjenih običaji se opazi veliko [[Koroška (pokrajina)|koroških]] posebnosti. Do leta 1894, ko ni bilo ceste med [[Ljubno|Ljubnim]] in Solčavo, so se Solčavani preko Pavličevega sedla in Črne povezovali s Korošci.
== Krajinski park ==
Robanov kot je bil že leta 1950 zavarovan kot [[naravna znamenitost]] (Ur.l. LRS št. 7/50) za kar
je veliko prispeval ljudski pisec [[Joža Vršnik]] - Robanov. Zato je zdaj ta dolina brez počitniških hišic in v njej stojijo le trdne gorske kmetije. Od leta 1987 pa je dolina zavarovana kot [[krajinski park]]. Krajinski park obsega samo Robanov kot v ožjem smislu, torej od Savinje navzgor ob potoku [[Bela (potok)|Bela]] do zatrepa pod ostenji Ojstrice, ob straneh pa ga omejujejo strma pobočja in stene. Skupaj meri 1423 ha. Krajevna oznaka Robanovega kota zajema poleg krajinskega parka tudi nekaj domačij ob Savinji.
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Borut Mencinger |year=2004 |title=Naravni parki Slovenije |publisher=Mladinska knjiga, Ljubljana |isbn=86-11-16747-3 |cobiss=213355264 |pages=}}
* Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, 1991
* Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}}
== Glej tudi ==
*[[Robanov Kot]]
*[[seznam zavarovanih parkov v Sloveniji]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Roban Valley|Robanov kot}}
* [http://www.kam.si/izleti/robanov_kot_dolina_blagoslovov.html Robanov kot - izlet]
* [http://www.kam.si/parki/po_poteh_robanovega_joza.html Po poteh Robanovega Joža]
{{Naravne znamenitosti Slovenije}}
[[Kategorija:Doline v Sloveniji]]
[[Kategorija:Kamniško-Savinjske Alpe]]
[[Kategorija:Krajinski parki Slovenije]]
7zo7dvk2lz7luja48ktswrrl82q69fd
Slovenske Konjice
0
96386
5722594
5721313
2022-07-22T12:53:17Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje
|official_name = Slovenske Konjice
|nickname =
|motto =
|image_skyline =
|imagesize = 290px
|image_caption =
|image_flag =Flag of Slovenske Konjice.gif
|image_seal =
|image_shield = Slovenske Konjice grb.gif
|image_map =
|mapsize =
|map_caption =
| pushpin_map = Slovenia
| pushpin_label_position = left
| pushpin_map_alt =
| pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji
|subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]]
|subdivision_name = {{SLO}}
|subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}}
|subdivision_name1 = [[Štajerska]]
|subdivision_type2 =
|subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}}
|subdivision_name3 = [[Savinjska regija]]
|subdivision_type4 = [[seznam občin v Sloveniji|Občina]]
|subdivision_name4 = [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
|government_type =
|population_demonym = Slovenskokonjičan/ka (neuradno tudi Konjičan/ka)
|leader_title = [[župan]]
|leader_name = [[Darko Ratajc]] (2018)
|leader_title1 = [[občinski svet]]
|leader_name1 =
|leader_title2 = [[zavetnik|zavetnik mesta]]
|leader_name2 = [[sveti Jurij]] (23. april)
|leader_title3 =
|leader_name3 =
|established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]]
|established_date = pred 1251 kot Gonviz
|established_title2 =
|established_date2 =
|established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) -->
|established_date3 = 1955 <ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref>
|area_magnitude =
|area_total_km2 = 97,8
|area_land_km2 =
|area_water_km2 =
|area_water_percent =
|area_urban_km2 =
|area_metro_km2 =
| population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
| population_total = 5157
| population_as_of = 2020
| population_density_km2 = auto
|timezone = CET
|utc_offset = +1
|timezone_DST =
|utc_offset_DST =
|latd=46|latm=20|lats=12|latNS=N
|longd=15|longm=25|longs=33|longEW=E
|coordinates_display = yes
| elevation_m = [[M.n.m.|322]]
|postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]]
|postal_code = 3210
|area_code = 03
|blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]]
|blank_info = CE
|website = https://www.slovenskekonjice.si/
| footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Slovenske Konjice - Mestno jedro
<!--podatki registra-->
| rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena-->
| razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998
| refšt= 664
| občina = Slovenske Konjice
}}
|settlement_type=[[seznam mest v Sloveniji|mesto]]}}
'''Slovenske Konjice''' ({{IPA-sl|slɔˈʋéːnskɛ kɔˈnjìːtsɛ|pron|Sl-SlovenskeKonjice.oga}} <small>ali</small> {{IPA-sl|- kɔˈnjíːtsɛ|}} v ljudskem govoru ''Konjice'' ali ''Kujince''; {{lang-de|Gonobitz}}),<ref>{{cite book|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko|date=1904|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|page=48}}</ref> so [[Slovenija|slovensko]] mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji [[Dravinja|Dravinjski dolini]], sedež istoimenske [[Občina Slovenske Konjice|občine]], [[Nadžupnija Slovenske Konjice|nadžupnije]] in upravne enote.
Mesto je upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela [[Vitanje|Vitanjskega]] podolja ter jugovzhodnega [[Pohorje|Pohorja]].
Naselje danes med drugimi obsega neuradne mestne predele Stari trg, Mestni trg, Prevrat, v širše mestno območje pa se navezujejo nekdanje vasi oz. [[Zaselek|zaselki]]: [[Dobrava pri Konjicah|Dobrava pri Konjicah,]] [[Spodnje Preloge]], [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]], [[Konjiška vas]], [[Blato, Slovenske Konjice|Blato]], [[Vešenik]], [[Škalce]] z Jamnami, [[Gabrovlje]], [[Bezina]], [[Gabrovnik]] idr.
Prebivalci Slovenskih Konjic se imenujejo ''Konjíčani'' in ''Konjíčanke'',<ref>Denonim je bil v slovnični in splošni rabi že pred spremembo uradnega imena naselja (glej Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934)</ref> pravilno po [[Slovenski pravopis|pravopisu]] pa Slovenskokonjíčani/-ke. Podobno je ustrezen [[Izlastnoimenski pridevnik|pridevnik]] (po [[Slovenski pravopis|pravopisu]]) slovenskokonjiški, neuradno, vendar od nekdaj v utečeni rabi: ''konjiški''.
== Ime in oblike zapisov naselja, grb ==
Oblike zapisa imen naselja, kot se pojavljajo v pisnih zgodovinskih virih: ''Gvniwiz'' (1165), ''Goniwich'' (1181), ''Gonwice'' (1185), ''Gonewitz'' (1293), ''Ganabitz'' (1321), ''Ganawicz'' (1323), ''Gonebitz'' (1337), ''Goniwicz'' (1365), ''Gombic'', ''Gonowitz'' (1377), ''Gambicz'' (1404), ''Gonwicz'' (1423), ''Gannobicz'' (1434), ''Gonobitz'' (1455), ''Gonowizz'' (1485).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože |year= 1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem |publisher= Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= 38788353 |pages=350-356}}</ref>
Vsa ta [[Latinščina|latinske]] in kasnejše [[nemščina|nemške]] oblike zapisa [[toponim|naselja]] se nanašajo na slovensko ime Konjice, s katerim je pomensko in tudi motivno (konj = Konjice) ter [[heraldika|heraldično]] povezan mestni oz. občinski [[grb]]. Ta ima kot eden od redkih [[Srednji vek|srednjeveških]] [[grb]]ov [[Slovenščina|slovenski]] pomen in ne [[Nemščina|nemškega]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/slovenskekonjice.php|title=Grboslovje/ register / Slovenske Konjice |accessdate=21. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref>
Naselje so leta 1934 preimenovali iz Konjice v Slovenske Konjice,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> v pogovorni rabi in med domačini pa se je do danes obdržalo prejšnje ime naselja.
== Zgodovina ==
=== Od Keltov do Rimljanov ===
Širše območje je bilo naseljeno že pred več tisoč leti, kar dokazujejo najdišča iz [[neolitik]]a (1700–1800 pr. n. št.) in kasneje iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (1000–400 pr. n. št.). Z vzhoda so se na območju današnje Slovenije naselili [[Kelti]], prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. Skupino, ki je prebivala tudi na območju Slovenskih Konjic, antični viri imenujejo Tavriski.<ref>{{navedi knjigo |author=Koprivnik, Vesna |year=2006 |title=Zreški zbornik: Sledovi davne preteklosti |publisher=Občina Zreče |isbn=961-91854-0-4 |cobiss=228028160 |pages=30}}</ref> Koncem 2. stoletja so se vsaj za kratek čas in v skromnem obsegu naselili na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]],<ref>{{navedi knjigo |author=Titl Julij |year=2005 |title=Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> kar dokazujejo tamkajšnje izkopanine. Širše območje Slovenskih Konjic je predstavljalo del [[Noriško kraljestvo|Noriškega kraljestva]],<ref>{{navedi knjigo |author=G. Dobesch |year=1993|title=''Die Kelten in Österreich nach den ältesten Berichten der Antike: das norische Königreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr.'' |publisher= |isbn= |cobiss=36403968 |pages=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author= |year=1986 |title=Studien zu den Militärgrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom |publisher= |isbn= |cobiss=2890848 |pages=308-315}}</ref> ki je bil rimski državi miroljubno priključen okoli leta 15 pr. n. št.. Kaj je bilo tedaj s keltskimi prebivalci na Brinjevi gori,<ref>{{navedi splet |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/69/AV_69_02_Kramberger.pdf |title=Kramberger Bine: Najdbe in sledovi poselitve viz bakrene dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro |accessdate=15. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> lahko le ugibamo, morda so nekateri prešli v rimsko službo, če si smemo tako razlagati dvoje napisnih plošč s keltskimi imeni, najdenih na [[Stranice|Stranicah]] ali nagrobnik iz [[Radana vas|Radane vasi]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16,35}} Prav pojav keltskih imen na nagrobnikih v okolici Brinjeve gore pa opozarja še na dokaze o poselitvah sosednjih [[Pohorje|pohorskih]] grebenov, ki naj bi bili po dosedanjem poznavanju tedaj še neobljudeni. Izpričani so namreč keltski nagrobniki tudi na [[Kovaški Vrh|Kovaškem Vrhu]], na [[Koritno, Oplotnica|Koritnem]], na [[Skomarje|Skomarju]] in [[Hudinja, Vitanje|Hudinji]]. {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} Kelti se prišlekom niso upirali in so postopoma sprejemali prvine rimske civilizacije.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}
Šele cesar [[Klavdij I.]] (41–54 n. št.) je uveljavil rimsko prevlado z vzpostavitvijo upravnega ozemlja – [[Norik (rimska provinca)|province Norik]], ki jo je upravljal cesarski namestnik, ter podelil status rimskega mesta – ''[[municipij]]a'', noriški [[Celeja|Celeji]] (''Municipium Claudia Celeia'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Predvsem zaradi vojaških potreb je bila gradnja cest vedno na prvem mestu, saj so bili pred to dobo v uporabi le kolovozi. Kmalu po zasedbi so pričeli graditi eno od glavnih prometnih žil, ki so povezovale [[Italija|Italijo]] z vojaškimi postojankami ob [[Donava|Donavi]]. Prav v širši okolici Konjic naj bi bila meja med dvema velikima rimskima pokrajinama – med Norikom na zahodu in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na vzhodu. Rimljani so tod zgradili več pomembnih cest:
* armadna cesta [[Oglej|Aqileia]]–[[Ljubljana|Emona]]–[[Celeja|Celeia]]–[[Lipnica, Avstrija|Flavium Solvense]]
* armadna cesta [[Celovec|Virunum]]–[[Vitanje|Upellae]]–[[Ptuj|Poetovium]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}
Blizu [[Stranice|Stranic]] je bil odcep rimske ceste, ki je bila speljana ob sedanjih [[ribnik]]ih, čez naselje [[Čretvež]] in [[Polene]] proti ''Castra Apollinis'' (Apolonijev tabor – nekje v bližini današnjih Slovenskih Konjic).<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Iva|year= 1976|title= Rimljani na Slovenskem |publisher= Državna založba Slovenije|isbn= |cobiss=9498881|pages=80}}</ref> Cesta se je nadaljevala v smeri proti vzhodu, proti [[Spodnja Pristava|Spodnji Pristavi]]. Severno nad Slovenskimi Konjicami je prečkala reko [[Dravinja|Dravinjo]] in zavila proti [[Spodnje Grušovje|Spodnjemu Grušovju]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}}
Cestam so Rimljani posvečali posebno pozornost, od gradnje do obcestnih postaj za počitek in/ali zamenjavo vprege, tako je bil tudi na Stranicah ''mutatio'' '''Lotodos'''.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} Kjer ni bilo naselij, so gradili t.i. ''mansiones'', počivališča z več objekti, v katerih so bile točilnice in prenočišča. Takšno počivališče z imenom '''Ragando''' (''Mansio Ragandonae''){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=35}} omenja tudi [[Tabula Peutingeriana]], srednjeveška kopija rimskega zemljevida cest iz 4. stoletja, zgodovinarji jo uvrščajo ob cesto ''Celeia–Poetovium'' (tudi Petoviona), pod južnimi obronki Pohorja (Stranice, Spodnja Pristava, severno nad Slovenskimi Konjicami, proti Spodnjemu Grušovju) za katerega je lokacijo zagovarjal [[arheolog]] Stanko Pahič, vendar nobena od teh ni dokazana. Znano je le, da je bila od tam cesta speljana preko [[Ptuj]]a naprej proti vzhodu. Ob državne ceste so Rimljani postavljali kamnite miljnike, ki so označevali, koliko so posamezni cestni odseki oddaljeni od upravnih središč, zadolženih za njihovo vzdrževanje. En tak obcestni miljni kamen je bil najden v [[Križevec|Križevcu]], štirje pa na Stranicah.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}}
Rimsko podeželje je bilo verjetno razdeljeno na upravna območja (''pagi'') in vasi (''vici''), značilne oblike podeželske poselitve pa so predstavljala posamična kmetijska gospodarstva, imenovana [[Villa rustica|vile rustike]], kakršne ostanke so našli v [[Konjiška vas|Konjiški vasi]] (Starih Konjicah).<ref>{{navedi splet |url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29008&submit.x=7&submit.y=10.|title=Register nepremične kulturne dediščine - opis enote: Konjiška vas - Rimskodobna naselbina Podmočle|accessdate= |date= |format= |work= }}</ref>
Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih tudi nekaj nagrobnikov in [[epitaf]]ov.<ref>{{navedi knjigo |author=Visočnik Julijana |year=2017 |title=The Roman inscriptions from Celeia and its ager |publisher=Celjska Mohorjeva družba |isbn=978 961 278 355 6 |cobiss=292108032 |pages=}}</ref> Poznoantična [[stela (spomenik)|stela]] z upodobitvijo pokojnika in njegove žene, brez napisa, je vzidana v zid ob nadžupnijski cerkvi.
=== Slovanska poselitev ===
V osemdesetih letih 6. stoletja so se tudi v tem delu današnje Slovenije pričeli naseljevati [[Slovani]], ki so v letih 587–591 zasedli celotno zgornje [[Posavje]] in zgornje Podravje. Po izgubi slovanske oz. [[Karantanija|karantanske]] samostojnosti je ozemlje prešlo pod [[Franki|frankovsko]] oblast velikega [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemškega cesarstva]], ob koncu 10. stoletja pa v last savinjskih mejnih grofov.
=== Srednji vek ===
Srednjeveška naselbina (''Conuwitz'') se skupaj s [[Nadžupnija Slovenske Konjice|pražupnijsko cerkvijo sv. Jurija]] prvič pisno omenja leta 1146, v ohranjeni listini<ref>{{navedi knjigo |author= Aleksandra Boldin|year= 2016|title= Konjiceː 870 let prve omembe, Boldin Aleksanda: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina|publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064 |pages= 17}}</ref> [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1131–1161) iz [[Oglej]]a.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} <ref>{{navedi knjigo |author= Boldin Aleksandra|year= 2016|title= Konjice: 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virih: listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0|cobiss=284984064|pages=34}}</ref>
Konjice imajo svoje zgodovinske korenine v vasi Stare Konjice (''Alt Conouwitz''), ki se prvič omenja leta 1222,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year= 1986|title= Historična topografija jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 |publisher= Založba Obzorja|isbn= |cobiss= |pages=351, 357}}</ref> razvila se je na področju današnje [[Konjiška vas|Konjiške vasi]] ter je bila prvo večje naselje na območju med [[Konjiška gora|Konjiško goro]] in reko Dravinjo. Naselje se je sprva imenovalo Konjice in je ležalo ob stari poti, ki je vodila iz smeri današnjega [[Tepanje|Tepanja]] čez [[Tolsti vrh]] prek Konjiške gore v [[Dramlje]] in naprej v [[Celje|Celjsko kotlino]]. Kmalu pa se je ime Konjice razširilo na območje današnjega Starega trga, jedro naselbine se je izoblikovalo ob [[potok]]u, ki se tu izliva v reko Dravinjo, tik pod gradom (omenjenim 1148), kot središčem obsežnega zemljiškega gospostva. Za naselje na področju današnje Konjiške vasi se je tedaj ustalilo ime Stare Konjice (''Alt Counuwicz'').{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}}
Meja med Dravsko in Savinjsko grofijo in kasneje, do 1147, meja Podravske marke (še kasneje [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]]), je potekala po [[Konjiška gora|Konjiški gori]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}} zato ni čudno, da so prav tu postavili grad, na mestu, ki je skozi dolinsko preseko Konjsko smrt omogočal najkrajši prehod čez goro in je kasneje varoval tudi prehod in cesto k [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkemu samostanu]]. [[Grad Konjice|Konjiški grad]] sodi med naše najstarejše gradove, njegovi prvi lastniki pa so bili stari konjiški vitezi.<ref name="grad37">{{navedi knjigo |author=Stopar,Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=37}}</ref> Ti naj bi se po nekaterih virih pojavili že okoli leta 1148,<ref name="Kpnjiška58">{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher= |isbn= |cobiss=20102856 |pages=58}}</ref> vendar so zanesljivo izpričani šele, ko je v listini iz leta 1175 (po drugih virih leta 1165) prvič po imenu omenjen Leopold (Liupold) I. Konjiški, {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} ot ministerial štajerskega mejnega grofa [[Otokar III. Štajerski|Otokarja III.]]<ref>{{navedi knjigo |author= Kos Franc |year= |title= Gradivo IV, št. 479|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref>
Leta 1234 pa se neposredno omenja tudi grad kot ''castrum Gonuvviz'' (leta 1312 kot ''havs Gonewitz'' in leta 1362 kot ''vest ze Gonwiz'').<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=}}</ref><gallery mode="packed">
Slika:BurgGonobitz1680.jpg|grad Konjice po Vischerjevi ''Topographia Ducatus Stiriae'' (1680)
Slika:MarktGonobitz1830.jpg|trg Konjice 1870
Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega
Slika:Trebnik Schloss.jpg|Trebniški dvorec nekoč
Slika:Veleposestvo Windischgraetz.jpg|
</gallery>
Konjiški gospodje nastopijo v zgodovini v sredini 12. stoletja, kot premožni plemiči.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} Od grofov [[Spanheim]]ov, ki so imeli posestva v konjiški okolici, katera je za njimi podedoval deželni knez, niso bili odvisni, pač pa so bili podložni ali [[ministerial]]i deželnega kneza. Leopold I. Konjiški (de Gonvicz){{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=98}} {{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=167}} je s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III. Traungau]] in njegovim sinom vojvodo [[Otokar IV. Štajerski|Otokarjem IV. Traungau]] izmenjal zemljišča v današnji dolini sv. Janeza Krstnika v bližini [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]]a, kjer so zgradili novoustanovljeno Žičko kartuzijo.<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=2008|title= Samostani na Slovenskem: do leta 1780 |publisher= Ostroga|isbn= |cobiss=242283264 |pages=427}}</ref>
Že leta 1185 se Konjice v pisnih virih posredno omenjajo kot trg (''predium de Gumiwiz''),<ref>{{navedi knjigo |author= Curk Jože|year=1991 |title= Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn= |cobiss= |pages=88}}</ref> dokončno pa leta 1306,<ref>{{navedi knjigo |author= Blaznik P.|year=1986 |title= Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500 A̠-M|publisher= |isbn= |cobiss= |pages=351}}</ref> tako da je naselje trške pravice zagotovo dobilo do srede 13. stoletja (1251).<ref>{{navedi knjigo |author= Zahn|year= |title= UB III |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=170}}</ref> Trg je imel običajne pravice in privilegije, brez zidanih utrdb. Konjiški tržani so bili v urbarju in drugih listinah omenjeni že leta 1236 in 1251, kot (''ciues de Gonviz'').<ref name="Kpnjiška21">{{navedi knjigo |author=Stegenšek, Avguštin |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher= |isbn= |cobiss=20102856 |pages=21}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=205}}</ref>
=== Novi vek ===
S koncem srednjega veka (ok. 1490) je bilo v trgu 40 [[hiša|hiš]], leta 1570 pa okoli 50. Med [[Slovenski kmečki upor|Slovenskim kmečkim uporom]] leta 1515 so v trgu zborovali uporni kmetje, ki so izbrali 300-člansko vodstvo,<ref>{{navedi knjigo |author=Boldin Aleksandra |year= 2016 |title= Konjiceː 870 let prve pisne omembeː Leukhup, leukhup, leukhup, leukhup woga gmaina |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= 978-961-92153-4-0 |cobiss= 284984064|pages=111}}</ref> to je peticijo z dvanajstimi zahtevami poslalo deželnemu glavarju in posredno cesarju na [[Dunaj]]u.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=7}}</ref> V dobi [[reformacija|reformacije]] je v trgu bival predikant.<ref>{{navedi knjigo |last= Stegenšek|first=Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=23}}</ref> Ob tradicionalnih agrarnih panogah je prebivalstvo živelo od prometa, gostinstva, obrti in trgovine.
V 17. in 18. stoletju (1615, 1616, 1765, 1786)<ref>{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=13}}</ref> je v trgu izbruhnilo več [[požar]]ov. Po velikem požaru leta 1786 so ljudje za obnovo trga uporabili gradbeni material že opustele Žičke kartuzije.<ref>{{navedi knjigo |author= Golob Nataša|year=2007 |title=Kulturna dediščina Žičke kartuzije |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-0-2 |cobiss=234124800|pages=26}}</ref>
V obdobju po [[Marčna revolucija|Marčni revoluciji]] je narodnostno prebujanje leta 1869 vzpodbudilo v Konjicah ustanovitev Slovenskega katoliškega političnega društva,<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=65}}</ref> nato še slovenske hranilnice in posojilnice. To so bili časi napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci.
=== Druga svetovna vojna in povojno obdobje ===
Že takoj po zasedbi Konjic med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je nemški okupator večinoma v [[Srbija|Srbijo]] izgnal domala vso inteligenco (duhovnike, učitelje, izobražence, zavedne Slovence), pri čemer so pomagali pripadniki lokalnega [[Kulturbund|Kulturbunda]].<ref>{{navedi knjigo |author= Ivan Pajk|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages=68}}</ref>
Večje število nekdanjih premožnejših tržanov, tudi tistih, ki niso bili nemške narodnosti, je bilo v obdobju povojnega brezvladja pobitih in zakopanih v masovnih in lokalnih grobiščih v neposredni bližini naselja, odpeljanih v [[Taborišče Šterntal|taborišče Šterntal]], izgnanih, ali pa so bili obsojeni na t. i. hitrih ljudskih sodiščih na večletne zaporne kazni, njihovo premoženje pa je bilo odvzeto in kasneje [[Nacionalizacija|nacionalizirano]].<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože|year=2000 |title=Konjice z okolico, zbornik 2000: Žrtve komunističnega nasilja 1943-1948 na Konjiškem |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=118}}</ref> V neposredni bližini [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornje Pristave]] se v gozdu nad [[Dvorec Trebnik|Trebniškim dvorcem]] na vznožju Konjiške gore nahaja neoznačeno grobišče, na lokaciji, kjer sedaj poteka [[daljnovod|električni daljnovod]]. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodne obsodbe pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{cite web |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik|url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009}}</ref>
Po vojni je sledil razvoj z industrializacijo in vzpostavljanjem novih javnih ustanov.
== Geografija ==
=== Lega ===
Slovenske Konjice se nahajajo ob severnem vznožju [[apnenec|apnenčaste]] [[Konjiška gora|Konjiške gore]], na prehodu naplavne ravnice ob [[Dravinja|Dravinji]] v vinorodno [[terciar]]no gričevje, pod južnimi obrobji [[Pohorje|podpohorskega]] dela [[Dravinjske gorice|Dravinjskih goric]].<ref name="KrajevniLeksikon"/>
Mestno središče s sklenjeno pozidavo se je razvilo ob desnem bregu reke [[Dravinja|Dravinje]], na [[ledena doba|ledenodobni]] terasi in na [[vršaj]]u pod Konjiško goro. Novejši deli mesta so nastali na [[poplava|poplavni]] ravnici [[Dravinja|Dravinje]], proti severu se naslanjajo na prisojna in položna gričevnata pobočja goric med [[Škalce|Škalcami]] in [[Vešenik]]om. V začetku 80. let minulega stoletja so bili mestu priključeni Prevrat in deli primestnih naselij [[Zgornja Pristava]], Vešenik, [[Blato]] in [[Bezina]]. Mesto se danes ob magistralni cesti proti [[Zreče|Zrečam]] in [[Stranice|Stranicam]] razširja ter povezuje z naseljema [[Spodnje Preloge]] in [[Zeče]].<ref name="KrajevniLeksikon"/>
=== Podnebje ===
Lokalna klima v Slovenskih Konjicah je mešanica subpanonske in predalpske. V subpanonski Sloveniji so temperature za nekaj stopinj višje kot v predalpski, manj pa je padavin. Iz reliefa je razvidno, da Konjiška gora in [[Pohorje]] varujeta Dravinjsko dolino pred neposrednimi vremenskimi vplivi, ki prihajajo z zahoda. Zato je celotna dolina Dravinje v nekakšnem zatišju in ima ugoden klimatski položaj. Toča in sodra v dolini nista pogosti, ugodna pa je tudi majhna količina megle, ki je prav tako pogojena z dolinskim reliefom. Neugoden vpliv ima Konjiška gora, ki predvsem južnim delom naselja in okolice jemlje jutranje in večerno sonce. V Dravinjski dolini vetrovi v višjih predelih neprestano pihajo, se pri tem adiabatno segrevajo ter povečini preženejo meglo, tudi na splošno so vetrovi tukaj pogosti.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 15}}</ref> Dolgoletna povprečna letna temperatura v Konjicah znaša 9,5 °C, kar je povprečje, odkar se merijo temperature. V opazovalnem obdobju 1936–1975 je bila v Konjicah najvišja zabeležena temperatura 35,0 °C.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Lapuh Andrej: Geografski oris Nadžupnije sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 14}}</ref>
9. avgusta 2004, v ponedeljek pozno popoldne, je Konjice z okolico zajelo neurje z močno točo, ki je razkrilo ali uničilo strehe večine stavb. Toča je poškodovala številna na prostem parkirana vozila in drevje, povsem uničila povrtnine in poljščine. Spominska plošča o tem dogodku je nameščena na pročelju lokalnega [[Gasilska društva v Sloveniji|gasilskega doma]].
=== Demografija ===
<center>
{| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;"
|+ Razvoj prebivalstva Slovenskih Konjic<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/ |title=Statistični urad Republike Slovenije: prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija|accessdate=25. maj 2022 |date=1. januar 2020 |format= |work= }}</ref>
|-
! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2016
! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2017
! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2018
! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2019
! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2020
! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2021
|- style="color:#000; background:#d1e8ff;"
|| 5.001
|| 5.027
|| 5.092
|| 5.094
|| 5.157
|| 5.155
|}
</center>
== Znamenitosti ==
=== Arhitektura ===
[[Srednji vek|Srednjeveško]] jedro naselja je Stari trg, z enonadstropnimi trškimi hišami sklenjene pozidave, katerega osrednji trški prostor je razširjena cesta, ki se vzpenja ob potoku Ribnica na desnem bregu Dravinje. Starejše enonadstropne stavbe kažejo [[gotika|poznogotske]] oblike, največ pa jih je z zasnovo iz 19. stoletja, le fasade so večinoma oblikovane v kasnejših slogih, od [[Renesansa|renesanse]], [[barok]]a, [[Secesija|secesije]], [[bidermajer]]ja in neorenesanse.
Srednjeveška trška zasnova se je skozi stoletja ohranila, najpomembnejšo, tudi obrambno vlogo pa je imel osrednji cerkveni prostor, saj naselbina ni imela obzidja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Nadžupnijska cerkev z župniščem in Trebniški dvorec so tudi edini ohranjeni objekti iz tega časa, trška srednjeveška arhitektura pa je bila lesena in se zato ni mogla ohraniti, tudi zaradi pogostih požarov. Prve ohranjene primerke trške arhitekture tako lahko spremljamo šele od 16. stoletja dalje, ko so les kot gradbeni material zamenjali s kamnom in kasneje z opeko.<ref>{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Slemena stavb potekajo sedaj vzporedno s komunikacijo, prvotno pa so bile stavbe orientirane nanjo večinoma s svojimi zatrepnimi - stranskimi fasadami. Obrtna in/ali trgovska dejavnost, ki se je povečini vršila v trgu, je narekovala tudi splošno stavbno zasnovo, s širitvijo na dvoriščni strani (glavni stanovanjski objekt s pročeljem na trg, dvoriščni gospodarski/obrtni trakti, vrtovi). Taka podoba trške stavbe je v svojih značilnih sestavinah ponekod ohranjena še danes, ohranjeni so vežni oboki z [[Obok|grebenastimi sosvodnicami]], le v manjši meri pa kamnoseški elementi (portali, okna, kovane okenske mreže, ostanki renesančnih arkad).
=== Trebniški dvorec ===
{{glavni|Trebniški dvorec}}
[[Slika:Trebnik dvorec2.jpg|200px|sličica|desno|thumb|Trebniški dvorec]]
Nad Starim trgom stoji danes deloma obnovljeni srednjeveški [[Trebniški dvorec]], ki je v zgodovini zamenjal več lastnikov.<ref>{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Njegov sedaj prenovljeni severni trakt ima še vedno dvonadstropni [[arkade|arkadni hodnik]] na dvoriščni strani. Do konca II. svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine [[Windischgrätz|Windischgraetz]].<ref>{{navedi knjigo |author=Mlinarič, Jože |year=1991 |title= Kartuziji Žiče in Jurklošter|publisher=Založba Obzorja Maribor |isbn=86-377-0587-1 |cobiss=29339137 |pages=4}}</ref> Dvorec se nahaja poleg dela nekdanjega [[park]]a z [[ribnik]]om in s posamičnimi drevesi (t. i. eksotami), ki je imel ponekod [[barok|baročne]] značilnosti.<ref>{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo||pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref>
[[Slika:Slovenske Konjice, St. George's parish church 03.jpg|200px|thumb|Nadžupnijska cerkev]]
=== Nadžupnijska cerkev sv. Jurija ===
{{glavni|Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice}}
Sedanjo [[gotika|poznogotsko]] [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijsko cerkev sv. Jurija]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja|ladja]] predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja ji je bila prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen križnorebrasti in z zunanjimi oporniki obdan [[prezbiterij]],<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Vrišer Sergej: O konjiških oltarjih in prižnicah, stran 200</ref> okoli leta 1300 na zahodni strani [[zvonik]], povišan leta 1720, ter na južni strani [[Barok|baročna]] roženvenska [[kapela]] iz ok. 1746.<ref>{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> V [[Cerkvena ladja|cerkveni ladji]] z notranjimi oporniki je ohranjen izjemno razgiban [[Gotika|poznogotski]] obok s sočasno poslikavo.<ref name="Spomeniki">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref>
=== Župnišče ===
Markantno [[župnišče]] na zgornjem koncu trga je renesančno prezidana gotska stavba, s starejšo romansko zasnovo. Njegov severni trakt je bil prezidan v 15. stoletju. Drugi trije trakti s stebriščnimi [[arkade|arkadami]] na notranjem dvorišču in portalom so iz 1632.
Ohranjeni so številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz 1740 v jedilnici, v eni od soban v nadstropju pa poslikani leseni strop iz leta 1670, z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itd., ki je najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Golob Nataša: Poslikava baročnega stropa, stran 228</ref>
Območje okoli župnišča in cerkve je bilo taborsko utrjeno. Stavba sosednje kaplanije/mežnarije je iz leta 1799.<ref>{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref>
=== Stari trg ===
[[Slika:Slovenske Konjice Stari trg.jpg|250px|desno|thumb|Mestno jedro (Stari trg)]]
Na Starem trgu stoji Florijanovo znamenje, v zgornjem delu trga pa Marijino znamenje, oba delo kiparske delavnice domačina [[Franc Zamlik|Franca Zamlika]] iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi855876/ |title=Slovenska biografija: Franc Zamlik |accessdate= 12. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref> Starejše enonadstropne stavbe kažejo poznogotske oblike, največ pa jih je iz 19. stoletja.
[[Grb]] Tattenbachov z letnico 1630 ter grb, pripeljan z [[dvorec Golič|dvorca Golič]], sta na ogled na stopnišču občinske stavbe.
Malo izven območja Starega trga, na ulici Adolfa Tavčarja, je od starih beneficiatnih hiš ohranjen »Štok« (tudi »Štekl«), ki je v svojem jedru iz 17. stoletja,<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 305}}</ref> ob Celjski cesti pa poleg nedelujočega mlina propada tudi nekdanja pristava [[Žička kartuzija|žičkega samostana]].<ref>{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}</ref>
=== Cerkev svete Ane, Zgornja Pristava ===
{{glavni|Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice}}
Sedanja podružnična pokopališka cerkev sv. Ane na [[Zgornja Pristava|Zgornji Pristavi]] je bila kot grajska kapela<ref>Daša Pahor, Podružnična cerkev sv. Ane v Slovenskih Konjicah - protestantska kapela po načrtih italijanskega arhitekta?</ref> zgrajena v prvi polovici 16. stoletja. Cerkev ima ohranjene nekaj baročne opreme, v njej je tudi grobnica konjiških [[grad|graščakov]] rodbine Tattenbach, s figuralnima [[epitaf]]oma Žige Tattenbacha († 1594) in [[baron]]a Janeza Krištofa Tattenbacha († 1629), vzidanima v stene [[Cerkvena ladja|ladje]]. V stranskem oltarju iz leta 1657 je oltarna slika sv. Florijana, iz začetka 18. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=26}}</ref>
=== Grad Konjice ===
{{glavni|Grad Konjice}}
Nad naseljem se na južni strani, na pobočju [[Konjiška gora|Konjiške gore]], dvigajo razvaline [[Grad Konjice|Starega gradu]], s [[Romanika|romanskimi]], [[Gotika|gotskimi]] in [[Renesansa|renesančnimi]] arhitekturnimi sestavinami. Stolpasto jedro z ohranjenimi temelji ter del obzidja izvirata iz 12. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=22}}</ref> Poškodovan je bil v 1413, predelan in povečan po letu 1511, leta 1635 so ga poškodovali uporni kmetje. Grad je bil v lasti gospodov Konjiških, Viltuških, Devinskih, Walseejev in Tattenbachov. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. Leta 1692 so ga kupili [[Žička kartuzija|žički kartuzijani]], vendar so ga pustili propasti, tako da so ga zadnji lastniki [[Windischgraetzi]] kupili že v razvalinah.<ref>{{navedi knjigo |author= Stopar Ivan|year= 1976|title= Grad Slovenske Konjice |publisher= Kulturna skupnost Slovenske Konjice|isbn= |cobiss=42552832|pages=27}}</ref>
=== Parki in vrtovi ===
[[Slika:Slovenske Konjice, St. Florian's column.jpg|200px|thumb|desno|Florijanovo znamenje na Starem trgu]]
[[Trebniški dvorec]] je nekoč obsegal tudi velik [[park]] z ribnikoma, ki je imel ponekod [[barok|baročne]] značilnosti,<ref>{{navedi knjigo |author=Mihelčič Koželj Andreja |year=2017 |title=Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik |publisher= Slovensko konservatorsko društvo||pages=255|isbn=978-961-94163-1-0|cobiss=293302528}}</ref> ohranjen je le en ribnik in deloma park. Tudi dvorec Baronvaj na Prevratu obkrožajo ostanki nekdanjega parka z velikimi drevesi.
Omembe vreden je tudi geometrijsko urejen vrt Pipuš v Prečni ulici, ob meščanski vili premožnega tržana s konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |author= Baraga Jože in Motaln Valerija|year= 2006|title= Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Gričnik Anton: Mati mnogih hčera: Poslopja, orodje in delo |publisher= Občina Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 227330048 |pages= 306}}</ref>
== Status naselja ==
Mesto je od nekdaj upravno, obrtno in oskrbno središče zahodnega dela Dravinjske doline, vzhodnega dela vitanjskega podolja ter jugovzhodnega [[Pohorje|Pohorja]].<ref>{{navedi knjigo |author= Stegenšek Avguštin |year= 1909 |title= Konjiška dekanija |publisher= Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice|isbn= |cobiss= 42552832 |pages=}}</ref> Naselje je leta 1850 dobilo okrajno sodišče, leta 1903 pa je postalo sedež okrajnega glavarstva. Od leta 1955 imajo Slovenske Konjice status mestnega naselja,<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1955|title= Zakon o območju o območju okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, Uradni list Ljudske republike Sloven̟ije št. 24, leto XII., 30.6.1955|publisher= Uradni list Ljudske republike Slovenije|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> leta 1964 pa je bil ponovno potrjen status mesta.<ref name="KrajevniLeksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=347–348}}</ref>
== Gospodarstvo ==
[[Slika:Slovenske Konjice, Leather guild sign.jpg|200px|thumb|desno|Usnjarski cehovski znak na Starem trgu]]
O prisotnosti usnjarjev v trgu v 18. stoletju priča [[ceh|cehovski znak]] družine Baumann, v notranjosti in na fasadi ene od hiš na Starem trgu.
Usnjarski cehovski znak ponazarja postopek izdelave [[usnje|usnja]] in je sestavljen iz usnjarskega pama (vzdolžno prerezano deblo) in dveh zvitih rezil (t.i. mezdrilnih nožev), s katerim so usnjarji na pamu strgali živalsko kožo. Usnjarne so se zaradi potrebe po vodi nahajale v spodnjem delu trga, bližje reki Dravinji. Martin Baumann pa ni bil edini konjiški usnjar. Leta 1849 je namreč zadolženo Brezingerjevo (drugje Pressingerjevo) usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz [[Šentvid pri Stični|Šentvida pri Stični]].<ref>{{navedi knjigo |author=Batagelj Borut |year=2011 |title= Usnjarstvo v gospodarstvu trgov in mest na Slovenskem, zbornik referatov: Vzpon in zaton usnjarstva v Sl. Konjicah|publisher=Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem |isbn=978-961-92112-4-3 |cobiss=257599232 |pages=229-242}}</ref> Družina Lavrič, ki je svoj priimek ponemčila v Laurich, je proizvodnjo postopno povečevala, kupovali so nove stroje, peči in zgradili tudi do pred kratkim 50 metrov visok [[dimnik]]. V usnjarno so leta 1921 napeljali [[Elektrika|elektriko]], ostale zgradbe v trgu so jo dobile osem let kasneje.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)| |publisher=KONUS|isbn= |cobiss= 1293877|pages=45}}</ref> Že pred [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]] so začeli izdelovati poleg naravnega tudi umetno usnje. Lovrenčev sin Alfred je za kratek čas ustanovil tudi proizvodnjo in prodajalno [[Čevelj (obuvalo)|čevljev]] z imenom Alfa. Kljub strojem in umetnem usnju je večina proizvodnje potekala ročno. Koncem leta 1943 je Alfred pričel počasi proizvodnjo seliti v [[Gradec]], kamor se je tik pred koncem [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] z družino preselil tudi sam.<ref>{{navedi knjigo |author=Višnar Jože |year=1974 |title=Konus: OZD: 1894-1974 Konus (Slovenske Konjice)|publisher=KONUS |isbn= |cobiss= 1293877 |pages=54}}</ref> <ref>{{navedi knjigo |author= Zdovc Vinko|year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico: Tovarna usnja v Konjicah |publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=93-117}}</ref>
Iz te usnjarske obrtne in kasneje industrijske tradicije je po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] nastal usnjarsko-kemični kombinat KONUS ([[akronim]]: KONjiška USnjarna), ki je svoj konec doživel z razpadom nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga in novih gospodarskih razmer v tranziciji. Po letu 1950 so se v mestu razvili tudi obrati lesne, gradbene, kovinske in strojne industrije, danes pa sta čedalje bolj pomembna'' ''[[logistika]] in [[transport|prevoz tovora]] po cestah.<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=Slovenika |publisher=Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}</ref>
=== Sejmi ===
Trg Konjice je bil med tržani in okoliškim prebivalstvom znan tudi po [[Sejem|sejmih]]. V zvezi s konjiškimi sejmi v Pokrajinskem muzeju v Mariboru hranijo listino iz leta 1785, s katero je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] na prošnjo sodnika konjiškega trga potrdil tržanom dva živinska sejma in sicer na veliki četrtek ter na praznik Janeza Krstnika (24. junij).
Z drugo listino iz leta 1811 je cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] konjiškim tržanom oba sejma ponovno potrdil. Poleg tega so tržani takrat dobili pravico do še enega letnega sejma, ki naj bi bil 3. oktobra. V zvezi s tem sejmom je listina določala, da se sejem v primeru sovpadanja z zapovedanim praznikom prestavi na naslednji dan.
Leta 1838 je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] trgu Konjice podelil pravico zgolj do dveh letnih in živinskih sejmov in ne treh, kot je veljalo do tedaj. Listina je določala tudi sejemska dneva, in sicer na dan 3. oktobra in na praznik sv. Frančiška Ksaverija (3. decembra).
[[Slika:Siegelmarke Marktgemeinde Gonobitz W0318854.jpg|200px|thumb|desno|Zalepka nekdanje trške občine Konjice]]
Na prošnjo tedanje trške občine (Marktgemainde Gonobitz) je isti cesar leta 1848 z listino Konjicam podelil tri letne in živinske sejme, in sicer na prvi ponedeljek po prazniku sv. Jurija, na sredo po peti velikonočni nedelji ter na praznik sv. Ignacija (31. julija).<ref>{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAKA7DSO |title=Letni in živinski sejmi na Štajerskem |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref>
Danes v Slovenskih Konjicah sejmišča in živinskih sejmov na njem ni več, ohranila pa sta se dva tradicionalna letna sejma, ki sta organizirana na Starem in Mestnem trgu. Prvega decembra lokalno komunalno podjetje organizira tradicionalni Frančiškov sejem, v četrtek pred [[Velika noč|Veliko nočjo]] pa Velikonočni sejem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.jkp-konjice.si/search?search_term=sejem |title=JKP Slovenske Konjice: Sejmi |accessdate= 13. junij 2022|date= |format= |work= }}</ref>
== Izobraževanje ==
{{glavni|Šolstvo v Slovenskih Konjicah}}
Danes v mestu delujejo [[gimnazija]] in dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]]: Osnovna šola Pod goro (1909), Osnovna šola Ob Dravinji (1996) ter Osnovna šola V parku, ki je podružnična šola Osnovne šole Pod goro.<ref>{{navedi knjigo |author=Zdovc Vinko |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije'': Šole v Konjicah v 20. stoletju |publisher=Nadžupnijski urad Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=263}}</ref>
== Sociala in zdravstvo ==
===Lambrechtov dom===
Leta 1863 se je Franc Lambrecht, <ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lambrecht-saleski-franc/ |title=Obrazi slovenskih pokrajin:Franc Saleški Lambercht |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> uspešni veletrgovec iz [[Hamburg|Hamburga]] v Nemčiji, z ustanovno listino želel oddolžiti svojim domačim krajem in je konjiški občini volil veliko vsoto, z namenom izgradnje in delovanja dobrodelne ustanove, v kateri bi skrbeli za starejše in zapuščene občane. Franc Lambrecht ni zagotovil denarja le za postavitev in delovanje Lambrechtiniuma (danes Lambrechtov dom), saj je v ustanovnem pismu zapisal: »Poleg stanovanja v ustanovnem domu naj prejme vsak sprejeti ubožec dnevno znesek po pet in dvajset krajcarjev.« S tem dejanjem se je začela zgodovina domske, skupnostne oskrbe za starejše na Slovenskem.
Lambrechtova ideja je postala resničnost leta 1871, ko je ustanova že sprejela prvih 20 stanovalcev. Do danes se je z razvojem precej spremenila zunanja podoba doma in organiziranost, vendar še vedno velja za najstarejšo tovrstno socialno-varstveno ustanovo na Slovenskem. <ref>{{navedi splet |url=https://www.lambrechtov-dom.si/ |title=Lambrechtov dom Slovenske Konjice |accessdate=3. julij 2022 |date= |format= |work=}}</ref>
===Bolnišnica, zdravstveni dom===
[[Slika:Adelma in Odon von Vay.png|250px|sličica|desno|[[Adelma Vay de Vaya]] (z belim klobukom) in Ödön von Vay (v temni vojaški uniformi) pred bolnišnico v Slovenskih Konjicah.]]
Konjiška podružnica [[Rdeči križ|Rdečega križa]] je dala leta 1897 na Prevratu postaviti bolnišnico »Christiane Lazarett«, imenovano po predsednici Avstro-ogrskega [[Rdeči križ|Rdečega križa]] Christiani von Habsburg.<ref>Adelma von Vay: Duh, sila, snov (Jan Ciglenečki: Štajerska Pitija, stran 18)</ref> V njej so bili interni in kirurški oddelek ter kapela.
Baron [[Adelma Vay de Vaya|Vay de Vaya]] se je odločil pri bolnišnici na svoje stroške zgraditi še drugo stavbo, namenjeno bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Ta stavba je bila odprta in blagoslovljena 18. julija 1908, obsegala je tudi kuhinjo in bivališče za usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so stregle bolnikom in jih negovale. Zdravniško oskrbo so opravljali konjiški zdravniki. Med [[I. svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so v bolnišnico sprejemali predvsem ranjene vojake. Ker so bile kapacitete za ranjence premajhne, so odprli tudi Lazarett No. II, ki se je nahajal v stari stavbi današnje Osnovne šole Pod goro. Delovanje bolnišnice so ukinili s pričetkom [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/bolnica-rdecega-kriza-christiane-lazaret/ |title= „Christiane lazarett” – „bolnica rdečega križa” |accessdate=19.2.2016 |date= |format= |work= }}</ref>
V naselju danes deluje [[zdravstveni dom]], ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje občin [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[Občina Zreče|Zreče]] in [[Občina Vitanje|Vitanje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.zd-slovenskekonjice.si/ |title=Zdravstveni dom Slovenske Konjice |accessdate=12. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref>
== Kultura ==
[[Slika:SIKSKN 10.jpg|thumb|desno|250px|V domu kulture ima prostore tudi [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]]]
* [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošna knjižnica Slovenske Konjice/ Center za kulturne prireditve]]
* Sprehodi pod morjem – mednarodni festival podvodnega [[film]]a in [[video|videa]]
* Letka Radia Rogla - vsakoletna glasbena prireditev v organizaciji Radia Rogla
=== Muzeji in zbirke ===
* [[Mestna galerija Riemer]] (zbirka slik in stilnega pohištva),
* [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]],
* Muzej gasilstva (v gasilskem domu),
* Zbirka pekarstva in kruha (v [[Škalce|Škalcah]]).
=== Lokalni mediji ===
* Radio Rogla
* Spletni portal Novice.si
* Lokalni časopis NOVICE
== Promet ==
[[Slika:Tablica CE - Slovenske Konjice.jpg|150px|thumb|right|avtomobilska registracija z grbom Slovenskih Konjic]]
=== Cestne povezave ===
[[Slika:A1 proti Konjicam (3).JPG|150px|right|thumb|avtocesta A1 proti Slovenskim Konjicam]]
Mesto leži ob prometnem križišču, z [[glavna cesta|magistralno cesto]] [[Celje]]–[[Maribor]] se spajajo krajevne ceste, ki Dravinjsko dolino povezujejo z jugovzhodnim [[Pohorje]]m, [[Mislinjska dolina|Mislinjsko dolino]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]].<ref name="Slovenika"/>
[[Avtocesta A1|Avtocesta A1]] poteka 3,5 km vzhodno od mesta, v bližini [[Tepanje|Tepanja]] je uvoz/izvoz Slovenske Konjice.
=== Športno letališče ===
V bližini [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]] se nahaja [[letališče|športn]]o [[letališče Slovenske Konjice]].
=== Železniške povezave ===
[[Južna železnica|Južno železnico]] so leta 1846 zgradili 15 km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne funkcije naselja (furmanstvo).
[[Slika:Slovenske Konjice (Gonobitz)-former train station 1902.jpg|280px|thumb|desno|Nekdanja železniška postaja Slovenske Konjice]]
Nekdanja [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|železniška proga Poljčane–Konjice–Zreče]] je bila [[Avstro-ogrska|avstrijska]] ozkotirna [[železnica|železniška proga]] (širine 760 mm) ki je povezala [[Poljčane]] s Slovenskimi Konjicami. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, do [[Zreče|Zreč]] je bila podaljšana leta 1920, opuščena pa leta 1961.<ref>{{navedi knjigo |author= Rustja Karol |year= 2009|title= Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče |publisher= |isbn= |cobiss= 243385856|pages=}}</ref>
Najbližja železniška postaja je v [[Železniška postaja Poljčane|Poljčanah]], postajališče pa na [[Železniško postajališče Dolga Gora|Dolgi Gori]]. Načrtovana je izgradnja novega [[železniško postajališče|železniškega postajališča]] pri naselju [[Zbelovo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-06-07-gradnja-novega-zelezniskega-postajalisca-zbelovo/ |title=Gradnja novega železniškega postajališča Zbelovo |accessdate=26. maja 2022 |date=7. junij 2021 |format= |work= }}</ref>
== Turizem ==
Slovenske Konjice so v okviru tekmovanja Entente Florale leta 1998 osvojile zlato medaljo v kategoriji mest<ref>{{navedi splet |url=http://www.entente-florale.si/slo/index.php/joomla-content/pretekli-slovenski-predstavniki |title=Entrente Florale Slovenija: pretekli slovenski predstavniki |accessdate=20. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> in od takrat njihov predstavnik sodeluje pri organizaciji tega evropskega tekmovanja.
* Entente Florale Slovenija
* Združenje zgodovinskih mest Slovenije
* Turistična destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice
* TIC Slovenske Konjice
== Šport ==
[[Slika:Konjiski maraton 2019 4.jpg|280px|thumb|right|Konjiški maraton]]
Športne aktivnosti v naselju in okolici organizirano izvajata:
* Zavod za šport Slovenske Konjice upravlja športno dvorano in [[bazen|letno kopališče]]
* Konjiška atletska šola
* Golf klub Zlati grič upravlja lokalno [[golf|golfišče]].
=== Športne prireditve ===
* Grand Prix Slovenia International Boxing Competition
* [[Konjiški maraton]]
=== Športna društva in organizacije ===
* Zavod za šport Slovenske Konjice
* [[ND Dravinja|Nogometno društvo Dravinja]]
* Aeroklub Slovenske Konjice
* Košarkarski klub Slovenske Konjice
* Ženski košarkarski klub Konjice
* Golf klub Zlati Grič
* Planinsko društvo Slovenske Konjice
== Znane osebnosti ==
=== Rojeni v Slovenskih Konjicah ===
* [[Konrad V. Hebenstreit|Konrad von Hebenstreit]] – [[nadškof]] v [[Freising]]u
* [[Valentin Fabri]] – duhovnik, savinjski in podjunski [[arhidiakon]], [[prošt]]
* [[Franc Zamlik]] – kipar
* [[Mihael Napotnik]] – [[škof|knezoškof]] [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]]
* [[Benno Millenkovich]] – [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[kontraadmiral]]
* [[Ivan Minatti]] – pesnik, prevajalec, urednik in akademik
* [[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942), odvetnik, narodni buditelj
* [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962), zdravnik, pesnik
* [[Vida Rudolf]] – pesnica in pisateljica
* [[Branko Rudolf]] – esejist, filozof, kritik, pedagog, pesnik in pisatelj
=== Osebnosti, povezane s Slovenskimi Konjicami ===
* [[Ivan Erazem Tattenbach]] – graščak in zgodovinska osebnost
* [[Tomaž Fantoni]] – furlanski slikar
* [[Adelma Vay de Vaya]] – pisateljica, medij in spiritistka
*princ [[Hugo Weriand Windischgrätz]] – plemič in veleposestnik
* [[Anton Brcko]] – primorski organist, zborovodja in skladatelj
*[[Zdenka Serajnik]] – pesnica, pisateljica, prevajalka in pedagoginja
*[[Jure Zdovc|Jurij (Jure) Zdovc]] – igralec / trener košarke
*[[Marija Prelog]] – slikarka, ilustratorka in oblikovalka
*[[Tomo Jurak|Tomislav (Tomo) Jurak]] – slovenski kitarist, pevec in skladatelj popularne glasbe
*[[Arpad Šalamon]] – umetnik / grafik
*[[Milan Lamovec|Milan Lamovec - Didi]] – umetnik / slikar
*[[Martin Zelenko]] – kolumnist in pesnik
*[[Aleksandra Boldin]] – sociologinja, zgodovinarka in profesorica
*[[Tamara Zidanšek]] – igralka tenisa
== Mednarodno povezovanje ==
; Prijateljska mesta/občine<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskekonjice.si/obcinskevsebine/241 |title= Občina Slovenske Konjice: Prijateljska mesta |accessdate= |date=13.7.2019 |format= |work= }}</ref>
*{{flagicon|SVK}} [[Hlohovec]], Slovaška (2007)
*{{flagicon|SRB}} [[Kosjerić]], Srbija (2009)
*[[Slika:Flag of Czech Republic.svg|20px]] [[Hranice (Okraj Přerov)]], Češka (2012)
*{{flagicon|CRO}} [[Gornja Stubica]], Hrvaška (2013)
*{{flagicon|RUS}} [[Zvezdno mesto]], Rusija (2015)
*{{flagicon|ITA}} [[Tolfa]], Italija (2016)
*{{flagicon|CRO}} [[Križevci, Hrvaška|Križevci]], Hrvaška (2016)
*{{flagicon|HUN}} [[Százhalombatta]], Madžarska (2016)
*{{flagicon|CRO}} [[Biograd na Moru]], Hrvaška (2019)
;Mednarodni projekti in druge oblike sodelovanja
*{{flagicon|SWE}} [[Sollefteå]], Švedska (2008-2019)
*{{flagicon|BIH}} [[Konjic]], Bosna in Hercegovina
* {{flagicon|AUT}} [[Globasnica]], Avstrija
*{{flagicon|CRO}} [[Sveti Petar Orehovec]], Hrvaška
*{{flagicon|CRO}} [[Novska]], Hrvaška
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] ''Konjiška dekanija, Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}}
* [[Ivan Stopar|Stopar, Ivan]] ''Grad Slovenske Konjice'', Kulturna skupnost, Slovenske Konjice,1976, {{COBISS|ID=42552832}}
* Slekovec, Matej ''Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške'', Maribor, 1898.{{COBISS|ID=512149301}}
* Curk, Jože ''Topografsko gradivo IV., Sakralni spomeniki na območju občine Slovenske Konjice'', Zavod za spomeniško varstvo Celje, Celje, 1967 {{COBISS|ID=17588993}}
* Curk, Jože ''Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem'', Založba Obzorja, Maribor 1991 {{COBISS|ID=30020609}}
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|ref=harv}}
* {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=|ref=harv}}
* Zgodovinsko društvo Konjice. ''Zbornik Konjice z okolico 1996'', Slovenske Konjice 1996. {{COBISS|ID=105088768}}
* Zgodovinsko društvo Konjice. ''Zbornik Konjice z okolico 2000'', Slovenske Konjice 2000. {{COBISS|ID=}}
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}
* Rustja, Karol ''Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče'', Slovenj Gradec 2009. {{COBISS|ID=243385856}}
* Kladnik, Darinka ''Vsa slovenska mesta'', Ljubljana, ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, 2003 {{COBISS|ID=127257088}}
* Cvahtal, Matjaž ''Slovenija: Vodnik'', Golnik: Turistika, 2009, ISBN 978-961-6414-37-1 {{COBISS|ID=246725376}}
* Krušič, Marjan ''Slovenija: turistični vodnik'' Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2009. {{COBISS|ID=244517632}} IBSN 978-961-01-0690-6
* Leskovar, Aleksandra ''Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju'', Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje, Oplotnica, Nobis Gorjup & Šauperl, 2005. {{COBISS|ID=221325824}}
* Kocjan - Barle, Marta ''Slovenski veliki leksikon'', Mladinska knjiga Založba, Ljubljana, 2005. {{COBISS|ID=25252869}}
* {{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=[[Slovenika]] |publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}}
* Boldin, Aleksandra ''Konjice: z legendo skozi zgodovino do sodobnosti'', Slovenske Konjice, 2004. Občina Slovenske Konjice: Zgodovinsko društvo Konjice {{COBISS|ID=54153217}}
* Boldin, Aleksandra ''Konjice: 870 let prve pisne omembe'', Slovenske Konjice, 2016 Občina Slovenske Konjice {{COBISS|ID=284984064}}
* {{navedi knjigo |author=Černe, Andrej |year=1997 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije |publisher=DZS d.d. |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=72111104 |pages=}}
== Glej tudi ==
* [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice]]
* [[Nadžupnija Slovenske Konjice]]
* [[Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]]
* [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče]]
* [[Parna lokomotiva št. 3 (Gonobitz)]]
* [[Letališče Slovenske Konjice]]
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Slovenske Konjice}}
* [https://www.rogla-pohorje.si/sl/destinacija/slovenske-konjice/ Destinacija Rogla-Pohorje: Slovenske Konjice]
* [http://sites.google.com/site/muzejskazbirkaslovenskekonjice/ Muzejska zbirka vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja]
* [http://www.slovenskekonjice.si/ Uradna stran občine]
* [http://www.slometeo.net/konjice/ Vremenska postaja Slovenske Konjice]
{{Slovenske Konjice}}
{{Mesta-Slovenija}}
{{normativna kontrola}}
{{zvezdica}}
[[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Slovenske Konjice]]
agc1grig5x7h74sosc8lb7gvgi0qhds
Slovanski kongres v Pragi, 1848
0
99137
5722744
5092374
2022-07-22T19:30:00Z
Yerpo
8417
disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]]
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Svatodušní mše 12. června 1848.jpg|thumb|right|200px|Slovanski kongres v [[Praga|Pragi]], [[12. junij]]a [[1848]]]]
'''Slovanski kongres v Pragi''' ([[Češčina|češko]]: ''Slovanský sjezd'', [[Slovaščina|slovaško]]: ''Slovanský zjazd/kongres'') je potekal v [[Praga|Pragi]] med [[2. junij|2.]] in [[12. junij]]em leta [[1848]]. Bilo je prvo srečanje, kjer je bilo mogoče slišati glas vseh [[Slovani|slovanskih]] narodov iz cele Evrope na enem mestu.
Skozi naslednje stoletje je bilo še nekaj slovanskih kongresov v srednji in vzhodni Evropi.
[[1. maj]]a [[1848]] je bil v [[Praga|Pragi]] izdan razglas »bratom [[Slovani|Slovanom]]« v monarhiji Avstriji, katerega podpisnik je bil tudi [[Fran Miklošič]]. Razglas je opozarjal Slovane na bližajoči se sklic Frankfurtskega parlamenta in izgradnjo Velike Nemčije, ki bo zavzela celotno področje avstrijske monarhije in posledično povzročila utopitev slovanstva v [[germani|germanstvu]]. Avtorji so razglas naslovili vsem zavednim Slovanom in jih pozvali, da se 31. maja 1848 zberejo na kongresu v Pragi. »Pridejo naj vsi tisti, ki jim je mar za Slovanstvo in se želijo zoperstaviti germanizaciji.« Konec maja se je tako v Pragi zbralo približno 300 delegatov iz celotnega dela [[Avstro-Ogrska|avstrijske monarhije]], 40 jih je bilo iz južno-slovanskega področja in kar 4 iz slovenskih dežel.
Za predsednika kongresa je bil izbran [[František Palacký]], podpredsednik pa je bil Slovenec, [[Stanko Vraz]]. Na zasedanju je kongres izdelal [[memorandum evropskim narodom]], v katerem je opozoril na nevzdržne razmere v avstrijski monarhiji. Zahteval je federalizacijo monarhije na temelju splošne pravice vsakega naroda, da lahko ne glede na svojo velikost, moč in vpliv razglasi avtonomijo. Podane so bile zahteve, ki so temeljile na temeljih [[francoska revolucija|francoske revolucije]]. Posebej za Slovence pa je bilo sprejeto, da zahtevajo oblikovanje svoje [[Kraljevina Slovenija|Kraljevine Slovenije]], ki bo združevala dežele [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska|Štajersko]] in [[Primorska|Primorsko]], in bo enakopraven člen monarhije.
Nemški in madžarski narod je na razglas in kongres reagiral izjemo burno. [[Nemci]] so se namreč zavedali moči slovanskega konglomerata, ki bi se raztezal širom [[Evropa|Evrope]], če bi se sestavil v eno državo s 4 plemeni, kot je predvidevala ideja [[panslavizem|panslavizma]]. Zato sta dvor na [[Dunaj]]u in kancler [[Klemens Wenzel von Metternich|Metternich]] v Nemčiji stanje nemudoma sprejela kot ogrožujoče in organizirala vojaški nadzor v Pragi. Tam pa so se že 12. junija 1848 začeli zbirati praški študentje, delegati kongresa, izobraženci in še mnogi drugi, ki so zahtevali boj proti germanizaciji in avstrijskemu vojaškemu načelniku [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Windisch-Grätzu]], ki je okupiral Prago. Tako je 12. junija 1848 izbruhnila binkoštna oz. junijska vstaja, ki pa je bila s strani načelnika Windisch-Grätza zadušena 16. junija 1848, ravno tako pa je bil prekinjen kongres delegatov. Zaradi nasilne prekinitve kongresa ta ni sprejel nobenega pripravljenega določila in sklepa. Njegov doprinos za oblikovanje skupne slovanske solidarnosti je tako ostal zgolj neformalen.
== Ugledni sodelujoči ==
* [[František Palacký]], [[Čehi|češki]] zgodovinar in politik, predsednik kongresa.
* [[Stanko Vraz]], [[Slovenci|slovensko]]-[[Hrvati|hrvaški]] pesnik, podpredsednik.
* [[Karol Libelt]], [[Poljaki|poljski]] filozof iz pruskega [[Poznanj]]a, predsednik Poljakov in [[Ukrajinci|Ukrajincev]].
* [[Pavel Stamatović]], [[Srbi|srbski]] književnik, zgodovinar, politik, predsednik [[južni Slovani|južnih Slovanov]].
* [[Pavel Jozef Šafárik]], [[Slovaki|slovaški]] filolog, pesnik, predsednik Čeho-Slovakov.
* [[Mihail Bakunin]], [[Rusi|ruski]] panslavist in kasnejši anarhist.
* [[Ľudovít Štúr]], slovaški filolog.
* [[Paweł Stalmach]], poljski narodni buditelj, novinar.
* [[Andrzej Kotula (pravnik)|Andrzej Kotula]], poljski pravnik
* Alojz Šparavec, kulturni in politični delavec
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Avstro-Ogrska]]
[[Kategorija:Praga]]
[[Kategorija:Leto 1848]]
oql2fnm92fjpa6imzo33qpcu33ex4tq
5722774
5722744
2022-07-22T20:12:33Z
A09090091
188929
-np
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Svatodušní mše 12. června 1848.jpg|thumb|right|200px|Slovanski kongres v [[Praga|Pragi]], [[12. junij]]a [[1848]]]]
'''Slovanski kongres v Pragi''' ([[Češčina|češko]]: ''Slovanský sjezd'', [[Slovaščina|slovaško]]: ''Slovanský zjazd/kongres'') je potekal v [[Praga|Pragi]] med 2. in 12. junijem leta 1848. Bilo je prvo srečanje, kjer je bilo mogoče slišati glas vseh [[Slovani|slovanskih]] narodov iz cele Evrope na enem mestu.
Skozi naslednje stoletje je bilo še nekaj slovanskih kongresov v srednji in vzhodni Evropi.
1. maja 1848 je bil v [[Praga|Pragi]] izdan razglas »bratom [[Slovani|Slovanom]]« v monarhiji Avstriji, katerega podpisnik je bil tudi [[Fran Miklošič]]. Razglas je opozarjal Slovane na bližajoči se sklic Frankfurtskega parlamenta in izgradnjo Velike Nemčije, ki bo zavzela celotno področje avstrijske monarhije in posledično povzročila utopitev slovanstva v [[germani|germanstvu]]. Avtorji so razglas naslovili vsem zavednim Slovanom in jih pozvali, da se 31. maja 1848 zberejo na kongresu v Pragi. »Pridejo naj vsi tisti, ki jim je mar za Slovanstvo in se želijo zoperstaviti germanizaciji.« Konec maja se je tako v Pragi zbralo približno 300 delegatov iz celotnega dela [[Avstro-Ogrska|avstrijske monarhije]], 40 jih je bilo iz južno-slovanskega področja in kar 4 iz slovenskih dežel.
Za predsednika kongresa je bil izbran [[František Palacký]], podpredsednik pa je bil Slovenec, [[Stanko Vraz]]. Na zasedanju je kongres izdelal [[memorandum evropskim narodom]], v katerem je opozoril na nevzdržne razmere v avstrijski monarhiji. Zahteval je federalizacijo monarhije na temelju splošne pravice vsakega naroda, da lahko ne glede na svojo velikost, moč in vpliv razglasi avtonomijo. Podane so bile zahteve, ki so temeljile na temeljih [[francoska revolucija|francoske revolucije]]. Posebej za Slovence pa je bilo sprejeto, da zahtevajo oblikovanje svoje [[Kraljevina Slovenija|Kraljevine Slovenije]], ki bo združevala dežele [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska|Štajersko]] in [[Primorska|Primorsko]], in bo enakopraven člen monarhije.
Nemški in madžarski narod je na razglas in kongres reagiral izjemo burno. [[Nemci]] so se namreč zavedali moči slovanskega konglomerata, ki bi se raztezal širom [[Evropa|Evrope]], če bi se sestavil v eno državo s 4 plemeni, kot je predvidevala ideja [[panslavizem|panslavizma]]. Zato sta dvor na [[Dunaj]]u in kancler [[Klemens Wenzel von Metternich|Metternich]] v Nemčiji stanje nemudoma sprejela kot ogrožujoče in organizirala vojaški nadzor v Pragi. Tam pa so se že 12. junija 1848 začeli zbirati praški študentje, delegati kongresa, izobraženci in še mnogi drugi, ki so zahtevali boj proti germanizaciji in avstrijskemu vojaškemu načelniku [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Windisch-Grätzu]], ki je okupiral Prago. Tako je 12. junija 1848 izbruhnila binkoštna oz. junijska vstaja, ki pa je bila s strani načelnika Windisch-Grätza zadušena 16. junija 1848, ravno tako pa je bil prekinjen kongres delegatov. Zaradi nasilne prekinitve kongresa ta ni sprejel nobenega pripravljenega določila in sklepa. Njegov doprinos za oblikovanje skupne slovanske solidarnosti je tako ostal zgolj neformalen.
== Ugledni sodelujoči ==
* [[František Palacký]], [[Čehi|češki]] zgodovinar in politik, predsednik kongresa.
* [[Stanko Vraz]], [[Slovenci|slovensko]]-[[Hrvati|hrvaški]] pesnik, podpredsednik.
* [[Karol Libelt]], [[Poljaki|poljski]] filozof iz pruskega [[Poznanj]]a, predsednik Poljakov in [[Ukrajinci|Ukrajincev]].
* [[Pavel Stamatović]], [[Srbi|srbski]] književnik, zgodovinar, politik, predsednik [[južni Slovani|južnih Slovanov]].
* [[Pavel Jozef Šafárik]], [[Slovaki|slovaški]] filolog, pesnik, predsednik Čeho-Slovakov.
* [[Mihail Bakunin]], [[Rusi|ruski]] panslavist in kasnejši anarhist.
* [[Ľudovít Štúr]], slovaški filolog.
* [[Paweł Stalmach]], poljski narodni buditelj, novinar.
* [[Andrzej Kotula (pravnik)|Andrzej Kotula]], poljski pravnik
* Alojz Šparavec, kulturni in politični delavec
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Avstro-Ogrska]]
[[Kategorija:Praga]]
[[Kategorija:Leto 1848]]
25h7ylosiji6rug56q1gug88athea3u
Korošica (razločitev)
0
101136
5722745
3106049
2022-07-22T19:30:35Z
Yerpo
8417
dewiki [[Project:AWB|AWB]]
wikitext
text/x-wiki
'''Korošica''' je lahko:
* [[Korošica]] - prebivalka Koroške
* [[Korošica (dolina)|Korošica]] - dolina pod Kamniškim vrhom
* [[Korošica (hudournik)|Korošica]] - desni pritok Kamniške Bistrice
* [[Korošica (kotlina)|Korošica]] - kotlina pod Ojstrico v Kamniško-Savinjskih Alpah
* [[Kocbekov dom na Korošici|Korošica]] - planinski dom v kotlini pod Ojstrico
{{razločitev}}
lluw1xrsk0lnjy4pxap4silkdkqhcgo
Iliri
0
104994
5722746
5698473
2022-07-22T19:31:21Z
Yerpo
8417
disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]]
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni|Ilir}}
'''Iliri''' ([[grščina|antično grško]]: Ἰλλυριοί [Illyrioί], [[latinščina|latinsko]]: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr. n. št. naseljevala del zahodnega [[Balkan]]a in skrajni jugovzhodni del obale [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]]<ref>Frazee (1997), str. 89.</ref> Ozemlje, naseljeno z Iliri, so grški in rimski avtorji imenovali Ilirija in je obsegalo večino bivše [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] in severne [[Albanija|Albanije]] med [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] na zahodu, rekama [[Drava|Dravo]] na severu in [[Velika Morava|Moravo]] na vzhodu in izlivom [[Vjosa|Vjose]] na jugu.<ref name="Wilkes 1995 92">Wilkes (1995), str. 92.</ref><ref>Boardman, Hammond (1982), str. 261, Wilkes (1995), str. 6.</ref>
[[Slika:Prefecture of Illyricum map(1).png|alt=Iliri|sličica|298x298_pik|Zemljevid Ilirije.]]
Ilirska plemena so v pisnih virih prvič omenjena v ''Periplu'' ali ''Obalnem potovanju'', antičnem besedilu iz 4. stoletja pr. n. št..<ref>Wilkes (1995), str. 94.</ref> Omenjena plemena, ali vsaj nekatera od njih, so imeli za »prave Ilire« (''Illyrii Proprie Dicti'').<ref>Wilkes (1995), str. 216.</ref> Pravi Iliri so imeli verjetno skupen ilirski jezik,<ref>Bideleux, Jeffries (2007), Albania, str. 24.</ref> ki spada med jezike [[indoevropski jeziki|indoevropske jezikovne skupine]]<ref>[http://lektoriranje.canalblog.com/archives/2010/05/31/18066755.html ''Ilirski jezik''], pridobljeno dne 27. februarja 2012.</ref>-
Rimljani so deželo osvojili leta [[229 pr. n. št.]] in jo poimenovali ''Ilirikum''. Po razpadu rimskega je območje leta [[395]] prišlo pod [[Bizantinski imperij]]. Iliri so se izognili [[Asimilacija|asimilaciji]]. Do [[5. stoletje|5. stoletja]] je bilo [[krščanstvo]] uveljavljeno. Isti čas so zaznamovali vpadi [[Vizigoti|Vizigotov]], [[Huni|Hunov]] in [[Ostrogoti|Ostrogotov]], kasneje, med [[6. stoletje|6.]] in [[8. stoletje]]m, pa so obmorska območja Balkana zavzela [[Slovani|slovanska]] [[pleme]]na. Ilirsko poreklo se še danes pripisuje tudi nekaterim antičnim ljudstvom v [[Italija|Italiji]], predvsem [[Japigi|Japigom]], [[Davnija|Davnom]] in [[Mesapi|Mesapom]], ki so se najverjetneje priselila iz Ilirije.
Ilirska ljudstva sama sebe nikoli niso imela za Ilire in niso zase uporabljala tudi nobenega drugega skupnega imena.<ref name="Roisman">Roisman & Worthington (2010), str. 280.</ref> Zdi se, da se je ime Iliri najprej uporabljalo samo za določena plemena, ki so z antičnimi Grki prvič prišla v stik v [[bronasta doba|bronasti dobi]],<ref name="Boardman629">Boardman (1982), str. 629.</ref> kasneje pa se je razširilo tudi na druga plemena s podobnim jezikom in običaji.<ref name="Wilkes 1995 92" />
==Iliri v grški mitologiji==
V [[grška mitologija|grški mitologiji]] sta imela grško-feničanski kralj [[Kadem]] in boginja [[Harmonija (boginja)|Harmonija]] sina [[Ilirij]]a, ki je zavladal Iliriji in postal eponimni prednik vseh ilirskih ljudstev.<ref>Maxwell-Hyslop(1996), str. 230; A. Hard (1999), III, 5.4., str. 103.</ref> Ilirij je imel sinove Enheleja, Avtarija, Dardana, Meda, Tavla in Perheba in hčerke Parto, Daorto, Dasaro in druge, ki so postali predniki Tevlantov, Partinov, Dardanov, Enhelejev, Avtariatov, Dasaretov in Daorsov. Avtarij je imel sina Panonija (ali Peona), ki je imel sinova Skordiska in Tribala.<ref name="Wilkes 1995 92"/>
Kasnejša različica mita pravi, da sta imela [[kiklop]] [[Polifem]] in morska nimfa [[Galateja]] sinove Kelta, Gala in Ilirija.<ref>Maxwell-Hyslop (1996), str. 168.</ref> Kasnejši mit bi lahko izviral iz podobnosti [[Kelti|Keltov]], [[Galci|Galcev]] in Ilirov.
==Poreklo==
[[Slika:Illyrians Ethnogenesis Theories (English).jpg|right|thumb|Etnogeneza Ilirov]]
Zgodovinski začetek ljudstev, ki so se kasneje imenovala Iliri, sega približno v leto 1000 pr. n. št.,<ref>Wilkes (1995), str. 39.</ref> njihovo poreklo pa je za sodobne zgodovinarje še vedno uganka. Strokovnjaki se strinjajo, da so se etno-lingvistični predniki Ilirov, tako imenovani Prailiri, odcepili od glavnega praindoevropskega jezikovnega debla že pred [[železna doba|železno dobo]]. Trenutne teorije o poreklu Ilirov temeljijo na skromnih ostankih materialne kulture, ki so jih odkrili na njihovem ozemlju, toda arheološka odkritja sama po sebi niso zadostna, da bi odgovorila na vprašanje o etnogenezi Ilirov.<ref>Wilkes (1995), str. 81.</ref>
Kdaj so Protoiliri postali posebna narodnostna skupina, ostaja nejasno. Nastali so v železni dobi iz širše prabalkanske skupine ljudstev, zaradi popolnega nepoznavanja njihovega jezika pa je težko določiti, katera skupine se lahko na etnolingvistični osnovi razvrsti med Ilire. Mnoga plemena, ki so se še nedavno uvrščala med Ilire, se zdaj uvrščajo med [[Veneti|Venete]].<ref name="Wilkes 1995 81, 183">Wilkes (1995), str. 81, 183.</ref>
Starejša teorija Gustava Kossinna trdi, da so se Iliri naselili na Balkan iz Lužice v [[Nemčija|Nemčiji]] okoli leta 1300 pr. n. št. in s tem sprožili selitev Grkov.
Sarajevska arheologa Alojz Benac in Borivoj Čović sta v 1960. letih za etnogenezo Ilirov predlagala model avtohtonosti, ki je v glavnem ovrgel prejšnja mišljenja o Ilirih kot prišlekih. Po njunem mnenju so železnodobne skupnosti na Balkanu, poznane kot Iliri, večinoma avtohtone in da občasna priseljevanja, na primer halštatske selitve in širitev latenske kulture v 4. in 3. st. pr. n. št., niso bistveno spremenile etničnega jedra domačega prebivalstva. Njuno teorijo podpirajo tudi albanski arheologi za južnoilirska plemena,<ref>Korkuti (1969); Korkuti (2003); Stipčević (1977), str. 18.</ref> medtem ko Aleksandar Stipčević trdi, da je najbolj prepričljiv model za etnogenezo Ilirov, razen [[Liburni|Liburnov]], popolna avtohtonost.<ref>Stipčević (1989).</ref>
==Identiteta in razširjenost==
[[Slika:Map of Prehistoric Sites & Cultures Illyrian v1 (English).jpg|thumb|right|Ilirska nahajališča]]
Ime Iliri (Illyrioi) so antični Grki uporabljali za poimenovanje svojih severnih sosedov. Nanašalo se je verjetno na obširno in slabo razločljivo skupino ljudstev, za katera še danes ni jasno, v kolikšni meri so bila jezikovno in kulturološko homogena. Ilirska plemena sama sebe nikoli niso imela za Ilire in zase niso uporabljala tudi nobenega drugega skupnega imena.<ref name=Roisman/> Izraz Ilyrioi je verjetno nastal iz imena enega samega ljudstva, ki je bilo zaradi svoje bližine dobro poznano vsem Grkom.<ref name="Wilkes 1995 81, 183"/> To se je zgodilo že v [[bronasta doba|bronasti dobi]], ko so grška plemena mejila na tako imenovane ''[[Seznam antičnih plemen v Iliriji#Illyrii Proprie Dicti|Prave Ilire]]'' ([[Latinščina|latinsko]]: ''Illyrii Proprie Dicti''), najbolj južno ilirsko pleme tistega časa, ki je naseljevalo Zetsko ravnico v sedanji [[Črna gora|Črni gori]].<ref name=Boardman629/> Illyrioi so očitno naseljevali majhno in dobro prepoznavno ozemlje ob južni jadranski obali okoli [[Skadarsko jezero|Skadarskega jezera]] na meji med sedanjo Črno goro in [[Albanija|Albanijo]]. Ime se je kasneje razširilo in se začelo uporabljati tudi za druga, etnično drugačna ljudstva, na primer za [[Liburni|Liburne]], [[Dalmati|Dalmate]], [[Japodi|Japode]] in [[Seznam antičnih plemen v Iliriji#Panonci|Panonce]]. Kakorkoli že, večina sodobnih strokovnjakov je prepričanih, da so bili Iliri zelo raznovrstna skupnost.<ref>Wilkes (1995), str. 38.</ref>
[[Plinij Starejši]] v svoji enciklopediji ''Naturalis Historiæ'' izraz Iliri dosledno uporablja samo za ''Prave Ilire'', ki so bili ena od skupnosti v rimski južni [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmaciji]]. Obširnejša raba imena Iliri je razvidna iz odlomka v [[Apijan]]ovi ''Illyriki'', ki pravi, da so Iliri živeli ''"onstran Makedonije in Trakije od Haonije in Tesprotije do reke Donave"''.<ref>Appian, ''Roman History: The Illyrian Wars'', [http://www.livius.org/ap-ark/appian/appian_illyrian_1.html#1 §1].</ref>
==Zgodovina==
===Helenistično obdobje===
[[Slika:Roman_period_tribes_in_Illyria_and_Lower_Pannonia.png|thumb|right||Osrednja in severna ilirska in sosednja plemena v rimskem obdobju]]
[[Slika:Northwester Greeks and Southern Illyrian tribes.png|thumb|right|220px|Južna ilirska in severozahodna grška plemena v 4.-3. stoletju pr. n. št.]]
Iliri so se v grškem zgodovinopisju prvič pojavili v 4. stoletju pr. n. št.. Na osrednjem [[Balkan]]u so ustanovili več kraljestev. Prvi poznani ilirski kralj je bil [[Bardilis]]. Kraljestva so se pogosto vojskovala z antično Makedonijo, poznani pa so bili tudi ilirski pirati, ki so ogrožali trgovanje v južnem Jadranu.
Grki so imeli močan vpliv na ilirske [[Daorsi|Daorse]], ki so bili naseljeni v delti reke [[Neretva|Neretve]]. Njihovo središče je bil [[Daorson]] v sedanjih Oršanićih pri [[Stolac|Stolcu]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], ki je postal glavno središče klasične ilirske kulture. Mesto je bilo v 4. st. pr. n. št. obdano s pet metrov visokim obzidjem, zgrajenim iz velikih trapezastih kamnitih blokov, podobno tistemu v [[Mikene|Mikenah]]. Daorsi so kovali svoje bakrene novce in izdelovali bakrene skulpture. Iliri z dalmatinske obale so pod vodstvom [[Ardijejci|Ardijejcev]] osvojili grške kolonije na jadranskih otokih, njihova slavna kraljica [[Tevta]] in njeni nasledniki pa so se vojskovali z [[Rimska republika|Rimljani]].
V [[ilirske vojne|ilirskih vojnah]] so Rimljani opustošili ilirska naselja in zatrli [[piratstvo]], zaradi katerega je trpelo italijansko trgovanje na južnem Jadranu.<ref name="Wilkes 1995 158">Wilkes (1995), str. 158.</ref>. Prvo vojno so sprožili leta 229 pr. n. št. proti kraljici Tevti, drugo leta 219 pr. n. št. proti [[Demetrij Hvarski|Demetriju Hvarskemu]]<ref>Boak (1977), str. 111.</ref> in tretjo leta 168 pr. n. št. proti kralju [[Gencij]]u. V prvi ilirski vojni je rimsko ladjevje prvič v zgodovini prečilo Jadransko morje.<ref>Gruen (1986), str. 76.</ref>
[[Rimska republika]] je v 2. st. pr. n. št. popolnoma podjarmila Ilire in leta 167. pr. n. št. ustanovila svojo provinco [[Ilirik]]. Po [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustovi]] zadušitvi velike [[velika ilirska vstaja|ilirske vstaje]] so Rimljani Ilirik razdelili na provinci [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na severu in [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacijo]] na jugu.<ref>{{navedi knjigo|last = Bratož | first =Rajko| | year =2007 | title =Rimska zgodovina - 1, od začetkov do nastopa cesarja Dioklecijana | location = Ljubljana| id = 234823424| cobiss = ISBN 978-961-91431-7-9}}</ref>
===Rimska in bizantinska vladavina===
Rimska provinca Ilirik je zajela večino ilirskega ozemlja.<ref name="Smith 1874 218">Smith (1874), str. 218.</ref> Raztezala se je od reke [[Drim|Drilon]] v sedanji [[Albanija|Albaniji]] na jugu do [[Istra|Istre]] na zahodu, reke [[Sava|Save]] na severu in Jadranskega morja na jugu.<ref name="Smith 1874 218"/> Glavno mesto province je bila [[Solin|Salona]] pri današnjem [[Split]]u. Večina ilirskih ozemelj je v naslednjih stoletjih ostal del Ilirika oziroma Panonije in Dalmacije, razen skrajnega južnega dela, ki je postal provinca Epirus Nova.
[[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]] so na ozemlju ilirskih provinc ustanovili prefekturo Ilirik, katero so v 6. stoletju preplavili [[Slovani]] in na njenem ozemlju v 7. stoletju ustanovili svoje prve države: [[Prvo bolgarsko cesarstvo]], srednjeveško [[Srbija|Srbijo]], vojvodino [[Hrvaška|Hrvaško]] in zgodnje [[Bosna in Hercegovina|Bosansko kraljestvo]].
==Iliri v grško-rimski etnografiji==
[[Slika:IllyrianKingorNoble.jpg|left|thumb|150px|Ilirski plemič v bojni opravi]]
Grki in Rimljani so Ilire opisovali kot krvoločno, nepredvidljivo, vzkipljivo in bojevito ljudstvo.<ref>Whitehorne (1994), str. 37; Eckstein (2008), str. 33; Strauss (2009), str. 21; Everitt (2006), str. 154.</ref> Nanje in na vse druge severne barbare so gledali kot na divjake z roba nijhovega civiliziranega sveta.<ref>Wilkes (1995), str. 4.</ref> Takšno gledanje bi lahko bilo posledica strahu pred njimi in njihovo vztrajnostjo v boju proti njim.<ref>Hingley (2005), str. 61–62.</ref> [[Polibij]] (3. stoletje pr. n. št.) piše, da so ''"Rimljani osvobodili Grke od sovražnikov vsega človeštva"''.<ref>Champion (2004), str. 113.</ref>
Rimljani opisujejo Ilire kot visoke in močno grajene ljudi.<ref>Juvenal (2009), str. 127.</ref> [[Herodijan]] (okoli 170-240) piše, da so ''"Panonci visoki in močni in vedno pripravljeni na boj in soočanje z nevarnostjo, toda tooglavi"''.<ref name="Wilkes 1995 219">Wilkes (1995), str. 219.</ref> Njegovo mnenje je seveda lahko še eden od stereotipov, ki so jih Rimljani uporabljali za prikaz barbarov. Rimski zgodovinar [[Tit Livij|Livij]] (59 pr. n. št.-17 n. št.) o njih piše:<ref>Titus Livius. ''The History of Rome''.</ref>
<blockquote>
''"... na obali Italije je pomanjkanje pristanišč, na drugi strani (Jadrana) pa so divjaški Iliri, Liburni in Histri, ki se na splošno ukvarjajo s piratstvom in prihajajo vse do obal Venetov."''
</blockquote>
==Religija==
Iliri so prakticirali [[mnogoboštvo]]. Na severu je prevladoval kult Sonca, v srednji Dalmaciji kult Meseca, na jugu pa kult kače. Imeli so mnogo bogov, od katerih so bili mnogi samo lokalni. [[Histri]] so imeli bogove Eja, Melesoka, Borija in Irija, [[Liburni]] Anzotiko, ki je istovetna z rimsko boginjo Venero, in Ico, ki ima svoj kip v Plominu. Poleg njih so imeli še Jutosika, Latra in Sentona. Glavni bog [[Japodi|Japodov]] je bil Bindus, zaščitnik izvirov in voda, ki je povezan z rimskim Neptunom. Armat je bil lokalni bog vojne v Dalmaciji, Termin zaščitnik medu, Taden pa je bil istoveten z Apolonom. Mesto [[Risan|Rizon]] je imelo svojega zaščitnika Medavra, ki je bil verjetno bog zdravilstva. Upodabljali so ga kot jezdeca s kopjem v roki<ref>Willkes (1995), str. 247.</ref>. Na jugu ilirskega področja so častili božanski kačji par Drakona in Draceno. Silvana so imeli za boga pašnikov, pastirjev in čred, medtem ko je bila Diana boginja lova in divjadi. Silvan se je na reliefih pogosto upodabljal kot božanstvo, ki igra na piščal, okoli njega pa v kolu plešejo običajno štiri nimfe. Število nimf je na različnih reliefih različno. Nimfe so prikazane kot pomanjlkjivo oblečena mlada dekleta. V ilirski mitologiji so se nimfe ljudem prikazovale po planinah in ob potokih, živele pa so globoko v gozdovih.
Iliri so okoli vratu nosili amulete, da bi jih varovali pred grdimi pogledi.
V ilirskem obredju je pomembno vlogo igralo tudi žrtvovanje ljudi<ref>Wilkes (1995), str. 123.</ref>. [[Arijan]] omenja poglavarja [[Klejt]]a, ki je pred bitko z [[Aleksander Veliki|Aleksandrom Velikim]] žtrvoval tri fante, tri dekleta in tri ovne.
==Pogrebni običaji==
Iliri so svoje pokojne najpogosteje pokopavali v gomilah iz zemlje in kamenja skupaj z grobnimi pridatki, na primer orožjem, okrasjem, oblačili in lončevino, ki so bili pokojnemu potrebni v posmrtnem življenju. Višina gomile je bila povezana s statusom pokojnega. Uporabljali so tudi žarne pokope. Med pogrebom so plesali pogrebna plese. Nekateri Iliri so pokojne pokopavali pod svojimi hišami, Liburni tudi v skrčenem položaju.
==Ilirski jezik==
[[Slika:Bgiusca Jirecek Line.jpg|thumb|Jirečkova črta; meje držav so iz maja 2006]]
Iliri so doživeli različne stopnje [[kelti]]zacije,<ref>Bunson 1995, str. 202; Mócsy 1974.</ref> [[Grki|helenizacije]],<ref>Burstein & Roberts 2008, str. 255.</ref> [[Rimsko cesarstvo|romanizacije]],<ref name="Bowden 2003 211">Bowden (2003), str. 211; Kazhdan (1991), str. 248.</ref> in kasneje [[slovani]]zacije.
O ilirščini je zaradi popolne odsotnosti pisnih dokumentov znano samo to, da je spadala med indoevropske jezike. Brez odgovora je celo vprašanje, ali je bila kentumski ali satemski jezik, vsekakor pa ni bila enoten jezik. Velika večina našega znanja o ilirščini temelji na [[mesapščina|mesapščini]], za katero se zaradi razdrobljenih virov ne da zanesljivo trditi, da je spadala med ilirska narečja. Med poznavalci kljub temu prevladuje mnjenje, da je bila mesapščina v nekaterih pogledih sorodna z ilirščino.
Domneva, da so bili ilirski jeziki sorodni z [[venetščina|venetščino]], je opuščena.<ref>Wilkes 1995, str. 183.</ref> Nekateri strokovnjaki so ilirske jezike povezovali tudi s sosednjimi [[Tračani|tračanskimi]] jeziki, vedar tudi ta domneva ni dobila splošne podpore.
Vsi omenjeni jeziki so zelo verjetno izumrli v 5. stoletju n. št.,<ref name="linguistlist.org">[http://linguistlist.org/forms/langs/LLDescription.cfm?code=xil Eastern Michigan University Linguist List: ''The Illyrian Language''].</ref> čeprav se na [[albanščina|albanščino]] še vedno gleda kot na potomko ilirskih narečij, ki so se v srednjem veku ohranila v odmaknjenih goratih področjih [[Balkan]]a.<ref>Ammon in sodelavci 2006, str. 1874.</ref> Narečja, iz katerih se je razvila albanščina, bi lahko preživela ponekod ob meji med [[Latinščina|latinskim]] in [[Grščina|grškim]] in jezikovnim vplivom, se pravi na meji med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]] (Jirečkova črta). Alternativna hipoteza, ki jo zagovarjajo nekateri novejši jezikoslovci, trdi, da so Albanci potomci [[Dačani|Dačanov]]<ref>Vladimir Georgiev: ''The Genesis of the Balkan Peoples.'' V: The Slavonic and East European Review 44, No. 103, 1960, pp. 285–297. [http://members.tripod.com/~Groznijat/vg/vg.html]</ref><ref>Eric P. Hamp: ''The Position of Albanian''. V: ''Ancient IE dialects'', Proceedings of the Conference on IE linguistics held at the University of California, Los Angeles, April 25-27, 1963, ur. Henrik Birnbaum in Jaan Puhvel.</ref> ali Tračanov<ref name="linguistlist.org"/>.
==Arheološka nahajališča==
Na zahodnem Balkanu je zelo malo ostankov iz bronaste dobe, povezanih z Iliri. Slabo poznana so tudi njihova naselja. Izjema je naselje [[Pod, Bugojna|Pod]] pri [[Bugojno|Bugojnu]] v zgornji dolini [[Vrbas (reka)|Vrbas]]a in nekaj hribnih naselij v zahodni [[Srbija|Srbiji]]. Najpomembnejša arheološka gradiva prihajajo s pokopališč, ki so bila običajno sestavljena iz majhne skupine gomil (tumulov). Na pokopališčih v Belotiću in Beli Crkvi v severo-zahodni Srbiji so potekali obredi pokopavanja in kremiranja, kar dokazujejo majhne kamnite grobnice in žare. V grobovih so poleg kamnitih tudi kovinski pridatki. Večina ostankov je iz razvite srednje bronaste dobe.
Človeški ostanki kažejo, da so bili moški v povprečju visoki največ 165 cm, ženske pa 153 cm.<ref name="Wilkes 1995 219"/>
Iliri kot etnična skupina s prepoznavno izoblikovano kulturo in umetnostjo so se pojavili na začetku bronaste dobe v 7. stoletju pr. n. št.. Različna ilirska plemena so pod vplivom [[Železna doba|halštatske]] kulture s severa organizirala svoja regionalna središča.<ref>Wilkes1995, str. 140.</ref> V življenju Ilirov je pomembno vlogo igral kult mrtvih, kar je razvidno iz skrbno urejenih grobišč in bogastva grobnih pridatkov. V severnih delih Balkana so pokojne kremirali in pokopavali v plitva grobove, medtem ko so v njegovih južnih delih pokojne pokopavali v velike kamnite ali zemljene gomile. V Hercegovini so nekatere gomile dosegle izredne velikosti. Dolge so bile tudi več kot 50 m in visoke 5 m. Med [[Japodi|japodskimi]] plemeni od Istre na Hrvaškem do Bihaća v Bosni je bil priljubljen nakit, na primer zelo velike ogrlice iz rumene, modre ali bele steklovine, velike bronaste zaponke (fibule), spiralne zapestnice, diademi in bronaste čelade. Zanje so značilne tudi majhne skulpture iz [[žad]]a, podobne arhaičnim [[Jonci|jonskim]] plastikam. Ohranile so se številne veličastne skulpture in obzidje citadele [[Nezakcij]]a blizu Pulja, enega od številnih istrskih naselij iz železne dobe. Ilirski poglavarji so okoli vratu nosili bronaste obroče, podobno kot [[Kelti]].<ref>Wilkes1995, str. 233.</ref> Iliri so bili pod keltskim vplivom tudi v mnogih kulturnih in materialnih pogledih. Nekatere plemena so se povsem keltizirala, predvsem v Dalmaciji in Panoniji.<ref>Bunson 1995, str. 202, Hornblower 2003, str. 426.</ref>
Ilirom se pripisuje tudi [[situla z Vač]], ki so jo odkrili leta 1882.
==Zapuščina==
===Srednji vek===
Iliri so bili zadnjikrat omenjeni v 7. stoletju v ''Miracula Sancti Demetrii''.<ref>Zbirka ''Miracula Sancti Demetri'' opisuje legendarna dejanja sv. Dametrija Solunskega.</ref><ref>Juka 1984, str. 60</ref> Po razpadu Rimskega cesarstva so Balkan preplavila [[Goti|gotska]] in [[Huni|hunska]] plemena, pred katerimi so se Iliri umaknili v bolj odročne hribovite kraje. Po prihodu [[Slovani|Slovanov]] v 6 stoletju se je večina ilirskih plemen slovanizirala.<ref>Gjonaij 2001.</ref><ref name="1911 Encyclopedia - Illyria">[http://www.1911encyclopedia.org/Illyria ''1911 Encyclopedia - Illyria''].</ref> Nekaj romaniziranih Ilirov na jadranski obali je uspelo ohraniti svojo mešano kulturo. Mnogi so pobegnili v gore in se preživljali z ovčarstvom in še naprej govorili svoj romanski jezik. Imenovali so jih Morlahi ali Črni Vlahi.<ref name="1911 Encyclopedia - Illyria"/> Drugi so se zatekli v utrjena mesta ob obali, kjer so za več stoletij obdržali svojo rimsko kulturo, dokler jih niso asimilirali Slovani.
Prva zgodovinska omemba [[Albanci|Albancev]] je v poročilu bizantinskega cesarja [[Aleksej I. Komnen|Alekseja I. Komnena]] o njihovem odporu proti [[Normani|Normanom]] iz južne Italije, ki so na vzpodbudo Vatikana leta 1081 napadli z Albanci naseljeno ozemlje na južnem Jadranu. Najstarejša omemba [[Albanščina|albanskega jezika]] (''Lingua Albanesca'') je v [[Dubrovniška republika|dubrovniškem]] dokumentu iz leta 1285. Najstarejši dokument, napisan v albanščini, je iz 15. stoletja. Poreklo Albancev še vedno ni dokončno pojasnjeno, njihova povezava z Iliri pa je zelo verjetna.<ref name = britanica>''[[Encyclopædia Britannica]]''.</ref>
===Kasnejša raba imena===
V poznem srednjem veku in renesansi se je ime Ilir uporabljal za Hrvate na ozemlju Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Italije, Avstrije, Ogrske, Srbije in drugod. Na ozemlju [[Beneška Albanija|Beneške Albanije]], ki je obsegalo beneške posesti v [[Boka Kotorska|Boki Kotorski]] in njeni okolici in jadransko obalo do [[Ulcinj]]a, se je isto ime uporabljalo za Albance.<ref>Hrvatska revija, 2/2007.</ref>
Izrazi "ilirski" se je v poznosrednjeveških spisih, na primer v Mazarijevem ''Potovanju v Had'', ki je bilo napisano med januarjem 1414 in oktobrom 1415, uporabljal za Albance (Arvanite).<ref>Mazaris 1975, str. 76–79.</ref>
Ime Iliri je ponovno oživelo v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] za [[Južni Slovani|Južne Slovane]].
===Ilirsko gibanje in albanski nacionalizem===
Ko je [[Napoleon]] na začetku 19. stoletja osvojil del južnoslovanskih ozemelj, je na osvojenih ozemljih 14. oktobra 1809 ustanovil [[Ilirske province]], ki so obsegale zahodni del [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Hrvaška|Hrvaško]] in [[Vojna krajina|Vojno krajino]] jugozahodno od Save, [[Goriška|Goriško]], [[Trst]] in [[Istra|Istro]].
V prvi polovici 19. stoletja je kot prilagoditev teorije Jana Kollarja o slovanski vzajemnosti (panslavizmu) nastalo južnoslovansko književno-kulturno [[ilirsko gibanje]].
Ilirsko ime so v 30. letih 19. stoletja pod vplivom romantičnega nacionalizma uporabili hrvaški narodnjaki, ki so želeli dobiti nevtralno poimenovanje za vse Hrvate in Južne Slovane. Ime so prevzeli iz tradicije [[Humanizem|humanističnega zgodovinopisja]], ki je zagovarjalo tezo o slovanski avtohtonosti na Balkanu in je Južne Slovane enačilo s potomci antičnih Ilirov. Habsburška država je po neuspeli revoluciji leta 1848 gibanje zatrla.<ref>{{harvnb|Despalatovic|1975}}.</ref>
Možna kontinuiteta med antičnim ilirskim prebivalstvom zahodnega Balkana in Albanci je od 19. stoletja do danes igrala pomembno vlogo tudi v albanskem nacionalizmu. Značilen je primer [[Ibrahim Rugova|Ibrahima Rugove]], prvega predsednika [[Kosovo|Kosova]] pod upravo [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], ki je 29. oktobra 2000 uvedel dardansko zastavo. Ozemlje tračansko-ilirske pokrajine [[Dardanci|Dardanije]] se je namreč v grobem ujemalo z ozemljem današnjega Kosova.<ref name='fotwdar'>{{cite web|url=http://www.crwflags.com/fotw/flags/rs-kosov.html#dar|title=Kosovo (Province, Serbia) - Dardania (Flag of Uncertain Status)|accessdate=2008-08-14|date=2008-02-23|work=Flags of the World}}</ref>
==Glej tudi==
* [[Kelti]]
* [[Severnojadranski Veneti]]
* [[seznam starodavnih ljudstev]]
==Sklici==
{{opombe|2}}
===Viri===
{{refbegin|2}}
*{{citation|last1=Ammon|first1=Ulrich|last2=Dittmar|first2=Norbert|last3=Mattheier|first3=Klaus J.|last4=Trudgill|first4=Peter|title=Sociolinguistics: An International Handbook of the Science of Language and Society|publisher=Walter de Gruyter|year=2006|isbn=3110184184|url=http://books.google.com/books?id=LMZm0w0k1c4C|ref=harv}}
*{{citation|last=Anamali|first=Skënder|title=Historia e popullit shqiptar në katër vëllime|volume=I|year=2002|publisher=Botimet Toena|language=albanščina|oclc=52411919|ref=harv}}
*{{citation|last1=Anamali|first1=Skënder|last2=Korkuti|first2=Myzafer|title=Ilirët dhe gjeneza e shqiptarëve|publisher=Universiteti Shteteror i Tiranes, Instituti i Historise dhe i Gjuhesise|year=1969|language=albanščina|oclc=164650269|ref=harv}}
*{{citation|last1=Apollodorus|last2=Hard|first2=Robin|title=The Library of Greek Mythology|location=Oxford, United Kingdom|publisher=Oxford University Press|year=1999|isbn=0192839241|url=http://books.google.com/books?id=gZ6uuHEBE2wC|ref=harv}}
*{{cite journal|last=Benać|first=Alojz|title=Vorillyrier, Protoillyrier und Urillyrier|journal=Symposium sur la Délimitation Territoriale et Chronologique des Illyriens à l’Epoque Préhistorique|location=Sarajevo|publisher=Naučno društvo SR Bosne i Hercegovine|year=1964|pages=59–94|url=http://books.google.com/books?id=fFmTAAAAIAAJ|ref=harv}}
*{{cite book|last1=Bideleux|first1=Robert|last2=Jeffries|first2=Ian|title=The Balkans: A Post-Communist History|location=New York, New York|publisher=Taylor & Francis (Routledge)|year=2007|isbn=0415229626|url=http://books.google.com/books?id=5jrHOKsU9pEC|ref=harv}}
*{{citation|last=Boak|first=Arthur Edward Romilly|last2=Sinnigen|first2=William Gurnee|title=A History of Rome to A.D. 565|publisher=Macmillan|year=1977|url=http://books.google.com/books?id=ZKAiAQAAIAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last=Boardman|first=John|title=The Cambridge Ancient History, Volume III, Part I: The Prehistory of the Balkans; the Middle East and the Aegean World, Tenth to Eighth Centuries B.C.|location=Cambridge, United Kingdom|publisher=Cambridge University Press|year=1982|isbn=0521224969|url=http://books.google.com/books?id=vXljf8JqmkoC|ref=harv}}
*{{citation|last1=Boardman|first1=John|last2=Hammond|first2=Nicholas Geoffrey Lemprière|title=The Cambridge Ancient History: The Expansion of the Greek World, Eighth to Six Centuries B.C|location=Cambridge, United Kingdom|publisher=Cambridge University Press|year=1982|isbn=0521234476|url=http://books.google.com/books?id=0qAoqP4g1fEC|ref=harv}}
*{{citation|last=Bowden|first=William|title=Epirus Vetus: The Archaeology of a Late Antique Province|publisher=Duckworth|year=2003|isbn=0715631160|url=http://books.google.com/books?id=IjsbAAAAYAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last=Bunson|first=Matthew|title=A Dictionary of the Roman Empire|publisher=Oxford University Press US|year=1995|isbn=0195102339|url=http://books.google.com/books?id=HsrGEFpW80UC|ref=harv}}
*{{citation|last=Bury|first=John Bagnell|title=A History of the Later Roman Empire: From Arcadius to Irene (395 A.D. to 800 A.D.)|publisher=Macmillan and Co.|year=1889|url=http://books.google.com/books?id=lWMKAAAAIAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last=Cabanes|first=Pierre|title=Les Illyriens de Bardylis à Genthios: IVe – IIe siècles avant J. – C|location=Paris, France|year=1988|url=http://books.google.com/books?id=vuxqQgAACAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last=Ceka|first=Neritan|authorlink=Neritan Ceka|title=The Illyrians to the Albanians|publisher=Publ. House Migjeni|year=2005|isbn=9994367226|url=http://books.google.com/books?id=r8oeOwAACAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last=Champion|first=Craige Brian|title=Cultural Politics in Polybius's Histories|location=Berkeley, California|publisher=University of California Press|year=2004|isbn=0520237641|url=http://books.google.com/books?id=jp_cWQQyf6EC|ref=harv}}
*{{citation|last=Despalatovic|first=Elinor Murray|title=Ljudevit Gaj and the Illyrian Movement|location=New York|publisher=East European Quarterly|year=1975|url=http://books.google.com/books?id=-8zXYQEACAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last=Eckstein|first=Arthur M.|title=Rome Enters the Greek East: From Anarchy to Hierarchy in the Hellenistic Mediterranean, 230-170 BC|publisher=Blackwell Pub|year=2008|isbn=1405160721|url=http://books.google.com/books?id=WReE_28qW9UC|ref=harv}}
*{{cite journal|last=Evans|first=Arthur John|authorlink=Arthur John Evans|title=Antiquarian Researches in Illyricum, I-IV (Communicated to the ''Society of Antiquaries of London'')|url=http://www.archive.org/details/antiquarianresea00evan|journal= Archaeologia|location=Westminster|publisher=Nichols & Sons|year=1883-1885|ref=harv}}
*{{citation|last=Evans|first=Arthur John|title=Illyrian Letters|url=http://books.google.com/books?id=T9AGAAAAQAAJ|publisher=Longmans, Green, and Co|year=1878|isbn=1402150709|ref=harv}}
*{{citation|last=Everitt|first=Anthony|title=Augustus: The Life of Rome's First Emperor|publisher=Random House, Incorporated|year=2006|isbn=1400061288|url=http://books.google.com/books?id=tG8Y0dhSESoC|ref=harv}}
*{{citation|last=Fortson|first=Benjamin W.|title=Indo-European Language and Culture: An Introduction|publisher=Wiley-Blackwell|year=2004|isbn=1405103167|url=http://books.google.com/books?id=5hOtPBF6XWwC|ref=harv}}
*{{citation|last=Frazee|first=Charles A.|title=World History: Ancient and Medieval Times to A.D. 1500|url=http://books.google.com/books?id=c_lN_q15ZiEC|year=1997|publisher=Barron's Educational Series|isbn=0812097653|ref=harv}}
*{{citation|last=Gjonaij|first=Pashko|title=The Ancient Illyrians|year=2001|ref=harv}}
*{{citation|last1=Grimal|first1=Pierre|last2=Maxwell-Hyslop|first2=A. R.|title=The Dictionary of Classical Mythology|publisher=Wiley-Blackwell|year=1996|isbn=0631201025|url=http://books.google.com/books?id=UtYQPW95-FsC|ref=harv}}
*{{citation|last=Gruen|first=Erich S.|title=The Hellenistic World and the Coming of Rome, Volume 1|location=Berkeley, California|publisher=University of California Press|year=1986|isbn=0520057376|url=http://books.google.com/books?id=EkdCokrrp4gC|ref=harv}}
*{{citation|last=Harding|first=Phillip|title=From the End of the Peloponnesian War to the Battle of Ipsus|location=Cambridge, United Kingdom|publisher=Cambridge University Press|year=1985|isbn=0521299497|url=http://books.google.com/books?id=ZfZhWwdtiH4C|ref=harv}}
*{{citation|last=Hingley|first=Richard|title=Globalizing Roman Culture: Unity, Diversity and Empire|publisher=Routledge|year=2005|isbn=0415351766|url=http://books.google.com/books?id=xN8FZYEW1XMC|ref=harv}}
*{{citation|last1=Hornblower|first1=Simón|last2=Spawforth|first2=Antony|title=The Oxford Classical Dictionary|location=Oxford, United Kingdom|publisher=Oxford University Press|year=2003|isbn=0198606419|url=http://books.google.com/books?id=R_d4QgAACAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last=Islami|first=Selim|title=Les Illyriens: aperçu historique|publisher=Académie des sciences de la RPS d'Albanie, Centre des recherches archéologiques|year=1985|oclc=499113757|ref=harv}}
*{{citation|last=Juka|first=S. S.|title=Kosova: The Albanians in Yugoslavia in Light of Historical Documents: An Essay|publisher=Waldon Press|year=1984|url=http://books.google.com/books?ct=result&id=obATAQAAIAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last=Juvenal|first=Decimus Junius|title=The Satires of Decimus Junius Juvenalis, and of Aulus Persius Flaccus|publisher=BiblioBazaar, LLC|year=2009|isbn=1113525819|url=http://books.google.com/books?id=69k_5eOH89wC|ref=harv}}
*{{citation|last=Kazhdan|first=Aleksandr Petrovich|title=The Oxford Dictionary of Byzantium|location=New York and Oxford|publisher=Oxford University Press|year=1991|isbn=0195046528|url=http://books.google.com/books?id=Q3u5RAAACAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last=Kipfer|first=Barbara Ann|title=Encyclopedic Dictionary of Archaeology|publisher=Springer|year=2000|isbn=0306461587|url=http://books.google.com/books?id=XneTstDbcC0C|ref=harv}}
*{{citation|last1=Kohl|first1=Philip L.|last2=Fawcett|first2=Clare P.|title=Nationalism, Politics and the Practice of Archaeology|location=Cambridge, United Kingdom|publisher=Cambridge University Press|year=1995|isbn=0521480655|url=http://books.google.com/books?id=WS4zfGM-b4IC|ref=harv}}
*{{citation|last=Korkuti|first=Myzafer|title=Parailirët, Ilirët dhe Arbërit – Histori e shkurtër|location=Tirana, Albania|publisher=Toena|year=2003|isbn=9992716894|url=http://books.google.com/books?id=YzTjAAAACAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last=Kühn|first=Herbert|title=Geschichte der Vorgeschichtsforschung|publisher=Walter de Gruyter|year=1976|isbn=3110059185|url=http://books.google.com/books?id=oGE-0jeYtYIC|ref=harv}}
*{{citation|last1=Mallory|first1=J. P.|last2=Adams|first2=Douglas Q.|title=Encyclopedia of Indo-European Culture|publisher=Taylor & Francis|year=1997|isbn=1884964982|url=http://books.google.com/books?id=tzU3RIV2BWIC|ref=harv}}
*{{citation|last=Mazaris|first=Maximus|title=Mazaris' Journey to Hades or Interviews with Dead Men about Certain Officials of the Imperial Court (Seminar Classics 609)|location=Buffalo, New York|publisher=Department of Classics, State University of New York at Buffalo|year=1975|ref=harv}}
*{{citation|last=Mócsy|first=András|title=Pannonia and Upper Moesia: A History of the Middle Danube Provinces of the Roman Empire|publisher=Routledge|year=1974|isbn=0710077149|url=http://books.google.com/books?id=6L49AAAAIAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last1=Pomeroy|first1=Sarah B.|last2=Burstein|first2=Stanley M.|last3=Donlan|first3=Walter|last4=Roberts|first4=Jennifer Tolbert|title=A Brief History of Ancient Greece: Politics, Society, and Culture|location=Oxford, United Kingdom|publisher=Oxford University Press|year=2008|isbn=0195372352|url=http://books.google.com/books?id=6NMrAQAAIAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last1=Roisman|first1=Joseph|last2=Worthington|first2=Ian|title=A Companion to Ancient Macedonia|publisher=John Wiley and Sons|year=2010|isbn=1405179368|url=http://books.google.com/books?id=lkYFVJ3U-BIC|ref=harv}}
*{{citation|last=Schaefer|first=Richard T.|title=Encyclopedia of Race, Ethnicity, and Society|year=2008|publisher=SAGE Publications|isbn=1412926947|url=http://books.google.com/books?id=jscZAQAAIAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last=Smith|first=William|title=A Smaller Classical Dictionary of Biography, Mythology, and Geography: Abridged from the Larger Dictionary|publisher=J. Murray|year=1874|ref=harv}}
*{{citation|last=Srejovic|first=Dragoslav|title=Illiri e Traci|publisher=Editoriale Jaca Book|year=1996|isbn=8816436077|url=http://books.google.com/books?id=nsa0RU8rXO0C|ref=harv}}
*{{citation|last=Stipčević|first=Aleksandar|title=The Illyrians: History and Culture|year=1977|publisher=Noyes Press|url=http://books.google.com/books?id=NLcWAQAAIAAJ|isbn=9780815550525|ref=harv}}
*{{cite book|last=Stipčević|first=Alexander|title=Iliri: povijest, život, kultura|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|year=1989|url=http://books.google.com/books?id=56ZmAAAAMAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last=Strauss|first=Barry|title=The Spartacus War|publisher=Simon and Schuster|year=2009|isbn=1416532056|url=http://books.google.com/books?id=j3LowhKACVwC|ref=harv}}
*{{citation|last=Vickers|first=Miranda|title=The Albanians|publisher=I.B. Tauris|year=1999|isbn=1860645410|url=http://books.google.com/books?id=IzI0uOZ2j6gC|ref=harv}}
*{{citation|last=West|first=Martin Litchfield|title=Ancient Greek Music|location=Oxford, United Kingdom|publisher=Oxford University Press|year=1992|isbn=0198149751|url=http://books.google.com/books?id=So-Qpz6WDS4C|ref=harv}}
*{{citation|last=Whitehorne|first=John Edwin George|title=Cleopatras|publisher=Routledge|year=1994|isbn=0415058066|url=http://books.google.com/books?id=BW2CiowtZW8C|ref=harv}}
*{{citation|last=Wilkes|first=John J.|title=The Illyrians|location=Oxford, United Kingdom|publisher=Blackwell Publishing|year=1995|isbn=0631198075|url=http://books.google.com/books?id=4Nv6SPRKqs8C|ref=harv}}
{{refend}}
{{Iliri}}
[[Kategorija:Indoevropejci]]
[[Kategorija:Staroveška ljudstva]]
[[Kategorija:Zgodovina Jugovzhodne Evrope]]
5vfu468n31tzaf8u2kxkvplp58amt11
5722773
5722746
2022-07-22T20:12:03Z
A09090091
188929
-np, tp
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni|Ilir}}
'''Iliri''' ([[grščina|antično grško]]: Ἰλλυριοί [Illyrioί], [[latinščina|latinsko]]: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr. n. št. naseljevala del zahodnega [[Balkan]]a in skrajni jugovzhodni del obale [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]]<ref>Frazee (1997), str. 89.</ref> Ozemlje, naseljeno z Iliri, so grški in rimski avtorji imenovali Ilirija in je obsegalo večino bivše [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] in severne [[Albanija|Albanije]] med [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] na zahodu, rekama [[Drava|Dravo]] na severu in [[Velika Morava|Moravo]] na vzhodu in izlivom [[Vjosa|Vjose]] na jugu.<ref name="Wilkes 1995 92">Wilkes (1995), str. 92.</ref><ref>Boardman, Hammond (1982), str. 261, Wilkes (1995), str. 6.</ref>
[[Slika:Prefecture of Illyricum map(1).png|alt=Iliri|sličica|298x298_pik|Zemljevid Ilirije.]]
Ilirska plemena so v pisnih virih prvič omenjena v ''Periplu'' ali ''Obalnem potovanju'', antičnem besedilu iz 4. stoletja pr. n. št.<ref>Wilkes (1995), str. 94.</ref> Omenjena plemena, ali vsaj nekatera od njih, so imeli za »prave Ilire« (''Illyrii Proprie Dicti'').<ref>Wilkes (1995), str. 216.</ref> Pravi Iliri so imeli verjetno skupen ilirski jezik,<ref>Bideleux, Jeffries (2007), Albania, str. 24.</ref> ki spada med jezike [[indoevropski jeziki|indoevropske jezikovne skupine]].<ref>{{Navedi splet|title=Ilirski jezik - Lektoriranje, jezikoslovje, blog|url=http://lektoriranje.canalblog.com/archives/2010/05/31/18066755.html|website=lektoriranje.canalblog.com|date=2010-05-31|accessdate=2012-02-27|language=fr}}</ref>
Rimljani so deželo osvojili leta 229 pr. n. št. in jo poimenovali ''Ilirikum''. Po razpadu rimskega je območje leta 395 prišlo pod [[Bizantinski imperij]]. Iliri so se izognili [[Asimilacija|asimilaciji]]. Do 5. stoletja je bilo [[krščanstvo]] uveljavljeno. Isti čas so zaznamovali vpadi [[Vizigoti|Vizigotov]], [[Huni|Hunov]] in [[Ostrogoti|Ostrogotov]], kasneje, med 6. in 8. stoletjem, pa so obmorska območja Balkana zavzela [[Slovani|slovanska]] [[pleme]]na. Ilirsko poreklo se še danes pripisuje tudi nekaterim antičnim ljudstvom v [[Italija|Italiji]], predvsem [[Japigi|Japigom]], [[Davnija|Davnom]] in [[Mesapi|Mesapom]], ki so se najverjetneje priselila iz Ilirije.
Ilirska ljudstva sama sebe nikoli niso imela za Ilire in niso zase uporabljala tudi nobenega drugega skupnega imena.<ref name="Roisman">Roisman & Worthington (2010), str. 280.</ref> Zdi se, da se je ime Iliri najprej uporabljalo samo za določena plemena, ki so z antičnimi Grki prvič prišla v stik v [[bronasta doba|bronasti dobi]],<ref name="Boardman629">Boardman (1982), str. 629.</ref> kasneje pa se je razširilo tudi na druga plemena s podobnim jezikom in običaji.<ref name="Wilkes 1995 92" />
==Iliri v grški mitologiji==
V [[grška mitologija|grški mitologiji]] sta imela grško-feničanski kralj [[Kadem]] in boginja [[Harmonija (boginja)|Harmonija]] sina [[Ilirij]]a, ki je zavladal Iliriji in postal eponimni prednik vseh ilirskih ljudstev.<ref>Maxwell-Hyslop(1996), str. 230; A. Hard (1999), III, 5.4., str. 103.</ref> Ilirij je imel sinove Enheleja, Avtarija, Dardana, Meda, Tavla in Perheba in hčerke Parto, Daorto, Dasaro in druge, ki so postali predniki Tevlantov, Partinov, Dardanov, Enhelejev, Avtariatov, Dasaretov in Daorsov. Avtarij je imel sina Panonija (ali Peona), ki je imel sinova Skordiska in Tribala.<ref name="Wilkes 1995 92"/>
Kasnejša različica mita pravi, da sta imela [[kiklop]] [[Polifem]] in morska nimfa [[Galateja]] sinove Kelta, Gala in Ilirija.<ref>Maxwell-Hyslop (1996), str. 168.</ref> Kasnejši mit bi lahko izviral iz podobnosti [[Kelti|Keltov]], [[Galci|Galcev]] in Ilirov.
==Poreklo==
[[Slika:Illyrians Ethnogenesis Theories (English).jpg|right|thumb|Etnogeneza Ilirov]]
Zgodovinski začetek ljudstev, ki so se kasneje imenovala Iliri, sega približno v leto 1000 pr. n. št.,<ref>Wilkes (1995), str. 39.</ref> njihovo poreklo pa je za sodobne zgodovinarje še vedno uganka. Strokovnjaki se strinjajo, da so se etno-lingvistični predniki Ilirov, tako imenovani Prailiri, odcepili od glavnega praindoevropskega jezikovnega debla že pred [[železna doba|železno dobo]]. Trenutne teorije o poreklu Ilirov temeljijo na skromnih ostankih materialne kulture, ki so jih odkrili na njihovem ozemlju, toda arheološka odkritja sama po sebi niso zadostna, da bi odgovorila na vprašanje o etnogenezi Ilirov.<ref>Wilkes (1995), str. 81.</ref>
Kdaj so Protoiliri postali posebna narodnostna skupina, ostaja nejasno. Nastali so v železni dobi iz širše prabalkanske skupine ljudstev, zaradi popolnega nepoznavanja njihovega jezika pa je težko določiti, katera skupine se lahko na etnolingvistični osnovi razvrsti med Ilire. Mnoga plemena, ki so se še nedavno uvrščala med Ilire, se zdaj uvrščajo med [[Veneti|Venete]].<ref name="Wilkes 1995 81, 183">Wilkes (1995), str. 81, 183.</ref>
Starejša teorija Gustava Kossinna trdi, da so se Iliri naselili na Balkan iz Lužice v [[Nemčija|Nemčiji]] okoli leta 1300 pr. n. št. in s tem sprožili selitev Grkov.
Sarajevska arheologa Alojz Benac in Borivoj Čović sta v 1960. letih za etnogenezo Ilirov predlagala model avtohtonosti, ki je v glavnem ovrgel prejšnja mišljenja o Ilirih kot prišlekih. Po njunem mnenju so železnodobne skupnosti na Balkanu, poznane kot Iliri, večinoma avtohtone in da občasna priseljevanja, na primer halštatske selitve in širitev latenske kulture v 4. in 3. st. pr. n. št., niso bistveno spremenile etničnega jedra domačega prebivalstva. Njuno teorijo podpirajo tudi albanski arheologi za južnoilirska plemena,<ref>Korkuti (1969); Korkuti (2003); Stipčević (1977), str. 18.</ref> medtem ko Aleksandar Stipčević trdi, da je najbolj prepričljiv model za etnogenezo Ilirov, razen [[Liburni|Liburnov]], popolna avtohtonost.<ref>Stipčević (1989).</ref>
==Identiteta in razširjenost==
[[Slika:Map of Prehistoric Sites & Cultures Illyrian v1 (English).jpg|thumb|right|Ilirska nahajališča]]
Ime Iliri (Illyrioi) so antični Grki uporabljali za poimenovanje svojih severnih sosedov. Nanašalo se je verjetno na obširno in slabo razločljivo skupino ljudstev, za katera še danes ni jasno, v kolikšni meri so bila jezikovno in kulturološko homogena. Ilirska plemena sama sebe nikoli niso imela za Ilire in zase niso uporabljala tudi nobenega drugega skupnega imena.<ref name=Roisman/> Izraz Ilyrioi je verjetno nastal iz imena enega samega ljudstva, ki je bilo zaradi svoje bližine dobro poznano vsem Grkom.<ref name="Wilkes 1995 81, 183"/> To se je zgodilo že v [[bronasta doba|bronasti dobi]], ko so grška plemena mejila na tako imenovane ''[[Seznam antičnih plemen v Iliriji#Illyrii Proprie Dicti|Prave Ilire]]'' ([[Latinščina|latinsko]]: ''Illyrii Proprie Dicti''), najbolj južno ilirsko pleme tistega časa, ki je naseljevalo Zetsko ravnico v sedanji [[Črna gora|Črni gori]].<ref name=Boardman629/> Illyrioi so očitno naseljevali majhno in dobro prepoznavno ozemlje ob južni jadranski obali okoli [[Skadarsko jezero|Skadarskega jezera]] na meji med sedanjo Črno goro in [[Albanija|Albanijo]]. Ime se je kasneje razširilo in se začelo uporabljati tudi za druga, etnično drugačna ljudstva, na primer za [[Liburni|Liburne]], [[Dalmati|Dalmate]], [[Japodi|Japode]] in [[Seznam antičnih plemen v Iliriji#Panonci|Panonce]]. Kakorkoli že, večina sodobnih strokovnjakov je prepričanih, da so bili Iliri zelo raznovrstna skupnost.<ref>Wilkes (1995), str. 38.</ref>
[[Plinij Starejši]] v svoji enciklopediji ''Naturalis Historiæ'' izraz Iliri dosledno uporablja samo za ''Prave Ilire'', ki so bili ena od skupnosti v rimski južni [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmaciji]]. Obširnejša raba imena Iliri je razvidna iz odlomka v [[Apijan]]ovi ''Illyriki'', ki pravi, da so Iliri živeli ''"onstran Makedonije in Trakije od Haonije in Tesprotije do reke Donave"''.<ref>Appian, ''Roman History: The Illyrian Wars'', [http://www.livius.org/ap-ark/appian/appian_illyrian_1.html#1 §1].</ref>
==Zgodovina==
===Helenistično obdobje===
[[Slika:Roman_period_tribes_in_Illyria_and_Lower_Pannonia.png|thumb|right||Osrednja in severna ilirska in sosednja plemena v rimskem obdobju]]
[[Slika:Northwester Greeks and Southern Illyrian tribes.png|thumb|right|220px|Južna ilirska in severozahodna grška plemena v 4.-3. stoletju pr. n. št.]]
Iliri so se v grškem zgodovinopisju prvič pojavili v 4. stoletju pr. n. št. Na osrednjem [[Balkan]]u so ustanovili več kraljestev. Prvi poznani ilirski kralj je bil [[Bardilis]]. Kraljestva so se pogosto vojskovala z antično Makedonijo, poznani pa so bili tudi ilirski pirati, ki so ogrožali trgovanje v južnem Jadranu.
Grki so imeli močan vpliv na ilirske [[Daorsi|Daorse]], ki so bili naseljeni v delti reke [[Neretva|Neretve]]. Njihovo središče je bil [[Daorson]] v sedanjih Oršanićih pri [[Stolac|Stolcu]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], ki je postal glavno središče klasične ilirske kulture. Mesto je bilo v 4. st. pr. n. št. obdano s pet metrov visokim obzidjem, zgrajenim iz velikih trapezastih kamnitih blokov, podobno tistemu v [[Mikene|Mikenah]]. Daorsi so kovali svoje bakrene novce in izdelovali bakrene skulpture. Iliri z dalmatinske obale so pod vodstvom [[Ardijejci|Ardijejcev]] osvojili grške kolonije na jadranskih otokih, njihova slavna kraljica [[Tevta]] in njeni nasledniki pa so se vojskovali z [[Rimska republika|Rimljani]].
V [[ilirske vojne|ilirskih vojnah]] so Rimljani opustošili ilirska naselja in zatrli [[piratstvo]], zaradi katerega je trpelo italijansko trgovanje na južnem Jadranu.<ref name="Wilkes 1995 158">Wilkes (1995), str. 158.</ref>. Prvo vojno so sprožili leta 229 pr. n. št. proti kraljici Tevti, drugo leta 219 pr. n. št. proti [[Demetrij Hvarski|Demetriju Hvarskemu]]<ref>Boak (1977), str. 111.</ref> in tretjo leta 168 pr. n. št. proti kralju [[Gencij]]u. V prvi ilirski vojni je rimsko ladjevje prvič v zgodovini prečilo Jadransko morje.<ref>Gruen (1986), str. 76.</ref>
[[Rimska republika]] je v 2. st. pr. n. št. popolnoma podjarmila Ilire in leta 167. pr. n. št. ustanovila svojo provinco [[Ilirik]]. Po [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustovi]] zadušitvi velike [[velika ilirska vstaja|ilirske vstaje]] so Rimljani Ilirik razdelili na provinci [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] na severu in [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacijo]] na jugu.<ref>{{navedi knjigo|last = Bratož | first =Rajko| | year =2007 | title =Rimska zgodovina - 1, od začetkov do nastopa cesarja Dioklecijana | location = Ljubljana| id = 234823424| cobiss = ISBN 978-961-91431-7-9}}</ref>
===Rimska in bizantinska vladavina===
Rimska provinca Ilirik je zajela večino ilirskega ozemlja.<ref name="Smith 1874 218">Smith (1874), str. 218.</ref> Raztezala se je od reke [[Drim|Drilon]] v sedanji [[Albanija|Albaniji]] na jugu do [[Istra|Istre]] na zahodu, reke [[Sava|Save]] na severu in Jadranskega morja na jugu.<ref name="Smith 1874 218"/> Glavno mesto province je bila [[Solin|Salona]] pri današnjem [[Split]]u. Večina ilirskih ozemelj je v naslednjih stoletjih ostal del Ilirika oziroma Panonije in Dalmacije, razen skrajnega južnega dela, ki je postal provinca Epirus Nova.
[[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]] so na ozemlju ilirskih provinc ustanovili prefekturo Ilirik, katero so v 6. stoletju preplavili [[Slovani]] in na njenem ozemlju v 7. stoletju ustanovili svoje prve države: [[Prvo bolgarsko cesarstvo]], srednjeveško [[Srbija|Srbijo]], vojvodino [[Hrvaška|Hrvaško]] in zgodnje [[Bosna in Hercegovina|Bosansko kraljestvo]].
==Iliri v grško-rimski etnografiji==
[[Slika:IllyrianKingorNoble.jpg|left|thumb|150px|Ilirski plemič v bojni opravi]]
Grki in Rimljani so Ilire opisovali kot krvoločno, nepredvidljivo, vzkipljivo in bojevito ljudstvo.<ref>Whitehorne (1994), str. 37; Eckstein (2008), str. 33; Strauss (2009), str. 21; Everitt (2006), str. 154.</ref> Nanje in na vse druge severne barbare so gledali kot na divjake z roba nijhovega civiliziranega sveta.<ref>Wilkes (1995), str. 4.</ref> Takšno gledanje bi lahko bilo posledica strahu pred njimi in njihovo vztrajnostjo v boju proti njim.<ref>Hingley (2005), str. 61–62.</ref> [[Polibij]] (3. stoletje pr. n. št.) piše, da so ''"Rimljani osvobodili Grke od sovražnikov vsega človeštva"''.<ref>Champion (2004), str. 113.</ref>
Rimljani opisujejo Ilire kot visoke in močno grajene ljudi.<ref>Juvenal (2009), str. 127.</ref> [[Herodijan]] (okoli 170-240) piše, da so ''"Panonci visoki in močni in vedno pripravljeni na boj in soočanje z nevarnostjo, toda tooglavi"''.<ref name="Wilkes 1995 219">Wilkes (1995), str. 219.</ref> Njegovo mnenje je seveda lahko še eden od stereotipov, ki so jih Rimljani uporabljali za prikaz barbarov. Rimski zgodovinar [[Tit Livij|Livij]] (59 pr. n. št.-17 n. št.) o njih piše:<ref>Titus Livius. ''The History of Rome''.</ref>
<blockquote>
''"... na obali Italije je pomanjkanje pristanišč, na drugi strani (Jadrana) pa so divjaški Iliri, Liburni in Histri, ki se na splošno ukvarjajo s piratstvom in prihajajo vse do obal Venetov."''
</blockquote>
==Religija==
Iliri so prakticirali [[mnogoboštvo]]. Na severu je prevladoval kult Sonca, v srednji Dalmaciji kult Meseca, na jugu pa kult kače. Imeli so mnogo bogov, od katerih so bili mnogi samo lokalni. [[Histri]] so imeli bogove Eja, Melesoka, Borija in Irija, [[Liburni]] Anzotiko, ki je istovetna z rimsko boginjo Venero, in Ico, ki ima svoj kip v Plominu. Poleg njih so imeli še Jutosika, Latra in Sentona. Glavni bog [[Japodi|Japodov]] je bil Bindus, zaščitnik izvirov in voda, ki je povezan z rimskim Neptunom. Armat je bil lokalni bog vojne v Dalmaciji, Termin zaščitnik medu, Taden pa je bil istoveten z Apolonom. Mesto [[Risan|Rizon]] je imelo svojega zaščitnika Medavra, ki je bil verjetno bog zdravilstva. Upodabljali so ga kot jezdeca s kopjem v roki.<ref>Willkes (1995), str. 247.</ref> Na jugu ilirskega področja so častili božanski kačji par Drakona in Draceno. Silvana so imeli za boga pašnikov, pastirjev in čred, medtem ko je bila Diana boginja lova in divjadi. Silvan se je na reliefih pogosto upodabljal kot božanstvo, ki igra na piščal, okoli njega pa v kolu plešejo običajno štiri nimfe. Število nimf je na različnih reliefih različno. Nimfe so prikazane kot pomanjlkjivo oblečena mlada dekleta. V ilirski mitologiji so se nimfe ljudem prikazovale po planinah in ob potokih, živele pa so globoko v gozdovih.
Iliri so okoli vratu nosili amulete, da bi jih varovali pred grdimi pogledi.
V ilirskem obredju je pomembno vlogo igralo tudi žrtvovanje ljudi.<ref>Wilkes (1995), str. 123.</ref> [[Arijan]] omenja poglavarja [[Klejt]]a, ki je pred bitko z [[Aleksander Veliki|Aleksandrom Velikim]] žtrvoval tri fante, tri dekleta in tri ovne.
==Pogrebni običaji==
Iliri so svoje pokojne najpogosteje pokopavali v gomilah iz zemlje in kamenja skupaj z grobnimi pridatki, na primer orožjem, okrasjem, oblačili in lončevino, ki so bili pokojnemu potrebni v posmrtnem življenju. Višina gomile je bila povezana s statusom pokojnega. Uporabljali so tudi žarne pokope. Med pogrebom so plesali pogrebna plese. Nekateri Iliri so pokojne pokopavali pod svojimi hišami, Liburni tudi v skrčenem položaju.
==Ilirski jezik==
[[Slika:Bgiusca Jirecek Line.jpg|thumb|Jirečkova črta; meje držav so iz maja 2006]]
Iliri so doživeli različne stopnje [[kelti]]zacije,<ref>Bunson 1995, str. 202; Mócsy 1974.</ref> [[Grki|helenizacije]],<ref>Burstein & Roberts 2008, str. 255.</ref> [[Rimsko cesarstvo|romanizacije]],<ref name="Bowden 2003 211">Bowden (2003), str. 211; Kazhdan (1991), str. 248.</ref> in kasneje [[slovani]]zacije.
O ilirščini je zaradi popolne odsotnosti pisnih dokumentov znano samo to, da je spadala med indoevropske jezike. Brez odgovora je celo vprašanje, ali je bila kentumski ali satemski jezik, vsekakor pa ni bila enoten jezik. Velika večina našega znanja o ilirščini temelji na [[mesapščina|mesapščini]], za katero se zaradi razdrobljenih virov ne da zanesljivo trditi, da je spadala med ilirska narečja. Med poznavalci kljub temu prevladuje mnjenje, da je bila mesapščina v nekaterih pogledih sorodna z ilirščino.
Domneva, da so bili ilirski jeziki sorodni z [[venetščina|venetščino]], je opuščena.<ref>Wilkes 1995, str. 183.</ref> Nekateri strokovnjaki so ilirske jezike povezovali tudi s sosednjimi [[Tračani|tračanskimi]] jeziki, vedar tudi ta domneva ni dobila splošne podpore.
Vsi omenjeni jeziki so zelo verjetno izumrli v 5. stoletju n. št.,<ref name="linguistlist.org">[http://linguistlist.org/forms/langs/LLDescription.cfm?code=xil Eastern Michigan University Linguist List: ''The Illyrian Language''].</ref> čeprav se na [[albanščina|albanščino]] še vedno gleda kot na potomko ilirskih narečij, ki so se v srednjem veku ohranila v odmaknjenih goratih področjih [[Balkan]]a.<ref>Ammon in sodelavci 2006, str. 1874.</ref> Narečja, iz katerih se je razvila albanščina, bi lahko preživela ponekod ob meji med [[Latinščina|latinskim]] in [[Grščina|grškim]] in jezikovnim vplivom, se pravi na meji med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]] (Jirečkova črta). Alternativna hipoteza, ki jo zagovarjajo nekateri novejši jezikoslovci, trdi, da so Albanci potomci [[Dačani|Dačanov]]<ref>Vladimir Georgiev: ''The Genesis of the Balkan Peoples.'' V: The Slavonic and East European Review 44, No. 103, 1960, pp. 285–297. [http://members.tripod.com/~Groznijat/vg/vg.html]</ref><ref>Eric P. Hamp: ''The Position of Albanian''. V: ''Ancient IE dialects'', Proceedings of the Conference on IE linguistics held at the University of California, Los Angeles, April 25-27, 1963, ur. Henrik Birnbaum in Jaan Puhvel.</ref> ali Tračanov.<ref name="linguistlist.org"/>
==Arheološka nahajališča==
Na zahodnem Balkanu je zelo malo ostankov iz bronaste dobe, povezanih z Iliri. Slabo poznana so tudi njihova naselja. Izjema je naselje [[Pod, Bugojna|Pod]] pri [[Bugojno|Bugojnu]] v zgornji dolini [[Vrbas (reka)|Vrbas]]a in nekaj hribnih naselij v zahodni [[Srbija|Srbiji]]. Najpomembnejša arheološka gradiva prihajajo s pokopališč, ki so bila običajno sestavljena iz majhne skupine gomil (tumulov). Na pokopališčih v Belotiću in Beli Crkvi v severo-zahodni Srbiji so potekali obredi pokopavanja in kremiranja, kar dokazujejo majhne kamnite grobnice in žare. V grobovih so poleg kamnitih tudi kovinski pridatki. Večina ostankov je iz razvite srednje bronaste dobe.
Človeški ostanki kažejo, da so bili moški v povprečju visoki največ 165 cm, ženske pa 153 cm.<ref name="Wilkes 1995 219"/>
Iliri kot etnična skupina s prepoznavno izoblikovano kulturo in umetnostjo so se pojavili na začetku bronaste dobe v 7. stoletju pr. n. št.. Različna ilirska plemena so pod vplivom [[Železna doba|halštatske]] kulture s severa organizirala svoja regionalna središča.<ref>Wilkes1995, str. 140.</ref> V življenju Ilirov je pomembno vlogo igral kult mrtvih, kar je razvidno iz skrbno urejenih grobišč in bogastva grobnih pridatkov. V severnih delih Balkana so pokojne kremirali in pokopavali v plitva grobove, medtem ko so v njegovih južnih delih pokojne pokopavali v velike kamnite ali zemljene gomile. V Hercegovini so nekatere gomile dosegle izredne velikosti. Dolge so bile tudi več kot 50 m in visoke 5 m. Med [[Japodi|japodskimi]] plemeni od Istre na Hrvaškem do Bihaća v Bosni je bil priljubljen nakit, na primer zelo velike ogrlice iz rumene, modre ali bele steklovine, velike bronaste zaponke (fibule), spiralne zapestnice, diademi in bronaste čelade. Zanje so značilne tudi majhne skulpture iz [[žad]]a, podobne arhaičnim [[Jonci|jonskim]] plastikam. Ohranile so se številne veličastne skulpture in obzidje citadele [[Nezakcij]]a blizu Pulja, enega od številnih istrskih naselij iz železne dobe. Ilirski poglavarji so okoli vratu nosili bronaste obroče, podobno kot [[Kelti]].<ref>Wilkes1995, str. 233.</ref> Iliri so bili pod keltskim vplivom tudi v mnogih kulturnih in materialnih pogledih. Nekatere plemena so se povsem keltizirala, predvsem v Dalmaciji in Panoniji.<ref>Bunson 1995, str. 202, Hornblower 2003, str. 426.</ref>
Ilirom se pripisuje tudi [[situla z Vač]], ki so jo odkrili leta 1882.
==Zapuščina==
===Srednji vek===
Iliri so bili zadnjikrat omenjeni v 7. stoletju v ''Miracula Sancti Demetrii''.<ref>Zbirka ''Miracula Sancti Demetri'' opisuje legendarna dejanja sv. Dametrija Solunskega.</ref><ref>Juka 1984, str. 60</ref> Po razpadu Rimskega cesarstva so Balkan preplavila [[Goti|gotska]] in [[Huni|hunska]] plemena, pred katerimi so se Iliri umaknili v bolj odročne hribovite kraje. Po prihodu [[Slovani|Slovanov]] v 6 stoletju se je večina ilirskih plemen slovanizirala.<ref>Gjonaij 2001.</ref><ref name="1911 Encyclopedia - Illyria">[http://www.1911encyclopedia.org/Illyria ''1911 Encyclopedia - Illyria''].</ref> Nekaj romaniziranih Ilirov na jadranski obali je uspelo ohraniti svojo mešano kulturo. Mnogi so pobegnili v gore in se preživljali z ovčarstvom in še naprej govorili svoj romanski jezik. Imenovali so jih Morlahi ali Črni Vlahi.<ref name="1911 Encyclopedia - Illyria"/> Drugi so se zatekli v utrjena mesta ob obali, kjer so za več stoletij obdržali svojo rimsko kulturo, dokler jih niso asimilirali Slovani.
Prva zgodovinska omemba [[Albanci|Albancev]] je v poročilu bizantinskega cesarja [[Aleksej I. Komnen|Alekseja I. Komnena]] o njihovem odporu proti [[Normani|Normanom]] iz južne Italije, ki so na vzpodbudo Vatikana leta 1081 napadli z Albanci naseljeno ozemlje na južnem Jadranu. Najstarejša omemba [[Albanščina|albanskega jezika]] (''Lingua Albanesca'') je v [[Dubrovniška republika|dubrovniškem]] dokumentu iz leta 1285. Najstarejši dokument, napisan v albanščini, je iz 15. stoletja. Poreklo Albancev še vedno ni dokončno pojasnjeno, njihova povezava z Iliri pa je zelo verjetna.<ref name = britanica>''[[Encyclopædia Britannica]]''.</ref>
===Kasnejša raba imena===
V poznem srednjem veku in renesansi se je ime Ilir uporabljal za Hrvate na ozemlju Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Italije, Avstrije, Ogrske, Srbije in drugod. Na ozemlju [[Beneška Albanija|Beneške Albanije]], ki je obsegalo beneške posesti v [[Boka Kotorska|Boki Kotorski]] in njeni okolici in jadransko obalo do [[Ulcinj]]a, se je isto ime uporabljalo za Albance.<ref>Hrvatska revija, 2/2007.</ref>
Izrazi "ilirski" se je v poznosrednjeveških spisih, na primer v Mazarijevem ''Potovanju v Had'', ki je bilo napisano med januarjem 1414 in oktobrom 1415, uporabljal za Albance (Arvanite).<ref>Mazaris 1975, str. 76–79.</ref>
Ime Iliri je ponovno oživelo v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] za [[Južni Slovani|Južne Slovane]].
===Ilirsko gibanje in albanski nacionalizem===
Ko je [[Napoleon]] na začetku 19. stoletja osvojil del južnoslovanskih ozemelj, je na osvojenih ozemljih 14. oktobra 1809 ustanovil [[Ilirske province]], ki so obsegale zahodni del [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Hrvaška|Hrvaško]] in [[Vojna krajina|Vojno krajino]] jugozahodno od Save, [[Goriška|Goriško]], [[Trst]] in [[Istra|Istro]].
V prvi polovici 19. stoletja je kot prilagoditev teorije Jana Kollarja o slovanski vzajemnosti (panslavizmu) nastalo južnoslovansko književno-kulturno [[ilirsko gibanje]]. Ilirsko ime so v 30. letih 19. stoletja pod vplivom romantičnega nacionalizma uporabili hrvaški narodnjaki, ki so želeli dobiti nevtralno poimenovanje za vse Hrvate in Južne Slovane. Ime so prevzeli iz tradicije [[Humanizem|humanističnega zgodovinopisja]], ki je zagovarjalo tezo o slovanski avtohtonosti na Balkanu in je Južne Slovane enačilo s potomci antičnih Ilirov. Habsburška država je po neuspeli revoluciji leta 1848 gibanje zatrla.<ref>{{harvnb|Despalatovic|1975}}.</ref>
Možna kontinuiteta med antičnim ilirskim prebivalstvom zahodnega Balkana in Albanci je od 19. stoletja do danes igrala pomembno vlogo tudi v albanskem nacionalizmu. Značilen je primer [[Ibrahim Rugova|Ibrahima Rugove]], prvega predsednika [[Kosovo|Kosova]] pod upravo [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], ki je 29. oktobra 2000 uvedel dardansko zastavo. Ozemlje tračansko-ilirske pokrajine [[Dardanci|Dardanije]] se je namreč v grobem ujemalo z ozemljem današnjega Kosova.<ref name='fotwdar'>{{cite web|url=http://www.crwflags.com/fotw/flags/rs-kosov.html#dar|title=Kosovo (Province, Serbia) - Dardania (Flag of Uncertain Status)|accessdate=2008-08-14|date=2008-02-23|work=Flags of the World}}</ref>
==Glej tudi==
* [[Kelti]]
* [[Severnojadranski Veneti]]
* [[seznam starodavnih ljudstev]]
==Sklici==
{{opombe|2}}
===Viri===
{{refbegin|2}}
*{{citation|last1=Ammon|first1=Ulrich|last2=Dittmar|first2=Norbert|last3=Mattheier|first3=Klaus J.|last4=Trudgill|first4=Peter|title=Sociolinguistics: An International Handbook of the Science of Language and Society|publisher=Walter de Gruyter|year=2006|isbn=3110184184|url=http://books.google.com/books?id=LMZm0w0k1c4C|ref=harv}}
*{{citation|last=Anamali|first=Skënder|title=Historia e popullit shqiptar në katër vëllime|volume=I|year=2002|publisher=Botimet Toena|language=albanščina|oclc=52411919|ref=harv}}
*{{citation|last1=Anamali|first1=Skënder|last2=Korkuti|first2=Myzafer|title=Ilirët dhe gjeneza e shqiptarëve|publisher=Universiteti Shteteror i Tiranes, Instituti i Historise dhe i Gjuhesise|year=1969|language=albanščina|oclc=164650269|ref=harv}}
*{{citation|last1=Apollodorus|last2=Hard|first2=Robin|title=The Library of Greek Mythology|location=Oxford, United Kingdom|publisher=Oxford University Press|year=1999|isbn=0192839241|url=http://books.google.com/books?id=gZ6uuHEBE2wC|ref=harv}}
*{{cite journal|last=Benać|first=Alojz|title=Vorillyrier, Protoillyrier und Urillyrier|journal=Symposium sur la Délimitation Territoriale et Chronologique des Illyriens à l’Epoque Préhistorique|location=Sarajevo|publisher=Naučno društvo SR Bosne i Hercegovine|year=1964|pages=59–94|url=http://books.google.com/books?id=fFmTAAAAIAAJ|ref=harv}}
*{{cite book|last1=Bideleux|first1=Robert|last2=Jeffries|first2=Ian|title=The Balkans: A Post-Communist History|location=New York, New York|publisher=Taylor & Francis (Routledge)|year=2007|isbn=0415229626|url=http://books.google.com/books?id=5jrHOKsU9pEC|ref=harv}}
*{{citation|last=Boak|first=Arthur Edward Romilly|last2=Sinnigen|first2=William Gurnee|title=A History of Rome to A.D. 565|publisher=Macmillan|year=1977|url=http://books.google.com/books?id=ZKAiAQAAIAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last=Boardman|first=John|title=The Cambridge Ancient History, Volume III, Part I: The Prehistory of the Balkans; the Middle East and the Aegean World, Tenth to Eighth Centuries B.C.|location=Cambridge, United Kingdom|publisher=Cambridge University Press|year=1982|isbn=0521224969|url=http://books.google.com/books?id=vXljf8JqmkoC|ref=harv}}
*{{citation|last1=Boardman|first1=John|last2=Hammond|first2=Nicholas Geoffrey Lemprière|title=The Cambridge Ancient History: The Expansion of the Greek World, Eighth to Six Centuries B.C|location=Cambridge, United Kingdom|publisher=Cambridge University Press|year=1982|isbn=0521234476|url=http://books.google.com/books?id=0qAoqP4g1fEC|ref=harv}}
*{{citation|last=Bowden|first=William|title=Epirus Vetus: The Archaeology of a Late Antique Province|publisher=Duckworth|year=2003|isbn=0715631160|url=http://books.google.com/books?id=IjsbAAAAYAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last=Bunson|first=Matthew|title=A Dictionary of the Roman Empire|publisher=Oxford University Press US|year=1995|isbn=0195102339|url=http://books.google.com/books?id=HsrGEFpW80UC|ref=harv}}
*{{citation|last=Bury|first=John Bagnell|title=A History of the Later Roman Empire: From Arcadius to Irene (395 A.D. to 800 A.D.)|publisher=Macmillan and Co.|year=1889|url=http://books.google.com/books?id=lWMKAAAAIAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last=Cabanes|first=Pierre|title=Les Illyriens de Bardylis à Genthios: IVe – IIe siècles avant J. – C|location=Paris, France|year=1988|url=http://books.google.com/books?id=vuxqQgAACAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last=Ceka|first=Neritan|authorlink=Neritan Ceka|title=The Illyrians to the Albanians|publisher=Publ. House Migjeni|year=2005|isbn=9994367226|url=http://books.google.com/books?id=r8oeOwAACAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last=Champion|first=Craige Brian|title=Cultural Politics in Polybius's Histories|location=Berkeley, California|publisher=University of California Press|year=2004|isbn=0520237641|url=http://books.google.com/books?id=jp_cWQQyf6EC|ref=harv}}
*{{citation|last=Despalatovic|first=Elinor Murray|title=Ljudevit Gaj and the Illyrian Movement|location=New York|publisher=East European Quarterly|year=1975|url=http://books.google.com/books?id=-8zXYQEACAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last=Eckstein|first=Arthur M.|title=Rome Enters the Greek East: From Anarchy to Hierarchy in the Hellenistic Mediterranean, 230-170 BC|publisher=Blackwell Pub|year=2008|isbn=1405160721|url=http://books.google.com/books?id=WReE_28qW9UC|ref=harv}}
*{{cite journal|last=Evans|first=Arthur John|authorlink=Arthur John Evans|title=Antiquarian Researches in Illyricum, I-IV (Communicated to the ''Society of Antiquaries of London'')|url=http://www.archive.org/details/antiquarianresea00evan|journal= Archaeologia|location=Westminster|publisher=Nichols & Sons|year=1883-1885|ref=harv}}
*{{citation|last=Evans|first=Arthur John|title=Illyrian Letters|url=http://books.google.com/books?id=T9AGAAAAQAAJ|publisher=Longmans, Green, and Co|year=1878|isbn=1402150709|ref=harv}}
*{{citation|last=Everitt|first=Anthony|title=Augustus: The Life of Rome's First Emperor|publisher=Random House, Incorporated|year=2006|isbn=1400061288|url=http://books.google.com/books?id=tG8Y0dhSESoC|ref=harv}}
*{{citation|last=Fortson|first=Benjamin W.|title=Indo-European Language and Culture: An Introduction|publisher=Wiley-Blackwell|year=2004|isbn=1405103167|url=http://books.google.com/books?id=5hOtPBF6XWwC|ref=harv}}
*{{citation|last=Frazee|first=Charles A.|title=World History: Ancient and Medieval Times to A.D. 1500|url=http://books.google.com/books?id=c_lN_q15ZiEC|year=1997|publisher=Barron's Educational Series|isbn=0812097653|ref=harv}}
*{{citation|last=Gjonaij|first=Pashko|title=The Ancient Illyrians|year=2001|ref=harv}}
*{{citation|last1=Grimal|first1=Pierre|last2=Maxwell-Hyslop|first2=A. R.|title=The Dictionary of Classical Mythology|publisher=Wiley-Blackwell|year=1996|isbn=0631201025|url=http://books.google.com/books?id=UtYQPW95-FsC|ref=harv}}
*{{citation|last=Gruen|first=Erich S.|title=The Hellenistic World and the Coming of Rome, Volume 1|location=Berkeley, California|publisher=University of California Press|year=1986|isbn=0520057376|url=http://books.google.com/books?id=EkdCokrrp4gC|ref=harv}}
*{{citation|last=Harding|first=Phillip|title=From the End of the Peloponnesian War to the Battle of Ipsus|location=Cambridge, United Kingdom|publisher=Cambridge University Press|year=1985|isbn=0521299497|url=http://books.google.com/books?id=ZfZhWwdtiH4C|ref=harv}}
*{{citation|last=Hingley|first=Richard|title=Globalizing Roman Culture: Unity, Diversity and Empire|publisher=Routledge|year=2005|isbn=0415351766|url=http://books.google.com/books?id=xN8FZYEW1XMC|ref=harv}}
*{{citation|last1=Hornblower|first1=Simón|last2=Spawforth|first2=Antony|title=The Oxford Classical Dictionary|location=Oxford, United Kingdom|publisher=Oxford University Press|year=2003|isbn=0198606419|url=http://books.google.com/books?id=R_d4QgAACAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last=Islami|first=Selim|title=Les Illyriens: aperçu historique|publisher=Académie des sciences de la RPS d'Albanie, Centre des recherches archéologiques|year=1985|oclc=499113757|ref=harv}}
*{{citation|last=Juka|first=S. S.|title=Kosova: The Albanians in Yugoslavia in Light of Historical Documents: An Essay|publisher=Waldon Press|year=1984|url=http://books.google.com/books?ct=result&id=obATAQAAIAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last=Juvenal|first=Decimus Junius|title=The Satires of Decimus Junius Juvenalis, and of Aulus Persius Flaccus|publisher=BiblioBazaar, LLC|year=2009|isbn=1113525819|url=http://books.google.com/books?id=69k_5eOH89wC|ref=harv}}
*{{citation|last=Kazhdan|first=Aleksandr Petrovich|title=The Oxford Dictionary of Byzantium|location=New York and Oxford|publisher=Oxford University Press|year=1991|isbn=0195046528|url=http://books.google.com/books?id=Q3u5RAAACAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last=Kipfer|first=Barbara Ann|title=Encyclopedic Dictionary of Archaeology|publisher=Springer|year=2000|isbn=0306461587|url=http://books.google.com/books?id=XneTstDbcC0C|ref=harv}}
*{{citation|last1=Kohl|first1=Philip L.|last2=Fawcett|first2=Clare P.|title=Nationalism, Politics and the Practice of Archaeology|location=Cambridge, United Kingdom|publisher=Cambridge University Press|year=1995|isbn=0521480655|url=http://books.google.com/books?id=WS4zfGM-b4IC|ref=harv}}
*{{citation|last=Korkuti|first=Myzafer|title=Parailirët, Ilirët dhe Arbërit – Histori e shkurtër|location=Tirana, Albania|publisher=Toena|year=2003|isbn=9992716894|url=http://books.google.com/books?id=YzTjAAAACAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last=Kühn|first=Herbert|title=Geschichte der Vorgeschichtsforschung|publisher=Walter de Gruyter|year=1976|isbn=3110059185|url=http://books.google.com/books?id=oGE-0jeYtYIC|ref=harv}}
*{{citation|last1=Mallory|first1=J. P.|last2=Adams|first2=Douglas Q.|title=Encyclopedia of Indo-European Culture|publisher=Taylor & Francis|year=1997|isbn=1884964982|url=http://books.google.com/books?id=tzU3RIV2BWIC|ref=harv}}
*{{citation|last=Mazaris|first=Maximus|title=Mazaris' Journey to Hades or Interviews with Dead Men about Certain Officials of the Imperial Court (Seminar Classics 609)|location=Buffalo, New York|publisher=Department of Classics, State University of New York at Buffalo|year=1975|ref=harv}}
*{{citation|last=Mócsy|first=András|title=Pannonia and Upper Moesia: A History of the Middle Danube Provinces of the Roman Empire|publisher=Routledge|year=1974|isbn=0710077149|url=http://books.google.com/books?id=6L49AAAAIAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last1=Pomeroy|first1=Sarah B.|last2=Burstein|first2=Stanley M.|last3=Donlan|first3=Walter|last4=Roberts|first4=Jennifer Tolbert|title=A Brief History of Ancient Greece: Politics, Society, and Culture|location=Oxford, United Kingdom|publisher=Oxford University Press|year=2008|isbn=0195372352|url=http://books.google.com/books?id=6NMrAQAAIAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last1=Roisman|first1=Joseph|last2=Worthington|first2=Ian|title=A Companion to Ancient Macedonia|publisher=John Wiley and Sons|year=2010|isbn=1405179368|url=http://books.google.com/books?id=lkYFVJ3U-BIC|ref=harv}}
*{{citation|last=Schaefer|first=Richard T.|title=Encyclopedia of Race, Ethnicity, and Society|year=2008|publisher=SAGE Publications|isbn=1412926947|url=http://books.google.com/books?id=jscZAQAAIAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last=Smith|first=William|title=A Smaller Classical Dictionary of Biography, Mythology, and Geography: Abridged from the Larger Dictionary|publisher=J. Murray|year=1874|ref=harv}}
*{{citation|last=Srejovic|first=Dragoslav|title=Illiri e Traci|publisher=Editoriale Jaca Book|year=1996|isbn=8816436077|url=http://books.google.com/books?id=nsa0RU8rXO0C|ref=harv}}
*{{citation|last=Stipčević|first=Aleksandar|title=The Illyrians: History and Culture|year=1977|publisher=Noyes Press|url=http://books.google.com/books?id=NLcWAQAAIAAJ|isbn=9780815550525|ref=harv}}
*{{cite book|last=Stipčević|first=Alexander|title=Iliri: povijest, život, kultura|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|year=1989|url=http://books.google.com/books?id=56ZmAAAAMAAJ|ref=harv}}
*{{citation|last=Strauss|first=Barry|title=The Spartacus War|publisher=Simon and Schuster|year=2009|isbn=1416532056|url=http://books.google.com/books?id=j3LowhKACVwC|ref=harv}}
*{{citation|last=Vickers|first=Miranda|title=The Albanians|publisher=I.B. Tauris|year=1999|isbn=1860645410|url=http://books.google.com/books?id=IzI0uOZ2j6gC|ref=harv}}
*{{citation|last=West|first=Martin Litchfield|title=Ancient Greek Music|location=Oxford, United Kingdom|publisher=Oxford University Press|year=1992|isbn=0198149751|url=http://books.google.com/books?id=So-Qpz6WDS4C|ref=harv}}
*{{citation|last=Whitehorne|first=John Edwin George|title=Cleopatras|publisher=Routledge|year=1994|isbn=0415058066|url=http://books.google.com/books?id=BW2CiowtZW8C|ref=harv}}
*{{citation|last=Wilkes|first=John J.|title=The Illyrians|location=Oxford, United Kingdom|publisher=Blackwell Publishing|year=1995|isbn=0631198075|url=http://books.google.com/books?id=4Nv6SPRKqs8C|ref=harv}}
{{refend}}
{{Iliri}}
[[Kategorija:Indoevropejci]]
[[Kategorija:Staroveška ljudstva]]
[[Kategorija:Zgodovina Jugovzhodne Evrope]]
pn3schdm6rwt1dnzwb8rpdpxiukf4j6
Ilirizem
0
107731
5722747
3953840
2022-07-22T19:31:32Z
Yerpo
8417
disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]]
wikitext
text/x-wiki
'''Ilirizem''' ali '''ilirsko gibanje''' imenujemo južnoslovansko književno-kulturno in narodno-politično gibanje iz prve polovice [[19. stoletje|19. stoletja]], nastalo kot prilagoditev teorije [[Jan Kollar|Jana Kollarja]] o slovanski vzajemnosti (panslavizmu).
Ilirsko ime so v [[1830.|30. letih]] 19. stoletja uporabili hrvaški narodnjaki, ki so želeli dobiti nevtralno poimenovanje za vse Hrvate in Južne Slovane. Prevzeli so ga iz tradicije [[humanizem|humanističnega]] [[zgodovinopisje|zgodovinopisja]], ki je zagovarjalo tezo o slovanski avtohtonosti na [[Balkan]]u in je [[Južni Slovani|Južne Slovane]] enačilo s potomci antičnih [[Iliri|Ilirov]]. Zato so številni novoveški avtorji štokavskemu dialektu hrvaščine in srbščine rekli ilirščina (''lingua Illyrica'', ''illyrische Sprache''), prebivalcem pa Iliri. V 19. stoletju se je ta napačna teza ohranjala in kljub pomislekom doživela razcvet ter dobila politično dimenzijo. Sicer redki posamezniki so že v [[Ilirske province|Ilirskih provincah]] videli slovansko državo, [[Žiga Zois]] in [[Jernej Kopitar]] sta upala, da bo leta 1816 ustanovljeno [[Ilirsko kraljestvo]] postalo država [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskih]] Južnih Slovanov.
Velik odmev in pomen je ilirsko gibanje imelo predvsem na [[Hrvaška|Hrvaškem]], kjer je iz Kollarjeve ideje črpal [[Ljudevit Gaj]], kljub drugačnim željam pa ga niso sprejeli ne [[Srbi]] ne [[Slovenci]]. Gibanje je kmalu dobilo politični značaj in je imelo odločilno integracijsko vlogo pri oblikovanju hrvaške narodne zavesti in v boju proti madžarizaciji. Poleg tega je imelo veliko kulturno vlogo, saj je v času ilirizma [[štokavščina|štokavski dialekt]] postal osnova enotnega [[hrvaščina|hrvaškega knjižnega jezika]].
== Pomen ilirizma za Slovence ==
Za [[Slovenci|Slovence]] je ilirizem pomenil težnjo, da bi v književnosti opustili svoj jezik in sprejeli skupni južnoslovanski jezik, ki bi temeljil na štokavščini z elementi drugih jezikov. Zamisel med Slovenci ni imela veliko privržencev, bile pa so ilirske tendence sprejete kot možnost kulturnega sodelovanja z upoštevanjem narodne individualnosti. Najbolje je bila ideja sprejeta v obmejnih pokrajinah, torej [[Štajerska|Štajerski]] in [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]], predvsem zaradi močnega germanizatorskega pritiska, na Kranjskem pa ni pustila vidnejšega vpliva. [[Stanko Vraz]], zgled slovenskih ilircev, je prišel med privržence Ljudevita Gaja z mislijo, da je ''za nemoten kulturni razvoj potrebno gmotno zaledje in da le-tega lahko da le večje število uporabnikov ''. Vendar niti Vraz ni razmišljal o popolni opustitvi slovenščine. Predlagal je, da naj bi bilo višje slovstvo v ilirščini, nižje (nabožne, poučne in šolske knjige) pa v slovenščini. Pri teh stališčih je imel najmočnejšega nasprotnika v [[France Prešeren|Francetu Prešernu]], ki je v dveh zabavljivkah ([[:s:Bahači četvero bolj množnih Slave rodov|Bahači četvero bolj množnih Slave rodov]], [[:s:Narobe Katón|Narobe Katon]]) ter [[:s:Peto pismo Franceta Prešerna Stanku Vrazu, Ljubljana, 26. oktober 1840|v svojem pismu Vrazu]] 26. oktobra 1840 zavrnil te ideje in se odločil za slovenski knjižni jezik. S tem je potrdil terjatve [[Matija Čop|Matije Čopa]] po slovenski zgodovinski zavesti ter umetniški ustvarjalnosti.
== Viri ==
* Despalatović, Elinor Murray. ''Ljudevit Gaj and the Illyrian Movement''. New York, Boulder, London, 1975.
* ''Ilustrirana zgodovina Slovencev''. Ljubljana, 2000. {{COBISS|ID=07782912}}
* Stančić, Nikša. ''Gajeva »Još Horvatska ni propala« iz 1832-33. : ideologija Ljudevita Gaja u pripremnom razdoblju hrvatskog narodnog preporoda''. Zagreb, 1989.
* Šidak, Jaroslav et al. ''Hrvatski narodni preporod - ilirski pokret''. 2. izd. Zagreb 1990.
==Glej tudi==
*[[neoilirizem]]
* [[jugoslovanstvo]]
* [[slovanska ilirščina]]
[[Kategorija:Politična zgodovina Hrvaške]]
[[Kategorija:Politična zgodovina Slovenije]]
dfi81cjib2t4m5hrq54tcu2w08azh13
Javorniški Rovt
0
109037
5722748
5488548
2022-07-22T19:31:45Z
Yerpo
8417
disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]]
wikitext
text/x-wiki
{{več sklicev}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10097819_b4
| latd = 46 |latm = 27 |lats = 11.85 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 5 |longs = 30.87 |longEW = E
|najdisi=Javorniški+Rovt
|image=
|povrsina=5,8
|prebivalstvo=275
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|nadmorska=962,3
|postna=4270
|posta=Jesenice
|obcina=Jesenice
|pokrajina=Gorenjska
|regija=Gorenjska regija
}}
'''Javorniški Rovt''' je [[naselje]] v [[občina Jesenice|Občini Jesenice]].
== Geografska lega ==
Javorniški Rovt je ob povirju potoka Javornik razpršena vas od 840 do 1100 mnv na prisojni strani [[Karavanke|Karavank]], ki jo omejuje na zahodni strani Špik, Jelenkamen, Lenčkov Špik, Španov vrh in Črni vrh, naprej proti severu [[Golica|Sedlo na Golici]], Ptičji vrh, Kočna, Lepi vrh, [[Struška|Belska planina (Struška)]], sedlo Seče in naprej Belščica in proti vzhodu Stamare, Debelo Brdo in Lniče, proti jugu pa asfaltirana cesta vodi v dolino na [[Slovenski Javornik]]. Gozdni cesti preko Križevca povezujeta vas čez Savske Jame s [[Planina pod Golico|Planino pod Golico]] in s [[Prihodi]].
[[Slika:Javorniski Rovt.jpg|alt=Javorniški Rovt z Boncle|sličica|401x401px|Javorniški Rovt z Boncle (l. 2006)]]
== Geološke značilnosti področja ==
Območje Javorniškega Rovta je v zahodnem delu Karavank, ki spada po geološkem pogledu v gorotvornem elementu v Dinaroide kot posledica delitve po periadriatskem šivu, kjer so kamenine nastajale v plitvem morju in le občasno z vulkansko dejavnostjo. V zahodnih Karavankah prevladuje apnenec, na področju Planine pod Golico in Javorniškega Rovta pa je obsežno področje [[peščenjak]]a in [[konglomerat]]a, ki je slabo odporen na erozijo. Prisotni so tudi [[dolomit]]i, [[lapor]]ji in breče. Na tem območju imamo številne kamenine in fosile iz zgodnjega [[karbon]]a, [[perm]]a, [[trias]]a, spodnje jure, [[eocen]]a in [[kvartar]]ja. Zlasti karbonske plasti so bogate z železovo rudo, ki so jo kopali v Savskih jamah, na področju Javorniškega Rovta pa bolj manganovo rudo. Prisotna je tudi svinčeva in cinkova mineralizacija.
Relativno odporne kamenine povzročajo večji površinski odtok voda, več hudournikov in posledično večjo erozijo ter večjo možnost za nastanek zemeljskih plazov. Ledenik, premikajoč v smeri Medjega dola, je zapustil debelozrnato moreno z ogromnimi bloki dachsteinskega apnenca v bližini Centra šolskih in obšolskih dejavnosti [[Trilobit]], ki se imenuje po najdenem [[fosil]]u v Spodnjih Počivalih.
Prevladujoča [[prst]] je rendzina s temnim oziroma temnorjavim akumulacijsko-humusnim horizontom, ki nastaja na karbonatni podlagi z več kot 60% [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]], in je manj odporna proti eroziji ter zato bolj primerna za pašnike in gozd.
== Zgodovina ==
=== Nastajanje vasi ===
Področje Javorniškega Rovta je bilo poraščeno z gozdom. Naprej je potekal prehod skozi Medji dol čez Seče in čez Sedlo na [[Golica|Golici]] v Dravsko dolino na [[Koroška (pokrajina)|Koroško]]. Po redkih arheoloških najdbah (koščena igla s Klobučne nad Jelenkamnom, bronasto [[bodalo]] z Medvedjaka (tudi Viševnika) nad Medjim dolom, bronasta sulica z Jezerc in železna sulična ost iz 9. stoletja) je sklepati, da so ljudje v najstarejših časih le redko zašli na te strmine. Gozd so kasneje krčili tako kmetje iz [[Koroška Bela|Koroške Bele]] in Javornika kot tudi stalni naseljenci, da so pridobili travnike (t.i. rovte) in pašnike ter kasneje njive, ki so omogočala stalnim naseljencem poljedelstvo. Razlog za naselitev je bilo tudi kopanje rude v področjih nad vasjo, v Lepenah in Savskih jamah, taljenje [[železo|železove rude]] v kmečkih pečeh (roštancah ali gromedlih), oglarjenje in tovorjenje lesa in rude. Friderik Ortenburški je izdal rudarski red za [[Planina pod Golico|Planino]] in Savo leta 1381, 1403 pa je briksenški škof Urlich podelil rudnike železove rude pod Belsko planino Hermanu von Eselu. Vas Gereut (Rovt) nad Koroško Belo je prvič omenjena v blejskem [[urbar]]ju iz leta 1464. Leta 1602 urbar omenja v Javorniškem Rovtu 3 kmetije in kajžo.
=== Rudarstvo in železarstvo ===
[[Slika:Dom Pristava.jpg|alt=Dom Pristava|sličica|Dom Pristava]]
V času pozne antike so se v planinskih predelih Belščice »staroselci« že ukvarjali z železarsko dejavnostjo, kasneje s kolonizacijo pa so ljudje zopet začeli s kopanjem železove rude, čemur je sledil razvoj taljenja železove rude v kmečkih pečeh, kot v Lepenah. V 16. stoletju na Javorniku Matija Senuss zgradi nove fužinske obrate: Nastajalo je večje naselje [[Slovenski Javornik|Javornik]]. Družina Pasarelli s Koroške je kupila javorniške fužine in rudnike v Savskih jamah in Lepenih od Buccelinijev ter zgradila na Javorniku graščino, v Javorniškem Rovtu pa rudarsko postojanko na Pristavi leta 1647. Zamenjalo se je več lastnikov, dokler ni železarske obrate in rudnike kupila družina [[Zois]] iz Ljubljane leta 1752. Botanik Karl Zois, brat [[Žiga Zois]]a, je zasadil na Pristavi več tujih dreves in proučeval rastlinstvo na Belščici in Belski planini (po njem [[zoisova zvončnica]] , zoisova vijolica). Leta 1870 je odkupila obrate in rudnike leto prej osnovana Kranjska industrijska družba. Rudniki so se opuščali konec 19. stoletja. Delo v rudniku Savske jame se je ustavilo leta 1907, medtem ko je delalo leta 1895 še 210 rudarjev. Železarski obrati na Javorniku so bili v 20. stoletju posodobljeni in povečani. Zgrajene so bile valjarne, ki so skupaj z drugimi železarskimi obrati na Jesenicah zaposlovali tudi vaščane iz Javorniškega Rovta.
[[Slika:Pristava.jpg|sličica|219x219px|Pristava]]
=== Prebivalci ===
Po naselitvi pastirjev, novih naseljencev ob »[[kolonizacija|rovtarski kolonizaciji]]«, ki jo je na tem področju spodbujalo [[Bled|Blejsko gospostvo]], so se oblikovale kmetije in manjše kajže, tako da je bilo v prvi polovici 19. stoletja<ref>Status animarum-Župnija Koroška Bela. Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota Kranj.</ref> 19 hišnih številk: Suhar (št. 1), Jencelj (št. 2), Skednač (št. 3), Noč (št. 5), Kajžnik (št. 6), Lenčk (št.. 7), Miševc (št. 9), Mihelj (št. 10), Vrvač (št. 12), Mišišnik (št. 14), Zimovc (št. 15), Šronc (št. 16), Mokerl (št. 18), Kvadnik (št. 19). Večina naseljencev se je pisala Noč (Notsch), kar kaže, da bi začetnik prve kmetije v Javorniškem Rovtu lahko izhajal s Koroške. Po popisu prebivalstva v letu 1754 je bilo v vasi 135 prebivalcev na štirih kmetijah (Noč, Skednač, Lenčk, Miševc), v desetih kajžah in v rudarski postojanki na Pristavi. Dunajski kartografi<ref>Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787, Karte, 4. zvezek. Arhiv RS Ljubljana, 1998. Str. 37.</ref> so konec 18. stoletja zabeležili v vasi 11 stavb. Gibanje števila prebivalcev se vidi po kasnejših popisih: leta 1869 99, leta 1931 124, leta 1953 140, leta 1971 119, leta 1991 140 (v 82 stanovanjih), leta 2002 189, leta 2011 249 in leta 2020 275 prebivalcev (v 89 stanovanjih in 108 gospodinjstvih). Povečanje prebivalstva ob koncu preteklega stoletja je zaradi več stalnih naseljencev v zgrajenih počitniških hišah, v prvem desetletju 21. stoletja pa je bilo zgrajeno več novih hiš, zlasti pri Leščanu.
=== Kmetijstvo ===
Vaščani Javorniškega Rovt so se preživljali z [[živinoreja|živinorejo]] in [[poljedelstvo]]m, kjer pa ni bilo zadosti zaslužka. Obdelovalno kmetijsko zemljo so si pridobili s krčenjem gozdov okoli bivališč in na oddaljenejših gozdnih zemljiščih, kjer so nastali [[rovt]]i, to je [[travnik]]i, ki so jih enkrat letno kosili in morda še pasli. Krčenje [[gozd]]ov je bilo povezano tudi z [[oglje|oglarjenjem]].
[[Slika:PustiRovt.jpg|sličica|281x281px|Planina Pusti rovt z Golico v ozadju]]
Poglavitna je bila živinoreja, za prevoz in delo na polju zlasti voli in kasneje konji. Leta 1913 so na 15 kmetijah našteli 27 volov, 34 krav in 67 glav preostalih govedi ter 110 ovc. Dodatno so imeli še perutnino, prašiče, tudi koze in kasneje konje. Paša je potekala v glavnem po gozdovih in v [[planina]]h (Pusti rovt – leta 1924 30 glav govedi, Belščica ovce). Skupna paša se je urejala v srenji skupaj z vasjo Javornik, delno z imenikom iz leta 1913, pri čemer sta bili vasi samostojni in sta imela od leta 1934 do 1940 le skupnega načelnika. Po podržavljenju in poskusu osnovanja skupne ekonomije po drugi svetovni vojni, se samostojna pašna skupnost ustanovi leta 1988 in [[Agrarna skupnost Javorniški Rovt - Slovenski Javornik|agrarna skupnost]] leta 1994. Po drugi svetovni vojni skupna [[pašnik|paša]] poteka skupaj s kmeti iz Koroške Bele tudi na Svečici.
Zemlja okoli hiše je bila namenjena za [[njiva|njive]], kjer so gojili [[rž]], [[ječmen]], [[oves]], [[proso]], ajdo, [[lan]], deteljo, krompir, repo ter peso, korenje in kolerabo za prašiče, in za travnike za pripravo krme za živino. Na vrtovih ob hiši so imeli drugo povrtnino pa tudi sadovnjak, ker niso smele manjkati tepke in moštarice. Leta 1991 je bilo v vasi popisanih v 20 kmečkih gospodarstvih 77 govedi, 45 ovc, 12 prašičev in 5 konjev.
=== Družabno življenje ===
Od leta 1899 je bila podružnična ljudska šola na Pristavi. Leta 1928 je gradbenik Belcijan zgradil za šolo novo stavbo nad Šroncem, kjer so poleg šole uprizarjali tudi gledališke igre. Po letu 1967 so morali vsi šolarji hoditi v osnovno šolo na Koroško Belo. Pred letom 1967 so naredili makadamsko cesto do Rezervarja, ki je nadomestila stari kolovoz. Asfaltiranje ceste je potekalo v letu 1988 in proti Mlaki v letu 1998. Leta 1980 je bila vzpostavljena redna avtobusna linija z [[Jesenice|Jesenicami]].
Na prostoru stare šole so vaščani zgradili v letih od 1981 -1983 gasilski dom z dvorano, v kateri potekajo kulturne prireditve in srečanja. Z osnovanjem samostojne gasilske desetine leta 1980 in z ustanovitvijo [[Prostovoljno gasilsko društvo Javorniški Rovt|PGD Javorniški Rovt]] leta 1988 je veliko vaščanov vključenih v [[gasilci|gasilsko dejavnost]] in z njo povezanih.
Na Pustem rovtu je bil od leta 1934 do 1943 smuški dom, nad katerim je bila leta 1938 tekma državnega prvenstva v alpskih disciplinah. Od leta 1972 do konca devetdesetih let so potekala na Pristavi tekmovanja v smučanju »Kurirski smuk«. Pred tem so bila organizirana v ožjem obsegu v Medjem dolu.
Več zabav in prireditev poteka v in ob Domu na Pristavi, med njimi tudi vleka ploha. Stara graničarska [[karavla]] pri Rezervarju je bila po letu 1991 preurejena v Center šolskih in obšolskih dejavnosti, ki je namenjena poučevanju in raziskovanju geologije, preteklega rudarstva in bioloških posebnosti tega področja.
== Kulturna dediščina ==
* Miševčeva hiša, Skednačeva hiša
* Dom Pristava in Zoisov park s tremi jezeri
* Hidroelektrarna KID iz leta 1908 s 3900m dolgim vodovodom za pogon javorniških valjarn iz leta 1899
* Rudniki na Lepenih
* Rudarska učna pot
* Fantovsko znamenje na Pristavi, znamenje pri Skednaču, znamenje pod Kvadnikom, znamenje pod Sečami pri gospodovih kočah, Petrovo znamenje pod Počivali, križ na Križovcu, kapelica pri Lenčku
== Naravne znamenitosti ==
* Javorniški slapovi
* Izvir potoka Javornik in zajetje
* Jezero in CŠOD Trilobit
* Narcisne poljane na Pristavi, po rovtih
* Slovenska geološka pot
== Zunanje povezave ==
* [https://kraji.eu/slovenija/jezero_javorni%C5%A1ki_rovt/slo Jezero Javorniški Rovt]
* [https://kraji.eu/slovenija/pristava_zoisov_park/slo Zoisov park]
==Sklici in opombe==
{{sklici}}
== Viri ==
* Bizjak, Matjaž (2006). Thesauruss Memoriae Fontes3, Srednjeveški urbarji za Slovenijo 5, Urbarji Briksenške škofije 1252-1464. Zgodovinski inštitut Mirka Kosa ZRS SAZU.
*Brate, Tadej (1994). Hidroelektrarna Javorniški Rovt.
*Buser, Stanko (1990). Vodnik po slovenski geološki poti. Geološki zavod, Ljubljana.
*Gornik, Franc (1967). Bled v fevdalni dobi.
*Konobelj, Tone (2004). Javorniški Rovt. Občina Jesenice v sodelovanju z Gornjesavskim muzejem Jesenice. COBISS 128983522. ISBN 961-91197-1-1..
*Krempač, Tone (2016). Gorenjske družine v 18. stoletju. Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba. . . Str. 179-180.
*{{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}
*Lovrenčak, F. (1994). Pedogeografija. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
*Meterc, Janez (1998). Arheološke najdbe na Jesenicah (rokopis).
*Mohorič, Ivan (1969). Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem. Mladinska knjiga, Ljubljana.
*Ramovš, A. (1978). Okamenelo življenje v jeseniškem prostoru. Tehniški muzej Železarne Jesenice.
*Razingar, Franci (1998). Pretekla in današnja podoba Javorniškega Rovta, PGD Javorniški Rovt 1988-1998. PGD Javorniški Rovt.
*Razingar, Franci (2008). O Javorniškem Rovtu, PGD Javorniški Rovt 1988-2008. PGD Javorniški Rovt. COBISS 23919040.
*Rjazancev, Aleksander in Torkar Jaka (1995). Od fužin do železarstva. Muzejsko društvo Jesenice.
*Študijski krožek Raziskovanje kulturne dediščine v lokalni skupnosti, več avtorjev (2014). Kako so v Javorniškem Rovtu včasih živeli. Ljudska univerza Jesenice. COBISS 277044480. ISBN 978-961-9378-04.
*Vengar, Rok (2018). Javorniški Rovt, Javorniški Rovt 1988-2018. PGD Javorniški Rovt. COBISS 29526064. ISBN 978-961-288-520-5.
== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.kam.si/izleti/struska_1944m.html Struška (1944 m) ]
{{Jesenice}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Naselja Občine Jesenice]]
fxestrf7y2i14xg6t7hq2ej07t8z2lj
Mormoni
0
111882
5722762
5381508
2022-07-22T19:52:14Z
OversimpIified
213630
wikitext
text/x-wiki
{{zapomen|ptiča s tem imenom|Mormon (ptič)}}
'''Mormon''' je izraz, s katerim opisujemo privržence [[mormonizem|mormonizma]]. Z njim največkrat poimenujemo člana [[Cerkev Jezusa Kristusa svetnikov poslednjih dni|Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni]], ki se ji pravi tudi ''Mormonska cerkev''. Njeni pripadniki menijo, da se lahko izraz ''mormon'' uporablja le za njene pripadnike; vendar pa se občasno uporablja tudi širše za opis katere koli osebe ali skupine, ki izpoveduje vero v [[Mormonova knjiga|Mormonovo knjigo]]. Po prepričanju pripadnikov skupin [[Svetnik poslednjih dni|Svetnikov poslednjih dni]] je [[Mormon (prerok ali jasnovidec)|Mormon]] ime preroka, ki je spisal Mormonovo knjigo.
[[Kategorija:Mormonizem]]
f9l33vi4bwv2gtsdb9r5q3zv0xng9ux
5722765
5722762
2022-07-22T19:58:56Z
A09090091
188929
Redakcija 5722762 uporabnika [[Special:Contributions/OversimpIified|OversimpIified]] ([[User talk:OversimpIified|pogovor]]) razveljavljena -podre povezavo
wikitext
text/x-wiki
{{zapomen|ptiča s tem imenom|Mormon (ptič)}}
'''Mormon''' je izraz, s katerim opisujemo privržence [[mormonizem|mormonizma]]. Z njim največkrat poimenujemo člana [[Cerkev Jezusa Kristusa svetnikov poslednjih dni|Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni]], ki se ji pravi tudi ''Mormonska cerkev''. Njeni pripadniki menijo, da se lahko izraz ''mormon'' uporablja le za njene pripadnike; vendar pa se občasno uporablja tudi širše za opis katere koli osebe ali skupine, ki izpoveduje vero v [[Mormonova knjiga|Mormonovo knjigo]]. Po prepričanju pripadnikov skupin [[Svetnik poslednjih dni|Svetnikov poslednjih dni]] je [[Mormon (prerok)|Mormon]] ime preroka, ki je spisal Mormonovo knjigo.
[[Kategorija:Mormonizem]]
mmfx5pmhnqnzmw56kd3ib9m5bo3zrzz
Trbiž
0
120095
5722749
5664099
2022-07-22T19:32:05Z
Yerpo
8417
disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Občina v Italiji
| name = Trbiž
| official_name = Comune di Tarvisio<br>Občina Trbiž<br>Gemeinde Tarvis
| native_name = Tarvisio<br>Tarvis
| image_skyline = Tarvisio Hauptplatz mit Kirche 24062007 04.jpg
| imagesize =
| image_alt =
| image_caption = Glavni trg s cerkvijo svetega Petra in Pavla
| image_shield =
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 46 |latm = 30 |lats = 18 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 34 |longs = 42 |longEW = E
| coordinates_type = region:IT_type:city(5021)
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province =
| frazioni = Center (Tarvisio Centrale),<br>[[Žabnice]] (Camporosso in Valcanale),<br>[[Rabelj]] (Cave del Predil),<br>[[Kokova]] (Coccau),<br>[[Bela Peč, Italija|Bela Peč]] (Fusine in Valromana),<br>[[Svete Višarje]] (Monte Santo di Lussari),<br>[[Muda]],<br>[[Plezzut]],<br>[[Poscolle]],<br>[[Rutte]],<br>[[Sant'Antonio]]
| mayor_party =
| mayor = Renato Carlantoni ([[Forza Italia|FI]])
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 205
| population_footnotes =
| population_total = 4962
| population_as_of = 2007
| pop_density_footnotes =
| population_demonym = Trbižan, Trbižanka<br />Tarvisiano, Tarvisiana
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 754
| twin1 =
| twin1_country =
| istat = 030117
| saint = [[sveti Peter]] in [[sveti Pavel]]
| day = 29. junij
| postal_code = 33018
| area_code = 0428
| website = {{official website|http://www.comuneditarvisio.com}}
| footnotes =
}}
[[Slika:Tarvisio1915.jpg|right|thumb|170px|Trbiž pred 1.svet. vojno]]
'''Trbiž''' ({{lang-it|Tarvisio}}, [[nemščina|nemško]] in {{lang-fur|Tarvis}}) je [[italija]]nsko mesto z okoli 3.000 prebivalci (število se zmanjšuje) v koroškem delu [[Kanalska dolina|Kanalske doline]] (severovzhod dežele [[Furlanija - Julijska krajina]]), nedaleč od tromeje med [[Slovenija|Slovenijo]], Italijo in [[Avstrija|Avstrijo]].
Naselje se nahaja nad potokom [[Trebiža]] (''Torrente Bartolo''), ki se v spodnjem-vzhodnem delu mesta izliva v [[Ziljica|Ziljico]], ki je pritok [[Zilja|Zilje]] oz. [[Drava|Drave]], torej je poleg vzhodne [[Pustriška dolina|Pustriške doline]] (izvir Drave) edini del Italije, ki je del črnomorskega [[Donava|(donavskega)]] povodja. Občina ima okrog 4.100 (2001 še 5.500, 1961 pa skoraj 7.000) prebivalcev, od tega nekaj več kot 10 % pripadnikov slovenske manjšine. Tukaj živijo tudi pripadniki furlanske in nemške manjšine, tako kot v celotni [[Kanalska dolina|Kanalski dolini]], katere središče je Trbiž. Pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] oz. do neposredno po njenem koncu, ko je bil Trbiž še na ozemlju avstrijske dežele [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]], so bili nemško govoreči prebivalci v večini.
Leta 2018, po ukinitvi [[Videmska pokrajina|Videmske pokrajine]] je postal Trbiž sedež [[Medobčinska zveza Železna in Kanalska dolina|Medobčinske zveze Železne in Kanalske doline]] (''Unione territoriale intercomunale Canal del Ferro-Val Canale''), ki zavzema celoten severovzhodni kót Furlanije-Julijske krajine (vključuje tudi [[Rezija|Rezijo]]). Preko Trbiža poteka pomemben prometni koridor med Avstrijo-Koroško in Italijo-Furlanijo (avtocesta, železnica). Do 60. let 20. stoletja je obstajala tudi železniška povezava Trbiža z Jesenicami.
== Razdelitev ==
* Center (Tarvisio Centrale)
* [[Žabnice]] (Camporosso in Valcanale)
* [[Rabelj]] (Cave del Predil)
* [[Kokova]] (Coccau)
* [[Bela Peč, Italija|Bela Peč]] (Fusine in Valromana)
* [[Svete Višarje]] (Monte Santo di Lussari)
* [[Muda]]
* [[Plezzut]]
* [[Poscolle]]
* [[Rute, Trbiž|Rute]] (Rutte)
* [[Sveti Anton, Trbiž|Sveti Anton]] (Sant'Antonio)
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}}
== Glej tudi ==
* [[Kanalska dolina]]
* [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]]
* [[Bela Peč, Italija|Bela Peč]], [[Belopeški jezeri]]
* [[Rabeljska dolina]], [[Rabeljsko jezero]]
* [[Svete Višarje|Višarje]]
* [[Zahodne Julijske Alpe]]
{{kategorija v Zbirki|Tarvisio|Trbiž}}
{{Videmska pokrajina}}
{{it-geo-stub}}
[[Kategorija:Trbiž|*]]
[[Kategorija:Naselja v Italiji]]
[[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]]
9bwruxhctcnidn6a9mehsmb1yyw2g0b
Rezija
0
120110
5722750
5593862
2022-07-22T19:32:23Z
Yerpo
8417
disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Rezija
| official_name = Comune di Resia<br />Rośajanskë Kumün
| native_name = Resia
| image_skyline = Val Resia.JPG
| imagesize =
| image_alt =
| image_caption =
| image_shield =
| shield_alt =
| image_map = Map_of_comune_of_Resia_(province_of_Udine,_region_Friuli-Venezia_Giulia,_Italy).svg
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 46 |latm = 23 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 18 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(1,244)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija - Julijska krajina]]
| province = [[Videmska pokrajina]] (UD)
| frazioni = Prato di Resia/Ravanca, San Giorgio/Bela (na Bili), Gniva/Njiva, Oseacco/Osojane (Osoane) in Stolvizza/Solbica, Uccea/Učja
| mayor_party =
| mayor = Sergio Chinese (državljanska lista)
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 119,0
| population_footnotes =
| population_total = 931
| population_as_of = 28-2-2021
| pop_density_footnotes = <ref>[http://demo.istat.it/bilmens/index.php?anno=2021&lingua=ita Dato Istat] - Popolazione residente al 28 febbraio 2021 (dato provvisorio)</ref>
| population_demonym = Rezijani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 492
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[Marijino vnebovzetje]]
| day = 15. avgusta
| postal_code = 33010
| area_code = 0433
| website = [http://www.comune.resia.ud.it/ Comune di Resia]
| footnotes =
}}
'''Rezija''' ([[rezijanščina|rezijansko]] ''Rozajanska dulḯna'', [[italijanščina|italijansko]] ''Resia,'' [[furlanščina|furlansko]] ''Resie,'' [[beneščina|beneško]] ''Rèxia'') je [[Alpe|alpska]] [[dolina]] v severovzhodni [[Italija|Italiji]].
Njeno področje predstavlja tudi istoimensko občino (''Rośajanskë Kumün''), ki je od 2016 članica novoustanovljene [[Medobčinska zveza Železne in Kanalske doline|Medobčinske zveze Železne in Kanalske doline]] (kot dela nekdanje Videmske pokrajine) v italijanski deželi [[Furlanija-Julijska krajina]]. Rezija meji na [[Slovenija|slovenski]] občini [[občina Kobarid|Kobarid]] in [[občina Bovec|Bovec]], sicer pa še na italijanske občine [[Kluže]], [[Bardo]], [[Na Bili]] in [[Pušja vas]]. Od [[Trst]]a je oddaljena okrog 90 km, od [[Videm, Italija|Vidma]] pa okrog 35 km. Iz Slovenije je najhitreje dostopna preko mejnega prehoda [[Rateče]] ali [[Učja]].
Po podatkih iz leta [[2004]] ima Rezija 1.244 prebivalcev. Dolina obsega površino 119 [[kvadratni kilometer|km²]].
== Geografija ==
Dolina Rezije (''Val Resia'') leži v severovzhodnem delu Furlanije-Julijske krajine: to je predalpska dolina, ki se razteza 20 km zahod-vzhod: na vzhodu jo zapira gorski masiv, od katerega je [[Visoki Kanin]] (Monte Canin) (2587 m) predstavlja najvišjo točko, ki označuje mejo med Italijo in Slovenijo. Najpomembnejši vidik doline je poleg nespornega jezikovno-kulturnega pomena naravoslovni profil: potopljena v zeleno kotlino, nad katero bdijo Kaninski vrhovi, ki jih dobršen del leta pokriva sneg, in je del regionalnega [[Naravni park Julijske Predalpe|naravnega parka Julijske Predalpe]] (''Parco naturale delle Prealpi Giulie''), ki je bil ustanovljen leta 1996 in obsega okrog 100 km². Vredna je obiska tako za neposreden stik s prebivalci vasi kot za prijetne izlete v eno najbolj sugestivnih alpskih dolin.
V dolini je 5 glavnih naselij, ki so od zahoda proti vzhodu San Giorgio (Na Bili), Prato (Ravanca), Gniva (Njiva), Oseacco (Osojane) in Stolvizza (Solbica); obstajajo tudi zaselki Lipovaz, Crisacis, Gost, Lischiazze, Coritis in v sosednji dolini južneje, Uccea (Učja). Tam je tudi vremenska postaja Resia. Do nje se pride tako, da se sledi SS13 Pontebbana v smeri proti Trbižu ali od cestninske postaje Carnia-Tolmezzo avtoceste A23 v smeri proti Trbižu, po približno 10 km se prispe v Resiutto in sledi križišču za Val Resia.
=== Sosednje občine ===
{{Geografski položaj
|Center = Rezija
|Vzhod = [[Bovec]]
|Jug = [[Bardo]]
|Jugozahod = [[Pušja vas]]
|Zahod = [[Na Bili]]
|Sever = [[Kluže]]
}}
==Zgodovina==
Rezija je omenja v testamentu grofa Kacelina iz konca 11. stoletja, ki jo je po smrti podaril [[oglejski patriarh|oglejskemu patriarhu]] Frideriku skupaj številnimi [[alod]]i v [[Furlanija|Furlaniji]] in na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]], v okviru meja, katere so vključevale tudi "sartum montem". V srednjem veku se je izraz 'mons' nanašal na obstoječe koče na gori Sart / Žrd in je odprta možnost, da je v dolini že tedaj obstajala stalna naselbina. Zato je sprejeto, da so v 6. in 7. stoletju tudi Rezijansko dolino poselila slovanska plemena iz današnje Koroške, ki so se premikala proti jugu in se naseljevala v dolinah severne Furlanije in obmejnem pasu današnje Slovenije. Na to kažejo šrevilna slovenska krajevna imena, posejana po Kanalski in Železni dolini.
Rezijanska zgodovina je tesno povezana z [[Oglejski patriarhat|Oglejskim patriarhatom]], saj je bila pod oblastjo mogočne opatije sv. Gala v [[Možac]]u vse do prihoda [[Beneška republika|Beneške republike]] leta 1420. Pripadnost Benečanom je Rezijanom prekinila stike s Posočjem, ki so prej prav tako spadali pod patriarhat. Nadaljnja zgodovina je podobna kot pri drugih območjih: prihod [[Napoleon]]a, prehod pod [[Avstro-ogrsko cesarstvo]] in končno priključitev [[kraljevina Italija|kraljevini Italiji]] leta 1866.
==Rezijani==
Rezijani predstavljajo vzhodno-alpske slovanske prebivalce Rezijanske doline, ki so zaradi geografske lege in orografske odrezanosti doline od preostale Slovenije razvili značilno rezijansko govorico in kulturo. Ker je rodovitne zemlje, primerne za obdelavo, v dolini bolj malo, so Rezijani od nekdaj iskali kruh na tujem, skoraj po vsej Evropi, predvsem kot potujoči trgovci in krošnjarji, kasneje tudi kot trgovci s sadjem in zelenjavo. Rezijani so bili poznani tudi kot brusači, v delavnici, ki so jo vozili kar na kolesu, so brusili nože in škarje ter popravljali lonce in dežnike. Tudi ženske, ko so običajno doma skrbele za živino in v košarah na hrbtu nosile seno z visokih senožeti, so se pogosto oprtale s suho robo (izdelano doma v dolgih zimah) in jo nosile naprodaj daleč naokoli.
==Rezijanščina==
[[Rezijanščina]], ki se v [[dialekt]]u razlikuje od vasi do vasi, je staro slovensko [[Slovenska narečja|slovensko narečje]], ki ga lahko, če se potrudi, razume vsak Slovenec. Rezijani pravijo o sebi, da romunijo po rozejanski. Prvi zapis v rezijanščini je [[Očenaš]] iz 18. stoletja, ki je na ogled v cerkvi v Bili (San Giorgio). Rezijanščina je konec [[20. stoletje|20. stoletja]] dobila tudi svoj prvi pravopis. Zaradi gospodarskih razmer se prebivalstvo Rezije sooča z izseljevanjem in s posledično nizko rodnostjo, vse to pa po drugi strani vpliva na manjšanje kroga ljudi, ki uporabljajo rezijanščino. Rezijani so bili le delno vključeni v [[Slovenci|slovensko]] etnogenezo; čeprav se v slovanski družbi izrekajo za Slovence (Slavince) in v italijanski družbi za Italijane, ohranjajo tudi domačo pokrajinsko-govorno etnično zavest.<ref>Makarovič, Gorazd (2008). ''Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo''. Slovenska matica, Ljubljana. Str. 218-219.</ref>
Slovenci so to dolino in njene prebivalce počastili s poimenovanjem dveh ulic; ena »Rezijanska ulica« je v [[Ljubljana|Ljubljani]], druga pa v [[Maribor]]u.
<gallery mode="packed">
Slika:Rezija3-Paternoster.JPG|Rezijanski Očenaš
Slika:Bilingual road sign in Resia-Rezjia.jpg|Dvoježična cestna oznaka pred vasjo Bilä
Slika:Saša Šantel - Ženska noša v Reziji.jpg|Ženska noša v Reziji
Slika:Resia San Giorgio carneval music 03022008 78.jpg|Glasbeni sestav, ki igra tipične rezijanske motive
Slika:Traditional costume in Rezija-Resia, Italy.JPG|Rezijanska narodna noša
</gallery>
==Rezijansko ljudsko izročilo==
Rezijanske ceremonije, pesmi, glasba, plesi in pravljice so samonikle in so v 20. stoletju našle mnoge predelave. Njihovo izročilo so uporabili slovenski skladatelji [[Alojz Srebotnjak]], [[Jani Golob]], [[Aldo Kumar]] in drugi. Značilne so tudi rezijanske pustne maske.
===Rezijanska mitologija===
'''Rezijanska mitologija''' vsebuje pripovedi o [[divja žena|divjih ženah]] (dujačesah), ki jih poznamo tudi drugod po Sloveniji. Posebnost rezijanskega mitološkega izročil so pripovedi dveh o močnih, samotarskih orjakih-junakih- o tihotapcu Lölu Kotliču, ki je obračunal z žandarji, in o zaščitniku vasi [[Dardaj]]u<ref>Dapit Roberto, Kropej Monika, Šmitek Zmago (1999): ''Visoko v gorah, globoko v vodah''. Didakta, Radovljica, str. 43-44.</ref>, in ki glede na kriterij Georgesa Dumézila spadata med junake [[Vāyu]]jevega tipa<ref>Dumézil Georges (1987): ''Tridelna ideologija Indoevropejcev''. Škuc, Ljubljana, str. 61-65.</ref>. Posebnost je tudi neopredeljivo zlobno bajeslovno bitje Grdinica, ki nastopa tudi v otroški televizijski [[lutka|lutkovni]] seriji [[Zverinice iz Rezije]], pripravljeni po pripovedih, ki jih je v Reziji zbral [[etnolog]] in [[etnograf]] dr. [[Milko Matičetov]].
== Demografska preglednica ==
<timeline>
Colors=
id:lightgrey value:gray(0.9)
id:darkgrey value:gray(0.8)
id:sfondo value:rgb(1,1,1)
id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8)
ImageSize = width:455 height:303
PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30
DateFormat = x.y
Period = from:0 till:5000
TimeAxis = orientation:vertical
AlignBars = justify
ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:1000 start:0
ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:200 start:0
BackgroundColors = canvas:sfondo
BarData=
bar:1861 text:1861
bar:1871 text:1871
bar:1881 text:1881
bar:1901 text:1901
bar:1911 text:1911
bar:1921 text:1921
bar:1931 text:1931
bar:1936 text:1936
bar:1951 text:1951
bar:1961 text:1961
bar:1971 text:1971
bar:1981 text:1981
bar:1991 text:1991
bar:2001 text:2001
PlotData=
color:barra width:20 align:left
bar:1861 from: 0 till:0
bar:1871 from: 0 till:3275
bar:1881 from: 0 till:3703
bar:1901 from: 0 till:3952
bar:1911 from: 0 till:4671
bar:1921 from: 0 till:3695
bar:1931 from: 0 till:3114
bar:1936 from: 0 till:2994
bar:1951 from: 0 till:3350
bar:1961 from: 0 till:2830
bar:1971 from: 0 till:1805
bar:1981 from: 0 till:1547
bar:1991 from: 0 till:1318
bar:2001 from: 0 till:1285
PlotData=
bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1871 at:3275 fontsize:XS text: 3275 shift:(-8,5)
bar:1881 at:3703 fontsize:XS text: 3703 shift:(-8,5)
bar:1901 at:3952 fontsize:XS text: 3952 shift:(-8,5)
bar:1911 at:4671 fontsize:XS text: 4671 shift:(-8,5)
bar:1921 at:3695 fontsize:XS text: 3695 shift:(-8,5)
bar:1931 at:3114 fontsize:XS text: 3114 shift:(-8,5)
bar:1936 at:2994 fontsize:XS text: 2994 shift:(-8,5)
bar:1951 at:3350 fontsize:XS text: 3350 shift:(-8,5)
bar:1961 at:2830 fontsize:XS text: 2830 shift:(-8,5)
bar:1971 at:1805 fontsize:XS text: 1805 shift:(-8,5)
bar:1981 at:1547 fontsize:XS text: 1547 shift:(-8,5)
bar:1991 at:1318 fontsize:XS text: 1318 shift:(-8,5)
bar:2001 at:1285 fontsize:XS text: 1285 shift:(-8,5)
TextData=
fontsize:S pos:(20,20)
text:Podatki povzeti po [[Istituto Nazionale di Statistica ISTAT|ISTAT]]
</timeline>
{{clear}}
== Rezijanska naselja ==
Naselja v dolini so (slovensko – rezijansko – italijansko):
* [[Ravanca]] – Ravanzä – Prato
* [[Na Bili]] – Bilä – San Giorgio
* [[Osojane]] – Osoanë – Oseacco
* [[Njiva, Rezija|Njiva]] – Njïwa – Gniva
* [[Liščaca]] – Lišćaza – Lischiazze
* [[Solbica]] – Stolbiza – Stolvizza
V zatrepu doline pa [[Korito (Rezija)|Korito]] (Coritis), vendar prebivalci v njem niso nastanjeni skozi vse leto.
=== Kulturne ustanove ===
Ob šolskem centru v Ravanci, kjer je tudi občinski sedež, stoji rezijanski etnografski muzej '''Naš Muzeo''', ki je bil tako kot '''Kulturska hiša''' (kulturno središče Rezijanov), zgrajen s pomočjo Slovenije po potresu leta [[1976]].
== Galerija ==
<gallery mode="packed">
Slika:Prato di Resia 02.JPG|Glavna ulica v Ravanci (Prato)
Slika:Rezija2.JPG|Cerkev v Bili (San Giorgio)
Slika:Prato di Resia 06.jpg|Rozajanska kültürska hiša v Ravanci
Slika:Rezija6.jpg|thumb|right|240px|Korito (Coritis, Korütö), zadnja vas pred zatrepom doline
Slika:Rezija7.jpg|Solbica (Stolvizza)
</gallery>
== Sklici in opombe ==
{{opombe}}
==Viri==
* Trinko, Ivan: ''Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo !'' Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 {{COBISS|ID=11214337}}
* {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}}
== Zunanje povezave ==
* http://www.rezija.com
{{Commonscat|Val Resia}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Julijske Alpe]]
[[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]]
[[Kategorija:Rezija|*]]
0gvzydl1r65z8e63nfu3qesoaz336rk
5722772
5722750
2022-07-22T20:08:35Z
A09090091
188929
-np
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Italian comune
| name = Rezija
| official_name = Comune di Resia<br />Rośajanskë Kumün
| native_name = Resia
| image_skyline = Val Resia.JPG
| imagesize =
| image_alt =
| image_caption =
| image_shield =
| shield_alt =
| image_map = Map_of_comune_of_Resia_(province_of_Udine,_region_Friuli-Venezia_Giulia,_Italy).svg
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 46 |latm = 23 |lats = |latNS = N
| longd = 13 |longm = 18 |longs = |longEW = E
| coordinates_type = type:city(1,244)_region:IT
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Furlanija - Julijska krajina]]
| province = [[Videmska pokrajina]] (UD)
| frazioni = Prato di Resia/Ravanca, San Giorgio/Bela (na Bili), Gniva/Njiva, Oseacco/Osojane (Osoane) in Stolvizza/Solbica, Uccea/Učja
| mayor_party =
| mayor = Sergio Chinese (državljanska lista)
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 119,0
| population_footnotes =
| population_total = 931
| population_as_of = 28-2-2021
| pop_density_footnotes = <ref>[http://demo.istat.it/bilmens/index.php?anno=2021&lingua=ita Dato Istat] - Popolazione residente al 28 febbraio 2021 (dato provvisorio)</ref>
| population_demonym = Rezijani
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 492
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[Marijino vnebovzetje]]
| day = 15. avgusta
| postal_code = 33010
| area_code = 0433
| website = [http://www.comune.resia.ud.it/ Comune di Resia]
| footnotes =
}}
'''Rezija''' ([[rezijanščina|rezijansko]] ''Rozajanska dulḯna'', [[italijanščina|italijansko]] ''Resia,'' [[furlanščina|furlansko]] ''Resie,'' [[beneščina|beneško]] ''Rèxia'') je [[Alpe|alpska]] [[dolina]] v severovzhodni [[Italija|Italiji]].
Njeno področje predstavlja tudi istoimensko občino (''Rośajanskë Kumün''), ki je od 2016 članica novoustanovljene [[Medobčinska zveza Železne in Kanalske doline|Medobčinske zveze Železne in Kanalske doline]] (kot dela nekdanje Videmske pokrajine) v italijanski deželi [[Furlanija-Julijska krajina]]. Rezija meji na [[Slovenija|slovenski]] občini [[občina Kobarid|Kobarid]] in [[občina Bovec|Bovec]], sicer pa še na italijanske občine [[Kluže]], [[Bardo]], [[Na Bili]] in [[Pušja vas]]. Od [[Trst]]a je oddaljena okrog 90 km, od [[Videm, Italija|Vidma]] pa okrog 35 km. Iz Slovenije je najhitreje dostopna preko mejnega prehoda [[Rateče]] ali [[Učja]]. Po podatkih iz leta 2004 ima Rezija 1.244 prebivalcev. Dolina obsega površino 119 km².
== Geografija ==
Dolina Rezije (''Val Resia'') leži v severovzhodnem delu Furlanije-Julijske krajine: to je predalpska dolina, ki se razteza 20 km zahod-vzhod: na vzhodu jo zapira gorski masiv, od katerega je [[Visoki Kanin]] (Monte Canin) (2587 m) predstavlja najvišjo točko, ki označuje mejo med Italijo in Slovenijo. Najpomembnejši vidik doline je poleg nespornega jezikovno-kulturnega pomena naravoslovni profil: potopljena v zeleno kotlino, nad katero bdijo Kaninski vrhovi, ki jih dobršen del leta pokriva sneg, in je del regionalnega [[Naravni park Julijske Predalpe|naravnega parka Julijske Predalpe]] (''Parco naturale delle Prealpi Giulie''), ki je bil ustanovljen leta 1996 in obsega okrog 100 km². Vredna je obiska tako za neposreden stik s prebivalci vasi kot za prijetne izlete v eno najbolj sugestivnih alpskih dolin.
V dolini je 5 glavnih naselij, ki so od zahoda proti vzhodu San Giorgio (Na Bili), Prato (Ravanca), Gniva (Njiva), Oseacco (Osojane) in Stolvizza (Solbica); obstajajo tudi zaselki Lipovaz, Crisacis, Gost, Lischiazze, Coritis in v sosednji dolini južneje, Uccea (Učja). Tam je tudi vremenska postaja Resia. Do nje se pride tako, da se sledi SS13 Pontebbana v smeri proti Trbižu ali od cestninske postaje Carnia-Tolmezzo avtoceste A23 v smeri proti Trbižu, po približno 10 km se prispe v Resiutto in sledi križišču za Val Resia.
=== Sosednje občine ===
{{Geografski položaj
|Center = Rezija
|Vzhod = [[Bovec]]
|Jug = [[Bardo]]
|Jugozahod = [[Pušja vas]]
|Zahod = [[Na Bili]]
|Sever = [[Kluže]]
}}
==Zgodovina==
Rezija je omenja v testamentu grofa Kacelina iz konca 11. stoletja, ki jo je po smrti podaril [[oglejski patriarh|oglejskemu patriarhu]] Frideriku skupaj številnimi [[alod]]i v [[Furlanija|Furlaniji]] in na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]], v okviru meja, katere so vključevale tudi "sartum montem". V srednjem veku se je izraz 'mons' nanašal na obstoječe koče na gori Sart / Žrd in je odprta možnost, da je v dolini že tedaj obstajala stalna naselbina. Zato je sprejeto, da so v 6. in 7. stoletju tudi Rezijansko dolino poselila slovanska plemena iz današnje Koroške, ki so se premikala proti jugu in se naseljevala v dolinah severne Furlanije in obmejnem pasu današnje Slovenije. Na to kažejo šrevilna slovenska krajevna imena, posejana po Kanalski in Železni dolini.
Rezijanska zgodovina je tesno povezana z [[Oglejski patriarhat|Oglejskim patriarhatom]], saj je bila pod oblastjo mogočne opatije sv. Gala v [[Možac]]u vse do prihoda [[Beneška republika|Beneške republike]] leta 1420. Pripadnost Benečanom je Rezijanom prekinila stike s Posočjem, ki so prej prav tako spadali pod patriarhat. Nadaljnja zgodovina je podobna kot pri drugih območjih: prihod [[Napoleon]]a, prehod pod [[Avstro-ogrsko cesarstvo]] in končno priključitev [[kraljevina Italija|kraljevini Italiji]] leta 1866.
==Rezijani==
Rezijani predstavljajo vzhodno-alpske slovanske prebivalce Rezijanske doline, ki so zaradi geografske lege in orografske odrezanosti doline od preostale Slovenije razvili značilno rezijansko govorico in kulturo. Ker je rodovitne zemlje, primerne za obdelavo, v dolini bolj malo, so Rezijani od nekdaj iskali kruh na tujem, skoraj po vsej Evropi, predvsem kot potujoči trgovci in krošnjarji, kasneje tudi kot trgovci s sadjem in zelenjavo. Rezijani so bili poznani tudi kot brusači, v delavnici, ki so jo vozili kar na kolesu, so brusili nože in škarje ter popravljali lonce in dežnike. Tudi ženske, ko so običajno doma skrbele za živino in v košarah na hrbtu nosile seno z visokih senožeti, so se pogosto oprtale s suho robo (izdelano doma v dolgih zimah) in jo nosile naprodaj daleč naokoli.
==Rezijanščina==
[[Rezijanščina]], ki se v [[dialekt]]u razlikuje od vasi do vasi, je staro slovensko [[Slovenska narečja|slovensko narečje]], ki ga lahko, če se potrudi, razume vsak Slovenec. Rezijani pravijo o sebi, da romunijo po rozejanski. Prvi zapis v rezijanščini je [[Očenaš]] iz 18. stoletja, ki je na ogled v cerkvi v Bili (San Giorgio). Rezijanščina je konec 20. stoletja dobila tudi svoj prvi pravopis. Zaradi gospodarskih razmer se prebivalstvo Rezije sooča z izseljevanjem in s posledično nizko rodnostjo, vse to pa po drugi strani vpliva na manjšanje kroga ljudi, ki uporabljajo rezijanščino. Rezijani so bili le delno vključeni v [[Slovenci|slovensko]] etnogenezo; čeprav se v slovanski družbi izrekajo za Slovence (Slavince) in v italijanski družbi za Italijane, ohranjajo tudi domačo pokrajinsko-govorno etnično zavest.<ref>Makarovič, Gorazd (2008). ''Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo''. Slovenska matica, Ljubljana. Str. 218-219.</ref> Slovenci so to dolino in njene prebivalce počastili s poimenovanjem dveh ulic; ena »Rezijanska ulica« je v [[Ljubljana|Ljubljani]], druga pa v [[Maribor]]u.
<gallery mode="packed">
Slika:Rezija3-Paternoster.JPG|Rezijanski Očenaš
Slika:Bilingual road sign in Resia-Rezjia.jpg|Dvoježična cestna oznaka pred vasjo Bilä
Slika:Saša Šantel - Ženska noša v Reziji.jpg|Ženska noša v Reziji
Slika:Resia San Giorgio carneval music 03022008 78.jpg|Glasbeni sestav, ki igra tipične rezijanske motive
Slika:Traditional costume in Rezija-Resia, Italy.JPG|Rezijanska narodna noša
</gallery>
==Rezijansko ljudsko izročilo==
Rezijanske ceremonije, pesmi, glasba, plesi in pravljice so samonikle in so v 20. stoletju našle mnoge predelave. Njihovo izročilo so uporabili slovenski skladatelji [[Alojz Srebotnjak]], [[Jani Golob]], [[Aldo Kumar]] in drugi. Značilne so tudi rezijanske pustne maske.
===Rezijanska mitologija===
'''Rezijanska mitologija''' vsebuje pripovedi o [[divja žena|divjih ženah]] (dujačesah), ki jih poznamo tudi drugod po Sloveniji. Posebnost rezijanskega mitološkega izročil so pripovedi dveh o močnih, samotarskih orjakih-junakih- o tihotapcu Lölu Kotliču, ki je obračunal z žandarji, in o zaščitniku vasi [[Dardaj]]u,<ref>Dapit Roberto, Kropej Monika, Šmitek Zmago (1999): ''Visoko v gorah, globoko v vodah''. Didakta, Radovljica, str. 43-44.</ref> in ki glede na kriterij Georgesa Dumézila spadata med junake [[Vāyu]]jevega tipa.<ref>Dumézil Georges (1987): ''Tridelna ideologija Indoevropejcev''. Škuc, Ljubljana, str. 61-65.</ref> Posebnost je tudi neopredeljivo zlobno bajeslovno bitje Grdinica, ki nastopa tudi v otroški televizijski [[lutka|lutkovni]] seriji [[Zverinice iz Rezije]], pripravljeni po pripovedih, ki jih je v Reziji zbral [[etnolog]] in [[etnograf]] dr. [[Milko Matičetov]].
== Demografska preglednica ==
<timeline>
Colors=
id:lightgrey value:gray(0.9)
id:darkgrey value:gray(0.8)
id:sfondo value:rgb(1,1,1)
id:barra value:rgb(0.6,0.7,0.8)
ImageSize = width:455 height:303
PlotArea = left:50 bottom:50 top:30 right:30
DateFormat = x.y
Period = from:0 till:5000
TimeAxis = orientation:vertical
AlignBars = justify
ScaleMajor = gridcolor:darkgrey increment:1000 start:0
ScaleMinor = gridcolor:lightgrey increment:200 start:0
BackgroundColors = canvas:sfondo
BarData=
bar:1861 text:1861
bar:1871 text:1871
bar:1881 text:1881
bar:1901 text:1901
bar:1911 text:1911
bar:1921 text:1921
bar:1931 text:1931
bar:1936 text:1936
bar:1951 text:1951
bar:1961 text:1961
bar:1971 text:1971
bar:1981 text:1981
bar:1991 text:1991
bar:2001 text:2001
PlotData=
color:barra width:20 align:left
bar:1861 from: 0 till:0
bar:1871 from: 0 till:3275
bar:1881 from: 0 till:3703
bar:1901 from: 0 till:3952
bar:1911 from: 0 till:4671
bar:1921 from: 0 till:3695
bar:1931 from: 0 till:3114
bar:1936 from: 0 till:2994
bar:1951 from: 0 till:3350
bar:1961 from: 0 till:2830
bar:1971 from: 0 till:1805
bar:1981 from: 0 till:1547
bar:1991 from: 0 till:1318
bar:2001 from: 0 till:1285
PlotData=
bar:1861 at:0 fontsize:XS text: ? shift:(-8,5)
bar:1871 at:3275 fontsize:XS text: 3275 shift:(-8,5)
bar:1881 at:3703 fontsize:XS text: 3703 shift:(-8,5)
bar:1901 at:3952 fontsize:XS text: 3952 shift:(-8,5)
bar:1911 at:4671 fontsize:XS text: 4671 shift:(-8,5)
bar:1921 at:3695 fontsize:XS text: 3695 shift:(-8,5)
bar:1931 at:3114 fontsize:XS text: 3114 shift:(-8,5)
bar:1936 at:2994 fontsize:XS text: 2994 shift:(-8,5)
bar:1951 at:3350 fontsize:XS text: 3350 shift:(-8,5)
bar:1961 at:2830 fontsize:XS text: 2830 shift:(-8,5)
bar:1971 at:1805 fontsize:XS text: 1805 shift:(-8,5)
bar:1981 at:1547 fontsize:XS text: 1547 shift:(-8,5)
bar:1991 at:1318 fontsize:XS text: 1318 shift:(-8,5)
bar:2001 at:1285 fontsize:XS text: 1285 shift:(-8,5)
TextData=
fontsize:S pos:(20,20)
text:Podatki povzeti po [[Istituto Nazionale di Statistica ISTAT|ISTAT]]
</timeline>
{{clear}}
== Rezijanska naselja ==
Naselja v dolini so (slovensko – rezijansko – italijansko):
* [[Ravanca]] – Ravanzä – Prato
* [[Na Bili]] – Bilä – San Giorgio
* [[Osojane]] – Osoanë – Oseacco
* [[Njiva, Rezija|Njiva]] – Njïwa – Gniva
* [[Liščaca]] – Lišćaza – Lischiazze
* [[Solbica]] – Stolbiza – Stolvizza
V zatrepu doline pa [[Korito (Rezija)|Korito]] (Coritis), vendar prebivalci v njem niso nastanjeni skozi vse leto.
=== Kulturne ustanove ===
Ob šolskem centru v Ravanci, kjer je tudi občinski sedež, stoji rezijanski etnografski muzej '''Naš Muzeo''', ki je bil tako kot '''Kulturska hiša''' (kulturno središče Rezijanov), zgrajen s pomočjo Slovenije po potresu leta [[1976]].
== Galerija ==
<gallery mode="packed">
Slika:Prato di Resia 02.JPG|Glavna ulica v Ravanci (Prato)
Slika:Rezija2.JPG|Cerkev v Bili (San Giorgio)
Slika:Prato di Resia 06.jpg|Rozajanska kültürska hiša v Ravanci
Slika:Rezija6.jpg|thumb|right|240px|Korito (Coritis, Korütö), zadnja vas pred zatrepom doline
Slika:Rezija7.jpg|Solbica (Stolvizza)
</gallery>
== Sklici in opombe ==
{{opombe}}
==Viri==
* Trinko, Ivan: ''Beneška Slovenija; Hajdimo v Rezijo !'' Celje, Mohorjeva družba Celje, 1980 {{COBISS|ID=11214337}}
* {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}}
== Zunanje povezave ==
* http://www.rezija.com
{{Commonscat|Val Resia}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Julijske Alpe]]
[[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]]
[[Kategorija:Rezija|*]]
qpqa7j1tewoxverpo79upk8vhhgvh05
Šentjanž pri Dravogradu
0
121858
5722751
5331362
2022-07-22T19:32:34Z
Yerpo
8417
disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10092531_b4
| latd = 46 |latm = 33 |lats = 32.36 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 2 |longs = 28.42 |longEW = E
|najdisi=Šentjanž+pri+Dravogradu
|image=
|caption=
|povrsina=1,47
|prebivalstvo=507
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|nadmorska=354,1
|postna=2373
|posta=Šentjanž pri Dravogradu
|obcina=Dravograd
|pokrajina=[[Koroška (pokrajina)|Koroška]] <ref>[http://mapire.eu/en/map/mkf_staj/?zoom=14&lat=46.55039&lon=15.05716 Štajerska]</ref>
|regija=Koroška regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Šentjanž pri Dravogradu - Vaško jedro
<!--podatki registra-->
| rkd_tip = nkd <!--nepremični kulturna dediščina-->
| razglasitev_rkd_tip =
| refšt=17585
<!--slika-->
| lokacija =
| občina = Dravograd
<!--ostali podatki-->
| površina =
| zgrajeno =
}}
}}
'''Šentjanž pri Dravogradu''' je [[naselje]] v [[Občina Dravograd|Občini Dravograd]].
Zgodovina kraja sega tja v leto 1305, saj so bili v tem letu najdeni prvi zapisi o tem kraju. Staro središče kraja sestavljajo [[cerkev (zgradba)|cerkev]] Janeza Krstnika, stara šola z bogato zgodovino in starostjo prek 200 let in star gasilski dom, ki je eden izmed najstarejših na [[Štajerska|Štajerske]]. V začetku 70. let pa se je kraj začel močno gospodarsko razvijat, v kraju samem in njegovi neposredni bližini najdemo kar nekaj gospodarskih poslopij. Najpomebnejša med njimi je [[tovarna]] ivernih plošč, ki je ena izmed največjih v srednji [[Evropa|Evropi]]. Sam kraj ima nekaj sto pribivalcev krajavna skupnost Šentjanž pa jih šteje okrog 1000. V 80. letih je kraj dobil svojo 8. letno osnovno šolo in vrtec ter se stem odcepil od OŠ Dravograd kot podružnična šola. Glavna znamenitost kraja je seveda cerkev Janeza Krstnika na sosednjem griču natančneje Kronski gori pa najdemo eno najlepših cerva v [[Slovenija|Sloveniji]] to je cerkev svetega Pavla, ki je pravi baročni biser. V zadnjih letih v kraju že tradicionalno poteka državno tekmovanje v paraski-ju, saj so pogoji tako za smučanje in za padalstvo idealni.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Šentjanž pri Dravogradu}}
{{Dravograd}}
{{SloNaselje-stub}}
[[Kategorija:Šentjanž pri Dravogradu| ]]
[[Kategorija:Naselja Občine Dravograd]]
9nqvty4e9jz2r8nivh4v7fss9nyxtgm
Klemen Golner
0
122364
5722665
4788344
2022-07-22T16:35:34Z
Romanm
13
odstranil [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Klemen Golner''', [[Slovenci|slovenski]] [[pianist]], * [[Celje]].
Golner je študiral klavir v razredu prof. [[Majda Martinc|Majde Martinc]] in [[Janez Lovše|Janeza Lovšeta]] na [[Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana|SGBŠ]] v Ljubljani, diplomiral pa je na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] v razredu [[Aci Bertoncelj|Acija Bertonclja]]. V času študija (1995) je prejel [[študentska Prešernova nagrada|študentsko Prešernovo nagrado]]. Izpopolnjeval se je pri prof. [[Kecskesz Balasz]]u na [[Akademija Franz Liszt|Akademiji Franz Liszt]] v [[Budimpešta|Budimpešti]].
Kot solist sodeluje v številnih slovenskih [[komorna glasba|komornih]] zasedbah, sicer pa je stalni sodelavec [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfoničnega orkestra RTV Slovenija]].
== Glej tudi ==
*[[seznam slovenskih pianistov]]
{{musician-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Golner, Klemen}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pianisti]]
[[Kategorija:Člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija]]
[[Kategorija:Prejemniki študentske Prešernove nagrade]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]]
7xjdkxpq01spodkxuj29m9w3ija8lcy
Zgornja Pristava, Slovenske Konjice
0
125107
5722596
5561412
2022-07-22T12:58:39Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni|Zgornja Pristava}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|ime=Zgornja Pristava
|geopedia=#L410_T13_F10134951_b4
| latd = 46 |latm = 20 |lats = 23.01 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 24 |longs = 28.47 |longEW = E
|najdisi=Zgornja+Pristava+Slovenske+Konjice
|nadmorska=360,9
|povrsina=5,85
|prebivalstvo=175
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|postna=3210
|posta=Slovenske Konjice
|obcina=Slovenske Konjice
|pokrajina=Štajerska (pokrajina)|Štajerska
|regija=Savinjska regija}}
'''Zgornja Pristava'''je predmestno [[naselje]] [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjic]].
Precej razloženo [[naselje]] v [[občina Slovenske Konjice|Občini Slovenske Konjice]] je dejansko mestni predel, ki obsega zgornji del Tattenbachove ulice v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah.]]
==Opis==
Naselje leži na terciarnem severnem vznožju [[Konjiška gora|Konjiške gore]], na območju, ki segalo vse do nekdanje struge sedaj reguliranega potoka Polenšica. Stari del naselja je ob [[Cerkev sv. Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]], ki je bila v 16. stoletju zgrajena kot kapela bližnjega [[Grad Konjice|gradu]] in ob tamkajšnjem [[Pokopališče|pokopališču]], novejši del pa na ravnici nad dnom doline. Nad naseljem je na vzpetini stari [[Grad Konjice|Konjiški grad]].
[[Slika:St. Anna Church, Slovenske Konjice 02.jpg|thumb|250px|right| cerkev sv. Ane na Zgornji Pristavi]]
==Grobišče nad graščino Trebnik==
V neposredni bližini Zgornje Pristave se nahaja doslej še neoznačeno '''grobišče nad graščino Trebnik''', na vznožju Konjiške gore, na lokaciji, kjer sedaj poteka električni daljnovod. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodnega [[Sodišče|sodnega procesa]] pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{cite web |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik|url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009}}</ref>
==Sklici==
{{sklici}}
== Viri ==
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}
== Glej tudi ==
* [[Seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Cerkev sv. Ane, Slovenske Konjice]]
* [[Grad Konjice]]
{{Slovenske Konjice}}
{{SloNaselje-stub}}
[[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]]
gwr84rhv4640wex1ju9fiu2kbnyqp8p
5722597
5722596
2022-07-22T12:59:09Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni|Zgornja Pristava}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|ime=Zgornja Pristava
|geopedia=#L410_T13_F10134951_b4
| latd = 46 |latm = 20 |lats = 23.01 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 24 |longs = 28.47 |longEW = E
|najdisi=Zgornja+Pristava+Slovenske+Konjice
|nadmorska=360,9
|povrsina=5,85
|prebivalstvo=175
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|postna=3210
|posta=Slovenske Konjice
|obcina=Slovenske Konjice
|pokrajina=Štajerska (pokrajina)|Štajerska
|regija=Savinjska regija}}
'''Zgornja Pristava''' je predmestno [[naselje]] [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjic]].
Precej razloženo [[naselje]] v [[občina Slovenske Konjice|Občini Slovenske Konjice]] je dejansko mestni predel, ki obsega zgornji del Tattenbachove ulice v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah.]]
==Opis==
Naselje leži na terciarnem severnem vznožju [[Konjiška gora|Konjiške gore]], na območju, ki segalo vse do nekdanje struge sedaj reguliranega potoka Polenšica. Stari del naselja je ob [[Cerkev sv. Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]], ki je bila v 16. stoletju zgrajena kot kapela bližnjega [[Grad Konjice|gradu]] in ob tamkajšnjem [[Pokopališče|pokopališču]], novejši del pa na ravnici nad dnom doline. Nad naseljem je na vzpetini stari [[Grad Konjice|Konjiški grad]].
[[Slika:St. Anna Church, Slovenske Konjice 02.jpg|thumb|250px|right| cerkev sv. Ane na Zgornji Pristavi]]
==Grobišče nad graščino Trebnik==
V neposredni bližini Zgornje Pristave se nahaja doslej še neoznačeno '''grobišče nad graščino Trebnik''', na vznožju Konjiške gore, na lokaciji, kjer sedaj poteka električni daljnovod. V njem so posmrtni ostanki 30 do 40 domačinov (večinoma tržanov in posestnikov), ki so jih brez predhodnega [[Sodišče|sodnega procesa]] pomorili v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, maja ali junija 1945.<ref>{{cite web |last1=Ferenc |first1=Mitja |title=Grobišče nad graščino Trebnik|url=http://www.geopedia.si/?params=T105_L7387_F200#T105_F7387:265_x532489.482393716_y132112.780523912_s14_b4 |website=Geopedia |publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |accessdate=May 14, 2020 |location=Ljubljana |language=sl |date=December 2009}}</ref>
==Sklici==
{{sklici}}
== Viri ==
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}
== Glej tudi ==
* [[Seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Cerkev sv. Ane, Slovenske Konjice]]
* [[Grad Konjice]]
{{Slovenske Konjice}}
{{SloNaselje-stub}}
[[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]]
n6gavl1h7s5h1tagjs62t71mb5fqma0
Blato, Slovenske Konjice
0
125120
5722595
5334629
2022-07-22T12:56:11Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni3|Blato}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|ime=Blato
| latd = 46 |latm = 19 |lats = 50.59 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 26 |longs = 6.42 |longEW = E
|najdisi=Blato+Slovenske+Konjice
|geopedia=#L410_F10134145_T13_b4_x533870_y131940_s13
|nadmorska=330,8
|povrsina=0,4
|prebivalstvo=112
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|postna=3210
|posta=Slovenske Konjice
|obcina=Slovenske Konjice
|pokrajina=Štajerska (pokrajina)|Štajerska
|regija=Savinjska regija
}}
'''Blato''' je predmestno [[naselje]] [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjic]], v [[občina Slovenske Konjice|Občini Slovenske Konjice]].
==Sklici==
{{sklici}}
== Viri ==
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}
== Glej tudi ==
*[[Seznam naselij v Sloveniji]]
{{Slovenske Konjice}}
{{SloNaselje-stub}}
[[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]]
1b9rfc9gf7cloorfqghw4859dp5bh6x
Šmartno pri Slovenj Gradcu
0
126044
5722752
5386483
2022-07-22T19:32:46Z
Yerpo
8417
disambig, drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]]
wikitext
text/x-wiki
{{slog}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10132576_b4
| latd = 46 |latm = 29 |lats = 27.35 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 6 |longs = 27.86 |longEW = E
|najdisi=Šmartno+pri+Slovenj+Gradcu
|image=
|povrsina=5,86
|prebivalstvo=1243
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|nadmorska=440,5
|postna=2383
|posta=Šmartno pri Slovenj Gradcu
|obcina=Slovenj Gradec
|pokrajina=Koroška (pokrajina)
|regija=Koroška regija
}}
'''Šmartno pri Slovenj Gradcu''' je [[naselje]] oz. [[vaška skupnost]] v [[Mestna občina Slovenj Gradec|Mestni Občini Slovenj Gradec]] z več kot 1.200 prebivalci. Kraj leži v [[Mislinjska dolina|Mislinjski dolini]]. Skozi kraj teče reka [[Mislinja]]. Skozi Šmartno se peljete po magistralni cesti [[Dravograd]] – [[Velenje]].
==Zgodovina Šmartna==
===Od prve omembe do 18. stoletja===
[[File:Postcard of Šmartno pri Slovenj Gradcu (2).jpg|left|300px|Pogled na Šmartno z Legna.]]
Prva omemba kraja sega v leto 1106, ko se je ime Sv. Martin, danes Šmartno, prvič omenilo v darilni pogodbi, listini oglejskega patriarha cerkve v [[Dobrla vas|Dobrli vasi]] na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]]. Župnijski teritorij je segal sprva do [[Vuzenica|Vuzenice]], [[Vitanje|Vitanja]], [[Šentjanž pri Dravogradu|Šentjanža pri Dravogradu]], Svetega Petra na Kronski gori, Kotelj in Sv. Vida nad Valdekom. Torej je prafara obsegala zelo veliko območje.
Nedolgo zatem so v okolici Šmartnega nastali manjši zaselki in cerkvice. Tako se leta 1318 prvič omenja [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiška vas]], kot kraj Tuerk, v istem stoletju pa še cerkev sv. Tomaža v [[Tomaška vas|Tomaški vasi]]. Turiška vas ni dobila imena po [[Turčija|Turkih]] temveč po vrsti goveda, ki so jo tukaj redili.
V 15. stoletju pa se prvič omenjajo cerkve sv. Filipa v [[Golavabuka|Golavabuki]], Matere božje na Homcu, sv. Andreja na [[Brda, Slovenj Gradec|Brdah]] in cerkev sv. Jurija na [[Legen|Legnu]], v kateri so, predvsem po zaslugi gospe Mire Strmčnik - Gulič, magistre arheologije, odkrili del malo znane slovanske zgodnje srednjeveške cerkvene zgodovine.
V tistih časih so poleg Turkov v teh krajih pustošile tudi kobilice. Ko so kobilice in Turki odšli, pa sta zrasli še cerkvici sv. Barbare na pobočju [[Pohorje|Pohorja]] in sv. Magdalene na Brdah.
V 16. stoletju je prvič omenjen dvorec Gallenhof, ki je stal ob cerkvi sv. Jurija na Legnu in ga je po drugi svetovni vojni razrušila močna eksplozija streliva, ki je bilo tam uskladiščeno. Dvorec je leta 1542 dal pozidati Hans Gall. V ravnini naselja [[Mislinjska Dobrava]], blizu Turiške vasi, je le malo pred letom 1600 [[Bernard Gall]] z [[Vodriž]]a postavil dvorec Hartenstein. V lasti so ta dvorec imeli številni imenitniki, del zgodovine dvorca pa opisuje Gusti Stridsberg v knjigi Mojih pet življenj. Med zadnjo vojno so Hartenstein požgali partizani, ostanke dvorca pa danes obdaja gospodarsko poslopje.
V prvi polovici 17. stoletja je cerkev sv. Martina v Šmartnem zajel požar, kmalu nato pa so jo obnovili in ji prizidali novi stranski ladji ter postavili nov zvonik, ki daje cerkvi baročno podobo.
V osemnajstem stoletju je [[Janez Andrej Strauss]] okrasil notranjost cerkve s štirimi podobami in s sliko patrona sv. Martina, [[Janez Jurij Mersi]] pa je izdelal glavni oltar. Z letom 1789 je prafara Šmartno pripadla lavantinski škofiji.
===19. stoletje - ustanovitev šole===
Ustanovitev šole v Šmartnem sega v začetek 19. stoletja. Na pobudo zavednega župnika Franca Ruprechta so leta 1811 ustanovili trivialno šolo.
Prvi kvalificirani učitelj je bil Franc Tančer, ki je v Šmartnem služboval polnih 60 let ter za požrtvovalno in uspešno delo prejel naziv “vzorni učitelj”. Takoj po njegovem prihodu so pričeli zidati šolsko poslopje in urejati obsežen šolski vrt. Prav po zaslugi šole pa sta se v Šmartnem v tistem času močno razvila sadjarstvo in čebelarstvo.
Leta 1864 je v kraj prišel takratni knezoškof in narodni buditelj [[Anton Martin Slomšek]].
V podeželski trivialki so se obvezno šolali otroci od 6. do 12. leta starosti. Vsi mladostniki in nevšolani otroci pa so morali ob četrtkih in nedeljah obiskovati ponavljalno šolo. Število šoloobveznih otrok je naraščalo in iz enorazrednice se je šola razširila v dvorazrednico, konec 19. stoletja pa v štirirazrednico.
Takrat pa je skozi Šmartno prisopihal tudi vlak. Decembra leta 1899 je bila končana proga Velenje - Dravograd, ki pa je bila leta 1968 ukinjena. Danes po nekdanji železniški trasi poteka kolesarska pot, ki povezuje kraje v [[Mislinjska dolina|Mislinjski dolini]].
Leta 1881, se je porodila misel o ustanovitvi Gasilskega društva, pod geslom “Pomagaj bližnjemu v nesreči!”. Leta 1903 je društvo sprejelo svoj prvi pravilnik, ki ga hrani še danes. Leta 1906 pa so se gasilci vselili v svoje prostore. Nov gasilski in hkrati tudi kulturni dom pa so zgradili leta 1965.
===Od 20. stoletja dalje===
====Prva svetovna vojna in čas med vojnama====
Po prvi svetovni vojni se je v Šmartnem življenje spet normaliziralo. Tako je trgovec Pušnik na reki Mislinji zgradil mlin in žago. Lesni trgovec in veleposestnik Kac je prav tako znal izkoristiti tok reke in na njej izgradil manjšo elektrarno, ki je z elektriko napajala mlin in žago. Elektriko so napeljali tudi v poslopja lastnika elektrarne, koristili pa so jo tudi nekateri kmetje v Šmartnem.
Šola se je razširila v petrazrednico, šolske reforme pa so šolo razdelile v osnovno šolo s štirimi oddelki in v višjo ljudsko šolo z dvema oddelkoma.
Leta 1931 je nastopil službo nadžupnika g. [[Anton Somrek]]. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt in izseljen na Hrvaško. Umrl je leta 1964 in je pokopan v Šmartnem.
Trideseta leta so pomenila višek gospodarske krize, kljub temu ali pa morda ravno zato so ljudje čutili potrebo po druženju, zato so se v tistem času ustanavljala razna društva in klubi ter prirejali tečaji, med slednjimi tečaj za knjigovezce. Zelo dejavno je bilo prosvetno in kulturno društvo, ustanovljena pa sta bila tudi športni in kolesarski klub. Med udeleženci in organizatorji so bili tudi [[Ivan Krpač]] ter [[Ferdo Kac|Ferdo]] in [[Gustav Kac]]. Omeniti velja tudi izredno aktivnost športnih društev SOKOL in OREL. Društvo Orel je imelo manjšo telovadnico v prizidku župnišča, člani pa so veliko nastopali na srečanjih Orla v večjih krajih.
V letih med obema vojnama in nekaj let po drugi svetovni vojni je najbolj zaznamoval kulturno, družabno in športno življenje Ivan Krpač. Kot občinski tajnik je pred nemško zasedbo in zlasti med njo s svojim delom storil veliko dobrega za krajane.
V času med vojnama je bilo v Šmartnem zelo razgibano družabno življenje, katerega središče je bila restavracija Kac.
====Druga svetovna vojna====
Po porazu Jugoslavije so zavedne slovenske učitelje in duhovnike odpuščali iz službe, jih internirali, moške pa tudi vpoklicali v nemško vojsko. Že prvi dan vojne, na cvetno nedeljo, je nemško letalo do smrti zadelo [[Milan Fellet|Milana Felleta]], učenca šole v Šmartnem. Bil je prva vojna žrtev v Mislinjski dolini.
Nemški okupator je na to območje prišel 10. aprila 1941. Kaj kmalu so začeli nemški gestapovci zapirati zavedne Slovence. V Šmartnem so takoj zaprli Ferda Kaca in župnika Antona Somreka. V drugi polovici aprila istega leta so Nemci šmarško župnišče spremenili v zbirno taborišče. To taborišče je obstajalo do 4. junija leta 1941. V njem je bilo zaprtih veliko domačinov in znanih Slovencev - med njimi [[Jakob Soklič]], [[Franc Ksaver Meško]] in [[Karel Destovnik - Kajuh]].
Karel Destovnik - Kajuh je bridko občutil nasilje in v svoji pesmi “Petindvajset” izrazil vso žalost nad človekovo usodo.
Zaradi vedno večjih akcij partizanov in zaradi likvidacije nemške sodelavke v Šmartnem, so Nemci v bližini Brezovnikovega kozolca ustrelili 10 zapornikov, ki so jih pripeljali iz mariborskih zaporov. To se je zgodilo 9. marca leta 1944 in je bilo prvo streljanje talcev v Mislinjski dolini.
Spomladi, leta 1944, so na pobočju Pohorja ustanovili partizanske bolnišnice, imenovane tudi [[Paučkove partizanske bolnišnice|Pavčkove bolnice]].
Maja istega leta pa je življenje za svobodo dala mladinka iz Golavabuke [[Lenčka Marzelova]]. Po njej se je imenovala Tretja osnovna šola v Slovenj Gradcu.
===Na poti v 21. stoletje===
====Osamosvojitev Slovenije====
[[File:Osnovna šola Šmartno danes.jpg|thumb|Novi del osnovne šole danes, prenovljen leta 2007.]]
Leta 1991 se je Slovenija osamosvojila in tako so tudi v Šmartnem z veseljem pričakali razglasitev samostojnosti. Že naslednji dan pa so bili krajani priče vdoru jugoslovanske armade, ki je hotela zasesti slovenske meje. Med tistimi, ki so branili neodvisnost Slovenije, je v bitki na Holmecu omahnil smrtno zadet Šmarčan [[Željko Ernoič]]. Vsako leto v Šmartnem organizirajo »Željkov memorial«, ki je posvečen spominu na vojnega veterana, ki je kot pripadnik vojnih enot Postaje milice Slovenj Gradec padel v silovitem boju pri obrambi mejnega prehoda Holmec, 28. junija 1991, skupaj s soborcem [[Bojanom Štumbergerjem]] iz Slovenj Gradca.
====Nova šola in vrtec====
Leta 1974 so zgradili novo šolo, ki pa je bila, kljub dograjenim 13-im učilnicam, še vedno premajhna za vse otroke, ki so šolo obiskovali. Zato je pouk potekal tudi v stari zgradbi, ki je še danes v uporabi. Leta 1980 do zgradili še telovadnico. Leta 1995 so dobili tudi nov stadion pred šolo. V poletnih počitnicah 2003 so v učilnice preuredili še tri prostore šole zaradi začetka devetletke. Kmalu so zaradi devetletke pričeli z gradnjo prizidka, ki je bil zgrajen in za pouk odprt septembra 2005.
V poletnih počitnicah leta 2006 so preuredili učilnice v najstarejšem delu šole, nekatere učilnice v novejšem delu šole, kuhinjo z jedilnico. V spodnjih učilnicah so učenci dobili izhode iz učilnic na podest.
V poletnih počitnicah 2007 so prenovili še ves preostali del šole, tako da je šola popolnoma prenovljena in učilnice prve triade so opremljene s sodobno interaktivno opremo.
Šolski okoliš zajemajo naselja: Šmartno, Turiška vas, Tomaška vas, Mislinjska Dobrava, Brda, Legen in Golavabuka. Šola je devetletna, ima po dva oddelka vsakega razreda in jo obiskuje približno 300 učencev.
V času poletnih počitnic leta 2015 so v Šmartnem podrli star montažni vrtec, saj je bil v zelo slabem stanju in prostorsko tudi ni več ustrezal predpisanim normativom. V kratkem času so zgradili novega, ki ga obdaja sodobno otroško igrišče. V novem vrtcu je prostora za približno 160 otrok, ki imajo na razpolago 575 m2 notranjih igralnih površin.
==Zanimivosti==
Pred časom je v Šmartnem stala 250 let stara lipa, ki pa je dolgo bolehala zaradi onesnaženega ozračja. Ker je bila spomeniško zaščitena, so jo nekaj časa zdravili, vendar so na koncu morali sprejeti odločitev, da jo bodo požagali in zasadili novo. Na njenem mestu je ostala tabla s pomembnimi letnicami.
V kraju je tudi meteorološka postaja (pri Slugu). Na križišču pri kmetiji je kužno znamenje, v spomin na hudo bolezen v času srednjega veka, ko je kosila smrt zaradi kuge.
Že nekaj let se v Šmartnem lahko popotniki podajo "Po poti domačih obrti", ki je kulturno-etnološka pot in poteka po Šmartnem, Golavabuki in Legnu. Zanimivosti ob poti so cerkev sv. Martina, tabla o 250-letni Štiblerjevi lipi, kužno znamenje, Herčev mlin in žaga. Ogledajo si lahko kmetijo Lešnik, stare običaje, opravila in orodja, kovačijo in cerkev sv. Jurija na Legnu z najdbami starih grobov. Pot je dolga 7 km.
Na voljo je tudi Bernekerjeva pot, ki je posvečena enemu najpomembnejših slovenskih kiparjev impresionistov, [[Franc Berneker|Francu Bernekerju]], ki je bil rojen 4. oktobra 1874 na Legnu, umrl pa je 16. maja 1932 v Ljubljani. Eno izmed njegovih del je tudi kip Primoža Trubarja v Ljubljani. Bernekerjeva pot je pohodniška, kolesarska in konjeniška, ki se prične pri gostilni Plesnik na Legnu, vodi mimo cerkve sv. Barbare do razvalin Bernekerjeve hiše in dalje do ekološke kmetije Krenker in Golob ter turizma na kmetiji Klevž. Ob poti so številne naravne zanimivosti, kapelice in znamenja. Če se odločite za daljšo pot, pa lahko obiščete še kočo pod Kremžarjevim vrhom in partizansko bolnišnico Trška gora-Sladki na Legnu, ki je urejena kot muzej na prostem in je od leta 1999 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Pešpot je dolga od 7,5 do 10 km, kolesarska pa od 18 do 27 km.
Skozi Šmartno lahko popotniki potujejo tudi s kolesom po »Štrekni«. Takšno ime ima zato, ker je speljana po trasi opuščene železniške proge.
Ljubitelji zimskih radosti pa se lahko naužijejo smučanja na Smučišču Kope.
==Sklici in opombe==
{{sklici}}
==Literatura in viri==
* <small>Mira Strmčnik - Gulič, http://www.rav.sik.si/e-knjiznica/koroski-biografski-leksikon/item/strmcnik-gulic-mira</small>
* <small>Lenčka Marzel, http://www.kleindenkmaeler.at/detajl/denkmal_fuer_lenchka_mrzel</small>
* <small>Projekt izgradnje vrtca v Šmartnem, http://www.slovenjgradec.si/Projekti/%C5%A0olstvo-%C5%A1port-kultura/ArtMID/599/ArticleID/64/Pojekt-izgradnje-vrtca-%C5%A0martno</small>
* <small>Ivan Krpač, http://www.kleindenkmaeler.at/detajl/ivan-krpach-gedenktafel</small>
* <small>Kužno znamenje pri Mali vasi, http://www.kleindenkmaeler.at/detajl/znamenje_v_kriiu_pri_mali_vasi</small>
* <small>Po poti domačih obrti, http://www.tematskepoti.si/index.php/slovenj-gradec/item/4-lahkapot/95-po-poti-domacih-obrti</small>
* <small>Bernekerjeva pot, http://www.tematskepoti.si/index.php/slovenj-gradec/item/4-lahkapot/15-bernekerjeva-pot</small>
* <small>Štrekna, http://www.koroska.si/si/aktivnosti/kolesarske-poti/382-Strekna-kolesarska-pot-po-Mislinjski-dolini</small>
* <small>Železnice na Koroškem, http://e-koroska.si/zeleznica-maribor-prevalje-pliberk-prezivela/</small>
* <small>Od podeželske trivialke 1811 do devetletke, Zbornik OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu ob 190-letnici, šol.leto 2001/2002</small>
* <small> Na krilih dveh stoletij, Zbornik ob 200-letnici OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu, 2012</small>
* <small> 900 let Šmartna pri Slovenj Gradcu 1106-2006, MO Slovenj Gradec in Vaške skupnosti Šmartno, Legen in Turiška vas, 2006</small>
== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
{{Mestna občina Slovenj Gradec}}
{{SloNaselje-stub}}
[[Kategorija:Naselja Mestne občine Slovenj Gradec]]
[[Kategorija:Šmartno pri Slovenj Gradcu|*]]
53cp3oybdwh8i2mypnqzvswe5rnufeq
Silova
0
126186
5722719
5335449
2022-07-22T17:46:00Z
46.123.236.230
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje v Sloveniji. Je raj na Zemlji.
|geopedia=#L410_T13_F10144841_b4
| latd = 46 |latm = 19 |lats = 47.18 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 7 |longs = 35.44 |longEW = E
|najdisi=Silova
|image=
|povrsina=3,08
|prebivalstvo=194
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|nadmorska=350,6
|postna=3320
|posta=Velenje
|obcina=Velenje
|pokrajina=Štajerska (pokrajina)
|regija=Savinjska regija
}}
'''Silova''' je [[naselje]] v [[Mestna občina Velenje|Mestni občini Velenje]].
==Sklici in opombe==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
{{Mestna občina Velenje}}
{{SloNaselje-stub}}
[[Kategorija:Naselja Mestne občine Velenje]]
fc1wx2bozaf5xxytxtwwn0538tbshu1
5722720
5722719
2022-07-22T17:47:02Z
46.123.236.230
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje v Sloveniji.
|geopedia=#L410_T13_F10144841_b4
| latd = 46 |latm = 19 |lats = 47.18 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 7 |longs = 35.44 |longEW = E
|najdisi=Silova
|image=
|povrsina=3,08
|prebivalstvo=194
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|nadmorska=350,6
|postna=3320
|posta=Velenje
|obcina=Velenje
|pokrajina=Štajerska (pokrajina)
|regija=Savinjska regija
}}
'''Silova''' je [[naselje]] v [[Mestna občina Velenje|Mestni občini Velenje]]. Je raj na Zemlji.
==Sklici in opombe==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
{{Mestna občina Velenje}}
{{SloNaselje-stub}}
[[Kategorija:Naselja Mestne občine Velenje]]
4aqmqu9wqubafiqbfsfh6bgdaxahmi2
5722723
5722720
2022-07-22T17:54:01Z
A09090091
188929
vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/46.123.236.230|46.123.236.230]] ([[User talk:46.123.236.230|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:SportiBot|SportiBot]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10144841_b4
| latd = 46 |latm = 19 |lats = 47.18 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 7 |longs = 35.44 |longEW = E
|najdisi=Silova
|image=
|povrsina=3,08
|prebivalstvo=194
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|nadmorska=350,6
|postna=3320
|posta=Velenje
|obcina=Velenje
|pokrajina=Štajerska (pokrajina)
|regija=Savinjska regija
}}
'''Silova''' je [[naselje]] v [[Mestna občina Velenje|Mestni občini Velenje]].
==Sklici in opombe==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
{{Mestna občina Velenje}}
{{SloNaselje-stub}}
[[Kategorija:Naselja Mestne občine Velenje]]
jvwxi6u3yl5zqch3wy3gv3wphrzhvbq
Wikipedija:Uporabniška polja
4
126204
5722878
5462763
2022-07-23T10:48:12Z
EmiliaITČA
207895
/* Prebivališče */
wikitext
text/x-wiki
{{Bližnjica|WP:Š|WP:UŠ}}
'''Uporabniška polja''' so namenjena predstavitvi uporabnika na njegovi uporabniški strani. Nanjo jih vključite tako kot druge [[Wikipedija:Predloga|predloge]], torej tako, da tja skopirate njeno ime skupaj s paroma zavitih oklepajev.
== Uporabniško polje ==
{| width=530px
|-
|
{{Uporabniško polje
| id = WP
| id-c = lightgrey
| id-fc = purple
| info = Dobrodošli na '''Wikipediji'''.
| info-c = lightskyblue
| info-fc = #ffffff
| border-c = orange
}}
{{-}}
<pre>
{{Uporabniško polje
| id = WP
| id-c = lightgrey
| id-fc = purple
| info = Dobrodošli na '''Wikipediji'''.
| info-c = lightskyblue
| info-fc = #ffffff
| border-c = orange
}}
</pre>
|}
'''Glej tudi'''
* [[Predloga:Uporabniško polje]]
* [[Predloga:Barva]]
== Jeziki ==
{| class="wikitable"
|-
| width=260px | {{tl|Uporabnik sl-0}}
| width=240px | {{Uporabnik sl-0}}
|-
| {{tl|Uporabnik sl-1}}
| {{Uporabnik sl-1}}
|-
| {{tl|Uporabnik sl-2}}
| {{Uporabnik sl-2}}
|-
| {{tl|Uporabnik sl-3}}
| {{Uporabnik sl-3}}
|-
| {{tl|Uporabnik sl-4}}
| {{Uporabnik sl-4}}
|-
| {{tl|Uporabnik sl}}
| {{User sl}}
|-
| {{tl|Uporabnik prek-1}}
| {{Uporabnik prek-1}}
|-
| {{tl|Uporabnik prek-2}}
| {{Uporabnik prek-2}}
|-
| {{tl|Uporabnik prek-3}}
| {{Uporabnik prek-3}}
|-
| {{tl|Uporabnik prek}}
| {{Uporabnik prek}}
|-
| {{tl|Uporabnik dr-1}}
| {{Uporabnik dr-1}}
|-
| {{tl|Uporabnik dr-2}}
| {{Uporabnik dr-2}}
|}
Za ostale jezike glej [[Wikipedija:Babilon]] ter [[Predloga:Babilon]].
== Računalništvo ==
{| class="wikitable"
|-
! colspan="2" |
==== Računalnik ====
|-
| width=260px | {{tl|Uporabnik PC}}
| width=240px | {{Uporabnik PC}}
|-
| {{tl|Uporabnik prenosnik}}
| {{Uporabnik prenosnik}}
|-
! colspan="2" |
==== Operacijski sistemi ====
|-
| {{tl|Uporabnik Windows}}
| {{Uporabnik Windows}}
|-
| {{tl|Uporabnik Windows XP}}
| {{Uporabnik Windows XP}}
|-
| {{tl|Uporabnik Windows 7}}
| {{Uporabnik Windows 7}}
|-
| {{tl|Uporabnik Windows Vista}}
| {{Uporabnik Windows Vista}}
|-
| {{tl|Uporabnik Windows 10}}
| {{Uporabnik Windows 10}}
|-
| {{tl|Uporabnik Linux}}
| {{Uporabnik Linux}}
|-
| {{tl|Uporabnik Linux KDE Firefox}}
| {{Uporabnik Linux KDE Firefox}}
|-
| {{tl|Uporabnik Arch}}
| {{Uporabnik Arch}}
|-
| {{tl|Uporabnik Debian}}
| {{Uporabnik Debian}}
|-
| {{tl|Uporabnik Fedora}}
| {{Uporabnik Fedora}}
|-
| {{tl|Uporabnik Gentoo}}
| {{Uporabnik Gentoo}}
|-
| {{tl|Uporabnik Knoppix}}
| {{Uporabnik Knoppix}}
|-
| {{tl|Uporabnik Kubuntu}}
| {{Uporabnik Kubuntu}}
|-
| {{tl|Uporabnik Mandriva}}
| {{Uporabnik Mandriva}}
|-
| {{tl|Uporabnik Sabayon}}
| {{Uporabnik Sabayon}}
|-
| {{tl|Uporabnik Slackware}}
| {{Uporabnik Slackware}}
|-
| {{tl|Uporabnik SUSE}}
| {{Uporabnik SUSE}}
|-
| {{tl|Uporabnik Ubuntu}}
| {{Uporabnik Ubuntu}}
|-
| {{tl|Uporabnik Xubuntu}}
| {{Uporabnik Xubuntu}}
|-
| {{tl|Uporabnik gNewSense}}
| {{Uporabnik gNewSense}}
|-
| {{tl|Uporabnik KDE}}
| {{Uporabnik KDE}}
|-
| {{tl|Uporabnik Konqueror}}
| {{Uporabnik Konqueror}}
|-
| {{tl|Uporabnik MATE}}
| {{Uporabnik MATE}}
|-
| {{tl|Uporabnik Mac OS}}
| {{Uporabnik Mac OS}}
|-
| {{tl|Uporabnik Solaris}}
| {{Uporabnik Solaris}}
|-
| {{tl|Uporabnik FreeBSD}}
| {{Uporabnik FreeBSD}}
|-
! colspan="2" |
==== Spletni brskalniki ====
|-
| {{tl|Uporabnik Internet Explorer}}
| {{Uporabnik Internet Explorer}}
|-
| {{tl|Uporabnik Microsoft Edge}}
| {{Uporabnik Microsoft Edge}}
|-
| {{tl|Uporabnik Firefox}}
| {{Uporabnik Firefox}}
|-
| {{tl|Uporabnik Chrome}}
| {{Uporabnik Chrome}}
|-
| {{tl|Uporabnik Chromium}}
| {{Uporabnik Chromium}}
|-
| {{tl|Uporabnik Falkon}}
| {{Uporabnik Falkon}}
|-
| {{tl|Uporabnik Midori}}
| {{Uporabnik Midori}}
|-
| {{tl|Uporabnik Opera}}
| {{Uporabnik Opera}}
|-
! colspan="2" |
==== Razni programi ====
|-
| {{tl|Uporabnik Amarok}}
| {{Uporabnik Amarok}}
|-
! colspan="2" |
==== Programski jeziki ====
|-
| {{[[Predloga:Uporabnik programer|Uporabnik programer]]|<br>''napis levo''|''napis desno''}}
| {{Uporabnik programer|PHP|PHP-ju}}
|-
| {{tl|Uporabnik asm-1}}
| {{Uporabnik asm-1}}
|-
| {{tl|Uporabnik c-1}}
| {{Uporabnik c-1}}
|-
| {{tl|Uporabnik c-2}}
| {{Uporabnik c-2}}
|-
| {{tl|Uporabnik c-3}}
| {{Uporabnik c-3}}
|-
| {{tl|Uporabnik c-4}}
| {{Uporabnik c-4}}
|-
| {{tl|Uporabnik c++-1}}
| {{Uporabnik c++-1}}
|-
| {{tl|Uporabnik c++-2}}
| {{Uporabnik c++-2}}
|-
| {{tl|Uporabnik c++-3}}
| {{Uporabnik c++-3}}
|-
| {{tl|Uporabnik c++-4}}
| {{Uporabnik c++-4}}
|-
| {{tl|Uporabnik html-3}}
| {{Uporabnik html-3}}
|-
| {{tl|Uporabnik programer java}}
| {{Uporabnik programer java}}
|-
| {{tl|Uporabnik java-1}}
| {{Uporabnik java-1}}
|-
| {{tl|Uporabnik java-2}}
| {{Uporabnik java-2}}
|-
| {{tl|Uporabnik java-3}}
| {{Uporabnik java-3}}
|-
| {{tl|Uporabnik jscript-1}}
| {{Uporabnik jscript-1}}
|-
| {{tl|Uporabnik jscript-3}}
| {{Uporabnik jscript-3}}
|-
| {{tl|Uporabnik jscript-4}}
| {{Uporabnik jscript-4}}
|-
| {{tl|Uporabnik pas-1}}
| {{Uporabnik pas-1}}
|-
| {{tl|Uporabnik pas-2}}
| {{Uporabnik pas-2}}
|-
| {{tl|Uporabnik pas-3}}
| {{Uporabnik pas-3}}
|-
| {{tl|Uporabnik php-1}}
| {{Uporabnik php-1}}
|-
| {{tl|Uporabnik php-2}}
| {{Uporabnik php-2}}
|-
| {{tl|Uporabnik php-3}}
| {{Uporabnik php-3}}
|-
! colspan="2" |
==== Komunikacija ====
|-
| {{tl|Uporabnik Facebook}}
| {{Uporabnik Facebook}}
|-
| {{tl|Uporabnik Hribi|''id profila''|''ime profila''}}
| {{Uporabnik Hribi}}
|-
| {{[[Predloga:Uporabnik e-pošta|Uporabnik e-pošta]]|<br>''e-poštni naslov''}}
| {{Uporabnik e-pošta|primer@example.com}}
|-
| {{[[Predloga:Uporabnik irc2|Uporabnik irc2]]|<br>''vzdevek''|''ime IRC-strežnika''}}
| {{Uporabnik irc2|vzdevek|ime.irc.strežnika}}
|-
! colspan="2" |
==== Tipkovnice ====
|-
| {{tl|Uporabnik dvrk2}}
| {{Uporabnik dvrk2}}
|}
== Wikipedija ==
{| class="wikitable"
|-
| width=260px | {{tl|Uporabnik admin}}
| width=240px | {{Uporabnik admin}}
|-
| {{tl|Uporabnik nekdanji admin}}
| {{Uporabnik nekdanji admin}}
|-
| {{tl|Uporabnik preverjevalec uporabnikov}}
| {{Uporabnik preverjevalec uporabnikov}}
|-
| {{tl|Uporabnik birokrat}}
| {{Uporabnik birokrat}}
|-
| {{tl|Uporabnik nekdanji birokrat}}
| {{Uporabnik nekdanji birokrat}}
|-
| {{[[Predloga:Uporabnik upravljalec bota|Uporabnik upravljalec bota]]<br>|''ime bota''|''programski jezik bota''}}
| {{Uporabnik upravljalec bota|Bot|programski jezik}}
|-
| {{tl|Uporabnik novinec}}
| {{Uporabnik novinec}}
|-
| {{tl|Uporabnik wi-1}}
| {{Uporabnik wi-1}}
|-
| {{tl|Uporabnik wi-2}}
| {{Uporabnik wi-2}}
|-
| {{tl|Uporabnik wi-3}}
| {{Uporabnik wi-3}}
|-
| {{tl|Uporabnik javna last}}
| {{Uporabnik javna last}}
|-
| {{[[Predloga:Uporabnik wikipedioholik|Uporabnik wikipedioholik]]|17}}
| {{Uporabnik wikipedioholik|17}}
|-
| {{tl|Uporabnik SUL}}
| {{Uporabnik SUL}}
|-
| {{tl|Uporabnik policist}}
| {{Uporabnik policist}}
|-
| {{tl|Uporabnik moški}}
| {{Uporabnik moški}}
|-
| {{tl|Uporabnik ženska}}
| {{Uporabnik ženska}}
|-
| {{tl|Uporabnik nevtralen}}
| {{Uporabnik nevtralen}}
|-
|-
| {{[[Predloga:Uporabnik od|Uporabnik od]]|24|6|1898}}
| {{Uporabnik od|24|6|1898}}
|-
| {{tl|Uporabnik OTRS-Wiki}}
| {{Uporabnik OTRS-Wiki}}
|-
| {{[[Predloga:Uporabnik Vandalizirano|Uporabnik Vandalizirano]]|5}}
| {{Uporabnik Vandalizirano|5}}
|-
! colspan="2" |
==== Izbrane vsebine ====
|-
| {{[[Predloga:Uporabnik IČ|Uporabnik IČ]]|17}}
| {{Uporabnik IČ|17}}
|-
| {{[[Predloga:Uporabnik IS|Uporabnik IS]]|17}}
| {{Uporabnik IS|17}}
|-
| {{[[Predloga:Uporabnik Ste vedeli|Uporabnik Ste vedeli]]|17}}
| {{Uporabnik Ste vedeli|17}}
|-
! colspan="2" |
==== Vtičniki ====
|-
|{{tl|Uporabnik AWB}}
|{{Uporabnik AWB}}
|-
|{{tl|Uporabnik HotCat}}
|{{Uporabnik HotCat}}
|-
|{{tl|Uporabnik wikEd}}
|{{Uporabnik wikEd}}
|-
! colspan="2" |
==== Wikiprojekti ====
|-
| {{tl|Uporabnik WP1000}}
| {{Uporabnik WP1000}}
|-
| {{tl|Uporabnik WPMed}}
| {{Uporabnik WPMed}}
|-
| {{tl|Uporabnik WikiProjekt Taksonomija}}
| {{Uporabnik WikiProjekt Taksonomija}}
|-
| {{tl|Uporabnik WPUniverza3}}
| {{Uporabnik WPUniverza3}}
|-
| {{tl|Uporabnik CEEM 2018}}
| {{Uporabnik CEEM 2018}}
|}
== Prebivališče ==
{| class="wikitable"
|-
| width=260px | {{tl|Uporabnik Rimska cesta}}
| width=240px | {{Uporabnik Rimska cesta}}
|-
| {{tl|Uporabnik Osončje}}
| {{Uporabnik Osončje}}
|-
| {{tl|Uporabnik Zemljan}}
| {{Uporabnik Zemljan}}
|-
| {{tl|Uporabnik Evropska unija}}
| {{Uporabnik Evropska unija}}
|-
| {{tl|uporabnik Evropska unija-si-grb}}
| {{Uporabnik Evropska unija-si-grb}}
|-
| {{tl|Uporabnik Slovenija}}
| {{Uporabnik Slovenija}}
|-
| {{tl|uporabnik sl-EU}}
| {{Uporabnik sl-EU}}
|-
| {{tl|Uporabnik zamejski slovenec}}
| {{Uporabnik zamejski slovenec}}
|-
| {{tl|Uporabnik Slovensko Porabje}}
| {{Uporabnik Slovensko Porabje}}
|-
| {{tl|Uporabnik Bled}}
| {{Uporabnik Bled}}
|-
| {{tl|Uporabnik Celje}}
| {{Uporabnik Celje}}
|-
| {{tl|Uporabnik Cerkvenjak}}
| {{Uporabnik Cerkvenjak}}
|-
| {{tl|Uporabnik Črnomelj}}
| {{Uporabnik Črnomelj}}
|-
| {{tl|Uporabnik Grosuplje}}
| {{Uporabnik Grosuplje}}
|-
| {{tl|Uporabnik Izola}}
| {{Uporabnik Izola}}
|-
| {{tl|Uporabnik Kamnik}}
| {{Uporabnik Kamnik}}
|-
| {{tl|Uporabnik Ljubljana}}
| {{Uporabnik Ljubljana}}
|-
| {{tl|uporabnik Ljubljana-EU}}
| {{Uporabnik Ljubljana-EU}}
|-
| {{tl|uporabnik EU-Ljubljana}}
| {{Uporabnik EU-Ljubljana}}
|-
| {{tl|Uporabnik Maribor}}
| {{Uporabnik Maribor}}
|-
| {{tl|uporabnik Nova Gorica}}
| {{Uporabnik Nova Gorica}}
|-
| {{tl|Uporabnik Novo mesto}}
| {{Uporabnik Novo mesto}}
|-
| {{tl|Uporabnik Ptuj}}
| {{Uporabnik Ptuj}}
|-
| {{tl|Uporabnik Reka}}
| {{Uporabnik Reka}}
|-
| {{tl|Uporabnik Madžarska}}
| {{Uporabnik Madžarska}}
|-
| {{tl|Uporabnik Rusija}}
| {{Uporabnik Rusija}}
|-
| {{tl|Upobarnik Srbija}}
| {{Uporabnik Srbija}}
|}
== Izobrazba ==
{| class="wikitable"
|-
| width=260px | {{tl|Uporabnik dijak}}
| width=240px | {{Uporabnik dijak}}
|-
| width=260px | {{tl|Uporabnik univerzitetni študent}}
| width=240px | {{Uporabnik univerzitetni študent}}
|-
| width=260px | {{tl|Uporabnik Uni-LJ}}
| width=240px | {{Uporabnik Uni-LJ}}
|-
| width=260px | {{tl|Uporabnik Uni-MB}}
| width=240px | {{Uporabnik Uni-MB}}
|}
== Nazori ==
{| class="wikitable"
|-
| width=260px | {{tl|Uporabnik agnostik}}
| width=240px | {{Uporabnik agnostik}}
|-
| {{tl|Uporabnik ateist}}
| {{Uporabnik ateist}}
|-
| {{tl|Uporabnik budist}}
| {{Uporabnik budist}}
|-
| {{tl|Uporabnik Jehovova priča}}
| {{Uporabnik Jehovova priča}}
|-
| {{tl|Uporabnik kristjan}}
| {{Uporabnik kristjan}}
|-
| {{tl|Uporabnik kristjan1}}
| {{Uporabnik kristjan1}}
|-
| {{tl|Uporabnik rimokatoličan}}
| {{Uporabnik rimokatoličan}}
|-
| {{tl|Uporabnik Sveto pismo}}
| {{Uporabnik Sveto pismo}}
|-
| {{tl|Uporabnik musliman}}
| {{Uporabnik musliman}}
|-
| {{tl|Uporabnik sunit}}
| {{Uporabnik sunit}}
|-
| {{tl|Uporabnik šiit}}
| {{Uporabnik šiit}}
|-
| {{tl|Uporabnik Koran}}
| {{Uporabnik Koran}}
|-
| {{tl|Uporabnik Jud}}
| {{Uporabnik Jud}}
|-
| {{tl|Uporabnik vegetarijanec}}
| {{Uporabnik vegetarijanec}}
|-
| {{tl|Uporabnik moto}}
| {{Uporabnik moto}}
|-
| {{tl|Uporabnik kolonizacija}}
| {{Uporabnik kolonizacija}}
|-
| {{tl|Uporabnik anarhist}}
| {{Uporabnik anarhist}}
|-
| {{tl|Uporabnik enoknižje}}
| {{Uporabnik enoknižje}}
|-
| {{tl|Uporabnik apolitik}}
| {{Uporabnik apolitik}}
|-
| {{tl|Uporabnik GNU GPL}}
| {{Uporabnik GNU GPL}}
|-
| {{tl|Uporabnik ManU}}
| {{Uporabnik ManU}}
|-
| {{tl|Uporabnik Pasiven}}
| {{Uporabnik Pasiven}}
|}
== Konjički ==
{| class="wikitable"
|-
| width=260px | {{tl|Uporabnik foto}}
| width=240px | {{Uporabnik foto}}
|-
| {{tl|Uporabnik filmofil}}
| {{Uporabnik filmofil}}
|-
| {{tl|Uporabnik Backgammon}}
| {{Uporabnik Backgammon}}
|-
| {{tl|Uporabnik reversi}}
| {{Uporabnik reversi}}
|-
| {{tl|Uporabnik tarok}}
| {{Uporabnik tarok}}
|-
| {{tl|Uporabnik pivo}}
| {{Uporabnik pivo}}
|-
| {{tl|Uporabnik tolk-3}}
| {{Uporabnik tolk-3}}
|-
| {{tl|Uporabnik Harry Potter}}
| {{Uporabnik Harry Potter}}
|-
| {{tl|Uporabnik joga in tantra}}
| {{Uporabnik joga in tantra}}
|-
| {{tl|Uporabnik piroman}}
| {{Uporabnik piroman}}
|-
| {{tl|Uporabnik LibraryThing}}
| {{Uporabnik LibraryThing}}
|-
| {{tl|Uporabnik knjigoljub}}
| {{Uporabnik knjigoljub}}
|-
| {{tl|Uporabnik ZF}}
| {{Uporabnik ZF}}
|-
| {{tl|Uporabnik Harmonika}}
| {{Uporabnik Harmonika}}
|-
| {{tl|Uporabnik saksofonist}}
| {{Uporabnik saksofonist}}
|-
| {{tl|Uporabnik filatelist}}
| {{Uporabnik filatelist}}
|}
== Razno ==
{| class="wikitable"
|-
| width=260px | {{[[Predloga:Uporabnik starost|Uporabnik starost]]|24|6|1898}}
| width=240px | {{Uporabnik starost|24|6|1898}}
|-
| {{tl|Uporabnik možgani}}
| {{Uporabnik možgani}}
|-
| {{tl|Uporabnik očala}}
| {{Uporabnik očala}}
|-
| {{tl|Uporabnik krvodajalec}}
| {{Uporabnik krvodajalec}}
|-
| {{tl|Uporabnik ligirofobija}}
| {{Uporabnik ligirofobija}}
|}
[[Kategorija:Uporabniška polja|{{PAGENAME}}]]
szqpehqv3p7c570g2yapj50fj2h8yw8
Šmartno na Pohorju
0
127752
5722618
5722488
2022-07-22T13:42:23Z
A09090091
188929
slog, -np
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni3|Šmartno}}{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10133807_b4
| latd = 46 |latm = 26 |lats = 40.65 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 32 |longs = 23.13 |longEW = E
|najdisi=Šmartno+na+Pohorju
|zgodovinsko ime = Sveti Martin na Pohorju <small>(do 1952)</small>
|image=Šmartno na Pohorju.jpg
|povrsina=3,14
|prebivalstvo=177
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|nadmorska=774,5
|postna=2315
|posta=Šmartno na Pohorju
|obcina=Slovenska Bistrica
|pokrajina=Štajerska
|regija=Podravska regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Šmartno na Pohorju - Vas
| rkd_tip = nslp
| razglasitev_rkd_tip = 19. marec 2013
| refšt = 6899
| občina = Slovenska Bistrica
}}
}}
'''Šmartno na Pohorju''' je [[naselje]] in največja krajevna skupnost v [[Občina Slovenska Bistrica|Občini Slovenska Bistrica]].
Razloženo vaško naselje s strnjenim jedrom se nahaja na [[jug]]ovzhodnem delu [[Pohorje|Pohorja]], na podolgovatem hrbtu med dolinama potokov Devine in Velike Polskave, južno pod Hudejevim vrhom (841 [[mnm]]). Obcestno jedro naselja je ob [[cesta|lokalni cesti]] [[Slovenska Bistrica]] - [[Trije kralji]] - [[Osankarica]], okrog [[Župnijska cerkev|župnijske cerkve]] sv. Martina,
==Etimologija==
Po zavetniku [[Cerkev sv. Martina, Šmartno na Pohorju|župnijske cerkve]] se je naselje do leta 1952 imenovalo Sveti Martin na Pohorju,<ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43.</ref> to ime pa še vedno nosi [[Župnija Sv. Martin na Pohorju|župnija sv. Martina na Pohorju]].
== Zgodovina ==
[[Stari Rim|Rimljani]] so na tem delu Pohorja, kjer stoji sedanje naselje, osnovali kamnoseško naselbino, ko so v 1. stoletju n. št. odkrili sklade [[marmor]]ja in h [[kamnolom]]u pripeljali delavce. Kamnoseški izdelki iz tega območja so bili vgrajeni v mnoge objekte v širši okolici. Naselbina, od katere so ohranjeni ostanki nekaterih rimskih vil, je bila verjetno opuščena že pred 4. stoletjem.
=== NOB ===
Prve [[partizani|partizanske]] akcije na naselje so opravili borci ''Ruške čete'' v oktobru in decembru leta 1942. Okupator pa je 1. septembra 1944 umaknil s Šmartnega policiste in orožnike, občinsko upravo pa preselil v Slovensko Bistrico. Od jeseni 1944 do maja 1945 je v bližini naselja delovala [[Partizanska bolnišnica Jesen|partizanska bolnišnica ''Jesen'']].
=== Umetnostni spomeniki ===
V jedru naselja stoji [[romanika|romanska]] župnijska [[Cerkev sv. Martina, Šmartno na Pohorju|cerkev sv. Martina]], ki se v starih listinah prvič omenja leta 1252. Cerkev sodi med pri nas redke [[Cerkev (zgradba)|cerkvene stavbe]] s pravokotnim [[prezbiterij]]em iznad katerega se dviga [[kor (cerkev)|korni]] [[zvonik]], ki so ga leta 1689 dvignili do sedanje višine. Istega leta so tudi obokali [[cerkvena ladja|ladjo]] in ji simetrično prizidali dve [[kapela|kapeli]]. Leta 1836 so ladjo podaljšali, vgradili pevsko emporo in prizidali [[zakristija|zakristijo]]. Veliki oltar s kipoma [[Sveti Peter|sv. Petra]] in [[Sveti Pavel|Pavla]] ter [[prižnica]] so delo [[Jožef Holzinger|Jožefa Holzingerja]] iz sedemdesetih let 18. stoletja. Iz iste kiparske delavnice sta tudi oltarna nastavka ob slavoloku.
V [[župnišče|župnišču]] hranijo [[barok|baročno]] sliko [[Sveti Florjan|sv. Florjana]], na kateri so upodobljene šmarska cerkev in okoliške zgradbe, med drugimi tudi okrogla romanska [[kostnica]] s stožičasto streho, ki pa je bila leta 1798 porušena.
[[Slika:Cerkev_Sv._Martina_na_Pohorju.jpg|thumb|Cerkev sv. Martina]]
== Sklici in opombe ==
{{kategorija v Zbirki|Šmartno na Pohorju}}
{{Sklici}}
==Viri==
* [[Milan Orožen Adamič]], [[Drago Perko]], [[Drago Kladnik]].''Priročni krajevni leksikon Slovenije''. Ljubljana : DZS, 1996. {{COBISS|ID=63657728}}
{{Slovenska Bistrica}}
[[Kategorija:Naselja Občine Slovenska Bistrica]]
[[Kategorija:Šmartno na Pohorju|*]]
9mwhlx75gh80k399dc2i4xsrvgtlo2u
Blato, Korčula
0
133016
5722615
5553540
2022-07-22T13:39:03Z
A09090091
188929
-np
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni2|Blato}}
{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika=Panorama Blata n.K.07842.JPG
|napis=Blato - panorama
|prebivalstvo=3659
|prebivalstvo_od=2001
|nadmorska=77 m
|postna=20271
|posta=Blato, Korčula
|mesto=
|obcina=Blato
|zupanija=[[Slika:Flag of Dubrovnik-Neretva County.png|25px|Dubrovniško-neretvanska županija]] [[Dubrovniško-neretvanska županija]]
}}
'''Blato''' je največje [[naselje]] in občina na [[otok]]u [[Korčula]], ki leži na zahodnem delu otoka,
oddaljeno okoli 4 km od [[obala|obale]] ob [[cesta|cesti]] [[Korčula (mesto)|Korčula]] - [[Vela Luka]].
== Zgodovina ==
Lokacija, na kateri se nahaja današnje [[mesto]], je bilo naseljeno že v [[starorimska civilizacija|rimski dobi]], kar dokazujejo [[arheologija|arheološka]] izkopavanja, pri katerih so odkrili ostanke rimskega posestva ''Junianum''. V mestu je ohranjen [[renesansa|renesančno]] - [[barok|baročni]] [[grad]] z [[obrambni stolp|obrambnim stolpom]] [[družina|družine]] ''Arnerić''. Stolp so po obnovi namenili mestnemu [[muzej]]u. Ohranjenih je tudi več [[cerkev (zgradba)|cerkva]]. Najstarejša med njimi je [[srednji vek|srednjeveška]] župnijska cerkev s tremi [[cerkvena ladja|ladjami]].
V okolici mesta se nahaja več ohranjenih srednjeveških cerkvic: cerkev ''sv. Marije u Polju'', prvič omenjena 1338, ''sv. Martina'' (1346) in ''sv. Mihovila'' tudi iz leta 1346.
Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil konec leta 1943 v naselju nastanjen 1. bataljon [[1. prekomorska brigada NOVJ|1. prekomorske brigade]].<ref>Srečko Vilhar, Albert Klun: Prva in druga prekomorska brigada (Nova Gorica, 1967), 266.</ref>
== Dogodki ==
Vsako leto se 23. aprila, v počastitev zmage - osvoboditve mesta, odvijajo srednjeveške viteške igre imenovane ''Kumpanjija''. Vsi udeleženci so oblečeni v stare slikovite [[narodna noša|narodne noše]].
== Demografija ==
{| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;"
|-
! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref>
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]]
|-
| 3450 || 4928 || 4035 || 4981 || 5781 || 7107 || 8050 || 8073 || 5604 || 5676 || 5148 || 5912 || 3861 || 4093 || 3659
|-
|}
== Viri in opombe ==
{{opombe}}
== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]
{{Kategorija v zbirki|Blato na Korčuli}}
{{hr-geo-stub}}
[[Kategorija:Korčula]]
[[Kategorija:Naselja Dubrovniško-neretvanske županije]]
{{normativna kontrola}}
3826g6zbk4ntbufdydk62ald4yu9kj5
Nevihta
0
133181
5722793
5645385
2022-07-22T22:29:47Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
{{drugi pomeni|}}
[[Slika:Cumulonimbus12 - NOAA.jpg|thumb|desno|Nevihtni oblak]]
'''Nevihta''' je vremenski pojav, pri katerem se zrak s prosto konvekcijo dvigne precej visoko. Nastane predvsem tedaj, ko se ustvari nevihtni [[oblak]]. V nevihtnem oblaku ali med njimi in zemeljskim površjem se ustvarijo električni pojavi, ki z bliskanjem in grmenjem razelektrijo oblak. Razelektritev spremljajo kratkotrajne močne [[padavina|padavine]] [[dež]]ja, redkeje [[toča|toče]]. Nevihte se pojavljajo predvsem v [[poletje|poletnih]] [[mesec]]ih. V naših krajih nastajajo nevihte vzdolž poletnih hladnih front (''frontalna nevihta'') ali pa v vlažnih in nestabilnih toplih zračnih masah (''toplotna nevihta'').
Nevihta se lahko stopnjuje v vihar, zelo močan [[veter]], ki lomi drevje, razkriva strehe, ruši barake ter druge improvizirane in lažje objekte.
{{geo-stub}}
[[Kategorija:Vreme]]
[[Kategorija:Padavine]]
{{normativna kontrola}}
sf7pij0sr32vijb7b123qkgqkj7jmjh
5722833
5722793
2022-07-23T08:18:57Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
{{drugi pomeni|}}
[[Slika:Cumulonimbus12 - NOAA.jpg|thumb|desno|Nevihtni oblak]]
'''Nevihta''' je vremenski pojav, pri katerem se zrak s prosto konvekcijo dvigne precej visoko. Nastane predvsem tedaj, ko se ustvari nevihtni [[oblak]]. V nevihtnem oblaku ali med njimi in zemeljskim površjem se ustvarijo električni pojavi, ki z bliskanjem in grmenjem razelektrijo oblak. Razelektritev spremljajo kratkotrajne močne [[padavina|padavine]] [[dež]]ja, redkeje [[toča|toče]]. Nevihte se pojavljajo predvsem v [[poletje|poletnih]] [[mesec]]ih. V naših krajih nastajajo nevihte vzdolž poletnih hladnih front (''frontalna nevihta'') ali pa v vlažnih in nestabilnih toplih zračnih masah (''toplotna nevihta'').<ref>{{Navedi splet|url=http://forum.zevs.si/index.php?PHPSESSID=jhckh50ck6ulii5j0gs6eubv76&topic=1860.0|title=Splošni opis pojmov (vreme, podnebje, megla …)|date=10. 1. 2009|accessdate=23. 7. 2022|publisher=Vremensko društvo ZEVS}}</ref>
Nevihta se lahko stopnjuje v vihar, zelo močan [[veter]], ki lomi drevje, razkriva strehe, ruši barake ter druge improvizirane in lažje objekte.
== Sklici ==
{{sklici}}
{{geo-stub}}
[[Kategorija:Vreme]]
[[Kategorija:Padavine]]
{{normativna kontrola}}
r1hif7obbvsmk4epvq06be2lapduzwp
5722835
5722833
2022-07-23T08:26:26Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
{{drugi pomeni|}}
[[Slika:Cumulonimbus12 - NOAA.jpg|thumb|desno|Nevihtni oblak]]
'''Nevihta''' je vremenski pojav, pri katerem se zrak s prosto konvekcijo dvigne precej visoko; spremljajo ga [[grom|grmenje]], [[blisk]]anje in strele, včasih s kratkotrajnim močnim dežjem ali točo, navadno ob pregretju ozračja in prehodu fronte.<ref>Geografski terminološki slovar, https://doi.org/10.3986/978-961-254-470-6.</ref>
Nastane predvsem tedaj, ko se ustvari nevihtni [[oblak]]. V nevihtnem oblaku ali med njimi in zemeljskim površjem se ustvarijo električni pojavi, ki z bliskanjem in grmenjem razelektrijo oblak. Razelektritev spremljajo kratkotrajne močne [[padavina|padavine]] [[dež]]ja, redkeje [[toča|toče]]. Nevihte se pojavljajo predvsem v [[poletje|poletnih]] [[mesec]]ih. V naših krajih nastajajo nevihte vzdolž poletnih hladnih front (''frontalna nevihta'') ali pa v vlažnih in nestabilnih toplih zračnih masah (''toplotna nevihta'').<ref>{{Navedi splet|url=http://forum.zevs.si/index.php?PHPSESSID=jhckh50ck6ulii5j0gs6eubv76&topic=1860.0|title=Splošni opis pojmov (vreme, podnebje, megla …)|date=10. 1. 2009|accessdate=23. 7. 2022|publisher=Vremensko društvo ZEVS}}</ref>
Nevihta se lahko stopnjuje v vihar, zelo močan [[veter]], ki lomi drevje, razkriva strehe, ruši barake ter druge improvizirane in lažje objekte.
== Sklici ==
{{sklici}}
{{geo-stub}}
[[Kategorija:Vreme]]
[[Kategorija:Padavine]]
{{normativna kontrola}}
e58y9shi4gbwfo2wk0n4ixscs0s4wo6
5722836
5722835
2022-07-23T08:29:11Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
{{drugi pomeni|}}
[[Slika:Cumulonimbus12 - NOAA.jpg|thumb|desno|Nevihtni oblak]]
'''Nevihta''' je vremenski pojav, pri katerem se zrak s prosto konvekcijo dvigne precej visoko; spremljajo ga [[grom|grmenje]], [[blisk]]anje in strele, včasih s kratkotrajnim močnim dežjem ali točo, navadno ob pregretju ozračja in prehodu fronte.<ref name=GTS>Geografski terminološki slovar, https://doi.org/10.3986/978-961-254-470-6.</ref>
Nastane predvsem tedaj, ko se ustvari nevihtni [[oblak]]. V nevihtnem oblaku ali med njimi in zemeljskim površjem se ustvarijo električni pojavi, ki z bliskanjem in grmenjem razelektrijo oblak. Razelektritev spremljajo kratkotrajne močne [[padavina|padavine]] [[dež]]ja, redkeje [[toča|toče]]. Nevihte se pojavljajo predvsem v [[poletje|poletnih]] [[mesec]]ih. V naših krajih nastajajo nevihte vzdolž poletnih hladnih front (''frontalna nevihta'') ali pa v vlažnih in nestabilnih toplih zračnih masah (''vročinska nevihta''<ref name=GTS/>).<ref>{{Navedi splet|url=http://forum.zevs.si/index.php?PHPSESSID=jhckh50ck6ulii5j0gs6eubv76&topic=1860.0|title=Splošni opis pojmov (vreme, podnebje, megla …)|date=10. 1. 2009|accessdate=23. 7. 2022|publisher=Vremensko društvo ZEVS}}</ref>
Nevihta se lahko stopnjuje v vihar, zelo močan [[veter]], ki lomi drevje, razkriva strehe, ruši barake ter druge improvizirane in lažje objekte.
== Sklici ==
{{sklici}}
{{geo-stub}}
[[Kategorija:Vreme]]
[[Kategorija:Padavine]]
{{normativna kontrola}}
guclkzn599g82exdl79toyy8obiprms
Borderski ovčar
0
134168
5722848
5068464
2022-07-23T10:05:57Z
222.155.85.123
/* Značaj */ Popravek slovnice
wikitext
text/x-wiki
{{pasma psov
<!-- Put article text AFTER this infobox markup. See: -->
<!-- Wikipedia:WikiProject Dog breeds/Templates for more info.-->
| name = Borderski ovčar
| image = Borderkolie.jpg
| image_caption =Črno-beli borderski ovčar
| country = [[VB]] - [[Škotska]] / [[Anglija]]
| altname = Border Collie
|maleweight = od 16 do 20 kg
|femaleweight = od 16 do 20 kg
|maleheight = idealna plečna višina za samce je 53 cm
|femaleheight =
|coat = dolga ali kratka, v obeh primerih gosta z dovolj podlanke.
|color = dovoljene so različne barve v kombinaciji z belo, pri čemer bela barva ne sme prevladovati. Najbolj pogosta je črno - bela, lahko pa je tudi: rjavo-bela, rdeče-bela, bluemerle, redmerle ali tribarvna: črno-rjavo-bela, rjavo-rdeče-bela.
|litter_size =
|life_span = 12 do 14 let
| fcigroup = 1
| fcisection = 1
| fcinum = 297
| fcistd = http://www.dogdomain.com/FCI/fcistandards/fci-297.htm
| akcgroup = Pastirska
| akcstd = http://www.akc.org/breeds/border_collie/index.cfm
| ankcgroup = Group 5 (Delovni psi)
| ankcstd = http://www.ankc.aust.com/borderco.html
| kcukgroup = Pastoral
| kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/130
| nzkcgroup = Delovni
| nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br516.html
| ukcgroup = Pastirski pes
| ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/c20d570d06a6345b85257049004dfad1?OpenDocument
| ckcgroup = Group 7 - Pastirski
| ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Default.aspx?tabid=99&BreedCode=BRC
}}<!-- Konec predloge -->
[[Slika:Australian red and white-Red Rock.JPG|thumb|right|220px||Avstralski rdeči borderski ovčar]]
'''Borderski ovčar''' (tudi '''škotski mejni ovčar''', {{jezik-en|border collie}}) je srednje visoka [[pasma psa|pasma psov]]. Je črno-bel, rjavo-bel, rumeno-bel ali modro-bel [[ovčarski pes]]. Visok je od 50 do 55 cm težak pa od 14 do 22 kg. Pogosto dosega visoka mesta na lepotnih tekmovanjih.
== Značaj ==
Borderski ovčar je predvsem delovni pes. Stoletja so ga vzrejali kot ovčarsko-pastirskega psa, poleg tega se pa tudi uporablja za spremstvo starejših oseb. Je družaben in vdan pes, vendar se redko pusti ljubkovati. Ima zelo visok [[inteligenčni kvocient]] in se na komaj naučen ukaz odzove skoraj takoj, zato se je treba tudi veliko ukvarjati z njim.
V zadnjem času to pasmo uporabljajo za varstvo zračnega prometa na letališčih, kjer z letališke steze odganja ptice.<ref>[http://www.birdstrikecontrol.com/africapaper.pdf Nicholas B. Carter (2000): The Use of Border Collies in Avian and Wildlife Control Program]</ref>
== Sklici ==
{{sklici|1}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Border Collie}}
* [http://www.mojpes.net/modules/pasme/index.php?id=20 mojpes.net - Borderski ovčar]
* [http://www.dmoz.org/Recreation/Pets/Dogs/Breeds/Herding_Group/Border_Collie/ Border Collie] at the Open Directory Project
{{pes-škrbina}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Pasje pasme]]
b1dexwr5jfzmpx9qhooc3ukgm1galfd
5722874
5722848
2022-07-23T10:47:44Z
A09090091
188929
[[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Ovčarji]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]
wikitext
text/x-wiki
{{pasma psov
<!-- Put article text AFTER this infobox markup. See: -->
<!-- Wikipedia:WikiProject Dog breeds/Templates for more info.-->
| name = Borderski ovčar
| image = Borderkolie.jpg
| image_caption =Črno-beli borderski ovčar
| country = [[VB]] - [[Škotska]] / [[Anglija]]
| altname = Border Collie
|maleweight = od 16 do 20 kg
|femaleweight = od 16 do 20 kg
|maleheight = idealna plečna višina za samce je 53 cm
|femaleheight =
|coat = dolga ali kratka, v obeh primerih gosta z dovolj podlanke.
|color = dovoljene so različne barve v kombinaciji z belo, pri čemer bela barva ne sme prevladovati. Najbolj pogosta je črno - bela, lahko pa je tudi: rjavo-bela, rdeče-bela, bluemerle, redmerle ali tribarvna: črno-rjavo-bela, rjavo-rdeče-bela.
|litter_size =
|life_span = 12 do 14 let
| fcigroup = 1
| fcisection = 1
| fcinum = 297
| fcistd = http://www.dogdomain.com/FCI/fcistandards/fci-297.htm
| akcgroup = Pastirska
| akcstd = http://www.akc.org/breeds/border_collie/index.cfm
| ankcgroup = Group 5 (Delovni psi)
| ankcstd = http://www.ankc.aust.com/borderco.html
| kcukgroup = Pastoral
| kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/130
| nzkcgroup = Delovni
| nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br516.html
| ukcgroup = Pastirski pes
| ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/c20d570d06a6345b85257049004dfad1?OpenDocument
| ckcgroup = Group 7 - Pastirski
| ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Default.aspx?tabid=99&BreedCode=BRC
}}<!-- Konec predloge -->
[[Slika:Australian red and white-Red Rock.JPG|thumb|right|220px||Avstralski rdeči borderski ovčar]]
'''Borderski ovčar''' (tudi '''škotski mejni ovčar''', {{jezik-en|border collie}}) je srednje visoka [[pasma psa|pasma psov]]. Je črno-bel, rjavo-bel, rumeno-bel ali modro-bel [[ovčarski pes]]. Visok je od 50 do 55 cm težak pa od 14 do 22 kg. Pogosto dosega visoka mesta na lepotnih tekmovanjih.
== Značaj ==
Borderski ovčar je predvsem delovni pes. Stoletja so ga vzrejali kot ovčarsko-pastirskega psa, poleg tega se pa tudi uporablja za spremstvo starejših oseb. Je družaben in vdan pes, vendar se redko pusti ljubkovati. Ima zelo visok [[inteligenčni kvocient]] in se na komaj naučen ukaz odzove skoraj takoj, zato se je treba tudi veliko ukvarjati z njim.
V zadnjem času to pasmo uporabljajo za varstvo zračnega prometa na letališčih, kjer z letališke steze odganja ptice.<ref>[http://www.birdstrikecontrol.com/africapaper.pdf Nicholas B. Carter (2000): The Use of Border Collies in Avian and Wildlife Control Program]</ref>
== Sklici ==
{{sklici|1}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Border Collie}}
* [http://www.mojpes.net/modules/pasme/index.php?id=20 mojpes.net - Borderski ovčar]
* [http://www.dmoz.org/Recreation/Pets/Dogs/Breeds/Herding_Group/Border_Collie/ Border Collie] at the Open Directory Project
{{pes-škrbina}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ovčarji]]
nwo1k38wiazhny6y47xfrpe63hu213r
Vrbsko jezero
0
136963
5722633
5385385
2022-07-22T14:24:22Z
A09090091
188929
pospr.
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Jezero
|lake_name = Vrbsko jezero<br>Wörthersee
|image_lake = Poertschach von Gloriette 04.jpg
|caption_lake = poleti
|image_bathymetry =
|caption_bathymetry =
|location = zahodno od [[Celovec|Celovca]]
|coords = {{coord|46|38|N|14|09|E|type:waterbody_region:AT|display=inline,title}}
|type =
|inflow = Ribnica (Reifnitzbach), Pirkerbach
|outflow = [[Jezernica, Koroška|Jezernica]]
|catchment = 162,1 km²
|basin_countries = Avstrija
|length = 16,5 km
|width = 2 km
|area = 19,39 km²
|depth = 41,9 m
|max-depth = 85,2 m
|volume =
|residence_time = 10,5 let
|shore =
|elevation = 439 m
|islands = Kačji otok (''Schlangeninsel''), Kapucinski otok (''Kapuzinerinsel'')
|cities = [[Celovec]], [[Vrba na Koroškem]], [[Poreče, Koroška|Poreče]], [[Kriva Vrba]], [[Otok, Koroška|Otok]], [[Škofiče]], [[Teholica]]
}}'''Vŕbsko jézero''' ([[nemščina|nemško]] ''Wörthersee,'' nekdaj tudi ''Wörther See'') je največje [[jezero]] na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]]. Jezero leži zahodno od [[Celovec|Celovca]] na višini 439 [[mnm]] in se razprostira do naselja [[Vrba na Koroškem]]. Površina jezera je 19,39 km², dolgo je 16,5 km, široko pa od 0,5 do 1,35 km ter doseže največjo globino 82,5 m. Na jezerski [[obala|obali]] stoji vrsta [[turizem|turističnih]] krajev: [[Vrba na Koroškem]] (''Velden am Wörther See''), [[Poreče, Koroška|Poreče]] (''Pörtschach''), [[Ribnica, Koroška|Ribnica]] (''Reifnitz''), [[Kriva Vrba]] (''Krumpendorf'') ter [[Otok, Koroška|Otok]] (''Maria Wörth''), zdaj na polotoku. Na jezeru sta tudi dva "prava" otočka: [[Kačji otok]] (''Schlangeninsel'', tudi ''Blumeninsel'' ali Otok rož) in [[Kapucinski otok]] (''Kapuzinerinsel'').
== Zunanje povezave ==
* {{Zbirka-medvrstično||Vrbsko jezero}}
{{at-geo-stub}}{{Zbirka|Wörthersee}}
{{Jezera na avstrijskem Koroškem}}
{{Južna Koroška (Avstrija)}}
{{Gure}}
{{Osojske Ture}}
{{Celovško polje}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Jezera na avstrijskem Koroškem]]
[[Kategorija:Ledeniška jezera]]
9kia8tuddqa1zfxdg3xolu660u8ez70
5722731
5722633
2022-07-22T18:38:31Z
Ljuba brank
92351
/* Zunanje povezave */ podvojeno zp
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Jezero
|lake_name = Vrbsko jezero<br>Wörthersee
|image_lake = Poertschach von Gloriette 04.jpg
|caption_lake = poleti
|image_bathymetry =
|caption_bathymetry =
|location = zahodno od [[Celovec|Celovca]]
|coords = {{coord|46|38|N|14|09|E|type:waterbody_region:AT|display=inline,title}}
|type =
|inflow = Ribnica (Reifnitzbach), Pirkerbach
|outflow = [[Jezernica, Koroška|Jezernica]]
|catchment = 162,1 km²
|basin_countries = Avstrija
|length = 16,5 km
|width = 2 km
|area = 19,39 km²
|depth = 41,9 m
|max-depth = 85,2 m
|volume =
|residence_time = 10,5 let
|shore =
|elevation = 439 m
|islands = Kačji otok (''Schlangeninsel''), Kapucinski otok (''Kapuzinerinsel'')
|cities = [[Celovec]], [[Vrba na Koroškem]], [[Poreče, Koroška|Poreče]], [[Kriva Vrba]], [[Otok, Koroška|Otok]], [[Škofiče]], [[Teholica]]
}}'''Vŕbsko jézero''' ([[nemščina|nemško]] ''Wörthersee,'' nekdaj tudi ''Wörther See'') je največje [[jezero]] na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]]. Jezero leži zahodno od [[Celovec|Celovca]] na višini 439 [[mnm]] in se razprostira do naselja [[Vrba na Koroškem]]. Površina jezera je 19,39 km², dolgo je 16,5 km, široko pa od 0,5 do 1,35 km ter doseže največjo globino 82,5 m. Na jezerski [[obala|obali]] stoji vrsta [[turizem|turističnih]] krajev: [[Vrba na Koroškem]] (''Velden am Wörther See''), [[Poreče, Koroška|Poreče]] (''Pörtschach''), [[Ribnica, Koroška|Ribnica]] (''Reifnitz''), [[Kriva Vrba]] (''Krumpendorf'') ter [[Otok, Koroška|Otok]] (''Maria Wörth''), zdaj na polotoku. Na jezeru sta tudi dva "prava" otočka: [[Kačji otok]] (''Schlangeninsel'', tudi ''Blumeninsel'' ali Otok rož) in [[Kapucinski otok]] (''Kapuzinerinsel'').
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Wörthersee}}
{{at-geo-stub}}
{{Jezera na avstrijskem Koroškem}}
{{Južna Koroška (Avstrija)}}
{{Gure}}
{{Osojske Ture}}
{{Celovško polje}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Jezera na avstrijskem Koroškem]]
[[Kategorija:Ledeniška jezera]]
j4ftwmo2976wuvzkh6jzam1x051hb5t
Dobrnež
0
141752
5722599
5562497
2022-07-22T13:02:26Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10134234_b4
| latd = 46 |latm = 20 |lats = 35.02 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 27 |longs = 14.12 |longEW = E
|najdisi=Dobrnež
|image=
|povrsina=0,84
|prebivalstvo=114
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|nadmorska=308,7
|postna=3210
|posta=Slovenske Konjice
|obcina=Slovenske Konjice
|pokrajina=Štajerska
|regija=Savinjska regija
}}
'''Dobrnež''' je je predmestno [[naselje]] [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjic]], v [[Občina Slovenske Konjice|Občini Slovenske Konjice]].
Blizu naselja stoji [[dvorec Golič]] iz leta [[1542]].
==Sklici==
{{sklici}}
== Viri ==
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}
== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
{{Slovenske Konjice}}
{{SloNaselje-stub}}
[[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Dobrnež|*]]
j4naid2vepml9vs53wqtmbgci5eclic
5722614
5722599
2022-07-22T13:38:13Z
A09090091
188929
-np
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10134234_b4
| latd = 46 |latm = 20 |lats = 35.02 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 27 |longs = 14.12 |longEW = E
|najdisi=Dobrnež
|image=
|povrsina=0,84
|prebivalstvo=114
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|nadmorska=308,7
|postna=3210
|posta=Slovenske Konjice
|obcina=Slovenske Konjice
|pokrajina=Štajerska
|regija=Savinjska regija
}}
'''Dobrnež''' je je predmestno [[naselje]] [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjic]], v [[Občina Slovenske Konjice|Občini Slovenske Konjice]].
Blizu naselja stoji [[dvorec Golič]] iz leta 1542.
==Sklici==
{{sklici}}
== Viri ==
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}
== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
{{Slovenske Konjice}}
{{SloNaselje-stub}}
[[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Dobrnež|*]]
5q2lnzmo94gsaek3ar7bigke7pwe6dx
Škalce
0
142836
5722598
5364274
2022-07-22T13:01:08Z
Shabicht
3554
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10134820_b4
| latd = 46 |latm = 20 |lats = 57.4 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 25 |longs = 42.16 |longEW = E
|najdisi=Škalce
|image=Zlati Grič (31656398655).jpg
|povrsina=1,58
|prebivalstvo=473
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|nadmorska=359,2
|postna=3210
|posta=Slovenske Konjice
|obcina=Slovenske Konjice
|pokrajina=Štajerska
|regija=Savinjska regija
| footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Škalce - Vinogradniško območje
<!--podatki registra-->
| rkd_tip = nkd <!--nepremični spomenik lokalnega pomena-->
| razglasitev_rkd_tip =
| refšt= 10514
| občina = Slovenske Konjice
}}
}}
'''Škalce''' so predmestno [[naselje]] [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjic]], v [[Občina Slovenske Konjice|občini Slovenske Konjice]].
Nekdanja razložena vas se nahaja severno od središča Slovenskih Konjic, na vinorodnem terciarnem gričevju podpohorskega dela Dravinjskih goric, na območju dveh valovitih slemen, ki potekajo od severozahoda proti jugozahodu. Tla so lapornata, primerna za vzgojo žlahtnih sort vinske trte in sadnega drevja, zato območje večinoma obsega vinograde, tudi nekaj ostankov [[gozd]]ov, pašnike in travnike.
V osrednjem in zahodnem delu Škalc, kjer so najboljše lege, so bili '''vinograd'''i večji, kar kaže na nekdanjo posest premožnejših lastnikov, cerkve, plemstva, tržanov in trgovcev. Med vinogradi tako ponekod stojijo tudi zidanice tedanjih lastnikov, kneza [[Windischgraetzi|Windisch-Graetza]] (t. i. Vinogradniški dvorec), [[gostilna|gostilničarja]] Wallanda in drugih.
Med [[vinograd]]i v Škalcah danes stoji tudi sodobna [[vinska klet|vinska klet]] in gostilna - [[vinotoč]] Grič (nekdanji vinotoč Klemenovo), v lasti podjetja Zlati Grič d.o.o.
Predel Škalc ob lokalni cesti, speljani po severnem slemenu nad vinogradi, izven območja [[Register kulturne dediščine Slovenije|registrirane kulturne dediščine]], je v celoti pozidan z novejšimi stanovanjskimi hišami in nima več prvotnega značaja vinogradniške kulturne krajine.
== Zgodovina ==
[[slika:Vinogradniški dvorec se prebuja.jpg|thumb|left|Vingradniški dvorec]]
Škalce so bile prvič omenjene leta 1373 z imenom Schalcz, listino hrani Štajerski deželni arhiv v [[Gradec|Gradcu]]. <ref>Hazler Vito, Kulturna dediščina - izziv sodobnemu podjetništvu, stran 127</ref> Pozneje so bile omenjene še kot Schkaltz (1387) in Scalz (1409). V franciscejskem katastru iz leta 1825 so zapisane kot Skallitz.
V času pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so bile Škalce večinoma v lasti premožnejših tržanov in veleposestnikov, le severozahodni del je bil bolj ruralen, na grebenih in drugod so stale lesene viničarije ter manjše kmetije. Viničarji so svoje bivališče lastniku odplačevali z delom v vinogradih in na njivah.
== Jamne ==
[[Slika:Jamne 2010.jpg|250px|thumb|desno|nekdanja Ogorevčeva / Križničeva vila v Jamnah]]
V Jamnah, ki ležijo v dolinici med škalskimi [[vinograd]]i, je osrednja stavba nekdanja Werzanijeva, nato pa [[Tomaž Fantoni|Fantonijeva]], Ogorevčeva in nazadnje Križničeva vila, zgrajena v obliki angleškega dvorca. Tam je danes manjši gostinski lokal in sprejemna pisarna lokalnega [[golf]]išča, ki so ga umestili med vinograde.
Prvotno vrhkletno hišo s [[kolar]]sko delavnico in žganjekuho sta zakonca Werzan leta 1881 nadzidala v nadstropno vilo, ki jo je kupil [[Tomaž Fantoni]], po njegovi smrti leta 1892 pa je žena posest s hišo prodala Martinu Ogorevcu, zavednemu slovenskemu trgovcu, ki je v Jamnah imel [[vinotoč]] in [[penzion]] s tujskimi sobami. Po očetovi smrti je posest prevzela hči Ana, njen mož Alojz Križnič pa je bil ustanovitelj in prvi predsednik lokalnega turističnega društva ter konjiški [[župan]]. <ref>Hazler Vito, Kulturna dediščina - izziv sodobnemu podjetništvu, stran 148</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}
* Hazler, Vito ''Kulturna dediščina - izziv sodobnemu podjetništvu'', Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2013. ISBN 978-961-237-617-8 (pdf)
== Glej tudi ==
* [http://www.zlati-gric.si/pages/slovensko/domov.php| Zlati Grič d.o.o.]
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Tomaž Fantoni]]
{{Slovenske Konjice}}
{{SloNaselje-stub}}
[[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]]
8ajghfth8hzha0mg6nppgafugfaerml
5722613
5722598
2022-07-22T13:37:30Z
A09090091
188929
tp
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10134820_b4
| latd = 46 |latm = 20 |lats = 57.4 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 25 |longs = 42.16 |longEW = E
|najdisi=Škalce
|image=Zlati Grič (31656398655).jpg
|povrsina=1,58
|prebivalstvo=473
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|nadmorska=359,2
|postna=3210
|posta=Slovenske Konjice
|obcina=Slovenske Konjice
|pokrajina=Štajerska
|regija=Savinjska regija
| footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Škalce - Vinogradniško območje
<!--podatki registra-->
| rkd_tip = nkd <!--nepremični spomenik lokalnega pomena-->
| razglasitev_rkd_tip =
| refšt= 10514
| občina = Slovenske Konjice
}}
}}
'''Škalce''' so predmestno [[naselje]] [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjic]], v [[Občina Slovenske Konjice|občini Slovenske Konjice]].
Nekdanja razložena vas se nahaja severno od središča Slovenskih Konjic, na vinorodnem terciarnem gričevju podpohorskega dela Dravinjskih goric, na območju dveh valovitih slemen, ki potekajo od severozahoda proti jugozahodu. Tla so lapornata, primerna za vzgojo žlahtnih sort vinske trte in sadnega drevja, zato območje večinoma obsega vinograde, tudi nekaj ostankov [[gozd]]ov, pašnike in travnike.
V osrednjem in zahodnem delu Škalc, kjer so najboljše lege, so bili '''vinograd'''i večji, kar kaže na nekdanjo posest premožnejših lastnikov, cerkve, plemstva, tržanov in trgovcev. Med vinogradi tako ponekod stojijo tudi zidanice tedanjih lastnikov, kneza [[Windischgraetzi|Windisch-Graetza]] (t. i. Vinogradniški dvorec), [[gostilna|gostilničarja]] Wallanda in drugih.
Med [[vinograd]]i v Škalcah danes stoji tudi sodobna [[vinska klet|vinska klet]] in gostilna - [[vinotoč]] Grič (nekdanji vinotoč Klemenovo), v lasti podjetja Zlati Grič.
Predel Škalc ob lokalni cesti, speljani po severnem slemenu nad vinogradi, izven območja [[Register kulturne dediščine Slovenije|registrirane kulturne dediščine]], je v celoti pozidan z novejšimi stanovanjskimi hišami in nima več prvotnega značaja vinogradniške kulturne krajine.
== Zgodovina ==
[[slika:Vinogradniški dvorec se prebuja.jpg|thumb|left|Vingradniški dvorec]]
Škalce so bile prvič omenjene leta 1373 z imenom Schalcz, listino hrani Štajerski deželni arhiv v [[Gradec|Gradcu]].<ref>Hazler Vito, Kulturna dediščina - izziv sodobnemu podjetništvu, stran 127</ref> Pozneje so bile omenjene še kot Schkaltz (1387) in Scalz (1409). V franciscejskem katastru iz leta 1825 so zapisane kot Skallitz.
V času pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so bile Škalce večinoma v lasti premožnejših tržanov in veleposestnikov, le severozahodni del je bil bolj ruralen, na grebenih in drugod so stale lesene viničarije ter manjše kmetije. Viničarji so svoje bivališče lastniku odplačevali z delom v vinogradih in na njivah.
== Jamne ==
[[Slika:Jamne 2010.jpg|250px|thumb|desno|nekdanja Ogorevčeva / Križničeva vila v Jamnah]]
V Jamnah, ki ležijo v dolinici med škalskimi [[vinograd]]i, je osrednja stavba nekdanja Werzanijeva, nato pa [[Tomaž Fantoni|Fantonijeva]], Ogorevčeva in nazadnje Križničeva vila, zgrajena v obliki angleškega dvorca. Tam je danes manjši gostinski lokal in sprejemna pisarna lokalnega [[golf]]išča, ki so ga umestili med vinograde.
Prvotno vrhkletno hišo s [[kolar]]sko delavnico in žganjekuho sta zakonca Werzan leta 1881 nadzidala v nadstropno vilo, ki jo je kupil [[Tomaž Fantoni]], po njegovi smrti leta 1892 pa je žena posest s hišo prodala Martinu Ogorevcu, zavednemu slovenskemu trgovcu, ki je v Jamnah imel [[vinotoč]] in [[penzion]] s tujskimi sobami. Po očetovi smrti je posest prevzela hči Ana, njen mož Alojz Križnič pa je bil ustanovitelj in prvi predsednik lokalnega turističnega društva ter konjiški [[župan]].<ref>Hazler Vito, Kulturna dediščina - izziv sodobnemu podjetništvu, stran 148</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}
* Hazler, Vito ''Kulturna dediščina - izziv sodobnemu podjetništvu'', Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2013. ISBN 978-961-237-617-8 (pdf)
== Glej tudi ==
* [http://www.zlati-gric.si/pages/slovensko/domov.php| Zlati Grič d.o.o.]
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Tomaž Fantoni]]
{{Slovenske Konjice}}
{{SloNaselje-stub}}
[[Kategorija:Naselja Občine Slovenske Konjice]]
n71dfnd5wjjmum3mo2uqda84khrx7dr
Beauceron
0
143955
5722898
4836851
2022-07-23T11:43:37Z
Ljuba brank
92351
np
wikitext
text/x-wiki
{{Pasma psov
| image = Owczarek francuski beauceron 009pl.jpg
| image_caption = Beauceron
| name = Beauceron
| altname = Beauce<br />Beauceron<br />Rdeča nogavica
| country = [[Francija]]
|maleweight = do 50 kg
|femaleweight = 30-35 kg
|maleheight = 65-70 cm
|femaleheight = 61-68 cm
|coat = Kratka (3-4 cm), svetleča, gladka, čvrsta.
|color = Črna z ožigi na sprednjem delu nog, na prsih, na obrazu in pod repom.
|litter_size =
|life_span = 11-16 let
| fcigroup = 1
| fcisection = 1
| fcinum = 044
| fcistd = http://web.archive.org/web/20030405133239/http://www.fci.be/uploaded_files/044gb2001.doc
| akcgroup = Pastirski
| akcstd = http://www.akc.org/breeds/beauceron/index.cfm
| kcukgroup = Delovni
| kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/42
| ukcgroup = Pastirski psi
| ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/11c905279446aede8525704900486db9?OpenDocument
| note =
}}
'''Beauceron''' je [[domači pes|pasja]] [[pasma]], ki ima več [[ime]]n. ''Berger de beauce'' in ''Bas rouge predstavljajo'' enako pasmo. To so ovčarski psi, ki so jih že stoletja nazaj vzredili v [[francija|Franciji]] z namenom čuvanja čred ovac in goveda. Danes so to predvsem psi čuvaji, vodniki slepih, reševalci, [[pastirski psi]], uspešno pa se uporabljajo tudi v vojski in policiji.
== Barve ==
Beauceron je velik, močan in kompakten pes. Pojavljata pa se dve barvi. Črna z rdečimi ožigi " rdeče nogavice ". Ožigi pa se pojavljajo na prsnem kosu, na glavi, na zadnjici in na vsaki od nog. Lahko pa je tudi črno-siv z rdečimi ožigi. Za Beaucerona je značilen tudi dodaten prst na zadnjih nogah. Po tem najlažje poznamo Beaucerona.
== Karakter psov ==
Karakter teh psov se kaže v izredni inteligenci in vdanosti gospodarju. So preudarni, z izrednim posluhom do fizično šibkejših ljudi in z občutkom za otroke, ki se spreminja odvisno od starosti otrok. Dominantni, a stabilni. Nepopustljivi do neznancev, odlični čuvaji, vsak nepovabljeni neznanec v njegovem teritoriju bo hitro in konkretno odstranjen. Za svojega Gospodarja je pripravljen storiti prav vse.
== Rast ==
[[samec|Samci]] dosežejo višino do 70 cm, [[samica|samice]] nekaj manj. So izredno močni in mišičasti psi. Dajejo vtis izredne moči, vendar v svojem gibanju niso okorni.
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Beauceron}}
{{Pes-škrbina}}
[[Kategorija:pasje pasme]]
dhwjirzyfsi8b499722zmlbiewr2dor
Starodobnik
0
145531
5722790
5721738
2022-07-22T22:21:35Z
Tilenp8
213557
Povezava do SVAMZ wiki
wikitext
text/x-wiki
{{slog}}
[[Slika:Avtomobili v Ljubljani - razstava .jpg|sličica|333x333_pik|Avtomobili na razstavi v Ljubljani v sklopu prireditve Cvetje in vozila (2017)]]
'''Starodobnik''' ali '''oldtimer''' (angleško '''''historic vehicl''e''' ali '''''classic vehicle''''' ) je starejše dobro ohranjeno [[vozilo]]. Status starodobnika podeli vozilu na podlagi dokumentov nacionalne zveze homologacijski organ. Podeli se lahko vozilu, ki je starejše od 30 let (v izjemnih primerih, na primer omejena serija, inovativne tehnične rešitve, odlična ohranjenost ali zanimiva dokumentirana zgodovina, je lahko vozilo staro med 20 do 30 let in je opredeljeno kot '''''mladodobno vozilo''' ali '''youngtimer'''''<nowiki/>''')''', ohranjeno in tehnično vzdrževano tako, da je skladno z originalno konstrukcijsko sestavo in obliko, in ki zaradi tega svojega zgodovinskega in tehničnega pomena ni namenjeno vsakodnevni uporabi. Status starodobnega vozila, torej vpis v prometno dovoljenje, lahko dobi samo vozilo, ki je že staro vsaj 30 let.
Starodobna vozila v Sloveniji »pokrivata« dve zvezi ([[Slovenska veteranska avto-moto zveza|SVAMZ]] - Slovenska veteranska avto moto zveza, in SVS - Starodobna vozila Slovenije) klubov, katerih člani so lastniki in ljubitelji starodobnih vozil. Skrbita za ohranjanje in obnavljanje tehnične kulturne dediščine in jo preko svojih prireditev in medijev predstavljata javnosti. Prav tako aktivno nastopata pred zakonodajalcem in apelirata na ugodne rešitve za starodobna vozila.
Zveza '''SVAMZ''' - Slovenska veteranska avto-moto zveza je bila prva uradno registrirana zveza v Sloveniji (5.11.1999, UE Žalec, začetki zveze pa segajo v leto 1997, ko se odpre Muzej motociklov na Vranskem). Je članica mednarodne organizacije FIVA - Fédération International des Véhicules Anciens, ICOM - Mednarodnega muzejskega sveta, in TICCIH - Mednarodne organizacije za varstvo industrijske dediščine. Prav tako ima status [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] v javnem interesu na področju kulture že vse od leta 2005. Izdaja revijo Avto Motor Classic, ki je na trgu že več kot dvajset let. Je tudi pobudnica prvih sprememb na področju zakonodaje takoj po osamosvojitvi države v sklopu prometne zakonodaje, da se je pojem starodobnik sploh vnesel v takratni zakon. Danes sodeluje pri sprejemanju zakonodaje in aktivno apelira na pomembnost ohranjanja starodobnih vozil v vsakdanjem prometu.
== Zunanje povezave ==
*[http://www.svamz.com SVAMZ]
*[http://www.zveza-svs.si SVS zveza]
[[Kategorija:Avtomobilizem]]
[[Kategorija:Motocikli]]
[[Kategorija:Zgodovina]]
[[Kategorija:Kulturna dediščina]]
[[Kategorija:Vozila]]
qpiz2eyuv2hprj4hvk9xxweejk1qtng
Rotman
0
147911
5722903
5331943
2022-07-23T11:56:44Z
Topjur01
140884
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni2|Rotman}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
| latd = 46 |latm = 28 |lats = 48.38 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 58 |longs = 50.09 |longEW = E
|najdisi=Rotman
|geopedia=#L410_T13_F10125243_b4
|image=
|povrsina=1,65
|prebivalstvo=185
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|nadmorska=317,7
|postna=2256
|posta=Juršinci
|obcina=Juršinci
|pokrajina=Štajerska
|regija=Podravska regija
}}
'''Rotman''' je [[naselje]] v [[občina Juršinci|Občini Juršinci]]. Po domače je znan kot Vinšak. Naziv Vinšak se občasno uporablja tudi v uradnih zapisih.<ref>http://www.proviprlek.si/sport/612-vinak-slavil-v-jurincih</ref> <ref>https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1995-01-2575/sklep-o-uvedbi-obcinskega-samoprispevka-za-obmocje-obcine-jursinci/</ref>
==Sklici in opombe==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
{{Juršinci}}
{{SloNaselje-stub}}
[[Kategorija:Naselja Občine Juršinci]]
84unotkd51p86wjwu5g7ymgqr3jita0
Sela na Krasu
0
148787
5722622
5333440
2022-07-22T13:48:18Z
A09090091
188929
zp>np, {{več problemov}}
wikitext
text/x-wiki
{{več problemov|{{ton}}{{wikificiraj}}}}{{Infopolje Naselje v Sloveniji
| latd = 45 |latm = 49 |lats = 21.3 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 37 |longs = 2.16 |longEW = E
|najdisi=Sela+na+Krasu
|geopedia=#L410_T13_F10118042_b4
|image=
|povrsina=4,13
|prebivalstvo=149
|prebivalstvo_od=2020
|prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|nadmorska=230,9
|postna=5296
|posta=Kostanjevica na Krasu
|obcina=Miren - Kostanjevica
|pokrajina=Primorska
|regija=Goriška regija
}}
'''Sela na Krasu''' so [[naselje]] v [[občina Miren - Kostanjevica|Občini Miren - Kostanjevica]].
== Krajevna skupnost Sela na Krasu ==
Krajevna Skupnost Sela na Krasu je ena manjših krajevnih skupnosti v Občini Miren – Kostanjevica. Tvorijo jo tri naselja: Hudi Log, Korita in Sela na [[Kras (območje)|Krasu]]. Po popisu leta 2002 je v navedenih naseljih skupaj prebivalo 225 prebivalcev ali približno toliko kot v sosednji Vojščici. Večino ljudi je zaposlenih v dolini na Goriškem, kmetijstvo pa jim pomeni le postransko dejavnost.
'''SELA NA KRASU''' so strnjena vas na zahodnem robu Komenskega Krasa pod Strloko na nadmorski višini 231 metrov in šteje 156 prebivalcev. Glede na svojo lego Sela nudijo razgled na Jadransko morje, ki je še lepši z bližnjega vrha Kremenjak v obmejni Rebri. Cesta za Sela se odcepi od glavne ceste [[Opatje selo]] – Kostanjevica in nas skozi Hudi log in Korita pripelje v Sela in se nato strmo spusti v [[Brestovica pri Komnu|Brestovico]], ki je že v komenski občini. Na začetku vasi je odcep krajevne ceste Sela – Vojščica, ki je bila asfaltirana leta 1996 in je pomenila eno prvih investicij nove občine. V bližini Sel so kraške jame Trščica, Ljubljanca, Figovca, Globoka dolina ali Bučeva jama ter Drejčkova jama. Na vaškem trgu je župnijska cerkev Marije Vnebovzete, tu je pa tudi vaški vodnjak, ki ga je krajevna skupnost pred kratkim obnovila. Za popestritev vaške podobe je pomembna tudi osmica.
== Zgodovina ==
Staro izročilo pravi, da so tod nekoč pasli ovce in da je bilo prvotno naselje v Koritih. Šele pozneje, ko je tam paše zmanjkalo, naj bi se prebivalci s čredami vred preselili v Sela in Hudi Log, kar naj bi izhajalo iz oznake Gozdni log. Borov gozdič, ki se razpenja preko Strlokve, preko lahno se dvigajočega se pobočja od Vojščice do Sel, Korit in Hudega Loga, iz roda v rod čuvajo, da bi požar dragocenega drevja ne uničil. Prav v tem borovem gozdu se je v minuli vojni bila ena najbolj krvavih bitk med na hitro zbranimi partizani in nemškimi oklepniki.. »Tukaj smo Slovenci«, so z upornimi, a zgovornimi črkami izpisali na porušenih hišah ob koncu svetovne vojne leta 1945, da bi s tem tudi mednarodni razmejitveni komisiji jasno dopovedali, na katero stran meje želijo priti.
Čeprav so tod vselej živeli Slovenci, so se morali kot zapostavljeni in izpostavljeni desetniki s težavo prebijati v času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Med prvo svetovno vojno [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prvo svetovno vojno]] je prav tukajšnje odročne trate in globeli potekala najbolj krvava fronta te vojne. Na ozkem pobočju kraške planote okrog Sel in sosednjega Doberdoba ter Fajtjega hriba so se med letoma 1915 in 1918 tolkli Italijani z avstrijsko vojsko, v kateri je bilo nič koliko slovenskih vojakov, ki so jih trgale italijanske granate, ne da bi prav vedeli, ali branijo svojo slovensko zemljo ali zgolj cesarsko ječo narodov.
Vsekakor so avstrijske oblasti – podobno kot so skoraj 30 let pozneje postopali nacisti z »banditi« in Židi – nekega dne večino prebivalcev prisilno razselili in z živinskimi vagoni razvozili po notranjosti [[Avstrija|Avstrije]]. Ko so se ob koncu prve svetovne vojne ljudje vrnili v razrušene domačije, je na Krasu oblast že prevzela [[Italija]]. Na njihovo že tako sivo revščino je vrgel svojo dušečo črno senco še fašizem. Vendar ne Nemci, ne fašisti, ne poznejši italijanski izdajalci, ne umikajoči se četniki niso mogli zlomiti njihovega odpora in življenjske sile. Prebivalci Sel, Korit in Hudega Loga se niso bojevali samo na svoji zemlji ampak tudi v Italiji, Alžiriji, Visu, [[Sredozemlje|Sredozemlju]] in na sremski fronti.
Po drugi svetovni vojni je bilo potrebno domače kraje ponovno oživeti. Z vizijo načrtov o gladkih asfaltiranih cestah, vodovodu in telefonu so razprave o ponovnem praznovanju krajevnega praznika in povezovanju preko meje postavili na stvarne temelje.Prvič so svoj krajevni praznik, v spomin na tragični dan 31. maja 1944, ko so Nemci vas Sela na Krasu požgali in odgnali 9 talcev, zabeležili leta 1959.
Za svobodo je padlo 36 ljudi iz Sel, Hudega loga in Korit
== Dogodki ==
'''VSAKOLETNI KRAŠKI POHOD BREZ MEJA'''
Na pobudo Športno kulturnega društva Kremenjak iz Jamelj (v sosednji Italiji) je v letu 1996 prišlo do prvega skupno organiziranega pohoda pod imenom »KRAŠKI POHOD BREZ MEJA«.
Pohod je organiziran v pozni jeseni, tretjo nedeljo v oktobru, ravno zaradi značilnosti Krasa v tem obdobju. Pohodniki lahko občudujejo kraško naravo v tem letnem času v vsej lepoti, v tisočerih barvah ruja in ob lepem vremenu se pogled ustavi na morju, Furlaniji vse tja do Alp in Dolomitov.
Smisel pohoda je, da povezuje ljudi iz te in one strani bivše meje, druži, sklepa nova poznanstva, predvsem pa izničuje pomembnost bivše meje, daje vero v dobro soseske odnose.
Dolžnost in obveza krajevne skupnosti je, da se trudi z izboljšavami in popestritvami sam pohod narediti še bolj odmeven, s tem pa tudi utrditi in izboljšati sodelovanje s Slovenci v Italiji.
== Viri ==
* Marušič, Zlatko Martin. 2004. Občina Miren – Kostanjevica. Zbornik občine Miren – Kostanjevica.
==Sklici in opombe==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
{{Miren - Kostanjevica}}
{{SloNaselje-stub}}
[[Kategorija:Naselja Občine Miren - Kostanjevica]]
rlfwfbxarw52m7puwe7dee65o57z26o
Kraljevina Jugoslavija
0
151340
5722761
5660742
2022-07-22T19:50:40Z
OversimpIified
213630
Dopolnitev članka
wikitext
text/x-wiki
{{brezvirov}}
{{Infopolje Bivša država
|native_name = Краљевина Југославија<br />''Kraljevina Jugoslavija''
|conventional_long_name = Kraljevina Jugoslavija
|common_name = Jugoslavija
|continent = Evropa
|region = Balkan
|era = med svetovnima vojnama
|year_start = 3. oktober 1929
|year_end = 1945
|life_span = 1929 — 1943 (1945)
|date_start =
|date_end =
|event_start =
|event_end = razglasitev republike
|event1 = [[šestojanuarska diktatura]]
|date_event1 =
|event2 = [[aprilska vojna]]
|date_event2 = april, 1941
|p1 = Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
|flag_p1 =Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg
|p2 =
|flag_p2 =
|p3 =
|flag_p3 =
|s1 = Federativna ljudska republika Jugoslavija
|flag_s1 = Flag_of_SFR_Yugoslavia.svg
|flag = Zastava Kraljevine Jugoslavije
|image_flag =Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg
|symbol = Grb Kraljevine Jugoslavije
|image_coat = Coat of arms of the Kingdom of Yugoslavia.svg
|image_map = Kingdom of Yugoslavia 1930.svg
|national_motto =
|national_anthem = [[Bože pravde]], [[Lijepa naša domovino]] in [[Naprej zastava slave]]
|common_languages = srbski, hrvaški, slovenski
|capital = Beograd
|latd=44 |latm=49 |latNS=N |longd=20 |longm=28 |longEW=E
|government_type = ustavna monarhija
|title_leader = [[kralj]]
|leader1 = [[Aleksander I. Karađorđević]]
|year_leader1 = [[1921]]–[[1934|34]]
|leader2 = [[Peter II. Karađorđević]]
|year_leader2 = [[1934]]–[[1941|41]] (v eksilu [[1941]]–[[1945|45]])
|title_deputy = regent
|deputy1 = [[Pavel Karađorđević]]
|year_deputy1 = [[1934]]–[[1941|41]]
|stat_area1= 247542
|stat_pop1= 13934038
|stat_year1 = 1931
|currency = [[jugoslovanski dinar|dinar]]
}}
'''Kraljevina Jugoslavija''' je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Formalno je bila ukinjena po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko je ustavodajna skupščina 29. novembra 1945 razglasila ustanovitev [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]] kasneje pa prevzela ime federativna socialistična republika jugoslavija (SFRJ)
== Šestojanuarska diktatura ==
{{glavni|šestojanuarska diktatura}}
V hudi politični krizi je 6. januarja 1929 kralj [[Aleksander I. Karađorđević]] razveljavil [[Vidovdanska ustava|ustavo]], razpustil parlament in prevzel oblast. Vlada, ki jo je vodil general Živković, je bila odgovorna neposredno kralju. Značilnosti šestojanuarske diktature so bile neomejena oblast kralja in razpustitev političnih strank.
== Upravna reforma države ==
3. oktobra 1929 je bila država preimenovana v ''Kraljevino Jugoslavijo'' in razdeljena na 9 administrativnih enot, imenovanih [[banovina]]:
[[Slika:Banovine Kr.Jug.JPG|thumb|left|260px|Banovine Kraljevine Jugoslavije]]
# [[Dravska banovina|Dravska]] (sedež [[Ljubljana]]),
# [[Savska banovina|Savska]] (sedež [[Zagreb]]),
# Primorska (sedež [[Split]]),
# Vrbaška (sedež [[Banja Luka]]),
# Zetska (sedež [[Cetinje]]),
# Drinska (sedež [[Sarajevo]]),
# Donavska (sedež [[Novi Sad]]),
# Moravska (sedež [[Niš]]),
# Vardarska (sedež [[Skopje]]).
Mesto [[Beograd]] je imelo skupaj s primestji [[Zemun]]om in [[Pančevo|Pančevim]] status samostojne administrativne enote (prefekture).
Meje banovin praviloma niso spoštovale zgodovinskih in narodnostnih mej; [[Bela krajina]] je tako nekaj časa spadala pod Savsko banovino.
== Vsiljena ustava ==
Septembra 1931 je kralj izdal novo (»oktroirano« ali vsiljeno, ker ni bilo parlamenta, ki bi jo lahko sprejel) [[Oktroirana ustava|ustavo]], s katero je Kraljevina Jugoslavija postala ustavna dedna kraljevina z dinastijo [[Karađorđević]] na čelu. Ustava govori o enem »jugoslovanskem« narodu. Uveden je bil dvodomni parlament, sestavljen iz senata in poslanske zbornice. Poseben zakon je dovoljeval ustanavljanje političnih strank, ki pa niso smele delovati »na verski, plemenski ali pokrajinski osnovi«.
== Atentat v Marseillu ==
Že leta 1933 so hrvaški [[ustaši]] zaradi nasprotovanja njegovi unitaristični politiki v [[Zagreb|Zagrebu]] neuspešno načrtovali izvedbo [[Atentat|atentata]] na kralja Aleksandra. Atentat nanj je v [[Marseille|Marseillu]], ko je bil na državnem obisku, 9. oktobra 1934 uspešno izvedel makedonski nacionalist Vlado Černozemski s pomočjo hrvaških ustašev. Ker prestolonaslednik [[Peter II. Karađorđević]] v času atentata še ni bil polnoleten, ga je nadomeščal svet regentov, ki ga je vodil stric, knez [[Pavel Karađorđević]].
== Cvetković-Maček ==
Decembra 1938 so bile volitve, po katerih je postal predsednik vlade [[Dragiša Cvetković]], podpredsednik pa [[Vladimir Maček]] ([[Hrvatska seljačka stranka|HSS]]). 26. avgusta 1939 sta podpisala [[sporazum Cvetković-Maček|sporazum]], po katerem sta bili Savska in Primorska banovina združeni v veliko Banovino Hrvaško. V tem času je nastajala tudi zamisel o banovini Sloveniji.
== Trojni pakt in nemiri ==
[[Slika:Demonstracije u Beogradu 27. marta 1941.jpg|thumb|Demonstracije proti Trojnemu paktu, Beograd, 27. marec 1941]]
Kraljevina Jugoslavija je 25. marca 1941 na [[Dunaj]]u podpisala pristop k [[trojni pakt|trojnemu paktu]] in se tako pridružila fašističnim silam. Hitler naj bi regentu Pavlu obljubil izhod na [[Egejsko morje]] in pristanišče [[Solun]].
Dva dni kasneje, 27. marca, so zaradi pristopa k trojnemu paktu v Beogradu izbruhnile demonstracije. Skupina proangleško usmerjenih častnikov in politikov, oprta na proteste , je izvedla državni udar. Zrušila je kneza Pavla in za polnoletnega razglasila Petra II. kot kralja. Vodenje vlade je prevzel letalski general [[Dušan Simović]]. Tako je država dejansko izstopila iz fašističnega tabora.
== 2. svetovna vojna ==
[[Slika:Fascist occupation of yugoslavia.png|thumb|right|250px]|Razkosanje Jugoslavije]]
6. aprila 1941 je Nemčija brez vojne napovedi [[Aprilska vojna|napadla Kraljevino Jugoslavijo]] in [[Grčija|Grčijo]]. S tem se je na tem ozemlju začela [[druga svetovna vojna]], ki je trajala štiri leta. Nemška letala so začela bombardirati [[Beograd]], vojska pa je začela izvajati operacije po načelih [[bliskovita vojna|bliskovite vojne]]. Na jugoslovansko ozemlje so začele prodirati tudi italijanske in madžarske enote. Jugoslovanska vojska je kapitulirala 17. aprila, Grčija pa kmalu zatem, 21. aprila. Okupatorji so iz Jugoslavije odpeljali 374.000 ujetnikov, državo pa so si razdelili Nemci, Italijani, Bolgari in Madžari. Na delu teritorija je nastala marionetna [[Neodvisna država Hrvaška]].
=== Vojna na Slovenskem ===
Na Slovenskem je vojna tedaj trajala le šest dni. Večjih opustošenj ni bilo, če ne štejemo porušenih komunikacij, npr. mostov. Oddelki nemške 2. armade so prodirali proti [[Varaždin]]u, [[Zagreb]]u in [[Karlovec|Karlovcu]], oddelki italijanske 2. armade pa proti Ljubljani in [[Kočevje|Kočevju]]. Pri obrambi je imela jugoslovanska kraljeva vojska obmejne enote in 7. armado. Okoli 3.000 prostovoljcev se je bilo pripravljenih upreti.
{{hist-stub}}
{{Slovenija}}
[[Kategorija:Bivše države v Evropi]]
[[Kategorija:Jugoslavija]]
[[Kategorija:Kraljevina Jugoslavija|*]]
{{normativna kontrola}}
5pn22wedodf76rkgq32b135jzgblab4
5722769
5722761
2022-07-22T20:00:59Z
A09090091
188929
Redakcija 5722761 uporabnika [[Special:Contributions/OversimpIified|OversimpIified]] ([[User talk:OversimpIified|pogovor]]) razveljavljena -pride šele leta 1963
wikitext
text/x-wiki
{{brezvirov}}
{{Infopolje Bivša država
|native_name = Краљевина Југославија<br />''Kraljevina Jugoslavija''
|conventional_long_name = Kraljevina Jugoslavija
|common_name = Jugoslavija
|continent = Evropa
|region = Balkan
|era = med svetovnima vojnama
|year_start = 3. oktober 1929
|year_end = 1945
|life_span = 1929 — 1943 (1945)
|date_start =
|date_end =
|event_start =
|event_end = razglasitev republike
|event1 = [[šestojanuarska diktatura]]
|date_event1 =
|event2 = [[aprilska vojna]]
|date_event2 = april, 1941
|p1 = Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
|flag_p1 =Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg
|p2 =
|flag_p2 =
|p3 =
|flag_p3 =
|s1 = Federativna ljudska republika Jugoslavija
|flag_s1 = Flag_of_SFR_Yugoslavia.svg
|flag = Zastava Kraljevine Jugoslavije
|image_flag =Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg
|symbol = Grb Kraljevine Jugoslavije
|image_coat = Coat of arms of the Kingdom of Yugoslavia.svg
|image_map = Kingdom of Yugoslavia 1930.svg
|national_motto =
|national_anthem = [[Bože pravde]], [[Lijepa naša domovino]] in [[Naprej zastava slave]]
|common_languages = srbski, hrvaški, slovenski
|capital = Beograd
|latd=44 |latm=49 |latNS=N |longd=20 |longm=28 |longEW=E
|government_type = ustavna monarhija
|title_leader = [[kralj]]
|leader1 = [[Aleksander I. Karađorđević]]
|year_leader1 = [[1921]]–[[1934|34]]
|leader2 = [[Peter II. Karađorđević]]
|year_leader2 = [[1934]]–[[1941|41]] (v eksilu [[1941]]–[[1945|45]])
|title_deputy = regent
|deputy1 = [[Pavel Karađorđević]]
|year_deputy1 = [[1934]]–[[1941|41]]
|stat_area1= 247542
|stat_pop1= 13934038
|stat_year1 = 1931
|currency = [[jugoslovanski dinar|dinar]]
}}
'''Kraljevina Jugoslavija''' je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Formalno je bila ukinjena po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko je ustavodajna skupščina 29. novembra 1945 razglasila ustanovitev [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]].
== Šestojanuarska diktatura ==
{{glavni|šestojanuarska diktatura}}
V hudi politični krizi je 6. januarja 1929 kralj [[Aleksander I. Karađorđević]] razveljavil [[Vidovdanska ustava|ustavo]], razpustil parlament in prevzel oblast. Vlada, ki jo je vodil general Živković, je bila odgovorna neposredno kralju. Značilnosti šestojanuarske diktature so bile neomejena oblast kralja in razpustitev političnih strank.
== Upravna reforma države ==
3. oktobra 1929 je bila država preimenovana v ''Kraljevino Jugoslavijo'' in razdeljena na 9 administrativnih enot, imenovanih [[banovina]]:
[[Slika:Banovine Kr.Jug.JPG|thumb|left|260px|Banovine Kraljevine Jugoslavije]]
# [[Dravska banovina|Dravska]] (sedež [[Ljubljana]]),
# [[Savska banovina|Savska]] (sedež [[Zagreb]]),
# Primorska (sedež [[Split]]),
# Vrbaška (sedež [[Banja Luka]]),
# Zetska (sedež [[Cetinje]]),
# Drinska (sedež [[Sarajevo]]),
# Donavska (sedež [[Novi Sad]]),
# Moravska (sedež [[Niš]]),
# Vardarska (sedež [[Skopje]]).
Mesto [[Beograd]] je imelo skupaj s primestji [[Zemun]]om in [[Pančevo|Pančevim]] status samostojne administrativne enote (prefekture).
Meje banovin praviloma niso spoštovale zgodovinskih in narodnostnih mej; [[Bela krajina]] je tako nekaj časa spadala pod Savsko banovino.
== Vsiljena ustava ==
Septembra 1931 je kralj izdal novo (»oktroirano« ali vsiljeno, ker ni bilo parlamenta, ki bi jo lahko sprejel) [[Oktroirana ustava|ustavo]], s katero je Kraljevina Jugoslavija postala ustavna dedna kraljevina z dinastijo [[Karađorđević]] na čelu. Ustava govori o enem »jugoslovanskem« narodu. Uveden je bil dvodomni parlament, sestavljen iz senata in poslanske zbornice. Poseben zakon je dovoljeval ustanavljanje političnih strank, ki pa niso smele delovati »na verski, plemenski ali pokrajinski osnovi«.
== Atentat v Marseillu ==
Že leta 1933 so hrvaški [[ustaši]] zaradi nasprotovanja njegovi unitaristični politiki v [[Zagreb|Zagrebu]] neuspešno načrtovali izvedbo [[Atentat|atentata]] na kralja Aleksandra. Atentat nanj je v [[Marseille|Marseillu]], ko je bil na državnem obisku, 9. oktobra 1934 uspešno izvedel makedonski nacionalist Vlado Černozemski s pomočjo hrvaških ustašev. Ker prestolonaslednik [[Peter II. Karađorđević]] v času atentata še ni bil polnoleten, ga je nadomeščal svet regentov, ki ga je vodil stric, knez [[Pavel Karađorđević]].
== Cvetković-Maček ==
Decembra 1938 so bile volitve, po katerih je postal predsednik vlade [[Dragiša Cvetković]], podpredsednik pa [[Vladimir Maček]] ([[Hrvatska seljačka stranka|HSS]]). 26. avgusta 1939 sta podpisala [[sporazum Cvetković-Maček|sporazum]], po katerem sta bili Savska in Primorska banovina združeni v veliko Banovino Hrvaško. V tem času je nastajala tudi zamisel o banovini Sloveniji.
== Trojni pakt in nemiri ==
[[Slika:Demonstracije u Beogradu 27. marta 1941.jpg|thumb|Demonstracije proti Trojnemu paktu, Beograd, 27. marec 1941]]
Kraljevina Jugoslavija je 25. marca 1941 na [[Dunaj]]u podpisala pristop k [[trojni pakt|trojnemu paktu]] in se tako pridružila fašističnim silam. Hitler naj bi regentu Pavlu obljubil izhod na [[Egejsko morje]] in pristanišče [[Solun]].
Dva dni kasneje, 27. marca, so zaradi pristopa k trojnemu paktu v Beogradu izbruhnile demonstracije. Skupina proangleško usmerjenih častnikov in politikov, oprta na proteste , je izvedla državni udar. Zrušila je kneza Pavla in za polnoletnega razglasila Petra II. kot kralja. Vodenje vlade je prevzel letalski general [[Dušan Simović]]. Tako je država dejansko izstopila iz fašističnega tabora.
== 2. svetovna vojna ==
[[Slika:Fascist occupation of yugoslavia.png|thumb|right|250px]|Razkosanje Jugoslavije]]
6. aprila 1941 je Nemčija brez vojne napovedi [[Aprilska vojna|napadla Kraljevino Jugoslavijo]] in [[Grčija|Grčijo]]. S tem se je na tem ozemlju začela [[druga svetovna vojna]], ki je trajala štiri leta. Nemška letala so začela bombardirati [[Beograd]], vojska pa je začela izvajati operacije po načelih [[bliskovita vojna|bliskovite vojne]]. Na jugoslovansko ozemlje so začele prodirati tudi italijanske in madžarske enote. Jugoslovanska vojska je kapitulirala 17. aprila, Grčija pa kmalu zatem, 21. aprila. Okupatorji so iz Jugoslavije odpeljali 374.000 ujetnikov, državo pa so si razdelili Nemci, Italijani, Bolgari in Madžari. Na delu teritorija je nastala marionetna [[Neodvisna država Hrvaška]].
=== Vojna na Slovenskem ===
Na Slovenskem je vojna tedaj trajala le šest dni. Večjih opustošenj ni bilo, če ne štejemo porušenih komunikacij, npr. mostov. Oddelki nemške 2. armade so prodirali proti [[Varaždin]]u, [[Zagreb]]u in [[Karlovec|Karlovcu]], oddelki italijanske 2. armade pa proti Ljubljani in [[Kočevje|Kočevju]]. Pri obrambi je imela jugoslovanska kraljeva vojska obmejne enote in 7. armado. Okoli 3.000 prostovoljcev se je bilo pripravljenih upreti.
{{hist-stub}}
{{Slovenija}}
[[Kategorija:Bivše države v Evropi]]
[[Kategorija:Jugoslavija]]
[[Kategorija:Kraljevina Jugoslavija|*]]
{{normativna kontrola}}
eabdep6xkv0h5c0c9p1m459q40hqyms
Gian Lorenzo Bernini
0
155876
5722590
5650570
2022-07-22T12:19:53Z
Ljuba brank
92351
dodano iz en wiki
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Umetnik
| name = Gian Lorenzo Bernini
| birthdate = <!-- WD -->
| location = <!-- WD -->
| deathdate = <!-- WD -->
| deathplace = <!-- WD -->
| nationality = Italijan
| field = kipar, slikar in arhitekt
| spouse =
}}
[[Slika:Ecstasy of Saint Teresa September 2015-2a.jpg|thumb|right|''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' v cerkvi [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]]]]
'''Giann Lorenzo Bernini''', [[Italijani|italijanski]] [[barok|baročni]] [[kipar]], [[arhitekt]], [[slikar]] in pisec [[17. stoletje|17. stoletja]], * [[7. december]] [[1598]], [[Neapelj]], † [[28. november]] [[1680]], [[Rim]].
Medtem ko je bil pomembna osebnost v svetu [[arhitektura|arhitekture]], je bil vidnejši vodilni kipar svojega časa, zaslužen za ustvarjanje [[baročno kiparstvo|baročnega sloga kiparstva]]. Kot je komentiral neki učenjak: »Kar je [[Shakespeare]] za [[drama|dramo]], je Bernini morda za kiparstvo: prvi vseevropski kipar, čigar ime je takoj prepoznavno s posebnim načinom in vizijo in čigar vpliv je bil izjemno močan ...«<ref>Katherine Eustace, Editorial, ''Sculpture Journal,'' vol. 20, n. 2, 2011, p. 109.</ref> Poleg tega je bil slikar (večinoma majhna platna v olju) in gledališki človek: pisal je, režiral in igral v predstavah (predvsem karnevalskih satirah), za katere je oblikoval [[scenografija|scenografijo]] in gledališko mašinerijo. Izdelal je tudi modele za široko paleto dekorativnih umetniških predmetov, vključno s [[svetilka]]mi, [[miza]]mi, [[ogledalo|ogledali]] in celo [[kočija]]mi.
Kot arhitekt in [[urbanist]] je projektiral posvetne [[stavba|stavbe]], [[cerkev (zgradba)|cerkve]], [[kapela|kapele]] in [[trg]]e, pa tudi velika dela, ki združujejo arhitekturo in kiparstvo, zlasti dovršene javne [[Vodna fontana|fontane]] in nagrobne spomenike ter celo vrsto začasnih objektov (v [[štukatura|štukaturi]] in [[les]]u). ) za pogrebe in festivale. Njegova široka tehnična vsestranskost, brezmejna kompozicijska inventivnost in čista spretnost pri obdelavi [[marmor]]ja so zagotovila, da bo veljal za vrednega [[Michelangelo]]vega naslednika, ki je daleč prekašal druge kiparje njegove generacije. Njegov talent je segal onkraj meja kiparstva na premislek o okolju, v katerem bi bilo umeščeno; njegovo sposobnost sintetiziranja kiparstva, slikarstva in arhitekture v koherentno konceptualno in vizualno celoto je pokojni umetnostni zgodovinar [[Irving Lavin]] označil za »enotnost vizualnih umetnosti«.<ref>I. Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts,'' New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980.</ref>
== Življenjepis ==
[[Slika:Saint Peter's Square from the dome.jpg|thumb|left|200px|Trg Svetega Petra v Rimu]]
Bernini je bil rojen v [[Neapelj|Neaplju]] kot sin sposobnega [[manierizem|manierističnega]] kiparja Pietra Berninija, ki je sicer prihajal iz [[Firence|Firenc]] in materi neapeljčanki, Angelici Galante. Pri očetu se je učil kiparstva in že v rani mladosti pokazal veliko nadarjenost. Pri sedmih letih je očeta spremljal v Rim, kjer je bil oče vključen v nekaj pomembnejših projektov, ki jih je naročil kardinal [[Scipione Caffarelli-Borghese|Scipione Borghese]], papežev nečak.<ref>http://www.artchive.com/artchive/B/bernini.html</ref> Tam sta njegovo nadarjenost hitro opazila slikar [[Annibale Carracci]] in [[papež Pavel V.]] in Bernini si je pridobil izredno mecenstvo kardinala Scipiona Borgheseja. Ta je bil lastnik zbirke poškodovanih antičnih kipov, katere je Bernini restavriral in tako je spoznaval kiparska dela antike, ki so mu služila tudi kot navdih.
Pod patronatom kardinala Borgheseja je mladi Bernini naglo zrasel v odličnega kiparja. Izmed njegovih zgodnjih del za kardinala so bili tudi dekorativni kosi za vrt kot npr. ''Koza Amalteja z Zevsom otrokom in Favnom'' in številna alegorična doprsja kot npr. ''Prekleta duša'' in ''Blagoslovljena duša''. Pri dvaindvajsetih letih je dokončal ''Doprsje papeža Pavla V.'' Današnja Scipionova zbirka Berninijevih del »in situ« v [[Galerija Borghese|Galeriji Borghese]] ponuja pregledno zbirko njegovih posvetnih kiparskih del, s številnimi mojstrovinami:
* ''Kiparska skupina [[Enej, Anhis in Ascanij]]'' (1619) prikazuje tri obdobja človeka iz različnih izhodišč, pri kateri si je Bernini figuro verjetno izposodil pri [[Raffaello Santi|Rafael]]ovi freski in je verjetno prikazuje alegoričen odsev trenutka, ko sin doseže znanje svojega očeta.
* ''[[Ugrabitev Perzefone, Bernini|Ugrabitev Perzefone]]'', (1621-22) se sklicuje na manieristično delo [[Giambologna|Giambologne]] ''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna|Ugrabitev Sabink]]'' in prikazuje mojstrsko osredotočenost na detajle; tako je videti celo, kako se ugrabiteljev prijem ugreza v marmorno kožo žrtvinih nog.
{{multiple image | total_width = 400 | image1 = Aeneas, Anchises, and Ascanius by Bernini.jpg | caption1 = ''[[Enej, Anhis in Ascanij]]'' (1619) | image2 = The Rape of Proserpina (Rome).jpg | caption2 = ''[[Ugrabitev Perzefone (Bernini)|Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–22) | image3 = Apollo and Daphne (Bernini) (cropped).jpg | caption3 = ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–25) | image4 = Bernini's David 02.jpg | caption4 = ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) |}}
Bil je tako marljiv da je zaslužil nagrado [[Annibale Carracci]]ja in pod pokroviteljstvom papeža [[papež Pavel V.|Pavla V.]] je prav kmalu postal neodvisen kipar.
Nanj so močno vplivali študij kipov antične [[Starogrško kiparstvo|Grčije]] in rimskih marmornih kipov v Vatikanu. Izklesal je celostne umetnine, na primer ''[[Apolon in Dafne (kip)|Apolon in Dafne]]'', ki sodijo v vrh kamnite plastike vseh časov.
Poleg kiparstva se je začel ukvarjati tudi s stavbarstvom. Njegovi učitelji so nepoznani. Kmalu je dosegel velik ugled. Urban VIII. ga je imenoval za direktorja livarne v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], postavljen je bil za katoliškega kiparja, stavbenika in nadzornika likovnih umetnosti, postal pa je tudi dvorni umetnik družine [[rodbina Barberini|Barberini]]. Načrtoval je veliki oltar v baziliki sv. Petra in več podobno prestižnih del.
[[Papež Urban VIII.|Urban VIII.]] mu je zaupal največje in najodgovornejše naloge, za njegovega naslednika [[Papež Inocenc X.|Inocenca X.]] pa sta bila favorita [[Francesco Borromini]] in [[Alessandro Algardi]].
Papež je takrat zaupal izvedbena dela Borrominiju, ki pa so bila kasneje namenjena Berniniju (dela v [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateranski baziliki]]). Predanost Inocenca X. in popularnost pri domačinih [[Rim]]a, prikaže s skupino ''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' in z vodnjakom na [[Piazza Navona]]. Končno pa mu je tudi zaupana izvedba obodnih stebrišč na [[Trg svetega Petra, Vatikan|trgu sv. Petra]].
[[Slika:Rzym Fontanna Czterech Rzek.jpg|150px|thumb|right|''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|Vodnjak štirih rek]]'' na Piazza Navona v Rimu]]
Prejemal je tudi naročila iz Anglije – marmorni portret kralja [[Karel II. Angleški|Karla II.]] po slikanem portretu [[Anthonis van Dyck|Van Dycka]], pa tudi iz [[Francija|Francije]] – izgradnja novega [[Louvre|Louvra]]: spomenik [[Ludvik XIV. Francoski|Ludviku XIV.]], kamor je tudi leta 1665 tudi odšel.
Tudi ko se je vrnil ni prenehal s svojim delom ampak nadaljeval z enako vnemo.
Pisal je tudi sramotilne spise in gledališke igre, ki jih je tudi sam postavil na oder: 1668 melodramo [[Gianbatista Rospigliosa|Gianbatiste Rospigliosa]] ''La comica del cielo''. Bil je tudi glavni režiser vseh rimskih svečanosti in karnevalov:
* 1625 je prisostvoval pri posvetitvi portugalske kraljice Elizabete
* 1659 je organiziral svečani ognjemet iz kupole Sv. Petra
* pripravil je tudi slovesno olepšan oder in pogrebno slovesnost za kneza Beauforta.
== Slog ==
Kot kipar Bernini poudarja močan napredek, dramatičnost, igro svetlobe in sence. Material ([[kamen]] in [[bron]]) obvlada s popolno virtuoznostjo. Prekinil je s tradicijo visoko renesančne plastike, ki je v [[16. stoletje|16. stoletju]] prešla v linearno akademsko maniro. Njegovi liki so bili izdelani v polnem fantazijskem zamahu.
V portretih postavlja težišče na skrajno natančnost izdelave in podobnost z modelom. On je lansiral lik angela, ki se je v celem baroku pojavljal v jezuitskih cerkvah.
Tudi v starosti, ko so njegova dela že odražala znake utrujenosti, je Bernini razvijal veliko aktivnost in ni izgubil invencije.
Papeški Rim se je v [[17. stoletje|17. stoletju]] zahvalil odličnim delom kiparja Berninija, ki so ga tako od takrat naprej šteli kot začetniku monumentalnega in dekorativnega [[barok]]a. Njegove zamisli in koncepcije so v arhitekturi trajale še 80 - 90 let in so se odražale v urbanističnem planu Rima še dve naslednji stoletji.
Umrl je v Rimu v starosti 81 let. V vsem tem času je služil osmim papežem in bil pred smrtjo globoko cenjen, ne kot samo najboljši evropski umetnik, temveč tudi kot eden največjih mož tedanjega časa.
== Zapuščina ==
Kot je povzel en Berninijev proučevalec: »Morda je najpomembnejši rezultat vseh [Berninijevih] študij in raziskav v zadnjih nekaj desetletjih vrnitev Berninijevemu statusu velikega, glavnega junaka baročne umetnosti, tistega, ki je bil sposoben ustvarjati nesporne mojstrovine, izvirno in genialno razlagati nove duhovne občutke tistega časa, dati mestu Rim popolnoma nov obraz in poenoteti [umetniški] jezik tistega časa.«<ref>Maria Grazia Bernardini, 'Le radici del barocco,' in ''Barocco a Roma: La meraviglia dell'arte,'' ed. M. G. Bernardini and M. Bussagli [Milan: Skira, 2015], p. 32.</ref>
Le nekaj umetnikov je imelo tako odločilen vpliv na fizični videz in čustveni značaj mesta, kot ga je imel Bernini na Rim. Ohranil je nadzorni vpliv na vse vidike svojih številnih in velikih naročil ter na tiste, ki so mu pomagali pri njegovem izvajanju, vendar je lahko skozi desetletja dela s svojim dolgim in produktivnim življenjem uresničil edinstveno in harmonično enotno vizijo.<ref>National Gallery of Art." Bernini, Gian Lorenzo. Accessed 6 April 2018. https://www.nga.gov/collection/artist-info.2025.html.</ref> Čeprav je do konca Berninijevega življenja prišlo do odločne reakcije proti njegovi znamki razkošnega baroka, je dejstvo, da so kiparji in arhitekti še naprej preučevali njegova dela in nanje vplivali še nekaj desetletij (poznejši [[vodnjak Trevi]] Nicola Salvija [otvoritev leta 1735] je odličen primer trajnega postmortalnega vpliva Berninija na pokrajino mesta).<ref>Livio Pestilli,"On Bernini's Reputed Unpopularity in Late Baroque Rome,' ''Artibus et historiae,'' 32.63: 119–42</ref>
V 18. stoletju so Bernini in skoraj vsi baročni umetniki padli v nemilost neoklasicističnih kritikov baroka, ki je bila namenjena predvsem domnevno ekstravagantnim (in s tem nezakonitim) odmikom od neokrnjenih, treznih vzorcev grške in rimske antike. Umetnostnozgodovinska znanost je šele v poznem 19. stoletju v iskanju objektivnejšega razumevanja umetniške produkcije v posebnem kulturnem kontekstu, v katerem je nastala, brez apriornih predsodkov neoklasicizma začela priznavati Berninijeve dosežke in mu počasi začela vračati umetniški ugled. Vendar pa je reakcija proti Berniniju in preveč čutnemu (in zato ''dekadentnemu''), preveč čustveno nabitemu baroku v večji kulturi (zlasti v nekatoliških državah severne Evrope in zlasti v viktorijanski Angliji) ostala v veljavi vse do 20. stoletja (najbolj opazno je javno omalovaževanje Berninija s strani Francesca Milizie, Joshue Reynoldsa in [[Jacob Burckhardt|Jacoba Burkhardta]]). Večina priljubljenih turističnih vodnikov iz 18. in 19. stoletja po Rimu ne upošteva Berninija in njegovega dela ali pa ga obravnava z zaničevanjem, kot v primeru najbolje prodajanih ''Walks in Rome'' (22 izdaj med letoma 1871 in 1925) Augustusa J.C. Hareja, ki opisuje angele na [[Ponte Sant'Angelo]] kot »Berninijeve vetrne norce«.
Toda zdaj v 21. stoletju sta bila Bernini in njegov barok navdušeno obnovljena, tako kritična kot priljubljena. Od obletnice njegovega rojstva leta 1998 je bilo po vsem svetu, zlasti v Evropi in Severni Ameriki, veliko razstav o vseh vidikih njegovega dela, ki so razširile naše znanje o njegovem delu in njegovem vplivu. Konec 20. stoletja so Berninija (preden je Italija prešla na evro) spomnili na sprednji strani bankovca za 50.000 lir Banca d'Italia, na hrbtni strani pa je bil prikazan njegov konjeniški kip Konstantina. Še en izjemen znak Berninijevega trajnega ugleda je odločitev arhitekta I. M. Peija, da vstavi zvest izvod svojega konjeniškega kipa kralja Ludvika XIV. kot edini okrasni element v svoji masivni modernistični prenovi vhodnega trga v muzej [[Louvre]], dokončan z velikim priznanjem leta 1989 in z velikansko piramido v steklu. Leta 2000 najbolje prodajani romanopisec [[Dan Brown]] je postavil Berninija in več njegovih rimskih del v središče svojega političnega trilerja ''Angeli in demoni'', medtem ko je britanski romanopisec Iain Pears naredil pogrešani Berninijev doprsni kip za osrednji del njegove najbolj prodajane skrivnosti umora, ''The Bernini Bust'' (2003).<ref>{{Cite web |url=https://www.foxnews.com/story/touring-rome-through-the-eyes-of-angels-and-demons |title=Touring Rome Through the Eyes of 'Angels and Demons' |date=25 March 2015 |website=Associated Press |language=en-US |access-date=31 May 2019}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Gianlorenzo Bernini}}
* [http://www.slowtrav.com/italy/rome/es_bernini.htm Preglednica berninijevih kiparskih in arhitekturnih stvaritev v Rimu]
* [http://www.mcah.columbia.edu/arthumanities/pdfs/arthum_bernini_reader.pdf Izvleček iz dela: ''The life of the Cavaliers Bernini (Življenje viteza Berninija)'']
* [http://www.all-art.org/baroque/bernini1.html Gian Lorenzo Bernini na straneh »A World History of Art« (Svetovna zgodovina umetnosti)]
* [http://arts.guardian.co.uk/features/story/0,,1873400,00.html Povzetek o Berniniju], v: Simon Schama: The Power of Art (Moč umetnosti).
* [http://www.fredcamper.com/A/Accretions/AC001/index.html Fotografija Berninijeve Santa Maria Assunte]
* [http://smarthistory.org/blog/63/berninis-ecstasy-of-st-theresa-cornaro-chapel-rome-c-1650/ smARThistory: ''Zamaknjenje Svete Tereze'', Kapela Cornaro, Santa Maria della Vittoria, Rim]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bernini, Gian Lorenzo}}
[[Kategorija:Gian Lorenzo Bernini]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji]]
[[Kategorija:Baročni kiparji]]
[[Kategorija:Italijanski arhitekti v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji v 17. stoletju]]
0vf2sn6nj56t0zm49ak03zj9ggzr5sb
5722591
5722590
2022-07-22T12:27:58Z
Ljuba brank
92351
/* Življenjepis */ dodano iz en wiki
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Umetnik
| name = Gian Lorenzo Bernini
| birthdate = <!-- WD -->
| location = <!-- WD -->
| deathdate = <!-- WD -->
| deathplace = <!-- WD -->
| nationality = Italijan
| field = kipar, slikar in arhitekt
| spouse =
}}
[[Slika:Ecstasy of Saint Teresa September 2015-2a.jpg|thumb|right|''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' v cerkvi [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]]]]
'''Giann Lorenzo Bernini''', [[Italijani|italijanski]] [[barok|baročni]] [[kipar]], [[arhitekt]], [[slikar]] in pisec [[17. stoletje|17. stoletja]], * [[7. december]] [[1598]], [[Neapelj]], † [[28. november]] [[1680]], [[Rim]].
Medtem ko je bil pomembna osebnost v svetu [[arhitektura|arhitekture]], je bil vidnejši vodilni kipar svojega časa, zaslužen za ustvarjanje [[baročno kiparstvo|baročnega sloga kiparstva]]. Kot je komentiral neki učenjak: »Kar je [[Shakespeare]] za [[drama|dramo]], je Bernini morda za kiparstvo: prvi vseevropski kipar, čigar ime je takoj prepoznavno s posebnim načinom in vizijo in čigar vpliv je bil izjemno močan ...«<ref>Katherine Eustace, Editorial, ''Sculpture Journal,'' vol. 20, n. 2, 2011, p. 109.</ref> Poleg tega je bil slikar (večinoma majhna platna v olju) in gledališki človek: pisal je, režiral in igral v predstavah (predvsem karnevalskih satirah), za katere je oblikoval [[scenografija|scenografijo]] in gledališko mašinerijo. Izdelal je tudi modele za široko paleto dekorativnih umetniških predmetov, vključno s [[svetilka]]mi, [[miza]]mi, [[ogledalo|ogledali]] in celo [[kočija]]mi.
Kot arhitekt in [[urbanist]] je projektiral posvetne [[stavba|stavbe]], [[cerkev (zgradba)|cerkve]], [[kapela|kapele]] in [[trg]]e, pa tudi velika dela, ki združujejo arhitekturo in kiparstvo, zlasti dovršene javne [[Vodna fontana|fontane]] in nagrobne spomenike ter celo vrsto začasnih objektov (v [[štukatura|štukaturi]] in [[les]]u). ) za pogrebe in festivale. Njegova široka tehnična vsestranskost, brezmejna kompozicijska inventivnost in čista spretnost pri obdelavi [[marmor]]ja so zagotovila, da bo veljal za vrednega [[Michelangelo]]vega naslednika, ki je daleč prekašal druge kiparje njegove generacije. Njegov talent je segal onkraj meja kiparstva na premislek o okolju, v katerem bi bilo umeščeno; njegovo sposobnost sintetiziranja kiparstva, slikarstva in arhitekture v koherentno konceptualno in vizualno celoto je pokojni umetnostni zgodovinar [[Irving Lavin]] označil za »enotnost vizualnih umetnosti«.<ref>I. Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts,'' New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980.</ref>
== Življenjepis ==
=== Mladost ===
Bernini se je rodil 7. decembra 1598 v Neaplju Angelici Galante, Neapeljčanki, in manierističnemu kiparju Pietru Berniniju, po rodu iz Firenc. Bil je šesti od njunih trinajstih otrok.<ref>[http://www.gallery.ca/files/Bernini_Biography_ENG.pdf Gallery.ca] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100331234043/http://www.gallery.ca/files/Bernini_Biography_ENG.pdf |date=31 March 2010 }}. {{cite book|last=Gale|first=Thomson|chapter=Gian Lorenzo Bernini|title=Encyclopedia of World Biography|year=2004}} For list of Bernini's siblings, see Franco Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome'' (Chicago: University of Chicago Press, 2011), pp. 2–3. Note that the primary source for much of the information about Bernini's life comes from the biography written by his youngest son Domenico. For a scholarly, annotated English translation of the latter, see Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011.</ref> Gian Lorenzo Bernini je bil definicija otroškega genija. Bil je »priznan kot čudež, ko je bil star komaj osem let in njegov oče Pietro ga je vztrajno spodbujal. Njegova prezgodnja zrelost mu je prislužila občudovanje in naklonjenost močnih mecenov, ki so ga slavili kot 'Michelangela njegovega stoletja'«.{{sfn|Posèq|2006|pp=161-190}} Natančneje, [[papež Pavel V.]] je bil tisti, ki je po tem, ko je prvič potrdil dečkovo nadarjenost, znamenito pripomnil: »Ta otrok bo Michelangelo svoje starosti«, kasneje pa je to prerokbo ponovil kardinalu Maffeu Barberiniju (prihodnji [[papež Urban VIII.]]), kot poroča Domenico Bernini v svoji biografiji o svojem očetu.{{sfn|Mormando|2011|pp=98,100}} Leta 1606 je njegov oče prejel papeško naročilo (da prispeva marmorni relief v Cappella Paolina Santa Maria Maggiore) in se tako preselil iz Neaplja v Rim, s seboj vzel celotno družino in resno nadaljeval z usposabljanjem svojega sina Gian Lorenza.
Več ohranjenih del, ki segajo okoli leta 1615–1620, so po splošnem soglasju znanstvenikov skupna prizadevanja tako očeta kot sina: vključujejo ''Favna dražijo putti'' (okoli 1615, Metropolitanski muzej, NYC), ''Deček z zmajem'' (okoli 1616). –17, Muzej Getty, Los Angeles), Aldobrandinijevi ''Štirje letni časi'' (okoli 1620, zasebna zbirka) in nedavno odkrit doprsni kip ''Odrešenik'' (1615–16, New York, zasebna zbirka).<ref>Za na novo odkrit doprsni kip Odrešenika glejte ''Pietro in Gian Lorenzo Bernini: Doprsni kip Odrešenika.'' Z esejem Andree Bacchija, New York: Andrew Butterfield Fine Arts, 2016. Za druga skupna dela , glej katalog razstave Galleria Borghese 2017, ''Bernini'' (ur. Andrea Bacchi in Anna Coliva [Milano: Officina Libraria, 2017), str. 38–41, 68–71, 48–53 in 28.</ref> Nekaj časa po prihodu družine Bernini v Rim se je razširila beseda o velikem talentu dečka Giana Lorenza in kmalu je pritegnil pozornost kardinala [[Scipione Borghese|Scipiona Borgheseja]], nečaka vladajočega papeža Pavla V., ki je o fantu geniju govoril njegov stric. Berninija so zato predstavili pred papežem Pavlom V., radoveden, ali so zgodbe o talentu Giana Lorenza resnične. Fant je improviziral skico sv. Pavla za presenečenega papeža in to je bil začetek, da je papež posvetil pozornost temu mlademu talentu.<ref>Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 98.</ref>
Ko so ga pripeljali v Rim, je le redko zapustil njegovo obzidje, razen (precej proti svoji volji) za petmesečno bivanje v Parizu v službi kralja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] in kratka potovanja v bližnja mesta (vključno v Civitavecchio, Tivoli in Castelgandolfo). predvsem zaradi službenih razlogov. Rim je bil Berninijevo mesto: »Ustvarjen si za Rim,« mu je rekel papež Urban VIII., »in Rim zate.«{{sfn|Briggs|1915|pp=197–202}} Bilo je v tem svetu Rima 17. stoletja in mednarodne versko-politične moči, ki je tam prebivala. da je Bernini ustvaril svoja največja dela. Berninijeva dela so zato pogosto označena kot popolni izrazi duha samozavestne, zmagoslavne, a samoobrambne protireformacijske rimskokatoliške cerkve. Vsekakor je bil Bernini človek svojega časa in globoko religiozen (vsaj pozneje v življenju),<ref>Za bolj niansirano, previdno razpravo o tradicionalnem hagiografskem pogledu na Berninija kot "gorečega katolika" in na njegovo umetnost kot preprosto neposredno manifestacijo njegove osebne vere glejte Mormando, "Berninijeva religija: mit in resničnost", str. 60–66 uvoda v njegovo kritično, komentirano izdajo, ''Domenico Bernini, The Life of Gian Lorenzo Bernini'', University Park, Penn State U Press, 2011. Glej tudi članek istega avtorja, 'Breaking Through the Bernini Myth ' v spletni reviji, ''Berfrois'', 11. oktober 2012: [http://www.berfrois.com/2012/10/franco-mormando-on-bernini/]</ref> vendar njega in njegove umetniške produkcije ne smemo reducirati zgolj na instrumente papeštva in njegovih politično-doktrinarnih programov, vtis, vtis, ki ga na trenutke sporočajo dela treh najuglednejših Berninijevih učenjakov, Rudolfa Wittkowerja, Howarda Hibbarda in Irvinga Lavina.<ref>Kar zadeva Hibbardovo klasično knjigo o Berniniju (''Bernini'' [New York: Penguin, 1965]), ki se pogosto navaja kot vodilna avtoriteta, čeprav je še vedno dragocen vir, ni bila nikoli posodobljena od prvotne objave in avtorjevega prezgodnja smrt; od takrat se je pojavila ogromna količina novih informacij o Berniniju. Prav tako zlahka sprejema pobeljene, hagiografske upodobitve Berninija, njegovih mecenov in baročnega Rima, kot jih ponujajo prve uradne biografije Baldinuccija in Domenica Berninija. Podobno kritiko glede premalo kritičnega branja sodobnih virov (zlasti cerkvenih) in poenostavljenega redukcionizma v opisu resnične Berninijeve miselnosti in umetniške vizije bi lahko namenili tudi Wittkowerju in Lavinu.</ref> Kot trdi nedavna revizionistična monografija Tomasa Montanarija, ''La libertà di Bernini'' (Torino: Einaudi, 2016), in antihagiografska biografija Franca Mormanda, ''Bernini: Njegovo življenje in njegov Rim'' (''Bernini: His Life and His Rome'', Chicago: University of Chicago Press, 2011), ponazarja Bernini in njegova umetniška vizija je ohranila določeno mero svobode od miselnosti in običajev protireformacijskega katolicizma.
[[File:Pope Paul V Borghese by Gian Lorenzo Bernini, 1621-1622 - Ny Carlsberg Glyptotek - Copenhagen - DSC09342.JPG|thumb|''[[Doprsni kip papeža Pavla V.]]'' (1621–1622), Bernini.]]
=== Partnerstvo s Scipionom Borghesejem ===
Pod patronatom kardinala Borgheseja je mladi Bernini naglo zrasel v odličnega kiparja. Izmed njegovih zgodnjih del za kardinala so bili tudi dekorativni kosi za vrt kot npr. ''Koza Amalteja z Zevsom otrokom in Favnom'' in številna alegorična doprsja kot npr. ''Prekleta duša'' in ''Blagoslovljena duša''. Pri dvaindvajsetih letih je dokončal ''Doprsje papeža Pavla V.'' Današnja Scipionova zbirka Berninijevih del »in situ« v [[Galerija Borghese|Galeriji Borghese]] ponuja pregledno zbirko njegovih posvetnih kiparskih del, s številnimi mojstrovinami:
* ''Kiparska skupina [[Enej, Anhis in Ascanij]]'' (1619) prikazuje tri obdobja človeka iz različnih izhodišč, pri kateri si je Bernini figuro verjetno izposodil pri [[Raffaello Santi|Rafael]]ovi freski in je verjetno prikazuje alegoričen odsev trenutka, ko sin doseže znanje svojega očeta.
* ''[[Ugrabitev Perzefone, Bernini|Ugrabitev Perzefone]]'', (1621-22) se sklicuje na manieristično delo [[Giambologna|Giambologne]] ''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna|Ugrabitev Sabink]]'' in prikazuje mojstrsko osredotočenost na detajle; tako je videti celo, kako se ugrabiteljev prijem ugreza v marmorno kožo žrtvinih nog.
{{multiple image | total_width = 400 | image1 = Aeneas, Anchises, and Ascanius by Bernini.jpg | caption1 = ''[[Enej, Anhis in Ascanij]]'' (1619) | image2 = The Rape of Proserpina (Rome).jpg | caption2 = ''[[Ugrabitev Perzefone (Bernini)|Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–22) | image3 = Apollo and Daphne (Bernini) (cropped).jpg | caption3 = ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–25) | image4 = Bernini's David 02.jpg | caption4 = ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) |}}
Bil je tako marljiv da je zaslužil nagrado [[Annibale Carracci]]ja in pod pokroviteljstvom papeža [[papež Pavel V.|Pavla V.]] je prav kmalu postal neodvisen kipar.
Nanj so močno vplivali študij kipov antične [[Starogrško kiparstvo|Grčije]] in rimskih marmornih kipov v Vatikanu. Izklesal je celostne umetnine, na primer ''[[Apolon in Dafne (kip)|Apolon in Dafne]]'', ki sodijo v vrh kamnite plastike vseh časov.
Poleg kiparstva se je začel ukvarjati tudi s stavbarstvom. Njegovi učitelji so nepoznani. Kmalu je dosegel velik ugled. Urban VIII. ga je imenoval za direktorja livarne v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], postavljen je bil za katoliškega kiparja, stavbenika in nadzornika likovnih umetnosti, postal pa je tudi dvorni umetnik družine [[rodbina Barberini|Barberini]]. Načrtoval je veliki oltar v baziliki sv. Petra in več podobno prestižnih del.
[[Papež Urban VIII.|Urban VIII.]] mu je zaupal največje in najodgovornejše naloge, za njegovega naslednika [[Papež Inocenc X.|Inocenca X.]] pa sta bila favorita [[Francesco Borromini]] in [[Alessandro Algardi]].
Papež je takrat zaupal izvedbena dela Borrominiju, ki pa so bila kasneje namenjena Berniniju (dela v [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateranski baziliki]]). Predanost Inocenca X. in popularnost pri domačinih [[Rim]]a, prikaže s skupino ''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' in z vodnjakom na [[Piazza Navona]]. Končno pa mu je tudi zaupana izvedba obodnih stebrišč na [[Trg svetega Petra, Vatikan|trgu sv. Petra]].
[[Slika:Rzym Fontanna Czterech Rzek.jpg|150px|thumb|right|''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|Vodnjak štirih rek]]'' na Piazza Navona v Rimu]]
Prejemal je tudi naročila iz Anglije – marmorni portret kralja [[Karel II. Angleški|Karla II.]] po slikanem portretu [[Anthonis van Dyck|Van Dycka]], pa tudi iz [[Francija|Francije]] – izgradnja novega [[Louvre|Louvra]]: spomenik [[Ludvik XIV. Francoski|Ludviku XIV.]], kamor je tudi leta 1665 tudi odšel.
Tudi ko se je vrnil ni prenehal s svojim delom ampak nadaljeval z enako vnemo.
Pisal je tudi sramotilne spise in gledališke igre, ki jih je tudi sam postavil na oder: 1668 melodramo [[Gianbatista Rospigliosa|Gianbatiste Rospigliosa]] ''La comica del cielo''. Bil je tudi glavni režiser vseh rimskih svečanosti in karnevalov:
* 1625 je prisostvoval pri posvetitvi portugalske kraljice Elizabete
* 1659 je organiziral svečani ognjemet iz kupole Sv. Petra
* pripravil je tudi slovesno olepšan oder in pogrebno slovesnost za kneza Beauforta.
== Slog ==
Kot kipar Bernini poudarja močan napredek, dramatičnost, igro svetlobe in sence. Material ([[kamen]] in [[bron]]) obvlada s popolno virtuoznostjo. Prekinil je s tradicijo visoko renesančne plastike, ki je v [[16. stoletje|16. stoletju]] prešla v linearno akademsko maniro. Njegovi liki so bili izdelani v polnem fantazijskem zamahu.
V portretih postavlja težišče na skrajno natančnost izdelave in podobnost z modelom. On je lansiral lik angela, ki se je v celem baroku pojavljal v jezuitskih cerkvah.
Tudi v starosti, ko so njegova dela že odražala znake utrujenosti, je Bernini razvijal veliko aktivnost in ni izgubil invencije.
Papeški Rim se je v [[17. stoletje|17. stoletju]] zahvalil odličnim delom kiparja Berninija, ki so ga tako od takrat naprej šteli kot začetniku monumentalnega in dekorativnega [[barok]]a. Njegove zamisli in koncepcije so v arhitekturi trajale še 80 - 90 let in so se odražale v urbanističnem planu Rima še dve naslednji stoletji.
Umrl je v Rimu v starosti 81 let. V vsem tem času je služil osmim papežem in bil pred smrtjo globoko cenjen, ne kot samo najboljši evropski umetnik, temveč tudi kot eden največjih mož tedanjega časa.
== Zapuščina ==
Kot je povzel en Berninijev proučevalec: »Morda je najpomembnejši rezultat vseh [Berninijevih] študij in raziskav v zadnjih nekaj desetletjih vrnitev Berninijevemu statusu velikega, glavnega junaka baročne umetnosti, tistega, ki je bil sposoben ustvarjati nesporne mojstrovine, izvirno in genialno razlagati nove duhovne občutke tistega časa, dati mestu Rim popolnoma nov obraz in poenoteti [umetniški] jezik tistega časa.«<ref>Maria Grazia Bernardini, 'Le radici del barocco,' in ''Barocco a Roma: La meraviglia dell'arte,'' ed. M. G. Bernardini and M. Bussagli [Milan: Skira, 2015], p. 32.</ref>
Le nekaj umetnikov je imelo tako odločilen vpliv na fizični videz in čustveni značaj mesta, kot ga je imel Bernini na Rim. Ohranil je nadzorni vpliv na vse vidike svojih številnih in velikih naročil ter na tiste, ki so mu pomagali pri njegovem izvajanju, vendar je lahko skozi desetletja dela s svojim dolgim in produktivnim življenjem uresničil edinstveno in harmonično enotno vizijo.<ref>National Gallery of Art." Bernini, Gian Lorenzo. Accessed 6 April 2018. https://www.nga.gov/collection/artist-info.2025.html.</ref> Čeprav je do konca Berninijevega življenja prišlo do odločne reakcije proti njegovi znamki razkošnega baroka, je dejstvo, da so kiparji in arhitekti še naprej preučevali njegova dela in nanje vplivali še nekaj desetletij (poznejši [[vodnjak Trevi]] Nicola Salvija [otvoritev leta 1735] je odličen primer trajnega postmortalnega vpliva Berninija na pokrajino mesta).<ref>Livio Pestilli,"On Bernini's Reputed Unpopularity in Late Baroque Rome,' ''Artibus et historiae,'' 32.63: 119–42</ref>
V 18. stoletju so Bernini in skoraj vsi baročni umetniki padli v nemilost neoklasicističnih kritikov baroka, ki je bila namenjena predvsem domnevno ekstravagantnim (in s tem nezakonitim) odmikom od neokrnjenih, treznih vzorcev grške in rimske antike. Umetnostnozgodovinska znanost je šele v poznem 19. stoletju v iskanju objektivnejšega razumevanja umetniške produkcije v posebnem kulturnem kontekstu, v katerem je nastala, brez apriornih predsodkov neoklasicizma začela priznavati Berninijeve dosežke in mu počasi začela vračati umetniški ugled. Vendar pa je reakcija proti Berniniju in preveč čutnemu (in zato ''dekadentnemu''), preveč čustveno nabitemu baroku v večji kulturi (zlasti v nekatoliških državah severne Evrope in zlasti v viktorijanski Angliji) ostala v veljavi vse do 20. stoletja (najbolj opazno je javno omalovaževanje Berninija s strani Francesca Milizie, Joshue Reynoldsa in [[Jacob Burckhardt|Jacoba Burkhardta]]). Večina priljubljenih turističnih vodnikov iz 18. in 19. stoletja po Rimu ne upošteva Berninija in njegovega dela ali pa ga obravnava z zaničevanjem, kot v primeru najbolje prodajanih ''Walks in Rome'' (22 izdaj med letoma 1871 in 1925) Augustusa J.C. Hareja, ki opisuje angele na [[Ponte Sant'Angelo]] kot »Berninijeve vetrne norce«.
Toda zdaj v 21. stoletju sta bila Bernini in njegov barok navdušeno obnovljena, tako kritična kot priljubljena. Od obletnice njegovega rojstva leta 1998 je bilo po vsem svetu, zlasti v Evropi in Severni Ameriki, veliko razstav o vseh vidikih njegovega dela, ki so razširile naše znanje o njegovem delu in njegovem vplivu. Konec 20. stoletja so Berninija (preden je Italija prešla na evro) spomnili na sprednji strani bankovca za 50.000 lir Banca d'Italia, na hrbtni strani pa je bil prikazan njegov konjeniški kip Konstantina. Še en izjemen znak Berninijevega trajnega ugleda je odločitev arhitekta I. M. Peija, da vstavi zvest izvod svojega konjeniškega kipa kralja Ludvika XIV. kot edini okrasni element v svoji masivni modernistični prenovi vhodnega trga v muzej [[Louvre]], dokončan z velikim priznanjem leta 1989 in z velikansko piramido v steklu. Leta 2000 najbolje prodajani romanopisec [[Dan Brown]] je postavil Berninija in več njegovih rimskih del v središče svojega političnega trilerja ''Angeli in demoni'', medtem ko je britanski romanopisec Iain Pears naredil pogrešani Berninijev doprsni kip za osrednji del njegove najbolj prodajane skrivnosti umora, ''The Bernini Bust'' (2003).<ref>{{Cite web |url=https://www.foxnews.com/story/touring-rome-through-the-eyes-of-angels-and-demons |title=Touring Rome Through the Eyes of 'Angels and Demons' |date=25 March 2015 |website=Associated Press |language=en-US |access-date=31 May 2019}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Gianlorenzo Bernini}}
* [http://www.slowtrav.com/italy/rome/es_bernini.htm Preglednica berninijevih kiparskih in arhitekturnih stvaritev v Rimu]
* [http://www.mcah.columbia.edu/arthumanities/pdfs/arthum_bernini_reader.pdf Izvleček iz dela: ''The life of the Cavaliers Bernini (Življenje viteza Berninija)'']
* [http://www.all-art.org/baroque/bernini1.html Gian Lorenzo Bernini na straneh »A World History of Art« (Svetovna zgodovina umetnosti)]
* [http://arts.guardian.co.uk/features/story/0,,1873400,00.html Povzetek o Berniniju], v: Simon Schama: The Power of Art (Moč umetnosti).
* [http://www.fredcamper.com/A/Accretions/AC001/index.html Fotografija Berninijeve Santa Maria Assunte]
* [http://smarthistory.org/blog/63/berninis-ecstasy-of-st-theresa-cornaro-chapel-rome-c-1650/ smARThistory: ''Zamaknjenje Svete Tereze'', Kapela Cornaro, Santa Maria della Vittoria, Rim]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bernini, Gian Lorenzo}}
[[Kategorija:Gian Lorenzo Bernini]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji]]
[[Kategorija:Baročni kiparji]]
[[Kategorija:Italijanski arhitekti v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji v 17. stoletju]]
8msh15wbx77gza9ymzfrv7yqebbiyff
5722592
5722591
2022-07-22T12:31:08Z
Ljuba brank
92351
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Umetnik
| name = Gian Lorenzo Bernini
| birthdate = <!-- WD -->
| location = <!-- WD -->
| deathdate = <!-- WD -->
| deathplace = <!-- WD -->
| nationality = Italijan
| field = kipar, slikar in arhitekt
| spouse =
}}
'''Giann Lorenzo Bernini''', [[Italijani|italijanski]] [[barok|baročni]] [[kipar]], [[arhitekt]], [[slikar]] in pisec [[17. stoletje|17. stoletja]], * [[7. december]] [[1598]], [[Neapelj]], † [[28. november]] [[1680]], [[Rim]].
Medtem ko je bil pomembna osebnost v svetu [[arhitektura|arhitekture]], je bil vidnejši vodilni kipar svojega časa, zaslužen za ustvarjanje [[baročno kiparstvo|baročnega sloga kiparstva]]. Kot je komentiral neki učenjak: »Kar je [[Shakespeare]] za [[drama|dramo]], je Bernini morda za kiparstvo: prvi vseevropski kipar, čigar ime je takoj prepoznavno s posebnim načinom in vizijo in čigar vpliv je bil izjemno močan ...«<ref>Katherine Eustace, Editorial, ''Sculpture Journal,'' vol. 20, n. 2, 2011, p. 109.</ref> Poleg tega je bil slikar (večinoma majhna platna v olju) in gledališki človek: pisal je, režiral in igral v predstavah (predvsem karnevalskih satirah), za katere je oblikoval [[scenografija|scenografijo]] in gledališko mašinerijo. Izdelal je tudi modele za široko paleto dekorativnih umetniških predmetov, vključno s [[svetilka]]mi, [[miza]]mi, [[ogledalo|ogledali]] in celo [[kočija]]mi.
Kot arhitekt in [[urbanist]] je projektiral posvetne [[stavba|stavbe]], [[cerkev (zgradba)|cerkve]], [[kapela|kapele]] in [[trg]]e, pa tudi velika dela, ki združujejo arhitekturo in kiparstvo, zlasti dovršene javne [[Vodna fontana|fontane]] in nagrobne spomenike ter celo vrsto začasnih objektov (v [[štukatura|štukaturi]] in [[les]]u). ) za pogrebe in festivale. Njegova široka tehnična vsestranskost, brezmejna kompozicijska inventivnost in čista spretnost pri obdelavi [[marmor]]ja so zagotovila, da bo veljal za vrednega [[Michelangelo]]vega naslednika, ki je daleč prekašal druge kiparje njegove generacije. Njegov talent je segal onkraj meja kiparstva na premislek o okolju, v katerem bi bilo umeščeno; njegovo sposobnost sintetiziranja kiparstva, slikarstva in arhitekture v koherentno konceptualno in vizualno celoto je pokojni umetnostni zgodovinar [[Irving Lavin]] označil za »enotnost vizualnih umetnosti«.<ref>I. Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts,'' New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980.</ref>
== Življenjepis ==
=== Mladost ===
Bernini se je rodil 7. decembra 1598 v Neaplju Angelici Galante, Neapeljčanki, in manierističnemu kiparju Pietru Berniniju, po rodu iz Firenc. Bil je šesti od njunih trinajstih otrok.<ref>[http://www.gallery.ca/files/Bernini_Biography_ENG.pdf Gallery.ca] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100331234043/http://www.gallery.ca/files/Bernini_Biography_ENG.pdf |date=31 March 2010 }}. {{cite book|last=Gale|first=Thomson|chapter=Gian Lorenzo Bernini|title=Encyclopedia of World Biography|year=2004}} For list of Bernini's siblings, see Franco Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome'' (Chicago: University of Chicago Press, 2011), pp. 2–3. Note that the primary source for much of the information about Bernini's life comes from the biography written by his youngest son Domenico. For a scholarly, annotated English translation of the latter, see Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011.</ref> Gian Lorenzo Bernini je bil definicija otroškega genija. Bil je »priznan kot čudež, ko je bil star komaj osem let in njegov oče Pietro ga je vztrajno spodbujal. Njegova prezgodnja zrelost mu je prislužila občudovanje in naklonjenost močnih mecenov, ki so ga slavili kot 'Michelangela njegovega stoletja'«.{{sfn|Posèq|2006|pp=161-190}} Natančneje, [[papež Pavel V.]] je bil tisti, ki je po tem, ko je prvič potrdil dečkovo nadarjenost, znamenito pripomnil: »Ta otrok bo Michelangelo svoje starosti«, kasneje pa je to prerokbo ponovil kardinalu Maffeu Barberiniju (prihodnji [[papež Urban VIII.]]), kot poroča Domenico Bernini v svoji biografiji o svojem očetu.{{sfn|Mormando|2011|pp=98,100}} Leta 1606 je njegov oče prejel papeško naročilo (da prispeva marmorni relief v Cappella Paolina Santa Maria Maggiore) in se tako preselil iz Neaplja v Rim, s seboj vzel celotno družino in resno nadaljeval z usposabljanjem svojega sina Gian Lorenza.
Več ohranjenih del, ki segajo okoli leta 1615–1620, so po splošnem soglasju znanstvenikov skupna prizadevanja tako očeta kot sina: vključujejo ''Favna dražijo putti'' (okoli 1615, Metropolitanski muzej, NYC), ''Deček z zmajem'' (okoli 1616). –17, Muzej Getty, Los Angeles), Aldobrandinijevi ''Štirje letni časi'' (okoli 1620, zasebna zbirka) in nedavno odkrit doprsni kip ''Odrešenik'' (1615–16, New York, zasebna zbirka).<ref>Za na novo odkrit doprsni kip Odrešenika glejte ''Pietro in Gian Lorenzo Bernini: Doprsni kip Odrešenika.'' Z esejem Andree Bacchija, New York: Andrew Butterfield Fine Arts, 2016. Za druga skupna dela , glej katalog razstave Galleria Borghese 2017, ''Bernini'' (ur. Andrea Bacchi in Anna Coliva [Milano: Officina Libraria, 2017), str. 38–41, 68–71, 48–53 in 28.</ref> Nekaj časa po prihodu družine Bernini v Rim se je razširila beseda o velikem talentu dečka Giana Lorenza in kmalu je pritegnil pozornost kardinala [[Scipione Borghese|Scipiona Borgheseja]], nečaka vladajočega papeža Pavla V., ki je o fantu geniju govoril njegov stric. Berninija so zato predstavili pred papežem Pavlom V., radoveden, ali so zgodbe o talentu Giana Lorenza resnične. Fant je improviziral skico sv. Pavla za presenečenega papeža in to je bil začetek, da je papež posvetil pozornost temu mlademu talentu.<ref>Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 98.</ref>
[[File:Pope Paul V Borghese by Gian Lorenzo Bernini, 1621-1622 - Ny Carlsberg Glyptotek - Copenhagen - DSC09342.JPG|thumb|''[[Doprsni kip papeža Pavla V.]]'' (1621–1622), Bernini.]]
Ko so ga pripeljali v Rim, je le redko zapustil njegovo obzidje, razen (precej proti svoji volji) za petmesečno bivanje v Parizu v službi kralja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] in kratka potovanja v bližnja mesta (vključno v Civitavecchio, Tivoli in Castelgandolfo). predvsem zaradi službenih razlogov. Rim je bil Berninijevo mesto: »Ustvarjen si za Rim,« mu je rekel papež Urban VIII., »in Rim zate.«{{sfn|Briggs|1915|pp=197–202}} Bilo je v tem svetu Rima 17. stoletja in mednarodne versko-politične moči, ki je tam prebivala. da je Bernini ustvaril svoja največja dela. Berninijeva dela so zato pogosto označena kot popolni izrazi duha samozavestne, zmagoslavne, a samoobrambne protireformacijske rimskokatoliške cerkve. Vsekakor je bil Bernini človek svojega časa in globoko religiozen (vsaj pozneje v življenju),<ref>Za bolj niansirano, previdno razpravo o tradicionalnem hagiografskem pogledu na Berninija kot "gorečega katolika" in na njegovo umetnost kot preprosto neposredno manifestacijo njegove osebne vere glejte Mormando, "Berninijeva religija: mit in resničnost", str. 60–66 uvoda v njegovo kritično, komentirano izdajo, ''Domenico Bernini, The Life of Gian Lorenzo Bernini'', University Park, Penn State U Press, 2011. Glej tudi članek istega avtorja, 'Breaking Through the Bernini Myth ' v spletni reviji, ''Berfrois'', 11. oktober 2012: [http://www.berfrois.com/2012/10/franco-mormando-on-bernini/]</ref> vendar njega in njegove umetniške produkcije ne smemo reducirati zgolj na instrumente papeštva in njegovih politično-doktrinarnih programov, vtis, vtis, ki ga na trenutke sporočajo dela treh najuglednejših Berninijevih učenjakov, Rudolfa Wittkowerja, Howarda Hibbarda in Irvinga Lavina.<ref>Kar zadeva Hibbardovo klasično knjigo o Berniniju (''Bernini'' [New York: Penguin, 1965]), ki se pogosto navaja kot vodilna avtoriteta, čeprav je še vedno dragocen vir, ni bila nikoli posodobljena od prvotne objave in avtorjevega prezgodnja smrt; od takrat se je pojavila ogromna količina novih informacij o Berniniju. Prav tako zlahka sprejema pobeljene, hagiografske upodobitve Berninija, njegovih mecenov in baročnega Rima, kot jih ponujajo prve uradne biografije Baldinuccija in Domenica Berninija. Podobno kritiko glede premalo kritičnega branja sodobnih virov (zlasti cerkvenih) in poenostavljenega redukcionizma v opisu resnične Berninijeve miselnosti in umetniške vizije bi lahko namenili tudi Wittkowerju in Lavinu.</ref> Kot trdi nedavna revizionistična monografija Tomasa Montanarija, ''La libertà di Bernini'' (Torino: Einaudi, 2016), in antihagiografska biografija Franca Mormanda, ''Bernini: Njegovo življenje in njegov Rim'' (''Bernini: His Life and His Rome'', Chicago: University of Chicago Press, 2011), ponazarja Bernini in njegova umetniška vizija je ohranila določeno mero svobode od miselnosti in običajev protireformacijskega katolicizma.
=== Partnerstvo s Scipionom Borghesejem ===
{{multiple image | total_width = 400 | image1 = Aeneas, Anchises, and Ascanius by Bernini.jpg | caption1 = ''[[Enej, Anhis in Ascanij]]'' (1619) | image2 = The Rape of Proserpina (Rome).jpg | caption2 = ''[[Ugrabitev Perzefone (Bernini)|Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–22) | image3 = Apollo and Daphne (Bernini) (cropped).jpg | caption3 = ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–25) | image4 = Bernini's David 02.jpg | caption4 = ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) |}}
Pod patronatom kardinala Borgheseja je mladi Bernini naglo zrasel v odličnega kiparja. Izmed njegovih zgodnjih del za kardinala so bili tudi dekorativni kosi za vrt kot npr. ''Koza Amalteja z Zevsom otrokom in Favnom'' in številna alegorična doprsja kot npr. ''Prekleta duša'' in ''Blagoslovljena duša''. Pri dvaindvajsetih letih je dokončal ''Doprsje papeža Pavla V.'' Današnja Scipionova zbirka Berninijevih del »in situ« v [[Galerija Borghese|Galeriji Borghese]] ponuja pregledno zbirko njegovih posvetnih kiparskih del, s številnimi mojstrovinami:
* ''Kiparska skupina [[Enej, Anhis in Ascanij]]'' (1619) prikazuje tri obdobja človeka iz različnih izhodišč, pri kateri si je Bernini figuro verjetno izposodil pri [[Raffaello Santi|Rafael]]ovi freski in je verjetno prikazuje alegoričen odsev trenutka, ko sin doseže znanje svojega očeta.
* ''[[Ugrabitev Perzefone, Bernini|Ugrabitev Perzefone]]'', (1621-22) se sklicuje na manieristično delo [[Giambologna|Giambologne]] ''[[Ugrabitev Sabink, Giambologna|Ugrabitev Sabink]]'' in prikazuje mojstrsko osredotočenost na detajle; tako je videti celo, kako se ugrabiteljev prijem ugreza v marmorno kožo žrtvinih nog.
Bil je tako marljiv da je zaslužil nagrado [[Annibale Carracci]]ja in pod pokroviteljstvom papeža [[papež Pavel V.|Pavla V.]] je prav kmalu postal neodvisen kipar.
Nanj so močno vplivali študij kipov antične [[Starogrško kiparstvo|Grčije]] in rimskih marmornih kipov v Vatikanu. Izklesal je celostne umetnine, na primer ''[[Apolon in Dafne (kip)|Apolon in Dafne]]'', ki sodijo v vrh kamnite plastike vseh časov.
Poleg kiparstva se je začel ukvarjati tudi s stavbarstvom. Njegovi učitelji so nepoznani. Kmalu je dosegel velik ugled. Urban VIII. ga je imenoval za direktorja livarne v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], postavljen je bil za katoliškega kiparja, stavbenika in nadzornika likovnih umetnosti, postal pa je tudi dvorni umetnik družine [[rodbina Barberini|Barberini]]. Načrtoval je veliki oltar v baziliki sv. Petra in več podobno prestižnih del.
[[Papež Urban VIII.|Urban VIII.]] mu je zaupal največje in najodgovornejše naloge, za njegovega naslednika [[Papež Inocenc X.|Inocenca X.]] pa sta bila favorita [[Francesco Borromini]] in [[Alessandro Algardi]].
Papež je takrat zaupal izvedbena dela Borrominiju, ki pa so bila kasneje namenjena Berniniju (dela v [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateranski baziliki]]). Predanost Inocenca X. in popularnost pri domačinih [[Rim]]a, prikaže s skupino ''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' in z vodnjakom na [[Piazza Navona]]. Končno pa mu je tudi zaupana izvedba obodnih stebrišč na [[Trg svetega Petra, Vatikan|trgu sv. Petra]].
[[Slika:Ecstasy of Saint Teresa September 2015-2a.jpg|thumb|right|''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' v cerkvi [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]]]]
[[Slika:Rzym Fontanna Czterech Rzek.jpg|150px|thumb|right|''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|Vodnjak štirih rek]]'' na Piazza Navona v Rimu]]
Prejemal je tudi naročila iz Anglije – marmorni portret kralja [[Karel II. Angleški|Karla II.]] po slikanem portretu [[Anthonis van Dyck|Van Dycka]], pa tudi iz [[Francija|Francije]] – izgradnja novega [[Louvre|Louvra]]: spomenik [[Ludvik XIV. Francoski|Ludviku XIV.]], kamor je tudi leta 1665 tudi odšel.
Tudi ko se je vrnil ni prenehal s svojim delom ampak nadaljeval z enako vnemo.
Pisal je tudi sramotilne spise in gledališke igre, ki jih je tudi sam postavil na oder: 1668 melodramo [[Gianbatista Rospigliosa|Gianbatiste Rospigliosa]] ''La comica del cielo''. Bil je tudi glavni režiser vseh rimskih svečanosti in karnevalov:
* 1625 je prisostvoval pri posvetitvi portugalske kraljice Elizabete
* 1659 je organiziral svečani ognjemet iz kupole Sv. Petra
* pripravil je tudi slovesno olepšan oder in pogrebno slovesnost za kneza Beauforta.
== Slog ==
Kot kipar Bernini poudarja močan napredek, dramatičnost, igro svetlobe in sence. Material ([[kamen]] in [[bron]]) obvlada s popolno virtuoznostjo. Prekinil je s tradicijo visoko renesančne plastike, ki je v [[16. stoletje|16. stoletju]] prešla v linearno akademsko maniro. Njegovi liki so bili izdelani v polnem fantazijskem zamahu.
V portretih postavlja težišče na skrajno natančnost izdelave in podobnost z modelom. On je lansiral lik angela, ki se je v celem baroku pojavljal v jezuitskih cerkvah.
Tudi v starosti, ko so njegova dela že odražala znake utrujenosti, je Bernini razvijal veliko aktivnost in ni izgubil invencije.
Papeški Rim se je v [[17. stoletje|17. stoletju]] zahvalil odličnim delom kiparja Berninija, ki so ga tako od takrat naprej šteli kot začetniku monumentalnega in dekorativnega [[barok]]a. Njegove zamisli in koncepcije so v arhitekturi trajale še 80 - 90 let in so se odražale v urbanističnem planu Rima še dve naslednji stoletji.
Umrl je v Rimu v starosti 81 let. V vsem tem času je služil osmim papežem in bil pred smrtjo globoko cenjen, ne kot samo najboljši evropski umetnik, temveč tudi kot eden največjih mož tedanjega časa.
== Zapuščina ==
Kot je povzel en Berninijev proučevalec: »Morda je najpomembnejši rezultat vseh [Berninijevih] študij in raziskav v zadnjih nekaj desetletjih vrnitev Berninijevemu statusu velikega, glavnega junaka baročne umetnosti, tistega, ki je bil sposoben ustvarjati nesporne mojstrovine, izvirno in genialno razlagati nove duhovne občutke tistega časa, dati mestu Rim popolnoma nov obraz in poenoteti [umetniški] jezik tistega časa.«<ref>Maria Grazia Bernardini, 'Le radici del barocco,' in ''Barocco a Roma: La meraviglia dell'arte,'' ed. M. G. Bernardini and M. Bussagli [Milan: Skira, 2015], p. 32.</ref>
Le nekaj umetnikov je imelo tako odločilen vpliv na fizični videz in čustveni značaj mesta, kot ga je imel Bernini na Rim. Ohranil je nadzorni vpliv na vse vidike svojih številnih in velikih naročil ter na tiste, ki so mu pomagali pri njegovem izvajanju, vendar je lahko skozi desetletja dela s svojim dolgim in produktivnim življenjem uresničil edinstveno in harmonično enotno vizijo.<ref>National Gallery of Art." Bernini, Gian Lorenzo. Accessed 6 April 2018. https://www.nga.gov/collection/artist-info.2025.html.</ref> Čeprav je do konca Berninijevega življenja prišlo do odločne reakcije proti njegovi znamki razkošnega baroka, je dejstvo, da so kiparji in arhitekti še naprej preučevali njegova dela in nanje vplivali še nekaj desetletij (poznejši [[vodnjak Trevi]] Nicola Salvija [otvoritev leta 1735] je odličen primer trajnega postmortalnega vpliva Berninija na pokrajino mesta).<ref>Livio Pestilli,"On Bernini's Reputed Unpopularity in Late Baroque Rome,' ''Artibus et historiae,'' 32.63: 119–42</ref>
V 18. stoletju so Bernini in skoraj vsi baročni umetniki padli v nemilost neoklasicističnih kritikov baroka, ki je bila namenjena predvsem domnevno ekstravagantnim (in s tem nezakonitim) odmikom od neokrnjenih, treznih vzorcev grške in rimske antike. Umetnostnozgodovinska znanost je šele v poznem 19. stoletju v iskanju objektivnejšega razumevanja umetniške produkcije v posebnem kulturnem kontekstu, v katerem je nastala, brez apriornih predsodkov neoklasicizma začela priznavati Berninijeve dosežke in mu počasi začela vračati umetniški ugled. Vendar pa je reakcija proti Berniniju in preveč čutnemu (in zato ''dekadentnemu''), preveč čustveno nabitemu baroku v večji kulturi (zlasti v nekatoliških državah severne Evrope in zlasti v viktorijanski Angliji) ostala v veljavi vse do 20. stoletja (najbolj opazno je javno omalovaževanje Berninija s strani Francesca Milizie, Joshue Reynoldsa in [[Jacob Burckhardt|Jacoba Burkhardta]]). Večina priljubljenih turističnih vodnikov iz 18. in 19. stoletja po Rimu ne upošteva Berninija in njegovega dela ali pa ga obravnava z zaničevanjem, kot v primeru najbolje prodajanih ''Walks in Rome'' (22 izdaj med letoma 1871 in 1925) Augustusa J.C. Hareja, ki opisuje angele na [[Ponte Sant'Angelo]] kot »Berninijeve vetrne norce«.
Toda zdaj v 21. stoletju sta bila Bernini in njegov barok navdušeno obnovljena, tako kritična kot priljubljena. Od obletnice njegovega rojstva leta 1998 je bilo po vsem svetu, zlasti v Evropi in Severni Ameriki, veliko razstav o vseh vidikih njegovega dela, ki so razširile naše znanje o njegovem delu in njegovem vplivu. Konec 20. stoletja so Berninija (preden je Italija prešla na evro) spomnili na sprednji strani bankovca za 50.000 lir Banca d'Italia, na hrbtni strani pa je bil prikazan njegov konjeniški kip Konstantina. Še en izjemen znak Berninijevega trajnega ugleda je odločitev arhitekta I. M. Peija, da vstavi zvest izvod svojega konjeniškega kipa kralja Ludvika XIV. kot edini okrasni element v svoji masivni modernistični prenovi vhodnega trga v muzej [[Louvre]], dokončan z velikim priznanjem leta 1989 in z velikansko piramido v steklu. Leta 2000 najbolje prodajani romanopisec [[Dan Brown]] je postavil Berninija in več njegovih rimskih del v središče svojega političnega trilerja ''Angeli in demoni'', medtem ko je britanski romanopisec Iain Pears naredil pogrešani Berninijev doprsni kip za osrednji del njegove najbolj prodajane skrivnosti umora, ''The Bernini Bust'' (2003).<ref>{{Cite web |url=https://www.foxnews.com/story/touring-rome-through-the-eyes-of-angels-and-demons |title=Touring Rome Through the Eyes of 'Angels and Demons' |date=25 March 2015 |website=Associated Press |language=en-US |access-date=31 May 2019}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Gianlorenzo Bernini}}
* [http://www.slowtrav.com/italy/rome/es_bernini.htm Preglednica berninijevih kiparskih in arhitekturnih stvaritev v Rimu]
* [http://www.mcah.columbia.edu/arthumanities/pdfs/arthum_bernini_reader.pdf Izvleček iz dela: ''The life of the Cavaliers Bernini (Življenje viteza Berninija)'']
* [http://www.all-art.org/baroque/bernini1.html Gian Lorenzo Bernini na straneh »A World History of Art« (Svetovna zgodovina umetnosti)]
* [http://arts.guardian.co.uk/features/story/0,,1873400,00.html Povzetek o Berniniju], v: Simon Schama: The Power of Art (Moč umetnosti).
* [http://www.fredcamper.com/A/Accretions/AC001/index.html Fotografija Berninijeve Santa Maria Assunte]
* [http://smarthistory.org/blog/63/berninis-ecstasy-of-st-theresa-cornaro-chapel-rome-c-1650/ smARThistory: ''Zamaknjenje Svete Tereze'', Kapela Cornaro, Santa Maria della Vittoria, Rim]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bernini, Gian Lorenzo}}
[[Kategorija:Gian Lorenzo Bernini]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji]]
[[Kategorija:Baročni kiparji]]
[[Kategorija:Italijanski arhitekti v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji v 17. stoletju]]
9id2leqimk81srwvrckbke1tgbojazr
5722603
5722592
2022-07-22T13:14:15Z
Ljuba brank
92351
/* Partnerstvo s Scipionom Borghesejem */ dodano
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Umetnik
| name = Gian Lorenzo Bernini
| birthdate = <!-- WD -->
| location = <!-- WD -->
| deathdate = <!-- WD -->
| deathplace = <!-- WD -->
| nationality = Italijan
| field = kipar, slikar in arhitekt
| spouse =
}}
'''Giann Lorenzo Bernini''', [[Italijani|italijanski]] [[barok|baročni]] [[kipar]], [[arhitekt]], [[slikar]] in pisec [[17. stoletje|17. stoletja]], * [[7. december]] [[1598]], [[Neapelj]], † [[28. november]] [[1680]], [[Rim]].
Medtem ko je bil pomembna osebnost v svetu [[arhitektura|arhitekture]], je bil vidnejši vodilni kipar svojega časa, zaslužen za ustvarjanje [[baročno kiparstvo|baročnega sloga kiparstva]]. Kot je komentiral neki učenjak: »Kar je [[Shakespeare]] za [[drama|dramo]], je Bernini morda za kiparstvo: prvi vseevropski kipar, čigar ime je takoj prepoznavno s posebnim načinom in vizijo in čigar vpliv je bil izjemno močan ...«<ref>Katherine Eustace, Editorial, ''Sculpture Journal,'' vol. 20, n. 2, 2011, p. 109.</ref> Poleg tega je bil slikar (večinoma majhna platna v olju) in gledališki človek: pisal je, režiral in igral v predstavah (predvsem karnevalskih satirah), za katere je oblikoval [[scenografija|scenografijo]] in gledališko mašinerijo. Izdelal je tudi modele za široko paleto dekorativnih umetniških predmetov, vključno s [[svetilka]]mi, [[miza]]mi, [[ogledalo|ogledali]] in celo [[kočija]]mi.
Kot arhitekt in [[urbanist]] je projektiral posvetne [[stavba|stavbe]], [[cerkev (zgradba)|cerkve]], [[kapela|kapele]] in [[trg]]e, pa tudi velika dela, ki združujejo arhitekturo in kiparstvo, zlasti dovršene javne [[Vodna fontana|fontane]] in nagrobne spomenike ter celo vrsto začasnih objektov (v [[štukatura|štukaturi]] in [[les]]u). ) za pogrebe in festivale. Njegova široka tehnična vsestranskost, brezmejna kompozicijska inventivnost in čista spretnost pri obdelavi [[marmor]]ja so zagotovila, da bo veljal za vrednega [[Michelangelo]]vega naslednika, ki je daleč prekašal druge kiparje njegove generacije. Njegov talent je segal onkraj meja kiparstva na premislek o okolju, v katerem bi bilo umeščeno; njegovo sposobnost sintetiziranja kiparstva, slikarstva in arhitekture v koherentno konceptualno in vizualno celoto je pokojni umetnostni zgodovinar [[Irving Lavin]] označil za »enotnost vizualnih umetnosti«.<ref>I. Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts,'' New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980.</ref>
== Življenjepis ==
=== Mladost ===
Bernini se je rodil 7. decembra 1598 v Neaplju Angelici Galante, Neapeljčanki, in manierističnemu kiparju Pietru Berniniju, po rodu iz Firenc. Bil je šesti od njunih trinajstih otrok.<ref>[http://www.gallery.ca/files/Bernini_Biography_ENG.pdf Gallery.ca] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100331234043/http://www.gallery.ca/files/Bernini_Biography_ENG.pdf |date=31 March 2010 }}. {{cite book|last=Gale|first=Thomson|chapter=Gian Lorenzo Bernini|title=Encyclopedia of World Biography|year=2004}} For list of Bernini's siblings, see Franco Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome'' (Chicago: University of Chicago Press, 2011), pp. 2–3. Note that the primary source for much of the information about Bernini's life comes from the biography written by his youngest son Domenico. For a scholarly, annotated English translation of the latter, see Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011.</ref> Gian Lorenzo Bernini je bil definicija otroškega genija. Bil je »priznan kot čudež, ko je bil star komaj osem let in njegov oče Pietro ga je vztrajno spodbujal. Njegova prezgodnja zrelost mu je prislužila občudovanje in naklonjenost močnih mecenov, ki so ga slavili kot 'Michelangela njegovega stoletja'«.{{sfn|Posèq|2006|pp=161-190}} Natančneje, [[papež Pavel V.]] je bil tisti, ki je po tem, ko je prvič potrdil dečkovo nadarjenost, znamenito pripomnil: »Ta otrok bo Michelangelo svoje starosti«, kasneje pa je to prerokbo ponovil kardinalu Maffeu Barberiniju (prihodnji [[papež Urban VIII.]]), kot poroča Domenico Bernini v svoji biografiji o svojem očetu.{{sfn|Mormando|2011|pp=98,100}} Leta 1606 je njegov oče prejel papeško naročilo (da prispeva marmorni relief v Cappella Paolina Santa Maria Maggiore) in se tako preselil iz Neaplja v Rim, s seboj vzel celotno družino in resno nadaljeval z usposabljanjem svojega sina Gian Lorenza.
Več ohranjenih del, ki segajo okoli leta 1615–1620, so po splošnem soglasju znanstvenikov skupna prizadevanja tako očeta kot sina: vključujejo ''Favna dražijo putti'' (okoli 1615, Metropolitanski muzej, NYC), ''Deček z zmajem'' (okoli 1616). –17, Muzej Getty, Los Angeles), Aldobrandinijevi ''Štirje letni časi'' (okoli 1620, zasebna zbirka) in nedavno odkrit doprsni kip ''Odrešenik'' (1615–16, New York, zasebna zbirka).<ref>Za na novo odkrit doprsni kip Odrešenika glejte ''Pietro in Gian Lorenzo Bernini: Doprsni kip Odrešenika.'' Z esejem Andree Bacchija, New York: Andrew Butterfield Fine Arts, 2016. Za druga skupna dela , glej katalog razstave Galleria Borghese 2017, ''Bernini'' (ur. Andrea Bacchi in Anna Coliva [Milano: Officina Libraria, 2017), str. 38–41, 68–71, 48–53 in 28.</ref> Nekaj časa po prihodu družine Bernini v Rim se je razširila beseda o velikem talentu dečka Giana Lorenza in kmalu je pritegnil pozornost kardinala [[Scipione Borghese|Scipiona Borgheseja]], nečaka vladajočega papeža Pavla V., ki je o fantu geniju govoril njegov stric. Berninija so zato predstavili pred papežem Pavlom V., radoveden, ali so zgodbe o talentu Giana Lorenza resnične. Fant je improviziral skico sv. Pavla za presenečenega papeža in to je bil začetek, da je papež posvetil pozornost temu mlademu talentu.<ref>Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 98.</ref>
[[File:Pope Paul V Borghese by Gian Lorenzo Bernini, 1621-1622 - Ny Carlsberg Glyptotek - Copenhagen - DSC09342.JPG|thumb|''[[Doprsni kip papeža Pavla V.]]'' (1621–1622), Bernini.]]
Ko so ga pripeljali v Rim, je le redko zapustil njegovo obzidje, razen (precej proti svoji volji) za petmesečno bivanje v Parizu v službi kralja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] in kratka potovanja v bližnja mesta (vključno v Civitavecchio, Tivoli in Castelgandolfo). predvsem zaradi službenih razlogov. Rim je bil Berninijevo mesto: »Ustvarjen si za Rim,« mu je rekel papež Urban VIII., »in Rim zate.«{{sfn|Briggs|1915|pp=197–202}} Bilo je v tem svetu Rima 17. stoletja in mednarodne versko-politične moči, ki je tam prebivala. da je Bernini ustvaril svoja največja dela. Berninijeva dela so zato pogosto označena kot popolni izrazi duha samozavestne, zmagoslavne, a samoobrambne protireformacijske rimskokatoliške cerkve. Vsekakor je bil Bernini človek svojega časa in globoko religiozen (vsaj pozneje v življenju),<ref>Za bolj niansirano, previdno razpravo o tradicionalnem hagiografskem pogledu na Berninija kot "gorečega katolika" in na njegovo umetnost kot preprosto neposredno manifestacijo njegove osebne vere glejte Mormando, "Berninijeva religija: mit in resničnost", str. 60–66 uvoda v njegovo kritično, komentirano izdajo, ''Domenico Bernini, The Life of Gian Lorenzo Bernini'', University Park, Penn State U Press, 2011. Glej tudi članek istega avtorja, 'Breaking Through the Bernini Myth ' v spletni reviji, ''Berfrois'', 11. oktober 2012: [http://www.berfrois.com/2012/10/franco-mormando-on-bernini/]</ref> vendar njega in njegove umetniške produkcije ne smemo reducirati zgolj na instrumente papeštva in njegovih politično-doktrinarnih programov, vtis, vtis, ki ga na trenutke sporočajo dela treh najuglednejših Berninijevih učenjakov, Rudolfa Wittkowerja, Howarda Hibbarda in Irvinga Lavina.<ref>Kar zadeva Hibbardovo klasično knjigo o Berniniju (''Bernini'' [New York: Penguin, 1965]), ki se pogosto navaja kot vodilna avtoriteta, čeprav je še vedno dragocen vir, ni bila nikoli posodobljena od prvotne objave in avtorjevega prezgodnja smrt; od takrat se je pojavila ogromna količina novih informacij o Berniniju. Prav tako zlahka sprejema pobeljene, hagiografske upodobitve Berninija, njegovih mecenov in baročnega Rima, kot jih ponujajo prve uradne biografije Baldinuccija in Domenica Berninija. Podobno kritiko glede premalo kritičnega branja sodobnih virov (zlasti cerkvenih) in poenostavljenega redukcionizma v opisu resnične Berninijeve miselnosti in umetniške vizije bi lahko namenili tudi Wittkowerju in Lavinu.</ref> Kot trdi nedavna revizionistična monografija Tomasa Montanarija, ''La libertà di Bernini'' (Torino: Einaudi, 2016), in antihagiografska biografija Franca Mormanda, ''Bernini: Njegovo življenje in njegov Rim'' (''Bernini: His Life and His Rome'', Chicago: University of Chicago Press, 2011), ponazarja Bernini in njegova umetniška vizija je ohranila določeno mero svobode od miselnosti in običajev protireformacijskega katolicizma.
=== Partnerstvo s Scipionom Borghesejem ===
{{multiple image | total_width = 400 | image1 = Aeneas, Anchises, and Ascanius by Bernini.jpg | caption1 = ''[[Enej, Anhis in Ascanij]]'' (1619) | image2 = The Rape of Proserpina (Rome).jpg | caption2 = ''[[Ugrabitev Perzefone (Bernini)|Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–22) | image3 = Apollo and Daphne (Bernini) (cropped).jpg | caption3 = ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–25) | image4 = Bernini's David 02.jpg | caption4 = ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) |}}
Pod pokroviteljstvom ekstravagantno bogatega in najvplivnejšega kardinala Scipiona Borgheseja je mladi Bernini hitro zaslovel kot kipar. Med njegovimi zgodnjimi deli za kardinala so bili okrasni deli za vrt [[Vila Borghese|vile Borghese]], kot je ''[[Koza Amalthea z dojenčkom Jupitrom in favnom]]''. To marmornato skulpturo (izdelano pred letom 1615) strokovnjaki na splošno smatrajo za najzgodnejše delo, ki ga je v celoti izdelal sam Bernini.{{sfn|Mormando|2011|p=279}} Med Berninijevimi najzgodnejšimi dokumentiranimi deli je njegovo sodelovanje pri očetovem naročilu kardinala Maffea Barberinija februarja 1618 za izdelavo štirih marmornih puttov za družinsko kapelo Barberini v cerkvi [[Sant'Andrea della Valle]], pri čemer je pogodba določala, da bo njegov sin Gian Lorenzo pomagal pri izvedbi kipov.<ref>F. Mormando, ''Domenico Bernini's Life of Gian Lorenzo Bernini'' (University Park: Penn State University Press, 2011), p.282n.23. nanstveniki pa še vedno razpravljajo o tem, kateri od štirih "puttov" je prišel iz rok Giana Lorenza.</ref> Iz leta 1618 sega tudi pismo Maffea Barberinija v Rim njegovemu bratu Carlu v Firence, ki omenja, da je on (Maffeo) razmišljal o tem, da bi mladega Giana Lorenza prosil, naj dokonča enega od kipov, ki jih je Michelangelo pustil nedokončana in je bil takrat v lasti Michelangelovega vnuka, ki ga je Maffeo upal kupiti, kar je bil izjemen dokaz velike spretnosti, za katero so verjeli, da jo ima že mladi Bernini.<ref>I. Lavin, 'Five New Youthful Sculptures by Gianlorenzo Bernini and a Revised Chronology of His Early Works,' ''Art Bulletin'' 50 (1968): 223–48, here 236–237. Ni znanstvenega soglasja o tem, na kateri nedokončani Michelangelov kip se je nanašalo Maffeovo pismo, vendar vsi dokazi kažejo močno v smeri "Palestra Pietà" (zdaj v Accademii v Firencah): see Irving Lavin (†) and Marilyn Aronberg Lavin, "The ''Palestrina Pietà:'' Gatherings on the History of 'a Statue Begun by Michelangelo,'" ''Artibus et Historiae,'' no. 82, XLI, 2020: 249–65.</ref>
Čeprav se je Michelangelovo naročilo za dokončanje kipa izjalovilo, je bilo mlademu Berniniju kmalu zatem (leta 1619) naročeno popravilo in dokončanje slavnega antičnega dela, ''[[Speči hermafrodit|spečega Hermafrodita]]'' v lasti kardinala Scipioneja Borgheseja (Galleria Borghese, Rim) in kasneje (okoli 1622) obnovil tako imenovani ''[[Ludovisi Ares]]'' (Palazzo Altemps, Rim).<ref>Maurizio Fagiolo dell'Arco and Marcello Fagiolo, ''Bernini. Una introduzione al gran teatro barocco'' (Rome: Bulzoni, 1967), cat. entries #11 (Hermaphrodite) and #25 (Ares). V nasprotju s tem, kar trdita brata Fagiolo dell'Arco v svojem kat. #31, sploh ni nobene dokumentacije, ki bi dokazovala ali celo predlagala, da je bil Bernini odgovoren za restavriranje tako imenovanega ''Barberinijevega favna'' (zdaj v Gliptoteki v Münchnu), kot sta pokazala Francis Haskell in Nicholas Penny v svojih ''Taste and the Antique'' (New Haven: Yale University Press, 1981), cat. 33, pp. 202–05.</ref>
Iz tega zgodnjega obdobja sta tudi tako imenovani ''Prekleta duša'' in ''Blažena duša'' iz okoli leta 1619, dva majhna marmorna doprsna kipa, na katera je morda vplival niz grafik Pietra de Jodeja I. ali Karla van Malleryja, vendar sta bila v resnici nedvoumno katalogizirana v inventarju njihovega prvega dokumentiranega lastnika, Fernanda de Botinete y Acevedo, kot upodobitev nimfe in satira, ki sta običajno povezana v starodavnih kiparstvih (ni jih naročil niti nikoli ni pripadal niti Scipioneju Borgheseju niti, kot večina znanstvenikov zmotno trdi, španskemu kleriku Pedru Foix Montoya).<ref> For the Jode / Mallery prints, see Leuschner, 2016, 135-46. Za novo odkrito arhivsko dokumentacijo o poreklu in izvirni identiteti subjektov obeh doprsnih kipov glej Garcia Cueto, 2015, 37-53.</ref> Pri dvaindvajsetih je Bernini veljal za dovolj nadarjenega, da so mu naročili papeški portret, ''[[Doprsni kip papeža Pavla V.]]'', ki je zdaj v muzeju J. Paul Getty.
Berninijev sloves pa so dokončno utrdile štiri mojstrovine, ustvarjene med letoma 1619 in 1625, ki so zdaj vse razstavljene v [[Galerija Borghese|galeriji Borghese]] v [[Rim]]u. Za umetnostnega zgodovinarja Rudolfa Wittkowerja so ta štiri dela – ''[[Enej, Anhis in Ascanij ]]'' (1619), ''[[Ugrabitev Perzefone (Bernini)|Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–22), ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–1625) in ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) – »uvedla nova doba v zgodovini evropskega kiparstva«. {{sfn|Wittkower|1955|p=14}} To stališče ponavljajo drugi učenjaki, kot je Howard Hibbard, ki je razglasil, da v celotnem 17. stoletju »ni bilo kiparjev ali arhitektov, primerljivih z Berninijem«.{{sfn|Hibbard|1965|p=21}} Bernini je prilagodil klasično veličino renesančnega kiparstva in dinamično energijo manierističnega obdobja, skoval novo, izrazito baročno zasnovo religioznega in zgodovinskega kiparstva, močno prežeto z dramatičnim realizmom, vzbujajočimi čustvi in dinamičnimi gledališkimi kompozicijami. Berninijeve zgodnje kiparske skupine in portreti kažejo »obvladovanje človeške oblike v gibanju in tehnično prefinjenost, ki ji tekmujejo le največji kiparji klasične antike«.<ref>Timothy Clifford and Michael Clarke, Foreword, ''Effigies and Ecstasies: Roman Baroque Sculpture and Design in the Age of Bernini'', Edinburgh: National Gallery of Scotland, 1998, p.7</ref> Poleg tega je imel Bernini sposobnost upodabljanja zelo dramatičnih pripovedi z liki, ki kažejo intenzivno psihološko držo, pa tudi za organizacijo velikih kiparskih del, ki izražajo veličastno veličino.{{sfn|Wittkower|1955|p=13}}
V nasprotju s skulpturami njegovih predhodnikov se te osredotočajo na specifične točke pripovedne napetosti v zgodbah, ki jih poskušajo povedati: Enej in njegova družina bežijo iz goreče Troje; trenutek, ko Pluton končno zgrabi lovljeno Perzefono; natančen trenutek, ko Apolon vidi, kako se njegova ljubljena Dafne začne spreminjati v drevo. Gre za prehodne, a dramatično močne trenutke v vsaki zgodbi. Berninijev ''David'' je še en razburljiv primer tega. Michelangelov nepremični, idealizirani David prikazuje subjekt, ki drži kamen v eni roki in fračo v drugi ter razmišlja o bitki; podobno nepremične različice drugih renesančnih umetnikov, vključno z [[Donatello]]vo, prikazujejo subjekt v njegovem zmagoslavju po bitki z Goljatom. Bernini ponazarja Davida med njegovim aktivnim bojem z velikanom, ko zasuka svoje telo, da bi se katapultiral proti Goljatu. Da bi poudaril te trenutke in zagotovil, da jih bo gledalec cenil, je Bernini skulpture zasnoval z določenim vidikom v mislih, čeprav jih je izklesal v celoti v krogu. Njihova prvotna namestitev v vili Borghese je bila ob stenah, tako da je bil prvi pogled gledalcev dramatičen trenutek pripovedi.<ref>{{harvnb|Wittkower|1955|p=15}}; {{harvnb|Hibbard|1965|pp=53-54}}</ref>
Posledica takšnega pristopa je vlaganje skulpture z večjo psihološko energijo. Gledalec lažje oceni stanje duha likov in zato razume širšo zgodbo na delu: Dafnina široko odprta usta v strahu in osuplosti, David, ki se odločno osredotočeno ugrizne v ustnico, ali Perzefona, ki se obupano bori, da bi se osvobodila. Poleg prikazovanja psihološkega realizma kažejo večjo skrb za predstavljanje fizičnih podrobnosti. Razmršeni Plutonovi lasje, prožno meso Perzefone ali gozd listov, ki začenja ovijati Dafne, vse to kaže na Berninijevo natančnost in veselje do predstavljanja kompleksnih tekstur resničnega sveta v obliki marmorja.<ref>{{harvnb|Wittkower|1955|p=14-15}}; {{harvnb|Hibbard|1965|pp=48–61}}</ref>
=== Papeški umetnik: pontifikat Urbana VIII. ===
Poleg kiparstva se je začel ukvarjati tudi s stavbarstvom. Njegovi učitelji so nepoznani. Kmalu je dosegel velik ugled. Urban VIII. ga je imenoval za direktorja livarne v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], postavljen je bil za katoliškega kiparja, stavbenika in nadzornika likovnih umetnosti, postal pa je tudi dvorni umetnik družine [[rodbina Barberini|Barberini]]. Načrtoval je veliki oltar v baziliki sv. Petra in več podobno prestižnih del.
[[Papež Urban VIII.|Urban VIII.]] mu je zaupal največje in najodgovornejše naloge, za njegovega naslednika [[Papež Inocenc X.|Inocenca X.]] pa sta bila favorita [[Francesco Borromini]] in [[Alessandro Algardi]].
Papež je takrat zaupal izvedbena dela Borrominiju, ki pa so bila kasneje namenjena Berniniju (dela v [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateranski baziliki]]). Predanost Inocenca X. in popularnost pri domačinih [[Rim]]a, prikaže s skupino ''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' in z vodnjakom na [[Piazza Navona]]. Končno pa mu je tudi zaupana izvedba obodnih stebrišč na [[Trg svetega Petra, Vatikan|trgu sv. Petra]].
[[Slika:Ecstasy of Saint Teresa September 2015-2a.jpg|thumb|right|''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' v cerkvi [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]]]]
[[Slika:Rzym Fontanna Czterech Rzek.jpg|150px|thumb|right|''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|Vodnjak štirih rek]]'' na Piazza Navona v Rimu]]
Prejemal je tudi naročila iz Anglije – marmorni portret kralja [[Karel II. Angleški|Karla II.]] po slikanem portretu [[Anthonis van Dyck|Van Dycka]], pa tudi iz [[Francija|Francije]] – izgradnja novega [[Louvre|Louvra]]: spomenik [[Ludvik XIV. Francoski|Ludviku XIV.]], kamor je tudi leta 1665 tudi odšel.
Tudi ko se je vrnil ni prenehal s svojim delom ampak nadaljeval z enako vnemo.
Pisal je tudi sramotilne spise in gledališke igre, ki jih je tudi sam postavil na oder: 1668 melodramo [[Gianbatista Rospigliosa|Gianbatiste Rospigliosa]] ''La comica del cielo''. Bil je tudi glavni režiser vseh rimskih svečanosti in karnevalov:
* 1625 je prisostvoval pri posvetitvi portugalske kraljice Elizabete
* 1659 je organiziral svečani ognjemet iz kupole Sv. Petra
* pripravil je tudi slovesno olepšan oder in pogrebno slovesnost za kneza Beauforta.
== Slog ==
Kot kipar Bernini poudarja močan napredek, dramatičnost, igro svetlobe in sence. Material ([[kamen]] in [[bron]]) obvlada s popolno virtuoznostjo. Prekinil je s tradicijo visoko renesančne plastike, ki je v [[16. stoletje|16. stoletju]] prešla v linearno akademsko maniro. Njegovi liki so bili izdelani v polnem fantazijskem zamahu.
V portretih postavlja težišče na skrajno natančnost izdelave in podobnost z modelom. On je lansiral lik angela, ki se je v celem baroku pojavljal v jezuitskih cerkvah.
Tudi v starosti, ko so njegova dela že odražala znake utrujenosti, je Bernini razvijal veliko aktivnost in ni izgubil invencije.
Papeški Rim se je v [[17. stoletje|17. stoletju]] zahvalil odličnim delom kiparja Berninija, ki so ga tako od takrat naprej šteli kot začetniku monumentalnega in dekorativnega [[barok]]a. Njegove zamisli in koncepcije so v arhitekturi trajale še 80 - 90 let in so se odražale v urbanističnem planu Rima še dve naslednji stoletji.
Umrl je v Rimu v starosti 81 let. V vsem tem času je služil osmim papežem in bil pred smrtjo globoko cenjen, ne kot samo najboljši evropski umetnik, temveč tudi kot eden največjih mož tedanjega časa.
== Zapuščina ==
Kot je povzel en Berninijev proučevalec: »Morda je najpomembnejši rezultat vseh [Berninijevih] študij in raziskav v zadnjih nekaj desetletjih vrnitev Berninijevemu statusu velikega, glavnega junaka baročne umetnosti, tistega, ki je bil sposoben ustvarjati nesporne mojstrovine, izvirno in genialno razlagati nove duhovne občutke tistega časa, dati mestu Rim popolnoma nov obraz in poenoteti [umetniški] jezik tistega časa.«<ref>Maria Grazia Bernardini, 'Le radici del barocco,' in ''Barocco a Roma: La meraviglia dell'arte,'' ed. M. G. Bernardini and M. Bussagli [Milan: Skira, 2015], p. 32.</ref>
Le nekaj umetnikov je imelo tako odločilen vpliv na fizični videz in čustveni značaj mesta, kot ga je imel Bernini na Rim. Ohranil je nadzorni vpliv na vse vidike svojih številnih in velikih naročil ter na tiste, ki so mu pomagali pri njegovem izvajanju, vendar je lahko skozi desetletja dela s svojim dolgim in produktivnim življenjem uresničil edinstveno in harmonično enotno vizijo.<ref>National Gallery of Art." Bernini, Gian Lorenzo. Accessed 6 April 2018. https://www.nga.gov/collection/artist-info.2025.html.</ref> Čeprav je do konca Berninijevega življenja prišlo do odločne reakcije proti njegovi znamki razkošnega baroka, je dejstvo, da so kiparji in arhitekti še naprej preučevali njegova dela in nanje vplivali še nekaj desetletij (poznejši [[vodnjak Trevi]] Nicola Salvija [otvoritev leta 1735] je odličen primer trajnega postmortalnega vpliva Berninija na pokrajino mesta).<ref>Livio Pestilli,"On Bernini's Reputed Unpopularity in Late Baroque Rome,' ''Artibus et historiae,'' 32.63: 119–42</ref>
V 18. stoletju so Bernini in skoraj vsi baročni umetniki padli v nemilost neoklasicističnih kritikov baroka, ki je bila namenjena predvsem domnevno ekstravagantnim (in s tem nezakonitim) odmikom od neokrnjenih, treznih vzorcev grške in rimske antike. Umetnostnozgodovinska znanost je šele v poznem 19. stoletju v iskanju objektivnejšega razumevanja umetniške produkcije v posebnem kulturnem kontekstu, v katerem je nastala, brez apriornih predsodkov neoklasicizma začela priznavati Berninijeve dosežke in mu počasi začela vračati umetniški ugled. Vendar pa je reakcija proti Berniniju in preveč čutnemu (in zato ''dekadentnemu''), preveč čustveno nabitemu baroku v večji kulturi (zlasti v nekatoliških državah severne Evrope in zlasti v viktorijanski Angliji) ostala v veljavi vse do 20. stoletja (najbolj opazno je javno omalovaževanje Berninija s strani Francesca Milizie, Joshue Reynoldsa in [[Jacob Burckhardt|Jacoba Burkhardta]]). Večina priljubljenih turističnih vodnikov iz 18. in 19. stoletja po Rimu ne upošteva Berninija in njegovega dela ali pa ga obravnava z zaničevanjem, kot v primeru najbolje prodajanih ''Walks in Rome'' (22 izdaj med letoma 1871 in 1925) Augustusa J.C. Hareja, ki opisuje angele na [[Ponte Sant'Angelo]] kot »Berninijeve vetrne norce«.
Toda zdaj v 21. stoletju sta bila Bernini in njegov barok navdušeno obnovljena, tako kritična kot priljubljena. Od obletnice njegovega rojstva leta 1998 je bilo po vsem svetu, zlasti v Evropi in Severni Ameriki, veliko razstav o vseh vidikih njegovega dela, ki so razširile naše znanje o njegovem delu in njegovem vplivu. Konec 20. stoletja so Berninija (preden je Italija prešla na evro) spomnili na sprednji strani bankovca za 50.000 lir Banca d'Italia, na hrbtni strani pa je bil prikazan njegov konjeniški kip Konstantina. Še en izjemen znak Berninijevega trajnega ugleda je odločitev arhitekta I. M. Peija, da vstavi zvest izvod svojega konjeniškega kipa kralja Ludvika XIV. kot edini okrasni element v svoji masivni modernistični prenovi vhodnega trga v muzej [[Louvre]], dokončan z velikim priznanjem leta 1989 in z velikansko piramido v steklu. Leta 2000 najbolje prodajani romanopisec [[Dan Brown]] je postavil Berninija in več njegovih rimskih del v središče svojega političnega trilerja ''Angeli in demoni'', medtem ko je britanski romanopisec Iain Pears naredil pogrešani Berninijev doprsni kip za osrednji del njegove najbolj prodajane skrivnosti umora, ''The Bernini Bust'' (2003).<ref>{{Cite web |url=https://www.foxnews.com/story/touring-rome-through-the-eyes-of-angels-and-demons |title=Touring Rome Through the Eyes of 'Angels and Demons' |date=25 March 2015 |website=Associated Press |language=en-US |access-date=31 May 2019}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Gianlorenzo Bernini}}
* [http://www.slowtrav.com/italy/rome/es_bernini.htm Preglednica berninijevih kiparskih in arhitekturnih stvaritev v Rimu]
* [http://www.mcah.columbia.edu/arthumanities/pdfs/arthum_bernini_reader.pdf Izvleček iz dela: ''The life of the Cavaliers Bernini (Življenje viteza Berninija)'']
* [http://www.all-art.org/baroque/bernini1.html Gian Lorenzo Bernini na straneh »A World History of Art« (Svetovna zgodovina umetnosti)]
* [http://arts.guardian.co.uk/features/story/0,,1873400,00.html Povzetek o Berniniju], v: Simon Schama: The Power of Art (Moč umetnosti).
* [http://www.fredcamper.com/A/Accretions/AC001/index.html Fotografija Berninijeve Santa Maria Assunte]
* [http://smarthistory.org/blog/63/berninis-ecstasy-of-st-theresa-cornaro-chapel-rome-c-1650/ smARThistory: ''Zamaknjenje Svete Tereze'', Kapela Cornaro, Santa Maria della Vittoria, Rim]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bernini, Gian Lorenzo}}
[[Kategorija:Gian Lorenzo Bernini]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji]]
[[Kategorija:Baročni kiparji]]
[[Kategorija:Italijanski arhitekti v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji v 17. stoletju]]
5to6vxd24z2u641h3pl5w4yk7mn3hed
5722623
5722603
2022-07-22T13:50:21Z
Ljuba brank
92351
/* Papeški umetnik: pontifikat Urbana VIII. */ dodano
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Umetnik
| name = Gian Lorenzo Bernini
| birthdate = <!-- WD -->
| location = <!-- WD -->
| deathdate = <!-- WD -->
| deathplace = <!-- WD -->
| nationality = Italijan
| field = kipar, slikar in arhitekt
| spouse =
}}
'''Giann Lorenzo Bernini''', [[Italijani|italijanski]] [[barok|baročni]] [[kipar]], [[arhitekt]], [[slikar]] in pisec [[17. stoletje|17. stoletja]], * [[7. december]] [[1598]], [[Neapelj]], † [[28. november]] [[1680]], [[Rim]].
Medtem ko je bil pomembna osebnost v svetu [[arhitektura|arhitekture]], je bil vidnejši vodilni kipar svojega časa, zaslužen za ustvarjanje [[baročno kiparstvo|baročnega sloga kiparstva]]. Kot je komentiral neki učenjak: »Kar je [[Shakespeare]] za [[drama|dramo]], je Bernini morda za kiparstvo: prvi vseevropski kipar, čigar ime je takoj prepoznavno s posebnim načinom in vizijo in čigar vpliv je bil izjemno močan ...«<ref>Katherine Eustace, Editorial, ''Sculpture Journal,'' vol. 20, n. 2, 2011, p. 109.</ref> Poleg tega je bil slikar (večinoma majhna platna v olju) in gledališki človek: pisal je, režiral in igral v predstavah (predvsem karnevalskih satirah), za katere je oblikoval [[scenografija|scenografijo]] in gledališko mašinerijo. Izdelal je tudi modele za široko paleto dekorativnih umetniških predmetov, vključno s [[svetilka]]mi, [[miza]]mi, [[ogledalo|ogledali]] in celo [[kočija]]mi.
Kot arhitekt in [[urbanist]] je projektiral posvetne [[stavba|stavbe]], [[cerkev (zgradba)|cerkve]], [[kapela|kapele]] in [[trg]]e, pa tudi velika dela, ki združujejo arhitekturo in kiparstvo, zlasti dovršene javne [[Vodna fontana|fontane]] in nagrobne spomenike ter celo vrsto začasnih objektov (v [[štukatura|štukaturi]] in [[les]]u). ) za pogrebe in festivale. Njegova široka tehnična vsestranskost, brezmejna kompozicijska inventivnost in čista spretnost pri obdelavi [[marmor]]ja so zagotovila, da bo veljal za vrednega [[Michelangelo]]vega naslednika, ki je daleč prekašal druge kiparje njegove generacije. Njegov talent je segal onkraj meja kiparstva na premislek o okolju, v katerem bi bilo umeščeno; njegovo sposobnost sintetiziranja kiparstva, slikarstva in arhitekture v koherentno konceptualno in vizualno celoto je pokojni umetnostni zgodovinar [[Irving Lavin]] označil za »enotnost vizualnih umetnosti«.<ref>I. Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts,'' New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980.</ref>
== Življenjepis ==
=== Mladost ===
Bernini se je rodil 7. decembra 1598 v Neaplju Angelici Galante, Neapeljčanki, in manierističnemu kiparju Pietru Berniniju, po rodu iz Firenc. Bil je šesti od njunih trinajstih otrok.<ref>[http://www.gallery.ca/files/Bernini_Biography_ENG.pdf Gallery.ca] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100331234043/http://www.gallery.ca/files/Bernini_Biography_ENG.pdf |date=31 March 2010 }}. {{cite book|last=Gale|first=Thomson|chapter=Gian Lorenzo Bernini|title=Encyclopedia of World Biography|year=2004}} For list of Bernini's siblings, see Franco Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome'' (Chicago: University of Chicago Press, 2011), pp. 2–3. Note that the primary source for much of the information about Bernini's life comes from the biography written by his youngest son Domenico. For a scholarly, annotated English translation of the latter, see Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011.</ref> Gian Lorenzo Bernini je bil definicija otroškega genija. Bil je »priznan kot čudež, ko je bil star komaj osem let in njegov oče Pietro ga je vztrajno spodbujal. Njegova prezgodnja zrelost mu je prislužila občudovanje in naklonjenost močnih mecenov, ki so ga slavili kot 'Michelangela njegovega stoletja'«.{{sfn|Posèq|2006|pp=161-190}} Natančneje, [[papež Pavel V.]] je bil tisti, ki je po tem, ko je prvič potrdil dečkovo nadarjenost, znamenito pripomnil: »Ta otrok bo Michelangelo svoje starosti«, kasneje pa je to prerokbo ponovil kardinalu Maffeu Barberiniju (prihodnji [[papež Urban VIII.]]), kot poroča Domenico Bernini v svoji biografiji o svojem očetu.{{sfn|Mormando|2011|pp=98,100}} Leta 1606 je njegov oče prejel papeško naročilo (da prispeva marmorni relief v Cappella Paolina Santa Maria Maggiore) in se tako preselil iz Neaplja v Rim, s seboj vzel celotno družino in resno nadaljeval z usposabljanjem svojega sina Gian Lorenza.
Več ohranjenih del, ki segajo okoli leta 1615–1620, so po splošnem soglasju znanstvenikov skupna prizadevanja tako očeta kot sina: vključujejo ''Favna dražijo putti'' (okoli 1615, Metropolitanski muzej, NYC), ''Deček z zmajem'' (okoli 1616). –17, Muzej Getty, Los Angeles), Aldobrandinijevi ''Štirje letni časi'' (okoli 1620, zasebna zbirka) in nedavno odkrit doprsni kip ''Odrešenik'' (1615–16, New York, zasebna zbirka).<ref>Za na novo odkrit doprsni kip Odrešenika glejte ''Pietro in Gian Lorenzo Bernini: Doprsni kip Odrešenika.'' Z esejem Andree Bacchija, New York: Andrew Butterfield Fine Arts, 2016. Za druga skupna dela , glej katalog razstave Galleria Borghese 2017, ''Bernini'' (ur. Andrea Bacchi in Anna Coliva [Milano: Officina Libraria, 2017), str. 38–41, 68–71, 48–53 in 28.</ref> Nekaj časa po prihodu družine Bernini v Rim se je razširila beseda o velikem talentu dečka Giana Lorenza in kmalu je pritegnil pozornost kardinala [[Scipione Borghese|Scipiona Borgheseja]], nečaka vladajočega papeža Pavla V., ki je o fantu geniju govoril njegov stric. Berninija so zato predstavili pred papežem Pavlom V., radoveden, ali so zgodbe o talentu Giana Lorenza resnične. Fant je improviziral skico sv. Pavla za presenečenega papeža in to je bil začetek, da je papež posvetil pozornost temu mlademu talentu.<ref>Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 98.</ref>
[[File:Pope Paul V Borghese by Gian Lorenzo Bernini, 1621-1622 - Ny Carlsberg Glyptotek - Copenhagen - DSC09342.JPG|thumb|''[[Doprsni kip papeža Pavla V.]]'' (1621–1622), Bernini.]]
Ko so ga pripeljali v Rim, je le redko zapustil njegovo obzidje, razen (precej proti svoji volji) za petmesečno bivanje v Parizu v službi kralja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] in kratka potovanja v bližnja mesta (vključno v Civitavecchio, Tivoli in Castelgandolfo). predvsem zaradi službenih razlogov. Rim je bil Berninijevo mesto: »Ustvarjen si za Rim,« mu je rekel papež Urban VIII., »in Rim zate.«{{sfn|Briggs|1915|pp=197–202}} Bilo je v tem svetu Rima 17. stoletja in mednarodne versko-politične moči, ki je tam prebivala. da je Bernini ustvaril svoja največja dela. Berninijeva dela so zato pogosto označena kot popolni izrazi duha samozavestne, zmagoslavne, a samoobrambne protireformacijske rimskokatoliške cerkve. Vsekakor je bil Bernini človek svojega časa in globoko religiozen (vsaj pozneje v življenju),<ref>Za bolj niansirano, previdno razpravo o tradicionalnem hagiografskem pogledu na Berninija kot "gorečega katolika" in na njegovo umetnost kot preprosto neposredno manifestacijo njegove osebne vere glejte Mormando, "Berninijeva religija: mit in resničnost", str. 60–66 uvoda v njegovo kritično, komentirano izdajo, ''Domenico Bernini, The Life of Gian Lorenzo Bernini'', University Park, Penn State U Press, 2011. Glej tudi članek istega avtorja, 'Breaking Through the Bernini Myth ' v spletni reviji, ''Berfrois'', 11. oktober 2012: [http://www.berfrois.com/2012/10/franco-mormando-on-bernini/]</ref> vendar njega in njegove umetniške produkcije ne smemo reducirati zgolj na instrumente papeštva in njegovih politično-doktrinarnih programov, vtis, vtis, ki ga na trenutke sporočajo dela treh najuglednejših Berninijevih učenjakov, Rudolfa Wittkowerja, Howarda Hibbarda in Irvinga Lavina.<ref>Kar zadeva Hibbardovo klasično knjigo o Berniniju (''Bernini'' [New York: Penguin, 1965]), ki se pogosto navaja kot vodilna avtoriteta, čeprav je še vedno dragocen vir, ni bila nikoli posodobljena od prvotne objave in avtorjevega prezgodnja smrt; od takrat se je pojavila ogromna količina novih informacij o Berniniju. Prav tako zlahka sprejema pobeljene, hagiografske upodobitve Berninija, njegovih mecenov in baročnega Rima, kot jih ponujajo prve uradne biografije Baldinuccija in Domenica Berninija. Podobno kritiko glede premalo kritičnega branja sodobnih virov (zlasti cerkvenih) in poenostavljenega redukcionizma v opisu resnične Berninijeve miselnosti in umetniške vizije bi lahko namenili tudi Wittkowerju in Lavinu.</ref> Kot trdi nedavna revizionistična monografija Tomasa Montanarija, ''La libertà di Bernini'' (Torino: Einaudi, 2016), in antihagiografska biografija Franca Mormanda, ''Bernini: Njegovo življenje in njegov Rim'' (''Bernini: His Life and His Rome'', Chicago: University of Chicago Press, 2011), ponazarja Bernini in njegova umetniška vizija je ohranila določeno mero svobode od miselnosti in običajev protireformacijskega katolicizma.
=== Partnerstvo s Scipionom Borghesejem ===
{{multiple image | total_width = 400 | image1 = Aeneas, Anchises, and Ascanius by Bernini.jpg | caption1 = ''[[Enej, Anhis in Ascanij]]'' (1619) | image2 = The Rape of Proserpina (Rome).jpg | caption2 = ''[[Ugrabitev Perzefone (Bernini)|Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–22) | image3 = Apollo and Daphne (Bernini) (cropped).jpg | caption3 = ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–25) | image4 = Bernini's David 02.jpg | caption4 = ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) |}}
Pod pokroviteljstvom ekstravagantno bogatega in najvplivnejšega kardinala Scipiona Borgheseja je mladi Bernini hitro zaslovel kot kipar. Med njegovimi zgodnjimi deli za kardinala so bili okrasni deli za vrt [[Vila Borghese|vile Borghese]], kot je ''[[Koza Amalthea z dojenčkom Jupitrom in favnom]]''. To marmornato skulpturo (izdelano pred letom 1615) strokovnjaki na splošno smatrajo za najzgodnejše delo, ki ga je v celoti izdelal sam Bernini.{{sfn|Mormando|2011|p=279}} Med Berninijevimi najzgodnejšimi dokumentiranimi deli je njegovo sodelovanje pri očetovem naročilu kardinala Maffea Barberinija februarja 1618 za izdelavo štirih marmornih puttov za družinsko kapelo Barberini v cerkvi [[Sant'Andrea della Valle]], pri čemer je pogodba določala, da bo njegov sin Gian Lorenzo pomagal pri izvedbi kipov.<ref>F. Mormando, ''Domenico Bernini's Life of Gian Lorenzo Bernini'' (University Park: Penn State University Press, 2011), p.282n.23. nanstveniki pa še vedno razpravljajo o tem, kateri od štirih "puttov" je prišel iz rok Giana Lorenza.</ref> Iz leta 1618 sega tudi pismo Maffea Barberinija v Rim njegovemu bratu Carlu v Firence, ki omenja, da je on (Maffeo) razmišljal o tem, da bi mladega Giana Lorenza prosil, naj dokonča enega od kipov, ki jih je Michelangelo pustil nedokončana in je bil takrat v lasti Michelangelovega vnuka, ki ga je Maffeo upal kupiti, kar je bil izjemen dokaz velike spretnosti, za katero so verjeli, da jo ima že mladi Bernini.<ref>I. Lavin, 'Five New Youthful Sculptures by Gianlorenzo Bernini and a Revised Chronology of His Early Works,' ''Art Bulletin'' 50 (1968): 223–48, here 236–237. Ni znanstvenega soglasja o tem, na kateri nedokončani Michelangelov kip se je nanašalo Maffeovo pismo, vendar vsi dokazi kažejo močno v smeri "Palestra Pietà" (zdaj v Accademii v Firencah): see Irving Lavin (†) and Marilyn Aronberg Lavin, "The ''Palestrina Pietà:'' Gatherings on the History of 'a Statue Begun by Michelangelo,'" ''Artibus et Historiae,'' no. 82, XLI, 2020: 249–65.</ref>
Čeprav se je Michelangelovo naročilo za dokončanje kipa izjalovilo, je bilo mlademu Berniniju kmalu zatem (leta 1619) naročeno popravilo in dokončanje slavnega antičnega dela, ''[[Speči hermafrodit|spečega Hermafrodita]]'' v lasti kardinala Scipioneja Borgheseja (Galleria Borghese, Rim) in kasneje (okoli 1622) obnovil tako imenovani ''[[Ludovisi Ares]]'' (Palazzo Altemps, Rim).<ref>Maurizio Fagiolo dell'Arco and Marcello Fagiolo, ''Bernini. Una introduzione al gran teatro barocco'' (Rome: Bulzoni, 1967), cat. entries #11 (Hermaphrodite) and #25 (Ares). V nasprotju s tem, kar trdita brata Fagiolo dell'Arco v svojem kat. #31, sploh ni nobene dokumentacije, ki bi dokazovala ali celo predlagala, da je bil Bernini odgovoren za restavriranje tako imenovanega ''Barberinijevega favna'' (zdaj v Gliptoteki v Münchnu), kot sta pokazala Francis Haskell in Nicholas Penny v svojih ''Taste and the Antique'' (New Haven: Yale University Press, 1981), cat. 33, pp. 202–05.</ref>
Iz tega zgodnjega obdobja sta tudi tako imenovani ''Prekleta duša'' in ''Blažena duša'' iz okoli leta 1619, dva majhna marmorna doprsna kipa, na katera je morda vplival niz grafik Pietra de Jodeja I. ali Karla van Malleryja, vendar sta bila v resnici nedvoumno katalogizirana v inventarju njihovega prvega dokumentiranega lastnika, Fernanda de Botinete y Acevedo, kot upodobitev nimfe in satira, ki sta običajno povezana v starodavnih kiparstvih (ni jih naročil niti nikoli ni pripadal niti Scipioneju Borgheseju niti, kot večina znanstvenikov zmotno trdi, španskemu kleriku Pedru Foix Montoya).<ref> For the Jode / Mallery prints, see Leuschner, 2016, 135-46. Za novo odkrito arhivsko dokumentacijo o poreklu in izvirni identiteti subjektov obeh doprsnih kipov glej Garcia Cueto, 2015, 37-53.</ref> Pri dvaindvajsetih je Bernini veljal za dovolj nadarjenega, da so mu naročili papeški portret, ''[[Doprsni kip papeža Pavla V.]]'', ki je zdaj v muzeju J. Paul Getty.
Berninijev sloves pa so dokončno utrdile štiri mojstrovine, ustvarjene med letoma 1619 in 1625, ki so zdaj vse razstavljene v [[Galerija Borghese|galeriji Borghese]] v [[Rim]]u. Za umetnostnega zgodovinarja Rudolfa Wittkowerja so ta štiri dela – ''[[Enej, Anhis in Ascanij ]]'' (1619), ''[[Ugrabitev Perzefone (Bernini)|Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–22), ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–1625) in ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) – »uvedla nova doba v zgodovini evropskega kiparstva«. {{sfn|Wittkower|1955|p=14}} To stališče ponavljajo drugi učenjaki, kot je Howard Hibbard, ki je razglasil, da v celotnem 17. stoletju »ni bilo kiparjev ali arhitektov, primerljivih z Berninijem«.{{sfn|Hibbard|1965|p=21}} Bernini je prilagodil klasično veličino renesančnega kiparstva in dinamično energijo manierističnega obdobja, skoval novo, izrazito baročno zasnovo religioznega in zgodovinskega kiparstva, močno prežeto z dramatičnim realizmom, vzbujajočimi čustvi in dinamičnimi gledališkimi kompozicijami. Berninijeve zgodnje kiparske skupine in portreti kažejo »obvladovanje človeške oblike v gibanju in tehnično prefinjenost, ki ji tekmujejo le največji kiparji klasične antike«.<ref>Timothy Clifford and Michael Clarke, Foreword, ''Effigies and Ecstasies: Roman Baroque Sculpture and Design in the Age of Bernini'', Edinburgh: National Gallery of Scotland, 1998, p.7</ref> Poleg tega je imel Bernini sposobnost upodabljanja zelo dramatičnih pripovedi z liki, ki kažejo intenzivno psihološko držo, pa tudi za organizacijo velikih kiparskih del, ki izražajo veličastno veličino.{{sfn|Wittkower|1955|p=13}}
V nasprotju s skulpturami njegovih predhodnikov se te osredotočajo na specifične točke pripovedne napetosti v zgodbah, ki jih poskušajo povedati: Enej in njegova družina bežijo iz goreče Troje; trenutek, ko Pluton končno zgrabi lovljeno Perzefono; natančen trenutek, ko Apolon vidi, kako se njegova ljubljena Dafne začne spreminjati v drevo. Gre za prehodne, a dramatično močne trenutke v vsaki zgodbi. Berninijev ''David'' je še en razburljiv primer tega. Michelangelov nepremični, idealizirani David prikazuje subjekt, ki drži kamen v eni roki in fračo v drugi ter razmišlja o bitki; podobno nepremične različice drugih renesančnih umetnikov, vključno z [[Donatello]]vo, prikazujejo subjekt v njegovem zmagoslavju po bitki z Goljatom. Bernini ponazarja Davida med njegovim aktivnim bojem z velikanom, ko zasuka svoje telo, da bi se katapultiral proti Goljatu. Da bi poudaril te trenutke in zagotovil, da jih bo gledalec cenil, je Bernini skulpture zasnoval z določenim vidikom v mislih, čeprav jih je izklesal v celoti v krogu. Njihova prvotna namestitev v vili Borghese je bila ob stenah, tako da je bil prvi pogled gledalcev dramatičen trenutek pripovedi.<ref>{{harvnb|Wittkower|1955|p=15}}; {{harvnb|Hibbard|1965|pp=53-54}}</ref>
Posledica takšnega pristopa je vlaganje skulpture z večjo psihološko energijo. Gledalec lažje oceni stanje duha likov in zato razume širšo zgodbo na delu: Dafnina široko odprta usta v strahu in osuplosti, David, ki se odločno osredotočeno ugrizne v ustnico, ali Perzefona, ki se obupano bori, da bi se osvobodila. Poleg prikazovanja psihološkega realizma kažejo večjo skrb za predstavljanje fizičnih podrobnosti. Razmršeni Plutonovi lasje, prožno meso Perzefone ali gozd listov, ki začenja ovijati Dafne, vse to kaže na Berninijevo natančnost in veselje do predstavljanja kompleksnih tekstur resničnega sveta v obliki marmorja.<ref>{{harvnb|Wittkower|1955|p=14-15}}; {{harvnb|Hibbard|1965|pp=48–61}}</ref>
=== Papeški umetnik: pontifikat Urbana VIII. ===
[[File:Interiorvaticano8.jpg|thumb|''Baldahin'' v baziliki sv. Petra v Vatikanu]]
Leta 1621 je papeža Pavla V. Borgheseja na prestolu svetega Petra nasledil drug Berninijev občudovalec, kardinal Alessandro Ludovisi, ki je postal [[papež Gregor XV.]]: čeprav je bila njegova vladavina zelo kratka (umrl je leta 1623), je papež Gregor naročil portrete sebe (tako v marmorju kot v bronu) Berniniju. Papež je Berniniju podelil tudi častni naziv ''Cavaliere'', naziv, s katerim so umetnika običajno imenovali do konca življenja. Leta 1623 se je na papeški prestol povzpel njegov prej omenjeni prijatelj in nekdanji učitelj, kardinal Maffeo Barberini, kot [[papež Urban VIII.]] Odslej (do Urbanove smrti leta 1644) je Bernini užival skoraj monopolno pokroviteljstvo papeža in družine Barberini. Novi papež Urban naj bi pripomnil: »Zate je velika sreča, o Cavaliere, videti kardinala Maffea Barberinija za papeža, vendar je naša sreča še večja, da je Cavaliere Bernini živ v našem pontifikatu«.<ref>Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 111.</ref> Čeprav se mu med vladavino (1644–55) [[papež Inocenc X.|Inocenca X.]] ni godilo tako dobro, je pod Inocencovim naslednikom [[papež Aleksander VII.|Aleksandrom VII.]] Bernini znova pridobil vrhunsko umetniško prevlado in nadaljeval v zaporednem pontifikatu, ki ga je Klement IX. med svojo kratko vladavino (1667–69) zelo spoštoval.
Pod pokroviteljstvom Urbana VIII. so se Berninijeva obzorja hitro in močno razširila: ni izdeloval le kipov za zasebne rezidence, ampak je igral najpomembnejšo umetniško (in inženirsko) vlogo na mestnem odru kot kipar, arhitekt in urbanist.{{sfn|Hibbard|1965|p=68}} O tem pričajo tudi njegova uradna imenovanja – »kustos papeške umetniške zbirke, direktor papeške livarne v Castel Sant'Angelo, komisar za fontane na [[Piazza Navona]]«.{{sfn|Mormando|2011|p=72}} Takšni položaji so Berniniju dali priložnost, da pokaže svoje vsestranske sposobnosti po vsem mestu. Na velik protest starejših, izkušenih mojstrov arhitektov je bil leta 1629, po smrti [[Carlo Maderno|Carla Maderna]], skoraj brez arhitekturne izobrazbe imenovan za glavnega arhitekta cerkve svetega Petra. Od takrat naprej bosta Berninijevo delo in umetniška vizija postavljena v simbolno srce Rima.
[[Slika:Rzym Fontanna Czterech Rzek.jpg|150px|thumb|right|''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|Vodnjak štirih rek]]'' na Piazza Navona v Rimu]]
Berninijeva umetniška premoč pod Urbanom VIII. in Aleksandrom VII. je pomenila, da je lahko zagotovil najpomembnejša naročila v Rimu svojega časa, in sicer različne velike projekte olepševanja na novo dokončane [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike svetega Petra]], dokončane pod papežem Pavlom V. dodali Madernovo ladjo in fasado ter jo končno ponovno posvetil papež Urban VIII 18. novembra 1626 po 150 letih načrtovanja in gradnje. Znotraj bazilike je bil odgovoren za ''[[Baldahin sv. Petra|Baldahin]]'', dekoracijo štirih stebrov pod kupolo, ''Cathedra Petri'' ali ''[[Stol svetega Petra]]'' v [[apsida|apsidi]], nagrobni spomenik Matilde Toskanske, kapelo Najsvetejšega zakramenta na desni strani ladje ter okrasje (tla, stene in oboki) nove ladje. ''Baldahin sv. Petra'' je takoj postal vizualni osrednji del nove bazilike. Berninijeva kreacija s štirimi stebri, oblikovana kot masivni spiralno pozlačen bronast baldahin nad grobnico svetega Petra, je segala skoraj 30 m od tal in je stala približno 200.000 rimskih skudov (približno 8 milijonov ameriških dolarjev v valuti zgodnjega 21. stoletja).<ref> For the conversion of 17th-century Roman scudi into 21st-century U.S. dollars, see F. Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome'' (Chicago: University of Chicago Press, 2011), p. xix. </ref> »Čisto preprosto«, piše neki umetnostni zgodovinar, »česa takega še nismo videli«.{{sfn|Mormando|2011|p=84}} Kmalu po ''Baldahinu'' se je Bernini lotil obsežne okrasitve štirih masivnih stebrov na križišču bazilike (tj. struktur, ki podpirajo kupolo), vključno s štirimi ogromnimi, gledališko dramatičnimi kipi, med njimi veličastnega ''[[Sveti Longin (Bernini)|Sv. Longina]]'', ki ga je izdelal sam Bernini (druge tri so delo drugih sodobnih kiparjev Françoisa Duquesnoya, Francesca Mochija in Berninijevega učenca Andree Bolgija).
V baziliki je Bernini začel delati tudi na grobnici za Urbana VIII., ki je bila dokončana šele po Urbanovi smrti leta 1644, ena v dolgi, ugledni seriji grobnic in nagrobnih spomenikov, po katerih je Bernini znan, in tradicionalni zvrsti, na katero je njegov vpliv pustil trajno znamenje, ki so ga poznejši umetniki pogosto kopirali. Dejansko zadnji in najizvirnejši Berninijev nagrobni spomenik, ''[[Grobnica papeža Aleksandra VII.]]'', v baziliki svetega Petra, po besedah [[Erwin Panofsky|Erwina Panofskega]] predstavlja sam vrh evropske nagrobne umetnosti, čigar ustvarjalne inventivnosti kasnejši umetniki niso mogli upati, da bi ga presegli.<ref>Erwin Panofsky, ''Tomb Sculpture: Four Lectures on Its Changing Aspect From Ancient Egypt to Bernini,'' New York: Abrams, 1992, p.96.</ref> Berninijeva zasnova trga [[Trg svetega Petra, Vatikan|Piazza San Pietro]] pred baziliko, ki se je začela in v veliki meri dokončala med vladavino Aleksandra VII., je ena njegovih najbolj inovativnih in uspešnih arhitekturnih zasnov, ki je nekdanji nepravilen, nedotaknjen odprt prostor spremenil v estetsko enoten, čustveno vznemirljiv in logistično učinkovit (za kočije in množice), popolnoma v harmoniji z že obstoječimi stavbami in dodaja veličastnost bazilike.
[[File:Richelieu le Bernin M.R.2165 mp3h9006.jpg|thumb|left| Doprsni kip Armanda, kardinala de Richelieuja (1640–1641)]]
Kljub temu zavzetemu ukvarjanju z velikimi deli javne arhitekture se je Bernini še vedno lahko posvetil svojemu kiparstvu, zlasti portretom v marmorju, pa tudi velikim kipom, kot je ''sveta Bibiana'' v naravni velikosti (1624, cerkev Santa Bibiana, Rim). Berninijevi portreti kažejo na njegovo vedno večjo sposobnost, da ujame povsem značilne osebne značilnosti svojih portretirancev, pa tudi njegovo sposobnost, da v hladnem belem marmorju doseže skoraj slikarske učinke, ki s prepričljivim realizmom prikažejo različne površine: človeško meso, lase, blago različnih vrst, kovin itd. Ti portreti so vključevali številne doprsne kipe samega Urbana VIII., družinski doprsni kip Francesca Barberinija in predvsem ''[[Dva doprsna kipa kardinala Scipione Borgheseja|dva doprsna kipa Scipione Borgheseja]], drugega je na hitro ustvaril Bernini, potem ko so v marmorju prvega našli napako. Umetnostni zgodovinarji pogosto opažajo minljivo naravo izraza na Scipionovem obrazu, ikono baročne skrbi za predstavljanje minljivega gibanja v statičnih umetninah. Rudolfu Wittkowerju »opazovalec čuti, da se v hipu ne spremenita samo izraz in odnos, temveč tudi gube ležerno urejenega plašča«.{{sfn|Wittkower|1955|p=88}}
Drugi marmorni portreti v tem obdobju so portret Costanze Bonarelli (izdelan okoli leta 1637), nenavaden v svoji bolj osebni, intimni naravi. (V času kiparjenja portreta je imel Bernini afero s Costanzo, ženo enega od njegovih pomočnikov, kiparja Mattea.) Dejansko se zdi, da je bil to prvi marmorni portret nearistokratske ženske, ki ga je ustvaril velik umetnik v evropski zgodovini.
Od poznih 1630-ih, danes v Evropi znan kot eden najuspešnejših portretistov v marmorju, je Bernini začel prejemati tudi kraljeva naročila izven Rima, za subjekte, kot so francoski [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|kardinal Richelieu]], Francesco I. d'Este, vplivni vojvoda Modene, [[Karel I. Angleški]] in njegova žena, kraljica Henrietta Maria. Kip Karla I. je bil izdelan v Rimu iz trojnega portreta (olje na platnu), ki ga je izdelal [[Anthonis van Dyck|Van Dyck]] in je danes ohranjen v britanski kraljevi zbirki. Karlov doprsni kip je bil izgubljen v požaru v palači Whitehall leta 1698 (čeprav je njegova zasnova znana po sodobnih kopijah in risbah), kipa Henriette Marie pa niso izdelali zaradi izbruha angleške državljanske vojne.<ref>[https://web.archive.org/web/20131120043243/http://www.royalcollection.org.uk/eGallery/object.asp?object=404420&row=2062&detail=about Triple Portrait of Charles I].</ref>{{sfn|Cust|2007|p=94}}
=== Začasni mrk in ponovni vzpon pod Inocencem X. ===
[[Slika:Ecstasy of Saint Teresa September 2015-2a.jpg|thumb|right|''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' v cerkvi [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]]]]
Tudi ko se je vrnil ni prenehal s svojim delom ampak nadaljeval z enako vnemo.
Pisal je tudi sramotilne spise in gledališke igre, ki jih je tudi sam postavil na oder: 1668 melodramo [[Gianbatista Rospigliosa|Gianbatiste Rospigliosa]] ''La comica del cielo''. Bil je tudi glavni režiser vseh rimskih svečanosti in karnevalov:
* 1625 je prisostvoval pri posvetitvi portugalske kraljice Elizabete
* 1659 je organiziral svečani ognjemet iz kupole Sv. Petra
* pripravil je tudi slovesno olepšan oder in pogrebno slovesnost za kneza Beauforta.
== Slog ==
Kot kipar Bernini poudarja močan napredek, dramatičnost, igro svetlobe in sence. Material ([[kamen]] in [[bron]]) obvlada s popolno virtuoznostjo. Prekinil je s tradicijo visoko renesančne plastike, ki je v [[16. stoletje|16. stoletju]] prešla v linearno akademsko maniro. Njegovi liki so bili izdelani v polnem fantazijskem zamahu.
V portretih postavlja težišče na skrajno natančnost izdelave in podobnost z modelom. On je lansiral lik angela, ki se je v celem baroku pojavljal v jezuitskih cerkvah.
Tudi v starosti, ko so njegova dela že odražala znake utrujenosti, je Bernini razvijal veliko aktivnost in ni izgubil invencije.
Papeški Rim se je v [[17. stoletje|17. stoletju]] zahvalil odličnim delom kiparja Berninija, ki so ga tako od takrat naprej šteli kot začetniku monumentalnega in dekorativnega [[barok]]a. Njegove zamisli in koncepcije so v arhitekturi trajale še 80 - 90 let in so se odražale v urbanističnem planu Rima še dve naslednji stoletji.
Umrl je v Rimu v starosti 81 let. V vsem tem času je služil osmim papežem in bil pred smrtjo globoko cenjen, ne kot samo najboljši evropski umetnik, temveč tudi kot eden največjih mož tedanjega časa.
== Zapuščina ==
Kot je povzel en Berninijev proučevalec: »Morda je najpomembnejši rezultat vseh [Berninijevih] študij in raziskav v zadnjih nekaj desetletjih vrnitev Berninijevemu statusu velikega, glavnega junaka baročne umetnosti, tistega, ki je bil sposoben ustvarjati nesporne mojstrovine, izvirno in genialno razlagati nove duhovne občutke tistega časa, dati mestu Rim popolnoma nov obraz in poenoteti [umetniški] jezik tistega časa.«<ref>Maria Grazia Bernardini, 'Le radici del barocco,' in ''Barocco a Roma: La meraviglia dell'arte,'' ed. M. G. Bernardini and M. Bussagli [Milan: Skira, 2015], p. 32.</ref>
Le nekaj umetnikov je imelo tako odločilen vpliv na fizični videz in čustveni značaj mesta, kot ga je imel Bernini na Rim. Ohranil je nadzorni vpliv na vse vidike svojih številnih in velikih naročil ter na tiste, ki so mu pomagali pri njegovem izvajanju, vendar je lahko skozi desetletja dela s svojim dolgim in produktivnim življenjem uresničil edinstveno in harmonično enotno vizijo.<ref>National Gallery of Art." Bernini, Gian Lorenzo. Accessed 6 April 2018. https://www.nga.gov/collection/artist-info.2025.html.</ref> Čeprav je do konca Berninijevega življenja prišlo do odločne reakcije proti njegovi znamki razkošnega baroka, je dejstvo, da so kiparji in arhitekti še naprej preučevali njegova dela in nanje vplivali še nekaj desetletij (poznejši [[vodnjak Trevi]] Nicola Salvija [otvoritev leta 1735] je odličen primer trajnega postmortalnega vpliva Berninija na pokrajino mesta).<ref>Livio Pestilli,"On Bernini's Reputed Unpopularity in Late Baroque Rome,' ''Artibus et historiae,'' 32.63: 119–42</ref>
V 18. stoletju so Bernini in skoraj vsi baročni umetniki padli v nemilost neoklasicističnih kritikov baroka, ki je bila namenjena predvsem domnevno ekstravagantnim (in s tem nezakonitim) odmikom od neokrnjenih, treznih vzorcev grške in rimske antike. Umetnostnozgodovinska znanost je šele v poznem 19. stoletju v iskanju objektivnejšega razumevanja umetniške produkcije v posebnem kulturnem kontekstu, v katerem je nastala, brez apriornih predsodkov neoklasicizma začela priznavati Berninijeve dosežke in mu počasi začela vračati umetniški ugled. Vendar pa je reakcija proti Berniniju in preveč čutnemu (in zato ''dekadentnemu''), preveč čustveno nabitemu baroku v večji kulturi (zlasti v nekatoliških državah severne Evrope in zlasti v viktorijanski Angliji) ostala v veljavi vse do 20. stoletja (najbolj opazno je javno omalovaževanje Berninija s strani Francesca Milizie, Joshue Reynoldsa in [[Jacob Burckhardt|Jacoba Burkhardta]]). Večina priljubljenih turističnih vodnikov iz 18. in 19. stoletja po Rimu ne upošteva Berninija in njegovega dela ali pa ga obravnava z zaničevanjem, kot v primeru najbolje prodajanih ''Walks in Rome'' (22 izdaj med letoma 1871 in 1925) Augustusa J.C. Hareja, ki opisuje angele na [[Ponte Sant'Angelo]] kot »Berninijeve vetrne norce«.
Toda zdaj v 21. stoletju sta bila Bernini in njegov barok navdušeno obnovljena, tako kritična kot priljubljena. Od obletnice njegovega rojstva leta 1998 je bilo po vsem svetu, zlasti v Evropi in Severni Ameriki, veliko razstav o vseh vidikih njegovega dela, ki so razširile naše znanje o njegovem delu in njegovem vplivu. Konec 20. stoletja so Berninija (preden je Italija prešla na evro) spomnili na sprednji strani bankovca za 50.000 lir Banca d'Italia, na hrbtni strani pa je bil prikazan njegov konjeniški kip Konstantina. Še en izjemen znak Berninijevega trajnega ugleda je odločitev arhitekta I. M. Peija, da vstavi zvest izvod svojega konjeniškega kipa kralja Ludvika XIV. kot edini okrasni element v svoji masivni modernistični prenovi vhodnega trga v muzej [[Louvre]], dokončan z velikim priznanjem leta 1989 in z velikansko piramido v steklu. Leta 2000 najbolje prodajani romanopisec [[Dan Brown]] je postavil Berninija in več njegovih rimskih del v središče svojega političnega trilerja ''Angeli in demoni'', medtem ko je britanski romanopisec Iain Pears naredil pogrešani Berninijev doprsni kip za osrednji del njegove najbolj prodajane skrivnosti umora, ''The Bernini Bust'' (2003).<ref>{{Cite web |url=https://www.foxnews.com/story/touring-rome-through-the-eyes-of-angels-and-demons |title=Touring Rome Through the Eyes of 'Angels and Demons' |date=25 March 2015 |website=Associated Press |language=en-US |access-date=31 May 2019}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Gianlorenzo Bernini}}
* [http://www.slowtrav.com/italy/rome/es_bernini.htm Preglednica berninijevih kiparskih in arhitekturnih stvaritev v Rimu]
* [http://www.mcah.columbia.edu/arthumanities/pdfs/arthum_bernini_reader.pdf Izvleček iz dela: ''The life of the Cavaliers Bernini (Življenje viteza Berninija)'']
* [http://www.all-art.org/baroque/bernini1.html Gian Lorenzo Bernini na straneh »A World History of Art« (Svetovna zgodovina umetnosti)]
* [http://arts.guardian.co.uk/features/story/0,,1873400,00.html Povzetek o Berniniju], v: Simon Schama: The Power of Art (Moč umetnosti).
* [http://www.fredcamper.com/A/Accretions/AC001/index.html Fotografija Berninijeve Santa Maria Assunte]
* [http://smarthistory.org/blog/63/berninis-ecstasy-of-st-theresa-cornaro-chapel-rome-c-1650/ smARThistory: ''Zamaknjenje Svete Tereze'', Kapela Cornaro, Santa Maria della Vittoria, Rim]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bernini, Gian Lorenzo}}
[[Kategorija:Gian Lorenzo Bernini]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji]]
[[Kategorija:Baročni kiparji]]
[[Kategorija:Italijanski arhitekti v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji v 17. stoletju]]
jed32g3ye0qjzotqh5is2yumgcxhy7s
5722653
5722623
2022-07-22T15:59:45Z
Ljuba brank
92351
dodano iz en wiki
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Umetnik
| name = Gian Lorenzo Bernini
| birthdate = <!-- WD -->
| location = <!-- WD -->
| deathdate = <!-- WD -->
| deathplace = <!-- WD -->
| nationality = Italijan
| field = kipar, slikar in arhitekt
| spouse =
}}
'''Giann Lorenzo Bernini''', [[Italijani|italijanski]] [[barok|baročni]] [[kipar]], [[arhitekt]], [[slikar]] in pisec [[17. stoletje|17. stoletja]], * [[7. december]] [[1598]], [[Neapelj]], † [[28. november]] [[1680]], [[Rim]].
Medtem ko je bil pomembna osebnost v svetu [[arhitektura|arhitekture]], je bil vidnejši vodilni kipar svojega časa, zaslužen za ustvarjanje [[baročno kiparstvo|baročnega sloga kiparstva]]. Kot je komentiral neki učenjak: »Kar je [[Shakespeare]] za [[drama|dramo]], je Bernini morda za kiparstvo: prvi vseevropski kipar, čigar ime je takoj prepoznavno s posebnim načinom in vizijo in čigar vpliv je bil izjemno močan ...«<ref>Katherine Eustace, Editorial, ''Sculpture Journal,'' vol. 20, n. 2, 2011, p. 109.</ref> Poleg tega je bil slikar (večinoma majhna platna v olju) in gledališki človek: pisal je, režiral in igral v predstavah (predvsem karnevalskih satirah), za katere je oblikoval [[scenografija|scenografijo]] in gledališko mašinerijo. Izdelal je tudi modele za široko paleto dekorativnih umetniških predmetov, vključno s [[svetilka]]mi, [[miza]]mi, [[ogledalo|ogledali]] in celo [[kočija]]mi.
Kot arhitekt in [[urbanist]] je projektiral posvetne [[stavba|stavbe]], [[cerkev (zgradba)|cerkve]], [[kapela|kapele]] in [[trg]]e, pa tudi velika dela, ki združujejo arhitekturo in kiparstvo, zlasti dovršene javne [[Vodna fontana|fontane]] in nagrobne spomenike ter celo vrsto začasnih objektov (v [[štukatura|štukaturi]] in [[les]]u). ) za pogrebe in festivale. Njegova široka tehnična vsestranskost, brezmejna kompozicijska inventivnost in čista spretnost pri obdelavi [[marmor]]ja so zagotovila, da bo veljal za vrednega [[Michelangelo]]vega naslednika, ki je daleč prekašal druge kiparje njegove generacije. Njegov talent je segal onkraj meja kiparstva na premislek o okolju, v katerem bi bilo umeščeno; njegovo sposobnost sintetiziranja kiparstva, slikarstva in arhitekture v koherentno konceptualno in vizualno celoto je pokojni umetnostni zgodovinar [[Irving Lavin]] označil za »enotnost vizualnih umetnosti«.<ref>I. Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts,'' New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980.</ref>
== Življenjepis ==
=== Mladost ===
Bernini se je rodil 7. decembra 1598 v Neaplju Angelici Galante, Neapeljčanki, in manierističnemu kiparju Pietru Berniniju, po rodu iz Firenc. Bil je šesti od njunih trinajstih otrok.<ref>[http://www.gallery.ca/files/Bernini_Biography_ENG.pdf Gallery.ca] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100331234043/http://www.gallery.ca/files/Bernini_Biography_ENG.pdf |date=31 March 2010 }}. {{cite book|last=Gale|first=Thomson|chapter=Gian Lorenzo Bernini|title=Encyclopedia of World Biography|year=2004}} For list of Bernini's siblings, see Franco Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome'' (Chicago: University of Chicago Press, 2011), pp. 2–3. Note that the primary source for much of the information about Bernini's life comes from the biography written by his youngest son Domenico. For a scholarly, annotated English translation of the latter, see Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011.</ref> Gian Lorenzo Bernini je bil definicija otroškega genija. Bil je »priznan kot čudež, ko je bil star komaj osem let in njegov oče Pietro ga je vztrajno spodbujal. Njegova prezgodnja zrelost mu je prislužila občudovanje in naklonjenost močnih mecenov, ki so ga slavili kot 'Michelangela njegovega stoletja'«.{{sfn|Posèq|2006|pp=161-190}} Natančneje, [[papež Pavel V.]] je bil tisti, ki je po tem, ko je prvič potrdil dečkovo nadarjenost, znamenito pripomnil: »Ta otrok bo Michelangelo svoje starosti«, kasneje pa je to prerokbo ponovil kardinalu Maffeu Barberiniju (prihodnji [[papež Urban VIII.]]), kot poroča Domenico Bernini v svoji biografiji o svojem očetu.{{sfn|Mormando|2011|pp=98,100}} Leta 1606 je njegov oče prejel papeško naročilo (da prispeva marmorni relief v Cappella Paolina Santa Maria Maggiore) in se tako preselil iz Neaplja v Rim, s seboj vzel celotno družino in resno nadaljeval z usposabljanjem svojega sina Gian Lorenza.
Več ohranjenih del, ki segajo okoli leta 1615–1620, so po splošnem soglasju znanstvenikov skupna prizadevanja tako očeta kot sina: vključujejo ''Favna dražijo putti'' (okoli 1615, Metropolitanski muzej, NYC), ''Deček z zmajem'' (okoli 1616). –17, Muzej Getty, Los Angeles), Aldobrandinijevi ''Štirje letni časi'' (okoli 1620, zasebna zbirka) in nedavno odkrit doprsni kip ''Odrešenik'' (1615–16, New York, zasebna zbirka).<ref>Za na novo odkrit doprsni kip Odrešenika glejte ''Pietro in Gian Lorenzo Bernini: Doprsni kip Odrešenika.'' Z esejem Andree Bacchija, New York: Andrew Butterfield Fine Arts, 2016. Za druga skupna dela , glej katalog razstave Galleria Borghese 2017, ''Bernini'' (ur. Andrea Bacchi in Anna Coliva [Milano: Officina Libraria, 2017), str. 38–41, 68–71, 48–53 in 28.</ref> Nekaj časa po prihodu družine Bernini v Rim se je razširila beseda o velikem talentu dečka Giana Lorenza in kmalu je pritegnil pozornost kardinala [[Scipione Borghese|Scipiona Borgheseja]], nečaka vladajočega papeža Pavla V., ki je o fantu geniju govoril njegov stric. Berninija so zato predstavili pred papežem Pavlom V., radoveden, ali so zgodbe o talentu Giana Lorenza resnične. Fant je improviziral skico sv. Pavla za presenečenega papeža in to je bil začetek, da je papež posvetil pozornost temu mlademu talentu.<ref>Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 98.</ref>
[[File:Pope Paul V Borghese by Gian Lorenzo Bernini, 1621-1622 - Ny Carlsberg Glyptotek - Copenhagen - DSC09342.JPG|thumb|''[[Doprsni kip papeža Pavla V.]]'' (1621–1622), Bernini.]]
Ko so ga pripeljali v Rim, je le redko zapustil njegovo obzidje, razen (precej proti svoji volji) za petmesečno bivanje v Parizu v službi kralja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] in kratka potovanja v bližnja mesta (vključno v Civitavecchio, Tivoli in Castelgandolfo). predvsem zaradi službenih razlogov. Rim je bil Berninijevo mesto: »Ustvarjen si za Rim,« mu je rekel papež Urban VIII., »in Rim zate.«{{sfn|Briggs|1915|pp=197–202}} Bilo je v tem svetu Rima 17. stoletja in mednarodne versko-politične moči, ki je tam prebivala. da je Bernini ustvaril svoja največja dela. Berninijeva dela so zato pogosto označena kot popolni izrazi duha samozavestne, zmagoslavne, a samoobrambne protireformacijske rimskokatoliške cerkve. Vsekakor je bil Bernini človek svojega časa in globoko religiozen (vsaj pozneje v življenju),<ref>Za bolj niansirano, previdno razpravo o tradicionalnem hagiografskem pogledu na Berninija kot "gorečega katolika" in na njegovo umetnost kot preprosto neposredno manifestacijo njegove osebne vere glejte Mormando, "Berninijeva religija: mit in resničnost", str. 60–66 uvoda v njegovo kritično, komentirano izdajo, ''Domenico Bernini, The Life of Gian Lorenzo Bernini'', University Park, Penn State U Press, 2011. Glej tudi članek istega avtorja, 'Breaking Through the Bernini Myth ' v spletni reviji, ''Berfrois'', 11. oktober 2012: [http://www.berfrois.com/2012/10/franco-mormando-on-bernini/]</ref> vendar njega in njegove umetniške produkcije ne smemo reducirati zgolj na instrumente papeštva in njegovih politično-doktrinarnih programov, vtis, vtis, ki ga na trenutke sporočajo dela treh najuglednejših Berninijevih učenjakov, Rudolfa Wittkowerja, Howarda Hibbarda in Irvinga Lavina.<ref>Kar zadeva Hibbardovo klasično knjigo o Berniniju (''Bernini'' [New York: Penguin, 1965]), ki se pogosto navaja kot vodilna avtoriteta, čeprav je še vedno dragocen vir, ni bila nikoli posodobljena od prvotne objave in avtorjevega prezgodnja smrt; od takrat se je pojavila ogromna količina novih informacij o Berniniju. Prav tako zlahka sprejema pobeljene, hagiografske upodobitve Berninija, njegovih mecenov in baročnega Rima, kot jih ponujajo prve uradne biografije Baldinuccija in Domenica Berninija. Podobno kritiko glede premalo kritičnega branja sodobnih virov (zlasti cerkvenih) in poenostavljenega redukcionizma v opisu resnične Berninijeve miselnosti in umetniške vizije bi lahko namenili tudi Wittkowerju in Lavinu.</ref> Kot trdi nedavna revizionistična monografija Tomasa Montanarija, ''La libertà di Bernini'' (Torino: Einaudi, 2016), in antihagiografska biografija Franca Mormanda, ''Bernini: Njegovo življenje in njegov Rim'' (''Bernini: His Life and His Rome'', Chicago: University of Chicago Press, 2011), ponazarja Bernini in njegova umetniška vizija je ohranila določeno mero svobode od miselnosti in običajev protireformacijskega katolicizma.
=== Partnerstvo s Scipionom Borghesejem ===
{{multiple image | total_width = 400 | image1 = Aeneas, Anchises, and Ascanius by Bernini.jpg | caption1 = ''[[Enej, Anhis in Ascanij]]'' (1619) | image2 = The Rape of Proserpina (Rome).jpg | caption2 = ''[[Ugrabitev Perzefone (Bernini)|Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–22) | image3 = Apollo and Daphne (Bernini) (cropped).jpg | caption3 = ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–25) | image4 = Bernini's David 02.jpg | caption4 = ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) |}}
Pod pokroviteljstvom ekstravagantno bogatega in najvplivnejšega kardinala Scipiona Borgheseja je mladi Bernini hitro zaslovel kot kipar. Med njegovimi zgodnjimi deli za kardinala so bili okrasni deli za vrt [[Vila Borghese|vile Borghese]], kot je ''[[Koza Amalthea z dojenčkom Jupitrom in favnom]]''. To marmornato skulpturo (izdelano pred letom 1615) strokovnjaki na splošno smatrajo za najzgodnejše delo, ki ga je v celoti izdelal sam Bernini.{{sfn|Mormando|2011|p=279}} Med Berninijevimi najzgodnejšimi dokumentiranimi deli je njegovo sodelovanje pri očetovem naročilu kardinala Maffea Barberinija februarja 1618 za izdelavo štirih marmornih puttov za družinsko kapelo Barberini v cerkvi [[Sant'Andrea della Valle]], pri čemer je pogodba določala, da bo njegov sin Gian Lorenzo pomagal pri izvedbi kipov.<ref>F. Mormando, ''Domenico Bernini's Life of Gian Lorenzo Bernini'' (University Park: Penn State University Press, 2011), p.282n.23. nanstveniki pa še vedno razpravljajo o tem, kateri od štirih "puttov" je prišel iz rok Giana Lorenza.</ref> Iz leta 1618 sega tudi pismo Maffea Barberinija v Rim njegovemu bratu Carlu v Firence, ki omenja, da je on (Maffeo) razmišljal o tem, da bi mladega Giana Lorenza prosil, naj dokonča enega od kipov, ki jih je Michelangelo pustil nedokončana in je bil takrat v lasti Michelangelovega vnuka, ki ga je Maffeo upal kupiti, kar je bil izjemen dokaz velike spretnosti, za katero so verjeli, da jo ima že mladi Bernini.<ref>I. Lavin, 'Five New Youthful Sculptures by Gianlorenzo Bernini and a Revised Chronology of His Early Works,' ''Art Bulletin'' 50 (1968): 223–48, here 236–237. Ni znanstvenega soglasja o tem, na kateri nedokončani Michelangelov kip se je nanašalo Maffeovo pismo, vendar vsi dokazi kažejo močno v smeri "Palestra Pietà" (zdaj v Accademii v Firencah): see Irving Lavin (†) and Marilyn Aronberg Lavin, "The ''Palestrina Pietà:'' Gatherings on the History of 'a Statue Begun by Michelangelo,'" ''Artibus et Historiae,'' no. 82, XLI, 2020: 249–65.</ref>
Čeprav se je Michelangelovo naročilo za dokončanje kipa izjalovilo, je bilo mlademu Berniniju kmalu zatem (leta 1619) naročeno popravilo in dokončanje slavnega antičnega dela, ''[[Speči hermafrodit|spečega Hermafrodita]]'' v lasti kardinala Scipioneja Borgheseja (Galleria Borghese, Rim) in kasneje (okoli 1622) obnovil tako imenovani ''[[Ludovisi Ares]]'' (Palazzo Altemps, Rim).<ref>Maurizio Fagiolo dell'Arco and Marcello Fagiolo, ''Bernini. Una introduzione al gran teatro barocco'' (Rome: Bulzoni, 1967), cat. entries #11 (Hermaphrodite) and #25 (Ares). V nasprotju s tem, kar trdita brata Fagiolo dell'Arco v svojem kat. #31, sploh ni nobene dokumentacije, ki bi dokazovala ali celo predlagala, da je bil Bernini odgovoren za restavriranje tako imenovanega ''Barberinijevega favna'' (zdaj v Gliptoteki v Münchnu), kot sta pokazala Francis Haskell in Nicholas Penny v svojih ''Taste and the Antique'' (New Haven: Yale University Press, 1981), cat. 33, pp. 202–05.</ref>
Iz tega zgodnjega obdobja sta tudi tako imenovani ''Prekleta duša'' in ''Blažena duša'' iz okoli leta 1619, dva majhna marmorna doprsna kipa, na katera je morda vplival niz grafik Pietra de Jodeja I. ali Karla van Malleryja, vendar sta bila v resnici nedvoumno katalogizirana v inventarju njihovega prvega dokumentiranega lastnika, Fernanda de Botinete y Acevedo, kot upodobitev nimfe in satira, ki sta običajno povezana v starodavnih kiparstvih (ni jih naročil niti nikoli ni pripadal niti Scipioneju Borgheseju niti, kot večina znanstvenikov zmotno trdi, španskemu kleriku Pedru Foix Montoya).<ref> For the Jode / Mallery prints, see Leuschner, 2016, 135-46. Za novo odkrito arhivsko dokumentacijo o poreklu in izvirni identiteti subjektov obeh doprsnih kipov glej Garcia Cueto, 2015, 37-53.</ref> Pri dvaindvajsetih je Bernini veljal za dovolj nadarjenega, da so mu naročili papeški portret, ''[[Doprsni kip papeža Pavla V.]]'', ki je zdaj v muzeju J. Paul Getty.
Berninijev sloves pa so dokončno utrdile štiri mojstrovine, ustvarjene med letoma 1619 in 1625, ki so zdaj vse razstavljene v [[Galerija Borghese|galeriji Borghese]] v [[Rim]]u. Za umetnostnega zgodovinarja Rudolfa Wittkowerja so ta štiri dela – ''[[Enej, Anhis in Ascanij ]]'' (1619), ''[[Ugrabitev Perzefone (Bernini)|Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–22), ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–1625) in ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) – »uvedla nova doba v zgodovini evropskega kiparstva«. {{sfn|Wittkower|1955|p=14}} To stališče ponavljajo drugi učenjaki, kot je Howard Hibbard, ki je razglasil, da v celotnem 17. stoletju »ni bilo kiparjev ali arhitektov, primerljivih z Berninijem«.{{sfn|Hibbard|1965|p=21}} Bernini je prilagodil klasično veličino renesančnega kiparstva in dinamično energijo manierističnega obdobja, skoval novo, izrazito baročno zasnovo religioznega in zgodovinskega kiparstva, močno prežeto z dramatičnim realizmom, vzbujajočimi čustvi in dinamičnimi gledališkimi kompozicijami. Berninijeve zgodnje kiparske skupine in portreti kažejo »obvladovanje človeške oblike v gibanju in tehnično prefinjenost, ki ji tekmujejo le največji kiparji klasične antike«.<ref>Timothy Clifford and Michael Clarke, Foreword, ''Effigies and Ecstasies: Roman Baroque Sculpture and Design in the Age of Bernini'', Edinburgh: National Gallery of Scotland, 1998, p.7</ref> Poleg tega je imel Bernini sposobnost upodabljanja zelo dramatičnih pripovedi z liki, ki kažejo intenzivno psihološko držo, pa tudi za organizacijo velikih kiparskih del, ki izražajo veličastno veličino.{{sfn|Wittkower|1955|p=13}}
V nasprotju s skulpturami njegovih predhodnikov se te osredotočajo na specifične točke pripovedne napetosti v zgodbah, ki jih poskušajo povedati: Enej in njegova družina bežijo iz goreče Troje; trenutek, ko Pluton končno zgrabi lovljeno Perzefono; natančen trenutek, ko Apolon vidi, kako se njegova ljubljena Dafne začne spreminjati v drevo. Gre za prehodne, a dramatično močne trenutke v vsaki zgodbi. Berninijev ''David'' je še en razburljiv primer tega. Michelangelov nepremični, idealizirani David prikazuje subjekt, ki drži kamen v eni roki in fračo v drugi ter razmišlja o bitki; podobno nepremične različice drugih renesančnih umetnikov, vključno z [[Donatello]]vo, prikazujejo subjekt v njegovem zmagoslavju po bitki z Goljatom. Bernini ponazarja Davida med njegovim aktivnim bojem z velikanom, ko zasuka svoje telo, da bi se katapultiral proti Goljatu. Da bi poudaril te trenutke in zagotovil, da jih bo gledalec cenil, je Bernini skulpture zasnoval z določenim vidikom v mislih, čeprav jih je izklesal v celoti v krogu. Njihova prvotna namestitev v vili Borghese je bila ob stenah, tako da je bil prvi pogled gledalcev dramatičen trenutek pripovedi.<ref>{{harvnb|Wittkower|1955|p=15}}; {{harvnb|Hibbard|1965|pp=53-54}}</ref>
Posledica takšnega pristopa je vlaganje skulpture z večjo psihološko energijo. Gledalec lažje oceni stanje duha likov in zato razume širšo zgodbo na delu: Dafnina široko odprta usta v strahu in osuplosti, David, ki se odločno osredotočeno ugrizne v ustnico, ali Perzefona, ki se obupano bori, da bi se osvobodila. Poleg prikazovanja psihološkega realizma kažejo večjo skrb za predstavljanje fizičnih podrobnosti. Razmršeni Plutonovi lasje, prožno meso Perzefone ali gozd listov, ki začenja ovijati Dafne, vse to kaže na Berninijevo natančnost in veselje do predstavljanja kompleksnih tekstur resničnega sveta v obliki marmorja.<ref>{{harvnb|Wittkower|1955|p=14-15}}; {{harvnb|Hibbard|1965|pp=48–61}}</ref>
=== Papeški umetnik: pontifikat Urbana VIII. ===
[[File:Interiorvaticano8.jpg|thumb|''Baldahin'' v baziliki sv. Petra v Vatikanu]]
Leta 1621 je papeža Pavla V. Borgheseja na prestolu svetega Petra nasledil drug Berninijev občudovalec, kardinal Alessandro Ludovisi, ki je postal [[papež Gregor XV.]]: čeprav je bila njegova vladavina zelo kratka (umrl je leta 1623), je papež Gregor naročil portrete sebe (tako v marmorju kot v bronu) Berniniju. Papež je Berniniju podelil tudi častni naziv ''Cavaliere'', naziv, s katerim so umetnika običajno imenovali do konca življenja. Leta 1623 se je na papeški prestol povzpel njegov prej omenjeni prijatelj in nekdanji učitelj, kardinal Maffeo Barberini, kot [[papež Urban VIII.]] Odslej (do Urbanove smrti leta 1644) je Bernini užival skoraj monopolno pokroviteljstvo papeža in družine Barberini. Novi papež Urban naj bi pripomnil: »Zate je velika sreča, o Cavaliere, videti kardinala Maffea Barberinija za papeža, vendar je naša sreča še večja, da je Cavaliere Bernini živ v našem pontifikatu«.<ref>Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 111.</ref> Čeprav se mu med vladavino (1644–55) [[papež Inocenc X.|Inocenca X.]] ni godilo tako dobro, je pod Inocencovim naslednikom [[papež Aleksander VII.|Aleksandrom VII.]] Bernini znova pridobil vrhunsko umetniško prevlado in nadaljeval v zaporednem pontifikatu, ki ga je Klement IX. med svojo kratko vladavino (1667–69) zelo spoštoval.
Pod pokroviteljstvom Urbana VIII. so se Berninijeva obzorja hitro in močno razširila: ni izdeloval le kipov za zasebne rezidence, ampak je igral najpomembnejšo umetniško (in inženirsko) vlogo na mestnem odru kot kipar, arhitekt in urbanist.{{sfn|Hibbard|1965|p=68}} O tem pričajo tudi njegova uradna imenovanja – »kustos papeške umetniške zbirke, direktor papeške livarne v Castel Sant'Angelo, komisar za fontane na [[Piazza Navona]]«.{{sfn|Mormando|2011|p=72}} Takšni položaji so Berniniju dali priložnost, da pokaže svoje vsestranske sposobnosti po vsem mestu. Na velik protest starejših, izkušenih mojstrov arhitektov je bil leta 1629, po smrti [[Carlo Maderno|Carla Maderna]], skoraj brez arhitekturne izobrazbe imenovan za glavnega arhitekta cerkve svetega Petra. Od takrat naprej bosta Berninijevo delo in umetniška vizija postavljena v simbolno srce Rima.
[[Slika:Rzym Fontanna Czterech Rzek.jpg|150px|thumb|right|''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|Vodnjak štirih rek]]'' na Piazza Navona v Rimu]]
Berninijeva umetniška premoč pod Urbanom VIII. in Aleksandrom VII. je pomenila, da je lahko zagotovil najpomembnejša naročila v Rimu svojega časa, in sicer različne velike projekte olepševanja na novo dokončane [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike svetega Petra]], dokončane pod papežem Pavlom V. dodali Madernovo ladjo in fasado ter jo končno ponovno posvetil papež Urban VIII 18. novembra 1626 po 150 letih načrtovanja in gradnje. Znotraj bazilike je bil odgovoren za ''[[Baldahin sv. Petra|Baldahin]]'', dekoracijo štirih stebrov pod kupolo, ''Cathedra Petri'' ali ''[[Stol svetega Petra]]'' v [[apsida|apsidi]], nagrobni spomenik Matilde Toskanske, kapelo Najsvetejšega zakramenta na desni strani ladje ter okrasje (tla, stene in oboki) nove ladje. ''Baldahin sv. Petra'' je takoj postal vizualni osrednji del nove bazilike. Berninijeva kreacija s štirimi stebri, oblikovana kot masivni spiralno pozlačen bronast baldahin nad grobnico svetega Petra, je segala skoraj 30 m od tal in je stala približno 200.000 rimskih skudov (približno 8 milijonov ameriških dolarjev v valuti zgodnjega 21. stoletja).<ref> For the conversion of 17th-century Roman scudi into 21st-century U.S. dollars, see F. Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome'' (Chicago: University of Chicago Press, 2011), p. xix. </ref> »Čisto preprosto«, piše neki umetnostni zgodovinar, »česa takega še nismo videli«.{{sfn|Mormando|2011|p=84}} Kmalu po ''Baldahinu'' se je Bernini lotil obsežne okrasitve štirih masivnih stebrov na križišču bazilike (tj. struktur, ki podpirajo kupolo), vključno s štirimi ogromnimi, gledališko dramatičnimi kipi, med njimi veličastnega ''[[Sveti Longin (Bernini)|Sv. Longina]]'', ki ga je izdelal sam Bernini (druge tri so delo drugih sodobnih kiparjev Françoisa Duquesnoya, Francesca Mochija in Berninijevega učenca Andree Bolgija).
V baziliki je Bernini začel delati tudi na grobnici za Urbana VIII., ki je bila dokončana šele po Urbanovi smrti leta 1644, ena v dolgi, ugledni seriji grobnic in nagrobnih spomenikov, po katerih je Bernini znan, in tradicionalni zvrsti, na katero je njegov vpliv pustil trajno znamenje, ki so ga poznejši umetniki pogosto kopirali. Dejansko zadnji in najizvirnejši Berninijev nagrobni spomenik, ''[[Grobnica papeža Aleksandra VII.]]'', v baziliki svetega Petra, po besedah [[Erwin Panofsky|Erwina Panofskega]] predstavlja sam vrh evropske nagrobne umetnosti, čigar ustvarjalne inventivnosti kasnejši umetniki niso mogli upati, da bi ga presegli.<ref>Erwin Panofsky, ''Tomb Sculpture: Four Lectures on Its Changing Aspect From Ancient Egypt to Bernini,'' New York: Abrams, 1992, p.96.</ref> Berninijeva zasnova trga [[Trg svetega Petra, Vatikan|Piazza San Pietro]] pred baziliko, ki se je začela in v veliki meri dokončala med vladavino Aleksandra VII., je ena njegovih najbolj inovativnih in uspešnih arhitekturnih zasnov, ki je nekdanji nepravilen, nedotaknjen odprt prostor spremenil v estetsko enoten, čustveno vznemirljiv in logistično učinkovit (za kočije in množice), popolnoma v harmoniji z že obstoječimi stavbami in dodaja veličastnost bazilike.
[[File:Richelieu le Bernin M.R.2165 mp3h9006.jpg|thumb|left| Doprsni kip Armanda, kardinala de Richelieuja (1640–1641)]]
Kljub temu zavzetemu ukvarjanju z velikimi deli javne arhitekture se je Bernini še vedno lahko posvetil svojemu kiparstvu, zlasti portretom v marmorju, pa tudi velikim kipom, kot je ''sveta Bibiana'' v naravni velikosti (1624, cerkev Santa Bibiana, Rim). Berninijevi portreti kažejo na njegovo vedno večjo sposobnost, da ujame povsem značilne osebne značilnosti svojih portretirancev, pa tudi njegovo sposobnost, da v hladnem belem marmorju doseže skoraj slikarske učinke, ki s prepričljivim realizmom prikažejo različne površine: človeško meso, lase, blago različnih vrst, kovin itd. Ti portreti so vključevali številne doprsne kipe samega Urbana VIII., družinski doprsni kip Francesca Barberinija in predvsem ''[[Dva doprsna kipa kardinala Scipione Borgheseja|dva doprsna kipa Scipione Borgheseja]], drugega je na hitro ustvaril Bernini, potem ko so v marmorju prvega našli napako. Umetnostni zgodovinarji pogosto opažajo minljivo naravo izraza na Scipionovem obrazu, ikono baročne skrbi za predstavljanje minljivega gibanja v statičnih umetninah. Rudolfu Wittkowerju »opazovalec čuti, da se v hipu ne spremenita samo izraz in odnos, temveč tudi gube ležerno urejenega plašča«.{{sfn|Wittkower|1955|p=88}}
Drugi marmorni portreti v tem obdobju so portret Costanze Bonarelli (izdelan okoli leta 1637), nenavaden v svoji bolj osebni, intimni naravi. (V času kiparjenja portreta je imel Bernini afero s Costanzo, ženo enega od njegovih pomočnikov, kiparja Mattea.) Dejansko se zdi, da je bil to prvi marmorni portret nearistokratske ženske, ki ga je ustvaril velik umetnik v evropski zgodovini.
Od poznih 1630-ih, danes v Evropi znan kot eden najuspešnejših portretistov v marmorju, je Bernini začel prejemati tudi kraljeva naročila izven Rima, za subjekte, kot so francoski [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|kardinal Richelieu]], Francesco I. d'Este, vplivni vojvoda Modene, [[Karel I. Angleški]] in njegova žena, kraljica Henrietta Maria. Kip Karla I. je bil izdelan v Rimu iz trojnega portreta (olje na platnu), ki ga je izdelal [[Anthonis van Dyck|Van Dyck]] in je danes ohranjen v britanski kraljevi zbirki. Karlov doprsni kip je bil izgubljen v požaru v palači Whitehall leta 1698 (čeprav je njegova zasnova znana po sodobnih kopijah in risbah), kipa Henriette Marie pa niso izdelali zaradi izbruha angleške državljanske vojne.<ref>[https://web.archive.org/web/20131120043243/http://www.royalcollection.org.uk/eGallery/object.asp?object=404420&row=2062&detail=about Triple Portrait of Charles I].</ref>{{sfn|Cust|2007|p=94}}
=== Začasni mrk in ponovni vzpon pod Inocencem X. ===
[[Slika:Ecstasy of Saint Teresa September 2015-2a.jpg|thumb|right|''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' v cerkvi [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]]]]
Leta 1644, s smrtjo papeža Urbana, s katerim je bil Bernini tako tesno povezan, in vzponom na oblast Barberinijevega sovražnika, papeža Inocenca X. Pamfila, je Berninijeva kariera doživela velik mrk brez primere, ki je trajal štiri leta. To ni imelo opraviti le z Inocencovo protibarberinijevo politiko, ampak tudi z Berninijevo vlogo pri katastrofalnem projektu novih zvonikov za baziliko svetega Petra, ki ga je v celoti zasnoval in nadziral Bernini. Razvpita afera z zvonikom naj bi bila največji neuspeh v njegovi karieri, tako v strokovnem kot v finančnem smislu. Leta 1636 je papež Urban v želji, da bi končno dokončal zunanjost cerkve sv. Petra, naročil Berniniju, naj načrtuje in zgradi dva, dolgo načrtovana zvonika za njeno pročelje: temelji obeh stolpov so bili že zasnovani in zgrajeni (in sicer zadnji [[traveja|traveji]] na obeh skrajnih delih fasade), ki jih je desetletja prej naredil Carlo Maderno (arhitekt ladje in fasade). Ko je bil prvi stolp dokončan leta 1641, so se na fasadi začele pojavljati razpoke, a zanimivo je, da so se dela kljub temu nadaljevala na drugem stolpu z dokončanjem prvega nadstropja. Kljub prisotnosti razpok so se dela ustavila šele julija 1642, ko je bila papeška zakladnica izčrpana zaradi katastrofalne Castrove vojne. Ker so vedeli, da se Bernini ne more več zanašati na zaščito naklonjenega papeža, so njegovi sovražniki (zlasti [[Francesco Borromini]]) zaradi razpok sprožili velik preplah in napovedali katastrofo za celotno baziliko in krivdo v celoti pripisali Berniniju. Kasnejše preiskave so dejansko razkrile vzrok za razpoke kot Madernove pomanjkljive temelje in ne Berninijevo dovršeno zasnovo, kar je kasneje potrdila natančna preiskava, izvedena leta 1680 pod papežem Inocencem XI.<ref>For further details, see below in this article, under "Architecture." For a thorough summary of this entire, long and complicated episode in Bernini's life that takes into account the latest archival discoveries, see|Mormando|2011|p=332–34, nn. 17–23, pp. 342–45, nn. 4–21.</ref>
[[File:Museo borghese, sala del gladiatore, g.l. bernini, verità svelata, 1645-52, 02.JPG|thumb|''[[Resnica, ki jo je razkril čas (Bernini)| Resnica, ki jo je razkril čas]]'', Galleria Borghese, Rim, 1645–1652]]
Kljub temu je Berninijevim nasprotnikom v Rimu uspelo resno škodovati ugledu Urbanovega umetnika in prepričati papeža Inocenca, da je (februarja 1646) odredil popolno porušenje obeh stolpov, na Berninijevo veliko ponižanje in celo finančno škodo (v obliki znatne denarne kazni). za neuspeh dela. Po tem, enem redkih neuspehov v svoji karieri, se je Bernini umaknil vase: po besedah njegovega sina Domenica, je bil njegov poznejši nedokončani kip iz leta 1647, ''[[Resnica, ki jo je razkril čas (Bernini)|Resnica, ki jo je razkril čas]]'', namenjen njegovemu samotolažilnemu komentarju o tej aferi, ki izraža njegovo vero, da bo sčasoma čas razkril dejansko resnico za zgodbo in ga v celoti oprostil krivde, kot se je res zgodilo.
Čeprav v prvih letih novega papeževanja ni prejel nobenih osebnih naročil od Inocenca ali družine Pamfilj, Bernini ni izgubil nekdanjih položajev, ki so mu jih podelili prejšnji papeži. Inocenc X. je vzdrževal Berninija v vseh uradnih vlogah, ki mu jih je dal Urban, vključno s tistim glavnega arhitekta sv. Petra. Pod Berninijevim načrtom in vodstvom se je nadaljevalo delo pri okraševanju masivne, nedavno dokončane, a še vedno popolnoma neokrašene ladje sv. Petra, z dodatkom dovršenega večbarvnega marmornega tlaka, marmorne obloge na stenah in [[pilaster|pilastrih]] ter številnih štukaturnih kipov in [[relief (umetnost)|reliefov]]. Ni brez razloga, da je papež Aleksander VII. nekoč pošalil: »Če bi odstranili iz cerkve svetega Petra vse, kar je naredil Cavalier Bernini, bi ta tempelj ogolil«. Glede na vsa njegova številna in raznolika dela v baziliki v več desetletjih je prav Bernini tisti, ki nosi levji delež odgovornosti za končno in trajno estetsko podobo ter čustveni učinek cerkve sv. Petra.<ref>For Bernini's work on nave and the Alexander VII quotation, see F. Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' respectively p.p. 149-50 and 328.</ref> Prav tako mu je bilo dovoljeno nadaljevati delo na grobnici Urbana VIII., kljub Inocenčevi nepatiji do Barberinijev.{{sfn|Mormando|2011|p=150}} Nekaj mesecev po dokončanju Urbanove grobnice je leta 1648 Bernini v spornih okoliščinah zmagal pri Pamfiljevem naročilu za prestižni ''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|vodnjak štirih rek]]'' na [[Piazza Navona]], ki je označil konec njegove sramote in začetek še enega veličastnega poglavja v njegovem življenju.
[[File:Gian lorenzo bernini, Cenotafio di Suor Maria Raggi (1647-53).JPG|thumb|left|' Spomenik Mariji Raggi, 1651]]
Če so obstajali dvomi o Berninijevem položaju kot najpomembnejšem rimskem umetniku, jih je dokončno odstranil brezpogojni uspeh čudovitega in tehnično domiselnega ''Vodnjaka štirih rek'', ki prikazuje težak starodavni obelisk, postavljen nad praznino, ki jo je ustvarila jami podobna skalna formacija, postavljena v središče oceana eksotičnih morskih bitij. Bernini je še naprej prejemal naročila od papeža Inocenca X. in drugih višjih članov rimske duhovščine in aristokracije, pa tudi od vzvišenih mecenov zunaj Rima, kot je [[Francesco d'Este]]. Ko si je Bernini hitro opomogel od ponižanja z zvonikom, se je brezmejna ustvarjalnost nadaljevala kot prej. Oblikovani so bili novi tipi pogrebnih spomenikov, kot je v cerkvi [[Santa Maria sopra Minerva]] navidezno lebdeči medaljon, ki tako rekoč lebdi v zraku, za pokojno nuno Mario Raggi, medtem ko so bile kapele, ki jih je načrtoval, kot je [[Raimondijeva kapela]] v cerkvi [[San Pietro in Montorio]] je ponazoril, kako lahko Bernini uporabi skrito osvetlitev, da bi namigoval na božanski poseg v pripovedi, ki jih je upodabljal.
Eno najbolj dovršenih in slavnih del, ki so nastala izpod Berninijevih rok v tem obdobju, je bila kapela družine Cornaro v majhni karmeličanski cerkvi [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]] v Rimu. Kapela Cornaro (slavnostno odprta leta 1651) je pokazala Berninijevo sposobnost povezovanja kiparstva, arhitekture, fresk, štukature in razsvetljave v »čudovito celoto« (bel composto, če uporabimo izraz zgodnjega biografa Filippa Baldinuccija za opis njegovega pristopa k arhitekturi) in tako ustvarimo kar je učenjak Irving Lavin poimenoval »enotno umetniško delo«. Osrednji poudarek kapele Cornaro je ''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'', ki prikazuje tako imenovano ''transverberacijo'' španske nune in svetnice mističarke Terezije Avilske.<ref> Irving Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts'' (New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980), p. 107.</ref> Bernini gledalcu v bleščečem belem marmorju predstavi teatralno nazoren portret omedlevajoče Tereze in tiho nasmejanega angela, ki rahločutno stiska puščico, ki prebada svetničino srce. Na obeh straneh kapele umetnik postavi (v prostore, ki se lahko gledalcu zdijo le gledališke lože), portrete v reliefu različnih članov družine Cornaro – beneške družine, ki je v kapeli obeležena, vključno s kardinalom Federicom Cornarom, ki je kapelo naročil Berniniju – ki se med seboj živahno pogovarjata, domnevno o dogodku, ki se odvija pred njimi. Rezultat je kompleksno, a subtilno orkestrirano arhitekturno okolje, ki zagotavlja duhovni kontekst (nebeško okolje s skritim virom svetlobe), ki gledalcem nakazuje končno naravo tega čudežnega dogodka.<ref> Irving Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts'' (New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980), pp. 104-06.</ref>
Kljub temu so v času Berninijevega življenja in v naslednjih stoletjih vse do danes Berninijevo ''Sveto Terezo'' obtoževali, da je prestopila mejo spodobnosti s seksualizacijo vizualne upodobitve svetničine izkušnje do te mere, da si noben umetnik pred Berninijem ali po njem tega ni upal narediti: upodablja jo v nemogoče mladi kronološki starosti, kot idealizirano nežno lepoto, v napol ležečem položaju z odprtimi usti in narazen razkrečenimi nogami, z razprtimi gubami, z vidno prikazanimi bosimi nogami (Bose karmeličanke, zaradi skromnosti vedno nosijo sandale s težkimi nogavicami) in s serafinom, ki jo je »slekel« tako, da je (po nepotrebnem) razprl njen plašč, da bi s svojo puščico prodrl v njeno srce.<ref>For these visual details of the statue and an examination of the charge of indecency, see Franco Mormando, 'Did Bernini's ''Ecstasy of St. Teresa'' Cross a 17th-century Line of Decorum?' (Mormando's answer is yes): [https://www.academia.edu/44401140/Did_Berninis_Ecstasy_of_St_Teresa_Cross_a_17th_century_Line_of_Decorum].</ref>
Ne glede na dekorum je bila Berninijeva ''Tereza'' še vedno umetniški ''tour de force'', ki vključuje vse številne oblike vizualne umetnosti in tehnike, ki jih je Bernini imel na voljo, vključno s skrito osvetlitvijo, tankimi pozlačenimi tramovi, recesivnim arhitekturnim prostorom, skrivnimi lečami itd. dvajset različnih vrst barvnega marmorja: vsi se združijo, da ustvarijo končno umetniško delo – »izpopolnjen, zelo dramatičen in globoko zadovoljiv brezhibni ansambel«.{{sfn|Mormando|2011|p=159}}
=== Olepšanje Rima pod Aleksandrom VII. ===
=== Obisk Francije in služenje kralju Ludviku XIV. ===
Tudi ko se je vrnil ni prenehal s svojim delom ampak nadaljeval z enako vnemo.
Pisal je tudi sramotilne spise in gledališke igre, ki jih je tudi sam postavil na oder: 1668 melodramo [[Gianbatista Rospigliosa|Gianbatiste Rospigliosa]] ''La comica del cielo''. Bil je tudi glavni režiser vseh rimskih svečanosti in karnevalov:
* 1625 je prisostvoval pri posvetitvi portugalske kraljice Elizabete
* 1659 je organiziral svečani ognjemet iz kupole Sv. Petra
* pripravil je tudi slovesno olepšan oder in pogrebno slovesnost za kneza Beauforta.
== Slog ==
Kot kipar Bernini poudarja močan napredek, dramatičnost, igro svetlobe in sence. Material ([[kamen]] in [[bron]]) obvlada s popolno virtuoznostjo. Prekinil je s tradicijo visoko renesančne plastike, ki je v [[16. stoletje|16. stoletju]] prešla v linearno akademsko maniro. Njegovi liki so bili izdelani v polnem fantazijskem zamahu.
V portretih postavlja težišče na skrajno natančnost izdelave in podobnost z modelom. On je lansiral lik angela, ki se je v celem baroku pojavljal v jezuitskih cerkvah.
Tudi v starosti, ko so njegova dela že odražala znake utrujenosti, je Bernini razvijal veliko aktivnost in ni izgubil invencije.
Papeški Rim se je v [[17. stoletje|17. stoletju]] zahvalil odličnim delom kiparja Berninija, ki so ga tako od takrat naprej šteli kot začetniku monumentalnega in dekorativnega [[barok]]a. Njegove zamisli in koncepcije so v arhitekturi trajale še 80 - 90 let in so se odražale v urbanističnem planu Rima še dve naslednji stoletji.
Umrl je v Rimu v starosti 81 let. V vsem tem času je služil osmim papežem in bil pred smrtjo globoko cenjen, ne kot samo najboljši evropski umetnik, temveč tudi kot eden največjih mož tedanjega časa.
== Zapuščina ==
Kot je povzel en Berninijev proučevalec: »Morda je najpomembnejši rezultat vseh [Berninijevih] študij in raziskav v zadnjih nekaj desetletjih vrnitev Berninijevemu statusu velikega, glavnega junaka baročne umetnosti, tistega, ki je bil sposoben ustvarjati nesporne mojstrovine, izvirno in genialno razlagati nove duhovne občutke tistega časa, dati mestu Rim popolnoma nov obraz in poenoteti [umetniški] jezik tistega časa.«<ref>Maria Grazia Bernardini, 'Le radici del barocco,' in ''Barocco a Roma: La meraviglia dell'arte,'' ed. M. G. Bernardini and M. Bussagli [Milan: Skira, 2015], p. 32.</ref>
Le nekaj umetnikov je imelo tako odločilen vpliv na fizični videz in čustveni značaj mesta, kot ga je imel Bernini na Rim. Ohranil je nadzorni vpliv na vse vidike svojih številnih in velikih naročil ter na tiste, ki so mu pomagali pri njegovem izvajanju, vendar je lahko skozi desetletja dela s svojim dolgim in produktivnim življenjem uresničil edinstveno in harmonično enotno vizijo.<ref>National Gallery of Art." Bernini, Gian Lorenzo. Accessed 6 April 2018. https://www.nga.gov/collection/artist-info.2025.html.</ref> Čeprav je do konca Berninijevega življenja prišlo do odločne reakcije proti njegovi znamki razkošnega baroka, je dejstvo, da so kiparji in arhitekti še naprej preučevali njegova dela in nanje vplivali še nekaj desetletij (poznejši [[vodnjak Trevi]] Nicola Salvija [otvoritev leta 1735] je odličen primer trajnega postmortalnega vpliva Berninija na pokrajino mesta).<ref>Livio Pestilli,"On Bernini's Reputed Unpopularity in Late Baroque Rome,' ''Artibus et historiae,'' 32.63: 119–42</ref>
V 18. stoletju so Bernini in skoraj vsi baročni umetniki padli v nemilost neoklasicističnih kritikov baroka, ki je bila namenjena predvsem domnevno ekstravagantnim (in s tem nezakonitim) odmikom od neokrnjenih, treznih vzorcev grške in rimske antike. Umetnostnozgodovinska znanost je šele v poznem 19. stoletju v iskanju objektivnejšega razumevanja umetniške produkcije v posebnem kulturnem kontekstu, v katerem je nastala, brez apriornih predsodkov neoklasicizma začela priznavati Berninijeve dosežke in mu počasi začela vračati umetniški ugled. Vendar pa je reakcija proti Berniniju in preveč čutnemu (in zato ''dekadentnemu''), preveč čustveno nabitemu baroku v večji kulturi (zlasti v nekatoliških državah severne Evrope in zlasti v viktorijanski Angliji) ostala v veljavi vse do 20. stoletja (najbolj opazno je javno omalovaževanje Berninija s strani Francesca Milizie, Joshue Reynoldsa in [[Jacob Burckhardt|Jacoba Burkhardta]]). Večina priljubljenih turističnih vodnikov iz 18. in 19. stoletja po Rimu ne upošteva Berninija in njegovega dela ali pa ga obravnava z zaničevanjem, kot v primeru najbolje prodajanih ''Walks in Rome'' (22 izdaj med letoma 1871 in 1925) Augustusa J.C. Hareja, ki opisuje angele na [[Ponte Sant'Angelo]] kot »Berninijeve vetrne norce«.
Toda zdaj v 21. stoletju sta bila Bernini in njegov barok navdušeno obnovljena, tako kritična kot priljubljena. Od obletnice njegovega rojstva leta 1998 je bilo po vsem svetu, zlasti v Evropi in Severni Ameriki, veliko razstav o vseh vidikih njegovega dela, ki so razširile naše znanje o njegovem delu in njegovem vplivu. Konec 20. stoletja so Berninija (preden je Italija prešla na evro) spomnili na sprednji strani bankovca za 50.000 lir Banca d'Italia, na hrbtni strani pa je bil prikazan njegov konjeniški kip Konstantina. Še en izjemen znak Berninijevega trajnega ugleda je odločitev arhitekta I. M. Peija, da vstavi zvest izvod svojega konjeniškega kipa kralja Ludvika XIV. kot edini okrasni element v svoji masivni modernistični prenovi vhodnega trga v muzej [[Louvre]], dokončan z velikim priznanjem leta 1989 in z velikansko piramido v steklu. Leta 2000 najbolje prodajani romanopisec [[Dan Brown]] je postavil Berninija in več njegovih rimskih del v središče svojega političnega trilerja ''Angeli in demoni'', medtem ko je britanski romanopisec Iain Pears naredil pogrešani Berninijev doprsni kip za osrednji del njegove najbolj prodajane skrivnosti umora, ''The Bernini Bust'' (2003).<ref>{{Cite web |url=https://www.foxnews.com/story/touring-rome-through-the-eyes-of-angels-and-demons |title=Touring Rome Through the Eyes of 'Angels and Demons' |date=25 March 2015 |website=Associated Press |language=en-US |access-date=31 May 2019}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Gianlorenzo Bernini}}
* [http://www.slowtrav.com/italy/rome/es_bernini.htm Preglednica berninijevih kiparskih in arhitekturnih stvaritev v Rimu]
* [http://www.mcah.columbia.edu/arthumanities/pdfs/arthum_bernini_reader.pdf Izvleček iz dela: ''The life of the Cavaliers Bernini (Življenje viteza Berninija)'']
* [http://www.all-art.org/baroque/bernini1.html Gian Lorenzo Bernini na straneh »A World History of Art« (Svetovna zgodovina umetnosti)]
* [http://arts.guardian.co.uk/features/story/0,,1873400,00.html Povzetek o Berniniju], v: Simon Schama: The Power of Art (Moč umetnosti).
* [http://www.fredcamper.com/A/Accretions/AC001/index.html Fotografija Berninijeve Santa Maria Assunte]
* [http://smarthistory.org/blog/63/berninis-ecstasy-of-st-theresa-cornaro-chapel-rome-c-1650/ smARThistory: ''Zamaknjenje Svete Tereze'', Kapela Cornaro, Santa Maria della Vittoria, Rim]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bernini, Gian Lorenzo}}
[[Kategorija:Gian Lorenzo Bernini]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji]]
[[Kategorija:Baročni kiparji]]
[[Kategorija:Italijanski arhitekti v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji v 17. stoletju]]
adfvhammij88u8a9aqnxll21iukyzf8
5722656
5722653
2022-07-22T16:09:52Z
Ljuba brank
92351
/* Olepšanje Rima pod Aleksandrom VII. */ dodano
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Umetnik
| name = Gian Lorenzo Bernini
| birthdate = <!-- WD -->
| location = <!-- WD -->
| deathdate = <!-- WD -->
| deathplace = <!-- WD -->
| nationality = Italijan
| field = kipar, slikar in arhitekt
| spouse =
}}
'''Giann Lorenzo Bernini''', [[Italijani|italijanski]] [[barok|baročni]] [[kipar]], [[arhitekt]], [[slikar]] in pisec [[17. stoletje|17. stoletja]], * [[7. december]] [[1598]], [[Neapelj]], † [[28. november]] [[1680]], [[Rim]].
Medtem ko je bil pomembna osebnost v svetu [[arhitektura|arhitekture]], je bil vidnejši vodilni kipar svojega časa, zaslužen za ustvarjanje [[baročno kiparstvo|baročnega sloga kiparstva]]. Kot je komentiral neki učenjak: »Kar je [[Shakespeare]] za [[drama|dramo]], je Bernini morda za kiparstvo: prvi vseevropski kipar, čigar ime je takoj prepoznavno s posebnim načinom in vizijo in čigar vpliv je bil izjemno močan ...«<ref>Katherine Eustace, Editorial, ''Sculpture Journal,'' vol. 20, n. 2, 2011, p. 109.</ref> Poleg tega je bil slikar (večinoma majhna platna v olju) in gledališki človek: pisal je, režiral in igral v predstavah (predvsem karnevalskih satirah), za katere je oblikoval [[scenografija|scenografijo]] in gledališko mašinerijo. Izdelal je tudi modele za široko paleto dekorativnih umetniških predmetov, vključno s [[svetilka]]mi, [[miza]]mi, [[ogledalo|ogledali]] in celo [[kočija]]mi.
Kot arhitekt in [[urbanist]] je projektiral posvetne [[stavba|stavbe]], [[cerkev (zgradba)|cerkve]], [[kapela|kapele]] in [[trg]]e, pa tudi velika dela, ki združujejo arhitekturo in kiparstvo, zlasti dovršene javne [[Vodna fontana|fontane]] in nagrobne spomenike ter celo vrsto začasnih objektov (v [[štukatura|štukaturi]] in [[les]]u). ) za pogrebe in festivale. Njegova široka tehnična vsestranskost, brezmejna kompozicijska inventivnost in čista spretnost pri obdelavi [[marmor]]ja so zagotovila, da bo veljal za vrednega [[Michelangelo]]vega naslednika, ki je daleč prekašal druge kiparje njegove generacije. Njegov talent je segal onkraj meja kiparstva na premislek o okolju, v katerem bi bilo umeščeno; njegovo sposobnost sintetiziranja kiparstva, slikarstva in arhitekture v koherentno konceptualno in vizualno celoto je pokojni umetnostni zgodovinar [[Irving Lavin]] označil za »enotnost vizualnih umetnosti«.<ref>I. Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts,'' New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980.</ref>
== Življenjepis ==
=== Mladost ===
Bernini se je rodil 7. decembra 1598 v Neaplju Angelici Galante, Neapeljčanki, in manierističnemu kiparju Pietru Berniniju, po rodu iz Firenc. Bil je šesti od njunih trinajstih otrok.<ref>[http://www.gallery.ca/files/Bernini_Biography_ENG.pdf Gallery.ca] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100331234043/http://www.gallery.ca/files/Bernini_Biography_ENG.pdf |date=31 March 2010 }}. {{cite book|last=Gale|first=Thomson|chapter=Gian Lorenzo Bernini|title=Encyclopedia of World Biography|year=2004}} For list of Bernini's siblings, see Franco Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome'' (Chicago: University of Chicago Press, 2011), pp. 2–3. Note that the primary source for much of the information about Bernini's life comes from the biography written by his youngest son Domenico. For a scholarly, annotated English translation of the latter, see Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011.</ref> Gian Lorenzo Bernini je bil definicija otroškega genija. Bil je »priznan kot čudež, ko je bil star komaj osem let in njegov oče Pietro ga je vztrajno spodbujal. Njegova prezgodnja zrelost mu je prislužila občudovanje in naklonjenost močnih mecenov, ki so ga slavili kot 'Michelangela njegovega stoletja'«.{{sfn|Posèq|2006|pp=161-190}} Natančneje, [[papež Pavel V.]] je bil tisti, ki je po tem, ko je prvič potrdil dečkovo nadarjenost, znamenito pripomnil: »Ta otrok bo Michelangelo svoje starosti«, kasneje pa je to prerokbo ponovil kardinalu Maffeu Barberiniju (prihodnji [[papež Urban VIII.]]), kot poroča Domenico Bernini v svoji biografiji o svojem očetu.{{sfn|Mormando|2011|pp=98,100}} Leta 1606 je njegov oče prejel papeško naročilo (da prispeva marmorni relief v Cappella Paolina Santa Maria Maggiore) in se tako preselil iz Neaplja v Rim, s seboj vzel celotno družino in resno nadaljeval z usposabljanjem svojega sina Gian Lorenza.
Več ohranjenih del, ki segajo okoli leta 1615–1620, so po splošnem soglasju znanstvenikov skupna prizadevanja tako očeta kot sina: vključujejo ''Favna dražijo putti'' (okoli 1615, Metropolitanski muzej, NYC), ''Deček z zmajem'' (okoli 1616). –17, Muzej Getty, Los Angeles), Aldobrandinijevi ''Štirje letni časi'' (okoli 1620, zasebna zbirka) in nedavno odkrit doprsni kip ''Odrešenik'' (1615–16, New York, zasebna zbirka).<ref>Za na novo odkrit doprsni kip Odrešenika glejte ''Pietro in Gian Lorenzo Bernini: Doprsni kip Odrešenika.'' Z esejem Andree Bacchija, New York: Andrew Butterfield Fine Arts, 2016. Za druga skupna dela , glej katalog razstave Galleria Borghese 2017, ''Bernini'' (ur. Andrea Bacchi in Anna Coliva [Milano: Officina Libraria, 2017), str. 38–41, 68–71, 48–53 in 28.</ref> Nekaj časa po prihodu družine Bernini v Rim se je razširila beseda o velikem talentu dečka Giana Lorenza in kmalu je pritegnil pozornost kardinala [[Scipione Borghese|Scipiona Borgheseja]], nečaka vladajočega papeža Pavla V., ki je o fantu geniju govoril njegov stric. Berninija so zato predstavili pred papežem Pavlom V., radoveden, ali so zgodbe o talentu Giana Lorenza resnične. Fant je improviziral skico sv. Pavla za presenečenega papeža in to je bil začetek, da je papež posvetil pozornost temu mlademu talentu.<ref>Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 98.</ref>
[[File:Pope Paul V Borghese by Gian Lorenzo Bernini, 1621-1622 - Ny Carlsberg Glyptotek - Copenhagen - DSC09342.JPG|thumb|''[[Doprsni kip papeža Pavla V.]]'' (1621–1622), Bernini.]]
Ko so ga pripeljali v Rim, je le redko zapustil njegovo obzidje, razen (precej proti svoji volji) za petmesečno bivanje v Parizu v službi kralja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] in kratka potovanja v bližnja mesta (vključno v Civitavecchio, Tivoli in Castelgandolfo). predvsem zaradi službenih razlogov. Rim je bil Berninijevo mesto: »Ustvarjen si za Rim,« mu je rekel papež Urban VIII., »in Rim zate.«{{sfn|Briggs|1915|pp=197–202}} Bilo je v tem svetu Rima 17. stoletja in mednarodne versko-politične moči, ki je tam prebivala. da je Bernini ustvaril svoja največja dela. Berninijeva dela so zato pogosto označena kot popolni izrazi duha samozavestne, zmagoslavne, a samoobrambne protireformacijske rimskokatoliške cerkve. Vsekakor je bil Bernini človek svojega časa in globoko religiozen (vsaj pozneje v življenju),<ref>Za bolj niansirano, previdno razpravo o tradicionalnem hagiografskem pogledu na Berninija kot "gorečega katolika" in na njegovo umetnost kot preprosto neposredno manifestacijo njegove osebne vere glejte Mormando, "Berninijeva religija: mit in resničnost", str. 60–66 uvoda v njegovo kritično, komentirano izdajo, ''Domenico Bernini, The Life of Gian Lorenzo Bernini'', University Park, Penn State U Press, 2011. Glej tudi članek istega avtorja, 'Breaking Through the Bernini Myth ' v spletni reviji, ''Berfrois'', 11. oktober 2012: [http://www.berfrois.com/2012/10/franco-mormando-on-bernini/]</ref> vendar njega in njegove umetniške produkcije ne smemo reducirati zgolj na instrumente papeštva in njegovih politično-doktrinarnih programov, vtis, vtis, ki ga na trenutke sporočajo dela treh najuglednejših Berninijevih učenjakov, Rudolfa Wittkowerja, Howarda Hibbarda in Irvinga Lavina.<ref>Kar zadeva Hibbardovo klasično knjigo o Berniniju (''Bernini'' [New York: Penguin, 1965]), ki se pogosto navaja kot vodilna avtoriteta, čeprav je še vedno dragocen vir, ni bila nikoli posodobljena od prvotne objave in avtorjevega prezgodnja smrt; od takrat se je pojavila ogromna količina novih informacij o Berniniju. Prav tako zlahka sprejema pobeljene, hagiografske upodobitve Berninija, njegovih mecenov in baročnega Rima, kot jih ponujajo prve uradne biografije Baldinuccija in Domenica Berninija. Podobno kritiko glede premalo kritičnega branja sodobnih virov (zlasti cerkvenih) in poenostavljenega redukcionizma v opisu resnične Berninijeve miselnosti in umetniške vizije bi lahko namenili tudi Wittkowerju in Lavinu.</ref> Kot trdi nedavna revizionistična monografija Tomasa Montanarija, ''La libertà di Bernini'' (Torino: Einaudi, 2016), in antihagiografska biografija Franca Mormanda, ''Bernini: Njegovo življenje in njegov Rim'' (''Bernini: His Life and His Rome'', Chicago: University of Chicago Press, 2011), ponazarja Bernini in njegova umetniška vizija je ohranila določeno mero svobode od miselnosti in običajev protireformacijskega katolicizma.
=== Partnerstvo s Scipionom Borghesejem ===
{{multiple image | total_width = 400 | image1 = Aeneas, Anchises, and Ascanius by Bernini.jpg | caption1 = ''[[Enej, Anhis in Ascanij]]'' (1619) | image2 = The Rape of Proserpina (Rome).jpg | caption2 = ''[[Ugrabitev Perzefone (Bernini)|Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–22) | image3 = Apollo and Daphne (Bernini) (cropped).jpg | caption3 = ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–25) | image4 = Bernini's David 02.jpg | caption4 = ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) |}}
Pod pokroviteljstvom ekstravagantno bogatega in najvplivnejšega kardinala Scipiona Borgheseja je mladi Bernini hitro zaslovel kot kipar. Med njegovimi zgodnjimi deli za kardinala so bili okrasni deli za vrt [[Vila Borghese|vile Borghese]], kot je ''[[Koza Amalthea z dojenčkom Jupitrom in favnom]]''. To marmornato skulpturo (izdelano pred letom 1615) strokovnjaki na splošno smatrajo za najzgodnejše delo, ki ga je v celoti izdelal sam Bernini.{{sfn|Mormando|2011|p=279}} Med Berninijevimi najzgodnejšimi dokumentiranimi deli je njegovo sodelovanje pri očetovem naročilu kardinala Maffea Barberinija februarja 1618 za izdelavo štirih marmornih puttov za družinsko kapelo Barberini v cerkvi [[Sant'Andrea della Valle]], pri čemer je pogodba določala, da bo njegov sin Gian Lorenzo pomagal pri izvedbi kipov.<ref>F. Mormando, ''Domenico Bernini's Life of Gian Lorenzo Bernini'' (University Park: Penn State University Press, 2011), p.282n.23. nanstveniki pa še vedno razpravljajo o tem, kateri od štirih "puttov" je prišel iz rok Giana Lorenza.</ref> Iz leta 1618 sega tudi pismo Maffea Barberinija v Rim njegovemu bratu Carlu v Firence, ki omenja, da je on (Maffeo) razmišljal o tem, da bi mladega Giana Lorenza prosil, naj dokonča enega od kipov, ki jih je Michelangelo pustil nedokončana in je bil takrat v lasti Michelangelovega vnuka, ki ga je Maffeo upal kupiti, kar je bil izjemen dokaz velike spretnosti, za katero so verjeli, da jo ima že mladi Bernini.<ref>I. Lavin, 'Five New Youthful Sculptures by Gianlorenzo Bernini and a Revised Chronology of His Early Works,' ''Art Bulletin'' 50 (1968): 223–48, here 236–237. Ni znanstvenega soglasja o tem, na kateri nedokončani Michelangelov kip se je nanašalo Maffeovo pismo, vendar vsi dokazi kažejo močno v smeri "Palestra Pietà" (zdaj v Accademii v Firencah): see Irving Lavin (†) and Marilyn Aronberg Lavin, "The ''Palestrina Pietà:'' Gatherings on the History of 'a Statue Begun by Michelangelo,'" ''Artibus et Historiae,'' no. 82, XLI, 2020: 249–65.</ref>
Čeprav se je Michelangelovo naročilo za dokončanje kipa izjalovilo, je bilo mlademu Berniniju kmalu zatem (leta 1619) naročeno popravilo in dokončanje slavnega antičnega dela, ''[[Speči hermafrodit|spečega Hermafrodita]]'' v lasti kardinala Scipioneja Borgheseja (Galleria Borghese, Rim) in kasneje (okoli 1622) obnovil tako imenovani ''[[Ludovisi Ares]]'' (Palazzo Altemps, Rim).<ref>Maurizio Fagiolo dell'Arco and Marcello Fagiolo, ''Bernini. Una introduzione al gran teatro barocco'' (Rome: Bulzoni, 1967), cat. entries #11 (Hermaphrodite) and #25 (Ares). V nasprotju s tem, kar trdita brata Fagiolo dell'Arco v svojem kat. #31, sploh ni nobene dokumentacije, ki bi dokazovala ali celo predlagala, da je bil Bernini odgovoren za restavriranje tako imenovanega ''Barberinijevega favna'' (zdaj v Gliptoteki v Münchnu), kot sta pokazala Francis Haskell in Nicholas Penny v svojih ''Taste and the Antique'' (New Haven: Yale University Press, 1981), cat. 33, pp. 202–05.</ref>
Iz tega zgodnjega obdobja sta tudi tako imenovani ''Prekleta duša'' in ''Blažena duša'' iz okoli leta 1619, dva majhna marmorna doprsna kipa, na katera je morda vplival niz grafik Pietra de Jodeja I. ali Karla van Malleryja, vendar sta bila v resnici nedvoumno katalogizirana v inventarju njihovega prvega dokumentiranega lastnika, Fernanda de Botinete y Acevedo, kot upodobitev nimfe in satira, ki sta običajno povezana v starodavnih kiparstvih (ni jih naročil niti nikoli ni pripadal niti Scipioneju Borgheseju niti, kot večina znanstvenikov zmotno trdi, španskemu kleriku Pedru Foix Montoya).<ref> For the Jode / Mallery prints, see Leuschner, 2016, 135-46. Za novo odkrito arhivsko dokumentacijo o poreklu in izvirni identiteti subjektov obeh doprsnih kipov glej Garcia Cueto, 2015, 37-53.</ref> Pri dvaindvajsetih je Bernini veljal za dovolj nadarjenega, da so mu naročili papeški portret, ''[[Doprsni kip papeža Pavla V.]]'', ki je zdaj v muzeju J. Paul Getty.
Berninijev sloves pa so dokončno utrdile štiri mojstrovine, ustvarjene med letoma 1619 in 1625, ki so zdaj vse razstavljene v [[Galerija Borghese|galeriji Borghese]] v [[Rim]]u. Za umetnostnega zgodovinarja Rudolfa Wittkowerja so ta štiri dela – ''[[Enej, Anhis in Ascanij ]]'' (1619), ''[[Ugrabitev Perzefone (Bernini)|Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–22), ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–1625) in ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) – »uvedla nova doba v zgodovini evropskega kiparstva«. {{sfn|Wittkower|1955|p=14}} To stališče ponavljajo drugi učenjaki, kot je Howard Hibbard, ki je razglasil, da v celotnem 17. stoletju »ni bilo kiparjev ali arhitektov, primerljivih z Berninijem«.{{sfn|Hibbard|1965|p=21}} Bernini je prilagodil klasično veličino renesančnega kiparstva in dinamično energijo manierističnega obdobja, skoval novo, izrazito baročno zasnovo religioznega in zgodovinskega kiparstva, močno prežeto z dramatičnim realizmom, vzbujajočimi čustvi in dinamičnimi gledališkimi kompozicijami. Berninijeve zgodnje kiparske skupine in portreti kažejo »obvladovanje človeške oblike v gibanju in tehnično prefinjenost, ki ji tekmujejo le največji kiparji klasične antike«.<ref>Timothy Clifford and Michael Clarke, Foreword, ''Effigies and Ecstasies: Roman Baroque Sculpture and Design in the Age of Bernini'', Edinburgh: National Gallery of Scotland, 1998, p.7</ref> Poleg tega je imel Bernini sposobnost upodabljanja zelo dramatičnih pripovedi z liki, ki kažejo intenzivno psihološko držo, pa tudi za organizacijo velikih kiparskih del, ki izražajo veličastno veličino.{{sfn|Wittkower|1955|p=13}}
V nasprotju s skulpturami njegovih predhodnikov se te osredotočajo na specifične točke pripovedne napetosti v zgodbah, ki jih poskušajo povedati: Enej in njegova družina bežijo iz goreče Troje; trenutek, ko Pluton končno zgrabi lovljeno Perzefono; natančen trenutek, ko Apolon vidi, kako se njegova ljubljena Dafne začne spreminjati v drevo. Gre za prehodne, a dramatično močne trenutke v vsaki zgodbi. Berninijev ''David'' je še en razburljiv primer tega. Michelangelov nepremični, idealizirani David prikazuje subjekt, ki drži kamen v eni roki in fračo v drugi ter razmišlja o bitki; podobno nepremične različice drugih renesančnih umetnikov, vključno z [[Donatello]]vo, prikazujejo subjekt v njegovem zmagoslavju po bitki z Goljatom. Bernini ponazarja Davida med njegovim aktivnim bojem z velikanom, ko zasuka svoje telo, da bi se katapultiral proti Goljatu. Da bi poudaril te trenutke in zagotovil, da jih bo gledalec cenil, je Bernini skulpture zasnoval z določenim vidikom v mislih, čeprav jih je izklesal v celoti v krogu. Njihova prvotna namestitev v vili Borghese je bila ob stenah, tako da je bil prvi pogled gledalcev dramatičen trenutek pripovedi.<ref>{{harvnb|Wittkower|1955|p=15}}; {{harvnb|Hibbard|1965|pp=53-54}}</ref>
Posledica takšnega pristopa je vlaganje skulpture z večjo psihološko energijo. Gledalec lažje oceni stanje duha likov in zato razume širšo zgodbo na delu: Dafnina široko odprta usta v strahu in osuplosti, David, ki se odločno osredotočeno ugrizne v ustnico, ali Perzefona, ki se obupano bori, da bi se osvobodila. Poleg prikazovanja psihološkega realizma kažejo večjo skrb za predstavljanje fizičnih podrobnosti. Razmršeni Plutonovi lasje, prožno meso Perzefone ali gozd listov, ki začenja ovijati Dafne, vse to kaže na Berninijevo natančnost in veselje do predstavljanja kompleksnih tekstur resničnega sveta v obliki marmorja.<ref>{{harvnb|Wittkower|1955|p=14-15}}; {{harvnb|Hibbard|1965|pp=48–61}}</ref>
=== Papeški umetnik: pontifikat Urbana VIII. ===
[[File:Interiorvaticano8.jpg|thumb|''Baldahin'' v baziliki sv. Petra v Vatikanu]]
Leta 1621 je papeža Pavla V. Borgheseja na prestolu svetega Petra nasledil drug Berninijev občudovalec, kardinal Alessandro Ludovisi, ki je postal [[papež Gregor XV.]]: čeprav je bila njegova vladavina zelo kratka (umrl je leta 1623), je papež Gregor naročil portrete sebe (tako v marmorju kot v bronu) Berniniju. Papež je Berniniju podelil tudi častni naziv ''Cavaliere'', naziv, s katerim so umetnika običajno imenovali do konca življenja. Leta 1623 se je na papeški prestol povzpel njegov prej omenjeni prijatelj in nekdanji učitelj, kardinal Maffeo Barberini, kot [[papež Urban VIII.]] Odslej (do Urbanove smrti leta 1644) je Bernini užival skoraj monopolno pokroviteljstvo papeža in družine Barberini. Novi papež Urban naj bi pripomnil: »Zate je velika sreča, o Cavaliere, videti kardinala Maffea Barberinija za papeža, vendar je naša sreča še večja, da je Cavaliere Bernini živ v našem pontifikatu«.<ref>Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 111.</ref> Čeprav se mu med vladavino (1644–55) [[papež Inocenc X.|Inocenca X.]] ni godilo tako dobro, je pod Inocencovim naslednikom [[papež Aleksander VII.|Aleksandrom VII.]] Bernini znova pridobil vrhunsko umetniško prevlado in nadaljeval v zaporednem pontifikatu, ki ga je Klement IX. med svojo kratko vladavino (1667–69) zelo spoštoval.
Pod pokroviteljstvom Urbana VIII. so se Berninijeva obzorja hitro in močno razširila: ni izdeloval le kipov za zasebne rezidence, ampak je igral najpomembnejšo umetniško (in inženirsko) vlogo na mestnem odru kot kipar, arhitekt in urbanist.{{sfn|Hibbard|1965|p=68}} O tem pričajo tudi njegova uradna imenovanja – »kustos papeške umetniške zbirke, direktor papeške livarne v Castel Sant'Angelo, komisar za fontane na [[Piazza Navona]]«.{{sfn|Mormando|2011|p=72}} Takšni položaji so Berniniju dali priložnost, da pokaže svoje vsestranske sposobnosti po vsem mestu. Na velik protest starejših, izkušenih mojstrov arhitektov je bil leta 1629, po smrti [[Carlo Maderno|Carla Maderna]], skoraj brez arhitekturne izobrazbe imenovan za glavnega arhitekta cerkve svetega Petra. Od takrat naprej bosta Berninijevo delo in umetniška vizija postavljena v simbolno srce Rima.
[[Slika:Rzym Fontanna Czterech Rzek.jpg|150px|thumb|right|''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|Vodnjak štirih rek]]'' na Piazza Navona v Rimu]]
Berninijeva umetniška premoč pod Urbanom VIII. in Aleksandrom VII. je pomenila, da je lahko zagotovil najpomembnejša naročila v Rimu svojega časa, in sicer različne velike projekte olepševanja na novo dokončane [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike svetega Petra]], dokončane pod papežem Pavlom V. dodali Madernovo ladjo in fasado ter jo končno ponovno posvetil papež Urban VIII 18. novembra 1626 po 150 letih načrtovanja in gradnje. Znotraj bazilike je bil odgovoren za ''[[Baldahin sv. Petra|Baldahin]]'', dekoracijo štirih stebrov pod kupolo, ''Cathedra Petri'' ali ''[[Stol svetega Petra]]'' v [[apsida|apsidi]], nagrobni spomenik Matilde Toskanske, kapelo Najsvetejšega zakramenta na desni strani ladje ter okrasje (tla, stene in oboki) nove ladje. ''Baldahin sv. Petra'' je takoj postal vizualni osrednji del nove bazilike. Berninijeva kreacija s štirimi stebri, oblikovana kot masivni spiralno pozlačen bronast baldahin nad grobnico svetega Petra, je segala skoraj 30 m od tal in je stala približno 200.000 rimskih skudov (približno 8 milijonov ameriških dolarjev v valuti zgodnjega 21. stoletja).<ref> For the conversion of 17th-century Roman scudi into 21st-century U.S. dollars, see F. Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome'' (Chicago: University of Chicago Press, 2011), p. xix. </ref> »Čisto preprosto«, piše neki umetnostni zgodovinar, »česa takega še nismo videli«.{{sfn|Mormando|2011|p=84}} Kmalu po ''Baldahinu'' se je Bernini lotil obsežne okrasitve štirih masivnih stebrov na križišču bazilike (tj. struktur, ki podpirajo kupolo), vključno s štirimi ogromnimi, gledališko dramatičnimi kipi, med njimi veličastnega ''[[Sveti Longin (Bernini)|Sv. Longina]]'', ki ga je izdelal sam Bernini (druge tri so delo drugih sodobnih kiparjev Françoisa Duquesnoya, Francesca Mochija in Berninijevega učenca Andree Bolgija).
V baziliki je Bernini začel delati tudi na grobnici za Urbana VIII., ki je bila dokončana šele po Urbanovi smrti leta 1644, ena v dolgi, ugledni seriji grobnic in nagrobnih spomenikov, po katerih je Bernini znan, in tradicionalni zvrsti, na katero je njegov vpliv pustil trajno znamenje, ki so ga poznejši umetniki pogosto kopirali. Dejansko zadnji in najizvirnejši Berninijev nagrobni spomenik, ''[[Grobnica papeža Aleksandra VII.]]'', v baziliki svetega Petra, po besedah [[Erwin Panofsky|Erwina Panofskega]] predstavlja sam vrh evropske nagrobne umetnosti, čigar ustvarjalne inventivnosti kasnejši umetniki niso mogli upati, da bi ga presegli.<ref>Erwin Panofsky, ''Tomb Sculpture: Four Lectures on Its Changing Aspect From Ancient Egypt to Bernini,'' New York: Abrams, 1992, p.96.</ref> Berninijeva zasnova trga [[Trg svetega Petra, Vatikan|Piazza San Pietro]] pred baziliko, ki se je začela in v veliki meri dokončala med vladavino Aleksandra VII., je ena njegovih najbolj inovativnih in uspešnih arhitekturnih zasnov, ki je nekdanji nepravilen, nedotaknjen odprt prostor spremenil v estetsko enoten, čustveno vznemirljiv in logistično učinkovit (za kočije in množice), popolnoma v harmoniji z že obstoječimi stavbami in dodaja veličastnost bazilike.
[[File:Richelieu le Bernin M.R.2165 mp3h9006.jpg|thumb|left| Doprsni kip Armanda, kardinala de Richelieuja (1640–1641)]]
Kljub temu zavzetemu ukvarjanju z velikimi deli javne arhitekture se je Bernini še vedno lahko posvetil svojemu kiparstvu, zlasti portretom v marmorju, pa tudi velikim kipom, kot je ''sveta Bibiana'' v naravni velikosti (1624, cerkev Santa Bibiana, Rim). Berninijevi portreti kažejo na njegovo vedno večjo sposobnost, da ujame povsem značilne osebne značilnosti svojih portretirancev, pa tudi njegovo sposobnost, da v hladnem belem marmorju doseže skoraj slikarske učinke, ki s prepričljivim realizmom prikažejo različne površine: človeško meso, lase, blago različnih vrst, kovin itd. Ti portreti so vključevali številne doprsne kipe samega Urbana VIII., družinski doprsni kip Francesca Barberinija in predvsem ''[[Dva doprsna kipa kardinala Scipione Borgheseja|dva doprsna kipa Scipione Borgheseja]], drugega je na hitro ustvaril Bernini, potem ko so v marmorju prvega našli napako. Umetnostni zgodovinarji pogosto opažajo minljivo naravo izraza na Scipionovem obrazu, ikono baročne skrbi za predstavljanje minljivega gibanja v statičnih umetninah. Rudolfu Wittkowerju »opazovalec čuti, da se v hipu ne spremenita samo izraz in odnos, temveč tudi gube ležerno urejenega plašča«.{{sfn|Wittkower|1955|p=88}}
Drugi marmorni portreti v tem obdobju so portret Costanze Bonarelli (izdelan okoli leta 1637), nenavaden v svoji bolj osebni, intimni naravi. (V času kiparjenja portreta je imel Bernini afero s Costanzo, ženo enega od njegovih pomočnikov, kiparja Mattea.) Dejansko se zdi, da je bil to prvi marmorni portret nearistokratske ženske, ki ga je ustvaril velik umetnik v evropski zgodovini.
Od poznih 1630-ih, danes v Evropi znan kot eden najuspešnejših portretistov v marmorju, je Bernini začel prejemati tudi kraljeva naročila izven Rima, za subjekte, kot so francoski [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|kardinal Richelieu]], Francesco I. d'Este, vplivni vojvoda Modene, [[Karel I. Angleški]] in njegova žena, kraljica Henrietta Maria. Kip Karla I. je bil izdelan v Rimu iz trojnega portreta (olje na platnu), ki ga je izdelal [[Anthonis van Dyck|Van Dyck]] in je danes ohranjen v britanski kraljevi zbirki. Karlov doprsni kip je bil izgubljen v požaru v palači Whitehall leta 1698 (čeprav je njegova zasnova znana po sodobnih kopijah in risbah), kipa Henriette Marie pa niso izdelali zaradi izbruha angleške državljanske vojne.<ref>[https://web.archive.org/web/20131120043243/http://www.royalcollection.org.uk/eGallery/object.asp?object=404420&row=2062&detail=about Triple Portrait of Charles I].</ref>{{sfn|Cust|2007|p=94}}
=== Začasni mrk in ponovni vzpon pod Inocencem X. ===
[[Slika:Ecstasy of Saint Teresa September 2015-2a.jpg|thumb|right|''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' v cerkvi [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]]]]
Leta 1644, s smrtjo papeža Urbana, s katerim je bil Bernini tako tesno povezan, in vzponom na oblast Barberinijevega sovražnika, papeža Inocenca X. Pamfila, je Berninijeva kariera doživela velik mrk brez primere, ki je trajal štiri leta. To ni imelo opraviti le z Inocencovo protibarberinijevo politiko, ampak tudi z Berninijevo vlogo pri katastrofalnem projektu novih zvonikov za baziliko svetega Petra, ki ga je v celoti zasnoval in nadziral Bernini. Razvpita afera z zvonikom naj bi bila največji neuspeh v njegovi karieri, tako v strokovnem kot v finančnem smislu. Leta 1636 je papež Urban v želji, da bi končno dokončal zunanjost cerkve sv. Petra, naročil Berniniju, naj načrtuje in zgradi dva, dolgo načrtovana zvonika za njeno pročelje: temelji obeh stolpov so bili že zasnovani in zgrajeni (in sicer zadnji [[traveja|traveji]] na obeh skrajnih delih fasade), ki jih je desetletja prej naredil Carlo Maderno (arhitekt ladje in fasade). Ko je bil prvi stolp dokončan leta 1641, so se na fasadi začele pojavljati razpoke, a zanimivo je, da so se dela kljub temu nadaljevala na drugem stolpu z dokončanjem prvega nadstropja. Kljub prisotnosti razpok so se dela ustavila šele julija 1642, ko je bila papeška zakladnica izčrpana zaradi katastrofalne Castrove vojne. Ker so vedeli, da se Bernini ne more več zanašati na zaščito naklonjenega papeža, so njegovi sovražniki (zlasti [[Francesco Borromini]]) zaradi razpok sprožili velik preplah in napovedali katastrofo za celotno baziliko in krivdo v celoti pripisali Berniniju. Kasnejše preiskave so dejansko razkrile vzrok za razpoke kot Madernove pomanjkljive temelje in ne Berninijevo dovršeno zasnovo, kar je kasneje potrdila natančna preiskava, izvedena leta 1680 pod papežem Inocencem XI.<ref>For further details, see below in this article, under "Architecture." For a thorough summary of this entire, long and complicated episode in Bernini's life that takes into account the latest archival discoveries, see|Mormando|2011|p=332–34, nn. 17–23, pp. 342–45, nn. 4–21.</ref>
[[File:Museo borghese, sala del gladiatore, g.l. bernini, verità svelata, 1645-52, 02.JPG|thumb|''[[Resnica, ki jo je razkril čas (Bernini)| Resnica, ki jo je razkril čas]]'', Galleria Borghese, Rim, 1645–1652]]
Kljub temu je Berninijevim nasprotnikom v Rimu uspelo resno škodovati ugledu Urbanovega umetnika in prepričati papeža Inocenca, da je (februarja 1646) odredil popolno porušenje obeh stolpov, na Berninijevo veliko ponižanje in celo finančno škodo (v obliki znatne denarne kazni). za neuspeh dela. Po tem, enem redkih neuspehov v svoji karieri, se je Bernini umaknil vase: po besedah njegovega sina Domenica, je bil njegov poznejši nedokončani kip iz leta 1647, ''[[Resnica, ki jo je razkril čas (Bernini)|Resnica, ki jo je razkril čas]]'', namenjen njegovemu samotolažilnemu komentarju o tej aferi, ki izraža njegovo vero, da bo sčasoma čas razkril dejansko resnico za zgodbo in ga v celoti oprostil krivde, kot se je res zgodilo.
Čeprav v prvih letih novega papeževanja ni prejel nobenih osebnih naročil od Inocenca ali družine Pamfilj, Bernini ni izgubil nekdanjih položajev, ki so mu jih podelili prejšnji papeži. Inocenc X. je vzdrževal Berninija v vseh uradnih vlogah, ki mu jih je dal Urban, vključno s tistim glavnega arhitekta sv. Petra. Pod Berninijevim načrtom in vodstvom se je nadaljevalo delo pri okraševanju masivne, nedavno dokončane, a še vedno popolnoma neokrašene ladje sv. Petra, z dodatkom dovršenega večbarvnega marmornega tlaka, marmorne obloge na stenah in [[pilaster|pilastrih]] ter številnih štukaturnih kipov in [[relief (umetnost)|reliefov]]. Ni brez razloga, da je papež Aleksander VII. nekoč pošalil: »Če bi odstranili iz cerkve svetega Petra vse, kar je naredil Cavalier Bernini, bi ta tempelj ogolil«. Glede na vsa njegova številna in raznolika dela v baziliki v več desetletjih je prav Bernini tisti, ki nosi levji delež odgovornosti za končno in trajno estetsko podobo ter čustveni učinek cerkve sv. Petra.<ref>For Bernini's work on nave and the Alexander VII quotation, see F. Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' respectively p.p. 149-50 and 328.</ref> Prav tako mu je bilo dovoljeno nadaljevati delo na grobnici Urbana VIII., kljub Inocenčevi nepatiji do Barberinijev.{{sfn|Mormando|2011|p=150}} Nekaj mesecev po dokončanju Urbanove grobnice je leta 1648 Bernini v spornih okoliščinah zmagal pri Pamfiljevem naročilu za prestižni ''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|vodnjak štirih rek]]'' na [[Piazza Navona]], ki je označil konec njegove sramote in začetek še enega veličastnega poglavja v njegovem življenju.
[[File:Gian lorenzo bernini, Cenotafio di Suor Maria Raggi (1647-53).JPG|thumb|left|' Spomenik Mariji Raggi, 1651]]
Če so obstajali dvomi o Berninijevem položaju kot najpomembnejšem rimskem umetniku, jih je dokončno odstranil brezpogojni uspeh čudovitega in tehnično domiselnega ''Vodnjaka štirih rek'', ki prikazuje težak starodavni obelisk, postavljen nad praznino, ki jo je ustvarila jami podobna skalna formacija, postavljena v središče oceana eksotičnih morskih bitij. Bernini je še naprej prejemal naročila od papeža Inocenca X. in drugih višjih članov rimske duhovščine in aristokracije, pa tudi od vzvišenih mecenov zunaj Rima, kot je [[Francesco d'Este]]. Ko si je Bernini hitro opomogel od ponižanja z zvonikom, se je brezmejna ustvarjalnost nadaljevala kot prej. Oblikovani so bili novi tipi pogrebnih spomenikov, kot je v cerkvi [[Santa Maria sopra Minerva]] navidezno lebdeči medaljon, ki tako rekoč lebdi v zraku, za pokojno nuno Mario Raggi, medtem ko so bile kapele, ki jih je načrtoval, kot je [[Raimondijeva kapela]] v cerkvi [[San Pietro in Montorio]] je ponazoril, kako lahko Bernini uporabi skrito osvetlitev, da bi namigoval na božanski poseg v pripovedi, ki jih je upodabljal.
Eno najbolj dovršenih in slavnih del, ki so nastala izpod Berninijevih rok v tem obdobju, je bila kapela družine Cornaro v majhni karmeličanski cerkvi [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]] v Rimu. Kapela Cornaro (slavnostno odprta leta 1651) je pokazala Berninijevo sposobnost povezovanja kiparstva, arhitekture, fresk, štukature in razsvetljave v »čudovito celoto« (bel composto, če uporabimo izraz zgodnjega biografa Filippa Baldinuccija za opis njegovega pristopa k arhitekturi) in tako ustvarimo kar je učenjak Irving Lavin poimenoval »enotno umetniško delo«. Osrednji poudarek kapele Cornaro je ''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'', ki prikazuje tako imenovano ''transverberacijo'' španske nune in svetnice mističarke Terezije Avilske.<ref> Irving Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts'' (New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980), p. 107.</ref> Bernini gledalcu v bleščečem belem marmorju predstavi teatralno nazoren portret omedlevajoče Tereze in tiho nasmejanega angela, ki rahločutno stiska puščico, ki prebada svetničino srce. Na obeh straneh kapele umetnik postavi (v prostore, ki se lahko gledalcu zdijo le gledališke lože), portrete v reliefu različnih članov družine Cornaro – beneške družine, ki je v kapeli obeležena, vključno s kardinalom Federicom Cornarom, ki je kapelo naročil Berniniju – ki se med seboj živahno pogovarjata, domnevno o dogodku, ki se odvija pred njimi. Rezultat je kompleksno, a subtilno orkestrirano arhitekturno okolje, ki zagotavlja duhovni kontekst (nebeško okolje s skritim virom svetlobe), ki gledalcem nakazuje končno naravo tega čudežnega dogodka.<ref> Irving Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts'' (New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980), pp. 104-06.</ref>
Kljub temu so v času Berninijevega življenja in v naslednjih stoletjih vse do danes Berninijevo ''Sveto Terezo'' obtoževali, da je prestopila mejo spodobnosti s seksualizacijo vizualne upodobitve svetničine izkušnje do te mere, da si noben umetnik pred Berninijem ali po njem tega ni upal narediti: upodablja jo v nemogoče mladi kronološki starosti, kot idealizirano nežno lepoto, v napol ležečem položaju z odprtimi usti in narazen razkrečenimi nogami, z razprtimi gubami, z vidno prikazanimi bosimi nogami (Bose karmeličanke, zaradi skromnosti vedno nosijo sandale s težkimi nogavicami) in s serafinom, ki jo je »slekel« tako, da je (po nepotrebnem) razprl njen plašč, da bi s svojo puščico prodrl v njeno srce.<ref>For these visual details of the statue and an examination of the charge of indecency, see Franco Mormando, 'Did Bernini's ''Ecstasy of St. Teresa'' Cross a 17th-century Line of Decorum?' (Mormando's answer is yes): [https://www.academia.edu/44401140/Did_Berninis_Ecstasy_of_St_Teresa_Cross_a_17th_century_Line_of_Decorum].</ref>
Ne glede na dekorum je bila Berninijeva ''Tereza'' še vedno umetniški ''tour de force'', ki vključuje vse številne oblike vizualne umetnosti in tehnike, ki jih je Bernini imel na voljo, vključno s skrito osvetlitvijo, tankimi pozlačenimi tramovi, recesivnim arhitekturnim prostorom, skrivnimi lečami itd. dvajset različnih vrst barvnega marmorja: vsi se združijo, da ustvarijo končno umetniško delo – »izpopolnjen, zelo dramatičen in globoko zadovoljiv brezhibni ansambel«.{{sfn|Mormando|2011|p=159}}
=== Olepšanje Rima pod Aleksandrom VII. ===
[[Papež Aleksander VII.]] Chigi (1655–1667) je po svojem nastopu na stolici svetega Petra začel uresničevati svoj izjemno ambiciozen načrt, da bi Rim s sistematičnim, drznim (in dragim) urbanističnim načrtovanjem spremenil v veličastno svetovno prestolnico. S tem je uresničil dolgo, počasno obnavljanje mestne slave Rima – ''renovatio Romae'' - ki se je začelo v 15. stoletju pod renesančnimi papeži. Med svojim pontifikatom je Aleksander naročil številne obsežne arhitekturne spremembe v mestu – pravzaprav nekatere najpomembnejše v novejši zgodovini mesta in v prihodnjih letih – in izbral Berninija za svojega glavnega sodelavca (čeprav so drugi arhitekti, zlasti [[Pietro da Cortona]], tudi sodelovali). Tako se je začelo še eno izredno plodno in uspešno poglavje v Berninijevi karieri.
[[File:Bernini, Gianlorenzo - Self-portrait c1675-1680 - Royal Collection - Gould 1982 plate1.jpg|thumb|upright|left|Berninijev avtoportret, ok. 1665]]
Berninijeva glavna naročila v tem obdobju vključujejo [[Trg svetega Petra, Vatikan|trg pred baziliko svetega Petra]]. V prej širokem, nepravilnem in popolnoma nestrukturiranem prostoru je ustvaril dve masivni polkrožni stebrišči, katerih vsako vrsto tvorijo štirje beli stebri. Posledica tega je bila ovalna oblika, ki je oblikovala vključujočo areno, v kateri so lahko vsi državljani, romarji in obiskovalci bili priča pojavu papeža – bodisi ko se je pojavil na loži na pročelju cerkve svetega Petra ali na balkonih sosednjih vatikanskih palač. Berninijeva stvaritev, ki jo pogosto primerjajo z dvema rokama, ki segata iz cerkve in objemata čakajočo množico, je razširila simbolično veličino vatikanskega območja in ustvarila »razburljivo prostranstvo«, ki je bilo arhitekturno »nedvoumen uspeh«.<ref>Hibbard, p. 156; Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' 2011, p. 204. Dolga, široka, ravna avenija (Via della Conciliazione) do reke Tibere je bila dodatek v zgodnjem 20. stoletju, ko je [[Benito Mussolini]] ukazal očistiti stanovanja, ki so vodila do Berninijevega trga, da bi si lahko privoščili udobnejšo dostop do Vatikana.</ref>
Drugje v Vatikanu je Bernini ustvaril sistematične preureditve in veličastno olepšanje praznih ali estetsko nerazločnih prostorov, ki obstajajo, kot jih je zasnoval do danes, in so postali neizbrisne ikone sijaja papeških prostorov. Znotraj doslej neokrašene apside bazilike je bila ''Cathedra Petri'', simbolični ''[[Stol svetega Petra]]'', preurejena kot monumentalna ekstravaganca iz pozlačenega brona, ki se je ujemala z ''[[Baldahin sv. Petra|Baldahinom]]'', ustvarjenim v začetku stoletja. Berninijeva popolna rekonstrukcija [[Scala Regia (Vatikan)|Scala Regia]], veličastnega papeškega stopnišča med baziliko sv. Petra in vatikansko palačo, je bila po videzu nekoliko manj bahava, vendar je še vedno obremenjevala Berninijeve ustvarjalne moči (uporabljal je, na primer, pametne trike optične iluzije), da bi ustvaril na videz enotno, povsem funkcionalno, a kljub temu kraljevsko impresivno stopnišče, ki povezuje dve nepravilni zgradbi znotraj še bolj nepravilnega prostora.{{sfn|Hibbard|1965|pp=163–7}}
Niso bila vsa dela v tem obdobju tako velikega obsega. Dejansko je bilo naročilo, ki ga je Bernini prejel za gradnjo cerkve Sant'Andrea al Quirinale za jezuite, relativno skromno v fizični velikosti (čeprav veliko v svojem notranjem kromatičnem sijaju), ki ga je Bernini izvedel popolnoma brezplačno. Sant'Andrea si je delil s trgom sv. Petra – za razliko od zapletenih geometrij njegovega tekmeca Francesca Borrominija – osredotočenost na osnovne geometrijske oblike, kroge in ovale za ustvarjanje duhovno intenzivnih zgradb.{{sfn|Hibbard|1965|pp=144–8}} Prav tako je Bernini zmanjšal prisotnost barve in okrasja v teh stavbah, pri čemer je pozornost obiskovalcev usmeril na te preproste oblike, ki so podpirale stavbo. Zasnoval je tudi cerkev Santa Maria dell'Assunzione v mestu Ariccia s krožnim obrisom, zaobljeno kupolo in triločnim portikom.{{sfn|Hibbard|1965|pp=149–50}}
=== Obisk Francije in služenje kralju Ludviku XIV. ===
Tudi ko se je vrnil ni prenehal s svojim delom ampak nadaljeval z enako vnemo.
Pisal je tudi sramotilne spise in gledališke igre, ki jih je tudi sam postavil na oder: 1668 melodramo [[Gianbatista Rospigliosa|Gianbatiste Rospigliosa]] ''La comica del cielo''. Bil je tudi glavni režiser vseh rimskih svečanosti in karnevalov:
* 1625 je prisostvoval pri posvetitvi portugalske kraljice Elizabete
* 1659 je organiziral svečani ognjemet iz kupole Sv. Petra
* pripravil je tudi slovesno olepšan oder in pogrebno slovesnost za kneza Beauforta.
== Slog ==
Kot kipar Bernini poudarja močan napredek, dramatičnost, igro svetlobe in sence. Material ([[kamen]] in [[bron]]) obvlada s popolno virtuoznostjo. Prekinil je s tradicijo visoko renesančne plastike, ki je v [[16. stoletje|16. stoletju]] prešla v linearno akademsko maniro. Njegovi liki so bili izdelani v polnem fantazijskem zamahu.
V portretih postavlja težišče na skrajno natančnost izdelave in podobnost z modelom. On je lansiral lik angela, ki se je v celem baroku pojavljal v jezuitskih cerkvah.
Tudi v starosti, ko so njegova dela že odražala znake utrujenosti, je Bernini razvijal veliko aktivnost in ni izgubil invencije.
Papeški Rim se je v [[17. stoletje|17. stoletju]] zahvalil odličnim delom kiparja Berninija, ki so ga tako od takrat naprej šteli kot začetniku monumentalnega in dekorativnega [[barok]]a. Njegove zamisli in koncepcije so v arhitekturi trajale še 80 - 90 let in so se odražale v urbanističnem planu Rima še dve naslednji stoletji.
Umrl je v Rimu v starosti 81 let. V vsem tem času je služil osmim papežem in bil pred smrtjo globoko cenjen, ne kot samo najboljši evropski umetnik, temveč tudi kot eden največjih mož tedanjega časa.
== Zapuščina ==
Kot je povzel en Berninijev proučevalec: »Morda je najpomembnejši rezultat vseh [Berninijevih] študij in raziskav v zadnjih nekaj desetletjih vrnitev Berninijevemu statusu velikega, glavnega junaka baročne umetnosti, tistega, ki je bil sposoben ustvarjati nesporne mojstrovine, izvirno in genialno razlagati nove duhovne občutke tistega časa, dati mestu Rim popolnoma nov obraz in poenoteti [umetniški] jezik tistega časa.«<ref>Maria Grazia Bernardini, 'Le radici del barocco,' in ''Barocco a Roma: La meraviglia dell'arte,'' ed. M. G. Bernardini and M. Bussagli [Milan: Skira, 2015], p. 32.</ref>
Le nekaj umetnikov je imelo tako odločilen vpliv na fizični videz in čustveni značaj mesta, kot ga je imel Bernini na Rim. Ohranil je nadzorni vpliv na vse vidike svojih številnih in velikih naročil ter na tiste, ki so mu pomagali pri njegovem izvajanju, vendar je lahko skozi desetletja dela s svojim dolgim in produktivnim življenjem uresničil edinstveno in harmonično enotno vizijo.<ref>National Gallery of Art." Bernini, Gian Lorenzo. Accessed 6 April 2018. https://www.nga.gov/collection/artist-info.2025.html.</ref> Čeprav je do konca Berninijevega življenja prišlo do odločne reakcije proti njegovi znamki razkošnega baroka, je dejstvo, da so kiparji in arhitekti še naprej preučevali njegova dela in nanje vplivali še nekaj desetletij (poznejši [[vodnjak Trevi]] Nicola Salvija [otvoritev leta 1735] je odličen primer trajnega postmortalnega vpliva Berninija na pokrajino mesta).<ref>Livio Pestilli,"On Bernini's Reputed Unpopularity in Late Baroque Rome,' ''Artibus et historiae,'' 32.63: 119–42</ref>
V 18. stoletju so Bernini in skoraj vsi baročni umetniki padli v nemilost neoklasicističnih kritikov baroka, ki je bila namenjena predvsem domnevno ekstravagantnim (in s tem nezakonitim) odmikom od neokrnjenih, treznih vzorcev grške in rimske antike. Umetnostnozgodovinska znanost je šele v poznem 19. stoletju v iskanju objektivnejšega razumevanja umetniške produkcije v posebnem kulturnem kontekstu, v katerem je nastala, brez apriornih predsodkov neoklasicizma začela priznavati Berninijeve dosežke in mu počasi začela vračati umetniški ugled. Vendar pa je reakcija proti Berniniju in preveč čutnemu (in zato ''dekadentnemu''), preveč čustveno nabitemu baroku v večji kulturi (zlasti v nekatoliških državah severne Evrope in zlasti v viktorijanski Angliji) ostala v veljavi vse do 20. stoletja (najbolj opazno je javno omalovaževanje Berninija s strani Francesca Milizie, Joshue Reynoldsa in [[Jacob Burckhardt|Jacoba Burkhardta]]). Večina priljubljenih turističnih vodnikov iz 18. in 19. stoletja po Rimu ne upošteva Berninija in njegovega dela ali pa ga obravnava z zaničevanjem, kot v primeru najbolje prodajanih ''Walks in Rome'' (22 izdaj med letoma 1871 in 1925) Augustusa J.C. Hareja, ki opisuje angele na [[Ponte Sant'Angelo]] kot »Berninijeve vetrne norce«.
Toda zdaj v 21. stoletju sta bila Bernini in njegov barok navdušeno obnovljena, tako kritična kot priljubljena. Od obletnice njegovega rojstva leta 1998 je bilo po vsem svetu, zlasti v Evropi in Severni Ameriki, veliko razstav o vseh vidikih njegovega dela, ki so razširile naše znanje o njegovem delu in njegovem vplivu. Konec 20. stoletja so Berninija (preden je Italija prešla na evro) spomnili na sprednji strani bankovca za 50.000 lir Banca d'Italia, na hrbtni strani pa je bil prikazan njegov konjeniški kip Konstantina. Še en izjemen znak Berninijevega trajnega ugleda je odločitev arhitekta I. M. Peija, da vstavi zvest izvod svojega konjeniškega kipa kralja Ludvika XIV. kot edini okrasni element v svoji masivni modernistični prenovi vhodnega trga v muzej [[Louvre]], dokončan z velikim priznanjem leta 1989 in z velikansko piramido v steklu. Leta 2000 najbolje prodajani romanopisec [[Dan Brown]] je postavil Berninija in več njegovih rimskih del v središče svojega političnega trilerja ''Angeli in demoni'', medtem ko je britanski romanopisec Iain Pears naredil pogrešani Berninijev doprsni kip za osrednji del njegove najbolj prodajane skrivnosti umora, ''The Bernini Bust'' (2003).<ref>{{Cite web |url=https://www.foxnews.com/story/touring-rome-through-the-eyes-of-angels-and-demons |title=Touring Rome Through the Eyes of 'Angels and Demons' |date=25 March 2015 |website=Associated Press |language=en-US |access-date=31 May 2019}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Gianlorenzo Bernini}}
* [http://www.slowtrav.com/italy/rome/es_bernini.htm Preglednica berninijevih kiparskih in arhitekturnih stvaritev v Rimu]
* [http://www.mcah.columbia.edu/arthumanities/pdfs/arthum_bernini_reader.pdf Izvleček iz dela: ''The life of the Cavaliers Bernini (Življenje viteza Berninija)'']
* [http://www.all-art.org/baroque/bernini1.html Gian Lorenzo Bernini na straneh »A World History of Art« (Svetovna zgodovina umetnosti)]
* [http://arts.guardian.co.uk/features/story/0,,1873400,00.html Povzetek o Berniniju], v: Simon Schama: The Power of Art (Moč umetnosti).
* [http://www.fredcamper.com/A/Accretions/AC001/index.html Fotografija Berninijeve Santa Maria Assunte]
* [http://smarthistory.org/blog/63/berninis-ecstasy-of-st-theresa-cornaro-chapel-rome-c-1650/ smARThistory: ''Zamaknjenje Svete Tereze'', Kapela Cornaro, Santa Maria della Vittoria, Rim]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bernini, Gian Lorenzo}}
[[Kategorija:Gian Lorenzo Bernini]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji]]
[[Kategorija:Baročni kiparji]]
[[Kategorija:Italijanski arhitekti v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji v 17. stoletju]]
4y3optj32jbtpjcetqagzsfmsb1otab
5722660
5722656
2022-07-22T16:23:17Z
Ljuba brank
92351
/* Obisk Francije in služenje kralju Ludviku XIV. */ dodano
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Umetnik
| name = Gian Lorenzo Bernini
| birthdate = <!-- WD -->
| location = <!-- WD -->
| deathdate = <!-- WD -->
| deathplace = <!-- WD -->
| nationality = Italijan
| field = kipar, slikar in arhitekt
| spouse =
}}
'''Giann Lorenzo Bernini''', [[Italijani|italijanski]] [[barok|baročni]] [[kipar]], [[arhitekt]], [[slikar]] in pisec [[17. stoletje|17. stoletja]], * [[7. december]] [[1598]], [[Neapelj]], † [[28. november]] [[1680]], [[Rim]].
Medtem ko je bil pomembna osebnost v svetu [[arhitektura|arhitekture]], je bil vidnejši vodilni kipar svojega časa, zaslužen za ustvarjanje [[baročno kiparstvo|baročnega sloga kiparstva]]. Kot je komentiral neki učenjak: »Kar je [[Shakespeare]] za [[drama|dramo]], je Bernini morda za kiparstvo: prvi vseevropski kipar, čigar ime je takoj prepoznavno s posebnim načinom in vizijo in čigar vpliv je bil izjemno močan ...«<ref>Katherine Eustace, Editorial, ''Sculpture Journal,'' vol. 20, n. 2, 2011, p. 109.</ref> Poleg tega je bil slikar (večinoma majhna platna v olju) in gledališki človek: pisal je, režiral in igral v predstavah (predvsem karnevalskih satirah), za katere je oblikoval [[scenografija|scenografijo]] in gledališko mašinerijo. Izdelal je tudi modele za široko paleto dekorativnih umetniških predmetov, vključno s [[svetilka]]mi, [[miza]]mi, [[ogledalo|ogledali]] in celo [[kočija]]mi.
Kot arhitekt in [[urbanist]] je projektiral posvetne [[stavba|stavbe]], [[cerkev (zgradba)|cerkve]], [[kapela|kapele]] in [[trg]]e, pa tudi velika dela, ki združujejo arhitekturo in kiparstvo, zlasti dovršene javne [[Vodna fontana|fontane]] in nagrobne spomenike ter celo vrsto začasnih objektov (v [[štukatura|štukaturi]] in [[les]]u). ) za pogrebe in festivale. Njegova široka tehnična vsestranskost, brezmejna kompozicijska inventivnost in čista spretnost pri obdelavi [[marmor]]ja so zagotovila, da bo veljal za vrednega [[Michelangelo]]vega naslednika, ki je daleč prekašal druge kiparje njegove generacije. Njegov talent je segal onkraj meja kiparstva na premislek o okolju, v katerem bi bilo umeščeno; njegovo sposobnost sintetiziranja kiparstva, slikarstva in arhitekture v koherentno konceptualno in vizualno celoto je pokojni umetnostni zgodovinar [[Irving Lavin]] označil za »enotnost vizualnih umetnosti«.<ref>I. Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts,'' New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980.</ref>
== Življenjepis ==
=== Mladost ===
Bernini se je rodil 7. decembra 1598 v Neaplju Angelici Galante, Neapeljčanki, in manierističnemu kiparju Pietru Berniniju, po rodu iz Firenc. Bil je šesti od njunih trinajstih otrok.<ref>[http://www.gallery.ca/files/Bernini_Biography_ENG.pdf Gallery.ca] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100331234043/http://www.gallery.ca/files/Bernini_Biography_ENG.pdf |date=31 March 2010 }}. {{cite book|last=Gale|first=Thomson|chapter=Gian Lorenzo Bernini|title=Encyclopedia of World Biography|year=2004}} For list of Bernini's siblings, see Franco Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome'' (Chicago: University of Chicago Press, 2011), pp. 2–3. Note that the primary source for much of the information about Bernini's life comes from the biography written by his youngest son Domenico. For a scholarly, annotated English translation of the latter, see Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011.</ref> Gian Lorenzo Bernini je bil definicija otroškega genija. Bil je »priznan kot čudež, ko je bil star komaj osem let in njegov oče Pietro ga je vztrajno spodbujal. Njegova prezgodnja zrelost mu je prislužila občudovanje in naklonjenost močnih mecenov, ki so ga slavili kot 'Michelangela njegovega stoletja'«.{{sfn|Posèq|2006|pp=161-190}} Natančneje, [[papež Pavel V.]] je bil tisti, ki je po tem, ko je prvič potrdil dečkovo nadarjenost, znamenito pripomnil: »Ta otrok bo Michelangelo svoje starosti«, kasneje pa je to prerokbo ponovil kardinalu Maffeu Barberiniju (prihodnji [[papež Urban VIII.]]), kot poroča Domenico Bernini v svoji biografiji o svojem očetu.{{sfn|Mormando|2011|pp=98,100}} Leta 1606 je njegov oče prejel papeško naročilo (da prispeva marmorni relief v Cappella Paolina Santa Maria Maggiore) in se tako preselil iz Neaplja v Rim, s seboj vzel celotno družino in resno nadaljeval z usposabljanjem svojega sina Gian Lorenza.
Več ohranjenih del, ki segajo okoli leta 1615–1620, so po splošnem soglasju znanstvenikov skupna prizadevanja tako očeta kot sina: vključujejo ''Favna dražijo putti'' (okoli 1615, Metropolitanski muzej, NYC), ''Deček z zmajem'' (okoli 1616). –17, Muzej Getty, Los Angeles), Aldobrandinijevi ''Štirje letni časi'' (okoli 1620, zasebna zbirka) in nedavno odkrit doprsni kip ''Odrešenik'' (1615–16, New York, zasebna zbirka).<ref>Za na novo odkrit doprsni kip Odrešenika glejte ''Pietro in Gian Lorenzo Bernini: Doprsni kip Odrešenika.'' Z esejem Andree Bacchija, New York: Andrew Butterfield Fine Arts, 2016. Za druga skupna dela , glej katalog razstave Galleria Borghese 2017, ''Bernini'' (ur. Andrea Bacchi in Anna Coliva [Milano: Officina Libraria, 2017), str. 38–41, 68–71, 48–53 in 28.</ref> Nekaj časa po prihodu družine Bernini v Rim se je razširila beseda o velikem talentu dečka Giana Lorenza in kmalu je pritegnil pozornost kardinala [[Scipione Borghese|Scipiona Borgheseja]], nečaka vladajočega papeža Pavla V., ki je o fantu geniju govoril njegov stric. Berninija so zato predstavili pred papežem Pavlom V., radoveden, ali so zgodbe o talentu Giana Lorenza resnične. Fant je improviziral skico sv. Pavla za presenečenega papeža in to je bil začetek, da je papež posvetil pozornost temu mlademu talentu.<ref>Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 98.</ref>
[[File:Pope Paul V Borghese by Gian Lorenzo Bernini, 1621-1622 - Ny Carlsberg Glyptotek - Copenhagen - DSC09342.JPG|thumb|''[[Doprsni kip papeža Pavla V.]]'' (1621–1622), Bernini.]]
Ko so ga pripeljali v Rim, je le redko zapustil njegovo obzidje, razen (precej proti svoji volji) za petmesečno bivanje v Parizu v službi kralja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] in kratka potovanja v bližnja mesta (vključno v Civitavecchio, Tivoli in Castelgandolfo). predvsem zaradi službenih razlogov. Rim je bil Berninijevo mesto: »Ustvarjen si za Rim,« mu je rekel papež Urban VIII., »in Rim zate.«{{sfn|Briggs|1915|pp=197–202}} Bilo je v tem svetu Rima 17. stoletja in mednarodne versko-politične moči, ki je tam prebivala. da je Bernini ustvaril svoja največja dela. Berninijeva dela so zato pogosto označena kot popolni izrazi duha samozavestne, zmagoslavne, a samoobrambne protireformacijske rimskokatoliške cerkve. Vsekakor je bil Bernini človek svojega časa in globoko religiozen (vsaj pozneje v življenju),<ref>Za bolj niansirano, previdno razpravo o tradicionalnem hagiografskem pogledu na Berninija kot "gorečega katolika" in na njegovo umetnost kot preprosto neposredno manifestacijo njegove osebne vere glejte Mormando, "Berninijeva religija: mit in resničnost", str. 60–66 uvoda v njegovo kritično, komentirano izdajo, ''Domenico Bernini, The Life of Gian Lorenzo Bernini'', University Park, Penn State U Press, 2011. Glej tudi članek istega avtorja, 'Breaking Through the Bernini Myth ' v spletni reviji, ''Berfrois'', 11. oktober 2012: [http://www.berfrois.com/2012/10/franco-mormando-on-bernini/]</ref> vendar njega in njegove umetniške produkcije ne smemo reducirati zgolj na instrumente papeštva in njegovih politično-doktrinarnih programov, vtis, vtis, ki ga na trenutke sporočajo dela treh najuglednejših Berninijevih učenjakov, Rudolfa Wittkowerja, Howarda Hibbarda in Irvinga Lavina.<ref>Kar zadeva Hibbardovo klasično knjigo o Berniniju (''Bernini'' [New York: Penguin, 1965]), ki se pogosto navaja kot vodilna avtoriteta, čeprav je še vedno dragocen vir, ni bila nikoli posodobljena od prvotne objave in avtorjevega prezgodnja smrt; od takrat se je pojavila ogromna količina novih informacij o Berniniju. Prav tako zlahka sprejema pobeljene, hagiografske upodobitve Berninija, njegovih mecenov in baročnega Rima, kot jih ponujajo prve uradne biografije Baldinuccija in Domenica Berninija. Podobno kritiko glede premalo kritičnega branja sodobnih virov (zlasti cerkvenih) in poenostavljenega redukcionizma v opisu resnične Berninijeve miselnosti in umetniške vizije bi lahko namenili tudi Wittkowerju in Lavinu.</ref> Kot trdi nedavna revizionistična monografija Tomasa Montanarija, ''La libertà di Bernini'' (Torino: Einaudi, 2016), in antihagiografska biografija Franca Mormanda, ''Bernini: Njegovo življenje in njegov Rim'' (''Bernini: His Life and His Rome'', Chicago: University of Chicago Press, 2011), ponazarja Bernini in njegova umetniška vizija je ohranila določeno mero svobode od miselnosti in običajev protireformacijskega katolicizma.
=== Partnerstvo s Scipionom Borghesejem ===
{{multiple image | total_width = 400 | image1 = Aeneas, Anchises, and Ascanius by Bernini.jpg | caption1 = ''[[Enej, Anhis in Ascanij]]'' (1619) | image2 = The Rape of Proserpina (Rome).jpg | caption2 = ''[[Ugrabitev Perzefone (Bernini)|Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–22) | image3 = Apollo and Daphne (Bernini) (cropped).jpg | caption3 = ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–25) | image4 = Bernini's David 02.jpg | caption4 = ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) |}}
Pod pokroviteljstvom ekstravagantno bogatega in najvplivnejšega kardinala Scipiona Borgheseja je mladi Bernini hitro zaslovel kot kipar. Med njegovimi zgodnjimi deli za kardinala so bili okrasni deli za vrt [[Vila Borghese|vile Borghese]], kot je ''[[Koza Amalthea z dojenčkom Jupitrom in favnom]]''. To marmornato skulpturo (izdelano pred letom 1615) strokovnjaki na splošno smatrajo za najzgodnejše delo, ki ga je v celoti izdelal sam Bernini.{{sfn|Mormando|2011|p=279}} Med Berninijevimi najzgodnejšimi dokumentiranimi deli je njegovo sodelovanje pri očetovem naročilu kardinala Maffea Barberinija februarja 1618 za izdelavo štirih marmornih puttov za družinsko kapelo Barberini v cerkvi [[Sant'Andrea della Valle]], pri čemer je pogodba določala, da bo njegov sin Gian Lorenzo pomagal pri izvedbi kipov.<ref>F. Mormando, ''Domenico Bernini's Life of Gian Lorenzo Bernini'' (University Park: Penn State University Press, 2011), p.282n.23. nanstveniki pa še vedno razpravljajo o tem, kateri od štirih "puttov" je prišel iz rok Giana Lorenza.</ref> Iz leta 1618 sega tudi pismo Maffea Barberinija v Rim njegovemu bratu Carlu v Firence, ki omenja, da je on (Maffeo) razmišljal o tem, da bi mladega Giana Lorenza prosil, naj dokonča enega od kipov, ki jih je Michelangelo pustil nedokončana in je bil takrat v lasti Michelangelovega vnuka, ki ga je Maffeo upal kupiti, kar je bil izjemen dokaz velike spretnosti, za katero so verjeli, da jo ima že mladi Bernini.<ref>I. Lavin, 'Five New Youthful Sculptures by Gianlorenzo Bernini and a Revised Chronology of His Early Works,' ''Art Bulletin'' 50 (1968): 223–48, here 236–237. Ni znanstvenega soglasja o tem, na kateri nedokončani Michelangelov kip se je nanašalo Maffeovo pismo, vendar vsi dokazi kažejo močno v smeri "Palestra Pietà" (zdaj v Accademii v Firencah): see Irving Lavin (†) and Marilyn Aronberg Lavin, "The ''Palestrina Pietà:'' Gatherings on the History of 'a Statue Begun by Michelangelo,'" ''Artibus et Historiae,'' no. 82, XLI, 2020: 249–65.</ref>
Čeprav se je Michelangelovo naročilo za dokončanje kipa izjalovilo, je bilo mlademu Berniniju kmalu zatem (leta 1619) naročeno popravilo in dokončanje slavnega antičnega dela, ''[[Speči hermafrodit|spečega Hermafrodita]]'' v lasti kardinala Scipioneja Borgheseja (Galleria Borghese, Rim) in kasneje (okoli 1622) obnovil tako imenovani ''[[Ludovisi Ares]]'' (Palazzo Altemps, Rim).<ref>Maurizio Fagiolo dell'Arco and Marcello Fagiolo, ''Bernini. Una introduzione al gran teatro barocco'' (Rome: Bulzoni, 1967), cat. entries #11 (Hermaphrodite) and #25 (Ares). V nasprotju s tem, kar trdita brata Fagiolo dell'Arco v svojem kat. #31, sploh ni nobene dokumentacije, ki bi dokazovala ali celo predlagala, da je bil Bernini odgovoren za restavriranje tako imenovanega ''Barberinijevega favna'' (zdaj v Gliptoteki v Münchnu), kot sta pokazala Francis Haskell in Nicholas Penny v svojih ''Taste and the Antique'' (New Haven: Yale University Press, 1981), cat. 33, pp. 202–05.</ref>
Iz tega zgodnjega obdobja sta tudi tako imenovani ''Prekleta duša'' in ''Blažena duša'' iz okoli leta 1619, dva majhna marmorna doprsna kipa, na katera je morda vplival niz grafik Pietra de Jodeja I. ali Karla van Malleryja, vendar sta bila v resnici nedvoumno katalogizirana v inventarju njihovega prvega dokumentiranega lastnika, Fernanda de Botinete y Acevedo, kot upodobitev nimfe in satira, ki sta običajno povezana v starodavnih kiparstvih (ni jih naročil niti nikoli ni pripadal niti Scipioneju Borgheseju niti, kot večina znanstvenikov zmotno trdi, španskemu kleriku Pedru Foix Montoya).<ref> For the Jode / Mallery prints, see Leuschner, 2016, 135-46. Za novo odkrito arhivsko dokumentacijo o poreklu in izvirni identiteti subjektov obeh doprsnih kipov glej Garcia Cueto, 2015, 37-53.</ref> Pri dvaindvajsetih je Bernini veljal za dovolj nadarjenega, da so mu naročili papeški portret, ''[[Doprsni kip papeža Pavla V.]]'', ki je zdaj v muzeju J. Paul Getty.
Berninijev sloves pa so dokončno utrdile štiri mojstrovine, ustvarjene med letoma 1619 in 1625, ki so zdaj vse razstavljene v [[Galerija Borghese|galeriji Borghese]] v [[Rim]]u. Za umetnostnega zgodovinarja Rudolfa Wittkowerja so ta štiri dela – ''[[Enej, Anhis in Ascanij ]]'' (1619), ''[[Ugrabitev Perzefone (Bernini)|Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–22), ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–1625) in ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) – »uvedla nova doba v zgodovini evropskega kiparstva«. {{sfn|Wittkower|1955|p=14}} To stališče ponavljajo drugi učenjaki, kot je Howard Hibbard, ki je razglasil, da v celotnem 17. stoletju »ni bilo kiparjev ali arhitektov, primerljivih z Berninijem«.{{sfn|Hibbard|1965|p=21}} Bernini je prilagodil klasično veličino renesančnega kiparstva in dinamično energijo manierističnega obdobja, skoval novo, izrazito baročno zasnovo religioznega in zgodovinskega kiparstva, močno prežeto z dramatičnim realizmom, vzbujajočimi čustvi in dinamičnimi gledališkimi kompozicijami. Berninijeve zgodnje kiparske skupine in portreti kažejo »obvladovanje človeške oblike v gibanju in tehnično prefinjenost, ki ji tekmujejo le največji kiparji klasične antike«.<ref>Timothy Clifford and Michael Clarke, Foreword, ''Effigies and Ecstasies: Roman Baroque Sculpture and Design in the Age of Bernini'', Edinburgh: National Gallery of Scotland, 1998, p.7</ref> Poleg tega je imel Bernini sposobnost upodabljanja zelo dramatičnih pripovedi z liki, ki kažejo intenzivno psihološko držo, pa tudi za organizacijo velikih kiparskih del, ki izražajo veličastno veličino.{{sfn|Wittkower|1955|p=13}}
V nasprotju s skulpturami njegovih predhodnikov se te osredotočajo na specifične točke pripovedne napetosti v zgodbah, ki jih poskušajo povedati: Enej in njegova družina bežijo iz goreče Troje; trenutek, ko Pluton končno zgrabi lovljeno Perzefono; natančen trenutek, ko Apolon vidi, kako se njegova ljubljena Dafne začne spreminjati v drevo. Gre za prehodne, a dramatično močne trenutke v vsaki zgodbi. Berninijev ''David'' je še en razburljiv primer tega. Michelangelov nepremični, idealizirani David prikazuje subjekt, ki drži kamen v eni roki in fračo v drugi ter razmišlja o bitki; podobno nepremične različice drugih renesančnih umetnikov, vključno z [[Donatello]]vo, prikazujejo subjekt v njegovem zmagoslavju po bitki z Goljatom. Bernini ponazarja Davida med njegovim aktivnim bojem z velikanom, ko zasuka svoje telo, da bi se katapultiral proti Goljatu. Da bi poudaril te trenutke in zagotovil, da jih bo gledalec cenil, je Bernini skulpture zasnoval z določenim vidikom v mislih, čeprav jih je izklesal v celoti v krogu. Njihova prvotna namestitev v vili Borghese je bila ob stenah, tako da je bil prvi pogled gledalcev dramatičen trenutek pripovedi.<ref>{{harvnb|Wittkower|1955|p=15}}; {{harvnb|Hibbard|1965|pp=53-54}}</ref>
Posledica takšnega pristopa je vlaganje skulpture z večjo psihološko energijo. Gledalec lažje oceni stanje duha likov in zato razume širšo zgodbo na delu: Dafnina široko odprta usta v strahu in osuplosti, David, ki se odločno osredotočeno ugrizne v ustnico, ali Perzefona, ki se obupano bori, da bi se osvobodila. Poleg prikazovanja psihološkega realizma kažejo večjo skrb za predstavljanje fizičnih podrobnosti. Razmršeni Plutonovi lasje, prožno meso Perzefone ali gozd listov, ki začenja ovijati Dafne, vse to kaže na Berninijevo natančnost in veselje do predstavljanja kompleksnih tekstur resničnega sveta v obliki marmorja.<ref>{{harvnb|Wittkower|1955|p=14-15}}; {{harvnb|Hibbard|1965|pp=48–61}}</ref>
=== Papeški umetnik: pontifikat Urbana VIII. ===
[[File:Interiorvaticano8.jpg|thumb|''Baldahin'' v baziliki sv. Petra v Vatikanu]]
Leta 1621 je papeža Pavla V. Borgheseja na prestolu svetega Petra nasledil drug Berninijev občudovalec, kardinal Alessandro Ludovisi, ki je postal [[papež Gregor XV.]]: čeprav je bila njegova vladavina zelo kratka (umrl je leta 1623), je papež Gregor naročil portrete sebe (tako v marmorju kot v bronu) Berniniju. Papež je Berniniju podelil tudi častni naziv ''Cavaliere'', naziv, s katerim so umetnika običajno imenovali do konca življenja. Leta 1623 se je na papeški prestol povzpel njegov prej omenjeni prijatelj in nekdanji učitelj, kardinal Maffeo Barberini, kot [[papež Urban VIII.]] Odslej (do Urbanove smrti leta 1644) je Bernini užival skoraj monopolno pokroviteljstvo papeža in družine Barberini. Novi papež Urban naj bi pripomnil: »Zate je velika sreča, o Cavaliere, videti kardinala Maffea Barberinija za papeža, vendar je naša sreča še večja, da je Cavaliere Bernini živ v našem pontifikatu«.<ref>Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 111.</ref> Čeprav se mu med vladavino (1644–55) [[papež Inocenc X.|Inocenca X.]] ni godilo tako dobro, je pod Inocencovim naslednikom [[papež Aleksander VII.|Aleksandrom VII.]] Bernini znova pridobil vrhunsko umetniško prevlado in nadaljeval v zaporednem pontifikatu, ki ga je Klement IX. med svojo kratko vladavino (1667–69) zelo spoštoval.
Pod pokroviteljstvom Urbana VIII. so se Berninijeva obzorja hitro in močno razširila: ni izdeloval le kipov za zasebne rezidence, ampak je igral najpomembnejšo umetniško (in inženirsko) vlogo na mestnem odru kot kipar, arhitekt in urbanist.{{sfn|Hibbard|1965|p=68}} O tem pričajo tudi njegova uradna imenovanja – »kustos papeške umetniške zbirke, direktor papeške livarne v Castel Sant'Angelo, komisar za fontane na [[Piazza Navona]]«.{{sfn|Mormando|2011|p=72}} Takšni položaji so Berniniju dali priložnost, da pokaže svoje vsestranske sposobnosti po vsem mestu. Na velik protest starejših, izkušenih mojstrov arhitektov je bil leta 1629, po smrti [[Carlo Maderno|Carla Maderna]], skoraj brez arhitekturne izobrazbe imenovan za glavnega arhitekta cerkve svetega Petra. Od takrat naprej bosta Berninijevo delo in umetniška vizija postavljena v simbolno srce Rima.
[[Slika:Rzym Fontanna Czterech Rzek.jpg|150px|thumb|right|''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|Vodnjak štirih rek]]'' na Piazza Navona v Rimu]]
Berninijeva umetniška premoč pod Urbanom VIII. in Aleksandrom VII. je pomenila, da je lahko zagotovil najpomembnejša naročila v Rimu svojega časa, in sicer različne velike projekte olepševanja na novo dokončane [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike svetega Petra]], dokončane pod papežem Pavlom V. dodali Madernovo ladjo in fasado ter jo končno ponovno posvetil papež Urban VIII 18. novembra 1626 po 150 letih načrtovanja in gradnje. Znotraj bazilike je bil odgovoren za ''[[Baldahin sv. Petra|Baldahin]]'', dekoracijo štirih stebrov pod kupolo, ''Cathedra Petri'' ali ''[[Stol svetega Petra]]'' v [[apsida|apsidi]], nagrobni spomenik Matilde Toskanske, kapelo Najsvetejšega zakramenta na desni strani ladje ter okrasje (tla, stene in oboki) nove ladje. ''Baldahin sv. Petra'' je takoj postal vizualni osrednji del nove bazilike. Berninijeva kreacija s štirimi stebri, oblikovana kot masivni spiralno pozlačen bronast baldahin nad grobnico svetega Petra, je segala skoraj 30 m od tal in je stala približno 200.000 rimskih skudov (približno 8 milijonov ameriških dolarjev v valuti zgodnjega 21. stoletja).<ref> For the conversion of 17th-century Roman scudi into 21st-century U.S. dollars, see F. Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome'' (Chicago: University of Chicago Press, 2011), p. xix. </ref> »Čisto preprosto«, piše neki umetnostni zgodovinar, »česa takega še nismo videli«.{{sfn|Mormando|2011|p=84}} Kmalu po ''Baldahinu'' se je Bernini lotil obsežne okrasitve štirih masivnih stebrov na križišču bazilike (tj. struktur, ki podpirajo kupolo), vključno s štirimi ogromnimi, gledališko dramatičnimi kipi, med njimi veličastnega ''[[Sveti Longin (Bernini)|Sv. Longina]]'', ki ga je izdelal sam Bernini (druge tri so delo drugih sodobnih kiparjev Françoisa Duquesnoya, Francesca Mochija in Berninijevega učenca Andree Bolgija).
V baziliki je Bernini začel delati tudi na grobnici za Urbana VIII., ki je bila dokončana šele po Urbanovi smrti leta 1644, ena v dolgi, ugledni seriji grobnic in nagrobnih spomenikov, po katerih je Bernini znan, in tradicionalni zvrsti, na katero je njegov vpliv pustil trajno znamenje, ki so ga poznejši umetniki pogosto kopirali. Dejansko zadnji in najizvirnejši Berninijev nagrobni spomenik, ''[[Grobnica papeža Aleksandra VII.]]'', v baziliki svetega Petra, po besedah [[Erwin Panofsky|Erwina Panofskega]] predstavlja sam vrh evropske nagrobne umetnosti, čigar ustvarjalne inventivnosti kasnejši umetniki niso mogli upati, da bi ga presegli.<ref>Erwin Panofsky, ''Tomb Sculpture: Four Lectures on Its Changing Aspect From Ancient Egypt to Bernini,'' New York: Abrams, 1992, p.96.</ref> Berninijeva zasnova trga [[Trg svetega Petra, Vatikan|Piazza San Pietro]] pred baziliko, ki se je začela in v veliki meri dokončala med vladavino Aleksandra VII., je ena njegovih najbolj inovativnih in uspešnih arhitekturnih zasnov, ki je nekdanji nepravilen, nedotaknjen odprt prostor spremenil v estetsko enoten, čustveno vznemirljiv in logistično učinkovit (za kočije in množice), popolnoma v harmoniji z že obstoječimi stavbami in dodaja veličastnost bazilike.
[[File:Richelieu le Bernin M.R.2165 mp3h9006.jpg|thumb|left| Doprsni kip Armanda, kardinala de Richelieuja (1640–1641)]]
Kljub temu zavzetemu ukvarjanju z velikimi deli javne arhitekture se je Bernini še vedno lahko posvetil svojemu kiparstvu, zlasti portretom v marmorju, pa tudi velikim kipom, kot je ''sveta Bibiana'' v naravni velikosti (1624, cerkev Santa Bibiana, Rim). Berninijevi portreti kažejo na njegovo vedno večjo sposobnost, da ujame povsem značilne osebne značilnosti svojih portretirancev, pa tudi njegovo sposobnost, da v hladnem belem marmorju doseže skoraj slikarske učinke, ki s prepričljivim realizmom prikažejo različne površine: človeško meso, lase, blago različnih vrst, kovin itd. Ti portreti so vključevali številne doprsne kipe samega Urbana VIII., družinski doprsni kip Francesca Barberinija in predvsem ''[[Dva doprsna kipa kardinala Scipione Borgheseja|dva doprsna kipa Scipione Borgheseja]], drugega je na hitro ustvaril Bernini, potem ko so v marmorju prvega našli napako. Umetnostni zgodovinarji pogosto opažajo minljivo naravo izraza na Scipionovem obrazu, ikono baročne skrbi za predstavljanje minljivega gibanja v statičnih umetninah. Rudolfu Wittkowerju »opazovalec čuti, da se v hipu ne spremenita samo izraz in odnos, temveč tudi gube ležerno urejenega plašča«.{{sfn|Wittkower|1955|p=88}}
Drugi marmorni portreti v tem obdobju so portret Costanze Bonarelli (izdelan okoli leta 1637), nenavaden v svoji bolj osebni, intimni naravi. (V času kiparjenja portreta je imel Bernini afero s Costanzo, ženo enega od njegovih pomočnikov, kiparja Mattea.) Dejansko se zdi, da je bil to prvi marmorni portret nearistokratske ženske, ki ga je ustvaril velik umetnik v evropski zgodovini.
Od poznih 1630-ih, danes v Evropi znan kot eden najuspešnejših portretistov v marmorju, je Bernini začel prejemati tudi kraljeva naročila izven Rima, za subjekte, kot so francoski [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|kardinal Richelieu]], Francesco I. d'Este, vplivni vojvoda Modene, [[Karel I. Angleški]] in njegova žena, kraljica Henrietta Maria. Kip Karla I. je bil izdelan v Rimu iz trojnega portreta (olje na platnu), ki ga je izdelal [[Anthonis van Dyck|Van Dyck]] in je danes ohranjen v britanski kraljevi zbirki. Karlov doprsni kip je bil izgubljen v požaru v palači Whitehall leta 1698 (čeprav je njegova zasnova znana po sodobnih kopijah in risbah), kipa Henriette Marie pa niso izdelali zaradi izbruha angleške državljanske vojne.<ref>[https://web.archive.org/web/20131120043243/http://www.royalcollection.org.uk/eGallery/object.asp?object=404420&row=2062&detail=about Triple Portrait of Charles I].</ref>{{sfn|Cust|2007|p=94}}
=== Začasni mrk in ponovni vzpon pod Inocencem X. ===
[[Slika:Ecstasy of Saint Teresa September 2015-2a.jpg|thumb|right|''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' v cerkvi [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]]]]
Leta 1644, s smrtjo papeža Urbana, s katerim je bil Bernini tako tesno povezan, in vzponom na oblast Barberinijevega sovražnika, papeža Inocenca X. Pamfila, je Berninijeva kariera doživela velik mrk brez primere, ki je trajal štiri leta. To ni imelo opraviti le z Inocencovo protibarberinijevo politiko, ampak tudi z Berninijevo vlogo pri katastrofalnem projektu novih zvonikov za baziliko svetega Petra, ki ga je v celoti zasnoval in nadziral Bernini. Razvpita afera z zvonikom naj bi bila največji neuspeh v njegovi karieri, tako v strokovnem kot v finančnem smislu. Leta 1636 je papež Urban v želji, da bi končno dokončal zunanjost cerkve sv. Petra, naročil Berniniju, naj načrtuje in zgradi dva, dolgo načrtovana zvonika za njeno pročelje: temelji obeh stolpov so bili že zasnovani in zgrajeni (in sicer zadnji [[traveja|traveji]] na obeh skrajnih delih fasade), ki jih je desetletja prej naredil Carlo Maderno (arhitekt ladje in fasade). Ko je bil prvi stolp dokončan leta 1641, so se na fasadi začele pojavljati razpoke, a zanimivo je, da so se dela kljub temu nadaljevala na drugem stolpu z dokončanjem prvega nadstropja. Kljub prisotnosti razpok so se dela ustavila šele julija 1642, ko je bila papeška zakladnica izčrpana zaradi katastrofalne Castrove vojne. Ker so vedeli, da se Bernini ne more več zanašati na zaščito naklonjenega papeža, so njegovi sovražniki (zlasti [[Francesco Borromini]]) zaradi razpok sprožili velik preplah in napovedali katastrofo za celotno baziliko in krivdo v celoti pripisali Berniniju. Kasnejše preiskave so dejansko razkrile vzrok za razpoke kot Madernove pomanjkljive temelje in ne Berninijevo dovršeno zasnovo, kar je kasneje potrdila natančna preiskava, izvedena leta 1680 pod papežem Inocencem XI.<ref>For further details, see below in this article, under "Architecture." For a thorough summary of this entire, long and complicated episode in Bernini's life that takes into account the latest archival discoveries, see|Mormando|2011|p=332–34, nn. 17–23, pp. 342–45, nn. 4–21.</ref>
[[File:Museo borghese, sala del gladiatore, g.l. bernini, verità svelata, 1645-52, 02.JPG|thumb|''[[Resnica, ki jo je razkril čas (Bernini)| Resnica, ki jo je razkril čas]]'', Galleria Borghese, Rim, 1645–1652]]
Kljub temu je Berninijevim nasprotnikom v Rimu uspelo resno škodovati ugledu Urbanovega umetnika in prepričati papeža Inocenca, da je (februarja 1646) odredil popolno porušenje obeh stolpov, na Berninijevo veliko ponižanje in celo finančno škodo (v obliki znatne denarne kazni). za neuspeh dela. Po tem, enem redkih neuspehov v svoji karieri, se je Bernini umaknil vase: po besedah njegovega sina Domenica, je bil njegov poznejši nedokončani kip iz leta 1647, ''[[Resnica, ki jo je razkril čas (Bernini)|Resnica, ki jo je razkril čas]]'', namenjen njegovemu samotolažilnemu komentarju o tej aferi, ki izraža njegovo vero, da bo sčasoma čas razkril dejansko resnico za zgodbo in ga v celoti oprostil krivde, kot se je res zgodilo.
Čeprav v prvih letih novega papeževanja ni prejel nobenih osebnih naročil od Inocenca ali družine Pamfilj, Bernini ni izgubil nekdanjih položajev, ki so mu jih podelili prejšnji papeži. Inocenc X. je vzdrževal Berninija v vseh uradnih vlogah, ki mu jih je dal Urban, vključno s tistim glavnega arhitekta sv. Petra. Pod Berninijevim načrtom in vodstvom se je nadaljevalo delo pri okraševanju masivne, nedavno dokončane, a še vedno popolnoma neokrašene ladje sv. Petra, z dodatkom dovršenega večbarvnega marmornega tlaka, marmorne obloge na stenah in [[pilaster|pilastrih]] ter številnih štukaturnih kipov in [[relief (umetnost)|reliefov]]. Ni brez razloga, da je papež Aleksander VII. nekoč pošalil: »Če bi odstranili iz cerkve svetega Petra vse, kar je naredil Cavalier Bernini, bi ta tempelj ogolil«. Glede na vsa njegova številna in raznolika dela v baziliki v več desetletjih je prav Bernini tisti, ki nosi levji delež odgovornosti za končno in trajno estetsko podobo ter čustveni učinek cerkve sv. Petra.<ref>For Bernini's work on nave and the Alexander VII quotation, see F. Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' respectively p.p. 149-50 and 328.</ref> Prav tako mu je bilo dovoljeno nadaljevati delo na grobnici Urbana VIII., kljub Inocenčevi nepatiji do Barberinijev.{{sfn|Mormando|2011|p=150}} Nekaj mesecev po dokončanju Urbanove grobnice je leta 1648 Bernini v spornih okoliščinah zmagal pri Pamfiljevem naročilu za prestižni ''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|vodnjak štirih rek]]'' na [[Piazza Navona]], ki je označil konec njegove sramote in začetek še enega veličastnega poglavja v njegovem življenju.
[[File:Gian lorenzo bernini, Cenotafio di Suor Maria Raggi (1647-53).JPG|thumb|left|' Spomenik Mariji Raggi, 1651]]
Če so obstajali dvomi o Berninijevem položaju kot najpomembnejšem rimskem umetniku, jih je dokončno odstranil brezpogojni uspeh čudovitega in tehnično domiselnega ''Vodnjaka štirih rek'', ki prikazuje težak starodavni obelisk, postavljen nad praznino, ki jo je ustvarila jami podobna skalna formacija, postavljena v središče oceana eksotičnih morskih bitij. Bernini je še naprej prejemal naročila od papeža Inocenca X. in drugih višjih članov rimske duhovščine in aristokracije, pa tudi od vzvišenih mecenov zunaj Rima, kot je [[Francesco d'Este]]. Ko si je Bernini hitro opomogel od ponižanja z zvonikom, se je brezmejna ustvarjalnost nadaljevala kot prej. Oblikovani so bili novi tipi pogrebnih spomenikov, kot je v cerkvi [[Santa Maria sopra Minerva]] navidezno lebdeči medaljon, ki tako rekoč lebdi v zraku, za pokojno nuno Mario Raggi, medtem ko so bile kapele, ki jih je načrtoval, kot je [[Raimondijeva kapela]] v cerkvi [[San Pietro in Montorio]] je ponazoril, kako lahko Bernini uporabi skrito osvetlitev, da bi namigoval na božanski poseg v pripovedi, ki jih je upodabljal.
Eno najbolj dovršenih in slavnih del, ki so nastala izpod Berninijevih rok v tem obdobju, je bila kapela družine Cornaro v majhni karmeličanski cerkvi [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]] v Rimu. Kapela Cornaro (slavnostno odprta leta 1651) je pokazala Berninijevo sposobnost povezovanja kiparstva, arhitekture, fresk, štukature in razsvetljave v »čudovito celoto« (bel composto, če uporabimo izraz zgodnjega biografa Filippa Baldinuccija za opis njegovega pristopa k arhitekturi) in tako ustvarimo kar je učenjak Irving Lavin poimenoval »enotno umetniško delo«. Osrednji poudarek kapele Cornaro je ''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'', ki prikazuje tako imenovano ''transverberacijo'' španske nune in svetnice mističarke Terezije Avilske.<ref> Irving Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts'' (New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980), p. 107.</ref> Bernini gledalcu v bleščečem belem marmorju predstavi teatralno nazoren portret omedlevajoče Tereze in tiho nasmejanega angela, ki rahločutno stiska puščico, ki prebada svetničino srce. Na obeh straneh kapele umetnik postavi (v prostore, ki se lahko gledalcu zdijo le gledališke lože), portrete v reliefu različnih članov družine Cornaro – beneške družine, ki je v kapeli obeležena, vključno s kardinalom Federicom Cornarom, ki je kapelo naročil Berniniju – ki se med seboj živahno pogovarjata, domnevno o dogodku, ki se odvija pred njimi. Rezultat je kompleksno, a subtilno orkestrirano arhitekturno okolje, ki zagotavlja duhovni kontekst (nebeško okolje s skritim virom svetlobe), ki gledalcem nakazuje končno naravo tega čudežnega dogodka.<ref> Irving Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts'' (New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980), pp. 104-06.</ref>
Kljub temu so v času Berninijevega življenja in v naslednjih stoletjih vse do danes Berninijevo ''Sveto Terezo'' obtoževali, da je prestopila mejo spodobnosti s seksualizacijo vizualne upodobitve svetničine izkušnje do te mere, da si noben umetnik pred Berninijem ali po njem tega ni upal narediti: upodablja jo v nemogoče mladi kronološki starosti, kot idealizirano nežno lepoto, v napol ležečem položaju z odprtimi usti in narazen razkrečenimi nogami, z razprtimi gubami, z vidno prikazanimi bosimi nogami (Bose karmeličanke, zaradi skromnosti vedno nosijo sandale s težkimi nogavicami) in s serafinom, ki jo je »slekel« tako, da je (po nepotrebnem) razprl njen plašč, da bi s svojo puščico prodrl v njeno srce.<ref>For these visual details of the statue and an examination of the charge of indecency, see Franco Mormando, 'Did Bernini's ''Ecstasy of St. Teresa'' Cross a 17th-century Line of Decorum?' (Mormando's answer is yes): [https://www.academia.edu/44401140/Did_Berninis_Ecstasy_of_St_Teresa_Cross_a_17th_century_Line_of_Decorum].</ref>
Ne glede na dekorum je bila Berninijeva ''Tereza'' še vedno umetniški ''tour de force'', ki vključuje vse številne oblike vizualne umetnosti in tehnike, ki jih je Bernini imel na voljo, vključno s skrito osvetlitvijo, tankimi pozlačenimi tramovi, recesivnim arhitekturnim prostorom, skrivnimi lečami itd. dvajset različnih vrst barvnega marmorja: vsi se združijo, da ustvarijo končno umetniško delo – »izpopolnjen, zelo dramatičen in globoko zadovoljiv brezhibni ansambel«.{{sfn|Mormando|2011|p=159}}
=== Olepšanje Rima pod Aleksandrom VII. ===
[[Papež Aleksander VII.]] Chigi (1655–1667) je po svojem nastopu na stolici svetega Petra začel uresničevati svoj izjemno ambiciozen načrt, da bi Rim s sistematičnim, drznim (in dragim) urbanističnim načrtovanjem spremenil v veličastno svetovno prestolnico. S tem je uresničil dolgo, počasno obnavljanje mestne slave Rima – ''renovatio Romae'' - ki se je začelo v 15. stoletju pod renesančnimi papeži. Med svojim pontifikatom je Aleksander naročil številne obsežne arhitekturne spremembe v mestu – pravzaprav nekatere najpomembnejše v novejši zgodovini mesta in v prihodnjih letih – in izbral Berninija za svojega glavnega sodelavca (čeprav so drugi arhitekti, zlasti [[Pietro da Cortona]], tudi sodelovali). Tako se je začelo še eno izredno plodno in uspešno poglavje v Berninijevi karieri.
[[File:Bernini, Gianlorenzo - Self-portrait c1675-1680 - Royal Collection - Gould 1982 plate1.jpg|thumb|upright|left|Berninijev avtoportret, ok. 1665]]
Berninijeva glavna naročila v tem obdobju vključujejo [[Trg svetega Petra, Vatikan|trg pred baziliko svetega Petra]]. V prej širokem, nepravilnem in popolnoma nestrukturiranem prostoru je ustvaril dve masivni polkrožni stebrišči, katerih vsako vrsto tvorijo štirje beli stebri. Posledica tega je bila ovalna oblika, ki je oblikovala vključujočo areno, v kateri so lahko vsi državljani, romarji in obiskovalci bili priča pojavu papeža – bodisi ko se je pojavil na loži na pročelju cerkve svetega Petra ali na balkonih sosednjih vatikanskih palač. Berninijeva stvaritev, ki jo pogosto primerjajo z dvema rokama, ki segata iz cerkve in objemata čakajočo množico, je razširila simbolično veličino vatikanskega območja in ustvarila »razburljivo prostranstvo«, ki je bilo arhitekturno »nedvoumen uspeh«.<ref>Hibbard, p. 156; Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' 2011, p. 204. Dolga, široka, ravna avenija (Via della Conciliazione) do reke Tibere je bila dodatek v zgodnjem 20. stoletju, ko je [[Benito Mussolini]] ukazal očistiti stanovanja, ki so vodila do Berninijevega trga, da bi si lahko privoščili udobnejšo dostop do Vatikana.</ref>
Drugje v Vatikanu je Bernini ustvaril sistematične preureditve in veličastno olepšanje praznih ali estetsko nerazločnih prostorov, ki obstajajo, kot jih je zasnoval do danes, in so postali neizbrisne ikone sijaja papeških prostorov. Znotraj doslej neokrašene apside bazilike je bila ''Cathedra Petri'', simbolični ''[[Stol svetega Petra]]'', preurejena kot monumentalna ekstravaganca iz pozlačenega brona, ki se je ujemala z ''[[Baldahin sv. Petra|Baldahinom]]'', ustvarjenim v začetku stoletja. Berninijeva popolna rekonstrukcija [[Scala Regia (Vatikan)|Scala Regia]], veličastnega papeškega stopnišča med baziliko sv. Petra in vatikansko palačo, je bila po videzu nekoliko manj bahava, vendar je še vedno obremenjevala Berninijeve ustvarjalne moči (uporabljal je, na primer, pametne trike optične iluzije), da bi ustvaril na videz enotno, povsem funkcionalno, a kljub temu kraljevsko impresivno stopnišče, ki povezuje dve nepravilni zgradbi znotraj še bolj nepravilnega prostora.{{sfn|Hibbard|1965|pp=163–7}}
Niso bila vsa dela v tem obdobju tako velikega obsega. Dejansko je bilo naročilo, ki ga je Bernini prejel za gradnjo cerkve Sant'Andrea al Quirinale za jezuite, relativno skromno v fizični velikosti (čeprav veliko v svojem notranjem kromatičnem sijaju), ki ga je Bernini izvedel popolnoma brezplačno. Sant'Andrea si je delil s trgom sv. Petra – za razliko od zapletenih geometrij njegovega tekmeca Francesca Borrominija – osredotočenost na osnovne geometrijske oblike, kroge in ovale za ustvarjanje duhovno intenzivnih zgradb.{{sfn|Hibbard|1965|pp=144–8}} Prav tako je Bernini zmanjšal prisotnost barve in okrasja v teh stavbah, pri čemer je pozornost obiskovalcev usmeril na te preproste oblike, ki so podpirale stavbo. Zasnoval je tudi cerkev Santa Maria dell'Assunzione v mestu Ariccia s krožnim obrisom, zaobljeno kupolo in triločnim portikom.{{sfn|Hibbard|1965|pp=149–50}}
=== Obisk Francije in služenje kralju Ludviku XIV. ===
[[File:Château de Versailles, salon de Diane, buste de Louis XIV, Bernin (1665) 03 black bg.jpg|thumb|''Doprsni kii Ludvika XIV.'', 1665]]
Konec aprila 1665 je bil Bernini, ki je še vedno veljal za najpomembnejšega umetnika v Rimu, če že ne v vsej Evropi, pod političnim pritiskom (tako francoskega dvora kot papeža Aleksandra VII.) prisiljen odpotovati v [[Pariz]], da bi delal za kralja Ludvika XIV., ki je zahteval arhitekta, da dokonča delo na kraljevi palači Louvre. Bernini je ostal v Parizu do sredine oktobra. Ludvik XIV. je za Berninijevega prevajalca, turističnega vodnika in splošnega spremljevalca določil člana svojega dvora, Paula Fréarta de Chantelouja, ki je vodil dnevnik Berninijevega obiska, v katerem je zapisano veliko Berninijevega obnašanja in izjav v Parizu.<ref>See Cecil Gould, ''Bernini in France: An Episode in Seventeenth-Century History'', Princeton, NJ: Princeton University Press, 1982.</ref> Pisatelj [[Charles Perrault]], ki je bil v tem času pomočnik francoskega finančnega ministra Jean-Baptista Colberta, je prav tako podal poročilo iz prve roke o Berninijevem obisku.{{sfn|Zarucchi|2013|pp=356–70}}
Berninijeva priljubljenost je bila tolikšna, da so se na njegovih sprehodih po Parizu ulice prepletale z občudujočimi množicami. Toda stvari so se kmalu zapletle.<ref>Cecil Gould, ''Bernini v Franciji: Epizoda v zgodovini sedemnajstega stoletja'', Princeton, NJ: Princeton University Press, 1982. Za novejše obravnave iste epizode v Berninijevem življenju, ki vključuje najnovejši [dokumentarni film raziskave od Gouldove knjige iz leta 1982, glej Mormando, ''Bernini: Njegovo življenje in njegov Rim'', 2011, pogl. 5, Rimski umetnik na dvoru kralja Ludvika; glej tudi Mormandove številne dokumentarne opombe k poročilu Domenica Berninija o očetovih odnosih s Francozi: Domenico Bernini, ''Življenje Gian Lorenza Berninija'', opombe k poglavjem 16–20.</ref> Bernini je predstavil dokončane načrte za vzhodno pročelje (tj. nadvse pomembno glavno pročelje celotne palače) Louvra, ki pa so bili nazadnje zavrnjeni, čeprav formalno šele leta 1667, precej po njegovem odhodu iz Pariza (pravzaprav že zgrajeni temelji ker so Berninijev prizidek v Louvru slovesno odprli oktobra 1665 na obsežni slovesnosti, na kateri sta bila prisotna tako Bernini kot kralj Ludvik). V zapisu o Berniniju je pogosto navedeno, da so bili njegovi načrti v Louvru zavrnjeni, ker sta Ludvik in njegov finančni svetovalec Jean-Baptiste Colbert menila, da so preveč italijanski ali preveč baročni. Pravzaprav, kot poudarja Franco Mormando, »estetika ni nikoli omenjena v nobenem od [ohranjenih] zapiskov« Colberta ali katerega koli umetniškega svetovalca na francoskem dvoru. Eksplicitni razlogi za zavrnitve so bili utilitarni, in sicer na ravni fizične varnosti in udobja (npr. lokacija stranišč).<ref>Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' pp. 255–56, poudarek dodan. Zaskrbljujoče je bilo tudi dejstvo, da bi Berninijev načrt zahteval rušenje starejših delov Louvra v nasprotju s kraljevimi željami.</ref> Nesporno je tudi, da je med Berninijem in mladim francoskim kraljem obstajal medčloveški konflikt, pri čemer sta se vsak čutila premalo spoštovana s strani drugega.{{sfn|Zarucchi|2006|pp=32–38}} Čeprav njegov načrt za Louvre ni bil zgrajen, je s pomočjo gravur široko krožil po vsej Evropi in njegov neposreden vpliv je viden v kasnejših veličastnih rezidencah, kot je [[Chatsworth House]], Derbyshire, Anglija, sedež vojvod Devonshire.
Drugi projekti v Parizu so doživeli podobno usodo.<ref>Marcello Fagiolo, "Bernini a Parigi: le Colonne d'Ercole, l'Anfiteatro per il Louvre e i progetti per la Cappella Bourbon," in ''Confronto'', 10-11 (2010), pp. 104-22.</ref> Z izjemo Chantelouja Berniniju na francoskem dvoru ni uspelo splesti pomembnih prijateljstev. Njegovi pogosti negativni komentarji o različnih vidikih francoske kulture, zlasti o njeni umetnosti in arhitekturi, niso bili dobro sprejeti, zlasti v primerjavi z njegovimi pohvalami umetnosti in arhitekturi Italije (zlasti Rima); rekel je, da je bila slika [[Guido Reni|Guida Renija]], oltarna slika ''Marijinega oznanjenja'' (takrat v karmeličanskem samostanu, zdaj muzej Louvre), »sama vredna pol Pariza«.{{sfn|Hibbard|1990|p=171, citing the Chantelou diary, July 16 entry}} Edino delo, ki je ostalo iz njegovega časa v Parizu, je ''doprsni kip Ludvika XIV.'', čeprav je veliko prispeval tudi k izvedbi marmornatega reliefa ''Kristus otrok se igra z žebljem'' (zdaj v Louvru), ki ga je izdelal njegov sin Paolo kot darilo francoski kraljici. V Rimu je Bernini ustvaril monumentalni konjeniški kip Ludvika XIV.; ko je končno prispel v Pariz (leta 1685, pet let po umetnikovi smrti), se je francoskemu kralju zdel skrajno odvraten in ga je hotel uničiti; namesto tega je bil ponovno vklesan v upodobitev starorimskega junaka Marka Kurcija.<ref>Najtemeljitejša študija o Berninijevem "Konjeniškem kipu kralja Ludvika XIV.", vključno z njegovo končno usodo v Franciji, ostaja Rudolf Wittkower, "Spremenljivosti dinastičnega spomenika: Berninijev konjeniški kip Ludvika XIV." In ''De artibus Opuscula XL: Essays in Honors of Erwin Panofsky,'' ed. Millard Meiss (New York: New York University Press, 1961), pp. 497–531. Za več dodatnih, novih podatkov o delu, ki se je pojavilo od Wittkowerjevega dela iz leta 1961, si oglejte številne opombe v zvezi s kipom v Francu Mormandu, »Življenje Gian Lorenza Berninija Domenica Berninija« (University Park, PA: Penn State University Press, 2011), pp. 396–402.</ref>
Tudi ko se je vrnil ni prenehal s svojim delom ampak nadaljeval z enako vnemo.
Pisal je tudi sramotilne spise in gledališke igre, ki jih je tudi sam postavil na oder: 1668 melodramo [[Gianbatista Rospigliosa|Gianbatiste Rospigliosa]] ''La comica del cielo''. Bil je tudi glavni režiser vseh rimskih svečanosti in karnevalov:
* 1625 je prisostvoval pri posvetitvi portugalske kraljice Elizabete
* 1659 je organiziral svečani ognjemet iz kupole Sv. Petra
* pripravil je tudi slovesno olepšan oder in pogrebno slovesnost za kneza Beauforta.
== Slog ==
Kot kipar Bernini poudarja močan napredek, dramatičnost, igro svetlobe in sence. Material ([[kamen]] in [[bron]]) obvlada s popolno virtuoznostjo. Prekinil je s tradicijo visoko renesančne plastike, ki je v [[16. stoletje|16. stoletju]] prešla v linearno akademsko maniro. Njegovi liki so bili izdelani v polnem fantazijskem zamahu.
V portretih postavlja težišče na skrajno natančnost izdelave in podobnost z modelom. On je lansiral lik angela, ki se je v celem baroku pojavljal v jezuitskih cerkvah.
Tudi v starosti, ko so njegova dela že odražala znake utrujenosti, je Bernini razvijal veliko aktivnost in ni izgubil invencije.
Papeški Rim se je v [[17. stoletje|17. stoletju]] zahvalil odličnim delom kiparja Berninija, ki so ga tako od takrat naprej šteli kot začetniku monumentalnega in dekorativnega [[barok]]a. Njegove zamisli in koncepcije so v arhitekturi trajale še 80 - 90 let in so se odražale v urbanističnem planu Rima še dve naslednji stoletji.
Umrl je v Rimu v starosti 81 let. V vsem tem času je služil osmim papežem in bil pred smrtjo globoko cenjen, ne kot samo najboljši evropski umetnik, temveč tudi kot eden največjih mož tedanjega časa.
== Zapuščina ==
Kot je povzel en Berninijev proučevalec: »Morda je najpomembnejši rezultat vseh [Berninijevih] študij in raziskav v zadnjih nekaj desetletjih vrnitev Berninijevemu statusu velikega, glavnega junaka baročne umetnosti, tistega, ki je bil sposoben ustvarjati nesporne mojstrovine, izvirno in genialno razlagati nove duhovne občutke tistega časa, dati mestu Rim popolnoma nov obraz in poenoteti [umetniški] jezik tistega časa.«<ref>Maria Grazia Bernardini, 'Le radici del barocco,' in ''Barocco a Roma: La meraviglia dell'arte,'' ed. M. G. Bernardini and M. Bussagli [Milan: Skira, 2015], p. 32.</ref>
Le nekaj umetnikov je imelo tako odločilen vpliv na fizični videz in čustveni značaj mesta, kot ga je imel Bernini na Rim. Ohranil je nadzorni vpliv na vse vidike svojih številnih in velikih naročil ter na tiste, ki so mu pomagali pri njegovem izvajanju, vendar je lahko skozi desetletja dela s svojim dolgim in produktivnim življenjem uresničil edinstveno in harmonično enotno vizijo.<ref>National Gallery of Art." Bernini, Gian Lorenzo. Accessed 6 April 2018. https://www.nga.gov/collection/artist-info.2025.html.</ref> Čeprav je do konca Berninijevega življenja prišlo do odločne reakcije proti njegovi znamki razkošnega baroka, je dejstvo, da so kiparji in arhitekti še naprej preučevali njegova dela in nanje vplivali še nekaj desetletij (poznejši [[vodnjak Trevi]] Nicola Salvija [otvoritev leta 1735] je odličen primer trajnega postmortalnega vpliva Berninija na pokrajino mesta).<ref>Livio Pestilli,"On Bernini's Reputed Unpopularity in Late Baroque Rome,' ''Artibus et historiae,'' 32.63: 119–42</ref>
V 18. stoletju so Bernini in skoraj vsi baročni umetniki padli v nemilost neoklasicističnih kritikov baroka, ki je bila namenjena predvsem domnevno ekstravagantnim (in s tem nezakonitim) odmikom od neokrnjenih, treznih vzorcev grške in rimske antike. Umetnostnozgodovinska znanost je šele v poznem 19. stoletju v iskanju objektivnejšega razumevanja umetniške produkcije v posebnem kulturnem kontekstu, v katerem je nastala, brez apriornih predsodkov neoklasicizma začela priznavati Berninijeve dosežke in mu počasi začela vračati umetniški ugled. Vendar pa je reakcija proti Berniniju in preveč čutnemu (in zato ''dekadentnemu''), preveč čustveno nabitemu baroku v večji kulturi (zlasti v nekatoliških državah severne Evrope in zlasti v viktorijanski Angliji) ostala v veljavi vse do 20. stoletja (najbolj opazno je javno omalovaževanje Berninija s strani Francesca Milizie, Joshue Reynoldsa in [[Jacob Burckhardt|Jacoba Burkhardta]]). Večina priljubljenih turističnih vodnikov iz 18. in 19. stoletja po Rimu ne upošteva Berninija in njegovega dela ali pa ga obravnava z zaničevanjem, kot v primeru najbolje prodajanih ''Walks in Rome'' (22 izdaj med letoma 1871 in 1925) Augustusa J.C. Hareja, ki opisuje angele na [[Ponte Sant'Angelo]] kot »Berninijeve vetrne norce«.
Toda zdaj v 21. stoletju sta bila Bernini in njegov barok navdušeno obnovljena, tako kritična kot priljubljena. Od obletnice njegovega rojstva leta 1998 je bilo po vsem svetu, zlasti v Evropi in Severni Ameriki, veliko razstav o vseh vidikih njegovega dela, ki so razširile naše znanje o njegovem delu in njegovem vplivu. Konec 20. stoletja so Berninija (preden je Italija prešla na evro) spomnili na sprednji strani bankovca za 50.000 lir Banca d'Italia, na hrbtni strani pa je bil prikazan njegov konjeniški kip Konstantina. Še en izjemen znak Berninijevega trajnega ugleda je odločitev arhitekta I. M. Peija, da vstavi zvest izvod svojega konjeniškega kipa kralja Ludvika XIV. kot edini okrasni element v svoji masivni modernistični prenovi vhodnega trga v muzej [[Louvre]], dokončan z velikim priznanjem leta 1989 in z velikansko piramido v steklu. Leta 2000 najbolje prodajani romanopisec [[Dan Brown]] je postavil Berninija in več njegovih rimskih del v središče svojega političnega trilerja ''Angeli in demoni'', medtem ko je britanski romanopisec Iain Pears naredil pogrešani Berninijev doprsni kip za osrednji del njegove najbolj prodajane skrivnosti umora, ''The Bernini Bust'' (2003).<ref>{{Cite web |url=https://www.foxnews.com/story/touring-rome-through-the-eyes-of-angels-and-demons |title=Touring Rome Through the Eyes of 'Angels and Demons' |date=25 March 2015 |website=Associated Press |language=en-US |access-date=31 May 2019}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Gianlorenzo Bernini}}
* [http://www.slowtrav.com/italy/rome/es_bernini.htm Preglednica berninijevih kiparskih in arhitekturnih stvaritev v Rimu]
* [http://www.mcah.columbia.edu/arthumanities/pdfs/arthum_bernini_reader.pdf Izvleček iz dela: ''The life of the Cavaliers Bernini (Življenje viteza Berninija)'']
* [http://www.all-art.org/baroque/bernini1.html Gian Lorenzo Bernini na straneh »A World History of Art« (Svetovna zgodovina umetnosti)]
* [http://arts.guardian.co.uk/features/story/0,,1873400,00.html Povzetek o Berniniju], v: Simon Schama: The Power of Art (Moč umetnosti).
* [http://www.fredcamper.com/A/Accretions/AC001/index.html Fotografija Berninijeve Santa Maria Assunte]
* [http://smarthistory.org/blog/63/berninis-ecstasy-of-st-theresa-cornaro-chapel-rome-c-1650/ smARThistory: ''Zamaknjenje Svete Tereze'', Kapela Cornaro, Santa Maria della Vittoria, Rim]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bernini, Gian Lorenzo}}
[[Kategorija:Gian Lorenzo Bernini]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji]]
[[Kategorija:Baročni kiparji]]
[[Kategorija:Italijanski arhitekti v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji v 17. stoletju]]
qp6v4g7bs2hbs3qnlxzej3ewv9ify32
5722664
5722660
2022-07-22T16:29:33Z
Ljuba brank
92351
/* Obisk Francije in služenje kralju Ludviku XIV. */ np
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Umetnik
| name = Gian Lorenzo Bernini
| birthdate = <!-- WD -->
| location = <!-- WD -->
| deathdate = <!-- WD -->
| deathplace = <!-- WD -->
| nationality = Italijan
| field = kipar, slikar in arhitekt
| spouse =
}}
'''Giann Lorenzo Bernini''', [[Italijani|italijanski]] [[barok|baročni]] [[kipar]], [[arhitekt]], [[slikar]] in pisec [[17. stoletje|17. stoletja]], * [[7. december]] [[1598]], [[Neapelj]], † [[28. november]] [[1680]], [[Rim]].
Medtem ko je bil pomembna osebnost v svetu [[arhitektura|arhitekture]], je bil vidnejši vodilni kipar svojega časa, zaslužen za ustvarjanje [[baročno kiparstvo|baročnega sloga kiparstva]]. Kot je komentiral neki učenjak: »Kar je [[Shakespeare]] za [[drama|dramo]], je Bernini morda za kiparstvo: prvi vseevropski kipar, čigar ime je takoj prepoznavno s posebnim načinom in vizijo in čigar vpliv je bil izjemno močan ...«<ref>Katherine Eustace, Editorial, ''Sculpture Journal,'' vol. 20, n. 2, 2011, p. 109.</ref> Poleg tega je bil slikar (večinoma majhna platna v olju) in gledališki človek: pisal je, režiral in igral v predstavah (predvsem karnevalskih satirah), za katere je oblikoval [[scenografija|scenografijo]] in gledališko mašinerijo. Izdelal je tudi modele za široko paleto dekorativnih umetniških predmetov, vključno s [[svetilka]]mi, [[miza]]mi, [[ogledalo|ogledali]] in celo [[kočija]]mi.
Kot arhitekt in [[urbanist]] je projektiral posvetne [[stavba|stavbe]], [[cerkev (zgradba)|cerkve]], [[kapela|kapele]] in [[trg]]e, pa tudi velika dela, ki združujejo arhitekturo in kiparstvo, zlasti dovršene javne [[Vodna fontana|fontane]] in nagrobne spomenike ter celo vrsto začasnih objektov (v [[štukatura|štukaturi]] in [[les]]u). ) za pogrebe in festivale. Njegova široka tehnična vsestranskost, brezmejna kompozicijska inventivnost in čista spretnost pri obdelavi [[marmor]]ja so zagotovila, da bo veljal za vrednega [[Michelangelo]]vega naslednika, ki je daleč prekašal druge kiparje njegove generacije. Njegov talent je segal onkraj meja kiparstva na premislek o okolju, v katerem bi bilo umeščeno; njegovo sposobnost sintetiziranja kiparstva, slikarstva in arhitekture v koherentno konceptualno in vizualno celoto je pokojni umetnostni zgodovinar [[Irving Lavin]] označil za »enotnost vizualnih umetnosti«.<ref>I. Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts,'' New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980.</ref>
== Življenjepis ==
=== Mladost ===
Bernini se je rodil 7. decembra 1598 v Neaplju Angelici Galante, Neapeljčanki, in manierističnemu kiparju Pietru Berniniju, po rodu iz Firenc. Bil je šesti od njunih trinajstih otrok.<ref>[http://www.gallery.ca/files/Bernini_Biography_ENG.pdf Gallery.ca] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100331234043/http://www.gallery.ca/files/Bernini_Biography_ENG.pdf |date=31 March 2010 }}. {{cite book|last=Gale|first=Thomson|chapter=Gian Lorenzo Bernini|title=Encyclopedia of World Biography|year=2004}} For list of Bernini's siblings, see Franco Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome'' (Chicago: University of Chicago Press, 2011), pp. 2–3. Note that the primary source for much of the information about Bernini's life comes from the biography written by his youngest son Domenico. For a scholarly, annotated English translation of the latter, see Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011.</ref> Gian Lorenzo Bernini je bil definicija otroškega genija. Bil je »priznan kot čudež, ko je bil star komaj osem let in njegov oče Pietro ga je vztrajno spodbujal. Njegova prezgodnja zrelost mu je prislužila občudovanje in naklonjenost močnih mecenov, ki so ga slavili kot 'Michelangela njegovega stoletja'«.{{sfn|Posèq|2006|pp=161-190}} Natančneje, [[papež Pavel V.]] je bil tisti, ki je po tem, ko je prvič potrdil dečkovo nadarjenost, znamenito pripomnil: »Ta otrok bo Michelangelo svoje starosti«, kasneje pa je to prerokbo ponovil kardinalu Maffeu Barberiniju (prihodnji [[papež Urban VIII.]]), kot poroča Domenico Bernini v svoji biografiji o svojem očetu.{{sfn|Mormando|2011|pp=98,100}} Leta 1606 je njegov oče prejel papeško naročilo (da prispeva marmorni relief v Cappella Paolina Santa Maria Maggiore) in se tako preselil iz Neaplja v Rim, s seboj vzel celotno družino in resno nadaljeval z usposabljanjem svojega sina Gian Lorenza.
Več ohranjenih del, ki segajo okoli leta 1615–1620, so po splošnem soglasju znanstvenikov skupna prizadevanja tako očeta kot sina: vključujejo ''Favna dražijo putti'' (okoli 1615, Metropolitanski muzej, NYC), ''Deček z zmajem'' (okoli 1616). –17, Muzej Getty, Los Angeles), Aldobrandinijevi ''Štirje letni časi'' (okoli 1620, zasebna zbirka) in nedavno odkrit doprsni kip ''Odrešenik'' (1615–16, New York, zasebna zbirka).<ref>Za na novo odkrit doprsni kip Odrešenika glejte ''Pietro in Gian Lorenzo Bernini: Doprsni kip Odrešenika.'' Z esejem Andree Bacchija, New York: Andrew Butterfield Fine Arts, 2016. Za druga skupna dela , glej katalog razstave Galleria Borghese 2017, ''Bernini'' (ur. Andrea Bacchi in Anna Coliva [Milano: Officina Libraria, 2017), str. 38–41, 68–71, 48–53 in 28.</ref> Nekaj časa po prihodu družine Bernini v Rim se je razširila beseda o velikem talentu dečka Giana Lorenza in kmalu je pritegnil pozornost kardinala [[Scipione Borghese|Scipiona Borgheseja]], nečaka vladajočega papeža Pavla V., ki je o fantu geniju govoril njegov stric. Berninija so zato predstavili pred papežem Pavlom V., radoveden, ali so zgodbe o talentu Giana Lorenza resnične. Fant je improviziral skico sv. Pavla za presenečenega papeža in to je bil začetek, da je papež posvetil pozornost temu mlademu talentu.<ref>Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 98.</ref>
[[File:Pope Paul V Borghese by Gian Lorenzo Bernini, 1621-1622 - Ny Carlsberg Glyptotek - Copenhagen - DSC09342.JPG|thumb|''[[Doprsni kip papeža Pavla V.]]'' (1621–1622), Bernini.]]
Ko so ga pripeljali v Rim, je le redko zapustil njegovo obzidje, razen (precej proti svoji volji) za petmesečno bivanje v Parizu v službi kralja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] in kratka potovanja v bližnja mesta (vključno v Civitavecchio, Tivoli in Castelgandolfo). predvsem zaradi službenih razlogov. Rim je bil Berninijevo mesto: »Ustvarjen si za Rim,« mu je rekel papež Urban VIII., »in Rim zate.«{{sfn|Briggs|1915|pp=197–202}} Bilo je v tem svetu Rima 17. stoletja in mednarodne versko-politične moči, ki je tam prebivala. da je Bernini ustvaril svoja največja dela. Berninijeva dela so zato pogosto označena kot popolni izrazi duha samozavestne, zmagoslavne, a samoobrambne protireformacijske rimskokatoliške cerkve. Vsekakor je bil Bernini človek svojega časa in globoko religiozen (vsaj pozneje v življenju),<ref>Za bolj niansirano, previdno razpravo o tradicionalnem hagiografskem pogledu na Berninija kot "gorečega katolika" in na njegovo umetnost kot preprosto neposredno manifestacijo njegove osebne vere glejte Mormando, "Berninijeva religija: mit in resničnost", str. 60–66 uvoda v njegovo kritično, komentirano izdajo, ''Domenico Bernini, The Life of Gian Lorenzo Bernini'', University Park, Penn State U Press, 2011. Glej tudi članek istega avtorja, 'Breaking Through the Bernini Myth ' v spletni reviji, ''Berfrois'', 11. oktober 2012: [http://www.berfrois.com/2012/10/franco-mormando-on-bernini/]</ref> vendar njega in njegove umetniške produkcije ne smemo reducirati zgolj na instrumente papeštva in njegovih politično-doktrinarnih programov, vtis, vtis, ki ga na trenutke sporočajo dela treh najuglednejših Berninijevih učenjakov, Rudolfa Wittkowerja, Howarda Hibbarda in Irvinga Lavina.<ref>Kar zadeva Hibbardovo klasično knjigo o Berniniju (''Bernini'' [New York: Penguin, 1965]), ki se pogosto navaja kot vodilna avtoriteta, čeprav je še vedno dragocen vir, ni bila nikoli posodobljena od prvotne objave in avtorjevega prezgodnja smrt; od takrat se je pojavila ogromna količina novih informacij o Berniniju. Prav tako zlahka sprejema pobeljene, hagiografske upodobitve Berninija, njegovih mecenov in baročnega Rima, kot jih ponujajo prve uradne biografije Baldinuccija in Domenica Berninija. Podobno kritiko glede premalo kritičnega branja sodobnih virov (zlasti cerkvenih) in poenostavljenega redukcionizma v opisu resnične Berninijeve miselnosti in umetniške vizije bi lahko namenili tudi Wittkowerju in Lavinu.</ref> Kot trdi nedavna revizionistična monografija Tomasa Montanarija, ''La libertà di Bernini'' (Torino: Einaudi, 2016), in antihagiografska biografija Franca Mormanda, ''Bernini: Njegovo življenje in njegov Rim'' (''Bernini: His Life and His Rome'', Chicago: University of Chicago Press, 2011), ponazarja Bernini in njegova umetniška vizija je ohranila določeno mero svobode od miselnosti in običajev protireformacijskega katolicizma.
=== Partnerstvo s Scipionom Borghesejem ===
{{multiple image | total_width = 400 | image1 = Aeneas, Anchises, and Ascanius by Bernini.jpg | caption1 = ''[[Enej, Anhis in Ascanij]]'' (1619) | image2 = The Rape of Proserpina (Rome).jpg | caption2 = ''[[Ugrabitev Perzefone (Bernini)|Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–22) | image3 = Apollo and Daphne (Bernini) (cropped).jpg | caption3 = ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–25) | image4 = Bernini's David 02.jpg | caption4 = ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) |}}
Pod pokroviteljstvom ekstravagantno bogatega in najvplivnejšega kardinala Scipiona Borgheseja je mladi Bernini hitro zaslovel kot kipar. Med njegovimi zgodnjimi deli za kardinala so bili okrasni deli za vrt [[Vila Borghese|vile Borghese]], kot je ''[[Koza Amalthea z dojenčkom Jupitrom in favnom]]''. To marmornato skulpturo (izdelano pred letom 1615) strokovnjaki na splošno smatrajo za najzgodnejše delo, ki ga je v celoti izdelal sam Bernini.{{sfn|Mormando|2011|p=279}} Med Berninijevimi najzgodnejšimi dokumentiranimi deli je njegovo sodelovanje pri očetovem naročilu kardinala Maffea Barberinija februarja 1618 za izdelavo štirih marmornih puttov za družinsko kapelo Barberini v cerkvi [[Sant'Andrea della Valle]], pri čemer je pogodba določala, da bo njegov sin Gian Lorenzo pomagal pri izvedbi kipov.<ref>F. Mormando, ''Domenico Bernini's Life of Gian Lorenzo Bernini'' (University Park: Penn State University Press, 2011), p.282n.23. nanstveniki pa še vedno razpravljajo o tem, kateri od štirih "puttov" je prišel iz rok Giana Lorenza.</ref> Iz leta 1618 sega tudi pismo Maffea Barberinija v Rim njegovemu bratu Carlu v Firence, ki omenja, da je on (Maffeo) razmišljal o tem, da bi mladega Giana Lorenza prosil, naj dokonča enega od kipov, ki jih je Michelangelo pustil nedokončana in je bil takrat v lasti Michelangelovega vnuka, ki ga je Maffeo upal kupiti, kar je bil izjemen dokaz velike spretnosti, za katero so verjeli, da jo ima že mladi Bernini.<ref>I. Lavin, 'Five New Youthful Sculptures by Gianlorenzo Bernini and a Revised Chronology of His Early Works,' ''Art Bulletin'' 50 (1968): 223–48, here 236–237. Ni znanstvenega soglasja o tem, na kateri nedokončani Michelangelov kip se je nanašalo Maffeovo pismo, vendar vsi dokazi kažejo močno v smeri "Palestra Pietà" (zdaj v Accademii v Firencah): see Irving Lavin (†) and Marilyn Aronberg Lavin, "The ''Palestrina Pietà:'' Gatherings on the History of 'a Statue Begun by Michelangelo,'" ''Artibus et Historiae,'' no. 82, XLI, 2020: 249–65.</ref>
Čeprav se je Michelangelovo naročilo za dokončanje kipa izjalovilo, je bilo mlademu Berniniju kmalu zatem (leta 1619) naročeno popravilo in dokončanje slavnega antičnega dela, ''[[Speči hermafrodit|spečega Hermafrodita]]'' v lasti kardinala Scipioneja Borgheseja (Galleria Borghese, Rim) in kasneje (okoli 1622) obnovil tako imenovani ''[[Ludovisi Ares]]'' (Palazzo Altemps, Rim).<ref>Maurizio Fagiolo dell'Arco and Marcello Fagiolo, ''Bernini. Una introduzione al gran teatro barocco'' (Rome: Bulzoni, 1967), cat. entries #11 (Hermaphrodite) and #25 (Ares). V nasprotju s tem, kar trdita brata Fagiolo dell'Arco v svojem kat. #31, sploh ni nobene dokumentacije, ki bi dokazovala ali celo predlagala, da je bil Bernini odgovoren za restavriranje tako imenovanega ''Barberinijevega favna'' (zdaj v Gliptoteki v Münchnu), kot sta pokazala Francis Haskell in Nicholas Penny v svojih ''Taste and the Antique'' (New Haven: Yale University Press, 1981), cat. 33, pp. 202–05.</ref>
Iz tega zgodnjega obdobja sta tudi tako imenovani ''Prekleta duša'' in ''Blažena duša'' iz okoli leta 1619, dva majhna marmorna doprsna kipa, na katera je morda vplival niz grafik Pietra de Jodeja I. ali Karla van Malleryja, vendar sta bila v resnici nedvoumno katalogizirana v inventarju njihovega prvega dokumentiranega lastnika, Fernanda de Botinete y Acevedo, kot upodobitev nimfe in satira, ki sta običajno povezana v starodavnih kiparstvih (ni jih naročil niti nikoli ni pripadal niti Scipioneju Borgheseju niti, kot večina znanstvenikov zmotno trdi, španskemu kleriku Pedru Foix Montoya).<ref> For the Jode / Mallery prints, see Leuschner, 2016, 135-46. Za novo odkrito arhivsko dokumentacijo o poreklu in izvirni identiteti subjektov obeh doprsnih kipov glej Garcia Cueto, 2015, 37-53.</ref> Pri dvaindvajsetih je Bernini veljal za dovolj nadarjenega, da so mu naročili papeški portret, ''[[Doprsni kip papeža Pavla V.]]'', ki je zdaj v muzeju J. Paul Getty.
Berninijev sloves pa so dokončno utrdile štiri mojstrovine, ustvarjene med letoma 1619 in 1625, ki so zdaj vse razstavljene v [[Galerija Borghese|galeriji Borghese]] v [[Rim]]u. Za umetnostnega zgodovinarja Rudolfa Wittkowerja so ta štiri dela – ''[[Enej, Anhis in Ascanij ]]'' (1619), ''[[Ugrabitev Perzefone (Bernini)|Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–22), ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–1625) in ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) – »uvedla nova doba v zgodovini evropskega kiparstva«. {{sfn|Wittkower|1955|p=14}} To stališče ponavljajo drugi učenjaki, kot je Howard Hibbard, ki je razglasil, da v celotnem 17. stoletju »ni bilo kiparjev ali arhitektov, primerljivih z Berninijem«.{{sfn|Hibbard|1965|p=21}} Bernini je prilagodil klasično veličino renesančnega kiparstva in dinamično energijo manierističnega obdobja, skoval novo, izrazito baročno zasnovo religioznega in zgodovinskega kiparstva, močno prežeto z dramatičnim realizmom, vzbujajočimi čustvi in dinamičnimi gledališkimi kompozicijami. Berninijeve zgodnje kiparske skupine in portreti kažejo »obvladovanje človeške oblike v gibanju in tehnično prefinjenost, ki ji tekmujejo le največji kiparji klasične antike«.<ref>Timothy Clifford and Michael Clarke, Foreword, ''Effigies and Ecstasies: Roman Baroque Sculpture and Design in the Age of Bernini'', Edinburgh: National Gallery of Scotland, 1998, p.7</ref> Poleg tega je imel Bernini sposobnost upodabljanja zelo dramatičnih pripovedi z liki, ki kažejo intenzivno psihološko držo, pa tudi za organizacijo velikih kiparskih del, ki izražajo veličastno veličino.{{sfn|Wittkower|1955|p=13}}
V nasprotju s skulpturami njegovih predhodnikov se te osredotočajo na specifične točke pripovedne napetosti v zgodbah, ki jih poskušajo povedati: Enej in njegova družina bežijo iz goreče Troje; trenutek, ko Pluton končno zgrabi lovljeno Perzefono; natančen trenutek, ko Apolon vidi, kako se njegova ljubljena Dafne začne spreminjati v drevo. Gre za prehodne, a dramatično močne trenutke v vsaki zgodbi. Berninijev ''David'' je še en razburljiv primer tega. Michelangelov nepremični, idealizirani David prikazuje subjekt, ki drži kamen v eni roki in fračo v drugi ter razmišlja o bitki; podobno nepremične različice drugih renesančnih umetnikov, vključno z [[Donatello]]vo, prikazujejo subjekt v njegovem zmagoslavju po bitki z Goljatom. Bernini ponazarja Davida med njegovim aktivnim bojem z velikanom, ko zasuka svoje telo, da bi se katapultiral proti Goljatu. Da bi poudaril te trenutke in zagotovil, da jih bo gledalec cenil, je Bernini skulpture zasnoval z določenim vidikom v mislih, čeprav jih je izklesal v celoti v krogu. Njihova prvotna namestitev v vili Borghese je bila ob stenah, tako da je bil prvi pogled gledalcev dramatičen trenutek pripovedi.<ref>{{harvnb|Wittkower|1955|p=15}}; {{harvnb|Hibbard|1965|pp=53-54}}</ref>
Posledica takšnega pristopa je vlaganje skulpture z večjo psihološko energijo. Gledalec lažje oceni stanje duha likov in zato razume širšo zgodbo na delu: Dafnina široko odprta usta v strahu in osuplosti, David, ki se odločno osredotočeno ugrizne v ustnico, ali Perzefona, ki se obupano bori, da bi se osvobodila. Poleg prikazovanja psihološkega realizma kažejo večjo skrb za predstavljanje fizičnih podrobnosti. Razmršeni Plutonovi lasje, prožno meso Perzefone ali gozd listov, ki začenja ovijati Dafne, vse to kaže na Berninijevo natančnost in veselje do predstavljanja kompleksnih tekstur resničnega sveta v obliki marmorja.<ref>{{harvnb|Wittkower|1955|p=14-15}}; {{harvnb|Hibbard|1965|pp=48–61}}</ref>
=== Papeški umetnik: pontifikat Urbana VIII. ===
[[File:Interiorvaticano8.jpg|thumb|''Baldahin'' v baziliki sv. Petra v Vatikanu]]
Leta 1621 je papeža Pavla V. Borgheseja na prestolu svetega Petra nasledil drug Berninijev občudovalec, kardinal Alessandro Ludovisi, ki je postal [[papež Gregor XV.]]: čeprav je bila njegova vladavina zelo kratka (umrl je leta 1623), je papež Gregor naročil portrete sebe (tako v marmorju kot v bronu) Berniniju. Papež je Berniniju podelil tudi častni naziv ''Cavaliere'', naziv, s katerim so umetnika običajno imenovali do konca življenja. Leta 1623 se je na papeški prestol povzpel njegov prej omenjeni prijatelj in nekdanji učitelj, kardinal Maffeo Barberini, kot [[papež Urban VIII.]] Odslej (do Urbanove smrti leta 1644) je Bernini užival skoraj monopolno pokroviteljstvo papeža in družine Barberini. Novi papež Urban naj bi pripomnil: »Zate je velika sreča, o Cavaliere, videti kardinala Maffea Barberinija za papeža, vendar je naša sreča še večja, da je Cavaliere Bernini živ v našem pontifikatu«.<ref>Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 111.</ref> Čeprav se mu med vladavino (1644–55) [[papež Inocenc X.|Inocenca X.]] ni godilo tako dobro, je pod Inocencovim naslednikom [[papež Aleksander VII.|Aleksandrom VII.]] Bernini znova pridobil vrhunsko umetniško prevlado in nadaljeval v zaporednem pontifikatu, ki ga je Klement IX. med svojo kratko vladavino (1667–69) zelo spoštoval.
Pod pokroviteljstvom Urbana VIII. so se Berninijeva obzorja hitro in močno razširila: ni izdeloval le kipov za zasebne rezidence, ampak je igral najpomembnejšo umetniško (in inženirsko) vlogo na mestnem odru kot kipar, arhitekt in urbanist.{{sfn|Hibbard|1965|p=68}} O tem pričajo tudi njegova uradna imenovanja – »kustos papeške umetniške zbirke, direktor papeške livarne v Castel Sant'Angelo, komisar za fontane na [[Piazza Navona]]«.{{sfn|Mormando|2011|p=72}} Takšni položaji so Berniniju dali priložnost, da pokaže svoje vsestranske sposobnosti po vsem mestu. Na velik protest starejših, izkušenih mojstrov arhitektov je bil leta 1629, po smrti [[Carlo Maderno|Carla Maderna]], skoraj brez arhitekturne izobrazbe imenovan za glavnega arhitekta cerkve svetega Petra. Od takrat naprej bosta Berninijevo delo in umetniška vizija postavljena v simbolno srce Rima.
[[Slika:Rzym Fontanna Czterech Rzek.jpg|150px|thumb|right|''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|Vodnjak štirih rek]]'' na Piazza Navona v Rimu]]
Berninijeva umetniška premoč pod Urbanom VIII. in Aleksandrom VII. je pomenila, da je lahko zagotovil najpomembnejša naročila v Rimu svojega časa, in sicer različne velike projekte olepševanja na novo dokončane [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike svetega Petra]], dokončane pod papežem Pavlom V. dodali Madernovo ladjo in fasado ter jo končno ponovno posvetil papež Urban VIII 18. novembra 1626 po 150 letih načrtovanja in gradnje. Znotraj bazilike je bil odgovoren za ''[[Baldahin sv. Petra|Baldahin]]'', dekoracijo štirih stebrov pod kupolo, ''Cathedra Petri'' ali ''[[Stol svetega Petra]]'' v [[apsida|apsidi]], nagrobni spomenik Matilde Toskanske, kapelo Najsvetejšega zakramenta na desni strani ladje ter okrasje (tla, stene in oboki) nove ladje. ''Baldahin sv. Petra'' je takoj postal vizualni osrednji del nove bazilike. Berninijeva kreacija s štirimi stebri, oblikovana kot masivni spiralno pozlačen bronast baldahin nad grobnico svetega Petra, je segala skoraj 30 m od tal in je stala približno 200.000 rimskih skudov (približno 8 milijonov ameriških dolarjev v valuti zgodnjega 21. stoletja).<ref> For the conversion of 17th-century Roman scudi into 21st-century U.S. dollars, see F. Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome'' (Chicago: University of Chicago Press, 2011), p. xix. </ref> »Čisto preprosto«, piše neki umetnostni zgodovinar, »česa takega še nismo videli«.{{sfn|Mormando|2011|p=84}} Kmalu po ''Baldahinu'' se je Bernini lotil obsežne okrasitve štirih masivnih stebrov na križišču bazilike (tj. struktur, ki podpirajo kupolo), vključno s štirimi ogromnimi, gledališko dramatičnimi kipi, med njimi veličastnega ''[[Sveti Longin (Bernini)|Sv. Longina]]'', ki ga je izdelal sam Bernini (druge tri so delo drugih sodobnih kiparjev Françoisa Duquesnoya, Francesca Mochija in Berninijevega učenca Andree Bolgija).
V baziliki je Bernini začel delati tudi na grobnici za Urbana VIII., ki je bila dokončana šele po Urbanovi smrti leta 1644, ena v dolgi, ugledni seriji grobnic in nagrobnih spomenikov, po katerih je Bernini znan, in tradicionalni zvrsti, na katero je njegov vpliv pustil trajno znamenje, ki so ga poznejši umetniki pogosto kopirali. Dejansko zadnji in najizvirnejši Berninijev nagrobni spomenik, ''[[Grobnica papeža Aleksandra VII.]]'', v baziliki svetega Petra, po besedah [[Erwin Panofsky|Erwina Panofskega]] predstavlja sam vrh evropske nagrobne umetnosti, čigar ustvarjalne inventivnosti kasnejši umetniki niso mogli upati, da bi ga presegli.<ref>Erwin Panofsky, ''Tomb Sculpture: Four Lectures on Its Changing Aspect From Ancient Egypt to Bernini,'' New York: Abrams, 1992, p.96.</ref> Berninijeva zasnova trga [[Trg svetega Petra, Vatikan|Piazza San Pietro]] pred baziliko, ki se je začela in v veliki meri dokončala med vladavino Aleksandra VII., je ena njegovih najbolj inovativnih in uspešnih arhitekturnih zasnov, ki je nekdanji nepravilen, nedotaknjen odprt prostor spremenil v estetsko enoten, čustveno vznemirljiv in logistično učinkovit (za kočije in množice), popolnoma v harmoniji z že obstoječimi stavbami in dodaja veličastnost bazilike.
[[File:Richelieu le Bernin M.R.2165 mp3h9006.jpg|thumb|left| Doprsni kip Armanda, kardinala de Richelieuja (1640–1641)]]
Kljub temu zavzetemu ukvarjanju z velikimi deli javne arhitekture se je Bernini še vedno lahko posvetil svojemu kiparstvu, zlasti portretom v marmorju, pa tudi velikim kipom, kot je ''sveta Bibiana'' v naravni velikosti (1624, cerkev Santa Bibiana, Rim). Berninijevi portreti kažejo na njegovo vedno večjo sposobnost, da ujame povsem značilne osebne značilnosti svojih portretirancev, pa tudi njegovo sposobnost, da v hladnem belem marmorju doseže skoraj slikarske učinke, ki s prepričljivim realizmom prikažejo različne površine: človeško meso, lase, blago različnih vrst, kovin itd. Ti portreti so vključevali številne doprsne kipe samega Urbana VIII., družinski doprsni kip Francesca Barberinija in predvsem ''[[Dva doprsna kipa kardinala Scipione Borgheseja|dva doprsna kipa Scipione Borgheseja]], drugega je na hitro ustvaril Bernini, potem ko so v marmorju prvega našli napako. Umetnostni zgodovinarji pogosto opažajo minljivo naravo izraza na Scipionovem obrazu, ikono baročne skrbi za predstavljanje minljivega gibanja v statičnih umetninah. Rudolfu Wittkowerju »opazovalec čuti, da se v hipu ne spremenita samo izraz in odnos, temveč tudi gube ležerno urejenega plašča«.{{sfn|Wittkower|1955|p=88}}
Drugi marmorni portreti v tem obdobju so portret Costanze Bonarelli (izdelan okoli leta 1637), nenavaden v svoji bolj osebni, intimni naravi. (V času kiparjenja portreta je imel Bernini afero s Costanzo, ženo enega od njegovih pomočnikov, kiparja Mattea.) Dejansko se zdi, da je bil to prvi marmorni portret nearistokratske ženske, ki ga je ustvaril velik umetnik v evropski zgodovini.
Od poznih 1630-ih, danes v Evropi znan kot eden najuspešnejših portretistov v marmorju, je Bernini začel prejemati tudi kraljeva naročila izven Rima, za subjekte, kot so francoski [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|kardinal Richelieu]], Francesco I. d'Este, vplivni vojvoda Modene, [[Karel I. Angleški]] in njegova žena, kraljica Henrietta Maria. Kip Karla I. je bil izdelan v Rimu iz trojnega portreta (olje na platnu), ki ga je izdelal [[Anthonis van Dyck|Van Dyck]] in je danes ohranjen v britanski kraljevi zbirki. Karlov doprsni kip je bil izgubljen v požaru v palači Whitehall leta 1698 (čeprav je njegova zasnova znana po sodobnih kopijah in risbah), kipa Henriette Marie pa niso izdelali zaradi izbruha angleške državljanske vojne.<ref>[https://web.archive.org/web/20131120043243/http://www.royalcollection.org.uk/eGallery/object.asp?object=404420&row=2062&detail=about Triple Portrait of Charles I].</ref>{{sfn|Cust|2007|p=94}}
=== Začasni mrk in ponovni vzpon pod Inocencem X. ===
[[Slika:Ecstasy of Saint Teresa September 2015-2a.jpg|thumb|right|''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' v cerkvi [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]]]]
Leta 1644, s smrtjo papeža Urbana, s katerim je bil Bernini tako tesno povezan, in vzponom na oblast Barberinijevega sovražnika, papeža Inocenca X. Pamfila, je Berninijeva kariera doživela velik mrk brez primere, ki je trajal štiri leta. To ni imelo opraviti le z Inocencovo protibarberinijevo politiko, ampak tudi z Berninijevo vlogo pri katastrofalnem projektu novih zvonikov za baziliko svetega Petra, ki ga je v celoti zasnoval in nadziral Bernini. Razvpita afera z zvonikom naj bi bila največji neuspeh v njegovi karieri, tako v strokovnem kot v finančnem smislu. Leta 1636 je papež Urban v želji, da bi končno dokončal zunanjost cerkve sv. Petra, naročil Berniniju, naj načrtuje in zgradi dva, dolgo načrtovana zvonika za njeno pročelje: temelji obeh stolpov so bili že zasnovani in zgrajeni (in sicer zadnji [[traveja|traveji]] na obeh skrajnih delih fasade), ki jih je desetletja prej naredil Carlo Maderno (arhitekt ladje in fasade). Ko je bil prvi stolp dokončan leta 1641, so se na fasadi začele pojavljati razpoke, a zanimivo je, da so se dela kljub temu nadaljevala na drugem stolpu z dokončanjem prvega nadstropja. Kljub prisotnosti razpok so se dela ustavila šele julija 1642, ko je bila papeška zakladnica izčrpana zaradi katastrofalne Castrove vojne. Ker so vedeli, da se Bernini ne more več zanašati na zaščito naklonjenega papeža, so njegovi sovražniki (zlasti [[Francesco Borromini]]) zaradi razpok sprožili velik preplah in napovedali katastrofo za celotno baziliko in krivdo v celoti pripisali Berniniju. Kasnejše preiskave so dejansko razkrile vzrok za razpoke kot Madernove pomanjkljive temelje in ne Berninijevo dovršeno zasnovo, kar je kasneje potrdila natančna preiskava, izvedena leta 1680 pod papežem Inocencem XI.<ref>For further details, see below in this article, under "Architecture." For a thorough summary of this entire, long and complicated episode in Bernini's life that takes into account the latest archival discoveries, see|Mormando|2011|p=332–34, nn. 17–23, pp. 342–45, nn. 4–21.</ref>
[[File:Museo borghese, sala del gladiatore, g.l. bernini, verità svelata, 1645-52, 02.JPG|thumb|''[[Resnica, ki jo je razkril čas (Bernini)| Resnica, ki jo je razkril čas]]'', Galleria Borghese, Rim, 1645–1652]]
Kljub temu je Berninijevim nasprotnikom v Rimu uspelo resno škodovati ugledu Urbanovega umetnika in prepričati papeža Inocenca, da je (februarja 1646) odredil popolno porušenje obeh stolpov, na Berninijevo veliko ponižanje in celo finančno škodo (v obliki znatne denarne kazni). za neuspeh dela. Po tem, enem redkih neuspehov v svoji karieri, se je Bernini umaknil vase: po besedah njegovega sina Domenica, je bil njegov poznejši nedokončani kip iz leta 1647, ''[[Resnica, ki jo je razkril čas (Bernini)|Resnica, ki jo je razkril čas]]'', namenjen njegovemu samotolažilnemu komentarju o tej aferi, ki izraža njegovo vero, da bo sčasoma čas razkril dejansko resnico za zgodbo in ga v celoti oprostil krivde, kot se je res zgodilo.
Čeprav v prvih letih novega papeževanja ni prejel nobenih osebnih naročil od Inocenca ali družine Pamfilj, Bernini ni izgubil nekdanjih položajev, ki so mu jih podelili prejšnji papeži. Inocenc X. je vzdrževal Berninija v vseh uradnih vlogah, ki mu jih je dal Urban, vključno s tistim glavnega arhitekta sv. Petra. Pod Berninijevim načrtom in vodstvom se je nadaljevalo delo pri okraševanju masivne, nedavno dokončane, a še vedno popolnoma neokrašene ladje sv. Petra, z dodatkom dovršenega večbarvnega marmornega tlaka, marmorne obloge na stenah in [[pilaster|pilastrih]] ter številnih štukaturnih kipov in [[relief (umetnost)|reliefov]]. Ni brez razloga, da je papež Aleksander VII. nekoč pošalil: »Če bi odstranili iz cerkve svetega Petra vse, kar je naredil Cavalier Bernini, bi ta tempelj ogolil«. Glede na vsa njegova številna in raznolika dela v baziliki v več desetletjih je prav Bernini tisti, ki nosi levji delež odgovornosti za končno in trajno estetsko podobo ter čustveni učinek cerkve sv. Petra.<ref>For Bernini's work on nave and the Alexander VII quotation, see F. Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' respectively p.p. 149-50 and 328.</ref> Prav tako mu je bilo dovoljeno nadaljevati delo na grobnici Urbana VIII., kljub Inocenčevi nepatiji do Barberinijev.{{sfn|Mormando|2011|p=150}} Nekaj mesecev po dokončanju Urbanove grobnice je leta 1648 Bernini v spornih okoliščinah zmagal pri Pamfiljevem naročilu za prestižni ''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|vodnjak štirih rek]]'' na [[Piazza Navona]], ki je označil konec njegove sramote in začetek še enega veličastnega poglavja v njegovem življenju.
[[File:Gian lorenzo bernini, Cenotafio di Suor Maria Raggi (1647-53).JPG|thumb|left|' Spomenik Mariji Raggi, 1651]]
Če so obstajali dvomi o Berninijevem položaju kot najpomembnejšem rimskem umetniku, jih je dokončno odstranil brezpogojni uspeh čudovitega in tehnično domiselnega ''Vodnjaka štirih rek'', ki prikazuje težak starodavni obelisk, postavljen nad praznino, ki jo je ustvarila jami podobna skalna formacija, postavljena v središče oceana eksotičnih morskih bitij. Bernini je še naprej prejemal naročila od papeža Inocenca X. in drugih višjih članov rimske duhovščine in aristokracije, pa tudi od vzvišenih mecenov zunaj Rima, kot je [[Francesco d'Este]]. Ko si je Bernini hitro opomogel od ponižanja z zvonikom, se je brezmejna ustvarjalnost nadaljevala kot prej. Oblikovani so bili novi tipi pogrebnih spomenikov, kot je v cerkvi [[Santa Maria sopra Minerva]] navidezno lebdeči medaljon, ki tako rekoč lebdi v zraku, za pokojno nuno Mario Raggi, medtem ko so bile kapele, ki jih je načrtoval, kot je [[Raimondijeva kapela]] v cerkvi [[San Pietro in Montorio]] je ponazoril, kako lahko Bernini uporabi skrito osvetlitev, da bi namigoval na božanski poseg v pripovedi, ki jih je upodabljal.
Eno najbolj dovršenih in slavnih del, ki so nastala izpod Berninijevih rok v tem obdobju, je bila kapela družine Cornaro v majhni karmeličanski cerkvi [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]] v Rimu. Kapela Cornaro (slavnostno odprta leta 1651) je pokazala Berninijevo sposobnost povezovanja kiparstva, arhitekture, fresk, štukature in razsvetljave v »čudovito celoto« (bel composto, če uporabimo izraz zgodnjega biografa Filippa Baldinuccija za opis njegovega pristopa k arhitekturi) in tako ustvarimo kar je učenjak Irving Lavin poimenoval »enotno umetniško delo«. Osrednji poudarek kapele Cornaro je ''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'', ki prikazuje tako imenovano ''transverberacijo'' španske nune in svetnice mističarke Terezije Avilske.<ref> Irving Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts'' (New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980), p. 107.</ref> Bernini gledalcu v bleščečem belem marmorju predstavi teatralno nazoren portret omedlevajoče Tereze in tiho nasmejanega angela, ki rahločutno stiska puščico, ki prebada svetničino srce. Na obeh straneh kapele umetnik postavi (v prostore, ki se lahko gledalcu zdijo le gledališke lože), portrete v reliefu različnih članov družine Cornaro – beneške družine, ki je v kapeli obeležena, vključno s kardinalom Federicom Cornarom, ki je kapelo naročil Berniniju – ki se med seboj živahno pogovarjata, domnevno o dogodku, ki se odvija pred njimi. Rezultat je kompleksno, a subtilno orkestrirano arhitekturno okolje, ki zagotavlja duhovni kontekst (nebeško okolje s skritim virom svetlobe), ki gledalcem nakazuje končno naravo tega čudežnega dogodka.<ref> Irving Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts'' (New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980), pp. 104-06.</ref>
Kljub temu so v času Berninijevega življenja in v naslednjih stoletjih vse do danes Berninijevo ''Sveto Terezo'' obtoževali, da je prestopila mejo spodobnosti s seksualizacijo vizualne upodobitve svetničine izkušnje do te mere, da si noben umetnik pred Berninijem ali po njem tega ni upal narediti: upodablja jo v nemogoče mladi kronološki starosti, kot idealizirano nežno lepoto, v napol ležečem položaju z odprtimi usti in narazen razkrečenimi nogami, z razprtimi gubami, z vidno prikazanimi bosimi nogami (Bose karmeličanke, zaradi skromnosti vedno nosijo sandale s težkimi nogavicami) in s serafinom, ki jo je »slekel« tako, da je (po nepotrebnem) razprl njen plašč, da bi s svojo puščico prodrl v njeno srce.<ref>For these visual details of the statue and an examination of the charge of indecency, see Franco Mormando, 'Did Bernini's ''Ecstasy of St. Teresa'' Cross a 17th-century Line of Decorum?' (Mormando's answer is yes): [https://www.academia.edu/44401140/Did_Berninis_Ecstasy_of_St_Teresa_Cross_a_17th_century_Line_of_Decorum].</ref>
Ne glede na dekorum je bila Berninijeva ''Tereza'' še vedno umetniški ''tour de force'', ki vključuje vse številne oblike vizualne umetnosti in tehnike, ki jih je Bernini imel na voljo, vključno s skrito osvetlitvijo, tankimi pozlačenimi tramovi, recesivnim arhitekturnim prostorom, skrivnimi lečami itd. dvajset različnih vrst barvnega marmorja: vsi se združijo, da ustvarijo končno umetniško delo – »izpopolnjen, zelo dramatičen in globoko zadovoljiv brezhibni ansambel«.{{sfn|Mormando|2011|p=159}}
=== Olepšanje Rima pod Aleksandrom VII. ===
[[Papež Aleksander VII.]] Chigi (1655–1667) je po svojem nastopu na stolici svetega Petra začel uresničevati svoj izjemno ambiciozen načrt, da bi Rim s sistematičnim, drznim (in dragim) urbanističnim načrtovanjem spremenil v veličastno svetovno prestolnico. S tem je uresničil dolgo, počasno obnavljanje mestne slave Rima – ''renovatio Romae'' - ki se je začelo v 15. stoletju pod renesančnimi papeži. Med svojim pontifikatom je Aleksander naročil številne obsežne arhitekturne spremembe v mestu – pravzaprav nekatere najpomembnejše v novejši zgodovini mesta in v prihodnjih letih – in izbral Berninija za svojega glavnega sodelavca (čeprav so drugi arhitekti, zlasti [[Pietro da Cortona]], tudi sodelovali). Tako se je začelo še eno izredno plodno in uspešno poglavje v Berninijevi karieri.
[[File:Bernini, Gianlorenzo - Self-portrait c1675-1680 - Royal Collection - Gould 1982 plate1.jpg|thumb|upright|left|Berninijev avtoportret, ok. 1665]]
Berninijeva glavna naročila v tem obdobju vključujejo [[Trg svetega Petra, Vatikan|trg pred baziliko svetega Petra]]. V prej širokem, nepravilnem in popolnoma nestrukturiranem prostoru je ustvaril dve masivni polkrožni stebrišči, katerih vsako vrsto tvorijo štirje beli stebri. Posledica tega je bila ovalna oblika, ki je oblikovala vključujočo areno, v kateri so lahko vsi državljani, romarji in obiskovalci bili priča pojavu papeža – bodisi ko se je pojavil na loži na pročelju cerkve svetega Petra ali na balkonih sosednjih vatikanskih palač. Berninijeva stvaritev, ki jo pogosto primerjajo z dvema rokama, ki segata iz cerkve in objemata čakajočo množico, je razširila simbolično veličino vatikanskega območja in ustvarila »razburljivo prostranstvo«, ki je bilo arhitekturno »nedvoumen uspeh«.<ref>Hibbard, p. 156; Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' 2011, p. 204. Dolga, široka, ravna avenija (Via della Conciliazione) do reke Tibere je bila dodatek v zgodnjem 20. stoletju, ko je [[Benito Mussolini]] ukazal očistiti stanovanja, ki so vodila do Berninijevega trga, da bi si lahko privoščili udobnejšo dostop do Vatikana.</ref>
Drugje v Vatikanu je Bernini ustvaril sistematične preureditve in veličastno olepšanje praznih ali estetsko nerazločnih prostorov, ki obstajajo, kot jih je zasnoval do danes, in so postali neizbrisne ikone sijaja papeških prostorov. Znotraj doslej neokrašene apside bazilike je bila ''Cathedra Petri'', simbolični ''[[Stol svetega Petra]]'', preurejena kot monumentalna ekstravaganca iz pozlačenega brona, ki se je ujemala z ''[[Baldahin sv. Petra|Baldahinom]]'', ustvarjenim v začetku stoletja. Berninijeva popolna rekonstrukcija [[Scala Regia (Vatikan)|Scala Regia]], veličastnega papeškega stopnišča med baziliko sv. Petra in vatikansko palačo, je bila po videzu nekoliko manj bahava, vendar je še vedno obremenjevala Berninijeve ustvarjalne moči (uporabljal je, na primer, pametne trike optične iluzije), da bi ustvaril na videz enotno, povsem funkcionalno, a kljub temu kraljevsko impresivno stopnišče, ki povezuje dve nepravilni zgradbi znotraj še bolj nepravilnega prostora.{{sfn|Hibbard|1965|pp=163–7}}
Niso bila vsa dela v tem obdobju tako velikega obsega. Dejansko je bilo naročilo, ki ga je Bernini prejel za gradnjo cerkve Sant'Andrea al Quirinale za jezuite, relativno skromno v fizični velikosti (čeprav veliko v svojem notranjem kromatičnem sijaju), ki ga je Bernini izvedel popolnoma brezplačno. Sant'Andrea si je delil s trgom sv. Petra – za razliko od zapletenih geometrij njegovega tekmeca Francesca Borrominija – osredotočenost na osnovne geometrijske oblike, kroge in ovale za ustvarjanje duhovno intenzivnih zgradb.{{sfn|Hibbard|1965|pp=144–8}} Prav tako je Bernini zmanjšal prisotnost barve in okrasja v teh stavbah, pri čemer je pozornost obiskovalcev usmeril na te preproste oblike, ki so podpirale stavbo. Zasnoval je tudi cerkev Santa Maria dell'Assunzione v mestu Ariccia s krožnim obrisom, zaobljeno kupolo in triločnim portikom.{{sfn|Hibbard|1965|pp=149–50}}
=== Obisk Francije in služenje kralju Ludviku XIV. ===
[[File:Château de Versailles, salon de Diane, buste de Louis XIV, Bernin (1665) 03 black bg.jpg|thumb|''Doprsni kii Ludvika XIV.'', 1665]]
Konec aprila 1665 je bil Bernini, ki je še vedno veljal za najpomembnejšega umetnika v Rimu, če že ne v vsej Evropi, pod političnim pritiskom (tako francoskega dvora kot papeža Aleksandra VII.) prisiljen odpotovati v [[Pariz]], da bi delal za kralja Ludvika XIV., ki je zahteval arhitekta, da dokonča delo na kraljevi palači Louvre. Bernini je ostal v Parizu do sredine oktobra. Ludvik XIV. je za Berninijevega prevajalca, turističnega vodnika in splošnega spremljevalca določil člana svojega dvora, Paula Fréarta de Chantelouja, ki je vodil dnevnik Berninijevega obiska, v katerem je zapisano veliko Berninijevega obnašanja in izjav v Parizu.<ref>See Cecil Gould, ''Bernini in France: An Episode in Seventeenth-Century History'', Princeton, NJ: Princeton University Press, 1982.</ref> Pisatelj [[Charles Perrault]], ki je bil v tem času pomočnik francoskega finančnega ministra Jean-Baptista Colberta, je prav tako podal poročilo iz prve roke o Berninijevem obisku.{{sfn|Zarucchi|2013|pp=356–70}}
Berninijeva priljubljenost je bila tolikšna, da so se na njegovih sprehodih po Parizu ulice prepletale z občudujočimi množicami. Toda stvari so se kmalu zapletle.<ref>Cecil Gould, ''Bernini v Franciji: Epizoda v zgodovini sedemnajstega stoletja'', Princeton, NJ: Princeton University Press, 1982. Za novejše obravnave iste epizode v Berninijevem življenju, ki vključuje najnovejši [dokumentarni film raziskave od Gouldove knjige iz leta 1982, glej Mormando, ''Bernini: Njegovo življenje in njegov Rim'', 2011, pogl. 5, Rimski umetnik na dvoru kralja Ludvika; glej tudi Mormandove številne dokumentarne opombe k poročilu Domenica Berninija o očetovih odnosih s Francozi: Domenico Bernini, ''Življenje Gian Lorenza Berninija'', opombe k poglavjem 16–20.</ref> Bernini je predstavil dokončane načrte za vzhodno pročelje (tj. nadvse pomembno glavno pročelje celotne palače) Louvra, ki pa so bili nazadnje zavrnjeni, čeprav formalno šele leta 1667, precej po njegovem odhodu iz Pariza (pravzaprav že zgrajeni temelji ker so Berninijev prizidek v Louvru slovesno odprli oktobra 1665 na obsežni slovesnosti, na kateri sta bila prisotna tako Bernini kot kralj Ludvik). V zapisu o Berniniju je pogosto navedeno, da so bili njegovi načrti v Louvru zavrnjeni, ker sta Ludvik in njegov finančni svetovalec Jean-Baptiste Colbert menila, da so preveč italijanski ali preveč baročni. Pravzaprav, kot poudarja Franco Mormando, »estetika ni nikoli omenjena v nobenem od [ohranjenih] zapiskov« Colberta ali katerega koli umetniškega svetovalca na francoskem dvoru. Eksplicitni razlogi za zavrnitve so bili utilitarni, in sicer na ravni fizične varnosti in udobja (npr. lokacija stranišč).<ref>Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' pp. 255–56, poudarek dodan. Zaskrbljujoče je bilo tudi dejstvo, da bi Berninijev načrt zahteval rušenje starejših delov Louvra v nasprotju s kraljevimi željami.</ref> Nesporno je tudi, da je med Berninijem in mladim francoskim kraljem obstajal medčloveški konflikt, pri čemer sta se vsak čutila premalo spoštovana s strani drugega.{{sfn|Zarucchi|2006|pp=32–38}} Čeprav njegov načrt za Louvre ni bil zgrajen, je s pomočjo gravur široko krožil po vsej Evropi in njegov neposreden vpliv je viden v kasnejših veličastnih rezidencah, kot je [[Chatsworth House]], Derbyshire, Anglija, sedež vojvod Devonshire.
Drugi projekti v Parizu so doživeli podobno usodo.<ref>Marcello Fagiolo, "Bernini a Parigi: le Colonne d'Ercole, l'Anfiteatro per il Louvre e i progetti per la Cappella Bourbon," in ''Confronto'', 10-11 (2010), pp. 104-22.</ref> Z izjemo Chantelouja Berniniju na francoskem dvoru ni uspelo splesti pomembnih prijateljstev. Njegovi pogosti negativni komentarji o različnih vidikih francoske kulture, zlasti o njeni umetnosti in arhitekturi, niso bili dobro sprejeti, zlasti v primerjavi z njegovimi pohvalami umetnosti in arhitekturi Italije (zlasti Rima); rekel je, da je bila slika [[Guido Reni|Guida Renija]], oltarna slika ''Marijinega oznanjenja'' (takrat v karmeličanskem samostanu, zdaj muzej Louvre), »sama vredna pol Pariza«.{{sfn|Hibbard|1990|p=171, citing the Chantelou diary, July 16 entry}} Edino delo, ki je ostalo iz njegovega časa v Parizu, je ''doprsni kip Ludvika XIV.'', čeprav je veliko prispeval tudi k izvedbi marmornatega reliefa ''Kristus otrok se igra z žebljem'' (zdaj v Louvru), ki ga je izdelal njegov sin Paolo kot darilo francoski kraljici. V Rimu je Bernini ustvaril monumentalni ''[[Konjeniški kip Ludvika XIV. (Bernini)|Konjeniški kip Ludvika XIV.]]''; ko je končno prispel v Pariz (leta 1685, pet let po umetnikovi smrti), se je francoskemu kralju zdel skrajno odvraten in ga je hotel uničiti; namesto tega je bil ponovno vklesan v upodobitev starorimskega junaka Marka Kurcija.<ref>Najtemeljitejša študija o Berninijevem "Konjeniškem kipu kralja Ludvika XIV.", vključno z njegovo končno usodo v Franciji, ostaja Rudolf Wittkower, "Spremenljivosti dinastičnega spomenika: Berninijev konjeniški kip Ludvika XIV." In ''De artibus Opuscula XL: Essays in Honors of Erwin Panofsky,'' ed. Millard Meiss (New York: New York University Press, 1961), pp. 497–531. Za več dodatnih, novih podatkov o delu, ki se je pojavilo od Wittkowerjevega dela iz leta 1961, si oglejte številne opombe v zvezi s kipom v Francu Mormandu, »Življenje Gian Lorenza Berninija Domenica Berninija« (University Park, PA: Penn State University Press, 2011), pp. 396–402.</ref>
Tudi ko se je vrnil ni prenehal s svojim delom ampak nadaljeval z enako vnemo.
Pisal je tudi sramotilne spise in gledališke igre, ki jih je tudi sam postavil na oder: 1668 melodramo [[Gianbatista Rospigliosa|Gianbatiste Rospigliosa]] ''La comica del cielo''. Bil je tudi glavni režiser vseh rimskih svečanosti in karnevalov:
* 1625 je prisostvoval pri posvetitvi portugalske kraljice Elizabete
* 1659 je organiziral svečani ognjemet iz kupole Sv. Petra
* pripravil je tudi slovesno olepšan oder in pogrebno slovesnost za kneza Beauforta.
== Slog ==
Kot kipar Bernini poudarja močan napredek, dramatičnost, igro svetlobe in sence. Material ([[kamen]] in [[bron]]) obvlada s popolno virtuoznostjo. Prekinil je s tradicijo visoko renesančne plastike, ki je v [[16. stoletje|16. stoletju]] prešla v linearno akademsko maniro. Njegovi liki so bili izdelani v polnem fantazijskem zamahu.
V portretih postavlja težišče na skrajno natančnost izdelave in podobnost z modelom. On je lansiral lik angela, ki se je v celem baroku pojavljal v jezuitskih cerkvah.
Tudi v starosti, ko so njegova dela že odražala znake utrujenosti, je Bernini razvijal veliko aktivnost in ni izgubil invencije.
Papeški Rim se je v [[17. stoletje|17. stoletju]] zahvalil odličnim delom kiparja Berninija, ki so ga tako od takrat naprej šteli kot začetniku monumentalnega in dekorativnega [[barok]]a. Njegove zamisli in koncepcije so v arhitekturi trajale še 80 - 90 let in so se odražale v urbanističnem planu Rima še dve naslednji stoletji.
Umrl je v Rimu v starosti 81 let. V vsem tem času je služil osmim papežem in bil pred smrtjo globoko cenjen, ne kot samo najboljši evropski umetnik, temveč tudi kot eden največjih mož tedanjega časa.
== Zapuščina ==
Kot je povzel en Berninijev proučevalec: »Morda je najpomembnejši rezultat vseh [Berninijevih] študij in raziskav v zadnjih nekaj desetletjih vrnitev Berninijevemu statusu velikega, glavnega junaka baročne umetnosti, tistega, ki je bil sposoben ustvarjati nesporne mojstrovine, izvirno in genialno razlagati nove duhovne občutke tistega časa, dati mestu Rim popolnoma nov obraz in poenoteti [umetniški] jezik tistega časa.«<ref>Maria Grazia Bernardini, 'Le radici del barocco,' in ''Barocco a Roma: La meraviglia dell'arte,'' ed. M. G. Bernardini and M. Bussagli [Milan: Skira, 2015], p. 32.</ref>
Le nekaj umetnikov je imelo tako odločilen vpliv na fizični videz in čustveni značaj mesta, kot ga je imel Bernini na Rim. Ohranil je nadzorni vpliv na vse vidike svojih številnih in velikih naročil ter na tiste, ki so mu pomagali pri njegovem izvajanju, vendar je lahko skozi desetletja dela s svojim dolgim in produktivnim življenjem uresničil edinstveno in harmonično enotno vizijo.<ref>National Gallery of Art." Bernini, Gian Lorenzo. Accessed 6 April 2018. https://www.nga.gov/collection/artist-info.2025.html.</ref> Čeprav je do konca Berninijevega življenja prišlo do odločne reakcije proti njegovi znamki razkošnega baroka, je dejstvo, da so kiparji in arhitekti še naprej preučevali njegova dela in nanje vplivali še nekaj desetletij (poznejši [[vodnjak Trevi]] Nicola Salvija [otvoritev leta 1735] je odličen primer trajnega postmortalnega vpliva Berninija na pokrajino mesta).<ref>Livio Pestilli,"On Bernini's Reputed Unpopularity in Late Baroque Rome,' ''Artibus et historiae,'' 32.63: 119–42</ref>
V 18. stoletju so Bernini in skoraj vsi baročni umetniki padli v nemilost neoklasicističnih kritikov baroka, ki je bila namenjena predvsem domnevno ekstravagantnim (in s tem nezakonitim) odmikom od neokrnjenih, treznih vzorcev grške in rimske antike. Umetnostnozgodovinska znanost je šele v poznem 19. stoletju v iskanju objektivnejšega razumevanja umetniške produkcije v posebnem kulturnem kontekstu, v katerem je nastala, brez apriornih predsodkov neoklasicizma začela priznavati Berninijeve dosežke in mu počasi začela vračati umetniški ugled. Vendar pa je reakcija proti Berniniju in preveč čutnemu (in zato ''dekadentnemu''), preveč čustveno nabitemu baroku v večji kulturi (zlasti v nekatoliških državah severne Evrope in zlasti v viktorijanski Angliji) ostala v veljavi vse do 20. stoletja (najbolj opazno je javno omalovaževanje Berninija s strani Francesca Milizie, Joshue Reynoldsa in [[Jacob Burckhardt|Jacoba Burkhardta]]). Večina priljubljenih turističnih vodnikov iz 18. in 19. stoletja po Rimu ne upošteva Berninija in njegovega dela ali pa ga obravnava z zaničevanjem, kot v primeru najbolje prodajanih ''Walks in Rome'' (22 izdaj med letoma 1871 in 1925) Augustusa J.C. Hareja, ki opisuje angele na [[Ponte Sant'Angelo]] kot »Berninijeve vetrne norce«.
Toda zdaj v 21. stoletju sta bila Bernini in njegov barok navdušeno obnovljena, tako kritična kot priljubljena. Od obletnice njegovega rojstva leta 1998 je bilo po vsem svetu, zlasti v Evropi in Severni Ameriki, veliko razstav o vseh vidikih njegovega dela, ki so razširile naše znanje o njegovem delu in njegovem vplivu. Konec 20. stoletja so Berninija (preden je Italija prešla na evro) spomnili na sprednji strani bankovca za 50.000 lir Banca d'Italia, na hrbtni strani pa je bil prikazan njegov konjeniški kip Konstantina. Še en izjemen znak Berninijevega trajnega ugleda je odločitev arhitekta I. M. Peija, da vstavi zvest izvod svojega konjeniškega kipa kralja Ludvika XIV. kot edini okrasni element v svoji masivni modernistični prenovi vhodnega trga v muzej [[Louvre]], dokončan z velikim priznanjem leta 1989 in z velikansko piramido v steklu. Leta 2000 najbolje prodajani romanopisec [[Dan Brown]] je postavil Berninija in več njegovih rimskih del v središče svojega političnega trilerja ''Angeli in demoni'', medtem ko je britanski romanopisec Iain Pears naredil pogrešani Berninijev doprsni kip za osrednji del njegove najbolj prodajane skrivnosti umora, ''The Bernini Bust'' (2003).<ref>{{Cite web |url=https://www.foxnews.com/story/touring-rome-through-the-eyes-of-angels-and-demons |title=Touring Rome Through the Eyes of 'Angels and Demons' |date=25 March 2015 |website=Associated Press |language=en-US |access-date=31 May 2019}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Gianlorenzo Bernini}}
* [http://www.slowtrav.com/italy/rome/es_bernini.htm Preglednica berninijevih kiparskih in arhitekturnih stvaritev v Rimu]
* [http://www.mcah.columbia.edu/arthumanities/pdfs/arthum_bernini_reader.pdf Izvleček iz dela: ''The life of the Cavaliers Bernini (Življenje viteza Berninija)'']
* [http://www.all-art.org/baroque/bernini1.html Gian Lorenzo Bernini na straneh »A World History of Art« (Svetovna zgodovina umetnosti)]
* [http://arts.guardian.co.uk/features/story/0,,1873400,00.html Povzetek o Berniniju], v: Simon Schama: The Power of Art (Moč umetnosti).
* [http://www.fredcamper.com/A/Accretions/AC001/index.html Fotografija Berninijeve Santa Maria Assunte]
* [http://smarthistory.org/blog/63/berninis-ecstasy-of-st-theresa-cornaro-chapel-rome-c-1650/ smARThistory: ''Zamaknjenje Svete Tereze'', Kapela Cornaro, Santa Maria della Vittoria, Rim]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bernini, Gian Lorenzo}}
[[Kategorija:Gian Lorenzo Bernini]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji]]
[[Kategorija:Baročni kiparji]]
[[Kategorija:Italijanski arhitekti v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji v 17. stoletju]]
ih9zsbm31dbljl87hqefvrityt8lnof
5722678
5722664
2022-07-22T16:45:33Z
Ljuba brank
92351
dodano iz en wiki
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Umetnik
| name = Gian Lorenzo Bernini
| birthdate = <!-- WD -->
| location = <!-- WD -->
| deathdate = <!-- WD -->
| deathplace = <!-- WD -->
| nationality = Italijan
| field = kipar, slikar in arhitekt
| spouse =
}}
'''Giann Lorenzo Bernini''', [[Italijani|italijanski]] [[barok|baročni]] [[kipar]], [[arhitekt]], [[slikar]] in pisec [[17. stoletje|17. stoletja]], * [[7. december]] [[1598]], [[Neapelj]], † [[28. november]] [[1680]], [[Rim]].
Medtem ko je bil pomembna osebnost v svetu [[arhitektura|arhitekture]], je bil vidnejši vodilni kipar svojega časa, zaslužen za ustvarjanje [[baročno kiparstvo|baročnega sloga kiparstva]]. Kot je komentiral neki učenjak: »Kar je [[Shakespeare]] za [[drama|dramo]], je Bernini morda za kiparstvo: prvi vseevropski kipar, čigar ime je takoj prepoznavno s posebnim načinom in vizijo in čigar vpliv je bil izjemno močan ...«<ref>Katherine Eustace, Editorial, ''Sculpture Journal,'' vol. 20, n. 2, 2011, p. 109.</ref> Poleg tega je bil slikar (večinoma majhna platna v olju) in gledališki človek: pisal je, režiral in igral v predstavah (predvsem karnevalskih satirah), za katere je oblikoval [[scenografija|scenografijo]] in gledališko mašinerijo. Izdelal je tudi modele za široko paleto dekorativnih umetniških predmetov, vključno s [[svetilka]]mi, [[miza]]mi, [[ogledalo|ogledali]] in celo [[kočija]]mi.
Kot arhitekt in [[urbanist]] je projektiral posvetne [[stavba|stavbe]], [[cerkev (zgradba)|cerkve]], [[kapela|kapele]] in [[trg]]e, pa tudi velika dela, ki združujejo arhitekturo in kiparstvo, zlasti dovršene javne [[Vodna fontana|fontane]] in nagrobne spomenike ter celo vrsto začasnih objektov (v [[štukatura|štukaturi]] in [[les]]u). ) za pogrebe in festivale. Njegova široka tehnična vsestranskost, brezmejna kompozicijska inventivnost in čista spretnost pri obdelavi [[marmor]]ja so zagotovila, da bo veljal za vrednega [[Michelangelo]]vega naslednika, ki je daleč prekašal druge kiparje njegove generacije. Njegov talent je segal onkraj meja kiparstva na premislek o okolju, v katerem bi bilo umeščeno; njegovo sposobnost sintetiziranja kiparstva, slikarstva in arhitekture v koherentno konceptualno in vizualno celoto je pokojni umetnostni zgodovinar [[Irving Lavin]] označil za »enotnost vizualnih umetnosti«.<ref>I. Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts,'' New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980.</ref>
== Življenjepis ==
=== Mladost ===
Bernini se je rodil 7. decembra 1598 v Neaplju Angelici Galante, Neapeljčanki, in manierističnemu kiparju Pietru Berniniju, po rodu iz Firenc. Bil je šesti od njunih trinajstih otrok.<ref>[http://www.gallery.ca/files/Bernini_Biography_ENG.pdf Gallery.ca] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100331234043/http://www.gallery.ca/files/Bernini_Biography_ENG.pdf |date=31 March 2010 }}. {{cite book|last=Gale|first=Thomson|chapter=Gian Lorenzo Bernini|title=Encyclopedia of World Biography|year=2004}} For list of Bernini's siblings, see Franco Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome'' (Chicago: University of Chicago Press, 2011), pp. 2–3. Note that the primary source for much of the information about Bernini's life comes from the biography written by his youngest son Domenico. For a scholarly, annotated English translation of the latter, see Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011.</ref> Gian Lorenzo Bernini je bil definicija otroškega genija. Bil je »priznan kot čudež, ko je bil star komaj osem let in njegov oče Pietro ga je vztrajno spodbujal. Njegova prezgodnja zrelost mu je prislužila občudovanje in naklonjenost močnih mecenov, ki so ga slavili kot 'Michelangela njegovega stoletja'«.{{sfn|Posèq|2006|pp=161-190}} Natančneje, [[papež Pavel V.]] je bil tisti, ki je po tem, ko je prvič potrdil dečkovo nadarjenost, znamenito pripomnil: »Ta otrok bo Michelangelo svoje starosti«, kasneje pa je to prerokbo ponovil kardinalu Maffeu Barberiniju (prihodnji [[papež Urban VIII.]]), kot poroča Domenico Bernini v svoji biografiji o svojem očetu.{{sfn|Mormando|2011|pp=98,100}} Leta 1606 je njegov oče prejel papeško naročilo (da prispeva marmorni relief v Cappella Paolina Santa Maria Maggiore) in se tako preselil iz Neaplja v Rim, s seboj vzel celotno družino in resno nadaljeval z usposabljanjem svojega sina Gian Lorenza.
Več ohranjenih del, ki segajo okoli leta 1615–1620, so po splošnem soglasju znanstvenikov skupna prizadevanja tako očeta kot sina: vključujejo ''Favna dražijo putti'' (okoli 1615, Metropolitanski muzej, NYC), ''Deček z zmajem'' (okoli 1616). –17, Muzej Getty, Los Angeles), Aldobrandinijevi ''Štirje letni časi'' (okoli 1620, zasebna zbirka) in nedavno odkrit doprsni kip ''Odrešenik'' (1615–16, New York, zasebna zbirka).<ref>Za na novo odkrit doprsni kip Odrešenika glejte ''Pietro in Gian Lorenzo Bernini: Doprsni kip Odrešenika.'' Z esejem Andree Bacchija, New York: Andrew Butterfield Fine Arts, 2016. Za druga skupna dela , glej katalog razstave Galleria Borghese 2017, ''Bernini'' (ur. Andrea Bacchi in Anna Coliva [Milano: Officina Libraria, 2017), str. 38–41, 68–71, 48–53 in 28.</ref> Nekaj časa po prihodu družine Bernini v Rim se je razširila beseda o velikem talentu dečka Giana Lorenza in kmalu je pritegnil pozornost kardinala [[Scipione Borghese|Scipiona Borgheseja]], nečaka vladajočega papeža Pavla V., ki je o fantu geniju govoril njegov stric. Berninija so zato predstavili pred papežem Pavlom V., radoveden, ali so zgodbe o talentu Giana Lorenza resnične. Fant je improviziral skico sv. Pavla za presenečenega papeža in to je bil začetek, da je papež posvetil pozornost temu mlademu talentu.<ref>Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 98.</ref>
[[File:Pope Paul V Borghese by Gian Lorenzo Bernini, 1621-1622 - Ny Carlsberg Glyptotek - Copenhagen - DSC09342.JPG|thumb|''[[Doprsni kip papeža Pavla V.]]'' (1621–1622), Bernini.]]
Ko so ga pripeljali v Rim, je le redko zapustil njegovo obzidje, razen (precej proti svoji volji) za petmesečno bivanje v Parizu v službi kralja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] in kratka potovanja v bližnja mesta (vključno v Civitavecchio, Tivoli in Castelgandolfo). predvsem zaradi službenih razlogov. Rim je bil Berninijevo mesto: »Ustvarjen si za Rim,« mu je rekel papež Urban VIII., »in Rim zate.«{{sfn|Briggs|1915|pp=197–202}} Bilo je v tem svetu Rima 17. stoletja in mednarodne versko-politične moči, ki je tam prebivala. da je Bernini ustvaril svoja največja dela. Berninijeva dela so zato pogosto označena kot popolni izrazi duha samozavestne, zmagoslavne, a samoobrambne protireformacijske rimskokatoliške cerkve. Vsekakor je bil Bernini človek svojega časa in globoko religiozen (vsaj pozneje v življenju),<ref>Za bolj niansirano, previdno razpravo o tradicionalnem hagiografskem pogledu na Berninija kot "gorečega katolika" in na njegovo umetnost kot preprosto neposredno manifestacijo njegove osebne vere glejte Mormando, "Berninijeva religija: mit in resničnost", str. 60–66 uvoda v njegovo kritično, komentirano izdajo, ''Domenico Bernini, The Life of Gian Lorenzo Bernini'', University Park, Penn State U Press, 2011. Glej tudi članek istega avtorja, 'Breaking Through the Bernini Myth ' v spletni reviji, ''Berfrois'', 11. oktober 2012: [http://www.berfrois.com/2012/10/franco-mormando-on-bernini/]</ref> vendar njega in njegove umetniške produkcije ne smemo reducirati zgolj na instrumente papeštva in njegovih politično-doktrinarnih programov, vtis, vtis, ki ga na trenutke sporočajo dela treh najuglednejših Berninijevih učenjakov, Rudolfa Wittkowerja, Howarda Hibbarda in Irvinga Lavina.<ref>Kar zadeva Hibbardovo klasično knjigo o Berniniju (''Bernini'' [New York: Penguin, 1965]), ki se pogosto navaja kot vodilna avtoriteta, čeprav je še vedno dragocen vir, ni bila nikoli posodobljena od prvotne objave in avtorjevega prezgodnja smrt; od takrat se je pojavila ogromna količina novih informacij o Berniniju. Prav tako zlahka sprejema pobeljene, hagiografske upodobitve Berninija, njegovih mecenov in baročnega Rima, kot jih ponujajo prve uradne biografije Baldinuccija in Domenica Berninija. Podobno kritiko glede premalo kritičnega branja sodobnih virov (zlasti cerkvenih) in poenostavljenega redukcionizma v opisu resnične Berninijeve miselnosti in umetniške vizije bi lahko namenili tudi Wittkowerju in Lavinu.</ref> Kot trdi nedavna revizionistična monografija Tomasa Montanarija, ''La libertà di Bernini'' (Torino: Einaudi, 2016), in antihagiografska biografija Franca Mormanda, ''Bernini: Njegovo življenje in njegov Rim'' (''Bernini: His Life and His Rome'', Chicago: University of Chicago Press, 2011), ponazarja Bernini in njegova umetniška vizija je ohranila določeno mero svobode od miselnosti in običajev protireformacijskega katolicizma.
=== Partnerstvo s Scipionom Borghesejem ===
{{multiple image | total_width = 400 | image1 = Aeneas, Anchises, and Ascanius by Bernini.jpg | caption1 = ''[[Enej, Anhis in Ascanij]]'' (1619) | image2 = The Rape of Proserpina (Rome).jpg | caption2 = ''[[Ugrabitev Perzefone (Bernini)|Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–22) | image3 = Apollo and Daphne (Bernini) (cropped).jpg | caption3 = ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–25) | image4 = Bernini's David 02.jpg | caption4 = ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) |}}
Pod pokroviteljstvom ekstravagantno bogatega in najvplivnejšega kardinala Scipiona Borgheseja je mladi Bernini hitro zaslovel kot kipar. Med njegovimi zgodnjimi deli za kardinala so bili okrasni deli za vrt [[Vila Borghese|vile Borghese]], kot je ''[[Koza Amalthea z dojenčkom Jupitrom in favnom]]''. To marmornato skulpturo (izdelano pred letom 1615) strokovnjaki na splošno smatrajo za najzgodnejše delo, ki ga je v celoti izdelal sam Bernini.{{sfn|Mormando|2011|p=279}} Med Berninijevimi najzgodnejšimi dokumentiranimi deli je njegovo sodelovanje pri očetovem naročilu kardinala Maffea Barberinija februarja 1618 za izdelavo štirih marmornih puttov za družinsko kapelo Barberini v cerkvi [[Sant'Andrea della Valle]], pri čemer je pogodba določala, da bo njegov sin Gian Lorenzo pomagal pri izvedbi kipov.<ref>F. Mormando, ''Domenico Bernini's Life of Gian Lorenzo Bernini'' (University Park: Penn State University Press, 2011), p.282n.23. nanstveniki pa še vedno razpravljajo o tem, kateri od štirih "puttov" je prišel iz rok Giana Lorenza.</ref> Iz leta 1618 sega tudi pismo Maffea Barberinija v Rim njegovemu bratu Carlu v Firence, ki omenja, da je on (Maffeo) razmišljal o tem, da bi mladega Giana Lorenza prosil, naj dokonča enega od kipov, ki jih je Michelangelo pustil nedokončana in je bil takrat v lasti Michelangelovega vnuka, ki ga je Maffeo upal kupiti, kar je bil izjemen dokaz velike spretnosti, za katero so verjeli, da jo ima že mladi Bernini.<ref>I. Lavin, 'Five New Youthful Sculptures by Gianlorenzo Bernini and a Revised Chronology of His Early Works,' ''Art Bulletin'' 50 (1968): 223–48, here 236–237. Ni znanstvenega soglasja o tem, na kateri nedokončani Michelangelov kip se je nanašalo Maffeovo pismo, vendar vsi dokazi kažejo močno v smeri "Palestra Pietà" (zdaj v Accademii v Firencah): see Irving Lavin (†) and Marilyn Aronberg Lavin, "The ''Palestrina Pietà:'' Gatherings on the History of 'a Statue Begun by Michelangelo,'" ''Artibus et Historiae,'' no. 82, XLI, 2020: 249–65.</ref>
Čeprav se je Michelangelovo naročilo za dokončanje kipa izjalovilo, je bilo mlademu Berniniju kmalu zatem (leta 1619) naročeno popravilo in dokončanje slavnega antičnega dela, ''[[Speči hermafrodit|spečega Hermafrodita]]'' v lasti kardinala Scipioneja Borgheseja (Galleria Borghese, Rim) in kasneje (okoli 1622) obnovil tako imenovani ''[[Ludovisi Ares]]'' (Palazzo Altemps, Rim).<ref>Maurizio Fagiolo dell'Arco and Marcello Fagiolo, ''Bernini. Una introduzione al gran teatro barocco'' (Rome: Bulzoni, 1967), cat. entries #11 (Hermaphrodite) and #25 (Ares). V nasprotju s tem, kar trdita brata Fagiolo dell'Arco v svojem kat. #31, sploh ni nobene dokumentacije, ki bi dokazovala ali celo predlagala, da je bil Bernini odgovoren za restavriranje tako imenovanega ''Barberinijevega favna'' (zdaj v Gliptoteki v Münchnu), kot sta pokazala Francis Haskell in Nicholas Penny v svojih ''Taste and the Antique'' (New Haven: Yale University Press, 1981), cat. 33, pp. 202–05.</ref>
Iz tega zgodnjega obdobja sta tudi tako imenovani ''Prekleta duša'' in ''Blažena duša'' iz okoli leta 1619, dva majhna marmorna doprsna kipa, na katera je morda vplival niz grafik Pietra de Jodeja I. ali Karla van Malleryja, vendar sta bila v resnici nedvoumno katalogizirana v inventarju njihovega prvega dokumentiranega lastnika, Fernanda de Botinete y Acevedo, kot upodobitev nimfe in satira, ki sta običajno povezana v starodavnih kiparstvih (ni jih naročil niti nikoli ni pripadal niti Scipioneju Borgheseju niti, kot večina znanstvenikov zmotno trdi, španskemu kleriku Pedru Foix Montoya).<ref> For the Jode / Mallery prints, see Leuschner, 2016, 135-46. Za novo odkrito arhivsko dokumentacijo o poreklu in izvirni identiteti subjektov obeh doprsnih kipov glej Garcia Cueto, 2015, 37-53.</ref> Pri dvaindvajsetih je Bernini veljal za dovolj nadarjenega, da so mu naročili papeški portret, ''[[Doprsni kip papeža Pavla V.]]'', ki je zdaj v muzeju J. Paul Getty.
Berninijev sloves pa so dokončno utrdile štiri mojstrovine, ustvarjene med letoma 1619 in 1625, ki so zdaj vse razstavljene v [[Galerija Borghese|galeriji Borghese]] v [[Rim]]u. Za umetnostnega zgodovinarja Rudolfa Wittkowerja so ta štiri dela – ''[[Enej, Anhis in Ascanij ]]'' (1619), ''[[Ugrabitev Perzefone (Bernini)|Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–22), ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–1625) in ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) – »uvedla nova doba v zgodovini evropskega kiparstva«. {{sfn|Wittkower|1955|p=14}} To stališče ponavljajo drugi učenjaki, kot je Howard Hibbard, ki je razglasil, da v celotnem 17. stoletju »ni bilo kiparjev ali arhitektov, primerljivih z Berninijem«.{{sfn|Hibbard|1965|p=21}} Bernini je prilagodil klasično veličino renesančnega kiparstva in dinamično energijo manierističnega obdobja, skoval novo, izrazito baročno zasnovo religioznega in zgodovinskega kiparstva, močno prežeto z dramatičnim realizmom, vzbujajočimi čustvi in dinamičnimi gledališkimi kompozicijami. Berninijeve zgodnje kiparske skupine in portreti kažejo »obvladovanje človeške oblike v gibanju in tehnično prefinjenost, ki ji tekmujejo le največji kiparji klasične antike«.<ref>Timothy Clifford and Michael Clarke, Foreword, ''Effigies and Ecstasies: Roman Baroque Sculpture and Design in the Age of Bernini'', Edinburgh: National Gallery of Scotland, 1998, p.7</ref> Poleg tega je imel Bernini sposobnost upodabljanja zelo dramatičnih pripovedi z liki, ki kažejo intenzivno psihološko držo, pa tudi za organizacijo velikih kiparskih del, ki izražajo veličastno veličino.{{sfn|Wittkower|1955|p=13}}
V nasprotju s skulpturami njegovih predhodnikov se te osredotočajo na specifične točke pripovedne napetosti v zgodbah, ki jih poskušajo povedati: Enej in njegova družina bežijo iz goreče Troje; trenutek, ko Pluton končno zgrabi lovljeno Perzefono; natančen trenutek, ko Apolon vidi, kako se njegova ljubljena Dafne začne spreminjati v drevo. Gre za prehodne, a dramatično močne trenutke v vsaki zgodbi. Berninijev ''David'' je še en razburljiv primer tega. Michelangelov nepremični, idealizirani David prikazuje subjekt, ki drži kamen v eni roki in fračo v drugi ter razmišlja o bitki; podobno nepremične različice drugih renesančnih umetnikov, vključno z [[Donatello]]vo, prikazujejo subjekt v njegovem zmagoslavju po bitki z Goljatom. Bernini ponazarja Davida med njegovim aktivnim bojem z velikanom, ko zasuka svoje telo, da bi se katapultiral proti Goljatu. Da bi poudaril te trenutke in zagotovil, da jih bo gledalec cenil, je Bernini skulpture zasnoval z določenim vidikom v mislih, čeprav jih je izklesal v celoti v krogu. Njihova prvotna namestitev v vili Borghese je bila ob stenah, tako da je bil prvi pogled gledalcev dramatičen trenutek pripovedi.<ref>{{harvnb|Wittkower|1955|p=15}}; {{harvnb|Hibbard|1965|pp=53-54}}</ref>
Posledica takšnega pristopa je vlaganje skulpture z večjo psihološko energijo. Gledalec lažje oceni stanje duha likov in zato razume širšo zgodbo na delu: Dafnina široko odprta usta v strahu in osuplosti, David, ki se odločno osredotočeno ugrizne v ustnico, ali Perzefona, ki se obupano bori, da bi se osvobodila. Poleg prikazovanja psihološkega realizma kažejo večjo skrb za predstavljanje fizičnih podrobnosti. Razmršeni Plutonovi lasje, prožno meso Perzefone ali gozd listov, ki začenja ovijati Dafne, vse to kaže na Berninijevo natančnost in veselje do predstavljanja kompleksnih tekstur resničnega sveta v obliki marmorja.<ref>{{harvnb|Wittkower|1955|p=14-15}}; {{harvnb|Hibbard|1965|pp=48–61}}</ref>
=== Papeški umetnik: pontifikat Urbana VIII. ===
[[File:Interiorvaticano8.jpg|thumb|''Baldahin'' v baziliki sv. Petra v Vatikanu]]
Leta 1621 je papeža Pavla V. Borgheseja na prestolu svetega Petra nasledil drug Berninijev občudovalec, kardinal Alessandro Ludovisi, ki je postal [[papež Gregor XV.]]: čeprav je bila njegova vladavina zelo kratka (umrl je leta 1623), je papež Gregor naročil portrete sebe (tako v marmorju kot v bronu) Berniniju. Papež je Berniniju podelil tudi častni naziv ''Cavaliere'', naziv, s katerim so umetnika običajno imenovali do konca življenja. Leta 1623 se je na papeški prestol povzpel njegov prej omenjeni prijatelj in nekdanji učitelj, kardinal Maffeo Barberini, kot [[papež Urban VIII.]] Odslej (do Urbanove smrti leta 1644) je Bernini užival skoraj monopolno pokroviteljstvo papeža in družine Barberini. Novi papež Urban naj bi pripomnil: »Zate je velika sreča, o Cavaliere, videti kardinala Maffea Barberinija za papeža, vendar je naša sreča še večja, da je Cavaliere Bernini živ v našem pontifikatu«.<ref>Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 111.</ref> Čeprav se mu med vladavino (1644–55) [[papež Inocenc X.|Inocenca X.]] ni godilo tako dobro, je pod Inocencovim naslednikom [[papež Aleksander VII.|Aleksandrom VII.]] Bernini znova pridobil vrhunsko umetniško prevlado in nadaljeval v zaporednem pontifikatu, ki ga je Klement IX. med svojo kratko vladavino (1667–69) zelo spoštoval.
Pod pokroviteljstvom Urbana VIII. so se Berninijeva obzorja hitro in močno razširila: ni izdeloval le kipov za zasebne rezidence, ampak je igral najpomembnejšo umetniško (in inženirsko) vlogo na mestnem odru kot kipar, arhitekt in urbanist.{{sfn|Hibbard|1965|p=68}} O tem pričajo tudi njegova uradna imenovanja – »kustos papeške umetniške zbirke, direktor papeške livarne v Castel Sant'Angelo, komisar za fontane na [[Piazza Navona]]«.{{sfn|Mormando|2011|p=72}} Takšni položaji so Berniniju dali priložnost, da pokaže svoje vsestranske sposobnosti po vsem mestu. Na velik protest starejših, izkušenih mojstrov arhitektov je bil leta 1629, po smrti [[Carlo Maderno|Carla Maderna]], skoraj brez arhitekturne izobrazbe imenovan za glavnega arhitekta cerkve svetega Petra. Od takrat naprej bosta Berninijevo delo in umetniška vizija postavljena v simbolno srce Rima.
[[Slika:Rzym Fontanna Czterech Rzek.jpg|150px|thumb|right|''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|Vodnjak štirih rek]]'' na Piazza Navona v Rimu]]
Berninijeva umetniška premoč pod Urbanom VIII. in Aleksandrom VII. je pomenila, da je lahko zagotovil najpomembnejša naročila v Rimu svojega časa, in sicer različne velike projekte olepševanja na novo dokončane [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike svetega Petra]], dokončane pod papežem Pavlom V. dodali Madernovo ladjo in fasado ter jo končno ponovno posvetil papež Urban VIII 18. novembra 1626 po 150 letih načrtovanja in gradnje. Znotraj bazilike je bil odgovoren za ''[[Baldahin sv. Petra|Baldahin]]'', dekoracijo štirih stebrov pod kupolo, ''Cathedra Petri'' ali ''[[Stol svetega Petra]]'' v [[apsida|apsidi]], nagrobni spomenik Matilde Toskanske, kapelo Najsvetejšega zakramenta na desni strani ladje ter okrasje (tla, stene in oboki) nove ladje. ''Baldahin sv. Petra'' je takoj postal vizualni osrednji del nove bazilike. Berninijeva kreacija s štirimi stebri, oblikovana kot masivni spiralno pozlačen bronast baldahin nad grobnico svetega Petra, je segala skoraj 30 m od tal in je stala približno 200.000 rimskih skudov (približno 8 milijonov ameriških dolarjev v valuti zgodnjega 21. stoletja).<ref> For the conversion of 17th-century Roman scudi into 21st-century U.S. dollars, see F. Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome'' (Chicago: University of Chicago Press, 2011), p. xix. </ref> »Čisto preprosto«, piše neki umetnostni zgodovinar, »česa takega še nismo videli«.{{sfn|Mormando|2011|p=84}} Kmalu po ''Baldahinu'' se je Bernini lotil obsežne okrasitve štirih masivnih stebrov na križišču bazilike (tj. struktur, ki podpirajo kupolo), vključno s štirimi ogromnimi, gledališko dramatičnimi kipi, med njimi veličastnega ''[[Sveti Longin (Bernini)|Sv. Longina]]'', ki ga je izdelal sam Bernini (druge tri so delo drugih sodobnih kiparjev Françoisa Duquesnoya, Francesca Mochija in Berninijevega učenca Andree Bolgija).
V baziliki je Bernini začel delati tudi na grobnici za Urbana VIII., ki je bila dokončana šele po Urbanovi smrti leta 1644, ena v dolgi, ugledni seriji grobnic in nagrobnih spomenikov, po katerih je Bernini znan, in tradicionalni zvrsti, na katero je njegov vpliv pustil trajno znamenje, ki so ga poznejši umetniki pogosto kopirali. Dejansko zadnji in najizvirnejši Berninijev nagrobni spomenik, ''[[Grobnica papeža Aleksandra VII.]]'', v baziliki svetega Petra, po besedah [[Erwin Panofsky|Erwina Panofskega]] predstavlja sam vrh evropske nagrobne umetnosti, čigar ustvarjalne inventivnosti kasnejši umetniki niso mogli upati, da bi ga presegli.<ref>Erwin Panofsky, ''Tomb Sculpture: Four Lectures on Its Changing Aspect From Ancient Egypt to Bernini,'' New York: Abrams, 1992, p.96.</ref> Berninijeva zasnova trga [[Trg svetega Petra, Vatikan|Piazza San Pietro]] pred baziliko, ki se je začela in v veliki meri dokončala med vladavino Aleksandra VII., je ena njegovih najbolj inovativnih in uspešnih arhitekturnih zasnov, ki je nekdanji nepravilen, nedotaknjen odprt prostor spremenil v estetsko enoten, čustveno vznemirljiv in logistično učinkovit (za kočije in množice), popolnoma v harmoniji z že obstoječimi stavbami in dodaja veličastnost bazilike.
[[File:Richelieu le Bernin M.R.2165 mp3h9006.jpg|thumb|left| Doprsni kip Armanda, kardinala de Richelieuja (1640–1641)]]
Kljub temu zavzetemu ukvarjanju z velikimi deli javne arhitekture se je Bernini še vedno lahko posvetil svojemu kiparstvu, zlasti portretom v marmorju, pa tudi velikim kipom, kot je ''sveta Bibiana'' v naravni velikosti (1624, cerkev Santa Bibiana, Rim). Berninijevi portreti kažejo na njegovo vedno večjo sposobnost, da ujame povsem značilne osebne značilnosti svojih portretirancev, pa tudi njegovo sposobnost, da v hladnem belem marmorju doseže skoraj slikarske učinke, ki s prepričljivim realizmom prikažejo različne površine: človeško meso, lase, blago različnih vrst, kovin itd. Ti portreti so vključevali številne doprsne kipe samega Urbana VIII., družinski doprsni kip Francesca Barberinija in predvsem ''[[Dva doprsna kipa kardinala Scipione Borgheseja|dva doprsna kipa Scipione Borgheseja]], drugega je na hitro ustvaril Bernini, potem ko so v marmorju prvega našli napako. Umetnostni zgodovinarji pogosto opažajo minljivo naravo izraza na Scipionovem obrazu, ikono baročne skrbi za predstavljanje minljivega gibanja v statičnih umetninah. Rudolfu Wittkowerju »opazovalec čuti, da se v hipu ne spremenita samo izraz in odnos, temveč tudi gube ležerno urejenega plašča«.{{sfn|Wittkower|1955|p=88}}
Drugi marmorni portreti v tem obdobju so portret Costanze Bonarelli (izdelan okoli leta 1637), nenavaden v svoji bolj osebni, intimni naravi. (V času kiparjenja portreta je imel Bernini afero s Costanzo, ženo enega od njegovih pomočnikov, kiparja Mattea.) Dejansko se zdi, da je bil to prvi marmorni portret nearistokratske ženske, ki ga je ustvaril velik umetnik v evropski zgodovini.
Od poznih 1630-ih, danes v Evropi znan kot eden najuspešnejših portretistov v marmorju, je Bernini začel prejemati tudi kraljeva naročila izven Rima, za subjekte, kot so francoski [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|kardinal Richelieu]], Francesco I. d'Este, vplivni vojvoda Modene, [[Karel I. Angleški]] in njegova žena, kraljica Henrietta Maria. Kip Karla I. je bil izdelan v Rimu iz trojnega portreta (olje na platnu), ki ga je izdelal [[Anthonis van Dyck|Van Dyck]] in je danes ohranjen v britanski kraljevi zbirki. Karlov doprsni kip je bil izgubljen v požaru v palači Whitehall leta 1698 (čeprav je njegova zasnova znana po sodobnih kopijah in risbah), kipa Henriette Marie pa niso izdelali zaradi izbruha angleške državljanske vojne.<ref>[https://web.archive.org/web/20131120043243/http://www.royalcollection.org.uk/eGallery/object.asp?object=404420&row=2062&detail=about Triple Portrait of Charles I].</ref>{{sfn|Cust|2007|p=94}}
=== Začasni mrk in ponovni vzpon pod Inocencem X. ===
[[Slika:Ecstasy of Saint Teresa September 2015-2a.jpg|thumb|right|''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' v cerkvi [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]]]]
Leta 1644, s smrtjo papeža Urbana, s katerim je bil Bernini tako tesno povezan, in vzponom na oblast Barberinijevega sovražnika, papeža Inocenca X. Pamfila, je Berninijeva kariera doživela velik mrk brez primere, ki je trajal štiri leta. To ni imelo opraviti le z Inocencovo protibarberinijevo politiko, ampak tudi z Berninijevo vlogo pri katastrofalnem projektu novih zvonikov za baziliko svetega Petra, ki ga je v celoti zasnoval in nadziral Bernini. Razvpita afera z zvonikom naj bi bila največji neuspeh v njegovi karieri, tako v strokovnem kot v finančnem smislu. Leta 1636 je papež Urban v želji, da bi končno dokončal zunanjost cerkve sv. Petra, naročil Berniniju, naj načrtuje in zgradi dva, dolgo načrtovana zvonika za njeno pročelje: temelji obeh stolpov so bili že zasnovani in zgrajeni (in sicer zadnji [[traveja|traveji]] na obeh skrajnih delih fasade), ki jih je desetletja prej naredil Carlo Maderno (arhitekt ladje in fasade). Ko je bil prvi stolp dokončan leta 1641, so se na fasadi začele pojavljati razpoke, a zanimivo je, da so se dela kljub temu nadaljevala na drugem stolpu z dokončanjem prvega nadstropja. Kljub prisotnosti razpok so se dela ustavila šele julija 1642, ko je bila papeška zakladnica izčrpana zaradi katastrofalne Castrove vojne. Ker so vedeli, da se Bernini ne more več zanašati na zaščito naklonjenega papeža, so njegovi sovražniki (zlasti [[Francesco Borromini]]) zaradi razpok sprožili velik preplah in napovedali katastrofo za celotno baziliko in krivdo v celoti pripisali Berniniju. Kasnejše preiskave so dejansko razkrile vzrok za razpoke kot Madernove pomanjkljive temelje in ne Berninijevo dovršeno zasnovo, kar je kasneje potrdila natančna preiskava, izvedena leta 1680 pod papežem Inocencem XI.<ref>For further details, see below in this article, under "Architecture." For a thorough summary of this entire, long and complicated episode in Bernini's life that takes into account the latest archival discoveries, see|Mormando|2011|p=332–34, nn. 17–23, pp. 342–45, nn. 4–21.</ref>
[[File:Museo borghese, sala del gladiatore, g.l. bernini, verità svelata, 1645-52, 02.JPG|thumb|''[[Resnica, ki jo je razkril čas (Bernini)| Resnica, ki jo je razkril čas]]'', Galleria Borghese, Rim, 1645–1652]]
Kljub temu je Berninijevim nasprotnikom v Rimu uspelo resno škodovati ugledu Urbanovega umetnika in prepričati papeža Inocenca, da je (februarja 1646) odredil popolno porušenje obeh stolpov, na Berninijevo veliko ponižanje in celo finančno škodo (v obliki znatne denarne kazni). za neuspeh dela. Po tem, enem redkih neuspehov v svoji karieri, se je Bernini umaknil vase: po besedah njegovega sina Domenica, je bil njegov poznejši nedokončani kip iz leta 1647, ''[[Resnica, ki jo je razkril čas (Bernini)|Resnica, ki jo je razkril čas]]'', namenjen njegovemu samotolažilnemu komentarju o tej aferi, ki izraža njegovo vero, da bo sčasoma čas razkril dejansko resnico za zgodbo in ga v celoti oprostil krivde, kot se je res zgodilo.
Čeprav v prvih letih novega papeževanja ni prejel nobenih osebnih naročil od Inocenca ali družine Pamfilj, Bernini ni izgubil nekdanjih položajev, ki so mu jih podelili prejšnji papeži. Inocenc X. je vzdrževal Berninija v vseh uradnih vlogah, ki mu jih je dal Urban, vključno s tistim glavnega arhitekta sv. Petra. Pod Berninijevim načrtom in vodstvom se je nadaljevalo delo pri okraševanju masivne, nedavno dokončane, a še vedno popolnoma neokrašene ladje sv. Petra, z dodatkom dovršenega večbarvnega marmornega tlaka, marmorne obloge na stenah in [[pilaster|pilastrih]] ter številnih štukaturnih kipov in [[relief (umetnost)|reliefov]]. Ni brez razloga, da je papež Aleksander VII. nekoč pošalil: »Če bi odstranili iz cerkve svetega Petra vse, kar je naredil Cavalier Bernini, bi ta tempelj ogolil«. Glede na vsa njegova številna in raznolika dela v baziliki v več desetletjih je prav Bernini tisti, ki nosi levji delež odgovornosti za končno in trajno estetsko podobo ter čustveni učinek cerkve sv. Petra.<ref>For Bernini's work on nave and the Alexander VII quotation, see F. Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' respectively p.p. 149-50 and 328.</ref> Prav tako mu je bilo dovoljeno nadaljevati delo na grobnici Urbana VIII., kljub Inocenčevi nepatiji do Barberinijev.{{sfn|Mormando|2011|p=150}} Nekaj mesecev po dokončanju Urbanove grobnice je leta 1648 Bernini v spornih okoliščinah zmagal pri Pamfiljevem naročilu za prestižni ''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|vodnjak štirih rek]]'' na [[Piazza Navona]], ki je označil konec njegove sramote in začetek še enega veličastnega poglavja v njegovem življenju.
[[File:Gian lorenzo bernini, Cenotafio di Suor Maria Raggi (1647-53).JPG|thumb|left|' Spomenik Mariji Raggi, 1651]]
Če so obstajali dvomi o Berninijevem položaju kot najpomembnejšem rimskem umetniku, jih je dokončno odstranil brezpogojni uspeh čudovitega in tehnično domiselnega ''Vodnjaka štirih rek'', ki prikazuje težak starodavni obelisk, postavljen nad praznino, ki jo je ustvarila jami podobna skalna formacija, postavljena v središče oceana eksotičnih morskih bitij. Bernini je še naprej prejemal naročila od papeža Inocenca X. in drugih višjih članov rimske duhovščine in aristokracije, pa tudi od vzvišenih mecenov zunaj Rima, kot je [[Francesco d'Este]]. Ko si je Bernini hitro opomogel od ponižanja z zvonikom, se je brezmejna ustvarjalnost nadaljevala kot prej. Oblikovani so bili novi tipi pogrebnih spomenikov, kot je v cerkvi [[Santa Maria sopra Minerva]] navidezno lebdeči medaljon, ki tako rekoč lebdi v zraku, za pokojno nuno Mario Raggi, medtem ko so bile kapele, ki jih je načrtoval, kot je [[Raimondijeva kapela]] v cerkvi [[San Pietro in Montorio]] je ponazoril, kako lahko Bernini uporabi skrito osvetlitev, da bi namigoval na božanski poseg v pripovedi, ki jih je upodabljal.
Eno najbolj dovršenih in slavnih del, ki so nastala izpod Berninijevih rok v tem obdobju, je bila kapela družine Cornaro v majhni karmeličanski cerkvi [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]] v Rimu. Kapela Cornaro (slavnostno odprta leta 1651) je pokazala Berninijevo sposobnost povezovanja kiparstva, arhitekture, fresk, štukature in razsvetljave v »čudovito celoto« (bel composto, če uporabimo izraz zgodnjega biografa Filippa Baldinuccija za opis njegovega pristopa k arhitekturi) in tako ustvarimo kar je učenjak Irving Lavin poimenoval »enotno umetniško delo«. Osrednji poudarek kapele Cornaro je ''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'', ki prikazuje tako imenovano ''transverberacijo'' španske nune in svetnice mističarke Terezije Avilske.<ref> Irving Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts'' (New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980), p. 107.</ref> Bernini gledalcu v bleščečem belem marmorju predstavi teatralno nazoren portret omedlevajoče Tereze in tiho nasmejanega angela, ki rahločutno stiska puščico, ki prebada svetničino srce. Na obeh straneh kapele umetnik postavi (v prostore, ki se lahko gledalcu zdijo le gledališke lože), portrete v reliefu različnih članov družine Cornaro – beneške družine, ki je v kapeli obeležena, vključno s kardinalom Federicom Cornarom, ki je kapelo naročil Berniniju – ki se med seboj živahno pogovarjata, domnevno o dogodku, ki se odvija pred njimi. Rezultat je kompleksno, a subtilno orkestrirano arhitekturno okolje, ki zagotavlja duhovni kontekst (nebeško okolje s skritim virom svetlobe), ki gledalcem nakazuje končno naravo tega čudežnega dogodka.<ref> Irving Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts'' (New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980), pp. 104-06.</ref>
Kljub temu so v času Berninijevega življenja in v naslednjih stoletjih vse do danes Berninijevo ''Sveto Terezo'' obtoževali, da je prestopila mejo spodobnosti s seksualizacijo vizualne upodobitve svetničine izkušnje do te mere, da si noben umetnik pred Berninijem ali po njem tega ni upal narediti: upodablja jo v nemogoče mladi kronološki starosti, kot idealizirano nežno lepoto, v napol ležečem položaju z odprtimi usti in narazen razkrečenimi nogami, z razprtimi gubami, z vidno prikazanimi bosimi nogami (Bose karmeličanke, zaradi skromnosti vedno nosijo sandale s težkimi nogavicami) in s serafinom, ki jo je »slekel« tako, da je (po nepotrebnem) razprl njen plašč, da bi s svojo puščico prodrl v njeno srce.<ref>For these visual details of the statue and an examination of the charge of indecency, see Franco Mormando, 'Did Bernini's ''Ecstasy of St. Teresa'' Cross a 17th-century Line of Decorum?' (Mormando's answer is yes): [https://www.academia.edu/44401140/Did_Berninis_Ecstasy_of_St_Teresa_Cross_a_17th_century_Line_of_Decorum].</ref>
Ne glede na dekorum je bila Berninijeva ''Tereza'' še vedno umetniški ''tour de force'', ki vključuje vse številne oblike vizualne umetnosti in tehnike, ki jih je Bernini imel na voljo, vključno s skrito osvetlitvijo, tankimi pozlačenimi tramovi, recesivnim arhitekturnim prostorom, skrivnimi lečami itd. dvajset različnih vrst barvnega marmorja: vsi se združijo, da ustvarijo končno umetniško delo – »izpopolnjen, zelo dramatičen in globoko zadovoljiv brezhibni ansambel«.{{sfn|Mormando|2011|p=159}}
=== Olepšanje Rima pod Aleksandrom VII. ===
[[Papež Aleksander VII.]] Chigi (1655–1667) je po svojem nastopu na stolici svetega Petra začel uresničevati svoj izjemno ambiciozen načrt, da bi Rim s sistematičnim, drznim (in dragim) urbanističnim načrtovanjem spremenil v veličastno svetovno prestolnico. S tem je uresničil dolgo, počasno obnavljanje mestne slave Rima – ''renovatio Romae'' - ki se je začelo v 15. stoletju pod renesančnimi papeži. Med svojim pontifikatom je Aleksander naročil številne obsežne arhitekturne spremembe v mestu – pravzaprav nekatere najpomembnejše v novejši zgodovini mesta in v prihodnjih letih – in izbral Berninija za svojega glavnega sodelavca (čeprav so drugi arhitekti, zlasti [[Pietro da Cortona]], tudi sodelovali). Tako se je začelo še eno izredno plodno in uspešno poglavje v Berninijevi karieri.
[[File:Bernini, Gianlorenzo - Self-portrait c1675-1680 - Royal Collection - Gould 1982 plate1.jpg|thumb|upright|left|Berninijev avtoportret, ok. 1665]]
Berninijeva glavna naročila v tem obdobju vključujejo [[Trg svetega Petra, Vatikan|trg pred baziliko svetega Petra]]. V prej širokem, nepravilnem in popolnoma nestrukturiranem prostoru je ustvaril dve masivni polkrožni stebrišči, katerih vsako vrsto tvorijo štirje beli stebri. Posledica tega je bila ovalna oblika, ki je oblikovala vključujočo areno, v kateri so lahko vsi državljani, romarji in obiskovalci bili priča pojavu papeža – bodisi ko se je pojavil na loži na pročelju cerkve svetega Petra ali na balkonih sosednjih vatikanskih palač. Berninijeva stvaritev, ki jo pogosto primerjajo z dvema rokama, ki segata iz cerkve in objemata čakajočo množico, je razširila simbolično veličino vatikanskega območja in ustvarila »razburljivo prostranstvo«, ki je bilo arhitekturno »nedvoumen uspeh«.<ref>Hibbard, p. 156; Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' 2011, p. 204. Dolga, široka, ravna avenija (Via della Conciliazione) do reke Tibere je bila dodatek v zgodnjem 20. stoletju, ko je [[Benito Mussolini]] ukazal očistiti stanovanja, ki so vodila do Berninijevega trga, da bi si lahko privoščili udobnejšo dostop do Vatikana.</ref>
Drugje v Vatikanu je Bernini ustvaril sistematične preureditve in veličastno olepšanje praznih ali estetsko nerazločnih prostorov, ki obstajajo, kot jih je zasnoval do danes, in so postali neizbrisne ikone sijaja papeških prostorov. Znotraj doslej neokrašene apside bazilike je bila ''Cathedra Petri'', simbolični ''[[Stol svetega Petra]]'', preurejena kot monumentalna ekstravaganca iz pozlačenega brona, ki se je ujemala z ''[[Baldahin sv. Petra|Baldahinom]]'', ustvarjenim v začetku stoletja. Berninijeva popolna rekonstrukcija [[Scala Regia (Vatikan)|Scala Regia]], veličastnega papeškega stopnišča med baziliko sv. Petra in vatikansko palačo, je bila po videzu nekoliko manj bahava, vendar je še vedno obremenjevala Berninijeve ustvarjalne moči (uporabljal je, na primer, pametne trike optične iluzije), da bi ustvaril na videz enotno, povsem funkcionalno, a kljub temu kraljevsko impresivno stopnišče, ki povezuje dve nepravilni zgradbi znotraj še bolj nepravilnega prostora.{{sfn|Hibbard|1965|pp=163–7}}
Niso bila vsa dela v tem obdobju tako velikega obsega. Dejansko je bilo naročilo, ki ga je Bernini prejel za gradnjo cerkve Sant'Andrea al Quirinale za jezuite, relativno skromno v fizični velikosti (čeprav veliko v svojem notranjem kromatičnem sijaju), ki ga je Bernini izvedel popolnoma brezplačno. Sant'Andrea si je delil s trgom sv. Petra – za razliko od zapletenih geometrij njegovega tekmeca Francesca Borrominija – osredotočenost na osnovne geometrijske oblike, kroge in ovale za ustvarjanje duhovno intenzivnih zgradb.{{sfn|Hibbard|1965|pp=144–8}} Prav tako je Bernini zmanjšal prisotnost barve in okrasja v teh stavbah, pri čemer je pozornost obiskovalcev usmeril na te preproste oblike, ki so podpirale stavbo. Zasnoval je tudi cerkev Santa Maria dell'Assunzione v mestu Ariccia s krožnim obrisom, zaobljeno kupolo in triločnim portikom.{{sfn|Hibbard|1965|pp=149–50}}
=== Obisk Francije in služenje kralju Ludviku XIV. ===
[[File:Château de Versailles, salon de Diane, buste de Louis XIV, Bernin (1665) 03 black bg.jpg|thumb|''Doprsni kii Ludvika XIV.'', 1665]]
Konec aprila 1665 je bil Bernini, ki je še vedno veljal za najpomembnejšega umetnika v Rimu, če že ne v vsej Evropi, pod političnim pritiskom (tako francoskega dvora kot papeža Aleksandra VII.) prisiljen odpotovati v [[Pariz]], da bi delal za kralja Ludvika XIV., ki je zahteval arhitekta, da dokonča delo na kraljevi palači Louvre. Bernini je ostal v Parizu do sredine oktobra. Ludvik XIV. je za Berninijevega prevajalca, turističnega vodnika in splošnega spremljevalca določil člana svojega dvora, Paula Fréarta de Chantelouja, ki je vodil dnevnik Berninijevega obiska, v katerem je zapisano veliko Berninijevega obnašanja in izjav v Parizu.<ref>See Cecil Gould, ''Bernini in France: An Episode in Seventeenth-Century History'', Princeton, NJ: Princeton University Press, 1982.</ref> Pisatelj [[Charles Perrault]], ki je bil v tem času pomočnik francoskega finančnega ministra Jean-Baptista Colberta, je prav tako podal poročilo iz prve roke o Berninijevem obisku.{{sfn|Zarucchi|2013|pp=356–70}}
Berninijeva priljubljenost je bila tolikšna, da so se na njegovih sprehodih po Parizu ulice prepletale z občudujočimi množicami. Toda stvari so se kmalu zapletle.<ref>Cecil Gould, ''Bernini v Franciji: Epizoda v zgodovini sedemnajstega stoletja'', Princeton, NJ: Princeton University Press, 1982. Za novejše obravnave iste epizode v Berninijevem življenju, ki vključuje najnovejši [dokumentarni film raziskave od Gouldove knjige iz leta 1982, glej Mormando, ''Bernini: Njegovo življenje in njegov Rim'', 2011, pogl. 5, Rimski umetnik na dvoru kralja Ludvika; glej tudi Mormandove številne dokumentarne opombe k poročilu Domenica Berninija o očetovih odnosih s Francozi: Domenico Bernini, ''Življenje Gian Lorenza Berninija'', opombe k poglavjem 16–20.</ref> Bernini je predstavil dokončane načrte za vzhodno pročelje (tj. nadvse pomembno glavno pročelje celotne palače) Louvra, ki pa so bili nazadnje zavrnjeni, čeprav formalno šele leta 1667, precej po njegovem odhodu iz Pariza (pravzaprav že zgrajeni temelji ker so Berninijev prizidek v Louvru slovesno odprli oktobra 1665 na obsežni slovesnosti, na kateri sta bila prisotna tako Bernini kot kralj Ludvik). V zapisu o Berniniju je pogosto navedeno, da so bili njegovi načrti v Louvru zavrnjeni, ker sta Ludvik in njegov finančni svetovalec Jean-Baptiste Colbert menila, da so preveč italijanski ali preveč baročni. Pravzaprav, kot poudarja Franco Mormando, »estetika ni nikoli omenjena v nobenem od [ohranjenih] zapiskov« Colberta ali katerega koli umetniškega svetovalca na francoskem dvoru. Eksplicitni razlogi za zavrnitve so bili utilitarni, in sicer na ravni fizične varnosti in udobja (npr. lokacija stranišč).<ref>Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' pp. 255–56, poudarek dodan. Zaskrbljujoče je bilo tudi dejstvo, da bi Berninijev načrt zahteval rušenje starejših delov Louvra v nasprotju s kraljevimi željami.</ref> Nesporno je tudi, da je med Berninijem in mladim francoskim kraljem obstajal medčloveški konflikt, pri čemer sta se vsak čutila premalo spoštovana s strani drugega.{{sfn|Zarucchi|2006|pp=32–38}} Čeprav njegov načrt za Louvre ni bil zgrajen, je s pomočjo gravur široko krožil po vsej Evropi in njegov neposreden vpliv je viden v kasnejših veličastnih rezidencah, kot je [[Chatsworth House]], Derbyshire, Anglija, sedež vojvod Devonshire.
Drugi projekti v Parizu so doživeli podobno usodo.<ref>Marcello Fagiolo, "Bernini a Parigi: le Colonne d'Ercole, l'Anfiteatro per il Louvre e i progetti per la Cappella Bourbon," in ''Confronto'', 10-11 (2010), pp. 104-22.</ref> Z izjemo Chantelouja Berniniju na francoskem dvoru ni uspelo splesti pomembnih prijateljstev. Njegovi pogosti negativni komentarji o različnih vidikih francoske kulture, zlasti o njeni umetnosti in arhitekturi, niso bili dobro sprejeti, zlasti v primerjavi z njegovimi pohvalami umetnosti in arhitekturi Italije (zlasti Rima); rekel je, da je bila slika [[Guido Reni|Guida Renija]], oltarna slika ''Marijinega oznanjenja'' (takrat v karmeličanskem samostanu, zdaj muzej Louvre), »sama vredna pol Pariza«.{{sfn|Hibbard|1990|p=171, citing the Chantelou diary, July 16 entry}} Edino delo, ki je ostalo iz njegovega časa v Parizu, je ''doprsni kip Ludvika XIV.'', čeprav je veliko prispeval tudi k izvedbi marmornatega reliefa ''Kristus otrok se igra z žebljem'' (zdaj v Louvru), ki ga je izdelal njegov sin Paolo kot darilo francoski kraljici. V Rimu je Bernini ustvaril monumentalni ''[[Konjeniški kip Ludvika XIV. (Bernini)|Konjeniški kip Ludvika XIV.]]''; ko je končno prispel v Pariz (leta 1685, pet let po umetnikovi smrti), se je francoskemu kralju zdel skrajno odvraten in ga je hotel uničiti; namesto tega je bil ponovno vklesan v upodobitev starorimskega junaka Marka Kurcija.<ref>Najtemeljitejša študija o Berninijevem "Konjeniškem kipu kralja Ludvika XIV.", vključno z njegovo končno usodo v Franciji, ostaja Rudolf Wittkower, "Spremenljivosti dinastičnega spomenika: Berninijev konjeniški kip Ludvika XIV." In ''De artibus Opuscula XL: Essays in Honors of Erwin Panofsky,'' ed. Millard Meiss (New York: New York University Press, 1961), pp. 497–531. Za več dodatnih, novih podatkov o delu, ki se je pojavilo od Wittkowerjevega dela iz leta 1961, si oglejte številne opombe v zvezi s kipom v Francu Mormandu, »Življenje Gian Lorenza Berninija Domenica Berninija« (University Park, PA: Penn State University Press, 2011), pp. 396–402.</ref>
=== Kasnejša leta in smrt ===
[[File:Bernini-tomb.jpg|thumb|Grobnica Gian Lorenza Berninija v baziliki Santa Maria Maggiore]]
[[File:Berninigrave.jpg|thumb|Berninijev grob v baziliki Santa Maria Maggiore]]
Bernini je ostal fizično in psihično živahen in aktiven v svojem poklicu vse do le dva tedna pred smrtjo, ki je prišla zaradi možganske kapi. Pontifikat njegovega starega prijatelja, [[papež Klemen IX.|Klemena IX.]], je bil prekratek (komaj dve leti), da bi dosegel več kot dramatično Berninijevo prenovo [[Ponte Sant'Angelo]], medtem ko je umetnikov dodelan načrt pod Klemenom za novo apsido za [[Bazilika Marije Snežne, Rim|baziliko Santa Maria Maggiore]] se je končala neprijetno sredi javnega razburjenja zaradi stroškov in uničenja starodavnih mozaikov, ki jih je povzročilo. Zadnja dva papeža Berninijevega življenja, Klemen X. in Inocenc XI., nista bila posebej blizu ali naklonjena Berniniju in ju ni posebej zanimalo financiranje umetniških del in arhitekture, zlasti glede na katastrofalne razmere v papeški zakladnici. Najpomembnejše Berninijevo naročilo, ki ga je v celoti izvedel v samo šestih mesecih leta 1674, pod Klementom X., je bil kip ''[[Blažena Ludovica Albertoni]]'', še ene nune mistike. Delo, ki spominja na Berninijevo ''Zamaknjenje svete Terezije'', je v kapeli, posvečeni Ludoviku, preurejeni pod Berninijevim nadzorom v cerkvi v okrožju Trastevere [[San Francesco a Ripa]], katere fasado je zasnoval Berninijev učenec Mattia de' Rossi.<ref>For the Albertoni commission, see F. Mormando, ''Domenico Bernini's Life of Gian Lorenzo Bernini'' (University Park: Penn State Univ. Press, 2011), pp. 411–412, nn. 33–35.</ref>
V zadnjih dveh letih je Bernini izklesal tudi (domnevno za kraljico Christino) ''Odrešenikov doprsni kip'' (bazilika [[San Sebastiano fuori le Mura]], Rim) in nadzoroval obnovo zgodovinske [[Palazzo della Cancelleria]], neposredno naročilo papeža Inocenca XI. Slednje naročilo je izjemna potrditev tako Berninijevega stalnega poklicnega slovesa kot dobrega zdravja duha in telesa tudi v visoki starosti, saj ga je papež za to prestižno in najtežjo nalogo izbral med številnimi nadarjenimi mlajšimi arhitekti v Rimu, kot poudarja njegov sin Domenico »propadanje palače napredovalo do te mere, da je bila grožnja njenega skorajšnjega propada precej očitna«.{{sfn|Mormando|2011|p=227}}
Kmalu po zaključku slednjega projekta je Bernini umrl na svojem domu 28. novembra 1680 in bil pokopan, z malo javnega pompa, v preprostem, neokrašeni družinski grobnici skupaj s starši v baziliki Santa Maria Maggiore. Čeprav je bil dodelan nagrobni spomenik nekoč načrtovan (dokumentiran z eno samo ohranjeno skico iz okoli leta 1670 učenca Ludovica Gimignanija), ni bil nikoli zgrajen in Bernini je ostal brez trajnega javnega priznanja njegovega življenja in kariere v Rimu do leta 1898, ko so ob obletnici njegovega rojstva na pročelje njegovega doma na Via della Mercede pritrdili preprosto ploščo in majhen doprsni kip, na katerem je pisalo: »Tu je živel in umrl Gianlorenzo Bernini, suveren umetnosti, pred katerim so se spoštljivo klanjali papeži, knezi in množica ljudstev«.
=== Osebno življenje ===
V 1630-ih je imel Bernini afero s poročeno žensko po imenu Costanza (žena njegovega pomočnika v delavnici Mattea Bonucellija, imenovanega tudi Bonarelli) in na vrhuncu njune romance izklesal njen doprsni kip (zdaj v Bargellu v Firencah). Costanza je kasneje imela afero z Berninijevim mlajšim bratom Luigijem, ki je bil Berninijeva desna roka v njegovem ateljeju. Ko je Bernini izvedel za Costanzo in njegovega brata, je v navalu norega besa zasledoval Luigija po ulicah Rima in v baziliko Santa Maria Maggiore ter mu grozil življenje. Da bi kaznoval svojo nezvesto ljubico, je Bernini poslal služabnika v hišo Costanze, kjer jo je služabnik z britvico večkrat prerezal po obrazu. Služabnika so kasneje zaprli, medtem ko je bila Costanza sama zaprta zaradi prešuštva. Papež je Berninija samega oprostil, čeprav je zagrešil zločin, ko je ukazal razrez obraza.<ref>{{harvnb|Mormando|2011|pp=99–106}} See also F. Mormando, ed. and trans., ''Domenico Bernini, Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 113 and accompanying notes.</ref> Kmalu zatem, maja 1639, se je Bernini pri enainštiridesetih letih po naročilu papeža Urbana v dogovorjeni poroki poročil z dvaindvajsetletno Rimljanko Caterino Tezio. Rodila mu je enajst otrok, vključno z najmlajšim sinom Domenico Berninijem, ki bo kasneje njegov prvi biograf.<ref>For Bernini's marriage to Caterina, and a list of Bernini's children, see Franco Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' University of Chicago Press, 2011, pp. 109–16. See also {{cite web |title=Caterina Tezio Bernini |url=https://www.geni.com/people/Caterina-Tezio-Bernini/6000000022423433463 |website=Geni.com}}</ref> Po njegovem nikoli ponovljenem izbruhu strasti in krvavega besa ter kasnejši poroki se je Bernini glede na njegove zgodnje uradne biografe bolj iskreno posvetil prakticiranju svoje vere, medtem ko naj bi brat Luigi leta 1670 znova prinesel veliko žalost in škandal svoji družini s sodomističnim posilstvom mlade Berninijeve pomočnice v delavnici na gradbišču spomenika 'Konstantinu' v baziliki svetega Petra.<ref>As Bernini scholar, Franco Mormando, underscores (''Domenico Bernini: Life of Gian Lorenzo Bernini'' Intro., pp. 60–61): "Any discussion of Bernini's religion, that is, his personal faith and the practice of his devotional life, must open with a word of caution: we have absolutely no reliable, nonpartisan (that is, not coming from Bernini, his family, or apologetic biographers) documentation on the topic until 1665, when Chantelou began writing his diary" (at which time Bernini was 67 years old). For Luigi's 1670 crime, see {{harvnb|Mormando|2011|pp=307–312}}.</ref>
== Slog ==
Kot kipar Bernini poudarja močan napredek, dramatičnost, igro svetlobe in sence. Material ([[kamen]] in [[bron]]) obvlada s popolno virtuoznostjo. Prekinil je s tradicijo visoko renesančne plastike, ki je v [[16. stoletje|16. stoletju]] prešla v linearno akademsko maniro. Njegovi liki so bili izdelani v polnem fantazijskem zamahu.
V portretih postavlja težišče na skrajno natančnost izdelave in podobnost z modelom. On je lansiral lik angela, ki se je v celem baroku pojavljal v jezuitskih cerkvah.
Tudi v starosti, ko so njegova dela že odražala znake utrujenosti, je Bernini razvijal veliko aktivnost in ni izgubil invencije.
Papeški Rim se je v [[17. stoletje|17. stoletju]] zahvalil odličnim delom kiparja Berninija, ki so ga tako od takrat naprej šteli kot začetniku monumentalnega in dekorativnega [[barok]]a. Njegove zamisli in koncepcije so v arhitekturi trajale še 80 - 90 let in so se odražale v urbanističnem planu Rima še dve naslednji stoletji.
Umrl je v Rimu v starosti 81 let. V vsem tem času je služil osmim papežem in bil pred smrtjo globoko cenjen, ne kot samo najboljši evropski umetnik, temveč tudi kot eden največjih mož tedanjega časa.
== Zapuščina ==
Kot je povzel en Berninijev proučevalec: »Morda je najpomembnejši rezultat vseh [Berninijevih] študij in raziskav v zadnjih nekaj desetletjih vrnitev Berninijevemu statusu velikega, glavnega junaka baročne umetnosti, tistega, ki je bil sposoben ustvarjati nesporne mojstrovine, izvirno in genialno razlagati nove duhovne občutke tistega časa, dati mestu Rim popolnoma nov obraz in poenoteti [umetniški] jezik tistega časa.«<ref>Maria Grazia Bernardini, 'Le radici del barocco,' in ''Barocco a Roma: La meraviglia dell'arte,'' ed. M. G. Bernardini and M. Bussagli [Milan: Skira, 2015], p. 32.</ref>
Le nekaj umetnikov je imelo tako odločilen vpliv na fizični videz in čustveni značaj mesta, kot ga je imel Bernini na Rim. Ohranil je nadzorni vpliv na vse vidike svojih številnih in velikih naročil ter na tiste, ki so mu pomagali pri njegovem izvajanju, vendar je lahko skozi desetletja dela s svojim dolgim in produktivnim življenjem uresničil edinstveno in harmonično enotno vizijo.<ref>National Gallery of Art." Bernini, Gian Lorenzo. Accessed 6 April 2018. https://www.nga.gov/collection/artist-info.2025.html.</ref> Čeprav je do konca Berninijevega življenja prišlo do odločne reakcije proti njegovi znamki razkošnega baroka, je dejstvo, da so kiparji in arhitekti še naprej preučevali njegova dela in nanje vplivali še nekaj desetletij (poznejši [[vodnjak Trevi]] Nicola Salvija [otvoritev leta 1735] je odličen primer trajnega postmortalnega vpliva Berninija na pokrajino mesta).<ref>Livio Pestilli,"On Bernini's Reputed Unpopularity in Late Baroque Rome,' ''Artibus et historiae,'' 32.63: 119–42</ref>
V 18. stoletju so Bernini in skoraj vsi baročni umetniki padli v nemilost neoklasicističnih kritikov baroka, ki je bila namenjena predvsem domnevno ekstravagantnim (in s tem nezakonitim) odmikom od neokrnjenih, treznih vzorcev grške in rimske antike. Umetnostnozgodovinska znanost je šele v poznem 19. stoletju v iskanju objektivnejšega razumevanja umetniške produkcije v posebnem kulturnem kontekstu, v katerem je nastala, brez apriornih predsodkov neoklasicizma začela priznavati Berninijeve dosežke in mu počasi začela vračati umetniški ugled. Vendar pa je reakcija proti Berniniju in preveč čutnemu (in zato ''dekadentnemu''), preveč čustveno nabitemu baroku v večji kulturi (zlasti v nekatoliških državah severne Evrope in zlasti v viktorijanski Angliji) ostala v veljavi vse do 20. stoletja (najbolj opazno je javno omalovaževanje Berninija s strani Francesca Milizie, Joshue Reynoldsa in [[Jacob Burckhardt|Jacoba Burkhardta]]). Večina priljubljenih turističnih vodnikov iz 18. in 19. stoletja po Rimu ne upošteva Berninija in njegovega dela ali pa ga obravnava z zaničevanjem, kot v primeru najbolje prodajanih ''Walks in Rome'' (22 izdaj med letoma 1871 in 1925) Augustusa J.C. Hareja, ki opisuje angele na [[Ponte Sant'Angelo]] kot »Berninijeve vetrne norce«.
Toda zdaj v 21. stoletju sta bila Bernini in njegov barok navdušeno obnovljena, tako kritična kot priljubljena. Od obletnice njegovega rojstva leta 1998 je bilo po vsem svetu, zlasti v Evropi in Severni Ameriki, veliko razstav o vseh vidikih njegovega dela, ki so razširile naše znanje o njegovem delu in njegovem vplivu. Konec 20. stoletja so Berninija (preden je Italija prešla na evro) spomnili na sprednji strani bankovca za 50.000 lir Banca d'Italia, na hrbtni strani pa je bil prikazan njegov konjeniški kip Konstantina. Še en izjemen znak Berninijevega trajnega ugleda je odločitev arhitekta I. M. Peija, da vstavi zvest izvod svojega konjeniškega kipa kralja Ludvika XIV. kot edini okrasni element v svoji masivni modernistični prenovi vhodnega trga v muzej [[Louvre]], dokončan z velikim priznanjem leta 1989 in z velikansko piramido v steklu. Leta 2000 najbolje prodajani romanopisec [[Dan Brown]] je postavil Berninija in več njegovih rimskih del v središče svojega političnega trilerja ''Angeli in demoni'', medtem ko je britanski romanopisec Iain Pears naredil pogrešani Berninijev doprsni kip za osrednji del njegove najbolj prodajane skrivnosti umora, ''The Bernini Bust'' (2003).<ref>{{Cite web |url=https://www.foxnews.com/story/touring-rome-through-the-eyes-of-angels-and-demons |title=Touring Rome Through the Eyes of 'Angels and Demons' |date=25 March 2015 |website=Associated Press |language=en-US |access-date=31 May 2019}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Gianlorenzo Bernini}}
* [http://www.slowtrav.com/italy/rome/es_bernini.htm Preglednica berninijevih kiparskih in arhitekturnih stvaritev v Rimu]
* [http://www.mcah.columbia.edu/arthumanities/pdfs/arthum_bernini_reader.pdf Izvleček iz dela: ''The life of the Cavaliers Bernini (Življenje viteza Berninija)'']
* [http://www.all-art.org/baroque/bernini1.html Gian Lorenzo Bernini na straneh »A World History of Art« (Svetovna zgodovina umetnosti)]
* [http://arts.guardian.co.uk/features/story/0,,1873400,00.html Povzetek o Berniniju], v: Simon Schama: The Power of Art (Moč umetnosti).
* [http://www.fredcamper.com/A/Accretions/AC001/index.html Fotografija Berninijeve Santa Maria Assunte]
* [http://smarthistory.org/blog/63/berninis-ecstasy-of-st-theresa-cornaro-chapel-rome-c-1650/ smARThistory: ''Zamaknjenje Svete Tereze'', Kapela Cornaro, Santa Maria della Vittoria, Rim]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bernini, Gian Lorenzo}}
[[Kategorija:Gian Lorenzo Bernini]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji]]
[[Kategorija:Baročni kiparji]]
[[Kategorija:Italijanski arhitekti v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji v 17. stoletju]]
t46lfir72vypu1iplgwpnyb8xcmkws1
5722725
5722678
2022-07-22T18:22:12Z
Ljuba brank
92351
dodano iz en wiki
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Umetnik
| name = Gian Lorenzo Bernini
| birthdate = <!-- WD -->
| location = <!-- WD -->
| deathdate = <!-- WD -->
| deathplace = <!-- WD -->
| nationality = Italijan
| field = kipar, slikar in arhitekt
| spouse =
}}
'''Giann Lorenzo Bernini''', [[Italijani|italijanski]] [[barok|baročni]] [[kipar]], [[arhitekt]], [[slikar]] in pisec [[17. stoletje|17. stoletja]], * [[7. december]] [[1598]], [[Neapelj]], † [[28. november]] [[1680]], [[Rim]].
Medtem ko je bil pomembna osebnost v svetu [[arhitektura|arhitekture]], je bil vidnejši vodilni kipar svojega časa, zaslužen za ustvarjanje [[baročno kiparstvo|baročnega sloga kiparstva]]. Kot je komentiral neki učenjak: »Kar je [[Shakespeare]] za [[drama|dramo]], je Bernini morda za kiparstvo: prvi vseevropski kipar, čigar ime je takoj prepoznavno s posebnim načinom in vizijo in čigar vpliv je bil izjemno močan ...«<ref>Katherine Eustace, Editorial, ''Sculpture Journal,'' vol. 20, n. 2, 2011, p. 109.</ref> Poleg tega je bil slikar (večinoma majhna platna v olju) in gledališki človek: pisal je, režiral in igral v predstavah (predvsem karnevalskih satirah), za katere je oblikoval [[scenografija|scenografijo]] in gledališko mašinerijo. Izdelal je tudi modele za široko paleto dekorativnih umetniških predmetov, vključno s [[svetilka]]mi, [[miza]]mi, [[ogledalo|ogledali]] in celo [[kočija]]mi.
Kot arhitekt in [[urbanist]] je projektiral posvetne [[stavba|stavbe]], [[cerkev (zgradba)|cerkve]], [[kapela|kapele]] in [[trg]]e, pa tudi velika dela, ki združujejo arhitekturo in kiparstvo, zlasti dovršene javne [[Vodna fontana|fontane]] in nagrobne spomenike ter celo vrsto začasnih objektov (v [[štukatura|štukaturi]] in [[les]]u). ) za pogrebe in festivale. Njegova široka tehnična vsestranskost, brezmejna kompozicijska inventivnost in čista spretnost pri obdelavi [[marmor]]ja so zagotovila, da bo veljal za vrednega [[Michelangelo]]vega naslednika, ki je daleč prekašal druge kiparje njegove generacije. Njegov talent je segal onkraj meja kiparstva na premislek o okolju, v katerem bi bilo umeščeno; njegovo sposobnost sintetiziranja kiparstva, slikarstva in arhitekture v koherentno konceptualno in vizualno celoto je pokojni umetnostni zgodovinar [[Irving Lavin]] označil za »enotnost vizualnih umetnosti«.<ref>I. Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts,'' New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980.</ref>
== Življenjepis ==
=== Mladost ===
Bernini se je rodil 7. decembra 1598 v Neaplju Angelici Galante, Neapeljčanki, in manierističnemu kiparju Pietru Berniniju, po rodu iz Firenc. Bil je šesti od njunih trinajstih otrok.<ref>[http://www.gallery.ca/files/Bernini_Biography_ENG.pdf Gallery.ca] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100331234043/http://www.gallery.ca/files/Bernini_Biography_ENG.pdf |date=31 March 2010 }}. {{cite book|last=Gale|first=Thomson|chapter=Gian Lorenzo Bernini|title=Encyclopedia of World Biography|year=2004}} For list of Bernini's siblings, see Franco Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome'' (Chicago: University of Chicago Press, 2011), pp. 2–3. Note that the primary source for much of the information about Bernini's life comes from the biography written by his youngest son Domenico. For a scholarly, annotated English translation of the latter, see Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011.</ref> Gian Lorenzo Bernini je bil definicija otroškega genija. Bil je »priznan kot čudež, ko je bil star komaj osem let in njegov oče Pietro ga je vztrajno spodbujal. Njegova prezgodnja zrelost mu je prislužila občudovanje in naklonjenost močnih mecenov, ki so ga slavili kot 'Michelangela njegovega stoletja'«.{{sfn|Posèq|2006|pp=161-190}} Natančneje, [[papež Pavel V.]] je bil tisti, ki je po tem, ko je prvič potrdil dečkovo nadarjenost, znamenito pripomnil: »Ta otrok bo Michelangelo svoje starosti«, kasneje pa je to prerokbo ponovil kardinalu Maffeu Barberiniju (prihodnji [[papež Urban VIII.]]), kot poroča Domenico Bernini v svoji biografiji o svojem očetu.{{sfn|Mormando|2011|pp=98,100}} Leta 1606 je njegov oče prejel papeško naročilo (da prispeva marmorni relief v Cappella Paolina Santa Maria Maggiore) in se tako preselil iz Neaplja v Rim, s seboj vzel celotno družino in resno nadaljeval z usposabljanjem svojega sina Gian Lorenza.
Več ohranjenih del, ki segajo okoli leta 1615–1620, so po splošnem soglasju znanstvenikov skupna prizadevanja tako očeta kot sina: vključujejo ''Favna dražijo putti'' (okoli 1615, Metropolitanski muzej, NYC), ''Deček z zmajem'' (okoli 1616). –17, Muzej Getty, Los Angeles), Aldobrandinijevi ''Štirje letni časi'' (okoli 1620, zasebna zbirka) in nedavno odkrit doprsni kip ''Odrešenik'' (1615–16, New York, zasebna zbirka).<ref>Za na novo odkrit doprsni kip Odrešenika glejte ''Pietro in Gian Lorenzo Bernini: Doprsni kip Odrešenika.'' Z esejem Andree Bacchija, New York: Andrew Butterfield Fine Arts, 2016. Za druga skupna dela , glej katalog razstave Galleria Borghese 2017, ''Bernini'' (ur. Andrea Bacchi in Anna Coliva [Milano: Officina Libraria, 2017), str. 38–41, 68–71, 48–53 in 28.</ref> Nekaj časa po prihodu družine Bernini v Rim se je razširila beseda o velikem talentu dečka Giana Lorenza in kmalu je pritegnil pozornost kardinala [[Scipione Borghese|Scipiona Borgheseja]], nečaka vladajočega papeža Pavla V., ki je o fantu geniju govoril njegov stric. Berninija so zato predstavili pred papežem Pavlom V., radoveden, ali so zgodbe o talentu Giana Lorenza resnične. Fant je improviziral skico sv. Pavla za presenečenega papeža in to je bil začetek, da je papež posvetil pozornost temu mlademu talentu.<ref>Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 98.</ref>
[[File:Pope Paul V Borghese by Gian Lorenzo Bernini, 1621-1622 - Ny Carlsberg Glyptotek - Copenhagen - DSC09342.JPG|thumb|''[[Doprsni kip papeža Pavla V.]]'' (1621–1622), Bernini.]]
Ko so ga pripeljali v Rim, je le redko zapustil njegovo obzidje, razen (precej proti svoji volji) za petmesečno bivanje v Parizu v službi kralja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] in kratka potovanja v bližnja mesta (vključno v Civitavecchio, Tivoli in Castelgandolfo). predvsem zaradi službenih razlogov. Rim je bil Berninijevo mesto: »Ustvarjen si za Rim,« mu je rekel papež Urban VIII., »in Rim zate.«{{sfn|Briggs|1915|pp=197–202}} Bilo je v tem svetu Rima 17. stoletja in mednarodne versko-politične moči, ki je tam prebivala. da je Bernini ustvaril svoja največja dela. Berninijeva dela so zato pogosto označena kot popolni izrazi duha samozavestne, zmagoslavne, a samoobrambne protireformacijske rimskokatoliške cerkve. Vsekakor je bil Bernini človek svojega časa in globoko religiozen (vsaj pozneje v življenju),<ref>Za bolj niansirano, previdno razpravo o tradicionalnem hagiografskem pogledu na Berninija kot "gorečega katolika" in na njegovo umetnost kot preprosto neposredno manifestacijo njegove osebne vere glejte Mormando, "Berninijeva religija: mit in resničnost", str. 60–66 uvoda v njegovo kritično, komentirano izdajo, ''Domenico Bernini, The Life of Gian Lorenzo Bernini'', University Park, Penn State U Press, 2011. Glej tudi članek istega avtorja, 'Breaking Through the Bernini Myth ' v spletni reviji, ''Berfrois'', 11. oktober 2012: [http://www.berfrois.com/2012/10/franco-mormando-on-bernini/]</ref> vendar njega in njegove umetniške produkcije ne smemo reducirati zgolj na instrumente papeštva in njegovih politično-doktrinarnih programov, vtis, vtis, ki ga na trenutke sporočajo dela treh najuglednejših Berninijevih učenjakov, Rudolfa Wittkowerja, Howarda Hibbarda in Irvinga Lavina.<ref>Kar zadeva Hibbardovo klasično knjigo o Berniniju (''Bernini'' [New York: Penguin, 1965]), ki se pogosto navaja kot vodilna avtoriteta, čeprav je še vedno dragocen vir, ni bila nikoli posodobljena od prvotne objave in avtorjevega prezgodnja smrt; od takrat se je pojavila ogromna količina novih informacij o Berniniju. Prav tako zlahka sprejema pobeljene, hagiografske upodobitve Berninija, njegovih mecenov in baročnega Rima, kot jih ponujajo prve uradne biografije Baldinuccija in Domenica Berninija. Podobno kritiko glede premalo kritičnega branja sodobnih virov (zlasti cerkvenih) in poenostavljenega redukcionizma v opisu resnične Berninijeve miselnosti in umetniške vizije bi lahko namenili tudi Wittkowerju in Lavinu.</ref> Kot trdi nedavna revizionistična monografija Tomasa Montanarija, ''La libertà di Bernini'' (Torino: Einaudi, 2016), in antihagiografska biografija Franca Mormanda, ''Bernini: Njegovo življenje in njegov Rim'' (''Bernini: His Life and His Rome'', Chicago: University of Chicago Press, 2011), ponazarja Bernini in njegova umetniška vizija je ohranila določeno mero svobode od miselnosti in običajev protireformacijskega katolicizma.
=== Partnerstvo s Scipionom Borghesejem ===
{{multiple image | total_width = 400 | image1 = Aeneas, Anchises, and Ascanius by Bernini.jpg | caption1 = ''[[Enej, Anhis in Ascanij]]'' (1619) | image2 = The Rape of Proserpina (Rome).jpg | caption2 = ''[[Ugrabitev Perzefone (Bernini)|Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–22) | image3 = Apollo and Daphne (Bernini) (cropped).jpg | caption3 = ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–25) | image4 = Bernini's David 02.jpg | caption4 = ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) |}}
Pod pokroviteljstvom ekstravagantno bogatega in najvplivnejšega kardinala Scipiona Borgheseja je mladi Bernini hitro zaslovel kot kipar. Med njegovimi zgodnjimi deli za kardinala so bili okrasni deli za vrt [[Vila Borghese|vile Borghese]], kot je ''[[Koza Amalthea z dojenčkom Jupitrom in favnom]]''. To marmornato skulpturo (izdelano pred letom 1615) strokovnjaki na splošno smatrajo za najzgodnejše delo, ki ga je v celoti izdelal sam Bernini.{{sfn|Mormando|2011|p=279}} Med Berninijevimi najzgodnejšimi dokumentiranimi deli je njegovo sodelovanje pri očetovem naročilu kardinala Maffea Barberinija februarja 1618 za izdelavo štirih marmornih puttov za družinsko kapelo Barberini v cerkvi [[Sant'Andrea della Valle]], pri čemer je pogodba določala, da bo njegov sin Gian Lorenzo pomagal pri izvedbi kipov.<ref>F. Mormando, ''Domenico Bernini's Life of Gian Lorenzo Bernini'' (University Park: Penn State University Press, 2011), p.282n.23. nanstveniki pa še vedno razpravljajo o tem, kateri od štirih "puttov" je prišel iz rok Giana Lorenza.</ref> Iz leta 1618 sega tudi pismo Maffea Barberinija v Rim njegovemu bratu Carlu v Firence, ki omenja, da je on (Maffeo) razmišljal o tem, da bi mladega Giana Lorenza prosil, naj dokonča enega od kipov, ki jih je Michelangelo pustil nedokončana in je bil takrat v lasti Michelangelovega vnuka, ki ga je Maffeo upal kupiti, kar je bil izjemen dokaz velike spretnosti, za katero so verjeli, da jo ima že mladi Bernini.<ref>I. Lavin, 'Five New Youthful Sculptures by Gianlorenzo Bernini and a Revised Chronology of His Early Works,' ''Art Bulletin'' 50 (1968): 223–48, here 236–237. Ni znanstvenega soglasja o tem, na kateri nedokončani Michelangelov kip se je nanašalo Maffeovo pismo, vendar vsi dokazi kažejo močno v smeri "Palestra Pietà" (zdaj v Accademii v Firencah): see Irving Lavin (†) and Marilyn Aronberg Lavin, "The ''Palestrina Pietà:'' Gatherings on the History of 'a Statue Begun by Michelangelo,'" ''Artibus et Historiae,'' no. 82, XLI, 2020: 249–65.</ref>
Čeprav se je Michelangelovo naročilo za dokončanje kipa izjalovilo, je bilo mlademu Berniniju kmalu zatem (leta 1619) naročeno popravilo in dokončanje slavnega antičnega dela, ''[[Speči hermafrodit|spečega Hermafrodita]]'' v lasti kardinala Scipioneja Borgheseja (Galleria Borghese, Rim) in kasneje (okoli 1622) obnovil tako imenovani ''[[Ludovisi Ares]]'' (Palazzo Altemps, Rim).<ref>Maurizio Fagiolo dell'Arco and Marcello Fagiolo, ''Bernini. Una introduzione al gran teatro barocco'' (Rome: Bulzoni, 1967), cat. entries #11 (Hermaphrodite) and #25 (Ares). V nasprotju s tem, kar trdita brata Fagiolo dell'Arco v svojem kat. #31, sploh ni nobene dokumentacije, ki bi dokazovala ali celo predlagala, da je bil Bernini odgovoren za restavriranje tako imenovanega ''Barberinijevega favna'' (zdaj v Gliptoteki v Münchnu), kot sta pokazala Francis Haskell in Nicholas Penny v svojih ''Taste and the Antique'' (New Haven: Yale University Press, 1981), cat. 33, pp. 202–05.</ref>
Iz tega zgodnjega obdobja sta tudi tako imenovani ''Prekleta duša'' in ''Blažena duša'' iz okoli leta 1619, dva majhna marmorna doprsna kipa, na katera je morda vplival niz grafik Pietra de Jodeja I. ali Karla van Malleryja, vendar sta bila v resnici nedvoumno katalogizirana v inventarju njihovega prvega dokumentiranega lastnika, Fernanda de Botinete y Acevedo, kot upodobitev nimfe in satira, ki sta običajno povezana v starodavnih kiparstvih (ni jih naročil niti nikoli ni pripadal niti Scipioneju Borgheseju niti, kot večina znanstvenikov zmotno trdi, španskemu kleriku Pedru Foix Montoya).<ref> For the Jode / Mallery prints, see Leuschner, 2016, 135-46. Za novo odkrito arhivsko dokumentacijo o poreklu in izvirni identiteti subjektov obeh doprsnih kipov glej Garcia Cueto, 2015, 37-53.</ref> Pri dvaindvajsetih je Bernini veljal za dovolj nadarjenega, da so mu naročili papeški portret, ''[[Doprsni kip papeža Pavla V.]]'', ki je zdaj v muzeju J. Paul Getty.
Berninijev sloves pa so dokončno utrdile štiri mojstrovine, ustvarjene med letoma 1619 in 1625, ki so zdaj vse razstavljene v [[Galerija Borghese|galeriji Borghese]] v [[Rim]]u. Za umetnostnega zgodovinarja Rudolfa Wittkowerja so ta štiri dela – ''[[Enej, Anhis in Ascanij ]]'' (1619), ''[[Ugrabitev Perzefone (Bernini)|Ugrabitev Perzefone]]'' (1621–22), ''[[Apolon in Dafne (Bernini)|Apolon in Dafne]]'' (1622–1625) in ''[[David (Bernini)|David]]'' (1623–24) – »uvedla nova doba v zgodovini evropskega kiparstva«. {{sfn|Wittkower|1955|p=14}} To stališče ponavljajo drugi učenjaki, kot je Howard Hibbard, ki je razglasil, da v celotnem 17. stoletju »ni bilo kiparjev ali arhitektov, primerljivih z Berninijem«.{{sfn|Hibbard|1965|p=21}} Bernini je prilagodil klasično veličino renesančnega kiparstva in dinamično energijo manierističnega obdobja, skoval novo, izrazito baročno zasnovo religioznega in zgodovinskega kiparstva, močno prežeto z dramatičnim realizmom, vzbujajočimi čustvi in dinamičnimi gledališkimi kompozicijami. Berninijeve zgodnje kiparske skupine in portreti kažejo »obvladovanje človeške oblike v gibanju in tehnično prefinjenost, ki ji tekmujejo le največji kiparji klasične antike«.<ref>Timothy Clifford and Michael Clarke, Foreword, ''Effigies and Ecstasies: Roman Baroque Sculpture and Design in the Age of Bernini'', Edinburgh: National Gallery of Scotland, 1998, p.7</ref> Poleg tega je imel Bernini sposobnost upodabljanja zelo dramatičnih pripovedi z liki, ki kažejo intenzivno psihološko držo, pa tudi za organizacijo velikih kiparskih del, ki izražajo veličastno veličino.{{sfn|Wittkower|1955|p=13}}
V nasprotju s skulpturami njegovih predhodnikov se te osredotočajo na specifične točke pripovedne napetosti v zgodbah, ki jih poskušajo povedati: Enej in njegova družina bežijo iz goreče Troje; trenutek, ko Pluton končno zgrabi lovljeno Perzefono; natančen trenutek, ko Apolon vidi, kako se njegova ljubljena Dafne začne spreminjati v drevo. Gre za prehodne, a dramatično močne trenutke v vsaki zgodbi. Berninijev ''David'' je še en razburljiv primer tega. Michelangelov nepremični, idealizirani David prikazuje subjekt, ki drži kamen v eni roki in fračo v drugi ter razmišlja o bitki; podobno nepremične različice drugih renesančnih umetnikov, vključno z [[Donatello]]vo, prikazujejo subjekt v njegovem zmagoslavju po bitki z Goljatom. Bernini ponazarja Davida med njegovim aktivnim bojem z velikanom, ko zasuka svoje telo, da bi se katapultiral proti Goljatu. Da bi poudaril te trenutke in zagotovil, da jih bo gledalec cenil, je Bernini skulpture zasnoval z določenim vidikom v mislih, čeprav jih je izklesal v celoti v krogu. Njihova prvotna namestitev v vili Borghese je bila ob stenah, tako da je bil prvi pogled gledalcev dramatičen trenutek pripovedi.<ref>{{harvnb|Wittkower|1955|p=15}}; {{harvnb|Hibbard|1965|pp=53-54}}</ref>
Posledica takšnega pristopa je vlaganje skulpture z večjo psihološko energijo. Gledalec lažje oceni stanje duha likov in zato razume širšo zgodbo na delu: Dafnina široko odprta usta v strahu in osuplosti, David, ki se odločno osredotočeno ugrizne v ustnico, ali Perzefona, ki se obupano bori, da bi se osvobodila. Poleg prikazovanja psihološkega realizma kažejo večjo skrb za predstavljanje fizičnih podrobnosti. Razmršeni Plutonovi lasje, prožno meso Perzefone ali gozd listov, ki začenja ovijati Dafne, vse to kaže na Berninijevo natančnost in veselje do predstavljanja kompleksnih tekstur resničnega sveta v obliki marmorja.<ref>{{harvnb|Wittkower|1955|p=14-15}}; {{harvnb|Hibbard|1965|pp=48–61}}</ref>
=== Papeški umetnik: pontifikat Urbana VIII. ===
[[File:Interiorvaticano8.jpg|thumb|''Baldahin'' v baziliki sv. Petra v Vatikanu]]
Leta 1621 je papeža Pavla V. Borgheseja na prestolu svetega Petra nasledil drug Berninijev občudovalec, kardinal Alessandro Ludovisi, ki je postal [[papež Gregor XV.]]: čeprav je bila njegova vladavina zelo kratka (umrl je leta 1623), je papež Gregor naročil portrete sebe (tako v marmorju kot v bronu) Berniniju. Papež je Berniniju podelil tudi častni naziv ''Cavaliere'', naziv, s katerim so umetnika običajno imenovali do konca življenja. Leta 1623 se je na papeški prestol povzpel njegov prej omenjeni prijatelj in nekdanji učitelj, kardinal Maffeo Barberini, kot [[papež Urban VIII.]] Odslej (do Urbanove smrti leta 1644) je Bernini užival skoraj monopolno pokroviteljstvo papeža in družine Barberini. Novi papež Urban naj bi pripomnil: »Zate je velika sreča, o Cavaliere, videti kardinala Maffea Barberinija za papeža, vendar je naša sreča še večja, da je Cavaliere Bernini živ v našem pontifikatu«.<ref>Franco Mormando, ed. and trans., Domenico Bernini, ''Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 111.</ref> Čeprav se mu med vladavino (1644–55) [[papež Inocenc X.|Inocenca X.]] ni godilo tako dobro, je pod Inocencovim naslednikom [[papež Aleksander VII.|Aleksandrom VII.]] Bernini znova pridobil vrhunsko umetniško prevlado in nadaljeval v zaporednem pontifikatu, ki ga je Klement IX. med svojo kratko vladavino (1667–69) zelo spoštoval.
Pod pokroviteljstvom Urbana VIII. so se Berninijeva obzorja hitro in močno razširila: ni izdeloval le kipov za zasebne rezidence, ampak je igral najpomembnejšo umetniško (in inženirsko) vlogo na mestnem odru kot kipar, arhitekt in urbanist.{{sfn|Hibbard|1965|p=68}} O tem pričajo tudi njegova uradna imenovanja – »kustos papeške umetniške zbirke, direktor papeške livarne v Castel Sant'Angelo, komisar za fontane na [[Piazza Navona]]«.{{sfn|Mormando|2011|p=72}} Takšni položaji so Berniniju dali priložnost, da pokaže svoje vsestranske sposobnosti po vsem mestu. Na velik protest starejših, izkušenih mojstrov arhitektov je bil leta 1629, po smrti [[Carlo Maderno|Carla Maderna]], skoraj brez arhitekturne izobrazbe imenovan za glavnega arhitekta cerkve svetega Petra. Od takrat naprej bosta Berninijevo delo in umetniška vizija postavljena v simbolno srce Rima.
[[Slika:Rzym Fontanna Czterech Rzek.jpg|150px|thumb|right|''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|Vodnjak štirih rek]]'' na Piazza Navona v Rimu]]
Berninijeva umetniška premoč pod Urbanom VIII. in Aleksandrom VII. je pomenila, da je lahko zagotovil najpomembnejša naročila v Rimu svojega časa, in sicer različne velike projekte olepševanja na novo dokončane [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike svetega Petra]], dokončane pod papežem Pavlom V. dodali Madernovo ladjo in fasado ter jo končno ponovno posvetil papež Urban VIII 18. novembra 1626 po 150 letih načrtovanja in gradnje. Znotraj bazilike je bil odgovoren za ''[[Baldahin sv. Petra|Baldahin]]'', dekoracijo štirih stebrov pod kupolo, ''Cathedra Petri'' ali ''[[Stol svetega Petra]]'' v [[apsida|apsidi]], nagrobni spomenik Matilde Toskanske, kapelo Najsvetejšega zakramenta na desni strani ladje ter okrasje (tla, stene in oboki) nove ladje. ''Baldahin sv. Petra'' je takoj postal vizualni osrednji del nove bazilike. Berninijeva kreacija s štirimi stebri, oblikovana kot masivni spiralno pozlačen bronast baldahin nad grobnico svetega Petra, je segala skoraj 30 m od tal in je stala približno 200.000 rimskih skudov (približno 8 milijonov ameriških dolarjev v valuti zgodnjega 21. stoletja).<ref> For the conversion of 17th-century Roman scudi into 21st-century U.S. dollars, see F. Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome'' (Chicago: University of Chicago Press, 2011), p. xix. </ref> »Čisto preprosto«, piše neki umetnostni zgodovinar, »česa takega še nismo videli«.{{sfn|Mormando|2011|p=84}} Kmalu po ''Baldahinu'' se je Bernini lotil obsežne okrasitve štirih masivnih stebrov na križišču bazilike (tj. struktur, ki podpirajo kupolo), vključno s štirimi ogromnimi, gledališko dramatičnimi kipi, med njimi veličastnega ''[[Sveti Longin (Bernini)|Sv. Longina]]'', ki ga je izdelal sam Bernini (druge tri so delo drugih sodobnih kiparjev Françoisa Duquesnoya, Francesca Mochija in Berninijevega učenca Andree Bolgija).
V baziliki je Bernini začel delati tudi na grobnici za Urbana VIII., ki je bila dokončana šele po Urbanovi smrti leta 1644, ena v dolgi, ugledni seriji grobnic in nagrobnih spomenikov, po katerih je Bernini znan, in tradicionalni zvrsti, na katero je njegov vpliv pustil trajno znamenje, ki so ga poznejši umetniki pogosto kopirali. Dejansko zadnji in najizvirnejši Berninijev nagrobni spomenik, ''[[Grobnica papeža Aleksandra VII.]]'', v baziliki svetega Petra, po besedah [[Erwin Panofsky|Erwina Panofskega]] predstavlja sam vrh evropske nagrobne umetnosti, čigar ustvarjalne inventivnosti kasnejši umetniki niso mogli upati, da bi ga presegli.<ref>Erwin Panofsky, ''Tomb Sculpture: Four Lectures on Its Changing Aspect From Ancient Egypt to Bernini,'' New York: Abrams, 1992, p.96.</ref> Berninijeva zasnova trga [[Trg svetega Petra, Vatikan|Piazza San Pietro]] pred baziliko, ki se je začela in v veliki meri dokončala med vladavino Aleksandra VII., je ena njegovih najbolj inovativnih in uspešnih arhitekturnih zasnov, ki je nekdanji nepravilen, nedotaknjen odprt prostor spremenil v estetsko enoten, čustveno vznemirljiv in logistično učinkovit (za kočije in množice), popolnoma v harmoniji z že obstoječimi stavbami in dodaja veličastnost bazilike.
[[File:Richelieu le Bernin M.R.2165 mp3h9006.jpg|thumb|left| Doprsni kip Armanda, kardinala de Richelieuja (1640–1641)]]
Kljub temu zavzetemu ukvarjanju z velikimi deli javne arhitekture se je Bernini še vedno lahko posvetil svojemu kiparstvu, zlasti portretom v marmorju, pa tudi velikim kipom, kot je ''sveta Bibiana'' v naravni velikosti (1624, cerkev Santa Bibiana, Rim). Berninijevi portreti kažejo na njegovo vedno večjo sposobnost, da ujame povsem značilne osebne značilnosti svojih portretirancev, pa tudi njegovo sposobnost, da v hladnem belem marmorju doseže skoraj slikarske učinke, ki s prepričljivim realizmom prikažejo različne površine: človeško meso, lase, blago različnih vrst, kovin itd. Ti portreti so vključevali številne doprsne kipe samega Urbana VIII., družinski doprsni kip Francesca Barberinija in predvsem ''[[Dva doprsna kipa kardinala Scipione Borgheseja|dva doprsna kipa Scipione Borgheseja]], drugega je na hitro ustvaril Bernini, potem ko so v marmorju prvega našli napako. Umetnostni zgodovinarji pogosto opažajo minljivo naravo izraza na Scipionovem obrazu, ikono baročne skrbi za predstavljanje minljivega gibanja v statičnih umetninah. Rudolfu Wittkowerju »opazovalec čuti, da se v hipu ne spremenita samo izraz in odnos, temveč tudi gube ležerno urejenega plašča«.{{sfn|Wittkower|1955|p=88}}
Drugi marmorni portreti v tem obdobju so portret Costanze Bonarelli (izdelan okoli leta 1637), nenavaden v svoji bolj osebni, intimni naravi. (V času kiparjenja portreta je imel Bernini afero s Costanzo, ženo enega od njegovih pomočnikov, kiparja Mattea.) Dejansko se zdi, da je bil to prvi marmorni portret nearistokratske ženske, ki ga je ustvaril velik umetnik v evropski zgodovini.
Od poznih 1630-ih, danes v Evropi znan kot eden najuspešnejših portretistov v marmorju, je Bernini začel prejemati tudi kraljeva naročila izven Rima, za subjekte, kot so francoski [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|kardinal Richelieu]], Francesco I. d'Este, vplivni vojvoda Modene, [[Karel I. Angleški]] in njegova žena, kraljica Henrietta Maria. Kip Karla I. je bil izdelan v Rimu iz trojnega portreta (olje na platnu), ki ga je izdelal [[Anthonis van Dyck|Van Dyck]] in je danes ohranjen v britanski kraljevi zbirki. Karlov doprsni kip je bil izgubljen v požaru v palači Whitehall leta 1698 (čeprav je njegova zasnova znana po sodobnih kopijah in risbah), kipa Henriette Marie pa niso izdelali zaradi izbruha angleške državljanske vojne.<ref>[https://web.archive.org/web/20131120043243/http://www.royalcollection.org.uk/eGallery/object.asp?object=404420&row=2062&detail=about Triple Portrait of Charles I].</ref>{{sfn|Cust|2007|p=94}}
=== Začasni mrk in ponovni vzpon pod Inocencem X. ===
[[Slika:Ecstasy of Saint Teresa September 2015-2a.jpg|thumb|right|''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'' v cerkvi [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]]]]
Leta 1644, s smrtjo papeža Urbana, s katerim je bil Bernini tako tesno povezan, in vzponom na oblast Barberinijevega sovražnika, papeža Inocenca X. Pamfila, je Berninijeva kariera doživela velik mrk brez primere, ki je trajal štiri leta. To ni imelo opraviti le z Inocencovo protibarberinijevo politiko, ampak tudi z Berninijevo vlogo pri katastrofalnem projektu novih zvonikov za baziliko svetega Petra, ki ga je v celoti zasnoval in nadziral Bernini. Razvpita afera z zvonikom naj bi bila največji neuspeh v njegovi karieri, tako v strokovnem kot v finančnem smislu. Leta 1636 je papež Urban v želji, da bi končno dokončal zunanjost cerkve sv. Petra, naročil Berniniju, naj načrtuje in zgradi dva, dolgo načrtovana zvonika za njeno pročelje: temelji obeh stolpov so bili že zasnovani in zgrajeni (in sicer zadnji [[traveja|traveji]] na obeh skrajnih delih fasade), ki jih je desetletja prej naredil Carlo Maderno (arhitekt ladje in fasade). Ko je bil prvi stolp dokončan leta 1641, so se na fasadi začele pojavljati razpoke, a zanimivo je, da so se dela kljub temu nadaljevala na drugem stolpu z dokončanjem prvega nadstropja. Kljub prisotnosti razpok so se dela ustavila šele julija 1642, ko je bila papeška zakladnica izčrpana zaradi katastrofalne Castrove vojne. Ker so vedeli, da se Bernini ne more več zanašati na zaščito naklonjenega papeža, so njegovi sovražniki (zlasti [[Francesco Borromini]]) zaradi razpok sprožili velik preplah in napovedali katastrofo za celotno baziliko in krivdo v celoti pripisali Berniniju. Kasnejše preiskave so dejansko razkrile vzrok za razpoke kot Madernove pomanjkljive temelje in ne Berninijevo dovršeno zasnovo, kar je kasneje potrdila natančna preiskava, izvedena leta 1680 pod papežem Inocencem XI.<ref>For further details, see below in this article, under "Architecture." For a thorough summary of this entire, long and complicated episode in Bernini's life that takes into account the latest archival discoveries, see|Mormando|2011|p=332–34, nn. 17–23, pp. 342–45, nn. 4–21.</ref>
[[File:Museo borghese, sala del gladiatore, g.l. bernini, verità svelata, 1645-52, 02.JPG|thumb|''[[Resnica, ki jo je razkril čas (Bernini)| Resnica, ki jo je razkril čas]]'', Galleria Borghese, Rim, 1645–1652]]
Kljub temu je Berninijevim nasprotnikom v Rimu uspelo resno škodovati ugledu Urbanovega umetnika in prepričati papeža Inocenca, da je (februarja 1646) odredil popolno porušenje obeh stolpov, na Berninijevo veliko ponižanje in celo finančno škodo (v obliki znatne denarne kazni). za neuspeh dela. Po tem, enem redkih neuspehov v svoji karieri, se je Bernini umaknil vase: po besedah njegovega sina Domenica, je bil njegov poznejši nedokončani kip iz leta 1647, ''[[Resnica, ki jo je razkril čas (Bernini)|Resnica, ki jo je razkril čas]]'', namenjen njegovemu samotolažilnemu komentarju o tej aferi, ki izraža njegovo vero, da bo sčasoma čas razkril dejansko resnico za zgodbo in ga v celoti oprostil krivde, kot se je res zgodilo.
Čeprav v prvih letih novega papeževanja ni prejel nobenih osebnih naročil od Inocenca ali družine Pamfilj, Bernini ni izgubil nekdanjih položajev, ki so mu jih podelili prejšnji papeži. Inocenc X. je vzdrževal Berninija v vseh uradnih vlogah, ki mu jih je dal Urban, vključno s tistim glavnega arhitekta sv. Petra. Pod Berninijevim načrtom in vodstvom se je nadaljevalo delo pri okraševanju masivne, nedavno dokončane, a še vedno popolnoma neokrašene ladje sv. Petra, z dodatkom dovršenega večbarvnega marmornega tlaka, marmorne obloge na stenah in [[pilaster|pilastrih]] ter številnih štukaturnih kipov in [[relief (umetnost)|reliefov]]. Ni brez razloga, da je papež Aleksander VII. nekoč pošalil: »Če bi odstranili iz cerkve svetega Petra vse, kar je naredil Cavalier Bernini, bi ta tempelj ogolil«. Glede na vsa njegova številna in raznolika dela v baziliki v več desetletjih je prav Bernini tisti, ki nosi levji delež odgovornosti za končno in trajno estetsko podobo ter čustveni učinek cerkve sv. Petra.<ref>For Bernini's work on nave and the Alexander VII quotation, see F. Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' respectively p.p. 149-50 and 328.</ref> Prav tako mu je bilo dovoljeno nadaljevati delo na grobnici Urbana VIII., kljub Inocenčevi nepatiji do Barberinijev.{{sfn|Mormando|2011|p=150}} Nekaj mesecev po dokončanju Urbanove grobnice je leta 1648 Bernini v spornih okoliščinah zmagal pri Pamfiljevem naročilu za prestižni ''[[Vodnjak štirih rek, Bernini|vodnjak štirih rek]]'' na [[Piazza Navona]], ki je označil konec njegove sramote in začetek še enega veličastnega poglavja v njegovem življenju.
[[File:Gian lorenzo bernini, Cenotafio di Suor Maria Raggi (1647-53).JPG|thumb|left|' Spomenik Mariji Raggi, 1651]]
Če so obstajali dvomi o Berninijevem položaju kot najpomembnejšem rimskem umetniku, jih je dokončno odstranil brezpogojni uspeh čudovitega in tehnično domiselnega ''Vodnjaka štirih rek'', ki prikazuje težak starodavni obelisk, postavljen nad praznino, ki jo je ustvarila jami podobna skalna formacija, postavljena v središče oceana eksotičnih morskih bitij. Bernini je še naprej prejemal naročila od papeža Inocenca X. in drugih višjih članov rimske duhovščine in aristokracije, pa tudi od vzvišenih mecenov zunaj Rima, kot je [[Francesco d'Este]]. Ko si je Bernini hitro opomogel od ponižanja z zvonikom, se je brezmejna ustvarjalnost nadaljevala kot prej. Oblikovani so bili novi tipi pogrebnih spomenikov, kot je v cerkvi [[Santa Maria sopra Minerva]] navidezno lebdeči medaljon, ki tako rekoč lebdi v zraku, za pokojno nuno Mario Raggi, medtem ko so bile kapele, ki jih je načrtoval, kot je [[Raimondijeva kapela]] v cerkvi [[San Pietro in Montorio]] je ponazoril, kako lahko Bernini uporabi skrito osvetlitev, da bi namigoval na božanski poseg v pripovedi, ki jih je upodabljal.
Eno najbolj dovršenih in slavnih del, ki so nastala izpod Berninijevih rok v tem obdobju, je bila kapela družine Cornaro v majhni karmeličanski cerkvi [[Santa Maria della Vittoria, Rim|Santa Maria della Vittoria]] v Rimu. Kapela Cornaro (slavnostno odprta leta 1651) je pokazala Berninijevo sposobnost povezovanja kiparstva, arhitekture, fresk, štukature in razsvetljave v »čudovito celoto« (bel composto, če uporabimo izraz zgodnjega biografa Filippa Baldinuccija za opis njegovega pristopa k arhitekturi) in tako ustvarimo kar je učenjak Irving Lavin poimenoval »enotno umetniško delo«. Osrednji poudarek kapele Cornaro je ''[[Zamaknjenje svete Terezije]]'', ki prikazuje tako imenovano ''transverberacijo'' španske nune in svetnice mističarke Terezije Avilske.<ref> Irving Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts'' (New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980), p. 107.</ref> Bernini gledalcu v bleščečem belem marmorju predstavi teatralno nazoren portret omedlevajoče Tereze in tiho nasmejanega angela, ki rahločutno stiska puščico, ki prebada svetničino srce. Na obeh straneh kapele umetnik postavi (v prostore, ki se lahko gledalcu zdijo le gledališke lože), portrete v reliefu različnih članov družine Cornaro – beneške družine, ki je v kapeli obeležena, vključno s kardinalom Federicom Cornarom, ki je kapelo naročil Berniniju – ki se med seboj živahno pogovarjata, domnevno o dogodku, ki se odvija pred njimi. Rezultat je kompleksno, a subtilno orkestrirano arhitekturno okolje, ki zagotavlja duhovni kontekst (nebeško okolje s skritim virom svetlobe), ki gledalcem nakazuje končno naravo tega čudežnega dogodka.<ref> Irving Lavin, ''Bernini and the Unity of the Visual Arts'' (New York: Morgan Library and Oxford University Press, 1980), pp. 104-06.</ref>
Kljub temu so v času Berninijevega življenja in v naslednjih stoletjih vse do danes Berninijevo ''Sveto Terezo'' obtoževali, da je prestopila mejo spodobnosti s seksualizacijo vizualne upodobitve svetničine izkušnje do te mere, da si noben umetnik pred Berninijem ali po njem tega ni upal narediti: upodablja jo v nemogoče mladi kronološki starosti, kot idealizirano nežno lepoto, v napol ležečem položaju z odprtimi usti in narazen razkrečenimi nogami, z razprtimi gubami, z vidno prikazanimi bosimi nogami (Bose karmeličanke, zaradi skromnosti vedno nosijo sandale s težkimi nogavicami) in s serafinom, ki jo je »slekel« tako, da je (po nepotrebnem) razprl njen plašč, da bi s svojo puščico prodrl v njeno srce.<ref>For these visual details of the statue and an examination of the charge of indecency, see Franco Mormando, 'Did Bernini's ''Ecstasy of St. Teresa'' Cross a 17th-century Line of Decorum?' (Mormando's answer is yes): [https://www.academia.edu/44401140/Did_Berninis_Ecstasy_of_St_Teresa_Cross_a_17th_century_Line_of_Decorum].</ref>
Ne glede na dekorum je bila Berninijeva ''Tereza'' še vedno umetniški ''tour de force'', ki vključuje vse številne oblike vizualne umetnosti in tehnike, ki jih je Bernini imel na voljo, vključno s skrito osvetlitvijo, tankimi pozlačenimi tramovi, recesivnim arhitekturnim prostorom, skrivnimi lečami itd. dvajset različnih vrst barvnega marmorja: vsi se združijo, da ustvarijo končno umetniško delo – »izpopolnjen, zelo dramatičen in globoko zadovoljiv brezhibni ansambel«.{{sfn|Mormando|2011|p=159}}
=== Olepšanje Rima pod Aleksandrom VII. ===
[[Papež Aleksander VII.]] Chigi (1655–1667) je po svojem nastopu na stolici svetega Petra začel uresničevati svoj izjemno ambiciozen načrt, da bi Rim s sistematičnim, drznim (in dragim) urbanističnim načrtovanjem spremenil v veličastno svetovno prestolnico. S tem je uresničil dolgo, počasno obnavljanje mestne slave Rima – ''renovatio Romae'' - ki se je začelo v 15. stoletju pod renesančnimi papeži. Med svojim pontifikatom je Aleksander naročil številne obsežne arhitekturne spremembe v mestu – pravzaprav nekatere najpomembnejše v novejši zgodovini mesta in v prihodnjih letih – in izbral Berninija za svojega glavnega sodelavca (čeprav so drugi arhitekti, zlasti [[Pietro da Cortona]], tudi sodelovali). Tako se je začelo še eno izredno plodno in uspešno poglavje v Berninijevi karieri.
[[File:Bernini, Gianlorenzo - Self-portrait c1675-1680 - Royal Collection - Gould 1982 plate1.jpg|thumb|upright|left|Berninijev avtoportret, ok. 1665]]
Berninijeva glavna naročila v tem obdobju vključujejo [[Trg svetega Petra, Vatikan|trg pred baziliko svetega Petra]]. V prej širokem, nepravilnem in popolnoma nestrukturiranem prostoru je ustvaril dve masivni polkrožni stebrišči, katerih vsako vrsto tvorijo štirje beli stebri. Posledica tega je bila ovalna oblika, ki je oblikovala vključujočo areno, v kateri so lahko vsi državljani, romarji in obiskovalci bili priča pojavu papeža – bodisi ko se je pojavil na loži na pročelju cerkve svetega Petra ali na balkonih sosednjih vatikanskih palač. Berninijeva stvaritev, ki jo pogosto primerjajo z dvema rokama, ki segata iz cerkve in objemata čakajočo množico, je razširila simbolično veličino vatikanskega območja in ustvarila »razburljivo prostranstvo«, ki je bilo arhitekturno »nedvoumen uspeh«.<ref>Hibbard, p. 156; Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' 2011, p. 204. Dolga, široka, ravna avenija (Via della Conciliazione) do reke Tibere je bila dodatek v zgodnjem 20. stoletju, ko je [[Benito Mussolini]] ukazal očistiti stanovanja, ki so vodila do Berninijevega trga, da bi si lahko privoščili udobnejšo dostop do Vatikana.</ref>
Drugje v Vatikanu je Bernini ustvaril sistematične preureditve in veličastno olepšanje praznih ali estetsko nerazločnih prostorov, ki obstajajo, kot jih je zasnoval do danes, in so postali neizbrisne ikone sijaja papeških prostorov. Znotraj doslej neokrašene apside bazilike je bila ''Cathedra Petri'', simbolični ''[[Stol svetega Petra]]'', preurejena kot monumentalna ekstravaganca iz pozlačenega brona, ki se je ujemala z ''[[Baldahin sv. Petra|Baldahinom]]'', ustvarjenim v začetku stoletja. Berninijeva popolna rekonstrukcija [[Scala Regia (Vatikan)|Scala Regia]], veličastnega papeškega stopnišča med baziliko sv. Petra in vatikansko palačo, je bila po videzu nekoliko manj bahava, vendar je še vedno obremenjevala Berninijeve ustvarjalne moči (uporabljal je, na primer, pametne trike optične iluzije), da bi ustvaril na videz enotno, povsem funkcionalno, a kljub temu kraljevsko impresivno stopnišče, ki povezuje dve nepravilni zgradbi znotraj še bolj nepravilnega prostora.{{sfn|Hibbard|1965|pp=163–7}}
Niso bila vsa dela v tem obdobju tako velikega obsega. Dejansko je bilo naročilo, ki ga je Bernini prejel za gradnjo cerkve Sant'Andrea al Quirinale za jezuite, relativno skromno v fizični velikosti (čeprav veliko v svojem notranjem kromatičnem sijaju), ki ga je Bernini izvedel popolnoma brezplačno. Sant'Andrea si je delil s trgom sv. Petra – za razliko od zapletenih geometrij njegovega tekmeca Francesca Borrominija – osredotočenost na osnovne geometrijske oblike, kroge in ovale za ustvarjanje duhovno intenzivnih zgradb.{{sfn|Hibbard|1965|pp=144–8}} Prav tako je Bernini zmanjšal prisotnost barve in okrasja v teh stavbah, pri čemer je pozornost obiskovalcev usmeril na te preproste oblike, ki so podpirale stavbo. Zasnoval je tudi cerkev Santa Maria dell'Assunzione v mestu Ariccia s krožnim obrisom, zaobljeno kupolo in triločnim portikom.{{sfn|Hibbard|1965|pp=149–50}}
=== Obisk Francije in služenje kralju Ludviku XIV. ===
[[File:Château de Versailles, salon de Diane, buste de Louis XIV, Bernin (1665) 03 black bg.jpg|thumb|''Doprsni kii Ludvika XIV.'', 1665]]
Konec aprila 1665 je bil Bernini, ki je še vedno veljal za najpomembnejšega umetnika v Rimu, če že ne v vsej Evropi, pod političnim pritiskom (tako francoskega dvora kot papeža Aleksandra VII.) prisiljen odpotovati v [[Pariz]], da bi delal za kralja Ludvika XIV., ki je zahteval arhitekta, da dokonča delo na kraljevi palači Louvre. Bernini je ostal v Parizu do sredine oktobra. Ludvik XIV. je za Berninijevega prevajalca, turističnega vodnika in splošnega spremljevalca določil člana svojega dvora, Paula Fréarta de Chantelouja, ki je vodil dnevnik Berninijevega obiska, v katerem je zapisano veliko Berninijevega obnašanja in izjav v Parizu.<ref>See Cecil Gould, ''Bernini in France: An Episode in Seventeenth-Century History'', Princeton, NJ: Princeton University Press, 1982.</ref> Pisatelj [[Charles Perrault]], ki je bil v tem času pomočnik francoskega finančnega ministra Jean-Baptista Colberta, je prav tako podal poročilo iz prve roke o Berninijevem obisku.{{sfn|Zarucchi|2013|pp=356–70}}
Berninijeva priljubljenost je bila tolikšna, da so se na njegovih sprehodih po Parizu ulice prepletale z občudujočimi množicami. Toda stvari so se kmalu zapletle.<ref>Cecil Gould, ''Bernini v Franciji: Epizoda v zgodovini sedemnajstega stoletja'', Princeton, NJ: Princeton University Press, 1982. Za novejše obravnave iste epizode v Berninijevem življenju, ki vključuje najnovejši [dokumentarni film raziskave od Gouldove knjige iz leta 1982, glej Mormando, ''Bernini: Njegovo življenje in njegov Rim'', 2011, pogl. 5, Rimski umetnik na dvoru kralja Ludvika; glej tudi Mormandove številne dokumentarne opombe k poročilu Domenica Berninija o očetovih odnosih s Francozi: Domenico Bernini, ''Življenje Gian Lorenza Berninija'', opombe k poglavjem 16–20.</ref> Bernini je predstavil dokončane načrte za vzhodno pročelje (tj. nadvse pomembno glavno pročelje celotne palače) Louvra, ki pa so bili nazadnje zavrnjeni, čeprav formalno šele leta 1667, precej po njegovem odhodu iz Pariza (pravzaprav že zgrajeni temelji ker so Berninijev prizidek v Louvru slovesno odprli oktobra 1665 na obsežni slovesnosti, na kateri sta bila prisotna tako Bernini kot kralj Ludvik). V zapisu o Berniniju je pogosto navedeno, da so bili njegovi načrti v Louvru zavrnjeni, ker sta Ludvik in njegov finančni svetovalec Jean-Baptiste Colbert menila, da so preveč italijanski ali preveč baročni. Pravzaprav, kot poudarja Franco Mormando, »estetika ni nikoli omenjena v nobenem od [ohranjenih] zapiskov« Colberta ali katerega koli umetniškega svetovalca na francoskem dvoru. Eksplicitni razlogi za zavrnitve so bili utilitarni, in sicer na ravni fizične varnosti in udobja (npr. lokacija stranišč).<ref>Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' pp. 255–56, poudarek dodan. Zaskrbljujoče je bilo tudi dejstvo, da bi Berninijev načrt zahteval rušenje starejših delov Louvra v nasprotju s kraljevimi željami.</ref> Nesporno je tudi, da je med Berninijem in mladim francoskim kraljem obstajal medčloveški konflikt, pri čemer sta se vsak čutila premalo spoštovana s strani drugega.{{sfn|Zarucchi|2006|pp=32–38}} Čeprav njegov načrt za Louvre ni bil zgrajen, je s pomočjo gravur široko krožil po vsej Evropi in njegov neposreden vpliv je viden v kasnejših veličastnih rezidencah, kot je [[Chatsworth House]], Derbyshire, Anglija, sedež vojvod Devonshire.
Drugi projekti v Parizu so doživeli podobno usodo.<ref>Marcello Fagiolo, "Bernini a Parigi: le Colonne d'Ercole, l'Anfiteatro per il Louvre e i progetti per la Cappella Bourbon," in ''Confronto'', 10-11 (2010), pp. 104-22.</ref> Z izjemo Chantelouja Berniniju na francoskem dvoru ni uspelo splesti pomembnih prijateljstev. Njegovi pogosti negativni komentarji o različnih vidikih francoske kulture, zlasti o njeni umetnosti in arhitekturi, niso bili dobro sprejeti, zlasti v primerjavi z njegovimi pohvalami umetnosti in arhitekturi Italije (zlasti Rima); rekel je, da je bila slika [[Guido Reni|Guida Renija]], oltarna slika ''Marijinega oznanjenja'' (takrat v karmeličanskem samostanu, zdaj muzej Louvre), »sama vredna pol Pariza«.{{sfn|Hibbard|1990|p=171, citing the Chantelou diary, July 16 entry}} Edino delo, ki je ostalo iz njegovega časa v Parizu, je ''doprsni kip Ludvika XIV.'', čeprav je veliko prispeval tudi k izvedbi marmornatega reliefa ''Kristus otrok se igra z žebljem'' (zdaj v Louvru), ki ga je izdelal njegov sin Paolo kot darilo francoski kraljici. V Rimu je Bernini ustvaril monumentalni ''[[Konjeniški kip Ludvika XIV. (Bernini)|Konjeniški kip Ludvika XIV.]]''; ko je končno prispel v Pariz (leta 1685, pet let po umetnikovi smrti), se je francoskemu kralju zdel skrajno odvraten in ga je hotel uničiti; namesto tega je bil ponovno vklesan v upodobitev starorimskega junaka Marka Kurcija.<ref>Najtemeljitejša študija o Berninijevem "Konjeniškem kipu kralja Ludvika XIV.", vključno z njegovo končno usodo v Franciji, ostaja Rudolf Wittkower, "Spremenljivosti dinastičnega spomenika: Berninijev konjeniški kip Ludvika XIV." In ''De artibus Opuscula XL: Essays in Honors of Erwin Panofsky,'' ed. Millard Meiss (New York: New York University Press, 1961), pp. 497–531. Za več dodatnih, novih podatkov o delu, ki se je pojavilo od Wittkowerjevega dela iz leta 1961, si oglejte številne opombe v zvezi s kipom v Francu Mormandu, »Življenje Gian Lorenza Berninija Domenica Berninija« (University Park, PA: Penn State University Press, 2011), pp. 396–402.</ref>
=== Kasnejša leta in smrt ===
[[File:Bernini-tomb.jpg|thumb|Grobnica Gian Lorenza Berninija v baziliki Santa Maria Maggiore]]
[[File:Berninigrave.jpg|thumb|Berninijev grob v baziliki Santa Maria Maggiore]]
Bernini je ostal fizično in psihično živahen in aktiven v svojem poklicu vse do le dva tedna pred smrtjo, ki je prišla zaradi možganske kapi. Pontifikat njegovega starega prijatelja, [[papež Klemen IX.|Klemena IX.]], je bil prekratek (komaj dve leti), da bi dosegel več kot dramatično Berninijevo prenovo [[Ponte Sant'Angelo]], medtem ko je umetnikov dodelan načrt pod Klemenom za novo apsido za [[Bazilika Marije Snežne, Rim|baziliko Santa Maria Maggiore]] se je končala neprijetno sredi javnega razburjenja zaradi stroškov in uničenja starodavnih mozaikov, ki jih je povzročilo. Zadnja dva papeža Berninijevega življenja, Klemen X. in Inocenc XI., nista bila posebej blizu ali naklonjena Berniniju in ju ni posebej zanimalo financiranje umetniških del in arhitekture, zlasti glede na katastrofalne razmere v papeški zakladnici. Najpomembnejše Berninijevo naročilo, ki ga je v celoti izvedel v samo šestih mesecih leta 1674, pod Klementom X., je bil kip ''[[Blažena Ludovica Albertoni]]'', še ene nune mistike. Delo, ki spominja na Berninijevo ''Zamaknjenje svete Terezije'', je v kapeli, posvečeni Ludoviku, preurejeni pod Berninijevim nadzorom v cerkvi v okrožju Trastevere [[San Francesco a Ripa]], katere fasado je zasnoval Berninijev učenec Mattia de' Rossi.<ref>For the Albertoni commission, see F. Mormando, ''Domenico Bernini's Life of Gian Lorenzo Bernini'' (University Park: Penn State Univ. Press, 2011), pp. 411–412, nn. 33–35.</ref>
V zadnjih dveh letih je Bernini izklesal tudi (domnevno za kraljico Christino) ''Odrešenikov doprsni kip'' (bazilika [[San Sebastiano fuori le Mura]], Rim) in nadzoroval obnovo zgodovinske [[Palazzo della Cancelleria]], neposredno naročilo papeža Inocenca XI. Slednje naročilo je izjemna potrditev tako Berninijevega stalnega poklicnega slovesa kot dobrega zdravja duha in telesa tudi v visoki starosti, saj ga je papež za to prestižno in najtežjo nalogo izbral med številnimi nadarjenimi mlajšimi arhitekti v Rimu, kot poudarja njegov sin Domenico »propadanje palače napredovalo do te mere, da je bila grožnja njenega skorajšnjega propada precej očitna«.{{sfn|Mormando|2011|p=227}}
Kmalu po zaključku slednjega projekta je Bernini umrl na svojem domu 28. novembra 1680 in bil pokopan, z malo javnega pompa, v preprostem, neokrašeni družinski grobnici skupaj s starši v baziliki Santa Maria Maggiore. Čeprav je bil dodelan nagrobni spomenik nekoč načrtovan (dokumentiran z eno samo ohranjeno skico iz okoli leta 1670 učenca Ludovica Gimignanija), ni bil nikoli zgrajen in Bernini je ostal brez trajnega javnega priznanja njegovega življenja in kariere v Rimu do leta 1898, ko so ob obletnici njegovega rojstva na pročelje njegovega doma na Via della Mercede pritrdili preprosto ploščo in majhen doprsni kip, na katerem je pisalo: »Tu je živel in umrl Gianlorenzo Bernini, suveren umetnosti, pred katerim so se spoštljivo klanjali papeži, knezi in množica ljudstev«.
=== Osebno življenje ===
V 1630-ih je imel Bernini afero s poročeno žensko po imenu Costanza (žena njegovega pomočnika v delavnici Mattea Bonucellija, imenovanega tudi Bonarelli) in na vrhuncu njune romance izklesal njen doprsni kip (zdaj v Bargellu v Firencah). Costanza je kasneje imela afero z Berninijevim mlajšim bratom Luigijem, ki je bil Berninijeva desna roka v njegovem ateljeju. Ko je Bernini izvedel za Costanzo in njegovega brata, je v navalu norega besa zasledoval Luigija po ulicah Rima in v baziliko Santa Maria Maggiore ter mu grozil življenje. Da bi kaznoval svojo nezvesto ljubico, je Bernini poslal služabnika v hišo Costanze, kjer jo je služabnik z britvico večkrat prerezal po obrazu. Služabnika so kasneje zaprli, medtem ko je bila Costanza sama zaprta zaradi prešuštva. Papež je Berninija samega oprostil, čeprav je zagrešil zločin, ko je ukazal razrez obraza.<ref>{{harvnb|Mormando|2011|pp=99–106}} See also F. Mormando, ed. and trans., ''Domenico Bernini, Life of Gian Lorenzo Bernini,'' University Park, Penn State Univ. Press, 2011, p. 113 and accompanying notes.</ref> Kmalu zatem, maja 1639, se je Bernini pri enainštiridesetih letih po naročilu papeža Urbana v dogovorjeni poroki poročil z dvaindvajsetletno Rimljanko Caterino Tezio. Rodila mu je enajst otrok, vključno z najmlajšim sinom Domenico Berninijem, ki bo kasneje njegov prvi biograf.<ref>For Bernini's marriage to Caterina, and a list of Bernini's children, see Franco Mormando, ''Bernini: His Life and His Rome,'' University of Chicago Press, 2011, pp. 109–16. See also {{cite web |title=Caterina Tezio Bernini |url=https://www.geni.com/people/Caterina-Tezio-Bernini/6000000022423433463 |website=Geni.com}}</ref> Po njegovem nikoli ponovljenem izbruhu strasti in krvavega besa ter kasnejši poroki se je Bernini glede na njegove zgodnje uradne biografe bolj iskreno posvetil prakticiranju svoje vere, medtem ko naj bi brat Luigi leta 1670 znova prinesel veliko žalost in škandal svoji družini s sodomističnim posilstvom mlade Berninijeve pomočnice v delavnici na gradbišču spomenika 'Konstantinu' v baziliki svetega Petra.<ref>As Bernini scholar, Franco Mormando, underscores (''Domenico Bernini: Life of Gian Lorenzo Bernini'' Intro., pp. 60–61): "Any discussion of Bernini's religion, that is, his personal faith and the practice of his devotional life, must open with a word of caution: we have absolutely no reliable, nonpartisan (that is, not coming from Bernini, his family, or apologetic biographers) documentation on the topic until 1665, when Chantelou began writing his diary" (at which time Bernini was 67 years old). For Luigi's 1670 crime, see {{harvnb|Mormando|2011|pp=307–312}}.</ref>
== Slike in risbe ==
Bernini bi študiral slikarstvo kot običajen del svojega umetniškega usposabljanja, ki se je začelo v zgodnji adolescenci pod vodstvom njegovega očeta Pietra, poleg nekaj nadaljnjega usposabljanja v ateljeju florentinskega slikarja Cigolija. Njegova najzgodnejša slikarska dejavnost verjetno ni bila več kot občasna zabava, ki jo je izvajal predvsem v mladosti, do sredine 1620-ih, to je do začetka pontifikata papeža Urbana VIII. (vladal 1623–1644), ki je Berniniju ukazal študij slikarstva bolj resno, ker je papež želel, da bi on okrasil blagoslovljeno ložo sv. Petra. Slednje naročilo najverjetneje ni bilo nikoli izvršeno, ker so zahtevane obsežne pripovedne kompozicije preprosto presegale Berninijeve sposobnosti kot slikarja. Po besedah njegovih zgodnjih biografov, Baldinuccija in Domenica Berninija, je Bernini dokončal vsaj 150 platen, večinoma v desetletjih 1620-ih in 1630-ih, vendar trenutno ni več kot 35–40 ohranjenih slik, ki bi jih lahko z gotovostjo pripisali njegovi roki.<ref>The most recent and thorough studies of Bernini's paintings (both containing catalogues raisonnés of all his known canvases, whether extant or lost) are Francesco Petrucci, ''Bernini pittore,'' Rome: Bozzi, 2006; and Tomaso Montanari, ''Bernini pittore,'' Cinisello Balsamo: Silvana, 2007.</ref> Ohranjena, varno pripisana dela so večinoma portreti, ki jih vidimo od blizu in na praznem ozadju, uporabljajo samozavestno, resnično briljantno slikarsko potezo (podobno tistemu njegovega španskega sodobnika [[Velasquez]]a), brez kakršne koli sledi pedantnosti in zelo omejene palete večinoma toplih, umirjenih barv z globokim [[chiaroscúro]]m. Njegovo delo so takoj začeli iskati veliki zbiratelji. Najbolj omembe vrednih med temi ohranjenimi deli je več, živo prodornih avtoportretov (vsi iz sredine 1620-ih – zgodnjih 1630-ih), zlasti tistega v Galeriji Uffizi v Firencah, ki ga je med Berninijevim življenjem kupil kardinal Leopoldo de' Medici. Berninijeva ''Apostola Andrej in Tomaž'' v londonski Narodni galeriji je edino umetnikovo platno, katerega avtorstvo, približni datum izdelave (okoli 1625) in izvor (zbirka Barberini, Rim) so zanesljivo znani. <ref>For a concise summary statement about Bernini's training and production as a painter, see Franco Mormando, ed. and trans., ''Domenico Bernini: The Life of Gian Lorenzo Bernini'' (University Park: Penn State U Press, 2011), pp. 294–296, nn. 4–12; see also p. 128, n. 2 for Mormando's conjecture about the reason for the non-execution of the Benediction Loggia commission (which Domenico Bernini apologetically attributes to a serious illness on his father's part).</ref>
Kar zadeva Berninijeve risbe, jih še vedno obstaja okoli 350; toda to predstavlja majhen odstotek risb, ki bi jih ustvaril v svojem življenju; to so hitre skice v zvezi z velikimi kiparskimi ali arhitekturnimi naročili, predstavitvene risbe, ki jih je dal kot darilo svojim pokroviteljem in aristokratskim prijateljem, ter izvrstne, popolnoma dokončane portrete, kot so portreti Agostina Mascardija (Ecole des Beaux-Arts, Pariz) in Scipioneja Borgheseja ter Sisinio Poli (oboje v knjižnici Morgan v New Yorku).<ref>Na žalost trenutno ni popolnega kataloga raisonné vseh znanih Berninijevih risb. Najbolj temeljita izdaja njegovih risb še vedno ostaja Heinrich Brauer in Rudolf Wittkower, ''Die Ziechnungen des Gianlorenzo Bernini,'' Berlin: Verlag Heinrich Keller, 1931, ponatis New York: Collectors Edition, 1970. Zelo uporabna je tudi Ann Sutherland Harris, ''Izbrane risbe Gian Lorenza Berninija,'' New York: Dover, 1977; glej tudi članek, 'Trije predlogi za Gian Lorenza Berninija' v ''Master Drawings,'' vol. 41, št. 2 (poletje 2003), str. 119–127. Novejši je katalog razstave Berninijevih risb v leipziškem Museum der bildenden Kunste (ki se ponaša z eno največjih zbirk Berninijevih risb na svetu): Hans-Werner Schmidt et al., ''Bernini: Erfinder des barocken Rom, '' Bielefeld: Kerber Art, 2014. Za Berninijeve risbe in njegovo delavnico v vatikanski zbirki glejte obsežen, podroben, ilustriran katalog: Manuela Gobbi in Barbara Jatta, ur., ''I disegni di Bernini e della sua scuola nella Biblioteca Apostolica Vaticana. Risbe Berninija in njegove šole v Vatikanski apostolski knjižnici.« Vatikan: Biblioteca Apostolica Vaticana, 2015.</ref>
== Učenci, sodelavci in tekmeci ==
Med številnimi kiparji, ki so delali pod njegovim nadzorom (čeprav so bili večina že sami po sebi priznani mojstri), so bili Luigi Bernini, Stefano Speranza, Giuliano Finelli, Andrea Bolgi, Giacomo Antonio Fancelli, Lazzaro Morelli, Francesco Baratta, Ercole Ferrata, Francoz Niccolò Sale, Giovanni Antonio Mari, Antonio Raggi in François Duquesnoy. Toda njegova najbolj zaupanja vredna desna roka v kiparstvu je bil [[Giulio Cartari]], medtem ko je bil v arhitekturi [[Mattia de Rossi]], oba sta skupaj z Berninijem odpotovala v Pariz, da bi mu pomagala pri delu za kralja Ludvika XIV. Med drugimi arhitektovimi učenci sta Giovanni Battista Contini in Carlo Fontana, medtem ko je bil pod njegovim velikim vplivom tudi švedski arhitekt [[Nicodemus Tessin mlajši]], ki je po Berninijevi smrti dvakrat obiskal Rim.
Med njegovimi tekmeci v arhitekturi sta bila predvsem [[Francesco Borromini]] in [[Pietro da Cortona]]. Na začetku svoje kariere so vsi hkrati delali v [[Palača Barberini|Palači Barberini]], sprva pri Carlu Madernu in po njegovi smrti pod Berninijem. Kasneje pa sta tekmovala za naročila in razvilo se je ostro rivalstvo, zlasti med Berninijem in Borrominijem. V kiparstvu je Bernini tekmoval z [[Alessandro Algardi|Alessandrom Algardijem]] in Francoisom Duquesnoyem, vendar sta oba umrla desetletja prej kot Bernini (leta 1654 in 1643), tako da je Bernini dejansko ostal brez kiparja z enakim statusom v Rimu. Tudi [[Francesco Mochi|Francesca Mochija]] lahko prištejemo med Berninijeve pomembne tekmece, čeprav v svoji umetnosti ni bil tako dovršen kot Bernini, Algardi ali Duquesnoy.
Obstajala je tudi vrsta slikarjev (tako imenovani 'pittori berniniani'), ki so delali pod mojstrovim tesnim vodstvom in včasih po njegovih načrtih, izdelali platna in freske, ki so bili sestavni deli Berninijevih večjih multimedijskih del, kot so npr. cerkve in kapele: Carlo Pellegrini, Guido Ubaldo Abbatini, Francoz Guillaume Courtois (Guglielmo Cortese, znan kot "Il Borgognone"), Ludovico Gimignani in [[Giovanni Battista Gaulli]] (ki je po Berninijevi zaslugi dobil cenjeno naročilo za fresko na oboku jezuitske matične cerkve [[Il Gesù]] Berninijevega prijatelja, jezuitskega generalnega predstojnika Gian Paola Olive). Kar zadeva [[Caravaggio|Caravaggia]], se v vseh obsežnih Berninijevih virih njegovo ime pojavi samo enkrat, v Chanteloujevem dnevniku, kjer je zapisana Berninijeva omalovažujoča pripomba o njem (natančneje njegova ''Vedeževalka'', ki je pravkar prispela iz Italije kot darilo Pamfila kralju Ludviku XIV. ). Vendar pa je vprašanje, koliko je Bernini res preziral Caravaggievo umetnost, predmet razprave, medtem ko so bili podani argumenti v prid močnemu vplivu Caravaggia na Berninija. Bernini bi seveda veliko slišal o Caravaggiu in videl številna njegova dela, ne samo zato, ker se je bilo v tistem času v Rimu takšnemu stiku nemogoče izogniti, ampak tudi zato, ker je Caravaggio med svojim življenjem pridobil ugodno pozornost Berninijevih zgodnjih mecenov, tako Borgheseje kot Barberinije. Pravzaprav, podobno kot Caravaggio, je Bernini uporabljal gledališko luč kot pomembno estetsko in metaforično sredstvo v svojih religioznih okoljih, pri čemer je pogosto uporabljal skrite vire svetlobe, ki bi lahko okrepili fokus verskega čaščenja ali okrepili dramatični trenutek kiparske pripovedi.<ref>All of the men mentioned in this section as disciples, collaborators, or rivals are discussed in the notes to Franco Mormando, ''Domenico Bernini's Life of Gian Lorenzo Bernini'' (University Park: Penn State Univ. Press, 2011), passim, but especially pp. 372–74; for Bernini and Caravaggio, see 285 n. 39, as well as Tomaso Montanari, ''La libertà di Bernini'' (Turin: Einaudi, 2016), pp. 154–84, 'L'eredità di Caravaggio,' who makes an even stronger case for the influence of Caravaggio on Bernini, one that had long been ignored or denied in Bernini scholarship. For Gaulli, Bernini, Gian Paolo Oliva and the decoration of the Jesuit mother church, see the essays by Franco Mormando, Christopher M.S. Johns, and Betsy Rosasco in ''The Holy Name. The Art of the Gesù: Bernini and His Age,'' ed. Linda Wolk-Simon (Philadelphia: St. Joseph's University Press, 2018.).</ref>
== Slog ==
Kot kipar Bernini poudarja močan napredek, dramatičnost, igro svetlobe in sence. Material ([[kamen]] in [[bron]]) obvlada s popolno virtuoznostjo. Prekinil je s tradicijo visoko renesančne plastike, ki je v [[16. stoletje|16. stoletju]] prešla v linearno akademsko maniro. Njegovi liki so bili izdelani v polnem fantazijskem zamahu.
V portretih postavlja težišče na skrajno natančnost izdelave in podobnost z modelom. On je lansiral lik angela, ki se je v celem baroku pojavljal v jezuitskih cerkvah.
Tudi v starosti, ko so njegova dela že odražala znake utrujenosti, je Bernini razvijal veliko aktivnost in ni izgubil invencije.
Papeški Rim se je v [[17. stoletje|17. stoletju]] zahvalil odličnim delom kiparja Berninija, ki so ga tako od takrat naprej šteli kot začetniku monumentalnega in dekorativnega [[barok]]a. Njegove zamisli in koncepcije so v arhitekturi trajale še 80 - 90 let in so se odražale v urbanističnem planu Rima še dve naslednji stoletji.
Umrl je v Rimu v starosti 81 let. V vsem tem času je služil osmim papežem in bil pred smrtjo globoko cenjen, ne kot samo najboljši evropski umetnik, temveč tudi kot eden največjih mož tedanjega časa.
== Zapuščina ==
Kot je povzel en Berninijev proučevalec: »Morda je najpomembnejši rezultat vseh [Berninijevih] študij in raziskav v zadnjih nekaj desetletjih vrnitev Berninijevemu statusu velikega, glavnega junaka baročne umetnosti, tistega, ki je bil sposoben ustvarjati nesporne mojstrovine, izvirno in genialno razlagati nove duhovne občutke tistega časa, dati mestu Rim popolnoma nov obraz in poenoteti [umetniški] jezik tistega časa.«<ref>Maria Grazia Bernardini, 'Le radici del barocco,' in ''Barocco a Roma: La meraviglia dell'arte,'' ed. M. G. Bernardini and M. Bussagli [Milan: Skira, 2015], p. 32.</ref>
Le nekaj umetnikov je imelo tako odločilen vpliv na fizični videz in čustveni značaj mesta, kot ga je imel Bernini na Rim. Ohranil je nadzorni vpliv na vse vidike svojih številnih in velikih naročil ter na tiste, ki so mu pomagali pri njegovem izvajanju, vendar je lahko skozi desetletja dela s svojim dolgim in produktivnim življenjem uresničil edinstveno in harmonično enotno vizijo.<ref>National Gallery of Art." Bernini, Gian Lorenzo. Accessed 6 April 2018. https://www.nga.gov/collection/artist-info.2025.html.</ref> Čeprav je do konca Berninijevega življenja prišlo do odločne reakcije proti njegovi znamki razkošnega baroka, je dejstvo, da so kiparji in arhitekti še naprej preučevali njegova dela in nanje vplivali še nekaj desetletij (poznejši [[vodnjak Trevi]] Nicola Salvija [otvoritev leta 1735] je odličen primer trajnega postmortalnega vpliva Berninija na pokrajino mesta).<ref>Livio Pestilli,"On Bernini's Reputed Unpopularity in Late Baroque Rome,' ''Artibus et historiae,'' 32.63: 119–42</ref>
V 18. stoletju so Bernini in skoraj vsi baročni umetniki padli v nemilost neoklasicističnih kritikov baroka, ki je bila namenjena predvsem domnevno ekstravagantnim (in s tem nezakonitim) odmikom od neokrnjenih, treznih vzorcev grške in rimske antike. Umetnostnozgodovinska znanost je šele v poznem 19. stoletju v iskanju objektivnejšega razumevanja umetniške produkcije v posebnem kulturnem kontekstu, v katerem je nastala, brez apriornih predsodkov neoklasicizma začela priznavati Berninijeve dosežke in mu počasi začela vračati umetniški ugled. Vendar pa je reakcija proti Berniniju in preveč čutnemu (in zato ''dekadentnemu''), preveč čustveno nabitemu baroku v večji kulturi (zlasti v nekatoliških državah severne Evrope in zlasti v viktorijanski Angliji) ostala v veljavi vse do 20. stoletja (najbolj opazno je javno omalovaževanje Berninija s strani Francesca Milizie, Joshue Reynoldsa in [[Jacob Burckhardt|Jacoba Burkhardta]]). Večina priljubljenih turističnih vodnikov iz 18. in 19. stoletja po Rimu ne upošteva Berninija in njegovega dela ali pa ga obravnava z zaničevanjem, kot v primeru najbolje prodajanih ''Walks in Rome'' (22 izdaj med letoma 1871 in 1925) Augustusa J.C. Hareja, ki opisuje angele na [[Ponte Sant'Angelo]] kot »Berninijeve vetrne norce«.
Toda zdaj v 21. stoletju sta bila Bernini in njegov barok navdušeno obnovljena, tako kritična kot priljubljena. Od obletnice njegovega rojstva leta 1998 je bilo po vsem svetu, zlasti v Evropi in Severni Ameriki, veliko razstav o vseh vidikih njegovega dela, ki so razširile naše znanje o njegovem delu in njegovem vplivu. Konec 20. stoletja so Berninija (preden je Italija prešla na evro) spomnili na sprednji strani bankovca za 50.000 lir Banca d'Italia, na hrbtni strani pa je bil prikazan njegov konjeniški kip Konstantina. Še en izjemen znak Berninijevega trajnega ugleda je odločitev arhitekta I. M. Peija, da vstavi zvest izvod svojega konjeniškega kipa kralja Ludvika XIV. kot edini okrasni element v svoji masivni modernistični prenovi vhodnega trga v muzej [[Louvre]], dokončan z velikim priznanjem leta 1989 in z velikansko piramido v steklu. Leta 2000 najbolje prodajani romanopisec [[Dan Brown]] je postavil Berninija in več njegovih rimskih del v središče svojega političnega trilerja ''Angeli in demoni'', medtem ko je britanski romanopisec Iain Pears naredil pogrešani Berninijev doprsni kip za osrednji del njegove najbolj prodajane skrivnosti umora, ''The Bernini Bust'' (2003).<ref>{{Cite web |url=https://www.foxnews.com/story/touring-rome-through-the-eyes-of-angels-and-demons |title=Touring Rome Through the Eyes of 'Angels and Demons' |date=25 March 2015 |website=Associated Press |language=en-US |access-date=31 May 2019}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Gianlorenzo Bernini}}
* [http://www.slowtrav.com/italy/rome/es_bernini.htm Preglednica berninijevih kiparskih in arhitekturnih stvaritev v Rimu]
* [http://www.mcah.columbia.edu/arthumanities/pdfs/arthum_bernini_reader.pdf Izvleček iz dela: ''The life of the Cavaliers Bernini (Življenje viteza Berninija)'']
* [http://www.all-art.org/baroque/bernini1.html Gian Lorenzo Bernini na straneh »A World History of Art« (Svetovna zgodovina umetnosti)]
* [http://arts.guardian.co.uk/features/story/0,,1873400,00.html Povzetek o Berniniju], v: Simon Schama: The Power of Art (Moč umetnosti).
* [http://www.fredcamper.com/A/Accretions/AC001/index.html Fotografija Berninijeve Santa Maria Assunte]
* [http://smarthistory.org/blog/63/berninis-ecstasy-of-st-theresa-cornaro-chapel-rome-c-1650/ smARThistory: ''Zamaknjenje Svete Tereze'', Kapela Cornaro, Santa Maria della Vittoria, Rim]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bernini, Gian Lorenzo}}
[[Kategorija:Gian Lorenzo Bernini]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji]]
[[Kategorija:Baročni kiparji]]
[[Kategorija:Italijanski arhitekti v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski kiparji v 17. stoletju]]
b0pjyalceq0qks8tpwihahsx0od2wbu
Poljski nižinski ovčar
0
159249
5722875
4836972
2022-07-23T10:47:44Z
A09090091
188929
[[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Ovčarji]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]
wikitext
text/x-wiki
<!-- Begin Infobox Dogbreed. The text of the article should go AFTER this section. See: -->
<!-- http://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:WikiProject_Dog_breeds#Infobox_Dogbreed_template -->
<!-- for full explanation of the syntax used in this template. -->
{{Pasma psov
| name = Poljski nižinski ovčar
| nickname = PON </br> Nizinny </br> PLS
| country = [[Poljska]]
| image = Oowczarek polski nizinny pl.jpg
| image_caption =
| akcgroup = Pastirski || [http://www.akc.org/breeds/polish_lowland_sheepdog/index.cfm Std]
| akcstd = http://www.akc.org/breeds/polish_lowland_sheepdog/index.cfm
| altname = Polski Owczarek Nizinny ([[poljščina]])<br /> Valee Sheepdog
| ankcgroup = Skupina 5 (Delovni)
| ankcstd = http://www.ankc.aust.com/polishlo.html
| ckcgroup = Skupina 7 - Pastirski
| ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Default.aspx?tabid=99&BreedCode=PLS
| fcigroup = 1
| fcinum = 251
| fcisection = 1
| fcistd = http://www.dogdomain.com/FCI/fcistandards/fci-251.htm
| kcukgroup = Pastoral
| kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/144
| nzkcgroup = Delovni
| nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br538.html
| ukcgroup = Pastirski psi
| ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/ukcweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/6607C8AD0D541EF08525704900613089?OpenDocument
}}
'''Poljski nižinski ovčar''' je [[pasma]], ki izvira s [[Poljska|Poljske]]. Ima dolgo, gosto [[dlaka|dlako]], ki jo je potrebno česati vsaj enkrat na teden. Velik je okoli 1/2 metra. Na pogled je zelo prikupen, a videz vara. Ti psi se neradi čohajo, vodo pa imajo zelo radi (vsaj večinoma). Doživijo okoli 15 let. Nimajo [[rep]]a in so zelo pametni. Se hitro učijo in se zelo navežejo na gospodarja.
== Zunanje povezave ==
* [http://www.mojpes.net/modules/pasme/index.php?id=132 Mojpes.net - Poljski nižinski ovčar]
* [http://www.ponklub.com.pl/default1.asp?Language=ENG& Klub Polskiego Owczarka Nizinnego (Poljska)] {{ikona en}}
* [http://www.aponc.com/ American Polish Lowland Sheepdog Club] {{ikona en}}
* [http://www.cponc.com/ Canadian Polish Lowland Sheepdog Club] {{ikona en}}
* [http://www.plsc.org.uk/ The Polish Lowland Sheepdog Club (UK)] {{ikona en}}
{{Pes-škrbina}}
[[Kategorija:Ovčarji]]
gwdikek06kg02u5teqhj2ztve61gd68
Uporabnik:Octopus
2
161039
5722780
5712188
2022-07-22T20:35:48Z
Octopus
13285
/* Biografije */ urejanje
wikitext
text/x-wiki
{| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid; float:right; clear:both;"
|-- bgcolor="#8CAED8"
| align=center | '''Octopus'''
|---
|{{Uporabnik kemik}}
|---
|{{userbox|white|red|[[Slika:Open book 01.png|45px]]|'''Ta uporabnik se boji [[človek|ljudi]], ki niso prečitali nobene [[knjiga|knjige]], še bolj pa tistih, ki so prečitali samo eno.'''}}
|---
| {{user sl}}
|---
| {{user en-2}}
|---
| {{user hr-3}}
|---
| {{user sr-3}}
|--
| {{uporabnik moški}}
|--
| {{Uporabnik IČ|53}}
|--
|{{Uporabnik IS|4}}
|--
|{{Uporabnik Ste vedeli|[[Uporabnik:Octopus/DYK|več kot 50]]}}
|--
| {{Uporabnik WP1000}}
|--
|}
Sem upokojen kemijski tehnolog, ki se je po dolgem času spet začel ukvarjati s kemijo.
{|
|-
| [[Slika:Morpho menelaus.png|60px]]
| [[Wikipedija:Wiki priznanja|Za]] odličen začetek z obširnimi zgodovinskimi članki. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 15:39, 12. december 2007 (CET)
|-
| [[Slika:Original_Barnstar.png|60px|left]]
| Za delo na zgodovinskih člankih ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja|Zvezdo]].--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 11:00, 2. julij 2008 (CEST)
|-
| colspan=2 | {{priznanje3|veteran1|komentar=<br>Za [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Veteranska_priznanja|eno leto dejavnega sodelovanja]]. Kar tako naprej! --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:07, 8. december 2008 (CET)}}
|-
| [[Slika:Dyk25.png|left|60px]]
| Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli« 25.<br> --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 09:04, 20. december 2008 (CET)
|-
| [[Slika:Barnstar-atom3.png|left|60px|]]
| Za delo na kemijskih člankih ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja#Znanstvena zvezda|Znanstveno zvezdo]].<br> --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:05, 3. april 2009 (CEST)
|-
| [[Slika:Dyk50.png|left|60px|Medalja »Ste vedeli« 50]]
| Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli« 50. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:21, 16. avgust 2010 (CEST)
|-
| [[Slika:History Barnstar.png|60px|left|Zgodovinska zvezda]]
| Za delo na zgodovinskih člankih si zaslužiš [[Wikipedija:Wiki priznanja#Zgodovinska zvezda|Zgodovinsko zvezdo]]. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 18:12, 16. september 2010 (CEST)
|-
| [[Slika:Barnstar-chemistry.PNG|60px|left|Zgodovinska zvezda]]
| Za tvoje obsežne in strokovne prispevke iz področja kemije, kristalografije in mineralogije, ki so podprti viri, predlogami :)) , ... --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 18:00, 11. november 2010 (CET)
|-
| colspan=2 | {{priznanje3|veteran2|komentar=<br>Za nazaj!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 09:06, 24. januar 2011 (CET)}}
|-
| colspan=2 | {{priznanje3|veteran3|komentar=<br>Tudi ta nazaj!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 09:06, 24. januar 2011 (CET)}}
|-
| [[Slika:Wiki_medal.jpg|60px|left|Medalja izbranega članka]]
| Podeljujem ti medaljo izbranega članka (retroaktivno za leto 2009). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 21:35, 4. februar 2011 (CET)
|-
| colspan=2 | {{priznanje3|veteran5|komentar=Še z več zamika, ampak izpustiti jubilejno priznanje se ne bi spodobilo :) Še na dolga leta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:50, 23. april 2013 (CEST)}}
|-
| colspan=2 | {{priznanje3|zvezda neumornosti|komentar=Za tvoje neutrudno in poglobljeno delo na zahtevnejših zgodovinskih člankih si zaslužiš zvezdo neumornosti. - [[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 18:36, 16. december 2013 (CET)}}
|-
| [[Slika:1000 gold.jpg|50px|left]]
| Unikatno priznanje za delo pri [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu 1000 nujnih]], ki (tudi) s tvojo pomočjo počasi, a vztrajno napreduje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:54, 19. november 2014 (CET)
|-
| colspan=2 | {{priznanje3|zvezda neumornosti|komentar=Za tvoje vdano delo ti podeljujem zvezdo neumornosti. --[[Posebno:Prispevki/92.37.97.137|92.37.97.137]] 22:46, 27. oktober 2015 (CET)}}
|-
| [[Slika:Barnstar_of_Diligence.png|left|60px|Zvezda marljivosti]]
| Za vse tvoje izredno delo na Wikipediji, ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja#Zvezda marljivosti|Zvezdo marljivosti]]. -- {{U|Rude}} 19. januar 2017
|-
| colspan=2 | {{priznanje3|veteran10|komentar=<br>[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska priznanja|Veteransko priznanje]] kot potrdilo za 10 let prizadevnega dela. -- <span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:05, 24. februar 2018 (CET)}}
|-
| [[Slika:Rosetta Barnstar.png|left|60px]]
| Za ogromen prevajalski prispevek ti brez dvoma pripada [[Wikipedija:Wiki priznanja#Rosettska zvezda|Rosettska zvezda]]. -- <span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:05, 24. februar 2018 (CET)
|-
| [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]]
| Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2020|Wikimedia CEE Pomlad 2020]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 15. junij 2020 (CEST)
|-
| [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]]
| Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:03, 16. junij 2021 (CEST)
|-
| [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]]
| In še za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:53, 4. junij 2022 (CEST)
|}
==Urejal sem==
===Izbrani članki===
[[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Benzen]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kisik]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Hidrazin]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Likija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Magmatska kamnina]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Pivo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Seznam mineralov v Sloveniji]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Steklo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Vodik]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Džingiskan]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sulejman I.]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Vasco da Gama]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Bizantinsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Čagatajski kanat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Jeruzalemsko kraljestvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kijevska Rusija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mongolsko cesarstvo|Mongolsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Osmansko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Partsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rimska Britanija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rimska Dakija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ruski kaganat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Veliki Novgorod]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Bitka v Tevtoburškem gozdu]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mongolski vpadi v Evropo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Tevtonski viteški red]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Prva križarska vojna]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Emona]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Seznam rimskih cesarjev]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Roš hašana]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Arhimed]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ibn Batuta]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Karel Veliki]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Timur Lenk]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Parni stroj]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Stari Egipt]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rhindov matematični papirus]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ehnaton]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Keops]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Šeši]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Železo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mehmed II. Osvajalec]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kemijska reakcija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Grigorij Potemkin]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Klinopis]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sasanidsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Svinec]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mari]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Staro asirsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Berat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Zenobija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Voda]]
===Kemija, mineralogija, geologija===
[[Alkilacija]] - [[Aluminat]] - [[Aluminij]] - [[Aluminijev acetat]] - [[Aluminijev fluorid]] - [[Aluminijev hidroksid]] - [[Aluminijev karbid]] - [[Aluminijev klorid]] - [[Aluminijev nitrid]] - [[Aluminijev oksid]] - [[Amonijev aluminijev sulfat]] - [[Anizol]] - [[Arzenov bron]] - [[Barijev fluorid]] - [[Blancova klorometilacija]] - [[Borov trifluorid]] - [[Borov trioksid]] - [[Cadetova tekočina]] - [[Clausov proces]] - [[ChEBI]] - [[ChemSpider]] - [[Clemmensenova redukcija]] - [[Davyjeva medalja]] - [[Dekalin]] - [[Dekan (kemija)|Dekan]] - [[Deprotonacija]] - [[Dician]] - [[Dvojčičenje]] - [[Dvoosni mineral]] - [[Enoosni mineral]] - [[Eten]] - [[Etilenglikol]] - [[Felzičnost]] - [[Fenantren]] - [[Ferocen]] - [[Flogistonska teorija]] - [[Flokulacija]] - [[Fosfatni minerali]] - [[Frakcionirana kristalizacija (geologija)]] - [[Friedel-Craftsova reakcija]] - [[Fumarola]] - [[Gabro]] - [[Galun]] - [[Geoda]] - [[Germanijev(II) oksid]] - [[Germanijev(IV) oksid]] - [[Granitporfir]] - [[Granodiorit]] - [[Haber-Boschev proces]] - [[Heksagonalni kristalni sistem]] - [[Hermann–Mauguinova notacija]] - [[Histidin]] - [[Hume-Rotheryjeva pravila]] - [[Idiomorfizem]] - [[Ionski kristal]] - [[Kakodil]] - [[Kalcijev hipoklorit]] - [[Kalcijev oksid]] - [[Kalcijev sulfat]] - [[Kalcijev sulfid]] - [[Kalijev acetat]] - [[Kalijev ferat]] - [[Kalijev galun]] - [[Kalijev hidrogenkarbonat]] - [[Kalijev karbonat]] - [[Kalijev sulfat]] - [[Kamnina]] - [[Karbokation]] - [[Kemijska reakcija]] - [[Kemijsko ravnotežje]] - [[Kislina]] - [[Klasifikacija DANA]] - [[Kloritna skupina]] - [[Kloroform]] - [[Koligativne lastnosti raztopin]] - [[Konkrecija]] - [[Kositrov(II) oksid]] - [[Kositrov dioksid]] - [[Kot 2V]] - [[Kristalografska točkovna skupina]] - [[Kristalni habit]] - [[Kristalografija]] - [[Kubični kristalni sistem]] - [[Kumenski postopek]] - [[Lahar]] - [[Lakolit]] - [[Lava]] - [[Leblancov proces]] - [[Le Chatelierovo načelo]] - [[Litijev hidrid]] - [[Lom (mineralogija)]] - [[Mafičnost]] - [[Magma]] - [[Manganov(II) oksid]] - [[Manganov(VII) oksid]] - [[Manganov dioksid]] - [[Millerjevi indeksi]] - [[Mineraloid]] - [[Amonijev železov(II) sulfat|Mohrova sol]] - [[Molekularna orbitalna teorija]] - [[Monoklinski kristalni sistem]] - [[Mrežna energija]] - [[Naftalen]] - [[Natrijev aluminat]] - [[Natrijev aluminijev sulfat]] - [[Natrijev fluorid]] - [[Natrijev hidroksid]] - [[Natrijev karbonat]] - [[Natrijev oksid]] - [[Natrijev selenit]] - [[Natrijev sulfat]] - [[Natrijev sulfid]] - [[Normativna mineralogija]] - [[Notacija Strukturbericht]] - [[Ogljikov disulfid]] - [[Ogljikov tetraklorid]] - [[Optična aktivnost]] - [[Ortorombski kristalni sistem]] - [[Parcialno taljenje]] - [[Penantit]] - [[Petrologija]] - [[Piroklastični tok]] - [[Plovec]] - [[Plumban]] - [[Polimorfizem (kristalografija)|Polimorfizem]] - [[Propen]] - [[Prostorska skupina]] - [[Protonacija]] - [[Pucolan]] - [[Razkolnost]] - [[Reagent Mecke]] - [[Reverzibilna reakcija]] - [[Schollova reakcija]] - [[Salmiak]] - [[Schotten-Baumannova reakcija]] - [[Selenasta kislina]] - [[Selenov dioksid]] - [[Selenova kislina]] - [[Serpentinit]] - [[Sijaj (mineralogija)|Sijaj]] - [[Singletni kisik]] - [[Skarn]] - [[Schoenfliesova notacija]] - [[Solvayev proces]] - [[Stiren]] - [[Struktura magmatskih kamnin]] - [[Strunzova klasifikacija]] - [[Sulfatni minerali]] - [[Sulfidni mineral]] - [[Svinec]] -[[Svinčev(II) oksid]] - [[Svinčev(II) sulfat]] - [[Svinčev(II) karbonat]] - [[Svinčev(II) oksid]] - [[Svinčev(II) sulfid]] - [[Svinec]] - [[Taljivost]] - [[Tekoči zrak]] -[[Tetragonalni kristalni sistem]] - [[Tetralin]] - [[Točkovna skupina]] - [[Toluen]] - [[Trahit]] - [[Trdna raztopina]] - [[Trigonalni kristalni sistem]] - [[Triklinski kristalni sistem]] - [[Trimetilaluminij]] - [[Ultramafična kamnina]] - [[Vinska kislina]] - [[Vodikov fluorid]] - [[Vodikov peroksid]] - [[Vodikov sulfid]] - [[Weissov parameter]] - [[Weissov zakon cone]] - [[Vinilacetilen]] - [[Zemljin plašč]] - [[Zincke-Suhlova reakcija]] - [[Znižanje tališča]] - [[Zvišanje vrelišča]] - [[Železo]] - [[Železov(II) klorid]] - [[Železov(III) klorid]] - [[Železov(II) oksid]] - [[Železov(II,III) oksid]] - [[Železov(III) oksid]] - [[Železov sulfid]] - [[Železov(II) sulfid]] - [[Žveplasta kislina]] - [[Žveplov monoksid]]
;'''Minerali'''
[[Abellait]] - [[Adamit]] - [[Alunit]] - [[Alunogen]] - [[Anhidrit]] - [[Argutit]] - [[Arkanit]] - [[Bertierit]] - [[Bledit]] - [[Boracit]] - [[Boulangerit]] - [[Celestin (mineral)|Celestin]] - [[Čermigit]] - [[Enargit]] - [[Enstatit]] - [[Epsomit]] - [[Fulgurit]] - [[Gejlusit]] - [[Getit]] - [[Gibsit]] - [[Glauberit]] - [[Glinenec]] - [[Granat]] - [[Grinokit]] - [[Grosular]] - [[Gumit]] - [[Halit]] - [[Halkantit]] - [[Halkopirit]] - [[Halkozin]] - [[Halotrihit]] - [[Hamozit]] - [[Hanksit]] - [[Hematit]] - [[Hemimorfit]] - [[Heulandit]] - [[Hidrocinkit]] - [[Hrizoberil]] - [[Hrizokola]] - [[Idrijalin]] - [[Ilit]] - [[Jokokuit]] - [[Kalcit]] - [[Kalicinit]] - [[Kalinit]] - [[Kamacit]] - [[Kaolinit]] - [[Karneol]] - [[Kasiterit]] - [[Kazolit]] - [[Keratofir]] - [[Kianit]] - [[Kirit]] - [[Klarkeit]] - [[Klinocojzit]] - [[Klinoklor]] - [[Kolumbit]] - [[Korderoit]] - [[Kovelin]] - [[Krizotil]] - [[Kromit]] - [[Ksenolit]] - [[Labradorit]] - [[Lazurit]] - [[Leadhillit]] - [[Lepidokrokit]] - [[Lepidolit]] - [[Levcit]] - [[Limonit]] - [[Litargit]] - [[Livingstonit]] - [[Lizardit]] - [[Lojevec]] - [[Lopolit]] - [[Maghemit]] - [[Magnezit]] - [[Manganozit]] - [[Margarit]] - [[Markazit]] - [[Masikot]] - [[Melit]] - [[Mendozit]] - [[Mezolit]] - [[Miloševičit]] - [[Mirabilit]] - [[Molibdenit]] - [[Molizit]] - [[Montmorijonit]] - [[Monzonit]] - [[Muskovit]] - [[Natrit]] - [[Natrolit]] - [[Natron]] - [[Nefrit]] - [[Nepouit]]- [[Nimit]] - [[Nortupit]] - [[Obsidijan]] - [[Oldhamit]] - [[Oligoklaz]] - [[Olivenit]] - [[Ortoklaz]] - [[Otunit]] - [[Paligorskit]] - [[Penantit]] - [[Pentahidrit]] - [[Peridotit]] - [[Periklaz]] - [[Pirofilit]] - [[Piroksen]] - [[Piroluzit]] - [[Piromorfit]] - [[Pirop]] - [[Pirotit]] - [[Pirsonit]] - [[Plagioklaz]] - [[Plesit]]- [[Plumbokalcit]] - [[Polihalit]] - [[Portlandit]] - [[Propen]] - [[Psilomelan]] - [[Ravatit]] - [[Realgar]] - [[Riolit]] - [[Romeit]] - [[Sanidin]] - [[Sasolit]] - [[Serpentin]] - [[Sfalerit]] - [[Siderit]] - [[Siderotil]] - [[Sienit]] - [[Singenit]] - [[Silvin (mineral)|Silvin]] - [[Smitsonit]] - [[Sodalit]] - [[Soddiit]] - [[Spesartin]] - [[Stavrolit]] - [[Taenit]] - [[Tamarugit]] - [[Tenantit]] - [[Tenardit]] -[[Termonatrit]] - [[Tetralin]] - [[Trahit]] - [[Tremolit]] - [[Troilit]] - [[Turkiz]] - [[Uraninit]] – [[Uranofan]] - [[Uvarovit]] - [[Valentinit]] - [[Vanthofit]] - [[Variscit]] - [[Vaterit]] - [[Volastonit]] - [[Vulfenit]] - [[Vustit]]
===Biografije===
'''A'''<br>
[[Abd al-Malik ibn Marvan]] - [[Abd Al Rahman II.]] - [[Abdel Latif]] - [[Abdelkerim Astrahanski]] - [[Abdi-Aširta]] - [[Abdulah ibn al-Zubejr]] - [[Abdul Hamid I.]] - [[Richard Abegg|Abegg, Richard]] - [[Abisare]] - [[Abu Said]] - [[Adad-nirari III.]] - [[Ada Karijska]] - [[Adalgis]] - [[Adalgizel]] - [[Adelajda del Vasto]] - [[Ademar Monteilski]] - [[Adur Narseh]] - [[Adžib]] - [[Agila I.]] - [[Agilmond]] - [[Agilulf]] - [[Agneza Antioška]] - [[Agron]] - [[Aha]] - [[Ahhotep I.]] - [[Ahhotep II.]] - [[Ahmoz I.]] - [[Ahmoz-Meritamon]] - [[Amenhotep I.]] - [[Ahmed I.]] - [[Ahmed II.]] - [[Ahmed ibn Fadlan]] - [[Ahmed bin Kučuk]] - [[Ahmed ibn Rustah]] - [[Ahotepre]] - [[Ahtum]] - [[Aj (faraon)|Aj]] - [[Aj I.]] - [[Aj Ata]] - [[Ajo]] - [[Ajstulf]] - [[Akija]] - [[Ak Kubek]] - [[Alalngar]] - [[Alarik II.]] - [[Alberada Buonalberška]] - [[Albert iz Aachna]] - [[Alboin]] - [[Alboin Spoletski]] - [[Alara]] - [[Algu]] - [[Al-Tabari]] [[Ardarik]] - [[Ardašir II.]] - [[Aldimir]] - [[Aleksander II. Gika]] - [[Aleksander Balas]] - [[Aleksander Sever]] - [[Aleksander Sucu]] - [[Aleksej I. Komnen]] - [[Aleksej II. Komnen]] - [[Aleksej III. Angel]] - [[Aleksej IV. Angel]] - [[Aleksej V. Dukas]] - [[Al Hakam II.]] - [[Ali-paša Rizvanbegović|Ali-paša Rizvanbegović]] - [[Ahemen]] - [[Aleksander IV. Makedonski]] - [[Ali (kalif)]] - [[Alulim]] - [[Amalarik]] - [[Ambagaj kan]] - [[Ali Kušči]] - [[Alulim]] - [[Aluvamna]] - [[Amanikatašan]] - [[Amanišaketo]] - [[Amanitore]] - [[Amdžazade Koprulu Husein Paša]] - [[Amenemhet I.]]- [[Amenemhet II.]] - [[Amenemhet III.]] - [[Amenemhet IV.]] - [[Amenemhet V.]] - [[Amanirena]] - [[Aminu]] - [[Amenemhet VI.]] - [[Amenemhet VII.]] - [[Amenemope]] - [[Amenhotep II.]] - [[Amenija]] - [[Ameni Kemau]] [[Amhotep I.]] - [[Amijan Marcelin]] - [[Amirtej |Amirtej]] - [[Amitis]] - [[Ami-Saduka]] - [[Amalasunta]] - [[Amu (faraon)]] - [[Amuna]] - [[Ana Dalasena]] - [[Ana Jagelo]] - [[Ana Komnena]] - [[Ana Neda]] - [[Anastazij I. Dikor]] - [[Anastazij II.]] - [[Ana Ogrska]] - [[Ana Terter]] - [[Anather]] - [[Andragacij]] - [[Andrej II. Ogrski]] - [[Andronik I. Komnen]] - [[Andronik II. Paleolog]] - [[Andronik III. Paleolog]] - [[Andronik IV. Paleolog]] - [[Andronik V. Paleolog]] - [[Anita (hetitski kralj)]] - [[Ansud]] - [[Antioh I. Soter]] - [[Antioh II. Teos]] - [[Antioh III. Veliki]] - [[Antioh IV. Epifan]] - [[Anlamani]] - [[Antioh V. Eupator]] - [[Antioh VI. Dioniz]] - [[Antioh VII. Sidet]] - [[Antioh, sin Selevka IV.]] - [[Ankvenefer]] - [[Antipater]] - [[Antonie din Popești]] - [[Antonin Pij]] - [[Anzegizel]] - [[Apepi I.]] - [[Apiašal]] - [[Apijan]] - [[Apepi I.]] - [[Apil-kin]] - [[Aplahanda]] - [[Ardabur]] - [[Arda Armenska]] - [[Ardahšir I.]] - [[Ardahšir II.]] - [[Argišti I.]] - [[Arijaramna]] - [[Arijarat I. Kapadoški]] - [[Arijarat IV. Kapadoški]] - [[Arikbek]] - [[Arnuvanda I.]] - [[Aripert II.]] - [[Ariulf]] - [[Arkadij]] - [[Arkamani]] - [[Arminij]] - [[Arnulf iz Metza]] - [[Arnuvanda I.]] - [[Arnuvanda II.]] - [[Arnuvanda III.]] - [[Aron Bolgarski]] - [[Arsam]] - [[Arsak I.]] - [[Arsinoja I.]] - [[Arsinoja II.]] - [[Arslan Kasimski]] - [[Artaban I.]] - [[Artaban II.]] - [[Artaban III.]] - [[Artaban IV.]] - [[Artaban V.]] - [[Artabazd]] - [[Artakserks I.]] - [[Artakserks II.]] - [[Artakserks III.]] - [[Artakserks IV.]] - [[Artašumara]] - [[Artatama I.]] - [[Artatama II.]] - [[Artemizija II. Karijska]] - [[Artistona]] - [[Asarhadon]] - [[Asinum]] - [[Asparuh]] - [[Astjag]] - [[Ašikpašazade]] - [[Ašur-nadin-ahe II.]] - [[Ašur-dan III.]] - [[Ašur-dugul]] - [[Ašur-etil-ilani]] - [[Ašur-nadin-šumi]] - [[Ašurnasirpal II.]] - [[Atal I. Soter]] - [[Atal (general)|Atal]] - [[Atalarik]] - [[Atanagild]] - [[Atanarik]] - [[Atosa]] - [[Autari]] - [[Avitohol]] - [[Avrelijan]] - [[Avrelij Viktor]] - [[Asad ibn al-Furat]] - [[Aspar]] - [[Asparuh]] - [[Ašer]] - [[Ašur-ubalit I.]] - [[Ašur-ubalit II.]] - [[Ata-Malik Džuvejni]] - [[Atanazij Atoški]] - [[Atis]] - [[Audoin]] - [[Aziru]]
'''B'''<br>
[[Ba (faraon)|Ba]] - [[Baba Tahir]] - [[Bahram I.]] - [[Bahram II.]] - [[Bahram III.]] - [[Bahram IV.]] - [[Bajazid II.]] - [[Bajdad]] - [[Bajdar]] - [[Baka]] - [[Balaj]] - [[Balbin]] - [[Balduin I. Konstantinopelski]] - [[Balduin II. Courtenayski]] - [[Balduin Saria]] - [[Balomar]] - [[Baltadži Mehmed Paša]] - [[Barbara Zapolja]] - [[Bardilis]] - [[Basarab I. Vlaški|Basarab I.]] - [[Basarab III. Vlaški]] - [[Batu kan]] - [[Bazilij II.]] - [[Bazilisk (bizantinski cesar)|Bazilisk]] - [[Carl Josef Bayer|Bayer, Carl Josef]] - [[Bebiank]] - [[Bebnum]] - [[Béla IV. Ogrski]] - [[Belaur]] - [[Bel-bani]] - [[Belek Gazi]] - [[Belgudej]] - [[Bel-ibni]] - [[Belizar]] - [[Belšazar]] - [[Berenika I.]] - [[Berenika II.]] - [[Friedrich Bergius|Bergius, Friedrich]] - [[Claude Louis Berthollet|Berthollet, Claude Louis]] - [[Johannes Nicolaus Brönsted]] - [[Rasmus Bartholin|Bartholin, Rasmus]] - [[Batbajan]] - [[Baton I.]] - [[Baton Dalmatski]] - [[Baton Dardanski]] - [[Berhar]] - [[Berke]] - [[Pierre Berthier|Berthier, Pierre]] - {{sortname|Marcellin|Berthelot|}} - [[Bertrada Laonska]] - [[Bitjus]] - [[Bizas]] - [[Bona Sforza]] - [[Boris I. Bolgarski]] - [[Boris II. Bolgarski]] - [[Aleksander Mihajlovič Butlerov|Butlerov, Aleksander Mihajlovič]] - [[Bagrat IV. Gruzijski]] - [[Bahram Čobin]] - [[Bajazid I.]] - [[Baldvin I. Jeruzalemski]] - [[Béla III.]] - [[Bodončar]] - [[Bohemond I. Antioški]] - [[Boleslav II. Poljski]] - [[Bonifacij I. Montferraški]] - [[Boril]] - [[Norman Levi Bowen|Bowen, Norman Levi]] - [[Brunhilda Avstrazijska]] - [[Burebista]] - [[Buri (Džingiskanov pravnuk)|Buri ]] [[Burnaburiaš II.]]
'''C'''<br>
[[Michel-Eugène Chevreul|Chevreul, Michel-Eugène]] - {{sortname| Louis Claude | Cadet de Gassicourt |}} - [[Ciriaco de' Pizzicolli]]
'''Č'''<br>
[[Čagataj]] - [[Čandarli Ali Paša]]
'''D'''<br>
[[Dagobert I.]] - [[Dagobert II.]] - [[Dagobert III.]] - [[Dagobert iz Pise]] - [[Danijar]] - [[Dan I. Vlaški]] - [[Danilo Apostol]] - [[Darajan I.]] - [[Darajan II.]] - [[Darej II.]] - [[David Bolgarski]] - [[Decij]] - [[Dedumoz I.]] - [[Dedumoz II.]] - [[Dejok]] - [[Demetrij I. Soter]] - [[Demetrij II. Nikator]] - [[Demetrij Hvarski]] - [[Den (faraon)]] - [[Derviš Ali Astrahanski]] - [[Henri Sainte-Claire Deville|Deville, Henri Sainte-Claire]] - [[Devlet I. Geraj]] - [[Devlet II. Geraj]] - [[Deziderij Langobardski]] - [[Didij Julijan]] - [[Dimitrij Cantemir]] - [[Diodor Sicilski]] - [[Decebal]] - [[Demetrij Hvarski]] - [[Deziderata Langobardska]] - [[Diadumenijan]] - [[Dinokrat]] - [[Djer]] - [[Djet]] - [[Dju]] - [[Dmitro Višnevecki]] - [[Domald Sidraški]] - [[Domicijan]] - [[Drman in Kudelin]] - [[Dukas]] - [[Dumnoriks]] - [[Dumuzid Pastir]] - [[Dumuzid Ribič]] - [[Džamšid]] - [[Džanaj]] - [[Džedefptah]] - [[Džedefre]] - [[Džedheperu]] - [[Džedkare]] - [[Džedkare II.]] - [[Džehuti]] - [[Džoči]] - [[Đurađ Branković]] - [[Džamasp]] - [[Džangali]] - [[Džezajirli Gazi Hasan Paša]]
'''E'''<br>
[[Ebroin]] - [[Edigej]] - [[Einhard]] - [[Eldžigidej]] - [[Elizabeta Granovska]] - [[Elizabeta Korvin]] - [[Elmas Mehmed Paša]] - [[Emerik Ogrski]] - [[Emilijan (rimski cesar)|Emilijan]] - [[Emisum]] - [[Enmerkar]] - [[Enheduana]] - [[Enlil-nadin-apli]] - [[Enmebaragesi]] - [[En-men-gal-ana]] - [[En-men-lu-ana]] - [[En-nun-tarah-ana]] - [[En-sipad-zid-ana]] - [[Enšakušana]] - [[Epulon]] - [[Erarik]] - [[Erhinoald]] - [[Eriba-Adad I.]] - [[Erik XIV. Švedski]] - Erišum I. - [[Erišum II.]] - [[Erlik]] - [[Ermanarik]] - [[Ernah]] - [[Esagil-kin-apli]] - [[Eumen II.]] - [[Evdokija Makrembolitissa]] - [[Eurik]] - [[Evnapij]] - [[Evtropij]]
'''F'''<br>
[[Faramond]] - [[Fastrada]] - [[Fatima Sultan]] - [[Feliks Akvitanski]] - [[Filip Arabec]] - [[Filip II.]] - [[Filip II. Francoski]] - [[Filip II. Makedonski]] - [[Filip III. Makedonski]] - [[Filipik Bardan]] - [[Filip Švabski]] - [[Filon iz Biblosa]] - [[Florijan (rimski cesar)]] - [[Fraat I.]] - [[Flavij Bauton]] - [[Fraat II.]] - [[Fraat III.]] - [[Fraat IV.]] - [[Fraat V.]] - [[Fraort]] - [[Fredegunda]] - [[Friapatij]] - [[Friderik VI. Danski]] - [[Charles Friedel|Friedel, Charles]] - [[Fulcher iz Chartresa]] - [[Fulko Neuillyjski]]
'''G'''<br>
[[Gaj Kasij Longin]] - [[Galien]] - [[Gallus Anonimus]] - [[Galsvinta]] - [[Gallus Anonimus]] - [[Gautier Sans-Avoir]] - [[Gavril Radomir]] - [[Gazi Husrev-beg]] - [[Gebhard Leberecht von Blücher]] - [[Gencij]] - [[Gentile Bellini]] - [[Georgij Kedren]] - [[Germanik]] - [[Publij Septimij Geta|Geta]] - [[Gilgameš]] - [[Gizela (hčerka Pipina Malega)|Gizela ]] - [[Gezalek]] - {{sortname|Johann Rudolf|Glauber|}} - [[Godan kan]] - [[Godfrej Bouillonski]] - [[Goffredo Malaterra]] - [[Gordijan I.]] - [[Gordijan III.]] - [[Gostun]] - [[Gotarz I.]] - [[Gotarz I.]] - [[Gotfrid Alemanski]] - [[Gregor I. Gika]] - [[Victor Grignard|Grignard, Victor]] - [[Grimoald I.]] - [[Grimoald Bavarski]] - [[Gudea]] - [[Gujuk]] - [[Gungunum]] - [[Guntram]] - [[Gustav III. Švedski]] - [[Gustav IV. Adolf Švedski]] - [[Gustav Trolle]] - [[Gustav Vasa]]
'''H'''<br>
[[Hadži I. Geraj]] - [[Hajan]] - [[Hajredin Barbarosa]] - [[Haju]] - [[Hajdu kan]] - [[Hakor]] - [[Halil Sultan]] - [[Hamudi]] - [[Hamurabi I. Jamhadski]] - [[Hamurabi III. Jamhadski]] - [[Hamure]] - [[Hanibal Gisko]] - [[Hanibalijan]] - [[Hanon (Hanibalov sin)]] - [[Hantili I.]] - [[Hantili II.]] - [[Hanun-Dagan]] - [[Harald II. Danski]] - [[Haribert I.]] - [[Haribert II.]] - [[Harsiesi]] - [[Hasan Paša Predojević]] - [[Hasdrubal Barka]] - [[Hatice Sultan]] - [[Hatušili I.]] - [[Hatušili II.]] - [[Hatušili III.]] - [[Hekatomen]] - [[Helena Anžujska]] - [[Helena Bolgarska]] - [[Helena Dragaš]] - [[Helena Znojmska]] - [[Hendžer]] - [[Henrik Flandrijski]] - [[Herenij Etrusk]] - [[Herod Agripa I.]] - [[Paul Héroult|Héroult, Paul]] - [[Hieron II.]] - [[William Higgins (kemik)|Higgins, William]] - [[Hilbudij]] - [[Hildebert I.]] - [[Hildebert II.]] - [[Hildebert III.]] - [[Hildebert Posvojeni]] - [[Hildegarda Vinzgauska]] - [[Hilderik I.]] - [[Hilderik II.]] - [[Hilderik III.]] - [[Hilperik Akvitanski]] - [[Hilperik I.]] - [[Hilperik II.]] - [[Himiltruda]] - [[Hirkan II.]] - [[Histasp]] - [[Hölun]] - [[Honorij (rimski cesar)|Honorij]] - [[Hor I.]] - [[Hor II.]] - [[Horemheb]] - [[Hormizd I.]] - [[Hormizd I. Kušanšah]] [[Hormizd II.]] - [[Hormizd IV.]] - [[Hormizd V.]] - [[Hor Ptič]] - [[Hotepsekemvi]] - [[Horunefer]] - [[Hostilijan]] - [[Hsekiu]] - [[Hudžefa I.]] - [[Hugbert Bavarski]] - [[Hulegu]] - [[Hunald Akvitanski]] - [[Huni]] - [[Hutula kan]] - [[Huzija I.]] - [[Huzija II.]]
'''I'''<br>
[[Ibak]] - [[Ibal-pi-el II.]] - [[Ibbi-Sipiš]] - [[Iblul-Il]] - [[Ibn Abd al-Hakam]] - [[Ikun-Šamaš]] - [[Iku-Šamagan]] - [[Ila-kabkabu]] - [[Iški-Mari]] - [[Ibbit-Lim]] - [[Ibiau]] - [[Ibn al-Faqih]] - [[Ibor]] - [[Ibrahim I.]] - [[Ibrahim Kazanski]] - [[Idi-ilum]] - [[Idriej]] - [[Ijibhentre]] - [[Ikun-Mari]] - [[Ikunum]] - [[Ilirij]] - [[Ilu-šuma]] - [[Igriš-Halam]] - [[Ildibad]] - [[Ili-Išar]] - [[Ilham]] - [[Imiremeša]] - [[Immeja]] - [[Ini I.]] - [[Ini II.]] - [[Indilima]] - [[Ined]] - [[Ini II.]] - [[Intef]] - [[Intef I.]] - [[Intef II.]] - [[Intef III.]] - [[Intef IV.]] - [[Intef V.]] - [[Intef VI.]] - [[Intef VII.]] - [[Iptar-Sin]] -[[Irena Atenska]] - [[Irena Dukas]] - [[Iri-Hor]] - [[Isa Čelebi]] - [[Iset]] - [[Islam III. Geraj]] - [[Išgum-Adu]] - [[Išme-Dagan]] - [[Ištub-Ilum]] - [[Ivajlo]] - [[Ivan Aleksander]] - [[Ivan Asen I.]] - [[Ivan Asen II.]] - [[Ivan Asen III.]] - [[Ivan I. Cimisk]] - [[Ivan Hunyadi, ban Severina|Ivan Hunyadi mlajši]] - [[Ivan Šišman]] - [[Ivan Vladislav]] - [[Ivan Zapolja]] -[[Irkab-Damu]] - [[Isar-Damu]] - [[Išbi-Era]] - [[Ištub-Išar]] - [[Iufni]] - [[Ivan II. Komnen]] - [[Ivan III. Švedski]] - [[Ivan V. Paleolog]] - [[Ivan VI. Kantakuzen]] - [[Ivan VII. Paleolog]] - [[Ivan Briennski]] - [[Ivan Skilica]] - [[Ivan Štefan]] - [[Ivan Vihovski]] - [[Izabela I. Jeruzalemska]] - [[Ivan Mazepa]] - [[Ivan Zonara]] - [[Izak I. Komnen]] - [[Izak II. Angel]]
'''J'''<br>
[[Jadegar Mohamed |Jadegar Mohamed]] - [[Jagid-Lim]] - [[Jahdun-Lim]] - [[Jarim-Lim I.]] - [[Jazkur-el]] - [[Jakareb]] - [[Jakbim]] - [[Jakubher]] - [[Jamu]] - [[Jasmah-Adad]] - [[Jazdegerd I.]] - [[Jazdegerd III.]] - [[Jelena Nemanjić Šubić]] - [[Jerónimo de Ayanz y Beaumont]] - [[Jer Tanrı]] - [[Jesugej]] - [[Jesu Mongke]] - [[Jolanda Courtenayska]] - [[Jolanda Flandrijska]] - [[Jordan I. Kapuanski]] - [[Jordan (zgodovinar)]] - [[Joscelin I. Edeški]] - [[Jovan Nenad]] - [[Jožef II. Konstantinoplski]] - [[Jožef Genezij]] - [[Judita Habsburška]] - [[Julijan Odpadnik]] - [[Jurij I. Terter]] - [[Jurij II. Terter]] - [[Jurij Dolgoroki]] - [[Jurij Duka]] - [[Jurij Gika]] - [[Justin I.]]
'''K'''<br>
[[Kaa]] - [[Kaba]] - [[Kabul kan]] - [[Kadan]] - [[Kadašman-Enlil I.]] - [[Kajra]] - [[Kakare Ibi]] - [[Kakare Ini]] - [[Kalinik iz Petre]] - [[Kalojan]] - [[Kaloker]] - [[Kambiz I.]] - [[Kamoz]] - [[Kandalanu]] - [[Kara Hulegu]] - [[Kar (rimski cesar)]] - [[Kara Mustafa Paša]] - [[Kardam]] - [[Kareh]] - [[Karel IX. Švedski]] - [[Karel X. Gustav Švedski]] - [[Karel Avgust Švedski]] - [[Karel Mlajši]] - [[Karel Plešasti]] - [[Karel Veliki]] - [[Kasandana]] - [[Kasekemui]] - [[Kasim I. Astrahanski]] - [[Kasim II. Astrahanski]] - [[Kasim Kasimski]] - [[Kasim Paša]] - [[Kasivelaun]] - [[Kastik]] - [[Kastor z Rodosa]] - [[Kašta]] - [[Katvalda]] - [[Kavad I.]] - [[Kazimir I. Poljski]] - [[Kazimir II. Poljski]] - [[Kefren]] - [[Friedrich August Kekulé|Kekulé, Friedrich August]] - [[Kejhusrev II.]] - [[Kejhusrev III.]] - [[Kejkavus II.]] - [[Kejkubad I.]] - [[Kejkubad II.]] - [[Kejkubad III.]] - [[Kejkavus I.]] - [[Kejkavus II.]] - [[Keops]] - [[Keraca Petrica]] - [[Kerboga]] - [[Kikija]] - [[Kılıç Arslan I.]] - [[Kilič Arslan II.]] - [[Kilič Arslan IV.]] - [[Kir I.]] - [[Kir II.]] - [[Kir Mlajši]] - [[Kira Marija]] - [[Kirta]] - [[Klavdij II. Gotski]] - [[Kleopatra I. Sirijka]] - [[Kleopatra II.]] - [[Klodij Albin]] - [[Kniva]] - [[Konstancij II.]] - [[Konstantin II.]] - [[Konstantin VIII.]] - [[Konstancij Gal]] - [[Konstans]] - [[Kraljevič Marko]] - [[Kasij Dion]] - [[Klef]] - [[Klejt]] - [[Klodion]] - [[Klodomer]] - [[Klodvik I.]] - [[Klodvik II.]] - [[Klodvik III.]] - [[Klodvik IV.]] - [[Klotar I.]] - [[Klotar II.]] - [[Klotar III.]] - [[Klotar IV.]] - [[Koloman I. Asen]] - [[Komod]] - [[Konrad Krafft von Dellmensingen]] - [[Konrad Montferraški]] - [[Konstancij II.]] - [[Konstancij Klor]] - [[Konstantin VI.]] - [[Konstantin IX. Monomah]] - [[Konstantin Dragaš Dejanović]] - [[Konstantin I. Veliki]] - [[Konstantin V. Kopronim]] - [[Konstantin X. Dukas]] - [[Konstantin Ipsilanti]] - [[Konstantin Șerban]] - [[Kormesij]] - [[Kormisoš]] - [[Kosroj II.]] - [[Koščak]] - [[Kozrav II.]] - [[Kozrav Uzurpator]] - [[Kristijan II. Danski]] - [[Krištof Korvin]] - [[Krum]] - [[Ksenofont]] - [[Kserks II.]] - [[Kuber]] - [[Kubrat]] - [[Kudur-Mabuk]] - [[Kudžula Kadfiz]] - [[Keops|Kufu]] - [[Kučuk Mohamed]] - [[Kujaš]] - [[Kulin]] - [[Kun-Damu]] - [[Kurigalzu I.]] - [[Kurunta]] - [[Kutalmiš]] - [[Kvintil (rimski cesar)]]
'''L'''<br>
[[Labarna I.]] - [[La-bašum]] - [[Ladislav IV. Ogrski]] - [[Lala Şâhin paša]] - [[Lantfrid]] - [[Laodika II.]] - [[Laodika IV.]] - [[Auguste Laurent|Laurent, Auguste]] - [[Lazar Branković]] - [[Lazar Hrebeljanović]] - [[Lažni Dimitrij I.]] - [[Leon I. Tračan]] - [[Leon II. (bizantinski cesar)|Leon II.]] - [[Leon III. Izavrijec]] - [[Leon IV. Hazar]] - [[Leon V. Armenec]] - [[Leon VI. Modri]] - [[Lešek I. Beli]] - [[Libaja]] - [[Lid]] - [[Lipit-Ištar]] - [[Liutprand]] - [[Longar|Longar Dardanski]] - [[Longar Dalmatski]] - [[Lotar I. Karolinški]] - [[Thomas Martin Lowry|Lowry]] - [[Lucij Tarkvinij Superb]] - [[Lucij Tarucij Firman]] - [[Ludvik II. Jagelo]] - [[Ludvik Nemški|Ludvik II. Nemški]] - [[Ludvik Pobožni]] - [[Lugal-Ane-Mundu]] - [[Lugalbanda]] - [[Lugal-kiniše-dudu]] - [[Lugal-kisal-si]] - [[Lugal-kitun]] - [[Lugalzagezi]] - [[Lup I. Akvitanski]] - [[Lup II. Gaskonjski]]
'''M'''<br>
[[Magnencij]] - [[Magnus Livonski]] - [[Mahmud I.]] - [[Mahmud II.]] - [[Mahmud Bin Kučuk]] - [[Mahmud Kazanski]] - [[Mahmud Paša Anđelović]] - [[Maksimijan]] - [[Malamir]] - [[Mandana Medijska]] - [[Manuel I. Komnen]] - [[Makrin]] - [[Maksimin Tračan]] - [[Manes]] - [[Maništušu]] - [[Manuel II. Paleolog]] - [[Marcijan (bizantinski cesar)|Marcijan]] - [[Mara-Il]] - [[Marduk-apla-iddina II.]] - [[Marduk-nadin-ahhe]] - [[Marduk-zakir-šumi II.]] - [[Marija Alanska]] - [[Marija Komnena]] - [[Marija Montferraška]] - [[Marina Smilec]] - [[Mark Avrelij Prob]] - [[Mark Emilij Lepid]] - [[Mark Klavdij Tacit]] - [[Mark Junij Brut]] - [[Marobod]] - [[Marvan I.]] - [[Maslama ibn Abd al-Malik]] - [[Matej Basarab]] - [[Mavdud]] - [[Mavro Orbini]] - [[Mavzol]] - [[Mavricij (bizantinski cesar)]] - [[Mehmed I.]] - [[Mehmed I. Geraj]] - [[Mehmed II. Osvajalec]] - [[Mehmed III.]] - [[Mehmed IV.]] - [[Mehmed Paša Sokolović]] - [[Mek]] - [[Melem-ana]] - [[Menander Protektor]] - [[Mengli I. Geraj]] - [[Menkare]] - [[Menkauhor]] - [[Menkaure]] - [[Mentuhotep I.]] - [[Mentuhotep II.]] - [[Mentuhotep III.]] - [[Mentuhotep IV.]] - [[Mentuhotep V.]] - [[Mentuhotep VI.]] - [[Mentuhotepi]] - [[Menua]] - [[Merdžefare]] - [[Merenhor]] - [[Merenre I.]] - [[Merenre II.]] - [[Merheperre]] - [[Meritaton]] - [[Merkare]] - [[Merneit]] - [[Merneptah]] - [[Meroveh]] - [[Mesanepada]] - [[Mesud I.]] - [[Mesud II.]] - [[Meš-he]] - [[Meš-ki-ang-gašer]] - [[William Hallowes Miller|Miller, William Hallowes]] - [[Mihael I. Komnen Dukas]] - [[Mihael I. Rangab ]] - [[Mihael II. Amorijec]] - [[Mihael II. Asen]] - [[Mihael III. Pijanec]] - [[Mihael III. Šišman Asen]] - [[Mihael IV. Paflagonec]] - [[Mihael V. Kalafat]] - [[Mihael Psel]] - [[Mihael VII. Dukas]] - [[Mihael VIII. Paleolog]] - [[Mihael IX. Paleolog]] - [[Mihael Hrabri]] - [[Milica Hrebeljanović]] - [[Mihael Kritobul]] - [[Mihnea I. Vlaški]] - [[Miliduh]] - [[Mimar Sinan]] - [[Miran Šah]] - [[Mircea I. Vlaški]] - [[Mircea III. Drakul]] - [[Mircea V. Pastir]] - [[Merihator]] - [[Meriibre Heti]] - [[Merikare]] - [[Mico Asen]] - [[Mitil]] - [[Mitridat I. Partski]] - [[Mitridat III. Partski]] - [[Mitridat IV. Partski]] - [[Mješko II. Lambert]] - [[Mješko III. Stari]] - [[Mlajša gospa]] - [[Mohamed Amin]] - [[Mohamed bin Tugluk]] - [[Mojzes Bolgarski]] - [[Montemsaf]] - [[Monunij]] - [[Muavija II.]] - [[Mubarak Šah]] - [[Murat I.]] - [[Murat II.]] - [[Murat III.]] - [[Murat IV.]] - [[Muršili I.]] - [[Muršili II.]] - [[Muršili III.]] - [[Murtaza]] - [[Musa Čelebi]] - [[Musa Kesedžija]] - [[Mustafa I.]] - [[Mustafa II.]] - [[Mustafa III.]] - [[Mustafa IV.]] - [[Mustafa Ali]] - [[Mustafa Čelebi]] - [[Mušezib-Marduk]] - [[Mut-Aškur]] - [[Mutimir Vlastimirović]] - [[Mutnedžmet]] - [[Mutnofret]] [[Muvatali I.]] - [[Muvatali II.]] - [[Muza Partska]]
'''N'''<br>
[[Nabonasar]] - [[Naplanum]] - [[Naram-Sin Akadski]] - [[Naram-Sin Asirski]] - [[Narmer]] - [[Nasalsa]] - [[Nastasen]] - [[Natakamani]] - [[Neagoe Basarab]] - [[Nebdžefare]] - [[Nebirirav I.]] - [[Nebirirav II.]] - [[Nebirirav II.]] - [[Nebukadnezar I.]] - [[Nebkaure Heti]] - [[Nebmaatre]] - [[Nebra]] - [[Nebsenre]] - [[Nečerkare]] - [[Nedžemibre]] - [[Neferefre]] - [[Neferhotep I.]] - [[Neferhotep III.]] - [[Neferit I.]] - [[Neferit II.]] - [[Neferka]] - [[Neferkahor]] - [[Neferkamin Anu]] - [[Neferkare I.]] - [[Neferkare II.]] - [[Neferkare IV.]] - [[Neferkare V.]] - [[Neferkare VI.]] - [[Neferkare VIII.]] - [[Neferkare Nebi]] - [[Neferirkare]] - [[Neferkasokar]] - [[Neferkaure]] - [[Nefertari]] - [[Neheb]] - [[Nehesi]] - [[Neferirkare Kakai]] - [[Neferkamin I.]] - [[Neko II.]] - [[Nektaneb I.]] - [[Nektaneb II.]] - [[Nergal-ušezib]] - [[Nerikare]] - [[Nešri]] - [[Nikare]] - [[Nikare II.]] - [[Nikefor Brijenij]] - [[Nikefor III. Botanijat]] - [[Niketas Honiates]] - [[Nikifor I. Logotet]] - [[Nikifor I. Konstantinopelski]] - [[Nikifor I. Logotet]] - [[Nikifor II. Fokas]] - [[Nikolaj Aleksander Vlaški]] - [[Nikola Jurišić]] - [[Nikolaj Kanabos]] - [[Ninečer]] - [[Ninsun]] - [[Ninurta-apal-Ekur]] - [[Ninurta-nadin-šumi]] - [[Ninurta-tukulti-Ašur]] - [[Nitokris]] - [[Njuserre]] - [[Nuja]] - [[Nubnefer]] - [[Nur-Adad]] - [[Nur ad-Din]] - [[Nur Devlet]] - [[Nur-Mer]]
'''O'''<br>
[[Odoaker]] - [[Oleg Novgorodski]] - [[Olibrij]] - [[Omurtag]] - [[Opat Suger]] - [[Orban]] - [[Orda kan]] - [[Orderik Vitalis]] - [[Ördög]] - [[Organa]] - [[Orgetoriks]] - [[Orhan I.]] - [[Orod I.]] - [[Orod II.]] - [[Orod III.]] - [[Orontobat]] - [[Osman I.]] - [[Osman II.]] - [[Osman I.]] - [[Otto von Below]]
'''P'''<br>
[[Pagan]] - [[Pakor I.]] - [[Pakor II.]] - [[Pakor I. Perzijski]] - [[Pál Tomori]] - [[Pamba]] - [[Papež Formoz]] - [[Papež Inocenc III.]] - [[Papež Marin I.]] - [[Pargali Ibrahim Paša]] - [[Parisatis]] - [[Paršatatar]] - [[Partamaspat]] - [[Pătrașcu Dobri]] - [[Pentini]] - [[Pepi I.]] - [[Pepi II.]] - [[Pepi III.]] - [[Peribsen]] - [[Pertinaks]] - [[Peroz I. Kušanšah]] - [[Perzej Makedonski]] - [[Pescenij Niger]] - [[Peter Bartolomej]] - [[Peter I. Bolgarski]] - [[Peter I. Vlaški]] - [[Peter II. Courtenayski]] - [[Peter IV. Bolgarski]] - [[Peter Gojniković]] - [[Peter Puščavnik]] - [[Petubastis III.]] - [[Peter IV. Rareš]] - [[Pijaššili]] - [[Pije]] - [[Pijusti]] - [[Piksodar]] - [[Pilip Orlik]] - [[Pinej]] - [[Pipin I. Akvitanski]] - [[Pipin II. Akvitanski]] - [[Pipin Grbasti]] - [[Pipin Herstalski]] - [[Pipin Landenski]] - [[Pir Mohamed]] - [[Pithana]] - [[Plektruda]] - [[Plevrat I.]] - [[Polibij]] - [[Presijan]] - [[Prijezda I.]] - [[Prosigoj]] - [[Przemisl II.]] - [[Psametik I.]] - [[Psametik II.]] - [[Psametik IV.]] - [[Psamut]] - [[Psusenes I.]] - [[Ptolemaj I. Soter]] - [[Poliperhon]] - [[Ptolemaj II. Filadelf]] - [[Ptolemaj V. Epifan]] - [[Ptolemaj VI. Filometor]] - [[Ptolemaj VII. Neos Filopator]] - [[Ptolemaj VIII. Everget]] - [[Publij Kvintilij Var]] - [[Pupien]] - [[PU-Šarruma]] - [[Puzur-Ašur I.]] - [[Puzur-Ašur II.]] - [[Puzur-Sin]] - [[Puzur-Ašur III.]] - [[Puzur-Ištar]]
'''R'''<br>
[[Radbod Frizijski]] - [[Rado (majordom)|Rado]] - [[Radu I. Vlaški]] - [[Radu III. Čedni]] - [[Radu V. Afumatski]] - [[Radu VI. Bădica]] - [[Radu VII. Paisie]] - [[Radu Leon]] - [[Radu Mihnea]] - [[Radu Negru]] - [[Raganfrid]] - [[Rahotep]] - [[Rajmond IV. Touluški]] - [[Ramzes I.]] - [[Ramzes III.]] - [[Ramzes V.]] - [[Rašid al-Din]] - [[Rekared I.]] - [[Rekesvint]] - [[Renseneb]] - [[Rib-Hadda]] - [[Rim-Sin I.]] - [[Rim-Sin II.]] - [[Rimuš Asirski]] - [[Robert I. Courtenayski]] - [[Robert Menih]] - [[Rogerij I. Sicilski]] - [[Rogneda Polocka]] - [[Rogvolod]] - [[Roman I. Bolgarski]] - [[Roman I. Lekapen]] - [[Roman II.]] - [[Roman III. Argir]] - [[Roman IV. Diogen]] - [[Friedlieb Ferdinand Runge|Runge, Friedlieb Ferdinand ]] - [[Rurik]]
'''S'''<br>
[[Sa (faraon)|Sa]] - [[Sagisu]] - [[Sahib I. Geraj]] - [[Sahure]] - [[Sajed Borhan]] - [[Sajid Ahmed I.]] - [[Sakirhar]] - [[Salitis]] - [[Salonin]] - [[Samium]] - [[Samsu-iluna]] - [[Samuel Bolgarski]] - [[Sanakt]] - [[Sanatruk]] - [[Sanatruk II.]] - [[Sanherib]] - [[Sankptahi]] - [[Sarduri I.]] - [[Sargon I.]] - [[Sargon II.]] - [[Sargon Akadski]] - [[Sarpedon]] - [[Sartak]] - [[Sasan]] - [[Satilgan]] - [[Sa'umu]] - [[Savin (kan)|Savin]] - [[Sebkaj]] - [[Sehetepibre]] - [[Segerseni]] - [[Seanhibtavi Seanhibre]] - [[Sehebre]] - [[Seheperenre]] - [[Sehetepibre]] - [[Sekemib]] - [[Sekemket]] - [[Sekemre]] - [[Sekemre Šedvast]] - [[Sobekemsaf I.]] - [[Sobekemsaf II.]] - [[Selevk I. Nikator]] - [[Selevk II. Kalinik]] - [[Selevk III. Keraun]] - [[Selevk IV. Filopator]] - [[Selim I. Geraj]] - [[Selim II.]] - [[Selim III.]] - [[Semenkare]] - [[Semenre]] - [[Semerket]] - [[Semken]] - [[Senaib]] - [[Senebmiu]] - [[Senebkaj]] - [[Sened]] - [[Senusret I.]] - [[Senusret II.]] - [[Senusret III.]] - [[Senusret IV.]] - [[Septimij Sever]] - [[Seti I.]] - [[Set Meribre]] - [[Setnaht]] - [[Setut]] - [[Sevadžkare I.]] - [[Sevadžkare III.]] - [[Sevadžtu]] - [[Sevar]] - [[Sevt III.]] - [[Sigibert I.]] - [[Sigibert II.]] - [[Sigibert III.]] - [[Sigibert Hromi]] - [[Sigismund I. Poljski]] - [[Sigismund II. Avgust]] - [[Sihator]] - [[Sikelgajta]] - [[Silahdar Damat Ali Paša]] - [[Sili-Adad]] - [[Simion Movilă]] - [[Simon Bar Kohba]] - [[Simonida Nemanjić]] - [[Sin-Eribam]] - [[Sin-Idinam]] - [[Sin-Ikišam]] - [[Simeon Bekbulatovič]] - [[Sisebut]] - [[Sin-šar-iškun]] - [[Sin-šumu-lišir]] - [[Sitalk]] - [[Skarlat Kalimahi]] - [[Skerdilajd]] - [[Skunha]] - [[Slon (faraon)]] - [[Smail-aga Čengić]] - [[Smenhkare]] - [[Smilcena Paleologina]] - [[Smilec]] - [[Sneferka]] - [[Sneferu]] - [[Sobekhotep I.]] - [[Sobekhotep III.]] - [[Sobekhotep IV.]] - [[Sobekhotep V.]] - [[Sobekhotep VI.]] - [[Sobekhotep VII.]] - [[Sobekhotep VIII.]] - [[Sobekneferu]] - [[Sogdijan]] - [[Sonbef]] - [[Eugène Soubeiran]] - [[Sozomen]] - [[Sparadok]] - [[Stanislav Leščinski]] - [[Stavrakij]] - [[Stefan Branković]] - [[Stefan Dušan]] - [[Stefan Lazarević]] - [[Stefan Uroš V.]] - [[Sten Sture mlajši]] - [[Stepanos Asoghik]] - [[Stjepan Tomaš]] - [[Stjepan Tomašević]] [[Stjepan Vukčić Kosača]] - [[Karl Hugo Strunz|Strunz, Karl Hugo]] - [[Subedej]] - [[Sujumbike]] - [[Sulejman II.]] - [[Sulejman II. Rumski]] - [[Sulejman Čelebi]] - [[Sulejman ibn Kutalmiš|Sulejman ibn Kutalmiš]] - [[Sulili]] - [[Sumuel]] - [[Sumu-Epuh]] - [[Sumu-Jaman]] - [[Sumu-la-El]] - [[Sveti Kliment Ohridski]] - [[Sveti Naum]] - [[Sveti Sava]] - [[Svetonij]] - [[Svintila]]
'''Š'''<br>
[[Šabaka]] - [[Šabataka]] - [[Šahgali]] - [[Šahin Geraj]] - [[Šahruh Mirza]] - [[Šalim-ahe]] - [[Šalmaneser I.]] - [[Šalmaneser III.]] - [[Šamaš-šum-ukin]] - [[Šamši-Adad I.]] - [[Šamši-Adad V.]] - [[Šanakdakete]] - [[Šapur I.]] - [[Šapur III.]] - [[Šapur IV.]] - [[Šapur Perzijski]] - [[Šarek]] - [[Šattivaza]] - [[Šattuara]] - [[Šattuara II.]] - [[Šauštatar]] - [[Šejk Ahmed]] - [[Šejk Aulijar]] - [[Šeneh]] - [[Šenšek]] - [[Šepseskaf]] - [[Šepseskare]] - [[Šeši]] - [[Šišman I.]] - [[Škorpijon I.]] - [[Škorpijon II.]] - [[Štefan V. Ogrski]] - [[Štefan Dečanski]] - [[Štefan Dragutin]] - [[Štefan Konstantin]] - [[Štefan Milutin]] - [[Štefan Nemanja]] - [[Štefan Prvokronani]] - [[Štefan Radoslav]] - [[Štefan Uroš I.]] - [[Štefan Vladislav I.]] - [[Štefan Vladislav II.]] - [[Štefan Zapolja]] - [[Šulgi]] - [[Šupiluliuma I.]] - [[Šupiluliuma II.]] - [[Šuttarna I.]] - [[Šuttarna II.]] - [[Šuttarna III.]] - [[Šu-turul]]
'''T'''<br>
[[Tabiri]] - [[Taharka]] - [[Tahurvaili]] - [[Tankred Galilejski]] - [[Tantamani]] - [[Tao I.]] - [[Tao II.]] - [[Tetišeri]] - [[Tarik ibn Zijad]] - [[Tasilo II. Bavarski]] - [[Taşköprüzade]] - [[Tašlultum]] - [[Teisp]] - [[Teja (kralj Ostrogotov)|Teja]] - [[Tengri]] - [[Teobald III. Šampanjski]] - [[Teodora Smilec]] - [[Teodor I. Laskaris]] - [[Teodozij Vlaški]] - [[Teos]] - [[Teš]] - [[Tit Flavij]] - [[Tomaž Slovan]] - [[Šapur II.]] - [[Šar-Kali-Šari]] - [[Tatikij]] - [[Telec]] - [[Telerig]] - [[Telipinu]] - [[Teobald Bavarski]] - [[Teodahad]] - [[Teodbert Bavarski]] - [[Teodebald]] - [[Teodebert I.]] - [[Teodebert II.]] - [[Teodemir]] - [[Teoderik I.]] - [[Teoderik II.]] - [[Teoderik III.]] - [[Teoderik Strabon]] - [[Teodoald]] - [[Teodor II. Laskaris]] - [[Teodora II.]] - [[Teodora III.]] - [[Teodorik I.]] - [[Teoderik Veliki]] - [[Teodor Svetoslav]] - [[Teodozij II.]] - [[Teodozij III.]] - [[Teofan Spovednik]] - [[Teofil (bizantinski cesar)|Teofil]] - [[Teofilakt Simokat]] - [[Teos]] - [[Teres I.]] - [[Teti]] - [[Teudis]] - [[Tevta]] - [[Tervel]] - [[Richard Trevithick]] - [[Tiberij II. Konstantin]] - [[Tiglat-Pileser I.]] - [[Tiglat-Pileser III.]] - [[Tija]] - [[Tiju]] - [[Timur Lenk]] - [[Tiridat I.]] - [[Tiridat II.]] - [[Tiridat III.]] - [[Tiš-atal]] - [[Tit Flavij]] - [[Togrul beg]] - [[Tokomer]] - [[Toktamiš]] - [[Toktu]] - [[Totila]] - [[Toljen II.]] - [[Toluj]] - [[Toros Edeški]] - [[Trebonijan Gal]] - [[Tudhalija]] - [[Tudhalija I.]] - [[Tudhalija II.]] - [[Tudhalija III.]] - [[Tudhalija IV.]] - [[Tudor Vladimirescu]] - [[Tukulti-Ninurta I.]] - [[Tukulti-Ninurta II.]] - [[Tura-Dagan]] - [[Tušratta]] - [[Tutankamon]] - [[Tutmoz I.]] - [[Tutmoz II.]] - [[Tutmoz III.]] - [[Tutmoz IV.]] - [[Tutuš I.]]
'''U'''<br>
[[Udul-kalama]] - [[Uglješa Mrnjavčević]] - [[Uhna]] - [[Ulagči]] - [[Ulgen]] - [[Ulug Mohamed]] - [[Umaj]] - [[Umaja ibn Abd Šams]] - [[Umor (kan)|Umor]] - [[Unas]] - [[Uraz Mohamed]] - [[Ur-Baba]] - [[Urgana]] - [[Ur-gar]] - [[Ur-gigir]] - [[Ur-Nammu]] - [[Ur-nigin]] - [[Ur-Nanše]] - [[Ur-Ningirsu]] - [[Ur-Nungal]] - [[Userkaf]] - [[Userkare]] - [[Ušpija]] - [[Utamiš Geraj]] - [[Utnapištim]] - [[Utu-hengal]] - [[Uzbeg kan]] - [[Uzun Hasan]]
'''V'''<br>
[[Vadfradad I.]] - [[Vadfradad II.]] - [[Vadfradad III.]] - [[Vahbarz]] - [[Vahkare Heti]] - [[Valamir]] -[[Valens]] - [[Valentinijan I.]] - [[Valentinijan II.]] - [[Valerijan (rimski cesar)]] - [[Vangion in Sidon]] - [[Vanij]] - [[Vardan I.]] - [[Vardan II.]] - [[Varad-Sin]] - [[Varnahar II.]] - [[Vasašatta]] - [[Vasilij Vasiljevič Golicin]] - [[Vasudeva II.]] - [[Vazad]] - [[Vazner]] - [[Vegaf]] - [[Venčeslav II. Češki]] - [[Veneg]] - [[Vercingetoriks]] - [[Vetranion]] - [[Vibilij]] - [[Vidimir]] - [[Viljem iz Tira]] - [[Vima Kadfiz]] - [[Vima Takto]] - [[Vineh]] - [[Višeslav]] - [[Vitelij]] - [[Vlad I. Uzurpator]] - [[Vlad II. Drakul]] - [[Vlad III. Drakula]] - [[Vlad V. Mlajši]] - [[Vlad VI. Dragomir]] -[[Vladimir Rasate]] - [[Vladislav I. Vlaški]] - [[Vladislav III. Poljski]] - [[Vladislav III. Vlaški]] - [[Vlastimir (srbski knez)]] - [[Vologas I.]] - [[Vologas II.]] - [[Vologas III.]] - [[Vologas IV.]] - [[Vologas V.]] - [[Vologas VI.]] - [[Voluzijan]] - [[Vonon I.]] - [[Vonon II.]] - [[Vukan Nemanjić]] - [[Vukašin Mrnjavčević]] - [[Vlatko Vuković Kosača|Vuković Kosača, Vlatko]] - [[Vuk Branković]] - [[Vulfila]]
'''W'''<br>
[[James Watt|Watt, James]] - [[Christian Samuel Weiss|Weiss, Christian Samuel]] - [[Alfred Werner|Werner, Alfred]]
'''Y'''<br>
[[Yaghi-Siyan]]
'''Z'''<br>
[[Zabaja]] - [[Zagan Paša]] - [[Zenobija]] - [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]] - [[Zidanta I.]] - [[Zidanta II.]] - [[Zimri-Lim]] - [[Ziusudra]] - [[Zoa (bizantinska cesarica)|Zoa Porfirogeneta]] - [[Zosim]]
===Stare države in pokrajine===
[[Adiabena]] - [[Afrika (rimska provinca)]] - [[Ahaja (rimska provinca)]] - [[Ajdinski emirat]] - [[Akvitanska Galija]] - [[Al Andaluz]] - [[Alasija]] - [[Amki]] - [[Amurru]] - [[Anšan]] - [[Arabija (rimska provinca)]] - [[Arahozija]] - [[Arvad]] - [[Arzava]] - [[Asirija (rimska provinca)]] - [[Astrahanski kanat]] - [[Atropatena]] - [[Azija (rimska provinca)]] - [[Betika]] - [[Ilirija (država)|Ardijejsko kraljestvo]] - [[Arija (satrapija)|Arija]] - [[Armenija (razločitev)]] - [[Atenska vojvodina]] - [[Avrelijanova Dakija]] - [[Baktrija]] - [[Bitinija]] - [[Bitinija in Pont (rimska provinca)]] - [[Budimski pašaluk]] - [[Cezarejska Mavretanija]] - [[Ciprsko kraljestvo]] - [[Dalmacija (rimska provinca)]] - [[Daorson]] - [[Davnija]] - [[Desnobrežna Ukrajina]] - [[Dežela Punt]] - [[Dieceza Vzhod]] - [[Dioceza Panonija]] - [[Dioceza Trakija]] - [[Drangijana]] - [[Druga Panonija]] - [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] - [[Ebla]] - [[Egejska vojvodina]] - [[Egipt (rimska provinca)]] - [[Elam]] - [[Epir]] - [[Epirski despotat]] - [[Eridu]] - [[Etolija]] - [[Evropa (rimska provinca)]] - [[Fenicija (rimska provinca)]] - [[Galija]] - [[Gališko-volinska kneževina]] - [[Gandara]] - [[Gedrozija]] - [[Genovska republika]] - [[Germijan]] - [[Gezer]] - [[Gornja Germanija]] - [[Gornja Panonija (rimska provinca)]] - [[Gornji Egipt]] - [[Grofija Blois]] - [[Grofija Edesa]] - [[Grofija Hainaut]] - [[Grofija Tripoli]] - [[Habsburška Srbija (1788–1792)]] - [[Hamazi]] - [[Hamidski bejlik]] - [[Harakena]] - [[Hatra]] - [[Hazari]] - [[Hemimont]] - [[Hercegovski sandžak]] - [[Herson]] - [[Hibernija]] - [[Hirkanija]] - [[Hispanija]] - [[Hivski kanat]] - [[Horezm]] - [[Ilirik]] - [[Isin]] - [[Italijanski katepanat]] - [[Ilkanat]] - [[Ingrija]] - [[Italija (rimska provinca)]] - [[Izavrija]] - [[Izraelsko kraljestvo (združeno)]] - [[Judeja]] - [[Judeja (rimska provinca)]] - [[Kanaan]] - [[Kadeš]] - [[Kalmarska unija]] - [[Kalmiški kanat]] - [[Kapadokija]] - [[Kapadokija (rimska provinca)]] - [[Karakitajski kanat]] - [[Karaman]] - [[Karamanidi]] - [[Karija]] - [[Karkemiš]] - [[Kasimski kanat]] - [[Kazanski kanat]] - [[Komagena]] - [[Kende]] - [[Kilikija]] - [[Kneževina Antiohija]] - [[Kneževina Ahaja]] - [[Kneževina Gornja Ogrska]] - [[Kneževina Teodoro]] - [[Konavle]] - [[Korduena]] - [[Kordovski emirat]] - [[Kordovski kalifat]] - [[Korzika in Sardinija (rimska provinca)]] - [[Kotijske Alpe (rimska provinca)]] - [[Kozaški hetmanat]] - [[Kraljevina Črna gora]] - [[Kraljevina Livonija]] - [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)]] - [[Kraljevina Srbija (1217-1345)]] - [[Kraljevina Srbija (1718-1739)]] - [[Kreta in Cirenajka]] - [[Krf]] - [[Krimski Goti]] - [[Krimski kanat]] - [[Križarske države]] - [[Kundur]] - [[Kušansko cesarstvo]] - [[Kuššara]] - [[Lagaš]] - [[Latinsko cesarstvo]] - [[Levobrežna Ukrajina]] - [[Likaonija]] - [[Likija]] - [[Likija in Pamfilija (rimska provinca)]] - [[Luvijci]] - [[Luzitanija]] - [[Makedonija (rimska provinca)]] - [[Mala Armenija]] - [[Mala Skitija]] - [[Medija]] - [[Megido]] - [[Mezija]] - [[Mezopotamija (razločitev)]] - [[Mezopotamija]] - [[Mezopotamija (rimska provinca)]] - [[Mitani]] - [[Moab]] - [[Moravska Srbija]] - [[Morejski despotat]] - [[Nabatejsko kraljestvo]] - [[Nadžd]] - [[Nezakcij]] - [[Nikejsko cesarstvo]] - [[Nipur]] - [[Nova Rusija]] - [[Novo egipčansko kraljestvo]] - [[Nuhaše]] - [[Numidija]] - [[Odriško kraljestvo]] - [[Opričnina]] - [[Osmanska Ogrska]] - [[Osroena]] - [[Osroena (rimska provinca)]] - [[Ostfalija]] - [[Paflagonija]] - [[Palmirsko cesarstvo]] - [[Panonija Valerija]] - [[Partija (satrapija)|Partija]] - [[Peninske Alpe (rimska provinca)]] - [[Peonija]] - [[Pizidija]] - [[Podolje (zgodovinska pokrajina)]] - [[Pretorska prefektura Ilirik]] - [[Prednja Hispanija]] - [[Pretorijanska prefektura Vzhod]] - [[Prevalitanija]] - [[Primorske Alpe (rimska provinca)]] - [[Promona]] - [[Prva babilonska dinastija]] - [[Prvo bolgarsko cesarstvo]] - [[Prvo vmesno obdobje Egipta]] - [[Raška]] - [[Retenu]] - [[Retija]] - [[Rimska Armenija]] - [[Rodopi (rimska provinca)]] - [[Rumelija]] - [[Samnij]] - [[Sandžak]] - [[Sasanidsko cesarstvo]] - [[Satagidija]] - [[Satrapija]] - [[Savska Panonija]] - [[Sebasteja (tema)]] - [[Seldžuški sultanat Rum]] - [[Selevkidsko cesarstvo]] - [[Sicilija (rimska provinca)]] - [[Sogdija]] - [[Solunsko kraljestvo]] - [[Spodnja Germanija]] - [[Spodnja Lorena]] - [[Spodnja Panonija (rimska provinca)]] - [[Spodnji Egipt]] - [[Srbski despotat]] - [[Srbsko cesarstvo]] - [[Srednje kraljestvo]] - [[Sremsko kraljestvo]] - [[Stari Egipt]] - [[Staro asirsko cesarstvo]] - [[Staro egipčansko kraljestvo|Staro kraljestvo]] - [[Sumur]] - [[Suza, Perzija]] - [[Švedska Estonija]] - [[Švedsko-norveška zveza]] - [[Švedsko-norveška zveza]] - [[Tesalija]] - [[Trakija]] - [[Trakija (rimska provinca)]] - [[Trapezundsko cesarstvo]] - [[Travunija]] - [[Tretja urska dinastija]] - [[Umajadski kalifat]] - [[Veliki Horasan]] - [[Vizigotsko kraljestvo]] - [[Vojvodina Benevento]] - [[Tarakonska Hispanija]] - [[Terra Mariana]] - [[Terra Sancti Benedicti]] - [[Tingiška Mavretanija]] - [[Troada]] - [[Velika Bolgarija]] - [[Velika Germanija]] - [[Vlaška]] - [[Vojvodina Benevento]] - [[Vojvodina Livonija]] - [[Vojvodina Spoleto]] -[[Volška Bolgarija]] - [[Vzhodna Prusija]] - [[Zadnja Hispanija]] - [[Zama Regia]] - [[Zgodnje dinastično obdobje (Egipt)]] - [[Zlata horda]]
===Vojna zgodovina===
'''A'''
[[Akcenzi]] - [[Akkermanska konvencija]] - [[Andrusovsko premirje]] - [[Antoninov zid]] - [[Apamejski sporazum]] - [[Arsija]] - [[Avstro-Ogrski kompromis]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1529-1533)]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1716-1718)]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)]] - [[Azabi]] - [[Azeb]]
'''B'''
[[Bahčisarajski mirovni sporazum]] - [[Bar Kohbova vstaja]] - [[Batavska vstaja]] - [[Bazilika (top)]] - [[Berma]] - [[Bitka na ager sanguinis]] - [[Bitka na Kalki]] - [[Bitka na Kosovskem polju (1448)]] - [[Bitka na Marici]] - [[Bitka na Rovinah]] - [[Bitka na Zlatici]] - [[Bitka pri Ajn Džalutu|Bitka pri Ajn Džalutu]] - [[Bitka pri Alcorazu]] - [[Bitka pri Akciju]] - [[Bitka pri Alaliji]] - [[Bitka pri Ankari]] - [[Bitka pri Barbalisu]] - [[Bitka pri Basianu]] - [[Bitka pri Bileći]] - [[Bitka pri Boliji]] - [[Bitka pri Draču (1081)]] - [[Bitka pri Edesi]] - [[Bitka pri Filipih]] - [[Bitka pri Guadaleti]] - [[Bitka pri Harranu]] - [[Bitka v Insubriji]] - [[Bitka pri Jeni]] - [[Bitka pri Kadešu]] - [[Bitka pri Klastidiju]] - [[Bitka pri Kondurči]] - [[Bitka pri Kressenbrunnu]] - [[Bitka pri Kreti]] - [[Bitka pri Lechfeldu]] - [[Bitka pri Legnici]] - [[Bitka pri Leipzigu]] - [[Bitka pri Manzikertu]] - [[Bitka pri Milvijskem mostu]] - [[Bitka pri Mohaču]] - [[Bitka pri Mohiju]] - [[Bitka pri Mons Lactarius]] - [[Bitka pri Navarinu]] - [[Bitka pri Nedavi]] - [[Bitka pri Odrinu (324)]] - [[Bitka pri Odrinu (378)]] - [[Bitka pri Odrinu (razločitev)]] - [[Bitka pri Orši]] - [[Bitka pri Pákozdu]] - [[Bitka pri Periteorionu]] - [[Bitka pri Petrovaradinu]] - [[Bitka pri Pliski]] - [[Bitka pri Posadi]] - [[Bitka pri Pteriji]] - [[Bitka pri Savi (388)]] - [[Bitka pri Slankamnu]] - [[Bitka pri Soissonsu (718)]] - [[Bitka pri Suzdalu]] - [[Bitka pri Tagini]] - [[Bitka pri Tertryju]] - [[Bitka pri Timbri]] - [[Bitka pri Tolbiacu]] - [[Bitka pri Trebiji]] - [[Bitka pri Toursu]] - [[Bitka pri Varni]] - [[Bitka pri Velbaždu]] - [[Bitka pri Vézeronceu]] - [[Bitka pri Vouilléu]] - [[Bitka pri Wogastisburgu]] - [[Bitka pri Zami]] - [[Bombarda]] - [[Bratislavski mir (1271)]]
'''C'''
[[Carnuntum]] - [[Car topov]] - [[Centurija]] - [[Centurion]]
'''D'''
[[Devolska pogodba]] - [[Doppelsöldner]] - [[Dorpatski sporazum]] - [[Druga križarska vojna]] - [[Druga mitridatska vojna]] - [[Drugo obleganje Dunaja]]
'''E'''
[[Egipčansko-hetitski mirovni sporazum]]
'''G'''
[[Galipolski sporazum]] - [[Gal mesedi]] - [[Galske vojne]] - [[Gesta Francorum]] - [[Gotska vojna (376–382)]]
'''H'''
[[Hastati]] - [[Hetman]] - [[Hipaspisti]]
'''I'''
[[Ilirske vojne]]
'''J'''
[[Jam Zapoljski sporazum]] - [[Janičarji]] - [[Judovsko-rimske vojne]]
'''K'''
[[Kagan bek]] - [[Kardo]] - [[Karlovški mir]] - [[Kastrum]] - [[Katafrakt]] - [[Kielski sporazum]] - [[Konjeniški gardni polk]] - [[Konstantinopelski mirovni sporazum (1700)]] - [[Konstantinopelsko obzidje]] - [[Kontubernij]] - [[Kopenska vojska Osmanskega cesarstva]] - [[Krakovski sporazum]] - [[Križarske vojne]] - [[Križarski pohod na Varno]] - [[Krvni davek]] - [[Kučukkajnarški mir]] - [[Kurin]] - [[Kurultaj]]
'''L'''
[[Landskneht]] - ''[[Legatus Augusti pro praetore]]'' - [[Leves]] - [[Livonska vojna]] - [[Livonski bratje meča]] - [[Livonski red]]
'''M'''
[[Malmöjski sporazum]] - [[Malteški viteški red]] - [[Marijeve reforme]] - [[Markomanske vojne]] - [[Mesedi]] - [[Mingan]] - [[Mitridatske vojne]] - [[Moskovska državljanska vojna]] - [[Mosska konvencija]] - [[Muzej poljske vojske]] -
'''N'''
[[Novi Navarino]]
'''O'''
[[Obleganje]] - [[Obleganje Budima (1541)]] - [[Obleganje Antiohije]] - [[Obleganje Bagdada (1258)]] - [[Obleganje Edese]] - [[Obleganje Jeruzalema (1099)]] - [[Obleganje Jeruzalema (1187)]] - [[Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672)]] - [[Obleganje Kisega]] - [[Obleganje Konstantinopla (626)]] - [[Obleganje Konstantinopla (674-678)]] - [[Obleganje Nikeje]] - [[Obleganje Očakova]] - [[Obleganje Pskova]] - [[Oradejski sporazum]]
'''P'''
''[[Pax Nicephori]]'' - [[Perejaslavski sporazum]] - [[Peta križarska vojna]] - [[Petropavlovska trdnjava]] - [[Pljusski sporazum]] - [[Pokol v Verdenu]] - [[Poterna]] - [[Pozvolski sporazum]] - [[Požarevski mir]] - [[Pretorijanski prefekt]] - [[Prva judovsko-rimska vojna]] - [[Prva mitridatska vojna]] - [[Prvo obleganje Dunaja]]
'''R'''
[[Roskildski sporazumi]] - [[Rusko-krimske vojne]] - [[Rusko-turška vojna (1676-1681)]] - [[Rusko-turška vojna (1686-1700)]] - [[Rusko-turška vojna (1787-1792)]]
'''S'''
[[Samnitske vojne]] - [[Sarisa]] - [[Sejmeni]] - [[Serasker]] - [[Seznam obleganj Konstantinopla]] - [[Sinoda v Uppsali]] - [[Sistovski sporazum]] - [[Spahije]] - [[Sporazum o večnem miru (1686)]] - [[Srbski svobodni korpus]] - ''[[Status quo ante bellum]]'' - [[Strateg]] - [[Szegedski mirovni sporazum]]
'''Š'''
[[Ščečinski mir]] - [[Škorpijon (metalec kopja)|Škorpijon]]
'''T'''
[[Tagma (vojaška enota)]] - [[Timar]] - [[Timariot]] - [[Trajanovi dačanski vojni]] - [[Tretja mitridatska vojna]] - [[Tretja križarska vojna]] - [[Tretja makedonska vojna]] - [[Triariji]] - [[Trinajstletna vojna
]]
'''U'''
[[Uničenje Baturina]] - [[Uškujniki]]
'''V'''
[[Varjagi]] - [[Vašvarski mir]] - [[Veksilacija]] - [[Velika ilirska vstaja]] - [[Velika turška vojna]] - [[Veliti]] - [[Vitez]] - [[Vojaški red]] - [[Vojna Šeste koalicije]]
'''Z'''
[[Zuhabski mir]]
====Rimske legije====
[[I. legija Adiutrix]] - [[I. legija Armeniaca]] - [[I. legija Minervia]] - [[I. legija Parthica]] - [[II. legija Adiutrix]] - [[II. legija Armeniaca]] - [[II. legija Augusta]] - [[II. legija Flavia Virtutis]] - [[II. legija Italica]] - [[III. legija Cirenajka]] - [[III. legija Parthica]] - [[IV. legija Flavia Felix]] - [[V. legija Alaudae]] - [[V. legija Macedonica]] - [[VI. legija Victrix]] - [[VII. legija Claudia]] - [[VIII. legija Augusta]] - [[IX. legija Hispana]] - [[X. legija Equestris]] - [[X. legija Gemina]] - [[XIII. legija Gemina]] - [[XIV. legija Gemina]] - [[XV. legija Apollinaris]] - [[XVI. legija Flavia Firma]] - [[XVI. legija Gallica]] - [[XVII. legija]] - [[XVIII. legija]] - [[XIX. legija]] - [[XX. legija Valeria Victrix]] - [[XXI. legija Rapax]] - [[XXII. legija Primigenia]]
===Drugo===
'''A'''
Abbottov papirus - [[Abidoška dinastija]] - [[Abiški seznam kraljev]] - [[Abri]] - [[Abu Gorab]] - [[Abu Rawash]] - [[Abu Salabih]] -[[Abusir]] - [[Abzu]] - [[Adelfat]] - [[Aes grave]] - [[Aes rude]] - [[Aes signatum]] - [[Aglibol]] - [[Agilolfingi]] - [[Agri decumates]] -[[Ahajci]] - [[Ahajci (Homer)]] - [[Ahidname]] - [[Ahwat]] - [[Ain Suhna]] - [[Ain Šams]] - [[Aja (mitologija)]] - [[Ajubidi]] - [[Akadščina]] - [[Akçe]] - [[Aker (bog)]] - [[Akšak]] - [[Akvitanci]] - [[Alalah]] - [[Alalu]] - [[Alani]] - [[Alanya]] - [[Alatu]] - [[Alassa]] - [[Alba Iulia]] - [[Albanopolis]] - [[Alcazaba, Málaga]] - [[Aldii]] - [[Aleksandrova vrata]] - [[Aleksandrovski kremelj]] - [[Aleksiada]] - [[Alcázar de los Reyes Cristianos]] - [[Al-Fadghami]] - [[Algareščina]] - [[Al-latin lev]] - [[Alişar Hüyük]] - [[Almohadi]] - [[Alobrogi]] - [[Altıntepe]] - [[Amada]] - [[Amantia]] - [[Amantini]] - [[Amardi]] - [[Amarnska pisma]] - [[Ambari]] - [[Ambroni]] - [[Amduat]] - [[Am-heh]] - [[Amlaška kultura]] - [[Ammit]] - [[Ami-Sadukova Venerina tablica]] - [[Amorejščina]] - [[Anaba]] - [[Anadolu Hisarı]] - [[Andelotski sporazum]] - [[Andetrij]] - [[Anemasova ječa]] - [[Anhur]] - [[Anšar]] - [[Antalya]] - [[Anti]] - [[Antične mezopotamske merske enote]] - [[Antiohov valj]] - [[Antične rimske merske enote]] - [[Apedemak]] - [[Antoninijan]] - [[Antoninska kuga]] - [[Antu]] - [[Anuket]] - [[Anunaki]] - [[Apep]] - [[Apicius]] - [[Apis]] - [[Apisov papirus]] - [[Apostolski kanoni]] - [[Apuani]] - [[Arbil]] - [[Arensnufis]] - [[Argenteus]] - [[Arheološki muzeji v Istanbulu]] - [[Arheološko najdišče Mérida]] - [[Arhimandrit]] - [[Arhimedov palimpsest]] - [[Armant]] - [[Arpalik]] - [[Arrapha]] - [[Arsakidi (Iran)]] - [[Arvad]] - [[Asag]] - [[As (rimski kovanec)|As]] - [[Asenova trdnjava]] - [[Asirski Sončev mrk]] - [[Asjut]] - [[Asuan]] - [[Asurbanipalova knjižnica]] - [[Aš]] - [[Ašdod]] - [[Ašer (pleme)]] - [[Aškelon]] - [[Ašur]] - [[Atabeg]] - [[Atef]] - [[Atintani]] - [[Atiški talent]] - [[Atos]] - [[Atrebati]] - [[Atribis]] - [[Attar]] - [[At Tarif]] - [[Autokrator]] - [[Avari]] - [[Avaris]] - [[Avgust (naslov)]] - [[Avrelijev steber]] - [[Azov]]
'''B'''
[[Baalšamin]] - [[Babilonska matematika]] - [[Babilonska trdnjava]] - [[Babilonske številke]] - [[Babilonski koledar]] - [[Badarska kultura]] - [[Bad-tibira]] - [[Bagram]] - [[Bahčisaraj]] - [[Balasagun]] - [[Balh]] - [[Balšići]] - [[Barcelonski disput]] - [[Barlasi]] - [[Basanija]] - [[Basileopator]] - [[Basileus]] - [[Basra]] - [[Bastarni]] - [[Bat (boginja)]] - [[Batavi]] - [[Bazilika Svetega groba]] - [[Beca]] - [[Beglerbeg]] - [[Behistunski napis]] - [[Beit Khallaf]] - [[Bela kapela]] - [[Bel (mitologija)]] - [[Bela piramida]] - [[Belogradčik]] - [[Benben]] - [[Benediktinska nadopatija Pannonhalma]] - [[Beni Hasan]] - [[Beograjski mir]] - [[Berahot]] - [[Berenika (pristanišče)]] - [[Berziti]] - [[Bes (rimski kovanec)]] - [[Bes (satrap)]] - [[Bezant]] -''[[Bibliotheca Corviniana]]'' - [[Birgi]] - [[Bistam]] - [[Bišapur]] - [[Bizanc]] - [[Bizantinska aristokracija in birokracija]] - [[Bizantinski kovanci]] - [[Bizantinski senat]] - [[Blauova spomenika]] - [[Blemiji]] - [[Bogomilstvo]] - [[Bojanska cerkev]] - [[Bonifacio]] - [[Borilov sinodik]] - [[Borsipa]] - [[Braničevci]] - [[Braničevo]] - [[Brevki]] - [[Briška jama]] - [[Briti]] - [[Bubastis]] - [[Budim]] - [[Buhen]] - [[Bukoleon]] - [[Bulava]] - [[Bunene]] - [[Burgundi]] - [[Buto]]
'''C'''
[[Câmpulung]] - [[Capitulatio de partibus Saxoniae]] - [[Car zvonov]] - [[Catch Me Who Can]] - [[Caylusova vaza]] - [[Cedrov gozd]] - [[Celeres]] - [[Cezar (naslov)]] - [[Chao (valuta)]] - [[ChEMBL]] - [[Chronica Hungarorum]] - [[Chronicon Salernitanum]] - [[Cisalpska Galija]] - [[Civitas]] - [[Cizre]] - [[Cluj-Napoca]] - [[Codex Cumanicus]] - [[Comes sacrarum largitionum]] - [[Comis]] -[[Commentarii de bello Gallico]] - [[Concordia Sagittaria]] - [[Constitutio Antoniniana]] - [[Córdoba, Španija]] - [[Corpus separatum]] - [[Cursus honorum]] - [[Curtea de Argeș]]
'''Č'''
[[Čagatajščina]] - [[Čerkezi]] - [[Čerkezija]] - [[Četrta egipčanska dinastija]] - [[Čigirin]] - [[Çinili Köşk]] -[[Črna piramida]] - [[Črnogorski perper]] - [[Čuvaši]]
'''D'''
[[Dabujidi]] - [[Dagon]] - [[Dahšur]] - [[Damastion]] - [[Damnatio memoriae]] - [[Danajci]] - [[Danišmendi]] - Dea Gravida - [[De administrando imperio]] - [[De ceremoniis]] - [[Deir el-Ballas]] - [[Dekuman]] - [[Dekurija]] - [[Delminij]] - [[Demotska pisava]] - [[Denarij]] - [[Dendera]] - [[Denizli]] - [[Derafš Kaviani]] - [[Der]] - [[Derbent]] - [[Despot (dvorni naslov)]] - [[Dešret]] - [[Devet lokov]] - [[Deveta egipčanska dinastija]] - [[Deseta egipčanska dinastija]] - [[Devetnajsta egipčanska dinastija]] - [[Dezitijati]] - [[Dilbat]] - [[DIN 31635]] - [[Dinastija Vasa]] - [[Dingir]] - [[Dirham]] - [[Djahi]] - [[Dneprove brzice]] - [[Dnjester]] - [[Dodrans]] - [[Dofar (governorat)]] - [[Dolina Coa]] - [[Dolina kraljic]] - [[Domesticus]] - [[Domestikos]] - [[Dominat]] - [[Donacija Sutrija]] - [[Donec]] - [[Dorski slog]] - [[Dra Abu el-Naga]] - [[Drobeta-Turnu Severin]] - [[Dromon]] - [[Druga egipčanska dinastija]] - [[Drugi triumvirat]] - [[Drugo vmesno obdobje Egipta]] - [[Duamutef]] - [[Duat]] - [[Dumuzi]] -[[Dušanov zakonik]] - [[Dupondij]] - [[Dur-Kurigalzu]] - [[Dux]] - [[Dvajseta egipčanska dinastija]] - [[Dvanajsta egipčanska dinastija]] - [[Dve gospe]] - [[Dzalisi]] - [[Džagfar tarihi]] - [[Džavišgar]] - [[Džebel Barkal]] - [[Džedkarejeva piramida]] - [[Džemdet Nasr]] - [[Džemdet nasrsko obdobje]] - [[Džizja]]
'''E'''
[[Eblaitščina]] - [[Edfu]] - [[Edui]] - [[Egipčanska algebra]] - [[Egipčanski muzej, Berlin]] - [[Egipčanski muzej, Kairo]] - [[Eğirdir]] - [[Ejalet]] - [[Ekallatum]] - [[Ekbatana]] - [[Ekron]] - [[Ekskubitorji]] - [[Ekvi]] - [[Elamščina]] - [[El Džem]] - [[Elefantina]] - [[El Kab]] - [[El Kurru]] - [[El-Lahun]] - [[Elteber]] - [[Emar]] - [[Emeš]] - [[Enajsta egipčanska dinastija]] - [[Enbilulu]] - [[Enhelejci]] - [[Enki]] - [[Enkomi]] - [[Enlil]] - [[Enmerkar in gospodar Arate]] - [[EN (klinopis)]] - [[Enmannsche Kaisergeschichte]] - [[Enmešara]] - [[Ensi]] - [[Enten]] - [[Enuma Eliš]] - [[Epitome de Caesaribus]] - [[Ereškigal]] - [[Eridu]] - [[Eruvin]] - [[Erzincan]] - [[Erzurum]] - [[Esagila]] - [[Esterina knjiga]] - [[Ešnuna]] - [[Etymologicum Magnum]] - [[Etnografski muzej, Ankara]] - [[Evrikov zakonik]] - [[Excerpta Latina Barbari]] - [[Extremadura]]
'''F'''
[[Fajansa]] - [[Fajum]] - [[Faras]] - [[Faravahar]] - [[Fasti]] - [[Fasti Triumphales]] - [[Fatva]] - [[Feodozija]] - [[Ferman]] - [[Filistejci]] - [[Filitosa]] -[[Filotejev Kletorologij]] - [[Firuzabad, Fars]] - [[Flandrija]] - [[Foederati]] - [[Fokaja]] - [[Folis]] - [[Formannskapsdistrikt]] - [[Fotijeva shizma]] - [[Frataraka]] - [[Fuldski letopisi]]
'''G'''
[[GAL (klinopis)]] - [[Galatski stolp (stari)]] - [[Gal dubsar]] - [[Gal gestin]] - [[Gal mesedi]] - [[Galci]] - [[Galurščina]] - [[Gandž Name]] - [[Gardinerjev seznam hieroglifov]] - [[Garum]] - [[Gat, Filisteja]] - [[Gazi Husrev-begova medresa]] - [[Gebelein]] - [[Gebel el-Silsila]] - [[Gebze]] - [[Genucijevi zakoni]] - [[Gepidi]] - [[Geštinana]] - [[Geti]] - [[Gezerski koledar]] - [[Ġgantija]] - [[Gibralfaro]] - [[Girsu]] - [[Gornja Mezopotamija]] - [[Grad Kroměříž]] - [[Grevtungi]] - [[Grivasti pavijan]] - [[Grobnica Kira Velikega]] - [[Grofija Flandrija]] - [[Gubernija]] - [[Gudejeva valja]] - [[Guduščani]] - [[Gundišapur]] - [[Gur Emir]] - [[Gutijci]] - [[Gvinejski zaliv]]
'''H'''
[[Habur]] - [[Hadad]] - [[Hadjaški sporazum]] - [[Hadžitarhan]] - [[Hafsidi]] - [[Haja]] - [[Halabija]] - [[Halafska kultura]] - [[Haldi]] - [[Halikarnas]] - [[Halkidika]] - [[Hamadan]] - [[Hamadanski kamniti lev]] - [[Hansi]] - [[Hapi (Horov sin)]] - [[Harač]] - [[Harran]] - [[Hasunska kultura]] - [[Hati (anatolsko ljudstvo)]] - [[Hati (germansko pleme)]] - [[Hatt-i humajun]] - [[Hatnub]] - [[Hatun]] - [[Hatuša]] - [[Hauran]] - [[Havara]] - [[Haz]] - [[Hazor]] - [[Heket]] - [[Hendursaga]] - [[Hensit]] - [[Hentiamenti]] - [[Heracleopolis Magna]] - [[Hermopolis]] - [[Hermopolska ogdoada]] - [[Hesat]] - [[Hetitski klinopis]] - [[Hazaran]] - [[Hedžet]] - [[Heh]] - [[Hekat]] - [[Hekatomnidi]] - [[Heka]] - [[Hekatompil]] - [[Heksamilion]] - [[Helandija]] - [[Heliopolis]] - [[Helveti]] - [[Hepri]] - [[Herišef]] - [[Hermunduri]] - [[Heroon]] - [[Herson]] - [[Heruli]] - [[Heruski]] - [[Hešbon]] - [[Hetitska besedila]] - [[Hieratika]] - [[Hilandarska listina]] - [[Hiksi]] - [[Hilandar]] - [[Hilandarski tipik]] - [[Hipogej Ħal-Saflieni]] - [[Hipogej Sant'Iroxi]] - [[Hipokavst]] - [[Histamenon]] - [[Historia Augusta]] - [[Historia Ecclesiastica Gentis Anglorum]] - [[Historia Langobardorum]] - [[Historia Sicula]] - [[Hiša duše]] - [[Hnum]] - [[Hofmarschall]] - [[Hofmeister]] - [[Holašovice]] - [[Hollókő]] - [[Honsu]] - [[Hopeš]] - [[Hor]] - [[Horovi sinovi]] - [[Horovo ime]] - [[Horovo oko]] - [[Hövitsman]] - [[Hu, Egipt]] - [[Hu (mitologija)]] - [[Huesca]] - [[Huriti]] - [[Huritščina]] - [[Hušbišag]]
'''I'''
[[Iași]] - [[Ičirgu bojla]] - [[Igigi]] - [[Iguman]] - [[Ilabrat]] - [[Iliri]] - [[Ilustrirana kronika]] - [[Ilustrirana kronika Ivana Groznega]] - [[Imenik bolgarskih kanov]] - [[Imset]] - [[Inventarna stela]] - [[Iqta]] - [[Irkalla]] - [[Iske Kazan]] - [[Istanbulski pomorski muzej]] -[[Ištar]] - [[Ištarat]] - [[Ititavi]] - [[Ivanovske skalne cerkve]] - [[İznik]] - [[Ižori]]
'''J'''
[[Jabgu]] - [[Jah (mitologija)]] - [[Jakuti]] - [[Jame Aggteleškega krasa in Slovaškega krasa]] - [[Jamhad]] - [[Jantarna cesta]] - [[Japigi]] - [[Jarhibol]] - [[Jasak]] - [[Jevamot]] - [[Joma]] - [[Judovska četrt, Třebíč]] - [[Judovski prazniki]] - [[Juridična stela]] - [[Justinijanova dinastija]] - [[Jutungi]] - [[Južna mazgunska piramida]]
'''K'''
[[Kabinet medalj]] - [[Ka (faraon)|Ka]] - [[Kadi]] - [[Kafes]] - [[Kalbidi]] - [[Kaldarij]] - [[Kaledonci]] - [[Kalmiki]] - [[Kalmiščina]] - [[Kamen iz južne Sakare]] - [[Kamen iz Palerma]] - [[Kampidanščina]] - [[Kanonsko pravo]] - [[Kanop]] - [[Kanopska skrinja]] - [[Kanopski vrči]] - [[Kapua]] - [[Kapudan paša]] - [[Karakum]] - [[Karejski tipik]] - [[Karpati]] - [[Karpi]] - [[Kartuša]] - [[Kartuša (hieroglif)]] - [[Kasiti]] - [[Kasluhejci]] - [[Kasr Ibrim]] - [[Kava, Sudan]] - [[Kavkan]] - [[Kaza]] - [[Kelti]] - [[Keltiberi]] - [[Karaka]] - [[Karavela]] - [[Karnaški seznam kraljev]] - [[Kasiti]] - [[Kaski]] - [[Katif]] - [[Kavkan]] - [[Kazan]] - [[Kаzanlăška grobnica]] - [[Kazanski kremelj]] - [[Kayseri]] - [[Kebehsenuf]] - [[Kefrenova piramida]] - [[Kek (mitologija)]] - [[Kejsun]] - [[Keneurgenč]] - [[Kereidi]] - [[Kerma]] - [[Kilikijska vrata]] - [[Killingworthške lokomotive]] - [[Kilva]] - [[KI (klinopis)]] - [[Ki (mitologija)]] - [[Kimbri]] - [[Kipčaki]] - [[Kipčaščina]] - [[Kipsela]] - [[Kirov valj]] - [[Kis, Egipt]] - [[Kiš]] - [[Kišar]] - [[Kitani]] - [[Kizik]] - [[Kizzuwatna]] - [[Klinopis]] - [[Knjiga nebeške krave]] - [[Knjiga votlin]] - [[Knjiga vrat]] - [[Knjige dihanja]] - [[Kodašim]] - [[Kom El Sultan]] - [[Komneni]] - [[Kom Ombo]] - [[Koncil v Clermontu]] - [[Koncil v Piacenzi]] - [[Kongrati]] - [[Konstantinopelski mirovni sporazum (1479)]] - [[Konstantinska dinastija]] - [[Kulturna krajina Lednice-Valtice]] - [[Konstantinopelska patria]] - [[Konstantinopelski hipodrom]] - [[Konstantinopelski sporazum (1533)]] - [[Kran]] - [[Kratka kronologija]] - [[Kruja]] - [[Ksantos]] - [[Ksois]] - [[Ktitor]] - [[Kuara]] - [[Kuban]] - [[Kubit (dolžinska mera)]] - [[Kudurru]] - [[Kültepe]] - [[Kumani]] - [[Kumarbi]] - [[Kupola na skali]] - [[Kuropalat]] - [[Kurški steli]] - [[Kuruş]] - [[Kušanšah]] - [[Kuta, Mezopotamija]] - [[KV11]] - [[KV14]] - [[Kvadi]] - [[Kvadrans]] - [[Kvadratura parabole]] - [[Kvestor]] - [[Kvinarij]]
'''L'''
[[Lahamu]] - [[Lahmu]] - [[Laodamija]] - [[Laodicea Combusta]] - [[Larak]] - [[Larisa]] - [[Larsa]] - [[Latakija]] - [[Lateranski obelisk]] - [[Latinci]] - [[Latinske pravice]] - [[Latobiki]] - [[Latobrigi]] - [[Lelvani]] - [[Lemba]] - [[Leponti]] - [[Lesene cerkve v slovaškem delu Karpatov]] - [[Letopis popa Dukljana]] - [[Leto štirih cesarjev]] - [[Leto petih cesarjev]] - [[Leto šestih cesarjev]] - [[Levi (ljudstvo)|Levi]] - [[Levoča, Spiški grad in z njima povezani kulturni spomeniki]] - [[Lex Antonia]] - [[Lex Salica]] - [[Lex specialis]] - [[Lex Titia]] - [[Lex Ursonensis]] - [[Libijska puščava]] - [[Liguri]] - [[Ligurščina]] - [[Likijci]] - [[Liktor]] - [[Liman (geologija)]] - [[Limes Transalutanus]] - [[Limmu]] - [[L-Innu Malti]] - [[Livrustkammaren]] -[[Litomyšl]] - [[Ljudstva z morja]] - [[Locomotion No. 1]] - [[Logotet]] - [[Logothetes tou dromou]] - [[Logothetes tou genikou]] - [[Logudorščina]] - [[Lugal]] - [[Lugdunska Galija]] - [[Lugi]] - [[Lukka]] - [[Lulubi]]
'''M'''
[[Mačva]] - [[Madhab]] - [[Madarski konjenik]] - [[Madridski Skilica]] - [[Madžar (mesto)]] - [[Malikijski madhab]] - [[Mandilion]] - [[Magister militum]] - [[Magister officiorum]] - [[Magister pecoris camelorum]] - [[Magistrat]] - [[Maglič]] - [[Magnaura]] - [[Magnezija na Meandru]] - [[Magura]] - [[Maharda]] - [[Mainz]] - [[Makedonska dinastija]] - [[Málaga]] - [[Malindi]] - [[Malta]] - [[Mangup]] - [[Mardin]] - [[Mariki (ljudstvo)|Mariki]] - [[Marinidi]] - [[Markomani]] - [[Markov samostan]] - [[Mar Saba]] - [[Masageti]] - [[Masesili]] - [[Masili]] - [[Medamud]] - [[Medinet Madi]] - [[Mehit]] - [[Meidum]] - [[Menapijci]] - [[Mérida, Španija]] - [[Marijci]] - [[Medresa]] - [[Mehetveret]] - [[Menat]] - [[Merikarejeva piramida]] - [[Merjenje kroga]] - [[Merovingi]] - [[Merv]] - [[Mesapi]] - [[Mestna država]] - [[Mestni arheološki muzej, Bologna]] - [[Metoh]] - [[Mihranidi]] - [[Milas]] - [[Miliana]] - [[Milodraška ahidnama]] - [[Minaret]] - [[Mirgisa]] - [[Medina Azahara]] - [[Medun|Meteon]] - [[Melkumani]] - [[Merkiti]] - [[Mersa Gavasis]] - [[Mira (Likija)]] - [[Mirza]] - [[Mitilena]] - [[Moed]] - [[Molosi]] - [[Mombasa]] - [[Monemvazija]] - [[Mongolski šamanizem]] - [[Montu]] - [[Morejska kronika]] - [[Most Mehmed Paše Sokolovića]] - [[Mosul]] - [[Muladi]] - [[Municipij]] - [[Muntenija]] - [[Murom]] - [[Mušhuššu]] - [[Mut]] - [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara]] - [[Muzej Deir ez-Zora]] - [[Muzej Luksorja]]
'''N'''
[[Nabonidova kronika]] - [[Nabu]] - [[Nacionalni muzej Irana]] - [[Nacionalni arheološki muzej Neaplja]] - [[Naditu]] - [[Nadžaf]] - [[Naharar]] - [[Nahija]] - [[Nahr el-Kalb]] - [[Najmani]] - [[Nakada]] - [[Nakš-e Rostam]] - [[Namtar]] - [[Nanše]] -[[Napata]] - [[Naravni rezervat Srebǎrna]] - [[Narodni muzej Alepa]] - [[Narodni muzej Damaska]] - [[Narodni muzej egipčanske civilizacije]] - [[Narodni park Hortobágy—Puszta]] - [[Našim]] - [[Nebti]] - [[Nefertem]] - [[Nehen]] - [[Nekbet]] - [[Neferefrejeva piramida]] - [[Neit]] - [[Nemanjići]] - [[Nemes]] - [[Nammu]] - [[Neretvani]] - [[Nerik]] - [[Neronov kolos]] - [[Nervijci]] - [[Nesebar]] - [[Nezikin]] - [[Neznani knez]] - [[Nija]] - [[Ninazu]] - [[Nindara]] - [[Ningikuga]] - [[Ninkura]] - [[NIN (klinopis)]] - [[Ninlil]] -[[Nikomedija]] - [[Nilometer]] - [[Nimintaba]] - [[Ninazu]] - [[Ningišzida]] - [[Ninhursaga]] - [[Ningal]] - [[Ninsar]] - [[Nintinuga]] - [[Ninurta]] - [[Nisa]] - [[Nisaba]] - [[Njemen]] - [[Nogajci]] - [[Nom]] - [[Nomarh]] - [[Nomokanon svetega Save]] - [[Norveški rigsdaler]] -[[Notitia de actoribus regis]] - [[Notitia Dignitatum]] - [[Notitia Urbis Constantinopolitanae]] - [[Nubijci]] - [[Numidijci]] - [[Numus]] - [[Nur (gorovje)|Nur]] - [[Nuri]] - [[Nut]] - [[Nuzi]] - [[Nyen]]
'''O'''
[[Obrenovići]] - [[Oešo]] - [[O krogli in valju]] - [[Olomuc]] - [[Olt]] - [[Oltenija]] - [[Ondol]] - [[Opatija Prüm]] - [[O plavajočih telesih]] - [[Orla]] - [[Osebno ime (Stari Egipt)]] - [[O ravnovesju ravnin]] - [[Oront]] - [[Osma egipčanska dinastija]] - [[O spiralah]] - [[Oppidum]] - [[Oria, Italija]] - [[Orobi]] - [[Osebno ime (arabsko)]] - [[Osemnajsta egipčanska dinastija]] - [[Osmansko medvladje]] - [[Ostrogoti]] - [[Otranto]]
'''P'''
[[Padiisetov kip]] - [[Paiza]] - [[Pagus]] - [[Palača Blaherne]] - [[Pala d'Oro]] - [[Palasa]] - [[Paleologi]] - [[Paleta lovcev]] - [[Palmirska aramejščina]] - [[Palóci]] - [[Pannonhalma]] - [[Papirus Harris I]] - [[Papirus Boulaq 18]] - [[Parakoimomenos]] - [[Parni stroj]] - [[Pariški disput]] - [[Parizi]] - [[Parni]] - [[Parti]] - [[Partščina]] - [[Pastirska sekira]] - [[Paša]] - [[Paks (boginja)]] - [[Palimpsest]] - [[Pariški edikt]] - [[Patara]] - [[Pax Chazarica]] - [[Pax Nicephori]] - [[Pax Romana]] - [[Pea]] - [[Pečenegi]] - [[Pejeva in Nehenova duša]] - [[Pelazgi]] - [[Peligan]] - [[Pentapolis]] - [[Pergamonski muzej]] - [[Pesahim]] - [[Peta egipčanska dinastija]] - [[Petindvajseta egipčanska dinastija]] - [[Petnajsta egipčanska dinastija]] - [[Petriejev muzej egipčanske arheologije]] - [[Pevceti]] - [[Pipinidi]] - [[Piramida Ameni Kemaua]] - [[Piramida Pepija I.]] - [[Piramida Senusreta II.]] - [[Piramidion]] - [[Piramidna besedila]] - [[Pirinski narodni park]] - [[Pirusti]] - [[Pisa]] - [[Plastna piramida]] - [[Planinska kavka]] - [[Plastna piramida]] - [[Plebejski tribun]] - [[Pliska]] - [[Polock]] - [[Pokopana piramida]] - [[Poladska kultura]] - [[Pontifex maximus]] - [[Porfirogenet]] - [[Posteljnik]] - [[Praeses]] - [[Prabolgarski koledar]] - [[Praecepta Militaria]] - [[Praepositus sacri cubiculi]] - [[Pravi križ]] - [[Prebenda]] - [[Prepiri Hora in Seta]] - [[Pretor]] - [[Pretorska prefektura]] - [[Prevala]] - [[Principat]] - [[Privilegium Sigismundi Augusti]] - [[Proedros]] - [[Prokurator]] - [[Promagistrat]] - [[Promptuarii Iconum Insigniorum]] - [[Pronoja]] - [[Pro]]skineza]] - [[Protospatarij]] - [[Protovestiarij]] - [[Prusi]] - [[Prva urska dinastija]] - [[Pterija]] - [[Pruski poklon]] - [[Prva egipčanska dinastija]] - [[Prvi triumvirat]] - [[Pšent]] - [[Ptolemajska dinastija]]
'''Q'''
[[Qift]] - [[Qila Mubarak]] - [[Qustul]] - [[QV66]]
'''R'''
[[Rabataški napis]] - [[Radaniti]] - [[Ras ibn Hani]] - [[Rasamov valj]] - [[Rdeča piramida]] - [[Red sv. Štefana, papeža in mučenca]] - [[Renpet]] - [[Rimska provinca]] - [[Rimski konzul]] - [[Rimsko državljanstvo]] - [[Red belega orla (Poljska)]] - [[Red bratstva in enotnosti]] - [[Red črnega orla]] - [[Red svete Ane]] - [[Red svetega Aleksandra Nevskega]] - [[Red svetega Andreja]] - [[Red svetega Jurija]] - [[Renenutet]] - [[Res geste Divi Augusti]] - [[Rešef]] - [[Rilski samostan]] - [[Rimska dioceza]] - [[Rimski guverner]] - [[Rimski konzul]] - [[Rimski senat]] - [[Rhindov matematični papirus]] - [[Rimski diktator]] - [[Ripuarski Franki]] - [[Rjazan]] - [[Roš hašana (Talmud)]] - [[Rugi]] - [[Ruina (zgodovina Ukrajine)]] - [[Rumeli Hisarı]] - [[Rundetaarn]]
'''S'''
[[Sabinci]] - [[Saft El Hinna]] - [[Sah]] - [[Sahurejeva piramida]] - [[Sais]] - [[Sakara]] - [[Sakarski seznam kraljev]] - [[Saki]] - [[Salamanca (lokomotiva)|Salamanca]] - [[Salerno]] - [[Salasi]] - [[Salijski Franki]] - [[Samarska kultura]] - [[Samniti]] - [[Samostan Dioniziat]] - [[Samostan Dohiar]] - [[Samostan Esfigmen]] - [[Samostan Filotej]] - [[Samostan Gregoriat]] - [[Samostan Iviron]] - [[Samostan Jazak]] - [[Samostan Konstamonit]] - [[Samostan Ksiropotam]] - [[Samostan Karakal]] - [[Samostan Ksenofont]] - [[Samostan Kutlumuš]] - [[Samostan Ljubostinja]] - [[Samostan Mileševa]] - [[Samostan Morača]] - [[Samostan Pantelejmon]] - [[Samostan Pantokrator]] - [[Samostan Reževići]] - [[Samostan Simonopetra]] - [[Samostan Sopoćani]] - [[Samostan Stavronikita]] - [[Samostan svetega Pavla]] - [[Samostan Zograf]] - [[Samostan Žića]] - [[Samuelov napis]] - [[Sandžak]] - [[Sanjska stela]] - [[Sankovići]] - [[Şanlıurfa]] - [[Saraceni]] - [[Saraj (mesto)]] - [[Sardeati]] - [[Sardinci]] - [[Sardinščina]] - [[Sarkel]] - [[Sarkofaška besedila]] - [[Sarpanit]] - [[Satet]] - [[Satrap]] - [[Satrapija]] - [[Sebar]] - [[Sebastokrator]] - [[Sebenit]] - [[Sedem rilskih jezer]] - [[Sedemnajsta egipčanska dinastija]] - [[Sedma egipčanska dinastija]] - [[Sehel]] - [[Seked]] - [[Sekmet]] - [[Sekvani]] - [[Seldžuki]] - [[Selevkidi]] - [[Selevkija]] - [[Selevkija (razločitev)]] - [[Semis]] - [[Semiti]] - [[Serabit el-Hadim]] - [[Serket]] - [[Sasarščina]] - [[Sesterc]] - [[Setar]] - [[Seznam antičnih plemen v Iliriji]] - [[Seznam asirskih vladarjev]] - [[Seznam astrahanskih kanov]] - [[Seznam babilonskih kraljev]] - [[Seznam egipčanskih piramid]] - [[Seznam hetitskih kraljev]] - [[Seznam rimskih uzurpatorjev]] - [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] - [[Seznam srbskih vladarjev]] - [[Seznam kanov Zlate horde]] - [[Seznam kasimskih kanov]] - [[Seznam sultanov Osmanskega cesarstva]] - [[Seznam sumerskih kraljev]] - [[Seznam vladarjev Kuša]] - [[Sia (mitologija)]] - [[Sicilske večernice]] - [[Siega Verde]] - [[Sikuli]] - [[Silivri]] - [[Silikva]] - [[Sindh]] - [[Sindžar]] - [[Sin (mitologija)]] - [[Sintagma Matije Vlastarja]] - [[Sinop]] - [[Sipar]] - [[Sirara]] - [[Sisig]] - [[Sistrum]] - [[Sivas]] - [[Skadar]] - [[Skifat]] - [[Skiri]] - [[Skit]] - [[Skorš]] - [[Slani možje]] - [[Sloveni]] - [[Sobek]] - [[Sokar]] - [[Solidus]] - [[Solun]] - [[Solunski edikt]] - [[Sopdu]] - [[Spatarij]] - [[Spiška Kapitula]] - [[Srednja kronologija]] - [[Stadiasmus Patarensis]] - [[Stari Krim]] - [[Stara Ladoga]] - [[Stari most, Mostar]] - [[Stari Ras]] - [[Staroegipčansko razumevanje duše]] - [[Stavraton]] - [[Steber Svete trojice, Olomouc]] - [[Stefan (naziv)]] - [[Stela lakote]] - [[Stockholmski krvavi ples]] - [[Stolnic]] - [[Stolnica svetega Aleksandra Nevskega, Sofija]] - [[Stratopedarches]] - [[Suar]] - [[Suda]] -[[Sujumbikin stolp]] - [[Suka]] - [[Sulejmanija]] - [[Sultanija]] - [[Sultantepe]] - [[Sumerščina]] - [[Surh Kotal]] - [[Surname-i Vehbi]] - [[Svaška poroka]] - [[Svejhat]] - [[Sveštarska grobnica]] - [[Svijažsk]] - [[Svobodno kraljevo mesto]]
'''Š'''
[[Šabakov kamen]] - [[Šabat (Talmud)]] - [[Šai]] - [[Šakkanakku]] - [[Šamaševa tablica]] - [[Šapinuva]] - [[Šaruhen]] - [[Šarur]] - [[Šekalim]] - [[Šerdeni]] - [[Šeriatsko pravo]] - [[Šesta egipčanska dinastija]] - [[Šestdesetiški številski sistem]] - [[Šestindvajseta egipčanska dinastija]] - [[Šestnajsta egipčanska dinastija]] - [[Šišmani]] - [[Šofar]] - [[Štetje živine]] - [[Štirinajsta egipčanska dinastija]] - [[Šu]] - [[Šubat-Enlil]] - [[Šurupak]]
'''T'''
[[Tablica iz Kiša]] - [[Tablica usod]] - [[Tablice iz Eble]] - [[Tanis]] - [[Taanit]] - [[Tabarkin]] - [[Tabriz]] - [[Tabula Rogeriana]] - [[Taharot]] - [[Taifa]] - [[Taite]] - [[Taiz]] - [[Tajna zgodovina Mongolov]] - [[Taktikon Uspenskega]] - [[Taksiarh]] - [[Talatat]] - [[Talmud]] - [[Tanger]] - [[Tanukidi]] - [[Tanzimat]] - [[Târgoviște, Romunija|Târgoviște]] - [[Taq-e Bostan]] - [[Targum]] - [[Tarhuntaša]] - [[Tarika]] - [[Tarraco]] - [[Tarz]] - [[Tašmetu]] - [[Tatarščina]] - [[Taulanti|Taulanti]] - [[Taunus]] - [[Taveret]] - [[Tavrini]] - [[Telepinujev razglas]] - [[Tel Tajinat]] - [[Taurus]] - [[Tebanska triada]] - [[Tefilin]] - [[Tefnut]] - [[Tekija]] - [[Tekija (verska zgradba)]] - [[Telč]] - [[Tell Kazel]] - [[Tell]] - [[Tell Šejk Hamad]] - [[Tel Šikmona]] - [[Tell Barri]] - [[Tell Bejdar]] - [[Tell Brak]] - [[Tell Ramad]] - [[Tešub]] - [[Tengrizem]] - [[Tenta]] - [[Teodozijev zakonik]] - [[Tepidarij]] - [[Terka]] - [[Terni]] - [[Terterji]] - [[Tetrapilon]] - [[Tetarteron]] - [[Tetrarhija]] - [[Tervingi]] - [[Tevkri]] - [[Tiana]] - [[Ticinum]] - [[Tilbeşar]] - [[Tile]] - [[Timočani]] - [[Timuridi]] - [[Tinis]] - [[Tipik]] - [[Tiša beav]] - [[Tjaru]] - [[Tlemcen]] - [[Tlos]] - [[Tmutarakan]] - [[Tod]] - [[Toledo]] - [[Tonzura]] - [[Torinski seznam kraljev]] - [[Tortoški disput]] - [[Trajanov steber]] - [[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinje]] - [[Tre Kronor (grad)]] - [[Tretja egipčanska dinastija]] - [[Triens]] - [[Trier]] - [[Triumvirat]] - [[Trinajsta egipčanska dinastija]] - [[Tudun]] - [[Tug]] - [[Tugra]] - [[Tunip]] - [[Tura, Egipt]] - [[Turdetani]] - [[Turduli]] - [[Turkmenščina]] - [[Turščina]] - [[Turuki]] - [[Tus, Iran]] - [[Tuttul]] - [[Tutu (mitologija)]]
'''U'''
[[Ubaidsko obdobje|Ubaidska kultura]] - [[Ujezd]] - [[Ullikummi]] - [[Ulpia Traiana Sarmizegetusa]] - [[Umm el-Qa'ab]] - [[Unasova piramida]] - [[Upelluri]] - [[Uraniborg]] - [[Urartščina]] - [[Uraš]] - [[Ureus]] - [[Urkeš]] - [[Ur (klinopis)]] - [[Uronarti]] - [[Userkafova piramida]] - [[Ustava Pilipa Orlika]] - [[Utu]] - [[Uttu]] - [[Uzurpator]]
'''V'''
[[Vad ben Naka]] - [[Vadi El Garf]] - [[Vadi El Hudi]] - [[Vadi Halfa]] - [[Vadi Hammamat]] - [[Vadi Maghara]] - [[Vadžet]] - [[Vakuf]] - [[Valentinijanska dinastija]] - [[Vašukani]] - [[Vatikanski muzeji]] - [[Velika palača v Konstantinoplu]] - [[Veliko Tǎrnovo]] - [[Veliki svečenik]] - [[Valletta]] - [[Valide sultan]] - [[Valpet]] - [[Velika Ribja reka]] - [[Veliki karnaški napis]] - [[Veliki vezir]] - [[Veliki župan]] - [[Velikonočna kronika]] - [[Verbania]] - [[Vepvavet]] - [[Verethekau]] - [[Veronski seznam]] - [[Vestibul]] - [[Vezir]] - [[Via Annia]] - [[Via Claudia Augusta]] - [[Via Egnatia]] - [[Via Popilia]] - [[Via Traiana Nova]] - [[Vilajet]] - [[Vila Tugendhat]] - [[Vir gloriosus]] - [[Vir illustris]] - [[Visoki Dečani]] - [[Vita Karoli Magni]] - [[Viterbo]] - [[Viterbski sporazum]] - [[Vizigoti]] - [[Vizigotski zakonik]] - [[Vladarski nazivi faraonov]] - [[Vladarsko ime]] - [[Vlahi]] - [[Vlkolinec]] - [[Vojaški tribun]] - [[Vojvoda (vojaški čin)]] - [[Volost]] - [[Volski]] - [[Volški Tatari]] - [[Volubilis]] - [[Vornik]] - [[Vranduk]] - [[Vukanovići]] - [[Vzhodna puščava]]
'''W'''
[[Weld-Blundellova prizma]]
'''Z'''
[[Zababa]] - [[Zabid]] - [[Zajanidi]] - [[Zakoni dvanajstih tabel]] - [[Zakros]] - [[Zalabija]] - [[Zaporoški kozaki]] - [[Zaratustrova kaaba]] - [[Zawyet El Aryan]] - [[Zeila]] - [[Zengidi]] - [[Zeraim]] - [[Zgodovina minulih let]] - [[Zgodovina Rimskega imperija]] - [[Zilant]] - [[Zlati rog]] - [[Zlomljena piramida]] - [[Zoste patrikia]] - [[Zvečan]] - [[Zvornik]]
'''Ž'''
[[Žehra]] - [[Ženski sultanat]]
==CEE 2021==
[[Zalpuva]] • [[Berat]] • [[Hajredin Barbarosa]] • [[Balša II.]] • [[Karum]] • [[Zeta pod Balšići]] • [[Vlastimirovići]] • [[Butrint]] • [[Haoni]] • [[Epirska zveza]] • [[Tesproti]] • [[Zeta]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Črni gori]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini]] • [[Radimlja]] • [[Narodni park Una]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Albaniji]] • [[Andrej III. Ogrski]] • [[Marija Ogrska]] • [[Gjirokastra]] • [[Seznam krajev svetovne dediščine v Srbiji]] • [[Srednjeveški spomeniki na Kosovu]] • [[Pećka patriarhija]] • [[Naša Gospa Ljeviška]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Češki republiki]] • [[Terezin]] • [[Češki raj]] • [[Grad Kost]] • [[Rusko-turška vojna (1877-1878)]] • [[Bašibozuk]] • [[Kneževina Bolgarija]] • [[Vzhodna Rumelija]] • [[Grad Malbork]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem]] • [[Rudnik soli Wieliczka]] • [[Zgodovinsko središče Krakova]] • [[Cerkvi miru]] • [[Lesene cerkve južne Malopoljske]] • [[Zgodovinski rudnik srebra v Tarnowskie Góry]] • [[Krzemionki]] • [[Stari Zamość]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bolgariji]] • [[Nicopolis ad Istrum]] • [[Roksolani]] • [[Kostoboki]] • [[Samostan Bačkovo]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Armeniji]] • [[Jererujk]] • [[Tatevi Anapat]] • [[Afrodizija]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji]] • [[Ani, Turčija|Ani]] • [[Safranbolu]] • [[Velika mošeja in bolnišnica, Divriği]] • [[Divriği]] • [[Letoon]] • [[Diyarbakırska trdnjava]] • [[Hevselski vrtovi]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji]] • [[Samostan Dafni]] • [[Filipi, Grčija|Filipi]] • [[Vergina]] • [[Nea Moni]] • [[Patmos]] • [[Samostan Janeza Evangelista, Patmos]] • [[Pitagoreja]] • [[Palača šekijskih kanov]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu]] • [[Atešgah]] • [[Hinalig]] • [[Vojvodina Češka]] • [[Svetopolk I. Moravski|Svetopolk I. Moravski]]
==CEE 2022==
[[Armenski koledar]] - [[Ak Kojunlu]] - [[Loveč]] - [[Prijezda I.]] - [[Otokar I. Češki]] - [[Crnojevići]] - [[Jelena Nemanjić Šubić]] - [[Samostan Manasija]] - [[Mješko IV. Krivonogi]] - [[Zlata vrata, Kijev]] - [[Trajanov zid]] - [[Levedi]] - [[Grad Devín]] - [[Albreht IV. Habsburški]] - [[Kosovski vilajet]] - [[Vali (naslov)]] - [[Kartli]] - [[Gulistanski mirovni sporazum]] - [[Kikladi]] - [[Narodni zgodovinski muzej (Albanija)]] - [[Bitka ob Nemigi]] - [[Kition]] - [[Narodni park Slītere]] - [[Estonski zgodovinski muzej|Estonski zgodovinski muzej]] - [[Mindaugasi]] - [[Kazahstanski tenge]] - [[Matka (soteska)|Matka]] - [[San Pawl il-Baħar]] - [[Buġibba (tempelj)]] - [[Kneževina Ogrska]] - [[Pjasti]] - [[Zahodni Poljani]] - [[Popiel]] - [[Hościsko]] - [[Sjemovit]] - [[Rzepiha]] - [[Nebet tepe]] - [[Bogdan I. Moldavski]] - [[Trenčín]] - [[Venčeslav I. Češki]] - [[Konstanca Ogrska]] - [[Privilegium minus]] - [[Privilegium maius]] - [[Vitold Veliki]] - [[Skirgaila]] - [[Krevska unija]] - [[Gediminoviči]] - [[Švitrigaila]] - [[Sigismund Kęstutaitis]] - [[Kęstutis]] - [[Biruta]] - [[Kuri]] - [[Algirdas]] - [[Uljana Tverska]] - [[Džanibeg]] - [[Marija Vitebska]] - [[Jaunutis]] - [[Jevna Pološka]] - [[Gediminas]] - [[Volinija]] - [[Riški mirovni sporazum]] - [[Vitenis]] - [[Butvidas]] - [[Butigeidis]] - [[Mazovija]] - [[Jagelonci]]
==Izbrane slike==
<gallery>
Slika:Ticarjev_dom_2526.JPG|Tičarjev dom pozimi: v ozadju Hudičev steber in Prisojnik<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl)
Slika:Planinska_kavka_2082.JPG|Planinska kavka<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl)
Slika:Bonifazio 44.JPG|Bonifacio (Bunifaziu), mesto nad previsom na skrajnem jugu Korzike.<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl)
Slika:Stari most čez Rašo v Mahničih 1908.jpg|Opuščeni most čez Rašo pri Mahničih [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl)
</gallery>
a03o23x4rj5u74os2brgaoshyjwpz59
Leopold Suhodolčan
0
163813
5722758
5646565
2022-07-22T19:47:59Z
OversimpIified
213630
Dodatek besedila
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Leopold Suhodolčan''' [léopold- suhodólčan], [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[10. avgust]] [[1928]], [[Žiri]], † [[8. februar]] [[1980]], [[Golnik]], pokopan na [[Prevalje|Prevaljah]]. Bil je oče zelo znanega pisatelja primoža suhodolčana.
== Življenje ==
Prvih šest let je preživel v [[Žiri|Žireh]]. Ker je bil njegov oče finančni stražnik, se je družina veliko selila. Najprej so se selili na [[Plač]] pri [[Svečina|Svečini]], zaradi velike oddaljenosti od šole pa kmalu v [[Šentilj v Slovenskih goricah]]. Ko se je začela 2. svetovna vojna, so Nemci zajeli očeta, mama pa je sama skrbela za družino.
Obiskoval je klasično gimnazijo v [[Maribor|Mariboru]], kasneje pa se je prepisal na meščansko šolo in jo dokončal. Med šolanjem se je spoprijateljil s [[Smiljan Rozman|Smiljanom Rozmanom]], pri literarnem krožku pa s [[Kajetan Kovič|Kajetanom Kovičem]]. Pedagoško delo je začel v [[Radlje ob Dravi|Radljah ob Dravi]], leta 1950 pa ga nadaljeval na Osnovna šola [[Franjo Golob|Franja Goloba]] [[Prevalje]]. Leto dni kasneje se je odločil za nadaljevanje študija [[nemščina|nemščine]] in [[slovenščina|slovenščine]] na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Višji pedagoški šoli v Ljubljani]]. Po diplomi se je vrnil na prevaljsko osnovno šolo, kjer je bil za učitelja slovenskega jezika, srbohrvaščine, risanja in marksistične vzgoje, od leta 1957 do 1974 pa je bil ravnatelj.
Že iz dijaških let je imel izkušnje z odrom, zato so ga gledališki navdušenci sprejeli v svoj krog. Bil je režiser, igralec in scenograf. Tukaj je spoznal svojo kasnejšo ženo Marijo in si z njo [[Prevalje|na Fari]] postavil novo hišo. Rodila sta se jima hči Zala, po poklicu zdravnica, ter sin [[Primož Suhodolčan]], ki piše za mladino.
Bil je prvi predsednik Kulturne skupnosti ter dolga leta predsednik Sveta za kulturo občine [[Ravne na Koroškem]].
Po njem je v okviru [[Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika|Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika]] na Ravnah poimenovana pionirska knjižnica, v kateri je od leta 1998 spominska soba, kjer hranijo originalne izdaje njegovih del, ponatise, prevode in drugo gradivo. V Spominskem parku na Prevaljah stoji doprsni kip, ki ga je leta 1985 izdelal [[Mirsad Begić]].
== Delo ==
=== Pisatelj ===
Pisati je začel že v šoli, svoja dela pa je objavljal v glasilu ''Mlada greda''. Pisal je predvsem za otroke, z [[mladinska književnost|mladinsko prozo]] je postal znan tudi v tujini. Njegova dela so prevedena v šestindvajset jezikov, ponatisi del pa izhajajo še danes. Pisal je [[kratka pripoved|kratke pripovedi]], [[povest|povesti]], [[Radijska igra|radijske]] in [[televizijska igra|televizijske igre]], [[novela (književnost)|novele]], [[roman|romane]], za odrasle pa predvsem sodobnejšo realistično prozo. Upodabljal je življenje v malem mestu, lotil se je tudi [[ljubezenski roman|ljubezenske]] ''(npr. [[Trenutki in leta]])'' in [[vojni roman|vojne tematike]] ''(npr. [[Snežno znamenje]])''. Ideje za pisanje je črpal iz domačega kraja, večkrat je opisal resnične ljudi in kraje, ki jim je spremenil imena. Za pisateljevanje je navdušil tudi svojega sina [[Primož Suhodolčan|Primoža Suhodolčana]].
=== Mentor in urednik ===
Bil je prvi mentor in ustanovitelj literarnega glasila ''Vigred'' (1955), ki danes sodi med najstarejša šolska literarna glasila v Sloveniji. Veliko pozornosti je namenil lepoti jezika. Glasilo je prejelo številne nagrade za vsebino, likovno opremo, tematiko in splošno kvaliteto.
Kot urednik je med letoma 1974 in 1977 deloval pri otroški reviji ''[[Kurirček|Kurirček]]'', med letoma 1977 in 1980 pa kot glavni in odgovorni urednik pri knjižnih izdajah [[Založba Borec|založbe Borec]].
=== Slikar ===
S slikarstvom se je začel ukvarjati na učiteljišču, kjer je obiskoval slikarski krožek. Upodabljal je predvsem naravo, lotil pa se je tudi portretov. Desetletje je vodil Likovni salon v [[Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika|Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika]] [[Ravne na Koroškem]], kjer je bila ob peti obletnici pisateljeve smrti samostojna razstava njegovih [[akvarel]]ov.
=== Bralna značka ===
S profesorjem slovenskega jezika [[Stanko Kotnik|Stankom Kotnikom]] sta [[Bralna značka|Bralno značko]] ustanovila leta 1961 na prevaljski šoli. Srečanja s številnimi literati in pogovori o prebranih knjigah so učence le še spodbudili k branju, podelitev bralnih značk pa je veljala za pravi slavnostni dogodek v kraju. Prva značka je bila podeljena na Osnovni šoli [[Franjo Golob|Franjo Golob]] na [[Prevalje|Prevaljah]]. Danes bralna značka poteka na skoraj vseh slovenskih osnovnih šolah. Gibanje je poimenovano po slovenskih pisateljih, tako na Koroškem poteka tekmovanje za Suhodolčanovo bralno značko.
== Priznanja in nagrade ==
*[[Levstikova nagrada|Levstikova nagrada]]: leta 1965 za knjigo ''Velikan in Pajac'', leta 1980 za knjige ''Piko Dinozaver'', ''Cepecepetavček'', ''Peter Nos je vsemu kos'', ''Levi in desni klovn'' in ''Norčije v gledališču''.
*[[Kajuhova nagrada|Kajuhova nagrada]]: leta 1975 za roman ''Najdaljša noč''.
*[[Priznanje Zlata knjiga| Priznanje Zlata knjiga]]: leta 1975 za slikanico ''Krojaček Hlaček'', leta 1976 za ''Skriti dnevnik'' in ''Deček na črnem konju''.
*[[Plaketa kurir Jovica]]: leta 1977.
*[[Plaketa Mlado pokolenje]]: leta 1979 za bogat literarni opus, uredniško delo in soustvarjanje bralne značke.
*[[Priznanje partizanskega kurirja]]: leta 1981 za delo namenjeno otrokom in mladini.
*[[Spominska plaketa]]: leta 1969 za ustvarjalno delo pri otroški reviji ''Ciciban''.
*[[Plaketa Prešernove družbe]]: leta 1978 za dolgoletno širjenje dobrih knjig in opravljanje kulturnega poslanstva.
*[[Priznanje mentorju]]: leta 1979 za uspešno delo z mladimi.
*[[Trubarjeva plaketa]]: leta 1980 za uspešno in dolgoletno delo pri širjenju knjige.
*[[Priznanje za dolgoletno plemenito delo pri širjenju dobre knjige]]: leta 1981.
*[[Priznanje Zveze prijateljev mladine Ravne na Koroškem]]: leta 1972.
*[[Zlata plaketa Prežihovega Voranca|Zlata plaketa Prežihovega Voranca]]: leta 1980 za ustvarjalno delo in širjenje ideje o Prežihovi bralni znački.
*[[Priznanje S knjigo v svet]]: leta 1991 za razvoj bralne kulture pri mladih.
Po pisatelju se imenuje ulica v Miklavžu na Dravskem polju in Šentilju v Slovenskih goricah ter Ljubljani, slednja po uradniški pomoti Suhadolčanova.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042795055 |title=Andreja A. Hrastar: Ljubljanske ulice: Suhadolčanova ulica, ulica z napačno napisanim imenom |accessdate=22. decembra 2017 |date=18. decembra 2017 |format=html |work=Dnevnik }}</ref>
== Bibliografija ==
=== Romani===
* ''[[Svetlice]]'' (1965) – družinska kronika {{COBISS|ID=735518}}
* ''[[Bog ljubezni]]'' (1968) {{COBISS|ID=24964353}}
* ''[[Sledovi molčečih]]'' (1970) – kriminalni roman {{COBISS|ID=6348801}}
* ''[[Noro življenje]]'' (1972) – kolektivni roman {{COBISS|ID=748574}}
* ''[[Najdaljša noč]]'' (1975) {{COBISS|ID=784670}}
* ''[[Trenutki in leta]]'' (1979) – ljubezenski roman {{COBISS|ID=13160455}}
* ''[[Snežno znamenje]]'' (1981) – vojni roman {{COBISS|ID=21772032}}
=== Kratka proza===
* ''[[Človek na zidu]]'' (1960) {{COBISS|ID=884510}}
* ''[[Dobrijska balada]]'' (1967) {{COBISS|ID=2495240}}
* ''[[Med reko in zemljo]]'' (1977) {{COBISS|ID=885534}}
=== Pripovedna dela za mladino ===
* ''[[Ognjeni možje]]'' (1955) – pravljica {{COBISS|ID=8311097}}
* ''[[Sejem na zelenem oblaku]]'' (1958) – slikanica {{COBISS|ID=8215097}}
* ''[[Deček na črnem konju]]'' (1961) – roman {{COBISS|ID=7821113}}
* ''[[Skriti dnevnik]]'' (1961) {{COBISS|ID=960513}}
* ''[[Hi, konjiček]]'' (1964) – kratka proza {{COBISS|ID=8191801}}
* ''[[Potovanje slona Jumba]]'' (1965) – pravljica {{COBISS|ID=8283193}}
* ''[[Skriti dnevnik]]'' (1965) {{COBISS|ID=4022529}}
* ''[[Velikan in pajac]]'' (1965) – kratka proza {{COBISS|ID=2138888}}
* ''[[Pikapolonček]]'' (1968) – kratka proza {{COBISS|ID=2573576}}
* ''[[Rdeči lev]]'' (1968) – roman {{COBISS|ID=923905}}
* ''[[Veliki in mali kapitan]]'' (1968) – kratka proza {{COBISS|ID=321310}}
* ''[[Rumena podmornica]]'' (1969) – kratka proza {{COBISS|ID=924929}}
* ''[[Krojaček Hlaček]]'' (1970) – slikanica {{COBISS|ID=136242}}
* ''[[Punčka (Suhodolčan)]]'' (1970) – kratka proza {{COBISS|ID=31451649}}
* ''[[Mornar na kolesu]]'' (1973) – kratka proza {{COBISS|ID=1019678}}
* ''[[Naočnik in očalnik, mojstra med detektivi]]'' (1973) – kratka proza {{COBISS|ID=2147080}}
* ''[[Kam se je skril krojaček Hlaček?]]'' (1974) – slikanica {{COBISS|ID=322334}}
* ''[[Dvajset slonov]]'' (1976)
* ''[[Na kmetiji]]'' (1976) – slikanica {{COBISS|ID=599582}}
* ''[[Na večerji s krokodilom: nove detektivske mojstrovine Naočnika in Očalnika]]'' (1976) {{COBISS|ID=1130526}}
* ''[[Naočnik in Očalnik, mojstra med detektivi]]'' – kratka proza {{COBISS|ID=512444755}}
* ''[[Pipa, klobuk in dober nos]]'' (1976) – kratka proza {{COBISS|ID=1131294}}
* ''[[7 nagajivih]]'' (1976) – kratka proza {{COBISS|ID=453662}}
* ''[[Kurirčkov dnevnik: kurirček Andrej si je zapisal in narisal v dnevnik, kar je doživel Kurirčkov dnevnik]]'' (1977) {{COBISS|ID=2570248}}
* ''[[Stopinje po zraku in kako sta jih odkrila Naočnik in Očalnik, mojstra med detektivi]]'' (1977) – kratka proza {{COBISS|ID=347166}}
* ''[[Piko Dinozaver]]'' (1978) – slikanica {{COBISS|ID=1131038}}
* ''[[Zgodilo se je 6. aprila]]'' (1978) {{COBISS|ID=452894}}
* ''[[Cepecepetavček]]'' (1979) – slikanice {{COBISS|ID=1129758}}
* ''[[Levi in desni klovn]]'' (1979) – pravljica {{COBISS|ID=6819897}}
* ''[[Markov maj]]'' (1979) {{COBISS|ID=454686}}
* ''[[O medvedku in dečku]]'' (1979) – slikanica {{COBISS|ID=8299577}}
* ''[[Peter Nos je vsemu kos]]'' (1979) – kratka proza {{COBISS|ID=13951751}}
* ''[[PraMatija ali Bučman]]'' (1980) – roman {{COBISS|ID=21770240}}
* ''[[Pri nas in okoli nas]]'' (1981) – roman {{COBISS|ID=21771008}}
* ''[[Pisatelj, povej mi]]'' (1982) {{COBISS|ID=615966}}
* ''[[Dvanajst slonov]]'' (1983) {{COBISS|ID=5382201}}
* ''[[Kuža Luža]]'' (1984) {{COBISS|ID=445214}}
* ''[[O dedku in medvedku]]'' (1987) – slikanica {{COBISS|ID=455198}}
* ''[[Koroške pripovedke]]'' (1988) – pravljica {{COBISS|ID=73326080}}
=== Najbolj znane gledališke in lutkovne igre ===
* ''[[Ukaz rdečega zmaja]]'' (1964) – drama {{COBISS|ID=157185}}
* ''[[Medvedek na obisku]]'' (1972) – mladinska igra {{COBISS|ID=45128}}
* ''[[Narobe stvari v mestu Petpedi]]'' (Srečna hiša Doberdan, Figole Fagole) (1973) – tri komedije za mlade {{COBISS|ID=386078}}
* ''[[Norčije v gledališču]]'' (1979) {{COBISS|ID=14258951}}
=== Nekatere radijske igre za otroke ===
* ''[[Čudežna srajca]]'' (1956) {{COBISS|ID=5241657}}
* ''[[Veliki sejem]]'' (1958)
* ''[[Deček v avtu]]'' (1960)
* ''[[Pesmi in balkoni]]'' (1961)
* ''[[Trije v raketi]]'' (1961)
* ''[[Dedkova vrata]]'' (1972) {{COBISS|ID=8474420}}
* ''[[Pojoča hiša]]'' (1972) {{COBISS|ID=5874484}}
* ''[[Kdo ne sliši trave rasti]]'' (1974)
== Viri in literatura ==
*Jasmina Pečovnik: ''Romani Leopolda Suhodolčana. Diplomsko delo''. Ljubljana: FF UL, 1996. {{COBISS|ID=28289890}}
* Leopold Suhodolčan: ''Rdeči lev''. Ljubljana: Karantanija, 1994. (173–182). {{COBISS|ID=44067072}}
* Marija Suhodolčan Dolenc: ''Leopold Suhodolčan 1928–1980''. Ljubljana: Karantanija, 2000. {{COBISS|ID=108754432}}
* Marjeta Žebovec: ''Slovenski književniki, rojeni od leta 1920 do 1929''. Ljubljana: Karantanija, 2007. {{COBISS|ID=235904512}}
== Sklici ==
{{refsez|2}}
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]]
* [[slovenska mladinska književnost]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_L11689_F11689:123_x494130.7435_y155807.424_s18_b2&locale=sl Begićev kip Suhodolčana na Prevaljah]
* [http://www.koropedija.si/index.php/Leopold_Suhodol%C4%8Dan Leopold Suhodolčan.] Koropedija.si.
{{wikivir}}
{{LevstikoviNagrajenci}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Suhodolčan, Leopold}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1928]]
[[Kategorija:Umrli leta 1980]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]]
[[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Leopold Suhodolčan|*]]
[[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]]
lv3waewxmrsbckzu4bn51r8c882jysb
5722768
5722758
2022-07-22T19:59:53Z
A09090091
188929
tn
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Leopold Suhodolčan''' [léopold- suhodólčan], [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[10. avgust]] [[1928]], [[Žiri]], † [[8. februar]] [[1980]], [[Golnik]], pokopan na [[Prevalje|Prevaljah]]. Bil je oče zelo znanega pisatelja [[Primož Suhodolčan|Primoža Suhodolčana]].
== Življenje ==
Prvih šest let je preživel v [[Žiri|Žireh]]. Ker je bil njegov oče finančni stražnik, se je družina veliko selila. Najprej so se selili na [[Plač]] pri [[Svečina|Svečini]], zaradi velike oddaljenosti od šole pa kmalu v [[Šentilj v Slovenskih goricah]]. Ko se je začela 2. svetovna vojna, so Nemci zajeli očeta, mama pa je sama skrbela za družino.
Obiskoval je klasično gimnazijo v [[Maribor|Mariboru]], kasneje pa se je prepisal na meščansko šolo in jo dokončal. Med šolanjem se je spoprijateljil s [[Smiljan Rozman|Smiljanom Rozmanom]], pri literarnem krožku pa s [[Kajetan Kovič|Kajetanom Kovičem]]. Pedagoško delo je začel v [[Radlje ob Dravi|Radljah ob Dravi]], leta 1950 pa ga nadaljeval na Osnovna šola [[Franjo Golob|Franja Goloba]] [[Prevalje]]. Leto dni kasneje se je odločil za nadaljevanje študija [[nemščina|nemščine]] in [[slovenščina|slovenščine]] na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Višji pedagoški šoli v Ljubljani]]. Po diplomi se je vrnil na prevaljsko osnovno šolo, kjer je bil za učitelja slovenskega jezika, srbohrvaščine, risanja in marksistične vzgoje, od leta 1957 do 1974 pa je bil ravnatelj.
Že iz dijaških let je imel izkušnje z odrom, zato so ga gledališki navdušenci sprejeli v svoj krog. Bil je režiser, igralec in scenograf. Tukaj je spoznal svojo kasnejšo ženo Marijo in si z njo [[Prevalje|na Fari]] postavil novo hišo. Rodila sta se jima hči Zala, po poklicu zdravnica, ter sin [[Primož Suhodolčan]], ki piše za mladino.
Bil je prvi predsednik Kulturne skupnosti ter dolga leta predsednik Sveta za kulturo občine [[Ravne na Koroškem]].
Po njem je v okviru [[Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika|Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika]] na Ravnah poimenovana pionirska knjižnica, v kateri je od leta 1998 spominska soba, kjer hranijo originalne izdaje njegovih del, ponatise, prevode in drugo gradivo. V Spominskem parku na Prevaljah stoji doprsni kip, ki ga je leta 1985 izdelal [[Mirsad Begić]].
== Delo ==
=== Pisatelj ===
Pisati je začel že v šoli, svoja dela pa je objavljal v glasilu ''Mlada greda''. Pisal je predvsem za otroke, z [[mladinska književnost|mladinsko prozo]] je postal znan tudi v tujini. Njegova dela so prevedena v šestindvajset jezikov, ponatisi del pa izhajajo še danes. Pisal je [[kratka pripoved|kratke pripovedi]], [[povest|povesti]], [[Radijska igra|radijske]] in [[televizijska igra|televizijske igre]], [[novela (književnost)|novele]], [[roman|romane]], za odrasle pa predvsem sodobnejšo realistično prozo. Upodabljal je življenje v malem mestu, lotil se je tudi [[ljubezenski roman|ljubezenske]] ''(npr. [[Trenutki in leta]])'' in [[vojni roman|vojne tematike]] ''(npr. [[Snežno znamenje]])''. Ideje za pisanje je črpal iz domačega kraja, večkrat je opisal resnične ljudi in kraje, ki jim je spremenil imena. Za pisateljevanje je navdušil tudi svojega sina [[Primož Suhodolčan|Primoža Suhodolčana]].
=== Mentor in urednik ===
Bil je prvi mentor in ustanovitelj literarnega glasila ''Vigred'' (1955), ki danes sodi med najstarejša šolska literarna glasila v Sloveniji. Veliko pozornosti je namenil lepoti jezika. Glasilo je prejelo številne nagrade za vsebino, likovno opremo, tematiko in splošno kvaliteto.
Kot urednik je med letoma 1974 in 1977 deloval pri otroški reviji ''[[Kurirček|Kurirček]]'', med letoma 1977 in 1980 pa kot glavni in odgovorni urednik pri knjižnih izdajah [[Založba Borec|založbe Borec]].
=== Slikar ===
S slikarstvom se je začel ukvarjati na učiteljišču, kjer je obiskoval slikarski krožek. Upodabljal je predvsem naravo, lotil pa se je tudi portretov. Desetletje je vodil Likovni salon v [[Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika|Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika]] [[Ravne na Koroškem]], kjer je bila ob peti obletnici pisateljeve smrti samostojna razstava njegovih [[akvarel]]ov.
=== Bralna značka ===
S profesorjem slovenskega jezika [[Stanko Kotnik|Stankom Kotnikom]] sta [[Bralna značka|Bralno značko]] ustanovila leta 1961 na prevaljski šoli. Srečanja s številnimi literati in pogovori o prebranih knjigah so učence le še spodbudili k branju, podelitev bralnih značk pa je veljala za pravi slavnostni dogodek v kraju. Prva značka je bila podeljena na Osnovni šoli [[Franjo Golob|Franjo Golob]] na [[Prevalje|Prevaljah]]. Danes bralna značka poteka na skoraj vseh slovenskih osnovnih šolah. Gibanje je poimenovano po slovenskih pisateljih, tako na Koroškem poteka tekmovanje za Suhodolčanovo bralno značko.
== Priznanja in nagrade ==
*[[Levstikova nagrada|Levstikova nagrada]]: leta 1965 za knjigo ''Velikan in Pajac'', leta 1980 za knjige ''Piko Dinozaver'', ''Cepecepetavček'', ''Peter Nos je vsemu kos'', ''Levi in desni klovn'' in ''Norčije v gledališču''.
*[[Kajuhova nagrada|Kajuhova nagrada]]: leta 1975 za roman ''Najdaljša noč''.
*[[Priznanje Zlata knjiga| Priznanje Zlata knjiga]]: leta 1975 za slikanico ''Krojaček Hlaček'', leta 1976 za ''Skriti dnevnik'' in ''Deček na črnem konju''.
*[[Plaketa kurir Jovica]]: leta 1977.
*[[Plaketa Mlado pokolenje]]: leta 1979 za bogat literarni opus, uredniško delo in soustvarjanje bralne značke.
*[[Priznanje partizanskega kurirja]]: leta 1981 za delo namenjeno otrokom in mladini.
*[[Spominska plaketa]]: leta 1969 za ustvarjalno delo pri otroški reviji ''Ciciban''.
*[[Plaketa Prešernove družbe]]: leta 1978 za dolgoletno širjenje dobrih knjig in opravljanje kulturnega poslanstva.
*[[Priznanje mentorju]]: leta 1979 za uspešno delo z mladimi.
*[[Trubarjeva plaketa]]: leta 1980 za uspešno in dolgoletno delo pri širjenju knjige.
*[[Priznanje za dolgoletno plemenito delo pri širjenju dobre knjige]]: leta 1981.
*[[Priznanje Zveze prijateljev mladine Ravne na Koroškem]]: leta 1972.
*[[Zlata plaketa Prežihovega Voranca|Zlata plaketa Prežihovega Voranca]]: leta 1980 za ustvarjalno delo in širjenje ideje o Prežihovi bralni znački.
*[[Priznanje S knjigo v svet]]: leta 1991 za razvoj bralne kulture pri mladih.
Po pisatelju se imenuje ulica v Miklavžu na Dravskem polju in Šentilju v Slovenskih goricah ter Ljubljani, slednja po uradniški pomoti Suhadolčanova.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042795055 |title=Andreja A. Hrastar: Ljubljanske ulice: Suhadolčanova ulica, ulica z napačno napisanim imenom |accessdate=22. decembra 2017 |date=18. decembra 2017 |format=html |work=Dnevnik }}</ref>
== Bibliografija ==
=== Romani===
* ''[[Svetlice]]'' (1965) – družinska kronika {{COBISS|ID=735518}}
* ''[[Bog ljubezni]]'' (1968) {{COBISS|ID=24964353}}
* ''[[Sledovi molčečih]]'' (1970) – kriminalni roman {{COBISS|ID=6348801}}
* ''[[Noro življenje]]'' (1972) – kolektivni roman {{COBISS|ID=748574}}
* ''[[Najdaljša noč]]'' (1975) {{COBISS|ID=784670}}
* ''[[Trenutki in leta]]'' (1979) – ljubezenski roman {{COBISS|ID=13160455}}
* ''[[Snežno znamenje]]'' (1981) – vojni roman {{COBISS|ID=21772032}}
=== Kratka proza===
* ''[[Človek na zidu]]'' (1960) {{COBISS|ID=884510}}
* ''[[Dobrijska balada]]'' (1967) {{COBISS|ID=2495240}}
* ''[[Med reko in zemljo]]'' (1977) {{COBISS|ID=885534}}
=== Pripovedna dela za mladino ===
* ''[[Ognjeni možje]]'' (1955) – pravljica {{COBISS|ID=8311097}}
* ''[[Sejem na zelenem oblaku]]'' (1958) – slikanica {{COBISS|ID=8215097}}
* ''[[Deček na črnem konju]]'' (1961) – roman {{COBISS|ID=7821113}}
* ''[[Skriti dnevnik]]'' (1961) {{COBISS|ID=960513}}
* ''[[Hi, konjiček]]'' (1964) – kratka proza {{COBISS|ID=8191801}}
* ''[[Potovanje slona Jumba]]'' (1965) – pravljica {{COBISS|ID=8283193}}
* ''[[Skriti dnevnik]]'' (1965) {{COBISS|ID=4022529}}
* ''[[Velikan in pajac]]'' (1965) – kratka proza {{COBISS|ID=2138888}}
* ''[[Pikapolonček]]'' (1968) – kratka proza {{COBISS|ID=2573576}}
* ''[[Rdeči lev]]'' (1968) – roman {{COBISS|ID=923905}}
* ''[[Veliki in mali kapitan]]'' (1968) – kratka proza {{COBISS|ID=321310}}
* ''[[Rumena podmornica]]'' (1969) – kratka proza {{COBISS|ID=924929}}
* ''[[Krojaček Hlaček]]'' (1970) – slikanica {{COBISS|ID=136242}}
* ''[[Punčka (Suhodolčan)]]'' (1970) – kratka proza {{COBISS|ID=31451649}}
* ''[[Mornar na kolesu]]'' (1973) – kratka proza {{COBISS|ID=1019678}}
* ''[[Naočnik in očalnik, mojstra med detektivi]]'' (1973) – kratka proza {{COBISS|ID=2147080}}
* ''[[Kam se je skril krojaček Hlaček?]]'' (1974) – slikanica {{COBISS|ID=322334}}
* ''[[Dvajset slonov]]'' (1976)
* ''[[Na kmetiji]]'' (1976) – slikanica {{COBISS|ID=599582}}
* ''[[Na večerji s krokodilom: nove detektivske mojstrovine Naočnika in Očalnika]]'' (1976) {{COBISS|ID=1130526}}
* ''[[Naočnik in Očalnik, mojstra med detektivi]]'' – kratka proza {{COBISS|ID=512444755}}
* ''[[Pipa, klobuk in dober nos]]'' (1976) – kratka proza {{COBISS|ID=1131294}}
* ''[[7 nagajivih]]'' (1976) – kratka proza {{COBISS|ID=453662}}
* ''[[Kurirčkov dnevnik: kurirček Andrej si je zapisal in narisal v dnevnik, kar je doživel Kurirčkov dnevnik]]'' (1977) {{COBISS|ID=2570248}}
* ''[[Stopinje po zraku in kako sta jih odkrila Naočnik in Očalnik, mojstra med detektivi]]'' (1977) – kratka proza {{COBISS|ID=347166}}
* ''[[Piko Dinozaver]]'' (1978) – slikanica {{COBISS|ID=1131038}}
* ''[[Zgodilo se je 6. aprila]]'' (1978) {{COBISS|ID=452894}}
* ''[[Cepecepetavček]]'' (1979) – slikanice {{COBISS|ID=1129758}}
* ''[[Levi in desni klovn]]'' (1979) – pravljica {{COBISS|ID=6819897}}
* ''[[Markov maj]]'' (1979) {{COBISS|ID=454686}}
* ''[[O medvedku in dečku]]'' (1979) – slikanica {{COBISS|ID=8299577}}
* ''[[Peter Nos je vsemu kos]]'' (1979) – kratka proza {{COBISS|ID=13951751}}
* ''[[PraMatija ali Bučman]]'' (1980) – roman {{COBISS|ID=21770240}}
* ''[[Pri nas in okoli nas]]'' (1981) – roman {{COBISS|ID=21771008}}
* ''[[Pisatelj, povej mi]]'' (1982) {{COBISS|ID=615966}}
* ''[[Dvanajst slonov]]'' (1983) {{COBISS|ID=5382201}}
* ''[[Kuža Luža]]'' (1984) {{COBISS|ID=445214}}
* ''[[O dedku in medvedku]]'' (1987) – slikanica {{COBISS|ID=455198}}
* ''[[Koroške pripovedke]]'' (1988) – pravljica {{COBISS|ID=73326080}}
=== Najbolj znane gledališke in lutkovne igre ===
* ''[[Ukaz rdečega zmaja]]'' (1964) – drama {{COBISS|ID=157185}}
* ''[[Medvedek na obisku]]'' (1972) – mladinska igra {{COBISS|ID=45128}}
* ''[[Narobe stvari v mestu Petpedi]]'' (Srečna hiša Doberdan, Figole Fagole) (1973) – tri komedije za mlade {{COBISS|ID=386078}}
* ''[[Norčije v gledališču]]'' (1979) {{COBISS|ID=14258951}}
=== Nekatere radijske igre za otroke ===
* ''[[Čudežna srajca]]'' (1956) {{COBISS|ID=5241657}}
* ''[[Veliki sejem]]'' (1958)
* ''[[Deček v avtu]]'' (1960)
* ''[[Pesmi in balkoni]]'' (1961)
* ''[[Trije v raketi]]'' (1961)
* ''[[Dedkova vrata]]'' (1972) {{COBISS|ID=8474420}}
* ''[[Pojoča hiša]]'' (1972) {{COBISS|ID=5874484}}
* ''[[Kdo ne sliši trave rasti]]'' (1974)
== Viri in literatura ==
*Jasmina Pečovnik: ''Romani Leopolda Suhodolčana. Diplomsko delo''. Ljubljana: FF UL, 1996. {{COBISS|ID=28289890}}
* Leopold Suhodolčan: ''Rdeči lev''. Ljubljana: Karantanija, 1994. (173–182). {{COBISS|ID=44067072}}
* Marija Suhodolčan Dolenc: ''Leopold Suhodolčan 1928–1980''. Ljubljana: Karantanija, 2000. {{COBISS|ID=108754432}}
* Marjeta Žebovec: ''Slovenski književniki, rojeni od leta 1920 do 1929''. Ljubljana: Karantanija, 2007. {{COBISS|ID=235904512}}
== Sklici ==
{{refsez|2}}
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]]
* [[slovenska mladinska književnost]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_L11689_F11689:123_x494130.7435_y155807.424_s18_b2&locale=sl Begićev kip Suhodolčana na Prevaljah]
* [http://www.koropedija.si/index.php/Leopold_Suhodol%C4%8Dan Leopold Suhodolčan.] Koropedija.si.
{{wikivir}}
{{LevstikoviNagrajenci}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Suhodolčan, Leopold}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1928]]
[[Kategorija:Umrli leta 1980]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]]
[[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Leopold Suhodolčan|*]]
[[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]]
0045pjlng7a0umgn41cnit8kvbmosxo
Blato, Mljet
0
172554
5722616
5233608
2022-07-22T13:39:39Z
A09090091
188929
-np, tp
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni3|Blato}}
{{drugipomeni2|Blato}}
{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika=Crkva sv. Petra i Pavla.JPG
|prebivalstvo=46
|prebivalstvo_od=2001
|nadmorska=
|postna=
|posta=
|mesto=
|obcina=Mljet
|zupanija=[[Slika:Flag of Dubrovnik-Neretva County.png|25px|Dubrovniško-neretvanska županija]] [[Dubrovniško-neretvanska županija]]
}}
'''Blato''' je manjše [[naselje]] na [[otok]]u [[Mljet]]u ([[Hrvaška]]), ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[občina Mljet|občino Mljet]]; le-ta pa spada pod [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvansko županijo]].
Blato leži v notranjosti [[sever]]ozahodnega dela otoka. Naselje je z lokalno cesto povezano z okoli 4 km oddaljenim [[zaselek|zaselkom]] [[Kozarica]] v katerem ima svoj [[pristanišče|pristan]].
V okolici Blata pridelujejo zelenjavo in razno sadje in so največji pridelovalci teh dobrin na otoku. Število stalnih prebivalcev je po podatkih iz leta 1991 v naselju 77.
== Demografija ==
{| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;"
|-
! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref>
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]]
|-
| 107 || 93 || 78 || 118 || 119 || 160 || 204 || 227 || 174 || 165 || 141 || 107 || 91 || 77 || 46
|-
|}
== Viri in opombe ==
{{opombe}}
== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.mljet.hr Mljet]
{{hr-naselje-stub}}
[[Kategorija:Naselja Dubrovniško-neretvanske županije]]
[[Kategorija:Mljet]]
{{normativna kontrola}}
gk2hybsu6wl43hqncediouj1gvwer7s
Friderik I. Barbarossa
0
173612
5722619
5700883
2022-07-22T13:43:36Z
A09090091
188929
-np
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba
|image=<!--Wikidata-->
}}
'''Friderik I. Barbarossa,''' cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in nemški kralj, * okoli [[1122]], † [[10. junij]] [[1190]], [[Mala Azija]].
==Otroštvo in mladost==
Rodil se je okoli leta 1122 švabskemu vojvodi [[Friderik II. Švabski|Frideriku II. Enookemu]] iz hiše [[Staufovci|Hohenstaufen]] in [[Judita Bavarska|Juditi Bavarski]], hčeri bavarskega vojvode [[Henrik Črni|Henrika Črnega]] iz hiše [[Welfi|Welf]].
Njegovo otroštvo ni bilo veselo. Ko je bil star tri leta, je oče izgubil oko v bitki, z očesom pa je izgubil tudi možnost prevzeti prestol, ki je pripadal bratu [[Konrad III. Nemški|Konradu III.]] Pri osmih letih mu je umrla mati, pri dvanajstih pa se je oče spet oženil in imel drugega sina.
Pri petindvajsetih letih je izgubil očeta in s tem postal novi dedni švabski vojvoda. Poročil se je z mlado Adelo Vohburško, Švabsko vojvodinjo, ki ga je med drugim tudi varala, ko se je bojeval v [[Druga križarska vojna|drugi križarski vojni]].
Ko je postal nemški kralj, je pustil ženo Adelo in se poročil z [[Beatrika Burgundska|Beatriko Burgundsko]], ki mu je rodila 9 otrok: 6 sinov in 3 hčerke.
==Pristop do prestola==
Friderik je leta 1147 nasledil očeta in skupaj s stricem [[Konrad III. Nemški|Konradom III.]] ter francoskim kraljem [[Ludvik VII. Francoski|Ludvikom VII.]] šel na križarsko vojno, ki se je zaključila z odstopom križarjev.
4. marca 1152 so v [[Frankfurt|Frankfurtu]] izvolili novega kralja. [[Henrik Lev]] je opustil oblast nad Bavarsko, zato je kralj postal bratranec Friderik III., ki je s tem postal Friderik I. Kronan je bil v [[Aachen|Aachnu]] 9. marca 1152, v starosti okrog 30 let.
Marca 1153 je sklical posvetovanje. Na njem je predlagal, da bi [[Cerkev (organizacija)|Cerkev]] in [[politika]] delovali usklajeno. Zahteval je, da bo on odločal o izvolitvi škofov. Obljubil je, da bo spoštoval Cerkev, če ga bodo kronali za cesarja.
==Nemška kneževina==
Prvi problem, ki ga je moral Friderik rešiti, je bila dodelitev [[Bavarska|Bavarske]] bratrancu Henriku Levu. Bavarski vojvoda, [[Henrik II. Bavarski|Henrik Jasormigott]], ki je kneževino prejel od Konrada III., je ni želel pustiti Henriku Levu. Friderik je sklical vse svoje plemiče na pogovor, toda Jasormigott se ni pojavil v [[Würzburg|Würzburgu]] (1152), v [[Worms|Wormsu]] in niti ne v [[Spira|Spiri]] (1153); končno so v [[Goslar|Goslarju]] 3. junija 1154, še vedno brez Henrika Jasormigotta, kneževino dodelili Henriku Levu. Uradna investitura je bila v [[Ratisbona| Ratisboni]] oktobra 1155, po vrnitvi Henrika Leva iz pohoda v [[Italija|Italijo]]. Problem so rešili šele naslednjega leta (1156) v Ratisboni, potem ko je postala kneževina [[Avstrija]] popolnoma neodvisna od Bavarske, ter dodeljena Henriku Jasormigottu.
Istega leta je umrl palatinski vojvoda Rena in Friderik je imenoval za novega vojvoda polbrata Konrada Hohenstaufen, ki je podedoval očetova posestva v Frankoniji. Istega leta je Friderik imenoval za kölnskega nadškofa Rainalda iz Dassela.
Potem ko je Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, leta 1159, prenovil mesto [[Lübeck]], s tem da mu je podelil večjo [[Avtonomija|avtonomnost]] in je trgovce oprostil plačila dajatev, je Friderik postavil temelje, da bi Lübeck postal [[Svobodno cesarsko mesto]] brez vpliva [[Fevdalizem|fevdalcev]], tako da bi postal eno najpomembnejših mest [[Hansa|Hanzeatske lige]].
Henrik Lev je, medtem ko se je Friderik bojeval v Italiji, začel z gradnjo učinkovite in močne države na severovzhodnem delu Nemčije. Potem ko je sklenil zavezništvo z danskim kraljem Valdemarjem I., je začel z osvajanjem slovanskih ozemelj [[Lužiški Srbi|Lužiških Srbov]], na vzhodnem bregu [[Laba|Labe]]. Poleg tega, je omejil svobodo plemičev tako na Bavarskem kot na Saškem.
Proti letu 1170 so se začela trenja med Friderikom in Henrikom Levom zaradi posestev strica Gvelfa VI. v Italiji, ki jih je Friderik kupil medtem ko je bil Henrik v [[Sveta dežela|Sveti deželi]], in zaradi odnosa med Henrikom in Manuelom I. Bizantincem, ki je pomagal Langobardom in [[Henrik II. Angleški|Henriku II.]] Angleškem, ki je bil zaveznik [[Papež Aleksander III.|papeža Aleksandra III.]]. Zadnje prijateljsko srečanje je potekalo v Ratisboni leta 1174. Naslednje srečanje v Chiavenni leta 1176, je bilo nemirno, saj sta po tem postala sovražnika.
Potem ko sta se leta 1177 Friderik in Aleksander III. pobotala, je halberstadtski škof Ulrik, ki je bil odstavljen 1160. zaradi zvestobe do Aleksandra III., je ponovno pridobil svoj sedež in je zahteval razveljaviti vse Henrikove odločitve. To je privedlo do boja, ki ga je dal cesar ukiniti do njegove vrnitve v Nemčijo l. 1178. Novembra, na skupščini v Spiri, sta obe stranki prikazali Frideriku tožbe.
Henrika so poklicali v Worms 13. januarja 1179, a se ni prikazal. Kot tudi ne v [[Magdeburg]]u junija, v Kainu avgusta in 13. januarja 1180 v [[Würzburg]]u, kjer je Henrik izgubil vse svoje fevde. Na Saškem so škofom vrnili vsa ozemlja, ki jim jih je Henrik odvzel. [[Vestfalija|Vestfalijo]] so dodelili nadškofu iz [[Köln]]a, Filipu iz Heinsberga, medtem ko so Saško dodelili sinu [[Albert Medved|Alberta Medveda]], princu Askanov, Bernardu iz Anhalta. Na Bavarskem je Štajerska postala avtonomna kneževina in so jo podelili češkemu vojvodi, [[Otokar I.|Otokarju I.]], medtem ko so bavarsko kneževino dodelili Otonu I. Wittelsbaškem.
Henrik se je nadaljnjo bojeval in izgubil [[Lübeck]]. Po tem se je Henrik vdal, se podložil l. 1181 v [[Erfurt]]u in ponovno dobil lastna posestva. Bil je izgnan. Henrik je odšel poleti l. 1182 in se napotil na dvor tasta Henrika II., v Anglijo in Normandijo ter se ponovno vrnil v Nemčijo l. 1185, a mu niso vrnili kneževin. Poraz Henrika je prinesel mir na severu, a je pomenil neodvisnost [[Danska|Danske]], katere kralj ni priznal več cesarske avtoritete. Nov kralj [[Knut VI.]] je l. 1182 zavrnil poklonitev Frideriku.
Filip Heinsberški, kölnski nadškof in vestfalski vojvoda, je z naklonjenostjo škofa Urbana III. postal voditelj opozicije proti cesarju in je na svojo stran zbral precej plemičev in večino duhovščine, toda decembra l. 1186, na skupščini v Gelnhausnu, je cesar Friderik z dolgim govorom dosege4l ponovno podporo škofov in tako so bile papeževe grožnje nekoristne. Urban III. je oktobra l. 1187 umrl in Filip je izgubil podporo škofov. Marca l. 1188 se je predstavil pri cesarju v Magonzi in ta mu je oprostil.
Ko se je Friderik pripravljal za odhod na križarsko vojno, je opazil da je Henrik Lev nemiren; zato ga je avgusta l. 1188 skupaj s sinom Henrikom poklical na skupščino v Goslar, kjer ju je izgnal. Zapustila sta Nemčijo in odšla v [[Anglija|Anglijo]] in [[Normandija|Normandijo]].
== Odnosi z vojvodo ==
Ko so izvolili Friderika I., se je vojvoda Češke, [[Vladislav II. Poljski|Vladislav II.]] pokazal kot njegov zelo velik zaveznik.
Prav zaradi tega je Friderik I. januarja 1158 okronal Vladislava II. za kralja Češke in mu dovolil nositi krono in imeti naslednike, ta pa mu je bil zvest tudi, ko je šel v Italijo. Kralj mu je nato prepustil Luzacijo.
Toda, ko je Vladislav umrl in ni bilo naslednika, so se borili za krono Friderik, Sobeslaj II. in Konrad II., vse dokler ni cesar leta 1182 poklical v Ratisbono dva, ki sta bila še živa in določil za vojvodo Češke Friderika, za markiza [[Moravska|Moravije]] pa Konrada. Leta 1187 je določil, da škof Prage odgovarja samo njemu in tako odvzel vlado Prage češkemu vojvodi.
== Vojne v Italiji ==
Oktobra leta 1154 je Friderik z majhno vojsko odpotoval v Italijo, kjer je novembra preklical vse [[regalije]] ki so bile prisvojene od mest že v času Henrika IV.
3. decembra je umrl [[papež Anastazij IV.]], 4. decembra je bil izvoljen nov [[papež Hadrijan IV.]]
Med tem časom je Friderik uničil nekatera manjša mesta kot Galliate, [[Asti (pokrajina)|Asti]] in Kieri. Potem je oblegal Tortono, ki je bil zaveznik [[Milano|Milana]], ta se je predal po dveh mesecih zaradi pomanjkanja vode. Mesto je porušil, prebivalci so vsi zginili.
Ker je Friderika zanimala tudi [[Sicilija (dežela)|Sicilija]], se je še isto leto skušal povezati z bizantinskim cesarjem Manuelom, toda nista prišli do nobenega zaključka, ker Friderik ni sprejel moči, ki jo je imel Manuel v Italiji. Uspelo pa mu je skleniti dogovore s pomorskimi mesti: [[Benetke]], [[Genova]] in [[Pisa]], ker je čakal napad proti sicilskemu kralju.
Po [[Velika noč|Veliki noči]], se je Friderik iz [[Pavia|Pavie]] napotil v [[Rim]], da bi bil okronan za cesarja. Blizu [[Siena|Siene]] je srečal kardinale, ki so ga prosili naj po papeškem naročilu ulovi Arnalda, to je seveda tudi storil in Arnald je bil obsojen na smrt. Friderik je srečal papeža v bližini Sutre, toda ker papežu ni bilo všeč kako so ga sprejeli, so ponovili srečanje ob jezeru Nepu. Nato so se napotili proti Rimu in pred vrati srečali poslanike senata in rimskega ljudstva, ki so od Friderika zahtevali neko prisego in davek, kar pa ta ni sprejel. 18. junija leta 1155 je papež Hadrijan IV. proti volji senatorjev okronal Friderika, zato so ti napadli nemške čete. Friderik in bratranec Henrik sta jih po enodnevni bitki premagala. Po krvavi bitki sta se papež in cesar premaknila v [[Tuskulum]], kjer je papež prosil Friderika, naj se bojuje proti sicilskemu kralju. Tega cesar ni mogel storiti, ker se nekateri baroni s tem niso strinjali. Toda Friderik je papežu obljubil, da se bo vrnil in zavzel Rim in Sicilijo. Ko se je vračal je oropal mesto [[Spoleto]], ki se mu je upiralo. Tudi v [[Ancona (pokrajina)|Anconi]] in [[Verona|Veroni]] se je spopadel in končno se je vrnil v Nemčijo.
Da bi si papež zagotovil varstvo, se je povezal z [[Normani]]. Papež jih je ocenil kot močne zaveznike, zato je dodelil Guglielmu I. Siciljskem oblast nad celim južnim delom Italije, skupaj s Capuo in [[Neapelj|Neapljem]]. Toda s tem dogovorom cesar ni strinjal, zato je med njim in papežem prišlo do velikih nasprotij, tudi zaradi tega, ker se je Friderik vmešaval v volitev novih germanskih škofov.
Velik spopad med njima je prišel leta 1157 v [[Besançon]]u, ker sta si različno razlagala pojma o cesarskem cesaropapizmu in papeški [[Teokracija|teokraciji]]. Prvi pojem pravi, da ima cesar najvišjo moč, celo večjo od papeške, drugi pojem pa je utemeljen v [[Papeška bula|papeški buli]] ''[[Dictatus papae]]'', ki je nastala z [[Gregorijanska reforma|Gregorijansko reformo]] in pravi, da ima papež najvišjo moč.
Za nekaj časa se je stanje umirilo, ker je nemška duhovščina podprla cesarja.
Junija leta 1158, ko si je mesto Milano opomoglo in je tudi začela graditi Tortono, se je Friderik odločil, da bo spet šel v Italijo. Zato je poslal Rainalda in Otona v poizvedovanje in nato s kraljem Češke, Vladislavom II., s številnimi četami vstopil v Italijo. Podložil si je [[Brescia|Brescio]], oblegal je Milano in ga prisilil sprejeti imperialno nomino svojih konzulov. Novembra istega leta je bil sklican drugi zbor v Ronkaliji, tu so se zbrali najpomembnejši strokovnjaki bolonjske univerze in pomagali Frideriku izpopolniti določbe zapisane v dekretu ''Constitutio de regalibus''. V njem so določili: izvolitev vojvod, grofov in markizov, imenovanje konzulov v občinah, pobiranje davkov in delo vsakega prebivalca. Vse te pravice je Friderik bil pripravljen darovati občinam, samo če bi vsako leto oddali davek in bi priznali, da ima cesar najvišjo moč.
Prav zaradi tega je Friderik izdal ''Constitutio de pacis'' in z njo prepovedal legije v mestih in vojne med temi. Po vseh občinah je poslal [[vazal]]e, da bi si zagotovil mir.
Niso pa bila vsa mesta zadovoljna s temi pravicami, zato se je Milano tudi uprl in zavzel mesto Trezzo, nato sta se uprli tudi Brescia in Crema. Friderik pa je hitro poklical pomoč, Henrik Lev in stric Gvelf IV. sta mu hitro priskočila na pomoč, pomagala je tudi cesarica Beatrika Bolonjska. Marca leta 1159 je cesar vstopil v [[Como (pokrajina)|Como]], kjer mu je škof Ardicon simbolično izročil ključe mesta, julija pa je oblegal mesto Crema, ki se je po sedmih mesecih vdalo in je bilo že popolnoma porušeno.
Medtem je hotel papež Hadrijan IV. [[Ekskomunikacija|izobčiti]] cesarja, toda papež je [[1. september|1. septembra]] umrl, ne da bi uspel podpisati dekret o izobčenju. In tako so 7. septembra kardinali izvolili papeža Rolanda Bandinellija, poznanega pod imenom Aleksander III., ki je nadaljeval s Hadrijanovo politiko in je podpiral občine. V manjšem številu so kardinali izvolili kardinala Ottavia di Montecelia, ki si je nadel ime Viktor IV. ([[seznam protipapežev|protipapež]]), in je bil velik prijatelj s cesarjem Friderikom.
Friderik je februarja leta 1160 sklical [[ekumenski koncil|koncil]] v Pavii, toda papež ni prišel. Tako so škofje prisotni na koncilu izvolili protipapeža Viktorja IV., ki je izobčil Aleksandra III., Aleksander pa je izobčil Viktorja IV. in cesarja Friderika.
Milano ni hotel sprejeti cesarskih navodil in vojna se je širila po vsej [[Lombardija|Lombardiji]]. Leta 1161 je Friderik dobil pomoč iz Nemčije in Madžarske in tako je lahko začel obleganje mesta. Prebivalci so zdržali eno leto, marca leta 1162 se je Milano vdal in tako se je začelo uničevanje mesta, prebivalci pa so zbežali. V vojni so bili uničeni tudi obzidje Brescie in [[Piacenza|Piacenze]], ki sta morali sprejeti cesarske uradnike. Tako se je Friderik Barbarossa povzpel na vrh svoje moči in se vrnil v Nemčijo.
Papež Aleksander III. se je zavedal, da ima vedno večji vpliv in moč, toda ker ni imel sredstev, se je zatekel v [[Francija|Francijo]], kjer se je dogovoril s francoskim kraljem [[Ludvik VII. Francoski|Ludvikom VII.]], da bi se (Ludvik) dobil s cesarjem Friderikom na mostu čez reko [[Saona|Saono]], na meji med Francijo in [[Burgundija|Burgundijo]], kjer bi se lahko dogovorili za veljavnost imenovanja. Aleksander III. ni bil prisoten.
Novembra leta 1163 se je Friderik znova vrnil v Italijo z majhno vojsko, ker so se [[Verona]], [[Padova]] in Vicenza uprli, a cesar upora ni mogel zaustaviti, ker ni imel dovolj močne vojske. Medtem je kölnski nadškof Rainaldo di Dassel organiziral vojaški pohod proti Normanom v Sicilskem kraljestvu, toda ker je potreboval podporo Pise in Genove (ti dve sta hoteli imeti Sardinijo) mu pohoda ni uspelo izpeljati.
Friderik je zbolel, zato se je vrnil v domovino, tako tretji pohod v Italijo ni prinesel nobenega uspeha.
Aprila leta 1164 je umrl protipapež Viktor IV. in Friderik se je odločil skleniti mir z Aleksandrom III. To mu ni uspelo, ker si je nadškof Rainaldo di Dassel izvolil drugega protipapeža, Pashala III. In tako Aleksander III. ni dobil podpore evropskih kraljev in se je 1165 vrnil v Rim.
==Zahteve nad Italijo==
Na skupščini v Kostanci marca 1153 so sodelovali tudi ambasadorji iz občin [[Como]], [[Lodi]] in [[Pavia]]. Prišli so prosit za pomoč proti Milanu, ki je, potem ko je porušil Lodi in je zmagal desetletno vojno proti Comu, omejeval razvoj ostalih mest.
Friderik je to izkoristil, da se je vmešal v politiko Italije: sledil je idealu univerzalnega cesarstva. Kontrola nad občinami na severu in nad kraljevino Sicilijo, je bila bistvena za ta cilj. Zaradi tega je razporedil trden nadzor nad teritoriji cesarske krone, s tem da je uporabil [[ministerial]]e, ki so bili uradniki iz ponižnih družin in katerim je zaupal.
Po skupščini v Kostanci, so bili pogoji za odhod v Italijo popolni: tega so si želele fevdalne družine da bi omejile občinsko premoč, majhne občine ki so se združile proti Milanu, sam [[papež Anastazij IV.]], ki si je želel ukrep Friderika proti občini Rim, v kateri se je od leta 1143 ustanovil režim, ki ga je vodil Arnald iz Brescie.
==Četrti pohod v Italijo in Lombardska liga==
Cesarjeva odsotnost je Lombardiji olajšala združitev za skupen upor. Do uporov je prišlo v mestih in v Bologni so ubili cesarjevega načelnika. Friderik je moral ponovno osvojiti Italijo, zbral je močno vojsko in tako se je oktobra 1166 četrtič odpravil v Italijo. V Lombardiji se je novembra zavedel, da bo podvig težji kot v preteklosti. V mestih ni imel velike podpore in zato je preložil pohod na Sicilijo. Čeprav se je želel napotiti proti Rimu, je moral ostati nekaj časa v Lombardiji, kjer se je moral bojevati. Nato se je preko Bologne odpravil proti Anconi, kjer je naletel na močan upor. 24. julija 1167 je končno prišel do Rima, ki ga je ostro napadel tako, da je moral papež Aleksander III. zbežati skupaj z nekaj zvestimi kardinali v [[Benevento]]. Friderik je postal gospodar v Rimu in je bil drugič imenovan za cesarja od protipapeža Pashala. Ko je pripravljal napad na Sicilijo, se je med vojaki razširila [[malarija]], zaradi katere so umrli tudi poveljnik Rainald, cesarjev nečak [[Friderik IV.]] in toskanski vojvoda [[Gvelf VII.]] Tako se je Friderik vrnil v Pavio, ki mu je skupaj s Comom ostala zvesta. Nato pa se je spet vrnil v Nemčijo.
Medtem sta v Italiji nastali dve novi zvezi: veronska ([[Verona]], [[Treviso]] in Benetke) in cremonska ([[Cremona]], [[Crema]], Brescia, [[Bergamo]], [[Mantova]] in Milano).
Decembra sta se ti dve zvezi združili v ''[[lombardska liga|Lombardsko zvezo]]''. Takoj so se ti zvezi pridružile še [[Parma]], Piacenza in Lodi. Tudi papež Aleksander III. je podprl ustanovo. Zveza je postajala čedalje močnejša, saj sta jo podprla tudi [[Sicilsko kraljestvo]] in [[Bizantinsko cesarstvo]]. V čast papeža pa je ustanovila tudi novo mesto [[Alessandria, Italija|Alessandria]].
==Bitka pri Legnanu in zaton cesarstva==
Ko se je Friderik vrnil v Nemčijo, se je posvetil nemškim problemom. Aprila 1169 je imenoval za kralja sina Henrika. Kupil je tudi posestva na Švabskem in v Toskani.
Medtem je poslal v Rim [[Bamberg|bambergškega]] škofa Eberarda, da bi se poskusil opravičiti papežu Aleksandru III., vendar papež tega ni sprejel. Leta 1174 je še petič odšel v Italijo, kjer je hitro zavzel Suso, [[Asti]], [[Acqui]], Pavio in Como. 7 mesecev je oblegal Alessandrio, a neuspešno.
Kasneje je želel zavzeti še Ancono, ki je bila zaveznica Bizantinskega cesarstva. Barbarossa se je dogovoril z Benetkami tako, da so njegove čete napadale Ancono s kopnega, medtem ko so beneške ladje zasedle pristanišče. Toda zadeva ni bila enostavna in tako so se morale Friderikove čete po 6 mesecih umakniti iz mesta ob prihodu pomoči iz [[Ferrara|Ferrare]] in Bertinora.
Spomladi 1175 se je Barbarossa odpravil proti vojski lombardske lige z namenom, da bi se dogovorili za mir. To pa se ni zgodilo in tako so se znova začeli krvavi boji, ki pa niso bili odločilni v teku celega leta. Naslednje leto se je Friderik srečal s Henrikom Levom in drugimi fevdalci, da bi se mu pridružile nove čete za nadaljevanje pohoda v Italiji. Friderik pa se je pozneje zavedel, da jih ni prišlo toliko kot si jih je želel in da manjka njegov bratranec Henrik. Ko se je spet napotil proti jugu, ga je vojska lombardske lige hudo porazila v Legnanu 29. maja 1176.
Medtem ko se je Friderik skušal rešiti po diplomatski poti, se je nemška vojska zatekla v Pavio. Barbarossa se je začel pogajati s papežem, s katerim je sklenil, da bo odstavil protipapeža, vrnil rimski komuni njene darove in ozemlja, medtem ko mu je Aleksander III. zagotovil svoje posredništvo s komunami, ki pa so to zavrnile, ker jim ni ugajala sprememba v papeževem obnašanju.
==Konstanški mir==
Prišlo je do novega poskusa mirovnega posredovanja, ki se je odvijal v Benetkah julija leta 1177, kjer so se srečali papež, cesar, [[Viljem Dobri]] in predstavniki občin. 23. julija je bil potrjen mir s papežem po [[ananški konkordat|ananškem konkordatu]], bil je določen 15-letni mir s kraljem Sicilije in 6-letni z občinami. Friderik je ostal v Italiji do konca leta; nato se je leta 1178 vrnil v Nemčijo, kjer je dokončno rešil spore s fevdalci, posebno z bratrancem, Henrikom Gvelfiškim, ki je bil obtožen, da ni vojaško pomagal cesarju.
V Italiji se mu je dobro godilo, saj je mir trajal in najvažnejši zavezniki občin so bili mrtvi. Dokončen mir je bil dogovorjen v Piacenzi in podpisan v [[Konstanca, Nemčija|Konstanci]] 25. junija 1183: s tem konkordatom je Friderik priznal obstoj Lige ter podelil upravna, politična in sodna dovoljenja; priznal je tudi od prebivalstva izvoljene konzule. Občine pa so morale ''una tantum'' plačati 15.000 in vsako leto 2.000 srebrnih mark. Brž ko je cesar prišel v Italijo so mu podelili oblast, da bi razrešil trenja med eno in drugo občino. Tako se je odpovedal absolutni oblasti, da bi občine imele večjo avtonomijo.
Leta 1186 sta se njegov sin [[Henrik VI. Nemški]] in [[Kostanca iz Altovilla]] (ta je bila zadnja dedinja normanske dinastije) poročila, tako da je Friderik lahko anektiral [[južna Italija|južno Italijo]] cesarstvu.
==Tretja križarska vojna==
Po padcu [[Jeruzalem|Jeruzalema]] leta 1187, je nov [[papež Gregor VIII.]] pripravil novo križarsko vojno. Privlačna je bila tudi zaradi veličanskega plena, ki bi ga križarji dosegli; to je bila [[tretja križarska vojna]]. Friderika so povišali v križarja 27. marca 1188 v [[Mainz|Mainzu]]; vedel je, da je bila [[druga križarska vojna]] slabo organizirana, zato je sam poskrbel, da bi se bolje pripravili. Friderik je pustil za sabo sina Henrika VI., ki bi vladal cesarstvu, ter se maja leta 1189 napotil iz [[Regensburg|Regensburga]], na [[Bavarska|Bavarskem]], s sprevodom 20.000 vitezov.
Friderik je prihrumel skozi [[Madžarska|Madžarsko]] ter se tam tudi prvič ustavil, skozi [[Balkan]] ter se postopoma bližal [[Konstantinopel|Konstantinoplu]] (sodobni [[Carigrad]]). Po poti je s svojimi četami izvršil številne [[Antisemitizem|antisemitske]] [[pogrom|pogrome]], saj so bili takrat (tudi pozneje) [[Judje]] zelo spretni trgovci (velik del bogastva je bil v lasti Judov) in si tako pridobil finančne pripomočke za nadaljevanje poti. Ko je dospel do Konstantinopla je vprašal za dovoljenje [[Izak II. Angel|Izaka II.]], da bi se napotil proti [[Anatolija|Anatoliji]]. Izak se ga je zbal in zaprl Friderikove poslance. Po dolgem sporu, zaradi katerega je moral tudi Henrik VI. priskočiti na pomoč z ladjami, se je februarja leta 1190 dogovoril z Izakom ter podpisal pogodbo v [[Edirne|Edirnu]],s katero so lahko prekoračili morsko ožino [[Helespont]] (sodobne Dardanele) ter prispeli do [[Mala Azija|Male Azije]], od koder so se napotili proti [[Kilikija|Kilikiji]], kjer je junija leta 1190, pri [[reka Salef|reki Salef]] (danes turško Gőksu), Friderik umrl.
Obstajajo najrazličnejše teorije o tej smrti, a najbolj priljubljena je ta, da je zaradi toplote in težkega oklepa doživel srčno kap.
==Legende==
O Frideriku govori veliko [[legenda|legend]]. Ena od teh, ki so jo širili [[Germani]], je, da se skriva in se bo spet prišel bojevat s sovražniki, še močnejši.
Mitološki prizor njegove smrti pravi, da je imel [[kopje usode]]. Mit pravi, da kdor je imel to kopje, je bil nepremagljiv, vendar, če mu je to kopje šlo iz rok, je kmalu za tem umrl. Pravijo, da mu je kopje padlo iz rok, ko je gledal neko reko.
Druga verzija je podobna [[Slovenska mitologija|slovenskemu]] liku [[kralj Matjaž|kralja Matjaža]]. Ta pravi, da je Friderik v neki jami na hribu [[Kyffhäuser]] in ko bodo vrane nehale leteti okrog njega, bo spet prišel ven in [[Nemčija]] bo spet močna kot včasih. Legenda pravi, da se bo to zgodilo, ko mu bo rdeča brada zrasla in ovila trikrat okoli mize. Legende so nastale za nečaka Friderika, vendar sta o njem pisala kasneje [[Brata Grimm]].
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Friedrich I. Barbarossa}}
{{Cesarji Svetega rimskega cesarstva}}
[[Kategorija:Nemški kralji]]
[[Kategorija:Češki kralji]]
[[Kategorija:Ogrski kralji]]
[[Kategorija:Hrvaški vladarji]]
[[Kategorija:Rimsko-nemški cesarji]]
[[Kategorija:Nemški vojskovodje]]
[[Kategorija:Utopljeni ljudje]]
[[Kategorija:Ljudje, katere je izobčila Rimskokatoliška cerkev]]
{{normativna kontrola}}
bfk563hw93ac75kyijcvuuzuwmgjr6z
Ameriški staffordshirski terier
0
180517
5722883
5697087
2022-07-23T10:49:09Z
A09090091
188929
[[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Odstranitev [[Kategorija:Pasje pasme]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]
wikitext
text/x-wiki
{{Pasma psov
| name = Ameriški staffordshirski terier
| image=American Staffordshire Terrier Gamba (2006).jpg
| image_caption=Rjavo bela različica.
| nickname = AmStaff<br />
| country = [[Združene države Amerike|ZDA]]
|maleweight = 25 – 30 kg
|femaleweight =
|maleheight = 43 – 48 cm
|femaleheight =
|coat = kratka, ostra, svetleča
|color = dovoljene vse barne kombinacije, razen jetrna (liver), črnorumena (black & tan) in več kot 80% bele barve niso zaželene.
|litter_size = 5-15 mladičev
|life_span = 10 - 12 let
| fcigroup = 3
| fcisection = 3
| fcinum = 286
| fcistd = http://www.dogdomain.com/FCI/fcistandards/fci-286.htm
| akcgroup = Terierji
| akcstd = http://www.akc.org/breeds/american_staffordshire_terrier/index.cfm
| ankcgroup = Skupina 2 - (terierji)
| ankcstd = http://www.ankc.aust.com/amerstaf.html
| ckcgroup = Skupina 4 - Terierji
| ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Default.aspx?tabid=99&BreedCode=AFT
| nzkcgroup = Terierji
| nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br209.html
}}<!-- Konec predloge. Članek se začenja tukaj. -->
'''Ameriški staffordshirski terier''' je [[pasma]] [[psi|psa]], ki je nastala v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] s križanjem [[buldog]]a in [[terierji|terierja]].
== Zgodovina pasme ==
Ameriški staffordshirski terier je sorodna pasma pasme [[Ameriški Pit Bull Terier]], ki so jih sprva imeli za varuške otrok, saj so družinski psi. Njihove prednike so v ZDA prinesli britanski in irski priseljenci, ki so jih uporabljali za pasje boje, kot lovske pse in pse čuvaje. Pasji boji so bili namreč na začetku 19. stoletja izjemno priljubljeni, izmislili pa so si jih po tem, ko so postali izjemno priljubljeni boji psov z [[Domače govedo|biki]] in [[medved]]i prepovedani. V želji po čim bolj zanimivih bojih so začeli v Veliki Britaniji križati lovske terierje z buldogi in tako dobili pasme, ki so bile močne in nepopustljive kot buldogi in hitri ter vzdržljivi kot terierji.
Leta 1898 je skupina ameriških lovcev ustanovila pasji register z imenom ''United Kennel Club'' (UKC). Prva pasma, ki je bila vpisana v ta register pa je bil Pit Bull Terrier. V želji, da bi se poudaril ameriški izvor pasme so imenu kasneje dodali še »American«. Leta 1936 so v ZDA uradno priznali tudi pasmo [[Staffordshirski terier]]. [[Ameriška kinološka zveza]] je pod imenom Staffordshirski terier v register vpisala psico z imenom ''Wheeler's Black Dinah''. Leta 1937 je prvi šampion te pasme v ZDA postal pes z imenom ''Maher's Captain D''.
Kasneje so v ZDA iz psov pasme [[Staffordshirski terier]] razvili novo pasmo, ki je bila leta 1972, ločena od pasme [[Staffordshire Bull terier]]. Nastala je pasma Ameriški staffordshirski terier.
'''Evolucija imena''':
* Pit Bull Terrier - druga polovica 19. stoletja
* American Pit Bull Terrier - 1898
* Staffordshire Terrier - 1936
* American Staffordshire Terrier - 1972
== Opis ==
[[Slika:AmStaff-young.JPG|thumb|Osem mesecev star ameriški staffordshirski terier]]
Ameriški staffordshirski terier je prav tako močan in širokopleč pes, ki zraste do 48 cm v višino in doseže do 30 kilogramov telesne teže. Izjemno mišičasto telo in glava z izrazitimi [[ličnica]]mi so pokazatelj nekdanje bojne narave teh psov, ki pa so ob pravilni vzgoji lahko izjemno prijazni in mirni.
Pri tej pasmi so dovoljene vse barvne kombinacije, razen jetrna in črnorumena. Poleg tega niso zaželeni psi, ki imajo več kot 80% bele [[barva|barve]]. Dlaka je kratka, ostra in svetleča, psi pa nimajo močnega [[vonj]]a. Ti psi so dobri družabniki in zelo dobri čuvaji, saj se na lastnika izredno navežejo. So dokaj [[inteligenca|inteligentni]] psi, ki pa imajo močan karakter in jih je potrebno pravilno vzgajati. Do tujcev so ob prisotnosti lastnika prijazni, sicer pa nezaupljivi in lahko celo agresivni. Ne prenašajo dobro bližine drugih psov, do domačih živali pa niso agresivni. Do otrok so načeloma prijazni, vendar je dobro biti previden, še posebej pri neznanih psih te pasme. Značilno za AmStaffe je, da imajo visok prag bolečine in, da je to načeloma zdrava pasma, pri kateri pa so možni pojavi [[displazija|displazije]] [[kolk]]ov.
Ameriški stafford je primeren za začetnike prav tako kot za izkušene, je hitro učljiv, če živi v ograjenih prostorih z vrtom kjer lahko teče, zadošča že krajši sprehod ali igra. V stanovanju se temperament pasme načeloma umiri.
== Zakonske opredelitve ==
Do psov različnih pasem, ki spominjajo na Pit Bulle velja v [[javnost]]i po večini odklonilen odnos. Grobe poteze raznih bul terierjev, njihova preteklost ter neodgovorni lastniki, zaradi katerih so nekateri psi res agresivni in nevarni so vodile v prepoved teh pasem v nekaterih državah po svetu ([[Nemčija]]). V [[Slovenija|Sloveniji]] je lahko kot nevaren opredeljen le pes, ki je že kdaj ugriznil, in ne celotna pasma.<ref>23. alineja 5. člena Zakona o zaščiti živali (Ur.l.RS, št. 98/99, 126/03 in 14/07)</ref>, predpisa, ki bi razvrščal pasme, pa trenutno v slovenskem pravnem sistemu ni.
== Viri ==
{{opombe}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|American Staffordshire Terrier}}
* [http://www.akc.org/breeds/american_staffordshire_terrier/ American Kennel Club ]
* [http://amstafftalk.com/ American Staffordshire Terrier and American Pitbull Terrier Forum / Discussion board]
* [http://amstaff.org/ Staffordshire Terrier Club of America]
* [http://www.mojpes.net/modules/pasme/index.php?id=7 mojpes.net]
[[Kategorija:Terierji]]
gug5i85o9kszjz5vsizsuqx2l43ddsa
Radio 94
0
182168
5722846
5543368
2022-07-23T10:01:22Z
193.77.35.107
wikitext
text/x-wiki
'''Radio 94''' je regionalna [[radio|radijska]] postaja v [[Postojna|Postojni]], ustanovljena leta 1994.{{opombe}}
== Zunanje povezave ==
*[https://www.radio94.si/ radio94.si]
*[http://193.77.35.107:8000/radio94 Radio 94 prek interneta]
{{Radio-stub}}
[[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji]]
[[Kategorija:Glasbeni festivali]]
373qlofos7tbc14533sanrut8c3qoqo
5722867
5722846
2022-07-23T10:45:00Z
A09090091
188929
−[[Kategorija:Glasbeni festivali]]; +[[Kategorija:Ustanovitve leta 1994]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
'''Radio 94''' je regionalna [[radio|radijska]] postaja v [[Postojna|Postojni]], ustanovljena leta 1994.{{opombe}}
== Zunanje povezave ==
*[https://www.radio94.si/ radio94.si]
*[http://193.77.35.107:8000/radio94 Radio 94 prek interneta]
{{Radio-stub}}
[[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1994]]
1zih4gv7txrgfms489d3qv62e50vurv
Terme Snovik
0
184333
5722801
5470545
2022-07-23T00:20:52Z
31.15.151.53
wikitext
text/x-wiki
{{coor title dms|46|14|06|N|14|42|34|E|}}
{{Brez virov}}
'''Terme Snovik''' so termalno [[kopališče]] v [[Tuhinjska dolina|Tuhinjski dolini]] pri [[Kamnik]]u.
== Geografija ==
Terme Snovik ležijo na nadmorski višini okoli 440 [[mnm]] v idilični zeleni [[dolina|dolinici]] okoli 1,5 [[km]] [[sever]]no od [[naselje|naselja]] [[Potok, Kamnik|Potok]] v Tuhinjski dolini. Terme oddaljene okoli 9 km od Kamnika ležijo na pragu [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]] in s svojo lego obiskovalcem omogočajo poleg plavanja tudi druge aktivnosti.
== Zgodovina ==
Leta [[1953]] so se začele prve analize vode in tal ter raziskave za morebitno izkoriščanje termalne vode. Tako je bilo v obdobju štiridesetih let na območju naselij [[Vaseno]] in [[Snovik]] postavljenih 15 raziskovalnih vrtin za črpanje termalne vode. Kasneje sta bili narejeni še dve vrtini pri naslju [[Potok, Kamnik|Potok]]. Iz njih je po 1 km dolgem cevovodu speljana voda do lokacije »term«. Voda, ki pride na površje ima 30,6[[°C]]. Strokovnjaki, ki so opravili fizikalno-kemične analize termalne vode, so ugotovili, da gre za visoko kvalitetno pitno vodo. Odkrili so, da je zelo bogata z magnezijem in kalcijem. Leta [[1994]] je bil postavljen prvi poskusni leseni bazen. Junija [[2001]] je bil odprl pokrit termalni bazen s preko 500 [[m²]] vodnih površin. Julija [[2003]] se je postavil še nov zunanji bazen s površino 500 m².
== Voda ==
Visokokakovostna termalna voda bogata z [[magnezij]]em, [[kalcij]]em in minerali je odlična za pitje. [[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] je leta [[2006]] razglasilo termalno vodo v Snoviku za naravno zdravilno sredstvo.
== Sprostitveni programi ==
Terme v okviru Wellness programa nudijo [[savna|savne]], razne masaže, pedikuro, manikuro, razstrupljevanje...
== Bazeni ==
Notranji bazeni imajo skupno površino 500 [[m²]]. V večjem bazenu je [[temperatura]] vode 32 v otroškem 33 v ločenem masažnem bazenu pa 36[[ºC]]. Zunanje vodne površine so prav tako velike 500 m², temperatura vode pa je 29ºC.
== Nastanitev ==
Gostje lahko dopust preživijo v eko apartmajskem naselju »Hiše na robu gozda«. Naselje sestavlja 8 hiš v katerih je 74 sodobno opremljenih apartmajev in 31 dvoposteljnih sob.
== Šport in rekreacija ==
Gostom Term Snovik je poleg vodnih aktivnosti v bazenih na voljo tudi fitnes na prostem, trim steza, kolesarske in pohodniške poti. V bližnjem [[Volčji Potok|Volčjem Potoku]] (6 km južno od Kamnika) pa lahko gostje igrajo [[golf]].
== Glej tudi ==
* [[seznam toplic v Sloveniji]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.terme-snovik.si Terme Snovik]
[[Kategorija:Zdravilišča v Sloveniji]]
[[Kategorija:Občina Kamnik]]
taygwwfte2pbnrn86i1tx5haevg714g
Seznam vojaških brezpilotnih letal
0
186923
5722715
4990633
2022-07-22T17:42:01Z
Yerpo
8417
/* Italija */ disambig.
wikitext
text/x-wiki
[[Seznam]] [[vojaško brezpilotno letalo|vojaških brezpilotnih letal]].
== [[Argentina]] ==
* [[Cabure]]
* [[Lipan M3]]
* [[Proyecto UAV Etapa 1]]
* [[Proyecto UAV Etapa 2]]
* [[Proyecto UAV Etapa 3]]
* [[Yagua A]]
* [[Yagua E]]
* [[Yarara B]]
* [[Yarara C]]
== [[Avstralija]] ==
* [[Avatar (letalo)]]
* [[Cybird-2]]
* [[Flamingo]]
* [[Jandu]]
== [[Bolgarija]] ==
* [[Yastreb]]
== [[Češka]] ==
* [[Sojka III]]
== [[Čile]] ==
* [[Vantapa X-02]]
== [[Finska]] ==
* [[Mini-UAV]]
== [[Francija]] ==
* [[Azimut 2001]]
* [[Biodrone]]
* [[Bourdon]]
* [[Chacal 2]]
* [[Coccinelle]]
* [[Crecerelle]]
* [[D.E.R.E.]]
* [[Drone Futura]]
* [[Eclaireur]]
* [[DVF-2000]]
* [[Epsilon 1]]
* [[FR A2]]
* [[FR E1]]
* [[Sperwer]]
* [[Sperwer B]]
* [[Surveyor 2500]]
* [[Tracker]]
* [[Ugglan]]
== [[Grčija]] ==
* [[Nearchos]]
== [[Hrvaška]] ==
* [[BL-50]]
* [[B3]]
* [[B4]]
== [[Indija]] ==
* [[BAAZ]]
* [[Erasmus (letalo)|Erasmus]]
* [[Kapothaka]]
* [[Nishant]]
* [[Terp]]
== [[Iran]] ==
* [[Ababil]]
* [[Aria]]
* [[Mohadjer]]
* [[Talash]]
== [[Italija]] ==
* [[BlackLynx]]
* [[Corvo]]
* [[Crex]]
* [[Falco (brezpilotno letalo)|Falco]]
* [[Gabbiano]]
* [[Otus]]
* [[Sky Arrow U]]
* [[Sky-X]]
* [[Sky-Y]]
* [[Strix]]
== [[Izrael]] ==
* [[Aerolight]]
* [[Aerosky]]
* [[Aerosky 2]]
* [[Aerostar]]
* [[Bird Eye 100]]
* [[Bird Eye 400]]
* [[Bird Eye 500]]
* [[Blue Horizon II]]
* [[Boomerang]]
* [[Canard]]
* [[Casper - 200]]
* [[Casper - 250]]
* [[Casper - 420]]
* [[Colibri (letalo)|Colibri]]
* [[Dominator]]
* [[Dominator 2]]
* [[DragonFly 2000]]
* [[E-Hunter]]
* [[Eitan]]
* [[EyeView B]]
* [[Firebird]]
* [[Harpy]]
* [[Harop (Harpy-2)]]
* [[Hermes 1500]]
* [[Hermes 180]]
* [[Hermes 450]]
* [[Hermes 700]]
* [[Hermes 900]]
* [[Heron-ADD]]
* [[Heron (Mahatz)]]
* [[Heron TP (Heron II)]]
* [[Hunter (letalo)|Hunter]]
* [[I-SEE]]
* [[I-VIEW]]
* [[Lightener]]
* [[Mastiff 3]]
* [[Mercury 3 (letalo)|Mercury 3]]
* [[MicroB]]
* [[Micro Falcon I]]
* [[Micro-Vee]]
* [[Mini Falcon I]]
* [[Mini Falcon II]]
* [[Mini Sheddon]]
* [[Mosquito 1]]
* [[Mosquito 1.5]]
* [[Orbiter 1]]
* [[Orbiter 2]]
* [[Rainbow]]
* [[Scout]]
* [[Seagull]]
* [[Searcher I]]
* [[Searcher II]]
* [[Sheddon]]
* [[Skylark-ADD]]
* [[Skylark I]]
* [[Skylark II]]
* [[Skylite]]
* [[SkyLite B]]
* [[SkyLite B-LR]]
* [[Sniper]]
* [[Sofar]]
* [[Sparrow N]]
* [[STD-5]]
* [[Sting II]]
== [[Japonska]] ==
* [[Colugo]]
== [[Jordanija]] ==
* [[Falcon]]
* [[I-Wing]]
* [[Silent Eye]]
== [[Južna Afrika]] ==
* [[ABAT]]
* [[Bateleur]]
* [[Endurance Vulture]]
* [[Kiwit]]
* [[Night Vulture]]
* [[Seeker II]]
* [[Seraph]]
* [[Vulture]]
== [[Južna Koreja]] ==
* [[Durumi]]
* [[Night Intruder]]
* [[RemoEye 002]]
* [[RemoEye 006]]
* [[RemoEye 015]]
== [[Kanada]] ==
* [[Grasshopper]]
* [[MP-Trainer]]
* [[MP-Vision]]
== [[Ljudska republika Kitajska]] ==
* [[AW 12]]
* [[AW 2 Sun Ying]]
* [[AW 4 Shark]]
* [[AVIC I Sunshine]]
* [[Aircraft Design]]
* [[ASN-104/105]]
* [[ASN-105B]]
* [[ASN-15]]
* [[ASN-206]]
* [[ASN-207]]
* [[Chong Hong]]
* [[HALE UAV]]
* [[Soar Dragon]]
* [[Tianyi]]
* [[WZ-5]]
* [[WZ-2000]]
* [[W-30]]
* [[W-50]]
== [[Malezija]] ==
* [[Alundra]]
* [[Eagle ARV]]
== [[Mehika]] ==
* [[S3]]
* [[S3E]]
* [[S4]]
* [[S5]]
== [[Nemčija]] ==
* [[Aladin]]
* [[Barrakuda]]
* [[Carolo C40]]
* [[Carolo P200]]
* [[Carolo P330]]
* [[Carolo P50]]
* [[Carolo P70]]
* [[Carolo T140]]
* [[Carolo T200]]
* [[D0-MAV]]
* [[Fledermaus]]
* [[KZO]]
* [[LUNA]]
* [[Mikado]]
* [[Mücke]]
* [[MX-Sight]]
* [[Opale (letalo)|Opale]]
* [[X13]]
* [[X-Sight]]
== [[Nizozemska]] ==
* [[MATE]]
== [[Norveška]] ==
* [[Recce D6]]
* [[SRC]]
== [[Pakistan]] ==
* [[AWC]]
* [[Bravo]]
* [[Border Eagle II]]
* [[Desert Hawk]]
* [[Firefly]]
* [[HudHud]]
* [[Hornet (letalo)|Hornet]]
* [[Jassos HST]]
* [[Jassos II]]
* [[Mukhbar]]
* [[Parwaz]]
* [[Phantom Eye]]
* [[Shaspar]]
* [[Shadow (letalo)|Shadow]]
* [[Vision I]]
* [[Vision II]]
* [[Vision Mk-1]]
* [[Vision Mk-2]]
* [[Vision X-1]]
* [[Vector]]
== [[Poljska]] ==
* [[Bee]]
* [[CamBat]]
* [[HOB-bit]]
* [[Sofar]]
== [[Portugalska]] ==
* [[Armor X7]]
== [[Rusija]] ==
* [[Berkut (letalo)|Berkut]]
* [[BLA-06]]
* [[BLA-07]]
* [[Dan-Baruk]]
* [[Dozor 2]]
* [[E90]]
* [[Expert]]
* [[Filin]]
* [[Irkut-10]]
* [[Irkut-20]]
* [[Irkut-2F]]
* [[Irkut-2T]]
* [[Irkut-2M]]
* [[Irkut-60]]
* [[Irkut-200]]
* [[Irkut-850]]
* [[Klest]]
* [[Mokit]]
* [[Pchela-1T]]
* [[Proryv]]
* [[Proryv-R]]
* [[Strekoza]]
* [[Skat]]
* [[Tipchak]]
* [[Tu-300 Korshun]]
* [[Voron]]
* [[X01]]
* [[X02]]
* [[ZALA 421-01]]
* [[Zond-2]]
* [[Zond-3]]
== [[Singapur]] ==
* [[Blue Horizon]]
* [[Extender]]
* [[Golden Eagle]]
* [[Skyblade]]
== Slovenija ==
* [[Bramor (letalo)|Bramor]]
* [[Karantania]]
* [[Spectral system]]
== [[Srbija]] ==
* [[Gavran I]]
* [[Gavran II]]
* [[IBL-2004]]
== [[Španija]] ==
* [[Alba 01]]
* [[ALO]]
* [[Atlane]]
* [[Fulmar]]
* [[KUAV]]
* [[Milano (letalo)|Milano]]
* [[Siva]]
* [[X-Vision]]
== [[Švedska]] ==
* [[Filur]]
* [[Sharc]]
* [[Smart-1]]
== [[Tajvan]] ==
* [[Chung Shyang II]]
* [[Fireant]]
* [[Kestrel II]]
* [[Mx-1]]
== [[Tunizija]] ==
* [[Jebelassa]]
* [[NasNas]]
== [[Turčija]] ==
* [[Ari]]
* [[Baykus]]
* [[Bayraktar]]
* [[Efi]]
* [[Globiha]]
* [[Gozcu]]
* [[Malazgirt]]
* [[Marti]]
* [[Mini UAV]]
* [[Pelikan (letalo)|Pelikan]]
* [[Tiha]]
* [[UAV-X1]]
== [[Ukrajina]] ==
* [[Albatros 4]]
* [[Inspektor]]
* [[Remez-3]]
== [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ==
* [[Corax]]
* [[CSV-20]]
* [[CSV-30]]
* [[Cybereye]]
* [[CyberOne]]
* [[Damsfly]]
* [[Fanwing]]
* [[Hawkeye]]
* [[Herti-1A]]
* [[Herti-1B]]
* [[Herti-1D]]
* [[Kestrel]]
* [[Mercator]]
* [[MinO]]
* [[MSV-10]]
* [[Observer]]
* [[Raven]]
* [[Raven 1]]
* [[Raven 2]]
* [[S.O.D.I]]
* [[S.O.D.III]]
* [[S.O.D.IV]]
* [[Super Swift-Eye]]
* [[Swift-Eye]]
* [[Taranis]]
* [[T-TUAV]]
== [[Združeni arabski emirati]] ==
* [[GRS 200]]
* [[Yabhon-H]]
* [[Yabhon-M]]
* [[Yabhon-R]]
* [[Yabhon-RX]]
* [[Yabhon-RX-18]]
== [[Združene države Amerike]] ==
* [[Alice]]
* [[Aqua Puma]]
* [[Archangel]]
* [[Backpack]]
* [[Black Widow]]
* [[Boomerang 4]]
* [[Broadsword XL]]
* [[Buster]]
* [[Cormorant]]
* [[Coyote]]
* [[Cyberbug]]
* [[Darkstar]]
* [[Darkstar B]]
* [[Desert Hawk]]
* [[Desert Hawk III]]
* [[DragonEye]]
* [[Dragon Eye]]
* [[Duster]]
* [[E-CLASS]]
* [[Evolution]]
* [[Evolution-XTS]]
* [[Excalibur (letalo)|Excalibur]]
* [[Exdrone]]
* [[Extender]]
* [[Finder]]
* [[FlightSpyder II]]
* [[Global Observer]]
* [[GLUAV]]
* [[GNAT 750]]
* [[Hawkeye]]
* [[Hellfox]]
* [[HOVTOL]]
* [[I.GNAT]]
* [[I.GNAT ER]]
* [[Integrator]]
* [[Inventus E]]
* [[Inventus S-1]]
* [[Isis (letalo)|Isis]]
* [[Javelin]]
* [[JTEC]]
* [[KillerBee KB-2]]
* [[KillerBee KB-3]]
* [[KillerBee KB-4]]
* [[KillerBee KB-X]]
* [[Kingfisher II]]
* [[Laura (letalo)|Laura]]
* [[Lears IV]]
* [[LEWK]]
* [[LoFLYTE]]
* [[MALD]]
* [[MALD-J]]
* [[Manta B]]
* [[Mariner]]
* [[MAV]]
* [[Maveric]]
* [[MAC-1]]
* [[MicroStar]]
* [[Mini-UAV]]
* [[Mini-Vanguard]]
* [[Mite]]
* [[Mobius]]
* [[MQ-1 Predator]]
* [[NAV]]
* [[Nighthawk]]
* [[Neptune (letalo)|Neptune]]
* [[OAV]]
* [[Outlaw]]
* [[Owl]]
* [[Pioneer]]
* [[P.L.A.N.C.]]
* [[Pointer (FQM-151A)]]
* [[Porter (letalo)|Porter]]
* [[Predator B - MQ-9B]]
* [[Predator C]]
* [[Prowler II]]
* [[Puma (letalo)|Puma]]
* [[P10]]
* [[P10A]]
* [[P10B]]
* [[P40]]
* [[P7108]]
* [[P-175 Polecat]]
* [[Rapid Eye]]
* [[Raven]]
* [[Raven B]]
* [[RQ-4A Global Hawk]]
* [[RQ-4B Global Hawk]]
* [[RUGS]]
* [[Samara (letalo)|Samara]]
* [[ScanEagle]]
* [[Scimitar]]
* [[Sea ALL]]
* [[SeaScan]]
* [[Sea Scout]]
* [[Sender]]
* [[SensorCraft]]
* [[Sentry HP]]
* [[Sentry STM-5B]]
* [[SIERRA]]
* [[SilentEyes]]
* [[SilverFox]]
* [[SkyEye RAE-Extended]]
* [[Shadow 200 TUAV]]
* [[Shadow 400]]
* [[Shadow 600]]
* [[SkyRaider]]
* [[SkySeer]]
* [[Sky Spirit]]
* [[Sky Spirit ER]]
* [[Sky Warrior]]
* [[SkyWatcher]]
* [[SLURS]]
* [[Spirit 100-800]]
* [[Spirit 20-200]]
* [[Spirit 400-3000]]
* [[SpyHawk]]
* [[Sr Telemaster]]
* [[Stalker (letalo)|Stalker]]
* [[Super Archangel]]
* [[Super Ferret]]
* [[Swallow]]
* [[Swift (letalo)|Swift]]
* [[Swiper]]
* [[Switchblade]]
* [[S-CLASS]]
* [[SSS-CLASS]]
* [[Telemaster]]
* [[Tern]]
* [[Terra Puma]]
* [[Tiger Shark]]
* [[TS1000]]
* [[TS2000]]
* [[T-15]]
* [[T-16]]
* [[Unicorne 1]]
* [[Unicorne 2]]
* [[Unicorne 3]]
* [[Viking 100]]
* [[Viking 300]]
* [[Viking 400]]
* [[Vixen]]
* [[VLIIRDT]]
* [[Wasp]]
* [[Wasp II]]
* [[Wasp III]]
* [[Wraith (letalo)|Wraith]]
* [[XPV-2 Mako]]
* [[XTM]]
* [[X-36]]
* [[X-43A-LS]]
* [[X-45A]]
* [[X-45B]]
* [[X-45C]]
* [[X-46]]
* [[X-47A]]
* [[X-47B]]
[[Kategorija:Seznami letal|Vojaška brezpilotna letala]]
[[Kategorija:Vojaška brezpilotna letala|*]]
ec4vxosi6kfpn9twvn4crgnpyf1lwd2
U-37 (Kriegsmarine)
0
189352
5722843
4952092
2022-07-23T09:36:56Z
Nokturno
45957
popr
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni3|U-37}}
{{Infobox U-Boat
|unit_name=U-37
|image=[[Slika:Bundesarchiv Bild 101II-MW-5613-30A, Wilhelmshaven, U-Boot-Männer gehen an Land.jpg|280 px|sličica|desno|''Posadka zapušča U-37: Wilhelmshaven, 18. april 1940'' ]]
|caption=
|dates=[[1937]]-[[1945]]
|laid=[[15. marec]] [[1937]]
|launched=
|commisioned=[[4. avgust]] [[1938]]
|fate=namerno potopljena [[8. maj]]a [[1945]]
|country=[[Slika:Flag of Germany 1933.svg|20px|Zastava Tretjega rajha]] [[Tretji rajh]]
|branch=[[Slika:War Ensign of Germany 1938-1945.svg|20px|]] [[Kriegsmarine]]
|class=[[razred podmornic IX|IX]]
|port=[[AG Weser]], [[Bremen]]
|sinked=55 (skupaj 202.529 [[bruto registrska tona|BRT]])
|nickname=
|patron=
|motto=
|mascot=
|battles= [[Bitka za Atlantik]]
|notable_commanders=[[Werner Hartmann]], [[Victor Oehrn]], [[Asmus Nicolai Clausen]]
|anniversaries=
|}}
'''U-37''' je bila [[Tretji rajh|nemška]] [[vojaška podmornica|vojaška]] [[podmornica]] [[Kriegsmarine]], ki je bila dejavna med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]].
Bila je prva iz skupine večjih podmornic razreda IX, ki so bile namenjene za daljše oceanske plovbe. Izdelana je bila v severnonemškem pristanišču [[Bremen]], v ladjedelnici ''A.G. Wesser'', njena proizvodna serijska številka je bila ''werk 942''. Naročilo za njeno izdelavo je bilo podpisano 29. julija 1936, graditi so jo začeli 15. marca 1937, splovili so jo 14. maja 1938 in dokončno izgotovili ter sprejeli v uporabo pa 4. avgusta 1938. Njen prvi poveljnik je bil Kapitanleutnent Heinrich Schuch, njemu so sledili poveljniki, ki so se izkazali v prvem vojnem obdobju, v letih 1939-41. To so bili [[Werner Hartmann]], [[Victor Oehrn]] in [[Asmus Nicolai Clausen]]. Spomladi 1941 je bila prestavljena v šolsko flotiljo z namenom izobraževanja novih posadk na njej. To je bilo potem, ko je opravila 11 vojnih patrulj z 280 operativnimi dnevi, v katerih je bilo potopljenih 53 trgovskih ladij s skupno tonažo 200.000 BRT, plus še dve vojni ladji. Na lestvici najuspešnejših nemških podmornic vojne je zasedla visoko šesto mesto, kljub temu da je v operacijah sodelovala zgolj eno leto in pol.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/boats/patrols/u37.html|title= Patrols by U-37|accessdate= 12. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/boats/successes/u37.html|title= Ships hit by U-37|accessdate= 12. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/ops/successful_boats.htm|title= The Most Successful U-boats|accessdate= 12. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref>
== Zgodovina ==
=== 1938-39: Heinrich Schuch ===
Pred izbruhom vojne je U-37 sodila v šesto podmorniško flotiljo (''6. Unterseebootsflottille''), ki je bila nameščena v severnonemškem vojnem pristanišču [[Wilhelmshaven]].
==== Prva patrulja ====
Prva vojno patruljo je opravil njen prvi poveljnik Heinrich Schuch.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/men/commanders/1139.html|title= U-boat commander: Heinrich Schuch|accessdate= 17. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> Izplul je še pred začetkom sovražnosti, 19. avgusta 1939 in preko Severnega morja obplul [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in se namestil na položaj na [[Atlantik]]u. 3. septembra je prejel sporočilo, da je Nemčija v vojni z Britanijo in [[Francija|Francijo]], kar je pomenilo da lahko začne lov na njihove ladje. Pri tem pa se Heinrich Schuch ni izkazal. Brez da bi karkoli dosegel se je 15. septembra vrnil domov po 28 dneh plovbe. Na podlagi te patrulje je bil zamenjan, za podmornico U-37 pa je bil to neznaten začetek, ki ni dal slutiti, da gre za bodoče zelo uspešno plovilo.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/boats/patrols/patrol_253.html|title= Patrol info for U-37: 19 Aug 1939 - 15 Sep 1939|accessdate= 12. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref>
=== 1939-40: Werner Hartmann ===
Zgolj deset dni po vrnitvi iz prve patrulje je podmornico prevzel novi poveljnik. To je bil [[Kapitan korvete]] (''Korvettenkapitän'') Werner Hartmann, ki je bil obenem tudi poveljnik druge podmorniške flotilje. Šlo je za enega najizkušenejših podmorničarjev kar jih je imel vrhovni poveljnik nemških podmornic [[Karl Dönitz]], ki je postavil Hartmanna v pričakovanju večjega uspeha kot je bilo to v primeru prve patrulje. Prvi častnik je ostal isti, to je bil [[Nadporočnik]] (''Oberleutnant'') [[Ernst Bauer]], ki se je kasneje tudi zapisal v zgodovino kot uspešen poveljnik.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/men/hartmann.htm|title= U-boat commander: Werner Hartmann|accessdate= 12. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref>
==== Druga patrulja ====
U-37 je drugič krenila v vojno dne 5. oktobra in le tri dni kasneje vpisala svojo prvo žrtev. To je bila majhna, komaj 1.000 tonska švedska ''Vistula'', ki je plula v britansko pristanišče s tja namenjenim tovorom in je bila po pravilih vojne kljub švedski nevtralnosti upravičena za potop. U-37 je nanjo naletela visoko na severu, v bližini šetlandskih otokov, jo ustavila in izvedla tako imenovano kontraband kontrolo. Po ugotovitvi, da nosi tovor za Britanijo so jo potopili s streli iz palubnega topa kalibra 105 mm. Pri tem je bilo ubitih devet članov posadke. Ostali so se izkrcali v dva rešilna čolna in pri tem so jim člani podmornice pomagali s tem, da so jih oskrbeli s hrano in jih usmerili do bližnjega otočja.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/59.html|title= Sinking of the Vistula|accessdate= 12. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref>
Zatem je podmornica nadaljevala plovbo in vplula v vode Atlantika, kjer se je nadejala novih žrtev. Do konca meseca oktobra je preplula vode okoli [[Irska|Irske]] in na jug vse do Gibraltarske ožine. Pri tem je bila zelo uspešna, potopila je sedem ladij, štiri britanske, dve grške in eno francosko. Njena največja žrtev je bila potopljena 17. oktobra, ko je končala pot britanski potniški ladji ''Yorkshire'', ki je imela preko 10.000 BRT izpodriva. Yorkshire je bila zadeta z dvema [[torpedo]]ma in pri tem je bilo 58 človeških žrtev, med njimi tudi poveljnik in 33 potnikov.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/72.html|title= Sinking of the Yorkshire|accessdate= 12. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref>
Potem ko je potopila osem ladij s skupno tonažo preko 35.000 BRT se je podmornica odpravila nazaj domov in tja prispela 8. novembra po 35 dneh plovbe. To je bila res uspešna patrulja saj je povprečno vsak dan potopila za dobrih 1.000 BRT. Pri tem je bila le enkrat napadena, 24. oktobra jo je v bližini [[Gibraltar]]ja napadlo letalo in nato še britanske vojne ladje. Ob vsem tem se je dokaj srečno izvlekla brez resnejših posledic.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/boats/patrols/patrol_254.html|title= Patrol info for U-37: 5 Oct 1939 - 8 Nov 1939|accessdate= 12. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://uboatarchive.net/U-37/KTB37-2.htm|title= U-37 - 2nd War Patrol|accessdate= 12. marec 2017|date= |format= |work= uboatarchive.net|language=en}}</ref>
[[Slika:Bundesarchiv Bild 101II-MW-1032-11A, Lorient, U-37.jpg|sličica|desno|260 px|U-37 v pristaniškem doku, 1. januar 1940 ]]
Od 1. januarja 1940 je podmornica sodila po novem v drugo podmorniško flotiljo (''2. Unterseebootsflottille''), katere poveljnik je bil njen prvi mož Werner Hartmann, ki mu je Dönitz za še nekaj časa namenil dvojno vlogo. Pred naslednjo patruljo je prišlo do zamenjave na mestu prvega oficirja, Ernesta Baurja je zamenjal nadporočnik Asmus Nicolai Clausen. Tako kot Bauer se je tudi Nico Clausen kasneje predstavil kot uspešen poveljnik podmornice, še pred tem pa si je prve vojne in poveljniške izkušnje moral nabrati pod izkušenim poveljnikom Wernerjem Hartmannom, ki je še naprej vodil posadko te podmornice.
==== Tretja patrulja ====
Na naslednjo vojno plovbo je krenila 28. januarja. Tokrat je imela na krovu poleg rednih članov posadke še enega posebnega potnika. To je bil tajni agent, ki ga je morala skrivoma prepeljati na Irsko. To je tudi uspelo, 8. februarja ga je brez težav izkrcala v zalivu Donegal Bay in potem nadaljevala svojo pot. U-37 je potem preplula vode zahodno od Irske, nadaljevala na jug preko [[Biskajski zaliv|Biskajskega zaliva]] in po mesecu dni prispela v vode severozahodne [[Španija|Španije]]. Plovba je bila uspešna tudi v smislu lova na nasprotnikove ladje, v mesecu februarju je potopila osem ladij s skoraj 25.000 BRT. Njena največja žrtev je padla 17. februarja, ko je ujela britansko tovornjačo ''Pyrrhus'' (7.418 BRT) vsega 80 milj od španskega rta Finisterre in jo potopila s torpedom. Zadetek je ladjo preklal na dvoje in jo na hitro potopil, pri tem je bilo ubitih osem članov posadke.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/263.html|title= Sinking of the Pyrrhus|accessdate= 13. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> Naslednjega dne, 18. februarja je U-37 prvič v svoji karieri uspela potopiti dve ladji v enem dnevu. Njen prvi ulov ji je uspel malo pred prvo uro tega dne, ko je potopila 4.900 tonsko grško tovorno ladjo ''Ellin'', ki je prevažala angleški premog v svojo domovino. Za potopitev je podmornica porabila dva torpeda, vsi člani posadke pa so se pri tem uspeli rešiti, saj jih je pobrala španska ribiška barka.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/270.html|title= Sinking of the Ellin|accessdate= 13. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> Druga žrtev tega dne je bila iz Francije, 3.750 tonska trgovska ladja ''P.L.M. 15'', ki jo je U-37 potopila z enim torpedom, potem ko je le ta izostala iz svojega konvoja in osamljena plula naprej, dokler ni postala osmi, zadnji plen podmornice v tej patrulji. Pri tem je bilo ubitih vseh 42 članov posadke, ni bilo nobenih preživelih.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/267.html|title= Sinking of the P.L.M. 15|accessdate= 13. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> Podmornica se je po teh uspehih odpravila domov kamor je prišla 27. februarja po 31 dneh plovbe v kateri je potopila osem ladij s skupno tonažo 24.500 BRT.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/boats/patrols/patrol_255.html|title= Patrol info for U-37: 28 Jan 1940 - 27 Feb 1940|accessdate= 13. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref>
[[Slika:Bundesarchiv Bild 101II-MW-5613-03A, Wilhelmshaven, U-Boot läuft ein.jpg|sličica|260 px|desno|''U-37: Wilhelmshaven, 18. april 1940'' ]]
==== Četrta patrulja ====
Sledila je četrta plovba, zadnja pod Hartmannovim poveljstvom. Iz Wilhelmshavna se je odpravila 30. marca in krenila na sever ter obkrožila [[Islandija|Islandijo]]. 4. aprila se je ob tem v severnem Atlantiku srečala z nemško pomožno križarko ''Atlantis'' in pri tem je od nje dobila nekaj zalog, predvsem goriva. Po srečanju sta se ladji odpravili vsaka na svoje, ''Atlantis'' je nadaljevala na jug, podmornica pa proti Severnemu morju. Tam je 10. aprila prišla do prvih žrtev, do tedaj namreč ni imela sreče z ulovom. Tega dne pa ji je uspelo potopiti dve ladji. Prva žrtev je bil 9.000 tonski švedski [[tanker]] ''Sveaborg'', ki ga je ujela severno od otočja Fair, na slabi polovici poti med Islandijo in [[Norveška|Norveško]]. Švedski tanker, ki je prevažal 13.000 ton predelanega goriva, je bil zadet z enim torpedom, potem ko je pred tem U-37 nanj v noči izstrelila tri torpede in vsakokrat zgrešila. Četrti torpedo pa je zadel in pri tem se je tanker vžgal in s seboj v globino popeljal še pet članov nesrečne posadke. Ob tem velja omeniti, da je bila švedska ladja zares nesrečna, saj je prišlo na podmornici do zmede pri identifikaciji, pri čemer so neoboroženo in nevtralno ladjo videli kot oboroženo in brez vidnih oznak ter jo na tej podlagi imeli za utemeljeno žrtev. Kar pa ni bilo pravilno, morali bi zadevo dodatno preveriti in ladji pustiti nadaljevati plovbo.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/309.html|title= Sinking of the Sveaborg|accessdate= 14. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> Kakorkoli, za U-37 je bil to prvi ulov tega dne. Drugi se ji je posrečil vsega dve uri zatem, potem ko je 5.000 tonska norveška tovorna ladja ''Tosca'' poskušala pomagati posadki gorečega tankerja in pri tem še sama postala ulov istega lovca. Pri tem sta življenje izgubila dva člana posadke.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/308.html|title= Sinking of the Tosca|accessdate= 14. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> Dva dni kasneje je podmornica potopila tretjo, zadnjo ladjo na tej patrulji. Tokrat je bila žrtev iz Britanije, 4.500 tonska tovorna ladja ''Stancliffe'', ki je plula iz [[Narvik]]a v Anglijo napolnjena s švedsko železovo rudo. 50 milj severovzhodno od šetlandskega otočja je bila zadeta s torpedom in pri tem na hitro potonila ter seboj odnesla 22 človeških življenj, med njimi je bil tudi ladijski kapitan.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/310.html|title= Sinking of the Stancliffe|accessdate= 14. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> Zatem se je U-37 odpravila proti domu, kamor je prispela 18. aprila po dvajsetih dneh plovbe in treh potopljenih ladjah s tonažo dobrih 18.000 BRT.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/boats/patrols/patrol_256.html|title= Patrol info for U-37: 30 Mar 1940 - 18 Apr 1940|accessdate= 14. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref>
Pod poveljstvom Wernerja Hartmanna je podmornica med oktobrom 1939 in aprilom 1940 opravila tri patrulje in v 86 operativnih dneh potopila 19 ladij s skupno tonažo 78.000 BRT. Pred njo pa so bili še večji uspehi. Nemški položaj v vojni se je sredi leta 1940 po zmagi v [[Bitka za Francijo|bitki za Francijo]] močno izboljšal in za nemške podmorničarje se je z novimi oporišči v zasedeni Franciji odprlo novo poglavje v [[Bitka za Atlantik|bitki za Atlantik]]. Drugo polovico leta 1940 so kasneje podmorničarji zaradi velikih uspehov poimenovali kar ''srečni časi'' in med tistimi, ki so jih doživljali je bila tudi U-37.
=== 1940: Victor Oehrn ===
6. maja 1940 je poveljstvo prevzel Kapitänleutnant [[Victor Oehrn]]. Ta je bil eden bližnjih Dönitzovih sodelavcev, med njegovimi podmorničarji je bil vse od začetkov v letu 1936, ob začetku vojne pa je bil v njegovem štabu kot admiralski štabni oficir (''Admiralstabsoffizier''). Poveljstvo podmornice je prevzel v času hude krize med nemškimi podmornicami, ki so ob zavzetju [[Danska|Danske]] in Norveške spomladi 1940 se našli v boju z okvarjenimi torpedi, kar je močno omajalo vzdušje med Dönitzovimi vojaki in Oehrnov prihod je bil eden od prvih ukrepov s katerimi je poveljnik poskušal povrniti zaupanje v njihovo sposobnost uspešnega nadaljevanja vojne.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/men/oehrn.htm|title= U-boat commander: Victor Oehrn|accessdate= 14. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref>
==== Peta patrulja ====
Prva plovba pod novim poveljnikom se je pričela 15. maja, ko so izpluli iz Wilhelmshavna. Štiri dni kasneje so v vodah severozahodno od [[Škotska|Škotske]] opravili s prvo žrtvijo. 19. maja so potopili 5.000 tonsko švedsko tovorno ladjo ''Erik Frisell'', ki je plula v [[Liverpool]] in je bila zaradi tega utemeljeno napadena. Ladjo so ustavili, opravili pregled in jo zaradi tega ker je plula v Britanijo upravičeno potopili. Pred tem so podmorničarji pustili izkrcati vse člane njene posadke in zaradi tega ni ob dogodku prišlo do nobenih človeških žrtev.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/320.html|title= Sinking of the Erik Frisell|accessdate= 14. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> Zatem je podmornica nadaljevala plovbo proti jugu vse do območja Španije in celo severne [[Portugalska|Portugalske]]. Pri tem je imela zelo obilen ulov. Potopila je še devet ladij in eno poškodovala. Njena največja žrtev je padla 28. maja, ko je potopila 10.000 tonsko francosko potniško ladjo ''Brazza'', tokrat pa je pri tem prišlo do velikih človeških žrtev. Ladjo je zadela z dvema torpedoma in ta se je posledično dokaj hitro potopila, reševanje preko 500 članov posadke in potnikov pa je bilo oteženo tudi zaradi slabega vremena. Tako je bilo ob življenje 379 ljudi, od tega 79 od posadke, ladijski kapitan in 299 potnikov.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/327.html|title= Sinking of the Brazza|accessdate= 14. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> Naslednjega dne je bila potopljena še ena omembe vredna ladja. To je bil britanski 7.406 tonski tanker ''Telena'', ki je prevažal 10.000 ton goriva. Njega se je podmornica lotila s svojim topom, ga večkrat zadela in tanker se je vžgal. Pri tem se je ubil kapitan in še 17 članov njegove posadke.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/330.html|title= Sinking of the Telena|accessdate= 14. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> Po teh lepih ulovih se je U-37 odpravila domov v Nemčijo in tja prispela 9. junija po 26 dnevih plovbe. To je bila daleč najuspešnejša patrulja do tedaj za podmornico in tudi kasneje tega dosežka ni nikomur več uspelo izboljšati. Vsega skupaj je potopila 10 ladij (41.0000 BRT) in še eno poškodovala, s skupno tonažo preko 50.000 BRT.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/boats/patrols/patrol_257.html|title= Patrol info for U-37: 15 May 1940 - 9 Jun 1940|accessdate= 14. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref>
Ta peta patrulja pa je izstopala tudi na splošno. Torej, poleg tega da je bila najuspešnejša od vseh, ki jih je opravila U-37, bila je ena najuspešnejših dotedanjih patrulj med vsemi nemškimi podmornicami po potopljenih tonah dnevno. Kasneje, v nadaljevanju vojne so jo sicer številni drugi po dosežkih prehiteli in na koncu je bila ta plovba uvrščena na devetnajsto mesto s povprečno potopljeno tonažo 1.878 ton na dan.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/ops/top_patrols.htm|title= The most successful U-boat patrols|accessdate= 15. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref>
==== Šesta patrulja ====
Sledila je kratka, dvanajstdnevna patrulja v kateri je podmornica zamenjala svojo bazo iz Wilhelmshavna v [[Lorient]], ki je bil nedavno tega zaseden in je sedaj ponujal boljšo pozicijo za daljše patrulje na Atlantiku. 1. avgusta je tako krenila iz Nemčije in že 12. avgusta prispela v svojo novo bazo. Že drugi dan plovbe je bila kar dvakrat napadena, toda obakrat se je srečno izvlekla. Najprej je njo in še [[U-38 (Kriegsmarine)|U-38]], ki sta pluli skupaj preko Severnega morja, napadlo angleško letalo. Obe podmornici sta bili pri tem nepoškodovani. Še več sreče pa je U-37 imela kasneje tega dne, ko jo je s torpedi napadla nizozemska podmornica. Le ta je izstrelila dva torpeda iz velike oddaljenosti in pri tem zgrešila. Nemška podmornica je nemoteno nadaljevala svojo pot proti Franciji in 8. avgusta potopila eno ladjo. To je bila 9.000 tonska britanska tovorna ladja ''Upwey Grange'', ki jo je osamljeno našla v Atlantiku zahodno od Irske, ko se je vračala v domovino s pet tisoč tonami argentinske govedine na krovu. Napadla jo je z enim torpedom, ki je nesrečno ladjo zadel in pri potopitvi je bilo ob življenje 36 članov posadke in potnikov, med njimi tudi ladijski kapitan. Rešilo se jih je 50, ki pa so bili v rešilnem čolnu cele tri dni, preden jih je rešila angleška vojna ladja.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/455.html|title= Sinking of the Upwey Grange|accessdate= 15. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> To je bil edini podmorničin uspeh na tej patrulji, toda tokrat je v bazi ostala le na kratko v pripravi za takojšno novo nalogo.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/boats/patrols/patrol_258.html|title= Patrol info for U-37: 1 Aug 1940 - 12 Aug 1940|accessdate= 15. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref>
==== Sedma patrulja ====
Na naslednjo patruljo se je odpravila 17. avgusta, torej vsega pet dni po prihodu iz zadnje. Cilj ji je bil v vodah severnega Atlantika zahodno od Irske in južno od Islandije, kjer je prežala na ladje, ki so plule med Britanijo in severno Ameriko. Prvo žrtev je ujela 23. avgusta, ko je potopila majhno, komaj 1.700 tonsko norveško tovornjačo ''Keret'', ki je plula v konvoju OA-200 v [[Kanada|Kanado]]. Ladjo je potopila z enim torpedom, pred tem je enkrat zgrešila, z drugim pa zadela in pri tem je bilo ob življenje 13 članov posadke.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/472.html|title= Sinking of the Keret|accessdate= 15. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> Nato se je lotila nadaljnjih napadov na ladje istega konvoja in v naslednjih dveh dneh potopila še dve britanski tovorni ladji. Prva od teh, 5.000 tonska ''Severn Leigh'' je bila potopljena še istega dne in pri tem je bilo ubitih 33 ljudi.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/473.html|title= Sinking of the Severn Leigh|accessdate= 15. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> Naslednjega dne, 24. avgusta je ujela nov konvoj, SC-1, ki je plul iz Kanade v Britanijo z ladjami napolnjenimi s tovorom. Pri tem ji je uspelo potopiti prvo vojno ladjo. To je bil britanski HMS Penzance (L 28), ki je bil v spremstvu konvoja zadolžen za njegovo obrambo, pa je pri tem sam postal žrtev. U-37 ga je zadela z enim torpedom, pri čemer se je ladja razklala na dva dela in na hitro potopila v vsega nekaj minutah. Dodatna nesreča je bila v tem, da so se ob potopitvi detonirala ladjine globinske bombe, ki so usmrtile številne preživele, ki so plavali v morju. Na koncu je bilo ob življenje 90 članov posadke, rešilo se jih je zgolj osemnajst.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/474.html|title= Sinking of the HMS Penzance (L 28)|accessdate= 15. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> Sedem od njih je bilo tako nesrečnih, da jih je pobrala tovorna ladja ''Blairmore'', ki je postala naslednja žrtev podmornice U-37. Blairmore, 4.000 tonska britanska tovorna ladja, je bila potopljena v prvih urah dne 25. avgusta in pri tem je bilo le pet žrtev. Večini se je uspelo rešiti, tudi sedmerici članov iz vojne ladje, ki so tako v enem dnevu doživeli dve potopitvi.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/481.html|title= Sinking of the Blairmore|accessdate= 15. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> To pa še ni bilo vse, tega dne je bila potopljena nova žrtev podmornice. To je bila zopet britanska ladja, 3.700 tonska ''Yewcrest'', ki je bila nesrečna v tem, da je v slabem vremenu izostala iz svojega konvoja in jo je osamljeno kot lahko žrtev našla U-37 in jo potopila. Pri tem je ena oseba izgubila življenje, ostalih 38 se je uspelo rešiti.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/479.html|title= Sinking of the Yewcrest|accessdate= 15. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> Dva dni kasneje je padla še ena, tokrat zadnja žrtev te patrulje. To je bila grška tovorna ladja, ki je delala za Britance. 3.400 tonska ''Theodoros T.'' je bila 27. avgusta potopljena brez, da bi pri tem prišlo do človeških žrtev.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/488.html|title= Sinking of the Theodoros T.|accessdate= 15. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> Tako je podmornica potem, ko je potopila šest tovornih (dobrih 23.000 BRT) in eno vojno ladjo, zaključila s patruljiranjem in se odpravila domov, kamor je prispela 30. avgusta po dveh tednih uspešne plovbe.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/boats/patrols/patrol_259.html|title= Patrol info for U-37: 17 Aug 1940 -30 Aug 1940 |accessdate= 15. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref>
==== Osma patrulja ====
Dobre tri tedne po končani zadnji nalogi se je ponovno podala v akcijo. Iz Lorienta je izplula 24. septembra in se tako kot v prejšnje, ponovno podala v vode osrednjega dela v severnem Atlantiku. Le tri dni kasneje je dosegla prvi uspeh. 27. septembra je zahodno od Irske naletela na osamljeno 2.500 tonsko egiptovsko tovorno ladjo ''Georges Mabro'', ki jo je zadela z enim torpedom. Eksplozija je bila za majhno ladjo, ki je plula v škotski [[Glasgow]], tako silovita, da se je takoj preklala na dvoje in potopila v vsega 30 sekundah. Posledično ni nihče preživel potopitve, ni pa znano koliko je bilo osebja na ladji.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/565.html|title= Sinking of the Georges Mabro|accessdate= 16. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> Že naslednji dan je podmornica vpisala novo žrtev, tudi tokrat je to bila ladja, ki je plula osamljena in za U-37 ni pomenila drugega kot lahko delo. Poleg tega je bila še poškodovana, dva dni pred tem jo je [[U-32 (Kriegsmarine)|U-32]] zadela z enim torpedom, tako je U-37 morala le dokončati delo. Zadela jo je z enim torpedom in 6.800 tonska britanska tovorna ladje ''Corrientes'' je bila pokončana.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/564.html|title= Sinking of the Corrientes|accessdate= 16. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> Naslednji dan, 30. septembra, je potopila še dve britanski tovorni ladji. Prva, 5.000 tonska ''Samala'' je bila potopljena z enim torpedom sredi dopoldneva in pri tem je bilo ubitih vseh 68 članov posadke.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/571.html|title= Sinking of the Samala|accessdate= 16. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> Druga, 2.500 tonska ''Herminge'', ki je tovorila 3.300 ton premoga za Španijo, je bila potopljena zvečer tega dne.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/570.html|title= Sinking of the Herminge|accessdate= 16. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> Zatem je morala podmornica čakati na naslednji uspeh cel teden dni. 6. oktobra je naletela na 7.000 tonski britanski tanker ''British General'', ki se je izgubil iz svojega konvoja in tako postal nova lahka žrtev. Zanj je morala porabiti kar štiri torpede, da je šel na dno. Pri tem je bila ubita celotna posadka nesrečne ladje, vseh 47 ljudi.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/577.html|title= Sinking of the British General|accessdate= 16. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> Teden dni kasneje, 13. oktobra, je sledila nova britanska ladja, ki jo je potopila U-37. 5.800 tonski ''Stangrant'', tudi on se je izgubil iz konvoja in je plul osamljen, je bil zadet z enim torpedom in pri potopitvi je bilo ob življenje osem članov posadke.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/590.html|title= Sinking of the Stangrant|accessdate= 16. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> To je bil zadnji ulov za podmornico, ki se je potem odpravila nazaj v svojo bazo in tja prispela 22. oktobra po 29 dneh plovbe. Vsega skupaj je v tej patrulji uspela potopiti šest ladij s skupno tonažo 30.000 BRT.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/boats/patrols/patrol_260.html|title= Patrol info for U-37: 24 Sep 1940 - 22 Oct 1940|accessdate= 16. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref>
Ob vsem tem pa velja omeniti, da se sama medtem ni nikoli znašla v kakih nevarnih okoliščinah, v tem času je bila Britanija osamljena v vojni z Nemčijo in to se je čutilo v pomanjkanju spremljevalnih vojnih ladij, ki bi lahko bolje varovale plovne poti. Tako so nemški podmorničarji večinoma na lahek način dosegali lepe uspehe, brez da bi sami utrpeli kako večjo škodo.
Štiri dni po vrnitvi v oporišče v Lorientu je kapitan podmornice Victor Oehrn zaključil s poveljevanjem. Med majem in oktobrom 1940 jo je popeljal na štiri patrulje in v 81 operativnih dneh na morju potopil 23 tovornih ter še eno vojno ladjo. To je bilo uspešno poveljevanje, ki je doprineslo svoj delež k hudim izgubam, ki so jih v tem času doživljali Britanci. Toda vojna še zdaleč ni bila končana in podmornico ter njeno posadko so čakale nove patrulje.
=== 1940-41: Nico Clausen ===
Dne 26. oktobra je poveljstvo prevzel [[Asmus Nicolai Clausen]], ki je tako postal njen četrti kapitan. Nico Clausen je bil njeni stari znanec, saj je na njej služboval pod poveljstvom drugega kapitana, Wernerja Hartmanna in se z njim udeležil treh vojnih patrulj. Potem je podmornico začasno zapustil in opravil poveljniški tečaj ter jeseni leta 1940 prevzel svojo prvo vodilno nalogo.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/men/clausen.htm|title= U-boat commander: Asmus Nicolai Clausen
|accessdate= 16. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref>
Zamenjava poveljnika pa ni bila edina sprememba v poveljniškem kadru. Novi prvi častnik je postal Hans-Günther Kuhlmann, ki je bil do tedaj njen drugi oficir in je sedaj napredoval v prvega. Kasneje je tudi on napredoval v poveljnika podmornice in pri tem leta 1942 padel v boju.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/men/commanders/676.html|title= U-boat commander: Hans-Günther Kuhlmann |accessdate= 17. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref>
==== Deveta patrulja ====
Dober mesec dni kasneje, 28. novembra, je ponovno krenila v vojno patruljo. Tokrat se je odpravila na jug, mimo Portugalske in še dlje vse do [[Maroko|Maroka]]. 1. decembra je zahodno od [[Lizbana|Lizbone]] našla svoj prvi ulov in potopila britansko 1.500 tonsko tovorno ladjo ''Palmella'', potem ko se je ta v slabem vremenu izgubila iz svojega konvoja ter kot že tolikokrat prej postala nova lahka žrtev podmornice.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/683.html|title= Sinking of the Palmella|accessdate= 17. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> Naslednji dan pa je U-37 napadla konvoj iz katerega je bila ladja iz prejšnjega dne. Tokrat je potopila dve manjši ladji in se potem srečno umaknila. Nato se je povsem približala portugalski obali in tam 4. decembra ujela švedsko 1.500 tonsko tovorno ladjo ''Daphne'' in jo poslala na morsko dne z enim torpedom. Pri tem je bilo 18 človeških žrtev, rešiti se je uspelo le enemu.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/704.html|title= Sinking of the Daphne|accessdate= 17. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en }}</ref> Zatem je nadaljevala s plovbo naprej proti jugu in 16. decembra v bližini [[Kanarski otoki|Kanarskih otokov]] brez razloga napadla in potopila nevtralno špansko 200 tonsko ladjico, ki je vozila tovor med afriški kopnim in otoki. Zakaj je napadlo to ladjo ni jasno.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/722.html|title= Sinking of the San Carlos|accessdate= 17. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> Tri dni kasneje, 19. decembra, pa je potopila dve francoski ladji. Tudi to sta bili nepotrebni žrtvi, saj je bila Francija po junijskem premirju že več mesecev nevtralna. Prva potopitev tega dne je bil 2.700 tonski flotni tanker ''Rhône'', pri čemer je bilo 11 mrtvih.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/726.html|title= Sinking of the Rhône|accessdate= 17. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> Druga žrtev je bila 1.300 tonska podmornica ''Sfax (Q 182)'' in pri tem je bilo ob življenje 65 francoskih mornarjev, le štirim se je uspelo rešiti se.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/725.html|title= Sinking of the Sfax (Q 182)|accessdate= 17. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> Obe ti potopitvi so pri Nemcih prikrili, tako da so izbrisali dnevniške zapise. Šele po vojni je postalo jasno kaj so storili. To so bile tudi zadnje žrtve te patrulje in U-37 je krenila nazaj v Lorient, kamor je prispela 7. januarja po 41 dneh plovbe. To je bila za to podmornico najdaljša plovba, pri tem je potopila 6 manjših ladij in še eno vojno s skupno tonažo dobrih 11.000 BRT.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/boats/patrols/patrol_261.html|title= Patrol info for U-37: 28 Nov 1940 - 7 Jan 1941|accessdate= 17. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref>
==== Deseta patrulja ====
Pred naslednjo patruljo se je posadki pridružil Nadporočnik [[Ulrich Folkers]], ki je bil drugi prvi oficir na krovu. Kasneje je z drugo podmornico postal eden uspešnejših kapitanov, dokler ni padel v boju leta 1943.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/men/folkers.htm|title= U-boat commander: Ulrich Folkers|accessdate= 17. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref>
30. januarja so izpluli na novo patruljo, že deseto v tej vojni. Tako kot prejšnjikrat, so se tudi tokrat odpravili na jug, v vode zahodno od Gibraltarja. 8. februarja so odkrili ladijski konvoj HG-53 (HG pomeni ''Home from Gibraltar'', torej 53. konvoj iz Gibraltarja v Anglijo), ga zalezovali in nato v noči iz 9. na 10. februar napadli ter pri tem potopili tri manjše ladje. Tretja, zadnja od teh, je bila britanska 1.400 tonska tovorna ladja ''Brandenburg'', pri potopitvi katere je bilo ob življenje 53 članov posadke, le enemu je uspelo preživeti.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/758.html|title= Sinking of the Brandenburg|accessdate= 17. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> Potem je podmornica po radiju priklicala nemška letala [[Focke Wulf Fw-200]] Condor, ki so tudi napadla in potopila nadaljnih pet ladij. To je bil za U-37 edini spopad v tej patrulji in potem se je vrnila 18. februarja po 20 dnevih plovbe v kateri je potopila tri ladje s tonažo 4.700 BRT.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/boats/patrols/patrol_262.html|title= Patrol info for U-37: 30 Jan 1941 - 18 Feb 1941|accessdate= 17. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref>
==== Enajsta patrulja ====
Sledila je zadnja, že enajsta patrulja za U-37. Tokrat se je odpravila na pot 27. februarja, odplula na sever, obkrožila britansko otočje in se preko Severnega morja vrnila v domovino, v [[Kiel]], kamor je prispela 22. marca po 24 dneh plovbe.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/boats/patrols/patrol_263.html|title= Patrol info for U-37: 27 Feb 1941 - 22 Mar 1941|accessdate= 17. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> Na tej zadnji operativni plovbi je potopila dve manjši ladji. Prva je bila grška 3.000 tonska tovorna ladja ''Mentor''. To je bila še ena nesrečna žrtev, ki se je izgubila iz svojega konvoja in pri tem postala žrtev podmornic. Potopljena je bila 7. marca, pri tem je izgubilo življenje sedem članov posadke.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/800.html|title= Sinking of the Mentor|accessdate= 17. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref> Druga in sploh zadnja žrtev podmornice je bila potopljena 12. marca. To je bila majhna 91 tonska islandska ''Pétursey'', ki jo je potopila s svojim topom in pri tem je bilo 10 smrtnih žrtev, nihče ni preživel.<ref>{{navedi splet |url= http://uboat.net/allies/merchants/ships/816.html|title= Sinking of the Pétursey|accessdate= 17. marec 2017|date= |format= |work= uboat.net|language=en}}</ref>
=== 1941-45: v šolski flotilji ===
Tako je po enajstih vojnih patruljah končala svoje operativno pot podmornica U-37. To pa ni bil še konec zanjo, čakale so jo nove, drugačne naloge. Nemčija je ob začetku vojne začela množično graditi podmornice in za njih uriti posadke. V letu 1941 so tako začele iz ladjedelnic prihajati nove ladje, nekaj starih pa so umaknili iz operative in jih poslali v šolske flotilje, da se na njih izurijo novi člani posadke, ki naj bi potem nadaljevali vojno na teh novih plovilih. Tako je novo vlogo našla tudi sedaj že stara U-37, ki je bila od spomladi 1941 v šolski enoti v [[Baltsko morje|Baltskem morju]].
Do konca vojne se je na njej izmenjalo več poveljnikov in njegovih članov posadke. Prvi poveljnik v šolanju je bil že omenjeni Ulrich Folkers, ki je od maja do novembra 1941 kot prvi na njej opravil šolanje, nato pa prevzel novo podmornico in šel z njo v boj. Njemu je sledilo še šest drugih poveljnikov, ki so opravili šolanje na njej.
==== Konec za U-37 ====
Spomladi leta 1945 je bila Nemčija povsem premagana. Po koncu [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] so začeli v mesecu maju uničevati vso vojno opremo, da ne bi prišla nasprotnikom v roke. Tako je svoj konec dočakala tudi U-37, ki so jo 5. maja naluknjali in potopili, tako da je bila, tudi če bi jo dvignili neuporabna. V letu 1946 so jo dvignili ter razkosali za staro železo. Neslaven konec plovila, ki je v dobrem letu in pol potopilo 55 ladij s preko 200.000 BRT in je bila šesta najuspešnejša od vseh nemških podmornic.
== Poveljniki ==
{| border="1" cellpadding="5" cellspacing="0" align="center"
| colspan=4 align="center" | '''Poveljniki'''
|-
! Št. || [[Čin]] || [[Ime]] || Poveljstvo
|-
| 1. || [[Poročnik bojne ladje|Kapitänleutnant]] || [[Heinrich Schuch]] || 4. avgust 1938 - 24. september 1939
|-
| 2. || [[Kapitan korvete|Korvettenkapitän]] || [[Werner Hartmann]] || 25. september 1939 - 6. maj 1940
|-
| 3. || Kapitänleutnant || [[Victor Oehrn]] || 6. maj 1940 - 26. oktober 1940
|-
| 4. || Kapitänleutnant || [[Asmus Nicolai Clausen]] || 26. oktober 1940 - 2. maj 1941
|-
| 5. || Kapitänleutnant || [[Ulrich Folkers]] || 3. maj 1941 - 15. november 1941
|-
| 6. || [[Nadporočnik|Oberleutnant zur See]] || [[Gustav-Adolf Janssen]] || 16. november 1941 - 30. junij 1942
|-
| 7. || Oberleutnant zur See || [[Albert Lauzemis]] || 1. julij 1942 - 3. januar 1943
|-
| 8. || [[Poročnik|Leutnant zur See]] || Hinrich Kelling || 4. januar 1943 - 19. november 1943
|-
| 9. || Oberleutnant zur See || Peter Gerlach || 20. november 1943 - 8. januar 1944
|-
| 10. || Oberleutnant zur See || Wolfgang Seiler || 9. januar 1944 - 21. december 1944
|-
| 11. || Kapitänleutnant || Eberhard von Wenden || 22. december 1944 - 5. maj 1945
|-
|}
== Tehnični podatki ==
{| border="1" cellpadding="5" cellspacing="0" align="center"
|+'''Pregled karakteristik'''
|-
! style="background:#ffdead;" | Kategorije
! style="background:#ffdead;" | Podatki
|-
| [[Teža]] ([[tona|t]]):<br />na površju<br />pod površjem<br />polna [[Teža]]
| <br />1.032<br />1.152<br />1.408<br />
|-
| [[Dolžina]] ([[meter|m]]) - [[tlačni trup]] ([[meter|m]])
| 76,6 - 58,75
|-
| [[Širina]] ([[meter|m]]) - [[tlačni trup]] ([[meter|m]])
| 6,51 - 4,40
|-
| [[Izpodriv]] ([[meter|m]])
| 4,7
|-
| [[Višina]] ([[meter|m]])
| 9,4
|-
| [[Moč]] ([[konjska moč|hp]]):<br />na površju<br />pod podvršjem
| <br />4.400<br />1.000<br />
|-
| [[Hitrost]] ([[vozel (enota)|vozlov]]):<br />na površju<br />pod podvršjem
| <br />18,2<br />7,7<br />
|-
| [[Doseg]] ([[morska milja|milja]]/[[vozel (enota)|vozel]]):<br />na površju<br />pod podvršjem
| <br />10.500/10<br />78/4<br />
|-
| [[Torpedo|Torpeda]]/[[Torpedna cev|Torpedne cevi]]
| 22/6 (4 na premcu, 2 na krmi)
|-
| [[Krovni top]] ([[milimeter|mm]])
| [[10,5 cm SK C/32|105]] mm (110 granat)
|-
| [[Pomorska mina|Mine]]
| 44 [[TMA (morska mina)|TMA]]
|-
| [[Posadka]]
| 48-56
|-
| [[Maksimalni potop podmornice|Maksimalni potop]] ([[meter|m]])
| 230
|-
|}
== Glej tudi ==
* [[seznam podmornic druge svetovne vojne]]
* [[seznam nemških podmornic druge svetovne vojne]]
* [[seznam vojaških plovil Kriegsmarine]]
== Viri ==
=== Reference ===
{{reflist}}
== Zunanje povezave ==
- '''v [[angleščina|angleščini]]''':
* [http://uboat.net/boats/u37.htm U-37 na UBoat.net ]
- '''v [[nemščina|nemščini]]''':
* [http://www.lexikon-der-wehrmacht.de/Waffen/Bilderseiten/UBoote/U37.htm U-37 na lexikon-der-wehrmacht.de ]
{{Razred podmornic IX}}
{{Portal-Vojaštvo}}
[[Kategorija:Nemške podmornice druge svetovne vojne|00037]]
[[Kategorija:Podmornice razreda IX]]
oe0ex8rm1n3r0oy38g0oovwm831aimw
Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu
0
200853
5722675
5670118
2022-07-22T16:42:41Z
Andrejj
94
File:Gostinska šola Novo mesto.jpg
wikitext
text/x-wiki
{{brez virov}}
{{Infobox university
|name=Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu
|native_name=
|image=Gostinska šola Novo mesto.jpg
|established=2008
|type=
|dean= [[Boris Bukovec]]
|students=
|city=[[Novo mesto]]
|country=[[Slovenija]]
|website= {{url|http://www.fos-unm.si}}
}}
[[Slika:Vhodfoš.jpg|sličica|Vhodna avla FOŠ]]
'''Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu''' je samostojna [[fakulteta]] v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Ustanovljena je bila v okviru javno zasebnega partnerstva med Inštitutom za odličnost menedžmenta (IOM) in [[Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto|Univerzitetnim in raziskovalnim središčem Novo mesto]] (katerega je kasneje nadomestila [[Mestna občina Novo mesto|MONM]]) leta 2008 in je začela delovati v šolskem letu 2009/2010.
Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu je bila prva fakulteta v Sloveniji, ki je pridobila standard [[ISO 9001]]. K temu pa je kasneje dodala še standard [[ISO 27000|ISO 27001]]. Leta 2015 je fakulteta prejela priznanje informacijskega pooblaščenca RS za svoja prizadevanja na področju varovanja osebnih podatkov.
Trenutni dekan je [[Boris Bukovec]].
==Študij==
Študij se izvaja v redni in izredni obliki. Redni študij se izvaja po študijskem koledarju, kjer redni študentje realizirajo 24 ur študijskega dela v enem tednu. Predavanja se izvajajo s celotno skupino študentov, vaje v skupinah po 30 študentov, laboratorijske vaje pa se izvajajo v skupinah po 15 študentov. Izredni študij poteka po sistemu zaporedne izvedbe predmetov, posamezni predmet se začne s predavanji, katerim sledijo vaje, na koncu pa se izvede še preverjanje znanja. Število ur študijskega dela je manj kot pri rednem študiju, zato zahteva več samostojnega dela.
Fakulteta je vključena v [[Erasmus+]] shemo preko katere izvaja mednarodne izmenjave študentov in zaposlenih s pogodbenimi partnericami.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fos.unm.si/si/mednarodno-sodelovanje/erasmus-policy-statement/|title=Mednarodno sodelovanje FOŠ|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
==Programi==
Na fakulteti se izvajajo en dodiplomski in dva podiplomska študijska programa. Študij na visokošolskem strokovnem (VS) študijskem programu prve stopnje Menedžment kakovosti traja tri leta (šest semestrov), po zaključku katerega diplomat pridobi strokovni naslov diplomirani/a organizator/ka (VS). Podiplomski študijski program druge stopnje (magisterij) Menedžment kakovosti traja dve leti in je razdeljen v štiri semestre, po zaključku katerega diplomat pridobi strokovni naslov magister/ica menedžmenta kakovosti. Podiplomski študijski program tretje stopnje (doktorat) Menedžment kakovosti traja tri leta in je razdeljen v šest semestrov, po zaključku katerega doktorand pridobi znanstveni naslov doktor znanosti.
== Znanstveno-raziskovalno delo ==
Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu izvaja znanstveno-raziskovalno delo, kot del svojih temeljnih nalog. V ta namen na fakulteti obstajajo samostojne raziskovalne enote (centri), ki pokrivajo različna interesna področja in delujejo v okviru Inštituta za organizacijske študije (IOŠ).
Fakulteta v okviru založniške dejavnosti poleg monografskih del, od leta 2012, izdaja znanstveno revijo ''Revija za univerzalno odličnost in revijo Izzivi prihodnost, od leta 2016''. Revija je indeksirana v bazah DOAJ, EBSCO, COBISS, dLib, Google scholar, MIAR, WorldCat (OCLC)
Fakulteta je od 2012 do 2018 organizirala mednarodno znanstveno konferenco Governance in (post) transition.
Fakulteta vsako leto že od leta 2015 organizira znanstveno konferenco Nove paradigme organizacijskih teorij.
Leta 2017 je fakulteta prejela projekt »Jean Monnet Chair«, katerega nosilec je [[Uroš Pinterič]].
Od 1.9.2019 je fakulteta nosilka projekta WELLy: Introducing the Job Profile of a Manager for Work Well-being to Prevent and Combat Work-related Stress.
== Viri in opombe ==
{{opombe|2}}
== Zunanje povezave ==
* {{official}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Fakultete v Novem mestu]]
[[Kategorija:Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2008]]
agfjvu9o9r8oto2fpp261d8be1dmnwp
Ivo Boscarol
0
205466
5722891
5674492
2022-07-23T11:14:13Z
Pv21
142817
Izobraževanje, prodaja podjetja
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Ivo Boscarol''', [[Slovenci|slovenski]] [[letalec]], [[poslovnež]] in [[politik]], * [[15. april]] [[1956]], [[Postojna]].
Boscarol je eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov in ustanovitelj ter dolgoletni direktor podjetja [[Pipistrel]], ki proizvaja ultra lahka letala.
== Izobraževanje ==
Osnovno šolo je med letoma 1963 in 1971 obiskoval v [[Ajdovščina|Ajdovščini]], kjer je leta 1975 tudi maturiral na tamkajšnji gimnaziji. Istega leta se je vpisal na študij na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani]]. V času študija je deloval tudi na [[Radio Študent|Radiu Študent]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Boscarol, Ivo (1956–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019050/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2022-07-23}}</ref>
== Podjetništvo ==
V srednji šoli se je ljubiteljsko ukvarjal s fotografijo, z letalskim [[modelarstvo]]m in s politiko. Med študijem je bil umetniški fotograf, večletni uradni fotograf [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobskega gledališča]] v Ljubljani, glasbeni novinar in menedžer glasbenih skupin. Ukvarjal se je s tiskarstvom. Bil je prvi, ki je v [[Jugoslavijo]] prinesel priponko (angl. badge). Takrat se je začel kot jadralni pilot aktivno ukvarjati z letalstvom, leta [[1987]] pa je sledilo letenje z motornim zmajem. Že naslednje leto je postal učitelj tega letenja in organizator prvega državnega prvenstva [[ultra lahko letalo|UL]] v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] ([[1991]]). Leta 1987 je ustanovil prvo zasebno tovarno [[Letalo|letal]] v takratni Jugoslaviji, danes [[Pipistrel|Pipistrel d.o.o.]]<ref name=":0" /> Je med 25 najbogatejšimi Slovenci.{{Cn}}
=== Prodaja podjetja Pipistrel ===
Marca 2022 je Boscarol naznanil, da je večinski delež podjetja Pipistrel prodal ameriškemu podjetju Textron.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Ivo Boscarol presenetil: prodal je Pipistrel, sedež ostaja v Ajdovščini|url=https://n1info.si/novice/gospodarstvo/boscarol-presenetil-prodal-je-pipistrel/|website=N1|date=2022-03-17|accessdate=2022-07-23|language=sl-SI}}</ref> Sam je ohranil manjši poslovni delež, v podjetju pa je ostal kot svetovalec in zaslužni predsednik podjetja. Ob tem je sedež in razvoj podjetja ostal v Sloveniji in Italiji. Kupnina naj bi znašala 218 milijonov evrov.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Ivo Boscarol Pipistrel prodal za 218 milijonov evrov|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/podjetje-pipistrel-prodano-americanom/|website=www.delo.si|accessdate=2022-07-23|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivo Boscarol prodal Pipistrel za 218 milijonov evrov|url=https://www.finance.si/8988365|website=Finance.si|accessdate=2022-07-23|language=sl-SI}}</ref> Del kupnine so prejeli tudi zaposleni v podjetju, in sicer po tri evre za vsak delovni dan v Pipistrelu. Že nekaj dni po prodaji je Ivo Boscarol del kupnine doniral tudi lokalni skupnosti; [[Občina Ajdovščina]], kjer je sedež podjetja, je prejela 25 milijonov evrov, ki jih je med drugim namenila nakupu reševalnega helikopterja in za izgradnjo novega zdravstvenega doma, za gradno muzeja letalstva ter interaktivnega centra znanosti z otroško igralnico in za urejanje zelenih površin.<ref>{{Navedi splet|title=Ivo in Taja Boscarol z velikodušno, 25-milijonsko donacijo ajdovski občini|url=https://n1info.si/novice/gospodarstvo/ivo-in-taja-boscarol-z-velikodusno-25-milijonsko-donacijo-ajdovski-obcini/|website=N1|date=2022-03-18|accessdate=2022-07-23|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boscarolova milijonska donacija Ajdovščini kot naročena za ministra Tonina|url=https://n1info.si/novice/slovenija/boscarolova-milijonska-donacija-ajdovscini-kot-narocena-za-ministra-tonina/|website=N1|date=2022-03-25|accessdate=2022-07-23|language=sl-SI}}</ref> Donacija v višini po okoli 100.000 evrov je bila med drugim donirana Aeroklubu Josip Križaj iz [[Ajdovščina|Ajdovščine]] in [[Župnija Šturje|Župniji Šturje]],<ref>{{Navedi splet|title=NOVA DONACIJA BOSCAROLA: Tokrat namenja 100.000 evrov|url=http://www.regionalobala.si/novica/nova-donacija-boscarola-tokrat-namenja-100000-evrov|website=regionalobala.si|accessdate=2022-07-23|language=sl}}</ref> 50.000 evrov je doniral Škofijski gimnaziji Vipava.<ref>{{Navedi splet|title=Ivo Boscarol doniral Škofijski gimnaziji Vipava 50.000 evrov|url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/article/2022063010100511/ivo_boscarol_doniral_skofijski_gimnaziji_vipava_50000_evrov/|website=www.lokalne-ajdovscina.si|accessdate=2022-07-23|language=sl|first=Lokalne|last=Ajdovščina}}</ref>
Ob uničujočih požarih na Krasu v juliju 2022 je [[Vlada Republike Slovenije]] določila, da bo vsem gasilcem izplačala 94,50 evrov na gasilca nad 8 ur dela na dan in 63,00 evrov za do 8 ur dela na dan. Boscarol je še isti dan sporočil, da bo k izplačilom gasilcem primaknil enak znesek kot vlada.<ref>{{Navedi splet|title=15. dopisna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-22-15-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boscarol: Če bo potrebno petsto tisoč ali pa dva milijona, kolikor bo, bom pač dal zraven|url=https://siol.net/novice/slovenija/boscarol-ce-bo-potrebno-petsto-tisoc-ali-pa-dva-milijona-kolikor-bo-bom-pac-dal-zraven-584313|website=siol.net|accessdate=2022-07-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova velikodušna gesta Boscarola: Vsakemu gasilcu bo dal toliko kot vlada|url=https://zurnal24.si/slovenija/nova-velikodusna-gesta-boscarola-vsakemu-gasilcu-bo-dal-toliko-kot-vlada-390139|website=zurnal24.si|accessdate=2022-07-23|language=sl}}</ref>
== Šport ==
Ivo Boscarol je šestkratni državni prvak v letenju z ultralahkimi letali, dvakratni športnik leta ULN (ultra lahke naprave) pri [[Letalska zveza Slovenije|Letalski zvezi Slovenije]] (LZS), nosilec dveh državnih hitrostnih rekordov, prvi državni prvak v letenju z motornim zmajem ter organizator številnih letalskih srečanj in tekmovanj.
== Politika ==
Od leta 2000 sodeluje v politiki.
Od leta 2004 Boscarol tudi aktivno sodeluje pri izboljšanju razmer za podjetništvo v Sloveniji kot član strateškega sveta za gospodarski razvoj slovenske vlade, od leta 2005 dalje pa kot član odbora za reforme, podskupine za davčno reformo, član sveta za gospodarstvu prijazno javno upravo slovenske vlade ter član odbora za reforme, podskupine za spodbujanje konkurence in konkurenčnosti 2005.
== Nagrade ==
Boscarol je za svoje delo dobil več nagrad, med drugimi najvišje priznanje mednarodne letalske zveze FAI Diploma Paul Tissandier za prispevek k razvoju letalstva 2004 ter priznanji slovenski podjetnik 2003 in GZS gospodarstvenik Slovenije 2004, najvišje priznanje pa mu je podelila tudi domača občina, in sicer petomajsko priznanje občine [[Ajdovščina]] 2003.
== Sklici ==
<references />
{{normativna kontrola}}
{{politician-stub}}
{{DEFAULTSORT:Boscarol, Ivo}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski letalci]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski poslovneži]]
nixdvrjz6k72ela2p5wula6qry41apz
Stephen Stewart
0
211459
5722892
4347702
2022-07-23T11:16:07Z
Engelbert
76895
−[[Kategorija:Rojeni leta 1978]]; −[[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Športnik
| medaltemplates=
{{MedalCountry | {{AUS}}}}
{{MedalSport | [[veslanje]]}}
{{MedalCompetition | [[Olimpijske igre]]}}
{{Bronasta medalja| [[Poletne olimpijske igre 2004|2004 Atene]] | [[Veslanje na Poletnih olimpijskih igrah 2004|osmerec]]}}
}}
'''Stephen John Stewart''', [[avstralci|avstralski]] [[veslač]], * [[7. marec]] [[1978]].
Stewart je za [[Avstralija|Avstralijo]] nastopil na [[Poletne olimpijske igre 2004|Poletnih olimpijskih igrah 2004]] in [[Poletne olimpijske igre 2008|2008]].
V [[Atene|Atenah]] je kot član avstralskega [[osmerec (čoln)|osmerca]] osvojil [[bronasta medalja|bronasto medaljo]].
Stephen je mlajši brat [[James Stewart (veslač)|Jamesa Stewarta]] in [[Geoffrey Stewart|Geoffreya Stewarta]], ki sta prav tako veslača. Stewarti so bili prvi trije bratje, ki so Avstralijo zastopali na istih olimpijskih igrah. Vsi trije so obiskovali [[Newington College]] (1985-1995) <ref>Newington College Register of Past Students 1863-1998 (Syd, 1999) str. 190</ref>, treniral pa jih je znani bivši avstralski veslač [[Michael Morgan]].
==Reference==
{{opombe}}
==Zunanje povezave==
* [http://www.databaseolympics.com/players/playerpage.htm?ilkid=STEWASTE01 profil]
{{DEFAULTSORT:Stewart, Stephen}}
{{škrbina o veslaču}}
[[Kategorija:Avstralski veslači]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Avstralijo]]
[[Kategorija:Veslači Poletnih olimpijskih iger 2004]]
[[Kategorija:Veslači Poletnih olimpijskih iger 2008]]
[[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Avstralijo]]
gugrsb13ey4hfvod2gi61n3dm8n1jqd
Nemški ovčar
0
213035
5722870
5172004
2022-07-23T10:47:44Z
A09090091
188929
[[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Ovčarji]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]
wikitext
text/x-wiki
{{Pasma psov
|name = Nemški ovčar
|image = GermanShep1 wb.jpg
|image_caption =
|altname =
|nickname = »GSD«, alzaški ovčar, Deutscher Schäferhund
|country = Nemčija
<!-----Izgled----->
|maleweight = 30-40kg
|femaleweight = 22-32kg
|maleheight = 60-65cm
|femaleheight = 57-60cm
|coat = kratka, srednja, dolga
|color = kostanjeva barva, siva, črna, bledo rdeča
|litter_size = 5-10
|life_span = 10-12let
<!-----Razvrstitev in pasemski standardi----->
|fcigroup = čuvaj, vodnik za slepe, ovčarski, reševalni, policijski pes
|fcisection =
|fcinum =
|fcistd =
|akcgroup =
|akcstd =
|akcfss =
|akcmisc =
|ankcgroup =
|ankcstd =
|ckcgroup =
|ckcstd =
|ckcmisc =
|kcukgroup =
|kcukstd =
|nzkcgroup =
|nzkcstd =
|ukcgroup =
|ukcstd =
|notrecognized =
|extinct =
<!-----Opombe----->
|note =
}}
'''Nemški ovčar''' (znan tudi kot '''alzaški ovčar''' in splošno znan pod imenom »volčjak«) je ena najbolj vsestranskih delovnih oziroma službenih [[domači pes|pasjih]] [[pasma|pasem]]. Po vsem svetu ga uporabljajo kot čuvaja in lavinskega psa, odlično se obnese tudi kot policijski in vojaški pes kot vodnik za slepe ali kot pastirski pes. Poleg tega sodi med najbolj priljubljene človekove spremljevalce; svojemu gospodarju je neskončno zvest in vdan.
== Splošni videz ==
Gre za značilno lupoidno pasmo s spotegnjenim, močnim in dokaj mišičastim telesom. Po kinoloških standardih se mora »prilegati v pravokotnik«, dolžina telesa mora torej presegati plečno višino. Glava je precej ozka, med uhljema dokaj široka, z ne preveč izrazitim stopom in podolgovatim gobcem, ki se postopoma oži, ter ravnim nosnim grebenom in črnim smrčkom; zobovje ima škarjast ugriz, Srednje velike mandljaste oči so v glavnem temno kostanjeve. Visoko nastavljeni srednje veliki uhlji so pokončni in na nastavku široki. Trda, ravna in kompaktna srednje dolga krovna dlaka pokriva gosto podlanko. Kožuh je lahko črn s svetlo kostanjevimi, bledo rdečimi ali sivimi lisami, standard dopušča poleg trde in ostre dlake tudi redkejše primerke z dolgo in gosto ali tanjšo dlako. Hrbet je raven, trebuh pa zmerno pritegnjen. Srednje dolg, nizko nasajen [[rep]] je poraščen z bujno dlako; med mirovanjem je povešen, sicer pa rahlo dvignjen.
== Zgodovina ==
V Nemčiji so nemškega ovčarja poznali že v 17. stoletju, sistematično pa so ga začeli vzrejati šele po letu 1880. Leta 1899 so določili standard pasme, ki v skoraj nespremenjeni obliki velja še danes. Nemški ovčar je bil sprva kmečki pes in so ga uporabljali za varovanje in zganjane živine ter za obrambo posesti. Ko so psi te pasme zlasti med prvo svetovno vojno dokazali svojo vsestransko uporabnost, so jih po vsej [[Evropa|Evropi]] začeli uporabljati kot policijske pse in kot pse za reševanje. Naglo so se razširili tudi v druge dele [[sveta]] in danes jih je približno poldrugi milijon. Ena glavnih prednosti nemških ovčarjev je poleg telesne moči tudi izjemna dojemljivost za šolanje. K njihovi priljubljenosti so veliko prispevale tudi vloge v zelo gledanih televizijskih serijah, kakršna je na primer ''[[Komisar Rex]]''.
== Značaj ==
[[Slika:GSD and a baby.jpg|thumb|Dojenček z nemškim ovčarjem]]
Nemški ovčar je zelo inteligenten [[pes]], ki se ob pravi selekciji in vzreji razvije v uravnovešenega in zanesljivega prijatelja. Če ga dovolj zgodaj primerno izurimo, je zvest, poslušen in pogumen »družinski član«. Je zelo čuječ in prizadeven ter mu le redko kdaj kaj uide. Duševno in telesno je zelo dejaven ter potrebuje veliko gibanja in pozornosti svojega gospodarja, ki [[je]] ne želi deliti z nikomer. Zato lahko postane dokaj ljubosumen, če pride v družino nov član - [[mačka]], drug pes ali [[otrok]].
== Nega ==
Srednje dolgo dlako moramo redno krtačiti, vsaka dva meseca psa tudi skopamo, zlasti če živi v [[stanovanju]].
== Življenjsko okolje ==
Psi te pasme so najraje na prostem. Idealno je, če imajo na voljo velik [[vrt]]. Prilagodijo pa se tudi življenju v omejenem [[stanovanju]], samo da so blizu svojemu gospodarju.
[[Kategorija:Ovčarji]]
{{normativna kontrola}}
8r2h4f75vfqu4kmwz2l0yz17u690v7a
Predloga:Najhujše nesreče v Sloveniji
10
217847
5722858
5695316
2022-07-23T10:34:04Z
A09090091
188929
[[Požar na Renškem vrhu]]: glej mnenje S. Šestana
wikitext
text/x-wiki
{{Navpolje
| name = Najhujše nesreče v Sloveniji
| title = Najhujše nesreče v Sloveniji
| state = collapsed
| listclass = hlist
| list1style = background:#ddddff
| list1 = '''Naravne'''
| group2 = Potres
| list2 = [[Veliki koroški potres 1348|potres pri Beljaku]] (25. januar 1348); [[Potres na Idrijskem 1511|potres na Idrijskem]] (26. marec 1511)
| group3 = Poplava
| list3 = [[Poplave v Sloveniji (1901)|poplave leta 1901]] (november 1901)
| group4 = Požar
| list4 = [[Požar na Renškem vrhu]]
| group5 = Strela
| list5 = [[Cerkev sv. Donata, Donačka Gora|udar strele v Cerkev sv. Donata, Donačka Gora]] (6. avgust 1741)
| group6 = Neurje
| list6 = [[tornado od Novega Sveta pri Hotedršici do Tomišlja]] (avgust 1986)
| group7 = Plaz
| list7 =
{{Navpolje podskupina
| groupstyle = text-align:left
| group1 = Zemeljski
| list1 = [[Zemeljski plaz Stože pod Mangartom|zemeljski plaz v Logu pod Mangartom]] (15. in 17. november 2000)
| group2 = Snežni
| list2 = [[snežni plaz na Vršiču]] (marec 1916)
}}
| group8 = Suša
| list8 = [[suša leta 2003]] (marec do september 2003)
| group9 = Žled
| list9 = [[žled v Sloveniji (2014)|žled leta 2014]] (februar 2014)
| list10style = background:#ddddff
| list10 = '''Prometne'''
| group11 = Letalska
| list11 =
{{Navpolje podskupina
| groupstyle = text-align:left
| group1 = Slovensko ozemlje
| list1 = [[let 105 Britannie Airways]] (1. september 1966)
| group2 = Slovensko letalo
| list2 = [[let 1308 Inex-Adrie Avioprometa]] (1. december 1981)
| group3 = Balonarska
| list3 = [[Balonarska nesreča na Ljubljanskem barju (2012)|nesreča na Ljubljanskem barju 2012]] (23. avgust 2012)
}}
| group12 = Železniška
| list12 = [[železniška nesreča v Divači (1984)|železniška nesreča v Divači]] (14. julij 1984)
| group13 = Na vodi
| list13= [[zadnji spust po Savi]] (3. julij 2008)
| group14 = Cestna
| list14 =
{{Navpolje podskupina
| groupstyle = text-align:left
| group1 = Po številu žrtev
| list1 = [[nesreča na klancu pred predorom Pletovarje]] (16. julij 1992)
| group2 = Po številu udeleženih vozil
| list2 = [[verižno trčenje na avtocesti A1 (2016)|verižno trčenje na avtocesti A1]] (30. januar 2016)
}}
| list15style = background:#ddddff
| list15 = '''Zdravje in bolezni'''
| group16 = Nalezljiva bolezen
| list16 = ?
| group17 = Lakota
| list17 = ?
| group18 = Delovna nesreča
| list18 = [[Eksplozija v Melaminu]] (12. maj 2022)
}}<noinclude>
== Viri ==
* http://www.arso.gov.si/vreme/poročila_in_projekti/NARAVNE_NESRECE.pdf
* http://svet24.si/clanek/novice/crna-kronika/54a12dc3a08df/najhujse-prometne-nesrece-v-sloveniji
* http://www.gore-ljudje.net/novosti/45761/
[[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]]
</noinclude>
j5ynkx0i3y6bfanor8ycy5o7dwh7wae
5722859
5722858
2022-07-23T10:34:36Z
A09090091
188929
dp datum
wikitext
text/x-wiki
{{Navpolje
| name = Najhujše nesreče v Sloveniji
| title = Najhujše nesreče v Sloveniji
| state = collapsed
| listclass = hlist
| list1style = background:#ddddff
| list1 = '''Naravne'''
| group2 = Potres
| list2 = [[Veliki koroški potres 1348|potres pri Beljaku]] (25. januar 1348); [[Potres na Idrijskem 1511|potres na Idrijskem]] (26. marec 1511)
| group3 = Poplava
| list3 = [[Poplave v Sloveniji (1901)|poplave leta 1901]] (november 1901)
| group4 = Požar
| list4 = [[Požar na Renškem vrhu]] (julij 2022)
| group5 = Strela
| list5 = [[Cerkev sv. Donata, Donačka Gora|udar strele v Cerkev sv. Donata, Donačka Gora]] (6. avgust 1741)
| group6 = Neurje
| list6 = [[tornado od Novega Sveta pri Hotedršici do Tomišlja]] (avgust 1986)
| group7 = Plaz
| list7 =
{{Navpolje podskupina
| groupstyle = text-align:left
| group1 = Zemeljski
| list1 = [[Zemeljski plaz Stože pod Mangartom|zemeljski plaz v Logu pod Mangartom]] (15. in 17. november 2000)
| group2 = Snežni
| list2 = [[snežni plaz na Vršiču]] (marec 1916)
}}
| group8 = Suša
| list8 = [[suša leta 2003]] (marec do september 2003)
| group9 = Žled
| list9 = [[žled v Sloveniji (2014)|žled leta 2014]] (februar 2014)
| list10style = background:#ddddff
| list10 = '''Prometne'''
| group11 = Letalska
| list11 =
{{Navpolje podskupina
| groupstyle = text-align:left
| group1 = Slovensko ozemlje
| list1 = [[let 105 Britannie Airways]] (1. september 1966)
| group2 = Slovensko letalo
| list2 = [[let 1308 Inex-Adrie Avioprometa]] (1. december 1981)
| group3 = Balonarska
| list3 = [[Balonarska nesreča na Ljubljanskem barju (2012)|nesreča na Ljubljanskem barju 2012]] (23. avgust 2012)
}}
| group12 = Železniška
| list12 = [[železniška nesreča v Divači (1984)|železniška nesreča v Divači]] (14. julij 1984)
| group13 = Na vodi
| list13= [[zadnji spust po Savi]] (3. julij 2008)
| group14 = Cestna
| list14 =
{{Navpolje podskupina
| groupstyle = text-align:left
| group1 = Po številu žrtev
| list1 = [[nesreča na klancu pred predorom Pletovarje]] (16. julij 1992)
| group2 = Po številu udeleženih vozil
| list2 = [[verižno trčenje na avtocesti A1 (2016)|verižno trčenje na avtocesti A1]] (30. januar 2016)
}}
| list15style = background:#ddddff
| list15 = '''Zdravje in bolezni'''
| group16 = Nalezljiva bolezen
| list16 = ?
| group17 = Lakota
| list17 = ?
| group18 = Delovna nesreča
| list18 = [[Eksplozija v Melaminu]] (12. maj 2022)
}}<noinclude>
== Viri ==
* http://www.arso.gov.si/vreme/poročila_in_projekti/NARAVNE_NESRECE.pdf
* http://svet24.si/clanek/novice/crna-kronika/54a12dc3a08df/najhujse-prometne-nesrece-v-sloveniji
* http://www.gore-ljudje.net/novosti/45761/
[[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]]
</noinclude>
ma3gy4ugnrzm7b7oc8ajitv9b3fxnvf
Argentinska doga
0
217880
5722879
3994842
2022-07-23T10:48:48Z
A09090091
188929
[[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Odstranitev [[Kategorija:Pasje pasme]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]
wikitext
text/x-wiki
{{Pasma psov
| image = Dogue argentin.JPG
| image_caption = Dogo Argentino
| name = Argentinska doga
| altname = Dogo Argentino<br /> Argentinski mastif <br />
| nickname = Dogo
| country = [[Argentina]]
| fcigroup = 2
| fcisection = 2.1
lele| fcinum = 292
| fcistd = http://www.dogdomain.com/FCI/fcistandards/fci-292.htm
| ukcgroup = Guardian Dogs
| ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/UKCweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/f1f9b47b797fbc9485257044005e41ee?OpenDocument
}}
'''Argentinska doga''' (uradno poimenovana '''''Dogo Argentino''''') je [[Pasme psov|pasja pasma]], ki izvira iz prve polovice [[20. stoletje|20. stoletja]], ko so jo v Argentini vzgojili za [[lov]] na [[divja svinja|divje svinje]] in obrambo pred [[puma]]mi.
== Opis ==
Argentinska doga ima močno, kompaktno in mišičasto telo, pokrito s kratko, ostro dlako bele barve. Plečna višina odraslih psov je med 55 in 68 cm, dosežejo pa med 40 in 55 kg. To je temperamenten pes, ki je samozavesten, predan gospodarju in dober do ljudi, občasno pa je lahko agresiven do drugih psov, zaradi česar je potrebna socializacija v zgodnjem življenjskem obdobju. Za to pasmo je potreben lastnik z izkušnjami, saj ob nepravilni vzgoji lahko ta vrsta postane pretirano agresivna.
== Zgodovina pasme ==
Argentinsko dogo je v [[1920|dvajsetih]] letih [[20. stoletje|20. stoletja]] prvi vzgojil argentinec [[Antonio Nores Martinez]]. Pasma je nastala s križanjem starega tipa španskega borilnega psa, [[španska doga|španske]] in [[nemška doga|nemške doge]], [[bulterier]]a starega tipa, in [[bokser|nemškega bokserja]]. Kombinacija je »rodila« močnega in neustrašnega psa z veliko življenjsko energijo in belo dlako, ki odbija vročino.
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Dogo Argentino}}
* [http://www.dogo.org/ Dogo Argentino Club of America]
[[Kategorija:Doge]]
2skysdspeaahhmcdlf4ctdehh3h74de
Novogvinejski dingo
0
218258
5722884
4516227
2022-07-23T10:49:20Z
A09090091
188929
odstranil [[Kategorija:Pasje pasme]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Taksonomka
| name = Novogvinejski dingo
| status = VU
| status_system = iucn3.1
| trend = down
| status_ref = <ref name="iucn">{{IUCN2006|assessors=Corbett|year=2004|id=41585|title=Canis lupus ssp. dingo|downloaded=2007-01-06}} IUCN groups the Singer with the Dingo.</ref>
| image = New Guinea Singing Dog profile.jpg
| regnum = [[Živali|Animalia]] (živali)
| phylum = [[Strunarji|Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Sesalci|Mammalia]] (sesalci)
| ordo = [[Zveri|Carnivora]] (zveri)
| familia = [[Psi (družina)|Canidae]] (psi)
| genus = ''[[Pes|Canis]]'' (pes)
| species = ''[[Volk|C. lupus]]'' (sivi volk)
| subspecies = '''''C. lupus hallstromi'''''
| trinomial = ''Canis lupus hallstromi''
| trinomial_authority = Troughton, 1958
}}
'''Novogvinejski dingo''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Canis lupus hallstromi''''') je divji [[pes]], ki se je prvič pojavil v [[Nova Gvineja|Novi Gvineji]] v [[stari vek|starem veku]]. Uporabljali so jo kot mrhovinarja. Ta [[pasma]] je skoraj izumrla zaradi novo uvoženih psov. V 50 letih [[20. stoletje|20. stoletja]] so spet odkrili čistopasemski par v dolini Lavanni v južnem višavju. Pasma je znana po enoličnem tuljenju.
Je neprimiren za otroke in za mesto. Dobro prenaša vse vremenske razmere. Je zelo težko učljiv ter potrebuje veliko sprehodov.
Težek je okoli 10 kg visok pa 35–38 cm. Živi od 10-12 let. Po navadi je bele in rdečkasto rjave barve.
== Reference ==
{{opombe}}
== Glej tudi ==
* [[Dingo]]
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|New Guinea Singing Dog|New Guinea Singing Dog}}
* [http://www.newguinea-singing-dog-conservation.org/ New Guinea Singing Dog Conservation Society]
* [http://www.canineworld.com/PADS/ Primitive and Aboriginal Dog Society]
* [http://www.freewebs.com/singingdogs/ '''New Guinea Singing Dog International''']
[[Kategorija:Volkovi]]
[[Kategorija:Sesalci Oceanije]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1958]]
qs6thpde798vturek9wym09iow7ge86
Predloga:Hokejski hrami slavnih
10
220165
5722890
4921969
2022-07-23T11:13:44Z
Yerpo
8417
slog
wikitext
text/x-wiki
{{Navbox
|name = Hokejski hrami slavnih
|title = Hokejski hrami slavnih
|listclass = hlist
|group1 = Mednarodni
|list1 = * [[Mednarodni hokejski hram slavnih]]
* [[Hokejski hram slavnih lige NHL]]
|group2 = Državni
|list2 = * [[Ameriški hokejski hram slavnih|Ameriški]]
* [[Beloruski hokejski hram slavnih|Beloruski]]
* [[Britanski hokejski hram slavnih|Britanski]]
* [[Češki hokejski hram slavnih|Češki]]
* [[Finski hokejski hram slavnih|Finski]]
* [[Francoski hokejski hram slavnih|Francoski]]
* [[Madžarski hokejski hram slavnih|Madžarski]]
* [[Nemški hokejski hram slavnih|Nemški]]
* [[Ruski hokejski hram slavnih|Ruski/Sovjetski]]
* [[Slovaški hokejski hram slavnih|Slovaški]]
* [[Slovenski hokejski hram slavnih|Slovenski]]
* [[Švedski hokejski hram slavnih|Švedski]]
|group3 = Drugi
|list3 = * [[Trojna krona (hokej)|Trojna krona]]
* [[IIHF Moštvo zvezd stoletja|Moštvo zvezd stoletja]]
}}<noinclude>
[[Kategorija:Hokejske predloge|{{PAGENAME}}]]
</noinclude>
gjzffia0re3y6u3ox16tlnnge4oyp5b
Kmečka lastovka
0
220547
5722813
5458866
2022-07-23T07:00:31Z
86.61.123.154
popravek dajalniške oblike pridevnika "škarjast" v mestniško
wikitext
text/x-wiki
{{Taksonomka
| name = Kmečka lastovka
| status = LC
| status_ref =<ref name=BirdLife>{{cite web | title = BirdLife International Species factsheet: ''Hirundo rustica'' | publisher = [[BirdLife International]] | url =http://www.birdlife.org/datazone/species/index.html?action=SpcHTMDetails.asp&sid=7116&m=0 | accessdate = 24.8.2009}}</ref>
| status_system = iucn3.1
| image = Hirundo rustica 1 (Martin Mecnarowski).jpg
| image_width = 240px
| image_caption = Evropska podvrsta (''H. r. rustica'')
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Aves]] (ptiči)
| ordo = [[Passeriformes]] (pevci)
| familia = [[Hirundinidae]] (lastovke)
| genus = ''[[Hirundo]]''
| species = '''''H. rustica'''''
| binomial = ''Hirundo rustica''
| binomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| range_map = Hirundo rustica.png
| range_map_width = 250px
| range_map_caption =
<div style="text-align:left;"><big>{{Legend2|#E0CF01|gnezditveno|border=1px solid #aaa}}; {{Legend2|#007D1D|skozi vse leto|border=1px solid #aaa}}; {{Legend2|#0080FF|pozimi|border=1px solid #aaa}}
| synonyms =
''Hirundo erythrogaster''
}}
[[File:Hirundo rustica MHNT.jpg |thumb|'' Hirundo rustica '']]
'''Kmečka lastovka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Hirundo rustica''''') je [[ptica selivka]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[lastovke|lastovk]], ki jo prepoznamo po modrem zgornjem delu telesa, škarjastem [[rep]]u in ukrivljenih koničastih [[perut]]ih.
Odrasel ptič meri med 17 in 21 cm v dolžino, od tega odpade na rep 3 do 6,5 cm. Evropska [[podvrsta (biologija)|podvrsta]] je po trebuhu bele ali rahlo rumenkaste barve, čez prsi ima trak v barvi hrbta, grlo in čelo pa sta krvavo rdeča. Kadar med letom razširi rep, sta na spodnji strani vidni dve beli »okenci«. Spola sta podobna po obarvanosti in obliki, samci imajo v povprečju le nekoliko ožji in daljši rep, kar je v praksi težavno opaziti. Mladiči imajo krajši in bolj top rep, čelo in grlo rjavkaste barve, hrbet pa nima modrega sijaja.
Pogosto jo je možno opazovati kako lovi [[žuželke]] tik nad tlemi v kulturni krajini, kjer je eden najbolj znanih ptičev. Pogosto gnezdi v kmečkih hišah, [[hlev]]ih, lopah, pod mostovi ipd., kjer si par zgradi skodeličasto [[gnezdo]] iz blata, ojačanega z rastlinskim materialom. Osebki, ki gnezdijo v Evropi, se jeseni [[ptica selivka|odselijo]] v podsaharsko [[Afrika|Afriko]], kjer prezimijo.
Je najbolj razširjena med lastovkami in gnezdi v [[Severna Amerika|Severni]] in [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]], [[Evropa|Evropi]], [[Severna Afrika|Severni Afriki]] in večjem delu [[Azija|Azije]], prezimuje pa na [[južna polobla|južni polobli]] – v Srednji in [[Južna Amerika|Južni Ameriki]], podsaharski Afriki, [[Južna Azija|južni]] in [[jugovzhodna Azija|jugovzhodni Aziji]] ter [[Avstralija|Avstraliji]].
== Viri ==
{{opombe}}
* {{navedi knjigo |author=Mullarney, K. s sod. |year=1999 |title=Birds of Europe |location=Princeton |publisher=Princeton University Press |isbn=0-691-05053-8}}
== Zunanje povezave ==
;{{ikona sl}}
* [http://www.ptice.si/index.php?option=com_wines&func=detail&Itemid=45&id=121 Kmečka lastovka] na straneh [[DOPPS]]
* [http://www.kpss.si/gospodarjineba/175 Kmečka lastovka] na straneh [[KPSS]]
* Vogrin M. »[http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=713 Lastovičje navade]« ''[[Gea (revija)|Gea]]''
;{{ikona en}}
* [http://www.allaboutbirds.org/guide/Barn_Swallow/id Kmečka lastovka] na straneh The Cornell Lab of Ornithology
* [http://ibc.lynxeds.com/species/barn-swallow-hirundo-rustica Kmečka lastovka] na The Internet Bird Collection
* [http://www.birdlife.org/datazone/species/BirdsInEuropeII/BiE2004Sp7116.pdf Status v Evropi]. BirdLife
* [http://www.ibercajalav.net/img/307_BarnSwallowHrustica.pdf Priročnik za določanje spola in starosti]
{{normativna kontrola}}
{{bird-stub}}
[[Kategorija:Lastovke]]
[[Kategorija:Ptiči Avstralije]]
[[Kategorija:Ptiči Azije]]
[[Kategorija:Ptiči Afrike]]
[[Kategorija:Ptiči Evrope]]
[[Kategorija:Ptiči Slovenije]]
[[Kategorija:Ptiči Južne Amerike]]
[[Kategorija:Ptiči Severne Amerike]]
[[Kategorija:Ptiči Srednje Amerike]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
[[Kategorija:Ptice selivke]]
ji2ryizf0y4km6oud4z906h67oj3hys
Predloga:Trgi v Sloveniji
10
220941
5722856
5467452
2022-07-23T10:27:13Z
Yerpo
8417
slog
wikitext
text/x-wiki
{{Navpolje
| name = Trgi v Sloveniji
| title = [[Seznam trgov v Sloveniji|Trgi v Sloveniji]]
| basestyle = background:#C68963
| bodyclass = hlist
| group1 = Trgi
| list1 =
* [[Bistrica ob Sotli]]
* [[Braslovče]]
* [[Brestanica]]
* [[Dobrovnik]]
* [[Gornji Grad]]
* [[Kozje]]
* [[Lemberg pri Šmarju]]
* [[Ljubno ob Savinji]]
* [[Lovrenc na Pohorju]]
* [[Kostel]]
* [[Kozje]]
* [[Kunšperk]]
* [[Mokronog]]
* [[Motnik]]
* [[Mozirje]]
* [[Muta]]
* [[Pilštanj]]
* [[Planina, Postojna|Planina]]
* [[Planina pri Sevnici]]
* [[Podčetrtek]]
* [[Podsreda]]
* [[Ptujska Gora]]
* [[Radlje ob Dravi]]
* [[Rašica, Velike Lašče|Rašica]]
* [[Rogatec]]
* [[Senožeče]]
* [[Stari trg ob Kolpi]]
* [[Studenice]]
* [[Svibno]]
* [[Vače]]
* [[Vitanje]]
* [[Vojnik]]
* [[Vuzenica]]
* [[Žužemberk]]
| group2 = Nekdanji
| list2 =
* [[Gutenwerth]]
| below = * [[Trg (naselje)|Trg]]
* [[Trške pravice]]
* [[Seznam mest v Sloveniji|Mesta v Sloveniji]]
}}<noinclude>
[[Kategorija:Trgi v Sloveniji| ]]
</noinclude>
7uz88sqyxjz3qmwxa64mgo5vawgk2pd
Anatolski ovčar
0
223812
5722872
5509770
2022-07-23T10:47:44Z
A09090091
188929
[[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Ovčarji]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]
wikitext
text/x-wiki
{{Pasma psov
|colour = khaki
|name = Anatolski ovčar
|image = Anatolski ovčar.jpg
|image_caption =
|altname =
|nickname =
|country = Anatolija ([[Turčija|Turčija]])
<!-----Izgled----->
|maleweight = 50-64kg
|femaleweight = 41-56kg
|maleheight = 74-81cm
|femaleheight = 71-79cm
|coat = srednja
|color = beš, rjavkasta
|uporaba = ovčar, čuvaj
|life_span = 10-16 let
}}
[[Slika:Mladič anatolskega ovčarja.jpg|thumb|250px|Mladič anatolskega ovčarja]]
'''Anatoljski ovčar''' ('''''Sivas kangal''''', lahko tudi '''''Karabaš'''''), je [[Turčija|turški]] pastirski [[pes]]. Je inteligenten, uravnovešen, pogumen in po naravi napadalen pes.
==Splošen opis==
Anatolski ovčar je visok in mišičast pes. Njegov trup je precej dolg, zadnji del je močnejši od sprednjega. Noge ima dolge in ravne. Njegova plečna višina meri pri psu od 74 do 81 cm, pri psici pa od 71 do 79 cm. Teža anatolskega ovčarja pri psu je od 50 do 64 kg, pri psici pa od 41 do 59 kg. Ima kratko in gosto dlako, ki je smetanaste barve. [[Glava|Glava]] je široka in močna, na njej pa je kvadraten dolg gobec ter črn ali rjav smrček. Vrat je debel, močan in mišičast. Ima majhne oči, ki so rumene ali rjave barve. Njegovi uhlji so trikotni, na koncu malo zaokroženi in povešeni. V [[Turčija|Turčiji]] jim uhlje skrajšajo. Njegov rep sega do sklepa na nogi in je zavit. Med hojo ga nosi pokonci. Živi od 10 do 16 let.
==Zgodovina pasme==
Pasma anatolski ovčar je odkritje zahoda in ga je priznala organizacija [[FCI|FCI]] šele leta [[1989]]. Prej se je pes imenoval Karabaš (kara - črna barva, bos - glava). Domovina psa je [[Turčija|Turčija]], natančneje pokrajina [[Anatolija|Anatolija]]. Prišlo je do krize v Anatoliji in veliko ljudi se je začelo seliti, z njimi tudi Karabaši. Središče njihove vzreje ja kasneje postala dežela [[Sivas|Sivas]]. Približno 60 let nazaj pa ga je plemiška družina Kangal, ki je bila vzrediteljica konj, ovc in psov poimenovala po svojem priimku - Kangal. Nekaj let pozneje so nastali tudi državni programi za vzrejo psov in leta [[1965]] so prvi par Kangalov izvozili v Anglijo in leta 1968 v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Od tam so se selili na vse kontinente. Anatolski ovčar je odkritje zahoda in ni nujno, da je čistokrvni [[Karabaš|Karabaš]].
[[Slika:Anatoljski ovčar v teku.jpg|thumb|250px|Anatolski ovčar v teku]]
==Domače okolje in nega==
Anatolski ovčar potrebuje velik ograjen [[vrt|vrt]], saj potrebuje veliko gibanja. Rad ima gibanje v naravi, zato življenje v [[stanovanje|stanovanju]] zanj ni primerno. Vsak dan ga je potrebno vsaj dvakrat najbolje pa trikrat peljati na dolg [[sprehod|sprehod]]. Anatolski ovčar ne potrebuje veliko zunanje nege, saj je prilagojen na življenje v [[narava|naravi]]. Ni dobro da ga kopamo, ker mu to zmanjšuje [[odpornost|odpornost]]. Prav tako ga ne motita vročina in mraz. Primeren lastnik za to [[pasma|pasmo]] je tisti, ki ima nekaj kinološkega znanja, da ne uporablja napačnih metod [[vzgoja|vzgoje]].
==Vzgoja in vedenje==
Anatolski ovčar je zelo inteligenten, samozavesten in neodvisen [[pes|pes]]. Pri vzgoji je potrebno zgodnje vključevanje v družbo in jasno postavljanje meja v poslušnost. Potrebno se je izogibati pretirano trdih in agresivnih prijemov, saj sta prijaznost in zaupanje veliko bolj učinkovita. Ima močan lovski [[nagon|nagon]]. V svoji domovini je večkrat odvisen od samopreskrbe a se nikoli ne oddalji od svoje [[čreda|črede]]. Pes je po naravi čist in je skoraj brez pasjega vonja. V [[Turčija|Turčiji]] preživijo le močnejše in bolj odporne živali, zato nima nobenih dednih [[bolezen|bolezni]]. Anatolski ovčar je miren in potrpežljiv do ljudi in [[otrok|otrok]], do drugih psov so psi zelo prevladujoči, psice pa so veliko bolj prilagodljive z drugimi psi. [[Živali|Živali]], ki jih spozna v svoji mladosti, vzame za svoje in jih čuva.
==Prehranjevanje==
Anatolski ovčar se v naših krajih prehranjuje s pasjimi [[briketi|briketi]], v svoji domovini pa so večkrat odvisni od samopreskrbe. Mladiči jedo drugačno hrano kot odrasli, saj potrebujejo več [[vitamini|vitaminov]] za rast. Ta pasma potrebuje več vitaminov, saj je večja pasma in mora zrasti hitreje kot nekatere druge pasme. Mladiči jedo tri obroke na dan, koliko gramov pa je odvisno od teže psa. Odrasli psi jedo dva obroka na dan. Včasih je veljalo pravilo, da naj bi jedli enkrat na dan a je bolje če hrano porazdelimo. Tudi pri odraslih psih je količina hrane odvisna od teže psa. Anatolski ovčar kot vsi psi ne sme jesti piščančjih kosti, ker so lomljive, saj se mu lahko zataknejo v grlu in ga resno poškodujejo. Na splošno pa ne sme jesti [[goba|gob]] in [[krompir|krompirja]] ter vseh ostalih živil, ki so za pse škodljiva (npr. čokolade).
[[Kategorija:Ovčarji]]
{{normativna kontrola}}
48wsdskwy986vldtihzyuc2oviww8qu
Predloga:Dneviinmeseci
10
223814
5722855
4542958
2022-07-23T10:26:37Z
Yerpo
8417
slog
wikitext
text/x-wiki
{{Navbox
|style = width:auto
|name = Months
|title = [[Dan|Dnevi]] in [[mesec]]i v [[Leto|letu]]
|listclass = hlist
|group1 = [[Januar]]
|list1 = [[1. januar|1]] [[2. januar|2]] [[3. januar|3]] [[4. januar|4]] [[5. januar|5]] [[6. januar|6]] [[7. januar|7]] [[8. januar|8]] [[9. januar|9]] [[10. januar|10]] [[11. januar|11]] [[12. januar|12]] [[13. januar|13]] [[14. januar|14]] [[15. januar|15]] [[16. januar|16]] [[17. januar|17]] [[18. januar|18]] [[19. januar|19]] [[20. januar|20]] [[21. januar|21]] [[22. januar|22]] [[23. januar|23]] [[24. januar|24]] [[25. januar|25]] [[26. januar|26]] [[27. januar|27]] [[28. januar|28]] [[29. januar|29]] [[30. januar|30]] [[31. januar|31]]
|group2 = [[Februar]]
|list2 = [[1. februar|1]] [[2. februar|2]] [[3. februar|3]] [[4. februar|4]] [[5. februar|5]] [[6. februar|6]] [[7. februar|7]] [[8. februar|8]] [[9. februar|9]] [[10. februar|10]] [[11. februar|11]] [[12. februar|12]] [[13. februar|13]] [[14. februar|14]] [[15. februar|15]] [[16. februar|16]] [[17. februar|17]] [[18. februar|18]] [[19. februar|19]] [[20. februar|20]] [[21. februar|21]] [[22. februar|22]] [[23. februar|23]] [[24. februar|24]] [[25. februar|25]] [[26. februar|26]] [[27. februar|27]] [[28. februar|28]] [[29. februar|29]]
|group3 = [[Marec]]
|list3 = [[1. marec|1]] [[2. marec|2]] [[3. marec|3]] [[4. marec|4]] [[5. marec|5]] [[6. marec|6]] [[7. marec|7]] [[8. marec|8]] [[9. marec|9]] [[10. marec|10]] [[11. marec|11]] [[12. marec|12]] [[13. marec|13]] [[14. marec|14]] [[15. marec|15]] [[16. marec|16]] [[17. marec|17]] [[18. marec|18]] [[19. marec |19]] [[20. marec|20]] [[21. marec|21]] [[22. marec|22]] [[23. marec|23]] [[24. marec|24]] [[25. marec |25]] [[26. marec|26]] [[27. marec|27]] [[28. marec|28]] [[29. marec|29]] [[30. marec |30]] [[31. marec|31]]
|group4 = [[April]]
|list4 = [[1. april|1]] [[2. april|2]] [[3. april|3]] [[4. april|4]] [[5. april|5]] [[6. april|6]] [[7. april|7]] [[8. april|8]] [[9. april|9]] [[10. april|10]] [[11. april|11]] [[12. april|12]] [[13. april |13]] [[14. april|14]] [[15. april|15]] [[16. april|16]] [[17. april|17]] [[18. april|18]] [[19. april|19]] [[20. april|20]] [[21. april|21]] [[22. april|22]] [[23. april|23]] [[24. april|24]] [[25. april|25]] [[26. april|26]] [[27. april|27]] [[28. april|28]] [[29. april|29]] [[30. april|30]]
|group5 = [[Maj]]
|list5 = [[1. maj|1]] [[2. maj|2]] [[3. maj|3]] [[4. maj|4]] [[5. maj|5]] [[6. maj|6]] [[7. maj|7]] [[8. maj|8]] [[9. maj|9]] [[10. maj|10]] [[11. maj|11]] [[12. maj|12]] [[13. maj|13]] [[14. maj|14]] [[15. maj|15]] [[16. maj|16]] [[17. maj|17]] [[18. maj|18]] [[19. maj|19]] [[20. maj|20]] [[21. maj|21]] [[22. maj|22]] [[23. maj|23]] [[24. maj|24]] [[25. maj|25]] [[26. maj|26]] [[27. maj|27]] [[28. maj|28]] [[29. maj|29]] [[30. maj|30]] [[31. maj|31]]
|group6 = [[Junij]]
|list6 = [[1. junij|1]] [[2. junij|2]] [[3. junij|3]] [[4. junij|4]] [[5. junij|5]] [[6. junij|6]] [[7. junij|7]] [[8. junij|8]] [[9. junij|9]] [[10. junij|10]] [[11. junij|11]] [[12. junij|12]] [[13. junij|13]] [[14. junij|14]] [[15. junij|15]] [[16. junij|16]] [[17. junij|17]] [[18. junij|18]] [[19. junij |19]] [[20. junij|20]] [[21. junij|21]] [[22. junij|22]] [[23. junij|23]] [[24. junij|24]] [[25. junij|25]] [[26. junij|26]] [[27. junij|27]] [[28. junij|28]] [[29. junij|29]] [[30. junij|30]]
|group7 = [[Julij]]
|list7 = [[1. julij|1]] [[2. julij|2]] [[3. julij |3]] [[4. julij |4]] [[5. julij |5]] [[6. julij |6]] [[7. julij |7]] [[8. julij |8]] [[9. julij |9]] [[10. julij |10]] [[11. julij |11]] [[12. julij |12]] [[13. julij |13]] [[14. julij |14]] [[15. julij |15]] [[16. julij |16]] [[17. julij |17]] [[18. julij |18]] [[19. julij |19]] [[20. julij |20]] [[21. julij |21]] [[22. julij |22]] [[23. julij |23]] [[24. julij |24]] [[25. julij |25]] [[26. julij |26]] [[27. julij |27]] [[28. julij |28]] [[29. julij |29]] [[30. julij |30]] [[31. julij |31]]
|group8 = [[Avgust]]
|list8 = [[1. avgust|1]] [[2. avgust |2]] [[3. avgust |3]] [[4. avgust |4]] [[5. avgust |5]] [[6. avgust |6]] [[7. avgust |7]] [[8. avgust |8]] [[9. avgust |9]] [[10. avgust |10]] [[11. avgust |11]] [[12. avgust |12]] [[13. avgust |13]] [[14. avgust |14]] [[15. avgust |15]] [[16. avgust |16]] [[17. avgust |17]] [[18. avgust |18]] [[19. avgust |19]] [[20. avgust |20]] [[21. avgust |21]] [[22. avgust |22]] [[23. avgust |23]] [[24. avgust |24]] [[25. avgust |25]] [[26. avgust |26]] [[27. avgust |27]] [[28. avgust |28]] [[29. avgust |29]] [[30. avgust |30]] [[31. avgust |31]]
|group9 = [[September]]
|list9 = [[1. september|1]] [[2. september |2]] [[3. september |3]] [[4. september |4]] [[5. september |5]] [[6. september |6]] [[7. september |7]] [[8. september |8]] [[9. september |9]] [[10. september |10]] [[11. september |11]] [[12. september |12]] [[13. september |13]] [[14. september |14]] [[15. september |15]] [[16. september |16]] [[17. september |17]] [[18. september |18]] [[19. september |19]] [[20. september |20]] [[21. september |21]] [[22. september |22]] [[23. september |23]] [[24. september |24]] [[25. september |25]] [[26. september |26]] [[27. september |27]] [[28. september |28]] [[29. september |29]] [[30. september |30]]
|group10 = [[Oktober]]
|list10 = [[1. oktober|1]] [[2. oktober |2]] [[3. oktober |3]] [[4. oktober |4]] [[5. oktober |5]] [[6. oktober |6]] [[7. oktober |7]] [[8. oktober |8]] [[9. oktober |9]] [[10. oktober |10]] [[11. oktober |11]] [[12. oktober |12]] [[13. oktober |13]] [[14. oktober |14]] [[15. oktober |15]] [[16. oktober |16]] [[17. oktober |17]] [[18. oktober |18]] [[19. oktober |19]] [[20. oktober |20]] [[21. oktober |21]] [[22. oktober |22]] [[23. oktober |23]] [[24. oktober |24]] [[25. oktober |25]] [[26. oktober |26]] [[27. oktober |27]] [[28. oktober |28]] [[29. oktober |29]] [[30. oktober |30]] [[31. oktober |31]]
|group11 = [[November]]
|list11 = [[1. november|1]] [[2. november |2]] [[3. november |3]] [[4. november |4]] [[5. november |5]] [[6. november |6]] [[7. november |7]] [[8. november |8]] [[9. november |9]] [[10. november |10]] [[11. november |11]] [[12. november |12]] [[13. november |13]] [[14. november |14]] [[15. november |15]] [[16. november |16]] [[17. november |17]] [[18. november |18]] [[19. november |19]] [[20. november |20]] [[21. november |21]] [[22. november |22]] [[23. november |23]] [[24. november |24]] [[25. november |25]] [[26. november |26]] [[27. november |27]] [[28. november |28]] [[29. november |29]] [[30. november |30]]
|group12 = [[December]]
|list12 = [[1. december|1]] [[2. december |2]] [[3. december |3]] [[4. december |4]] [[5. december |5]] [[6. december |6]] [[7. december |7]] [[8. december |8]] [[9. december |9]] [[10. december |10]] [[11. december |11]] [[12. december |12]] [[13. december |13]] [[14. december |14]] [[15. december |15]] [[16. december |16]] [[17. december |17]] [[18. december |18]] [[19. december |19]] [[20. december |20]] [[21. december |21]] [[22. december |22]] [[23. december |23]] [[24. december |24]] [[25. december |25]] [[26. december |26]] [[27. december |27]] [[28. december |28]] [[29. december |29]] [[30. december |30]] [[31. december |31]]
|group13 = Sorodni datumi
|list13= * [[0. januar]]
* [[30. februar]]
* [[31. februar]]
* [[0. marec]]
}}
<noinclude>
[[Kategorija:Koledarji|*]]
</noinclude>
adpbtwmc2db8cmstjrh5t63y9jt1o0h
Predloga:Črnidnevivtednu
10
224214
5722854
3217442
2022-07-23T10:25:28Z
Yerpo
8417
slog
wikitext
text/x-wiki
{{navbox
|name = Black days
|title = Črni dnevi v tednu
|state = plain
|titlestyle = background:#000000; color:#ffffff;
|listclass = hlist
|list1 = * [[Črni ponedeljek]]
* [[Črni torek]]
* [[Črna sreda]]
* [[Črni četrtek]]
* [[Črni petek]]
* [[Črna sobota]]
* [[Črna nedelja]]
}}<noinclude>[[Kategorija:Navigacijske predloge]]</noinclude>
7mgvszv99fj5i7tq0zofggfhko20nid
Predloga:UK Championship (snooker)
10
224527
5722893
2022236
2022-07-23T11:16:22Z
Yerpo
8417
slog
wikitext
text/x-wiki
{{Navbox
|name = UK Championship (snooker)
|title = [[UK Snooker Championship]]
|listclass = hlist
|group1 = Izidi po letih
|list1 = {{navpolje|child|
|group1 = Nejakostni turnirji
|list1= * [[UK Snooker Championship 1977|1977]]
* [[UK Snooker Championship 1978|1978]]
* [[UK Snooker Championship 1979|1979]]
* [[UK Snooker Championship 1980|1980]]
* [[UK Snooker Championship 1981|1981]]
* [[UK Snooker Championship 1982|1982]]
* [[UK Snooker Championship 1983|1983]]
|group2 = Jakostni turnirji
|list2 = * [[UK Snooker Championship 1984|1984]]
* [[UK Snooker Championship 1985|1985]]
* [[UK Snooker Championship 1986|1986]]
* [[UK Snooker Championship 1987|1987]]
* [[UK Snooker Championship 1988|1988]]
* [[UK Snooker Championship 1989|1989]]
* [[UK Snooker Championship 1990|1990]]
* [[UK Snooker Championship 1991|1991]]
* [[UK Snooker Championship 1992|1992]]
* [[UK Snooker Championship 1993|1993]]
* [[UK Snooker Championship 1994|1994]]
* [[UK Snooker Championship 1995|1995]]
* [[UK Snooker Championship 1996|1996]]
* [[UK Snooker Championship 1997|1997]]
* [[UK Snooker Championship 1998|1998]]
* [[UK Snooker Championship 1999|1999]]
* [[UK Snooker Championship 2000|2000]]
* [[UK Snooker Championship 2001|2001]]
* [[UK Snooker Championship 2002|2002]]
* [[UK Snooker Championship 2003|2003]]
* [[UK Snooker Championship 2004|2004]]
* [[UK Snooker Championship 2005|2005]]
* [[UK Snooker Championship 2006|2006]]
* [[UK Snooker Championship 2007|2007]]
* [[UK Snooker Championship 2008|2008]]
* [[UK Snooker Championship 2009|2009]]
* ''[[UK Snooker Championship 2010|2010]]''
}}
|group2 = Zmagovalci in statistika
|list2 = [[UK Snooker Championship#Zmagovalci|Seznam zmagovalcev od leta 1977 do danes]]
}}<noinclude>
[[Kategorija:Snooker predloge|UK Championship]]
</noinclude>
4gbnssibtfxi71mb9kp21y8qa0b0acz
Predloga:Sovjetska bojna oklepna vozila v 2. sv. vojni
10
234440
5722888
2362295
2022-07-23T11:02:11Z
Yerpo
8417
predelano
wikitext
text/x-wiki
{{Navpolje
| bodyclass =
| name = Sovjetska bojna oklepna vozila v 2. sv. vojni
| title = [[Sovjetska Zveza|Sovjetska]] [[Bojno oklepno vozilo|bojna oklepna vozila]] iz obdobja [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]
| titlestyle = background:#ccddcc;
| groupstyle = background:#ddb;
| listclass = hlist
| group1 = Tanki
| list1 = {{Navpolje|child|
| groupstyle = background:#dcdcdc;
| group1 = Tankete
| list1 = * [[T-27]]
| group2 = Ampfibijski tanki
| list2 = * [[T-37]]
* [[T-38]]
* [[T-40]]
| group3 = Hitri tanki
| list3=* [[BT (tank)|BT-5]]
* [[BT (tank)|BT-7]]
* [[BT (tank)|BT-8]]
| group4 = Srednji tanki
| list4 = * [[T-28]]
* [[T-34]]
* [[T-44]]
| group5 = Težki tanki
| list5 = * [[T-35]]
* [[Kliment Voroshilov tank|KV-1/KV-2]]
* [[Iosif Stalin tank|IS-2/IS-3]]
| group6 = Lahki tanki
| list6 = * [[T-26]]
* [[T-50 tank|T-50]]
* [[T-60]]
* [[T-70|T-70/T-80]]
}}
| group2 = Samohodna artilerija<br/>in jurišni topovi
| list2 = {{Navpolje|child|
| groupstyle = background:#dcdcdc;
| list1 =* [[ZiS-30]]
* [[T-26 tank|SU-5]]
* [[SU-76]]
* [[SU-85]]
* [[SU-100]]
* [[SU-122]]
* [[SU-152]]
* [[ISU-122]]
* [[ISU-152]]
| group2 = Vozila za protiletalsko obrambo
| list2 = * [[ZSU-37]]
* [[T-60Z]]
* [[T-70Z]]
* [[T-70#T-90 self-propelled anti-aircraft gun|T-90]]
}}
| group3 = Oklepna vozila
| list3 = {{Navpolje|child|
| groupstyle = background:#dcdcdc;
| group1 = Kolesni oklepniki
| list1 = * [[D-8 armoured car|D-8]]
* [[D-12 armoured car|D-12]]
* [[D-13 armoured car|D-13]]
* [[FAI armoured car|FAI]]
* [[BA-10]]
* [[BA-11]]
* [[BA-20]]
* [[BA-21]]
* [[BA-3]]
* [[BA-6]]
* [[BA-27]]
* [[BA-64]]
* [[BA-I armoured car|BA-I]]
* [[LB-62]]
* [[LB-23]]
| group2 = Amfibije
| list2 = * [[PB-4]]
* [[PB-7]]
* [[BAD-2]]
| group3 = Poltovornjaki
| list3 = * [[BA-30]]
}}
| group4 = [[Aerosan]]i
| list4 = * [[ANT-IV]]
* [[NKL-16]]
* [[NKL-26]]
* [[RF-8]]
* [[ASD-400]]
| group5 = Eksperimentalna in<br/>improvizirana vozila
| list5 = {{Navpolje|child|
| groupstyle = background:#dcdcdc;
| group1 = Eksperimenti
| list1 = * [[SU-14]]
* [[Antonov A-40|A-40]]
* [[T-43 tank]]
* [[SU-100Y Self-Propelled Gun|SU-100Y SPG]]
* [[PPG tankette]]
| group2= Improvizacije
| list2= * [[KhTZ-16]]
* [[IZ tractor-tank|IZ]]
* [[NI tank]]
}}
}}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za vojaška vozila|{{PAGENAME}}]]</noinclude>
qebdhyon7g419y55cy979hib5yndb9i
Jurij Erber
0
238233
5722625
4869238
2022-07-22T14:04:09Z
Palotabarát
167957
death place is Budim, Budapest since 1873
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Jurij Erber''', [[Slovenci|slovenski]] [[redovnik]], * [[20. september]] [[1660]], [[Kočevje]], † [[25. maj]] [[1715]], [[Budim]].
Erber je bil sprejet v [[Družba Jezusova|jezuitski red]] leta 1678. Na verskih učnih ustanovah (kolegijih) v [[Gorica|Gorici]], [[Linz]]u in [[Passau|Passauu]] je učil [[filozofija|filozofijo]] in [[teologija|teologijo]], ter umrl kot [[rektor]] kolegija v Budimpešti za [[kuga|kugo]]. Izdal je: ''Assertiones ex tractatu de legibus'' (Linnz, 1713) in ''Fasciculus rubricarum utriusque iuris sive indices titulorum iuris canonici et civilis redacti in ordinem aliphabeticum'' (Linnz, 1713).
== Zunanje povezave ==
* {{SloBio|id=181657|avtor=Glonar Joža|ime=Erber Jurij|vir=SBL}}
{{reli-bio-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Erber, Jurij}}
[[Kategorija:Slovenski jezuiti]]
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski teologi]]
[[Kategorija:Rektorji Jezuitskega kolegija v Budimpešti]]
[[Kategorija:Umrli za kugo]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Predavatelji na Jezuitskem kolegiju v Gorici]]
[[Kategorija:Predavatelji na Jezuitskem kolegiju v Linzu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Jezuitskem kolegiju v Passau]]
[[Kategorija:Predavatelji na Jezuitskem kolegiju v Budimpešti]]
90c3rp96u0q96zm0jw8tdfp24lhwd25
Nemška doga
0
238724
5722880
5363459
2022-07-23T10:48:48Z
A09090091
188929
[[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Doge]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]
wikitext
text/x-wiki
{{Pasma psov
| name = Nemška doga
| nickname = Dane<br>Gentle Giant
| image = Dogge Odin.jpg
| image_caption = Nemška doga-Harklein
| country = [[Nemčija]]
| akcgroup = Delovni
| akcstd = http://www.akc.org/breeds/great_dane/index.cfm
| altname = ''Grand Danois'' (Stara nemščina: »Veliki Danec«, moderna francoščina ''Dogue Allemand'' (»Nemški mastif«).<br>Deutsche Dogge (»Nemška doga«)<br>Dänischer Hund (»Danski pes«)<ref>»Es war ein reizender Abend«, kratka zgodba [[Erich Kästner|Ericha Kästnerja]].</ref>
| ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Default.aspx?tabid=99&BreedCode=GED
| fcigroup = 2
| fcinum = 235
| fcisection = 2
| fcistd = http://web.archive.org/web/20031011091332/http://www.fci.be/uploaded_files/235gb2002_en.doc
| kcukgroup = Delovni
| kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/51
| nzkcgroup = Ne-športni
| nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br736.html
| ukcgroup = pes čuvaj
| ukcstd = http://mail.ukcdogs.com/ukcweb.nsf/80de88211ee3f2dc8525703f004ccb1e/0EBF5178ADBA657385257044005F26CB?OpenDocument
}}
'''Nemška doga''' je [[pasma psa|pasma psov]], ki je znana predvsem po svoji velikosti.<ref>Becker,[http://books.google.com/books?id=XMcgA992QyEC ''The Great Dane - Embodying a Full Exposition of the History, Breeding Principles, Education, and Present State of the Breed (a Vintage Dog Books Breed Classic): Embodying a Full Exposition the History, Breeding Principles, Education, and Present State of the Breed''], Published by READ BOOKS, 2005, ISBN 1905124430.</ref> Je ena navečjih pasem na svetu in trenutno drži rekord v velikosti. Predstavnik te pasme ''George'' meri od šap do ramen 109 cm.<ref>Jones, Sam (22 February 2010) [http://www.guardian.co.uk/world/2010/feb/22/tallest-dog-world-record Giant George takes crown as the world's tallest dog], The Guardian</ref> Nekateri jim pravijo ''nežni velikani'' (Gentle Giants), saj je pasma nakljub svoji velikosti plašna in nežna.
== Opis ==
=== Izgled ===
Razmerje med višino in dolžino Nemške doge se mora približati 1:1. Samec naj ne bi bil manjši od 80 cm ter samica ne manjša od 72 cm. Minimalna teža 18 mesečne doge je 54 kg oz. 45 kg<ref name=KCUK>[http://www.thekennelclub.org.uk/item/51 "UK Kennel Club Breed Standard"]</ref><ref name=NZKC>[http://www.nzkc.org.nz/br736.html "New Zealand Kennel Club standard"]</ref>. Polna višina se po navadi doseže pri dveh do treh letih starosti. Pse, ki ne ustrezajo tem kriterijem se izloči iz tekmovanj in niso primerni za razmnoževanje po kriterijih kinološke zveze<ref name=AKC>{{navedi splet|title=Great Dane Breed Standard|publisher=[[American Kennel Club]]|url=http://www.akc.org/breeds/great_dane|year=1999}}</ref>.
Nemške doge imajo srednje velika viseča [[uho|ušesa]] trikotne oblike in so obrnjena naprej. Ima kratko, gosto ter sijočo [[dlaka|dlako]] različnih barv. Nekoliko usločen [[hrbet]] in v zadnjem delu pritegnjen [[trebuh]]. [[Rep]] je dolg, med tekom v črti s hrbtom drugače pa povešen. Včasih so jim ušesa in repe pristrigli zaradi zmanjšanja poškodb pri lovu na divjad, danes pa je v večini [[Evropska skupnost|EU]] to prepovedano.
=== Barva dlake ===
Za tekmovanje so dovoljene barve kožuha:<ref name=AKC/>
*Rumena: s črno masko na obrazu (lahko tudi okoli oči in na ušesih).
*Progasta (tigrasta): rumena s črnimi progami.
*Modra: jekleno modra (beli madeži niso zaželeni).
*Črna: črna (beli madeži niso zaželeni).
*Harlekin: bele barve s črnimi madeži (zaželen bel vrat).
*Mantle: črna podlaga z velikimi belimi madeži.
*Merle: siva s črnimi madeži (sivi harlekin).
Možne so tudi drugačne kombinacije barv, ki pa so zelo redke in jih rejci navadno ne gojijo.
=== Karakter ===
Nemška doga je nežni velikan, ki pa zna biti tudi zelo trmast. Dostojanstven, prijazen in ljubezniv, igriv in potrpežljiv z otroki. Neizmerno ljubi ljudi okoli sebe in potrebuje človekovo bližino. Ne laja veliko in postane agresiven le v primerih, ko okoliščine to zahtevajo<ref>''Great Dane: A Comprehensive Guide to Owning and Caring for Your Dog'', Kennel Club Book, 2003, ISBN 159378273X</ref>. Je umirjen pes, odgovoren in zanesljiv. Pogumen, zvest in primeren kot čuvaj. Zaradi njihove velikosti je v mladosti priporočljiva šola poslušnosti, zato da je kot odrasel pes lažje vodljiv in krotljiv. So zelo navezani na človeka, potrebujejo njegovo bližino in se želijo čutiti kot del družine. Potrebujejo in želijo si človekove bližine, zelo neradi so sami dlje časa. Nemške doge se ne znajdejo najbolje kot izključno zunanji pes. So ljubeznive, lahke za učenje obnašanja v domu. Pravilen zgodnji trening in socializacija sta zelo pomembna. Priporočljivo je, da gredo bodoči lastniki z mladičkom v začetniški tečaj (med tretjim in šestim mesecem starosti) ali celo nadaljevalni tečaj poslušnosti. Čeprav so nemške doge, ki so rasle skupaj z majhnimi otroki, bolj umirjene in nežne, je potrebno upoštevati dejstvo, da so veliko večje od otrok. So odlični čuvaji, ki vas z glasnim laježem opozorijo na vsak obisk.
== Vzgoja ==
Z vzgojo je potrebno pričeti takoj po prihodu v nov dom. Pes potrebuje zgodnjo socializacijo z ljudmi in živalmi. Navkljub mehkemu karakterju nemška doga premore veliko moči v velikem telesu. Potrebuje lastnika s trdno voljo, ki je nepopustljiv pri vzgoji pri tem pa ne uporablja nasilja, saj lahko pes prične trmit ali celo kazati znake agresije. Pasma je izredno učljiva in hitro dojemljiva, zato je potrebno biti dosleden. Ob primerni socializaciji odrasel pes ne povzroča nikakršnih težav, zato za vodenje Nemške doge fizična moč ni potrebna. Sedaj v [[Sloveniji]] obstaja tudi pasja šola namenjena izključno tej pasmi.
== Bivanje ==
Velika hiša z dvoriščem nikakor ni potrebna kljub velikosti, saj marsikateri lastnik trdi, da njihova doga najraje leži na kavču. Bivanje v pasji uti na dvorišču ni primerno, saj pes potrebuje bližino človeka in toplo okolje zaradi podvrženosti k mrazu. Najboljše je veliko in mehko ležišče v bivalnih postorih, ker doge počivajo večino dneva. Zaradi svoje izjemne velikosti potrebuje vzdignjene posode za hrano in vodo. Pasma ni podvržena uničevanju stvari, a je treba paziti na lomljive stvari na policah in mizicah, da jih ne pomete z močnim repom.
== Gibanje ==
Zaradi hitre rasti do prvega leta potrebuje minimalno količino gibanja, saj ne želimo tvegati poškodb [[kost]]i in [[sklep]]ov. Odrasla doga potrebuje zmerno količino sprehodov. So pravi gozdarji, zato jim tekanje po obgozdnih poteh najbolj ugaja. zaradi svoje umirjene narave se navadno ne oddaljujejo od lastnika.
== Zgodovina ==
=== Izvor ===
Najstarejša upodobitev dogi podobnih psov je v [[Babilon]]skem stolpu na relijefni plošči iz [[12. stoletje|12. stoletja]] pred našim štetjem. Ogromnega psa vodi [[Asirija|Asirski]] vojak na tkanem povodcu. Asirski vojni pes je izjemno podoben Tibetanskemu [[višavski terier|višavskemu terieru]] za katerega kinologi smatrajo, da je prednik vseh dogam podobnih psov. Prav tako dogam podobne pse najdemo tudi v [[Egipt|egipčanski]] kulturi kjer v kamen izklesani varujejo vhode.
Vedno znova starodobni pisci omenjajo "indijskega psa" katere so imeli sprva [[Asirci]], kasneje pa tudi [[Rimljani]] in [[Grki]]. Sklepa se da je "indijski pes" pravzaprav Tibetanski pes, katerega najdemo ob vznožju [[Himalaja|Himalaje]] na severu [[Indija|Indije]]. [[Aleksander Veliki]] je dogam podobne pse prinesel s svojih osvajalskih pohodov iz katerih se kasneje razvije na grških tleh pasma [[Molosal]]. Iz Grčije se je pasma razširila naprej v [[Rimski imperij]]. Rimljani so s svojim naprednim znanjem kinologije poskrbeli za križanje z Britanskim vojnim psom, katere so uporabljali v vojski in tudi v gladiatorskih igrah. Mešanica teh dveh pasem je prinesla močnega a vitkega psa, ki je bil hitrejši in okretnejši ter tako primernejši za lov.
V istem časovnem obdobju so dogam podobni psi živeli tudi na področju [[Rusija|Rusije]]. Znano je, da so [[Tevtonci|Tevtonce]] na vojnih pohodih spremljali veliki psi, ki so z glasnim laježem varovali tabore.
=== Srednji vek ===
Zgodovina psov v [[srednji vek|srednjem veku]] je tesno povezana z lovom na divje živali ter varovanju vasi in pašnih skupnosti pred volkovi. Pse so celo opremljali z oklepi, da bi jih zaščitili pred ostrimi čekani divjih svinj. Grškega psa Molosal, križanega z britanskim mastifom, so križali še z irskim volčjakom, katerega danes poznamo kot neposredni prednika nemške doge. Z izumom smodnika se je uporaba psov pri lovu zmanjšala ter se tako vloga psov spremenila v statusni simbol. Zaradi svoje velikosti in elegantnosti so jim premožni lastniki nadevali zlate, žametne in druge veličastne ovratnice.
=== 19. stoletje ===
Na prvi pasji razstavi v [[Nemčija|Nemčiji]] leta [[1863]] je bilo prikazanih tudi 11 različnih dog. Skupina sodnikov v [[Hamburg]]u leta [[1876]] je odločila, da različnim barvam navkljub doge spadajo v eno kategorijo. Njihov predlo je bil, da se združijo v eno pasmo nemških dog (''Deutsche Dogge''). Dokončna odločitev je padla leta [[1880]] v [[Berlin]]u, kjer je bila pasma nemške doge tudi uradno potrjena. Leta [[1891]] je bil v Ameriki ustanovljen ''Klub Nemških Dog'' in tako še dodatno uveljavil pasmo.
== Reference ==
{{seznam_referenc}}
{{Kategorija v Zbirki|Great Dane}}
[[Kategorija:Doge]]
tscrbwu682tujvp5e8b5ljfxiqh777l
Laslovo
0
252174
5722795
5416117
2022-07-22T22:56:49Z
IvanOS
56612
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika=Crkva sv. Ladislava, Laslovo (1).jpg
|prebivalstvo=1.079
|prebivalstvo_od=2011
|nadmorska=84
|postna=31214
|posta=Laslovo
|mesto=
|obcina=Ernestinovo
|zupanija=[[Slika:Zastava Osječko-baranjske županije.png|25px|Osiješko-baranjska županija]] [[Osiješko-baranjska županija]]
}}
'''Laslovo''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[občina Ernestinovo|občino Ernestinovo]]; le-ta pa spada pod [[Osiješko-baranjska županija|Osiješko-baranjsko županijo]].
== Demografija ==
{| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;"
|-
! colspan="16" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/census2011/results/htm/H01_01_01/h01_01_01_zup14_1112.html Popis prebivalstva 2011]</ref>
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]] || [[2011]]
|-
| 754 || 925 || 832 || 867 || 978 || 1101 || 1125 || 1283 || 1358 || 1350 || 1427 || 1388 || 1377 || 1298 || 1031 || 1.079
|-
|}
== Viri in opombe ==
{{opombe}}
== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]
{{normativna kontrola}}
{{hr-naselje-stub}}
[[Kategorija:Naselja Osiješko-baranjske županije]]
ctxejfc65doap98czey5deeye49eahx
Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija
0
259485
5722782
5711296
2022-07-22T20:50:24Z
Zm05gamer
180058
razširitev, dodanih več informacij iz ang wiki dodano infopolje in druge izboljšave
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaški spopad
| conflict = Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija
| place = [[Hirošima]], [[Nagasaki]], [[Japonska]]
| image = Atomic bombing of Japan.jpg
| caption = Oblak po eksploziji na Hirošimi (levo) in oblak po eksploziji na Nagasakiju (desno).
| date = 6. avgust 1945 in 9. avgust 1945
| result = Odločilna zmaga zaveznikov
| combatant1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
| combatant2 = [[File:Naval ensign of the Empire of Japan.svg|22px]] [[Japonsko cesarstvo]]
| commander1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[William S. Parsons]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Paul Tibbets]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Robert A. Lewis]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Charles Sweeney]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Frederick Ashworth]]
| commander2 = [[File:Naval ensign of the Empire of Japan.svg|22px]] [[Shunroku Hata]]
| casualties1 = 1 britanski, 7 nizozemskih in 12 ameriških vojnih ujetnikov
| casualties2 = Skupno 129.000–226.000 civilistov in vojakov
}}
Ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so [[Združene države Amerike]] avgusta 1945 odvrgle dve atomski jedrski bombi na japonski mesti [[Hirošima]] in [[Nagasaki]]. Eksplozija obeh bomb je skupno ubila od 129.000 do 226.000 ljudi, od katerih je bilo največ civilistov.
V zadnjem letu druge svetovne vojne, so se zavezniki začeli pripravljati na invazijo japonske celine. Ko se je [[Tretji rajh|Nacistična Nemčija]] maja 1945 predala in kapitulirala, so zavezniki vso svojo pozornost obrnili na [[Vojna za Tihi ocean|pacifiško vojno]]. Do julija 1945 so ameriške sile proizvedle več vrst jedrskega streliva, s čimer so opremile svoja letala in bojne ladje, da bi bile s tem zaščitene pred morebitnimi boji v [[Tihi ocean|Pacifiku]]. 26. julija so zavezniki ugotovili, da bi bila edina možnost, ki bi še lahko prisilila Japonsko h predaji, napad z jedrskimi bombami in so se zato odločili za jedrski napad na Japonsko.
Prvi je jedrski napad potrdil sporazum v [[Québec|Quebecu]], kmalu zatem pa je bombardiranje odobrilo še [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]]. Ameriški general [[Thomas Handy]] pa je nato sprejel in dokončno odobril odločitev za bombardiranje. Za bombardiranje so bila izbrana mesta Hirošima in Nagaski. Ti dve mesti sta bili izbrani zato, ker so imela velika urbana območja, kjer so bili zgrajeni številni vojaški objekti. 6. avgusta 1945 je bila jedrska bomba, imenovana "Fantek", odvržena na Hirošimo. Tri dni kasneje je bila druga jedrska bomba, imenovana "Debeluh", odvržena na Nagasaki. V naslednjih dveh do štirih mesecih, so učinki atomskih bombnih napadov povzročili smrt od 90.000 in 146.000 ljudi v Hirošimi in od 39.000 do 80.000 ljudi v Nagasakiju; približno polovica ljudi je umrla na dan napada. Nekaj mesecev kasneje je še veliko ljudi umrlo zaradi posledic opeklin, sevanja bolezni in poškodb, ki so nastale kot posledica bolezni in podhranjenosti. Čeprav je imela Hirošima veliko vojaško posadko v mestu, je bilo med žrtvami največ civilistov.
Japonska se je predala 15. avgusta, šest dni potem, ko ji je [[Sovjetska zveza]] napovedala vojno. Japonska je nato 2. septembra 1945 podpisala premirje s čimer se je dokončno končala druga svetovna vojna. Znanstveniki so natančno preučili posledice bombnega napada na socialne in politične narave poznejše svetovne zgodovine ter popularne kulture. Še vedno se pojavlja veliko razprav o etični in pravni utemeljitvi za bombni napad. Mnogi verjamejo, da je bil bombni napad na Japonsko nujno potreben, da bi s tem čim prej končali vojno in s tem preprečili številne smrtne žrtve. Kritiki zanikajo, kako je japonska vlada priznala predajo, in poudarjajo moralne in etične posledice jedrskega orožja in smrtnih žrtev, ki so bile povzročene.
== Ozadje ==
[[Slika:"Jap...You're Next^ We'll Finish the Job" - NARA - 513563.jpg|levo|sličica|272x272_pik|Propagandni plakat ameriške vojske, ki prikazuje strica Sama, ki pripravlja javnost na invazijo na Japonsko po koncu vojne proti Nemčiji in Italiji.]]
8. maja 1945 se je [[Tretji rajh|Nacistična Nemčija]] predala in kapitulirala. S tem se je končala druga svetovna vojna v [[Evropa|Evropi]]. Zaveznikom je tako ostala še ena naloga: premagati zadnjega sovražnika, Japonsko, zaveznika Nemčije in [[Kraljevina Italija|Italije]].{{sfn|Giangreco|2009|pp=32–34}}
Leto 1945 je bilo že četrto leto, odkar je trajala vojna v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] med zavezniki in Japonsko. S časoma so zavezniki napredovali, zaradi česar je bil Japonski položaj vedno slabši, a Japonska se kljub temu ni hotela predati. To, da se Japonska ni hotela predati, je v svetu povzročilo veliko zaskrbljenost in sicer zaradi tega, da bi lahko vojna trajala še veliko dlje in s tem povzročila še več smrtnih žrtev. Julija 1945 so Združene države Amerike opremile svoje bojne ladje in bojna letala z jedrsko opremo, da bi jih s tem zaščitila pred boji v Pacifiku. Ob tem so se začele pojavljati prve ideje o napadu z jedrskim orožjem.{{sfn|Giangreco|2009|pp=98–99}}
17. julija 1945 so se ameriški predsednik [[Harry S. Truman]], ki je 12. aprila tega leta nadomestil pokojnega ameriškega predsednika [[Franklin Delano Roosevelt|Franklina Roosevelta]], predsednik britanske vlade [[Winston Churchill]] in sovjetski predsednik [[Josif Stalin]] sestali na [[Potsdamska konferenca|postdamski konferenci]] v [[Potsdam|Postdamu]], kjer so se med drugim pogovarjali tudi o tem, kako premagati oz. kako prisiliti Japonsko h kapitulaciji. Na konferenci je Stalin povedal, da je bil jedrski preizkus prvega jedrskega orožja Trinity, ki je bil izveden dan prej, uspešen in je predlagal napasti Japonsko z jedrskim orožjem. O tem so se na konferenci še dolgo časa pogovarjali. Napad na Japonsko bi povzročil velike izgube tako vojaških kot civilnih življenj, pa tudi velikansko materialno uničenje. Da bi Truman prisilil Japonsko h kapitulaciji, se je odločil, da bo uporabil jedrske bombe in 25. julija je sprejel odločitev, da Japonsko napadejo z jedrskim orožjem.<ref>{{Navedi knjigo|title=ZGODOVINA|publisher=Mladinska založba|page=405}}</ref>{{sfn|Carroll|2007|p=48}}
26. julija je ameriški general [[Thomas Handy]] sprejel in odobril napad z jedrskim orožjem na Japonsko, kar je bilo tudi podpisano v sporazumu v [[Québec|Quebecu]]. Kmalu zatem je napad odobrilo tudi Združeno Kraljestvo. Nato so se začele priprave na bombardiranje. Za bombardiranje sta bili izbrani japonski mesti [[Hirošima]] in [[Nagasaki]]. Ti dve mesti, zlasti Hirošima, sta bili izbrani zaradi njunega industrijskega in vojaškega pomena. Za napad na Hirošimo je bil določen datum 6. avgust, napad na Nagaski pa 9. avgust.{{sfn|Schaffer|1985|pp=164–165}}
== Bombe ==
{{Multiple image
| image1 = Little boy.jpg
| alt1 =
| image2 = Fat man.jpg
| caption2 = Debeluh
| caption1 = Deček
}}
Za jedrsko bombardiranje sta bili pripravljeni dve atomski bombi: Deček in Debeluh. Njuno izdelavo je omogočilo spoznanje, da atom ni stabilen in nedeljiv, temveč da lahko sprosti velikansko energijo. Fantek je vseboval obogaten [[uran]], Debeluh pa [[plutonij]]. Obe bombi sta bili uvoženi in sta v Ameriko prispeli do konca julija 1945. 2. avgusta so bombi na vojaškem letališču pripravili za vkrcanje na bombnike.
== Jedrski napad ==
=== Bombardiranje Hirošime ===
[[Slika:Hiroshima 10km.jpg|levo|sličica|253x253_pik|Oblak nad Hirošimo 2-5 minut po eksploziji bombe.]]
Ameriški bombnik z Fantkom na krovu je vojaško letališče zapustil v noči iz 5. na 6. avgust. Letalo je prispelo nad cilj ob jasni vidljivosti na višini 9.470 metrov. [[William S. Parsons|Parsons]], ki je poveljeval misiji, je oborožil bombo med letom, da bi zmanjšal tveganja za težave med vzletom. Bil je priča strmoglavljenju štirih bombnih letal ob vzletu in bal se je, da bi prišlo do jedrske eksplozije, če bi njegov bombnik skupaj z Fantkom na krovu strmoglavil. Njegov pomočnik, podporočnik [[Morris R. Jeppson]], je odstranil varnostne naprave 30 minut preden je bombnik dosegel ciljno območje.{{sfn|Thomas|Morgan-Witts|1977|pp=391–392}}
Ob 7:15 zjutraj 6. avgusta 1945 je japonski radar zaznal tri ameriška letala, ki so na veliki višini letela proti jugu. Ker so mislili, da gre za opazovanje, niso sprožili zračnega alarma. Ob 8:09 je pilot bombnika [[Thomas Ferebee]] začel z pripravo na spust bombe. Ob 8:16 je bil Fantek po načrtih odvržen iz bombnika nad Hirošima. Bomba, ki je vsebovala 64 kg urana-235, je potrebovala 44,4 sekunde, da je, potem, ko je bila odvržena z letala, ki je letelo na višini približno 9.400 metrih, eksplodirala približno 580 metrov nad mestom.<ref>{{cite web|url=http://www.cfo.doe.gov/me70/manhattan/hiroshima.htm|title=The Atomic Bombing of Hiroshima, Aug 6, 1945|publisher=[[United States Department of Energy]]|access-date=25 June 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100624065430/http://www.cfo.doe.gov/me70/manhattan/hiroshima.htm|archive-date=24 June 2010|url-status=dead}}</ref>
Zaradi močnega vetra je bomba zgrešila ciljno točko, most Aioi, za približno 240 metrov in je zaradi tega eksplodirala neposredno nad kirurško kliniko Shima. Ob eksploziji se je sprostila enakovredna energija 16 ± 2 kiloton TNT-ja (66,9 ± 8,4 TJ). Polmer popolnega uničenja je bil približno 1,6 kilometra, požari, ki pa so nastali posledično, so se razširili do 11 km2. Vročina, ki jo je ustvarila bomba ob eksploziji, je bila tako silovita, da je ljudi uparila in povzročila ognjeni vihar, ki je uničil mesto. V Hirošimi je v trenutku eksplozije umrlo približno 90.000 ljudi, še 50.000 pa jih je do konca leta umrlo zaradi posledic sevanja in drugih posledic eksplozije. Približno 90 % zgradb v Hirošimi je bilo uničenih ali poškodovanih.<ref name="web.archive.org DNATR805512F">{{cite web|title=Radiation Dose Reconstruction U.S. Occupation Forces in Hiroshima and Nagasaki, Japan, 1945–1946 (DNA 5512F)|publisher=Defense Nuclear Agency|url=http://www.dtra.mil/toolbox/directorates/td/programs/nuclear_personnel/docs/DNATR805512F.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20060624185903/http://www.dtra.mil/toolbox/directorates/td/programs/nuclear_personnel/docs/DNATR805512F.pdf|archive-date=24 June 2006|access-date=9 June 2006}}</ref>
[[Slika:Truman on Hiroshima.oga|sličica|226x226_pik|Govor predsednika Trumana 7. avgusta, v katerem je potrdil, da so odvrgli prvo bombo na Hirošimo.]]
7. avgusta, en dan po bombardiranju Hirošime, je ameriški predsednik Truman poročal, da je bila prva bomba odvržena, nato pa je opozoril Japonsko: <blockquote>Če sedaj ne mislite sprejeli naših pogojev, lahko iz zraka pričakujete dež ruševin, kakršnega na tej zemlji še nikoli niste videli. Za tem zračnim napadom bodo bile morske in kopenske sile v takšnem številu in moči, kot jih še niste videli in z bojno spretnostjo, katere se že zelo dobro zavedate.</blockquote>Ta govor so kmalu prestregle japonske tiskovne agencije.
=== Bombardiranje Nagasakija ===
[[Slika:Nagasaki temple destroyed.jpg|sličica|253x253_pik|Ruševine v Nagasakiju po eksploziji druge bombe.]]
Ameriški bombnik z bombo Debeluh na krovu, je vojaško letališče zapustil 8. avgusta zvečer. Čeprav je bilo ugotovljeno, da bombnik nima veliko goriva, je bilo dogovorjeno, da nadaljuje z svojo misijo, saj bi zamenjava bombnika potrebovala več ur, premestitev Debeluha na drugi bombnik pa bi bila tudi zelo nevarno.{{sfn|Campbell|2005|p=114}}
Bombnik je Japonsko dosegel zjutraj 9. avgusta 1945, na dan, ko je [[Sovjetska zveza]] napovedala vojno Japonski. Ob 7:50 je japonski radar zaznal letalo, zaradi česar je bilo v mestu razglašeno opozorilo za zračni napad, vendar je bilo opozorilo uradno razglašeno šele ob 8:30. Ob 10:50 je pilot bombnika začel pripravljati spustitev bombe. Ob 11:01 je bil Debeluh po načrtih odvržen iz bombnika. Bomba, ki je vsebovala 5 kg plutonija, je eksplodirala 47 sekund po spustitvi, 503 metre nad mestom, nad teniškim igriščem. Nastala eksplozija je povzročila ekvivalentno energijo 21 ± 2 kt (87,9 ± 8,4 TJ). V trenutku eksplozije je umrlo približno 22.000 ljudi, na stotine tisoč pa jih je pozneje umrlo zaradi posledic sevanja in drugih posledic eksplozije. Vendar pa različne študije navajajo število žrtev od 39.000 do 80.000. Polmer popolnega uničenja je bil približno 1,6 km (1 mi), čemur so sledili požari čez severni del mesta do 3,2 km južno od lokacije eksplozije. V Nagasakiju je bilo porušenih in poškodovanih veliko pomembnih zgradb.{{sfn|Sweeney|Antonucci|Antonucci|1997|p=211}}
Za razliko od vojaških smrtnih žrtev v Hirošimi, je bilo v Nagasakiju takoj ubitih le 150 japonskih vojakov. V bombardiranju je umrlo najmanj osem zavezniških vojnih ujetnikov, morda pa jih je umrlo kar trinajst. Osem potrjenih smrtnih žrtev je vključevalo britanskega zapornika, desetnika kraljevega letalstva Ronalda Shawa in sedem nizozemskih vojnih ujetnikov. En ameriški zapornik, [[Joe Kieyoomia]], je bil v času bombnega napada v Nagasakiju, vendar je preživel, saj naj je bil v tem času zaprt za betonskimi stenami svoje celice, ki so ustavile val radioaktivnega prahu, zaradi česar je preživel. V Nagasakiju je bilo zaprtih tudi 24 avstralskih vojnih ujetnikov, ki pa so vsi preživeli.{{sfn|Chun|2008|p=70}}
== Dodatne bombe ==
Američani so imeli za rezervo pripravljene še štiri atomske jedrske bombe, kjer je bila na voljo še kakšna za uporabo, če se Japonska še vedno ne bi hotela predati, vendar se je japonska vlada pet dni po bombardiranju Nagaskija strinjala za predajo.{{sfn|Hoddeson|Henriksen|Meade|Westfall|1993|pp=396–397}}<ref name="PaulTibbets StudsTerkel">{{cite web|url=http://www.avweb.com/news/profiles/PaulTibbets_StudsTerkel_EnolaGayInterview_2002_196499-1.html|title=Paul Tibbets Interview|last=Terkel|first=Studs|author-link=Studs Terkel|publisher=Aviation Publishing Group|date=1 November 2007|access-date=2 January 2012}}</ref>
== Predaja Japonske ==
9. avgusta se je japonska vlada ob 14:30, več kot tri ure po bombardiranju Nagasakija, sestala za pogovor o možnosti predaje. Sestanek se je končal ob 18:00, brez sprejete določitve. Suzuki je odšel v palačo, da bi poročal o izidu sestanka, kjer se je srečal s [[Kōichi Kid|Kōichijem Kido]]. Kido ga je obvestil, da se je cesar strinjal z cesarsko konferenco, in dal močan znak, da se bo cesar strinjal s predajo pod pogojem, da se ohrani kokutai. Ob 18:00 je bila organzirana druga seja vlade. Le štirje ministri so podprli Anamijevo stališče o spoštovanju mrovnih pogojev, a ker so morale biti odločitve kabineta soglasne, ni bila sprejeta nobena odločitev, preden se je sestanek končal ob 22:00.{{sfn|Hasegawa|2006|pp=207–208}}
10. avgusta je cesar [[Hirohito]] za boljšo odločitev sprejel predajo. Dva dni pozneje je cesar obvestil cesarsko družino o svoji odločitvi o predaji. Eden od njegovih stricev, princ Asaka, ga je nato vprašal, ali se bo vojna nadaljevala, če kokutai ne bo mogoče ohraniti. Hirohito je preprosto odgovoril: "Seveda." Ker se je zdelo, da so zavezniški pogoji pustili nedotaknjeno načelo ohranitve prestola, je Hirohito 14. avgusta posnel svojo naznanilo o kapitulaciji, ki je bila naslednji dan predvajana japonskemu narodu kljub kratkemu uporu militaristov, ki so nasprotovali predaji.{{sfn|Kido|Yoshitake|1966|p=1223}}{{sfn|Frank|1999|pp=316–319}}
15. avgusta 1945 je Japonska sprejela predajo, kar je v svet sporočila isti dan. 2. septembra so nato Japonci na ameriški bojni ladji v Pacifiku dokončno podpisali premirje, s čimer se je končala druga svetovna vojna.
== Poznejše žrtve ==
[[Slika:342-usaf-11034 Medical Aspects-Hiroshima.webm|sličica|255x255_pik|Posnetek v Hirošimi marca 1946, ki prikazuje preživele s hudimi opeklinami in keloidnimi brazgotinami. ]]
Ocenjuje se, da je leta 1945 umrlo od 90.000 do 140.000 ljudi v Hirošimi (do 39 odstotkov prebivalstva) in od 60.000 do 80.000 ljudi v Nagasakiju, čeprav število umrlih takoj zaradi izpostavljenost eksploziji, vročini ali sevanju ni znano. Eno poročilo Komisije za žrtve jedrskega bombardiranja obravnava 6.882 ljudi, pregledanih v Hirošimi, in 6.621 ljudi, pregledanih v Nagasakiju, ki so utrpeli poškodbe zaradi eksplozije in vročine, vendar so pogosto umrli zaradi zapletov pri radiacijskem sindromu ([[ARS]]), vse v približno 20 do 30 dneh po bombardiranju.<ref name="rerf-deaths2">{{cite web|url=http://www.rerf.or.jp/general/qa_e/qa1.html|title=Frequently Asked Questions #1|publisher=[[Radiation Effects Research Foundation]] (Formerly known as the Atomic Bomb Casualty Commission (ABCC))|access-date=18 September 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070919143939/http://www.rerf.or.jp/general/qa_e/qa1.html|archive-date=19 September 2007|url-status=dead}}</ref> Številni ljudje, ki so tudi po eksploziji ostali nepoškodovani, so na koncu umrli tudi v kratkem obdobju, potem ko so zboleli za ARS. Takrat zdravniki niso vedeli, kaj je bil vzrok za to bolezen, zaradi česar je tudi niso mogli učinkovito zdraviti.<ref name="Blume, pp. 26–27">Blume, pp. 26–27</ref> [[Midori Naka]] naj bi bila prva smrtna žrtev, uradno potrjena kot posledica zastrupitve s sevanjem ali, kot so jo mnogi omenjali, "bolezni atomske bombe". Bila je približno 650 metrov od lokacije v Hirošimi, kjer je eksplodirala bomba in je umrla 24. avgusta 1945 po potovanju v [[Tokio]]. Takrat ni bilo ocenjeno, vendar se je povprečna doza sevanja, ki je ubila približno 50 odstotkov odraslih, približno povečala, kar pomeni, da so bili manjši odmerki bolj smrtonosni, ko je posameznik doživel sočasno eksplozijo ali opekline politravmatske poškodbe.<ref>{{Cite web|last1=CERVENY|first1=T. JAN|last2=MacVITTIE|first2=THOMAS J.|last3=YOUNG|first3=ROBERT W.|date=27 December 2016|title=ACUTE RADIATION SYNDROME IN HUMANS|url=https://ke.army.mil/bordeninstitute/published_volumes/nuclearwarfare/chapter2/chapter2.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20161227075907/https://ke.army.mil/bordeninstitute/published_volumes/nuclearwarfare/chapter2/chapter2.pdf|archive-date=27 December 2016|website=army.mil}}</ref> Običajne poškodbe kože, ki pokrivajo veliko površino, pogosto povzročijo bakterijsko okužbo; tveganje za [[Sepsa|sepso]] in smrt se poveča, če običajno nesmrtonosna doza sevanja zmerno zavira število belih krvnih celic.<ref name="rerf-deaths3">{{cite web|url=http://www.rerf.or.jp/general/qa_e/qa1.html|title=Frequently Asked Questions #1|publisher=[[Radiation Effects Research Foundation]] (Formerly known as the Atomic Bomb Casualty Commission (ABCC))|access-date=18 September 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070919143939/http://www.rerf.or.jp/general/qa_e/qa1.html|archive-date=19 September 2007|url-status=dead}}</ref>
Spomladi 1948 je bila ustanovljena [[Komisija za žrtve atomske bombe]] (ABCC) v skladu s predsedniško direktivo predsednika Trumana na Nacionalni akademiji znanosti – Nacionalnemu raziskovalnemu svetu za izvajanje preiskav poznejših učinkov sevanja med preživelimi v Hirošimi in Nagasakiju. Leta 1956 je ABCC objavil Učinek izpostavljenosti atomskim bombam na prekinitev nosečnosti v Hirošimi in Nagasakiju.<ref>{{cite journal|last=Putnam|first=Frank W.|date=12 May 1998|title=The Atomic Bomb Casualty Commission in Retrospect|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences|publisher=[[National Academy of Sciences]]|volume=95|issue=10|pages=5426–5431|bibcode=1998PNAS...95.5426P|doi=10.1073/pnas.95.10.5426|pmc=33857|pmid=9576898|doi-access=free}}</ref> ABCC je 1. aprila 1975 ustanovila Fundacijo za raziskave učinkov sevanja (RERF). Dvonacionalna organizacija, ki jo vodijo ZDA in Japonska, RERF deluje še danes.<ref>{{Cite report|title=Objectives and Success – Linking National Policy Objectives and Military Strategic Objectives to Achieve Success.|last=Ivey|first=William D.|date=7 April 1996|doi=10.21236/ada308549|location=Fort Belvoir, VA}}</ref>
== Glej tudi ==
{{kategorija v Zbirki|Atomic bombings of Hiroshima and Nagasaki|jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija}}
* [[jedrsko orožje]]
* [[Hirošima]]
== Viri ==
* Kort, Michael. "The Historiography of Hiroshima: The Rise and Fall of Revisionism." ''New England Journal of History'' 64.1 (2007): 31–48. [https://essaydocs.org/the-historiography-of-hiroshima-the-rise-and-fall-of-revisioni.html online]
* Newman, Robert P. "Hiroshima and the Trashing of Henry Stimson" ''The New England Quarterly,'' 71#1 (1998), pp. 5–32 [https://www.jstor.org/stable/366722 in JSTOR]
== Sklici ==
<references />
[[Kategorija:Leto 1945]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Zgodovina Japonske]]
{{normativna kontrola}}
rkw77g6ou5sfijn6bz5rhuzint8ewuu
5722783
5722782
2022-07-22T20:51:21Z
Zm05gamer
180058
/* Jedrski napad */ pp
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaški spopad
| conflict = Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija
| place = [[Hirošima]], [[Nagasaki]], [[Japonska]]
| image = Atomic bombing of Japan.jpg
| caption = Oblak po eksploziji na Hirošimi (levo) in oblak po eksploziji na Nagasakiju (desno).
| date = 6. avgust 1945 in 9. avgust 1945
| result = Odločilna zmaga zaveznikov
| combatant1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
| combatant2 = [[File:Naval ensign of the Empire of Japan.svg|22px]] [[Japonsko cesarstvo]]
| commander1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[William S. Parsons]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Paul Tibbets]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Robert A. Lewis]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Charles Sweeney]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Frederick Ashworth]]
| commander2 = [[File:Naval ensign of the Empire of Japan.svg|22px]] [[Shunroku Hata]]
| casualties1 = 1 britanski, 7 nizozemskih in 12 ameriških vojnih ujetnikov
| casualties2 = Skupno 129.000–226.000 civilistov in vojakov
}}
Ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so [[Združene države Amerike]] avgusta 1945 odvrgle dve atomski jedrski bombi na japonski mesti [[Hirošima]] in [[Nagasaki]]. Eksplozija obeh bomb je skupno ubila od 129.000 do 226.000 ljudi, od katerih je bilo največ civilistov.
V zadnjem letu druge svetovne vojne, so se zavezniki začeli pripravljati na invazijo japonske celine. Ko se je [[Tretji rajh|Nacistična Nemčija]] maja 1945 predala in kapitulirala, so zavezniki vso svojo pozornost obrnili na [[Vojna za Tihi ocean|pacifiško vojno]]. Do julija 1945 so ameriške sile proizvedle več vrst jedrskega streliva, s čimer so opremile svoja letala in bojne ladje, da bi bile s tem zaščitene pred morebitnimi boji v [[Tihi ocean|Pacifiku]]. 26. julija so zavezniki ugotovili, da bi bila edina možnost, ki bi še lahko prisilila Japonsko h predaji, napad z jedrskimi bombami in so se zato odločili za jedrski napad na Japonsko.
Prvi je jedrski napad potrdil sporazum v [[Québec|Quebecu]], kmalu zatem pa je bombardiranje odobrilo še [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]]. Ameriški general [[Thomas Handy]] pa je nato sprejel in dokončno odobril odločitev za bombardiranje. Za bombardiranje so bila izbrana mesta Hirošima in Nagaski. Ti dve mesti sta bili izbrani zato, ker so imela velika urbana območja, kjer so bili zgrajeni številni vojaški objekti. 6. avgusta 1945 je bila jedrska bomba, imenovana "Fantek", odvržena na Hirošimo. Tri dni kasneje je bila druga jedrska bomba, imenovana "Debeluh", odvržena na Nagasaki. V naslednjih dveh do štirih mesecih, so učinki atomskih bombnih napadov povzročili smrt od 90.000 in 146.000 ljudi v Hirošimi in od 39.000 do 80.000 ljudi v Nagasakiju; približno polovica ljudi je umrla na dan napada. Nekaj mesecev kasneje je še veliko ljudi umrlo zaradi posledic opeklin, sevanja bolezni in poškodb, ki so nastale kot posledica bolezni in podhranjenosti. Čeprav je imela Hirošima veliko vojaško posadko v mestu, je bilo med žrtvami največ civilistov.
Japonska se je predala 15. avgusta, šest dni potem, ko ji je [[Sovjetska zveza]] napovedala vojno. Japonska je nato 2. septembra 1945 podpisala premirje s čimer se je dokončno končala druga svetovna vojna. Znanstveniki so natančno preučili posledice bombnega napada na socialne in politične narave poznejše svetovne zgodovine ter popularne kulture. Še vedno se pojavlja veliko razprav o etični in pravni utemeljitvi za bombni napad. Mnogi verjamejo, da je bil bombni napad na Japonsko nujno potreben, da bi s tem čim prej končali vojno in s tem preprečili številne smrtne žrtve. Kritiki zanikajo, kako je japonska vlada priznala predajo, in poudarjajo moralne in etične posledice jedrskega orožja in smrtnih žrtev, ki so bile povzročene.
== Ozadje ==
[[Slika:"Jap...You're Next^ We'll Finish the Job" - NARA - 513563.jpg|levo|sličica|272x272_pik|Propagandni plakat ameriške vojske, ki prikazuje strica Sama, ki pripravlja javnost na invazijo na Japonsko po koncu vojne proti Nemčiji in Italiji.]]
8. maja 1945 se je [[Tretji rajh|Nacistična Nemčija]] predala in kapitulirala. S tem se je končala druga svetovna vojna v [[Evropa|Evropi]]. Zaveznikom je tako ostala še ena naloga: premagati zadnjega sovražnika, Japonsko, zaveznika Nemčije in [[Kraljevina Italija|Italije]].{{sfn|Giangreco|2009|pp=32–34}}
Leto 1945 je bilo že četrto leto, odkar je trajala vojna v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] med zavezniki in Japonsko. S časoma so zavezniki napredovali, zaradi česar je bil Japonski položaj vedno slabši, a Japonska se kljub temu ni hotela predati. To, da se Japonska ni hotela predati, je v svetu povzročilo veliko zaskrbljenost in sicer zaradi tega, da bi lahko vojna trajala še veliko dlje in s tem povzročila še več smrtnih žrtev. Julija 1945 so Združene države Amerike opremile svoje bojne ladje in bojna letala z jedrsko opremo, da bi jih s tem zaščitila pred boji v Pacifiku. Ob tem so se začele pojavljati prve ideje o napadu z jedrskim orožjem.{{sfn|Giangreco|2009|pp=98–99}}
17. julija 1945 so se ameriški predsednik [[Harry S. Truman]], ki je 12. aprila tega leta nadomestil pokojnega ameriškega predsednika [[Franklin Delano Roosevelt|Franklina Roosevelta]], predsednik britanske vlade [[Winston Churchill]] in sovjetski predsednik [[Josif Stalin]] sestali na [[Potsdamska konferenca|postdamski konferenci]] v [[Potsdam|Postdamu]], kjer so se med drugim pogovarjali tudi o tem, kako premagati oz. kako prisiliti Japonsko h kapitulaciji. Na konferenci je Stalin povedal, da je bil jedrski preizkus prvega jedrskega orožja Trinity, ki je bil izveden dan prej, uspešen in je predlagal napasti Japonsko z jedrskim orožjem. O tem so se na konferenci še dolgo časa pogovarjali. Napad na Japonsko bi povzročil velike izgube tako vojaških kot civilnih življenj, pa tudi velikansko materialno uničenje. Da bi Truman prisilil Japonsko h kapitulaciji, se je odločil, da bo uporabil jedrske bombe in 25. julija je sprejel odločitev, da Japonsko napadejo z jedrskim orožjem.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=ZGODOVINA|publisher=Mladinska založba|page=405}}</ref>{{sfn|Carroll|2007|p=48}}
26. julija je ameriški general [[Thomas Handy]] sprejel in odobril napad z jedrskim orožjem na Japonsko, kar je bilo tudi podpisano v sporazumu v [[Québec|Quebecu]]. Kmalu zatem je napad odobrilo tudi Združeno Kraljestvo. Nato so se začele priprave na bombardiranje. Za bombardiranje sta bili izbrani japonski mesti [[Hirošima]] in [[Nagasaki]]. Ti dve mesti, zlasti Hirošima, sta bili izbrani zaradi njunega industrijskega in vojaškega pomena. Za napad na Hirošimo je bil določen datum 6. avgust, napad na Nagaski pa 9. avgust.{{sfn|Schaffer|1985|pp=164–165}}
== Bombe ==
{{Multiple image
| image1 = Little boy.jpg
| alt1 =
| image2 = Fat man.jpg
| caption2 = Debeluh
| caption1 = Deček
}}
Za jedrsko bombardiranje sta bili pripravljeni dve atomski bombi: Deček in Debeluh. Njuno izdelavo je omogočilo spoznanje, da atom ni stabilen in nedeljiv, temveč da lahko sprosti velikansko energijo. Fantek je vseboval obogaten [[uran]], Debeluh pa [[plutonij]]. Obe bombi sta bili uvoženi in sta v Ameriko prispeli do konca julija 1945. 2. avgusta so bombi na vojaškem letališču pripravili za vkrcanje na bombnike.
== Jedrski napad ==
=== Bombardiranje Hirošime ===
[[Slika:Hiroshima 10km.jpg|levo|sličica|253x253_pik|Oblak nad Hirošimo 2-5 minut po eksploziji bombe.]]
Ameriški bombnik z Fantkom na krovu je vojaško letališče zapustil v noči iz 5. na 6. avgust. Letalo je prispelo nad cilj ob jasni vidljivosti na višini 9.470 metrov. [[William S. Parsons|Parsons]], ki je poveljeval misiji, je oborožil bombo med letom, da bi zmanjšal tveganja za težave med vzletom. Bil je priča strmoglavljenju štirih bombnih letal ob vzletu in bal se je, da bi prišlo do jedrske eksplozije, če bi njegov bombnik skupaj z Fantkom na krovu strmoglavil. Njegov pomočnik, podporočnik [[Morris R. Jeppson]], je odstranil varnostne naprave 30 minut preden je bombnik dosegel ciljno območje.{{sfn|Thomas|Morgan-Witts|1977|pp=391–392}}
Ob 7:15 zjutraj 6. avgusta 1945 je japonski radar zaznal tri ameriška letala, ki so na veliki višini letela proti jugu. Ker so mislili, da gre za opazovanje, niso sprožili zračnega alarma.<ref name=":0" /> Ob 8:09 je pilot bombnika [[Thomas Ferebee]] začel z pripravo na spust bombe. Ob 8:16 je bil Fantek po načrtih odvržen iz bombnika nad Hirošima. Bomba, ki je vsebovala 64 kg urana-235, je potrebovala 44,4 sekunde, da je, potem, ko je bila odvržena z letala, ki je letelo na višini približno 9.400 metrih, eksplodirala približno 580 metrov nad mestom.<ref>{{cite web|url=http://www.cfo.doe.gov/me70/manhattan/hiroshima.htm|title=The Atomic Bombing of Hiroshima, Aug 6, 1945|publisher=[[United States Department of Energy]]|access-date=25 June 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100624065430/http://www.cfo.doe.gov/me70/manhattan/hiroshima.htm|archive-date=24 June 2010|url-status=dead}}</ref>
Zaradi močnega vetra je bomba zgrešila ciljno točko, most Aioi, za približno 240 metrov in je zaradi tega eksplodirala neposredno nad kirurško kliniko Shima. Ob eksploziji se je sprostila enakovredna energija 16 ± 2 kiloton TNT-ja (66,9 ± 8,4 TJ). Polmer popolnega uničenja je bil približno 1,6 kilometra, požari, ki pa so nastali posledično, so se razširili do 11 km2. Vročina, ki jo je ustvarila bomba ob eksploziji, je bila tako silovita, da je ljudi uparila in povzročila ognjeni vihar, ki je uničil mesto.<ref name=":0" /> V Hirošimi je v trenutku eksplozije umrlo približno 90.000 ljudi, še 50.000 pa jih je do konca leta umrlo zaradi posledic sevanja in drugih posledic eksplozije. Približno 90 % zgradb v Hirošimi je bilo uničenih ali poškodovanih.<ref name="web.archive.org DNATR805512F">{{cite web|title=Radiation Dose Reconstruction U.S. Occupation Forces in Hiroshima and Nagasaki, Japan, 1945–1946 (DNA 5512F)|publisher=Defense Nuclear Agency|url=http://www.dtra.mil/toolbox/directorates/td/programs/nuclear_personnel/docs/DNATR805512F.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20060624185903/http://www.dtra.mil/toolbox/directorates/td/programs/nuclear_personnel/docs/DNATR805512F.pdf|archive-date=24 June 2006|access-date=9 June 2006}}</ref>
[[Slika:Truman on Hiroshima.oga|sličica|226x226_pik|Govor predsednika Trumana 7. avgusta, v katerem je potrdil, da so odvrgli prvo bombo na Hirošimo.]]
7. avgusta, en dan po bombardiranju Hirošime, je ameriški predsednik Truman poročal, da je bila prva bomba odvržena, nato pa je opozoril Japonsko: <blockquote>Če sedaj ne mislite sprejeli naših pogojev, lahko iz zraka pričakujete dež ruševin, kakršnega na tej zemlji še nikoli niste videli. Za tem zračnim napadom bodo bile morske in kopenske sile v takšnem številu in moči, kot jih še niste videli in z bojno spretnostjo, katere se že zelo dobro zavedate.</blockquote>Ta govor so kmalu prestregle japonske tiskovne agencije.
=== Bombardiranje Nagasakija ===
[[Slika:Nagasaki temple destroyed.jpg|sličica|253x253_pik|Ruševine v Nagasakiju po eksploziji druge bombe.]]
Ameriški bombnik z bombo Debeluh na krovu, je vojaško letališče zapustil 8. avgusta zvečer. Čeprav je bilo ugotovljeno, da bombnik nima veliko goriva, je bilo dogovorjeno, da nadaljuje z svojo misijo, saj bi zamenjava bombnika potrebovala več ur, premestitev Debeluha na drugi bombnik pa bi bila tudi zelo nevarno.{{sfn|Campbell|2005|p=114}}
Bombnik je Japonsko dosegel zjutraj 9. avgusta 1945, na dan, ko je [[Sovjetska zveza]] napovedala vojno Japonski. Ob 7:50 je japonski radar zaznal letalo, zaradi česar je bilo v mestu razglašeno opozorilo za zračni napad, vendar je bilo opozorilo uradno razglašeno šele ob 8:30. Ob 10:50 je pilot bombnika začel pripravljati spustitev bombe. Ob 11:01 je bil Debeluh po načrtih odvržen iz bombnika. Bomba, ki je vsebovala 5 kg plutonija, je eksplodirala 47 sekund po spustitvi, 503 metre nad mestom, nad teniškim igriščem. Nastala eksplozija je povzročila ekvivalentno energijo 21 ± 2 kt (87,9 ± 8,4 TJ). V trenutku eksplozije je umrlo približno 22.000 ljudi, na stotine tisoč pa jih je pozneje umrlo zaradi posledic sevanja in drugih posledic eksplozije. Vendar pa različne študije navajajo število žrtev od 39.000 do 80.000. Polmer popolnega uničenja je bil približno 1,6 km (1 mi), čemur so sledili požari čez severni del mesta do 3,2 km južno od lokacije eksplozije. V Nagasakiju je bilo porušenih in poškodovanih veliko pomembnih zgradb.{{sfn|Sweeney|Antonucci|Antonucci|1997|p=211}}
Za razliko od vojaških smrtnih žrtev v Hirošimi, je bilo v Nagasakiju takoj ubitih le 150 japonskih vojakov. V bombardiranju je umrlo najmanj osem zavezniških vojnih ujetnikov, morda pa jih je umrlo kar trinajst. Osem potrjenih smrtnih žrtev je vključevalo britanskega zapornika, desetnika kraljevega letalstva Ronalda Shawa in sedem nizozemskih vojnih ujetnikov. En ameriški zapornik, [[Joe Kieyoomia]], je bil v času bombnega napada v Nagasakiju, vendar je preživel, saj naj je bil v tem času zaprt za betonskimi stenami svoje celice, ki so ustavile val radioaktivnega prahu, zaradi česar je preživel. V Nagasakiju je bilo zaprtih tudi 24 avstralskih vojnih ujetnikov, ki pa so vsi preživeli.{{sfn|Chun|2008|p=70}}
== Dodatne bombe ==
Američani so imeli za rezervo pripravljene še štiri atomske jedrske bombe, kjer je bila na voljo še kakšna za uporabo, če se Japonska še vedno ne bi hotela predati, vendar se je japonska vlada pet dni po bombardiranju Nagaskija strinjala za predajo.{{sfn|Hoddeson|Henriksen|Meade|Westfall|1993|pp=396–397}}<ref name="PaulTibbets StudsTerkel">{{cite web|url=http://www.avweb.com/news/profiles/PaulTibbets_StudsTerkel_EnolaGayInterview_2002_196499-1.html|title=Paul Tibbets Interview|last=Terkel|first=Studs|author-link=Studs Terkel|publisher=Aviation Publishing Group|date=1 November 2007|access-date=2 January 2012}}</ref>
== Predaja Japonske ==
9. avgusta se je japonska vlada ob 14:30, več kot tri ure po bombardiranju Nagasakija, sestala za pogovor o možnosti predaje. Sestanek se je končal ob 18:00, brez sprejete določitve. Suzuki je odšel v palačo, da bi poročal o izidu sestanka, kjer se je srečal s [[Kōichi Kid|Kōichijem Kido]]. Kido ga je obvestil, da se je cesar strinjal z cesarsko konferenco, in dal močan znak, da se bo cesar strinjal s predajo pod pogojem, da se ohrani kokutai. Ob 18:00 je bila organzirana druga seja vlade. Le štirje ministri so podprli Anamijevo stališče o spoštovanju mrovnih pogojev, a ker so morale biti odločitve kabineta soglasne, ni bila sprejeta nobena odločitev, preden se je sestanek končal ob 22:00.{{sfn|Hasegawa|2006|pp=207–208}}
10. avgusta je cesar [[Hirohito]] za boljšo odločitev sprejel predajo. Dva dni pozneje je cesar obvestil cesarsko družino o svoji odločitvi o predaji. Eden od njegovih stricev, princ Asaka, ga je nato vprašal, ali se bo vojna nadaljevala, če kokutai ne bo mogoče ohraniti. Hirohito je preprosto odgovoril: "Seveda." Ker se je zdelo, da so zavezniški pogoji pustili nedotaknjeno načelo ohranitve prestola, je Hirohito 14. avgusta posnel svojo naznanilo o kapitulaciji, ki je bila naslednji dan predvajana japonskemu narodu kljub kratkemu uporu militaristov, ki so nasprotovali predaji.{{sfn|Kido|Yoshitake|1966|p=1223}}{{sfn|Frank|1999|pp=316–319}}
15. avgusta 1945 je Japonska sprejela predajo, kar je v svet sporočila isti dan. 2. septembra so nato Japonci na ameriški bojni ladji v Pacifiku dokončno podpisali premirje, s čimer se je končala druga svetovna vojna.
== Poznejše žrtve ==
[[Slika:342-usaf-11034 Medical Aspects-Hiroshima.webm|sličica|255x255_pik|Posnetek v Hirošimi marca 1946, ki prikazuje preživele s hudimi opeklinami in keloidnimi brazgotinami. ]]
Ocenjuje se, da je leta 1945 umrlo od 90.000 do 140.000 ljudi v Hirošimi (do 39 odstotkov prebivalstva) in od 60.000 do 80.000 ljudi v Nagasakiju, čeprav število umrlih takoj zaradi izpostavljenost eksploziji, vročini ali sevanju ni znano. Eno poročilo Komisije za žrtve jedrskega bombardiranja obravnava 6.882 ljudi, pregledanih v Hirošimi, in 6.621 ljudi, pregledanih v Nagasakiju, ki so utrpeli poškodbe zaradi eksplozije in vročine, vendar so pogosto umrli zaradi zapletov pri radiacijskem sindromu ([[ARS]]), vse v približno 20 do 30 dneh po bombardiranju.<ref name="rerf-deaths2">{{cite web|url=http://www.rerf.or.jp/general/qa_e/qa1.html|title=Frequently Asked Questions #1|publisher=[[Radiation Effects Research Foundation]] (Formerly known as the Atomic Bomb Casualty Commission (ABCC))|access-date=18 September 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070919143939/http://www.rerf.or.jp/general/qa_e/qa1.html|archive-date=19 September 2007|url-status=dead}}</ref> Številni ljudje, ki so tudi po eksploziji ostali nepoškodovani, so na koncu umrli tudi v kratkem obdobju, potem ko so zboleli za ARS. Takrat zdravniki niso vedeli, kaj je bil vzrok za to bolezen, zaradi česar je tudi niso mogli učinkovito zdraviti.<ref name="Blume, pp. 26–27">Blume, pp. 26–27</ref> [[Midori Naka]] naj bi bila prva smrtna žrtev, uradno potrjena kot posledica zastrupitve s sevanjem ali, kot so jo mnogi omenjali, "bolezni atomske bombe". Bila je približno 650 metrov od lokacije v Hirošimi, kjer je eksplodirala bomba in je umrla 24. avgusta 1945 po potovanju v [[Tokio]]. Takrat ni bilo ocenjeno, vendar se je povprečna doza sevanja, ki je ubila približno 50 odstotkov odraslih, približno povečala, kar pomeni, da so bili manjši odmerki bolj smrtonosni, ko je posameznik doživel sočasno eksplozijo ali opekline politravmatske poškodbe.<ref>{{Cite web|last1=CERVENY|first1=T. JAN|last2=MacVITTIE|first2=THOMAS J.|last3=YOUNG|first3=ROBERT W.|date=27 December 2016|title=ACUTE RADIATION SYNDROME IN HUMANS|url=https://ke.army.mil/bordeninstitute/published_volumes/nuclearwarfare/chapter2/chapter2.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20161227075907/https://ke.army.mil/bordeninstitute/published_volumes/nuclearwarfare/chapter2/chapter2.pdf|archive-date=27 December 2016|website=army.mil}}</ref> Običajne poškodbe kože, ki pokrivajo veliko površino, pogosto povzročijo bakterijsko okužbo; tveganje za [[Sepsa|sepso]] in smrt se poveča, če običajno nesmrtonosna doza sevanja zmerno zavira število belih krvnih celic.<ref name="rerf-deaths3">{{cite web|url=http://www.rerf.or.jp/general/qa_e/qa1.html|title=Frequently Asked Questions #1|publisher=[[Radiation Effects Research Foundation]] (Formerly known as the Atomic Bomb Casualty Commission (ABCC))|access-date=18 September 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070919143939/http://www.rerf.or.jp/general/qa_e/qa1.html|archive-date=19 September 2007|url-status=dead}}</ref>
Spomladi 1948 je bila ustanovljena [[Komisija za žrtve atomske bombe]] (ABCC) v skladu s predsedniško direktivo predsednika Trumana na Nacionalni akademiji znanosti – Nacionalnemu raziskovalnemu svetu za izvajanje preiskav poznejših učinkov sevanja med preživelimi v Hirošimi in Nagasakiju. Leta 1956 je ABCC objavil Učinek izpostavljenosti atomskim bombam na prekinitev nosečnosti v Hirošimi in Nagasakiju.<ref>{{cite journal|last=Putnam|first=Frank W.|date=12 May 1998|title=The Atomic Bomb Casualty Commission in Retrospect|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences|publisher=[[National Academy of Sciences]]|volume=95|issue=10|pages=5426–5431|bibcode=1998PNAS...95.5426P|doi=10.1073/pnas.95.10.5426|pmc=33857|pmid=9576898|doi-access=free}}</ref> ABCC je 1. aprila 1975 ustanovila Fundacijo za raziskave učinkov sevanja (RERF). Dvonacionalna organizacija, ki jo vodijo ZDA in Japonska, RERF deluje še danes.<ref>{{Cite report|title=Objectives and Success – Linking National Policy Objectives and Military Strategic Objectives to Achieve Success.|last=Ivey|first=William D.|date=7 April 1996|doi=10.21236/ada308549|location=Fort Belvoir, VA}}</ref>
== Glej tudi ==
{{kategorija v Zbirki|Atomic bombings of Hiroshima and Nagasaki|jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija}}
* [[jedrsko orožje]]
* [[Hirošima]]
== Viri ==
* Kort, Michael. "The Historiography of Hiroshima: The Rise and Fall of Revisionism." ''New England Journal of History'' 64.1 (2007): 31–48. [https://essaydocs.org/the-historiography-of-hiroshima-the-rise-and-fall-of-revisioni.html online]
* Newman, Robert P. "Hiroshima and the Trashing of Henry Stimson" ''The New England Quarterly,'' 71#1 (1998), pp. 5–32 [https://www.jstor.org/stable/366722 in JSTOR]
== Sklici ==
<references />
[[Kategorija:Leto 1945]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Zgodovina Japonske]]
{{normativna kontrola}}
55gff7et2q27dqktt1k0sxm58jc5coi
5722785
5722783
2022-07-22T20:54:07Z
Zm05gamer
180058
pp
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaški spopad
| conflict = Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija
| place = [[Hirošima]], [[Nagasaki]], [[Japonska]]
| image = Atomic bombing of Japan.jpg
| caption = Oblak po eksploziji na Hirošimi (levo) in oblak po eksploziji na Nagasakiju (desno).
| date = 6. avgust 1945 in 9. avgust 1945
| result = Odločilna zmaga zaveznikov
| combatant1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
| combatant2 = [[File:Naval ensign of the Empire of Japan.svg|22px]] [[Japonsko cesarstvo]]
| commander1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[William S. Parsons]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Paul Tibbets]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Robert A. Lewis]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Charles Sweeney]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Frederick Ashworth]]
| commander2 = [[File:Naval ensign of the Empire of Japan.svg|22px]] [[Shunroku Hata]]
| casualties1 = 1 britanski, 7 nizozemskih in 12 ameriških vojnih ujetnikov
| casualties2 = Skupno 129.000–226.000 civilistov in vojakov
}}
Ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so [[Združene države Amerike]] avgusta 1945 odvrgle dve atomski jedrski bombi na japonski mesti [[Hirošima]] in [[Nagasaki]]. Eksplozija obeh bomb je skupno ubila od 129.000 do 226.000 ljudi, od katerih je bilo največ civilistov.
V zadnjem letu druge svetovne vojne, so se zavezniki začeli pripravljati na invazijo japonske celine. Ko se je [[Tretji rajh|Nacistična Nemčija]] maja 1945 predala in kapitulirala, so zavezniki vso svojo pozornost obrnili na [[Vojna za Tihi ocean|pacifiško vojno]]. Do julija 1945 so ameriške sile proizvedle več vrst jedrskega streliva, s čimer so opremile svoja letala in bojne ladje, da bi bile s tem zaščitene pred morebitnimi boji v [[Tihi ocean|Pacifiku]]. 26. julija so zavezniki ugotovili, da bi bila edina možnost, ki bi še lahko prisilila Japonsko h predaji, napad z jedrskimi bombami in so se zato odločili za jedrski napad na Japonsko.
Prvi je jedrski napad potrdil sporazum v [[Québec|Quebecu]], kmalu zatem pa je bombardiranje odobrilo še [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]]. Ameriški general [[Thomas Handy]] pa je nato sprejel in dokončno odobril odločitev za bombardiranje. Za bombardiranje so bila izbrana mesta Hirošima in Nagaski. Ti dve mesti sta bili izbrani zato, ker so imela velika urbana območja, kjer so bili zgrajeni številni vojaški objekti. 6. avgusta 1945 je bila jedrska bomba, imenovana "Fantek", odvržena na Hirošimo. Tri dni kasneje je bila druga jedrska bomba, imenovana "Debeluh", odvržena na Nagasaki. V naslednjih dveh do štirih mesecih, so učinki atomskih bombnih napadov povzročili smrt od 90.000 in 146.000 ljudi v Hirošimi in od 39.000 do 80.000 ljudi v Nagasakiju; približno polovica ljudi je umrla na dan napada. Nekaj mesecev kasneje je še veliko ljudi umrlo zaradi posledic opeklin, sevanja bolezni in poškodb, ki so nastale kot posledica bolezni in podhranjenosti. Čeprav je imela Hirošima veliko vojaško posadko v mestu, je bilo med žrtvami največ civilistov.
Japonska se je predala 15. avgusta, šest dni potem, ko ji je [[Sovjetska zveza]] napovedala vojno. Japonska je nato 2. septembra 1945 podpisala premirje s čimer se je dokončno končala druga svetovna vojna. Znanstveniki so natančno preučili posledice bombnega napada na socialne in politične narave poznejše svetovne zgodovine ter popularne kulture. Še vedno se pojavlja veliko razprav o etični in pravni utemeljitvi za bombni napad. Mnogi verjamejo, da je bil bombni napad na Japonsko nujno potreben, da bi s tem čim prej končali vojno in s tem preprečili številne smrtne žrtve. Kritiki zanikajo, kako je japonska vlada priznala predajo, in poudarjajo moralne in etične posledice jedrskega orožja in smrtnih žrtev, ki so bile povzročene.
== Ozadje ==
[[Slika:"Jap...You're Next^ We'll Finish the Job" - NARA - 513563.jpg|levo|sličica|272x272_pik|Propagandni plakat ameriške vojske, ki prikazuje strica Sama, ki pripravlja javnost na invazijo na Japonsko po koncu vojne proti Nemčiji in Italiji.]]
8. maja 1945 se je [[Tretji rajh|Nacistična Nemčija]] predala in kapitulirala. S tem se je končala druga svetovna vojna v [[Evropa|Evropi]]. Zaveznikom je tako ostala še ena naloga: premagati zadnjega sovražnika, Japonsko, zaveznika Nemčije in [[Kraljevina Italija|Italije]].{{sfn|Giangreco|2009|pp=32–34}}
Leto 1945 je bilo že četrto leto, odkar je trajala vojna v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] med zavezniki in Japonsko. S časoma so zavezniki napredovali, zaradi česar je bil Japonski položaj vedno slabši, a Japonska se kljub temu ni hotela predati. To, da se Japonska ni hotela predati, je v svetu povzročilo veliko zaskrbljenost in sicer zaradi tega, da bi lahko vojna trajala še veliko dlje in s tem povzročila še več smrtnih žrtev. Julija 1945 so Združene države Amerike opremile svoje bojne ladje in bojna letala z jedrsko opremo, da bi jih s tem zaščitila pred boji v Pacifiku. Ob tem so se začele pojavljati prve ideje o napadu z jedrskim orožjem.{{sfn|Giangreco|2009|pp=98–99}}
17. julija 1945 so se ameriški predsednik [[Harry S. Truman]], ki je 12. aprila tega leta nadomestil pokojnega ameriškega predsednika [[Franklin Delano Roosevelt|Franklina Roosevelta]], predsednik britanske vlade [[Winston Churchill]] in sovjetski predsednik [[Josif Stalin]] sestali na [[Potsdamska konferenca|postdamski konferenci]] v [[Potsdam|Postdamu]], kjer so se med drugim pogovarjali tudi o tem, kako premagati oz. kako prisiliti Japonsko h kapitulaciji. Na konferenci je Stalin povedal, da je bil jedrski preizkus prvega jedrskega orožja Trinity, ki je bil izveden dan prej, uspešen in je predlagal napasti Japonsko z jedrskim orožjem. O tem so se na konferenci še dolgo časa pogovarjali. Napad na Japonsko bi povzročil velike izgube tako vojaških kot civilnih življenj, pa tudi velikansko materialno uničenje. Da bi Truman prisilil Japonsko h kapitulaciji, se je odločil, da bo uporabil jedrske bombe in 25. julija je sprejel odločitev, da Japonsko napadejo z jedrskim orožjem.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=ZGODOVINA|publisher=Mladinska založba|page=405}}</ref>{{sfn|Carroll|2007|p=48}}
26. julija je ameriški general [[Thomas Handy]] sprejel in odobril napad z jedrskim orožjem na Japonsko, kar je bilo tudi podpisano v sporazumu v [[Québec|Quebecu]]. Kmalu zatem je napad odobrilo tudi Združeno Kraljestvo. Nato so se začele priprave na bombardiranje. Za bombardiranje sta bili izbrani japonski mesti [[Hirošima]] in [[Nagasaki]]. Ti dve mesti, zlasti Hirošima, sta bili izbrani zaradi njunega industrijskega in vojaškega pomena. Za napad na Hirošimo je bil določen datum 6. avgust, napad na Nagaski pa 9. avgust.{{sfn|Schaffer|1985|pp=164–165}}
== Bombe ==
{{Multiple image
| image1 = Little boy.jpg
| alt1 =
| image2 = Fat man.jpg
| caption2 = Debeluh
| caption1 = Deček
}}
Za jedrsko bombardiranje sta bili pripravljeni dve atomski bombi: Deček in Debeluh. Njuno izdelavo je omogočilo spoznanje, da atom ni stabilen in nedeljiv, temveč da lahko sprosti velikansko energijo. Fantek je vseboval obogaten [[uran]], Debeluh pa [[plutonij]]. Obe bombi sta bili uvoženi in sta v Ameriko prispeli do konca julija 1945. 2. avgusta so bombi na vojaškem letališču pripravili za vkrcanje na bombnike.
== Jedrski napad ==
=== Bombardiranje Hirošime ===
[[Slika:Hiroshima 10km.jpg|levo|sličica|253x253_pik|Oblak nad Hirošimo 2-5 minut po eksploziji bombe.]]
Ameriški bombnik z Fantkom na krovu je vojaško letališče zapustil v noči iz 5. na 6. avgust. Letalo je prispelo nad cilj ob jasni vidljivosti na višini 9.470 metrov. [[William S. Parsons|Parsons]], ki je poveljeval misiji, je oborožil bombo med letom, da bi zmanjšal tveganja za težave med vzletom. Bil je priča strmoglavljenju štirih bombnih letal ob vzletu in bal se je, da bi prišlo do jedrske eksplozije, če bi njegov bombnik skupaj z Fantkom na krovu strmoglavil. Njegov pomočnik, podporočnik [[Morris R. Jeppson]], je odstranil varnostne naprave 30 minut preden je bombnik dosegel ciljno območje.{{sfn|Thomas|Morgan-Witts|1977|pp=391–392}}
Ob 7:15 zjutraj 6. avgusta 1945 je japonski radar zaznal tri ameriška letala, ki so na veliki višini letela proti jugu. Ker so mislili, da gre za opazovanje, niso sprožili zračnega alarma.<ref name=":0" /> Ob 8:09 je pilot bombnika [[Thomas Ferebee]] začel z pripravo na spust bombe. Ob 8:16 je bil Fantek po načrtih odvržen iz bombnika nad Hirošima. Bomba, ki je vsebovala 64 kg urana-235, je potrebovala 44,4 sekunde, da je, potem, ko je bila odvržena z letala, ki je letelo na višini približno 9.400 metrih, eksplodirala približno 580 metrov nad mestom.<ref>{{cite web|url=http://www.cfo.doe.gov/me70/manhattan/hiroshima.htm|title=The Atomic Bombing of Hiroshima, Aug 6, 1945|publisher=[[United States Department of Energy]]|access-date=25 June 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100624065430/http://www.cfo.doe.gov/me70/manhattan/hiroshima.htm|archive-date=24 June 2010|url-status=dead}}</ref>
Zaradi močnega vetra je bomba zgrešila ciljno točko, most Aioi, za približno 240 metrov in je zaradi tega eksplodirala neposredno nad kirurško kliniko Shima. Ob eksploziji se je sprostila enakovredna energija 16 ± 2 kiloton TNT-ja (66,9 ± 8,4 TJ). Polmer popolnega uničenja je bil približno 1,6 kilometra, požari, ki pa so nastali posledično, so se razširili do 11 km2. Vročina, ki jo je ustvarila bomba ob eksploziji, je bila tako silovita, da je ljudi uparila in povzročila ognjeni vihar, ki je uničil mesto.<ref name=":0" /> V Hirošimi je v trenutku eksplozije umrlo približno 90.000 ljudi, še 50.000 pa jih je do konca leta umrlo zaradi posledic sevanja in drugih posledic eksplozije. Približno 90 % zgradb v Hirošimi je bilo uničenih ali poškodovanih.<ref name="web.archive.org DNATR805512F">{{cite web|title=Radiation Dose Reconstruction U.S. Occupation Forces in Hiroshima and Nagasaki, Japan, 1945–1946 (DNA 5512F)|publisher=Defense Nuclear Agency|url=http://www.dtra.mil/toolbox/directorates/td/programs/nuclear_personnel/docs/DNATR805512F.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20060624185903/http://www.dtra.mil/toolbox/directorates/td/programs/nuclear_personnel/docs/DNATR805512F.pdf|archive-date=24 June 2006|access-date=9 June 2006}}</ref>
[[Slika:Truman on Hiroshima.oga|sličica|226x226_pik|Govor predsednika Trumana 7. avgusta, v katerem je potrdil, da so odvrgli prvo bombo na Hirošimo.]]
7. avgusta, en dan po bombardiranju Hirošime, je ameriški predsednik Truman poročal, da je bila prva bomba odvržena, nato pa je opozoril Japonsko: <blockquote>Če sedaj ne mislite sprejeli naših pogojev, lahko iz zraka pričakujete dež ruševin, kakršnega na tej zemlji še nikoli niste videli. Za tem zračnim napadom bodo bile morske in kopenske sile v takšnem številu in moči, kot jih še niste videli in z bojno spretnostjo, katere se že zelo dobro zavedate.</blockquote>Ta govor so kmalu prestregle japonske tiskovne agencije.
=== Bombardiranje Nagasakija ===
[[Slika:Nagasaki temple destroyed.jpg|sličica|253x253_pik|Ruševine v Nagasakiju po eksploziji druge bombe.]]
Ameriški bombnik z bombo Debeluh na krovu, je vojaško letališče zapustil 8. avgusta zvečer. Čeprav je bilo ugotovljeno, da bombnik nima veliko goriva, je bilo dogovorjeno, da nadaljuje z svojo misijo, saj bi zamenjava bombnika potrebovala več ur, premestitev Debeluha na drugi bombnik pa bi bila tudi zelo nevarno.{{sfn|Campbell|2005|p=114}}
Bombnik je Japonsko dosegel zjutraj 9. avgusta 1945, na dan, ko je [[Sovjetska zveza]] napovedala vojno Japonski. Ob 7:50 je japonski radar zaznal letalo, zaradi česar je bilo v mestu razglašeno opozorilo za zračni napad, vendar je bilo opozorilo uradno razglašeno šele ob 8:30. Ob 10:50 je pilot bombnika začel pripravljati spustitev bombe. Ob 11:01 je bil Debeluh po načrtih odvržen iz bombnika. Bomba, ki je vsebovala 5 kg plutonija, je eksplodirala 47 sekund po spustitvi, 503 metre nad mestom, nad teniškim igriščem. Nastala eksplozija je povzročila ekvivalentno energijo 21 ± 2 kt (87,9 ± 8,4 TJ). V trenutku eksplozije je umrlo približno 22.000 ljudi, na stotine tisoč pa jih je pozneje umrlo zaradi posledic sevanja in drugih posledic eksplozije. Vendar pa različne študije navajajo število žrtev od 39.000 do 80.000. Polmer popolnega uničenja je bil približno 1,6 km (1 mi), čemur so sledili požari čez severni del mesta do 3,2 km južno od lokacije eksplozije. V Nagasakiju je bilo porušenih in poškodovanih veliko pomembnih zgradb.{{sfn|Sweeney|Antonucci|Antonucci|1997|p=211}}
Za razliko od vojaških smrtnih žrtev v Hirošimi, je bilo v Nagasakiju takoj ubitih le 150 japonskih vojakov. V bombardiranju je umrlo najmanj osem zavezniških vojnih ujetnikov, morda pa jih je umrlo kar trinajst. Osem potrjenih smrtnih žrtev je vključevalo britanskega zapornika, desetnika kraljevega letalstva Ronalda Shawa in sedem nizozemskih vojnih ujetnikov. En ameriški zapornik, [[Joe Kieyoomia]], je bil v času bombnega napada v Nagasakiju, vendar je preživel, saj naj je bil v tem času zaprt za betonskimi stenami svoje celice, ki so ustavile val radioaktivnega prahu, zaradi česar je preživel. V Nagasakiju je bilo zaprtih tudi 24 avstralskih vojnih ujetnikov, ki pa so vsi preživeli.{{sfn|Chun|2008|p=70}}
== Dodatne bombe ==
Američani so imeli za rezervo pripravljene še štiri atomske jedrske bombe, kjer je bila na voljo še kakšna za uporabo, če se Japonska še vedno ne bi hotela predati, vendar se je japonska vlada pet dni po bombardiranju Nagaskija strinjala za predajo.{{sfn|Hoddeson|Henriksen|Meade|Westfall|1993|pp=396–397}}<ref name="PaulTibbets StudsTerkel">{{cite web|url=http://www.avweb.com/news/profiles/PaulTibbets_StudsTerkel_EnolaGayInterview_2002_196499-1.html|title=Paul Tibbets Interview|last=Terkel|first=Studs|author-link=Studs Terkel|publisher=Aviation Publishing Group|date=1 November 2007|access-date=2 January 2012}}</ref>
== Predaja Japonske ==
9. avgusta se je japonska vlada ob 14:30, več kot tri ure po bombardiranju Nagasakija, sestala za pogovor o možnosti predaje. Sestanek se je končal ob 18:00, brez sprejete določitve. Suzuki je odšel v palačo, da bi poročal o izidu sestanka, kjer se je srečal s [[Kōichi Kid|Kōichijem Kido]]. Kido ga je obvestil, da se je cesar strinjal z cesarsko konferenco, in dal močan znak, da se bo cesar strinjal s predajo pod pogojem, da se ohrani kokutai. Ob 18:00 je bila organzirana druga seja vlade. Le štirje ministri so podprli Anamijevo stališče o spoštovanju mrovnih pogojev, a ker so morale biti odločitve kabineta soglasne, ni bila sprejeta nobena odločitev, preden se je sestanek končal ob 22:00.{{sfn|Hasegawa|2006|pp=207–208}}
10. avgusta je cesar [[Hirohito]] za boljšo odločitev sprejel predajo. Dva dni pozneje je cesar obvestil cesarsko družino o svoji odločitvi o predaji. Eden od njegovih stricev, princ Asaka, ga je nato vprašal, ali se bo vojna nadaljevala, če kokutai ne bo mogoče ohraniti. Hirohito je preprosto odgovoril: "Seveda." Ker se je zdelo, da so zavezniški pogoji pustili nedotaknjeno načelo ohranitve prestola, je Hirohito 14. avgusta posnel svojo govor, v katerem je napovedal brezpogojno predajo Japonske. Njegov govor je bil naslednji dan predvajan japonskemu narodu, kljub kratkemu uporu militaristov, ki so nasprotovali predaji.{{sfn|Kido|Yoshitake|1966|p=1223}}{{sfn|Frank|1999|pp=316–319}}
15. avgusta 1945 je Japonska sprejela predajo, kar je v svet sporočila isti dan. 2. septembra so nato Japonci na ameriški bojni ladji v Pacifiku dokončno podpisali premirje, s čimer se je končala druga svetovna vojna.
== Poznejše žrtve ==
[[Slika:342-usaf-11034 Medical Aspects-Hiroshima.webm|sličica|255x255_pik|Posnetek v Hirošimi marca 1946, ki prikazuje preživele s hudimi opeklinami in keloidnimi brazgotinami. ]]
Ocenjuje se, da je leta 1945 umrlo od 90.000 do 140.000 ljudi v Hirošimi (do 39 odstotkov prebivalstva) in od 60.000 do 80.000 ljudi v Nagasakiju, čeprav število umrlih takoj zaradi izpostavljenost eksploziji, vročini ali sevanju ni znano. Eno poročilo Komisije za žrtve jedrskega bombardiranja obravnava 6.882 ljudi, pregledanih v Hirošimi, in 6.621 ljudi, pregledanih v Nagasakiju, ki so utrpeli poškodbe zaradi eksplozije in vročine, vendar so pogosto umrli zaradi zapletov pri radiacijskem sindromu ([[ARS]]), vse v približno 20 do 30 dneh po bombardiranju.<ref name="rerf-deaths2">{{cite web|url=http://www.rerf.or.jp/general/qa_e/qa1.html|title=Frequently Asked Questions #1|publisher=[[Radiation Effects Research Foundation]] (Formerly known as the Atomic Bomb Casualty Commission (ABCC))|access-date=18 September 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070919143939/http://www.rerf.or.jp/general/qa_e/qa1.html|archive-date=19 September 2007|url-status=dead}}</ref> Številni ljudje, ki so tudi po eksploziji ostali nepoškodovani, so na koncu umrli tudi v kratkem obdobju, potem ko so zboleli za ARS. Takrat zdravniki niso vedeli, kaj je bil vzrok za to bolezen, zaradi česar je tudi niso mogli učinkovito zdraviti.<ref name="Blume, pp. 26–27">Blume, pp. 26–27</ref> [[Midori Naka]] naj bi bila prva smrtna žrtev, uradno potrjena kot posledica zastrupitve s sevanjem ali, kot so jo mnogi omenjali, "bolezni atomske bombe". Bila je približno 650 metrov od lokacije v Hirošimi, kjer je eksplodirala bomba in je umrla 24. avgusta 1945 po potovanju v [[Tokio]]. Takrat ni bilo ocenjeno, vendar se je povprečna doza sevanja, ki je ubila približno 50 odstotkov odraslih, približno povečala, kar pomeni, da so bili manjši odmerki bolj smrtonosni, ko je posameznik doživel sočasno eksplozijo ali opekline politravmatske poškodbe.<ref>{{Cite web|last1=CERVENY|first1=T. JAN|last2=MacVITTIE|first2=THOMAS J.|last3=YOUNG|first3=ROBERT W.|date=27 December 2016|title=ACUTE RADIATION SYNDROME IN HUMANS|url=https://ke.army.mil/bordeninstitute/published_volumes/nuclearwarfare/chapter2/chapter2.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20161227075907/https://ke.army.mil/bordeninstitute/published_volumes/nuclearwarfare/chapter2/chapter2.pdf|archive-date=27 December 2016|website=army.mil}}</ref> Običajne poškodbe kože, ki pokrivajo veliko površino, pogosto povzročijo bakterijsko okužbo; tveganje za [[Sepsa|sepso]] in smrt se poveča, če običajno nesmrtonosna doza sevanja zmerno zavira število belih krvnih celic.<ref name="rerf-deaths3">{{cite web|url=http://www.rerf.or.jp/general/qa_e/qa1.html|title=Frequently Asked Questions #1|publisher=[[Radiation Effects Research Foundation]] (Formerly known as the Atomic Bomb Casualty Commission (ABCC))|access-date=18 September 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070919143939/http://www.rerf.or.jp/general/qa_e/qa1.html|archive-date=19 September 2007|url-status=dead}}</ref>
Spomladi 1948 je bila ustanovljena [[Komisija za žrtve atomske bombe]] (ABCC) v skladu s predsedniško direktivo predsednika Trumana na Nacionalni akademiji znanosti – Nacionalnemu raziskovalnemu svetu za izvajanje preiskav poznejših učinkov sevanja med preživelimi v Hirošimi in Nagasakiju. Leta 1956 je ABCC objavil Učinek izpostavljenosti atomskim bombam na prekinitev nosečnosti v Hirošimi in Nagasakiju.<ref>{{cite journal|last=Putnam|first=Frank W.|date=12 May 1998|title=The Atomic Bomb Casualty Commission in Retrospect|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences|publisher=[[National Academy of Sciences]]|volume=95|issue=10|pages=5426–5431|bibcode=1998PNAS...95.5426P|doi=10.1073/pnas.95.10.5426|pmc=33857|pmid=9576898|doi-access=free}}</ref> ABCC je 1. aprila 1975 ustanovila Fundacijo za raziskave učinkov sevanja (RERF). Dvonacionalna organizacija, ki jo vodijo ZDA in Japonska, RERF deluje še danes.<ref>{{Cite report|title=Objectives and Success – Linking National Policy Objectives and Military Strategic Objectives to Achieve Success.|last=Ivey|first=William D.|date=7 April 1996|doi=10.21236/ada308549|location=Fort Belvoir, VA}}</ref>
== Glej tudi ==
{{kategorija v Zbirki|Atomic bombings of Hiroshima and Nagasaki|jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija}}
* [[jedrsko orožje]]
* [[Hirošima]]
== Viri ==
* Kort, Michael. "The Historiography of Hiroshima: The Rise and Fall of Revisionism." ''New England Journal of History'' 64.1 (2007): 31–48. [https://essaydocs.org/the-historiography-of-hiroshima-the-rise-and-fall-of-revisioni.html online]
* Newman, Robert P. "Hiroshima and the Trashing of Henry Stimson" ''The New England Quarterly,'' 71#1 (1998), pp. 5–32 [https://www.jstor.org/stable/366722 in JSTOR]
== Sklici ==
<references />
[[Kategorija:Leto 1945]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Zgodovina Japonske]]
{{normativna kontrola}}
auyxaks5xaol9i2bzzcfbuvip94duv6
Mercator
0
261424
5722607
5722386
2022-07-22T13:31:10Z
Nastja99
212797
Podatki na prejšnjem članku so bili zastareli, s tem tudi informacije že precej nerelevantne. Ker je Mercator spremenil svojo pravno ureditev, smo posodobili članek z novimi, relevantnimi informacijami, saj smo prepričani, da tudi uporabniki informacije kot takšne iščejo na Wikipediji. Viri še bodo dodani.
wikitext
text/x-wiki
{{posodobi}}
{{refimprove}}
{{Infopolje
|title = Poslovni sistem Mercator d.o.o.
|image = [[Slika:Mercator logo.jpg]]
|label1 = Pravna ureditev
|data1 = [[Družba z omejeno odgovornostjo]]
|label2 = Ustanovljen
|data2 = 4. julij [[2022]]
|label3 = Sedež
|data3 = Dunajska cesta 107, [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
|label4 = Dejavnost
|data4 = Trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili
|label5 = Blagovne znamke
|data5 = Mercator, Lumpi, Minute, Bio Zone, Free Zone, Olea, Dax, Finesse, Buddy, Kitty
Maxen
|label6 = Delničarji družbe (4.7.2022)
|data6 = Fortenova Grupa, d.d., 100 %
|label7 = Število zaposlenih
|data7 = 20.300 (31.12.2021)
|label8 = Predsednik uprave
|data8 = [[Tomislav Čizmić]] <br />
}}
Družba '''Poslovni sistem Mercator d.o.o.''' je ena največjih gospodarskih družb v Sloveniji in deluje kot matična družba [[Skupine Mercator]]. Obvladujoča družba '''Skupine Mercator''' ima tako dvojno nalogo: opravlja dejavnost [[Trgovina|trgovine]] in izvaja [[koncernske naloge]] za družbe v Skupini Mercator. Skupina Mercator je poleg [[Slovenija|Slovenije]] prisotna tudi v [[Srbija|Srbiji]], [[Črna gora|Črni gori]], [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], [[Hrvaška|Hrvaški]] in [[Makedonija (kraljestvo)|Makedoniji]]. Osnovna dejavnost poslovanja Skupine Mercator je trgovina na drobno z izdelki vsakdanje rabe, v razvejani maloprodajni mreži v [[Slovenija|Sloveniji]], [[Srbija|Srbiji]], [[Črna gora|Črni gori]] ter [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]].
Mercatorjeva zgodba sega v leto [[1949]], ko je bilo ustanovljeno podjetje trgovine na debelo '''[[Živila Ljubljana]],''' predhodnik družbe Poslovni sistem Mercator d.o.o. Ob svojem začetku je Mercator prodajal blago kar iz skladišča, danes je Mercator med najsodobnejšimi trgovci v regiji.
== Trgi poslovanja Skupine Mercator ==
=== Slovenija ===
[[Slika:Mercator Siska - pano.jpg|levo|sličica|"Ena izmed 15 trgovin, ki jo je vredno obiskati," pravi organizacija IGD. ]]
'''Družba Poslovni sistem Mercator d.o.o.''' je največja trgovska družba v [[Slovenija|Sloveniji]] in ima skupaj s [[franšiznimi prodajalnami]] 715 enot (na dan 30. 9. 2018). Osnovna dejavnost družbe je prodaja izdelkov za vsakdanjo potrošnjo, ločeno poslovno področje pa predstavljata program izdelkov za dom ([[M Tehnika]]) in [[veleprodaja]] ([[Cash&Carry]]). Na trgu [[Slovenija|Slovenije]] delujeta tudi dve samostojni Mercatorjevi proizvodni družbi [[Mercator - Emba, d. d.]], in [[Mercator IP d.o.o.]], v Mercatorjevi lasti pa je tudi podjetje s samopostrežnimi bencinskimi servisi [[Maxen]].
Mercator je v [[Slovenija|Sloveniji]] prepoznan kot nacionalni trgovec zaradi razvejanosti in dostopnosti svojih trgovin. Kupci Mercatorju priznajo tudi veliko širino ponudbe in največjo ponudbo lokalnih izdelkov. Priljubljenosti in razširjenost kartice zvestobe [[Pika]], ki jo uporablja praktično vsako gospodinjstvo v Sloveniji dokazuje, da ima Mercator pri kupcih posebno mesto.
Ne le po tradiciji, Mercator je v mogočem prvi tudi pri novostih. Bil je prvi trgovec z izdelki vsakodnevne rabe v [[Slovenija|Sloveniji]] s svojo [[Spletna trgovina|spletno trgovino]], prvi je postavil [[samopostrežne blagajne]], prvi je ponudil nakupovanje z mobilno aplikacijo [[M sken]] in [[M sken mobile]], prvi med trgovci je razvil mobilno platformo [[Moj M]] z [[mobilno denarnico M Pay]].
Sicer pa Mercator inovativne rešitve v svoje storitve in ponudbo uvaja ves čas, jih postopoma spreminja in nadgrajuje ter prilagaja dejanskim potrebam kupcev, nekatere pa nadomešča z novimi. Tako stalno izboljšuje nakupno izkušnjo in tudi svojo učinkovitost, da lahko kupcem nudi, kar potrebujejo in želijo, in kar ima zanje v določenem trenutku dodano vrednost, in tako razvija trgovino po meri kupcev.
[[Mercator Šiška Slovenija]], ki jo je vodilna strokovna svetovna organizacija IGD pred časom uvrstila na seznam 15 [[Trgovina|trgovin]] na svetu, ki jih je vredno obiskati.
== Skupina Mercator d.o.o. ==
Poleg [[Slovenija|Slovenije]], deluje Mercator kot lokalni trgovec še na treh trgih [[Regija|regije]].
=== Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna Gora ===
=== Srbija ===
Prva Mercatorjeva trgovina je bila v [[Srbija|Srbiji]] odprta leta [[2002]] v [[Beograd|Beogradu]]. Danes ima družba [[Mercator S d.o.o.]], [[Srbija]] skupno več kot 320 prodajnih enot v številnih srbskih mestih, pod blagovnimi znamkami Mercator, Roda in Idea.
=== Črna Gora ===
Mercator je na [[Črna gora|črnogorski]] trg vstopil leta [[2007]] in od leta [[2017]] naprej posluje pod blagovno znamko Idea.
=== Bosna in Hercegovina ===
Mercator je odprl prvo trgovino v [[Sarajevo|Sarajevu]] leta [[2000]]. Vse prodajalne družbe [[Mercator BH d.o.o.]], [[Bosna in Hercegovina]] so bile konec leta [[2014]] prenesene v [[Konzum]], [[September 2007|septembra 2017]] pa je vseh 83 prodajaln ponovno prevzela družba Mercator BH d.o.o., [[Bosna in Hercegovina]].
=== Hrvaška ===
Leta [[2014]] je Mercatorjevo dejavnost na [[Hrvaška|Hrvaškem]] prevzel [[Konzum]], hčerinsko podjetje koncerna [[Agrokor]]. Družba Mercator H, d.o.o, [[Hrvaška]], pa ohranja nepremičninsko dejavnost.
== Sklici in opombe ==
{{Opombe}}
==Zunanje povezave==
*[http://www.mercator.si Uradna spletna stran]
*[https://www.letakonosa.si/mercator/archiv/ Arhiv letakov]
{{Škrbina o podjetju}}
[[Kategorija:Trgovska podjetja]]
[[Kategorija:Podjetja Slovenije]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1949]]
hmz9lg4vlngrhcrxdi3oqm1yk1peilf
5722610
5722607
2022-07-22T13:33:01Z
Nastja99
212797
wikitext
text/x-wiki
{{refimprove}}
{{Infopolje
|title = Poslovni sistem Mercator d.o.o.
|image = [[Slika:Mercator logo.jpg]]
|label1 = Pravna ureditev
|data1 = [[Družba z omejeno odgovornostjo]]
|label2 = Ustanovljen
|data2 = 4. julij [[2022]]
|label3 = Sedež
|data3 = Dunajska cesta 107, [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
|label4 = Dejavnost
|data4 = Trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili
|label5 = Blagovne znamke
|data5 = Mercator, Lumpi, Minute, Bio Zone, Free Zone, Olea, Dax, Finesse, Buddy, Kitty
Maxen
|label6 = Delničarji družbe (4.7.2022)
|data6 = Fortenova Grupa, d.d., 100 %
|label7 = Število zaposlenih
|data7 = 20.300 (31.12.2021)
|label8 = Predsednik uprave
|data8 = [[Tomislav Čizmić]] <br />
}}
Družba '''Poslovni sistem Mercator d.o.o.''' je ena največjih gospodarskih družb v Sloveniji in deluje kot matična družba [[Skupine Mercator]]. Obvladujoča družba '''Skupine Mercator''' ima tako dvojno nalogo: opravlja dejavnost [[Trgovina|trgovine]] in izvaja [[koncernske naloge]] za družbe v Skupini Mercator. Skupina Mercator je poleg [[Slovenija|Slovenije]] prisotna tudi v [[Srbija|Srbiji]], [[Črna gora|Črni gori]], [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], [[Hrvaška|Hrvaški]] in [[Makedonija (kraljestvo)|Makedoniji]]. Osnovna dejavnost poslovanja Skupine Mercator je trgovina na drobno z izdelki vsakdanje rabe, v razvejani maloprodajni mreži v [[Slovenija|Sloveniji]], [[Srbija|Srbiji]], [[Črna gora|Črni gori]] ter [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]].
Mercatorjeva zgodba sega v leto [[1949]], ko je bilo ustanovljeno podjetje trgovine na debelo '''[[Živila Ljubljana]],''' predhodnik družbe Poslovni sistem Mercator d.o.o. Ob svojem začetku je Mercator prodajal blago kar iz skladišča, danes je Mercator med najsodobnejšimi trgovci v regiji.
== Trgi poslovanja Skupine Mercator ==
=== Slovenija ===
[[Slika:Mercator Siska - pano.jpg|levo|sličica|"Ena izmed 15 trgovin, ki jo je vredno obiskati," pravi organizacija IGD. ]]
'''Družba Poslovni sistem Mercator d.o.o.''' je največja trgovska družba v [[Slovenija|Sloveniji]] in ima skupaj s [[franšiznimi prodajalnami]] 715 enot (na dan 30. 9. 2018). Osnovna dejavnost družbe je prodaja izdelkov za vsakdanjo potrošnjo, ločeno poslovno področje pa predstavljata program izdelkov za dom ([[M Tehnika]]) in [[veleprodaja]] ([[Cash&Carry]]). Na trgu [[Slovenija|Slovenije]] delujeta tudi dve samostojni Mercatorjevi proizvodni družbi [[Mercator - Emba, d. d.]], in [[Mercator IP d.o.o.]], v Mercatorjevi lasti pa je tudi podjetje s samopostrežnimi bencinskimi servisi [[Maxen]].
Mercator je v [[Slovenija|Sloveniji]] prepoznan kot nacionalni trgovec zaradi razvejanosti in dostopnosti svojih trgovin. Kupci Mercatorju priznajo tudi veliko širino ponudbe in največjo ponudbo lokalnih izdelkov. Priljubljenosti in razširjenost kartice zvestobe [[Pika]], ki jo uporablja praktično vsako gospodinjstvo v Sloveniji dokazuje, da ima Mercator pri kupcih posebno mesto.
Ne le po tradiciji, Mercator je v mogočem prvi tudi pri novostih. Bil je prvi trgovec z izdelki vsakodnevne rabe v [[Slovenija|Sloveniji]] s svojo [[Spletna trgovina|spletno trgovino]], prvi je postavil [[samopostrežne blagajne]], prvi je ponudil nakupovanje z mobilno aplikacijo [[M sken]] in [[M sken mobile]], prvi med trgovci je razvil mobilno platformo [[Moj M]] z [[mobilno denarnico M Pay]].
Sicer pa Mercator inovativne rešitve v svoje storitve in ponudbo uvaja ves čas, jih postopoma spreminja in nadgrajuje ter prilagaja dejanskim potrebam kupcev, nekatere pa nadomešča z novimi. Tako stalno izboljšuje nakupno izkušnjo in tudi svojo učinkovitost, da lahko kupcem nudi, kar potrebujejo in želijo, in kar ima zanje v določenem trenutku dodano vrednost, in tako razvija trgovino po meri kupcev.
[[Mercator Šiška Slovenija]], ki jo je vodilna strokovna svetovna organizacija IGD pred časom uvrstila na seznam 15 [[Trgovina|trgovin]] na svetu, ki jih je vredno obiskati.
== Skupina Mercator d.o.o. ==
Poleg [[Slovenija|Slovenije]], deluje Mercator kot lokalni trgovec še na treh trgih [[Regija|regije]].
=== Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna Gora ===
=== Srbija ===
Prva Mercatorjeva trgovina je bila v [[Srbija|Srbiji]] odprta leta [[2002]] v [[Beograd|Beogradu]]. Danes ima družba [[Mercator S d.o.o.]], [[Srbija]] skupno več kot 320 prodajnih enot v številnih srbskih mestih, pod blagovnimi znamkami Mercator, Roda in Idea.
=== Črna Gora ===
Mercator je na [[Črna gora|črnogorski]] trg vstopil leta [[2007]] in od leta [[2017]] naprej posluje pod blagovno znamko Idea.
=== Bosna in Hercegovina ===
Mercator je odprl prvo trgovino v [[Sarajevo|Sarajevu]] leta [[2000]]. Vse prodajalne družbe [[Mercator BH d.o.o.]], [[Bosna in Hercegovina]] so bile konec leta [[2014]] prenesene v [[Konzum]], [[September 2007|septembra 2017]] pa je vseh 83 prodajaln ponovno prevzela družba Mercator BH d.o.o., [[Bosna in Hercegovina]].
=== Hrvaška ===
Leta [[2014]] je Mercatorjevo dejavnost na [[Hrvaška|Hrvaškem]] prevzel [[Konzum]], hčerinsko podjetje koncerna [[Agrokor]]. Družba Mercator H, d.o.o, [[Hrvaška]], pa ohranja nepremičninsko dejavnost.
== Sklici in opombe ==
{{Opombe}}
==Zunanje povezave==
*[http://www.mercator.si Uradna spletna stran]
*[https://www.letakonosa.si/mercator/archiv/ Arhiv letakov]
{{Škrbina o podjetju}}
[[Kategorija:Trgovska podjetja]]
[[Kategorija:Podjetja Slovenije]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1949]]
fwkwcpnyq97b00sohamcb2nu7sku9r4
5722620
5722610
2022-07-22T13:45:16Z
Nastja99
212797
Dodani so viri
wikitext
text/x-wiki
{{refimprove}}
{{Infopolje
|title = Poslovni sistem Mercator d.o.o.
|image = [[Slika:Mercator logo.jpg]]
|label1 = Pravna ureditev
|data1 = [[Družba z omejeno odgovornostjo]]
|label2 = Ustanovljen
|data2 = 4. julij [[2022]]
|label3 = Sedež
|data3 = Dunajska cesta 107, [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
|label4 = Dejavnost
|data4 = Trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili
|label5 = Blagovne znamke
|data5 = Mercator, Lumpi, Minute, Bio Zone, Free Zone, Olea, Dax, Finesse, Buddy, Kitty
Maxen
|label6 = Delničarji družbe (4.7.2022)
|data6 = Fortenova Grupa, d.d., 100 %
|label7 = Število zaposlenih
|data7 = 20.300 (31.12.2021)
|label8 = Predsednik uprave
|data8 = [[Tomislav Čizmić]] <br />
}}
Družba '''Poslovni sistem Mercator d.o.o'''<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.mercator.si/|website=www.mercator.si|accessdate=2022-07-22|language=sl}}</ref>'''.''' je ena največjih gospodarskih družb v Sloveniji in deluje kot matična družba [[Skupine Mercator]]. Obvladujoča družba '''Skupine Mercator''' ima tako dvojno nalogo: opravlja dejavnost [[Trgovina|trgovine]] in izvaja [[koncernske naloge]] za družbe v Skupini Mercator. Skupina Mercator je poleg [[Slovenija|Slovenije]] prisotna tudi v [[Srbija|Srbiji]], [[Črna gora|Črni gori]], [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], [[Hrvaška|Hrvaški]] in [[Makedonija (kraljestvo)|Makedoniji]]. Osnovna dejavnost poslovanja Skupine Mercator je trgovina na drobno z izdelki vsakdanje rabe, v razvejani maloprodajni mreži v [[Slovenija|Sloveniji]], [[Srbija|Srbiji]], [[Črna gora|Črni gori]] ter [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]].
Mercatorjeva zgodba sega v leto [[1949]], ko je bilo ustanovljeno podjetje trgovine na debelo '''[[Živila Ljubljana]],''' predhodnik družbe Poslovni sistem Mercator d.o.o. Ob svojem začetku je Mercator prodajal blago kar iz skladišča, danes je Mercator med najsodobnejšimi trgovci v regiji.<ref>{{Navedi splet|title=O Skupini » Mercator d.o.o.|url=https://www.mercatorgroup.si/sl/o-skupini/|website=www.mercatorgroup.si|accessdate=2022-07-22}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Najboljši sosed že 70 let|url=https://www.mercator.si/aktualno/najboljsi-sosed-ze-70-let/|website=www.mercator.si|accessdate=2022-07-22|language=sl}}</ref>
== Trgi poslovanja Skupine Mercator ==
=== Slovenija ===
[[Slika:Mercator Siska - pano.jpg|levo|sličica|"Ena izmed 15 trgovin, ki jo je vredno obiskati," pravi organizacija IGD. ]]
'''Družba Poslovni sistem Mercator d.o.o.''' je največja trgovska družba v [[Slovenija|Sloveniji]] in ima skupaj s [[franšiznimi prodajalnami]] 715 enot (na dan 30. 9. 2018). Osnovna dejavnost družbe je prodaja izdelkov za vsakdanjo potrošnjo, ločeno poslovno področje pa predstavljata program izdelkov za dom ([[M Tehnika]]) in [[veleprodaja]] ([[Cash&Carry]]). Na trgu [[Slovenija|Slovenije]] delujeta tudi dve samostojni Mercatorjevi proizvodni družbi [[Mercator - Emba, d. d.]], in [[Mercator IP d.o.o.]], v Mercatorjevi lasti pa je tudi podjetje s samopostrežnimi bencinskimi servisi [[Maxen]].<ref>{{Navedi splet|title=Mercator vstopa na trg naftnih derivatov|url=https://www.vzajemci.com/clanek/mercator-vstopa-na-trg-naftnih-derivatov|website=www.vzajemci.com|accessdate=2022-07-22|language=sl}}</ref>
Mercator je v [[Slovenija|Sloveniji]] prepoznan kot nacionalni trgovec zaradi razvejanosti in dostopnosti svojih trgovin. Kupci Mercatorju priznajo tudi veliko širino ponudbe in največjo ponudbo lokalnih izdelkov. Priljubljenosti in razširjenost kartice zvestobe [[Pika]], ki jo uporablja praktično vsako gospodinjstvo v Sloveniji dokazuje, da ima Mercator pri kupcih posebno mesto.<ref>{{Navedi splet|title=Pika, moja najljubša kartica|url=https://www.mercator.si/pika/|website=www.mercator.si|accessdate=2022-07-22|language=sl}}</ref>
Ne le po tradiciji, Mercator je v mogočem prvi tudi pri novostih. Bil je prvi trgovec z izdelki vsakodnevne rabe v [[Slovenija|Sloveniji]] s svojo [[Spletna trgovina|spletno trgovino]]<ref>{{Navedi splet|title=Mercator Spletna Trgovina {{!}} Dostavljamo Na 99% Naslovov|url=https://trgovina.mercator.si/market|website=trgovina.mercator.si|accessdate=2022-07-22|language=en|first=Mercator|last=d.d}}</ref>, prvi je postavil [[samopostrežne blagajne]], prvi je ponudil nakupovanje z mobilno aplikacijo [[M sken]] in [[M sken mobile]]<ref>{{Navedi splet|title=V Mercatorju: konec s čakanjem v vrstah|url=https://zurnal24.si/uporabno/v-mercatorju-konec-s-cakanjem-v-vrstah-332600|website=zurnal24.si|accessdate=2022-07-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prihodnost nakupovanja je tu – z M Sken Mobilom|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/prihodnost-nakupovanja-je-tu-z-m-sken-mobilom/|website=www.delo.si|accessdate=2022-07-22|language=sl-si}}</ref>, prvi med trgovci je razvil mobilno platformo [[Moj M]] z [[mobilno denarnico M Pay]].<ref>{{Navedi splet|title=Mercatorjeva aplikacija Moj M je dobila novo preobleko!|url=https://siol.net/posel-danes/novice/mercatorjeva-aplikacija-moj-m-je-dobila-novo-preobleko-560526|website=siol.net|accessdate=2022-07-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mercator plačilno kartico Pika prenaša še na telefon|url=https://tehnozvezdje.si/mercator-placilno-kartico-pika-prenasa-se-na-telefon/|website=Tehnozvezdje|date=2018-05-07|accessdate=2022-07-22|language=sl-SI|last=WPadmin}}</ref>
Sicer pa Mercator inovativne rešitve v svoje storitve in ponudbo uvaja ves čas, jih postopoma spreminja in nadgrajuje ter prilagaja dejanskim potrebam kupcev, nekatere pa nadomešča z novimi. Tako stalno izboljšuje nakupno izkušnjo in tudi svojo učinkovitost, da lahko kupcem nudi, kar potrebujejo in želijo, in kar ima zanje v določenem trenutku dodano vrednost, in tako razvija trgovino po meri kupcev.<ref>{{Navedi splet|title=Skrb za potrošnika » Mercator d.o.o.|url=https://www.mercatorgroup.si/sl/druzbena-odgovornost/skrb-za-potrosnika/|website=www.mercatorgroup.si|accessdate=2022-07-22}}</ref>
[[Mercator Šiška Slovenija]], ki jo je vodilna strokovna svetovna organizacija IGD pred časom uvrstila na seznam 15 [[Trgovina|trgovin]] na svetu, ki jih je vredno obiskati.<ref>{{Navedi splet|title=Fotozgodba: Janković odprl največji Mercator|url=https://www.finance.si/198427|website=Finance.si|accessdate=2022-07-22|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Šiški odprli prenovljen Mercatorjev hipermarket #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/sisenski-mercator-z-ozaljsano-podobo-foto-422194|website=siol.net|accessdate=2022-07-22|language=sl}}</ref>
== Skupina Mercator d.o.o. ==
Poleg [[Slovenija|Slovenije]], deluje Mercator kot lokalni trgovec še na treh trgih [[Regija|regije]].<ref>{{Navedi splet|title=Obvladujoča družba » Mercator d.o.o.|url=https://www.mercatorgroup.si/sl/o-skupini/obvladujoca-druzba/|website=www.mercatorgroup.si|accessdate=2022-07-22}}</ref>
=== Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna Gora ===
=== Srbija ===
Prva Mercatorjeva trgovina je bila v [[Srbija|Srbiji]] odprta leta [[2002]] v [[Beograd|Beogradu]]. Danes ima družba [[Mercator S d.o.o.]],<ref>{{Navedi splet|title=Mercator -S|url=https://www.mercator.rs/|website=www.mercator.rs|accessdate=2022-07-22}}</ref> [[Srbija]] skupno več kot 320 prodajnih enot v številnih srbskih mestih, pod blagovnimi znamkami Mercator, Roda in Idea.<ref>{{Navedi splet|title=Mercator – S d.o.o. » Mercator d.o.o.|url=https://www.mercatorgroup.si/sl/o-skupini/mercator/mercator-s-d.o.o./|website=www.mercatorgroup.si|accessdate=2022-07-22}}</ref>
=== Črna Gora ===
Mercator je na [[Črna gora|črnogorski]] trg vstopil leta [[2007]] in od leta [[2017]] naprej posluje pod blagovno znamko Idea.<ref>{{Navedi splet|title=Mercator – CG d.o.o. » Mercator d.o.o.|url=https://www.mercatorgroup.si/sl/o-skupini/mercator/mercator-cg-d.o.o./|website=www.mercatorgroup.si|accessdate=2022-07-22}}</ref>
=== Bosna in Hercegovina ===
Mercator je odprl prvo trgovino v [[Sarajevo|Sarajevu]] leta [[2000]]. Vse prodajalne družbe [[Mercator BH d.o.o.|Mercator BH d.o.o]]<ref>{{Navedi splet|title=Mercator – BH d.o.o. » Mercator d.o.o.|url=https://www.mercatorgroup.si/sl/o-skupini/mercator/mercator-bh-d.o.o./|website=www.mercatorgroup.si|accessdate=2022-07-22}}</ref>[[Mercator BH d.o.o.|.]], [[Bosna in Hercegovina]] so bile konec leta [[2014]] prenesene v [[Konzum]], [[September 2007|septembra 2017]] pa je vseh 83 prodajaln ponovno prevzela družba Mercator BH d.o.o.,<ref>{{Navedi splet|title=Home|url=https://www.mercator.ba/|website=www.mercator.ba|accessdate=2022-07-22|language=bs}}</ref> [[Bosna in Hercegovina]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/mercator-v-sarajevu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-22}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mercator returns to Bosnia, opens 83 stores across country|url=https://seenews.com/news/mercator-returns-to-bosnia-opens-83-stores-across-country-588598|website=seenews.com|accessdate=2022-07-22|language=en}}</ref>
=== Hrvaška ===
Leta [[2014]] je Mercatorjevo dejavnost na [[Hrvaška|Hrvaškem]] prevzel [[Konzum]], hčerinsko podjetje koncerna [[Agrokor]]. Družba Mercator H, d.o.o, [[Hrvaška]], pa ohranja nepremičninsko dejavnost.<ref>{{Navedi splet|title=Mercator – H d.o.o. » Mercator d.o.o.|url=https://www.mercatorgroup.si/sl/o-skupini/mercator/mercator-h-d.o.o./|website=www.mercatorgroup.si|accessdate=2022-07-22}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prevzem Mercatorja močno povečal obseg tujih investicij na Hrvaškem|url=https://old.delo.si/svet/sosescina/prevzem-mercatorja-mocno-povecal-obseg-tujih-investicij-na-hrvaskem.html|website=old.delo.si|date=2015-05-02|accessdate=2022-07-22|language=sl-si|first=S. P. , Delo si|last=STA}}</ref><ref>https://www.mercatorgroup.si/assets/Medletna-porocila/mercator-medletno-porocilo-1-6-2013.pdf</ref>
== Sklici in opombe ==
{{Opombe}}
==Zunanje povezave==
*[http://www.mercator.si Uradna spletna stran]
*[https://www.letakonosa.si/mercator/archiv/ Arhiv letakov]
{{Škrbina o podjetju}}
[[Kategorija:Trgovska podjetja]]
[[Kategorija:Podjetja Slovenije]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1949]]
m3vh1qazp2a5tbu1f403mp88ozui1cp
5722621
5722620
2022-07-22T13:45:27Z
Nastja99
212797
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje
|title = Poslovni sistem Mercator d.o.o.
|image = [[Slika:Mercator logo.jpg]]
|label1 = Pravna ureditev
|data1 = [[Družba z omejeno odgovornostjo]]
|label2 = Ustanovljen
|data2 = 4. julij [[2022]]
|label3 = Sedež
|data3 = Dunajska cesta 107, [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
|label4 = Dejavnost
|data4 = Trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili
|label5 = Blagovne znamke
|data5 = Mercator, Lumpi, Minute, Bio Zone, Free Zone, Olea, Dax, Finesse, Buddy, Kitty
Maxen
|label6 = Delničarji družbe (4.7.2022)
|data6 = Fortenova Grupa, d.d., 100 %
|label7 = Število zaposlenih
|data7 = 20.300 (31.12.2021)
|label8 = Predsednik uprave
|data8 = [[Tomislav Čizmić]] <br />
}}
Družba '''Poslovni sistem Mercator d.o.o'''<ref>{{Navedi splet|title=Domov|url=https://www.mercator.si/|website=www.mercator.si|accessdate=2022-07-22|language=sl}}</ref>'''.''' je ena največjih gospodarskih družb v Sloveniji in deluje kot matična družba [[Skupine Mercator]]. Obvladujoča družba '''Skupine Mercator''' ima tako dvojno nalogo: opravlja dejavnost [[Trgovina|trgovine]] in izvaja [[koncernske naloge]] za družbe v Skupini Mercator. Skupina Mercator je poleg [[Slovenija|Slovenije]] prisotna tudi v [[Srbija|Srbiji]], [[Črna gora|Črni gori]], [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], [[Hrvaška|Hrvaški]] in [[Makedonija (kraljestvo)|Makedoniji]]. Osnovna dejavnost poslovanja Skupine Mercator je trgovina na drobno z izdelki vsakdanje rabe, v razvejani maloprodajni mreži v [[Slovenija|Sloveniji]], [[Srbija|Srbiji]], [[Črna gora|Črni gori]] ter [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]].
Mercatorjeva zgodba sega v leto [[1949]], ko je bilo ustanovljeno podjetje trgovine na debelo '''[[Živila Ljubljana]],''' predhodnik družbe Poslovni sistem Mercator d.o.o. Ob svojem začetku je Mercator prodajal blago kar iz skladišča, danes je Mercator med najsodobnejšimi trgovci v regiji.<ref>{{Navedi splet|title=O Skupini » Mercator d.o.o.|url=https://www.mercatorgroup.si/sl/o-skupini/|website=www.mercatorgroup.si|accessdate=2022-07-22}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Najboljši sosed že 70 let|url=https://www.mercator.si/aktualno/najboljsi-sosed-ze-70-let/|website=www.mercator.si|accessdate=2022-07-22|language=sl}}</ref>
== Trgi poslovanja Skupine Mercator ==
=== Slovenija ===
[[Slika:Mercator Siska - pano.jpg|levo|sličica|"Ena izmed 15 trgovin, ki jo je vredno obiskati," pravi organizacija IGD. ]]
'''Družba Poslovni sistem Mercator d.o.o.''' je največja trgovska družba v [[Slovenija|Sloveniji]] in ima skupaj s [[franšiznimi prodajalnami]] 715 enot (na dan 30. 9. 2018). Osnovna dejavnost družbe je prodaja izdelkov za vsakdanjo potrošnjo, ločeno poslovno področje pa predstavljata program izdelkov za dom ([[M Tehnika]]) in [[veleprodaja]] ([[Cash&Carry]]). Na trgu [[Slovenija|Slovenije]] delujeta tudi dve samostojni Mercatorjevi proizvodni družbi [[Mercator - Emba, d. d.]], in [[Mercator IP d.o.o.]], v Mercatorjevi lasti pa je tudi podjetje s samopostrežnimi bencinskimi servisi [[Maxen]].<ref>{{Navedi splet|title=Mercator vstopa na trg naftnih derivatov|url=https://www.vzajemci.com/clanek/mercator-vstopa-na-trg-naftnih-derivatov|website=www.vzajemci.com|accessdate=2022-07-22|language=sl}}</ref>
Mercator je v [[Slovenija|Sloveniji]] prepoznan kot nacionalni trgovec zaradi razvejanosti in dostopnosti svojih trgovin. Kupci Mercatorju priznajo tudi veliko širino ponudbe in največjo ponudbo lokalnih izdelkov. Priljubljenosti in razširjenost kartice zvestobe [[Pika]], ki jo uporablja praktično vsako gospodinjstvo v Sloveniji dokazuje, da ima Mercator pri kupcih posebno mesto.<ref>{{Navedi splet|title=Pika, moja najljubša kartica|url=https://www.mercator.si/pika/|website=www.mercator.si|accessdate=2022-07-22|language=sl}}</ref>
Ne le po tradiciji, Mercator je v mogočem prvi tudi pri novostih. Bil je prvi trgovec z izdelki vsakodnevne rabe v [[Slovenija|Sloveniji]] s svojo [[Spletna trgovina|spletno trgovino]]<ref>{{Navedi splet|title=Mercator Spletna Trgovina {{!}} Dostavljamo Na 99% Naslovov|url=https://trgovina.mercator.si/market|website=trgovina.mercator.si|accessdate=2022-07-22|language=en|first=Mercator|last=d.d}}</ref>, prvi je postavil [[samopostrežne blagajne]], prvi je ponudil nakupovanje z mobilno aplikacijo [[M sken]] in [[M sken mobile]]<ref>{{Navedi splet|title=V Mercatorju: konec s čakanjem v vrstah|url=https://zurnal24.si/uporabno/v-mercatorju-konec-s-cakanjem-v-vrstah-332600|website=zurnal24.si|accessdate=2022-07-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prihodnost nakupovanja je tu – z M Sken Mobilom|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/prihodnost-nakupovanja-je-tu-z-m-sken-mobilom/|website=www.delo.si|accessdate=2022-07-22|language=sl-si}}</ref>, prvi med trgovci je razvil mobilno platformo [[Moj M]] z [[mobilno denarnico M Pay]].<ref>{{Navedi splet|title=Mercatorjeva aplikacija Moj M je dobila novo preobleko!|url=https://siol.net/posel-danes/novice/mercatorjeva-aplikacija-moj-m-je-dobila-novo-preobleko-560526|website=siol.net|accessdate=2022-07-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mercator plačilno kartico Pika prenaša še na telefon|url=https://tehnozvezdje.si/mercator-placilno-kartico-pika-prenasa-se-na-telefon/|website=Tehnozvezdje|date=2018-05-07|accessdate=2022-07-22|language=sl-SI|last=WPadmin}}</ref>
Sicer pa Mercator inovativne rešitve v svoje storitve in ponudbo uvaja ves čas, jih postopoma spreminja in nadgrajuje ter prilagaja dejanskim potrebam kupcev, nekatere pa nadomešča z novimi. Tako stalno izboljšuje nakupno izkušnjo in tudi svojo učinkovitost, da lahko kupcem nudi, kar potrebujejo in želijo, in kar ima zanje v določenem trenutku dodano vrednost, in tako razvija trgovino po meri kupcev.<ref>{{Navedi splet|title=Skrb za potrošnika » Mercator d.o.o.|url=https://www.mercatorgroup.si/sl/druzbena-odgovornost/skrb-za-potrosnika/|website=www.mercatorgroup.si|accessdate=2022-07-22}}</ref>
[[Mercator Šiška Slovenija]], ki jo je vodilna strokovna svetovna organizacija IGD pred časom uvrstila na seznam 15 [[Trgovina|trgovin]] na svetu, ki jih je vredno obiskati.<ref>{{Navedi splet|title=Fotozgodba: Janković odprl največji Mercator|url=https://www.finance.si/198427|website=Finance.si|accessdate=2022-07-22|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Šiški odprli prenovljen Mercatorjev hipermarket #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/sisenski-mercator-z-ozaljsano-podobo-foto-422194|website=siol.net|accessdate=2022-07-22|language=sl}}</ref>
== Skupina Mercator d.o.o. ==
Poleg [[Slovenija|Slovenije]], deluje Mercator kot lokalni trgovec še na treh trgih [[Regija|regije]].<ref>{{Navedi splet|title=Obvladujoča družba » Mercator d.o.o.|url=https://www.mercatorgroup.si/sl/o-skupini/obvladujoca-druzba/|website=www.mercatorgroup.si|accessdate=2022-07-22}}</ref>
=== Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna Gora ===
=== Srbija ===
Prva Mercatorjeva trgovina je bila v [[Srbija|Srbiji]] odprta leta [[2002]] v [[Beograd|Beogradu]]. Danes ima družba [[Mercator S d.o.o.]],<ref>{{Navedi splet|title=Mercator -S|url=https://www.mercator.rs/|website=www.mercator.rs|accessdate=2022-07-22}}</ref> [[Srbija]] skupno več kot 320 prodajnih enot v številnih srbskih mestih, pod blagovnimi znamkami Mercator, Roda in Idea.<ref>{{Navedi splet|title=Mercator – S d.o.o. » Mercator d.o.o.|url=https://www.mercatorgroup.si/sl/o-skupini/mercator/mercator-s-d.o.o./|website=www.mercatorgroup.si|accessdate=2022-07-22}}</ref>
=== Črna Gora ===
Mercator je na [[Črna gora|črnogorski]] trg vstopil leta [[2007]] in od leta [[2017]] naprej posluje pod blagovno znamko Idea.<ref>{{Navedi splet|title=Mercator – CG d.o.o. » Mercator d.o.o.|url=https://www.mercatorgroup.si/sl/o-skupini/mercator/mercator-cg-d.o.o./|website=www.mercatorgroup.si|accessdate=2022-07-22}}</ref>
=== Bosna in Hercegovina ===
Mercator je odprl prvo trgovino v [[Sarajevo|Sarajevu]] leta [[2000]]. Vse prodajalne družbe [[Mercator BH d.o.o.|Mercator BH d.o.o]]<ref>{{Navedi splet|title=Mercator – BH d.o.o. » Mercator d.o.o.|url=https://www.mercatorgroup.si/sl/o-skupini/mercator/mercator-bh-d.o.o./|website=www.mercatorgroup.si|accessdate=2022-07-22}}</ref>[[Mercator BH d.o.o.|.]], [[Bosna in Hercegovina]] so bile konec leta [[2014]] prenesene v [[Konzum]], [[September 2007|septembra 2017]] pa je vseh 83 prodajaln ponovno prevzela družba Mercator BH d.o.o.,<ref>{{Navedi splet|title=Home|url=https://www.mercator.ba/|website=www.mercator.ba|accessdate=2022-07-22|language=bs}}</ref> [[Bosna in Hercegovina]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/mercator-v-sarajevu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-22}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mercator returns to Bosnia, opens 83 stores across country|url=https://seenews.com/news/mercator-returns-to-bosnia-opens-83-stores-across-country-588598|website=seenews.com|accessdate=2022-07-22|language=en}}</ref>
=== Hrvaška ===
Leta [[2014]] je Mercatorjevo dejavnost na [[Hrvaška|Hrvaškem]] prevzel [[Konzum]], hčerinsko podjetje koncerna [[Agrokor]]. Družba Mercator H, d.o.o, [[Hrvaška]], pa ohranja nepremičninsko dejavnost.<ref>{{Navedi splet|title=Mercator – H d.o.o. » Mercator d.o.o.|url=https://www.mercatorgroup.si/sl/o-skupini/mercator/mercator-h-d.o.o./|website=www.mercatorgroup.si|accessdate=2022-07-22}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prevzem Mercatorja močno povečal obseg tujih investicij na Hrvaškem|url=https://old.delo.si/svet/sosescina/prevzem-mercatorja-mocno-povecal-obseg-tujih-investicij-na-hrvaskem.html|website=old.delo.si|date=2015-05-02|accessdate=2022-07-22|language=sl-si|first=S. P. , Delo si|last=STA}}</ref><ref>https://www.mercatorgroup.si/assets/Medletna-porocila/mercator-medletno-porocilo-1-6-2013.pdf</ref>
== Sklici in opombe ==
{{Opombe}}
==Zunanje povezave==
*[http://www.mercator.si Uradna spletna stran]
*[https://www.letakonosa.si/mercator/archiv/ Arhiv letakov]
{{Škrbina o podjetju}}
[[Kategorija:Trgovska podjetja]]
[[Kategorija:Podjetja Slovenije]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1949]]
ajr1l8jmsoe3veahnegycvtkh34n6zc
Friderik Viljem III. Pruski
0
267687
5722641
5709851
2022-07-22T14:57:50Z
2A00:EE2:6A02:8D00:B4B3:B9A1:38A:6CFA
Popravek slovenskega zapisa "Friedrich Wilhelm III" in slovenskega zapisa "napoleonic wars".
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vladar
| name =Friderik Viljevski III. Pruski
| image =
| caption =
| succession = [[Kraljevina Prusija|Kralj Prusije]]
| reign =16. november 1797 – {{nowrap|7. junij 1840}}
| coronation =
| predecessor = [[Friderik viljevski II. Pruski|Friderik viljevski II.]]
| successor = [[Friderik viljevski IV. Pruski|Friderik Viljem IV.]]
| succession1 = Volilni knez Brandenburga
| reign1 = 16. november 1797 – {{nowrap|6. avgust 1806}}
| predecessor1 = [[Friderik Viljevski II. Pruski|Friderik vilijevski II.]]
| spouse-type = Soproge
| spouse = Luiza Mecklenburg-Streliška<br/>Avgusta Harraška {{small|(''[[Morganatska zakonska zveza|morganatska]]'')}}
| issue-link =#Otroci
| issue-pipe =see details...
| issue = [[Friderik Viljevski IV. Pruski|Friderik Viljevski IV.]] <br/>[[viljevski I. Nemški]]<br/>Šarlota (Aleksandra Fjodorovna), ruska carica <br/>Friderika <br/> Karel <br/> Aleksandrina <br/> Ferdinand<br/> Luiza <br/> Albert
| house =[[Hohenzollerni|Hohenzollern]]
| father = [[Friderik viljevski II. Pruski]]
| mother = Friderika Luiza Hesse-Darmstadtska
| birth_date =
| birth_place =
| death_date =
| death_place =
| burial_place = mavzolej v Charlottenburški palači
| religion = [[kalvinizem]] (''do1817''),<br>pruska evangeličanska cerkev (''po 1817'')
| signature =
|}}
'''Friderik Viljevski III.''' ([[Nemščina|nemško]] Friedrich Wilhelm III.) je bil volilni knez [[Brandenburg]]a in od leta 1797 do 1840 kralj [[Prusija|Prusije]] * [[3. avgust]] [[1770]], [[Potsdam]], [[Kraljevina Prusija]], † [[7. junij]] [[1840]], [[Berlin]], Kraljevina Prusija.
Vladal je v težavnem obdobju [[Napoleonove vojne|napoleonskih vojn]] in razpada [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Po porazu v [[Bitka pri Jeni|bitki pri Jeni]] leta 1806 je spretno krmaril med [[Francosko cesarstvo|Francijo]] in njenimi nasprotniki in se na koncu nerad pridružil Napoleonovim nasprotnikom v nemški kampanji leta 1813 (''Befreiungskriege''). Po Napoleonovem dokončnem porazu je kot kralj zastopal Prusijo na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], na katerem so se reševala politična vprašanja, ki so izhajala iz novega ponapoleonskega reda v [[Evropa|Evropi]]. Odločno je sklenil združiti [[Protestantizem|protestantske cerkve]] in poenotiti njihovo bogoslužje, organizacijo in celo arhitekturo. Njegov dolgoročni cilj je bil popolnoma centraliziran kraljev nadzor nad vsemi protestantskimi cerkvami v Pruski zvezi cerkva.
== Vojaška kariera==
Leta 1784 je postal poročnik v pruski vojski, leta 1790 polkovnik; sodeloval je v bojih proti Francozom v letih 1792-94. Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] [[Napoleonova invazija na Rusijo|invazijo na Rusijo]]; posledično je bil njegov portret dodan v [[Vojaška galerija, Zimski dvorec|Vojaško galerijo]] [[Zimski dvorec|Zimskega dvorca]].
== Družina ==
Imel je naslednje otroke:
* mrtvorojena hčerka (1. oktober 1794)
* [[Friderik Viljem IV. Pruski]] (1795-1861)
* [[Viljem I. Pruski]] (1797-1888)
* Šarlota (1798-1860)
* Friserika (1799-1800)
* Karel (1801-1883)
* Aleksandrina (1803-1892)
* Ferdinand (1804-1806)
* Luiza (1808-1870)
* Albert (1809-1872)
== Viri in opombe ==
{{opombe}}
== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}}
* [[seznam ruskih generalov]]
{{soldier-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Pruski, Friderik Viljem III.}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1770]]
[[Kategorija:Umrli leta 1840]]
[[Kategorija:Hohenzollerji]]
[[Kategorija:Kralji Prusije]]
[[Kategorija:Pruski feldmaršali]]
[[Kategorija:Pruski plemiči]]
[[Kategorija:Generali Imperialne ruske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Veterani Napoleonovih vojn]]
[[Kategorija:Nosilci reda podvezice]]
[[Kategorija:Nosilci reda zlatega runa]]
[[Kategorija:Nosilci reda Svetega Duha]]
[[Kategorija:Nosilci reda rdečega orla]]
[[Kategorija:Nosilci reda črnega orla]]
cuzuboi5ebn7xxjktuavsrmsi16mevb
5722642
5722641
2022-07-22T15:03:19Z
2A00:EE2:6A02:8D00:B4B3:B9A1:38A:6CFA
Dodaten popravek zapisa imena Friedrich Wilhelm III ter popravek v zvezi s cirkvijo.
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vladar
| name =Friderik Viljevski III. Pruski
| image =
| caption =
| succession = [[Kraljevina Prusija|Kralj Prusije]]
| reign =16. november 1797 – {{nowrap|7. junij 1840}}
| coronation =
| predecessor = [[Friderik viljevski II. Pruski|Friderik viljevski II.]]
| successor = [[Friderik viljevski IV. Pruski|Friderik Viljevski IV.]]
| succession1 = Volilni knez Brandenburga
| reign1 = 16. november 1797 – {{nowrap|6. avgust 1806}}
| predecessor1 = [[Friderik Viljevski II. Pruski|Friderik vilijevski II.]]
| spouse-type = Soproge
| spouse = Luiza Mecklenburg-Streliška<br/>Avgusta Harraška {{small|(''[[Morganatska zakonska zveza|morganatska]]'')}}
| issue-link =#Otroci
| issue-pipe =see details...
| issue = [[Friderik Viljevski IV. Pruski|Friderik Viljevski IV.]] <br/>[[viljevski I. Nemški]]<br/>Šarlota (Aleksandra Fjodorovna), ruska carica <br/>Friderika <br/> Karel <br/> Aleksandrina <br/> Ferdinand<br/> Luiza <br/> Albert
| house =[[Hohenzollerni|Hohenzollern]]
| father = [[Friderik viljevski II. Pruski]]
| mother = Friderika Luiza Hesse-Darmstadtska
| birth_date =
| birth_place =
| death_date =
| death_place =
| burial_place = mavzolej v Charlottenburški palači
| religion = [[kalvinizem]] (''do1817''),<br>pruska evangeličanska cerkev (''po 1817'')
| signature =
|}}
'''Friderik Viljevski III.''' ([[Nemščina|nemško]] Friedrich Wilhelm III.) je bil volilni knez [[Brandenburg]]a in od leta 1797 do 1840 kralj [[Prusija|Prusije]] * [[3. avgust]] [[1770]], [[Potsdam]], [[Kraljevina Prusija]], † [[7. junij]] [[1840]], [[Berlin]], Kraljevina Prusija.
Vladal je v težavnem obdobju [[Napoleonove vojne|napoleonskih vojn]] in razpada [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Po porazu v [[Bitka pri Jeni|bitki pri Jeni]] leta 1806 je spretno krmaril med [[Francosko cesarstvo|Francijo]] in njenimi nasprotniki in se na koncu nerad pridružil Napoleonovim nasprotnikom v nemški kampanji leta 1813 (''Befreiungskriege''). Po Napoleonovem dokončnem porazu je kot kralj zastopal Prusijo na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], na katerem so se reševala politična vprašanja, ki so izhajala iz novega ponapoleonskega reda v [[Evropa|Evropi]]. Odločno je sklenil združiti [[Protestantizem|protestantske cerkve]] in poenotiti njihovo bogoslužje, organizacijo in celo arhitekturo. Njegov dolgoročni cilj je bil popolnoma centraliziran kraljev nadzor nad vsemi protestantskimi cerkvami v Pruski in sveti rimski zvezi cerkva.
== Vojaška kariera==
Leta 1784 je postal poročnik v pruski vojski, leta 1790 polkovnik; sodeloval je v bojih proti Francozom v letih 1792-94. Bil je eden izmed pomembnejših generalov, ki so se borili med [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] [[Napoleonova invazija na Rusijo|invazijo na Rusijo]]; posledično je bil njegov portret dodan v [[Vojaška galerija, Zimski dvorec|Vojaško galerijo]] [[Zimski dvorec|Zimskega dvorca]].
== Družina ==
Imel je naslednje otroke:
* mrtvorojena hčerka (1. oktober 1794)
* [[Friderik Viljem IV. Pruski]] (1795-1861)
* [[Viljem I. Pruski]] (1797-1888)
* Šarlota (1798-1860)
* Friserika (1799-1800)
* Karel (1801-1883)
* Aleksandrina (1803-1892)
* Ferdinand (1804-1806)
* Luiza (1808-1870)
* Albert (1809-1872)
== Viri in opombe ==
{{opombe}}
== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}}
* [[seznam ruskih generalov]]
{{soldier-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Pruski, Friderik Viljem III.}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1770]]
[[Kategorija:Umrli leta 1840]]
[[Kategorija:Hohenzollerji]]
[[Kategorija:Kralji Prusije]]
[[Kategorija:Pruski feldmaršali]]
[[Kategorija:Pruski plemiči]]
[[Kategorija:Generali Imperialne ruske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Veterani Napoleonovih vojn]]
[[Kategorija:Nosilci reda podvezice]]
[[Kategorija:Nosilci reda zlatega runa]]
[[Kategorija:Nosilci reda Svetega Duha]]
[[Kategorija:Nosilci reda rdečega orla]]
[[Kategorija:Nosilci reda črnega orla]]
4qve06zj3kq2utbva2rwk1nq688udex
Andrej Logar
0
269471
5722643
5474186
2022-07-22T15:08:52Z
85.10.51.10
Duration of tenure at ICPE.
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Andrej Logar''', [[Slovenci|slovenski]] [[veleposlanik]] in [[politik]], * [[1951]].
Večkratni veleposlanik (Danska, Norveška, Litva in Islandija) in vodja [[Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Združenih narodih, Švica|stalnega predstavništva Republike Slovenije]] v rangu veleposlanika pri Uradu Združenih narodov v Ženevi in drugih mednarodnih organizacijah ([[Svetovna trgovinska organizacija]] in Konferenca o razorožitvi) ter veleposlanik pri OZN v New Yorku. Dvakrat je opravljal naloge državnega sekretarja Ministrstva za zunanje zadeve in druge visoke funkcije znotraj MZZ. Kot stalni predstavnik Republike Slovenije v sistemu OZN je opravljal vrsto nalog povezanih z delom te organizacije. Med drugim je bil predsednik 2. odbora Generalne Skupščine OZN, vodil vsebinske priprave za prvo svetovno konferenco o staroselcih in bil predsedujoči socialnemu forumu OZN.
Med 1. oktobrom 2003 in 3. decembrom 2004 ter 1. avgustom 2017 in 13. septembrom 2018 je bil [[državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar Republike Slovenije]] na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije]].
Od leta 2019 do 2021 je do upokojitve opravljal tudi naloge vodenja mednarodne organizacije [[:en:International_Center_for_Promotion_of_Enterprises|ICPE]] s sedežem v Ljubljani.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [[seznam slovenskih politikov]]
*[https://www.delo.si/sobotna-priloga/prispevati-ne-zgolj-prejemati-denar-eu/ Intervju z Andrejem Logarjem, Delo, Sobotna priloga, 7. marec 2020]
{{normativna kontrola}}
{{politician-stub}}
{{DEFAULTSORT:Logar, Andrej}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski veleposlaniki]]
[[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije pri Združenih narodih, Ženeva]]
[[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije na Švedskem]]
[[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije na Danskem]]
[[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije na Norveškem]]
[[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije na Islandiji]]
[[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije pri Združenih narodih, New York]]
[[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije]]
iexa5447ht4co0uv793e3hx4a2hmotv
Ernest Breznikar
0
270193
5722677
5702784
2022-07-22T16:44:41Z
Romanm
13
odstranil [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Ernest Breznikar''', [[veteran vojne za Slovenijo]], [[Polkovnik (Slovenska vojska)|polkovnik]] * [[20. junij]] [[1942]], [[Senovo]].
Leta 1963 je končal višjo pehotno šolo za rezervne častnike v Bileći (BiH). Od 1775 je bil poveljnik občinskega štaba TO v Krškem, 1990 je sodeloval pri nastajanju Manevrske strukture Narodne zaščite, bil njen organizator in načelnik v Posavju. Konec leta 1990 je postal poveljnik območnega štaba TO v Krškem, nato v Brežicah. 1994 je postal polkovnik.
== Odlikovanja in nagrade ==
Leta [[2005]] je prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za izjemne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije«<ref>[http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007]</ref>.
Dobil je tudi zlato medaljo generala Maistra z meči (1993).
== Viri in opombe ==
{{opombe}}
== Glej tudi ==
* [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
{{CastniZnakSvobodeSLO}}
{{soldier-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Breznikar, Ernest}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]]
[[Kategorija:Slovenski častniki]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Častniki Slovenske vojske]]
[[Kategorija:Častniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Nosilci reda Manevrske strukture narodne zaščite]]
hq0jy99zurqpx15bpwj33bof2wm0u1l
5722702
5722677
2022-07-22T17:28:44Z
A09090091
188929
-np, tp
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Ernest Breznikar''', [[veteran vojne za Slovenijo]], [[Polkovnik (Slovenska vojska)|polkovnik]] * [[20. junij]] [[1942]], [[Senovo]].
Leta 1963 je končal višjo pehotno šolo za rezervne častnike v Bileći (Bosna in Hercegovina). Od 1775 je bil poveljnik občinskega štaba TO v Krškem, 1990 je sodeloval pri nastajanju Manevrske strukture Narodne zaščite, bil njen organizator in načelnik v Posavju. Konec leta 1990 je postal poveljnik območnega štaba TO v Krškem, nato v Brežicah. 1994 je postal polkovnik.
== Odlikovanja in nagrade ==
Leta 2005 je prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za izjemne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije«.<ref>[http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007]</ref>
Dobil je tudi zlato medaljo generala Maistra z meči (1993).
== Viri in opombe ==
{{opombe}}
== Glej tudi ==
* [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
{{CastniZnakSvobodeSLO}}
{{soldier-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Breznikar, Ernest}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]]
[[Kategorija:Slovenski častniki]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Častniki Slovenske vojske]]
[[Kategorija:Častniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Nosilci reda Manevrske strukture narodne zaščite]]
o5bnfagqyfttv8f28ee8eycofovypdr
Charles Henry Gairdner
0
279196
5722847
4628082
2022-07-23T10:05:45Z
Engelbert
76895
−[[Kategorija:Rojeni leta 1898]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1983]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Charles Henry Gairdner
|lived=1898 - 1983
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=
|serviceyears=1916 - 1949
|rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[Red britanskega imperija|GBE]]<br>[[Red kopeli|CB]]<br>[[Red svetega Mihaela in svetega Jurija|KCMG]]
|relations=
|laterwork=
}}
[[Sir (naziv)|Sir]] '''Charles Henry Gairdner''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[20. marec]] [[1898]], [[Džakarta|Batavia]], [[Nizozemska vzhodna Indija]], † [[22. februar]] [[1983]], [[Nedlands]], [[Zahodna Avstralija]].
== Guverner ==
V letih 1951−1963 je bil guverner [[Zahodna Avstralija|Zahodne Avstralije]], v letih 1963−1968 pa guverner [[Tasmanija|Tasmanije]].
== Glej tudi ==
{{Portal-Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Gairdner/Sir_Charles_Henry/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}
{{soldier-stub}}
{{DEFAULTSORT:Gairdner, Charles Henry}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Guvernerji Zahodne Avstralije]]
[[Kategorija:Guvernerji Tasmanije]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]]
[[Kategorija:Britanski prostozidarji]]
[[Kategorija:Amputiranci]]
8sncos5d0itg5x47welrgntoyy9fie5
Wikipedija:Pod lipo
4
282723
5722624
5722587
2022-07-22T13:54:33Z
TadejM
738
/* Implementacija Drafta oz. Osnutka */ za predlog + komentar
wikitext
text/x-wiki
{{Wikipedija:Pod lipo/Glava}}
<!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. -->
<!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. -->
<!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. -->
<!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. -->
<!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI -->
<!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI -->
== Slike oseb z Wikipodatkov in njihovi napisi - ne prvič ==
Lahko prosim brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb neha biti rutinsko opravilo? Posledica [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jacinda_Ardern&diff=prev&oldid=5406721 takšnih] urejanj je, da napis pod sliko postane neustrezen v trenutku, ko se nekdo v Wikipodatkih spomni zamenjati sliko. Poleg tega ne razumem, od kod nekaterim tolika potreba, da se slika črpa iz Wikipodatkov - možnost je priročna, včasih pa tudi avtor članka želi za infopolje sam določiti sliko. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:37, 7. junij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: poanta črpanja iz Wikipodatkov je, da se slike nonstop posodabljajo in da tega na delamo ročno, kajti na slo. Wiki nas je občutno premalo, da bi ročno na vsakih toliko let pri vseh različnih osebah menjavali slike. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:56, 7. junij 2022 (CEST)
Brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb '''naj ne bi bilo''' rutinsko opravilo. Če se slika naloži iz WD, je treba zbrisati iz infopolja tudi njen opis. V WD naj bi bila najbolj reprezentativna slika osebe naložena na Zbirki. Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo. Pred časom sem iz infopolj odstranila oznake, da so podatki za posamezne parametre (slike, datumi rojstva, smrti, podpisi, ...) na voljo tudi v WD, ker so bile moteče ravno v takšnih primerih, ko je uporabnik želel k sliki dodati tudi pomenljiv opis slike. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. junij 2022 (CEST)
Ne le slika, tudi število prebivalcev se v zadnjem času briše iz infopolj v korist Wikipodatkom, ne da bi pri tem zbrisali tudi parameter <code>|prebivalstvo_od=</code> ([https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mala_Gora,_Ko%C4%8Devje&curid=124453&diff=5711865&oldid=5332345&diffmode=source]). Če bomo tako delali, se bo podatek iz leta v leto podosabljal, ostajal pa bo označen z letnico 2020. {{u|Engelbert}}, bi se lahko dogovorili za drugačno delovanje? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 25. junij 2022 (CEST)
Seveda, imaš kakšen predlog? --[[Uporabnik:Engelbert|Engelbert]] ([[Uporabniški pogovor:Engelbert|pogovor]]) 12:04, 25. junij 2022 (CEST)
: Vsebina paramatra {{para|prebivalstvo_od}} se ne upošteva, če so podatki za {{para|prebivalstvo}} prebrani iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:35, 25. junij 2022 (CEST)
@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: glede "''Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo.''" mislim, da se motiš, glej lastnost ''[[:wikidata:Property:P2096|media legend]]'' (raba npr. v [[:wikidata:Q179|Boeing 747]]). Drugo pa je, da naša wikipedija tega (še?) elementa potem ne podpira. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 15:58, 26. junij 2022 (CEST)
== WMCEE meeting 2022, Ohrid ==
Makedonski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|WMCEE]], ki bo med 14. in 16. oktobrom na Ohridu (več: [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2022]]). Bi koga zanimalo kot delegat Slovenske Wikipedije? Čas za prijavo je do 15. avgusta. Organizacija je bila na zadnjem v Beogradu na nivoju. Običajno sta dva delegata, ki potrebujeta potrditev skupnosti, ki se lahko prijavita za povračilo stroškov. Predlagam, da se zainteresirani vpišete spodaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST)
@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Kje dobiš denar za 2 osebi? [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 18:34, 1. julij 2022 (CEST)
:: Izpolniš prijavnico, kjer je čisto na koncu možnost, da obkljukaš, da kandidiraš za štipendijo (bivanje in potni stroški). Potem pa čakaš na odobritev. Vsaj do sedaj je bilo to tako. V prijavnici navedeš tudi, da so te tukaj potrdili za delegata. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:18, 1. julij 2022 (CEST)
:::Ok. Dobro govoriš. To je tamo i sada. Kad neko hoće kao '''delegat''', tako onda mora ali '''do 15 augusta 2022'''. [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 20:21, 1. julij 2022 (CEST)
Makedonski organizatorji nas prosijo za čimprejšnjo potrditev delegatov [[:m:Wikipedians of Slovenia User Group|naše Uporabniške skupine]]. Zato bi prosila, če je še kakšen kandidat, da se spodaj dopiše. Potem pa še potrditev skupnosti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:06, 10. julij 2022 (CEST)
1. Jaz bi šla ... imam željo, čas in voljo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST)
:* Seveda {{za}}, uživaj! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:48, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:54, 10. julij 2022 (CEST)
:* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST)
2. Jaz tudi kandidiram --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 11:01, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:54, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST)
Srečno pot Veri in Andreju, oktobra. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:53, 17. julij 2022 (CEST)
== Results of Wiki Loves Folklore 2022 is out! ==
<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">
{{int:please-translate}}
[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]]
Hi, Greetings
The winners for '''[[c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022|Wiki Loves Folklore 2022]]''' is announced!
We are happy to share with you winning images for this year's edition. This year saw over 8,584 images represented on commons in over 92 countries. Kindly see images '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022/Winners|here]]'''
Our profound gratitude to all the people who participated and organized local contests and photo walks for this project.
We hope to have you contribute to the campaign next year.
'''Thank you,'''
'''Wiki Loves Folklore International Team'''
--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2022 (CEST)
</div>
<!-- Message sent by User:Tiven2240@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&oldid=23454230 -->
== Enabling Section Translation: a new mobile translation experience ==
{{int:Hello}} Slovenian Wikipedians!
Apologies as this message is not in Slovenian language, {{Int:Please-translate}}.
The [[mw:Wikimedia_Language_engineering|WMF Language team]] is pleased to let you know that we will like to enable the [[mw:Content_translation/Section_translation|Section translation]] tool in Slovenian Wikipedia. For this, our team will love you to read about the tool and test it so you can:
<nowiki>*</nowiki> Give us your feedback
<nowiki>*</nowiki> Ask us questions
<nowiki>*</nowiki> Tell us how to improve it.
Below is background information about Section translation, why we have chosen your community, and how to test it.
'''Background information'''
[[mw:Content_translation|Content Translation]] has been a successful tool for editors to create content in their language. More than one million articles have been created across all languages since the tool was released in 2015. The Wikimedia Foundation Language team has improved the translation experience further with the Section Translation. The WMF Language team enabled the early version of the tool in February 2021 in Bengali Wikipedia. Through their feedback, the tool was improved and ready for your community to test and help us with feedback to make it better.
[https://design.wikimedia.org/strategy/section-translation.html Section Translation] extends the capabilities of Content Translation to support mobile devices. On mobile, the tool will:
<nowiki>*</nowiki> Guide you to translate one section at a time in order to expand existing articles or create new ones.
<nowiki>*</nowiki> Make it easy to transfer knowledge across languages anytime from your mobile device.
Slovenian Wikipedia seems an ideal candidate to enjoy this new tool since data shows significant mobile editing activity.
We plan to enable the tool on Slovenian Wikipedia in the coming weeks if there are no objections from your community. After it is enabled, we’ll monitor the content created with the tool and process all the feedback. In any case, feel free to raise any concerns or questions you may already have in any of the following formats:
<nowiki>*</nowiki> As a reply to this message
<nowiki>*</nowiki> On [[mw:Talk:Content_translation/Section_translation|the project talk page]].
<nowiki>'''Try the tool'''</nowiki>
Before the enablement, you can try the current implementation of the tool in [https://test.m.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation our testing instance]. Once it is enabled on your Wikipedia, you’ll have access to [[:ts:Special:ContentTranslation|https://sl<nowiki/>.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation]] with your mobile device. You can select an article to translate, and machine translation will be provided as a starting point for editors to improve.
<nowiki>'''Provide feedback'''</nowiki>
Please provide feedback about Section translation in any of the formats you are most comfortable with. We want to hear about your impressions on:
<nowiki>*</nowiki> The tool
<nowiki>*</nowiki> What you think about our plans to enable it
<nowiki>*</nowiki> Your ideas for improving the tool.
Thanks, and we look forward to your feedback and questions.
[[Uporabnik:UOzurumba (WMF)|UOzurumba (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:UOzurumba (WMF)|pogovor]]) 23:46, 7. julij 2022 (CEST) On behalf of the WMF Language team
<nowiki>'''</nowiki>PS<nowiki>'''</nowiki>: Sending your feedback or questions in English is particularly appreciated. But, you can still send them in the language of your choice.
== Propose statements for the 2022 Election Compass ==
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''<div class="plainlinks">[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass}}&language=&action=page&filter= {{int:please-translate}}]</div>''
Hi all,
Community members in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass|propose statements to use in the Election Compass.]]
An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views.
;Here is the timeline for the Election Compass:
* July 8 - 20: Community members propose statements for the Election Compass
* July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements
* July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements
* August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements
* August 5 - 12: candidates align themselves with the statements
* August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision
The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August. The Elections Committee will oversee the process, supported by the Movement Strategy and Governance team. MSG will check that the questions are clear, there are no duplicates, no typos, and so on.
Best,
Movement Strategy and Governance
''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''<br /><section end="announcement-content" />
[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] ([[User talk:MNadzikiewicz (WMF)|talk]]) 13:34, 14. julij 2022 (CEST)
<!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23215441 -->
== <span lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">Movement Strategy and Governance News – Issue 7</span> ==
<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">
<section begin="msg-newsletter"/>
<div style = "line-height: 1.2">
<span style="font-size:200%;">'''Movement Strategy and Governance News'''</span><br>
<span style="font-size:120%; color:#404040;">'''Issue 7, July-September 2022'''</span><span style="font-size:120%; float:right;">[[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7|'''Read the full newsletter''']]</span>
----
Welcome to the 7th issue of Movement Strategy and Governance News! The newsletter distributes relevant news and events about the implementation of Wikimedia's [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Initiatives|Movement Strategy recommendations]], other relevant topics regarding Movement governance, as well as different projects and activities supported by the Movement Strategy and Governance (MSG) team of the Wikimedia Foundation.
The MSG Newsletter is delivered quarterly, while the more frequent [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Updates|Movement Strategy Weekly]] will be delivered weekly. Please remember to subscribe [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/MSG Newsletter Subscription|here]] if you would like to receive future issues of this newsletter.
</div><div style="margin-top:3px; padding:10px 10px 10px 20px; background:#fffff; border:2px solid #808080; border-radius:4px; font-size:100%;">
* '''Movement sustainability''': Wikimedia Foundation's annual sustainability report has been published. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A1|continue reading]])
* '''Improving user experience''': recent improvements on the desktop interface for Wikimedia projects. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A2|continue reading]])
* '''Safety and inclusion''': updates on the revision process of the Universal Code of Conduct Enforcement Guidelines. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A3|continue reading]])
* '''Equity in decisionmaking''': reports from Hubs pilots conversations, recent progress from the Movement Charter Drafting Committee, and a new white paper for futures of participation in the Wikimedia movement. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A4|continue reading]])
* '''Stakeholders coordination''': launch of a helpdesk for Affiliates and volunteer communities working on content partnership. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A5|continue reading]])
* '''Leadership development''': updates on leadership projects by Wikimedia movement organizers in Brazil and Cape Verde. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A6|continue reading]])
* '''Internal knowledge management''': launch of a new portal for technical documentation and community resources. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A7|continue reading]])
* '''Innovate in free knowledge''': high-quality audiovisual resources for scientific experiments and a new toolkit to record oral transcripts. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A8|continue reading]])
* '''Evaluate, iterate, and adapt''': results from the Equity Landscape project pilot ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A9|continue reading]])
* '''Other news and updates''': a new forum to discuss Movement Strategy implementation, upcoming Wikimedia Foundation Board of Trustees election, a new podcast to discuss Movement Strategy, and change of personnel for the Foundation's Movement Strategy and Governance team. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A10|continue reading]])
</div><section end="msg-newsletter"/>
</div>
Thank you for reading! [[User:RamzyM (WMF)|RamzyM (WMF)]] 03:37, 18. julij 2022 (CEST)
<!-- Message sent by User:RamzyM (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23529147 -->
== Implementacija Drafta oz. Osnutka ==
Pozdravljeni, danes sem zasledil, da se je nekaj na pogovorni strani @[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] govorilo o t. i. Draftih (na enwiki). Za tiste, ki ne veste so "osnutki" na enwiki: "''<u>strani v imenskem prostoru osnutkov, kjer se lahko za omejeno časovno obdobje ustvarjajo in razvijajo novi članki. Osnutki urednikom omogočajo, da razvijejo nove članke in prejmejo povratne informacije, preden se članki premaknejo v glavni imenski prostor Wikipedije. Če je uporabnik prijavljen, ustvarjanje osnutka ni obvezno in se pojavi le kot opcija. Uredniki se lahko namesto tega odločijo za ustvarjanje osnutkov strani v svojem uporabniškem imenskem prostoru ali novih člankov neposredno v glavnem imenskem prostoru, potem ko je uporabnik samodejno potrjen.</u>''" [[:En:Wikipedia:Drafts|Več si lahko preberete tukaj.]]
Zdi se mi, da je sedaj pravi čas, da bi to implementirali tudi mi, saj pogosto (če ne dnevno) nastajajo članki, ki res niso primerni za v glavni imenski prostor, saj jim manjkajo notranje povezave, sklici, viri, infopolja, idr. Z osnutki te površni članki ne bi šli neposredno v glavni imenski prostor, temveč bi ostali v t. i. "imenskem prostoru za osnutke" in bili šele, ko so vse napake odpravljene s strani administratorjev preneseni v glavni imenski prostor. Menim, da bi to temeljito olajšalo delo administratorjem, saj bi imeli vse te osntuke na enem mestu (v neki kategoriji recimo) in bi lažje na tistem mestu svetovali uporabnikom glede smernic, po drugi strani pa bi se morali tudi uporabniki bolj potruditi, da bi njihovi članki sploh bili objavljeni in bi se bili primorani seznaniti z ustreznimi pravili, kar dandanes počnejo le redki novinci.
Sedaj odpiram tu spodaj razpravo, po končani razpravi pa bo verjetno sledilo glasovanje. Jaz sem pripravljen v projekt investirati svoj čas, lahko pomagam s pripravo ustreznih predlog in modulov ter s pripravo ustreznih navodil za uporabo (tukaj se lahko zgledujemo bo že napisanih na enwiki). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:47, 22. julij 2022 (CEST)
:Hvala za ping. Osebno se mi ideja ne zdi zgrešena, imam pa ob preletu pravil enwiki kar nekaj pomislekov. Bomo uvedli novo funkcijo, npr. pregledovalec člankov ali kaj? Kaj je potemtakem smisel [Označi kot pregledano]? Uvedemo tudi čas 6 mesecev neaktivnosti (ker če ne bo ktgr le rasla in rasla) ... Predlagam tudi izključitev ukaza Prestavi v tem imenskem prostoru. Pomislekov imam kar nekaj, zato dokler ne bo več dorečeno, ne bom težil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:53, 22. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 1. Jaz ne bi ustvarjal nove funkcije "pregledovalcev člankov", ampak bi pač bili to administratorji kot do sedaj. 2. Ne vem kaj točno misliš s tem. 3. Čas do avtomatskega? izbrisa bi jaz tudi uvedel, 6 mesecev je pmm kar preveč dolgo, tam nekje 2 meseca bi bila pmm dovolj. 4. Zakaj pa bi to funkcijo izključil? Pmm je smiselna, saj lahko z njo premaknemo članke iz in v imenski prostor osnutkov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:10, 22. julij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: 2.[Označite stran kot pregledano] je gumb na dnu še nepregledanih strani (npr. [[Gotšalk Zutphenski]]). Če imamo že tak gumb, bi ga lahko nastavili za urejevalce z x številom urejanj (sedaj gumba ni le na straneh, ki jih je ustvaril admin); saj bomo imeli osnutke za druge članke. 4. točka: hitel sem. Funkcijo bi sam izključil za novince (premikali bi lahko samo administratorji). Tako bi se izognili vandalizmu ob vztrajnem premikanju strani. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 22. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 2. aha ja sedaj vem kaj misliš, ta funkcija je na nek način še vedno smiselna, saj sistema Osnutkov ne bo nujno potrebno obvezno uporabljati samodejno potrjenim prijavljenim uporabnikom bodo pa bili še vedno posamezni članki določenih (*kašelj*) uporabnikov, katerih članki bi morali biti pregledani in seveda po potrebi nato prestavljeni v imenski prostor osnutkov. 4. ja seveda, to funkcijo morajo imeti samo administratorji. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:14, 22. julij 2022 (CEST)
:Nisem prepričan, da tole rabimo glede na našo dinamiko. Uporabniški peskovniki lahko povsem zadovoljivo opravijo isto funkcijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:56, 22. julij 2022 (CEST)
:Podpiram predlog, da se uvede imenski prostor Osnutki, in sicer zato, ker omogoča urejanje osnutkov vsakomur in ne samo prvemu avtorju. Tako gradi sodelovanje oz. idejo, da gre pri pripravi in izdelavi člankov za skupinski projekt in ne zgolj za vaje v slogu posameznega uporabnika, prispeva k preglednejšemu upravljanju osnutkov ter tudi za osnutke vzpostavlja nekatera pravila (navajanje virov, omejitev na 2 meseca idr.). Nove uporabniške vloge se mi ne zdi potrebno uvajati oz. če že, naj se samodejno uvede za zanesljive uporabnike z določenim številom urejanj. Gumb za prestavljanje bi izklopil za popolne novince, omejitev izključno na administratorje pa je overkill in v nasprotju z duhom odprtosti Wikipedije. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:54, 22. julij 2022 (CEST)
g73br08wiermb2lof9nycj81fsz7ss4
5722734
5722624
2022-07-22T19:15:48Z
Yerpo
8417
/* PIČ julij */ nov razdelek
wikitext
text/x-wiki
{{Wikipedija:Pod lipo/Glava}}
<!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. -->
<!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. -->
<!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. -->
<!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. -->
<!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI -->
<!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI -->
== Slike oseb z Wikipodatkov in njihovi napisi - ne prvič ==
Lahko prosim brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb neha biti rutinsko opravilo? Posledica [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jacinda_Ardern&diff=prev&oldid=5406721 takšnih] urejanj je, da napis pod sliko postane neustrezen v trenutku, ko se nekdo v Wikipodatkih spomni zamenjati sliko. Poleg tega ne razumem, od kod nekaterim tolika potreba, da se slika črpa iz Wikipodatkov - možnost je priročna, včasih pa tudi avtor članka želi za infopolje sam določiti sliko. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:37, 7. junij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: poanta črpanja iz Wikipodatkov je, da se slike nonstop posodabljajo in da tega na delamo ročno, kajti na slo. Wiki nas je občutno premalo, da bi ročno na vsakih toliko let pri vseh različnih osebah menjavali slike. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:56, 7. junij 2022 (CEST)
Brisanje parametra za sliko iz infopolj oseb '''naj ne bi bilo''' rutinsko opravilo. Če se slika naloži iz WD, je treba zbrisati iz infopolja tudi njen opis. V WD naj bi bila najbolj reprezentativna slika osebe naložena na Zbirki. Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo. Pred časom sem iz infopolj odstranila oznake, da so podatki za posamezne parametre (slike, datumi rojstva, smrti, podpisi, ...) na voljo tudi v WD, ker so bile moteče ravno v takšnih primerih, ko je uporabnik želel k sliki dodati tudi pomenljiv opis slike. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. junij 2022 (CEST)
Ne le slika, tudi število prebivalcev se v zadnjem času briše iz infopolj v korist Wikipodatkom, ne da bi pri tem zbrisali tudi parameter <code>|prebivalstvo_od=</code> ([https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mala_Gora,_Ko%C4%8Devje&curid=124453&diff=5711865&oldid=5332345&diffmode=source]). Če bomo tako delali, se bo podatek iz leta v leto podosabljal, ostajal pa bo označen z letnico 2020. {{u|Engelbert}}, bi se lahko dogovorili za drugačno delovanje? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 25. junij 2022 (CEST)
Seveda, imaš kakšen predlog? --[[Uporabnik:Engelbert|Engelbert]] ([[Uporabniški pogovor:Engelbert|pogovor]]) 12:04, 25. junij 2022 (CEST)
: Vsebina paramatra {{para|prebivalstvo_od}} se ne upošteva, če so podatki za {{para|prebivalstvo}} prebrani iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:35, 25. junij 2022 (CEST)
@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: glede "''Na žalost Wikipodatki opisa slike ne vsebujejo.''" mislim, da se motiš, glej lastnost ''[[:wikidata:Property:P2096|media legend]]'' (raba npr. v [[:wikidata:Q179|Boeing 747]]). Drugo pa je, da naša wikipedija tega (še?) elementa potem ne podpira. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 15:58, 26. junij 2022 (CEST)
== WMCEE meeting 2022, Ohrid ==
Makedonski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|WMCEE]], ki bo med 14. in 16. oktobrom na Ohridu (več: [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2022]]). Bi koga zanimalo kot delegat Slovenske Wikipedije? Čas za prijavo je do 15. avgusta. Organizacija je bila na zadnjem v Beogradu na nivoju. Običajno sta dva delegata, ki potrebujeta potrditev skupnosti, ki se lahko prijavita za povračilo stroškov. Predlagam, da se zainteresirani vpišete spodaj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST)
@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Kje dobiš denar za 2 osebi? [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 18:34, 1. julij 2022 (CEST)
:: Izpolniš prijavnico, kjer je čisto na koncu možnost, da obkljukaš, da kandidiraš za štipendijo (bivanje in potni stroški). Potem pa čakaš na odobritev. Vsaj do sedaj je bilo to tako. V prijavnici navedeš tudi, da so te tukaj potrdili za delegata. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:18, 1. julij 2022 (CEST)
:::Ok. Dobro govoriš. To je tamo i sada. Kad neko hoće kao '''delegat''', tako onda mora ali '''do 15 augusta 2022'''. [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 20:21, 1. julij 2022 (CEST)
Makedonski organizatorji nas prosijo za čimprejšnjo potrditev delegatov [[:m:Wikipedians of Slovenia User Group|naše Uporabniške skupine]]. Zato bi prosila, če je še kakšen kandidat, da se spodaj dopiše. Potem pa še potrditev skupnosti. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:06, 10. julij 2022 (CEST)
1. Jaz bi šla ... imam željo, čas in voljo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:57, 30. junij 2022 (CEST)
:* Seveda {{za}}, uživaj! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 10:48, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:54, 10. julij 2022 (CEST)
:* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST)
2. Jaz tudi kandidiram --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 11:01, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:54, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* Takisto {{za}}--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:00, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:12, 10. julij 2022 (CEST)
:* {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:13, 18. julij 2022 (CEST)
Srečno pot Veri in Andreju, oktobra. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:53, 17. julij 2022 (CEST)
== Results of Wiki Loves Folklore 2022 is out! ==
<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">
{{int:please-translate}}
[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]]
Hi, Greetings
The winners for '''[[c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022|Wiki Loves Folklore 2022]]''' is announced!
We are happy to share with you winning images for this year's edition. This year saw over 8,584 images represented on commons in over 92 countries. Kindly see images '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2022/Winners|here]]'''
Our profound gratitude to all the people who participated and organized local contests and photo walks for this project.
We hope to have you contribute to the campaign next year.
'''Thank you,'''
'''Wiki Loves Folklore International Team'''
--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2022 (CEST)
</div>
<!-- Message sent by User:Tiven2240@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&oldid=23454230 -->
== Enabling Section Translation: a new mobile translation experience ==
{{int:Hello}} Slovenian Wikipedians!
Apologies as this message is not in Slovenian language, {{Int:Please-translate}}.
The [[mw:Wikimedia_Language_engineering|WMF Language team]] is pleased to let you know that we will like to enable the [[mw:Content_translation/Section_translation|Section translation]] tool in Slovenian Wikipedia. For this, our team will love you to read about the tool and test it so you can:
<nowiki>*</nowiki> Give us your feedback
<nowiki>*</nowiki> Ask us questions
<nowiki>*</nowiki> Tell us how to improve it.
Below is background information about Section translation, why we have chosen your community, and how to test it.
'''Background information'''
[[mw:Content_translation|Content Translation]] has been a successful tool for editors to create content in their language. More than one million articles have been created across all languages since the tool was released in 2015. The Wikimedia Foundation Language team has improved the translation experience further with the Section Translation. The WMF Language team enabled the early version of the tool in February 2021 in Bengali Wikipedia. Through their feedback, the tool was improved and ready for your community to test and help us with feedback to make it better.
[https://design.wikimedia.org/strategy/section-translation.html Section Translation] extends the capabilities of Content Translation to support mobile devices. On mobile, the tool will:
<nowiki>*</nowiki> Guide you to translate one section at a time in order to expand existing articles or create new ones.
<nowiki>*</nowiki> Make it easy to transfer knowledge across languages anytime from your mobile device.
Slovenian Wikipedia seems an ideal candidate to enjoy this new tool since data shows significant mobile editing activity.
We plan to enable the tool on Slovenian Wikipedia in the coming weeks if there are no objections from your community. After it is enabled, we’ll monitor the content created with the tool and process all the feedback. In any case, feel free to raise any concerns or questions you may already have in any of the following formats:
<nowiki>*</nowiki> As a reply to this message
<nowiki>*</nowiki> On [[mw:Talk:Content_translation/Section_translation|the project talk page]].
<nowiki>'''Try the tool'''</nowiki>
Before the enablement, you can try the current implementation of the tool in [https://test.m.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation our testing instance]. Once it is enabled on your Wikipedia, you’ll have access to [[:ts:Special:ContentTranslation|https://sl<nowiki/>.wikipedia.org/wiki/Special:ContentTranslation]] with your mobile device. You can select an article to translate, and machine translation will be provided as a starting point for editors to improve.
<nowiki>'''Provide feedback'''</nowiki>
Please provide feedback about Section translation in any of the formats you are most comfortable with. We want to hear about your impressions on:
<nowiki>*</nowiki> The tool
<nowiki>*</nowiki> What you think about our plans to enable it
<nowiki>*</nowiki> Your ideas for improving the tool.
Thanks, and we look forward to your feedback and questions.
[[Uporabnik:UOzurumba (WMF)|UOzurumba (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:UOzurumba (WMF)|pogovor]]) 23:46, 7. julij 2022 (CEST) On behalf of the WMF Language team
<nowiki>'''</nowiki>PS<nowiki>'''</nowiki>: Sending your feedback or questions in English is particularly appreciated. But, you can still send them in the language of your choice.
== Propose statements for the 2022 Election Compass ==
:''[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass| You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki.]]''
:''<div class="plainlinks">[[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass|{{int:interlanguage-link-mul}}]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&group=page-{{urlencode:Wikimedia Foundation elections/2022/Announcement/Propose statements for the 2022 Election Compass}}&language=&action=page&filter= {{int:please-translate}}]</div>''
Hi all,
Community members in the [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation elections/2022|2022 Board of Trustees election]] are invited to [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_elections/2022/Community_Voting/Election_Compass|propose statements to use in the Election Compass.]]
An Election Compass is a tool to help voters select the candidates that best align with their beliefs and views. The community members will propose statements for the candidates to answer using a Lickert scale (agree/neutral/disagree). The candidates’ answers to the statements will be loaded into the Election Compass tool. Voters will use the tool by entering in their answer to the statements (agree/disagree/neutral). The results will show the candidates that best align with the voter’s beliefs and views.
;Here is the timeline for the Election Compass:
* July 8 - 20: Community members propose statements for the Election Compass
* July 21 - 22: Elections Committee reviews statements for clarity and removes off-topic statements
* July 23 - August 1: Volunteers vote on the statements
* August 2 - 4: Elections Committee selects the top 15 statements
* August 5 - 12: candidates align themselves with the statements
* August 15: The Election Compass opens for voters to use to help guide their voting decision
The Elections Committee will select the top 15 statements at the beginning of August. The Elections Committee will oversee the process, supported by the Movement Strategy and Governance team. MSG will check that the questions are clear, there are no duplicates, no typos, and so on.
Best,
Movement Strategy and Governance
''This message was sent on behalf of the Board Selection Task Force and the Elections Committee''<br /><section end="announcement-content" />
[[User:MNadzikiewicz (WMF)|MNadzikiewicz (WMF)]] ([[User talk:MNadzikiewicz (WMF)|talk]]) 13:34, 14. julij 2022 (CEST)
<!-- Message sent by User:MNadzikiewicz (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23215441 -->
== <span lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">Movement Strategy and Governance News – Issue 7</span> ==
<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">
<section begin="msg-newsletter"/>
<div style = "line-height: 1.2">
<span style="font-size:200%;">'''Movement Strategy and Governance News'''</span><br>
<span style="font-size:120%; color:#404040;">'''Issue 7, July-September 2022'''</span><span style="font-size:120%; float:right;">[[m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7|'''Read the full newsletter''']]</span>
----
Welcome to the 7th issue of Movement Strategy and Governance News! The newsletter distributes relevant news and events about the implementation of Wikimedia's [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Initiatives|Movement Strategy recommendations]], other relevant topics regarding Movement governance, as well as different projects and activities supported by the Movement Strategy and Governance (MSG) team of the Wikimedia Foundation.
The MSG Newsletter is delivered quarterly, while the more frequent [[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy/Updates|Movement Strategy Weekly]] will be delivered weekly. Please remember to subscribe [[m:Special:MyLanguage/Global message delivery/Targets/MSG Newsletter Subscription|here]] if you would like to receive future issues of this newsletter.
</div><div style="margin-top:3px; padding:10px 10px 10px 20px; background:#fffff; border:2px solid #808080; border-radius:4px; font-size:100%;">
* '''Movement sustainability''': Wikimedia Foundation's annual sustainability report has been published. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A1|continue reading]])
* '''Improving user experience''': recent improvements on the desktop interface for Wikimedia projects. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A2|continue reading]])
* '''Safety and inclusion''': updates on the revision process of the Universal Code of Conduct Enforcement Guidelines. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A3|continue reading]])
* '''Equity in decisionmaking''': reports from Hubs pilots conversations, recent progress from the Movement Charter Drafting Committee, and a new white paper for futures of participation in the Wikimedia movement. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A4|continue reading]])
* '''Stakeholders coordination''': launch of a helpdesk for Affiliates and volunteer communities working on content partnership. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A5|continue reading]])
* '''Leadership development''': updates on leadership projects by Wikimedia movement organizers in Brazil and Cape Verde. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A6|continue reading]])
* '''Internal knowledge management''': launch of a new portal for technical documentation and community resources. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A7|continue reading]])
* '''Innovate in free knowledge''': high-quality audiovisual resources for scientific experiments and a new toolkit to record oral transcripts. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A8|continue reading]])
* '''Evaluate, iterate, and adapt''': results from the Equity Landscape project pilot ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A9|continue reading]])
* '''Other news and updates''': a new forum to discuss Movement Strategy implementation, upcoming Wikimedia Foundation Board of Trustees election, a new podcast to discuss Movement Strategy, and change of personnel for the Foundation's Movement Strategy and Governance team. ([[:m:Special:MyLanguage/Movement Strategy and Governance/Newsletter/7#A10|continue reading]])
</div><section end="msg-newsletter"/>
</div>
Thank you for reading! [[User:RamzyM (WMF)|RamzyM (WMF)]] 03:37, 18. julij 2022 (CEST)
<!-- Message sent by User:RamzyM (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Movement_Strategy_and_Governance/Delivery&oldid=23529147 -->
== Implementacija Drafta oz. Osnutka ==
Pozdravljeni, danes sem zasledil, da se je nekaj na pogovorni strani @[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] govorilo o t. i. Draftih (na enwiki). Za tiste, ki ne veste so "osnutki" na enwiki: "''<u>strani v imenskem prostoru osnutkov, kjer se lahko za omejeno časovno obdobje ustvarjajo in razvijajo novi članki. Osnutki urednikom omogočajo, da razvijejo nove članke in prejmejo povratne informacije, preden se članki premaknejo v glavni imenski prostor Wikipedije. Če je uporabnik prijavljen, ustvarjanje osnutka ni obvezno in se pojavi le kot opcija. Uredniki se lahko namesto tega odločijo za ustvarjanje osnutkov strani v svojem uporabniškem imenskem prostoru ali novih člankov neposredno v glavnem imenskem prostoru, potem ko je uporabnik samodejno potrjen.</u>''" [[:En:Wikipedia:Drafts|Več si lahko preberete tukaj.]]
Zdi se mi, da je sedaj pravi čas, da bi to implementirali tudi mi, saj pogosto (če ne dnevno) nastajajo članki, ki res niso primerni za v glavni imenski prostor, saj jim manjkajo notranje povezave, sklici, viri, infopolja, idr. Z osnutki te površni članki ne bi šli neposredno v glavni imenski prostor, temveč bi ostali v t. i. "imenskem prostoru za osnutke" in bili šele, ko so vse napake odpravljene s strani administratorjev preneseni v glavni imenski prostor. Menim, da bi to temeljito olajšalo delo administratorjem, saj bi imeli vse te osntuke na enem mestu (v neki kategoriji recimo) in bi lažje na tistem mestu svetovali uporabnikom glede smernic, po drugi strani pa bi se morali tudi uporabniki bolj potruditi, da bi njihovi članki sploh bili objavljeni in bi se bili primorani seznaniti z ustreznimi pravili, kar dandanes počnejo le redki novinci.
Sedaj odpiram tu spodaj razpravo, po končani razpravi pa bo verjetno sledilo glasovanje. Jaz sem pripravljen v projekt investirati svoj čas, lahko pomagam s pripravo ustreznih predlog in modulov ter s pripravo ustreznih navodil za uporabo (tukaj se lahko zgledujemo bo že napisanih na enwiki). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:47, 22. julij 2022 (CEST)
:Hvala za ping. Osebno se mi ideja ne zdi zgrešena, imam pa ob preletu pravil enwiki kar nekaj pomislekov. Bomo uvedli novo funkcijo, npr. pregledovalec člankov ali kaj? Kaj je potemtakem smisel [Označi kot pregledano]? Uvedemo tudi čas 6 mesecev neaktivnosti (ker če ne bo ktgr le rasla in rasla) ... Predlagam tudi izključitev ukaza Prestavi v tem imenskem prostoru. Pomislekov imam kar nekaj, zato dokler ne bo več dorečeno, ne bom težil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:53, 22. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 1. Jaz ne bi ustvarjal nove funkcije "pregledovalcev člankov", ampak bi pač bili to administratorji kot do sedaj. 2. Ne vem kaj točno misliš s tem. 3. Čas do avtomatskega? izbrisa bi jaz tudi uvedel, 6 mesecev je pmm kar preveč dolgo, tam nekje 2 meseca bi bila pmm dovolj. 4. Zakaj pa bi to funkcijo izključil? Pmm je smiselna, saj lahko z njo premaknemo članke iz in v imenski prostor osnutkov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:10, 22. julij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: 2.[Označite stran kot pregledano] je gumb na dnu še nepregledanih strani (npr. [[Gotšalk Zutphenski]]). Če imamo že tak gumb, bi ga lahko nastavili za urejevalce z x številom urejanj (sedaj gumba ni le na straneh, ki jih je ustvaril admin); saj bomo imeli osnutke za druge članke. 4. točka: hitel sem. Funkcijo bi sam izključil za novince (premikali bi lahko samo administratorji). Tako bi se izognili vandalizmu ob vztrajnem premikanju strani. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 22. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: 2. aha ja sedaj vem kaj misliš, ta funkcija je na nek način še vedno smiselna, saj sistema Osnutkov ne bo nujno potrebno obvezno uporabljati samodejno potrjenim prijavljenim uporabnikom bodo pa bili še vedno posamezni članki določenih (*kašelj*) uporabnikov, katerih članki bi morali biti pregledani in seveda po potrebi nato prestavljeni v imenski prostor osnutkov. 4. ja seveda, to funkcijo morajo imeti samo administratorji. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:14, 22. julij 2022 (CEST)
:Nisem prepričan, da tole rabimo glede na našo dinamiko. Uporabniški peskovniki lahko povsem zadovoljivo opravijo isto funkcijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:56, 22. julij 2022 (CEST)
:Podpiram predlog, da se uvede imenski prostor Osnutki, in sicer zato, ker omogoča urejanje osnutkov vsakomur in ne samo prvemu avtorju. Tako gradi sodelovanje oz. idejo, da gre pri pripravi in izdelavi člankov za skupinski projekt in ne zgolj za vaje v slogu posameznega uporabnika, prispeva k preglednejšemu upravljanju osnutkov ter tudi za osnutke vzpostavlja nekatera pravila (navajanje virov, omejitev na 2 meseca idr.). Nove uporabniške vloge se mi ne zdi potrebno uvajati oz. če že, naj se samodejno uvede za zanesljive uporabnike z določenim številom urejanj. Gumb za prestavljanje bi izklopil za popolne novince, omejitev izključno na administratorje pa je overkill in v nasprotju z duhom odprtosti Wikipedije. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:54, 22. julij 2022 (CEST)
== PIČ julij ==
Imamo [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|dva zrela predloga]] (no, že malo prezrela) za izbrani članek; vabljeni h glasovanju, ker bi bilo škoda, da propadeta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:15, 22. julij 2022 (CEST)
4uutgbz17pa1j8yxrwkkw8xw0hc96v0
Tomáš Garrigue Masaryk
0
291802
5722638
5669512
2022-07-22T14:51:38Z
Benjamin1217
206257
poprava slovnične napake
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox President
|name=Tomáš Garrigue Masaryk
| order = 1. [[predsednik Češkoslovaške]]
| term_start=14. november 1918
| term_end=14. december 1935
| successor=[[Edvard Beneš]]
| birth_date=<!-- WD -->
| birth_place=<!-- WD -->
| death_date=<!-- WD -->
| death_place=<!-- WD -->
| spouse= [[Charlotte Garrigue]]
| profession=<!-- WD -->
|}}
'''Tomáš Garrigue Masaryk''',{{efn|{{IPA-cs|ˈtɔmaːʐ ˈɡarik ˈmasarik|lang}}}} [[Češkoslovaška|češkoslovaški]] [[politik]], [[sociolog]] in [[filozof]], * [[7. marec]] [[1850]], [[Hodonín]], † [[14. september]] [[1937]], [[Lány]].
Bil je goreč zagovornik češkoslovaške neodvisnost med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], kasneje pa je postal ustanovitelj in prvi [[Seznam češkoslovaških predsedniko|predsednik]] [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]]; po prvi izvolitvi leta 1918 je bil še trikrat ponovno izvoljen (1920, 1927 in 1934). Bil pa je tudi [[Moravska|moravski]] patriot. Na začetku si je želel samo reformirati [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]] v demokratično [[federacija|federacijo]], med prvo svetovno vojno pa se je začel zavzemati za ukinitev monarhije, kar mu je kasneje s pomočjo [[Antanta|Antante]] tudi uspelo.<ref>Preclík, Vratislav. Masaryk a legie (Masaryk and legions), váz. kniha, 219 pages, first issue vydalo nakladatelství Paris Karviná, Žižkova 2379 (734 01 Karvina, Czech Republic) ve spolupráci s Masarykovým demokratickým hnutím (Masaryk Democratic Movement, Prague), 2019, ISBN 978-80-87173-47-3, pages 36 - 39, 41 - 42, 106 - 107, 111-112, 124–125, 128, 129, 132, 140–148, 184–209. </ref>
V Republiki Sloveniji nosi njegovo ime več ulic in [[Masarykova cesta, Ljubljana|cest]].
Njegov sin, [[Jan Masaryk]], je bil češkoslovaški zunanji minister (1940-48).
== Poimenovanja ==
Po njem so poimenovali:
* [[red Tomáša Gerrigueja Masaryka]],
* [[Univerza Masaryk]],
* [[Avenija predsednika Masaryka, Mexico City]]
* [[Masaryktown, Florida]],
* [[Kfar Masaryk]],
* [[Masarykov znanstveni slovar]],
* več [[Masarykova ulica|Masarykovih ulic]],...
== Sklici ==
{{sklici|1}}
== Glej tudi ==
* [[seznam čeških politikov]]
* [[seznam čeških filozofov]]
{{normativna kontrola}}
{{politician-stub}}
{{DEFAULTSORT:Masaryk, Tomáš}}
[[Kategorija:Češki politiki]]
[[Kategorija:Češki sociologi]]
[[Kategorija:Češki filozofi]]
[[Kategorija:Češki protestanti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze na Dunaju]]
[[Kategorija:Češki univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Predavatelji na Kraljevem kolidžu v Londonu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Karlovi univerzi v Pragi]]
[[Kategorija:Predsedniki Češkoslovaške]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali cesto]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Člani Reichsrata (Avstrija)]]
sqqa12lj61qombelwxpuisr5e0pp3cd
Volker Zerbe
0
295589
5722844
4350071
2022-07-23T09:51:34Z
Engelbert
76895
−[[Kategorija:Rojeni leta 1968]]; −[[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Športnik
| medaltemplates=
{{MedalSport|[[Rokomet]]}}
{{MedalCountry | {{flagicon|Nemčija}} [[Nemčija]] }}
{{MedalCompetition|[[Olimpijske igre]]}}
{{Srebrna medalja|[[Poletne olimpijske igre 2004|2004 Atene]]|[[Moški rokomet na poletnih olimpijskih igrah 2004|Moški rokomet]]}}
{{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v rokometu|Svetovna prvenstva]]}}
{{Srebrna medalja|[[Svetovno prvenstvo v rokometu 2003|2003 Portugalska]]|Moški rokomet}}
{{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v rokometu|Evropska prvenstva]]}}
{{Zlata medalja|[[Evropsko prvenstvo v rokometu 2004|2004 Slovenija]]|Moški rokomet}}
{{Srebrna medalja|[[Evropsko prvenstvo v rokometu 2002|2002 Švedska]]|Moški rokomet}}
}}
'''Volker Zerbe''', [[Nemci|nemški]] [[rokometaš]], * [[30. junij]] [[1968]].
Leta 2004 je na [[Poletne olimpijske igre 2004|poletnih olimpijskih igrah v Atlanti]] v sestavi [[nemška rokometna reprezentanca|nemške reprezentance]] osvojil [[srebrna olimpijska medalja|srebrno olimpijsko medaljo]].
== Glej tudi ==
* [[seznam nemških rokometašev]]
{{škrbina o rokometašu}}
{{DEFAULTSORT:Zerbe, Volker}}
[[Kategorija:Nemški rokometaši]]
[[Kategorija:Nemški rokometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Nemčijo]]
[[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Nemčijo]]
[[Kategorija:Rokometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v rokometu 2003]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v rokometu 2002]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v rokometu 2004]]
1vd69ns5e68eb7szeft0x4t9ald9ay0
Maremsko-abruški ovčar
0
341040
5722871
5614086
2022-07-23T10:47:44Z
A09090091
188929
[[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Ovčarji]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]
wikitext
text/x-wiki
{{Pasma psov
| image = Creda-Ovcar-DolenjaVasSenadole.JPG
| image_caption = maremsko-abruški ovčar s čredo ovac na [[Kras (območje)|Krasu]]
| altname = Cane da Pastore Maremmano-Abruzzese<br />Pastore Abruzzese<br />Pastore Maremmano
| ankcgroup = skupina 5 (delovni psi)
| ankcstd = http://www.ankc.aust.com/maremma.html
| country = [[Italija]]
| fcigroup = 1
| fcinum = 201
| fcisection = 1
| fcistd = http://www.fci.be/uploaded_files/201a1992_en.doc
| kcukgroup = Pastoral
| kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/item/141
| name = Maremsko-abruški ovčar
| nickname = maremano
| nzkcgroup = delovni
| nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br531.html
| ukcgroup = čuvaji
| ukcstd = http://www.ukcdogs.com/Web.nsf/Breeds/GuardianDog/MaremmaSheepdog
| note =
}}
'''Maremsko-abruški ovčar''' ({{jezik-it|cane da pastore Maremmano-Abbruzzese}}, pogosto okrajšano kot '''maremano''') je [[pasma]] [[domači pes|psa]], ki izvira iz osrednje [[Italija|Italije]], natančneje iz regij [[Abruci]] in [[Maremma]] (del [[Lacij]]a in [[Toskana|Toskane]]). V nasprotju z imenom ne gre za klasičnega [[ovčarski pes|ovčarja]], torej pasmo, ki bi bila vzrejena z namenom zganjanja [[domača ovca|ovac]], temveč [[pastirski pes |pastirskega psa]], katerega naloga je varovanje črede pred [[sivi volk|volkovi]] in drugimi plenilci.
Po vzrejnem standardu, ki ga določa italijansko združenje rejcev, imajo maremsko-abruški ovčarji čvrsto, mišičasto postavo, debel kožuh bele barve in veliko glavo s črnim smrčkom. Samci naj bi tehtali 35 do 45 kilogramov in imeli plečno višino 65 do 73 centimetrov, samice pa 30 do 40 kg teže in 60 do 68 cm plečne višine. Dlaka mora biti dolga in debela (posebej ovratnik), groba na dotik ter popolnoma bele barve, a se tolerira tudi rahlo rumenkasta obarvanost.<ref>{{navedi splet| url=http://www.cpma.it/standard.php?m1=1 |title=Cane da pastore Maremmano Abruzzese - Lo Standard |language=it |publisher=Circolo del Pastore Maremmano - Abruzzese |accessdate=28.8.2012}}</ref>
Od začetka 20. stoletja sta bila maremski in abruški ovčar opisana kot ločeni pasmi, ki so ju leta 1958 združili zaradi podobnosti in rednega križanja, do katerega je prihajalo zaradi selitev pastirjev med območji, še posebej po [[Risorgimento|združitvi Italije]].<ref name=enci>{{navedi splet |title=Cane da pastore Maremmano Abruzzese |url=http://www.enci.it/razze/descrizione.php?id=201 |publisher=Ente Nazionale dell Cinofilia Italiana |accessdate=28.8.2012 |language=it}}</ref> Podobne pasme so [[pirenejski planinski pes]], madžarski [[kuvasz]], [[podhalanski pastirski pes]] s [[Poljska|Poljske]] in [[šarplaninec]], s katerimi naj bi imel skupne korenine.<ref name=ancona>{{cite book |last=Ancona |first=George |title=Sheep Dog |year=1985 |publisher=Lothrop, Lee & Shepard |location=New York |isbn=978-0-688-04119-9 |edition=1.}}</ref>
== Sklici in opombe ==
{{Opombe}}
{{Pes-škrbina}}
[[Kategorija:Ovčarji]]
epjcfk7861u8cikfx5skdx9zm0dl44n
Otok, Koroška
0
343385
5722733
5722461
2022-07-22T18:46:50Z
Ljuba brank
92351
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Town AT|
name=Maria Wörth|
name_local=Otok|
image_coa = Wappen at maria-woerth.png|
image_map = |
state = [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] |
district = [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela]]|
|PLZ = 9082
|Vorwahl = 0 42 73
|Kfz = KL
|Gemeindekennzahl = 20419
|NUTS = AT211
|Adresse = Wörthersee-Süduferstraße 115<br />9081 Reifnitz|
area = 17,39|
elevation = 450|
lat_deg=46|
lat_min=37|
lat_hem=N|
lon_deg=14|
lon_min=10|
lon_hem=E|
mayor = Adolf Stark ([[BZÖ]])|
website = [http://www.maria-woerth.info www.maria-woerth.info]|
}}
'''Otok ob Vrbskem jezeru''' ([[nemščina|nemško]]: ''Maria Wörth'') je občina na zgodovinsko dvojezičnem področju [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]], v okraju [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela]]. Občina ima 1600 prebivalcev, največje naselje v njej pa je [[Ribnica, Koroška|Ribnica]] (''Reifnitz'', 569 prebivalcev). Znana je po svoji idilični lokaciji na južni obali [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]], kjer je glavno naselje občine, '''Otok''' (''Maria Wörth'', ima samo 115 prebivalcev), do leta 1770 dejansko ležalo na [[Otok|otoku]] na Vrbskem jezeru, po čemer je kraj tudi dobil svoje [[slovenščina|slovensko]] ime. Kasneje je bil Otok umetno spojen s celino.
[[Slika:Maria Wörth Halbinsel Ansicht vom Pyramidenkogel 24062006 7159.jpg|thumb|260px|Otok na polotoku ob Vrbskem jezeru]]
== Geografija ==
=== Zemljepisna lega ===
Naselje Otok leži danes na polotoku ob južnem bregu [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]], približno 14 kilometrov zahodno od [[Celovec|Celovca]]. Območje občine se razteza po gričevnatem in močno gozdnatem zaledju več kilometrov vzdolž obale jezera. Cesta, ki pelje ob južnem bregu Vrbskega jezera, povezuje najbolj zahodno naselje občine, Spodnje Dole (nemško ''Unterdellach''), z jugovzhodnim delom Vrbskega jezera, kjer področje občine meji na Celovec.
=== Naselja v občini ===
Občina je razdeljena na dve katastrski občini : Otok in Ribnico (nemško ''Reifnitz''). V ti dve katastrski občini pa spada naslednjih osem naselij:
* [[Majernik]] (''Maiernigg'') (18 prebivalcev)
* Otok (''Maria Wörth'') (115)
* Zgornje Dole (''Oberdellach'') (45)
* Ravne (''Raunach'') (110)
* [[Ribnica, Koroška|Ribnica]] (''Reifnitz'') (569)
* [[Šentana, Koroška|Šentana]] (''St. Anna'') (76)
* [[Sekira, Koroška|Sekira]] (''Sekirn'') (219)
* Spodnje Dole (''Unterdellach'') (106)
=== Sosednje občine ===
{| width="50%"
|-----
| width ="33%" align="center" | [[Teholica]]
| width ="33%" align="center" | [[Poreče, Koroška|Poreče]]
| width ="33%" align="center" | [[Kriva Vrba]]
|-----
| width ="33%" align="center" |
| width ="33%" align="center" | [[Image:Windrose klein.png]]
| width ="33%" align="center" | [[Celovec]]
|-----
| width ="33%" align="center" | [[Škofiče]]
| width ="33%" align="center" | [[Hodiše]]
| width ="33%" align="center" |
|}
== Zgodovina ==
[[Slika:Markus Pernhart - Maria Wörth1.jpeg|thumb|left|Otok, oljna slika [[Marko Pernhart|Marka Pernharta]] (1824–1871)]]
Potem ko so sredi 8. stoletja v takrat slovensko kneževino [[Karantanija|Karantanijo]] prispeli prvi [[krščanstvo|krščanski]] misijonarji iz [[Salzburg|Salzburške nadškofije]], je okoli leta 830 sledila prva gradnja [[Marija|Mariji]] posvečene cerkve na otoku sredi Vrbskega jezera. Gradnja cerkve je bila vodena iz [[opatija|opatije]] v [[Innichen]]u, ki je bila ustanovljena na sami meji takratnega germansko-slovanskega stika v namen pokristjanjevanja [[Karantanija|Karantanskih]] Slovencev. Polotok, na katerem se danes nahaja priljubljena [[romanje|romarska]] [[gotika|gotska]] cerkev, je bil vse do leta 1770 dejansko otok sredi jezera, o čemer priča tudi staro [[slovenščina|slovensko]] ime kraja. Nemško ime kraja, ''Maria Wörth'', je povzeto po prvi pisni omembi cerkve na otoku, ki se v listini iz leta 894 navaja kot ''Maria Werd''. Beseda ''Wörth'' ali ''Werder'' v stari nemščini označuje nekaj podobnega kot beseda ''Otok'' v slovenščini - torej kos zemlje, obdan z vodo.
Cerkev je služila za prenos [[relikvija|relikvij]] svetnikov Primoža in Felicijana in je igrala pomembno vlogo v pokristjanjevanju takrat slovenske vojvodine Koroške. Okoli leta 1150 je freisinški škof Oto na Otoku ustanovil semenišče za duhovnike, majhna ''Zimska cerkev'' pa je bila zgrajena kot kapela ob glavni semeniščni cerkvi. Leta 1399 je obe leseni cerkvi uničil požar, kasneje pa so ju ponovno zgradili v [[gotika|gotskem]] slogu, kakor ju poznamo do današnjih dni. Freisinški škofi so postopoma izgubili svoj vpliv nad Koroško in okoli leta 1500 je bil celoten kompleks priključen opatiji v Millstattu, ki so jo od leta 1598 vodili [[družba Jezusova|jezuiti]].
Leta 1770 je bil zgrajen umetni odtok iz Vrbskega jezera, [[Jezernica, Koroška|Jezernica]] (nemško ''Glanfurt''), ki še danes odvaja vodo iz jezera mimo Celovca do reke [[Glina (reka)|Gline]]. Posledično je gladina jezera upadla, Otok pa se je povezal s celino in postal polotok.
[[Slika:Maria Wörth Unterdellach am Wörther See 10012010 600.jpg|thumb|left|Zimska idila v Spodnjih Dolah]]
Ko so leta 1773 [[Habsburžani]] pregnali jezuite iz [[Avstrija|Avstrijskih dežel]], je bila opatija v Milstattu razpuščena, Otok pa je bil predan v upravljanje ponovno vzpostavljeni [[benediktinci|benediktinski]] opatiji [[Sveti Pavel|Sv. Pavla]] iz [[Labot|Labota]]. Leta 1850, ko so bile na Koroškem ustanovljene civilne občine, je bilo ozemlje takratne katastrske občine Otok razdeljeno med sosednji občini [[Škofiče]] in [[Hodiše]]. Šele leta 1903 je bila iz teh področij ustanovljena današnja občina Otok, katere meje so se v kasnejših desetletjih le malo spreminjale.
Celotno območje občine Otok je bilo vse od časov Karantanije poseljeno z večinskim [[Koroški Slovenci|slovensko govorečim]] prebivalstvom. Občina je bila leta 1920 del ''cone A'' [[koroški plebiscit|plebiscitnega]] ozemlja. Okoli tretjina prebivalcev občine je takrat glasovala za združitev z matičnim narodom oz. za priključitev [[Jugoslavija|Jugoslaviji]], dve tretjini pa za nedeljeno Koroško v okviru [[Avstrija|Avstrije]].<ref>[http://www.skupnost.at/de/2010/09/zum-90-jahrestag-der-karntner-volksabstimmung-%E2%80%93-nuchtern-betrachtet/]</ref>
[[Slika:Gemeindeamt_Reifnitz_01.jpg|thumb|Občinski urad na Otoku]]
[[Slika:Maria_Woerth_25042004_01.jpg|thumb|Pogled na Otok iz nasproti ležečega brega [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]]]]
[[Slika:Maria Woerth Pfarrkirche Heilige Primus und Felician 28082008 05.jpg|thumb|Romarska cerkev Sv. Primoža in Felicijana]]
[[Slika:Maria Woerth 01.jpg|thumb|Cerkev ''Sv. Primoža in Felicijana'' (levo) in ''Zimska cerkev'' (desno)]]
== Prebivalstvo ==
=== Zgodovinska slika ===
Po zadnjem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]] popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 42% prebivalcev takratne občine Otok (''Maria Wörth'') navedlo [[slovenščina|slovenščino]] kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.<ref>Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank </ref>
{| class="wikitable sortable"
|-
! Občina
! Število slovensko govorečih 1910
! Število nemško govorečih 1910
|-
| Otok/Maria Wörth
| 264 (42%)
| 366 (58%)
|-
|}
=== Danes ===
Po popisu prebivalstva iz leta 2001 je imela občina Otok 1.258 prebivalcev, od tega jih je imelo 93,5 % avstrijsko, 3,3 % [[Nemčija|nemško]], 1,2 % [[Bosna in Hercegovina|bosansko]] in 1,0 % [[Hrvaška|hrvaško]] državljanstvo.
80,6% prebivalstva se izreka za [[katolištvo|katoličane]], 7,2% za [[evangeličanska Cerkev|evangeličane]] in 1,0% za [[islam|muslimane]]. 7,8% prebivalstva se ne prišteva k nobeni od uradnih veroizpovedi.
Po popisu iz leta 2001 se je 1,1% prebivalcev občine Otok izreklo za pripadnike [[Koroški Slovenci|slovenske narodne skupnosti]]. Otok je bil še v začetku 20. stoletja del strnjenega slovensko govorečega ozemlja [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]], o čemer pričajo tako uradni podatki takratnih popisov, kot tudi številna slovenska krajevna imena, kultura in navade prebivalstva. Področje okoli Otoka je bilo vsaj od začetka 20. stoletja dalje, kot ena za [[Nemci|nemške]] turiste najbolj priljubljenih destinacij na Koroškem, relativno zgodaj deležno načrtne in nenačrtne germanizacije. Podobno usodo so delili večinoma tudi ostali [[Koroški Slovenci|slovenski]] kraji okoli Vrbskega jezera in v [[koroški plebiscit|plebiscitni]] coni B, ki jih avstrijska država dandanes, kljub njihovi izpričani in še do nedavnega slovenski podobi, praktično ne obravnava več niti kot dvojezično ozemlje.
== Kultura in znamenitosti ==
* Župnijska in nekdanja [[samostan|samostanska]] cerkev ''Svetih Primoža in Felicijana'' leži na najvišji točki polotoka. Cerkev, ki je bila domnevno v svoji prvotni leseni podobi dokončana za časa freisinškega škofa Walda (škofoval med 884–906), je bila prvič omenjena v pisnih virih leta 894 kot ''Maria Werd'', oziroma slovensko ''Marija na Otoku''. Od konca 9. stoletja dalje je bila pražupnija in misijonsko središče freisinške škofije za pokristjanjevanje slovenskih [[Karantanija|Karantancev]]. Današnja gotska cerkev z romanskim jedrom je služila za prenos ([[latinščina|latinsko]] ''Translatio'') relikvij mučencev Sv. Primoža in Sv. Felicijana. Danes je cerkev veliko romarsko središče, zaradi svoje idilične lege ob obali Vrbskega jezera pa tudi ena od najbolj priljubljenih cerkva na Koroškem za [[sveta birma|birmanja]] in poroke.
[[Slika:Maria Wörth Pfarrkirche hll. Primus und Felician Hochaltar Madonna mit Kind 28082008 19.jpg|thumb|left|upright|Božja Mati na prestolu visokega oltarja v romarski cerkvi Sv. Primoža in Felicijana]]
* ''Zimska cerkev'' (imenovana tudi ''Cerkev Rožnega venca'') leži zahodno in nekoliko pod župnijsko cerkvijo. Je manjša, obdana s pokopališčem in zidom, in kot taka zgrajena v stilu zgodnjesrednjeveških cerkva. Domneva se, da se pisna omemba posvetitve Marijine cerkve iz leta 1155 nanaša na današnjo Zimsko cerkev, vendar to ni gotovo.
* Leta 1898 zgrajeni Grad Ribnica (nemško ''Schloss Reifnitz'') , imenovan tudi „Mali Miramar“ po svojem [[Trst|tržaškem]] predhodniku, leži na tankem pasu kopnega na severnem robu Ribniškega zaliva.
* ''Vila Schwarzenfels'' v [[Majernik|Majerniku]] je bila zgrajena leta 1893/94 kot počitniška vila po načrtih [[Dunaj|dunajskega]] arhitekta Friedricha Theuerja. Dvonadstropna vila v historizirajočem slogu „staronemške usmeritve“ se nahaja na dominantni legi na visoki terasi nad jezerom in priča o prvih začetkih nemškega meščanskega turizma iz 19. stoletja, ki je v kasnejših desetletjih preplavil vso okolico Vrbskega jezera .
* Piramida (nemško ''Pyramidenkogel''), 851 metrov visok hrib nad Vrbskim jezerom, na katerem je postavljen 54-metrski razgledni stolp.
== Gospodarstvo in infrastruktura ==
Gospodarstvo občine Otok sloni skoraj popolnoma na poletnem in romarskem turizmu. Čeprav so številke od vrhunca v 50-ih letih 20. stoletja že močno upadle, gre še vedno za okoli 330.000 nočitev na leto.
== Politika ==
=== Občinski svet ===
Občinski svet občine Otok ima 15 članov. Na volitvah leta 2009 se je izoblikoval takole:
* 6 sedežev Koroški Svobodnjaki (FPK)
* 4 BMWL
* 3 sedeži Socialdemokratska stranka Avstrije (SPÖ)
* 2 sedeža Avstrijska ljudska stranka (ÖVP)
Od leta 1997 je župan Adolf Stark (BZÖ, Zveza za prihodnost Avstrije).
== Grb ==
Grb, ki je bil občini podeljen 14. februarja 1983, vsebuje več komponent, vzetih iz zgodovine in drugih značilnosti kraja. Modri ščit, zlati valovi in riba simbolizirajo lego občine na obalah Vrbskega jezera in blaginjo, ki sta jo prinesla tujski promet in turizem. Zlati [[lilija|lilijasti]] križ predstavlja kulturno dediščino misijonskega središča freisinških škofov. Nenavaden je ščit trikotne oblike, ki se sicer na Koroškem pojavlja le v občinah z [[vitez|viteško]] tradicijo.
Uradni ''[[blazon]]'' otoškega grba se glasi:
:''„V modrem trikotnem ščitu zlat lilijasti križ nad valovno črto, na dnu ščita zlata riba v vodoravnem položaju.“''<ref>zitiert nach Wilhelm Deuer: ''Die Kärntner Gemeindewappen''. Verlag des Kärntner Landesarchivs, Klagenfurt 2006, ISBN 3-900531-64-1, S. 188.</ref>
Zastava je modro-rumena, z vključenim grbom.
== Sestrska mesta ==
* {{GER|#}}, [[Freising]] (od 1978)
* {{ITA|#}}, [[Codroipo]]
* {{ESP|#}}, [[Aretxabaleta]] (od 1990)
== Viri ==
{{reflist}}
== Literatura ==
* {{navedi knjigo |author=Gabrielle Russwurm-Biró|display-authors=etal |year=2001 |title=Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten |edition=3|publisher=Dunaj : Schroll |isbn=3-7031-0712-X |cobiss=512358028 |pages=}}
== Povezave ==
{{Commons}}
* [http://www.maria-woerth.info/ Gemeinde Maria Wörth]
* {{StatistikAustria|20419}}
{{Južna Koroška (Avstrija)}}
{{Gure}}
{{normativna kontrola}}
ndrv3cpdcqi7exsjg83c4pas0ru2hjv
Avstralski ovčar
0
345258
5722873
5095554
2022-07-23T10:47:44Z
A09090091
188929
[[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Ovčarji]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Dog breed
<!-- Put article text AFTER this info boujhgyugyugx markup. See: -->
<!-- Wikipedia:WikiProject Dog breeds/Templates for more info.-->
| image = Redtriaussie01.jpg
| image_caption = Rdeči Avstralski ovčar
| status = LC
| nickname = '''Aussie'''
| country = ZDA
|patronage =
<!-----Traits----->
|maleweight = 23–29 kg
|femaleweight = 18–25 kg
|maleheight = 0,51–0,58 m
|femaleheight = 0,46–0,53 m<ref name="asca.org">{{cite web|url=http://www.asca.org/aboutaussies/breedstandard |title=Australian Shepherd Breed Standard |publisher=Australian Shepherd Club of America, Inc. |date=January 15, 1977 |accessdate=April 3, 2011}}</ref>
|coat =
|color =črna tribarvna, modra marmorirana (blue merle), rdeča marmorirana (red merle), rdeča tribarvna
|litter_size = 3-10 (povprečno 7)
|life_span = 12-18 let
<!-----Classification and standards----->
| fcigroup = 1
| fcisection = 1
| fcinum = 342
| fcistd = http://www.dogdomain.com/fcistandards/fci-342.htm
| akcgroup = Herding
| akcstd = http://www.akc.org/breeds/australian_shepherd/index.cfm
| ankcgroup = Group 5 – (Working Dogs)
| ankcstd = http://www.ankc.org.au/home/breeds_details.asp?bid=134
| ckcgroup = Group 7 – (Herding Dogs)
| ckcstd = http://www.ckc.ca/en/Default.aspx?tabid=99&BreedCode=ASS
| kcukgroup = Pastoral
| kcukstd = http://www.thekennelclub.org.uk/cgi-bin/item.cgi?id=123
| nzkcgroup = Working
| nzkcstd = http://www.nzkc.org.nz/br513.html
| ukcgroup = Herding Dog
| ukcstd = http://www.ukcdogs.com/WebSite.nsf/Breeds/AustralianShepherd
}}<!-- End Infobox -->
'''Avstralski ovčar''' je vsestranska delovna [[pasme psov|pasma]], vzrejena za pomoč na velikih ameriških rančih.
Pasma se je razvila pred približno 100 leti v ZDA. Njeni predniki so iz Evrope in Avstralije, njen značaj pa je odraz razmer v katerih se je pasma razvijala: so inteligentni psi z močnim nagonom paše in močnimi čuvajskimi nagoni. Zaradi teh lastnosti in atletske postave so zelo dobri pri zganjanju ovc, pogosto zmaguje na tekmovanjih v [[agility]]ju in poslušnosti, ob dosledni vzgoji in zadovoljenih potrebah po gibanju in miselni aktivnosti pa so lahko odlični spremljevalci za aktivne ljudi.
==Lastnosti==
*Osebnost: Pasma ohranja močan nagon paše in čuvajske nagone. So inteligentni in zelo živahni, do tujcev so praviloma zadržani.
*Zdravje: Najpogostejša težava je [[displazija]] kolkov, bolezni oči in epilepsija. Priporočeno je rentgensko slikanje kolkov in komolcev ter letni preventivni obiski pri oftamologu.
==Opombe==
{{opombe|1}}
[[Kategorija:Ovčarji]]
bp16p67xd1lcmdlx9jxj470dfo7y6re
Predloga:Time ago/peskovnik
10
347741
5722770
4158389
2022-07-22T20:02:08Z
Pinky sl
2932
/* vrh */
wikitext
text/x-wiki
{{#iferror: {{#timel:U| {{{1|}}} }}
|{{error|Napaka: prvi parameter ne ustreza obliki datuma ali ure.}}
|{{Time ago/core
|ago = {{{ago|fa}}}
|time = {{{1|}}}
|auto_magnitude_num = {{#if:{{{magnitude|}}}
|0<!-- Make sure the specified {{{magnitude}}} is used -->
|{{#expr:{{#ifexpr: floor( abs( {{#timel:U}} - {{#timel:U| {{{1|}}} }} ) / 120 ) | 1 | 0 }}+
{{#ifexpr: floor( abs( {{#timel:U}} - {{#timel:U| {{{1|}}} }} ) / 7200 ) | 1 | 0 }}+
{{#ifexpr: floor( abs( {{#timel:U}} - {{#timel:U| {{{1|}}} }} ) / 172800 ) | 1 | 0 }}+
{{#ifexpr: floor( abs( {{#timel:U}} - {{#timel:U| {{{1|}}} }} ) / 5356800 ) | 2 | 0 }}+
{{#ifexpr: floor( abs( {{#timel:U}} - {{#timel:U| {{{1|}}} }} ) / 63115200 ) | 1 | 0 }}
}}
}}
|min_magnitude_num = {{#switch:{{#if:{{{magnitude|}}}
|{{{magnitude}}}
|{{{min_magnitude}}}
}}
|years|leta = 6
|months|meseci = 5
|weeks|tedni = 4
|dnevi|days = 3
|hours|ure = 2
|minutes|minute = 1
|seconds|sekunde
|#default= 0
}}
}}
}}{{#ifeq:{{{purge|}}}|yes| <span class="plainlinks">([{{fullurl:{{FULLPAGENAME}}|action=purge}} osveži])</span>|}}<noinclude>{{documentation}}</noinclude>
gphk95ikmogh4kkgk8n1yamdk7fg4ke
Predloga:Time ago/testniprimeri
10
347767
5722901
3795318
2022-07-23T11:47:15Z
Pinky sl
2932
wikitext
text/x-wiki
{{Template test cases notice}}
=== Examples ===
Slovenian:
* <tt><nowiki>{{Time ago| -83 minutes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|-83 minutes}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| -334 minutes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|-334 minutes}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| Jan 21, 2001 3:45 PM}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Jan 21 2001 3:45 PM}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| Maj 6 2008}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Maj 6 2008}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| Maj 6 2008|magnitude=weeks}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik| Maj 6 2008|magnitude=weeks}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| Maj 6 2008|min_magnitude=days}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Maj 6 2008|min_magnitude=days}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| Maj 6 2008|min_magnitude=years}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Maj 6 2008|min_magnitude=years}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| Maj 6 2008|ago=in the past}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Maj 6 2008|ago=in the past}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| Maj 6 2008|purge=yes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Maj 6 2008|purge=yes}}'''
English (we cannot use this here)
* <tt><nowiki>{{Time ago| -83 minutes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|-83 minutes}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| -334 minutes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|-334 minutes}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| Jan 21, 2001 3:45 PM}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Jan 21 2001 3:45 PM}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Nov 6 2008}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008|magnitude=weeks}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik| Nov 6 2008|magnitude=weeks}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008|min_magnitude=days}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Nov 6 2008|min_magnitude=days}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008|min_magnitude=years}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Nov 6 2008|min_magnitude=years}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008|ago=in the past}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Nov 6 2008|ago=in the past}}'''
* <tt><nowiki>{{Time ago| May 6 2008|purge=yes}}</nowiki></tt> → '''{{Time ago/peskovnik|Nov 6 2008|purge=yes}}'''
==Trailing space tests ==
{{purge}}
1 Jan 2012:
* >{{time ago|1 January 2012}}<
* >{{time ago/peskovnik|1 January 2012}}<sbx
current time:
* >{{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}}}}<
* >{{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}}}}<sbx
1 Jan 2012, with purge
* >{{time ago|1 January 2012|purge=yes}}<
* >{{time ago/peskovnik|1 January 2012|purge=yes}}<sbx
current time with purge:
* >{{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}}<
* >{{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}}<sbx
'''Line break''' test (no purge)
<div style="width:30%; background:#efefef;">
live>{{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}}<<
<br/><br/>
sbx>{{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=no}}<<
</div>
'''Line break''' test (purge can appear at start of line)
<div style="width:30%; background:#efefef;">
live>{{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}}<<
<br/><br/>
sbx>{{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}} {{time ago/peskovnik|{{CURRENTTIMESTAMP}} | purge=yes}}<<
</div>
== peskovnik tests ==
{{main|Predloga:Time_ago/peskovnik}}
*'''Normal:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009}}
*'''Minutes:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009|magnitude=minutes}}
*'''Days:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009|magnitude=days}}
*'''Weeks:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009|magnitude=weeks}}
*'''Months:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|magnitude=months|July 1 2009}}
*'''Future:''' {{time ago/peskovnik|magnitude=months|July 1 2049}}
=== Errors ===
*'''Bad date:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|Julio 1}}
*'''Unknown specified magnitude:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009|magnitude=fruits}}
*'''No parameters:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik}}
*'''Capitalization:''' {{Predloga:Time ago/peskovnik|July 1 2009|magnitude=HoUrS}}
=== min_magnitude ===
{| class=wikitable
! !! no !! seconds !! minutes !! hours !! days !! months !! years !! nonsense
|-
! <code>-111 seconds</code>
| {{time ago/peskovnik|-111 seconds}}
| {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=hours}}
| {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=days}}
| {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=months}}
| {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=years}}
| {{time ago/peskovnik|-111 seconds|min_magnitude=nonsense}}
|-
! <code>-30 minutes</code>
| {{time ago/peskovnik|-30 minutes}}
| {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=hours}}
| {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=days}}
| {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=months}}
| {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=years}}
| {{time ago/peskovnik|-30 minutes|min_magnitude=nonsense}}
|-
! <code>{{date}}</code>
| {{time ago/peskovnik|{{date}}}}
| {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=hours}}
| {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=days}}
| {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=months}}
| {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=years}}
| {{time ago/peskovnik|{{date}}|min_magnitude=nonsense}}
|-
! <code>-25 hours</code>
| {{time ago/peskovnik|-25 hours}}
| {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=hours}}
| {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=days}}
| {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=months}}
| {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=years}}
| {{time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=nonsense}}
|-
! <code>1 January 2010</code>
| {{time ago/peskovnik|1 January 2010}}
| {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=hours}}
| {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=days}}
| {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=months}}
| {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=years}}
| {{time ago/peskovnik|1 January 2010|min_magnitude=nonsense}}
|-
! <code>17 November 2009</code>
| {{time ago/peskovnik|17 November 2009}}
| {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=hours}}
| {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=days}}
| {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=months}}
| {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=years}}
| {{time ago/peskovnik|17 November 2009|min_magnitude=nonsense}}
|-
! <code>20 May 1988</code>
| {{time ago/peskovnik|20 May 1988}}
| {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=hours}}
| {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=days}}
| {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=months}}
| {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=years}}
| {{time ago/peskovnik|20 May 1988|min_magnitude=nonsense}}
|-
! <code>5 months</code>
| {{time ago/peskovnik|5 months}}
| {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=hours}}
| {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=days}}
| {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=months}}
| {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=years}}
| {{time ago/peskovnik|5 months|min_magnitude=nonsense}}
|}
== Original version tests ==
{{main|Predloga:Time_ago}}
*'''Normal:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009}}
*'''Minutes:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009|magnitude=minutes}}
*'''Days:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009|magnitude=days}}
*'''Weeks:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009|magnitude=weeks}}
*'''Months:''' {{Predloga:Time ago|magnitude=months|July 1 2009}}
*'''Future:''' {{time ago|magnitude=months|July 1 2049}}
=== Errors ===
*'''Bad date:''' {{Predloga:Time ago|Julio 1}}
*'''Unknown specified magnitude:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009|magnitude=fruits}}
*'''No parameters:''' {{Predloga:Time ago}}
*'''Capitalization:''' {{Predloga:Time ago|July 1 2009|magnitude=HoUrS}}
=== min_magnitude ===
{| class=wikitable
! !! no !! seconds !! minutes !! hours !! days !! months !! years !! nonsense
|-
! <code>-111 seconds</code>
| {{time ago|-111 seconds}}
| {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=hours}}
| {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=days}}
| {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=months}}
| {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=years}}
| {{time ago|-111 seconds|min_magnitude=nonsense}}
|-
! <code>-30 minutes</code>
| {{time ago|-30 minutes}}
| {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=hours}}
| {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=days}}
| {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=months}}
| {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=years}}
| {{time ago|-30 minutes|min_magnitude=nonsense}}
|-
! <code>{{date}}</code>
| {{time ago|{{date}}}}
| {{time ago|{{date}}|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago|{{date}}|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago|{{date}}|min_magnitude=hours}}
| {{time ago|{{date}}|min_magnitude=days}}
| {{time ago|{{date}}|min_magnitude=months}}
| {{time ago|{{date}}|min_magnitude=years}}
| {{time ago|{{date}}|min_magnitude=nonsense}}
|-
! <code>-25 hours</code>
| {{time ago|-25 hours}}
| {{time ago|-25 hours|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago|-25 hours|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago|-25 hours|min_magnitude=hours}}
| {{time ago|-25 hours|min_magnitude=days}}
| {{time ago|-25 hours|min_magnitude=months}}
| {{time ago|-25 hours|min_magnitude=years}}
| {{time ago|-25 hours|min_magnitude=nonsense}}
|-
! <code>1 January 2010</code>
| {{time ago|1 January 2010}}
| {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=hours}}
| {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=days}}
| {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=months}}
| {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=years}}
| {{time ago|1 January 2010|min_magnitude=nonsense}}
|-
! <code>17 November 2009</code>
| {{time ago|17 November 2009}}
| {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=hours}}
| {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=days}}
| {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=months}}
| {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=years}}
| {{time ago|17 November 2009|min_magnitude=nonsense}}
|-
! <code>20 May 1988</code>
| {{time ago|20 May 1988}}
| {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=hours}}
| {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=days}}
| {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=months}}
| {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=years}}
| {{time ago|20 May 1988|min_magnitude=nonsense}}
|-
|-
! <code>5 months</code>
| {{time ago|5 months}}
| {{time ago|5 months|min_magnitude=seconds}}
| {{time ago|5 months|min_magnitude=minutes}}
| {{time ago|5 months|min_magnitude=hours}}
| {{time ago|5 months|min_magnitude=days}}
| {{time ago|5 months|min_magnitude=months}}
| {{time ago|5 months|min_magnitude=years}}
| {{time ago|5 months|min_magnitude=nonsense}}
|}
==Now works in the future==
* '''Original:''' {{time ago|4 August 2057}}
* '''peskovnik:''' {{time ago/peskovnik|4 August 2057}}
==Non-breaking space==
Test using a [[non-breaking space]] between the number and the units (year, month, day, etc). A breaking space is used between the units and "ago" (similar to the output of [[Predloga:Start date and years ago]]).
These examples are placed inside a narrow <div> to force a line break. They are based on the current date and time, which is: '''{{#time:Y-m-d h:i:s (e)}}'''. If that is not correct, click {{purge}} to update the page.
{| class="wikitable"
! Example
! Current output
! peskovnik output
|-
| <code><nowiki>{{Time ago|-13 months|min_magnitude=years}}</nowiki></code>
| <div style="width:1em">{{Time ago|-13 months|min_magnitude=years}}</div>
| <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-13 months|min_magnitude=years}}</div>
|-
| <code><nowiki>{{Time ago|-32 days|min_magnitude=months}}</nowiki></code>
| <div style="width:1em">{{Time ago|-32 days|min_magnitude=months}}</div>
| <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-32 days|min_magnitude=months}}</div>
|-
| <code><nowiki>{{Time ago|-25 hours|min_magnitude=days}}</nowiki></code>
| <div style="width:1em">{{Time ago|-25 hours|min_magnitude=days}}</div>
| <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-25 hours|min_magnitude=days}}</div>
|-
| <code><nowiki>{{Time ago|-65 minutes|min_magnitude=hours}}</nowiki></code>
| <div style="width:1em">{{Time ago|-65 minutes|min_magnitude=hours}}</div>
| <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-65 minutes|min_magnitude=hours}}</div>
|-
| <code><nowiki>{{Time ago|-75 seconds|min_magnitude=minutes}}</nowiki></code>
| <div style="width:1em">{{Time ago|-75 seconds|min_magnitude=minutes}}</div>
| <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-75 seconds|min_magnitude=minutes}}</div>
|-
| <code><nowiki>{{Time ago|-15 seconds|min_magnitude=seconds}}</nowiki></code>
| <div style="width:1em">{{Time ago|-15 seconds|min_magnitude=seconds}}</div>
| <div style="width:1em">{{Time ago/peskovnik|-15 seconds|min_magnitude=seconds}}</div>
|}
== Blank values of ago ==
* <code><nowiki>He has worked for FooBar Corp for the last {{time ago|1 January 1985|ago=}}.</nowiki></code>
; Main
He has worked for FooBar Corp for the last {{time ago|1 January 1985|ago=}}.
; peskovnik
He has worked for FooBar Corp for the last {{time ago/peskovnik|1 January 1985|ago=}}.
== Blank future values of ago ==
* <code><nowiki>{{time ago|1 January {{#expr: {{CURRENTYEAR}} + 5}}|ago=}}</nowiki></code>
; Main
{{time ago|1 January {{#expr: {{CURRENTYEAR}} + 5}}|ago=}}
; peskovnik
{{time ago/peskovnik|1 January {{#expr: {{CURRENTYEAR}} + 5}}|ago=}}
* <code><nowiki>{{time ago|{{#time:c|+ 1 second}}|ago=}}</nowiki></code>
; Main
{{time ago|{{#time:c|+ 1 second}}|ago=}}
; peskovnik
{{time ago/peskovnik|{{#time:c|+ 1 second}}|ago=}}
==Comparing hours, days, and weeks for the same time periods==
<!--
{{testcase table|_showcode=yes|-505 hours|magnitude=hours}}
{{testcase table|_showcode=yes|-520 hours|magnitude=hours}}
{{testcase table|_showcode=yes|-505 hours|magnitude=days}}
{{testcase table|_showcode=yes|-520 hours|magnitude=days}}
{{testcase table|_showcode=yes|-505 hours|magnitude=weeks}}
{{testcase table|_showcode=yes|-520 hours|magnitude=weeks}}
-->
{{testcase table|_showcode=yes|_caption=Current time|{{#time:YmdHis|@{{#time:U}}}}|magnitude=hours}}
{{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 30 seconds after midnight, display hours |{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000030|magnitude=hours}}
{{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 1:30 after midnight, display hours |{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000130|magnitude=hours}}
{{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 30 seconds after midnight, display days |{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000030|magnitude=days}}
{{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 1:30 after midnight, display days |{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000130|magnitude=days}}
{{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 30 seconds after midnight, display weeks ({{red|erroneous output}})|{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000030|magnitude=weeks}}
{{testcase table|_showcode=yes|_caption=21 days ago at 1:30 after midnight, display weeks|{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 521*60*60) }}}}000130|magnitude=weeks}}
{{testcase table|_showcode=yes|_caption=49 days ago at 30 seconds after midnight, display weeks ({{red|erroneous output}})|{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 1193*60*60) }}}}000030|magnitude=weeks}}
{{testcase table|_showcode=yes|_caption=49 days ago at 1:30 after midnight, display weeks|{{#time:Ymd|@{{#expr:({{#time:U}} - 1193*60*60) }}}}000130|magnitude=weeks}}
<!--
{{testcase table|_showcode=yes|-{{#expr:({{#time:U}}-{{#time:U|{{CURRENTDAY}} {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} - 503 hours}})}} seconds|magnitude=hours}}
{{testcase table|_showcode=yes|-{{#expr:({{#time:U}}-{{#time:U|{{CURRENTDAY}} {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} - 488 hours}})}} seconds|magnitude=days}}
{{testcase table|_showcode=yes|-{{#expr:({{#time:U}}-{{#time:U|{{CURRENTDAY}} {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} - 503 hours}})}} seconds|magnitude=days}}
{{testcase table|_showcode=yes|-{{#expr:({{#time:U}}-{{#time:U|{{CURRENTDAY}} {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} - 488 hours}})}} seconds|magnitude=weeks}}
{{testcase table|_showcode=yes|-{{#expr:({{#time:U}}-{{#time:U|{{CURRENTDAY}} {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} - 503 hours}})}} seconds|magnitude=weeks}}
-->
t92nkfa87rbih7az5flpnw7yzdw3q05
Predloga:Time ago
10
347768
5722763
3811701
2022-07-22T19:56:12Z
Pinky sl
2932
timel
wikitext
text/x-wiki
{{#iferror: {{#timel:U| {{{1|}}} }}
|{{error|Napaka: prvi parameter ne ustreza obliki datuma ali ure.}}
|{{Time ago/core
|ago = {{{ago|fa}}}
|time = {{{1|}}}
|auto_magnitude_num = {{#if:{{{magnitude|}}}
|0<!-- Make sure the specified {{{magnitude}}} is used -->
|{{#expr:{{#ifexpr: floor( abs( {{#time:U}} - {{#time:U| {{{1|}}} }} ) / 120 ) | 1 | 0 }}+
{{#ifexpr: floor( abs( {{#time:U}} - {{#time:U| {{{1|}}} }} ) / 7200 ) | 1 | 0 }}+
{{#ifexpr: floor( abs( {{#time:U}} - {{#time:U| {{{1|}}} }} ) / 172800 ) | 1 | 0 }}+
{{#ifexpr: floor( abs( {{#time:U}} - {{#time:U| {{{1|}}} }} ) / 5356800 ) | 2 | 0 }}+
{{#ifexpr: floor( abs( {{#time:U}} - {{#time:U| {{{1|}}} }} ) / 63115200 ) | 1 | 0 }}
}}
}}
|min_magnitude_num = {{#switch:{{#if:{{{magnitude|}}}
|{{{magnitude}}}
|{{{min_magnitude}}}
}}
|years|leta = 6
|months|meseci = 5
|weeks|tedni = 4
|dnevi|days = 3
|hours|ure = 2
|minutes|minute = 1
|seconds|sekunde
|#default= 0
}}
}}
}}{{#ifeq:{{{purge|}}}|yes| <span class="plainlinks">([{{fullurl:{{FULLPAGENAME}}|action=purge}} osveži])</span>|}}<noinclude>{{documentation}}</noinclude>
7tmey57f9tu9p36smslkityoitljxeb
5722766
5722763
2022-07-22T19:59:20Z
Pinky sl
2932
Redakcija 5722763 uporabnice [[Special:Contributions/Pinky sl|Pinky sl]] ([[User talk:Pinky sl|pogovor]]) razveljavljena
wikitext
text/x-wiki
{{#iferror: {{#time:U| {{{1|}}} }}
|{{error|Napaka: prvi parameter ne ustreza obliki datuma ali ure.}}
|{{Time ago/core
|ago = {{{ago|fa}}}
|time = {{{1|}}}
|auto_magnitude_num = {{#if:{{{magnitude|}}}
|0<!-- Make sure the specified {{{magnitude}}} is used -->
|{{#expr:{{#ifexpr: floor( abs( {{#time:U}} - {{#time:U| {{{1|}}} }} ) / 120 ) | 1 | 0 }}+
{{#ifexpr: floor( abs( {{#time:U}} - {{#time:U| {{{1|}}} }} ) / 7200 ) | 1 | 0 }}+
{{#ifexpr: floor( abs( {{#time:U}} - {{#time:U| {{{1|}}} }} ) / 172800 ) | 1 | 0 }}+
{{#ifexpr: floor( abs( {{#time:U}} - {{#time:U| {{{1|}}} }} ) / 5356800 ) | 2 | 0 }}+
{{#ifexpr: floor( abs( {{#time:U}} - {{#time:U| {{{1|}}} }} ) / 63115200 ) | 1 | 0 }}
}}
}}
|min_magnitude_num = {{#switch:{{#if:{{{magnitude|}}}
|{{{magnitude}}}
|{{{min_magnitude}}}
}}
|years|leta = 6
|months|meseci = 5
|weeks|tedni = 4
|dnevi|days = 3
|hours|ure = 2
|minutes|minute = 1
|seconds|sekunde
|#default= 0
}}
}}
}}{{#ifeq:{{{purge|}}}|yes| <span class="plainlinks">([{{fullurl:{{FULLPAGENAME}}|action=purge}} osveži])</span>|}}<noinclude>{{documentation}}</noinclude>
2hk6omj6fokrtcez256g2mp5dikuuam
Slika:MeV1910.jpg
6
349382
5722611
3835443
2022-07-22T13:33:11Z
A09090091
188929
pp za prenos v Zbirko
wikitext
text/x-wiki
{{Information|
|Opis = Naslovna stran tednika Muraszombat es Videke 25. septembra 1910
|Vir = Theodor Hari: Zgodovina evangelicanske cerkve v Murski Soboti, 2000
|Datum = neznan
|Avtor = neznan
|Dovoljenje = {{JL-staro}}
}}
{{JL-staro}}
lohu9eid0o2vkfc7zua8pmkppsvbajg
5722612
5722611
2022-07-22T13:36:43Z
A09090091
188929
vrnitev sprememb uporabnika [[Special:Contributions/A09090091|A09090091]] ([[User talk:A09090091|pogovor]]) na zadnje urejanje uporabnika [[User:Eton vs harrow|Eton vs harrow]]
wikitext
text/x-wiki
{{Information|
|Opis = Naslovna stran tednika Muraszombat es Videke 25. septembra 1910
|Vir = Theodor Hari: Zgodovina evangelicanske cerkve v Murski Soboti, 2000
|Datum = neznan
|Avtor = neznan
|Dovoljenje = {{JL-staro}}
}}
3jtbsu1qtr0m2pexyzc9e3gx9p41g4i
Zgodovina Poljske
0
360501
5722803
5721802
2022-07-23T05:24:29Z
Octopus
13285
/* Zadnja leta sanacije (1935–1939) */ nadaljevanje
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Tobias Mayer Carte de la Pologne 1757.jpg|350px|thumb|Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757]]
'''Zgodovina Poljske''' je dolga več kot tisoč let. Začela se je z združevanjem prvih srednjeveških poljskih plemen in se nadaljevala z njihovim pokristjanjevanjem v zgodnji kneževini, poljsko zlato dobo, v kateri se je država razširila in postala ena največjih evropskih sil, njenim propadom in delitvijo, dvema svetovnima vojnama, socializmom in vzpostavitvijo demokracije leta 1989.
Korenine poljske zgodovine je mogoče slediti do [[Stari vek|starega veka]], ko je bilo ozemlje sedanja Poljske naseljeno z različnimi plemeni, vključno s [[Kelti]], [[Skiti]], [[Germani]], [[Sarmati]], [[Slovani]] in [[Balti]]. Najbližji predniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]] so bili zahodnoslovanski [[lehiti|lehitski]] [[Zahodni Poljani|Poljani]], ki so začeli v zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] ustanavljati prva stalna naselja.<ref name=ref1>Derwich & Żurek 2002, str. 122–143.</ref> Poljani, katerih ime pomeni ''"ljudstvo, ki živi na odprtih poljanah"'', so bili dominantno ljudstvo v regiji in dali Poljski svoje ime.
V 10. stoletju je nastala prva vladarska dinastija, [[Pjasti]]. Za ''de facto'' ustanovitelja poljske države se šteje knez [[Mješko I.]] (vladal okoli 960-992), znan po privzemu zahodnega [[Krščanstvo|krščanstva]] leta 966. Mješkov sin [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je z vojsko znatno razširil očetovo domeno in jo leta 1025 pretvoril v kraljevino. Najuspešnejši in zadnji monarh iz dinastije Pjastov, [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]], je vladal v obdobju gospodarskega razcveta in ozemeljske širitve kraljevine in leta 1370 umrl brez moškega naslednika.
Pjastom je sledila [[Jagelonci|Jagelonska dinastija]], ki je vladala od 14. do 16. stoletja, se tesno povezala z [[Velika litovska kneževina|Litvo]], doživela poljsko renesanso in nadaljevala širjenje države. Polonizacija kraljevine je dosegla vrh z ustanovitvijo poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1569, s čimer je postala ena največjih evropskih držav.
Republika obeh narodov je uspela vzdrževati raven blaginje, doseženo v obdobju Jageloncev, medtem ko je njen politični sistem dozorel v edinstveno plemiško demokracijo z voljenim kraljem. Sredi 17. stoletja je ogromna država začela propadati zaradi uničujočih vojn in propadanje njenega političnega sistema. V poznem 18. stoletju so bile uvedene pomembne notranje reforme, med njimi prva evropska ustava, sprejeta 3. maja 1791. Veljala je zelo malo časa, ker sosednje sile niso dovolile naprednih reform. Republika obeh narodov se je končala leta 1795 po nizu invazij in delitev poljskega ozemlja med [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]] na vzhodu, [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] na zahodu in [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]] na jugu. Od leta 1795 do 1918 ni obstajala nobena resnično neodvisna poljska država, četudi so delovala močna poljska odporniška gibanja. Priložnost za ponovno pridobitev suverenosti se je uresničila šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko so bile vse tri imperialistične sile v vojni in revoluciji usodno oslabljene.
Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika in je kot neodvisna država obstajala do leta 1939, ko sta Poljsko napadli [[nacistična Nemčija]] in [[Sovjetska zveza]]. Napad je pomenil začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Med nacistično okupacijo od leta 1939 do 1945 je med načrtovanim [[genocid]]om in iztrebljanjem umrlo več milijonov poljskih državljanov različnih veroizpovedi in narodnosti. Poljska vlada v izgnanstvu je kljub temu delovala vso vojno, Poljaki pa so prispevali k zmagi zaveznikov s sodelovanjem v vojaških akcijak tako na vzhodni kot na zahodni fronti. Napredovanje sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] proti zahodu v letih 1944 in 1945 je prisililo sile nacistične Nemčije, da so se umaknile iz Poljske. Sledila je ustanovitev satelitske socialistične države, od leta 1952 znane kot [[Ljudska republika Poljska]].
Zaradi teritorialnih prilagoditev na zahtevo zaveznikov ob koncu druge svetovne vojne leta 1945, se je geografsko težišče Poljske premaknilo proti zahodu. Na novo opredeljena poljska država je veliki meri izgubila svoj zgodovinski večetnični značaj. V poznih 80. letih prejšnjega stoletja je poljsko reformno gibanje [[Solidarnost (razločitev)|Solidarnost]] postalo ključnega pomena za miren prehod iz načrtnega gospodarstva in socialistične države v kapitalistični gospodarski sistem in liberalno parlamentarno demokracijo. V tem procesu je bila leta 1989 ustanovljena moderna Tretja poljska republika.
==Prazgodovina in zgodovina do zgodnjega srednjega veka==
[[Slika:Biskupin_brama_od_wewnatrz.jpg|thumb|right|250px|Rekonstruiran Biskupin, utrjeno naselje iz obdobja lužiške kulture (8. stoletje pr. n. št.)]]
V [[Prazgodovina|prazgodovini]], [[Kamena doba|kameni]], [[Bronasta doba|bronasti]] in [[Železna doba|železni dobi]] se je ozemlje sedanje Poljske razvijalo podobno kot okoliške regije.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 1–75.</ref>
V neolitskem obdobju so priseljenci iz Podonavje okoli leta 5500 pr. n. št. s seboj prinesli kulturo linearne keramike. V tej kulturi so se na poljskem ozemlju izoblikovale prve stalno naseljene kmečke skupnosti. V obdobju od okoli 4400 in 2000 pr. n. št. so staroselci v pozni kameni dobi še bolj razvili kmečki način življenja.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 32–53. </ref>
Poljska zgodnja bronasta doba se je začela okoli 2400–2300 pr. n. št., železna doba pa okoli 750–700 pr. n. št. Ena od mnogo odkritih kultur, [[lužiška kultura]] v bronasti in železni dobi, je zapustila več naselij.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 54–75.</ref> Okoli leta 400 pr. n. št. so poljsko ozemlje naselili [[Kelti]] [[Latenska kultura|latenske kulture]]. Kmalu zatem so se pod vplivom najprej Keltov in nato [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] razvile nove kulture z močno germansko komponento. Okoli leta 500 so se v času velikih evropskih selitev germanska ljudstva izselila. Gozdnate regije na severu in vzhodu so naselili [[Balti]].<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 76–121.</ref>
Nekaj arheoloških raziskav kaže, da so Slovani na sodobnem poljskem ozemlju naseljeni samo 1500 let.<ref name=ref1/> Nedavne genetske študije so pokazale, da so med sedanjimi prebivalci Poljske tudi potomci staroselcev, začenši v zgodnjim neolitikom.<ref>Mielnik-Sikorska 2013.</ref> Po drugih arheoloških in jezikoslovnih raziskavah so bila zgodnja slovanska ljudstva v delih Poljske verjetno prisotna že veliko prej in so bila morda povezana s starodavno pševorsko in zarubinsko kulturo 3. stoletja pr. n. št. Nekatere slovanske skupine so morda prišle z vzhoda v kasnejših obdobjih.<ref>Brather, Sebastian (2004). "The Archaeology of the Northwestern Slavs (Seventh To Ninth Centuries)". ''East Central Europe''. '''31''' (1): 78–81. doi: 10.1163/187633004x00116. </ref><ref>Trubačev, O. N. 1985. "Linguistics and Ethnogenesis of the Slavs: The Ancient Slavs as Evidenced by Etymology and Onomastics". ''Journal of Indo-European Studies (JIES)'', '''13''': 203–256. </ref> Domneva se, da so zgodnji slovanski narodi in jeziki morda izvirali iz [[Polesje|Polesja]], ki vključuje območje okoli [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinske]] meje, dele zahodne [[Rusija|Rusije]] in dele vzhodne Poljske.<ref> Kobyliński 2005, str. 525–526. </ref>
Zahodnoslovanska in lehitska ljudstva ter vsi preostali manjšinski klani v starodavnih poljskih deželah so bili organizirani v plemena. Več njihovh imen je na seznamu, ki ga je sestavil anonimni bavarski geograf v 9. stoletju.<ref>Davies 2005a, str. xxvii.</ref> V 9. in 10. stoletju so ta plemena ustvarila razvite regije ob zgornji [[Visla|Visli]], obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] in v [[Velikopoljska|Velikopoljski]]. V 10. stoletju je obsežna združitev plemen v Velikopoljski omogočila oblikovanje trajne politične strukture, ki je kasneje postala država Poljska.<ref name=ref1/>
==Obdobje Pjastov (10. stoletje–1385)==
{{glavni|Pjasti|Mješko I.|Boleslav I. Poljski|Kazimir I. Poljski|Boleslav II. Poljski|Boleslav III. Poljski|Kazimir II. Poljski|Vladislav I. Poljski|Kazimir III. Poljski}}
===Mješko I.===
[[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|right|250px|Poljska se je pod prvima dvema vladarjema znatno razširila; temno rožnato je ozemlje ob koncu vladavine [[Mješko I.|Mješka I.]] (992), temno rožnato pa ozemlje, ki ga je dodal [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] (umrl 1025); temno rožnato ozemlje na severozahodu, označeno z rdečo mejo, je v tem času izgubil]]
Dinastija [[Pjasti|Pjastov]], ustanoviteljica poljske države, je vladala od 10. do 14. stoletja. Zgodovinski zapisi kot ustanovitelja dinastije in države omenjajo vojvodo [[Mješko I.|Mješka]], katerega vladanje se je začelo malo pred letom 963 in nadaljevalo do njegove smrti leta 992. Mješko se je po poroki s princeso Dubravko Češko, vneto kristjanko, leta 966 pokristjanil.<ref name=rre12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Dogodek je znan kot "krst Poljske", datum pa se pogosto simbolično šteje za začetek poljske državnosti.<ref>Zubrzycki 2006, str. 64. </ref> Mješko je dokončal združevanje lehitskih plemen, potrebno za obstoj nove države. Po Mješku je Poljski vladal niz vladarjev, ki so prebivalstvo spreobrnili v krščanstvo, ustvarili močno kraljestvo in gojili značilno poljsko kulturo, integrirano v širšo evropsko kulturo.<ref>Wyrozumski 1986, str. 80–88.</ref>
===Boleslav I. Hrabri===
Mješkov sin, knez [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]] (vladal 992-1025), je ustanovil poljsko cerkveno strukturo, si prizadeval osvojiti nova ozemlja in bil ob koncu svojega življenja leta 1025 uradno kronan za prvega poljskega kralja.<ref name=ref12/> Prizadeval si je razširiti krščanstvo v poganske dele vzhodne Evrope, vendar je doživel neuspeh, ko je bil leta 997 v Prusiji ubit njegov največji misijonar [[Adalbert Praški]].<ref name=ref12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Na kongresu v Gnieznu leta 1000 je sveti rimski cesar [[Oton III.]] priznal nadškofijo Gniezno,<ref name=ref12/> ključno za obstoj suverene poljske države.<ref name=ref12/> Med vladavino Otonovega naslednika [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] se je Boleslav od leta 1002 in 1018 vojskoval s Kraljevino Nemčijo.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 88–93.</ref>
===Kazimir I., Boleslav II. in Boleslav III.===
Ekspanzionistična politika Boleslava I. je preobremenila vire zgodnje poljske države in sledil je propad monarhije. Pod [[Kazimir I. Poljski|Kazimirjem I. Obnoviteljem]] (vladal 1039-1058) je začela država okrevati. Kazimirjev sin [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] (vladal 1058–1079) se je zapletel v konflikt s ščerpanskim škofom Stanislavom, ki je na koncu povzročil njegov propad. Boleslava je poljska cerkev izobčila zaradi obtožb prešuštva, zato je leta 1079 ukazal umoriti škofa. Umor je sprožil upor poljskih plemičev, kateremu sta sledila Boleslavova odstavitev in izgon iz države.<ref name=ref12/> Okoli leta 1116 je [[Gallus Anonimus]] napisal kroniko ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih knezov''),<ref name=ref12/> namenjeno poveličevanju njegovega zaščitnika [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] (vladal 1107–1138), vladarja, ki je obudil tradicijo vojaškega junaštva iz časa Boleslava I. Gallusovo delo je še vedno najpomembnejši pisni vir za zgodnjo zgodovino Poljske.<ref>Wyrozumski 1986, str. 93–104.</ref>
===Razdrobitev kraljestva===
[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je v svoji oporoki iz leta 1138<ref name=ref12/> razdelil Poljsko med svoje sinove. Notranja razdrobljenost Poljske v 12. in 13. stoletju je razjedla dinastične strukture Pjastov. Leta 1180 je [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II. Pravični]], ki je zahteval papeževo potrditev svojega statusa nadvojvode, na kongresu v Łęczyci poljski cerkvi podelil dodatne imunitete in privilegije.<ref name=ref12/> Okoli leta 1220 je Vincenc Kadlubek napisal svojo ''[[Kronika poljskih kraljev in knezov|Kroniko poljskih kraljev in knezov]]'', še en pomemben vir za zgodnjo poljsko zgodovino.<ref name=ref12/>
Leta 1226 je eden od regionalnih pjastovskih vojvod, Konrad I. Mazovski, povabil [[Tevtonski viteški red|Tevtonske viteze]], da bi mu pomagali v boju proti baltskim [[Prusi|pruskim]] poganom.<ref name=ref12/> Tevtonski red je uničil Pruse, vendar je obdržal njihovo ozemlje, kar je povzročilo večstoletna vojskovanja med Poljsko in Tevtonskimi vitezi ter pozneje med Poljsko in nemško prusko državo.
Leta 1240 se je začela prva [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] na Poljsko, ki je dosegla vrhunec s porazom poljskih in zavezniških krščanskih sil ter s smrtjo šlezijskega pjastovskega vojvode Henrika II. Pobožnega v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] leta 1241.<ref name=ref12/>
Obdobje razdrobljenosti je prineslo gospodarski razvoj in rast mest. Ustanovljena so bila nova mesta, obstoječa naselja pa so dobila status mest z magdeburškimi pravicami.<ref>Sebastian Brather (2008). ''Archäologie der westlichen Slawen: Siedlung, Wirtschaft und Gesellschaft im früh- und hochmittelalterlichen Ostmitteleuropa'' (nemško). Walter de Gruyter. str. 87.</ref> Leta 1264 je Boleslav Pobožni s ''[[Kališki statut|Kališkim statutom]]'' [[Judje|Judom]] podelil judovske svoboščine.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 104–137.</ref>
===Pozni Pjasti: Vladislav I. in Kazimir III.===
[[Slika:Władysław I sarcophagus figure.jpg|thumb|200px|Podoba Vladislava I. Slokega na njegovem sarkofagu]]
Poskusi ponovne združitve poljskih dežel so dobili zagon v 13. stoletju. Leta 1295 je velikopoljski vojvoda [[Przemisl II. Poljski|Przemisl II.]] uspel postati prvi vladar po Boleslavu II., ki je bil okronan za poljskega kralja.<ref name=ref12/> Vladal je na omejenem ozemlju in bil že naslednje leto ubit. V letih 1300–1305 je kot poljski kralj vladal tudi češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]<ref name=ref12/> Kraljestvo Pjastov je bilo dejansko obnovljeno šele pod [[Vladislav I. Poljski|Vladislavom I. Slokim]] (vladal 1306–1333), ki je postal kralj leta 1320.<ref name=ref12/> Leta 1308 so tevtonski vitezi zavzeli [[Gdansk]] in [[Pomerelija|Pomerelijo]].<ref name=ref12/>
Kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] (vladal 1333–1370),<ref name=ref12/> Vladislavov sin in zadnji vladar iz dinastije Pjastov, je okrepil in razširil obnovljeno Poljsko kraljestvo, zahodna provinca Šlezija, ki jo je leta 1339 sam formalno odstopil Češki, in večina poljske Pomeranije pa sta bili za nekaj stoletij izgubljeni. Napredek je bil dosežen tudi pri obnovi upravljanja osrednje province [[Mazovija|Mazovije]]. Leta 1340 se je začelo osvajanje [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]],<ref name=ref12/> ki je zaznamovalo širjenje poljske države na vzhod.
Leta 1364 je bil sklican [[Krakovski kongres]], obseženo srečanje vladarjev srednje, vzhodne in severne Evrope, verjetno za načrtovanje [[Osmansko cesarstvo|protiturške]] [[križarske vojne]]. Isto leto je bila ustanovljena bodoča [[Jagelonska univerza]], ena najstarejših univerz v Evropi.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 137–171.</ref> 9. oktobra 1334 je Kazimir III. potrdil privilegije, ki jih je Judom leta 1264 podelil velikopoljski vojvoda Boleslav Pobožni, in jim dovolil, da so se v velikem številu naselili na Poljskem.
===Anžujci===
Ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je prišla Poljska pod oblast [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] iz [[Kapetingi|kapetinške]] hiše [[Anžujci|Anjou]]. Združitev Poljske in Ogrske je trajala do leta 1382.<ref name=ref12/> Leta 1374 je Ludvik I. podelil poljskemu plemstvu [[Košiški privilegij]], da bi eni od svojih hčera zagotovil nasledstvo na Poljskem.<ref name=ref12/> Leta 1384 je poljski prestol zasedla njegova najmlajša hči [[Jadwiga Poljska|Jadviga]] (umrla 1399).<ref>Wyrozumski 1986, str. 171–177.</ref>
==Jagelonska dinastija (1385-1572)==
{{glavni|Jagelonci}}
===Dinastična unija z Litvo, Vladislav II. Jagelo===
[[Slika:Battle of Tannenberg.jpg|250px|thumb|[[Bitka pri Grunwaldu]]]]
Leta 1386 se je veliki litovski knez [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]] poročil s poljsko kraljico Jadvigo, kar mu je omogočilo postati poljski kralj.<ref name=ref21>Davies 2005a, str. xxviii–xxix.</ref> Do svoje smrti leta 1434 je vladal kot [[Vladislav II. Poljski]]. Poroka je ustvarila poljsko-litovsko personalno unijo pod kralji [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]].
Prvi dokument, ki je uradno povezal obe državi, je bila [[Krevska unija]] iz leta 1385, ki je bila po vsebini Jogailova in Jadvigina poročna pogodba. S poljsko-litovskim partnerstvom je Poljska pridobila obsežno ozemlje [[Rutenija|Rutenije]], ki je bilo v posesti Litve. Partnerstvo se je izkazalo za koristno za državljane obeh držav, ki so v naslednjih štirih stoletjih sobivali in sodelovali v eni največjih političnih entitet v Evropi. Ko je kraljica Jadviga leta 1399 umrla, je Kraljevina Poljska prešla v izključno posest njenega moža.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 178–195.</ref>
V [[Baltsko morje|baltski]] regiji se je nadaljeval boj Poljske s [[Tevtonski viteški red|Tevtonskimi vitezi]] in dosegel vrhunec v zmagi v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] leta 1410, ki je Poljaki in Litovci niso zaključili z odločilnim udarom proti glavnemu sedežu Tevtonskega reda na gradu [[Grad Malbork|Malbork]]. Razvijajoče se odnose med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino je dodatno opredelila [[Horodlanska unija]] leta 1413.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 195–201. </ref>
Privilegiji [[Šlahta|šlahte]] (plemstvo) so se širili. Leta 1425 je bil sprejet akt ''[[Neminem captivabimus nisi iure victum]]'' (v prostem prevodu ''Nihče ne bo aretiran brez sodbe sodišča''), ki je plemiče varoval pred samovoljnimi kraljevimi aretacijami.<ref name=ref21/>
===Vladislav III. in Kazimir IV. Jagelo===
[[Slika:Casimir IV Jagiellon.jpg|thumb|left|upright|Kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelo]] je bil osrednja osebnost jagelonskega obdobja]]
Vladanje mladega [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III.]] (1434–1344),<ref name=ref21/> sina in naslednika Vladislava II., ki je vladal kot kralj Poljske in Ogrske, je prekinila njegova smrt v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] proti silam [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 201–204. </ref> Sledilo je tri leta trajajoče medvladje, ki se je končalo leta 1447 s kronanjem njegovega brata [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]]
Kritični razvoj jagelonskega obdobja se je dogajal ravno med njegovo dolgo vladavino, ki je trajala do leta 1492. Leta 1454 je Poljska priključila [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]] in sledila je [[trinajstletna vojna]] (1454–1466) z državo [[Tevtonski viteški red|Tevtonskih vitezov]].<ref name=ref21/> Leta 1466 je bil sklenjen prelomni [[Drugi torunjski mir]], ki je razdelil Prusijo in ustanovil Vzhodno Prusijo, poljski fevd pod upravo Tevtonskih vitezov.<ref name=ref21/> Poljska se je na jugu soočala z Osmanskim cesarstvom in [[Krimski Tatari|Krimskimi Tatari]], na vzhodu pa pomagala Litvi v boju proti [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]]. Razvijala se je v fevdalno državo s pretežno kmetijskim gospodarstvom in vse bolj prevladujočim zemljiškim plemstvom. Kraljeva prestolnica Krakov se je spreminjala v veliko akademsko in kulturno središče in leta 1473 dobila prvo tiskarno.<ref name=ref21/> Z naraščajočim vplivom srednjega in nižjega plemstva se je kraljevi svet do leta 1493 razvil v dvodomni Generalni sejm (parlament), ki ni več predstavljal izključno najvišjih dostojanstvenikov kraljestva.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 205–225. </ref>
Pravni akt ''[[Nihil novi|Nihil novi nisi commune consensu]]'' (slovensko ''Nič novega brez skupnega soglasja''), sprejet v Sejmu leta 1505, je večino zakonodajne oblasti prenesel z monarha na Sejm.<ref name=ref21/> Dogodek je zaznamoval začetek obdobja, znanega kot "zlata svoboda", v katerem je v državi načeloma vladalo "svobodno in enakopravno" poljsko plemstvo. V 16. stoletju je množičen razvoj kmetijskih gospodarstev v lasti plemstva povzročil vse bolj žaljive razmere za kmečke podložnike, ki so jih obdelovali. Politični monopol plemičev je tudi zadušil razvoj mest, od katerih so nekatera cvetela v poznem jagelonskem obdobju, in omejeval pravice meščanov, kar je zaviralo nastanek srednjega družbenega razreda.<ref>Gierowski 1986a, str. 24–53. </ref>
===Zgodnja moderna Poljska pod Sigismundom I. in Sigismundom II.===
[[Slika:Nikolaus Kopernikus.jpg|thumb|right|[[Nikolaj Kopernik]], utemeljitelj heliocentričnega modela Osončja]]
V 16. stoletju je [[Reformacija|protestantsko]] reformistično gibanje prodrlo globoko v poljsko krščanstvo. Politika verske strpnosti, ki se je razvila na Poljskem, je bila v tistem času skoraj edinstvena v Evropi. Iz pokrajin, ki so jih razdirali verski spori, je veliko ljudi pobegnilo in našlo zatočišče na Poljskem. Vladavini kraljev [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I. Starega]] (1506–1548) in [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] (1548–1572) sta bili obdobje intenzivnega razcveta kulture in znanosti, imenovano tudi zlata doba poljske renesanse. Najvidnejši predstavnik tedanje znanosti je bil [[astronom]] [[Nikolaj Kopernik]] (1473–1543), utemeljitelj heliocentričnega sistema našega [[Osončje|Osončja]].<ref name=ref21/> Najpomembnejši umetnik tega obdobja je bil pesnik [[Jan Kochanowski]] (1530–1584).<ref name=ref27>Davies 2005a, str. xxix.</ref><ref>Gierowski 1986a, str. 116–130.</ref> Med vladavino Sigismunda I.<ref name=ref21/> bil [[Tevtonski viteški red|Tevtonski red]] leta 1525 sekulariziran. Zadnji veliki mojster reda [[Albert Pruski]] se je spreobrnil v protestantizem in se poklonil poljskemu kralju in v zameno dobil v fevd vojvodino Prusijo.<ref name=ref21/> Mazovija je bila leta 1529 končno v celoti vključena v Poljsko krono.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 53–92. </ref>
[[Slika:Poland-01788 - Courtyard (32000957141).jpg|thumb|left|250px|Italijansko dvorišča na gradu [[Grad Vavel|Vavel]] v Krakovu, nekdaji rezidenci poljskih monarhov]]
Z vladavino Sigismunda II. se je končalo obdobje Jageloncev. Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]]. Litovska oblast v Ukrajini je bila prenešna na Poljsko.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 92–109. </ref> Realna unija obeh narodov je trajala do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1795. Leta 1561 je Poljska priključila [[Livonija|Livonijo]], s čimer se je začela livonska vojna z [[Rusko carstvo|Rusijo]].<ref name=ref21/>
Eksekucionistično gibanje, ki je poskušalo zaustaviti napredujočo prevlado poljskih in litvanskih magnatskih družin v državi, je doseglo vrhunec na zasedanju Sejma v Piotrkówu v letih 1562–1563.<ref name=ref21/> Na verskem področju so se poljski bratje odcepili od [[Kalvinizem|kalvinistov]], ki so leta 1563 izdali protestantsko ''Brestovsko Biblijo''.<ref name=ref21/> Na poljsko zgodovino so močno vplivali [[jezuiti]], ki so tja prišli leta 1564
==Poljsko-litovska Republika obeh narodov==
===Ustanovitev (1569-1648)===
====Lublinska unija====
[[Slika:Truce of Deulino 1618-1619.PNG|upright=1.35|thumb|right|Republika obeh narodov v njenem največjem obsegu po sklenitvi Deulinskega miru leta 1619]]
[[Lublinska unija]] iz leta 1569 je ustvarila poljsko-litovsko zvezno državo, ki je bila bolj enotna kot prejšnja personalna unija med Poljsko in Litvo. Unijo je vodilo plemstvo preko centralnega parlamenta in lokalnih skupščin na čelu z izvoljenim kraljem. Formalna vladavina plemstva, ki je bilo sorazmerno številčnejše kot v drugih evropskih državah, je tvorila zgodnji demokratični sistem,<ref>Overy 2010, str. 176–177. </ref> ki je bil v nasprotju z absolutnimi monarhijami, ki so takrat prevladovale v preostali Evropi.<ref>Davies 1996, str. 555. </ref>
Začetek Republike obeh narodov je sovpadal z obdobjem v poljski zgodovini, ko sta bila dosežena velika politična moč ter napredek v civilizaciji in blaginji. Poljsko-litovska unija je postala vpliven dejavnik v evropskih zadevah in pomembna kulturna entiteta, ki je širila zahodno kulturo s poljskimi značilnostmi proti vzhodu. V drugi polovici 16. stoletja in prvi polovici 17. stoletja je bila Republika obeh narodov ena največjih in najštevilčnejših držav v tedanji Evropi. Merila je malo manj kot milijon kvadratnih kilometrov in imela okoli deset milijonov prebivalcev. V njenem gospodarstvu je prevladovalo izvozno usmerjeno kmetijstvo. Verska strpnost po vsej državi je bila zagotovljena z [[Varšavska konfederacija|Varšavsko konfederacijo]] iz leta 1573.<ref name=ref27/>
====Prvi voljeni kralji====
[[Slika:France-001615 - King Henri III (15291221709) (2).jpg|thumb|left|200px|Prvi izvoljeni poljsko-litovski kralj je bil Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]]]]
Po koncu vladavine Jageloncev leta 1572 je bil na prvih "svobodnih volitvah" poljskega plemstva leta 1573 za kralja izvoljen Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Pred izvolitvijo je moral pospisati ''[[Pacta conventa|pacta conventa]]'', sklop dogovorjenih obveznosti oziroma predvolilnih obljub. Ko je leta 1574 na Poljsko prispela novica, da je francoski prestol prazen, se je Henrik kot njegov verjetni dedič vrnil v Francijo.<ref name=ref27/> Volitve kralja so od
samega začetka spremljali tuji vplivi, saj so tuje sile poskušale z manipulacijami doseči izvolitev kandidata, ki je bil v skladu z njihovimi interesi.<ref>Gierowski 1986a, str. 109–116. </ref>
Henrikovi je sledila vladavina Štefana Báthoryja (vladal 1576–1586). Bil je vojaško in domovinsko samozavesten vladar in je v poljskem zgodovinskem izročilu cenjen kot redek primer uspešnega izvoljenega kralja.<ref name=ref27/> Ustanovitev Kronskega sodišča leta 1578 je pomenila prenos številnih pritožbenih zadev iz kraljeve v plemiško jurisdikcijo.<ref name=ref27/>
====Prvi kralji iz dinastije Vasa====
[[Slika:Sigismund at horse.jpg|right|thumb|200px|[[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] je vladal dolgo, njegovo delovanje proti verskim manjšinam, ekspanzionistične ideje in vmešavanje v švedske dinastične zadeve pa so Republiko obeh narodov destabilizirale]]
Vladavina švedske [[Dinastija Vasa|dinastije Vasa]] se je v Republiki obeh narodov začela leta 1587. Prva dva kralja iz te dinastije, [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III.]] (vladal 1587–1632) in [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]] (vladal 1632–1648), sta večkrat poskušala s spletkami prevzeti švedski prestol, ki je bil stalen vir motenj v Republiki obeh narodov.<ref name=ref27/> Katoliška cerkev je v tistem času začela ideološko protiofenzivo in protireformacija je zajela številne spreobrnjence iz poljskih in litvanskih protestantskih krogov. Leta 1596 je [[Brestlitovska unija]] razklala vzhodne kristjane v Republiki in ustvarila [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|uniatsko cerkev vzhodnega obreda]], podrejeno papežu.<ref name=ref27/> V letih 1606–1608 se je razvil zebrzidovski upor proti Sigismundu III.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 130–146. </ref>
V želji po premoči v vzhodni Evropi se je Republika obeh narodov od leta 1605 do 1618 vojskovala z Rusijo. Niz spopadov se imenuje poljsko-moskovska vojna ali dimirtijada. Repoblika je razširila svoje ozemlje proti vzhodu, glavnega cilja – moskovskega prestola, pa poljska dinastija ni dosegla. Švedska si je v poljsko-švedskih vojnah v letih 1617–1629 prizadevala dobiti prevlado na [[Baltsko morje|Baltiku]], [[Osmansko cesarstvo]] pa je pritiskalo z juga v bitkah pri Cecori leta 1620 in Hotinu leta 1621.<ref name=ref27/> Širitev kmetijstva in [[Tlačanstvo|tlačanska]] politika v poljski [[Ukrajina|Ukrajini]] sta povzročili vrsto [[kozaki|kozaških]] uporov. V tridesetletni vojni je bila Republika zaveznica habsburške monarhije vendar v njej ni neposredno sodelovala.{{efn-lr|Po mnenju raziskovalca Jana Sowe je Republika obeh narodov kot država propadla, ker se ni bila sposobna prilagoditi nastajajočemu novemu evropskemu redu, vzpostavljenemu z Vestfalskim mirom leta 1648. Voljeni poljski kralji, ki jih je omejevalo sebično in kratkovidno plemstvo, niso mogli vsiliti močne in učinkovite centralne vlade z značilno povestfalsko notranjo in zunanjo suverenostjo. Nezmožnost poljskih kraljev, da bi zaračunavali in pobirali davke, in s tem vzdrževali stalno vojsko, ter vodili neodvisno zunanjo politiko, so bili med glavnimi ovirami za učinkovito tekmovanje Poljske na spremenjenem evropskem prizorišču, kjer je bila absolutistična oblast predpogoj za preživetje in postala temelj za odpravo tlačanstva in postopno oblikovanje parlamentarizma. <ref name=ref37>Wodecka 2013.</ref>}} Vladavina [[Vladislav IV. Poljski|Vladislava IV.]] je bila večinoma miroljubna. Leta 1635 je bila ponovno vzpostavljena pravoslavna cerkvena hierarhija. ki je bila po Brestlitovski uniji prepovedana.<ref name=ref27/>
===Propadanje (1648-1764)===
====Potop====
Med vladanjem Kazimirja II. Vase (1648–1668), tretjega in zadnjega iz te dinastije, je plemiška demokracija začela propadati zaradi tujih invazij in notranjih nesoglasij.<ref name=ref27/><ref name=ref36>Gierowski 1986a, str. 190–219. </ref> Nadloge so se nepričakovano hitro kopičile in zaznamovale konec poljske zlate dobe. Nekoč močna Republika obeh narodov je postajala vedno bolj ranljiva za tuje posege.
[[Slika:John II Casimir Vasa 1.PNG|thumb|right|200px|[[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]] je vladal v najtežjem obdobju Republike obeh narodov; rzočaran zaradi nezmožnosti reformiranja države je leta 1668 odstopil<ref name=ref37/>]]
Vstaja kozakov pod vodstvom [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]] leta 1648–1657 je zajela vse jugovzhodne pokrajine Poljske krone<ref name=ref27/> in imela katastrofalne posledice.
Prvi ''[[liberum veto]]'', parlamentarno pravico, s katero je lahko kateri koli član Sejma takoj razpusti trenutno sejo, je bila prvič uporabljena leta 1652.<ref name=ref27/> Ta praksa je sčasoma kritično oslabila poljsko centralno vlado. V [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskem sporazumu]] so se ukrajinski uporniki leta 1654 razglasili za podložnike ruskega carja.
Druga severna vojna je v letih 1655–1660 divjala po osrednjih poljskih deželah. Vključeva ja brutalno in uničujočo švedsko invazijo na Poljsko, imenovano švedski potop. Vojna se je končala leta 1660 z [[Olivski sporazum|Olivskim mirovnim sporazumom]].<ref name=ref27/> Republika je v vojni zgubila nekaj ozemlja na severu države.
Leta 1657 je [[Prusija|vojvodina Prusija]] z [[Bromberški sporazum|Bromberškim sporazumom]] vzpostavila svojo neodvisnost.<ref name=ref27/> V rusko-poljski vojni (1654–1667) se je vojska Republike dobro odrezala, Ukrajina pa je bila z [[Andrusovsko premirje|Andrusovskim premirjem]] leta 1667 kljub temu razdeljena med Poljsko in Rusijo.<ref name=ref27/> Proti koncu vojne je upor magnatov Lubomirskih proti kralju destabiliziral in oslabil državo. Obsežni napadi krimskih Tatarov, v katerih so v Ukrajini lovili sužnje, so imeli zelo škodljive posledice tudi za poljsko gospodarstvo.<ref>Williams 2013, str. 27. </ref> Leta 1661 je izšel prvi poljski časopis ''Merkuriusz Polski''.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 220–240. </ref>
Leta 1668 se je kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir]], žalosten zaradi nedavne smrti svoje žene in razočaran zaradi katastrofalnih političnih neuspehov svoje vladavine, odrekel prestolu in pobegnil v Francijo.{{efn-lr|Ivan II. Kazimir Vasa je znan po svoji omembe vredni in natančni napovedi delitve Poljske, ki se je zgodila več kot stoletje kasneje.<ref name=ref37/>}}
====Jan III. Sobieski in zadnje vojaške zmage====
[[Slika:Siemiginowski John III Sobieski with his son.jpg|thumb|left|200px|Kralj [[Jan III. Sobieski]] s svojim sinom Jakobom, katerega je poskušal postaviti za svojega naslednika; Sobieski je povedel vojsko Republike obeh narodov v bitko za Dunaj, eno zadnjih velikih poljsko-litovskih zmag]]
Po odstopu Ivana II. Kazimirja je bil za njegovega nalednika leta 1669 izvoljen Poljak [[Koribut Višnjevecki]]. Med njegovim vladanjem, ki je trajalo do leta 1673, je izbruhnila poljsko-osmanska vojna (1672–1676). Vojna se je nadaljevala pod njegovim naslednikom [[Jan III. Sobieski|Janom III. Sobieskim]] (vladal 1674–1696).<ref name=ref27/> Sobieski je nameraval razširiti svojo državo na [[Baltsko morje|baltsko]] območje in v ta namen leta 1675 v Jaworówu s Francijo sklenil tajni sporazum,<ref name=ref27/>
vendar je bil namesto tega prisiljen v dolgotrajne vojne z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. S tem je Sobieski za kratek čas oživil vojaško moč Republike obeh narodov. V [[bitka pri Hotinu|bitki pri Hotinu]] leta 1673 je premagal osmansko vojsko in v [[Drugo obleganje Dunaja|bitki pri Dunaju]] leta 1683 odločilno pomagal rešiti Dunaj pred Osmanskim cesarstvom.<ref name=ref27/> Vladavina Sobieskega je bila zadnji višek v zgodovini Republike, saj je v prvi polovici 18. stoletja Poljska prenehala biti aktivna akterka v mednarodni politiki. Z Rusijo je leta 1686 sklenila sporazum o večnem miru in končno uredila meje med državama, ki so veljale do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1772.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 240–258. </ref>
Republika obeh narodov, ki je bila do leta 1720 v skoraj nenprekinjenih vojnah, je utrpela ogromno izgubo prebivalstva ter veliko škodo v svojem gospodarstvu in družbeni strukturi. Vlada je postala neučinkovita zaradi obsežnih notranjih konfliktov, skorumpiranih zakonodajnih procesov in manipulacij zaradi tujih interesov. Plemstvo je padlo pod nadzor peščice sprtih magnatskih družin z vzpostavljenimi ozemeljskimi domenami. Mestno prebivalstvo in infrastruktura sta propadala, skupaj z večino kmetij, katerih prebivalci so bili podvrženi vse skrajnejšim oblikam tlačanstva. Razvoj znanosti, kulture in izobraževanja se je zaustavil ali celo nazadoval.<ref name=ref36/>
====Saški kralji====
[[Slika:August der Starke.jpg|thumb|right|200px|[[Avgust II. Močni]], saški kralj Poljske; po njegovi smrti se je začela vojna za poljsko nasledstvo]]
Volitve kralja leta 1697 so na poljski prestol pripeljale [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]] (vladal 1697–1733), člana saške družine [[Wettinci|Wettin]], ki je lahko prevzel prestol pod pogojem, da se spreobrne v rimskokatoliško vero. Nasledil ga je njegov sin [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] (vladal 1734–1763).<ref name=ref27/> Vladavini saških kraljev, ki so bili hkrati saški volilni knezi, so prekinili tekmovalni kandidati za poljski prestol. Razpad Relublike obeh narodov se je nadaljeval.
[[Velika severna vojna]] (1700–1721),<ref name=ref27/> v kateri so sodobniki videli začasen mrk, je morda bila usodni udarec, ki je zrušil poljski politični sistem. Leta 1704 je bil za kralja pod švedsko zaščito postavljen [[Stanislav Leščinski]], vendar je na tem položaju zdržal le nekaj let.<ref>Davies 2005a, str. 374–375</ref> Tihi sejm leta 1717 je zaznamoval začetek Republike obeh narodov kot ruskega [[protektorat]]a.<ref>Davies 2005a, str. 375–377.</ref> Rusko carstvo je jamčilo zlato svobodo plemstva, samo da bi obdržalo šibko centralno oblast Republike in nadaljevalo stanje stalne politične nemoči. V odmevnem zlomu tradicije verske strpnosti so bili [[Protestantizem|protestanti]] med [[Thornovi nemiri|Thornovimi nemiri]] leta 1724 usmrčeni.<ref>Davies 2005a, str. 139–142.</ref> Leta 1732 so Rusija, Avstrija in Prusija, močne in spletkarske sosede Poljske, sklenile tajni [[Sporazum treh črnih orlov]] z namenom, da bi nadzirale prihodnje volitve kraljev Republike. Vojna za poljsko nasledstvo leta 1733-1735<ref name=ref27/> je pomagala Leščinskemu, da je prišel drugič na poljski prestol. Zaradi znatne vpletenosti tujcev so bila njegova prizadevanja neuspešna. Kraljevina Prusija je postala močna regionalna sila, ki ji je v šlezijskih vojnah uspela [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] iztrgati zgodovinsko poljsko provinco [[Šlezija|Šlezijo]]. Prusije je s tem postala vedno večja grožnja varnosti Poljske.
Personalna unija Republike obeh narodov in Vojvodine Saške je v Republiki povzročila nastanek reformnega gibanja in začetek poljskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki je bilo glavni pozitivni napredek v tem obdobju. Leta 1747 je bila v [[Varšava|Varšavi]] odprta prva poljska javna [[Knjižnica Załuski|knjižnica Załuski]].<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 258–301.
</ref>
===Reforme in izguba državnosti (1764-1795)===
====Czartoryjske reforme in Stanislav Avgust Poniatowski====
[[Slika:Stanisław August Poniatowski by Johann Baptist Lampi.PNG|thumb|right|200px|Razsvetljeni monarh [[Stanislav II. Avgust Poniatowski]]]]
V drugi polovici 18. stoletja so v poljsko-litovski skupni državi poskušali izvesti temeljne notranje reforme, ker ji je grozilo izumrtje. Reformna dejavnost, ki jo je sprva spodbujala frakcija magnatske družine Czartory, znane kot Familia, je izzvala sovražno reakcijo in vojaški odziv sosednjih sil, vendar je ustvarila pogoje, ki so spodbudili gospodarski napredek. Vodilno trgovsko središče v državi je postala prestolnica Varšava in prevzela primat Danziga (zdaj Gdansk). Pomen uspešnejših mestnih družbenih slojev se je povečal. Zadnja desetletja neodvisnega obstoja Republike obeh narodov so zaznamovala agresivna reformna gibanja in daljnosežen napredek na področju izobraževanja, intelektualnega življenja, umetnosti ter razvoja družbenega in političnega sistema.<ref>Gierowski 1986b, str. 1–60. </ref>
Kraljeve volitve leta 1764 so na prestol privedle [[Stanislav II. Avgust Poniatowski|Stanislava Avgusta Poniatowskega]],<ref name=ref46>Davies 2005a, str. xxix–xxx</ref> prefinjenega posvetnega aristokrata, povezanega z družino Czartory, ki pa ga je izbrala in vsilila ruska cesarica [[Katarina Velika]] in od njega pričakovala, da bo njen poslušni sledilec. Stanislav Avgust je vladal poljsko-litovski državi do njenega razpada leta 1795. Svojo vladavino je preživel razpet med željo po izvedbi reform, potrebnih za rešitev propadajoče države, in podrejenim odnosom do svojih ruskih pokroviteljev.<ref>Gierowski 1986b, str. 60–66. </ref>
[[Barska konfederacija]] (1768-1772)<ref name=ref46/> je bila upor poljskega plemstva proti ruskemu vplivu nasploh in samemu Poniatowskemu, v katerem so videli predstavnika Rusije. Konfederacija se je borila za ohranitev neodvisnosti Poljske in tradicionalnih interesov plemstva. Po nekaj letih so nadzor v konfederaciji ponovno prevzele sile, zveste kralju in Ruskemu carstvu.<ref name=ref48>Gierowski 1986b, str. 66–74. </ref>
Po zatrtju Barske konfederacije so bili deli Republike obeh narodov leta 1772 na pobudo [[Friderik II. Veliki|Friderika Velikega Pruskega]] razdeljeni med Prusijo, Avstrijo in Rusijo. Dejanje jo postal znano kot [[Delitve Poljske|prva delitev Poljske]].<ref name=ref46/> Od Republike je ostala okrnjena država. Sejm je leta 1773 pod prisilo potrdil delitev kot opravjeno dejstvo, vendar je hkrati ustanovil Komisijo za nacionalno izobraževanje, pionirsko izobraževalno ustanovo v Evropi, ki jo pogosto imenujejo tudi prvo ministrstvo za izobraževanje na svetu.<ref name=ref46/><ref name=ref48/>
====Veliki sejm 1788–1791 in Ustava 3. maja 1791====
[[Slika:Oath of confirmation of Constitution of the 3rd May 1791.PNG|thumb|right|250px|Veliki sejm je na zasedanju v Kraljevem gradu v Varšavi 3. maja 1791 potrdil poljsko-litovsko ustavo]]
Dolgotrajno zasedanje parlamenta, ki ga je sklical kralj Stanislav II. Avgust, je znano kot Veliki sejm ali Štiriletni sejm. Prvič se je sestal leta 1788. Prelomni dosežek maratonskega zasedanja je bilo sprejetje ustave z dne 3. maja 1791,<ref name=ref46/> prve v sodobni Evropi. Ustava, zmerno reformističen dokument, ki so ga obrekovalci obsodili kot naklonjen idealom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]], je kmalu sprožila močno nasprotovanje konservativnih krogov višjega plemstva Republike obeh narodov in ruske carice Katarine, ki je bila odločena preprečiti ponovno rojstvo močne Republike obeh narodov. Plemiška [[Targoviška konfederacija]], ustanovljena v prestolnici ruskega carstva [[Sankt Peterburg]]u, je prosila Katarino za pomoč in maja 1792 je ruska vojska vstopila na ozemlje Republike. Poljsko-ruska vojna leta 1792, obrambna vojna sil Republike proti ruskim zavojevalcem, se je končala, ko je poljski kralj, prepričan o nesmiselnosti odpora, kapituliral in se pridružil Targoviški konfederaciji. Vlado je prevzela rusko-zavezniška konfederacija, vendar sta Rusija in Prusija leta 1793 vseeno poskrbeli za drugo delitev Poljske. Zaradi delitve je državi ostalo kritično okrnjeno ozemlje, zaradi česar ni bila sposobna samostojnega obstoja. Grodnenski sejm Republike obeh narodov leta 1793, zadnji v še obstoječi državi,<ref name=ref46/> je bil prisiljen potrditi novo delitev.<ref>Gierowski 1986b, str. 74–90.</ref>
==== Kościuszkov upor leta 1794 in konec poljsko-litovske države====
[[Slika:Smuglewicz Kosciuszko 2.jpg|thumb|left|250px|Kościuszkov poziv na narodno vstalo v Krakovu leta 1794]]
Radikalizirani zaradi nedavnih dogodkov so poljski reformatorji, bodisi v izgnanstvu bodisi na ozemlju, ki je še ostalo Republiki obeh narodov, začeli pripravljati narodno vstajo. Za vodjo vstaje je bil izbran [[Kościuszkova vstaja|Tadeuš Kościuszko]], priljubljen general in veteran [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]]. Kościuszko se je 24. marca 1794 vrnil iz tujine in v [[Krakov]]u izdal Kościuszkovo proklamacijo, ki je zahtevala narodno vstajo pod njegovim vrhovnim poveljstvom.<ref name=ref46/> Kościuszko je osvobodil številne kmete, da bi jih lahko vpisal v svojo vojsko. Upor kljub široki narodni podpori ni bil sposoben pridobiti tuje pomoči, potrebne za njegov uspeh. Združene sile Rusije in Prusije so upor zatrle in novembra 1794 po bitki v Pragi zasedle Varšavo.
[[Slika:Partitions of Poland.png|thumb|right|upright=1.35|Tri delitve Republike obeh narodov: 1772, 1793 in 1795]]
Leta 1795 so Rusija, Prusija in Avstrija izvedle tretjo delitev Poljske kot končno razdelitev ozemlja, ki je povzročila dokončni razpad poljsko-litovske skupne države.<ref name=ref46/> Kralj Stanislav Avgust Poniatowski je bil pospremljen v [[Grodno]], kjer je bil prisiljen odstopiti. Po odstopu se je umalnil v [[Sankt Peterburg]].<ref name=ref46/><ref>Gierowski 1986b, str. 90–101.</ref> Tadeuš Kościuszko je bil sprva zaprt, dokler ni leta 1796 dobil dovoljenje za izselitev v [[Združene države Amerike]].<ref>Herbst 1969, str. 437.</ref>
Odziv poljskega vodstva na zadnjo delitev je stvar zgodovinske razprave. Literarni zgodovinarji so ugotovili, da je bilo prevladujoče čustvo prvega desetletja obup, ki je ustvaril moralno puščavo, v kateri sta vladala nasilje in izdaja. Po drugi strani so zgodovinarji iskali znake odpora proti tuji vladavini in ugotovili, da je vse plemstvo, ki ni odšlo v izgnanstvo, priseglo zvestobo svojim novim vladarjem in služilo kot častniki v njihovih vojskah.<ref>Czubaty 2009, str. 95–109.</ref>
==Razdeljena Poljska (1705–1918)==
===Oborožen upor (1795-1864)===
====[[Napoleonske vojne]]====
[[Slika:Death of Poniatowski.jpg|thumb|left|250px|Smrt Jozefa Poniatowskega, maršala [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]] v [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]]]]
Četudi med letoma 1795 in 1918 ni obstajala nobena suverena poljska država, se je ideja o poljski neodvisnosti ohranjala pri življenju skozi celo 19. stoletje. Proti delitvenim silam so potekale številne vstaje in drugi oboroženi spopadi. Vojaška prizadevanja so sprva temeljila na zavezništvu poljskih emigrantov s porevolucionarno Francijo. Poljske legije Jana Henrika Dąbrowskega so se med letoma 1797 in 1802 borile v francoskih akcijah zunaj Poljske v upanju, da bosta njihova udeležba in prispevek nagrajena z osvoboditvijo njihove poljske domovine.<ref name=ref53>Davies 2005b, str. xxi.</ref> Jozef Wybicki je leta 1797 kot hvalnico njihovim dejanjem napisal poljsko državno himno ''"Poljska še ni izgubljena"'' ali ''"Dąbrowskijeva mazurka"''.<ref>Gierowski 1986b, str. 119–130.</ref>
[[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je po svojem porazu s Prusijo in podpisu [[Tilsitski sporazum|Tilsitskega sporazuma]] z ruskim carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]] leta 1807 ustanovil Varšavsko vojvodstvo, majhno, napol neodvisno poljsko državo.<ref name=ref53/> Vojska Varšavskega vojvodstva pod poveljstvom Jozefa Poniatowskega je kot francoska zaveznica sodelovala v številnih francoskih akcijah, vključno z uspešno avstrijsko-poljsko vojno leta 1809. Po tej vojni in drugih akcijah se je ozemlje Varšavskega vojvodstva razširilo. Francoska invazija na Rusijo leta 1812 in nemška kampanja leta 1813 sta bili zadnji vojni, v katerih je sodelovalo vojvodstvo. Varšavsko vojvodstvo je kot odraz idealov [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] v ustavi odpravilo [[tlačanstvo]], ni pa spodbujalo zemljiške reforme.<ref>Gierowski 1986b, str. 130–147.</ref>
====Dunajski kongres====
Po Napoleonovem porazu je bil na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je zasedal leta 1814 in 1815, vzpostavljen nov evropski red. Adam Jurij Czartoryski, nekdanji tesni sodelavec cesarja Aleksandra I., je postal vodilni zagovornik poljske nacionalne ideje. Kongres je izdelal nov razdelitveni načrt, ki je upošteval nekatere pridobitve Poljakov v napoleonskem obdobju.
Varšavsko vojvodstvo je leta 1815 zamenjala novoustanovljena Kraljevina Poljska, neuradno znana kot [[Kongresna Poljska]].<ref name=ref53/> Preostalo poljsko kraljestvo je bilo priključeno k Ruskemu carstvu v personalni uniji pod ruskim carjem in dobilo lastno ustavo in vojsko. Vzhodno od kraljestva so bila velika območja nekdanje poljsko-litovske Republike obeh narodov vključena neposredno v Rusko carstvo kot Zahodni kraj. Ta ozemlja, skupaj s Kongresno Poljsko, na splošno veljajo za Rusko delitev. Ruska, Pruska in Avstrijska "delitev" so neformalna imena pokrajin nekdanje skupne države in ne imena dejanskih upravnih enot razdeljenega poljsko-litovskega ozemlja.<ref name=ref56>Gierowski 1986b, str. 147–181.</ref> Pruska delitev je vključevala del, imenovan Veliko posensko vojvodstvo.<ref name=ref53/> Kmetje pod prusko upravo so z reformami v letih 1811 in 1823 postopoma pridobili [[Volilna pravica|volilno pravico]]. Omejene pravne reforme v Avstrijski delitvi je zasenčila revščina na podeželju. Svobodno mesto Krakov je bilo majhna republika, ustanovljena na Dunajskem kongresu, ki je bila pod skupnim nadzorom vseh treh delitvenih sil.<ref name=ref53/> V deželah, ki so jih zavzele tuje sile, je bil kljub mračnim političnim razmeram s stališča poljskih domoljubov dosežen gospodarski napredek. Opazen je bil predvsem razvoj zgodnje industrije.<ref name=ref56/>
Novejše ocene [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] na prebivalca v obdobju 1790–1910 potrjujejo hipotezo, da je gospodarstvo na periferiji države v počasnem procesu dohitevalo gospodarstvo v osrednjih delih države.<ref>Maciej Bukowski in drugi. "Urbanization and GDP per capita: New data and results for the Polish lands, 1790–1910." Historical Methods: ''A Journal of Quantitative and Interdisciplinary History'' '''52.4''' (2019): 213-227.</ref>
[[Slika:Granting of the Constitution of the Duchy of Warsaw by Napoleon.PNG|thumb|right|[[Napoleon Bonaparte]] leta 1807 ustanavlja Varšavsko vojvodstvo pod francosko zaščito]]
====Vstaja novembra 1830====
[[Slika:Marcin Zaleski, Wzięcie Arsenału.jpg|thumb|right|Zaplemba varšavskega arzenala na začetku novembrske vstaje leta 1830]]
Vse bolj represivna politika okupacijskih sil je v razdeljeni Poljski spodbudila odporniška gibanja. Leta 1830 so poljski domoljubi sprožili novembrsko vstajo,<ref name=ref53/> ki je prerasla v obsežno vojno z Rusijo. Vodstvo vstaje so kasneje prevzeli poljski konservativci, ki niso bili pripravljeni izzivati imperija in so nasprotovali širjenju družbene baze gibanja za neodvisnost z ukrepi, kot je zemljiška reforma. Vrsta napak več zaporednih glavnih poveljnikov, ki jih je imenovala uporniška poljska narodna vlada, je kljub znatni mobilizaciji privedla do poraza leta 1831.<ref name=ref53/> Kongresna Poljska je izgubila svojo ustavo in vojsko, vendar je formalno ostala ločena upravna enota znotraj Ruskega imperija.<ref>Gierowski 1986b, str. 181–194.</ref>
[[Slika:Chopin, by Wodzinska.JPG|thumb|upright|left|[[Frédéric Chopin|Chopina]], romantičnega skladatelja del za klavir, je navdihovala tudi poljska ljudska plesna glasba]]
Po porazu novembrske vstaje je na tisoče nekdanjih poljskih borcev in drugih aktivistov emigriralo v Zahodno Evropo. Pojav, znan kot "veliko izseljevanje", je kmalu zavladal poljskemu političnemu in intelektualnemu življenju. Skupaj z voditelji neodvisnega gibanja je poljska skupnost v tujini vključevala največje poljske literarne in umetniške ume, vključno z romantičnimi pesniki [[Adam Mickiewicz|Adamom Mickiewiczem]], [[Juliusz Słowacki|Juliuszem Słowackim]], [[Cyprian Norwid|Cyprianom Norwidom]] in skladateljem [[Frédéric Chopin|Frédéricom Chopinom]]. V okupirani in zatirani Poljski so nekateri iskali napredek z nenasilnim aktivizmom, osredotočenim na izobraževanje in gospodarstvo. Drugi so v sodelovanju z emigrantskimi krogi organizirali zarote in pripravljali naslednji oboroženi upor.<ref>Gierowski 1986b, str. 208–231.</ref>
====Upori med pomladjo narodov====
Načrtovana velika poljska narodna vstaja leta 1846 se je končala s fiaskom, ker so okupacijske oblasti izvedele za njene tajne priprave. V krakovski vstaji februarja 1846<ref name=ref53/> je bilo domoljubno delovanje združeno z revolucionarnimi zahtevami. Rezultat vstaje je bila vključitev svobodnega mesta Krakov v Avstrijsko delitev. Avstrijske oblasti so izkoristile nezadovoljstvo kmetov in jih hujskali proti plemiškim uporniškim enotam, kar je povzročilo pokol v Galiciji leta 1846<ref name=ref53/> v obsežnem uporu podložnikov, ki so iskali olajšanje svojega pofevdalnega obveznega dela. Vstaja je mnoge osvobodila suženjstva in pospešila odločitve, ki so vodile do odprave tlačanstva v poljskem delu Avstrijskem cesarstvu leta 1848. Nemške revolucije leta 1848 so pospešile velikopoljsko vstajo leta 1848,<ref name=ref53/> v kateri so igrali vidno vlogo kmetje v Pruski delitvi Poljske, ki so bili takrat večinoma že osvobojeni.<ref>Gierowski 1986b, str. 232–287.</ref>
====Vstaja januarja 1863====
[[Slika:Romuald Traugutt 111.PNG|thumb|upright|right|Romuald Traugutt, zadnji vrhovni poveljnik januarske vstaje leta 1863]]
Ruska avtokracija je stalno napadala temeljne poljske nacionalne vrednote - jezik, vero in kulturo.<ref>Burant 1985, str. 131–156.</ref> V letih 1860–1861 je v Kongresni Poljski kljub skromni liberalizaciji pod vladavino carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] prišlo do obnovitve osvobodilnih dejavnosti. Med obsežnimi demonstracijami v Varšavi so ruske sile med civilnimi udeleženci povzročile številne žrtve. Levičarska ali "rdeča" frakcija poljskih aktivistov, ki je zagovarjala pravice kmetov in sodelovala z ruskimi revolucionarji, se je takoj vključila v priprave na narodno vstajo. Desničarska ali "bela" frakcija je bila nagnjena k sodelovanju z ruskimi oblastmi in je levi frakciji nasprotovala z delnimi reformnimi predlogi. Da bi ohromil kadrovski potencial rdečih, je Aleksander Wielopolski, konservativni vodja vlade Kongresne Poljske, v letih 1862 in 1863 poskrbel za delen in selektiven vpoklic mladih Poljakov v rusko vojsko.<ref name=ref53/> To dejanje je pospešilo izbruh sovražnosti. V januarski vstaji, ki so se ji po začetnem obdobju pridružili in jo vodili beli, so se bojevale partizanske enote proti sovražniku, ki je bil v veliki prednosti. Upor je trajal od januarja 1863 do pomladi 1864,<ref name=ref53/> ko je Romualda Traugutta, zadnjega vrhovnega poveljnika upora, ujela carska policija.<ref>Gierowski 1986b, str. 287–311.</ref><ref name=ref63>Zdrada 2010.</ref>
2. marca 1864 je ruska oblast, ki jo je vstaja prisilila, da se je potegovala za zvestobo poljskih kmetov, v poljskem kongresu uradno objavila odlok o volilnih pravicah, skladen s prejšnjim razglasom upornikov o zemljiški reformi. Akt je ustvaril pogoje, potrebne za razvoj kapitalističnega sistema v osrednjih poljskih deželah. V obdobju, ko je večina Poljakov spoznala nesmiselnost oboroženega odpora brez zunanje podpore, so različni deli poljske družbe preživljali globoko in daljnosežno evolucijo na področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja.<ref name=ref53/><ref name=ref63/><ref> Gierowski 1986b, str. 311–318.</ref>
=== Nastajanje moderne poljske družbe pod tujo oblastjo (1864–1914)===
====Represija in organsko delo====
[[Slika:Prus 002.jpg|thumb|upright|[[Boleslav Prus]] (1847–1912), vodilni romanopisec, novinar in filozof poljskega pozitivističnega gibanja]]
Neuspeh januarske vstaje na Poljskem je povzročil veliko psihološko travmo. Postal je zgodovinska prelomnica in sprožil razvoj sodobnega poljskega nacionalizma. Poljaki, ki so bili na ozemljih pod rusko in prusko upravo podvrženi še strožjemu nadzoru in povečanemu preganjanju, so si prizadevali ohraniti svojo identiteto na nenasilne načine. Po vstaji je bil naziv Kongresne Poljske v uradni rabi degradiran iz "Kraljevina Poljska" v "Vislanska dežela. Postala je bolj integrirana v Carsko Rusijo, vendar ne popolnoma izbrisana. Ruski in nemški jezik sta bila obvezna v vseh javnih komunikacijah. Hudo represijo je doživljala tudi katoliška cerkev. Javno šolstvo je bilo vedno bolj podvrženo rusifikaciji in germanizaciji. Nepismenost se je zmanjšala, najbolj v Pruski delitvi, izobraževanje v poljskem jeziku pa se je ohranjalo večinoma z neuradnimi prizadevanji. Pruska vlada si je prizadevala na poljsko ozemlje naseliti Nemce in v ta namen kupovala zemljišča v poljski lasti. V nasprotju s pruskim delom Poljske je Galicija (zahodna Ukrajina in južna Poljska) doživela postopno omilitev avtoritarne politike in celo poljski kulturni preporod. Gospodarsko in socialno je bila zaostala, a je pod blažjo oblastjo Avstro-Ogrske monarhije od leta 1867 vse bolj dobivala omejeno avtonomijo.<ref name=ref53/> V galicijski vladi so prevladovali Stańczyki, konzervativna poljska proavstrijsko orientirana politična frakcija, ki so jo vodili veliki posestniki. V Krakovu je bila leta 1872 ustanovljena Poljska akademija za učenje (akademija znanosti).<ref name=ref53/>
Družbene dejavnosti, imenovane "organsko delo", so sestavljale organizacije za samopomoč, ki so spodbujale gospodarski napredek in delale na izboljšanju konkurenčnosti industrijskih, kmetijskih in drugih podjetij v poljski lasti. Organizacije so razpravljale o novih komercialnih metodah za doseganje večje produktivnosti in jih izvajale preko trgovinskih združenj in posebnih interesnih skupin, medtem ko so poljske bančne in zadružne finančne institucije dale na voljo potrebna poslovna posojila. Drugo pomembno področje prizadevanj v organskem delu je bil izobraževalni in intelektualni razvoj preprostih ljudi. V majhnih mestih in vaseh so bile ustanovljene številne knjižnice in čitalnice, vedno večje število časnikov pa je kazalo na vse večje zanimanje za izobraževanje. V številnih mestih so delovala tudi znanstvena in izobraževalna društva. Takšne dejavnosti so bile najbolj izrazite v pruskem delu Poljske.<ref name=ref65>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 182–187.</ref><ref>Buszko 1986, str. 84–85.</ref>
Pozitivizem je na Poljskem nadomestil romantiko kot vodilno intelektualno, družbeno in literarno smer.<ref name=ref65/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 192–194.</ref> Odseval je ideale in vrednote nastajajoče urbane buržoazije.<ref>Wereszycki 1990, str. 66–67.</ref> Okoli leta 1890 so meščanski sloji postopoma opustili pozitivistične ideje in prešli pod vpliv modernega panevropskega nacionalizma.<ref>Wereszycki 1990, str. 297–298.</ref>
====Gospodarski razvoj in družbene spremembe====
[[Slika:Gierymski Feast of trumpets I.jpg|thumb|right|250px|V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju se je veliko Judov izselilo iz Poljske-Litve, večina pa je ostala in tvorila številčno narodno manjšino]]
V tradicionalno agrarnih poljskih deželah je bil dosežen napredek, vključno z obsežno industrializacijo, vendar je bil razvoj zelo neenakomern. V pruskem delu države se je uvajalo napredno kmetijstvo, razen v Zgornji Šleziji, kjer je veliko delovne sile zaposlovalo premogovništvo. Najgostejše železniško omrežje je bilo zgrajeno v zahodni Poljski pod nemško oblastjo. V ruski Kongresni Poljski je ob ekstenzivnem in slabo produktivnem kmetijsktvu prišlo do izrazite rasti industrije, železnic in mest.<ref name=ref70>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 187–192, 199.</ref> Industrijsko pobudo, kapital in znanje so v veliki meri zagotovili podjetniki, ki niso bili etnični Poljaki.<ref>Wereszycki 1990, str. 294.</ref> [[Varšava]] se je hitro razvijala kot središče metalurške industrije, [[Lodž]] pa kot središče tekstilne industrije. Večalo se je število mestnega prebivalstva in regija je postala najbolj napredna v Ruskem carstvu. Leta 1909 je industrijska proizvodnja tam presegla kmetijsko. Prihod železnic je spodbudil nekaj industrijske rasti celo na velikih ozemljih ruskega dela izven Kongresne Poljske. Avstrijski del Poljske je bil podeželsk in reven, razen industrializiranega območja Cieszynske Šlezije. V Galiciji se je po letu 1890 začela črpati nafta, kar je povzročilo rast mest Lemberg ([[Lvov|Lwów]], Lviv) in [[Krakov]].<ref name=ref70/>
Gospodarske in družbene spremembe, vključno z zemljiško reformo in industrializacijo, so skupaj z učinki tuje nadvlade spremenile stoletja staro družbeno strukturo poljske družbe. Pojavili so se bogati industrialci in finančniki, ki so se razlikovali od še vedno kritično pomembne zemljiške aristokracije. Inteligenca, izobražen poklicni ali poslovni srednji sloj, je pogosto izviral iz nižjega plemstva brez zemlje ali odtujenega od svojih podeželskih posesti, in iz meščanstva. Številna manjša kmetijska podjetja, ki so temeljila na tlačanstvu, niso preživela zemljiške reforme.<ref>Buszko 1986, str. 44.</ref> Industrijski proletariat, novi deprivilegirani razred, so sestavljali predvsem revni meščani in kmetje, ki so se bili zaradi vse slabših razmer prisiljeni seliti in iskati delo v urbanih središčih ali v tujini. Milijoni prebivalcev nekdanje skupne države različnih etničnih skupin je delalo ali se naselilo v Evropi ter v Severni in Južni Ameriki.<ref name=ref70/>
Družbene in gospodarske spremembe so bile delne in postopne. Stopnja industrializacije, ki je bila ponekod razmeroma visoka, je zaostajala za razvitimi regijami zahodne Evrope. Trije razdeljeni deli Poljske so razvili različna gospodarstva, ki so bila bolj povezana s svojimi matičnimi državami kot med seboj. V Pruski delitvi je bila na primer kmetijska proizvodnja močno odvisna od nemškega trga, medtem ko se je industrijski sektor Kongresne Poljske bolj zanašal na ruski trg.<ref name=ref70/>
===Nacionalizem, socializem in druga gibanja===
[[Slika:Mariecurie.jpg|thumb|right|upright|[[Marie Curie]], odkriteljica [[Radioaktivnost|radioakrivnih]] elementov [[radij]]a in [[polonij]]a]]
V 70.-90. letih 19. stoletja so se v razdeljeni Poljski in Litvi začela obsežna socialistična, nacionalistična, agrarna in druga politična gibanja z velikim ideološkim žarom in političnimi strankami, ki so jih promovirale. Od večjih strank je bil leta 1882 ustanovljen prvi Socialistični proletariat, leta 1887 Poljska liga (predhodnica narodne demokracije), leta 1890 Poljska socialdemokratska stranka Galicije in Šlezije, leta 1892 Poljska socialistična stranka, leta 1893 Marksistična socialna demokracija Kraljevine Poljske in Litve, leta 1895 Agrarna ljudska stranka Galicije in leta 1897 Judovska socialistična zveza. Dejavna so bila tudi regionalna združenja krščanske demokracije, povezana s katoliško cerkvijo, ki so se leta 1919 združila v Poljsko krščansko demokratsko stranko.
[[Slika:RLuxemburgCpWz.jpg|thumb|left|upright|[[Rosa Luxemburg]], voditeljica socialnih demokratov Kraljevine Poljske in Litve]]
Glavne manjšinske etnične skupine nekdanje skupne države, vključno z Ukrajinci, Litovci, Belorusi in Judi, so se vključevale v lastna nacionalna gibanja in načrte, kar je naletelo na neodobravanje tistih poljskih osamosvojiteljev, ki so računali na morebitno ponovno rojstvo Republike obeh narodov ali nastanek zvezne države, ki ga je navdihovalo politično gibanje, imenovano prometeizem.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 194–203.</ref>
Približno na začetku 20. stoletja je kulturno gibanje Mlada Poljska s središčem v avstrijski Galiciji izkoristilo politično okolje, naklonjeno liberalizmu, in postalo vir najboljše poljske umetniške in literarne produkcije.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 207–209.</ref> V tem istem obdobju je [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Skłodowska Curie]], pionirska znanstvenica na področju [[radioaktivnost]]i, v [[Pariz]]u izvedla svoje prelomne raziskave.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 190.</ref>
====Revolucija leta 1905====
[[Slika:Roman Dmowski in color.jpg|thumb|right|upright|Ideologija narodne demokracije Poljske Romana Dmowskega se je izkazala za zelo vplivno; Dmowski je zagovarjal dominacijo poljsko govorečih katolikov in se ni oziral na pravice etničnih manjšin, zlasti Judov, katerih izseljevanje je zagovarjal]]
Revolucijo 1905–1907 v ruski Poljski,<ref name=ref53/> ki je bila posledica dolgoletnih zadrževanih političnih frustracij in zadušenih nacionalnih ambicij, so zaznamovali politični manevri, stavke in upor. Upor je bil del veliko širših nemirov po vsem Ruskem imperiju, povezanih s splošno revolucijo leta 1905. Na Poljskem sta bila glavni revolucionarni osebnosti [[Roman Dmowski]] in [[Józef Piłsudski]]. Dmowski je bil povezan z desničarskim nacionalističnim gibanjem Nacionalna demokracija, medtem ko je bil Piłsudski povezan s Poljsko socialistično stranko. Ko so oblasti ponovno vzpostavile nadzor v Ruskem imperiju, je zamrl tudi upor v Kongresni Poljski, kjer je veljalo vojno stanje, deloma zaradi carskih koncesij na področju nacionalnih in delavskih pravic, vključno s poljskim zastopanjem v novoustanovljeni ruski Dumi. Ob propadlem uporu v Ruski delitvi in okrepljeni germanizaciji v Pruski delitvi je bila avstrijska Galicija ozemlje, kjer je cvetelo poljsko domoljubje.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 203–208.</ref>
V Avstrijski delitvi so odkrito gojili poljsko kulturo, v Pruski delitvi je bila visoka raven izobrazbe in življenjskega standarda, za poljski narod in njegove težnje pa je ostala primarnega pomena Ruska delitev. Na ozemljih, najgosteje naseljenih s Poljaki, se pravi v zahodnem delu ruskega, pruskem in zahodnem avstrijskem delu Poljske, je poljsko govorilo približno 15,5 milijona ljudi. Etnično poljska naselja so bila tudi na velikem območju naprej proti vzhodu z največjo koncentracijo v regiji [[Vilna]], kjer je bilo Poljakov več kot 20 % tega števila.<ref name=ref77>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 208–216.</ref>
Poljske paravojaške organizacije, usmerjene v neodvisnost, kot je bila Zveza aktivnega boja, so se oblikovale v letih 1908–1914, predvsem v Galiciji. Poljaki so bili na predvečer [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] razdeljeni in njihove politične stranke razdrobljene, pri čemer sta Dmowskijeva narodna demokracija (proantantska) in frakcija Piłsudskega zavzeli nasprotna stališča.<ref name=ref77/><ref name=ref78>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 217–222.</ref>
===Prva svetovna vojna in objava poljske neodvisnosti===
[[Slika:Pilsudski in Otwock.jpg|thumb|left|upright=1.2|"Komandant" [[Józef Piłsudski]] s svojimi poljskimi legijonarji leta 1915]]
Izbruh prve svetovne vojne v poljskih deželah je Poljakom ponudil nepričakovano upanje za dosego neodvisnosti zaradi turbulenc, ki so zajele imperije delitvenih sil. Vse tri monarhije, ki so imele koristi od delitve poljskih ozemelj, Nemčija, Avstrija in Rusija, so ob koncu vojne razpadle. Na njihovih ozemljih so nastale številne nove države. Na začetku vojne, ki ni bila njihova, so bili Poljaki vpoklicani v vojske delitvenih sil in zato prisiljeni bojevati se med seboj, saj sta se vojski Nemčije in Avstrije vojskovali proti Rusiji. Paravojaške enote Piłsudskega, nameščene v Galiciji, so bile leta 1914 reorganizirane v poljske legije in so se kot del avstro-ogrske vojske borile na ruski fronti do leta 1917, ko so bile razpuščene.<ref name=ref53/> Piłsudski je zavrnil zahteve, da se njegovi možje borijo pod nemškim poveljstvom, zato so ga Nemci aretirali in je postal junaški simbol poljskega nacionalizma.<ref name=ref78/><ref name=ref79>Davies 2005b, str. 279–290.</ref>
[[Slika:Ignacy Paderewski 02.jpg|upright|thumb|[[Ignacij Paderewski]] je bil pianist in državnik]]
Zaradi niza nemških zmag na vzhodni fronti sta ozemlje Kongresne Poljske zasedli centralni sili Nemčija in Avstrija.<ref name=ref53/> Varšavo so Nemci zavzeli 5. avgusta 1915. V aktu z dne 5. novembra 1916 sta Nemčija in Avstrija v okviru nove nemške srednjeevropske sheme (Mitteleuropascheme) na ozemljih, ki so bila prej pod nadzorom Rusije, razglasili obujeno Kraljevino Poljsko (Król Regencyjne).<ref name=ref53/> Državi pokroviteljici se nikoli nista mogli dogovoriti o kandidatu za prevzem prestola, zato so jo izmenično upravljali nemški in avstrijski generalni guvernerji, začasni državni svet in regentski svet. Ta vse bolj avtonomna marionetna država je obstajala do novembra 1918, ko jo je nadomestila novoustanovljena Republika Poljska.
Obstoj te "kraljevine" in njene načrtovane poljske vojske je pozitivno vplival na poljska nacionalna prizadevanja na strani zaveznikov, v [[Brestlitovski mir|Brestlitovskem miru]], sklenjenem marca 1918, pa so zmagovalci postavili poraženi Rusiji ostre pogoje in se niso ozirali na poljske interese.<ref name=ref78/><ref name=ref79/><ref name=ref80>Henig 2011.</ref> Proti koncu vojne so se nemške oblasti lotile množičnega namernega pustošenja industrijskega in drugega gospodarskega potenciala poljskih dežel, da bi obubožale državo, verjetno prihodnjo tekmico Nemčije.<ref>Wereszycki 1990, str. 276.</ref>
[[Slika:Polish Regents 1916.jpg|thumb|left|Regentski svet Kraljevine Poljske leta 1916; "kraljevina" je bila ustanovljena kot vaba, da bi Poljaki sodelovali s centralnimi silami]]
Za neodvisnost Poljske sta se v Rusiji in na Zahodu zavzemala Dmowski, na Zahodu pa Ignacij Jan Paderewski. Ruski car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] in nato voditelji februarske revolucije in oktobrske revolucije leta 1917 so postavili vlade, ki so vse po vrsti izjavile, da podpirajo neodvisnost Poljske.<ref name=ref78/>{{efn-lr|Vlada Sovjetske Rusije je avgusta 1918 izdala dekret z močno podporo neodvisnosti Poljske, vendar ni bil takrat pod njeno oblastjo noben del poljskega ozemlja.<ref>Wereszycki 1990, str. 282.</ref>}} Leta 1917 je Francija ustanovila Modro vojsko pod vodstvom Józefa Hallerja, v kateri je bilo do konca vojne približno 70.000 Poljakov, vključno z ujetniki iz nemških in avstrijskih enot ter 20.000 prostovoljci iz Združenih držav. Močna poljska protinemška vojska, ki je štela 30.000 mož, je bila tudi v Rusiji. Dmowski, ki je deloval iz Pariza kot vodja Poljskega nacionalnega komiteja (KNP), je postal glasnik poljskega nacionalizma v zavezniškem taboru. Na pobudo Štirinajstih točk [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] so zavezniki junija 1918 uradno potrdili poljsko neodvisnost.<ref name=ref53/><ref name=ref78/><ref name=ref79/>{{efn-lr|Program Štirinajst točk Woodrowa Wilsona je bil kasnjeje skrčen zaradi notranjih dogodkov v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. V zadnji točki je bila zavrnjena poljska zahteva po mestu Danzig (Gdansk) na baltski obali.<ref name=ref80/>}}
Na obeh sovražnih straneh se je v prvi svetovni vojni borilo okoli dva milijona Poljakov. 400.000 do 450.000 Poljakov je v vojni umrlo. Večina vzhodne fronte je potekala ravno na poljskem ozemlju, zato je bilo ogromno žrtev tudi med civilnim prebivalstvom.<ref name=ref78/><ref>Davies 2001, str. 112.</ref>
[[Slika:Ignacy Daszyński 1915.jpg|upright|thumb|[[Ignacy Daszyński]]]]
Zadnji poriv za neodvisnost Poljske se je dogajal na bojišču v oktobru – novembru 1918. Proti koncu vojne so bile avstro-ogrske in nemške enote razorožene, s propadom avstrijske vojske pa sta bila konec oktobra osvobojena Cieszyn in Krakov. Lvov je zajela poljsko-ukrajinska vojna 1918–1919. Prvo kratkoživo neodvisno in začasno levičarsko vlado Republike Poljske, ki je bila razglašena za demokratično, je od 7. novmbra 1918 v Lublinu vodil Ignacy Daszyński. Poraženo Nemčijo so zavezniki prisilili, da je umaknila svojo veliko vojsko iz Poljske. Nemci, ki jih je doma prehitela nemška revolucija 1918–1919, so Piłsudskega izpustili iz zapora. 10. novembra je prispel v Varšavo, kjer mu je regentski svet podelil obsežna pooblastila; Oblast Piłsudskega je priznala tudi vlada v Lublinu<ref name=ref78/>{{efn-lr|Piłsudski je leta 1914 zapustil Poljsko socialistično stranko in prekinil svoje povezave s socialističnim gibanjem. Številni aktivisti z levice in drugih političnih usmeritev so domnevali, da bo tam z njimi še naprej sodeloval.<ref>Wereszycki 1990, str. 242–243, 275.</ref>}} in 22. novembra je postal začasni šef države. Piłsudskega so mnogi zelo cenili, desničarski nacionalni demokrati pa so bili ogorčeni. Nastajajoča poljska država je bila notranje razdeljena, med vojno močno uničena in gospodarsko nefunkcionalna.<ref name=ref78/><ref name=ref79/>
==Druga Poljska republika (1918–1939)==
===Zavarovanje meja in vojna s Sovjetsko Rusijo===
[[Slika:Powstanie wielkopolskie 1919.jpg|thumb|250px|Velikopoljski upor (1918–1919); vojna z Nemčijo je izbruhnil decembra 1918]]
Po več kot stoletju tuje vladavine je Poljska ob koncu prve svetovne vojne ponovno pridobila neodvisnost kot enega od rezultatov pogajanj, ki so potekala na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919.<ref>MacMillan 2002, str. 207.</ref> [[Versajska mirovna pogodba]], nastala na konferenci, je vzpostavila neodvisno poljsko državo z izhodom na morje, vendar je dopustila, da o nekaterih njenih mejah odloča plebiscit. Večinoma z Nemci naseljeno svobodno mesto [[Gdansk|Danzig]] je dobilo poseben status, ki je zagotavljal, da ga bo Poljska lahko uporabljala kot svoje pristanišče. Ureditev nemško-poljske meje se je na koncu izkazala za dolgotrajen in zapleten proces. Spor je pripomogel k nastanku velikopoljske vstaje 1918–1919, treh šlezijskih uporov 1919–1921, vzhodnopruskega plebiscita 1920, gornješlezijskega plebiscita 1921 in Šlezijske konvencije v Ženevi leta 1922.<ref name=ref84>Davies 2005b, str. 291–321.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224, 226–227. .</ref><ref name=ref86>Davies 2001, str. 115–121.</ref>
Druge meje so bile določene z vojno in poznejšimi sporazumi. V letih 1918–1921 je potekalo skupno šest mejnih vojn, vključno s poljsko-češkoslovaškimi mejnimi spopadi za Cieszynsko Šlezijo januarja 1919.<ref name=ref84/>
[[Slika:Polish-soviet war 1920 Polish defences near Milosna, August.jpg|thumb|left|250px|Poljsko-sovjetska vojna; poljski obrambni položaji blizu Varšave avgusta 1920]]
Obmejni spopadi so bili hudi, najpomembnejši niz vojaških operacij v tem obdobju pa je bila vsekakor poljsko-sovjetska vojna 1919–1921. Poljski državnik in general [[Józef Piłsudski]] je imel daljnosežne protiruske načrte v Vzhodni Evropi. Leta 1919 so poljske sile izkoristile rusko državljansko vojno in prodrle proti vzhodu v Litvo, Belorusijo in Ukrajino, a so se kmalu soočile s sovjetsko protiofenzivo leta 1918–1919. Vojna v Ukrajini je julija 1919 odpravila že proglašeno Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko. Jeseni 1919 je Piłsudski zavrnil prošnje sil nekdanje [[Antanta|Antante]], naj podpre belo protisovjetsko gibanje [[Anton Ivanovič Denikin|Antona Ivanoviča Denikina]] in njegovo napredovanje proti [[Moskva|Moskvi]].<ref name=ref84/> Poljsko-sovjetska vojna se je resno začela šele s poljsko ofenzivo na [[Kijev]] aprila 1920.<ref>Duraczyński 2012, st. 112.</ref> V sodelovanju z Direktoratom za Ukrajino Ukrajinske ljudske republike je poljska vojska do junija prodrla dlje od Vilne, Minska in Kijeva,<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224–229.</ref> potem pa jo je obsežna sovjetska protiofenziva iztisnila iz večine Ukrajine. Na severni fronti je sovjetska vojska v začetku avgusta dosegla obrobje Varšave. Sovjetska zmaga in hiter konec Poljske sta se zdela neizogibna, potem pa so Poljaki leta 1920 dosegli osupljivo zmago v bitki za Varšavo. Sledilo je še nekaj poljskih vojaških uspehov in Sovjeti so se morali umakniti. Poljski so prepustili dele ozemlja, naseljenega večinoma z [[Belorusi]] ali [[Ukrajinci]]. Nova vzhodna meja je bila dokončno določena z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporazumom ]] marca 1921.<ref name=ref84/><ref name=ref86/><ref>Biskupski 1987.</ref>
[[Slika:Daszynski and Witos.jpg|thumb|250px|Wincenty Witos (desno) in Ignacy Daszyński, načelnika vojnega kabineta leta 1920; Witos je bil predstavnik Poljske ljudske (kmečke) stranke "Piast" in sredinski politik, kasneje preganjan v Brestovskih procesih med sanacijskim režimom]]
Poraz ruskih vojsk je prisilil [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in sovjetsko vodstvo, da sta odložila svoj strateški cilj povezovanja z nemškimi in drugimi evropskimi revolucionarnimi levičarskimi aktivisti za širjenje komunistične revolucije. Lenin je računal tudi na podporo [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] na Poljskem, kar pa se ni uresničilo.<ref name=ref84/>
[[Slika:Wojciech Korfanty.PNG|thumb|left|200px|Wojciech Korfanty, borec za poljsko [[Šlezija|Šlezijo]] in vodja Poljske krščanskodemokratske stranke]]
Pilsudski je oktobra 1920 zavzel Vilno, kar je zabilo še zadnji žebelj v krsto že tako slabih litovsko-poljskih odnosov, ki jih je dodatno zaostrila poljsko-litovska vojna 1919-1920. Obe državi sta ostali sovražni druga do druge do konca medvojnega obdobja.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 231.</ref> Vizija Piłsudskega, Intermarija, vzhodnoevropska federacija držav po zgledu na večetnično poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]], ki bi vključevala tudi naslednico Velike litovske kneževine,<ref>Snyder 2003, str. 60–65.</ref> je imela usodno napako, ker njegova ideja o poljski nadvladi ni bila združljiva s težnjami sosednjih narodov. V času krepitve nacionalnih gibanj se je morala Poljska odpovedati političnim idejam o širjenju države.<ref name=ref92>Prażmowska 2011, str. 164–172.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 225, 230, 231.</ref><ref>Snyder 2003, str. 57–60, 62.</ref>{{efn-lr|Družinske korenine Piłsudskega so bile v poloniziranem plemstvu Velike litovske kneževine. Piłsudski je v sebi in sebi podobnih videl legitimne Litovce, kar ga je spravilo v konflikt s sodobnimi litovskimi nacionalisti. Slednji so v času Pilsudskega na novo opredelili obseg in pomen "litovske" identitete, tako kot drugi nacionalisti, vključno s poljskim nacionalističnim gibanjem.<ref>Snyder 2003, str. 40–41, 64–65, 68–69.</ref>}} Veliki federativni državi so nasprotovali tudi Dmowskijevi narodni demokrati. Njihov predstavnik na mirovnih pogajanjih v Rigi Stanisław Grabski je optiral za prepustitev Minska, Berdychiva, Kamianets-Podilskega in njihove okolico na sovjetski strani meje Sovjetski zvezi. Narodni demokrati namreč niso želeli prevzeti dežel, ki so se jim zdele politično nezaželene, saj povzročila zmanjšan delež etničnih Poljakov v novi državi.<ref name=ref86/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 230.</ref><ref>Snyder 2003, str. 64–65, 68–69.</ref> Kresy (obmejna ozemlja) na vzhodu, osvojena do leta 1921, so bili podlaga za zamenjavo, ki so jo v letih 1943–1945 organizirali in izvedli Sovjeti. Sovjeti so takrat ponovno nastajajoči poljski državi izgube na vzhodu nadomestili z osvojenimi deli vzhodne Nemčije.<ref>Davies 2001, str. 73–80, 115–121.</ref>
Uspešen zaključek poljsko-sovjetske vojne je dal Poljski lažen občutek moči kot
samozadostne vojaške sile in spodbudil vlado, da poskuša reševati mednarodne spore z vsiljenimi enostranskimi rešitvami.<ref name=ref86/><ref name=ref101>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 232.</ref> Njena ozemeljska in etnična politika v medvojnem obdobju je prispevala k slabim odnosom z večino poljskih sosed in težavnemu sodelovanju z bolj oddaljenimi centri moči, zlasti s [[Francija|Francijo]] in [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]].<ref name=ref86/><ref name=ref92/><ref name=ref101/>
Riški mirovni sporazum je uredil vzhodno poljsko mejo tako, da je Poljska ohranila znaten del vzhodnih ozemelj stare Republike obeh narodov za ceno delitve ozemlja [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref name=ref86/><ref>Snyder 2003, str. 63–69.</ref><ref>Davies 2001, str. 147.</ref> Ukrajinci so na koncu ostali brez lastne države in so se zaradi dogovorov v Rigi počutili izdane. Njihova zamera je povzročila skrajni nacionalizem in protipoljsko sovraštvo.<ref> Snyder 2003, str. 139–144.</ref>
===Obdobje demokracije (1918–1926)===
[[Slika:Narutowicz.jpg|thumb|left|Gabriel Narutowicz, prvi predsednik Poljske, umorjen leta 1922]]
Med glavnimi težavami, s katerimi se je soočala vlada nove poljske republike, je bilo pomanjkanje integrirane infrastrukture med prej ločenimi deli države, ki je oviralo industrijo, transport, trgovino in druge dejavnosti.<ref name=ref84/>
Prve poljske volitve za ponovno ustanovljeni Sejm (državni parlament) so potekale januarja 1919. Naslednji mesec je Sejm sprejel začasno Malo ustavo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 223.</ref>
Med hitro rastočim prebivalstvom Poljske znotraj njenih novih meja je bilo tri četrtine kmečkega življa in ena četrtina mestnega. [[Poljščina]] je bila primarni jezik le dveh tretjin prebivalcev nove države. Manjšine so imele v vladi zelo malo moči. Končna Marčna ustava Poljske je bila sprejeta marca 1921. Na vztrajanje narodnih demokratov, zaskrbljenih zaradi agresivne politike, ki bi jo lahko izvajal Józef Piłsudski, če bi bil izvoljen za predsednika republike, so predsednikova pooblastila z ustavnimi določili zelo omejili.<ref name=ref86/>
[[Slika:Władysław Grabski 1925.jpg|thumb|right|200px|Władysław Grabski e reformiral državno valuto in namesto poljske marke uvedel [[poljski zlot]]]]
Objavi Marčne ustave je sledilo kratko in burno obdobje ustavnega reda in parlamentarne demokracije, ki je trajalo do leta 1926. Zakonodajna oblast je ostala razdrobljena in brez stabilne večine in vlade so se pogosto menjavale. Državni zbor je leta 1922 je brez ljudskega glasovanja za predsednika države imenoval odkritega in nepristranskega Gabriela Narutowicza. Za člane nacionalistične desničarske frakcije njegovo imenovanje ni bilo legitimno. Na Narutowicza so gledali kot na izdajalca, izvoljejnega z glasovi narodnih manjšin. Narutowicz in njegovi podporniki so bili izpostavljeni intenzivnemu nadlegovanju. Predsednika so 16. decembra 1922 umorili, potem ko je bil na položaju le pet dni.<ref name=ref103>Davies 2001, str. 121–123.</ref>
Zakonodaja za zemljiško reformo se je sprejemala od leta 1919 do 1925 pod pritiskom obubožanega kmečkega prebivalstva. Reforma je bila izpeljana samo delno, saj je bilo parceliranih samo 20 % velikih kmetijskih posesti.<ref name=ref104>Pilawski 2009.</ref> Poljska je v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja prestala številne gospodarske nesreče in motnje, vključno z valovi delavskih stavk, kot so bili nemiri v Krakovu leta 1923. Nemško-poljska carinska vojna, ki jo je začela Nemčija leta 1925, je bila eden najbolj škodljivih zunanjih dejavnikov, ki so obremenjevali poljsko gospodarstvo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 237–238. </ref><ref>Davies 2005b, str. 307, 308.</ref> V državi je bilo kljub temu tudi nekaj zakov napredka in stabilizacije, na primer kritična reforma financ, ki jo je izvedla vlada Władysława Grabskega in je trajala skoraj dve leti. Nekateri drugi dosežki demokratičnega obdobja v zvezi z upravljanjem vladnih in državljanskih institucij, potrebnih za delovanje združene države in naroda, so bili prelahko spregledani. Ob strani se je skrival zgrožen vojaški častniški korpus, ki se ni bil pripravljen podrediti civilnemu nadzoru, a je bil pripravljen slediti upokojenemu Piłsudskemu. Pilsudski je bil med Poljaki zelo priljubljen in prav tako nezadovoljen s poljskim sistemom vladanja, tako kot njegovi nekdanji kolegi v vojski.<ref name=ref86/><ref name=ref103/>
===Pilsudskijev državni udar in obdobje sanacije (1926–1935)===
[[Slika:Piłsudski May 1926.jpg|thumb|250px|Pilsudskijev majski državni udar leta 1926 je določil poljsko politično realnost v letih, ki so vodila do druge svetovne vojne]]
12. maja 1926 je Pilsudski izvedel državni udar, v katerem je vojska strmoglavila civilno vlado na čelu s predsednikom Stanislavom Wojciechowskim. V bratomornih spopadih je umrlo več sto ljudi.<ref>Davies 2005b, str. 312.</ref> Pilsudskega je podpiralo tudi več levičarskih frakcij, ki so zagotovile uspeh njegovega državnega udara z blokiranjem železniškega prevoza vladnih oboroženih sil,<ref name=ref108>Davies 2001, str. 123–127.</ref> in konzervativni veleposestniki. Edina pomembna družbena sila, ki je nasprotovala njegovemu prevzemu oblasti, so bili desničarski Narodni demokrati.<ref name=ref86/><ref>Czubiński 1988, str. 45–46.</ref>{{efn-lr|Okrepitve so prihajale z zakasnitvijo in vladna vojaška poveljnika generala Tadeusz Rozwadowski in Władysław Anders sta se želela še naprej boriti proti storilcem državnega udara, vendar sta se predsednik Stanisław Wojciechowski in vlada odločila predati, da bi preprečila neizbežno širjenje državljanske vojne. Državni udar je pripeljal na oblast "sanacijski" režim pod Józefom Piłsudskim. Po njegovi smrti ga je nasledil maršal Edward Rydz-Śmigły. Sanacijski režim je preganjal opozicijo znotraj vojske in nasploh. Rozwadowski je v zaporu umrl, po nekaterih poročilih umorjen.<ref name=ref112/> Drugi glavni nasprotnik Piłsudskega, general Włodzimierz Zagórski, je izginil leta 1927.<ref>Szyc 2012.</ref> Po besedah Aleksandre Piłsudske, maršalove žene, je Piłsudski po državnem udaru in do konca svojega življenja izgubil prisebnost in bil videti izčrpan.<ref>Czubiński 1988, str. 46–47.</ref><br>
V času Rydz-Śmigłyjevega vodenja države je sanacijski tabor sprejel ideologijo Romana Dmowskega, sovražnika Piłsudskega. Rydz-Śmigły ni dovolil generalu Władysławu Sikorskemu, sovražniku sanacijskega gibanja, da kot vojak sodeluje pri obrambi države med invazijo na Poljsko septembra 1939. Med drugo svetovno vojno so v poljski vlad v izgnanstvu, najprej v Franciji in nato v Veliki Britaniji, prevladovali protisanacijski politiki. Domnevni privrženci sanacije (v izgnanstvu) so bili pod predsednikoma vlad Sikorskim in Stanisławom Mikołajczykom nezaželjeni.<ref>Wasilewski 2012b.</ref>}}
Po udaru je novi režim sprva spoštoval veliko parlamentarnih formalnosti, potem pa se je postopoma prenehal pretvarjati. Leta 1929 je nastala koalicija levosredinskih strank Centrolew, ki je leta 1930 zahtevala "odpravo diktature". Leta 1930 je vlada razpustila Sejm (parlament) in v trdnjavo Brest zaprla številne poslance opozicije. Pred poljskimi zakonodajnimi volitvami leta 1930 <ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 309.</ref> je bilo aretiranih pet tisoč političnih nasprotnikov, volitve pa so bile prirejene tako, da so večino sedežev podelili prorežimskemu nestrankarskemu bloku, ki je sodeloval z vlado.<ref name=ref84/><ref name=ref111>Garlicki 2009.</ref><ref name=ref112>Burnetko 2009.</ref>
[[Slika:Rydz Smigly Bulawa1.jpg|upright|left|thumb|200px|Predsednik Ignacij Mościcki in maršal Edvard Rydz-Śmigły sta bila med najvišjimi voditelji v obdobju sanacije Poljske]]
Avtoritarni sanacijski režim ("sanacija" naj bi pomenla "zdravljenje"), ki ga je Piłsudski vodil do svoje smrti leta 1935 in je ostal v veljavi do leta 1939, je odseval diktatorjevo razvoj iz levosredinskega v skrajno konservativnega politika.<ref name=ref111/> Političnim institucijam in strankam je bilo omogočeno delovanje, vendar je bil volilni proces manipuliran, tisti, ki niso bili pripravljeni pokorno sodelovati z režimom, pa so bili podvrženi represiji. Od leta 1930 so vztrajne nasprotnike režima, mnoge levičarskega prepričanja, zapirali in obsojali na stroge kazni na zrežiranih sodnih procesih, kot je bil proces v Brestu. Zaprti so bili v zaporu Bereza Kartuska in taboriščih za politične zapornike. Od leta 1934 do 1939 je bilo v internacijskem taborišču Bereza v različnih obdobjih brez sojenja priprtih približno tri tisoč oseb. Leta 1936, na primer, je bilo tja odpeljanih 369 aktivistov, vključno s 342 poljskimi komunisti.<ref>Garlicki 2008.</ref> Uporniški kmetje so se uprli leta 1932 in 1933 in leta 1937 stavkali. Druge civilne nemire so povzročali stavkajoči industrijski delavci, na primer v "krvave pomladi" leta 1936, nacionalistični Ukrajinci{{efn-lr|Poljsko sanacijsko oblast je izzivala Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN), ki si je prizadevala doseči neodvisnost. OUN se je ukvarjala s političnimi atentati, terorjem in sabotažami, na kar se je poljska država v tridesetih letih 20. stoletja odzvala z represivno akcijo. Józef Piłsudski in njegovi nasledniki so vaščanom na prizadetih območjih naložili kolektivno odgovornost. Po nemirih leta 1933 in 1934 je bilo ustanovljeno taborišče Bereza Kartuska, ki je postalo zloglasno zaradi njenega brutalnega režima. Vlada je v dele Volinije s stoletno tradicijo ukrajinskega kmečkega uporništva proti poljskim lastnikom zemljišč in v vzhodno Galicijo pripeljala poljske naseljence in upravitelje. V poznih 30. letih 20. stoletja (po smrti Pilsudskega) se je vojaško preganjanje okrepilo. Agresivno se je izvajala politika "nacionalne asimilacije". Vojaški napadi, javna pretepanja, zaplembe premoženja ter zapiranje in uničevanje pravoslavnih cerkva so vzbudili trajno sovraštvo do Poljakov v Galiciji in Voliniji "v najslabšem možnem trenutku", kot pravi Timothy D. Snyder. Avtor hkrati ugotavlja, da so se "ukrajinski terorizem in poljski povračilni ukrepi dotaknili le dela prebivalstva in da obsežne regije niso bile prizadete". Nacionalistični recept OUN, da ukrajinska država pripada samo etničnim Ukrajincem, še zdaleč ni bil priljubljen. Halik Kochanski je pisal o dediščini zagrenjenih odnosov med Ukrajinci in Poljaki, ki so kmalu zatem eksplodirali med drugo svetovno vojno.<ref>Snyder 2003, str. 143–152.</ref><ref>Kochanski 2012, str. 29.</ref>}} in aktivisti porajajočega se beloruskega gibanja. Vsi so postali tarče neusmiljene policijsko-vojaške pacifikacije.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 248–249.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 322–329.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 353–359.</ref>{{efn-lr|V poročilu, ki ga predstavil predsednik vlade in minister za notranje zadeve Felicjan Sławoj Składkowski pred komisijo Sejma januarja 1938, je bilo v obdobju 1932–1937 med policijskim zatiranjem protestov industrijskih in kmetijskih delavcev ubitih 818 ljudi.<ref>Pietka 2016.</ref>}} Režim je poleg politične represije spodbujal kult osebnosti Józefa Pilsudskega, ki je obstajal že dolgo preden je prevzel diktatorsko oblast.
Pilsudski je leta 1932 podpisal sovjetsko-poljski pakt o nenapadanju in leta 1934 nemško-poljsko izjavo o nenapadanju,<ref name=ref108/> vendar je leta 1933 vztrajal, da Poljska ni ogrožena niti z vzhoda niti z zahoda, in izjavil, da je poljska politika osredotočena na to, da bi postala popolnoma neodvisna in brez služenja tujim interesom.<ref>Czubiński 1988, str. 124–125.</ref> Začel je izvajati politiko ohranjanja enake razdalje in prilagodljive srednje smeri do obeh velikih sosed, ki jo je kasneje nadaljeval Józef Beck.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379.</ref> Pilsudski je obdržal osebni nadzor nad vojsko, ki je bila slabo opremljena, slabo usposobljena in slabo pripravljena na morebitne prihodnje spopade.<ref>Kochanski 2012, str. 52–53.</ref> Njegov edini vojaški načrt je bila obrambna vojna proti sovjetski invaziji.<ref>Drzewieniecki 1981.</ref>{{efn-lr|Zunanja politika je bila eno redkih vladnih področij, za katera se je Piłsudski aktivno zanimal. Vlogo in priložnost Poljske je videl v vzhodni Evropi in se zavzemal za pasivne odnose z Zahodom. Menil je, da se nemškega napada ne bi smeli bati, kajti tudi če bi se ta malo verjeten dogodek zgodil, bi zahodne sile morale zadržati Nemčijo in priskočiti na pomoč Poljski.<ref>Czubiński 1988, str. 78–87.</ref>}} Počasna modernizacija po njegovi smrti je močno zaostajala za napredkom, ki so ga dosegle poljske sosede, ukrepi za zaščito zahodne meje, ki jih je Piłsudski prekinil od leta 1926, pa so bili sprejeti šele marca 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 37–38.</ref>
Sanacijski poslanci v Sejmu so leta 1935 s parlamentarnim manevrom odpravili demokratično Marčno ustavo in sprejeli bolj avtoritarno Aprilsko ustavo, ki je zmanjšala pristojnosti Sejma, ki ga je Piłsudski preziral.<ref name=ref84/>
Opozicija je postopek in ustavo, ki je iz njega izhajala, imela za nelegitimna. Poljska vlada v izgnanstvu med drugo svetovno vojno je Aprilsko ustavo kljub temu priznala, da bi ohranila pravno kontinuiteto poljske države.<ref>Szeląg 1968, str. 11–12.</ref>
Med letoma 1932 in 1933 sta Pilsudski in Beck sprožila več incidentov ob mejah z Nemčijo in Danzigom, da bi preverila, ali bodo zahodne sile zaščitile versajske dogovore, od katerih je bila odvisna poljska varnost, in kot pripravo na preventivno vojno proti Nemčiji. Vlada je istočasno poslala delegaciji v London in Pariz z zahtevo, da zaustavita nemško oboroževanje. Invazija Poljske na Danzig je bila načrtovana za 21. april 1933, po odkritju, da je tam neverjetno veliko vojakov, pa je bila preložena. Ker bi invazija predstavljala resno vojaško grožnjo Nemčiji in ni imela resne podpore zaveznikov, so Poljaki idejo o invaziji sčasoma opustili. Nečija je v letih 1933 in 1934 povečala svoje izdatke za oborožitev za 68 %. Januarja 1934 sta Poljska in Nemčija podpisali desetletni pakt o nenapadanju.<ref>Crockett, Jameson W. (10. december 2009). "The Polish Blitz, More than a Mere Footnote to History: Poland and Preventive War with Germany, 1933". Diplomacy & Statecraft. 20 (4): 561–579. doi: 10.1080/09592290903455667. ISSN 0959-2296. S2CID 153437646. </ref>
Ko je maršal Pilsudski leta 1935 umrl, je ohranil simpatije večine poljske družbe, čeprav ni nikoli tvegal preizkusiti svoje priljubljenosti na poštenih volitvah. Njegov režim je bil diktatorski. Od držav, ki so mejile na Poljsko, je ostala demokratična samo Češkoslovaška. Zgodovinarji imajo zelo različna mnenja tako o pomenu in posledicah državnega udara, ki ga je izvedel Pilsudski, kot o njegovi osebni vladavini, ki je sledila.<ref name=ref112/>
===Družbeni in gospodarski trendi v medvojnem obdobju===
[[Slika:Eugeniusz Kwiatkowski.PNG|thumb|left|200px|Eugeniusz Kwiatkowski je promoviral osrednjo industrijsko regijo Poljske]]
Neodvisnost je v medvojnem obdobju spodbudila razvoj poljske kulture z dokaj viosokimi intelektualnimi dosežki. Varšava, katere prebivalstvo se je med prvo in drugo svetovno vojno skoraj podvojilo, je bila nemirna rastoča metropola in prehitela Krakov, Lvov in Vilno. Postala je drugo najštevilčnejše mesto v državi.<ref name=ref84/>
Represija sanacijskih oblasti večinske poljske družbe na splošno ni prizadela.<ref>Davies 2001, str. 126.</ref> Mnogo Poljakov je uživalo relativno stabilnost. Gospodarstvo se je med letoma 1926 in 1929 opazno izboljšalo, nato pa ga je doletela velika svetovna gospodarska kriza.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 242.</ref> Po letu 1929 sta industrijska proizvodnja in bruto narodni dohodek države upadla za približno 50 %.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 444.</ref>
Velika kriza je kmetom prinesla nizke cene kmetijskih proizvodov, delavcem pa brezposelnost. Družbene napetosti so se povečale, vključno z naraščajočim [[Antisemitizem|antisemitizmom]]. Veliko gospodarsko preobrazbo in večletni državni načrt za dosego nacionalnega industrijskega razvoja, sprožen leta 1936, je vodil minister Eugeniusz Kwiatkowski. Pobuda, ki jo je motivirala predvsem potreba po domači industriji orožja, se je začela udejanjati šele malo pred izbruhom druge svetovne vojne. Kwiatkowski je bil tudi glavni arhitekt projekta pristanišče Gdinija.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 249–250. </ref>
{{multiple image
|align = right
|direction = horizontal
|header_align =
|header = Portreta pesnikov slikarja [[Stanisław Ignacy Witkiewicz|Stanisława Ignacyja Witkiewicza]]
|image1 = Witkacy Maria P J.jpg
|width1 = 135
|alt1 =
|caption1 = Maria Pawlikowska-Jasnorzewska
|image2 = Witkacy Julian Tuwim.jpg
|width2 = 128
|alt2 =
|caption2 = Julian Tuwim
}}
Nacionalizem, ki je prevladoval v političnih krogih, je spodbujala številčnost narodnih manjšin in njihovi različni interesi. Po jezikovnem merilu poljskega popisa prebivalstva leta 1931 so Poljaki predstavljali 69 % prebivalstva, Ukrajinci 15 %, Judje, opredeljeni kot govorci [[jidiš]]a, 8,5 %, Belorusi 4,7 %, Nemci 2,2 %, Litovci 0,25 %, Rusi 0,25 % in Čehi 0,09 %, pri čemer je na nekaterih geografskih območjih prevladovala določena manjšina. Etnični konflikti so se sčasoma stopnjevali in poljska država je postajala vedno manj strpna do svojih narodnih manjšin.
V medvojni Poljski je obvezno brezplačno osnovno šolstvo bistveno zmanjšalo stopnjo nepismenosti, vendar je bilo hkrati diskriminatorsko. Dramatično se je zmanjšalo število ukrajinskih šol, vpis Judov v izbrane šole pa je bil v poznih 30. letih omejen.<ref name=ref84/>
Število prebivalcev je vztrajno raslo in leta 1939 doseglo 35 milijonov, splošno gospodarsko stanje v obdobju med vojnama pa je stagniralo. Na Poljskem je bilo malo kapitala in malo zanimanja tujcev za naložbe v tej državi.<ref name=ref84/> Celotna industrijska proizvodnja se je med letoma 1913 in 1939 komaj kaj povečala, zaradi povečanega števila prebivalcev s 26,3 milijona leta 1919 na 34,8 milijona leta 1939<ref name=ref84/> pa se je proizvodnja na prebivalca dejansko zmanjšala za 18 %.<ref>Buszko 1986, str. 360.</ref>
Razmere v prevladujočem kmetijskem sektorju so se med letoma 1929 in 1939 stalno slabšale, kar je povzročilo nemire na podeželju in postopno radikalizacijo poljskega kmečkega gibanja, ki se je vse bolj nagibalo k militantnim protidržavnim dejavnostim. Oblast je vse te dejavnosti močno zatirala. Po besedah Normana Daviesa so neuspehi sanacijskega režima, skupaj z objektivno gospodarsko realnostjo, povzročili radikalizacijo poljskih množic proti koncu 30. let prejšnjega stoletja. Avtor hkrati svari pred primerjavami stanja na Poljskem s stanji v neprimerljivo bolj represivnih režimih nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze.<ref name=ref84/>
===Zadnja leta sanacije (1935–1939)===
[[Slika:Składkowski premierem.jpg|thumb|left|250px|Leto po smrti maršala Pilsudskega je zadnji predvojni predsednik vlade postal njegov osebni pomočnik general Felicjan Sławoj Składkowski]]
Po smrti Piłsudskega leta 1935 so Poljsko do nemške invazije leta 1939 in sprva med njo vodili njegovi zavezniki in podrejeni častniki, znani kot "polkovniki Piłsudskega". Polkovniki niso imeli niti vizije niti sredstev, da bi se spopadli z nevarnim položajem, s katerim se je soočila Poljska v poznih 30. letih prejšnjega stoletja. Ko je Piłsudski še živel, so postopoma prevzemali večja pooblastila, tako da so v zakulisju manipulirali z bolnim maršalom.<ref>Szeląg 1968, str. 125.</ref> Sčasoma so dosegli odkrito politizacijo vojske, ki ni pripravile države na vojno.<ref name=ref84/>
[[Slika:Beck przemówienie.jpg|thumb|200px|Zunanji minister [[Józef Beck]] je zavrnil predlagano tvegano zavezništvo z nacistično Nemčijo in s Sovjetsko zvezo<ref name=ref84/>]]
Za zunanjo politiko je bil odgovoren Józef Beck, pod katerim je poljska diplomacija poskušala vzpostaviti uravnotežene odnose z Nemčijo in Sovjetsko zvezo, žal neuspešno zaradi napačnega razumevanja evropske ozemeljske politike in časa. Beck je imel številne zunanjepolitične sheme in gojil iluzije o statusu Poljske kot velike sile. Odtujil je večino poljskih sosed, vendar ga zgodovinarji ne krivijo za končni neuspeh odnosov z Nemčijo. Glavni dogodki njegovega mandata so bili zgoščeni v zadnjih dveh letih. V primeru poljskega ultimata [[Litva|Litvi]] leta 1938 je poljska akcija skoraj povzročila nemško zasedbo jugozahodne litvanske regije Klaipėda (Memel), kjer je prevladovalo nemško prebivalstvo.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 391–393.</ref> Tudi leta 1938 se je poljska vlada oportunistično lotila sovražne akcije proti češkoslovaški državi, ki je bila oslabljena z [[Münchenski sporazum|Münchenskim sporazumom]], in si priključila majhen kos ozemlja na njenih mejah.<ref>Davies 2001, str. 128.</ref> V tem primeru se je Beckovo razumevanje posledic poljske vojaške operacije izkazalo za popolnoma zmotno,<ref> Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 409–410.</ref><ref> Zasuń 2009.</ref> saj je nemška okupacija Češkoslovaške na koncu močno oslabila tudi položaj same Poljske.<ref>Czubiński 2009, str. 26.</ref> Poleg tega je Beck zmotno verjel, da bodo nacistično-sovjetska ideološka protislovja preprečila njuno sodelovanje.<ref name=ref135>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 455–465.</ref>
Doma so vse bolj odtujene in zatirane manjšine grozile z nemiri in nasiljem. Skrajni nacionalistični krogi, kot je bil Nacionalni radikalni tabor, so postali bolj odkriti. Ena od skupin, Tabor narodne enotnosti, je združevala številne nacionaliste s podporniki sanacije in je bila povezana z novo močno politično osebnostjo, maršalom Edvardom Rydz-Śmigłyjem, čigar frakcija vladajočega gibanja sanacije je bila vse bolj nacionalistična.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 247–248, 251–252.</ref><ref name=ref137>Davies 2001, str. 127–129.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 361–365.</ref>
V poznih 30. letih 20. stoletja je izgnanski blok Fronta Morges združil več pomembnih poljskih protisanacijskih osebnosti, vključno z Ignacijem Paderewskim, Vladislavom Sikorskim, Vincencom Witosom, Vojčehom Korfantyjem in Jozefom Hallerjem. Na Poljskem je pridobila le malo vpliva, vendar se je njen duh znova pojavil med drugo svetovno vojno znotraj poljske vlade v izgnanstvu.<ref name=ref84/>
[[Slika:Ulica Marszałkowska w Warszawie przed 1939a.jpg|thumb|left|200px|[[Varšava]] je bila pred drugo svetovno vojno ena od glavnih evropskih mest; slika je iz leta 1939]]
Oktobra 1938 je [[Joachim von Ribbentrop]] prvič predlagal nemško-poljske ozemeljske prilagoditve in sodelovanje Poljske v paktu proti [[Kominterna|Kominterni]] in Sovjetski zvezi.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 412–413.</ref> Eno od ključnih jabolk spora je bil status svobodnega mesta Danzig. Poljska vlada, ki jo je marca 1939 znova nagovoril Ribbentrop, je izrazila pripravljenost obravnavati vprašanja, ki so povzročala zaskrbljenost Nemčije, vendar je dejansko zavrnila njene zahteve in s tem zavrnila, da bi [[Adolf Hitler]] Poljsko spremenil v nemško marionetno državo.<ref name=ref140>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 422–425.</ref> Hitler, razburjen zaradi britanskih in francoskih izjav o podpori Poljski,<ref name=ref140/> je konec aprila 1939 razveljavil nemško-poljsko izjavo o nenapadanju.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 252–253.</ref>
Da bi se zaščitila pred vse bolj agresivno nacistično Nemčijo, ki je že bila odgovorna za priključitev [[Avstrija|Avstrije]] v [[Anschluss]]u leta 1938, [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1939 in dela Litve po nemškem ultimatu Litvi leta 1939, je Poljska sklenila vojaško zavezništvo z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in [[Francija|Francijo]]. Obe zahodni sili sta bili usmerjeni v svojo obrambo in nista imeli niti ustreznega geografskega položaja niti virov, da bi pomagali Poljski. Poljska je poskušala spodbuditi tudi svoje sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki so ga imeli za vojaško vzdržno.<ref>Davies 2005b, str. 319–320.</ref><ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 454.</ref>
Diplomatski manevri so se nadaljevali spomladi in poleti 1939, vendar so v zadnjih poskusih francosko-britanski pogovori s Sovjeti v Moskvi o oblikovanju protinacističnega obrambnega vojaškega zavezništva propadli. Zavrnitev Varšave, da [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] dovoli delovanje na poljskem ozemlju, je zahodna prizadevanja obsodila na propad.<ref>Czubiński 2009, str. 29. </ref> Zadnja sporna zavezniško-sovjetska izmenjava je potekala 21. in 23. avgusta 1939.<ref name=ref135/><ref>Holdsworth 2008.</ref><ref>Davies 2001, str. 155–156.</ref>{{efn-lr|Leta 1938 sta Poljska in Romunija zavrnili francosko-britanski predlog, da bi sovjetskim silam v primeru vojne z nacistično Nemčijo dovolili prečkanje njunih ozemelj, da bi pomagale Češkoslovaški. Poljske vladajoče elite so Sovjete na nek način imele za bolj grozeče od nacistov.<ref>Davies 2001, str. 145.</ref><ref>Davies 2005b, str. 311.</ref> <br>Sovjetska zveza je večkrat izjavila, da namerava izpolniti svoje obveznosti iz sporazuma s Češkoslovaško iz leta 1935 in vojaško braniti Češkoslovaško. Zahtevala je prehod svojih kopenskih in zračnih sil čez Poljsko in/ali Romunijo in Sovjeti so se glede tega obrnili na Francoze, ki so prav tako imeli sporazum s Češkoslovaško, Poljsko in Sovjetsko zvezo. Edvard Rydz-Śmigły je leta 1936 zavrnil francoski predlog o tej zadevi, leta 1938 pa je Jozef Beck pritisnil na Romunijo, naj ne dovoli niti sovjetskim vojnim letalom preleta njenega ozemlja. Tako kot Madžarska je tudi Poljska poskušala izkoristiti nemško-češkoslovaški spor za reševanje lastnih ozemeljskih težav, in sicer sporov glede delov Zaolzieja, Spiša in Orave.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379, 394–396.</ref>}} Režim [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] je bil tarča intenzivne nemške protiiniciative in je bil hkrati vpleten v vse bolj učinkovita pogajanja s Hitlerjevimi agenti. 23. avgusta je izid, ki je bil v nasprotju s prizadevanji zaveznikov, postal resničnost: Nemčija in Sovjetska zveza sta v Moskvi v naglici podpisali pakt Molotov-Ribentrop, ki je na skrivaj predvideval zazdelitev Poljske na območja pod nadzorom nacistov in Sovjetske zveze.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref name=ref137/>
==Opombe==
{{reflist|2|group=lower-roman}}
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]
jgwi7n527fnbszlshndjzbvwyc1wniq
5722804
5722803
2022-07-23T06:38:45Z
Octopus
13285
/* Opombe */ druga svetovna vojna
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Tobias Mayer Carte de la Pologne 1757.jpg|350px|thumb|Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757]]
'''Zgodovina Poljske''' je dolga več kot tisoč let. Začela se je z združevanjem prvih srednjeveških poljskih plemen in se nadaljevala z njihovim pokristjanjevanjem v zgodnji kneževini, poljsko zlato dobo, v kateri se je država razširila in postala ena največjih evropskih sil, njenim propadom in delitvijo, dvema svetovnima vojnama, socializmom in vzpostavitvijo demokracije leta 1989.
Korenine poljske zgodovine je mogoče slediti do [[Stari vek|starega veka]], ko je bilo ozemlje sedanja Poljske naseljeno z različnimi plemeni, vključno s [[Kelti]], [[Skiti]], [[Germani]], [[Sarmati]], [[Slovani]] in [[Balti]]. Najbližji predniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]] so bili zahodnoslovanski [[lehiti|lehitski]] [[Zahodni Poljani|Poljani]], ki so začeli v zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] ustanavljati prva stalna naselja.<ref name=ref1>Derwich & Żurek 2002, str. 122–143.</ref> Poljani, katerih ime pomeni ''"ljudstvo, ki živi na odprtih poljanah"'', so bili dominantno ljudstvo v regiji in dali Poljski svoje ime.
V 10. stoletju je nastala prva vladarska dinastija, [[Pjasti]]. Za ''de facto'' ustanovitelja poljske države se šteje knez [[Mješko I.]] (vladal okoli 960-992), znan po privzemu zahodnega [[Krščanstvo|krščanstva]] leta 966. Mješkov sin [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je z vojsko znatno razširil očetovo domeno in jo leta 1025 pretvoril v kraljevino. Najuspešnejši in zadnji monarh iz dinastije Pjastov, [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]], je vladal v obdobju gospodarskega razcveta in ozemeljske širitve kraljevine in leta 1370 umrl brez moškega naslednika.
Pjastom je sledila [[Jagelonci|Jagelonska dinastija]], ki je vladala od 14. do 16. stoletja, se tesno povezala z [[Velika litovska kneževina|Litvo]], doživela poljsko renesanso in nadaljevala širjenje države. Polonizacija kraljevine je dosegla vrh z ustanovitvijo poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1569, s čimer je postala ena največjih evropskih držav.
Republika obeh narodov je uspela vzdrževati raven blaginje, doseženo v obdobju Jageloncev, medtem ko je njen politični sistem dozorel v edinstveno plemiško demokracijo z voljenim kraljem. Sredi 17. stoletja je ogromna država začela propadati zaradi uničujočih vojn in propadanje njenega političnega sistema. V poznem 18. stoletju so bile uvedene pomembne notranje reforme, med njimi prva evropska ustava, sprejeta 3. maja 1791. Veljala je zelo malo časa, ker sosednje sile niso dovolile naprednih reform. Republika obeh narodov se je končala leta 1795 po nizu invazij in delitev poljskega ozemlja med [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]] na vzhodu, [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] na zahodu in [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]] na jugu. Od leta 1795 do 1918 ni obstajala nobena resnično neodvisna poljska država, četudi so delovala močna poljska odporniška gibanja. Priložnost za ponovno pridobitev suverenosti se je uresničila šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko so bile vse tri imperialistične sile v vojni in revoluciji usodno oslabljene.
Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika in je kot neodvisna država obstajala do leta 1939, ko sta Poljsko napadli [[nacistična Nemčija]] in [[Sovjetska zveza]]. Napad je pomenil začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Med nacistično okupacijo od leta 1939 do 1945 je med načrtovanim [[genocid]]om in iztrebljanjem umrlo več milijonov poljskih državljanov različnih veroizpovedi in narodnosti. Poljska vlada v izgnanstvu je kljub temu delovala vso vojno, Poljaki pa so prispevali k zmagi zaveznikov s sodelovanjem v vojaških akcijak tako na vzhodni kot na zahodni fronti. Napredovanje sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] proti zahodu v letih 1944 in 1945 je prisililo sile nacistične Nemčije, da so se umaknile iz Poljske. Sledila je ustanovitev satelitske socialistične države, od leta 1952 znane kot [[Ljudska republika Poljska]].
Zaradi teritorialnih prilagoditev na zahtevo zaveznikov ob koncu druge svetovne vojne leta 1945, se je geografsko težišče Poljske premaknilo proti zahodu. Na novo opredeljena poljska država je veliki meri izgubila svoj zgodovinski večetnični značaj. V poznih 80. letih prejšnjega stoletja je poljsko reformno gibanje [[Solidarnost (razločitev)|Solidarnost]] postalo ključnega pomena za miren prehod iz načrtnega gospodarstva in socialistične države v kapitalistični gospodarski sistem in liberalno parlamentarno demokracijo. V tem procesu je bila leta 1989 ustanovljena moderna Tretja poljska republika.
==Prazgodovina in zgodovina do zgodnjega srednjega veka==
[[Slika:Biskupin_brama_od_wewnatrz.jpg|thumb|right|250px|Rekonstruiran Biskupin, utrjeno naselje iz obdobja lužiške kulture (8. stoletje pr. n. št.)]]
V [[Prazgodovina|prazgodovini]], [[Kamena doba|kameni]], [[Bronasta doba|bronasti]] in [[Železna doba|železni dobi]] se je ozemlje sedanje Poljske razvijalo podobno kot okoliške regije.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 1–75.</ref>
V neolitskem obdobju so priseljenci iz Podonavje okoli leta 5500 pr. n. št. s seboj prinesli kulturo linearne keramike. V tej kulturi so se na poljskem ozemlju izoblikovale prve stalno naseljene kmečke skupnosti. V obdobju od okoli 4400 in 2000 pr. n. št. so staroselci v pozni kameni dobi še bolj razvili kmečki način življenja.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 32–53. </ref>
Poljska zgodnja bronasta doba se je začela okoli 2400–2300 pr. n. št., železna doba pa okoli 750–700 pr. n. št. Ena od mnogo odkritih kultur, [[lužiška kultura]] v bronasti in železni dobi, je zapustila več naselij.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 54–75.</ref> Okoli leta 400 pr. n. št. so poljsko ozemlje naselili [[Kelti]] [[Latenska kultura|latenske kulture]]. Kmalu zatem so se pod vplivom najprej Keltov in nato [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] razvile nove kulture z močno germansko komponento. Okoli leta 500 so se v času velikih evropskih selitev germanska ljudstva izselila. Gozdnate regije na severu in vzhodu so naselili [[Balti]].<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 76–121.</ref>
Nekaj arheoloških raziskav kaže, da so Slovani na sodobnem poljskem ozemlju naseljeni samo 1500 let.<ref name=ref1/> Nedavne genetske študije so pokazale, da so med sedanjimi prebivalci Poljske tudi potomci staroselcev, začenši v zgodnjim neolitikom.<ref>Mielnik-Sikorska 2013.</ref> Po drugih arheoloških in jezikoslovnih raziskavah so bila zgodnja slovanska ljudstva v delih Poljske verjetno prisotna že veliko prej in so bila morda povezana s starodavno pševorsko in zarubinsko kulturo 3. stoletja pr. n. št. Nekatere slovanske skupine so morda prišle z vzhoda v kasnejših obdobjih.<ref>Brather, Sebastian (2004). "The Archaeology of the Northwestern Slavs (Seventh To Ninth Centuries)". ''East Central Europe''. '''31''' (1): 78–81. doi: 10.1163/187633004x00116. </ref><ref>Trubačev, O. N. 1985. "Linguistics and Ethnogenesis of the Slavs: The Ancient Slavs as Evidenced by Etymology and Onomastics". ''Journal of Indo-European Studies (JIES)'', '''13''': 203–256. </ref> Domneva se, da so zgodnji slovanski narodi in jeziki morda izvirali iz [[Polesje|Polesja]], ki vključuje območje okoli [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinske]] meje, dele zahodne [[Rusija|Rusije]] in dele vzhodne Poljske.<ref> Kobyliński 2005, str. 525–526. </ref>
Zahodnoslovanska in lehitska ljudstva ter vsi preostali manjšinski klani v starodavnih poljskih deželah so bili organizirani v plemena. Več njihovh imen je na seznamu, ki ga je sestavil anonimni bavarski geograf v 9. stoletju.<ref>Davies 2005a, str. xxvii.</ref> V 9. in 10. stoletju so ta plemena ustvarila razvite regije ob zgornji [[Visla|Visli]], obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] in v [[Velikopoljska|Velikopoljski]]. V 10. stoletju je obsežna združitev plemen v Velikopoljski omogočila oblikovanje trajne politične strukture, ki je kasneje postala država Poljska.<ref name=ref1/>
==Obdobje Pjastov (10. stoletje–1385)==
{{glavni|Pjasti|Mješko I.|Boleslav I. Poljski|Kazimir I. Poljski|Boleslav II. Poljski|Boleslav III. Poljski|Kazimir II. Poljski|Vladislav I. Poljski|Kazimir III. Poljski}}
===Mješko I.===
[[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|right|250px|Poljska se je pod prvima dvema vladarjema znatno razširila; temno rožnato je ozemlje ob koncu vladavine [[Mješko I.|Mješka I.]] (992), temno rožnato pa ozemlje, ki ga je dodal [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] (umrl 1025); temno rožnato ozemlje na severozahodu, označeno z rdečo mejo, je v tem času izgubil]]
Dinastija [[Pjasti|Pjastov]], ustanoviteljica poljske države, je vladala od 10. do 14. stoletja. Zgodovinski zapisi kot ustanovitelja dinastije in države omenjajo vojvodo [[Mješko I.|Mješka]], katerega vladanje se je začelo malo pred letom 963 in nadaljevalo do njegove smrti leta 992. Mješko se je po poroki s princeso Dubravko Češko, vneto kristjanko, leta 966 pokristjanil.<ref name=rre12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Dogodek je znan kot "krst Poljske", datum pa se pogosto simbolično šteje za začetek poljske državnosti.<ref>Zubrzycki 2006, str. 64. </ref> Mješko je dokončal združevanje lehitskih plemen, potrebno za obstoj nove države. Po Mješku je Poljski vladal niz vladarjev, ki so prebivalstvo spreobrnili v krščanstvo, ustvarili močno kraljestvo in gojili značilno poljsko kulturo, integrirano v širšo evropsko kulturo.<ref>Wyrozumski 1986, str. 80–88.</ref>
===Boleslav I. Hrabri===
Mješkov sin, knez [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]] (vladal 992-1025), je ustanovil poljsko cerkveno strukturo, si prizadeval osvojiti nova ozemlja in bil ob koncu svojega življenja leta 1025 uradno kronan za prvega poljskega kralja.<ref name=ref12/> Prizadeval si je razširiti krščanstvo v poganske dele vzhodne Evrope, vendar je doživel neuspeh, ko je bil leta 997 v Prusiji ubit njegov največji misijonar [[Adalbert Praški]].<ref name=ref12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Na kongresu v Gnieznu leta 1000 je sveti rimski cesar [[Oton III.]] priznal nadškofijo Gniezno,<ref name=ref12/> ključno za obstoj suverene poljske države.<ref name=ref12/> Med vladavino Otonovega naslednika [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] se je Boleslav od leta 1002 in 1018 vojskoval s Kraljevino Nemčijo.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 88–93.</ref>
===Kazimir I., Boleslav II. in Boleslav III.===
Ekspanzionistična politika Boleslava I. je preobremenila vire zgodnje poljske države in sledil je propad monarhije. Pod [[Kazimir I. Poljski|Kazimirjem I. Obnoviteljem]] (vladal 1039-1058) je začela država okrevati. Kazimirjev sin [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] (vladal 1058–1079) se je zapletel v konflikt s ščerpanskim škofom Stanislavom, ki je na koncu povzročil njegov propad. Boleslava je poljska cerkev izobčila zaradi obtožb prešuštva, zato je leta 1079 ukazal umoriti škofa. Umor je sprožil upor poljskih plemičev, kateremu sta sledila Boleslavova odstavitev in izgon iz države.<ref name=ref12/> Okoli leta 1116 je [[Gallus Anonimus]] napisal kroniko ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih knezov''),<ref name=ref12/> namenjeno poveličevanju njegovega zaščitnika [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] (vladal 1107–1138), vladarja, ki je obudil tradicijo vojaškega junaštva iz časa Boleslava I. Gallusovo delo je še vedno najpomembnejši pisni vir za zgodnjo zgodovino Poljske.<ref>Wyrozumski 1986, str. 93–104.</ref>
===Razdrobitev kraljestva===
[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je v svoji oporoki iz leta 1138<ref name=ref12/> razdelil Poljsko med svoje sinove. Notranja razdrobljenost Poljske v 12. in 13. stoletju je razjedla dinastične strukture Pjastov. Leta 1180 je [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II. Pravični]], ki je zahteval papeževo potrditev svojega statusa nadvojvode, na kongresu v Łęczyci poljski cerkvi podelil dodatne imunitete in privilegije.<ref name=ref12/> Okoli leta 1220 je Vincenc Kadlubek napisal svojo ''[[Kronika poljskih kraljev in knezov|Kroniko poljskih kraljev in knezov]]'', še en pomemben vir za zgodnjo poljsko zgodovino.<ref name=ref12/>
Leta 1226 je eden od regionalnih pjastovskih vojvod, Konrad I. Mazovski, povabil [[Tevtonski viteški red|Tevtonske viteze]], da bi mu pomagali v boju proti baltskim [[Prusi|pruskim]] poganom.<ref name=ref12/> Tevtonski red je uničil Pruse, vendar je obdržal njihovo ozemlje, kar je povzročilo večstoletna vojskovanja med Poljsko in Tevtonskimi vitezi ter pozneje med Poljsko in nemško prusko državo.
Leta 1240 se je začela prva [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] na Poljsko, ki je dosegla vrhunec s porazom poljskih in zavezniških krščanskih sil ter s smrtjo šlezijskega pjastovskega vojvode Henrika II. Pobožnega v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] leta 1241.<ref name=ref12/>
Obdobje razdrobljenosti je prineslo gospodarski razvoj in rast mest. Ustanovljena so bila nova mesta, obstoječa naselja pa so dobila status mest z magdeburškimi pravicami.<ref>Sebastian Brather (2008). ''Archäologie der westlichen Slawen: Siedlung, Wirtschaft und Gesellschaft im früh- und hochmittelalterlichen Ostmitteleuropa'' (nemško). Walter de Gruyter. str. 87.</ref> Leta 1264 je Boleslav Pobožni s ''[[Kališki statut|Kališkim statutom]]'' [[Judje|Judom]] podelil judovske svoboščine.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 104–137.</ref>
===Pozni Pjasti: Vladislav I. in Kazimir III.===
[[Slika:Władysław I sarcophagus figure.jpg|thumb|200px|Podoba Vladislava I. Slokega na njegovem sarkofagu]]
Poskusi ponovne združitve poljskih dežel so dobili zagon v 13. stoletju. Leta 1295 je velikopoljski vojvoda [[Przemisl II. Poljski|Przemisl II.]] uspel postati prvi vladar po Boleslavu II., ki je bil okronan za poljskega kralja.<ref name=ref12/> Vladal je na omejenem ozemlju in bil že naslednje leto ubit. V letih 1300–1305 je kot poljski kralj vladal tudi češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]<ref name=ref12/> Kraljestvo Pjastov je bilo dejansko obnovljeno šele pod [[Vladislav I. Poljski|Vladislavom I. Slokim]] (vladal 1306–1333), ki je postal kralj leta 1320.<ref name=ref12/> Leta 1308 so tevtonski vitezi zavzeli [[Gdansk]] in [[Pomerelija|Pomerelijo]].<ref name=ref12/>
Kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] (vladal 1333–1370),<ref name=ref12/> Vladislavov sin in zadnji vladar iz dinastije Pjastov, je okrepil in razširil obnovljeno Poljsko kraljestvo, zahodna provinca Šlezija, ki jo je leta 1339 sam formalno odstopil Češki, in večina poljske Pomeranije pa sta bili za nekaj stoletij izgubljeni. Napredek je bil dosežen tudi pri obnovi upravljanja osrednje province [[Mazovija|Mazovije]]. Leta 1340 se je začelo osvajanje [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]],<ref name=ref12/> ki je zaznamovalo širjenje poljske države na vzhod.
Leta 1364 je bil sklican [[Krakovski kongres]], obseženo srečanje vladarjev srednje, vzhodne in severne Evrope, verjetno za načrtovanje [[Osmansko cesarstvo|protiturške]] [[križarske vojne]]. Isto leto je bila ustanovljena bodoča [[Jagelonska univerza]], ena najstarejših univerz v Evropi.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 137–171.</ref> 9. oktobra 1334 je Kazimir III. potrdil privilegije, ki jih je Judom leta 1264 podelil velikopoljski vojvoda Boleslav Pobožni, in jim dovolil, da so se v velikem številu naselili na Poljskem.
===Anžujci===
Ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je prišla Poljska pod oblast [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] iz [[Kapetingi|kapetinške]] hiše [[Anžujci|Anjou]]. Združitev Poljske in Ogrske je trajala do leta 1382.<ref name=ref12/> Leta 1374 je Ludvik I. podelil poljskemu plemstvu [[Košiški privilegij]], da bi eni od svojih hčera zagotovil nasledstvo na Poljskem.<ref name=ref12/> Leta 1384 je poljski prestol zasedla njegova najmlajša hči [[Jadwiga Poljska|Jadviga]] (umrla 1399).<ref>Wyrozumski 1986, str. 171–177.</ref>
==Jagelonska dinastija (1385-1572)==
{{glavni|Jagelonci}}
===Dinastična unija z Litvo, Vladislav II. Jagelo===
[[Slika:Battle of Tannenberg.jpg|250px|thumb|[[Bitka pri Grunwaldu]]]]
Leta 1386 se je veliki litovski knez [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]] poročil s poljsko kraljico Jadvigo, kar mu je omogočilo postati poljski kralj.<ref name=ref21>Davies 2005a, str. xxviii–xxix.</ref> Do svoje smrti leta 1434 je vladal kot [[Vladislav II. Poljski]]. Poroka je ustvarila poljsko-litovsko personalno unijo pod kralji [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]].
Prvi dokument, ki je uradno povezal obe državi, je bila [[Krevska unija]] iz leta 1385, ki je bila po vsebini Jogailova in Jadvigina poročna pogodba. S poljsko-litovskim partnerstvom je Poljska pridobila obsežno ozemlje [[Rutenija|Rutenije]], ki je bilo v posesti Litve. Partnerstvo se je izkazalo za koristno za državljane obeh držav, ki so v naslednjih štirih stoletjih sobivali in sodelovali v eni največjih političnih entitet v Evropi. Ko je kraljica Jadviga leta 1399 umrla, je Kraljevina Poljska prešla v izključno posest njenega moža.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 178–195.</ref>
V [[Baltsko morje|baltski]] regiji se je nadaljeval boj Poljske s [[Tevtonski viteški red|Tevtonskimi vitezi]] in dosegel vrhunec v zmagi v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] leta 1410, ki je Poljaki in Litovci niso zaključili z odločilnim udarom proti glavnemu sedežu Tevtonskega reda na gradu [[Grad Malbork|Malbork]]. Razvijajoče se odnose med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino je dodatno opredelila [[Horodlanska unija]] leta 1413.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 195–201. </ref>
Privilegiji [[Šlahta|šlahte]] (plemstvo) so se širili. Leta 1425 je bil sprejet akt ''[[Neminem captivabimus nisi iure victum]]'' (v prostem prevodu ''Nihče ne bo aretiran brez sodbe sodišča''), ki je plemiče varoval pred samovoljnimi kraljevimi aretacijami.<ref name=ref21/>
===Vladislav III. in Kazimir IV. Jagelo===
[[Slika:Casimir IV Jagiellon.jpg|thumb|left|upright|Kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelo]] je bil osrednja osebnost jagelonskega obdobja]]
Vladanje mladega [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III.]] (1434–1344),<ref name=ref21/> sina in naslednika Vladislava II., ki je vladal kot kralj Poljske in Ogrske, je prekinila njegova smrt v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] proti silam [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 201–204. </ref> Sledilo je tri leta trajajoče medvladje, ki se je končalo leta 1447 s kronanjem njegovega brata [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]]
Kritični razvoj jagelonskega obdobja se je dogajal ravno med njegovo dolgo vladavino, ki je trajala do leta 1492. Leta 1454 je Poljska priključila [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]] in sledila je [[trinajstletna vojna]] (1454–1466) z državo [[Tevtonski viteški red|Tevtonskih vitezov]].<ref name=ref21/> Leta 1466 je bil sklenjen prelomni [[Drugi torunjski mir]], ki je razdelil Prusijo in ustanovil Vzhodno Prusijo, poljski fevd pod upravo Tevtonskih vitezov.<ref name=ref21/> Poljska se je na jugu soočala z Osmanskim cesarstvom in [[Krimski Tatari|Krimskimi Tatari]], na vzhodu pa pomagala Litvi v boju proti [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]]. Razvijala se je v fevdalno državo s pretežno kmetijskim gospodarstvom in vse bolj prevladujočim zemljiškim plemstvom. Kraljeva prestolnica Krakov se je spreminjala v veliko akademsko in kulturno središče in leta 1473 dobila prvo tiskarno.<ref name=ref21/> Z naraščajočim vplivom srednjega in nižjega plemstva se je kraljevi svet do leta 1493 razvil v dvodomni Generalni sejm (parlament), ki ni več predstavljal izključno najvišjih dostojanstvenikov kraljestva.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 205–225. </ref>
Pravni akt ''[[Nihil novi|Nihil novi nisi commune consensu]]'' (slovensko ''Nič novega brez skupnega soglasja''), sprejet v Sejmu leta 1505, je večino zakonodajne oblasti prenesel z monarha na Sejm.<ref name=ref21/> Dogodek je zaznamoval začetek obdobja, znanega kot "zlata svoboda", v katerem je v državi načeloma vladalo "svobodno in enakopravno" poljsko plemstvo. V 16. stoletju je množičen razvoj kmetijskih gospodarstev v lasti plemstva povzročil vse bolj žaljive razmere za kmečke podložnike, ki so jih obdelovali. Politični monopol plemičev je tudi zadušil razvoj mest, od katerih so nekatera cvetela v poznem jagelonskem obdobju, in omejeval pravice meščanov, kar je zaviralo nastanek srednjega družbenega razreda.<ref>Gierowski 1986a, str. 24–53. </ref>
===Zgodnja moderna Poljska pod Sigismundom I. in Sigismundom II.===
[[Slika:Nikolaus Kopernikus.jpg|thumb|right|[[Nikolaj Kopernik]], utemeljitelj heliocentričnega modela Osončja]]
V 16. stoletju je [[Reformacija|protestantsko]] reformistično gibanje prodrlo globoko v poljsko krščanstvo. Politika verske strpnosti, ki se je razvila na Poljskem, je bila v tistem času skoraj edinstvena v Evropi. Iz pokrajin, ki so jih razdirali verski spori, je veliko ljudi pobegnilo in našlo zatočišče na Poljskem. Vladavini kraljev [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I. Starega]] (1506–1548) in [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] (1548–1572) sta bili obdobje intenzivnega razcveta kulture in znanosti, imenovano tudi zlata doba poljske renesanse. Najvidnejši predstavnik tedanje znanosti je bil [[astronom]] [[Nikolaj Kopernik]] (1473–1543), utemeljitelj heliocentričnega sistema našega [[Osončje|Osončja]].<ref name=ref21/> Najpomembnejši umetnik tega obdobja je bil pesnik [[Jan Kochanowski]] (1530–1584).<ref name=ref27>Davies 2005a, str. xxix.</ref><ref>Gierowski 1986a, str. 116–130.</ref> Med vladavino Sigismunda I.<ref name=ref21/> bil [[Tevtonski viteški red|Tevtonski red]] leta 1525 sekulariziran. Zadnji veliki mojster reda [[Albert Pruski]] se je spreobrnil v protestantizem in se poklonil poljskemu kralju in v zameno dobil v fevd vojvodino Prusijo.<ref name=ref21/> Mazovija je bila leta 1529 končno v celoti vključena v Poljsko krono.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 53–92. </ref>
[[Slika:Poland-01788 - Courtyard (32000957141).jpg|thumb|left|250px|Italijansko dvorišča na gradu [[Grad Vavel|Vavel]] v Krakovu, nekdaji rezidenci poljskih monarhov]]
Z vladavino Sigismunda II. se je končalo obdobje Jageloncev. Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]]. Litovska oblast v Ukrajini je bila prenešna na Poljsko.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 92–109. </ref> Realna unija obeh narodov je trajala do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1795. Leta 1561 je Poljska priključila [[Livonija|Livonijo]], s čimer se je začela livonska vojna z [[Rusko carstvo|Rusijo]].<ref name=ref21/>
Eksekucionistično gibanje, ki je poskušalo zaustaviti napredujočo prevlado poljskih in litvanskih magnatskih družin v državi, je doseglo vrhunec na zasedanju Sejma v Piotrkówu v letih 1562–1563.<ref name=ref21/> Na verskem področju so se poljski bratje odcepili od [[Kalvinizem|kalvinistov]], ki so leta 1563 izdali protestantsko ''Brestovsko Biblijo''.<ref name=ref21/> Na poljsko zgodovino so močno vplivali [[jezuiti]], ki so tja prišli leta 1564
==Poljsko-litovska Republika obeh narodov==
===Ustanovitev (1569-1648)===
====Lublinska unija====
[[Slika:Truce of Deulino 1618-1619.PNG|upright=1.35|thumb|right|Republika obeh narodov v njenem največjem obsegu po sklenitvi Deulinskega miru leta 1619]]
[[Lublinska unija]] iz leta 1569 je ustvarila poljsko-litovsko zvezno državo, ki je bila bolj enotna kot prejšnja personalna unija med Poljsko in Litvo. Unijo je vodilo plemstvo preko centralnega parlamenta in lokalnih skupščin na čelu z izvoljenim kraljem. Formalna vladavina plemstva, ki je bilo sorazmerno številčnejše kot v drugih evropskih državah, je tvorila zgodnji demokratični sistem,<ref>Overy 2010, str. 176–177. </ref> ki je bil v nasprotju z absolutnimi monarhijami, ki so takrat prevladovale v preostali Evropi.<ref>Davies 1996, str. 555. </ref>
Začetek Republike obeh narodov je sovpadal z obdobjem v poljski zgodovini, ko sta bila dosežena velika politična moč ter napredek v civilizaciji in blaginji. Poljsko-litovska unija je postala vpliven dejavnik v evropskih zadevah in pomembna kulturna entiteta, ki je širila zahodno kulturo s poljskimi značilnostmi proti vzhodu. V drugi polovici 16. stoletja in prvi polovici 17. stoletja je bila Republika obeh narodov ena največjih in najštevilčnejših držav v tedanji Evropi. Merila je malo manj kot milijon kvadratnih kilometrov in imela okoli deset milijonov prebivalcev. V njenem gospodarstvu je prevladovalo izvozno usmerjeno kmetijstvo. Verska strpnost po vsej državi je bila zagotovljena z [[Varšavska konfederacija|Varšavsko konfederacijo]] iz leta 1573.<ref name=ref27/>
====Prvi voljeni kralji====
[[Slika:France-001615 - King Henri III (15291221709) (2).jpg|thumb|left|200px|Prvi izvoljeni poljsko-litovski kralj je bil Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]]]]
Po koncu vladavine Jageloncev leta 1572 je bil na prvih "svobodnih volitvah" poljskega plemstva leta 1573 za kralja izvoljen Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Pred izvolitvijo je moral pospisati ''[[Pacta conventa|pacta conventa]]'', sklop dogovorjenih obveznosti oziroma predvolilnih obljub. Ko je leta 1574 na Poljsko prispela novica, da je francoski prestol prazen, se je Henrik kot njegov verjetni dedič vrnil v Francijo.<ref name=ref27/> Volitve kralja so od
samega začetka spremljali tuji vplivi, saj so tuje sile poskušale z manipulacijami doseči izvolitev kandidata, ki je bil v skladu z njihovimi interesi.<ref>Gierowski 1986a, str. 109–116. </ref>
Henrikovi je sledila vladavina Štefana Báthoryja (vladal 1576–1586). Bil je vojaško in domovinsko samozavesten vladar in je v poljskem zgodovinskem izročilu cenjen kot redek primer uspešnega izvoljenega kralja.<ref name=ref27/> Ustanovitev Kronskega sodišča leta 1578 je pomenila prenos številnih pritožbenih zadev iz kraljeve v plemiško jurisdikcijo.<ref name=ref27/>
====Prvi kralji iz dinastije Vasa====
[[Slika:Sigismund at horse.jpg|right|thumb|200px|[[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] je vladal dolgo, njegovo delovanje proti verskim manjšinam, ekspanzionistične ideje in vmešavanje v švedske dinastične zadeve pa so Republiko obeh narodov destabilizirale]]
Vladavina švedske [[Dinastija Vasa|dinastije Vasa]] se je v Republiki obeh narodov začela leta 1587. Prva dva kralja iz te dinastije, [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III.]] (vladal 1587–1632) in [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]] (vladal 1632–1648), sta večkrat poskušala s spletkami prevzeti švedski prestol, ki je bil stalen vir motenj v Republiki obeh narodov.<ref name=ref27/> Katoliška cerkev je v tistem času začela ideološko protiofenzivo in protireformacija je zajela številne spreobrnjence iz poljskih in litvanskih protestantskih krogov. Leta 1596 je [[Brestlitovska unija]] razklala vzhodne kristjane v Republiki in ustvarila [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|uniatsko cerkev vzhodnega obreda]], podrejeno papežu.<ref name=ref27/> V letih 1606–1608 se je razvil zebrzidovski upor proti Sigismundu III.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 130–146. </ref>
V želji po premoči v vzhodni Evropi se je Republika obeh narodov od leta 1605 do 1618 vojskovala z Rusijo. Niz spopadov se imenuje poljsko-moskovska vojna ali dimirtijada. Repoblika je razširila svoje ozemlje proti vzhodu, glavnega cilja – moskovskega prestola, pa poljska dinastija ni dosegla. Švedska si je v poljsko-švedskih vojnah v letih 1617–1629 prizadevala dobiti prevlado na [[Baltsko morje|Baltiku]], [[Osmansko cesarstvo]] pa je pritiskalo z juga v bitkah pri Cecori leta 1620 in Hotinu leta 1621.<ref name=ref27/> Širitev kmetijstva in [[Tlačanstvo|tlačanska]] politika v poljski [[Ukrajina|Ukrajini]] sta povzročili vrsto [[kozaki|kozaških]] uporov. V tridesetletni vojni je bila Republika zaveznica habsburške monarhije vendar v njej ni neposredno sodelovala.{{efn-lr|Po mnenju raziskovalca Jana Sowe je Republika obeh narodov kot država propadla, ker se ni bila sposobna prilagoditi nastajajočemu novemu evropskemu redu, vzpostavljenemu z Vestfalskim mirom leta 1648. Voljeni poljski kralji, ki jih je omejevalo sebično in kratkovidno plemstvo, niso mogli vsiliti močne in učinkovite centralne vlade z značilno povestfalsko notranjo in zunanjo suverenostjo. Nezmožnost poljskih kraljev, da bi zaračunavali in pobirali davke, in s tem vzdrževali stalno vojsko, ter vodili neodvisno zunanjo politiko, so bili med glavnimi ovirami za učinkovito tekmovanje Poljske na spremenjenem evropskem prizorišču, kjer je bila absolutistična oblast predpogoj za preživetje in postala temelj za odpravo tlačanstva in postopno oblikovanje parlamentarizma. <ref name=ref37>Wodecka 2013.</ref>}} Vladavina [[Vladislav IV. Poljski|Vladislava IV.]] je bila večinoma miroljubna. Leta 1635 je bila ponovno vzpostavljena pravoslavna cerkvena hierarhija. ki je bila po Brestlitovski uniji prepovedana.<ref name=ref27/>
===Propadanje (1648-1764)===
====Potop====
Med vladanjem Kazimirja II. Vase (1648–1668), tretjega in zadnjega iz te dinastije, je plemiška demokracija začela propadati zaradi tujih invazij in notranjih nesoglasij.<ref name=ref27/><ref name=ref36>Gierowski 1986a, str. 190–219. </ref> Nadloge so se nepričakovano hitro kopičile in zaznamovale konec poljske zlate dobe. Nekoč močna Republika obeh narodov je postajala vedno bolj ranljiva za tuje posege.
[[Slika:John II Casimir Vasa 1.PNG|thumb|right|200px|[[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]] je vladal v najtežjem obdobju Republike obeh narodov; rzočaran zaradi nezmožnosti reformiranja države je leta 1668 odstopil<ref name=ref37/>]]
Vstaja kozakov pod vodstvom [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]] leta 1648–1657 je zajela vse jugovzhodne pokrajine Poljske krone<ref name=ref27/> in imela katastrofalne posledice.
Prvi ''[[liberum veto]]'', parlamentarno pravico, s katero je lahko kateri koli član Sejma takoj razpusti trenutno sejo, je bila prvič uporabljena leta 1652.<ref name=ref27/> Ta praksa je sčasoma kritično oslabila poljsko centralno vlado. V [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskem sporazumu]] so se ukrajinski uporniki leta 1654 razglasili za podložnike ruskega carja.
Druga severna vojna je v letih 1655–1660 divjala po osrednjih poljskih deželah. Vključeva ja brutalno in uničujočo švedsko invazijo na Poljsko, imenovano švedski potop. Vojna se je končala leta 1660 z [[Olivski sporazum|Olivskim mirovnim sporazumom]].<ref name=ref27/> Republika je v vojni zgubila nekaj ozemlja na severu države.
Leta 1657 je [[Prusija|vojvodina Prusija]] z [[Bromberški sporazum|Bromberškim sporazumom]] vzpostavila svojo neodvisnost.<ref name=ref27/> V rusko-poljski vojni (1654–1667) se je vojska Republike dobro odrezala, Ukrajina pa je bila z [[Andrusovsko premirje|Andrusovskim premirjem]] leta 1667 kljub temu razdeljena med Poljsko in Rusijo.<ref name=ref27/> Proti koncu vojne je upor magnatov Lubomirskih proti kralju destabiliziral in oslabil državo. Obsežni napadi krimskih Tatarov, v katerih so v Ukrajini lovili sužnje, so imeli zelo škodljive posledice tudi za poljsko gospodarstvo.<ref>Williams 2013, str. 27. </ref> Leta 1661 je izšel prvi poljski časopis ''Merkuriusz Polski''.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 220–240. </ref>
Leta 1668 se je kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir]], žalosten zaradi nedavne smrti svoje žene in razočaran zaradi katastrofalnih političnih neuspehov svoje vladavine, odrekel prestolu in pobegnil v Francijo.{{efn-lr|Ivan II. Kazimir Vasa je znan po svoji omembe vredni in natančni napovedi delitve Poljske, ki se je zgodila več kot stoletje kasneje.<ref name=ref37/>}}
====Jan III. Sobieski in zadnje vojaške zmage====
[[Slika:Siemiginowski John III Sobieski with his son.jpg|thumb|left|200px|Kralj [[Jan III. Sobieski]] s svojim sinom Jakobom, katerega je poskušal postaviti za svojega naslednika; Sobieski je povedel vojsko Republike obeh narodov v bitko za Dunaj, eno zadnjih velikih poljsko-litovskih zmag]]
Po odstopu Ivana II. Kazimirja je bil za njegovega nalednika leta 1669 izvoljen Poljak [[Koribut Višnjevecki]]. Med njegovim vladanjem, ki je trajalo do leta 1673, je izbruhnila poljsko-osmanska vojna (1672–1676). Vojna se je nadaljevala pod njegovim naslednikom [[Jan III. Sobieski|Janom III. Sobieskim]] (vladal 1674–1696).<ref name=ref27/> Sobieski je nameraval razširiti svojo državo na [[Baltsko morje|baltsko]] območje in v ta namen leta 1675 v Jaworówu s Francijo sklenil tajni sporazum,<ref name=ref27/>
vendar je bil namesto tega prisiljen v dolgotrajne vojne z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. S tem je Sobieski za kratek čas oživil vojaško moč Republike obeh narodov. V [[bitka pri Hotinu|bitki pri Hotinu]] leta 1673 je premagal osmansko vojsko in v [[Drugo obleganje Dunaja|bitki pri Dunaju]] leta 1683 odločilno pomagal rešiti Dunaj pred Osmanskim cesarstvom.<ref name=ref27/> Vladavina Sobieskega je bila zadnji višek v zgodovini Republike, saj je v prvi polovici 18. stoletja Poljska prenehala biti aktivna akterka v mednarodni politiki. Z Rusijo je leta 1686 sklenila sporazum o večnem miru in končno uredila meje med državama, ki so veljale do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1772.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 240–258. </ref>
Republika obeh narodov, ki je bila do leta 1720 v skoraj nenprekinjenih vojnah, je utrpela ogromno izgubo prebivalstva ter veliko škodo v svojem gospodarstvu in družbeni strukturi. Vlada je postala neučinkovita zaradi obsežnih notranjih konfliktov, skorumpiranih zakonodajnih procesov in manipulacij zaradi tujih interesov. Plemstvo je padlo pod nadzor peščice sprtih magnatskih družin z vzpostavljenimi ozemeljskimi domenami. Mestno prebivalstvo in infrastruktura sta propadala, skupaj z večino kmetij, katerih prebivalci so bili podvrženi vse skrajnejšim oblikam tlačanstva. Razvoj znanosti, kulture in izobraževanja se je zaustavil ali celo nazadoval.<ref name=ref36/>
====Saški kralji====
[[Slika:August der Starke.jpg|thumb|right|200px|[[Avgust II. Močni]], saški kralj Poljske; po njegovi smrti se je začela vojna za poljsko nasledstvo]]
Volitve kralja leta 1697 so na poljski prestol pripeljale [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]] (vladal 1697–1733), člana saške družine [[Wettinci|Wettin]], ki je lahko prevzel prestol pod pogojem, da se spreobrne v rimskokatoliško vero. Nasledil ga je njegov sin [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] (vladal 1734–1763).<ref name=ref27/> Vladavini saških kraljev, ki so bili hkrati saški volilni knezi, so prekinili tekmovalni kandidati za poljski prestol. Razpad Relublike obeh narodov se je nadaljeval.
[[Velika severna vojna]] (1700–1721),<ref name=ref27/> v kateri so sodobniki videli začasen mrk, je morda bila usodni udarec, ki je zrušil poljski politični sistem. Leta 1704 je bil za kralja pod švedsko zaščito postavljen [[Stanislav Leščinski]], vendar je na tem položaju zdržal le nekaj let.<ref>Davies 2005a, str. 374–375</ref> Tihi sejm leta 1717 je zaznamoval začetek Republike obeh narodov kot ruskega [[protektorat]]a.<ref>Davies 2005a, str. 375–377.</ref> Rusko carstvo je jamčilo zlato svobodo plemstva, samo da bi obdržalo šibko centralno oblast Republike in nadaljevalo stanje stalne politične nemoči. V odmevnem zlomu tradicije verske strpnosti so bili [[Protestantizem|protestanti]] med [[Thornovi nemiri|Thornovimi nemiri]] leta 1724 usmrčeni.<ref>Davies 2005a, str. 139–142.</ref> Leta 1732 so Rusija, Avstrija in Prusija, močne in spletkarske sosede Poljske, sklenile tajni [[Sporazum treh črnih orlov]] z namenom, da bi nadzirale prihodnje volitve kraljev Republike. Vojna za poljsko nasledstvo leta 1733-1735<ref name=ref27/> je pomagala Leščinskemu, da je prišel drugič na poljski prestol. Zaradi znatne vpletenosti tujcev so bila njegova prizadevanja neuspešna. Kraljevina Prusija je postala močna regionalna sila, ki ji je v šlezijskih vojnah uspela [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] iztrgati zgodovinsko poljsko provinco [[Šlezija|Šlezijo]]. Prusije je s tem postala vedno večja grožnja varnosti Poljske.
Personalna unija Republike obeh narodov in Vojvodine Saške je v Republiki povzročila nastanek reformnega gibanja in začetek poljskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki je bilo glavni pozitivni napredek v tem obdobju. Leta 1747 je bila v [[Varšava|Varšavi]] odprta prva poljska javna [[Knjižnica Załuski|knjižnica Załuski]].<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 258–301.
</ref>
===Reforme in izguba državnosti (1764-1795)===
====Czartoryjske reforme in Stanislav Avgust Poniatowski====
[[Slika:Stanisław August Poniatowski by Johann Baptist Lampi.PNG|thumb|right|200px|Razsvetljeni monarh [[Stanislav II. Avgust Poniatowski]]]]
V drugi polovici 18. stoletja so v poljsko-litovski skupni državi poskušali izvesti temeljne notranje reforme, ker ji je grozilo izumrtje. Reformna dejavnost, ki jo je sprva spodbujala frakcija magnatske družine Czartory, znane kot Familia, je izzvala sovražno reakcijo in vojaški odziv sosednjih sil, vendar je ustvarila pogoje, ki so spodbudili gospodarski napredek. Vodilno trgovsko središče v državi je postala prestolnica Varšava in prevzela primat Danziga (zdaj Gdansk). Pomen uspešnejših mestnih družbenih slojev se je povečal. Zadnja desetletja neodvisnega obstoja Republike obeh narodov so zaznamovala agresivna reformna gibanja in daljnosežen napredek na področju izobraževanja, intelektualnega življenja, umetnosti ter razvoja družbenega in političnega sistema.<ref>Gierowski 1986b, str. 1–60. </ref>
Kraljeve volitve leta 1764 so na prestol privedle [[Stanislav II. Avgust Poniatowski|Stanislava Avgusta Poniatowskega]],<ref name=ref46>Davies 2005a, str. xxix–xxx</ref> prefinjenega posvetnega aristokrata, povezanega z družino Czartory, ki pa ga je izbrala in vsilila ruska cesarica [[Katarina Velika]] in od njega pričakovala, da bo njen poslušni sledilec. Stanislav Avgust je vladal poljsko-litovski državi do njenega razpada leta 1795. Svojo vladavino je preživel razpet med željo po izvedbi reform, potrebnih za rešitev propadajoče države, in podrejenim odnosom do svojih ruskih pokroviteljev.<ref>Gierowski 1986b, str. 60–66. </ref>
[[Barska konfederacija]] (1768-1772)<ref name=ref46/> je bila upor poljskega plemstva proti ruskemu vplivu nasploh in samemu Poniatowskemu, v katerem so videli predstavnika Rusije. Konfederacija se je borila za ohranitev neodvisnosti Poljske in tradicionalnih interesov plemstva. Po nekaj letih so nadzor v konfederaciji ponovno prevzele sile, zveste kralju in Ruskemu carstvu.<ref name=ref48>Gierowski 1986b, str. 66–74. </ref>
Po zatrtju Barske konfederacije so bili deli Republike obeh narodov leta 1772 na pobudo [[Friderik II. Veliki|Friderika Velikega Pruskega]] razdeljeni med Prusijo, Avstrijo in Rusijo. Dejanje jo postal znano kot [[Delitve Poljske|prva delitev Poljske]].<ref name=ref46/> Od Republike je ostala okrnjena država. Sejm je leta 1773 pod prisilo potrdil delitev kot opravjeno dejstvo, vendar je hkrati ustanovil Komisijo za nacionalno izobraževanje, pionirsko izobraževalno ustanovo v Evropi, ki jo pogosto imenujejo tudi prvo ministrstvo za izobraževanje na svetu.<ref name=ref46/><ref name=ref48/>
====Veliki sejm 1788–1791 in Ustava 3. maja 1791====
[[Slika:Oath of confirmation of Constitution of the 3rd May 1791.PNG|thumb|right|250px|Veliki sejm je na zasedanju v Kraljevem gradu v Varšavi 3. maja 1791 potrdil poljsko-litovsko ustavo]]
Dolgotrajno zasedanje parlamenta, ki ga je sklical kralj Stanislav II. Avgust, je znano kot Veliki sejm ali Štiriletni sejm. Prvič se je sestal leta 1788. Prelomni dosežek maratonskega zasedanja je bilo sprejetje ustave z dne 3. maja 1791,<ref name=ref46/> prve v sodobni Evropi. Ustava, zmerno reformističen dokument, ki so ga obrekovalci obsodili kot naklonjen idealom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]], je kmalu sprožila močno nasprotovanje konservativnih krogov višjega plemstva Republike obeh narodov in ruske carice Katarine, ki je bila odločena preprečiti ponovno rojstvo močne Republike obeh narodov. Plemiška [[Targoviška konfederacija]], ustanovljena v prestolnici ruskega carstva [[Sankt Peterburg]]u, je prosila Katarino za pomoč in maja 1792 je ruska vojska vstopila na ozemlje Republike. Poljsko-ruska vojna leta 1792, obrambna vojna sil Republike proti ruskim zavojevalcem, se je končala, ko je poljski kralj, prepričan o nesmiselnosti odpora, kapituliral in se pridružil Targoviški konfederaciji. Vlado je prevzela rusko-zavezniška konfederacija, vendar sta Rusija in Prusija leta 1793 vseeno poskrbeli za drugo delitev Poljske. Zaradi delitve je državi ostalo kritično okrnjeno ozemlje, zaradi česar ni bila sposobna samostojnega obstoja. Grodnenski sejm Republike obeh narodov leta 1793, zadnji v še obstoječi državi,<ref name=ref46/> je bil prisiljen potrditi novo delitev.<ref>Gierowski 1986b, str. 74–90.</ref>
==== Kościuszkov upor leta 1794 in konec poljsko-litovske države====
[[Slika:Smuglewicz Kosciuszko 2.jpg|thumb|left|250px|Kościuszkov poziv na narodno vstalo v Krakovu leta 1794]]
Radikalizirani zaradi nedavnih dogodkov so poljski reformatorji, bodisi v izgnanstvu bodisi na ozemlju, ki je še ostalo Republiki obeh narodov, začeli pripravljati narodno vstajo. Za vodjo vstaje je bil izbran [[Kościuszkova vstaja|Tadeuš Kościuszko]], priljubljen general in veteran [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]]. Kościuszko se je 24. marca 1794 vrnil iz tujine in v [[Krakov]]u izdal Kościuszkovo proklamacijo, ki je zahtevala narodno vstajo pod njegovim vrhovnim poveljstvom.<ref name=ref46/> Kościuszko je osvobodil številne kmete, da bi jih lahko vpisal v svojo vojsko. Upor kljub široki narodni podpori ni bil sposoben pridobiti tuje pomoči, potrebne za njegov uspeh. Združene sile Rusije in Prusije so upor zatrle in novembra 1794 po bitki v Pragi zasedle Varšavo.
[[Slika:Partitions of Poland.png|thumb|right|upright=1.35|Tri delitve Republike obeh narodov: 1772, 1793 in 1795]]
Leta 1795 so Rusija, Prusija in Avstrija izvedle tretjo delitev Poljske kot končno razdelitev ozemlja, ki je povzročila dokončni razpad poljsko-litovske skupne države.<ref name=ref46/> Kralj Stanislav Avgust Poniatowski je bil pospremljen v [[Grodno]], kjer je bil prisiljen odstopiti. Po odstopu se je umalnil v [[Sankt Peterburg]].<ref name=ref46/><ref>Gierowski 1986b, str. 90–101.</ref> Tadeuš Kościuszko je bil sprva zaprt, dokler ni leta 1796 dobil dovoljenje za izselitev v [[Združene države Amerike]].<ref>Herbst 1969, str. 437.</ref>
Odziv poljskega vodstva na zadnjo delitev je stvar zgodovinske razprave. Literarni zgodovinarji so ugotovili, da je bilo prevladujoče čustvo prvega desetletja obup, ki je ustvaril moralno puščavo, v kateri sta vladala nasilje in izdaja. Po drugi strani so zgodovinarji iskali znake odpora proti tuji vladavini in ugotovili, da je vse plemstvo, ki ni odšlo v izgnanstvo, priseglo zvestobo svojim novim vladarjem in služilo kot častniki v njihovih vojskah.<ref>Czubaty 2009, str. 95–109.</ref>
==Razdeljena Poljska (1705–1918)==
===Oborožen upor (1795-1864)===
====[[Napoleonske vojne]]====
[[Slika:Death of Poniatowski.jpg|thumb|left|250px|Smrt Jozefa Poniatowskega, maršala [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]] v [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]]]]
Četudi med letoma 1795 in 1918 ni obstajala nobena suverena poljska država, se je ideja o poljski neodvisnosti ohranjala pri življenju skozi celo 19. stoletje. Proti delitvenim silam so potekale številne vstaje in drugi oboroženi spopadi. Vojaška prizadevanja so sprva temeljila na zavezništvu poljskih emigrantov s porevolucionarno Francijo. Poljske legije Jana Henrika Dąbrowskega so se med letoma 1797 in 1802 borile v francoskih akcijah zunaj Poljske v upanju, da bosta njihova udeležba in prispevek nagrajena z osvoboditvijo njihove poljske domovine.<ref name=ref53>Davies 2005b, str. xxi.</ref> Jozef Wybicki je leta 1797 kot hvalnico njihovim dejanjem napisal poljsko državno himno ''"Poljska še ni izgubljena"'' ali ''"Dąbrowskijeva mazurka"''.<ref>Gierowski 1986b, str. 119–130.</ref>
[[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je po svojem porazu s Prusijo in podpisu [[Tilsitski sporazum|Tilsitskega sporazuma]] z ruskim carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]] leta 1807 ustanovil Varšavsko vojvodstvo, majhno, napol neodvisno poljsko državo.<ref name=ref53/> Vojska Varšavskega vojvodstva pod poveljstvom Jozefa Poniatowskega je kot francoska zaveznica sodelovala v številnih francoskih akcijah, vključno z uspešno avstrijsko-poljsko vojno leta 1809. Po tej vojni in drugih akcijah se je ozemlje Varšavskega vojvodstva razširilo. Francoska invazija na Rusijo leta 1812 in nemška kampanja leta 1813 sta bili zadnji vojni, v katerih je sodelovalo vojvodstvo. Varšavsko vojvodstvo je kot odraz idealov [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] v ustavi odpravilo [[tlačanstvo]], ni pa spodbujalo zemljiške reforme.<ref>Gierowski 1986b, str. 130–147.</ref>
====Dunajski kongres====
Po Napoleonovem porazu je bil na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je zasedal leta 1814 in 1815, vzpostavljen nov evropski red. Adam Jurij Czartoryski, nekdanji tesni sodelavec cesarja Aleksandra I., je postal vodilni zagovornik poljske nacionalne ideje. Kongres je izdelal nov razdelitveni načrt, ki je upošteval nekatere pridobitve Poljakov v napoleonskem obdobju.
Varšavsko vojvodstvo je leta 1815 zamenjala novoustanovljena Kraljevina Poljska, neuradno znana kot [[Kongresna Poljska]].<ref name=ref53/> Preostalo poljsko kraljestvo je bilo priključeno k Ruskemu carstvu v personalni uniji pod ruskim carjem in dobilo lastno ustavo in vojsko. Vzhodno od kraljestva so bila velika območja nekdanje poljsko-litovske Republike obeh narodov vključena neposredno v Rusko carstvo kot Zahodni kraj. Ta ozemlja, skupaj s Kongresno Poljsko, na splošno veljajo za Rusko delitev. Ruska, Pruska in Avstrijska "delitev" so neformalna imena pokrajin nekdanje skupne države in ne imena dejanskih upravnih enot razdeljenega poljsko-litovskega ozemlja.<ref name=ref56>Gierowski 1986b, str. 147–181.</ref> Pruska delitev je vključevala del, imenovan Veliko posensko vojvodstvo.<ref name=ref53/> Kmetje pod prusko upravo so z reformami v letih 1811 in 1823 postopoma pridobili [[Volilna pravica|volilno pravico]]. Omejene pravne reforme v Avstrijski delitvi je zasenčila revščina na podeželju. Svobodno mesto Krakov je bilo majhna republika, ustanovljena na Dunajskem kongresu, ki je bila pod skupnim nadzorom vseh treh delitvenih sil.<ref name=ref53/> V deželah, ki so jih zavzele tuje sile, je bil kljub mračnim političnim razmeram s stališča poljskih domoljubov dosežen gospodarski napredek. Opazen je bil predvsem razvoj zgodnje industrije.<ref name=ref56/>
Novejše ocene [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] na prebivalca v obdobju 1790–1910 potrjujejo hipotezo, da je gospodarstvo na periferiji države v počasnem procesu dohitevalo gospodarstvo v osrednjih delih države.<ref>Maciej Bukowski in drugi. "Urbanization and GDP per capita: New data and results for the Polish lands, 1790–1910." Historical Methods: ''A Journal of Quantitative and Interdisciplinary History'' '''52.4''' (2019): 213-227.</ref>
[[Slika:Granting of the Constitution of the Duchy of Warsaw by Napoleon.PNG|thumb|right|[[Napoleon Bonaparte]] leta 1807 ustanavlja Varšavsko vojvodstvo pod francosko zaščito]]
====Vstaja novembra 1830====
[[Slika:Marcin Zaleski, Wzięcie Arsenału.jpg|thumb|right|Zaplemba varšavskega arzenala na začetku novembrske vstaje leta 1830]]
Vse bolj represivna politika okupacijskih sil je v razdeljeni Poljski spodbudila odporniška gibanja. Leta 1830 so poljski domoljubi sprožili novembrsko vstajo,<ref name=ref53/> ki je prerasla v obsežno vojno z Rusijo. Vodstvo vstaje so kasneje prevzeli poljski konservativci, ki niso bili pripravljeni izzivati imperija in so nasprotovali širjenju družbene baze gibanja za neodvisnost z ukrepi, kot je zemljiška reforma. Vrsta napak več zaporednih glavnih poveljnikov, ki jih je imenovala uporniška poljska narodna vlada, je kljub znatni mobilizaciji privedla do poraza leta 1831.<ref name=ref53/> Kongresna Poljska je izgubila svojo ustavo in vojsko, vendar je formalno ostala ločena upravna enota znotraj Ruskega imperija.<ref>Gierowski 1986b, str. 181–194.</ref>
[[Slika:Chopin, by Wodzinska.JPG|thumb|upright|left|[[Frédéric Chopin|Chopina]], romantičnega skladatelja del za klavir, je navdihovala tudi poljska ljudska plesna glasba]]
Po porazu novembrske vstaje je na tisoče nekdanjih poljskih borcev in drugih aktivistov emigriralo v Zahodno Evropo. Pojav, znan kot "veliko izseljevanje", je kmalu zavladal poljskemu političnemu in intelektualnemu življenju. Skupaj z voditelji neodvisnega gibanja je poljska skupnost v tujini vključevala največje poljske literarne in umetniške ume, vključno z romantičnimi pesniki [[Adam Mickiewicz|Adamom Mickiewiczem]], [[Juliusz Słowacki|Juliuszem Słowackim]], [[Cyprian Norwid|Cyprianom Norwidom]] in skladateljem [[Frédéric Chopin|Frédéricom Chopinom]]. V okupirani in zatirani Poljski so nekateri iskali napredek z nenasilnim aktivizmom, osredotočenim na izobraževanje in gospodarstvo. Drugi so v sodelovanju z emigrantskimi krogi organizirali zarote in pripravljali naslednji oboroženi upor.<ref>Gierowski 1986b, str. 208–231.</ref>
====Upori med pomladjo narodov====
Načrtovana velika poljska narodna vstaja leta 1846 se je končala s fiaskom, ker so okupacijske oblasti izvedele za njene tajne priprave. V krakovski vstaji februarja 1846<ref name=ref53/> je bilo domoljubno delovanje združeno z revolucionarnimi zahtevami. Rezultat vstaje je bila vključitev svobodnega mesta Krakov v Avstrijsko delitev. Avstrijske oblasti so izkoristile nezadovoljstvo kmetov in jih hujskali proti plemiškim uporniškim enotam, kar je povzročilo pokol v Galiciji leta 1846<ref name=ref53/> v obsežnem uporu podložnikov, ki so iskali olajšanje svojega pofevdalnega obveznega dela. Vstaja je mnoge osvobodila suženjstva in pospešila odločitve, ki so vodile do odprave tlačanstva v poljskem delu Avstrijskem cesarstvu leta 1848. Nemške revolucije leta 1848 so pospešile velikopoljsko vstajo leta 1848,<ref name=ref53/> v kateri so igrali vidno vlogo kmetje v Pruski delitvi Poljske, ki so bili takrat večinoma že osvobojeni.<ref>Gierowski 1986b, str. 232–287.</ref>
====Vstaja januarja 1863====
[[Slika:Romuald Traugutt 111.PNG|thumb|upright|right|Romuald Traugutt, zadnji vrhovni poveljnik januarske vstaje leta 1863]]
Ruska avtokracija je stalno napadala temeljne poljske nacionalne vrednote - jezik, vero in kulturo.<ref>Burant 1985, str. 131–156.</ref> V letih 1860–1861 je v Kongresni Poljski kljub skromni liberalizaciji pod vladavino carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] prišlo do obnovitve osvobodilnih dejavnosti. Med obsežnimi demonstracijami v Varšavi so ruske sile med civilnimi udeleženci povzročile številne žrtve. Levičarska ali "rdeča" frakcija poljskih aktivistov, ki je zagovarjala pravice kmetov in sodelovala z ruskimi revolucionarji, se je takoj vključila v priprave na narodno vstajo. Desničarska ali "bela" frakcija je bila nagnjena k sodelovanju z ruskimi oblastmi in je levi frakciji nasprotovala z delnimi reformnimi predlogi. Da bi ohromil kadrovski potencial rdečih, je Aleksander Wielopolski, konservativni vodja vlade Kongresne Poljske, v letih 1862 in 1863 poskrbel za delen in selektiven vpoklic mladih Poljakov v rusko vojsko.<ref name=ref53/> To dejanje je pospešilo izbruh sovražnosti. V januarski vstaji, ki so se ji po začetnem obdobju pridružili in jo vodili beli, so se bojevale partizanske enote proti sovražniku, ki je bil v veliki prednosti. Upor je trajal od januarja 1863 do pomladi 1864,<ref name=ref53/> ko je Romualda Traugutta, zadnjega vrhovnega poveljnika upora, ujela carska policija.<ref>Gierowski 1986b, str. 287–311.</ref><ref name=ref63>Zdrada 2010.</ref>
2. marca 1864 je ruska oblast, ki jo je vstaja prisilila, da se je potegovala za zvestobo poljskih kmetov, v poljskem kongresu uradno objavila odlok o volilnih pravicah, skladen s prejšnjim razglasom upornikov o zemljiški reformi. Akt je ustvaril pogoje, potrebne za razvoj kapitalističnega sistema v osrednjih poljskih deželah. V obdobju, ko je večina Poljakov spoznala nesmiselnost oboroženega odpora brez zunanje podpore, so različni deli poljske družbe preživljali globoko in daljnosežno evolucijo na področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja.<ref name=ref53/><ref name=ref63/><ref> Gierowski 1986b, str. 311–318.</ref>
=== Nastajanje moderne poljske družbe pod tujo oblastjo (1864–1914)===
====Represija in organsko delo====
[[Slika:Prus 002.jpg|thumb|upright|[[Boleslav Prus]] (1847–1912), vodilni romanopisec, novinar in filozof poljskega pozitivističnega gibanja]]
Neuspeh januarske vstaje na Poljskem je povzročil veliko psihološko travmo. Postal je zgodovinska prelomnica in sprožil razvoj sodobnega poljskega nacionalizma. Poljaki, ki so bili na ozemljih pod rusko in prusko upravo podvrženi še strožjemu nadzoru in povečanemu preganjanju, so si prizadevali ohraniti svojo identiteto na nenasilne načine. Po vstaji je bil naziv Kongresne Poljske v uradni rabi degradiran iz "Kraljevina Poljska" v "Vislanska dežela. Postala je bolj integrirana v Carsko Rusijo, vendar ne popolnoma izbrisana. Ruski in nemški jezik sta bila obvezna v vseh javnih komunikacijah. Hudo represijo je doživljala tudi katoliška cerkev. Javno šolstvo je bilo vedno bolj podvrženo rusifikaciji in germanizaciji. Nepismenost se je zmanjšala, najbolj v Pruski delitvi, izobraževanje v poljskem jeziku pa se je ohranjalo večinoma z neuradnimi prizadevanji. Pruska vlada si je prizadevala na poljsko ozemlje naseliti Nemce in v ta namen kupovala zemljišča v poljski lasti. V nasprotju s pruskim delom Poljske je Galicija (zahodna Ukrajina in južna Poljska) doživela postopno omilitev avtoritarne politike in celo poljski kulturni preporod. Gospodarsko in socialno je bila zaostala, a je pod blažjo oblastjo Avstro-Ogrske monarhije od leta 1867 vse bolj dobivala omejeno avtonomijo.<ref name=ref53/> V galicijski vladi so prevladovali Stańczyki, konzervativna poljska proavstrijsko orientirana politična frakcija, ki so jo vodili veliki posestniki. V Krakovu je bila leta 1872 ustanovljena Poljska akademija za učenje (akademija znanosti).<ref name=ref53/>
Družbene dejavnosti, imenovane "organsko delo", so sestavljale organizacije za samopomoč, ki so spodbujale gospodarski napredek in delale na izboljšanju konkurenčnosti industrijskih, kmetijskih in drugih podjetij v poljski lasti. Organizacije so razpravljale o novih komercialnih metodah za doseganje večje produktivnosti in jih izvajale preko trgovinskih združenj in posebnih interesnih skupin, medtem ko so poljske bančne in zadružne finančne institucije dale na voljo potrebna poslovna posojila. Drugo pomembno področje prizadevanj v organskem delu je bil izobraževalni in intelektualni razvoj preprostih ljudi. V majhnih mestih in vaseh so bile ustanovljene številne knjižnice in čitalnice, vedno večje število časnikov pa je kazalo na vse večje zanimanje za izobraževanje. V številnih mestih so delovala tudi znanstvena in izobraževalna društva. Takšne dejavnosti so bile najbolj izrazite v pruskem delu Poljske.<ref name=ref65>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 182–187.</ref><ref>Buszko 1986, str. 84–85.</ref>
Pozitivizem je na Poljskem nadomestil romantiko kot vodilno intelektualno, družbeno in literarno smer.<ref name=ref65/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 192–194.</ref> Odseval je ideale in vrednote nastajajoče urbane buržoazije.<ref>Wereszycki 1990, str. 66–67.</ref> Okoli leta 1890 so meščanski sloji postopoma opustili pozitivistične ideje in prešli pod vpliv modernega panevropskega nacionalizma.<ref>Wereszycki 1990, str. 297–298.</ref>
====Gospodarski razvoj in družbene spremembe====
[[Slika:Gierymski Feast of trumpets I.jpg|thumb|right|250px|V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju se je veliko Judov izselilo iz Poljske-Litve, večina pa je ostala in tvorila številčno narodno manjšino]]
V tradicionalno agrarnih poljskih deželah je bil dosežen napredek, vključno z obsežno industrializacijo, vendar je bil razvoj zelo neenakomern. V pruskem delu države se je uvajalo napredno kmetijstvo, razen v Zgornji Šleziji, kjer je veliko delovne sile zaposlovalo premogovništvo. Najgostejše železniško omrežje je bilo zgrajeno v zahodni Poljski pod nemško oblastjo. V ruski Kongresni Poljski je ob ekstenzivnem in slabo produktivnem kmetijsktvu prišlo do izrazite rasti industrije, železnic in mest.<ref name=ref70>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 187–192, 199.</ref> Industrijsko pobudo, kapital in znanje so v veliki meri zagotovili podjetniki, ki niso bili etnični Poljaki.<ref>Wereszycki 1990, str. 294.</ref> [[Varšava]] se je hitro razvijala kot središče metalurške industrije, [[Lodž]] pa kot središče tekstilne industrije. Večalo se je število mestnega prebivalstva in regija je postala najbolj napredna v Ruskem carstvu. Leta 1909 je industrijska proizvodnja tam presegla kmetijsko. Prihod železnic je spodbudil nekaj industrijske rasti celo na velikih ozemljih ruskega dela izven Kongresne Poljske. Avstrijski del Poljske je bil podeželsk in reven, razen industrializiranega območja Cieszynske Šlezije. V Galiciji se je po letu 1890 začela črpati nafta, kar je povzročilo rast mest Lemberg ([[Lvov|Lwów]], Lviv) in [[Krakov]].<ref name=ref70/>
Gospodarske in družbene spremembe, vključno z zemljiško reformo in industrializacijo, so skupaj z učinki tuje nadvlade spremenile stoletja staro družbeno strukturo poljske družbe. Pojavili so se bogati industrialci in finančniki, ki so se razlikovali od še vedno kritično pomembne zemljiške aristokracije. Inteligenca, izobražen poklicni ali poslovni srednji sloj, je pogosto izviral iz nižjega plemstva brez zemlje ali odtujenega od svojih podeželskih posesti, in iz meščanstva. Številna manjša kmetijska podjetja, ki so temeljila na tlačanstvu, niso preživela zemljiške reforme.<ref>Buszko 1986, str. 44.</ref> Industrijski proletariat, novi deprivilegirani razred, so sestavljali predvsem revni meščani in kmetje, ki so se bili zaradi vse slabših razmer prisiljeni seliti in iskati delo v urbanih središčih ali v tujini. Milijoni prebivalcev nekdanje skupne države različnih etničnih skupin je delalo ali se naselilo v Evropi ter v Severni in Južni Ameriki.<ref name=ref70/>
Družbene in gospodarske spremembe so bile delne in postopne. Stopnja industrializacije, ki je bila ponekod razmeroma visoka, je zaostajala za razvitimi regijami zahodne Evrope. Trije razdeljeni deli Poljske so razvili različna gospodarstva, ki so bila bolj povezana s svojimi matičnimi državami kot med seboj. V Pruski delitvi je bila na primer kmetijska proizvodnja močno odvisna od nemškega trga, medtem ko se je industrijski sektor Kongresne Poljske bolj zanašal na ruski trg.<ref name=ref70/>
===Nacionalizem, socializem in druga gibanja===
[[Slika:Mariecurie.jpg|thumb|right|upright|[[Marie Curie]], odkriteljica [[Radioaktivnost|radioakrivnih]] elementov [[radij]]a in [[polonij]]a]]
V 70.-90. letih 19. stoletja so se v razdeljeni Poljski in Litvi začela obsežna socialistična, nacionalistična, agrarna in druga politična gibanja z velikim ideološkim žarom in političnimi strankami, ki so jih promovirale. Od večjih strank je bil leta 1882 ustanovljen prvi Socialistični proletariat, leta 1887 Poljska liga (predhodnica narodne demokracije), leta 1890 Poljska socialdemokratska stranka Galicije in Šlezije, leta 1892 Poljska socialistična stranka, leta 1893 Marksistična socialna demokracija Kraljevine Poljske in Litve, leta 1895 Agrarna ljudska stranka Galicije in leta 1897 Judovska socialistična zveza. Dejavna so bila tudi regionalna združenja krščanske demokracije, povezana s katoliško cerkvijo, ki so se leta 1919 združila v Poljsko krščansko demokratsko stranko.
[[Slika:RLuxemburgCpWz.jpg|thumb|left|upright|[[Rosa Luxemburg]], voditeljica socialnih demokratov Kraljevine Poljske in Litve]]
Glavne manjšinske etnične skupine nekdanje skupne države, vključno z Ukrajinci, Litovci, Belorusi in Judi, so se vključevale v lastna nacionalna gibanja in načrte, kar je naletelo na neodobravanje tistih poljskih osamosvojiteljev, ki so računali na morebitno ponovno rojstvo Republike obeh narodov ali nastanek zvezne države, ki ga je navdihovalo politično gibanje, imenovano prometeizem.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 194–203.</ref>
Približno na začetku 20. stoletja je kulturno gibanje Mlada Poljska s središčem v avstrijski Galiciji izkoristilo politično okolje, naklonjeno liberalizmu, in postalo vir najboljše poljske umetniške in literarne produkcije.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 207–209.</ref> V tem istem obdobju je [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Skłodowska Curie]], pionirska znanstvenica na področju [[radioaktivnost]]i, v [[Pariz]]u izvedla svoje prelomne raziskave.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 190.</ref>
====Revolucija leta 1905====
[[Slika:Roman Dmowski in color.jpg|thumb|right|upright|Ideologija narodne demokracije Poljske Romana Dmowskega se je izkazala za zelo vplivno; Dmowski je zagovarjal dominacijo poljsko govorečih katolikov in se ni oziral na pravice etničnih manjšin, zlasti Judov, katerih izseljevanje je zagovarjal]]
Revolucijo 1905–1907 v ruski Poljski,<ref name=ref53/> ki je bila posledica dolgoletnih zadrževanih političnih frustracij in zadušenih nacionalnih ambicij, so zaznamovali politični manevri, stavke in upor. Upor je bil del veliko širših nemirov po vsem Ruskem imperiju, povezanih s splošno revolucijo leta 1905. Na Poljskem sta bila glavni revolucionarni osebnosti [[Roman Dmowski]] in [[Józef Piłsudski]]. Dmowski je bil povezan z desničarskim nacionalističnim gibanjem Nacionalna demokracija, medtem ko je bil Piłsudski povezan s Poljsko socialistično stranko. Ko so oblasti ponovno vzpostavile nadzor v Ruskem imperiju, je zamrl tudi upor v Kongresni Poljski, kjer je veljalo vojno stanje, deloma zaradi carskih koncesij na področju nacionalnih in delavskih pravic, vključno s poljskim zastopanjem v novoustanovljeni ruski Dumi. Ob propadlem uporu v Ruski delitvi in okrepljeni germanizaciji v Pruski delitvi je bila avstrijska Galicija ozemlje, kjer je cvetelo poljsko domoljubje.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 203–208.</ref>
V Avstrijski delitvi so odkrito gojili poljsko kulturo, v Pruski delitvi je bila visoka raven izobrazbe in življenjskega standarda, za poljski narod in njegove težnje pa je ostala primarnega pomena Ruska delitev. Na ozemljih, najgosteje naseljenih s Poljaki, se pravi v zahodnem delu ruskega, pruskem in zahodnem avstrijskem delu Poljske, je poljsko govorilo približno 15,5 milijona ljudi. Etnično poljska naselja so bila tudi na velikem območju naprej proti vzhodu z največjo koncentracijo v regiji [[Vilna]], kjer je bilo Poljakov več kot 20 % tega števila.<ref name=ref77>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 208–216.</ref>
Poljske paravojaške organizacije, usmerjene v neodvisnost, kot je bila Zveza aktivnega boja, so se oblikovale v letih 1908–1914, predvsem v Galiciji. Poljaki so bili na predvečer [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] razdeljeni in njihove politične stranke razdrobljene, pri čemer sta Dmowskijeva narodna demokracija (proantantska) in frakcija Piłsudskega zavzeli nasprotna stališča.<ref name=ref77/><ref name=ref78>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 217–222.</ref>
===Prva svetovna vojna in objava poljske neodvisnosti===
[[Slika:Pilsudski in Otwock.jpg|thumb|left|upright=1.2|"Komandant" [[Józef Piłsudski]] s svojimi poljskimi legijonarji leta 1915]]
Izbruh prve svetovne vojne v poljskih deželah je Poljakom ponudil nepričakovano upanje za dosego neodvisnosti zaradi turbulenc, ki so zajele imperije delitvenih sil. Vse tri monarhije, ki so imele koristi od delitve poljskih ozemelj, Nemčija, Avstrija in Rusija, so ob koncu vojne razpadle. Na njihovih ozemljih so nastale številne nove države. Na začetku vojne, ki ni bila njihova, so bili Poljaki vpoklicani v vojske delitvenih sil in zato prisiljeni bojevati se med seboj, saj sta se vojski Nemčije in Avstrije vojskovali proti Rusiji. Paravojaške enote Piłsudskega, nameščene v Galiciji, so bile leta 1914 reorganizirane v poljske legije in so se kot del avstro-ogrske vojske borile na ruski fronti do leta 1917, ko so bile razpuščene.<ref name=ref53/> Piłsudski je zavrnil zahteve, da se njegovi možje borijo pod nemškim poveljstvom, zato so ga Nemci aretirali in je postal junaški simbol poljskega nacionalizma.<ref name=ref78/><ref name=ref79>Davies 2005b, str. 279–290.</ref>
[[Slika:Ignacy Paderewski 02.jpg|upright|thumb|[[Ignacij Paderewski]] je bil pianist in državnik]]
Zaradi niza nemških zmag na vzhodni fronti sta ozemlje Kongresne Poljske zasedli centralni sili Nemčija in Avstrija.<ref name=ref53/> Varšavo so Nemci zavzeli 5. avgusta 1915. V aktu z dne 5. novembra 1916 sta Nemčija in Avstrija v okviru nove nemške srednjeevropske sheme (Mitteleuropascheme) na ozemljih, ki so bila prej pod nadzorom Rusije, razglasili obujeno Kraljevino Poljsko (Król Regencyjne).<ref name=ref53/> Državi pokroviteljici se nikoli nista mogli dogovoriti o kandidatu za prevzem prestola, zato so jo izmenično upravljali nemški in avstrijski generalni guvernerji, začasni državni svet in regentski svet. Ta vse bolj avtonomna marionetna država je obstajala do novembra 1918, ko jo je nadomestila novoustanovljena Republika Poljska.
Obstoj te "kraljevine" in njene načrtovane poljske vojske je pozitivno vplival na poljska nacionalna prizadevanja na strani zaveznikov, v [[Brestlitovski mir|Brestlitovskem miru]], sklenjenem marca 1918, pa so zmagovalci postavili poraženi Rusiji ostre pogoje in se niso ozirali na poljske interese.<ref name=ref78/><ref name=ref79/><ref name=ref80>Henig 2011.</ref> Proti koncu vojne so se nemške oblasti lotile množičnega namernega pustošenja industrijskega in drugega gospodarskega potenciala poljskih dežel, da bi obubožale državo, verjetno prihodnjo tekmico Nemčije.<ref>Wereszycki 1990, str. 276.</ref>
[[Slika:Polish Regents 1916.jpg|thumb|left|Regentski svet Kraljevine Poljske leta 1916; "kraljevina" je bila ustanovljena kot vaba, da bi Poljaki sodelovali s centralnimi silami]]
Za neodvisnost Poljske sta se v Rusiji in na Zahodu zavzemala Dmowski, na Zahodu pa Ignacij Jan Paderewski. Ruski car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] in nato voditelji februarske revolucije in oktobrske revolucije leta 1917 so postavili vlade, ki so vse po vrsti izjavile, da podpirajo neodvisnost Poljske.<ref name=ref78/>{{efn-lr|Vlada Sovjetske Rusije je avgusta 1918 izdala dekret z močno podporo neodvisnosti Poljske, vendar ni bil takrat pod njeno oblastjo noben del poljskega ozemlja.<ref>Wereszycki 1990, str. 282.</ref>}} Leta 1917 je Francija ustanovila Modro vojsko pod vodstvom Józefa Hallerja, v kateri je bilo do konca vojne približno 70.000 Poljakov, vključno z ujetniki iz nemških in avstrijskih enot ter 20.000 prostovoljci iz Združenih držav. Močna poljska protinemška vojska, ki je štela 30.000 mož, je bila tudi v Rusiji. Dmowski, ki je deloval iz Pariza kot vodja Poljskega nacionalnega komiteja (KNP), je postal glasnik poljskega nacionalizma v zavezniškem taboru. Na pobudo Štirinajstih točk [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] so zavezniki junija 1918 uradno potrdili poljsko neodvisnost.<ref name=ref53/><ref name=ref78/><ref name=ref79/>{{efn-lr|Program Štirinajst točk Woodrowa Wilsona je bil kasnjeje skrčen zaradi notranjih dogodkov v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. V zadnji točki je bila zavrnjena poljska zahteva po mestu Danzig (Gdansk) na baltski obali.<ref name=ref80/>}}
Na obeh sovražnih straneh se je v prvi svetovni vojni borilo okoli dva milijona Poljakov. 400.000 do 450.000 Poljakov je v vojni umrlo. Večina vzhodne fronte je potekala ravno na poljskem ozemlju, zato je bilo ogromno žrtev tudi med civilnim prebivalstvom.<ref name=ref78/><ref>Davies 2001, str. 112.</ref>
[[Slika:Ignacy Daszyński 1915.jpg|upright|thumb|[[Ignacy Daszyński]]]]
Zadnji poriv za neodvisnost Poljske se je dogajal na bojišču v oktobru – novembru 1918. Proti koncu vojne so bile avstro-ogrske in nemške enote razorožene, s propadom avstrijske vojske pa sta bila konec oktobra osvobojena Cieszyn in Krakov. Lvov je zajela poljsko-ukrajinska vojna 1918–1919. Prvo kratkoživo neodvisno in začasno levičarsko vlado Republike Poljske, ki je bila razglašena za demokratično, je od 7. novmbra 1918 v Lublinu vodil Ignacy Daszyński. Poraženo Nemčijo so zavezniki prisilili, da je umaknila svojo veliko vojsko iz Poljske. Nemci, ki jih je doma prehitela nemška revolucija 1918–1919, so Piłsudskega izpustili iz zapora. 10. novembra je prispel v Varšavo, kjer mu je regentski svet podelil obsežna pooblastila; Oblast Piłsudskega je priznala tudi vlada v Lublinu<ref name=ref78/>{{efn-lr|Piłsudski je leta 1914 zapustil Poljsko socialistično stranko in prekinil svoje povezave s socialističnim gibanjem. Številni aktivisti z levice in drugih političnih usmeritev so domnevali, da bo tam z njimi še naprej sodeloval.<ref>Wereszycki 1990, str. 242–243, 275.</ref>}} in 22. novembra je postal začasni šef države. Piłsudskega so mnogi zelo cenili, desničarski nacionalni demokrati pa so bili ogorčeni. Nastajajoča poljska država je bila notranje razdeljena, med vojno močno uničena in gospodarsko nefunkcionalna.<ref name=ref78/><ref name=ref79/>
==Druga Poljska republika (1918–1939)==
===Zavarovanje meja in vojna s Sovjetsko Rusijo===
[[Slika:Powstanie wielkopolskie 1919.jpg|thumb|250px|Velikopoljski upor (1918–1919); vojna z Nemčijo je izbruhnil decembra 1918]]
Po več kot stoletju tuje vladavine je Poljska ob koncu prve svetovne vojne ponovno pridobila neodvisnost kot enega od rezultatov pogajanj, ki so potekala na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919.<ref>MacMillan 2002, str. 207.</ref> [[Versajska mirovna pogodba]], nastala na konferenci, je vzpostavila neodvisno poljsko državo z izhodom na morje, vendar je dopustila, da o nekaterih njenih mejah odloča plebiscit. Večinoma z Nemci naseljeno svobodno mesto [[Gdansk|Danzig]] je dobilo poseben status, ki je zagotavljal, da ga bo Poljska lahko uporabljala kot svoje pristanišče. Ureditev nemško-poljske meje se je na koncu izkazala za dolgotrajen in zapleten proces. Spor je pripomogel k nastanku velikopoljske vstaje 1918–1919, treh šlezijskih uporov 1919–1921, vzhodnopruskega plebiscita 1920, gornješlezijskega plebiscita 1921 in Šlezijske konvencije v Ženevi leta 1922.<ref name=ref84>Davies 2005b, str. 291–321.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224, 226–227. .</ref><ref name=ref86>Davies 2001, str. 115–121.</ref>
Druge meje so bile določene z vojno in poznejšimi sporazumi. V letih 1918–1921 je potekalo skupno šest mejnih vojn, vključno s poljsko-češkoslovaškimi mejnimi spopadi za Cieszynsko Šlezijo januarja 1919.<ref name=ref84/>
[[Slika:Polish-soviet war 1920 Polish defences near Milosna, August.jpg|thumb|left|250px|Poljsko-sovjetska vojna; poljski obrambni položaji blizu Varšave avgusta 1920]]
Obmejni spopadi so bili hudi, najpomembnejši niz vojaških operacij v tem obdobju pa je bila vsekakor poljsko-sovjetska vojna 1919–1921. Poljski državnik in general [[Józef Piłsudski]] je imel daljnosežne protiruske načrte v Vzhodni Evropi. Leta 1919 so poljske sile izkoristile rusko državljansko vojno in prodrle proti vzhodu v Litvo, Belorusijo in Ukrajino, a so se kmalu soočile s sovjetsko protiofenzivo leta 1918–1919. Vojna v Ukrajini je julija 1919 odpravila že proglašeno Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko. Jeseni 1919 je Piłsudski zavrnil prošnje sil nekdanje [[Antanta|Antante]], naj podpre belo protisovjetsko gibanje [[Anton Ivanovič Denikin|Antona Ivanoviča Denikina]] in njegovo napredovanje proti [[Moskva|Moskvi]].<ref name=ref84/> Poljsko-sovjetska vojna se je resno začela šele s poljsko ofenzivo na [[Kijev]] aprila 1920.<ref>Duraczyński 2012, st. 112.</ref> V sodelovanju z Direktoratom za Ukrajino Ukrajinske ljudske republike je poljska vojska do junija prodrla dlje od Vilne, Minska in Kijeva,<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224–229.</ref> potem pa jo je obsežna sovjetska protiofenziva iztisnila iz večine Ukrajine. Na severni fronti je sovjetska vojska v začetku avgusta dosegla obrobje Varšave. Sovjetska zmaga in hiter konec Poljske sta se zdela neizogibna, potem pa so Poljaki leta 1920 dosegli osupljivo zmago v bitki za Varšavo. Sledilo je še nekaj poljskih vojaških uspehov in Sovjeti so se morali umakniti. Poljski so prepustili dele ozemlja, naseljenega večinoma z [[Belorusi]] ali [[Ukrajinci]]. Nova vzhodna meja je bila dokončno določena z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporazumom ]] marca 1921.<ref name=ref84/><ref name=ref86/><ref>Biskupski 1987.</ref>
[[Slika:Daszynski and Witos.jpg|thumb|250px|Wincenty Witos (desno) in Ignacy Daszyński, načelnika vojnega kabineta leta 1920; Witos je bil predstavnik Poljske ljudske (kmečke) stranke "Piast" in sredinski politik, kasneje preganjan v Brestovskih procesih med sanacijskim režimom]]
Poraz ruskih vojsk je prisilil [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in sovjetsko vodstvo, da sta odložila svoj strateški cilj povezovanja z nemškimi in drugimi evropskimi revolucionarnimi levičarskimi aktivisti za širjenje komunistične revolucije. Lenin je računal tudi na podporo [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] na Poljskem, kar pa se ni uresničilo.<ref name=ref84/>
[[Slika:Wojciech Korfanty.PNG|thumb|left|200px|Wojciech Korfanty, borec za poljsko [[Šlezija|Šlezijo]] in vodja Poljske krščanskodemokratske stranke]]
Pilsudski je oktobra 1920 zavzel Vilno, kar je zabilo še zadnji žebelj v krsto že tako slabih litovsko-poljskih odnosov, ki jih je dodatno zaostrila poljsko-litovska vojna 1919-1920. Obe državi sta ostali sovražni druga do druge do konca medvojnega obdobja.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 231.</ref> Vizija Piłsudskega, Intermarija, vzhodnoevropska federacija držav po zgledu na večetnično poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]], ki bi vključevala tudi naslednico Velike litovske kneževine,<ref>Snyder 2003, str. 60–65.</ref> je imela usodno napako, ker njegova ideja o poljski nadvladi ni bila združljiva s težnjami sosednjih narodov. V času krepitve nacionalnih gibanj se je morala Poljska odpovedati političnim idejam o širjenju države.<ref name=ref92>Prażmowska 2011, str. 164–172.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 225, 230, 231.</ref><ref>Snyder 2003, str. 57–60, 62.</ref>{{efn-lr|Družinske korenine Piłsudskega so bile v poloniziranem plemstvu Velike litovske kneževine. Piłsudski je v sebi in sebi podobnih videl legitimne Litovce, kar ga je spravilo v konflikt s sodobnimi litovskimi nacionalisti. Slednji so v času Pilsudskega na novo opredelili obseg in pomen "litovske" identitete, tako kot drugi nacionalisti, vključno s poljskim nacionalističnim gibanjem.<ref>Snyder 2003, str. 40–41, 64–65, 68–69.</ref>}} Veliki federativni državi so nasprotovali tudi Dmowskijevi narodni demokrati. Njihov predstavnik na mirovnih pogajanjih v Rigi Stanisław Grabski je optiral za prepustitev Minska, Berdychiva, Kamianets-Podilskega in njihove okolico na sovjetski strani meje Sovjetski zvezi. Narodni demokrati namreč niso želeli prevzeti dežel, ki so se jim zdele politično nezaželene, saj povzročila zmanjšan delež etničnih Poljakov v novi državi.<ref name=ref86/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 230.</ref><ref>Snyder 2003, str. 64–65, 68–69.</ref> Kresy (obmejna ozemlja) na vzhodu, osvojena do leta 1921, so bili podlaga za zamenjavo, ki so jo v letih 1943–1945 organizirali in izvedli Sovjeti. Sovjeti so takrat ponovno nastajajoči poljski državi izgube na vzhodu nadomestili z osvojenimi deli vzhodne Nemčije.<ref>Davies 2001, str. 73–80, 115–121.</ref>
Uspešen zaključek poljsko-sovjetske vojne je dal Poljski lažen občutek moči kot
samozadostne vojaške sile in spodbudil vlado, da poskuša reševati mednarodne spore z vsiljenimi enostranskimi rešitvami.<ref name=ref86/><ref name=ref101>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 232.</ref> Njena ozemeljska in etnična politika v medvojnem obdobju je prispevala k slabim odnosom z večino poljskih sosed in težavnemu sodelovanju z bolj oddaljenimi centri moči, zlasti s [[Francija|Francijo]] in [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]].<ref name=ref86/><ref name=ref92/><ref name=ref101/>
Riški mirovni sporazum je uredil vzhodno poljsko mejo tako, da je Poljska ohranila znaten del vzhodnih ozemelj stare Republike obeh narodov za ceno delitve ozemlja [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref name=ref86/><ref>Snyder 2003, str. 63–69.</ref><ref>Davies 2001, str. 147.</ref> Ukrajinci so na koncu ostali brez lastne države in so se zaradi dogovorov v Rigi počutili izdane. Njihova zamera je povzročila skrajni nacionalizem in protipoljsko sovraštvo.<ref> Snyder 2003, str. 139–144.</ref>
===Obdobje demokracije (1918–1926)===
[[Slika:Narutowicz.jpg|thumb|left|Gabriel Narutowicz, prvi predsednik Poljske, umorjen leta 1922]]
Med glavnimi težavami, s katerimi se je soočala vlada nove poljske republike, je bilo pomanjkanje integrirane infrastrukture med prej ločenimi deli države, ki je oviralo industrijo, transport, trgovino in druge dejavnosti.<ref name=ref84/>
Prve poljske volitve za ponovno ustanovljeni Sejm (državni parlament) so potekale januarja 1919. Naslednji mesec je Sejm sprejel začasno Malo ustavo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 223.</ref>
Med hitro rastočim prebivalstvom Poljske znotraj njenih novih meja je bilo tri četrtine kmečkega življa in ena četrtina mestnega. [[Poljščina]] je bila primarni jezik le dveh tretjin prebivalcev nove države. Manjšine so imele v vladi zelo malo moči. Končna Marčna ustava Poljske je bila sprejeta marca 1921. Na vztrajanje narodnih demokratov, zaskrbljenih zaradi agresivne politike, ki bi jo lahko izvajal Józef Piłsudski, če bi bil izvoljen za predsednika republike, so predsednikova pooblastila z ustavnimi določili zelo omejili.<ref name=ref86/>
[[Slika:Władysław Grabski 1925.jpg|thumb|right|200px|Władysław Grabski e reformiral državno valuto in namesto poljske marke uvedel [[poljski zlot]]]]
Objavi Marčne ustave je sledilo kratko in burno obdobje ustavnega reda in parlamentarne demokracije, ki je trajalo do leta 1926. Zakonodajna oblast je ostala razdrobljena in brez stabilne večine in vlade so se pogosto menjavale. Državni zbor je leta 1922 je brez ljudskega glasovanja za predsednika države imenoval odkritega in nepristranskega Gabriela Narutowicza. Za člane nacionalistične desničarske frakcije njegovo imenovanje ni bilo legitimno. Na Narutowicza so gledali kot na izdajalca, izvoljejnega z glasovi narodnih manjšin. Narutowicz in njegovi podporniki so bili izpostavljeni intenzivnemu nadlegovanju. Predsednika so 16. decembra 1922 umorili, potem ko je bil na položaju le pet dni.<ref name=ref103>Davies 2001, str. 121–123.</ref>
Zakonodaja za zemljiško reformo se je sprejemala od leta 1919 do 1925 pod pritiskom obubožanega kmečkega prebivalstva. Reforma je bila izpeljana samo delno, saj je bilo parceliranih samo 20 % velikih kmetijskih posesti.<ref name=ref104>Pilawski 2009.</ref> Poljska je v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja prestala številne gospodarske nesreče in motnje, vključno z valovi delavskih stavk, kot so bili nemiri v Krakovu leta 1923. Nemško-poljska carinska vojna, ki jo je začela Nemčija leta 1925, je bila eden najbolj škodljivih zunanjih dejavnikov, ki so obremenjevali poljsko gospodarstvo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 237–238. </ref><ref>Davies 2005b, str. 307, 308.</ref> V državi je bilo kljub temu tudi nekaj zakov napredka in stabilizacije, na primer kritična reforma financ, ki jo je izvedla vlada Władysława Grabskega in je trajala skoraj dve leti. Nekateri drugi dosežki demokratičnega obdobja v zvezi z upravljanjem vladnih in državljanskih institucij, potrebnih za delovanje združene države in naroda, so bili prelahko spregledani. Ob strani se je skrival zgrožen vojaški častniški korpus, ki se ni bil pripravljen podrediti civilnemu nadzoru, a je bil pripravljen slediti upokojenemu Piłsudskemu. Pilsudski je bil med Poljaki zelo priljubljen in prav tako nezadovoljen s poljskim sistemom vladanja, tako kot njegovi nekdanji kolegi v vojski.<ref name=ref86/><ref name=ref103/>
===Pilsudskijev državni udar in obdobje sanacije (1926–1935)===
[[Slika:Piłsudski May 1926.jpg|thumb|250px|Pilsudskijev majski državni udar leta 1926 je določil poljsko politično realnost v letih, ki so vodila do druge svetovne vojne]]
12. maja 1926 je Pilsudski izvedel državni udar, v katerem je vojska strmoglavila civilno vlado na čelu s predsednikom Stanislavom Wojciechowskim. V bratomornih spopadih je umrlo več sto ljudi.<ref>Davies 2005b, str. 312.</ref> Pilsudskega je podpiralo tudi več levičarskih frakcij, ki so zagotovile uspeh njegovega državnega udara z blokiranjem železniškega prevoza vladnih oboroženih sil,<ref name=ref108>Davies 2001, str. 123–127.</ref> in konzervativni veleposestniki. Edina pomembna družbena sila, ki je nasprotovala njegovemu prevzemu oblasti, so bili desničarski Narodni demokrati.<ref name=ref86/><ref>Czubiński 1988, str. 45–46.</ref>{{efn-lr|Okrepitve so prihajale z zakasnitvijo in vladna vojaška poveljnika generala Tadeusz Rozwadowski in Władysław Anders sta se želela še naprej boriti proti storilcem državnega udara, vendar sta se predsednik Stanisław Wojciechowski in vlada odločila predati, da bi preprečila neizbežno širjenje državljanske vojne. Državni udar je pripeljal na oblast "sanacijski" režim pod Józefom Piłsudskim. Po njegovi smrti ga je nasledil maršal Edward Rydz-Śmigły. Sanacijski režim je preganjal opozicijo znotraj vojske in nasploh. Rozwadowski je v zaporu umrl, po nekaterih poročilih umorjen.<ref name=ref112/> Drugi glavni nasprotnik Piłsudskega, general Włodzimierz Zagórski, je izginil leta 1927.<ref>Szyc 2012.</ref> Po besedah Aleksandre Piłsudske, maršalove žene, je Piłsudski po državnem udaru in do konca svojega življenja izgubil prisebnost in bil videti izčrpan.<ref>Czubiński 1988, str. 46–47.</ref><br>
V času Rydz-Śmigłyjevega vodenja države je sanacijski tabor sprejel ideologijo Romana Dmowskega, sovražnika Piłsudskega. Rydz-Śmigły ni dovolil generalu Władysławu Sikorskemu, sovražniku sanacijskega gibanja, da kot vojak sodeluje pri obrambi države med invazijo na Poljsko septembra 1939. Med drugo svetovno vojno so v poljski vlad v izgnanstvu, najprej v Franciji in nato v Veliki Britaniji, prevladovali protisanacijski politiki. Domnevni privrženci sanacije (v izgnanstvu) so bili pod predsednikoma vlad Sikorskim in Stanisławom Mikołajczykom nezaželjeni.<ref>Wasilewski 2012b.</ref>}}
Po udaru je novi režim sprva spoštoval veliko parlamentarnih formalnosti, potem pa se je postopoma prenehal pretvarjati. Leta 1929 je nastala koalicija levosredinskih strank Centrolew, ki je leta 1930 zahtevala "odpravo diktature". Leta 1930 je vlada razpustila Sejm (parlament) in v trdnjavo Brest zaprla številne poslance opozicije. Pred poljskimi zakonodajnimi volitvami leta 1930 <ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 309.</ref> je bilo aretiranih pet tisoč političnih nasprotnikov, volitve pa so bile prirejene tako, da so večino sedežev podelili prorežimskemu nestrankarskemu bloku, ki je sodeloval z vlado.<ref name=ref84/><ref name=ref111>Garlicki 2009.</ref><ref name=ref112>Burnetko 2009.</ref>
[[Slika:Rydz Smigly Bulawa1.jpg|upright|left|thumb|200px|Predsednik Ignacij Mościcki in maršal Edvard Rydz-Śmigły sta bila med najvišjimi voditelji v obdobju sanacije Poljske]]
Avtoritarni sanacijski režim ("sanacija" naj bi pomenla "zdravljenje"), ki ga je Piłsudski vodil do svoje smrti leta 1935 in je ostal v veljavi do leta 1939, je odseval diktatorjevo razvoj iz levosredinskega v skrajno konservativnega politika.<ref name=ref111/> Političnim institucijam in strankam je bilo omogočeno delovanje, vendar je bil volilni proces manipuliran, tisti, ki niso bili pripravljeni pokorno sodelovati z režimom, pa so bili podvrženi represiji. Od leta 1930 so vztrajne nasprotnike režima, mnoge levičarskega prepričanja, zapirali in obsojali na stroge kazni na zrežiranih sodnih procesih, kot je bil proces v Brestu. Zaprti so bili v zaporu Bereza Kartuska in taboriščih za politične zapornike. Od leta 1934 do 1939 je bilo v internacijskem taborišču Bereza v različnih obdobjih brez sojenja priprtih približno tri tisoč oseb. Leta 1936, na primer, je bilo tja odpeljanih 369 aktivistov, vključno s 342 poljskimi komunisti.<ref>Garlicki 2008.</ref> Uporniški kmetje so se uprli leta 1932 in 1933 in leta 1937 stavkali. Druge civilne nemire so povzročali stavkajoči industrijski delavci, na primer v "krvave pomladi" leta 1936, nacionalistični Ukrajinci{{efn-lr|Poljsko sanacijsko oblast je izzivala Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN), ki si je prizadevala doseči neodvisnost. OUN se je ukvarjala s političnimi atentati, terorjem in sabotažami, na kar se je poljska država v tridesetih letih 20. stoletja odzvala z represivno akcijo. Józef Piłsudski in njegovi nasledniki so vaščanom na prizadetih območjih naložili kolektivno odgovornost. Po nemirih leta 1933 in 1934 je bilo ustanovljeno taborišče Bereza Kartuska, ki je postalo zloglasno zaradi njenega brutalnega režima. Vlada je v dele Volinije s stoletno tradicijo ukrajinskega kmečkega uporništva proti poljskim lastnikom zemljišč in v vzhodno Galicijo pripeljala poljske naseljence in upravitelje. V poznih 30. letih 20. stoletja (po smrti Pilsudskega) se je vojaško preganjanje okrepilo. Agresivno se je izvajala politika "nacionalne asimilacije". Vojaški napadi, javna pretepanja, zaplembe premoženja ter zapiranje in uničevanje pravoslavnih cerkva so vzbudili trajno sovraštvo do Poljakov v Galiciji in Voliniji "v najslabšem možnem trenutku", kot pravi Timothy D. Snyder. Avtor hkrati ugotavlja, da so se "ukrajinski terorizem in poljski povračilni ukrepi dotaknili le dela prebivalstva in da obsežne regije niso bile prizadete". Nacionalistični recept OUN, da ukrajinska država pripada samo etničnim Ukrajincem, še zdaleč ni bil priljubljen. Halik Kochanski je pisal o dediščini zagrenjenih odnosov med Ukrajinci in Poljaki, ki so kmalu zatem eksplodirali med drugo svetovno vojno.<ref>Snyder 2003, str. 143–152.</ref><ref>Kochanski 2012, str. 29.</ref>}} in aktivisti porajajočega se beloruskega gibanja. Vsi so postali tarče neusmiljene policijsko-vojaške pacifikacije.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 248–249.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 322–329.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 353–359.</ref>{{efn-lr|V poročilu, ki ga predstavil predsednik vlade in minister za notranje zadeve Felicjan Sławoj Składkowski pred komisijo Sejma januarja 1938, je bilo v obdobju 1932–1937 med policijskim zatiranjem protestov industrijskih in kmetijskih delavcev ubitih 818 ljudi.<ref>Pietka 2016.</ref>}} Režim je poleg politične represije spodbujal kult osebnosti Józefa Pilsudskega, ki je obstajal že dolgo preden je prevzel diktatorsko oblast.
Pilsudski je leta 1932 podpisal sovjetsko-poljski pakt o nenapadanju in leta 1934 nemško-poljsko izjavo o nenapadanju,<ref name=ref108/> vendar je leta 1933 vztrajal, da Poljska ni ogrožena niti z vzhoda niti z zahoda, in izjavil, da je poljska politika osredotočena na to, da bi postala popolnoma neodvisna in brez služenja tujim interesom.<ref>Czubiński 1988, str. 124–125.</ref> Začel je izvajati politiko ohranjanja enake razdalje in prilagodljive srednje smeri do obeh velikih sosed, ki jo je kasneje nadaljeval Józef Beck.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379.</ref> Pilsudski je obdržal osebni nadzor nad vojsko, ki je bila slabo opremljena, slabo usposobljena in slabo pripravljena na morebitne prihodnje spopade.<ref>Kochanski 2012, str. 52–53.</ref> Njegov edini vojaški načrt je bila obrambna vojna proti sovjetski invaziji.<ref>Drzewieniecki 1981.</ref>{{efn-lr|Zunanja politika je bila eno redkih vladnih področij, za katera se je Piłsudski aktivno zanimal. Vlogo in priložnost Poljske je videl v vzhodni Evropi in se zavzemal za pasivne odnose z Zahodom. Menil je, da se nemškega napada ne bi smeli bati, kajti tudi če bi se ta malo verjeten dogodek zgodil, bi zahodne sile morale zadržati Nemčijo in priskočiti na pomoč Poljski.<ref>Czubiński 1988, str. 78–87.</ref>}} Počasna modernizacija po njegovi smrti je močno zaostajala za napredkom, ki so ga dosegle poljske sosede, ukrepi za zaščito zahodne meje, ki jih je Piłsudski prekinil od leta 1926, pa so bili sprejeti šele marca 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 37–38.</ref>
Sanacijski poslanci v Sejmu so leta 1935 s parlamentarnim manevrom odpravili demokratično Marčno ustavo in sprejeli bolj avtoritarno Aprilsko ustavo, ki je zmanjšala pristojnosti Sejma, ki ga je Piłsudski preziral.<ref name=ref84/>
Opozicija je postopek in ustavo, ki je iz njega izhajala, imela za nelegitimna. Poljska vlada v izgnanstvu med drugo svetovno vojno je Aprilsko ustavo kljub temu priznala, da bi ohranila pravno kontinuiteto poljske države.<ref>Szeląg 1968, str. 11–12.</ref>
Med letoma 1932 in 1933 sta Pilsudski in Beck sprožila več incidentov ob mejah z Nemčijo in Danzigom, da bi preverila, ali bodo zahodne sile zaščitile versajske dogovore, od katerih je bila odvisna poljska varnost, in kot pripravo na preventivno vojno proti Nemčiji. Vlada je istočasno poslala delegaciji v London in Pariz z zahtevo, da zaustavita nemško oboroževanje. Invazija Poljske na Danzig je bila načrtovana za 21. april 1933, po odkritju, da je tam neverjetno veliko vojakov, pa je bila preložena. Ker bi invazija predstavljala resno vojaško grožnjo Nemčiji in ni imela resne podpore zaveznikov, so Poljaki idejo o invaziji sčasoma opustili. Nečija je v letih 1933 in 1934 povečala svoje izdatke za oborožitev za 68 %. Januarja 1934 sta Poljska in Nemčija podpisali desetletni pakt o nenapadanju.<ref>Crockett, Jameson W. (10. december 2009). "The Polish Blitz, More than a Mere Footnote to History: Poland and Preventive War with Germany, 1933". Diplomacy & Statecraft. 20 (4): 561–579. doi: 10.1080/09592290903455667. ISSN 0959-2296. S2CID 153437646. </ref>
Ko je maršal Pilsudski leta 1935 umrl, je ohranil simpatije večine poljske družbe, čeprav ni nikoli tvegal preizkusiti svoje priljubljenosti na poštenih volitvah. Njegov režim je bil diktatorski. Od držav, ki so mejile na Poljsko, je ostala demokratična samo Češkoslovaška. Zgodovinarji imajo zelo različna mnenja tako o pomenu in posledicah državnega udara, ki ga je izvedel Pilsudski, kot o njegovi osebni vladavini, ki je sledila.<ref name=ref112/>
===Družbeni in gospodarski trendi v medvojnem obdobju===
[[Slika:Eugeniusz Kwiatkowski.PNG|thumb|left|200px|Eugeniusz Kwiatkowski je promoviral osrednjo industrijsko regijo Poljske]]
Neodvisnost je v medvojnem obdobju spodbudila razvoj poljske kulture z dokaj viosokimi intelektualnimi dosežki. Varšava, katere prebivalstvo se je med prvo in drugo svetovno vojno skoraj podvojilo, je bila nemirna rastoča metropola in prehitela Krakov, Lvov in Vilno. Postala je drugo najštevilčnejše mesto v državi.<ref name=ref84/>
Represija sanacijskih oblasti večinske poljske družbe na splošno ni prizadela.<ref>Davies 2001, str. 126.</ref> Mnogo Poljakov je uživalo relativno stabilnost. Gospodarstvo se je med letoma 1926 in 1929 opazno izboljšalo, nato pa ga je doletela velika svetovna gospodarska kriza.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 242.</ref> Po letu 1929 sta industrijska proizvodnja in bruto narodni dohodek države upadla za približno 50 %.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 444.</ref>
Velika kriza je kmetom prinesla nizke cene kmetijskih proizvodov, delavcem pa brezposelnost. Družbene napetosti so se povečale, vključno z naraščajočim [[Antisemitizem|antisemitizmom]]. Veliko gospodarsko preobrazbo in večletni državni načrt za dosego nacionalnega industrijskega razvoja, sprožen leta 1936, je vodil minister Eugeniusz Kwiatkowski. Pobuda, ki jo je motivirala predvsem potreba po domači industriji orožja, se je začela udejanjati šele malo pred izbruhom druge svetovne vojne. Kwiatkowski je bil tudi glavni arhitekt projekta pristanišče Gdinija.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 249–250. </ref>
{{multiple image
|align = right
|direction = horizontal
|header_align =
|header = Portreta pesnikov slikarja [[Stanisław Ignacy Witkiewicz|Stanisława Ignacyja Witkiewicza]]
|image1 = Witkacy Maria P J.jpg
|width1 = 135
|alt1 =
|caption1 = Maria Pawlikowska-Jasnorzewska
|image2 = Witkacy Julian Tuwim.jpg
|width2 = 128
|alt2 =
|caption2 = Julian Tuwim
}}
Nacionalizem, ki je prevladoval v političnih krogih, je spodbujala številčnost narodnih manjšin in njihovi različni interesi. Po jezikovnem merilu poljskega popisa prebivalstva leta 1931 so Poljaki predstavljali 69 % prebivalstva, Ukrajinci 15 %, Judje, opredeljeni kot govorci [[jidiš]]a, 8,5 %, Belorusi 4,7 %, Nemci 2,2 %, Litovci 0,25 %, Rusi 0,25 % in Čehi 0,09 %, pri čemer je na nekaterih geografskih območjih prevladovala določena manjšina. Etnični konflikti so se sčasoma stopnjevali in poljska država je postajala vedno manj strpna do svojih narodnih manjšin.
V medvojni Poljski je obvezno brezplačno osnovno šolstvo bistveno zmanjšalo stopnjo nepismenosti, vendar je bilo hkrati diskriminatorsko. Dramatično se je zmanjšalo število ukrajinskih šol, vpis Judov v izbrane šole pa je bil v poznih 30. letih omejen.<ref name=ref84/>
Število prebivalcev je vztrajno raslo in leta 1939 doseglo 35 milijonov, splošno gospodarsko stanje v obdobju med vojnama pa je stagniralo. Na Poljskem je bilo malo kapitala in malo zanimanja tujcev za naložbe v tej državi.<ref name=ref84/> Celotna industrijska proizvodnja se je med letoma 1913 in 1939 komaj kaj povečala, zaradi povečanega števila prebivalcev s 26,3 milijona leta 1919 na 34,8 milijona leta 1939<ref name=ref84/> pa se je proizvodnja na prebivalca dejansko zmanjšala za 18 %.<ref>Buszko 1986, str. 360.</ref>
Razmere v prevladujočem kmetijskem sektorju so se med letoma 1929 in 1939 stalno slabšale, kar je povzročilo nemire na podeželju in postopno radikalizacijo poljskega kmečkega gibanja, ki se je vse bolj nagibalo k militantnim protidržavnim dejavnostim. Oblast je vse te dejavnosti močno zatirala. Po besedah Normana Daviesa so neuspehi sanacijskega režima, skupaj z objektivno gospodarsko realnostjo, povzročili radikalizacijo poljskih množic proti koncu 30. let prejšnjega stoletja. Avtor hkrati svari pred primerjavami stanja na Poljskem s stanji v neprimerljivo bolj represivnih režimih nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze.<ref name=ref84/>
===Zadnja leta sanacije (1935–1939)===
[[Slika:Składkowski premierem.jpg|thumb|left|250px|Leto po smrti maršala Pilsudskega je zadnji predvojni predsednik vlade postal njegov osebni pomočnik general Felicjan Sławoj Składkowski]]
Po smrti Piłsudskega leta 1935 so Poljsko do nemške invazije leta 1939 in sprva med njo vodili njegovi zavezniki in podrejeni častniki, znani kot "polkovniki Piłsudskega". Polkovniki niso imeli niti vizije niti sredstev, da bi se spopadli z nevarnim položajem, s katerim se je soočila Poljska v poznih 30. letih prejšnjega stoletja. Ko je Piłsudski še živel, so postopoma prevzemali večja pooblastila, tako da so v zakulisju manipulirali z bolnim maršalom.<ref>Szeląg 1968, str. 125.</ref> Sčasoma so dosegli odkrito politizacijo vojske, ki ni pripravile države na vojno.<ref name=ref84/>
[[Slika:Beck przemówienie.jpg|thumb|200px|Zunanji minister [[Józef Beck]] je zavrnil predlagano tvegano zavezništvo z nacistično Nemčijo in s Sovjetsko zvezo<ref name=ref84/>]]
Za zunanjo politiko je bil odgovoren Józef Beck, pod katerim je poljska diplomacija poskušala vzpostaviti uravnotežene odnose z Nemčijo in Sovjetsko zvezo, žal neuspešno zaradi napačnega razumevanja evropske ozemeljske politike in časa. Beck je imel številne zunanjepolitične sheme in gojil iluzije o statusu Poljske kot velike sile. Odtujil je večino poljskih sosed, vendar ga zgodovinarji ne krivijo za končni neuspeh odnosov z Nemčijo. Glavni dogodki njegovega mandata so bili zgoščeni v zadnjih dveh letih. V primeru poljskega ultimata [[Litva|Litvi]] leta 1938 je poljska akcija skoraj povzročila nemško zasedbo jugozahodne litvanske regije Klaipėda (Memel), kjer je prevladovalo nemško prebivalstvo.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 391–393.</ref> Tudi leta 1938 se je poljska vlada oportunistično lotila sovražne akcije proti češkoslovaški državi, ki je bila oslabljena z [[Münchenski sporazum|Münchenskim sporazumom]], in si priključila majhen kos ozemlja na njenih mejah.<ref>Davies 2001, str. 128.</ref> V tem primeru se je Beckovo razumevanje posledic poljske vojaške operacije izkazalo za popolnoma zmotno,<ref> Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 409–410.</ref><ref> Zasuń 2009.</ref> saj je nemška okupacija Češkoslovaške na koncu močno oslabila tudi položaj same Poljske.<ref>Czubiński 2009, str. 26.</ref> Poleg tega je Beck zmotno verjel, da bodo nacistično-sovjetska ideološka protislovja preprečila njuno sodelovanje.<ref name=ref135>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 455–465.</ref>
Doma so vse bolj odtujene in zatirane manjšine grozile z nemiri in nasiljem. Skrajni nacionalistični krogi, kot je bil Nacionalni radikalni tabor, so postali bolj odkriti. Ena od skupin, Tabor narodne enotnosti, je združevala številne nacionaliste s podporniki sanacije in je bila povezana z novo močno politično osebnostjo, maršalom Edvardom Rydz-Śmigłyjem, čigar frakcija vladajočega gibanja sanacije je bila vse bolj nacionalistična.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 247–248, 251–252.</ref><ref name=ref137>Davies 2001, str. 127–129.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 361–365.</ref>
V poznih 30. letih 20. stoletja je izgnanski blok Fronta Morges združil več pomembnih poljskih protisanacijskih osebnosti, vključno z Ignacijem Paderewskim, Vladislavom Sikorskim, Vincencom Witosom, Vojčehom Korfantyjem in Jozefom Hallerjem. Na Poljskem je pridobila le malo vpliva, vendar se je njen duh znova pojavil med drugo svetovno vojno znotraj poljske vlade v izgnanstvu.<ref name=ref84/>
[[Slika:Ulica Marszałkowska w Warszawie przed 1939a.jpg|thumb|left|200px|[[Varšava]] je bila pred drugo svetovno vojno ena od glavnih evropskih mest; slika je iz leta 1939]]
Oktobra 1938 je [[Joachim von Ribbentrop]] prvič predlagal nemško-poljske ozemeljske prilagoditve in sodelovanje Poljske v paktu proti [[Kominterna|Kominterni]] in Sovjetski zvezi.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 412–413.</ref> Eno od ključnih jabolk spora je bil status svobodnega mesta Danzig. Poljska vlada, ki jo je marca 1939 znova nagovoril Ribbentrop, je izrazila pripravljenost obravnavati vprašanja, ki so povzročala zaskrbljenost Nemčije, vendar je dejansko zavrnila njene zahteve in s tem zavrnila, da bi [[Adolf Hitler]] Poljsko spremenil v nemško marionetno državo.<ref name=ref140>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 422–425.</ref> Hitler, razburjen zaradi britanskih in francoskih izjav o podpori Poljski,<ref name=ref140/> je konec aprila 1939 razveljavil nemško-poljsko izjavo o nenapadanju.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 252–253.</ref>
Da bi se zaščitila pred vse bolj agresivno nacistično Nemčijo, ki je že bila odgovorna za priključitev [[Avstrija|Avstrije]] v [[Anschluss]]u leta 1938, [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1939 in dela Litve po nemškem ultimatu Litvi leta 1939, je Poljska sklenila vojaško zavezništvo z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in [[Francija|Francijo]]. Obe zahodni sili sta bili usmerjeni v svojo obrambo in nista imeli niti ustreznega geografskega položaja niti virov, da bi pomagali Poljski. Poljska je poskušala spodbuditi tudi svoje sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki so ga imeli za vojaško vzdržno.<ref>Davies 2005b, str. 319–320.</ref><ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 454.</ref>
Diplomatski manevri so se nadaljevali spomladi in poleti 1939, vendar so v zadnjih poskusih francosko-britanski pogovori s Sovjeti v Moskvi o oblikovanju protinacističnega obrambnega vojaškega zavezništva propadli. Zavrnitev Varšave, da [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] dovoli delovanje na poljskem ozemlju, je zahodna prizadevanja obsodila na propad.<ref>Czubiński 2009, str. 29. </ref> Zadnja sporna zavezniško-sovjetska izmenjava je potekala 21. in 23. avgusta 1939.<ref name=ref135/><ref>Holdsworth 2008.</ref><ref>Davies 2001, str. 155–156.</ref>{{efn-lr|Leta 1938 sta Poljska in Romunija zavrnili francosko-britanski predlog, da bi sovjetskim silam v primeru vojne z nacistično Nemčijo dovolili prečkanje njunih ozemelj, da bi pomagale Češkoslovaški. Poljske vladajoče elite so Sovjete na nek način imele za bolj grozeče od nacistov.<ref>Davies 2001, str. 145.</ref><ref>Davies 2005b, str. 311.</ref> <br>Sovjetska zveza je večkrat izjavila, da namerava izpolniti svoje obveznosti iz sporazuma s Češkoslovaško iz leta 1935 in vojaško braniti Češkoslovaško. Zahtevala je prehod svojih kopenskih in zračnih sil čez Poljsko in/ali Romunijo in Sovjeti so se glede tega obrnili na Francoze, ki so prav tako imeli sporazum s Češkoslovaško, Poljsko in Sovjetsko zvezo. Edvard Rydz-Śmigły je leta 1936 zavrnil francoski predlog o tej zadevi, leta 1938 pa je Jozef Beck pritisnil na Romunijo, naj ne dovoli niti sovjetskim vojnim letalom preleta njenega ozemlja. Tako kot Madžarska je tudi Poljska poskušala izkoristiti nemško-češkoslovaški spor za reševanje lastnih ozemeljskih težav, in sicer sporov glede delov Zaolzieja, Spiša in Orave.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379, 394–396.</ref>}} Režim [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] je bil tarča intenzivne nemške protiiniciative in je bil hkrati vpleten v vse bolj učinkovita pogajanja s Hitlerjevimi agenti. 23. avgusta je izid, ki je bil v nasprotju s prizadevanji zaveznikov, postal resničnost: Nemčija in Sovjetska zveza sta v Moskvi v naglici podpisali pakt Molotov-Ribentrop, ki je na skrivaj predvideval zazdelitev Poljske na območja pod nadzorom nacistov in Sovjetske zveze.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref name=ref137/>
==Druga svetovna vojna==
===Invaziji in odpor===
[[Slika:Schleswig Holstein firing Westerplatte September 1939.jpg|thumb|right|Nemška vojna ladja Schleswig-Holstein 1. septembra 1939 obstreljuje polotok Westerplatte v Gdansku]]
1. septembra 1939 se je na Hitlerjev ukaz začela invazija na Poljsko, uvodni dogodek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Poljska je pred kratkim 25. avgusta 1939 podpisala angleško-poljsko vojaško zavezništvo in bila dolgo v zavezništvu s Francijo. Zahodni sili sta kmalu napovedali vojno Nemčiji, vendar sta ostali večinoma nedejavni. Prve spopade sta imeli za lažno vojno in napadeni državi nista ponudili nobene pomoči. Tehnično in številčno premočne enote Wehrmachta so hitro napredovale proti vzhodu in na celotnem okupiranem ozemlju množično pobijale poljsko civilno prebivalstvo.<ref>Wieliński 2011.</ref>
17. septembra se je začela sovjetska invazija na vzhodno Poljsko. Sovjetska zveza je hitro okupirala večino vzhodne Poljske z veliko ukrajinsko in belorusko narodno manjšino.{{efn-lr|Vzhodno od razmejitvene črte Molotov-Ribbentrop je bilo 43 % Poljakov, 33% Ukrajincev, 8% Belorusov in 8% Judov.<ref>Snyder 2010, str. 128.</ref> Sovjeti se niso želeli prikazati kot agresorji in so zasedli vzhodno Poljsko pod izgovorom, da želijo zaščititi "sorodno ukrajinsko in belorusko prebivalstvo.<ref name=rf151/>}} Oba napadalca sta si razdelila poljsko ozemlje skladno s tajnim paktom Molotov–Ribbentrop. Najvišji poljski vladni uradniki in vojaško poveljstvo so pobegnili z vojnega območja in sredi septembra prispeli na romunsko mostišče. Po napadu Sovjetske zveze so poiskali zatočišče v [[Romunija|Romuniji]].<ref>Buszko 1986, str. 362–369. </ref><ref> Biskupski 2003, str. 214–215.</ref><ref name=ref151>Kochanski 2012, str. 59–93.</ref>
==Opombe==
{{reflist|2|group=lower-roman}}
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]
3febs7fo4fbwxlfx54pv3opfh3qhp24
5722805
5722804
2022-07-23T06:46:19Z
Octopus
13285
/* Invaziji in odpor */ slog
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Tobias Mayer Carte de la Pologne 1757.jpg|350px|thumb|Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757]]
'''Zgodovina Poljske''' je dolga več kot tisoč let. Začela se je z združevanjem prvih srednjeveških poljskih plemen in se nadaljevala z njihovim pokristjanjevanjem v zgodnji kneževini, poljsko zlato dobo, v kateri se je država razširila in postala ena največjih evropskih sil, njenim propadom in delitvijo, dvema svetovnima vojnama, socializmom in vzpostavitvijo demokracije leta 1989.
Korenine poljske zgodovine je mogoče slediti do [[Stari vek|starega veka]], ko je bilo ozemlje sedanja Poljske naseljeno z različnimi plemeni, vključno s [[Kelti]], [[Skiti]], [[Germani]], [[Sarmati]], [[Slovani]] in [[Balti]]. Najbližji predniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]] so bili zahodnoslovanski [[lehiti|lehitski]] [[Zahodni Poljani|Poljani]], ki so začeli v zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] ustanavljati prva stalna naselja.<ref name=ref1>Derwich & Żurek 2002, str. 122–143.</ref> Poljani, katerih ime pomeni ''"ljudstvo, ki živi na odprtih poljanah"'', so bili dominantno ljudstvo v regiji in dali Poljski svoje ime.
V 10. stoletju je nastala prva vladarska dinastija, [[Pjasti]]. Za ''de facto'' ustanovitelja poljske države se šteje knez [[Mješko I.]] (vladal okoli 960-992), znan po privzemu zahodnega [[Krščanstvo|krščanstva]] leta 966. Mješkov sin [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je z vojsko znatno razširil očetovo domeno in jo leta 1025 pretvoril v kraljevino. Najuspešnejši in zadnji monarh iz dinastije Pjastov, [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]], je vladal v obdobju gospodarskega razcveta in ozemeljske širitve kraljevine in leta 1370 umrl brez moškega naslednika.
Pjastom je sledila [[Jagelonci|Jagelonska dinastija]], ki je vladala od 14. do 16. stoletja, se tesno povezala z [[Velika litovska kneževina|Litvo]], doživela poljsko renesanso in nadaljevala širjenje države. Polonizacija kraljevine je dosegla vrh z ustanovitvijo poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1569, s čimer je postala ena največjih evropskih držav.
Republika obeh narodov je uspela vzdrževati raven blaginje, doseženo v obdobju Jageloncev, medtem ko je njen politični sistem dozorel v edinstveno plemiško demokracijo z voljenim kraljem. Sredi 17. stoletja je ogromna država začela propadati zaradi uničujočih vojn in propadanje njenega političnega sistema. V poznem 18. stoletju so bile uvedene pomembne notranje reforme, med njimi prva evropska ustava, sprejeta 3. maja 1791. Veljala je zelo malo časa, ker sosednje sile niso dovolile naprednih reform. Republika obeh narodov se je končala leta 1795 po nizu invazij in delitev poljskega ozemlja med [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]] na vzhodu, [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] na zahodu in [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]] na jugu. Od leta 1795 do 1918 ni obstajala nobena resnično neodvisna poljska država, četudi so delovala močna poljska odporniška gibanja. Priložnost za ponovno pridobitev suverenosti se je uresničila šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko so bile vse tri imperialistične sile v vojni in revoluciji usodno oslabljene.
Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika in je kot neodvisna država obstajala do leta 1939, ko sta Poljsko napadli [[nacistična Nemčija]] in [[Sovjetska zveza]]. Napad je pomenil začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Med nacistično okupacijo od leta 1939 do 1945 je med načrtovanim [[genocid]]om in iztrebljanjem umrlo več milijonov poljskih državljanov različnih veroizpovedi in narodnosti. Poljska vlada v izgnanstvu je kljub temu delovala vso vojno, Poljaki pa so prispevali k zmagi zaveznikov s sodelovanjem v vojaških akcijak tako na vzhodni kot na zahodni fronti. Napredovanje sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] proti zahodu v letih 1944 in 1945 je prisililo sile nacistične Nemčije, da so se umaknile iz Poljske. Sledila je ustanovitev satelitske socialistične države, od leta 1952 znane kot [[Ljudska republika Poljska]].
Zaradi teritorialnih prilagoditev na zahtevo zaveznikov ob koncu druge svetovne vojne leta 1945, se je geografsko težišče Poljske premaknilo proti zahodu. Na novo opredeljena poljska država je veliki meri izgubila svoj zgodovinski večetnični značaj. V poznih 80. letih prejšnjega stoletja je poljsko reformno gibanje [[Solidarnost (razločitev)|Solidarnost]] postalo ključnega pomena za miren prehod iz načrtnega gospodarstva in socialistične države v kapitalistični gospodarski sistem in liberalno parlamentarno demokracijo. V tem procesu je bila leta 1989 ustanovljena moderna Tretja poljska republika.
==Prazgodovina in zgodovina do zgodnjega srednjega veka==
[[Slika:Biskupin_brama_od_wewnatrz.jpg|thumb|right|250px|Rekonstruiran Biskupin, utrjeno naselje iz obdobja lužiške kulture (8. stoletje pr. n. št.)]]
V [[Prazgodovina|prazgodovini]], [[Kamena doba|kameni]], [[Bronasta doba|bronasti]] in [[Železna doba|železni dobi]] se je ozemlje sedanje Poljske razvijalo podobno kot okoliške regije.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 1–75.</ref>
V neolitskem obdobju so priseljenci iz Podonavje okoli leta 5500 pr. n. št. s seboj prinesli kulturo linearne keramike. V tej kulturi so se na poljskem ozemlju izoblikovale prve stalno naseljene kmečke skupnosti. V obdobju od okoli 4400 in 2000 pr. n. št. so staroselci v pozni kameni dobi še bolj razvili kmečki način življenja.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 32–53. </ref>
Poljska zgodnja bronasta doba se je začela okoli 2400–2300 pr. n. št., železna doba pa okoli 750–700 pr. n. št. Ena od mnogo odkritih kultur, [[lužiška kultura]] v bronasti in železni dobi, je zapustila več naselij.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 54–75.</ref> Okoli leta 400 pr. n. št. so poljsko ozemlje naselili [[Kelti]] [[Latenska kultura|latenske kulture]]. Kmalu zatem so se pod vplivom najprej Keltov in nato [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] razvile nove kulture z močno germansko komponento. Okoli leta 500 so se v času velikih evropskih selitev germanska ljudstva izselila. Gozdnate regije na severu in vzhodu so naselili [[Balti]].<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 76–121.</ref>
Nekaj arheoloških raziskav kaže, da so Slovani na sodobnem poljskem ozemlju naseljeni samo 1500 let.<ref name=ref1/> Nedavne genetske študije so pokazale, da so med sedanjimi prebivalci Poljske tudi potomci staroselcev, začenši v zgodnjim neolitikom.<ref>Mielnik-Sikorska 2013.</ref> Po drugih arheoloških in jezikoslovnih raziskavah so bila zgodnja slovanska ljudstva v delih Poljske verjetno prisotna že veliko prej in so bila morda povezana s starodavno pševorsko in zarubinsko kulturo 3. stoletja pr. n. št. Nekatere slovanske skupine so morda prišle z vzhoda v kasnejših obdobjih.<ref>Brather, Sebastian (2004). "The Archaeology of the Northwestern Slavs (Seventh To Ninth Centuries)". ''East Central Europe''. '''31''' (1): 78–81. doi: 10.1163/187633004x00116. </ref><ref>Trubačev, O. N. 1985. "Linguistics and Ethnogenesis of the Slavs: The Ancient Slavs as Evidenced by Etymology and Onomastics". ''Journal of Indo-European Studies (JIES)'', '''13''': 203–256. </ref> Domneva se, da so zgodnji slovanski narodi in jeziki morda izvirali iz [[Polesje|Polesja]], ki vključuje območje okoli [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinske]] meje, dele zahodne [[Rusija|Rusije]] in dele vzhodne Poljske.<ref> Kobyliński 2005, str. 525–526. </ref>
Zahodnoslovanska in lehitska ljudstva ter vsi preostali manjšinski klani v starodavnih poljskih deželah so bili organizirani v plemena. Več njihovh imen je na seznamu, ki ga je sestavil anonimni bavarski geograf v 9. stoletju.<ref>Davies 2005a, str. xxvii.</ref> V 9. in 10. stoletju so ta plemena ustvarila razvite regije ob zgornji [[Visla|Visli]], obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] in v [[Velikopoljska|Velikopoljski]]. V 10. stoletju je obsežna združitev plemen v Velikopoljski omogočila oblikovanje trajne politične strukture, ki je kasneje postala država Poljska.<ref name=ref1/>
==Obdobje Pjastov (10. stoletje–1385)==
{{glavni|Pjasti|Mješko I.|Boleslav I. Poljski|Kazimir I. Poljski|Boleslav II. Poljski|Boleslav III. Poljski|Kazimir II. Poljski|Vladislav I. Poljski|Kazimir III. Poljski}}
===Mješko I.===
[[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|right|250px|Poljska se je pod prvima dvema vladarjema znatno razširila; temno rožnato je ozemlje ob koncu vladavine [[Mješko I.|Mješka I.]] (992), temno rožnato pa ozemlje, ki ga je dodal [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] (umrl 1025); temno rožnato ozemlje na severozahodu, označeno z rdečo mejo, je v tem času izgubil]]
Dinastija [[Pjasti|Pjastov]], ustanoviteljica poljske države, je vladala od 10. do 14. stoletja. Zgodovinski zapisi kot ustanovitelja dinastije in države omenjajo vojvodo [[Mješko I.|Mješka]], katerega vladanje se je začelo malo pred letom 963 in nadaljevalo do njegove smrti leta 992. Mješko se je po poroki s princeso Dubravko Češko, vneto kristjanko, leta 966 pokristjanil.<ref name=rre12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Dogodek je znan kot "krst Poljske", datum pa se pogosto simbolično šteje za začetek poljske državnosti.<ref>Zubrzycki 2006, str. 64. </ref> Mješko je dokončal združevanje lehitskih plemen, potrebno za obstoj nove države. Po Mješku je Poljski vladal niz vladarjev, ki so prebivalstvo spreobrnili v krščanstvo, ustvarili močno kraljestvo in gojili značilno poljsko kulturo, integrirano v širšo evropsko kulturo.<ref>Wyrozumski 1986, str. 80–88.</ref>
===Boleslav I. Hrabri===
Mješkov sin, knez [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]] (vladal 992-1025), je ustanovil poljsko cerkveno strukturo, si prizadeval osvojiti nova ozemlja in bil ob koncu svojega življenja leta 1025 uradno kronan za prvega poljskega kralja.<ref name=ref12/> Prizadeval si je razširiti krščanstvo v poganske dele vzhodne Evrope, vendar je doživel neuspeh, ko je bil leta 997 v Prusiji ubit njegov največji misijonar [[Adalbert Praški]].<ref name=ref12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Na kongresu v Gnieznu leta 1000 je sveti rimski cesar [[Oton III.]] priznal nadškofijo Gniezno,<ref name=ref12/> ključno za obstoj suverene poljske države.<ref name=ref12/> Med vladavino Otonovega naslednika [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] se je Boleslav od leta 1002 in 1018 vojskoval s Kraljevino Nemčijo.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 88–93.</ref>
===Kazimir I., Boleslav II. in Boleslav III.===
Ekspanzionistična politika Boleslava I. je preobremenila vire zgodnje poljske države in sledil je propad monarhije. Pod [[Kazimir I. Poljski|Kazimirjem I. Obnoviteljem]] (vladal 1039-1058) je začela država okrevati. Kazimirjev sin [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] (vladal 1058–1079) se je zapletel v konflikt s ščerpanskim škofom Stanislavom, ki je na koncu povzročil njegov propad. Boleslava je poljska cerkev izobčila zaradi obtožb prešuštva, zato je leta 1079 ukazal umoriti škofa. Umor je sprožil upor poljskih plemičev, kateremu sta sledila Boleslavova odstavitev in izgon iz države.<ref name=ref12/> Okoli leta 1116 je [[Gallus Anonimus]] napisal kroniko ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih knezov''),<ref name=ref12/> namenjeno poveličevanju njegovega zaščitnika [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] (vladal 1107–1138), vladarja, ki je obudil tradicijo vojaškega junaštva iz časa Boleslava I. Gallusovo delo je še vedno najpomembnejši pisni vir za zgodnjo zgodovino Poljske.<ref>Wyrozumski 1986, str. 93–104.</ref>
===Razdrobitev kraljestva===
[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je v svoji oporoki iz leta 1138<ref name=ref12/> razdelil Poljsko med svoje sinove. Notranja razdrobljenost Poljske v 12. in 13. stoletju je razjedla dinastične strukture Pjastov. Leta 1180 je [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II. Pravični]], ki je zahteval papeževo potrditev svojega statusa nadvojvode, na kongresu v Łęczyci poljski cerkvi podelil dodatne imunitete in privilegije.<ref name=ref12/> Okoli leta 1220 je Vincenc Kadlubek napisal svojo ''[[Kronika poljskih kraljev in knezov|Kroniko poljskih kraljev in knezov]]'', še en pomemben vir za zgodnjo poljsko zgodovino.<ref name=ref12/>
Leta 1226 je eden od regionalnih pjastovskih vojvod, Konrad I. Mazovski, povabil [[Tevtonski viteški red|Tevtonske viteze]], da bi mu pomagali v boju proti baltskim [[Prusi|pruskim]] poganom.<ref name=ref12/> Tevtonski red je uničil Pruse, vendar je obdržal njihovo ozemlje, kar je povzročilo večstoletna vojskovanja med Poljsko in Tevtonskimi vitezi ter pozneje med Poljsko in nemško prusko državo.
Leta 1240 se je začela prva [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] na Poljsko, ki je dosegla vrhunec s porazom poljskih in zavezniških krščanskih sil ter s smrtjo šlezijskega pjastovskega vojvode Henrika II. Pobožnega v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] leta 1241.<ref name=ref12/>
Obdobje razdrobljenosti je prineslo gospodarski razvoj in rast mest. Ustanovljena so bila nova mesta, obstoječa naselja pa so dobila status mest z magdeburškimi pravicami.<ref>Sebastian Brather (2008). ''Archäologie der westlichen Slawen: Siedlung, Wirtschaft und Gesellschaft im früh- und hochmittelalterlichen Ostmitteleuropa'' (nemško). Walter de Gruyter. str. 87.</ref> Leta 1264 je Boleslav Pobožni s ''[[Kališki statut|Kališkim statutom]]'' [[Judje|Judom]] podelil judovske svoboščine.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 104–137.</ref>
===Pozni Pjasti: Vladislav I. in Kazimir III.===
[[Slika:Władysław I sarcophagus figure.jpg|thumb|200px|Podoba Vladislava I. Slokega na njegovem sarkofagu]]
Poskusi ponovne združitve poljskih dežel so dobili zagon v 13. stoletju. Leta 1295 je velikopoljski vojvoda [[Przemisl II. Poljski|Przemisl II.]] uspel postati prvi vladar po Boleslavu II., ki je bil okronan za poljskega kralja.<ref name=ref12/> Vladal je na omejenem ozemlju in bil že naslednje leto ubit. V letih 1300–1305 je kot poljski kralj vladal tudi češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]<ref name=ref12/> Kraljestvo Pjastov je bilo dejansko obnovljeno šele pod [[Vladislav I. Poljski|Vladislavom I. Slokim]] (vladal 1306–1333), ki je postal kralj leta 1320.<ref name=ref12/> Leta 1308 so tevtonski vitezi zavzeli [[Gdansk]] in [[Pomerelija|Pomerelijo]].<ref name=ref12/>
Kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] (vladal 1333–1370),<ref name=ref12/> Vladislavov sin in zadnji vladar iz dinastije Pjastov, je okrepil in razširil obnovljeno Poljsko kraljestvo, zahodna provinca Šlezija, ki jo je leta 1339 sam formalno odstopil Češki, in večina poljske Pomeranije pa sta bili za nekaj stoletij izgubljeni. Napredek je bil dosežen tudi pri obnovi upravljanja osrednje province [[Mazovija|Mazovije]]. Leta 1340 se je začelo osvajanje [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]],<ref name=ref12/> ki je zaznamovalo širjenje poljske države na vzhod.
Leta 1364 je bil sklican [[Krakovski kongres]], obseženo srečanje vladarjev srednje, vzhodne in severne Evrope, verjetno za načrtovanje [[Osmansko cesarstvo|protiturške]] [[križarske vojne]]. Isto leto je bila ustanovljena bodoča [[Jagelonska univerza]], ena najstarejših univerz v Evropi.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 137–171.</ref> 9. oktobra 1334 je Kazimir III. potrdil privilegije, ki jih je Judom leta 1264 podelil velikopoljski vojvoda Boleslav Pobožni, in jim dovolil, da so se v velikem številu naselili na Poljskem.
===Anžujci===
Ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je prišla Poljska pod oblast [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] iz [[Kapetingi|kapetinške]] hiše [[Anžujci|Anjou]]. Združitev Poljske in Ogrske je trajala do leta 1382.<ref name=ref12/> Leta 1374 je Ludvik I. podelil poljskemu plemstvu [[Košiški privilegij]], da bi eni od svojih hčera zagotovil nasledstvo na Poljskem.<ref name=ref12/> Leta 1384 je poljski prestol zasedla njegova najmlajša hči [[Jadwiga Poljska|Jadviga]] (umrla 1399).<ref>Wyrozumski 1986, str. 171–177.</ref>
==Jagelonska dinastija (1385-1572)==
{{glavni|Jagelonci}}
===Dinastična unija z Litvo, Vladislav II. Jagelo===
[[Slika:Battle of Tannenberg.jpg|250px|thumb|[[Bitka pri Grunwaldu]]]]
Leta 1386 se je veliki litovski knez [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]] poročil s poljsko kraljico Jadvigo, kar mu je omogočilo postati poljski kralj.<ref name=ref21>Davies 2005a, str. xxviii–xxix.</ref> Do svoje smrti leta 1434 je vladal kot [[Vladislav II. Poljski]]. Poroka je ustvarila poljsko-litovsko personalno unijo pod kralji [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]].
Prvi dokument, ki je uradno povezal obe državi, je bila [[Krevska unija]] iz leta 1385, ki je bila po vsebini Jogailova in Jadvigina poročna pogodba. S poljsko-litovskim partnerstvom je Poljska pridobila obsežno ozemlje [[Rutenija|Rutenije]], ki je bilo v posesti Litve. Partnerstvo se je izkazalo za koristno za državljane obeh držav, ki so v naslednjih štirih stoletjih sobivali in sodelovali v eni največjih političnih entitet v Evropi. Ko je kraljica Jadviga leta 1399 umrla, je Kraljevina Poljska prešla v izključno posest njenega moža.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 178–195.</ref>
V [[Baltsko morje|baltski]] regiji se je nadaljeval boj Poljske s [[Tevtonski viteški red|Tevtonskimi vitezi]] in dosegel vrhunec v zmagi v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] leta 1410, ki je Poljaki in Litovci niso zaključili z odločilnim udarom proti glavnemu sedežu Tevtonskega reda na gradu [[Grad Malbork|Malbork]]. Razvijajoče se odnose med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino je dodatno opredelila [[Horodlanska unija]] leta 1413.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 195–201. </ref>
Privilegiji [[Šlahta|šlahte]] (plemstvo) so se širili. Leta 1425 je bil sprejet akt ''[[Neminem captivabimus nisi iure victum]]'' (v prostem prevodu ''Nihče ne bo aretiran brez sodbe sodišča''), ki je plemiče varoval pred samovoljnimi kraljevimi aretacijami.<ref name=ref21/>
===Vladislav III. in Kazimir IV. Jagelo===
[[Slika:Casimir IV Jagiellon.jpg|thumb|left|upright|Kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelo]] je bil osrednja osebnost jagelonskega obdobja]]
Vladanje mladega [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III.]] (1434–1344),<ref name=ref21/> sina in naslednika Vladislava II., ki je vladal kot kralj Poljske in Ogrske, je prekinila njegova smrt v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] proti silam [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 201–204. </ref> Sledilo je tri leta trajajoče medvladje, ki se je končalo leta 1447 s kronanjem njegovega brata [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]]
Kritični razvoj jagelonskega obdobja se je dogajal ravno med njegovo dolgo vladavino, ki je trajala do leta 1492. Leta 1454 je Poljska priključila [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]] in sledila je [[trinajstletna vojna]] (1454–1466) z državo [[Tevtonski viteški red|Tevtonskih vitezov]].<ref name=ref21/> Leta 1466 je bil sklenjen prelomni [[Drugi torunjski mir]], ki je razdelil Prusijo in ustanovil Vzhodno Prusijo, poljski fevd pod upravo Tevtonskih vitezov.<ref name=ref21/> Poljska se je na jugu soočala z Osmanskim cesarstvom in [[Krimski Tatari|Krimskimi Tatari]], na vzhodu pa pomagala Litvi v boju proti [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]]. Razvijala se je v fevdalno državo s pretežno kmetijskim gospodarstvom in vse bolj prevladujočim zemljiškim plemstvom. Kraljeva prestolnica Krakov se je spreminjala v veliko akademsko in kulturno središče in leta 1473 dobila prvo tiskarno.<ref name=ref21/> Z naraščajočim vplivom srednjega in nižjega plemstva se je kraljevi svet do leta 1493 razvil v dvodomni Generalni sejm (parlament), ki ni več predstavljal izključno najvišjih dostojanstvenikov kraljestva.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 205–225. </ref>
Pravni akt ''[[Nihil novi|Nihil novi nisi commune consensu]]'' (slovensko ''Nič novega brez skupnega soglasja''), sprejet v Sejmu leta 1505, je večino zakonodajne oblasti prenesel z monarha na Sejm.<ref name=ref21/> Dogodek je zaznamoval začetek obdobja, znanega kot "zlata svoboda", v katerem je v državi načeloma vladalo "svobodno in enakopravno" poljsko plemstvo. V 16. stoletju je množičen razvoj kmetijskih gospodarstev v lasti plemstva povzročil vse bolj žaljive razmere za kmečke podložnike, ki so jih obdelovali. Politični monopol plemičev je tudi zadušil razvoj mest, od katerih so nekatera cvetela v poznem jagelonskem obdobju, in omejeval pravice meščanov, kar je zaviralo nastanek srednjega družbenega razreda.<ref>Gierowski 1986a, str. 24–53. </ref>
===Zgodnja moderna Poljska pod Sigismundom I. in Sigismundom II.===
[[Slika:Nikolaus Kopernikus.jpg|thumb|right|[[Nikolaj Kopernik]], utemeljitelj heliocentričnega modela Osončja]]
V 16. stoletju je [[Reformacija|protestantsko]] reformistično gibanje prodrlo globoko v poljsko krščanstvo. Politika verske strpnosti, ki se je razvila na Poljskem, je bila v tistem času skoraj edinstvena v Evropi. Iz pokrajin, ki so jih razdirali verski spori, je veliko ljudi pobegnilo in našlo zatočišče na Poljskem. Vladavini kraljev [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I. Starega]] (1506–1548) in [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] (1548–1572) sta bili obdobje intenzivnega razcveta kulture in znanosti, imenovano tudi zlata doba poljske renesanse. Najvidnejši predstavnik tedanje znanosti je bil [[astronom]] [[Nikolaj Kopernik]] (1473–1543), utemeljitelj heliocentričnega sistema našega [[Osončje|Osončja]].<ref name=ref21/> Najpomembnejši umetnik tega obdobja je bil pesnik [[Jan Kochanowski]] (1530–1584).<ref name=ref27>Davies 2005a, str. xxix.</ref><ref>Gierowski 1986a, str. 116–130.</ref> Med vladavino Sigismunda I.<ref name=ref21/> bil [[Tevtonski viteški red|Tevtonski red]] leta 1525 sekulariziran. Zadnji veliki mojster reda [[Albert Pruski]] se je spreobrnil v protestantizem in se poklonil poljskemu kralju in v zameno dobil v fevd vojvodino Prusijo.<ref name=ref21/> Mazovija je bila leta 1529 končno v celoti vključena v Poljsko krono.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 53–92. </ref>
[[Slika:Poland-01788 - Courtyard (32000957141).jpg|thumb|left|250px|Italijansko dvorišča na gradu [[Grad Vavel|Vavel]] v Krakovu, nekdaji rezidenci poljskih monarhov]]
Z vladavino Sigismunda II. se je končalo obdobje Jageloncev. Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]]. Litovska oblast v Ukrajini je bila prenešna na Poljsko.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 92–109. </ref> Realna unija obeh narodov je trajala do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1795. Leta 1561 je Poljska priključila [[Livonija|Livonijo]], s čimer se je začela livonska vojna z [[Rusko carstvo|Rusijo]].<ref name=ref21/>
Eksekucionistično gibanje, ki je poskušalo zaustaviti napredujočo prevlado poljskih in litvanskih magnatskih družin v državi, je doseglo vrhunec na zasedanju Sejma v Piotrkówu v letih 1562–1563.<ref name=ref21/> Na verskem področju so se poljski bratje odcepili od [[Kalvinizem|kalvinistov]], ki so leta 1563 izdali protestantsko ''Brestovsko Biblijo''.<ref name=ref21/> Na poljsko zgodovino so močno vplivali [[jezuiti]], ki so tja prišli leta 1564
==Poljsko-litovska Republika obeh narodov==
===Ustanovitev (1569-1648)===
====Lublinska unija====
[[Slika:Truce of Deulino 1618-1619.PNG|upright=1.35|thumb|right|Republika obeh narodov v njenem največjem obsegu po sklenitvi Deulinskega miru leta 1619]]
[[Lublinska unija]] iz leta 1569 je ustvarila poljsko-litovsko zvezno državo, ki je bila bolj enotna kot prejšnja personalna unija med Poljsko in Litvo. Unijo je vodilo plemstvo preko centralnega parlamenta in lokalnih skupščin na čelu z izvoljenim kraljem. Formalna vladavina plemstva, ki je bilo sorazmerno številčnejše kot v drugih evropskih državah, je tvorila zgodnji demokratični sistem,<ref>Overy 2010, str. 176–177. </ref> ki je bil v nasprotju z absolutnimi monarhijami, ki so takrat prevladovale v preostali Evropi.<ref>Davies 1996, str. 555. </ref>
Začetek Republike obeh narodov je sovpadal z obdobjem v poljski zgodovini, ko sta bila dosežena velika politična moč ter napredek v civilizaciji in blaginji. Poljsko-litovska unija je postala vpliven dejavnik v evropskih zadevah in pomembna kulturna entiteta, ki je širila zahodno kulturo s poljskimi značilnostmi proti vzhodu. V drugi polovici 16. stoletja in prvi polovici 17. stoletja je bila Republika obeh narodov ena največjih in najštevilčnejših držav v tedanji Evropi. Merila je malo manj kot milijon kvadratnih kilometrov in imela okoli deset milijonov prebivalcev. V njenem gospodarstvu je prevladovalo izvozno usmerjeno kmetijstvo. Verska strpnost po vsej državi je bila zagotovljena z [[Varšavska konfederacija|Varšavsko konfederacijo]] iz leta 1573.<ref name=ref27/>
====Prvi voljeni kralji====
[[Slika:France-001615 - King Henri III (15291221709) (2).jpg|thumb|left|200px|Prvi izvoljeni poljsko-litovski kralj je bil Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]]]]
Po koncu vladavine Jageloncev leta 1572 je bil na prvih "svobodnih volitvah" poljskega plemstva leta 1573 za kralja izvoljen Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Pred izvolitvijo je moral pospisati ''[[Pacta conventa|pacta conventa]]'', sklop dogovorjenih obveznosti oziroma predvolilnih obljub. Ko je leta 1574 na Poljsko prispela novica, da je francoski prestol prazen, se je Henrik kot njegov verjetni dedič vrnil v Francijo.<ref name=ref27/> Volitve kralja so od
samega začetka spremljali tuji vplivi, saj so tuje sile poskušale z manipulacijami doseči izvolitev kandidata, ki je bil v skladu z njihovimi interesi.<ref>Gierowski 1986a, str. 109–116. </ref>
Henrikovi je sledila vladavina Štefana Báthoryja (vladal 1576–1586). Bil je vojaško in domovinsko samozavesten vladar in je v poljskem zgodovinskem izročilu cenjen kot redek primer uspešnega izvoljenega kralja.<ref name=ref27/> Ustanovitev Kronskega sodišča leta 1578 je pomenila prenos številnih pritožbenih zadev iz kraljeve v plemiško jurisdikcijo.<ref name=ref27/>
====Prvi kralji iz dinastije Vasa====
[[Slika:Sigismund at horse.jpg|right|thumb|200px|[[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] je vladal dolgo, njegovo delovanje proti verskim manjšinam, ekspanzionistične ideje in vmešavanje v švedske dinastične zadeve pa so Republiko obeh narodov destabilizirale]]
Vladavina švedske [[Dinastija Vasa|dinastije Vasa]] se je v Republiki obeh narodov začela leta 1587. Prva dva kralja iz te dinastije, [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III.]] (vladal 1587–1632) in [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]] (vladal 1632–1648), sta večkrat poskušala s spletkami prevzeti švedski prestol, ki je bil stalen vir motenj v Republiki obeh narodov.<ref name=ref27/> Katoliška cerkev je v tistem času začela ideološko protiofenzivo in protireformacija je zajela številne spreobrnjence iz poljskih in litvanskih protestantskih krogov. Leta 1596 je [[Brestlitovska unija]] razklala vzhodne kristjane v Republiki in ustvarila [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|uniatsko cerkev vzhodnega obreda]], podrejeno papežu.<ref name=ref27/> V letih 1606–1608 se je razvil zebrzidovski upor proti Sigismundu III.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 130–146. </ref>
V želji po premoči v vzhodni Evropi se je Republika obeh narodov od leta 1605 do 1618 vojskovala z Rusijo. Niz spopadov se imenuje poljsko-moskovska vojna ali dimirtijada. Repoblika je razširila svoje ozemlje proti vzhodu, glavnega cilja – moskovskega prestola, pa poljska dinastija ni dosegla. Švedska si je v poljsko-švedskih vojnah v letih 1617–1629 prizadevala dobiti prevlado na [[Baltsko morje|Baltiku]], [[Osmansko cesarstvo]] pa je pritiskalo z juga v bitkah pri Cecori leta 1620 in Hotinu leta 1621.<ref name=ref27/> Širitev kmetijstva in [[Tlačanstvo|tlačanska]] politika v poljski [[Ukrajina|Ukrajini]] sta povzročili vrsto [[kozaki|kozaških]] uporov. V tridesetletni vojni je bila Republika zaveznica habsburške monarhije vendar v njej ni neposredno sodelovala.{{efn-lr|Po mnenju raziskovalca Jana Sowe je Republika obeh narodov kot država propadla, ker se ni bila sposobna prilagoditi nastajajočemu novemu evropskemu redu, vzpostavljenemu z Vestfalskim mirom leta 1648. Voljeni poljski kralji, ki jih je omejevalo sebično in kratkovidno plemstvo, niso mogli vsiliti močne in učinkovite centralne vlade z značilno povestfalsko notranjo in zunanjo suverenostjo. Nezmožnost poljskih kraljev, da bi zaračunavali in pobirali davke, in s tem vzdrževali stalno vojsko, ter vodili neodvisno zunanjo politiko, so bili med glavnimi ovirami za učinkovito tekmovanje Poljske na spremenjenem evropskem prizorišču, kjer je bila absolutistična oblast predpogoj za preživetje in postala temelj za odpravo tlačanstva in postopno oblikovanje parlamentarizma. <ref name=ref37>Wodecka 2013.</ref>}} Vladavina [[Vladislav IV. Poljski|Vladislava IV.]] je bila večinoma miroljubna. Leta 1635 je bila ponovno vzpostavljena pravoslavna cerkvena hierarhija. ki je bila po Brestlitovski uniji prepovedana.<ref name=ref27/>
===Propadanje (1648-1764)===
====Potop====
Med vladanjem Kazimirja II. Vase (1648–1668), tretjega in zadnjega iz te dinastije, je plemiška demokracija začela propadati zaradi tujih invazij in notranjih nesoglasij.<ref name=ref27/><ref name=ref36>Gierowski 1986a, str. 190–219. </ref> Nadloge so se nepričakovano hitro kopičile in zaznamovale konec poljske zlate dobe. Nekoč močna Republika obeh narodov je postajala vedno bolj ranljiva za tuje posege.
[[Slika:John II Casimir Vasa 1.PNG|thumb|right|200px|[[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]] je vladal v najtežjem obdobju Republike obeh narodov; rzočaran zaradi nezmožnosti reformiranja države je leta 1668 odstopil<ref name=ref37/>]]
Vstaja kozakov pod vodstvom [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]] leta 1648–1657 je zajela vse jugovzhodne pokrajine Poljske krone<ref name=ref27/> in imela katastrofalne posledice.
Prvi ''[[liberum veto]]'', parlamentarno pravico, s katero je lahko kateri koli član Sejma takoj razpusti trenutno sejo, je bila prvič uporabljena leta 1652.<ref name=ref27/> Ta praksa je sčasoma kritično oslabila poljsko centralno vlado. V [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskem sporazumu]] so se ukrajinski uporniki leta 1654 razglasili za podložnike ruskega carja.
Druga severna vojna je v letih 1655–1660 divjala po osrednjih poljskih deželah. Vključeva ja brutalno in uničujočo švedsko invazijo na Poljsko, imenovano švedski potop. Vojna se je končala leta 1660 z [[Olivski sporazum|Olivskim mirovnim sporazumom]].<ref name=ref27/> Republika je v vojni zgubila nekaj ozemlja na severu države.
Leta 1657 je [[Prusija|vojvodina Prusija]] z [[Bromberški sporazum|Bromberškim sporazumom]] vzpostavila svojo neodvisnost.<ref name=ref27/> V rusko-poljski vojni (1654–1667) se je vojska Republike dobro odrezala, Ukrajina pa je bila z [[Andrusovsko premirje|Andrusovskim premirjem]] leta 1667 kljub temu razdeljena med Poljsko in Rusijo.<ref name=ref27/> Proti koncu vojne je upor magnatov Lubomirskih proti kralju destabiliziral in oslabil državo. Obsežni napadi krimskih Tatarov, v katerih so v Ukrajini lovili sužnje, so imeli zelo škodljive posledice tudi za poljsko gospodarstvo.<ref>Williams 2013, str. 27. </ref> Leta 1661 je izšel prvi poljski časopis ''Merkuriusz Polski''.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 220–240. </ref>
Leta 1668 se je kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir]], žalosten zaradi nedavne smrti svoje žene in razočaran zaradi katastrofalnih političnih neuspehov svoje vladavine, odrekel prestolu in pobegnil v Francijo.{{efn-lr|Ivan II. Kazimir Vasa je znan po svoji omembe vredni in natančni napovedi delitve Poljske, ki se je zgodila več kot stoletje kasneje.<ref name=ref37/>}}
====Jan III. Sobieski in zadnje vojaške zmage====
[[Slika:Siemiginowski John III Sobieski with his son.jpg|thumb|left|200px|Kralj [[Jan III. Sobieski]] s svojim sinom Jakobom, katerega je poskušal postaviti za svojega naslednika; Sobieski je povedel vojsko Republike obeh narodov v bitko za Dunaj, eno zadnjih velikih poljsko-litovskih zmag]]
Po odstopu Ivana II. Kazimirja je bil za njegovega nalednika leta 1669 izvoljen Poljak [[Koribut Višnjevecki]]. Med njegovim vladanjem, ki je trajalo do leta 1673, je izbruhnila poljsko-osmanska vojna (1672–1676). Vojna se je nadaljevala pod njegovim naslednikom [[Jan III. Sobieski|Janom III. Sobieskim]] (vladal 1674–1696).<ref name=ref27/> Sobieski je nameraval razširiti svojo državo na [[Baltsko morje|baltsko]] območje in v ta namen leta 1675 v Jaworówu s Francijo sklenil tajni sporazum,<ref name=ref27/>
vendar je bil namesto tega prisiljen v dolgotrajne vojne z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. S tem je Sobieski za kratek čas oživil vojaško moč Republike obeh narodov. V [[bitka pri Hotinu|bitki pri Hotinu]] leta 1673 je premagal osmansko vojsko in v [[Drugo obleganje Dunaja|bitki pri Dunaju]] leta 1683 odločilno pomagal rešiti Dunaj pred Osmanskim cesarstvom.<ref name=ref27/> Vladavina Sobieskega je bila zadnji višek v zgodovini Republike, saj je v prvi polovici 18. stoletja Poljska prenehala biti aktivna akterka v mednarodni politiki. Z Rusijo je leta 1686 sklenila sporazum o večnem miru in končno uredila meje med državama, ki so veljale do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1772.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 240–258. </ref>
Republika obeh narodov, ki je bila do leta 1720 v skoraj nenprekinjenih vojnah, je utrpela ogromno izgubo prebivalstva ter veliko škodo v svojem gospodarstvu in družbeni strukturi. Vlada je postala neučinkovita zaradi obsežnih notranjih konfliktov, skorumpiranih zakonodajnih procesov in manipulacij zaradi tujih interesov. Plemstvo je padlo pod nadzor peščice sprtih magnatskih družin z vzpostavljenimi ozemeljskimi domenami. Mestno prebivalstvo in infrastruktura sta propadala, skupaj z večino kmetij, katerih prebivalci so bili podvrženi vse skrajnejšim oblikam tlačanstva. Razvoj znanosti, kulture in izobraževanja se je zaustavil ali celo nazadoval.<ref name=ref36/>
====Saški kralji====
[[Slika:August der Starke.jpg|thumb|right|200px|[[Avgust II. Močni]], saški kralj Poljske; po njegovi smrti se je začela vojna za poljsko nasledstvo]]
Volitve kralja leta 1697 so na poljski prestol pripeljale [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]] (vladal 1697–1733), člana saške družine [[Wettinci|Wettin]], ki je lahko prevzel prestol pod pogojem, da se spreobrne v rimskokatoliško vero. Nasledil ga je njegov sin [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] (vladal 1734–1763).<ref name=ref27/> Vladavini saških kraljev, ki so bili hkrati saški volilni knezi, so prekinili tekmovalni kandidati za poljski prestol. Razpad Relublike obeh narodov se je nadaljeval.
[[Velika severna vojna]] (1700–1721),<ref name=ref27/> v kateri so sodobniki videli začasen mrk, je morda bila usodni udarec, ki je zrušil poljski politični sistem. Leta 1704 je bil za kralja pod švedsko zaščito postavljen [[Stanislav Leščinski]], vendar je na tem položaju zdržal le nekaj let.<ref>Davies 2005a, str. 374–375</ref> Tihi sejm leta 1717 je zaznamoval začetek Republike obeh narodov kot ruskega [[protektorat]]a.<ref>Davies 2005a, str. 375–377.</ref> Rusko carstvo je jamčilo zlato svobodo plemstva, samo da bi obdržalo šibko centralno oblast Republike in nadaljevalo stanje stalne politične nemoči. V odmevnem zlomu tradicije verske strpnosti so bili [[Protestantizem|protestanti]] med [[Thornovi nemiri|Thornovimi nemiri]] leta 1724 usmrčeni.<ref>Davies 2005a, str. 139–142.</ref> Leta 1732 so Rusija, Avstrija in Prusija, močne in spletkarske sosede Poljske, sklenile tajni [[Sporazum treh črnih orlov]] z namenom, da bi nadzirale prihodnje volitve kraljev Republike. Vojna za poljsko nasledstvo leta 1733-1735<ref name=ref27/> je pomagala Leščinskemu, da je prišel drugič na poljski prestol. Zaradi znatne vpletenosti tujcev so bila njegova prizadevanja neuspešna. Kraljevina Prusija je postala močna regionalna sila, ki ji je v šlezijskih vojnah uspela [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] iztrgati zgodovinsko poljsko provinco [[Šlezija|Šlezijo]]. Prusije je s tem postala vedno večja grožnja varnosti Poljske.
Personalna unija Republike obeh narodov in Vojvodine Saške je v Republiki povzročila nastanek reformnega gibanja in začetek poljskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki je bilo glavni pozitivni napredek v tem obdobju. Leta 1747 je bila v [[Varšava|Varšavi]] odprta prva poljska javna [[Knjižnica Załuski|knjižnica Załuski]].<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 258–301.
</ref>
===Reforme in izguba državnosti (1764-1795)===
====Czartoryjske reforme in Stanislav Avgust Poniatowski====
[[Slika:Stanisław August Poniatowski by Johann Baptist Lampi.PNG|thumb|right|200px|Razsvetljeni monarh [[Stanislav II. Avgust Poniatowski]]]]
V drugi polovici 18. stoletja so v poljsko-litovski skupni državi poskušali izvesti temeljne notranje reforme, ker ji je grozilo izumrtje. Reformna dejavnost, ki jo je sprva spodbujala frakcija magnatske družine Czartory, znane kot Familia, je izzvala sovražno reakcijo in vojaški odziv sosednjih sil, vendar je ustvarila pogoje, ki so spodbudili gospodarski napredek. Vodilno trgovsko središče v državi je postala prestolnica Varšava in prevzela primat Danziga (zdaj Gdansk). Pomen uspešnejših mestnih družbenih slojev se je povečal. Zadnja desetletja neodvisnega obstoja Republike obeh narodov so zaznamovala agresivna reformna gibanja in daljnosežen napredek na področju izobraževanja, intelektualnega življenja, umetnosti ter razvoja družbenega in političnega sistema.<ref>Gierowski 1986b, str. 1–60. </ref>
Kraljeve volitve leta 1764 so na prestol privedle [[Stanislav II. Avgust Poniatowski|Stanislava Avgusta Poniatowskega]],<ref name=ref46>Davies 2005a, str. xxix–xxx</ref> prefinjenega posvetnega aristokrata, povezanega z družino Czartory, ki pa ga je izbrala in vsilila ruska cesarica [[Katarina Velika]] in od njega pričakovala, da bo njen poslušni sledilec. Stanislav Avgust je vladal poljsko-litovski državi do njenega razpada leta 1795. Svojo vladavino je preživel razpet med željo po izvedbi reform, potrebnih za rešitev propadajoče države, in podrejenim odnosom do svojih ruskih pokroviteljev.<ref>Gierowski 1986b, str. 60–66. </ref>
[[Barska konfederacija]] (1768-1772)<ref name=ref46/> je bila upor poljskega plemstva proti ruskemu vplivu nasploh in samemu Poniatowskemu, v katerem so videli predstavnika Rusije. Konfederacija se je borila za ohranitev neodvisnosti Poljske in tradicionalnih interesov plemstva. Po nekaj letih so nadzor v konfederaciji ponovno prevzele sile, zveste kralju in Ruskemu carstvu.<ref name=ref48>Gierowski 1986b, str. 66–74. </ref>
Po zatrtju Barske konfederacije so bili deli Republike obeh narodov leta 1772 na pobudo [[Friderik II. Veliki|Friderika Velikega Pruskega]] razdeljeni med Prusijo, Avstrijo in Rusijo. Dejanje jo postal znano kot [[Delitve Poljske|prva delitev Poljske]].<ref name=ref46/> Od Republike je ostala okrnjena država. Sejm je leta 1773 pod prisilo potrdil delitev kot opravjeno dejstvo, vendar je hkrati ustanovil Komisijo za nacionalno izobraževanje, pionirsko izobraževalno ustanovo v Evropi, ki jo pogosto imenujejo tudi prvo ministrstvo za izobraževanje na svetu.<ref name=ref46/><ref name=ref48/>
====Veliki sejm 1788–1791 in Ustava 3. maja 1791====
[[Slika:Oath of confirmation of Constitution of the 3rd May 1791.PNG|thumb|right|250px|Veliki sejm je na zasedanju v Kraljevem gradu v Varšavi 3. maja 1791 potrdil poljsko-litovsko ustavo]]
Dolgotrajno zasedanje parlamenta, ki ga je sklical kralj Stanislav II. Avgust, je znano kot Veliki sejm ali Štiriletni sejm. Prvič se je sestal leta 1788. Prelomni dosežek maratonskega zasedanja je bilo sprejetje ustave z dne 3. maja 1791,<ref name=ref46/> prve v sodobni Evropi. Ustava, zmerno reformističen dokument, ki so ga obrekovalci obsodili kot naklonjen idealom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]], je kmalu sprožila močno nasprotovanje konservativnih krogov višjega plemstva Republike obeh narodov in ruske carice Katarine, ki je bila odločena preprečiti ponovno rojstvo močne Republike obeh narodov. Plemiška [[Targoviška konfederacija]], ustanovljena v prestolnici ruskega carstva [[Sankt Peterburg]]u, je prosila Katarino za pomoč in maja 1792 je ruska vojska vstopila na ozemlje Republike. Poljsko-ruska vojna leta 1792, obrambna vojna sil Republike proti ruskim zavojevalcem, se je končala, ko je poljski kralj, prepričan o nesmiselnosti odpora, kapituliral in se pridružil Targoviški konfederaciji. Vlado je prevzela rusko-zavezniška konfederacija, vendar sta Rusija in Prusija leta 1793 vseeno poskrbeli za drugo delitev Poljske. Zaradi delitve je državi ostalo kritično okrnjeno ozemlje, zaradi česar ni bila sposobna samostojnega obstoja. Grodnenski sejm Republike obeh narodov leta 1793, zadnji v še obstoječi državi,<ref name=ref46/> je bil prisiljen potrditi novo delitev.<ref>Gierowski 1986b, str. 74–90.</ref>
==== Kościuszkov upor leta 1794 in konec poljsko-litovske države====
[[Slika:Smuglewicz Kosciuszko 2.jpg|thumb|left|250px|Kościuszkov poziv na narodno vstalo v Krakovu leta 1794]]
Radikalizirani zaradi nedavnih dogodkov so poljski reformatorji, bodisi v izgnanstvu bodisi na ozemlju, ki je še ostalo Republiki obeh narodov, začeli pripravljati narodno vstajo. Za vodjo vstaje je bil izbran [[Kościuszkova vstaja|Tadeuš Kościuszko]], priljubljen general in veteran [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]]. Kościuszko se je 24. marca 1794 vrnil iz tujine in v [[Krakov]]u izdal Kościuszkovo proklamacijo, ki je zahtevala narodno vstajo pod njegovim vrhovnim poveljstvom.<ref name=ref46/> Kościuszko je osvobodil številne kmete, da bi jih lahko vpisal v svojo vojsko. Upor kljub široki narodni podpori ni bil sposoben pridobiti tuje pomoči, potrebne za njegov uspeh. Združene sile Rusije in Prusije so upor zatrle in novembra 1794 po bitki v Pragi zasedle Varšavo.
[[Slika:Partitions of Poland.png|thumb|right|upright=1.35|Tri delitve Republike obeh narodov: 1772, 1793 in 1795]]
Leta 1795 so Rusija, Prusija in Avstrija izvedle tretjo delitev Poljske kot končno razdelitev ozemlja, ki je povzročila dokončni razpad poljsko-litovske skupne države.<ref name=ref46/> Kralj Stanislav Avgust Poniatowski je bil pospremljen v [[Grodno]], kjer je bil prisiljen odstopiti. Po odstopu se je umalnil v [[Sankt Peterburg]].<ref name=ref46/><ref>Gierowski 1986b, str. 90–101.</ref> Tadeuš Kościuszko je bil sprva zaprt, dokler ni leta 1796 dobil dovoljenje za izselitev v [[Združene države Amerike]].<ref>Herbst 1969, str. 437.</ref>
Odziv poljskega vodstva na zadnjo delitev je stvar zgodovinske razprave. Literarni zgodovinarji so ugotovili, da je bilo prevladujoče čustvo prvega desetletja obup, ki je ustvaril moralno puščavo, v kateri sta vladala nasilje in izdaja. Po drugi strani so zgodovinarji iskali znake odpora proti tuji vladavini in ugotovili, da je vse plemstvo, ki ni odšlo v izgnanstvo, priseglo zvestobo svojim novim vladarjem in služilo kot častniki v njihovih vojskah.<ref>Czubaty 2009, str. 95–109.</ref>
==Razdeljena Poljska (1705–1918)==
===Oborožen upor (1795-1864)===
====[[Napoleonske vojne]]====
[[Slika:Death of Poniatowski.jpg|thumb|left|250px|Smrt Jozefa Poniatowskega, maršala [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]] v [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]]]]
Četudi med letoma 1795 in 1918 ni obstajala nobena suverena poljska država, se je ideja o poljski neodvisnosti ohranjala pri življenju skozi celo 19. stoletje. Proti delitvenim silam so potekale številne vstaje in drugi oboroženi spopadi. Vojaška prizadevanja so sprva temeljila na zavezništvu poljskih emigrantov s porevolucionarno Francijo. Poljske legije Jana Henrika Dąbrowskega so se med letoma 1797 in 1802 borile v francoskih akcijah zunaj Poljske v upanju, da bosta njihova udeležba in prispevek nagrajena z osvoboditvijo njihove poljske domovine.<ref name=ref53>Davies 2005b, str. xxi.</ref> Jozef Wybicki je leta 1797 kot hvalnico njihovim dejanjem napisal poljsko državno himno ''"Poljska še ni izgubljena"'' ali ''"Dąbrowskijeva mazurka"''.<ref>Gierowski 1986b, str. 119–130.</ref>
[[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je po svojem porazu s Prusijo in podpisu [[Tilsitski sporazum|Tilsitskega sporazuma]] z ruskim carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]] leta 1807 ustanovil Varšavsko vojvodstvo, majhno, napol neodvisno poljsko državo.<ref name=ref53/> Vojska Varšavskega vojvodstva pod poveljstvom Jozefa Poniatowskega je kot francoska zaveznica sodelovala v številnih francoskih akcijah, vključno z uspešno avstrijsko-poljsko vojno leta 1809. Po tej vojni in drugih akcijah se je ozemlje Varšavskega vojvodstva razširilo. Francoska invazija na Rusijo leta 1812 in nemška kampanja leta 1813 sta bili zadnji vojni, v katerih je sodelovalo vojvodstvo. Varšavsko vojvodstvo je kot odraz idealov [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] v ustavi odpravilo [[tlačanstvo]], ni pa spodbujalo zemljiške reforme.<ref>Gierowski 1986b, str. 130–147.</ref>
====Dunajski kongres====
Po Napoleonovem porazu je bil na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je zasedal leta 1814 in 1815, vzpostavljen nov evropski red. Adam Jurij Czartoryski, nekdanji tesni sodelavec cesarja Aleksandra I., je postal vodilni zagovornik poljske nacionalne ideje. Kongres je izdelal nov razdelitveni načrt, ki je upošteval nekatere pridobitve Poljakov v napoleonskem obdobju.
Varšavsko vojvodstvo je leta 1815 zamenjala novoustanovljena Kraljevina Poljska, neuradno znana kot [[Kongresna Poljska]].<ref name=ref53/> Preostalo poljsko kraljestvo je bilo priključeno k Ruskemu carstvu v personalni uniji pod ruskim carjem in dobilo lastno ustavo in vojsko. Vzhodno od kraljestva so bila velika območja nekdanje poljsko-litovske Republike obeh narodov vključena neposredno v Rusko carstvo kot Zahodni kraj. Ta ozemlja, skupaj s Kongresno Poljsko, na splošno veljajo za Rusko delitev. Ruska, Pruska in Avstrijska "delitev" so neformalna imena pokrajin nekdanje skupne države in ne imena dejanskih upravnih enot razdeljenega poljsko-litovskega ozemlja.<ref name=ref56>Gierowski 1986b, str. 147–181.</ref> Pruska delitev je vključevala del, imenovan Veliko posensko vojvodstvo.<ref name=ref53/> Kmetje pod prusko upravo so z reformami v letih 1811 in 1823 postopoma pridobili [[Volilna pravica|volilno pravico]]. Omejene pravne reforme v Avstrijski delitvi je zasenčila revščina na podeželju. Svobodno mesto Krakov je bilo majhna republika, ustanovljena na Dunajskem kongresu, ki je bila pod skupnim nadzorom vseh treh delitvenih sil.<ref name=ref53/> V deželah, ki so jih zavzele tuje sile, je bil kljub mračnim političnim razmeram s stališča poljskih domoljubov dosežen gospodarski napredek. Opazen je bil predvsem razvoj zgodnje industrije.<ref name=ref56/>
Novejše ocene [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] na prebivalca v obdobju 1790–1910 potrjujejo hipotezo, da je gospodarstvo na periferiji države v počasnem procesu dohitevalo gospodarstvo v osrednjih delih države.<ref>Maciej Bukowski in drugi. "Urbanization and GDP per capita: New data and results for the Polish lands, 1790–1910." Historical Methods: ''A Journal of Quantitative and Interdisciplinary History'' '''52.4''' (2019): 213-227.</ref>
[[Slika:Granting of the Constitution of the Duchy of Warsaw by Napoleon.PNG|thumb|right|[[Napoleon Bonaparte]] leta 1807 ustanavlja Varšavsko vojvodstvo pod francosko zaščito]]
====Vstaja novembra 1830====
[[Slika:Marcin Zaleski, Wzięcie Arsenału.jpg|thumb|right|Zaplemba varšavskega arzenala na začetku novembrske vstaje leta 1830]]
Vse bolj represivna politika okupacijskih sil je v razdeljeni Poljski spodbudila odporniška gibanja. Leta 1830 so poljski domoljubi sprožili novembrsko vstajo,<ref name=ref53/> ki je prerasla v obsežno vojno z Rusijo. Vodstvo vstaje so kasneje prevzeli poljski konservativci, ki niso bili pripravljeni izzivati imperija in so nasprotovali širjenju družbene baze gibanja za neodvisnost z ukrepi, kot je zemljiška reforma. Vrsta napak več zaporednih glavnih poveljnikov, ki jih je imenovala uporniška poljska narodna vlada, je kljub znatni mobilizaciji privedla do poraza leta 1831.<ref name=ref53/> Kongresna Poljska je izgubila svojo ustavo in vojsko, vendar je formalno ostala ločena upravna enota znotraj Ruskega imperija.<ref>Gierowski 1986b, str. 181–194.</ref>
[[Slika:Chopin, by Wodzinska.JPG|thumb|upright|left|[[Frédéric Chopin|Chopina]], romantičnega skladatelja del za klavir, je navdihovala tudi poljska ljudska plesna glasba]]
Po porazu novembrske vstaje je na tisoče nekdanjih poljskih borcev in drugih aktivistov emigriralo v Zahodno Evropo. Pojav, znan kot "veliko izseljevanje", je kmalu zavladal poljskemu političnemu in intelektualnemu življenju. Skupaj z voditelji neodvisnega gibanja je poljska skupnost v tujini vključevala največje poljske literarne in umetniške ume, vključno z romantičnimi pesniki [[Adam Mickiewicz|Adamom Mickiewiczem]], [[Juliusz Słowacki|Juliuszem Słowackim]], [[Cyprian Norwid|Cyprianom Norwidom]] in skladateljem [[Frédéric Chopin|Frédéricom Chopinom]]. V okupirani in zatirani Poljski so nekateri iskali napredek z nenasilnim aktivizmom, osredotočenim na izobraževanje in gospodarstvo. Drugi so v sodelovanju z emigrantskimi krogi organizirali zarote in pripravljali naslednji oboroženi upor.<ref>Gierowski 1986b, str. 208–231.</ref>
====Upori med pomladjo narodov====
Načrtovana velika poljska narodna vstaja leta 1846 se je končala s fiaskom, ker so okupacijske oblasti izvedele za njene tajne priprave. V krakovski vstaji februarja 1846<ref name=ref53/> je bilo domoljubno delovanje združeno z revolucionarnimi zahtevami. Rezultat vstaje je bila vključitev svobodnega mesta Krakov v Avstrijsko delitev. Avstrijske oblasti so izkoristile nezadovoljstvo kmetov in jih hujskali proti plemiškim uporniškim enotam, kar je povzročilo pokol v Galiciji leta 1846<ref name=ref53/> v obsežnem uporu podložnikov, ki so iskali olajšanje svojega pofevdalnega obveznega dela. Vstaja je mnoge osvobodila suženjstva in pospešila odločitve, ki so vodile do odprave tlačanstva v poljskem delu Avstrijskem cesarstvu leta 1848. Nemške revolucije leta 1848 so pospešile velikopoljsko vstajo leta 1848,<ref name=ref53/> v kateri so igrali vidno vlogo kmetje v Pruski delitvi Poljske, ki so bili takrat večinoma že osvobojeni.<ref>Gierowski 1986b, str. 232–287.</ref>
====Vstaja januarja 1863====
[[Slika:Romuald Traugutt 111.PNG|thumb|upright|right|Romuald Traugutt, zadnji vrhovni poveljnik januarske vstaje leta 1863]]
Ruska avtokracija je stalno napadala temeljne poljske nacionalne vrednote - jezik, vero in kulturo.<ref>Burant 1985, str. 131–156.</ref> V letih 1860–1861 je v Kongresni Poljski kljub skromni liberalizaciji pod vladavino carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] prišlo do obnovitve osvobodilnih dejavnosti. Med obsežnimi demonstracijami v Varšavi so ruske sile med civilnimi udeleženci povzročile številne žrtve. Levičarska ali "rdeča" frakcija poljskih aktivistov, ki je zagovarjala pravice kmetov in sodelovala z ruskimi revolucionarji, se je takoj vključila v priprave na narodno vstajo. Desničarska ali "bela" frakcija je bila nagnjena k sodelovanju z ruskimi oblastmi in je levi frakciji nasprotovala z delnimi reformnimi predlogi. Da bi ohromil kadrovski potencial rdečih, je Aleksander Wielopolski, konservativni vodja vlade Kongresne Poljske, v letih 1862 in 1863 poskrbel za delen in selektiven vpoklic mladih Poljakov v rusko vojsko.<ref name=ref53/> To dejanje je pospešilo izbruh sovražnosti. V januarski vstaji, ki so se ji po začetnem obdobju pridružili in jo vodili beli, so se bojevale partizanske enote proti sovražniku, ki je bil v veliki prednosti. Upor je trajal od januarja 1863 do pomladi 1864,<ref name=ref53/> ko je Romualda Traugutta, zadnjega vrhovnega poveljnika upora, ujela carska policija.<ref>Gierowski 1986b, str. 287–311.</ref><ref name=ref63>Zdrada 2010.</ref>
2. marca 1864 je ruska oblast, ki jo je vstaja prisilila, da se je potegovala za zvestobo poljskih kmetov, v poljskem kongresu uradno objavila odlok o volilnih pravicah, skladen s prejšnjim razglasom upornikov o zemljiški reformi. Akt je ustvaril pogoje, potrebne za razvoj kapitalističnega sistema v osrednjih poljskih deželah. V obdobju, ko je večina Poljakov spoznala nesmiselnost oboroženega odpora brez zunanje podpore, so različni deli poljske družbe preživljali globoko in daljnosežno evolucijo na področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja.<ref name=ref53/><ref name=ref63/><ref> Gierowski 1986b, str. 311–318.</ref>
=== Nastajanje moderne poljske družbe pod tujo oblastjo (1864–1914)===
====Represija in organsko delo====
[[Slika:Prus 002.jpg|thumb|upright|[[Boleslav Prus]] (1847–1912), vodilni romanopisec, novinar in filozof poljskega pozitivističnega gibanja]]
Neuspeh januarske vstaje na Poljskem je povzročil veliko psihološko travmo. Postal je zgodovinska prelomnica in sprožil razvoj sodobnega poljskega nacionalizma. Poljaki, ki so bili na ozemljih pod rusko in prusko upravo podvrženi še strožjemu nadzoru in povečanemu preganjanju, so si prizadevali ohraniti svojo identiteto na nenasilne načine. Po vstaji je bil naziv Kongresne Poljske v uradni rabi degradiran iz "Kraljevina Poljska" v "Vislanska dežela. Postala je bolj integrirana v Carsko Rusijo, vendar ne popolnoma izbrisana. Ruski in nemški jezik sta bila obvezna v vseh javnih komunikacijah. Hudo represijo je doživljala tudi katoliška cerkev. Javno šolstvo je bilo vedno bolj podvrženo rusifikaciji in germanizaciji. Nepismenost se je zmanjšala, najbolj v Pruski delitvi, izobraževanje v poljskem jeziku pa se je ohranjalo večinoma z neuradnimi prizadevanji. Pruska vlada si je prizadevala na poljsko ozemlje naseliti Nemce in v ta namen kupovala zemljišča v poljski lasti. V nasprotju s pruskim delom Poljske je Galicija (zahodna Ukrajina in južna Poljska) doživela postopno omilitev avtoritarne politike in celo poljski kulturni preporod. Gospodarsko in socialno je bila zaostala, a je pod blažjo oblastjo Avstro-Ogrske monarhije od leta 1867 vse bolj dobivala omejeno avtonomijo.<ref name=ref53/> V galicijski vladi so prevladovali Stańczyki, konzervativna poljska proavstrijsko orientirana politična frakcija, ki so jo vodili veliki posestniki. V Krakovu je bila leta 1872 ustanovljena Poljska akademija za učenje (akademija znanosti).<ref name=ref53/>
Družbene dejavnosti, imenovane "organsko delo", so sestavljale organizacije za samopomoč, ki so spodbujale gospodarski napredek in delale na izboljšanju konkurenčnosti industrijskih, kmetijskih in drugih podjetij v poljski lasti. Organizacije so razpravljale o novih komercialnih metodah za doseganje večje produktivnosti in jih izvajale preko trgovinskih združenj in posebnih interesnih skupin, medtem ko so poljske bančne in zadružne finančne institucije dale na voljo potrebna poslovna posojila. Drugo pomembno področje prizadevanj v organskem delu je bil izobraževalni in intelektualni razvoj preprostih ljudi. V majhnih mestih in vaseh so bile ustanovljene številne knjižnice in čitalnice, vedno večje število časnikov pa je kazalo na vse večje zanimanje za izobraževanje. V številnih mestih so delovala tudi znanstvena in izobraževalna društva. Takšne dejavnosti so bile najbolj izrazite v pruskem delu Poljske.<ref name=ref65>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 182–187.</ref><ref>Buszko 1986, str. 84–85.</ref>
Pozitivizem je na Poljskem nadomestil romantiko kot vodilno intelektualno, družbeno in literarno smer.<ref name=ref65/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 192–194.</ref> Odseval je ideale in vrednote nastajajoče urbane buržoazije.<ref>Wereszycki 1990, str. 66–67.</ref> Okoli leta 1890 so meščanski sloji postopoma opustili pozitivistične ideje in prešli pod vpliv modernega panevropskega nacionalizma.<ref>Wereszycki 1990, str. 297–298.</ref>
====Gospodarski razvoj in družbene spremembe====
[[Slika:Gierymski Feast of trumpets I.jpg|thumb|right|250px|V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju se je veliko Judov izselilo iz Poljske-Litve, večina pa je ostala in tvorila številčno narodno manjšino]]
V tradicionalno agrarnih poljskih deželah je bil dosežen napredek, vključno z obsežno industrializacijo, vendar je bil razvoj zelo neenakomern. V pruskem delu države se je uvajalo napredno kmetijstvo, razen v Zgornji Šleziji, kjer je veliko delovne sile zaposlovalo premogovništvo. Najgostejše železniško omrežje je bilo zgrajeno v zahodni Poljski pod nemško oblastjo. V ruski Kongresni Poljski je ob ekstenzivnem in slabo produktivnem kmetijsktvu prišlo do izrazite rasti industrije, železnic in mest.<ref name=ref70>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 187–192, 199.</ref> Industrijsko pobudo, kapital in znanje so v veliki meri zagotovili podjetniki, ki niso bili etnični Poljaki.<ref>Wereszycki 1990, str. 294.</ref> [[Varšava]] se je hitro razvijala kot središče metalurške industrije, [[Lodž]] pa kot središče tekstilne industrije. Večalo se je število mestnega prebivalstva in regija je postala najbolj napredna v Ruskem carstvu. Leta 1909 je industrijska proizvodnja tam presegla kmetijsko. Prihod železnic je spodbudil nekaj industrijske rasti celo na velikih ozemljih ruskega dela izven Kongresne Poljske. Avstrijski del Poljske je bil podeželsk in reven, razen industrializiranega območja Cieszynske Šlezije. V Galiciji se je po letu 1890 začela črpati nafta, kar je povzročilo rast mest Lemberg ([[Lvov|Lwów]], Lviv) in [[Krakov]].<ref name=ref70/>
Gospodarske in družbene spremembe, vključno z zemljiško reformo in industrializacijo, so skupaj z učinki tuje nadvlade spremenile stoletja staro družbeno strukturo poljske družbe. Pojavili so se bogati industrialci in finančniki, ki so se razlikovali od še vedno kritično pomembne zemljiške aristokracije. Inteligenca, izobražen poklicni ali poslovni srednji sloj, je pogosto izviral iz nižjega plemstva brez zemlje ali odtujenega od svojih podeželskih posesti, in iz meščanstva. Številna manjša kmetijska podjetja, ki so temeljila na tlačanstvu, niso preživela zemljiške reforme.<ref>Buszko 1986, str. 44.</ref> Industrijski proletariat, novi deprivilegirani razred, so sestavljali predvsem revni meščani in kmetje, ki so se bili zaradi vse slabših razmer prisiljeni seliti in iskati delo v urbanih središčih ali v tujini. Milijoni prebivalcev nekdanje skupne države različnih etničnih skupin je delalo ali se naselilo v Evropi ter v Severni in Južni Ameriki.<ref name=ref70/>
Družbene in gospodarske spremembe so bile delne in postopne. Stopnja industrializacije, ki je bila ponekod razmeroma visoka, je zaostajala za razvitimi regijami zahodne Evrope. Trije razdeljeni deli Poljske so razvili različna gospodarstva, ki so bila bolj povezana s svojimi matičnimi državami kot med seboj. V Pruski delitvi je bila na primer kmetijska proizvodnja močno odvisna od nemškega trga, medtem ko se je industrijski sektor Kongresne Poljske bolj zanašal na ruski trg.<ref name=ref70/>
===Nacionalizem, socializem in druga gibanja===
[[Slika:Mariecurie.jpg|thumb|right|upright|[[Marie Curie]], odkriteljica [[Radioaktivnost|radioakrivnih]] elementov [[radij]]a in [[polonij]]a]]
V 70.-90. letih 19. stoletja so se v razdeljeni Poljski in Litvi začela obsežna socialistična, nacionalistična, agrarna in druga politična gibanja z velikim ideološkim žarom in političnimi strankami, ki so jih promovirale. Od večjih strank je bil leta 1882 ustanovljen prvi Socialistični proletariat, leta 1887 Poljska liga (predhodnica narodne demokracije), leta 1890 Poljska socialdemokratska stranka Galicije in Šlezije, leta 1892 Poljska socialistična stranka, leta 1893 Marksistična socialna demokracija Kraljevine Poljske in Litve, leta 1895 Agrarna ljudska stranka Galicije in leta 1897 Judovska socialistična zveza. Dejavna so bila tudi regionalna združenja krščanske demokracije, povezana s katoliško cerkvijo, ki so se leta 1919 združila v Poljsko krščansko demokratsko stranko.
[[Slika:RLuxemburgCpWz.jpg|thumb|left|upright|[[Rosa Luxemburg]], voditeljica socialnih demokratov Kraljevine Poljske in Litve]]
Glavne manjšinske etnične skupine nekdanje skupne države, vključno z Ukrajinci, Litovci, Belorusi in Judi, so se vključevale v lastna nacionalna gibanja in načrte, kar je naletelo na neodobravanje tistih poljskih osamosvojiteljev, ki so računali na morebitno ponovno rojstvo Republike obeh narodov ali nastanek zvezne države, ki ga je navdihovalo politično gibanje, imenovano prometeizem.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 194–203.</ref>
Približno na začetku 20. stoletja je kulturno gibanje Mlada Poljska s središčem v avstrijski Galiciji izkoristilo politično okolje, naklonjeno liberalizmu, in postalo vir najboljše poljske umetniške in literarne produkcije.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 207–209.</ref> V tem istem obdobju je [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Skłodowska Curie]], pionirska znanstvenica na področju [[radioaktivnost]]i, v [[Pariz]]u izvedla svoje prelomne raziskave.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 190.</ref>
====Revolucija leta 1905====
[[Slika:Roman Dmowski in color.jpg|thumb|right|upright|Ideologija narodne demokracije Poljske Romana Dmowskega se je izkazala za zelo vplivno; Dmowski je zagovarjal dominacijo poljsko govorečih katolikov in se ni oziral na pravice etničnih manjšin, zlasti Judov, katerih izseljevanje je zagovarjal]]
Revolucijo 1905–1907 v ruski Poljski,<ref name=ref53/> ki je bila posledica dolgoletnih zadrževanih političnih frustracij in zadušenih nacionalnih ambicij, so zaznamovali politični manevri, stavke in upor. Upor je bil del veliko širših nemirov po vsem Ruskem imperiju, povezanih s splošno revolucijo leta 1905. Na Poljskem sta bila glavni revolucionarni osebnosti [[Roman Dmowski]] in [[Józef Piłsudski]]. Dmowski je bil povezan z desničarskim nacionalističnim gibanjem Nacionalna demokracija, medtem ko je bil Piłsudski povezan s Poljsko socialistično stranko. Ko so oblasti ponovno vzpostavile nadzor v Ruskem imperiju, je zamrl tudi upor v Kongresni Poljski, kjer je veljalo vojno stanje, deloma zaradi carskih koncesij na področju nacionalnih in delavskih pravic, vključno s poljskim zastopanjem v novoustanovljeni ruski Dumi. Ob propadlem uporu v Ruski delitvi in okrepljeni germanizaciji v Pruski delitvi je bila avstrijska Galicija ozemlje, kjer je cvetelo poljsko domoljubje.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 203–208.</ref>
V Avstrijski delitvi so odkrito gojili poljsko kulturo, v Pruski delitvi je bila visoka raven izobrazbe in življenjskega standarda, za poljski narod in njegove težnje pa je ostala primarnega pomena Ruska delitev. Na ozemljih, najgosteje naseljenih s Poljaki, se pravi v zahodnem delu ruskega, pruskem in zahodnem avstrijskem delu Poljske, je poljsko govorilo približno 15,5 milijona ljudi. Etnično poljska naselja so bila tudi na velikem območju naprej proti vzhodu z največjo koncentracijo v regiji [[Vilna]], kjer je bilo Poljakov več kot 20 % tega števila.<ref name=ref77>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 208–216.</ref>
Poljske paravojaške organizacije, usmerjene v neodvisnost, kot je bila Zveza aktivnega boja, so se oblikovale v letih 1908–1914, predvsem v Galiciji. Poljaki so bili na predvečer [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] razdeljeni in njihove politične stranke razdrobljene, pri čemer sta Dmowskijeva narodna demokracija (proantantska) in frakcija Piłsudskega zavzeli nasprotna stališča.<ref name=ref77/><ref name=ref78>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 217–222.</ref>
===Prva svetovna vojna in objava poljske neodvisnosti===
[[Slika:Pilsudski in Otwock.jpg|thumb|left|upright=1.2|"Komandant" [[Józef Piłsudski]] s svojimi poljskimi legijonarji leta 1915]]
Izbruh prve svetovne vojne v poljskih deželah je Poljakom ponudil nepričakovano upanje za dosego neodvisnosti zaradi turbulenc, ki so zajele imperije delitvenih sil. Vse tri monarhije, ki so imele koristi od delitve poljskih ozemelj, Nemčija, Avstrija in Rusija, so ob koncu vojne razpadle. Na njihovih ozemljih so nastale številne nove države. Na začetku vojne, ki ni bila njihova, so bili Poljaki vpoklicani v vojske delitvenih sil in zato prisiljeni bojevati se med seboj, saj sta se vojski Nemčije in Avstrije vojskovali proti Rusiji. Paravojaške enote Piłsudskega, nameščene v Galiciji, so bile leta 1914 reorganizirane v poljske legije in so se kot del avstro-ogrske vojske borile na ruski fronti do leta 1917, ko so bile razpuščene.<ref name=ref53/> Piłsudski je zavrnil zahteve, da se njegovi možje borijo pod nemškim poveljstvom, zato so ga Nemci aretirali in je postal junaški simbol poljskega nacionalizma.<ref name=ref78/><ref name=ref79>Davies 2005b, str. 279–290.</ref>
[[Slika:Ignacy Paderewski 02.jpg|upright|thumb|[[Ignacij Paderewski]] je bil pianist in državnik]]
Zaradi niza nemških zmag na vzhodni fronti sta ozemlje Kongresne Poljske zasedli centralni sili Nemčija in Avstrija.<ref name=ref53/> Varšavo so Nemci zavzeli 5. avgusta 1915. V aktu z dne 5. novembra 1916 sta Nemčija in Avstrija v okviru nove nemške srednjeevropske sheme (Mitteleuropascheme) na ozemljih, ki so bila prej pod nadzorom Rusije, razglasili obujeno Kraljevino Poljsko (Król Regencyjne).<ref name=ref53/> Državi pokroviteljici se nikoli nista mogli dogovoriti o kandidatu za prevzem prestola, zato so jo izmenično upravljali nemški in avstrijski generalni guvernerji, začasni državni svet in regentski svet. Ta vse bolj avtonomna marionetna država je obstajala do novembra 1918, ko jo je nadomestila novoustanovljena Republika Poljska.
Obstoj te "kraljevine" in njene načrtovane poljske vojske je pozitivno vplival na poljska nacionalna prizadevanja na strani zaveznikov, v [[Brestlitovski mir|Brestlitovskem miru]], sklenjenem marca 1918, pa so zmagovalci postavili poraženi Rusiji ostre pogoje in se niso ozirali na poljske interese.<ref name=ref78/><ref name=ref79/><ref name=ref80>Henig 2011.</ref> Proti koncu vojne so se nemške oblasti lotile množičnega namernega pustošenja industrijskega in drugega gospodarskega potenciala poljskih dežel, da bi obubožale državo, verjetno prihodnjo tekmico Nemčije.<ref>Wereszycki 1990, str. 276.</ref>
[[Slika:Polish Regents 1916.jpg|thumb|left|Regentski svet Kraljevine Poljske leta 1916; "kraljevina" je bila ustanovljena kot vaba, da bi Poljaki sodelovali s centralnimi silami]]
Za neodvisnost Poljske sta se v Rusiji in na Zahodu zavzemala Dmowski, na Zahodu pa Ignacij Jan Paderewski. Ruski car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] in nato voditelji februarske revolucije in oktobrske revolucije leta 1917 so postavili vlade, ki so vse po vrsti izjavile, da podpirajo neodvisnost Poljske.<ref name=ref78/>{{efn-lr|Vlada Sovjetske Rusije je avgusta 1918 izdala dekret z močno podporo neodvisnosti Poljske, vendar ni bil takrat pod njeno oblastjo noben del poljskega ozemlja.<ref>Wereszycki 1990, str. 282.</ref>}} Leta 1917 je Francija ustanovila Modro vojsko pod vodstvom Józefa Hallerja, v kateri je bilo do konca vojne približno 70.000 Poljakov, vključno z ujetniki iz nemških in avstrijskih enot ter 20.000 prostovoljci iz Združenih držav. Močna poljska protinemška vojska, ki je štela 30.000 mož, je bila tudi v Rusiji. Dmowski, ki je deloval iz Pariza kot vodja Poljskega nacionalnega komiteja (KNP), je postal glasnik poljskega nacionalizma v zavezniškem taboru. Na pobudo Štirinajstih točk [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] so zavezniki junija 1918 uradno potrdili poljsko neodvisnost.<ref name=ref53/><ref name=ref78/><ref name=ref79/>{{efn-lr|Program Štirinajst točk Woodrowa Wilsona je bil kasnjeje skrčen zaradi notranjih dogodkov v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. V zadnji točki je bila zavrnjena poljska zahteva po mestu Danzig (Gdansk) na baltski obali.<ref name=ref80/>}}
Na obeh sovražnih straneh se je v prvi svetovni vojni borilo okoli dva milijona Poljakov. 400.000 do 450.000 Poljakov je v vojni umrlo. Večina vzhodne fronte je potekala ravno na poljskem ozemlju, zato je bilo ogromno žrtev tudi med civilnim prebivalstvom.<ref name=ref78/><ref>Davies 2001, str. 112.</ref>
[[Slika:Ignacy Daszyński 1915.jpg|upright|thumb|[[Ignacy Daszyński]]]]
Zadnji poriv za neodvisnost Poljske se je dogajal na bojišču v oktobru – novembru 1918. Proti koncu vojne so bile avstro-ogrske in nemške enote razorožene, s propadom avstrijske vojske pa sta bila konec oktobra osvobojena Cieszyn in Krakov. Lvov je zajela poljsko-ukrajinska vojna 1918–1919. Prvo kratkoživo neodvisno in začasno levičarsko vlado Republike Poljske, ki je bila razglašena za demokratično, je od 7. novmbra 1918 v Lublinu vodil Ignacy Daszyński. Poraženo Nemčijo so zavezniki prisilili, da je umaknila svojo veliko vojsko iz Poljske. Nemci, ki jih je doma prehitela nemška revolucija 1918–1919, so Piłsudskega izpustili iz zapora. 10. novembra je prispel v Varšavo, kjer mu je regentski svet podelil obsežna pooblastila; Oblast Piłsudskega je priznala tudi vlada v Lublinu<ref name=ref78/>{{efn-lr|Piłsudski je leta 1914 zapustil Poljsko socialistično stranko in prekinil svoje povezave s socialističnim gibanjem. Številni aktivisti z levice in drugih političnih usmeritev so domnevali, da bo tam z njimi še naprej sodeloval.<ref>Wereszycki 1990, str. 242–243, 275.</ref>}} in 22. novembra je postal začasni šef države. Piłsudskega so mnogi zelo cenili, desničarski nacionalni demokrati pa so bili ogorčeni. Nastajajoča poljska država je bila notranje razdeljena, med vojno močno uničena in gospodarsko nefunkcionalna.<ref name=ref78/><ref name=ref79/>
==Druga Poljska republika (1918–1939)==
===Zavarovanje meja in vojna s Sovjetsko Rusijo===
[[Slika:Powstanie wielkopolskie 1919.jpg|thumb|250px|Velikopoljski upor (1918–1919); vojna z Nemčijo je izbruhnil decembra 1918]]
Po več kot stoletju tuje vladavine je Poljska ob koncu prve svetovne vojne ponovno pridobila neodvisnost kot enega od rezultatov pogajanj, ki so potekala na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919.<ref>MacMillan 2002, str. 207.</ref> [[Versajska mirovna pogodba]], nastala na konferenci, je vzpostavila neodvisno poljsko državo z izhodom na morje, vendar je dopustila, da o nekaterih njenih mejah odloča plebiscit. Večinoma z Nemci naseljeno svobodno mesto [[Gdansk|Danzig]] je dobilo poseben status, ki je zagotavljal, da ga bo Poljska lahko uporabljala kot svoje pristanišče. Ureditev nemško-poljske meje se je na koncu izkazala za dolgotrajen in zapleten proces. Spor je pripomogel k nastanku velikopoljske vstaje 1918–1919, treh šlezijskih uporov 1919–1921, vzhodnopruskega plebiscita 1920, gornješlezijskega plebiscita 1921 in Šlezijske konvencije v Ženevi leta 1922.<ref name=ref84>Davies 2005b, str. 291–321.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224, 226–227. .</ref><ref name=ref86>Davies 2001, str. 115–121.</ref>
Druge meje so bile določene z vojno in poznejšimi sporazumi. V letih 1918–1921 je potekalo skupno šest mejnih vojn, vključno s poljsko-češkoslovaškimi mejnimi spopadi za Cieszynsko Šlezijo januarja 1919.<ref name=ref84/>
[[Slika:Polish-soviet war 1920 Polish defences near Milosna, August.jpg|thumb|left|250px|Poljsko-sovjetska vojna; poljski obrambni položaji blizu Varšave avgusta 1920]]
Obmejni spopadi so bili hudi, najpomembnejši niz vojaških operacij v tem obdobju pa je bila vsekakor poljsko-sovjetska vojna 1919–1921. Poljski državnik in general [[Józef Piłsudski]] je imel daljnosežne protiruske načrte v Vzhodni Evropi. Leta 1919 so poljske sile izkoristile rusko državljansko vojno in prodrle proti vzhodu v Litvo, Belorusijo in Ukrajino, a so se kmalu soočile s sovjetsko protiofenzivo leta 1918–1919. Vojna v Ukrajini je julija 1919 odpravila že proglašeno Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko. Jeseni 1919 je Piłsudski zavrnil prošnje sil nekdanje [[Antanta|Antante]], naj podpre belo protisovjetsko gibanje [[Anton Ivanovič Denikin|Antona Ivanoviča Denikina]] in njegovo napredovanje proti [[Moskva|Moskvi]].<ref name=ref84/> Poljsko-sovjetska vojna se je resno začela šele s poljsko ofenzivo na [[Kijev]] aprila 1920.<ref>Duraczyński 2012, st. 112.</ref> V sodelovanju z Direktoratom za Ukrajino Ukrajinske ljudske republike je poljska vojska do junija prodrla dlje od Vilne, Minska in Kijeva,<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224–229.</ref> potem pa jo je obsežna sovjetska protiofenziva iztisnila iz večine Ukrajine. Na severni fronti je sovjetska vojska v začetku avgusta dosegla obrobje Varšave. Sovjetska zmaga in hiter konec Poljske sta se zdela neizogibna, potem pa so Poljaki leta 1920 dosegli osupljivo zmago v bitki za Varšavo. Sledilo je še nekaj poljskih vojaških uspehov in Sovjeti so se morali umakniti. Poljski so prepustili dele ozemlja, naseljenega večinoma z [[Belorusi]] ali [[Ukrajinci]]. Nova vzhodna meja je bila dokončno določena z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporazumom ]] marca 1921.<ref name=ref84/><ref name=ref86/><ref>Biskupski 1987.</ref>
[[Slika:Daszynski and Witos.jpg|thumb|250px|Wincenty Witos (desno) in Ignacy Daszyński, načelnika vojnega kabineta leta 1920; Witos je bil predstavnik Poljske ljudske (kmečke) stranke "Piast" in sredinski politik, kasneje preganjan v Brestovskih procesih med sanacijskim režimom]]
Poraz ruskih vojsk je prisilil [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in sovjetsko vodstvo, da sta odložila svoj strateški cilj povezovanja z nemškimi in drugimi evropskimi revolucionarnimi levičarskimi aktivisti za širjenje komunistične revolucije. Lenin je računal tudi na podporo [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] na Poljskem, kar pa se ni uresničilo.<ref name=ref84/>
[[Slika:Wojciech Korfanty.PNG|thumb|left|200px|Wojciech Korfanty, borec za poljsko [[Šlezija|Šlezijo]] in vodja Poljske krščanskodemokratske stranke]]
Pilsudski je oktobra 1920 zavzel Vilno, kar je zabilo še zadnji žebelj v krsto že tako slabih litovsko-poljskih odnosov, ki jih je dodatno zaostrila poljsko-litovska vojna 1919-1920. Obe državi sta ostali sovražni druga do druge do konca medvojnega obdobja.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 231.</ref> Vizija Piłsudskega, Intermarija, vzhodnoevropska federacija držav po zgledu na večetnično poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]], ki bi vključevala tudi naslednico Velike litovske kneževine,<ref>Snyder 2003, str. 60–65.</ref> je imela usodno napako, ker njegova ideja o poljski nadvladi ni bila združljiva s težnjami sosednjih narodov. V času krepitve nacionalnih gibanj se je morala Poljska odpovedati političnim idejam o širjenju države.<ref name=ref92>Prażmowska 2011, str. 164–172.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 225, 230, 231.</ref><ref>Snyder 2003, str. 57–60, 62.</ref>{{efn-lr|Družinske korenine Piłsudskega so bile v poloniziranem plemstvu Velike litovske kneževine. Piłsudski je v sebi in sebi podobnih videl legitimne Litovce, kar ga je spravilo v konflikt s sodobnimi litovskimi nacionalisti. Slednji so v času Pilsudskega na novo opredelili obseg in pomen "litovske" identitete, tako kot drugi nacionalisti, vključno s poljskim nacionalističnim gibanjem.<ref>Snyder 2003, str. 40–41, 64–65, 68–69.</ref>}} Veliki federativni državi so nasprotovali tudi Dmowskijevi narodni demokrati. Njihov predstavnik na mirovnih pogajanjih v Rigi Stanisław Grabski je optiral za prepustitev Minska, Berdychiva, Kamianets-Podilskega in njihove okolico na sovjetski strani meje Sovjetski zvezi. Narodni demokrati namreč niso želeli prevzeti dežel, ki so se jim zdele politično nezaželene, saj povzročila zmanjšan delež etničnih Poljakov v novi državi.<ref name=ref86/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 230.</ref><ref>Snyder 2003, str. 64–65, 68–69.</ref> Kresy (obmejna ozemlja) na vzhodu, osvojena do leta 1921, so bili podlaga za zamenjavo, ki so jo v letih 1943–1945 organizirali in izvedli Sovjeti. Sovjeti so takrat ponovno nastajajoči poljski državi izgube na vzhodu nadomestili z osvojenimi deli vzhodne Nemčije.<ref>Davies 2001, str. 73–80, 115–121.</ref>
Uspešen zaključek poljsko-sovjetske vojne je dal Poljski lažen občutek moči kot
samozadostne vojaške sile in spodbudil vlado, da poskuša reševati mednarodne spore z vsiljenimi enostranskimi rešitvami.<ref name=ref86/><ref name=ref101>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 232.</ref> Njena ozemeljska in etnična politika v medvojnem obdobju je prispevala k slabim odnosom z večino poljskih sosed in težavnemu sodelovanju z bolj oddaljenimi centri moči, zlasti s [[Francija|Francijo]] in [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]].<ref name=ref86/><ref name=ref92/><ref name=ref101/>
Riški mirovni sporazum je uredil vzhodno poljsko mejo tako, da je Poljska ohranila znaten del vzhodnih ozemelj stare Republike obeh narodov za ceno delitve ozemlja [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref name=ref86/><ref>Snyder 2003, str. 63–69.</ref><ref>Davies 2001, str. 147.</ref> Ukrajinci so na koncu ostali brez lastne države in so se zaradi dogovorov v Rigi počutili izdane. Njihova zamera je povzročila skrajni nacionalizem in protipoljsko sovraštvo.<ref> Snyder 2003, str. 139–144.</ref>
===Obdobje demokracije (1918–1926)===
[[Slika:Narutowicz.jpg|thumb|left|Gabriel Narutowicz, prvi predsednik Poljske, umorjen leta 1922]]
Med glavnimi težavami, s katerimi se je soočala vlada nove poljske republike, je bilo pomanjkanje integrirane infrastrukture med prej ločenimi deli države, ki je oviralo industrijo, transport, trgovino in druge dejavnosti.<ref name=ref84/>
Prve poljske volitve za ponovno ustanovljeni Sejm (državni parlament) so potekale januarja 1919. Naslednji mesec je Sejm sprejel začasno Malo ustavo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 223.</ref>
Med hitro rastočim prebivalstvom Poljske znotraj njenih novih meja je bilo tri četrtine kmečkega življa in ena četrtina mestnega. [[Poljščina]] je bila primarni jezik le dveh tretjin prebivalcev nove države. Manjšine so imele v vladi zelo malo moči. Končna Marčna ustava Poljske je bila sprejeta marca 1921. Na vztrajanje narodnih demokratov, zaskrbljenih zaradi agresivne politike, ki bi jo lahko izvajal Józef Piłsudski, če bi bil izvoljen za predsednika republike, so predsednikova pooblastila z ustavnimi določili zelo omejili.<ref name=ref86/>
[[Slika:Władysław Grabski 1925.jpg|thumb|right|200px|Władysław Grabski e reformiral državno valuto in namesto poljske marke uvedel [[poljski zlot]]]]
Objavi Marčne ustave je sledilo kratko in burno obdobje ustavnega reda in parlamentarne demokracije, ki je trajalo do leta 1926. Zakonodajna oblast je ostala razdrobljena in brez stabilne večine in vlade so se pogosto menjavale. Državni zbor je leta 1922 je brez ljudskega glasovanja za predsednika države imenoval odkritega in nepristranskega Gabriela Narutowicza. Za člane nacionalistične desničarske frakcije njegovo imenovanje ni bilo legitimno. Na Narutowicza so gledali kot na izdajalca, izvoljejnega z glasovi narodnih manjšin. Narutowicz in njegovi podporniki so bili izpostavljeni intenzivnemu nadlegovanju. Predsednika so 16. decembra 1922 umorili, potem ko je bil na položaju le pet dni.<ref name=ref103>Davies 2001, str. 121–123.</ref>
Zakonodaja za zemljiško reformo se je sprejemala od leta 1919 do 1925 pod pritiskom obubožanega kmečkega prebivalstva. Reforma je bila izpeljana samo delno, saj je bilo parceliranih samo 20 % velikih kmetijskih posesti.<ref name=ref104>Pilawski 2009.</ref> Poljska je v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja prestala številne gospodarske nesreče in motnje, vključno z valovi delavskih stavk, kot so bili nemiri v Krakovu leta 1923. Nemško-poljska carinska vojna, ki jo je začela Nemčija leta 1925, je bila eden najbolj škodljivih zunanjih dejavnikov, ki so obremenjevali poljsko gospodarstvo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 237–238. </ref><ref>Davies 2005b, str. 307, 308.</ref> V državi je bilo kljub temu tudi nekaj zakov napredka in stabilizacije, na primer kritična reforma financ, ki jo je izvedla vlada Władysława Grabskega in je trajala skoraj dve leti. Nekateri drugi dosežki demokratičnega obdobja v zvezi z upravljanjem vladnih in državljanskih institucij, potrebnih za delovanje združene države in naroda, so bili prelahko spregledani. Ob strani se je skrival zgrožen vojaški častniški korpus, ki se ni bil pripravljen podrediti civilnemu nadzoru, a je bil pripravljen slediti upokojenemu Piłsudskemu. Pilsudski je bil med Poljaki zelo priljubljen in prav tako nezadovoljen s poljskim sistemom vladanja, tako kot njegovi nekdanji kolegi v vojski.<ref name=ref86/><ref name=ref103/>
===Pilsudskijev državni udar in obdobje sanacije (1926–1935)===
[[Slika:Piłsudski May 1926.jpg|thumb|250px|Pilsudskijev majski državni udar leta 1926 je določil poljsko politično realnost v letih, ki so vodila do druge svetovne vojne]]
12. maja 1926 je Pilsudski izvedel državni udar, v katerem je vojska strmoglavila civilno vlado na čelu s predsednikom Stanislavom Wojciechowskim. V bratomornih spopadih je umrlo več sto ljudi.<ref>Davies 2005b, str. 312.</ref> Pilsudskega je podpiralo tudi več levičarskih frakcij, ki so zagotovile uspeh njegovega državnega udara z blokiranjem železniškega prevoza vladnih oboroženih sil,<ref name=ref108>Davies 2001, str. 123–127.</ref> in konzervativni veleposestniki. Edina pomembna družbena sila, ki je nasprotovala njegovemu prevzemu oblasti, so bili desničarski Narodni demokrati.<ref name=ref86/><ref>Czubiński 1988, str. 45–46.</ref>{{efn-lr|Okrepitve so prihajale z zakasnitvijo in vladna vojaška poveljnika generala Tadeusz Rozwadowski in Władysław Anders sta se želela še naprej boriti proti storilcem državnega udara, vendar sta se predsednik Stanisław Wojciechowski in vlada odločila predati, da bi preprečila neizbežno širjenje državljanske vojne. Državni udar je pripeljal na oblast "sanacijski" režim pod Józefom Piłsudskim. Po njegovi smrti ga je nasledil maršal Edward Rydz-Śmigły. Sanacijski režim je preganjal opozicijo znotraj vojske in nasploh. Rozwadowski je v zaporu umrl, po nekaterih poročilih umorjen.<ref name=ref112/> Drugi glavni nasprotnik Piłsudskega, general Włodzimierz Zagórski, je izginil leta 1927.<ref>Szyc 2012.</ref> Po besedah Aleksandre Piłsudske, maršalove žene, je Piłsudski po državnem udaru in do konca svojega življenja izgubil prisebnost in bil videti izčrpan.<ref>Czubiński 1988, str. 46–47.</ref><br>
V času Rydz-Śmigłyjevega vodenja države je sanacijski tabor sprejel ideologijo Romana Dmowskega, sovražnika Piłsudskega. Rydz-Śmigły ni dovolil generalu Władysławu Sikorskemu, sovražniku sanacijskega gibanja, da kot vojak sodeluje pri obrambi države med invazijo na Poljsko septembra 1939. Med drugo svetovno vojno so v poljski vlad v izgnanstvu, najprej v Franciji in nato v Veliki Britaniji, prevladovali protisanacijski politiki. Domnevni privrženci sanacije (v izgnanstvu) so bili pod predsednikoma vlad Sikorskim in Stanisławom Mikołajczykom nezaželjeni.<ref>Wasilewski 2012b.</ref>}}
Po udaru je novi režim sprva spoštoval veliko parlamentarnih formalnosti, potem pa se je postopoma prenehal pretvarjati. Leta 1929 je nastala koalicija levosredinskih strank Centrolew, ki je leta 1930 zahtevala "odpravo diktature". Leta 1930 je vlada razpustila Sejm (parlament) in v trdnjavo Brest zaprla številne poslance opozicije. Pred poljskimi zakonodajnimi volitvami leta 1930 <ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 309.</ref> je bilo aretiranih pet tisoč političnih nasprotnikov, volitve pa so bile prirejene tako, da so večino sedežev podelili prorežimskemu nestrankarskemu bloku, ki je sodeloval z vlado.<ref name=ref84/><ref name=ref111>Garlicki 2009.</ref><ref name=ref112>Burnetko 2009.</ref>
[[Slika:Rydz Smigly Bulawa1.jpg|upright|left|thumb|200px|Predsednik Ignacij Mościcki in maršal Edvard Rydz-Śmigły sta bila med najvišjimi voditelji v obdobju sanacije Poljske]]
Avtoritarni sanacijski režim ("sanacija" naj bi pomenla "zdravljenje"), ki ga je Piłsudski vodil do svoje smrti leta 1935 in je ostal v veljavi do leta 1939, je odseval diktatorjevo razvoj iz levosredinskega v skrajno konservativnega politika.<ref name=ref111/> Političnim institucijam in strankam je bilo omogočeno delovanje, vendar je bil volilni proces manipuliran, tisti, ki niso bili pripravljeni pokorno sodelovati z režimom, pa so bili podvrženi represiji. Od leta 1930 so vztrajne nasprotnike režima, mnoge levičarskega prepričanja, zapirali in obsojali na stroge kazni na zrežiranih sodnih procesih, kot je bil proces v Brestu. Zaprti so bili v zaporu Bereza Kartuska in taboriščih za politične zapornike. Od leta 1934 do 1939 je bilo v internacijskem taborišču Bereza v različnih obdobjih brez sojenja priprtih približno tri tisoč oseb. Leta 1936, na primer, je bilo tja odpeljanih 369 aktivistov, vključno s 342 poljskimi komunisti.<ref>Garlicki 2008.</ref> Uporniški kmetje so se uprli leta 1932 in 1933 in leta 1937 stavkali. Druge civilne nemire so povzročali stavkajoči industrijski delavci, na primer v "krvave pomladi" leta 1936, nacionalistični Ukrajinci{{efn-lr|Poljsko sanacijsko oblast je izzivala Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN), ki si je prizadevala doseči neodvisnost. OUN se je ukvarjala s političnimi atentati, terorjem in sabotažami, na kar se je poljska država v tridesetih letih 20. stoletja odzvala z represivno akcijo. Józef Piłsudski in njegovi nasledniki so vaščanom na prizadetih območjih naložili kolektivno odgovornost. Po nemirih leta 1933 in 1934 je bilo ustanovljeno taborišče Bereza Kartuska, ki je postalo zloglasno zaradi njenega brutalnega režima. Vlada je v dele Volinije s stoletno tradicijo ukrajinskega kmečkega uporništva proti poljskim lastnikom zemljišč in v vzhodno Galicijo pripeljala poljske naseljence in upravitelje. V poznih 30. letih 20. stoletja (po smrti Pilsudskega) se je vojaško preganjanje okrepilo. Agresivno se je izvajala politika "nacionalne asimilacije". Vojaški napadi, javna pretepanja, zaplembe premoženja ter zapiranje in uničevanje pravoslavnih cerkva so vzbudili trajno sovraštvo do Poljakov v Galiciji in Voliniji "v najslabšem možnem trenutku", kot pravi Timothy D. Snyder. Avtor hkrati ugotavlja, da so se "ukrajinski terorizem in poljski povračilni ukrepi dotaknili le dela prebivalstva in da obsežne regije niso bile prizadete". Nacionalistični recept OUN, da ukrajinska država pripada samo etničnim Ukrajincem, še zdaleč ni bil priljubljen. Halik Kochanski je pisal o dediščini zagrenjenih odnosov med Ukrajinci in Poljaki, ki so kmalu zatem eksplodirali med drugo svetovno vojno.<ref>Snyder 2003, str. 143–152.</ref><ref>Kochanski 2012, str. 29.</ref>}} in aktivisti porajajočega se beloruskega gibanja. Vsi so postali tarče neusmiljene policijsko-vojaške pacifikacije.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 248–249.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 322–329.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 353–359.</ref>{{efn-lr|V poročilu, ki ga predstavil predsednik vlade in minister za notranje zadeve Felicjan Sławoj Składkowski pred komisijo Sejma januarja 1938, je bilo v obdobju 1932–1937 med policijskim zatiranjem protestov industrijskih in kmetijskih delavcev ubitih 818 ljudi.<ref>Pietka 2016.</ref>}} Režim je poleg politične represije spodbujal kult osebnosti Józefa Pilsudskega, ki je obstajal že dolgo preden je prevzel diktatorsko oblast.
Pilsudski je leta 1932 podpisal sovjetsko-poljski pakt o nenapadanju in leta 1934 nemško-poljsko izjavo o nenapadanju,<ref name=ref108/> vendar je leta 1933 vztrajal, da Poljska ni ogrožena niti z vzhoda niti z zahoda, in izjavil, da je poljska politika osredotočena na to, da bi postala popolnoma neodvisna in brez služenja tujim interesom.<ref>Czubiński 1988, str. 124–125.</ref> Začel je izvajati politiko ohranjanja enake razdalje in prilagodljive srednje smeri do obeh velikih sosed, ki jo je kasneje nadaljeval Józef Beck.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379.</ref> Pilsudski je obdržal osebni nadzor nad vojsko, ki je bila slabo opremljena, slabo usposobljena in slabo pripravljena na morebitne prihodnje spopade.<ref>Kochanski 2012, str. 52–53.</ref> Njegov edini vojaški načrt je bila obrambna vojna proti sovjetski invaziji.<ref>Drzewieniecki 1981.</ref>{{efn-lr|Zunanja politika je bila eno redkih vladnih področij, za katera se je Piłsudski aktivno zanimal. Vlogo in priložnost Poljske je videl v vzhodni Evropi in se zavzemal za pasivne odnose z Zahodom. Menil je, da se nemškega napada ne bi smeli bati, kajti tudi če bi se ta malo verjeten dogodek zgodil, bi zahodne sile morale zadržati Nemčijo in priskočiti na pomoč Poljski.<ref>Czubiński 1988, str. 78–87.</ref>}} Počasna modernizacija po njegovi smrti je močno zaostajala za napredkom, ki so ga dosegle poljske sosede, ukrepi za zaščito zahodne meje, ki jih je Piłsudski prekinil od leta 1926, pa so bili sprejeti šele marca 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 37–38.</ref>
Sanacijski poslanci v Sejmu so leta 1935 s parlamentarnim manevrom odpravili demokratično Marčno ustavo in sprejeli bolj avtoritarno Aprilsko ustavo, ki je zmanjšala pristojnosti Sejma, ki ga je Piłsudski preziral.<ref name=ref84/>
Opozicija je postopek in ustavo, ki je iz njega izhajala, imela za nelegitimna. Poljska vlada v izgnanstvu med drugo svetovno vojno je Aprilsko ustavo kljub temu priznala, da bi ohranila pravno kontinuiteto poljske države.<ref>Szeląg 1968, str. 11–12.</ref>
Med letoma 1932 in 1933 sta Pilsudski in Beck sprožila več incidentov ob mejah z Nemčijo in Danzigom, da bi preverila, ali bodo zahodne sile zaščitile versajske dogovore, od katerih je bila odvisna poljska varnost, in kot pripravo na preventivno vojno proti Nemčiji. Vlada je istočasno poslala delegaciji v London in Pariz z zahtevo, da zaustavita nemško oboroževanje. Invazija Poljske na Danzig je bila načrtovana za 21. april 1933, po odkritju, da je tam neverjetno veliko vojakov, pa je bila preložena. Ker bi invazija predstavljala resno vojaško grožnjo Nemčiji in ni imela resne podpore zaveznikov, so Poljaki idejo o invaziji sčasoma opustili. Nečija je v letih 1933 in 1934 povečala svoje izdatke za oborožitev za 68 %. Januarja 1934 sta Poljska in Nemčija podpisali desetletni pakt o nenapadanju.<ref>Crockett, Jameson W. (10. december 2009). "The Polish Blitz, More than a Mere Footnote to History: Poland and Preventive War with Germany, 1933". Diplomacy & Statecraft. 20 (4): 561–579. doi: 10.1080/09592290903455667. ISSN 0959-2296. S2CID 153437646. </ref>
Ko je maršal Pilsudski leta 1935 umrl, je ohranil simpatije večine poljske družbe, čeprav ni nikoli tvegal preizkusiti svoje priljubljenosti na poštenih volitvah. Njegov režim je bil diktatorski. Od držav, ki so mejile na Poljsko, je ostala demokratična samo Češkoslovaška. Zgodovinarji imajo zelo različna mnenja tako o pomenu in posledicah državnega udara, ki ga je izvedel Pilsudski, kot o njegovi osebni vladavini, ki je sledila.<ref name=ref112/>
===Družbeni in gospodarski trendi v medvojnem obdobju===
[[Slika:Eugeniusz Kwiatkowski.PNG|thumb|left|200px|Eugeniusz Kwiatkowski je promoviral osrednjo industrijsko regijo Poljske]]
Neodvisnost je v medvojnem obdobju spodbudila razvoj poljske kulture z dokaj viosokimi intelektualnimi dosežki. Varšava, katere prebivalstvo se je med prvo in drugo svetovno vojno skoraj podvojilo, je bila nemirna rastoča metropola in prehitela Krakov, Lvov in Vilno. Postala je drugo najštevilčnejše mesto v državi.<ref name=ref84/>
Represija sanacijskih oblasti večinske poljske družbe na splošno ni prizadela.<ref>Davies 2001, str. 126.</ref> Mnogo Poljakov je uživalo relativno stabilnost. Gospodarstvo se je med letoma 1926 in 1929 opazno izboljšalo, nato pa ga je doletela velika svetovna gospodarska kriza.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 242.</ref> Po letu 1929 sta industrijska proizvodnja in bruto narodni dohodek države upadla za približno 50 %.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 444.</ref>
Velika kriza je kmetom prinesla nizke cene kmetijskih proizvodov, delavcem pa brezposelnost. Družbene napetosti so se povečale, vključno z naraščajočim [[Antisemitizem|antisemitizmom]]. Veliko gospodarsko preobrazbo in večletni državni načrt za dosego nacionalnega industrijskega razvoja, sprožen leta 1936, je vodil minister Eugeniusz Kwiatkowski. Pobuda, ki jo je motivirala predvsem potreba po domači industriji orožja, se je začela udejanjati šele malo pred izbruhom druge svetovne vojne. Kwiatkowski je bil tudi glavni arhitekt projekta pristanišče Gdinija.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 249–250. </ref>
{{multiple image
|align = right
|direction = horizontal
|header_align =
|header = Portreta pesnikov slikarja [[Stanisław Ignacy Witkiewicz|Stanisława Ignacyja Witkiewicza]]
|image1 = Witkacy Maria P J.jpg
|width1 = 135
|alt1 =
|caption1 = Maria Pawlikowska-Jasnorzewska
|image2 = Witkacy Julian Tuwim.jpg
|width2 = 128
|alt2 =
|caption2 = Julian Tuwim
}}
Nacionalizem, ki je prevladoval v političnih krogih, je spodbujala številčnost narodnih manjšin in njihovi različni interesi. Po jezikovnem merilu poljskega popisa prebivalstva leta 1931 so Poljaki predstavljali 69 % prebivalstva, Ukrajinci 15 %, Judje, opredeljeni kot govorci [[jidiš]]a, 8,5 %, Belorusi 4,7 %, Nemci 2,2 %, Litovci 0,25 %, Rusi 0,25 % in Čehi 0,09 %, pri čemer je na nekaterih geografskih območjih prevladovala določena manjšina. Etnični konflikti so se sčasoma stopnjevali in poljska država je postajala vedno manj strpna do svojih narodnih manjšin.
V medvojni Poljski je obvezno brezplačno osnovno šolstvo bistveno zmanjšalo stopnjo nepismenosti, vendar je bilo hkrati diskriminatorsko. Dramatično se je zmanjšalo število ukrajinskih šol, vpis Judov v izbrane šole pa je bil v poznih 30. letih omejen.<ref name=ref84/>
Število prebivalcev je vztrajno raslo in leta 1939 doseglo 35 milijonov, splošno gospodarsko stanje v obdobju med vojnama pa je stagniralo. Na Poljskem je bilo malo kapitala in malo zanimanja tujcev za naložbe v tej državi.<ref name=ref84/> Celotna industrijska proizvodnja se je med letoma 1913 in 1939 komaj kaj povečala, zaradi povečanega števila prebivalcev s 26,3 milijona leta 1919 na 34,8 milijona leta 1939<ref name=ref84/> pa se je proizvodnja na prebivalca dejansko zmanjšala za 18 %.<ref>Buszko 1986, str. 360.</ref>
Razmere v prevladujočem kmetijskem sektorju so se med letoma 1929 in 1939 stalno slabšale, kar je povzročilo nemire na podeželju in postopno radikalizacijo poljskega kmečkega gibanja, ki se je vse bolj nagibalo k militantnim protidržavnim dejavnostim. Oblast je vse te dejavnosti močno zatirala. Po besedah Normana Daviesa so neuspehi sanacijskega režima, skupaj z objektivno gospodarsko realnostjo, povzročili radikalizacijo poljskih množic proti koncu 30. let prejšnjega stoletja. Avtor hkrati svari pred primerjavami stanja na Poljskem s stanji v neprimerljivo bolj represivnih režimih nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze.<ref name=ref84/>
===Zadnja leta sanacije (1935–1939)===
[[Slika:Składkowski premierem.jpg|thumb|left|250px|Leto po smrti maršala Pilsudskega je zadnji predvojni predsednik vlade postal njegov osebni pomočnik general Felicjan Sławoj Składkowski]]
Po smrti Piłsudskega leta 1935 so Poljsko do nemške invazije leta 1939 in sprva med njo vodili njegovi zavezniki in podrejeni častniki, znani kot "polkovniki Piłsudskega". Polkovniki niso imeli niti vizije niti sredstev, da bi se spopadli z nevarnim položajem, s katerim se je soočila Poljska v poznih 30. letih prejšnjega stoletja. Ko je Piłsudski še živel, so postopoma prevzemali večja pooblastila, tako da so v zakulisju manipulirali z bolnim maršalom.<ref>Szeląg 1968, str. 125.</ref> Sčasoma so dosegli odkrito politizacijo vojske, ki ni pripravile države na vojno.<ref name=ref84/>
[[Slika:Beck przemówienie.jpg|thumb|200px|Zunanji minister [[Józef Beck]] je zavrnil predlagano tvegano zavezništvo z nacistično Nemčijo in s Sovjetsko zvezo<ref name=ref84/>]]
Za zunanjo politiko je bil odgovoren Józef Beck, pod katerim je poljska diplomacija poskušala vzpostaviti uravnotežene odnose z Nemčijo in Sovjetsko zvezo, žal neuspešno zaradi napačnega razumevanja evropske ozemeljske politike in časa. Beck je imel številne zunanjepolitične sheme in gojil iluzije o statusu Poljske kot velike sile. Odtujil je večino poljskih sosed, vendar ga zgodovinarji ne krivijo za končni neuspeh odnosov z Nemčijo. Glavni dogodki njegovega mandata so bili zgoščeni v zadnjih dveh letih. V primeru poljskega ultimata [[Litva|Litvi]] leta 1938 je poljska akcija skoraj povzročila nemško zasedbo jugozahodne litvanske regije Klaipėda (Memel), kjer je prevladovalo nemško prebivalstvo.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 391–393.</ref> Tudi leta 1938 se je poljska vlada oportunistično lotila sovražne akcije proti češkoslovaški državi, ki je bila oslabljena z [[Münchenski sporazum|Münchenskim sporazumom]], in si priključila majhen kos ozemlja na njenih mejah.<ref>Davies 2001, str. 128.</ref> V tem primeru se je Beckovo razumevanje posledic poljske vojaške operacije izkazalo za popolnoma zmotno,<ref> Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 409–410.</ref><ref> Zasuń 2009.</ref> saj je nemška okupacija Češkoslovaške na koncu močno oslabila tudi položaj same Poljske.<ref>Czubiński 2009, str. 26.</ref> Poleg tega je Beck zmotno verjel, da bodo nacistično-sovjetska ideološka protislovja preprečila njuno sodelovanje.<ref name=ref135>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 455–465.</ref>
Doma so vse bolj odtujene in zatirane manjšine grozile z nemiri in nasiljem. Skrajni nacionalistični krogi, kot je bil Nacionalni radikalni tabor, so postali bolj odkriti. Ena od skupin, Tabor narodne enotnosti, je združevala številne nacionaliste s podporniki sanacije in je bila povezana z novo močno politično osebnostjo, maršalom Edvardom Rydz-Śmigłyjem, čigar frakcija vladajočega gibanja sanacije je bila vse bolj nacionalistična.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 247–248, 251–252.</ref><ref name=ref137>Davies 2001, str. 127–129.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 361–365.</ref>
V poznih 30. letih 20. stoletja je izgnanski blok Fronta Morges združil več pomembnih poljskih protisanacijskih osebnosti, vključno z Ignacijem Paderewskim, Vladislavom Sikorskim, Vincencom Witosom, Vojčehom Korfantyjem in Jozefom Hallerjem. Na Poljskem je pridobila le malo vpliva, vendar se je njen duh znova pojavil med drugo svetovno vojno znotraj poljske vlade v izgnanstvu.<ref name=ref84/>
[[Slika:Ulica Marszałkowska w Warszawie przed 1939a.jpg|thumb|left|200px|[[Varšava]] je bila pred drugo svetovno vojno ena od glavnih evropskih mest; slika je iz leta 1939]]
Oktobra 1938 je [[Joachim von Ribbentrop]] prvič predlagal nemško-poljske ozemeljske prilagoditve in sodelovanje Poljske v paktu proti [[Kominterna|Kominterni]] in Sovjetski zvezi.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 412–413.</ref> Eno od ključnih jabolk spora je bil status svobodnega mesta Danzig. Poljska vlada, ki jo je marca 1939 znova nagovoril Ribbentrop, je izrazila pripravljenost obravnavati vprašanja, ki so povzročala zaskrbljenost Nemčije, vendar je dejansko zavrnila njene zahteve in s tem zavrnila, da bi [[Adolf Hitler]] Poljsko spremenil v nemško marionetno državo.<ref name=ref140>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 422–425.</ref> Hitler, razburjen zaradi britanskih in francoskih izjav o podpori Poljski,<ref name=ref140/> je konec aprila 1939 razveljavil nemško-poljsko izjavo o nenapadanju.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 252–253.</ref>
Da bi se zaščitila pred vse bolj agresivno nacistično Nemčijo, ki je že bila odgovorna za priključitev [[Avstrija|Avstrije]] v [[Anschluss]]u leta 1938, [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1939 in dela Litve po nemškem ultimatu Litvi leta 1939, je Poljska sklenila vojaško zavezništvo z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in [[Francija|Francijo]]. Obe zahodni sili sta bili usmerjeni v svojo obrambo in nista imeli niti ustreznega geografskega položaja niti virov, da bi pomagali Poljski. Poljska je poskušala spodbuditi tudi svoje sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki so ga imeli za vojaško vzdržno.<ref>Davies 2005b, str. 319–320.</ref><ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 454.</ref>
Diplomatski manevri so se nadaljevali spomladi in poleti 1939, vendar so v zadnjih poskusih francosko-britanski pogovori s Sovjeti v Moskvi o oblikovanju protinacističnega obrambnega vojaškega zavezništva propadli. Zavrnitev Varšave, da [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] dovoli delovanje na poljskem ozemlju, je zahodna prizadevanja obsodila na propad.<ref>Czubiński 2009, str. 29. </ref> Zadnja sporna zavezniško-sovjetska izmenjava je potekala 21. in 23. avgusta 1939.<ref name=ref135/><ref>Holdsworth 2008.</ref><ref>Davies 2001, str. 155–156.</ref>{{efn-lr|Leta 1938 sta Poljska in Romunija zavrnili francosko-britanski predlog, da bi sovjetskim silam v primeru vojne z nacistično Nemčijo dovolili prečkanje njunih ozemelj, da bi pomagale Češkoslovaški. Poljske vladajoče elite so Sovjete na nek način imele za bolj grozeče od nacistov.<ref>Davies 2001, str. 145.</ref><ref>Davies 2005b, str. 311.</ref> <br>Sovjetska zveza je večkrat izjavila, da namerava izpolniti svoje obveznosti iz sporazuma s Češkoslovaško iz leta 1935 in vojaško braniti Češkoslovaško. Zahtevala je prehod svojih kopenskih in zračnih sil čez Poljsko in/ali Romunijo in Sovjeti so se glede tega obrnili na Francoze, ki so prav tako imeli sporazum s Češkoslovaško, Poljsko in Sovjetsko zvezo. Edvard Rydz-Śmigły je leta 1936 zavrnil francoski predlog o tej zadevi, leta 1938 pa je Jozef Beck pritisnil na Romunijo, naj ne dovoli niti sovjetskim vojnim letalom preleta njenega ozemlja. Tako kot Madžarska je tudi Poljska poskušala izkoristiti nemško-češkoslovaški spor za reševanje lastnih ozemeljskih težav, in sicer sporov glede delov Zaolzieja, Spiša in Orave.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379, 394–396.</ref>}} Režim [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] je bil tarča intenzivne nemške protiiniciative in je bil hkrati vpleten v vse bolj učinkovita pogajanja s Hitlerjevimi agenti. 23. avgusta je izid, ki je bil v nasprotju s prizadevanji zaveznikov, postal resničnost: Nemčija in Sovjetska zveza sta v Moskvi v naglici podpisali pakt Molotov-Ribentrop, ki je na skrivaj predvideval zazdelitev Poljske na območja pod nadzorom nacistov in Sovjetske zveze.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref name=ref137/>
==Druga svetovna vojna==
===Invaziji in odpor===
[[Slika:Schleswig Holstein firing Westerplatte September 1939.jpg|thumb|right|Nemška vojna ladja Schleswig-Holstein 1. septembra 1939 obstreljuje polotok Westerplatte v Gdansku]]
1. septembra 1939 se je na Hitlerjev ukaz začela invazija na Poljsko, uvodni dogodek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Poljska je pred kratkim 25. avgusta 1939 podpisala angleško-poljsko vojaško zavezništvo in bila dolgo v zavezništvu s Francijo. Zahodni sili sta kmalu napovedali vojno Nemčiji, vendar sta ostali večinoma nedejavni. Prve spopade sta imeli za lažno vojno in napadeni državi nista ponudili nobene pomoči. Tehnično in številčno premočne enote Wehrmachta so hitro napredovale proti vzhodu in na celotnem okupiranem ozemlju množično pobijale poljsko civilno prebivalstvo.<ref>Wieliński 2011.</ref>
17. septembra se je začela sovjetska invazija na vzhodno Poljsko. Sovjetska zveza je hitro okupirala večino vzhodne Poljske z veliko ukrajinsko in belorusko narodno manjšino.{{efn-lr|Vzhodno od razmejitvene črte Molotov-Ribbentrop je bilo 43 % Poljakov, 33% Ukrajincev, 8% Belorusov in 8% Judov.<ref>Snyder 2010, str. 128.</ref> Sovjeti se niso želeli prikazati kot agresorji in so zasedli vzhodno Poljsko pod izgovorom, da želijo zaščititi "sorodno ukrajinsko in belorusko prebivalstvo".<ref name=rf151/>}} Oba napadalca sta si razdelila poljsko ozemlje skladno s tajnim paktom Molotov–Ribbentrop. Najvišji poljski vladni uradniki in vojaško poveljstvo so pobegnili z vojnega območja in sredi septembra prispeli na romunsko mostišče. Po napadu Sovjetske zveze so poiskali zatočišče v [[Romunija|Romuniji]].<ref>Buszko 1986, str. 362–369. </ref><ref> Biskupski 2003, str. 214–215.</ref><ref name=ref151>Kochanski 2012, str. 59–93.</ref>
==Opombe==
{{reflist|2|group=lower-roman}}
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]
f9x3ef0i2uq2xct8yolcsx5aunq08fl
5722845
5722805
2022-07-23T09:55:06Z
Octopus
13285
/* Invaziji in odpor */ popravek
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Tobias Mayer Carte de la Pologne 1757.jpg|350px|thumb|Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757]]
'''Zgodovina Poljske''' je dolga več kot tisoč let. Začela se je z združevanjem prvih srednjeveških poljskih plemen in se nadaljevala z njihovim pokristjanjevanjem v zgodnji kneževini, poljsko zlato dobo, v kateri se je država razširila in postala ena največjih evropskih sil, njenim propadom in delitvijo, dvema svetovnima vojnama, socializmom in vzpostavitvijo demokracije leta 1989.
Korenine poljske zgodovine je mogoče slediti do [[Stari vek|starega veka]], ko je bilo ozemlje sedanja Poljske naseljeno z različnimi plemeni, vključno s [[Kelti]], [[Skiti]], [[Germani]], [[Sarmati]], [[Slovani]] in [[Balti]]. Najbližji predniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]] so bili zahodnoslovanski [[lehiti|lehitski]] [[Zahodni Poljani|Poljani]], ki so začeli v zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] ustanavljati prva stalna naselja.<ref name=ref1>Derwich & Żurek 2002, str. 122–143.</ref> Poljani, katerih ime pomeni ''"ljudstvo, ki živi na odprtih poljanah"'', so bili dominantno ljudstvo v regiji in dali Poljski svoje ime.
V 10. stoletju je nastala prva vladarska dinastija, [[Pjasti]]. Za ''de facto'' ustanovitelja poljske države se šteje knez [[Mješko I.]] (vladal okoli 960-992), znan po privzemu zahodnega [[Krščanstvo|krščanstva]] leta 966. Mješkov sin [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je z vojsko znatno razširil očetovo domeno in jo leta 1025 pretvoril v kraljevino. Najuspešnejši in zadnji monarh iz dinastije Pjastov, [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]], je vladal v obdobju gospodarskega razcveta in ozemeljske širitve kraljevine in leta 1370 umrl brez moškega naslednika.
Pjastom je sledila [[Jagelonci|Jagelonska dinastija]], ki je vladala od 14. do 16. stoletja, se tesno povezala z [[Velika litovska kneževina|Litvo]], doživela poljsko renesanso in nadaljevala širjenje države. Polonizacija kraljevine je dosegla vrh z ustanovitvijo poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1569, s čimer je postala ena največjih evropskih držav.
Republika obeh narodov je uspela vzdrževati raven blaginje, doseženo v obdobju Jageloncev, medtem ko je njen politični sistem dozorel v edinstveno plemiško demokracijo z voljenim kraljem. Sredi 17. stoletja je ogromna država začela propadati zaradi uničujočih vojn in propadanje njenega političnega sistema. V poznem 18. stoletju so bile uvedene pomembne notranje reforme, med njimi prva evropska ustava, sprejeta 3. maja 1791. Veljala je zelo malo časa, ker sosednje sile niso dovolile naprednih reform. Republika obeh narodov se je končala leta 1795 po nizu invazij in delitev poljskega ozemlja med [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]] na vzhodu, [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] na zahodu in [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]] na jugu. Od leta 1795 do 1918 ni obstajala nobena resnično neodvisna poljska država, četudi so delovala močna poljska odporniška gibanja. Priložnost za ponovno pridobitev suverenosti se je uresničila šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko so bile vse tri imperialistične sile v vojni in revoluciji usodno oslabljene.
Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika in je kot neodvisna država obstajala do leta 1939, ko sta Poljsko napadli [[nacistična Nemčija]] in [[Sovjetska zveza]]. Napad je pomenil začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Med nacistično okupacijo od leta 1939 do 1945 je med načrtovanim [[genocid]]om in iztrebljanjem umrlo več milijonov poljskih državljanov različnih veroizpovedi in narodnosti. Poljska vlada v izgnanstvu je kljub temu delovala vso vojno, Poljaki pa so prispevali k zmagi zaveznikov s sodelovanjem v vojaških akcijak tako na vzhodni kot na zahodni fronti. Napredovanje sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] proti zahodu v letih 1944 in 1945 je prisililo sile nacistične Nemčije, da so se umaknile iz Poljske. Sledila je ustanovitev satelitske socialistične države, od leta 1952 znane kot [[Ljudska republika Poljska]].
Zaradi teritorialnih prilagoditev na zahtevo zaveznikov ob koncu druge svetovne vojne leta 1945, se je geografsko težišče Poljske premaknilo proti zahodu. Na novo opredeljena poljska država je veliki meri izgubila svoj zgodovinski večetnični značaj. V poznih 80. letih prejšnjega stoletja je poljsko reformno gibanje [[Solidarnost (razločitev)|Solidarnost]] postalo ključnega pomena za miren prehod iz načrtnega gospodarstva in socialistične države v kapitalistični gospodarski sistem in liberalno parlamentarno demokracijo. V tem procesu je bila leta 1989 ustanovljena moderna Tretja poljska republika.
==Prazgodovina in zgodovina do zgodnjega srednjega veka==
[[Slika:Biskupin_brama_od_wewnatrz.jpg|thumb|right|250px|Rekonstruiran Biskupin, utrjeno naselje iz obdobja lužiške kulture (8. stoletje pr. n. št.)]]
V [[Prazgodovina|prazgodovini]], [[Kamena doba|kameni]], [[Bronasta doba|bronasti]] in [[Železna doba|železni dobi]] se je ozemlje sedanje Poljske razvijalo podobno kot okoliške regije.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 1–75.</ref>
V neolitskem obdobju so priseljenci iz Podonavje okoli leta 5500 pr. n. št. s seboj prinesli kulturo linearne keramike. V tej kulturi so se na poljskem ozemlju izoblikovale prve stalno naseljene kmečke skupnosti. V obdobju od okoli 4400 in 2000 pr. n. št. so staroselci v pozni kameni dobi še bolj razvili kmečki način življenja.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 32–53. </ref>
Poljska zgodnja bronasta doba se je začela okoli 2400–2300 pr. n. št., železna doba pa okoli 750–700 pr. n. št. Ena od mnogo odkritih kultur, [[lužiška kultura]] v bronasti in železni dobi, je zapustila več naselij.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 54–75.</ref> Okoli leta 400 pr. n. št. so poljsko ozemlje naselili [[Kelti]] [[Latenska kultura|latenske kulture]]. Kmalu zatem so se pod vplivom najprej Keltov in nato [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] razvile nove kulture z močno germansko komponento. Okoli leta 500 so se v času velikih evropskih selitev germanska ljudstva izselila. Gozdnate regije na severu in vzhodu so naselili [[Balti]].<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 76–121.</ref>
Nekaj arheoloških raziskav kaže, da so Slovani na sodobnem poljskem ozemlju naseljeni samo 1500 let.<ref name=ref1/> Nedavne genetske študije so pokazale, da so med sedanjimi prebivalci Poljske tudi potomci staroselcev, začenši v zgodnjim neolitikom.<ref>Mielnik-Sikorska 2013.</ref> Po drugih arheoloških in jezikoslovnih raziskavah so bila zgodnja slovanska ljudstva v delih Poljske verjetno prisotna že veliko prej in so bila morda povezana s starodavno pševorsko in zarubinsko kulturo 3. stoletja pr. n. št. Nekatere slovanske skupine so morda prišle z vzhoda v kasnejših obdobjih.<ref>Brather, Sebastian (2004). "The Archaeology of the Northwestern Slavs (Seventh To Ninth Centuries)". ''East Central Europe''. '''31''' (1): 78–81. doi: 10.1163/187633004x00116. </ref><ref>Trubačev, O. N. 1985. "Linguistics and Ethnogenesis of the Slavs: The Ancient Slavs as Evidenced by Etymology and Onomastics". ''Journal of Indo-European Studies (JIES)'', '''13''': 203–256. </ref> Domneva se, da so zgodnji slovanski narodi in jeziki morda izvirali iz [[Polesje|Polesja]], ki vključuje območje okoli [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinske]] meje, dele zahodne [[Rusija|Rusije]] in dele vzhodne Poljske.<ref> Kobyliński 2005, str. 525–526. </ref>
Zahodnoslovanska in lehitska ljudstva ter vsi preostali manjšinski klani v starodavnih poljskih deželah so bili organizirani v plemena. Več njihovh imen je na seznamu, ki ga je sestavil anonimni bavarski geograf v 9. stoletju.<ref>Davies 2005a, str. xxvii.</ref> V 9. in 10. stoletju so ta plemena ustvarila razvite regije ob zgornji [[Visla|Visli]], obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] in v [[Velikopoljska|Velikopoljski]]. V 10. stoletju je obsežna združitev plemen v Velikopoljski omogočila oblikovanje trajne politične strukture, ki je kasneje postala država Poljska.<ref name=ref1/>
==Obdobje Pjastov (10. stoletje–1385)==
{{glavni|Pjasti|Mješko I.|Boleslav I. Poljski|Kazimir I. Poljski|Boleslav II. Poljski|Boleslav III. Poljski|Kazimir II. Poljski|Vladislav I. Poljski|Kazimir III. Poljski}}
===Mješko I.===
[[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|right|250px|Poljska se je pod prvima dvema vladarjema znatno razširila; temno rožnato je ozemlje ob koncu vladavine [[Mješko I.|Mješka I.]] (992), temno rožnato pa ozemlje, ki ga je dodal [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] (umrl 1025); temno rožnato ozemlje na severozahodu, označeno z rdečo mejo, je v tem času izgubil]]
Dinastija [[Pjasti|Pjastov]], ustanoviteljica poljske države, je vladala od 10. do 14. stoletja. Zgodovinski zapisi kot ustanovitelja dinastije in države omenjajo vojvodo [[Mješko I.|Mješka]], katerega vladanje se je začelo malo pred letom 963 in nadaljevalo do njegove smrti leta 992. Mješko se je po poroki s princeso Dubravko Češko, vneto kristjanko, leta 966 pokristjanil.<ref name=rre12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Dogodek je znan kot "krst Poljske", datum pa se pogosto simbolično šteje za začetek poljske državnosti.<ref>Zubrzycki 2006, str. 64. </ref> Mješko je dokončal združevanje lehitskih plemen, potrebno za obstoj nove države. Po Mješku je Poljski vladal niz vladarjev, ki so prebivalstvo spreobrnili v krščanstvo, ustvarili močno kraljestvo in gojili značilno poljsko kulturo, integrirano v širšo evropsko kulturo.<ref>Wyrozumski 1986, str. 80–88.</ref>
===Boleslav I. Hrabri===
Mješkov sin, knez [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]] (vladal 992-1025), je ustanovil poljsko cerkveno strukturo, si prizadeval osvojiti nova ozemlja in bil ob koncu svojega življenja leta 1025 uradno kronan za prvega poljskega kralja.<ref name=ref12/> Prizadeval si je razširiti krščanstvo v poganske dele vzhodne Evrope, vendar je doživel neuspeh, ko je bil leta 997 v Prusiji ubit njegov največji misijonar [[Adalbert Praški]].<ref name=ref12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Na kongresu v Gnieznu leta 1000 je sveti rimski cesar [[Oton III.]] priznal nadškofijo Gniezno,<ref name=ref12/> ključno za obstoj suverene poljske države.<ref name=ref12/> Med vladavino Otonovega naslednika [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] se je Boleslav od leta 1002 in 1018 vojskoval s Kraljevino Nemčijo.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 88–93.</ref>
===Kazimir I., Boleslav II. in Boleslav III.===
Ekspanzionistična politika Boleslava I. je preobremenila vire zgodnje poljske države in sledil je propad monarhije. Pod [[Kazimir I. Poljski|Kazimirjem I. Obnoviteljem]] (vladal 1039-1058) je začela država okrevati. Kazimirjev sin [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] (vladal 1058–1079) se je zapletel v konflikt s ščerpanskim škofom Stanislavom, ki je na koncu povzročil njegov propad. Boleslava je poljska cerkev izobčila zaradi obtožb prešuštva, zato je leta 1079 ukazal umoriti škofa. Umor je sprožil upor poljskih plemičev, kateremu sta sledila Boleslavova odstavitev in izgon iz države.<ref name=ref12/> Okoli leta 1116 je [[Gallus Anonimus]] napisal kroniko ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih knezov''),<ref name=ref12/> namenjeno poveličevanju njegovega zaščitnika [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] (vladal 1107–1138), vladarja, ki je obudil tradicijo vojaškega junaštva iz časa Boleslava I. Gallusovo delo je še vedno najpomembnejši pisni vir za zgodnjo zgodovino Poljske.<ref>Wyrozumski 1986, str. 93–104.</ref>
===Razdrobitev kraljestva===
[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je v svoji oporoki iz leta 1138<ref name=ref12/> razdelil Poljsko med svoje sinove. Notranja razdrobljenost Poljske v 12. in 13. stoletju je razjedla dinastične strukture Pjastov. Leta 1180 je [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II. Pravični]], ki je zahteval papeževo potrditev svojega statusa nadvojvode, na kongresu v Łęczyci poljski cerkvi podelil dodatne imunitete in privilegije.<ref name=ref12/> Okoli leta 1220 je Vincenc Kadlubek napisal svojo ''[[Kronika poljskih kraljev in knezov|Kroniko poljskih kraljev in knezov]]'', še en pomemben vir za zgodnjo poljsko zgodovino.<ref name=ref12/>
Leta 1226 je eden od regionalnih pjastovskih vojvod, Konrad I. Mazovski, povabil [[Tevtonski viteški red|Tevtonske viteze]], da bi mu pomagali v boju proti baltskim [[Prusi|pruskim]] poganom.<ref name=ref12/> Tevtonski red je uničil Pruse, vendar je obdržal njihovo ozemlje, kar je povzročilo večstoletna vojskovanja med Poljsko in Tevtonskimi vitezi ter pozneje med Poljsko in nemško prusko državo.
Leta 1240 se je začela prva [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] na Poljsko, ki je dosegla vrhunec s porazom poljskih in zavezniških krščanskih sil ter s smrtjo šlezijskega pjastovskega vojvode Henrika II. Pobožnega v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] leta 1241.<ref name=ref12/>
Obdobje razdrobljenosti je prineslo gospodarski razvoj in rast mest. Ustanovljena so bila nova mesta, obstoječa naselja pa so dobila status mest z magdeburškimi pravicami.<ref>Sebastian Brather (2008). ''Archäologie der westlichen Slawen: Siedlung, Wirtschaft und Gesellschaft im früh- und hochmittelalterlichen Ostmitteleuropa'' (nemško). Walter de Gruyter. str. 87.</ref> Leta 1264 je Boleslav Pobožni s ''[[Kališki statut|Kališkim statutom]]'' [[Judje|Judom]] podelil judovske svoboščine.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 104–137.</ref>
===Pozni Pjasti: Vladislav I. in Kazimir III.===
[[Slika:Władysław I sarcophagus figure.jpg|thumb|200px|Podoba Vladislava I. Slokega na njegovem sarkofagu]]
Poskusi ponovne združitve poljskih dežel so dobili zagon v 13. stoletju. Leta 1295 je velikopoljski vojvoda [[Przemisl II. Poljski|Przemisl II.]] uspel postati prvi vladar po Boleslavu II., ki je bil okronan za poljskega kralja.<ref name=ref12/> Vladal je na omejenem ozemlju in bil že naslednje leto ubit. V letih 1300–1305 je kot poljski kralj vladal tudi češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]<ref name=ref12/> Kraljestvo Pjastov je bilo dejansko obnovljeno šele pod [[Vladislav I. Poljski|Vladislavom I. Slokim]] (vladal 1306–1333), ki je postal kralj leta 1320.<ref name=ref12/> Leta 1308 so tevtonski vitezi zavzeli [[Gdansk]] in [[Pomerelija|Pomerelijo]].<ref name=ref12/>
Kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] (vladal 1333–1370),<ref name=ref12/> Vladislavov sin in zadnji vladar iz dinastije Pjastov, je okrepil in razširil obnovljeno Poljsko kraljestvo, zahodna provinca Šlezija, ki jo je leta 1339 sam formalno odstopil Češki, in večina poljske Pomeranije pa sta bili za nekaj stoletij izgubljeni. Napredek je bil dosežen tudi pri obnovi upravljanja osrednje province [[Mazovija|Mazovije]]. Leta 1340 se je začelo osvajanje [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]],<ref name=ref12/> ki je zaznamovalo širjenje poljske države na vzhod.
Leta 1364 je bil sklican [[Krakovski kongres]], obseženo srečanje vladarjev srednje, vzhodne in severne Evrope, verjetno za načrtovanje [[Osmansko cesarstvo|protiturške]] [[križarske vojne]]. Isto leto je bila ustanovljena bodoča [[Jagelonska univerza]], ena najstarejših univerz v Evropi.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 137–171.</ref> 9. oktobra 1334 je Kazimir III. potrdil privilegije, ki jih je Judom leta 1264 podelil velikopoljski vojvoda Boleslav Pobožni, in jim dovolil, da so se v velikem številu naselili na Poljskem.
===Anžujci===
Ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je prišla Poljska pod oblast [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] iz [[Kapetingi|kapetinške]] hiše [[Anžujci|Anjou]]. Združitev Poljske in Ogrske je trajala do leta 1382.<ref name=ref12/> Leta 1374 je Ludvik I. podelil poljskemu plemstvu [[Košiški privilegij]], da bi eni od svojih hčera zagotovil nasledstvo na Poljskem.<ref name=ref12/> Leta 1384 je poljski prestol zasedla njegova najmlajša hči [[Jadwiga Poljska|Jadviga]] (umrla 1399).<ref>Wyrozumski 1986, str. 171–177.</ref>
==Jagelonska dinastija (1385-1572)==
{{glavni|Jagelonci}}
===Dinastična unija z Litvo, Vladislav II. Jagelo===
[[Slika:Battle of Tannenberg.jpg|250px|thumb|[[Bitka pri Grunwaldu]]]]
Leta 1386 se je veliki litovski knez [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]] poročil s poljsko kraljico Jadvigo, kar mu je omogočilo postati poljski kralj.<ref name=ref21>Davies 2005a, str. xxviii–xxix.</ref> Do svoje smrti leta 1434 je vladal kot [[Vladislav II. Poljski]]. Poroka je ustvarila poljsko-litovsko personalno unijo pod kralji [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]].
Prvi dokument, ki je uradno povezal obe državi, je bila [[Krevska unija]] iz leta 1385, ki je bila po vsebini Jogailova in Jadvigina poročna pogodba. S poljsko-litovskim partnerstvom je Poljska pridobila obsežno ozemlje [[Rutenija|Rutenije]], ki je bilo v posesti Litve. Partnerstvo se je izkazalo za koristno za državljane obeh držav, ki so v naslednjih štirih stoletjih sobivali in sodelovali v eni največjih političnih entitet v Evropi. Ko je kraljica Jadviga leta 1399 umrla, je Kraljevina Poljska prešla v izključno posest njenega moža.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 178–195.</ref>
V [[Baltsko morje|baltski]] regiji se je nadaljeval boj Poljske s [[Tevtonski viteški red|Tevtonskimi vitezi]] in dosegel vrhunec v zmagi v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] leta 1410, ki je Poljaki in Litovci niso zaključili z odločilnim udarom proti glavnemu sedežu Tevtonskega reda na gradu [[Grad Malbork|Malbork]]. Razvijajoče se odnose med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino je dodatno opredelila [[Horodlanska unija]] leta 1413.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 195–201. </ref>
Privilegiji [[Šlahta|šlahte]] (plemstvo) so se širili. Leta 1425 je bil sprejet akt ''[[Neminem captivabimus nisi iure victum]]'' (v prostem prevodu ''Nihče ne bo aretiran brez sodbe sodišča''), ki je plemiče varoval pred samovoljnimi kraljevimi aretacijami.<ref name=ref21/>
===Vladislav III. in Kazimir IV. Jagelo===
[[Slika:Casimir IV Jagiellon.jpg|thumb|left|upright|Kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelo]] je bil osrednja osebnost jagelonskega obdobja]]
Vladanje mladega [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III.]] (1434–1344),<ref name=ref21/> sina in naslednika Vladislava II., ki je vladal kot kralj Poljske in Ogrske, je prekinila njegova smrt v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] proti silam [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 201–204. </ref> Sledilo je tri leta trajajoče medvladje, ki se je končalo leta 1447 s kronanjem njegovega brata [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]]
Kritični razvoj jagelonskega obdobja se je dogajal ravno med njegovo dolgo vladavino, ki je trajala do leta 1492. Leta 1454 je Poljska priključila [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]] in sledila je [[trinajstletna vojna]] (1454–1466) z državo [[Tevtonski viteški red|Tevtonskih vitezov]].<ref name=ref21/> Leta 1466 je bil sklenjen prelomni [[Drugi torunjski mir]], ki je razdelil Prusijo in ustanovil Vzhodno Prusijo, poljski fevd pod upravo Tevtonskih vitezov.<ref name=ref21/> Poljska se je na jugu soočala z Osmanskim cesarstvom in [[Krimski Tatari|Krimskimi Tatari]], na vzhodu pa pomagala Litvi v boju proti [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]]. Razvijala se je v fevdalno državo s pretežno kmetijskim gospodarstvom in vse bolj prevladujočim zemljiškim plemstvom. Kraljeva prestolnica Krakov se je spreminjala v veliko akademsko in kulturno središče in leta 1473 dobila prvo tiskarno.<ref name=ref21/> Z naraščajočim vplivom srednjega in nižjega plemstva se je kraljevi svet do leta 1493 razvil v dvodomni Generalni sejm (parlament), ki ni več predstavljal izključno najvišjih dostojanstvenikov kraljestva.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 205–225. </ref>
Pravni akt ''[[Nihil novi|Nihil novi nisi commune consensu]]'' (slovensko ''Nič novega brez skupnega soglasja''), sprejet v Sejmu leta 1505, je večino zakonodajne oblasti prenesel z monarha na Sejm.<ref name=ref21/> Dogodek je zaznamoval začetek obdobja, znanega kot "zlata svoboda", v katerem je v državi načeloma vladalo "svobodno in enakopravno" poljsko plemstvo. V 16. stoletju je množičen razvoj kmetijskih gospodarstev v lasti plemstva povzročil vse bolj žaljive razmere za kmečke podložnike, ki so jih obdelovali. Politični monopol plemičev je tudi zadušil razvoj mest, od katerih so nekatera cvetela v poznem jagelonskem obdobju, in omejeval pravice meščanov, kar je zaviralo nastanek srednjega družbenega razreda.<ref>Gierowski 1986a, str. 24–53. </ref>
===Zgodnja moderna Poljska pod Sigismundom I. in Sigismundom II.===
[[Slika:Nikolaus Kopernikus.jpg|thumb|right|[[Nikolaj Kopernik]], utemeljitelj heliocentričnega modela Osončja]]
V 16. stoletju je [[Reformacija|protestantsko]] reformistično gibanje prodrlo globoko v poljsko krščanstvo. Politika verske strpnosti, ki se je razvila na Poljskem, je bila v tistem času skoraj edinstvena v Evropi. Iz pokrajin, ki so jih razdirali verski spori, je veliko ljudi pobegnilo in našlo zatočišče na Poljskem. Vladavini kraljev [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I. Starega]] (1506–1548) in [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] (1548–1572) sta bili obdobje intenzivnega razcveta kulture in znanosti, imenovano tudi zlata doba poljske renesanse. Najvidnejši predstavnik tedanje znanosti je bil [[astronom]] [[Nikolaj Kopernik]] (1473–1543), utemeljitelj heliocentričnega sistema našega [[Osončje|Osončja]].<ref name=ref21/> Najpomembnejši umetnik tega obdobja je bil pesnik [[Jan Kochanowski]] (1530–1584).<ref name=ref27>Davies 2005a, str. xxix.</ref><ref>Gierowski 1986a, str. 116–130.</ref> Med vladavino Sigismunda I.<ref name=ref21/> bil [[Tevtonski viteški red|Tevtonski red]] leta 1525 sekulariziran. Zadnji veliki mojster reda [[Albert Pruski]] se je spreobrnil v protestantizem in se poklonil poljskemu kralju in v zameno dobil v fevd vojvodino Prusijo.<ref name=ref21/> Mazovija je bila leta 1529 končno v celoti vključena v Poljsko krono.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 53–92. </ref>
[[Slika:Poland-01788 - Courtyard (32000957141).jpg|thumb|left|250px|Italijansko dvorišča na gradu [[Grad Vavel|Vavel]] v Krakovu, nekdaji rezidenci poljskih monarhov]]
Z vladavino Sigismunda II. se je končalo obdobje Jageloncev. Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]]. Litovska oblast v Ukrajini je bila prenešna na Poljsko.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 92–109. </ref> Realna unija obeh narodov je trajala do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1795. Leta 1561 je Poljska priključila [[Livonija|Livonijo]], s čimer se je začela livonska vojna z [[Rusko carstvo|Rusijo]].<ref name=ref21/>
Eksekucionistično gibanje, ki je poskušalo zaustaviti napredujočo prevlado poljskih in litvanskih magnatskih družin v državi, je doseglo vrhunec na zasedanju Sejma v Piotrkówu v letih 1562–1563.<ref name=ref21/> Na verskem področju so se poljski bratje odcepili od [[Kalvinizem|kalvinistov]], ki so leta 1563 izdali protestantsko ''Brestovsko Biblijo''.<ref name=ref21/> Na poljsko zgodovino so močno vplivali [[jezuiti]], ki so tja prišli leta 1564
==Poljsko-litovska Republika obeh narodov==
===Ustanovitev (1569-1648)===
====Lublinska unija====
[[Slika:Truce of Deulino 1618-1619.PNG|upright=1.35|thumb|right|Republika obeh narodov v njenem največjem obsegu po sklenitvi Deulinskega miru leta 1619]]
[[Lublinska unija]] iz leta 1569 je ustvarila poljsko-litovsko zvezno državo, ki je bila bolj enotna kot prejšnja personalna unija med Poljsko in Litvo. Unijo je vodilo plemstvo preko centralnega parlamenta in lokalnih skupščin na čelu z izvoljenim kraljem. Formalna vladavina plemstva, ki je bilo sorazmerno številčnejše kot v drugih evropskih državah, je tvorila zgodnji demokratični sistem,<ref>Overy 2010, str. 176–177. </ref> ki je bil v nasprotju z absolutnimi monarhijami, ki so takrat prevladovale v preostali Evropi.<ref>Davies 1996, str. 555. </ref>
Začetek Republike obeh narodov je sovpadal z obdobjem v poljski zgodovini, ko sta bila dosežena velika politična moč ter napredek v civilizaciji in blaginji. Poljsko-litovska unija je postala vpliven dejavnik v evropskih zadevah in pomembna kulturna entiteta, ki je širila zahodno kulturo s poljskimi značilnostmi proti vzhodu. V drugi polovici 16. stoletja in prvi polovici 17. stoletja je bila Republika obeh narodov ena največjih in najštevilčnejših držav v tedanji Evropi. Merila je malo manj kot milijon kvadratnih kilometrov in imela okoli deset milijonov prebivalcev. V njenem gospodarstvu je prevladovalo izvozno usmerjeno kmetijstvo. Verska strpnost po vsej državi je bila zagotovljena z [[Varšavska konfederacija|Varšavsko konfederacijo]] iz leta 1573.<ref name=ref27/>
====Prvi voljeni kralji====
[[Slika:France-001615 - King Henri III (15291221709) (2).jpg|thumb|left|200px|Prvi izvoljeni poljsko-litovski kralj je bil Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]]]]
Po koncu vladavine Jageloncev leta 1572 je bil na prvih "svobodnih volitvah" poljskega plemstva leta 1573 za kralja izvoljen Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Pred izvolitvijo je moral pospisati ''[[Pacta conventa|pacta conventa]]'', sklop dogovorjenih obveznosti oziroma predvolilnih obljub. Ko je leta 1574 na Poljsko prispela novica, da je francoski prestol prazen, se je Henrik kot njegov verjetni dedič vrnil v Francijo.<ref name=ref27/> Volitve kralja so od
samega začetka spremljali tuji vplivi, saj so tuje sile poskušale z manipulacijami doseči izvolitev kandidata, ki je bil v skladu z njihovimi interesi.<ref>Gierowski 1986a, str. 109–116. </ref>
Henrikovi je sledila vladavina Štefana Báthoryja (vladal 1576–1586). Bil je vojaško in domovinsko samozavesten vladar in je v poljskem zgodovinskem izročilu cenjen kot redek primer uspešnega izvoljenega kralja.<ref name=ref27/> Ustanovitev Kronskega sodišča leta 1578 je pomenila prenos številnih pritožbenih zadev iz kraljeve v plemiško jurisdikcijo.<ref name=ref27/>
====Prvi kralji iz dinastije Vasa====
[[Slika:Sigismund at horse.jpg|right|thumb|200px|[[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] je vladal dolgo, njegovo delovanje proti verskim manjšinam, ekspanzionistične ideje in vmešavanje v švedske dinastične zadeve pa so Republiko obeh narodov destabilizirale]]
Vladavina švedske [[Dinastija Vasa|dinastije Vasa]] se je v Republiki obeh narodov začela leta 1587. Prva dva kralja iz te dinastije, [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III.]] (vladal 1587–1632) in [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]] (vladal 1632–1648), sta večkrat poskušala s spletkami prevzeti švedski prestol, ki je bil stalen vir motenj v Republiki obeh narodov.<ref name=ref27/> Katoliška cerkev je v tistem času začela ideološko protiofenzivo in protireformacija je zajela številne spreobrnjence iz poljskih in litvanskih protestantskih krogov. Leta 1596 je [[Brestlitovska unija]] razklala vzhodne kristjane v Republiki in ustvarila [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|uniatsko cerkev vzhodnega obreda]], podrejeno papežu.<ref name=ref27/> V letih 1606–1608 se je razvil zebrzidovski upor proti Sigismundu III.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 130–146. </ref>
V želji po premoči v vzhodni Evropi se je Republika obeh narodov od leta 1605 do 1618 vojskovala z Rusijo. Niz spopadov se imenuje poljsko-moskovska vojna ali dimirtijada. Repoblika je razširila svoje ozemlje proti vzhodu, glavnega cilja – moskovskega prestola, pa poljska dinastija ni dosegla. Švedska si je v poljsko-švedskih vojnah v letih 1617–1629 prizadevala dobiti prevlado na [[Baltsko morje|Baltiku]], [[Osmansko cesarstvo]] pa je pritiskalo z juga v bitkah pri Cecori leta 1620 in Hotinu leta 1621.<ref name=ref27/> Širitev kmetijstva in [[Tlačanstvo|tlačanska]] politika v poljski [[Ukrajina|Ukrajini]] sta povzročili vrsto [[kozaki|kozaških]] uporov. V tridesetletni vojni je bila Republika zaveznica habsburške monarhije vendar v njej ni neposredno sodelovala.{{efn-lr|Po mnenju raziskovalca Jana Sowe je Republika obeh narodov kot država propadla, ker se ni bila sposobna prilagoditi nastajajočemu novemu evropskemu redu, vzpostavljenemu z Vestfalskim mirom leta 1648. Voljeni poljski kralji, ki jih je omejevalo sebično in kratkovidno plemstvo, niso mogli vsiliti močne in učinkovite centralne vlade z značilno povestfalsko notranjo in zunanjo suverenostjo. Nezmožnost poljskih kraljev, da bi zaračunavali in pobirali davke, in s tem vzdrževali stalno vojsko, ter vodili neodvisno zunanjo politiko, so bili med glavnimi ovirami za učinkovito tekmovanje Poljske na spremenjenem evropskem prizorišču, kjer je bila absolutistična oblast predpogoj za preživetje in postala temelj za odpravo tlačanstva in postopno oblikovanje parlamentarizma. <ref name=ref37>Wodecka 2013.</ref>}} Vladavina [[Vladislav IV. Poljski|Vladislava IV.]] je bila večinoma miroljubna. Leta 1635 je bila ponovno vzpostavljena pravoslavna cerkvena hierarhija. ki je bila po Brestlitovski uniji prepovedana.<ref name=ref27/>
===Propadanje (1648-1764)===
====Potop====
Med vladanjem Kazimirja II. Vase (1648–1668), tretjega in zadnjega iz te dinastije, je plemiška demokracija začela propadati zaradi tujih invazij in notranjih nesoglasij.<ref name=ref27/><ref name=ref36>Gierowski 1986a, str. 190–219. </ref> Nadloge so se nepričakovano hitro kopičile in zaznamovale konec poljske zlate dobe. Nekoč močna Republika obeh narodov je postajala vedno bolj ranljiva za tuje posege.
[[Slika:John II Casimir Vasa 1.PNG|thumb|right|200px|[[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]] je vladal v najtežjem obdobju Republike obeh narodov; rzočaran zaradi nezmožnosti reformiranja države je leta 1668 odstopil<ref name=ref37/>]]
Vstaja kozakov pod vodstvom [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]] leta 1648–1657 je zajela vse jugovzhodne pokrajine Poljske krone<ref name=ref27/> in imela katastrofalne posledice.
Prvi ''[[liberum veto]]'', parlamentarno pravico, s katero je lahko kateri koli član Sejma takoj razpusti trenutno sejo, je bila prvič uporabljena leta 1652.<ref name=ref27/> Ta praksa je sčasoma kritično oslabila poljsko centralno vlado. V [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskem sporazumu]] so se ukrajinski uporniki leta 1654 razglasili za podložnike ruskega carja.
Druga severna vojna je v letih 1655–1660 divjala po osrednjih poljskih deželah. Vključeva ja brutalno in uničujočo švedsko invazijo na Poljsko, imenovano švedski potop. Vojna se je končala leta 1660 z [[Olivski sporazum|Olivskim mirovnim sporazumom]].<ref name=ref27/> Republika je v vojni zgubila nekaj ozemlja na severu države.
Leta 1657 je [[Prusija|vojvodina Prusija]] z [[Bromberški sporazum|Bromberškim sporazumom]] vzpostavila svojo neodvisnost.<ref name=ref27/> V rusko-poljski vojni (1654–1667) se je vojska Republike dobro odrezala, Ukrajina pa je bila z [[Andrusovsko premirje|Andrusovskim premirjem]] leta 1667 kljub temu razdeljena med Poljsko in Rusijo.<ref name=ref27/> Proti koncu vojne je upor magnatov Lubomirskih proti kralju destabiliziral in oslabil državo. Obsežni napadi krimskih Tatarov, v katerih so v Ukrajini lovili sužnje, so imeli zelo škodljive posledice tudi za poljsko gospodarstvo.<ref>Williams 2013, str. 27. </ref> Leta 1661 je izšel prvi poljski časopis ''Merkuriusz Polski''.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 220–240. </ref>
Leta 1668 se je kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir]], žalosten zaradi nedavne smrti svoje žene in razočaran zaradi katastrofalnih političnih neuspehov svoje vladavine, odrekel prestolu in pobegnil v Francijo.{{efn-lr|Ivan II. Kazimir Vasa je znan po svoji omembe vredni in natančni napovedi delitve Poljske, ki se je zgodila več kot stoletje kasneje.<ref name=ref37/>}}
====Jan III. Sobieski in zadnje vojaške zmage====
[[Slika:Siemiginowski John III Sobieski with his son.jpg|thumb|left|200px|Kralj [[Jan III. Sobieski]] s svojim sinom Jakobom, katerega je poskušal postaviti za svojega naslednika; Sobieski je povedel vojsko Republike obeh narodov v bitko za Dunaj, eno zadnjih velikih poljsko-litovskih zmag]]
Po odstopu Ivana II. Kazimirja je bil za njegovega nalednika leta 1669 izvoljen Poljak [[Koribut Višnjevecki]]. Med njegovim vladanjem, ki je trajalo do leta 1673, je izbruhnila poljsko-osmanska vojna (1672–1676). Vojna se je nadaljevala pod njegovim naslednikom [[Jan III. Sobieski|Janom III. Sobieskim]] (vladal 1674–1696).<ref name=ref27/> Sobieski je nameraval razširiti svojo državo na [[Baltsko morje|baltsko]] območje in v ta namen leta 1675 v Jaworówu s Francijo sklenil tajni sporazum,<ref name=ref27/>
vendar je bil namesto tega prisiljen v dolgotrajne vojne z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. S tem je Sobieski za kratek čas oživil vojaško moč Republike obeh narodov. V [[bitka pri Hotinu|bitki pri Hotinu]] leta 1673 je premagal osmansko vojsko in v [[Drugo obleganje Dunaja|bitki pri Dunaju]] leta 1683 odločilno pomagal rešiti Dunaj pred Osmanskim cesarstvom.<ref name=ref27/> Vladavina Sobieskega je bila zadnji višek v zgodovini Republike, saj je v prvi polovici 18. stoletja Poljska prenehala biti aktivna akterka v mednarodni politiki. Z Rusijo je leta 1686 sklenila sporazum o večnem miru in končno uredila meje med državama, ki so veljale do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1772.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 240–258. </ref>
Republika obeh narodov, ki je bila do leta 1720 v skoraj nenprekinjenih vojnah, je utrpela ogromno izgubo prebivalstva ter veliko škodo v svojem gospodarstvu in družbeni strukturi. Vlada je postala neučinkovita zaradi obsežnih notranjih konfliktov, skorumpiranih zakonodajnih procesov in manipulacij zaradi tujih interesov. Plemstvo je padlo pod nadzor peščice sprtih magnatskih družin z vzpostavljenimi ozemeljskimi domenami. Mestno prebivalstvo in infrastruktura sta propadala, skupaj z večino kmetij, katerih prebivalci so bili podvrženi vse skrajnejšim oblikam tlačanstva. Razvoj znanosti, kulture in izobraževanja se je zaustavil ali celo nazadoval.<ref name=ref36/>
====Saški kralji====
[[Slika:August der Starke.jpg|thumb|right|200px|[[Avgust II. Močni]], saški kralj Poljske; po njegovi smrti se je začela vojna za poljsko nasledstvo]]
Volitve kralja leta 1697 so na poljski prestol pripeljale [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]] (vladal 1697–1733), člana saške družine [[Wettinci|Wettin]], ki je lahko prevzel prestol pod pogojem, da se spreobrne v rimskokatoliško vero. Nasledil ga je njegov sin [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] (vladal 1734–1763).<ref name=ref27/> Vladavini saških kraljev, ki so bili hkrati saški volilni knezi, so prekinili tekmovalni kandidati za poljski prestol. Razpad Relublike obeh narodov se je nadaljeval.
[[Velika severna vojna]] (1700–1721),<ref name=ref27/> v kateri so sodobniki videli začasen mrk, je morda bila usodni udarec, ki je zrušil poljski politični sistem. Leta 1704 je bil za kralja pod švedsko zaščito postavljen [[Stanislav Leščinski]], vendar je na tem položaju zdržal le nekaj let.<ref>Davies 2005a, str. 374–375</ref> Tihi sejm leta 1717 je zaznamoval začetek Republike obeh narodov kot ruskega [[protektorat]]a.<ref>Davies 2005a, str. 375–377.</ref> Rusko carstvo je jamčilo zlato svobodo plemstva, samo da bi obdržalo šibko centralno oblast Republike in nadaljevalo stanje stalne politične nemoči. V odmevnem zlomu tradicije verske strpnosti so bili [[Protestantizem|protestanti]] med [[Thornovi nemiri|Thornovimi nemiri]] leta 1724 usmrčeni.<ref>Davies 2005a, str. 139–142.</ref> Leta 1732 so Rusija, Avstrija in Prusija, močne in spletkarske sosede Poljske, sklenile tajni [[Sporazum treh črnih orlov]] z namenom, da bi nadzirale prihodnje volitve kraljev Republike. Vojna za poljsko nasledstvo leta 1733-1735<ref name=ref27/> je pomagala Leščinskemu, da je prišel drugič na poljski prestol. Zaradi znatne vpletenosti tujcev so bila njegova prizadevanja neuspešna. Kraljevina Prusija je postala močna regionalna sila, ki ji je v šlezijskih vojnah uspela [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] iztrgati zgodovinsko poljsko provinco [[Šlezija|Šlezijo]]. Prusije je s tem postala vedno večja grožnja varnosti Poljske.
Personalna unija Republike obeh narodov in Vojvodine Saške je v Republiki povzročila nastanek reformnega gibanja in začetek poljskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki je bilo glavni pozitivni napredek v tem obdobju. Leta 1747 je bila v [[Varšava|Varšavi]] odprta prva poljska javna [[Knjižnica Załuski|knjižnica Załuski]].<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 258–301.
</ref>
===Reforme in izguba državnosti (1764-1795)===
====Czartoryjske reforme in Stanislav Avgust Poniatowski====
[[Slika:Stanisław August Poniatowski by Johann Baptist Lampi.PNG|thumb|right|200px|Razsvetljeni monarh [[Stanislav II. Avgust Poniatowski]]]]
V drugi polovici 18. stoletja so v poljsko-litovski skupni državi poskušali izvesti temeljne notranje reforme, ker ji je grozilo izumrtje. Reformna dejavnost, ki jo je sprva spodbujala frakcija magnatske družine Czartory, znane kot Familia, je izzvala sovražno reakcijo in vojaški odziv sosednjih sil, vendar je ustvarila pogoje, ki so spodbudili gospodarski napredek. Vodilno trgovsko središče v državi je postala prestolnica Varšava in prevzela primat Danziga (zdaj Gdansk). Pomen uspešnejših mestnih družbenih slojev se je povečal. Zadnja desetletja neodvisnega obstoja Republike obeh narodov so zaznamovala agresivna reformna gibanja in daljnosežen napredek na področju izobraževanja, intelektualnega življenja, umetnosti ter razvoja družbenega in političnega sistema.<ref>Gierowski 1986b, str. 1–60. </ref>
Kraljeve volitve leta 1764 so na prestol privedle [[Stanislav II. Avgust Poniatowski|Stanislava Avgusta Poniatowskega]],<ref name=ref46>Davies 2005a, str. xxix–xxx</ref> prefinjenega posvetnega aristokrata, povezanega z družino Czartory, ki pa ga je izbrala in vsilila ruska cesarica [[Katarina Velika]] in od njega pričakovala, da bo njen poslušni sledilec. Stanislav Avgust je vladal poljsko-litovski državi do njenega razpada leta 1795. Svojo vladavino je preživel razpet med željo po izvedbi reform, potrebnih za rešitev propadajoče države, in podrejenim odnosom do svojih ruskih pokroviteljev.<ref>Gierowski 1986b, str. 60–66. </ref>
[[Barska konfederacija]] (1768-1772)<ref name=ref46/> je bila upor poljskega plemstva proti ruskemu vplivu nasploh in samemu Poniatowskemu, v katerem so videli predstavnika Rusije. Konfederacija se je borila za ohranitev neodvisnosti Poljske in tradicionalnih interesov plemstva. Po nekaj letih so nadzor v konfederaciji ponovno prevzele sile, zveste kralju in Ruskemu carstvu.<ref name=ref48>Gierowski 1986b, str. 66–74. </ref>
Po zatrtju Barske konfederacije so bili deli Republike obeh narodov leta 1772 na pobudo [[Friderik II. Veliki|Friderika Velikega Pruskega]] razdeljeni med Prusijo, Avstrijo in Rusijo. Dejanje jo postal znano kot [[Delitve Poljske|prva delitev Poljske]].<ref name=ref46/> Od Republike je ostala okrnjena država. Sejm je leta 1773 pod prisilo potrdil delitev kot opravjeno dejstvo, vendar je hkrati ustanovil Komisijo za nacionalno izobraževanje, pionirsko izobraževalno ustanovo v Evropi, ki jo pogosto imenujejo tudi prvo ministrstvo za izobraževanje na svetu.<ref name=ref46/><ref name=ref48/>
====Veliki sejm 1788–1791 in Ustava 3. maja 1791====
[[Slika:Oath of confirmation of Constitution of the 3rd May 1791.PNG|thumb|right|250px|Veliki sejm je na zasedanju v Kraljevem gradu v Varšavi 3. maja 1791 potrdil poljsko-litovsko ustavo]]
Dolgotrajno zasedanje parlamenta, ki ga je sklical kralj Stanislav II. Avgust, je znano kot Veliki sejm ali Štiriletni sejm. Prvič se je sestal leta 1788. Prelomni dosežek maratonskega zasedanja je bilo sprejetje ustave z dne 3. maja 1791,<ref name=ref46/> prve v sodobni Evropi. Ustava, zmerno reformističen dokument, ki so ga obrekovalci obsodili kot naklonjen idealom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]], je kmalu sprožila močno nasprotovanje konservativnih krogov višjega plemstva Republike obeh narodov in ruske carice Katarine, ki je bila odločena preprečiti ponovno rojstvo močne Republike obeh narodov. Plemiška [[Targoviška konfederacija]], ustanovljena v prestolnici ruskega carstva [[Sankt Peterburg]]u, je prosila Katarino za pomoč in maja 1792 je ruska vojska vstopila na ozemlje Republike. Poljsko-ruska vojna leta 1792, obrambna vojna sil Republike proti ruskim zavojevalcem, se je končala, ko je poljski kralj, prepričan o nesmiselnosti odpora, kapituliral in se pridružil Targoviški konfederaciji. Vlado je prevzela rusko-zavezniška konfederacija, vendar sta Rusija in Prusija leta 1793 vseeno poskrbeli za drugo delitev Poljske. Zaradi delitve je državi ostalo kritično okrnjeno ozemlje, zaradi česar ni bila sposobna samostojnega obstoja. Grodnenski sejm Republike obeh narodov leta 1793, zadnji v še obstoječi državi,<ref name=ref46/> je bil prisiljen potrditi novo delitev.<ref>Gierowski 1986b, str. 74–90.</ref>
==== Kościuszkov upor leta 1794 in konec poljsko-litovske države====
[[Slika:Smuglewicz Kosciuszko 2.jpg|thumb|left|250px|Kościuszkov poziv na narodno vstalo v Krakovu leta 1794]]
Radikalizirani zaradi nedavnih dogodkov so poljski reformatorji, bodisi v izgnanstvu bodisi na ozemlju, ki je še ostalo Republiki obeh narodov, začeli pripravljati narodno vstajo. Za vodjo vstaje je bil izbran [[Kościuszkova vstaja|Tadeuš Kościuszko]], priljubljen general in veteran [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]]. Kościuszko se je 24. marca 1794 vrnil iz tujine in v [[Krakov]]u izdal Kościuszkovo proklamacijo, ki je zahtevala narodno vstajo pod njegovim vrhovnim poveljstvom.<ref name=ref46/> Kościuszko je osvobodil številne kmete, da bi jih lahko vpisal v svojo vojsko. Upor kljub široki narodni podpori ni bil sposoben pridobiti tuje pomoči, potrebne za njegov uspeh. Združene sile Rusije in Prusije so upor zatrle in novembra 1794 po bitki v Pragi zasedle Varšavo.
[[Slika:Partitions of Poland.png|thumb|right|upright=1.35|Tri delitve Republike obeh narodov: 1772, 1793 in 1795]]
Leta 1795 so Rusija, Prusija in Avstrija izvedle tretjo delitev Poljske kot končno razdelitev ozemlja, ki je povzročila dokončni razpad poljsko-litovske skupne države.<ref name=ref46/> Kralj Stanislav Avgust Poniatowski je bil pospremljen v [[Grodno]], kjer je bil prisiljen odstopiti. Po odstopu se je umalnil v [[Sankt Peterburg]].<ref name=ref46/><ref>Gierowski 1986b, str. 90–101.</ref> Tadeuš Kościuszko je bil sprva zaprt, dokler ni leta 1796 dobil dovoljenje za izselitev v [[Združene države Amerike]].<ref>Herbst 1969, str. 437.</ref>
Odziv poljskega vodstva na zadnjo delitev je stvar zgodovinske razprave. Literarni zgodovinarji so ugotovili, da je bilo prevladujoče čustvo prvega desetletja obup, ki je ustvaril moralno puščavo, v kateri sta vladala nasilje in izdaja. Po drugi strani so zgodovinarji iskali znake odpora proti tuji vladavini in ugotovili, da je vse plemstvo, ki ni odšlo v izgnanstvo, priseglo zvestobo svojim novim vladarjem in služilo kot častniki v njihovih vojskah.<ref>Czubaty 2009, str. 95–109.</ref>
==Razdeljena Poljska (1705–1918)==
===Oborožen upor (1795-1864)===
====[[Napoleonske vojne]]====
[[Slika:Death of Poniatowski.jpg|thumb|left|250px|Smrt Jozefa Poniatowskega, maršala [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]] v [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]]]]
Četudi med letoma 1795 in 1918 ni obstajala nobena suverena poljska država, se je ideja o poljski neodvisnosti ohranjala pri življenju skozi celo 19. stoletje. Proti delitvenim silam so potekale številne vstaje in drugi oboroženi spopadi. Vojaška prizadevanja so sprva temeljila na zavezništvu poljskih emigrantov s porevolucionarno Francijo. Poljske legije Jana Henrika Dąbrowskega so se med letoma 1797 in 1802 borile v francoskih akcijah zunaj Poljske v upanju, da bosta njihova udeležba in prispevek nagrajena z osvoboditvijo njihove poljske domovine.<ref name=ref53>Davies 2005b, str. xxi.</ref> Jozef Wybicki je leta 1797 kot hvalnico njihovim dejanjem napisal poljsko državno himno ''"Poljska še ni izgubljena"'' ali ''"Dąbrowskijeva mazurka"''.<ref>Gierowski 1986b, str. 119–130.</ref>
[[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je po svojem porazu s Prusijo in podpisu [[Tilsitski sporazum|Tilsitskega sporazuma]] z ruskim carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]] leta 1807 ustanovil Varšavsko vojvodstvo, majhno, napol neodvisno poljsko državo.<ref name=ref53/> Vojska Varšavskega vojvodstva pod poveljstvom Jozefa Poniatowskega je kot francoska zaveznica sodelovala v številnih francoskih akcijah, vključno z uspešno avstrijsko-poljsko vojno leta 1809. Po tej vojni in drugih akcijah se je ozemlje Varšavskega vojvodstva razširilo. Francoska invazija na Rusijo leta 1812 in nemška kampanja leta 1813 sta bili zadnji vojni, v katerih je sodelovalo vojvodstvo. Varšavsko vojvodstvo je kot odraz idealov [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] v ustavi odpravilo [[tlačanstvo]], ni pa spodbujalo zemljiške reforme.<ref>Gierowski 1986b, str. 130–147.</ref>
====Dunajski kongres====
Po Napoleonovem porazu je bil na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je zasedal leta 1814 in 1815, vzpostavljen nov evropski red. Adam Jurij Czartoryski, nekdanji tesni sodelavec cesarja Aleksandra I., je postal vodilni zagovornik poljske nacionalne ideje. Kongres je izdelal nov razdelitveni načrt, ki je upošteval nekatere pridobitve Poljakov v napoleonskem obdobju.
Varšavsko vojvodstvo je leta 1815 zamenjala novoustanovljena Kraljevina Poljska, neuradno znana kot [[Kongresna Poljska]].<ref name=ref53/> Preostalo poljsko kraljestvo je bilo priključeno k Ruskemu carstvu v personalni uniji pod ruskim carjem in dobilo lastno ustavo in vojsko. Vzhodno od kraljestva so bila velika območja nekdanje poljsko-litovske Republike obeh narodov vključena neposredno v Rusko carstvo kot Zahodni kraj. Ta ozemlja, skupaj s Kongresno Poljsko, na splošno veljajo za Rusko delitev. Ruska, Pruska in Avstrijska "delitev" so neformalna imena pokrajin nekdanje skupne države in ne imena dejanskih upravnih enot razdeljenega poljsko-litovskega ozemlja.<ref name=ref56>Gierowski 1986b, str. 147–181.</ref> Pruska delitev je vključevala del, imenovan Veliko posensko vojvodstvo.<ref name=ref53/> Kmetje pod prusko upravo so z reformami v letih 1811 in 1823 postopoma pridobili [[Volilna pravica|volilno pravico]]. Omejene pravne reforme v Avstrijski delitvi je zasenčila revščina na podeželju. Svobodno mesto Krakov je bilo majhna republika, ustanovljena na Dunajskem kongresu, ki je bila pod skupnim nadzorom vseh treh delitvenih sil.<ref name=ref53/> V deželah, ki so jih zavzele tuje sile, je bil kljub mračnim političnim razmeram s stališča poljskih domoljubov dosežen gospodarski napredek. Opazen je bil predvsem razvoj zgodnje industrije.<ref name=ref56/>
Novejše ocene [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] na prebivalca v obdobju 1790–1910 potrjujejo hipotezo, da je gospodarstvo na periferiji države v počasnem procesu dohitevalo gospodarstvo v osrednjih delih države.<ref>Maciej Bukowski in drugi. "Urbanization and GDP per capita: New data and results for the Polish lands, 1790–1910." Historical Methods: ''A Journal of Quantitative and Interdisciplinary History'' '''52.4''' (2019): 213-227.</ref>
[[Slika:Granting of the Constitution of the Duchy of Warsaw by Napoleon.PNG|thumb|right|[[Napoleon Bonaparte]] leta 1807 ustanavlja Varšavsko vojvodstvo pod francosko zaščito]]
====Vstaja novembra 1830====
[[Slika:Marcin Zaleski, Wzięcie Arsenału.jpg|thumb|right|Zaplemba varšavskega arzenala na začetku novembrske vstaje leta 1830]]
Vse bolj represivna politika okupacijskih sil je v razdeljeni Poljski spodbudila odporniška gibanja. Leta 1830 so poljski domoljubi sprožili novembrsko vstajo,<ref name=ref53/> ki je prerasla v obsežno vojno z Rusijo. Vodstvo vstaje so kasneje prevzeli poljski konservativci, ki niso bili pripravljeni izzivati imperija in so nasprotovali širjenju družbene baze gibanja za neodvisnost z ukrepi, kot je zemljiška reforma. Vrsta napak več zaporednih glavnih poveljnikov, ki jih je imenovala uporniška poljska narodna vlada, je kljub znatni mobilizaciji privedla do poraza leta 1831.<ref name=ref53/> Kongresna Poljska je izgubila svojo ustavo in vojsko, vendar je formalno ostala ločena upravna enota znotraj Ruskega imperija.<ref>Gierowski 1986b, str. 181–194.</ref>
[[Slika:Chopin, by Wodzinska.JPG|thumb|upright|left|[[Frédéric Chopin|Chopina]], romantičnega skladatelja del za klavir, je navdihovala tudi poljska ljudska plesna glasba]]
Po porazu novembrske vstaje je na tisoče nekdanjih poljskih borcev in drugih aktivistov emigriralo v Zahodno Evropo. Pojav, znan kot "veliko izseljevanje", je kmalu zavladal poljskemu političnemu in intelektualnemu življenju. Skupaj z voditelji neodvisnega gibanja je poljska skupnost v tujini vključevala največje poljske literarne in umetniške ume, vključno z romantičnimi pesniki [[Adam Mickiewicz|Adamom Mickiewiczem]], [[Juliusz Słowacki|Juliuszem Słowackim]], [[Cyprian Norwid|Cyprianom Norwidom]] in skladateljem [[Frédéric Chopin|Frédéricom Chopinom]]. V okupirani in zatirani Poljski so nekateri iskali napredek z nenasilnim aktivizmom, osredotočenim na izobraževanje in gospodarstvo. Drugi so v sodelovanju z emigrantskimi krogi organizirali zarote in pripravljali naslednji oboroženi upor.<ref>Gierowski 1986b, str. 208–231.</ref>
====Upori med pomladjo narodov====
Načrtovana velika poljska narodna vstaja leta 1846 se je končala s fiaskom, ker so okupacijske oblasti izvedele za njene tajne priprave. V krakovski vstaji februarja 1846<ref name=ref53/> je bilo domoljubno delovanje združeno z revolucionarnimi zahtevami. Rezultat vstaje je bila vključitev svobodnega mesta Krakov v Avstrijsko delitev. Avstrijske oblasti so izkoristile nezadovoljstvo kmetov in jih hujskali proti plemiškim uporniškim enotam, kar je povzročilo pokol v Galiciji leta 1846<ref name=ref53/> v obsežnem uporu podložnikov, ki so iskali olajšanje svojega pofevdalnega obveznega dela. Vstaja je mnoge osvobodila suženjstva in pospešila odločitve, ki so vodile do odprave tlačanstva v poljskem delu Avstrijskem cesarstvu leta 1848. Nemške revolucije leta 1848 so pospešile velikopoljsko vstajo leta 1848,<ref name=ref53/> v kateri so igrali vidno vlogo kmetje v Pruski delitvi Poljske, ki so bili takrat večinoma že osvobojeni.<ref>Gierowski 1986b, str. 232–287.</ref>
====Vstaja januarja 1863====
[[Slika:Romuald Traugutt 111.PNG|thumb|upright|right|Romuald Traugutt, zadnji vrhovni poveljnik januarske vstaje leta 1863]]
Ruska avtokracija je stalno napadala temeljne poljske nacionalne vrednote - jezik, vero in kulturo.<ref>Burant 1985, str. 131–156.</ref> V letih 1860–1861 je v Kongresni Poljski kljub skromni liberalizaciji pod vladavino carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] prišlo do obnovitve osvobodilnih dejavnosti. Med obsežnimi demonstracijami v Varšavi so ruske sile med civilnimi udeleženci povzročile številne žrtve. Levičarska ali "rdeča" frakcija poljskih aktivistov, ki je zagovarjala pravice kmetov in sodelovala z ruskimi revolucionarji, se je takoj vključila v priprave na narodno vstajo. Desničarska ali "bela" frakcija je bila nagnjena k sodelovanju z ruskimi oblastmi in je levi frakciji nasprotovala z delnimi reformnimi predlogi. Da bi ohromil kadrovski potencial rdečih, je Aleksander Wielopolski, konservativni vodja vlade Kongresne Poljske, v letih 1862 in 1863 poskrbel za delen in selektiven vpoklic mladih Poljakov v rusko vojsko.<ref name=ref53/> To dejanje je pospešilo izbruh sovražnosti. V januarski vstaji, ki so se ji po začetnem obdobju pridružili in jo vodili beli, so se bojevale partizanske enote proti sovražniku, ki je bil v veliki prednosti. Upor je trajal od januarja 1863 do pomladi 1864,<ref name=ref53/> ko je Romualda Traugutta, zadnjega vrhovnega poveljnika upora, ujela carska policija.<ref>Gierowski 1986b, str. 287–311.</ref><ref name=ref63>Zdrada 2010.</ref>
2. marca 1864 je ruska oblast, ki jo je vstaja prisilila, da se je potegovala za zvestobo poljskih kmetov, v poljskem kongresu uradno objavila odlok o volilnih pravicah, skladen s prejšnjim razglasom upornikov o zemljiški reformi. Akt je ustvaril pogoje, potrebne za razvoj kapitalističnega sistema v osrednjih poljskih deželah. V obdobju, ko je večina Poljakov spoznala nesmiselnost oboroženega odpora brez zunanje podpore, so različni deli poljske družbe preživljali globoko in daljnosežno evolucijo na področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja.<ref name=ref53/><ref name=ref63/><ref> Gierowski 1986b, str. 311–318.</ref>
=== Nastajanje moderne poljske družbe pod tujo oblastjo (1864–1914)===
====Represija in organsko delo====
[[Slika:Prus 002.jpg|thumb|upright|[[Boleslav Prus]] (1847–1912), vodilni romanopisec, novinar in filozof poljskega pozitivističnega gibanja]]
Neuspeh januarske vstaje na Poljskem je povzročil veliko psihološko travmo. Postal je zgodovinska prelomnica in sprožil razvoj sodobnega poljskega nacionalizma. Poljaki, ki so bili na ozemljih pod rusko in prusko upravo podvrženi še strožjemu nadzoru in povečanemu preganjanju, so si prizadevali ohraniti svojo identiteto na nenasilne načine. Po vstaji je bil naziv Kongresne Poljske v uradni rabi degradiran iz "Kraljevina Poljska" v "Vislanska dežela. Postala je bolj integrirana v Carsko Rusijo, vendar ne popolnoma izbrisana. Ruski in nemški jezik sta bila obvezna v vseh javnih komunikacijah. Hudo represijo je doživljala tudi katoliška cerkev. Javno šolstvo je bilo vedno bolj podvrženo rusifikaciji in germanizaciji. Nepismenost se je zmanjšala, najbolj v Pruski delitvi, izobraževanje v poljskem jeziku pa se je ohranjalo večinoma z neuradnimi prizadevanji. Pruska vlada si je prizadevala na poljsko ozemlje naseliti Nemce in v ta namen kupovala zemljišča v poljski lasti. V nasprotju s pruskim delom Poljske je Galicija (zahodna Ukrajina in južna Poljska) doživela postopno omilitev avtoritarne politike in celo poljski kulturni preporod. Gospodarsko in socialno je bila zaostala, a je pod blažjo oblastjo Avstro-Ogrske monarhije od leta 1867 vse bolj dobivala omejeno avtonomijo.<ref name=ref53/> V galicijski vladi so prevladovali Stańczyki, konzervativna poljska proavstrijsko orientirana politična frakcija, ki so jo vodili veliki posestniki. V Krakovu je bila leta 1872 ustanovljena Poljska akademija za učenje (akademija znanosti).<ref name=ref53/>
Družbene dejavnosti, imenovane "organsko delo", so sestavljale organizacije za samopomoč, ki so spodbujale gospodarski napredek in delale na izboljšanju konkurenčnosti industrijskih, kmetijskih in drugih podjetij v poljski lasti. Organizacije so razpravljale o novih komercialnih metodah za doseganje večje produktivnosti in jih izvajale preko trgovinskih združenj in posebnih interesnih skupin, medtem ko so poljske bančne in zadružne finančne institucije dale na voljo potrebna poslovna posojila. Drugo pomembno področje prizadevanj v organskem delu je bil izobraževalni in intelektualni razvoj preprostih ljudi. V majhnih mestih in vaseh so bile ustanovljene številne knjižnice in čitalnice, vedno večje število časnikov pa je kazalo na vse večje zanimanje za izobraževanje. V številnih mestih so delovala tudi znanstvena in izobraževalna društva. Takšne dejavnosti so bile najbolj izrazite v pruskem delu Poljske.<ref name=ref65>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 182–187.</ref><ref>Buszko 1986, str. 84–85.</ref>
Pozitivizem je na Poljskem nadomestil romantiko kot vodilno intelektualno, družbeno in literarno smer.<ref name=ref65/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 192–194.</ref> Odseval je ideale in vrednote nastajajoče urbane buržoazije.<ref>Wereszycki 1990, str. 66–67.</ref> Okoli leta 1890 so meščanski sloji postopoma opustili pozitivistične ideje in prešli pod vpliv modernega panevropskega nacionalizma.<ref>Wereszycki 1990, str. 297–298.</ref>
====Gospodarski razvoj in družbene spremembe====
[[Slika:Gierymski Feast of trumpets I.jpg|thumb|right|250px|V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju se je veliko Judov izselilo iz Poljske-Litve, večina pa je ostala in tvorila številčno narodno manjšino]]
V tradicionalno agrarnih poljskih deželah je bil dosežen napredek, vključno z obsežno industrializacijo, vendar je bil razvoj zelo neenakomern. V pruskem delu države se je uvajalo napredno kmetijstvo, razen v Zgornji Šleziji, kjer je veliko delovne sile zaposlovalo premogovništvo. Najgostejše železniško omrežje je bilo zgrajeno v zahodni Poljski pod nemško oblastjo. V ruski Kongresni Poljski je ob ekstenzivnem in slabo produktivnem kmetijsktvu prišlo do izrazite rasti industrije, železnic in mest.<ref name=ref70>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 187–192, 199.</ref> Industrijsko pobudo, kapital in znanje so v veliki meri zagotovili podjetniki, ki niso bili etnični Poljaki.<ref>Wereszycki 1990, str. 294.</ref> [[Varšava]] se je hitro razvijala kot središče metalurške industrije, [[Lodž]] pa kot središče tekstilne industrije. Večalo se je število mestnega prebivalstva in regija je postala najbolj napredna v Ruskem carstvu. Leta 1909 je industrijska proizvodnja tam presegla kmetijsko. Prihod železnic je spodbudil nekaj industrijske rasti celo na velikih ozemljih ruskega dela izven Kongresne Poljske. Avstrijski del Poljske je bil podeželsk in reven, razen industrializiranega območja Cieszynske Šlezije. V Galiciji se je po letu 1890 začela črpati nafta, kar je povzročilo rast mest Lemberg ([[Lvov|Lwów]], Lviv) in [[Krakov]].<ref name=ref70/>
Gospodarske in družbene spremembe, vključno z zemljiško reformo in industrializacijo, so skupaj z učinki tuje nadvlade spremenile stoletja staro družbeno strukturo poljske družbe. Pojavili so se bogati industrialci in finančniki, ki so se razlikovali od še vedno kritično pomembne zemljiške aristokracije. Inteligenca, izobražen poklicni ali poslovni srednji sloj, je pogosto izviral iz nižjega plemstva brez zemlje ali odtujenega od svojih podeželskih posesti, in iz meščanstva. Številna manjša kmetijska podjetja, ki so temeljila na tlačanstvu, niso preživela zemljiške reforme.<ref>Buszko 1986, str. 44.</ref> Industrijski proletariat, novi deprivilegirani razred, so sestavljali predvsem revni meščani in kmetje, ki so se bili zaradi vse slabših razmer prisiljeni seliti in iskati delo v urbanih središčih ali v tujini. Milijoni prebivalcev nekdanje skupne države različnih etničnih skupin je delalo ali se naselilo v Evropi ter v Severni in Južni Ameriki.<ref name=ref70/>
Družbene in gospodarske spremembe so bile delne in postopne. Stopnja industrializacije, ki je bila ponekod razmeroma visoka, je zaostajala za razvitimi regijami zahodne Evrope. Trije razdeljeni deli Poljske so razvili različna gospodarstva, ki so bila bolj povezana s svojimi matičnimi državami kot med seboj. V Pruski delitvi je bila na primer kmetijska proizvodnja močno odvisna od nemškega trga, medtem ko se je industrijski sektor Kongresne Poljske bolj zanašal na ruski trg.<ref name=ref70/>
===Nacionalizem, socializem in druga gibanja===
[[Slika:Mariecurie.jpg|thumb|right|upright|[[Marie Curie]], odkriteljica [[Radioaktivnost|radioakrivnih]] elementov [[radij]]a in [[polonij]]a]]
V 70.-90. letih 19. stoletja so se v razdeljeni Poljski in Litvi začela obsežna socialistična, nacionalistična, agrarna in druga politična gibanja z velikim ideološkim žarom in političnimi strankami, ki so jih promovirale. Od večjih strank je bil leta 1882 ustanovljen prvi Socialistični proletariat, leta 1887 Poljska liga (predhodnica narodne demokracije), leta 1890 Poljska socialdemokratska stranka Galicije in Šlezije, leta 1892 Poljska socialistična stranka, leta 1893 Marksistična socialna demokracija Kraljevine Poljske in Litve, leta 1895 Agrarna ljudska stranka Galicije in leta 1897 Judovska socialistična zveza. Dejavna so bila tudi regionalna združenja krščanske demokracije, povezana s katoliško cerkvijo, ki so se leta 1919 združila v Poljsko krščansko demokratsko stranko.
[[Slika:RLuxemburgCpWz.jpg|thumb|left|upright|[[Rosa Luxemburg]], voditeljica socialnih demokratov Kraljevine Poljske in Litve]]
Glavne manjšinske etnične skupine nekdanje skupne države, vključno z Ukrajinci, Litovci, Belorusi in Judi, so se vključevale v lastna nacionalna gibanja in načrte, kar je naletelo na neodobravanje tistih poljskih osamosvojiteljev, ki so računali na morebitno ponovno rojstvo Republike obeh narodov ali nastanek zvezne države, ki ga je navdihovalo politično gibanje, imenovano prometeizem.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 194–203.</ref>
Približno na začetku 20. stoletja je kulturno gibanje Mlada Poljska s središčem v avstrijski Galiciji izkoristilo politično okolje, naklonjeno liberalizmu, in postalo vir najboljše poljske umetniške in literarne produkcije.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 207–209.</ref> V tem istem obdobju je [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Skłodowska Curie]], pionirska znanstvenica na področju [[radioaktivnost]]i, v [[Pariz]]u izvedla svoje prelomne raziskave.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 190.</ref>
====Revolucija leta 1905====
[[Slika:Roman Dmowski in color.jpg|thumb|right|upright|Ideologija narodne demokracije Poljske Romana Dmowskega se je izkazala za zelo vplivno; Dmowski je zagovarjal dominacijo poljsko govorečih katolikov in se ni oziral na pravice etničnih manjšin, zlasti Judov, katerih izseljevanje je zagovarjal]]
Revolucijo 1905–1907 v ruski Poljski,<ref name=ref53/> ki je bila posledica dolgoletnih zadrževanih političnih frustracij in zadušenih nacionalnih ambicij, so zaznamovali politični manevri, stavke in upor. Upor je bil del veliko širših nemirov po vsem Ruskem imperiju, povezanih s splošno revolucijo leta 1905. Na Poljskem sta bila glavni revolucionarni osebnosti [[Roman Dmowski]] in [[Józef Piłsudski]]. Dmowski je bil povezan z desničarskim nacionalističnim gibanjem Nacionalna demokracija, medtem ko je bil Piłsudski povezan s Poljsko socialistično stranko. Ko so oblasti ponovno vzpostavile nadzor v Ruskem imperiju, je zamrl tudi upor v Kongresni Poljski, kjer je veljalo vojno stanje, deloma zaradi carskih koncesij na področju nacionalnih in delavskih pravic, vključno s poljskim zastopanjem v novoustanovljeni ruski Dumi. Ob propadlem uporu v Ruski delitvi in okrepljeni germanizaciji v Pruski delitvi je bila avstrijska Galicija ozemlje, kjer je cvetelo poljsko domoljubje.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 203–208.</ref>
V Avstrijski delitvi so odkrito gojili poljsko kulturo, v Pruski delitvi je bila visoka raven izobrazbe in življenjskega standarda, za poljski narod in njegove težnje pa je ostala primarnega pomena Ruska delitev. Na ozemljih, najgosteje naseljenih s Poljaki, se pravi v zahodnem delu ruskega, pruskem in zahodnem avstrijskem delu Poljske, je poljsko govorilo približno 15,5 milijona ljudi. Etnično poljska naselja so bila tudi na velikem območju naprej proti vzhodu z največjo koncentracijo v regiji [[Vilna]], kjer je bilo Poljakov več kot 20 % tega števila.<ref name=ref77>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 208–216.</ref>
Poljske paravojaške organizacije, usmerjene v neodvisnost, kot je bila Zveza aktivnega boja, so se oblikovale v letih 1908–1914, predvsem v Galiciji. Poljaki so bili na predvečer [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] razdeljeni in njihove politične stranke razdrobljene, pri čemer sta Dmowskijeva narodna demokracija (proantantska) in frakcija Piłsudskega zavzeli nasprotna stališča.<ref name=ref77/><ref name=ref78>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 217–222.</ref>
===Prva svetovna vojna in objava poljske neodvisnosti===
[[Slika:Pilsudski in Otwock.jpg|thumb|left|upright=1.2|"Komandant" [[Józef Piłsudski]] s svojimi poljskimi legijonarji leta 1915]]
Izbruh prve svetovne vojne v poljskih deželah je Poljakom ponudil nepričakovano upanje za dosego neodvisnosti zaradi turbulenc, ki so zajele imperije delitvenih sil. Vse tri monarhije, ki so imele koristi od delitve poljskih ozemelj, Nemčija, Avstrija in Rusija, so ob koncu vojne razpadle. Na njihovih ozemljih so nastale številne nove države. Na začetku vojne, ki ni bila njihova, so bili Poljaki vpoklicani v vojske delitvenih sil in zato prisiljeni bojevati se med seboj, saj sta se vojski Nemčije in Avstrije vojskovali proti Rusiji. Paravojaške enote Piłsudskega, nameščene v Galiciji, so bile leta 1914 reorganizirane v poljske legije in so se kot del avstro-ogrske vojske borile na ruski fronti do leta 1917, ko so bile razpuščene.<ref name=ref53/> Piłsudski je zavrnil zahteve, da se njegovi možje borijo pod nemškim poveljstvom, zato so ga Nemci aretirali in je postal junaški simbol poljskega nacionalizma.<ref name=ref78/><ref name=ref79>Davies 2005b, str. 279–290.</ref>
[[Slika:Ignacy Paderewski 02.jpg|upright|thumb|[[Ignacij Paderewski]] je bil pianist in državnik]]
Zaradi niza nemških zmag na vzhodni fronti sta ozemlje Kongresne Poljske zasedli centralni sili Nemčija in Avstrija.<ref name=ref53/> Varšavo so Nemci zavzeli 5. avgusta 1915. V aktu z dne 5. novembra 1916 sta Nemčija in Avstrija v okviru nove nemške srednjeevropske sheme (Mitteleuropascheme) na ozemljih, ki so bila prej pod nadzorom Rusije, razglasili obujeno Kraljevino Poljsko (Król Regencyjne).<ref name=ref53/> Državi pokroviteljici se nikoli nista mogli dogovoriti o kandidatu za prevzem prestola, zato so jo izmenično upravljali nemški in avstrijski generalni guvernerji, začasni državni svet in regentski svet. Ta vse bolj avtonomna marionetna država je obstajala do novembra 1918, ko jo je nadomestila novoustanovljena Republika Poljska.
Obstoj te "kraljevine" in njene načrtovane poljske vojske je pozitivno vplival na poljska nacionalna prizadevanja na strani zaveznikov, v [[Brestlitovski mir|Brestlitovskem miru]], sklenjenem marca 1918, pa so zmagovalci postavili poraženi Rusiji ostre pogoje in se niso ozirali na poljske interese.<ref name=ref78/><ref name=ref79/><ref name=ref80>Henig 2011.</ref> Proti koncu vojne so se nemške oblasti lotile množičnega namernega pustošenja industrijskega in drugega gospodarskega potenciala poljskih dežel, da bi obubožale državo, verjetno prihodnjo tekmico Nemčije.<ref>Wereszycki 1990, str. 276.</ref>
[[Slika:Polish Regents 1916.jpg|thumb|left|Regentski svet Kraljevine Poljske leta 1916; "kraljevina" je bila ustanovljena kot vaba, da bi Poljaki sodelovali s centralnimi silami]]
Za neodvisnost Poljske sta se v Rusiji in na Zahodu zavzemala Dmowski, na Zahodu pa Ignacij Jan Paderewski. Ruski car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] in nato voditelji februarske revolucije in oktobrske revolucije leta 1917 so postavili vlade, ki so vse po vrsti izjavile, da podpirajo neodvisnost Poljske.<ref name=ref78/>{{efn-lr|Vlada Sovjetske Rusije je avgusta 1918 izdala dekret z močno podporo neodvisnosti Poljske, vendar ni bil takrat pod njeno oblastjo noben del poljskega ozemlja.<ref>Wereszycki 1990, str. 282.</ref>}} Leta 1917 je Francija ustanovila Modro vojsko pod vodstvom Józefa Hallerja, v kateri je bilo do konca vojne približno 70.000 Poljakov, vključno z ujetniki iz nemških in avstrijskih enot ter 20.000 prostovoljci iz Združenih držav. Močna poljska protinemška vojska, ki je štela 30.000 mož, je bila tudi v Rusiji. Dmowski, ki je deloval iz Pariza kot vodja Poljskega nacionalnega komiteja (KNP), je postal glasnik poljskega nacionalizma v zavezniškem taboru. Na pobudo Štirinajstih točk [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] so zavezniki junija 1918 uradno potrdili poljsko neodvisnost.<ref name=ref53/><ref name=ref78/><ref name=ref79/>{{efn-lr|Program Štirinajst točk Woodrowa Wilsona je bil kasnjeje skrčen zaradi notranjih dogodkov v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. V zadnji točki je bila zavrnjena poljska zahteva po mestu Danzig (Gdansk) na baltski obali.<ref name=ref80/>}}
Na obeh sovražnih straneh se je v prvi svetovni vojni borilo okoli dva milijona Poljakov. 400.000 do 450.000 Poljakov je v vojni umrlo. Večina vzhodne fronte je potekala ravno na poljskem ozemlju, zato je bilo ogromno žrtev tudi med civilnim prebivalstvom.<ref name=ref78/><ref>Davies 2001, str. 112.</ref>
[[Slika:Ignacy Daszyński 1915.jpg|upright|thumb|[[Ignacy Daszyński]]]]
Zadnji poriv za neodvisnost Poljske se je dogajal na bojišču v oktobru – novembru 1918. Proti koncu vojne so bile avstro-ogrske in nemške enote razorožene, s propadom avstrijske vojske pa sta bila konec oktobra osvobojena Cieszyn in Krakov. Lvov je zajela poljsko-ukrajinska vojna 1918–1919. Prvo kratkoživo neodvisno in začasno levičarsko vlado Republike Poljske, ki je bila razglašena za demokratično, je od 7. novmbra 1918 v Lublinu vodil Ignacy Daszyński. Poraženo Nemčijo so zavezniki prisilili, da je umaknila svojo veliko vojsko iz Poljske. Nemci, ki jih je doma prehitela nemška revolucija 1918–1919, so Piłsudskega izpustili iz zapora. 10. novembra je prispel v Varšavo, kjer mu je regentski svet podelil obsežna pooblastila; Oblast Piłsudskega je priznala tudi vlada v Lublinu<ref name=ref78/>{{efn-lr|Piłsudski je leta 1914 zapustil Poljsko socialistično stranko in prekinil svoje povezave s socialističnim gibanjem. Številni aktivisti z levice in drugih političnih usmeritev so domnevali, da bo tam z njimi še naprej sodeloval.<ref>Wereszycki 1990, str. 242–243, 275.</ref>}} in 22. novembra je postal začasni šef države. Piłsudskega so mnogi zelo cenili, desničarski nacionalni demokrati pa so bili ogorčeni. Nastajajoča poljska država je bila notranje razdeljena, med vojno močno uničena in gospodarsko nefunkcionalna.<ref name=ref78/><ref name=ref79/>
==Druga Poljska republika (1918–1939)==
===Zavarovanje meja in vojna s Sovjetsko Rusijo===
[[Slika:Powstanie wielkopolskie 1919.jpg|thumb|250px|Velikopoljski upor (1918–1919); vojna z Nemčijo je izbruhnil decembra 1918]]
Po več kot stoletju tuje vladavine je Poljska ob koncu prve svetovne vojne ponovno pridobila neodvisnost kot enega od rezultatov pogajanj, ki so potekala na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919.<ref>MacMillan 2002, str. 207.</ref> [[Versajska mirovna pogodba]], nastala na konferenci, je vzpostavila neodvisno poljsko državo z izhodom na morje, vendar je dopustila, da o nekaterih njenih mejah odloča plebiscit. Večinoma z Nemci naseljeno svobodno mesto [[Gdansk|Danzig]] je dobilo poseben status, ki je zagotavljal, da ga bo Poljska lahko uporabljala kot svoje pristanišče. Ureditev nemško-poljske meje se je na koncu izkazala za dolgotrajen in zapleten proces. Spor je pripomogel k nastanku velikopoljske vstaje 1918–1919, treh šlezijskih uporov 1919–1921, vzhodnopruskega plebiscita 1920, gornješlezijskega plebiscita 1921 in Šlezijske konvencije v Ženevi leta 1922.<ref name=ref84>Davies 2005b, str. 291–321.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224, 226–227. .</ref><ref name=ref86>Davies 2001, str. 115–121.</ref>
Druge meje so bile določene z vojno in poznejšimi sporazumi. V letih 1918–1921 je potekalo skupno šest mejnih vojn, vključno s poljsko-češkoslovaškimi mejnimi spopadi za Cieszynsko Šlezijo januarja 1919.<ref name=ref84/>
[[Slika:Polish-soviet war 1920 Polish defences near Milosna, August.jpg|thumb|left|250px|Poljsko-sovjetska vojna; poljski obrambni položaji blizu Varšave avgusta 1920]]
Obmejni spopadi so bili hudi, najpomembnejši niz vojaških operacij v tem obdobju pa je bila vsekakor poljsko-sovjetska vojna 1919–1921. Poljski državnik in general [[Józef Piłsudski]] je imel daljnosežne protiruske načrte v Vzhodni Evropi. Leta 1919 so poljske sile izkoristile rusko državljansko vojno in prodrle proti vzhodu v Litvo, Belorusijo in Ukrajino, a so se kmalu soočile s sovjetsko protiofenzivo leta 1918–1919. Vojna v Ukrajini je julija 1919 odpravila že proglašeno Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko. Jeseni 1919 je Piłsudski zavrnil prošnje sil nekdanje [[Antanta|Antante]], naj podpre belo protisovjetsko gibanje [[Anton Ivanovič Denikin|Antona Ivanoviča Denikina]] in njegovo napredovanje proti [[Moskva|Moskvi]].<ref name=ref84/> Poljsko-sovjetska vojna se je resno začela šele s poljsko ofenzivo na [[Kijev]] aprila 1920.<ref>Duraczyński 2012, st. 112.</ref> V sodelovanju z Direktoratom za Ukrajino Ukrajinske ljudske republike je poljska vojska do junija prodrla dlje od Vilne, Minska in Kijeva,<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224–229.</ref> potem pa jo je obsežna sovjetska protiofenziva iztisnila iz večine Ukrajine. Na severni fronti je sovjetska vojska v začetku avgusta dosegla obrobje Varšave. Sovjetska zmaga in hiter konec Poljske sta se zdela neizogibna, potem pa so Poljaki leta 1920 dosegli osupljivo zmago v bitki za Varšavo. Sledilo je še nekaj poljskih vojaških uspehov in Sovjeti so se morali umakniti. Poljski so prepustili dele ozemlja, naseljenega večinoma z [[Belorusi]] ali [[Ukrajinci]]. Nova vzhodna meja je bila dokončno določena z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporazumom ]] marca 1921.<ref name=ref84/><ref name=ref86/><ref>Biskupski 1987.</ref>
[[Slika:Daszynski and Witos.jpg|thumb|250px|Wincenty Witos (desno) in Ignacy Daszyński, načelnika vojnega kabineta leta 1920; Witos je bil predstavnik Poljske ljudske (kmečke) stranke "Piast" in sredinski politik, kasneje preganjan v Brestovskih procesih med sanacijskim režimom]]
Poraz ruskih vojsk je prisilil [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in sovjetsko vodstvo, da sta odložila svoj strateški cilj povezovanja z nemškimi in drugimi evropskimi revolucionarnimi levičarskimi aktivisti za širjenje komunistične revolucije. Lenin je računal tudi na podporo [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] na Poljskem, kar pa se ni uresničilo.<ref name=ref84/>
[[Slika:Wojciech Korfanty.PNG|thumb|left|200px|Wojciech Korfanty, borec za poljsko [[Šlezija|Šlezijo]] in vodja Poljske krščanskodemokratske stranke]]
Pilsudski je oktobra 1920 zavzel Vilno, kar je zabilo še zadnji žebelj v krsto že tako slabih litovsko-poljskih odnosov, ki jih je dodatno zaostrila poljsko-litovska vojna 1919-1920. Obe državi sta ostali sovražni druga do druge do konca medvojnega obdobja.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 231.</ref> Vizija Piłsudskega, Intermarija, vzhodnoevropska federacija držav po zgledu na večetnično poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]], ki bi vključevala tudi naslednico Velike litovske kneževine,<ref>Snyder 2003, str. 60–65.</ref> je imela usodno napako, ker njegova ideja o poljski nadvladi ni bila združljiva s težnjami sosednjih narodov. V času krepitve nacionalnih gibanj se je morala Poljska odpovedati političnim idejam o širjenju države.<ref name=ref92>Prażmowska 2011, str. 164–172.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 225, 230, 231.</ref><ref>Snyder 2003, str. 57–60, 62.</ref>{{efn-lr|Družinske korenine Piłsudskega so bile v poloniziranem plemstvu Velike litovske kneževine. Piłsudski je v sebi in sebi podobnih videl legitimne Litovce, kar ga je spravilo v konflikt s sodobnimi litovskimi nacionalisti. Slednji so v času Pilsudskega na novo opredelili obseg in pomen "litovske" identitete, tako kot drugi nacionalisti, vključno s poljskim nacionalističnim gibanjem.<ref>Snyder 2003, str. 40–41, 64–65, 68–69.</ref>}} Veliki federativni državi so nasprotovali tudi Dmowskijevi narodni demokrati. Njihov predstavnik na mirovnih pogajanjih v Rigi Stanisław Grabski je optiral za prepustitev Minska, Berdychiva, Kamianets-Podilskega in njihove okolico na sovjetski strani meje Sovjetski zvezi. Narodni demokrati namreč niso želeli prevzeti dežel, ki so se jim zdele politično nezaželene, saj povzročila zmanjšan delež etničnih Poljakov v novi državi.<ref name=ref86/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 230.</ref><ref>Snyder 2003, str. 64–65, 68–69.</ref> Kresy (obmejna ozemlja) na vzhodu, osvojena do leta 1921, so bili podlaga za zamenjavo, ki so jo v letih 1943–1945 organizirali in izvedli Sovjeti. Sovjeti so takrat ponovno nastajajoči poljski državi izgube na vzhodu nadomestili z osvojenimi deli vzhodne Nemčije.<ref>Davies 2001, str. 73–80, 115–121.</ref>
Uspešen zaključek poljsko-sovjetske vojne je dal Poljski lažen občutek moči kot
samozadostne vojaške sile in spodbudil vlado, da poskuša reševati mednarodne spore z vsiljenimi enostranskimi rešitvami.<ref name=ref86/><ref name=ref101>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 232.</ref> Njena ozemeljska in etnična politika v medvojnem obdobju je prispevala k slabim odnosom z večino poljskih sosed in težavnemu sodelovanju z bolj oddaljenimi centri moči, zlasti s [[Francija|Francijo]] in [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]].<ref name=ref86/><ref name=ref92/><ref name=ref101/>
Riški mirovni sporazum je uredil vzhodno poljsko mejo tako, da je Poljska ohranila znaten del vzhodnih ozemelj stare Republike obeh narodov za ceno delitve ozemlja [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref name=ref86/><ref>Snyder 2003, str. 63–69.</ref><ref>Davies 2001, str. 147.</ref> Ukrajinci so na koncu ostali brez lastne države in so se zaradi dogovorov v Rigi počutili izdane. Njihova zamera je povzročila skrajni nacionalizem in protipoljsko sovraštvo.<ref> Snyder 2003, str. 139–144.</ref>
===Obdobje demokracije (1918–1926)===
[[Slika:Narutowicz.jpg|thumb|left|Gabriel Narutowicz, prvi predsednik Poljske, umorjen leta 1922]]
Med glavnimi težavami, s katerimi se je soočala vlada nove poljske republike, je bilo pomanjkanje integrirane infrastrukture med prej ločenimi deli države, ki je oviralo industrijo, transport, trgovino in druge dejavnosti.<ref name=ref84/>
Prve poljske volitve za ponovno ustanovljeni Sejm (državni parlament) so potekale januarja 1919. Naslednji mesec je Sejm sprejel začasno Malo ustavo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 223.</ref>
Med hitro rastočim prebivalstvom Poljske znotraj njenih novih meja je bilo tri četrtine kmečkega življa in ena četrtina mestnega. [[Poljščina]] je bila primarni jezik le dveh tretjin prebivalcev nove države. Manjšine so imele v vladi zelo malo moči. Končna Marčna ustava Poljske je bila sprejeta marca 1921. Na vztrajanje narodnih demokratov, zaskrbljenih zaradi agresivne politike, ki bi jo lahko izvajal Józef Piłsudski, če bi bil izvoljen za predsednika republike, so predsednikova pooblastila z ustavnimi določili zelo omejili.<ref name=ref86/>
[[Slika:Władysław Grabski 1925.jpg|thumb|right|200px|Władysław Grabski e reformiral državno valuto in namesto poljske marke uvedel [[poljski zlot]]]]
Objavi Marčne ustave je sledilo kratko in burno obdobje ustavnega reda in parlamentarne demokracije, ki je trajalo do leta 1926. Zakonodajna oblast je ostala razdrobljena in brez stabilne večine in vlade so se pogosto menjavale. Državni zbor je leta 1922 je brez ljudskega glasovanja za predsednika države imenoval odkritega in nepristranskega Gabriela Narutowicza. Za člane nacionalistične desničarske frakcije njegovo imenovanje ni bilo legitimno. Na Narutowicza so gledali kot na izdajalca, izvoljejnega z glasovi narodnih manjšin. Narutowicz in njegovi podporniki so bili izpostavljeni intenzivnemu nadlegovanju. Predsednika so 16. decembra 1922 umorili, potem ko je bil na položaju le pet dni.<ref name=ref103>Davies 2001, str. 121–123.</ref>
Zakonodaja za zemljiško reformo se je sprejemala od leta 1919 do 1925 pod pritiskom obubožanega kmečkega prebivalstva. Reforma je bila izpeljana samo delno, saj je bilo parceliranih samo 20 % velikih kmetijskih posesti.<ref name=ref104>Pilawski 2009.</ref> Poljska je v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja prestala številne gospodarske nesreče in motnje, vključno z valovi delavskih stavk, kot so bili nemiri v Krakovu leta 1923. Nemško-poljska carinska vojna, ki jo je začela Nemčija leta 1925, je bila eden najbolj škodljivih zunanjih dejavnikov, ki so obremenjevali poljsko gospodarstvo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 237–238. </ref><ref>Davies 2005b, str. 307, 308.</ref> V državi je bilo kljub temu tudi nekaj zakov napredka in stabilizacije, na primer kritična reforma financ, ki jo je izvedla vlada Władysława Grabskega in je trajala skoraj dve leti. Nekateri drugi dosežki demokratičnega obdobja v zvezi z upravljanjem vladnih in državljanskih institucij, potrebnih za delovanje združene države in naroda, so bili prelahko spregledani. Ob strani se je skrival zgrožen vojaški častniški korpus, ki se ni bil pripravljen podrediti civilnemu nadzoru, a je bil pripravljen slediti upokojenemu Piłsudskemu. Pilsudski je bil med Poljaki zelo priljubljen in prav tako nezadovoljen s poljskim sistemom vladanja, tako kot njegovi nekdanji kolegi v vojski.<ref name=ref86/><ref name=ref103/>
===Pilsudskijev državni udar in obdobje sanacije (1926–1935)===
[[Slika:Piłsudski May 1926.jpg|thumb|250px|Pilsudskijev majski državni udar leta 1926 je določil poljsko politično realnost v letih, ki so vodila do druge svetovne vojne]]
12. maja 1926 je Pilsudski izvedel državni udar, v katerem je vojska strmoglavila civilno vlado na čelu s predsednikom Stanislavom Wojciechowskim. V bratomornih spopadih je umrlo več sto ljudi.<ref>Davies 2005b, str. 312.</ref> Pilsudskega je podpiralo tudi več levičarskih frakcij, ki so zagotovile uspeh njegovega državnega udara z blokiranjem železniškega prevoza vladnih oboroženih sil,<ref name=ref108>Davies 2001, str. 123–127.</ref> in konzervativni veleposestniki. Edina pomembna družbena sila, ki je nasprotovala njegovemu prevzemu oblasti, so bili desničarski Narodni demokrati.<ref name=ref86/><ref>Czubiński 1988, str. 45–46.</ref>{{efn-lr|Okrepitve so prihajale z zakasnitvijo in vladna vojaška poveljnika generala Tadeusz Rozwadowski in Władysław Anders sta se želela še naprej boriti proti storilcem državnega udara, vendar sta se predsednik Stanisław Wojciechowski in vlada odločila predati, da bi preprečila neizbežno širjenje državljanske vojne. Državni udar je pripeljal na oblast "sanacijski" režim pod Józefom Piłsudskim. Po njegovi smrti ga je nasledil maršal Edward Rydz-Śmigły. Sanacijski režim je preganjal opozicijo znotraj vojske in nasploh. Rozwadowski je v zaporu umrl, po nekaterih poročilih umorjen.<ref name=ref112/> Drugi glavni nasprotnik Piłsudskega, general Włodzimierz Zagórski, je izginil leta 1927.<ref>Szyc 2012.</ref> Po besedah Aleksandre Piłsudske, maršalove žene, je Piłsudski po državnem udaru in do konca svojega življenja izgubil prisebnost in bil videti izčrpan.<ref>Czubiński 1988, str. 46–47.</ref><br>
V času Rydz-Śmigłyjevega vodenja države je sanacijski tabor sprejel ideologijo Romana Dmowskega, sovražnika Piłsudskega. Rydz-Śmigły ni dovolil generalu Władysławu Sikorskemu, sovražniku sanacijskega gibanja, da kot vojak sodeluje pri obrambi države med invazijo na Poljsko septembra 1939. Med drugo svetovno vojno so v poljski vlad v izgnanstvu, najprej v Franciji in nato v Veliki Britaniji, prevladovali protisanacijski politiki. Domnevni privrženci sanacije (v izgnanstvu) so bili pod predsednikoma vlad Sikorskim in Stanisławom Mikołajczykom nezaželjeni.<ref>Wasilewski 2012b.</ref>}}
Po udaru je novi režim sprva spoštoval veliko parlamentarnih formalnosti, potem pa se je postopoma prenehal pretvarjati. Leta 1929 je nastala koalicija levosredinskih strank Centrolew, ki je leta 1930 zahtevala "odpravo diktature". Leta 1930 je vlada razpustila Sejm (parlament) in v trdnjavo Brest zaprla številne poslance opozicije. Pred poljskimi zakonodajnimi volitvami leta 1930 <ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 309.</ref> je bilo aretiranih pet tisoč političnih nasprotnikov, volitve pa so bile prirejene tako, da so večino sedežev podelili prorežimskemu nestrankarskemu bloku, ki je sodeloval z vlado.<ref name=ref84/><ref name=ref111>Garlicki 2009.</ref><ref name=ref112>Burnetko 2009.</ref>
[[Slika:Rydz Smigly Bulawa1.jpg|upright|left|thumb|200px|Predsednik Ignacij Mościcki in maršal Edvard Rydz-Śmigły sta bila med najvišjimi voditelji v obdobju sanacije Poljske]]
Avtoritarni sanacijski režim ("sanacija" naj bi pomenla "zdravljenje"), ki ga je Piłsudski vodil do svoje smrti leta 1935 in je ostal v veljavi do leta 1939, je odseval diktatorjevo razvoj iz levosredinskega v skrajno konservativnega politika.<ref name=ref111/> Političnim institucijam in strankam je bilo omogočeno delovanje, vendar je bil volilni proces manipuliran, tisti, ki niso bili pripravljeni pokorno sodelovati z režimom, pa so bili podvrženi represiji. Od leta 1930 so vztrajne nasprotnike režima, mnoge levičarskega prepričanja, zapirali in obsojali na stroge kazni na zrežiranih sodnih procesih, kot je bil proces v Brestu. Zaprti so bili v zaporu Bereza Kartuska in taboriščih za politične zapornike. Od leta 1934 do 1939 je bilo v internacijskem taborišču Bereza v različnih obdobjih brez sojenja priprtih približno tri tisoč oseb. Leta 1936, na primer, je bilo tja odpeljanih 369 aktivistov, vključno s 342 poljskimi komunisti.<ref>Garlicki 2008.</ref> Uporniški kmetje so se uprli leta 1932 in 1933 in leta 1937 stavkali. Druge civilne nemire so povzročali stavkajoči industrijski delavci, na primer v "krvave pomladi" leta 1936, nacionalistični Ukrajinci{{efn-lr|Poljsko sanacijsko oblast je izzivala Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN), ki si je prizadevala doseči neodvisnost. OUN se je ukvarjala s političnimi atentati, terorjem in sabotažami, na kar se je poljska država v tridesetih letih 20. stoletja odzvala z represivno akcijo. Józef Piłsudski in njegovi nasledniki so vaščanom na prizadetih območjih naložili kolektivno odgovornost. Po nemirih leta 1933 in 1934 je bilo ustanovljeno taborišče Bereza Kartuska, ki je postalo zloglasno zaradi njenega brutalnega režima. Vlada je v dele Volinije s stoletno tradicijo ukrajinskega kmečkega uporništva proti poljskim lastnikom zemljišč in v vzhodno Galicijo pripeljala poljske naseljence in upravitelje. V poznih 30. letih 20. stoletja (po smrti Pilsudskega) se je vojaško preganjanje okrepilo. Agresivno se je izvajala politika "nacionalne asimilacije". Vojaški napadi, javna pretepanja, zaplembe premoženja ter zapiranje in uničevanje pravoslavnih cerkva so vzbudili trajno sovraštvo do Poljakov v Galiciji in Voliniji "v najslabšem možnem trenutku", kot pravi Timothy D. Snyder. Avtor hkrati ugotavlja, da so se "ukrajinski terorizem in poljski povračilni ukrepi dotaknili le dela prebivalstva in da obsežne regije niso bile prizadete". Nacionalistični recept OUN, da ukrajinska država pripada samo etničnim Ukrajincem, še zdaleč ni bil priljubljen. Halik Kochanski je pisal o dediščini zagrenjenih odnosov med Ukrajinci in Poljaki, ki so kmalu zatem eksplodirali med drugo svetovno vojno.<ref>Snyder 2003, str. 143–152.</ref><ref>Kochanski 2012, str. 29.</ref>}} in aktivisti porajajočega se beloruskega gibanja. Vsi so postali tarče neusmiljene policijsko-vojaške pacifikacije.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 248–249.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 322–329.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 353–359.</ref>{{efn-lr|V poročilu, ki ga predstavil predsednik vlade in minister za notranje zadeve Felicjan Sławoj Składkowski pred komisijo Sejma januarja 1938, je bilo v obdobju 1932–1937 med policijskim zatiranjem protestov industrijskih in kmetijskih delavcev ubitih 818 ljudi.<ref>Pietka 2016.</ref>}} Režim je poleg politične represije spodbujal kult osebnosti Józefa Pilsudskega, ki je obstajal že dolgo preden je prevzel diktatorsko oblast.
Pilsudski je leta 1932 podpisal sovjetsko-poljski pakt o nenapadanju in leta 1934 nemško-poljsko izjavo o nenapadanju,<ref name=ref108/> vendar je leta 1933 vztrajal, da Poljska ni ogrožena niti z vzhoda niti z zahoda, in izjavil, da je poljska politika osredotočena na to, da bi postala popolnoma neodvisna in brez služenja tujim interesom.<ref>Czubiński 1988, str. 124–125.</ref> Začel je izvajati politiko ohranjanja enake razdalje in prilagodljive srednje smeri do obeh velikih sosed, ki jo je kasneje nadaljeval Józef Beck.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379.</ref> Pilsudski je obdržal osebni nadzor nad vojsko, ki je bila slabo opremljena, slabo usposobljena in slabo pripravljena na morebitne prihodnje spopade.<ref>Kochanski 2012, str. 52–53.</ref> Njegov edini vojaški načrt je bila obrambna vojna proti sovjetski invaziji.<ref>Drzewieniecki 1981.</ref>{{efn-lr|Zunanja politika je bila eno redkih vladnih področij, za katera se je Piłsudski aktivno zanimal. Vlogo in priložnost Poljske je videl v vzhodni Evropi in se zavzemal za pasivne odnose z Zahodom. Menil je, da se nemškega napada ne bi smeli bati, kajti tudi če bi se ta malo verjeten dogodek zgodil, bi zahodne sile morale zadržati Nemčijo in priskočiti na pomoč Poljski.<ref>Czubiński 1988, str. 78–87.</ref>}} Počasna modernizacija po njegovi smrti je močno zaostajala za napredkom, ki so ga dosegle poljske sosede, ukrepi za zaščito zahodne meje, ki jih je Piłsudski prekinil od leta 1926, pa so bili sprejeti šele marca 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 37–38.</ref>
Sanacijski poslanci v Sejmu so leta 1935 s parlamentarnim manevrom odpravili demokratično Marčno ustavo in sprejeli bolj avtoritarno Aprilsko ustavo, ki je zmanjšala pristojnosti Sejma, ki ga je Piłsudski preziral.<ref name=ref84/>
Opozicija je postopek in ustavo, ki je iz njega izhajala, imela za nelegitimna. Poljska vlada v izgnanstvu med drugo svetovno vojno je Aprilsko ustavo kljub temu priznala, da bi ohranila pravno kontinuiteto poljske države.<ref>Szeląg 1968, str. 11–12.</ref>
Med letoma 1932 in 1933 sta Pilsudski in Beck sprožila več incidentov ob mejah z Nemčijo in Danzigom, da bi preverila, ali bodo zahodne sile zaščitile versajske dogovore, od katerih je bila odvisna poljska varnost, in kot pripravo na preventivno vojno proti Nemčiji. Vlada je istočasno poslala delegaciji v London in Pariz z zahtevo, da zaustavita nemško oboroževanje. Invazija Poljske na Danzig je bila načrtovana za 21. april 1933, po odkritju, da je tam neverjetno veliko vojakov, pa je bila preložena. Ker bi invazija predstavljala resno vojaško grožnjo Nemčiji in ni imela resne podpore zaveznikov, so Poljaki idejo o invaziji sčasoma opustili. Nečija je v letih 1933 in 1934 povečala svoje izdatke za oborožitev za 68 %. Januarja 1934 sta Poljska in Nemčija podpisali desetletni pakt o nenapadanju.<ref>Crockett, Jameson W. (10. december 2009). "The Polish Blitz, More than a Mere Footnote to History: Poland and Preventive War with Germany, 1933". Diplomacy & Statecraft. 20 (4): 561–579. doi: 10.1080/09592290903455667. ISSN 0959-2296. S2CID 153437646. </ref>
Ko je maršal Pilsudski leta 1935 umrl, je ohranil simpatije večine poljske družbe, čeprav ni nikoli tvegal preizkusiti svoje priljubljenosti na poštenih volitvah. Njegov režim je bil diktatorski. Od držav, ki so mejile na Poljsko, je ostala demokratična samo Češkoslovaška. Zgodovinarji imajo zelo različna mnenja tako o pomenu in posledicah državnega udara, ki ga je izvedel Pilsudski, kot o njegovi osebni vladavini, ki je sledila.<ref name=ref112/>
===Družbeni in gospodarski trendi v medvojnem obdobju===
[[Slika:Eugeniusz Kwiatkowski.PNG|thumb|left|200px|Eugeniusz Kwiatkowski je promoviral osrednjo industrijsko regijo Poljske]]
Neodvisnost je v medvojnem obdobju spodbudila razvoj poljske kulture z dokaj viosokimi intelektualnimi dosežki. Varšava, katere prebivalstvo se je med prvo in drugo svetovno vojno skoraj podvojilo, je bila nemirna rastoča metropola in prehitela Krakov, Lvov in Vilno. Postala je drugo najštevilčnejše mesto v državi.<ref name=ref84/>
Represija sanacijskih oblasti večinske poljske družbe na splošno ni prizadela.<ref>Davies 2001, str. 126.</ref> Mnogo Poljakov je uživalo relativno stabilnost. Gospodarstvo se je med letoma 1926 in 1929 opazno izboljšalo, nato pa ga je doletela velika svetovna gospodarska kriza.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 242.</ref> Po letu 1929 sta industrijska proizvodnja in bruto narodni dohodek države upadla za približno 50 %.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 444.</ref>
Velika kriza je kmetom prinesla nizke cene kmetijskih proizvodov, delavcem pa brezposelnost. Družbene napetosti so se povečale, vključno z naraščajočim [[Antisemitizem|antisemitizmom]]. Veliko gospodarsko preobrazbo in večletni državni načrt za dosego nacionalnega industrijskega razvoja, sprožen leta 1936, je vodil minister Eugeniusz Kwiatkowski. Pobuda, ki jo je motivirala predvsem potreba po domači industriji orožja, se je začela udejanjati šele malo pred izbruhom druge svetovne vojne. Kwiatkowski je bil tudi glavni arhitekt projekta pristanišče Gdinija.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 249–250. </ref>
{{multiple image
|align = right
|direction = horizontal
|header_align =
|header = Portreta pesnikov slikarja [[Stanisław Ignacy Witkiewicz|Stanisława Ignacyja Witkiewicza]]
|image1 = Witkacy Maria P J.jpg
|width1 = 135
|alt1 =
|caption1 = Maria Pawlikowska-Jasnorzewska
|image2 = Witkacy Julian Tuwim.jpg
|width2 = 128
|alt2 =
|caption2 = Julian Tuwim
}}
Nacionalizem, ki je prevladoval v političnih krogih, je spodbujala številčnost narodnih manjšin in njihovi različni interesi. Po jezikovnem merilu poljskega popisa prebivalstva leta 1931 so Poljaki predstavljali 69 % prebivalstva, Ukrajinci 15 %, Judje, opredeljeni kot govorci [[jidiš]]a, 8,5 %, Belorusi 4,7 %, Nemci 2,2 %, Litovci 0,25 %, Rusi 0,25 % in Čehi 0,09 %, pri čemer je na nekaterih geografskih območjih prevladovala določena manjšina. Etnični konflikti so se sčasoma stopnjevali in poljska država je postajala vedno manj strpna do svojih narodnih manjšin.
V medvojni Poljski je obvezno brezplačno osnovno šolstvo bistveno zmanjšalo stopnjo nepismenosti, vendar je bilo hkrati diskriminatorsko. Dramatično se je zmanjšalo število ukrajinskih šol, vpis Judov v izbrane šole pa je bil v poznih 30. letih omejen.<ref name=ref84/>
Število prebivalcev je vztrajno raslo in leta 1939 doseglo 35 milijonov, splošno gospodarsko stanje v obdobju med vojnama pa je stagniralo. Na Poljskem je bilo malo kapitala in malo zanimanja tujcev za naložbe v tej državi.<ref name=ref84/> Celotna industrijska proizvodnja se je med letoma 1913 in 1939 komaj kaj povečala, zaradi povečanega števila prebivalcev s 26,3 milijona leta 1919 na 34,8 milijona leta 1939<ref name=ref84/> pa se je proizvodnja na prebivalca dejansko zmanjšala za 18 %.<ref>Buszko 1986, str. 360.</ref>
Razmere v prevladujočem kmetijskem sektorju so se med letoma 1929 in 1939 stalno slabšale, kar je povzročilo nemire na podeželju in postopno radikalizacijo poljskega kmečkega gibanja, ki se je vse bolj nagibalo k militantnim protidržavnim dejavnostim. Oblast je vse te dejavnosti močno zatirala. Po besedah Normana Daviesa so neuspehi sanacijskega režima, skupaj z objektivno gospodarsko realnostjo, povzročili radikalizacijo poljskih množic proti koncu 30. let prejšnjega stoletja. Avtor hkrati svari pred primerjavami stanja na Poljskem s stanji v neprimerljivo bolj represivnih režimih nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze.<ref name=ref84/>
===Zadnja leta sanacije (1935–1939)===
[[Slika:Składkowski premierem.jpg|thumb|left|250px|Leto po smrti maršala Pilsudskega je zadnji predvojni predsednik vlade postal njegov osebni pomočnik general Felicjan Sławoj Składkowski]]
Po smrti Piłsudskega leta 1935 so Poljsko do nemške invazije leta 1939 in sprva med njo vodili njegovi zavezniki in podrejeni častniki, znani kot "polkovniki Piłsudskega". Polkovniki niso imeli niti vizije niti sredstev, da bi se spopadli z nevarnim položajem, s katerim se je soočila Poljska v poznih 30. letih prejšnjega stoletja. Ko je Piłsudski še živel, so postopoma prevzemali večja pooblastila, tako da so v zakulisju manipulirali z bolnim maršalom.<ref>Szeląg 1968, str. 125.</ref> Sčasoma so dosegli odkrito politizacijo vojske, ki ni pripravile države na vojno.<ref name=ref84/>
[[Slika:Beck przemówienie.jpg|thumb|200px|Zunanji minister [[Józef Beck]] je zavrnil predlagano tvegano zavezništvo z nacistično Nemčijo in s Sovjetsko zvezo<ref name=ref84/>]]
Za zunanjo politiko je bil odgovoren Józef Beck, pod katerim je poljska diplomacija poskušala vzpostaviti uravnotežene odnose z Nemčijo in Sovjetsko zvezo, žal neuspešno zaradi napačnega razumevanja evropske ozemeljske politike in časa. Beck je imel številne zunanjepolitične sheme in gojil iluzije o statusu Poljske kot velike sile. Odtujil je večino poljskih sosed, vendar ga zgodovinarji ne krivijo za končni neuspeh odnosov z Nemčijo. Glavni dogodki njegovega mandata so bili zgoščeni v zadnjih dveh letih. V primeru poljskega ultimata [[Litva|Litvi]] leta 1938 je poljska akcija skoraj povzročila nemško zasedbo jugozahodne litvanske regije Klaipėda (Memel), kjer je prevladovalo nemško prebivalstvo.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 391–393.</ref> Tudi leta 1938 se je poljska vlada oportunistično lotila sovražne akcije proti češkoslovaški državi, ki je bila oslabljena z [[Münchenski sporazum|Münchenskim sporazumom]], in si priključila majhen kos ozemlja na njenih mejah.<ref>Davies 2001, str. 128.</ref> V tem primeru se je Beckovo razumevanje posledic poljske vojaške operacije izkazalo za popolnoma zmotno,<ref> Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 409–410.</ref><ref> Zasuń 2009.</ref> saj je nemška okupacija Češkoslovaške na koncu močno oslabila tudi položaj same Poljske.<ref>Czubiński 2009, str. 26.</ref> Poleg tega je Beck zmotno verjel, da bodo nacistično-sovjetska ideološka protislovja preprečila njuno sodelovanje.<ref name=ref135>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 455–465.</ref>
Doma so vse bolj odtujene in zatirane manjšine grozile z nemiri in nasiljem. Skrajni nacionalistični krogi, kot je bil Nacionalni radikalni tabor, so postali bolj odkriti. Ena od skupin, Tabor narodne enotnosti, je združevala številne nacionaliste s podporniki sanacije in je bila povezana z novo močno politično osebnostjo, maršalom Edvardom Rydz-Śmigłyjem, čigar frakcija vladajočega gibanja sanacije je bila vse bolj nacionalistična.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 247–248, 251–252.</ref><ref name=ref137>Davies 2001, str. 127–129.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 361–365.</ref>
V poznih 30. letih 20. stoletja je izgnanski blok Fronta Morges združil več pomembnih poljskih protisanacijskih osebnosti, vključno z Ignacijem Paderewskim, Vladislavom Sikorskim, Vincencom Witosom, Vojčehom Korfantyjem in Jozefom Hallerjem. Na Poljskem je pridobila le malo vpliva, vendar se je njen duh znova pojavil med drugo svetovno vojno znotraj poljske vlade v izgnanstvu.<ref name=ref84/>
[[Slika:Ulica Marszałkowska w Warszawie przed 1939a.jpg|thumb|left|200px|[[Varšava]] je bila pred drugo svetovno vojno ena od glavnih evropskih mest; slika je iz leta 1939]]
Oktobra 1938 je [[Joachim von Ribbentrop]] prvič predlagal nemško-poljske ozemeljske prilagoditve in sodelovanje Poljske v paktu proti [[Kominterna|Kominterni]] in Sovjetski zvezi.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 412–413.</ref> Eno od ključnih jabolk spora je bil status svobodnega mesta Danzig. Poljska vlada, ki jo je marca 1939 znova nagovoril Ribbentrop, je izrazila pripravljenost obravnavati vprašanja, ki so povzročala zaskrbljenost Nemčije, vendar je dejansko zavrnila njene zahteve in s tem zavrnila, da bi [[Adolf Hitler]] Poljsko spremenil v nemško marionetno državo.<ref name=ref140>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 422–425.</ref> Hitler, razburjen zaradi britanskih in francoskih izjav o podpori Poljski,<ref name=ref140/> je konec aprila 1939 razveljavil nemško-poljsko izjavo o nenapadanju.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 252–253.</ref>
Da bi se zaščitila pred vse bolj agresivno nacistično Nemčijo, ki je že bila odgovorna za priključitev [[Avstrija|Avstrije]] v [[Anschluss]]u leta 1938, [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1939 in dela Litve po nemškem ultimatu Litvi leta 1939, je Poljska sklenila vojaško zavezništvo z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in [[Francija|Francijo]]. Obe zahodni sili sta bili usmerjeni v svojo obrambo in nista imeli niti ustreznega geografskega položaja niti virov, da bi pomagali Poljski. Poljska je poskušala spodbuditi tudi svoje sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki so ga imeli za vojaško vzdržno.<ref>Davies 2005b, str. 319–320.</ref><ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 454.</ref>
Diplomatski manevri so se nadaljevali spomladi in poleti 1939, vendar so v zadnjih poskusih francosko-britanski pogovori s Sovjeti v Moskvi o oblikovanju protinacističnega obrambnega vojaškega zavezništva propadli. Zavrnitev Varšave, da [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] dovoli delovanje na poljskem ozemlju, je zahodna prizadevanja obsodila na propad.<ref>Czubiński 2009, str. 29. </ref> Zadnja sporna zavezniško-sovjetska izmenjava je potekala 21. in 23. avgusta 1939.<ref name=ref135/><ref>Holdsworth 2008.</ref><ref>Davies 2001, str. 155–156.</ref>{{efn-lr|Leta 1938 sta Poljska in Romunija zavrnili francosko-britanski predlog, da bi sovjetskim silam v primeru vojne z nacistično Nemčijo dovolili prečkanje njunih ozemelj, da bi pomagale Češkoslovaški. Poljske vladajoče elite so Sovjete na nek način imele za bolj grozeče od nacistov.<ref>Davies 2001, str. 145.</ref><ref>Davies 2005b, str. 311.</ref> <br>Sovjetska zveza je večkrat izjavila, da namerava izpolniti svoje obveznosti iz sporazuma s Češkoslovaško iz leta 1935 in vojaško braniti Češkoslovaško. Zahtevala je prehod svojih kopenskih in zračnih sil čez Poljsko in/ali Romunijo in Sovjeti so se glede tega obrnili na Francoze, ki so prav tako imeli sporazum s Češkoslovaško, Poljsko in Sovjetsko zvezo. Edvard Rydz-Śmigły je leta 1936 zavrnil francoski predlog o tej zadevi, leta 1938 pa je Jozef Beck pritisnil na Romunijo, naj ne dovoli niti sovjetskim vojnim letalom preleta njenega ozemlja. Tako kot Madžarska je tudi Poljska poskušala izkoristiti nemško-češkoslovaški spor za reševanje lastnih ozemeljskih težav, in sicer sporov glede delov Zaolzieja, Spiša in Orave.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379, 394–396.</ref>}} Režim [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] je bil tarča intenzivne nemške protiiniciative in je bil hkrati vpleten v vse bolj učinkovita pogajanja s Hitlerjevimi agenti. 23. avgusta je izid, ki je bil v nasprotju s prizadevanji zaveznikov, postal resničnost: Nemčija in Sovjetska zveza sta v Moskvi v naglici podpisali pakt Molotov-Ribentrop, ki je na skrivaj predvideval zazdelitev Poljske na območja pod nadzorom nacistov in Sovjetske zveze.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref name=ref137/>
==Druga svetovna vojna==
===Invaziji in odpor===
[[Slika:Schleswig Holstein firing Westerplatte September 1939.jpg|thumb|right|Nemška vojna ladja Schleswig-Holstein 1. septembra 1939 obstreljuje polotok Westerplatte v Gdansku]]
1. septembra 1939 se je na Hitlerjev ukaz začela invazija na Poljsko, uvodni dogodek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Poljska je pred kratkim 25. avgusta 1939 podpisala angleško-poljsko vojaško zavezništvo in bila dolgo v zavezništvu s Francijo. Zahodni sili sta kmalu napovedali vojno Nemčiji, vendar sta ostali večinoma nedejavni. Prve spopade sta imeli za lažno vojno in napadeni državi nista ponudili nobene pomoči. Tehnično in številčno premočne enote Wehrmachta so hitro napredovale proti vzhodu in na celotnem okupiranem ozemlju množično pobijale poljsko civilno prebivalstvo.<ref>Wieliński 2011.</ref>
17. septembra se je začela sovjetska invazija na vzhodno Poljsko. Sovjetska zveza je hitro okupirala večino vzhodne Poljske z veliko ukrajinsko in belorusko narodno manjšino.{{efn-lr|Vzhodno od razmejitvene črte Molotov-Ribbentrop je bilo 43 % Poljakov, 33% Ukrajincev, 8% Belorusov in 8% Judov.<ref>Snyder 2010, str. 128.</ref> Sovjeti se niso želeli prikazati kot agresorji in so zasedli vzhodno Poljsko pod izgovorom, da želijo zaščititi "sorodno ukrajinsko in belorusko prebivalstvo".<ref name=ref151/>}} Oba napadalca sta si razdelila poljsko ozemlje skladno s tajnim paktom Molotov–Ribbentrop. Najvišji poljski vladni uradniki in vojaško poveljstvo so pobegnili z vojnega območja in sredi septembra prispeli na romunsko mostišče. Po napadu Sovjetske zveze so poiskali zatočišče v [[Romunija|Romuniji]].<ref>Buszko 1986, str. 362–369. </ref><ref> Biskupski 2003, str. 214–215.</ref><ref name=ref151>Kochanski 2012, str. 59–93.</ref>
==Opombe==
{{reflist|2|group=lower-roman}}
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]
aw3a0mojokafuci56xs0f7vauuz75ft
5722894
5722845
2022-07-23T11:27:05Z
Octopus
13285
/* Invaziji in odpor */ nadaljevanje
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Tobias Mayer Carte de la Pologne 1757.jpg|350px|thumb|Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757]]
'''Zgodovina Poljske''' je dolga več kot tisoč let. Začela se je z združevanjem prvih srednjeveških poljskih plemen in se nadaljevala z njihovim pokristjanjevanjem v zgodnji kneževini, poljsko zlato dobo, v kateri se je država razširila in postala ena največjih evropskih sil, njenim propadom in delitvijo, dvema svetovnima vojnama, socializmom in vzpostavitvijo demokracije leta 1989.
Korenine poljske zgodovine je mogoče slediti do [[Stari vek|starega veka]], ko je bilo ozemlje sedanja Poljske naseljeno z različnimi plemeni, vključno s [[Kelti]], [[Skiti]], [[Germani]], [[Sarmati]], [[Slovani]] in [[Balti]]. Najbližji predniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]] so bili zahodnoslovanski [[lehiti|lehitski]] [[Zahodni Poljani|Poljani]], ki so začeli v zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] ustanavljati prva stalna naselja.<ref name=ref1>Derwich & Żurek 2002, str. 122–143.</ref> Poljani, katerih ime pomeni ''"ljudstvo, ki živi na odprtih poljanah"'', so bili dominantno ljudstvo v regiji in dali Poljski svoje ime.
V 10. stoletju je nastala prva vladarska dinastija, [[Pjasti]]. Za ''de facto'' ustanovitelja poljske države se šteje knez [[Mješko I.]] (vladal okoli 960-992), znan po privzemu zahodnega [[Krščanstvo|krščanstva]] leta 966. Mješkov sin [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je z vojsko znatno razširil očetovo domeno in jo leta 1025 pretvoril v kraljevino. Najuspešnejši in zadnji monarh iz dinastije Pjastov, [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]], je vladal v obdobju gospodarskega razcveta in ozemeljske širitve kraljevine in leta 1370 umrl brez moškega naslednika.
Pjastom je sledila [[Jagelonci|Jagelonska dinastija]], ki je vladala od 14. do 16. stoletja, se tesno povezala z [[Velika litovska kneževina|Litvo]], doživela poljsko renesanso in nadaljevala širjenje države. Polonizacija kraljevine je dosegla vrh z ustanovitvijo poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1569, s čimer je postala ena največjih evropskih držav.
Republika obeh narodov je uspela vzdrževati raven blaginje, doseženo v obdobju Jageloncev, medtem ko je njen politični sistem dozorel v edinstveno plemiško demokracijo z voljenim kraljem. Sredi 17. stoletja je ogromna država začela propadati zaradi uničujočih vojn in propadanje njenega političnega sistema. V poznem 18. stoletju so bile uvedene pomembne notranje reforme, med njimi prva evropska ustava, sprejeta 3. maja 1791. Veljala je zelo malo časa, ker sosednje sile niso dovolile naprednih reform. Republika obeh narodov se je končala leta 1795 po nizu invazij in delitev poljskega ozemlja med [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]] na vzhodu, [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] na zahodu in [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]] na jugu. Od leta 1795 do 1918 ni obstajala nobena resnično neodvisna poljska država, četudi so delovala močna poljska odporniška gibanja. Priložnost za ponovno pridobitev suverenosti se je uresničila šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko so bile vse tri imperialistične sile v vojni in revoluciji usodno oslabljene.
Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika in je kot neodvisna država obstajala do leta 1939, ko sta Poljsko napadli [[nacistična Nemčija]] in [[Sovjetska zveza]]. Napad je pomenil začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Med nacistično okupacijo od leta 1939 do 1945 je med načrtovanim [[genocid]]om in iztrebljanjem umrlo več milijonov poljskih državljanov različnih veroizpovedi in narodnosti. Poljska vlada v izgnanstvu je kljub temu delovala vso vojno, Poljaki pa so prispevali k zmagi zaveznikov s sodelovanjem v vojaških akcijak tako na vzhodni kot na zahodni fronti. Napredovanje sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] proti zahodu v letih 1944 in 1945 je prisililo sile nacistične Nemčije, da so se umaknile iz Poljske. Sledila je ustanovitev satelitske socialistične države, od leta 1952 znane kot [[Ljudska republika Poljska]].
Zaradi teritorialnih prilagoditev na zahtevo zaveznikov ob koncu druge svetovne vojne leta 1945, se je geografsko težišče Poljske premaknilo proti zahodu. Na novo opredeljena poljska država je veliki meri izgubila svoj zgodovinski večetnični značaj. V poznih 80. letih prejšnjega stoletja je poljsko reformno gibanje [[Solidarnost (razločitev)|Solidarnost]] postalo ključnega pomena za miren prehod iz načrtnega gospodarstva in socialistične države v kapitalistični gospodarski sistem in liberalno parlamentarno demokracijo. V tem procesu je bila leta 1989 ustanovljena moderna Tretja poljska republika.
==Prazgodovina in zgodovina do zgodnjega srednjega veka==
[[Slika:Biskupin_brama_od_wewnatrz.jpg|thumb|right|250px|Rekonstruiran Biskupin, utrjeno naselje iz obdobja lužiške kulture (8. stoletje pr. n. št.)]]
V [[Prazgodovina|prazgodovini]], [[Kamena doba|kameni]], [[Bronasta doba|bronasti]] in [[Železna doba|železni dobi]] se je ozemlje sedanje Poljske razvijalo podobno kot okoliške regije.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 1–75.</ref>
V neolitskem obdobju so priseljenci iz Podonavje okoli leta 5500 pr. n. št. s seboj prinesli kulturo linearne keramike. V tej kulturi so se na poljskem ozemlju izoblikovale prve stalno naseljene kmečke skupnosti. V obdobju od okoli 4400 in 2000 pr. n. št. so staroselci v pozni kameni dobi še bolj razvili kmečki način življenja.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 32–53. </ref>
Poljska zgodnja bronasta doba se je začela okoli 2400–2300 pr. n. št., železna doba pa okoli 750–700 pr. n. št. Ena od mnogo odkritih kultur, [[lužiška kultura]] v bronasti in železni dobi, je zapustila več naselij.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 54–75.</ref> Okoli leta 400 pr. n. št. so poljsko ozemlje naselili [[Kelti]] [[Latenska kultura|latenske kulture]]. Kmalu zatem so se pod vplivom najprej Keltov in nato [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] razvile nove kulture z močno germansko komponento. Okoli leta 500 so se v času velikih evropskih selitev germanska ljudstva izselila. Gozdnate regije na severu in vzhodu so naselili [[Balti]].<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 76–121.</ref>
Nekaj arheoloških raziskav kaže, da so Slovani na sodobnem poljskem ozemlju naseljeni samo 1500 let.<ref name=ref1/> Nedavne genetske študije so pokazale, da so med sedanjimi prebivalci Poljske tudi potomci staroselcev, začenši v zgodnjim neolitikom.<ref>Mielnik-Sikorska 2013.</ref> Po drugih arheoloških in jezikoslovnih raziskavah so bila zgodnja slovanska ljudstva v delih Poljske verjetno prisotna že veliko prej in so bila morda povezana s starodavno pševorsko in zarubinsko kulturo 3. stoletja pr. n. št. Nekatere slovanske skupine so morda prišle z vzhoda v kasnejših obdobjih.<ref>Brather, Sebastian (2004). "The Archaeology of the Northwestern Slavs (Seventh To Ninth Centuries)". ''East Central Europe''. '''31''' (1): 78–81. doi: 10.1163/187633004x00116. </ref><ref>Trubačev, O. N. 1985. "Linguistics and Ethnogenesis of the Slavs: The Ancient Slavs as Evidenced by Etymology and Onomastics". ''Journal of Indo-European Studies (JIES)'', '''13''': 203–256. </ref> Domneva se, da so zgodnji slovanski narodi in jeziki morda izvirali iz [[Polesje|Polesja]], ki vključuje območje okoli [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinske]] meje, dele zahodne [[Rusija|Rusije]] in dele vzhodne Poljske.<ref> Kobyliński 2005, str. 525–526. </ref>
Zahodnoslovanska in lehitska ljudstva ter vsi preostali manjšinski klani v starodavnih poljskih deželah so bili organizirani v plemena. Več njihovh imen je na seznamu, ki ga je sestavil anonimni bavarski geograf v 9. stoletju.<ref>Davies 2005a, str. xxvii.</ref> V 9. in 10. stoletju so ta plemena ustvarila razvite regije ob zgornji [[Visla|Visli]], obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] in v [[Velikopoljska|Velikopoljski]]. V 10. stoletju je obsežna združitev plemen v Velikopoljski omogočila oblikovanje trajne politične strukture, ki je kasneje postala država Poljska.<ref name=ref1/>
==Obdobje Pjastov (10. stoletje–1385)==
{{glavni|Pjasti|Mješko I.|Boleslav I. Poljski|Kazimir I. Poljski|Boleslav II. Poljski|Boleslav III. Poljski|Kazimir II. Poljski|Vladislav I. Poljski|Kazimir III. Poljski}}
===Mješko I.===
[[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|right|250px|Poljska se je pod prvima dvema vladarjema znatno razširila; temno rožnato je ozemlje ob koncu vladavine [[Mješko I.|Mješka I.]] (992), temno rožnato pa ozemlje, ki ga je dodal [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] (umrl 1025); temno rožnato ozemlje na severozahodu, označeno z rdečo mejo, je v tem času izgubil]]
Dinastija [[Pjasti|Pjastov]], ustanoviteljica poljske države, je vladala od 10. do 14. stoletja. Zgodovinski zapisi kot ustanovitelja dinastije in države omenjajo vojvodo [[Mješko I.|Mješka]], katerega vladanje se je začelo malo pred letom 963 in nadaljevalo do njegove smrti leta 992. Mješko se je po poroki s princeso Dubravko Češko, vneto kristjanko, leta 966 pokristjanil.<ref name=rre12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Dogodek je znan kot "krst Poljske", datum pa se pogosto simbolično šteje za začetek poljske državnosti.<ref>Zubrzycki 2006, str. 64. </ref> Mješko je dokončal združevanje lehitskih plemen, potrebno za obstoj nove države. Po Mješku je Poljski vladal niz vladarjev, ki so prebivalstvo spreobrnili v krščanstvo, ustvarili močno kraljestvo in gojili značilno poljsko kulturo, integrirano v širšo evropsko kulturo.<ref>Wyrozumski 1986, str. 80–88.</ref>
===Boleslav I. Hrabri===
Mješkov sin, knez [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]] (vladal 992-1025), je ustanovil poljsko cerkveno strukturo, si prizadeval osvojiti nova ozemlja in bil ob koncu svojega življenja leta 1025 uradno kronan za prvega poljskega kralja.<ref name=ref12/> Prizadeval si je razširiti krščanstvo v poganske dele vzhodne Evrope, vendar je doživel neuspeh, ko je bil leta 997 v Prusiji ubit njegov največji misijonar [[Adalbert Praški]].<ref name=ref12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Na kongresu v Gnieznu leta 1000 je sveti rimski cesar [[Oton III.]] priznal nadškofijo Gniezno,<ref name=ref12/> ključno za obstoj suverene poljske države.<ref name=ref12/> Med vladavino Otonovega naslednika [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] se je Boleslav od leta 1002 in 1018 vojskoval s Kraljevino Nemčijo.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 88–93.</ref>
===Kazimir I., Boleslav II. in Boleslav III.===
Ekspanzionistična politika Boleslava I. je preobremenila vire zgodnje poljske države in sledil je propad monarhije. Pod [[Kazimir I. Poljski|Kazimirjem I. Obnoviteljem]] (vladal 1039-1058) je začela država okrevati. Kazimirjev sin [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] (vladal 1058–1079) se je zapletel v konflikt s ščerpanskim škofom Stanislavom, ki je na koncu povzročil njegov propad. Boleslava je poljska cerkev izobčila zaradi obtožb prešuštva, zato je leta 1079 ukazal umoriti škofa. Umor je sprožil upor poljskih plemičev, kateremu sta sledila Boleslavova odstavitev in izgon iz države.<ref name=ref12/> Okoli leta 1116 je [[Gallus Anonimus]] napisal kroniko ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih knezov''),<ref name=ref12/> namenjeno poveličevanju njegovega zaščitnika [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] (vladal 1107–1138), vladarja, ki je obudil tradicijo vojaškega junaštva iz časa Boleslava I. Gallusovo delo je še vedno najpomembnejši pisni vir za zgodnjo zgodovino Poljske.<ref>Wyrozumski 1986, str. 93–104.</ref>
===Razdrobitev kraljestva===
[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je v svoji oporoki iz leta 1138<ref name=ref12/> razdelil Poljsko med svoje sinove. Notranja razdrobljenost Poljske v 12. in 13. stoletju je razjedla dinastične strukture Pjastov. Leta 1180 je [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II. Pravični]], ki je zahteval papeževo potrditev svojega statusa nadvojvode, na kongresu v Łęczyci poljski cerkvi podelil dodatne imunitete in privilegije.<ref name=ref12/> Okoli leta 1220 je Vincenc Kadlubek napisal svojo ''[[Kronika poljskih kraljev in knezov|Kroniko poljskih kraljev in knezov]]'', še en pomemben vir za zgodnjo poljsko zgodovino.<ref name=ref12/>
Leta 1226 je eden od regionalnih pjastovskih vojvod, Konrad I. Mazovski, povabil [[Tevtonski viteški red|Tevtonske viteze]], da bi mu pomagali v boju proti baltskim [[Prusi|pruskim]] poganom.<ref name=ref12/> Tevtonski red je uničil Pruse, vendar je obdržal njihovo ozemlje, kar je povzročilo večstoletna vojskovanja med Poljsko in Tevtonskimi vitezi ter pozneje med Poljsko in nemško prusko državo.
Leta 1240 se je začela prva [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] na Poljsko, ki je dosegla vrhunec s porazom poljskih in zavezniških krščanskih sil ter s smrtjo šlezijskega pjastovskega vojvode Henrika II. Pobožnega v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] leta 1241.<ref name=ref12/>
Obdobje razdrobljenosti je prineslo gospodarski razvoj in rast mest. Ustanovljena so bila nova mesta, obstoječa naselja pa so dobila status mest z magdeburškimi pravicami.<ref>Sebastian Brather (2008). ''Archäologie der westlichen Slawen: Siedlung, Wirtschaft und Gesellschaft im früh- und hochmittelalterlichen Ostmitteleuropa'' (nemško). Walter de Gruyter. str. 87.</ref> Leta 1264 je Boleslav Pobožni s ''[[Kališki statut|Kališkim statutom]]'' [[Judje|Judom]] podelil judovske svoboščine.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 104–137.</ref>
===Pozni Pjasti: Vladislav I. in Kazimir III.===
[[Slika:Władysław I sarcophagus figure.jpg|thumb|200px|Podoba Vladislava I. Slokega na njegovem sarkofagu]]
Poskusi ponovne združitve poljskih dežel so dobili zagon v 13. stoletju. Leta 1295 je velikopoljski vojvoda [[Przemisl II. Poljski|Przemisl II.]] uspel postati prvi vladar po Boleslavu II., ki je bil okronan za poljskega kralja.<ref name=ref12/> Vladal je na omejenem ozemlju in bil že naslednje leto ubit. V letih 1300–1305 je kot poljski kralj vladal tudi češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]<ref name=ref12/> Kraljestvo Pjastov je bilo dejansko obnovljeno šele pod [[Vladislav I. Poljski|Vladislavom I. Slokim]] (vladal 1306–1333), ki je postal kralj leta 1320.<ref name=ref12/> Leta 1308 so tevtonski vitezi zavzeli [[Gdansk]] in [[Pomerelija|Pomerelijo]].<ref name=ref12/>
Kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] (vladal 1333–1370),<ref name=ref12/> Vladislavov sin in zadnji vladar iz dinastije Pjastov, je okrepil in razširil obnovljeno Poljsko kraljestvo, zahodna provinca Šlezija, ki jo je leta 1339 sam formalno odstopil Češki, in večina poljske Pomeranije pa sta bili za nekaj stoletij izgubljeni. Napredek je bil dosežen tudi pri obnovi upravljanja osrednje province [[Mazovija|Mazovije]]. Leta 1340 se je začelo osvajanje [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]],<ref name=ref12/> ki je zaznamovalo širjenje poljske države na vzhod.
Leta 1364 je bil sklican [[Krakovski kongres]], obseženo srečanje vladarjev srednje, vzhodne in severne Evrope, verjetno za načrtovanje [[Osmansko cesarstvo|protiturške]] [[križarske vojne]]. Isto leto je bila ustanovljena bodoča [[Jagelonska univerza]], ena najstarejših univerz v Evropi.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 137–171.</ref> 9. oktobra 1334 je Kazimir III. potrdil privilegije, ki jih je Judom leta 1264 podelil velikopoljski vojvoda Boleslav Pobožni, in jim dovolil, da so se v velikem številu naselili na Poljskem.
===Anžujci===
Ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je prišla Poljska pod oblast [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] iz [[Kapetingi|kapetinške]] hiše [[Anžujci|Anjou]]. Združitev Poljske in Ogrske je trajala do leta 1382.<ref name=ref12/> Leta 1374 je Ludvik I. podelil poljskemu plemstvu [[Košiški privilegij]], da bi eni od svojih hčera zagotovil nasledstvo na Poljskem.<ref name=ref12/> Leta 1384 je poljski prestol zasedla njegova najmlajša hči [[Jadwiga Poljska|Jadviga]] (umrla 1399).<ref>Wyrozumski 1986, str. 171–177.</ref>
==Jagelonska dinastija (1385-1572)==
{{glavni|Jagelonci}}
===Dinastična unija z Litvo, Vladislav II. Jagelo===
[[Slika:Battle of Tannenberg.jpg|250px|thumb|[[Bitka pri Grunwaldu]]]]
Leta 1386 se je veliki litovski knez [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]] poročil s poljsko kraljico Jadvigo, kar mu je omogočilo postati poljski kralj.<ref name=ref21>Davies 2005a, str. xxviii–xxix.</ref> Do svoje smrti leta 1434 je vladal kot [[Vladislav II. Poljski]]. Poroka je ustvarila poljsko-litovsko personalno unijo pod kralji [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]].
Prvi dokument, ki je uradno povezal obe državi, je bila [[Krevska unija]] iz leta 1385, ki je bila po vsebini Jogailova in Jadvigina poročna pogodba. S poljsko-litovskim partnerstvom je Poljska pridobila obsežno ozemlje [[Rutenija|Rutenije]], ki je bilo v posesti Litve. Partnerstvo se je izkazalo za koristno za državljane obeh držav, ki so v naslednjih štirih stoletjih sobivali in sodelovali v eni največjih političnih entitet v Evropi. Ko je kraljica Jadviga leta 1399 umrla, je Kraljevina Poljska prešla v izključno posest njenega moža.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 178–195.</ref>
V [[Baltsko morje|baltski]] regiji se je nadaljeval boj Poljske s [[Tevtonski viteški red|Tevtonskimi vitezi]] in dosegel vrhunec v zmagi v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] leta 1410, ki je Poljaki in Litovci niso zaključili z odločilnim udarom proti glavnemu sedežu Tevtonskega reda na gradu [[Grad Malbork|Malbork]]. Razvijajoče se odnose med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino je dodatno opredelila [[Horodlanska unija]] leta 1413.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 195–201. </ref>
Privilegiji [[Šlahta|šlahte]] (plemstvo) so se širili. Leta 1425 je bil sprejet akt ''[[Neminem captivabimus nisi iure victum]]'' (v prostem prevodu ''Nihče ne bo aretiran brez sodbe sodišča''), ki je plemiče varoval pred samovoljnimi kraljevimi aretacijami.<ref name=ref21/>
===Vladislav III. in Kazimir IV. Jagelo===
[[Slika:Casimir IV Jagiellon.jpg|thumb|left|upright|Kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelo]] je bil osrednja osebnost jagelonskega obdobja]]
Vladanje mladega [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III.]] (1434–1344),<ref name=ref21/> sina in naslednika Vladislava II., ki je vladal kot kralj Poljske in Ogrske, je prekinila njegova smrt v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] proti silam [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 201–204. </ref> Sledilo je tri leta trajajoče medvladje, ki se je končalo leta 1447 s kronanjem njegovega brata [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]]
Kritični razvoj jagelonskega obdobja se je dogajal ravno med njegovo dolgo vladavino, ki je trajala do leta 1492. Leta 1454 je Poljska priključila [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]] in sledila je [[trinajstletna vojna]] (1454–1466) z državo [[Tevtonski viteški red|Tevtonskih vitezov]].<ref name=ref21/> Leta 1466 je bil sklenjen prelomni [[Drugi torunjski mir]], ki je razdelil Prusijo in ustanovil Vzhodno Prusijo, poljski fevd pod upravo Tevtonskih vitezov.<ref name=ref21/> Poljska se je na jugu soočala z Osmanskim cesarstvom in [[Krimski Tatari|Krimskimi Tatari]], na vzhodu pa pomagala Litvi v boju proti [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]]. Razvijala se je v fevdalno državo s pretežno kmetijskim gospodarstvom in vse bolj prevladujočim zemljiškim plemstvom. Kraljeva prestolnica Krakov se je spreminjala v veliko akademsko in kulturno središče in leta 1473 dobila prvo tiskarno.<ref name=ref21/> Z naraščajočim vplivom srednjega in nižjega plemstva se je kraljevi svet do leta 1493 razvil v dvodomni Generalni sejm (parlament), ki ni več predstavljal izključno najvišjih dostojanstvenikov kraljestva.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 205–225. </ref>
Pravni akt ''[[Nihil novi|Nihil novi nisi commune consensu]]'' (slovensko ''Nič novega brez skupnega soglasja''), sprejet v Sejmu leta 1505, je večino zakonodajne oblasti prenesel z monarha na Sejm.<ref name=ref21/> Dogodek je zaznamoval začetek obdobja, znanega kot "zlata svoboda", v katerem je v državi načeloma vladalo "svobodno in enakopravno" poljsko plemstvo. V 16. stoletju je množičen razvoj kmetijskih gospodarstev v lasti plemstva povzročil vse bolj žaljive razmere za kmečke podložnike, ki so jih obdelovali. Politični monopol plemičev je tudi zadušil razvoj mest, od katerih so nekatera cvetela v poznem jagelonskem obdobju, in omejeval pravice meščanov, kar je zaviralo nastanek srednjega družbenega razreda.<ref>Gierowski 1986a, str. 24–53. </ref>
===Zgodnja moderna Poljska pod Sigismundom I. in Sigismundom II.===
[[Slika:Nikolaus Kopernikus.jpg|thumb|right|[[Nikolaj Kopernik]], utemeljitelj heliocentričnega modela Osončja]]
V 16. stoletju je [[Reformacija|protestantsko]] reformistično gibanje prodrlo globoko v poljsko krščanstvo. Politika verske strpnosti, ki se je razvila na Poljskem, je bila v tistem času skoraj edinstvena v Evropi. Iz pokrajin, ki so jih razdirali verski spori, je veliko ljudi pobegnilo in našlo zatočišče na Poljskem. Vladavini kraljev [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I. Starega]] (1506–1548) in [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] (1548–1572) sta bili obdobje intenzivnega razcveta kulture in znanosti, imenovano tudi zlata doba poljske renesanse. Najvidnejši predstavnik tedanje znanosti je bil [[astronom]] [[Nikolaj Kopernik]] (1473–1543), utemeljitelj heliocentričnega sistema našega [[Osončje|Osončja]].<ref name=ref21/> Najpomembnejši umetnik tega obdobja je bil pesnik [[Jan Kochanowski]] (1530–1584).<ref name=ref27>Davies 2005a, str. xxix.</ref><ref>Gierowski 1986a, str. 116–130.</ref> Med vladavino Sigismunda I.<ref name=ref21/> bil [[Tevtonski viteški red|Tevtonski red]] leta 1525 sekulariziran. Zadnji veliki mojster reda [[Albert Pruski]] se je spreobrnil v protestantizem in se poklonil poljskemu kralju in v zameno dobil v fevd vojvodino Prusijo.<ref name=ref21/> Mazovija je bila leta 1529 končno v celoti vključena v Poljsko krono.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 53–92. </ref>
[[Slika:Poland-01788 - Courtyard (32000957141).jpg|thumb|left|250px|Italijansko dvorišča na gradu [[Grad Vavel|Vavel]] v Krakovu, nekdaji rezidenci poljskih monarhov]]
Z vladavino Sigismunda II. se je končalo obdobje Jageloncev. Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]]. Litovska oblast v Ukrajini je bila prenešna na Poljsko.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 92–109. </ref> Realna unija obeh narodov je trajala do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1795. Leta 1561 je Poljska priključila [[Livonija|Livonijo]], s čimer se je začela livonska vojna z [[Rusko carstvo|Rusijo]].<ref name=ref21/>
Eksekucionistično gibanje, ki je poskušalo zaustaviti napredujočo prevlado poljskih in litvanskih magnatskih družin v državi, je doseglo vrhunec na zasedanju Sejma v Piotrkówu v letih 1562–1563.<ref name=ref21/> Na verskem področju so se poljski bratje odcepili od [[Kalvinizem|kalvinistov]], ki so leta 1563 izdali protestantsko ''Brestovsko Biblijo''.<ref name=ref21/> Na poljsko zgodovino so močno vplivali [[jezuiti]], ki so tja prišli leta 1564
==Poljsko-litovska Republika obeh narodov==
===Ustanovitev (1569-1648)===
====Lublinska unija====
[[Slika:Truce of Deulino 1618-1619.PNG|upright=1.35|thumb|right|Republika obeh narodov v njenem največjem obsegu po sklenitvi Deulinskega miru leta 1619]]
[[Lublinska unija]] iz leta 1569 je ustvarila poljsko-litovsko zvezno državo, ki je bila bolj enotna kot prejšnja personalna unija med Poljsko in Litvo. Unijo je vodilo plemstvo preko centralnega parlamenta in lokalnih skupščin na čelu z izvoljenim kraljem. Formalna vladavina plemstva, ki je bilo sorazmerno številčnejše kot v drugih evropskih državah, je tvorila zgodnji demokratični sistem,<ref>Overy 2010, str. 176–177. </ref> ki je bil v nasprotju z absolutnimi monarhijami, ki so takrat prevladovale v preostali Evropi.<ref>Davies 1996, str. 555. </ref>
Začetek Republike obeh narodov je sovpadal z obdobjem v poljski zgodovini, ko sta bila dosežena velika politična moč ter napredek v civilizaciji in blaginji. Poljsko-litovska unija je postala vpliven dejavnik v evropskih zadevah in pomembna kulturna entiteta, ki je širila zahodno kulturo s poljskimi značilnostmi proti vzhodu. V drugi polovici 16. stoletja in prvi polovici 17. stoletja je bila Republika obeh narodov ena največjih in najštevilčnejših držav v tedanji Evropi. Merila je malo manj kot milijon kvadratnih kilometrov in imela okoli deset milijonov prebivalcev. V njenem gospodarstvu je prevladovalo izvozno usmerjeno kmetijstvo. Verska strpnost po vsej državi je bila zagotovljena z [[Varšavska konfederacija|Varšavsko konfederacijo]] iz leta 1573.<ref name=ref27/>
====Prvi voljeni kralji====
[[Slika:France-001615 - King Henri III (15291221709) (2).jpg|thumb|left|200px|Prvi izvoljeni poljsko-litovski kralj je bil Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]]]]
Po koncu vladavine Jageloncev leta 1572 je bil na prvih "svobodnih volitvah" poljskega plemstva leta 1573 za kralja izvoljen Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Pred izvolitvijo je moral pospisati ''[[Pacta conventa|pacta conventa]]'', sklop dogovorjenih obveznosti oziroma predvolilnih obljub. Ko je leta 1574 na Poljsko prispela novica, da je francoski prestol prazen, se je Henrik kot njegov verjetni dedič vrnil v Francijo.<ref name=ref27/> Volitve kralja so od
samega začetka spremljali tuji vplivi, saj so tuje sile poskušale z manipulacijami doseči izvolitev kandidata, ki je bil v skladu z njihovimi interesi.<ref>Gierowski 1986a, str. 109–116. </ref>
Henrikovi je sledila vladavina Štefana Báthoryja (vladal 1576–1586). Bil je vojaško in domovinsko samozavesten vladar in je v poljskem zgodovinskem izročilu cenjen kot redek primer uspešnega izvoljenega kralja.<ref name=ref27/> Ustanovitev Kronskega sodišča leta 1578 je pomenila prenos številnih pritožbenih zadev iz kraljeve v plemiško jurisdikcijo.<ref name=ref27/>
====Prvi kralji iz dinastije Vasa====
[[Slika:Sigismund at horse.jpg|right|thumb|200px|[[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] je vladal dolgo, njegovo delovanje proti verskim manjšinam, ekspanzionistične ideje in vmešavanje v švedske dinastične zadeve pa so Republiko obeh narodov destabilizirale]]
Vladavina švedske [[Dinastija Vasa|dinastije Vasa]] se je v Republiki obeh narodov začela leta 1587. Prva dva kralja iz te dinastije, [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III.]] (vladal 1587–1632) in [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]] (vladal 1632–1648), sta večkrat poskušala s spletkami prevzeti švedski prestol, ki je bil stalen vir motenj v Republiki obeh narodov.<ref name=ref27/> Katoliška cerkev je v tistem času začela ideološko protiofenzivo in protireformacija je zajela številne spreobrnjence iz poljskih in litvanskih protestantskih krogov. Leta 1596 je [[Brestlitovska unija]] razklala vzhodne kristjane v Republiki in ustvarila [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|uniatsko cerkev vzhodnega obreda]], podrejeno papežu.<ref name=ref27/> V letih 1606–1608 se je razvil zebrzidovski upor proti Sigismundu III.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 130–146. </ref>
V želji po premoči v vzhodni Evropi se je Republika obeh narodov od leta 1605 do 1618 vojskovala z Rusijo. Niz spopadov se imenuje poljsko-moskovska vojna ali dimirtijada. Repoblika je razširila svoje ozemlje proti vzhodu, glavnega cilja – moskovskega prestola, pa poljska dinastija ni dosegla. Švedska si je v poljsko-švedskih vojnah v letih 1617–1629 prizadevala dobiti prevlado na [[Baltsko morje|Baltiku]], [[Osmansko cesarstvo]] pa je pritiskalo z juga v bitkah pri Cecori leta 1620 in Hotinu leta 1621.<ref name=ref27/> Širitev kmetijstva in [[Tlačanstvo|tlačanska]] politika v poljski [[Ukrajina|Ukrajini]] sta povzročili vrsto [[kozaki|kozaških]] uporov. V tridesetletni vojni je bila Republika zaveznica habsburške monarhije vendar v njej ni neposredno sodelovala.{{efn-lr|Po mnenju raziskovalca Jana Sowe je Republika obeh narodov kot država propadla, ker se ni bila sposobna prilagoditi nastajajočemu novemu evropskemu redu, vzpostavljenemu z Vestfalskim mirom leta 1648. Voljeni poljski kralji, ki jih je omejevalo sebično in kratkovidno plemstvo, niso mogli vsiliti močne in učinkovite centralne vlade z značilno povestfalsko notranjo in zunanjo suverenostjo. Nezmožnost poljskih kraljev, da bi zaračunavali in pobirali davke, in s tem vzdrževali stalno vojsko, ter vodili neodvisno zunanjo politiko, so bili med glavnimi ovirami za učinkovito tekmovanje Poljske na spremenjenem evropskem prizorišču, kjer je bila absolutistična oblast predpogoj za preživetje in postala temelj za odpravo tlačanstva in postopno oblikovanje parlamentarizma. <ref name=ref37>Wodecka 2013.</ref>}} Vladavina [[Vladislav IV. Poljski|Vladislava IV.]] je bila večinoma miroljubna. Leta 1635 je bila ponovno vzpostavljena pravoslavna cerkvena hierarhija. ki je bila po Brestlitovski uniji prepovedana.<ref name=ref27/>
===Propadanje (1648-1764)===
====Potop====
Med vladanjem Kazimirja II. Vase (1648–1668), tretjega in zadnjega iz te dinastije, je plemiška demokracija začela propadati zaradi tujih invazij in notranjih nesoglasij.<ref name=ref27/><ref name=ref36>Gierowski 1986a, str. 190–219. </ref> Nadloge so se nepričakovano hitro kopičile in zaznamovale konec poljske zlate dobe. Nekoč močna Republika obeh narodov je postajala vedno bolj ranljiva za tuje posege.
[[Slika:John II Casimir Vasa 1.PNG|thumb|right|200px|[[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]] je vladal v najtežjem obdobju Republike obeh narodov; rzočaran zaradi nezmožnosti reformiranja države je leta 1668 odstopil<ref name=ref37/>]]
Vstaja kozakov pod vodstvom [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]] leta 1648–1657 je zajela vse jugovzhodne pokrajine Poljske krone<ref name=ref27/> in imela katastrofalne posledice.
Prvi ''[[liberum veto]]'', parlamentarno pravico, s katero je lahko kateri koli član Sejma takoj razpusti trenutno sejo, je bila prvič uporabljena leta 1652.<ref name=ref27/> Ta praksa je sčasoma kritično oslabila poljsko centralno vlado. V [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskem sporazumu]] so se ukrajinski uporniki leta 1654 razglasili za podložnike ruskega carja.
Druga severna vojna je v letih 1655–1660 divjala po osrednjih poljskih deželah. Vključeva ja brutalno in uničujočo švedsko invazijo na Poljsko, imenovano švedski potop. Vojna se je končala leta 1660 z [[Olivski sporazum|Olivskim mirovnim sporazumom]].<ref name=ref27/> Republika je v vojni zgubila nekaj ozemlja na severu države.
Leta 1657 je [[Prusija|vojvodina Prusija]] z [[Bromberški sporazum|Bromberškim sporazumom]] vzpostavila svojo neodvisnost.<ref name=ref27/> V rusko-poljski vojni (1654–1667) se je vojska Republike dobro odrezala, Ukrajina pa je bila z [[Andrusovsko premirje|Andrusovskim premirjem]] leta 1667 kljub temu razdeljena med Poljsko in Rusijo.<ref name=ref27/> Proti koncu vojne je upor magnatov Lubomirskih proti kralju destabiliziral in oslabil državo. Obsežni napadi krimskih Tatarov, v katerih so v Ukrajini lovili sužnje, so imeli zelo škodljive posledice tudi za poljsko gospodarstvo.<ref>Williams 2013, str. 27. </ref> Leta 1661 je izšel prvi poljski časopis ''Merkuriusz Polski''.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 220–240. </ref>
Leta 1668 se je kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir]], žalosten zaradi nedavne smrti svoje žene in razočaran zaradi katastrofalnih političnih neuspehov svoje vladavine, odrekel prestolu in pobegnil v Francijo.{{efn-lr|Ivan II. Kazimir Vasa je znan po svoji omembe vredni in natančni napovedi delitve Poljske, ki se je zgodila več kot stoletje kasneje.<ref name=ref37/>}}
====Jan III. Sobieski in zadnje vojaške zmage====
[[Slika:Siemiginowski John III Sobieski with his son.jpg|thumb|left|200px|Kralj [[Jan III. Sobieski]] s svojim sinom Jakobom, katerega je poskušal postaviti za svojega naslednika; Sobieski je povedel vojsko Republike obeh narodov v bitko za Dunaj, eno zadnjih velikih poljsko-litovskih zmag]]
Po odstopu Ivana II. Kazimirja je bil za njegovega nalednika leta 1669 izvoljen Poljak [[Koribut Višnjevecki]]. Med njegovim vladanjem, ki je trajalo do leta 1673, je izbruhnila poljsko-osmanska vojna (1672–1676). Vojna se je nadaljevala pod njegovim naslednikom [[Jan III. Sobieski|Janom III. Sobieskim]] (vladal 1674–1696).<ref name=ref27/> Sobieski je nameraval razširiti svojo državo na [[Baltsko morje|baltsko]] območje in v ta namen leta 1675 v Jaworówu s Francijo sklenil tajni sporazum,<ref name=ref27/>
vendar je bil namesto tega prisiljen v dolgotrajne vojne z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. S tem je Sobieski za kratek čas oživil vojaško moč Republike obeh narodov. V [[bitka pri Hotinu|bitki pri Hotinu]] leta 1673 je premagal osmansko vojsko in v [[Drugo obleganje Dunaja|bitki pri Dunaju]] leta 1683 odločilno pomagal rešiti Dunaj pred Osmanskim cesarstvom.<ref name=ref27/> Vladavina Sobieskega je bila zadnji višek v zgodovini Republike, saj je v prvi polovici 18. stoletja Poljska prenehala biti aktivna akterka v mednarodni politiki. Z Rusijo je leta 1686 sklenila sporazum o večnem miru in končno uredila meje med državama, ki so veljale do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1772.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 240–258. </ref>
Republika obeh narodov, ki je bila do leta 1720 v skoraj nenprekinjenih vojnah, je utrpela ogromno izgubo prebivalstva ter veliko škodo v svojem gospodarstvu in družbeni strukturi. Vlada je postala neučinkovita zaradi obsežnih notranjih konfliktov, skorumpiranih zakonodajnih procesov in manipulacij zaradi tujih interesov. Plemstvo je padlo pod nadzor peščice sprtih magnatskih družin z vzpostavljenimi ozemeljskimi domenami. Mestno prebivalstvo in infrastruktura sta propadala, skupaj z večino kmetij, katerih prebivalci so bili podvrženi vse skrajnejšim oblikam tlačanstva. Razvoj znanosti, kulture in izobraževanja se je zaustavil ali celo nazadoval.<ref name=ref36/>
====Saški kralji====
[[Slika:August der Starke.jpg|thumb|right|200px|[[Avgust II. Močni]], saški kralj Poljske; po njegovi smrti se je začela vojna za poljsko nasledstvo]]
Volitve kralja leta 1697 so na poljski prestol pripeljale [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]] (vladal 1697–1733), člana saške družine [[Wettinci|Wettin]], ki je lahko prevzel prestol pod pogojem, da se spreobrne v rimskokatoliško vero. Nasledil ga je njegov sin [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] (vladal 1734–1763).<ref name=ref27/> Vladavini saških kraljev, ki so bili hkrati saški volilni knezi, so prekinili tekmovalni kandidati za poljski prestol. Razpad Relublike obeh narodov se je nadaljeval.
[[Velika severna vojna]] (1700–1721),<ref name=ref27/> v kateri so sodobniki videli začasen mrk, je morda bila usodni udarec, ki je zrušil poljski politični sistem. Leta 1704 je bil za kralja pod švedsko zaščito postavljen [[Stanislav Leščinski]], vendar je na tem položaju zdržal le nekaj let.<ref>Davies 2005a, str. 374–375</ref> Tihi sejm leta 1717 je zaznamoval začetek Republike obeh narodov kot ruskega [[protektorat]]a.<ref>Davies 2005a, str. 375–377.</ref> Rusko carstvo je jamčilo zlato svobodo plemstva, samo da bi obdržalo šibko centralno oblast Republike in nadaljevalo stanje stalne politične nemoči. V odmevnem zlomu tradicije verske strpnosti so bili [[Protestantizem|protestanti]] med [[Thornovi nemiri|Thornovimi nemiri]] leta 1724 usmrčeni.<ref>Davies 2005a, str. 139–142.</ref> Leta 1732 so Rusija, Avstrija in Prusija, močne in spletkarske sosede Poljske, sklenile tajni [[Sporazum treh črnih orlov]] z namenom, da bi nadzirale prihodnje volitve kraljev Republike. Vojna za poljsko nasledstvo leta 1733-1735<ref name=ref27/> je pomagala Leščinskemu, da je prišel drugič na poljski prestol. Zaradi znatne vpletenosti tujcev so bila njegova prizadevanja neuspešna. Kraljevina Prusija je postala močna regionalna sila, ki ji je v šlezijskih vojnah uspela [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] iztrgati zgodovinsko poljsko provinco [[Šlezija|Šlezijo]]. Prusije je s tem postala vedno večja grožnja varnosti Poljske.
Personalna unija Republike obeh narodov in Vojvodine Saške je v Republiki povzročila nastanek reformnega gibanja in začetek poljskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki je bilo glavni pozitivni napredek v tem obdobju. Leta 1747 je bila v [[Varšava|Varšavi]] odprta prva poljska javna [[Knjižnica Załuski|knjižnica Załuski]].<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 258–301.
</ref>
===Reforme in izguba državnosti (1764-1795)===
====Czartoryjske reforme in Stanislav Avgust Poniatowski====
[[Slika:Stanisław August Poniatowski by Johann Baptist Lampi.PNG|thumb|right|200px|Razsvetljeni monarh [[Stanislav II. Avgust Poniatowski]]]]
V drugi polovici 18. stoletja so v poljsko-litovski skupni državi poskušali izvesti temeljne notranje reforme, ker ji je grozilo izumrtje. Reformna dejavnost, ki jo je sprva spodbujala frakcija magnatske družine Czartory, znane kot Familia, je izzvala sovražno reakcijo in vojaški odziv sosednjih sil, vendar je ustvarila pogoje, ki so spodbudili gospodarski napredek. Vodilno trgovsko središče v državi je postala prestolnica Varšava in prevzela primat Danziga (zdaj Gdansk). Pomen uspešnejših mestnih družbenih slojev se je povečal. Zadnja desetletja neodvisnega obstoja Republike obeh narodov so zaznamovala agresivna reformna gibanja in daljnosežen napredek na področju izobraževanja, intelektualnega življenja, umetnosti ter razvoja družbenega in političnega sistema.<ref>Gierowski 1986b, str. 1–60. </ref>
Kraljeve volitve leta 1764 so na prestol privedle [[Stanislav II. Avgust Poniatowski|Stanislava Avgusta Poniatowskega]],<ref name=ref46>Davies 2005a, str. xxix–xxx</ref> prefinjenega posvetnega aristokrata, povezanega z družino Czartory, ki pa ga je izbrala in vsilila ruska cesarica [[Katarina Velika]] in od njega pričakovala, da bo njen poslušni sledilec. Stanislav Avgust je vladal poljsko-litovski državi do njenega razpada leta 1795. Svojo vladavino je preživel razpet med željo po izvedbi reform, potrebnih za rešitev propadajoče države, in podrejenim odnosom do svojih ruskih pokroviteljev.<ref>Gierowski 1986b, str. 60–66. </ref>
[[Barska konfederacija]] (1768-1772)<ref name=ref46/> je bila upor poljskega plemstva proti ruskemu vplivu nasploh in samemu Poniatowskemu, v katerem so videli predstavnika Rusije. Konfederacija se je borila za ohranitev neodvisnosti Poljske in tradicionalnih interesov plemstva. Po nekaj letih so nadzor v konfederaciji ponovno prevzele sile, zveste kralju in Ruskemu carstvu.<ref name=ref48>Gierowski 1986b, str. 66–74. </ref>
Po zatrtju Barske konfederacije so bili deli Republike obeh narodov leta 1772 na pobudo [[Friderik II. Veliki|Friderika Velikega Pruskega]] razdeljeni med Prusijo, Avstrijo in Rusijo. Dejanje jo postal znano kot [[Delitve Poljske|prva delitev Poljske]].<ref name=ref46/> Od Republike je ostala okrnjena država. Sejm je leta 1773 pod prisilo potrdil delitev kot opravjeno dejstvo, vendar je hkrati ustanovil Komisijo za nacionalno izobraževanje, pionirsko izobraževalno ustanovo v Evropi, ki jo pogosto imenujejo tudi prvo ministrstvo za izobraževanje na svetu.<ref name=ref46/><ref name=ref48/>
====Veliki sejm 1788–1791 in Ustava 3. maja 1791====
[[Slika:Oath of confirmation of Constitution of the 3rd May 1791.PNG|thumb|right|250px|Veliki sejm je na zasedanju v Kraljevem gradu v Varšavi 3. maja 1791 potrdil poljsko-litovsko ustavo]]
Dolgotrajno zasedanje parlamenta, ki ga je sklical kralj Stanislav II. Avgust, je znano kot Veliki sejm ali Štiriletni sejm. Prvič se je sestal leta 1788. Prelomni dosežek maratonskega zasedanja je bilo sprejetje ustave z dne 3. maja 1791,<ref name=ref46/> prve v sodobni Evropi. Ustava, zmerno reformističen dokument, ki so ga obrekovalci obsodili kot naklonjen idealom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]], je kmalu sprožila močno nasprotovanje konservativnih krogov višjega plemstva Republike obeh narodov in ruske carice Katarine, ki je bila odločena preprečiti ponovno rojstvo močne Republike obeh narodov. Plemiška [[Targoviška konfederacija]], ustanovljena v prestolnici ruskega carstva [[Sankt Peterburg]]u, je prosila Katarino za pomoč in maja 1792 je ruska vojska vstopila na ozemlje Republike. Poljsko-ruska vojna leta 1792, obrambna vojna sil Republike proti ruskim zavojevalcem, se je končala, ko je poljski kralj, prepričan o nesmiselnosti odpora, kapituliral in se pridružil Targoviški konfederaciji. Vlado je prevzela rusko-zavezniška konfederacija, vendar sta Rusija in Prusija leta 1793 vseeno poskrbeli za drugo delitev Poljske. Zaradi delitve je državi ostalo kritično okrnjeno ozemlje, zaradi česar ni bila sposobna samostojnega obstoja. Grodnenski sejm Republike obeh narodov leta 1793, zadnji v še obstoječi državi,<ref name=ref46/> je bil prisiljen potrditi novo delitev.<ref>Gierowski 1986b, str. 74–90.</ref>
==== Kościuszkov upor leta 1794 in konec poljsko-litovske države====
[[Slika:Smuglewicz Kosciuszko 2.jpg|thumb|left|250px|Kościuszkov poziv na narodno vstalo v Krakovu leta 1794]]
Radikalizirani zaradi nedavnih dogodkov so poljski reformatorji, bodisi v izgnanstvu bodisi na ozemlju, ki je še ostalo Republiki obeh narodov, začeli pripravljati narodno vstajo. Za vodjo vstaje je bil izbran [[Kościuszkova vstaja|Tadeuš Kościuszko]], priljubljen general in veteran [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]]. Kościuszko se je 24. marca 1794 vrnil iz tujine in v [[Krakov]]u izdal Kościuszkovo proklamacijo, ki je zahtevala narodno vstajo pod njegovim vrhovnim poveljstvom.<ref name=ref46/> Kościuszko je osvobodil številne kmete, da bi jih lahko vpisal v svojo vojsko. Upor kljub široki narodni podpori ni bil sposoben pridobiti tuje pomoči, potrebne za njegov uspeh. Združene sile Rusije in Prusije so upor zatrle in novembra 1794 po bitki v Pragi zasedle Varšavo.
[[Slika:Partitions of Poland.png|thumb|right|upright=1.35|Tri delitve Republike obeh narodov: 1772, 1793 in 1795]]
Leta 1795 so Rusija, Prusija in Avstrija izvedle tretjo delitev Poljske kot končno razdelitev ozemlja, ki je povzročila dokončni razpad poljsko-litovske skupne države.<ref name=ref46/> Kralj Stanislav Avgust Poniatowski je bil pospremljen v [[Grodno]], kjer je bil prisiljen odstopiti. Po odstopu se je umalnil v [[Sankt Peterburg]].<ref name=ref46/><ref>Gierowski 1986b, str. 90–101.</ref> Tadeuš Kościuszko je bil sprva zaprt, dokler ni leta 1796 dobil dovoljenje za izselitev v [[Združene države Amerike]].<ref>Herbst 1969, str. 437.</ref>
Odziv poljskega vodstva na zadnjo delitev je stvar zgodovinske razprave. Literarni zgodovinarji so ugotovili, da je bilo prevladujoče čustvo prvega desetletja obup, ki je ustvaril moralno puščavo, v kateri sta vladala nasilje in izdaja. Po drugi strani so zgodovinarji iskali znake odpora proti tuji vladavini in ugotovili, da je vse plemstvo, ki ni odšlo v izgnanstvo, priseglo zvestobo svojim novim vladarjem in služilo kot častniki v njihovih vojskah.<ref>Czubaty 2009, str. 95–109.</ref>
==Razdeljena Poljska (1705–1918)==
===Oborožen upor (1795-1864)===
====[[Napoleonske vojne]]====
[[Slika:Death of Poniatowski.jpg|thumb|left|250px|Smrt Jozefa Poniatowskega, maršala [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]] v [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]]]]
Četudi med letoma 1795 in 1918 ni obstajala nobena suverena poljska država, se je ideja o poljski neodvisnosti ohranjala pri življenju skozi celo 19. stoletje. Proti delitvenim silam so potekale številne vstaje in drugi oboroženi spopadi. Vojaška prizadevanja so sprva temeljila na zavezništvu poljskih emigrantov s porevolucionarno Francijo. Poljske legije Jana Henrika Dąbrowskega so se med letoma 1797 in 1802 borile v francoskih akcijah zunaj Poljske v upanju, da bosta njihova udeležba in prispevek nagrajena z osvoboditvijo njihove poljske domovine.<ref name=ref53>Davies 2005b, str. xxi.</ref> Jozef Wybicki je leta 1797 kot hvalnico njihovim dejanjem napisal poljsko državno himno ''"Poljska še ni izgubljena"'' ali ''"Dąbrowskijeva mazurka"''.<ref>Gierowski 1986b, str. 119–130.</ref>
[[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je po svojem porazu s Prusijo in podpisu [[Tilsitski sporazum|Tilsitskega sporazuma]] z ruskim carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]] leta 1807 ustanovil Varšavsko vojvodstvo, majhno, napol neodvisno poljsko državo.<ref name=ref53/> Vojska Varšavskega vojvodstva pod poveljstvom Jozefa Poniatowskega je kot francoska zaveznica sodelovala v številnih francoskih akcijah, vključno z uspešno avstrijsko-poljsko vojno leta 1809. Po tej vojni in drugih akcijah se je ozemlje Varšavskega vojvodstva razširilo. Francoska invazija na Rusijo leta 1812 in nemška kampanja leta 1813 sta bili zadnji vojni, v katerih je sodelovalo vojvodstvo. Varšavsko vojvodstvo je kot odraz idealov [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] v ustavi odpravilo [[tlačanstvo]], ni pa spodbujalo zemljiške reforme.<ref>Gierowski 1986b, str. 130–147.</ref>
====Dunajski kongres====
Po Napoleonovem porazu je bil na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je zasedal leta 1814 in 1815, vzpostavljen nov evropski red. Adam Jurij Czartoryski, nekdanji tesni sodelavec cesarja Aleksandra I., je postal vodilni zagovornik poljske nacionalne ideje. Kongres je izdelal nov razdelitveni načrt, ki je upošteval nekatere pridobitve Poljakov v napoleonskem obdobju.
Varšavsko vojvodstvo je leta 1815 zamenjala novoustanovljena Kraljevina Poljska, neuradno znana kot [[Kongresna Poljska]].<ref name=ref53/> Preostalo poljsko kraljestvo je bilo priključeno k Ruskemu carstvu v personalni uniji pod ruskim carjem in dobilo lastno ustavo in vojsko. Vzhodno od kraljestva so bila velika območja nekdanje poljsko-litovske Republike obeh narodov vključena neposredno v Rusko carstvo kot Zahodni kraj. Ta ozemlja, skupaj s Kongresno Poljsko, na splošno veljajo za Rusko delitev. Ruska, Pruska in Avstrijska "delitev" so neformalna imena pokrajin nekdanje skupne države in ne imena dejanskih upravnih enot razdeljenega poljsko-litovskega ozemlja.<ref name=ref56>Gierowski 1986b, str. 147–181.</ref> Pruska delitev je vključevala del, imenovan Veliko posensko vojvodstvo.<ref name=ref53/> Kmetje pod prusko upravo so z reformami v letih 1811 in 1823 postopoma pridobili [[Volilna pravica|volilno pravico]]. Omejene pravne reforme v Avstrijski delitvi je zasenčila revščina na podeželju. Svobodno mesto Krakov je bilo majhna republika, ustanovljena na Dunajskem kongresu, ki je bila pod skupnim nadzorom vseh treh delitvenih sil.<ref name=ref53/> V deželah, ki so jih zavzele tuje sile, je bil kljub mračnim političnim razmeram s stališča poljskih domoljubov dosežen gospodarski napredek. Opazen je bil predvsem razvoj zgodnje industrije.<ref name=ref56/>
Novejše ocene [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] na prebivalca v obdobju 1790–1910 potrjujejo hipotezo, da je gospodarstvo na periferiji države v počasnem procesu dohitevalo gospodarstvo v osrednjih delih države.<ref>Maciej Bukowski in drugi. "Urbanization and GDP per capita: New data and results for the Polish lands, 1790–1910." Historical Methods: ''A Journal of Quantitative and Interdisciplinary History'' '''52.4''' (2019): 213-227.</ref>
[[Slika:Granting of the Constitution of the Duchy of Warsaw by Napoleon.PNG|thumb|right|[[Napoleon Bonaparte]] leta 1807 ustanavlja Varšavsko vojvodstvo pod francosko zaščito]]
====Vstaja novembra 1830====
[[Slika:Marcin Zaleski, Wzięcie Arsenału.jpg|thumb|right|Zaplemba varšavskega arzenala na začetku novembrske vstaje leta 1830]]
Vse bolj represivna politika okupacijskih sil je v razdeljeni Poljski spodbudila odporniška gibanja. Leta 1830 so poljski domoljubi sprožili novembrsko vstajo,<ref name=ref53/> ki je prerasla v obsežno vojno z Rusijo. Vodstvo vstaje so kasneje prevzeli poljski konservativci, ki niso bili pripravljeni izzivati imperija in so nasprotovali širjenju družbene baze gibanja za neodvisnost z ukrepi, kot je zemljiška reforma. Vrsta napak več zaporednih glavnih poveljnikov, ki jih je imenovala uporniška poljska narodna vlada, je kljub znatni mobilizaciji privedla do poraza leta 1831.<ref name=ref53/> Kongresna Poljska je izgubila svojo ustavo in vojsko, vendar je formalno ostala ločena upravna enota znotraj Ruskega imperija.<ref>Gierowski 1986b, str. 181–194.</ref>
[[Slika:Chopin, by Wodzinska.JPG|thumb|upright|left|[[Frédéric Chopin|Chopina]], romantičnega skladatelja del za klavir, je navdihovala tudi poljska ljudska plesna glasba]]
Po porazu novembrske vstaje je na tisoče nekdanjih poljskih borcev in drugih aktivistov emigriralo v Zahodno Evropo. Pojav, znan kot "veliko izseljevanje", je kmalu zavladal poljskemu političnemu in intelektualnemu življenju. Skupaj z voditelji neodvisnega gibanja je poljska skupnost v tujini vključevala največje poljske literarne in umetniške ume, vključno z romantičnimi pesniki [[Adam Mickiewicz|Adamom Mickiewiczem]], [[Juliusz Słowacki|Juliuszem Słowackim]], [[Cyprian Norwid|Cyprianom Norwidom]] in skladateljem [[Frédéric Chopin|Frédéricom Chopinom]]. V okupirani in zatirani Poljski so nekateri iskali napredek z nenasilnim aktivizmom, osredotočenim na izobraževanje in gospodarstvo. Drugi so v sodelovanju z emigrantskimi krogi organizirali zarote in pripravljali naslednji oboroženi upor.<ref>Gierowski 1986b, str. 208–231.</ref>
====Upori med pomladjo narodov====
Načrtovana velika poljska narodna vstaja leta 1846 se je končala s fiaskom, ker so okupacijske oblasti izvedele za njene tajne priprave. V krakovski vstaji februarja 1846<ref name=ref53/> je bilo domoljubno delovanje združeno z revolucionarnimi zahtevami. Rezultat vstaje je bila vključitev svobodnega mesta Krakov v Avstrijsko delitev. Avstrijske oblasti so izkoristile nezadovoljstvo kmetov in jih hujskali proti plemiškim uporniškim enotam, kar je povzročilo pokol v Galiciji leta 1846<ref name=ref53/> v obsežnem uporu podložnikov, ki so iskali olajšanje svojega pofevdalnega obveznega dela. Vstaja je mnoge osvobodila suženjstva in pospešila odločitve, ki so vodile do odprave tlačanstva v poljskem delu Avstrijskem cesarstvu leta 1848. Nemške revolucije leta 1848 so pospešile velikopoljsko vstajo leta 1848,<ref name=ref53/> v kateri so igrali vidno vlogo kmetje v Pruski delitvi Poljske, ki so bili takrat večinoma že osvobojeni.<ref>Gierowski 1986b, str. 232–287.</ref>
====Vstaja januarja 1863====
[[Slika:Romuald Traugutt 111.PNG|thumb|upright|right|Romuald Traugutt, zadnji vrhovni poveljnik januarske vstaje leta 1863]]
Ruska avtokracija je stalno napadala temeljne poljske nacionalne vrednote - jezik, vero in kulturo.<ref>Burant 1985, str. 131–156.</ref> V letih 1860–1861 je v Kongresni Poljski kljub skromni liberalizaciji pod vladavino carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] prišlo do obnovitve osvobodilnih dejavnosti. Med obsežnimi demonstracijami v Varšavi so ruske sile med civilnimi udeleženci povzročile številne žrtve. Levičarska ali "rdeča" frakcija poljskih aktivistov, ki je zagovarjala pravice kmetov in sodelovala z ruskimi revolucionarji, se je takoj vključila v priprave na narodno vstajo. Desničarska ali "bela" frakcija je bila nagnjena k sodelovanju z ruskimi oblastmi in je levi frakciji nasprotovala z delnimi reformnimi predlogi. Da bi ohromil kadrovski potencial rdečih, je Aleksander Wielopolski, konservativni vodja vlade Kongresne Poljske, v letih 1862 in 1863 poskrbel za delen in selektiven vpoklic mladih Poljakov v rusko vojsko.<ref name=ref53/> To dejanje je pospešilo izbruh sovražnosti. V januarski vstaji, ki so se ji po začetnem obdobju pridružili in jo vodili beli, so se bojevale partizanske enote proti sovražniku, ki je bil v veliki prednosti. Upor je trajal od januarja 1863 do pomladi 1864,<ref name=ref53/> ko je Romualda Traugutta, zadnjega vrhovnega poveljnika upora, ujela carska policija.<ref>Gierowski 1986b, str. 287–311.</ref><ref name=ref63>Zdrada 2010.</ref>
2. marca 1864 je ruska oblast, ki jo je vstaja prisilila, da se je potegovala za zvestobo poljskih kmetov, v poljskem kongresu uradno objavila odlok o volilnih pravicah, skladen s prejšnjim razglasom upornikov o zemljiški reformi. Akt je ustvaril pogoje, potrebne za razvoj kapitalističnega sistema v osrednjih poljskih deželah. V obdobju, ko je večina Poljakov spoznala nesmiselnost oboroženega odpora brez zunanje podpore, so različni deli poljske družbe preživljali globoko in daljnosežno evolucijo na področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja.<ref name=ref53/><ref name=ref63/><ref> Gierowski 1986b, str. 311–318.</ref>
=== Nastajanje moderne poljske družbe pod tujo oblastjo (1864–1914)===
====Represija in organsko delo====
[[Slika:Prus 002.jpg|thumb|upright|[[Boleslav Prus]] (1847–1912), vodilni romanopisec, novinar in filozof poljskega pozitivističnega gibanja]]
Neuspeh januarske vstaje na Poljskem je povzročil veliko psihološko travmo. Postal je zgodovinska prelomnica in sprožil razvoj sodobnega poljskega nacionalizma. Poljaki, ki so bili na ozemljih pod rusko in prusko upravo podvrženi še strožjemu nadzoru in povečanemu preganjanju, so si prizadevali ohraniti svojo identiteto na nenasilne načine. Po vstaji je bil naziv Kongresne Poljske v uradni rabi degradiran iz "Kraljevina Poljska" v "Vislanska dežela. Postala je bolj integrirana v Carsko Rusijo, vendar ne popolnoma izbrisana. Ruski in nemški jezik sta bila obvezna v vseh javnih komunikacijah. Hudo represijo je doživljala tudi katoliška cerkev. Javno šolstvo je bilo vedno bolj podvrženo rusifikaciji in germanizaciji. Nepismenost se je zmanjšala, najbolj v Pruski delitvi, izobraževanje v poljskem jeziku pa se je ohranjalo večinoma z neuradnimi prizadevanji. Pruska vlada si je prizadevala na poljsko ozemlje naseliti Nemce in v ta namen kupovala zemljišča v poljski lasti. V nasprotju s pruskim delom Poljske je Galicija (zahodna Ukrajina in južna Poljska) doživela postopno omilitev avtoritarne politike in celo poljski kulturni preporod. Gospodarsko in socialno je bila zaostala, a je pod blažjo oblastjo Avstro-Ogrske monarhije od leta 1867 vse bolj dobivala omejeno avtonomijo.<ref name=ref53/> V galicijski vladi so prevladovali Stańczyki, konzervativna poljska proavstrijsko orientirana politična frakcija, ki so jo vodili veliki posestniki. V Krakovu je bila leta 1872 ustanovljena Poljska akademija za učenje (akademija znanosti).<ref name=ref53/>
Družbene dejavnosti, imenovane "organsko delo", so sestavljale organizacije za samopomoč, ki so spodbujale gospodarski napredek in delale na izboljšanju konkurenčnosti industrijskih, kmetijskih in drugih podjetij v poljski lasti. Organizacije so razpravljale o novih komercialnih metodah za doseganje večje produktivnosti in jih izvajale preko trgovinskih združenj in posebnih interesnih skupin, medtem ko so poljske bančne in zadružne finančne institucije dale na voljo potrebna poslovna posojila. Drugo pomembno področje prizadevanj v organskem delu je bil izobraževalni in intelektualni razvoj preprostih ljudi. V majhnih mestih in vaseh so bile ustanovljene številne knjižnice in čitalnice, vedno večje število časnikov pa je kazalo na vse večje zanimanje za izobraževanje. V številnih mestih so delovala tudi znanstvena in izobraževalna društva. Takšne dejavnosti so bile najbolj izrazite v pruskem delu Poljske.<ref name=ref65>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 182–187.</ref><ref>Buszko 1986, str. 84–85.</ref>
Pozitivizem je na Poljskem nadomestil romantiko kot vodilno intelektualno, družbeno in literarno smer.<ref name=ref65/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 192–194.</ref> Odseval je ideale in vrednote nastajajoče urbane buržoazije.<ref>Wereszycki 1990, str. 66–67.</ref> Okoli leta 1890 so meščanski sloji postopoma opustili pozitivistične ideje in prešli pod vpliv modernega panevropskega nacionalizma.<ref>Wereszycki 1990, str. 297–298.</ref>
====Gospodarski razvoj in družbene spremembe====
[[Slika:Gierymski Feast of trumpets I.jpg|thumb|right|250px|V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju se je veliko Judov izselilo iz Poljske-Litve, večina pa je ostala in tvorila številčno narodno manjšino]]
V tradicionalno agrarnih poljskih deželah je bil dosežen napredek, vključno z obsežno industrializacijo, vendar je bil razvoj zelo neenakomern. V pruskem delu države se je uvajalo napredno kmetijstvo, razen v Zgornji Šleziji, kjer je veliko delovne sile zaposlovalo premogovništvo. Najgostejše železniško omrežje je bilo zgrajeno v zahodni Poljski pod nemško oblastjo. V ruski Kongresni Poljski je ob ekstenzivnem in slabo produktivnem kmetijsktvu prišlo do izrazite rasti industrije, železnic in mest.<ref name=ref70>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 187–192, 199.</ref> Industrijsko pobudo, kapital in znanje so v veliki meri zagotovili podjetniki, ki niso bili etnični Poljaki.<ref>Wereszycki 1990, str. 294.</ref> [[Varšava]] se je hitro razvijala kot središče metalurške industrije, [[Lodž]] pa kot središče tekstilne industrije. Večalo se je število mestnega prebivalstva in regija je postala najbolj napredna v Ruskem carstvu. Leta 1909 je industrijska proizvodnja tam presegla kmetijsko. Prihod železnic je spodbudil nekaj industrijske rasti celo na velikih ozemljih ruskega dela izven Kongresne Poljske. Avstrijski del Poljske je bil podeželsk in reven, razen industrializiranega območja Cieszynske Šlezije. V Galiciji se je po letu 1890 začela črpati nafta, kar je povzročilo rast mest Lemberg ([[Lvov|Lwów]], Lviv) in [[Krakov]].<ref name=ref70/>
Gospodarske in družbene spremembe, vključno z zemljiško reformo in industrializacijo, so skupaj z učinki tuje nadvlade spremenile stoletja staro družbeno strukturo poljske družbe. Pojavili so se bogati industrialci in finančniki, ki so se razlikovali od še vedno kritično pomembne zemljiške aristokracije. Inteligenca, izobražen poklicni ali poslovni srednji sloj, je pogosto izviral iz nižjega plemstva brez zemlje ali odtujenega od svojih podeželskih posesti, in iz meščanstva. Številna manjša kmetijska podjetja, ki so temeljila na tlačanstvu, niso preživela zemljiške reforme.<ref>Buszko 1986, str. 44.</ref> Industrijski proletariat, novi deprivilegirani razred, so sestavljali predvsem revni meščani in kmetje, ki so se bili zaradi vse slabših razmer prisiljeni seliti in iskati delo v urbanih središčih ali v tujini. Milijoni prebivalcev nekdanje skupne države različnih etničnih skupin je delalo ali se naselilo v Evropi ter v Severni in Južni Ameriki.<ref name=ref70/>
Družbene in gospodarske spremembe so bile delne in postopne. Stopnja industrializacije, ki je bila ponekod razmeroma visoka, je zaostajala za razvitimi regijami zahodne Evrope. Trije razdeljeni deli Poljske so razvili različna gospodarstva, ki so bila bolj povezana s svojimi matičnimi državami kot med seboj. V Pruski delitvi je bila na primer kmetijska proizvodnja močno odvisna od nemškega trga, medtem ko se je industrijski sektor Kongresne Poljske bolj zanašal na ruski trg.<ref name=ref70/>
===Nacionalizem, socializem in druga gibanja===
[[Slika:Mariecurie.jpg|thumb|right|upright|[[Marie Curie]], odkriteljica [[Radioaktivnost|radioakrivnih]] elementov [[radij]]a in [[polonij]]a]]
V 70.-90. letih 19. stoletja so se v razdeljeni Poljski in Litvi začela obsežna socialistična, nacionalistična, agrarna in druga politična gibanja z velikim ideološkim žarom in političnimi strankami, ki so jih promovirale. Od večjih strank je bil leta 1882 ustanovljen prvi Socialistični proletariat, leta 1887 Poljska liga (predhodnica narodne demokracije), leta 1890 Poljska socialdemokratska stranka Galicije in Šlezije, leta 1892 Poljska socialistična stranka, leta 1893 Marksistična socialna demokracija Kraljevine Poljske in Litve, leta 1895 Agrarna ljudska stranka Galicije in leta 1897 Judovska socialistična zveza. Dejavna so bila tudi regionalna združenja krščanske demokracije, povezana s katoliško cerkvijo, ki so se leta 1919 združila v Poljsko krščansko demokratsko stranko.
[[Slika:RLuxemburgCpWz.jpg|thumb|left|upright|[[Rosa Luxemburg]], voditeljica socialnih demokratov Kraljevine Poljske in Litve]]
Glavne manjšinske etnične skupine nekdanje skupne države, vključno z Ukrajinci, Litovci, Belorusi in Judi, so se vključevale v lastna nacionalna gibanja in načrte, kar je naletelo na neodobravanje tistih poljskih osamosvojiteljev, ki so računali na morebitno ponovno rojstvo Republike obeh narodov ali nastanek zvezne države, ki ga je navdihovalo politično gibanje, imenovano prometeizem.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 194–203.</ref>
Približno na začetku 20. stoletja je kulturno gibanje Mlada Poljska s središčem v avstrijski Galiciji izkoristilo politično okolje, naklonjeno liberalizmu, in postalo vir najboljše poljske umetniške in literarne produkcije.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 207–209.</ref> V tem istem obdobju je [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Skłodowska Curie]], pionirska znanstvenica na področju [[radioaktivnost]]i, v [[Pariz]]u izvedla svoje prelomne raziskave.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 190.</ref>
====Revolucija leta 1905====
[[Slika:Roman Dmowski in color.jpg|thumb|right|upright|Ideologija narodne demokracije Poljske Romana Dmowskega se je izkazala za zelo vplivno; Dmowski je zagovarjal dominacijo poljsko govorečih katolikov in se ni oziral na pravice etničnih manjšin, zlasti Judov, katerih izseljevanje je zagovarjal]]
Revolucijo 1905–1907 v ruski Poljski,<ref name=ref53/> ki je bila posledica dolgoletnih zadrževanih političnih frustracij in zadušenih nacionalnih ambicij, so zaznamovali politični manevri, stavke in upor. Upor je bil del veliko širših nemirov po vsem Ruskem imperiju, povezanih s splošno revolucijo leta 1905. Na Poljskem sta bila glavni revolucionarni osebnosti [[Roman Dmowski]] in [[Józef Piłsudski]]. Dmowski je bil povezan z desničarskim nacionalističnim gibanjem Nacionalna demokracija, medtem ko je bil Piłsudski povezan s Poljsko socialistično stranko. Ko so oblasti ponovno vzpostavile nadzor v Ruskem imperiju, je zamrl tudi upor v Kongresni Poljski, kjer je veljalo vojno stanje, deloma zaradi carskih koncesij na področju nacionalnih in delavskih pravic, vključno s poljskim zastopanjem v novoustanovljeni ruski Dumi. Ob propadlem uporu v Ruski delitvi in okrepljeni germanizaciji v Pruski delitvi je bila avstrijska Galicija ozemlje, kjer je cvetelo poljsko domoljubje.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 203–208.</ref>
V Avstrijski delitvi so odkrito gojili poljsko kulturo, v Pruski delitvi je bila visoka raven izobrazbe in življenjskega standarda, za poljski narod in njegove težnje pa je ostala primarnega pomena Ruska delitev. Na ozemljih, najgosteje naseljenih s Poljaki, se pravi v zahodnem delu ruskega, pruskem in zahodnem avstrijskem delu Poljske, je poljsko govorilo približno 15,5 milijona ljudi. Etnično poljska naselja so bila tudi na velikem območju naprej proti vzhodu z največjo koncentracijo v regiji [[Vilna]], kjer je bilo Poljakov več kot 20 % tega števila.<ref name=ref77>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 208–216.</ref>
Poljske paravojaške organizacije, usmerjene v neodvisnost, kot je bila Zveza aktivnega boja, so se oblikovale v letih 1908–1914, predvsem v Galiciji. Poljaki so bili na predvečer [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] razdeljeni in njihove politične stranke razdrobljene, pri čemer sta Dmowskijeva narodna demokracija (proantantska) in frakcija Piłsudskega zavzeli nasprotna stališča.<ref name=ref77/><ref name=ref78>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 217–222.</ref>
===Prva svetovna vojna in objava poljske neodvisnosti===
[[Slika:Pilsudski in Otwock.jpg|thumb|left|upright=1.2|"Komandant" [[Józef Piłsudski]] s svojimi poljskimi legijonarji leta 1915]]
Izbruh prve svetovne vojne v poljskih deželah je Poljakom ponudil nepričakovano upanje za dosego neodvisnosti zaradi turbulenc, ki so zajele imperije delitvenih sil. Vse tri monarhije, ki so imele koristi od delitve poljskih ozemelj, Nemčija, Avstrija in Rusija, so ob koncu vojne razpadle. Na njihovih ozemljih so nastale številne nove države. Na začetku vojne, ki ni bila njihova, so bili Poljaki vpoklicani v vojske delitvenih sil in zato prisiljeni bojevati se med seboj, saj sta se vojski Nemčije in Avstrije vojskovali proti Rusiji. Paravojaške enote Piłsudskega, nameščene v Galiciji, so bile leta 1914 reorganizirane v poljske legije in so se kot del avstro-ogrske vojske borile na ruski fronti do leta 1917, ko so bile razpuščene.<ref name=ref53/> Piłsudski je zavrnil zahteve, da se njegovi možje borijo pod nemškim poveljstvom, zato so ga Nemci aretirali in je postal junaški simbol poljskega nacionalizma.<ref name=ref78/><ref name=ref79>Davies 2005b, str. 279–290.</ref>
[[Slika:Ignacy Paderewski 02.jpg|upright|thumb|[[Ignacij Paderewski]] je bil pianist in državnik]]
Zaradi niza nemških zmag na vzhodni fronti sta ozemlje Kongresne Poljske zasedli centralni sili Nemčija in Avstrija.<ref name=ref53/> Varšavo so Nemci zavzeli 5. avgusta 1915. V aktu z dne 5. novembra 1916 sta Nemčija in Avstrija v okviru nove nemške srednjeevropske sheme (Mitteleuropascheme) na ozemljih, ki so bila prej pod nadzorom Rusije, razglasili obujeno Kraljevino Poljsko (Król Regencyjne).<ref name=ref53/> Državi pokroviteljici se nikoli nista mogli dogovoriti o kandidatu za prevzem prestola, zato so jo izmenično upravljali nemški in avstrijski generalni guvernerji, začasni državni svet in regentski svet. Ta vse bolj avtonomna marionetna država je obstajala do novembra 1918, ko jo je nadomestila novoustanovljena Republika Poljska.
Obstoj te "kraljevine" in njene načrtovane poljske vojske je pozitivno vplival na poljska nacionalna prizadevanja na strani zaveznikov, v [[Brestlitovski mir|Brestlitovskem miru]], sklenjenem marca 1918, pa so zmagovalci postavili poraženi Rusiji ostre pogoje in se niso ozirali na poljske interese.<ref name=ref78/><ref name=ref79/><ref name=ref80>Henig 2011.</ref> Proti koncu vojne so se nemške oblasti lotile množičnega namernega pustošenja industrijskega in drugega gospodarskega potenciala poljskih dežel, da bi obubožale državo, verjetno prihodnjo tekmico Nemčije.<ref>Wereszycki 1990, str. 276.</ref>
[[Slika:Polish Regents 1916.jpg|thumb|left|Regentski svet Kraljevine Poljske leta 1916; "kraljevina" je bila ustanovljena kot vaba, da bi Poljaki sodelovali s centralnimi silami]]
Za neodvisnost Poljske sta se v Rusiji in na Zahodu zavzemala Dmowski, na Zahodu pa Ignacij Jan Paderewski. Ruski car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] in nato voditelji februarske revolucije in oktobrske revolucije leta 1917 so postavili vlade, ki so vse po vrsti izjavile, da podpirajo neodvisnost Poljske.<ref name=ref78/>{{efn-lr|Vlada Sovjetske Rusije je avgusta 1918 izdala dekret z močno podporo neodvisnosti Poljske, vendar ni bil takrat pod njeno oblastjo noben del poljskega ozemlja.<ref>Wereszycki 1990, str. 282.</ref>}} Leta 1917 je Francija ustanovila Modro vojsko pod vodstvom Józefa Hallerja, v kateri je bilo do konca vojne približno 70.000 Poljakov, vključno z ujetniki iz nemških in avstrijskih enot ter 20.000 prostovoljci iz Združenih držav. Močna poljska protinemška vojska, ki je štela 30.000 mož, je bila tudi v Rusiji. Dmowski, ki je deloval iz Pariza kot vodja Poljskega nacionalnega komiteja (KNP), je postal glasnik poljskega nacionalizma v zavezniškem taboru. Na pobudo Štirinajstih točk [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] so zavezniki junija 1918 uradno potrdili poljsko neodvisnost.<ref name=ref53/><ref name=ref78/><ref name=ref79/>{{efn-lr|Program Štirinajst točk Woodrowa Wilsona je bil kasnjeje skrčen zaradi notranjih dogodkov v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. V zadnji točki je bila zavrnjena poljska zahteva po mestu Danzig (Gdansk) na baltski obali.<ref name=ref80/>}}
Na obeh sovražnih straneh se je v prvi svetovni vojni borilo okoli dva milijona Poljakov. 400.000 do 450.000 Poljakov je v vojni umrlo. Večina vzhodne fronte je potekala ravno na poljskem ozemlju, zato je bilo ogromno žrtev tudi med civilnim prebivalstvom.<ref name=ref78/><ref>Davies 2001, str. 112.</ref>
[[Slika:Ignacy Daszyński 1915.jpg|upright|thumb|[[Ignacy Daszyński]]]]
Zadnji poriv za neodvisnost Poljske se je dogajal na bojišču v oktobru – novembru 1918. Proti koncu vojne so bile avstro-ogrske in nemške enote razorožene, s propadom avstrijske vojske pa sta bila konec oktobra osvobojena Cieszyn in Krakov. Lvov je zajela poljsko-ukrajinska vojna 1918–1919. Prvo kratkoživo neodvisno in začasno levičarsko vlado Republike Poljske, ki je bila razglašena za demokratično, je od 7. novmbra 1918 v Lublinu vodil Ignacy Daszyński. Poraženo Nemčijo so zavezniki prisilili, da je umaknila svojo veliko vojsko iz Poljske. Nemci, ki jih je doma prehitela nemška revolucija 1918–1919, so Piłsudskega izpustili iz zapora. 10. novembra je prispel v Varšavo, kjer mu je regentski svet podelil obsežna pooblastila; Oblast Piłsudskega je priznala tudi vlada v Lublinu<ref name=ref78/>{{efn-lr|Piłsudski je leta 1914 zapustil Poljsko socialistično stranko in prekinil svoje povezave s socialističnim gibanjem. Številni aktivisti z levice in drugih političnih usmeritev so domnevali, da bo tam z njimi še naprej sodeloval.<ref>Wereszycki 1990, str. 242–243, 275.</ref>}} in 22. novembra je postal začasni šef države. Piłsudskega so mnogi zelo cenili, desničarski nacionalni demokrati pa so bili ogorčeni. Nastajajoča poljska država je bila notranje razdeljena, med vojno močno uničena in gospodarsko nefunkcionalna.<ref name=ref78/><ref name=ref79/>
==Druga Poljska republika (1918–1939)==
===Zavarovanje meja in vojna s Sovjetsko Rusijo===
[[Slika:Powstanie wielkopolskie 1919.jpg|thumb|250px|Velikopoljski upor (1918–1919); vojna z Nemčijo je izbruhnil decembra 1918]]
Po več kot stoletju tuje vladavine je Poljska ob koncu prve svetovne vojne ponovno pridobila neodvisnost kot enega od rezultatov pogajanj, ki so potekala na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919.<ref>MacMillan 2002, str. 207.</ref> [[Versajska mirovna pogodba]], nastala na konferenci, je vzpostavila neodvisno poljsko državo z izhodom na morje, vendar je dopustila, da o nekaterih njenih mejah odloča plebiscit. Večinoma z Nemci naseljeno svobodno mesto [[Gdansk|Danzig]] je dobilo poseben status, ki je zagotavljal, da ga bo Poljska lahko uporabljala kot svoje pristanišče. Ureditev nemško-poljske meje se je na koncu izkazala za dolgotrajen in zapleten proces. Spor je pripomogel k nastanku velikopoljske vstaje 1918–1919, treh šlezijskih uporov 1919–1921, vzhodnopruskega plebiscita 1920, gornješlezijskega plebiscita 1921 in Šlezijske konvencije v Ženevi leta 1922.<ref name=ref84>Davies 2005b, str. 291–321.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224, 226–227. .</ref><ref name=ref86>Davies 2001, str. 115–121.</ref>
Druge meje so bile določene z vojno in poznejšimi sporazumi. V letih 1918–1921 je potekalo skupno šest mejnih vojn, vključno s poljsko-češkoslovaškimi mejnimi spopadi za Cieszynsko Šlezijo januarja 1919.<ref name=ref84/>
[[Slika:Polish-soviet war 1920 Polish defences near Milosna, August.jpg|thumb|left|250px|Poljsko-sovjetska vojna; poljski obrambni položaji blizu Varšave avgusta 1920]]
Obmejni spopadi so bili hudi, najpomembnejši niz vojaških operacij v tem obdobju pa je bila vsekakor poljsko-sovjetska vojna 1919–1921. Poljski državnik in general [[Józef Piłsudski]] je imel daljnosežne protiruske načrte v Vzhodni Evropi. Leta 1919 so poljske sile izkoristile rusko državljansko vojno in prodrle proti vzhodu v Litvo, Belorusijo in Ukrajino, a so se kmalu soočile s sovjetsko protiofenzivo leta 1918–1919. Vojna v Ukrajini je julija 1919 odpravila že proglašeno Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko. Jeseni 1919 je Piłsudski zavrnil prošnje sil nekdanje [[Antanta|Antante]], naj podpre belo protisovjetsko gibanje [[Anton Ivanovič Denikin|Antona Ivanoviča Denikina]] in njegovo napredovanje proti [[Moskva|Moskvi]].<ref name=ref84/> Poljsko-sovjetska vojna se je resno začela šele s poljsko ofenzivo na [[Kijev]] aprila 1920.<ref>Duraczyński 2012, st. 112.</ref> V sodelovanju z Direktoratom za Ukrajino Ukrajinske ljudske republike je poljska vojska do junija prodrla dlje od Vilne, Minska in Kijeva,<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224–229.</ref> potem pa jo je obsežna sovjetska protiofenziva iztisnila iz večine Ukrajine. Na severni fronti je sovjetska vojska v začetku avgusta dosegla obrobje Varšave. Sovjetska zmaga in hiter konec Poljske sta se zdela neizogibna, potem pa so Poljaki leta 1920 dosegli osupljivo zmago v bitki za Varšavo. Sledilo je še nekaj poljskih vojaških uspehov in Sovjeti so se morali umakniti. Poljski so prepustili dele ozemlja, naseljenega večinoma z [[Belorusi]] ali [[Ukrajinci]]. Nova vzhodna meja je bila dokončno določena z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporazumom ]] marca 1921.<ref name=ref84/><ref name=ref86/><ref>Biskupski 1987.</ref>
[[Slika:Daszynski and Witos.jpg|thumb|250px|Wincenty Witos (desno) in Ignacy Daszyński, načelnika vojnega kabineta leta 1920; Witos je bil predstavnik Poljske ljudske (kmečke) stranke "Piast" in sredinski politik, kasneje preganjan v Brestovskih procesih med sanacijskim režimom]]
Poraz ruskih vojsk je prisilil [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in sovjetsko vodstvo, da sta odložila svoj strateški cilj povezovanja z nemškimi in drugimi evropskimi revolucionarnimi levičarskimi aktivisti za širjenje komunistične revolucije. Lenin je računal tudi na podporo [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] na Poljskem, kar pa se ni uresničilo.<ref name=ref84/>
[[Slika:Wojciech Korfanty.PNG|thumb|left|200px|Wojciech Korfanty, borec za poljsko [[Šlezija|Šlezijo]] in vodja Poljske krščanskodemokratske stranke]]
Pilsudski je oktobra 1920 zavzel Vilno, kar je zabilo še zadnji žebelj v krsto že tako slabih litovsko-poljskih odnosov, ki jih je dodatno zaostrila poljsko-litovska vojna 1919-1920. Obe državi sta ostali sovražni druga do druge do konca medvojnega obdobja.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 231.</ref> Vizija Piłsudskega, Intermarija, vzhodnoevropska federacija držav po zgledu na večetnično poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]], ki bi vključevala tudi naslednico Velike litovske kneževine,<ref>Snyder 2003, str. 60–65.</ref> je imela usodno napako, ker njegova ideja o poljski nadvladi ni bila združljiva s težnjami sosednjih narodov. V času krepitve nacionalnih gibanj se je morala Poljska odpovedati političnim idejam o širjenju države.<ref name=ref92>Prażmowska 2011, str. 164–172.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 225, 230, 231.</ref><ref>Snyder 2003, str. 57–60, 62.</ref>{{efn-lr|Družinske korenine Piłsudskega so bile v poloniziranem plemstvu Velike litovske kneževine. Piłsudski je v sebi in sebi podobnih videl legitimne Litovce, kar ga je spravilo v konflikt s sodobnimi litovskimi nacionalisti. Slednji so v času Pilsudskega na novo opredelili obseg in pomen "litovske" identitete, tako kot drugi nacionalisti, vključno s poljskim nacionalističnim gibanjem.<ref>Snyder 2003, str. 40–41, 64–65, 68–69.</ref>}} Veliki federativni državi so nasprotovali tudi Dmowskijevi narodni demokrati. Njihov predstavnik na mirovnih pogajanjih v Rigi Stanisław Grabski je optiral za prepustitev Minska, Berdychiva, Kamianets-Podilskega in njihove okolico na sovjetski strani meje Sovjetski zvezi. Narodni demokrati namreč niso želeli prevzeti dežel, ki so se jim zdele politično nezaželene, saj povzročila zmanjšan delež etničnih Poljakov v novi državi.<ref name=ref86/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 230.</ref><ref>Snyder 2003, str. 64–65, 68–69.</ref> Kresy (obmejna ozemlja) na vzhodu, osvojena do leta 1921, so bili podlaga za zamenjavo, ki so jo v letih 1943–1945 organizirali in izvedli Sovjeti. Sovjeti so takrat ponovno nastajajoči poljski državi izgube na vzhodu nadomestili z osvojenimi deli vzhodne Nemčije.<ref>Davies 2001, str. 73–80, 115–121.</ref>
Uspešen zaključek poljsko-sovjetske vojne je dal Poljski lažen občutek moči kot
samozadostne vojaške sile in spodbudil vlado, da poskuša reševati mednarodne spore z vsiljenimi enostranskimi rešitvami.<ref name=ref86/><ref name=ref101>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 232.</ref> Njena ozemeljska in etnična politika v medvojnem obdobju je prispevala k slabim odnosom z večino poljskih sosed in težavnemu sodelovanju z bolj oddaljenimi centri moči, zlasti s [[Francija|Francijo]] in [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]].<ref name=ref86/><ref name=ref92/><ref name=ref101/>
Riški mirovni sporazum je uredil vzhodno poljsko mejo tako, da je Poljska ohranila znaten del vzhodnih ozemelj stare Republike obeh narodov za ceno delitve ozemlja [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref name=ref86/><ref>Snyder 2003, str. 63–69.</ref><ref>Davies 2001, str. 147.</ref> Ukrajinci so na koncu ostali brez lastne države in so se zaradi dogovorov v Rigi počutili izdane. Njihova zamera je povzročila skrajni nacionalizem in protipoljsko sovraštvo.<ref> Snyder 2003, str. 139–144.</ref>
===Obdobje demokracije (1918–1926)===
[[Slika:Narutowicz.jpg|thumb|left|Gabriel Narutowicz, prvi predsednik Poljske, umorjen leta 1922]]
Med glavnimi težavami, s katerimi se je soočala vlada nove poljske republike, je bilo pomanjkanje integrirane infrastrukture med prej ločenimi deli države, ki je oviralo industrijo, transport, trgovino in druge dejavnosti.<ref name=ref84/>
Prve poljske volitve za ponovno ustanovljeni Sejm (državni parlament) so potekale januarja 1919. Naslednji mesec je Sejm sprejel začasno Malo ustavo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 223.</ref>
Med hitro rastočim prebivalstvom Poljske znotraj njenih novih meja je bilo tri četrtine kmečkega življa in ena četrtina mestnega. [[Poljščina]] je bila primarni jezik le dveh tretjin prebivalcev nove države. Manjšine so imele v vladi zelo malo moči. Končna Marčna ustava Poljske je bila sprejeta marca 1921. Na vztrajanje narodnih demokratov, zaskrbljenih zaradi agresivne politike, ki bi jo lahko izvajal Józef Piłsudski, če bi bil izvoljen za predsednika republike, so predsednikova pooblastila z ustavnimi določili zelo omejili.<ref name=ref86/>
[[Slika:Władysław Grabski 1925.jpg|thumb|right|200px|Władysław Grabski e reformiral državno valuto in namesto poljske marke uvedel [[poljski zlot]]]]
Objavi Marčne ustave je sledilo kratko in burno obdobje ustavnega reda in parlamentarne demokracije, ki je trajalo do leta 1926. Zakonodajna oblast je ostala razdrobljena in brez stabilne večine in vlade so se pogosto menjavale. Državni zbor je leta 1922 je brez ljudskega glasovanja za predsednika države imenoval odkritega in nepristranskega Gabriela Narutowicza. Za člane nacionalistične desničarske frakcije njegovo imenovanje ni bilo legitimno. Na Narutowicza so gledali kot na izdajalca, izvoljejnega z glasovi narodnih manjšin. Narutowicz in njegovi podporniki so bili izpostavljeni intenzivnemu nadlegovanju. Predsednika so 16. decembra 1922 umorili, potem ko je bil na položaju le pet dni.<ref name=ref103>Davies 2001, str. 121–123.</ref>
Zakonodaja za zemljiško reformo se je sprejemala od leta 1919 do 1925 pod pritiskom obubožanega kmečkega prebivalstva. Reforma je bila izpeljana samo delno, saj je bilo parceliranih samo 20 % velikih kmetijskih posesti.<ref name=ref104>Pilawski 2009.</ref> Poljska je v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja prestala številne gospodarske nesreče in motnje, vključno z valovi delavskih stavk, kot so bili nemiri v Krakovu leta 1923. Nemško-poljska carinska vojna, ki jo je začela Nemčija leta 1925, je bila eden najbolj škodljivih zunanjih dejavnikov, ki so obremenjevali poljsko gospodarstvo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 237–238. </ref><ref>Davies 2005b, str. 307, 308.</ref> V državi je bilo kljub temu tudi nekaj zakov napredka in stabilizacije, na primer kritična reforma financ, ki jo je izvedla vlada Władysława Grabskega in je trajala skoraj dve leti. Nekateri drugi dosežki demokratičnega obdobja v zvezi z upravljanjem vladnih in državljanskih institucij, potrebnih za delovanje združene države in naroda, so bili prelahko spregledani. Ob strani se je skrival zgrožen vojaški častniški korpus, ki se ni bil pripravljen podrediti civilnemu nadzoru, a je bil pripravljen slediti upokojenemu Piłsudskemu. Pilsudski je bil med Poljaki zelo priljubljen in prav tako nezadovoljen s poljskim sistemom vladanja, tako kot njegovi nekdanji kolegi v vojski.<ref name=ref86/><ref name=ref103/>
===Pilsudskijev državni udar in obdobje sanacije (1926–1935)===
[[Slika:Piłsudski May 1926.jpg|thumb|250px|Pilsudskijev majski državni udar leta 1926 je določil poljsko politično realnost v letih, ki so vodila do druge svetovne vojne]]
12. maja 1926 je Pilsudski izvedel državni udar, v katerem je vojska strmoglavila civilno vlado na čelu s predsednikom Stanislavom Wojciechowskim. V bratomornih spopadih je umrlo več sto ljudi.<ref>Davies 2005b, str. 312.</ref> Pilsudskega je podpiralo tudi več levičarskih frakcij, ki so zagotovile uspeh njegovega državnega udara z blokiranjem železniškega prevoza vladnih oboroženih sil,<ref name=ref108>Davies 2001, str. 123–127.</ref> in konzervativni veleposestniki. Edina pomembna družbena sila, ki je nasprotovala njegovemu prevzemu oblasti, so bili desničarski Narodni demokrati.<ref name=ref86/><ref>Czubiński 1988, str. 45–46.</ref>{{efn-lr|Okrepitve so prihajale z zakasnitvijo in vladna vojaška poveljnika generala Tadeusz Rozwadowski in Władysław Anders sta se želela še naprej boriti proti storilcem državnega udara, vendar sta se predsednik Stanisław Wojciechowski in vlada odločila predati, da bi preprečila neizbežno širjenje državljanske vojne. Državni udar je pripeljal na oblast "sanacijski" režim pod Józefom Piłsudskim. Po njegovi smrti ga je nasledil maršal Edward Rydz-Śmigły. Sanacijski režim je preganjal opozicijo znotraj vojske in nasploh. Rozwadowski je v zaporu umrl, po nekaterih poročilih umorjen.<ref name=ref112/> Drugi glavni nasprotnik Piłsudskega, general Włodzimierz Zagórski, je izginil leta 1927.<ref>Szyc 2012.</ref> Po besedah Aleksandre Piłsudske, maršalove žene, je Piłsudski po državnem udaru in do konca svojega življenja izgubil prisebnost in bil videti izčrpan.<ref>Czubiński 1988, str. 46–47.</ref><br>
V času Rydz-Śmigłyjevega vodenja države je sanacijski tabor sprejel ideologijo Romana Dmowskega, sovražnika Piłsudskega. Rydz-Śmigły ni dovolil generalu Władysławu Sikorskemu, sovražniku sanacijskega gibanja, da kot vojak sodeluje pri obrambi države med invazijo na Poljsko septembra 1939. Med drugo svetovno vojno so v poljski vlad v izgnanstvu, najprej v Franciji in nato v Veliki Britaniji, prevladovali protisanacijski politiki. Domnevni privrženci sanacije (v izgnanstvu) so bili pod predsednikoma vlad Sikorskim in Stanisławom Mikołajczykom nezaželjeni.<ref>Wasilewski 2012b.</ref>}}
Po udaru je novi režim sprva spoštoval veliko parlamentarnih formalnosti, potem pa se je postopoma prenehal pretvarjati. Leta 1929 je nastala koalicija levosredinskih strank Centrolew, ki je leta 1930 zahtevala "odpravo diktature". Leta 1930 je vlada razpustila Sejm (parlament) in v trdnjavo Brest zaprla številne poslance opozicije. Pred poljskimi zakonodajnimi volitvami leta 1930 <ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 309.</ref> je bilo aretiranih pet tisoč političnih nasprotnikov, volitve pa so bile prirejene tako, da so večino sedežev podelili prorežimskemu nestrankarskemu bloku, ki je sodeloval z vlado.<ref name=ref84/><ref name=ref111>Garlicki 2009.</ref><ref name=ref112>Burnetko 2009.</ref>
[[Slika:Rydz Smigly Bulawa1.jpg|upright|left|thumb|200px|Predsednik Ignacij Mościcki in maršal Edvard Rydz-Śmigły sta bila med najvišjimi voditelji v obdobju sanacije Poljske]]
Avtoritarni sanacijski režim ("sanacija" naj bi pomenla "zdravljenje"), ki ga je Piłsudski vodil do svoje smrti leta 1935 in je ostal v veljavi do leta 1939, je odseval diktatorjevo razvoj iz levosredinskega v skrajno konservativnega politika.<ref name=ref111/> Političnim institucijam in strankam je bilo omogočeno delovanje, vendar je bil volilni proces manipuliran, tisti, ki niso bili pripravljeni pokorno sodelovati z režimom, pa so bili podvrženi represiji. Od leta 1930 so vztrajne nasprotnike režima, mnoge levičarskega prepričanja, zapirali in obsojali na stroge kazni na zrežiranih sodnih procesih, kot je bil proces v Brestu. Zaprti so bili v zaporu Bereza Kartuska in taboriščih za politične zapornike. Od leta 1934 do 1939 je bilo v internacijskem taborišču Bereza v različnih obdobjih brez sojenja priprtih približno tri tisoč oseb. Leta 1936, na primer, je bilo tja odpeljanih 369 aktivistov, vključno s 342 poljskimi komunisti.<ref>Garlicki 2008.</ref> Uporniški kmetje so se uprli leta 1932 in 1933 in leta 1937 stavkali. Druge civilne nemire so povzročali stavkajoči industrijski delavci, na primer v "krvave pomladi" leta 1936, nacionalistični Ukrajinci{{efn-lr|Poljsko sanacijsko oblast je izzivala Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN), ki si je prizadevala doseči neodvisnost. OUN se je ukvarjala s političnimi atentati, terorjem in sabotažami, na kar se je poljska država v tridesetih letih 20. stoletja odzvala z represivno akcijo. Józef Piłsudski in njegovi nasledniki so vaščanom na prizadetih območjih naložili kolektivno odgovornost. Po nemirih leta 1933 in 1934 je bilo ustanovljeno taborišče Bereza Kartuska, ki je postalo zloglasno zaradi njenega brutalnega režima. Vlada je v dele Volinije s stoletno tradicijo ukrajinskega kmečkega uporništva proti poljskim lastnikom zemljišč in v vzhodno Galicijo pripeljala poljske naseljence in upravitelje. V poznih 30. letih 20. stoletja (po smrti Pilsudskega) se je vojaško preganjanje okrepilo. Agresivno se je izvajala politika "nacionalne asimilacije". Vojaški napadi, javna pretepanja, zaplembe premoženja ter zapiranje in uničevanje pravoslavnih cerkva so vzbudili trajno sovraštvo do Poljakov v Galiciji in Voliniji "v najslabšem možnem trenutku", kot pravi Timothy D. Snyder. Avtor hkrati ugotavlja, da so se "ukrajinski terorizem in poljski povračilni ukrepi dotaknili le dela prebivalstva in da obsežne regije niso bile prizadete". Nacionalistični recept OUN, da ukrajinska država pripada samo etničnim Ukrajincem, še zdaleč ni bil priljubljen. Halik Kochanski je pisal o dediščini zagrenjenih odnosov med Ukrajinci in Poljaki, ki so kmalu zatem eksplodirali med drugo svetovno vojno.<ref>Snyder 2003, str. 143–152.</ref><ref>Kochanski 2012, str. 29.</ref>}} in aktivisti porajajočega se beloruskega gibanja. Vsi so postali tarče neusmiljene policijsko-vojaške pacifikacije.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 248–249.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 322–329.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 353–359.</ref>{{efn-lr|V poročilu, ki ga predstavil predsednik vlade in minister za notranje zadeve Felicjan Sławoj Składkowski pred komisijo Sejma januarja 1938, je bilo v obdobju 1932–1937 med policijskim zatiranjem protestov industrijskih in kmetijskih delavcev ubitih 818 ljudi.<ref>Pietka 2016.</ref>}} Režim je poleg politične represije spodbujal kult osebnosti Józefa Pilsudskega, ki je obstajal že dolgo preden je prevzel diktatorsko oblast.
Pilsudski je leta 1932 podpisal sovjetsko-poljski pakt o nenapadanju in leta 1934 nemško-poljsko izjavo o nenapadanju,<ref name=ref108/> vendar je leta 1933 vztrajal, da Poljska ni ogrožena niti z vzhoda niti z zahoda, in izjavil, da je poljska politika osredotočena na to, da bi postala popolnoma neodvisna in brez služenja tujim interesom.<ref>Czubiński 1988, str. 124–125.</ref> Začel je izvajati politiko ohranjanja enake razdalje in prilagodljive srednje smeri do obeh velikih sosed, ki jo je kasneje nadaljeval Józef Beck.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379.</ref> Pilsudski je obdržal osebni nadzor nad vojsko, ki je bila slabo opremljena, slabo usposobljena in slabo pripravljena na morebitne prihodnje spopade.<ref>Kochanski 2012, str. 52–53.</ref> Njegov edini vojaški načrt je bila obrambna vojna proti sovjetski invaziji.<ref>Drzewieniecki 1981.</ref>{{efn-lr|Zunanja politika je bila eno redkih vladnih področij, za katera se je Piłsudski aktivno zanimal. Vlogo in priložnost Poljske je videl v vzhodni Evropi in se zavzemal za pasivne odnose z Zahodom. Menil je, da se nemškega napada ne bi smeli bati, kajti tudi če bi se ta malo verjeten dogodek zgodil, bi zahodne sile morale zadržati Nemčijo in priskočiti na pomoč Poljski.<ref>Czubiński 1988, str. 78–87.</ref>}} Počasna modernizacija po njegovi smrti je močno zaostajala za napredkom, ki so ga dosegle poljske sosede, ukrepi za zaščito zahodne meje, ki jih je Piłsudski prekinil od leta 1926, pa so bili sprejeti šele marca 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 37–38.</ref>
Sanacijski poslanci v Sejmu so leta 1935 s parlamentarnim manevrom odpravili demokratično Marčno ustavo in sprejeli bolj avtoritarno Aprilsko ustavo, ki je zmanjšala pristojnosti Sejma, ki ga je Piłsudski preziral.<ref name=ref84/>
Opozicija je postopek in ustavo, ki je iz njega izhajala, imela za nelegitimna. Poljska vlada v izgnanstvu med drugo svetovno vojno je Aprilsko ustavo kljub temu priznala, da bi ohranila pravno kontinuiteto poljske države.<ref>Szeląg 1968, str. 11–12.</ref>
Med letoma 1932 in 1933 sta Pilsudski in Beck sprožila več incidentov ob mejah z Nemčijo in Danzigom, da bi preverila, ali bodo zahodne sile zaščitile versajske dogovore, od katerih je bila odvisna poljska varnost, in kot pripravo na preventivno vojno proti Nemčiji. Vlada je istočasno poslala delegaciji v London in Pariz z zahtevo, da zaustavita nemško oboroževanje. Invazija Poljske na Danzig je bila načrtovana za 21. april 1933, po odkritju, da je tam neverjetno veliko vojakov, pa je bila preložena. Ker bi invazija predstavljala resno vojaško grožnjo Nemčiji in ni imela resne podpore zaveznikov, so Poljaki idejo o invaziji sčasoma opustili. Nečija je v letih 1933 in 1934 povečala svoje izdatke za oborožitev za 68 %. Januarja 1934 sta Poljska in Nemčija podpisali desetletni pakt o nenapadanju.<ref>Crockett, Jameson W. (10. december 2009). "The Polish Blitz, More than a Mere Footnote to History: Poland and Preventive War with Germany, 1933". Diplomacy & Statecraft. 20 (4): 561–579. doi: 10.1080/09592290903455667. ISSN 0959-2296. S2CID 153437646. </ref>
Ko je maršal Pilsudski leta 1935 umrl, je ohranil simpatije večine poljske družbe, čeprav ni nikoli tvegal preizkusiti svoje priljubljenosti na poštenih volitvah. Njegov režim je bil diktatorski. Od držav, ki so mejile na Poljsko, je ostala demokratična samo Češkoslovaška. Zgodovinarji imajo zelo različna mnenja tako o pomenu in posledicah državnega udara, ki ga je izvedel Pilsudski, kot o njegovi osebni vladavini, ki je sledila.<ref name=ref112/>
===Družbeni in gospodarski trendi v medvojnem obdobju===
[[Slika:Eugeniusz Kwiatkowski.PNG|thumb|left|200px|Eugeniusz Kwiatkowski je promoviral osrednjo industrijsko regijo Poljske]]
Neodvisnost je v medvojnem obdobju spodbudila razvoj poljske kulture z dokaj viosokimi intelektualnimi dosežki. Varšava, katere prebivalstvo se je med prvo in drugo svetovno vojno skoraj podvojilo, je bila nemirna rastoča metropola in prehitela Krakov, Lvov in Vilno. Postala je drugo najštevilčnejše mesto v državi.<ref name=ref84/>
Represija sanacijskih oblasti večinske poljske družbe na splošno ni prizadela.<ref>Davies 2001, str. 126.</ref> Mnogo Poljakov je uživalo relativno stabilnost. Gospodarstvo se je med letoma 1926 in 1929 opazno izboljšalo, nato pa ga je doletela velika svetovna gospodarska kriza.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 242.</ref> Po letu 1929 sta industrijska proizvodnja in bruto narodni dohodek države upadla za približno 50 %.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 444.</ref>
Velika kriza je kmetom prinesla nizke cene kmetijskih proizvodov, delavcem pa brezposelnost. Družbene napetosti so se povečale, vključno z naraščajočim [[Antisemitizem|antisemitizmom]]. Veliko gospodarsko preobrazbo in večletni državni načrt za dosego nacionalnega industrijskega razvoja, sprožen leta 1936, je vodil minister Eugeniusz Kwiatkowski. Pobuda, ki jo je motivirala predvsem potreba po domači industriji orožja, se je začela udejanjati šele malo pred izbruhom druge svetovne vojne. Kwiatkowski je bil tudi glavni arhitekt projekta pristanišče Gdinija.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 249–250. </ref>
{{multiple image
|align = right
|direction = horizontal
|header_align =
|header = Portreta pesnikov slikarja [[Stanisław Ignacy Witkiewicz|Stanisława Ignacyja Witkiewicza]]
|image1 = Witkacy Maria P J.jpg
|width1 = 135
|alt1 =
|caption1 = Maria Pawlikowska-Jasnorzewska
|image2 = Witkacy Julian Tuwim.jpg
|width2 = 128
|alt2 =
|caption2 = Julian Tuwim
}}
Nacionalizem, ki je prevladoval v političnih krogih, je spodbujala številčnost narodnih manjšin in njihovi različni interesi. Po jezikovnem merilu poljskega popisa prebivalstva leta 1931 so Poljaki predstavljali 69 % prebivalstva, Ukrajinci 15 %, Judje, opredeljeni kot govorci [[jidiš]]a, 8,5 %, Belorusi 4,7 %, Nemci 2,2 %, Litovci 0,25 %, Rusi 0,25 % in Čehi 0,09 %, pri čemer je na nekaterih geografskih območjih prevladovala določena manjšina. Etnični konflikti so se sčasoma stopnjevali in poljska država je postajala vedno manj strpna do svojih narodnih manjšin.
V medvojni Poljski je obvezno brezplačno osnovno šolstvo bistveno zmanjšalo stopnjo nepismenosti, vendar je bilo hkrati diskriminatorsko. Dramatično se je zmanjšalo število ukrajinskih šol, vpis Judov v izbrane šole pa je bil v poznih 30. letih omejen.<ref name=ref84/>
Število prebivalcev je vztrajno raslo in leta 1939 doseglo 35 milijonov, splošno gospodarsko stanje v obdobju med vojnama pa je stagniralo. Na Poljskem je bilo malo kapitala in malo zanimanja tujcev za naložbe v tej državi.<ref name=ref84/> Celotna industrijska proizvodnja se je med letoma 1913 in 1939 komaj kaj povečala, zaradi povečanega števila prebivalcev s 26,3 milijona leta 1919 na 34,8 milijona leta 1939<ref name=ref84/> pa se je proizvodnja na prebivalca dejansko zmanjšala za 18 %.<ref>Buszko 1986, str. 360.</ref>
Razmere v prevladujočem kmetijskem sektorju so se med letoma 1929 in 1939 stalno slabšale, kar je povzročilo nemire na podeželju in postopno radikalizacijo poljskega kmečkega gibanja, ki se je vse bolj nagibalo k militantnim protidržavnim dejavnostim. Oblast je vse te dejavnosti močno zatirala. Po besedah Normana Daviesa so neuspehi sanacijskega režima, skupaj z objektivno gospodarsko realnostjo, povzročili radikalizacijo poljskih množic proti koncu 30. let prejšnjega stoletja. Avtor hkrati svari pred primerjavami stanja na Poljskem s stanji v neprimerljivo bolj represivnih režimih nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze.<ref name=ref84/>
===Zadnja leta sanacije (1935–1939)===
[[Slika:Składkowski premierem.jpg|thumb|left|250px|Leto po smrti maršala Pilsudskega je zadnji predvojni predsednik vlade postal njegov osebni pomočnik general Felicjan Sławoj Składkowski]]
Po smrti Piłsudskega leta 1935 so Poljsko do nemške invazije leta 1939 in sprva med njo vodili njegovi zavezniki in podrejeni častniki, znani kot "polkovniki Piłsudskega". Polkovniki niso imeli niti vizije niti sredstev, da bi se spopadli z nevarnim položajem, s katerim se je soočila Poljska v poznih 30. letih prejšnjega stoletja. Ko je Piłsudski še živel, so postopoma prevzemali večja pooblastila, tako da so v zakulisju manipulirali z bolnim maršalom.<ref>Szeląg 1968, str. 125.</ref> Sčasoma so dosegli odkrito politizacijo vojske, ki ni pripravile države na vojno.<ref name=ref84/>
[[Slika:Beck przemówienie.jpg|thumb|200px|Zunanji minister [[Józef Beck]] je zavrnil predlagano tvegano zavezništvo z nacistično Nemčijo in s Sovjetsko zvezo<ref name=ref84/>]]
Za zunanjo politiko je bil odgovoren Józef Beck, pod katerim je poljska diplomacija poskušala vzpostaviti uravnotežene odnose z Nemčijo in Sovjetsko zvezo, žal neuspešno zaradi napačnega razumevanja evropske ozemeljske politike in časa. Beck je imel številne zunanjepolitične sheme in gojil iluzije o statusu Poljske kot velike sile. Odtujil je večino poljskih sosed, vendar ga zgodovinarji ne krivijo za končni neuspeh odnosov z Nemčijo. Glavni dogodki njegovega mandata so bili zgoščeni v zadnjih dveh letih. V primeru poljskega ultimata [[Litva|Litvi]] leta 1938 je poljska akcija skoraj povzročila nemško zasedbo jugozahodne litvanske regije Klaipėda (Memel), kjer je prevladovalo nemško prebivalstvo.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 391–393.</ref> Tudi leta 1938 se je poljska vlada oportunistično lotila sovražne akcije proti češkoslovaški državi, ki je bila oslabljena z [[Münchenski sporazum|Münchenskim sporazumom]], in si priključila majhen kos ozemlja na njenih mejah.<ref>Davies 2001, str. 128.</ref> V tem primeru se je Beckovo razumevanje posledic poljske vojaške operacije izkazalo za popolnoma zmotno,<ref> Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 409–410.</ref><ref> Zasuń 2009.</ref> saj je nemška okupacija Češkoslovaške na koncu močno oslabila tudi položaj same Poljske.<ref>Czubiński 2009, str. 26.</ref> Poleg tega je Beck zmotno verjel, da bodo nacistično-sovjetska ideološka protislovja preprečila njuno sodelovanje.<ref name=ref135>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 455–465.</ref>
Doma so vse bolj odtujene in zatirane manjšine grozile z nemiri in nasiljem. Skrajni nacionalistični krogi, kot je bil Nacionalni radikalni tabor, so postali bolj odkriti. Ena od skupin, Tabor narodne enotnosti, je združevala številne nacionaliste s podporniki sanacije in je bila povezana z novo močno politično osebnostjo, maršalom Edvardom Rydz-Śmigłyjem, čigar frakcija vladajočega gibanja sanacije je bila vse bolj nacionalistična.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 247–248, 251–252.</ref><ref name=ref137>Davies 2001, str. 127–129.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 361–365.</ref>
V poznih 30. letih 20. stoletja je izgnanski blok Fronta Morges združil več pomembnih poljskih protisanacijskih osebnosti, vključno z Ignacijem Paderewskim, Vladislavom Sikorskim, Vincencom Witosom, Vojčehom Korfantyjem in Jozefom Hallerjem. Na Poljskem je pridobila le malo vpliva, vendar se je njen duh znova pojavil med drugo svetovno vojno znotraj poljske vlade v izgnanstvu.<ref name=ref84/>
[[Slika:Ulica Marszałkowska w Warszawie przed 1939a.jpg|thumb|left|200px|[[Varšava]] je bila pred drugo svetovno vojno ena od glavnih evropskih mest; slika je iz leta 1939]]
Oktobra 1938 je [[Joachim von Ribbentrop]] prvič predlagal nemško-poljske ozemeljske prilagoditve in sodelovanje Poljske v paktu proti [[Kominterna|Kominterni]] in Sovjetski zvezi.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 412–413.</ref> Eno od ključnih jabolk spora je bil status svobodnega mesta Danzig. Poljska vlada, ki jo je marca 1939 znova nagovoril Ribbentrop, je izrazila pripravljenost obravnavati vprašanja, ki so povzročala zaskrbljenost Nemčije, vendar je dejansko zavrnila njene zahteve in s tem zavrnila, da bi [[Adolf Hitler]] Poljsko spremenil v nemško marionetno državo.<ref name=ref140>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 422–425.</ref> Hitler, razburjen zaradi britanskih in francoskih izjav o podpori Poljski,<ref name=ref140/> je konec aprila 1939 razveljavil nemško-poljsko izjavo o nenapadanju.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 252–253.</ref>
Da bi se zaščitila pred vse bolj agresivno nacistično Nemčijo, ki je že bila odgovorna za priključitev [[Avstrija|Avstrije]] v [[Anschluss]]u leta 1938, [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1939 in dela Litve po nemškem ultimatu Litvi leta 1939, je Poljska sklenila vojaško zavezništvo z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in [[Francija|Francijo]]. Obe zahodni sili sta bili usmerjeni v svojo obrambo in nista imeli niti ustreznega geografskega položaja niti virov, da bi pomagali Poljski. Poljska je poskušala spodbuditi tudi svoje sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki so ga imeli za vojaško vzdržno.<ref>Davies 2005b, str. 319–320.</ref><ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 454.</ref>
Diplomatski manevri so se nadaljevali spomladi in poleti 1939, vendar so v zadnjih poskusih francosko-britanski pogovori s Sovjeti v Moskvi o oblikovanju protinacističnega obrambnega vojaškega zavezništva propadli. Zavrnitev Varšave, da [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] dovoli delovanje na poljskem ozemlju, je zahodna prizadevanja obsodila na propad.<ref>Czubiński 2009, str. 29. </ref> Zadnja sporna zavezniško-sovjetska izmenjava je potekala 21. in 23. avgusta 1939.<ref name=ref135/><ref>Holdsworth 2008.</ref><ref>Davies 2001, str. 155–156.</ref>{{efn-lr|Leta 1938 sta Poljska in Romunija zavrnili francosko-britanski predlog, da bi sovjetskim silam v primeru vojne z nacistično Nemčijo dovolili prečkanje njunih ozemelj, da bi pomagale Češkoslovaški. Poljske vladajoče elite so Sovjete na nek način imele za bolj grozeče od nacistov.<ref>Davies 2001, str. 145.</ref><ref>Davies 2005b, str. 311.</ref> <br>Sovjetska zveza je večkrat izjavila, da namerava izpolniti svoje obveznosti iz sporazuma s Češkoslovaško iz leta 1935 in vojaško braniti Češkoslovaško. Zahtevala je prehod svojih kopenskih in zračnih sil čez Poljsko in/ali Romunijo in Sovjeti so se glede tega obrnili na Francoze, ki so prav tako imeli sporazum s Češkoslovaško, Poljsko in Sovjetsko zvezo. Edvard Rydz-Śmigły je leta 1936 zavrnil francoski predlog o tej zadevi, leta 1938 pa je Jozef Beck pritisnil na Romunijo, naj ne dovoli niti sovjetskim vojnim letalom preleta njenega ozemlja. Tako kot Madžarska je tudi Poljska poskušala izkoristiti nemško-češkoslovaški spor za reševanje lastnih ozemeljskih težav, in sicer sporov glede delov Zaolzieja, Spiša in Orave.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379, 394–396.</ref>}} Režim [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] je bil tarča intenzivne nemške protiiniciative in je bil hkrati vpleten v vse bolj učinkovita pogajanja s Hitlerjevimi agenti. 23. avgusta je izid, ki je bil v nasprotju s prizadevanji zaveznikov, postal resničnost: Nemčija in Sovjetska zveza sta v Moskvi v naglici podpisali pakt Molotov-Ribentrop, ki je na skrivaj predvideval zazdelitev Poljske na območja pod nadzorom nacistov in Sovjetske zveze.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref name=ref137/>
==Druga svetovna vojna==
===Invaziji in odpor===
[[Slika:Schleswig Holstein firing Westerplatte September 1939.jpg|thumb|250px|Nemška bojna ladja Schleswig-Holstein 1. septembra 1939 obstreljuje polotok Westerplatte v Gdansku]]
1. septembra 1939 se je na Hitlerjev ukaz začela invazija na Poljsko, uvodni dogodek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Poljska je pred kratkim 25. avgusta 1939 podpisala angleško-poljsko vojaško zavezništvo in bila dolgo v zavezništvu s Francijo. Zahodni sili sta kmalu napovedali vojno Nemčiji, vendar sta ostali večinoma nedejavni. Prve spopade sta imeli za lažno vojno in napadeni državi nista ponudili nobene pomoči. Tehnično in številčno premočne enote Wehrmachta so hitro napredovale proti vzhodu in na celotnem okupiranem ozemlju množično pobijale poljsko civilno prebivalstvo.<ref>Wieliński 2011.</ref>
17. septembra se je začela sovjetska invazija na vzhodno Poljsko. Sovjetska zveza je hitro okupirala večino vzhodne Poljske z veliko ukrajinsko in belorusko narodno manjšino.{{efn-lr|Vzhodno od razmejitvene črte Molotov-Ribbentrop je bilo 43 % Poljakov, 33% Ukrajincev, 8% Belorusov in 8% Judov.<ref>Snyder 2010, str. 128.</ref> Sovjeti se niso želeli prikazati kot agresorji in so zasedli vzhodno Poljsko pod izgovorom, da želijo zaščititi "sorodno ukrajinsko in belorusko prebivalstvo".<ref name=ref151/>}} Oba napadalca sta si razdelila poljsko ozemlje skladno s tajnim paktom Molotov–Ribbentrop. Najvišji poljski vladni uradniki in vojaško poveljstvo so pobegnili z vojnega območja in sredi septembra prispeli na romunsko mostišče. Po napadu Sovjetske zveze so poiskali zatočišče v [[Romunija|Romuniji]].<ref>Buszko 1986, str. 362–369. </ref><ref> Biskupski 2003, str. 214–215.</ref><ref name=ref151>Kochanski 2012, str. 59–93.</ref>
Bitke, v katerih so Poljaki zdržali najdlje, so bile obleganje Varšave, bitka pri Helu in odpor samostojne operativne skupine Polesje. Varšava je padla 27. septembra po močnem nemškem bombardiranju, v katerem je bilo ubitih več deset tisoč civilistov in vojakov.<ref name=ref151/> Po kapitulaciji je bila Poljska razdeljena skladno s pogoji nemško-sovjetskega mejnega sporazuma, podpisanega v Moskvi 29. septembra 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 55–56.</ref>
[[Slika:Poland in 1939.jpg|thumb|left|Zemljevid Poljske po nemško-sovjetski okupaciji leta 1939]]
Gerhard Weinberg je trdil, da je bil najpomembnejši poljski prispevek v drugi svetovni vojni njeno sodelovanja pri razbijanju nemških šifer.<ref>Kozaczuk & Straszak 2004.</ref> To je Britancem omogočilo izvedbo kriptoanalize [[Enigma (naprava)|Enigme]] in dešifriranje glavne nemške vojaške kode, kar je zaveznikom dalo veliko prednost v nadaljevanju vojne.<ref>Weinberg 2005, str. 50.</ref> Kar zadeva dejanske vojaške akcije, so nekateri poljski zgodovinarji trdili, da je bil zgolj odpor v invaziji na Poljsko kljub njenemu porazu največji prispevek države k zmagi nad nacistično Nemčijo. Poljska vojska s skoraj enim milijonom mož je znatno odložila začetek bitke za Francijo, ki so jo Nemci načrtovali za leto 1939. Ko se je nacistična ofenziva na zahodu res zgodila, je bila zaradi zamude manj učinkovita, kar je bil morda odločilni dejavnik za zmago v bitki za Britanijo.<ref name=ref155>Brzoza & Sowa 2009, str. 693–694.</ref>
Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo v [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] junija 1941 je celo ozemlje predvojne Poljske okupirala nemška vojska.<ref>{{Harvnb|Davies|2001|pp=68–69}}.</ref>
[[Slika:Dywizjon 303 in color.jpg|right|thumb|250px|V bitki za Britanijo so zasloveli piloti poljskega 303. eskadrona lovcev]]
Nemški okupirani del Poljske je bil leta 1939 razdeljen na dva dela: poljska ozemlja, vključena neposredno v Tretji rajh, in ozemlja pod oblastjo tako imenovane Generalne okupacijske vlade.<ref>Davies 2005b, str. 326–346.</ref> Poljaki so organizirali podtalno odporniško gibanje in poljsko vlado v izgnanstvu, ki je delovala sprva v Parizu in od julija 1940 v Londonu.<ref name=ref158>Czubiński 2009, str. 226.</ref> Poljsko-sovjetski diplomatski odnosi, prekinjeni septembra 1939, so bili obnovljeni julija 1941 v skladu s sporazumom Sikorski – Mayski, ki je olajšal oblikovanje poljske (Andersove) vojske v Sovjetski zvezi.<ref>Buszko 1986, str. 375–382.</ref><ref>Czubiński 2009, str. 231.</ref> Novembra 1941 je ministrski predsednik Sikorski odletel v Sovjetsko zvezo na pogajanja s Stalinom o njeni vlogi na sovjetsko-nemški fronti. Britanci so želeli imeti poljske vojake na Srednjem vzhodu. Stalin se je s tem strinjal in poljska vojska je bila evakuirana iz Sovjetske zveze.<ref>Czubiński 2009, str. 232–233.</ref><ref>Brzoza 2001, str. 316–317. </ref>
Organizacije poljske podtalne države, ki so med vojno delovale na Poljskem, so bile zveste in formalno podrejene poljski vladi v izgnanstvu. S slednjo je sodelovala preko njene vladne delegacije za Poljsko.<ref name=ref163>Davies 2005b, str. 344–346.</ref> Med drugo svetovno vojno se je več sto tisoč Poljakov pridružilo podtalni Poljski domovinski vojski (Armia Krajowa),<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 264–265.</ref> delu poljskih oboroženih sil vlade v izgnanstvu.<ref name=ref158/> Približno 200.000 Poljakov se je borilo na zahodni fronti v poljskih oboroženih enotah, zvestih vladi v izgnanstvu, okoli 300.000 pa v poljskih oboroženih silah na vzhodu pod sovjetskim poveljstvom vzhodne fronte.<ref name=ref155/> Prosovjetsko odporniško gibanje na Poljskem, ki ga je vodila Poljska delavska stranka, je delovalo od leta 1941. Nasprotovale so mu postopoma nastajajoče skrajno nacionalistične nacionalne oborožene sile.<ref name=ref158/>
[[Slika:Stroop Report - Warsaw Ghetto Uprising 09.jpg|thumb|250px|Vstaja v [[Varšavski geto|varšavskem getu]]]]
Od konca leta 1939 je bilo več sto tisoč Poljakov iz sovjetskih okupiranih območij deportiranih na vzhod. Od višjega vojaškega osebja in drugih, za katere so Sovjeti menili, da ne želijo sodelovati ali so potencialno škodljivi, so jih približno 22.000 na skrivaj usmrtili v Katinskem gozdu.<ref>Czubiński 2009, str. 67–68.</ref> Ko je nemška vojska objavila odkritje množičnih grobišč, v katerih so bili umorjeni častniki poljske vojske, ja aprila 1943 Sovjetska zveza prekinila vse slabše odnose s poljsko vlado v izgnanstvu. Sovjeti so trdili, da so Poljaki storili sovražno dejanje, ko so zahtevali, da ta poročila razišče [[Rdeči križ]].<ref>Buszko 1986, str. 382–384.</ref>
Leta 1941 se je začelo izvajanje nacistične končne rešitve judovskega vprašanja in holokavst na Poljskem se je silovito razmahnil.<ref>Davies 2005b, str. 337–343.</ref> Varšava je bila aprila in maja 1943 prizorišče upora v varšavskem getu, ki ga je sprožila likvidacija varšavskega geta s strani nemških enot SS. Odprava judovskih getov v okupirani Poljski je potekala v številnih mestih. Jude iz getov so vozili v taborišča smrti in jih pomorili. Vstaje, ki so jih organizirali Judovska bojna organizacija in drugi obupani judovski uporniki, so potekale v nemogoćih razmerah in niso imele nobenih možnosti za uspeh.<ref name=ref158/>
==Opombe==
{{reflist|2|group=lower-roman}}
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]
h02ygzefcfqbl6z8daamby3l1r1fapc
5722896
5722894
2022-07-23T11:30:09Z
Octopus
13285
/* Invaziji in odpor */ nadaljevanje
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Tobias Mayer Carte de la Pologne 1757.jpg|350px|thumb|Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757]]
'''Zgodovina Poljske''' je dolga več kot tisoč let. Začela se je z združevanjem prvih srednjeveških poljskih plemen in se nadaljevala z njihovim pokristjanjevanjem v zgodnji kneževini, poljsko zlato dobo, v kateri se je država razširila in postala ena največjih evropskih sil, njenim propadom in delitvijo, dvema svetovnima vojnama, socializmom in vzpostavitvijo demokracije leta 1989.
Korenine poljske zgodovine je mogoče slediti do [[Stari vek|starega veka]], ko je bilo ozemlje sedanja Poljske naseljeno z različnimi plemeni, vključno s [[Kelti]], [[Skiti]], [[Germani]], [[Sarmati]], [[Slovani]] in [[Balti]]. Najbližji predniki etničnih [[Poljaki|Poljakov]] so bili zahodnoslovanski [[lehiti|lehitski]] [[Zahodni Poljani|Poljani]], ki so začeli v zgodnjem [[Srednji vek|srednjem veku]] ustanavljati prva stalna naselja.<ref name=ref1>Derwich & Żurek 2002, str. 122–143.</ref> Poljani, katerih ime pomeni ''"ljudstvo, ki živi na odprtih poljanah"'', so bili dominantno ljudstvo v regiji in dali Poljski svoje ime.
V 10. stoletju je nastala prva vladarska dinastija, [[Pjasti]]. Za ''de facto'' ustanovitelja poljske države se šteje knez [[Mješko I.]] (vladal okoli 960-992), znan po privzemu zahodnega [[Krščanstvo|krščanstva]] leta 966. Mješkov sin [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je z vojsko znatno razširil očetovo domeno in jo leta 1025 pretvoril v kraljevino. Najuspešnejši in zadnji monarh iz dinastije Pjastov, [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]], je vladal v obdobju gospodarskega razcveta in ozemeljske širitve kraljevine in leta 1370 umrl brez moškega naslednika.
Pjastom je sledila [[Jagelonci|Jagelonska dinastija]], ki je vladala od 14. do 16. stoletja, se tesno povezala z [[Velika litovska kneževina|Litvo]], doživela poljsko renesanso in nadaljevala širjenje države. Polonizacija kraljevine je dosegla vrh z ustanovitvijo poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1569, s čimer je postala ena največjih evropskih držav.
Republika obeh narodov je uspela vzdrževati raven blaginje, doseženo v obdobju Jageloncev, medtem ko je njen politični sistem dozorel v edinstveno plemiško demokracijo z voljenim kraljem. Sredi 17. stoletja je ogromna država začela propadati zaradi uničujočih vojn in propadanje njenega političnega sistema. V poznem 18. stoletju so bile uvedene pomembne notranje reforme, med njimi prva evropska ustava, sprejeta 3. maja 1791. Veljala je zelo malo časa, ker sosednje sile niso dovolile naprednih reform. Republika obeh narodov se je končala leta 1795 po nizu invazij in delitev poljskega ozemlja med [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]] na vzhodu, [[Prusija|Kraljevino Prusijo]] na zahodu in [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]] na jugu. Od leta 1795 do 1918 ni obstajala nobena resnično neodvisna poljska država, četudi so delovala močna poljska odporniška gibanja. Priložnost za ponovno pridobitev suverenosti se je uresničila šele po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko so bile vse tri imperialistične sile v vojni in revoluciji usodno oslabljene.
Leta 1918 je bila ustanovljena Druga poljska republika in je kot neodvisna država obstajala do leta 1939, ko sta Poljsko napadli [[nacistična Nemčija]] in [[Sovjetska zveza]]. Napad je pomenil začetek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Med nacistično okupacijo od leta 1939 do 1945 je med načrtovanim [[genocid]]om in iztrebljanjem umrlo več milijonov poljskih državljanov različnih veroizpovedi in narodnosti. Poljska vlada v izgnanstvu je kljub temu delovala vso vojno, Poljaki pa so prispevali k zmagi zaveznikov s sodelovanjem v vojaških akcijak tako na vzhodni kot na zahodni fronti. Napredovanje sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] proti zahodu v letih 1944 in 1945 je prisililo sile nacistične Nemčije, da so se umaknile iz Poljske. Sledila je ustanovitev satelitske socialistične države, od leta 1952 znane kot [[Ljudska republika Poljska]].
Zaradi teritorialnih prilagoditev na zahtevo zaveznikov ob koncu druge svetovne vojne leta 1945, se je geografsko težišče Poljske premaknilo proti zahodu. Na novo opredeljena poljska država je veliki meri izgubila svoj zgodovinski večetnični značaj. V poznih 80. letih prejšnjega stoletja je poljsko reformno gibanje [[Solidarnost (razločitev)|Solidarnost]] postalo ključnega pomena za miren prehod iz načrtnega gospodarstva in socialistične države v kapitalistični gospodarski sistem in liberalno parlamentarno demokracijo. V tem procesu je bila leta 1989 ustanovljena moderna Tretja poljska republika.
==Prazgodovina in zgodovina do zgodnjega srednjega veka==
[[Slika:Biskupin_brama_od_wewnatrz.jpg|thumb|right|250px|Rekonstruiran Biskupin, utrjeno naselje iz obdobja lužiške kulture (8. stoletje pr. n. št.)]]
V [[Prazgodovina|prazgodovini]], [[Kamena doba|kameni]], [[Bronasta doba|bronasti]] in [[Železna doba|železni dobi]] se je ozemlje sedanje Poljske razvijalo podobno kot okoliške regije.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 1–75.</ref>
V neolitskem obdobju so priseljenci iz Podonavje okoli leta 5500 pr. n. št. s seboj prinesli kulturo linearne keramike. V tej kulturi so se na poljskem ozemlju izoblikovale prve stalno naseljene kmečke skupnosti. V obdobju od okoli 4400 in 2000 pr. n. št. so staroselci v pozni kameni dobi še bolj razvili kmečki način življenja.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 32–53. </ref>
Poljska zgodnja bronasta doba se je začela okoli 2400–2300 pr. n. št., železna doba pa okoli 750–700 pr. n. št. Ena od mnogo odkritih kultur, [[lužiška kultura]] v bronasti in železni dobi, je zapustila več naselij.<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 54–75.</ref> Okoli leta 400 pr. n. št. so poljsko ozemlje naselili [[Kelti]] [[Latenska kultura|latenske kulture]]. Kmalu zatem so se pod vplivom najprej Keltov in nato [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] razvile nove kulture z močno germansko komponento. Okoli leta 500 so se v času velikih evropskih selitev germanska ljudstva izselila. Gozdnate regije na severu in vzhodu so naselili [[Balti]].<ref>Derwich & Żurek 2002, str. 76–121.</ref>
Nekaj arheoloških raziskav kaže, da so Slovani na sodobnem poljskem ozemlju naseljeni samo 1500 let.<ref name=ref1/> Nedavne genetske študije so pokazale, da so med sedanjimi prebivalci Poljske tudi potomci staroselcev, začenši v zgodnjim neolitikom.<ref>Mielnik-Sikorska 2013.</ref> Po drugih arheoloških in jezikoslovnih raziskavah so bila zgodnja slovanska ljudstva v delih Poljske verjetno prisotna že veliko prej in so bila morda povezana s starodavno pševorsko in zarubinsko kulturo 3. stoletja pr. n. št. Nekatere slovanske skupine so morda prišle z vzhoda v kasnejših obdobjih.<ref>Brather, Sebastian (2004). "The Archaeology of the Northwestern Slavs (Seventh To Ninth Centuries)". ''East Central Europe''. '''31''' (1): 78–81. doi: 10.1163/187633004x00116. </ref><ref>Trubačev, O. N. 1985. "Linguistics and Ethnogenesis of the Slavs: The Ancient Slavs as Evidenced by Etymology and Onomastics". ''Journal of Indo-European Studies (JIES)'', '''13''': 203–256. </ref> Domneva se, da so zgodnji slovanski narodi in jeziki morda izvirali iz [[Polesje|Polesja]], ki vključuje območje okoli [[Belorusija|belorusko]]-[[Ukrajina|ukrajinske]] meje, dele zahodne [[Rusija|Rusije]] in dele vzhodne Poljske.<ref> Kobyliński 2005, str. 525–526. </ref>
Zahodnoslovanska in lehitska ljudstva ter vsi preostali manjšinski klani v starodavnih poljskih deželah so bili organizirani v plemena. Več njihovh imen je na seznamu, ki ga je sestavil anonimni bavarski geograf v 9. stoletju.<ref>Davies 2005a, str. xxvii.</ref> V 9. in 10. stoletju so ta plemena ustvarila razvite regije ob zgornji [[Visla|Visli]], obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] in v [[Velikopoljska|Velikopoljski]]. V 10. stoletju je obsežna združitev plemen v Velikopoljski omogočila oblikovanje trajne politične strukture, ki je kasneje postala država Poljska.<ref name=ref1/>
==Obdobje Pjastov (10. stoletje–1385)==
{{glavni|Pjasti|Mješko I.|Boleslav I. Poljski|Kazimir I. Poljski|Boleslav II. Poljski|Boleslav III. Poljski|Kazimir II. Poljski|Vladislav I. Poljski|Kazimir III. Poljski}}
===Mješko I.===
[[Slika:Polska 992 - 1025.png|thumb|right|250px|Poljska se je pod prvima dvema vladarjema znatno razširila; temno rožnato je ozemlje ob koncu vladavine [[Mješko I.|Mješka I.]] (992), temno rožnato pa ozemlje, ki ga je dodal [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] (umrl 1025); temno rožnato ozemlje na severozahodu, označeno z rdečo mejo, je v tem času izgubil]]
Dinastija [[Pjasti|Pjastov]], ustanoviteljica poljske države, je vladala od 10. do 14. stoletja. Zgodovinski zapisi kot ustanovitelja dinastije in države omenjajo vojvodo [[Mješko I.|Mješka]], katerega vladanje se je začelo malo pred letom 963 in nadaljevalo do njegove smrti leta 992. Mješko se je po poroki s princeso Dubravko Češko, vneto kristjanko, leta 966 pokristjanil.<ref name=rre12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Dogodek je znan kot "krst Poljske", datum pa se pogosto simbolično šteje za začetek poljske državnosti.<ref>Zubrzycki 2006, str. 64. </ref> Mješko je dokončal združevanje lehitskih plemen, potrebno za obstoj nove države. Po Mješku je Poljski vladal niz vladarjev, ki so prebivalstvo spreobrnili v krščanstvo, ustvarili močno kraljestvo in gojili značilno poljsko kulturo, integrirano v širšo evropsko kulturo.<ref>Wyrozumski 1986, str. 80–88.</ref>
===Boleslav I. Hrabri===
Mješkov sin, knez [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I.]] (vladal 992-1025), je ustanovil poljsko cerkveno strukturo, si prizadeval osvojiti nova ozemlja in bil ob koncu svojega življenja leta 1025 uradno kronan za prvega poljskega kralja.<ref name=ref12/> Prizadeval si je razširiti krščanstvo v poganske dele vzhodne Evrope, vendar je doživel neuspeh, ko je bil leta 997 v Prusiji ubit njegov največji misijonar [[Adalbert Praški]].<ref name=ref12>Davies 2005a, str. xxvii–xxviii.</ref> Na kongresu v Gnieznu leta 1000 je sveti rimski cesar [[Oton III.]] priznal nadškofijo Gniezno,<ref name=ref12/> ključno za obstoj suverene poljske države.<ref name=ref12/> Med vladavino Otonovega naslednika [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] se je Boleslav od leta 1002 in 1018 vojskoval s Kraljevino Nemčijo.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 88–93.</ref>
===Kazimir I., Boleslav II. in Boleslav III.===
Ekspanzionistična politika Boleslava I. je preobremenila vire zgodnje poljske države in sledil je propad monarhije. Pod [[Kazimir I. Poljski|Kazimirjem I. Obnoviteljem]] (vladal 1039-1058) je začela država okrevati. Kazimirjev sin [[Boleslav II. Poljski|Boleslav II. Velikodušni]] (vladal 1058–1079) se je zapletel v konflikt s ščerpanskim škofom Stanislavom, ki je na koncu povzročil njegov propad. Boleslava je poljska cerkev izobčila zaradi obtožb prešuštva, zato je leta 1079 ukazal umoriti škofa. Umor je sprožil upor poljskih plemičev, kateremu sta sledila Boleslavova odstavitev in izgon iz države.<ref name=ref12/> Okoli leta 1116 je [[Gallus Anonimus]] napisal kroniko ''[[Gesta principum Polonorum]]'' (''Dejanja poljskih knezov''),<ref name=ref12/> namenjeno poveličevanju njegovega zaščitnika [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] (vladal 1107–1138), vladarja, ki je obudil tradicijo vojaškega junaštva iz časa Boleslava I. Gallusovo delo je še vedno najpomembnejši pisni vir za zgodnjo zgodovino Poljske.<ref>Wyrozumski 1986, str. 93–104.</ref>
===Razdrobitev kraljestva===
[[Boleslav III. Poljski|Boleslav III.]] je v svoji oporoki iz leta 1138<ref name=ref12/> razdelil Poljsko med svoje sinove. Notranja razdrobljenost Poljske v 12. in 13. stoletju je razjedla dinastične strukture Pjastov. Leta 1180 je [[Kazimir II. Poljski|Kazimir II. Pravični]], ki je zahteval papeževo potrditev svojega statusa nadvojvode, na kongresu v Łęczyci poljski cerkvi podelil dodatne imunitete in privilegije.<ref name=ref12/> Okoli leta 1220 je Vincenc Kadlubek napisal svojo ''[[Kronika poljskih kraljev in knezov|Kroniko poljskih kraljev in knezov]]'', še en pomemben vir za zgodnjo poljsko zgodovino.<ref name=ref12/>
Leta 1226 je eden od regionalnih pjastovskih vojvod, Konrad I. Mazovski, povabil [[Tevtonski viteški red|Tevtonske viteze]], da bi mu pomagali v boju proti baltskim [[Prusi|pruskim]] poganom.<ref name=ref12/> Tevtonski red je uničil Pruse, vendar je obdržal njihovo ozemlje, kar je povzročilo večstoletna vojskovanja med Poljsko in Tevtonskimi vitezi ter pozneje med Poljsko in nemško prusko državo.
Leta 1240 se je začela prva [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] na Poljsko, ki je dosegla vrhunec s porazom poljskih in zavezniških krščanskih sil ter s smrtjo šlezijskega pjastovskega vojvode Henrika II. Pobožnega v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] leta 1241.<ref name=ref12/>
Obdobje razdrobljenosti je prineslo gospodarski razvoj in rast mest. Ustanovljena so bila nova mesta, obstoječa naselja pa so dobila status mest z magdeburškimi pravicami.<ref>Sebastian Brather (2008). ''Archäologie der westlichen Slawen: Siedlung, Wirtschaft und Gesellschaft im früh- und hochmittelalterlichen Ostmitteleuropa'' (nemško). Walter de Gruyter. str. 87.</ref> Leta 1264 je Boleslav Pobožni s ''[[Kališki statut|Kališkim statutom]]'' [[Judje|Judom]] podelil judovske svoboščine.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 104–137.</ref>
===Pozni Pjasti: Vladislav I. in Kazimir III.===
[[Slika:Władysław I sarcophagus figure.jpg|thumb|200px|Podoba Vladislava I. Slokega na njegovem sarkofagu]]
Poskusi ponovne združitve poljskih dežel so dobili zagon v 13. stoletju. Leta 1295 je velikopoljski vojvoda [[Przemisl II. Poljski|Przemisl II.]] uspel postati prvi vladar po Boleslavu II., ki je bil okronan za poljskega kralja.<ref name=ref12/> Vladal je na omejenem ozemlju in bil že naslednje leto ubit. V letih 1300–1305 je kot poljski kralj vladal tudi češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]<ref name=ref12/> Kraljestvo Pjastov je bilo dejansko obnovljeno šele pod [[Vladislav I. Poljski|Vladislavom I. Slokim]] (vladal 1306–1333), ki je postal kralj leta 1320.<ref name=ref12/> Leta 1308 so tevtonski vitezi zavzeli [[Gdansk]] in [[Pomerelija|Pomerelijo]].<ref name=ref12/>
Kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] (vladal 1333–1370),<ref name=ref12/> Vladislavov sin in zadnji vladar iz dinastije Pjastov, je okrepil in razširil obnovljeno Poljsko kraljestvo, zahodna provinca Šlezija, ki jo je leta 1339 sam formalno odstopil Češki, in večina poljske Pomeranije pa sta bili za nekaj stoletij izgubljeni. Napredek je bil dosežen tudi pri obnovi upravljanja osrednje province [[Mazovija|Mazovije]]. Leta 1340 se je začelo osvajanje [[Rdeča Rutenija|Rdeče Rutenije]],<ref name=ref12/> ki je zaznamovalo širjenje poljske države na vzhod.
Leta 1364 je bil sklican [[Krakovski kongres]], obseženo srečanje vladarjev srednje, vzhodne in severne Evrope, verjetno za načrtovanje [[Osmansko cesarstvo|protiturške]] [[križarske vojne]]. Isto leto je bila ustanovljena bodoča [[Jagelonska univerza]], ena najstarejših univerz v Evropi.<ref name=ref12/><ref>Wyrozumski 1986, str. 137–171.</ref> 9. oktobra 1334 je Kazimir III. potrdil privilegije, ki jih je Judom leta 1264 podelil velikopoljski vojvoda Boleslav Pobožni, in jim dovolil, da so se v velikem številu naselili na Poljskem.
===Anžujci===
Ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je prišla Poljska pod oblast [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]] iz [[Kapetingi|kapetinške]] hiše [[Anžujci|Anjou]]. Združitev Poljske in Ogrske je trajala do leta 1382.<ref name=ref12/> Leta 1374 je Ludvik I. podelil poljskemu plemstvu [[Košiški privilegij]], da bi eni od svojih hčera zagotovil nasledstvo na Poljskem.<ref name=ref12/> Leta 1384 je poljski prestol zasedla njegova najmlajša hči [[Jadwiga Poljska|Jadviga]] (umrla 1399).<ref>Wyrozumski 1986, str. 171–177.</ref>
==Jagelonska dinastija (1385-1572)==
{{glavni|Jagelonci}}
===Dinastična unija z Litvo, Vladislav II. Jagelo===
[[Slika:Battle of Tannenberg.jpg|250px|thumb|[[Bitka pri Grunwaldu]]]]
Leta 1386 se je veliki litovski knez [[Vladislav II. Poljski|Jogaila]] poročil s poljsko kraljico Jadvigo, kar mu je omogočilo postati poljski kralj.<ref name=ref21>Davies 2005a, str. xxviii–xxix.</ref> Do svoje smrti leta 1434 je vladal kot [[Vladislav II. Poljski]]. Poroka je ustvarila poljsko-litovsko personalno unijo pod kralji [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]].
Prvi dokument, ki je uradno povezal obe državi, je bila [[Krevska unija]] iz leta 1385, ki je bila po vsebini Jogailova in Jadvigina poročna pogodba. S poljsko-litovskim partnerstvom je Poljska pridobila obsežno ozemlje [[Rutenija|Rutenije]], ki je bilo v posesti Litve. Partnerstvo se je izkazalo za koristno za državljane obeh držav, ki so v naslednjih štirih stoletjih sobivali in sodelovali v eni največjih političnih entitet v Evropi. Ko je kraljica Jadviga leta 1399 umrla, je Kraljevina Poljska prešla v izključno posest njenega moža.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 178–195.</ref>
V [[Baltsko morje|baltski]] regiji se je nadaljeval boj Poljske s [[Tevtonski viteški red|Tevtonskimi vitezi]] in dosegel vrhunec v zmagi v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] leta 1410, ki je Poljaki in Litovci niso zaključili z odločilnim udarom proti glavnemu sedežu Tevtonskega reda na gradu [[Grad Malbork|Malbork]]. Razvijajoče se odnose med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino je dodatno opredelila [[Horodlanska unija]] leta 1413.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 195–201. </ref>
Privilegiji [[Šlahta|šlahte]] (plemstvo) so se širili. Leta 1425 je bil sprejet akt ''[[Neminem captivabimus nisi iure victum]]'' (v prostem prevodu ''Nihče ne bo aretiran brez sodbe sodišča''), ki je plemiče varoval pred samovoljnimi kraljevimi aretacijami.<ref name=ref21/>
===Vladislav III. in Kazimir IV. Jagelo===
[[Slika:Casimir IV Jagiellon.jpg|thumb|left|upright|Kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelo]] je bil osrednja osebnost jagelonskega obdobja]]
Vladanje mladega [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III.]] (1434–1344),<ref name=ref21/> sina in naslednika Vladislava II., ki je vladal kot kralj Poljske in Ogrske, je prekinila njegova smrt v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] proti silam [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 201–204. </ref> Sledilo je tri leta trajajoče medvladje, ki se je končalo leta 1447 s kronanjem njegovega brata [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]]
Kritični razvoj jagelonskega obdobja se je dogajal ravno med njegovo dolgo vladavino, ki je trajala do leta 1492. Leta 1454 je Poljska priključila [[Kraljevska Prusija|Kraljevo Prusijo]] in sledila je [[trinajstletna vojna]] (1454–1466) z državo [[Tevtonski viteški red|Tevtonskih vitezov]].<ref name=ref21/> Leta 1466 je bil sklenjen prelomni [[Drugi torunjski mir]], ki je razdelil Prusijo in ustanovil Vzhodno Prusijo, poljski fevd pod upravo Tevtonskih vitezov.<ref name=ref21/> Poljska se je na jugu soočala z Osmanskim cesarstvom in [[Krimski Tatari|Krimskimi Tatari]], na vzhodu pa pomagala Litvi v boju proti [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]]. Razvijala se je v fevdalno državo s pretežno kmetijskim gospodarstvom in vse bolj prevladujočim zemljiškim plemstvom. Kraljeva prestolnica Krakov se je spreminjala v veliko akademsko in kulturno središče in leta 1473 dobila prvo tiskarno.<ref name=ref21/> Z naraščajočim vplivom srednjega in nižjega plemstva se je kraljevi svet do leta 1493 razvil v dvodomni Generalni sejm (parlament), ki ni več predstavljal izključno najvišjih dostojanstvenikov kraljestva.<ref name=ref21/><ref>Wyrozumski 1986, str. 205–225. </ref>
Pravni akt ''[[Nihil novi|Nihil novi nisi commune consensu]]'' (slovensko ''Nič novega brez skupnega soglasja''), sprejet v Sejmu leta 1505, je večino zakonodajne oblasti prenesel z monarha na Sejm.<ref name=ref21/> Dogodek je zaznamoval začetek obdobja, znanega kot "zlata svoboda", v katerem je v državi načeloma vladalo "svobodno in enakopravno" poljsko plemstvo. V 16. stoletju je množičen razvoj kmetijskih gospodarstev v lasti plemstva povzročil vse bolj žaljive razmere za kmečke podložnike, ki so jih obdelovali. Politični monopol plemičev je tudi zadušil razvoj mest, od katerih so nekatera cvetela v poznem jagelonskem obdobju, in omejeval pravice meščanov, kar je zaviralo nastanek srednjega družbenega razreda.<ref>Gierowski 1986a, str. 24–53. </ref>
===Zgodnja moderna Poljska pod Sigismundom I. in Sigismundom II.===
[[Slika:Nikolaus Kopernikus.jpg|thumb|right|[[Nikolaj Kopernik]], utemeljitelj heliocentričnega modela Osončja]]
V 16. stoletju je [[Reformacija|protestantsko]] reformistično gibanje prodrlo globoko v poljsko krščanstvo. Politika verske strpnosti, ki se je razvila na Poljskem, je bila v tistem času skoraj edinstvena v Evropi. Iz pokrajin, ki so jih razdirali verski spori, je veliko ljudi pobegnilo in našlo zatočišče na Poljskem. Vladavini kraljev [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I. Starega]] (1506–1548) in [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] (1548–1572) sta bili obdobje intenzivnega razcveta kulture in znanosti, imenovano tudi zlata doba poljske renesanse. Najvidnejši predstavnik tedanje znanosti je bil [[astronom]] [[Nikolaj Kopernik]] (1473–1543), utemeljitelj heliocentričnega sistema našega [[Osončje|Osončja]].<ref name=ref21/> Najpomembnejši umetnik tega obdobja je bil pesnik [[Jan Kochanowski]] (1530–1584).<ref name=ref27>Davies 2005a, str. xxix.</ref><ref>Gierowski 1986a, str. 116–130.</ref> Med vladavino Sigismunda I.<ref name=ref21/> bil [[Tevtonski viteški red|Tevtonski red]] leta 1525 sekulariziran. Zadnji veliki mojster reda [[Albert Pruski]] se je spreobrnil v protestantizem in se poklonil poljskemu kralju in v zameno dobil v fevd vojvodino Prusijo.<ref name=ref21/> Mazovija je bila leta 1529 končno v celoti vključena v Poljsko krono.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 53–92. </ref>
[[Slika:Poland-01788 - Courtyard (32000957141).jpg|thumb|left|250px|Italijansko dvorišča na gradu [[Grad Vavel|Vavel]] v Krakovu, nekdaji rezidenci poljskih monarhov]]
Z vladavino Sigismunda II. se je končalo obdobje Jageloncev. Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]]. Litovska oblast v Ukrajini je bila prenešna na Poljsko.<ref name=ref21/><ref>Gierowski 1986a, str. 92–109. </ref> Realna unija obeh narodov je trajala do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1795. Leta 1561 je Poljska priključila [[Livonija|Livonijo]], s čimer se je začela livonska vojna z [[Rusko carstvo|Rusijo]].<ref name=ref21/>
Eksekucionistično gibanje, ki je poskušalo zaustaviti napredujočo prevlado poljskih in litvanskih magnatskih družin v državi, je doseglo vrhunec na zasedanju Sejma v Piotrkówu v letih 1562–1563.<ref name=ref21/> Na verskem področju so se poljski bratje odcepili od [[Kalvinizem|kalvinistov]], ki so leta 1563 izdali protestantsko ''Brestovsko Biblijo''.<ref name=ref21/> Na poljsko zgodovino so močno vplivali [[jezuiti]], ki so tja prišli leta 1564
==Poljsko-litovska Republika obeh narodov==
===Ustanovitev (1569-1648)===
====Lublinska unija====
[[Slika:Truce of Deulino 1618-1619.PNG|upright=1.35|thumb|right|Republika obeh narodov v njenem največjem obsegu po sklenitvi Deulinskega miru leta 1619]]
[[Lublinska unija]] iz leta 1569 je ustvarila poljsko-litovsko zvezno državo, ki je bila bolj enotna kot prejšnja personalna unija med Poljsko in Litvo. Unijo je vodilo plemstvo preko centralnega parlamenta in lokalnih skupščin na čelu z izvoljenim kraljem. Formalna vladavina plemstva, ki je bilo sorazmerno številčnejše kot v drugih evropskih državah, je tvorila zgodnji demokratični sistem,<ref>Overy 2010, str. 176–177. </ref> ki je bil v nasprotju z absolutnimi monarhijami, ki so takrat prevladovale v preostali Evropi.<ref>Davies 1996, str. 555. </ref>
Začetek Republike obeh narodov je sovpadal z obdobjem v poljski zgodovini, ko sta bila dosežena velika politična moč ter napredek v civilizaciji in blaginji. Poljsko-litovska unija je postala vpliven dejavnik v evropskih zadevah in pomembna kulturna entiteta, ki je širila zahodno kulturo s poljskimi značilnostmi proti vzhodu. V drugi polovici 16. stoletja in prvi polovici 17. stoletja je bila Republika obeh narodov ena največjih in najštevilčnejših držav v tedanji Evropi. Merila je malo manj kot milijon kvadratnih kilometrov in imela okoli deset milijonov prebivalcev. V njenem gospodarstvu je prevladovalo izvozno usmerjeno kmetijstvo. Verska strpnost po vsej državi je bila zagotovljena z [[Varšavska konfederacija|Varšavsko konfederacijo]] iz leta 1573.<ref name=ref27/>
====Prvi voljeni kralji====
[[Slika:France-001615 - King Henri III (15291221709) (2).jpg|thumb|left|200px|Prvi izvoljeni poljsko-litovski kralj je bil Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]]]]
Po koncu vladavine Jageloncev leta 1572 je bil na prvih "svobodnih volitvah" poljskega plemstva leta 1573 za kralja izvoljen Henrik Valoiški, kasnejši francoski kralj [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] Pred izvolitvijo je moral pospisati ''[[Pacta conventa|pacta conventa]]'', sklop dogovorjenih obveznosti oziroma predvolilnih obljub. Ko je leta 1574 na Poljsko prispela novica, da je francoski prestol prazen, se je Henrik kot njegov verjetni dedič vrnil v Francijo.<ref name=ref27/> Volitve kralja so od
samega začetka spremljali tuji vplivi, saj so tuje sile poskušale z manipulacijami doseči izvolitev kandidata, ki je bil v skladu z njihovimi interesi.<ref>Gierowski 1986a, str. 109–116. </ref>
Henrikovi je sledila vladavina Štefana Báthoryja (vladal 1576–1586). Bil je vojaško in domovinsko samozavesten vladar in je v poljskem zgodovinskem izročilu cenjen kot redek primer uspešnega izvoljenega kralja.<ref name=ref27/> Ustanovitev Kronskega sodišča leta 1578 je pomenila prenos številnih pritožbenih zadev iz kraljeve v plemiško jurisdikcijo.<ref name=ref27/>
====Prvi kralji iz dinastije Vasa====
[[Slika:Sigismund at horse.jpg|right|thumb|200px|[[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] je vladal dolgo, njegovo delovanje proti verskim manjšinam, ekspanzionistične ideje in vmešavanje v švedske dinastične zadeve pa so Republiko obeh narodov destabilizirale]]
Vladavina švedske [[Dinastija Vasa|dinastije Vasa]] se je v Republiki obeh narodov začela leta 1587. Prva dva kralja iz te dinastije, [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III.]] (vladal 1587–1632) in [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]] (vladal 1632–1648), sta večkrat poskušala s spletkami prevzeti švedski prestol, ki je bil stalen vir motenj v Republiki obeh narodov.<ref name=ref27/> Katoliška cerkev je v tistem času začela ideološko protiofenzivo in protireformacija je zajela številne spreobrnjence iz poljskih in litvanskih protestantskih krogov. Leta 1596 je [[Brestlitovska unija]] razklala vzhodne kristjane v Republiki in ustvarila [[Katoliške cerkve vzhodnega obreda|uniatsko cerkev vzhodnega obreda]], podrejeno papežu.<ref name=ref27/> V letih 1606–1608 se je razvil zebrzidovski upor proti Sigismundu III.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 130–146. </ref>
V želji po premoči v vzhodni Evropi se je Republika obeh narodov od leta 1605 do 1618 vojskovala z Rusijo. Niz spopadov se imenuje poljsko-moskovska vojna ali dimirtijada. Repoblika je razširila svoje ozemlje proti vzhodu, glavnega cilja – moskovskega prestola, pa poljska dinastija ni dosegla. Švedska si je v poljsko-švedskih vojnah v letih 1617–1629 prizadevala dobiti prevlado na [[Baltsko morje|Baltiku]], [[Osmansko cesarstvo]] pa je pritiskalo z juga v bitkah pri Cecori leta 1620 in Hotinu leta 1621.<ref name=ref27/> Širitev kmetijstva in [[Tlačanstvo|tlačanska]] politika v poljski [[Ukrajina|Ukrajini]] sta povzročili vrsto [[kozaki|kozaških]] uporov. V tridesetletni vojni je bila Republika zaveznica habsburške monarhije vendar v njej ni neposredno sodelovala.{{efn-lr|Po mnenju raziskovalca Jana Sowe je Republika obeh narodov kot država propadla, ker se ni bila sposobna prilagoditi nastajajočemu novemu evropskemu redu, vzpostavljenemu z Vestfalskim mirom leta 1648. Voljeni poljski kralji, ki jih je omejevalo sebično in kratkovidno plemstvo, niso mogli vsiliti močne in učinkovite centralne vlade z značilno povestfalsko notranjo in zunanjo suverenostjo. Nezmožnost poljskih kraljev, da bi zaračunavali in pobirali davke, in s tem vzdrževali stalno vojsko, ter vodili neodvisno zunanjo politiko, so bili med glavnimi ovirami za učinkovito tekmovanje Poljske na spremenjenem evropskem prizorišču, kjer je bila absolutistična oblast predpogoj za preživetje in postala temelj za odpravo tlačanstva in postopno oblikovanje parlamentarizma. <ref name=ref37>Wodecka 2013.</ref>}} Vladavina [[Vladislav IV. Poljski|Vladislava IV.]] je bila večinoma miroljubna. Leta 1635 je bila ponovno vzpostavljena pravoslavna cerkvena hierarhija. ki je bila po Brestlitovski uniji prepovedana.<ref name=ref27/>
===Propadanje (1648-1764)===
====Potop====
Med vladanjem Kazimirja II. Vase (1648–1668), tretjega in zadnjega iz te dinastije, je plemiška demokracija začela propadati zaradi tujih invazij in notranjih nesoglasij.<ref name=ref27/><ref name=ref36>Gierowski 1986a, str. 190–219. </ref> Nadloge so se nepričakovano hitro kopičile in zaznamovale konec poljske zlate dobe. Nekoč močna Republika obeh narodov je postajala vedno bolj ranljiva za tuje posege.
[[Slika:John II Casimir Vasa 1.PNG|thumb|right|200px|[[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]] je vladal v najtežjem obdobju Republike obeh narodov; rzočaran zaradi nezmožnosti reformiranja države je leta 1668 odstopil<ref name=ref37/>]]
Vstaja kozakov pod vodstvom [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]] leta 1648–1657 je zajela vse jugovzhodne pokrajine Poljske krone<ref name=ref27/> in imela katastrofalne posledice.
Prvi ''[[liberum veto]]'', parlamentarno pravico, s katero je lahko kateri koli član Sejma takoj razpusti trenutno sejo, je bila prvič uporabljena leta 1652.<ref name=ref27/> Ta praksa je sčasoma kritično oslabila poljsko centralno vlado. V [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskem sporazumu]] so se ukrajinski uporniki leta 1654 razglasili za podložnike ruskega carja.
Druga severna vojna je v letih 1655–1660 divjala po osrednjih poljskih deželah. Vključeva ja brutalno in uničujočo švedsko invazijo na Poljsko, imenovano švedski potop. Vojna se je končala leta 1660 z [[Olivski sporazum|Olivskim mirovnim sporazumom]].<ref name=ref27/> Republika je v vojni zgubila nekaj ozemlja na severu države.
Leta 1657 je [[Prusija|vojvodina Prusija]] z [[Bromberški sporazum|Bromberškim sporazumom]] vzpostavila svojo neodvisnost.<ref name=ref27/> V rusko-poljski vojni (1654–1667) se je vojska Republike dobro odrezala, Ukrajina pa je bila z [[Andrusovsko premirje|Andrusovskim premirjem]] leta 1667 kljub temu razdeljena med Poljsko in Rusijo.<ref name=ref27/> Proti koncu vojne je upor magnatov Lubomirskih proti kralju destabiliziral in oslabil državo. Obsežni napadi krimskih Tatarov, v katerih so v Ukrajini lovili sužnje, so imeli zelo škodljive posledice tudi za poljsko gospodarstvo.<ref>Williams 2013, str. 27. </ref> Leta 1661 je izšel prvi poljski časopis ''Merkuriusz Polski''.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 220–240. </ref>
Leta 1668 se je kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir]], žalosten zaradi nedavne smrti svoje žene in razočaran zaradi katastrofalnih političnih neuspehov svoje vladavine, odrekel prestolu in pobegnil v Francijo.{{efn-lr|Ivan II. Kazimir Vasa je znan po svoji omembe vredni in natančni napovedi delitve Poljske, ki se je zgodila več kot stoletje kasneje.<ref name=ref37/>}}
====Jan III. Sobieski in zadnje vojaške zmage====
[[Slika:Siemiginowski John III Sobieski with his son.jpg|thumb|left|200px|Kralj [[Jan III. Sobieski]] s svojim sinom Jakobom, katerega je poskušal postaviti za svojega naslednika; Sobieski je povedel vojsko Republike obeh narodov v bitko za Dunaj, eno zadnjih velikih poljsko-litovskih zmag]]
Po odstopu Ivana II. Kazimirja je bil za njegovega nalednika leta 1669 izvoljen Poljak [[Koribut Višnjevecki]]. Med njegovim vladanjem, ki je trajalo do leta 1673, je izbruhnila poljsko-osmanska vojna (1672–1676). Vojna se je nadaljevala pod njegovim naslednikom [[Jan III. Sobieski|Janom III. Sobieskim]] (vladal 1674–1696).<ref name=ref27/> Sobieski je nameraval razširiti svojo državo na [[Baltsko morje|baltsko]] območje in v ta namen leta 1675 v Jaworówu s Francijo sklenil tajni sporazum,<ref name=ref27/>
vendar je bil namesto tega prisiljen v dolgotrajne vojne z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. S tem je Sobieski za kratek čas oživil vojaško moč Republike obeh narodov. V [[bitka pri Hotinu|bitki pri Hotinu]] leta 1673 je premagal osmansko vojsko in v [[Drugo obleganje Dunaja|bitki pri Dunaju]] leta 1683 odločilno pomagal rešiti Dunaj pred Osmanskim cesarstvom.<ref name=ref27/> Vladavina Sobieskega je bila zadnji višek v zgodovini Republike, saj je v prvi polovici 18. stoletja Poljska prenehala biti aktivna akterka v mednarodni politiki. Z Rusijo je leta 1686 sklenila sporazum o večnem miru in končno uredila meje med državama, ki so veljale do [[Delitve Poljske|prve delitve Poljske]] leta 1772.<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 240–258. </ref>
Republika obeh narodov, ki je bila do leta 1720 v skoraj nenprekinjenih vojnah, je utrpela ogromno izgubo prebivalstva ter veliko škodo v svojem gospodarstvu in družbeni strukturi. Vlada je postala neučinkovita zaradi obsežnih notranjih konfliktov, skorumpiranih zakonodajnih procesov in manipulacij zaradi tujih interesov. Plemstvo je padlo pod nadzor peščice sprtih magnatskih družin z vzpostavljenimi ozemeljskimi domenami. Mestno prebivalstvo in infrastruktura sta propadala, skupaj z večino kmetij, katerih prebivalci so bili podvrženi vse skrajnejšim oblikam tlačanstva. Razvoj znanosti, kulture in izobraževanja se je zaustavil ali celo nazadoval.<ref name=ref36/>
====Saški kralji====
[[Slika:August der Starke.jpg|thumb|right|200px|[[Avgust II. Močni]], saški kralj Poljske; po njegovi smrti se je začela vojna za poljsko nasledstvo]]
Volitve kralja leta 1697 so na poljski prestol pripeljale [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]] (vladal 1697–1733), člana saške družine [[Wettinci|Wettin]], ki je lahko prevzel prestol pod pogojem, da se spreobrne v rimskokatoliško vero. Nasledil ga je njegov sin [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] (vladal 1734–1763).<ref name=ref27/> Vladavini saških kraljev, ki so bili hkrati saški volilni knezi, so prekinili tekmovalni kandidati za poljski prestol. Razpad Relublike obeh narodov se je nadaljeval.
[[Velika severna vojna]] (1700–1721),<ref name=ref27/> v kateri so sodobniki videli začasen mrk, je morda bila usodni udarec, ki je zrušil poljski politični sistem. Leta 1704 je bil za kralja pod švedsko zaščito postavljen [[Stanislav Leščinski]], vendar je na tem položaju zdržal le nekaj let.<ref>Davies 2005a, str. 374–375</ref> Tihi sejm leta 1717 je zaznamoval začetek Republike obeh narodov kot ruskega [[protektorat]]a.<ref>Davies 2005a, str. 375–377.</ref> Rusko carstvo je jamčilo zlato svobodo plemstva, samo da bi obdržalo šibko centralno oblast Republike in nadaljevalo stanje stalne politične nemoči. V odmevnem zlomu tradicije verske strpnosti so bili [[Protestantizem|protestanti]] med [[Thornovi nemiri|Thornovimi nemiri]] leta 1724 usmrčeni.<ref>Davies 2005a, str. 139–142.</ref> Leta 1732 so Rusija, Avstrija in Prusija, močne in spletkarske sosede Poljske, sklenile tajni [[Sporazum treh črnih orlov]] z namenom, da bi nadzirale prihodnje volitve kraljev Republike. Vojna za poljsko nasledstvo leta 1733-1735<ref name=ref27/> je pomagala Leščinskemu, da je prišel drugič na poljski prestol. Zaradi znatne vpletenosti tujcev so bila njegova prizadevanja neuspešna. Kraljevina Prusija je postala močna regionalna sila, ki ji je v šlezijskih vojnah uspela [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] iztrgati zgodovinsko poljsko provinco [[Šlezija|Šlezijo]]. Prusije je s tem postala vedno večja grožnja varnosti Poljske.
Personalna unija Republike obeh narodov in Vojvodine Saške je v Republiki povzročila nastanek reformnega gibanja in začetek poljskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], ki je bilo glavni pozitivni napredek v tem obdobju. Leta 1747 je bila v [[Varšava|Varšavi]] odprta prva poljska javna [[Knjižnica Załuski|knjižnica Załuski]].<ref name=ref27/><ref>Gierowski 1986a, str. 258–301.
</ref>
===Reforme in izguba državnosti (1764-1795)===
====Czartoryjske reforme in Stanislav Avgust Poniatowski====
[[Slika:Stanisław August Poniatowski by Johann Baptist Lampi.PNG|thumb|right|200px|Razsvetljeni monarh [[Stanislav II. Avgust Poniatowski]]]]
V drugi polovici 18. stoletja so v poljsko-litovski skupni državi poskušali izvesti temeljne notranje reforme, ker ji je grozilo izumrtje. Reformna dejavnost, ki jo je sprva spodbujala frakcija magnatske družine Czartory, znane kot Familia, je izzvala sovražno reakcijo in vojaški odziv sosednjih sil, vendar je ustvarila pogoje, ki so spodbudili gospodarski napredek. Vodilno trgovsko središče v državi je postala prestolnica Varšava in prevzela primat Danziga (zdaj Gdansk). Pomen uspešnejših mestnih družbenih slojev se je povečal. Zadnja desetletja neodvisnega obstoja Republike obeh narodov so zaznamovala agresivna reformna gibanja in daljnosežen napredek na področju izobraževanja, intelektualnega življenja, umetnosti ter razvoja družbenega in političnega sistema.<ref>Gierowski 1986b, str. 1–60. </ref>
Kraljeve volitve leta 1764 so na prestol privedle [[Stanislav II. Avgust Poniatowski|Stanislava Avgusta Poniatowskega]],<ref name=ref46>Davies 2005a, str. xxix–xxx</ref> prefinjenega posvetnega aristokrata, povezanega z družino Czartory, ki pa ga je izbrala in vsilila ruska cesarica [[Katarina Velika]] in od njega pričakovala, da bo njen poslušni sledilec. Stanislav Avgust je vladal poljsko-litovski državi do njenega razpada leta 1795. Svojo vladavino je preživel razpet med željo po izvedbi reform, potrebnih za rešitev propadajoče države, in podrejenim odnosom do svojih ruskih pokroviteljev.<ref>Gierowski 1986b, str. 60–66. </ref>
[[Barska konfederacija]] (1768-1772)<ref name=ref46/> je bila upor poljskega plemstva proti ruskemu vplivu nasploh in samemu Poniatowskemu, v katerem so videli predstavnika Rusije. Konfederacija se je borila za ohranitev neodvisnosti Poljske in tradicionalnih interesov plemstva. Po nekaj letih so nadzor v konfederaciji ponovno prevzele sile, zveste kralju in Ruskemu carstvu.<ref name=ref48>Gierowski 1986b, str. 66–74. </ref>
Po zatrtju Barske konfederacije so bili deli Republike obeh narodov leta 1772 na pobudo [[Friderik II. Veliki|Friderika Velikega Pruskega]] razdeljeni med Prusijo, Avstrijo in Rusijo. Dejanje jo postal znano kot [[Delitve Poljske|prva delitev Poljske]].<ref name=ref46/> Od Republike je ostala okrnjena država. Sejm je leta 1773 pod prisilo potrdil delitev kot opravjeno dejstvo, vendar je hkrati ustanovil Komisijo za nacionalno izobraževanje, pionirsko izobraževalno ustanovo v Evropi, ki jo pogosto imenujejo tudi prvo ministrstvo za izobraževanje na svetu.<ref name=ref46/><ref name=ref48/>
====Veliki sejm 1788–1791 in Ustava 3. maja 1791====
[[Slika:Oath of confirmation of Constitution of the 3rd May 1791.PNG|thumb|right|250px|Veliki sejm je na zasedanju v Kraljevem gradu v Varšavi 3. maja 1791 potrdil poljsko-litovsko ustavo]]
Dolgotrajno zasedanje parlamenta, ki ga je sklical kralj Stanislav II. Avgust, je znano kot Veliki sejm ali Štiriletni sejm. Prvič se je sestal leta 1788. Prelomni dosežek maratonskega zasedanja je bilo sprejetje ustave z dne 3. maja 1791,<ref name=ref46/> prve v sodobni Evropi. Ustava, zmerno reformističen dokument, ki so ga obrekovalci obsodili kot naklonjen idealom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]], je kmalu sprožila močno nasprotovanje konservativnih krogov višjega plemstva Republike obeh narodov in ruske carice Katarine, ki je bila odločena preprečiti ponovno rojstvo močne Republike obeh narodov. Plemiška [[Targoviška konfederacija]], ustanovljena v prestolnici ruskega carstva [[Sankt Peterburg]]u, je prosila Katarino za pomoč in maja 1792 je ruska vojska vstopila na ozemlje Republike. Poljsko-ruska vojna leta 1792, obrambna vojna sil Republike proti ruskim zavojevalcem, se je končala, ko je poljski kralj, prepričan o nesmiselnosti odpora, kapituliral in se pridružil Targoviški konfederaciji. Vlado je prevzela rusko-zavezniška konfederacija, vendar sta Rusija in Prusija leta 1793 vseeno poskrbeli za drugo delitev Poljske. Zaradi delitve je državi ostalo kritično okrnjeno ozemlje, zaradi česar ni bila sposobna samostojnega obstoja. Grodnenski sejm Republike obeh narodov leta 1793, zadnji v še obstoječi državi,<ref name=ref46/> je bil prisiljen potrditi novo delitev.<ref>Gierowski 1986b, str. 74–90.</ref>
==== Kościuszkov upor leta 1794 in konec poljsko-litovske države====
[[Slika:Smuglewicz Kosciuszko 2.jpg|thumb|left|250px|Kościuszkov poziv na narodno vstalo v Krakovu leta 1794]]
Radikalizirani zaradi nedavnih dogodkov so poljski reformatorji, bodisi v izgnanstvu bodisi na ozemlju, ki je še ostalo Republiki obeh narodov, začeli pripravljati narodno vstajo. Za vodjo vstaje je bil izbran [[Kościuszkova vstaja|Tadeuš Kościuszko]], priljubljen general in veteran [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške revolucije]]. Kościuszko se je 24. marca 1794 vrnil iz tujine in v [[Krakov]]u izdal Kościuszkovo proklamacijo, ki je zahtevala narodno vstajo pod njegovim vrhovnim poveljstvom.<ref name=ref46/> Kościuszko je osvobodil številne kmete, da bi jih lahko vpisal v svojo vojsko. Upor kljub široki narodni podpori ni bil sposoben pridobiti tuje pomoči, potrebne za njegov uspeh. Združene sile Rusije in Prusije so upor zatrle in novembra 1794 po bitki v Pragi zasedle Varšavo.
[[Slika:Partitions of Poland.png|thumb|right|upright=1.35|Tri delitve Republike obeh narodov: 1772, 1793 in 1795]]
Leta 1795 so Rusija, Prusija in Avstrija izvedle tretjo delitev Poljske kot končno razdelitev ozemlja, ki je povzročila dokončni razpad poljsko-litovske skupne države.<ref name=ref46/> Kralj Stanislav Avgust Poniatowski je bil pospremljen v [[Grodno]], kjer je bil prisiljen odstopiti. Po odstopu se je umalnil v [[Sankt Peterburg]].<ref name=ref46/><ref>Gierowski 1986b, str. 90–101.</ref> Tadeuš Kościuszko je bil sprva zaprt, dokler ni leta 1796 dobil dovoljenje za izselitev v [[Združene države Amerike]].<ref>Herbst 1969, str. 437.</ref>
Odziv poljskega vodstva na zadnjo delitev je stvar zgodovinske razprave. Literarni zgodovinarji so ugotovili, da je bilo prevladujoče čustvo prvega desetletja obup, ki je ustvaril moralno puščavo, v kateri sta vladala nasilje in izdaja. Po drugi strani so zgodovinarji iskali znake odpora proti tuji vladavini in ugotovili, da je vse plemstvo, ki ni odšlo v izgnanstvo, priseglo zvestobo svojim novim vladarjem in služilo kot častniki v njihovih vojskah.<ref>Czubaty 2009, str. 95–109.</ref>
==Razdeljena Poljska (1705–1918)==
===Oborožen upor (1795-1864)===
====[[Napoleonske vojne]]====
[[Slika:Death of Poniatowski.jpg|thumb|left|250px|Smrt Jozefa Poniatowskega, maršala [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]] v [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]]]]
Četudi med letoma 1795 in 1918 ni obstajala nobena suverena poljska država, se je ideja o poljski neodvisnosti ohranjala pri življenju skozi celo 19. stoletje. Proti delitvenim silam so potekale številne vstaje in drugi oboroženi spopadi. Vojaška prizadevanja so sprva temeljila na zavezništvu poljskih emigrantov s porevolucionarno Francijo. Poljske legije Jana Henrika Dąbrowskega so se med letoma 1797 in 1802 borile v francoskih akcijah zunaj Poljske v upanju, da bosta njihova udeležba in prispevek nagrajena z osvoboditvijo njihove poljske domovine.<ref name=ref53>Davies 2005b, str. xxi.</ref> Jozef Wybicki je leta 1797 kot hvalnico njihovim dejanjem napisal poljsko državno himno ''"Poljska še ni izgubljena"'' ali ''"Dąbrowskijeva mazurka"''.<ref>Gierowski 1986b, str. 119–130.</ref>
[[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je po svojem porazu s Prusijo in podpisu [[Tilsitski sporazum|Tilsitskega sporazuma]] z ruskim carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]] leta 1807 ustanovil Varšavsko vojvodstvo, majhno, napol neodvisno poljsko državo.<ref name=ref53/> Vojska Varšavskega vojvodstva pod poveljstvom Jozefa Poniatowskega je kot francoska zaveznica sodelovala v številnih francoskih akcijah, vključno z uspešno avstrijsko-poljsko vojno leta 1809. Po tej vojni in drugih akcijah se je ozemlje Varšavskega vojvodstva razširilo. Francoska invazija na Rusijo leta 1812 in nemška kampanja leta 1813 sta bili zadnji vojni, v katerih je sodelovalo vojvodstvo. Varšavsko vojvodstvo je kot odraz idealov [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] v ustavi odpravilo [[tlačanstvo]], ni pa spodbujalo zemljiške reforme.<ref>Gierowski 1986b, str. 130–147.</ref>
====Dunajski kongres====
Po Napoleonovem porazu je bil na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je zasedal leta 1814 in 1815, vzpostavljen nov evropski red. Adam Jurij Czartoryski, nekdanji tesni sodelavec cesarja Aleksandra I., je postal vodilni zagovornik poljske nacionalne ideje. Kongres je izdelal nov razdelitveni načrt, ki je upošteval nekatere pridobitve Poljakov v napoleonskem obdobju.
Varšavsko vojvodstvo je leta 1815 zamenjala novoustanovljena Kraljevina Poljska, neuradno znana kot [[Kongresna Poljska]].<ref name=ref53/> Preostalo poljsko kraljestvo je bilo priključeno k Ruskemu carstvu v personalni uniji pod ruskim carjem in dobilo lastno ustavo in vojsko. Vzhodno od kraljestva so bila velika območja nekdanje poljsko-litovske Republike obeh narodov vključena neposredno v Rusko carstvo kot Zahodni kraj. Ta ozemlja, skupaj s Kongresno Poljsko, na splošno veljajo za Rusko delitev. Ruska, Pruska in Avstrijska "delitev" so neformalna imena pokrajin nekdanje skupne države in ne imena dejanskih upravnih enot razdeljenega poljsko-litovskega ozemlja.<ref name=ref56>Gierowski 1986b, str. 147–181.</ref> Pruska delitev je vključevala del, imenovan Veliko posensko vojvodstvo.<ref name=ref53/> Kmetje pod prusko upravo so z reformami v letih 1811 in 1823 postopoma pridobili [[Volilna pravica|volilno pravico]]. Omejene pravne reforme v Avstrijski delitvi je zasenčila revščina na podeželju. Svobodno mesto Krakov je bilo majhna republika, ustanovljena na Dunajskem kongresu, ki je bila pod skupnim nadzorom vseh treh delitvenih sil.<ref name=ref53/> V deželah, ki so jih zavzele tuje sile, je bil kljub mračnim političnim razmeram s stališča poljskih domoljubov dosežen gospodarski napredek. Opazen je bil predvsem razvoj zgodnje industrije.<ref name=ref56/>
Novejše ocene [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] na prebivalca v obdobju 1790–1910 potrjujejo hipotezo, da je gospodarstvo na periferiji države v počasnem procesu dohitevalo gospodarstvo v osrednjih delih države.<ref>Maciej Bukowski in drugi. "Urbanization and GDP per capita: New data and results for the Polish lands, 1790–1910." Historical Methods: ''A Journal of Quantitative and Interdisciplinary History'' '''52.4''' (2019): 213-227.</ref>
[[Slika:Granting of the Constitution of the Duchy of Warsaw by Napoleon.PNG|thumb|right|[[Napoleon Bonaparte]] leta 1807 ustanavlja Varšavsko vojvodstvo pod francosko zaščito]]
====Vstaja novembra 1830====
[[Slika:Marcin Zaleski, Wzięcie Arsenału.jpg|thumb|right|Zaplemba varšavskega arzenala na začetku novembrske vstaje leta 1830]]
Vse bolj represivna politika okupacijskih sil je v razdeljeni Poljski spodbudila odporniška gibanja. Leta 1830 so poljski domoljubi sprožili novembrsko vstajo,<ref name=ref53/> ki je prerasla v obsežno vojno z Rusijo. Vodstvo vstaje so kasneje prevzeli poljski konservativci, ki niso bili pripravljeni izzivati imperija in so nasprotovali širjenju družbene baze gibanja za neodvisnost z ukrepi, kot je zemljiška reforma. Vrsta napak več zaporednih glavnih poveljnikov, ki jih je imenovala uporniška poljska narodna vlada, je kljub znatni mobilizaciji privedla do poraza leta 1831.<ref name=ref53/> Kongresna Poljska je izgubila svojo ustavo in vojsko, vendar je formalno ostala ločena upravna enota znotraj Ruskega imperija.<ref>Gierowski 1986b, str. 181–194.</ref>
[[Slika:Chopin, by Wodzinska.JPG|thumb|upright|left|[[Frédéric Chopin|Chopina]], romantičnega skladatelja del za klavir, je navdihovala tudi poljska ljudska plesna glasba]]
Po porazu novembrske vstaje je na tisoče nekdanjih poljskih borcev in drugih aktivistov emigriralo v Zahodno Evropo. Pojav, znan kot "veliko izseljevanje", je kmalu zavladal poljskemu političnemu in intelektualnemu življenju. Skupaj z voditelji neodvisnega gibanja je poljska skupnost v tujini vključevala največje poljske literarne in umetniške ume, vključno z romantičnimi pesniki [[Adam Mickiewicz|Adamom Mickiewiczem]], [[Juliusz Słowacki|Juliuszem Słowackim]], [[Cyprian Norwid|Cyprianom Norwidom]] in skladateljem [[Frédéric Chopin|Frédéricom Chopinom]]. V okupirani in zatirani Poljski so nekateri iskali napredek z nenasilnim aktivizmom, osredotočenim na izobraževanje in gospodarstvo. Drugi so v sodelovanju z emigrantskimi krogi organizirali zarote in pripravljali naslednji oboroženi upor.<ref>Gierowski 1986b, str. 208–231.</ref>
====Upori med pomladjo narodov====
Načrtovana velika poljska narodna vstaja leta 1846 se je končala s fiaskom, ker so okupacijske oblasti izvedele za njene tajne priprave. V krakovski vstaji februarja 1846<ref name=ref53/> je bilo domoljubno delovanje združeno z revolucionarnimi zahtevami. Rezultat vstaje je bila vključitev svobodnega mesta Krakov v Avstrijsko delitev. Avstrijske oblasti so izkoristile nezadovoljstvo kmetov in jih hujskali proti plemiškim uporniškim enotam, kar je povzročilo pokol v Galiciji leta 1846<ref name=ref53/> v obsežnem uporu podložnikov, ki so iskali olajšanje svojega pofevdalnega obveznega dela. Vstaja je mnoge osvobodila suženjstva in pospešila odločitve, ki so vodile do odprave tlačanstva v poljskem delu Avstrijskem cesarstvu leta 1848. Nemške revolucije leta 1848 so pospešile velikopoljsko vstajo leta 1848,<ref name=ref53/> v kateri so igrali vidno vlogo kmetje v Pruski delitvi Poljske, ki so bili takrat večinoma že osvobojeni.<ref>Gierowski 1986b, str. 232–287.</ref>
====Vstaja januarja 1863====
[[Slika:Romuald Traugutt 111.PNG|thumb|upright|right|Romuald Traugutt, zadnji vrhovni poveljnik januarske vstaje leta 1863]]
Ruska avtokracija je stalno napadala temeljne poljske nacionalne vrednote - jezik, vero in kulturo.<ref>Burant 1985, str. 131–156.</ref> V letih 1860–1861 je v Kongresni Poljski kljub skromni liberalizaciji pod vladavino carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] prišlo do obnovitve osvobodilnih dejavnosti. Med obsežnimi demonstracijami v Varšavi so ruske sile med civilnimi udeleženci povzročile številne žrtve. Levičarska ali "rdeča" frakcija poljskih aktivistov, ki je zagovarjala pravice kmetov in sodelovala z ruskimi revolucionarji, se je takoj vključila v priprave na narodno vstajo. Desničarska ali "bela" frakcija je bila nagnjena k sodelovanju z ruskimi oblastmi in je levi frakciji nasprotovala z delnimi reformnimi predlogi. Da bi ohromil kadrovski potencial rdečih, je Aleksander Wielopolski, konservativni vodja vlade Kongresne Poljske, v letih 1862 in 1863 poskrbel za delen in selektiven vpoklic mladih Poljakov v rusko vojsko.<ref name=ref53/> To dejanje je pospešilo izbruh sovražnosti. V januarski vstaji, ki so se ji po začetnem obdobju pridružili in jo vodili beli, so se bojevale partizanske enote proti sovražniku, ki je bil v veliki prednosti. Upor je trajal od januarja 1863 do pomladi 1864,<ref name=ref53/> ko je Romualda Traugutta, zadnjega vrhovnega poveljnika upora, ujela carska policija.<ref>Gierowski 1986b, str. 287–311.</ref><ref name=ref63>Zdrada 2010.</ref>
2. marca 1864 je ruska oblast, ki jo je vstaja prisilila, da se je potegovala za zvestobo poljskih kmetov, v poljskem kongresu uradno objavila odlok o volilnih pravicah, skladen s prejšnjim razglasom upornikov o zemljiški reformi. Akt je ustvaril pogoje, potrebne za razvoj kapitalističnega sistema v osrednjih poljskih deželah. V obdobju, ko je večina Poljakov spoznala nesmiselnost oboroženega odpora brez zunanje podpore, so različni deli poljske družbe preživljali globoko in daljnosežno evolucijo na področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja.<ref name=ref53/><ref name=ref63/><ref> Gierowski 1986b, str. 311–318.</ref>
=== Nastajanje moderne poljske družbe pod tujo oblastjo (1864–1914)===
====Represija in organsko delo====
[[Slika:Prus 002.jpg|thumb|upright|[[Boleslav Prus]] (1847–1912), vodilni romanopisec, novinar in filozof poljskega pozitivističnega gibanja]]
Neuspeh januarske vstaje na Poljskem je povzročil veliko psihološko travmo. Postal je zgodovinska prelomnica in sprožil razvoj sodobnega poljskega nacionalizma. Poljaki, ki so bili na ozemljih pod rusko in prusko upravo podvrženi še strožjemu nadzoru in povečanemu preganjanju, so si prizadevali ohraniti svojo identiteto na nenasilne načine. Po vstaji je bil naziv Kongresne Poljske v uradni rabi degradiran iz "Kraljevina Poljska" v "Vislanska dežela. Postala je bolj integrirana v Carsko Rusijo, vendar ne popolnoma izbrisana. Ruski in nemški jezik sta bila obvezna v vseh javnih komunikacijah. Hudo represijo je doživljala tudi katoliška cerkev. Javno šolstvo je bilo vedno bolj podvrženo rusifikaciji in germanizaciji. Nepismenost se je zmanjšala, najbolj v Pruski delitvi, izobraževanje v poljskem jeziku pa se je ohranjalo večinoma z neuradnimi prizadevanji. Pruska vlada si je prizadevala na poljsko ozemlje naseliti Nemce in v ta namen kupovala zemljišča v poljski lasti. V nasprotju s pruskim delom Poljske je Galicija (zahodna Ukrajina in južna Poljska) doživela postopno omilitev avtoritarne politike in celo poljski kulturni preporod. Gospodarsko in socialno je bila zaostala, a je pod blažjo oblastjo Avstro-Ogrske monarhije od leta 1867 vse bolj dobivala omejeno avtonomijo.<ref name=ref53/> V galicijski vladi so prevladovali Stańczyki, konzervativna poljska proavstrijsko orientirana politična frakcija, ki so jo vodili veliki posestniki. V Krakovu je bila leta 1872 ustanovljena Poljska akademija za učenje (akademija znanosti).<ref name=ref53/>
Družbene dejavnosti, imenovane "organsko delo", so sestavljale organizacije za samopomoč, ki so spodbujale gospodarski napredek in delale na izboljšanju konkurenčnosti industrijskih, kmetijskih in drugih podjetij v poljski lasti. Organizacije so razpravljale o novih komercialnih metodah za doseganje večje produktivnosti in jih izvajale preko trgovinskih združenj in posebnih interesnih skupin, medtem ko so poljske bančne in zadružne finančne institucije dale na voljo potrebna poslovna posojila. Drugo pomembno področje prizadevanj v organskem delu je bil izobraževalni in intelektualni razvoj preprostih ljudi. V majhnih mestih in vaseh so bile ustanovljene številne knjižnice in čitalnice, vedno večje število časnikov pa je kazalo na vse večje zanimanje za izobraževanje. V številnih mestih so delovala tudi znanstvena in izobraževalna društva. Takšne dejavnosti so bile najbolj izrazite v pruskem delu Poljske.<ref name=ref65>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 182–187.</ref><ref>Buszko 1986, str. 84–85.</ref>
Pozitivizem je na Poljskem nadomestil romantiko kot vodilno intelektualno, družbeno in literarno smer.<ref name=ref65/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 192–194.</ref> Odseval je ideale in vrednote nastajajoče urbane buržoazije.<ref>Wereszycki 1990, str. 66–67.</ref> Okoli leta 1890 so meščanski sloji postopoma opustili pozitivistične ideje in prešli pod vpliv modernega panevropskega nacionalizma.<ref>Wereszycki 1990, str. 297–298.</ref>
====Gospodarski razvoj in družbene spremembe====
[[Slika:Gierymski Feast of trumpets I.jpg|thumb|right|250px|V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju se je veliko Judov izselilo iz Poljske-Litve, večina pa je ostala in tvorila številčno narodno manjšino]]
V tradicionalno agrarnih poljskih deželah je bil dosežen napredek, vključno z obsežno industrializacijo, vendar je bil razvoj zelo neenakomern. V pruskem delu države se je uvajalo napredno kmetijstvo, razen v Zgornji Šleziji, kjer je veliko delovne sile zaposlovalo premogovništvo. Najgostejše železniško omrežje je bilo zgrajeno v zahodni Poljski pod nemško oblastjo. V ruski Kongresni Poljski je ob ekstenzivnem in slabo produktivnem kmetijsktvu prišlo do izrazite rasti industrije, železnic in mest.<ref name=ref70>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 187–192, 199.</ref> Industrijsko pobudo, kapital in znanje so v veliki meri zagotovili podjetniki, ki niso bili etnični Poljaki.<ref>Wereszycki 1990, str. 294.</ref> [[Varšava]] se je hitro razvijala kot središče metalurške industrije, [[Lodž]] pa kot središče tekstilne industrije. Večalo se je število mestnega prebivalstva in regija je postala najbolj napredna v Ruskem carstvu. Leta 1909 je industrijska proizvodnja tam presegla kmetijsko. Prihod železnic je spodbudil nekaj industrijske rasti celo na velikih ozemljih ruskega dela izven Kongresne Poljske. Avstrijski del Poljske je bil podeželsk in reven, razen industrializiranega območja Cieszynske Šlezije. V Galiciji se je po letu 1890 začela črpati nafta, kar je povzročilo rast mest Lemberg ([[Lvov|Lwów]], Lviv) in [[Krakov]].<ref name=ref70/>
Gospodarske in družbene spremembe, vključno z zemljiško reformo in industrializacijo, so skupaj z učinki tuje nadvlade spremenile stoletja staro družbeno strukturo poljske družbe. Pojavili so se bogati industrialci in finančniki, ki so se razlikovali od še vedno kritično pomembne zemljiške aristokracije. Inteligenca, izobražen poklicni ali poslovni srednji sloj, je pogosto izviral iz nižjega plemstva brez zemlje ali odtujenega od svojih podeželskih posesti, in iz meščanstva. Številna manjša kmetijska podjetja, ki so temeljila na tlačanstvu, niso preživela zemljiške reforme.<ref>Buszko 1986, str. 44.</ref> Industrijski proletariat, novi deprivilegirani razred, so sestavljali predvsem revni meščani in kmetje, ki so se bili zaradi vse slabših razmer prisiljeni seliti in iskati delo v urbanih središčih ali v tujini. Milijoni prebivalcev nekdanje skupne države različnih etničnih skupin je delalo ali se naselilo v Evropi ter v Severni in Južni Ameriki.<ref name=ref70/>
Družbene in gospodarske spremembe so bile delne in postopne. Stopnja industrializacije, ki je bila ponekod razmeroma visoka, je zaostajala za razvitimi regijami zahodne Evrope. Trije razdeljeni deli Poljske so razvili različna gospodarstva, ki so bila bolj povezana s svojimi matičnimi državami kot med seboj. V Pruski delitvi je bila na primer kmetijska proizvodnja močno odvisna od nemškega trga, medtem ko se je industrijski sektor Kongresne Poljske bolj zanašal na ruski trg.<ref name=ref70/>
===Nacionalizem, socializem in druga gibanja===
[[Slika:Mariecurie.jpg|thumb|right|upright|[[Marie Curie]], odkriteljica [[Radioaktivnost|radioakrivnih]] elementov [[radij]]a in [[polonij]]a]]
V 70.-90. letih 19. stoletja so se v razdeljeni Poljski in Litvi začela obsežna socialistična, nacionalistična, agrarna in druga politična gibanja z velikim ideološkim žarom in političnimi strankami, ki so jih promovirale. Od večjih strank je bil leta 1882 ustanovljen prvi Socialistični proletariat, leta 1887 Poljska liga (predhodnica narodne demokracije), leta 1890 Poljska socialdemokratska stranka Galicije in Šlezije, leta 1892 Poljska socialistična stranka, leta 1893 Marksistična socialna demokracija Kraljevine Poljske in Litve, leta 1895 Agrarna ljudska stranka Galicije in leta 1897 Judovska socialistična zveza. Dejavna so bila tudi regionalna združenja krščanske demokracije, povezana s katoliško cerkvijo, ki so se leta 1919 združila v Poljsko krščansko demokratsko stranko.
[[Slika:RLuxemburgCpWz.jpg|thumb|left|upright|[[Rosa Luxemburg]], voditeljica socialnih demokratov Kraljevine Poljske in Litve]]
Glavne manjšinske etnične skupine nekdanje skupne države, vključno z Ukrajinci, Litovci, Belorusi in Judi, so se vključevale v lastna nacionalna gibanja in načrte, kar je naletelo na neodobravanje tistih poljskih osamosvojiteljev, ki so računali na morebitno ponovno rojstvo Republike obeh narodov ali nastanek zvezne države, ki ga je navdihovalo politično gibanje, imenovano prometeizem.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 194–203.</ref>
Približno na začetku 20. stoletja je kulturno gibanje Mlada Poljska s središčem v avstrijski Galiciji izkoristilo politično okolje, naklonjeno liberalizmu, in postalo vir najboljše poljske umetniške in literarne produkcije.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 207–209.</ref> V tem istem obdobju je [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Skłodowska Curie]], pionirska znanstvenica na področju [[radioaktivnost]]i, v [[Pariz]]u izvedla svoje prelomne raziskave.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 190.</ref>
====Revolucija leta 1905====
[[Slika:Roman Dmowski in color.jpg|thumb|right|upright|Ideologija narodne demokracije Poljske Romana Dmowskega se je izkazala za zelo vplivno; Dmowski je zagovarjal dominacijo poljsko govorečih katolikov in se ni oziral na pravice etničnih manjšin, zlasti Judov, katerih izseljevanje je zagovarjal]]
Revolucijo 1905–1907 v ruski Poljski,<ref name=ref53/> ki je bila posledica dolgoletnih zadrževanih političnih frustracij in zadušenih nacionalnih ambicij, so zaznamovali politični manevri, stavke in upor. Upor je bil del veliko širših nemirov po vsem Ruskem imperiju, povezanih s splošno revolucijo leta 1905. Na Poljskem sta bila glavni revolucionarni osebnosti [[Roman Dmowski]] in [[Józef Piłsudski]]. Dmowski je bil povezan z desničarskim nacionalističnim gibanjem Nacionalna demokracija, medtem ko je bil Piłsudski povezan s Poljsko socialistično stranko. Ko so oblasti ponovno vzpostavile nadzor v Ruskem imperiju, je zamrl tudi upor v Kongresni Poljski, kjer je veljalo vojno stanje, deloma zaradi carskih koncesij na področju nacionalnih in delavskih pravic, vključno s poljskim zastopanjem v novoustanovljeni ruski Dumi. Ob propadlem uporu v Ruski delitvi in okrepljeni germanizaciji v Pruski delitvi je bila avstrijska Galicija ozemlje, kjer je cvetelo poljsko domoljubje.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 203–208.</ref>
V Avstrijski delitvi so odkrito gojili poljsko kulturo, v Pruski delitvi je bila visoka raven izobrazbe in življenjskega standarda, za poljski narod in njegove težnje pa je ostala primarnega pomena Ruska delitev. Na ozemljih, najgosteje naseljenih s Poljaki, se pravi v zahodnem delu ruskega, pruskem in zahodnem avstrijskem delu Poljske, je poljsko govorilo približno 15,5 milijona ljudi. Etnično poljska naselja so bila tudi na velikem območju naprej proti vzhodu z največjo koncentracijo v regiji [[Vilna]], kjer je bilo Poljakov več kot 20 % tega števila.<ref name=ref77>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 208–216.</ref>
Poljske paravojaške organizacije, usmerjene v neodvisnost, kot je bila Zveza aktivnega boja, so se oblikovale v letih 1908–1914, predvsem v Galiciji. Poljaki so bili na predvečer [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] razdeljeni in njihove politične stranke razdrobljene, pri čemer sta Dmowskijeva narodna demokracija (proantantska) in frakcija Piłsudskega zavzeli nasprotna stališča.<ref name=ref77/><ref name=ref78>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 217–222.</ref>
===Prva svetovna vojna in objava poljske neodvisnosti===
[[Slika:Pilsudski in Otwock.jpg|thumb|left|upright=1.2|"Komandant" [[Józef Piłsudski]] s svojimi poljskimi legijonarji leta 1915]]
Izbruh prve svetovne vojne v poljskih deželah je Poljakom ponudil nepričakovano upanje za dosego neodvisnosti zaradi turbulenc, ki so zajele imperije delitvenih sil. Vse tri monarhije, ki so imele koristi od delitve poljskih ozemelj, Nemčija, Avstrija in Rusija, so ob koncu vojne razpadle. Na njihovih ozemljih so nastale številne nove države. Na začetku vojne, ki ni bila njihova, so bili Poljaki vpoklicani v vojske delitvenih sil in zato prisiljeni bojevati se med seboj, saj sta se vojski Nemčije in Avstrije vojskovali proti Rusiji. Paravojaške enote Piłsudskega, nameščene v Galiciji, so bile leta 1914 reorganizirane v poljske legije in so se kot del avstro-ogrske vojske borile na ruski fronti do leta 1917, ko so bile razpuščene.<ref name=ref53/> Piłsudski je zavrnil zahteve, da se njegovi možje borijo pod nemškim poveljstvom, zato so ga Nemci aretirali in je postal junaški simbol poljskega nacionalizma.<ref name=ref78/><ref name=ref79>Davies 2005b, str. 279–290.</ref>
[[Slika:Ignacy Paderewski 02.jpg|upright|thumb|[[Ignacij Paderewski]] je bil pianist in državnik]]
Zaradi niza nemških zmag na vzhodni fronti sta ozemlje Kongresne Poljske zasedli centralni sili Nemčija in Avstrija.<ref name=ref53/> Varšavo so Nemci zavzeli 5. avgusta 1915. V aktu z dne 5. novembra 1916 sta Nemčija in Avstrija v okviru nove nemške srednjeevropske sheme (Mitteleuropascheme) na ozemljih, ki so bila prej pod nadzorom Rusije, razglasili obujeno Kraljevino Poljsko (Król Regencyjne).<ref name=ref53/> Državi pokroviteljici se nikoli nista mogli dogovoriti o kandidatu za prevzem prestola, zato so jo izmenično upravljali nemški in avstrijski generalni guvernerji, začasni državni svet in regentski svet. Ta vse bolj avtonomna marionetna država je obstajala do novembra 1918, ko jo je nadomestila novoustanovljena Republika Poljska.
Obstoj te "kraljevine" in njene načrtovane poljske vojske je pozitivno vplival na poljska nacionalna prizadevanja na strani zaveznikov, v [[Brestlitovski mir|Brestlitovskem miru]], sklenjenem marca 1918, pa so zmagovalci postavili poraženi Rusiji ostre pogoje in se niso ozirali na poljske interese.<ref name=ref78/><ref name=ref79/><ref name=ref80>Henig 2011.</ref> Proti koncu vojne so se nemške oblasti lotile množičnega namernega pustošenja industrijskega in drugega gospodarskega potenciala poljskih dežel, da bi obubožale državo, verjetno prihodnjo tekmico Nemčije.<ref>Wereszycki 1990, str. 276.</ref>
[[Slika:Polish Regents 1916.jpg|thumb|left|Regentski svet Kraljevine Poljske leta 1916; "kraljevina" je bila ustanovljena kot vaba, da bi Poljaki sodelovali s centralnimi silami]]
Za neodvisnost Poljske sta se v Rusiji in na Zahodu zavzemala Dmowski, na Zahodu pa Ignacij Jan Paderewski. Ruski car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] in nato voditelji februarske revolucije in oktobrske revolucije leta 1917 so postavili vlade, ki so vse po vrsti izjavile, da podpirajo neodvisnost Poljske.<ref name=ref78/>{{efn-lr|Vlada Sovjetske Rusije je avgusta 1918 izdala dekret z močno podporo neodvisnosti Poljske, vendar ni bil takrat pod njeno oblastjo noben del poljskega ozemlja.<ref>Wereszycki 1990, str. 282.</ref>}} Leta 1917 je Francija ustanovila Modro vojsko pod vodstvom Józefa Hallerja, v kateri je bilo do konca vojne približno 70.000 Poljakov, vključno z ujetniki iz nemških in avstrijskih enot ter 20.000 prostovoljci iz Združenih držav. Močna poljska protinemška vojska, ki je štela 30.000 mož, je bila tudi v Rusiji. Dmowski, ki je deloval iz Pariza kot vodja Poljskega nacionalnega komiteja (KNP), je postal glasnik poljskega nacionalizma v zavezniškem taboru. Na pobudo Štirinajstih točk [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] so zavezniki junija 1918 uradno potrdili poljsko neodvisnost.<ref name=ref53/><ref name=ref78/><ref name=ref79/>{{efn-lr|Program Štirinajst točk Woodrowa Wilsona je bil kasnjeje skrčen zaradi notranjih dogodkov v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Nemčiji. V zadnji točki je bila zavrnjena poljska zahteva po mestu Danzig (Gdansk) na baltski obali.<ref name=ref80/>}}
Na obeh sovražnih straneh se je v prvi svetovni vojni borilo okoli dva milijona Poljakov. 400.000 do 450.000 Poljakov je v vojni umrlo. Večina vzhodne fronte je potekala ravno na poljskem ozemlju, zato je bilo ogromno žrtev tudi med civilnim prebivalstvom.<ref name=ref78/><ref>Davies 2001, str. 112.</ref>
[[Slika:Ignacy Daszyński 1915.jpg|upright|thumb|[[Ignacy Daszyński]]]]
Zadnji poriv za neodvisnost Poljske se je dogajal na bojišču v oktobru – novembru 1918. Proti koncu vojne so bile avstro-ogrske in nemške enote razorožene, s propadom avstrijske vojske pa sta bila konec oktobra osvobojena Cieszyn in Krakov. Lvov je zajela poljsko-ukrajinska vojna 1918–1919. Prvo kratkoživo neodvisno in začasno levičarsko vlado Republike Poljske, ki je bila razglašena za demokratično, je od 7. novmbra 1918 v Lublinu vodil Ignacy Daszyński. Poraženo Nemčijo so zavezniki prisilili, da je umaknila svojo veliko vojsko iz Poljske. Nemci, ki jih je doma prehitela nemška revolucija 1918–1919, so Piłsudskega izpustili iz zapora. 10. novembra je prispel v Varšavo, kjer mu je regentski svet podelil obsežna pooblastila; Oblast Piłsudskega je priznala tudi vlada v Lublinu<ref name=ref78/>{{efn-lr|Piłsudski je leta 1914 zapustil Poljsko socialistično stranko in prekinil svoje povezave s socialističnim gibanjem. Številni aktivisti z levice in drugih političnih usmeritev so domnevali, da bo tam z njimi še naprej sodeloval.<ref>Wereszycki 1990, str. 242–243, 275.</ref>}} in 22. novembra je postal začasni šef države. Piłsudskega so mnogi zelo cenili, desničarski nacionalni demokrati pa so bili ogorčeni. Nastajajoča poljska država je bila notranje razdeljena, med vojno močno uničena in gospodarsko nefunkcionalna.<ref name=ref78/><ref name=ref79/>
==Druga Poljska republika (1918–1939)==
===Zavarovanje meja in vojna s Sovjetsko Rusijo===
[[Slika:Powstanie wielkopolskie 1919.jpg|thumb|250px|Velikopoljski upor (1918–1919); vojna z Nemčijo je izbruhnil decembra 1918]]
Po več kot stoletju tuje vladavine je Poljska ob koncu prve svetovne vojne ponovno pridobila neodvisnost kot enega od rezultatov pogajanj, ki so potekala na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919.<ref>MacMillan 2002, str. 207.</ref> [[Versajska mirovna pogodba]], nastala na konferenci, je vzpostavila neodvisno poljsko državo z izhodom na morje, vendar je dopustila, da o nekaterih njenih mejah odloča plebiscit. Večinoma z Nemci naseljeno svobodno mesto [[Gdansk|Danzig]] je dobilo poseben status, ki je zagotavljal, da ga bo Poljska lahko uporabljala kot svoje pristanišče. Ureditev nemško-poljske meje se je na koncu izkazala za dolgotrajen in zapleten proces. Spor je pripomogel k nastanku velikopoljske vstaje 1918–1919, treh šlezijskih uporov 1919–1921, vzhodnopruskega plebiscita 1920, gornješlezijskega plebiscita 1921 in Šlezijske konvencije v Ženevi leta 1922.<ref name=ref84>Davies 2005b, str. 291–321.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224, 226–227. .</ref><ref name=ref86>Davies 2001, str. 115–121.</ref>
Druge meje so bile določene z vojno in poznejšimi sporazumi. V letih 1918–1921 je potekalo skupno šest mejnih vojn, vključno s poljsko-češkoslovaškimi mejnimi spopadi za Cieszynsko Šlezijo januarja 1919.<ref name=ref84/>
[[Slika:Polish-soviet war 1920 Polish defences near Milosna, August.jpg|thumb|left|250px|Poljsko-sovjetska vojna; poljski obrambni položaji blizu Varšave avgusta 1920]]
Obmejni spopadi so bili hudi, najpomembnejši niz vojaških operacij v tem obdobju pa je bila vsekakor poljsko-sovjetska vojna 1919–1921. Poljski državnik in general [[Józef Piłsudski]] je imel daljnosežne protiruske načrte v Vzhodni Evropi. Leta 1919 so poljske sile izkoristile rusko državljansko vojno in prodrle proti vzhodu v Litvo, Belorusijo in Ukrajino, a so se kmalu soočile s sovjetsko protiofenzivo leta 1918–1919. Vojna v Ukrajini je julija 1919 odpravila že proglašeno Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko. Jeseni 1919 je Piłsudski zavrnil prošnje sil nekdanje [[Antanta|Antante]], naj podpre belo protisovjetsko gibanje [[Anton Ivanovič Denikin|Antona Ivanoviča Denikina]] in njegovo napredovanje proti [[Moskva|Moskvi]].<ref name=ref84/> Poljsko-sovjetska vojna se je resno začela šele s poljsko ofenzivo na [[Kijev]] aprila 1920.<ref>Duraczyński 2012, st. 112.</ref> V sodelovanju z Direktoratom za Ukrajino Ukrajinske ljudske republike je poljska vojska do junija prodrla dlje od Vilne, Minska in Kijeva,<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 224–229.</ref> potem pa jo je obsežna sovjetska protiofenziva iztisnila iz večine Ukrajine. Na severni fronti je sovjetska vojska v začetku avgusta dosegla obrobje Varšave. Sovjetska zmaga in hiter konec Poljske sta se zdela neizogibna, potem pa so Poljaki leta 1920 dosegli osupljivo zmago v bitki za Varšavo. Sledilo je še nekaj poljskih vojaških uspehov in Sovjeti so se morali umakniti. Poljski so prepustili dele ozemlja, naseljenega večinoma z [[Belorusi]] ali [[Ukrajinci]]. Nova vzhodna meja je bila dokončno določena z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporazumom ]] marca 1921.<ref name=ref84/><ref name=ref86/><ref>Biskupski 1987.</ref>
[[Slika:Daszynski and Witos.jpg|thumb|250px|Wincenty Witos (desno) in Ignacy Daszyński, načelnika vojnega kabineta leta 1920; Witos je bil predstavnik Poljske ljudske (kmečke) stranke "Piast" in sredinski politik, kasneje preganjan v Brestovskih procesih med sanacijskim režimom]]
Poraz ruskih vojsk je prisilil [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in sovjetsko vodstvo, da sta odložila svoj strateški cilj povezovanja z nemškimi in drugimi evropskimi revolucionarnimi levičarskimi aktivisti za širjenje komunistične revolucije. Lenin je računal tudi na podporo [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] na Poljskem, kar pa se ni uresničilo.<ref name=ref84/>
[[Slika:Wojciech Korfanty.PNG|thumb|left|200px|Wojciech Korfanty, borec za poljsko [[Šlezija|Šlezijo]] in vodja Poljske krščanskodemokratske stranke]]
Pilsudski je oktobra 1920 zavzel Vilno, kar je zabilo še zadnji žebelj v krsto že tako slabih litovsko-poljskih odnosov, ki jih je dodatno zaostrila poljsko-litovska vojna 1919-1920. Obe državi sta ostali sovražni druga do druge do konca medvojnega obdobja.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 231.</ref> Vizija Piłsudskega, Intermarija, vzhodnoevropska federacija držav po zgledu na večetnično poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]], ki bi vključevala tudi naslednico Velike litovske kneževine,<ref>Snyder 2003, str. 60–65.</ref> je imela usodno napako, ker njegova ideja o poljski nadvladi ni bila združljiva s težnjami sosednjih narodov. V času krepitve nacionalnih gibanj se je morala Poljska odpovedati političnim idejam o širjenju države.<ref name=ref92>Prażmowska 2011, str. 164–172.</ref><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 225, 230, 231.</ref><ref>Snyder 2003, str. 57–60, 62.</ref>{{efn-lr|Družinske korenine Piłsudskega so bile v poloniziranem plemstvu Velike litovske kneževine. Piłsudski je v sebi in sebi podobnih videl legitimne Litovce, kar ga je spravilo v konflikt s sodobnimi litovskimi nacionalisti. Slednji so v času Pilsudskega na novo opredelili obseg in pomen "litovske" identitete, tako kot drugi nacionalisti, vključno s poljskim nacionalističnim gibanjem.<ref>Snyder 2003, str. 40–41, 64–65, 68–69.</ref>}} Veliki federativni državi so nasprotovali tudi Dmowskijevi narodni demokrati. Njihov predstavnik na mirovnih pogajanjih v Rigi Stanisław Grabski je optiral za prepustitev Minska, Berdychiva, Kamianets-Podilskega in njihove okolico na sovjetski strani meje Sovjetski zvezi. Narodni demokrati namreč niso želeli prevzeti dežel, ki so se jim zdele politično nezaželene, saj povzročila zmanjšan delež etničnih Poljakov v novi državi.<ref name=ref86/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 230.</ref><ref>Snyder 2003, str. 64–65, 68–69.</ref> Kresy (obmejna ozemlja) na vzhodu, osvojena do leta 1921, so bili podlaga za zamenjavo, ki so jo v letih 1943–1945 organizirali in izvedli Sovjeti. Sovjeti so takrat ponovno nastajajoči poljski državi izgube na vzhodu nadomestili z osvojenimi deli vzhodne Nemčije.<ref>Davies 2001, str. 73–80, 115–121.</ref>
Uspešen zaključek poljsko-sovjetske vojne je dal Poljski lažen občutek moči kot
samozadostne vojaške sile in spodbudil vlado, da poskuša reševati mednarodne spore z vsiljenimi enostranskimi rešitvami.<ref name=ref86/><ref name=ref101>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 232.</ref> Njena ozemeljska in etnična politika v medvojnem obdobju je prispevala k slabim odnosom z večino poljskih sosed in težavnemu sodelovanju z bolj oddaljenimi centri moči, zlasti s [[Francija|Francijo]] in [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]].<ref name=ref86/><ref name=ref92/><ref name=ref101/>
Riški mirovni sporazum je uredil vzhodno poljsko mejo tako, da je Poljska ohranila znaten del vzhodnih ozemelj stare Republike obeh narodov za ceno delitve ozemlja [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref name=ref86/><ref>Snyder 2003, str. 63–69.</ref><ref>Davies 2001, str. 147.</ref> Ukrajinci so na koncu ostali brez lastne države in so se zaradi dogovorov v Rigi počutili izdane. Njihova zamera je povzročila skrajni nacionalizem in protipoljsko sovraštvo.<ref> Snyder 2003, str. 139–144.</ref>
===Obdobje demokracije (1918–1926)===
[[Slika:Narutowicz.jpg|thumb|left|Gabriel Narutowicz, prvi predsednik Poljske, umorjen leta 1922]]
Med glavnimi težavami, s katerimi se je soočala vlada nove poljske republike, je bilo pomanjkanje integrirane infrastrukture med prej ločenimi deli države, ki je oviralo industrijo, transport, trgovino in druge dejavnosti.<ref name=ref84/>
Prve poljske volitve za ponovno ustanovljeni Sejm (državni parlament) so potekale januarja 1919. Naslednji mesec je Sejm sprejel začasno Malo ustavo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 223.</ref>
Med hitro rastočim prebivalstvom Poljske znotraj njenih novih meja je bilo tri četrtine kmečkega življa in ena četrtina mestnega. [[Poljščina]] je bila primarni jezik le dveh tretjin prebivalcev nove države. Manjšine so imele v vladi zelo malo moči. Končna Marčna ustava Poljske je bila sprejeta marca 1921. Na vztrajanje narodnih demokratov, zaskrbljenih zaradi agresivne politike, ki bi jo lahko izvajal Józef Piłsudski, če bi bil izvoljen za predsednika republike, so predsednikova pooblastila z ustavnimi določili zelo omejili.<ref name=ref86/>
[[Slika:Władysław Grabski 1925.jpg|thumb|right|200px|Władysław Grabski e reformiral državno valuto in namesto poljske marke uvedel [[poljski zlot]]]]
Objavi Marčne ustave je sledilo kratko in burno obdobje ustavnega reda in parlamentarne demokracije, ki je trajalo do leta 1926. Zakonodajna oblast je ostala razdrobljena in brez stabilne večine in vlade so se pogosto menjavale. Državni zbor je leta 1922 je brez ljudskega glasovanja za predsednika države imenoval odkritega in nepristranskega Gabriela Narutowicza. Za člane nacionalistične desničarske frakcije njegovo imenovanje ni bilo legitimno. Na Narutowicza so gledali kot na izdajalca, izvoljejnega z glasovi narodnih manjšin. Narutowicz in njegovi podporniki so bili izpostavljeni intenzivnemu nadlegovanju. Predsednika so 16. decembra 1922 umorili, potem ko je bil na položaju le pet dni.<ref name=ref103>Davies 2001, str. 121–123.</ref>
Zakonodaja za zemljiško reformo se je sprejemala od leta 1919 do 1925 pod pritiskom obubožanega kmečkega prebivalstva. Reforma je bila izpeljana samo delno, saj je bilo parceliranih samo 20 % velikih kmetijskih posesti.<ref name=ref104>Pilawski 2009.</ref> Poljska je v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja prestala številne gospodarske nesreče in motnje, vključno z valovi delavskih stavk, kot so bili nemiri v Krakovu leta 1923. Nemško-poljska carinska vojna, ki jo je začela Nemčija leta 1925, je bila eden najbolj škodljivih zunanjih dejavnikov, ki so obremenjevali poljsko gospodarstvo.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 237–238. </ref><ref>Davies 2005b, str. 307, 308.</ref> V državi je bilo kljub temu tudi nekaj zakov napredka in stabilizacije, na primer kritična reforma financ, ki jo je izvedla vlada Władysława Grabskega in je trajala skoraj dve leti. Nekateri drugi dosežki demokratičnega obdobja v zvezi z upravljanjem vladnih in državljanskih institucij, potrebnih za delovanje združene države in naroda, so bili prelahko spregledani. Ob strani se je skrival zgrožen vojaški častniški korpus, ki se ni bil pripravljen podrediti civilnemu nadzoru, a je bil pripravljen slediti upokojenemu Piłsudskemu. Pilsudski je bil med Poljaki zelo priljubljen in prav tako nezadovoljen s poljskim sistemom vladanja, tako kot njegovi nekdanji kolegi v vojski.<ref name=ref86/><ref name=ref103/>
===Pilsudskijev državni udar in obdobje sanacije (1926–1935)===
[[Slika:Piłsudski May 1926.jpg|thumb|250px|Pilsudskijev majski državni udar leta 1926 je določil poljsko politično realnost v letih, ki so vodila do druge svetovne vojne]]
12. maja 1926 je Pilsudski izvedel državni udar, v katerem je vojska strmoglavila civilno vlado na čelu s predsednikom Stanislavom Wojciechowskim. V bratomornih spopadih je umrlo več sto ljudi.<ref>Davies 2005b, str. 312.</ref> Pilsudskega je podpiralo tudi več levičarskih frakcij, ki so zagotovile uspeh njegovega državnega udara z blokiranjem železniškega prevoza vladnih oboroženih sil,<ref name=ref108>Davies 2001, str. 123–127.</ref> in konzervativni veleposestniki. Edina pomembna družbena sila, ki je nasprotovala njegovemu prevzemu oblasti, so bili desničarski Narodni demokrati.<ref name=ref86/><ref>Czubiński 1988, str. 45–46.</ref>{{efn-lr|Okrepitve so prihajale z zakasnitvijo in vladna vojaška poveljnika generala Tadeusz Rozwadowski in Władysław Anders sta se želela še naprej boriti proti storilcem državnega udara, vendar sta se predsednik Stanisław Wojciechowski in vlada odločila predati, da bi preprečila neizbežno širjenje državljanske vojne. Državni udar je pripeljal na oblast "sanacijski" režim pod Józefom Piłsudskim. Po njegovi smrti ga je nasledil maršal Edward Rydz-Śmigły. Sanacijski režim je preganjal opozicijo znotraj vojske in nasploh. Rozwadowski je v zaporu umrl, po nekaterih poročilih umorjen.<ref name=ref112/> Drugi glavni nasprotnik Piłsudskega, general Włodzimierz Zagórski, je izginil leta 1927.<ref>Szyc 2012.</ref> Po besedah Aleksandre Piłsudske, maršalove žene, je Piłsudski po državnem udaru in do konca svojega življenja izgubil prisebnost in bil videti izčrpan.<ref>Czubiński 1988, str. 46–47.</ref><br>
V času Rydz-Śmigłyjevega vodenja države je sanacijski tabor sprejel ideologijo Romana Dmowskega, sovražnika Piłsudskega. Rydz-Śmigły ni dovolil generalu Władysławu Sikorskemu, sovražniku sanacijskega gibanja, da kot vojak sodeluje pri obrambi države med invazijo na Poljsko septembra 1939. Med drugo svetovno vojno so v poljski vlad v izgnanstvu, najprej v Franciji in nato v Veliki Britaniji, prevladovali protisanacijski politiki. Domnevni privrženci sanacije (v izgnanstvu) so bili pod predsednikoma vlad Sikorskim in Stanisławom Mikołajczykom nezaželjeni.<ref>Wasilewski 2012b.</ref>}}
Po udaru je novi režim sprva spoštoval veliko parlamentarnih formalnosti, potem pa se je postopoma prenehal pretvarjati. Leta 1929 je nastala koalicija levosredinskih strank Centrolew, ki je leta 1930 zahtevala "odpravo diktature". Leta 1930 je vlada razpustila Sejm (parlament) in v trdnjavo Brest zaprla številne poslance opozicije. Pred poljskimi zakonodajnimi volitvami leta 1930 <ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 309.</ref> je bilo aretiranih pet tisoč političnih nasprotnikov, volitve pa so bile prirejene tako, da so večino sedežev podelili prorežimskemu nestrankarskemu bloku, ki je sodeloval z vlado.<ref name=ref84/><ref name=ref111>Garlicki 2009.</ref><ref name=ref112>Burnetko 2009.</ref>
[[Slika:Rydz Smigly Bulawa1.jpg|upright|left|thumb|200px|Predsednik Ignacij Mościcki in maršal Edvard Rydz-Śmigły sta bila med najvišjimi voditelji v obdobju sanacije Poljske]]
Avtoritarni sanacijski režim ("sanacija" naj bi pomenla "zdravljenje"), ki ga je Piłsudski vodil do svoje smrti leta 1935 in je ostal v veljavi do leta 1939, je odseval diktatorjevo razvoj iz levosredinskega v skrajno konservativnega politika.<ref name=ref111/> Političnim institucijam in strankam je bilo omogočeno delovanje, vendar je bil volilni proces manipuliran, tisti, ki niso bili pripravljeni pokorno sodelovati z režimom, pa so bili podvrženi represiji. Od leta 1930 so vztrajne nasprotnike režima, mnoge levičarskega prepričanja, zapirali in obsojali na stroge kazni na zrežiranih sodnih procesih, kot je bil proces v Brestu. Zaprti so bili v zaporu Bereza Kartuska in taboriščih za politične zapornike. Od leta 1934 do 1939 je bilo v internacijskem taborišču Bereza v različnih obdobjih brez sojenja priprtih približno tri tisoč oseb. Leta 1936, na primer, je bilo tja odpeljanih 369 aktivistov, vključno s 342 poljskimi komunisti.<ref>Garlicki 2008.</ref> Uporniški kmetje so se uprli leta 1932 in 1933 in leta 1937 stavkali. Druge civilne nemire so povzročali stavkajoči industrijski delavci, na primer v "krvave pomladi" leta 1936, nacionalistični Ukrajinci{{efn-lr|Poljsko sanacijsko oblast je izzivala Organizacija ukrajinskih nacionalistov (OUN), ki si je prizadevala doseči neodvisnost. OUN se je ukvarjala s političnimi atentati, terorjem in sabotažami, na kar se je poljska država v tridesetih letih 20. stoletja odzvala z represivno akcijo. Józef Piłsudski in njegovi nasledniki so vaščanom na prizadetih območjih naložili kolektivno odgovornost. Po nemirih leta 1933 in 1934 je bilo ustanovljeno taborišče Bereza Kartuska, ki je postalo zloglasno zaradi njenega brutalnega režima. Vlada je v dele Volinije s stoletno tradicijo ukrajinskega kmečkega uporništva proti poljskim lastnikom zemljišč in v vzhodno Galicijo pripeljala poljske naseljence in upravitelje. V poznih 30. letih 20. stoletja (po smrti Pilsudskega) se je vojaško preganjanje okrepilo. Agresivno se je izvajala politika "nacionalne asimilacije". Vojaški napadi, javna pretepanja, zaplembe premoženja ter zapiranje in uničevanje pravoslavnih cerkva so vzbudili trajno sovraštvo do Poljakov v Galiciji in Voliniji "v najslabšem možnem trenutku", kot pravi Timothy D. Snyder. Avtor hkrati ugotavlja, da so se "ukrajinski terorizem in poljski povračilni ukrepi dotaknili le dela prebivalstva in da obsežne regije niso bile prizadete". Nacionalistični recept OUN, da ukrajinska država pripada samo etničnim Ukrajincem, še zdaleč ni bil priljubljen. Halik Kochanski je pisal o dediščini zagrenjenih odnosov med Ukrajinci in Poljaki, ki so kmalu zatem eksplodirali med drugo svetovno vojno.<ref>Snyder 2003, str. 143–152.</ref><ref>Kochanski 2012, str. 29.</ref>}} in aktivisti porajajočega se beloruskega gibanja. Vsi so postali tarče neusmiljene policijsko-vojaške pacifikacije.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 248–249.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 322–329.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 353–359.</ref>{{efn-lr|V poročilu, ki ga predstavil predsednik vlade in minister za notranje zadeve Felicjan Sławoj Składkowski pred komisijo Sejma januarja 1938, je bilo v obdobju 1932–1937 med policijskim zatiranjem protestov industrijskih in kmetijskih delavcev ubitih 818 ljudi.<ref>Pietka 2016.</ref>}} Režim je poleg politične represije spodbujal kult osebnosti Józefa Pilsudskega, ki je obstajal že dolgo preden je prevzel diktatorsko oblast.
Pilsudski je leta 1932 podpisal sovjetsko-poljski pakt o nenapadanju in leta 1934 nemško-poljsko izjavo o nenapadanju,<ref name=ref108/> vendar je leta 1933 vztrajal, da Poljska ni ogrožena niti z vzhoda niti z zahoda, in izjavil, da je poljska politika osredotočena na to, da bi postala popolnoma neodvisna in brez služenja tujim interesom.<ref>Czubiński 1988, str. 124–125.</ref> Začel je izvajati politiko ohranjanja enake razdalje in prilagodljive srednje smeri do obeh velikih sosed, ki jo je kasneje nadaljeval Józef Beck.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379.</ref> Pilsudski je obdržal osebni nadzor nad vojsko, ki je bila slabo opremljena, slabo usposobljena in slabo pripravljena na morebitne prihodnje spopade.<ref>Kochanski 2012, str. 52–53.</ref> Njegov edini vojaški načrt je bila obrambna vojna proti sovjetski invaziji.<ref>Drzewieniecki 1981.</ref>{{efn-lr|Zunanja politika je bila eno redkih vladnih področij, za katera se je Piłsudski aktivno zanimal. Vlogo in priložnost Poljske je videl v vzhodni Evropi in se zavzemal za pasivne odnose z Zahodom. Menil je, da se nemškega napada ne bi smeli bati, kajti tudi če bi se ta malo verjeten dogodek zgodil, bi zahodne sile morale zadržati Nemčijo in priskočiti na pomoč Poljski.<ref>Czubiński 1988, str. 78–87.</ref>}} Počasna modernizacija po njegovi smrti je močno zaostajala za napredkom, ki so ga dosegle poljske sosede, ukrepi za zaščito zahodne meje, ki jih je Piłsudski prekinil od leta 1926, pa so bili sprejeti šele marca 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 37–38.</ref>
Sanacijski poslanci v Sejmu so leta 1935 s parlamentarnim manevrom odpravili demokratično Marčno ustavo in sprejeli bolj avtoritarno Aprilsko ustavo, ki je zmanjšala pristojnosti Sejma, ki ga je Piłsudski preziral.<ref name=ref84/>
Opozicija je postopek in ustavo, ki je iz njega izhajala, imela za nelegitimna. Poljska vlada v izgnanstvu med drugo svetovno vojno je Aprilsko ustavo kljub temu priznala, da bi ohranila pravno kontinuiteto poljske države.<ref>Szeląg 1968, str. 11–12.</ref>
Med letoma 1932 in 1933 sta Pilsudski in Beck sprožila več incidentov ob mejah z Nemčijo in Danzigom, da bi preverila, ali bodo zahodne sile zaščitile versajske dogovore, od katerih je bila odvisna poljska varnost, in kot pripravo na preventivno vojno proti Nemčiji. Vlada je istočasno poslala delegaciji v London in Pariz z zahtevo, da zaustavita nemško oboroževanje. Invazija Poljske na Danzig je bila načrtovana za 21. april 1933, po odkritju, da je tam neverjetno veliko vojakov, pa je bila preložena. Ker bi invazija predstavljala resno vojaško grožnjo Nemčiji in ni imela resne podpore zaveznikov, so Poljaki idejo o invaziji sčasoma opustili. Nečija je v letih 1933 in 1934 povečala svoje izdatke za oborožitev za 68 %. Januarja 1934 sta Poljska in Nemčija podpisali desetletni pakt o nenapadanju.<ref>Crockett, Jameson W. (10. december 2009). "The Polish Blitz, More than a Mere Footnote to History: Poland and Preventive War with Germany, 1933". Diplomacy & Statecraft. 20 (4): 561–579. doi: 10.1080/09592290903455667. ISSN 0959-2296. S2CID 153437646. </ref>
Ko je maršal Pilsudski leta 1935 umrl, je ohranil simpatije večine poljske družbe, čeprav ni nikoli tvegal preizkusiti svoje priljubljenosti na poštenih volitvah. Njegov režim je bil diktatorski. Od držav, ki so mejile na Poljsko, je ostala demokratična samo Češkoslovaška. Zgodovinarji imajo zelo različna mnenja tako o pomenu in posledicah državnega udara, ki ga je izvedel Pilsudski, kot o njegovi osebni vladavini, ki je sledila.<ref name=ref112/>
===Družbeni in gospodarski trendi v medvojnem obdobju===
[[Slika:Eugeniusz Kwiatkowski.PNG|thumb|left|200px|Eugeniusz Kwiatkowski je promoviral osrednjo industrijsko regijo Poljske]]
Neodvisnost je v medvojnem obdobju spodbudila razvoj poljske kulture z dokaj viosokimi intelektualnimi dosežki. Varšava, katere prebivalstvo se je med prvo in drugo svetovno vojno skoraj podvojilo, je bila nemirna rastoča metropola in prehitela Krakov, Lvov in Vilno. Postala je drugo najštevilčnejše mesto v državi.<ref name=ref84/>
Represija sanacijskih oblasti večinske poljske družbe na splošno ni prizadela.<ref>Davies 2001, str. 126.</ref> Mnogo Poljakov je uživalo relativno stabilnost. Gospodarstvo se je med letoma 1926 in 1929 opazno izboljšalo, nato pa ga je doletela velika svetovna gospodarska kriza.<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 242.</ref> Po letu 1929 sta industrijska proizvodnja in bruto narodni dohodek države upadla za približno 50 %.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 444.</ref>
Velika kriza je kmetom prinesla nizke cene kmetijskih proizvodov, delavcem pa brezposelnost. Družbene napetosti so se povečale, vključno z naraščajočim [[Antisemitizem|antisemitizmom]]. Veliko gospodarsko preobrazbo in večletni državni načrt za dosego nacionalnega industrijskega razvoja, sprožen leta 1936, je vodil minister Eugeniusz Kwiatkowski. Pobuda, ki jo je motivirala predvsem potreba po domači industriji orožja, se je začela udejanjati šele malo pred izbruhom druge svetovne vojne. Kwiatkowski je bil tudi glavni arhitekt projekta pristanišče Gdinija.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 249–250. </ref>
{{multiple image
|align = right
|direction = horizontal
|header_align =
|header = Portreta pesnikov slikarja [[Stanisław Ignacy Witkiewicz|Stanisława Ignacyja Witkiewicza]]
|image1 = Witkacy Maria P J.jpg
|width1 = 135
|alt1 =
|caption1 = Maria Pawlikowska-Jasnorzewska
|image2 = Witkacy Julian Tuwim.jpg
|width2 = 128
|alt2 =
|caption2 = Julian Tuwim
}}
Nacionalizem, ki je prevladoval v političnih krogih, je spodbujala številčnost narodnih manjšin in njihovi različni interesi. Po jezikovnem merilu poljskega popisa prebivalstva leta 1931 so Poljaki predstavljali 69 % prebivalstva, Ukrajinci 15 %, Judje, opredeljeni kot govorci [[jidiš]]a, 8,5 %, Belorusi 4,7 %, Nemci 2,2 %, Litovci 0,25 %, Rusi 0,25 % in Čehi 0,09 %, pri čemer je na nekaterih geografskih območjih prevladovala določena manjšina. Etnični konflikti so se sčasoma stopnjevali in poljska država je postajala vedno manj strpna do svojih narodnih manjšin.
V medvojni Poljski je obvezno brezplačno osnovno šolstvo bistveno zmanjšalo stopnjo nepismenosti, vendar je bilo hkrati diskriminatorsko. Dramatično se je zmanjšalo število ukrajinskih šol, vpis Judov v izbrane šole pa je bil v poznih 30. letih omejen.<ref name=ref84/>
Število prebivalcev je vztrajno raslo in leta 1939 doseglo 35 milijonov, splošno gospodarsko stanje v obdobju med vojnama pa je stagniralo. Na Poljskem je bilo malo kapitala in malo zanimanja tujcev za naložbe v tej državi.<ref name=ref84/> Celotna industrijska proizvodnja se je med letoma 1913 in 1939 komaj kaj povečala, zaradi povečanega števila prebivalcev s 26,3 milijona leta 1919 na 34,8 milijona leta 1939<ref name=ref84/> pa se je proizvodnja na prebivalca dejansko zmanjšala za 18 %.<ref>Buszko 1986, str. 360.</ref>
Razmere v prevladujočem kmetijskem sektorju so se med letoma 1929 in 1939 stalno slabšale, kar je povzročilo nemire na podeželju in postopno radikalizacijo poljskega kmečkega gibanja, ki se je vse bolj nagibalo k militantnim protidržavnim dejavnostim. Oblast je vse te dejavnosti močno zatirala. Po besedah Normana Daviesa so neuspehi sanacijskega režima, skupaj z objektivno gospodarsko realnostjo, povzročili radikalizacijo poljskih množic proti koncu 30. let prejšnjega stoletja. Avtor hkrati svari pred primerjavami stanja na Poljskem s stanji v neprimerljivo bolj represivnih režimih nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze.<ref name=ref84/>
===Zadnja leta sanacije (1935–1939)===
[[Slika:Składkowski premierem.jpg|thumb|left|250px|Leto po smrti maršala Pilsudskega je zadnji predvojni predsednik vlade postal njegov osebni pomočnik general Felicjan Sławoj Składkowski]]
Po smrti Piłsudskega leta 1935 so Poljsko do nemške invazije leta 1939 in sprva med njo vodili njegovi zavezniki in podrejeni častniki, znani kot "polkovniki Piłsudskega". Polkovniki niso imeli niti vizije niti sredstev, da bi se spopadli z nevarnim položajem, s katerim se je soočila Poljska v poznih 30. letih prejšnjega stoletja. Ko je Piłsudski še živel, so postopoma prevzemali večja pooblastila, tako da so v zakulisju manipulirali z bolnim maršalom.<ref>Szeląg 1968, str. 125.</ref> Sčasoma so dosegli odkrito politizacijo vojske, ki ni pripravile države na vojno.<ref name=ref84/>
[[Slika:Beck przemówienie.jpg|thumb|200px|Zunanji minister [[Józef Beck]] je zavrnil predlagano tvegano zavezništvo z nacistično Nemčijo in s Sovjetsko zvezo<ref name=ref84/>]]
Za zunanjo politiko je bil odgovoren Józef Beck, pod katerim je poljska diplomacija poskušala vzpostaviti uravnotežene odnose z Nemčijo in Sovjetsko zvezo, žal neuspešno zaradi napačnega razumevanja evropske ozemeljske politike in časa. Beck je imel številne zunanjepolitične sheme in gojil iluzije o statusu Poljske kot velike sile. Odtujil je večino poljskih sosed, vendar ga zgodovinarji ne krivijo za končni neuspeh odnosov z Nemčijo. Glavni dogodki njegovega mandata so bili zgoščeni v zadnjih dveh letih. V primeru poljskega ultimata [[Litva|Litvi]] leta 1938 je poljska akcija skoraj povzročila nemško zasedbo jugozahodne litvanske regije Klaipėda (Memel), kjer je prevladovalo nemško prebivalstvo.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 391–393.</ref> Tudi leta 1938 se je poljska vlada oportunistično lotila sovražne akcije proti češkoslovaški državi, ki je bila oslabljena z [[Münchenski sporazum|Münchenskim sporazumom]], in si priključila majhen kos ozemlja na njenih mejah.<ref>Davies 2001, str. 128.</ref> V tem primeru se je Beckovo razumevanje posledic poljske vojaške operacije izkazalo za popolnoma zmotno,<ref> Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 409–410.</ref><ref> Zasuń 2009.</ref> saj je nemška okupacija Češkoslovaške na koncu močno oslabila tudi položaj same Poljske.<ref>Czubiński 2009, str. 26.</ref> Poleg tega je Beck zmotno verjel, da bodo nacistično-sovjetska ideološka protislovja preprečila njuno sodelovanje.<ref name=ref135>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 455–465.</ref>
Doma so vse bolj odtujene in zatirane manjšine grozile z nemiri in nasiljem. Skrajni nacionalistični krogi, kot je bil Nacionalni radikalni tabor, so postali bolj odkriti. Ena od skupin, Tabor narodne enotnosti, je združevala številne nacionaliste s podporniki sanacije in je bila povezana z novo močno politično osebnostjo, maršalom Edvardom Rydz-Śmigłyjem, čigar frakcija vladajočega gibanja sanacije je bila vse bolj nacionalistična.<ref name=ref84/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 247–248, 251–252.</ref><ref name=ref137>Davies 2001, str. 127–129.</ref><ref>Brzoza & Sowa 2009, str. 361–365.</ref>
V poznih 30. letih 20. stoletja je izgnanski blok Fronta Morges združil več pomembnih poljskih protisanacijskih osebnosti, vključno z Ignacijem Paderewskim, Vladislavom Sikorskim, Vincencom Witosom, Vojčehom Korfantyjem in Jozefom Hallerjem. Na Poljskem je pridobila le malo vpliva, vendar se je njen duh znova pojavil med drugo svetovno vojno znotraj poljske vlade v izgnanstvu.<ref name=ref84/>
[[Slika:Ulica Marszałkowska w Warszawie przed 1939a.jpg|thumb|left|200px|[[Varšava]] je bila pred drugo svetovno vojno ena od glavnih evropskih mest; slika je iz leta 1939]]
Oktobra 1938 je [[Joachim von Ribbentrop]] prvič predlagal nemško-poljske ozemeljske prilagoditve in sodelovanje Poljske v paktu proti [[Kominterna|Kominterni]] in Sovjetski zvezi.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 412–413.</ref> Eno od ključnih jabolk spora je bil status svobodnega mesta Danzig. Poljska vlada, ki jo je marca 1939 znova nagovoril Ribbentrop, je izrazila pripravljenost obravnavati vprašanja, ki so povzročala zaskrbljenost Nemčije, vendar je dejansko zavrnila njene zahteve in s tem zavrnila, da bi [[Adolf Hitler]] Poljsko spremenil v nemško marionetno državo.<ref name=ref140>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 422–425.</ref> Hitler, razburjen zaradi britanskih in francoskih izjav o podpori Poljski,<ref name=ref140/> je konec aprila 1939 razveljavil nemško-poljsko izjavo o nenapadanju.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 252–253.</ref>
Da bi se zaščitila pred vse bolj agresivno nacistično Nemčijo, ki je že bila odgovorna za priključitev [[Avstrija|Avstrije]] v [[Anschluss]]u leta 1938, [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta 1939 in dela Litve po nemškem ultimatu Litvi leta 1939, je Poljska sklenila vojaško zavezništvo z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in [[Francija|Francijo]]. Obe zahodni sili sta bili usmerjeni v svojo obrambo in nista imeli niti ustreznega geografskega položaja niti virov, da bi pomagali Poljski. Poljska je poskušala spodbuditi tudi svoje sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki so ga imeli za vojaško vzdržno.<ref>Davies 2005b, str. 319–320.</ref><ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 454.</ref>
Diplomatski manevri so se nadaljevali spomladi in poleti 1939, vendar so v zadnjih poskusih francosko-britanski pogovori s Sovjeti v Moskvi o oblikovanju protinacističnega obrambnega vojaškega zavezništva propadli. Zavrnitev Varšave, da [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] dovoli delovanje na poljskem ozemlju, je zahodna prizadevanja obsodila na propad.<ref>Czubiński 2009, str. 29. </ref> Zadnja sporna zavezniško-sovjetska izmenjava je potekala 21. in 23. avgusta 1939.<ref name=ref135/><ref>Holdsworth 2008.</ref><ref>Davies 2001, str. 155–156.</ref>{{efn-lr|Leta 1938 sta Poljska in Romunija zavrnili francosko-britanski predlog, da bi sovjetskim silam v primeru vojne z nacistično Nemčijo dovolili prečkanje njunih ozemelj, da bi pomagale Češkoslovaški. Poljske vladajoče elite so Sovjete na nek način imele za bolj grozeče od nacistov.<ref>Davies 2001, str. 145.</ref><ref>Davies 2005b, str. 311.</ref> <br>Sovjetska zveza je večkrat izjavila, da namerava izpolniti svoje obveznosti iz sporazuma s Češkoslovaško iz leta 1935 in vojaško braniti Češkoslovaško. Zahtevala je prehod svojih kopenskih in zračnih sil čez Poljsko in/ali Romunijo in Sovjeti so se glede tega obrnili na Francoze, ki so prav tako imeli sporazum s Češkoslovaško, Poljsko in Sovjetsko zvezo. Edvard Rydz-Śmigły je leta 1936 zavrnil francoski predlog o tej zadevi, leta 1938 pa je Jozef Beck pritisnil na Romunijo, naj ne dovoli niti sovjetskim vojnim letalom preleta njenega ozemlja. Tako kot Madžarska je tudi Poljska poskušala izkoristiti nemško-češkoslovaški spor za reševanje lastnih ozemeljskih težav, in sicer sporov glede delov Zaolzieja, Spiša in Orave.<ref>Zgórniak, Łaptos & Solarz 2006, str. 379, 394–396.</ref>}} Režim [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] je bil tarča intenzivne nemške protiiniciative in je bil hkrati vpleten v vse bolj učinkovita pogajanja s Hitlerjevimi agenti. 23. avgusta je izid, ki je bil v nasprotju s prizadevanji zaveznikov, postal resničnost: Nemčija in Sovjetska zveza sta v Moskvi v naglici podpisali pakt Molotov-Ribentrop, ki je na skrivaj predvideval zazdelitev Poljske na območja pod nadzorom nacistov in Sovjetske zveze.<ref name=ref84/><ref name=ref135/><ref name=ref137/>
==Druga svetovna vojna==
===Invaziji in odpor===
[[Slika:Schleswig Holstein firing Westerplatte September 1939.jpg|thumb|250px|Nemška bojna ladja Schleswig-Holstein 1. septembra 1939 obstreljuje polotok Westerplatte v Gdansku]]
1. septembra 1939 se je na Hitlerjev ukaz začela invazija na Poljsko, uvodni dogodek [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Poljska je pred kratkim 25. avgusta 1939 podpisala angleško-poljsko vojaško zavezništvo in bila dolgo v zavezništvu s Francijo. Zahodni sili sta kmalu napovedali vojno Nemčiji, vendar sta ostali večinoma nedejavni. Prve spopade sta imeli za lažno vojno in napadeni državi nista ponudili nobene pomoči. Tehnično in številčno premočne enote Wehrmachta so hitro napredovale proti vzhodu in na celotnem okupiranem ozemlju množično pobijale poljsko civilno prebivalstvo.<ref>Wieliński 2011.</ref>
17. septembra se je začela sovjetska invazija na vzhodno Poljsko. Sovjetska zveza je hitro okupirala večino vzhodne Poljske z veliko ukrajinsko in belorusko narodno manjšino.{{efn-lr|Vzhodno od razmejitvene črte Molotov-Ribbentrop je bilo 43 % Poljakov, 33% Ukrajincev, 8% Belorusov in 8% Judov.<ref>Snyder 2010, str. 128.</ref> Sovjeti se niso želeli prikazati kot agresorji in so zasedli vzhodno Poljsko pod izgovorom, da želijo zaščititi "sorodno ukrajinsko in belorusko prebivalstvo".<ref name=ref151/>}} Oba napadalca sta si razdelila poljsko ozemlje skladno s tajnim paktom Molotov–Ribbentrop. Najvišji poljski vladni uradniki in vojaško poveljstvo so pobegnili z vojnega območja in sredi septembra prispeli na romunsko mostišče. Po napadu Sovjetske zveze so poiskali zatočišče v [[Romunija|Romuniji]].<ref>Buszko 1986, str. 362–369. </ref><ref> Biskupski 2003, str. 214–215.</ref><ref name=ref151>Kochanski 2012, str. 59–93.</ref>
Bitke, v katerih so Poljaki zdržali najdlje, so bile obleganje Varšave, bitka pri Helu in odpor samostojne operativne skupine Polesje. Varšava je padla 27. septembra po močnem nemškem bombardiranju, v katerem je bilo ubitih več deset tisoč civilistov in vojakov.<ref name=ref151/> Po kapitulaciji je bila Poljska razdeljena skladno s pogoji nemško-sovjetskega mejnega sporazuma, podpisanega v Moskvi 29. septembra 1939.<ref>Czubiński 2009, str. 55–56.</ref>
[[Slika:Poland in 1939.jpg|thumb|left|Zemljevid Poljske po nemško-sovjetski okupaciji leta 1939]]
Gerhard Weinberg je trdil, da je bil najpomembnejši poljski prispevek v drugi svetovni vojni njeno sodelovanja pri razbijanju nemških šifer.<ref>Kozaczuk & Straszak 2004.</ref> To je Britancem omogočilo izvedbo kriptoanalize [[Enigma (naprava)|Enigme]] in dešifriranje glavne nemške vojaške kode, kar je zaveznikom dalo veliko prednost v nadaljevanju vojne.<ref>Weinberg 2005, str. 50.</ref> Kar zadeva dejanske vojaške akcije, so nekateri poljski zgodovinarji trdili, da je bil zgolj odpor v invaziji na Poljsko kljub njenemu porazu največji prispevek države k zmagi nad nacistično Nemčijo. Poljska vojska s skoraj enim milijonom mož je znatno odložila začetek bitke za Francijo, ki so jo Nemci načrtovali za leto 1939. Ko se je nacistična ofenziva na zahodu res zgodila, je bila zaradi zamude manj učinkovita, kar je bil morda odločilni dejavnik za zmago v bitki za Britanijo.<ref name=ref155>Brzoza & Sowa 2009, str. 693–694.</ref>
Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo v [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] junija 1941 je celo ozemlje predvojne Poljske okupirala nemška vojska.<ref>{{Harvnb|Davies|2001|pp=68–69}}.</ref>
[[Slika:Dywizjon 303 in color.jpg|right|thumb|250px|V bitki za Britanijo so zasloveli piloti poljskega 303. eskadrona lovcev]]
Nemški okupirani del Poljske je bil leta 1939 razdeljen na dva dela: poljska ozemlja, vključena neposredno v Tretji rajh, in ozemlja pod oblastjo tako imenovane Generalne okupacijske vlade.<ref>Davies 2005b, str. 326–346.</ref> Poljaki so organizirali podtalno odporniško gibanje in poljsko vlado v izgnanstvu, ki je delovala sprva v Parizu in od julija 1940 v Londonu.<ref name=ref158>Czubiński 2009, str. 226.</ref> Poljsko-sovjetski diplomatski odnosi, prekinjeni septembra 1939, so bili obnovljeni julija 1941 v skladu s sporazumom Sikorski – Mayski, ki je olajšal oblikovanje poljske (Andersove) vojske v Sovjetski zvezi.<ref>Buszko 1986, str. 375–382.</ref><ref>Czubiński 2009, str. 231.</ref> Novembra 1941 je ministrski predsednik Sikorski odletel v Sovjetsko zvezo na pogajanja s Stalinom o njeni vlogi na sovjetsko-nemški fronti. Britanci so želeli imeti poljske vojake na Srednjem vzhodu. Stalin se je s tem strinjal in poljska vojska je bila evakuirana iz Sovjetske zveze.<ref>Czubiński 2009, str. 232–233.</ref><ref>Brzoza 2001, str. 316–317.</ref>{{efn-lr|Poljski II. korpus pod poveljstvom Vladislava Andersa se je v letih 1944–1945 boril v zavezniški italijanski kampanji in bil angažiran predvsem v bitki za [[Monte Cassino]].<ref>Brzoza 2001, str. 368.</ref>}}
Organizacije poljske podtalne države, ki so med vojno delovale na Poljskem, so bile zveste in formalno podrejene poljski vladi v izgnanstvu. S slednjo je sodelovala preko njene vladne delegacije za Poljsko.<ref name=ref163>Davies 2005b, str. 344–346.</ref> Med drugo svetovno vojno se je več sto tisoč Poljakov pridružilo podtalni Poljski domovinski vojski (Armia Krajowa),<ref>Lukowski & Zawadzki 2006, str. 264–265.</ref> delu poljskih oboroženih sil vlade v izgnanstvu.<ref name=ref158/> Približno 200.000 Poljakov se je borilo na zahodni fronti v poljskih oboroženih enotah, zvestih vladi v izgnanstvu, okoli 300.000 pa v poljskih oboroženih silah na vzhodu pod sovjetskim poveljstvom vzhodne fronte.<ref name=ref155/> Prosovjetsko odporniško gibanje na Poljskem, ki ga je vodila Poljska delavska stranka, je delovalo od leta 1941. Nasprotovale so mu postopoma nastajajoče skrajno nacionalistične nacionalne oborožene sile.<ref name=ref158/>
[[Slika:Stroop Report - Warsaw Ghetto Uprising 09.jpg|thumb|250px|Vstaja v [[Varšavski geto|varšavskem getu]]]]
Od konca leta 1939 je bilo več sto tisoč Poljakov iz sovjetskih okupiranih območij deportiranih na vzhod. Od višjega vojaškega osebja in drugih, za katere so Sovjeti menili, da ne želijo sodelovati ali so potencialno škodljivi, so jih približno 22.000 na skrivaj usmrtili v Katinskem gozdu.<ref>Czubiński 2009, str. 67–68.</ref> Ko je nemška vojska objavila odkritje množičnih grobišč, v katerih so bili umorjeni častniki poljske vojske, ja aprila 1943 Sovjetska zveza prekinila vse slabše odnose s poljsko vlado v izgnanstvu. Sovjeti so trdili, da so Poljaki storili sovražno dejanje, ko so zahtevali, da ta poročila razišče [[Rdeči križ]].<ref>Buszko 1986, str. 382–384.</ref>
Leta 1941 se je začelo izvajanje nacistične končne rešitve judovskega vprašanja in holokavst na Poljskem se je silovito razmahnil.<ref>Davies 2005b, str. 337–343.</ref> Varšava je bila aprila in maja 1943 prizorišče upora v varšavskem getu, ki ga je sprožila likvidacija varšavskega geta s strani nemških enot SS. Odprava judovskih getov v okupirani Poljski je potekala v številnih mestih. Jude iz getov so vozili v taborišča smrti in jih pomorili. Vstaje, ki so jih organizirali Judovska bojna organizacija in drugi obupani judovski uporniki, so potekale v nemogoćih razmerah in niso imele nobenih možnosti za uspeh.<ref name=ref158/>
==Opombe==
{{reflist|2|group=lower-roman}}
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]
3kp5weu5mki2fh6zyrrsjeryx0dm4j1
Predsednik Italijanske republike
0
360618
5722828
5695325
2022-07-23T07:38:34Z
Radek
89714
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox official post
| post = Predsednik
| body = <br />Italijanske republike
| image name = Sergio Mattarella Presidente della Repubblica Italiana.jpg
| image name1 = Flag of Italy.svg
| image_size1 = 70px
| incumbent = [[Sergio Mattarella]]
| incumbentsince = [[3. februar|3. februarja]] [[2015]]
| member_of =
| termlength = 7 leta
| first =
| named_for =
| residence = [[Kvirinalska palača]], [[Rim]]
| website = [http://www.quirinale.it/ Il sito ufficiale della Presidenza della Repubblica]
| image =
| salary = 230.000 [[Evro|€]] letno
}}'''Predsednik Italijanske republike''' je najvišja oblast v državi in predstavlja državno enotnost, kot določa [[italijanska ustava|ustava]] z dne 1. januarja 1948. Izvoli ga [[parlament Italijanske republike|parlament]] v plenarnem zasedanju. Izvoljen je lahko vsak državljan, ki je izpolnil 50. leto starosti in je sodno upravičen do vseh civilnih in političnih prednosti državljana.
==Trajanje mandata==
Mandat predsednika Italijanske republike je predviden za sedem let. Ukine se lahko v sledečih slučajih:
*prostovoljna ostavka
*smrt
*trajna onesposobljenost vsled bolezni
*odstavitev s položaja zaradi parlamentarne preiskave<ref>Parlament lahko izvede preiskavo proti republiškemu predsedniku samo v primeru, da je obtožen [[veleizdaja|veleizdaje]] (poskus [[državni udar|državnega udara]] ali sodelovanje s sovražnikom v [[vojna|vojnem času]]) ali skrunitve ustave (težkega prekrška ustavnih zakonov).</ref>
*zapadlost funkcije zaradi zmanjkanja osnovnih pogojev <ref>V glavnem gre za slučaj, ko je osebek zaradi civilnih prekrškov obsojen na odvzem pravice do javnih služb.</ref>
Mandatna doba se podaljša v primeru razpusta obeh zbornic parlamenta, in sicer do izvolitve novega republiškega predsednika, ki se mora opraviti v roku petnajst dni od nastopa novega parlamenta.
Trenutni (2015) predsednik Italijanske republike je [[Sergio Mattarella]].
==Pravice in dolžnosti predsedniške funkcije==
Razen predstavništva državljanov kot [[pravo|pravne enote]], ustava poveri republiškemu predsedniku nadzor nad vsemi tremi vejami [[oblast]]i v državi, to je nad [[zakonodajna oblast|zakonodajnimi]], [[sodna oblast|sodnimi]] in [[izvršilna oblast|izvršnimi]] organi vseh stopenj.
S temi pravicami so povezane predvsem sledeče dolžnosti:
1) kot predstavnik državljanov
*akreditira in sprejema [[diplomat]]e drugih držav
*ratificira [[mednarodna pogodba|mednarodne pogodbe]], ki jih je odobril parlament
*razglasi [[vojno stanje]], ki ga je odločil parlament;
2) kot predstavnik parlamenta
*imenuje do pet [[senator Italijanske republike|dosmrtnih senatorjev]]
*sporoča svoja stališča [[senat Italijanske republike|senatu]] in [[poslanska zbornica Italijanske republike|poslanski zbornici]]
*skliče izredna zasedanja obeh parlamentarnih skupščin
*razpusti eno ali obe parlamentarni skupščini <ref>Tega ne sme storiti v zadnjih šestih mesecih mandata, razen če zaključek mandata ne sovpada s koncem [[italijanska legislatura|legislature]].</ref>
*razglasi razpis [[volitve|volitev]] in določi datum prvega zasedanja novoizvoljenih parlamentarnih skupščin
*podeli republiška priznanja in [[odlikovanje|odlikovanja]];
[[Slika:Palazzo Quirinale e obelisco con dioscuri.jpg|sličica|259x259_pik|Kvirinalska palača, predsedniška rezidenca]]
3) kot predstavnik zakonodajne in normativne oblasti
*dovoljuje, da se predstavijo parlamentu [[vlada Italijanske republike|vladni]] [[zakon|zakonski osnutki]]
*potrjuje zakone, ki jih je izglasoval parlament
*zavrne izglasovane zakone in jih vrne parlamentu z motivacijo in zahtevo po novi obravnavi <ref>Če parlament po ponovni obravnavi spet izglasuje isti predlog, ga predsednik ne more več zavrniti.</ref>
*izdaja zakonske dekrete, zakonodajne dekrete in normative, ki jih je sprejela vlada
*skliče [[referendum]]e in razglasi njihov izid;
4) kot predstavnik izvršne in politične oblasti
*po raznih posvetovanjih, imenuje [[ministrski predsednik Italijanske republike|ministrskega predsednika]] in nato na njegov predlog imenuje [[minister (Italija)|ministre]]
*sprejema zaprisego nove vlade in izjavo vladnega odstopa
*imenuje nekatere višje državne funkcionarje
*predseduje [[Vrhovni svet za obrambo Italijanske republike|Vrhovnemu obrambnemu svetu]] in poveljuje vsem [[oborožene sile|oboroženim silam]] <ref>Poveljstvo je mišljeno kot zakonska podlaga za vojaške odločitve ''na terenu'', pri katerih imajo zadnjo besedo in odgovornost izključno le vojaški poveljniki.</ref>
*odloča o razpustu [[italijanske dežele|deželnih]] svetov in o odstranitvi njihovih predsednikov;
5) kot predstavnik sodne oblasti
*predseduje [[Vrhovni sodni svet Italijanske republike|Vrhovnemu sodnemu svetu]]
*imenuje tretjino članov [[Ustavno sodišče Italijanske republike|Ustavnega sodišča]]
*podeli pomilostitve in skrajšanja [[zaporna kazen|zapornih kazni]].
==Odgovornost==
Z ozirom na odgovornost republiškega predsednika se italijanska ustava zgleduje po [[zgodovina|zgodovinskem]], [[monarhija|monarhičnem]], pojmovanju [[Kraljevina Sardinija|Kraljevine Sardinije]] in drugih večjih [[Evropa|evropskih]] kraljevin pred njo <ref>Znan je na primer izrek [[Francozi|francoskega]] [[politik]]a [[Adolphe Thiers|A. Thiersa]] (1797-1877) ''kralj kraljuje, a ne vlada'', ki je še danes razlaga zakonov, ki jemljejo kralju vsako politično odgovornost. Še pred njim je v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]] vladalo pravilo ''The King can do no wrong'', kar ni pomenilo, da je kralj nezmotljiv, temveč da kralj ne sme imeti možnosti, da bi se motil.</ref>, ki so oproščale [[kralj]]a vsake odgovornosti. Po načelih ustave mora imeti republiški predsednik popolno svobodo pri odločanju, zato ga ne sme težiti nobena odgovornost za morebitne posledice njegovih odločitev. Osebno je odgovoren samo v primeru veleizdaje ali zlorabe ustave, za kar ga sodi direktno parlament.
Zaradi teh predpisov morajo biti vsi akti republiškega predsednika overovljeni s podpisom ministrskega predsednika in ministrov, ki so predstavili zakonski predlog. S tem podpisom ministri prevzamejo vsako pravno in zakonodajno odgovornost.
== Seznam ==
Glej članek: '''[[Seznam predsednikov Italije]]'''
== Glej tudi ==
* [[Ministrski predsednik Italijanske republike|Ministrski predsednik Italije]]
* [[seznam predsednikov Italijanske republike]]
==Opombe==
<references/>
==Viri==
*Caretti, P. in De Siervo, U.: ''Istituzioni di diritto pubblico'', Torino 1996. ISBN 88-348-6210-4
*Manzella, A.: ''Il parlamento'', Bologna 2003
[[Kategorija: Politika Italije]]
[[Kategorija:Predsedniki Italijanske republike|*]]
1o3zw2i0ai9m50kyqh6r9okvp84ilsg
Spominčica (nevladna organizacija)
0
363812
5722850
5607803
2022-07-23T10:18:02Z
A09090091
188929
A09090091 je premaknil stran [[Spominčica, slovensko združenje za pomoč pri demenci]] na [[Spominčica (nevladna organizacija)]]: po virih je samo Spominčica, +razločitev
wikitext
text/x-wiki
'''Spominčica''' je prostovoljna, humanitarna, neprofitna in nevladna organizacija, namenjena ozaveščanju vseh oblik [[Demenca|demence]].
== Dejavnosti združenja ==
Aktivnosti združenja so namenjena izboljšanju kakovosti življenja ljudi z demenco in njihovih družinskih članov. Organizirajo izobraževalne programe za svojce oseb z demenco, predavanja za javnost, sodelujejo z mediji. Izdajajo tudi glasilo Spominčica, ki izhaja kot priloga družinske revije Naša žena.
Spominčica redno organizira srečanja »Alzheimer caffe« po različnih slovenskih krajih, kjer na javnih mestih spregovorijo o demenci strokovnjaki in obiskovalci.
Vprašanje, kako preživeti z demenco – vsak dan, si postavljajo številni svojci, ki skrbijo za bolnike z demenco v domačem okolju in se prebijajo skozi dneve, včasih polne skrbi in konfliktov. Poznavanje posebnosti komuniciranja z bolniki je bistveno za vzdušje v družini, kjer skrbijo za takega bolnika.<ref>{{navedi knjigo |author= Tatjana Cvetko, dr.med.|year= |title= Kako preživeti z demenco vsak dan|publisher= Glasilo Spominčica, september 2013|isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> V Spominčici delajo prostovoljke, ki imajo za sabo svojo grenko izkušnjo s to boleznijo in želijo svetovati ter pomagati bolnikom in njihovim svojcem pri lajšanju posledic demence.
Ljubljanska Spominčica ima sedež na Linhartovi 13 (stavba občine Bežigrad), enote pa so še v 14 mestih po Sloveniji. Imajo uradne ure, deluje tudi svetovalni telefon.<ref name=":0">{{navedi splet |url= http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/starejsi/pomoc-pri-demenci/|title= Pomoč pri demenci|accessdate= 24.10.2013|date= |format= |work=spletna stran MOL }}</ref>
== Predsedniki ==
Predsednik je bil je izr. prof. dr. [[Aleš Kogoj]], dr. med., specialist [[Psihiatrija|psihiatrije]], ki je bil leta 1997 tudi njen ustanovitelj.<ref name=":0" /> Organizacijo od leta 2014 vodi Štefanija Lukič Zlobec, vdova [[Jaša Zlobec|Jaše Zlobca]], ki je umrl za [[Alzheimerjeva bolezen|alzheimerjevo boleznijo]].<ref>{{Navedi splet|title=PREDSEDNICA SPOMINČICE PREJELA PRIZNANJE ZA DELO NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA|url=https://www.spomincica.si/?p=98344|accessdate=2021-09-27|language=sl-SI|date=6. december 2019|website=Spominčica}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Štefanija Lukič Zlobec: Moj mož je za demenco zbolel pred 50. letom starosti|url=https://onaplus.delo.si/stefanija-lukic-zlobec-moj-moz-je-za-demenco-zbolel-pred-50-letom-starosti|website=onaplus.delo.si|accessdate=2021-09-27|language=sl|date=23. september 2021}}</ref>
== Mednarodne povezave ==
Spominčica je članica Evropskega združenja za Alzheimerjevo bolezen (Alzheimer Europe), ki ima sedež v [[Luksemburg|Luksemburgu]], le-ta je skupinska članica Svetovne organizacije za Alzheimerjevo bolezen (Alzheimer Disease International) s sedežem v [[London|Londonu]].
== Sklici ==
{{sklici|1}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.ljudmila.org/~zzppd/ Spletna stran Spominčica]
[[Kategorija:Humanitarne organizacije]]
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Nevladne organizacije v Sloveniji]]
d4wgeqmcrtt6gptw77hlg0l4yyrk660
Spominčica (razločitev)
0
363842
5722852
4109728
2022-07-23T10:18:29Z
A09090091
188929
pp
wikitext
text/x-wiki
'''Spominčica''' je lahko tudi:
* [[Spominčica]], rod rastlin iz družine srholistovk
* [[Spominčica (nevladna organizacija)|Spominčica]], slovensko združenje za pomoč pri demenci
{{razločitev}}
pu93evmmn749ztzhlnjjcfy59rwbd4q
Družini prijazno podjetje
0
372085
5722661
5609833
2022-07-22T16:28:00Z
Romanm
13
Romanm je premaknil stran [[Projekt Družini prijazno podjetje]] na [[Družini prijazno podjetje]]: enostavneje
wikitext
text/x-wiki
{{Uredi}}[[Slika:Wikimiki.jpg|sličica|Logotip]]
'''Projekt družini prijazno podjetje''' je projekt družbene odgovornosti, ki usmerja
[[organizacija|organizacije]], kako prisluhniti in pomagati svojim zaposlenim pri usklajevanju družinskih in poklicnih obveznosti. Gre za svetovalno-revizorski postopek, razvit kot eno od orodij za učinkovito ter boljše upravljanje
[[človeški vir|človeških virov]] v [[podjetje|podjetjih]] ali [[organizacija|organizacijah]], v kontekstu [[ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem|usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja]] zaposlenih <ref name=Simec> Šimec, M. in Bežek, M. (2011). ''Družini prijazno podjetje''. Magistrsko delo, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. </ref>.
Problem usklajevanja zasebnih in poklicnih obveznosti se kaže pri porabi in delitvi časa, upoštevanju zasebnih potreb v poklicni sferi in pri usklajevanju potreb zasebnega oziroma družinskega življenja <ref name=mini> Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS (2014). ''Certifikat družini prijazno podjetje''. Pridobljeno 8.3.2014 iz http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/cdpp/</ref>.
Kot že omenjeno se projekt nanaša na področje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. <ref name= enake možnosti> Urad za enake možnosti RS (2012). ''Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja''. Pridobljeno 8. 4. 2014 iz http://www.arhiv.uem.gov.si/si/delovna_podrocja/usklajevanje_druzinskega_in_poklicnega_zivljenja/</ref> Je ena od možnosti družbeno odgovornega delovanja podjetji ali organizacij, ki se vse bolj zavedajo [[družbena odgovornost podjetij|družbene odgovornosti]] in vpliva ter informacij, ki jih s poslovanjem sporočajo zaposlenim ter širši javnosti in da za njihovo uspešnostjo ne stojijo le vodilni, temveč tudi zaposleni, ključni v določenem procesu. Za uspešen razvoj sta najpomembnejša njihovo [[zadovoljstvo zaposlenih|zadovoljstvo]] in pripadnost <ref name=Gacanovic> Gačanovič, A. (2012). Predstavitev certifikata Družini prijazno podjetje v Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor : Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. ''HRM: strokovna revija za ravnanje z ljudmi pri delu, 1''(1), 62-65. </ref>.
== Namen projekta ==
S projektom želijo prispevati k dolgoročnemu procesu spreminjanja kulture v podjetjih in v javnosti nasploh, ozavestiti posameznike in [[delodajalec|delodajalce]], da uspešna [[kariera|kariera]] in družina nista nezdružljivi in se ne izključujeta ter da za uspešno kariero ni treba žrtvovati družinskega življenja. Podjetja, ki so v tujini, kjer program izvajajo že dlje časa, vpeta v program, poročajo o pozitivnem odzivu zaposlenih in menedžerjev, boljšem komuniciranju, večjem zadovoljstvu zaposlenih, posledično pa večji [[produktivnost|produktivnosti]] in pripadnosti podjetju, izboljšani organizaciji dela. Poleg neposrednih pozitivnih ekonomskih učinkov na uspeh podjetij so podjetja z družini prijaznimi pogoji dela in zaposlovanja privlačnejša za izobražene mlade [[kader|kadre]]. Pozitiven odnos do starševstva dokazano znižuje [[bolniška odsotnost|bolniške odsotnosti]], veča se motiviranost zaposlenih, menjavanje zaposlenih pa se manjša. <ref name=mini/>
Certifikat je namenjen podjetjem, javnim ustanovam in [[nevladna organizacija|nevladnim organizacijam]] ter združenjem z najmanj desetimi zaposlenimi, ki so registrirani v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Če ima organizacija več kot 3000 zaposlenih, se postopki prilagodijo in certifikat dobi posamezna [[enota|enota]]. Ker so običajno večja podjetja zmogljivejša za investiranje v družbeno odgovorna dejanja, je potrebno omeniti primernost obravnavanega certificiranja za manjša podjetja. Izkušnje v Nemčiji so namreč pokazale, da [[revizorski postopek|revizorski postopek]] ni namenjen zgolj velikim podjetjem, saj lahko mala in srednje velika podjetja izberejo ukrepe, ki so ustreznejša za manjša podjetja. Izbor nekaterih ukrepov je zanje celo prednost, saj nimajo toliko zaposlenih, katerim bi morali ukrep omogočiti.<ref name=mini/>
== Kratkoročni in dolgoročni učinki certifikata ==
Njegova pridobitev ima kratkoročne, zlasti pa dolgoročne učinke v podjetju ali organizaciji vidne na različnih ravneh.
'''Vodstvo''': ena od pozitivnih strani vpeljave certifikata je izpraševanje vodstva oz. vodilnega managementa o njihovem načinu [[vodenje|vodenja]] podjetja in s tem zaposlenih. Z implementacijo ukrepov vodstvo sporoča, da je zrelo za spremembe, [[inovacija|inovacije]], novo znanje. Pripravljeno je na dodatno izobraževanje ([[vseživljenjsko učenje|vseživljenjsko učenje]]), ki mu razširi pogled in dokaže, da je uspešnost podjetja domena vseh zaposlenih, ne le peščice.
'''Zaposleni''': s certifikatom podjetje zaposlenim sporoča tudi, da mu ni vseeno za njih in za njihovo počutje pri delu. S tem se poveča zadovoljstvo zaposlenih, s katerimi je povezana tudi pripadnost podjetju ali organizaciji. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja pomeni delo brez dodatnih skrbi in [[stres|stresa]] in poveča [[motivacija|motivacijo]] in produktivnost zaposlenih.
'''Podjetja''': na podjetje ima pridobitev certifikata in implemtacija ukrepov pozitivne ekonomske učinke. Večja je produktivnost, saj so zaposleni bolj mirni in zbrani na delovnem mestu, poskrbijo za družinske obveznosti. Posledično je manj [[absentizem|absentizma]], boljša je organizacija dela, zmanjšajo se stroški, povezani s [[fluktuacija|fluktuacijo]] zaposlenih, podjetje ali organizacija pa pridobi večji ugled. <ref name=Gacanovic/>
== Katalog ukrepov ==
Certifikat je sestavljen iz kataloga ukrepov, ki jih podjetje izbere in postopoma uvaja. Zajema 110 ukrepov, razdeljenih na osem področij:
* [[delovni čas|Delovni čas]] (fiksen osrednji delovni čas z izbiro prihoda in odhoda, letni delovni čas, delovni čas na zaupanje, delitev stroškov, otroški časovni bonus, koriščenje letnega dopusta, [[odmor na delovnem mestu|fleksibilni delovni odmori]])
* Organizacija dela (preverjanje delovnih procesov, nadomeščanje, službene poti, ukrepi za varovanje zdravja, informiranje o večjih prihajajočih spremembah)
* [[delovno mesto|Delovno mesto]] (možnost dela doma, finančna in tehnična podpora delovnih mest doma, pomoč pri iskanju stanovanja, pomoč pri selitvi)
* Politika informiranja in komuniciranja (brošure, komunikacijski otok, izlet za zaposlene, posredovanje informacij odsotnim sodelavcem, raziskave med zaposlenimi)
* Veščine vodstva (opredelitev koncepta vodenja, naloge vodstva, vodstvo in socialne veščine, individualna skrb za zaposlene, ocene vodstva)
* Razvoj kadrov (razgovor s sodelavci, individualni načrti [[karierno svetovanje|kariernega svetovanja]])
* Struktura plačila in nagrajevani dosežki (nadomestilo za varstvo, [[štipendija|štipendije]] za otroke zaposlenih, svetovanje in pomoč)
* Storitve za družine (varuške, [[vrtec|vrtec]] v podjetju, podaljšano delovanja varstva otrok, počitniške ponudbe, soba za otroke in starše, igralnica)<ref name=Simec/>
== Postopek pridobitve certifikata==
Na podlagi notranje ocene stanja določijo vključena podjetja s pomočjo zunanjega svetovalca oziroma ocenjevalca rešitve in ukrepe, s katerimi bi izboljšali organizacijo in [[delovno okolje|delovno okolje]] podjetja ter s tem omogočili lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zaposlenim staršem. Za pridobitev osnovnega certifikata se sodelujoča podjetja in ustanove zavežejo k izvrševanju najmanj treh ukrepov, ki jih bodo v treh letih vpeljali v podjetje in z njimi zaposlenim omogočili prijaznejše usklajevanje družinskih in službenih obveznosti. Po preteku treh let zunanji revizor na podlagi zastavljenih rešitev oceni, če so bili zastavljeni ukrepi izpeljani in cilji doseženi.
Na podlagi pozitivnih ocen [[analiza|analize]] (dejansko stanje / želeno stanje), ki jo opravi zunanji revizor, podjetje pridobi certifikat Družini prijazno podjetje za dobo 3 let. Potek pridobitve osnovnega certifikata poteka v šestih korakih. V prvem koraku je uvodni sestanek, v drugem 1. svetovalna delavnica, v tretjem koraku 2. svetovalna delavnica. V četrtem koraku se pripravi predloga ukrepov za upravo v zadnjih dveh korakih pa se predstavi izbrane ukrepe ter oceni izvedeni načrt ter podeli osnovni certifikat. <ref name=Simec/>
== Razširjenost certifikata ==
V Sloveniji se je projekt Družini prijazno podjetje oziroma podeljevanje certifikata Družini prijazno podjetje začel izvajati jeseni 2006. [[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve]] je tako 15. maja 2007 podelilo prve osnovne certifikate za dobo treh let prvim 32 slovenskim podjetjem. V tem obdobju so morali prejemniki osnovnega certifikata vpeljati izbrane ukrepe za izboljšanje delovnega okolja podjetja.
Certifikat Družini prijazno podjetje je nemški sistem European work and family audit, ki ga je razvila organizacija Beruf und Familie na podlagi ameriškega Family Friendly Index-a iz leta 1989. Od takrat so nemškim organizacijam podelili že 658 certifikatov. Omenjena organizacija letno organizira tudi sestanek vseh držav imetnic licence, kjer vsaka posebej poroča o svojem napredku.
Za [[Nemčija|Nemčijo]] je bilo v preteklosti značilno, da je bil zaposlen le mož, ženske pa so bile gospodinje. Ženske, ki so želele biti zaposlene, so zelo težko usklajevale delo in družino. Vzrok je bil nerazvitost socialne politike (porodniški dopust) in varstvo predšolskih otrok. V zadnjih letih pa je s pomočjo sodelovanja države in delodajalcev Nemčije omogočila velike izboljšave na tem področju. Ministrstvo za družinske zadeve je k organiziranju za družine prijazne politike spodbujalo tudi druge akterje. Tako se je leta 1996 začelo podeljevati certifikate European work and family audit, katere so kmalu uvedli tudi v drugih državah Evrope. Prva tuja država, ki je pridobila omenjeni certifikat, je bila 1998 Avstrija. Madžarske je dobila licenco leta 2001, Italija 2003, Slovenija pa 2006. <ref name=Gacanovic/>
== Primeri ukrepov ==
* Delitev dela: delitev enega ali več delovnih mest med dvema ali več zaposlenimi ob daljši odsotnosti z dela. Delitev dela se lahko izvaja tudi na vodstveni ravni
* Postopno podaljšanje delovnega časa po starševski ali daljši odsotnosti: družinske razmere, ki zahtevajo izvajanje tega ukrepa, se obravnavajo individualno. V skladu s spremembo delovnega časa se sklene nova [[pogodba o zaposlitvi|pogodba o zaposlitvi]]
* [[otroški časovni bonus|Otroški časovni bonus]]: plačani prosti delovni dan za vstop otroka v prvo triado osnovne šole ali za uvajanje otrok v vrtec
* Izraba letnega dopusta: zaposlenim z družinskimi obveznostmi je treba omogočiti lažje usklajevanje letnega dopusta. Prednost imajo zaposleni s šoloobveznimi otroki
* Izredni neplačani dopust: zaposlenim se prizna neplačani izredni dopust zaradi izrednih družinskih razlogov
* Družinski premor : zaposleni lahko z namenom [[vzgoja|vzgoje]] in nege otrok podaljšajo odsotnost z dela
* Nadomeščanje: možnost nadomeščanja za čas, ki ga potrebujejo zaposleni zaradi družinskih obveznosti
* Delovna srečanja na zborih zaposlenih: na občasnih sestankih zaposlenih se uvede kot stalna točka dnevnega reda Certifikat družini prijazno podjetje
* Dan odprtih vrat: je namenjen družinam svojcev, da se seznanijo z delovnim okoljem svojcev
* Soba za otroke in starše: ureditev tako imenovane večnamenske sobe, ki je dolgoročna
* [[Psihološko svetovanje|Psihološko svetovanje]] in pomoč: delavnice, npr. ozaveščanje o [[alkohol|alkoholu]], drogah za otroke zaposlenih v občutljivem obdobju ([[adolescenca|adolescenca]])
* Dodatni dnevi odsotnosti z nadomestilom plače zaradi izrednih družinskih razmer <ref name=Gacanovic/>
== Prednosti in slabosti ==
Ukrepi družini prijazne politike so rešitev, od katerih imajo koristi na eni strani [[delojemalec|delojemalci]] kot na drugi [[delodajalec|delodajalci]]. Za delodajalce ukrepi pomenijo lažje usklajevanje dela in družinskih obveznosti, za delodajalca pa boljše poslovne rezultate. Prednosti in koristi za zaposlene in njihove družine se kažejo predvsem v osebnem zadovoljstvu zaposlenih zaradi lažjega usklajevanja poklica in družine, manjši izpostavljenosti stresa, večji kakovosti delovnega in zasebnega življenja zaposlenih, boljših odnosih med družinskimi člani. Prednosti in koristi za delodajalce pa se kažejo predvsem v večji predanosti in motiviranosti zaposlenih, zmanjševanju stresnih situacij in bolniških odsotnosti, manjšem številu nezgod pri delu, boljši podoba podjetja v javnosti, boljši poslovni rezultati.
Po drugi strani pa se kažejo tudi slabosti. Taki ukrepi namreč niso primerni za vse zaposlene zato bi bilo smotrno uvesti ukrepe, ki jih bi koristili prav vsi zaposleni, ne glede na obliko dela, ki ga opravljajo in delovno mesto, ki ga zasedajo. Slabosti uvajanja ukrepov se na ravni podjetja kažejo s slabšimi finančnimi rezultati zaradi negativnega vpliva zaposlenih v krajšem [[delovni čas|delovnem času]] od polnega, ki imajo manj pridobljenih izkušenj in slabše možnosti za dodatno [[izobraževanje|izobraževanje]]. Prav tako pa so tudi zapostavljeni tisti, ki nimajo družinskih obveznosti, saj čutijo ukrepe družini prijazne politike kot posebno obravnavo ali usmerjanje pozornosti na zaposlene z družinami. Omeniti velja tudi stroške povezane s pridobitvijo certifikata, z uvajanjem ukrepov, letne stroške uvajanja ukrepa ter stroške nadomeščanja začasno odsotnih delavcev. Dodati velja tudi, da certiifkat podeljuje nevladna in neprofitna organizacija Ekvilib, ter da si podjetja s certifikatom gradijo svojo blagovno znamko, ki jo tržijo in posledično lahko pride do zlorab. <ref name=Vaupotic> Vaupotič, M. (2009). ''Organizacijska kultura Družini prijaznega podjetja''. Magistrsko delo, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.</ref>
== Glej tudi ==
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Ravnovesje_med_poklicnim_in_zasebnim_%C5%BEivljenjem/ Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem]
== Zunanje povezave ==
[http://www.arhiv.uem.gov.si/si/delovna_podrocja/usklajevanje_druzinskega_in_poklicnega_zivljenja/ Urad za enake možnosti Republike Slovenije]
[http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/cdpp/ Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]
==Reference==
{{sklici}}
[[Kategorija:Upravljanje s človeškimi viri]]
kr7thd5m5k9u5voos0kdl2f9ras8fju
Predloga:Naravne znamenitosti Slovenije
10
372863
5722853
5692578
2022-07-23T10:22:41Z
Yerpo
8417
pp
wikitext
text/x-wiki
{{Navpolje
| name = Naravne znamenitosti Slovenije
| title = [[file:Coat of arms of Slovenia.svg|15px]] [[Naravne znamenitosti]] Slovenije
| listclass = hlist
| image =
| liststyle = text-align:center
| list1 = * [[Geometrično središče Slovenije]]
* [[Triglavski narodni park]]
* [[Kraška jama|Kraške jame]]
* [[Robanov kot]]
* [[Topla (dolina)|Topla]]
* [[Notranjski Snežnik]]
* [[Rakov Škocjan]]
* [[Krakovski gozd]]
* [[Donačka gora]]
* [[Kozlerjeva gošča]]
* [[Blejsko jezero]]
* [[Cerkniško jezero]]
* [[Sečoveljske soline]]
* [[Slap Kozjak]]
* [[Goriška Brda]]
}}<noinclude>
[[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]]
</noinclude>
jbp0aueutn41xkzbship3fcb2e54u5l
Podnebje Afrike
0
373605
5722632
5534353
2022-07-22T14:23:34Z
TadejM
738
na novo napisal uvodni sestavek; --galerija
wikitext
text/x-wiki
[[File:Koppen-Geiger Map Africa present.svg|thumb|upright=2|[[Klimatski pas]]ovi Afrike s prikazom ekološkega preloma med puščavo [[Sahara|Saharo]] (rdeče), [[vroče polsušno podnebje|vročim polsušnim podnebjem]] [[Sahel]]a (oranžno) in [[tropsko podnebje|tropskim podnebjem]] osrednje in zahodne Afrike (modro). V Južni Afriki podnebje prehaja v [[subtropsko podnebje|subtropsko]] in [[zmerno podnebje|zmerno]] (zeleno in rumeno) ter bolj puščavsko ali polsušno, osredinjeno na Namibijo, Bocvano in Južno Afriko.<ref>{{cite journal |last1=Beck |first1=Hylke E. |last2=Zimmermann |first2=Niklaus E. |last3=McVicar |first3=Tim R. |last4=Vergopolan |first4=Noemi |last5=Berg |first5=Alexis|author6-link=Eric Franklin Wood |last6=Wood |first6=Eric F. |title=Present and future Köppen-Geiger climate classification maps at 1-km resolution |journal=Scientific Data |date=30 October 2018 |volume=5 |pages=180214 |doi=10.1038/sdata.2018.214 |pmid=30375988 |pmc=6207062 |language=En |issn=2052-4463 |bibcode=2018NatSD...580214B}}</ref>]]
[[File:Africa satellite orthographic.jpg|thumb|349px|Zemljevid Afrike s prikazom ekološkega preloma okoli puščave Sahare]]
'''Podnebje Afrike''' je spekter podnebij, kot so [[ekvatorialno podnebje]], [[tropsko vlažno in suho podnebje]], [[tropsko monsunsko podnebje]], [[polsušno podnebje]] (polpuščava in stepa), [[puščavsko podnebje]] (hiperaridno in aridno) ter [[podnebje subtropskih višavij]]. Zmerno podnebje je na tej celini redko, razen na velikih nadmorskih višinah in ob robovih. Podnebje Afrike bolj variira po količini padavin kot po temperaturah, ki so stalno visoke. Afriške puščave so najbolj osončeni in najsušnejši deli celine, kar je posledica prevladujoče prisotnosti [[subtropski greben|subtropskega grebena]] z usihajočimi vročimi in suhimi zračnimi masami. Afriki pripadajo številni z vročino povezani rekordi: celina ima najbolj vroče območje, v katerem so temperature visoke skozi vse leto, območja z najbolj vročim poletnim podnebjem, območje z najdaljšo osončenostjo idr.
Zaradi lege Afrike na ekvatorialnih in subtropskih geografskih širinah tako na južni kot tudi severni polobli lahko tu najdomo več različnih tipov podnebja. Celina večinoma leži v [[tropski podnebni pas|tropskem podnebnem pasu]] med [[rakov povratnik|rakovim povratnikom]] in [[kozorogov povratnik|kozorogovim povratnikom]], kar prispeva k vlažnosti. Na tej vroči celini je vedno obilo padavin. V vsej Afriki prevladuje toplo in vroče podnebje, zlasti za severni del pa so značilni sušnost in visoke temperature. [[Sredozemsko podnebje]] imajo samo najsevernejši in najjužnejši robovi celine. Sredino Afrike preči ekvator, prečita pa jo tudi rakov in kozorogov povrantnik, zato je to najbolj tropska celina. Zaradi vročega in sušnega podnebja [[podnebne spremembe v Afriki|podnebne spremembe to celino ogrožajo najbolj]].
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Celina Afrika}}
{{Države Afrike}}
{{kategorija v zbirki|Maps of Africa|Zemljevidi Afrike}}
[[Kategorija:Geografija Afrike]]
[[Kategorija:Podnebje|Afrika]]
h54u2dgu9te9klucs8jkh85hyqnt3xw
5722647
5722632
2022-07-22T15:18:15Z
TadejM
738
+temperature: podrobnejši opis
wikitext
text/x-wiki
[[File:Koppen-Geiger Map Africa present.svg|thumb|upright=2|[[Klimatski pas]]ovi Afrike s prikazom ekološkega preloma med puščavo [[Sahara|Saharo]] (rdeče), [[vroče polsušno podnebje|vročim polsušnim podnebjem]] [[Sahel]]a (oranžno) in [[tropsko podnebje|tropskim podnebjem]] osrednje in zahodne Afrike (modro). V Južni Afriki podnebje prehaja v [[subtropsko podnebje|subtropsko]] in [[zmerno podnebje|zmerno]] (zeleno in rumeno) ter bolj puščavsko ali polsušno, osredinjeno na Namibijo, Bocvano in Južno Afriko.<ref>{{cite journal |last1=Beck |first1=Hylke E. |last2=Zimmermann |first2=Niklaus E. |last3=McVicar |first3=Tim R. |last4=Vergopolan |first4=Noemi |last5=Berg |first5=Alexis|author6-link=Eric Franklin Wood |last6=Wood |first6=Eric F. |title=Present and future Köppen-Geiger climate classification maps at 1-km resolution |journal=Scientific Data |date=30 October 2018 |volume=5 |pages=180214 |doi=10.1038/sdata.2018.214 |pmid=30375988 |pmc=6207062 |language=En |issn=2052-4463 |bibcode=2018NatSD...580214B}}</ref>]]
[[File:Africa satellite orthographic.jpg|thumb|349px|Zemljevid Afrike s prikazom ekološkega preloma okoli puščave Sahare]]
'''Podnebje Afrike''' je spekter podnebij, kot so [[ekvatorialno podnebje]], [[tropsko vlažno in suho podnebje]], [[tropsko monsunsko podnebje]], [[polsušno podnebje]] (polpuščava in stepa), [[puščavsko podnebje]] (hiperaridno in aridno) ter [[podnebje subtropskih višavij]]. Zmerno podnebje je na tej celini redko, razen na velikih nadmorskih višinah in ob robovih. Podnebje Afrike bolj variira po količini padavin kot po temperaturah, ki so stalno visoke. Afriške puščave so najbolj osončeni in najsušnejši deli celine, kar je posledica prevladujoče prisotnosti [[subtropski greben|subtropskega grebena]] z usihajočimi vročimi in suhimi zračnimi masami. Afriki pripadajo številni z vročino povezani rekordi: celina ima najbolj vroče območje, v katerem so temperature visoke skozi vse leto, območja z najbolj vročim poletnim podnebjem, območje z najdaljšo osončenostjo idr.
Zaradi lege Afrike na ekvatorialnih in subtropskih geografskih širinah tako na južni kot tudi severni polobli lahko tu najdomo več različnih tipov podnebja. Celina večinoma leži v [[tropski podnebni pas|tropskem podnebnem pasu]] med [[rakov povratnik|rakovim povratnikom]] in [[kozorogov povratnik|kozorogovim povratnikom]], kar prispeva k vlažnosti. Na tej vroči celini je vedno obilo padavin. V vsej Afriki prevladuje toplo in vroče podnebje, zlasti za severni del pa so značilni sušnost in visoke temperature. [[Sredozemsko podnebje]] imajo samo najsevernejši in najjužnejši robovi celine. Sredino Afrike preči ekvator, prečita pa jo tudi rakov in kozorogov povrantnik, zato je to najbolj tropska celina. Zaradi vročega in sušnega podnebja [[podnebne spremembe v Afriki|podnebne spremembe to celino ogrožajo najbolj]].
== Temperature ==
{{Glej tudi|Subtropski greben}}
[[File: Africa temperature.png|thumb|left|Mesečne povrprečne in minimalne zunanje in notranje temperature v Afriki]]
Globalno temperature Zemlje ob ekvatorju povzročajo veliko gibanja navzgor in konvekcije vzdolž [[monsunski jarek|monsunskega jarka]] ali [[medtropski konvergenčni pas|medtropskega konvergenčnega pasu]]. Zaradi divergence nad paraekvatorialnim jarkom se zrak dvigne in se od ekvatorja oddalji v višino. Ko se zrak pomika proti srednjim geografskim širinam, se ohlaja in potaplja, kar vodi v sesedanje v bližini 30. vzporednika obeh polobel. To kroženje je znano kot [[Halleyjeva celica]] in povzroča nastanek subtropskega grebena.<ref>Dr. Owen E. Thompson (1996). [http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html Hadley Circulation Cell.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090305122318/http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html |date=2009-03-05 }} Channel Video Productions. Retrieved on 2007-02-11.</ref> Ta klimatološka [[območje visokega tlaka|območja visokega tlaka]] so vzrok za številne puščave v svetu,<ref>ThinkQuest team 26634 (1999). [http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm The Formation of Deserts.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121017193948/http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm |date=2012-10-17 }} Oracle ThinkQuest Education Foundation. Retrieved on 2009-02-16.</ref> vključno s Saharo.
Temperature so najvišje v predelih sahare v [[Alžirija|Alžiriji]] in [[Mali]]ju,<ref name="burt">{{cite book|pages=[https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24 24–28]|title=Extreme Weather: a guide & record book|author=Christopher C. Burt|year=2004|isbn=978-0-393-32658-1|publisher=W. W. Norton & Company, Inc.|url-access=registration|url=https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24}}</ref> najnižje pa na jugu celine in na visokih vzpetinah vzhodnega in severozahodnega dela celine. Najvišja povprečna letna temperatura na Zemlji je bila zabeležena na območju [[Dallol]] v [[Etiopija|Etiopiji]] in znaša 33,9 °.<ref>{{cite book|title=The Weather Sourcebook|author1=Ronald L. Wagner |author2=Bill Adler, Jr. |page=91|year=1997|publisher=Adler & Robin Books, Inc.|isbn=978-0-76270-080-6}}</ref>Navidezne temparture, ki združujejo učinek temperature in vlažnosti, so vzdolž obale [[Rdeče morje|Rdečega morja]] v [[Eritreja|Eritreji]] in [[Adenski zaliv|Adenskega zaliva]] v [[Somalija|Somaliji]] med 57 °C in 643 °C v popoldanskih urah.<ref name="burt"/> Najnižja temperatura, izmerjena v Afriki, je bila −24 °C pri mestu [[Ifrane]] v [[Maroko|Maroku]] 11. februarja 1935.<ref name="NCDC">[http://www.ncdc.noaa.gov/oa/climate/globalextremes.html Global Measured Extremes of Temperature and Precipitation.] [[National Climatic Data Center]]. Retrieved on 2007-06-21.</ref> Kljub temu je za večji del Afrike, še zlasti pa za puščave, polpuščave, stepe in savane, značilna [[vročinski val|izjemna vročina]]. Afriške puščave so med najbolj vročimi kraji na Zemlji, še zlasti [[Sahara]] in [[Danakil]] na [[Afriški rog|Afriškem rogu]].
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Celina Afrika}}
{{Države Afrike}}
{{kategorija v zbirki|Maps of Africa|Zemljevidi Afrike}}
[[Kategorija:Geografija Afrike]]
[[Kategorija:Podnebje|Afrika]]
drv1w7dbhiosz08nkbsjxbuxy4xaupg
5722648
5722647
2022-07-22T15:30:16Z
TadejM
738
/* Temperature */ lektura
wikitext
text/x-wiki
[[File:Koppen-Geiger Map Africa present.svg|thumb|upright=2|[[Klimatski pas]]ovi Afrike s prikazom ekološkega preloma med puščavo [[Sahara|Saharo]] (rdeče), [[vroče polsušno podnebje|vročim polsušnim podnebjem]] [[Sahel]]a (oranžno) in [[tropsko podnebje|tropskim podnebjem]] osrednje in zahodne Afrike (modro). V Južni Afriki podnebje prehaja v [[subtropsko podnebje|subtropsko]] in [[zmerno podnebje|zmerno]] (zeleno in rumeno) ter bolj puščavsko ali polsušno, osredinjeno na Namibijo, Bocvano in Južno Afriko.<ref>{{cite journal |last1=Beck |first1=Hylke E. |last2=Zimmermann |first2=Niklaus E. |last3=McVicar |first3=Tim R. |last4=Vergopolan |first4=Noemi |last5=Berg |first5=Alexis|author6-link=Eric Franklin Wood |last6=Wood |first6=Eric F. |title=Present and future Köppen-Geiger climate classification maps at 1-km resolution |journal=Scientific Data |date=30 October 2018 |volume=5 |pages=180214 |doi=10.1038/sdata.2018.214 |pmid=30375988 |pmc=6207062 |language=En |issn=2052-4463 |bibcode=2018NatSD...580214B}}</ref>]]
[[File:Africa satellite orthographic.jpg|thumb|349px|Zemljevid Afrike s prikazom ekološkega preloma okoli puščave Sahare]]
'''Podnebje Afrike''' je spekter podnebij, kot so [[ekvatorialno podnebje]], [[tropsko vlažno in suho podnebje]], [[tropsko monsunsko podnebje]], [[polsušno podnebje]] (polpuščava in stepa), [[puščavsko podnebje]] (hiperaridno in aridno) ter [[podnebje subtropskih višavij]]. Zmerno podnebje je na tej celini redko, razen na velikih nadmorskih višinah in ob robovih. Podnebje Afrike bolj variira po količini padavin kot po temperaturah, ki so stalno visoke. Afriške puščave so najbolj osončeni in najsušnejši deli celine, kar je posledica prevladujoče prisotnosti [[subtropski greben|subtropskega grebena]] z usihajočimi vročimi in suhimi zračnimi masami. Afriki pripadajo številni z vročino povezani rekordi: celina ima najbolj vroče območje, v katerem so temperature visoke skozi vse leto, območja z najbolj vročim poletnim podnebjem, območje z najdaljšo osončenostjo idr.
Zaradi lege Afrike na ekvatorialnih in subtropskih geografskih širinah tako na južni kot tudi severni polobli lahko tu najdomo več različnih tipov podnebja. Celina večinoma leži v [[tropski podnebni pas|tropskem podnebnem pasu]] med [[rakov povratnik|rakovim povratnikom]] in [[kozorogov povratnik|kozorogovim povratnikom]], kar prispeva k vlažnosti. Na tej vroči celini je vedno obilo padavin. V vsej Afriki prevladuje toplo in vroče podnebje, zlasti za severni del pa so značilni sušnost in visoke temperature. [[Sredozemsko podnebje]] imajo samo najsevernejši in najjužnejši robovi celine. Sredino Afrike preči ekvator, prečita pa jo tudi rakov in kozorogov povrantnik, zato je to najbolj tropska celina. Zaradi vročega in sušnega podnebja [[podnebne spremembe v Afriki|podnebne spremembe to celino ogrožajo najbolj]].
== Temperature ==
{{Glej tudi|Subtropski greben}}
[[File: Africa temperature.png|thumb|left|Mesečne povrprečne in minimalne zunanje in notranje temperature v Afriki]]
Globalno temperature Zemlje ob ekvatorju povzročajo veliko gibanja navzgor in konvekcije vzdolž [[monsunski jarek|monsunskega jarka]] ali [[medtropski konvergenčni pas|medtropskega konvergenčnega pasu]]. Zaradi divergence nad paraekvatorialnim jarkom se zrak dvigne in se od ekvatorja oddalji v višino. Ko se zrak pomika proti srednjim geografskim širinam, se ohlaja in potaplja, kar vodi v sesedanje v bližini 30. vzporednika obeh polobel. To kroženje je znano kot [[Halleyjeva celica]] in povzroča nastanek subtropskega grebena.<ref>Dr. Owen E. Thompson (1996). [http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html Hadley Circulation Cell.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090305122318/http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html |date=2009-03-05 }} Channel Video Productions. Retrieved on 2007-02-11.</ref> Ta klimatološka [[območje visokega tlaka|območja visokega tlaka]] so vzrok za številne puščave v svetu,<ref>ThinkQuest team 26634 (1999). [http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm The Formation of Deserts.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121017193948/http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm |date=2012-10-17 }} Oracle ThinkQuest Education Foundation. Retrieved on 2009-02-16.</ref> vključno s Saharo.
Temperature so najvišje v predelih sahare v [[Alžirija|Alžiriji]] in [[Mali]]ju,<ref name="burt">{{cite book|pages=[https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24 24–28]|title=Extreme Weather: a guide & record book|author=Christopher C. Burt|year=2004|isbn=978-0-393-32658-1|publisher=W. W. Norton & Company, Inc.|url-access=registration|url=https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24}}</ref> najnižje pa na jugu celine in na visokih vzpetinah vzhodnega in severozahodnega dela celine. Najvišja povprečna letna temperatura na Zemlji je bila zabeležena na območju [[Dallol]] v [[Etiopija|Etiopiji]] in znaša 33,9 °.<ref>{{cite book|title=The Weather Sourcebook|author1=Ronald L. Wagner |author2=Bill Adler, Jr. |page=91|year=1997|publisher=Adler & Robin Books, Inc.|isbn=978-0-76270-080-6}}</ref>Navidezne temperature, ki združujejo učinek temperature in vlažnosti, so vzdolž obale [[Rdeče morje|Rdečega morja]] v [[Eritreja|Eritreji]] in [[Adenski zaliv|Adenskega zaliva]] v [[Somalija|Somaliji]] med 57 °C in 63 °C v popoldanskih urah.<ref name="burt"/> Najnižja temperatura, izmerjena v Afriki, je bila −24 °C pri mestu [[Ifrane]] v [[Maroko|Maroku]] 11. februarja 1935.<ref name="NCDC">[http://www.ncdc.noaa.gov/oa/climate/globalextremes.html Global Measured Extremes of Temperature and Precipitation.] [[National Climatic Data Center]]. Retrieved on 2007-06-21.</ref> Kljub temu je za večji del Afrike, še zlasti pa za puščave, polpuščave, stepe in savane, značilna [[vročinski val|izjemna vročina]]. Afriške puščave so med najbolj vročimi kraji na Zemlji, še zlasti [[Sahara]] in [[Danakil]] na [[Afriški rog|Afriškem rogu]].
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Celina Afrika}}
{{Države Afrike}}
{{kategorija v zbirki|Maps of Africa|Zemljevidi Afrike}}
[[Kategorija:Geografija Afrike]]
[[Kategorija:Podnebje|Afrika]]
34pbfa3x34zvct72srjmaquep9a0j4a
5722649
5722648
2022-07-22T15:30:37Z
TadejM
738
wikitext
text/x-wiki
[[File:Koppen-Geiger Map Africa present.svg|thumb|upright=2|[[Klimatski pas]]ovi Afrike s prikazom ekološkega preloma med puščavo [[Sahara|Saharo]] (rdeče), [[vroče polsušno podnebje|vročim polsušnim podnebjem]] [[Sahel]]a (oranžno) in [[tropsko podnebje|tropskim podnebjem]] osrednje in zahodne Afrike (modro). V Južni Afriki podnebje prehaja v [[subtropsko podnebje|subtropsko]] in [[zmerno podnebje|zmerno]] (zeleno in rumeno) ter bolj puščavsko ali polsušno, osredinjeno na Namibijo, Bocvano in Južno Afriko.<ref>{{cite journal |last1=Beck |first1=Hylke E. |last2=Zimmermann |first2=Niklaus E. |last3=McVicar |first3=Tim R. |last4=Vergopolan |first4=Noemi |last5=Berg |first5=Alexis|author6-link=Eric Franklin Wood |last6=Wood |first6=Eric F. |title=Present and future Köppen-Geiger climate classification maps at 1-km resolution |journal=Scientific Data |date=30 October 2018 |volume=5 |pages=180214 |doi=10.1038/sdata.2018.214 |pmid=30375988 |pmc=6207062 |language=En |issn=2052-4463 |bibcode=2018NatSD...580214B}}</ref>]]
[[File:Africa satellite orthographic.jpg|thumb|349px|Zemljevid Afrike s prikazom ekološkega preloma okoli puščave Sahare]]
'''Podnebje Afrike''' je spekter podnebij, kot so [[ekvatorialno podnebje]], [[tropsko vlažno in suho podnebje]], [[tropsko monsunsko podnebje]], [[polsušno podnebje]] (polpuščava in stepa), [[puščavsko podnebje]] (hiperaridno in aridno) ter [[podnebje subtropskih višavij]]. Zmerno podnebje je na tej celini redko, razen na velikih nadmorskih višinah in ob robovih. Podnebje Afrike bolj variira po količini padavin kot po temperaturah, ki so stalno visoke. Afriške puščave so najbolj osončeni in najsušnejši deli celine, kar je posledica prevladujoče prisotnosti [[subtropski greben|subtropskega grebena]] z usihajočimi vročimi in suhimi zračnimi masami. Afriki pripadajo številni z vročino povezani rekordi: celina ima najbolj vroče območje, v katerem so temperature visoke skozi vse leto, območja z najbolj vročim poletnim podnebjem, območje z najdaljšo osončenostjo idr.
Zaradi lege Afrike na ekvatorialnih in subtropskih geografskih širinah tako na južni kot tudi severni polobli lahko tu najdomo več različnih tipov podnebja. Celina večinoma leži v [[tropski podnebni pas|tropskem podnebnem pasu]] med [[rakov povratnik|rakovim povratnikom]] in [[kozorogov povratnik|kozorogovim povratnikom]], kar prispeva k vlažnosti. Na tej vroči celini je vedno obilo padavin. V vsej Afriki prevladuje toplo in vroče podnebje, zlasti za severni del pa so značilni sušnost in visoke temperature. [[Sredozemsko podnebje]] imajo samo najsevernejši in najjužnejši robovi celine. Sredino Afrike preči ekvator, prečita pa jo tudi rakov in kozorogov povrantnik, zato je to najbolj tropska celina. Zaradi vročega in sušnega podnebja [[podnebne spremembe v Afriki|podnebne spremembe to celino ogrožajo najbolj]].
== Temperature ==
{{Glej tudi|Subtropski greben}}
[[File: Africa temperature.png|thumb|left|Mesečne povrprečne in minimalne zunanje in notranje temperature v Afriki]]
Globalno temperature Zemlje ob ekvatorju povzročajo veliko gibanja navzgor in konvekcije vzdolž [[monsunski jarek|monsunskega jarka]] ali [[medtropski konvergenčni pas|medtropskega konvergenčnega pasu]]. Zaradi divergence nad paraekvatorialnim jarkom se zrak dvigne in se od ekvatorja oddalji v višino. Ko se zrak pomika proti srednjim geografskim širinam, se ohlaja in potaplja, kar vodi v sesedanje v bližini 30. vzporednika obeh polobel. To kroženje je znano kot [[Halleyjeva celica]] in povzroča nastanek subtropskega grebena.<ref>Dr. Owen E. Thompson (1996). [http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html Hadley Circulation Cell.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090305122318/http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html |date=2009-03-05 }} Channel Video Productions. Retrieved on 2007-02-11.</ref> Ta klimatološka [[območje visokega tlaka|območja visokega tlaka]] so vzrok za številne puščave v svetu,<ref>ThinkQuest team 26634 (1999). [http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm The Formation of Deserts.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121017193948/http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm |date=2012-10-17 }} Oracle ThinkQuest Education Foundation. Retrieved on 2009-02-16.</ref> vključno s Saharo.
Temperature so najvišje v predelih sahare v [[Alžirija|Alžiriji]] in [[Mali]]ju,<ref name="burt">{{cite book|pages=[https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24 24–28]|title=Extreme Weather: a guide & record book|author=Christopher C. Burt|year=2004|isbn=978-0-393-32658-1|publisher=W. W. Norton & Company, Inc.|url-access=registration|url=https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24}}</ref> najnižje pa na jugu celine in na visokih vzpetinah vzhodnega in severozahodnega dela celine. Najvišja povprečna letna temperatura na Zemlji je bila zabeležena na območju [[Dallol]] v [[Etiopija|Etiopiji]] in znaša 33,9 °.<ref>{{cite book|title=The Weather Sourcebook|author1=Ronald L. Wagner |author2=Bill Adler, Jr. |page=91|year=1997|publisher=Adler & Robin Books, Inc.|isbn=978-0-76270-080-6}}</ref> Navidezne temperature, ki združujejo učinek temperature in vlažnosti, so vzdolž obale [[Rdeče morje|Rdečega morja]] v [[Eritreja|Eritreji]] in [[Adenski zaliv|Adenskega zaliva]] v [[Somalija|Somaliji]] med 57 °C in 63 °C v popoldanskih urah.<ref name="burt"/> Najnižja temperatura, izmerjena v Afriki, je bila −24 °C pri mestu [[Ifrane]] v [[Maroko|Maroku]] 11. februarja 1935.<ref name="NCDC">[http://www.ncdc.noaa.gov/oa/climate/globalextremes.html Global Measured Extremes of Temperature and Precipitation.] [[National Climatic Data Center]]. Retrieved on 2007-06-21.</ref> Kljub temu je za večji del Afrike, še zlasti pa za puščave, polpuščave, stepe in savane, značilna [[vročinski val|izjemna vročina]]. Afriške puščave so med najbolj vročimi kraji na Zemlji, še zlasti [[Sahara]] in [[Danakil]] na [[Afriški rog|Afriškem rogu]].
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Celina Afrika}}
{{Države Afrike}}
{{kategorija v zbirki|Maps of Africa|Zemljevidi Afrike}}
[[Kategorija:Geografija Afrike]]
[[Kategorija:Podnebje|Afrika]]
2egl6txic2ieomirhmjwyhb6pwyyw03
5722650
5722649
2022-07-22T15:42:12Z
TadejM
738
+veter
wikitext
text/x-wiki
[[File:Koppen-Geiger Map Africa present.svg|thumb|upright=2|[[Klimatski pas]]ovi Afrike s prikazom ekološkega preloma med puščavo [[Sahara|Saharo]] (rdeče), [[vroče polsušno podnebje|vročim polsušnim podnebjem]] [[Sahel]]a (oranžno) in [[tropsko podnebje|tropskim podnebjem]] osrednje in zahodne Afrike (modro). V Južni Afriki podnebje prehaja v [[subtropsko podnebje|subtropsko]] in [[zmerno podnebje|zmerno]] (zeleno in rumeno) ter bolj puščavsko ali polsušno, osredinjeno na Namibijo, Bocvano in Južno Afriko.<ref>{{cite journal |last1=Beck |first1=Hylke E. |last2=Zimmermann |first2=Niklaus E. |last3=McVicar |first3=Tim R. |last4=Vergopolan |first4=Noemi |last5=Berg |first5=Alexis|author6-link=Eric Franklin Wood |last6=Wood |first6=Eric F. |title=Present and future Köppen-Geiger climate classification maps at 1-km resolution |journal=Scientific Data |date=30 October 2018 |volume=5 |pages=180214 |doi=10.1038/sdata.2018.214 |pmid=30375988 |pmc=6207062 |language=En |issn=2052-4463 |bibcode=2018NatSD...580214B}}</ref>]]
[[File:Africa satellite orthographic.jpg|thumb|349px|Zemljevid Afrike s prikazom ekološkega preloma okoli puščave Sahare]]
'''Podnebje Afrike''' je spekter podnebij, kot so [[ekvatorialno podnebje]], [[tropsko vlažno in suho podnebje]], [[tropsko monsunsko podnebje]], [[polsušno podnebje]] (polpuščava in stepa), [[puščavsko podnebje]] (hiperaridno in aridno) ter [[podnebje subtropskih višavij]]. Zmerno podnebje je na tej celini redko, razen na velikih nadmorskih višinah in ob robovih. Podnebje Afrike bolj variira po količini padavin kot po temperaturah, ki so stalno visoke. Afriške puščave so najbolj osončeni in najsušnejši deli celine, kar je posledica prevladujoče prisotnosti [[subtropski greben|subtropskega grebena]] z usihajočimi vročimi in suhimi zračnimi masami. Afriki pripadajo številni z vročino povezani rekordi: celina ima najbolj vroče območje, v katerem so temperature visoke skozi vse leto, območja z najbolj vročim poletnim podnebjem, območje z najdaljšo osončenostjo idr.
Zaradi lege Afrike na ekvatorialnih in subtropskih geografskih širinah tako na južni kot tudi severni polobli lahko tu najdomo več različnih tipov podnebja. Celina večinoma leži v [[tropski podnebni pas|tropskem podnebnem pasu]] med [[rakov povratnik|rakovim povratnikom]] in [[kozorogov povratnik|kozorogovim povratnikom]], kar prispeva k vlažnosti. Na tej vroči celini je vedno obilo padavin. V vsej Afriki prevladuje toplo in vroče podnebje, zlasti za severni del pa so značilni sušnost in visoke temperature. [[Sredozemsko podnebje]] imajo samo najsevernejši in najjužnejši robovi celine. Sredino Afrike preči ekvator, prečita pa jo tudi rakov in kozorogov povrantnik, zato je to najbolj tropska celina. Zaradi vročega in sušnega podnebja [[podnebne spremembe v Afriki|podnebne spremembe to celino ogrožajo najbolj]].
== Temperature ==
{{Glej tudi|Subtropski greben}}
[[File: Africa temperature.png|thumb|left|Mesečne povrprečne in minimalne zunanje in notranje temperature v Afriki]]
Globalno temperature Zemlje ob ekvatorju povzročajo veliko gibanja navzgor in konvekcije vzdolž [[monsunski jarek|monsunskega jarka]] ali [[medtropski konvergenčni pas|medtropskega konvergenčnega pasu]]. Zaradi divergence nad paraekvatorialnim jarkom se zrak dvigne in se od ekvatorja oddalji v višino. Ko se zrak pomika proti srednjim geografskim širinam, se ohlaja in potaplja, kar vodi v sesedanje v bližini 30. vzporednika obeh polobel. To kroženje je znano kot [[Halleyjeva celica]] in povzroča nastanek subtropskega grebena.<ref>Dr. Owen E. Thompson (1996). [http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html Hadley Circulation Cell.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090305122318/http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html |date=2009-03-05 }} Channel Video Productions. Retrieved on 2007-02-11.</ref> Ta klimatološka [[območje visokega tlaka|območja visokega tlaka]] so vzrok za številne puščave v svetu,<ref>ThinkQuest team 26634 (1999). [http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm The Formation of Deserts.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121017193948/http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm |date=2012-10-17 }} Oracle ThinkQuest Education Foundation. Retrieved on 2009-02-16.</ref> vključno s Saharo.
Temperature so najvišje v predelih sahare v [[Alžirija|Alžiriji]] in [[Mali]]ju,<ref name="burt">{{cite book|pages=[https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24 24–28]|title=Extreme Weather: a guide & record book|author=Christopher C. Burt|year=2004|isbn=978-0-393-32658-1|publisher=W. W. Norton & Company, Inc.|url-access=registration|url=https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24}}</ref> najnižje pa na jugu celine in na visokih vzpetinah vzhodnega in severozahodnega dela celine. Najvišja povprečna letna temperatura na Zemlji je bila zabeležena na območju [[Dallol]] v [[Etiopija|Etiopiji]] in znaša 33,9 °.<ref>{{cite book|title=The Weather Sourcebook|author1=Ronald L. Wagner |author2=Bill Adler, Jr. |page=91|year=1997|publisher=Adler & Robin Books, Inc.|isbn=978-0-76270-080-6}}</ref> Navidezne temperature, ki združujejo učinek temperature in vlažnosti, so vzdolž obale [[Rdeče morje|Rdečega morja]] v [[Eritreja|Eritreji]] in [[Adenski zaliv|Adenskega zaliva]] v [[Somalija|Somaliji]] med 57 °C in 63 °C v popoldanskih urah.<ref name="burt"/> Najnižja temperatura, izmerjena v Afriki, je bila −24 °C pri mestu [[Ifrane]] v [[Maroko|Maroku]] 11. februarja 1935.<ref name="NCDC">[http://www.ncdc.noaa.gov/oa/climate/globalextremes.html Global Measured Extremes of Temperature and Precipitation.] [[National Climatic Data Center]]. Retrieved on 2007-06-21.</ref> Kljub temu je za večji del Afrike, še zlasti pa za puščave, polpuščave, stepe in savane, značilna [[vročinski val|izjemna vročina]]. Afriške puščave so med najbolj vročimi kraji na Zemlji, še zlasti [[Sahara]] in [[Danakil]] na [[Afriški rog|Afriškem rogu]].
== Veter ==
{{Main|Vzhodni afriški stržen}}
Nizkovišinski vzhodni afriški stržen ima ključno vlogo v [[monsun]]u jugozahodne Afrike,<ref>[[Kerry H. Cook]]. [http://ams.allenpress.com/perlserv/?request=get-abstract&doi=10.1175%2F1520-0442(1999)012%3C1165%3AGOTAEJ%3E2.0.CO%3B2 Generation of the African Easterly Jet and Its Role in Determining West African Precipitation.] Retrieved on 2008-05-08.</ref> in prispeva k nastanku [[tropski val|tropskih valov]], ki v toplem letnem času potujejo čez tropski Atlantik in vzhodni del Tihega oceana.<ref>[[Chris Landsea]]. AOML Frequently Asked Questions. [http://www.aoml.noaa.gov/hrd/tcfaq/A4.html Subject: A4) What is an easterly wave ?] Retrieved on 2008-05-08.</ref> Za stržen sta značilni [[Barotropna tekočina|barotropna]] in [[baroklinost|baroklina]] nestabilnost, kar povzroča proti zahodu se šireče strženske motnje [[sinoptična meteorologija|sinoptične velikosti]], imenovane vzhodni afriški valovi ali tropski valovi. Majhno število viharnih sistemov srednje velikosti v teh valovih se po preselitvi iz [[Vzhodna AFrika|Vzhodne Afrike]], zlasti v avgustu in septembru, razvije v [[tropski ciklon|tropske ciklone]]. Ko stržen v mesecih najizrazitejše [[sezona atlantskih hurikanov|sezone atlantskih hurikanov]] poteka južno od normalnega območja, je nastanek tropskih ciklonov zavrt.<ref>{{cite web|url=http://www.cpc.ncep.noaa.gov/products/special_summaries/97_4/fig7.gif|author=Climate Prediction Center|author-link=Climate Prediction Center|title=Figure 7|access-date=2011-02-05|date=November 1997|publisher=[[National Oceanic and Atmospheric Administration]]}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Celina Afrika}}
{{Države Afrike}}
{{kategorija v zbirki|Maps of Africa|Zemljevidi Afrike}}
[[Kategorija:Geografija Afrike]]
[[Kategorija:Podnebje|Afrika]]
5s59nvojs7pqznm0h7ub8p56wj3wdix
5722654
5722650
2022-07-22T16:01:29Z
TadejM
738
+padavine
wikitext
text/x-wiki
[[File:Koppen-Geiger Map Africa present.svg|thumb|upright=2|[[Klimatski pas]]ovi Afrike s prikazom ekološkega preloma med puščavo [[Sahara|Saharo]] (rdeče), [[vroče polsušno podnebje|vročim polsušnim podnebjem]] [[Sahel]]a (oranžno) in [[tropsko podnebje|tropskim podnebjem]] osrednje in zahodne Afrike (modro). V Južni Afriki podnebje prehaja v [[subtropsko podnebje|subtropsko]] in [[zmerno podnebje|zmerno]] (zeleno in rumeno) ter bolj puščavsko ali polsušno, osredinjeno na Namibijo, Bocvano in Južno Afriko.<ref>{{cite journal |last1=Beck |first1=Hylke E. |last2=Zimmermann |first2=Niklaus E. |last3=McVicar |first3=Tim R. |last4=Vergopolan |first4=Noemi |last5=Berg |first5=Alexis|author6-link=Eric Franklin Wood |last6=Wood |first6=Eric F. |title=Present and future Köppen-Geiger climate classification maps at 1-km resolution |journal=Scientific Data |date=30 October 2018 |volume=5 |pages=180214 |doi=10.1038/sdata.2018.214 |pmid=30375988 |pmc=6207062 |language=En |issn=2052-4463 |bibcode=2018NatSD...580214B}}</ref>]]
[[File:Africa satellite orthographic.jpg|thumb|349px|Zemljevid Afrike s prikazom ekološkega preloma okoli puščave Sahare]]
'''Podnebje Afrike''' je spekter podnebij, kot so [[ekvatorialno podnebje]], [[tropsko vlažno in suho podnebje]], [[tropsko monsunsko podnebje]], [[polsušno podnebje]] (polpuščava in stepa), [[puščavsko podnebje]] (hiperaridno in aridno) ter [[podnebje subtropskih višavij]]. Zmerno podnebje je na tej celini redko, razen na velikih nadmorskih višinah in ob robovih. Podnebje Afrike bolj variira po količini padavin kot po temperaturah, ki so stalno visoke. Afriške puščave so najbolj osončeni in najsušnejši deli celine, kar je posledica prevladujoče prisotnosti [[subtropski greben|subtropskega grebena]] z usihajočimi vročimi in suhimi zračnimi masami. Afriki pripadajo številni z vročino povezani rekordi: celina ima najbolj vroče območje, v katerem so temperature visoke skozi vse leto, območja z najbolj vročim poletnim podnebjem, območje z najdaljšo osončenostjo idr.
Zaradi lege Afrike na ekvatorialnih in subtropskih geografskih širinah tako na južni kot tudi severni polobli lahko tu najdomo več različnih tipov podnebja. Celina večinoma leži v [[tropski podnebni pas|tropskem podnebnem pasu]] med [[rakov povratnik|rakovim povratnikom]] in [[kozorogov povratnik|kozorogovim povratnikom]], kar prispeva k vlažnosti. Na tej vroči celini je vedno obilo padavin. V vsej Afriki prevladuje toplo in vroče podnebje, zlasti za severni del pa so značilni sušnost in visoke temperature. [[Sredozemsko podnebje]] imajo samo najsevernejši in najjužnejši robovi celine. Sredino Afrike preči ekvator, prečita pa jo tudi rakov in kozorogov povrantnik, zato je to najbolj tropska celina. Zaradi vročega in sušnega podnebja [[podnebne spremembe v Afriki|podnebne spremembe to celino ogrožajo najbolj]].
== Temperature ==
{{Glej tudi|Subtropski greben}}
[[File: Africa temperature.png|thumb|left|Mesečne povrprečne in minimalne zunanje in notranje temperature v Afriki]]
Globalno temperature Zemlje ob ekvatorju povzročajo veliko gibanja navzgor in konvekcije vzdolž [[monsunski jarek|monsunskega jarka]] ali [[medtropski konvergenčni pas|medtropskega konvergenčnega pasu]]. Zaradi divergence nad paraekvatorialnim jarkom se zrak dvigne in se od ekvatorja oddalji v višino. Ko se zrak pomika proti srednjim geografskim širinam, se ohlaja in potaplja, kar vodi v sesedanje v bližini 30. vzporednika obeh polobel. To kroženje je znano kot [[Halleyjeva celica]] in povzroča nastanek subtropskega grebena.<ref>Dr. Owen E. Thompson (1996). [http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html Hadley Circulation Cell.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090305122318/http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html |date=2009-03-05 }} Channel Video Productions. Retrieved on 2007-02-11.</ref> Ta klimatološka [[območje visokega tlaka|območja visokega tlaka]] so vzrok za številne puščave v svetu,<ref>ThinkQuest team 26634 (1999). [http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm The Formation of Deserts.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121017193948/http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm |date=2012-10-17 }} Oracle ThinkQuest Education Foundation. Retrieved on 2009-02-16.</ref> vključno s Saharo.
Temperature so najvišje v predelih sahare v [[Alžirija|Alžiriji]] in [[Mali]]ju,<ref name="burt">{{cite book|pages=[https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24 24–28]|title=Extreme Weather: a guide & record book|author=Christopher C. Burt|year=2004|isbn=978-0-393-32658-1|publisher=W. W. Norton & Company, Inc.|url-access=registration|url=https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24}}</ref> najnižje pa na jugu celine in na visokih vzpetinah vzhodnega in severozahodnega dela celine. Najvišja povprečna letna temperatura na Zemlji je bila zabeležena na območju [[Dallol]] v [[Etiopija|Etiopiji]] in znaša 33,9 °.<ref>{{cite book|title=The Weather Sourcebook|author1=Ronald L. Wagner |author2=Bill Adler, Jr. |page=91|year=1997|publisher=Adler & Robin Books, Inc.|isbn=978-0-76270-080-6}}</ref> Navidezne temperature, ki združujejo učinek temperature in vlažnosti, so vzdolž obale [[Rdeče morje|Rdečega morja]] v [[Eritreja|Eritreji]] in [[Adenski zaliv|Adenskega zaliva]] v [[Somalija|Somaliji]] med 57 °C in 63 °C v popoldanskih urah.<ref name="burt"/> Najnižja temperatura, izmerjena v Afriki, je bila −24 °C pri mestu [[Ifrane]] v [[Maroko|Maroku]] 11. februarja 1935.<ref name="NCDC">[http://www.ncdc.noaa.gov/oa/climate/globalextremes.html Global Measured Extremes of Temperature and Precipitation.] [[National Climatic Data Center]]. Retrieved on 2007-06-21.</ref> Kljub temu je za večji del Afrike, še zlasti pa za puščave, polpuščave, stepe in savane, značilna [[vročinski val|izjemna vročina]]. Afriške puščave so med najbolj vročimi kraji na Zemlji, še zlasti [[Sahara]] in [[Danakil]] na [[Afriški rog|Afriškem rogu]].
== Veter ==
{{Main|Vzhodni afriški stržen}}
Nizkovišinski vzhodni afriški stržen ima ključno vlogo v [[monsun]]u jugozahodne Afrike,<ref>[[Kerry H. Cook]]. [http://ams.allenpress.com/perlserv/?request=get-abstract&doi=10.1175%2F1520-0442(1999)012%3C1165%3AGOTAEJ%3E2.0.CO%3B2 Generation of the African Easterly Jet and Its Role in Determining West African Precipitation.] Retrieved on 2008-05-08.</ref> in prispeva k nastanku [[tropski val|tropskih valov]], ki v toplem letnem času potujejo čez tropski Atlantik in vzhodni del Tihega oceana.<ref>[[Chris Landsea]]. AOML Frequently Asked Questions. [http://www.aoml.noaa.gov/hrd/tcfaq/A4.html Subject: A4) What is an easterly wave ?] Retrieved on 2008-05-08.</ref> Za stržen sta značilni [[Barotropna tekočina|barotropna]] in [[baroklinost|baroklina]] nestabilnost, kar povzroča proti zahodu se šireče strženske motnje [[sinoptična meteorologija|sinoptične velikosti]], imenovane vzhodni afriški valovi ali tropski valovi. Majhno število viharnih sistemov srednje velikosti v teh valovih se po preselitvi iz [[Vzhodna AFrika|Vzhodne Afrike]], zlasti v avgustu in septembru, razvije v [[tropski ciklon|tropske ciklone]]. Ko stržen v mesecih najizrazitejše [[sezona atlantskih hurikanov|sezone atlantskih hurikanov]] poteka južno od normalnega območja, je nastanek tropskih ciklonov zavrt.<ref>{{cite web|url=http://www.cpc.ncep.noaa.gov/products/special_summaries/97_4/fig7.gif|author=Climate Prediction Center|author-link=Climate Prediction Center|title=Figure 7|access-date=2011-02-05|date=November 1997|publisher=[[National Oceanic and Atmospheric Administration]]}}</ref>
==Padavine==
[[File:Africa Precipitation Map.svg|thumb|249px|Zemljevid povprečnih padavin]]
{{Glej tudi|Deževno obdobje}}
Obsežni deli [[Severna Afrika|Severne]] in [[Južna Afrika|Južne Afrike]] ter celotni [[Afriški rog]] imajo predvsem [[vroče puščavsko podnebje]] ali [[vroče polpuščavsko podnebje]], če gre za vlažnejše kraje. Puščava [[Sahara]] v Severni Afriki je največja vroča puščava na svetu in eden najbolj vročih, najbolj suhih in najbolj osončenih krajev na Zemlji. Neposredno južno od Sahare je pas [[polpuščava|polpuščavske]] [[stepa|stepe]] (semiaridno območje), imenovan [[Sahel]], v najjužnejših predelih Afrike so [[savana|savanske]] ravnice, v osrednjem delu pa predeli zelo goste [[džungla|džungle]] ([[deževni gozd]]). Ekvatorialno območje ob [[medtropski konvergenčni pas|medtropskem konvergenčnem pasu]] je najbolj vlažni del celine. Skozi leto se deževni pas do avgusta pomakne prek celine severno v [[Podsaharska Afrika|Podsaharsko Afriko]], nato pa do marca znova južno v južno-osrednjo AFriko.<ref>{{cite web|url=http://jisao.washington.edu/data/ud/africa/|publisher=[[University of Washington]]|title=Africa Rainfall Climatology|author=Todd Mitchell|date=October 2001|access-date=2010-01-02|archive-date=2014-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20140904082933/http://jisao.washington.edu/data/ud/africa/|url-status=dead}}</ref> Predeli s savanskim podnebjem v Podsaharski Afriki, kot so [[Gana]], [[Burkina Faso]],<ref>{{cite journal | author = Laux Patrick | display-authors = etal | year = 2008 | title = Predicting the regional onset of the rainy season in West Africa | url = https://publikationen.bibliothek.kit.edu/220073675| journal = International Journal of Climatology | volume = 28 | issue = 3| pages = 329–342 | doi = 10.1002/joc.1542 | bibcode = 2008IJCli..28..329L }}</ref><ref>{{cite journal | author = Laux Patrick | display-authors = etal | year = 2009 | title = Modelling daily precipitation features in the Volta Basin of West Africa | url = https://publikationen.bibliothek.kit.edu/220073672/3815341| journal = International Journal of Climatology | volume = 29 | issue = 7| pages = 937–954 | doi = 10.1002/joc.1852 | bibcode = 2009IJCli..29..937L }}</ref> [[Darfur]],<ref>David Vandervort (2009). [http://www.icrc.org/Web/Eng/siteeng0.nsf/html/sudan-feature-060707 Darfur: getting ready for the rainy season.] International Committee of the Red Cross. Retrieved on 2009-02-06.</ref> [[Eritreja]],<ref>Mehari Tesfazgi Mebrhatu, M. Tsubo, and Sue Walker (2004). [http://www.cropscience.org.au/icsc2004/poster/2/6/580_mebrhatumt.htm A Statistical Model for Seasonal Rainfall Forecasting over the Highlands of Eritrea.] New directions for a diverse planet: Proceedings of the 4th International Crop Science Congress. Retrieved on 2009-02-08.</ref> [[Etiopija]],<ref>Alex Wynter (2009). [http://www.alertnet.org/thenews/fromthefield/218536/123391195425.htm Ethiopia: March rainy season "critical" for southern pastoralists.] Thomson Reuters Foundation. Retrieved on 2009-02-06.</ref> in [[Bocvana]] imajo izrazito deževno obdobje.<ref>The Voice (2009). [http://allafrica.com/stories/200901270599.html Botswana: Rainy Season Fills Up Dams.] allAfrica.com. Retrieved on 2009-02-06.</ref> [[El Nino]] povzroči v južni Afriki od decembra do februarja sušnejše razmere od običajnih ter v istem času v ekvatorialni Vzhodni Afriki vlažnejše razmere.<ref>{{Cite web | url=http://www.scoop.co.nz/stories/WO1010/S00173/la-nina-weather-likely-to-last-for-months.htm | title=La Niña Weather Likely to Last for Months | Scoop News}}</ref>
Na [[Madagaskar]]ju [[pasat]]ni vetrovi prinašajo vlago na vzhodna pobočja otoka, kjer se odloži kot dež, ter sušnejše vetrove s pobočij na območja na jugu in zahodu, zato ostanejo zahodni deli otoka v [[deževna senca|deževni senci]]. Posledično pade v severovzhodnih predelih Madagarskarja precej več dežja kot v jugozahodnih.<ref>{{cite web|url=http://www.slac.stanford.edu/econf/C0709107/pdf/308.pdf|title=Madagascar rainfall climatology: Extreme Phenomena|publisher=[[Stanford University]]|access-date=2010-01-02|date=2007-12-19|author1=T. Andry Arivelo |author2=Professeur A. Ratiarison |author3=Professeur M.Bessafi |author4=Rodolphe Ramiharijafy }}</ref> Južna Afrika prejme večino dežja s poletnimi konvekcijskimi viharji in [[zunajtropski ciklon|zunajtropskimi cikloni]], ki potujejo skozi [[Zahodno vetrovno območje]]. Enkrat na deset let povzročijo cikloni na tem območju čezmerne padavine.<ref>{{cite web|url=http://www.isac.cnr.it/~ipwg/meetings/melbourne/papers/Mngadi.pdf |title=Southern Africa Satellite Derived Rainfall Estimates Validation |author1=Pearl Mngadi |author2=Petrus JM Visser |author3=Elizabeth Ebert |page=1 |publisher=International Precipitation Working Group |date=October 2006 |access-date=2010-01-05 }}{{dead link|date=May 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Celina Afrika}}
{{Države Afrike}}
{{kategorija v zbirki|Maps of Africa|Zemljevidi Afrike}}
[[Kategorija:Geografija Afrike]]
[[Kategorija:Podnebje|Afrika]]
fu76ub8yy2ndoz6yfmaepotwx75upqn
5722666
5722654
2022-07-22T16:36:21Z
TadejM
738
+podnebne spremembe
wikitext
text/x-wiki
[[File:Koppen-Geiger Map Africa present.svg|thumb|upright=2|[[Klimatski pas]]ovi Afrike s prikazom ekološkega preloma med puščavo [[Sahara|Saharo]] (rdeče), [[vroče polsušno podnebje|vročim polsušnim podnebjem]] [[Sahel]]a (oranžno) in [[tropsko podnebje|tropskim podnebjem]] osrednje in zahodne Afrike (modro). V Južni Afriki podnebje prehaja v [[subtropsko podnebje|subtropsko]] in [[zmerno podnebje|zmerno]] (zeleno in rumeno) ter bolj puščavsko ali polsušno, osredinjeno na Namibijo, Bocvano in Južno Afriko.<ref>{{cite journal |last1=Beck |first1=Hylke E. |last2=Zimmermann |first2=Niklaus E. |last3=McVicar |first3=Tim R. |last4=Vergopolan |first4=Noemi |last5=Berg |first5=Alexis|author6-link=Eric Franklin Wood |last6=Wood |first6=Eric F. |title=Present and future Köppen-Geiger climate classification maps at 1-km resolution |journal=Scientific Data |date=30 October 2018 |volume=5 |pages=180214 |doi=10.1038/sdata.2018.214 |pmid=30375988 |pmc=6207062 |language=En |issn=2052-4463 |bibcode=2018NatSD...580214B}}</ref>]]
[[File:Africa satellite orthographic.jpg|thumb|349px|Zemljevid Afrike s prikazom ekološkega preloma okoli puščave Sahare]]
'''Podnebje Afrike''' je spekter podnebij, kot so [[ekvatorialno podnebje]], [[tropsko vlažno in suho podnebje]], [[tropsko monsunsko podnebje]], [[polsušno podnebje]] (polpuščava in stepa), [[puščavsko podnebje]] (hiperaridno in aridno) ter [[podnebje subtropskih višavij]]. Zmerno podnebje je na tej celini redko, razen na velikih nadmorskih višinah in ob robovih. Podnebje Afrike bolj variira po količini padavin kot po temperaturah, ki so stalno visoke. Afriške puščave so najbolj osončeni in najsušnejši deli celine, kar je posledica prevladujoče prisotnosti [[subtropski greben|subtropskega grebena]] z usihajočimi vročimi in suhimi zračnimi masami. Afriki pripadajo številni z vročino povezani rekordi: celina ima najbolj vroče območje, v katerem so temperature visoke skozi vse leto, območja z najbolj vročim poletnim podnebjem, območje z najdaljšo osončenostjo idr.
Zaradi lege Afrike na ekvatorialnih in subtropskih geografskih širinah tako na južni kot tudi severni polobli lahko tu najdomo več različnih tipov podnebja. Celina večinoma leži v [[tropski podnebni pas|tropskem podnebnem pasu]] med [[rakov povratnik|rakovim povratnikom]] in [[kozorogov povratnik|kozorogovim povratnikom]], kar prispeva k vlažnosti. Na tej vroči celini je vedno obilo padavin. V vsej Afriki prevladuje toplo in vroče podnebje, zlasti za severni del pa so značilni sušnost in visoke temperature. [[Sredozemsko podnebje]] imajo samo najsevernejši in najjužnejši robovi celine. Sredino Afrike preči ekvator, prečita pa jo tudi rakov in kozorogov povrantnik, zato je to najbolj tropska celina. Zaradi vročega in sušnega podnebja [[podnebne spremembe v Afriki|podnebne spremembe to celino ogrožajo najbolj]].
== Temperature ==
{{Glej tudi|Subtropski greben}}
[[File: Africa temperature.png|thumb|left|Mesečne povrprečne in minimalne zunanje in notranje temperature v Afriki]]
Globalno temperature Zemlje ob ekvatorju povzročajo veliko gibanja navzgor in konvekcije vzdolž [[monsunski jarek|monsunskega jarka]] ali [[medtropski konvergenčni pas|medtropskega konvergenčnega pasu]]. Zaradi divergence nad paraekvatorialnim jarkom se zrak dvigne in se od ekvatorja oddalji v višino. Ko se zrak pomika proti srednjim geografskim širinam, se ohlaja in potaplja, kar vodi v sesedanje v bližini 30. vzporednika obeh polobel. To kroženje je znano kot [[Halleyjeva celica]] in povzroča nastanek subtropskega grebena.<ref>Dr. Owen E. Thompson (1996). [http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html Hadley Circulation Cell.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090305122318/http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html |date=2009-03-05 }} Channel Video Productions. Retrieved on 2007-02-11.</ref> Ta klimatološka [[območje visokega tlaka|območja visokega tlaka]] so vzrok za številne puščave v svetu,<ref>ThinkQuest team 26634 (1999). [http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm The Formation of Deserts.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121017193948/http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm |date=2012-10-17 }} Oracle ThinkQuest Education Foundation. Retrieved on 2009-02-16.</ref> vključno s Saharo.
Temperature so najvišje v predelih sahare v [[Alžirija|Alžiriji]] in [[Mali]]ju,<ref name="burt">{{cite book|pages=[https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24 24–28]|title=Extreme Weather: a guide & record book|author=Christopher C. Burt|year=2004|isbn=978-0-393-32658-1|publisher=W. W. Norton & Company, Inc.|url-access=registration|url=https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24}}</ref> najnižje pa na jugu celine in na visokih vzpetinah vzhodnega in severozahodnega dela celine. Najvišja povprečna letna temperatura na Zemlji je bila zabeležena na območju [[Dallol]] v [[Etiopija|Etiopiji]] in znaša 33,9 °.<ref>{{cite book|title=The Weather Sourcebook|author1=Ronald L. Wagner |author2=Bill Adler, Jr. |page=91|year=1997|publisher=Adler & Robin Books, Inc.|isbn=978-0-76270-080-6}}</ref> Navidezne temperature, ki združujejo učinek temperature in vlažnosti, so vzdolž obale [[Rdeče morje|Rdečega morja]] v [[Eritreja|Eritreji]] in [[Adenski zaliv|Adenskega zaliva]] v [[Somalija|Somaliji]] med 57 °C in 63 °C v popoldanskih urah.<ref name="burt"/> Najnižja temperatura, izmerjena v Afriki, je bila −24 °C pri mestu [[Ifrane]] v [[Maroko|Maroku]] 11. februarja 1935.<ref name="NCDC">[http://www.ncdc.noaa.gov/oa/climate/globalextremes.html Global Measured Extremes of Temperature and Precipitation.] [[National Climatic Data Center]]. Retrieved on 2007-06-21.</ref> Kljub temu je za večji del Afrike, še zlasti pa za puščave, polpuščave, stepe in savane, značilna [[vročinski val|izjemna vročina]]. Afriške puščave so med najbolj vročimi kraji na Zemlji, še zlasti [[Sahara]] in [[Danakil]] na [[Afriški rog|Afriškem rogu]].
== Veter ==
{{Main|Vzhodni afriški stržen}}
Nizkovišinski vzhodni afriški stržen ima ključno vlogo v [[monsun]]u jugozahodne Afrike,<ref>[[Kerry H. Cook]]. [http://ams.allenpress.com/perlserv/?request=get-abstract&doi=10.1175%2F1520-0442(1999)012%3C1165%3AGOTAEJ%3E2.0.CO%3B2 Generation of the African Easterly Jet and Its Role in Determining West African Precipitation.] Retrieved on 2008-05-08.</ref> in prispeva k nastanku [[tropski val|tropskih valov]], ki v toplem letnem času potujejo čez tropski Atlantik in vzhodni del Tihega oceana.<ref>[[Chris Landsea]]. AOML Frequently Asked Questions. [http://www.aoml.noaa.gov/hrd/tcfaq/A4.html Subject: A4) What is an easterly wave ?] Retrieved on 2008-05-08.</ref> Za stržen sta značilni [[Barotropna tekočina|barotropna]] in [[baroklinost|baroklina]] nestabilnost, kar povzroča proti zahodu se šireče strženske motnje [[sinoptična meteorologija|sinoptične velikosti]], imenovane vzhodni afriški valovi ali tropski valovi. Majhno število viharnih sistemov srednje velikosti v teh valovih se po preselitvi iz [[Vzhodna AFrika|Vzhodne Afrike]], zlasti v avgustu in septembru, razvije v [[tropski ciklon|tropske ciklone]]. Ko stržen v mesecih najizrazitejše [[sezona atlantskih hurikanov|sezone atlantskih hurikanov]] poteka južno od normalnega območja, je nastanek tropskih ciklonov zavrt.<ref>{{cite web|url=http://www.cpc.ncep.noaa.gov/products/special_summaries/97_4/fig7.gif|author=Climate Prediction Center|author-link=Climate Prediction Center|title=Figure 7|access-date=2011-02-05|date=November 1997|publisher=[[National Oceanic and Atmospheric Administration]]}}</ref>
==Padavine==
[[File:Africa Precipitation Map.svg|thumb|249px|Zemljevid povprečnih padavin]]
{{Glej tudi|Deževno obdobje}}
Obsežni deli [[Severna Afrika|Severne]] in [[Južna Afrika|Južne Afrike]] ter celotni [[Afriški rog]] imajo predvsem [[vroče puščavsko podnebje]] ali [[vroče polpuščavsko podnebje]], če gre za vlažnejše kraje. Puščava [[Sahara]] v Severni Afriki je največja vroča puščava na svetu in eden najbolj vročih, najbolj suhih in najbolj osončenih krajev na Zemlji. Neposredno južno od Sahare je pas [[polpuščava|polpuščavske]] [[stepa|stepe]] (semiaridno območje), imenovan [[Sahel]], v najjužnejših predelih Afrike so [[savana|savanske]] ravnice, v osrednjem delu pa predeli zelo goste [[džungla|džungle]] ([[deževni gozd]]). Ekvatorialno območje ob [[medtropski konvergenčni pas|medtropskem konvergenčnem pasu]] je najbolj vlažni del celine. Skozi leto se deževni pas do avgusta pomakne prek celine severno v [[Podsaharska Afrika|Podsaharsko Afriko]], nato pa do marca znova južno v južno-osrednjo AFriko.<ref>{{cite web|url=http://jisao.washington.edu/data/ud/africa/|publisher=[[University of Washington]]|title=Africa Rainfall Climatology|author=Todd Mitchell|date=October 2001|access-date=2010-01-02|archive-date=2014-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20140904082933/http://jisao.washington.edu/data/ud/africa/|url-status=dead}}</ref> Predeli s savanskim podnebjem v Podsaharski Afriki, kot so [[Gana]], [[Burkina Faso]],<ref>{{cite journal | author = Laux Patrick | display-authors = etal | year = 2008 | title = Predicting the regional onset of the rainy season in West Africa | url = https://publikationen.bibliothek.kit.edu/220073675| journal = International Journal of Climatology | volume = 28 | issue = 3| pages = 329–342 | doi = 10.1002/joc.1542 | bibcode = 2008IJCli..28..329L }}</ref><ref>{{cite journal | author = Laux Patrick | display-authors = etal | year = 2009 | title = Modelling daily precipitation features in the Volta Basin of West Africa | url = https://publikationen.bibliothek.kit.edu/220073672/3815341| journal = International Journal of Climatology | volume = 29 | issue = 7| pages = 937–954 | doi = 10.1002/joc.1852 | bibcode = 2009IJCli..29..937L }}</ref> [[Darfur]],<ref>David Vandervort (2009). [http://www.icrc.org/Web/Eng/siteeng0.nsf/html/sudan-feature-060707 Darfur: getting ready for the rainy season.] International Committee of the Red Cross. Retrieved on 2009-02-06.</ref> [[Eritreja]],<ref>Mehari Tesfazgi Mebrhatu, M. Tsubo, and Sue Walker (2004). [http://www.cropscience.org.au/icsc2004/poster/2/6/580_mebrhatumt.htm A Statistical Model for Seasonal Rainfall Forecasting over the Highlands of Eritrea.] New directions for a diverse planet: Proceedings of the 4th International Crop Science Congress. Retrieved on 2009-02-08.</ref> [[Etiopija]],<ref>Alex Wynter (2009). [http://www.alertnet.org/thenews/fromthefield/218536/123391195425.htm Ethiopia: March rainy season "critical" for southern pastoralists.] Thomson Reuters Foundation. Retrieved on 2009-02-06.</ref> in [[Bocvana]] imajo izrazito deževno obdobje.<ref>The Voice (2009). [http://allafrica.com/stories/200901270599.html Botswana: Rainy Season Fills Up Dams.] allAfrica.com. Retrieved on 2009-02-06.</ref> [[El Nino]] povzroči v južni Afriki od decembra do februarja sušnejše razmere od običajnih ter v istem času v ekvatorialni Vzhodni Afriki vlažnejše razmere.<ref>{{Cite web | url=http://www.scoop.co.nz/stories/WO1010/S00173/la-nina-weather-likely-to-last-for-months.htm | title=La Niña Weather Likely to Last for Months | Scoop News}}</ref>
Na [[Madagaskar]]ju [[pasat]]ni vetrovi prinašajo vlago na vzhodna pobočja otoka, kjer se odloži kot dež, ter sušnejše vetrove s pobočij na območja na jugu in zahodu, zato ostanejo zahodni deli otoka v [[deževna senca|deževni senci]]. Posledično pade v severovzhodnih predelih Madagarskarja precej več dežja kot v jugozahodnih.<ref>{{cite web|url=http://www.slac.stanford.edu/econf/C0709107/pdf/308.pdf|title=Madagascar rainfall climatology: Extreme Phenomena|publisher=[[Stanford University]]|access-date=2010-01-02|date=2007-12-19|author1=T. Andry Arivelo |author2=Professeur A. Ratiarison |author3=Professeur M.Bessafi |author4=Rodolphe Ramiharijafy }}</ref> Južna Afrika prejme večino dežja s poletnimi konvekcijskimi viharji in [[zunajtropski ciklon|zunajtropskimi cikloni]], ki potujejo skozi [[Zahodno vetrovno območje]]. Enkrat na deset let povzročijo cikloni na tem območju čezmerne padavine.<ref>{{cite web|url=http://www.isac.cnr.it/~ipwg/meetings/melbourne/papers/Mngadi.pdf |title=Southern Africa Satellite Derived Rainfall Estimates Validation |author1=Pearl Mngadi |author2=Petrus JM Visser |author3=Elizabeth Ebert |page=1 |publisher=International Precipitation Working Group |date=October 2006 |access-date=2010-01-05 }}{{dead link|date=May 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
==Podnebne spremembe==
[[File:Temperature Bar Chart Africa--1901-2020--2021-07-14.png|thumb|upright=1.8|Grafikon, ki prikazuje [[instrumentalno beleženje temperatur|temperaturne spremembe]] v [[Afrika|Afriki]] med letoma 1901 in 2021. Rdeča barva označuje višje, modra barva pa nižje temperature od povprečja (povprečna temperatura v letih 1971–2000 je označena kot meja med modro in rdečo barvo.]]
[[Podnebne spremembe]] so v Afriki, ki je med vsemi celinami najbolj občutljiva za [[posledice podnebnih sprememb|njihove posledice]], vse resnejša grožnja.<ref>{{cite book|author=Schneider, S.H.|url=http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch19s19-3-3.html|title=Chapter 19: Assessing Key Vulnerabilities and the Risk from Climate Change|publisher=Print version: CUP. This version: IPCC website|year=2007|isbn=978-0-521-88010-7|editor=Parry, M.L.|series=Climate change 2007: impacts, adaptation, and vulnerability: contribution of Working Group II to the fourth assessment report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC)|location=Cambridge University Press (CUP): Cambridge, UK|contribution=19.3.3 Regional vulnerabilities|display-authors=etal|access-date=2011-09-15|display-editors=etal|archive-url=https://web.archive.org/web/20130312104158/http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch19s19-3-3.html|archive-date=2013-03-12|url-status=dead}}</ref><ref name=":10">Niang, I., O.C. Ruppel, M.A. Abdrabo, A. Essel, C. Lennard, J. Padgham, and P. Urquhart, 2014: Africa. In: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. Part B: Regional Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Barros, V.R., C.B. Field, D.J. Dokken et al. (eds.)]. Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom and New York, NY, USA, pp. 1199-1265. https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WGIIAR5-Chap22_FINAL.pdf</ref><ref name=":4">{{Cite journal |last1=Kendon |first1=Elizabeth J. |last2=Stratton |first2=Rachel A. |last3=Tucker |first3=Simon |last4=Marsham |first4=John H. |last5=Berthou |first5=Ségolène |last6=Rowell |first6=David P. |last7=Senior |first7=Catherine A. |date=2019 |title=Enhanced future changes in wet and dry extremes over Africa at convection-permitting scale |journal=Nature Communications |language=en |volume=10 |issue=1 |pages=1794 |doi=10.1038/s41467-019-09776-9 |issn=2041-1723 |pmc=6478940 |pmid=31015416}}</ref><ref name=":7">{{Cite web |title=More Extreme Weather in Africa's Future, Study Says {{!}} The Weather Channel - Articles from The Weather Channel {{!}} weather.com |url=https://weather.com/news/climate/news/2019-06-18-africa-extreme-weather-drought-flood |access-date=2022-07-01 |website=The Weather Channel |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |last=United Nations |first=UNEP |date=2017 |title=Responding to climate change |url=http://www.unep.org/regions/africa/regional-initiatives/responding-climate-change |access-date=2022-07-01 |website=UNEP - UN Environment Programme |language=en}}</ref> K veliki občutljivosti prispevajo številni dejavniki, med drugim [[prilagajanje na podnebne spremembe|prilagoditvena sposobnost]], velika odvisnost od ekosistemskih dobrin za preživetje in slabše razviti kmetijski proizvodni sistemi.<ref>{{cite journal|last1=Ofoegbu|first1=Chidiebere|last2=Chirwa|first2=P. W.|date=2019-05-19|title=Analysis of rural people's attitude towards the management of tribal forests in South Africa|journal=Journal of Sustainable Forestry|volume=38|issue=4|pages=396–411|doi=10.1080/10549811.2018.1554495|s2cid=92282095|issn=1054-9811}}</ref> Nevarnost podnebnih sprememb za [[kmetijstvo|kmetijsko proizvodnjo]], [[varnost hrane]], [[vodne vire]] in [[ekosistemske storitve]] bo verjetno imela vse resnejši vpliv na življenje in možnosti [[trajnostni razvoj|trajnostnega razvoja]] v Afriki.<ref>Niang, I., O.C. Ruppel, M.A. Abdrabo, A. Essel, C. Lennard, J. Padgham, and P. Urquhart, 2014: Africa. In: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. [https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WGIIAR5-Chap22_FINAL.pdf Part B: Regional Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change] Barros, V.R., C.B. Field, D.J. Dokken et al.(eds.). Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom, and New York, NY, USA, pp. 1199-1265.{{verify source|date=September 2019|reason=This ref was deleted Special: Diff/909611085 by a bug in VisualEditor and later restored by a bot from the original site located at Special: Permalink/909609403 cite #2 - verify the site is accurate and delete this template. [[User:Greene bot/Job 18]]}}</ref> Odbor [[Medvladni odbor za podnebne razmere|IPCC]] je leta 2007 z veliko gotovostjo napovedal, da bodo klimatske spremembe in podnebna spremenljivost močno prizadele številne afriške države in območja, kmetijsko proizvodnjo in varnost hrane..<ref name="IPCC_4th_assessment_e">{{cite book|author=Boko, M.|url=http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch9s9-es.html|title=Chapter 9: Africa|publisher=Print version: CUP. This version: IPCC website|year=2007|isbn=978-0-521-88010-7|editor1=Parry, M.L.|series=Climate change 2007: impacts, adaptation, and vulnerability: contribution of Working Group II to the fourth assessment report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC)|location=Cambridge University Press (CUP): Cambridge, UK|contribution=Executive summary|access-date=2011-09-15|display-editors=etal}}</ref>
V naslednjih desetletjih pričakujemo segrevanje zaradi podnebnih sprememb po vsej Zemljini površini in povečanje povprečne globalne količine dežja.<ref name="Global Warming of 1.5 ºC —">{{Cite web|url=https://www.ipcc.ch/sr15/|title=Global Warming of 1.5 ºC —|access-date=2020-02-16}}</ref> Regionalni učinki dežja v [[tropi]]h naj bi bili prostorsko bistveno bolj raznoliki, zato je napoved sprememb za posamezne kraje pogosto manj zanesljiva, čeprav se jih pričakuje. Skladno s tem so izmerjene [[instrumentalno beleženje temperatur|površinske temperature]] v Afriki od poznega 19. stoletja do zgodnjega [[21. stoletje|21. stoletja]] na splošno narastle za približno 1 °C, lokalno pa je najnižja temperatura v Sahelu na koncu suhega obdobja narastla celo za 3 °C.<ref name=":14">{{Cite book|title=Rural societies in the face of climatic and environmental changes in West Africa|date=2017|publisher=IRD éditions|others=Impr. Jouve)|isbn=978-2-7099-2424-5|location=Marseille|oclc=1034784045}}</ref> Kot pričakovano, opazovani trendi padavin kažejo prostorske in časovne razhajanja.<ref name=":11">{{Cite journal|last=Collins|first=Jennifer M.|s2cid=129446962|date=2011-03-18|title=Temperature Variability over Africa|journal=Journal of Climate|volume=24|issue=14|pages=3649–3666|doi=10.1175/2011JCLI3753.1|issn=0894-8755|bibcode=2011JCli...24.3649C}}</ref><ref name=":10" /> Opazovane spremembe [[temperatura|temperature]] in [[padavine|padavin]] regionalno variirajo.<ref name=":15">{{Cite journal|last1=Conway|first1=Declan|last2=Persechino|first2=Aurelie|last3=Ardoin-Bardin|first3=Sandra|last4=Hamandawana|first4=Hamisai|last5=Dieulin|first5=Claudine|last6=Mahé|first6=Gil|date=2009-02-01|title=Rainfall and Water Resources Variability in Sub-Saharan Africa during the Twentieth Century|journal=Journal of Hydrometeorology|volume=10|issue=1|pages=41–59|bibcode=2009JHyMe..10...41C|doi=10.1175/2008JHM1004.1|issn=1525-755X|doi-access=free}}</ref><ref name=":11" />
Obvladovanje tveganja podnebnih sprememb zahteva povezovanje strategij [[zmanjševanje podnebnih sprememb|zmanjševanja]] in [[prilagajanje na podnebne spremembe|prilagajanja]] pri upravljanju ekosistemskih dobrin in storitev ter kmetijskih proizvodnih sistemov v Afriki.<ref>{{Cite journal|last1=Ofoegbu|first1=Chidiebere|last2=Chirwa|first2=P. W.|last3=Francis|first3=J.|last4=Babalola|first4=F. D.|date=2019-07-03|title=Assessing local-level forest use and management capacity as a climate-change adaptation strategy in Vhembe district of South Africa|journal=Climate and Development|volume=11|issue=6|pages=501–512|doi=10.1080/17565529.2018.1447904|issn=1756-5529|hdl=2263/64496|s2cid=158887449|hdl-access=free}}</ref> Regionalni akterji so k prilagajanju deloma uspešno pristopili. To vključuje razvoj in prilagajanje različnih strategij za zmanjševanje podnebnih sprememb<ref>{{Cite web|url=https://www.sadc.int/themes/meteorology-climate/climate-change-adaptation/|title=Southern African Development Community :: Climate Change Adaptation|website=www.sadc.int|access-date=8 August 2019}}</ref> npr. Politični dokument [[Južnoafriška razvojna skupnost|SADC]] o podnebnih spremembah,<ref>{{Cite book|url=https://www.sadc.int/files/2213/5293/3544/SADC_Climate_Change_Adaptation_for_the_Water_Sector_booklet.pdf|title=SADC policy paper on climate change: Assessing the policy options for SADC member stated|last=Lesolle|first=D|year=2012}}</ref> in strategije prilagajanja za vodni sektor.<ref>{{Cite book|url=https://www.sadc.int/files/2213/5293/3544/SADC_Climate_Change_Adaptation_for_the_Water_Sector_booklet.pdf|title=Climate change adaptation in SADC: A Strategy for the water sector}}</ref> K pospešavanju prilagajanja na podnebne spremembe prispevajo tudi drugi pristopi, na primer Program za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje posledic podnebnih sprememb v Vzhodni in Južni Afriki (COMESA-EAC-SADC).<ref>{{Cite web|url=https://www.sadc.int/sadc-secretariat/directorates/office-deputy-executive-secretary-regional-integration/food-agriculture-natural-resources/tripartite-programme-climate-change-adaptation-and-mitigatio/|title=Programme on Climate Change Adaptation, Mitigation in Eastern and Southern Africa (COMESA-EAC-SADC)|website=Southern African Development Community|access-date=8 August 2019}}</ref> [[Afriška unija]] je kot supranacionalna organizacija 55 držav članic v osnutku poročila leta 2014 predlagala 47 ciljev in ustreznih ukrepov<ref>{{Cite book|title=AFRICAN STRATEGY ON CLIMATE CHANGE|publisher=African Union|year=2014|url=https://www.un.org/en/africa/osaa/pdf/au/cap_draft_auclimatestrategy_2015.pdf}}</ref> za zmanjševanje posledic podnebnih spremmb na celini. [[António Guterres]], [[Generalni sekretar Združenih narodov]], je poudaril potrebo po tesnem sodelovanju z Afriško unijo pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami in doseganje [[Cilji trajnostnega razvoja|ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov]].
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Celina Afrika}}
{{Države Afrike}}
{{kategorija v zbirki|Maps of Africa|Zemljevidi Afrike}}
[[Kategorija:Geografija Afrike]]
[[Kategorija:Podnebje|Afrika]]
c5qkkdtg71av3vm7tx9gf5zfltoia34
5722673
5722666
2022-07-22T16:41:49Z
TadejM
738
wikitext
text/x-wiki
[[File:Koppen-Geiger Map Africa present.svg|thumb|upright=2|[[Klimatski pas]]ovi Afrike s prikazom ekološkega preloma med puščavo [[Sahara|Saharo]] (rdeče), [[vroče polsušno podnebje|vročim polsušnim podnebjem]] [[Sahel]]a (oranžno) in [[tropsko podnebje|tropskim podnebjem]] osrednje in zahodne Afrike (modro). V Južni Afriki podnebje prehaja v [[subtropsko podnebje|subtropsko]] in [[zmerno podnebje|zmerno]] (zeleno in rumeno) ter bolj puščavsko ali polsušno, osredinjeno na Namibijo, Bocvano in Južno Afriko.<ref>{{cite journal |last1=Beck |first1=Hylke E. |last2=Zimmermann |first2=Niklaus E. |last3=McVicar |first3=Tim R. |last4=Vergopolan |first4=Noemi |last5=Berg |first5=Alexis|author6-link=Eric Franklin Wood |last6=Wood |first6=Eric F. |title=Present and future Köppen-Geiger climate classification maps at 1-km resolution |journal=Scientific Data |date=30 October 2018 |volume=5 |pages=180214 |doi=10.1038/sdata.2018.214 |pmid=30375988 |pmc=6207062 |language=En |issn=2052-4463 |bibcode=2018NatSD...580214B}}</ref>]]
[[File:Africa satellite orthographic.jpg|thumb|349px|Zemljevid Afrike s prikazom ekološkega preloma okoli puščave Sahare]]
'''Podnebje Afrike''' je splet podnebij, kot so [[ekvatorialno podnebje]], [[tropsko vlažno in suho podnebje]], [[tropsko monsunsko podnebje]], [[polsušno podnebje]] (polpuščava in stepa), [[puščavsko podnebje]] (hiperaridno in aridno) ter [[podnebje subtropskih višavij]]. Zmerno podnebje je na tej celini redko, razen na velikih nadmorskih višinah in ob robovih. Podnebje Afrike bolj variira po količini padavin kot po temperaturah, ki so stalno visoke. Afriške puščave so najbolj osončeni in najsušnejši deli celine, kar je posledica prevladujoče prisotnosti [[subtropski greben|subtropskega grebena]] z usihajočimi vročimi in suhimi zračnimi masami. Afriki pripadajo številni z vročino povezani rekordi: celina ima najbolj vroče območje, v katerem so temperature visoke skozi vse leto, območja z najbolj vročim poletnim podnebjem, območje z najdaljšo osončenostjo idr.
Zaradi lege Afrike na ekvatorialnih in subtropskih geografskih širinah tako na južni kot tudi severni polobli lahko tu najdomo več različnih tipov podnebja. Celina večinoma leži v [[tropski podnebni pas|tropskem podnebnem pasu]] med [[rakov povratnik|rakovim povratnikom]] in [[kozorogov povratnik|kozorogovim povratnikom]], kar prispeva k vlažnosti. Na tej vroči celini je vedno obilo padavin. V vsej Afriki prevladuje toplo in vroče podnebje, zlasti za severni del pa so značilni sušnost in visoke temperature. [[Sredozemsko podnebje]] imajo samo najsevernejši in najjužnejši robovi celine. Sredino Afrike preči ekvator, prečita pa jo tudi rakov in kozorogov povrantnik, zato je to najbolj tropska celina. Zaradi vročega in sušnega podnebja [[podnebne spremembe v Afriki|podnebne spremembe to celino ogrožajo najbolj]].
== Temperature ==
{{Glej tudi|Subtropski greben}}
[[File: Africa temperature.png|thumb|left|Mesečne povrprečne in minimalne zunanje in notranje temperature v Afriki]]
Globalno temperature Zemlje ob ekvatorju povzročajo veliko gibanja navzgor in konvekcije vzdolž [[monsunski jarek|monsunskega jarka]] ali [[medtropski konvergenčni pas|medtropskega konvergenčnega pasu]]. Zaradi divergence nad paraekvatorialnim jarkom se zrak dvigne in se od ekvatorja oddalji v višino. Ko se zrak pomika proti srednjim geografskim širinam, se ohlaja in potaplja, kar vodi v sesedanje v bližini 30. vzporednika obeh polobel. To kroženje je znano kot [[Halleyjeva celica]] in povzroča nastanek subtropskega grebena.<ref>Dr. Owen E. Thompson (1996). [http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html Hadley Circulation Cell.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090305122318/http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html |date=2009-03-05 }} Channel Video Productions. Retrieved on 2007-02-11.</ref> Ta klimatološka [[območje visokega tlaka|območja visokega tlaka]] so vzrok za številne puščave v svetu,<ref>ThinkQuest team 26634 (1999). [http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm The Formation of Deserts.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121017193948/http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm |date=2012-10-17 }} Oracle ThinkQuest Education Foundation. Retrieved on 2009-02-16.</ref> vključno s Saharo.
Temperature so najvišje v predelih sahare v [[Alžirija|Alžiriji]] in [[Mali]]ju,<ref name="burt">{{cite book|pages=[https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24 24–28]|title=Extreme Weather: a guide & record book|author=Christopher C. Burt|year=2004|isbn=978-0-393-32658-1|publisher=W. W. Norton & Company, Inc.|url-access=registration|url=https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24}}</ref> najnižje pa na jugu celine in na visokih vzpetinah vzhodnega in severozahodnega dela celine. Najvišja povprečna letna temperatura na Zemlji je bila zabeležena na območju [[Dallol]] v [[Etiopija|Etiopiji]] in znaša 33,9 °.<ref>{{cite book|title=The Weather Sourcebook|author1=Ronald L. Wagner |author2=Bill Adler, Jr. |page=91|year=1997|publisher=Adler & Robin Books, Inc.|isbn=978-0-76270-080-6}}</ref> Navidezne temperature, ki združujejo učinek temperature in vlažnosti, so vzdolž obale [[Rdeče morje|Rdečega morja]] v [[Eritreja|Eritreji]] in [[Adenski zaliv|Adenskega zaliva]] v [[Somalija|Somaliji]] med 57 °C in 63 °C v popoldanskih urah.<ref name="burt"/> Najnižja temperatura, izmerjena v Afriki, je bila −24 °C pri mestu [[Ifrane]] v [[Maroko|Maroku]] 11. februarja 1935.<ref name="NCDC">[http://www.ncdc.noaa.gov/oa/climate/globalextremes.html Global Measured Extremes of Temperature and Precipitation.] [[National Climatic Data Center]]. Retrieved on 2007-06-21.</ref> Kljub temu je za večji del Afrike, še zlasti pa za puščave, polpuščave, stepe in savane, značilna [[vročinski val|izjemna vročina]]. Afriške puščave so med najbolj vročimi kraji na Zemlji, še zlasti [[Sahara]] in [[Danakil]] na [[Afriški rog|Afriškem rogu]].
== Veter ==
{{Main|Vzhodni afriški stržen}}
Nizkovišinski vzhodni afriški stržen ima ključno vlogo v [[monsun]]u jugozahodne Afrike,<ref>[[Kerry H. Cook]]. [http://ams.allenpress.com/perlserv/?request=get-abstract&doi=10.1175%2F1520-0442(1999)012%3C1165%3AGOTAEJ%3E2.0.CO%3B2 Generation of the African Easterly Jet and Its Role in Determining West African Precipitation.] Retrieved on 2008-05-08.</ref> in prispeva k nastanku [[tropski val|tropskih valov]], ki v toplem letnem času potujejo čez tropski Atlantik in vzhodni del Tihega oceana.<ref>[[Chris Landsea]]. AOML Frequently Asked Questions. [http://www.aoml.noaa.gov/hrd/tcfaq/A4.html Subject: A4) What is an easterly wave ?] Retrieved on 2008-05-08.</ref> Za stržen sta značilni [[Barotropna tekočina|barotropna]] in [[baroklinost|baroklina]] nestabilnost, kar povzroča proti zahodu se šireče strženske motnje [[sinoptična meteorologija|sinoptične velikosti]], imenovane vzhodni afriški valovi ali tropski valovi. Majhno število viharnih sistemov srednje velikosti v teh valovih se po preselitvi iz [[Vzhodna AFrika|Vzhodne Afrike]], zlasti v avgustu in septembru, razvije v [[tropski ciklon|tropske ciklone]]. Ko stržen v mesecih najizrazitejše [[sezona atlantskih hurikanov|sezone atlantskih hurikanov]] poteka južno od normalnega območja, je nastanek tropskih ciklonov zavrt.<ref>{{cite web|url=http://www.cpc.ncep.noaa.gov/products/special_summaries/97_4/fig7.gif|author=Climate Prediction Center|author-link=Climate Prediction Center|title=Figure 7|access-date=2011-02-05|date=November 1997|publisher=[[National Oceanic and Atmospheric Administration]]}}</ref>
==Padavine==
[[File:Africa Precipitation Map.svg|thumb|249px|Zemljevid povprečnih padavin]]
{{Glej tudi|Deževno obdobje}}
Obsežni deli [[Severna Afrika|Severne]] in [[Južna Afrika|Južne Afrike]] ter celotni [[Afriški rog]] imajo predvsem [[vroče puščavsko podnebje]] ali [[vroče polpuščavsko podnebje]], če gre za vlažnejše kraje. Puščava [[Sahara]] v Severni Afriki je največja vroča puščava na svetu in eden najbolj vročih, najbolj suhih in najbolj osončenih krajev na Zemlji. Neposredno južno od Sahare je pas [[polpuščava|polpuščavske]] [[stepa|stepe]] (semiaridno območje), imenovan [[Sahel]], v najjužnejših predelih Afrike so [[savana|savanske]] ravnice, v osrednjem delu pa predeli zelo goste [[džungla|džungle]] ([[deževni gozd]]). Ekvatorialno območje ob [[medtropski konvergenčni pas|medtropskem konvergenčnem pasu]] je najbolj vlažni del celine. Skozi leto se deževni pas do avgusta pomakne prek celine severno v [[Podsaharska Afrika|Podsaharsko Afriko]], nato pa do marca znova južno v južno-osrednjo AFriko.<ref>{{cite web|url=http://jisao.washington.edu/data/ud/africa/|publisher=[[University of Washington]]|title=Africa Rainfall Climatology|author=Todd Mitchell|date=October 2001|access-date=2010-01-02|archive-date=2014-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20140904082933/http://jisao.washington.edu/data/ud/africa/|url-status=dead}}</ref> Predeli s savanskim podnebjem v Podsaharski Afriki, kot so [[Gana]], [[Burkina Faso]],<ref>{{cite journal | author = Laux Patrick | display-authors = etal | year = 2008 | title = Predicting the regional onset of the rainy season in West Africa | url = https://publikationen.bibliothek.kit.edu/220073675| journal = International Journal of Climatology | volume = 28 | issue = 3| pages = 329–342 | doi = 10.1002/joc.1542 | bibcode = 2008IJCli..28..329L }}</ref><ref>{{cite journal | author = Laux Patrick | display-authors = etal | year = 2009 | title = Modelling daily precipitation features in the Volta Basin of West Africa | url = https://publikationen.bibliothek.kit.edu/220073672/3815341| journal = International Journal of Climatology | volume = 29 | issue = 7| pages = 937–954 | doi = 10.1002/joc.1852 | bibcode = 2009IJCli..29..937L }}</ref> [[Darfur]],<ref>David Vandervort (2009). [http://www.icrc.org/Web/Eng/siteeng0.nsf/html/sudan-feature-060707 Darfur: getting ready for the rainy season.] International Committee of the Red Cross. Retrieved on 2009-02-06.</ref> [[Eritreja]],<ref>Mehari Tesfazgi Mebrhatu, M. Tsubo, and Sue Walker (2004). [http://www.cropscience.org.au/icsc2004/poster/2/6/580_mebrhatumt.htm A Statistical Model for Seasonal Rainfall Forecasting over the Highlands of Eritrea.] New directions for a diverse planet: Proceedings of the 4th International Crop Science Congress. Retrieved on 2009-02-08.</ref> [[Etiopija]],<ref>Alex Wynter (2009). [http://www.alertnet.org/thenews/fromthefield/218536/123391195425.htm Ethiopia: March rainy season "critical" for southern pastoralists.] Thomson Reuters Foundation. Retrieved on 2009-02-06.</ref> in [[Bocvana]] imajo izrazito deževno obdobje.<ref>The Voice (2009). [http://allafrica.com/stories/200901270599.html Botswana: Rainy Season Fills Up Dams.] allAfrica.com. Retrieved on 2009-02-06.</ref> [[El Nino]] povzroči v južni Afriki od decembra do februarja sušnejše razmere od običajnih ter v istem času v ekvatorialni Vzhodni Afriki vlažnejše razmere.<ref>{{Cite web | url=http://www.scoop.co.nz/stories/WO1010/S00173/la-nina-weather-likely-to-last-for-months.htm | title=La Niña Weather Likely to Last for Months | Scoop News}}</ref>
Na [[Madagaskar]]ju [[pasat]]ni vetrovi prinašajo vlago na vzhodna pobočja otoka, kjer se odloži kot dež, ter sušnejše vetrove s pobočij na območja na jugu in zahodu, zato ostanejo zahodni deli otoka v [[deževna senca|deževni senci]]. Posledično pade v severovzhodnih predelih Madagarskarja precej več dežja kot v jugozahodnih.<ref>{{cite web|url=http://www.slac.stanford.edu/econf/C0709107/pdf/308.pdf|title=Madagascar rainfall climatology: Extreme Phenomena|publisher=[[Stanford University]]|access-date=2010-01-02|date=2007-12-19|author1=T. Andry Arivelo |author2=Professeur A. Ratiarison |author3=Professeur M.Bessafi |author4=Rodolphe Ramiharijafy }}</ref> Južna Afrika prejme večino dežja s poletnimi konvekcijskimi viharji in [[zunajtropski ciklon|zunajtropskimi cikloni]], ki potujejo skozi [[Zahodno vetrovno območje]]. Enkrat na deset let povzročijo cikloni na tem območju čezmerne padavine.<ref>{{cite web|url=http://www.isac.cnr.it/~ipwg/meetings/melbourne/papers/Mngadi.pdf |title=Southern Africa Satellite Derived Rainfall Estimates Validation |author1=Pearl Mngadi |author2=Petrus JM Visser |author3=Elizabeth Ebert |page=1 |publisher=International Precipitation Working Group |date=October 2006 |access-date=2010-01-05 }}{{dead link|date=May 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
==Podnebne spremembe==
[[File:Temperature Bar Chart Africa--1901-2020--2021-07-14.png|thumb|upright=1.8|Grafikon, ki prikazuje [[instrumentalno beleženje temperatur|temperaturne spremembe]] v [[Afrika|Afriki]] med letoma 1901 in 2021. Rdeča barva označuje višje, modra barva pa nižje temperature od povprečja (povprečna temperatura v letih 1971–2000 je označena kot meja med modro in rdečo barvo.]]
[[Podnebne spremembe]] so v Afriki, ki je med vsemi celinami najbolj občutljiva za [[posledice podnebnih sprememb|njihove posledice]], vse resnejša grožnja.<ref>{{cite book|author=Schneider, S.H.|url=http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch19s19-3-3.html|title=Chapter 19: Assessing Key Vulnerabilities and the Risk from Climate Change|publisher=Print version: CUP. This version: IPCC website|year=2007|isbn=978-0-521-88010-7|editor=Parry, M.L.|series=Climate change 2007: impacts, adaptation, and vulnerability: contribution of Working Group II to the fourth assessment report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC)|location=Cambridge University Press (CUP): Cambridge, UK|contribution=19.3.3 Regional vulnerabilities|display-authors=etal|access-date=2011-09-15|display-editors=etal|archive-url=https://web.archive.org/web/20130312104158/http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch19s19-3-3.html|archive-date=2013-03-12|url-status=dead}}</ref><ref name=":10">Niang, I., O.C. Ruppel, M.A. Abdrabo, A. Essel, C. Lennard, J. Padgham, and P. Urquhart, 2014: Africa. In: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. Part B: Regional Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Barros, V.R., C.B. Field, D.J. Dokken et al. (eds.)]. Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom and New York, NY, USA, pp. 1199-1265. https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WGIIAR5-Chap22_FINAL.pdf</ref><ref name=":4">{{Cite journal |last1=Kendon |first1=Elizabeth J. |last2=Stratton |first2=Rachel A. |last3=Tucker |first3=Simon |last4=Marsham |first4=John H. |last5=Berthou |first5=Ségolène |last6=Rowell |first6=David P. |last7=Senior |first7=Catherine A. |date=2019 |title=Enhanced future changes in wet and dry extremes over Africa at convection-permitting scale |journal=Nature Communications |language=en |volume=10 |issue=1 |pages=1794 |doi=10.1038/s41467-019-09776-9 |issn=2041-1723 |pmc=6478940 |pmid=31015416}}</ref><ref name=":7">{{Cite web |title=More Extreme Weather in Africa's Future, Study Says {{!}} The Weather Channel - Articles from The Weather Channel {{!}} weather.com |url=https://weather.com/news/climate/news/2019-06-18-africa-extreme-weather-drought-flood |access-date=2022-07-01 |website=The Weather Channel |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |last=United Nations |first=UNEP |date=2017 |title=Responding to climate change |url=http://www.unep.org/regions/africa/regional-initiatives/responding-climate-change |access-date=2022-07-01 |website=UNEP - UN Environment Programme |language=en}}</ref> K veliki občutljivosti prispevajo številni dejavniki, med drugim [[prilagajanje na podnebne spremembe|prilagoditvena sposobnost]], velika odvisnost od ekosistemskih dobrin za preživetje in slabše razviti kmetijski proizvodni sistemi.<ref>{{cite journal|last1=Ofoegbu|first1=Chidiebere|last2=Chirwa|first2=P. W.|date=2019-05-19|title=Analysis of rural people's attitude towards the management of tribal forests in South Africa|journal=Journal of Sustainable Forestry|volume=38|issue=4|pages=396–411|doi=10.1080/10549811.2018.1554495|s2cid=92282095|issn=1054-9811}}</ref> Nevarnost podnebnih sprememb za [[kmetijstvo|kmetijsko proizvodnjo]], [[varnost hrane]], [[vodne vire]] in [[ekosistemske storitve]] bo verjetno imela vse resnejši vpliv na življenje in možnosti [[trajnostni razvoj|trajnostnega razvoja]] v Afriki.<ref>Niang, I., O.C. Ruppel, M.A. Abdrabo, A. Essel, C. Lennard, J. Padgham, and P. Urquhart, 2014: Africa. In: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. [https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WGIIAR5-Chap22_FINAL.pdf Part B: Regional Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change] Barros, V.R., C.B. Field, D.J. Dokken et al.(eds.). Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom, and New York, NY, USA, pp. 1199-1265.{{verify source|date=September 2019|reason=This ref was deleted Special: Diff/909611085 by a bug in VisualEditor and later restored by a bot from the original site located at Special: Permalink/909609403 cite #2 - verify the site is accurate and delete this template. [[User:Greene bot/Job 18]]}}</ref> Odbor [[Medvladni odbor za podnebne razmere|IPCC]] je leta 2007 z veliko gotovostjo napovedal, da bodo klimatske spremembe in podnebna spremenljivost močno prizadele številne afriške države in območja, kmetijsko proizvodnjo in varnost hrane..<ref name="IPCC_4th_assessment_e">{{cite book|author=Boko, M.|url=http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch9s9-es.html|title=Chapter 9: Africa|publisher=Print version: CUP. This version: IPCC website|year=2007|isbn=978-0-521-88010-7|editor1=Parry, M.L.|series=Climate change 2007: impacts, adaptation, and vulnerability: contribution of Working Group II to the fourth assessment report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC)|location=Cambridge University Press (CUP): Cambridge, UK|contribution=Executive summary|access-date=2011-09-15|display-editors=etal}}</ref>
V naslednjih desetletjih pričakujemo segrevanje zaradi podnebnih sprememb po vsej Zemljini površini in povečanje povprečne globalne količine dežja.<ref name="Global Warming of 1.5 ºC —">{{Cite web|url=https://www.ipcc.ch/sr15/|title=Global Warming of 1.5 ºC —|access-date=2020-02-16}}</ref> Regionalni učinki dežja v [[tropi]]h naj bi bili prostorsko bistveno bolj raznoliki, zato je napoved sprememb za posamezne kraje pogosto manj zanesljiva, čeprav se jih pričakuje. Skladno s tem so izmerjene [[instrumentalno beleženje temperatur|površinske temperature]] v Afriki od poznega 19. stoletja do zgodnjega [[21. stoletje|21. stoletja]] na splošno narastle za približno 1 °C, lokalno pa je najnižja temperatura v Sahelu na koncu suhega obdobja narastla celo za 3 °C.<ref name=":14">{{Cite book|title=Rural societies in the face of climatic and environmental changes in West Africa|date=2017|publisher=IRD éditions|others=Impr. Jouve)|isbn=978-2-7099-2424-5|location=Marseille|oclc=1034784045}}</ref> Kot pričakovano, opazovani trendi padavin kažejo prostorske in časovne razhajanja.<ref name=":11">{{Cite journal|last=Collins|first=Jennifer M.|s2cid=129446962|date=2011-03-18|title=Temperature Variability over Africa|journal=Journal of Climate|volume=24|issue=14|pages=3649–3666|doi=10.1175/2011JCLI3753.1|issn=0894-8755|bibcode=2011JCli...24.3649C}}</ref><ref name=":10" /> Opazovane spremembe [[temperatura|temperature]] in [[padavine|padavin]] regionalno variirajo.<ref name=":15">{{Cite journal|last1=Conway|first1=Declan|last2=Persechino|first2=Aurelie|last3=Ardoin-Bardin|first3=Sandra|last4=Hamandawana|first4=Hamisai|last5=Dieulin|first5=Claudine|last6=Mahé|first6=Gil|date=2009-02-01|title=Rainfall and Water Resources Variability in Sub-Saharan Africa during the Twentieth Century|journal=Journal of Hydrometeorology|volume=10|issue=1|pages=41–59|bibcode=2009JHyMe..10...41C|doi=10.1175/2008JHM1004.1|issn=1525-755X|doi-access=free}}</ref><ref name=":11" />
Obvladovanje tveganja podnebnih sprememb zahteva povezovanje strategij [[zmanjševanje podnebnih sprememb|zmanjševanja]] in [[prilagajanje na podnebne spremembe|prilagajanja]] pri upravljanju ekosistemskih dobrin in storitev ter kmetijskih proizvodnih sistemov v Afriki.<ref>{{Cite journal|last1=Ofoegbu|first1=Chidiebere|last2=Chirwa|first2=P. W.|last3=Francis|first3=J.|last4=Babalola|first4=F. D.|date=2019-07-03|title=Assessing local-level forest use and management capacity as a climate-change adaptation strategy in Vhembe district of South Africa|journal=Climate and Development|volume=11|issue=6|pages=501–512|doi=10.1080/17565529.2018.1447904|issn=1756-5529|hdl=2263/64496|s2cid=158887449|hdl-access=free}}</ref> Regionalni akterji so k prilagajanju deloma uspešno pristopili. To vključuje razvoj in prilagajanje različnih strategij za zmanjševanje podnebnih sprememb<ref>{{Cite web|url=https://www.sadc.int/themes/meteorology-climate/climate-change-adaptation/|title=Southern African Development Community :: Climate Change Adaptation|website=www.sadc.int|access-date=8 August 2019}}</ref> npr. Politični dokument [[Južnoafriška razvojna skupnost|SADC]] o podnebnih spremembah,<ref>{{Cite book|url=https://www.sadc.int/files/2213/5293/3544/SADC_Climate_Change_Adaptation_for_the_Water_Sector_booklet.pdf|title=SADC policy paper on climate change: Assessing the policy options for SADC member stated|last=Lesolle|first=D|year=2012}}</ref> in strategije prilagajanja za vodni sektor.<ref>{{Cite book|url=https://www.sadc.int/files/2213/5293/3544/SADC_Climate_Change_Adaptation_for_the_Water_Sector_booklet.pdf|title=Climate change adaptation in SADC: A Strategy for the water sector}}</ref> K pospešavanju prilagajanja na podnebne spremembe prispevajo tudi drugi pristopi, na primer Program za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje posledic podnebnih sprememb v Vzhodni in Južni Afriki (COMESA-EAC-SADC).<ref>{{Cite web|url=https://www.sadc.int/sadc-secretariat/directorates/office-deputy-executive-secretary-regional-integration/food-agriculture-natural-resources/tripartite-programme-climate-change-adaptation-and-mitigatio/|title=Programme on Climate Change Adaptation, Mitigation in Eastern and Southern Africa (COMESA-EAC-SADC)|website=Southern African Development Community|access-date=8 August 2019}}</ref> [[Afriška unija]] je kot supranacionalna organizacija 55 držav članic v osnutku poročila leta 2014 predlagala 47 ciljev in ustreznih ukrepov<ref>{{Cite book|title=AFRICAN STRATEGY ON CLIMATE CHANGE|publisher=African Union|year=2014|url=https://www.un.org/en/africa/osaa/pdf/au/cap_draft_auclimatestrategy_2015.pdf}}</ref> za zmanjševanje posledic podnebnih spremmb na celini. [[António Guterres]], [[Generalni sekretar Združenih narodov]], je poudaril potrebo po tesnem sodelovanju z Afriško unijo pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami in doseganje [[Cilji trajnostnega razvoja|ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov]].
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Celina Afrika}}
{{Države Afrike}}
{{kategorija v zbirki|Maps of Africa|Zemljevidi Afrike}}
[[Kategorija:Geografija Afrike]]
[[Kategorija:Podnebje|Afrika]]
rj9je11u6d99puqdahoxwsvn2r9kqrt
5722676
5722673
2022-07-22T16:44:03Z
TadejM
738
wikitext
text/x-wiki
[[File:Koppen-Geiger Map Africa present.svg|thumb|upright=2|[[Klimatski pas]]ovi Afrike s prikazom ekološkega preloma med puščavo [[Sahara|Saharo]] (rdeče), [[vroče polsušno podnebje|vročim polsušnim podnebjem]] [[Sahel]]a (oranžno) in [[tropsko podnebje|tropskim podnebjem]] osrednje in zahodne Afrike (modro). V Južni Afriki podnebje prehaja v [[subtropsko podnebje|subtropsko]] in [[zmerno podnebje|zmerno]] (zeleno in rumeno) ter bolj puščavsko ali polsušno, osredinjeno na Namibijo, Bocvano in Južno Afriko.<ref>{{cite journal |last1=Beck |first1=Hylke E. |last2=Zimmermann |first2=Niklaus E. |last3=McVicar |first3=Tim R. |last4=Vergopolan |first4=Noemi |last5=Berg |first5=Alexis|author6-link=Eric Franklin Wood |last6=Wood |first6=Eric F. |title=Present and future Köppen-Geiger climate classification maps at 1-km resolution |journal=Scientific Data |date=30 October 2018 |volume=5 |pages=180214 |doi=10.1038/sdata.2018.214 |pmid=30375988 |pmc=6207062 |language=En |issn=2052-4463 |bibcode=2018NatSD...580214B}}</ref>]]
[[File:Africa satellite orthographic.jpg|thumb|349px|Zemljevid Afrike s prikazom ekološkega preloma okoli puščave Sahare]]
'''Podnebje Afrike''' je splet podnebij, kot so [[ekvatorialno podnebje]], [[tropsko vlažno in suho podnebje]], [[tropsko monsunsko podnebje]], [[polsušno podnebje]] (polpuščava in stepa), [[puščavsko podnebje]] (hiperaridno in aridno) ter [[podnebje subtropskih višavij]]. Zmerno podnebje je na tej celini redko, razen na velikih nadmorskih višinah in ob robovih. Podnebje Afrike bolj variira po količini padavin kot po temperaturah, ki so stalno visoke. Afriške puščave so najbolj osončeni in najsušnejši deli celine, kar je posledica prevladujoče prisotnosti [[subtropski greben|subtropskega grebena]] z usihajočimi vročimi in suhimi zračnimi masami. Afriki pripadajo številni z vročino povezani rekordi: celina ima najbolj vroče območje, v katerem so temperature visoke skozi vse leto, območja z najbolj vročim poletnim podnebjem, območje z najdaljšo osončenostjo idr.
Zaradi lege Afrike na ekvatorialnih in subtropskih geografskih širinah tako na južni kot tudi severni polobli lahko tu najdomo več različnih tipov podnebja. Celina večinoma leži v [[tropski podnebni pas|tropskem podnebnem pasu]] med [[rakov povratnik|rakovim povratnikom]] in [[kozorogov povratnik|kozorogovim povratnikom]], kar prispeva k vlažnosti. Na tej vroči celini je vedno obilo padavin. V vsej Afriki prevladuje toplo in vroče podnebje, zlasti za severni del pa so značilni sušnost in visoke temperature. [[Sredozemsko podnebje]] imajo samo najsevernejši in najjužnejši robovi celine. Sredino Afrike preči ekvator, prečita pa jo tudi rakov in kozorogov povrantnik, zato je to najbolj tropska celina. Zaradi vročega in sušnega podnebja [[podnebne spremembe v Afriki|podnebne spremembe to celino ogrožajo najbolj]].
== Temperature ==
{{Glej tudi|Subtropski greben}}
[[File: Africa temperature.png|thumb|left|Mesečne povrprečne in minimalne zunanje in notranje temperature v Afriki]]
Globalno temperature Zemlje ob ekvatorju povzročajo veliko gibanja navzgor in konvekcije vzdolž [[monsunski jarek|monsunskega jarka]] ali [[medtropski konvergenčni pas|medtropskega konvergenčnega pasu]]. Zaradi divergence nad paraekvatorialnim jarkom se zrak dvigne in se od ekvatorja oddalji v višino. Ko se zrak pomika proti srednjim geografskim širinam, se ohlaja in potaplja, kar vodi v sesedanje v bližini 30. vzporednika obeh polobel. To kroženje je znano kot [[Halleyjeva celica]] in povzroča nastanek subtropskega grebena.<ref>Dr. Owen E. Thompson (1996). [http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html Hadley Circulation Cell.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090305122318/http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html |date=2009-03-05 }} Channel Video Productions. Retrieved on 2007-02-11.</ref> Ta klimatološka [[območje visokega tlaka|območja visokega tlaka]] so vzrok za številne puščave v svetu,<ref>ThinkQuest team 26634 (1999). [http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm The Formation of Deserts.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121017193948/http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm |date=2012-10-17 }} Oracle ThinkQuest Education Foundation. Retrieved on 2009-02-16.</ref> vključno s Saharo.
Temperature so najvišje v predelih sahare v [[Alžirija|Alžiriji]] in [[Mali]]ju,<ref name="burt">{{cite book|pages=[https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24 24–28]|title=Extreme Weather: a guide & record book|author=Christopher C. Burt|year=2004|isbn=978-0-393-32658-1|publisher=W. W. Norton & Company, Inc.|url-access=registration|url=https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24}}</ref> najnižje pa na jugu celine in na visokih vzpetinah vzhodnega in severozahodnega dela celine. Najvišja povprečna letna temperatura na Zemlji je bila zabeležena na območju [[Dallol]] v [[Etiopija|Etiopiji]] in znaša 33,9 °.<ref>{{cite book|title=The Weather Sourcebook|author1=Ronald L. Wagner |author2=Bill Adler, Jr. |page=91|year=1997|publisher=Adler & Robin Books, Inc.|isbn=978-0-76270-080-6}}</ref> Navidezne temperature, ki združujejo učinek temperature in vlažnosti, so vzdolž obale [[Rdeče morje|Rdečega morja]] v [[Eritreja|Eritreji]] in [[Adenski zaliv|Adenskega zaliva]] v [[Somalija|Somaliji]] med 57 °C in 63 °C v popoldanskih urah.<ref name="burt"/> Najnižja temperatura, izmerjena v Afriki, je bila −24 °C pri mestu [[Ifrane]] v [[Maroko|Maroku]] 11. februarja 1935.<ref name="NCDC">[http://www.ncdc.noaa.gov/oa/climate/globalextremes.html Global Measured Extremes of Temperature and Precipitation.] [[National Climatic Data Center]]. Retrieved on 2007-06-21.</ref> Kljub temu je za večji del Afrike, še zlasti pa za puščave, polpuščave, stepe in savane, značilna [[vročinski val|izjemna vročina]]. Afriške puščave so med najbolj vročimi kraji na Zemlji, še zlasti [[Sahara]] in [[Danakil]] na [[Afriški rog|Afriškem rogu]].
== Veter ==
{{Main|Vzhodni afriški stržen}}
Nizkovišinski vzhodni afriški stržen ima ključno vlogo v [[monsun]]u jugozahodne Afrike,<ref>[[Kerry H. Cook]]. [http://ams.allenpress.com/perlserv/?request=get-abstract&doi=10.1175%2F1520-0442(1999)012%3C1165%3AGOTAEJ%3E2.0.CO%3B2 Generation of the African Easterly Jet and Its Role in Determining West African Precipitation.] Retrieved on 2008-05-08.</ref> in prispeva k nastanku [[tropski val|tropskih valov]], ki v toplem letnem času potujejo čez tropski Atlantik in vzhodni del Tihega oceana.<ref>[[Chris Landsea]]. AOML Frequently Asked Questions. [http://www.aoml.noaa.gov/hrd/tcfaq/A4.html Subject: A4) What is an easterly wave ?] Retrieved on 2008-05-08.</ref> Za stržen sta značilni [[Barotropna tekočina|barotropna]] in [[baroklinost|baroklina]] nestabilnost, kar povzroča proti zahodu se šireče strženske motnje [[sinoptična meteorologija|sinoptične velikosti]], imenovane vzhodni afriški valovi ali tropski valovi. Majhno število viharnih sistemov srednje velikosti v teh valovih se po preselitvi iz [[Vzhodna AFrika|Vzhodne Afrike]], zlasti v avgustu in septembru, razvije v [[tropski ciklon|tropske ciklone]]. Ko stržen v mesecih najizrazitejše [[sezona atlantskih hurikanov|sezone atlantskih hurikanov]] poteka južno od normalnega območja, je nastanek tropskih ciklonov zavrt.<ref>{{cite web|url=http://www.cpc.ncep.noaa.gov/products/special_summaries/97_4/fig7.gif|author=Climate Prediction Center|author-link=Climate Prediction Center|title=Figure 7|access-date=2011-02-05|date=November 1997|publisher=[[National Oceanic and Atmospheric Administration]]}}</ref>
==Padavine==
[[File:Africa Precipitation Map.svg|thumb|249px|Zemljevid povprečnih padavin]]
{{Glej tudi|Deževno obdobje}}
Obsežni deli [[Severna Afrika|Severne]] in [[Južna Afrika|Južne Afrike]] ter celotni [[Afriški rog]] imajo predvsem [[vroče puščavsko podnebje]] ali [[vroče polpuščavsko podnebje]], če gre za vlažnejše kraje. Puščava [[Sahara]] v Severni Afriki je največja vroča puščava na svetu in eden najbolj vročih, najbolj suhih in najbolj osončenih krajev na Zemlji. Neposredno južno od Sahare je pas [[polpuščava|polpuščavske]] [[stepa|stepe]] (semiaridno območje), imenovan [[Sahel]], v najjužnejših predelih Afrike so [[savana|savanske]] ravnice, v osrednjem delu pa predeli zelo goste [[džungla|džungle]] ([[deževni gozd]]). Ekvatorialno območje ob [[medtropski konvergenčni pas|medtropskem konvergenčnem pasu]] je najbolj vlažni del celine. Skozi leto se deževni pas do avgusta pomakne prek celine severno v [[Podsaharska Afrika|Podsaharsko Afriko]], nato pa do marca znova južno v južno-osrednjo AFriko.<ref>{{cite web|url=http://jisao.washington.edu/data/ud/africa/|publisher=[[University of Washington]]|title=Africa Rainfall Climatology|author=Todd Mitchell|date=October 2001|access-date=2010-01-02|archive-date=2014-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20140904082933/http://jisao.washington.edu/data/ud/africa/|url-status=dead}}</ref> Predeli s savanskim podnebjem v Podsaharski Afriki, kot so [[Gana]], [[Burkina Faso]],<ref>{{cite journal | author = Laux Patrick | display-authors = etal | year = 2008 | title = Predicting the regional onset of the rainy season in West Africa | url = https://publikationen.bibliothek.kit.edu/220073675| journal = International Journal of Climatology | volume = 28 | issue = 3| pages = 329–342 | doi = 10.1002/joc.1542 | bibcode = 2008IJCli..28..329L }}</ref><ref>{{cite journal | author = Laux Patrick | display-authors = etal | year = 2009 | title = Modelling daily precipitation features in the Volta Basin of West Africa | url = https://publikationen.bibliothek.kit.edu/220073672/3815341| journal = International Journal of Climatology | volume = 29 | issue = 7| pages = 937–954 | doi = 10.1002/joc.1852 | bibcode = 2009IJCli..29..937L }}</ref> [[Darfur]],<ref>David Vandervort (2009). [http://www.icrc.org/Web/Eng/siteeng0.nsf/html/sudan-feature-060707 Darfur: getting ready for the rainy season.] International Committee of the Red Cross. Retrieved on 2009-02-06.</ref> [[Eritreja]],<ref>Mehari Tesfazgi Mebrhatu, M. Tsubo, and Sue Walker (2004). [http://www.cropscience.org.au/icsc2004/poster/2/6/580_mebrhatumt.htm A Statistical Model for Seasonal Rainfall Forecasting over the Highlands of Eritrea.] New directions for a diverse planet: Proceedings of the 4th International Crop Science Congress. Retrieved on 2009-02-08.</ref> [[Etiopija]],<ref>Alex Wynter (2009). [http://www.alertnet.org/thenews/fromthefield/218536/123391195425.htm Ethiopia: March rainy season "critical" for southern pastoralists.] Thomson Reuters Foundation. Retrieved on 2009-02-06.</ref> in [[Bocvana]] imajo izrazito deževno obdobje.<ref>The Voice (2009). [http://allafrica.com/stories/200901270599.html Botswana: Rainy Season Fills Up Dams.] allAfrica.com. Retrieved on 2009-02-06.</ref> [[El Nino]] povzroči v južni Afriki od decembra do februarja sušnejše razmere od običajnih ter v istem času v ekvatorialni Vzhodni Afriki vlažnejše razmere.<ref>{{Cite web | url=http://www.scoop.co.nz/stories/WO1010/S00173/la-nina-weather-likely-to-last-for-months.htm | title=La Niña Weather Likely to Last for Months | Scoop News}}</ref>
Na [[Madagaskar]]ju [[pasat]]ni vetrovi prinašajo vlago na vzhodna pobočja otoka, kjer se odloži kot dež, ter sušnejše vetrove s pobočij na območja na jugu in zahodu, zato ostanejo zahodni deli otoka v [[deževna senca|deževni senci]]. Posledično pade v severovzhodnih predelih Madagarskarja precej več dežja kot v jugozahodnih.<ref>{{cite web|url=http://www.slac.stanford.edu/econf/C0709107/pdf/308.pdf|title=Madagascar rainfall climatology: Extreme Phenomena|publisher=[[Stanford University]]|access-date=2010-01-02|date=2007-12-19|author1=T. Andry Arivelo |author2=Professeur A. Ratiarison |author3=Professeur M.Bessafi |author4=Rodolphe Ramiharijafy }}</ref> Južna Afrika prejme večino dežja s poletnimi konvekcijskimi viharji in [[zunajtropski ciklon|zunajtropskimi cikloni]], ki potujejo skozi [[Zahodno vetrovno območje]]. Enkrat na deset let povzročijo cikloni na tem območju čezmerne padavine.<ref>{{cite web|url=http://www.isac.cnr.it/~ipwg/meetings/melbourne/papers/Mngadi.pdf |title=Southern Africa Satellite Derived Rainfall Estimates Validation |author1=Pearl Mngadi |author2=Petrus JM Visser |author3=Elizabeth Ebert |page=1 |publisher=International Precipitation Working Group |date=October 2006 |access-date=2010-01-05 }}{{dead link|date=May 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
==Podnebne spremembe==
[[File:Temperature Bar Chart Africa--1901-2020--2021-07-14.png|thumb|upright=1.8|Grafikon, ki prikazuje [[instrumentalno beleženje temperatur|temperaturne spremembe]] v [[Afrika|Afriki]] med letoma 1901 in 2021. Rdeča barva označuje višje, modra barva pa nižje temperature od povprečja (povprečna temperatura v letih 1971–2000 je označena kot meja med modro in rdečo barvo).]]
[[Podnebne spremembe]] so v Afriki, ki je med vsemi celinami najbolj občutljiva za [[posledice podnebnih sprememb|njihove posledice]], vse resnejša grožnja.<ref>{{cite book|author=Schneider, S.H.|url=http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch19s19-3-3.html|title=Chapter 19: Assessing Key Vulnerabilities and the Risk from Climate Change|publisher=Print version: CUP. This version: IPCC website|year=2007|isbn=978-0-521-88010-7|editor=Parry, M.L.|series=Climate change 2007: impacts, adaptation, and vulnerability: contribution of Working Group II to the fourth assessment report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC)|location=Cambridge University Press (CUP): Cambridge, UK|contribution=19.3.3 Regional vulnerabilities|display-authors=etal|access-date=2011-09-15|display-editors=etal|archive-url=https://web.archive.org/web/20130312104158/http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch19s19-3-3.html|archive-date=2013-03-12|url-status=dead}}</ref><ref name=":10">Niang, I., O.C. Ruppel, M.A. Abdrabo, A. Essel, C. Lennard, J. Padgham, and P. Urquhart, 2014: Africa. In: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. Part B: Regional Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Barros, V.R., C.B. Field, D.J. Dokken et al. (eds.)]. Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom and New York, NY, USA, pp. 1199-1265. https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WGIIAR5-Chap22_FINAL.pdf</ref><ref name=":4">{{Cite journal |last1=Kendon |first1=Elizabeth J. |last2=Stratton |first2=Rachel A. |last3=Tucker |first3=Simon |last4=Marsham |first4=John H. |last5=Berthou |first5=Ségolène |last6=Rowell |first6=David P. |last7=Senior |first7=Catherine A. |date=2019 |title=Enhanced future changes in wet and dry extremes over Africa at convection-permitting scale |journal=Nature Communications |language=en |volume=10 |issue=1 |pages=1794 |doi=10.1038/s41467-019-09776-9 |issn=2041-1723 |pmc=6478940 |pmid=31015416}}</ref><ref name=":7">{{Cite web |title=More Extreme Weather in Africa's Future, Study Says {{!}} The Weather Channel - Articles from The Weather Channel {{!}} weather.com |url=https://weather.com/news/climate/news/2019-06-18-africa-extreme-weather-drought-flood |access-date=2022-07-01 |website=The Weather Channel |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |last=United Nations |first=UNEP |date=2017 |title=Responding to climate change |url=http://www.unep.org/regions/africa/regional-initiatives/responding-climate-change |access-date=2022-07-01 |website=UNEP - UN Environment Programme |language=en}}</ref> K veliki občutljivosti prispevajo številni dejavniki, med drugim [[prilagajanje na podnebne spremembe|prilagoditvena sposobnost]], velika odvisnost od ekosistemskih dobrin za preživetje in slabše razviti kmetijski proizvodni sistemi.<ref>{{cite journal|last1=Ofoegbu|first1=Chidiebere|last2=Chirwa|first2=P. W.|date=2019-05-19|title=Analysis of rural people's attitude towards the management of tribal forests in South Africa|journal=Journal of Sustainable Forestry|volume=38|issue=4|pages=396–411|doi=10.1080/10549811.2018.1554495|s2cid=92282095|issn=1054-9811}}</ref> Nevarnost podnebnih sprememb za [[kmetijstvo|kmetijsko proizvodnjo]], [[varnost hrane]], [[vodne vire]] in [[ekosistemske storitve]] bo verjetno imela vse resnejši vpliv na življenje in možnosti [[trajnostni razvoj|trajnostnega razvoja]] v Afriki.<ref>Niang, I., O.C. Ruppel, M.A. Abdrabo, A. Essel, C. Lennard, J. Padgham, and P. Urquhart, 2014: Africa. In: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. [https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WGIIAR5-Chap22_FINAL.pdf Part B: Regional Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change] Barros, V.R., C.B. Field, D.J. Dokken et al.(eds.). Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom, and New York, NY, USA, pp. 1199-1265.{{verify source|date=September 2019|reason=This ref was deleted Special: Diff/909611085 by a bug in VisualEditor and later restored by a bot from the original site located at Special: Permalink/909609403 cite #2 - verify the site is accurate and delete this template. [[User:Greene bot/Job 18]]}}</ref> Odbor [[Medvladni odbor za podnebne razmere|IPCC]] je leta 2007 z veliko gotovostjo napovedal, da bodo klimatske spremembe in podnebna spremenljivost močno prizadele številne afriške države in območja, kmetijsko proizvodnjo in varnost hrane..<ref name="IPCC_4th_assessment_e">{{cite book|author=Boko, M.|url=http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch9s9-es.html|title=Chapter 9: Africa|publisher=Print version: CUP. This version: IPCC website|year=2007|isbn=978-0-521-88010-7|editor1=Parry, M.L.|series=Climate change 2007: impacts, adaptation, and vulnerability: contribution of Working Group II to the fourth assessment report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC)|location=Cambridge University Press (CUP): Cambridge, UK|contribution=Executive summary|access-date=2011-09-15|display-editors=etal}}</ref>
V naslednjih desetletjih pričakujemo segrevanje zaradi podnebnih sprememb po vsej Zemljini površini in povečanje povprečne globalne količine dežja.<ref name="Global Warming of 1.5 ºC —">{{Cite web|url=https://www.ipcc.ch/sr15/|title=Global Warming of 1.5 ºC —|access-date=2020-02-16}}</ref> Regionalni učinki dežja v [[tropi]]h naj bi bili prostorsko bistveno bolj raznoliki, zato je napoved sprememb za posamezne kraje pogosto manj zanesljiva, čeprav se jih pričakuje. Skladno s tem so izmerjene [[instrumentalno beleženje temperatur|površinske temperature]] v Afriki od poznega 19. stoletja do zgodnjega [[21. stoletje|21. stoletja]] na splošno narastle za približno 1 °C, lokalno pa je najnižja temperatura v Sahelu na koncu suhega obdobja narastla celo za 3 °C.<ref name=":14">{{Cite book|title=Rural societies in the face of climatic and environmental changes in West Africa|date=2017|publisher=IRD éditions|others=Impr. Jouve)|isbn=978-2-7099-2424-5|location=Marseille|oclc=1034784045}}</ref> Kot pričakovano, opazovani trendi padavin kažejo prostorske in časovne razhajanja.<ref name=":11">{{Cite journal|last=Collins|first=Jennifer M.|s2cid=129446962|date=2011-03-18|title=Temperature Variability over Africa|journal=Journal of Climate|volume=24|issue=14|pages=3649–3666|doi=10.1175/2011JCLI3753.1|issn=0894-8755|bibcode=2011JCli...24.3649C}}</ref><ref name=":10" /> Opazovane spremembe [[temperatura|temperature]] in [[padavine|padavin]] regionalno variirajo.<ref name=":15">{{Cite journal|last1=Conway|first1=Declan|last2=Persechino|first2=Aurelie|last3=Ardoin-Bardin|first3=Sandra|last4=Hamandawana|first4=Hamisai|last5=Dieulin|first5=Claudine|last6=Mahé|first6=Gil|date=2009-02-01|title=Rainfall and Water Resources Variability in Sub-Saharan Africa during the Twentieth Century|journal=Journal of Hydrometeorology|volume=10|issue=1|pages=41–59|bibcode=2009JHyMe..10...41C|doi=10.1175/2008JHM1004.1|issn=1525-755X|doi-access=free}}</ref><ref name=":11" />
Obvladovanje tveganja podnebnih sprememb zahteva povezovanje strategij [[zmanjševanje podnebnih sprememb|zmanjševanja]] in [[prilagajanje na podnebne spremembe|prilagajanja]] pri upravljanju ekosistemskih dobrin in storitev ter kmetijskih proizvodnih sistemov v Afriki.<ref>{{Cite journal|last1=Ofoegbu|first1=Chidiebere|last2=Chirwa|first2=P. W.|last3=Francis|first3=J.|last4=Babalola|first4=F. D.|date=2019-07-03|title=Assessing local-level forest use and management capacity as a climate-change adaptation strategy in Vhembe district of South Africa|journal=Climate and Development|volume=11|issue=6|pages=501–512|doi=10.1080/17565529.2018.1447904|issn=1756-5529|hdl=2263/64496|s2cid=158887449|hdl-access=free}}</ref> Regionalni akterji so k prilagajanju deloma uspešno pristopili. To vključuje razvoj in prilagajanje različnih strategij za zmanjševanje podnebnih sprememb<ref>{{Cite web|url=https://www.sadc.int/themes/meteorology-climate/climate-change-adaptation/|title=Southern African Development Community :: Climate Change Adaptation|website=www.sadc.int|access-date=8 August 2019}}</ref> npr. Politični dokument [[Južnoafriška razvojna skupnost|SADC]] o podnebnih spremembah,<ref>{{Cite book|url=https://www.sadc.int/files/2213/5293/3544/SADC_Climate_Change_Adaptation_for_the_Water_Sector_booklet.pdf|title=SADC policy paper on climate change: Assessing the policy options for SADC member stated|last=Lesolle|first=D|year=2012}}</ref> in strategije prilagajanja za vodni sektor.<ref>{{Cite book|url=https://www.sadc.int/files/2213/5293/3544/SADC_Climate_Change_Adaptation_for_the_Water_Sector_booklet.pdf|title=Climate change adaptation in SADC: A Strategy for the water sector}}</ref> K pospešavanju prilagajanja na podnebne spremembe prispevajo tudi drugi pristopi, na primer Program za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje posledic podnebnih sprememb v Vzhodni in Južni Afriki (COMESA-EAC-SADC).<ref>{{Cite web|url=https://www.sadc.int/sadc-secretariat/directorates/office-deputy-executive-secretary-regional-integration/food-agriculture-natural-resources/tripartite-programme-climate-change-adaptation-and-mitigatio/|title=Programme on Climate Change Adaptation, Mitigation in Eastern and Southern Africa (COMESA-EAC-SADC)|website=Southern African Development Community|access-date=8 August 2019}}</ref> [[Afriška unija]] je kot supranacionalna organizacija 55 držav članic v osnutku poročila leta 2014 predlagala 47 ciljev in ustreznih ukrepov<ref>{{Cite book|title=AFRICAN STRATEGY ON CLIMATE CHANGE|publisher=African Union|year=2014|url=https://www.un.org/en/africa/osaa/pdf/au/cap_draft_auclimatestrategy_2015.pdf}}</ref> za zmanjševanje posledic podnebnih spremmb na celini. [[António Guterres]], [[Generalni sekretar Združenih narodov]], je poudaril potrebo po tesnem sodelovanju z Afriško unijo pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami in doseganje [[Cilji trajnostnega razvoja|ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov]].
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Celina Afrika}}
{{Države Afrike}}
{{kategorija v zbirki|Maps of Africa|Zemljevidi Afrike}}
[[Kategorija:Geografija Afrike]]
[[Kategorija:Podnebje|Afrika]]
pas8ali3apod6ezgp18yazguxeag3pw
5722681
5722676
2022-07-22T16:47:04Z
TadejM
738
slog
wikitext
text/x-wiki
[[File:Koppen-Geiger Map Africa present.svg|thumb|upright=2|[[Podnebni pas]]ovi Afrike s prikazom ekološkega preloma med puščavo [[Sahara|Saharo]] (rdeče), [[vroče polsušno podnebje|vročim polsušnim podnebjem]] [[Sahel]]a (oranžno) in [[tropsko podnebje|tropskim podnebjem]] osrednje in zahodne Afrike (modro). V Južni Afriki podnebje prehaja v [[subtropsko podnebje|subtropsko]] in [[zmerno podnebje|zmerno]] (zeleno in rumeno) ter bolj puščavsko ali polsušno, osredinjeno na Namibijo, Bocvano in Južno Afriko.<ref>{{cite journal |last1=Beck |first1=Hylke E. |last2=Zimmermann |first2=Niklaus E. |last3=McVicar |first3=Tim R. |last4=Vergopolan |first4=Noemi |last5=Berg |first5=Alexis|author6-link=Eric Franklin Wood |last6=Wood |first6=Eric F. |title=Present and future Köppen-Geiger climate classification maps at 1-km resolution |journal=Scientific Data |date=30 October 2018 |volume=5 |pages=180214 |doi=10.1038/sdata.2018.214 |pmid=30375988 |pmc=6207062 |language=En |issn=2052-4463 |bibcode=2018NatSD...580214B}}</ref>]]
[[File:Africa satellite orthographic.jpg|thumb|349px|Zemljevid Afrike s prikazom ekološkega preloma okoli puščave Sahare]]
'''Podnebje Afrike''' je splet podnebij, kot so [[ekvatorialno podnebje]], [[tropsko vlažno in suho podnebje]], [[tropsko monsunsko podnebje]], [[polsušno podnebje]] (polpuščava in stepa), [[puščavsko podnebje]] (hiperaridno in aridno) ter [[podnebje subtropskih višavij]]. Zmerno podnebje je na tej celini redko, razen na velikih nadmorskih višinah in ob robovih. Podnebje Afrike bolj variira po količini padavin kot po temperaturah, ki so stalno visoke. Afriške puščave so najbolj osončeni in najsušnejši deli celine, kar je posledica prevladujoče prisotnosti [[subtropski greben|subtropskega grebena]] z usihajočimi vročimi in suhimi zračnimi masami. Afriki pripadajo številni z vročino povezani rekordi: celina ima najbolj vroče območje, v katerem so temperature visoke skozi vse leto, območja z najbolj vročim poletnim podnebjem, območje z najdaljšo osončenostjo idr.
Zaradi lege Afrike na ekvatorialnih in subtropskih geografskih širinah tako na južni kot tudi severni polobli lahko tu najdomo več različnih tipov podnebja. Celina večinoma leži v [[tropski podnebni pas|tropskem podnebnem pasu]] med [[rakov povratnik|rakovim povratnikom]] in [[kozorogov povratnik|kozorogovim povratnikom]], kar prispeva k vlažnosti. Na tej vroči celini je vedno obilo padavin. V vsej Afriki prevladuje toplo in vroče podnebje, zlasti za severni del pa so značilni sušnost in visoke temperature. [[Sredozemsko podnebje]] imajo samo najsevernejši in najjužnejši robovi celine. Sredino Afrike preči ekvator, prečita pa jo tudi rakov in kozorogov povrantnik, zato je to najbolj tropska celina. Zaradi vročega in sušnega podnebja [[podnebne spremembe v Afriki|podnebne spremembe to celino ogrožajo najbolj]].
== Temperature ==
{{Glej tudi|Subtropski greben}}
[[File: Africa temperature.png|thumb|left|Mesečne povrprečne in minimalne zunanje in notranje temperature v Afriki]]
Globalno temperature Zemlje ob ekvatorju povzročajo veliko gibanja navzgor in konvekcije vzdolž [[monsunski jarek|monsunskega jarka]] ali [[medtropski konvergenčni pas|medtropskega konvergenčnega pasu]]. Zaradi divergence nad paraekvatorialnim jarkom se zrak dvigne in se od ekvatorja oddalji v višino. Ko se zrak pomika proti srednjim geografskim širinam, se ohlaja in potaplja, kar vodi v sesedanje v bližini 30. vzporednika obeh polobel. To kroženje je znano kot [[Halleyjeva celica]] in povzroča nastanek subtropskega grebena.<ref>Dr. Owen E. Thompson (1996). [http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html Hadley Circulation Cell.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090305122318/http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html |date=2009-03-05 }} Channel Video Productions. Retrieved on 2007-02-11.</ref> Ta klimatološka [[območje visokega tlaka|območja visokega tlaka]] so vzrok za številne puščave v svetu,<ref>ThinkQuest team 26634 (1999). [http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm The Formation of Deserts.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121017193948/http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm |date=2012-10-17 }} Oracle ThinkQuest Education Foundation. Retrieved on 2009-02-16.</ref> vključno s Saharo.
Temperature so najvišje v predelih sahare v [[Alžirija|Alžiriji]] in [[Mali]]ju,<ref name="burt">{{cite book|pages=[https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24 24–28]|title=Extreme Weather: a guide & record book|author=Christopher C. Burt|year=2004|isbn=978-0-393-32658-1|publisher=W. W. Norton & Company, Inc.|url-access=registration|url=https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24}}</ref> najnižje pa na jugu celine in na visokih vzpetinah vzhodnega in severozahodnega dela celine. Najvišja povprečna letna temperatura na Zemlji je bila zabeležena na območju [[Dallol]] v [[Etiopija|Etiopiji]] in znaša 33,9 °.<ref>{{cite book|title=The Weather Sourcebook|author1=Ronald L. Wagner |author2=Bill Adler, Jr. |page=91|year=1997|publisher=Adler & Robin Books, Inc.|isbn=978-0-76270-080-6}}</ref> Navidezne temperature, ki združujejo učinek temperature in vlažnosti, so vzdolž obale [[Rdeče morje|Rdečega morja]] v [[Eritreja|Eritreji]] in [[Adenski zaliv|Adenskega zaliva]] v [[Somalija|Somaliji]] med 57 °C in 63 °C v popoldanskih urah.<ref name="burt"/> Najnižja temperatura, izmerjena v Afriki, je bila −24 °C pri mestu [[Ifrane]] v [[Maroko|Maroku]] 11. februarja 1935.<ref name="NCDC">[http://www.ncdc.noaa.gov/oa/climate/globalextremes.html Global Measured Extremes of Temperature and Precipitation.] [[National Climatic Data Center]]. Retrieved on 2007-06-21.</ref> Kljub temu je za večji del Afrike, še zlasti pa za puščave, polpuščave, stepe in savane, značilna [[vročinski val|izjemna vročina]]. Afriške puščave so med najbolj vročimi kraji na Zemlji, še zlasti [[Sahara]] in [[Danakil]] na [[Afriški rog|Afriškem rogu]].
== Veter ==
{{Main|Vzhodni afriški stržen}}
Nizkovišinski vzhodni afriški stržen ima ključno vlogo v [[monsun]]u jugozahodne Afrike,<ref>[[Kerry H. Cook]]. [http://ams.allenpress.com/perlserv/?request=get-abstract&doi=10.1175%2F1520-0442(1999)012%3C1165%3AGOTAEJ%3E2.0.CO%3B2 Generation of the African Easterly Jet and Its Role in Determining West African Precipitation.] Retrieved on 2008-05-08.</ref> in prispeva k nastanku [[tropski val|tropskih valov]], ki v toplem letnem času potujejo čez tropski Atlantik in vzhodni del Tihega oceana.<ref>[[Chris Landsea]]. AOML Frequently Asked Questions. [http://www.aoml.noaa.gov/hrd/tcfaq/A4.html Subject: A4) What is an easterly wave ?] Retrieved on 2008-05-08.</ref> Za stržen sta značilni [[Barotropna tekočina|barotropna]] in [[baroklinost|baroklina]] nestabilnost, kar povzroča proti zahodu se šireče strženske motnje [[sinoptična meteorologija|sinoptične velikosti]], imenovane vzhodni afriški valovi ali tropski valovi. Majhno število viharnih sistemov srednje velikosti v teh valovih se po preselitvi iz [[Vzhodna AFrika|Vzhodne Afrike]], zlasti v avgustu in septembru, razvije v [[tropski ciklon|tropske ciklone]]. Ko stržen v mesecih najizrazitejše [[sezona atlantskih hurikanov|sezone atlantskih hurikanov]] poteka južno od normalnega območja, je nastanek tropskih ciklonov zavrt.<ref>{{cite web|url=http://www.cpc.ncep.noaa.gov/products/special_summaries/97_4/fig7.gif|author=Climate Prediction Center|author-link=Climate Prediction Center|title=Figure 7|access-date=2011-02-05|date=November 1997|publisher=[[National Oceanic and Atmospheric Administration]]}}</ref>
==Padavine==
[[File:Africa Precipitation Map.svg|thumb|249px|Zemljevid povprečnih padavin]]
{{Glej tudi|Deževno obdobje}}
Obsežni deli [[Severna Afrika|Severne]] in [[Južna Afrika|Južne Afrike]] ter celotni [[Afriški rog]] imajo predvsem [[vroče puščavsko podnebje]] ali [[vroče polpuščavsko podnebje]], če gre za vlažnejše kraje. Puščava [[Sahara]] v Severni Afriki je največja vroča puščava na svetu in eden najbolj vročih, najbolj suhih in najbolj osončenih krajev na Zemlji. Neposredno južno od Sahare je pas [[polpuščava|polpuščavske]] [[stepa|stepe]] (semiaridno območje), imenovan [[Sahel]], v najjužnejših predelih Afrike so [[savana|savanske]] ravnice, v osrednjem delu pa predeli zelo goste [[džungla|džungle]] ([[deževni gozd]]). Ekvatorialno območje ob [[medtropski konvergenčni pas|medtropskem konvergenčnem pasu]] je najbolj vlažni del celine. Skozi leto se deževni pas do avgusta pomakne prek celine severno v [[Podsaharska Afrika|Podsaharsko Afriko]], nato pa do marca znova južno v južno-osrednjo AFriko.<ref>{{cite web|url=http://jisao.washington.edu/data/ud/africa/|publisher=[[University of Washington]]|title=Africa Rainfall Climatology|author=Todd Mitchell|date=October 2001|access-date=2010-01-02|archive-date=2014-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20140904082933/http://jisao.washington.edu/data/ud/africa/|url-status=dead}}</ref> Predeli s savanskim podnebjem v Podsaharski Afriki, kot so [[Gana]], [[Burkina Faso]],<ref>{{cite journal | author = Laux Patrick | display-authors = etal | year = 2008 | title = Predicting the regional onset of the rainy season in West Africa | url = https://publikationen.bibliothek.kit.edu/220073675| journal = International Journal of Climatology | volume = 28 | issue = 3| pages = 329–342 | doi = 10.1002/joc.1542 | bibcode = 2008IJCli..28..329L }}</ref><ref>{{cite journal | author = Laux Patrick | display-authors = etal | year = 2009 | title = Modelling daily precipitation features in the Volta Basin of West Africa | url = https://publikationen.bibliothek.kit.edu/220073672/3815341| journal = International Journal of Climatology | volume = 29 | issue = 7| pages = 937–954 | doi = 10.1002/joc.1852 | bibcode = 2009IJCli..29..937L }}</ref> [[Darfur]],<ref>David Vandervort (2009). [http://www.icrc.org/Web/Eng/siteeng0.nsf/html/sudan-feature-060707 Darfur: getting ready for the rainy season.] International Committee of the Red Cross. Retrieved on 2009-02-06.</ref> [[Eritreja]],<ref>Mehari Tesfazgi Mebrhatu, M. Tsubo, and Sue Walker (2004). [http://www.cropscience.org.au/icsc2004/poster/2/6/580_mebrhatumt.htm A Statistical Model for Seasonal Rainfall Forecasting over the Highlands of Eritrea.] New directions for a diverse planet: Proceedings of the 4th International Crop Science Congress. Retrieved on 2009-02-08.</ref> [[Etiopija]],<ref>Alex Wynter (2009). [http://www.alertnet.org/thenews/fromthefield/218536/123391195425.htm Ethiopia: March rainy season "critical" for southern pastoralists.] Thomson Reuters Foundation. Retrieved on 2009-02-06.</ref> in [[Bocvana]] imajo izrazito deževno obdobje.<ref>The Voice (2009). [http://allafrica.com/stories/200901270599.html Botswana: Rainy Season Fills Up Dams.] allAfrica.com. Retrieved on 2009-02-06.</ref> [[El Nino]] povzroči v južni Afriki od decembra do februarja sušnejše razmere od običajnih ter v istem času v ekvatorialni Vzhodni Afriki vlažnejše razmere.<ref>{{Cite web | url=http://www.scoop.co.nz/stories/WO1010/S00173/la-nina-weather-likely-to-last-for-months.htm | title=La Niña Weather Likely to Last for Months | Scoop News}}</ref>
Na [[Madagaskar]]ju [[pasat]]ni vetrovi prinašajo vlago na vzhodna pobočja otoka, kjer se odloži kot dež, ter sušnejše vetrove s pobočij na območja na jugu in zahodu, zato ostanejo zahodni deli otoka v [[deževna senca|deževni senci]]. Posledično pade v severovzhodnih predelih Madagarskarja precej več dežja kot v jugozahodnih.<ref>{{cite web|url=http://www.slac.stanford.edu/econf/C0709107/pdf/308.pdf|title=Madagascar rainfall climatology: Extreme Phenomena|publisher=[[Stanford University]]|access-date=2010-01-02|date=2007-12-19|author1=T. Andry Arivelo |author2=Professeur A. Ratiarison |author3=Professeur M.Bessafi |author4=Rodolphe Ramiharijafy }}</ref> Južna Afrika prejme večino dežja s poletnimi konvekcijskimi viharji in [[zunajtropski ciklon|zunajtropskimi cikloni]], ki potujejo skozi [[Zahodno vetrovno območje]]. Enkrat na deset let povzročijo cikloni na tem območju čezmerne padavine.<ref>{{cite web|url=http://www.isac.cnr.it/~ipwg/meetings/melbourne/papers/Mngadi.pdf |title=Southern Africa Satellite Derived Rainfall Estimates Validation |author1=Pearl Mngadi |author2=Petrus JM Visser |author3=Elizabeth Ebert |page=1 |publisher=International Precipitation Working Group |date=October 2006 |access-date=2010-01-05 }}{{dead link|date=May 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
==Podnebne spremembe==
[[File:Temperature Bar Chart Africa--1901-2020--2021-07-14.png|thumb|upright=1.8|Grafikon, ki prikazuje [[instrumentalno beleženje temperatur|temperaturne spremembe]] v [[Afrika|Afriki]] med letoma 1901 in 2021. Rdeča barva označuje višje, modra barva pa nižje temperature od povprečja (povprečna temperatura v letih 1971–2000 je označena kot meja med modro in rdečo barvo).]]
[[Podnebne spremembe]] so v Afriki, ki je med vsemi celinami najbolj občutljiva za [[posledice podnebnih sprememb|njihove posledice]], vse resnejša grožnja.<ref>{{cite book|author=Schneider, S.H.|url=http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch19s19-3-3.html|title=Chapter 19: Assessing Key Vulnerabilities and the Risk from Climate Change|publisher=Print version: CUP. This version: IPCC website|year=2007|isbn=978-0-521-88010-7|editor=Parry, M.L.|series=Climate change 2007: impacts, adaptation, and vulnerability: contribution of Working Group II to the fourth assessment report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC)|location=Cambridge University Press (CUP): Cambridge, UK|contribution=19.3.3 Regional vulnerabilities|display-authors=etal|access-date=2011-09-15|display-editors=etal|archive-url=https://web.archive.org/web/20130312104158/http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch19s19-3-3.html|archive-date=2013-03-12|url-status=dead}}</ref><ref name=":10">Niang, I., O.C. Ruppel, M.A. Abdrabo, A. Essel, C. Lennard, J. Padgham, and P. Urquhart, 2014: Africa. In: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. Part B: Regional Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Barros, V.R., C.B. Field, D.J. Dokken et al. (eds.)]. Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom and New York, NY, USA, pp. 1199-1265. https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WGIIAR5-Chap22_FINAL.pdf</ref><ref name=":4">{{Cite journal |last1=Kendon |first1=Elizabeth J. |last2=Stratton |first2=Rachel A. |last3=Tucker |first3=Simon |last4=Marsham |first4=John H. |last5=Berthou |first5=Ségolène |last6=Rowell |first6=David P. |last7=Senior |first7=Catherine A. |date=2019 |title=Enhanced future changes in wet and dry extremes over Africa at convection-permitting scale |journal=Nature Communications |language=en |volume=10 |issue=1 |pages=1794 |doi=10.1038/s41467-019-09776-9 |issn=2041-1723 |pmc=6478940 |pmid=31015416}}</ref><ref name=":7">{{Cite web |title=More Extreme Weather in Africa's Future, Study Says {{!}} The Weather Channel - Articles from The Weather Channel {{!}} weather.com |url=https://weather.com/news/climate/news/2019-06-18-africa-extreme-weather-drought-flood |access-date=2022-07-01 |website=The Weather Channel |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |last=United Nations |first=UNEP |date=2017 |title=Responding to climate change |url=http://www.unep.org/regions/africa/regional-initiatives/responding-climate-change |access-date=2022-07-01 |website=UNEP - UN Environment Programme |language=en}}</ref> K veliki občutljivosti prispevajo številni dejavniki, med drugim [[prilagajanje na podnebne spremembe|prilagoditvena sposobnost]], velika odvisnost od ekosistemskih dobrin za preživetje in slabše razviti kmetijski proizvodni sistemi.<ref>{{cite journal|last1=Ofoegbu|first1=Chidiebere|last2=Chirwa|first2=P. W.|date=2019-05-19|title=Analysis of rural people's attitude towards the management of tribal forests in South Africa|journal=Journal of Sustainable Forestry|volume=38|issue=4|pages=396–411|doi=10.1080/10549811.2018.1554495|s2cid=92282095|issn=1054-9811}}</ref> Nevarnost podnebnih sprememb za [[kmetijstvo|kmetijsko proizvodnjo]], [[varnost hrane]], [[vodne vire]] in [[ekosistemske storitve]] bo verjetno imela vse resnejši vpliv na življenje in možnosti [[trajnostni razvoj|trajnostnega razvoja]] v Afriki.<ref>Niang, I., O.C. Ruppel, M.A. Abdrabo, A. Essel, C. Lennard, J. Padgham, and P. Urquhart, 2014: Africa. In: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. [https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WGIIAR5-Chap22_FINAL.pdf Part B: Regional Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change] Barros, V.R., C.B. Field, D.J. Dokken et al.(eds.). Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom, and New York, NY, USA, pp. 1199-1265.{{verify source|date=September 2019|reason=This ref was deleted Special: Diff/909611085 by a bug in VisualEditor and later restored by a bot from the original site located at Special: Permalink/909609403 cite #2 - verify the site is accurate and delete this template. [[User:Greene bot/Job 18]]}}</ref> Odbor [[Medvladni odbor za podnebne razmere|IPCC]] je leta 2007 z veliko gotovostjo napovedal, da bodo podnebne spremembe in podnebna spremenljivost močno prizadele številne afriške države in območja, kmetijsko proizvodnjo in varnost hrane..<ref name="IPCC_4th_assessment_e">{{cite book|author=Boko, M.|url=http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch9s9-es.html|title=Chapter 9: Africa|publisher=Print version: CUP. This version: IPCC website|year=2007|isbn=978-0-521-88010-7|editor1=Parry, M.L.|series=Climate change 2007: impacts, adaptation, and vulnerability: contribution of Working Group II to the fourth assessment report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC)|location=Cambridge University Press (CUP): Cambridge, UK|contribution=Executive summary|access-date=2011-09-15|display-editors=etal}}</ref>
V naslednjih desetletjih pričakujemo segrevanje zaradi podnebnih sprememb po vsej Zemljini površini in povečanje povprečne globalne količine dežja.<ref name="Global Warming of 1.5 ºC —">{{Cite web|url=https://www.ipcc.ch/sr15/|title=Global Warming of 1.5 ºC —|access-date=2020-02-16}}</ref> Regionalni učinki dežja v [[tropi]]h naj bi bili prostorsko bistveno bolj raznoliki, zato je napoved sprememb za posamezne kraje pogosto manj zanesljiva, čeprav se jih pričakuje. Skladno s tem so izmerjene [[instrumentalno beleženje temperatur|površinske temperature]] v Afriki od poznega 19. stoletja do zgodnjega [[21. stoletje|21. stoletja]] na splošno narastle za približno 1 °C, lokalno pa je najnižja temperatura v Sahelu na koncu suhega obdobja narastla celo za 3 °C.<ref name=":14">{{Cite book|title=Rural societies in the face of climatic and environmental changes in West Africa|date=2017|publisher=IRD éditions|others=Impr. Jouve)|isbn=978-2-7099-2424-5|location=Marseille|oclc=1034784045}}</ref> Kot pričakovano, opazovani trendi padavin kažejo prostorske in časovne razhajanja.<ref name=":11">{{Cite journal|last=Collins|first=Jennifer M.|s2cid=129446962|date=2011-03-18|title=Temperature Variability over Africa|journal=Journal of Climate|volume=24|issue=14|pages=3649–3666|doi=10.1175/2011JCLI3753.1|issn=0894-8755|bibcode=2011JCli...24.3649C}}</ref><ref name=":10" /> Opazovane spremembe [[temperatura|temperature]] in [[padavine|padavin]] regionalno variirajo.<ref name=":15">{{Cite journal|last1=Conway|first1=Declan|last2=Persechino|first2=Aurelie|last3=Ardoin-Bardin|first3=Sandra|last4=Hamandawana|first4=Hamisai|last5=Dieulin|first5=Claudine|last6=Mahé|first6=Gil|date=2009-02-01|title=Rainfall and Water Resources Variability in Sub-Saharan Africa during the Twentieth Century|journal=Journal of Hydrometeorology|volume=10|issue=1|pages=41–59|bibcode=2009JHyMe..10...41C|doi=10.1175/2008JHM1004.1|issn=1525-755X|doi-access=free}}</ref><ref name=":11" />
Obvladovanje tveganja podnebnih sprememb zahteva povezovanje strategij [[zmanjševanje podnebnih sprememb|zmanjševanja]] in [[prilagajanje na podnebne spremembe|prilagajanja]] pri upravljanju ekosistemskih dobrin in storitev ter kmetijskih proizvodnih sistemov v Afriki.<ref>{{Cite journal|last1=Ofoegbu|first1=Chidiebere|last2=Chirwa|first2=P. W.|last3=Francis|first3=J.|last4=Babalola|first4=F. D.|date=2019-07-03|title=Assessing local-level forest use and management capacity as a climate-change adaptation strategy in Vhembe district of South Africa|journal=Climate and Development|volume=11|issue=6|pages=501–512|doi=10.1080/17565529.2018.1447904|issn=1756-5529|hdl=2263/64496|s2cid=158887449|hdl-access=free}}</ref> Regionalni akterji so k prilagajanju deloma uspešno pristopili. To vključuje razvoj in prilagajanje različnih strategij za zmanjševanje podnebnih sprememb<ref>{{Cite web|url=https://www.sadc.int/themes/meteorology-climate/climate-change-adaptation/|title=Southern African Development Community :: Climate Change Adaptation|website=www.sadc.int|access-date=8 August 2019}}</ref> npr. Politični dokument [[Južnoafriška razvojna skupnost|SADC]] o podnebnih spremembah,<ref>{{Cite book|url=https://www.sadc.int/files/2213/5293/3544/SADC_Climate_Change_Adaptation_for_the_Water_Sector_booklet.pdf|title=SADC policy paper on climate change: Assessing the policy options for SADC member stated|last=Lesolle|first=D|year=2012}}</ref> in strategije prilagajanja za vodni sektor.<ref>{{Cite book|url=https://www.sadc.int/files/2213/5293/3544/SADC_Climate_Change_Adaptation_for_the_Water_Sector_booklet.pdf|title=Climate change adaptation in SADC: A Strategy for the water sector}}</ref> K pospešavanju prilagajanja na podnebne spremembe prispevajo tudi drugi pristopi, na primer Program za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje posledic podnebnih sprememb v Vzhodni in Južni Afriki (COMESA-EAC-SADC).<ref>{{Cite web|url=https://www.sadc.int/sadc-secretariat/directorates/office-deputy-executive-secretary-regional-integration/food-agriculture-natural-resources/tripartite-programme-climate-change-adaptation-and-mitigatio/|title=Programme on Climate Change Adaptation, Mitigation in Eastern and Southern Africa (COMESA-EAC-SADC)|website=Southern African Development Community|access-date=8 August 2019}}</ref> [[Afriška unija]] je kot supranacionalna organizacija 55 držav članic v osnutku poročila leta 2014 predlagala 47 ciljev in ustreznih ukrepov<ref>{{Cite book|title=AFRICAN STRATEGY ON CLIMATE CHANGE|publisher=African Union|year=2014|url=https://www.un.org/en/africa/osaa/pdf/au/cap_draft_auclimatestrategy_2015.pdf}}</ref> za zmanjševanje posledic podnebnih spremmb na celini. [[António Guterres]], [[Generalni sekretar Združenih narodov]], je poudaril potrebo po tesnem sodelovanju z Afriško unijo pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami in doseganje [[Cilji trajnostnega razvoja|ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov]].
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Celina Afrika}}
{{Države Afrike}}
{{kategorija v zbirki|Maps of Africa|Zemljevidi Afrike}}
[[Kategorija:Geografija Afrike]]
[[Kategorija:Podnebje|Afrika]]
azb3tww63c6ehkbgd419v0xjtb3lb73
5722727
5722681
2022-07-22T18:28:53Z
Ljuba brank
92351
/* Temperature */ np
wikitext
text/x-wiki
[[File:Koppen-Geiger Map Africa present.svg|thumb|upright=2|[[Podnebni pas]]ovi Afrike s prikazom ekološkega preloma med puščavo [[Sahara|Saharo]] (rdeče), [[vroče polsušno podnebje|vročim polsušnim podnebjem]] [[Sahel]]a (oranžno) in [[tropsko podnebje|tropskim podnebjem]] osrednje in zahodne Afrike (modro). V Južni Afriki podnebje prehaja v [[subtropsko podnebje|subtropsko]] in [[zmerno podnebje|zmerno]] (zeleno in rumeno) ter bolj puščavsko ali polsušno, osredinjeno na Namibijo, Bocvano in Južno Afriko.<ref>{{cite journal |last1=Beck |first1=Hylke E. |last2=Zimmermann |first2=Niklaus E. |last3=McVicar |first3=Tim R. |last4=Vergopolan |first4=Noemi |last5=Berg |first5=Alexis|author6-link=Eric Franklin Wood |last6=Wood |first6=Eric F. |title=Present and future Köppen-Geiger climate classification maps at 1-km resolution |journal=Scientific Data |date=30 October 2018 |volume=5 |pages=180214 |doi=10.1038/sdata.2018.214 |pmid=30375988 |pmc=6207062 |language=En |issn=2052-4463 |bibcode=2018NatSD...580214B}}</ref>]]
[[File:Africa satellite orthographic.jpg|thumb|349px|Zemljevid Afrike s prikazom ekološkega preloma okoli puščave Sahare]]
'''Podnebje Afrike''' je splet podnebij, kot so [[ekvatorialno podnebje]], [[tropsko vlažno in suho podnebje]], [[tropsko monsunsko podnebje]], [[polsušno podnebje]] (polpuščava in stepa), [[puščavsko podnebje]] (hiperaridno in aridno) ter [[podnebje subtropskih višavij]]. Zmerno podnebje je na tej celini redko, razen na velikih nadmorskih višinah in ob robovih. Podnebje Afrike bolj variira po količini padavin kot po temperaturah, ki so stalno visoke. Afriške puščave so najbolj osončeni in najsušnejši deli celine, kar je posledica prevladujoče prisotnosti [[subtropski greben|subtropskega grebena]] z usihajočimi vročimi in suhimi zračnimi masami. Afriki pripadajo številni z vročino povezani rekordi: celina ima najbolj vroče območje, v katerem so temperature visoke skozi vse leto, območja z najbolj vročim poletnim podnebjem, območje z najdaljšo osončenostjo idr.
Zaradi lege Afrike na ekvatorialnih in subtropskih geografskih širinah tako na južni kot tudi severni polobli lahko tu najdomo več različnih tipov podnebja. Celina večinoma leži v [[tropski podnebni pas|tropskem podnebnem pasu]] med [[rakov povratnik|rakovim povratnikom]] in [[kozorogov povratnik|kozorogovim povratnikom]], kar prispeva k vlažnosti. Na tej vroči celini je vedno obilo padavin. V vsej Afriki prevladuje toplo in vroče podnebje, zlasti za severni del pa so značilni sušnost in visoke temperature. [[Sredozemsko podnebje]] imajo samo najsevernejši in najjužnejši robovi celine. Sredino Afrike preči ekvator, prečita pa jo tudi rakov in kozorogov povrantnik, zato je to najbolj tropska celina. Zaradi vročega in sušnega podnebja [[podnebne spremembe v Afriki|podnebne spremembe to celino ogrožajo najbolj]].
== Temperature ==
{{Glej tudi|Subtropski greben}}
[[File: Africa temperature.png|thumb|left|Mesečne povrprečne in minimalne zunanje in notranje temperature v Afriki]]
Globalno temperature Zemlje ob ekvatorju povzročajo veliko gibanja navzgor in konvekcije vzdolž [[monsunski jarek|monsunskega jarka]] ali [[medtropski konvergenčni pas|medtropskega konvergenčnega pasu]]. Zaradi divergence nad paraekvatorialnim jarkom se zrak dvigne in se od ekvatorja oddalji v višino. Ko se zrak pomika proti srednjim geografskim širinam, se ohlaja in potaplja, kar vodi v sesedanje v bližini 30. vzporednika obeh polobel. To kroženje je znano kot [[Halleyjeva celica]] in povzroča nastanek subtropskega grebena.<ref>Dr. Owen E. Thompson (1996). [http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html Hadley Circulation Cell.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090305122318/http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html |date=2009-03-05 }} Channel Video Productions. Retrieved on 2007-02-11.</ref> Ta klimatološka [[območje visokega tlaka|območja visokega tlaka]] so vzrok za številne puščave v svetu,<ref>ThinkQuest team 26634 (1999). [http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm The Formation of Deserts.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121017193948/http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm |date=2012-10-17 }} Oracle ThinkQuest Education Foundation. Retrieved on 2009-02-16.</ref> vključno s Saharo.
Temperature so najvišje v predelih sahare v [[Alžirija|Alžiriji]] in [[Mali]]ju,<ref name="burt">{{cite book|pages=[https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24 24–28]|title=Extreme Weather: a guide & record book|author=Christopher C. Burt|year=2004|isbn=978-0-393-32658-1|publisher=W. W. Norton & Company, Inc.|url-access=registration|url=https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24}}</ref> najnižje pa na jugu celine in na visokih vzpetinah vzhodnega in severozahodnega dela celine. Najvišja povprečna letna temperatura na Zemlji je bila zabeležena na območju [[Dallol]] v [[Etiopija|Etiopiji]] in znaša 33,9 °.<ref>{{cite book|title=The Weather Sourcebook|author1=Ronald L. Wagner |author2=Bill Adler, Jr. |page=91|year=1997|publisher=Adler & Robin Books, Inc.|isbn=978-0-76270-080-6}}</ref> Navidezne temperature, ki združujejo učinek temperature in vlažnosti, so vzdolž obale [[Rdeče morje|Rdečega morja]] v [[Eritreja|Eritreji]] in [[Adenski zaliv|Adenskega zaliva]] v [[Somalija|Somaliji]] med 57 °C in 63 °C v popoldanskih urah.<ref name="burt"/> Najnižja temperatura, izmerjena v Afriki, je bila −24 °C pri mestu [[Ifrane]] v [[Maroko|Maroku]] 11. februarja 1935.<ref name="NCDC">[http://www.ncdc.noaa.gov/oa/climate/globalextremes.html Global Measured Extremes of Temperature and Precipitation.] [[National Climatic Data Center]]. Retrieved on 2007-06-21.</ref> Kljub temu je za večji del Afrike, še zlasti pa za puščave, polpuščave, stepe in savane, značilna [[vročinski val|izjemna vročina]]. Afriške puščave so med najbolj vročimi kraji na Zemlji, še zlasti [[Sahara]] in [[Danakilska puščava]] na [[Afriški rog|Afriškem rogu]].
== Veter ==
{{Main|Vzhodni afriški stržen}}
Nizkovišinski vzhodni afriški stržen ima ključno vlogo v [[monsun]]u jugozahodne Afrike,<ref>[[Kerry H. Cook]]. [http://ams.allenpress.com/perlserv/?request=get-abstract&doi=10.1175%2F1520-0442(1999)012%3C1165%3AGOTAEJ%3E2.0.CO%3B2 Generation of the African Easterly Jet and Its Role in Determining West African Precipitation.] Retrieved on 2008-05-08.</ref> in prispeva k nastanku [[tropski val|tropskih valov]], ki v toplem letnem času potujejo čez tropski Atlantik in vzhodni del Tihega oceana.<ref>[[Chris Landsea]]. AOML Frequently Asked Questions. [http://www.aoml.noaa.gov/hrd/tcfaq/A4.html Subject: A4) What is an easterly wave ?] Retrieved on 2008-05-08.</ref> Za stržen sta značilni [[Barotropna tekočina|barotropna]] in [[baroklinost|baroklina]] nestabilnost, kar povzroča proti zahodu se šireče strženske motnje [[sinoptična meteorologija|sinoptične velikosti]], imenovane vzhodni afriški valovi ali tropski valovi. Majhno število viharnih sistemov srednje velikosti v teh valovih se po preselitvi iz [[Vzhodna AFrika|Vzhodne Afrike]], zlasti v avgustu in septembru, razvije v [[tropski ciklon|tropske ciklone]]. Ko stržen v mesecih najizrazitejše [[sezona atlantskih hurikanov|sezone atlantskih hurikanov]] poteka južno od normalnega območja, je nastanek tropskih ciklonov zavrt.<ref>{{cite web|url=http://www.cpc.ncep.noaa.gov/products/special_summaries/97_4/fig7.gif|author=Climate Prediction Center|author-link=Climate Prediction Center|title=Figure 7|access-date=2011-02-05|date=November 1997|publisher=[[National Oceanic and Atmospheric Administration]]}}</ref>
==Padavine==
[[File:Africa Precipitation Map.svg|thumb|249px|Zemljevid povprečnih padavin]]
{{Glej tudi|Deževno obdobje}}
Obsežni deli [[Severna Afrika|Severne]] in [[Južna Afrika|Južne Afrike]] ter celotni [[Afriški rog]] imajo predvsem [[vroče puščavsko podnebje]] ali [[vroče polpuščavsko podnebje]], če gre za vlažnejše kraje. Puščava [[Sahara]] v Severni Afriki je največja vroča puščava na svetu in eden najbolj vročih, najbolj suhih in najbolj osončenih krajev na Zemlji. Neposredno južno od Sahare je pas [[polpuščava|polpuščavske]] [[stepa|stepe]] (semiaridno območje), imenovan [[Sahel]], v najjužnejših predelih Afrike so [[savana|savanske]] ravnice, v osrednjem delu pa predeli zelo goste [[džungla|džungle]] ([[deževni gozd]]). Ekvatorialno območje ob [[medtropski konvergenčni pas|medtropskem konvergenčnem pasu]] je najbolj vlažni del celine. Skozi leto se deževni pas do avgusta pomakne prek celine severno v [[Podsaharska Afrika|Podsaharsko Afriko]], nato pa do marca znova južno v južno-osrednjo AFriko.<ref>{{cite web|url=http://jisao.washington.edu/data/ud/africa/|publisher=[[University of Washington]]|title=Africa Rainfall Climatology|author=Todd Mitchell|date=October 2001|access-date=2010-01-02|archive-date=2014-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20140904082933/http://jisao.washington.edu/data/ud/africa/|url-status=dead}}</ref> Predeli s savanskim podnebjem v Podsaharski Afriki, kot so [[Gana]], [[Burkina Faso]],<ref>{{cite journal | author = Laux Patrick | display-authors = etal | year = 2008 | title = Predicting the regional onset of the rainy season in West Africa | url = https://publikationen.bibliothek.kit.edu/220073675| journal = International Journal of Climatology | volume = 28 | issue = 3| pages = 329–342 | doi = 10.1002/joc.1542 | bibcode = 2008IJCli..28..329L }}</ref><ref>{{cite journal | author = Laux Patrick | display-authors = etal | year = 2009 | title = Modelling daily precipitation features in the Volta Basin of West Africa | url = https://publikationen.bibliothek.kit.edu/220073672/3815341| journal = International Journal of Climatology | volume = 29 | issue = 7| pages = 937–954 | doi = 10.1002/joc.1852 | bibcode = 2009IJCli..29..937L }}</ref> [[Darfur]],<ref>David Vandervort (2009). [http://www.icrc.org/Web/Eng/siteeng0.nsf/html/sudan-feature-060707 Darfur: getting ready for the rainy season.] International Committee of the Red Cross. Retrieved on 2009-02-06.</ref> [[Eritreja]],<ref>Mehari Tesfazgi Mebrhatu, M. Tsubo, and Sue Walker (2004). [http://www.cropscience.org.au/icsc2004/poster/2/6/580_mebrhatumt.htm A Statistical Model for Seasonal Rainfall Forecasting over the Highlands of Eritrea.] New directions for a diverse planet: Proceedings of the 4th International Crop Science Congress. Retrieved on 2009-02-08.</ref> [[Etiopija]],<ref>Alex Wynter (2009). [http://www.alertnet.org/thenews/fromthefield/218536/123391195425.htm Ethiopia: March rainy season "critical" for southern pastoralists.] Thomson Reuters Foundation. Retrieved on 2009-02-06.</ref> in [[Bocvana]] imajo izrazito deževno obdobje.<ref>The Voice (2009). [http://allafrica.com/stories/200901270599.html Botswana: Rainy Season Fills Up Dams.] allAfrica.com. Retrieved on 2009-02-06.</ref> [[El Nino]] povzroči v južni Afriki od decembra do februarja sušnejše razmere od običajnih ter v istem času v ekvatorialni Vzhodni Afriki vlažnejše razmere.<ref>{{Cite web | url=http://www.scoop.co.nz/stories/WO1010/S00173/la-nina-weather-likely-to-last-for-months.htm | title=La Niña Weather Likely to Last for Months | Scoop News}}</ref>
Na [[Madagaskar]]ju [[pasat]]ni vetrovi prinašajo vlago na vzhodna pobočja otoka, kjer se odloži kot dež, ter sušnejše vetrove s pobočij na območja na jugu in zahodu, zato ostanejo zahodni deli otoka v [[deževna senca|deževni senci]]. Posledično pade v severovzhodnih predelih Madagarskarja precej več dežja kot v jugozahodnih.<ref>{{cite web|url=http://www.slac.stanford.edu/econf/C0709107/pdf/308.pdf|title=Madagascar rainfall climatology: Extreme Phenomena|publisher=[[Stanford University]]|access-date=2010-01-02|date=2007-12-19|author1=T. Andry Arivelo |author2=Professeur A. Ratiarison |author3=Professeur M.Bessafi |author4=Rodolphe Ramiharijafy }}</ref> Južna Afrika prejme večino dežja s poletnimi konvekcijskimi viharji in [[zunajtropski ciklon|zunajtropskimi cikloni]], ki potujejo skozi [[Zahodno vetrovno območje]]. Enkrat na deset let povzročijo cikloni na tem območju čezmerne padavine.<ref>{{cite web|url=http://www.isac.cnr.it/~ipwg/meetings/melbourne/papers/Mngadi.pdf |title=Southern Africa Satellite Derived Rainfall Estimates Validation |author1=Pearl Mngadi |author2=Petrus JM Visser |author3=Elizabeth Ebert |page=1 |publisher=International Precipitation Working Group |date=October 2006 |access-date=2010-01-05 }}{{dead link|date=May 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
==Podnebne spremembe==
[[File:Temperature Bar Chart Africa--1901-2020--2021-07-14.png|thumb|upright=1.8|Grafikon, ki prikazuje [[instrumentalno beleženje temperatur|temperaturne spremembe]] v [[Afrika|Afriki]] med letoma 1901 in 2021. Rdeča barva označuje višje, modra barva pa nižje temperature od povprečja (povprečna temperatura v letih 1971–2000 je označena kot meja med modro in rdečo barvo).]]
[[Podnebne spremembe]] so v Afriki, ki je med vsemi celinami najbolj občutljiva za [[posledice podnebnih sprememb|njihove posledice]], vse resnejša grožnja.<ref>{{cite book|author=Schneider, S.H.|url=http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch19s19-3-3.html|title=Chapter 19: Assessing Key Vulnerabilities and the Risk from Climate Change|publisher=Print version: CUP. This version: IPCC website|year=2007|isbn=978-0-521-88010-7|editor=Parry, M.L.|series=Climate change 2007: impacts, adaptation, and vulnerability: contribution of Working Group II to the fourth assessment report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC)|location=Cambridge University Press (CUP): Cambridge, UK|contribution=19.3.3 Regional vulnerabilities|display-authors=etal|access-date=2011-09-15|display-editors=etal|archive-url=https://web.archive.org/web/20130312104158/http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch19s19-3-3.html|archive-date=2013-03-12|url-status=dead}}</ref><ref name=":10">Niang, I., O.C. Ruppel, M.A. Abdrabo, A. Essel, C. Lennard, J. Padgham, and P. Urquhart, 2014: Africa. In: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. Part B: Regional Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Barros, V.R., C.B. Field, D.J. Dokken et al. (eds.)]. Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom and New York, NY, USA, pp. 1199-1265. https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WGIIAR5-Chap22_FINAL.pdf</ref><ref name=":4">{{Cite journal |last1=Kendon |first1=Elizabeth J. |last2=Stratton |first2=Rachel A. |last3=Tucker |first3=Simon |last4=Marsham |first4=John H. |last5=Berthou |first5=Ségolène |last6=Rowell |first6=David P. |last7=Senior |first7=Catherine A. |date=2019 |title=Enhanced future changes in wet and dry extremes over Africa at convection-permitting scale |journal=Nature Communications |language=en |volume=10 |issue=1 |pages=1794 |doi=10.1038/s41467-019-09776-9 |issn=2041-1723 |pmc=6478940 |pmid=31015416}}</ref><ref name=":7">{{Cite web |title=More Extreme Weather in Africa's Future, Study Says {{!}} The Weather Channel - Articles from The Weather Channel {{!}} weather.com |url=https://weather.com/news/climate/news/2019-06-18-africa-extreme-weather-drought-flood |access-date=2022-07-01 |website=The Weather Channel |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |last=United Nations |first=UNEP |date=2017 |title=Responding to climate change |url=http://www.unep.org/regions/africa/regional-initiatives/responding-climate-change |access-date=2022-07-01 |website=UNEP - UN Environment Programme |language=en}}</ref> K veliki občutljivosti prispevajo številni dejavniki, med drugim [[prilagajanje na podnebne spremembe|prilagoditvena sposobnost]], velika odvisnost od ekosistemskih dobrin za preživetje in slabše razviti kmetijski proizvodni sistemi.<ref>{{cite journal|last1=Ofoegbu|first1=Chidiebere|last2=Chirwa|first2=P. W.|date=2019-05-19|title=Analysis of rural people's attitude towards the management of tribal forests in South Africa|journal=Journal of Sustainable Forestry|volume=38|issue=4|pages=396–411|doi=10.1080/10549811.2018.1554495|s2cid=92282095|issn=1054-9811}}</ref> Nevarnost podnebnih sprememb za [[kmetijstvo|kmetijsko proizvodnjo]], [[varnost hrane]], [[vodne vire]] in [[ekosistemske storitve]] bo verjetno imela vse resnejši vpliv na življenje in možnosti [[trajnostni razvoj|trajnostnega razvoja]] v Afriki.<ref>Niang, I., O.C. Ruppel, M.A. Abdrabo, A. Essel, C. Lennard, J. Padgham, and P. Urquhart, 2014: Africa. In: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. [https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WGIIAR5-Chap22_FINAL.pdf Part B: Regional Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change] Barros, V.R., C.B. Field, D.J. Dokken et al.(eds.). Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom, and New York, NY, USA, pp. 1199-1265.{{verify source|date=September 2019|reason=This ref was deleted Special: Diff/909611085 by a bug in VisualEditor and later restored by a bot from the original site located at Special: Permalink/909609403 cite #2 - verify the site is accurate and delete this template. [[User:Greene bot/Job 18]]}}</ref> Odbor [[Medvladni odbor za podnebne razmere|IPCC]] je leta 2007 z veliko gotovostjo napovedal, da bodo podnebne spremembe in podnebna spremenljivost močno prizadele številne afriške države in območja, kmetijsko proizvodnjo in varnost hrane..<ref name="IPCC_4th_assessment_e">{{cite book|author=Boko, M.|url=http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch9s9-es.html|title=Chapter 9: Africa|publisher=Print version: CUP. This version: IPCC website|year=2007|isbn=978-0-521-88010-7|editor1=Parry, M.L.|series=Climate change 2007: impacts, adaptation, and vulnerability: contribution of Working Group II to the fourth assessment report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC)|location=Cambridge University Press (CUP): Cambridge, UK|contribution=Executive summary|access-date=2011-09-15|display-editors=etal}}</ref>
V naslednjih desetletjih pričakujemo segrevanje zaradi podnebnih sprememb po vsej Zemljini površini in povečanje povprečne globalne količine dežja.<ref name="Global Warming of 1.5 ºC —">{{Cite web|url=https://www.ipcc.ch/sr15/|title=Global Warming of 1.5 ºC —|access-date=2020-02-16}}</ref> Regionalni učinki dežja v [[tropi]]h naj bi bili prostorsko bistveno bolj raznoliki, zato je napoved sprememb za posamezne kraje pogosto manj zanesljiva, čeprav se jih pričakuje. Skladno s tem so izmerjene [[instrumentalno beleženje temperatur|površinske temperature]] v Afriki od poznega 19. stoletja do zgodnjega [[21. stoletje|21. stoletja]] na splošno narastle za približno 1 °C, lokalno pa je najnižja temperatura v Sahelu na koncu suhega obdobja narastla celo za 3 °C.<ref name=":14">{{Cite book|title=Rural societies in the face of climatic and environmental changes in West Africa|date=2017|publisher=IRD éditions|others=Impr. Jouve)|isbn=978-2-7099-2424-5|location=Marseille|oclc=1034784045}}</ref> Kot pričakovano, opazovani trendi padavin kažejo prostorske in časovne razhajanja.<ref name=":11">{{Cite journal|last=Collins|first=Jennifer M.|s2cid=129446962|date=2011-03-18|title=Temperature Variability over Africa|journal=Journal of Climate|volume=24|issue=14|pages=3649–3666|doi=10.1175/2011JCLI3753.1|issn=0894-8755|bibcode=2011JCli...24.3649C}}</ref><ref name=":10" /> Opazovane spremembe [[temperatura|temperature]] in [[padavine|padavin]] regionalno variirajo.<ref name=":15">{{Cite journal|last1=Conway|first1=Declan|last2=Persechino|first2=Aurelie|last3=Ardoin-Bardin|first3=Sandra|last4=Hamandawana|first4=Hamisai|last5=Dieulin|first5=Claudine|last6=Mahé|first6=Gil|date=2009-02-01|title=Rainfall and Water Resources Variability in Sub-Saharan Africa during the Twentieth Century|journal=Journal of Hydrometeorology|volume=10|issue=1|pages=41–59|bibcode=2009JHyMe..10...41C|doi=10.1175/2008JHM1004.1|issn=1525-755X|doi-access=free}}</ref><ref name=":11" />
Obvladovanje tveganja podnebnih sprememb zahteva povezovanje strategij [[zmanjševanje podnebnih sprememb|zmanjševanja]] in [[prilagajanje na podnebne spremembe|prilagajanja]] pri upravljanju ekosistemskih dobrin in storitev ter kmetijskih proizvodnih sistemov v Afriki.<ref>{{Cite journal|last1=Ofoegbu|first1=Chidiebere|last2=Chirwa|first2=P. W.|last3=Francis|first3=J.|last4=Babalola|first4=F. D.|date=2019-07-03|title=Assessing local-level forest use and management capacity as a climate-change adaptation strategy in Vhembe district of South Africa|journal=Climate and Development|volume=11|issue=6|pages=501–512|doi=10.1080/17565529.2018.1447904|issn=1756-5529|hdl=2263/64496|s2cid=158887449|hdl-access=free}}</ref> Regionalni akterji so k prilagajanju deloma uspešno pristopili. To vključuje razvoj in prilagajanje različnih strategij za zmanjševanje podnebnih sprememb<ref>{{Cite web|url=https://www.sadc.int/themes/meteorology-climate/climate-change-adaptation/|title=Southern African Development Community :: Climate Change Adaptation|website=www.sadc.int|access-date=8 August 2019}}</ref> npr. Politični dokument [[Južnoafriška razvojna skupnost|SADC]] o podnebnih spremembah,<ref>{{Cite book|url=https://www.sadc.int/files/2213/5293/3544/SADC_Climate_Change_Adaptation_for_the_Water_Sector_booklet.pdf|title=SADC policy paper on climate change: Assessing the policy options for SADC member stated|last=Lesolle|first=D|year=2012}}</ref> in strategije prilagajanja za vodni sektor.<ref>{{Cite book|url=https://www.sadc.int/files/2213/5293/3544/SADC_Climate_Change_Adaptation_for_the_Water_Sector_booklet.pdf|title=Climate change adaptation in SADC: A Strategy for the water sector}}</ref> K pospešavanju prilagajanja na podnebne spremembe prispevajo tudi drugi pristopi, na primer Program za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje posledic podnebnih sprememb v Vzhodni in Južni Afriki (COMESA-EAC-SADC).<ref>{{Cite web|url=https://www.sadc.int/sadc-secretariat/directorates/office-deputy-executive-secretary-regional-integration/food-agriculture-natural-resources/tripartite-programme-climate-change-adaptation-and-mitigatio/|title=Programme on Climate Change Adaptation, Mitigation in Eastern and Southern Africa (COMESA-EAC-SADC)|website=Southern African Development Community|access-date=8 August 2019}}</ref> [[Afriška unija]] je kot supranacionalna organizacija 55 držav članic v osnutku poročila leta 2014 predlagala 47 ciljev in ustreznih ukrepov<ref>{{Cite book|title=AFRICAN STRATEGY ON CLIMATE CHANGE|publisher=African Union|year=2014|url=https://www.un.org/en/africa/osaa/pdf/au/cap_draft_auclimatestrategy_2015.pdf}}</ref> za zmanjševanje posledic podnebnih spremmb na celini. [[António Guterres]], [[Generalni sekretar Združenih narodov]], je poudaril potrebo po tesnem sodelovanju z Afriško unijo pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami in doseganje [[Cilji trajnostnega razvoja|ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov]].
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Celina Afrika}}
{{Države Afrike}}
{{kategorija v zbirki|Maps of Africa|Zemljevidi Afrike}}
[[Kategorija:Geografija Afrike]]
[[Kategorija:Podnebje|Afrika]]
mj9f5chabrefx2bg39pdulikhahby6o
5722728
5722727
2022-07-22T18:30:18Z
Ljuba brank
92351
/* Veter */ tp
wikitext
text/x-wiki
[[File:Koppen-Geiger Map Africa present.svg|thumb|upright=2|[[Podnebni pas]]ovi Afrike s prikazom ekološkega preloma med puščavo [[Sahara|Saharo]] (rdeče), [[vroče polsušno podnebje|vročim polsušnim podnebjem]] [[Sahel]]a (oranžno) in [[tropsko podnebje|tropskim podnebjem]] osrednje in zahodne Afrike (modro). V Južni Afriki podnebje prehaja v [[subtropsko podnebje|subtropsko]] in [[zmerno podnebje|zmerno]] (zeleno in rumeno) ter bolj puščavsko ali polsušno, osredinjeno na Namibijo, Bocvano in Južno Afriko.<ref>{{cite journal |last1=Beck |first1=Hylke E. |last2=Zimmermann |first2=Niklaus E. |last3=McVicar |first3=Tim R. |last4=Vergopolan |first4=Noemi |last5=Berg |first5=Alexis|author6-link=Eric Franklin Wood |last6=Wood |first6=Eric F. |title=Present and future Köppen-Geiger climate classification maps at 1-km resolution |journal=Scientific Data |date=30 October 2018 |volume=5 |pages=180214 |doi=10.1038/sdata.2018.214 |pmid=30375988 |pmc=6207062 |language=En |issn=2052-4463 |bibcode=2018NatSD...580214B}}</ref>]]
[[File:Africa satellite orthographic.jpg|thumb|349px|Zemljevid Afrike s prikazom ekološkega preloma okoli puščave Sahare]]
'''Podnebje Afrike''' je splet podnebij, kot so [[ekvatorialno podnebje]], [[tropsko vlažno in suho podnebje]], [[tropsko monsunsko podnebje]], [[polsušno podnebje]] (polpuščava in stepa), [[puščavsko podnebje]] (hiperaridno in aridno) ter [[podnebje subtropskih višavij]]. Zmerno podnebje je na tej celini redko, razen na velikih nadmorskih višinah in ob robovih. Podnebje Afrike bolj variira po količini padavin kot po temperaturah, ki so stalno visoke. Afriške puščave so najbolj osončeni in najsušnejši deli celine, kar je posledica prevladujoče prisotnosti [[subtropski greben|subtropskega grebena]] z usihajočimi vročimi in suhimi zračnimi masami. Afriki pripadajo številni z vročino povezani rekordi: celina ima najbolj vroče območje, v katerem so temperature visoke skozi vse leto, območja z najbolj vročim poletnim podnebjem, območje z najdaljšo osončenostjo idr.
Zaradi lege Afrike na ekvatorialnih in subtropskih geografskih širinah tako na južni kot tudi severni polobli lahko tu najdomo več različnih tipov podnebja. Celina večinoma leži v [[tropski podnebni pas|tropskem podnebnem pasu]] med [[rakov povratnik|rakovim povratnikom]] in [[kozorogov povratnik|kozorogovim povratnikom]], kar prispeva k vlažnosti. Na tej vroči celini je vedno obilo padavin. V vsej Afriki prevladuje toplo in vroče podnebje, zlasti za severni del pa so značilni sušnost in visoke temperature. [[Sredozemsko podnebje]] imajo samo najsevernejši in najjužnejši robovi celine. Sredino Afrike preči ekvator, prečita pa jo tudi rakov in kozorogov povrantnik, zato je to najbolj tropska celina. Zaradi vročega in sušnega podnebja [[podnebne spremembe v Afriki|podnebne spremembe to celino ogrožajo najbolj]].
== Temperature ==
{{Glej tudi|Subtropski greben}}
[[File: Africa temperature.png|thumb|left|Mesečne povrprečne in minimalne zunanje in notranje temperature v Afriki]]
Globalno temperature Zemlje ob ekvatorju povzročajo veliko gibanja navzgor in konvekcije vzdolž [[monsunski jarek|monsunskega jarka]] ali [[medtropski konvergenčni pas|medtropskega konvergenčnega pasu]]. Zaradi divergence nad paraekvatorialnim jarkom se zrak dvigne in se od ekvatorja oddalji v višino. Ko se zrak pomika proti srednjim geografskim širinam, se ohlaja in potaplja, kar vodi v sesedanje v bližini 30. vzporednika obeh polobel. To kroženje je znano kot [[Halleyjeva celica]] in povzroča nastanek subtropskega grebena.<ref>Dr. Owen E. Thompson (1996). [http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html Hadley Circulation Cell.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090305122318/http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html |date=2009-03-05 }} Channel Video Productions. Retrieved on 2007-02-11.</ref> Ta klimatološka [[območje visokega tlaka|območja visokega tlaka]] so vzrok za številne puščave v svetu,<ref>ThinkQuest team 26634 (1999). [http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm The Formation of Deserts.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121017193948/http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm |date=2012-10-17 }} Oracle ThinkQuest Education Foundation. Retrieved on 2009-02-16.</ref> vključno s Saharo.
Temperature so najvišje v predelih sahare v [[Alžirija|Alžiriji]] in [[Mali]]ju,<ref name="burt">{{cite book|pages=[https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24 24–28]|title=Extreme Weather: a guide & record book|author=Christopher C. Burt|year=2004|isbn=978-0-393-32658-1|publisher=W. W. Norton & Company, Inc.|url-access=registration|url=https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24}}</ref> najnižje pa na jugu celine in na visokih vzpetinah vzhodnega in severozahodnega dela celine. Najvišja povprečna letna temperatura na Zemlji je bila zabeležena na območju [[Dallol]] v [[Etiopija|Etiopiji]] in znaša 33,9 °.<ref>{{cite book|title=The Weather Sourcebook|author1=Ronald L. Wagner |author2=Bill Adler, Jr. |page=91|year=1997|publisher=Adler & Robin Books, Inc.|isbn=978-0-76270-080-6}}</ref> Navidezne temperature, ki združujejo učinek temperature in vlažnosti, so vzdolž obale [[Rdeče morje|Rdečega morja]] v [[Eritreja|Eritreji]] in [[Adenski zaliv|Adenskega zaliva]] v [[Somalija|Somaliji]] med 57 °C in 63 °C v popoldanskih urah.<ref name="burt"/> Najnižja temperatura, izmerjena v Afriki, je bila −24 °C pri mestu [[Ifrane]] v [[Maroko|Maroku]] 11. februarja 1935.<ref name="NCDC">[http://www.ncdc.noaa.gov/oa/climate/globalextremes.html Global Measured Extremes of Temperature and Precipitation.] [[National Climatic Data Center]]. Retrieved on 2007-06-21.</ref> Kljub temu je za večji del Afrike, še zlasti pa za puščave, polpuščave, stepe in savane, značilna [[vročinski val|izjemna vročina]]. Afriške puščave so med najbolj vročimi kraji na Zemlji, še zlasti [[Sahara]] in [[Danakilska puščava]] na [[Afriški rog|Afriškem rogu]].
== Veter ==
{{Main|Vzhodni afriški stržen}}
Nizkovišinski vzhodni afriški stržen ima ključno vlogo v [[monsun]]u jugozahodne Afrike,<ref>Kerry H. Cook. [http://ams.allenpress.com/perlserv/?request=get-abstract&doi=10.1175%2F1520-0442(1999)012%3C1165%3AGOTAEJ%3E2.0.CO%3B2 Generation of the African Easterly Jet and Its Role in Determining West African Precipitation.] Retrieved on 2008-05-08.</ref> in prispeva k nastanku [[tropski val|tropskih valov]], ki v toplem letnem času potujejo čez tropski Atlantik in vzhodni del Tihega oceana.<ref>Chris Landsea. AOML Frequently Asked Questions. [http://www.aoml.noaa.gov/hrd/tcfaq/A4.html Subject: A4) What is an easterly wave ?] Retrieved on 2008-05-08.</ref> Za stržen sta značilni [[Barotropna tekočina|barotropna]] in [[baroklinost|baroklina]] nestabilnost, kar povzroča proti zahodu se šireče strženske motnje [[sinoptična meteorologija|sinoptične velikosti]], imenovane vzhodni afriški valovi ali tropski valovi. Majhno število viharnih sistemov srednje velikosti v teh valovih se po preselitvi iz [[Vzhodna Afrika|Vzhodne Afrike]], zlasti v avgustu in septembru, razvije v [[tropski ciklon|tropske ciklone]]. Ko stržen v mesecih najizrazitejše [[sezona atlantskih hurikanov|sezone atlantskih hurikanov]] poteka južno od normalnega območja, je nastanek tropskih ciklonov zavrt.<ref>{{cite web|url=http://www.cpc.ncep.noaa.gov/products/special_summaries/97_4/fig7.gif|author=Climate Prediction Center|author-link=Climate Prediction Center|title=Figure 7|access-date=2011-02-05|date=November 1997|publisher=National Oceanic and Atmospheric Administration}}</ref>
==Padavine==
[[File:Africa Precipitation Map.svg|thumb|249px|Zemljevid povprečnih padavin]]
{{Glej tudi|Deževno obdobje}}
Obsežni deli [[Severna Afrika|Severne]] in [[Južna Afrika|Južne Afrike]] ter celotni [[Afriški rog]] imajo predvsem [[vroče puščavsko podnebje]] ali [[vroče polpuščavsko podnebje]], če gre za vlažnejše kraje. Puščava [[Sahara]] v Severni Afriki je največja vroča puščava na svetu in eden najbolj vročih, najbolj suhih in najbolj osončenih krajev na Zemlji. Neposredno južno od Sahare je pas [[polpuščava|polpuščavske]] [[stepa|stepe]] (semiaridno območje), imenovan [[Sahel]], v najjužnejših predelih Afrike so [[savana|savanske]] ravnice, v osrednjem delu pa predeli zelo goste [[džungla|džungle]] ([[deževni gozd]]). Ekvatorialno območje ob [[medtropski konvergenčni pas|medtropskem konvergenčnem pasu]] je najbolj vlažni del celine. Skozi leto se deževni pas do avgusta pomakne prek celine severno v [[Podsaharska Afrika|Podsaharsko Afriko]], nato pa do marca znova južno v južno-osrednjo AFriko.<ref>{{cite web|url=http://jisao.washington.edu/data/ud/africa/|publisher=[[University of Washington]]|title=Africa Rainfall Climatology|author=Todd Mitchell|date=October 2001|access-date=2010-01-02|archive-date=2014-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20140904082933/http://jisao.washington.edu/data/ud/africa/|url-status=dead}}</ref> Predeli s savanskim podnebjem v Podsaharski Afriki, kot so [[Gana]], [[Burkina Faso]],<ref>{{cite journal | author = Laux Patrick | display-authors = etal | year = 2008 | title = Predicting the regional onset of the rainy season in West Africa | url = https://publikationen.bibliothek.kit.edu/220073675| journal = International Journal of Climatology | volume = 28 | issue = 3| pages = 329–342 | doi = 10.1002/joc.1542 | bibcode = 2008IJCli..28..329L }}</ref><ref>{{cite journal | author = Laux Patrick | display-authors = etal | year = 2009 | title = Modelling daily precipitation features in the Volta Basin of West Africa | url = https://publikationen.bibliothek.kit.edu/220073672/3815341| journal = International Journal of Climatology | volume = 29 | issue = 7| pages = 937–954 | doi = 10.1002/joc.1852 | bibcode = 2009IJCli..29..937L }}</ref> [[Darfur]],<ref>David Vandervort (2009). [http://www.icrc.org/Web/Eng/siteeng0.nsf/html/sudan-feature-060707 Darfur: getting ready for the rainy season.] International Committee of the Red Cross. Retrieved on 2009-02-06.</ref> [[Eritreja]],<ref>Mehari Tesfazgi Mebrhatu, M. Tsubo, and Sue Walker (2004). [http://www.cropscience.org.au/icsc2004/poster/2/6/580_mebrhatumt.htm A Statistical Model for Seasonal Rainfall Forecasting over the Highlands of Eritrea.] New directions for a diverse planet: Proceedings of the 4th International Crop Science Congress. Retrieved on 2009-02-08.</ref> [[Etiopija]],<ref>Alex Wynter (2009). [http://www.alertnet.org/thenews/fromthefield/218536/123391195425.htm Ethiopia: March rainy season "critical" for southern pastoralists.] Thomson Reuters Foundation. Retrieved on 2009-02-06.</ref> in [[Bocvana]] imajo izrazito deževno obdobje.<ref>The Voice (2009). [http://allafrica.com/stories/200901270599.html Botswana: Rainy Season Fills Up Dams.] allAfrica.com. Retrieved on 2009-02-06.</ref> [[El Nino]] povzroči v južni Afriki od decembra do februarja sušnejše razmere od običajnih ter v istem času v ekvatorialni Vzhodni Afriki vlažnejše razmere.<ref>{{Cite web | url=http://www.scoop.co.nz/stories/WO1010/S00173/la-nina-weather-likely-to-last-for-months.htm | title=La Niña Weather Likely to Last for Months | Scoop News}}</ref>
Na [[Madagaskar]]ju [[pasat]]ni vetrovi prinašajo vlago na vzhodna pobočja otoka, kjer se odloži kot dež, ter sušnejše vetrove s pobočij na območja na jugu in zahodu, zato ostanejo zahodni deli otoka v [[deževna senca|deževni senci]]. Posledično pade v severovzhodnih predelih Madagarskarja precej več dežja kot v jugozahodnih.<ref>{{cite web|url=http://www.slac.stanford.edu/econf/C0709107/pdf/308.pdf|title=Madagascar rainfall climatology: Extreme Phenomena|publisher=[[Stanford University]]|access-date=2010-01-02|date=2007-12-19|author1=T. Andry Arivelo |author2=Professeur A. Ratiarison |author3=Professeur M.Bessafi |author4=Rodolphe Ramiharijafy }}</ref> Južna Afrika prejme večino dežja s poletnimi konvekcijskimi viharji in [[zunajtropski ciklon|zunajtropskimi cikloni]], ki potujejo skozi [[Zahodno vetrovno območje]]. Enkrat na deset let povzročijo cikloni na tem območju čezmerne padavine.<ref>{{cite web|url=http://www.isac.cnr.it/~ipwg/meetings/melbourne/papers/Mngadi.pdf |title=Southern Africa Satellite Derived Rainfall Estimates Validation |author1=Pearl Mngadi |author2=Petrus JM Visser |author3=Elizabeth Ebert |page=1 |publisher=International Precipitation Working Group |date=October 2006 |access-date=2010-01-05 }}{{dead link|date=May 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
==Podnebne spremembe==
[[File:Temperature Bar Chart Africa--1901-2020--2021-07-14.png|thumb|upright=1.8|Grafikon, ki prikazuje [[instrumentalno beleženje temperatur|temperaturne spremembe]] v [[Afrika|Afriki]] med letoma 1901 in 2021. Rdeča barva označuje višje, modra barva pa nižje temperature od povprečja (povprečna temperatura v letih 1971–2000 je označena kot meja med modro in rdečo barvo).]]
[[Podnebne spremembe]] so v Afriki, ki je med vsemi celinami najbolj občutljiva za [[posledice podnebnih sprememb|njihove posledice]], vse resnejša grožnja.<ref>{{cite book|author=Schneider, S.H.|url=http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch19s19-3-3.html|title=Chapter 19: Assessing Key Vulnerabilities and the Risk from Climate Change|publisher=Print version: CUP. This version: IPCC website|year=2007|isbn=978-0-521-88010-7|editor=Parry, M.L.|series=Climate change 2007: impacts, adaptation, and vulnerability: contribution of Working Group II to the fourth assessment report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC)|location=Cambridge University Press (CUP): Cambridge, UK|contribution=19.3.3 Regional vulnerabilities|display-authors=etal|access-date=2011-09-15|display-editors=etal|archive-url=https://web.archive.org/web/20130312104158/http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch19s19-3-3.html|archive-date=2013-03-12|url-status=dead}}</ref><ref name=":10">Niang, I., O.C. Ruppel, M.A. Abdrabo, A. Essel, C. Lennard, J. Padgham, and P. Urquhart, 2014: Africa. In: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. Part B: Regional Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Barros, V.R., C.B. Field, D.J. Dokken et al. (eds.)]. Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom and New York, NY, USA, pp. 1199-1265. https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WGIIAR5-Chap22_FINAL.pdf</ref><ref name=":4">{{Cite journal |last1=Kendon |first1=Elizabeth J. |last2=Stratton |first2=Rachel A. |last3=Tucker |first3=Simon |last4=Marsham |first4=John H. |last5=Berthou |first5=Ségolène |last6=Rowell |first6=David P. |last7=Senior |first7=Catherine A. |date=2019 |title=Enhanced future changes in wet and dry extremes over Africa at convection-permitting scale |journal=Nature Communications |language=en |volume=10 |issue=1 |pages=1794 |doi=10.1038/s41467-019-09776-9 |issn=2041-1723 |pmc=6478940 |pmid=31015416}}</ref><ref name=":7">{{Cite web |title=More Extreme Weather in Africa's Future, Study Says {{!}} The Weather Channel - Articles from The Weather Channel {{!}} weather.com |url=https://weather.com/news/climate/news/2019-06-18-africa-extreme-weather-drought-flood |access-date=2022-07-01 |website=The Weather Channel |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |last=United Nations |first=UNEP |date=2017 |title=Responding to climate change |url=http://www.unep.org/regions/africa/regional-initiatives/responding-climate-change |access-date=2022-07-01 |website=UNEP - UN Environment Programme |language=en}}</ref> K veliki občutljivosti prispevajo številni dejavniki, med drugim [[prilagajanje na podnebne spremembe|prilagoditvena sposobnost]], velika odvisnost od ekosistemskih dobrin za preživetje in slabše razviti kmetijski proizvodni sistemi.<ref>{{cite journal|last1=Ofoegbu|first1=Chidiebere|last2=Chirwa|first2=P. W.|date=2019-05-19|title=Analysis of rural people's attitude towards the management of tribal forests in South Africa|journal=Journal of Sustainable Forestry|volume=38|issue=4|pages=396–411|doi=10.1080/10549811.2018.1554495|s2cid=92282095|issn=1054-9811}}</ref> Nevarnost podnebnih sprememb za [[kmetijstvo|kmetijsko proizvodnjo]], [[varnost hrane]], [[vodne vire]] in [[ekosistemske storitve]] bo verjetno imela vse resnejši vpliv na življenje in možnosti [[trajnostni razvoj|trajnostnega razvoja]] v Afriki.<ref>Niang, I., O.C. Ruppel, M.A. Abdrabo, A. Essel, C. Lennard, J. Padgham, and P. Urquhart, 2014: Africa. In: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. [https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WGIIAR5-Chap22_FINAL.pdf Part B: Regional Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change] Barros, V.R., C.B. Field, D.J. Dokken et al.(eds.). Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom, and New York, NY, USA, pp. 1199-1265.{{verify source|date=September 2019|reason=This ref was deleted Special: Diff/909611085 by a bug in VisualEditor and later restored by a bot from the original site located at Special: Permalink/909609403 cite #2 - verify the site is accurate and delete this template. [[User:Greene bot/Job 18]]}}</ref> Odbor [[Medvladni odbor za podnebne razmere|IPCC]] je leta 2007 z veliko gotovostjo napovedal, da bodo podnebne spremembe in podnebna spremenljivost močno prizadele številne afriške države in območja, kmetijsko proizvodnjo in varnost hrane..<ref name="IPCC_4th_assessment_e">{{cite book|author=Boko, M.|url=http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch9s9-es.html|title=Chapter 9: Africa|publisher=Print version: CUP. This version: IPCC website|year=2007|isbn=978-0-521-88010-7|editor1=Parry, M.L.|series=Climate change 2007: impacts, adaptation, and vulnerability: contribution of Working Group II to the fourth assessment report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC)|location=Cambridge University Press (CUP): Cambridge, UK|contribution=Executive summary|access-date=2011-09-15|display-editors=etal}}</ref>
V naslednjih desetletjih pričakujemo segrevanje zaradi podnebnih sprememb po vsej Zemljini površini in povečanje povprečne globalne količine dežja.<ref name="Global Warming of 1.5 ºC —">{{Cite web|url=https://www.ipcc.ch/sr15/|title=Global Warming of 1.5 ºC —|access-date=2020-02-16}}</ref> Regionalni učinki dežja v [[tropi]]h naj bi bili prostorsko bistveno bolj raznoliki, zato je napoved sprememb za posamezne kraje pogosto manj zanesljiva, čeprav se jih pričakuje. Skladno s tem so izmerjene [[instrumentalno beleženje temperatur|površinske temperature]] v Afriki od poznega 19. stoletja do zgodnjega [[21. stoletje|21. stoletja]] na splošno narastle za približno 1 °C, lokalno pa je najnižja temperatura v Sahelu na koncu suhega obdobja narastla celo za 3 °C.<ref name=":14">{{Cite book|title=Rural societies in the face of climatic and environmental changes in West Africa|date=2017|publisher=IRD éditions|others=Impr. Jouve)|isbn=978-2-7099-2424-5|location=Marseille|oclc=1034784045}}</ref> Kot pričakovano, opazovani trendi padavin kažejo prostorske in časovne razhajanja.<ref name=":11">{{Cite journal|last=Collins|first=Jennifer M.|s2cid=129446962|date=2011-03-18|title=Temperature Variability over Africa|journal=Journal of Climate|volume=24|issue=14|pages=3649–3666|doi=10.1175/2011JCLI3753.1|issn=0894-8755|bibcode=2011JCli...24.3649C}}</ref><ref name=":10" /> Opazovane spremembe [[temperatura|temperature]] in [[padavine|padavin]] regionalno variirajo.<ref name=":15">{{Cite journal|last1=Conway|first1=Declan|last2=Persechino|first2=Aurelie|last3=Ardoin-Bardin|first3=Sandra|last4=Hamandawana|first4=Hamisai|last5=Dieulin|first5=Claudine|last6=Mahé|first6=Gil|date=2009-02-01|title=Rainfall and Water Resources Variability in Sub-Saharan Africa during the Twentieth Century|journal=Journal of Hydrometeorology|volume=10|issue=1|pages=41–59|bibcode=2009JHyMe..10...41C|doi=10.1175/2008JHM1004.1|issn=1525-755X|doi-access=free}}</ref><ref name=":11" />
Obvladovanje tveganja podnebnih sprememb zahteva povezovanje strategij [[zmanjševanje podnebnih sprememb|zmanjševanja]] in [[prilagajanje na podnebne spremembe|prilagajanja]] pri upravljanju ekosistemskih dobrin in storitev ter kmetijskih proizvodnih sistemov v Afriki.<ref>{{Cite journal|last1=Ofoegbu|first1=Chidiebere|last2=Chirwa|first2=P. W.|last3=Francis|first3=J.|last4=Babalola|first4=F. D.|date=2019-07-03|title=Assessing local-level forest use and management capacity as a climate-change adaptation strategy in Vhembe district of South Africa|journal=Climate and Development|volume=11|issue=6|pages=501–512|doi=10.1080/17565529.2018.1447904|issn=1756-5529|hdl=2263/64496|s2cid=158887449|hdl-access=free}}</ref> Regionalni akterji so k prilagajanju deloma uspešno pristopili. To vključuje razvoj in prilagajanje različnih strategij za zmanjševanje podnebnih sprememb<ref>{{Cite web|url=https://www.sadc.int/themes/meteorology-climate/climate-change-adaptation/|title=Southern African Development Community :: Climate Change Adaptation|website=www.sadc.int|access-date=8 August 2019}}</ref> npr. Politični dokument [[Južnoafriška razvojna skupnost|SADC]] o podnebnih spremembah,<ref>{{Cite book|url=https://www.sadc.int/files/2213/5293/3544/SADC_Climate_Change_Adaptation_for_the_Water_Sector_booklet.pdf|title=SADC policy paper on climate change: Assessing the policy options for SADC member stated|last=Lesolle|first=D|year=2012}}</ref> in strategije prilagajanja za vodni sektor.<ref>{{Cite book|url=https://www.sadc.int/files/2213/5293/3544/SADC_Climate_Change_Adaptation_for_the_Water_Sector_booklet.pdf|title=Climate change adaptation in SADC: A Strategy for the water sector}}</ref> K pospešavanju prilagajanja na podnebne spremembe prispevajo tudi drugi pristopi, na primer Program za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje posledic podnebnih sprememb v Vzhodni in Južni Afriki (COMESA-EAC-SADC).<ref>{{Cite web|url=https://www.sadc.int/sadc-secretariat/directorates/office-deputy-executive-secretary-regional-integration/food-agriculture-natural-resources/tripartite-programme-climate-change-adaptation-and-mitigatio/|title=Programme on Climate Change Adaptation, Mitigation in Eastern and Southern Africa (COMESA-EAC-SADC)|website=Southern African Development Community|access-date=8 August 2019}}</ref> [[Afriška unija]] je kot supranacionalna organizacija 55 držav članic v osnutku poročila leta 2014 predlagala 47 ciljev in ustreznih ukrepov<ref>{{Cite book|title=AFRICAN STRATEGY ON CLIMATE CHANGE|publisher=African Union|year=2014|url=https://www.un.org/en/africa/osaa/pdf/au/cap_draft_auclimatestrategy_2015.pdf}}</ref> za zmanjševanje posledic podnebnih spremmb na celini. [[António Guterres]], [[Generalni sekretar Združenih narodov]], je poudaril potrebo po tesnem sodelovanju z Afriško unijo pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami in doseganje [[Cilji trajnostnega razvoja|ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov]].
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Celina Afrika}}
{{Države Afrike}}
{{kategorija v zbirki|Maps of Africa|Zemljevidi Afrike}}
[[Kategorija:Geografija Afrike]]
[[Kategorija:Podnebje|Afrika]]
rg2vhxmi29se8878el7qf9mex2k7kt7
5722729
5722728
2022-07-22T18:32:04Z
Ljuba brank
92351
/* Padavine */ np
wikitext
text/x-wiki
[[File:Koppen-Geiger Map Africa present.svg|thumb|upright=2|[[Podnebni pas]]ovi Afrike s prikazom ekološkega preloma med puščavo [[Sahara|Saharo]] (rdeče), [[vroče polsušno podnebje|vročim polsušnim podnebjem]] [[Sahel]]a (oranžno) in [[tropsko podnebje|tropskim podnebjem]] osrednje in zahodne Afrike (modro). V Južni Afriki podnebje prehaja v [[subtropsko podnebje|subtropsko]] in [[zmerno podnebje|zmerno]] (zeleno in rumeno) ter bolj puščavsko ali polsušno, osredinjeno na Namibijo, Bocvano in Južno Afriko.<ref>{{cite journal |last1=Beck |first1=Hylke E. |last2=Zimmermann |first2=Niklaus E. |last3=McVicar |first3=Tim R. |last4=Vergopolan |first4=Noemi |last5=Berg |first5=Alexis|author6-link=Eric Franklin Wood |last6=Wood |first6=Eric F. |title=Present and future Köppen-Geiger climate classification maps at 1-km resolution |journal=Scientific Data |date=30 October 2018 |volume=5 |pages=180214 |doi=10.1038/sdata.2018.214 |pmid=30375988 |pmc=6207062 |language=En |issn=2052-4463 |bibcode=2018NatSD...580214B}}</ref>]]
[[File:Africa satellite orthographic.jpg|thumb|349px|Zemljevid Afrike s prikazom ekološkega preloma okoli puščave Sahare]]
'''Podnebje Afrike''' je splet podnebij, kot so [[ekvatorialno podnebje]], [[tropsko vlažno in suho podnebje]], [[tropsko monsunsko podnebje]], [[polsušno podnebje]] (polpuščava in stepa), [[puščavsko podnebje]] (hiperaridno in aridno) ter [[podnebje subtropskih višavij]]. Zmerno podnebje je na tej celini redko, razen na velikih nadmorskih višinah in ob robovih. Podnebje Afrike bolj variira po količini padavin kot po temperaturah, ki so stalno visoke. Afriške puščave so najbolj osončeni in najsušnejši deli celine, kar je posledica prevladujoče prisotnosti [[subtropski greben|subtropskega grebena]] z usihajočimi vročimi in suhimi zračnimi masami. Afriki pripadajo številni z vročino povezani rekordi: celina ima najbolj vroče območje, v katerem so temperature visoke skozi vse leto, območja z najbolj vročim poletnim podnebjem, območje z najdaljšo osončenostjo idr.
Zaradi lege Afrike na ekvatorialnih in subtropskih geografskih širinah tako na južni kot tudi severni polobli lahko tu najdomo več različnih tipov podnebja. Celina večinoma leži v [[tropski podnebni pas|tropskem podnebnem pasu]] med [[rakov povratnik|rakovim povratnikom]] in [[kozorogov povratnik|kozorogovim povratnikom]], kar prispeva k vlažnosti. Na tej vroči celini je vedno obilo padavin. V vsej Afriki prevladuje toplo in vroče podnebje, zlasti za severni del pa so značilni sušnost in visoke temperature. [[Sredozemsko podnebje]] imajo samo najsevernejši in najjužnejši robovi celine. Sredino Afrike preči ekvator, prečita pa jo tudi rakov in kozorogov povrantnik, zato je to najbolj tropska celina. Zaradi vročega in sušnega podnebja [[podnebne spremembe v Afriki|podnebne spremembe to celino ogrožajo najbolj]].
== Temperature ==
{{Glej tudi|Subtropski greben}}
[[File: Africa temperature.png|thumb|left|Mesečne povrprečne in minimalne zunanje in notranje temperature v Afriki]]
Globalno temperature Zemlje ob ekvatorju povzročajo veliko gibanja navzgor in konvekcije vzdolž [[monsunski jarek|monsunskega jarka]] ali [[medtropski konvergenčni pas|medtropskega konvergenčnega pasu]]. Zaradi divergence nad paraekvatorialnim jarkom se zrak dvigne in se od ekvatorja oddalji v višino. Ko se zrak pomika proti srednjim geografskim širinam, se ohlaja in potaplja, kar vodi v sesedanje v bližini 30. vzporednika obeh polobel. To kroženje je znano kot [[Halleyjeva celica]] in povzroča nastanek subtropskega grebena.<ref>Dr. Owen E. Thompson (1996). [http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html Hadley Circulation Cell.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090305122318/http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html |date=2009-03-05 }} Channel Video Productions. Retrieved on 2007-02-11.</ref> Ta klimatološka [[območje visokega tlaka|območja visokega tlaka]] so vzrok za številne puščave v svetu,<ref>ThinkQuest team 26634 (1999). [http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm The Formation of Deserts.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121017193948/http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm |date=2012-10-17 }} Oracle ThinkQuest Education Foundation. Retrieved on 2009-02-16.</ref> vključno s Saharo.
Temperature so najvišje v predelih sahare v [[Alžirija|Alžiriji]] in [[Mali]]ju,<ref name="burt">{{cite book|pages=[https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24 24–28]|title=Extreme Weather: a guide & record book|author=Christopher C. Burt|year=2004|isbn=978-0-393-32658-1|publisher=W. W. Norton & Company, Inc.|url-access=registration|url=https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24}}</ref> najnižje pa na jugu celine in na visokih vzpetinah vzhodnega in severozahodnega dela celine. Najvišja povprečna letna temperatura na Zemlji je bila zabeležena na območju [[Dallol]] v [[Etiopija|Etiopiji]] in znaša 33,9 °.<ref>{{cite book|title=The Weather Sourcebook|author1=Ronald L. Wagner |author2=Bill Adler, Jr. |page=91|year=1997|publisher=Adler & Robin Books, Inc.|isbn=978-0-76270-080-6}}</ref> Navidezne temperature, ki združujejo učinek temperature in vlažnosti, so vzdolž obale [[Rdeče morje|Rdečega morja]] v [[Eritreja|Eritreji]] in [[Adenski zaliv|Adenskega zaliva]] v [[Somalija|Somaliji]] med 57 °C in 63 °C v popoldanskih urah.<ref name="burt"/> Najnižja temperatura, izmerjena v Afriki, je bila −24 °C pri mestu [[Ifrane]] v [[Maroko|Maroku]] 11. februarja 1935.<ref name="NCDC">[http://www.ncdc.noaa.gov/oa/climate/globalextremes.html Global Measured Extremes of Temperature and Precipitation.] [[National Climatic Data Center]]. Retrieved on 2007-06-21.</ref> Kljub temu je za večji del Afrike, še zlasti pa za puščave, polpuščave, stepe in savane, značilna [[vročinski val|izjemna vročina]]. Afriške puščave so med najbolj vročimi kraji na Zemlji, še zlasti [[Sahara]] in [[Danakilska puščava]] na [[Afriški rog|Afriškem rogu]].
== Veter ==
{{Main|Vzhodni afriški stržen}}
Nizkovišinski vzhodni afriški stržen ima ključno vlogo v [[monsun]]u jugozahodne Afrike,<ref>Kerry H. Cook. [http://ams.allenpress.com/perlserv/?request=get-abstract&doi=10.1175%2F1520-0442(1999)012%3C1165%3AGOTAEJ%3E2.0.CO%3B2 Generation of the African Easterly Jet and Its Role in Determining West African Precipitation.] Retrieved on 2008-05-08.</ref> in prispeva k nastanku [[tropski val|tropskih valov]], ki v toplem letnem času potujejo čez tropski Atlantik in vzhodni del Tihega oceana.<ref>Chris Landsea. AOML Frequently Asked Questions. [http://www.aoml.noaa.gov/hrd/tcfaq/A4.html Subject: A4) What is an easterly wave ?] Retrieved on 2008-05-08.</ref> Za stržen sta značilni [[Barotropna tekočina|barotropna]] in [[baroklinost|baroklina]] nestabilnost, kar povzroča proti zahodu se šireče strženske motnje [[sinoptična meteorologija|sinoptične velikosti]], imenovane vzhodni afriški valovi ali tropski valovi. Majhno število viharnih sistemov srednje velikosti v teh valovih se po preselitvi iz [[Vzhodna Afrika|Vzhodne Afrike]], zlasti v avgustu in septembru, razvije v [[tropski ciklon|tropske ciklone]]. Ko stržen v mesecih najizrazitejše [[sezona atlantskih hurikanov|sezone atlantskih hurikanov]] poteka južno od normalnega območja, je nastanek tropskih ciklonov zavrt.<ref>{{cite web|url=http://www.cpc.ncep.noaa.gov/products/special_summaries/97_4/fig7.gif|author=Climate Prediction Center|author-link=Climate Prediction Center|title=Figure 7|access-date=2011-02-05|date=November 1997|publisher=National Oceanic and Atmospheric Administration}}</ref>
==Padavine==
[[File:Africa Precipitation Map.svg|thumb|249px|Zemljevid povprečnih padavin]]
{{Glej tudi|Deževno obdobje}}
Obsežni deli [[Severna Afrika|Severne]] in [[Južna Afrika|Južne Afrike]] ter celotni [[Afriški rog]] imajo predvsem [[vroče puščavsko podnebje]] ali [[vroče polpuščavsko podnebje]], če gre za vlažnejše kraje. Puščava [[Sahara]] v Severni Afriki je največja vroča puščava na svetu in eden najbolj vročih, najbolj suhih in najbolj osončenih krajev na Zemlji. Neposredno južno od Sahare je pas [[polpuščava|polpuščavske]] [[stepa|stepe]] (semiaridno območje), imenovan [[Sahel]], v najjužnejših predelih Afrike so [[savana|savanske]] ravnice, v osrednjem delu pa predeli zelo goste [[džungla|džungle]] ([[deževni gozd]]). Ekvatorialno območje ob [[medtropski konvergenčni pas|medtropskem konvergenčnem pasu]] je najbolj vlažni del celine. Skozi leto se deževni pas do avgusta pomakne prek celine severno v [[Podsaharska Afrika|Podsaharsko Afriko]], nato pa do marca znova južno v južno-osrednjo AFriko.<ref>{{cite web|url=http://jisao.washington.edu/data/ud/africa/|publisher=University of Washington|title=Africa Rainfall Climatology|author=Todd Mitchell|date=October 2001|access-date=2010-01-02|archive-date=2014-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20140904082933/http://jisao.washington.edu/data/ud/africa/|url-status=dead}}</ref> Predeli s savanskim podnebjem v Podsaharski Afriki, kot so [[Gana]], [[Burkina Faso]],<ref>{{cite journal | author = Laux Patrick | display-authors = etal | year = 2008 | title = Predicting the regional onset of the rainy season in West Africa | url = https://publikationen.bibliothek.kit.edu/220073675| journal = International Journal of Climatology | volume = 28 | issue = 3| pages = 329–342 | doi = 10.1002/joc.1542 | bibcode = 2008IJCli..28..329L }}</ref><ref>{{cite journal | author = Laux Patrick | display-authors = etal | year = 2009 | title = Modelling daily precipitation features in the Volta Basin of West Africa | url = https://publikationen.bibliothek.kit.edu/220073672/3815341| journal = International Journal of Climatology | volume = 29 | issue = 7| pages = 937–954 | doi = 10.1002/joc.1852 | bibcode = 2009IJCli..29..937L }}</ref> [[Darfur]],<ref>David Vandervort (2009). [http://www.icrc.org/Web/Eng/siteeng0.nsf/html/sudan-feature-060707 Darfur: getting ready for the rainy season.] International Committee of the Red Cross. Retrieved on 2009-02-06.</ref> [[Eritreja]],<ref>Mehari Tesfazgi Mebrhatu, M. Tsubo, and Sue Walker (2004). [http://www.cropscience.org.au/icsc2004/poster/2/6/580_mebrhatumt.htm A Statistical Model for Seasonal Rainfall Forecasting over the Highlands of Eritrea.] New directions for a diverse planet: Proceedings of the 4th International Crop Science Congress. Retrieved on 2009-02-08.</ref> [[Etiopija]],<ref>Alex Wynter (2009). [http://www.alertnet.org/thenews/fromthefield/218536/123391195425.htm Ethiopia: March rainy season "critical" for southern pastoralists.] Thomson Reuters Foundation. Retrieved on 2009-02-06.</ref> in [[Bocvana]] imajo izrazito deževno obdobje.<ref>The Voice (2009). [http://allafrica.com/stories/200901270599.html Botswana: Rainy Season Fills Up Dams.] allAfrica.com. Retrieved on 2009-02-06.</ref> [[El Nino]] povzroči v južni Afriki od decembra do februarja sušnejše razmere od običajnih ter v istem času v ekvatorialni Vzhodni Afriki vlažnejše razmere.<ref>{{Cite web | url=http://www.scoop.co.nz/stories/WO1010/S00173/la-nina-weather-likely-to-last-for-months.htm | title=La Niña Weather Likely to Last for Months | Scoop News}}</ref>
Na [[Madagaskar]]ju [[pasat]]ni vetrovi prinašajo vlago na vzhodna pobočja otoka, kjer se odloži kot dež, ter sušnejše vetrove s pobočij na območja na jugu in zahodu, zato ostanejo zahodni deli otoka v [[padavinska senca|padavinski senci]]. Posledično pade v severovzhodnih predelih Madagarskarja precej več dežja kot v jugozahodnih.<ref>{{cite web|url=http://www.slac.stanford.edu/econf/C0709107/pdf/308.pdf|title=Madagascar rainfall climatology: Extreme Phenomena|publisher=Stanford University|access-date=2010-01-02|date=2007-12-19|author1=T. Andry Arivelo |author2=Professeur A. Ratiarison |author3=Professeur M.Bessafi |author4=Rodolphe Ramiharijafy }}</ref> Južna Afrika prejme večino dežja s poletnimi konvekcijskimi viharji in [[zunajtropski ciklon|zunajtropskimi cikloni]], ki potujejo skozi [[Zahodno vetrovno območje]]. Enkrat na deset let povzročijo cikloni na tem območju čezmerne padavine.<ref>{{cite web|url=http://www.isac.cnr.it/~ipwg/meetings/melbourne/papers/Mngadi.pdf |title=Southern Africa Satellite Derived Rainfall Estimates Validation |author1=Pearl Mngadi |author2=Petrus JM Visser |author3=Elizabeth Ebert |page=1 |publisher=International Precipitation Working Group |date=October 2006 |access-date=2010-01-05 }}{{dead link|date=May 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
==Podnebne spremembe==
[[File:Temperature Bar Chart Africa--1901-2020--2021-07-14.png|thumb|upright=1.8|Grafikon, ki prikazuje [[instrumentalno beleženje temperatur|temperaturne spremembe]] v [[Afrika|Afriki]] med letoma 1901 in 2021. Rdeča barva označuje višje, modra barva pa nižje temperature od povprečja (povprečna temperatura v letih 1971–2000 je označena kot meja med modro in rdečo barvo).]]
[[Podnebne spremembe]] so v Afriki, ki je med vsemi celinami najbolj občutljiva za [[posledice podnebnih sprememb|njihove posledice]], vse resnejša grožnja.<ref>{{cite book|author=Schneider, S.H.|url=http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch19s19-3-3.html|title=Chapter 19: Assessing Key Vulnerabilities and the Risk from Climate Change|publisher=Print version: CUP. This version: IPCC website|year=2007|isbn=978-0-521-88010-7|editor=Parry, M.L.|series=Climate change 2007: impacts, adaptation, and vulnerability: contribution of Working Group II to the fourth assessment report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC)|location=Cambridge University Press (CUP): Cambridge, UK|contribution=19.3.3 Regional vulnerabilities|display-authors=etal|access-date=2011-09-15|display-editors=etal|archive-url=https://web.archive.org/web/20130312104158/http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch19s19-3-3.html|archive-date=2013-03-12|url-status=dead}}</ref><ref name=":10">Niang, I., O.C. Ruppel, M.A. Abdrabo, A. Essel, C. Lennard, J. Padgham, and P. Urquhart, 2014: Africa. In: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. Part B: Regional Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Barros, V.R., C.B. Field, D.J. Dokken et al. (eds.)]. Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom and New York, NY, USA, pp. 1199-1265. https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WGIIAR5-Chap22_FINAL.pdf</ref><ref name=":4">{{Cite journal |last1=Kendon |first1=Elizabeth J. |last2=Stratton |first2=Rachel A. |last3=Tucker |first3=Simon |last4=Marsham |first4=John H. |last5=Berthou |first5=Ségolène |last6=Rowell |first6=David P. |last7=Senior |first7=Catherine A. |date=2019 |title=Enhanced future changes in wet and dry extremes over Africa at convection-permitting scale |journal=Nature Communications |language=en |volume=10 |issue=1 |pages=1794 |doi=10.1038/s41467-019-09776-9 |issn=2041-1723 |pmc=6478940 |pmid=31015416}}</ref><ref name=":7">{{Cite web |title=More Extreme Weather in Africa's Future, Study Says {{!}} The Weather Channel - Articles from The Weather Channel {{!}} weather.com |url=https://weather.com/news/climate/news/2019-06-18-africa-extreme-weather-drought-flood |access-date=2022-07-01 |website=The Weather Channel |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |last=United Nations |first=UNEP |date=2017 |title=Responding to climate change |url=http://www.unep.org/regions/africa/regional-initiatives/responding-climate-change |access-date=2022-07-01 |website=UNEP - UN Environment Programme |language=en}}</ref> K veliki občutljivosti prispevajo številni dejavniki, med drugim [[prilagajanje na podnebne spremembe|prilagoditvena sposobnost]], velika odvisnost od ekosistemskih dobrin za preživetje in slabše razviti kmetijski proizvodni sistemi.<ref>{{cite journal|last1=Ofoegbu|first1=Chidiebere|last2=Chirwa|first2=P. W.|date=2019-05-19|title=Analysis of rural people's attitude towards the management of tribal forests in South Africa|journal=Journal of Sustainable Forestry|volume=38|issue=4|pages=396–411|doi=10.1080/10549811.2018.1554495|s2cid=92282095|issn=1054-9811}}</ref> Nevarnost podnebnih sprememb za [[kmetijstvo|kmetijsko proizvodnjo]], [[varnost hrane]], [[vodne vire]] in [[ekosistemske storitve]] bo verjetno imela vse resnejši vpliv na življenje in možnosti [[trajnostni razvoj|trajnostnega razvoja]] v Afriki.<ref>Niang, I., O.C. Ruppel, M.A. Abdrabo, A. Essel, C. Lennard, J. Padgham, and P. Urquhart, 2014: Africa. In: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. [https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WGIIAR5-Chap22_FINAL.pdf Part B: Regional Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change] Barros, V.R., C.B. Field, D.J. Dokken et al.(eds.). Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom, and New York, NY, USA, pp. 1199-1265.{{verify source|date=September 2019|reason=This ref was deleted Special: Diff/909611085 by a bug in VisualEditor and later restored by a bot from the original site located at Special: Permalink/909609403 cite #2 - verify the site is accurate and delete this template. [[User:Greene bot/Job 18]]}}</ref> Odbor [[Medvladni odbor za podnebne razmere|IPCC]] je leta 2007 z veliko gotovostjo napovedal, da bodo podnebne spremembe in podnebna spremenljivost močno prizadele številne afriške države in območja, kmetijsko proizvodnjo in varnost hrane..<ref name="IPCC_4th_assessment_e">{{cite book|author=Boko, M.|url=http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch9s9-es.html|title=Chapter 9: Africa|publisher=Print version: CUP. This version: IPCC website|year=2007|isbn=978-0-521-88010-7|editor1=Parry, M.L.|series=Climate change 2007: impacts, adaptation, and vulnerability: contribution of Working Group II to the fourth assessment report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC)|location=Cambridge University Press (CUP): Cambridge, UK|contribution=Executive summary|access-date=2011-09-15|display-editors=etal}}</ref>
V naslednjih desetletjih pričakujemo segrevanje zaradi podnebnih sprememb po vsej Zemljini površini in povečanje povprečne globalne količine dežja.<ref name="Global Warming of 1.5 ºC —">{{Cite web|url=https://www.ipcc.ch/sr15/|title=Global Warming of 1.5 ºC —|access-date=2020-02-16}}</ref> Regionalni učinki dežja v [[tropi]]h naj bi bili prostorsko bistveno bolj raznoliki, zato je napoved sprememb za posamezne kraje pogosto manj zanesljiva, čeprav se jih pričakuje. Skladno s tem so izmerjene [[instrumentalno beleženje temperatur|površinske temperature]] v Afriki od poznega 19. stoletja do zgodnjega [[21. stoletje|21. stoletja]] na splošno narastle za približno 1 °C, lokalno pa je najnižja temperatura v Sahelu na koncu suhega obdobja narastla celo za 3 °C.<ref name=":14">{{Cite book|title=Rural societies in the face of climatic and environmental changes in West Africa|date=2017|publisher=IRD éditions|others=Impr. Jouve)|isbn=978-2-7099-2424-5|location=Marseille|oclc=1034784045}}</ref> Kot pričakovano, opazovani trendi padavin kažejo prostorske in časovne razhajanja.<ref name=":11">{{Cite journal|last=Collins|first=Jennifer M.|s2cid=129446962|date=2011-03-18|title=Temperature Variability over Africa|journal=Journal of Climate|volume=24|issue=14|pages=3649–3666|doi=10.1175/2011JCLI3753.1|issn=0894-8755|bibcode=2011JCli...24.3649C}}</ref><ref name=":10" /> Opazovane spremembe [[temperatura|temperature]] in [[padavine|padavin]] regionalno variirajo.<ref name=":15">{{Cite journal|last1=Conway|first1=Declan|last2=Persechino|first2=Aurelie|last3=Ardoin-Bardin|first3=Sandra|last4=Hamandawana|first4=Hamisai|last5=Dieulin|first5=Claudine|last6=Mahé|first6=Gil|date=2009-02-01|title=Rainfall and Water Resources Variability in Sub-Saharan Africa during the Twentieth Century|journal=Journal of Hydrometeorology|volume=10|issue=1|pages=41–59|bibcode=2009JHyMe..10...41C|doi=10.1175/2008JHM1004.1|issn=1525-755X|doi-access=free}}</ref><ref name=":11" />
Obvladovanje tveganja podnebnih sprememb zahteva povezovanje strategij [[zmanjševanje podnebnih sprememb|zmanjševanja]] in [[prilagajanje na podnebne spremembe|prilagajanja]] pri upravljanju ekosistemskih dobrin in storitev ter kmetijskih proizvodnih sistemov v Afriki.<ref>{{Cite journal|last1=Ofoegbu|first1=Chidiebere|last2=Chirwa|first2=P. W.|last3=Francis|first3=J.|last4=Babalola|first4=F. D.|date=2019-07-03|title=Assessing local-level forest use and management capacity as a climate-change adaptation strategy in Vhembe district of South Africa|journal=Climate and Development|volume=11|issue=6|pages=501–512|doi=10.1080/17565529.2018.1447904|issn=1756-5529|hdl=2263/64496|s2cid=158887449|hdl-access=free}}</ref> Regionalni akterji so k prilagajanju deloma uspešno pristopili. To vključuje razvoj in prilagajanje različnih strategij za zmanjševanje podnebnih sprememb<ref>{{Cite web|url=https://www.sadc.int/themes/meteorology-climate/climate-change-adaptation/|title=Southern African Development Community :: Climate Change Adaptation|website=www.sadc.int|access-date=8 August 2019}}</ref> npr. Politični dokument [[Južnoafriška razvojna skupnost|SADC]] o podnebnih spremembah,<ref>{{Cite book|url=https://www.sadc.int/files/2213/5293/3544/SADC_Climate_Change_Adaptation_for_the_Water_Sector_booklet.pdf|title=SADC policy paper on climate change: Assessing the policy options for SADC member stated|last=Lesolle|first=D|year=2012}}</ref> in strategije prilagajanja za vodni sektor.<ref>{{Cite book|url=https://www.sadc.int/files/2213/5293/3544/SADC_Climate_Change_Adaptation_for_the_Water_Sector_booklet.pdf|title=Climate change adaptation in SADC: A Strategy for the water sector}}</ref> K pospešavanju prilagajanja na podnebne spremembe prispevajo tudi drugi pristopi, na primer Program za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje posledic podnebnih sprememb v Vzhodni in Južni Afriki (COMESA-EAC-SADC).<ref>{{Cite web|url=https://www.sadc.int/sadc-secretariat/directorates/office-deputy-executive-secretary-regional-integration/food-agriculture-natural-resources/tripartite-programme-climate-change-adaptation-and-mitigatio/|title=Programme on Climate Change Adaptation, Mitigation in Eastern and Southern Africa (COMESA-EAC-SADC)|website=Southern African Development Community|access-date=8 August 2019}}</ref> [[Afriška unija]] je kot supranacionalna organizacija 55 držav članic v osnutku poročila leta 2014 predlagala 47 ciljev in ustreznih ukrepov<ref>{{Cite book|title=AFRICAN STRATEGY ON CLIMATE CHANGE|publisher=African Union|year=2014|url=https://www.un.org/en/africa/osaa/pdf/au/cap_draft_auclimatestrategy_2015.pdf}}</ref> za zmanjševanje posledic podnebnih spremmb na celini. [[António Guterres]], [[Generalni sekretar Združenih narodov]], je poudaril potrebo po tesnem sodelovanju z Afriško unijo pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami in doseganje [[Cilji trajnostnega razvoja|ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov]].
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Celina Afrika}}
{{Države Afrike}}
{{kategorija v zbirki|Maps of Africa|Zemljevidi Afrike}}
[[Kategorija:Geografija Afrike]]
[[Kategorija:Podnebje|Afrika]]
m2fz9z85rz1ef4zl0vh577hhfepxk34
5722730
5722729
2022-07-22T18:35:21Z
Ljuba brank
92351
/* Podnebne spremembe */ tp
wikitext
text/x-wiki
[[File:Koppen-Geiger Map Africa present.svg|thumb|upright=2|[[Podnebni pas]]ovi Afrike s prikazom ekološkega preloma med puščavo [[Sahara|Saharo]] (rdeče), [[vroče polsušno podnebje|vročim polsušnim podnebjem]] [[Sahel]]a (oranžno) in [[tropsko podnebje|tropskim podnebjem]] osrednje in zahodne Afrike (modro). V Južni Afriki podnebje prehaja v [[subtropsko podnebje|subtropsko]] in [[zmerno podnebje|zmerno]] (zeleno in rumeno) ter bolj puščavsko ali polsušno, osredinjeno na Namibijo, Bocvano in Južno Afriko.<ref>{{cite journal |last1=Beck |first1=Hylke E. |last2=Zimmermann |first2=Niklaus E. |last3=McVicar |first3=Tim R. |last4=Vergopolan |first4=Noemi |last5=Berg |first5=Alexis|author6-link=Eric Franklin Wood |last6=Wood |first6=Eric F. |title=Present and future Köppen-Geiger climate classification maps at 1-km resolution |journal=Scientific Data |date=30 October 2018 |volume=5 |pages=180214 |doi=10.1038/sdata.2018.214 |pmid=30375988 |pmc=6207062 |language=En |issn=2052-4463 |bibcode=2018NatSD...580214B}}</ref>]]
[[File:Africa satellite orthographic.jpg|thumb|349px|Zemljevid Afrike s prikazom ekološkega preloma okoli puščave Sahare]]
'''Podnebje Afrike''' je splet podnebij, kot so [[ekvatorialno podnebje]], [[tropsko vlažno in suho podnebje]], [[tropsko monsunsko podnebje]], [[polsušno podnebje]] (polpuščava in stepa), [[puščavsko podnebje]] (hiperaridno in aridno) ter [[podnebje subtropskih višavij]]. Zmerno podnebje je na tej celini redko, razen na velikih nadmorskih višinah in ob robovih. Podnebje Afrike bolj variira po količini padavin kot po temperaturah, ki so stalno visoke. Afriške puščave so najbolj osončeni in najsušnejši deli celine, kar je posledica prevladujoče prisotnosti [[subtropski greben|subtropskega grebena]] z usihajočimi vročimi in suhimi zračnimi masami. Afriki pripadajo številni z vročino povezani rekordi: celina ima najbolj vroče območje, v katerem so temperature visoke skozi vse leto, območja z najbolj vročim poletnim podnebjem, območje z najdaljšo osončenostjo idr.
Zaradi lege Afrike na ekvatorialnih in subtropskih geografskih širinah tako na južni kot tudi severni polobli lahko tu najdomo več različnih tipov podnebja. Celina večinoma leži v [[tropski podnebni pas|tropskem podnebnem pasu]] med [[rakov povratnik|rakovim povratnikom]] in [[kozorogov povratnik|kozorogovim povratnikom]], kar prispeva k vlažnosti. Na tej vroči celini je vedno obilo padavin. V vsej Afriki prevladuje toplo in vroče podnebje, zlasti za severni del pa so značilni sušnost in visoke temperature. [[Sredozemsko podnebje]] imajo samo najsevernejši in najjužnejši robovi celine. Sredino Afrike preči ekvator, prečita pa jo tudi rakov in kozorogov povrantnik, zato je to najbolj tropska celina. Zaradi vročega in sušnega podnebja [[podnebne spremembe v Afriki|podnebne spremembe to celino ogrožajo najbolj]].
== Temperature ==
{{Glej tudi|Subtropski greben}}
[[File: Africa temperature.png|thumb|left|Mesečne povrprečne in minimalne zunanje in notranje temperature v Afriki]]
Globalno temperature Zemlje ob ekvatorju povzročajo veliko gibanja navzgor in konvekcije vzdolž [[monsunski jarek|monsunskega jarka]] ali [[medtropski konvergenčni pas|medtropskega konvergenčnega pasu]]. Zaradi divergence nad paraekvatorialnim jarkom se zrak dvigne in se od ekvatorja oddalji v višino. Ko se zrak pomika proti srednjim geografskim širinam, se ohlaja in potaplja, kar vodi v sesedanje v bližini 30. vzporednika obeh polobel. To kroženje je znano kot [[Halleyjeva celica]] in povzroča nastanek subtropskega grebena.<ref>Dr. Owen E. Thompson (1996). [http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html Hadley Circulation Cell.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090305122318/http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html |date=2009-03-05 }} Channel Video Productions. Retrieved on 2007-02-11.</ref> Ta klimatološka [[območje visokega tlaka|območja visokega tlaka]] so vzrok za številne puščave v svetu,<ref>ThinkQuest team 26634 (1999). [http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm The Formation of Deserts.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121017193948/http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm |date=2012-10-17 }} Oracle ThinkQuest Education Foundation. Retrieved on 2009-02-16.</ref> vključno s Saharo.
Temperature so najvišje v predelih sahare v [[Alžirija|Alžiriji]] in [[Mali]]ju,<ref name="burt">{{cite book|pages=[https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24 24–28]|title=Extreme Weather: a guide & record book|author=Christopher C. Burt|year=2004|isbn=978-0-393-32658-1|publisher=W. W. Norton & Company, Inc.|url-access=registration|url=https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24}}</ref> najnižje pa na jugu celine in na visokih vzpetinah vzhodnega in severozahodnega dela celine. Najvišja povprečna letna temperatura na Zemlji je bila zabeležena na območju [[Dallol]] v [[Etiopija|Etiopiji]] in znaša 33,9 °.<ref>{{cite book|title=The Weather Sourcebook|author1=Ronald L. Wagner |author2=Bill Adler, Jr. |page=91|year=1997|publisher=Adler & Robin Books, Inc.|isbn=978-0-76270-080-6}}</ref> Navidezne temperature, ki združujejo učinek temperature in vlažnosti, so vzdolž obale [[Rdeče morje|Rdečega morja]] v [[Eritreja|Eritreji]] in [[Adenski zaliv|Adenskega zaliva]] v [[Somalija|Somaliji]] med 57 °C in 63 °C v popoldanskih urah.<ref name="burt"/> Najnižja temperatura, izmerjena v Afriki, je bila −24 °C pri mestu [[Ifrane]] v [[Maroko|Maroku]] 11. februarja 1935.<ref name="NCDC">[http://www.ncdc.noaa.gov/oa/climate/globalextremes.html Global Measured Extremes of Temperature and Precipitation.] [[National Climatic Data Center]]. Retrieved on 2007-06-21.</ref> Kljub temu je za večji del Afrike, še zlasti pa za puščave, polpuščave, stepe in savane, značilna [[vročinski val|izjemna vročina]]. Afriške puščave so med najbolj vročimi kraji na Zemlji, še zlasti [[Sahara]] in [[Danakilska puščava]] na [[Afriški rog|Afriškem rogu]].
== Veter ==
{{Main|Vzhodni afriški stržen}}
Nizkovišinski vzhodni afriški stržen ima ključno vlogo v [[monsun]]u jugozahodne Afrike,<ref>Kerry H. Cook. [http://ams.allenpress.com/perlserv/?request=get-abstract&doi=10.1175%2F1520-0442(1999)012%3C1165%3AGOTAEJ%3E2.0.CO%3B2 Generation of the African Easterly Jet and Its Role in Determining West African Precipitation.] Retrieved on 2008-05-08.</ref> in prispeva k nastanku [[tropski val|tropskih valov]], ki v toplem letnem času potujejo čez tropski Atlantik in vzhodni del Tihega oceana.<ref>Chris Landsea. AOML Frequently Asked Questions. [http://www.aoml.noaa.gov/hrd/tcfaq/A4.html Subject: A4) What is an easterly wave ?] Retrieved on 2008-05-08.</ref> Za stržen sta značilni [[Barotropna tekočina|barotropna]] in [[baroklinost|baroklina]] nestabilnost, kar povzroča proti zahodu se šireče strženske motnje [[sinoptična meteorologija|sinoptične velikosti]], imenovane vzhodni afriški valovi ali tropski valovi. Majhno število viharnih sistemov srednje velikosti v teh valovih se po preselitvi iz [[Vzhodna Afrika|Vzhodne Afrike]], zlasti v avgustu in septembru, razvije v [[tropski ciklon|tropske ciklone]]. Ko stržen v mesecih najizrazitejše [[sezona atlantskih hurikanov|sezone atlantskih hurikanov]] poteka južno od normalnega območja, je nastanek tropskih ciklonov zavrt.<ref>{{cite web|url=http://www.cpc.ncep.noaa.gov/products/special_summaries/97_4/fig7.gif|author=Climate Prediction Center|author-link=Climate Prediction Center|title=Figure 7|access-date=2011-02-05|date=November 1997|publisher=National Oceanic and Atmospheric Administration}}</ref>
==Padavine==
[[File:Africa Precipitation Map.svg|thumb|249px|Zemljevid povprečnih padavin]]
{{Glej tudi|Deževno obdobje}}
Obsežni deli [[Severna Afrika|Severne]] in [[Južna Afrika|Južne Afrike]] ter celotni [[Afriški rog]] imajo predvsem [[vroče puščavsko podnebje]] ali [[vroče polpuščavsko podnebje]], če gre za vlažnejše kraje. Puščava [[Sahara]] v Severni Afriki je največja vroča puščava na svetu in eden najbolj vročih, najbolj suhih in najbolj osončenih krajev na Zemlji. Neposredno južno od Sahare je pas [[polpuščava|polpuščavske]] [[stepa|stepe]] (semiaridno območje), imenovan [[Sahel]], v najjužnejših predelih Afrike so [[savana|savanske]] ravnice, v osrednjem delu pa predeli zelo goste [[džungla|džungle]] ([[deževni gozd]]). Ekvatorialno območje ob [[medtropski konvergenčni pas|medtropskem konvergenčnem pasu]] je najbolj vlažni del celine. Skozi leto se deževni pas do avgusta pomakne prek celine severno v [[Podsaharska Afrika|Podsaharsko Afriko]], nato pa do marca znova južno v južno-osrednjo AFriko.<ref>{{cite web|url=http://jisao.washington.edu/data/ud/africa/|publisher=University of Washington|title=Africa Rainfall Climatology|author=Todd Mitchell|date=October 2001|access-date=2010-01-02|archive-date=2014-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20140904082933/http://jisao.washington.edu/data/ud/africa/|url-status=dead}}</ref> Predeli s savanskim podnebjem v Podsaharski Afriki, kot so [[Gana]], [[Burkina Faso]],<ref>{{cite journal | author = Laux Patrick | display-authors = etal | year = 2008 | title = Predicting the regional onset of the rainy season in West Africa | url = https://publikationen.bibliothek.kit.edu/220073675| journal = International Journal of Climatology | volume = 28 | issue = 3| pages = 329–342 | doi = 10.1002/joc.1542 | bibcode = 2008IJCli..28..329L }}</ref><ref>{{cite journal | author = Laux Patrick | display-authors = etal | year = 2009 | title = Modelling daily precipitation features in the Volta Basin of West Africa | url = https://publikationen.bibliothek.kit.edu/220073672/3815341| journal = International Journal of Climatology | volume = 29 | issue = 7| pages = 937–954 | doi = 10.1002/joc.1852 | bibcode = 2009IJCli..29..937L }}</ref> [[Darfur]],<ref>David Vandervort (2009). [http://www.icrc.org/Web/Eng/siteeng0.nsf/html/sudan-feature-060707 Darfur: getting ready for the rainy season.] International Committee of the Red Cross. Retrieved on 2009-02-06.</ref> [[Eritreja]],<ref>Mehari Tesfazgi Mebrhatu, M. Tsubo, and Sue Walker (2004). [http://www.cropscience.org.au/icsc2004/poster/2/6/580_mebrhatumt.htm A Statistical Model for Seasonal Rainfall Forecasting over the Highlands of Eritrea.] New directions for a diverse planet: Proceedings of the 4th International Crop Science Congress. Retrieved on 2009-02-08.</ref> [[Etiopija]],<ref>Alex Wynter (2009). [http://www.alertnet.org/thenews/fromthefield/218536/123391195425.htm Ethiopia: March rainy season "critical" for southern pastoralists.] Thomson Reuters Foundation. Retrieved on 2009-02-06.</ref> in [[Bocvana]] imajo izrazito deževno obdobje.<ref>The Voice (2009). [http://allafrica.com/stories/200901270599.html Botswana: Rainy Season Fills Up Dams.] allAfrica.com. Retrieved on 2009-02-06.</ref> [[El Nino]] povzroči v južni Afriki od decembra do februarja sušnejše razmere od običajnih ter v istem času v ekvatorialni Vzhodni Afriki vlažnejše razmere.<ref>{{Cite web | url=http://www.scoop.co.nz/stories/WO1010/S00173/la-nina-weather-likely-to-last-for-months.htm | title=La Niña Weather Likely to Last for Months | Scoop News}}</ref>
Na [[Madagaskar]]ju [[pasat]]ni vetrovi prinašajo vlago na vzhodna pobočja otoka, kjer se odloži kot dež, ter sušnejše vetrove s pobočij na območja na jugu in zahodu, zato ostanejo zahodni deli otoka v [[padavinska senca|padavinski senci]]. Posledično pade v severovzhodnih predelih Madagarskarja precej več dežja kot v jugozahodnih.<ref>{{cite web|url=http://www.slac.stanford.edu/econf/C0709107/pdf/308.pdf|title=Madagascar rainfall climatology: Extreme Phenomena|publisher=Stanford University|access-date=2010-01-02|date=2007-12-19|author1=T. Andry Arivelo |author2=Professeur A. Ratiarison |author3=Professeur M.Bessafi |author4=Rodolphe Ramiharijafy }}</ref> Južna Afrika prejme večino dežja s poletnimi konvekcijskimi viharji in [[zunajtropski ciklon|zunajtropskimi cikloni]], ki potujejo skozi [[Zahodno vetrovno območje]]. Enkrat na deset let povzročijo cikloni na tem območju čezmerne padavine.<ref>{{cite web|url=http://www.isac.cnr.it/~ipwg/meetings/melbourne/papers/Mngadi.pdf |title=Southern Africa Satellite Derived Rainfall Estimates Validation |author1=Pearl Mngadi |author2=Petrus JM Visser |author3=Elizabeth Ebert |page=1 |publisher=International Precipitation Working Group |date=October 2006 |access-date=2010-01-05 }}{{dead link|date=May 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
==Podnebne spremembe==
[[File:Temperature Bar Chart Africa--1901-2020--2021-07-14.png|thumb|upright=1.8|Grafikon, ki prikazuje [[instrumentalno beleženje temperatur|temperaturne spremembe]] v [[Afrika|Afriki]] med letoma 1901 in 2021. Rdeča barva označuje višje, modra barva pa nižje temperature od povprečja (povprečna temperatura v letih 1971–2000 je označena kot meja med modro in rdečo barvo).]]
[[Podnebne spremembe]] so v Afriki, ki je med vsemi celinami najbolj občutljiva za [[posledice podnebnih sprememb|njihove posledice]], vse resnejša grožnja.<ref>{{cite book|author=Schneider, S.H.|url=http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch19s19-3-3.html|title=Chapter 19: Assessing Key Vulnerabilities and the Risk from Climate Change|publisher=Print version: CUP. This version: IPCC website|year=2007|isbn=978-0-521-88010-7|editor=Parry, M.L.|series=Climate change 2007: impacts, adaptation, and vulnerability: contribution of Working Group II to the fourth assessment report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC)|location=Cambridge University Press (CUP): Cambridge, UK|contribution=19.3.3 Regional vulnerabilities|display-authors=etal|access-date=2011-09-15|display-editors=etal|archive-url=https://web.archive.org/web/20130312104158/http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch19s19-3-3.html|archive-date=2013-03-12|url-status=dead}}</ref><ref name=":10">Niang, I., O.C. Ruppel, M.A. Abdrabo, A. Essel, C. Lennard, J. Padgham, and P. Urquhart, 2014: Africa. In: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. Part B: Regional Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Barros, V.R., C.B. Field, D.J. Dokken et al. (eds.)]. Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom and New York, NY, USA, pp. 1199-1265. https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WGIIAR5-Chap22_FINAL.pdf</ref><ref name=":4">{{Cite journal |last1=Kendon |first1=Elizabeth J. |last2=Stratton |first2=Rachel A. |last3=Tucker |first3=Simon |last4=Marsham |first4=John H. |last5=Berthou |first5=Ségolène |last6=Rowell |first6=David P. |last7=Senior |first7=Catherine A. |date=2019 |title=Enhanced future changes in wet and dry extremes over Africa at convection-permitting scale |journal=Nature Communications |language=en |volume=10 |issue=1 |pages=1794 |doi=10.1038/s41467-019-09776-9 |issn=2041-1723 |pmc=6478940 |pmid=31015416}}</ref><ref name=":7">{{Cite web |title=More Extreme Weather in Africa's Future, Study Says {{!}} The Weather Channel - Articles from The Weather Channel {{!}} weather.com |url=https://weather.com/news/climate/news/2019-06-18-africa-extreme-weather-drought-flood |access-date=2022-07-01 |website=The Weather Channel |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |last=United Nations |first=UNEP |date=2017 |title=Responding to climate change |url=http://www.unep.org/regions/africa/regional-initiatives/responding-climate-change |access-date=2022-07-01 |website=UNEP - UN Environment Programme |language=en}}</ref> K veliki občutljivosti prispevajo številni dejavniki, med drugim [[prilagajanje na podnebne spremembe|prilagoditvena sposobnost]], velika odvisnost od ekosistemskih dobrin za preživetje in slabše razviti kmetijski proizvodni sistemi.<ref>{{cite journal|last1=Ofoegbu|first1=Chidiebere|last2=Chirwa|first2=P. W.|date=2019-05-19|title=Analysis of rural people's attitude towards the management of tribal forests in South Africa|journal=Journal of Sustainable Forestry|volume=38|issue=4|pages=396–411|doi=10.1080/10549811.2018.1554495|s2cid=92282095|issn=1054-9811}}</ref> Nevarnost podnebnih sprememb za [[kmetijstvo|kmetijsko proizvodnjo]], [[varnost hrane]], [[vodni vir|vodne vire]] in [[ekosistemska storitv|ekosistemske storitve]] bo verjetno imela vse resnejši vpliv na življenje in možnosti [[trajnostni razvoj|trajnostnega razvoja]] v Afriki.<ref>Niang, I., O.C. Ruppel, M.A. Abdrabo, A. Essel, C. Lennard, J. Padgham, and P. Urquhart, 2014: Africa. In: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. [https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WGIIAR5-Chap22_FINAL.pdf Part B: Regional Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change] Barros, V.R., C.B. Field, D.J. Dokken et al.(eds.). Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom, and New York, NY, USA, pp. 1199-1265.{{verify source|date=September 2019|reason=This ref was deleted Special: Diff/909611085 by a bug in VisualEditor and later restored by a bot from the original site located at Special: Permalink/909609403 cite #2 - verify the site is accurate and delete this template. User:Greene bot/Job 18}}</ref> Odbor [[Medvladni odbor za podnebne razmere|IPCC]] je leta 2007 z veliko gotovostjo napovedal, da bodo podnebne spremembe in podnebna spremenljivost močno prizadele številne afriške države in območja, kmetijsko proizvodnjo in varnost hrane..<ref name="IPCC_4th_assessment_e">{{cite book|author=Boko, M.|url=http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch9s9-es.html|title=Chapter 9: Africa|publisher=Print version: CUP. This version: IPCC website|year=2007|isbn=978-0-521-88010-7|editor1=Parry, M.L.|series=Climate change 2007: impacts, adaptation, and vulnerability: contribution of Working Group II to the fourth assessment report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC)|location=Cambridge University Press (CUP): Cambridge, UK|contribution=Executive summary|access-date=2011-09-15|display-editors=etal}}</ref>
V naslednjih desetletjih pričakujemo segrevanje zaradi podnebnih sprememb po vsej Zemljini površini in povečanje povprečne globalne količine dežja.<ref name="Global Warming of 1.5 ºC —">{{Cite web|url=https://www.ipcc.ch/sr15/|title=Global Warming of 1.5 ºC —|access-date=2020-02-16}}</ref> Regionalni učinki dežja v [[tropi]]h naj bi bili prostorsko bistveno bolj raznoliki, zato je napoved sprememb za posamezne kraje pogosto manj zanesljiva, čeprav se jih pričakuje. Skladno s tem so izmerjene [[instrumentalno beleženje temperatur|površinske temperature]] v Afriki od poznega 19. stoletja do zgodnjega [[21. stoletje|21. stoletja]] na splošno narastle za približno 1 °C, lokalno pa je najnižja temperatura v Sahelu na koncu suhega obdobja narastla celo za 3 °C.<ref name=":14">{{Cite book|title=Rural societies in the face of climatic and environmental changes in West Africa|date=2017|publisher=IRD éditions|others=Impr. Jouve)|isbn=978-2-7099-2424-5|location=Marseille|oclc=1034784045}}</ref> Kot pričakovano, opazovani trendi padavin kažejo prostorske in časovne razhajanja.<ref name=":11">{{Cite journal|last=Collins|first=Jennifer M.|s2cid=129446962|date=2011-03-18|title=Temperature Variability over Africa|journal=Journal of Climate|volume=24|issue=14|pages=3649–3666|doi=10.1175/2011JCLI3753.1|issn=0894-8755|bibcode=2011JCli...24.3649C}}</ref><ref name=":10" /> Opazovane spremembe [[temperatura|temperature]] in [[padavine|padavin]] regionalno variirajo.<ref name=":15">{{Cite journal|last1=Conway|first1=Declan|last2=Persechino|first2=Aurelie|last3=Ardoin-Bardin|first3=Sandra|last4=Hamandawana|first4=Hamisai|last5=Dieulin|first5=Claudine|last6=Mahé|first6=Gil|date=2009-02-01|title=Rainfall and Water Resources Variability in Sub-Saharan Africa during the Twentieth Century|journal=Journal of Hydrometeorology|volume=10|issue=1|pages=41–59|bibcode=2009JHyMe..10...41C|doi=10.1175/2008JHM1004.1|issn=1525-755X|doi-access=free}}</ref><ref name=":11" />
Obvladovanje tveganja podnebnih sprememb zahteva povezovanje strategij [[zmanjševanje podnebnih sprememb|zmanjševanja]] in [[prilagajanje na podnebne spremembe|prilagajanja]] pri upravljanju ekosistemskih dobrin in storitev ter kmetijskih proizvodnih sistemov v Afriki.<ref>{{Cite journal|last1=Ofoegbu|first1=Chidiebere|last2=Chirwa|first2=P. W.|last3=Francis|first3=J.|last4=Babalola|first4=F. D.|date=2019-07-03|title=Assessing local-level forest use and management capacity as a climate-change adaptation strategy in Vhembe district of South Africa|journal=Climate and Development|volume=11|issue=6|pages=501–512|doi=10.1080/17565529.2018.1447904|issn=1756-5529|hdl=2263/64496|s2cid=158887449|hdl-access=free}}</ref> Regionalni akterji so k prilagajanju deloma uspešno pristopili. To vključuje razvoj in prilagajanje različnih strategij za zmanjševanje podnebnih sprememb<ref>{{Cite web|url=https://www.sadc.int/themes/meteorology-climate/climate-change-adaptation/|title=Southern African Development Community :: Climate Change Adaptation|website=www.sadc.int|access-date=8 August 2019}}</ref> npr. Politični dokument [[Južnoafriška razvojna skupnost|SADC]] o podnebnih spremembah,<ref>{{Cite book|url=https://www.sadc.int/files/2213/5293/3544/SADC_Climate_Change_Adaptation_for_the_Water_Sector_booklet.pdf|title=SADC policy paper on climate change: Assessing the policy options for SADC member stated|last=Lesolle|first=D|year=2012}}</ref> in strategije prilagajanja za vodni sektor.<ref>{{Cite book|url=https://www.sadc.int/files/2213/5293/3544/SADC_Climate_Change_Adaptation_for_the_Water_Sector_booklet.pdf|title=Climate change adaptation in SADC: A Strategy for the water sector}}</ref> K pospešavanju prilagajanja na podnebne spremembe prispevajo tudi drugi pristopi, na primer Program za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje posledic podnebnih sprememb v Vzhodni in Južni Afriki (COMESA-EAC-SADC).<ref>{{Cite web|url=https://www.sadc.int/sadc-secretariat/directorates/office-deputy-executive-secretary-regional-integration/food-agriculture-natural-resources/tripartite-programme-climate-change-adaptation-and-mitigatio/|title=Programme on Climate Change Adaptation, Mitigation in Eastern and Southern Africa (COMESA-EAC-SADC)|website=Southern African Development Community|access-date=8 August 2019}}</ref> [[Afriška unija]] je kot supranacionalna organizacija 55 držav članic v osnutku poročila leta 2014 predlagala 47 ciljev in ustreznih ukrepov<ref>{{Cite book|title=AFRICAN STRATEGY ON CLIMATE CHANGE|publisher=African Union|year=2014|url=https://www.un.org/en/africa/osaa/pdf/au/cap_draft_auclimatestrategy_2015.pdf}}</ref> za zmanjševanje posledic podnebnih sprememb na celini. [[António Guterres]], [[Generalni sekretar Združenih narodov]], je poudaril potrebo po tesnem sodelovanju z Afriško unijo pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami in doseganje [[Cilji trajnostnega razvoja|ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov]].
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Celina Afrika}}
{{Države Afrike}}
{{kategorija v zbirki|Maps of Africa|Zemljevidi Afrike}}
[[Kategorija:Geografija Afrike]]
[[Kategorija:Podnebje|Afrika]]
1i74384o79srqun74zd8pmsetsfamfr
Leto zdravstveno kakovostnega življenja
0
377556
5722674
4774573
2022-07-22T16:42:38Z
Amherst99
45660
wikitext
text/x-wiki
'''Leto zdravstveno kakovostnega življenja''' (angl. ''quality-adjusted life year'', okr. '''QALY''') je merilo za določanje [[breme bolezni|bremena bolezni]],<ref>{{cite web |title=Measuring effectiveness and cost effectiveness: the QALY |work= |publisher=National Institute for Health and Clinical Excellence |url=http://www.nice.org.uk/newsroom/features/measuringeffectivenessandcosteffectivenesstheqaly.jsp}}</ref><ref>{{cite web |title=Entry for "QALY" |work=Bandolier Journal Glossary |publisher=Oxford University |url=http://www.medicine.ox.ac.uk/bandolier/booth/glossary/QALY.html}}</ref> ki vključuje trajanje in kakovost življenja v določenem časovnem obdobju.<ref>Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.</ref> Izračunana se tako, da se zmanjša celotna [[pričakovana življenjska doba]] za obdobja kroničnih stanj, ki povzročajo omejitve življenjskih dejavnosti.<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5535864/qaly?query=QALY, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 8. 2014.</ref>
Uporablja se v ocenjevanju vrednosti določene zdravstvene intervencije,<ref>{{cite journal |pages=206–224 |doi=10.1287/opre.28.1.206 |jstor=172147 |title=Utility Functions for Life Years and Health Status |year=1980 |last1=Pliskin |first1=J. S. |last2=Shepard |first2=D. S. |last3=Weinstein |first3=M. C. |journal=Operations Research |volume=28}}</ref> na primer v [[analiza stroškovne uporabnosti|analizi stroškovne uporabnosti]]. QALY hkrati zaobjame zmanjšano [[obolevnost]] (pridobivanje kakovosti) in zmanjšano [[umrljivost]] (pridobivanje števila let) zaradi določene intervencije in ju poveže v skupnem kazalcu.<ref>Prevolnik Rupel V., Turk E. Ekonomske analize v zdravstvu. Bilt ekon organ inform zdrav 2009; (25) 5: 1-5 EKONOMIKA 142-149.</ref> Eno leto popolnega zdravja ima vrednost 1,0, smrt pa vrednost 0,0. Če zdravstvena intervencija omogoči bolniku podaljšano življenje, a ne v popolnem zdravju (na primer, če bi moral bolnik zaradi intervencije uporabljati invalidski voziček ali bi oslepel), se QALY-ju dodeli vrednost med 0,0 in 1,0.
== Glej tudi ==
* [[DALY]]
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Zdravstvena ekonomija]]
mnnwkl4eeck675yoodsm4p6js43u76o
Vetrovni stržen
0
378292
5722789
4982225
2022-07-22T22:13:10Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
[[File:Aerial Superhighway.ogv|thumb|350px|Hitri vetrovi so obarvani rdeče, počasneji modro. Polarni Jet stream lahko doseže hitrosti čez 150 km/h]]
[[File:Straalstroom.jpg|thumb|250px|Oblaki ob vetrovnih strženih nad [[Kanada|Kanado]]]]
[[File:Jet Stream diagram.svg|thumb|250px|Jet streami pihajo v zgornjih plasteh [[troposfera|troposfere]], v smeri od zahoda proti vzhodu]]
'''Vetrovni strženi''' ({{lang-en|Jet streams}}) so visokohitrostni [[veter|vetrovi]], ki pihajo na višini [[tropopavza|tropopavze]] (približno 7–15 km) – med [[troposfera|troposfero]] in [[stratosfera|stratosfero]]. Najdemo jih na [[Zemlja|Zemlji]] in drugih planetih.<ref>{{cite web | url=http://education.nationalgeographic.com/education/encyclopedia/jet-stream/?ar_a=1 | title =Jet stream | author =''[[National Geographic (magazine)|National Geographic]]'' | publisher =nationalgeographic.com | date =July 7, 2013}}</ref><ref>{{cite web | author=[[United States Department of Energy]] | date=26 June 2002 | url=http://www.newton.dep.anl.gov/askasci/wea00/wea00135.htm | title=Ask a Scientist | accessdate=5 May 2008}}</ref>Glavni vetrovni strženi pihajo od zahoda proti vzhodu. Najhitrejši so tisti polarni na višini okrog 7–12 km, subtropski so malce počasnejši in so na večji višini (10–16 km). Severna in južna polobla imata vsaka po dva glavna vetrovna stržena, oba pihata iz smeri zahoda.
Vetrovni strženi nastanejo zaradi sončnega segrevanja atmosfere in rotacije Zemlje, na drugih planetih tudi zaradi notranje toplote planeta. Vetrovni stržen včasih lahko spreminja obliko in smer, drugič se loči v dva toka ali pa se dva združita v enega.
Hitrost vetra v jedru vetrovnega stržena je lahko tudi čez 200 km/h, največja izmerjena je bila okrog 400 km/h.
Vetrovne stržene izkoriščajo reaktivna [[potniška letala]] – visokohitrostni vetrovi zelo zmanjšajo čas leta na vzhodne destinacije. Blizu vetrovnih strženov se pogosto pojavi [[turbulenca v čistem zraku]] (clear air turbulence - CAT).
Vetrovne stržene bi lahko v prihodnosti uporabljali za proizvodnjo elektrike so pomočjo [[Zračna vetrna turbina|letečih vetrnih turbin]], če bodo uspešno razvili tehnologijo.
Med 2. svetovno vojno so Japonci spuščali balone z majhnimi bombami, ki jih je potem vetrovni stržen nesel na vzhodno obalo ZDA, a sicer niso povzročili nobene večje škode.
==Glej tudi==
*[[Vorteks]]
*[[Severnoatlantske letalske poti]]
*[[Tornado]]
*[[Strižni veter]] - windshear
*[[Trubulenca]]
==Sklici in reference==
{{Reflist|30em}}
==Zunanje povezave==
{{Commons category|Jet streams}}
*[http://squall.sfsu.edu/crws/jetstream.html CRWS Jet stream analyses]
[[Kategorija:Letalstvo]]
[[Kategorija:Vetrovi]]
{{normativna kontrola}}
hqcj15sw4yohcvcm31p8jnkq17w0cde
Nezmožnosti prilagojena leta življenja
0
386637
5722667
5589600
2022-07-22T16:36:39Z
Amherst99
45660
wikitext
text/x-wiki
[[File:All Causes world map - DALY - WHO2004.svg|thumb|upright=1.25|Invalidnosti prilagojena zgubljena leta življenja leta 2004, ne glede na vzrok, na 100,000.<ref>{{Cite web|url=http://www.who.int/healthinfo/global_burden_disease/estimates_country/en/index.html |title=WHO Disease and injury country estimates |year=2009 |work=World Health Organization |accessdate=Nov 11, 2009}}</ref>{{refbegin|2}}
{{legend|#b3b3b3|ni podatkov}}
{{legend|#ffff65|manj kot 9,250}}
{{legend|#fff200|9,250–16,000}}
{{legend|#ffdc00|16,000–22,750}}
{{legend|#ffc600|22,750–29,500}}
{{legend|#ffb000|29,500–36,250}}
{{legend|#ff9a00|36,250–43,000}}
{{legend|#ff8400|43,000–49,750}}
{{legend|#ff6e00|49,750–56,500}}
{{legend|#ff5800|56,500–63,250}}
{{legend|#ff4200|63,250–70,000}}
{{legend|#ff2c00|70,000–80,000}}
{{legend|#cb0000|več kot 80,000}}
{{refend}}]]
'''Nezmožnosti prilagojena leta življenja''' ('''DALY''', angl. '''''disability-adjusted life year''''') so merilo za celotno [[breme bolezni]], izraženo kot število izgubljenih let zaradi slabega zdravja, invalidnosti ali prezgodnje smrti. Razvili so ga leta 1990 kot merilo za primerjave med dolžino zdravega življenja in pričakovano življenjsko dobo v različnih državah.
DALY se vse bolj pogosto uporablja na področju [[javno zdravje|javnega zdravja]] in pri ocene [[ocena vplivov na zdravje|vplivov na zdravje]] (HIA). DALY razširja pojem let, izgubljenih zaradi prezgodnje [[smrt|smrti]] ... na enakovredna leta 'zdravega' življenja, izgubljena zaradi slabega zdravja ali invalidnosti.<ref name=WHO2004>{{Cite web|url=http://www.who.int/entity/healthinfo/global_burden_disease/gbddeathdalycountryestimates2004.xls |title=Death and DALY estimates for 2004 by cause for WHO Member States: Persons, all ages |format=xls |work=World Health Organization |year=2002 |accessdate=2009-11-12}}</ref> Tako sta [[umrljivost]] in [[obolevnost]] so združeni v eno samo, poenoteno metriko.
Pogled na breme bolezni s pomočjo DALY lahko razkrije presenetljive stvari o zdravju prebivalstva. Na primer, poročilo WHO 1990 je navedlo, da je 5 izmed 10 najpogostejših vzrokov nezmnožnosti imelo duševne vzroke. Psihična in nevrološka obolenja predstavljajo 28 % vseh v nezmožnosti preživetih let, vendar pa pomenijo samo 1,4 % vseh smrti in 1,1 % izgubljenih let življenja. Če se torej upošteva leta nezmožnosti, imajo psihične motnje, ki tradicionalno ne štejejo med [[epidemiologija|epidemiološke]] probleme, zelo velik vpliv na prebivalstvo.
== Izračun ==
[[Slika:DALY invalidnosti prirejena leta življenja.png|center|750px|invalidnosti prilagojena leta življenja]]
Nezmožnosti prirejena leta življenje so merilo za zdravstveno prirejeno življenjsko dobo (Health Adjusted Life Years - HALY), ki skuša kvantificirati breme populacij zaradi bolezni ali invalidnosti. Merilo je podobno na kvaliteto življenja prirejenim dolžinam življenja, vendar za razliko od HALY ocene za kvaliteto življenja, ki je v zvezi z zdravjem (health-related quality of life - HRQL), prireja konkretnim primerom bolezni ali invalidnosti.
Tradicionalno se je bremena bolezni izražalo z merilom [[izgubljena leta življenja|Izgubljenih let življenja]] (Years of Life Lost - YLL) zaradi prezgodnje smrti. Obolenje, zaradi katerega se ni umiralo prej kot običajno, na to merilo ne vpliva, upošteva pa se v [[Leta življenja z invalidnostjo|Letih življenja z invalidnostjo]] (Years Lived with Disability - YLD) . DALY je vsota teh dveh mer:<ref>{{Cite journal | first = Arie | last = Havelaar | title = Methodological choices for calculating the disease burden and cost-of-illness of foodborne zoonoses in European countries | version = | publisher = [[Med-Vet-Net]] | date = August 2007 | url = http://www.medvetnet.org/pdf/Reports/Report_07-002.pdf | format = PDF | accessdate = 2008-04-05}}</ref>
:<math>DALY = YLL + YLD</math>
DALY temelji na predpostavki, da je za merjenje učinkov kronične bolezni najbolj primerna spremenljivka čas, tako čas, izgubljen zaradi prezgodnje smrti, kot čas, ki ga prizadeta oseba preživi zaradi posledic bolezni. En DALY je tako enak enemu zgubljenemu letu zdravega življenja.
Kolikšen vpliv ima zdravstveno stanje na prizadeto osebo se imenuje [[teža invalidnosti| ''teža invalidnosti'']] (disability weight - DW). Odvisna je od bolezni ali invalidnosti in se ne spreminja s starostjo. Za težo invalidnosti so na voljo so tabele, za tisoče bolezni in invalidnosti, od Alzheimerjeve bolezni do izgube prsta, navedene vrednosti DW ocenjujejo stopnjo invalidnosti kot posledice konkretnega zdravstvenega stanja.
Na ravni prebivalstva, se z DALY merjeno breme bolezni izračunava kot '''DALY = YLL + YLD''', kjer pomeni YLL leta življenja, izgubljena zaradi smrti, YLD pa leta življenja s pristono invalidnostjo. YLD se po drugi strani računa kot število let z invalidnostjo, uteženo s stopnjo invalidnosti ali bolezni, po enačbi '' povzročil '''YLD = I x DW x L'''. V tej formuli: I = število incidenc v populaciji, DW = teža invalidnosti za konkretno stanje , in L = povprečno trajanje stanje do remisije ali do smrti (leta). Za YLD obstaja tudi ocena, ki namesto incidence uporablja razširjenost. Prezgodnja smrt se računa po formuli '''YLL = N x L''', kjer je N = število smrti zaradi stanja, L = standardna pričakovana življenjska doba ob smrti (pričakovana starost - starost ob smrti).<ref>{{cite web|title=Metrics: Disability-Adjusted Life Year (DALY)|url=http://www.who.int/healthinfo/global_burden_disease/metrics_daly/en/|accessdate=29 October 2014}}</ref>
Ker ima prebivalstvo na [[Japonska|Japonskem]] najdaljšo [[pričakovana življenjska doba|pričakovano življenjsko dobo]], se za merilo prezgodnje smrti uporablja japonske statistike. <ref name="menken">{{cite journal |author1=Menken M |author2=Munsat TL |author3=Toole JF |title=The global burden of disease study: implications for neurology |journal=Arch. Neurol. |volume=57 |issue=3 |pages=418–20 |date=March 2000 |pmid=10714674 |doi=10.1001/archneur.57.3.418 |url=http://archneur.jamanetwork.com/article.aspx?volume=57&page=418}}</ref>
=== Socialno uteževanje===
[[File:Disability Adjusted Life Year Weight Plot.svg|thumb|right|
Nekatere študije uporabljajo DALY, ki daje večjo vrednost letom življenja kot mlada odrasla oseba. Ta formula daje povprečne vrednosti za starosti 10 in 55 let, vrh pri okoli 25 let, in najnižje vrednosti pri zelo majhnih otrocih in zelo starih ljudeh.<ref>{{cite journal|last=Murray|first=Christopher J|title=Quantifying the burden of disease: the technical basis for disability-adjusted life years|journal=Bulletin of the World Health Organization|date=1994}}</ref>]]
Bistvena razlika med študijami DALY je uporaba "[[socialno tehtanje|socialnega uteževanja]]", po katerem je vrednost vsakega leta življenja je odvisna od starosti. Za to diferencialno obračunavanje časa obstajata dve komponenti: starost uteževanje po starosti in časovno diskontiranje. Ponderiranje na osnovi starosti temelji na teoriji človeškega kapitala. Običajno se leta življenja kot mlada odrasla oseba vrednotijo višje kot leta, preživeta kot otrok ali starejša odrasla oseba, saj gre pri tem za tela z maksimalno produktivnostjo. Tehtanje po starosti je v navzkrižnjem ognju s strani kritikov, ki se ne strinjajo s prevrednotenjem mladih odraslih na račun otrok in starejših. Nekateri kritizirajo, spet drugi racionalizirajo to vprašanje kot družbeno temo, ki je pomembna s stališča [[produktivnost]]i in donosnosti investicije tega sloja v vzgojo otrok. Tehtanje po starosti pomeni, da je izguba DALY (breme bolezni) večja pri osebi, ki je pri starosti 30 let doživela deset let invalidnosti, kot pri osebi, ki je zaradi iste bolezni ali poškodbe onesposobljena za isto obdobje desetih let pri starosti 70.
Ta funkcija tehtanja po starosti nikakor ni splošno rab ljena v študijah HALY, se pa pogosto pogosto uporablja pri DALY. Študije stroškovne učinkovitosti, ki uporabljajo QAL na primer različne starosti diskontirajo na en in isti način.<ref name="ReferenceA" /> Ta funkcija tehtanja po starosti se v izračunu DALY uporablja samo za čase, izgubljene zaradi invalidnosti. Leta, izgubljena zaradi prezgodnje smrti, se določajo na podlagi starosti ob smrti in pričakovane življenjske dobe.
[[Globalno breme bolezni]] (GBD) po študiji za 2001-2002 šteje invalidnosti prilagojena let življenja enako za vse starosti, študiji GBD 1990 in GBD 2004 pa sta uporabili formulo<ref>{{Cite web|url=http://www.who.int/healthinfo/global_burden_disease/daly_disability_weight/en/index.html|title=Disability weights, discounting and age weighting of DALYs|publisher=WHO}}</ref>
<math>W=0.1658 Y e^{-0.04Y}</math><ref>{{cite book |chapterurl=http://www.who.int/quantifying_ehimpacts/publications/en/9241546204chap3.pdf |chapter=3 The Global Burden of Disease concept |first1=A. |last1=Prüss-Üstün |first2=C. |last2=Mathers |first3=C. |last3=Corvalán |first4=A. |last4=Woodward |title=Introduction and methods: Assessing the environmental burden of disease at national and local levels |publisher=World Health Organization |location= |year=2003 |isbn=92 4 154620 4 |pages= |url=http://www.who.int/quantifying_ehimpacts/publications/9241546204/en/ |series=Environmental burden of disease |volume=1}}</ref>
kjer je <math> Y </math> je starost in <math> W </math> vrednost, dodeljena glede na povprečno vrednost 1. V teh študijah so bodoča leta diskontirana 3 % zaradi pričakovanih bodočih izgub zdravstvenega varstva. Časovno diskontiranje, za razliko od ponderiranja starosti, opisuje prilagoditve, ki se uporabljajo v ekonomskih modelih za časovno komponento.<ref>{{cite book|last1=Kramer|first1=Alexander|last2=Hossain|first2=Mobarak|last3=Kraas,|first3=Frauke|title=Health in megacities and urban areas|date=2011|publisher=Physica-Verlag|location=Heidelberg|isbn=978-3-7908-2732-3}}</ref>
Učinki prepletanja med pričakovano življenjsko dobo in izgubljenimi leti, diskontiranjem in družbenim tehtanjem so kompleksni, odvisni so od resnosti in trajanja bolezni. Parametri, uporabljeni v študiji GBD 1990, na primer na splošno dajejo večjo težo smrti pred starostjo 39 kot poznejši smrti, smrt novorojenčka tehta 33 DALY in smrti osebe, stare 5-20, pa okoli 36 DALY.<ref>{{cite journal |author1=Mathers CD |author2=Ezzati M |author3=Lopez AD |title=Measuring the burden of neglected tropical diseases: the global burden of disease framework |journal=PLoS Negl Trop Dis |volume=1 |issue=2 |pages=e114 |year=2007 |pmid=18060077 |pmc=2100367 |doi=10.1371/journal.pntd.0000114 |url=http://dx.plos.org/10.1371/journal.pntd.0000114}} {{open access}}
</ref>
==Uporaba v ekonomiji==
Metodologija ni ekonomsko merilo. Meri izgube zdravega življenja. Ne dodeljuje monetarne vrednosti ljudem ali zdravstvenim stanjem, tudi ne meri, koliko ustvarjalnega dela, ali denarja, se zgubi zaradi smrti in bolezni.
Vendar pa so vrednosti HALY, vključno s DALY in QALY, še posebej uporabne kot vodilo pri dodeljevanju zdravstvenih sredstev, saj zagotavljajo skupni imenovalec, na osnovi katerega je mogoče izraziti koristi v smislu DALY ali QALY na enoto denarja.<ref name="ReferenceA">{{cite journal|last1=Gold|first1=MR|last2=Stevenson|first2=D|last3=Fryback|first3=DG|title=HALYS and QALYS and DALYS, oh my: similarities and differences in summary measures of population health|journal=Annual review of public health|date=2002|volume=23|pages=115–34|pmid=11910057}}</ref> V Gambiji na primer stane [[konjugirano pnevmokokno cepivo]] 670 $ za vsak prihranjen DALY.<ref>{{cite journal|last1=Kim|first1=SY|last2=Lee|first2=G|last3=Goldie|first3=SJ|title=Economic evaluation of pneumococcal conjugate vaccination in The Gambia.|journal=BMC infectious diseases|date=Sep 3, 2010|volume=10|pages=260|pmid=20815900|doi=10.1186/1471-2334-10-260}} {{open access}}</ref> To število se nato lahko primerja z možnostmi za zdravljenje drugih bolezni, kar omogoča pri investicijah v preprečevanje ali zdravljenje bolezni odločitve, ki so v smislu splošnega zdravja najbolj učinkovite.
== Primeri ==
===Avstralija===
[[Rak (bolezen)|Rak]] (25,1 / 1.000), bolezni srca (23,8 / 1.000), duševne težave (17,6 / 1.000), nevrološka obolenja (15,7 / 1.000), kronična obolenja dihal (9,4 / 1.000) in diabetes (7,2 / 1.000), so glavni vzroki za izgubvo zdravih let življenja in prezgodnje smrti.<ref>{{Cite journal | first = Kerry | last = Chant | title = The Health of the People of New South Wales (summary report) | version = | publisher = Chief Health Officer, Vlada Novega Južnega Walesa | date = November 2008 | url = http://mhcs.health.nsw.gov.au/pubs/2008/pdf/chorep_summary_08.pdf | format = PDF | accessdate = 2009-01-17}}</ref> Ne glede na to ima Avstralija eno najdaljših pričakovanih življenjskih dob na svetu.
===Afrika===
Tedensko poročilo WHO 2013 kaže, da je Zimbabve v tem obodbju bil najbolj prizadet zaradi naslednjih bolezni: tifus, antraks, malarija, navadna driska, dizenterije.<ref>{{Cite journal | first = Ministry of Health and Child Welfare| last = Zimbabwe | title = Zimbabwe Weekly Epidemiological Bulletin | version = | publisher = Svetovna zdravstvena oganizacija, Vlada Zimbabveja | date = December 2013 | url = http://www.who.int/hac/crises/zwe/sitreps/zimbabwe_epi_27january2013.pdf?ua=1| format = PDF | accessdate = 2014-02-24}}</ref>
===Pogostnost PTSD===
Po cenah iz leta 2004 za 25 najbolj poseljenih držav na svetu ima [[posttravmatska stresna motnja]] (PTSM) na osnovi DALY največ posledic v azijskih/pacifiških državah in v ZDA države in Združene države Amerike, kjer je vpliv PTSD najbolj koncentriran.
==Zgodovina in uporaba==
Metodo so razvili leta 1990 na univerzi [[Harvard]] za [[Svetovna banka|Svetovno banko]] [[Svetovna zdravstvena organizacija]] pa je metodo naknadno sprejela leta 1996 kot del poročila Ad hoc odbora za zdravstvene raziskave "Vlaganje v zdravsteni razvoj in raziskave". DALY sta kot prva, skupaj s [[WHO]] in [[Svetovna banka|Svetovno banko]], zasnovala Murray in Lopez v leta 1990 objavljenem delu, ki je znano kot [[svetovno breme bolezni | študija globalnega bremena bolezni]]. Dandanes predstavlja ključen koncept, ki ga ki jih je[[Svetovna zdravstvena organizacija [[OZN]] v svojih publikacijah uporablja kot ''globalno breme bolezni''.<ref>[http://www.who.int/healthinfo/global_burden_disease/en/ Global Burden of Disease]</ref>
==Kritike==
Čeprav so nekateri DALY kritizirali kot v bistvu ekonomsko merilo proizvodne zmogljivosti prizadetega posameznika,<ref>{{cite journal |author1=Thacker SB |author2=Stroup DF |author3=Carande-Kulis V |author4=Marks JS |author5=Roy K |author6=Gerberding JL |title=Measuring the public's health |journal=Public Health Rep |volume=121 |issue=1 |pages=14–22 |year=2006 |pmid=16416694 |pmc=1497799 |doi= |url=}}</ref> temu ni tako. DALY imajo funkcijo ponderiranja po starosti, katerega racionalizacija je bila ekonomska produktivnost oseb v določeni starosti, vendar mera za z zdravjem povezano kakovost življenja za vse bolezni omogoča določanje uteži invalidnosti (med 0 brez invalidnosti do 1 za 100 % invalidnost). Te uteži ne temeljijo na sposobnosti posameznika za delo, temveč na posledicah, ki jih invalidnost ima na splošno na življenje posameznika. Iz tega razloga je duševne bolezni v študijah bremena bolezni za cel svet najti s 51.840.000 DALY na vodilnih mestih. Na prvem mestu kot vzrok za izgubljene DALY so z 90,48 milijoni s porodi povezane bolezni, ki prizadevajo dojenčke z njih zelo nizko starostno utežjo. Ošpice so na petnajstem mestu z 23.11 milijoni.<ref name="ReferenceA"/><ref>{{cite book|last1=Kramer|first1=Alexander , Md. Mobarak Hossain Khan, Frauke Kraas,|title=Health in megacities and urban areas|date=2011|publisher=Physica-Verlag|location=Heidelberg|isbn=978-3-7908-2732-3}}</ref>
==Sklici==
{{Reflist|2}}
==Zunanje povezave==
*[http://www.who.int/healthinfo/global_burden_disease/metrics_daly/en/index.html Definicija DALY - Svetovna zdravstvena organizacija]
*[http://www.worldbank.org/html/extdr/hnp/hddflash/workp/wp_00068.html#TofC11 Merjenje in uporaba]
* [http://unsdsn.org/resources/publications/world-happiness-report-2013/ Poročilo o svetovni sreči 2013]
*[http://www.stat.si/StatisticniDnevi/Docs/Radenci%202010/Redek%20Ograjensek%20Frajman-prispevek.pdf Sreča kot alternativna mera blaginje v družbi in trajnostni razvoj]
*[[Invalidnost]]
*[[Društvo za pravice invalidov Slovenije]]
[[Kategorija:Prizadetost in oviranost]]
[[Kategorija:Zdravstvena ekonomija]]
[[Kategorija:Svetovna zdravstvena organizacija]]
167xlvqjabn6szkcpagyqyx78cdp12m
Zapornica na Ljubljanici
0
409307
5722589
5646796
2022-07-22T12:11:00Z
84.39.213.11
popravki
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Most
| bridge_name = Zapornica na Ljubljanici
| image = Zapornica (6).JPG
| image_size =
| alt = Zapornica na Ljubljanici
| caption = pogled gorvodno proti zahodu
| carries =
| crosses = [[Ljubljanica]]
| locale = [[Ljubljana]]
| architect = [[Jože Plečnik]]
| designer =
| engineering =
| design =
| material = [[železobeton]], obdan s [[kamen|kamnom]]
| length =
| width =
| height =
| mainspan =
| spans =
| load =
| clearance =
| below =
| builder = [[Matko Curk]]
| fabricator =
| begin =
| complete = 1944
| cost =
| open =
| inaugurated =
| traffic =
| coordinates =
| references =
| extra = {{designation list | embed=yes
| designation1 = WHS
| designation1_partof = [[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]
| designation1_type = Kulturni
| designation1_criteria = iv
| designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/1643 1643]
}}{{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Ljubljana - Vodna zapornica
| rkd_tip = nsdp
| map_label =
| label_position =
| label_size =
| label_background =
| map_width = 235
| map_alt = Zemljevid centra Ljubljane
| map_caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane
| lat_degrees = 46.050333 |lat_direction = N
| long_degrees = 14.518139 |long_direction = E
| coord_display = inline,title
| locmapin = Ljubljana-center
| coord_format = dms
| lokacija = četrt [[Poljane, Ljubljana|Poljane]]
| občina = Ljubljana
| razglasitev_rkd_tip = 18. julij 2009
| refšt = 402
}}
}}
'''Zapornica na Ljubljanici''' je monumentalna [[vodna zapornica]], ki stoji na koncu reguliranega korita [[Ljubljanica|Ljubljanice]] med Poljanskim nasipom in [[Vrazov trg, Ljubljana|Vrazovim trgom]] v bližini [[Cukrarna|cukrarne]] vzhodno od stare [[Ljubljana|Ljubljane]]. Služi za uravnavanje vodostaja Ljubljanice v središču Ljubljane. V bližini prečkata Ljubljanico še nov [[Fabianijev most]] (gorvodno) in [[Šempetrski most]] (dolvodno).
Zgrajena je bila leta 1944 po načrtih [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]], ki si jo je zamislil kot simbolični zaključek mestnega središča in slovo Ljubljanici, pa tudi kot povezovalni element med promenadama v smeri proti mestu. Trije stolpi, ki jih povezuje brv za pešce, skrivajo mehanizem zapornice, vse skupaj pa sloni na mogočnem stebrovju. Zaradi monumentalne zasnove jo nekateri označujejo kar za [[slavolok]].
Plečnik si je poleg zapornice zamislil tudi vodni pristan in manjšo [[hidroelektrarna|elektrarno]] za potrebe bližnje bolnice, ki pa na koncu nista bila realizirana. Projekt po Plečnikovem načrtu iz leta 1939 so z velikimi težavami izpeljali šele med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] leta 1944 pod vodstvom stavbenika [[Matko Curk|Matka Curka]]. Danes ima v sklopu Plečnikove zapuščine status [[Kulturni spomenik Slovenije|kulturnega spomenika državnega pomena]].
28. julija 2021 je bila dodana na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa ''[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]''.<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/1643]</ref>
== Opis ==
Arhitektura zapornice je zasnovana tako, da [[jez]] sestavljajo trije armirano[[beton]]ski oporniki - [[pilon (stavbarstvo)|piloni]] - širine 2,4 m, med njimi sta pretočni polji širine 12,25 m, ki ju zapirata dva para zapornic: par je sestavljen iz spodnje kotalne in zgornje drsne zapornice. Nivo prelivnega praga je na koti 281,41 m nadmorske višine.
Opornika sta obložena s kamnito oblogo, vse skupaj pa spominja na arhitekturo [[tempelj|templjev]]. Krasijo ju na eni strani stebri z dorskimi [[kapitel]]i z nekakšnimi etruščanskimi posodami, izklesanimi z zmajevimi glavami, na drugi strani pa stebri z jonskimi kapiteli s stiliziranimi človeškimi glavami, ki nosijo brv čez reko. Ostrešje opornikov je poudarjeno z okrasnim vencem.
== Sklici in opombe ==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi splet |url=http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=55&mode=2&pic=1800&pl=0&o=0&a=0 |title=Zapornica na Ljubljanici |work=Arhitekturni vodnik |accessdate=8.10.2015}}
* {{navedi knjigo |title=Volja do dela je bogastvo: mikrozgodovinska študija o ljubljanskem stavbnem podjetniku Matku Curku (1885-1953) in njegovi družini |first1=Katarina |last1=Kobilica |first2=Andrej |last2=Studen |publisher=Nova revija |year=1999 |series=Korenine |isbn=961-6017-78-0 |page=134}}
* {{navedi revijo |last=Krečič |first=Peter |year=1996 |title=Plečnik's designs for Ljubljana |url=https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/article/viewFile/4026/3432 |journal=[[Slovene Studies]] |volume=18 |issue=2 |pages=105–115}}
* [http://projekti.gimvic.org/2015/2d/mostovi/likovna/delitevt.html Ljubljanski mostovi]
== Glej tudi ==
* [[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]
* [[seznam mostov na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu]]
* [[seznam mostov v Ljubljani]]
== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Ljubljanica Sluice Gate|zapornica na Ljubljanici}}
{{Ljubljana}}
{{Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije}}
[[Kategorija:Dela Jožeta Plečnika]]
[[Kategorija:Klasicistična arhitektura v Ljubljani]]
[[Kategorija:Ljubljanica]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1944]]
[[Kategorija:Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]
iq3bqyu0jv3nx548idmw3dqkk9miqs3
5722629
5722589
2022-07-22T14:16:35Z
A09090091
188929
dp inf
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Most
| bridge_name = Zapornica na Ljubljanici
| image = Zapornica (6).JPG
| image_size =
| alt = Zapornica na Ljubljanici
| caption = pogled gorvodno proti zahodu
| carries =
| crosses = [[Ljubljanica]]
| locale = [[Ljubljana]]
| architect = [[Jože Plečnik]]
| designer =
| engineering =
| design =
| material = [[železobeton]], obdan s [[kamen|kamnom]]
| length =31,7 m
| width =
| height =
| mainspan =12,25 m
| spans =2
| load =
| clearance =
| below =
| builder = [[Matko Curk]]
| fabricator =
| begin =
| complete = 1944
| cost =
| open =
| inaugurated =
| traffic =
| coordinates =
| references =
| extra = {{designation list | embed=yes
| designation1 = WHS
| designation1_partof = [[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]
| designation1_type = Kulturni
| designation1_criteria = iv
| designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/1643 1643]
}}{{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Ljubljana - Vodna zapornica
| rkd_tip = nsdp
| map_label =
| label_position =
| label_size =
| label_background =
| map_width = 235
| map_alt = Zemljevid centra Ljubljane
| map_caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane
| lat_degrees = 46.050333 |lat_direction = N
| long_degrees = 14.518139 |long_direction = E
| coord_display = inline,title
| locmapin = Ljubljana-center
| coord_format = dms
| lokacija = četrt [[Poljane, Ljubljana|Poljane]]
| občina = Ljubljana
| razglasitev_rkd_tip = 18. julij 2009
| refšt = 402
}}
}}
'''Zapornica na Ljubljanici''' je monumentalna [[vodna zapornica]], ki stoji na koncu reguliranega korita [[Ljubljanica|Ljubljanice]] med Poljanskim nasipom in [[Vrazov trg, Ljubljana|Vrazovim trgom]] v bližini [[Cukrarna|cukrarne]] vzhodno od stare [[Ljubljana|Ljubljane]]. Služi za uravnavanje vodostaja Ljubljanice v središču Ljubljane. V bližini prečkata Ljubljanico še nov [[Fabianijev most]] (gorvodno) in [[Šempetrski most]] (dolvodno).
Zgrajena je bila leta 1944 po načrtih [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]], ki si jo je zamislil kot simbolični zaključek mestnega središča in slovo Ljubljanici, pa tudi kot povezovalni element med promenadama v smeri proti mestu. Trije stolpi, ki jih povezuje brv za pešce, skrivajo mehanizem zapornice, vse skupaj pa sloni na mogočnem stebrovju. Zaradi monumentalne zasnove jo nekateri označujejo kar za [[slavolok]].
Plečnik si je poleg zapornice zamislil tudi vodni pristan in manjšo [[hidroelektrarna|elektrarno]] za potrebe bližnje bolnice, ki pa na koncu nista bila realizirana. Projekt po Plečnikovem načrtu iz leta 1939 so z velikimi težavami izpeljali šele med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] leta 1944 pod vodstvom stavbenika [[Matko Curk|Matka Curka]]. Danes ima v sklopu Plečnikove zapuščine status [[Kulturni spomenik Slovenije|kulturnega spomenika državnega pomena]].
28. julija 2021 je bila dodana na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa ''[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]''.<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/1643]</ref>
== Opis ==
Arhitektura zapornice je zasnovana tako, da [[jez]] sestavljajo trije armirano-[[beton]]ski oporniki - [[pilon (stavbarstvo)|piloni]] - širine 2,4 m, med njimi sta pretočni polji širine 12,25 m, ki ju zapirata dva para zapornic: par je sestavljen iz spodnje kotalne in zgornje drsne zapornice. Nivo prelivnega praga je na koti 281,41 m nadmorske višine.
Opornika sta obložena s kamnito oblogo, vse skupaj pa spominja na arhitekturo [[tempelj|templjev]]. Krasijo ju na eni strani stebri z dorskimi [[kapitel]]i z nekakšnimi etruščanskimi posodami, izklesanimi z zmajevimi glavami, na drugi strani pa stebri z jonskimi kapiteli s stiliziranimi človeškimi glavami, ki nosijo brv čez reko. Ostrešje opornikov je poudarjeno z okrasnim vencem.
== Sklici in opombe ==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi splet |url=http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=55&mode=2&pic=1800&pl=0&o=0&a=0 |title=Zapornica na Ljubljanici |work=Arhitekturni vodnik |accessdate=8.10.2015}}
* {{navedi knjigo |title=Volja do dela je bogastvo: mikrozgodovinska študija o ljubljanskem stavbnem podjetniku Matku Curku (1885-1953) in njegovi družini |first1=Katarina |last1=Kobilica |first2=Andrej |last2=Studen |publisher=Nova revija |year=1999 |series=Korenine |isbn=961-6017-78-0 |page=134}}
* {{navedi revijo |last=Krečič |first=Peter |year=1996 |title=Plečnik's designs for Ljubljana |url=https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/article/viewFile/4026/3432 |journal=[[Slovene Studies]] |volume=18 |issue=2 |pages=105–115}}
* [http://projekti.gimvic.org/2015/2d/mostovi/likovna/delitevt.html Ljubljanski mostovi]
== Glej tudi ==
* [[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]
* [[seznam mostov na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu]]
* [[seznam mostov v Ljubljani]]
== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Ljubljanica Sluice Gate|zapornica na Ljubljanici}}
{{Ljubljana}}
{{Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije}}
[[Kategorija:Dela Jožeta Plečnika]]
[[Kategorija:Klasicistična arhitektura v Ljubljani]]
[[Kategorija:Ljubljanica]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1944]]
[[Kategorija:Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]
7mbflm4ep93bixrbbw8gvyzeapv2y4g
Popevka tedna na Valu 202
0
413700
5722776
5722493
2022-07-22T20:17:11Z
Anzet
118843
/* 2022 */
wikitext
text/x-wiki
Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]].
===Pred septembrom 2011===
Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi).
{| class="wikitable"
|-
! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir
|-
| Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>http://www.ratoncrack.si/?cat=1</ref>
|-
| Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref>
|-
| Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url= http://www.slorock.si/anavrin/|title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock }}</ref>
|-
| [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref>
|-
| [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url= http://www.slorock.si/bhc/|title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock }}</ref>
|-
| Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij ||
|-
| [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia ||
|-
| Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref>
|-
| [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref>
|-
| [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 }}</ref>
|-
| [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref>
|-
| [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref>
|-
| [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref>
|-
| Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref>
|-
| [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref>
|-
| Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref>
|-
| Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref>
|-
| [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref>
|-
| Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url= http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305|title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline }}</ref>
|-
| Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref>
|-
| [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/|title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet }}</ref>
|-
| [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref>
|-
| Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url= http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html|title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}</ref><ref>https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf</ref>
|-
| Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref>
|-
| Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike</ref>
|-
| [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref>
|-
| [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref>
|-
| [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref>
|-
| [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref>
|-
| [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url= http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html|title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}</ref>
|-
| RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/|title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet }}</ref>
|-
| [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj ||
|-
| [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref>
|-
| Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html</ref>
|-
| The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref>
|-
| [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref>
|-
| Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url= http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0|title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama }}</ref>
|-
| [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url= http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/|title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= }}</ref>
|-
| Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a">https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike</ref>
|-
| [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url= http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/|title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock }}</ref>
|}
{| class="wikitable"
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref>
|}
===2011===
Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem.
{| class="wikitable"
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]]
|-
| 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti
|-
| 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters'''
|-
| 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]]
|-
| 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka
|-
| 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey
|-
| 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]'''
|-
| 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats
|-
| 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People
|-
| 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines
|-
| 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]]
|-
| 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble
|-
| 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse
|-
| 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix
|-
| 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse
|}
===2012===
{| class="wikitable"
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka'''
|-
| align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead
|-
| align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen
|-
| align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver
|-
| align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees
|-
| align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia
|-
| align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol'''
|-
| align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]'''
|-
| align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash
|-
| 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys
|-
| 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People
|-
| 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna
|-
| 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds
|-
| 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]'''
|-
| 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators
|-
| 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]'''
|-
| 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg
|-
| 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys
|-
| 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen
|-
| 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip
|-
| 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry
|-
| 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen
|-
| 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses
|-
| 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine'''
|-
| 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters
|-
| 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael
|-
| 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]]
|-
| 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]]
|-
| 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys'''
|-
| 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt
|-
| 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys
|-
| 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers
|-
| 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small>
|-
| 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men'''
|-
| 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith'''
|-
| 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur
|-
| 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]]
|-
| 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue
|-
| 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware
|-
| 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers
|-
| 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince
|-
| 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay
|-
| 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men
|-
| 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons
|-
| 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers
|-
| 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars
|-
| 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith
|-
| 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers
|-
| 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys
|-
| 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J
|-
| 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons
|}
===2013===
{| class="wikitable"
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys
|-
| align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]'''
|-
| align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators
|-
| align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine'''
|-
| align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]]
|-
| align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware
|-
| align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds
|-
| align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons
|-
| align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines
|-
| 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan
|-
| 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro'''
|-
| 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode
|-
| 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner
|-
| 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart
|-
| 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware
|-
| 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]]
|-
| 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream
|-
| 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel
|-
| 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds
|-
| 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald
|-
| 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane
|-
| 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton
|-
| 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach
|-
| 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]]
|-
| 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]]
|-
| 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand
|-
| 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas
|-
| 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]'''
|-
| 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age'''
|-
| 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie'''
|-
| 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe
|-
| 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]]
|-
| 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines
|-
| 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]]
|-
| 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode
|-
| 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney
|-
| 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]]
|-
| 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]]
|-
| 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]]
|-
| 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg
|-
| 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George
|-
| 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman'''
|-
| 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams
|-
| 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire
|-
| 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero
|-
| 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes
|-
| 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen
|-
| 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]]
|-
| 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]]
|-
| 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]]
|-
| 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim
|}
===2014===
{| class="wikitable"
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus
|-
| align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]]
|-
| align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles
|-
| align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons
|-
| align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People
|-
| align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen'''
|-
| align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars
|-
| align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince
|-
| align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith
|-
| 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]]
|-
| 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]]
|-
| 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li
|-
| 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons
|-
| 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith
|-
| 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless
|-
| 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis
|-
| 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde
|-
| 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White
|-
| 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay
|-
| 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets
|-
| 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam
|-
| 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers
|-
| 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>?
|-
| 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra
|-
| 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon
|-
| 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>?
|-
| 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons
|-
| 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz
|-
| 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>?
|-
| 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]]
|-
| 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]]
|-
| 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn
|-
| 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo
|-
| 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran
|-
| 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay'''
|-
| 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra
|-
| 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]]
|-
| 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>?
|-
| 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit
|-
| 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]]
|-
| 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio'''
|-
| 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>?
|-
| 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>?
|-
| 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]'''
|-
| 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds
|-
| 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2
|-
| 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood
|-
| 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars
|-
| 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith
|-
| 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC
|-
| 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>?
|-
| 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys
|}
===2015===
{| class="wikitable"
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>?
|-
| align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]'''
|-
| align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5'''
|-
| align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>?
|-
| align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines
|-
| align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>?
|-
| align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]]
|-
| align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years
|-
| align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift
|-
| 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener
|-
| 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons'''
|-
| 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>?
|-
| 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]]
|-
| 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men'''
|-
| 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble'''
|-
| 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti
|-
| 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes'''
|-
| 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon
|-
| 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran'''
|-
| 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia
|-
| 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora
|-
| 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw
|-
| 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur
|-
| 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo
|-
| 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd'''
|-
| 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran'''
|-
| 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson
|-
| 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend
|-
| 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2
|-
| 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All - Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman
|-
| 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson
|-
| 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches
|-
| 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart
|-
| 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction
|-
| 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran'''
|-
| 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift
|-
| 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber
|-
| 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons
|-
| 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin
|-
| 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith
|-
| 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''
|-
| 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away - R. City feat. Adam Levine
|-
| 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix
|-
| 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red'''
|-
| 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia
|-
| 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay
|-
| 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier'''
|-
| 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold
|-
| 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber
|-
| 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy
|-
| 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue
|-
| 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls
|}
===2016===
{| class="wikitable"
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada
|-
| 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa
|-
| 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]'''
|-
| 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco
|-
| 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's
|-
| 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé
|-
| 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots
|-
| 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt'''
|-
| 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]'''
|-
| 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975
|-
| 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay
|-
| 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg
|-
| 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon
|-
| 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala
|-
| 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn
|-
| 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley
|-
| 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa
|-
| 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]'''
|-
| 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]'''
|-
| 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna
|-
| 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182
|-
| 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage
|-
| 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That
|-
| 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara
|-
| 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses
|-
| 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck
|-
| 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend'''
|-
| 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham
|-
| 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets
|-
| 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille'''
|-
| 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner
|-
| 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ
|-
| 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya'''
|-
| 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones'''
|-
| 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey
|-
| 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna
|-
| 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]'''
|-
| 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar
|-
| 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye
|-
| 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille
|-
| 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams'''
|-
| 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys'''
|-
| 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon'''
|-
| 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar'''
|-
| 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix
|-
| 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro
|-
| 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo
|-
| 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP
|-
| 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer
|-
| 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice
|-
| 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson
|-
| 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift
|-
| 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals
|}
===2017===
{| class="wikitable"
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane
|-
| 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons
|-
| 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow
|-
| 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster'''
|-
| 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX
|-
| 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms
|-
| 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar
|-
| 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha
|-
| 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens
|-
| 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde
|-
| 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign
|-
| 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran
|-
| 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth'''
|-
| 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach
|-
| 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage
|-
| 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks'''
|-
| 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara
|-
| 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands
|-
| 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper'''
|-
| 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks
|-
| 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex'''
|-
| 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National
|-
| 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde
|-
| 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo
|-
| 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid
|-
| 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee
|-
| 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach'''
|-
| 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes
|-
| 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur'''
|-
| 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani
|-
| 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire
|-
| 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice'''
|-
| 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware
|-
| 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink'''
|-
| 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars
|-
| 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles
|-
| 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith
|-
| 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck
|-
| 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith
|-
| 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim'''
|-
| 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah'''
|-
| 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds
|-
| 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule
|-
| 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST
|-
| 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand'''
|-
| 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift
|-
| 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille
|-
| 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow
|-
| 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith
|-
| 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man
|-
| 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma
|-
| 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man
|}
===2018===
{| class="wikitable"
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn
|-
| 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse'''
|-
| 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love'''
|-
| 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game
|-
| 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me'''
|-
| 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing
|-
| 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days'''
|-
| 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me
|-
| 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You
|-
| 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands
|-
| 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog
|-
| 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand
|-
| 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy'''
|-
| 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade
|-
| 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood
|-
| 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song'''
|-
| 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk
|-
| 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même
|-
| 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door
|-
| 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry
|-
| 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven'''
|-
| 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light'''
|-
| 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You
|-
| 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)'''
|-
| 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè - Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low'''
|-
| 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy'''
|-
| 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me'''
|-
| 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress'''
|-
| 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti - Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire
|-
| 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil)
|-
| 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer
|-
| 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex - Crush'''
|-
| 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse
|-
| 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover'''
|-
| 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino'''
|-
| 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier'''
|-
| 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood'''
|-
| 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca
|-
| 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better
|-
| 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims - Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri
|-
| 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure
|-
| 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123
|-
| 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal'''
|-
| 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You'''
|-
| 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater'''
|-
| 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One
|-
| 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last?
|-
| 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints
|-
| 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame'''
|-
| 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart'''
|-
| 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me
|-
| 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself
|}
===2019===
{| class="wikitable"
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power'''
|-
| 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps
|-
| 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad'''
|-
| 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon'''
|-
| 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High
|-
| 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up
|-
| 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One
|-
| 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo
|-
| 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall'''
|-
| 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me
|-
| 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy'''
|-
| 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk
|-
| 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano
|-
| 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb
|-
| 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother
|-
| 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene
|-
| 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto
|-
| 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years
|-
| 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life
|-
| 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care
|-
| 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better
|-
| 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio
|-
| 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle'''
|-
| 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture
|-
| 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave'''
|-
| 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue
|-
| 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People'''
|-
| 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle - Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt
|-
| 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan
|-
| 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes
|-
| 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend
|-
| 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer
|-
| 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl
|-
| 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan'''
|-
| 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London
|-
| 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly'''
|-
| 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles
|-
| 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders
|-
| 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno
|-
| 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues'''
|-
| 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell
|-
| 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade'''
|-
| 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down
|-
| 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home
|-
| 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now'''
|-
| 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard
|-
| 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing
|-
| 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two
|-
| 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar
|-
| 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof
|-
| 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah'''
|-
| 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side
|}
===2020===
{| class="wikitable"
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra'''
|-
| 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better
|-
| 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2
|-
| 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News
|-
| 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag
|-
| 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls
|-
| 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad
|-
| 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer
|-
| 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions
|-
| 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr'''
|-
| 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon'''
|-
| 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World'''
|-
| 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off
|-
| 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love
|-
| 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget
|-
| 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern
|-
| 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset'''
|-
| 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You
|-
| 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change
|-
| 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja
|-
| 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan
|-
| 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)'''
|-
| 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together
|-
| 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde'''
|-
| 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole
|-
| 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly'''
|-
| 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry
|-
| 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves
|-
| 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song'''
|-
| 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry - Smile
|-
| 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love'''
|-
| 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love'''
|-
| 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop
|-
| 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done'''
|-
| 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY - you!
|-
| 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti
|-
| 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms'''
|-
| 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us
|-
| 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America
|-
| 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird
|-
| 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming
|-
| 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love
|-
| 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone'''
|-
| 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go
|-
| 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions'''
|-
| 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops
|-
| 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame'''
|-
| 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears
|-
| 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me'''
|-
| 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes'''
|-
| 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster
|-
| 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper
|-
| 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky
|}
===2021===
{| class="wikitable"
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness
|-
| 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head
|-
| 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License
|-
| 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento
|-
| 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope
|-
| 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You'''
|-
| 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version)
|-
| 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers
|-
| 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize'''
|-
| 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship
|-
| 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce
|-
| 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress'''
|-
| 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil
|-
| 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day
|-
| 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia
|-
| 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo
|-
| 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake
|-
| 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power'''
|-
| 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please
|-
| 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More
|-
| 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike'''
|-
| 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian
|-
| 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek
|-
| 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof
|-
| 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown
|-
| 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits
|-
| 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)'''
|-
| 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin - Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell
|-
| 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy
|-
| 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under
|-
| 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew
|-
| 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath
|-
| 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground
|-
| 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK'''
|-
| 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey - I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever'''
|-
| 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified
|-
| 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)'''
|-
| 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words
|-
| 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore
|-
| 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe
|-
| 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You'''
|-
| 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain
|-
| 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame
|-
| 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me'''
|-
| 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now
|-
| 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive
|-
| 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama
|-
| 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves
|-
| 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars
|-
| 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas'''
|-
| 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising
|-
| 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God
|}
===2022===
{| class="wikitable"
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love'''
|-
| 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice
|-
| 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi
|-
| 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes'''
|-
| 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You'''
|-
| 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi
|-
| 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up'''
|-
| 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry?
|-
| 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight
|-
| 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track
|-
| 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight
|-
| 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs'''
|-
| 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae'''
|-
| 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk Idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know'''
|-
| 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High
|-
| 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time
|-
| 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone
|-
| 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life
|-
| 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro - Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand'''
|-
| 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5
|-
| 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up
|-
| 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino - Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass'''
|-
| 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick
|-
| 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip'''
|-
| 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back
|-
| 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves - Can't Help Falling in Love
|-
| 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir
|-
| 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy
|-
| 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone
|}
===Izvajalci z vsaj 7 popevkami tedna===
Domači izvajalci od septembra 2011.
{| class="wikitable" style="font-size: 95%"
|-
! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna
|-
| style="text-align:center"|20 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan
|-
| style="text-align:center"|11 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco
|-
| rowspan=5 style="text-align:center"|10 || [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu
|-
| [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj
|-
| Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer
|-
| [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen
|-
| [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra
|-
| style="text-align:center"|9 || [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji
|-
| rowspan=4 style="text-align:center"|8 || Nula Kelvina || Možgani na paši, Nisem še vrgel, Včeraj, Med s trebuha, Maškerada; Smaal Tokka za precednika, Delejmo Watrwake, En knc wade <small>(ft. Small Tokk)</small>
|-
| [[Dan D]] || Kamn, Pozitivne misli, Kamn, Boli me k, Ožina, Malo pekla, Ne naredi mi tega, Bits
|-
| [[Vlado Kreslin]] || Tam na koncu drevoreda, Preden zaspim, Sami naši <small>(ft. Vlatko Stefanovski)</small>, Tiho <small>(Hamo & Tribute 2 Love ft.)</small>, Moji dnevi, Stari komadi, Tista zakartana ura, Nocoj bomo mi prižgali dan <small>(s Kombinatkami)</small>
|-
| [[Koala Voice]] || The Good Old Days, The French Say, Talk About It, Sierra, Ker tu je vse tako lepo, Vertigo, Vukovi, Spaghettification
|-
| rowspan="4" style="text-align:center"|7 || [[Bilbi]] || Iskrice, Ko tvoja sem še bila, To ni blues, Pesem od včeraj, Shanti Shanti, Svet pod nama, Daleč stran <small>(z Leonart)</small>
|-
| [[Rudi Bučar]] || Še malo, Samo ti <small>(& Istrabend)</small>, Tisti ljudje, Dolgo nisva pila <small>(s Hamo & Tribute2Love)</small>, Kakšni so takšni, Otroci tistega časa, Kambjale so čase
|-
| [[Fed Horses]] || Down, Sinner, Leaving, Ti ne poznaš konjev, Spremembe, Zahodno dekle, Argentina
|-
| [[I.C.E.]] || Stara gara, Spomni se, Na vrh sveta, Vse mogoče, Cukr pop, V barvah smisel je, Kar te dela živega
|}
==Sklici==
{{sklici|2}}
==Zunanje povezave==
* [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna]
[[Kategorija:Slovenska glasba]]
[[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]]
[[Kategorija:Oddaje na Valu 202]]
lm3pegb31iblo5bf6d9vbfldri8uqy9
Ukrajinska nogometna reprezentanca
0
427404
5722626
4886395
2022-07-22T14:09:51Z
2003:D2:5720:CE05:E48E:3BD0:A700:91B1
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Državna nogometna reprezentanca
| Name = Ukrajina
| Badge = Logo of Football Federation of Ukraine 2016.png
| Nickname = "Sinjo-žovti"
| Confederation = [[UEFA]]
| FIFA code = UKR
| Coach = [[Andrij Ševčenko]]
| Captain = [[Oleksandr Kučer]]
| Most caps = [[Anatolij Timoščuk]] (144)
| Top scorer = [[Andrij Ševčenko]] (48)
}}
[[Slika:Logo of Football Federation of Ukraine 2016.png|sličica]]
'''Ukrajinska [[nogometna reprezentanca]]''' je selekcija [[Nogometne zveza Ukrajine|Nogometne zveze Ukrajine]], ki zastopa [[Ukrajina|Ukrajino]] na mednarodni ravni. 15. julija 2016 mesto selektorja prevzel [[Andrij Ševčenko]]. Trenutni predsednik NZU je [[Andrij Pavelko]], ki je na tem položaju od 2015.
== Zunanje povezave ==
* [http://www.ffu.org.ua/ Nogometna zveza Ukrajine]
{{nogomet-stub}}
{{nanoškrbina}}
{{Reprezentance EURO 2016}}
[[Kategorija:Ukrajinska nogometna reprezentanca|*]]
[[Kategorija:Evropske nogometne reprezentance]]
[[Kategorija:Nogomet v Ukrajini|Reprezentanca]]
[[Kategorija:Nogometne reprezentance po državah]]
[[Kategorija:Športne reprezentance Ukrajine]]
axyapultbivxc415rzkbn7th0z19vhe
Joseph Mussomeli
0
447443
5722685
4989887
2022-07-22T16:56:25Z
Romanm
13
odstranil [[Kategorija:Veleposlaniki ZDA V Sloveniji]]; dodal [[Kategorija:Veleposlaniki ZDA v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{infopolje oseba}}
'''Joseph Adamo Mussomeli''', ameriški [[Politične znanosti|politolog]] in [[diplomat]], * [[26. maj]] [[1952]], [[New York]], [[Združene države Amerike]].
Od leta [[2010]] do [[2015]] je bil [[veleposlanik]] ZDA V [[Slovenija|Republiki Sloveniji]].
== Življenje ==
V zgodnjem otroštvu so se Mussomelijevi ogromno selili, del mladosti je preživel celo v [[Nemčija|Nemčiji]], v srednješolskih letih pa so se ustalili v New Jerseyju. Diplomiral je iz politologije. Bil je veleposlanik na Filipinih, v Kambodži in Sloveniji.
Njegovi stari starši po obeh roditeljih so bili priseljenci iz Sicilije, Italija.
Poročen je z Sharon F. Mussomeli in je oče treh otrok. Živi v pokoju v [[Virginija|Virginiji]].
== Veleposlaniška kariera ==
Sprva je bil na raznih diplomatskih delovnih mestih v [[Egipt|Egiptu]], na [[Filipini|Filipinih]], kjer je bil dvakrat, v [[Severna Koreja|Severni Koreji]], [[Šrilanka|Šrilanki]], [[Maroko|Maroku]], [[Bahrajn|Bahrajnu]] in [[Afganistan|Afganistanu]].
[[Slika:Mitja Okorn and Joseph Mussomeli.jpg|sličica|left|255x255_pik|Mussomeli z režiserjem Mitjem Okornom.]]
Ob svojem drugem službovanju v Manili, je za slabo leto zasedel položaj veleposlanika ZDA na [[Filipini|Filipinih]], še istega leta 2005 pa je enako funkcijo začel opravljati v [[Kambodža|Kraljevini Kambodži]]. Leta 2010 ga je [[Barack Obama]] imenoval na mesto veleposlanika ZDA v Republiki Sloveniji. V slednjem obdobju je bil znan po večkrat kritičnih besedah na račun slovenske oblasti.
Marsikdaj ni uporabljal diplomatskega jezika, ampak je rad nastavil ogledalo slovenski demokratičnosti ter medijem. Stike s slovensko javnostjo je navezal tudi preko Facebooka, kjer so se odvijale zanimive debate. V prostem času piše pesmi, svojo poezijo je prebiral celo v ljubljanskem parku Zvezda.<ref>{{navedi splet |url= http://www.mladina.si/156060/joseph-a-mussomeli/|title= Joseph A. Mussomeli|work= Mladina, Pridobljeno dne 25.04.2014}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HBHMOART/a77096d4-9523-44f6-be0c-8ba96c013fa7/PDF/|title= Bosonogi pesnik pod krošnjami starih platan|work= Pogledi (str.5), Pridobljeno dne 10.09.2014}}</ref>
== Viri in sklici ==
{{opombe}}
{{sklici|2}}
== Zunanje povezave ==
* Mussomeli si želi veliko koalicijo in vabi k sebi na pogovore [https://www.rtvslo.si/slovenija/mussomeli-si-zeli-veliko-koalicijo-in-vabi-k-sebi-na-pogovore/274112]
* FB [https://www.facebook.com/joseph.mussomeli]
{{Commons category-inline|Joseph Mussomeli}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Mussomeli, Joseph}}
[[Kategorija:Italijanski Američani]]
[[Kategorija:Ameriški politologi]]
[[Kategorija:Ameriški diplomati]]
[[Kategorija:Veleposlaniki ZDA v Sloveniji]]
jy5hrup2o45p8bvyi8t5i4r15r4vtfm
5722698
5722685
2022-07-22T17:23:46Z
A09090091
188929
-np, -npov
wikitext
text/x-wiki
{{infopolje oseba}}
'''Joseph Adamo Mussomeli''', ameriški [[Politične znanosti|politolog]] in [[diplomat]], * [[26. maj]] [[1952]], [[New York]], [[Združene države Amerike]].
Od leta 2010 do 2015 je bil [[veleposlanik]] ZDA V [[Slovenija|Republiki Sloveniji]].
== Življenje ==
V zgodnjem otroštvu so se Mussomelijevi ogromno selili, del mladosti je preživel celo v [[Nemčija|Nemčiji]], v srednješolskih letih pa so se ustalili v New Jerseyju. Diplomiral je iz politologije. Bil je veleposlanik na Filipinih, v Kambodži in Sloveniji.
Njegovi stari starši po obeh roditeljih so bili priseljenci iz Sicilije, Italija.
Poročen je z Sharon F. Mussomeli in je oče treh otrok. Živi v pokoju v [[Virginija|Virginiji]].
== Veleposlaniška kariera ==
Sprva je bil na raznih diplomatskih delovnih mestih v [[Egipt|Egiptu]], na [[Filipini|Filipinih]], kjer je bil dvakrat, v [[Severna Koreja|Severni Koreji]], [[Šrilanka|Šrilanki]], [[Maroko|Maroku]], [[Bahrajn|Bahrajnu]] in [[Afganistan|Afganistanu]].
Ob svojem drugem službovanju v Manili, je za slabo leto zasedel položaj veleposlanika ZDA na [[Filipini|Filipinih]], še istega leta 2005 pa je enako funkcijo začel opravljati v [[Kambodža|Kraljevini Kambodži]]. Leta 2010 ga je [[Barack Obama]] imenoval na mesto veleposlanika ZDA v Republiki Sloveniji. V slednjem obdobju je bil znan po večkrat kritičnih besedah na račun slovenske oblasti. V prostem času piše pesmi, svojo poezijo je prebiral celo v ljubljanskem parku Zvezda.<ref>{{navedi splet |url= http://www.mladina.si/156060/joseph-a-mussomeli/|title= Joseph A. Mussomeli|work= Mladina, Pridobljeno dne 25.04.2014}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HBHMOART/a77096d4-9523-44f6-be0c-8ba96c013fa7/PDF/|title= Bosonogi pesnik pod krošnjami starih platan|work= Pogledi (str.5), Pridobljeno dne 10.09.2014}}</ref>
== Viri in sklici ==
{{opombe}}
{{sklici|2}}
== Zunanje povezave ==
* Mussomeli si želi veliko koalicijo in vabi k sebi na pogovore [https://www.rtvslo.si/slovenija/mussomeli-si-zeli-veliko-koalicijo-in-vabi-k-sebi-na-pogovore/274112]
* FB [https://www.facebook.com/joseph.mussomeli]
{{Commons category-inline|Joseph Mussomeli}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Mussomeli, Joseph}}
[[Kategorija:Italijanski Američani]]
[[Kategorija:Ameriški politologi]]
[[Kategorija:Ameriški diplomati]]
[[Kategorija:Veleposlaniki ZDA v Sloveniji]]
igk19vgpbpvp1f9x2hsm269v73bejxs
Vera Klopčič
0
449693
5722658
5411927
2022-07-22T16:16:03Z
89.212.115.37
Dodala sem en del bibliografije o Romih
wikitext
text/x-wiki
{{Brez virov}}{{infopolje oseba}}
'''Vera Klopčič''' (rojena '''Osolnik'''), [[Slovenci|slovenska]] [[Pravnik|pravnica]], * [[1950]], [[Beograd]]
Maturirala je na [[Gimnazija Jožeta Plečnika|Šubičevi gimnaziji]] v Ljubljani leta 1968. Leta 1973 je diplomirala na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti v Ljubljani]] z diplomsko nalogo o OZN in varstvu človekovih pravic. Istega leta je za diplomsko nalogo prejela nagrado Društva za Združene narode.
Po diplomi se je zaposlila kot pripravnica na [[Okrožno sodišče v Ljubljani|Okrožnem sodišču v Ljubljani]] in leta 1975 opravila pravosodni izpit, nato pa se je v začetku leta 1976 zaposlila na [[Inštitut za narodnostna vprašanja|Inštitutu za narodnostna vprašanja]] v Ljubljani. V letih 1992- 1998 je bila direktorica te ustanove kot prva ženska v njenih 75 letih obstoja.
Magistrirala je na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]], doktorirala pa leta 2003 na Pravni fakulteti v Ljubljani.
Ukvarja se z varsvom človekovih pravic in manjšin. Poglobljeno se posveča izboljšanju položaja Romov. Napisala je monografijo: Položaj Romov v Sloveniji/ Romi in Gadže (2007) Ljubljana in (so) uredila več zbornikov o Romih.
1. Klopčič, V. in Polzer, M. (2003). Evropa, Slovenija in Romi. Zbornik referatov na mednarodni konferenci v Ljubljani. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
3. [[Zaposlovanje Romov#cite%20ref-K4%205-0|↑]] Klopčič, V. (2004). Evropa, Slovenija in Romi. Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990), 45, 184-201.
4. [[Zaposlovanje Romov#cite%20ref-%C5%BDK%206-0|↑]] Žagar, N. in Klopčič, V. (2006). Poklicno informiranje in svetovanje za Rome-PISR. Črnomelj: Zavod za izobraževanje in kulturo.
=== Zasebno ===
Je najmlajša od štirih otrok Mare Rupene in Bogdana Osolnika. V Beogradu je dokončala osnovno šolo in tri letnike gimnazije.{{normativna kontrola}}
{{law-bio-stub}}
{{DEFAULTSORT:Klopčič, Vera}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Pravni fakulteti v Beogradu]]
[[Kategorija:Doktorirali na Pravni fakulteti v Ljubljani]]
1wpnv98vc7gjo9xqgz5bbbx0hsp1kq3
5722663
5722658
2022-07-22T16:28:14Z
89.212.115.37
dodala sem vire
wikitext
text/x-wiki
{{Brez virov}}{{infopolje oseba}}
'''Vera Klopčič''' (rojena '''Osolnik'''), [[Slovenci|slovenska]] [[Pravnik|pravnica]], * [[1950]], [[Beograd]]
Maturirala je na [[Gimnazija Jožeta Plečnika|Šubičevi gimnaziji]] v Ljubljani leta 1968. Leta 1973 je diplomirala na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti v Ljubljani]] z diplomsko nalogo o OZN in varstvu človekovih pravic. Istega leta je za diplomsko nalogo prejela nagrado Društva za Združene narode.
Po diplomi se je zaposlila kot pripravnica na [[Okrožno sodišče v Ljubljani|Okrožnem sodišču v Ljubljani]] in leta 1975 opravila pravosodni izpit, nato pa se je v začetku leta 1976 zaposlila na [[Inštitut za narodnostna vprašanja|Inštitutu za narodnostna vprašanja]] v Ljubljani. V letih 1992- 1998 je bila direktorica te ustanove kot prva ženska v njenih 75 letih obstoja.
Magistrirala je na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]], doktorirala pa leta 2003 na Pravni fakulteti v Ljubljani.
Ukvarja se z varstvom človekovih pravic in manjšin. Poglobljeno se posveča izboljšanju položaja Romov. Napisala je monografijo: Položaj Romov v Sloveniji/ Romi in Gadže (2007) Ljubljana in kot soavtorica znanstvene monografije KLOPČIČ, Vera, MUNDA HIRNÖK, Katalin''. Izzivi, dileme, rešitve : izobraževanje Romov v praksi nekaterih držav''. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2013. 84 str., ilustr. <nowiki>ISBN 978-961-6159-46-3</nowiki>. [COBISS.SI-ID 268411136].
Uredila in (so) uredila več zbornikov o Romih.
1. Klopčič, V. in Polzer, M. (2003). Evropa, Slovenija in Romi. Zbornik referatov na mednarodni konferenci v Ljubljani. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
3. [[Zaposlovanje Romov#cite%20ref-K4%205-0|↑]] Klopčič, V. (2004). Evropa, Slovenija in Romi. Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990), 45, 184-201.
4. [[Zaposlovanje Romov#cite%20ref-%C5%BDK%206-0|↑]] Žagar, N. in Klopčič, V. (2006). Poklicno informiranje in svetovanje za Rome-PISR. Črnomelj: Zavod za izobraževanje in kulturo.
=== Zasebno ===
Je najmlajša od štirih otrok Mare Rupene in Bogdana Osolnika. V Beogradu je dokončala osnovno šolo in tri letnike gimnazije.{{normativna kontrola}}
{{law-bio-stub}}
{{DEFAULTSORT:Klopčič, Vera}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Pravni fakulteti v Beogradu]]
[[Kategorija:Doktorirali na Pravni fakulteti v Ljubljani]]
h7duf6djnc3ha9ej623jobbze9tmj5c
Eppensteinci
0
452720
5722895
5425716
2022-07-23T11:29:18Z
Voy178
183040
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Flag of Austria.svg|thumb|right|250px|Fevdna zastava (bojna zastava) Eppensteincev.]]
'''Eppensteinci''' so bili srednjeveška plemiška družina, ki je dala nekaj [[Koroški vojvode|vojvod Koroške]] in ki se šteje kot prva lokalna vojvodska družina. Ta rodbina je dala tudi dva [[Mejni grof|mejna grofa]] [[Marka na Muri|marke na Muri]] ali Karantanske marke. Iz njihove rdeče-belo-rdeče zastave, ki je z njihovim izumrtjem leta 1122, skupaj z njihovimi alodi in furlanskimi fevdi prešla na dediče štajerske [[Traungauci|Traungavce]], ki so potem izumrli leta 1192 in so jih nasledili avstrijski [[Babenberžani]], ki so bili Avstrijske vojvode.<ref>[[Hermann Wiesflecker]]: ''Österreich im Zeitalter Maximilians I.: die Vereinigung der Länder zum frühmodernen Staat; der Aufstieg zur Weltmacht'', Wien/München 1999, S. 138 f. In nadaljujemo: {{"|[…] Tako je prišla zastava oziroma ščit iz vojvodine Švabske čez Koroško v Furlanijo in od tam z zapuščino Eppensteincev in Otakarjev iz Kordenona-Pordenona preko Štajerske na Avstrijo. […]}}</ref>
== Pregled delovanja rodu ==
[[Slika:Ruine Eppenstein.JPG|thumb|right|250px|Ruševine gradu Eppenstein]]
Rod se je imenoval po izvornem gradu [[Grad Eppenstein|Eppenstein]] pri kraju [[Obdach (občina)|Obdach]] na [[Štajerska|Štajerskem]], ki nadzira cesto skozi dolino [[Granitzenbach]] in v pisnih virih prvič omenjen v letu 1130. Eppensteinci izvirajo iz [[Bavarska|Bavarske]] in so se prvotno naselili blizu [[Judenburg]]a. [[Markwart III.]] (pred 970 do približno 1000) je bil prvi mejni grof [[Marka na Muri|marke na Muri]], ki je ležala na območju današnje Štajerske in se je razprostirala na območju štirih gornještajerskih okrožjih.
[[Adalbero, Koroški vojvoda|Adalbero Eppensteinski]] si je pridobil veliko posest na Koroškem. Mejni grof Marke na Muri je postal leta 1000 in potem leta 1012 [[Koroški vojvode|Koroški vojvoda]]. Leta 1035 je bil odstavljen in štiri leta kasneje je umrl. Njegov sin [[Markwart IV. Eppensteinski|Markwart IV.]] († 1076) je uspel obdržati bogato posest in de fakto vladanje na Koroškem. Od slednjega sinu [[Liutpold Eppensteinski|Liutpoldu]] († 1090) je leta 1077 kralj [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] ponovno podelil Vojvodino Koroško in [[Veronska marka|Veronsko marko]]. Skupaj s svojim bratom [[Henrik III. (Koroški)|Henrikom]] je želel svojo oblast razširiti na račun [[Nadškofija Bamberg|Bamberške nadškofije]], [[Nadškofija Salzburg|Salzburške nadškofije]] in [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]]. Oče Markwart in Henrik sta med letoma 1076 in 1103 ustanovila [[Samostan St. Lambrecht]] na današnjem Štajerskem, ki je družini služil kot duhovni center in kot družinska grobnica.
S Henrikovo smrtjo leta 1122 je rod Eppensteincev izumrl. Njihov dedič [[alod]]ialne posesti v Zgornji Štajerski je njegov zet Traungavec [[Otokar II. Štajerski|Otakar II.]] († 1122) oziroma njegov sin [[Leopold I. Štajerski|Leopold]]. Vojvodstvo na Koroškem je pripadlo grofom [[Spanheimi|Spanheimskim]], s katerimi je bil zadnji Eppensteinec povezan s poroko.
==Rodbinsko drevo Eppensteincev==
Eppensteince se včasih imenuje tudi Markwarte ali Viehbacherje.
Markwart I., grof v Viehbachgau 916
*Markwart II. († po 951), plemič na območju "[[Eppenstein]]" 927, grof v Viehbachgau 940
**Rikardis († 1013), ∞ [[Ulrik (Ebersberg)]] († 1029)
**[[Markvart III.]] († 1000), ∞ [[Grofje Ebersberški|grofica Hadamut Ebersberška]]
***[[ Adalbero, Koroški vojvoda|Adalbero]] (* do 980; † 1039), [[Koroška (vojvodina)|Vojvoda Koroške]] (1011/12–1035, odstavljen), mejni grof [[Koroške marke]], grof Eppensteinski, grof v Štajerskem delu doline Enn, ∞ Beatrix, hči vojvode [[Herman II. (Švabski)|Hermana II. Švabskega]]
****[[Markvart IV.]] († 1076), vojvoda Koroške (1073–1076), grof Eppensteinski, odvetnik [[Nadškofija Brixen|nadškofije Brixen]], samostanov v Rožacu in [[Samostan St. Lambrecht|St. Lambrechtu]], ∞ Liutbirg Plainsko († pred 1103), hči grofa Liutolda II. oziroma nečakinja mejnega grofa [[Wiljem (Sadvinjski)|Wiljema Savinjskega]] ([[Wilhelminer]])
*****[[Liutold Eppensteinski|Liutold]] († 1090), vojvoda Koroške (1076–1090), grof Eppensteinski, mejni grof v [[Mejna grofija Verona|Mejni grofiji Veroni]], odvetnik (Vogt) [[Oglejski patriarhat|Ogleja]], ∞ I. NN, umrla, ∞ II. NN
*****[[Henrik III. (Koroški)|Henrik III. Koroški]] († 1122), grof Eppensteinski, vojvoda [[Koroška (vojvodina)|Koroške]] (1090–1122), [[Mejni grof]] v [[Veronska Marka|Veroni]] (1090–1122), mejni grof na [[Kranjska krajina|Kranjskem]] (1077–1093), mejni grof v [[Vojvodina Furlanija|Furlaniji]] (1077–1093), mejni grof v [[Mejna grofija Istra|Istri]] (1077/1086?–1093), odvetnik (Vogt) Ogleja (1076/1090?–1101/02) tudi odvetnik [[Možberk|Možberka]], ∞ I. Beatrix Dießenska († 1096), hči grofa Otta I. († 1065), ∞ II. Liutgard, ∞ III. [[Babenberžani|Sofija Avstrijska]], hči mejnega grofa [[Leopold II. Babenberški|Leopolda II.]]
*****Markvart, grof
*****[[Ulrik I. Eppenštajnski|Ulrik]] († 1121), [[0pat St. Gallen]] (ab 1077), [[Oglejski patriarhat|Oglejski patriarh]] (od 1085)
*****[[Herman Eppensteinski|Herman]] († 1087), (proti-) škof v Pasavu (1085–1087)
*****?Hartman
*****?Beatrix
*****?Kunigunda
*****?Hema
****[[Adalbero Eppensteinski (škof)|Adalbero Eppensteinski]] († 1057), škof v Bambergu (1053–1057)
****Willibirg, ∞ [[Otokar I. Štajerski|Otokar I. Štajerski]] († 1075), mejni grof v [[Koroška Marka]]
****NNw, ∞ Kuno II. Welf, grof v Sualafeldgau, ?∞ Otto I. († 1065), grof Dießenski
***Eberhard († po 1039), grof v [[Isar]]ju
****Friderik
****Hadamut (poročena z [[Friderik I. Regensburški]])
***Ernst
**[[Rüdiger von Bechelaren|Rüdiger]] († pred 1000) (glej: [[Nibelungensage]])
== Viri ==
* Josef Heinzelmann: ''Beatrix und Adalbero.<ref>[http://www.manfred-hiebl.de/genealogie-mittelalter/heinzelmann_josef/beatrix_und_adalbero.html Heinzelmann]</ref> Kärntnerherzöge und Salierhaus''. In: ''Archiv für Familiengeschichtsforschung.'' Jg. 7, 2003, {{ISSN|1867-5999}} S. 31–39.
== Opombe ==
<references />
[[Kategorie:Eppensteinci| ]]
[[Kategorija:Plemiške rodbine]]
[[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]]
[[Kategorija:Koroški vojvode]]
s5ro83eun25p6q5oiofcqvxisyp7t3a
5722899
5722895
2022-07-23T11:44:01Z
A09090091
188929
Redakcija 5722895 uporabnika [[Special:Contributions/Voy178|Voy178]] ([[User talk:Voy178|pogovor]]) razveljavljena -nepojasnjeno brisanje
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Flag of Austria.svg|thumb|right|250px|Fevdna zastava (bojna zastava) Eppensteincev.]]
'''Eppensteinci''' so bili srednjeveška plemiška družina, ki je dala nekaj [[Koroški vojvode|vojvod Koroške]] in ki se šteje kot prva lokalna vojvodska družina. Ta rodbina je dala tudi dva [[Mejni grof|mejna grofa]] [[Marka na Muri|marke na Muri]] ali Karantanske marke. Iz njihove rdeče-belo-rdeče zastave, ki je z njihovim izumrtjem leta 1122, skupaj z njihovimi alodi in furlanskimi fevdi prešla na dediče štajerske [[Traungauci|Traungavce]], ki so potem izumrli leta 1192 in so jih nasledili avstrijski [[Babenberžani]], ki so bili Avstrijske vojvode.<ref>[[Hermann Wiesflecker]]: ''Österreich im Zeitalter Maximilians I.: die Vereinigung der Länder zum frühmodernen Staat; der Aufstieg zur Weltmacht'', Wien/München 1999, S. 138 f. In nadaljujemo: {{"|[…] Tako je prišla zastava oziroma ščit iz vojvodine Švabske čez Koroško v Furlanijo in od tam z zapuščino Eppensteincev in Otakarjev iz Kordenona-Pordenona preko Štajerske na Avstrijo. […]}}</ref>
== Pregled delovanja rodu ==
[[Slika:Ruine Eppenstein.JPG|thumb|right|250px|Ruševine gradu Eppenstein]]
Rod se je imenoval po izvornem gradu [[Grad Eppenstein|Eppenstein]] pri kraju [[Obdach (občina)|Obdach]] na [[Štajerska|Štajerskem]], ki nadzira cesto skozi dolino [[Granitzenbach]] in v pisnih virih prvič omenjen v letu 1130. Eppensteinci izvirajo iz [[Bavarska|Bavarske]] in so se prvotno naselili blizu [[Judenburg]]a. [[Markwart III.]] (pred 970 do približno 1000) je bil prvi mejni grof [[Marka na Muri|marke na Muri]], ki je ležala na območju današnje Štajerske in se je razprostirala na območju štirih gornještajerskih okrožjih.
[[Adalbero, Koroški vojvoda|Adalbero Eppensteinski]] si je pridobil veliko posest na Koroškem. Mejni grof Marke na Muri je postal leta 1000 in potem leta 1012 [[Koroški vojvode|Koroški vojvoda]]. Leta 1035 je bil odstavljen in štiri leta kasneje je umrl. Njegov sin [[Markwart IV. Eppensteinski|Markwart IV.]] († 1076) je uspel obdržati bogato posest in de fakto vladanje na Koroškem. Od slednjega sinu [[Liutpold Eppensteinski|Liutpoldu]] († 1090) je leta 1077 kralj [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] ponovno podelil Vojvodino Koroško in [[Veronska marka|Veronsko marko]]. Skupaj s svojim bratom [[Henrik III. (Koroški)|Henrikom]] je želel svojo oblast razširiti na račun [[Nadškofija Bamberg|Bamberške nadškofije]], [[Nadškofija Salzburg|Salzburške nadškofije]] in [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]]. Oče Markwart in Henrik sta med letoma 1076 in 1103 ustanovila [[Samostan St. Lambrecht]] na današnjem Štajerskem, ki je družini služil kot duhovni center in kot družinska grobnica.
S Henrikovo smrtjo leta 1122 je rod Eppensteincev izumrl. Njihov dedič [[alod]]ialne posesti v Zgornji Štajerski je njegov zet Traungavec [[Otokar II. Štajerski|Otakar II.]] († 1122) oziroma njegov sin [[Leopold I. Štajerski|Leopold]]. Vojvodstvo na Koroškem je pripadlo grofom [[Spanheimi|Spanheimskim]], s katerimi je bil zadnji Eppensteinec povezan s poroko.
==Rodbinsko drevo Eppensteincev==
[[Slika:Eppenstein-Wappen ZW.png|thumb|right|250px|hochkant|Grb Eppensteincev po grbovni knjigi iz Zürich-a neznanega avtorja iz 14. stoletja.]]
Eppensteince se včasih imenuje tudi Markwarte ali Viehbacherje.
Markwart I., grof v Viehbachgau 916
*Markwart II. († po 951), plemič na območju "[[Eppenstein]]" 927, grof v Viehbachgau 940
**Rikardis († 1013), ∞ [[Ulrik (Ebersberg)]] († 1029)
**[[Markvart III.]] († 1000), ∞ [[Grofje Ebersberški|grofica Hadamut Ebersberška]]
***[[ Adalbero, Koroški vojvoda|Adalbero]] (* do 980; † 1039), [[Koroška (vojvodina)|Vojvoda Koroške]] (1011/12–1035, odstavljen), mejni grof [[Koroške marke]], grof Eppensteinski, grof v Štajerskem delu doline Enn, ∞ Beatrix, hči vojvode [[Herman II. (Švabski)|Hermana II. Švabskega]]
****[[Markvart IV.]] († 1076), vojvoda Koroške (1073–1076), grof Eppensteinski, odvetnik [[Nadškofija Brixen|nadškofije Brixen]], samostanov v Rožacu in [[Samostan St. Lambrecht|St. Lambrechtu]], ∞ Liutbirg Plainsko († pred 1103), hči grofa Liutolda II. oziroma nečakinja mejnega grofa [[Wiljem (Sadvinjski)|Wiljema Savinjskega]] ([[Wilhelminer]])
*****[[Liutold Eppensteinski|Liutold]] († 1090), vojvoda Koroške (1076–1090), grof Eppensteinski, mejni grof v [[Mejna grofija Verona|Mejni grofiji Veroni]], odvetnik (Vogt) [[Oglejski patriarhat|Ogleja]], ∞ I. NN, umrla, ∞ II. NN
*****[[Henrik III. (Koroški)|Henrik III. Koroški]] († 1122), grof Eppensteinski, vojvoda [[Koroška (vojvodina)|Koroške]] (1090–1122), [[Mejni grof]] v [[Veronska Marka|Veroni]] (1090–1122), mejni grof na [[Kranjska krajina|Kranjskem]] (1077–1093), mejni grof v [[Vojvodina Furlanija|Furlaniji]] (1077–1093), mejni grof v [[Mejna grofija Istra|Istri]] (1077/1086?–1093), odvetnik (Vogt) Ogleja (1076/1090?–1101/02) tudi odvetnik [[Možberk|Možberka]], ∞ I. Beatrix Dießenska († 1096), hči grofa Otta I. († 1065), ∞ II. Liutgard, ∞ III. [[Babenberžani|Sofija Avstrijska]], hči mejnega grofa [[Leopold II. Babenberški|Leopolda II.]]
*****Markvart, grof
*****[[Ulrik I. Eppenštajnski|Ulrik]] († 1121), [[0pat St. Gallen]] (ab 1077), [[Oglejski patriarhat|Oglejski patriarh]] (od 1085)
*****[[Herman Eppensteinski|Herman]] († 1087), (proti-) škof v Pasavu (1085–1087)
*****?Hartman
*****?Beatrix
*****?Kunigunda
*****?Hema
****[[Adalbero Eppensteinski (škof)|Adalbero Eppensteinski]] († 1057), škof v Bambergu (1053–1057)
****Willibirg, ∞ [[Otokar I. Štajerski|Otokar I. Štajerski]] († 1075), mejni grof v [[Koroška Marka]]
****NNw, ∞ Kuno II. Welf, grof v Sualafeldgau, ?∞ Otto I. († 1065), grof Dießenski
***Eberhard († po 1039), grof v [[Isar]]ju
****Friderik
****Hadamut (poročena z [[Friderik I. Regensburški]])
***Ernst
**[[Rüdiger von Bechelaren|Rüdiger]] († pred 1000) (glej: [[Nibelungensage]])
== Viri ==
* Josef Heinzelmann: ''Beatrix und Adalbero.<ref>[http://www.manfred-hiebl.de/genealogie-mittelalter/heinzelmann_josef/beatrix_und_adalbero.html Heinzelmann]</ref> Kärntnerherzöge und Salierhaus''. In: ''Archiv für Familiengeschichtsforschung.'' Jg. 7, 2003, {{ISSN|1867-5999}} S. 31–39.
== Opombe ==
<references />
[[Kategorie:Eppensteinci| ]]
[[Kategorija:Plemiške rodbine]]
[[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]]
[[Kategorija:Koroški vojvode]]
8koa0gkaqnmg1upce5tbjctfzfjm2g9
Lokalne volitve v Sloveniji 2018
0
454088
5722691
5722518
2022-07-22T17:14:28Z
VidicK01
193275
/* Mestne občine */ Murska Sobota
wikitext
text/x-wiki
'''Lokalne volitve 2018''' so bile volitve [[župan]]ov občin ter članov občinskih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Potekale so 18. novembra 2018.<ref>http://www.mju.gov.si/si/lokalna_samouprava/lokalne_volitve_2018/, vpogled: 20. 11. 2018.</ref> Volitve so potekale v vseh 212 [[slovenske občine|slovenskih občinah]]. V 36 občinah je kandidiral le en kandidat za župana, od tega 35 dotedanjih županov. V 60 občinah sta kandidirala le dva kandidata za župana, kar pomeni, da je bilo pri njih znano vnaprej, da bo dovolj le en krog volitev.<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/volitve-v-212-obcinah-36-obcin-ze-ima-zupane-kje-bo-drugi-krog/472202|title=Župana so izvolili v 156 občinah, v preostalih 56 bo potreben drugi krog|date=18. 11. 2018|newspaper=rtvslo.si|accessdate=20. 11. 2018|language=sl}}</ref> Drugi krog volitev za župana je potekal 2. decembra 2018.<ref name=":0" />
== Mestne občine ==
=== Ljubljana ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| '''[[Zoran Janković]]'''
| '''Jože Mermal<br>s skupino volivcev'''
| '''60,45 %'''
|-
| align=center| 2.
| [[Anže Logar]]
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 29,50 %
|-
| align=center| 3.
| Milan Jakopovič
| [[Levica (politična stranka)|Levica]]
| 3,92 %
|-
| align=center| 4.
| Dragan Matić
| [[Stranka modernega centra|SMC]]
| 1,57 %
|-
| align=center| 5.
| Tomaž Ogrin
| [[Zeleni Slovenije]]
| 1,47 %
|-
| align=center| 6.
| Marko Koprivc
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 1,19 %
|-
| align=center| 7.
| Smiljan Mekicar
| [[Dobra država]]
| 1,08 %
|-
| align=center| 8.
| Mihael Rihar
| [[Naprej Slovenija]]
| 0,30 %
|-
| align=center| 9.
| Matjaž Bidovec
| [[Socialistična partija Slovenije|SPS]]
| 0,28 %
|-
| align=center| 10.
| Jožef Jarh
| SED
| 0,24 %
|-
|}
=== Kranj ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| Matjaž Rakovec
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 30,85 %
|-
| align=center| 2.
| Zoran Stevanović
| [[Robert Kranjec]] in<br> skupina volivcev
| 20,47 %
|-
| align=center| 3.
| [[Iztok Purič]]
| [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]] in Več za Kranj
| 18,32 %
|-
| align=center| 4.
| Ivo Bajec
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 17,80 %
|-
| align=center| 5.
| Robert Nograšek
| [[lista Marjana Šarca|LMŠ]]
| 4,95 %
|-
| align=center| 6.
| Barbara Gunčar
| SLRP
| 4,81 %
|-
| align=center| 7.
| Primož Terplan
| [[Stranka modernega centra|SMC]]
| 2,09 %
|-
| align=center| 8.
| Bogomir Šubelj
| [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]
| 0,72 %
|-
|}
=== Murska Sobota ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| '''[[Aleksander Jevšek]]'''
| ''''[[Socialni demokrati|SD]]'''
| '''73,95 %'''
|-
| align=center| 2.
| Bojan Petrijan
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 26,05 %
|-
|}
== Prvi krog ==
Prvega kroga lokalnih volitev se je udeležilo 870.649 od skupno 1.701.284 volivcev (51,18 %).<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/udelezba/obcine_odstotek.html|title=Volilna udeležba po občinah|date=|accessdate=3.12. 2018|website=Lokalne volitve 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Najvišja volilna udeležba je bila v [[občina Solčava|občini Solčava]] (84,23 %), najnižja pa v [[občina Vojnik|občini Vojnik]] (35,49 %).<ref name=":1" /> Udeležba je bila v primerjavi s predhodnimi [[lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnimi volitvami 2014]] (45,22 %) višja.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/lv2014/udelezba/obcine_naziv.html|title=Volilna udeležba za Slovenijo|date=|accessdate=20. 11. 2018|website=Lokalne volitve 2014|publisher=|last=|first=}}</ref>
V prvem krogu je župane dobilo 156 občin,<ref name=":0" /> med drugim [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ([[Zoran Janković]], 60,45 %),<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_ljubljana.html|title=Mestna občina Ljubljana - Lokalne volitve 2018|date=|accessdate=3. 12. 2018|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Mestna občina Celje|Celje]] ([[Bojan Šrot]], 56,42 %)<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_celje.html|title=Mestna občina Celje - Lokalne volitve 2018|date=|accessdate=3. 12. 2018|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> in [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ([[Gregor Macedoni]], 65,22 %).
== Drugi krog ==
Drugi krog volitev za župana, potreben v preostalih 56 občinah, je potekal 2. decembra 2018.<ref name="rtv1">https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/volitve-v-212-obcinah-36-obcin-ze-ima-zupane-kje-bo-drugi-krog/472202, vpogled: 20. 11. 2018.</ref> Volilna udeležbe je bila 48,94-odstotna,<ref name=":1" /> v primerjavi s predhodnimi volitvami (43,62 %) prav tako višja.<ref name=":2" />
Drugi krog je zaznamoval zelo tesen izid v [[Mestna občina Koper|mestni občini Koper]], kjer je o županu dokončno odločilo šele glasovanje po pošti, katerega glasovnice so bile preštete dan po volitvah.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042848908/|title=Poštar je v Kopru prinesel zmago Alešu Bržanu, Boris Popovič lahko zahteva ponovno štetje glasov|date=3. 12. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=3. 12. 2018}}</ref> Po neuradnih izidih je zmagal [[Aleš Bržan]], ki je za 7 glasov prehitel dolgoletnega župana [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]]. V [[Občina Šmarješke Toplice|občini Šmarješke toplice]] sta bila kandidata po prvotnem štetju izenačena, kar je pomenilo, da bi prvič v zgodovini samostojne Slovenije o županu odločal [[žreb]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042848998/|title=Drama v Šmarjeških Toplicah: bo o županu odločil žreb?|date=3. 12. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=3. 12. 2018}}</ref> vendar se je po pritožbi obeh kandidatov in ponovni presoji razlika povečala na dva glasova.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volitve-v-smarjeskih-toplicah-bodo-morda-spet-pod-drobnogledom/528212 |title=Volitve v Šmarjeških Toplicah bodo morda spet pod drobnogledom |date=22. junij 2020 |newspaper=MMC RTV-SLO |accessdate=22. julija 2022}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Volitve v RS}}
{{škrbina-politika}}
[[Kategorija:Volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2018 v politiki]]
[[Kategorija:2018 v Sloveniji]]
g3yx25h0g7n2q9rpxet02hiicf4029r
5722692
5722691
2022-07-22T17:14:40Z
VidicK01
193275
/* Murska Sobota */
wikitext
text/x-wiki
'''Lokalne volitve 2018''' so bile volitve [[župan]]ov občin ter članov občinskih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Potekale so 18. novembra 2018.<ref>http://www.mju.gov.si/si/lokalna_samouprava/lokalne_volitve_2018/, vpogled: 20. 11. 2018.</ref> Volitve so potekale v vseh 212 [[slovenske občine|slovenskih občinah]]. V 36 občinah je kandidiral le en kandidat za župana, od tega 35 dotedanjih županov. V 60 občinah sta kandidirala le dva kandidata za župana, kar pomeni, da je bilo pri njih znano vnaprej, da bo dovolj le en krog volitev.<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/volitve-v-212-obcinah-36-obcin-ze-ima-zupane-kje-bo-drugi-krog/472202|title=Župana so izvolili v 156 občinah, v preostalih 56 bo potreben drugi krog|date=18. 11. 2018|newspaper=rtvslo.si|accessdate=20. 11. 2018|language=sl}}</ref> Drugi krog volitev za župana je potekal 2. decembra 2018.<ref name=":0" />
== Mestne občine ==
=== Ljubljana ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| '''[[Zoran Janković]]'''
| '''Jože Mermal<br>s skupino volivcev'''
| '''60,45 %'''
|-
| align=center| 2.
| [[Anže Logar]]
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 29,50 %
|-
| align=center| 3.
| Milan Jakopovič
| [[Levica (politična stranka)|Levica]]
| 3,92 %
|-
| align=center| 4.
| Dragan Matić
| [[Stranka modernega centra|SMC]]
| 1,57 %
|-
| align=center| 5.
| Tomaž Ogrin
| [[Zeleni Slovenije]]
| 1,47 %
|-
| align=center| 6.
| Marko Koprivc
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 1,19 %
|-
| align=center| 7.
| Smiljan Mekicar
| [[Dobra država]]
| 1,08 %
|-
| align=center| 8.
| Mihael Rihar
| [[Naprej Slovenija]]
| 0,30 %
|-
| align=center| 9.
| Matjaž Bidovec
| [[Socialistična partija Slovenije|SPS]]
| 0,28 %
|-
| align=center| 10.
| Jožef Jarh
| SED
| 0,24 %
|-
|}
=== Kranj ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| Matjaž Rakovec
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 30,85 %
|-
| align=center| 2.
| Zoran Stevanović
| [[Robert Kranjec]] in<br> skupina volivcev
| 20,47 %
|-
| align=center| 3.
| [[Iztok Purič]]
| [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]] in Več za Kranj
| 18,32 %
|-
| align=center| 4.
| Ivo Bajec
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 17,80 %
|-
| align=center| 5.
| Robert Nograšek
| [[lista Marjana Šarca|LMŠ]]
| 4,95 %
|-
| align=center| 6.
| Barbara Gunčar
| SLRP
| 4,81 %
|-
| align=center| 7.
| Primož Terplan
| [[Stranka modernega centra|SMC]]
| 2,09 %
|-
| align=center| 8.
| Bogomir Šubelj
| [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]
| 0,72 %
|-
|}
=== Murska Sobota ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| '''[[Aleksander Jevšek]]'''
| '''[[Socialni demokrati|SD]]'''
| '''73,95 %'''
|-
| align=center| 2.
| Bojan Petrijan
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 26,05 %
|-
|}
== Prvi krog ==
Prvega kroga lokalnih volitev se je udeležilo 870.649 od skupno 1.701.284 volivcev (51,18 %).<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/udelezba/obcine_odstotek.html|title=Volilna udeležba po občinah|date=|accessdate=3.12. 2018|website=Lokalne volitve 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Najvišja volilna udeležba je bila v [[občina Solčava|občini Solčava]] (84,23 %), najnižja pa v [[občina Vojnik|občini Vojnik]] (35,49 %).<ref name=":1" /> Udeležba je bila v primerjavi s predhodnimi [[lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnimi volitvami 2014]] (45,22 %) višja.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/lv2014/udelezba/obcine_naziv.html|title=Volilna udeležba za Slovenijo|date=|accessdate=20. 11. 2018|website=Lokalne volitve 2014|publisher=|last=|first=}}</ref>
V prvem krogu je župane dobilo 156 občin,<ref name=":0" /> med drugim [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ([[Zoran Janković]], 60,45 %),<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_ljubljana.html|title=Mestna občina Ljubljana - Lokalne volitve 2018|date=|accessdate=3. 12. 2018|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Mestna občina Celje|Celje]] ([[Bojan Šrot]], 56,42 %)<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_celje.html|title=Mestna občina Celje - Lokalne volitve 2018|date=|accessdate=3. 12. 2018|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> in [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ([[Gregor Macedoni]], 65,22 %).
== Drugi krog ==
Drugi krog volitev za župana, potreben v preostalih 56 občinah, je potekal 2. decembra 2018.<ref name="rtv1">https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/volitve-v-212-obcinah-36-obcin-ze-ima-zupane-kje-bo-drugi-krog/472202, vpogled: 20. 11. 2018.</ref> Volilna udeležbe je bila 48,94-odstotna,<ref name=":1" /> v primerjavi s predhodnimi volitvami (43,62 %) prav tako višja.<ref name=":2" />
Drugi krog je zaznamoval zelo tesen izid v [[Mestna občina Koper|mestni občini Koper]], kjer je o županu dokončno odločilo šele glasovanje po pošti, katerega glasovnice so bile preštete dan po volitvah.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042848908/|title=Poštar je v Kopru prinesel zmago Alešu Bržanu, Boris Popovič lahko zahteva ponovno štetje glasov|date=3. 12. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=3. 12. 2018}}</ref> Po neuradnih izidih je zmagal [[Aleš Bržan]], ki je za 7 glasov prehitel dolgoletnega župana [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]]. V [[Občina Šmarješke Toplice|občini Šmarješke toplice]] sta bila kandidata po prvotnem štetju izenačena, kar je pomenilo, da bi prvič v zgodovini samostojne Slovenije o županu odločal [[žreb]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042848998/|title=Drama v Šmarjeških Toplicah: bo o županu odločil žreb?|date=3. 12. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=3. 12. 2018}}</ref> vendar se je po pritožbi obeh kandidatov in ponovni presoji razlika povečala na dva glasova.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volitve-v-smarjeskih-toplicah-bodo-morda-spet-pod-drobnogledom/528212 |title=Volitve v Šmarjeških Toplicah bodo morda spet pod drobnogledom |date=22. junij 2020 |newspaper=MMC RTV-SLO |accessdate=22. julija 2022}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Volitve v RS}}
{{škrbina-politika}}
[[Kategorija:Volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2018 v politiki]]
[[Kategorija:2018 v Sloveniji]]
t2lmf5m5rhuusjd277mvc3b8i98rpu1
5722694
5722692
2022-07-22T17:22:22Z
VidicK01
193275
/* Mestne občine */ Koper
wikitext
text/x-wiki
'''Lokalne volitve 2018''' so bile volitve [[župan]]ov občin ter članov občinskih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Potekale so 18. novembra 2018.<ref>http://www.mju.gov.si/si/lokalna_samouprava/lokalne_volitve_2018/, vpogled: 20. 11. 2018.</ref> Volitve so potekale v vseh 212 [[slovenske občine|slovenskih občinah]]. V 36 občinah je kandidiral le en kandidat za župana, od tega 35 dotedanjih županov. V 60 občinah sta kandidirala le dva kandidata za župana, kar pomeni, da je bilo pri njih znano vnaprej, da bo dovolj le en krog volitev.<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/volitve-v-212-obcinah-36-obcin-ze-ima-zupane-kje-bo-drugi-krog/472202|title=Župana so izvolili v 156 občinah, v preostalih 56 bo potreben drugi krog|date=18. 11. 2018|newspaper=rtvslo.si|accessdate=20. 11. 2018|language=sl}}</ref> Drugi krog volitev za župana je potekal 2. decembra 2018.<ref name=":0" />
== Mestne občine ==
=== Ljubljana ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| '''[[Zoran Janković]]'''
| '''Jože Mermal<br>s skupino volivcev'''
| '''60,45 %'''
|-
| align=center| 2.
| [[Anže Logar]]
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 29,50 %
|-
| align=center| 3.
| Milan Jakopovič
| [[Levica (politična stranka)|Levica]]
| 3,92 %
|-
| align=center| 4.
| Dragan Matić
| [[Stranka modernega centra|SMC]]
| 1,57 %
|-
| align=center| 5.
| Tomaž Ogrin
| [[Zeleni Slovenije]]
| 1,47 %
|-
| align=center| 6.
| Marko Koprivc
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 1,19 %
|-
| align=center| 7.
| Smiljan Mekicar
| [[Dobra država]]
| 1,08 %
|-
| align=center| 8.
| Mihael Rihar
| [[Naprej Slovenija]]
| 0,30 %
|-
| align=center| 9.
| Matjaž Bidovec
| [[Socialistična partija Slovenije|SPS]]
| 0,28 %
|-
| align=center| 10.
| Jožef Jarh
| SED
| 0,24 %
|-
|}
=== Kranj ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| Matjaž Rakovec
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 30,85 %
|-
| align=center| 2.
| Zoran Stevanović
| [[Robert Kranjec]] in<br> skupina volivcev
| 20,47 %
|-
| align=center| 3.
| [[Iztok Purič]]
| [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]] in Več za Kranj
| 18,32 %
|-
| align=center| 4.
| Ivo Bajec
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 17,80 %
|-
| align=center| 5.
| Robert Nograšek
| [[lista Marjana Šarca|LMŠ]]
| 4,95 %
|-
| align=center| 6.
| Barbara Gunčar
| SLRP
| 4,81 %
|-
| align=center| 7.
| Primož Terplan
| [[Stranka modernega centra|SMC]]
| 2,09 %
|-
| align=center| 8.
| Bogomir Šubelj
| [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]
| 0,72 %
|-
|}
=== Koper ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| [[Matej Arčon]]
| [[Branko Marušič]] in<br>skupina volivcev
| 37,35 %
|-
| align=center| 2.
| [[Klemen Miklavič]]
| Luka Manojlović in<br>skupina volivcev
| 25,38 %
|-
| align=center| 3.
| Sebastjan Komel
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 16,90 %
|-
| align=center| 4.
| Elena Zavadlav Ušaj
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 12,56 %
|-
| align=center| 5.
| Anton Harej
| [[Nova Slovenija|NSi]]
| 4,07 %
|-
| align=center| 6.
| Miran Müllner
| ZZP
| 3,74 %
|-
|}
=== Murska Sobota ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| '''[[Aleksander Jevšek]]'''
| '''[[Socialni demokrati|SD]]'''
| '''73,95 %'''
|-
| align=center| 2.
| Bojan Petrijan
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 26,05 %
|-
|}
== Prvi krog ==
Prvega kroga lokalnih volitev se je udeležilo 870.649 od skupno 1.701.284 volivcev (51,18 %).<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/udelezba/obcine_odstotek.html|title=Volilna udeležba po občinah|date=|accessdate=3.12. 2018|website=Lokalne volitve 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Najvišja volilna udeležba je bila v [[občina Solčava|občini Solčava]] (84,23 %), najnižja pa v [[občina Vojnik|občini Vojnik]] (35,49 %).<ref name=":1" /> Udeležba je bila v primerjavi s predhodnimi [[lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnimi volitvami 2014]] (45,22 %) višja.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/lv2014/udelezba/obcine_naziv.html|title=Volilna udeležba za Slovenijo|date=|accessdate=20. 11. 2018|website=Lokalne volitve 2014|publisher=|last=|first=}}</ref>
V prvem krogu je župane dobilo 156 občin,<ref name=":0" /> med drugim [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ([[Zoran Janković]], 60,45 %),<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_ljubljana.html|title=Mestna občina Ljubljana - Lokalne volitve 2018|date=|accessdate=3. 12. 2018|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Mestna občina Celje|Celje]] ([[Bojan Šrot]], 56,42 %)<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_celje.html|title=Mestna občina Celje - Lokalne volitve 2018|date=|accessdate=3. 12. 2018|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> in [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ([[Gregor Macedoni]], 65,22 %).
== Drugi krog ==
Drugi krog volitev za župana, potreben v preostalih 56 občinah, je potekal 2. decembra 2018.<ref name="rtv1">https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/volitve-v-212-obcinah-36-obcin-ze-ima-zupane-kje-bo-drugi-krog/472202, vpogled: 20. 11. 2018.</ref> Volilna udeležbe je bila 48,94-odstotna,<ref name=":1" /> v primerjavi s predhodnimi volitvami (43,62 %) prav tako višja.<ref name=":2" />
Drugi krog je zaznamoval zelo tesen izid v [[Mestna občina Koper|mestni občini Koper]], kjer je o županu dokončno odločilo šele glasovanje po pošti, katerega glasovnice so bile preštete dan po volitvah.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042848908/|title=Poštar je v Kopru prinesel zmago Alešu Bržanu, Boris Popovič lahko zahteva ponovno štetje glasov|date=3. 12. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=3. 12. 2018}}</ref> Po neuradnih izidih je zmagal [[Aleš Bržan]], ki je za 7 glasov prehitel dolgoletnega župana [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]]. V [[Občina Šmarješke Toplice|občini Šmarješke toplice]] sta bila kandidata po prvotnem štetju izenačena, kar je pomenilo, da bi prvič v zgodovini samostojne Slovenije o županu odločal [[žreb]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042848998/|title=Drama v Šmarjeških Toplicah: bo o županu odločil žreb?|date=3. 12. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=3. 12. 2018}}</ref> vendar se je po pritožbi obeh kandidatov in ponovni presoji razlika povečala na dva glasova.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volitve-v-smarjeskih-toplicah-bodo-morda-spet-pod-drobnogledom/528212 |title=Volitve v Šmarjeških Toplicah bodo morda spet pod drobnogledom |date=22. junij 2020 |newspaper=MMC RTV-SLO |accessdate=22. julija 2022}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Volitve v RS}}
{{škrbina-politika}}
[[Kategorija:Volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2018 v politiki]]
[[Kategorija:2018 v Sloveniji]]
jh3k26iw2zhsd5s21u8av50m0noqolv
5722696
5722694
2022-07-22T17:22:40Z
VidicK01
193275
/* Koper */
wikitext
text/x-wiki
'''Lokalne volitve 2018''' so bile volitve [[župan]]ov občin ter članov občinskih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Potekale so 18. novembra 2018.<ref>http://www.mju.gov.si/si/lokalna_samouprava/lokalne_volitve_2018/, vpogled: 20. 11. 2018.</ref> Volitve so potekale v vseh 212 [[slovenske občine|slovenskih občinah]]. V 36 občinah je kandidiral le en kandidat za župana, od tega 35 dotedanjih županov. V 60 občinah sta kandidirala le dva kandidata za župana, kar pomeni, da je bilo pri njih znano vnaprej, da bo dovolj le en krog volitev.<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/volitve-v-212-obcinah-36-obcin-ze-ima-zupane-kje-bo-drugi-krog/472202|title=Župana so izvolili v 156 občinah, v preostalih 56 bo potreben drugi krog|date=18. 11. 2018|newspaper=rtvslo.si|accessdate=20. 11. 2018|language=sl}}</ref> Drugi krog volitev za župana je potekal 2. decembra 2018.<ref name=":0" />
== Mestne občine ==
=== Ljubljana ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| '''[[Zoran Janković]]'''
| '''Jože Mermal<br>s skupino volivcev'''
| '''60,45 %'''
|-
| align=center| 2.
| [[Anže Logar]]
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 29,50 %
|-
| align=center| 3.
| Milan Jakopovič
| [[Levica (politična stranka)|Levica]]
| 3,92 %
|-
| align=center| 4.
| Dragan Matić
| [[Stranka modernega centra|SMC]]
| 1,57 %
|-
| align=center| 5.
| Tomaž Ogrin
| [[Zeleni Slovenije]]
| 1,47 %
|-
| align=center| 6.
| Marko Koprivc
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 1,19 %
|-
| align=center| 7.
| Smiljan Mekicar
| [[Dobra država]]
| 1,08 %
|-
| align=center| 8.
| Mihael Rihar
| [[Naprej Slovenija]]
| 0,30 %
|-
| align=center| 9.
| Matjaž Bidovec
| [[Socialistična partija Slovenije|SPS]]
| 0,28 %
|-
| align=center| 10.
| Jožef Jarh
| SED
| 0,24 %
|-
|}
=== Kranj ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| Matjaž Rakovec
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 30,85 %
|-
| align=center| 2.
| Zoran Stevanović
| [[Robert Kranjec]] in<br> skupina volivcev
| 20,47 %
|-
| align=center| 3.
| [[Iztok Purič]]
| [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]] in Več za Kranj
| 18,32 %
|-
| align=center| 4.
| Ivo Bajec
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 17,80 %
|-
| align=center| 5.
| Robert Nograšek
| [[lista Marjana Šarca|LMŠ]]
| 4,95 %
|-
| align=center| 6.
| Barbara Gunčar
| SLRP
| 4,81 %
|-
| align=center| 7.
| Primož Terplan
| [[Stranka modernega centra|SMC]]
| 2,09 %
|-
| align=center| 8.
| Bogomir Šubelj
| [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]
| 0,72 %
|-
|}
=== Koper ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| [[Matej Arčon]]
| Branko Marušič in<br>skupina volivcev
| 37,35 %
|-
| align=center| 2.
| [[Klemen Miklavič]]
| Luka Manojlović in<br>skupina volivcev
| 25,38 %
|-
| align=center| 3.
| Sebastjan Komel
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 16,90 %
|-
| align=center| 4.
| Elena Zavadlav Ušaj
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 12,56 %
|-
| align=center| 5.
| Anton Harej
| [[Nova Slovenija|NSi]]
| 4,07 %
|-
| align=center| 6.
| Miran Müllner
| ZZP
| 3,74 %
|-
|}
=== Murska Sobota ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| '''[[Aleksander Jevšek]]'''
| '''[[Socialni demokrati|SD]]'''
| '''73,95 %'''
|-
| align=center| 2.
| Bojan Petrijan
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 26,05 %
|-
|}
== Prvi krog ==
Prvega kroga lokalnih volitev se je udeležilo 870.649 od skupno 1.701.284 volivcev (51,18 %).<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/udelezba/obcine_odstotek.html|title=Volilna udeležba po občinah|date=|accessdate=3.12. 2018|website=Lokalne volitve 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Najvišja volilna udeležba je bila v [[občina Solčava|občini Solčava]] (84,23 %), najnižja pa v [[občina Vojnik|občini Vojnik]] (35,49 %).<ref name=":1" /> Udeležba je bila v primerjavi s predhodnimi [[lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnimi volitvami 2014]] (45,22 %) višja.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/lv2014/udelezba/obcine_naziv.html|title=Volilna udeležba za Slovenijo|date=|accessdate=20. 11. 2018|website=Lokalne volitve 2014|publisher=|last=|first=}}</ref>
V prvem krogu je župane dobilo 156 občin,<ref name=":0" /> med drugim [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ([[Zoran Janković]], 60,45 %),<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_ljubljana.html|title=Mestna občina Ljubljana - Lokalne volitve 2018|date=|accessdate=3. 12. 2018|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Mestna občina Celje|Celje]] ([[Bojan Šrot]], 56,42 %)<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_celje.html|title=Mestna občina Celje - Lokalne volitve 2018|date=|accessdate=3. 12. 2018|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> in [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ([[Gregor Macedoni]], 65,22 %).
== Drugi krog ==
Drugi krog volitev za župana, potreben v preostalih 56 občinah, je potekal 2. decembra 2018.<ref name="rtv1">https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/volitve-v-212-obcinah-36-obcin-ze-ima-zupane-kje-bo-drugi-krog/472202, vpogled: 20. 11. 2018.</ref> Volilna udeležbe je bila 48,94-odstotna,<ref name=":1" /> v primerjavi s predhodnimi volitvami (43,62 %) prav tako višja.<ref name=":2" />
Drugi krog je zaznamoval zelo tesen izid v [[Mestna občina Koper|mestni občini Koper]], kjer je o županu dokončno odločilo šele glasovanje po pošti, katerega glasovnice so bile preštete dan po volitvah.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042848908/|title=Poštar je v Kopru prinesel zmago Alešu Bržanu, Boris Popovič lahko zahteva ponovno štetje glasov|date=3. 12. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=3. 12. 2018}}</ref> Po neuradnih izidih je zmagal [[Aleš Bržan]], ki je za 7 glasov prehitel dolgoletnega župana [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]]. V [[Občina Šmarješke Toplice|občini Šmarješke toplice]] sta bila kandidata po prvotnem štetju izenačena, kar je pomenilo, da bi prvič v zgodovini samostojne Slovenije o županu odločal [[žreb]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042848998/|title=Drama v Šmarjeških Toplicah: bo o županu odločil žreb?|date=3. 12. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=3. 12. 2018}}</ref> vendar se je po pritožbi obeh kandidatov in ponovni presoji razlika povečala na dva glasova.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volitve-v-smarjeskih-toplicah-bodo-morda-spet-pod-drobnogledom/528212 |title=Volitve v Šmarjeških Toplicah bodo morda spet pod drobnogledom |date=22. junij 2020 |newspaper=MMC RTV-SLO |accessdate=22. julija 2022}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Volitve v RS}}
{{škrbina-politika}}
[[Kategorija:Volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2018 v politiki]]
[[Kategorija:2018 v Sloveniji]]
qequesl50dw47n4mtn45tumdlmgn0rq
5722697
5722696
2022-07-22T17:23:27Z
VidicK01
193275
wikitext
text/x-wiki
'''Lokalne volitve 2018''' so bile volitve [[župan]]ov občin ter članov občinskih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Potekale so 18. novembra 2018.<ref>http://www.mju.gov.si/si/lokalna_samouprava/lokalne_volitve_2018/, vpogled: 20. 11. 2018.</ref> Volitve so potekale v vseh 212 [[slovenske občine|slovenskih občinah]]. V 36 občinah je kandidiral le en kandidat za župana, od tega 35 dotedanjih županov. V 60 občinah sta kandidirala le dva kandidata za župana, kar pomeni, da je bilo pri njih znano vnaprej, da bo dovolj le en krog volitev.<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/volitve-v-212-obcinah-36-obcin-ze-ima-zupane-kje-bo-drugi-krog/472202|title=Župana so izvolili v 156 občinah, v preostalih 56 bo potreben drugi krog|date=18. 11. 2018|newspaper=rtvslo.si|accessdate=20. 11. 2018|language=sl}}</ref> Drugi krog volitev za župana je potekal 2. decembra 2018.<ref name=":0" />
== Mestne občine ==
=== Ljubljana ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| '''[[Zoran Janković]]'''
| '''Jože Mermal<br>s skupino volivcev'''
| '''60,45 %'''
|-
| align=center| 2.
| [[Anže Logar]]
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 29,50 %
|-
| align=center| 3.
| Milan Jakopovič
| [[Levica (politična stranka)|Levica]]
| 3,92 %
|-
| align=center| 4.
| Dragan Matić
| [[Stranka modernega centra|SMC]]
| 1,57 %
|-
| align=center| 5.
| Tomaž Ogrin
| [[Zeleni Slovenije]]
| 1,47 %
|-
| align=center| 6.
| Marko Koprivc
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 1,19 %
|-
| align=center| 7.
| Smiljan Mekicar
| [[Dobra država]]
| 1,08 %
|-
| align=center| 8.
| Mihael Rihar
| [[Naprej Slovenija]]
| 0,30 %
|-
| align=center| 9.
| Matjaž Bidovec
| [[Socialistična partija Slovenije|SPS]]
| 0,28 %
|-
| align=center| 10.
| Jožef Jarh
| SED
| 0,24 %
|-
|}
=== Kranj ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| Matjaž Rakovec
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 30,85 %
|-
| align=center| 2.
| Zoran Stevanović
| [[Robert Kranjec]] in<br> skupina volivcev
| 20,47 %
|-
| align=center| 3.
| [[Iztok Purič]]
| [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]] in Več za Kranj
| 18,32 %
|-
| align=center| 4.
| Ivo Bajec
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 17,80 %
|-
| align=center| 5.
| Robert Nograšek
| [[lista Marjana Šarca|LMŠ]]
| 4,95 %
|-
| align=center| 6.
| Barbara Gunčar
| SLRP
| 4,81 %
|-
| align=center| 7.
| Primož Terplan
| [[Stranka modernega centra|SMC]]
| 2,09 %
|-
| align=center| 8.
| Bogomir Šubelj
| [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]
| 0,72 %
|-
|}
=== Koper ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| [[Matej Arčon]]
| Branko Marušič in<br>skupina volivcev
| 37,35 %
|-
| align=center| 2.
| [[Klemen Miklavič]]
| Luka Manojlović in<br>skupina volivcev
| 25,38 %
|-
| align=center| 3.
| Sebastjan Komel
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 16,90 %
|-
| align=center| 4.
| Elena Zavadlav Ušaj
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 12,56 %
|-
| align=center| 5.
| Anton Harej
| [[Nova Slovenija|NSi]]
| 4,07 %
|-
| align=center| 6.
| Miran Müllner
| ZZP
| 3,74 %
|-
|}
=== Murska Sobota ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| '''[[Aleksander Jevšek]]'''
| '''[[Socialni demokrati|SD]]'''
| '''73,95 %'''
|-
| align=center| 2.
| Bojan Petrijan
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 26,05 %
|-
|}
== Prvi krog ==
Prvega kroga lokalnih volitev se je udeležilo 870.649 od skupno 1.701.284 volivcev (51,18 %).<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/udelezba/obcine_odstotek.html|title=Volilna udeležba po občinah|date=|accessdate=3.12. 2018|website=Lokalne volitve 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Najvišja volilna udeležba je bila v [[občina Solčava|občini Solčava]] (84,23 %), najnižja pa v [[občina Vojnik|občini Vojnik]] (35,49 %).<ref name=":1" /> Udeležba je bila v primerjavi s predhodnimi [[lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnimi volitvami 2014]] (45,22 %) višja.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/lv2014/udelezba/obcine_naziv.html|title=Volilna udeležba za Slovenijo|date=|accessdate=20. 11. 2018|website=Lokalne volitve 2014|publisher=|last=|first=}}</ref>
V prvem krogu je župane dobilo 156 občin,<ref name=":0" /> med drugim [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ([[Zoran Janković]], 60,45 %),<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_ljubljana.html|title=Mestna občina Ljubljana - Lokalne volitve 2018|date=|accessdate=3. 12. 2018|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Mestna občina Celje|Celje]] ([[Bojan Šrot]], 56,42 %)<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_celje.html|title=Mestna občina Celje - Lokalne volitve 2018|date=|accessdate=3. 12. 2018|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> in [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ([[Gregor Macedoni]], 65,22 %).
== Drugi krog ==
Drugi krog volitev za župana, potreben v preostalih 56 občinah, je potekal 2. decembra 2018.<ref name="rtv1">https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/volitve-v-212-obcinah-36-obcin-ze-ima-zupane-kje-bo-drugi-krog/472202, vpogled: 20. 11. 2018.</ref> Volilna udeležbe je bila 48,94-odstotna,<ref name=":1" /> v primerjavi s predhodnimi volitvami (43,62 %) prav tako višja.<ref name=":2" />
Drugi krog je zaznamoval zelo tesen izid v [[Mestna občina Koper|mestni občini Koper]], kjer je o županu dokončno odločilo šele glasovanje po pošti, katerega glasovnice so bile preštete dan po volitvah.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042848908/|title=Poštar je v Kopru prinesel zmago Alešu Bržanu, Boris Popovič lahko zahteva ponovno štetje glasov|date=3. 12. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=3. 12. 2018}}</ref> Po neuradnih izidih je zmagal [[Aleš Bržan]], ki je za 7 glasov prehitel dolgoletnega župana [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]]. V [[Občina Šmarješke Toplice|občini Šmarješke toplice]] sta bila kandidata po prvotnem štetju izenačena, kar je pomenilo, da bi prvič v zgodovini samostojne Slovenije o županu odločal [[žreb]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042848998/|title=Drama v Šmarjeških Toplicah: bo o županu odločil žreb?|date=3. 12. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=3. 12. 2018}}</ref> vendar se je po pritožbi obeh kandidatov in ponovni presoji razlika povečala na dva glasova.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volitve-v-smarjeskih-toplicah-bodo-morda-spet-pod-drobnogledom/528212 |title=Volitve v Šmarjeških Toplicah bodo morda spet pod drobnogledom |date=22. junij 2020 |newspaper=MMC RTV-SLO |accessdate=22. julija 2022}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Volitve v RS}}
[[Kategorija:Volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2018 v politiki]]
[[Kategorija:2018 v Sloveniji]]
8eepcptetqvb97ted2fd5h5pm3bpb2q
5722717
5722697
2022-07-22T17:43:25Z
VidicK01
193275
uvod v župane
wikitext
text/x-wiki
'''Lokalne volitve 2018''' so bile volitve [[župan]]ov občin ter članov občinskih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Potekale so 18. novembra 2018.<ref>http://www.mju.gov.si/si/lokalna_samouprava/lokalne_volitve_2018/, vpogled: 20. 11. 2018.</ref> Volitve so potekale v vseh 212 [[slovenske občine|slovenskih občinah]]. V 36 občinah je kandidiral le en kandidat za župana, od tega 35 dotedanjih županov. V 60 občinah sta kandidirala le dva kandidata za župana, kar pomeni, da je bilo pri njih znano vnaprej, da bo dovolj le en krog volitev.<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/volitve-v-212-obcinah-36-obcin-ze-ima-zupane-kje-bo-drugi-krog/472202|title=Župana so izvolili v 156 občinah, v preostalih 56 bo potreben drugi krog|date=18. 11. 2018|newspaper=rtvslo.si|accessdate=20. 11. 2018|language=sl}}</ref> Drugi krog volitev za župana je potekal 2. decembra 2018.<ref name=":0" />
== Izvoljeni župani ==
{| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid"
!width=100|[[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
!width=100|[[Občina Apače|Apače]]
!width=100|[[Občina Beltinci|Beltinci]]
!width=100|[[Občina Benedikt|Benedikt]]
!width=100|[[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
!width=100|[[Občina Bled|Bled]]
!width=100|[[Občina Bloke|Bloke]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|}
== Mestne občine ==
=== Ljubljana ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| '''[[Zoran Janković]]'''
| '''Jože Mermal<br>s skupino volivcev'''
| '''60,45 %'''
|-
| align=center| 2.
| [[Anže Logar]]
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 29,50 %
|-
| align=center| 3.
| Milan Jakopovič
| [[Levica (politična stranka)|Levica]]
| 3,92 %
|-
| align=center| 4.
| Dragan Matić
| [[Stranka modernega centra|SMC]]
| 1,57 %
|-
| align=center| 5.
| Tomaž Ogrin
| [[Zeleni Slovenije]]
| 1,47 %
|-
| align=center| 6.
| Marko Koprivc
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 1,19 %
|-
| align=center| 7.
| Smiljan Mekicar
| [[Dobra država]]
| 1,08 %
|-
| align=center| 8.
| Mihael Rihar
| [[Naprej Slovenija]]
| 0,30 %
|-
| align=center| 9.
| Matjaž Bidovec
| [[Socialistična partija Slovenije|SPS]]
| 0,28 %
|-
| align=center| 10.
| Jožef Jarh
| SED
| 0,24 %
|-
|}
=== Kranj ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| Matjaž Rakovec
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 30,85 %
|-
| align=center| 2.
| Zoran Stevanović
| [[Robert Kranjec]] in<br> skupina volivcev
| 20,47 %
|-
| align=center| 3.
| [[Iztok Purič]]
| [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]] in Več za Kranj
| 18,32 %
|-
| align=center| 4.
| Ivo Bajec
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 17,80 %
|-
| align=center| 5.
| Robert Nograšek
| [[lista Marjana Šarca|LMŠ]]
| 4,95 %
|-
| align=center| 6.
| Barbara Gunčar
| SLRP
| 4,81 %
|-
| align=center| 7.
| Primož Terplan
| [[Stranka modernega centra|SMC]]
| 2,09 %
|-
| align=center| 8.
| Bogomir Šubelj
| [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]
| 0,72 %
|-
|}
=== Koper ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| [[Matej Arčon]]
| Branko Marušič in<br>skupina volivcev
| 37,35 %
|-
| align=center| 2.
| [[Klemen Miklavič]]
| Luka Manojlović in<br>skupina volivcev
| 25,38 %
|-
| align=center| 3.
| Sebastjan Komel
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 16,90 %
|-
| align=center| 4.
| Elena Zavadlav Ušaj
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 12,56 %
|-
| align=center| 5.
| Anton Harej
| [[Nova Slovenija|NSi]]
| 4,07 %
|-
| align=center| 6.
| Miran Müllner
| ZZP
| 3,74 %
|-
|}
=== Murska Sobota ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| '''[[Aleksander Jevšek]]'''
| '''[[Socialni demokrati|SD]]'''
| '''73,95 %'''
|-
| align=center| 2.
| Bojan Petrijan
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 26,05 %
|-
|}
== Prvi krog ==
Prvega kroga lokalnih volitev se je udeležilo 870.649 od skupno 1.701.284 volivcev (51,18 %).<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/udelezba/obcine_odstotek.html|title=Volilna udeležba po občinah|date=|accessdate=3.12. 2018|website=Lokalne volitve 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Najvišja volilna udeležba je bila v [[občina Solčava|občini Solčava]] (84,23 %), najnižja pa v [[občina Vojnik|občini Vojnik]] (35,49 %).<ref name=":1" /> Udeležba je bila v primerjavi s predhodnimi [[lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnimi volitvami 2014]] (45,22 %) višja.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/lv2014/udelezba/obcine_naziv.html|title=Volilna udeležba za Slovenijo|date=|accessdate=20. 11. 2018|website=Lokalne volitve 2014|publisher=|last=|first=}}</ref>
V prvem krogu je župane dobilo 156 občin,<ref name=":0" /> med drugim [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ([[Zoran Janković]], 60,45 %),<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_ljubljana.html|title=Mestna občina Ljubljana - Lokalne volitve 2018|date=|accessdate=3. 12. 2018|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Mestna občina Celje|Celje]] ([[Bojan Šrot]], 56,42 %)<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_celje.html|title=Mestna občina Celje - Lokalne volitve 2018|date=|accessdate=3. 12. 2018|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> in [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ([[Gregor Macedoni]], 65,22 %).
== Drugi krog ==
Drugi krog volitev za župana, potreben v preostalih 56 občinah, je potekal 2. decembra 2018.<ref name="rtv1">https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/volitve-v-212-obcinah-36-obcin-ze-ima-zupane-kje-bo-drugi-krog/472202, vpogled: 20. 11. 2018.</ref> Volilna udeležbe je bila 48,94-odstotna,<ref name=":1" /> v primerjavi s predhodnimi volitvami (43,62 %) prav tako višja.<ref name=":2" />
Drugi krog je zaznamoval zelo tesen izid v [[Mestna občina Koper|mestni občini Koper]], kjer je o županu dokončno odločilo šele glasovanje po pošti, katerega glasovnice so bile preštete dan po volitvah.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042848908/|title=Poštar je v Kopru prinesel zmago Alešu Bržanu, Boris Popovič lahko zahteva ponovno štetje glasov|date=3. 12. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=3. 12. 2018}}</ref> Po neuradnih izidih je zmagal [[Aleš Bržan]], ki je za 7 glasov prehitel dolgoletnega župana [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]]. V [[Občina Šmarješke Toplice|občini Šmarješke toplice]] sta bila kandidata po prvotnem štetju izenačena, kar je pomenilo, da bi prvič v zgodovini samostojne Slovenije o županu odločal [[žreb]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042848998/|title=Drama v Šmarjeških Toplicah: bo o županu odločil žreb?|date=3. 12. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=3. 12. 2018}}</ref> vendar se je po pritožbi obeh kandidatov in ponovni presoji razlika povečala na dva glasova.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volitve-v-smarjeskih-toplicah-bodo-morda-spet-pod-drobnogledom/528212 |title=Volitve v Šmarjeških Toplicah bodo morda spet pod drobnogledom |date=22. junij 2020 |newspaper=MMC RTV-SLO |accessdate=22. julija 2022}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Volitve v RS}}
[[Kategorija:Volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2018 v politiki]]
[[Kategorija:2018 v Sloveniji]]
7sdzqxntssm9b7qa04ijrmq13oiuxzl
5722726
5722717
2022-07-22T18:23:55Z
VidicK01
193275
/* Izvoljeni župani */
wikitext
text/x-wiki
'''Lokalne volitve 2018''' so bile volitve [[župan]]ov občin ter članov občinskih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Potekale so 18. novembra 2018.<ref>http://www.mju.gov.si/si/lokalna_samouprava/lokalne_volitve_2018/, vpogled: 20. 11. 2018.</ref> Volitve so potekale v vseh 212 [[slovenske občine|slovenskih občinah]]. V 36 občinah je kandidiral le en kandidat za župana, od tega 35 dotedanjih županov. V 60 občinah sta kandidirala le dva kandidata za župana, kar pomeni, da je bilo pri njih znano vnaprej, da bo dovolj le en krog volitev.<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/volitve-v-212-obcinah-36-obcin-ze-ima-zupane-kje-bo-drugi-krog/472202|title=Župana so izvolili v 156 občinah, v preostalih 56 bo potreben drugi krog|date=18. 11. 2018|newspaper=rtvslo.si|accessdate=20. 11. 2018|language=sl}}</ref> Drugi krog volitev za župana je potekal 2. decembra 2018.<ref name=":0" />
== Izvoljeni župani ==
{| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid"
!width=140|[[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
!width=140|[[Občina Apače|Apače]]
!width=140|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
!width=140|[[Občina Beltinci|Beltinci]]
!width=140|[[Občina Benedikt|Benedikt]]
!width=140|[[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
!width=140|[[Občina Bled|Bled]]
!width=140|[[Občina Bloke|Bloke]]
!width=140|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
|-
|Tadej Beočanin
|Andrej Steyer
|Gregor Strmčnik
|Marko Virag
|Milan Repič
|Franjo Debelak
|Janez Fajfar
|Jože Doles
|Jože Sodja
|-
!width=140|[[Občina Borovnica|Borovnica]]
!width=140|[[Občina Bovec|Bovec]]
!width=140|[[Občina Braslovče|Braslovče]]
!width=140|[[Občina Brda|Brda]]
!width=140|[[Občina Brezovica|Brezovica]]
!width=140|[[Občina Brežice|Brežice]]
!width=140|[[Občina Cankova|Cankova]]
!width=140|[[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
!width=140|[[Občina Cerknica|Cerknica]]
|-
|Bojan Čebela
|Valter Mlekuž
|Tomaž Žohar
|Franc Mužič
|Metod Ropret
|[[Ivan Molan]]
|Danilo Kacijan
|[[Franc Čebulj]]
|Marko Rupar
|}
== Mestne občine ==
=== Ljubljana ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| '''[[Zoran Janković]]'''
| '''Jože Mermal<br>s skupino volivcev'''
| '''60,45 %'''
|-
| align=center| 2.
| [[Anže Logar]]
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 29,50 %
|-
| align=center| 3.
| Milan Jakopovič
| [[Levica (politična stranka)|Levica]]
| 3,92 %
|-
| align=center| 4.
| Dragan Matić
| [[Stranka modernega centra|SMC]]
| 1,57 %
|-
| align=center| 5.
| Tomaž Ogrin
| [[Zeleni Slovenije]]
| 1,47 %
|-
| align=center| 6.
| Marko Koprivc
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 1,19 %
|-
| align=center| 7.
| Smiljan Mekicar
| [[Dobra država]]
| 1,08 %
|-
| align=center| 8.
| Mihael Rihar
| [[Naprej Slovenija]]
| 0,30 %
|-
| align=center| 9.
| Matjaž Bidovec
| [[Socialistična partija Slovenije|SPS]]
| 0,28 %
|-
| align=center| 10.
| Jožef Jarh
| SED
| 0,24 %
|-
|}
=== Kranj ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| Matjaž Rakovec
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 30,85 %
|-
| align=center| 2.
| Zoran Stevanović
| [[Robert Kranjec]] in<br> skupina volivcev
| 20,47 %
|-
| align=center| 3.
| [[Iztok Purič]]
| [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]] in Več za Kranj
| 18,32 %
|-
| align=center| 4.
| Ivo Bajec
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 17,80 %
|-
| align=center| 5.
| Robert Nograšek
| [[lista Marjana Šarca|LMŠ]]
| 4,95 %
|-
| align=center| 6.
| Barbara Gunčar
| SLRP
| 4,81 %
|-
| align=center| 7.
| Primož Terplan
| [[Stranka modernega centra|SMC]]
| 2,09 %
|-
| align=center| 8.
| Bogomir Šubelj
| [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]
| 0,72 %
|-
|}
=== Koper ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| [[Matej Arčon]]
| Branko Marušič in<br>skupina volivcev
| 37,35 %
|-
| align=center| 2.
| [[Klemen Miklavič]]
| Luka Manojlović in<br>skupina volivcev
| 25,38 %
|-
| align=center| 3.
| Sebastjan Komel
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 16,90 %
|-
| align=center| 4.
| Elena Zavadlav Ušaj
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 12,56 %
|-
| align=center| 5.
| Anton Harej
| [[Nova Slovenija|NSi]]
| 4,07 %
|-
| align=center| 6.
| Miran Müllner
| ZZP
| 3,74 %
|-
|}
=== Murska Sobota ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| '''[[Aleksander Jevšek]]'''
| '''[[Socialni demokrati|SD]]'''
| '''73,95 %'''
|-
| align=center| 2.
| Bojan Petrijan
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 26,05 %
|-
|}
== Prvi krog ==
Prvega kroga lokalnih volitev se je udeležilo 870.649 od skupno 1.701.284 volivcev (51,18 %).<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/udelezba/obcine_odstotek.html|title=Volilna udeležba po občinah|date=|accessdate=3.12. 2018|website=Lokalne volitve 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Najvišja volilna udeležba je bila v [[občina Solčava|občini Solčava]] (84,23 %), najnižja pa v [[občina Vojnik|občini Vojnik]] (35,49 %).<ref name=":1" /> Udeležba je bila v primerjavi s predhodnimi [[lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnimi volitvami 2014]] (45,22 %) višja.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/lv2014/udelezba/obcine_naziv.html|title=Volilna udeležba za Slovenijo|date=|accessdate=20. 11. 2018|website=Lokalne volitve 2014|publisher=|last=|first=}}</ref>
V prvem krogu je župane dobilo 156 občin,<ref name=":0" /> med drugim [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ([[Zoran Janković]], 60,45 %),<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_ljubljana.html|title=Mestna občina Ljubljana - Lokalne volitve 2018|date=|accessdate=3. 12. 2018|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Mestna občina Celje|Celje]] ([[Bojan Šrot]], 56,42 %)<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_celje.html|title=Mestna občina Celje - Lokalne volitve 2018|date=|accessdate=3. 12. 2018|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> in [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ([[Gregor Macedoni]], 65,22 %).
== Drugi krog ==
Drugi krog volitev za župana, potreben v preostalih 56 občinah, je potekal 2. decembra 2018.<ref name="rtv1">https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/volitve-v-212-obcinah-36-obcin-ze-ima-zupane-kje-bo-drugi-krog/472202, vpogled: 20. 11. 2018.</ref> Volilna udeležbe je bila 48,94-odstotna,<ref name=":1" /> v primerjavi s predhodnimi volitvami (43,62 %) prav tako višja.<ref name=":2" />
Drugi krog je zaznamoval zelo tesen izid v [[Mestna občina Koper|mestni občini Koper]], kjer je o županu dokončno odločilo šele glasovanje po pošti, katerega glasovnice so bile preštete dan po volitvah.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042848908/|title=Poštar je v Kopru prinesel zmago Alešu Bržanu, Boris Popovič lahko zahteva ponovno štetje glasov|date=3. 12. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=3. 12. 2018}}</ref> Po neuradnih izidih je zmagal [[Aleš Bržan]], ki je za 7 glasov prehitel dolgoletnega župana [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]]. V [[Občina Šmarješke Toplice|občini Šmarješke toplice]] sta bila kandidata po prvotnem štetju izenačena, kar je pomenilo, da bi prvič v zgodovini samostojne Slovenije o županu odločal [[žreb]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042848998/|title=Drama v Šmarjeških Toplicah: bo o županu odločil žreb?|date=3. 12. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=3. 12. 2018}}</ref> vendar se je po pritožbi obeh kandidatov in ponovni presoji razlika povečala na dva glasova.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volitve-v-smarjeskih-toplicah-bodo-morda-spet-pod-drobnogledom/528212 |title=Volitve v Šmarjeških Toplicah bodo morda spet pod drobnogledom |date=22. junij 2020 |newspaper=MMC RTV-SLO |accessdate=22. julija 2022}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Volitve v RS}}
[[Kategorija:Volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2018 v politiki]]
[[Kategorija:2018 v Sloveniji]]
hxm57vvt165z1y3vemou08cq3hfhb8x
5722831
5722726
2022-07-23T08:10:30Z
VidicK01
193275
/* Izvoljeni župani */ nove občine
wikitext
text/x-wiki
'''Lokalne volitve 2018''' so bile volitve [[župan]]ov občin ter članov občinskih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Potekale so 18. novembra 2018.<ref>http://www.mju.gov.si/si/lokalna_samouprava/lokalne_volitve_2018/, vpogled: 20. 11. 2018.</ref> Volitve so potekale v vseh 212 [[slovenske občine|slovenskih občinah]]. V 36 občinah je kandidiral le en kandidat za župana, od tega 35 dotedanjih županov. V 60 občinah sta kandidirala le dva kandidata za župana, kar pomeni, da je bilo pri njih znano vnaprej, da bo dovolj le en krog volitev.<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/volitve-v-212-obcinah-36-obcin-ze-ima-zupane-kje-bo-drugi-krog/472202|title=Župana so izvolili v 156 občinah, v preostalih 56 bo potreben drugi krog|date=18. 11. 2018|newspaper=rtvslo.si|accessdate=20. 11. 2018|language=sl}}</ref> Drugi krog volitev za župana je potekal 2. decembra 2018.<ref name=":0" />
== Izvoljeni župani ==
{| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid"
!width=140|[[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
!width=140|[[Občina Apače|Apače]]
!width=140|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
!width=140|[[Občina Beltinci|Beltinci]]
!width=140|[[Občina Benedikt|Benedikt]]
!width=140|[[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
!width=140|[[Občina Bled|Bled]]
!width=140|[[Občina Bloke|Bloke]]
!width=140|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
|-
|Tadej Beočanin
|Andrej Steyer
|Gregor Strmčnik
|Marko Virag
|Milan Repič
|Franjo Debelak
|Janez Fajfar
|Jože Doles
|Jože Sodja
|-
!width=140|[[Občina Borovnica|Borovnica]]
!width=140|[[Občina Bovec|Bovec]]
!width=140|[[Občina Braslovče|Braslovče]]
!width=140|[[Občina Brda|Brda]]
!width=140|[[Občina Brezovica|Brezovica]]
!width=140|[[Občina Brežice|Brežice]]
!width=140|[[Občina Cankova|Cankova]]
!width=140|[[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
!width=140|[[Občina Cerknica|Cerknica]]
|-
|Bojan Čebela
|Valter Mlekuž
|Tomaž Žohar
|Franc Mužič
|Metod Ropret
|[[Ivan Molan]]
|Danilo Kacijan
|[[Franc Čebulj]]
|Marko Rupar
|-
!width=140|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
!width=140|[[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
!width=140|[[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
!width=140|[[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
!width=140|[[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
!width=140|[[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
!width=140|[[Občina Destrnik|Destrnik]]
!width=140|[[Občina Divača|Divača]]
!width=140|[[Občina Dobje|Dobje]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
!width=140|[[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
!width=140|[[Občina Dobrna|Dobrna]]
!width=140|[[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
!width=140|[[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
!width=140|[[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
!width=140|[[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
!width=140|[[Občina Domžale|Domžale]]
!width=140|[[Občina Dornava|Dornava]]
!width=140|[[Občina Dravograd|Dravograd]]
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|}
== Mestne občine ==
=== Ljubljana ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| '''[[Zoran Janković]]'''
| '''Jože Mermal<br>s skupino volivcev'''
| '''60,45 %'''
|-
| align=center| 2.
| [[Anže Logar]]
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 29,50 %
|-
| align=center| 3.
| Milan Jakopovič
| [[Levica (politična stranka)|Levica]]
| 3,92 %
|-
| align=center| 4.
| Dragan Matić
| [[Stranka modernega centra|SMC]]
| 1,57 %
|-
| align=center| 5.
| Tomaž Ogrin
| [[Zeleni Slovenije]]
| 1,47 %
|-
| align=center| 6.
| Marko Koprivc
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 1,19 %
|-
| align=center| 7.
| Smiljan Mekicar
| [[Dobra država]]
| 1,08 %
|-
| align=center| 8.
| Mihael Rihar
| [[Naprej Slovenija]]
| 0,30 %
|-
| align=center| 9.
| Matjaž Bidovec
| [[Socialistična partija Slovenije|SPS]]
| 0,28 %
|-
| align=center| 10.
| Jožef Jarh
| SED
| 0,24 %
|-
|}
=== Kranj ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| Matjaž Rakovec
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 30,85 %
|-
| align=center| 2.
| Zoran Stevanović
| [[Robert Kranjec]] in<br> skupina volivcev
| 20,47 %
|-
| align=center| 3.
| [[Iztok Purič]]
| [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]] in Več za Kranj
| 18,32 %
|-
| align=center| 4.
| Ivo Bajec
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 17,80 %
|-
| align=center| 5.
| Robert Nograšek
| [[lista Marjana Šarca|LMŠ]]
| 4,95 %
|-
| align=center| 6.
| Barbara Gunčar
| SLRP
| 4,81 %
|-
| align=center| 7.
| Primož Terplan
| [[Stranka modernega centra|SMC]]
| 2,09 %
|-
| align=center| 8.
| Bogomir Šubelj
| [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]
| 0,72 %
|-
|}
=== Koper ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| [[Matej Arčon]]
| Branko Marušič in<br>skupina volivcev
| 37,35 %
|-
| align=center| 2.
| [[Klemen Miklavič]]
| Luka Manojlović in<br>skupina volivcev
| 25,38 %
|-
| align=center| 3.
| Sebastjan Komel
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 16,90 %
|-
| align=center| 4.
| Elena Zavadlav Ušaj
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 12,56 %
|-
| align=center| 5.
| Anton Harej
| [[Nova Slovenija|NSi]]
| 4,07 %
|-
| align=center| 6.
| Miran Müllner
| ZZP
| 3,74 %
|-
|}
=== Murska Sobota ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| '''[[Aleksander Jevšek]]'''
| '''[[Socialni demokrati|SD]]'''
| '''73,95 %'''
|-
| align=center| 2.
| Bojan Petrijan
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 26,05 %
|-
|}
== Prvi krog ==
Prvega kroga lokalnih volitev se je udeležilo 870.649 od skupno 1.701.284 volivcev (51,18 %).<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/udelezba/obcine_odstotek.html|title=Volilna udeležba po občinah|date=|accessdate=3.12. 2018|website=Lokalne volitve 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Najvišja volilna udeležba je bila v [[občina Solčava|občini Solčava]] (84,23 %), najnižja pa v [[občina Vojnik|občini Vojnik]] (35,49 %).<ref name=":1" /> Udeležba je bila v primerjavi s predhodnimi [[lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnimi volitvami 2014]] (45,22 %) višja.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/lv2014/udelezba/obcine_naziv.html|title=Volilna udeležba za Slovenijo|date=|accessdate=20. 11. 2018|website=Lokalne volitve 2014|publisher=|last=|first=}}</ref>
V prvem krogu je župane dobilo 156 občin,<ref name=":0" /> med drugim [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ([[Zoran Janković]], 60,45 %),<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_ljubljana.html|title=Mestna občina Ljubljana - Lokalne volitve 2018|date=|accessdate=3. 12. 2018|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Mestna občina Celje|Celje]] ([[Bojan Šrot]], 56,42 %)<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_celje.html|title=Mestna občina Celje - Lokalne volitve 2018|date=|accessdate=3. 12. 2018|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> in [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ([[Gregor Macedoni]], 65,22 %).
== Drugi krog ==
Drugi krog volitev za župana, potreben v preostalih 56 občinah, je potekal 2. decembra 2018.<ref name="rtv1">https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/volitve-v-212-obcinah-36-obcin-ze-ima-zupane-kje-bo-drugi-krog/472202, vpogled: 20. 11. 2018.</ref> Volilna udeležbe je bila 48,94-odstotna,<ref name=":1" /> v primerjavi s predhodnimi volitvami (43,62 %) prav tako višja.<ref name=":2" />
Drugi krog je zaznamoval zelo tesen izid v [[Mestna občina Koper|mestni občini Koper]], kjer je o županu dokončno odločilo šele glasovanje po pošti, katerega glasovnice so bile preštete dan po volitvah.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042848908/|title=Poštar je v Kopru prinesel zmago Alešu Bržanu, Boris Popovič lahko zahteva ponovno štetje glasov|date=3. 12. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=3. 12. 2018}}</ref> Po neuradnih izidih je zmagal [[Aleš Bržan]], ki je za 7 glasov prehitel dolgoletnega župana [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]]. V [[Občina Šmarješke Toplice|občini Šmarješke toplice]] sta bila kandidata po prvotnem štetju izenačena, kar je pomenilo, da bi prvič v zgodovini samostojne Slovenije o županu odločal [[žreb]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042848998/|title=Drama v Šmarjeških Toplicah: bo o županu odločil žreb?|date=3. 12. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=3. 12. 2018}}</ref> vendar se je po pritožbi obeh kandidatov in ponovni presoji razlika povečala na dva glasova.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volitve-v-smarjeskih-toplicah-bodo-morda-spet-pod-drobnogledom/528212 |title=Volitve v Šmarjeških Toplicah bodo morda spet pod drobnogledom |date=22. junij 2020 |newspaper=MMC RTV-SLO |accessdate=22. julija 2022}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Volitve v RS}}
[[Kategorija:Volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2018 v politiki]]
[[Kategorija:2018 v Sloveniji]]
4wm091dq73wqmyoe0in20kjaau5cjh9
5722834
5722831
2022-07-23T08:23:33Z
VidicK01
193275
/* Izvoljeni župani */ 2.del
wikitext
text/x-wiki
'''Lokalne volitve 2018''' so bile volitve [[župan]]ov občin ter članov občinskih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti. Potekale so 18. novembra 2018.<ref>http://www.mju.gov.si/si/lokalna_samouprava/lokalne_volitve_2018/, vpogled: 20. 11. 2018.</ref> Volitve so potekale v vseh 212 [[slovenske občine|slovenskih občinah]]. V 36 občinah je kandidiral le en kandidat za župana, od tega 35 dotedanjih županov. V 60 občinah sta kandidirala le dva kandidata za župana, kar pomeni, da je bilo pri njih znano vnaprej, da bo dovolj le en krog volitev.<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/volitve-v-212-obcinah-36-obcin-ze-ima-zupane-kje-bo-drugi-krog/472202|title=Župana so izvolili v 156 občinah, v preostalih 56 bo potreben drugi krog|date=18. 11. 2018|newspaper=rtvslo.si|accessdate=20. 11. 2018|language=sl}}</ref> Drugi krog volitev za župana je potekal 2. decembra 2018.<ref name=":0" />
== Izvoljeni župani ==
{| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid"
!width=140|[[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
!width=140|[[Občina Apače|Apače]]
!width=140|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
!width=140|[[Občina Beltinci|Beltinci]]
!width=140|[[Občina Benedikt|Benedikt]]
!width=140|[[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica<br>ob Sotli]]
!width=140|[[Občina Bled|Bled]]
!width=140|[[Občina Bloke|Bloke]]
!width=140|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
|-
|Tadej Beočanin
|Andrej Steyer
|Gregor Strmčnik
|Marko Virag
|Milan Repič
|Franjo Debelak
|Janez Fajfar
|Jože Doles
|Jože Sodja
|-
!width=140|[[Občina Borovnica|Borovnica]]
!width=140|[[Občina Bovec|Bovec]]
!width=140|[[Občina Braslovče|Braslovče]]
!width=140|[[Občina Brda|Brda]]
!width=140|[[Občina Brezovica|Brezovica]]
!width=140|[[Občina Brežice|Brežice]]
!width=140|[[Občina Cankova|Cankova]]
!width=140|[[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
!width=140|[[Občina Cerknica|Cerknica]]
|-
|Bojan Čebela
|Valter Mlekuž
|Tomaž Žohar
|Franc Mužič
|Metod Ropret
|[[Ivan Molan]]
|Danilo Kacijan
|[[Franc Čebulj]]
|Marko Rupar
|-
!width=140|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
!width=140|[[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
!width=140|[[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
!width=140|[[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
!width=140|[[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
!width=140|[[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
!width=140|[[Občina Destrnik|Destrnik]]
!width=140|[[Občina Divača|Divača]]
!width=140|[[Občina Dobje|Dobje]]
|-
|Gašper Uršič
|Marjan Žmavc
|Antonija Žumbar
|Vera Markoja
|Romana Lesjak
|Andrej Kavšek
|Franc Pukšič
|Alenka Štrucl Dovgan
|Franc Leskovšek
|-
!width=140|[[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
!width=140|[[Občina Dobrna|Dobrna]]
!width=140|[[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
!width=140|[[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
!width=140|[[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
!width=140|[[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
!width=140|[[Občina Domžale|Domžale]]
!width=140|[[Občina Dornava|Dornava]]
!width=140|[[Občina Dravograd|Dravograd]]
|-
|Igor Ahačevič
|Martin Brecl
|Franc Setnikar
|Marjan Kardinar
|Željko Savič
|Franc Vovk
|Toni Dragar
|Janko Verc
|Marijana Cigala
|}
== Mestne občine ==
=== Ljubljana ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| '''[[Zoran Janković]]'''
| '''Jože Mermal<br>s skupino volivcev'''
| '''60,45 %'''
|-
| align=center| 2.
| [[Anže Logar]]
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 29,50 %
|-
| align=center| 3.
| Milan Jakopovič
| [[Levica (politična stranka)|Levica]]
| 3,92 %
|-
| align=center| 4.
| Dragan Matić
| [[Stranka modernega centra|SMC]]
| 1,57 %
|-
| align=center| 5.
| Tomaž Ogrin
| [[Zeleni Slovenije]]
| 1,47 %
|-
| align=center| 6.
| Marko Koprivc
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 1,19 %
|-
| align=center| 7.
| Smiljan Mekicar
| [[Dobra država]]
| 1,08 %
|-
| align=center| 8.
| Mihael Rihar
| [[Naprej Slovenija]]
| 0,30 %
|-
| align=center| 9.
| Matjaž Bidovec
| [[Socialistična partija Slovenije|SPS]]
| 0,28 %
|-
| align=center| 10.
| Jožef Jarh
| SED
| 0,24 %
|-
|}
=== Kranj ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| Matjaž Rakovec
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 30,85 %
|-
| align=center| 2.
| Zoran Stevanović
| [[Robert Kranjec]] in<br> skupina volivcev
| 20,47 %
|-
| align=center| 3.
| [[Iztok Purič]]
| [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]] in Več za Kranj
| 18,32 %
|-
| align=center| 4.
| Ivo Bajec
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 17,80 %
|-
| align=center| 5.
| Robert Nograšek
| [[lista Marjana Šarca|LMŠ]]
| 4,95 %
|-
| align=center| 6.
| Barbara Gunčar
| SLRP
| 4,81 %
|-
| align=center| 7.
| Primož Terplan
| [[Stranka modernega centra|SMC]]
| 2,09 %
|-
| align=center| 8.
| Bogomir Šubelj
| [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]
| 0,72 %
|-
|}
=== Koper ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| [[Matej Arčon]]
| Branko Marušič in<br>skupina volivcev
| 37,35 %
|-
| align=center| 2.
| [[Klemen Miklavič]]
| Luka Manojlović in<br>skupina volivcev
| 25,38 %
|-
| align=center| 3.
| Sebastjan Komel
| [[Socialni demokrati|SD]]
| 16,90 %
|-
| align=center| 4.
| Elena Zavadlav Ušaj
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 12,56 %
|-
| align=center| 5.
| Anton Harej
| [[Nova Slovenija|NSi]]
| 4,07 %
|-
| align=center| 6.
| Miran Müllner
| ZZP
| 3,74 %
|-
|}
=== Murska Sobota ===
{| class="wikitable"
|-
! Uvrstitev !! Kandidati !! Predlagatelj !! Odstotek glasov
|-
| align=center| 1.
| '''[[Aleksander Jevšek]]'''
| '''[[Socialni demokrati|SD]]'''
| '''73,95 %'''
|-
| align=center| 2.
| Bojan Petrijan
| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
| 26,05 %
|-
|}
== Prvi krog ==
Prvega kroga lokalnih volitev se je udeležilo 870.649 od skupno 1.701.284 volivcev (51,18 %).<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/udelezba/obcine_odstotek.html|title=Volilna udeležba po občinah|date=|accessdate=3.12. 2018|website=Lokalne volitve 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Najvišja volilna udeležba je bila v [[občina Solčava|občini Solčava]] (84,23 %), najnižja pa v [[občina Vojnik|občini Vojnik]] (35,49 %).<ref name=":1" /> Udeležba je bila v primerjavi s predhodnimi [[lokalne volitve v Sloveniji 2014|lokalnimi volitvami 2014]] (45,22 %) višja.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/lv2014/udelezba/obcine_naziv.html|title=Volilna udeležba za Slovenijo|date=|accessdate=20. 11. 2018|website=Lokalne volitve 2014|publisher=|last=|first=}}</ref>
V prvem krogu je župane dobilo 156 občin,<ref name=":0" /> med drugim [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ([[Zoran Janković]], 60,45 %),<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_ljubljana.html|title=Mestna občina Ljubljana - Lokalne volitve 2018|date=|accessdate=3. 12. 2018|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Mestna občina Celje|Celje]] ([[Bojan Šrot]], 56,42 %)<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_celje.html|title=Mestna občina Celje - Lokalne volitve 2018|date=|accessdate=3. 12. 2018|website=volitve.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref> in [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ([[Gregor Macedoni]], 65,22 %).
== Drugi krog ==
Drugi krog volitev za župana, potreben v preostalih 56 občinah, je potekal 2. decembra 2018.<ref name="rtv1">https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/volitve-v-212-obcinah-36-obcin-ze-ima-zupane-kje-bo-drugi-krog/472202, vpogled: 20. 11. 2018.</ref> Volilna udeležbe je bila 48,94-odstotna,<ref name=":1" /> v primerjavi s predhodnimi volitvami (43,62 %) prav tako višja.<ref name=":2" />
Drugi krog je zaznamoval zelo tesen izid v [[Mestna občina Koper|mestni občini Koper]], kjer je o županu dokončno odločilo šele glasovanje po pošti, katerega glasovnice so bile preštete dan po volitvah.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042848908/|title=Poštar je v Kopru prinesel zmago Alešu Bržanu, Boris Popovič lahko zahteva ponovno štetje glasov|date=3. 12. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=3. 12. 2018}}</ref> Po neuradnih izidih je zmagal [[Aleš Bržan]], ki je za 7 glasov prehitel dolgoletnega župana [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]]. V [[Občina Šmarješke Toplice|občini Šmarješke toplice]] sta bila kandidata po prvotnem štetju izenačena, kar je pomenilo, da bi prvič v zgodovini samostojne Slovenije o županu odločal [[žreb]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042848998/|title=Drama v Šmarjeških Toplicah: bo o županu odločil žreb?|date=3. 12. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=3. 12. 2018}}</ref> vendar se je po pritožbi obeh kandidatov in ponovni presoji razlika povečala na dva glasova.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volitve-v-smarjeskih-toplicah-bodo-morda-spet-pod-drobnogledom/528212 |title=Volitve v Šmarjeških Toplicah bodo morda spet pod drobnogledom |date=22. junij 2020 |newspaper=MMC RTV-SLO |accessdate=22. julija 2022}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Volitve v RS}}
[[Kategorija:Volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2018 v politiki]]
[[Kategorija:2018 v Sloveniji]]
aa9ctjwa9t272stodmaty5l82hqxzfx
Grški ovčar
0
478753
5722869
5329766
2022-07-23T10:47:44Z
A09090091
188929
[[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Ovčarji]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox dog breed
|name = Grški ovčar
|image = Greek shepherd male.jpg
|image_alt =
|image_caption = Grški ovčar
|altname = Grški mastif<br> Ελληνικός Ποιμενικός<br> (''Ellenikos Poimenikos'')
|nickname =
|country = Grčija
|patronage =
<!-----Traits----->
|maleweight =
|femaleweight =
|maleheight =
|femaleheight =
|coat =
|color =
|litter_size =
|life_span =
<!-----Classification and standards----->
|fcigroup = 2
|fcisection = 2
|fcinum = 2
|fcistd =
|akcgroup =
|akcstd =
|akcfss =
|akcmisc =
|ankcgroup =
|ankcstd =
|ckcgroup =
|ckcstd =
|ckcmisc =
|kcukgroup =
|kcukstd =
|nzkcgroup =
|nzkcstd =
|ukcgroup =
|ukcstd =
|rscegroup =
|rscesect =
|rscestd =
|notrecognized =
|extinct =
<!-----Notes----->
|note = [http://www.koe.gr/ellinikesfiles_elpimenikos.htm KOE]
}}
'''Grški ovčar''' ali '''grški ovčarski pes''' (grško: Ελληνικός Ποιμενικός, ''Ellinikós Pimenikós'') je grški [[pes]] [[Pes za varovanje|čuvaj živali]], ki so ga stoletja vzrejali za čuvanje živine v gorskih predelih države.
== Opis ==
Grški ovčar je močan, skromen in mišičast čuvaj čred, ki je bil vzrejen za delo na terenu tudi v neugodnih pogojih. Je pozno razvijajoča se pasma z izrazitim spolnim dimorfizmom, ki verjetno izhaja iz starih [[molosser]]jev in se je v Grčiji pomešal z drugimi gorskimi psi.
Grški ovčar je pes srednje do velike velikosti, s trdnim telesom in veliko fizično močjo, ki lahko pospremi čredo in se tudi bori s sovražnikom, hkrati pa ohrani fizično premoč. Glava je masivna, razmerje gobca in možganske lobanje je približno 2:3. Lobanja je običajno ukrivljena, z očitnimi obrvmi in je skoraj tako široka, kot je dolga. Gobec in obraz sta široka in globoka. Ima škarjast ali raven ugriz, ustnice so debele in nekoliko ohlapne. Trikotna kapljiva ušesa se začnejo na ravni oči in so srednje velikosti, z debelim ušesnim usnjem in gosto poraščena. Obrezovanje ušes ni dovoljeno. Koža je debela in prekrita z gostim krznom. Rjave oči so povprečne velikosti, jajčaste oblike, nameščene simetrično v vzporednih linijah s podolgovatim aksonom lobanje, z dovolj razdalje med njimi. Od strani glave je njihov položaj nekoliko pod nivojem gobca, kot da bi obstajala namišljena črta, podaljšana proti lobanji. Raje so temnejših odtenkov. Veke morajo biti tesne, ne da bi razkrile njihovo sluznico. Ta pes ima resno prodoren, miren pogled. Prsni koš mora biti širok in globok do višine komolcev. Prsni koš je sestavljen iz obokanih reber s srednjo ukrivljenostjo; so dovolj razširjena nazaj, da ostane dovolj prostora za srce in pljuča. Hrbet je širok, mišičast in zmerno dolg, trebuh rahlo dvignjen. Rep je na dnu debel. Nekateri imajo dolge rep, drugi pa kratkega ali so brez. Krzno je sestavljeno iz debelih paličnih dlak z izrazito podlanko in na zadnjih nogah tvori hlače. Zgornji plašč je raven ali rahlo valovit, srednje ali dolg. Samci imajo izrazito grivo; krzno psic je krajše kot pri samcih.. Barve krzna so črna, vsi odtenki rjave, bele in piebald, pojavljajo se tudi večbarvni psi. Pasma ni bila nikoli vzrejena zaradi barve, temveč zaradi težkega okostja, dobrih mišic in gostega, pol-dolgega do dolgega plašča.<ref name=greek>{{cite web|title=Greek Sheepdog (Hellenikos Poimenikos) (Greek Shepherd)|url=http://www.dogbreedinfo.com/greeksheepdog.htm|website=Dog Breed Info Center|accessdate=29 August 2014}}</ref>
== Temperament ==
[[File:Greek Shepherd.jpg|thumb|250px|left|Grški ovčar]]
Grški ovčar morda ni primeren za lastnike prvih psov. Kot vsi psi čuvaji živine so po navadi neodvisni misleci. Velja za pogumnega, odločnega, zvestega, delovnega psa z zelo razvitim občutkom dolžnosti in močnim zaščitnim nagonom do črede živali in njihovega okolja. Grški ovčar je seveda previden, zvest samo pastirju ovc, ki ga lahko označimo kot grško pasmo velikega planinskega pastirja. Grški ovčarji ne prenašajo nasilnega vedenja ali treninga. Ti neodvisni psi potrebujejo dosledno usposabljanje in inteligentno vodenje. Potrebujejo lastnike, ki razumejo njihov način čuvanja čred. Ko se znajdejo v tropu, so ti psi znali agresivno uveljavljati svoj najvišji položaj psa. So sumničavi, a taktični v prisotnosti tujcev, ne sklepajo zlahka prijateljev. Lahko se zdijo mirni, vendar so se pripravljeni zaščititi za vsako ceno kadar koli. Ko ščitijo svojo čredo, se premikajo vzdolž meje in izberejo mesta, od koder bodo lahko videli široko območje. So agresivni do divjih živali in jih lahko z globokim laježem preženejo. Če njihov globoki lajež ne odžene živali, bo preganjal vsiljivca in ga napadel. Zgodnja socializacija je ključnega pomena, če naj bo pes zanesljiv spremljevalec. Lahko so dobro usposobljeni, vendar imajo navado presojati situacijo, preden ukrepajo.
== Grški ovčar danes ==
Padec živinoreje in povečanje nenadzorovanega križanja z drugimi psi so spremenili značilnosti grškega ovčarja in po ocenah je trenutno v Grčiji manj kot 3000 čistih grških ovčarjev. V poskusu reševanja pasme ARCTUROS (ΑΡΚΤΟΥΡΟΣ) že od leta 1998 izvaja program grškega ovčarstva.<ref name=ARCTUROS>{{cite web|title=Greek shepherd dog (Canis familiaris)|url=http://www.arcturos.gr/en/index.php?option=ozo_content&perform=view&id=9&Itemid=0|website=ARCTUROS|accessdate=29 August 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140506214958/http://www.arcturos.gr/en/index.php?option=ozo_content&perform=view&id=9&Itemid=0|archive-date=2014-05-06|url-status=dead}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{commonscat}}
*[http://www.ofep.gr ΟΦΕΠ Website]
*[https://web.archive.org/web/20140506214958/http://www.arcturos.gr/en/index.php?option=ozo_content&perform=view&id=9&Itemid=0 ARCTUROS Website]
[[Kategorija:Ovčarji]]
[[Kategorija:Delovne živali]]
qht8k2npgxf2m0vf9dtuhlfs8ts4h9u
Ameriški pit bull terier
0
484710
5722881
5386005
2022-07-23T10:49:09Z
A09090091
188929
[[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Terierji]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]
wikitext
text/x-wiki
'''Ameriški pitbul terier''' je čistokrvna pasma psov, ki jo priznava [[Združeni kinološki klub|Združeni kinološki klub (UKC)]] in [[Ameriško združenje rejcev psov (ABDA)]], ne pa tudi [[Ameriški kinološki klub (AKC)]]. Gre za srednje velikega, inteligentnega, kratkodlakega psa, trdne postave, katerega predniki so prišli iz [[Britansko otočje|Britanskega otočja]]. V primerjavi z angleškim stafordskim bull terierjem je ameriški pitbul terier večji za 15 do 20 cm in težji za 11 do 16 kg. Ameriški pitbul terierji se razlikujejo po velikosti. Samci so običajno visoki od 45 do 53 cm in težki od 15 do 27 kg, samice pa visoke običajno od 43 do 50 cm in težke od 13 do 22 kg.
Po navedbah ADBA naj bi bil ameriški Pitbul srednje velik, s kratkim plaščem in gladko natančno opredeljeno mišično strukturo. Oči naj bi bile okrogle ali mandljaste, ušesa pa majhne do srednje velikosti. Rep je predpisan, da je rahlo debel in se do konice zožuje. ADBA zahteva, da je plašč sijajen, gladek, kratek in trden na dotik. Barvni vzorci ki so značilni za to pasmo so enobarvni ali smoking.
Kljub pogovorni rabi izraza "pitbul", ki zajema celotno kategorijo psov, in zakoniti uporabi izraza, ki vključuje več pasem v zakonodajo, nekateri konzervativno poklicni rejci ameriškega pitbul terierja ter nekateri strokovnjaki in privrženci trdijo da je v preteklosti Ameriški pitbul terier edini pravi "pitbul" in edina pasma, ki bi jo bilo treba označiti kot tako.
Dvanajst evropskih držav, pa tudi Avstralija, Kanada, Ekvador, Malezija, Nova Zelandija, Portoriko, Singapur in Venezuela, so uvedle določeno vrsto pasme specifične zakonodaje o psih tipa bul, vključno z ameriškimi Pitbul terierji, od popolnih prepovedi do omejitev in pogojev glede lastništva. Država Novi Južni Wales v Avstraliji omejuje pasmo, vključno z obvezno [[Sterilizacija|sterilizacijo]]. Pasma je prepovedana v Združenem kraljestvu, v kanadski provinci Ontario in na številnih lokacijah v ZDA.
[[Kategorija:Terierji]]
hvfwgkx6nb0rt3l8jxi85pvne8gl8qx
TV SLO 3
0
485054
5722802
5490638
2022-07-23T01:27:40Z
Monredo
212631
wikitext
text/x-wiki
{{ Infobox TV channel
| name = TV SLO 3
| logofile = Slo3.png
| launch = [[2008]]|
| closed date =
| owner = [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]|
| country = [[Slovenija]]|
| web = [http://ava.rtvslo.si/predvajaj/v-zivo-tv-slovenija-3/tv.slo2/ rtvslo.si/tv.slo3/ TV SLO 3]
|}}
'''TV SLO 3''' ali ''TV Slovenija 3'' je specializirana televizijska postaja in tretji televizijski kanal [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenije]], namenjen neposrednim prenosom iz slovenskega parlamenta in odborov. Na kanalu se predvajajo tudi dokumentarni filmi, intervjuji in novice.
== Logotipi ==
<gallery>
Slika:TV SLO 3 Logo.webp|alt=|Logotip 2008-2012
Slika:Slo3.png|Trenutni logotip
</gallery>
== Zunanje povezave ==
* [http://ava.rtvslo.si/predvajaj/v-zivo-tv-slovenija-3/tv.slo3/ rtvslo.si/tv.slo3/ Postaja TV SLO 3 na spletni strani RTV Slovenija]
{{commonscat-inline}}
{{RTVSLO}}
[[Kategorija:Radiotelevizija Slovenija]]
98yk8vn7u0o5gm5xltohylelcyvi927
Prašni delci
0
486239
5722796
5612580
2022-07-22T23:13:55Z
TadejM
738
dopolnil s prevodom uvoda [[:en:Particulates]]
wikitext
text/x-wiki
[[File:Airborne-particulate-size-chart.svg|thumb|upright=1.75|Shema prikazuje vrste atmosferskih prašnih delcev in njihovo razporeditev po velikosti v mikrometrih (μm).]]
'''Prašni delci''' – imenovani tudi '''atmosferski aerosolni delci''', '''trdni prašni delci''' ali '''lebdeči delci''' ('''SPM''') – so [[mikroskopski]] [[delec|delci]] [[trdna snov|trdne]] ali [[tekoča snov|tekoče]] [[snovi]], [[suspenzija (kemija)|suspendirani]] v [[ozračje|zraku]]. Izraz ''[[aerosol]]'' se pogosto nanaša na [[zmes]] prašnih delcev in zraka in ne samo na prašne delce.<ref>{{cite book |vauthors=Seinfeld J, Pandis S |title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change |edition=2nd |publisher=[[John Wiley & Sons]] |year=1998 |location=Hoboken, New Jersey |isbn=978-0-471-17816-3 |page=[https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 97] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 }}</ref> Viri delcev so lahko naravni ali [[antropogeno tveganje|antropogeni]].<ref>{{cite journal |vauthors=Plainiotis S, Pericleous KA, Fisher BE, Shier L |date=January 2010 |title=Application of Lagrangian particle dispersion models to air quality assessment in the Trans-Manche region of Nord-Pas-de-Calais (France) and Kent (Great Britain) |journal=International Journal of Environment and Pollution |volume=40 |issue=1/2/3 |pages=160–74 |doi=10.1504/IJEP.2010.030891 |url=http://www.harmo.org/Conferences/Proceedings/_Crete/publishedSections/p398.pdf }}</ref> Vsebujejo različne kemijske komponente, lahko so različnih oblik in velikosti, ki segajo vse od nekaj nanometrskih do več sto mikrometrskih. Prašni delec ni nujno sestavljen iz enega [[Onesnažilo|onesnaževala]]. Vključuje lahko mešanico (plinastih) onesnaževal, ki so porazdeljena v različne velikosti. Tako je lahko neposredna posledica antropogenega in naravnega vira (primarno onesnaževalo) ali pa nastane v [[ozračje|ozračju]] (sekundarno onesnaževalo) kot posledica fizikalnih procesov in kemičnih reakcij, kot so [[kondenzacija]], [[izparevanje]] in [[koagulacija]]. Delec se pod vplivom vremenskih razmer (vlaga in drugi dejavniki) v nekaj minutah do več tednih in po prepotovani razdalji od nekaj metrov do nekaj tisoč kilometrov odstrani iz ozračja. Velikost in kemična sestava delcev določata njihove približne optične in absorpcijske lastnosti ter dinamiko gibanja (odlaganja), to pa vpliva na vidljivost in podnebne spremembe ter zmožnosti vstopa v človeška [[dihala]] in posledice za zdravje. Na človeško [[zdravje]] ne vplivajo samo neposredno, ampak z vplivom na podnebje in [[padavine]] tudi posredno. Vrste [[atmosfera|atmosferskih]] delcev vključujejo suspendirane prašne delce, torakalne in vdihljive delce;<ref name="ncbi.nlm.nih.gov">{{cite journal | vauthors = Brown JS, Gordon T, Price O, Asgharian B | title = Thoracic and respirable particle definitions for human health risk assessment | journal = Particle and Fibre Toxicology | volume = 10 | pages = 12 | date = April 2013 | pmid = 23575443 | pmc = 3640939 | doi = 10.1186/1743-8977-10-12 }}</ref> grobe vdihljive delce z oznako PM{{sub|10}}, ki so [[granularnost|grobi]] [[delec|delci]] s [[velikost delcev|premerom]] 10 [[mikrometer|mikrometrov]] (μm) ali manj; fine delce z oznako PM{{sub|2.5}}, ki imajo premer 2,5 μm ali manj;<ref name="US EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Particulate Matter (PM) Basics |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/particulate-matter-pm-basics#PM |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=19 April 2016}}</ref> [[ultrafini delci|ultrafine delce]] s premeerom 100 nm ali manj; in [[saje]].
[[Mednarodna agencija za raziskave raka]] (IARC) in [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (SZO) označujeta prašne delce v zraku kot [[Seznam karcinogenov skupine I|karcinogene skupine I]].<ref>{{cite web|url=http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|title=EHP – Outdoor Particulate Matter Exposure and Lung Cancer: A Systematic Review and Meta-Analysis|website=ehp.niehs.nih.gov|access-date=2016-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20160529064001/http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|archive-date=29 May 2016|url-status=dead}}</ref> Prašni delci so zaradi zmožnosti prodora globoko v pljuča, krvni obtok in možgane (poleg [[ultrafini delci|ultrafinih delcev]]) najbolj škodljiva oblika [[onesnaževanja zraka]]<ref>{{cite news |last1=Wasley |first1=Andrew |last2=Heal |first2=Alexandra |last3=Harvey |first3=Fiona |last4=Lainio |first4=Mie |title=Revealed: UK government failing to tackle rise of serious air pollutant |url=https://www.theguardian.com/environment/2019/jun/13/revealed-uk-government-failing-to-tackle-rise-of-ammonia-serious-air-pollutant |work=The Guardian |date=13 June 2019 }}</ref> in lahko prodrejo globoko v pljuča, krvni obtok in možgane ter povzročijo težave z zdravjem, vključno z [[miokardni infarkt|miokardnim infarktom]], [[bolezni dihal|boleznimi dihal]] in [[prezgodnja smrt|prezgodnjo smrtjo]].<ref name="EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Health and Environmental Effects of Particulate Matter (PM) |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/health-and-environmental-effects-particulate-matter-pm |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=26 April 2016}}</ref> Leta 2013 opravljena raziskava, v katero je bilo vključenih 312.944 udeležencev iz devetih evropskih držav, je pokazala, da ni varne ravni delcev v zraku in da se je za vsako povečanje delcev PM{{sub|10}} za 10 [[mikrogram|μg/m{{sup|3}}]] stopnja [[rak pljuč|raka pljuč]] zvišala za 22 % (95-% IZ [1,03–1,45]). Manjši delci PM{{sub|2.5}}, ki lahko prodrejo globlje v pljuča, so bili povezani z 18-odstotnim povečanjem stopnje raka pljuč na 5 μg/m{{sup|3}}; vendar ta raziskava za to povezavo ni pokazala značilne povezave (95-% IZ [0,96–1,46])<ref name=Lancet71013/> Svetovna izpostavljenost PM{{sub|2.5}} je leta 2016 prispevala k 4,1 milijona smrti zaradi bolezni srca in kapi, raka pljuč, kroničnih bolezni pljuč in bolezni dihal.<ref name="State of Global Air 2018">{{cite web| title=STATE OF GLOBAL AIR/2018 A SPECIAL REPORT ON GLOBAL EXPOSURE TO AIR POLLUTION AND ITS DISEASE BURDEN| publisher=Health Effects Institute| year=2018| url=https://www.stateofglobalair.org/sites/default/files/soga-2018-report.pdf}}</ref> Na splošno so prašni delci v ozračju na šestem mestu med vzroki prezgodnje smrti v svetu.<ref>{{cite news|url=https://undark.org/breathtaking|title=The Weight of Numbers: Air Pollution and PM2.5|work=Undark|access-date=6 September 2018}}</ref>
=== Velikost prašnih delcev ===
[[slika:PM and a human hair.jpg|thumb|Primerjava velikosti prašnih delcev s človeškim lasom]]
V osnovi se delce deli na fine ter grobe delce, ki imajo lahko drugačen tip vira in so bili izpostavljeni drugačnim atmosferskim pogojem. Delci različnih velikosti<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://b-ok.cc/book/2655019/83e684|title=Aerosol Science: Technology and Applications.|date=2014|accessdate=|website=|publisher=John Wiley and Sons Ltd.|last=Colbeck|first=|last2=Lazaridis}}</ref> :
* '''Nukleacijska oblika:''' Delci s premerom manjšim od 0,1 µm, ki se formirajo z nukleacijskimi procesi temelječimi se na kondenzaciji visoko nasičene pare. Najmanjša velikost v tej kategoriji sicer ni dovolj dobro definirana, a se približuje 3nm.
* '''Aitkenova oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 100 nm. Izvirajo iz parne nukleacije ali rasti prej obstoječih manjših delcev s procesom kondenzacije.
* '''Akumulacijska oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 3 µm. Delci so v tej obliki formirani s procesom koagulacije manjših delcev ali pa s kondenzacijo sestavin v stanju pare. Število delcev se v tej obliki ne povečuje z rastjo kondenzacije. Proces mehanizma odstranjevanja teh delcev je počasen zato je tudi prisotno akumuliranje delcev v večje.
* '''Ultrafini delci:''' Delci v Aitkenovi in nukleacijski obliki.
* '''Fini delci:''' Premer manjši od 2 µm.
* '''Grobe frakcije:''' Premer večji od 2 µm.
Pomemben aspekt opisovanja delcev je distribucija velikosti, ki z logaritmično porazdelitvijo prikaže razmerje med velikostjo ter številom, površino, maso in volumnom.
Največje število delcev je v nukleacijski, največja površina v akumulacijski in največji volumen oz masa v akumulacijski ter grobi obliki delcev. Manjša oblika vzorčenja PM2.5 (Particulate Matter) predstavlja trdne delce manjše od 2.5 µm pa vse do 0.1 µm, kar pomeni, da se lahko vzorči tako grobe, akumulacijske kot tudi fine, nukleacijske delce. Večja PM10, ki predstavlja trdne delce manjše od 10 µm pa vse do 1 µm pa pomeni, da se vzorči pretežno grobe in akumulacijske delce, pri velikosti 1-3 µm pa se obliki vzorčenja prekrivata. Izmerjene velikosti in oblike delcev so odvisne od merilne naprave, ki ima lahko več načinov merjenja in možnega porazdeljevanja velikosti delcev skozi posebne kanale, ki se sicer prilagajajo standardom in regulativam<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://epdf.pub/environmental-chemistry-of-aerosols.html|title=Environmental Chemistry of Aerosols.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Blackwell Publishing Ltd.|last=Colbeck|first=}}</ref>.
Poleg fizičnih karakteristik (števila, mase in površine s pripadajočimi velikostmi) so pomembne tudi oblika, higroskopičnost (fenomen pridobivanja in zadrževanja vodnih molekul skozi proces absorpcije in adsorpcije), hlapnost ali volatilnost (kvaliteta materiala delca, ki opisuje kako hitro oz pod kakšnimi pogoji se upari) in električni naboj (opisuje adhezijski potencial delca, ki privlači ali odbija molekule različnih snovi) kateri je pomemben zaradi suspenzije ali resuspenzije, ki je lahko podobna tudi sili gravitacije<ref>{{Navedi revijo|last=Kok|first=|last2=Renno|date=2008|title=The effects of electric forces on dust lifting: Preliminary studies with a numerical model|url=https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1742-6596/142/1/012047/pdf|magazine=IOP Publishing Ltd, Journal of Physics: Conference Series 142|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
=== Kemična sestava prašnih delcev, viri onesnaževanja in njihov delež ===
Poleg velikosti je zelo pomembna tudi kemična sestava delcev. Poleg vremenskih spremenljivk sta to dva parametra s katerima se lahko določi približen izvor onesnaževanja in njihov učinek na človeško zdravje. Kemična sestava je lahko homogena kjer je prevladujoča sestava delca iz enega kemičnega elementa (molekul, atomov) in posledično tudi enega vira. Ponavadi pa je sestava heterogena. Ta je sestavljena iz več kemičnih elementov, ki so bili povezani skupaj s kemičnimi reakcijami na samem mestu izvora (primarni delci) ali pa kasneje v atmosferi skupaj z drugimi delci, različnih agregatnih stanj, izvora, velikosti in kemičnih sestav ter s tem lastnostmi (sekundarni delci).
Po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] so najbolj pomembne kemične lastnosti delcev:<ref name=":1">{{Navedi dokument |url=https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/67338/a76621.pdf;sequence=1|title=Guidelines for concentration and exposure-response measurement of fine and ultra fine particulate matter for use in epidemiological studies|date=2002|accessdate=|website=|publisher=Svetovna zdravstvena organizacija}}</ref>
* Elementarna sestava
* Sekundarni anorganski ioni
* Ogljikove spojine
* Organska sestava
[[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (ARSO) prav tako izvaja kemične analize prašnih delcev (PM2.5 in PM10):<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/|title=Kakovost zraka v Sloveniji 2017|date=2017|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje|last=|first=}}</ref>
* Ioni (Klorid, nitrat, sulfat, natrij, amonij, kalij, magnezij, kalcij)
* Ogljikove spojine (Organski ogljik, elementarni ogljik)
* Težke kovine (Arzen, kadmij, nikelj, svinec)
* Policiklični ogljikovodiki (Benzo(a)antracen, benzofluoranten, benzo(a)pirene, inedeno(123-cd)piren, dibenz(ah)antracen)
==== Elementarna sestava ====
Prašni delci so lahko sestavljeni iz oblice kemičnih elementov in spojin, ki se oblikujejo direktno iz vira in ostanejo v primarni obliki ali pa se s pomočjo obstoječih plinov ter drugih elementov in atmosferskih pogojev ter s tem kemičnih reakcij oblikujejo v sekundarni fazi. Med elementarno sestavo delcev se šteje kemične elemente kot so minerali, ki so prisotni v zemeljski skorji (največja prisotnost je silicija, aluminija, železa in kalcija) in se s pomočjo mehanskih ter drugih procesov spustijo v zrak (ponavadi v grobih frakcijah). Pojavljajo pa se tudi sledovi kovin (kadmij, živo srebro, nikelj, krom, cink in svinec), ki ne izvirajo nujno iz zemeljske skorje in mehanskih procesov, ampak tudi termodinamičnih ob zgorevanju fosilnih goriv. Ti se lahko v sekundarni fazi spajajo z drugimi elementi kot je svinec (Pb), ki lahko oksidira v svinčev oksid (PbO).
{{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site-->
| text = {{Graph:Chart
| width=100
| height=100
| type=pie
| legend=Vir
| x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki
| y1=25,17,8,28,22
| showValues=
}}
| below = Viri emisij živega srebra v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017">{{navedi dokument |url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_porocilo_2017_kakovost_zraka_fin.pdf |title=Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2017 |publisher=Agencija RS za okolje |year=2018}}</ref>
}}
{| class="wikitable"
|'''Vir emisije'''
|'''Značilni elementi'''
|-
|'''Cestni promet'''
Motorni transport
Obraba motorja
Nadomestni katalizator
Obraba pnevmatik
Prah ob/na cestišču
|
Br, Pb, Ba, Mn, Cl, Zn, V, Ni, Se, Sb, As
Fe, Al
Redki materiali
Zn
EC, Al, Si, K, Ca, Ti, Fe, Zn
|-
|'''Industrijski objekti'''
Energetska postrojenja na nafto
Zgorevanje premoga
Rafinerije
Talilnice neželeznih kovin
Železarne ter jeklarne
Tovarne proizvajajoče se mangana
Rafinerije bakra
|
V, Ni
Se, As, Cr, Co, Cu, Al, S, P, Ga
V
As, In, Cu, Zn
Pb
Mn
Cu
|-
|'''Manjši izgorevalni procesi'''
Sežigalnice odpadkov
Izgorevanje lesa
Peka mesa na žaru
|
Zn, Sb, Cu, Cd, Hg, K, Pb
Ca, Na, K, Fe, Br, Cl, Cu, Zn
Na, Al, K, Sr, Ba, Cl
|-
|'''Obdelava mineralov/drugih materialov'''
|Mg, Al, K, Sc, Fe, Mn
|-
|'''Pršenje morske vode'''
|Na, Cl, S, K
|-
|'''Resuspenzija delcev tal'''
|Si, V, Cr, Ca, Ti, Sr, Al, Mn, Sc
|}
==== Sekundarni anorganski ioni ====
{{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site-->
| text = {{Graph:Chart
| width=100
| height=100
| type=pie
| legend=Vir
| x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil
| y1=35,20,1,1,12,31
| showValues=
}}
| below = Viri emisij žveplovega dioksida v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/>
}}
{{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site-->
| text = {{Graph:Chart
| width=100
| height=100
| type=pie
| legend=Vir
| x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Kmetijstvo
| y1=11,9,50,11,9,10
| showValues=
}}
| below = Viri emisij dušikovih oksidov v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/>
}}
Prašni delci se razlikujejo glede na primarno (direktno iz vira) in sekundarno formacijo. Sekundarna formacija se izvede v atmosferi na katero vplivajo že predhodno prisotni plini in s tem različne kemične reakcije ter drugi fizikalni procesi, kot so oksidacija žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOx) in amonijaka (NH3), ki prevladujoče se izvirajo iz emisij fosilnih goriv (SO2, NOx) ter kmetijstva (NH3). Sulfat (SO4), nitrat (NO3) in amonij (NH4) so prevladujoče komponente sekundarnega anorganskega iona v prašnih delcih, ki se zaradi sočasne prisotnosti amonija v atmosferi, pojavijo kot amonijev sulfat ((NH4)2SO4) ter amonijev nitrat (NH4NO3) in izvirajo s pomočjo nevtralizacije žveplene kisline (H2SO4) ter dušikove kisline (HNO3) z amonijakom (NH3). Oksidacija (SO2) vedno rezultira v formaciji aerosolov (zaradi nizkega pritiska), medtem, ko so dušikovi oksidi (NOx) razdeljeni med plinasto fazo in fazo »trdnega« delca. Nevtralizacija žveplene kisline ponavadi prevlada nad nevtralizacijo dušikove kisline <ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change, Second edition.|last=Seinfield|first=|publisher=John Wiley & Sons|year=2006|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://www.wiley.com/en-us/Atmospheric+Chemistry+and+Physics%3A+From+Air+Pollution+to+Climate+Change%2C+3rd+Edition-p-9781118947401|last2=Pandis}}</ref>.
Sekundarna formacija je odvisna od kemičnih reakcij s predhodno obstoječimi plini in koncentracijami oksidov v atmosferi ter od kemičnih in fizikalnih karakteristik obstoječih prašnih delcev s katerimi se potencialno lahko poveže v večji delec. Vremenske spremenljivke kot so temperatura zraka, vlaga, veter, pritisk in sončno sevanje pa lahko zavrejo ali pa pospešijo ta proces.
{| class="wikitable"
|'''Vir'''
|'''Spojine'''
|-
|Reja živali
|NH3
|-
|Produkti atmosferske transformacije SO2, NOx in NH3
|H(+), SO4(2-), NO3(-), NH4(+)
|-
|Kotlovnica na premog in olje
|SO4(2-), NH4(+)
|-
|Sežigalnica
|NH4(+), NO3(-)SO4(2)
|-
|Dim zaradi sežiganja lesa
|Nitrat, sulfat, NH4
|-
|Kurišča za peko mesa
|Nitrat, sulfat
|}
==== Ogljikove spojine ====
Delež ogljikovih spojin v delcih predstavljajo različne vrste organskih spojin, med katerimi sta najbolj pomembni: elementarni ogljik (EC) in organski ogljik (OC). Elementarni ogljik (tudi črni ogljik) je oblikovan med visokotemperaturnim izgorevanjem fosilnih goriv ter biomase in predstavlja inertni sledilni del primarnega (izgorevalnega) prašnega delca. Ogljik v obliki organskih spojin je lahko primarnega izvora (transport, industrija, obraba in suspenzija bioloških ostankov,..) in pa tudi sekundarnega (oksidacija hlapnih organskih spojin). Ogljikove spojine lahko predstavljajo tudi do 60% masnega deleža finih delcev v velikosti manjših od 2.5 µm, ki so prisotni v urbanem in obcestnem okolju ter od 10 do 20% masnega deleža delcev manjših od 10 µm <ref name=":0" />. Vsebnost ogljikovih spojin zato spremlja tudi agencija Republike Slovenije za okolje, ki lahko na podlagi tega lažje določa sam izvir delcev in strategije kontrole tega dela emisij prašnih delcev.
==== Organska sestava ====
Organske spojine so izpuščene v zrak ob samem procesu predelave, izdelave, uporabe in obrabe velikega števila materialov ter produktov. V večini so lahko-hlapne ali pa polhlapne, kar pomeni, da se v stiku z atmosferskimi pogoji zelo hitro uparijo.
Polhlapne organske spojine so v atmosferi lahko v obliki pare ali pa delca (trdnega, tekočega). Organske spojine vedno vsebujejo ogljik (v tem primeru izključujoč CO2, CO,..), skoraj vse pa tudi ogljiko-vodikovo (C-H) vez, predstavljajo pa lahko tudi do 30% mase PM2.5 in do 20% mase PM10<ref name=":2" />. Ponavadi se nahajajo v notranjosti prašnega delca, v manjši meri pa tudi na površini.
{{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site-->
| text = {{Graph:Chart
| width=100
| height=100
| type=pie
| legend=Vir
| x=Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Ubežni izpusti,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki,Kmetijstvo
| y1=7,8,6,24,5,30,1,19
| showValues=
}}
| below = Viri emisij lahko hlapnih snovi v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/>
}}
Lahko hlapne snovi so lahko spojine, kot so [[propan]], [[butan (plin)|butan]], [[formaldehid]]i, [[etanol]] idr., polhlapne pa klordan, [[DDT]] (pesticidi), benzojska kislina (konzervansi za živila, plastični izdelki,..), benzil butil ftalat (mehčalec polimerov-sestavni del fleksibilne plastike) in drugi.
V Sloveniji in tudi drugod po svetu se posebno pozornost posveča nadzoru in omejevanju uporabe policikličnih aromatski oglijkovodikov (PAH), ki kot razred organskih spojin dokazano škodujejo zdravju in kot je v priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije opisano <ref name=":1" /> doprinesejo k razvoju [[Rakava celica|rakavih celic]] v človeškem telesu. PAH spojine so sestavljene iz več aromatskih obročov s pomočjo frakcij oglijka in se oblikujejo v pogojih kjer je prisotnost kisika zelo majhna, kot na primer v samem ognjenem okvirju izgorevanja organskih materialov (fosilna goriva, les,..) kjer ob nepopolnem izgorevanju (prenizka temperatura,..) ne pride do razgrajevanja spojin v krajše in bolj enostavne. Te ob vremenskih spremenljivkah kondenzirajo in se formirajo v ali adsorbirajo na površino delca. Policiklični aromatski ogljikovodiki, ki so prepoznani kot nevarni za človeško življenje so: benzo(a)piren (tudi najbolj obravnavan), benzo(a)antracen, acenaften, acenaftilen, antracen, dibenzo(a,h)anthracene, fluoranten, naftalen, fenantren, piren in drugi.
==== Voda ====
Voda ima velik vpliv na oblikovanje delcev in s tem na njihovo velikost ter maso. Primaren fizični proces je kondenzacija in izparevanje vodne pare, ki se ob hidrofiličnih snoveh poveže z absorpcijo (molekule se volumsko povežejo z drugo snovjo delca) ali adsorpcijo (molekule se povežejo na površini delca). Hidrofobične snovi pa se ne povežejo z in se ne razstopijo v vodi. Če je v delcu prevladujoča se skupina hidrofiličnih molekul te lahko preprečijo, da bi se hidrofobične snovi ločile od vode zaradi oblikovanja močnih vodikovih vezi. Lahko pa hidrofobična snov vpliva na zmanjšanje vsebnosti vode in s tem mase delca. S povečevanjem relativne vlažnosti se povečuje tudi stopnja rasti velikosti in mase delca, ki je odvisna tudi od drugih faktorjev (velikost delca, pot, ki jo opravi v primerjavi z drugimi delci, vremenske spremenljivke). Ob 50% relativni vlažnosti je lahko delež vode pri celotni masi delca (NH4(SO4)2) kar 30% <ref name=":1" />.
==== Kemična analiza ====
Kemično analizo se lahko izvede na večjem številu delcev ali pa samo ne enem, kjer se izvaja več različnih metod, ki se osredotočajo na manjšo površino (9 do 16 µm²). Metoda kemične analize temelječa na rentgenski flourescenčni analizi (XFR). Okoljski vrstični elektronski mikroskop (ESEM) in energetska disperzijska rentgenska analiza (EDX)<ref>{{Navedi splet|url=http://homepages.see.leeds.ac.uk/~lecsjed/huiyi/00_FTitle%20page.doc|title=Development and Application of a new Thermal Gradient Diffusion Chamber to study the Ice Nucleation Properties of Inhomogeneous Dust Aerosols|date=2007|accessdate=|website=|publisher=|last=Kulkarni|first=}}</ref> temeljita na mikroskopskem slikanju skupine delcev in posameznega delca na filtru, katerega sočasno obravnavata tudi z visoko frekvenco rentgenskega štetja katerih spektrovni odboj se analizira in poveže z obstoječimi kemičnimi elementi.
Kemična sestava delcev se razlikuje glede same lokacije (izvora, izvajanja meritev), ki ima ponavadi svoje specične lastnosti, ki so povezane z različno industrijo ter delovanjem ljudi (v mestih), različnimi vrstami rastja (v ruralnih predelih) in vremenskimi pogoji.
==== Izvor delcev ====
{{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site-->
| text = {{Graph:Chart
| width=300 | height=150
| yAxisTitle=%
| legend=Vir
| type=stackedrect
| x=SOX,NOX,PM10,PM2.5,NMVOC
| y1=0,1,4,5,1
| y2=0,39,10,11,9
| y3=3,9,2,2,1
| y4=9,3,19,10,48
| y5=20,11,6,8,2
| y6=51,17,5,4,9
| y7=17,14,39,56,17
| y8=0,6,15,4,13
| y1Title=Odpadki
| y2Title=Cestni promet
| y3Title=Ostali promet
| y4Title=Industrijski procesi in raba
| y5Title=Raba energije v industriji
| y6Title=Proizvodnja elektrike in toplote
| y7Title=Gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor
| y8Title=Kmetijski sektor
| showvalues=
| colors=#777099,#b7b5da,#adc446,#7b9033,#fdf8b0,#44859e,#6ec5c2,#a8dce7
}}
| below = Različne vrste emisij v Evropi (2018)<ref name="EEA_report_2018">{{navedi dokument |url=https://www.eea.europa.eu/publications/air-quality-in-europe-2018 |title=Air quality in Europe — 2018 report |series = EEA Report |issue=12/2018 |publisher=
Evropska agencija za okolje |year=2018}}</ref>
}}
Prašni delci se v osnovi delijo glede na naravni ter antropogeni izvor. Antropogeni izvor na globalni ravni predstavlja zgolj 19% delež vseh delcev v ozračju, ostalih 81% pripada naravnim izvorom <ref>{{Navedi revijo|last=Chen|first=|last2=Jiang|last3=Huang|date=2018|title=Quantifying contributions of natural and anthropogenic dust emission from different climatic regions.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1352231018304965|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
Največji naravni izvori emisij prašnih delcev so območja: puščava Sahara, puščava Taklamakan, Arabski polotok in zahodni del Avstralije. Največji antropogeni izvori pa so na območju: Indije, Kitajske, Severne Amerike in Evrope.
Zelo sušna in sušna območja so tista, ki največ prispevajo k emisijam s strani naravnih virov in delno sušna, sušna, subhumidna in humidna območja s strani antropogenih.
===== Naravni izvori =====
Največje koncentracije naravnega izvora se nahajajo na območjih kjer je suho podnebje in primerna geologija zemeljske skorje (izsušena tla polna drobnega peska ali zemlje) kot so: puščava, plaže, večje odprte površine zemlje kjer ob pravih vremenskih pogojih (veter) pride do resuspenzije delcev v zrak. Obmorske geografske lokacije imajo prisotnost morske soli, ki nastane zaradi stratifikacije (razslojevanje različnih kompozicij vode ob različnih temperaturah) in dviganjem, prenašanjem in sedimentacijo le teh na obalna območja (mesta, države), ki pa se ob intenzivnih podnebnih pogojih (veter) lahko prenaša tudi v notranjost celin. Veča pa se tudi intenziteta dinamike že obstoječih naravnih podnebnih pogojev, ki ob akumulativnem prispevku človeka k [[Spremembe podnebja|podnebnim spremembam]] doprinese k požarom v divjini<ref>{{Navedi revijo|last=McClure|first=|last2=Jaffe|date=2018|title=US particulate matter air quality improves except in wildifre-prone areas.|url=https://www.pnas.org/content/115/31/7901|magazine=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
===== Antropogeni izvori =====
Največje koncentracije delcev antropogenega izvora se nahajajo v urbanih središčih, kjer živi tudi večina industrializiranega sveta, ki je zaslužena za največji delež zgodovinskih izpustov, poleg v zadnjih desetletjih vzpenjajočih se velikih držav (Kitajska in Indija)<ref>{{Navedi revijo|last=Ritchie|first=|last2=Roser|date=2017|title=CO2 and other greenhouse gas emissions|url=https://ourworldindata.org/co2-and-other-greenhouse-gas-emissions|magazine=University of Oxford|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
Kot je razvidno se delež antropogenih virov v mestih regionalno razlikuje, na globalni ravni pa je povprečje PM2.5<ref>{{Navedi revijo|last=Karagulian|first=|last2=Bellis|date=2015|title=Contributions to cities ambient particulate matter (PM): A systematic review of local source contributions at global level.|url=http://source-apportionment.jrc.ec.europa.eu/Docu/Karagulian_et_al_2015.pdf|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>:
* Promet: 25 %
* Domače kurjenje goriv (les, premog, plin za kuhanje in ogrevanje): 22 %
* Industrijske dejavnosti (zgorevanje nafte, premoga v energetskih postrojenjih, emisije s strani industrij kot so: petrokemična, metalurška, keramična, farmacevtska, informacijsko-tehnološka,..): 15 %
* Nedoločeni viri človeškega izvora (agrikulturna dejavnost, odpadki, sprememba namembnosti gozdnih in drugih površin,..): 22 %
* Naravni viri (delci zemlje, soli): 18 %
====== Slovenija ======
Glavni viri primarnih in sekundarnih delcev PM2.5 ter PM10 v Sloveniji (v letu 2016) so bila individualna kurišča na les (sektor rabe goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju) in dizlovi motorji na notranje izgorevanje (sektor cestnega prometa), ki so skupaj predstavljala do 85% vseh virov. Podatki so bili pridobljeni s strani agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO)<ref name=":2" />.
====== Evropska unija ======
V Evropski Uniji je največji onesnaževalec z žveplovimi oksidi (SOx) »proizvodnja elektrike in toplote«, dušikovimi oksidi (NOx) »cestni promet«, prašnimi delci (PM2.5 ter PM10) »gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor«, kar je v skladu s slovenskimi razmerami<ref>{{Navedi splet|url=https://res.cloudinary.com/rampi/raw/upload/v1540861448/Air_quality_in_Europe_-2018_report-compressed_edcg1e.pdf|title=Air quality in Europe – 2018 report|date=2018|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency: European Environment Agency|first=}}</ref>.
Letne koncentracije prašnih delcev (PM2.5 in PM10) so najvišje v predelih Evrope kjer je večja urbanizacija (koncentracija ljudi) in prisotnost industrije, večje rabe primarnih energentov v obliki lesa ali pa fosilnih goriv za proizvajanje elektrike ter toplote. Pomembni pa so tudi geografski in vremenski pogoji, ki ne nudijo zmožnosti razpihovanja delcev in drugih onesnaževal zaradi gorovja na eni in nižine na drugi strani kot je primer stabilne atmosfere (pozimi je prisotna toplotna inverzija) v severni Italija, ki ima vpliv tudi na Slovenijo<ref>{{Navedi revijo|last=Finzi|first=|date=1991|title=LANDSAT images of urban air pollution in stable meteorological conditions|url=https://www.researchgate.net/publication/42433064_Satellite_data_for_the_air_pollution_mapping_over_a_city_-_The_use_of_virtual_stations|magazine=Il Nuovo Cimento C|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> .
=== Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami ===
==== Dinamika enega prašnega delca ====
Gibanje enega prašnega delca predstavlja molekula snovi, ki potuje skozi zrak v ravni liniji dokler ta ne trči ob drugo molekulo in spremeni smer ter svojo hitrost, do naslednjega trka in tako naprej. Molekule se lahko združujejo med sabo v procesu nukleacije ali pa trčijo ob delec, ki je mnogo večji od njih in združijo.
Na delec deluje sila upora (Fupor), ki je odvisna od lastnosti tekočine (hitrost, tlak, viskoznost) v kateri se delec giblje ter samih lastnosti gibanja delca (tudi oblike) in je definirana s pomočjo »Stokesovega zakona«. Sila upora je prisotna, ko ima delec drugačno hitrost od hitrosti tekočine (plina) v kateri se nahaja, ta pa je odvisna tudi od eksternih sil kot so sila gravitacije (Fg), ki je odvisna od mase delca. V primeru čistilnih naprav pa je prisotna tudi elektrostatična sila (Fes), ki pa je odvisna od električnega naboja delca.
Gibanje molekul (trki ob delec) je zaradi difuzije in vremenskih spremenljivk naključno, z različnimi vrstami intezitete in se ga da na mikroravni opisati z »Brownovim gibanjem«, ki upošteva maso delca ter naključni prekinjajoči se pospešek odvisen od trkov z drugimi delci ali molekulami<ref name=":3" />.
Delci pa lahko, zaradi turbulentnega toka tekočine (hidrodinamičnih sil), sile gravitacije (pri večjih delcih), sile upora (površin) in drugih eksternih sil (vremenskih spremenljivk), sedimentirajo in s tem zmanjšajo svojo številčno in masno koncentracijo.
==== Prenos snovi ter oblikovanje delcev s procesom nukleacije in koagulacije ====
Začetek formiranja delcev imenujemo proces nukleacije, ki se lahko pojavi s kristalizacijo tekoče faze molekul v trdno, s tekoče faze v plinasto (uparevanje) in plinaste faze (elementov onesnaževala ter vode) v tekočo (kapljice) ali trdno (kristalizirani delci). Rast nukleacije se odvija, ko energija molekularnega toka na samo površino preseže molekularni tok iz same površine drugih molekul ali delcev.
Prenasičeno ali visokonasičeno stanje molekul (kemični potencial molekule v visokonasičenem stanju) v plinastem stanju, ki je podvrženo spremembam v temperaturi in tlaku (ohlajevanje-kondenzacija ali izparevanje), spremembam v sami kemični kompoziciji (stik z drugimi elementi) in s tem kemičnimi reakcijami (oksidacija), lahko spremeni samo agregatno stanje in s tem dinamiko privlačnih (kohezijskih) sil med molekulami in atomi. Te sile vključujejo »Van der Wallsove«, kovalentne, ionske in druge kemično-elektronske vezi.
Nenasičena ali nasičena para postane prenasičena z različnimi termodinamskimi procesi, kot so izotermična kompresija, izobarično ohlajanje in adiabatična ekspanzija. Procesu oblikovanja molekul v prenasičenem stanju, pravimo tudi homogena nukleacija v večjo skupino, ki je sestavljena iz samo ene vrste molekul. Druge vrste nukleacijskih procesov<ref name=":3" />:
* Homogena-homomolekularna: lastna nukleacija iste vrste molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin.
* Homogena-heteromolekularna: lastna nukleacija dveh ali več vrst molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin.
* Heterogena-homomolekularna: nukleacija iste vrste molekul na drugi vrsti snovi.
* Heterogena-heteromolekularna: nukleacija dveh ali več vrst molekul na drugi vrsti snovi.
Ti delci so v velikostnem razredu nukleacijske ali aitkenove oblike in sicer od 0.01 do 0.1µm ter imajo zaradi hitrih procesov in dinamike ter združevanja se z večjimi delci, tudi kratko življensko dobo (nekaj minut do nekaj ur).
Nukleacijska oblika prašnega delca se lahko oblikuje in združuje tudi z drugimi nukleacijskimi (homogene ali heterogene vrste) ali pa tudi večjimi oblikami prašnih delcev s procesom koagulacije v akumulacijsko velikost delcev (0.01µm do 3µm), ki imajo tudi več tedensko atmosfersko življensko dobo. Lahko pa se oblikuje s kondenzacijo sestavin v stanju pare na že obstoječe delce.
Prenos snovi in oblikovanje delcev se v atmosferi primarno izvaja s kondenzacijo in izparevanjem vodne pare. Kondenzacija (ali izparevanje) poteka zaradi tlačne razlike med zunanjo paro ter paro na površini delca. Stopnja rasti je odvisna od relativne vlažnosti, velikosti delca in relativne velikosti delcev v primerjavi s povprečno razdaljo gibajočih se delcev med zaporednimi trki, ki spreminjajo smer, energijo ali druge lastnosti delcev ter od prisotnosti drugih visokonasičenih snovi.
Reakcija žveplovega dioksida (SO2) z vodo tvori žveplasto kislino (H2SO3) ta pa v atmosferi reagira s kisikom in tvori žvepleno kislino (H2SO4). Žveplena kislina je poleg organskih spojin ena od najbolj zaslužnih spojin za oblikovanjem novih delcev v atmosferi. Žveplena kislina ima nizek parni tlak, kar pomeni, da lahko hitreje kondenzira in zato igra vlogo predhodnega plina pri oblikovanju prašnih delcev.
Dokazana je korelacija med izmerjeno koncentracijo žveplene kisline (H2SO4) ter številčno koncentracijo delcev v velikosti od 3 do 6 nm (nukleacijska velikost), ki predstavlja sam začetek oblikovanja delcev<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Sihto|first=|last2=Kulmala|date=2006|title=Atmospheric sulphuric acid and aerosol formation: implications from atmospheric measurements for nucleation and early growth mechanisms.|url=https://acp.copernicus.org/articles/6/4079/2006/|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Kljub izključevanju rastnih mehanizmov je razvidno, da žveplena kislina predstavlja večji delež zaslužen za oblikovanje delcev, ne pa celotnega, ki je razdeljen še med druge spojine (organske spojine ter sekundarni ioni kot je amonijak) ter odvisen od vremenskih spremenljivk. Nukleacija je v takem primeru heterogena-homomolekularna.
==== Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami ====
Koncentracija (dinamika) delcev je odvisna tudi od vremenskih spremenljivk v spodnjem delu [[Ozračje|atmosfere]] – troposferi, kjer se odvijajo globalni ter regionalni vremenski pojavi kot so: različne vrste zračnih mas, ki vplivajo na formiranje vremenskih front in s tem na ciklone, anti-ciklone in druge vrste vremenskih pojavov. Ti pojavi vplivajo na dinamiko v spodnjemu delu troposfere - atmosferski mejni plasti, ki se nahaja od 1 do 2km nad zemeljskim površjem. V tej mejni plasti se odvijajo tudi lokalni vremenski pojavi z vremenskimi spremenljivkami, izmed katerih so za samo dinamiko prašnih delcev najbolj pomembne: temperatura zraka, vlažnost zraka, hitrost vetra ter globalno sončno sevanje.
===== Temperatura zraka =====
[[Temperatura]] zraka je odvisna od sončnega sevanja v obliki elektromagnetnega valovanja, ki preide atmosfero in vzpostavi stik z zemeljskim površjem katero del sončne svetlobe absorbira, del pa odbije nazaj v atmosfero oziroma vesolje. Absorbirano sončno sevanje segreje zemeljsko površino, ki z nižjo frekvenco elektromagnetnega valovanja odseva toploto nazaj proti površju in v atmosfero ter vesolje. V atmosferi se toplota zadržuje zaradi absorpcije v vodni pari, ogljikovem dioksidu in ostalih plinih, ki ustvarjajo učinek tople grede in segrevajo ozračje ter s tem dvigajo samo temperaturo. Temperatura se v atmosferi spreminja z geografsko lokacijo ter višino in je v lokalni ter globalni troposferi odvisna od konvekcijskega gibanja, ki je podnevi bolj pomembno od gibanja vetra, s prehajanjem v noč pa se omenjeno razmerje spremeni in gibanje vetra ob površini ter s tem vzbujene turbulence prevlada nad konvekcijskim. Konvekcijsko gibanje se odvija v konvekcijski mejni plasti, ki je spodnja meja troposfere katere višina se lahko razteza od nekaj sto metrov pa do nekaj kilometrov. V tej mejni plasti se, zaradi nehomogenosti zemeljske topografije in posledične razlike v odsevanju zgoraj omenjene toplote, odvijajo konvekcijski prenosi toplote, ki temeljijo na prenosu toplote zaradi gibanja molekul v plinasti ali tekoči fazi<ref>{{Navedi knjigo|title=Environmental fluid mechanics.|last=Cushman-Roisin|first=|publisher=John Wiley and Sons, Inc|year=2019|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=http://www.dartmouth.edu/~cushman/books/EFM/front.pdf}}</ref>.
Temperatura je najvišja ob površini zemlje ter se z višino spreminja. Z večjo višino se zmanjšuje zračni pritisk ter gostota zračne mase, ki posledično zmanjša tudi samo temperaturo ozračja in s tem vpliva na koncentracijo delcev, ki se večinoma zadržujejo v atmosferski mejni plasti. To je podobno procesu toplotne inverzije, ki nastane ob nižji temperaturi zraka nad samo površino zemlje kot pa je temperatura le tega nad to tanko plastjo. V tem primeru se onesnaževala ne zmorejo dvigniti in razpršiti, kar v poletnih mesecih lahko povzroči [[smog]], med zimskimi pa tudi zadrževanje prašnih delcev.
Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je pozimi ob nizkih temperaturah od -10 ºC pa vse do 10 ºC, kjer je ponavadi prisotna toplotna inverzija. V preostalem delu leta pa tudi ob višjih temperaturah v odsotnosti oblakov ter prisotnosti stabilnih atmosferskih pogojev, v primeru velike razlike med največjo ter najmanjšo izmerjeno dnevno temperaturo in ob prisotnosti nizke višine atmosferske mejne plasti<ref name=":6">{{Navedi revijo|last=Barmpadimos|first=|last2=Hueglin|date=2011|title=Influence of meteorology on PM10 trends and variability in Switzerland from 1991 to 2008.|url=https://www.researchgate.net/profile/Stephan_Henne2/publication/253426542_Influence_of_meteorology_on_PM10_trends_and_variability_in_Switzerland_from_1991_to_2008/links/56b05aa108ae8e37214d5f7d.pdf?inViewer=0&pdfJsDownload=0&origin=publication_detail|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
===== Hitrost vetra =====
Stanje konvekcijske mejne plasti ter s tem prenašanje toplote pa temelji tudi na dinamiki vetra, ki se v atmosferi spreminja z višino in povzroča, skupaj s konvekcijo, horizontalno ter vertikalno mešanje zraka s pomočjo nastalih turbulenc, ki vplivajo na samo hitrost vetra. Ta je odvisna od aerodinamičnega upora, ki je ob zemeljskem površju tako velik, da je hitrost vetra zelo majhna (lahko tudi 0 m/s), z višino pa se zmanjšuje ter ob odsotnosti večjih topografskih preprek (mesta, hribovja) ohranja večjo konstanto hitrost in s tem vpliva na razpršitev prašnih delcev ter drugih onesnaževal.
Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je ob manjših hitrostih vetra (manj kot 5 m/s). Medtem, ko primer korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Csavina|last2=Field|date=2014|title=Effects of wind speed and relative humidity on atmospheric dust concentrations in semi-arid climates.|url=https://www.researchgate.net/publication/261919978_Effect_of_Wind_Speed_and_Relative_Humidity_on_Atmospheric_Dust_Concentrations_in_Semi-Arid_Climates|magazine=Science of the Total Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> temu nasprotuje saj je večja hitrost vetra zaslužena tudi za resuspenzijo delcev s tal, a prejšna trditev vseeno drži zaradi fizikalnega dejstva, da večja hitrost vetra pomaga pri razpršitvi delcev v različne horizontalne ter vertikalne prostorske dimenzije, ki pa je vseeno v neizolirani obliki odvisna od mnogih drugih faktorjev, ki lahko spremenijo zgornjo trditev.
Ob sami hitrosti vetra je pomembna tudi smer vetra. Ta ima lahko korelacijo z visokimi masnimi koncentracijami prašnih delcev zaradi velik vpliva onesnaževanja geografskih območji in človeških aktivnosti, ki se nahajajo v tisti smeri (velika kmetijska ali pa industrijska območja, požari,..)<ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Tai|first=|last2=Mickley|date=2010|title=Correlations between fine particulate matter (PM2.5) and meteorological variables in the United States: Implications for the sensitivity of PM2.5 to climate change.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S135223101000539X|magazine=Elsevier Ltd., Atmospheric Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
===== Vlažnost zraka =====
Vlažnost zraka je oznaka za količino vodne pare prisotne v zraku in lahko nakazuje na možnost dežja, oblakov, megle in drugih vremenskih pojavov. Vodna para na zemlji primarno izvira iz povišanja temperature nekega geografskega območja in sočasnega izparevanja morja, drugih vodnih teles v različnih agregatnih stanjih (ledeniki, jezera) ter rastja in zemlje, ki vsebuje delce vode. Na vlažnost zraka določene geografske lokacije vpliva, poleg intenzivnosti sončnega sevanja in s tem temperature, tudi veter.
Visoka vlažnost lahko nakazuje na padavine in stopnjo le teh, ki z zajemanjem delcev ter procesom sedimantacije zmanjšujejo koncentracijo prašnih delcev v ozračju. Zmanjševanje koncentracije pa je odvisno od geografije, splošnega podnebja, ki ima lahko že samo po sebi nižjo raven vlažnosti (od 20 do 60% pri polsušnem podnebju)<ref name=":7" /> ter dviga ali spuščanja atmosferske mejne plasti ter s tem višanja ali nižanja relativne vlažnosti <ref name=":6" />, kjer se s prisotnostjo višje vlažnosti v zraku (+ 60%) v nekaterih podnebnih ter višinskih pasovih lahko viša tudi sama koncentracija prašnih delcev. Raziskava <ref name=":7" /> Pri korelaciji med vlažnostjo (v različnih sezonskih obdobjih) ter masnimi koncentracijami prašnih delcev je tako lahko precej velika tudi negotovost, ker imajo velik vpliv tudi druge vremenske spremenljivke ter geografska območja in človeška aktivnost, ki lahko vplivajo na dinamiko gibanja prašnih delcev. Zaradi teh negotovosti je pomembno izračunati tudi korelacijo med večjim številom različnih vremenskih spremenljivk ter masnimi koncentracijami na različnih geografskih območjih skozi čas.
===== Povezovanje vremenskih spremenljivk =====
Vzpostavljanje individualnih korelacij med koncentracijo prašnih delcev ter posameznimi vremenskimi spremenljivkami ni zadostno, lahko tudi zavajujoče in je zaradi kompleksnosti vremenskih pojavov (pred in med samim merjenjem), topografije ter velikosti, hrapavosti površine in kemične sestave prašnega delca ter prisotnosti drugih komponent v zraku le te potrebno obravnavati s celostne perspektive.
<!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. -->Raziskava korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7" /> tako opisuje dinamiko ob manjših peščenih nevihtnih vremenskih pojavih.V prvem primeru polsušnega celinskega podnebja, ob dokaj konstantnih temperaturah ter primeru tlakovane kot netlakovane ceste, prikazuje, da je ob hitrostih vetra nad 4 m/s ter nizki relativni vlažnosti (<25%) opaziti večanje masne koncentracije večjih delcev (PM10), kar se pripisuje adsorpciji vode na suhe delce ter s tem prevladujočimi strižnimi napetostmi nad kohezijskimi silami med delci, ki so večje pri višji relativni vlažnosti (>25%). Ta bi s tem lahko naznanila zmanjšanje same zmožnosti resuspenzije delcev s tal (erozija tal). V drugem primeru polsušnega celinskega podnebja pa je razvidno, da se masna koncentracija delcev PM10 poveča ob hitrosti vetra nad 6 m/s ter relativni vlažnosti v območju nad 30% do 60 %.
Zaradi razpršenih rezultatov analize je torej ugotovljeno, da obstaja med masno koncentracijo delcev nelinearna odvisnost s povprečno hitrostjo vetra ter relativno vlažnostjo, ki nakazuje na to, da je za boljše razumevanje dinamike potrebno upoštevati še večje število dejavnikov kot so: samo dinamično spreminjanje hitrosti ter smeri vetra (sunki vetra), spreminjanje temperature, značilnosti terena in obliko površine ter kemijsko sestavo prašnega delca, ki lahko spreminja značilnosti adsorpcije vodne pare na sam delec.<!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. -->
Raziskava<ref name=":8" /> opisuje dinamiko med temperaturo, relativno vlažnostjo in kemično sestavo prašnih delcev, ki se razlikuje tudi z različnimi geografskimi lokacijami v Združenih državah Amerike ter njihovimi specifičnimi lastnostmi, ki lahko vplivajo na koncentracijo prašnih delcev. V večini različnih delov ZDA je bila zaznana pozitivna korelacija med dvigom temperature ter koncentracijami organskega ter elementarnega ogljika in sulfata, ki je produkt hitrejše oksidacije žveplovega dioksida. Negativna, razen severa in jugozahoda ZDA, pa z nitratom, ki jo pojasnujejo z večjim izparevanjem nitrata iz faze delcev v plinasto fazo ob povišanih temperaturah. Korelacija med povečano vlažnostjo ter sulfatom in nitratom je pozitivna, saj žveplov dioksid lažje oksidira v oblakih, formiranje amonijevega nitrata pa je v sami odvisnosti od relativne vlažnosti. Nevtralna ali pa negativna pa pri organskem ter elementarnem ogljiku, ki imata negativno korelacijo v jugovzhodu ter zahodu ZDA, kjer je prisotna nizka relativna vlažnost v povezavi s sušami ter posledično požari, ki so sami velik vir ogljikovih aerosolov ali pa ob obalnih območjih, kjer je pa nasprotno prisotna zelo visoka vlažnost, ki je povezana s konstantnim dotokom čistega morskega zraka, kar preprečuje začetno formiranje organskih ogljikovih aerosolov v tekoči fazi.
===== Vpliv prašnih delcev na podnebne spremembe =====
Učinek prašnih delcev je, v primerjavi s [[Toplogredni plin|toplogrednimi plini]], na [[Spremembe podnebja|podnebne spremembe]] in [[planetarne meje]] precej majhen. Zaradi kratke življenske dobe imajo prašni delci večji vpliv na lokalno podnebje. Pod direktni vpliv se štejeta razprševanje in absorbcija sončnega sevanja, ki spreminjata zemeljsko sevalno ravnotežje<ref>{{Navedi revijo|last=Boucher|first=|last2=Randall|date=2013|title=Clouds and Aerosols. Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change.|url=https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WG1AR5_Chapter07_FINAL-1.pdf|magazine=Cambridge University Press|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Razprševanje povečuje odbojnost planeta in s tem le tega ohlaja, medtem, ko absorbcija učinkuje ravno nasprotno in segreva atmosfero. Razmerje med učinkom ohlajanja in segrevanja je odvisno od kemične sestave aerosolov ter okoljskih pogojev, vseeno pa aerosoli antropogenega izvora planet ohlajajo. Sončno sevanje, ki doseže zgornji sloj atmosfere je 342 W/m<sup>2</sup>, od tega vse do površja 67 W/m<sup>2</sup> absorbira in 77 W/m<sup>2</sup> odbije atmosfera ter kemične komponente in njihov doprinos k zemeljskemu sevalnemu ravnotežju.
Pod indirektni vpliv se šteje oblikovanje novih kapljic (tudi ledu) v oblakih s pomočjo kondenzacije okoli prašnih delcev, ki povečajo samo odbojnost oblaka in ohlajanje podnebnega sistema. Nezanemarljiv vpliv imajo tudi na povečanje (v nekaterih primerih tudi na zmanjšanje) zmožnosti padavin z oblakov.
===== Atmosferski transportni ali razpršitveni modeli =====
Razpršitveni modeli, ki spadajo pod širšo skupino modelov za izračun koncentracij zračnega onesnaževanja, dobijo uporabno vrednost pri programih nadzora koncentracij in reguliranja izpustov prašnih delcev. Idealni model bi vključeval vse karakteristike obstoječih zračnih onesnaževal, njihovega izvora, dinamike z meteorološkimi spremenljivkami v atmosferi ob poljubnem času ter na poljubni lokaciji. Takšen model ne obstaja, zato se je potrebno zadovoljiti z manj zanesljivimi praktično-eksperimentalnimi ter matematičnimi približki realnega stanja<ref>{{Navedi knjigo|title=Air pollution control engineering, Second edition|last=Noel de Nevers|first=|publisher=McGraw-Hill International Editions, Civil Engineering Series|year=2000|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://b-ok.org/book/2724986/d8f2ca?dsource=recommend}}</ref>.
Najbolj enostaven je model zaboja, ki temelji na območju (mesto, primestje, ruralno območje,..) v obliki pravokotnika s pripadajočo se širino, dolžino ter višino, ki predstavlja atmosfero kjer so poenostavljeni pogoji takšni, da se onesnaževala popolnoma zmešajo in so enake koncentracije v katerikoli točki tega volumna. Modelu zaboja vsebuje tudi konstantno hitrost in smer vetra. Ta predstavlja povprečno hitrost in smer skozi celotno višino. Koncentracije onesnaževal, ki s pomočjo vetra prehajajo v mesto so konstantne. Konstantna pa je tudi stopnja onesnaženosti, ki izvira iz samega mesta.
====== Gaussov razpršitveni model ======
Je najbolj pogosto uporabljen, ki temelji na opisu trodimenzionalnega polja koncentracij onesnaževala izvirajočega se iz ene točke oz. enega vira ob meteoroloških in emisijskih pogojih, ki jih je pri končnem izračunu potrebno upoštevati skupaj z znanimi fizikalnimi zakoni (različne vrste difuzije, kondenzacija, koagulacija,..). Koordinatni sistem je postavljen in fiksiran v spodnjem centru izvora onesnaževanja, v tem primeru dimnika [[Energetski vir|energetskega postrojenja]], kar predstavlja temelj Eulerjevega matematičnega modela. Os X je postavljena v smeri horizontalno usmerjenega vetra in s tem glavni smeri razpršitve onesnaženega zraka, ki pa se med drugim razprši tudi v Y ter z smeri postavljenih osi. Na začetku se zaradi hitrosti in temperaturne razlike onesnaževala ter atmosfere onesnažen zrak dvigne v smeri Z, kasneje pa zaradi pogojev atmosfere, ki jih lahko z naprednimi numeričnimi metodami približamo realnemu stanju, razprši tudi v druge smeri. Obstaja pa tudi Langragov matematični model kateri ima gibajoči se koordinatni sistem postavljen v določeno točko onesnaženega zraka, ki spreminja svojo lokacijo glede na samo gibanje zraka zaradi pogojev atmosfere. Oba pristopa imata svoje specifične, pozitivne, lastnosti.
====== Večcelični model zaboja ======
Vsebuje oba predhodno omenjena modela, kjer je nad območjem interesa postavljenih več posameznih celic v katerih prevladujejo drugačni pogoji atmosfere, koncentracije onesnaževala ter njihovega razvoja, ki so lahko izven celičnega izvora. Metodo v spodnjem delu večceličnega zaboja dopolnjujejo Gaussovi rapršitveni modeli, ki so locirani na samih virih onesnaževanja. Ker pa v realnosti ni mogoče označiti ter nadzirati vsakega posameznega vira onesnaževanja, se ta del metode dopolnjuje z nadziranjem koncentracij onesnaževala na različnih merilnih mestih. Ti delujejo kot sprejemniki emisij, ki poleg atmosferskih pogojev, intenzivnosti koncentracij, sočasno izvajajo tudi kemično analizo onesnaževala preko katere je lažje določiti sam izvor, gibanje in razvoj.
Nekateri novodobni računalniški modeli ter njihovi algoritmi še vedno temeljijo ali pa vsaj delno vključujejo zgoraj omenjene modele. Ti kljub poenostavljenim matematičnim formulam, katere omejujejo vključevanje vpliva topografije okolja, aerodinamičnosti stavb ter dreves, spreminjanje hitrosti in smeri vetra (turbulenca, stabilnost atmosfere,..), sončnega sevanja in kemičnih reakcij, še vedno predstavljajo pomemben delež matematičnega prispevka pri samem modeliranju<ref>{{Navedi revijo|last=Tominaga|first=|last2=Stathopoulos|date=2016|title=Ten questions concerning modeling of near-field pollutant dispersion in the built environment.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0360132316302347|magazine=ollutant dispersion in the built environment. Building and Environment, The International Journal of Building Science and its Applications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
====== Drugi računalniški modeli ======
Poleg atmosferskih razpršitvenih modelov so trenutno najbolj uporabljeni računalniški modeli koncentracij: »geostatistic interpolation«, »remote sensing retrieval«, in »radial basis function (RBF) neural network«.<ref>{{Navedi revijo|last=Zou|first=|last2=Wang|date=2015|title=Spatial modeling of PM2.5 concentrations with a multifactoral radial basis function neural network|url=https://link.springer.com/10.1007/s11356-015-4380-3|magazine=Environmental Science and Pollution Research, Springer Nature|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
»RBF neural network« temelji na strojnem učenju večplastnih vozlišč, ki so povezane med seboj in potrebujejo začetne predpostavke porazdelitve (Gaussova funkcija) matematičnih spremenljivk kot so: lokacija merilnikov koncentracij prašnih delcev, same koncentracije prašnih delcev, vremenske spremenljivke (vlaga, hitrost vetra,..) dolžina cestišč, razdalje od cestišč, vrste rabe zemljišč in gostota prebivalstva. V drugem koraku (skriti plasti) se izvajajo različne kombinacije možnih spremenljivk katerih število se lahko samodejno poveča zaradi vedno večjega števila vnešenih informacij ter obsežnejšega vnašanja začetnih spremenljivk (t.i. strojno učenje). V zadnjem koraku (izhodni plasti) se pridobi rezultat, ki je odvisen od linearno obteženih kombinacij vozlišč v drugi plasti in s tem rezultat željenih simulacij predhodno določenih željenih pogojev (vnešenih spremenljivk), ki se izboljšuje z vedno večjim vnašanjem informacij in možnih spremenljivk v prvem koraku.
=== Metode izvajanja meritev številčne ter masne koncentracije prašnih delcev ===
Zgodovina razvoja področja zaznavanja, opazovanja, merjenja in regulacije onesnaževanja zraka je v tesni odvisnosti od razvoja merilnih metod in naprav za izvajanje dejanskih meritev. Te pa sa odvisne od splošnega razvoja [[Naravoslovje|naravoslovne znanosti]] (fizike, kemije, medicine,..) in tehnološkega napredka različnih obdobij. Zgodovino izvajanja meritev se deli na tri pomembna obdobja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Aerosol measurement: Principles, techniques and applications, Second edition: Historical aspects of aerosol measurements.|last=Baron|first=|publisher=John Wiley & Sons, Inc.|year=2001|isbn=|location=|page=|cobiss=|last2=Willeke|url=https://www.wiley.com/en-us/Aerosol+Measurement%3A+Principles%2C+Techniques%2C+and+Applications%2C+3rd+Edition-p-9780470387412}}</ref>. Predklasična doba se je začela okoli 18. stoletja in z letom 1840 naznanila razvoj prvih naprav z namenom opazovanja formacije delcev vode v oblakih pod nadzarovanimi pogoji laboratorija ter s tem pospešenega razvoja teorije, ki je predvidevala obstoj delcev v zraku. V tem obdobju so bile te teorije tudi potrjene in pomagale pri razvoju naprav kot so: tyndalometer, nephelometer, ultramikroskop, optični opazovalec številčne koncentracije delcev, termičnega in elektrostatičnega seperatorja ter drugih. Klasična doba, kjer se je zaradi očitnega industrijskega onesnaževanja pojavil prvič tudi termin »aerosol«, se je pričela z začetkom 20. stoletja in trajala vse do leta 1960. V tem obdobju so se razvile prve merilne naprave, temlječe se na metodah kot so napredno termično ločevanje delcev, kaskadni impaktorji, optični merilniki števila delcev in zbiranje delcev na filtrih, skozi katere se je črpalo zunanji zrak in posledičnem tehtanju le teh. S tem so bili postavljeni tudi prvi temelji gravimetrične metode opisane v nadaljevanju tega podpoglavja. Ta je na začetku zajemala in upoštevala zgolj večje delce od 1µm, kasneje pa z ugotovitvami na področju medicine, kjer so ugotovili pomen manjših delcev, ki lahko lažje preidejo v notranjost človeških organov, začela razvijati v smeri zajemanja in obravnavanja z mikroskopom, tudi manjših (ultrafinih) delcev. Zaradi tehnološkega in analitičnega napredka se je od klasičnega obdobja naprej, naredilo zelo velik napredek pri izboljšavah predhodno omenjenih merilnih metod.
Danes poznamo večje število različnih merilnih metod, ki merijo različne lastnosti prašnih delcev, med katerimi so najbolj pomembne in pogosto uporabljene:
* masna koncentracija z gravimetrično merilno metodo <ref>{{Navedi knjigo|title=EN 12341:2014: Ambient air – Standard gravimetric measurement method for the determination of the PM10 or PM2,5 mass concentration of suspended particulate matter.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2014|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/7ad508ad-33bd-4e41-942b-c52ddeb6d44d/en-12341-2014}}</ref>
* številčna koncentracija z optično metodo štetja delcev <ref>{{Navedi knjigo|title=ISO 21501-1-2009: Determination of particle size distribution – Single particle light interaction methods – Part 1: Light scattering aerosol spectrometer.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2009|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://www.iso.org/standard/42728.html}}</ref>
* distribucija velikosti z električno spektrometrijo mobilnosti <ref name=":5" />
* kemična sestava prašnih delcev z energetsko rentgensko analizo <ref>{{Navedi knjigo|title=Smoke, dust, and haze: Fundamentals of aerosol dynamics, second edition.|last=Friedlander|first=|publisher=Oxford University Press|year=2000|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://cmc.marmot.org/Record/.b26688116}}</ref>
Gravimetrična merila metoda, ki je primerna za izvajanje meritev masne koncentracije prašnih delcev, je bila do pojava cenejših in bolj uporabnih različic optičnih merilnikov tudi najbolj pogosto uporabljena, na njej sloni tudi večji del do zdaj znanih vzpostavljenih standardov ter zakonodaje in ima svoje pozitivne lastnosti. Optična metoda štetja delcev se sicer izvaja tudi za ugotavljanje distribucije velikosti, ki pa je pogosto analizirana tudi s strani metod kot je na primer: električna spektrometrija mobilnosti.
==== Gravimetrična metoda za analizo masne koncentracije prašnih delcev ====
Gravimetrična metoda je ena od najbolj uporabljenih skozi zgodovino izvajanja meritev in v nekaterih primerih tudi danes. Primerna je za izvajanje meritev masnih koncentracij, ki se izvajajo s tehtanjem filtrov skozi katere, pod standardnimi pogoji delovanja naprave (čas menjave filtra, konstantni pretok zraka, pritisk ter temperatura in vlaga pri shranjevanju filtrov), potuje obravnavani zrak. Uporabljeni filtri, ki so narejeni iz steklenih ali kremenovih vlaken ter/ali polytetrafluoroethylena (PTFE), so shranjeni v delu naprave do samega transporta in začetka izvajanja meritev v zato namenjeni sobi, ki je pravtako pod standardiziranimi pogoji. Z gravimetrično metodo se ponavadi obravnava prašne delce vseh možnih oblik (nukleacijska, akumulacijska, groba frakcija), ki so v velikosti od vsaj 0.3 (standardi filtra) do 2.5µm (PM2,5) in od 0.3 (standardi filtra) do 10µm (PM10) in s tem prilagojeni standardom čistega zraka omenjenih v zadnjem podpoglavju teoretičnega dela namenjenega reguliranju onesnaževanja. S pomočjo vhodnega kanala in trkalnika v sami napravi je poskrbljeno za primerno obravnavano velikost delcev.
Metoda izvajanja meritev masnih koncentracij je precej enostavna, kljub temu, da je potrebno upoštevati veliko število spremenljivk pri samem procesu izvajanja meritev (kalibracija vseh potrebnih naprav in prostora, merjenje, shranjevanje in tehtanje filtrov pod standardnimi pogoji), ki lahko vplivajo na merilno negotovost. Filtre so lahko uporabljeni tudi za izvajanje meritev kemične sestave prašnih delcev. Metoda ima poleg omenjenih pozitivnih lastnosti tudi svoje pomanjkljivosti, med katerimi sta največji povezani z omejitvijo analize na masno koncentracijo, ki za nadaljno in bolj razširjeno analizo potrebuje druge tehnike (elektronska mikroskopija) ter oskrbovanjem naprave s filtri in analizo le teh, kar lahko zahteva redno fizično prisotnost človeka.
==== Optična metoda sipanja delcev ====
Optična metoda štetja delcev temelji na fizikalnemu dejstvu, da obsvetljeni delci razpršijo svetlobo pod različnimi koti, z različnimi intenzivnostmi katere lahko zazna in uporabi za analizo njihove velikosti, števila in drugih karakteristik (mase, kemične sestave,..). Elektromagnetno valovanje svetlobe ob interakciji z molekularno sestavo delca rezultira v razpršitvi svetlobe, ki je plod lomljenja, odbitja, absorbcije ali upogiba same svetlobe. Manjši delci razpršijo svetlobo bolj intenzivno in pod manjšim kotom kot večji delci.
Intenzivnost razpršene svetlobe je odvisna od njene valovne dolžine, relativnega lomnega količnika, kota odboja ter velikosti delca.
Kot odboja ter valovna dolžina sta odvisni od uporabljenega vira svetlobe, leč s katerimi lahko zajema več kotov svetlobe (bolj natančno merjenje velikosti) ter merilnika. Relativni lomni količnik, ki je odvisen od sestave delca, pa je za določena okolja (urbano, primestno,..) lahko predpostavljen, če že ne izvaja samih kemičnih analiz katerih merilniki so specifični. Predpostavlja pa se tudi, da je delec oblike krogle (aerodinamični premer delca). Tako se lahko s pomočjo izmerjene intenzivnosti razpršene svetlobe ob preostalih znanih veličinah pridobi informacije o velikosti delca. Meri lahko različne velikosti katerih razpon je odvisen od zmogljivosti ter nastavitev spektrometra.
Merjenje števila delcev se lahko izvaja istočasno z merjenjem intenzitete odbite svetlobe in je odvisno od volumna vzorca, ki je nadalje odvisen od območja vzorčenja (efektivnega premera laserskega žarka, globine polja merjenja), hitrosti pretoka zraka skozi napravo ter časa vzorčenja. Naprave so narejene tako, da je pretok zraka skozi napravo konstanten in je neodvisen od zunanjega zraka in njegovih okoliščin.
Kljub temu, da je lahko v napravi več leč s katerimi zajema več kotov svetlobe ter s tem bolj točno določa velikosti delcev, ima metoda svoje pomanjkljivosti pri izvajanju meritev velikosti iz katerih izhaja tudi merilna negotovost. Te se dotikajo predpostavljanju lomnega količnika ter oblike krogle, ki lahko ob različnih sestavah ter oblikah prašnih delcev prikaže manjšo ali večjo intenzivnost odboja svetlobe ter s tem velikost delca. Pri izvajanju meritev števila delcev pa je ta pomanjkljivost v nihajočem se pretoku zraka skozi napravo.
==== Električna spektometrija mobilnosti za analizo distribucije velikosti koncentracije prašnih delcev ====
Električna spektometrija mobilnosti (FMPS) velikosti prašnih delcev je poleg optičnih merilnikov ena od najbolj uporabljenih merilnih metod <ref>{{Navedi revijo|last=Hosseini|first=|last2=Cocker|date=2010|title=Particle size distributions from laboratory-scale biomass fires using fast response instruments|url=https://www.researchgate.net/publication/43656394_Particle_size_distributions_from_laboratory-scale_biomass_fires_using_fast_response_instruments|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> za izvajanje analize distribucije
velikosti prašnih delcev. Metoda temelji na električnem potencialu delcev, ki potujejo v konstantnem toku zraka čez difuzijski napajalnik, ki je zaslužen za pozitivno nabitost delcev s pomočjo ustvarjanja in širjenja ionov v atomih materiala delcev (spreminjanje nevtralnega stanja protonov in elektronov v atomu) med dvema koncentričnima valjema in nazadnje čez večje število elektrometrov, ki so namenjeni pokrivanju različnih velikosti prašnih delcev. Pozitivno nabiti delci se s pomočjo vsebujoče se električne mobilnosti in visoke napetosti med valjema porazporedijo iz vstopne k izstopni strani (po velikosti), kjer so prisotni elektrometri. Elektrometri so uporabljeni za merjenje električne mobilnosti delca (prenos naboja z ioni na delec) s pomočjo katerih lahko izračuna velikost delca in nazadnje samo distribucijo velikosti koncentracije večjega števila prašnih delcev.
==== Energetska rentgenska analiza kemične sestave prašnih delcev ====
Rentgenska flourescenčna analiza (XRF)<ref>{{Navedi revijo|last=Russ|first=|date=1984|title=Fundamentals of energy dispersive X-ray analysis|url=https://b-ok.org/book/665231/b0eae0|magazine=Butterworts & Co (Publishers) Limited|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je ena od najbolj pogostih metod za izvajanje kemijske analize večjega števila elementov prašnih delcev pri kateri se uporablja fotone (rentgenske žarke) elektromagnetnega sevanja za povzročanje emisij rentgenskih žarkov prevladujočih se atomov (elektronov) različnih materialov iz katerega je sestavljen prašni delec. Prašni delec je lahko analiziran s pomočjo filtra v katerega se ujame ali pa v novodobnih različicah brez njega, v zato namenjenemu prostoru v sami merilni napravi. Prašni delec lahko torej vsebuje več vrst materialov, ki imajo svoje lastno atomsko število (število protonov) s katerim oddajajo svoj specifični energijski odtis v obliki rentgenske emisije pri omenjenem mehanizmu XRF analize, ki temelji na izbijanju fotoelektrona v notranji lupini (z manjšo energijo) atoma s fotonom generiranim s pomočjo same naprave. Elektron na zunanji lupini (z večjo energijo) se v naslednjem koraku spusti v prazni prostor prejšnega elektrona. Ta proces sprosti odvečno energijo, ki je bila potrebna za vezavo in jo preusmeri v drugi (Augerjev) elektron zunanje lupine kateri v zadnjem koraku (Augerjev proces) zapusti lupino in odda emisijo v obliki rentgenske energije, ki jo zazna detektor v napravi. Ta energija, ki je koristna za samo analizo pa je, kot je zgoraj omenjeno, konstanta in specifična za določeno vrsto prisotnega atoma.
Zgoraj omenjene merilne metode so kvalificirane kot zemeljske in imajo tudi svoje pomanjkljivosti v primeru nihanja koncentracij skozi čas in prostor (večje koncentracije pri virih onesnaževanja) ter v primeru cene nakupa in vzdrževanja večjega števila merilnikov.
Pomanjkljivost pa je tudi v povezavi s prioritizacijo ekonomske aktivnosti. Ko ta postane regulativni cilj se lahko strateško prilagaja postavitve merilnih naprav na območja kjer je prisotna manjša onesnaženost ali pa čas zmanjševanja emisij s strani onesnaževalcev prilagaja delovanju merilne naprave.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Sullivan|first=|last2=Krupnick|date=2018|title=Using satellite data to fill the gaps in the US air pollution monitoring network|url=http://www.danielmsullivan.com/pdf/Sullivan_Krupnick_Filling_monitor_gaps_with_satellites.pdf|magazine=Resources for the future|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
==== Izvajanje meritev ultravijoličnega (UV) sevanja, ki ga povzročijo aerosoli pri odboju sončnega sevanja z zemeljske površine ====
Zaradi pomanjkljivosti se vedno bolj pogosto uporabljajo merilne metode nameščene na satelitih, ki krožijo okoli [[Zemeljska orbita|zemeljske orbite]] (vesoljske merilne metode). Danes okoli zemlje kroži več vrst [[Satelit|satelitov]], ki so namenjeni izvajanju meritev onesnaževanja atmosfere (tudi s strani aerosolov). Meritve gostote aerosolov se izvajajo s pomočjo detektorjev, ki zajemajo različne valovne dolžine odboja sevanja sonca s strani zemeljske površine in le te primerjajo z odbojem od atmosfere. Več kot je delcev v zraku, ki razpršijo in absorbirajo svetlobo, manj sevanja zazna merilnik na satelitu<ref name=":17" />. Merilniki na satelitih zaenkrat ne zmorejo prepoznati masne, številčne ali velikostne distribucije koncentracij prašnih delcev, pomanjkanje je tudi v tem, da bi za minutne ali urne vrednosti potrebovali veliko večje število satelitov, ki bi pokrivali tudi širši del zemeljske površine. Težave pa se pojavljajo tudi pri izvajanju meritev nad območjem kjer so oblaki<ref>{{Navedi revijo|last=Christopher|first=|last2=Gupta|date=2010|title=Satellite remote sensing of particulate matter air quality: The cloud-cover problem.|url=https://www.researchgate.net/publication/44609728_Satellite_Remote_Sensing_of_Particulate_Matter_Air_Quality_The_Cloud-Cover_Problem|magazine=Journal of the Air & Waste Management Association|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. S tehnološkim napredkom računalniških modelov in merilnikov (merilnih metod) pa se zato vedno hitreje izboljšujejo zmožnosti povezovanja različnih onesnaževal z vremenskimi spremenljivkami, sposobnost zaznavanja različnih vrst koncentracij na različnih višinah atmosfere in sočasna ločljivost zaznavanja, ki zaenkrat še ne zmore prepoznati točne kemične sestave ter lokalnih virov onesnaževanja prašnih delcev, tudi pod oblaki.
=== Vpliv prašnih delcev na človekovo zdravje ===
Prašni delci različnih velikosti, masnih/številčnih koncentracij in kemične sestave imajo različne škodljive posledice na človekovo zdravje predvsem zaradi vdihavanja in odlaganja delcev v dihalnem sistemu. Škodljivo pa vplivajo tudi na izpostavljeno kožo in oči ter prebavni sistem z zauživanjem tekočine in hrane, ki vsebuje prašne delce.
==== Velikost prašnih delcev in njihova zmožnost prodiranja v človeška dihala ====
Prašni delci, ki ostanejo dlje časa v zraku, lahko preidejo v [[človeško telo]] z vdihavanjem skozi [[nos]] ali [[usta]], v [[dihala]] pa se največkrat odlagajo s procesom [[Sedimentacija|sedimentacije]] in [[Difuzija|difuzije]] pri manjših delcih. Količina, odlaganje in končne posledice vdihanih prašnih delcev so po navadi odvisne od njihove velikosti in kemične sestave, poti preko katere so vdihani, časa izpostavljenosti, količine vdihanega zraka (vrste dela, ki ga človek opravlja), smeri in hitrosti vetra ob telesu ter fizične karakteristike, predhodnih [[Bolezen|bolezni]] (dihal, ...) in načina življenja (kajenje, ...) konkretnega človeka. Od vseh teh lastnosti je odvisno tudi, do katerega predela dihalnega sistema bodo uspeli prodreti, kakšen delež se jih bo uspelo odložiti in kakšne posledice človeškemu zdravju bodo povzročene.
[[Slika:Respiratory system complete no labels.svg|thumb|250px|Človeška dihala]]
Večji prašni delci (>10 µm) se po navadi odlagajo v ustni ter nosni votlini in grlu. [[Dihanje]] skozi nos je ponavadi bolj varno zaradi uspešnega filtriranja prašnih delcev s pomočjo nosnih dlačic ter večjega spreminjanja smeri vdihanega zraka in posledičnega zaustavljanja delcev. Večji delci, ki se ne zaustavijo pri omenjenih delih dihalnega sistema, lahko prodrejo tudi do sapnika in sapnice, tam se lahko odstranijo s pomočjo sluzi ali pa raztopijo v telo. Manjši delci lahko prodrejo vse do pljučnih mešičkov. Samo 1 % delcev v velikosti 10 µm ima po navedbah [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] (WHO)<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.who.int/occupational_health/publications/en/oehairbornedust.pdf|title=Hazard prevention and control in the work environment: airborne dust.|date=1999|accessdate=|website=Occupational and Environmental Health Department of Protection of the Human Environment|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> zmožnost prodora do predela kjer se nahajajo pljučni mešički, največjo pa delci v velikosti 2µm. Delci manjši od 2µm (okoli 0,5 µm) v povprečju ne presegajo 10-15 % zmožnosti zaradi sposobnosti dihalnega sistema po izdihu večjega dela, medtem ko ultrafini delci s pomočjo difuzije lažje ostanejo in prodrejo v notranje organe.
[[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] (ISO) je zaradi pomembnega značaja velikosti delcev ter prodiranja le teh v dihalni sistem, s poudarkom aktivnosti človeka na delovnem mestu, za namene vzorčenja vzpostavila standarde kot je na primer: »ISO 481:2014: Atmosfera na delovnem mestu - definicija velikosti frakcij za merjenje delcev, ki se prenašajo z zrakom.« <ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://standards.globalspec.com/std/969024/EN%20481|title=ISO EN 481 (2014): Workplace exposure – Size fraction definitions for measurement of airborne particles.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organzation for Standardization|last=|first=}}</ref>. Standard je namenjen definiranju deleža velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi (1) nosno ali ustno votlino, (2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov ob povprečnih delovnih pogojih.
Standard prikazuje delež različnih velikosti delcev, ki lahko prodrejo do različnih regij dihalnega sistema, ne pa tudi deleža, ki bi prikazal koliko delcev od prodirajočih se tam odloži. Standard zato opozarja, da bi striktno upoštevanje sprejetih sporazumov, lahko precenilo potencialni učinek na človeško zdravje, zaradi dejstva, da morajo biti delci odloženi, da bi lahko prišlo do (negativnih) bioloških učinkov, kar pa je težje dokazati.
Delež manjših velikosti (<1µm) prašnih delcev, ki se odložijo v določenem delu telesa je neznan. Ultrafini delci lažje prodrejo vse do pljučnih mešičkov, a se večji del le teh znajde v izdihanem zraku zaradi težjega odlaganja. Vseeno pa obstaja močan sum, da se veliko večji del odloženih delcev uspe prenesti iz pljuč v kri in tako sproža reakcije v t.i. »sekundardnih organih« kot so možgani ter srce. Obstaja pa tudi zaenkrat še ne potrjen sum, da ultrafinim delcem (<300nm) uspe prodreti pregrade med krvjo in organi ter vstopiti v same celice, organele in celo jedra celic.
==== Kemična sestava prašnih delcev in posledice na človekovo zdravje ====
Kemična sestava prašnih delcev ter njihov izvor sta pomembna faktorja pri posledicah prašnih delcev na človekovo zdravje<ref name=":18" />.
Procesi lomljenja peska, kamnov in drugih rudnin lahko vsebujejo kristalni kremen ter druge toksične komponente (berilij, bakreni sulfid, azbest,..) v obliki majhnega prahu. V procesih gumarske industrije se za primarno surovino uporablja veliko število toksičnih kemikalij v obliki prahu ali pa v drugih agregatnih stanjih, ki lahko kasneje prispevajo svoj delež pri formiranju prašnih delcev (industrijsko oglje, kristalni kremen, žveplo, svinčev oksid, fosfiti,..<ref>{{Navedi splet|url=https://publications.iarc.fr/Book-And-Report-Series/Iarc-Monographs-On-The-Identification-Of-Carcinogenic-Hazards-To-Humans/Chemical-Agents-And-Related-Occupations-2012|title=Chemical agents and related occupations, Volume 100 F – A review of human carcinogens|date=2012|accessdate=|website=International Agency for Research on Cancer working group on the evaluation of carcinogenic risks to humans|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref>). V procesih proizvajanja plastike za široko uporabo v obliki embalaže ter izdelkov iz plastike se prav tako uporablja veliko število kemičnih komponent (vinil klorid, benzen, 1,3-butadien, formaldehid, poliklorirani bifenil,..), katere pri sami proizvodnji, uporabi, razgradnji ali sežiganju tvorijo del prašnih delcev<ref>{{Navedi revijo|last=Barabad|first=|last2=Jung|date=2018|title=Characteristics of particulate matter and volatile organic compound emissions from te combustion of waste vinyl|url=https://www.mdpi.com/1660-4601/15/7/1390|magazine=International Journal of Environmental Research and Public Health|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>, ki vplivajo na človeško zdravje<ref>{{Navedi revijo|last=Prata|first=|date=2018|title=Airborne microplastics: Consequences to human health ?|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29172041/|magazine=Environmental Pollution Journal, 234|page=|pages=115-126|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. V lesni, živilski, farmacevtski, železarski, gradbeni, rudarski in drugih industrijah se v nekem delu procesa delavci ter okolje soočijo z deležem primarnih surovin ali pa končnega onesnaževanja v obliki majhnega prahu, ki bi lahko prodrl vse do pljučnih mešičkov, zaradi česar obstaja velika nevarnost poslabšanja človeškega zdravja v obliki:
* bolezni pljuč z akumulacijo prahu v pljučih
* rak, ki se lahko razvije zaradi vnetja pljučnega tkiva
* bolezni srca in ožilja
* zastrupitev krvi, ledvic in centralnega živčnega sistema zaradi telesnega vsrkavanja toksičnih kemikalij, ki sproža reakcije pri drugih organih
* infekcijske bolezni
* reakcije, ki se poznajo na koži telesa, manifestirajo s težavami pri dihanju,..
* poslabšanje drugih bolezni kot so astma<ref>{{Navedi revijo|last=Souza|first=|last2=da Silva Santos|date=2017|title=Association between climate variables, pollutants, aerosols and hospitalizations due to asthma.|url=https://www.semanticscholar.org/paper/Association-between-climate-variables%2C-pollutants%2C-Souza-Santos/2ee982237c1420d81b8f2c857c359a1fa98ac9ce|magazine=The journal Mundo da Saude|page=|pages=4-10|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>,..
Dodatni primeri prašnih delcev z različnimi vsebnostmi in njihovi učinki na [[človeško zdravje]]:
{| class="wikitable"
|'''Vrste prahu'''
|'''Glavni učinki na zdravje'''
|'''Ciljni organ'''
|'''Definiran delež velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi/do'''
|-
|Prah kristalnega kremena (gradbeništvo in druge industrije)
|Silikoza; postopno razvijajoča se bolezen pljuč s trajnimi posledicami; rakotvorna
|Pljuča, bronhioli, pljučni mešički
|(3) predela pljučnih mešičkov
|-
|Premogov prah (premogovništvo, gorivo za proizvajanje toplote in elektrike)
|Pnevmokonioza; bolezen pljuč (oteženo dihanje)
|Pljuča, bronhioli, pljučni mešički
|(3) predela pljučnih mešičkov
|-
|Prah azbesta (gradbeništvo,..)
|Azbestoza; pljučni rak; mezotelioma
|Pljuča, bronhioli, pljučni mešički
|(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov
|-
|Svinčev prah (elektrotehniška industrija, gradbeništvo,..)
|Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema)
|Skozi dihalni sistem v krvni obtok
|(1) nosno ali ustno votlino
|-
|Prah mangana (železarska industrija)
|Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema)
|Skozi dihalni sistem v krvni obtok
|(1) nosno ali ustno votlino
|-
|Lesni prah (gorivo za proizvajanje toplote in elektrike, papirna industrija, gradbeništvo,..)
|Rak v nosni votlini
|Nosna votlina
|(1) nosno ali ustno votlino
|-
|Bombažni prah (tekstilna industrija)
|Bisinoza; bolezen pljuč (oteženo dihanje)
|Pljuča
|(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč
|-
|Posušeni sladkorni trs (proizvodnja sladkorja)
|Bagasoza; ekstrinzičen alergijski alveolitis
|Pljuča
|(3) predela pljučnih mešičkov
|-
|Cementni prah (gradbeništvo)
|Dermatoza; kožna bolezen
|Koža
|Katerekoli velikosti
|-
|Pentaklorofenol (kmetijska industrija)
|Sistemska zastrupitev
|Skozi kožo v krvni obtok
|Katerekoli velikosti
|}
Letno na globalni ravni pride do okoli '''8.9 milijona smrti''' zaradi dolgotrajne izpostavljenosti prašnim delcev v zunanjem zraku in posledičnega razvoja bolezni. Takšno število smrti je primerljivo z 10.3 milijona smrti zaradi [[Prehrana v svetu|prehrane]] in 6.3 milijona smrti zaradi [[Kajenje tobaka|kajenja]], sicer dvema od največjih povzročiteljic smrti.<ref>{{Navedi revijo|last=Burnett|first=|last2=Chen|date=2018|title=Global estimates of mortality associated with long-term exposure to outdoor fine particulate matter|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30181279/|magazine=US National Academy of Sciences, Proceedings of the National Academy of Sciences|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>
=== '''Tehnični elementi za nadzor onesnaževanja s prašnimi delci''' ===
Tekom razvoja tehnologije proizvajanja energije ter delovanja različnih vrst industrije, kot največjih virov onesnaževanja, se je zaradi vidnih posledic na človeško zdravje sočasno razvijalo tudi področje preprečevanja oz. omejevanja onesnaževanja. Tipičen tehnični sistem zagotavljanja kakovosti notranjega zraka, je [[prezračevalni sistem]] kjer se uporablja različne vrste filtrov in druge tehnične elemente za nadzor onesnaževanja.
S spoznavanjem fizike, dinamike ter drugih lastnosti prašnih delcev so se razvijali osnovni mehanizmi zbiranja<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Filters and Filtration Handbook, Fifth Edition.|last=Sutherland|first=|publisher=Elsevier, Ltd|year=2008|isbn=|location=|page=370-372|cobiss=|url=https://www.elsevier.com/books/filters-and-filtration-handbook/sutherland/978-1-85617-464-0}}</ref>, ki so upoštevali: trkalno, prestrezevalno ([[sila upora]]) in [[Difuzija|difuzijsko sposobnost]] (Brownovo gibanje) ter [[Težnost|gravitacijsko]], centrifugalno in [[Elektrostatika|elektrostatično]] silo delca.
Na teh mehanizmih temelječi tehnični elementi za zagotavljanje kakovosti notranjega zraka ter nadzor oz. preprečevanje pretiranega onesnaževanja zunanjega zraka direktno ob viru onesnaževanja bodo v nadaljevanju razdeljeni ter opisani v petih različnih kategorijah.
===== Gravitacijsko odlaganje v komori s horizontalnim pretokom zraka =====
Deluje na preprostem principu potovanja onesnaženega zraka skozi kanal, ki se na neki točki razširi v daljšo komoro zaradi česar se pretok zraka upočasni in s tem dopusti delcem možnost odlaganja s pomočjo gravitacije.
Uporablja se za večje velikosti delcev (>70µm), ki imajo zaradi gravitacije ravno dovolj veliko hitrost odlaganja, da jih ne odnese, skupaj z ostalimi plini ter delci v pretoku, iz same komore. Kljub omejeni zmožnosti se še vedno uporablja pri, vsaj začetnem, čiščenju zelo onesnaženih izpustov v metalurški industriji. Potrebno je redno ročno čiščenje odloženih delcev iz dna naprave.
===== Centrifugalni separatorji =====
Delujejo na principu tangencialnega vstopa onesnaženega zraka v večjo cilindrično telo, kar povzroči vrtinčenje zraka. Ko zrak z delci prispe do mejne plasti, kjer zrak stagnira (v spodnjem delu separatorja), delci zapustijo tok zraka in padejo proti zbiralniku na dnu separatorja, medtem, ko je pretok zraka preusmerjen proti izhodni cevi na vrhu separatorja ter v potencialno nadaljno obravnavo zaradi možnosti, da se nekateri delci odbijejo in pridružijo toku izhodnega zraka. Večji centrifugalni separatorji (z večjim premerom cilindrične cevi) so primerni za odstranjevanje večjih delcev (>20µm), medtem, ko lahko manjši in tehnološko bolj napredni obravnavajo tudi delce do velikosti 1µm.
===== Čiščenje onesnaženega zraka z mokrim pralnikov =====
Mokri pralnik deluje na principu prenašanja prašnih delcev na kapljice (razpršene) vode skozi katere potuje onesnažen zrak. Kapljice morajo biti pravšnjih velikosti za dosego željenega učinka odstranjevanja določenih velikosti prašnih delcev. Pralnik, kjer se srečata onesnažen zrak ter voda je samo eden od glavnih členov celotnega sistema, ki v nadaljnih korakih vključuje separator (vode in zraka ali pa vode in delcev) ter črpalko za recirkulacijo vode nazaj v pralnik. Znane so različne vrste pralnikov kateri se v glavnem razlikujejo okoli metode vnašanja vode ter onesnaženega zraka (prečno, protismerno ali istosmerno vnašanje) v različnih tipih kot so: venturijev, sejalni, brizgalni, kondenzacijski, odstranjevalnik vlage in drugi. Brizgalni pralnik temelji na brizgalnih šobah v zgornjem delu pralnika ter odtoku (onesnažene) vode v spodnjem delu in vhodu onesnaženega zraka iz spodnjega proti zgornjemu predelu.
===== Elektrostatični ločevalnik prašnih delcev =====
Elektrostatični ločevalnik temelji na pretoku onesnaženega zraka skozi vmesni prostor dveh ozemljenih plošč med katerima je več vrst prepletenih žic z napetostjo tudi do 40000 voltov, ki ob enem prašne delce električno nabijejo ter istočasno ustvarjajo elektrostatično polje katero povzroči izločevanje delcev iz pretoka onesnaženega zraka na obstranske (ozemljene) plošče. Ioni, ki so ustvarjeni s pomočjo visokonapetostnih žic se vežejo na prašne delce, ki s tem pridobijo električni naboj ta pa je odvisen tudi od same kemične sestave delca.
Prašne delce zbrane na ploščah je potrebno redno čistiti z mehanskim tresenjem plošč ali pa elektromagnetnimi sunki, ki povzročijo odpadanje delcev v zbiralnik na dnu elektrostatičnega ločevalnika. Elektrostatične ločevalnike, ki so primerni tudi za zelo majhne prašne delce se deli na tri glavne tipe: negativno nabiti suhi ločevalniki, negativno nabiti mokri ločevalniki ter dvostopenjski pozitivno nabiti ločevalniki.
===== Čiščenje onesnaženega zraka s filtri =====
Filtri se uporabljajo za odstranjevanje prašnih delcev različnih velikosti, organizmov kot tudi plinastih onesnaževal. Deluje na principu usmerjanja pretoka onesnaženega zraka skozi filtre sestavljene iz različnih sintetičnih ter naravnih materialov, ki imajo različne velikosti por s katerimi zaustavljajo prašne delce. Učinkovitost ločevanja je odvisna od velikosti por, globine filtra, hitrosti onesnaženega zraka ter same dinamike med kemično sestavo filtra ter prašnih delcev.
Čiščenje onesnaženega zraka s filtri se v grobem deli na površinske ter globinske načine filtriranja. Površinski večinoma ustavljajo delce na sami površini filtrov ter s časom zaradi akumulacije delcev okoli por, zmanjšujejo prehodnost le teh, medtem, ko globinski ustavljajo delce skozi celotno globino filtra.
Postavitev filtrov je razdeljena na fazo pred ventilatorjem, ki skrbi za relativno čistost nadaljne opreme s filtriranjem večjih velikosti (> 10 µm) in drugo fazo, ki je za ventilatorjem. Ta se ukvarja z manjšimi velikostmi prašnih delcev (> 0.3 µm > 10 µm) ter je postavljena pred samimi filtri za plinasta onesnaževala, saj le ti niso zmožni filtracije prašnih delcev in bi bila v nasprotnem primeru njihova življenska doba zelo kratka.
===== Uporaba filtrov v procesu prezračevanja =====
====== Različne vrste filtriranja v procesu prezračevanja ======
Uporaba takšnih zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega.Filtre se lahko uporablja pri samih virih onesnaževanja kot tudi pri procesih prezračevanja bivalnih prostorov, kjer je ta način zbiranja delcev najbolj pogosto uporabljen. V prezračevalnih sistemih je lahko prisotno več različnih vrst filtriranja<ref name=":9" />:
* Filtre sestavljene iz naravnih ter sintetičnih materialov (naravni lateks, sintetična vlakna, steklena vlakna, poliuretan,..), ki filtrirajo grobe (> 10 µm), fine (> 0.3 µm > 10 µm) ter mikro ( > 0.1 µm > 0.3 µm) velikosti prašnih delcev.
* Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo tanek premaz visoko viskoznih tekočin kot so olje ali mast, ki pomagajo pri zaustavljanju grobih delcev (>10 µm).
* Elektrostatične ter ionske filtre, ki delujejo na principu elektrostatike in odstranjujejo delce do velikosti 0.1 µm.
* Filtre, ki delujejo na principu foto-katalizatorja. Ta s procesom odstranitve elektronov iz katalizatorja (tipično titanijevega dioksida), ki je izpostavljen ultravijolični svetlobi ter posledični reakciji elektronov z vlago v zraku, razdeli vodne molekule na atome vodika ter hidroksilne radikale, slednji pa reagirajo z onesnaževali temelječimi na ogljiku in jih pretvorijo v ogljikov dioksid ter vodo. Filter tako spremeni kemično sestavo onesnaževal in jih spremeni iz škodljivih v neškodljive delce.
* Filtre iz aktivnega ogljika, ki s procesom adsorpcije pritegnejo atome in molekule plinastih ter tekočih oblik onesnaževala (lahko-hlapne ogljikove spojine) na atome ogljika, ki ležijo na sami površini filtra. Ti v glavnem dopolnjujejo zgoraj naštete vrste in skrbijo za odstranjevanje delcev, ki povzročajo neprijetne vonjave.
* Filtre prevlečene s srebrom, ki oddajajo srebrove ione kateri služijo za sterilizacijo mikroorganizmov (bakterije ter virusi) in s tem preprečijo razmnoževanje le teh. Ti spadajo pod filtre, ki služijo nadzoru ter preprečevanju razmnoževanja škodljivih mikroorganizmov in bodo poleg te vrste našteti v zadnjih alinejah, kot filtri, ki so namenjeni vrstam onesnaževanja najmanjših velikosti.
* Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo nanos mikrobov (bakterije, virusi, cvetni prah,..), fenolov in drugih antioksidantov kateri služijo za nevtralizacijo bakterij ter drugih molekul, ki so zaslužne za neprijetne vonjave.
* Filtre, ki delujejo na principu UV sevanja in so pri procesu filtriranja (v sistemu prezračevanja) na zadnjem mestu. Vloga UV sevanja (UV-C) je uničenje ali sprememba genetske zasnove mikroorganizmov ali mikrobov (bakterij, gliv in virusov) in s tem sterilizacija ter preprečitev množitve, ki bi lahko vplivala na končno zdravje človeka.
Uporaba zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega
====== Klasifikacija kakovosti zunanjega ter notranjega zraka ======
Kakovost zunanjega zraka se, za namen vzpostavljanja prezračevalnega sistema in izbire primernega tipa filtra, deli na tri stopnje <ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/c8d82246-bdec-4100-abad-7dc911c420f9/en-13779-2007|title=EN 13779:2007: Ventilation for non-residential buildings – Performance requirements for ventilation and room-conditioning systems.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>:
* ODA 1: čisti zrak z občasnim onesnaževanjem s prašnimi delci, ki ustreza nacionalnim (SLO) ter mednarodnim (EU, WHO) standardom oz. mejnim vrednostim,
* ODA 2: srednje-visoko onesnažen zrak s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti do 1.5x ter
* ODA 3: zelo visoka onesnaženost zraka s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti za več kot 1.5x.
Željeno doseganje notranje kakovosti zraka pa se deli na:
* IDA 4: ki predstavlja najmanjšo zahtevano kakovost zraka ter vse do
* IDA 1: ki predstavlja največjo zahtevano kakovost zraka, ki je namenjena t.i. čistim prostorom, ki se jih uporablja v različne namene pri različnih industrijah<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=4c670078-c959-48eb-b3d3-be26d5372ee4|title=EN ISO 15251: Indoor environmental input parameters for design and assessment of energy performance of buildings addressing indoor air quality, thermal environment, lighting and acoustics|date=2007|accessdate=|website=International Organization for Standardization|publisher=|last=|first=}}</ref>.
Indikatorji zahtevane kakovosti zraka v prostoru so:
* število ljudi na m²
* namembnost prostora
* količina vpihanega zraka (l/s×m²) v prostor
* povečana koncentracija CO2 (ppm)
====== Klasifikacija filtrov glede na učinkovitost filtriranja prašnih delcev ======
Zgoraj omenjene stopnje kakovosti zraka se lahko dosega z uporabo večstopenjskih, bolj kakovostnih filtrov, ki so bili po standardu EN 779:2012<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=5c5e123a-2983-4038-986c-d76f2f8c1a29|title=ISO EN 779:2012: Particulate air filters for general ventilation - Determination of the filtration performance|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref> do nedavnega razdeljeni v tri različne stopnje (G, M, F) katere so predstavljale povprečno učinkovitost filtriranja prašnih delcev večjih od 0.4 µm, ki pa nimajo zadostne praktične vrednosti. Standard EN 779 je bil v letu 2018 dokončno zamenjan s standardom EN 16890:2016<ref name=":10" /><ref name=":11" />. Standard EN 16890:2016 se zaenkrat uporablja v povezavi s standardom EN 1822<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=493884ce-0564-4e90-80ca-3213583daab6|title=EN ISO 1822: High efficiency air filters (EPA, HEPA and ULPA) - Part 1: Classification, performance testing, marking|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, kjer so bili obravnavani zračni filtri za mikro delce (>0.01 µm) razdeljeni v tri skupine (E, H, U).
'''Standard EN 16890 (1-2)'''<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/standard/57864.html|title=EN ISO 16890-1:2016: Air filters for general ventilation – Part 1: Technical specifications, requirements and efficiency classification system based upon Particulate Matter (PM)|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organiaztion for Standardization|last=|first=}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/obp/ui/#!iso:std:57865:en|title=EN ISO 16890-2:2016: Air filters for general ventilation – Part 2: Measurement of fractional efficiency and air flow resistance.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja treh različnih velikosti finih prašnih delcev (PM1, PM2.5 in PM10) in sicer od velikosti 0.3 µm pa vse do 10 µm ter drugo skupino kjer se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja grobih velikosti delcev nad 10 µm.
Učinkovitost filtriranja finih prašnih delcev PM1 se testira z umetno povzročenimi prašnimi delci v velikosti od 0.3 µm do 1 µm, PM2.5 od 0.3 µm do 2.5 µm ter PM10 od 0.3 µm do 10 µm. Proces merjenja učinkovitosti filtrov poteka tako, da se na testni progi istočasno izmeri številčno koncentracijo prašnih delcev, od velikosti 0.3 µm do 10 µm, v vstopnem kanalu pred filtrom in na drugi strani v izhodnem kanalu. V prvem koraku se izmeri učinkovitost filtriranja čistega neklimatiziranega filtra, v drugem pa se filter predhodno klimatizira v prostoru z atmosfero izopropanolne pare, ki odstrani elektrostatični naboj s filtra. Klimatiziran filter se nato vmesti na testno progo in ponovno preveri učinkovitost. Končna učinkovitost filtriranja določene velikosti prašnih delcev je izračunana s povprečjem učinkovitosti klimatiziranega in neklimatiziranega filtra. Za določene velikosti prašnih delcev (PM1, PM2.5) je potrebna minimalna 50% učinkovitost filtriranja tako klimatiziranih kot neklimatiziranih filtrov, da se lahko upošteva pri končni klasifikaciji določenega velikostnega razreda.
Meritve se ponovi na večjem številu testiranih filtrov in pridobi statistično povprečje. Vključene korelacijske faktorje ter standardno deviacijo (tudi brez samih filtrov) pa se v zaključku uporabi za učinkovitost delovanja samega filtra in posledično razvrsti v naslednje skupine filtrov:
{| class="wikitable"
|'''PM1'''
|'''PM2.5'''
|'''PM10'''
|'''Groba frakcija'''
|-
|ISO ePM1 95% F9
ISO ePM1 90%
ISO ePM1 85%
ISO ePM1 80%
|ISO ePM2.5 95% F7
ISO ePM2.5 90%
ISO ePM2.5 85%
ISO ePM2.5 80%
ISO ePM2.5 75%
ISO ePM2.5 70%
ISO ePM2.5 65%
|ISO ePM10 95% M6
ISO ePM10 90%
ISO ePM10 85%
ISO ePM10 80%
ISO ePM10 75%
ISO ePM10 70%
ISO ePM10 65%
|ISO Groba 95% G4
ISO Groba 90%
ISO Groba 85%
ISO Groba 80%
ISO Groba 75%
ISO Groba 70%
ISO Groba 65%
ISO Groba 60%
|-
|ISO ePM1 75% F8
ISO ePM1 70%
|ISO ePM2.5 60% M6
ISO ePM2.5 55%
ISO ePM2.5 50%
|ISO ePM10 60% M5
ISO ePM10 55%
ISO ePM10 50%
|ISO Groba 55% G3
ISO Groba 50%
ISO Groba 45%
|-
|ISO ePM1 65% F7
ISO ePM1 60%
ISO ePM1 55%
ISO ePM1 50%
|
|
|ISO Groba 40% G2
ISO Groba 35%
ISO Groba 30%
|-
|Minimalna 50% učinkovitost filtriranja.
|Minimalna 50% učinkovitost filtriranja.
|Minimalna 50% učinkovitost filtriranja neklimatiziranih filtrov.
|Ni zahtev pri klimatiziranih filtrih.
|}
Namesto devetih različnih razvrstitev filtrov po standardu '''EN 779''' je v standardu '''EN 16890''' prisotnih devetinštirideset, ki lahko veliko bolje prikazujejo realno stanje učinkovitosti filtriranja različnih velikosti prašnih delcev.
====== Klasifikacija filtrov glede na energetsko učinkovitost ======
{| class="wikitable" style="float:right"
|+Razredi energetske učinkovitosti filtra ePM1<ref name="Eurovent_cert"/>
!Mx = 200 g
! colspan="6" |Poraba energije v KWh/leto za ePM1
|-
!(preskusni prah)
! colspan="6" |ePM1 in ePM1<sub>min</sub> ≥ 50 %
|-
|
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|A+
|style=background-color:#4472c8;color:white;|A
|style=background-color:#00af50;color:white;|B
|style=background-color:#fdc200;color:white;|C
|style=background-color:#fa0300;color:white;|D
|style=background-color:#c00004;color:white;|E
|-
|50 & 55 %
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|800
|style=background-color:#4472c8;color:white;|900
|style=background-color:#00af50;color:white;|1050
|style=background-color:#fdc200;color:white;|1400
|style=background-color:#fa0300;color:white;|2000
|style=background-color:#c00004;color:white;|>2000
|-
|60 & 65 %
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|850
|style=background-color:#4472c8;color:white;|950
|style=background-color:#00af50;color:white;|1100
|style=background-color:#fdc200;color:white;|1450
|style=background-color:#fa0300;color:white;|2050
|style=background-color:#c00004;color:white;|>2050
|-
|70 & 75 %
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|950
|style=background-color:#4472c8;color:white;|1100
|style=background-color:#00af50;color:white;|1250
|style=background-color:#fdc200;color:white;|1550
|style=background-color:#fa0300;color:white;|2150
|style=background-color:#c00004;color:white;|>2150
|-
|80 & 85 %
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|1050
|style=background-color:#4472c8;color:white;|1250
|style=background-color:#00af50;color:white;|1450
|style=background-color:#fdc200;color:white;|1800
|style=background-color:#fa0300;color:white;|2400
|style=background-color:#c00004;color:white;|>2400
|-
|>90 %
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|1200
|style=background-color:#4472c8;color:white;|1400
|style=background-color:#00af50;color:white;|1550
|style=background-color:#fdc200;color:white;|1900
|style=background-color:#fa0300;color:white;|2500
|style=background-color:#c00004;color:white;|>2500
|}
Energetska učinkovitost samega filtra skozi življensko dobo vpliva na končno ceno delovanja prezračevalnega sistema. V Evropi jo certificira organizacija Eurovent, ki deluje pod okriljem »Cofrac«, francoske komisije za akreditacijo, ki je podpisnica mednarodno priznanega »Evropskega sodelovanja za akreditacijo«, izpolnjuje zahteve ISO standardov ter na prostovoljni bazi sodeluje s proizvajalci filtrirnih elementov. S pomočjo protokola za testiranje učinkovitosti vsakega filtra posebej (EN 16890) se izračuna razmerje padca tlaka skozi čas pri določeni količini prahu. Na končno energetsko učinkovitost ter končno porabo električne energije poleg same učinkovitosti ventilatorja tako najbolj vpliva padec tlaka katerega mora ventilator premostiti za dovod zraka po prostorih. S pomočjo standarda (EN 16890) klasifikacije učinkovitosti filtriranja (PM1, PM2.5 ter PM10) ter letne porabe energije (kWh/leto) se je vzpostavila klasifikacija energetske učinkovitosti.<ref name="Eurovent_cert">{{navedi dokument |url=https://www.eurovent-certification.com/sites/default/files/2018-11/1542279913_AIR_FILTERS_New_energy_efficiency_classification.pdf |title=Eurovent Certita certification launches a new energy efficiency classification for air filters |date=2018-11-09 |publisher=Eurovent Certita |accessdate=2020-11-27}}</ref>
====== Življenska doba ter opis uporabe filtrov v tehničnih sistemih prezračevanja ======
Življenska doba filtrov za prašne delce je odvisna od naslednjih spremenljivk:
* koncentracija onesnaževal
* kombinacija različnih vrst onesnaževal, ki vplivajo druga na drugo
* vlažnost zraka
* temperatura zraka
* dolžina uporabe (vsakdanje, tedenske,..) prezračevalnega sistema
* vrste filtrirnih elementov (material, velikost por,..)
* hitrost ter količina zraka za potrebe prezračevanja prostorov (velikost ter namembnost prostora,..) ter dihanja uporabnikov samega prostora (specifikacija uporabnikov (otroci, starejši ljudje,..), zdravstveni aspekti uporabnikov (astma,..), količina uporabnikov, aktivnost uporabnikov (mirovanje, bolj napredna fizična aktivnost,..)
Zaradi kompleksne medsebojne dinamike spremenljivk, ni nobenega edinstvenega priporočila za prepoznavanje odsluženja učinkovitosti filtrirnih elementov. Vseeno pa je prepoznanih nekaj splošnih indikatorjev, ki vključujejo:
* vizualni pregled filtrirnega elementa (očitna prekritost filtra s prašnimi delci) ali prezračevalnega sistema,
* prepoznan okus ali vonj, ki je plod nezadostnega filtriranja (ta je posebno učinkovit pri filtrih plinastih onesnaževal),
* poslabšana odpornost dihalnih poti,
* proizvajalčeva priporočila vključajoč oceno povečanja upornosti filtra in s tem tlaka potrebnega za premagovanje le te, ki se jo lahko prepozna z merjenjem porabe energije in prilagodi na podlagi zgoraj omenjenih indikatorjev.
Da bi filtrirni element deloval učinkovito in dlje časa je potrebno upoštevati nasvete uporabe zračnih filtrov v sistemu prezračevanja<ref name=":20" />:
* postavitev in samo načrtovanje prezračevalnega sistema z namenom preprečevanja več kot 80-90 % relativne vlažnosti in s tem zmanjšanje možnosti razmnoževanja mikroorganizmov,
* pri vstopu zraka v sistem je zaradi zaščite notranjih elementov priporočena uporaba filtra za grobe delce pred ventilatorjem ter za fine po le tem,
* filtrirni elementi naj bodo postavljeni znotraj delov prezračevalnega sistema, kjer je tok zraka skozi celotni presek enoten,
* pri izstopu zraka iz kuhinje je zaradi zaščite sistema priporočena uporaba posebnih filtrov, ki odstranjujejo mast,
* filtri naj bodo odstranjeni po prepoznanem tlačnem padcu in če je možno zaradi higienskih razlogov po času cvetenja narave v zunanjem okolju ali v času po sami kurilni sezoni,
* filtri naj se pazljivo odstranjujejo z namenom preprečevanja širjenja nabranih onesnaževal ob upoštevanju okoljskih regulativ,
* z namenom regeneracije toplote in s tem večje energetske učinkovitosti celotnega sistema ogrevanja ter hlajenja je priporočena recirkulacija zraka ter znotraj tega dela uporaba podobnih filtrov kot so prisotni znotraj vhodnega dela prezračevalnega sistema,
* prav tako je priporočena uporaba filtrirnega elementa pri samem izhodnem delu prezračevalnega sistema.
====== Klasifikacija izhodnega zraka ======
Izhodni zrak se lahko uporabi za regeneracijo toplote ali pa v nekaterih primerih, če je kakovost zraka dovolj dobra, tudi za ponovno uporabo v prostorih (recirkulacija zraka). Ta je po standardu EN 13779<ref name=":20" /> klasificiran s štirimi stopnjami:
* ETA 1: Zrak, ki je primeren za recirkulacijo in prenos toplote brez kakršnihkoli dodatnih zahtev pri zbiranju v skupni izhodni kanal.
* ETA 2: Zrak, ki ni primeren za splošno recirkulacijo, ampak samo za prostore z manjšimi zahtevami po kakovosti zraka (stranišče, garaža, skladišča,..). Lahko je zbran v skupni izhodni kanal.
* ETA 3: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je ponavadi speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom ali pa skupaj z zrakom podobne kakovosti zbran v skupni izhodni kanal.
* ETA 4: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom.
Pri vseh štirih stopnjah je potrebno spremljati netesnosti ter s tem uhajanje zraka iz izhodnega sistema z izmenjavo toplote zraka zaradi zahtev po pravšnji količini dovoda zunanjega (vhodnega) zraka in preprečevanju kontaminacije le tega. Na podlagi tega pa tudi zagotavljati določen sesalni ter dovodni tlak, ki bi poskrbel za nemoteno prenašanje zraka preko prenosnika toplote v zunanje okolje.
=== Ukrepi za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ===
Predpogoj izvajanja ukrepov je redno izvajanje meritev ter izboljševanje atmosferskih razpršitvenih modelov s strani organov države ali posameznih skupnosti (mestnih oblasti,..). Razpršitveni modeli se morajo čimbolje približati realnemu stanju in so namenjeni opozarjanju javnosti, ko se pričakuje, ob določenih vremenskih pogojih, georafskih danostih in pričakovanih načinih onesnaževanja zraka, preseganje mejnih vrednostih, ki so določene s standardom. Ko se lahko z zadostno gotovostjo potrdi ali pa z realnim merjenjem dejansko pride do preseganja mejnih vrednosti koncentracij prašnih delcev (PM10 in/ali PM2.5), morajo organi poskrbeti za primerno obveščanje javnosti ter priporočiti kratkoročne in izvajati dolgoročne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka s prašnimi delci. Obveščanje javnosti, kot je zapisano pri [[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agenciji Republike Slovenije za Okolje]] (ARSO)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_Porocilo_2018.pdf|title=Problematika onesnaženosti zraka z delci.|date=|accessdate=|website=|publisher=Agencija Republike Slovenije za Okolje.|last=|first=}}</ref>, vsebuje analizo stanja onesnaženosti, ta pa v nadaljevanju vsebuje opis območja čezmejnega onesnaženja, virov onesnaževanja, vpliv onesnaževanja na človekovo zdravje ter priporočenih kratkoročnih ukrepov, ki jih posameznik lahko izvede.
; Kratkoročni ukrepi:
* omejitev zadrževanja se v okolici vira onesnaževanja
* zapiranje oken, vrat
* namestitev tehničnih sistemov za izboljšanje kakovosti notranjega-zunanjega zraka
* zmajšanje ogrevanja stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trda goriva
* uporaba goriv, ki sproščajo nižje emisije delcev, za ogrevanje prostorov, če imajo to možnost
* uporaba javnega prevoza in zmanjšanje uporabe osebnih vozil
* zmanjšanje gospodarske aktivnosti, ki je prepoznana kot večji vir onesnaževanja
; Dolgoročni ukrepi:
* Investicijski projekti gospodinjstev za zamenjavo kotlov na vse vrste goriv z novimi napravami za ogrevanje stavb ter obnova posameznih delov ali celotnega zunanjega ovoja stavb.
* Vgradnja kotlov na zemeljski plin ali toplotnih postaj ob hkratni priključitvi na sistem distribucije zemeljskega plina ali omrežje daljinskega ogrevanja na območju, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina ali toplota iz daljinskega ogrevanja, se lahko spodbuja s subvencijami države in občine.
* V skladu z zgornjima ukrepoma se naj izvajajo tudi investicijski projekti za zmanjševanje energetske revščine ter prehoda na obnovljive vire energije. Obnovljivi viri energije sicer vključujejo tudi manjša ali večja energetska postrojenja, ki temeljijo na uporabi lesa kot goriva, ki pa je lahko problematičen v mestih in drugih geografskih ter klimatskih območjih, ki nimajo zadostne zmožnosti za razpršitev prašnih delcev.
* Investicijski projekti za uporabo goriv ali tehnologij, ki imajo majhne emisije delcev, v javnem potniškem prometu ali v vozilih, ki jih uporabljajo lokalne javne službe, se lahko spodbujajo z dodatnimi subvencijami države in občine.
* Spodbujanje državljanov k uporabi okoljsko sprejemljivim načinom prevoza.
* Spodbujanje ekonomskih aktivnosti, ki ne temeljijo na pretiranem onesnaževanju zraka.
Dolgoročni ukrepi se načrtujejo, vzpostavljajo ter izvajajo s pomočjo regulacije in investicijskih programov organov države ter skupnosti [[Evropska unija|EU]]. Ti vključujejo vzpostavljanje direktiv na ravni [[Evropska unija|EU]], zakonodaje posameznih držav ter končno implementacijo vsebine v obliki vzpostavitve standardov (mejnih vrednosti), obveščanja javnosti ter izvajanja dolgoročnih načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter posledično človekovega zdravja.
=== Reguliranje onesnaževanja s prašnimi delci z zakonodajo ter standardi v Sloveniji in Evropski uniji ===
==== Zakonodajna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ====
S podpisom [[Pariška pogodba (1951)|Pariške pogodbe]] leta 1951 s strani skupine šestih držav, se je ustanovila Evropsko skupnost za premog in jeklo in sočasno prve institucije. S podpisom [[Rimska pogodba|Rimske pogodbe]] leta 1957, ki je ustanovila Evropsko ekonomsko skupnost (EEC)''',''' se je začela vzpostavljati prva ustavna podlaga, predvsem na ekonomskem ter energetskem področju. [[Evropska unija]] je dandanašnjo podobo dobila s podpisom [[Maastrichtska pogodba|Maastrichtske pogodbe]] leta 1992 in kasnejših dveh, ki sta spremenili ter dopolnili predhodne pogodbe, skupaj s sočasno razširitvijo skupnosti, ki danes šteje 28 držav članic. Glavne evropske institucije so: [[Evropski parlament]] (izvoljen s strani prebivalcev držav članic), [[Evropski svet]] (voditelji evropskih držav, predsednik Evropske komisije), [[Svet Evropske unije]] (ministri evropskih držav), [[Evropska komisija]] (predlagani s strani evropskih držav), [[Sodišče Evropskih skupnosti|Sodišča Evropskih skupnosti]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Evropsko računsko sodišče|Evropskega računskega sodišča]].
Današnja zakonodaja EU se predlaga s strani Evropske komisije (EC) ter Evropskega sveta, potencialno spremeni in sprejme s strani Evropskega parlamenta ter Sveta Evropske unije, vzpostavlja in izvršuje pa s strani Evropske komisije ter Sveta Evropske unije in držav članic.
Nezanemarljiv delež vpliva na oblikovanje zakonodaje ima tudi koncept lobiranja zakonodajalcev na nacionalni ter evropski ravni s strani evropskih sindikalnih združenj, podjetij, nevladnih organizacij, nacionalnih združenj, regijskih predstavništev, mednarodnih organizacij in raziskovalnih organizacij.
[[Mednarodni sporazum|Mednarodni sporazumi]] in konvencije mednarodnih organizacij, katerih članice so države [[Evropska unija|Evropske unije]], imajo prav tako vpliv na samo oblikovanje ter vzpostavljene zakonodaje.
Do leta 2008 je bilo sprejetih vsaj 29 zakonodajnih instrumentov<ref>{{Navedi revijo|last=Markus-Johansson|first=|last2=Borg|date=2008|title=Handbook on the implementation of EC environment legislation|url=https://ec.europa.eu/environment/archives/enlarg/handbook/handbook.pdf|magazine=Regional Environment Center and Umweltbundesamt|page=|pages=173-185|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Ti so bili razdeljeni na direktive, [[Odločba|odločbe]] ter regulative, njihov glavni namen pa je:
* vzpostavitev in ohranjanje kakovosti zunanjega zraka, ki ne bi škodljivo vplival na človeško zdravje ali naravo, z določitvijo mejnih vrednosti posameznih onesnaževal ter standardiziranimi zahtevami za izvajanje meritev ter obveščanje javnosti
* omejevanje pridelovanja in uporabe nekaterih nevarnih snovi, ki bi lahko škodljivo vplivale na ozonski plašč in druga področja
* homologacija in drugi ukrepi za zmanjševanje izpustov iz avtomobilskega sektorja
* vzpostavitev mehanizma nadzora in sistema EU za trgovanje s pravicami do emisij (ETS) toplogrednih plinov
* nadzor proizvajanja in uporabe fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih in opremi (klimatske naprave, hladilna in zmrzovalna oprema)
* nadzor proizvajanja in shranjevanja goriv in drugih izdelkov z namenom zmanjševanja emisij lahko-hlapnih ogljikovodikov (VOC)
* sprejetje in implementacija relevantnih mednarodnih konvencij in sporazumov katerih članice so države Evropske skupnosti
===== Odločbe =====
Vzpostavljena zakonodaja je kot omenjeno lahko v obliki ''odločb'', ki se nanašajo na posamezno državo, podjetje in organizacijo ali pa posamezno področje znotraj vseh držav EU, kot je bilo v primeru odločbe 97/101/EC, ki je vzpostavila recipročno izmenjevanje informacij ter podatkov iz sistemov merjenja kakovosti zunanjega zraka znotraj držav članic Evropske unije. Odločba je bila pomembna pri bolj učinkovitem nadzoru kakovosti zraka v državah članicah, posebno pri čezmejnem onesnaževanju in bila zamenjana s kasnejšimi direktivami ter odločbami. Zakonodaja je lahko tudi v obliki regulative, ki direktno ter enotno vpliva na vse države članice in je ni potrebno prenesti v pravo posameznih držav kot je na področju zagotavljanja kakovosti zunanjega zraka pokazal primer regulative Evropskega parlamenta in Sveta 842/2006 o določenih fluorirani toplogredni plinih s katero se je vzpostavilo nadzor ter omejilo uporabo fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih ter opremi.
===== Direktive =====
Zakonodaja pa je lahko tudi v obliki ''direktive'', ki sicer določa zahteve ali cilje, ki jih morajo države doseči, a le tem prepusti fleksibilnost ter svobodno izbiro načina izvajanja ukrepov za dosego nastavljenega cilja. Za dosego določenih ciljev je direktivo potrebno prenesti v državno zakonodajo ter sprotno obveščati Evropsko komisijo o samem procesu in vsebini. Prva direktiva o kakovosti zraka je bila sprejeta leta 1970 (70/220/EEC), ki je poenotila posamezne zakonodaje takratnih članic za namen zmanjšanja onesnaževanja z emisijami iz motornih vozil, zahtevala tehnološko nadgraditev procesov motorjev z notranjim izgorevanjem in tako vplivala tudi na ostale trgovinske partnerice. Leta 1980 je bila sprejeta prva direktiva (80/779/EEC) namenjena vzpostavljanju poenotenih mejnih vrednosti, merilnega sistema ter izvajanju ukrepov za zmanjšanje žveplovega dioksida ter prašnih delcev. Direktivi za poenoteno obravnavanje dušikovih oksidov ter svinca so bile sprejete do leta 1992 ter podpisa Maastrichtske pogodbe, ki je pospešila proces integracije evropskih držav v Evropsko unijo (EU) in po kateri se je sprejelo mnogo drugih direktiv, vse do 2008/50/EC direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku, ki je v veljavi tudi danes. Ta je združila predhodno sprejete zakonodaje v obliki direktiv in odločb, bila sicer do današnjega dne dopolnjena z amandmajem 2015/1480/EC in je poleg direktive 2004/107/EC, ki obravnava arzen, kadmij, , živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike v zunanjem zraku ter odločbe 2011/805/EU, ki je obnovila predhodno sprejeto odločbo o izmenjavi informacij med državami v Evropski uniji, današnji temelj zakonodaje Evropske unije na področju kakovosti zraka.
Direktiva 2008/50/EC<ref name=":14">{{Navedi splet|url=http://arhiv2014.skupnostobcin.si/fileadmin/sos/datoteke/pdf/Barbara/Pravilnik_kakovost_zraka_obvescanje_javnosti.doc|title=Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Evropski parlament in svet|last=|first=}}</ref> je poenotila obstoječo zakonodajo v eno samo direktivo, vzpostavila mejne vrednosti za prašne delce PM2.5, ki bodo prikazane v spodnji razpredelnici, določila zavezujoče nacionalne obveznosti glede zmanjšanja izpostavljenosti PM2.5 z namenom nadomestitve ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni. V nekaterih primerih je direktiva poostrila mejne vrednosti, sočasno dopustila podaljšanje dobe za izpolnitev določenih mejnih vrednosti koncentracij za PM10, NO2 ter benzen in odprla možnosti zmanjšanja vrednosti koncentracij zaradi naravnih virov pri presoji upoštevanja mejnih vrednosti. Direktiva pa je poenotila tudi standarde za izvajanje meritev (ISO), določila smernice za ozaveščanje javnosti, smernice za pripravo akcijskih načrtov v primeru preseganja mejnih vrednosti, smernice za izmenjevanje podatkov držav članic in med drugim pozvala k pripravi načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter k določitvi pravil o kaznih za kršitelje določb iz same direktive.
Mejne vrednosti masnih koncentracij prašnih delcev v/na Sloveniji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/102172|title=Uredba o kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS, št. 9/2011, 8/2015, 66/2018.|date=2011-2018|accessdate=|website=|publisher=Republika Slovenija|last=|first=}}</ref>, EU<ref name=":14" />, ZDA<ref>{{Navedi splet|url=https://www.epa.gov/criteria-air-pollutants/naaqs-table|title=National Ambient Air Quality Standards|date=2008-2015|accessdate=|website=|publisher=United States Environmental Protection Agency|last=|first=}}</ref>, Kitajskem<ref>{{Navedi splet|url=http://english.mee.gov.cn/Resources/standards/Air_Environment/quality_standard1/201605/t20160511_337502.shtml|title=Ambient air quality standards(GB 3095—2012)|date=2012|accessdate=|website=|publisher=The Peoples Republic of China Ministry of ecology and environment|last=|first=}}</ref>, Indiji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ksndmc.org/Uploads/Pollution.pdf|title=Revised National Ambient Quality Standards. G.S.R. 826(E).|date=2009|accessdate=|website=|publisher=Indian ministry of environment, forest and climate change|last=|first=}}</ref> ter po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne Zdravstvene Organizacije]] (WHO)<ref>{{Navedi splet|url=https://apps.who.int/iris/handle/10665/69477|title=Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide|date=2005|accessdate=|website=|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> .
{| class="wikitable"
|'''Država'''
|'''Ime'''
|'''Mejna vrednost'''
|-
|
Slovenija (EU)
| rowspan="5" |
PM 2.5
|25 µg/m3 (letno povprečje)
20 µg/m3 (letno povprečje) do leta 2020
|-
|Združene države Amerike
|12 µg/m3 (letno povprečje, v povprečju skozi 3 leta)
|-
|Kitajska
|15- 35 µg/m3 (letno povprečje)
|-
|Indija
|40 µg/m3 (letno povprečje)
|-
|WHO
|10 µg/m3 (letno povprečje)
25 µg/m3 (24h povprečje)
|-
|
Slovenija (EU)
| rowspan="5" |
PM 10
|50 µg/m3 - 35x v enem letu (24h povprečje)
40 µg/m3 (letno povprečje)
|-
|Združene države Amerike
|150 µg/m3 – 1x v enem letu (v povprečju skozi 3 leta)
|-
|Kitajska
|40-70 µg/m3 (letno povprečje)
|-
|Indija
|60 µg /m3 (letno povprečje)
|-
|WHO
|20 µg/m3 (letno povprečje)
50 µg/m3 (24h povprečje)
|}
===== Okoljska zakonodaja v Sloveniji =====
Temelji na direktivah [[Evropska unija|EU]] in je sprejeta s strani [[Slovenski parlament|parlamenta]] ter vzpostavljena s pomočjo zakonov ([[Ustava Republike Slovenije|splošna izpeljava ustave]]) kot so:
* [[Zakon o varstvu okolja Republike Slovenije|Zakon o varstvu okolja]] (ZVO-1)
* [[Zakon o ohranjanju narave Republike Slovenije|Zakon o ohranjanju narave]] (ZON)
* drugih zakonov, ki se dotikajo različnih področij v zvezi z varovanjem okolja, ljudi in narave
ter podzakonskih aktov (podrobnejša razdelitev zakonskih določb), ki so izdani s strani vlade ali upravnih organov in so pri okoljski zakonodaji razdeljeni na:
* Ukrepe varstva okolja (odloki o načrtih za kakovost zraka na območjih različnih občin/regij, uredba o kakovosti zunanjega zraka [9],..)
* Spremljanje stanja okolja (pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka, pravilnik o meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje, resolucija o nacionalnem programu varstva okolja,..)
* Javne službe varstva okolja (Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom)
* Tehnične zahteve za proizvode (Pravilnik o emisiji plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje)
Upoštevanje ter opravljanje nalog zgoraj omenjene zakonodaje v Sloveniji spada primarno pod '''[[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]]''' (MOP)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/organigrami/ministrstva/Organigram-Ministrstva-za-okolje-in-prostor.pdf|title=Osnovna shema organiziranosti Ministrstva za okolje in prostor.|date=|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor|last=|first=}}</ref>, ki ima poleg »notranje« organiziranosti v obliki direktoratov (za okolje, za vode in investicije,..) v svoji strukturi organiziranosti organe kot so: '''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija Republike Slovenije (RS) za okolje]]''', '''[[Direkcija Republike Slovenije za vode|Direkcija RS za vode]]''', '''[[Geodetska uprava Republike Slovenije|Geodetska uprava RS]]''', '''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' ter [[Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost|Upravo RS za jedrsko varnost]].
'''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija RS za okolje]]''' (ARSO) je eden najbolj pomembnih organov v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, ki se ukvarja z izvajanjem nacionalnega programa varstva okolja (NPVO) na področju kakovosti zraka in podnebja, ki vključuje zmanjševanje onesnaženja zraka iz industrijskih virov, termoelektrarn, prometa, individualnih ter skupinskih kurišč in s tem zmanjševanje toplogrednih plinov (TGP), obvladovanjem problemov onesnaževanja zraka na velike razdalje ter drugih ciljev, ki se jih dosega s pomočjo strokovnih, analitičnih in upravnih nalog na državni ravni. Sektor za kakovost zraka je del Urada za varstvo okolja in narave na ARSO in v kateremu vodijo upravne postopke kot so: plačilo upravne takse, evidenca emisij snovi iz naprav in okoljevarstvena dovoljenja, nadzor pooblaščenih podjetij, ki se ukvarjajo z namestitvijo, vzdrževanjem in razgradnjo naprav, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi in fluorirane pline, nadzor programa monitoringa tekočih goriv za motorna vozila in nadzor izdajanja dovoljenj, porazdelitve emisijskih kuponov in trgovanja z emisijami TGP. Izvajajo pa tudi strokovne naloge na področju varstva zraka, ki izhajajo iz prej omenjene mednarodne kot tudi nacionalne zakonodaje (uredb, pravilnikov ter ostalih predpisov). Te vključujejo izdajo okoljevarstvenih dovoljenj ali strokovne ocene za obratovanje naprav, izdajo pooblastil in nadzor pooblaščencev za področja kot so: vzdrževanje ter kalibracija delovanja merilne opreme, izvajanje prvih ali občasnih meritev emisije snovi ter izdelovanja ocene o letnih emisijah snovi v zraku in druga področja. ARSO se ukvarja tudi z nadzorom plačevanja okoljskih dajatev zaradi onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida ter hlapnih organskih spojin in obveščanjem javnosti kakor tudi organov znotraj Slovenije in Evrope (Evropska komisija).
'''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' pa je pomemben organ pri nadzoru posegov v okolje, obremenjevanja okolja ter povzročiteljev, skladnosti delovanja naprav in obratov z okoljevarstvenim dovoljenjem ali dovoljenjem za spuščanje TPG, stanja kakovosti okolja in odpadkov, rabe naravnih dobrin, izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja in s tem izvajanja predpisanih ukrepov varstva okolja.
MOP se mora za celostno obravnavanje področja kakovosti zraka v Sloveniji povezovati tudi z drugimi ministrstvi kot so: [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] (direktorat za energijo in direktorati namenjeni transportu), [[Ministrstvo za finance Republike Slovenije|finance]], [[Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije|gospodarski razvoj]], [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|kmetijstvo in gozdarstvo]], [[Ministrstva za zdravje Republike Slovenije|zdravje]], [[Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|pravosodje]] in drugimi, katera opravljajo svojo specifično vlogo pri zagotavljanju kakovosti zraka v Sloveniji. Zaradi lažjega in bolj učinkovitega prepoznavanja in naslavljanja vprašanj v zvezi s kakovostjo zraka pa je redno tudi sodelovanje z lokalnimi mestnimi oblastmi, ki imajo vzpostavljene svoje strukture in boljše poznavanje situacije na mikro ravni (stanovanjska, prometna ter industrijska politika, zagotavljanje elektrike in toplote, ..).
==== Pravna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ====
===== Pravna sredstva na ravni Slovenije =====
Zgoraj omenjeni načini izvajanja ukrepov ter zakonodaje za zagotavljanje kakovosti zunanjega zraka so zgolj ena od struktur preko katerih lahko pride do zagotavljanja kakovosti zraka v državi. Če Ministrstvo za okolje in prostor ter pripadajoči organi ne uspejo pri zagotovitvi kakovosti zraka po željah prebivalstva oz. civilne družbe, nevladnih organizacij, sindikatov, industrije in drugih zainteresiranih skupin se le ti lahko obrnejo tudi na pravne mehanizme, ki so povezani z organi vlade in neodvisno vejo pravne države, ki jo predstavljajo sodišča.
Pravna sredstva na področju okolja za [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] in [[Civilna iniciativa|civilne iniciative]] so naslednja.<ref>{{Navedi splet|url=http://zagovorniki-okolja.si/wp-content/uploads/2018/11/Pravna-sredstva-na-podro%C4%8Dju-varstva-okolja-Senka-Vrbica-Nu%C5%A1a-Videti%C4%8D.pdf|title=Pravna sredstva na področju varstva okolja – Priročnik za nevladne organizacije in civilne iniciative.|date=2018|accessdate=|website=|publisher=Pravno-informacijski center nevladnih organizacij|last=|first=}}</ref>
Posredovanje inšpektorja za okolje: to so osebe na omenjenem inšpektoratu RS, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti. So prekrškovni organ na prvi stopnji, kar pomeni, da inšpektor samostojno vodi postopke, izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku, kjer izreka tudi globe ali podaja kazenske ovadbe za kaznivo dejanje. Postopek je odvisen od narave pritožbe posameznika ali skupine posameznikov.
Varstvo okolja v upravnem postopku: za urejanje zadev varstva okolja so na prvi in drugi stopnji odgovorni upravni organi. Na drugi stopni so to ministrstva. Postopek delovanja upravnih organov oz sprejemanja odločitev ureja Zakon o splošnem upravnem postopku. Osebe, ki imajo priznan status stranskega udeleženca (oseba s pravnim interesom), lahko nastopajo v postopku z izjavami in s predložitvijo dokazov (postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja ali dovoljenja), lahko pa zoper izdane odločbe vložijo tudi pritožbo. Kadar o zadevi na prvi stopnji odloča upravni organ (prve stopnje), pritožbo obravnava ministrstvo, kadar pa na prvi stopnji o zadevi odloča ministrstvo, tedaj zoper odločbo ni možna pritožba, ampak je upravičenec zmožen vložiti tožbo le na [[Upravno sodišče Republike Slovenije|Upravno sodišče]], s čimer se začne upravni spor. Upravni spor je razumljen kot pravno sredstvo zoper odločitve ministrstva, ko ta odloča o pritožbi v upravnem postopku ali v posamezni zadevi kot prvostopni organ.
Civilno-pravno varstvo in odškodninska odgovornost: tožbo lahko vložijo državljanke/državljani kot posameznice/posamezniki ali njihova društva/združenja in organizacije. Vlagatelj mora izkazati javni interes za vložitev takšne tožbe, ki si lahko dokaže v obliki kritične obremenitve okolja ali neposredni nevarnosti za življenje ter zdravje ljudi. Tožbo bi bilo potrebno vložiti pri Okrajnem sodišču, razen, če je bila vrednost spora večja, potem bi bilo za to pristojno Okrožno sodišče. Ob ugotovitvi krivde povzročitelja bi ta po načelu odgovornosti povzročitelja moral plačati povzročeno obremenitev.
Kazenskopravno varstvo okolja: določba 9. člena Zakona o varstvu okolja določa temeljno načelo varstva okolja izraženo v »Načelu odgovornosti povzročitelja« in določa tudi kazensko odgovornost povzročitelja v primerih, ko ima protipravno ravnanje posebno težo družbene nevarnosti in gre za javni interes. Izhodišče je kaznivo dejanje »obremenjevanja in uničenja okolja in prostora, določene v 332. členu, Kazenskega zakonika (KZ-1). Kaznivo dejanje se lahko naznani policiji ali pooblaščenemu inšpektorju.
Varstvo okolja pred Ustavnim sodiščem. zaradi kršitve [[človekove pravice]] s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil se lahko na Ustavno sodišče vloži ustavna pritožba, a šele na točki, ko so izčrpana vsa druga pravna sredstva ter v roku 60 dni po vročitvi akta.
Varstvo okolja s pomočjo varuha za človekove pravice: vsakdo, ki meni, da so mu z aktom organa kršene človekove pravice, lahko, da pobudo za začetek postopka pri [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuhu]], ta sicer postopek lahko začne tudi na lastno pobudo. Varuh pri svojem delu ni omejen samo na neposredne kršitve z ustavo navedene človekove pravice, ampak je lahko vključen v primeru kakršnekoli kršitve pravice posameznika s strani nosilcev oblasti (državnega organa). Postopek je odvisen od narave pobude.
===== Pravna sredstva na mednarodni ravni =====
Za zagotavljanje želja civilne družbe pa obstaja tudi možnost varstva pri mednarodnih institucijah kot sta '''[[Evropska unija|EU]]''' ter '''[[Organizacija združenih narodov|Organizacija združenih narodov (OZN)]]'''. S strani OZN je najbolj pomembna '''[[Aarhuška konvencija]]''', ki je mednarodni pravno zavezujoč instrument. EU je ta instrument implementirala z namenom zagotovitve dostopa do informacij, udeležbe javnosti pri odločanju ter dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Posameznik države podpisnice lahko, ob izrabi nacionalnih pravnih sredstev ali utemeljitvi neizrabe le teh, z opisanim problemom pristopi do komiteja, ki lahko zahteva pojasnilo omenjene države ter s preučitvijo vseh informacij sprejme nadaljne odločitve, ki so odvisne od narave pritožbe.
'''Evropski parlament in Evropska komisija'''
V primeru nezadostnega uveljavljanja EU zakonodaje se lahko posamezniki ali podjetja obrnejo tudi na institucije EU, kjer je možna predložitev pisnega poziva '''Komisiji Evropskih skupnosti''' ali '''[[Evropski parlament|evropskemu parlamentu]]''', ki se lahko po preučitvi predloga obrne tudi na evropsko sodišče. Ta je v primeru pobude civilne iniciative pod vodstvom Uroša Macerla proti prekomernemu onesnaževanju korporacije [[Cementarna Trbovlje|Lafarge]], ki je obratovala proizvodnjo cementa v Trbovljah, odločilo, da Slovenija krši EU pravila glede podeljevanja dovoljenj za obratovanje naprav in s tem prisilila v ustavitev obratovanja cementarne<ref>{{Navedi splet|url=https://phys.org/news/2017-06-slovenia-eco-hero-cement-giant.html|title=Slovenia’s »eco-hero« who crushed a cement giant.|date=2017|accessdate=|website=|publisher=|last=Kavcic|first=}}</ref>.
'''[[Evropska komisija]]''' ima za zagotavljanje uveljavitve ter upoštevanja EU zakonodaje pri državah članicah na voljo taktične pristope v obliki boljšega predhodnega vključevanja same države ob razmisleku in vzpostavljanju nove zakonodaje ter vzpostavljanja dialoga oz. pomoči pri povečanju zmogljivosti države članice ob prepoznanem pomanjkanju zmožnosti uveljavljanja EU zakonodaje. V tem kontekstu obstajajo tudi strateški pristopi v obliki prioritiziranja uveljavljanja bolj pomembnih aspektov zakonodaje, vzpostavljanja novih in boljših tehnik nadzora uveljavljanja zakonodaje, vzpostavljanje ter uveljavljanje sistema kaznovanja držav članic, ki ne uspejo zadovoljiti predhodno postavljenim časovnicam uveljavljanja EU zakonodaje, s pomočjo sodišč. [[Sodišče Evropske unije]] je razdeljeno na Sodišče Evropske skupnosti (ECJ), Splošno sodišče (prve stopnje) in specializirana sodišča, ki se lahko vzpostavijo ob posebnih primerih (posebnega področja), katerih pritožbe na sodbo so obravnavane na Splošnem sodišču. Ponavadi se s strani posameznika neposredno naslavlja Splošno sodišče zgolj v primerih, ko je prišlo do dejanske škode zaradi aktivnosti ali pa očitne neaktivnosti EU institucij.
'''Evropsko sodišče za človekove pravice in Evropski varuh človekovih pravic'''
Obstaja pa tudi '''[[Evropsko sodišče za človekove pravice]]''', ki sicer ni del pravnega sistema EU, ampak je bilo vzpostavljeno z [[Evropska konvencija o človekovih pravicah|Evropsko konvencijo o človekovih pravicah]] katerega članice so države EU in lahko obravnava pritožbo posameznika, skupine posameznikov ali nevladne organizacije. Ti morajo pred vložitvijo pritožbe izčrpati vsa druga pravna sredstva omenjene države (v roku 6mesecev po zadnji odločbi). Senat sodišča lahko po pozitvni presoji pritožbe zahteva od države kršiteljice pojasnilo, ki se v kasnejših korakih lahko izide v korist države, prijateljski poravnavi ali pa s sodbo, ki ugotovi obstoj kršitve in s katero se poziva državo kršiteljico na plačilo pravične odškodnine.
Podobno kot v Sloveniji obstaja tudi na EU ravni '''[[Evropski varuh človekovih pravic]]''', ki je neodvisna institucija pri katerih se obravnava pritožbe zoper nepravilnega ravnanja institucij in organov EU. Pritožbo lahko vloži državljan države članice, posameznik, ki ima stalno prebivališče v EU, lahko pa jo vložijo tudi podjetja, organizacije in združenja, ki imajo sedež v EU in so se pred samo vložitvijo pritožbe že obrnili na relevantne institucije ali organe (o zadevi pritožbe v tistem trenutku ne sme odločati nobeno drugo sodišče). Evropski varuh zahteva pojasnilo omenjenih institucij ali organov preden celotni primer preuči in sprejme nadaljne korake, ki so odvisni od narave pritožbe.
==== Dejansko stanje kakovosti zraka ====
===== Pozitivni aspekti =====
Vzpostavljanje evropske zakonodaje (od leta 1970 do 2010) in sočasna zahteva po nadgradnji ter spreminjanju uporabljene tehnologije je uspešno pri izboljševanju kakovosti zunanjega zraka v zadnjih desetletjih. Ta je imela želen učinek nadgradnji tehnologije za proizvodnjo energije in odstranjevanje emisij pri sami proizvodnji energije, kjer bi se ob neuveljavljanju mednarodnih ter nacionalnih zakonodajnih predpisov, standardov in sočasne investicije v tehnološki razvoj, stanje količine emisij prašnih delcev PM10 povečevalo<ref name=":13">{{Navedi revijo|last=Crippa|first=|last2=Janssens-Maenhout|date=2016|title=Forty years of improvements in European air quality: regional policy-industry interactions with global impacts.|url=https://www.researchgate.net/publication/299386770_Forty_years_of_improvements_in_European_air_quality_Regional_policy-industry_interactions_with_global_impacts|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
Stanje količine emisij prašnih delcev PM2.5 bi se prav tako povečevalo ob neuveljavljanju mednarodnih EURO standardov (94/63/EC, 99/13/EC, 2009/126/EC) ter standardov za izboljšanje kvalitete goriva (93/30/EC, 2003/17/EC, 2005/33/EC, 2009/30/EC) za cestna vozila, ki so predpisali izboljšanje samega procesa izgorevanja v motorjih z notranjim izgorevanjem ter vgrajevanja tehničnih sistemov za zajemanje prašnih delcev<ref name=":13" />.
===== Negativni aspekti =====<!-- Kdor ima v tem poglavju boljši predlog razlage stanja naj ga kar uporabi. Sam ne najdem boljšega načina kot je naštevanje/navajanje različnih pozitivnih/negativnih aspektov -->
[[Evropska agencija za okolje|Evropska agencija za okolje (EEA)]] je leta 2019 izvedla analizo o preseganju mejnih vrednosti kakovosti zraka za PM10 ter PM2.5 v urbanih območjih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/exceedance-of-air-quality-limit-3/assessment-5|title=Exceedance of air quality standards in urban areas.|date=2019|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency|last=|first=}}</ref>. Analiza sicer pravi, da je zgolj 6-8% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti EU in 13-19%, ki presegajo mejne vrednosti PM10. A je ob tem prišla tudi do ugotovitev, da je 74-81% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti WHO ter 42-52%, ki presegajo mejne vrednosti PM10.
Problematično je tudi dejstvo, da [[vlada Republike Slovenije]], poleg predstavnikov drugih evropskih držav, v letu 2019 ni bilo sposobno pripraviti ter predložiti Evropski komisiji bolj ambicioznega predloga programa za zmanjšanje onesnaževanja zraka do dogovorjenega roka v Aprilu, kot pravi poročilo Evropskega urada za okolje (EEB), največje mreže nevladnih okoljevarstvenih organizacij v EU<ref>{{Navedi splet|url=https://eeb.org/most-eu-governments-failed-to-file-air-pollution-plans-by-april-deadline-1/|title=Most EU governments failed to file air pollution plans by April deadline.|date=|accessdate=2019|website=|publisher=Evropski urad za okolje (EEB)|last=|first=}}</ref>. Raziskava nevladne mednarodne organizacije [[Greenpeace]] <ref>{{Navedi revijo|last=Myllyvirta|first=|last2=Den Blanken|date=2015|title=Smoke & mirrors: How Europe’s biggest polluters became their own regulators.|url=https://www.vgb.org/vgbmultimedia/Smoke+and+Mirror+final+report-p-9348.pdf|magazine=GreenPeace European Unit|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> pa je ugotovila, da je bilo pri vzpostavljeni strokovni delovni skupini za pripravo evropske direktive o industrijskih emisijah (leta 2015), več kot polovica članov te skupine zaposlenih pri energetskih družbah ali pa so izvajali proces lobiranja s strani omenjenih družb. Ti so želeli vplivati na vsebino evropske direktive, ki bi postavljala manj rigorozne standarde, kot bi bili sprejeti v drugih državah po svetu (ZDA, Kitajska). Omenjena dejstva ter s tem drugačne priorite, vklučujoč nezadostnega entuziazma splošne javnosti za večje spremembe, prispevajo k manjšemu napredku na področju onesnaženosti zraka.
==== Onesnaževanje s prašnimi delci in neenakost v družbi ====
Zaradi onesnaževanja so nekateri ljudje bolj prizadeti kot drugi. Ponavadi so ljudje in skupnosti z nizkimi dohodki ter manjšine in druge marginalizirane skupine v družbi neenakomerno izpostavljene onesnaževanju zraka<ref>{{Navedi revijo|last=Brenner|first=|date=2019|title=Environmental inequality in Austria: How equally is the air pollution burden spread in Styria?|url=https://boku.ac.at/en/wiso/sec/publikationen/social-ecology-working-papers|magazine=University of Natural Resources and Life Sciences, Social Ecology Working Paper 177|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Omenjenim delom družbe se lahko z investicijskimi programi za odpravljanje energetske revščine izboljša tudi kakovost okoliškega zraka <ref name=":12">{{Navedi revijo|last=|first=|date=2018|title=Unequal exposure and unequal impacts: social vulnerability to air pollution, noise and extreme temperatures in Europe.|url=https://www.eea.europa.eu/publications/unequal-exposure-and-unequal-impacts/|magazine=European Environment Agency|page=|pages=18-22|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
Ob spreminjanju načina proizvajanja toplote in elektrike, transporta, industrije in drugih dejavnosti, ki prispevajo k onesnaževanju pa se vedno bolj uporablja koncept t.i. "pravične tranzicije" za delavke ter delavce zaposlene v dejavnostih, ki bi se zaradi ukinjanja delovnih mest lahko znašli na položaju brez službe. Koncept temelji na zagotovljenem izobraževanju, možnosti predčasnega upokojevanja in drugih socialno sprejemljivih ukrepov procesa pravične tranzicije<ref>{{Navedi revijo|last=Piggot|first=|last2=Boyland|date=2019|title=Realizing a just transition and equitable transition away from fossil fuels.|url=https://www.researchgate.net/publication/330556442_Realizing_a_just_and_equitable_transition_away_from_fossil_fuels|magazine=Discussion brief. Stockholm Environment Institute|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>
==== Teoretični in praktični primeri kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka ====<!-- Tukaj se zdi smiselno postaviti primere ukrepov, ki bi lahko izboljšali področje o katerem se je v celotnem članku pisalo. -->
* Univerza Laappeenrant <ref>{{Navedi revijo|last=Ram|first=|last2=Bogdanov|date=2018|title=Global energy system based on 100% renewable energy: Energy transition in Europe across power, heat, transport and desalination sectors.|url=https://www.researchgate.net/publication/329714210_Global_Energy_System_based_on_100_Renewable_Energy_Energy_Transition_in_Europe_Across_Power_Heat_Transport_and_Desalination_Sectors|magazine=Lappeenranta University of Technology Research Reports|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je raziskala možnosti tranzicije EU iz zdajšnega večinskega dela proizvodnje [[Elektrika|elektrike]] in [[Toplota|toplote]] s strani [[Fosilno gorivo|fosilnih goriv]] k večinskemu delu proizvodnje iz mešanice [[Obnovljivi viri energije|obnovljivih virov energije]] (OVE) do leta 2050. Ob vrstah obnovljivih virov energije dodane kratice, ki ponazarjajo način ter obseg ogrevanja: [[Soproizvodnja toplote in električne energije|kogeneracija toplote in električne energije]] (CHP), [[daljinsko ogrevanje]] (DH) in poraba toplote v industrijske namene (IH). Shranjevanje elektrike bi lahko v večini temeljilo na [[Baterija (elektrika)|baterijah]], [[Črpalna hidroelektrarna|vodnih črpalnih elektrarnah]] ter [[Shranjevalniki stisnjenega zraka|shranjevalnikih stisnjenega zraka]], medtem, ko bi toploto lahko shranjevali na večjem spektru tehnoloških zmogljivosti, ki jih poznamo že danes. Pri [[Transport|transportu]], ki danes temelji na fosilnih gorivih bi tranzicija lahko temeljila na [[Električno vozilo|električnih vozilih]], ki bi imela dovod direktne (uporaba baterij) ali indirektne električne energije (uporaba [[Vodik|vodika]] in drugih vrst utekočinjenih obnovljivih virov energije).
* Koncept "[[odrast]]i" ({{jezik-en|degrowth}}) pravi, da bi za dosego ciljev izboljšanja kakovosti zraka, omejitve [[Spremembe podnebja|podnebnih sprememb]] v obsegu [[Planetarne meje|planetarnih meja]], morali ob tranziciji na obnovljive vire energije ter dejstvu o omejenosti z materialnimi viri, sočasno potekati tudi ukrepi za zmanjševanje porabe energije pri ogrevanju in porabi električne energije pri vsakdanjih ter gospodarstvenih aktivnostih. V primeru transporta pa bi se podal tudi velik poudarek na zmanjševanju deleža individualnih prevoznih sredstev in povečevanju deleža javnega transporta. V primeru industrijske proizvodnje in rabe materialov pa bi se le to omejilo na najbolj nujne potrebe, v obsegu [[Krožna ekonomija|krožne ekonomije]] in [[Trajnostnost|trajnostnega]] delovanja družbe.
== Sklici ==
{{sklici|30em}}
[[Kategorija:Onesnažila]]
[[Kategorija:Onesnaževanje zraka]]
6rpecdvdk2lbbxnk4oct5qews7g8al3
5722797
5722796
2022-07-22T23:16:30Z
TadejM
738
+sklic
wikitext
text/x-wiki
[[File:Airborne-particulate-size-chart.svg|thumb|upright=1.75|Shema prikazuje vrste atmosferskih prašnih delcev in njihovo razporeditev po velikosti v mikrometrih (μm).]]
'''Prašni delci''' – imenovani tudi '''atmosferski aerosolni delci''', '''trdni prašni delci''' ali '''lebdeči delci''' ('''SPM''') – so [[mikroskopski]] [[delec|delci]] [[trdna snov|trdne]] ali [[tekoča snov|tekoče]] [[snovi]], [[suspenzija (kemija)|suspendirani]] v [[ozračje|zraku]]. Izraz ''[[aerosol]]'' se pogosto nanaša na [[zmes]] prašnih delcev in zraka in ne samo na prašne delce.<ref>{{cite book |vauthors=Seinfeld J, Pandis S |title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change |edition=2nd |publisher=[[John Wiley & Sons]] |year=1998 |location=Hoboken, New Jersey |isbn=978-0-471-17816-3 |page=[https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 97] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 }}</ref> Viri delcev so lahko naravni ali [[antropogeno tveganje|antropogeni]].<ref>{{cite journal |vauthors=Plainiotis S, Pericleous KA, Fisher BE, Shier L |date=January 2010 |title=Application of Lagrangian particle dispersion models to air quality assessment in the Trans-Manche region of Nord-Pas-de-Calais (France) and Kent (Great Britain) |journal=International Journal of Environment and Pollution |volume=40 |issue=1/2/3 |pages=160–74 |doi=10.1504/IJEP.2010.030891 |url=http://www.harmo.org/Conferences/Proceedings/_Crete/publishedSections/p398.pdf }}</ref> Vsebujejo različne kemijske komponente, lahko so različnih oblik in velikosti, ki segajo vse od nekaj nanometrskih do več sto mikrometrskih. Prašni delec ni nujno sestavljen iz enega [[Onesnažilo|onesnaževala]]. Vključuje lahko mešanico (plinastih) onesnaževal, ki so porazdeljena v različne velikosti. Tako je lahko neposredna posledica antropogenega in naravnega vira (primarno onesnaževalo) ali pa nastane v [[ozračje|ozračju]] (sekundarno onesnaževalo) kot posledica fizikalnih procesov in kemičnih reakcij, kot so [[kondenzacija]], [[izparevanje]] in [[koagulacija]]. Delec se pod vplivom vremenskih razmer (vlaga in drugi dejavniki) v nekaj minutah do več tednih in po prepotovani razdalji od nekaj metrov do nekaj tisoč kilometrov odstrani iz ozračja. Velikost in kemična sestava delcev določata njihove približne optične in absorpcijske lastnosti ter dinamiko gibanja (odlaganja), to pa vpliva na vidljivost in podnebne spremembe ter zmožnosti vstopa v človeška [[dihala]] in posledice za zdravje. Na človeško [[zdravje]] ne vplivajo samo neposredno, ampak z vplivom na podnebje in [[padavine]] tudi posredno. Vrste [[atmosfera|atmosferskih]] delcev vključujejo suspendirane prašne delce, torakalne in vdihljive delce;<ref name="ncbi.nlm.nih.gov">{{cite journal | vauthors = Brown JS, Gordon T, Price O, Asgharian B | title = Thoracic and respirable particle definitions for human health risk assessment | journal = Particle and Fibre Toxicology | volume = 10 | pages = 12 | date = April 2013 | pmid = 23575443 | pmc = 3640939 | doi = 10.1186/1743-8977-10-12 }}</ref> grobe vdihljive delce z oznako PM{{sub|10}}, ki so [[granularnost|grobi]] [[delec|delci]] s [[velikost delcev|premerom]] 10 [[mikrometer|mikrometrov]] (μm) ali manj; fine delce z oznako PM{{sub|2.5}}, ki imajo premer 2,5 μm ali manj;<ref name="US EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Particulate Matter (PM) Basics |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/particulate-matter-pm-basics#PM |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=19 April 2016}}</ref> [[ultrafini delci|ultrafine delce]] s premeerom 100 nm ali manj; in [[saje]].
[[Mednarodna agencija za raziskave raka]] (IARC) in [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (SZO) označujeta prašne delce v zraku kot [[Seznam karcinogenov skupine I|karcinogene skupine I]].<ref>{{cite web|url=http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|title=EHP – Outdoor Particulate Matter Exposure and Lung Cancer: A Systematic Review and Meta-Analysis|website=ehp.niehs.nih.gov|access-date=2016-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20160529064001/http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|archive-date=29 May 2016|url-status=dead}}</ref> Prašni delci so zaradi zmožnosti prodora globoko v pljuča, krvni obtok in možgane (poleg [[ultrafini delci|ultrafinih delcev]]) najbolj škodljiva oblika [[onesnaževanja zraka]]<ref>{{cite news |last1=Wasley |first1=Andrew |last2=Heal |first2=Alexandra |last3=Harvey |first3=Fiona |last4=Lainio |first4=Mie |title=Revealed: UK government failing to tackle rise of serious air pollutant |url=https://www.theguardian.com/environment/2019/jun/13/revealed-uk-government-failing-to-tackle-rise-of-ammonia-serious-air-pollutant |work=The Guardian |date=13 June 2019 }}</ref> in lahko prodrejo globoko v pljuča, krvni obtok in možgane ter povzročijo težave z zdravjem, vključno z [[miokardni infarkt|miokardnim infarktom]], [[bolezni dihal|boleznimi dihal]] in [[prezgodnja smrt|prezgodnjo smrtjo]].<ref name="EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Health and Environmental Effects of Particulate Matter (PM) |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/health-and-environmental-effects-particulate-matter-pm |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=26 April 2016}}</ref> Leta 2013 opravljena raziskava, v katero je bilo vključenih 312.944 udeležencev iz devetih evropskih držav, je pokazala, da ni varne ravni delcev v zraku in da se je za vsako povečanje delcev PM{{sub|10}} za 10 [[mikrogram|μg/m{{sup|3}}]] stopnja [[rak pljuč|raka pljuč]] zvišala za 22 % (95-% IZ [1,03–1,45]). Manjši delci PM{{sub|2.5}}, ki lahko prodrejo globlje v pljuča, so bili povezani z 18-odstotnim povečanjem stopnje raka pljuč na 5 μg/m{{sup|3}}; vendar ta raziskava za to povezavo ni pokazala značilne povezave (95-% IZ [0,96–1,46])<ref name="Lancet71013">{{cite journal |last1=Raaschou-Nielsen |first1=Ole |last2=Andersen |first2=Zorana J |last3=Beelen |first3=Rob |last4=Samoli |first4=Evangelia |last5=Stafoggia |first5=Massimo |last6=Weinmayr |first6=Gudrun |last7=Hoffmann |first7=Barbara |last8=Fischer |first8=Paul |last9=Nieuwenhuijsen |first9=Mark J |last10=Brunekreef |first10=Bert |last11=Xun |first11=Wei W |last12=Katsouyanni |first12=Klea |last13=Dimakopoulou |first13=Konstantina |last14=Sommar |first14=Johan |last15=Forsberg |first15=Bertil |last16=Modig |first16=Lars |last17=Oudin |first17=Anna |last18=Oftedal |first18=Bente |last19=Schwarze |first19=Per E |last20=Nafstad |first20=Per |last21=De Faire |first21=Ulf |last22=Pedersen |first22=Nancy L |last23=Östenson |first23=Claes-Göran |last24=Fratiglioni |first24=Laura |last25=Penell |first25=Johanna |last26=Korek |first26=Michal |last27=Pershagen |first27=Göran |last28=Eriksen |first28=Kirsten T |last29=Sørensen |first29=Mette |last30=Tjønneland |first30=Anne |last31=Ellermann |first31=Thomas |last32=Eeftens |first32=Marloes |last33=Peeters |first33=Petra H |last34=Meliefste |first34=Kees |last35=Wang |first35=Meng |last36=Bueno-de-Mesquita |first36=Bas |last37=Key |first37=Timothy J |last38=de Hoogh |first38=Kees |last39=Concin |first39=Hans |last40=Nagel |first40=Gabriele |last41=Vilier |first41=Alice |last42=Grioni |first42=Sara |last43=Krogh |first43=Vittorio |last44=Tsai |first44=Ming-Yi |last45=Ricceri |first45=Fulvio |last46=Sacerdote |first46=Carlotta |last47=Galassi |first47=Claudia |last48=Migliore |first48=Enrica |last49=Ranzi |first49=Andrea |last50=Cesaroni |first50=Giulia |last51=Badaloni |first51=Chiara |last52=Forastiere |first52=Francesco |last53=Tamayo |first53=Ibon |last54=Amiano |first54=Pilar |last55=Dorronsoro |first55=Miren |last56=Trichopoulou |first56=Antonia |last57=Bamia |first57=Christina |last58=Vineis |first58=Paolo |last59=Hoek |first59=Gerard |title=Air pollution and lung cancer incidence in 17 European cohorts: prospective analyses from the European Study of Cohorts for Air Pollution Effects (ESCAPE) |journal=The Lancet Oncology |date=August 2013 |volume=14 |issue=9 |pages=813–822 |doi=10.1016/S1470-2045(13)70279-1 |pmid=23849838 |url=https://www.openaccessrepository.it/record/23400 }}</ref> Svetovna izpostavljenost PM{{sub|2.5}} je leta 2016 prispevala k 4,1 milijona smrti zaradi bolezni srca in kapi, raka pljuč, kroničnih bolezni pljuč in bolezni dihal.<ref name="State of Global Air 2018">{{cite web| title=STATE OF GLOBAL AIR/2018 A SPECIAL REPORT ON GLOBAL EXPOSURE TO AIR POLLUTION AND ITS DISEASE BURDEN| publisher=Health Effects Institute| year=2018| url=https://www.stateofglobalair.org/sites/default/files/soga-2018-report.pdf}}</ref> Na splošno so prašni delci v ozračju na šestem mestu med vzroki prezgodnje smrti v svetu.<ref>{{cite news|url=https://undark.org/breathtaking|title=The Weight of Numbers: Air Pollution and PM2.5|work=Undark|access-date=6 September 2018}}</ref>
=== Velikost prašnih delcev ===
[[slika:PM and a human hair.jpg|thumb|Primerjava velikosti prašnih delcev s človeškim lasom]]
V osnovi se delce deli na fine ter grobe delce, ki imajo lahko drugačen tip vira in so bili izpostavljeni drugačnim atmosferskim pogojem. Delci različnih velikosti<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://b-ok.cc/book/2655019/83e684|title=Aerosol Science: Technology and Applications.|date=2014|accessdate=|website=|publisher=John Wiley and Sons Ltd.|last=Colbeck|first=|last2=Lazaridis}}</ref> :
* '''Nukleacijska oblika:''' Delci s premerom manjšim od 0,1 µm, ki se formirajo z nukleacijskimi procesi temelječimi se na kondenzaciji visoko nasičene pare. Najmanjša velikost v tej kategoriji sicer ni dovolj dobro definirana, a se približuje 3nm.
* '''Aitkenova oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 100 nm. Izvirajo iz parne nukleacije ali rasti prej obstoječih manjših delcev s procesom kondenzacije.
* '''Akumulacijska oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 3 µm. Delci so v tej obliki formirani s procesom koagulacije manjših delcev ali pa s kondenzacijo sestavin v stanju pare. Število delcev se v tej obliki ne povečuje z rastjo kondenzacije. Proces mehanizma odstranjevanja teh delcev je počasen zato je tudi prisotno akumuliranje delcev v večje.
* '''Ultrafini delci:''' Delci v Aitkenovi in nukleacijski obliki.
* '''Fini delci:''' Premer manjši od 2 µm.
* '''Grobe frakcije:''' Premer večji od 2 µm.
Pomemben aspekt opisovanja delcev je distribucija velikosti, ki z logaritmično porazdelitvijo prikaže razmerje med velikostjo ter številom, površino, maso in volumnom.
Največje število delcev je v nukleacijski, največja površina v akumulacijski in največji volumen oz masa v akumulacijski ter grobi obliki delcev. Manjša oblika vzorčenja PM2.5 (Particulate Matter) predstavlja trdne delce manjše od 2.5 µm pa vse do 0.1 µm, kar pomeni, da se lahko vzorči tako grobe, akumulacijske kot tudi fine, nukleacijske delce. Večja PM10, ki predstavlja trdne delce manjše od 10 µm pa vse do 1 µm pa pomeni, da se vzorči pretežno grobe in akumulacijske delce, pri velikosti 1-3 µm pa se obliki vzorčenja prekrivata. Izmerjene velikosti in oblike delcev so odvisne od merilne naprave, ki ima lahko več načinov merjenja in možnega porazdeljevanja velikosti delcev skozi posebne kanale, ki se sicer prilagajajo standardom in regulativam<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://epdf.pub/environmental-chemistry-of-aerosols.html|title=Environmental Chemistry of Aerosols.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Blackwell Publishing Ltd.|last=Colbeck|first=}}</ref>.
Poleg fizičnih karakteristik (števila, mase in površine s pripadajočimi velikostmi) so pomembne tudi oblika, higroskopičnost (fenomen pridobivanja in zadrževanja vodnih molekul skozi proces absorpcije in adsorpcije), hlapnost ali volatilnost (kvaliteta materiala delca, ki opisuje kako hitro oz pod kakšnimi pogoji se upari) in električni naboj (opisuje adhezijski potencial delca, ki privlači ali odbija molekule različnih snovi) kateri je pomemben zaradi suspenzije ali resuspenzije, ki je lahko podobna tudi sili gravitacije<ref>{{Navedi revijo|last=Kok|first=|last2=Renno|date=2008|title=The effects of electric forces on dust lifting: Preliminary studies with a numerical model|url=https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1742-6596/142/1/012047/pdf|magazine=IOP Publishing Ltd, Journal of Physics: Conference Series 142|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
=== Kemična sestava prašnih delcev, viri onesnaževanja in njihov delež ===
Poleg velikosti je zelo pomembna tudi kemična sestava delcev. Poleg vremenskih spremenljivk sta to dva parametra s katerima se lahko določi približen izvor onesnaževanja in njihov učinek na človeško zdravje. Kemična sestava je lahko homogena kjer je prevladujoča sestava delca iz enega kemičnega elementa (molekul, atomov) in posledično tudi enega vira. Ponavadi pa je sestava heterogena. Ta je sestavljena iz več kemičnih elementov, ki so bili povezani skupaj s kemičnimi reakcijami na samem mestu izvora (primarni delci) ali pa kasneje v atmosferi skupaj z drugimi delci, različnih agregatnih stanj, izvora, velikosti in kemičnih sestav ter s tem lastnostmi (sekundarni delci).
Po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] so najbolj pomembne kemične lastnosti delcev:<ref name=":1">{{Navedi dokument |url=https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/67338/a76621.pdf;sequence=1|title=Guidelines for concentration and exposure-response measurement of fine and ultra fine particulate matter for use in epidemiological studies|date=2002|accessdate=|website=|publisher=Svetovna zdravstvena organizacija}}</ref>
* Elementarna sestava
* Sekundarni anorganski ioni
* Ogljikove spojine
* Organska sestava
[[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (ARSO) prav tako izvaja kemične analize prašnih delcev (PM2.5 in PM10):<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/|title=Kakovost zraka v Sloveniji 2017|date=2017|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje|last=|first=}}</ref>
* Ioni (Klorid, nitrat, sulfat, natrij, amonij, kalij, magnezij, kalcij)
* Ogljikove spojine (Organski ogljik, elementarni ogljik)
* Težke kovine (Arzen, kadmij, nikelj, svinec)
* Policiklični ogljikovodiki (Benzo(a)antracen, benzofluoranten, benzo(a)pirene, inedeno(123-cd)piren, dibenz(ah)antracen)
==== Elementarna sestava ====
Prašni delci so lahko sestavljeni iz oblice kemičnih elementov in spojin, ki se oblikujejo direktno iz vira in ostanejo v primarni obliki ali pa se s pomočjo obstoječih plinov ter drugih elementov in atmosferskih pogojev ter s tem kemičnih reakcij oblikujejo v sekundarni fazi. Med elementarno sestavo delcev se šteje kemične elemente kot so minerali, ki so prisotni v zemeljski skorji (največja prisotnost je silicija, aluminija, železa in kalcija) in se s pomočjo mehanskih ter drugih procesov spustijo v zrak (ponavadi v grobih frakcijah). Pojavljajo pa se tudi sledovi kovin (kadmij, živo srebro, nikelj, krom, cink in svinec), ki ne izvirajo nujno iz zemeljske skorje in mehanskih procesov, ampak tudi termodinamičnih ob zgorevanju fosilnih goriv. Ti se lahko v sekundarni fazi spajajo z drugimi elementi kot je svinec (Pb), ki lahko oksidira v svinčev oksid (PbO).
{{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site-->
| text = {{Graph:Chart
| width=100
| height=100
| type=pie
| legend=Vir
| x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki
| y1=25,17,8,28,22
| showValues=
}}
| below = Viri emisij živega srebra v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017">{{navedi dokument |url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_porocilo_2017_kakovost_zraka_fin.pdf |title=Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2017 |publisher=Agencija RS za okolje |year=2018}}</ref>
}}
{| class="wikitable"
|'''Vir emisije'''
|'''Značilni elementi'''
|-
|'''Cestni promet'''
Motorni transport
Obraba motorja
Nadomestni katalizator
Obraba pnevmatik
Prah ob/na cestišču
|
Br, Pb, Ba, Mn, Cl, Zn, V, Ni, Se, Sb, As
Fe, Al
Redki materiali
Zn
EC, Al, Si, K, Ca, Ti, Fe, Zn
|-
|'''Industrijski objekti'''
Energetska postrojenja na nafto
Zgorevanje premoga
Rafinerije
Talilnice neželeznih kovin
Železarne ter jeklarne
Tovarne proizvajajoče se mangana
Rafinerije bakra
|
V, Ni
Se, As, Cr, Co, Cu, Al, S, P, Ga
V
As, In, Cu, Zn
Pb
Mn
Cu
|-
|'''Manjši izgorevalni procesi'''
Sežigalnice odpadkov
Izgorevanje lesa
Peka mesa na žaru
|
Zn, Sb, Cu, Cd, Hg, K, Pb
Ca, Na, K, Fe, Br, Cl, Cu, Zn
Na, Al, K, Sr, Ba, Cl
|-
|'''Obdelava mineralov/drugih materialov'''
|Mg, Al, K, Sc, Fe, Mn
|-
|'''Pršenje morske vode'''
|Na, Cl, S, K
|-
|'''Resuspenzija delcev tal'''
|Si, V, Cr, Ca, Ti, Sr, Al, Mn, Sc
|}
==== Sekundarni anorganski ioni ====
{{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site-->
| text = {{Graph:Chart
| width=100
| height=100
| type=pie
| legend=Vir
| x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil
| y1=35,20,1,1,12,31
| showValues=
}}
| below = Viri emisij žveplovega dioksida v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/>
}}
{{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site-->
| text = {{Graph:Chart
| width=100
| height=100
| type=pie
| legend=Vir
| x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Kmetijstvo
| y1=11,9,50,11,9,10
| showValues=
}}
| below = Viri emisij dušikovih oksidov v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/>
}}
Prašni delci se razlikujejo glede na primarno (direktno iz vira) in sekundarno formacijo. Sekundarna formacija se izvede v atmosferi na katero vplivajo že predhodno prisotni plini in s tem različne kemične reakcije ter drugi fizikalni procesi, kot so oksidacija žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOx) in amonijaka (NH3), ki prevladujoče se izvirajo iz emisij fosilnih goriv (SO2, NOx) ter kmetijstva (NH3). Sulfat (SO4), nitrat (NO3) in amonij (NH4) so prevladujoče komponente sekundarnega anorganskega iona v prašnih delcih, ki se zaradi sočasne prisotnosti amonija v atmosferi, pojavijo kot amonijev sulfat ((NH4)2SO4) ter amonijev nitrat (NH4NO3) in izvirajo s pomočjo nevtralizacije žveplene kisline (H2SO4) ter dušikove kisline (HNO3) z amonijakom (NH3). Oksidacija (SO2) vedno rezultira v formaciji aerosolov (zaradi nizkega pritiska), medtem, ko so dušikovi oksidi (NOx) razdeljeni med plinasto fazo in fazo »trdnega« delca. Nevtralizacija žveplene kisline ponavadi prevlada nad nevtralizacijo dušikove kisline <ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change, Second edition.|last=Seinfield|first=|publisher=John Wiley & Sons|year=2006|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://www.wiley.com/en-us/Atmospheric+Chemistry+and+Physics%3A+From+Air+Pollution+to+Climate+Change%2C+3rd+Edition-p-9781118947401|last2=Pandis}}</ref>.
Sekundarna formacija je odvisna od kemičnih reakcij s predhodno obstoječimi plini in koncentracijami oksidov v atmosferi ter od kemičnih in fizikalnih karakteristik obstoječih prašnih delcev s katerimi se potencialno lahko poveže v večji delec. Vremenske spremenljivke kot so temperatura zraka, vlaga, veter, pritisk in sončno sevanje pa lahko zavrejo ali pa pospešijo ta proces.
{| class="wikitable"
|'''Vir'''
|'''Spojine'''
|-
|Reja živali
|NH3
|-
|Produkti atmosferske transformacije SO2, NOx in NH3
|H(+), SO4(2-), NO3(-), NH4(+)
|-
|Kotlovnica na premog in olje
|SO4(2-), NH4(+)
|-
|Sežigalnica
|NH4(+), NO3(-)SO4(2)
|-
|Dim zaradi sežiganja lesa
|Nitrat, sulfat, NH4
|-
|Kurišča za peko mesa
|Nitrat, sulfat
|}
==== Ogljikove spojine ====
Delež ogljikovih spojin v delcih predstavljajo različne vrste organskih spojin, med katerimi sta najbolj pomembni: elementarni ogljik (EC) in organski ogljik (OC). Elementarni ogljik (tudi črni ogljik) je oblikovan med visokotemperaturnim izgorevanjem fosilnih goriv ter biomase in predstavlja inertni sledilni del primarnega (izgorevalnega) prašnega delca. Ogljik v obliki organskih spojin je lahko primarnega izvora (transport, industrija, obraba in suspenzija bioloških ostankov,..) in pa tudi sekundarnega (oksidacija hlapnih organskih spojin). Ogljikove spojine lahko predstavljajo tudi do 60% masnega deleža finih delcev v velikosti manjših od 2.5 µm, ki so prisotni v urbanem in obcestnem okolju ter od 10 do 20% masnega deleža delcev manjših od 10 µm <ref name=":0" />. Vsebnost ogljikovih spojin zato spremlja tudi agencija Republike Slovenije za okolje, ki lahko na podlagi tega lažje določa sam izvir delcev in strategije kontrole tega dela emisij prašnih delcev.
==== Organska sestava ====
Organske spojine so izpuščene v zrak ob samem procesu predelave, izdelave, uporabe in obrabe velikega števila materialov ter produktov. V večini so lahko-hlapne ali pa polhlapne, kar pomeni, da se v stiku z atmosferskimi pogoji zelo hitro uparijo.
Polhlapne organske spojine so v atmosferi lahko v obliki pare ali pa delca (trdnega, tekočega). Organske spojine vedno vsebujejo ogljik (v tem primeru izključujoč CO2, CO,..), skoraj vse pa tudi ogljiko-vodikovo (C-H) vez, predstavljajo pa lahko tudi do 30% mase PM2.5 in do 20% mase PM10<ref name=":2" />. Ponavadi se nahajajo v notranjosti prašnega delca, v manjši meri pa tudi na površini.
{{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site-->
| text = {{Graph:Chart
| width=100
| height=100
| type=pie
| legend=Vir
| x=Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Ubežni izpusti,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki,Kmetijstvo
| y1=7,8,6,24,5,30,1,19
| showValues=
}}
| below = Viri emisij lahko hlapnih snovi v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/>
}}
Lahko hlapne snovi so lahko spojine, kot so [[propan]], [[butan (plin)|butan]], [[formaldehid]]i, [[etanol]] idr., polhlapne pa klordan, [[DDT]] (pesticidi), benzojska kislina (konzervansi za živila, plastični izdelki,..), benzil butil ftalat (mehčalec polimerov-sestavni del fleksibilne plastike) in drugi.
V Sloveniji in tudi drugod po svetu se posebno pozornost posveča nadzoru in omejevanju uporabe policikličnih aromatski oglijkovodikov (PAH), ki kot razred organskih spojin dokazano škodujejo zdravju in kot je v priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije opisano <ref name=":1" /> doprinesejo k razvoju [[Rakava celica|rakavih celic]] v človeškem telesu. PAH spojine so sestavljene iz več aromatskih obročov s pomočjo frakcij oglijka in se oblikujejo v pogojih kjer je prisotnost kisika zelo majhna, kot na primer v samem ognjenem okvirju izgorevanja organskih materialov (fosilna goriva, les,..) kjer ob nepopolnem izgorevanju (prenizka temperatura,..) ne pride do razgrajevanja spojin v krajše in bolj enostavne. Te ob vremenskih spremenljivkah kondenzirajo in se formirajo v ali adsorbirajo na površino delca. Policiklični aromatski ogljikovodiki, ki so prepoznani kot nevarni za človeško življenje so: benzo(a)piren (tudi najbolj obravnavan), benzo(a)antracen, acenaften, acenaftilen, antracen, dibenzo(a,h)anthracene, fluoranten, naftalen, fenantren, piren in drugi.
==== Voda ====
Voda ima velik vpliv na oblikovanje delcev in s tem na njihovo velikost ter maso. Primaren fizični proces je kondenzacija in izparevanje vodne pare, ki se ob hidrofiličnih snoveh poveže z absorpcijo (molekule se volumsko povežejo z drugo snovjo delca) ali adsorpcijo (molekule se povežejo na površini delca). Hidrofobične snovi pa se ne povežejo z in se ne razstopijo v vodi. Če je v delcu prevladujoča se skupina hidrofiličnih molekul te lahko preprečijo, da bi se hidrofobične snovi ločile od vode zaradi oblikovanja močnih vodikovih vezi. Lahko pa hidrofobična snov vpliva na zmanjšanje vsebnosti vode in s tem mase delca. S povečevanjem relativne vlažnosti se povečuje tudi stopnja rasti velikosti in mase delca, ki je odvisna tudi od drugih faktorjev (velikost delca, pot, ki jo opravi v primerjavi z drugimi delci, vremenske spremenljivke). Ob 50% relativni vlažnosti je lahko delež vode pri celotni masi delca (NH4(SO4)2) kar 30% <ref name=":1" />.
==== Kemična analiza ====
Kemično analizo se lahko izvede na večjem številu delcev ali pa samo ne enem, kjer se izvaja več različnih metod, ki se osredotočajo na manjšo površino (9 do 16 µm²). Metoda kemične analize temelječa na rentgenski flourescenčni analizi (XFR). Okoljski vrstični elektronski mikroskop (ESEM) in energetska disperzijska rentgenska analiza (EDX)<ref>{{Navedi splet|url=http://homepages.see.leeds.ac.uk/~lecsjed/huiyi/00_FTitle%20page.doc|title=Development and Application of a new Thermal Gradient Diffusion Chamber to study the Ice Nucleation Properties of Inhomogeneous Dust Aerosols|date=2007|accessdate=|website=|publisher=|last=Kulkarni|first=}}</ref> temeljita na mikroskopskem slikanju skupine delcev in posameznega delca na filtru, katerega sočasno obravnavata tudi z visoko frekvenco rentgenskega štetja katerih spektrovni odboj se analizira in poveže z obstoječimi kemičnimi elementi.
Kemična sestava delcev se razlikuje glede same lokacije (izvora, izvajanja meritev), ki ima ponavadi svoje specične lastnosti, ki so povezane z različno industrijo ter delovanjem ljudi (v mestih), različnimi vrstami rastja (v ruralnih predelih) in vremenskimi pogoji.
==== Izvor delcev ====
{{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site-->
| text = {{Graph:Chart
| width=300 | height=150
| yAxisTitle=%
| legend=Vir
| type=stackedrect
| x=SOX,NOX,PM10,PM2.5,NMVOC
| y1=0,1,4,5,1
| y2=0,39,10,11,9
| y3=3,9,2,2,1
| y4=9,3,19,10,48
| y5=20,11,6,8,2
| y6=51,17,5,4,9
| y7=17,14,39,56,17
| y8=0,6,15,4,13
| y1Title=Odpadki
| y2Title=Cestni promet
| y3Title=Ostali promet
| y4Title=Industrijski procesi in raba
| y5Title=Raba energije v industriji
| y6Title=Proizvodnja elektrike in toplote
| y7Title=Gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor
| y8Title=Kmetijski sektor
| showvalues=
| colors=#777099,#b7b5da,#adc446,#7b9033,#fdf8b0,#44859e,#6ec5c2,#a8dce7
}}
| below = Različne vrste emisij v Evropi (2018)<ref name="EEA_report_2018">{{navedi dokument |url=https://www.eea.europa.eu/publications/air-quality-in-europe-2018 |title=Air quality in Europe — 2018 report |series = EEA Report |issue=12/2018 |publisher=
Evropska agencija za okolje |year=2018}}</ref>
}}
Prašni delci se v osnovi delijo glede na naravni ter antropogeni izvor. Antropogeni izvor na globalni ravni predstavlja zgolj 19% delež vseh delcev v ozračju, ostalih 81% pripada naravnim izvorom <ref>{{Navedi revijo|last=Chen|first=|last2=Jiang|last3=Huang|date=2018|title=Quantifying contributions of natural and anthropogenic dust emission from different climatic regions.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1352231018304965|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
Največji naravni izvori emisij prašnih delcev so območja: puščava Sahara, puščava Taklamakan, Arabski polotok in zahodni del Avstralije. Največji antropogeni izvori pa so na območju: Indije, Kitajske, Severne Amerike in Evrope.
Zelo sušna in sušna območja so tista, ki največ prispevajo k emisijam s strani naravnih virov in delno sušna, sušna, subhumidna in humidna območja s strani antropogenih.
===== Naravni izvori =====
Največje koncentracije naravnega izvora se nahajajo na območjih kjer je suho podnebje in primerna geologija zemeljske skorje (izsušena tla polna drobnega peska ali zemlje) kot so: puščava, plaže, večje odprte površine zemlje kjer ob pravih vremenskih pogojih (veter) pride do resuspenzije delcev v zrak. Obmorske geografske lokacije imajo prisotnost morske soli, ki nastane zaradi stratifikacije (razslojevanje različnih kompozicij vode ob različnih temperaturah) in dviganjem, prenašanjem in sedimentacijo le teh na obalna območja (mesta, države), ki pa se ob intenzivnih podnebnih pogojih (veter) lahko prenaša tudi v notranjost celin. Veča pa se tudi intenziteta dinamike že obstoječih naravnih podnebnih pogojev, ki ob akumulativnem prispevku človeka k [[Spremembe podnebja|podnebnim spremembam]] doprinese k požarom v divjini<ref>{{Navedi revijo|last=McClure|first=|last2=Jaffe|date=2018|title=US particulate matter air quality improves except in wildifre-prone areas.|url=https://www.pnas.org/content/115/31/7901|magazine=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
===== Antropogeni izvori =====
Največje koncentracije delcev antropogenega izvora se nahajajo v urbanih središčih, kjer živi tudi večina industrializiranega sveta, ki je zaslužena za največji delež zgodovinskih izpustov, poleg v zadnjih desetletjih vzpenjajočih se velikih držav (Kitajska in Indija)<ref>{{Navedi revijo|last=Ritchie|first=|last2=Roser|date=2017|title=CO2 and other greenhouse gas emissions|url=https://ourworldindata.org/co2-and-other-greenhouse-gas-emissions|magazine=University of Oxford|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
Kot je razvidno se delež antropogenih virov v mestih regionalno razlikuje, na globalni ravni pa je povprečje PM2.5<ref>{{Navedi revijo|last=Karagulian|first=|last2=Bellis|date=2015|title=Contributions to cities ambient particulate matter (PM): A systematic review of local source contributions at global level.|url=http://source-apportionment.jrc.ec.europa.eu/Docu/Karagulian_et_al_2015.pdf|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>:
* Promet: 25 %
* Domače kurjenje goriv (les, premog, plin za kuhanje in ogrevanje): 22 %
* Industrijske dejavnosti (zgorevanje nafte, premoga v energetskih postrojenjih, emisije s strani industrij kot so: petrokemična, metalurška, keramična, farmacevtska, informacijsko-tehnološka,..): 15 %
* Nedoločeni viri človeškega izvora (agrikulturna dejavnost, odpadki, sprememba namembnosti gozdnih in drugih površin,..): 22 %
* Naravni viri (delci zemlje, soli): 18 %
====== Slovenija ======
Glavni viri primarnih in sekundarnih delcev PM2.5 ter PM10 v Sloveniji (v letu 2016) so bila individualna kurišča na les (sektor rabe goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju) in dizlovi motorji na notranje izgorevanje (sektor cestnega prometa), ki so skupaj predstavljala do 85% vseh virov. Podatki so bili pridobljeni s strani agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO)<ref name=":2" />.
====== Evropska unija ======
V Evropski Uniji je največji onesnaževalec z žveplovimi oksidi (SOx) »proizvodnja elektrike in toplote«, dušikovimi oksidi (NOx) »cestni promet«, prašnimi delci (PM2.5 ter PM10) »gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor«, kar je v skladu s slovenskimi razmerami<ref>{{Navedi splet|url=https://res.cloudinary.com/rampi/raw/upload/v1540861448/Air_quality_in_Europe_-2018_report-compressed_edcg1e.pdf|title=Air quality in Europe – 2018 report|date=2018|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency: European Environment Agency|first=}}</ref>.
Letne koncentracije prašnih delcev (PM2.5 in PM10) so najvišje v predelih Evrope kjer je večja urbanizacija (koncentracija ljudi) in prisotnost industrije, večje rabe primarnih energentov v obliki lesa ali pa fosilnih goriv za proizvajanje elektrike ter toplote. Pomembni pa so tudi geografski in vremenski pogoji, ki ne nudijo zmožnosti razpihovanja delcev in drugih onesnaževal zaradi gorovja na eni in nižine na drugi strani kot je primer stabilne atmosfere (pozimi je prisotna toplotna inverzija) v severni Italija, ki ima vpliv tudi na Slovenijo<ref>{{Navedi revijo|last=Finzi|first=|date=1991|title=LANDSAT images of urban air pollution in stable meteorological conditions|url=https://www.researchgate.net/publication/42433064_Satellite_data_for_the_air_pollution_mapping_over_a_city_-_The_use_of_virtual_stations|magazine=Il Nuovo Cimento C|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> .
=== Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami ===
==== Dinamika enega prašnega delca ====
Gibanje enega prašnega delca predstavlja molekula snovi, ki potuje skozi zrak v ravni liniji dokler ta ne trči ob drugo molekulo in spremeni smer ter svojo hitrost, do naslednjega trka in tako naprej. Molekule se lahko združujejo med sabo v procesu nukleacije ali pa trčijo ob delec, ki je mnogo večji od njih in združijo.
Na delec deluje sila upora (Fupor), ki je odvisna od lastnosti tekočine (hitrost, tlak, viskoznost) v kateri se delec giblje ter samih lastnosti gibanja delca (tudi oblike) in je definirana s pomočjo »Stokesovega zakona«. Sila upora je prisotna, ko ima delec drugačno hitrost od hitrosti tekočine (plina) v kateri se nahaja, ta pa je odvisna tudi od eksternih sil kot so sila gravitacije (Fg), ki je odvisna od mase delca. V primeru čistilnih naprav pa je prisotna tudi elektrostatična sila (Fes), ki pa je odvisna od električnega naboja delca.
Gibanje molekul (trki ob delec) je zaradi difuzije in vremenskih spremenljivk naključno, z različnimi vrstami intezitete in se ga da na mikroravni opisati z »Brownovim gibanjem«, ki upošteva maso delca ter naključni prekinjajoči se pospešek odvisen od trkov z drugimi delci ali molekulami<ref name=":3" />.
Delci pa lahko, zaradi turbulentnega toka tekočine (hidrodinamičnih sil), sile gravitacije (pri večjih delcih), sile upora (površin) in drugih eksternih sil (vremenskih spremenljivk), sedimentirajo in s tem zmanjšajo svojo številčno in masno koncentracijo.
==== Prenos snovi ter oblikovanje delcev s procesom nukleacije in koagulacije ====
Začetek formiranja delcev imenujemo proces nukleacije, ki se lahko pojavi s kristalizacijo tekoče faze molekul v trdno, s tekoče faze v plinasto (uparevanje) in plinaste faze (elementov onesnaževala ter vode) v tekočo (kapljice) ali trdno (kristalizirani delci). Rast nukleacije se odvija, ko energija molekularnega toka na samo površino preseže molekularni tok iz same površine drugih molekul ali delcev.
Prenasičeno ali visokonasičeno stanje molekul (kemični potencial molekule v visokonasičenem stanju) v plinastem stanju, ki je podvrženo spremembam v temperaturi in tlaku (ohlajevanje-kondenzacija ali izparevanje), spremembam v sami kemični kompoziciji (stik z drugimi elementi) in s tem kemičnimi reakcijami (oksidacija), lahko spremeni samo agregatno stanje in s tem dinamiko privlačnih (kohezijskih) sil med molekulami in atomi. Te sile vključujejo »Van der Wallsove«, kovalentne, ionske in druge kemično-elektronske vezi.
Nenasičena ali nasičena para postane prenasičena z različnimi termodinamskimi procesi, kot so izotermična kompresija, izobarično ohlajanje in adiabatična ekspanzija. Procesu oblikovanja molekul v prenasičenem stanju, pravimo tudi homogena nukleacija v večjo skupino, ki je sestavljena iz samo ene vrste molekul. Druge vrste nukleacijskih procesov<ref name=":3" />:
* Homogena-homomolekularna: lastna nukleacija iste vrste molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin.
* Homogena-heteromolekularna: lastna nukleacija dveh ali več vrst molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin.
* Heterogena-homomolekularna: nukleacija iste vrste molekul na drugi vrsti snovi.
* Heterogena-heteromolekularna: nukleacija dveh ali več vrst molekul na drugi vrsti snovi.
Ti delci so v velikostnem razredu nukleacijske ali aitkenove oblike in sicer od 0.01 do 0.1µm ter imajo zaradi hitrih procesov in dinamike ter združevanja se z večjimi delci, tudi kratko življensko dobo (nekaj minut do nekaj ur).
Nukleacijska oblika prašnega delca se lahko oblikuje in združuje tudi z drugimi nukleacijskimi (homogene ali heterogene vrste) ali pa tudi večjimi oblikami prašnih delcev s procesom koagulacije v akumulacijsko velikost delcev (0.01µm do 3µm), ki imajo tudi več tedensko atmosfersko življensko dobo. Lahko pa se oblikuje s kondenzacijo sestavin v stanju pare na že obstoječe delce.
Prenos snovi in oblikovanje delcev se v atmosferi primarno izvaja s kondenzacijo in izparevanjem vodne pare. Kondenzacija (ali izparevanje) poteka zaradi tlačne razlike med zunanjo paro ter paro na površini delca. Stopnja rasti je odvisna od relativne vlažnosti, velikosti delca in relativne velikosti delcev v primerjavi s povprečno razdaljo gibajočih se delcev med zaporednimi trki, ki spreminjajo smer, energijo ali druge lastnosti delcev ter od prisotnosti drugih visokonasičenih snovi.
Reakcija žveplovega dioksida (SO2) z vodo tvori žveplasto kislino (H2SO3) ta pa v atmosferi reagira s kisikom in tvori žvepleno kislino (H2SO4). Žveplena kislina je poleg organskih spojin ena od najbolj zaslužnih spojin za oblikovanjem novih delcev v atmosferi. Žveplena kislina ima nizek parni tlak, kar pomeni, da lahko hitreje kondenzira in zato igra vlogo predhodnega plina pri oblikovanju prašnih delcev.
Dokazana je korelacija med izmerjeno koncentracijo žveplene kisline (H2SO4) ter številčno koncentracijo delcev v velikosti od 3 do 6 nm (nukleacijska velikost), ki predstavlja sam začetek oblikovanja delcev<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Sihto|first=|last2=Kulmala|date=2006|title=Atmospheric sulphuric acid and aerosol formation: implications from atmospheric measurements for nucleation and early growth mechanisms.|url=https://acp.copernicus.org/articles/6/4079/2006/|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Kljub izključevanju rastnih mehanizmov je razvidno, da žveplena kislina predstavlja večji delež zaslužen za oblikovanje delcev, ne pa celotnega, ki je razdeljen še med druge spojine (organske spojine ter sekundarni ioni kot je amonijak) ter odvisen od vremenskih spremenljivk. Nukleacija je v takem primeru heterogena-homomolekularna.
==== Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami ====
Koncentracija (dinamika) delcev je odvisna tudi od vremenskih spremenljivk v spodnjem delu [[Ozračje|atmosfere]] – troposferi, kjer se odvijajo globalni ter regionalni vremenski pojavi kot so: različne vrste zračnih mas, ki vplivajo na formiranje vremenskih front in s tem na ciklone, anti-ciklone in druge vrste vremenskih pojavov. Ti pojavi vplivajo na dinamiko v spodnjemu delu troposfere - atmosferski mejni plasti, ki se nahaja od 1 do 2km nad zemeljskim površjem. V tej mejni plasti se odvijajo tudi lokalni vremenski pojavi z vremenskimi spremenljivkami, izmed katerih so za samo dinamiko prašnih delcev najbolj pomembne: temperatura zraka, vlažnost zraka, hitrost vetra ter globalno sončno sevanje.
===== Temperatura zraka =====
[[Temperatura]] zraka je odvisna od sončnega sevanja v obliki elektromagnetnega valovanja, ki preide atmosfero in vzpostavi stik z zemeljskim površjem katero del sončne svetlobe absorbira, del pa odbije nazaj v atmosfero oziroma vesolje. Absorbirano sončno sevanje segreje zemeljsko površino, ki z nižjo frekvenco elektromagnetnega valovanja odseva toploto nazaj proti površju in v atmosfero ter vesolje. V atmosferi se toplota zadržuje zaradi absorpcije v vodni pari, ogljikovem dioksidu in ostalih plinih, ki ustvarjajo učinek tople grede in segrevajo ozračje ter s tem dvigajo samo temperaturo. Temperatura se v atmosferi spreminja z geografsko lokacijo ter višino in je v lokalni ter globalni troposferi odvisna od konvekcijskega gibanja, ki je podnevi bolj pomembno od gibanja vetra, s prehajanjem v noč pa se omenjeno razmerje spremeni in gibanje vetra ob površini ter s tem vzbujene turbulence prevlada nad konvekcijskim. Konvekcijsko gibanje se odvija v konvekcijski mejni plasti, ki je spodnja meja troposfere katere višina se lahko razteza od nekaj sto metrov pa do nekaj kilometrov. V tej mejni plasti se, zaradi nehomogenosti zemeljske topografije in posledične razlike v odsevanju zgoraj omenjene toplote, odvijajo konvekcijski prenosi toplote, ki temeljijo na prenosu toplote zaradi gibanja molekul v plinasti ali tekoči fazi<ref>{{Navedi knjigo|title=Environmental fluid mechanics.|last=Cushman-Roisin|first=|publisher=John Wiley and Sons, Inc|year=2019|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=http://www.dartmouth.edu/~cushman/books/EFM/front.pdf}}</ref>.
Temperatura je najvišja ob površini zemlje ter se z višino spreminja. Z večjo višino se zmanjšuje zračni pritisk ter gostota zračne mase, ki posledično zmanjša tudi samo temperaturo ozračja in s tem vpliva na koncentracijo delcev, ki se večinoma zadržujejo v atmosferski mejni plasti. To je podobno procesu toplotne inverzije, ki nastane ob nižji temperaturi zraka nad samo površino zemlje kot pa je temperatura le tega nad to tanko plastjo. V tem primeru se onesnaževala ne zmorejo dvigniti in razpršiti, kar v poletnih mesecih lahko povzroči [[smog]], med zimskimi pa tudi zadrževanje prašnih delcev.
Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je pozimi ob nizkih temperaturah od -10 ºC pa vse do 10 ºC, kjer je ponavadi prisotna toplotna inverzija. V preostalem delu leta pa tudi ob višjih temperaturah v odsotnosti oblakov ter prisotnosti stabilnih atmosferskih pogojev, v primeru velike razlike med največjo ter najmanjšo izmerjeno dnevno temperaturo in ob prisotnosti nizke višine atmosferske mejne plasti<ref name=":6">{{Navedi revijo|last=Barmpadimos|first=|last2=Hueglin|date=2011|title=Influence of meteorology on PM10 trends and variability in Switzerland from 1991 to 2008.|url=https://www.researchgate.net/profile/Stephan_Henne2/publication/253426542_Influence_of_meteorology_on_PM10_trends_and_variability_in_Switzerland_from_1991_to_2008/links/56b05aa108ae8e37214d5f7d.pdf?inViewer=0&pdfJsDownload=0&origin=publication_detail|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
===== Hitrost vetra =====
Stanje konvekcijske mejne plasti ter s tem prenašanje toplote pa temelji tudi na dinamiki vetra, ki se v atmosferi spreminja z višino in povzroča, skupaj s konvekcijo, horizontalno ter vertikalno mešanje zraka s pomočjo nastalih turbulenc, ki vplivajo na samo hitrost vetra. Ta je odvisna od aerodinamičnega upora, ki je ob zemeljskem površju tako velik, da je hitrost vetra zelo majhna (lahko tudi 0 m/s), z višino pa se zmanjšuje ter ob odsotnosti večjih topografskih preprek (mesta, hribovja) ohranja večjo konstanto hitrost in s tem vpliva na razpršitev prašnih delcev ter drugih onesnaževal.
Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je ob manjših hitrostih vetra (manj kot 5 m/s). Medtem, ko primer korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Csavina|last2=Field|date=2014|title=Effects of wind speed and relative humidity on atmospheric dust concentrations in semi-arid climates.|url=https://www.researchgate.net/publication/261919978_Effect_of_Wind_Speed_and_Relative_Humidity_on_Atmospheric_Dust_Concentrations_in_Semi-Arid_Climates|magazine=Science of the Total Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> temu nasprotuje saj je večja hitrost vetra zaslužena tudi za resuspenzijo delcev s tal, a prejšna trditev vseeno drži zaradi fizikalnega dejstva, da večja hitrost vetra pomaga pri razpršitvi delcev v različne horizontalne ter vertikalne prostorske dimenzije, ki pa je vseeno v neizolirani obliki odvisna od mnogih drugih faktorjev, ki lahko spremenijo zgornjo trditev.
Ob sami hitrosti vetra je pomembna tudi smer vetra. Ta ima lahko korelacijo z visokimi masnimi koncentracijami prašnih delcev zaradi velik vpliva onesnaževanja geografskih območji in človeških aktivnosti, ki se nahajajo v tisti smeri (velika kmetijska ali pa industrijska območja, požari,..)<ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Tai|first=|last2=Mickley|date=2010|title=Correlations between fine particulate matter (PM2.5) and meteorological variables in the United States: Implications for the sensitivity of PM2.5 to climate change.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S135223101000539X|magazine=Elsevier Ltd., Atmospheric Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
===== Vlažnost zraka =====
Vlažnost zraka je oznaka za količino vodne pare prisotne v zraku in lahko nakazuje na možnost dežja, oblakov, megle in drugih vremenskih pojavov. Vodna para na zemlji primarno izvira iz povišanja temperature nekega geografskega območja in sočasnega izparevanja morja, drugih vodnih teles v različnih agregatnih stanjih (ledeniki, jezera) ter rastja in zemlje, ki vsebuje delce vode. Na vlažnost zraka določene geografske lokacije vpliva, poleg intenzivnosti sončnega sevanja in s tem temperature, tudi veter.
Visoka vlažnost lahko nakazuje na padavine in stopnjo le teh, ki z zajemanjem delcev ter procesom sedimantacije zmanjšujejo koncentracijo prašnih delcev v ozračju. Zmanjševanje koncentracije pa je odvisno od geografije, splošnega podnebja, ki ima lahko že samo po sebi nižjo raven vlažnosti (od 20 do 60% pri polsušnem podnebju)<ref name=":7" /> ter dviga ali spuščanja atmosferske mejne plasti ter s tem višanja ali nižanja relativne vlažnosti <ref name=":6" />, kjer se s prisotnostjo višje vlažnosti v zraku (+ 60%) v nekaterih podnebnih ter višinskih pasovih lahko viša tudi sama koncentracija prašnih delcev. Raziskava <ref name=":7" /> Pri korelaciji med vlažnostjo (v različnih sezonskih obdobjih) ter masnimi koncentracijami prašnih delcev je tako lahko precej velika tudi negotovost, ker imajo velik vpliv tudi druge vremenske spremenljivke ter geografska območja in človeška aktivnost, ki lahko vplivajo na dinamiko gibanja prašnih delcev. Zaradi teh negotovosti je pomembno izračunati tudi korelacijo med večjim številom različnih vremenskih spremenljivk ter masnimi koncentracijami na različnih geografskih območjih skozi čas.
===== Povezovanje vremenskih spremenljivk =====
Vzpostavljanje individualnih korelacij med koncentracijo prašnih delcev ter posameznimi vremenskimi spremenljivkami ni zadostno, lahko tudi zavajujoče in je zaradi kompleksnosti vremenskih pojavov (pred in med samim merjenjem), topografije ter velikosti, hrapavosti površine in kemične sestave prašnega delca ter prisotnosti drugih komponent v zraku le te potrebno obravnavati s celostne perspektive.
<!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. -->Raziskava korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7" /> tako opisuje dinamiko ob manjših peščenih nevihtnih vremenskih pojavih.V prvem primeru polsušnega celinskega podnebja, ob dokaj konstantnih temperaturah ter primeru tlakovane kot netlakovane ceste, prikazuje, da je ob hitrostih vetra nad 4 m/s ter nizki relativni vlažnosti (<25%) opaziti večanje masne koncentracije večjih delcev (PM10), kar se pripisuje adsorpciji vode na suhe delce ter s tem prevladujočimi strižnimi napetostmi nad kohezijskimi silami med delci, ki so večje pri višji relativni vlažnosti (>25%). Ta bi s tem lahko naznanila zmanjšanje same zmožnosti resuspenzije delcev s tal (erozija tal). V drugem primeru polsušnega celinskega podnebja pa je razvidno, da se masna koncentracija delcev PM10 poveča ob hitrosti vetra nad 6 m/s ter relativni vlažnosti v območju nad 30% do 60 %.
Zaradi razpršenih rezultatov analize je torej ugotovljeno, da obstaja med masno koncentracijo delcev nelinearna odvisnost s povprečno hitrostjo vetra ter relativno vlažnostjo, ki nakazuje na to, da je za boljše razumevanje dinamike potrebno upoštevati še večje število dejavnikov kot so: samo dinamično spreminjanje hitrosti ter smeri vetra (sunki vetra), spreminjanje temperature, značilnosti terena in obliko površine ter kemijsko sestavo prašnega delca, ki lahko spreminja značilnosti adsorpcije vodne pare na sam delec.<!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. -->
Raziskava<ref name=":8" /> opisuje dinamiko med temperaturo, relativno vlažnostjo in kemično sestavo prašnih delcev, ki se razlikuje tudi z različnimi geografskimi lokacijami v Združenih državah Amerike ter njihovimi specifičnimi lastnostmi, ki lahko vplivajo na koncentracijo prašnih delcev. V večini različnih delov ZDA je bila zaznana pozitivna korelacija med dvigom temperature ter koncentracijami organskega ter elementarnega ogljika in sulfata, ki je produkt hitrejše oksidacije žveplovega dioksida. Negativna, razen severa in jugozahoda ZDA, pa z nitratom, ki jo pojasnujejo z večjim izparevanjem nitrata iz faze delcev v plinasto fazo ob povišanih temperaturah. Korelacija med povečano vlažnostjo ter sulfatom in nitratom je pozitivna, saj žveplov dioksid lažje oksidira v oblakih, formiranje amonijevega nitrata pa je v sami odvisnosti od relativne vlažnosti. Nevtralna ali pa negativna pa pri organskem ter elementarnem ogljiku, ki imata negativno korelacijo v jugovzhodu ter zahodu ZDA, kjer je prisotna nizka relativna vlažnost v povezavi s sušami ter posledično požari, ki so sami velik vir ogljikovih aerosolov ali pa ob obalnih območjih, kjer je pa nasprotno prisotna zelo visoka vlažnost, ki je povezana s konstantnim dotokom čistega morskega zraka, kar preprečuje začetno formiranje organskih ogljikovih aerosolov v tekoči fazi.
===== Vpliv prašnih delcev na podnebne spremembe =====
Učinek prašnih delcev je, v primerjavi s [[Toplogredni plin|toplogrednimi plini]], na [[Spremembe podnebja|podnebne spremembe]] in [[planetarne meje]] precej majhen. Zaradi kratke življenske dobe imajo prašni delci večji vpliv na lokalno podnebje. Pod direktni vpliv se štejeta razprševanje in absorbcija sončnega sevanja, ki spreminjata zemeljsko sevalno ravnotežje<ref>{{Navedi revijo|last=Boucher|first=|last2=Randall|date=2013|title=Clouds and Aerosols. Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change.|url=https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WG1AR5_Chapter07_FINAL-1.pdf|magazine=Cambridge University Press|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Razprševanje povečuje odbojnost planeta in s tem le tega ohlaja, medtem, ko absorbcija učinkuje ravno nasprotno in segreva atmosfero. Razmerje med učinkom ohlajanja in segrevanja je odvisno od kemične sestave aerosolov ter okoljskih pogojev, vseeno pa aerosoli antropogenega izvora planet ohlajajo. Sončno sevanje, ki doseže zgornji sloj atmosfere je 342 W/m<sup>2</sup>, od tega vse do površja 67 W/m<sup>2</sup> absorbira in 77 W/m<sup>2</sup> odbije atmosfera ter kemične komponente in njihov doprinos k zemeljskemu sevalnemu ravnotežju.
Pod indirektni vpliv se šteje oblikovanje novih kapljic (tudi ledu) v oblakih s pomočjo kondenzacije okoli prašnih delcev, ki povečajo samo odbojnost oblaka in ohlajanje podnebnega sistema. Nezanemarljiv vpliv imajo tudi na povečanje (v nekaterih primerih tudi na zmanjšanje) zmožnosti padavin z oblakov.
===== Atmosferski transportni ali razpršitveni modeli =====
Razpršitveni modeli, ki spadajo pod širšo skupino modelov za izračun koncentracij zračnega onesnaževanja, dobijo uporabno vrednost pri programih nadzora koncentracij in reguliranja izpustov prašnih delcev. Idealni model bi vključeval vse karakteristike obstoječih zračnih onesnaževal, njihovega izvora, dinamike z meteorološkimi spremenljivkami v atmosferi ob poljubnem času ter na poljubni lokaciji. Takšen model ne obstaja, zato se je potrebno zadovoljiti z manj zanesljivimi praktično-eksperimentalnimi ter matematičnimi približki realnega stanja<ref>{{Navedi knjigo|title=Air pollution control engineering, Second edition|last=Noel de Nevers|first=|publisher=McGraw-Hill International Editions, Civil Engineering Series|year=2000|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://b-ok.org/book/2724986/d8f2ca?dsource=recommend}}</ref>.
Najbolj enostaven je model zaboja, ki temelji na območju (mesto, primestje, ruralno območje,..) v obliki pravokotnika s pripadajočo se širino, dolžino ter višino, ki predstavlja atmosfero kjer so poenostavljeni pogoji takšni, da se onesnaževala popolnoma zmešajo in so enake koncentracije v katerikoli točki tega volumna. Modelu zaboja vsebuje tudi konstantno hitrost in smer vetra. Ta predstavlja povprečno hitrost in smer skozi celotno višino. Koncentracije onesnaževal, ki s pomočjo vetra prehajajo v mesto so konstantne. Konstantna pa je tudi stopnja onesnaženosti, ki izvira iz samega mesta.
====== Gaussov razpršitveni model ======
Je najbolj pogosto uporabljen, ki temelji na opisu trodimenzionalnega polja koncentracij onesnaževala izvirajočega se iz ene točke oz. enega vira ob meteoroloških in emisijskih pogojih, ki jih je pri končnem izračunu potrebno upoštevati skupaj z znanimi fizikalnimi zakoni (različne vrste difuzije, kondenzacija, koagulacija,..). Koordinatni sistem je postavljen in fiksiran v spodnjem centru izvora onesnaževanja, v tem primeru dimnika [[Energetski vir|energetskega postrojenja]], kar predstavlja temelj Eulerjevega matematičnega modela. Os X je postavljena v smeri horizontalno usmerjenega vetra in s tem glavni smeri razpršitve onesnaženega zraka, ki pa se med drugim razprši tudi v Y ter z smeri postavljenih osi. Na začetku se zaradi hitrosti in temperaturne razlike onesnaževala ter atmosfere onesnažen zrak dvigne v smeri Z, kasneje pa zaradi pogojev atmosfere, ki jih lahko z naprednimi numeričnimi metodami približamo realnemu stanju, razprši tudi v druge smeri. Obstaja pa tudi Langragov matematični model kateri ima gibajoči se koordinatni sistem postavljen v določeno točko onesnaženega zraka, ki spreminja svojo lokacijo glede na samo gibanje zraka zaradi pogojev atmosfere. Oba pristopa imata svoje specifične, pozitivne, lastnosti.
====== Večcelični model zaboja ======
Vsebuje oba predhodno omenjena modela, kjer je nad območjem interesa postavljenih več posameznih celic v katerih prevladujejo drugačni pogoji atmosfere, koncentracije onesnaževala ter njihovega razvoja, ki so lahko izven celičnega izvora. Metodo v spodnjem delu večceličnega zaboja dopolnjujejo Gaussovi rapršitveni modeli, ki so locirani na samih virih onesnaževanja. Ker pa v realnosti ni mogoče označiti ter nadzirati vsakega posameznega vira onesnaževanja, se ta del metode dopolnjuje z nadziranjem koncentracij onesnaževala na različnih merilnih mestih. Ti delujejo kot sprejemniki emisij, ki poleg atmosferskih pogojev, intenzivnosti koncentracij, sočasno izvajajo tudi kemično analizo onesnaževala preko katere je lažje določiti sam izvor, gibanje in razvoj.
Nekateri novodobni računalniški modeli ter njihovi algoritmi še vedno temeljijo ali pa vsaj delno vključujejo zgoraj omenjene modele. Ti kljub poenostavljenim matematičnim formulam, katere omejujejo vključevanje vpliva topografije okolja, aerodinamičnosti stavb ter dreves, spreminjanje hitrosti in smeri vetra (turbulenca, stabilnost atmosfere,..), sončnega sevanja in kemičnih reakcij, še vedno predstavljajo pomemben delež matematičnega prispevka pri samem modeliranju<ref>{{Navedi revijo|last=Tominaga|first=|last2=Stathopoulos|date=2016|title=Ten questions concerning modeling of near-field pollutant dispersion in the built environment.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0360132316302347|magazine=ollutant dispersion in the built environment. Building and Environment, The International Journal of Building Science and its Applications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
====== Drugi računalniški modeli ======
Poleg atmosferskih razpršitvenih modelov so trenutno najbolj uporabljeni računalniški modeli koncentracij: »geostatistic interpolation«, »remote sensing retrieval«, in »radial basis function (RBF) neural network«.<ref>{{Navedi revijo|last=Zou|first=|last2=Wang|date=2015|title=Spatial modeling of PM2.5 concentrations with a multifactoral radial basis function neural network|url=https://link.springer.com/10.1007/s11356-015-4380-3|magazine=Environmental Science and Pollution Research, Springer Nature|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
»RBF neural network« temelji na strojnem učenju večplastnih vozlišč, ki so povezane med seboj in potrebujejo začetne predpostavke porazdelitve (Gaussova funkcija) matematičnih spremenljivk kot so: lokacija merilnikov koncentracij prašnih delcev, same koncentracije prašnih delcev, vremenske spremenljivke (vlaga, hitrost vetra,..) dolžina cestišč, razdalje od cestišč, vrste rabe zemljišč in gostota prebivalstva. V drugem koraku (skriti plasti) se izvajajo različne kombinacije možnih spremenljivk katerih število se lahko samodejno poveča zaradi vedno večjega števila vnešenih informacij ter obsežnejšega vnašanja začetnih spremenljivk (t.i. strojno učenje). V zadnjem koraku (izhodni plasti) se pridobi rezultat, ki je odvisen od linearno obteženih kombinacij vozlišč v drugi plasti in s tem rezultat željenih simulacij predhodno določenih željenih pogojev (vnešenih spremenljivk), ki se izboljšuje z vedno večjim vnašanjem informacij in možnih spremenljivk v prvem koraku.
=== Metode izvajanja meritev številčne ter masne koncentracije prašnih delcev ===
Zgodovina razvoja področja zaznavanja, opazovanja, merjenja in regulacije onesnaževanja zraka je v tesni odvisnosti od razvoja merilnih metod in naprav za izvajanje dejanskih meritev. Te pa sa odvisne od splošnega razvoja [[Naravoslovje|naravoslovne znanosti]] (fizike, kemije, medicine,..) in tehnološkega napredka različnih obdobij. Zgodovino izvajanja meritev se deli na tri pomembna obdobja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Aerosol measurement: Principles, techniques and applications, Second edition: Historical aspects of aerosol measurements.|last=Baron|first=|publisher=John Wiley & Sons, Inc.|year=2001|isbn=|location=|page=|cobiss=|last2=Willeke|url=https://www.wiley.com/en-us/Aerosol+Measurement%3A+Principles%2C+Techniques%2C+and+Applications%2C+3rd+Edition-p-9780470387412}}</ref>. Predklasična doba se je začela okoli 18. stoletja in z letom 1840 naznanila razvoj prvih naprav z namenom opazovanja formacije delcev vode v oblakih pod nadzarovanimi pogoji laboratorija ter s tem pospešenega razvoja teorije, ki je predvidevala obstoj delcev v zraku. V tem obdobju so bile te teorije tudi potrjene in pomagale pri razvoju naprav kot so: tyndalometer, nephelometer, ultramikroskop, optični opazovalec številčne koncentracije delcev, termičnega in elektrostatičnega seperatorja ter drugih. Klasična doba, kjer se je zaradi očitnega industrijskega onesnaževanja pojavil prvič tudi termin »aerosol«, se je pričela z začetkom 20. stoletja in trajala vse do leta 1960. V tem obdobju so se razvile prve merilne naprave, temlječe se na metodah kot so napredno termično ločevanje delcev, kaskadni impaktorji, optični merilniki števila delcev in zbiranje delcev na filtrih, skozi katere se je črpalo zunanji zrak in posledičnem tehtanju le teh. S tem so bili postavljeni tudi prvi temelji gravimetrične metode opisane v nadaljevanju tega podpoglavja. Ta je na začetku zajemala in upoštevala zgolj večje delce od 1µm, kasneje pa z ugotovitvami na področju medicine, kjer so ugotovili pomen manjših delcev, ki lahko lažje preidejo v notranjost človeških organov, začela razvijati v smeri zajemanja in obravnavanja z mikroskopom, tudi manjših (ultrafinih) delcev. Zaradi tehnološkega in analitičnega napredka se je od klasičnega obdobja naprej, naredilo zelo velik napredek pri izboljšavah predhodno omenjenih merilnih metod.
Danes poznamo večje število različnih merilnih metod, ki merijo različne lastnosti prašnih delcev, med katerimi so najbolj pomembne in pogosto uporabljene:
* masna koncentracija z gravimetrično merilno metodo <ref>{{Navedi knjigo|title=EN 12341:2014: Ambient air – Standard gravimetric measurement method for the determination of the PM10 or PM2,5 mass concentration of suspended particulate matter.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2014|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/7ad508ad-33bd-4e41-942b-c52ddeb6d44d/en-12341-2014}}</ref>
* številčna koncentracija z optično metodo štetja delcev <ref>{{Navedi knjigo|title=ISO 21501-1-2009: Determination of particle size distribution – Single particle light interaction methods – Part 1: Light scattering aerosol spectrometer.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2009|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://www.iso.org/standard/42728.html}}</ref>
* distribucija velikosti z električno spektrometrijo mobilnosti <ref name=":5" />
* kemična sestava prašnih delcev z energetsko rentgensko analizo <ref>{{Navedi knjigo|title=Smoke, dust, and haze: Fundamentals of aerosol dynamics, second edition.|last=Friedlander|first=|publisher=Oxford University Press|year=2000|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://cmc.marmot.org/Record/.b26688116}}</ref>
Gravimetrična merila metoda, ki je primerna za izvajanje meritev masne koncentracije prašnih delcev, je bila do pojava cenejših in bolj uporabnih različic optičnih merilnikov tudi najbolj pogosto uporabljena, na njej sloni tudi večji del do zdaj znanih vzpostavljenih standardov ter zakonodaje in ima svoje pozitivne lastnosti. Optična metoda štetja delcev se sicer izvaja tudi za ugotavljanje distribucije velikosti, ki pa je pogosto analizirana tudi s strani metod kot je na primer: električna spektrometrija mobilnosti.
==== Gravimetrična metoda za analizo masne koncentracije prašnih delcev ====
Gravimetrična metoda je ena od najbolj uporabljenih skozi zgodovino izvajanja meritev in v nekaterih primerih tudi danes. Primerna je za izvajanje meritev masnih koncentracij, ki se izvajajo s tehtanjem filtrov skozi katere, pod standardnimi pogoji delovanja naprave (čas menjave filtra, konstantni pretok zraka, pritisk ter temperatura in vlaga pri shranjevanju filtrov), potuje obravnavani zrak. Uporabljeni filtri, ki so narejeni iz steklenih ali kremenovih vlaken ter/ali polytetrafluoroethylena (PTFE), so shranjeni v delu naprave do samega transporta in začetka izvajanja meritev v zato namenjeni sobi, ki je pravtako pod standardiziranimi pogoji. Z gravimetrično metodo se ponavadi obravnava prašne delce vseh možnih oblik (nukleacijska, akumulacijska, groba frakcija), ki so v velikosti od vsaj 0.3 (standardi filtra) do 2.5µm (PM2,5) in od 0.3 (standardi filtra) do 10µm (PM10) in s tem prilagojeni standardom čistega zraka omenjenih v zadnjem podpoglavju teoretičnega dela namenjenega reguliranju onesnaževanja. S pomočjo vhodnega kanala in trkalnika v sami napravi je poskrbljeno za primerno obravnavano velikost delcev.
Metoda izvajanja meritev masnih koncentracij je precej enostavna, kljub temu, da je potrebno upoštevati veliko število spremenljivk pri samem procesu izvajanja meritev (kalibracija vseh potrebnih naprav in prostora, merjenje, shranjevanje in tehtanje filtrov pod standardnimi pogoji), ki lahko vplivajo na merilno negotovost. Filtre so lahko uporabljeni tudi za izvajanje meritev kemične sestave prašnih delcev. Metoda ima poleg omenjenih pozitivnih lastnosti tudi svoje pomanjkljivosti, med katerimi sta največji povezani z omejitvijo analize na masno koncentracijo, ki za nadaljno in bolj razširjeno analizo potrebuje druge tehnike (elektronska mikroskopija) ter oskrbovanjem naprave s filtri in analizo le teh, kar lahko zahteva redno fizično prisotnost človeka.
==== Optična metoda sipanja delcev ====
Optična metoda štetja delcev temelji na fizikalnemu dejstvu, da obsvetljeni delci razpršijo svetlobo pod različnimi koti, z različnimi intenzivnostmi katere lahko zazna in uporabi za analizo njihove velikosti, števila in drugih karakteristik (mase, kemične sestave,..). Elektromagnetno valovanje svetlobe ob interakciji z molekularno sestavo delca rezultira v razpršitvi svetlobe, ki je plod lomljenja, odbitja, absorbcije ali upogiba same svetlobe. Manjši delci razpršijo svetlobo bolj intenzivno in pod manjšim kotom kot večji delci.
Intenzivnost razpršene svetlobe je odvisna od njene valovne dolžine, relativnega lomnega količnika, kota odboja ter velikosti delca.
Kot odboja ter valovna dolžina sta odvisni od uporabljenega vira svetlobe, leč s katerimi lahko zajema več kotov svetlobe (bolj natančno merjenje velikosti) ter merilnika. Relativni lomni količnik, ki je odvisen od sestave delca, pa je za določena okolja (urbano, primestno,..) lahko predpostavljen, če že ne izvaja samih kemičnih analiz katerih merilniki so specifični. Predpostavlja pa se tudi, da je delec oblike krogle (aerodinamični premer delca). Tako se lahko s pomočjo izmerjene intenzivnosti razpršene svetlobe ob preostalih znanih veličinah pridobi informacije o velikosti delca. Meri lahko različne velikosti katerih razpon je odvisen od zmogljivosti ter nastavitev spektrometra.
Merjenje števila delcev se lahko izvaja istočasno z merjenjem intenzitete odbite svetlobe in je odvisno od volumna vzorca, ki je nadalje odvisen od območja vzorčenja (efektivnega premera laserskega žarka, globine polja merjenja), hitrosti pretoka zraka skozi napravo ter časa vzorčenja. Naprave so narejene tako, da je pretok zraka skozi napravo konstanten in je neodvisen od zunanjega zraka in njegovih okoliščin.
Kljub temu, da je lahko v napravi več leč s katerimi zajema več kotov svetlobe ter s tem bolj točno določa velikosti delcev, ima metoda svoje pomanjkljivosti pri izvajanju meritev velikosti iz katerih izhaja tudi merilna negotovost. Te se dotikajo predpostavljanju lomnega količnika ter oblike krogle, ki lahko ob različnih sestavah ter oblikah prašnih delcev prikaže manjšo ali večjo intenzivnost odboja svetlobe ter s tem velikost delca. Pri izvajanju meritev števila delcev pa je ta pomanjkljivost v nihajočem se pretoku zraka skozi napravo.
==== Električna spektometrija mobilnosti za analizo distribucije velikosti koncentracije prašnih delcev ====
Električna spektometrija mobilnosti (FMPS) velikosti prašnih delcev je poleg optičnih merilnikov ena od najbolj uporabljenih merilnih metod <ref>{{Navedi revijo|last=Hosseini|first=|last2=Cocker|date=2010|title=Particle size distributions from laboratory-scale biomass fires using fast response instruments|url=https://www.researchgate.net/publication/43656394_Particle_size_distributions_from_laboratory-scale_biomass_fires_using_fast_response_instruments|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> za izvajanje analize distribucije
velikosti prašnih delcev. Metoda temelji na električnem potencialu delcev, ki potujejo v konstantnem toku zraka čez difuzijski napajalnik, ki je zaslužen za pozitivno nabitost delcev s pomočjo ustvarjanja in širjenja ionov v atomih materiala delcev (spreminjanje nevtralnega stanja protonov in elektronov v atomu) med dvema koncentričnima valjema in nazadnje čez večje število elektrometrov, ki so namenjeni pokrivanju različnih velikosti prašnih delcev. Pozitivno nabiti delci se s pomočjo vsebujoče se električne mobilnosti in visoke napetosti med valjema porazporedijo iz vstopne k izstopni strani (po velikosti), kjer so prisotni elektrometri. Elektrometri so uporabljeni za merjenje električne mobilnosti delca (prenos naboja z ioni na delec) s pomočjo katerih lahko izračuna velikost delca in nazadnje samo distribucijo velikosti koncentracije večjega števila prašnih delcev.
==== Energetska rentgenska analiza kemične sestave prašnih delcev ====
Rentgenska flourescenčna analiza (XRF)<ref>{{Navedi revijo|last=Russ|first=|date=1984|title=Fundamentals of energy dispersive X-ray analysis|url=https://b-ok.org/book/665231/b0eae0|magazine=Butterworts & Co (Publishers) Limited|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je ena od najbolj pogostih metod za izvajanje kemijske analize večjega števila elementov prašnih delcev pri kateri se uporablja fotone (rentgenske žarke) elektromagnetnega sevanja za povzročanje emisij rentgenskih žarkov prevladujočih se atomov (elektronov) različnih materialov iz katerega je sestavljen prašni delec. Prašni delec je lahko analiziran s pomočjo filtra v katerega se ujame ali pa v novodobnih različicah brez njega, v zato namenjenemu prostoru v sami merilni napravi. Prašni delec lahko torej vsebuje več vrst materialov, ki imajo svoje lastno atomsko število (število protonov) s katerim oddajajo svoj specifični energijski odtis v obliki rentgenske emisije pri omenjenem mehanizmu XRF analize, ki temelji na izbijanju fotoelektrona v notranji lupini (z manjšo energijo) atoma s fotonom generiranim s pomočjo same naprave. Elektron na zunanji lupini (z večjo energijo) se v naslednjem koraku spusti v prazni prostor prejšnega elektrona. Ta proces sprosti odvečno energijo, ki je bila potrebna za vezavo in jo preusmeri v drugi (Augerjev) elektron zunanje lupine kateri v zadnjem koraku (Augerjev proces) zapusti lupino in odda emisijo v obliki rentgenske energije, ki jo zazna detektor v napravi. Ta energija, ki je koristna za samo analizo pa je, kot je zgoraj omenjeno, konstanta in specifična za določeno vrsto prisotnega atoma.
Zgoraj omenjene merilne metode so kvalificirane kot zemeljske in imajo tudi svoje pomanjkljivosti v primeru nihanja koncentracij skozi čas in prostor (večje koncentracije pri virih onesnaževanja) ter v primeru cene nakupa in vzdrževanja večjega števila merilnikov.
Pomanjkljivost pa je tudi v povezavi s prioritizacijo ekonomske aktivnosti. Ko ta postane regulativni cilj se lahko strateško prilagaja postavitve merilnih naprav na območja kjer je prisotna manjša onesnaženost ali pa čas zmanjševanja emisij s strani onesnaževalcev prilagaja delovanju merilne naprave.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Sullivan|first=|last2=Krupnick|date=2018|title=Using satellite data to fill the gaps in the US air pollution monitoring network|url=http://www.danielmsullivan.com/pdf/Sullivan_Krupnick_Filling_monitor_gaps_with_satellites.pdf|magazine=Resources for the future|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
==== Izvajanje meritev ultravijoličnega (UV) sevanja, ki ga povzročijo aerosoli pri odboju sončnega sevanja z zemeljske površine ====
Zaradi pomanjkljivosti se vedno bolj pogosto uporabljajo merilne metode nameščene na satelitih, ki krožijo okoli [[Zemeljska orbita|zemeljske orbite]] (vesoljske merilne metode). Danes okoli zemlje kroži več vrst [[Satelit|satelitov]], ki so namenjeni izvajanju meritev onesnaževanja atmosfere (tudi s strani aerosolov). Meritve gostote aerosolov se izvajajo s pomočjo detektorjev, ki zajemajo različne valovne dolžine odboja sevanja sonca s strani zemeljske površine in le te primerjajo z odbojem od atmosfere. Več kot je delcev v zraku, ki razpršijo in absorbirajo svetlobo, manj sevanja zazna merilnik na satelitu<ref name=":17" />. Merilniki na satelitih zaenkrat ne zmorejo prepoznati masne, številčne ali velikostne distribucije koncentracij prašnih delcev, pomanjkanje je tudi v tem, da bi za minutne ali urne vrednosti potrebovali veliko večje število satelitov, ki bi pokrivali tudi širši del zemeljske površine. Težave pa se pojavljajo tudi pri izvajanju meritev nad območjem kjer so oblaki<ref>{{Navedi revijo|last=Christopher|first=|last2=Gupta|date=2010|title=Satellite remote sensing of particulate matter air quality: The cloud-cover problem.|url=https://www.researchgate.net/publication/44609728_Satellite_Remote_Sensing_of_Particulate_Matter_Air_Quality_The_Cloud-Cover_Problem|magazine=Journal of the Air & Waste Management Association|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. S tehnološkim napredkom računalniških modelov in merilnikov (merilnih metod) pa se zato vedno hitreje izboljšujejo zmožnosti povezovanja različnih onesnaževal z vremenskimi spremenljivkami, sposobnost zaznavanja različnih vrst koncentracij na različnih višinah atmosfere in sočasna ločljivost zaznavanja, ki zaenkrat še ne zmore prepoznati točne kemične sestave ter lokalnih virov onesnaževanja prašnih delcev, tudi pod oblaki.
=== Vpliv prašnih delcev na človekovo zdravje ===
Prašni delci različnih velikosti, masnih/številčnih koncentracij in kemične sestave imajo različne škodljive posledice na človekovo zdravje predvsem zaradi vdihavanja in odlaganja delcev v dihalnem sistemu. Škodljivo pa vplivajo tudi na izpostavljeno kožo in oči ter prebavni sistem z zauživanjem tekočine in hrane, ki vsebuje prašne delce.
==== Velikost prašnih delcev in njihova zmožnost prodiranja v človeška dihala ====
Prašni delci, ki ostanejo dlje časa v zraku, lahko preidejo v [[človeško telo]] z vdihavanjem skozi [[nos]] ali [[usta]], v [[dihala]] pa se največkrat odlagajo s procesom [[Sedimentacija|sedimentacije]] in [[Difuzija|difuzije]] pri manjših delcih. Količina, odlaganje in končne posledice vdihanih prašnih delcev so po navadi odvisne od njihove velikosti in kemične sestave, poti preko katere so vdihani, časa izpostavljenosti, količine vdihanega zraka (vrste dela, ki ga človek opravlja), smeri in hitrosti vetra ob telesu ter fizične karakteristike, predhodnih [[Bolezen|bolezni]] (dihal, ...) in načina življenja (kajenje, ...) konkretnega človeka. Od vseh teh lastnosti je odvisno tudi, do katerega predela dihalnega sistema bodo uspeli prodreti, kakšen delež se jih bo uspelo odložiti in kakšne posledice človeškemu zdravju bodo povzročene.
[[Slika:Respiratory system complete no labels.svg|thumb|250px|Človeška dihala]]
Večji prašni delci (>10 µm) se po navadi odlagajo v ustni ter nosni votlini in grlu. [[Dihanje]] skozi nos je ponavadi bolj varno zaradi uspešnega filtriranja prašnih delcev s pomočjo nosnih dlačic ter večjega spreminjanja smeri vdihanega zraka in posledičnega zaustavljanja delcev. Večji delci, ki se ne zaustavijo pri omenjenih delih dihalnega sistema, lahko prodrejo tudi do sapnika in sapnice, tam se lahko odstranijo s pomočjo sluzi ali pa raztopijo v telo. Manjši delci lahko prodrejo vse do pljučnih mešičkov. Samo 1 % delcev v velikosti 10 µm ima po navedbah [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] (WHO)<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.who.int/occupational_health/publications/en/oehairbornedust.pdf|title=Hazard prevention and control in the work environment: airborne dust.|date=1999|accessdate=|website=Occupational and Environmental Health Department of Protection of the Human Environment|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> zmožnost prodora do predela kjer se nahajajo pljučni mešički, največjo pa delci v velikosti 2µm. Delci manjši od 2µm (okoli 0,5 µm) v povprečju ne presegajo 10-15 % zmožnosti zaradi sposobnosti dihalnega sistema po izdihu večjega dela, medtem ko ultrafini delci s pomočjo difuzije lažje ostanejo in prodrejo v notranje organe.
[[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] (ISO) je zaradi pomembnega značaja velikosti delcev ter prodiranja le teh v dihalni sistem, s poudarkom aktivnosti človeka na delovnem mestu, za namene vzorčenja vzpostavila standarde kot je na primer: »ISO 481:2014: Atmosfera na delovnem mestu - definicija velikosti frakcij za merjenje delcev, ki se prenašajo z zrakom.« <ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://standards.globalspec.com/std/969024/EN%20481|title=ISO EN 481 (2014): Workplace exposure – Size fraction definitions for measurement of airborne particles.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organzation for Standardization|last=|first=}}</ref>. Standard je namenjen definiranju deleža velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi (1) nosno ali ustno votlino, (2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov ob povprečnih delovnih pogojih.
Standard prikazuje delež različnih velikosti delcev, ki lahko prodrejo do različnih regij dihalnega sistema, ne pa tudi deleža, ki bi prikazal koliko delcev od prodirajočih se tam odloži. Standard zato opozarja, da bi striktno upoštevanje sprejetih sporazumov, lahko precenilo potencialni učinek na človeško zdravje, zaradi dejstva, da morajo biti delci odloženi, da bi lahko prišlo do (negativnih) bioloških učinkov, kar pa je težje dokazati.
Delež manjših velikosti (<1µm) prašnih delcev, ki se odložijo v določenem delu telesa je neznan. Ultrafini delci lažje prodrejo vse do pljučnih mešičkov, a se večji del le teh znajde v izdihanem zraku zaradi težjega odlaganja. Vseeno pa obstaja močan sum, da se veliko večji del odloženih delcev uspe prenesti iz pljuč v kri in tako sproža reakcije v t.i. »sekundardnih organih« kot so možgani ter srce. Obstaja pa tudi zaenkrat še ne potrjen sum, da ultrafinim delcem (<300nm) uspe prodreti pregrade med krvjo in organi ter vstopiti v same celice, organele in celo jedra celic.
==== Kemična sestava prašnih delcev in posledice na človekovo zdravje ====
Kemična sestava prašnih delcev ter njihov izvor sta pomembna faktorja pri posledicah prašnih delcev na človekovo zdravje<ref name=":18" />.
Procesi lomljenja peska, kamnov in drugih rudnin lahko vsebujejo kristalni kremen ter druge toksične komponente (berilij, bakreni sulfid, azbest,..) v obliki majhnega prahu. V procesih gumarske industrije se za primarno surovino uporablja veliko število toksičnih kemikalij v obliki prahu ali pa v drugih agregatnih stanjih, ki lahko kasneje prispevajo svoj delež pri formiranju prašnih delcev (industrijsko oglje, kristalni kremen, žveplo, svinčev oksid, fosfiti,..<ref>{{Navedi splet|url=https://publications.iarc.fr/Book-And-Report-Series/Iarc-Monographs-On-The-Identification-Of-Carcinogenic-Hazards-To-Humans/Chemical-Agents-And-Related-Occupations-2012|title=Chemical agents and related occupations, Volume 100 F – A review of human carcinogens|date=2012|accessdate=|website=International Agency for Research on Cancer working group on the evaluation of carcinogenic risks to humans|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref>). V procesih proizvajanja plastike za široko uporabo v obliki embalaže ter izdelkov iz plastike se prav tako uporablja veliko število kemičnih komponent (vinil klorid, benzen, 1,3-butadien, formaldehid, poliklorirani bifenil,..), katere pri sami proizvodnji, uporabi, razgradnji ali sežiganju tvorijo del prašnih delcev<ref>{{Navedi revijo|last=Barabad|first=|last2=Jung|date=2018|title=Characteristics of particulate matter and volatile organic compound emissions from te combustion of waste vinyl|url=https://www.mdpi.com/1660-4601/15/7/1390|magazine=International Journal of Environmental Research and Public Health|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>, ki vplivajo na človeško zdravje<ref>{{Navedi revijo|last=Prata|first=|date=2018|title=Airborne microplastics: Consequences to human health ?|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29172041/|magazine=Environmental Pollution Journal, 234|page=|pages=115-126|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. V lesni, živilski, farmacevtski, železarski, gradbeni, rudarski in drugih industrijah se v nekem delu procesa delavci ter okolje soočijo z deležem primarnih surovin ali pa končnega onesnaževanja v obliki majhnega prahu, ki bi lahko prodrl vse do pljučnih mešičkov, zaradi česar obstaja velika nevarnost poslabšanja človeškega zdravja v obliki:
* bolezni pljuč z akumulacijo prahu v pljučih
* rak, ki se lahko razvije zaradi vnetja pljučnega tkiva
* bolezni srca in ožilja
* zastrupitev krvi, ledvic in centralnega živčnega sistema zaradi telesnega vsrkavanja toksičnih kemikalij, ki sproža reakcije pri drugih organih
* infekcijske bolezni
* reakcije, ki se poznajo na koži telesa, manifestirajo s težavami pri dihanju,..
* poslabšanje drugih bolezni kot so astma<ref>{{Navedi revijo|last=Souza|first=|last2=da Silva Santos|date=2017|title=Association between climate variables, pollutants, aerosols and hospitalizations due to asthma.|url=https://www.semanticscholar.org/paper/Association-between-climate-variables%2C-pollutants%2C-Souza-Santos/2ee982237c1420d81b8f2c857c359a1fa98ac9ce|magazine=The journal Mundo da Saude|page=|pages=4-10|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>,..
Dodatni primeri prašnih delcev z različnimi vsebnostmi in njihovi učinki na [[človeško zdravje]]:
{| class="wikitable"
|'''Vrste prahu'''
|'''Glavni učinki na zdravje'''
|'''Ciljni organ'''
|'''Definiran delež velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi/do'''
|-
|Prah kristalnega kremena (gradbeništvo in druge industrije)
|Silikoza; postopno razvijajoča se bolezen pljuč s trajnimi posledicami; rakotvorna
|Pljuča, bronhioli, pljučni mešički
|(3) predela pljučnih mešičkov
|-
|Premogov prah (premogovništvo, gorivo za proizvajanje toplote in elektrike)
|Pnevmokonioza; bolezen pljuč (oteženo dihanje)
|Pljuča, bronhioli, pljučni mešički
|(3) predela pljučnih mešičkov
|-
|Prah azbesta (gradbeništvo,..)
|Azbestoza; pljučni rak; mezotelioma
|Pljuča, bronhioli, pljučni mešički
|(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov
|-
|Svinčev prah (elektrotehniška industrija, gradbeništvo,..)
|Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema)
|Skozi dihalni sistem v krvni obtok
|(1) nosno ali ustno votlino
|-
|Prah mangana (železarska industrija)
|Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema)
|Skozi dihalni sistem v krvni obtok
|(1) nosno ali ustno votlino
|-
|Lesni prah (gorivo za proizvajanje toplote in elektrike, papirna industrija, gradbeništvo,..)
|Rak v nosni votlini
|Nosna votlina
|(1) nosno ali ustno votlino
|-
|Bombažni prah (tekstilna industrija)
|Bisinoza; bolezen pljuč (oteženo dihanje)
|Pljuča
|(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč
|-
|Posušeni sladkorni trs (proizvodnja sladkorja)
|Bagasoza; ekstrinzičen alergijski alveolitis
|Pljuča
|(3) predela pljučnih mešičkov
|-
|Cementni prah (gradbeništvo)
|Dermatoza; kožna bolezen
|Koža
|Katerekoli velikosti
|-
|Pentaklorofenol (kmetijska industrija)
|Sistemska zastrupitev
|Skozi kožo v krvni obtok
|Katerekoli velikosti
|}
Letno na globalni ravni pride do okoli '''8.9 milijona smrti''' zaradi dolgotrajne izpostavljenosti prašnim delcev v zunanjem zraku in posledičnega razvoja bolezni. Takšno število smrti je primerljivo z 10.3 milijona smrti zaradi [[Prehrana v svetu|prehrane]] in 6.3 milijona smrti zaradi [[Kajenje tobaka|kajenja]], sicer dvema od največjih povzročiteljic smrti.<ref>{{Navedi revijo|last=Burnett|first=|last2=Chen|date=2018|title=Global estimates of mortality associated with long-term exposure to outdoor fine particulate matter|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30181279/|magazine=US National Academy of Sciences, Proceedings of the National Academy of Sciences|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>
=== '''Tehnični elementi za nadzor onesnaževanja s prašnimi delci''' ===
Tekom razvoja tehnologije proizvajanja energije ter delovanja različnih vrst industrije, kot največjih virov onesnaževanja, se je zaradi vidnih posledic na človeško zdravje sočasno razvijalo tudi področje preprečevanja oz. omejevanja onesnaževanja. Tipičen tehnični sistem zagotavljanja kakovosti notranjega zraka, je [[prezračevalni sistem]] kjer se uporablja različne vrste filtrov in druge tehnične elemente za nadzor onesnaževanja.
S spoznavanjem fizike, dinamike ter drugih lastnosti prašnih delcev so se razvijali osnovni mehanizmi zbiranja<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Filters and Filtration Handbook, Fifth Edition.|last=Sutherland|first=|publisher=Elsevier, Ltd|year=2008|isbn=|location=|page=370-372|cobiss=|url=https://www.elsevier.com/books/filters-and-filtration-handbook/sutherland/978-1-85617-464-0}}</ref>, ki so upoštevali: trkalno, prestrezevalno ([[sila upora]]) in [[Difuzija|difuzijsko sposobnost]] (Brownovo gibanje) ter [[Težnost|gravitacijsko]], centrifugalno in [[Elektrostatika|elektrostatično]] silo delca.
Na teh mehanizmih temelječi tehnični elementi za zagotavljanje kakovosti notranjega zraka ter nadzor oz. preprečevanje pretiranega onesnaževanja zunanjega zraka direktno ob viru onesnaževanja bodo v nadaljevanju razdeljeni ter opisani v petih različnih kategorijah.
===== Gravitacijsko odlaganje v komori s horizontalnim pretokom zraka =====
Deluje na preprostem principu potovanja onesnaženega zraka skozi kanal, ki se na neki točki razširi v daljšo komoro zaradi česar se pretok zraka upočasni in s tem dopusti delcem možnost odlaganja s pomočjo gravitacije.
Uporablja se za večje velikosti delcev (>70µm), ki imajo zaradi gravitacije ravno dovolj veliko hitrost odlaganja, da jih ne odnese, skupaj z ostalimi plini ter delci v pretoku, iz same komore. Kljub omejeni zmožnosti se še vedno uporablja pri, vsaj začetnem, čiščenju zelo onesnaženih izpustov v metalurški industriji. Potrebno je redno ročno čiščenje odloženih delcev iz dna naprave.
===== Centrifugalni separatorji =====
Delujejo na principu tangencialnega vstopa onesnaženega zraka v večjo cilindrično telo, kar povzroči vrtinčenje zraka. Ko zrak z delci prispe do mejne plasti, kjer zrak stagnira (v spodnjem delu separatorja), delci zapustijo tok zraka in padejo proti zbiralniku na dnu separatorja, medtem, ko je pretok zraka preusmerjen proti izhodni cevi na vrhu separatorja ter v potencialno nadaljno obravnavo zaradi možnosti, da se nekateri delci odbijejo in pridružijo toku izhodnega zraka. Večji centrifugalni separatorji (z večjim premerom cilindrične cevi) so primerni za odstranjevanje večjih delcev (>20µm), medtem, ko lahko manjši in tehnološko bolj napredni obravnavajo tudi delce do velikosti 1µm.
===== Čiščenje onesnaženega zraka z mokrim pralnikov =====
Mokri pralnik deluje na principu prenašanja prašnih delcev na kapljice (razpršene) vode skozi katere potuje onesnažen zrak. Kapljice morajo biti pravšnjih velikosti za dosego željenega učinka odstranjevanja določenih velikosti prašnih delcev. Pralnik, kjer se srečata onesnažen zrak ter voda je samo eden od glavnih členov celotnega sistema, ki v nadaljnih korakih vključuje separator (vode in zraka ali pa vode in delcev) ter črpalko za recirkulacijo vode nazaj v pralnik. Znane so različne vrste pralnikov kateri se v glavnem razlikujejo okoli metode vnašanja vode ter onesnaženega zraka (prečno, protismerno ali istosmerno vnašanje) v različnih tipih kot so: venturijev, sejalni, brizgalni, kondenzacijski, odstranjevalnik vlage in drugi. Brizgalni pralnik temelji na brizgalnih šobah v zgornjem delu pralnika ter odtoku (onesnažene) vode v spodnjem delu in vhodu onesnaženega zraka iz spodnjega proti zgornjemu predelu.
===== Elektrostatični ločevalnik prašnih delcev =====
Elektrostatični ločevalnik temelji na pretoku onesnaženega zraka skozi vmesni prostor dveh ozemljenih plošč med katerima je več vrst prepletenih žic z napetostjo tudi do 40000 voltov, ki ob enem prašne delce električno nabijejo ter istočasno ustvarjajo elektrostatično polje katero povzroči izločevanje delcev iz pretoka onesnaženega zraka na obstranske (ozemljene) plošče. Ioni, ki so ustvarjeni s pomočjo visokonapetostnih žic se vežejo na prašne delce, ki s tem pridobijo električni naboj ta pa je odvisen tudi od same kemične sestave delca.
Prašne delce zbrane na ploščah je potrebno redno čistiti z mehanskim tresenjem plošč ali pa elektromagnetnimi sunki, ki povzročijo odpadanje delcev v zbiralnik na dnu elektrostatičnega ločevalnika. Elektrostatične ločevalnike, ki so primerni tudi za zelo majhne prašne delce se deli na tri glavne tipe: negativno nabiti suhi ločevalniki, negativno nabiti mokri ločevalniki ter dvostopenjski pozitivno nabiti ločevalniki.
===== Čiščenje onesnaženega zraka s filtri =====
Filtri se uporabljajo za odstranjevanje prašnih delcev različnih velikosti, organizmov kot tudi plinastih onesnaževal. Deluje na principu usmerjanja pretoka onesnaženega zraka skozi filtre sestavljene iz različnih sintetičnih ter naravnih materialov, ki imajo različne velikosti por s katerimi zaustavljajo prašne delce. Učinkovitost ločevanja je odvisna od velikosti por, globine filtra, hitrosti onesnaženega zraka ter same dinamike med kemično sestavo filtra ter prašnih delcev.
Čiščenje onesnaženega zraka s filtri se v grobem deli na površinske ter globinske načine filtriranja. Površinski večinoma ustavljajo delce na sami površini filtrov ter s časom zaradi akumulacije delcev okoli por, zmanjšujejo prehodnost le teh, medtem, ko globinski ustavljajo delce skozi celotno globino filtra.
Postavitev filtrov je razdeljena na fazo pred ventilatorjem, ki skrbi za relativno čistost nadaljne opreme s filtriranjem večjih velikosti (> 10 µm) in drugo fazo, ki je za ventilatorjem. Ta se ukvarja z manjšimi velikostmi prašnih delcev (> 0.3 µm > 10 µm) ter je postavljena pred samimi filtri za plinasta onesnaževala, saj le ti niso zmožni filtracije prašnih delcev in bi bila v nasprotnem primeru njihova življenska doba zelo kratka.
===== Uporaba filtrov v procesu prezračevanja =====
====== Različne vrste filtriranja v procesu prezračevanja ======
Uporaba takšnih zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega.Filtre se lahko uporablja pri samih virih onesnaževanja kot tudi pri procesih prezračevanja bivalnih prostorov, kjer je ta način zbiranja delcev najbolj pogosto uporabljen. V prezračevalnih sistemih je lahko prisotno več različnih vrst filtriranja<ref name=":9" />:
* Filtre sestavljene iz naravnih ter sintetičnih materialov (naravni lateks, sintetična vlakna, steklena vlakna, poliuretan,..), ki filtrirajo grobe (> 10 µm), fine (> 0.3 µm > 10 µm) ter mikro ( > 0.1 µm > 0.3 µm) velikosti prašnih delcev.
* Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo tanek premaz visoko viskoznih tekočin kot so olje ali mast, ki pomagajo pri zaustavljanju grobih delcev (>10 µm).
* Elektrostatične ter ionske filtre, ki delujejo na principu elektrostatike in odstranjujejo delce do velikosti 0.1 µm.
* Filtre, ki delujejo na principu foto-katalizatorja. Ta s procesom odstranitve elektronov iz katalizatorja (tipično titanijevega dioksida), ki je izpostavljen ultravijolični svetlobi ter posledični reakciji elektronov z vlago v zraku, razdeli vodne molekule na atome vodika ter hidroksilne radikale, slednji pa reagirajo z onesnaževali temelječimi na ogljiku in jih pretvorijo v ogljikov dioksid ter vodo. Filter tako spremeni kemično sestavo onesnaževal in jih spremeni iz škodljivih v neškodljive delce.
* Filtre iz aktivnega ogljika, ki s procesom adsorpcije pritegnejo atome in molekule plinastih ter tekočih oblik onesnaževala (lahko-hlapne ogljikove spojine) na atome ogljika, ki ležijo na sami površini filtra. Ti v glavnem dopolnjujejo zgoraj naštete vrste in skrbijo za odstranjevanje delcev, ki povzročajo neprijetne vonjave.
* Filtre prevlečene s srebrom, ki oddajajo srebrove ione kateri služijo za sterilizacijo mikroorganizmov (bakterije ter virusi) in s tem preprečijo razmnoževanje le teh. Ti spadajo pod filtre, ki služijo nadzoru ter preprečevanju razmnoževanja škodljivih mikroorganizmov in bodo poleg te vrste našteti v zadnjih alinejah, kot filtri, ki so namenjeni vrstam onesnaževanja najmanjših velikosti.
* Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo nanos mikrobov (bakterije, virusi, cvetni prah,..), fenolov in drugih antioksidantov kateri služijo za nevtralizacijo bakterij ter drugih molekul, ki so zaslužne za neprijetne vonjave.
* Filtre, ki delujejo na principu UV sevanja in so pri procesu filtriranja (v sistemu prezračevanja) na zadnjem mestu. Vloga UV sevanja (UV-C) je uničenje ali sprememba genetske zasnove mikroorganizmov ali mikrobov (bakterij, gliv in virusov) in s tem sterilizacija ter preprečitev množitve, ki bi lahko vplivala na končno zdravje človeka.
Uporaba zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega
====== Klasifikacija kakovosti zunanjega ter notranjega zraka ======
Kakovost zunanjega zraka se, za namen vzpostavljanja prezračevalnega sistema in izbire primernega tipa filtra, deli na tri stopnje <ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/c8d82246-bdec-4100-abad-7dc911c420f9/en-13779-2007|title=EN 13779:2007: Ventilation for non-residential buildings – Performance requirements for ventilation and room-conditioning systems.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>:
* ODA 1: čisti zrak z občasnim onesnaževanjem s prašnimi delci, ki ustreza nacionalnim (SLO) ter mednarodnim (EU, WHO) standardom oz. mejnim vrednostim,
* ODA 2: srednje-visoko onesnažen zrak s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti do 1.5x ter
* ODA 3: zelo visoka onesnaženost zraka s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti za več kot 1.5x.
Željeno doseganje notranje kakovosti zraka pa se deli na:
* IDA 4: ki predstavlja najmanjšo zahtevano kakovost zraka ter vse do
* IDA 1: ki predstavlja največjo zahtevano kakovost zraka, ki je namenjena t.i. čistim prostorom, ki se jih uporablja v različne namene pri različnih industrijah<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=4c670078-c959-48eb-b3d3-be26d5372ee4|title=EN ISO 15251: Indoor environmental input parameters for design and assessment of energy performance of buildings addressing indoor air quality, thermal environment, lighting and acoustics|date=2007|accessdate=|website=International Organization for Standardization|publisher=|last=|first=}}</ref>.
Indikatorji zahtevane kakovosti zraka v prostoru so:
* število ljudi na m²
* namembnost prostora
* količina vpihanega zraka (l/s×m²) v prostor
* povečana koncentracija CO2 (ppm)
====== Klasifikacija filtrov glede na učinkovitost filtriranja prašnih delcev ======
Zgoraj omenjene stopnje kakovosti zraka se lahko dosega z uporabo večstopenjskih, bolj kakovostnih filtrov, ki so bili po standardu EN 779:2012<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=5c5e123a-2983-4038-986c-d76f2f8c1a29|title=ISO EN 779:2012: Particulate air filters for general ventilation - Determination of the filtration performance|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref> do nedavnega razdeljeni v tri različne stopnje (G, M, F) katere so predstavljale povprečno učinkovitost filtriranja prašnih delcev večjih od 0.4 µm, ki pa nimajo zadostne praktične vrednosti. Standard EN 779 je bil v letu 2018 dokončno zamenjan s standardom EN 16890:2016<ref name=":10" /><ref name=":11" />. Standard EN 16890:2016 se zaenkrat uporablja v povezavi s standardom EN 1822<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=493884ce-0564-4e90-80ca-3213583daab6|title=EN ISO 1822: High efficiency air filters (EPA, HEPA and ULPA) - Part 1: Classification, performance testing, marking|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, kjer so bili obravnavani zračni filtri za mikro delce (>0.01 µm) razdeljeni v tri skupine (E, H, U).
'''Standard EN 16890 (1-2)'''<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/standard/57864.html|title=EN ISO 16890-1:2016: Air filters for general ventilation – Part 1: Technical specifications, requirements and efficiency classification system based upon Particulate Matter (PM)|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organiaztion for Standardization|last=|first=}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/obp/ui/#!iso:std:57865:en|title=EN ISO 16890-2:2016: Air filters for general ventilation – Part 2: Measurement of fractional efficiency and air flow resistance.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja treh različnih velikosti finih prašnih delcev (PM1, PM2.5 in PM10) in sicer od velikosti 0.3 µm pa vse do 10 µm ter drugo skupino kjer se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja grobih velikosti delcev nad 10 µm.
Učinkovitost filtriranja finih prašnih delcev PM1 se testira z umetno povzročenimi prašnimi delci v velikosti od 0.3 µm do 1 µm, PM2.5 od 0.3 µm do 2.5 µm ter PM10 od 0.3 µm do 10 µm. Proces merjenja učinkovitosti filtrov poteka tako, da se na testni progi istočasno izmeri številčno koncentracijo prašnih delcev, od velikosti 0.3 µm do 10 µm, v vstopnem kanalu pred filtrom in na drugi strani v izhodnem kanalu. V prvem koraku se izmeri učinkovitost filtriranja čistega neklimatiziranega filtra, v drugem pa se filter predhodno klimatizira v prostoru z atmosfero izopropanolne pare, ki odstrani elektrostatični naboj s filtra. Klimatiziran filter se nato vmesti na testno progo in ponovno preveri učinkovitost. Končna učinkovitost filtriranja določene velikosti prašnih delcev je izračunana s povprečjem učinkovitosti klimatiziranega in neklimatiziranega filtra. Za določene velikosti prašnih delcev (PM1, PM2.5) je potrebna minimalna 50% učinkovitost filtriranja tako klimatiziranih kot neklimatiziranih filtrov, da se lahko upošteva pri končni klasifikaciji določenega velikostnega razreda.
Meritve se ponovi na večjem številu testiranih filtrov in pridobi statistično povprečje. Vključene korelacijske faktorje ter standardno deviacijo (tudi brez samih filtrov) pa se v zaključku uporabi za učinkovitost delovanja samega filtra in posledično razvrsti v naslednje skupine filtrov:
{| class="wikitable"
|'''PM1'''
|'''PM2.5'''
|'''PM10'''
|'''Groba frakcija'''
|-
|ISO ePM1 95% F9
ISO ePM1 90%
ISO ePM1 85%
ISO ePM1 80%
|ISO ePM2.5 95% F7
ISO ePM2.5 90%
ISO ePM2.5 85%
ISO ePM2.5 80%
ISO ePM2.5 75%
ISO ePM2.5 70%
ISO ePM2.5 65%
|ISO ePM10 95% M6
ISO ePM10 90%
ISO ePM10 85%
ISO ePM10 80%
ISO ePM10 75%
ISO ePM10 70%
ISO ePM10 65%
|ISO Groba 95% G4
ISO Groba 90%
ISO Groba 85%
ISO Groba 80%
ISO Groba 75%
ISO Groba 70%
ISO Groba 65%
ISO Groba 60%
|-
|ISO ePM1 75% F8
ISO ePM1 70%
|ISO ePM2.5 60% M6
ISO ePM2.5 55%
ISO ePM2.5 50%
|ISO ePM10 60% M5
ISO ePM10 55%
ISO ePM10 50%
|ISO Groba 55% G3
ISO Groba 50%
ISO Groba 45%
|-
|ISO ePM1 65% F7
ISO ePM1 60%
ISO ePM1 55%
ISO ePM1 50%
|
|
|ISO Groba 40% G2
ISO Groba 35%
ISO Groba 30%
|-
|Minimalna 50% učinkovitost filtriranja.
|Minimalna 50% učinkovitost filtriranja.
|Minimalna 50% učinkovitost filtriranja neklimatiziranih filtrov.
|Ni zahtev pri klimatiziranih filtrih.
|}
Namesto devetih različnih razvrstitev filtrov po standardu '''EN 779''' je v standardu '''EN 16890''' prisotnih devetinštirideset, ki lahko veliko bolje prikazujejo realno stanje učinkovitosti filtriranja različnih velikosti prašnih delcev.
====== Klasifikacija filtrov glede na energetsko učinkovitost ======
{| class="wikitable" style="float:right"
|+Razredi energetske učinkovitosti filtra ePM1<ref name="Eurovent_cert"/>
!Mx = 200 g
! colspan="6" |Poraba energije v KWh/leto za ePM1
|-
!(preskusni prah)
! colspan="6" |ePM1 in ePM1<sub>min</sub> ≥ 50 %
|-
|
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|A+
|style=background-color:#4472c8;color:white;|A
|style=background-color:#00af50;color:white;|B
|style=background-color:#fdc200;color:white;|C
|style=background-color:#fa0300;color:white;|D
|style=background-color:#c00004;color:white;|E
|-
|50 & 55 %
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|800
|style=background-color:#4472c8;color:white;|900
|style=background-color:#00af50;color:white;|1050
|style=background-color:#fdc200;color:white;|1400
|style=background-color:#fa0300;color:white;|2000
|style=background-color:#c00004;color:white;|>2000
|-
|60 & 65 %
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|850
|style=background-color:#4472c8;color:white;|950
|style=background-color:#00af50;color:white;|1100
|style=background-color:#fdc200;color:white;|1450
|style=background-color:#fa0300;color:white;|2050
|style=background-color:#c00004;color:white;|>2050
|-
|70 & 75 %
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|950
|style=background-color:#4472c8;color:white;|1100
|style=background-color:#00af50;color:white;|1250
|style=background-color:#fdc200;color:white;|1550
|style=background-color:#fa0300;color:white;|2150
|style=background-color:#c00004;color:white;|>2150
|-
|80 & 85 %
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|1050
|style=background-color:#4472c8;color:white;|1250
|style=background-color:#00af50;color:white;|1450
|style=background-color:#fdc200;color:white;|1800
|style=background-color:#fa0300;color:white;|2400
|style=background-color:#c00004;color:white;|>2400
|-
|>90 %
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|1200
|style=background-color:#4472c8;color:white;|1400
|style=background-color:#00af50;color:white;|1550
|style=background-color:#fdc200;color:white;|1900
|style=background-color:#fa0300;color:white;|2500
|style=background-color:#c00004;color:white;|>2500
|}
Energetska učinkovitost samega filtra skozi življensko dobo vpliva na končno ceno delovanja prezračevalnega sistema. V Evropi jo certificira organizacija Eurovent, ki deluje pod okriljem »Cofrac«, francoske komisije za akreditacijo, ki je podpisnica mednarodno priznanega »Evropskega sodelovanja za akreditacijo«, izpolnjuje zahteve ISO standardov ter na prostovoljni bazi sodeluje s proizvajalci filtrirnih elementov. S pomočjo protokola za testiranje učinkovitosti vsakega filtra posebej (EN 16890) se izračuna razmerje padca tlaka skozi čas pri določeni količini prahu. Na končno energetsko učinkovitost ter končno porabo električne energije poleg same učinkovitosti ventilatorja tako najbolj vpliva padec tlaka katerega mora ventilator premostiti za dovod zraka po prostorih. S pomočjo standarda (EN 16890) klasifikacije učinkovitosti filtriranja (PM1, PM2.5 ter PM10) ter letne porabe energije (kWh/leto) se je vzpostavila klasifikacija energetske učinkovitosti.<ref name="Eurovent_cert">{{navedi dokument |url=https://www.eurovent-certification.com/sites/default/files/2018-11/1542279913_AIR_FILTERS_New_energy_efficiency_classification.pdf |title=Eurovent Certita certification launches a new energy efficiency classification for air filters |date=2018-11-09 |publisher=Eurovent Certita |accessdate=2020-11-27}}</ref>
====== Življenska doba ter opis uporabe filtrov v tehničnih sistemih prezračevanja ======
Življenska doba filtrov za prašne delce je odvisna od naslednjih spremenljivk:
* koncentracija onesnaževal
* kombinacija različnih vrst onesnaževal, ki vplivajo druga na drugo
* vlažnost zraka
* temperatura zraka
* dolžina uporabe (vsakdanje, tedenske,..) prezračevalnega sistema
* vrste filtrirnih elementov (material, velikost por,..)
* hitrost ter količina zraka za potrebe prezračevanja prostorov (velikost ter namembnost prostora,..) ter dihanja uporabnikov samega prostora (specifikacija uporabnikov (otroci, starejši ljudje,..), zdravstveni aspekti uporabnikov (astma,..), količina uporabnikov, aktivnost uporabnikov (mirovanje, bolj napredna fizična aktivnost,..)
Zaradi kompleksne medsebojne dinamike spremenljivk, ni nobenega edinstvenega priporočila za prepoznavanje odsluženja učinkovitosti filtrirnih elementov. Vseeno pa je prepoznanih nekaj splošnih indikatorjev, ki vključujejo:
* vizualni pregled filtrirnega elementa (očitna prekritost filtra s prašnimi delci) ali prezračevalnega sistema,
* prepoznan okus ali vonj, ki je plod nezadostnega filtriranja (ta je posebno učinkovit pri filtrih plinastih onesnaževal),
* poslabšana odpornost dihalnih poti,
* proizvajalčeva priporočila vključajoč oceno povečanja upornosti filtra in s tem tlaka potrebnega za premagovanje le te, ki se jo lahko prepozna z merjenjem porabe energije in prilagodi na podlagi zgoraj omenjenih indikatorjev.
Da bi filtrirni element deloval učinkovito in dlje časa je potrebno upoštevati nasvete uporabe zračnih filtrov v sistemu prezračevanja<ref name=":20" />:
* postavitev in samo načrtovanje prezračevalnega sistema z namenom preprečevanja več kot 80-90 % relativne vlažnosti in s tem zmanjšanje možnosti razmnoževanja mikroorganizmov,
* pri vstopu zraka v sistem je zaradi zaščite notranjih elementov priporočena uporaba filtra za grobe delce pred ventilatorjem ter za fine po le tem,
* filtrirni elementi naj bodo postavljeni znotraj delov prezračevalnega sistema, kjer je tok zraka skozi celotni presek enoten,
* pri izstopu zraka iz kuhinje je zaradi zaščite sistema priporočena uporaba posebnih filtrov, ki odstranjujejo mast,
* filtri naj bodo odstranjeni po prepoznanem tlačnem padcu in če je možno zaradi higienskih razlogov po času cvetenja narave v zunanjem okolju ali v času po sami kurilni sezoni,
* filtri naj se pazljivo odstranjujejo z namenom preprečevanja širjenja nabranih onesnaževal ob upoštevanju okoljskih regulativ,
* z namenom regeneracije toplote in s tem večje energetske učinkovitosti celotnega sistema ogrevanja ter hlajenja je priporočena recirkulacija zraka ter znotraj tega dela uporaba podobnih filtrov kot so prisotni znotraj vhodnega dela prezračevalnega sistema,
* prav tako je priporočena uporaba filtrirnega elementa pri samem izhodnem delu prezračevalnega sistema.
====== Klasifikacija izhodnega zraka ======
Izhodni zrak se lahko uporabi za regeneracijo toplote ali pa v nekaterih primerih, če je kakovost zraka dovolj dobra, tudi za ponovno uporabo v prostorih (recirkulacija zraka). Ta je po standardu EN 13779<ref name=":20" /> klasificiran s štirimi stopnjami:
* ETA 1: Zrak, ki je primeren za recirkulacijo in prenos toplote brez kakršnihkoli dodatnih zahtev pri zbiranju v skupni izhodni kanal.
* ETA 2: Zrak, ki ni primeren za splošno recirkulacijo, ampak samo za prostore z manjšimi zahtevami po kakovosti zraka (stranišče, garaža, skladišča,..). Lahko je zbran v skupni izhodni kanal.
* ETA 3: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je ponavadi speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom ali pa skupaj z zrakom podobne kakovosti zbran v skupni izhodni kanal.
* ETA 4: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom.
Pri vseh štirih stopnjah je potrebno spremljati netesnosti ter s tem uhajanje zraka iz izhodnega sistema z izmenjavo toplote zraka zaradi zahtev po pravšnji količini dovoda zunanjega (vhodnega) zraka in preprečevanju kontaminacije le tega. Na podlagi tega pa tudi zagotavljati določen sesalni ter dovodni tlak, ki bi poskrbel za nemoteno prenašanje zraka preko prenosnika toplote v zunanje okolje.
=== Ukrepi za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ===
Predpogoj izvajanja ukrepov je redno izvajanje meritev ter izboljševanje atmosferskih razpršitvenih modelov s strani organov države ali posameznih skupnosti (mestnih oblasti,..). Razpršitveni modeli se morajo čimbolje približati realnemu stanju in so namenjeni opozarjanju javnosti, ko se pričakuje, ob določenih vremenskih pogojih, georafskih danostih in pričakovanih načinih onesnaževanja zraka, preseganje mejnih vrednostih, ki so določene s standardom. Ko se lahko z zadostno gotovostjo potrdi ali pa z realnim merjenjem dejansko pride do preseganja mejnih vrednosti koncentracij prašnih delcev (PM10 in/ali PM2.5), morajo organi poskrbeti za primerno obveščanje javnosti ter priporočiti kratkoročne in izvajati dolgoročne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka s prašnimi delci. Obveščanje javnosti, kot je zapisano pri [[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agenciji Republike Slovenije za Okolje]] (ARSO)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_Porocilo_2018.pdf|title=Problematika onesnaženosti zraka z delci.|date=|accessdate=|website=|publisher=Agencija Republike Slovenije za Okolje.|last=|first=}}</ref>, vsebuje analizo stanja onesnaženosti, ta pa v nadaljevanju vsebuje opis območja čezmejnega onesnaženja, virov onesnaževanja, vpliv onesnaževanja na človekovo zdravje ter priporočenih kratkoročnih ukrepov, ki jih posameznik lahko izvede.
; Kratkoročni ukrepi:
* omejitev zadrževanja se v okolici vira onesnaževanja
* zapiranje oken, vrat
* namestitev tehničnih sistemov za izboljšanje kakovosti notranjega-zunanjega zraka
* zmajšanje ogrevanja stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trda goriva
* uporaba goriv, ki sproščajo nižje emisije delcev, za ogrevanje prostorov, če imajo to možnost
* uporaba javnega prevoza in zmanjšanje uporabe osebnih vozil
* zmanjšanje gospodarske aktivnosti, ki je prepoznana kot večji vir onesnaževanja
; Dolgoročni ukrepi:
* Investicijski projekti gospodinjstev za zamenjavo kotlov na vse vrste goriv z novimi napravami za ogrevanje stavb ter obnova posameznih delov ali celotnega zunanjega ovoja stavb.
* Vgradnja kotlov na zemeljski plin ali toplotnih postaj ob hkratni priključitvi na sistem distribucije zemeljskega plina ali omrežje daljinskega ogrevanja na območju, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina ali toplota iz daljinskega ogrevanja, se lahko spodbuja s subvencijami države in občine.
* V skladu z zgornjima ukrepoma se naj izvajajo tudi investicijski projekti za zmanjševanje energetske revščine ter prehoda na obnovljive vire energije. Obnovljivi viri energije sicer vključujejo tudi manjša ali večja energetska postrojenja, ki temeljijo na uporabi lesa kot goriva, ki pa je lahko problematičen v mestih in drugih geografskih ter klimatskih območjih, ki nimajo zadostne zmožnosti za razpršitev prašnih delcev.
* Investicijski projekti za uporabo goriv ali tehnologij, ki imajo majhne emisije delcev, v javnem potniškem prometu ali v vozilih, ki jih uporabljajo lokalne javne službe, se lahko spodbujajo z dodatnimi subvencijami države in občine.
* Spodbujanje državljanov k uporabi okoljsko sprejemljivim načinom prevoza.
* Spodbujanje ekonomskih aktivnosti, ki ne temeljijo na pretiranem onesnaževanju zraka.
Dolgoročni ukrepi se načrtujejo, vzpostavljajo ter izvajajo s pomočjo regulacije in investicijskih programov organov države ter skupnosti [[Evropska unija|EU]]. Ti vključujejo vzpostavljanje direktiv na ravni [[Evropska unija|EU]], zakonodaje posameznih držav ter končno implementacijo vsebine v obliki vzpostavitve standardov (mejnih vrednosti), obveščanja javnosti ter izvajanja dolgoročnih načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter posledično človekovega zdravja.
=== Reguliranje onesnaževanja s prašnimi delci z zakonodajo ter standardi v Sloveniji in Evropski uniji ===
==== Zakonodajna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ====
S podpisom [[Pariška pogodba (1951)|Pariške pogodbe]] leta 1951 s strani skupine šestih držav, se je ustanovila Evropsko skupnost za premog in jeklo in sočasno prve institucije. S podpisom [[Rimska pogodba|Rimske pogodbe]] leta 1957, ki je ustanovila Evropsko ekonomsko skupnost (EEC)''',''' se je začela vzpostavljati prva ustavna podlaga, predvsem na ekonomskem ter energetskem področju. [[Evropska unija]] je dandanašnjo podobo dobila s podpisom [[Maastrichtska pogodba|Maastrichtske pogodbe]] leta 1992 in kasnejših dveh, ki sta spremenili ter dopolnili predhodne pogodbe, skupaj s sočasno razširitvijo skupnosti, ki danes šteje 28 držav članic. Glavne evropske institucije so: [[Evropski parlament]] (izvoljen s strani prebivalcev držav članic), [[Evropski svet]] (voditelji evropskih držav, predsednik Evropske komisije), [[Svet Evropske unije]] (ministri evropskih držav), [[Evropska komisija]] (predlagani s strani evropskih držav), [[Sodišče Evropskih skupnosti|Sodišča Evropskih skupnosti]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Evropsko računsko sodišče|Evropskega računskega sodišča]].
Današnja zakonodaja EU se predlaga s strani Evropske komisije (EC) ter Evropskega sveta, potencialno spremeni in sprejme s strani Evropskega parlamenta ter Sveta Evropske unije, vzpostavlja in izvršuje pa s strani Evropske komisije ter Sveta Evropske unije in držav članic.
Nezanemarljiv delež vpliva na oblikovanje zakonodaje ima tudi koncept lobiranja zakonodajalcev na nacionalni ter evropski ravni s strani evropskih sindikalnih združenj, podjetij, nevladnih organizacij, nacionalnih združenj, regijskih predstavništev, mednarodnih organizacij in raziskovalnih organizacij.
[[Mednarodni sporazum|Mednarodni sporazumi]] in konvencije mednarodnih organizacij, katerih članice so države [[Evropska unija|Evropske unije]], imajo prav tako vpliv na samo oblikovanje ter vzpostavljene zakonodaje.
Do leta 2008 je bilo sprejetih vsaj 29 zakonodajnih instrumentov<ref>{{Navedi revijo|last=Markus-Johansson|first=|last2=Borg|date=2008|title=Handbook on the implementation of EC environment legislation|url=https://ec.europa.eu/environment/archives/enlarg/handbook/handbook.pdf|magazine=Regional Environment Center and Umweltbundesamt|page=|pages=173-185|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Ti so bili razdeljeni na direktive, [[Odločba|odločbe]] ter regulative, njihov glavni namen pa je:
* vzpostavitev in ohranjanje kakovosti zunanjega zraka, ki ne bi škodljivo vplival na človeško zdravje ali naravo, z določitvijo mejnih vrednosti posameznih onesnaževal ter standardiziranimi zahtevami za izvajanje meritev ter obveščanje javnosti
* omejevanje pridelovanja in uporabe nekaterih nevarnih snovi, ki bi lahko škodljivo vplivale na ozonski plašč in druga področja
* homologacija in drugi ukrepi za zmanjševanje izpustov iz avtomobilskega sektorja
* vzpostavitev mehanizma nadzora in sistema EU za trgovanje s pravicami do emisij (ETS) toplogrednih plinov
* nadzor proizvajanja in uporabe fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih in opremi (klimatske naprave, hladilna in zmrzovalna oprema)
* nadzor proizvajanja in shranjevanja goriv in drugih izdelkov z namenom zmanjševanja emisij lahko-hlapnih ogljikovodikov (VOC)
* sprejetje in implementacija relevantnih mednarodnih konvencij in sporazumov katerih članice so države Evropske skupnosti
===== Odločbe =====
Vzpostavljena zakonodaja je kot omenjeno lahko v obliki ''odločb'', ki se nanašajo na posamezno državo, podjetje in organizacijo ali pa posamezno področje znotraj vseh držav EU, kot je bilo v primeru odločbe 97/101/EC, ki je vzpostavila recipročno izmenjevanje informacij ter podatkov iz sistemov merjenja kakovosti zunanjega zraka znotraj držav članic Evropske unije. Odločba je bila pomembna pri bolj učinkovitem nadzoru kakovosti zraka v državah članicah, posebno pri čezmejnem onesnaževanju in bila zamenjana s kasnejšimi direktivami ter odločbami. Zakonodaja je lahko tudi v obliki regulative, ki direktno ter enotno vpliva na vse države članice in je ni potrebno prenesti v pravo posameznih držav kot je na področju zagotavljanja kakovosti zunanjega zraka pokazal primer regulative Evropskega parlamenta in Sveta 842/2006 o določenih fluorirani toplogredni plinih s katero se je vzpostavilo nadzor ter omejilo uporabo fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih ter opremi.
===== Direktive =====
Zakonodaja pa je lahko tudi v obliki ''direktive'', ki sicer določa zahteve ali cilje, ki jih morajo države doseči, a le tem prepusti fleksibilnost ter svobodno izbiro načina izvajanja ukrepov za dosego nastavljenega cilja. Za dosego določenih ciljev je direktivo potrebno prenesti v državno zakonodajo ter sprotno obveščati Evropsko komisijo o samem procesu in vsebini. Prva direktiva o kakovosti zraka je bila sprejeta leta 1970 (70/220/EEC), ki je poenotila posamezne zakonodaje takratnih članic za namen zmanjšanja onesnaževanja z emisijami iz motornih vozil, zahtevala tehnološko nadgraditev procesov motorjev z notranjim izgorevanjem in tako vplivala tudi na ostale trgovinske partnerice. Leta 1980 je bila sprejeta prva direktiva (80/779/EEC) namenjena vzpostavljanju poenotenih mejnih vrednosti, merilnega sistema ter izvajanju ukrepov za zmanjšanje žveplovega dioksida ter prašnih delcev. Direktivi za poenoteno obravnavanje dušikovih oksidov ter svinca so bile sprejete do leta 1992 ter podpisa Maastrichtske pogodbe, ki je pospešila proces integracije evropskih držav v Evropsko unijo (EU) in po kateri se je sprejelo mnogo drugih direktiv, vse do 2008/50/EC direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku, ki je v veljavi tudi danes. Ta je združila predhodno sprejete zakonodaje v obliki direktiv in odločb, bila sicer do današnjega dne dopolnjena z amandmajem 2015/1480/EC in je poleg direktive 2004/107/EC, ki obravnava arzen, kadmij, , živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike v zunanjem zraku ter odločbe 2011/805/EU, ki je obnovila predhodno sprejeto odločbo o izmenjavi informacij med državami v Evropski uniji, današnji temelj zakonodaje Evropske unije na področju kakovosti zraka.
Direktiva 2008/50/EC<ref name=":14">{{Navedi splet|url=http://arhiv2014.skupnostobcin.si/fileadmin/sos/datoteke/pdf/Barbara/Pravilnik_kakovost_zraka_obvescanje_javnosti.doc|title=Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Evropski parlament in svet|last=|first=}}</ref> je poenotila obstoječo zakonodajo v eno samo direktivo, vzpostavila mejne vrednosti za prašne delce PM2.5, ki bodo prikazane v spodnji razpredelnici, določila zavezujoče nacionalne obveznosti glede zmanjšanja izpostavljenosti PM2.5 z namenom nadomestitve ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni. V nekaterih primerih je direktiva poostrila mejne vrednosti, sočasno dopustila podaljšanje dobe za izpolnitev določenih mejnih vrednosti koncentracij za PM10, NO2 ter benzen in odprla možnosti zmanjšanja vrednosti koncentracij zaradi naravnih virov pri presoji upoštevanja mejnih vrednosti. Direktiva pa je poenotila tudi standarde za izvajanje meritev (ISO), določila smernice za ozaveščanje javnosti, smernice za pripravo akcijskih načrtov v primeru preseganja mejnih vrednosti, smernice za izmenjevanje podatkov držav članic in med drugim pozvala k pripravi načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter k določitvi pravil o kaznih za kršitelje določb iz same direktive.
Mejne vrednosti masnih koncentracij prašnih delcev v/na Sloveniji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/102172|title=Uredba o kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS, št. 9/2011, 8/2015, 66/2018.|date=2011-2018|accessdate=|website=|publisher=Republika Slovenija|last=|first=}}</ref>, EU<ref name=":14" />, ZDA<ref>{{Navedi splet|url=https://www.epa.gov/criteria-air-pollutants/naaqs-table|title=National Ambient Air Quality Standards|date=2008-2015|accessdate=|website=|publisher=United States Environmental Protection Agency|last=|first=}}</ref>, Kitajskem<ref>{{Navedi splet|url=http://english.mee.gov.cn/Resources/standards/Air_Environment/quality_standard1/201605/t20160511_337502.shtml|title=Ambient air quality standards(GB 3095—2012)|date=2012|accessdate=|website=|publisher=The Peoples Republic of China Ministry of ecology and environment|last=|first=}}</ref>, Indiji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ksndmc.org/Uploads/Pollution.pdf|title=Revised National Ambient Quality Standards. G.S.R. 826(E).|date=2009|accessdate=|website=|publisher=Indian ministry of environment, forest and climate change|last=|first=}}</ref> ter po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne Zdravstvene Organizacije]] (WHO)<ref>{{Navedi splet|url=https://apps.who.int/iris/handle/10665/69477|title=Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide|date=2005|accessdate=|website=|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> .
{| class="wikitable"
|'''Država'''
|'''Ime'''
|'''Mejna vrednost'''
|-
|
Slovenija (EU)
| rowspan="5" |
PM 2.5
|25 µg/m3 (letno povprečje)
20 µg/m3 (letno povprečje) do leta 2020
|-
|Združene države Amerike
|12 µg/m3 (letno povprečje, v povprečju skozi 3 leta)
|-
|Kitajska
|15- 35 µg/m3 (letno povprečje)
|-
|Indija
|40 µg/m3 (letno povprečje)
|-
|WHO
|10 µg/m3 (letno povprečje)
25 µg/m3 (24h povprečje)
|-
|
Slovenija (EU)
| rowspan="5" |
PM 10
|50 µg/m3 - 35x v enem letu (24h povprečje)
40 µg/m3 (letno povprečje)
|-
|Združene države Amerike
|150 µg/m3 – 1x v enem letu (v povprečju skozi 3 leta)
|-
|Kitajska
|40-70 µg/m3 (letno povprečje)
|-
|Indija
|60 µg /m3 (letno povprečje)
|-
|WHO
|20 µg/m3 (letno povprečje)
50 µg/m3 (24h povprečje)
|}
===== Okoljska zakonodaja v Sloveniji =====
Temelji na direktivah [[Evropska unija|EU]] in je sprejeta s strani [[Slovenski parlament|parlamenta]] ter vzpostavljena s pomočjo zakonov ([[Ustava Republike Slovenije|splošna izpeljava ustave]]) kot so:
* [[Zakon o varstvu okolja Republike Slovenije|Zakon o varstvu okolja]] (ZVO-1)
* [[Zakon o ohranjanju narave Republike Slovenije|Zakon o ohranjanju narave]] (ZON)
* drugih zakonov, ki se dotikajo različnih področij v zvezi z varovanjem okolja, ljudi in narave
ter podzakonskih aktov (podrobnejša razdelitev zakonskih določb), ki so izdani s strani vlade ali upravnih organov in so pri okoljski zakonodaji razdeljeni na:
* Ukrepe varstva okolja (odloki o načrtih za kakovost zraka na območjih različnih občin/regij, uredba o kakovosti zunanjega zraka [9],..)
* Spremljanje stanja okolja (pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka, pravilnik o meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje, resolucija o nacionalnem programu varstva okolja,..)
* Javne službe varstva okolja (Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom)
* Tehnične zahteve za proizvode (Pravilnik o emisiji plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje)
Upoštevanje ter opravljanje nalog zgoraj omenjene zakonodaje v Sloveniji spada primarno pod '''[[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]]''' (MOP)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/organigrami/ministrstva/Organigram-Ministrstva-za-okolje-in-prostor.pdf|title=Osnovna shema organiziranosti Ministrstva za okolje in prostor.|date=|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor|last=|first=}}</ref>, ki ima poleg »notranje« organiziranosti v obliki direktoratov (za okolje, za vode in investicije,..) v svoji strukturi organiziranosti organe kot so: '''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija Republike Slovenije (RS) za okolje]]''', '''[[Direkcija Republike Slovenije za vode|Direkcija RS za vode]]''', '''[[Geodetska uprava Republike Slovenije|Geodetska uprava RS]]''', '''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' ter [[Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost|Upravo RS za jedrsko varnost]].
'''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija RS za okolje]]''' (ARSO) je eden najbolj pomembnih organov v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, ki se ukvarja z izvajanjem nacionalnega programa varstva okolja (NPVO) na področju kakovosti zraka in podnebja, ki vključuje zmanjševanje onesnaženja zraka iz industrijskih virov, termoelektrarn, prometa, individualnih ter skupinskih kurišč in s tem zmanjševanje toplogrednih plinov (TGP), obvladovanjem problemov onesnaževanja zraka na velike razdalje ter drugih ciljev, ki se jih dosega s pomočjo strokovnih, analitičnih in upravnih nalog na državni ravni. Sektor za kakovost zraka je del Urada za varstvo okolja in narave na ARSO in v kateremu vodijo upravne postopke kot so: plačilo upravne takse, evidenca emisij snovi iz naprav in okoljevarstvena dovoljenja, nadzor pooblaščenih podjetij, ki se ukvarjajo z namestitvijo, vzdrževanjem in razgradnjo naprav, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi in fluorirane pline, nadzor programa monitoringa tekočih goriv za motorna vozila in nadzor izdajanja dovoljenj, porazdelitve emisijskih kuponov in trgovanja z emisijami TGP. Izvajajo pa tudi strokovne naloge na področju varstva zraka, ki izhajajo iz prej omenjene mednarodne kot tudi nacionalne zakonodaje (uredb, pravilnikov ter ostalih predpisov). Te vključujejo izdajo okoljevarstvenih dovoljenj ali strokovne ocene za obratovanje naprav, izdajo pooblastil in nadzor pooblaščencev za področja kot so: vzdrževanje ter kalibracija delovanja merilne opreme, izvajanje prvih ali občasnih meritev emisije snovi ter izdelovanja ocene o letnih emisijah snovi v zraku in druga področja. ARSO se ukvarja tudi z nadzorom plačevanja okoljskih dajatev zaradi onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida ter hlapnih organskih spojin in obveščanjem javnosti kakor tudi organov znotraj Slovenije in Evrope (Evropska komisija).
'''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' pa je pomemben organ pri nadzoru posegov v okolje, obremenjevanja okolja ter povzročiteljev, skladnosti delovanja naprav in obratov z okoljevarstvenim dovoljenjem ali dovoljenjem za spuščanje TPG, stanja kakovosti okolja in odpadkov, rabe naravnih dobrin, izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja in s tem izvajanja predpisanih ukrepov varstva okolja.
MOP se mora za celostno obravnavanje področja kakovosti zraka v Sloveniji povezovati tudi z drugimi ministrstvi kot so: [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] (direktorat za energijo in direktorati namenjeni transportu), [[Ministrstvo za finance Republike Slovenije|finance]], [[Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije|gospodarski razvoj]], [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|kmetijstvo in gozdarstvo]], [[Ministrstva za zdravje Republike Slovenije|zdravje]], [[Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|pravosodje]] in drugimi, katera opravljajo svojo specifično vlogo pri zagotavljanju kakovosti zraka v Sloveniji. Zaradi lažjega in bolj učinkovitega prepoznavanja in naslavljanja vprašanj v zvezi s kakovostjo zraka pa je redno tudi sodelovanje z lokalnimi mestnimi oblastmi, ki imajo vzpostavljene svoje strukture in boljše poznavanje situacije na mikro ravni (stanovanjska, prometna ter industrijska politika, zagotavljanje elektrike in toplote, ..).
==== Pravna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ====
===== Pravna sredstva na ravni Slovenije =====
Zgoraj omenjeni načini izvajanja ukrepov ter zakonodaje za zagotavljanje kakovosti zunanjega zraka so zgolj ena od struktur preko katerih lahko pride do zagotavljanja kakovosti zraka v državi. Če Ministrstvo za okolje in prostor ter pripadajoči organi ne uspejo pri zagotovitvi kakovosti zraka po željah prebivalstva oz. civilne družbe, nevladnih organizacij, sindikatov, industrije in drugih zainteresiranih skupin se le ti lahko obrnejo tudi na pravne mehanizme, ki so povezani z organi vlade in neodvisno vejo pravne države, ki jo predstavljajo sodišča.
Pravna sredstva na področju okolja za [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] in [[Civilna iniciativa|civilne iniciative]] so naslednja.<ref>{{Navedi splet|url=http://zagovorniki-okolja.si/wp-content/uploads/2018/11/Pravna-sredstva-na-podro%C4%8Dju-varstva-okolja-Senka-Vrbica-Nu%C5%A1a-Videti%C4%8D.pdf|title=Pravna sredstva na področju varstva okolja – Priročnik za nevladne organizacije in civilne iniciative.|date=2018|accessdate=|website=|publisher=Pravno-informacijski center nevladnih organizacij|last=|first=}}</ref>
Posredovanje inšpektorja za okolje: to so osebe na omenjenem inšpektoratu RS, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti. So prekrškovni organ na prvi stopnji, kar pomeni, da inšpektor samostojno vodi postopke, izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku, kjer izreka tudi globe ali podaja kazenske ovadbe za kaznivo dejanje. Postopek je odvisen od narave pritožbe posameznika ali skupine posameznikov.
Varstvo okolja v upravnem postopku: za urejanje zadev varstva okolja so na prvi in drugi stopnji odgovorni upravni organi. Na drugi stopni so to ministrstva. Postopek delovanja upravnih organov oz sprejemanja odločitev ureja Zakon o splošnem upravnem postopku. Osebe, ki imajo priznan status stranskega udeleženca (oseba s pravnim interesom), lahko nastopajo v postopku z izjavami in s predložitvijo dokazov (postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja ali dovoljenja), lahko pa zoper izdane odločbe vložijo tudi pritožbo. Kadar o zadevi na prvi stopnji odloča upravni organ (prve stopnje), pritožbo obravnava ministrstvo, kadar pa na prvi stopnji o zadevi odloča ministrstvo, tedaj zoper odločbo ni možna pritožba, ampak je upravičenec zmožen vložiti tožbo le na [[Upravno sodišče Republike Slovenije|Upravno sodišče]], s čimer se začne upravni spor. Upravni spor je razumljen kot pravno sredstvo zoper odločitve ministrstva, ko ta odloča o pritožbi v upravnem postopku ali v posamezni zadevi kot prvostopni organ.
Civilno-pravno varstvo in odškodninska odgovornost: tožbo lahko vložijo državljanke/državljani kot posameznice/posamezniki ali njihova društva/združenja in organizacije. Vlagatelj mora izkazati javni interes za vložitev takšne tožbe, ki si lahko dokaže v obliki kritične obremenitve okolja ali neposredni nevarnosti za življenje ter zdravje ljudi. Tožbo bi bilo potrebno vložiti pri Okrajnem sodišču, razen, če je bila vrednost spora večja, potem bi bilo za to pristojno Okrožno sodišče. Ob ugotovitvi krivde povzročitelja bi ta po načelu odgovornosti povzročitelja moral plačati povzročeno obremenitev.
Kazenskopravno varstvo okolja: določba 9. člena Zakona o varstvu okolja določa temeljno načelo varstva okolja izraženo v »Načelu odgovornosti povzročitelja« in določa tudi kazensko odgovornost povzročitelja v primerih, ko ima protipravno ravnanje posebno težo družbene nevarnosti in gre za javni interes. Izhodišče je kaznivo dejanje »obremenjevanja in uničenja okolja in prostora, določene v 332. členu, Kazenskega zakonika (KZ-1). Kaznivo dejanje se lahko naznani policiji ali pooblaščenemu inšpektorju.
Varstvo okolja pred Ustavnim sodiščem. zaradi kršitve [[človekove pravice]] s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil se lahko na Ustavno sodišče vloži ustavna pritožba, a šele na točki, ko so izčrpana vsa druga pravna sredstva ter v roku 60 dni po vročitvi akta.
Varstvo okolja s pomočjo varuha za človekove pravice: vsakdo, ki meni, da so mu z aktom organa kršene človekove pravice, lahko, da pobudo za začetek postopka pri [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuhu]], ta sicer postopek lahko začne tudi na lastno pobudo. Varuh pri svojem delu ni omejen samo na neposredne kršitve z ustavo navedene človekove pravice, ampak je lahko vključen v primeru kakršnekoli kršitve pravice posameznika s strani nosilcev oblasti (državnega organa). Postopek je odvisen od narave pobude.
===== Pravna sredstva na mednarodni ravni =====
Za zagotavljanje želja civilne družbe pa obstaja tudi možnost varstva pri mednarodnih institucijah kot sta '''[[Evropska unija|EU]]''' ter '''[[Organizacija združenih narodov|Organizacija združenih narodov (OZN)]]'''. S strani OZN je najbolj pomembna '''[[Aarhuška konvencija]]''', ki je mednarodni pravno zavezujoč instrument. EU je ta instrument implementirala z namenom zagotovitve dostopa do informacij, udeležbe javnosti pri odločanju ter dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Posameznik države podpisnice lahko, ob izrabi nacionalnih pravnih sredstev ali utemeljitvi neizrabe le teh, z opisanim problemom pristopi do komiteja, ki lahko zahteva pojasnilo omenjene države ter s preučitvijo vseh informacij sprejme nadaljne odločitve, ki so odvisne od narave pritožbe.
'''Evropski parlament in Evropska komisija'''
V primeru nezadostnega uveljavljanja EU zakonodaje se lahko posamezniki ali podjetja obrnejo tudi na institucije EU, kjer je možna predložitev pisnega poziva '''Komisiji Evropskih skupnosti''' ali '''[[Evropski parlament|evropskemu parlamentu]]''', ki se lahko po preučitvi predloga obrne tudi na evropsko sodišče. Ta je v primeru pobude civilne iniciative pod vodstvom Uroša Macerla proti prekomernemu onesnaževanju korporacije [[Cementarna Trbovlje|Lafarge]], ki je obratovala proizvodnjo cementa v Trbovljah, odločilo, da Slovenija krši EU pravila glede podeljevanja dovoljenj za obratovanje naprav in s tem prisilila v ustavitev obratovanja cementarne<ref>{{Navedi splet|url=https://phys.org/news/2017-06-slovenia-eco-hero-cement-giant.html|title=Slovenia’s »eco-hero« who crushed a cement giant.|date=2017|accessdate=|website=|publisher=|last=Kavcic|first=}}</ref>.
'''[[Evropska komisija]]''' ima za zagotavljanje uveljavitve ter upoštevanja EU zakonodaje pri državah članicah na voljo taktične pristope v obliki boljšega predhodnega vključevanja same države ob razmisleku in vzpostavljanju nove zakonodaje ter vzpostavljanja dialoga oz. pomoči pri povečanju zmogljivosti države članice ob prepoznanem pomanjkanju zmožnosti uveljavljanja EU zakonodaje. V tem kontekstu obstajajo tudi strateški pristopi v obliki prioritiziranja uveljavljanja bolj pomembnih aspektov zakonodaje, vzpostavljanja novih in boljših tehnik nadzora uveljavljanja zakonodaje, vzpostavljanje ter uveljavljanje sistema kaznovanja držav članic, ki ne uspejo zadovoljiti predhodno postavljenim časovnicam uveljavljanja EU zakonodaje, s pomočjo sodišč. [[Sodišče Evropske unije]] je razdeljeno na Sodišče Evropske skupnosti (ECJ), Splošno sodišče (prve stopnje) in specializirana sodišča, ki se lahko vzpostavijo ob posebnih primerih (posebnega področja), katerih pritožbe na sodbo so obravnavane na Splošnem sodišču. Ponavadi se s strani posameznika neposredno naslavlja Splošno sodišče zgolj v primerih, ko je prišlo do dejanske škode zaradi aktivnosti ali pa očitne neaktivnosti EU institucij.
'''Evropsko sodišče za človekove pravice in Evropski varuh človekovih pravic'''
Obstaja pa tudi '''[[Evropsko sodišče za človekove pravice]]''', ki sicer ni del pravnega sistema EU, ampak je bilo vzpostavljeno z [[Evropska konvencija o človekovih pravicah|Evropsko konvencijo o človekovih pravicah]] katerega članice so države EU in lahko obravnava pritožbo posameznika, skupine posameznikov ali nevladne organizacije. Ti morajo pred vložitvijo pritožbe izčrpati vsa druga pravna sredstva omenjene države (v roku 6mesecev po zadnji odločbi). Senat sodišča lahko po pozitvni presoji pritožbe zahteva od države kršiteljice pojasnilo, ki se v kasnejših korakih lahko izide v korist države, prijateljski poravnavi ali pa s sodbo, ki ugotovi obstoj kršitve in s katero se poziva državo kršiteljico na plačilo pravične odškodnine.
Podobno kot v Sloveniji obstaja tudi na EU ravni '''[[Evropski varuh človekovih pravic]]''', ki je neodvisna institucija pri katerih se obravnava pritožbe zoper nepravilnega ravnanja institucij in organov EU. Pritožbo lahko vloži državljan države članice, posameznik, ki ima stalno prebivališče v EU, lahko pa jo vložijo tudi podjetja, organizacije in združenja, ki imajo sedež v EU in so se pred samo vložitvijo pritožbe že obrnili na relevantne institucije ali organe (o zadevi pritožbe v tistem trenutku ne sme odločati nobeno drugo sodišče). Evropski varuh zahteva pojasnilo omenjenih institucij ali organov preden celotni primer preuči in sprejme nadaljne korake, ki so odvisni od narave pritožbe.
==== Dejansko stanje kakovosti zraka ====
===== Pozitivni aspekti =====
Vzpostavljanje evropske zakonodaje (od leta 1970 do 2010) in sočasna zahteva po nadgradnji ter spreminjanju uporabljene tehnologije je uspešno pri izboljševanju kakovosti zunanjega zraka v zadnjih desetletjih. Ta je imela želen učinek nadgradnji tehnologije za proizvodnjo energije in odstranjevanje emisij pri sami proizvodnji energije, kjer bi se ob neuveljavljanju mednarodnih ter nacionalnih zakonodajnih predpisov, standardov in sočasne investicije v tehnološki razvoj, stanje količine emisij prašnih delcev PM10 povečevalo<ref name=":13">{{Navedi revijo|last=Crippa|first=|last2=Janssens-Maenhout|date=2016|title=Forty years of improvements in European air quality: regional policy-industry interactions with global impacts.|url=https://www.researchgate.net/publication/299386770_Forty_years_of_improvements_in_European_air_quality_Regional_policy-industry_interactions_with_global_impacts|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
Stanje količine emisij prašnih delcev PM2.5 bi se prav tako povečevalo ob neuveljavljanju mednarodnih EURO standardov (94/63/EC, 99/13/EC, 2009/126/EC) ter standardov za izboljšanje kvalitete goriva (93/30/EC, 2003/17/EC, 2005/33/EC, 2009/30/EC) za cestna vozila, ki so predpisali izboljšanje samega procesa izgorevanja v motorjih z notranjim izgorevanjem ter vgrajevanja tehničnih sistemov za zajemanje prašnih delcev<ref name=":13" />.
===== Negativni aspekti =====<!-- Kdor ima v tem poglavju boljši predlog razlage stanja naj ga kar uporabi. Sam ne najdem boljšega načina kot je naštevanje/navajanje različnih pozitivnih/negativnih aspektov -->
[[Evropska agencija za okolje|Evropska agencija za okolje (EEA)]] je leta 2019 izvedla analizo o preseganju mejnih vrednosti kakovosti zraka za PM10 ter PM2.5 v urbanih območjih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/exceedance-of-air-quality-limit-3/assessment-5|title=Exceedance of air quality standards in urban areas.|date=2019|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency|last=|first=}}</ref>. Analiza sicer pravi, da je zgolj 6-8% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti EU in 13-19%, ki presegajo mejne vrednosti PM10. A je ob tem prišla tudi do ugotovitev, da je 74-81% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti WHO ter 42-52%, ki presegajo mejne vrednosti PM10.
Problematično je tudi dejstvo, da [[vlada Republike Slovenije]], poleg predstavnikov drugih evropskih držav, v letu 2019 ni bilo sposobno pripraviti ter predložiti Evropski komisiji bolj ambicioznega predloga programa za zmanjšanje onesnaževanja zraka do dogovorjenega roka v Aprilu, kot pravi poročilo Evropskega urada za okolje (EEB), največje mreže nevladnih okoljevarstvenih organizacij v EU<ref>{{Navedi splet|url=https://eeb.org/most-eu-governments-failed-to-file-air-pollution-plans-by-april-deadline-1/|title=Most EU governments failed to file air pollution plans by April deadline.|date=|accessdate=2019|website=|publisher=Evropski urad za okolje (EEB)|last=|first=}}</ref>. Raziskava nevladne mednarodne organizacije [[Greenpeace]] <ref>{{Navedi revijo|last=Myllyvirta|first=|last2=Den Blanken|date=2015|title=Smoke & mirrors: How Europe’s biggest polluters became their own regulators.|url=https://www.vgb.org/vgbmultimedia/Smoke+and+Mirror+final+report-p-9348.pdf|magazine=GreenPeace European Unit|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> pa je ugotovila, da je bilo pri vzpostavljeni strokovni delovni skupini za pripravo evropske direktive o industrijskih emisijah (leta 2015), več kot polovica članov te skupine zaposlenih pri energetskih družbah ali pa so izvajali proces lobiranja s strani omenjenih družb. Ti so želeli vplivati na vsebino evropske direktive, ki bi postavljala manj rigorozne standarde, kot bi bili sprejeti v drugih državah po svetu (ZDA, Kitajska). Omenjena dejstva ter s tem drugačne priorite, vklučujoč nezadostnega entuziazma splošne javnosti za večje spremembe, prispevajo k manjšemu napredku na področju onesnaženosti zraka.
==== Onesnaževanje s prašnimi delci in neenakost v družbi ====
Zaradi onesnaževanja so nekateri ljudje bolj prizadeti kot drugi. Ponavadi so ljudje in skupnosti z nizkimi dohodki ter manjšine in druge marginalizirane skupine v družbi neenakomerno izpostavljene onesnaževanju zraka<ref>{{Navedi revijo|last=Brenner|first=|date=2019|title=Environmental inequality in Austria: How equally is the air pollution burden spread in Styria?|url=https://boku.ac.at/en/wiso/sec/publikationen/social-ecology-working-papers|magazine=University of Natural Resources and Life Sciences, Social Ecology Working Paper 177|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Omenjenim delom družbe se lahko z investicijskimi programi za odpravljanje energetske revščine izboljša tudi kakovost okoliškega zraka <ref name=":12">{{Navedi revijo|last=|first=|date=2018|title=Unequal exposure and unequal impacts: social vulnerability to air pollution, noise and extreme temperatures in Europe.|url=https://www.eea.europa.eu/publications/unequal-exposure-and-unequal-impacts/|magazine=European Environment Agency|page=|pages=18-22|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
Ob spreminjanju načina proizvajanja toplote in elektrike, transporta, industrije in drugih dejavnosti, ki prispevajo k onesnaževanju pa se vedno bolj uporablja koncept t.i. "pravične tranzicije" za delavke ter delavce zaposlene v dejavnostih, ki bi se zaradi ukinjanja delovnih mest lahko znašli na položaju brez službe. Koncept temelji na zagotovljenem izobraževanju, možnosti predčasnega upokojevanja in drugih socialno sprejemljivih ukrepov procesa pravične tranzicije<ref>{{Navedi revijo|last=Piggot|first=|last2=Boyland|date=2019|title=Realizing a just transition and equitable transition away from fossil fuels.|url=https://www.researchgate.net/publication/330556442_Realizing_a_just_and_equitable_transition_away_from_fossil_fuels|magazine=Discussion brief. Stockholm Environment Institute|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>
==== Teoretični in praktični primeri kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka ====<!-- Tukaj se zdi smiselno postaviti primere ukrepov, ki bi lahko izboljšali področje o katerem se je v celotnem članku pisalo. -->
* Univerza Laappeenrant <ref>{{Navedi revijo|last=Ram|first=|last2=Bogdanov|date=2018|title=Global energy system based on 100% renewable energy: Energy transition in Europe across power, heat, transport and desalination sectors.|url=https://www.researchgate.net/publication/329714210_Global_Energy_System_based_on_100_Renewable_Energy_Energy_Transition_in_Europe_Across_Power_Heat_Transport_and_Desalination_Sectors|magazine=Lappeenranta University of Technology Research Reports|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je raziskala možnosti tranzicije EU iz zdajšnega večinskega dela proizvodnje [[Elektrika|elektrike]] in [[Toplota|toplote]] s strani [[Fosilno gorivo|fosilnih goriv]] k večinskemu delu proizvodnje iz mešanice [[Obnovljivi viri energije|obnovljivih virov energije]] (OVE) do leta 2050. Ob vrstah obnovljivih virov energije dodane kratice, ki ponazarjajo način ter obseg ogrevanja: [[Soproizvodnja toplote in električne energije|kogeneracija toplote in električne energije]] (CHP), [[daljinsko ogrevanje]] (DH) in poraba toplote v industrijske namene (IH). Shranjevanje elektrike bi lahko v večini temeljilo na [[Baterija (elektrika)|baterijah]], [[Črpalna hidroelektrarna|vodnih črpalnih elektrarnah]] ter [[Shranjevalniki stisnjenega zraka|shranjevalnikih stisnjenega zraka]], medtem, ko bi toploto lahko shranjevali na večjem spektru tehnoloških zmogljivosti, ki jih poznamo že danes. Pri [[Transport|transportu]], ki danes temelji na fosilnih gorivih bi tranzicija lahko temeljila na [[Električno vozilo|električnih vozilih]], ki bi imela dovod direktne (uporaba baterij) ali indirektne električne energije (uporaba [[Vodik|vodika]] in drugih vrst utekočinjenih obnovljivih virov energije).
* Koncept "[[odrast]]i" ({{jezik-en|degrowth}}) pravi, da bi za dosego ciljev izboljšanja kakovosti zraka, omejitve [[Spremembe podnebja|podnebnih sprememb]] v obsegu [[Planetarne meje|planetarnih meja]], morali ob tranziciji na obnovljive vire energije ter dejstvu o omejenosti z materialnimi viri, sočasno potekati tudi ukrepi za zmanjševanje porabe energije pri ogrevanju in porabi električne energije pri vsakdanjih ter gospodarstvenih aktivnostih. V primeru transporta pa bi se podal tudi velik poudarek na zmanjševanju deleža individualnih prevoznih sredstev in povečevanju deleža javnega transporta. V primeru industrijske proizvodnje in rabe materialov pa bi se le to omejilo na najbolj nujne potrebe, v obsegu [[Krožna ekonomija|krožne ekonomije]] in [[Trajnostnost|trajnostnega]] delovanja družbe.
== Sklici ==
{{sklici|30em}}
[[Kategorija:Onesnažila]]
[[Kategorija:Onesnaževanje zraka]]
rrx45l3vx0wgpcrb4nn4mb76ovsyubs
5722798
5722797
2022-07-22T23:17:01Z
TadejM
738
nedeljivi presledek
wikitext
text/x-wiki
[[File:Airborne-particulate-size-chart.svg|thumb|upright=1.75|Shema prikazuje vrste atmosferskih prašnih delcev in njihovo razporeditev po velikosti v mikrometrih (μm).]]
'''Prašni delci''' – imenovani tudi '''atmosferski aerosolni delci''', '''trdni prašni delci''' ali '''lebdeči delci''' ('''SPM''') – so [[mikroskopski]] [[delec|delci]] [[trdna snov|trdne]] ali [[tekoča snov|tekoče]] [[snovi]], [[suspenzija (kemija)|suspendirani]] v [[ozračje|zraku]]. Izraz ''[[aerosol]]'' se pogosto nanaša na [[zmes]] prašnih delcev in zraka in ne samo na prašne delce.<ref>{{cite book |vauthors=Seinfeld J, Pandis S |title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change |edition=2nd |publisher=[[John Wiley & Sons]] |year=1998 |location=Hoboken, New Jersey |isbn=978-0-471-17816-3 |page=[https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 97] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 }}</ref> Viri delcev so lahko naravni ali [[antropogeno tveganje|antropogeni]].<ref>{{cite journal |vauthors=Plainiotis S, Pericleous KA, Fisher BE, Shier L |date=January 2010 |title=Application of Lagrangian particle dispersion models to air quality assessment in the Trans-Manche region of Nord-Pas-de-Calais (France) and Kent (Great Britain) |journal=International Journal of Environment and Pollution |volume=40 |issue=1/2/3 |pages=160–74 |doi=10.1504/IJEP.2010.030891 |url=http://www.harmo.org/Conferences/Proceedings/_Crete/publishedSections/p398.pdf }}</ref> Vsebujejo različne kemijske komponente, lahko so različnih oblik in velikosti, ki segajo vse od nekaj nanometrskih do več sto mikrometrskih. Prašni delec ni nujno sestavljen iz enega [[Onesnažilo|onesnaževala]]. Vključuje lahko mešanico (plinastih) onesnaževal, ki so porazdeljena v različne velikosti. Tako je lahko neposredna posledica antropogenega in naravnega vira (primarno onesnaževalo) ali pa nastane v [[ozračje|ozračju]] (sekundarno onesnaževalo) kot posledica fizikalnih procesov in kemičnih reakcij, kot so [[kondenzacija]], [[izparevanje]] in [[koagulacija]]. Delec se pod vplivom vremenskih razmer (vlaga in drugi dejavniki) v nekaj minutah do več tednih in po prepotovani razdalji od nekaj metrov do nekaj tisoč kilometrov odstrani iz ozračja. Velikost in kemična sestava delcev določata njihove približne optične in absorpcijske lastnosti ter dinamiko gibanja (odlaganja), to pa vpliva na vidljivost in podnebne spremembe ter zmožnosti vstopa v človeška [[dihala]] in posledice za zdravje. Na človeško [[zdravje]] ne vplivajo samo neposredno, ampak z vplivom na podnebje in [[padavine]] tudi posredno. Vrste [[atmosfera|atmosferskih]] delcev vključujejo suspendirane prašne delce, torakalne in vdihljive delce;<ref name="ncbi.nlm.nih.gov">{{cite journal | vauthors = Brown JS, Gordon T, Price O, Asgharian B | title = Thoracic and respirable particle definitions for human health risk assessment | journal = Particle and Fibre Toxicology | volume = 10 | pages = 12 | date = April 2013 | pmid = 23575443 | pmc = 3640939 | doi = 10.1186/1743-8977-10-12 }}</ref> grobe vdihljive delce z oznako PM{{sub|10}}, ki so [[granularnost|grobi]] [[delec|delci]] s [[velikost delcev|premerom]] 10 [[mikrometer|mikrometrov]] (μm) ali manj; fine delce z oznako PM{{sub|2.5}}, ki imajo premer 2,5 μm ali manj;<ref name="US EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Particulate Matter (PM) Basics |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/particulate-matter-pm-basics#PM |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=19 April 2016}}</ref> [[ultrafini delci|ultrafine delce]] s premeerom 100 nm ali manj; in [[saje]].
[[Mednarodna agencija za raziskave raka]] (IARC) in [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (SZO) označujeta prašne delce v zraku kot [[Seznam karcinogenov skupine I|karcinogene skupine I]].<ref>{{cite web|url=http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|title=EHP – Outdoor Particulate Matter Exposure and Lung Cancer: A Systematic Review and Meta-Analysis|website=ehp.niehs.nih.gov|access-date=2016-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20160529064001/http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|archive-date=29 May 2016|url-status=dead}}</ref> Prašni delci so zaradi zmožnosti prodora globoko v pljuča, krvni obtok in možgane (poleg [[ultrafini delci|ultrafinih delcev]]) najbolj škodljiva oblika [[onesnaževanja zraka]]<ref>{{cite news |last1=Wasley |first1=Andrew |last2=Heal |first2=Alexandra |last3=Harvey |first3=Fiona |last4=Lainio |first4=Mie |title=Revealed: UK government failing to tackle rise of serious air pollutant |url=https://www.theguardian.com/environment/2019/jun/13/revealed-uk-government-failing-to-tackle-rise-of-ammonia-serious-air-pollutant |work=The Guardian |date=13 June 2019 }}</ref> in lahko prodrejo globoko v pljuča, krvni obtok in možgane ter povzročijo težave z zdravjem, vključno z [[miokardni infarkt|miokardnim infarktom]], [[bolezni dihal|boleznimi dihal]] in [[prezgodnja smrt|prezgodnjo smrtjo]].<ref name="EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Health and Environmental Effects of Particulate Matter (PM) |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/health-and-environmental-effects-particulate-matter-pm |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=26 April 2016}}</ref> Leta 2013 opravljena raziskava, v katero je bilo vključenih 312.944 udeležencev iz devetih evropskih držav, je pokazala, da ni varne ravni delcev v zraku in da se je za vsako povečanje delcev PM{{sub|10}} za 10 [[mikrogram|μg/m{{sup|3}}]] stopnja [[rak pljuč|raka pljuč]] zvišala za 22 % (95-% IZ [1,03–1,45]). Manjši delci PM{{sub|2.5}}, ki lahko prodrejo globlje v pljuča, so bili povezani z 18-odstotnim povečanjem stopnje raka pljuč na 5 μg/m{{sup|3}}; vendar ta raziskava za to povezavo ni pokazala značilne povezave (95-% IZ [0,96–1,46])<ref name="Lancet71013">{{cite journal |last1=Raaschou-Nielsen |first1=Ole |last2=Andersen |first2=Zorana J |last3=Beelen |first3=Rob |last4=Samoli |first4=Evangelia |last5=Stafoggia |first5=Massimo |last6=Weinmayr |first6=Gudrun |last7=Hoffmann |first7=Barbara |last8=Fischer |first8=Paul |last9=Nieuwenhuijsen |first9=Mark J |last10=Brunekreef |first10=Bert |last11=Xun |first11=Wei W |last12=Katsouyanni |first12=Klea |last13=Dimakopoulou |first13=Konstantina |last14=Sommar |first14=Johan |last15=Forsberg |first15=Bertil |last16=Modig |first16=Lars |last17=Oudin |first17=Anna |last18=Oftedal |first18=Bente |last19=Schwarze |first19=Per E |last20=Nafstad |first20=Per |last21=De Faire |first21=Ulf |last22=Pedersen |first22=Nancy L |last23=Östenson |first23=Claes-Göran |last24=Fratiglioni |first24=Laura |last25=Penell |first25=Johanna |last26=Korek |first26=Michal |last27=Pershagen |first27=Göran |last28=Eriksen |first28=Kirsten T |last29=Sørensen |first29=Mette |last30=Tjønneland |first30=Anne |last31=Ellermann |first31=Thomas |last32=Eeftens |first32=Marloes |last33=Peeters |first33=Petra H |last34=Meliefste |first34=Kees |last35=Wang |first35=Meng |last36=Bueno-de-Mesquita |first36=Bas |last37=Key |first37=Timothy J |last38=de Hoogh |first38=Kees |last39=Concin |first39=Hans |last40=Nagel |first40=Gabriele |last41=Vilier |first41=Alice |last42=Grioni |first42=Sara |last43=Krogh |first43=Vittorio |last44=Tsai |first44=Ming-Yi |last45=Ricceri |first45=Fulvio |last46=Sacerdote |first46=Carlotta |last47=Galassi |first47=Claudia |last48=Migliore |first48=Enrica |last49=Ranzi |first49=Andrea |last50=Cesaroni |first50=Giulia |last51=Badaloni |first51=Chiara |last52=Forastiere |first52=Francesco |last53=Tamayo |first53=Ibon |last54=Amiano |first54=Pilar |last55=Dorronsoro |first55=Miren |last56=Trichopoulou |first56=Antonia |last57=Bamia |first57=Christina |last58=Vineis |first58=Paolo |last59=Hoek |first59=Gerard |title=Air pollution and lung cancer incidence in 17 European cohorts: prospective analyses from the European Study of Cohorts for Air Pollution Effects (ESCAPE) |journal=The Lancet Oncology |date=August 2013 |volume=14 |issue=9 |pages=813–822 |doi=10.1016/S1470-2045(13)70279-1 |pmid=23849838 |url=https://www.openaccessrepository.it/record/23400 }}</ref> Svetovna izpostavljenost PM{{sub|2.5}} je leta 2016 prispevala k 4,1 milijona smrti zaradi bolezni srca in kapi, raka pljuč, kroničnih bolezni pljuč in bolezni dihal.<ref name="State of Global Air 2018">{{cite web| title=STATE OF GLOBAL AIR/2018 A SPECIAL REPORT ON GLOBAL EXPOSURE TO AIR POLLUTION AND ITS DISEASE BURDEN| publisher=Health Effects Institute| year=2018| url=https://www.stateofglobalair.org/sites/default/files/soga-2018-report.pdf}}</ref> Na splošno so prašni delci v ozračju na šestem mestu med vzroki prezgodnje smrti v svetu.<ref>{{cite news|url=https://undark.org/breathtaking|title=The Weight of Numbers: Air Pollution and PM2.5|work=Undark|access-date=6 September 2018}}</ref>
=== Velikost prašnih delcev ===
[[slika:PM and a human hair.jpg|thumb|Primerjava velikosti prašnih delcev s človeškim lasom]]
V osnovi se delce deli na fine ter grobe delce, ki imajo lahko drugačen tip vira in so bili izpostavljeni drugačnim atmosferskim pogojem. Delci različnih velikosti<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://b-ok.cc/book/2655019/83e684|title=Aerosol Science: Technology and Applications.|date=2014|accessdate=|website=|publisher=John Wiley and Sons Ltd.|last=Colbeck|first=|last2=Lazaridis}}</ref> :
* '''Nukleacijska oblika:''' Delci s premerom manjšim od 0,1 µm, ki se formirajo z nukleacijskimi procesi temelječimi se na kondenzaciji visoko nasičene pare. Najmanjša velikost v tej kategoriji sicer ni dovolj dobro definirana, a se približuje 3nm.
* '''Aitkenova oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 100 nm. Izvirajo iz parne nukleacije ali rasti prej obstoječih manjših delcev s procesom kondenzacije.
* '''Akumulacijska oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 3 µm. Delci so v tej obliki formirani s procesom koagulacije manjših delcev ali pa s kondenzacijo sestavin v stanju pare. Število delcev se v tej obliki ne povečuje z rastjo kondenzacije. Proces mehanizma odstranjevanja teh delcev je počasen zato je tudi prisotno akumuliranje delcev v večje.
* '''Ultrafini delci:''' Delci v Aitkenovi in nukleacijski obliki.
* '''Fini delci:''' Premer manjši od 2 µm.
* '''Grobe frakcije:''' Premer večji od 2 µm.
Pomemben aspekt opisovanja delcev je distribucija velikosti, ki z logaritmično porazdelitvijo prikaže razmerje med velikostjo ter številom, površino, maso in volumnom.
Največje število delcev je v nukleacijski, največja površina v akumulacijski in največji volumen oz masa v akumulacijski ter grobi obliki delcev. Manjša oblika vzorčenja PM2.5 (Particulate Matter) predstavlja trdne delce manjše od 2.5 µm pa vse do 0.1 µm, kar pomeni, da se lahko vzorči tako grobe, akumulacijske kot tudi fine, nukleacijske delce. Večja PM10, ki predstavlja trdne delce manjše od 10 µm pa vse do 1 µm pa pomeni, da se vzorči pretežno grobe in akumulacijske delce, pri velikosti 1-3 µm pa se obliki vzorčenja prekrivata. Izmerjene velikosti in oblike delcev so odvisne od merilne naprave, ki ima lahko več načinov merjenja in možnega porazdeljevanja velikosti delcev skozi posebne kanale, ki se sicer prilagajajo standardom in regulativam<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://epdf.pub/environmental-chemistry-of-aerosols.html|title=Environmental Chemistry of Aerosols.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Blackwell Publishing Ltd.|last=Colbeck|first=}}</ref>.
Poleg fizičnih karakteristik (števila, mase in površine s pripadajočimi velikostmi) so pomembne tudi oblika, higroskopičnost (fenomen pridobivanja in zadrževanja vodnih molekul skozi proces absorpcije in adsorpcije), hlapnost ali volatilnost (kvaliteta materiala delca, ki opisuje kako hitro oz pod kakšnimi pogoji se upari) in električni naboj (opisuje adhezijski potencial delca, ki privlači ali odbija molekule različnih snovi) kateri je pomemben zaradi suspenzije ali resuspenzije, ki je lahko podobna tudi sili gravitacije<ref>{{Navedi revijo|last=Kok|first=|last2=Renno|date=2008|title=The effects of electric forces on dust lifting: Preliminary studies with a numerical model|url=https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1742-6596/142/1/012047/pdf|magazine=IOP Publishing Ltd, Journal of Physics: Conference Series 142|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
=== Kemična sestava prašnih delcev, viri onesnaževanja in njihov delež ===
Poleg velikosti je zelo pomembna tudi kemična sestava delcev. Poleg vremenskih spremenljivk sta to dva parametra s katerima se lahko določi približen izvor onesnaževanja in njihov učinek na človeško zdravje. Kemična sestava je lahko homogena kjer je prevladujoča sestava delca iz enega kemičnega elementa (molekul, atomov) in posledično tudi enega vira. Ponavadi pa je sestava heterogena. Ta je sestavljena iz več kemičnih elementov, ki so bili povezani skupaj s kemičnimi reakcijami na samem mestu izvora (primarni delci) ali pa kasneje v atmosferi skupaj z drugimi delci, različnih agregatnih stanj, izvora, velikosti in kemičnih sestav ter s tem lastnostmi (sekundarni delci).
Po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] so najbolj pomembne kemične lastnosti delcev:<ref name=":1">{{Navedi dokument |url=https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/67338/a76621.pdf;sequence=1|title=Guidelines for concentration and exposure-response measurement of fine and ultra fine particulate matter for use in epidemiological studies|date=2002|accessdate=|website=|publisher=Svetovna zdravstvena organizacija}}</ref>
* Elementarna sestava
* Sekundarni anorganski ioni
* Ogljikove spojine
* Organska sestava
[[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (ARSO) prav tako izvaja kemične analize prašnih delcev (PM2.5 in PM10):<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/|title=Kakovost zraka v Sloveniji 2017|date=2017|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje|last=|first=}}</ref>
* Ioni (Klorid, nitrat, sulfat, natrij, amonij, kalij, magnezij, kalcij)
* Ogljikove spojine (Organski ogljik, elementarni ogljik)
* Težke kovine (Arzen, kadmij, nikelj, svinec)
* Policiklični ogljikovodiki (Benzo(a)antracen, benzofluoranten, benzo(a)pirene, inedeno(123-cd)piren, dibenz(ah)antracen)
==== Elementarna sestava ====
Prašni delci so lahko sestavljeni iz oblice kemičnih elementov in spojin, ki se oblikujejo direktno iz vira in ostanejo v primarni obliki ali pa se s pomočjo obstoječih plinov ter drugih elementov in atmosferskih pogojev ter s tem kemičnih reakcij oblikujejo v sekundarni fazi. Med elementarno sestavo delcev se šteje kemične elemente kot so minerali, ki so prisotni v zemeljski skorji (največja prisotnost je silicija, aluminija, železa in kalcija) in se s pomočjo mehanskih ter drugih procesov spustijo v zrak (ponavadi v grobih frakcijah). Pojavljajo pa se tudi sledovi kovin (kadmij, živo srebro, nikelj, krom, cink in svinec), ki ne izvirajo nujno iz zemeljske skorje in mehanskih procesov, ampak tudi termodinamičnih ob zgorevanju fosilnih goriv. Ti se lahko v sekundarni fazi spajajo z drugimi elementi kot je svinec (Pb), ki lahko oksidira v svinčev oksid (PbO).
{{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site-->
| text = {{Graph:Chart
| width=100
| height=100
| type=pie
| legend=Vir
| x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki
| y1=25,17,8,28,22
| showValues=
}}
| below = Viri emisij živega srebra v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017">{{navedi dokument |url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_porocilo_2017_kakovost_zraka_fin.pdf |title=Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2017 |publisher=Agencija RS za okolje |year=2018}}</ref>
}}
{| class="wikitable"
|'''Vir emisije'''
|'''Značilni elementi'''
|-
|'''Cestni promet'''
Motorni transport
Obraba motorja
Nadomestni katalizator
Obraba pnevmatik
Prah ob/na cestišču
|
Br, Pb, Ba, Mn, Cl, Zn, V, Ni, Se, Sb, As
Fe, Al
Redki materiali
Zn
EC, Al, Si, K, Ca, Ti, Fe, Zn
|-
|'''Industrijski objekti'''
Energetska postrojenja na nafto
Zgorevanje premoga
Rafinerije
Talilnice neželeznih kovin
Železarne ter jeklarne
Tovarne proizvajajoče se mangana
Rafinerije bakra
|
V, Ni
Se, As, Cr, Co, Cu, Al, S, P, Ga
V
As, In, Cu, Zn
Pb
Mn
Cu
|-
|'''Manjši izgorevalni procesi'''
Sežigalnice odpadkov
Izgorevanje lesa
Peka mesa na žaru
|
Zn, Sb, Cu, Cd, Hg, K, Pb
Ca, Na, K, Fe, Br, Cl, Cu, Zn
Na, Al, K, Sr, Ba, Cl
|-
|'''Obdelava mineralov/drugih materialov'''
|Mg, Al, K, Sc, Fe, Mn
|-
|'''Pršenje morske vode'''
|Na, Cl, S, K
|-
|'''Resuspenzija delcev tal'''
|Si, V, Cr, Ca, Ti, Sr, Al, Mn, Sc
|}
==== Sekundarni anorganski ioni ====
{{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site-->
| text = {{Graph:Chart
| width=100
| height=100
| type=pie
| legend=Vir
| x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil
| y1=35,20,1,1,12,31
| showValues=
}}
| below = Viri emisij žveplovega dioksida v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/>
}}
{{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site-->
| text = {{Graph:Chart
| width=100
| height=100
| type=pie
| legend=Vir
| x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Kmetijstvo
| y1=11,9,50,11,9,10
| showValues=
}}
| below = Viri emisij dušikovih oksidov v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/>
}}
Prašni delci se razlikujejo glede na primarno (direktno iz vira) in sekundarno formacijo. Sekundarna formacija se izvede v atmosferi na katero vplivajo že predhodno prisotni plini in s tem različne kemične reakcije ter drugi fizikalni procesi, kot so oksidacija žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOx) in amonijaka (NH3), ki prevladujoče se izvirajo iz emisij fosilnih goriv (SO2, NOx) ter kmetijstva (NH3). Sulfat (SO4), nitrat (NO3) in amonij (NH4) so prevladujoče komponente sekundarnega anorganskega iona v prašnih delcih, ki se zaradi sočasne prisotnosti amonija v atmosferi, pojavijo kot amonijev sulfat ((NH4)2SO4) ter amonijev nitrat (NH4NO3) in izvirajo s pomočjo nevtralizacije žveplene kisline (H2SO4) ter dušikove kisline (HNO3) z amonijakom (NH3). Oksidacija (SO2) vedno rezultira v formaciji aerosolov (zaradi nizkega pritiska), medtem, ko so dušikovi oksidi (NOx) razdeljeni med plinasto fazo in fazo »trdnega« delca. Nevtralizacija žveplene kisline ponavadi prevlada nad nevtralizacijo dušikove kisline <ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change, Second edition.|last=Seinfield|first=|publisher=John Wiley & Sons|year=2006|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://www.wiley.com/en-us/Atmospheric+Chemistry+and+Physics%3A+From+Air+Pollution+to+Climate+Change%2C+3rd+Edition-p-9781118947401|last2=Pandis}}</ref>.
Sekundarna formacija je odvisna od kemičnih reakcij s predhodno obstoječimi plini in koncentracijami oksidov v atmosferi ter od kemičnih in fizikalnih karakteristik obstoječih prašnih delcev s katerimi se potencialno lahko poveže v večji delec. Vremenske spremenljivke kot so temperatura zraka, vlaga, veter, pritisk in sončno sevanje pa lahko zavrejo ali pa pospešijo ta proces.
{| class="wikitable"
|'''Vir'''
|'''Spojine'''
|-
|Reja živali
|NH3
|-
|Produkti atmosferske transformacije SO2, NOx in NH3
|H(+), SO4(2-), NO3(-), NH4(+)
|-
|Kotlovnica na premog in olje
|SO4(2-), NH4(+)
|-
|Sežigalnica
|NH4(+), NO3(-)SO4(2)
|-
|Dim zaradi sežiganja lesa
|Nitrat, sulfat, NH4
|-
|Kurišča za peko mesa
|Nitrat, sulfat
|}
==== Ogljikove spojine ====
Delež ogljikovih spojin v delcih predstavljajo različne vrste organskih spojin, med katerimi sta najbolj pomembni: elementarni ogljik (EC) in organski ogljik (OC). Elementarni ogljik (tudi črni ogljik) je oblikovan med visokotemperaturnim izgorevanjem fosilnih goriv ter biomase in predstavlja inertni sledilni del primarnega (izgorevalnega) prašnega delca. Ogljik v obliki organskih spojin je lahko primarnega izvora (transport, industrija, obraba in suspenzija bioloških ostankov,..) in pa tudi sekundarnega (oksidacija hlapnih organskih spojin). Ogljikove spojine lahko predstavljajo tudi do 60% masnega deleža finih delcev v velikosti manjših od 2.5 µm, ki so prisotni v urbanem in obcestnem okolju ter od 10 do 20% masnega deleža delcev manjših od 10 µm <ref name=":0" />. Vsebnost ogljikovih spojin zato spremlja tudi agencija Republike Slovenije za okolje, ki lahko na podlagi tega lažje določa sam izvir delcev in strategije kontrole tega dela emisij prašnih delcev.
==== Organska sestava ====
Organske spojine so izpuščene v zrak ob samem procesu predelave, izdelave, uporabe in obrabe velikega števila materialov ter produktov. V večini so lahko-hlapne ali pa polhlapne, kar pomeni, da se v stiku z atmosferskimi pogoji zelo hitro uparijo.
Polhlapne organske spojine so v atmosferi lahko v obliki pare ali pa delca (trdnega, tekočega). Organske spojine vedno vsebujejo ogljik (v tem primeru izključujoč CO2, CO,..), skoraj vse pa tudi ogljiko-vodikovo (C-H) vez, predstavljajo pa lahko tudi do 30% mase PM2.5 in do 20% mase PM10<ref name=":2" />. Ponavadi se nahajajo v notranjosti prašnega delca, v manjši meri pa tudi na površini.
{{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site-->
| text = {{Graph:Chart
| width=100
| height=100
| type=pie
| legend=Vir
| x=Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Ubežni izpusti,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki,Kmetijstvo
| y1=7,8,6,24,5,30,1,19
| showValues=
}}
| below = Viri emisij lahko hlapnih snovi v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/>
}}
Lahko hlapne snovi so lahko spojine, kot so [[propan]], [[butan (plin)|butan]], [[formaldehid]]i, [[etanol]] idr., polhlapne pa klordan, [[DDT]] (pesticidi), benzojska kislina (konzervansi za živila, plastični izdelki,..), benzil butil ftalat (mehčalec polimerov-sestavni del fleksibilne plastike) in drugi.
V Sloveniji in tudi drugod po svetu se posebno pozornost posveča nadzoru in omejevanju uporabe policikličnih aromatski oglijkovodikov (PAH), ki kot razred organskih spojin dokazano škodujejo zdravju in kot je v priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije opisano <ref name=":1" /> doprinesejo k razvoju [[Rakava celica|rakavih celic]] v človeškem telesu. PAH spojine so sestavljene iz več aromatskih obročov s pomočjo frakcij oglijka in se oblikujejo v pogojih kjer je prisotnost kisika zelo majhna, kot na primer v samem ognjenem okvirju izgorevanja organskih materialov (fosilna goriva, les,..) kjer ob nepopolnem izgorevanju (prenizka temperatura,..) ne pride do razgrajevanja spojin v krajše in bolj enostavne. Te ob vremenskih spremenljivkah kondenzirajo in se formirajo v ali adsorbirajo na površino delca. Policiklični aromatski ogljikovodiki, ki so prepoznani kot nevarni za človeško življenje so: benzo(a)piren (tudi najbolj obravnavan), benzo(a)antracen, acenaften, acenaftilen, antracen, dibenzo(a,h)anthracene, fluoranten, naftalen, fenantren, piren in drugi.
==== Voda ====
Voda ima velik vpliv na oblikovanje delcev in s tem na njihovo velikost ter maso. Primaren fizični proces je kondenzacija in izparevanje vodne pare, ki se ob hidrofiličnih snoveh poveže z absorpcijo (molekule se volumsko povežejo z drugo snovjo delca) ali adsorpcijo (molekule se povežejo na površini delca). Hidrofobične snovi pa se ne povežejo z in se ne razstopijo v vodi. Če je v delcu prevladujoča se skupina hidrofiličnih molekul te lahko preprečijo, da bi se hidrofobične snovi ločile od vode zaradi oblikovanja močnih vodikovih vezi. Lahko pa hidrofobična snov vpliva na zmanjšanje vsebnosti vode in s tem mase delca. S povečevanjem relativne vlažnosti se povečuje tudi stopnja rasti velikosti in mase delca, ki je odvisna tudi od drugih faktorjev (velikost delca, pot, ki jo opravi v primerjavi z drugimi delci, vremenske spremenljivke). Ob 50% relativni vlažnosti je lahko delež vode pri celotni masi delca (NH4(SO4)2) kar 30% <ref name=":1" />.
==== Kemična analiza ====
Kemično analizo se lahko izvede na večjem številu delcev ali pa samo ne enem, kjer se izvaja več različnih metod, ki se osredotočajo na manjšo površino (9 do 16 µm²). Metoda kemične analize temelječa na rentgenski flourescenčni analizi (XFR). Okoljski vrstični elektronski mikroskop (ESEM) in energetska disperzijska rentgenska analiza (EDX)<ref>{{Navedi splet|url=http://homepages.see.leeds.ac.uk/~lecsjed/huiyi/00_FTitle%20page.doc|title=Development and Application of a new Thermal Gradient Diffusion Chamber to study the Ice Nucleation Properties of Inhomogeneous Dust Aerosols|date=2007|accessdate=|website=|publisher=|last=Kulkarni|first=}}</ref> temeljita na mikroskopskem slikanju skupine delcev in posameznega delca na filtru, katerega sočasno obravnavata tudi z visoko frekvenco rentgenskega štetja katerih spektrovni odboj se analizira in poveže z obstoječimi kemičnimi elementi.
Kemična sestava delcev se razlikuje glede same lokacije (izvora, izvajanja meritev), ki ima ponavadi svoje specične lastnosti, ki so povezane z različno industrijo ter delovanjem ljudi (v mestih), različnimi vrstami rastja (v ruralnih predelih) in vremenskimi pogoji.
==== Izvor delcev ====
{{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site-->
| text = {{Graph:Chart
| width=300 | height=150
| yAxisTitle=%
| legend=Vir
| type=stackedrect
| x=SOX,NOX,PM10,PM2.5,NMVOC
| y1=0,1,4,5,1
| y2=0,39,10,11,9
| y3=3,9,2,2,1
| y4=9,3,19,10,48
| y5=20,11,6,8,2
| y6=51,17,5,4,9
| y7=17,14,39,56,17
| y8=0,6,15,4,13
| y1Title=Odpadki
| y2Title=Cestni promet
| y3Title=Ostali promet
| y4Title=Industrijski procesi in raba
| y5Title=Raba energije v industriji
| y6Title=Proizvodnja elektrike in toplote
| y7Title=Gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor
| y8Title=Kmetijski sektor
| showvalues=
| colors=#777099,#b7b5da,#adc446,#7b9033,#fdf8b0,#44859e,#6ec5c2,#a8dce7
}}
| below = Različne vrste emisij v Evropi (2018)<ref name="EEA_report_2018">{{navedi dokument |url=https://www.eea.europa.eu/publications/air-quality-in-europe-2018 |title=Air quality in Europe — 2018 report |series = EEA Report |issue=12/2018 |publisher=
Evropska agencija za okolje |year=2018}}</ref>
}}
Prašni delci se v osnovi delijo glede na naravni ter antropogeni izvor. Antropogeni izvor na globalni ravni predstavlja zgolj 19% delež vseh delcev v ozračju, ostalih 81% pripada naravnim izvorom <ref>{{Navedi revijo|last=Chen|first=|last2=Jiang|last3=Huang|date=2018|title=Quantifying contributions of natural and anthropogenic dust emission from different climatic regions.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1352231018304965|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
Največji naravni izvori emisij prašnih delcev so območja: puščava Sahara, puščava Taklamakan, Arabski polotok in zahodni del Avstralije. Največji antropogeni izvori pa so na območju: Indije, Kitajske, Severne Amerike in Evrope.
Zelo sušna in sušna območja so tista, ki največ prispevajo k emisijam s strani naravnih virov in delno sušna, sušna, subhumidna in humidna območja s strani antropogenih.
===== Naravni izvori =====
Največje koncentracije naravnega izvora se nahajajo na območjih kjer je suho podnebje in primerna geologija zemeljske skorje (izsušena tla polna drobnega peska ali zemlje) kot so: puščava, plaže, večje odprte površine zemlje kjer ob pravih vremenskih pogojih (veter) pride do resuspenzije delcev v zrak. Obmorske geografske lokacije imajo prisotnost morske soli, ki nastane zaradi stratifikacije (razslojevanje različnih kompozicij vode ob različnih temperaturah) in dviganjem, prenašanjem in sedimentacijo le teh na obalna območja (mesta, države), ki pa se ob intenzivnih podnebnih pogojih (veter) lahko prenaša tudi v notranjost celin. Veča pa se tudi intenziteta dinamike že obstoječih naravnih podnebnih pogojev, ki ob akumulativnem prispevku človeka k [[Spremembe podnebja|podnebnim spremembam]] doprinese k požarom v divjini<ref>{{Navedi revijo|last=McClure|first=|last2=Jaffe|date=2018|title=US particulate matter air quality improves except in wildifre-prone areas.|url=https://www.pnas.org/content/115/31/7901|magazine=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
===== Antropogeni izvori =====
Največje koncentracije delcev antropogenega izvora se nahajajo v urbanih središčih, kjer živi tudi večina industrializiranega sveta, ki je zaslužena za največji delež zgodovinskih izpustov, poleg v zadnjih desetletjih vzpenjajočih se velikih držav (Kitajska in Indija)<ref>{{Navedi revijo|last=Ritchie|first=|last2=Roser|date=2017|title=CO2 and other greenhouse gas emissions|url=https://ourworldindata.org/co2-and-other-greenhouse-gas-emissions|magazine=University of Oxford|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
Kot je razvidno se delež antropogenih virov v mestih regionalno razlikuje, na globalni ravni pa je povprečje PM2.5<ref>{{Navedi revijo|last=Karagulian|first=|last2=Bellis|date=2015|title=Contributions to cities ambient particulate matter (PM): A systematic review of local source contributions at global level.|url=http://source-apportionment.jrc.ec.europa.eu/Docu/Karagulian_et_al_2015.pdf|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>:
* Promet: 25 %
* Domače kurjenje goriv (les, premog, plin za kuhanje in ogrevanje): 22 %
* Industrijske dejavnosti (zgorevanje nafte, premoga v energetskih postrojenjih, emisije s strani industrij kot so: petrokemična, metalurška, keramična, farmacevtska, informacijsko-tehnološka,..): 15 %
* Nedoločeni viri človeškega izvora (agrikulturna dejavnost, odpadki, sprememba namembnosti gozdnih in drugih površin,..): 22 %
* Naravni viri (delci zemlje, soli): 18 %
====== Slovenija ======
Glavni viri primarnih in sekundarnih delcev PM2.5 ter PM10 v Sloveniji (v letu 2016) so bila individualna kurišča na les (sektor rabe goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju) in dizlovi motorji na notranje izgorevanje (sektor cestnega prometa), ki so skupaj predstavljala do 85% vseh virov. Podatki so bili pridobljeni s strani agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO)<ref name=":2" />.
====== Evropska unija ======
V Evropski Uniji je največji onesnaževalec z žveplovimi oksidi (SOx) »proizvodnja elektrike in toplote«, dušikovimi oksidi (NOx) »cestni promet«, prašnimi delci (PM2.5 ter PM10) »gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor«, kar je v skladu s slovenskimi razmerami<ref>{{Navedi splet|url=https://res.cloudinary.com/rampi/raw/upload/v1540861448/Air_quality_in_Europe_-2018_report-compressed_edcg1e.pdf|title=Air quality in Europe – 2018 report|date=2018|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency: European Environment Agency|first=}}</ref>.
Letne koncentracije prašnih delcev (PM2.5 in PM10) so najvišje v predelih Evrope kjer je večja urbanizacija (koncentracija ljudi) in prisotnost industrije, večje rabe primarnih energentov v obliki lesa ali pa fosilnih goriv za proizvajanje elektrike ter toplote. Pomembni pa so tudi geografski in vremenski pogoji, ki ne nudijo zmožnosti razpihovanja delcev in drugih onesnaževal zaradi gorovja na eni in nižine na drugi strani kot je primer stabilne atmosfere (pozimi je prisotna toplotna inverzija) v severni Italija, ki ima vpliv tudi na Slovenijo<ref>{{Navedi revijo|last=Finzi|first=|date=1991|title=LANDSAT images of urban air pollution in stable meteorological conditions|url=https://www.researchgate.net/publication/42433064_Satellite_data_for_the_air_pollution_mapping_over_a_city_-_The_use_of_virtual_stations|magazine=Il Nuovo Cimento C|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> .
=== Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami ===
==== Dinamika enega prašnega delca ====
Gibanje enega prašnega delca predstavlja molekula snovi, ki potuje skozi zrak v ravni liniji dokler ta ne trči ob drugo molekulo in spremeni smer ter svojo hitrost, do naslednjega trka in tako naprej. Molekule se lahko združujejo med sabo v procesu nukleacije ali pa trčijo ob delec, ki je mnogo večji od njih in združijo.
Na delec deluje sila upora (Fupor), ki je odvisna od lastnosti tekočine (hitrost, tlak, viskoznost) v kateri se delec giblje ter samih lastnosti gibanja delca (tudi oblike) in je definirana s pomočjo »Stokesovega zakona«. Sila upora je prisotna, ko ima delec drugačno hitrost od hitrosti tekočine (plina) v kateri se nahaja, ta pa je odvisna tudi od eksternih sil kot so sila gravitacije (Fg), ki je odvisna od mase delca. V primeru čistilnih naprav pa je prisotna tudi elektrostatična sila (Fes), ki pa je odvisna od električnega naboja delca.
Gibanje molekul (trki ob delec) je zaradi difuzije in vremenskih spremenljivk naključno, z različnimi vrstami intezitete in se ga da na mikroravni opisati z »Brownovim gibanjem«, ki upošteva maso delca ter naključni prekinjajoči se pospešek odvisen od trkov z drugimi delci ali molekulami<ref name=":3" />.
Delci pa lahko, zaradi turbulentnega toka tekočine (hidrodinamičnih sil), sile gravitacije (pri večjih delcih), sile upora (površin) in drugih eksternih sil (vremenskih spremenljivk), sedimentirajo in s tem zmanjšajo svojo številčno in masno koncentracijo.
==== Prenos snovi ter oblikovanje delcev s procesom nukleacije in koagulacije ====
Začetek formiranja delcev imenujemo proces nukleacije, ki se lahko pojavi s kristalizacijo tekoče faze molekul v trdno, s tekoče faze v plinasto (uparevanje) in plinaste faze (elementov onesnaževala ter vode) v tekočo (kapljice) ali trdno (kristalizirani delci). Rast nukleacije se odvija, ko energija molekularnega toka na samo površino preseže molekularni tok iz same površine drugih molekul ali delcev.
Prenasičeno ali visokonasičeno stanje molekul (kemični potencial molekule v visokonasičenem stanju) v plinastem stanju, ki je podvrženo spremembam v temperaturi in tlaku (ohlajevanje-kondenzacija ali izparevanje), spremembam v sami kemični kompoziciji (stik z drugimi elementi) in s tem kemičnimi reakcijami (oksidacija), lahko spremeni samo agregatno stanje in s tem dinamiko privlačnih (kohezijskih) sil med molekulami in atomi. Te sile vključujejo »Van der Wallsove«, kovalentne, ionske in druge kemično-elektronske vezi.
Nenasičena ali nasičena para postane prenasičena z različnimi termodinamskimi procesi, kot so izotermična kompresija, izobarično ohlajanje in adiabatična ekspanzija. Procesu oblikovanja molekul v prenasičenem stanju, pravimo tudi homogena nukleacija v večjo skupino, ki je sestavljena iz samo ene vrste molekul. Druge vrste nukleacijskih procesov<ref name=":3" />:
* Homogena-homomolekularna: lastna nukleacija iste vrste molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin.
* Homogena-heteromolekularna: lastna nukleacija dveh ali več vrst molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin.
* Heterogena-homomolekularna: nukleacija iste vrste molekul na drugi vrsti snovi.
* Heterogena-heteromolekularna: nukleacija dveh ali več vrst molekul na drugi vrsti snovi.
Ti delci so v velikostnem razredu nukleacijske ali aitkenove oblike in sicer od 0.01 do 0.1µm ter imajo zaradi hitrih procesov in dinamike ter združevanja se z večjimi delci, tudi kratko življensko dobo (nekaj minut do nekaj ur).
Nukleacijska oblika prašnega delca se lahko oblikuje in združuje tudi z drugimi nukleacijskimi (homogene ali heterogene vrste) ali pa tudi večjimi oblikami prašnih delcev s procesom koagulacije v akumulacijsko velikost delcev (0.01µm do 3µm), ki imajo tudi več tedensko atmosfersko življensko dobo. Lahko pa se oblikuje s kondenzacijo sestavin v stanju pare na že obstoječe delce.
Prenos snovi in oblikovanje delcev se v atmosferi primarno izvaja s kondenzacijo in izparevanjem vodne pare. Kondenzacija (ali izparevanje) poteka zaradi tlačne razlike med zunanjo paro ter paro na površini delca. Stopnja rasti je odvisna od relativne vlažnosti, velikosti delca in relativne velikosti delcev v primerjavi s povprečno razdaljo gibajočih se delcev med zaporednimi trki, ki spreminjajo smer, energijo ali druge lastnosti delcev ter od prisotnosti drugih visokonasičenih snovi.
Reakcija žveplovega dioksida (SO2) z vodo tvori žveplasto kislino (H2SO3) ta pa v atmosferi reagira s kisikom in tvori žvepleno kislino (H2SO4). Žveplena kislina je poleg organskih spojin ena od najbolj zaslužnih spojin za oblikovanjem novih delcev v atmosferi. Žveplena kislina ima nizek parni tlak, kar pomeni, da lahko hitreje kondenzira in zato igra vlogo predhodnega plina pri oblikovanju prašnih delcev.
Dokazana je korelacija med izmerjeno koncentracijo žveplene kisline (H2SO4) ter številčno koncentracijo delcev v velikosti od 3 do 6 nm (nukleacijska velikost), ki predstavlja sam začetek oblikovanja delcev<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Sihto|first=|last2=Kulmala|date=2006|title=Atmospheric sulphuric acid and aerosol formation: implications from atmospheric measurements for nucleation and early growth mechanisms.|url=https://acp.copernicus.org/articles/6/4079/2006/|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Kljub izključevanju rastnih mehanizmov je razvidno, da žveplena kislina predstavlja večji delež zaslužen za oblikovanje delcev, ne pa celotnega, ki je razdeljen še med druge spojine (organske spojine ter sekundarni ioni kot je amonijak) ter odvisen od vremenskih spremenljivk. Nukleacija je v takem primeru heterogena-homomolekularna.
==== Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami ====
Koncentracija (dinamika) delcev je odvisna tudi od vremenskih spremenljivk v spodnjem delu [[Ozračje|atmosfere]] – troposferi, kjer se odvijajo globalni ter regionalni vremenski pojavi kot so: različne vrste zračnih mas, ki vplivajo na formiranje vremenskih front in s tem na ciklone, anti-ciklone in druge vrste vremenskih pojavov. Ti pojavi vplivajo na dinamiko v spodnjemu delu troposfere - atmosferski mejni plasti, ki se nahaja od 1 do 2km nad zemeljskim površjem. V tej mejni plasti se odvijajo tudi lokalni vremenski pojavi z vremenskimi spremenljivkami, izmed katerih so za samo dinamiko prašnih delcev najbolj pomembne: temperatura zraka, vlažnost zraka, hitrost vetra ter globalno sončno sevanje.
===== Temperatura zraka =====
[[Temperatura]] zraka je odvisna od sončnega sevanja v obliki elektromagnetnega valovanja, ki preide atmosfero in vzpostavi stik z zemeljskim površjem katero del sončne svetlobe absorbira, del pa odbije nazaj v atmosfero oziroma vesolje. Absorbirano sončno sevanje segreje zemeljsko površino, ki z nižjo frekvenco elektromagnetnega valovanja odseva toploto nazaj proti površju in v atmosfero ter vesolje. V atmosferi se toplota zadržuje zaradi absorpcije v vodni pari, ogljikovem dioksidu in ostalih plinih, ki ustvarjajo učinek tople grede in segrevajo ozračje ter s tem dvigajo samo temperaturo. Temperatura se v atmosferi spreminja z geografsko lokacijo ter višino in je v lokalni ter globalni troposferi odvisna od konvekcijskega gibanja, ki je podnevi bolj pomembno od gibanja vetra, s prehajanjem v noč pa se omenjeno razmerje spremeni in gibanje vetra ob površini ter s tem vzbujene turbulence prevlada nad konvekcijskim. Konvekcijsko gibanje se odvija v konvekcijski mejni plasti, ki je spodnja meja troposfere katere višina se lahko razteza od nekaj sto metrov pa do nekaj kilometrov. V tej mejni plasti se, zaradi nehomogenosti zemeljske topografije in posledične razlike v odsevanju zgoraj omenjene toplote, odvijajo konvekcijski prenosi toplote, ki temeljijo na prenosu toplote zaradi gibanja molekul v plinasti ali tekoči fazi<ref>{{Navedi knjigo|title=Environmental fluid mechanics.|last=Cushman-Roisin|first=|publisher=John Wiley and Sons, Inc|year=2019|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=http://www.dartmouth.edu/~cushman/books/EFM/front.pdf}}</ref>.
Temperatura je najvišja ob površini zemlje ter se z višino spreminja. Z večjo višino se zmanjšuje zračni pritisk ter gostota zračne mase, ki posledično zmanjša tudi samo temperaturo ozračja in s tem vpliva na koncentracijo delcev, ki se večinoma zadržujejo v atmosferski mejni plasti. To je podobno procesu toplotne inverzije, ki nastane ob nižji temperaturi zraka nad samo površino zemlje kot pa je temperatura le tega nad to tanko plastjo. V tem primeru se onesnaževala ne zmorejo dvigniti in razpršiti, kar v poletnih mesecih lahko povzroči [[smog]], med zimskimi pa tudi zadrževanje prašnih delcev.
Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je pozimi ob nizkih temperaturah od -10 ºC pa vse do 10 ºC, kjer je ponavadi prisotna toplotna inverzija. V preostalem delu leta pa tudi ob višjih temperaturah v odsotnosti oblakov ter prisotnosti stabilnih atmosferskih pogojev, v primeru velike razlike med največjo ter najmanjšo izmerjeno dnevno temperaturo in ob prisotnosti nizke višine atmosferske mejne plasti<ref name=":6">{{Navedi revijo|last=Barmpadimos|first=|last2=Hueglin|date=2011|title=Influence of meteorology on PM10 trends and variability in Switzerland from 1991 to 2008.|url=https://www.researchgate.net/profile/Stephan_Henne2/publication/253426542_Influence_of_meteorology_on_PM10_trends_and_variability_in_Switzerland_from_1991_to_2008/links/56b05aa108ae8e37214d5f7d.pdf?inViewer=0&pdfJsDownload=0&origin=publication_detail|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
===== Hitrost vetra =====
Stanje konvekcijske mejne plasti ter s tem prenašanje toplote pa temelji tudi na dinamiki vetra, ki se v atmosferi spreminja z višino in povzroča, skupaj s konvekcijo, horizontalno ter vertikalno mešanje zraka s pomočjo nastalih turbulenc, ki vplivajo na samo hitrost vetra. Ta je odvisna od aerodinamičnega upora, ki je ob zemeljskem površju tako velik, da je hitrost vetra zelo majhna (lahko tudi 0 m/s), z višino pa se zmanjšuje ter ob odsotnosti večjih topografskih preprek (mesta, hribovja) ohranja večjo konstanto hitrost in s tem vpliva na razpršitev prašnih delcev ter drugih onesnaževal.
Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je ob manjših hitrostih vetra (manj kot 5 m/s). Medtem, ko primer korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Csavina|last2=Field|date=2014|title=Effects of wind speed and relative humidity on atmospheric dust concentrations in semi-arid climates.|url=https://www.researchgate.net/publication/261919978_Effect_of_Wind_Speed_and_Relative_Humidity_on_Atmospheric_Dust_Concentrations_in_Semi-Arid_Climates|magazine=Science of the Total Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> temu nasprotuje saj je večja hitrost vetra zaslužena tudi za resuspenzijo delcev s tal, a prejšna trditev vseeno drži zaradi fizikalnega dejstva, da večja hitrost vetra pomaga pri razpršitvi delcev v različne horizontalne ter vertikalne prostorske dimenzije, ki pa je vseeno v neizolirani obliki odvisna od mnogih drugih faktorjev, ki lahko spremenijo zgornjo trditev.
Ob sami hitrosti vetra je pomembna tudi smer vetra. Ta ima lahko korelacijo z visokimi masnimi koncentracijami prašnih delcev zaradi velik vpliva onesnaževanja geografskih območji in človeških aktivnosti, ki se nahajajo v tisti smeri (velika kmetijska ali pa industrijska območja, požari,..)<ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Tai|first=|last2=Mickley|date=2010|title=Correlations between fine particulate matter (PM2.5) and meteorological variables in the United States: Implications for the sensitivity of PM2.5 to climate change.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S135223101000539X|magazine=Elsevier Ltd., Atmospheric Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
===== Vlažnost zraka =====
Vlažnost zraka je oznaka za količino vodne pare prisotne v zraku in lahko nakazuje na možnost dežja, oblakov, megle in drugih vremenskih pojavov. Vodna para na zemlji primarno izvira iz povišanja temperature nekega geografskega območja in sočasnega izparevanja morja, drugih vodnih teles v različnih agregatnih stanjih (ledeniki, jezera) ter rastja in zemlje, ki vsebuje delce vode. Na vlažnost zraka določene geografske lokacije vpliva, poleg intenzivnosti sončnega sevanja in s tem temperature, tudi veter.
Visoka vlažnost lahko nakazuje na padavine in stopnjo le teh, ki z zajemanjem delcev ter procesom sedimantacije zmanjšujejo koncentracijo prašnih delcev v ozračju. Zmanjševanje koncentracije pa je odvisno od geografije, splošnega podnebja, ki ima lahko že samo po sebi nižjo raven vlažnosti (od 20 do 60% pri polsušnem podnebju)<ref name=":7" /> ter dviga ali spuščanja atmosferske mejne plasti ter s tem višanja ali nižanja relativne vlažnosti <ref name=":6" />, kjer se s prisotnostjo višje vlažnosti v zraku (+ 60%) v nekaterih podnebnih ter višinskih pasovih lahko viša tudi sama koncentracija prašnih delcev. Raziskava <ref name=":7" /> Pri korelaciji med vlažnostjo (v različnih sezonskih obdobjih) ter masnimi koncentracijami prašnih delcev je tako lahko precej velika tudi negotovost, ker imajo velik vpliv tudi druge vremenske spremenljivke ter geografska območja in človeška aktivnost, ki lahko vplivajo na dinamiko gibanja prašnih delcev. Zaradi teh negotovosti je pomembno izračunati tudi korelacijo med večjim številom različnih vremenskih spremenljivk ter masnimi koncentracijami na različnih geografskih območjih skozi čas.
===== Povezovanje vremenskih spremenljivk =====
Vzpostavljanje individualnih korelacij med koncentracijo prašnih delcev ter posameznimi vremenskimi spremenljivkami ni zadostno, lahko tudi zavajujoče in je zaradi kompleksnosti vremenskih pojavov (pred in med samim merjenjem), topografije ter velikosti, hrapavosti površine in kemične sestave prašnega delca ter prisotnosti drugih komponent v zraku le te potrebno obravnavati s celostne perspektive.
<!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. -->Raziskava korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7" /> tako opisuje dinamiko ob manjših peščenih nevihtnih vremenskih pojavih.V prvem primeru polsušnega celinskega podnebja, ob dokaj konstantnih temperaturah ter primeru tlakovane kot netlakovane ceste, prikazuje, da je ob hitrostih vetra nad 4 m/s ter nizki relativni vlažnosti (<25%) opaziti večanje masne koncentracije večjih delcev (PM10), kar se pripisuje adsorpciji vode na suhe delce ter s tem prevladujočimi strižnimi napetostmi nad kohezijskimi silami med delci, ki so večje pri višji relativni vlažnosti (>25%). Ta bi s tem lahko naznanila zmanjšanje same zmožnosti resuspenzije delcev s tal (erozija tal). V drugem primeru polsušnega celinskega podnebja pa je razvidno, da se masna koncentracija delcev PM10 poveča ob hitrosti vetra nad 6 m/s ter relativni vlažnosti v območju nad 30% do 60 %.
Zaradi razpršenih rezultatov analize je torej ugotovljeno, da obstaja med masno koncentracijo delcev nelinearna odvisnost s povprečno hitrostjo vetra ter relativno vlažnostjo, ki nakazuje na to, da je za boljše razumevanje dinamike potrebno upoštevati še večje število dejavnikov kot so: samo dinamično spreminjanje hitrosti ter smeri vetra (sunki vetra), spreminjanje temperature, značilnosti terena in obliko površine ter kemijsko sestavo prašnega delca, ki lahko spreminja značilnosti adsorpcije vodne pare na sam delec.<!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. -->
Raziskava<ref name=":8" /> opisuje dinamiko med temperaturo, relativno vlažnostjo in kemično sestavo prašnih delcev, ki se razlikuje tudi z različnimi geografskimi lokacijami v Združenih državah Amerike ter njihovimi specifičnimi lastnostmi, ki lahko vplivajo na koncentracijo prašnih delcev. V večini različnih delov ZDA je bila zaznana pozitivna korelacija med dvigom temperature ter koncentracijami organskega ter elementarnega ogljika in sulfata, ki je produkt hitrejše oksidacije žveplovega dioksida. Negativna, razen severa in jugozahoda ZDA, pa z nitratom, ki jo pojasnujejo z večjim izparevanjem nitrata iz faze delcev v plinasto fazo ob povišanih temperaturah. Korelacija med povečano vlažnostjo ter sulfatom in nitratom je pozitivna, saj žveplov dioksid lažje oksidira v oblakih, formiranje amonijevega nitrata pa je v sami odvisnosti od relativne vlažnosti. Nevtralna ali pa negativna pa pri organskem ter elementarnem ogljiku, ki imata negativno korelacijo v jugovzhodu ter zahodu ZDA, kjer je prisotna nizka relativna vlažnost v povezavi s sušami ter posledično požari, ki so sami velik vir ogljikovih aerosolov ali pa ob obalnih območjih, kjer je pa nasprotno prisotna zelo visoka vlažnost, ki je povezana s konstantnim dotokom čistega morskega zraka, kar preprečuje začetno formiranje organskih ogljikovih aerosolov v tekoči fazi.
===== Vpliv prašnih delcev na podnebne spremembe =====
Učinek prašnih delcev je, v primerjavi s [[Toplogredni plin|toplogrednimi plini]], na [[Spremembe podnebja|podnebne spremembe]] in [[planetarne meje]] precej majhen. Zaradi kratke življenske dobe imajo prašni delci večji vpliv na lokalno podnebje. Pod direktni vpliv se štejeta razprševanje in absorbcija sončnega sevanja, ki spreminjata zemeljsko sevalno ravnotežje<ref>{{Navedi revijo|last=Boucher|first=|last2=Randall|date=2013|title=Clouds and Aerosols. Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change.|url=https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WG1AR5_Chapter07_FINAL-1.pdf|magazine=Cambridge University Press|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Razprševanje povečuje odbojnost planeta in s tem le tega ohlaja, medtem, ko absorbcija učinkuje ravno nasprotno in segreva atmosfero. Razmerje med učinkom ohlajanja in segrevanja je odvisno od kemične sestave aerosolov ter okoljskih pogojev, vseeno pa aerosoli antropogenega izvora planet ohlajajo. Sončno sevanje, ki doseže zgornji sloj atmosfere je 342 W/m<sup>2</sup>, od tega vse do površja 67 W/m<sup>2</sup> absorbira in 77 W/m<sup>2</sup> odbije atmosfera ter kemične komponente in njihov doprinos k zemeljskemu sevalnemu ravnotežju.
Pod indirektni vpliv se šteje oblikovanje novih kapljic (tudi ledu) v oblakih s pomočjo kondenzacije okoli prašnih delcev, ki povečajo samo odbojnost oblaka in ohlajanje podnebnega sistema. Nezanemarljiv vpliv imajo tudi na povečanje (v nekaterih primerih tudi na zmanjšanje) zmožnosti padavin z oblakov.
===== Atmosferski transportni ali razpršitveni modeli =====
Razpršitveni modeli, ki spadajo pod širšo skupino modelov za izračun koncentracij zračnega onesnaževanja, dobijo uporabno vrednost pri programih nadzora koncentracij in reguliranja izpustov prašnih delcev. Idealni model bi vključeval vse karakteristike obstoječih zračnih onesnaževal, njihovega izvora, dinamike z meteorološkimi spremenljivkami v atmosferi ob poljubnem času ter na poljubni lokaciji. Takšen model ne obstaja, zato se je potrebno zadovoljiti z manj zanesljivimi praktično-eksperimentalnimi ter matematičnimi približki realnega stanja<ref>{{Navedi knjigo|title=Air pollution control engineering, Second edition|last=Noel de Nevers|first=|publisher=McGraw-Hill International Editions, Civil Engineering Series|year=2000|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://b-ok.org/book/2724986/d8f2ca?dsource=recommend}}</ref>.
Najbolj enostaven je model zaboja, ki temelji na območju (mesto, primestje, ruralno območje,..) v obliki pravokotnika s pripadajočo se širino, dolžino ter višino, ki predstavlja atmosfero kjer so poenostavljeni pogoji takšni, da se onesnaževala popolnoma zmešajo in so enake koncentracije v katerikoli točki tega volumna. Modelu zaboja vsebuje tudi konstantno hitrost in smer vetra. Ta predstavlja povprečno hitrost in smer skozi celotno višino. Koncentracije onesnaževal, ki s pomočjo vetra prehajajo v mesto so konstantne. Konstantna pa je tudi stopnja onesnaženosti, ki izvira iz samega mesta.
====== Gaussov razpršitveni model ======
Je najbolj pogosto uporabljen, ki temelji na opisu trodimenzionalnega polja koncentracij onesnaževala izvirajočega se iz ene točke oz. enega vira ob meteoroloških in emisijskih pogojih, ki jih je pri končnem izračunu potrebno upoštevati skupaj z znanimi fizikalnimi zakoni (različne vrste difuzije, kondenzacija, koagulacija,..). Koordinatni sistem je postavljen in fiksiran v spodnjem centru izvora onesnaževanja, v tem primeru dimnika [[Energetski vir|energetskega postrojenja]], kar predstavlja temelj Eulerjevega matematičnega modela. Os X je postavljena v smeri horizontalno usmerjenega vetra in s tem glavni smeri razpršitve onesnaženega zraka, ki pa se med drugim razprši tudi v Y ter z smeri postavljenih osi. Na začetku se zaradi hitrosti in temperaturne razlike onesnaževala ter atmosfere onesnažen zrak dvigne v smeri Z, kasneje pa zaradi pogojev atmosfere, ki jih lahko z naprednimi numeričnimi metodami približamo realnemu stanju, razprši tudi v druge smeri. Obstaja pa tudi Langragov matematični model kateri ima gibajoči se koordinatni sistem postavljen v določeno točko onesnaženega zraka, ki spreminja svojo lokacijo glede na samo gibanje zraka zaradi pogojev atmosfere. Oba pristopa imata svoje specifične, pozitivne, lastnosti.
====== Večcelični model zaboja ======
Vsebuje oba predhodno omenjena modela, kjer je nad območjem interesa postavljenih več posameznih celic v katerih prevladujejo drugačni pogoji atmosfere, koncentracije onesnaževala ter njihovega razvoja, ki so lahko izven celičnega izvora. Metodo v spodnjem delu večceličnega zaboja dopolnjujejo Gaussovi rapršitveni modeli, ki so locirani na samih virih onesnaževanja. Ker pa v realnosti ni mogoče označiti ter nadzirati vsakega posameznega vira onesnaževanja, se ta del metode dopolnjuje z nadziranjem koncentracij onesnaževala na različnih merilnih mestih. Ti delujejo kot sprejemniki emisij, ki poleg atmosferskih pogojev, intenzivnosti koncentracij, sočasno izvajajo tudi kemično analizo onesnaževala preko katere je lažje določiti sam izvor, gibanje in razvoj.
Nekateri novodobni računalniški modeli ter njihovi algoritmi še vedno temeljijo ali pa vsaj delno vključujejo zgoraj omenjene modele. Ti kljub poenostavljenim matematičnim formulam, katere omejujejo vključevanje vpliva topografije okolja, aerodinamičnosti stavb ter dreves, spreminjanje hitrosti in smeri vetra (turbulenca, stabilnost atmosfere,..), sončnega sevanja in kemičnih reakcij, še vedno predstavljajo pomemben delež matematičnega prispevka pri samem modeliranju<ref>{{Navedi revijo|last=Tominaga|first=|last2=Stathopoulos|date=2016|title=Ten questions concerning modeling of near-field pollutant dispersion in the built environment.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0360132316302347|magazine=ollutant dispersion in the built environment. Building and Environment, The International Journal of Building Science and its Applications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
====== Drugi računalniški modeli ======
Poleg atmosferskih razpršitvenih modelov so trenutno najbolj uporabljeni računalniški modeli koncentracij: »geostatistic interpolation«, »remote sensing retrieval«, in »radial basis function (RBF) neural network«.<ref>{{Navedi revijo|last=Zou|first=|last2=Wang|date=2015|title=Spatial modeling of PM2.5 concentrations with a multifactoral radial basis function neural network|url=https://link.springer.com/10.1007/s11356-015-4380-3|magazine=Environmental Science and Pollution Research, Springer Nature|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
»RBF neural network« temelji na strojnem učenju večplastnih vozlišč, ki so povezane med seboj in potrebujejo začetne predpostavke porazdelitve (Gaussova funkcija) matematičnih spremenljivk kot so: lokacija merilnikov koncentracij prašnih delcev, same koncentracije prašnih delcev, vremenske spremenljivke (vlaga, hitrost vetra,..) dolžina cestišč, razdalje od cestišč, vrste rabe zemljišč in gostota prebivalstva. V drugem koraku (skriti plasti) se izvajajo različne kombinacije možnih spremenljivk katerih število se lahko samodejno poveča zaradi vedno večjega števila vnešenih informacij ter obsežnejšega vnašanja začetnih spremenljivk (t.i. strojno učenje). V zadnjem koraku (izhodni plasti) se pridobi rezultat, ki je odvisen od linearno obteženih kombinacij vozlišč v drugi plasti in s tem rezultat željenih simulacij predhodno določenih željenih pogojev (vnešenih spremenljivk), ki se izboljšuje z vedno večjim vnašanjem informacij in možnih spremenljivk v prvem koraku.
=== Metode izvajanja meritev številčne ter masne koncentracije prašnih delcev ===
Zgodovina razvoja področja zaznavanja, opazovanja, merjenja in regulacije onesnaževanja zraka je v tesni odvisnosti od razvoja merilnih metod in naprav za izvajanje dejanskih meritev. Te pa sa odvisne od splošnega razvoja [[Naravoslovje|naravoslovne znanosti]] (fizike, kemije, medicine,..) in tehnološkega napredka različnih obdobij. Zgodovino izvajanja meritev se deli na tri pomembna obdobja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Aerosol measurement: Principles, techniques and applications, Second edition: Historical aspects of aerosol measurements.|last=Baron|first=|publisher=John Wiley & Sons, Inc.|year=2001|isbn=|location=|page=|cobiss=|last2=Willeke|url=https://www.wiley.com/en-us/Aerosol+Measurement%3A+Principles%2C+Techniques%2C+and+Applications%2C+3rd+Edition-p-9780470387412}}</ref>. Predklasična doba se je začela okoli 18. stoletja in z letom 1840 naznanila razvoj prvih naprav z namenom opazovanja formacije delcev vode v oblakih pod nadzarovanimi pogoji laboratorija ter s tem pospešenega razvoja teorije, ki je predvidevala obstoj delcev v zraku. V tem obdobju so bile te teorije tudi potrjene in pomagale pri razvoju naprav kot so: tyndalometer, nephelometer, ultramikroskop, optični opazovalec številčne koncentracije delcev, termičnega in elektrostatičnega seperatorja ter drugih. Klasična doba, kjer se je zaradi očitnega industrijskega onesnaževanja pojavil prvič tudi termin »aerosol«, se je pričela z začetkom 20. stoletja in trajala vse do leta 1960. V tem obdobju so se razvile prve merilne naprave, temlječe se na metodah kot so napredno termično ločevanje delcev, kaskadni impaktorji, optični merilniki števila delcev in zbiranje delcev na filtrih, skozi katere se je črpalo zunanji zrak in posledičnem tehtanju le teh. S tem so bili postavljeni tudi prvi temelji gravimetrične metode opisane v nadaljevanju tega podpoglavja. Ta je na začetku zajemala in upoštevala zgolj večje delce od 1µm, kasneje pa z ugotovitvami na področju medicine, kjer so ugotovili pomen manjših delcev, ki lahko lažje preidejo v notranjost človeških organov, začela razvijati v smeri zajemanja in obravnavanja z mikroskopom, tudi manjših (ultrafinih) delcev. Zaradi tehnološkega in analitičnega napredka se je od klasičnega obdobja naprej, naredilo zelo velik napredek pri izboljšavah predhodno omenjenih merilnih metod.
Danes poznamo večje število različnih merilnih metod, ki merijo različne lastnosti prašnih delcev, med katerimi so najbolj pomembne in pogosto uporabljene:
* masna koncentracija z gravimetrično merilno metodo <ref>{{Navedi knjigo|title=EN 12341:2014: Ambient air – Standard gravimetric measurement method for the determination of the PM10 or PM2,5 mass concentration of suspended particulate matter.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2014|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/7ad508ad-33bd-4e41-942b-c52ddeb6d44d/en-12341-2014}}</ref>
* številčna koncentracija z optično metodo štetja delcev <ref>{{Navedi knjigo|title=ISO 21501-1-2009: Determination of particle size distribution – Single particle light interaction methods – Part 1: Light scattering aerosol spectrometer.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2009|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://www.iso.org/standard/42728.html}}</ref>
* distribucija velikosti z električno spektrometrijo mobilnosti <ref name=":5" />
* kemična sestava prašnih delcev z energetsko rentgensko analizo <ref>{{Navedi knjigo|title=Smoke, dust, and haze: Fundamentals of aerosol dynamics, second edition.|last=Friedlander|first=|publisher=Oxford University Press|year=2000|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://cmc.marmot.org/Record/.b26688116}}</ref>
Gravimetrična merila metoda, ki je primerna za izvajanje meritev masne koncentracije prašnih delcev, je bila do pojava cenejših in bolj uporabnih različic optičnih merilnikov tudi najbolj pogosto uporabljena, na njej sloni tudi večji del do zdaj znanih vzpostavljenih standardov ter zakonodaje in ima svoje pozitivne lastnosti. Optična metoda štetja delcev se sicer izvaja tudi za ugotavljanje distribucije velikosti, ki pa je pogosto analizirana tudi s strani metod kot je na primer: električna spektrometrija mobilnosti.
==== Gravimetrična metoda za analizo masne koncentracije prašnih delcev ====
Gravimetrična metoda je ena od najbolj uporabljenih skozi zgodovino izvajanja meritev in v nekaterih primerih tudi danes. Primerna je za izvajanje meritev masnih koncentracij, ki se izvajajo s tehtanjem filtrov skozi katere, pod standardnimi pogoji delovanja naprave (čas menjave filtra, konstantni pretok zraka, pritisk ter temperatura in vlaga pri shranjevanju filtrov), potuje obravnavani zrak. Uporabljeni filtri, ki so narejeni iz steklenih ali kremenovih vlaken ter/ali polytetrafluoroethylena (PTFE), so shranjeni v delu naprave do samega transporta in začetka izvajanja meritev v zato namenjeni sobi, ki je pravtako pod standardiziranimi pogoji. Z gravimetrično metodo se ponavadi obravnava prašne delce vseh možnih oblik (nukleacijska, akumulacijska, groba frakcija), ki so v velikosti od vsaj 0.3 (standardi filtra) do 2.5µm (PM2,5) in od 0.3 (standardi filtra) do 10µm (PM10) in s tem prilagojeni standardom čistega zraka omenjenih v zadnjem podpoglavju teoretičnega dela namenjenega reguliranju onesnaževanja. S pomočjo vhodnega kanala in trkalnika v sami napravi je poskrbljeno za primerno obravnavano velikost delcev.
Metoda izvajanja meritev masnih koncentracij je precej enostavna, kljub temu, da je potrebno upoštevati veliko število spremenljivk pri samem procesu izvajanja meritev (kalibracija vseh potrebnih naprav in prostora, merjenje, shranjevanje in tehtanje filtrov pod standardnimi pogoji), ki lahko vplivajo na merilno negotovost. Filtre so lahko uporabljeni tudi za izvajanje meritev kemične sestave prašnih delcev. Metoda ima poleg omenjenih pozitivnih lastnosti tudi svoje pomanjkljivosti, med katerimi sta največji povezani z omejitvijo analize na masno koncentracijo, ki za nadaljno in bolj razširjeno analizo potrebuje druge tehnike (elektronska mikroskopija) ter oskrbovanjem naprave s filtri in analizo le teh, kar lahko zahteva redno fizično prisotnost človeka.
==== Optična metoda sipanja delcev ====
Optična metoda štetja delcev temelji na fizikalnemu dejstvu, da obsvetljeni delci razpršijo svetlobo pod različnimi koti, z različnimi intenzivnostmi katere lahko zazna in uporabi za analizo njihove velikosti, števila in drugih karakteristik (mase, kemične sestave,..). Elektromagnetno valovanje svetlobe ob interakciji z molekularno sestavo delca rezultira v razpršitvi svetlobe, ki je plod lomljenja, odbitja, absorbcije ali upogiba same svetlobe. Manjši delci razpršijo svetlobo bolj intenzivno in pod manjšim kotom kot večji delci.
Intenzivnost razpršene svetlobe je odvisna od njene valovne dolžine, relativnega lomnega količnika, kota odboja ter velikosti delca.
Kot odboja ter valovna dolžina sta odvisni od uporabljenega vira svetlobe, leč s katerimi lahko zajema več kotov svetlobe (bolj natančno merjenje velikosti) ter merilnika. Relativni lomni količnik, ki je odvisen od sestave delca, pa je za določena okolja (urbano, primestno,..) lahko predpostavljen, če že ne izvaja samih kemičnih analiz katerih merilniki so specifični. Predpostavlja pa se tudi, da je delec oblike krogle (aerodinamični premer delca). Tako se lahko s pomočjo izmerjene intenzivnosti razpršene svetlobe ob preostalih znanih veličinah pridobi informacije o velikosti delca. Meri lahko različne velikosti katerih razpon je odvisen od zmogljivosti ter nastavitev spektrometra.
Merjenje števila delcev se lahko izvaja istočasno z merjenjem intenzitete odbite svetlobe in je odvisno od volumna vzorca, ki je nadalje odvisen od območja vzorčenja (efektivnega premera laserskega žarka, globine polja merjenja), hitrosti pretoka zraka skozi napravo ter časa vzorčenja. Naprave so narejene tako, da je pretok zraka skozi napravo konstanten in je neodvisen od zunanjega zraka in njegovih okoliščin.
Kljub temu, da je lahko v napravi več leč s katerimi zajema več kotov svetlobe ter s tem bolj točno določa velikosti delcev, ima metoda svoje pomanjkljivosti pri izvajanju meritev velikosti iz katerih izhaja tudi merilna negotovost. Te se dotikajo predpostavljanju lomnega količnika ter oblike krogle, ki lahko ob različnih sestavah ter oblikah prašnih delcev prikaže manjšo ali večjo intenzivnost odboja svetlobe ter s tem velikost delca. Pri izvajanju meritev števila delcev pa je ta pomanjkljivost v nihajočem se pretoku zraka skozi napravo.
==== Električna spektometrija mobilnosti za analizo distribucije velikosti koncentracije prašnih delcev ====
Električna spektometrija mobilnosti (FMPS) velikosti prašnih delcev je poleg optičnih merilnikov ena od najbolj uporabljenih merilnih metod <ref>{{Navedi revijo|last=Hosseini|first=|last2=Cocker|date=2010|title=Particle size distributions from laboratory-scale biomass fires using fast response instruments|url=https://www.researchgate.net/publication/43656394_Particle_size_distributions_from_laboratory-scale_biomass_fires_using_fast_response_instruments|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> za izvajanje analize distribucije
velikosti prašnih delcev. Metoda temelji na električnem potencialu delcev, ki potujejo v konstantnem toku zraka čez difuzijski napajalnik, ki je zaslužen za pozitivno nabitost delcev s pomočjo ustvarjanja in širjenja ionov v atomih materiala delcev (spreminjanje nevtralnega stanja protonov in elektronov v atomu) med dvema koncentričnima valjema in nazadnje čez večje število elektrometrov, ki so namenjeni pokrivanju različnih velikosti prašnih delcev. Pozitivno nabiti delci se s pomočjo vsebujoče se električne mobilnosti in visoke napetosti med valjema porazporedijo iz vstopne k izstopni strani (po velikosti), kjer so prisotni elektrometri. Elektrometri so uporabljeni za merjenje električne mobilnosti delca (prenos naboja z ioni na delec) s pomočjo katerih lahko izračuna velikost delca in nazadnje samo distribucijo velikosti koncentracije večjega števila prašnih delcev.
==== Energetska rentgenska analiza kemične sestave prašnih delcev ====
Rentgenska flourescenčna analiza (XRF)<ref>{{Navedi revijo|last=Russ|first=|date=1984|title=Fundamentals of energy dispersive X-ray analysis|url=https://b-ok.org/book/665231/b0eae0|magazine=Butterworts & Co (Publishers) Limited|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je ena od najbolj pogostih metod za izvajanje kemijske analize večjega števila elementov prašnih delcev pri kateri se uporablja fotone (rentgenske žarke) elektromagnetnega sevanja za povzročanje emisij rentgenskih žarkov prevladujočih se atomov (elektronov) različnih materialov iz katerega je sestavljen prašni delec. Prašni delec je lahko analiziran s pomočjo filtra v katerega se ujame ali pa v novodobnih različicah brez njega, v zato namenjenemu prostoru v sami merilni napravi. Prašni delec lahko torej vsebuje več vrst materialov, ki imajo svoje lastno atomsko število (število protonov) s katerim oddajajo svoj specifični energijski odtis v obliki rentgenske emisije pri omenjenem mehanizmu XRF analize, ki temelji na izbijanju fotoelektrona v notranji lupini (z manjšo energijo) atoma s fotonom generiranim s pomočjo same naprave. Elektron na zunanji lupini (z večjo energijo) se v naslednjem koraku spusti v prazni prostor prejšnega elektrona. Ta proces sprosti odvečno energijo, ki je bila potrebna za vezavo in jo preusmeri v drugi (Augerjev) elektron zunanje lupine kateri v zadnjem koraku (Augerjev proces) zapusti lupino in odda emisijo v obliki rentgenske energije, ki jo zazna detektor v napravi. Ta energija, ki je koristna za samo analizo pa je, kot je zgoraj omenjeno, konstanta in specifična za določeno vrsto prisotnega atoma.
Zgoraj omenjene merilne metode so kvalificirane kot zemeljske in imajo tudi svoje pomanjkljivosti v primeru nihanja koncentracij skozi čas in prostor (večje koncentracije pri virih onesnaževanja) ter v primeru cene nakupa in vzdrževanja večjega števila merilnikov.
Pomanjkljivost pa je tudi v povezavi s prioritizacijo ekonomske aktivnosti. Ko ta postane regulativni cilj se lahko strateško prilagaja postavitve merilnih naprav na območja kjer je prisotna manjša onesnaženost ali pa čas zmanjševanja emisij s strani onesnaževalcev prilagaja delovanju merilne naprave.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Sullivan|first=|last2=Krupnick|date=2018|title=Using satellite data to fill the gaps in the US air pollution monitoring network|url=http://www.danielmsullivan.com/pdf/Sullivan_Krupnick_Filling_monitor_gaps_with_satellites.pdf|magazine=Resources for the future|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
==== Izvajanje meritev ultravijoličnega (UV) sevanja, ki ga povzročijo aerosoli pri odboju sončnega sevanja z zemeljske površine ====
Zaradi pomanjkljivosti se vedno bolj pogosto uporabljajo merilne metode nameščene na satelitih, ki krožijo okoli [[Zemeljska orbita|zemeljske orbite]] (vesoljske merilne metode). Danes okoli zemlje kroži več vrst [[Satelit|satelitov]], ki so namenjeni izvajanju meritev onesnaževanja atmosfere (tudi s strani aerosolov). Meritve gostote aerosolov se izvajajo s pomočjo detektorjev, ki zajemajo različne valovne dolžine odboja sevanja sonca s strani zemeljske površine in le te primerjajo z odbojem od atmosfere. Več kot je delcev v zraku, ki razpršijo in absorbirajo svetlobo, manj sevanja zazna merilnik na satelitu<ref name=":17" />. Merilniki na satelitih zaenkrat ne zmorejo prepoznati masne, številčne ali velikostne distribucije koncentracij prašnih delcev, pomanjkanje je tudi v tem, da bi za minutne ali urne vrednosti potrebovali veliko večje število satelitov, ki bi pokrivali tudi širši del zemeljske površine. Težave pa se pojavljajo tudi pri izvajanju meritev nad območjem kjer so oblaki<ref>{{Navedi revijo|last=Christopher|first=|last2=Gupta|date=2010|title=Satellite remote sensing of particulate matter air quality: The cloud-cover problem.|url=https://www.researchgate.net/publication/44609728_Satellite_Remote_Sensing_of_Particulate_Matter_Air_Quality_The_Cloud-Cover_Problem|magazine=Journal of the Air & Waste Management Association|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. S tehnološkim napredkom računalniških modelov in merilnikov (merilnih metod) pa se zato vedno hitreje izboljšujejo zmožnosti povezovanja različnih onesnaževal z vremenskimi spremenljivkami, sposobnost zaznavanja različnih vrst koncentracij na različnih višinah atmosfere in sočasna ločljivost zaznavanja, ki zaenkrat še ne zmore prepoznati točne kemične sestave ter lokalnih virov onesnaževanja prašnih delcev, tudi pod oblaki.
=== Vpliv prašnih delcev na človekovo zdravje ===
Prašni delci različnih velikosti, masnih/številčnih koncentracij in kemične sestave imajo različne škodljive posledice na človekovo zdravje predvsem zaradi vdihavanja in odlaganja delcev v dihalnem sistemu. Škodljivo pa vplivajo tudi na izpostavljeno kožo in oči ter prebavni sistem z zauživanjem tekočine in hrane, ki vsebuje prašne delce.
==== Velikost prašnih delcev in njihova zmožnost prodiranja v človeška dihala ====
Prašni delci, ki ostanejo dlje časa v zraku, lahko preidejo v [[človeško telo]] z vdihavanjem skozi [[nos]] ali [[usta]], v [[dihala]] pa se največkrat odlagajo s procesom [[Sedimentacija|sedimentacije]] in [[Difuzija|difuzije]] pri manjših delcih. Količina, odlaganje in končne posledice vdihanih prašnih delcev so po navadi odvisne od njihove velikosti in kemične sestave, poti preko katere so vdihani, časa izpostavljenosti, količine vdihanega zraka (vrste dela, ki ga človek opravlja), smeri in hitrosti vetra ob telesu ter fizične karakteristike, predhodnih [[Bolezen|bolezni]] (dihal, ...) in načina življenja (kajenje, ...) konkretnega človeka. Od vseh teh lastnosti je odvisno tudi, do katerega predela dihalnega sistema bodo uspeli prodreti, kakšen delež se jih bo uspelo odložiti in kakšne posledice človeškemu zdravju bodo povzročene.
[[Slika:Respiratory system complete no labels.svg|thumb|250px|Človeška dihala]]
Večji prašni delci (>10 µm) se po navadi odlagajo v ustni ter nosni votlini in grlu. [[Dihanje]] skozi nos je ponavadi bolj varno zaradi uspešnega filtriranja prašnih delcev s pomočjo nosnih dlačic ter večjega spreminjanja smeri vdihanega zraka in posledičnega zaustavljanja delcev. Večji delci, ki se ne zaustavijo pri omenjenih delih dihalnega sistema, lahko prodrejo tudi do sapnika in sapnice, tam se lahko odstranijo s pomočjo sluzi ali pa raztopijo v telo. Manjši delci lahko prodrejo vse do pljučnih mešičkov. Samo 1 % delcev v velikosti 10 µm ima po navedbah [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] (WHO)<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.who.int/occupational_health/publications/en/oehairbornedust.pdf|title=Hazard prevention and control in the work environment: airborne dust.|date=1999|accessdate=|website=Occupational and Environmental Health Department of Protection of the Human Environment|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> zmožnost prodora do predela kjer se nahajajo pljučni mešički, največjo pa delci v velikosti 2µm. Delci manjši od 2µm (okoli 0,5 µm) v povprečju ne presegajo 10-15 % zmožnosti zaradi sposobnosti dihalnega sistema po izdihu večjega dela, medtem ko ultrafini delci s pomočjo difuzije lažje ostanejo in prodrejo v notranje organe.
[[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] (ISO) je zaradi pomembnega značaja velikosti delcev ter prodiranja le teh v dihalni sistem, s poudarkom aktivnosti človeka na delovnem mestu, za namene vzorčenja vzpostavila standarde kot je na primer: »ISO 481:2014: Atmosfera na delovnem mestu - definicija velikosti frakcij za merjenje delcev, ki se prenašajo z zrakom.« <ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://standards.globalspec.com/std/969024/EN%20481|title=ISO EN 481 (2014): Workplace exposure – Size fraction definitions for measurement of airborne particles.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organzation for Standardization|last=|first=}}</ref>. Standard je namenjen definiranju deleža velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi (1) nosno ali ustno votlino, (2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov ob povprečnih delovnih pogojih.
Standard prikazuje delež različnih velikosti delcev, ki lahko prodrejo do različnih regij dihalnega sistema, ne pa tudi deleža, ki bi prikazal koliko delcev od prodirajočih se tam odloži. Standard zato opozarja, da bi striktno upoštevanje sprejetih sporazumov, lahko precenilo potencialni učinek na človeško zdravje, zaradi dejstva, da morajo biti delci odloženi, da bi lahko prišlo do (negativnih) bioloških učinkov, kar pa je težje dokazati.
Delež manjših velikosti (<1µm) prašnih delcev, ki se odložijo v določenem delu telesa je neznan. Ultrafini delci lažje prodrejo vse do pljučnih mešičkov, a se večji del le teh znajde v izdihanem zraku zaradi težjega odlaganja. Vseeno pa obstaja močan sum, da se veliko večji del odloženih delcev uspe prenesti iz pljuč v kri in tako sproža reakcije v t.i. »sekundardnih organih« kot so možgani ter srce. Obstaja pa tudi zaenkrat še ne potrjen sum, da ultrafinim delcem (<300nm) uspe prodreti pregrade med krvjo in organi ter vstopiti v same celice, organele in celo jedra celic.
==== Kemična sestava prašnih delcev in posledice na človekovo zdravje ====
Kemična sestava prašnih delcev ter njihov izvor sta pomembna faktorja pri posledicah prašnih delcev na človekovo zdravje<ref name=":18" />.
Procesi lomljenja peska, kamnov in drugih rudnin lahko vsebujejo kristalni kremen ter druge toksične komponente (berilij, bakreni sulfid, azbest,..) v obliki majhnega prahu. V procesih gumarske industrije se za primarno surovino uporablja veliko število toksičnih kemikalij v obliki prahu ali pa v drugih agregatnih stanjih, ki lahko kasneje prispevajo svoj delež pri formiranju prašnih delcev (industrijsko oglje, kristalni kremen, žveplo, svinčev oksid, fosfiti,..<ref>{{Navedi splet|url=https://publications.iarc.fr/Book-And-Report-Series/Iarc-Monographs-On-The-Identification-Of-Carcinogenic-Hazards-To-Humans/Chemical-Agents-And-Related-Occupations-2012|title=Chemical agents and related occupations, Volume 100 F – A review of human carcinogens|date=2012|accessdate=|website=International Agency for Research on Cancer working group on the evaluation of carcinogenic risks to humans|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref>). V procesih proizvajanja plastike za široko uporabo v obliki embalaže ter izdelkov iz plastike se prav tako uporablja veliko število kemičnih komponent (vinil klorid, benzen, 1,3-butadien, formaldehid, poliklorirani bifenil,..), katere pri sami proizvodnji, uporabi, razgradnji ali sežiganju tvorijo del prašnih delcev<ref>{{Navedi revijo|last=Barabad|first=|last2=Jung|date=2018|title=Characteristics of particulate matter and volatile organic compound emissions from te combustion of waste vinyl|url=https://www.mdpi.com/1660-4601/15/7/1390|magazine=International Journal of Environmental Research and Public Health|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>, ki vplivajo na človeško zdravje<ref>{{Navedi revijo|last=Prata|first=|date=2018|title=Airborne microplastics: Consequences to human health ?|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29172041/|magazine=Environmental Pollution Journal, 234|page=|pages=115-126|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. V lesni, živilski, farmacevtski, železarski, gradbeni, rudarski in drugih industrijah se v nekem delu procesa delavci ter okolje soočijo z deležem primarnih surovin ali pa končnega onesnaževanja v obliki majhnega prahu, ki bi lahko prodrl vse do pljučnih mešičkov, zaradi česar obstaja velika nevarnost poslabšanja človeškega zdravja v obliki:
* bolezni pljuč z akumulacijo prahu v pljučih
* rak, ki se lahko razvije zaradi vnetja pljučnega tkiva
* bolezni srca in ožilja
* zastrupitev krvi, ledvic in centralnega živčnega sistema zaradi telesnega vsrkavanja toksičnih kemikalij, ki sproža reakcije pri drugih organih
* infekcijske bolezni
* reakcije, ki se poznajo na koži telesa, manifestirajo s težavami pri dihanju,..
* poslabšanje drugih bolezni kot so astma<ref>{{Navedi revijo|last=Souza|first=|last2=da Silva Santos|date=2017|title=Association between climate variables, pollutants, aerosols and hospitalizations due to asthma.|url=https://www.semanticscholar.org/paper/Association-between-climate-variables%2C-pollutants%2C-Souza-Santos/2ee982237c1420d81b8f2c857c359a1fa98ac9ce|magazine=The journal Mundo da Saude|page=|pages=4-10|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>,..
Dodatni primeri prašnih delcev z različnimi vsebnostmi in njihovi učinki na [[človeško zdravje]]:
{| class="wikitable"
|'''Vrste prahu'''
|'''Glavni učinki na zdravje'''
|'''Ciljni organ'''
|'''Definiran delež velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi/do'''
|-
|Prah kristalnega kremena (gradbeništvo in druge industrije)
|Silikoza; postopno razvijajoča se bolezen pljuč s trajnimi posledicami; rakotvorna
|Pljuča, bronhioli, pljučni mešički
|(3) predela pljučnih mešičkov
|-
|Premogov prah (premogovništvo, gorivo za proizvajanje toplote in elektrike)
|Pnevmokonioza; bolezen pljuč (oteženo dihanje)
|Pljuča, bronhioli, pljučni mešički
|(3) predela pljučnih mešičkov
|-
|Prah azbesta (gradbeništvo,..)
|Azbestoza; pljučni rak; mezotelioma
|Pljuča, bronhioli, pljučni mešički
|(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov
|-
|Svinčev prah (elektrotehniška industrija, gradbeništvo,..)
|Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema)
|Skozi dihalni sistem v krvni obtok
|(1) nosno ali ustno votlino
|-
|Prah mangana (železarska industrija)
|Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema)
|Skozi dihalni sistem v krvni obtok
|(1) nosno ali ustno votlino
|-
|Lesni prah (gorivo za proizvajanje toplote in elektrike, papirna industrija, gradbeništvo,..)
|Rak v nosni votlini
|Nosna votlina
|(1) nosno ali ustno votlino
|-
|Bombažni prah (tekstilna industrija)
|Bisinoza; bolezen pljuč (oteženo dihanje)
|Pljuča
|(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč
|-
|Posušeni sladkorni trs (proizvodnja sladkorja)
|Bagasoza; ekstrinzičen alergijski alveolitis
|Pljuča
|(3) predela pljučnih mešičkov
|-
|Cementni prah (gradbeništvo)
|Dermatoza; kožna bolezen
|Koža
|Katerekoli velikosti
|-
|Pentaklorofenol (kmetijska industrija)
|Sistemska zastrupitev
|Skozi kožo v krvni obtok
|Katerekoli velikosti
|}
Letno na globalni ravni pride do okoli '''8.9 milijona smrti''' zaradi dolgotrajne izpostavljenosti prašnim delcev v zunanjem zraku in posledičnega razvoja bolezni. Takšno število smrti je primerljivo z 10.3 milijona smrti zaradi [[Prehrana v svetu|prehrane]] in 6.3 milijona smrti zaradi [[Kajenje tobaka|kajenja]], sicer dvema od največjih povzročiteljic smrti.<ref>{{Navedi revijo|last=Burnett|first=|last2=Chen|date=2018|title=Global estimates of mortality associated with long-term exposure to outdoor fine particulate matter|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30181279/|magazine=US National Academy of Sciences, Proceedings of the National Academy of Sciences|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>
=== '''Tehnični elementi za nadzor onesnaževanja s prašnimi delci''' ===
Tekom razvoja tehnologije proizvajanja energije ter delovanja različnih vrst industrije, kot največjih virov onesnaževanja, se je zaradi vidnih posledic na človeško zdravje sočasno razvijalo tudi področje preprečevanja oz. omejevanja onesnaževanja. Tipičen tehnični sistem zagotavljanja kakovosti notranjega zraka, je [[prezračevalni sistem]] kjer se uporablja različne vrste filtrov in druge tehnične elemente za nadzor onesnaževanja.
S spoznavanjem fizike, dinamike ter drugih lastnosti prašnih delcev so se razvijali osnovni mehanizmi zbiranja<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Filters and Filtration Handbook, Fifth Edition.|last=Sutherland|first=|publisher=Elsevier, Ltd|year=2008|isbn=|location=|page=370-372|cobiss=|url=https://www.elsevier.com/books/filters-and-filtration-handbook/sutherland/978-1-85617-464-0}}</ref>, ki so upoštevali: trkalno, prestrezevalno ([[sila upora]]) in [[Difuzija|difuzijsko sposobnost]] (Brownovo gibanje) ter [[Težnost|gravitacijsko]], centrifugalno in [[Elektrostatika|elektrostatično]] silo delca.
Na teh mehanizmih temelječi tehnični elementi za zagotavljanje kakovosti notranjega zraka ter nadzor oz. preprečevanje pretiranega onesnaževanja zunanjega zraka direktno ob viru onesnaževanja bodo v nadaljevanju razdeljeni ter opisani v petih različnih kategorijah.
===== Gravitacijsko odlaganje v komori s horizontalnim pretokom zraka =====
Deluje na preprostem principu potovanja onesnaženega zraka skozi kanal, ki se na neki točki razširi v daljšo komoro zaradi česar se pretok zraka upočasni in s tem dopusti delcem možnost odlaganja s pomočjo gravitacije.
Uporablja se za večje velikosti delcev (>70µm), ki imajo zaradi gravitacije ravno dovolj veliko hitrost odlaganja, da jih ne odnese, skupaj z ostalimi plini ter delci v pretoku, iz same komore. Kljub omejeni zmožnosti se še vedno uporablja pri, vsaj začetnem, čiščenju zelo onesnaženih izpustov v metalurški industriji. Potrebno je redno ročno čiščenje odloženih delcev iz dna naprave.
===== Centrifugalni separatorji =====
Delujejo na principu tangencialnega vstopa onesnaženega zraka v večjo cilindrično telo, kar povzroči vrtinčenje zraka. Ko zrak z delci prispe do mejne plasti, kjer zrak stagnira (v spodnjem delu separatorja), delci zapustijo tok zraka in padejo proti zbiralniku na dnu separatorja, medtem, ko je pretok zraka preusmerjen proti izhodni cevi na vrhu separatorja ter v potencialno nadaljno obravnavo zaradi možnosti, da se nekateri delci odbijejo in pridružijo toku izhodnega zraka. Večji centrifugalni separatorji (z večjim premerom cilindrične cevi) so primerni za odstranjevanje večjih delcev (>20µm), medtem, ko lahko manjši in tehnološko bolj napredni obravnavajo tudi delce do velikosti 1µm.
===== Čiščenje onesnaženega zraka z mokrim pralnikov =====
Mokri pralnik deluje na principu prenašanja prašnih delcev na kapljice (razpršene) vode skozi katere potuje onesnažen zrak. Kapljice morajo biti pravšnjih velikosti za dosego željenega učinka odstranjevanja določenih velikosti prašnih delcev. Pralnik, kjer se srečata onesnažen zrak ter voda je samo eden od glavnih členov celotnega sistema, ki v nadaljnih korakih vključuje separator (vode in zraka ali pa vode in delcev) ter črpalko za recirkulacijo vode nazaj v pralnik. Znane so različne vrste pralnikov kateri se v glavnem razlikujejo okoli metode vnašanja vode ter onesnaženega zraka (prečno, protismerno ali istosmerno vnašanje) v različnih tipih kot so: venturijev, sejalni, brizgalni, kondenzacijski, odstranjevalnik vlage in drugi. Brizgalni pralnik temelji na brizgalnih šobah v zgornjem delu pralnika ter odtoku (onesnažene) vode v spodnjem delu in vhodu onesnaženega zraka iz spodnjega proti zgornjemu predelu.
===== Elektrostatični ločevalnik prašnih delcev =====
Elektrostatični ločevalnik temelji na pretoku onesnaženega zraka skozi vmesni prostor dveh ozemljenih plošč med katerima je več vrst prepletenih žic z napetostjo tudi do 40000 voltov, ki ob enem prašne delce električno nabijejo ter istočasno ustvarjajo elektrostatično polje katero povzroči izločevanje delcev iz pretoka onesnaženega zraka na obstranske (ozemljene) plošče. Ioni, ki so ustvarjeni s pomočjo visokonapetostnih žic se vežejo na prašne delce, ki s tem pridobijo električni naboj ta pa je odvisen tudi od same kemične sestave delca.
Prašne delce zbrane na ploščah je potrebno redno čistiti z mehanskim tresenjem plošč ali pa elektromagnetnimi sunki, ki povzročijo odpadanje delcev v zbiralnik na dnu elektrostatičnega ločevalnika. Elektrostatične ločevalnike, ki so primerni tudi za zelo majhne prašne delce se deli na tri glavne tipe: negativno nabiti suhi ločevalniki, negativno nabiti mokri ločevalniki ter dvostopenjski pozitivno nabiti ločevalniki.
===== Čiščenje onesnaženega zraka s filtri =====
Filtri se uporabljajo za odstranjevanje prašnih delcev različnih velikosti, organizmov kot tudi plinastih onesnaževal. Deluje na principu usmerjanja pretoka onesnaženega zraka skozi filtre sestavljene iz različnih sintetičnih ter naravnih materialov, ki imajo različne velikosti por s katerimi zaustavljajo prašne delce. Učinkovitost ločevanja je odvisna od velikosti por, globine filtra, hitrosti onesnaženega zraka ter same dinamike med kemično sestavo filtra ter prašnih delcev.
Čiščenje onesnaženega zraka s filtri se v grobem deli na površinske ter globinske načine filtriranja. Površinski večinoma ustavljajo delce na sami površini filtrov ter s časom zaradi akumulacije delcev okoli por, zmanjšujejo prehodnost le teh, medtem, ko globinski ustavljajo delce skozi celotno globino filtra.
Postavitev filtrov je razdeljena na fazo pred ventilatorjem, ki skrbi za relativno čistost nadaljne opreme s filtriranjem večjih velikosti (> 10 µm) in drugo fazo, ki je za ventilatorjem. Ta se ukvarja z manjšimi velikostmi prašnih delcev (> 0.3 µm > 10 µm) ter je postavljena pred samimi filtri za plinasta onesnaževala, saj le ti niso zmožni filtracije prašnih delcev in bi bila v nasprotnem primeru njihova življenska doba zelo kratka.
===== Uporaba filtrov v procesu prezračevanja =====
====== Različne vrste filtriranja v procesu prezračevanja ======
Uporaba takšnih zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega.Filtre se lahko uporablja pri samih virih onesnaževanja kot tudi pri procesih prezračevanja bivalnih prostorov, kjer je ta način zbiranja delcev najbolj pogosto uporabljen. V prezračevalnih sistemih je lahko prisotno več različnih vrst filtriranja<ref name=":9" />:
* Filtre sestavljene iz naravnih ter sintetičnih materialov (naravni lateks, sintetična vlakna, steklena vlakna, poliuretan,..), ki filtrirajo grobe (> 10 µm), fine (> 0.3 µm > 10 µm) ter mikro ( > 0.1 µm > 0.3 µm) velikosti prašnih delcev.
* Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo tanek premaz visoko viskoznih tekočin kot so olje ali mast, ki pomagajo pri zaustavljanju grobih delcev (>10 µm).
* Elektrostatične ter ionske filtre, ki delujejo na principu elektrostatike in odstranjujejo delce do velikosti 0.1 µm.
* Filtre, ki delujejo na principu foto-katalizatorja. Ta s procesom odstranitve elektronov iz katalizatorja (tipično titanijevega dioksida), ki je izpostavljen ultravijolični svetlobi ter posledični reakciji elektronov z vlago v zraku, razdeli vodne molekule na atome vodika ter hidroksilne radikale, slednji pa reagirajo z onesnaževali temelječimi na ogljiku in jih pretvorijo v ogljikov dioksid ter vodo. Filter tako spremeni kemično sestavo onesnaževal in jih spremeni iz škodljivih v neškodljive delce.
* Filtre iz aktivnega ogljika, ki s procesom adsorpcije pritegnejo atome in molekule plinastih ter tekočih oblik onesnaževala (lahko-hlapne ogljikove spojine) na atome ogljika, ki ležijo na sami površini filtra. Ti v glavnem dopolnjujejo zgoraj naštete vrste in skrbijo za odstranjevanje delcev, ki povzročajo neprijetne vonjave.
* Filtre prevlečene s srebrom, ki oddajajo srebrove ione kateri služijo za sterilizacijo mikroorganizmov (bakterije ter virusi) in s tem preprečijo razmnoževanje le teh. Ti spadajo pod filtre, ki služijo nadzoru ter preprečevanju razmnoževanja škodljivih mikroorganizmov in bodo poleg te vrste našteti v zadnjih alinejah, kot filtri, ki so namenjeni vrstam onesnaževanja najmanjših velikosti.
* Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo nanos mikrobov (bakterije, virusi, cvetni prah,..), fenolov in drugih antioksidantov kateri služijo za nevtralizacijo bakterij ter drugih molekul, ki so zaslužne za neprijetne vonjave.
* Filtre, ki delujejo na principu UV sevanja in so pri procesu filtriranja (v sistemu prezračevanja) na zadnjem mestu. Vloga UV sevanja (UV-C) je uničenje ali sprememba genetske zasnove mikroorganizmov ali mikrobov (bakterij, gliv in virusov) in s tem sterilizacija ter preprečitev množitve, ki bi lahko vplivala na končno zdravje človeka.
Uporaba zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega
====== Klasifikacija kakovosti zunanjega ter notranjega zraka ======
Kakovost zunanjega zraka se, za namen vzpostavljanja prezračevalnega sistema in izbire primernega tipa filtra, deli na tri stopnje <ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/c8d82246-bdec-4100-abad-7dc911c420f9/en-13779-2007|title=EN 13779:2007: Ventilation for non-residential buildings – Performance requirements for ventilation and room-conditioning systems.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>:
* ODA 1: čisti zrak z občasnim onesnaževanjem s prašnimi delci, ki ustreza nacionalnim (SLO) ter mednarodnim (EU, WHO) standardom oz. mejnim vrednostim,
* ODA 2: srednje-visoko onesnažen zrak s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti do 1.5x ter
* ODA 3: zelo visoka onesnaženost zraka s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti za več kot 1.5x.
Željeno doseganje notranje kakovosti zraka pa se deli na:
* IDA 4: ki predstavlja najmanjšo zahtevano kakovost zraka ter vse do
* IDA 1: ki predstavlja največjo zahtevano kakovost zraka, ki je namenjena t.i. čistim prostorom, ki se jih uporablja v različne namene pri različnih industrijah<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=4c670078-c959-48eb-b3d3-be26d5372ee4|title=EN ISO 15251: Indoor environmental input parameters for design and assessment of energy performance of buildings addressing indoor air quality, thermal environment, lighting and acoustics|date=2007|accessdate=|website=International Organization for Standardization|publisher=|last=|first=}}</ref>.
Indikatorji zahtevane kakovosti zraka v prostoru so:
* število ljudi na m²
* namembnost prostora
* količina vpihanega zraka (l/s×m²) v prostor
* povečana koncentracija CO2 (ppm)
====== Klasifikacija filtrov glede na učinkovitost filtriranja prašnih delcev ======
Zgoraj omenjene stopnje kakovosti zraka se lahko dosega z uporabo večstopenjskih, bolj kakovostnih filtrov, ki so bili po standardu EN 779:2012<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=5c5e123a-2983-4038-986c-d76f2f8c1a29|title=ISO EN 779:2012: Particulate air filters for general ventilation - Determination of the filtration performance|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref> do nedavnega razdeljeni v tri različne stopnje (G, M, F) katere so predstavljale povprečno učinkovitost filtriranja prašnih delcev večjih od 0.4 µm, ki pa nimajo zadostne praktične vrednosti. Standard EN 779 je bil v letu 2018 dokončno zamenjan s standardom EN 16890:2016<ref name=":10" /><ref name=":11" />. Standard EN 16890:2016 se zaenkrat uporablja v povezavi s standardom EN 1822<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=493884ce-0564-4e90-80ca-3213583daab6|title=EN ISO 1822: High efficiency air filters (EPA, HEPA and ULPA) - Part 1: Classification, performance testing, marking|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, kjer so bili obravnavani zračni filtri za mikro delce (>0.01 µm) razdeljeni v tri skupine (E, H, U).
'''Standard EN 16890 (1-2)'''<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/standard/57864.html|title=EN ISO 16890-1:2016: Air filters for general ventilation – Part 1: Technical specifications, requirements and efficiency classification system based upon Particulate Matter (PM)|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organiaztion for Standardization|last=|first=}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/obp/ui/#!iso:std:57865:en|title=EN ISO 16890-2:2016: Air filters for general ventilation – Part 2: Measurement of fractional efficiency and air flow resistance.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja treh različnih velikosti finih prašnih delcev (PM1, PM2.5 in PM10) in sicer od velikosti 0.3 µm pa vse do 10 µm ter drugo skupino kjer se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja grobih velikosti delcev nad 10 µm.
Učinkovitost filtriranja finih prašnih delcev PM1 se testira z umetno povzročenimi prašnimi delci v velikosti od 0.3 µm do 1 µm, PM2.5 od 0.3 µm do 2.5 µm ter PM10 od 0.3 µm do 10 µm. Proces merjenja učinkovitosti filtrov poteka tako, da se na testni progi istočasno izmeri številčno koncentracijo prašnih delcev, od velikosti 0.3 µm do 10 µm, v vstopnem kanalu pred filtrom in na drugi strani v izhodnem kanalu. V prvem koraku se izmeri učinkovitost filtriranja čistega neklimatiziranega filtra, v drugem pa se filter predhodno klimatizira v prostoru z atmosfero izopropanolne pare, ki odstrani elektrostatični naboj s filtra. Klimatiziran filter se nato vmesti na testno progo in ponovno preveri učinkovitost. Končna učinkovitost filtriranja določene velikosti prašnih delcev je izračunana s povprečjem učinkovitosti klimatiziranega in neklimatiziranega filtra. Za določene velikosti prašnih delcev (PM1, PM2.5) je potrebna minimalna 50% učinkovitost filtriranja tako klimatiziranih kot neklimatiziranih filtrov, da se lahko upošteva pri končni klasifikaciji določenega velikostnega razreda.
Meritve se ponovi na večjem številu testiranih filtrov in pridobi statistično povprečje. Vključene korelacijske faktorje ter standardno deviacijo (tudi brez samih filtrov) pa se v zaključku uporabi za učinkovitost delovanja samega filtra in posledično razvrsti v naslednje skupine filtrov:
{| class="wikitable"
|'''PM1'''
|'''PM2.5'''
|'''PM10'''
|'''Groba frakcija'''
|-
|ISO ePM1 95% F9
ISO ePM1 90%
ISO ePM1 85%
ISO ePM1 80%
|ISO ePM2.5 95% F7
ISO ePM2.5 90%
ISO ePM2.5 85%
ISO ePM2.5 80%
ISO ePM2.5 75%
ISO ePM2.5 70%
ISO ePM2.5 65%
|ISO ePM10 95% M6
ISO ePM10 90%
ISO ePM10 85%
ISO ePM10 80%
ISO ePM10 75%
ISO ePM10 70%
ISO ePM10 65%
|ISO Groba 95% G4
ISO Groba 90%
ISO Groba 85%
ISO Groba 80%
ISO Groba 75%
ISO Groba 70%
ISO Groba 65%
ISO Groba 60%
|-
|ISO ePM1 75% F8
ISO ePM1 70%
|ISO ePM2.5 60% M6
ISO ePM2.5 55%
ISO ePM2.5 50%
|ISO ePM10 60% M5
ISO ePM10 55%
ISO ePM10 50%
|ISO Groba 55% G3
ISO Groba 50%
ISO Groba 45%
|-
|ISO ePM1 65% F7
ISO ePM1 60%
ISO ePM1 55%
ISO ePM1 50%
|
|
|ISO Groba 40% G2
ISO Groba 35%
ISO Groba 30%
|-
|Minimalna 50% učinkovitost filtriranja.
|Minimalna 50% učinkovitost filtriranja.
|Minimalna 50% učinkovitost filtriranja neklimatiziranih filtrov.
|Ni zahtev pri klimatiziranih filtrih.
|}
Namesto devetih različnih razvrstitev filtrov po standardu '''EN 779''' je v standardu '''EN 16890''' prisotnih devetinštirideset, ki lahko veliko bolje prikazujejo realno stanje učinkovitosti filtriranja različnih velikosti prašnih delcev.
====== Klasifikacija filtrov glede na energetsko učinkovitost ======
{| class="wikitable" style="float:right"
|+Razredi energetske učinkovitosti filtra ePM1<ref name="Eurovent_cert"/>
!Mx = 200 g
! colspan="6" |Poraba energije v KWh/leto za ePM1
|-
!(preskusni prah)
! colspan="6" |ePM1 in ePM1<sub>min</sub> ≥ 50 %
|-
|
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|A+
|style=background-color:#4472c8;color:white;|A
|style=background-color:#00af50;color:white;|B
|style=background-color:#fdc200;color:white;|C
|style=background-color:#fa0300;color:white;|D
|style=background-color:#c00004;color:white;|E
|-
|50 & 55 %
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|800
|style=background-color:#4472c8;color:white;|900
|style=background-color:#00af50;color:white;|1050
|style=background-color:#fdc200;color:white;|1400
|style=background-color:#fa0300;color:white;|2000
|style=background-color:#c00004;color:white;|>2000
|-
|60 & 65 %
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|850
|style=background-color:#4472c8;color:white;|950
|style=background-color:#00af50;color:white;|1100
|style=background-color:#fdc200;color:white;|1450
|style=background-color:#fa0300;color:white;|2050
|style=background-color:#c00004;color:white;|>2050
|-
|70 & 75 %
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|950
|style=background-color:#4472c8;color:white;|1100
|style=background-color:#00af50;color:white;|1250
|style=background-color:#fdc200;color:white;|1550
|style=background-color:#fa0300;color:white;|2150
|style=background-color:#c00004;color:white;|>2150
|-
|80 & 85 %
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|1050
|style=background-color:#4472c8;color:white;|1250
|style=background-color:#00af50;color:white;|1450
|style=background-color:#fdc200;color:white;|1800
|style=background-color:#fa0300;color:white;|2400
|style=background-color:#c00004;color:white;|>2400
|-
|>90 %
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|1200
|style=background-color:#4472c8;color:white;|1400
|style=background-color:#00af50;color:white;|1550
|style=background-color:#fdc200;color:white;|1900
|style=background-color:#fa0300;color:white;|2500
|style=background-color:#c00004;color:white;|>2500
|}
Energetska učinkovitost samega filtra skozi življensko dobo vpliva na končno ceno delovanja prezračevalnega sistema. V Evropi jo certificira organizacija Eurovent, ki deluje pod okriljem »Cofrac«, francoske komisije za akreditacijo, ki je podpisnica mednarodno priznanega »Evropskega sodelovanja za akreditacijo«, izpolnjuje zahteve ISO standardov ter na prostovoljni bazi sodeluje s proizvajalci filtrirnih elementov. S pomočjo protokola za testiranje učinkovitosti vsakega filtra posebej (EN 16890) se izračuna razmerje padca tlaka skozi čas pri določeni količini prahu. Na končno energetsko učinkovitost ter končno porabo električne energije poleg same učinkovitosti ventilatorja tako najbolj vpliva padec tlaka katerega mora ventilator premostiti za dovod zraka po prostorih. S pomočjo standarda (EN 16890) klasifikacije učinkovitosti filtriranja (PM1, PM2.5 ter PM10) ter letne porabe energije (kWh/leto) se je vzpostavila klasifikacija energetske učinkovitosti.<ref name="Eurovent_cert">{{navedi dokument |url=https://www.eurovent-certification.com/sites/default/files/2018-11/1542279913_AIR_FILTERS_New_energy_efficiency_classification.pdf |title=Eurovent Certita certification launches a new energy efficiency classification for air filters |date=2018-11-09 |publisher=Eurovent Certita |accessdate=2020-11-27}}</ref>
====== Življenska doba ter opis uporabe filtrov v tehničnih sistemih prezračevanja ======
Življenska doba filtrov za prašne delce je odvisna od naslednjih spremenljivk:
* koncentracija onesnaževal
* kombinacija različnih vrst onesnaževal, ki vplivajo druga na drugo
* vlažnost zraka
* temperatura zraka
* dolžina uporabe (vsakdanje, tedenske,..) prezračevalnega sistema
* vrste filtrirnih elementov (material, velikost por,..)
* hitrost ter količina zraka za potrebe prezračevanja prostorov (velikost ter namembnost prostora,..) ter dihanja uporabnikov samega prostora (specifikacija uporabnikov (otroci, starejši ljudje,..), zdravstveni aspekti uporabnikov (astma,..), količina uporabnikov, aktivnost uporabnikov (mirovanje, bolj napredna fizična aktivnost,..)
Zaradi kompleksne medsebojne dinamike spremenljivk, ni nobenega edinstvenega priporočila za prepoznavanje odsluženja učinkovitosti filtrirnih elementov. Vseeno pa je prepoznanih nekaj splošnih indikatorjev, ki vključujejo:
* vizualni pregled filtrirnega elementa (očitna prekritost filtra s prašnimi delci) ali prezračevalnega sistema,
* prepoznan okus ali vonj, ki je plod nezadostnega filtriranja (ta je posebno učinkovit pri filtrih plinastih onesnaževal),
* poslabšana odpornost dihalnih poti,
* proizvajalčeva priporočila vključajoč oceno povečanja upornosti filtra in s tem tlaka potrebnega za premagovanje le te, ki se jo lahko prepozna z merjenjem porabe energije in prilagodi na podlagi zgoraj omenjenih indikatorjev.
Da bi filtrirni element deloval učinkovito in dlje časa je potrebno upoštevati nasvete uporabe zračnih filtrov v sistemu prezračevanja<ref name=":20" />:
* postavitev in samo načrtovanje prezračevalnega sistema z namenom preprečevanja več kot 80-90 % relativne vlažnosti in s tem zmanjšanje možnosti razmnoževanja mikroorganizmov,
* pri vstopu zraka v sistem je zaradi zaščite notranjih elementov priporočena uporaba filtra za grobe delce pred ventilatorjem ter za fine po le tem,
* filtrirni elementi naj bodo postavljeni znotraj delov prezračevalnega sistema, kjer je tok zraka skozi celotni presek enoten,
* pri izstopu zraka iz kuhinje je zaradi zaščite sistema priporočena uporaba posebnih filtrov, ki odstranjujejo mast,
* filtri naj bodo odstranjeni po prepoznanem tlačnem padcu in če je možno zaradi higienskih razlogov po času cvetenja narave v zunanjem okolju ali v času po sami kurilni sezoni,
* filtri naj se pazljivo odstranjujejo z namenom preprečevanja širjenja nabranih onesnaževal ob upoštevanju okoljskih regulativ,
* z namenom regeneracije toplote in s tem večje energetske učinkovitosti celotnega sistema ogrevanja ter hlajenja je priporočena recirkulacija zraka ter znotraj tega dela uporaba podobnih filtrov kot so prisotni znotraj vhodnega dela prezračevalnega sistema,
* prav tako je priporočena uporaba filtrirnega elementa pri samem izhodnem delu prezračevalnega sistema.
====== Klasifikacija izhodnega zraka ======
Izhodni zrak se lahko uporabi za regeneracijo toplote ali pa v nekaterih primerih, če je kakovost zraka dovolj dobra, tudi za ponovno uporabo v prostorih (recirkulacija zraka). Ta je po standardu EN 13779<ref name=":20" /> klasificiran s štirimi stopnjami:
* ETA 1: Zrak, ki je primeren za recirkulacijo in prenos toplote brez kakršnihkoli dodatnih zahtev pri zbiranju v skupni izhodni kanal.
* ETA 2: Zrak, ki ni primeren za splošno recirkulacijo, ampak samo za prostore z manjšimi zahtevami po kakovosti zraka (stranišče, garaža, skladišča,..). Lahko je zbran v skupni izhodni kanal.
* ETA 3: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je ponavadi speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom ali pa skupaj z zrakom podobne kakovosti zbran v skupni izhodni kanal.
* ETA 4: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom.
Pri vseh štirih stopnjah je potrebno spremljati netesnosti ter s tem uhajanje zraka iz izhodnega sistema z izmenjavo toplote zraka zaradi zahtev po pravšnji količini dovoda zunanjega (vhodnega) zraka in preprečevanju kontaminacije le tega. Na podlagi tega pa tudi zagotavljati določen sesalni ter dovodni tlak, ki bi poskrbel za nemoteno prenašanje zraka preko prenosnika toplote v zunanje okolje.
=== Ukrepi za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ===
Predpogoj izvajanja ukrepov je redno izvajanje meritev ter izboljševanje atmosferskih razpršitvenih modelov s strani organov države ali posameznih skupnosti (mestnih oblasti,..). Razpršitveni modeli se morajo čimbolje približati realnemu stanju in so namenjeni opozarjanju javnosti, ko se pričakuje, ob določenih vremenskih pogojih, georafskih danostih in pričakovanih načinih onesnaževanja zraka, preseganje mejnih vrednostih, ki so določene s standardom. Ko se lahko z zadostno gotovostjo potrdi ali pa z realnim merjenjem dejansko pride do preseganja mejnih vrednosti koncentracij prašnih delcev (PM10 in/ali PM2.5), morajo organi poskrbeti za primerno obveščanje javnosti ter priporočiti kratkoročne in izvajati dolgoročne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka s prašnimi delci. Obveščanje javnosti, kot je zapisano pri [[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agenciji Republike Slovenije za Okolje]] (ARSO)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_Porocilo_2018.pdf|title=Problematika onesnaženosti zraka z delci.|date=|accessdate=|website=|publisher=Agencija Republike Slovenije za Okolje.|last=|first=}}</ref>, vsebuje analizo stanja onesnaženosti, ta pa v nadaljevanju vsebuje opis območja čezmejnega onesnaženja, virov onesnaževanja, vpliv onesnaževanja na človekovo zdravje ter priporočenih kratkoročnih ukrepov, ki jih posameznik lahko izvede.
; Kratkoročni ukrepi:
* omejitev zadrževanja se v okolici vira onesnaževanja
* zapiranje oken, vrat
* namestitev tehničnih sistemov za izboljšanje kakovosti notranjega-zunanjega zraka
* zmajšanje ogrevanja stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trda goriva
* uporaba goriv, ki sproščajo nižje emisije delcev, za ogrevanje prostorov, če imajo to možnost
* uporaba javnega prevoza in zmanjšanje uporabe osebnih vozil
* zmanjšanje gospodarske aktivnosti, ki je prepoznana kot večji vir onesnaževanja
; Dolgoročni ukrepi:
* Investicijski projekti gospodinjstev za zamenjavo kotlov na vse vrste goriv z novimi napravami za ogrevanje stavb ter obnova posameznih delov ali celotnega zunanjega ovoja stavb.
* Vgradnja kotlov na zemeljski plin ali toplotnih postaj ob hkratni priključitvi na sistem distribucije zemeljskega plina ali omrežje daljinskega ogrevanja na območju, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina ali toplota iz daljinskega ogrevanja, se lahko spodbuja s subvencijami države in občine.
* V skladu z zgornjima ukrepoma se naj izvajajo tudi investicijski projekti za zmanjševanje energetske revščine ter prehoda na obnovljive vire energije. Obnovljivi viri energije sicer vključujejo tudi manjša ali večja energetska postrojenja, ki temeljijo na uporabi lesa kot goriva, ki pa je lahko problematičen v mestih in drugih geografskih ter klimatskih območjih, ki nimajo zadostne zmožnosti za razpršitev prašnih delcev.
* Investicijski projekti za uporabo goriv ali tehnologij, ki imajo majhne emisije delcev, v javnem potniškem prometu ali v vozilih, ki jih uporabljajo lokalne javne službe, se lahko spodbujajo z dodatnimi subvencijami države in občine.
* Spodbujanje državljanov k uporabi okoljsko sprejemljivim načinom prevoza.
* Spodbujanje ekonomskih aktivnosti, ki ne temeljijo na pretiranem onesnaževanju zraka.
Dolgoročni ukrepi se načrtujejo, vzpostavljajo ter izvajajo s pomočjo regulacije in investicijskih programov organov države ter skupnosti [[Evropska unija|EU]]. Ti vključujejo vzpostavljanje direktiv na ravni [[Evropska unija|EU]], zakonodaje posameznih držav ter končno implementacijo vsebine v obliki vzpostavitve standardov (mejnih vrednosti), obveščanja javnosti ter izvajanja dolgoročnih načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter posledično človekovega zdravja.
=== Reguliranje onesnaževanja s prašnimi delci z zakonodajo ter standardi v Sloveniji in Evropski uniji ===
==== Zakonodajna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ====
S podpisom [[Pariška pogodba (1951)|Pariške pogodbe]] leta 1951 s strani skupine šestih držav, se je ustanovila Evropsko skupnost za premog in jeklo in sočasno prve institucije. S podpisom [[Rimska pogodba|Rimske pogodbe]] leta 1957, ki je ustanovila Evropsko ekonomsko skupnost (EEC)''',''' se je začela vzpostavljati prva ustavna podlaga, predvsem na ekonomskem ter energetskem področju. [[Evropska unija]] je dandanašnjo podobo dobila s podpisom [[Maastrichtska pogodba|Maastrichtske pogodbe]] leta 1992 in kasnejših dveh, ki sta spremenili ter dopolnili predhodne pogodbe, skupaj s sočasno razširitvijo skupnosti, ki danes šteje 28 držav članic. Glavne evropske institucije so: [[Evropski parlament]] (izvoljen s strani prebivalcev držav članic), [[Evropski svet]] (voditelji evropskih držav, predsednik Evropske komisije), [[Svet Evropske unije]] (ministri evropskih držav), [[Evropska komisija]] (predlagani s strani evropskih držav), [[Sodišče Evropskih skupnosti|Sodišča Evropskih skupnosti]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Evropsko računsko sodišče|Evropskega računskega sodišča]].
Današnja zakonodaja EU se predlaga s strani Evropske komisije (EC) ter Evropskega sveta, potencialno spremeni in sprejme s strani Evropskega parlamenta ter Sveta Evropske unije, vzpostavlja in izvršuje pa s strani Evropske komisije ter Sveta Evropske unije in držav članic.
Nezanemarljiv delež vpliva na oblikovanje zakonodaje ima tudi koncept lobiranja zakonodajalcev na nacionalni ter evropski ravni s strani evropskih sindikalnih združenj, podjetij, nevladnih organizacij, nacionalnih združenj, regijskih predstavništev, mednarodnih organizacij in raziskovalnih organizacij.
[[Mednarodni sporazum|Mednarodni sporazumi]] in konvencije mednarodnih organizacij, katerih članice so države [[Evropska unija|Evropske unije]], imajo prav tako vpliv na samo oblikovanje ter vzpostavljene zakonodaje.
Do leta 2008 je bilo sprejetih vsaj 29 zakonodajnih instrumentov<ref>{{Navedi revijo|last=Markus-Johansson|first=|last2=Borg|date=2008|title=Handbook on the implementation of EC environment legislation|url=https://ec.europa.eu/environment/archives/enlarg/handbook/handbook.pdf|magazine=Regional Environment Center and Umweltbundesamt|page=|pages=173-185|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Ti so bili razdeljeni na direktive, [[Odločba|odločbe]] ter regulative, njihov glavni namen pa je:
* vzpostavitev in ohranjanje kakovosti zunanjega zraka, ki ne bi škodljivo vplival na človeško zdravje ali naravo, z določitvijo mejnih vrednosti posameznih onesnaževal ter standardiziranimi zahtevami za izvajanje meritev ter obveščanje javnosti
* omejevanje pridelovanja in uporabe nekaterih nevarnih snovi, ki bi lahko škodljivo vplivale na ozonski plašč in druga področja
* homologacija in drugi ukrepi za zmanjševanje izpustov iz avtomobilskega sektorja
* vzpostavitev mehanizma nadzora in sistema EU za trgovanje s pravicami do emisij (ETS) toplogrednih plinov
* nadzor proizvajanja in uporabe fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih in opremi (klimatske naprave, hladilna in zmrzovalna oprema)
* nadzor proizvajanja in shranjevanja goriv in drugih izdelkov z namenom zmanjševanja emisij lahko-hlapnih ogljikovodikov (VOC)
* sprejetje in implementacija relevantnih mednarodnih konvencij in sporazumov katerih članice so države Evropske skupnosti
===== Odločbe =====
Vzpostavljena zakonodaja je kot omenjeno lahko v obliki ''odločb'', ki se nanašajo na posamezno državo, podjetje in organizacijo ali pa posamezno področje znotraj vseh držav EU, kot je bilo v primeru odločbe 97/101/EC, ki je vzpostavila recipročno izmenjevanje informacij ter podatkov iz sistemov merjenja kakovosti zunanjega zraka znotraj držav članic Evropske unije. Odločba je bila pomembna pri bolj učinkovitem nadzoru kakovosti zraka v državah članicah, posebno pri čezmejnem onesnaževanju in bila zamenjana s kasnejšimi direktivami ter odločbami. Zakonodaja je lahko tudi v obliki regulative, ki direktno ter enotno vpliva na vse države članice in je ni potrebno prenesti v pravo posameznih držav kot je na področju zagotavljanja kakovosti zunanjega zraka pokazal primer regulative Evropskega parlamenta in Sveta 842/2006 o določenih fluorirani toplogredni plinih s katero se je vzpostavilo nadzor ter omejilo uporabo fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih ter opremi.
===== Direktive =====
Zakonodaja pa je lahko tudi v obliki ''direktive'', ki sicer določa zahteve ali cilje, ki jih morajo države doseči, a le tem prepusti fleksibilnost ter svobodno izbiro načina izvajanja ukrepov za dosego nastavljenega cilja. Za dosego določenih ciljev je direktivo potrebno prenesti v državno zakonodajo ter sprotno obveščati Evropsko komisijo o samem procesu in vsebini. Prva direktiva o kakovosti zraka je bila sprejeta leta 1970 (70/220/EEC), ki je poenotila posamezne zakonodaje takratnih članic za namen zmanjšanja onesnaževanja z emisijami iz motornih vozil, zahtevala tehnološko nadgraditev procesov motorjev z notranjim izgorevanjem in tako vplivala tudi na ostale trgovinske partnerice. Leta 1980 je bila sprejeta prva direktiva (80/779/EEC) namenjena vzpostavljanju poenotenih mejnih vrednosti, merilnega sistema ter izvajanju ukrepov za zmanjšanje žveplovega dioksida ter prašnih delcev. Direktivi za poenoteno obravnavanje dušikovih oksidov ter svinca so bile sprejete do leta 1992 ter podpisa Maastrichtske pogodbe, ki je pospešila proces integracije evropskih držav v Evropsko unijo (EU) in po kateri se je sprejelo mnogo drugih direktiv, vse do 2008/50/EC direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku, ki je v veljavi tudi danes. Ta je združila predhodno sprejete zakonodaje v obliki direktiv in odločb, bila sicer do današnjega dne dopolnjena z amandmajem 2015/1480/EC in je poleg direktive 2004/107/EC, ki obravnava arzen, kadmij, , živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike v zunanjem zraku ter odločbe 2011/805/EU, ki je obnovila predhodno sprejeto odločbo o izmenjavi informacij med državami v Evropski uniji, današnji temelj zakonodaje Evropske unije na področju kakovosti zraka.
Direktiva 2008/50/EC<ref name=":14">{{Navedi splet|url=http://arhiv2014.skupnostobcin.si/fileadmin/sos/datoteke/pdf/Barbara/Pravilnik_kakovost_zraka_obvescanje_javnosti.doc|title=Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Evropski parlament in svet|last=|first=}}</ref> je poenotila obstoječo zakonodajo v eno samo direktivo, vzpostavila mejne vrednosti za prašne delce PM2.5, ki bodo prikazane v spodnji razpredelnici, določila zavezujoče nacionalne obveznosti glede zmanjšanja izpostavljenosti PM2.5 z namenom nadomestitve ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni. V nekaterih primerih je direktiva poostrila mejne vrednosti, sočasno dopustila podaljšanje dobe za izpolnitev določenih mejnih vrednosti koncentracij za PM10, NO2 ter benzen in odprla možnosti zmanjšanja vrednosti koncentracij zaradi naravnih virov pri presoji upoštevanja mejnih vrednosti. Direktiva pa je poenotila tudi standarde za izvajanje meritev (ISO), določila smernice za ozaveščanje javnosti, smernice za pripravo akcijskih načrtov v primeru preseganja mejnih vrednosti, smernice za izmenjevanje podatkov držav članic in med drugim pozvala k pripravi načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter k določitvi pravil o kaznih za kršitelje določb iz same direktive.
Mejne vrednosti masnih koncentracij prašnih delcev v/na Sloveniji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/102172|title=Uredba o kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS, št. 9/2011, 8/2015, 66/2018.|date=2011-2018|accessdate=|website=|publisher=Republika Slovenija|last=|first=}}</ref>, EU<ref name=":14" />, ZDA<ref>{{Navedi splet|url=https://www.epa.gov/criteria-air-pollutants/naaqs-table|title=National Ambient Air Quality Standards|date=2008-2015|accessdate=|website=|publisher=United States Environmental Protection Agency|last=|first=}}</ref>, Kitajskem<ref>{{Navedi splet|url=http://english.mee.gov.cn/Resources/standards/Air_Environment/quality_standard1/201605/t20160511_337502.shtml|title=Ambient air quality standards(GB 3095—2012)|date=2012|accessdate=|website=|publisher=The Peoples Republic of China Ministry of ecology and environment|last=|first=}}</ref>, Indiji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ksndmc.org/Uploads/Pollution.pdf|title=Revised National Ambient Quality Standards. G.S.R. 826(E).|date=2009|accessdate=|website=|publisher=Indian ministry of environment, forest and climate change|last=|first=}}</ref> ter po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne Zdravstvene Organizacije]] (WHO)<ref>{{Navedi splet|url=https://apps.who.int/iris/handle/10665/69477|title=Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide|date=2005|accessdate=|website=|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> .
{| class="wikitable"
|'''Država'''
|'''Ime'''
|'''Mejna vrednost'''
|-
|
Slovenija (EU)
| rowspan="5" |
PM 2.5
|25 µg/m3 (letno povprečje)
20 µg/m3 (letno povprečje) do leta 2020
|-
|Združene države Amerike
|12 µg/m3 (letno povprečje, v povprečju skozi 3 leta)
|-
|Kitajska
|15- 35 µg/m3 (letno povprečje)
|-
|Indija
|40 µg/m3 (letno povprečje)
|-
|WHO
|10 µg/m3 (letno povprečje)
25 µg/m3 (24h povprečje)
|-
|
Slovenija (EU)
| rowspan="5" |
PM 10
|50 µg/m3 - 35x v enem letu (24h povprečje)
40 µg/m3 (letno povprečje)
|-
|Združene države Amerike
|150 µg/m3 – 1x v enem letu (v povprečju skozi 3 leta)
|-
|Kitajska
|40-70 µg/m3 (letno povprečje)
|-
|Indija
|60 µg /m3 (letno povprečje)
|-
|WHO
|20 µg/m3 (letno povprečje)
50 µg/m3 (24h povprečje)
|}
===== Okoljska zakonodaja v Sloveniji =====
Temelji na direktivah [[Evropska unija|EU]] in je sprejeta s strani [[Slovenski parlament|parlamenta]] ter vzpostavljena s pomočjo zakonov ([[Ustava Republike Slovenije|splošna izpeljava ustave]]) kot so:
* [[Zakon o varstvu okolja Republike Slovenije|Zakon o varstvu okolja]] (ZVO-1)
* [[Zakon o ohranjanju narave Republike Slovenije|Zakon o ohranjanju narave]] (ZON)
* drugih zakonov, ki se dotikajo različnih področij v zvezi z varovanjem okolja, ljudi in narave
ter podzakonskih aktov (podrobnejša razdelitev zakonskih določb), ki so izdani s strani vlade ali upravnih organov in so pri okoljski zakonodaji razdeljeni na:
* Ukrepe varstva okolja (odloki o načrtih za kakovost zraka na območjih različnih občin/regij, uredba o kakovosti zunanjega zraka [9],..)
* Spremljanje stanja okolja (pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka, pravilnik o meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje, resolucija o nacionalnem programu varstva okolja,..)
* Javne službe varstva okolja (Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom)
* Tehnične zahteve za proizvode (Pravilnik o emisiji plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje)
Upoštevanje ter opravljanje nalog zgoraj omenjene zakonodaje v Sloveniji spada primarno pod '''[[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]]''' (MOP)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/organigrami/ministrstva/Organigram-Ministrstva-za-okolje-in-prostor.pdf|title=Osnovna shema organiziranosti Ministrstva za okolje in prostor.|date=|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor|last=|first=}}</ref>, ki ima poleg »notranje« organiziranosti v obliki direktoratov (za okolje, za vode in investicije,..) v svoji strukturi organiziranosti organe kot so: '''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija Republike Slovenije (RS) za okolje]]''', '''[[Direkcija Republike Slovenije za vode|Direkcija RS za vode]]''', '''[[Geodetska uprava Republike Slovenije|Geodetska uprava RS]]''', '''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' ter [[Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost|Upravo RS za jedrsko varnost]].
'''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija RS za okolje]]''' (ARSO) je eden najbolj pomembnih organov v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, ki se ukvarja z izvajanjem nacionalnega programa varstva okolja (NPVO) na področju kakovosti zraka in podnebja, ki vključuje zmanjševanje onesnaženja zraka iz industrijskih virov, termoelektrarn, prometa, individualnih ter skupinskih kurišč in s tem zmanjševanje toplogrednih plinov (TGP), obvladovanjem problemov onesnaževanja zraka na velike razdalje ter drugih ciljev, ki se jih dosega s pomočjo strokovnih, analitičnih in upravnih nalog na državni ravni. Sektor za kakovost zraka je del Urada za varstvo okolja in narave na ARSO in v kateremu vodijo upravne postopke kot so: plačilo upravne takse, evidenca emisij snovi iz naprav in okoljevarstvena dovoljenja, nadzor pooblaščenih podjetij, ki se ukvarjajo z namestitvijo, vzdrževanjem in razgradnjo naprav, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi in fluorirane pline, nadzor programa monitoringa tekočih goriv za motorna vozila in nadzor izdajanja dovoljenj, porazdelitve emisijskih kuponov in trgovanja z emisijami TGP. Izvajajo pa tudi strokovne naloge na področju varstva zraka, ki izhajajo iz prej omenjene mednarodne kot tudi nacionalne zakonodaje (uredb, pravilnikov ter ostalih predpisov). Te vključujejo izdajo okoljevarstvenih dovoljenj ali strokovne ocene za obratovanje naprav, izdajo pooblastil in nadzor pooblaščencev za področja kot so: vzdrževanje ter kalibracija delovanja merilne opreme, izvajanje prvih ali občasnih meritev emisije snovi ter izdelovanja ocene o letnih emisijah snovi v zraku in druga področja. ARSO se ukvarja tudi z nadzorom plačevanja okoljskih dajatev zaradi onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida ter hlapnih organskih spojin in obveščanjem javnosti kakor tudi organov znotraj Slovenije in Evrope (Evropska komisija).
'''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' pa je pomemben organ pri nadzoru posegov v okolje, obremenjevanja okolja ter povzročiteljev, skladnosti delovanja naprav in obratov z okoljevarstvenim dovoljenjem ali dovoljenjem za spuščanje TPG, stanja kakovosti okolja in odpadkov, rabe naravnih dobrin, izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja in s tem izvajanja predpisanih ukrepov varstva okolja.
MOP se mora za celostno obravnavanje področja kakovosti zraka v Sloveniji povezovati tudi z drugimi ministrstvi kot so: [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] (direktorat za energijo in direktorati namenjeni transportu), [[Ministrstvo za finance Republike Slovenije|finance]], [[Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije|gospodarski razvoj]], [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|kmetijstvo in gozdarstvo]], [[Ministrstva za zdravje Republike Slovenije|zdravje]], [[Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|pravosodje]] in drugimi, katera opravljajo svojo specifično vlogo pri zagotavljanju kakovosti zraka v Sloveniji. Zaradi lažjega in bolj učinkovitega prepoznavanja in naslavljanja vprašanj v zvezi s kakovostjo zraka pa je redno tudi sodelovanje z lokalnimi mestnimi oblastmi, ki imajo vzpostavljene svoje strukture in boljše poznavanje situacije na mikro ravni (stanovanjska, prometna ter industrijska politika, zagotavljanje elektrike in toplote, ..).
==== Pravna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ====
===== Pravna sredstva na ravni Slovenije =====
Zgoraj omenjeni načini izvajanja ukrepov ter zakonodaje za zagotavljanje kakovosti zunanjega zraka so zgolj ena od struktur preko katerih lahko pride do zagotavljanja kakovosti zraka v državi. Če Ministrstvo za okolje in prostor ter pripadajoči organi ne uspejo pri zagotovitvi kakovosti zraka po željah prebivalstva oz. civilne družbe, nevladnih organizacij, sindikatov, industrije in drugih zainteresiranih skupin se le ti lahko obrnejo tudi na pravne mehanizme, ki so povezani z organi vlade in neodvisno vejo pravne države, ki jo predstavljajo sodišča.
Pravna sredstva na področju okolja za [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] in [[Civilna iniciativa|civilne iniciative]] so naslednja.<ref>{{Navedi splet|url=http://zagovorniki-okolja.si/wp-content/uploads/2018/11/Pravna-sredstva-na-podro%C4%8Dju-varstva-okolja-Senka-Vrbica-Nu%C5%A1a-Videti%C4%8D.pdf|title=Pravna sredstva na področju varstva okolja – Priročnik za nevladne organizacije in civilne iniciative.|date=2018|accessdate=|website=|publisher=Pravno-informacijski center nevladnih organizacij|last=|first=}}</ref>
Posredovanje inšpektorja za okolje: to so osebe na omenjenem inšpektoratu RS, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti. So prekrškovni organ na prvi stopnji, kar pomeni, da inšpektor samostojno vodi postopke, izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku, kjer izreka tudi globe ali podaja kazenske ovadbe za kaznivo dejanje. Postopek je odvisen od narave pritožbe posameznika ali skupine posameznikov.
Varstvo okolja v upravnem postopku: za urejanje zadev varstva okolja so na prvi in drugi stopnji odgovorni upravni organi. Na drugi stopni so to ministrstva. Postopek delovanja upravnih organov oz sprejemanja odločitev ureja Zakon o splošnem upravnem postopku. Osebe, ki imajo priznan status stranskega udeleženca (oseba s pravnim interesom), lahko nastopajo v postopku z izjavami in s predložitvijo dokazov (postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja ali dovoljenja), lahko pa zoper izdane odločbe vložijo tudi pritožbo. Kadar o zadevi na prvi stopnji odloča upravni organ (prve stopnje), pritožbo obravnava ministrstvo, kadar pa na prvi stopnji o zadevi odloča ministrstvo, tedaj zoper odločbo ni možna pritožba, ampak je upravičenec zmožen vložiti tožbo le na [[Upravno sodišče Republike Slovenije|Upravno sodišče]], s čimer se začne upravni spor. Upravni spor je razumljen kot pravno sredstvo zoper odločitve ministrstva, ko ta odloča o pritožbi v upravnem postopku ali v posamezni zadevi kot prvostopni organ.
Civilno-pravno varstvo in odškodninska odgovornost: tožbo lahko vložijo državljanke/državljani kot posameznice/posamezniki ali njihova društva/združenja in organizacije. Vlagatelj mora izkazati javni interes za vložitev takšne tožbe, ki si lahko dokaže v obliki kritične obremenitve okolja ali neposredni nevarnosti za življenje ter zdravje ljudi. Tožbo bi bilo potrebno vložiti pri Okrajnem sodišču, razen, če je bila vrednost spora večja, potem bi bilo za to pristojno Okrožno sodišče. Ob ugotovitvi krivde povzročitelja bi ta po načelu odgovornosti povzročitelja moral plačati povzročeno obremenitev.
Kazenskopravno varstvo okolja: določba 9. člena Zakona o varstvu okolja določa temeljno načelo varstva okolja izraženo v »Načelu odgovornosti povzročitelja« in določa tudi kazensko odgovornost povzročitelja v primerih, ko ima protipravno ravnanje posebno težo družbene nevarnosti in gre za javni interes. Izhodišče je kaznivo dejanje »obremenjevanja in uničenja okolja in prostora, določene v 332. členu, Kazenskega zakonika (KZ-1). Kaznivo dejanje se lahko naznani policiji ali pooblaščenemu inšpektorju.
Varstvo okolja pred Ustavnim sodiščem. zaradi kršitve [[človekove pravice]] s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil se lahko na Ustavno sodišče vloži ustavna pritožba, a šele na točki, ko so izčrpana vsa druga pravna sredstva ter v roku 60 dni po vročitvi akta.
Varstvo okolja s pomočjo varuha za človekove pravice: vsakdo, ki meni, da so mu z aktom organa kršene človekove pravice, lahko, da pobudo za začetek postopka pri [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuhu]], ta sicer postopek lahko začne tudi na lastno pobudo. Varuh pri svojem delu ni omejen samo na neposredne kršitve z ustavo navedene človekove pravice, ampak je lahko vključen v primeru kakršnekoli kršitve pravice posameznika s strani nosilcev oblasti (državnega organa). Postopek je odvisen od narave pobude.
===== Pravna sredstva na mednarodni ravni =====
Za zagotavljanje želja civilne družbe pa obstaja tudi možnost varstva pri mednarodnih institucijah kot sta '''[[Evropska unija|EU]]''' ter '''[[Organizacija združenih narodov|Organizacija združenih narodov (OZN)]]'''. S strani OZN je najbolj pomembna '''[[Aarhuška konvencija]]''', ki je mednarodni pravno zavezujoč instrument. EU je ta instrument implementirala z namenom zagotovitve dostopa do informacij, udeležbe javnosti pri odločanju ter dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Posameznik države podpisnice lahko, ob izrabi nacionalnih pravnih sredstev ali utemeljitvi neizrabe le teh, z opisanim problemom pristopi do komiteja, ki lahko zahteva pojasnilo omenjene države ter s preučitvijo vseh informacij sprejme nadaljne odločitve, ki so odvisne od narave pritožbe.
'''Evropski parlament in Evropska komisija'''
V primeru nezadostnega uveljavljanja EU zakonodaje se lahko posamezniki ali podjetja obrnejo tudi na institucije EU, kjer je možna predložitev pisnega poziva '''Komisiji Evropskih skupnosti''' ali '''[[Evropski parlament|evropskemu parlamentu]]''', ki se lahko po preučitvi predloga obrne tudi na evropsko sodišče. Ta je v primeru pobude civilne iniciative pod vodstvom Uroša Macerla proti prekomernemu onesnaževanju korporacije [[Cementarna Trbovlje|Lafarge]], ki je obratovala proizvodnjo cementa v Trbovljah, odločilo, da Slovenija krši EU pravila glede podeljevanja dovoljenj za obratovanje naprav in s tem prisilila v ustavitev obratovanja cementarne<ref>{{Navedi splet|url=https://phys.org/news/2017-06-slovenia-eco-hero-cement-giant.html|title=Slovenia’s »eco-hero« who crushed a cement giant.|date=2017|accessdate=|website=|publisher=|last=Kavcic|first=}}</ref>.
'''[[Evropska komisija]]''' ima za zagotavljanje uveljavitve ter upoštevanja EU zakonodaje pri državah članicah na voljo taktične pristope v obliki boljšega predhodnega vključevanja same države ob razmisleku in vzpostavljanju nove zakonodaje ter vzpostavljanja dialoga oz. pomoči pri povečanju zmogljivosti države članice ob prepoznanem pomanjkanju zmožnosti uveljavljanja EU zakonodaje. V tem kontekstu obstajajo tudi strateški pristopi v obliki prioritiziranja uveljavljanja bolj pomembnih aspektov zakonodaje, vzpostavljanja novih in boljših tehnik nadzora uveljavljanja zakonodaje, vzpostavljanje ter uveljavljanje sistema kaznovanja držav članic, ki ne uspejo zadovoljiti predhodno postavljenim časovnicam uveljavljanja EU zakonodaje, s pomočjo sodišč. [[Sodišče Evropske unije]] je razdeljeno na Sodišče Evropske skupnosti (ECJ), Splošno sodišče (prve stopnje) in specializirana sodišča, ki se lahko vzpostavijo ob posebnih primerih (posebnega področja), katerih pritožbe na sodbo so obravnavane na Splošnem sodišču. Ponavadi se s strani posameznika neposredno naslavlja Splošno sodišče zgolj v primerih, ko je prišlo do dejanske škode zaradi aktivnosti ali pa očitne neaktivnosti EU institucij.
'''Evropsko sodišče za človekove pravice in Evropski varuh človekovih pravic'''
Obstaja pa tudi '''[[Evropsko sodišče za človekove pravice]]''', ki sicer ni del pravnega sistema EU, ampak je bilo vzpostavljeno z [[Evropska konvencija o človekovih pravicah|Evropsko konvencijo o človekovih pravicah]] katerega članice so države EU in lahko obravnava pritožbo posameznika, skupine posameznikov ali nevladne organizacije. Ti morajo pred vložitvijo pritožbe izčrpati vsa druga pravna sredstva omenjene države (v roku 6mesecev po zadnji odločbi). Senat sodišča lahko po pozitvni presoji pritožbe zahteva od države kršiteljice pojasnilo, ki se v kasnejših korakih lahko izide v korist države, prijateljski poravnavi ali pa s sodbo, ki ugotovi obstoj kršitve in s katero se poziva državo kršiteljico na plačilo pravične odškodnine.
Podobno kot v Sloveniji obstaja tudi na EU ravni '''[[Evropski varuh človekovih pravic]]''', ki je neodvisna institucija pri katerih se obravnava pritožbe zoper nepravilnega ravnanja institucij in organov EU. Pritožbo lahko vloži državljan države članice, posameznik, ki ima stalno prebivališče v EU, lahko pa jo vložijo tudi podjetja, organizacije in združenja, ki imajo sedež v EU in so se pred samo vložitvijo pritožbe že obrnili na relevantne institucije ali organe (o zadevi pritožbe v tistem trenutku ne sme odločati nobeno drugo sodišče). Evropski varuh zahteva pojasnilo omenjenih institucij ali organov preden celotni primer preuči in sprejme nadaljne korake, ki so odvisni od narave pritožbe.
==== Dejansko stanje kakovosti zraka ====
===== Pozitivni aspekti =====
Vzpostavljanje evropske zakonodaje (od leta 1970 do 2010) in sočasna zahteva po nadgradnji ter spreminjanju uporabljene tehnologije je uspešno pri izboljševanju kakovosti zunanjega zraka v zadnjih desetletjih. Ta je imela želen učinek nadgradnji tehnologije za proizvodnjo energije in odstranjevanje emisij pri sami proizvodnji energije, kjer bi se ob neuveljavljanju mednarodnih ter nacionalnih zakonodajnih predpisov, standardov in sočasne investicije v tehnološki razvoj, stanje količine emisij prašnih delcev PM10 povečevalo<ref name=":13">{{Navedi revijo|last=Crippa|first=|last2=Janssens-Maenhout|date=2016|title=Forty years of improvements in European air quality: regional policy-industry interactions with global impacts.|url=https://www.researchgate.net/publication/299386770_Forty_years_of_improvements_in_European_air_quality_Regional_policy-industry_interactions_with_global_impacts|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
Stanje količine emisij prašnih delcev PM2.5 bi se prav tako povečevalo ob neuveljavljanju mednarodnih EURO standardov (94/63/EC, 99/13/EC, 2009/126/EC) ter standardov za izboljšanje kvalitete goriva (93/30/EC, 2003/17/EC, 2005/33/EC, 2009/30/EC) za cestna vozila, ki so predpisali izboljšanje samega procesa izgorevanja v motorjih z notranjim izgorevanjem ter vgrajevanja tehničnih sistemov za zajemanje prašnih delcev<ref name=":13" />.
===== Negativni aspekti =====<!-- Kdor ima v tem poglavju boljši predlog razlage stanja naj ga kar uporabi. Sam ne najdem boljšega načina kot je naštevanje/navajanje različnih pozitivnih/negativnih aspektov -->
[[Evropska agencija za okolje|Evropska agencija za okolje (EEA)]] je leta 2019 izvedla analizo o preseganju mejnih vrednosti kakovosti zraka za PM10 ter PM2.5 v urbanih območjih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/exceedance-of-air-quality-limit-3/assessment-5|title=Exceedance of air quality standards in urban areas.|date=2019|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency|last=|first=}}</ref>. Analiza sicer pravi, da je zgolj 6-8% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti EU in 13-19%, ki presegajo mejne vrednosti PM10. A je ob tem prišla tudi do ugotovitev, da je 74-81% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti WHO ter 42-52%, ki presegajo mejne vrednosti PM10.
Problematično je tudi dejstvo, da [[vlada Republike Slovenije]], poleg predstavnikov drugih evropskih držav, v letu 2019 ni bilo sposobno pripraviti ter predložiti Evropski komisiji bolj ambicioznega predloga programa za zmanjšanje onesnaževanja zraka do dogovorjenega roka v Aprilu, kot pravi poročilo Evropskega urada za okolje (EEB), največje mreže nevladnih okoljevarstvenih organizacij v EU<ref>{{Navedi splet|url=https://eeb.org/most-eu-governments-failed-to-file-air-pollution-plans-by-april-deadline-1/|title=Most EU governments failed to file air pollution plans by April deadline.|date=|accessdate=2019|website=|publisher=Evropski urad za okolje (EEB)|last=|first=}}</ref>. Raziskava nevladne mednarodne organizacije [[Greenpeace]] <ref>{{Navedi revijo|last=Myllyvirta|first=|last2=Den Blanken|date=2015|title=Smoke & mirrors: How Europe’s biggest polluters became their own regulators.|url=https://www.vgb.org/vgbmultimedia/Smoke+and+Mirror+final+report-p-9348.pdf|magazine=GreenPeace European Unit|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> pa je ugotovila, da je bilo pri vzpostavljeni strokovni delovni skupini za pripravo evropske direktive o industrijskih emisijah (leta 2015), več kot polovica članov te skupine zaposlenih pri energetskih družbah ali pa so izvajali proces lobiranja s strani omenjenih družb. Ti so želeli vplivati na vsebino evropske direktive, ki bi postavljala manj rigorozne standarde, kot bi bili sprejeti v drugih državah po svetu (ZDA, Kitajska). Omenjena dejstva ter s tem drugačne priorite, vklučujoč nezadostnega entuziazma splošne javnosti za večje spremembe, prispevajo k manjšemu napredku na področju onesnaženosti zraka.
==== Onesnaževanje s prašnimi delci in neenakost v družbi ====
Zaradi onesnaževanja so nekateri ljudje bolj prizadeti kot drugi. Ponavadi so ljudje in skupnosti z nizkimi dohodki ter manjšine in druge marginalizirane skupine v družbi neenakomerno izpostavljene onesnaževanju zraka<ref>{{Navedi revijo|last=Brenner|first=|date=2019|title=Environmental inequality in Austria: How equally is the air pollution burden spread in Styria?|url=https://boku.ac.at/en/wiso/sec/publikationen/social-ecology-working-papers|magazine=University of Natural Resources and Life Sciences, Social Ecology Working Paper 177|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Omenjenim delom družbe se lahko z investicijskimi programi za odpravljanje energetske revščine izboljša tudi kakovost okoliškega zraka <ref name=":12">{{Navedi revijo|last=|first=|date=2018|title=Unequal exposure and unequal impacts: social vulnerability to air pollution, noise and extreme temperatures in Europe.|url=https://www.eea.europa.eu/publications/unequal-exposure-and-unequal-impacts/|magazine=European Environment Agency|page=|pages=18-22|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
Ob spreminjanju načina proizvajanja toplote in elektrike, transporta, industrije in drugih dejavnosti, ki prispevajo k onesnaževanju pa se vedno bolj uporablja koncept t.i. "pravične tranzicije" za delavke ter delavce zaposlene v dejavnostih, ki bi se zaradi ukinjanja delovnih mest lahko znašli na položaju brez službe. Koncept temelji na zagotovljenem izobraževanju, možnosti predčasnega upokojevanja in drugih socialno sprejemljivih ukrepov procesa pravične tranzicije<ref>{{Navedi revijo|last=Piggot|first=|last2=Boyland|date=2019|title=Realizing a just transition and equitable transition away from fossil fuels.|url=https://www.researchgate.net/publication/330556442_Realizing_a_just_and_equitable_transition_away_from_fossil_fuels|magazine=Discussion brief. Stockholm Environment Institute|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>
==== Teoretični in praktični primeri kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka ====<!-- Tukaj se zdi smiselno postaviti primere ukrepov, ki bi lahko izboljšali področje o katerem se je v celotnem članku pisalo. -->
* Univerza Laappeenrant <ref>{{Navedi revijo|last=Ram|first=|last2=Bogdanov|date=2018|title=Global energy system based on 100% renewable energy: Energy transition in Europe across power, heat, transport and desalination sectors.|url=https://www.researchgate.net/publication/329714210_Global_Energy_System_based_on_100_Renewable_Energy_Energy_Transition_in_Europe_Across_Power_Heat_Transport_and_Desalination_Sectors|magazine=Lappeenranta University of Technology Research Reports|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je raziskala možnosti tranzicije EU iz zdajšnega večinskega dela proizvodnje [[Elektrika|elektrike]] in [[Toplota|toplote]] s strani [[Fosilno gorivo|fosilnih goriv]] k večinskemu delu proizvodnje iz mešanice [[Obnovljivi viri energije|obnovljivih virov energije]] (OVE) do leta 2050. Ob vrstah obnovljivih virov energije dodane kratice, ki ponazarjajo način ter obseg ogrevanja: [[Soproizvodnja toplote in električne energije|kogeneracija toplote in električne energije]] (CHP), [[daljinsko ogrevanje]] (DH) in poraba toplote v industrijske namene (IH). Shranjevanje elektrike bi lahko v večini temeljilo na [[Baterija (elektrika)|baterijah]], [[Črpalna hidroelektrarna|vodnih črpalnih elektrarnah]] ter [[Shranjevalniki stisnjenega zraka|shranjevalnikih stisnjenega zraka]], medtem, ko bi toploto lahko shranjevali na večjem spektru tehnoloških zmogljivosti, ki jih poznamo že danes. Pri [[Transport|transportu]], ki danes temelji na fosilnih gorivih bi tranzicija lahko temeljila na [[Električno vozilo|električnih vozilih]], ki bi imela dovod direktne (uporaba baterij) ali indirektne električne energije (uporaba [[Vodik|vodika]] in drugih vrst utekočinjenih obnovljivih virov energije).
* Koncept "[[odrast]]i" ({{jezik-en|degrowth}}) pravi, da bi za dosego ciljev izboljšanja kakovosti zraka, omejitve [[Spremembe podnebja|podnebnih sprememb]] v obsegu [[Planetarne meje|planetarnih meja]], morali ob tranziciji na obnovljive vire energije ter dejstvu o omejenosti z materialnimi viri, sočasno potekati tudi ukrepi za zmanjševanje porabe energije pri ogrevanju in porabi električne energije pri vsakdanjih ter gospodarstvenih aktivnostih. V primeru transporta pa bi se podal tudi velik poudarek na zmanjševanju deleža individualnih prevoznih sredstev in povečevanju deleža javnega transporta. V primeru industrijske proizvodnje in rabe materialov pa bi se le to omejilo na najbolj nujne potrebe, v obsegu [[Krožna ekonomija|krožne ekonomije]] in [[Trajnostnost|trajnostnega]] delovanja družbe.
== Sklici ==
{{sklici|30em}}
[[Kategorija:Onesnažila]]
[[Kategorija:Onesnaževanje zraka]]
gqk43hawjx9eziegztelbhcq031l1py
5722799
5722798
2022-07-22T23:21:32Z
TadejM
738
tn
wikitext
text/x-wiki
[[File:Airborne-particulate-size-chart.svg|thumb|upright=1.75|Shema prikazuje vrste atmosferskih prašnih delcev in njihovo razporeditev po velikosti v mikrometrih (μm).]]
'''Prašni delci''' – imenovani tudi '''atmosferski aerosolni delci''', '''trdni prašni delci''' ali '''lebdeči delci''' ('''SPM''') – so [[mikroskopski]] [[delec|delci]] [[trdna snov|trdne]] ali [[tekoča snov|tekoče]] [[snovi]], [[suspenzija (kemija)|suspendirani]] v [[ozračje|zraku]]. Izraz ''[[aerosol]]'' se pogosto nanaša na [[zmes]] prašnih delcev in zraka in ne samo na prašne delce.<ref>{{cite book |vauthors=Seinfeld J, Pandis S |title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change |edition=2nd |publisher=[[John Wiley & Sons]] |year=1998 |location=Hoboken, New Jersey |isbn=978-0-471-17816-3 |page=[https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 97] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 }}</ref> Viri delcev so lahko naravni ali [[antropogeno tveganje|antropogeni]].<ref>{{cite journal |vauthors=Plainiotis S, Pericleous KA, Fisher BE, Shier L |date=January 2010 |title=Application of Lagrangian particle dispersion models to air quality assessment in the Trans-Manche region of Nord-Pas-de-Calais (France) and Kent (Great Britain) |journal=International Journal of Environment and Pollution |volume=40 |issue=1/2/3 |pages=160–74 |doi=10.1504/IJEP.2010.030891 |url=http://www.harmo.org/Conferences/Proceedings/_Crete/publishedSections/p398.pdf }}</ref> Vsebujejo različne kemijske komponente, lahko so različnih oblik in velikosti, ki segajo vse od nekaj nanometrskih do več sto mikrometrskih. Prašni delec ni nujno sestavljen iz enega [[Onesnažilo|onesnaževala]]. Vključuje lahko mešanico (plinastih) onesnaževal, ki so porazdeljena v različne velikosti. Tako je lahko neposredna posledica antropogenega in naravnega vira (primarno onesnaževalo) ali pa nastane v [[ozračje|ozračju]] (sekundarno onesnaževalo) kot posledica fizikalnih procesov in kemičnih reakcij, kot so [[kondenzacija]], [[izparevanje]] in [[koagulacija]]. Delec se pod vplivom vremenskih razmer (vlaga in drugi dejavniki) v nekaj minutah do več tednih in po prepotovani razdalji od nekaj metrov do nekaj tisoč kilometrov odstrani iz ozračja. Velikost in kemična sestava delcev določata njihove približne optične in absorpcijske lastnosti ter dinamiko gibanja (odlaganja), to pa vpliva na vidljivost in podnebne spremembe ter zmožnosti vstopa v človeška [[dihala]] in posledice za zdravje. Na človeško [[zdravje]] ne vplivajo samo neposredno, ampak z vplivom na podnebje in [[padavine]] tudi posredno. Vrste [[atmosfera|atmosferskih]] delcev vključujejo suspendirane prašne delce, torakalne in vdihljive delce;<ref name="ncbi.nlm.nih.gov">{{cite journal | vauthors = Brown JS, Gordon T, Price O, Asgharian B | title = Thoracic and respirable particle definitions for human health risk assessment | journal = Particle and Fibre Toxicology | volume = 10 | pages = 12 | date = April 2013 | pmid = 23575443 | pmc = 3640939 | doi = 10.1186/1743-8977-10-12 }}</ref> grobe vdihljive delce z oznako PM{{sub|10}}, ki so [[granularnost|grobi]] [[delec|delci]] s [[velikost delcev|premerom]] 10 [[mikrometer|mikrometrov]] (μm) ali manj; fine delce z oznako PM{{sub|2.5}}, ki imajo premer 2,5 μm ali manj;<ref name="US EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Particulate Matter (PM) Basics |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/particulate-matter-pm-basics#PM |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=19 April 2016}}</ref> [[ultrafini delci|ultrafine delce]] s premerom 100 nm ali manj; in [[saje]].
[[Mednarodna agencija za raziskave raka]] (IARC) in [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (SZO) označujeta prašne delce v zraku kot [[Seznam karcinogenov skupine I|karcinogene skupine I]].<ref>{{cite web|url=http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|title=EHP – Outdoor Particulate Matter Exposure and Lung Cancer: A Systematic Review and Meta-Analysis|website=ehp.niehs.nih.gov|access-date=2016-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20160529064001/http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|archive-date=29 May 2016|url-status=dead}}</ref> Prašni delci so zaradi zmožnosti prodora globoko v pljuča, krvni obtok in možgane (poleg [[ultrafini delci|ultrafinih delcev]]) najbolj škodljiva oblika [[onesnaževanja zraka]]<ref>{{cite news |last1=Wasley |first1=Andrew |last2=Heal |first2=Alexandra |last3=Harvey |first3=Fiona |last4=Lainio |first4=Mie |title=Revealed: UK government failing to tackle rise of serious air pollutant |url=https://www.theguardian.com/environment/2019/jun/13/revealed-uk-government-failing-to-tackle-rise-of-ammonia-serious-air-pollutant |work=The Guardian |date=13 June 2019 }}</ref> in lahko prodrejo globoko v pljuča, krvni obtok in možgane ter povzročijo težave z zdravjem, vključno z [[miokardni infarkt|miokardnim infarktom]], [[bolezni dihal|boleznimi dihal]] in [[prezgodnja smrt|prezgodnjo smrtjo]].<ref name="EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Health and Environmental Effects of Particulate Matter (PM) |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/health-and-environmental-effects-particulate-matter-pm |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=26 April 2016}}</ref> Leta 2013 opravljena raziskava, v katero je bilo vključenih 312.944 udeležencev iz devetih evropskih držav, je pokazala, da ni varne ravni delcev v zraku in da se je za vsako povečanje delcev PM{{sub|10}} za 10 [[mikrogram|μg/m{{sup|3}}]] stopnja [[rak pljuč|raka pljuč]] zvišala za 22 % (95-% IZ [1,03–1,45]). Manjši delci PM{{sub|2.5}}, ki lahko prodrejo globlje v pljuča, so bili povezani z 18-odstotnim povečanjem stopnje raka pljuč na 5 μg/m{{sup|3}}; vendar ta raziskava za to povezavo ni pokazala značilne povezave (95-% IZ [0,96–1,46])<ref name="Lancet71013">{{cite journal |last1=Raaschou-Nielsen |first1=Ole |last2=Andersen |first2=Zorana J |last3=Beelen |first3=Rob |last4=Samoli |first4=Evangelia |last5=Stafoggia |first5=Massimo |last6=Weinmayr |first6=Gudrun |last7=Hoffmann |first7=Barbara |last8=Fischer |first8=Paul |last9=Nieuwenhuijsen |first9=Mark J |last10=Brunekreef |first10=Bert |last11=Xun |first11=Wei W |last12=Katsouyanni |first12=Klea |last13=Dimakopoulou |first13=Konstantina |last14=Sommar |first14=Johan |last15=Forsberg |first15=Bertil |last16=Modig |first16=Lars |last17=Oudin |first17=Anna |last18=Oftedal |first18=Bente |last19=Schwarze |first19=Per E |last20=Nafstad |first20=Per |last21=De Faire |first21=Ulf |last22=Pedersen |first22=Nancy L |last23=Östenson |first23=Claes-Göran |last24=Fratiglioni |first24=Laura |last25=Penell |first25=Johanna |last26=Korek |first26=Michal |last27=Pershagen |first27=Göran |last28=Eriksen |first28=Kirsten T |last29=Sørensen |first29=Mette |last30=Tjønneland |first30=Anne |last31=Ellermann |first31=Thomas |last32=Eeftens |first32=Marloes |last33=Peeters |first33=Petra H |last34=Meliefste |first34=Kees |last35=Wang |first35=Meng |last36=Bueno-de-Mesquita |first36=Bas |last37=Key |first37=Timothy J |last38=de Hoogh |first38=Kees |last39=Concin |first39=Hans |last40=Nagel |first40=Gabriele |last41=Vilier |first41=Alice |last42=Grioni |first42=Sara |last43=Krogh |first43=Vittorio |last44=Tsai |first44=Ming-Yi |last45=Ricceri |first45=Fulvio |last46=Sacerdote |first46=Carlotta |last47=Galassi |first47=Claudia |last48=Migliore |first48=Enrica |last49=Ranzi |first49=Andrea |last50=Cesaroni |first50=Giulia |last51=Badaloni |first51=Chiara |last52=Forastiere |first52=Francesco |last53=Tamayo |first53=Ibon |last54=Amiano |first54=Pilar |last55=Dorronsoro |first55=Miren |last56=Trichopoulou |first56=Antonia |last57=Bamia |first57=Christina |last58=Vineis |first58=Paolo |last59=Hoek |first59=Gerard |title=Air pollution and lung cancer incidence in 17 European cohorts: prospective analyses from the European Study of Cohorts for Air Pollution Effects (ESCAPE) |journal=The Lancet Oncology |date=August 2013 |volume=14 |issue=9 |pages=813–822 |doi=10.1016/S1470-2045(13)70279-1 |pmid=23849838 |url=https://www.openaccessrepository.it/record/23400 }}</ref> Svetovna izpostavljenost PM{{sub|2.5}} je leta 2016 prispevala k 4,1 milijona smrti zaradi bolezni srca in kapi, raka pljuč, kroničnih bolezni pljuč in bolezni dihal.<ref name="State of Global Air 2018">{{cite web| title=STATE OF GLOBAL AIR/2018 A SPECIAL REPORT ON GLOBAL EXPOSURE TO AIR POLLUTION AND ITS DISEASE BURDEN| publisher=Health Effects Institute| year=2018| url=https://www.stateofglobalair.org/sites/default/files/soga-2018-report.pdf}}</ref> Na splošno so prašni delci v ozračju na šestem mestu med vzroki prezgodnje smrti v svetu.<ref>{{cite news|url=https://undark.org/breathtaking|title=The Weight of Numbers: Air Pollution and PM2.5|work=Undark|access-date=6 September 2018}}</ref>
=== Velikost prašnih delcev ===
[[slika:PM and a human hair.jpg|thumb|Primerjava velikosti prašnih delcev s človeškim lasom]]
V osnovi se delce deli na fine ter grobe delce, ki imajo lahko drugačen tip vira in so bili izpostavljeni drugačnim atmosferskim pogojem. Delci različnih velikosti<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://b-ok.cc/book/2655019/83e684|title=Aerosol Science: Technology and Applications.|date=2014|accessdate=|website=|publisher=John Wiley and Sons Ltd.|last=Colbeck|first=|last2=Lazaridis}}</ref> :
* '''Nukleacijska oblika:''' Delci s premerom manjšim od 0,1 µm, ki se formirajo z nukleacijskimi procesi temelječimi se na kondenzaciji visoko nasičene pare. Najmanjša velikost v tej kategoriji sicer ni dovolj dobro definirana, a se približuje 3nm.
* '''Aitkenova oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 100 nm. Izvirajo iz parne nukleacije ali rasti prej obstoječih manjših delcev s procesom kondenzacije.
* '''Akumulacijska oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 3 µm. Delci so v tej obliki formirani s procesom koagulacije manjših delcev ali pa s kondenzacijo sestavin v stanju pare. Število delcev se v tej obliki ne povečuje z rastjo kondenzacije. Proces mehanizma odstranjevanja teh delcev je počasen zato je tudi prisotno akumuliranje delcev v večje.
* '''Ultrafini delci:''' Delci v Aitkenovi in nukleacijski obliki.
* '''Fini delci:''' Premer manjši od 2 µm.
* '''Grobe frakcije:''' Premer večji od 2 µm.
Pomemben aspekt opisovanja delcev je distribucija velikosti, ki z logaritmično porazdelitvijo prikaže razmerje med velikostjo ter številom, površino, maso in volumnom.
Največje število delcev je v nukleacijski, največja površina v akumulacijski in največji volumen oz masa v akumulacijski ter grobi obliki delcev. Manjša oblika vzorčenja PM2.5 (Particulate Matter) predstavlja trdne delce manjše od 2.5 µm pa vse do 0.1 µm, kar pomeni, da se lahko vzorči tako grobe, akumulacijske kot tudi fine, nukleacijske delce. Večja PM10, ki predstavlja trdne delce manjše od 10 µm pa vse do 1 µm pa pomeni, da se vzorči pretežno grobe in akumulacijske delce, pri velikosti 1-3 µm pa se obliki vzorčenja prekrivata. Izmerjene velikosti in oblike delcev so odvisne od merilne naprave, ki ima lahko več načinov merjenja in možnega porazdeljevanja velikosti delcev skozi posebne kanale, ki se sicer prilagajajo standardom in regulativam<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://epdf.pub/environmental-chemistry-of-aerosols.html|title=Environmental Chemistry of Aerosols.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Blackwell Publishing Ltd.|last=Colbeck|first=}}</ref>.
Poleg fizičnih karakteristik (števila, mase in površine s pripadajočimi velikostmi) so pomembne tudi oblika, higroskopičnost (fenomen pridobivanja in zadrževanja vodnih molekul skozi proces absorpcije in adsorpcije), hlapnost ali volatilnost (kvaliteta materiala delca, ki opisuje kako hitro oz pod kakšnimi pogoji se upari) in električni naboj (opisuje adhezijski potencial delca, ki privlači ali odbija molekule različnih snovi) kateri je pomemben zaradi suspenzije ali resuspenzije, ki je lahko podobna tudi sili gravitacije<ref>{{Navedi revijo|last=Kok|first=|last2=Renno|date=2008|title=The effects of electric forces on dust lifting: Preliminary studies with a numerical model|url=https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1742-6596/142/1/012047/pdf|magazine=IOP Publishing Ltd, Journal of Physics: Conference Series 142|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
=== Kemična sestava prašnih delcev, viri onesnaževanja in njihov delež ===
Poleg velikosti je zelo pomembna tudi kemična sestava delcev. Poleg vremenskih spremenljivk sta to dva parametra s katerima se lahko določi približen izvor onesnaževanja in njihov učinek na človeško zdravje. Kemična sestava je lahko homogena kjer je prevladujoča sestava delca iz enega kemičnega elementa (molekul, atomov) in posledično tudi enega vira. Ponavadi pa je sestava heterogena. Ta je sestavljena iz več kemičnih elementov, ki so bili povezani skupaj s kemičnimi reakcijami na samem mestu izvora (primarni delci) ali pa kasneje v atmosferi skupaj z drugimi delci, različnih agregatnih stanj, izvora, velikosti in kemičnih sestav ter s tem lastnostmi (sekundarni delci).
Po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] so najbolj pomembne kemične lastnosti delcev:<ref name=":1">{{Navedi dokument |url=https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/67338/a76621.pdf;sequence=1|title=Guidelines for concentration and exposure-response measurement of fine and ultra fine particulate matter for use in epidemiological studies|date=2002|accessdate=|website=|publisher=Svetovna zdravstvena organizacija}}</ref>
* Elementarna sestava
* Sekundarni anorganski ioni
* Ogljikove spojine
* Organska sestava
[[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (ARSO) prav tako izvaja kemične analize prašnih delcev (PM2.5 in PM10):<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/|title=Kakovost zraka v Sloveniji 2017|date=2017|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje|last=|first=}}</ref>
* Ioni (Klorid, nitrat, sulfat, natrij, amonij, kalij, magnezij, kalcij)
* Ogljikove spojine (Organski ogljik, elementarni ogljik)
* Težke kovine (Arzen, kadmij, nikelj, svinec)
* Policiklični ogljikovodiki (Benzo(a)antracen, benzofluoranten, benzo(a)pirene, inedeno(123-cd)piren, dibenz(ah)antracen)
==== Elementarna sestava ====
Prašni delci so lahko sestavljeni iz oblice kemičnih elementov in spojin, ki se oblikujejo direktno iz vira in ostanejo v primarni obliki ali pa se s pomočjo obstoječih plinov ter drugih elementov in atmosferskih pogojev ter s tem kemičnih reakcij oblikujejo v sekundarni fazi. Med elementarno sestavo delcev se šteje kemične elemente kot so minerali, ki so prisotni v zemeljski skorji (največja prisotnost je silicija, aluminija, železa in kalcija) in se s pomočjo mehanskih ter drugih procesov spustijo v zrak (ponavadi v grobih frakcijah). Pojavljajo pa se tudi sledovi kovin (kadmij, živo srebro, nikelj, krom, cink in svinec), ki ne izvirajo nujno iz zemeljske skorje in mehanskih procesov, ampak tudi termodinamičnih ob zgorevanju fosilnih goriv. Ti se lahko v sekundarni fazi spajajo z drugimi elementi kot je svinec (Pb), ki lahko oksidira v svinčev oksid (PbO).
{{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site-->
| text = {{Graph:Chart
| width=100
| height=100
| type=pie
| legend=Vir
| x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki
| y1=25,17,8,28,22
| showValues=
}}
| below = Viri emisij živega srebra v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017">{{navedi dokument |url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_porocilo_2017_kakovost_zraka_fin.pdf |title=Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2017 |publisher=Agencija RS za okolje |year=2018}}</ref>
}}
{| class="wikitable"
|'''Vir emisije'''
|'''Značilni elementi'''
|-
|'''Cestni promet'''
Motorni transport
Obraba motorja
Nadomestni katalizator
Obraba pnevmatik
Prah ob/na cestišču
|
Br, Pb, Ba, Mn, Cl, Zn, V, Ni, Se, Sb, As
Fe, Al
Redki materiali
Zn
EC, Al, Si, K, Ca, Ti, Fe, Zn
|-
|'''Industrijski objekti'''
Energetska postrojenja na nafto
Zgorevanje premoga
Rafinerije
Talilnice neželeznih kovin
Železarne ter jeklarne
Tovarne proizvajajoče se mangana
Rafinerije bakra
|
V, Ni
Se, As, Cr, Co, Cu, Al, S, P, Ga
V
As, In, Cu, Zn
Pb
Mn
Cu
|-
|'''Manjši izgorevalni procesi'''
Sežigalnice odpadkov
Izgorevanje lesa
Peka mesa na žaru
|
Zn, Sb, Cu, Cd, Hg, K, Pb
Ca, Na, K, Fe, Br, Cl, Cu, Zn
Na, Al, K, Sr, Ba, Cl
|-
|'''Obdelava mineralov/drugih materialov'''
|Mg, Al, K, Sc, Fe, Mn
|-
|'''Pršenje morske vode'''
|Na, Cl, S, K
|-
|'''Resuspenzija delcev tal'''
|Si, V, Cr, Ca, Ti, Sr, Al, Mn, Sc
|}
==== Sekundarni anorganski ioni ====
{{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site-->
| text = {{Graph:Chart
| width=100
| height=100
| type=pie
| legend=Vir
| x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil
| y1=35,20,1,1,12,31
| showValues=
}}
| below = Viri emisij žveplovega dioksida v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/>
}}
{{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site-->
| text = {{Graph:Chart
| width=100
| height=100
| type=pie
| legend=Vir
| x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Kmetijstvo
| y1=11,9,50,11,9,10
| showValues=
}}
| below = Viri emisij dušikovih oksidov v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/>
}}
Prašni delci se razlikujejo glede na primarno (direktno iz vira) in sekundarno formacijo. Sekundarna formacija se izvede v atmosferi na katero vplivajo že predhodno prisotni plini in s tem različne kemične reakcije ter drugi fizikalni procesi, kot so oksidacija žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOx) in amonijaka (NH3), ki prevladujoče se izvirajo iz emisij fosilnih goriv (SO2, NOx) ter kmetijstva (NH3). Sulfat (SO4), nitrat (NO3) in amonij (NH4) so prevladujoče komponente sekundarnega anorganskega iona v prašnih delcih, ki se zaradi sočasne prisotnosti amonija v atmosferi, pojavijo kot amonijev sulfat ((NH4)2SO4) ter amonijev nitrat (NH4NO3) in izvirajo s pomočjo nevtralizacije žveplene kisline (H2SO4) ter dušikove kisline (HNO3) z amonijakom (NH3). Oksidacija (SO2) vedno rezultira v formaciji aerosolov (zaradi nizkega pritiska), medtem, ko so dušikovi oksidi (NOx) razdeljeni med plinasto fazo in fazo »trdnega« delca. Nevtralizacija žveplene kisline ponavadi prevlada nad nevtralizacijo dušikove kisline <ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change, Second edition.|last=Seinfield|first=|publisher=John Wiley & Sons|year=2006|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://www.wiley.com/en-us/Atmospheric+Chemistry+and+Physics%3A+From+Air+Pollution+to+Climate+Change%2C+3rd+Edition-p-9781118947401|last2=Pandis}}</ref>.
Sekundarna formacija je odvisna od kemičnih reakcij s predhodno obstoječimi plini in koncentracijami oksidov v atmosferi ter od kemičnih in fizikalnih karakteristik obstoječih prašnih delcev s katerimi se potencialno lahko poveže v večji delec. Vremenske spremenljivke kot so temperatura zraka, vlaga, veter, pritisk in sončno sevanje pa lahko zavrejo ali pa pospešijo ta proces.
{| class="wikitable"
|'''Vir'''
|'''Spojine'''
|-
|Reja živali
|NH3
|-
|Produkti atmosferske transformacije SO2, NOx in NH3
|H(+), SO4(2-), NO3(-), NH4(+)
|-
|Kotlovnica na premog in olje
|SO4(2-), NH4(+)
|-
|Sežigalnica
|NH4(+), NO3(-)SO4(2)
|-
|Dim zaradi sežiganja lesa
|Nitrat, sulfat, NH4
|-
|Kurišča za peko mesa
|Nitrat, sulfat
|}
==== Ogljikove spojine ====
Delež ogljikovih spojin v delcih predstavljajo različne vrste organskih spojin, med katerimi sta najbolj pomembni: elementarni ogljik (EC) in organski ogljik (OC). Elementarni ogljik (tudi črni ogljik) je oblikovan med visokotemperaturnim izgorevanjem fosilnih goriv ter biomase in predstavlja inertni sledilni del primarnega (izgorevalnega) prašnega delca. Ogljik v obliki organskih spojin je lahko primarnega izvora (transport, industrija, obraba in suspenzija bioloških ostankov,..) in pa tudi sekundarnega (oksidacija hlapnih organskih spojin). Ogljikove spojine lahko predstavljajo tudi do 60% masnega deleža finih delcev v velikosti manjših od 2.5 µm, ki so prisotni v urbanem in obcestnem okolju ter od 10 do 20% masnega deleža delcev manjših od 10 µm <ref name=":0" />. Vsebnost ogljikovih spojin zato spremlja tudi agencija Republike Slovenije za okolje, ki lahko na podlagi tega lažje določa sam izvir delcev in strategije kontrole tega dela emisij prašnih delcev.
==== Organska sestava ====
Organske spojine so izpuščene v zrak ob samem procesu predelave, izdelave, uporabe in obrabe velikega števila materialov ter produktov. V večini so lahko-hlapne ali pa polhlapne, kar pomeni, da se v stiku z atmosferskimi pogoji zelo hitro uparijo.
Polhlapne organske spojine so v atmosferi lahko v obliki pare ali pa delca (trdnega, tekočega). Organske spojine vedno vsebujejo ogljik (v tem primeru izključujoč CO2, CO,..), skoraj vse pa tudi ogljiko-vodikovo (C-H) vez, predstavljajo pa lahko tudi do 30% mase PM2.5 in do 20% mase PM10<ref name=":2" />. Ponavadi se nahajajo v notranjosti prašnega delca, v manjši meri pa tudi na površini.
{{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site-->
| text = {{Graph:Chart
| width=100
| height=100
| type=pie
| legend=Vir
| x=Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Ubežni izpusti,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki,Kmetijstvo
| y1=7,8,6,24,5,30,1,19
| showValues=
}}
| below = Viri emisij lahko hlapnih snovi v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/>
}}
Lahko hlapne snovi so lahko spojine, kot so [[propan]], [[butan (plin)|butan]], [[formaldehid]]i, [[etanol]] idr., polhlapne pa klordan, [[DDT]] (pesticidi), benzojska kislina (konzervansi za živila, plastični izdelki,..), benzil butil ftalat (mehčalec polimerov-sestavni del fleksibilne plastike) in drugi.
V Sloveniji in tudi drugod po svetu se posebno pozornost posveča nadzoru in omejevanju uporabe policikličnih aromatski oglijkovodikov (PAH), ki kot razred organskih spojin dokazano škodujejo zdravju in kot je v priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije opisano <ref name=":1" /> doprinesejo k razvoju [[Rakava celica|rakavih celic]] v človeškem telesu. PAH spojine so sestavljene iz več aromatskih obročov s pomočjo frakcij oglijka in se oblikujejo v pogojih kjer je prisotnost kisika zelo majhna, kot na primer v samem ognjenem okvirju izgorevanja organskih materialov (fosilna goriva, les,..) kjer ob nepopolnem izgorevanju (prenizka temperatura,..) ne pride do razgrajevanja spojin v krajše in bolj enostavne. Te ob vremenskih spremenljivkah kondenzirajo in se formirajo v ali adsorbirajo na površino delca. Policiklični aromatski ogljikovodiki, ki so prepoznani kot nevarni za človeško življenje so: benzo(a)piren (tudi najbolj obravnavan), benzo(a)antracen, acenaften, acenaftilen, antracen, dibenzo(a,h)anthracene, fluoranten, naftalen, fenantren, piren in drugi.
==== Voda ====
Voda ima velik vpliv na oblikovanje delcev in s tem na njihovo velikost ter maso. Primaren fizični proces je kondenzacija in izparevanje vodne pare, ki se ob hidrofiličnih snoveh poveže z absorpcijo (molekule se volumsko povežejo z drugo snovjo delca) ali adsorpcijo (molekule se povežejo na površini delca). Hidrofobične snovi pa se ne povežejo z in se ne razstopijo v vodi. Če je v delcu prevladujoča se skupina hidrofiličnih molekul te lahko preprečijo, da bi se hidrofobične snovi ločile od vode zaradi oblikovanja močnih vodikovih vezi. Lahko pa hidrofobična snov vpliva na zmanjšanje vsebnosti vode in s tem mase delca. S povečevanjem relativne vlažnosti se povečuje tudi stopnja rasti velikosti in mase delca, ki je odvisna tudi od drugih faktorjev (velikost delca, pot, ki jo opravi v primerjavi z drugimi delci, vremenske spremenljivke). Ob 50% relativni vlažnosti je lahko delež vode pri celotni masi delca (NH4(SO4)2) kar 30% <ref name=":1" />.
==== Kemična analiza ====
Kemično analizo se lahko izvede na večjem številu delcev ali pa samo ne enem, kjer se izvaja več različnih metod, ki se osredotočajo na manjšo površino (9 do 16 µm²). Metoda kemične analize temelječa na rentgenski flourescenčni analizi (XFR). Okoljski vrstični elektronski mikroskop (ESEM) in energetska disperzijska rentgenska analiza (EDX)<ref>{{Navedi splet|url=http://homepages.see.leeds.ac.uk/~lecsjed/huiyi/00_FTitle%20page.doc|title=Development and Application of a new Thermal Gradient Diffusion Chamber to study the Ice Nucleation Properties of Inhomogeneous Dust Aerosols|date=2007|accessdate=|website=|publisher=|last=Kulkarni|first=}}</ref> temeljita na mikroskopskem slikanju skupine delcev in posameznega delca na filtru, katerega sočasno obravnavata tudi z visoko frekvenco rentgenskega štetja katerih spektrovni odboj se analizira in poveže z obstoječimi kemičnimi elementi.
Kemična sestava delcev se razlikuje glede same lokacije (izvora, izvajanja meritev), ki ima ponavadi svoje specične lastnosti, ki so povezane z različno industrijo ter delovanjem ljudi (v mestih), različnimi vrstami rastja (v ruralnih predelih) in vremenskimi pogoji.
==== Izvor delcev ====
{{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site-->
| text = {{Graph:Chart
| width=300 | height=150
| yAxisTitle=%
| legend=Vir
| type=stackedrect
| x=SOX,NOX,PM10,PM2.5,NMVOC
| y1=0,1,4,5,1
| y2=0,39,10,11,9
| y3=3,9,2,2,1
| y4=9,3,19,10,48
| y5=20,11,6,8,2
| y6=51,17,5,4,9
| y7=17,14,39,56,17
| y8=0,6,15,4,13
| y1Title=Odpadki
| y2Title=Cestni promet
| y3Title=Ostali promet
| y4Title=Industrijski procesi in raba
| y5Title=Raba energije v industriji
| y6Title=Proizvodnja elektrike in toplote
| y7Title=Gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor
| y8Title=Kmetijski sektor
| showvalues=
| colors=#777099,#b7b5da,#adc446,#7b9033,#fdf8b0,#44859e,#6ec5c2,#a8dce7
}}
| below = Različne vrste emisij v Evropi (2018)<ref name="EEA_report_2018">{{navedi dokument |url=https://www.eea.europa.eu/publications/air-quality-in-europe-2018 |title=Air quality in Europe — 2018 report |series = EEA Report |issue=12/2018 |publisher=
Evropska agencija za okolje |year=2018}}</ref>
}}
Prašni delci se v osnovi delijo glede na naravni ter antropogeni izvor. Antropogeni izvor na globalni ravni predstavlja zgolj 19% delež vseh delcev v ozračju, ostalih 81% pripada naravnim izvorom <ref>{{Navedi revijo|last=Chen|first=|last2=Jiang|last3=Huang|date=2018|title=Quantifying contributions of natural and anthropogenic dust emission from different climatic regions.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1352231018304965|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
Največji naravni izvori emisij prašnih delcev so območja: puščava Sahara, puščava Taklamakan, Arabski polotok in zahodni del Avstralije. Največji antropogeni izvori pa so na območju: Indije, Kitajske, Severne Amerike in Evrope.
Zelo sušna in sušna območja so tista, ki največ prispevajo k emisijam s strani naravnih virov in delno sušna, sušna, subhumidna in humidna območja s strani antropogenih.
===== Naravni izvori =====
Največje koncentracije naravnega izvora se nahajajo na območjih kjer je suho podnebje in primerna geologija zemeljske skorje (izsušena tla polna drobnega peska ali zemlje) kot so: puščava, plaže, večje odprte površine zemlje kjer ob pravih vremenskih pogojih (veter) pride do resuspenzije delcev v zrak. Obmorske geografske lokacije imajo prisotnost morske soli, ki nastane zaradi stratifikacije (razslojevanje različnih kompozicij vode ob različnih temperaturah) in dviganjem, prenašanjem in sedimentacijo le teh na obalna območja (mesta, države), ki pa se ob intenzivnih podnebnih pogojih (veter) lahko prenaša tudi v notranjost celin. Veča pa se tudi intenziteta dinamike že obstoječih naravnih podnebnih pogojev, ki ob akumulativnem prispevku človeka k [[Spremembe podnebja|podnebnim spremembam]] doprinese k požarom v divjini<ref>{{Navedi revijo|last=McClure|first=|last2=Jaffe|date=2018|title=US particulate matter air quality improves except in wildifre-prone areas.|url=https://www.pnas.org/content/115/31/7901|magazine=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
===== Antropogeni izvori =====
Največje koncentracije delcev antropogenega izvora se nahajajo v urbanih središčih, kjer živi tudi večina industrializiranega sveta, ki je zaslužena za največji delež zgodovinskih izpustov, poleg v zadnjih desetletjih vzpenjajočih se velikih držav (Kitajska in Indija)<ref>{{Navedi revijo|last=Ritchie|first=|last2=Roser|date=2017|title=CO2 and other greenhouse gas emissions|url=https://ourworldindata.org/co2-and-other-greenhouse-gas-emissions|magazine=University of Oxford|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
Kot je razvidno se delež antropogenih virov v mestih regionalno razlikuje, na globalni ravni pa je povprečje PM2.5<ref>{{Navedi revijo|last=Karagulian|first=|last2=Bellis|date=2015|title=Contributions to cities ambient particulate matter (PM): A systematic review of local source contributions at global level.|url=http://source-apportionment.jrc.ec.europa.eu/Docu/Karagulian_et_al_2015.pdf|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>:
* Promet: 25 %
* Domače kurjenje goriv (les, premog, plin za kuhanje in ogrevanje): 22 %
* Industrijske dejavnosti (zgorevanje nafte, premoga v energetskih postrojenjih, emisije s strani industrij kot so: petrokemična, metalurška, keramična, farmacevtska, informacijsko-tehnološka,..): 15 %
* Nedoločeni viri človeškega izvora (agrikulturna dejavnost, odpadki, sprememba namembnosti gozdnih in drugih površin,..): 22 %
* Naravni viri (delci zemlje, soli): 18 %
====== Slovenija ======
Glavni viri primarnih in sekundarnih delcev PM2.5 ter PM10 v Sloveniji (v letu 2016) so bila individualna kurišča na les (sektor rabe goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju) in dizlovi motorji na notranje izgorevanje (sektor cestnega prometa), ki so skupaj predstavljala do 85% vseh virov. Podatki so bili pridobljeni s strani agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO)<ref name=":2" />.
====== Evropska unija ======
V Evropski Uniji je največji onesnaževalec z žveplovimi oksidi (SOx) »proizvodnja elektrike in toplote«, dušikovimi oksidi (NOx) »cestni promet«, prašnimi delci (PM2.5 ter PM10) »gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor«, kar je v skladu s slovenskimi razmerami<ref>{{Navedi splet|url=https://res.cloudinary.com/rampi/raw/upload/v1540861448/Air_quality_in_Europe_-2018_report-compressed_edcg1e.pdf|title=Air quality in Europe – 2018 report|date=2018|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency: European Environment Agency|first=}}</ref>.
Letne koncentracije prašnih delcev (PM2.5 in PM10) so najvišje v predelih Evrope kjer je večja urbanizacija (koncentracija ljudi) in prisotnost industrije, večje rabe primarnih energentov v obliki lesa ali pa fosilnih goriv za proizvajanje elektrike ter toplote. Pomembni pa so tudi geografski in vremenski pogoji, ki ne nudijo zmožnosti razpihovanja delcev in drugih onesnaževal zaradi gorovja na eni in nižine na drugi strani kot je primer stabilne atmosfere (pozimi je prisotna toplotna inverzija) v severni Italija, ki ima vpliv tudi na Slovenijo<ref>{{Navedi revijo|last=Finzi|first=|date=1991|title=LANDSAT images of urban air pollution in stable meteorological conditions|url=https://www.researchgate.net/publication/42433064_Satellite_data_for_the_air_pollution_mapping_over_a_city_-_The_use_of_virtual_stations|magazine=Il Nuovo Cimento C|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> .
=== Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami ===
==== Dinamika enega prašnega delca ====
Gibanje enega prašnega delca predstavlja molekula snovi, ki potuje skozi zrak v ravni liniji dokler ta ne trči ob drugo molekulo in spremeni smer ter svojo hitrost, do naslednjega trka in tako naprej. Molekule se lahko združujejo med sabo v procesu nukleacije ali pa trčijo ob delec, ki je mnogo večji od njih in združijo.
Na delec deluje sila upora (Fupor), ki je odvisna od lastnosti tekočine (hitrost, tlak, viskoznost) v kateri se delec giblje ter samih lastnosti gibanja delca (tudi oblike) in je definirana s pomočjo »Stokesovega zakona«. Sila upora je prisotna, ko ima delec drugačno hitrost od hitrosti tekočine (plina) v kateri se nahaja, ta pa je odvisna tudi od eksternih sil kot so sila gravitacije (Fg), ki je odvisna od mase delca. V primeru čistilnih naprav pa je prisotna tudi elektrostatična sila (Fes), ki pa je odvisna od električnega naboja delca.
Gibanje molekul (trki ob delec) je zaradi difuzije in vremenskih spremenljivk naključno, z različnimi vrstami intezitete in se ga da na mikroravni opisati z »Brownovim gibanjem«, ki upošteva maso delca ter naključni prekinjajoči se pospešek odvisen od trkov z drugimi delci ali molekulami<ref name=":3" />.
Delci pa lahko, zaradi turbulentnega toka tekočine (hidrodinamičnih sil), sile gravitacije (pri večjih delcih), sile upora (površin) in drugih eksternih sil (vremenskih spremenljivk), sedimentirajo in s tem zmanjšajo svojo številčno in masno koncentracijo.
==== Prenos snovi ter oblikovanje delcev s procesom nukleacije in koagulacije ====
Začetek formiranja delcev imenujemo proces nukleacije, ki se lahko pojavi s kristalizacijo tekoče faze molekul v trdno, s tekoče faze v plinasto (uparevanje) in plinaste faze (elementov onesnaževala ter vode) v tekočo (kapljice) ali trdno (kristalizirani delci). Rast nukleacije se odvija, ko energija molekularnega toka na samo površino preseže molekularni tok iz same površine drugih molekul ali delcev.
Prenasičeno ali visokonasičeno stanje molekul (kemični potencial molekule v visokonasičenem stanju) v plinastem stanju, ki je podvrženo spremembam v temperaturi in tlaku (ohlajevanje-kondenzacija ali izparevanje), spremembam v sami kemični kompoziciji (stik z drugimi elementi) in s tem kemičnimi reakcijami (oksidacija), lahko spremeni samo agregatno stanje in s tem dinamiko privlačnih (kohezijskih) sil med molekulami in atomi. Te sile vključujejo »Van der Wallsove«, kovalentne, ionske in druge kemično-elektronske vezi.
Nenasičena ali nasičena para postane prenasičena z različnimi termodinamskimi procesi, kot so izotermična kompresija, izobarično ohlajanje in adiabatična ekspanzija. Procesu oblikovanja molekul v prenasičenem stanju, pravimo tudi homogena nukleacija v večjo skupino, ki je sestavljena iz samo ene vrste molekul. Druge vrste nukleacijskih procesov<ref name=":3" />:
* Homogena-homomolekularna: lastna nukleacija iste vrste molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin.
* Homogena-heteromolekularna: lastna nukleacija dveh ali več vrst molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin.
* Heterogena-homomolekularna: nukleacija iste vrste molekul na drugi vrsti snovi.
* Heterogena-heteromolekularna: nukleacija dveh ali več vrst molekul na drugi vrsti snovi.
Ti delci so v velikostnem razredu nukleacijske ali aitkenove oblike in sicer od 0.01 do 0.1µm ter imajo zaradi hitrih procesov in dinamike ter združevanja se z večjimi delci, tudi kratko življensko dobo (nekaj minut do nekaj ur).
Nukleacijska oblika prašnega delca se lahko oblikuje in združuje tudi z drugimi nukleacijskimi (homogene ali heterogene vrste) ali pa tudi večjimi oblikami prašnih delcev s procesom koagulacije v akumulacijsko velikost delcev (0.01µm do 3µm), ki imajo tudi več tedensko atmosfersko življensko dobo. Lahko pa se oblikuje s kondenzacijo sestavin v stanju pare na že obstoječe delce.
Prenos snovi in oblikovanje delcev se v atmosferi primarno izvaja s kondenzacijo in izparevanjem vodne pare. Kondenzacija (ali izparevanje) poteka zaradi tlačne razlike med zunanjo paro ter paro na površini delca. Stopnja rasti je odvisna od relativne vlažnosti, velikosti delca in relativne velikosti delcev v primerjavi s povprečno razdaljo gibajočih se delcev med zaporednimi trki, ki spreminjajo smer, energijo ali druge lastnosti delcev ter od prisotnosti drugih visokonasičenih snovi.
Reakcija žveplovega dioksida (SO2) z vodo tvori žveplasto kislino (H2SO3) ta pa v atmosferi reagira s kisikom in tvori žvepleno kislino (H2SO4). Žveplena kislina je poleg organskih spojin ena od najbolj zaslužnih spojin za oblikovanjem novih delcev v atmosferi. Žveplena kislina ima nizek parni tlak, kar pomeni, da lahko hitreje kondenzira in zato igra vlogo predhodnega plina pri oblikovanju prašnih delcev.
Dokazana je korelacija med izmerjeno koncentracijo žveplene kisline (H2SO4) ter številčno koncentracijo delcev v velikosti od 3 do 6 nm (nukleacijska velikost), ki predstavlja sam začetek oblikovanja delcev<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Sihto|first=|last2=Kulmala|date=2006|title=Atmospheric sulphuric acid and aerosol formation: implications from atmospheric measurements for nucleation and early growth mechanisms.|url=https://acp.copernicus.org/articles/6/4079/2006/|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Kljub izključevanju rastnih mehanizmov je razvidno, da žveplena kislina predstavlja večji delež zaslužen za oblikovanje delcev, ne pa celotnega, ki je razdeljen še med druge spojine (organske spojine ter sekundarni ioni kot je amonijak) ter odvisen od vremenskih spremenljivk. Nukleacija je v takem primeru heterogena-homomolekularna.
==== Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami ====
Koncentracija (dinamika) delcev je odvisna tudi od vremenskih spremenljivk v spodnjem delu [[Ozračje|atmosfere]] – troposferi, kjer se odvijajo globalni ter regionalni vremenski pojavi kot so: različne vrste zračnih mas, ki vplivajo na formiranje vremenskih front in s tem na ciklone, anti-ciklone in druge vrste vremenskih pojavov. Ti pojavi vplivajo na dinamiko v spodnjemu delu troposfere - atmosferski mejni plasti, ki se nahaja od 1 do 2km nad zemeljskim površjem. V tej mejni plasti se odvijajo tudi lokalni vremenski pojavi z vremenskimi spremenljivkami, izmed katerih so za samo dinamiko prašnih delcev najbolj pomembne: temperatura zraka, vlažnost zraka, hitrost vetra ter globalno sončno sevanje.
===== Temperatura zraka =====
[[Temperatura]] zraka je odvisna od sončnega sevanja v obliki elektromagnetnega valovanja, ki preide atmosfero in vzpostavi stik z zemeljskim površjem katero del sončne svetlobe absorbira, del pa odbije nazaj v atmosfero oziroma vesolje. Absorbirano sončno sevanje segreje zemeljsko površino, ki z nižjo frekvenco elektromagnetnega valovanja odseva toploto nazaj proti površju in v atmosfero ter vesolje. V atmosferi se toplota zadržuje zaradi absorpcije v vodni pari, ogljikovem dioksidu in ostalih plinih, ki ustvarjajo učinek tople grede in segrevajo ozračje ter s tem dvigajo samo temperaturo. Temperatura se v atmosferi spreminja z geografsko lokacijo ter višino in je v lokalni ter globalni troposferi odvisna od konvekcijskega gibanja, ki je podnevi bolj pomembno od gibanja vetra, s prehajanjem v noč pa se omenjeno razmerje spremeni in gibanje vetra ob površini ter s tem vzbujene turbulence prevlada nad konvekcijskim. Konvekcijsko gibanje se odvija v konvekcijski mejni plasti, ki je spodnja meja troposfere katere višina se lahko razteza od nekaj sto metrov pa do nekaj kilometrov. V tej mejni plasti se, zaradi nehomogenosti zemeljske topografije in posledične razlike v odsevanju zgoraj omenjene toplote, odvijajo konvekcijski prenosi toplote, ki temeljijo na prenosu toplote zaradi gibanja molekul v plinasti ali tekoči fazi<ref>{{Navedi knjigo|title=Environmental fluid mechanics.|last=Cushman-Roisin|first=|publisher=John Wiley and Sons, Inc|year=2019|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=http://www.dartmouth.edu/~cushman/books/EFM/front.pdf}}</ref>.
Temperatura je najvišja ob površini zemlje ter se z višino spreminja. Z večjo višino se zmanjšuje zračni pritisk ter gostota zračne mase, ki posledično zmanjša tudi samo temperaturo ozračja in s tem vpliva na koncentracijo delcev, ki se večinoma zadržujejo v atmosferski mejni plasti. To je podobno procesu toplotne inverzije, ki nastane ob nižji temperaturi zraka nad samo površino zemlje kot pa je temperatura le tega nad to tanko plastjo. V tem primeru se onesnaževala ne zmorejo dvigniti in razpršiti, kar v poletnih mesecih lahko povzroči [[smog]], med zimskimi pa tudi zadrževanje prašnih delcev.
Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je pozimi ob nizkih temperaturah od -10 ºC pa vse do 10 ºC, kjer je ponavadi prisotna toplotna inverzija. V preostalem delu leta pa tudi ob višjih temperaturah v odsotnosti oblakov ter prisotnosti stabilnih atmosferskih pogojev, v primeru velike razlike med največjo ter najmanjšo izmerjeno dnevno temperaturo in ob prisotnosti nizke višine atmosferske mejne plasti<ref name=":6">{{Navedi revijo|last=Barmpadimos|first=|last2=Hueglin|date=2011|title=Influence of meteorology on PM10 trends and variability in Switzerland from 1991 to 2008.|url=https://www.researchgate.net/profile/Stephan_Henne2/publication/253426542_Influence_of_meteorology_on_PM10_trends_and_variability_in_Switzerland_from_1991_to_2008/links/56b05aa108ae8e37214d5f7d.pdf?inViewer=0&pdfJsDownload=0&origin=publication_detail|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
===== Hitrost vetra =====
Stanje konvekcijske mejne plasti ter s tem prenašanje toplote pa temelji tudi na dinamiki vetra, ki se v atmosferi spreminja z višino in povzroča, skupaj s konvekcijo, horizontalno ter vertikalno mešanje zraka s pomočjo nastalih turbulenc, ki vplivajo na samo hitrost vetra. Ta je odvisna od aerodinamičnega upora, ki je ob zemeljskem površju tako velik, da je hitrost vetra zelo majhna (lahko tudi 0 m/s), z višino pa se zmanjšuje ter ob odsotnosti večjih topografskih preprek (mesta, hribovja) ohranja večjo konstanto hitrost in s tem vpliva na razpršitev prašnih delcev ter drugih onesnaževal.
Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je ob manjših hitrostih vetra (manj kot 5 m/s). Medtem, ko primer korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Csavina|last2=Field|date=2014|title=Effects of wind speed and relative humidity on atmospheric dust concentrations in semi-arid climates.|url=https://www.researchgate.net/publication/261919978_Effect_of_Wind_Speed_and_Relative_Humidity_on_Atmospheric_Dust_Concentrations_in_Semi-Arid_Climates|magazine=Science of the Total Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> temu nasprotuje saj je večja hitrost vetra zaslužena tudi za resuspenzijo delcev s tal, a prejšna trditev vseeno drži zaradi fizikalnega dejstva, da večja hitrost vetra pomaga pri razpršitvi delcev v različne horizontalne ter vertikalne prostorske dimenzije, ki pa je vseeno v neizolirani obliki odvisna od mnogih drugih faktorjev, ki lahko spremenijo zgornjo trditev.
Ob sami hitrosti vetra je pomembna tudi smer vetra. Ta ima lahko korelacijo z visokimi masnimi koncentracijami prašnih delcev zaradi velik vpliva onesnaževanja geografskih območji in človeških aktivnosti, ki se nahajajo v tisti smeri (velika kmetijska ali pa industrijska območja, požari,..)<ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Tai|first=|last2=Mickley|date=2010|title=Correlations between fine particulate matter (PM2.5) and meteorological variables in the United States: Implications for the sensitivity of PM2.5 to climate change.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S135223101000539X|magazine=Elsevier Ltd., Atmospheric Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
===== Vlažnost zraka =====
Vlažnost zraka je oznaka za količino vodne pare prisotne v zraku in lahko nakazuje na možnost dežja, oblakov, megle in drugih vremenskih pojavov. Vodna para na zemlji primarno izvira iz povišanja temperature nekega geografskega območja in sočasnega izparevanja morja, drugih vodnih teles v različnih agregatnih stanjih (ledeniki, jezera) ter rastja in zemlje, ki vsebuje delce vode. Na vlažnost zraka določene geografske lokacije vpliva, poleg intenzivnosti sončnega sevanja in s tem temperature, tudi veter.
Visoka vlažnost lahko nakazuje na padavine in stopnjo le teh, ki z zajemanjem delcev ter procesom sedimantacije zmanjšujejo koncentracijo prašnih delcev v ozračju. Zmanjševanje koncentracije pa je odvisno od geografije, splošnega podnebja, ki ima lahko že samo po sebi nižjo raven vlažnosti (od 20 do 60% pri polsušnem podnebju)<ref name=":7" /> ter dviga ali spuščanja atmosferske mejne plasti ter s tem višanja ali nižanja relativne vlažnosti <ref name=":6" />, kjer se s prisotnostjo višje vlažnosti v zraku (+ 60%) v nekaterih podnebnih ter višinskih pasovih lahko viša tudi sama koncentracija prašnih delcev. Raziskava <ref name=":7" /> Pri korelaciji med vlažnostjo (v različnih sezonskih obdobjih) ter masnimi koncentracijami prašnih delcev je tako lahko precej velika tudi negotovost, ker imajo velik vpliv tudi druge vremenske spremenljivke ter geografska območja in človeška aktivnost, ki lahko vplivajo na dinamiko gibanja prašnih delcev. Zaradi teh negotovosti je pomembno izračunati tudi korelacijo med večjim številom različnih vremenskih spremenljivk ter masnimi koncentracijami na različnih geografskih območjih skozi čas.
===== Povezovanje vremenskih spremenljivk =====
Vzpostavljanje individualnih korelacij med koncentracijo prašnih delcev ter posameznimi vremenskimi spremenljivkami ni zadostno, lahko tudi zavajujoče in je zaradi kompleksnosti vremenskih pojavov (pred in med samim merjenjem), topografije ter velikosti, hrapavosti površine in kemične sestave prašnega delca ter prisotnosti drugih komponent v zraku le te potrebno obravnavati s celostne perspektive.
<!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. -->Raziskava korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7" /> tako opisuje dinamiko ob manjših peščenih nevihtnih vremenskih pojavih.V prvem primeru polsušnega celinskega podnebja, ob dokaj konstantnih temperaturah ter primeru tlakovane kot netlakovane ceste, prikazuje, da je ob hitrostih vetra nad 4 m/s ter nizki relativni vlažnosti (<25%) opaziti večanje masne koncentracije večjih delcev (PM10), kar se pripisuje adsorpciji vode na suhe delce ter s tem prevladujočimi strižnimi napetostmi nad kohezijskimi silami med delci, ki so večje pri višji relativni vlažnosti (>25%). Ta bi s tem lahko naznanila zmanjšanje same zmožnosti resuspenzije delcev s tal (erozija tal). V drugem primeru polsušnega celinskega podnebja pa je razvidno, da se masna koncentracija delcev PM10 poveča ob hitrosti vetra nad 6 m/s ter relativni vlažnosti v območju nad 30% do 60 %.
Zaradi razpršenih rezultatov analize je torej ugotovljeno, da obstaja med masno koncentracijo delcev nelinearna odvisnost s povprečno hitrostjo vetra ter relativno vlažnostjo, ki nakazuje na to, da je za boljše razumevanje dinamike potrebno upoštevati še večje število dejavnikov kot so: samo dinamično spreminjanje hitrosti ter smeri vetra (sunki vetra), spreminjanje temperature, značilnosti terena in obliko površine ter kemijsko sestavo prašnega delca, ki lahko spreminja značilnosti adsorpcije vodne pare na sam delec.<!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. -->
Raziskava<ref name=":8" /> opisuje dinamiko med temperaturo, relativno vlažnostjo in kemično sestavo prašnih delcev, ki se razlikuje tudi z različnimi geografskimi lokacijami v Združenih državah Amerike ter njihovimi specifičnimi lastnostmi, ki lahko vplivajo na koncentracijo prašnih delcev. V večini različnih delov ZDA je bila zaznana pozitivna korelacija med dvigom temperature ter koncentracijami organskega ter elementarnega ogljika in sulfata, ki je produkt hitrejše oksidacije žveplovega dioksida. Negativna, razen severa in jugozahoda ZDA, pa z nitratom, ki jo pojasnujejo z večjim izparevanjem nitrata iz faze delcev v plinasto fazo ob povišanih temperaturah. Korelacija med povečano vlažnostjo ter sulfatom in nitratom je pozitivna, saj žveplov dioksid lažje oksidira v oblakih, formiranje amonijevega nitrata pa je v sami odvisnosti od relativne vlažnosti. Nevtralna ali pa negativna pa pri organskem ter elementarnem ogljiku, ki imata negativno korelacijo v jugovzhodu ter zahodu ZDA, kjer je prisotna nizka relativna vlažnost v povezavi s sušami ter posledično požari, ki so sami velik vir ogljikovih aerosolov ali pa ob obalnih območjih, kjer je pa nasprotno prisotna zelo visoka vlažnost, ki je povezana s konstantnim dotokom čistega morskega zraka, kar preprečuje začetno formiranje organskih ogljikovih aerosolov v tekoči fazi.
===== Vpliv prašnih delcev na podnebne spremembe =====
Učinek prašnih delcev je, v primerjavi s [[Toplogredni plin|toplogrednimi plini]], na [[Spremembe podnebja|podnebne spremembe]] in [[planetarne meje]] precej majhen. Zaradi kratke življenske dobe imajo prašni delci večji vpliv na lokalno podnebje. Pod direktni vpliv se štejeta razprševanje in absorbcija sončnega sevanja, ki spreminjata zemeljsko sevalno ravnotežje<ref>{{Navedi revijo|last=Boucher|first=|last2=Randall|date=2013|title=Clouds and Aerosols. Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change.|url=https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WG1AR5_Chapter07_FINAL-1.pdf|magazine=Cambridge University Press|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Razprševanje povečuje odbojnost planeta in s tem le tega ohlaja, medtem, ko absorbcija učinkuje ravno nasprotno in segreva atmosfero. Razmerje med učinkom ohlajanja in segrevanja je odvisno od kemične sestave aerosolov ter okoljskih pogojev, vseeno pa aerosoli antropogenega izvora planet ohlajajo. Sončno sevanje, ki doseže zgornji sloj atmosfere je 342 W/m<sup>2</sup>, od tega vse do površja 67 W/m<sup>2</sup> absorbira in 77 W/m<sup>2</sup> odbije atmosfera ter kemične komponente in njihov doprinos k zemeljskemu sevalnemu ravnotežju.
Pod indirektni vpliv se šteje oblikovanje novih kapljic (tudi ledu) v oblakih s pomočjo kondenzacije okoli prašnih delcev, ki povečajo samo odbojnost oblaka in ohlajanje podnebnega sistema. Nezanemarljiv vpliv imajo tudi na povečanje (v nekaterih primerih tudi na zmanjšanje) zmožnosti padavin z oblakov.
===== Atmosferski transportni ali razpršitveni modeli =====
Razpršitveni modeli, ki spadajo pod širšo skupino modelov za izračun koncentracij zračnega onesnaževanja, dobijo uporabno vrednost pri programih nadzora koncentracij in reguliranja izpustov prašnih delcev. Idealni model bi vključeval vse karakteristike obstoječih zračnih onesnaževal, njihovega izvora, dinamike z meteorološkimi spremenljivkami v atmosferi ob poljubnem času ter na poljubni lokaciji. Takšen model ne obstaja, zato se je potrebno zadovoljiti z manj zanesljivimi praktično-eksperimentalnimi ter matematičnimi približki realnega stanja<ref>{{Navedi knjigo|title=Air pollution control engineering, Second edition|last=Noel de Nevers|first=|publisher=McGraw-Hill International Editions, Civil Engineering Series|year=2000|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://b-ok.org/book/2724986/d8f2ca?dsource=recommend}}</ref>.
Najbolj enostaven je model zaboja, ki temelji na območju (mesto, primestje, ruralno območje,..) v obliki pravokotnika s pripadajočo se širino, dolžino ter višino, ki predstavlja atmosfero kjer so poenostavljeni pogoji takšni, da se onesnaževala popolnoma zmešajo in so enake koncentracije v katerikoli točki tega volumna. Modelu zaboja vsebuje tudi konstantno hitrost in smer vetra. Ta predstavlja povprečno hitrost in smer skozi celotno višino. Koncentracije onesnaževal, ki s pomočjo vetra prehajajo v mesto so konstantne. Konstantna pa je tudi stopnja onesnaženosti, ki izvira iz samega mesta.
====== Gaussov razpršitveni model ======
Je najbolj pogosto uporabljen, ki temelji na opisu trodimenzionalnega polja koncentracij onesnaževala izvirajočega se iz ene točke oz. enega vira ob meteoroloških in emisijskih pogojih, ki jih je pri končnem izračunu potrebno upoštevati skupaj z znanimi fizikalnimi zakoni (različne vrste difuzije, kondenzacija, koagulacija,..). Koordinatni sistem je postavljen in fiksiran v spodnjem centru izvora onesnaževanja, v tem primeru dimnika [[Energetski vir|energetskega postrojenja]], kar predstavlja temelj Eulerjevega matematičnega modela. Os X je postavljena v smeri horizontalno usmerjenega vetra in s tem glavni smeri razpršitve onesnaženega zraka, ki pa se med drugim razprši tudi v Y ter z smeri postavljenih osi. Na začetku se zaradi hitrosti in temperaturne razlike onesnaževala ter atmosfere onesnažen zrak dvigne v smeri Z, kasneje pa zaradi pogojev atmosfere, ki jih lahko z naprednimi numeričnimi metodami približamo realnemu stanju, razprši tudi v druge smeri. Obstaja pa tudi Langragov matematični model kateri ima gibajoči se koordinatni sistem postavljen v določeno točko onesnaženega zraka, ki spreminja svojo lokacijo glede na samo gibanje zraka zaradi pogojev atmosfere. Oba pristopa imata svoje specifične, pozitivne, lastnosti.
====== Večcelični model zaboja ======
Vsebuje oba predhodno omenjena modela, kjer je nad območjem interesa postavljenih več posameznih celic v katerih prevladujejo drugačni pogoji atmosfere, koncentracije onesnaževala ter njihovega razvoja, ki so lahko izven celičnega izvora. Metodo v spodnjem delu večceličnega zaboja dopolnjujejo Gaussovi rapršitveni modeli, ki so locirani na samih virih onesnaževanja. Ker pa v realnosti ni mogoče označiti ter nadzirati vsakega posameznega vira onesnaževanja, se ta del metode dopolnjuje z nadziranjem koncentracij onesnaževala na različnih merilnih mestih. Ti delujejo kot sprejemniki emisij, ki poleg atmosferskih pogojev, intenzivnosti koncentracij, sočasno izvajajo tudi kemično analizo onesnaževala preko katere je lažje določiti sam izvor, gibanje in razvoj.
Nekateri novodobni računalniški modeli ter njihovi algoritmi še vedno temeljijo ali pa vsaj delno vključujejo zgoraj omenjene modele. Ti kljub poenostavljenim matematičnim formulam, katere omejujejo vključevanje vpliva topografije okolja, aerodinamičnosti stavb ter dreves, spreminjanje hitrosti in smeri vetra (turbulenca, stabilnost atmosfere,..), sončnega sevanja in kemičnih reakcij, še vedno predstavljajo pomemben delež matematičnega prispevka pri samem modeliranju<ref>{{Navedi revijo|last=Tominaga|first=|last2=Stathopoulos|date=2016|title=Ten questions concerning modeling of near-field pollutant dispersion in the built environment.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0360132316302347|magazine=ollutant dispersion in the built environment. Building and Environment, The International Journal of Building Science and its Applications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
====== Drugi računalniški modeli ======
Poleg atmosferskih razpršitvenih modelov so trenutno najbolj uporabljeni računalniški modeli koncentracij: »geostatistic interpolation«, »remote sensing retrieval«, in »radial basis function (RBF) neural network«.<ref>{{Navedi revijo|last=Zou|first=|last2=Wang|date=2015|title=Spatial modeling of PM2.5 concentrations with a multifactoral radial basis function neural network|url=https://link.springer.com/10.1007/s11356-015-4380-3|magazine=Environmental Science and Pollution Research, Springer Nature|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
»RBF neural network« temelji na strojnem učenju večplastnih vozlišč, ki so povezane med seboj in potrebujejo začetne predpostavke porazdelitve (Gaussova funkcija) matematičnih spremenljivk kot so: lokacija merilnikov koncentracij prašnih delcev, same koncentracije prašnih delcev, vremenske spremenljivke (vlaga, hitrost vetra,..) dolžina cestišč, razdalje od cestišč, vrste rabe zemljišč in gostota prebivalstva. V drugem koraku (skriti plasti) se izvajajo različne kombinacije možnih spremenljivk katerih število se lahko samodejno poveča zaradi vedno večjega števila vnešenih informacij ter obsežnejšega vnašanja začetnih spremenljivk (t.i. strojno učenje). V zadnjem koraku (izhodni plasti) se pridobi rezultat, ki je odvisen od linearno obteženih kombinacij vozlišč v drugi plasti in s tem rezultat željenih simulacij predhodno določenih željenih pogojev (vnešenih spremenljivk), ki se izboljšuje z vedno večjim vnašanjem informacij in možnih spremenljivk v prvem koraku.
=== Metode izvajanja meritev številčne ter masne koncentracije prašnih delcev ===
Zgodovina razvoja področja zaznavanja, opazovanja, merjenja in regulacije onesnaževanja zraka je v tesni odvisnosti od razvoja merilnih metod in naprav za izvajanje dejanskih meritev. Te pa sa odvisne od splošnega razvoja [[Naravoslovje|naravoslovne znanosti]] (fizike, kemije, medicine,..) in tehnološkega napredka različnih obdobij. Zgodovino izvajanja meritev se deli na tri pomembna obdobja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Aerosol measurement: Principles, techniques and applications, Second edition: Historical aspects of aerosol measurements.|last=Baron|first=|publisher=John Wiley & Sons, Inc.|year=2001|isbn=|location=|page=|cobiss=|last2=Willeke|url=https://www.wiley.com/en-us/Aerosol+Measurement%3A+Principles%2C+Techniques%2C+and+Applications%2C+3rd+Edition-p-9780470387412}}</ref>. Predklasična doba se je začela okoli 18. stoletja in z letom 1840 naznanila razvoj prvih naprav z namenom opazovanja formacije delcev vode v oblakih pod nadzarovanimi pogoji laboratorija ter s tem pospešenega razvoja teorije, ki je predvidevala obstoj delcev v zraku. V tem obdobju so bile te teorije tudi potrjene in pomagale pri razvoju naprav kot so: tyndalometer, nephelometer, ultramikroskop, optični opazovalec številčne koncentracije delcev, termičnega in elektrostatičnega seperatorja ter drugih. Klasična doba, kjer se je zaradi očitnega industrijskega onesnaževanja pojavil prvič tudi termin »aerosol«, se je pričela z začetkom 20. stoletja in trajala vse do leta 1960. V tem obdobju so se razvile prve merilne naprave, temlječe se na metodah kot so napredno termično ločevanje delcev, kaskadni impaktorji, optični merilniki števila delcev in zbiranje delcev na filtrih, skozi katere se je črpalo zunanji zrak in posledičnem tehtanju le teh. S tem so bili postavljeni tudi prvi temelji gravimetrične metode opisane v nadaljevanju tega podpoglavja. Ta je na začetku zajemala in upoštevala zgolj večje delce od 1µm, kasneje pa z ugotovitvami na področju medicine, kjer so ugotovili pomen manjših delcev, ki lahko lažje preidejo v notranjost človeških organov, začela razvijati v smeri zajemanja in obravnavanja z mikroskopom, tudi manjših (ultrafinih) delcev. Zaradi tehnološkega in analitičnega napredka se je od klasičnega obdobja naprej, naredilo zelo velik napredek pri izboljšavah predhodno omenjenih merilnih metod.
Danes poznamo večje število različnih merilnih metod, ki merijo različne lastnosti prašnih delcev, med katerimi so najbolj pomembne in pogosto uporabljene:
* masna koncentracija z gravimetrično merilno metodo <ref>{{Navedi knjigo|title=EN 12341:2014: Ambient air – Standard gravimetric measurement method for the determination of the PM10 or PM2,5 mass concentration of suspended particulate matter.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2014|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/7ad508ad-33bd-4e41-942b-c52ddeb6d44d/en-12341-2014}}</ref>
* številčna koncentracija z optično metodo štetja delcev <ref>{{Navedi knjigo|title=ISO 21501-1-2009: Determination of particle size distribution – Single particle light interaction methods – Part 1: Light scattering aerosol spectrometer.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2009|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://www.iso.org/standard/42728.html}}</ref>
* distribucija velikosti z električno spektrometrijo mobilnosti <ref name=":5" />
* kemična sestava prašnih delcev z energetsko rentgensko analizo <ref>{{Navedi knjigo|title=Smoke, dust, and haze: Fundamentals of aerosol dynamics, second edition.|last=Friedlander|first=|publisher=Oxford University Press|year=2000|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://cmc.marmot.org/Record/.b26688116}}</ref>
Gravimetrična merila metoda, ki je primerna za izvajanje meritev masne koncentracije prašnih delcev, je bila do pojava cenejših in bolj uporabnih različic optičnih merilnikov tudi najbolj pogosto uporabljena, na njej sloni tudi večji del do zdaj znanih vzpostavljenih standardov ter zakonodaje in ima svoje pozitivne lastnosti. Optična metoda štetja delcev se sicer izvaja tudi za ugotavljanje distribucije velikosti, ki pa je pogosto analizirana tudi s strani metod kot je na primer: električna spektrometrija mobilnosti.
==== Gravimetrična metoda za analizo masne koncentracije prašnih delcev ====
Gravimetrična metoda je ena od najbolj uporabljenih skozi zgodovino izvajanja meritev in v nekaterih primerih tudi danes. Primerna je za izvajanje meritev masnih koncentracij, ki se izvajajo s tehtanjem filtrov skozi katere, pod standardnimi pogoji delovanja naprave (čas menjave filtra, konstantni pretok zraka, pritisk ter temperatura in vlaga pri shranjevanju filtrov), potuje obravnavani zrak. Uporabljeni filtri, ki so narejeni iz steklenih ali kremenovih vlaken ter/ali polytetrafluoroethylena (PTFE), so shranjeni v delu naprave do samega transporta in začetka izvajanja meritev v zato namenjeni sobi, ki je pravtako pod standardiziranimi pogoji. Z gravimetrično metodo se ponavadi obravnava prašne delce vseh možnih oblik (nukleacijska, akumulacijska, groba frakcija), ki so v velikosti od vsaj 0.3 (standardi filtra) do 2.5µm (PM2,5) in od 0.3 (standardi filtra) do 10µm (PM10) in s tem prilagojeni standardom čistega zraka omenjenih v zadnjem podpoglavju teoretičnega dela namenjenega reguliranju onesnaževanja. S pomočjo vhodnega kanala in trkalnika v sami napravi je poskrbljeno za primerno obravnavano velikost delcev.
Metoda izvajanja meritev masnih koncentracij je precej enostavna, kljub temu, da je potrebno upoštevati veliko število spremenljivk pri samem procesu izvajanja meritev (kalibracija vseh potrebnih naprav in prostora, merjenje, shranjevanje in tehtanje filtrov pod standardnimi pogoji), ki lahko vplivajo na merilno negotovost. Filtre so lahko uporabljeni tudi za izvajanje meritev kemične sestave prašnih delcev. Metoda ima poleg omenjenih pozitivnih lastnosti tudi svoje pomanjkljivosti, med katerimi sta največji povezani z omejitvijo analize na masno koncentracijo, ki za nadaljno in bolj razširjeno analizo potrebuje druge tehnike (elektronska mikroskopija) ter oskrbovanjem naprave s filtri in analizo le teh, kar lahko zahteva redno fizično prisotnost človeka.
==== Optična metoda sipanja delcev ====
Optična metoda štetja delcev temelji na fizikalnemu dejstvu, da obsvetljeni delci razpršijo svetlobo pod različnimi koti, z različnimi intenzivnostmi katere lahko zazna in uporabi za analizo njihove velikosti, števila in drugih karakteristik (mase, kemične sestave,..). Elektromagnetno valovanje svetlobe ob interakciji z molekularno sestavo delca rezultira v razpršitvi svetlobe, ki je plod lomljenja, odbitja, absorbcije ali upogiba same svetlobe. Manjši delci razpršijo svetlobo bolj intenzivno in pod manjšim kotom kot večji delci.
Intenzivnost razpršene svetlobe je odvisna od njene valovne dolžine, relativnega lomnega količnika, kota odboja ter velikosti delca.
Kot odboja ter valovna dolžina sta odvisni od uporabljenega vira svetlobe, leč s katerimi lahko zajema več kotov svetlobe (bolj natančno merjenje velikosti) ter merilnika. Relativni lomni količnik, ki je odvisen od sestave delca, pa je za določena okolja (urbano, primestno,..) lahko predpostavljen, če že ne izvaja samih kemičnih analiz katerih merilniki so specifični. Predpostavlja pa se tudi, da je delec oblike krogle (aerodinamični premer delca). Tako se lahko s pomočjo izmerjene intenzivnosti razpršene svetlobe ob preostalih znanih veličinah pridobi informacije o velikosti delca. Meri lahko različne velikosti katerih razpon je odvisen od zmogljivosti ter nastavitev spektrometra.
Merjenje števila delcev se lahko izvaja istočasno z merjenjem intenzitete odbite svetlobe in je odvisno od volumna vzorca, ki je nadalje odvisen od območja vzorčenja (efektivnega premera laserskega žarka, globine polja merjenja), hitrosti pretoka zraka skozi napravo ter časa vzorčenja. Naprave so narejene tako, da je pretok zraka skozi napravo konstanten in je neodvisen od zunanjega zraka in njegovih okoliščin.
Kljub temu, da je lahko v napravi več leč s katerimi zajema več kotov svetlobe ter s tem bolj točno določa velikosti delcev, ima metoda svoje pomanjkljivosti pri izvajanju meritev velikosti iz katerih izhaja tudi merilna negotovost. Te se dotikajo predpostavljanju lomnega količnika ter oblike krogle, ki lahko ob različnih sestavah ter oblikah prašnih delcev prikaže manjšo ali večjo intenzivnost odboja svetlobe ter s tem velikost delca. Pri izvajanju meritev števila delcev pa je ta pomanjkljivost v nihajočem se pretoku zraka skozi napravo.
==== Električna spektometrija mobilnosti za analizo distribucije velikosti koncentracije prašnih delcev ====
Električna spektometrija mobilnosti (FMPS) velikosti prašnih delcev je poleg optičnih merilnikov ena od najbolj uporabljenih merilnih metod <ref>{{Navedi revijo|last=Hosseini|first=|last2=Cocker|date=2010|title=Particle size distributions from laboratory-scale biomass fires using fast response instruments|url=https://www.researchgate.net/publication/43656394_Particle_size_distributions_from_laboratory-scale_biomass_fires_using_fast_response_instruments|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> za izvajanje analize distribucije
velikosti prašnih delcev. Metoda temelji na električnem potencialu delcev, ki potujejo v konstantnem toku zraka čez difuzijski napajalnik, ki je zaslužen za pozitivno nabitost delcev s pomočjo ustvarjanja in širjenja ionov v atomih materiala delcev (spreminjanje nevtralnega stanja protonov in elektronov v atomu) med dvema koncentričnima valjema in nazadnje čez večje število elektrometrov, ki so namenjeni pokrivanju različnih velikosti prašnih delcev. Pozitivno nabiti delci se s pomočjo vsebujoče se električne mobilnosti in visoke napetosti med valjema porazporedijo iz vstopne k izstopni strani (po velikosti), kjer so prisotni elektrometri. Elektrometri so uporabljeni za merjenje električne mobilnosti delca (prenos naboja z ioni na delec) s pomočjo katerih lahko izračuna velikost delca in nazadnje samo distribucijo velikosti koncentracije večjega števila prašnih delcev.
==== Energetska rentgenska analiza kemične sestave prašnih delcev ====
Rentgenska flourescenčna analiza (XRF)<ref>{{Navedi revijo|last=Russ|first=|date=1984|title=Fundamentals of energy dispersive X-ray analysis|url=https://b-ok.org/book/665231/b0eae0|magazine=Butterworts & Co (Publishers) Limited|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je ena od najbolj pogostih metod za izvajanje kemijske analize večjega števila elementov prašnih delcev pri kateri se uporablja fotone (rentgenske žarke) elektromagnetnega sevanja za povzročanje emisij rentgenskih žarkov prevladujočih se atomov (elektronov) različnih materialov iz katerega je sestavljen prašni delec. Prašni delec je lahko analiziran s pomočjo filtra v katerega se ujame ali pa v novodobnih različicah brez njega, v zato namenjenemu prostoru v sami merilni napravi. Prašni delec lahko torej vsebuje več vrst materialov, ki imajo svoje lastno atomsko število (število protonov) s katerim oddajajo svoj specifični energijski odtis v obliki rentgenske emisije pri omenjenem mehanizmu XRF analize, ki temelji na izbijanju fotoelektrona v notranji lupini (z manjšo energijo) atoma s fotonom generiranim s pomočjo same naprave. Elektron na zunanji lupini (z večjo energijo) se v naslednjem koraku spusti v prazni prostor prejšnega elektrona. Ta proces sprosti odvečno energijo, ki je bila potrebna za vezavo in jo preusmeri v drugi (Augerjev) elektron zunanje lupine kateri v zadnjem koraku (Augerjev proces) zapusti lupino in odda emisijo v obliki rentgenske energije, ki jo zazna detektor v napravi. Ta energija, ki je koristna za samo analizo pa je, kot je zgoraj omenjeno, konstanta in specifična za določeno vrsto prisotnega atoma.
Zgoraj omenjene merilne metode so kvalificirane kot zemeljske in imajo tudi svoje pomanjkljivosti v primeru nihanja koncentracij skozi čas in prostor (večje koncentracije pri virih onesnaževanja) ter v primeru cene nakupa in vzdrževanja večjega števila merilnikov.
Pomanjkljivost pa je tudi v povezavi s prioritizacijo ekonomske aktivnosti. Ko ta postane regulativni cilj se lahko strateško prilagaja postavitve merilnih naprav na območja kjer je prisotna manjša onesnaženost ali pa čas zmanjševanja emisij s strani onesnaževalcev prilagaja delovanju merilne naprave.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Sullivan|first=|last2=Krupnick|date=2018|title=Using satellite data to fill the gaps in the US air pollution monitoring network|url=http://www.danielmsullivan.com/pdf/Sullivan_Krupnick_Filling_monitor_gaps_with_satellites.pdf|magazine=Resources for the future|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
==== Izvajanje meritev ultravijoličnega (UV) sevanja, ki ga povzročijo aerosoli pri odboju sončnega sevanja z zemeljske površine ====
Zaradi pomanjkljivosti se vedno bolj pogosto uporabljajo merilne metode nameščene na satelitih, ki krožijo okoli [[Zemeljska orbita|zemeljske orbite]] (vesoljske merilne metode). Danes okoli zemlje kroži več vrst [[Satelit|satelitov]], ki so namenjeni izvajanju meritev onesnaževanja atmosfere (tudi s strani aerosolov). Meritve gostote aerosolov se izvajajo s pomočjo detektorjev, ki zajemajo različne valovne dolžine odboja sevanja sonca s strani zemeljske površine in le te primerjajo z odbojem od atmosfere. Več kot je delcev v zraku, ki razpršijo in absorbirajo svetlobo, manj sevanja zazna merilnik na satelitu<ref name=":17" />. Merilniki na satelitih zaenkrat ne zmorejo prepoznati masne, številčne ali velikostne distribucije koncentracij prašnih delcev, pomanjkanje je tudi v tem, da bi za minutne ali urne vrednosti potrebovali veliko večje število satelitov, ki bi pokrivali tudi širši del zemeljske površine. Težave pa se pojavljajo tudi pri izvajanju meritev nad območjem kjer so oblaki<ref>{{Navedi revijo|last=Christopher|first=|last2=Gupta|date=2010|title=Satellite remote sensing of particulate matter air quality: The cloud-cover problem.|url=https://www.researchgate.net/publication/44609728_Satellite_Remote_Sensing_of_Particulate_Matter_Air_Quality_The_Cloud-Cover_Problem|magazine=Journal of the Air & Waste Management Association|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. S tehnološkim napredkom računalniških modelov in merilnikov (merilnih metod) pa se zato vedno hitreje izboljšujejo zmožnosti povezovanja različnih onesnaževal z vremenskimi spremenljivkami, sposobnost zaznavanja različnih vrst koncentracij na različnih višinah atmosfere in sočasna ločljivost zaznavanja, ki zaenkrat še ne zmore prepoznati točne kemične sestave ter lokalnih virov onesnaževanja prašnih delcev, tudi pod oblaki.
=== Vpliv prašnih delcev na človekovo zdravje ===
Prašni delci različnih velikosti, masnih/številčnih koncentracij in kemične sestave imajo različne škodljive posledice na človekovo zdravje predvsem zaradi vdihavanja in odlaganja delcev v dihalnem sistemu. Škodljivo pa vplivajo tudi na izpostavljeno kožo in oči ter prebavni sistem z zauživanjem tekočine in hrane, ki vsebuje prašne delce.
==== Velikost prašnih delcev in njihova zmožnost prodiranja v človeška dihala ====
Prašni delci, ki ostanejo dlje časa v zraku, lahko preidejo v [[človeško telo]] z vdihavanjem skozi [[nos]] ali [[usta]], v [[dihala]] pa se največkrat odlagajo s procesom [[Sedimentacija|sedimentacije]] in [[Difuzija|difuzije]] pri manjših delcih. Količina, odlaganje in končne posledice vdihanih prašnih delcev so po navadi odvisne od njihove velikosti in kemične sestave, poti preko katere so vdihani, časa izpostavljenosti, količine vdihanega zraka (vrste dela, ki ga človek opravlja), smeri in hitrosti vetra ob telesu ter fizične karakteristike, predhodnih [[Bolezen|bolezni]] (dihal, ...) in načina življenja (kajenje, ...) konkretnega človeka. Od vseh teh lastnosti je odvisno tudi, do katerega predela dihalnega sistema bodo uspeli prodreti, kakšen delež se jih bo uspelo odložiti in kakšne posledice človeškemu zdravju bodo povzročene.
[[Slika:Respiratory system complete no labels.svg|thumb|250px|Človeška dihala]]
Večji prašni delci (>10 µm) se po navadi odlagajo v ustni ter nosni votlini in grlu. [[Dihanje]] skozi nos je ponavadi bolj varno zaradi uspešnega filtriranja prašnih delcev s pomočjo nosnih dlačic ter večjega spreminjanja smeri vdihanega zraka in posledičnega zaustavljanja delcev. Večji delci, ki se ne zaustavijo pri omenjenih delih dihalnega sistema, lahko prodrejo tudi do sapnika in sapnice, tam se lahko odstranijo s pomočjo sluzi ali pa raztopijo v telo. Manjši delci lahko prodrejo vse do pljučnih mešičkov. Samo 1 % delcev v velikosti 10 µm ima po navedbah [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] (WHO)<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.who.int/occupational_health/publications/en/oehairbornedust.pdf|title=Hazard prevention and control in the work environment: airborne dust.|date=1999|accessdate=|website=Occupational and Environmental Health Department of Protection of the Human Environment|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> zmožnost prodora do predela kjer se nahajajo pljučni mešički, največjo pa delci v velikosti 2µm. Delci manjši od 2µm (okoli 0,5 µm) v povprečju ne presegajo 10-15 % zmožnosti zaradi sposobnosti dihalnega sistema po izdihu večjega dela, medtem ko ultrafini delci s pomočjo difuzije lažje ostanejo in prodrejo v notranje organe.
[[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] (ISO) je zaradi pomembnega značaja velikosti delcev ter prodiranja le teh v dihalni sistem, s poudarkom aktivnosti človeka na delovnem mestu, za namene vzorčenja vzpostavila standarde kot je na primer: »ISO 481:2014: Atmosfera na delovnem mestu - definicija velikosti frakcij za merjenje delcev, ki se prenašajo z zrakom.« <ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://standards.globalspec.com/std/969024/EN%20481|title=ISO EN 481 (2014): Workplace exposure – Size fraction definitions for measurement of airborne particles.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organzation for Standardization|last=|first=}}</ref>. Standard je namenjen definiranju deleža velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi (1) nosno ali ustno votlino, (2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov ob povprečnih delovnih pogojih.
Standard prikazuje delež različnih velikosti delcev, ki lahko prodrejo do različnih regij dihalnega sistema, ne pa tudi deleža, ki bi prikazal koliko delcev od prodirajočih se tam odloži. Standard zato opozarja, da bi striktno upoštevanje sprejetih sporazumov, lahko precenilo potencialni učinek na človeško zdravje, zaradi dejstva, da morajo biti delci odloženi, da bi lahko prišlo do (negativnih) bioloških učinkov, kar pa je težje dokazati.
Delež manjših velikosti (<1µm) prašnih delcev, ki se odložijo v določenem delu telesa je neznan. Ultrafini delci lažje prodrejo vse do pljučnih mešičkov, a se večji del le teh znajde v izdihanem zraku zaradi težjega odlaganja. Vseeno pa obstaja močan sum, da se veliko večji del odloženih delcev uspe prenesti iz pljuč v kri in tako sproža reakcije v t.i. »sekundardnih organih« kot so možgani ter srce. Obstaja pa tudi zaenkrat še ne potrjen sum, da ultrafinim delcem (<300nm) uspe prodreti pregrade med krvjo in organi ter vstopiti v same celice, organele in celo jedra celic.
==== Kemična sestava prašnih delcev in posledice na človekovo zdravje ====
Kemična sestava prašnih delcev ter njihov izvor sta pomembna faktorja pri posledicah prašnih delcev na človekovo zdravje<ref name=":18" />.
Procesi lomljenja peska, kamnov in drugih rudnin lahko vsebujejo kristalni kremen ter druge toksične komponente (berilij, bakreni sulfid, azbest,..) v obliki majhnega prahu. V procesih gumarske industrije se za primarno surovino uporablja veliko število toksičnih kemikalij v obliki prahu ali pa v drugih agregatnih stanjih, ki lahko kasneje prispevajo svoj delež pri formiranju prašnih delcev (industrijsko oglje, kristalni kremen, žveplo, svinčev oksid, fosfiti,..<ref>{{Navedi splet|url=https://publications.iarc.fr/Book-And-Report-Series/Iarc-Monographs-On-The-Identification-Of-Carcinogenic-Hazards-To-Humans/Chemical-Agents-And-Related-Occupations-2012|title=Chemical agents and related occupations, Volume 100 F – A review of human carcinogens|date=2012|accessdate=|website=International Agency for Research on Cancer working group on the evaluation of carcinogenic risks to humans|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref>). V procesih proizvajanja plastike za široko uporabo v obliki embalaže ter izdelkov iz plastike se prav tako uporablja veliko število kemičnih komponent (vinil klorid, benzen, 1,3-butadien, formaldehid, poliklorirani bifenil,..), katere pri sami proizvodnji, uporabi, razgradnji ali sežiganju tvorijo del prašnih delcev<ref>{{Navedi revijo|last=Barabad|first=|last2=Jung|date=2018|title=Characteristics of particulate matter and volatile organic compound emissions from te combustion of waste vinyl|url=https://www.mdpi.com/1660-4601/15/7/1390|magazine=International Journal of Environmental Research and Public Health|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>, ki vplivajo na človeško zdravje<ref>{{Navedi revijo|last=Prata|first=|date=2018|title=Airborne microplastics: Consequences to human health ?|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29172041/|magazine=Environmental Pollution Journal, 234|page=|pages=115-126|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. V lesni, živilski, farmacevtski, železarski, gradbeni, rudarski in drugih industrijah se v nekem delu procesa delavci ter okolje soočijo z deležem primarnih surovin ali pa končnega onesnaževanja v obliki majhnega prahu, ki bi lahko prodrl vse do pljučnih mešičkov, zaradi česar obstaja velika nevarnost poslabšanja človeškega zdravja v obliki:
* bolezni pljuč z akumulacijo prahu v pljučih
* rak, ki se lahko razvije zaradi vnetja pljučnega tkiva
* bolezni srca in ožilja
* zastrupitev krvi, ledvic in centralnega živčnega sistema zaradi telesnega vsrkavanja toksičnih kemikalij, ki sproža reakcije pri drugih organih
* infekcijske bolezni
* reakcije, ki se poznajo na koži telesa, manifestirajo s težavami pri dihanju,..
* poslabšanje drugih bolezni kot so astma<ref>{{Navedi revijo|last=Souza|first=|last2=da Silva Santos|date=2017|title=Association between climate variables, pollutants, aerosols and hospitalizations due to asthma.|url=https://www.semanticscholar.org/paper/Association-between-climate-variables%2C-pollutants%2C-Souza-Santos/2ee982237c1420d81b8f2c857c359a1fa98ac9ce|magazine=The journal Mundo da Saude|page=|pages=4-10|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>,..
Dodatni primeri prašnih delcev z različnimi vsebnostmi in njihovi učinki na [[človeško zdravje]]:
{| class="wikitable"
|'''Vrste prahu'''
|'''Glavni učinki na zdravje'''
|'''Ciljni organ'''
|'''Definiran delež velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi/do'''
|-
|Prah kristalnega kremena (gradbeništvo in druge industrije)
|Silikoza; postopno razvijajoča se bolezen pljuč s trajnimi posledicami; rakotvorna
|Pljuča, bronhioli, pljučni mešički
|(3) predela pljučnih mešičkov
|-
|Premogov prah (premogovništvo, gorivo za proizvajanje toplote in elektrike)
|Pnevmokonioza; bolezen pljuč (oteženo dihanje)
|Pljuča, bronhioli, pljučni mešički
|(3) predela pljučnih mešičkov
|-
|Prah azbesta (gradbeništvo,..)
|Azbestoza; pljučni rak; mezotelioma
|Pljuča, bronhioli, pljučni mešički
|(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov
|-
|Svinčev prah (elektrotehniška industrija, gradbeništvo,..)
|Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema)
|Skozi dihalni sistem v krvni obtok
|(1) nosno ali ustno votlino
|-
|Prah mangana (železarska industrija)
|Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema)
|Skozi dihalni sistem v krvni obtok
|(1) nosno ali ustno votlino
|-
|Lesni prah (gorivo za proizvajanje toplote in elektrike, papirna industrija, gradbeništvo,..)
|Rak v nosni votlini
|Nosna votlina
|(1) nosno ali ustno votlino
|-
|Bombažni prah (tekstilna industrija)
|Bisinoza; bolezen pljuč (oteženo dihanje)
|Pljuča
|(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč
|-
|Posušeni sladkorni trs (proizvodnja sladkorja)
|Bagasoza; ekstrinzičen alergijski alveolitis
|Pljuča
|(3) predela pljučnih mešičkov
|-
|Cementni prah (gradbeništvo)
|Dermatoza; kožna bolezen
|Koža
|Katerekoli velikosti
|-
|Pentaklorofenol (kmetijska industrija)
|Sistemska zastrupitev
|Skozi kožo v krvni obtok
|Katerekoli velikosti
|}
Letno na globalni ravni pride do okoli '''8.9 milijona smrti''' zaradi dolgotrajne izpostavljenosti prašnim delcev v zunanjem zraku in posledičnega razvoja bolezni. Takšno število smrti je primerljivo z 10.3 milijona smrti zaradi [[Prehrana v svetu|prehrane]] in 6.3 milijona smrti zaradi [[Kajenje tobaka|kajenja]], sicer dvema od največjih povzročiteljic smrti.<ref>{{Navedi revijo|last=Burnett|first=|last2=Chen|date=2018|title=Global estimates of mortality associated with long-term exposure to outdoor fine particulate matter|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30181279/|magazine=US National Academy of Sciences, Proceedings of the National Academy of Sciences|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>
=== '''Tehnični elementi za nadzor onesnaževanja s prašnimi delci''' ===
Tekom razvoja tehnologije proizvajanja energije ter delovanja različnih vrst industrije, kot največjih virov onesnaževanja, se je zaradi vidnih posledic na človeško zdravje sočasno razvijalo tudi področje preprečevanja oz. omejevanja onesnaževanja. Tipičen tehnični sistem zagotavljanja kakovosti notranjega zraka, je [[prezračevalni sistem]] kjer se uporablja različne vrste filtrov in druge tehnične elemente za nadzor onesnaževanja.
S spoznavanjem fizike, dinamike ter drugih lastnosti prašnih delcev so se razvijali osnovni mehanizmi zbiranja<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Filters and Filtration Handbook, Fifth Edition.|last=Sutherland|first=|publisher=Elsevier, Ltd|year=2008|isbn=|location=|page=370-372|cobiss=|url=https://www.elsevier.com/books/filters-and-filtration-handbook/sutherland/978-1-85617-464-0}}</ref>, ki so upoštevali: trkalno, prestrezevalno ([[sila upora]]) in [[Difuzija|difuzijsko sposobnost]] (Brownovo gibanje) ter [[Težnost|gravitacijsko]], centrifugalno in [[Elektrostatika|elektrostatično]] silo delca.
Na teh mehanizmih temelječi tehnični elementi za zagotavljanje kakovosti notranjega zraka ter nadzor oz. preprečevanje pretiranega onesnaževanja zunanjega zraka direktno ob viru onesnaževanja bodo v nadaljevanju razdeljeni ter opisani v petih različnih kategorijah.
===== Gravitacijsko odlaganje v komori s horizontalnim pretokom zraka =====
Deluje na preprostem principu potovanja onesnaženega zraka skozi kanal, ki se na neki točki razširi v daljšo komoro zaradi česar se pretok zraka upočasni in s tem dopusti delcem možnost odlaganja s pomočjo gravitacije.
Uporablja se za večje velikosti delcev (>70µm), ki imajo zaradi gravitacije ravno dovolj veliko hitrost odlaganja, da jih ne odnese, skupaj z ostalimi plini ter delci v pretoku, iz same komore. Kljub omejeni zmožnosti se še vedno uporablja pri, vsaj začetnem, čiščenju zelo onesnaženih izpustov v metalurški industriji. Potrebno je redno ročno čiščenje odloženih delcev iz dna naprave.
===== Centrifugalni separatorji =====
Delujejo na principu tangencialnega vstopa onesnaženega zraka v večjo cilindrično telo, kar povzroči vrtinčenje zraka. Ko zrak z delci prispe do mejne plasti, kjer zrak stagnira (v spodnjem delu separatorja), delci zapustijo tok zraka in padejo proti zbiralniku na dnu separatorja, medtem, ko je pretok zraka preusmerjen proti izhodni cevi na vrhu separatorja ter v potencialno nadaljno obravnavo zaradi možnosti, da se nekateri delci odbijejo in pridružijo toku izhodnega zraka. Večji centrifugalni separatorji (z večjim premerom cilindrične cevi) so primerni za odstranjevanje večjih delcev (>20µm), medtem, ko lahko manjši in tehnološko bolj napredni obravnavajo tudi delce do velikosti 1µm.
===== Čiščenje onesnaženega zraka z mokrim pralnikov =====
Mokri pralnik deluje na principu prenašanja prašnih delcev na kapljice (razpršene) vode skozi katere potuje onesnažen zrak. Kapljice morajo biti pravšnjih velikosti za dosego željenega učinka odstranjevanja določenih velikosti prašnih delcev. Pralnik, kjer se srečata onesnažen zrak ter voda je samo eden od glavnih členov celotnega sistema, ki v nadaljnih korakih vključuje separator (vode in zraka ali pa vode in delcev) ter črpalko za recirkulacijo vode nazaj v pralnik. Znane so različne vrste pralnikov kateri se v glavnem razlikujejo okoli metode vnašanja vode ter onesnaženega zraka (prečno, protismerno ali istosmerno vnašanje) v različnih tipih kot so: venturijev, sejalni, brizgalni, kondenzacijski, odstranjevalnik vlage in drugi. Brizgalni pralnik temelji na brizgalnih šobah v zgornjem delu pralnika ter odtoku (onesnažene) vode v spodnjem delu in vhodu onesnaženega zraka iz spodnjega proti zgornjemu predelu.
===== Elektrostatični ločevalnik prašnih delcev =====
Elektrostatični ločevalnik temelji na pretoku onesnaženega zraka skozi vmesni prostor dveh ozemljenih plošč med katerima je več vrst prepletenih žic z napetostjo tudi do 40000 voltov, ki ob enem prašne delce električno nabijejo ter istočasno ustvarjajo elektrostatično polje katero povzroči izločevanje delcev iz pretoka onesnaženega zraka na obstranske (ozemljene) plošče. Ioni, ki so ustvarjeni s pomočjo visokonapetostnih žic se vežejo na prašne delce, ki s tem pridobijo električni naboj ta pa je odvisen tudi od same kemične sestave delca.
Prašne delce zbrane na ploščah je potrebno redno čistiti z mehanskim tresenjem plošč ali pa elektromagnetnimi sunki, ki povzročijo odpadanje delcev v zbiralnik na dnu elektrostatičnega ločevalnika. Elektrostatične ločevalnike, ki so primerni tudi za zelo majhne prašne delce se deli na tri glavne tipe: negativno nabiti suhi ločevalniki, negativno nabiti mokri ločevalniki ter dvostopenjski pozitivno nabiti ločevalniki.
===== Čiščenje onesnaženega zraka s filtri =====
Filtri se uporabljajo za odstranjevanje prašnih delcev različnih velikosti, organizmov kot tudi plinastih onesnaževal. Deluje na principu usmerjanja pretoka onesnaženega zraka skozi filtre sestavljene iz različnih sintetičnih ter naravnih materialov, ki imajo različne velikosti por s katerimi zaustavljajo prašne delce. Učinkovitost ločevanja je odvisna od velikosti por, globine filtra, hitrosti onesnaženega zraka ter same dinamike med kemično sestavo filtra ter prašnih delcev.
Čiščenje onesnaženega zraka s filtri se v grobem deli na površinske ter globinske načine filtriranja. Površinski večinoma ustavljajo delce na sami površini filtrov ter s časom zaradi akumulacije delcev okoli por, zmanjšujejo prehodnost le teh, medtem, ko globinski ustavljajo delce skozi celotno globino filtra.
Postavitev filtrov je razdeljena na fazo pred ventilatorjem, ki skrbi za relativno čistost nadaljne opreme s filtriranjem večjih velikosti (> 10 µm) in drugo fazo, ki je za ventilatorjem. Ta se ukvarja z manjšimi velikostmi prašnih delcev (> 0.3 µm > 10 µm) ter je postavljena pred samimi filtri za plinasta onesnaževala, saj le ti niso zmožni filtracije prašnih delcev in bi bila v nasprotnem primeru njihova življenska doba zelo kratka.
===== Uporaba filtrov v procesu prezračevanja =====
====== Različne vrste filtriranja v procesu prezračevanja ======
Uporaba takšnih zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega.Filtre se lahko uporablja pri samih virih onesnaževanja kot tudi pri procesih prezračevanja bivalnih prostorov, kjer je ta način zbiranja delcev najbolj pogosto uporabljen. V prezračevalnih sistemih je lahko prisotno več različnih vrst filtriranja<ref name=":9" />:
* Filtre sestavljene iz naravnih ter sintetičnih materialov (naravni lateks, sintetična vlakna, steklena vlakna, poliuretan,..), ki filtrirajo grobe (> 10 µm), fine (> 0.3 µm > 10 µm) ter mikro ( > 0.1 µm > 0.3 µm) velikosti prašnih delcev.
* Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo tanek premaz visoko viskoznih tekočin kot so olje ali mast, ki pomagajo pri zaustavljanju grobih delcev (>10 µm).
* Elektrostatične ter ionske filtre, ki delujejo na principu elektrostatike in odstranjujejo delce do velikosti 0.1 µm.
* Filtre, ki delujejo na principu foto-katalizatorja. Ta s procesom odstranitve elektronov iz katalizatorja (tipično titanijevega dioksida), ki je izpostavljen ultravijolični svetlobi ter posledični reakciji elektronov z vlago v zraku, razdeli vodne molekule na atome vodika ter hidroksilne radikale, slednji pa reagirajo z onesnaževali temelječimi na ogljiku in jih pretvorijo v ogljikov dioksid ter vodo. Filter tako spremeni kemično sestavo onesnaževal in jih spremeni iz škodljivih v neškodljive delce.
* Filtre iz aktivnega ogljika, ki s procesom adsorpcije pritegnejo atome in molekule plinastih ter tekočih oblik onesnaževala (lahko-hlapne ogljikove spojine) na atome ogljika, ki ležijo na sami površini filtra. Ti v glavnem dopolnjujejo zgoraj naštete vrste in skrbijo za odstranjevanje delcev, ki povzročajo neprijetne vonjave.
* Filtre prevlečene s srebrom, ki oddajajo srebrove ione kateri služijo za sterilizacijo mikroorganizmov (bakterije ter virusi) in s tem preprečijo razmnoževanje le teh. Ti spadajo pod filtre, ki služijo nadzoru ter preprečevanju razmnoževanja škodljivih mikroorganizmov in bodo poleg te vrste našteti v zadnjih alinejah, kot filtri, ki so namenjeni vrstam onesnaževanja najmanjših velikosti.
* Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo nanos mikrobov (bakterije, virusi, cvetni prah,..), fenolov in drugih antioksidantov kateri služijo za nevtralizacijo bakterij ter drugih molekul, ki so zaslužne za neprijetne vonjave.
* Filtre, ki delujejo na principu UV sevanja in so pri procesu filtriranja (v sistemu prezračevanja) na zadnjem mestu. Vloga UV sevanja (UV-C) je uničenje ali sprememba genetske zasnove mikroorganizmov ali mikrobov (bakterij, gliv in virusov) in s tem sterilizacija ter preprečitev množitve, ki bi lahko vplivala na končno zdravje človeka.
Uporaba zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega
====== Klasifikacija kakovosti zunanjega ter notranjega zraka ======
Kakovost zunanjega zraka se, za namen vzpostavljanja prezračevalnega sistema in izbire primernega tipa filtra, deli na tri stopnje <ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/c8d82246-bdec-4100-abad-7dc911c420f9/en-13779-2007|title=EN 13779:2007: Ventilation for non-residential buildings – Performance requirements for ventilation and room-conditioning systems.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>:
* ODA 1: čisti zrak z občasnim onesnaževanjem s prašnimi delci, ki ustreza nacionalnim (SLO) ter mednarodnim (EU, WHO) standardom oz. mejnim vrednostim,
* ODA 2: srednje-visoko onesnažen zrak s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti do 1.5x ter
* ODA 3: zelo visoka onesnaženost zraka s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti za več kot 1.5x.
Željeno doseganje notranje kakovosti zraka pa se deli na:
* IDA 4: ki predstavlja najmanjšo zahtevano kakovost zraka ter vse do
* IDA 1: ki predstavlja največjo zahtevano kakovost zraka, ki je namenjena t.i. čistim prostorom, ki se jih uporablja v različne namene pri različnih industrijah<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=4c670078-c959-48eb-b3d3-be26d5372ee4|title=EN ISO 15251: Indoor environmental input parameters for design and assessment of energy performance of buildings addressing indoor air quality, thermal environment, lighting and acoustics|date=2007|accessdate=|website=International Organization for Standardization|publisher=|last=|first=}}</ref>.
Indikatorji zahtevane kakovosti zraka v prostoru so:
* število ljudi na m²
* namembnost prostora
* količina vpihanega zraka (l/s×m²) v prostor
* povečana koncentracija CO2 (ppm)
====== Klasifikacija filtrov glede na učinkovitost filtriranja prašnih delcev ======
Zgoraj omenjene stopnje kakovosti zraka se lahko dosega z uporabo večstopenjskih, bolj kakovostnih filtrov, ki so bili po standardu EN 779:2012<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=5c5e123a-2983-4038-986c-d76f2f8c1a29|title=ISO EN 779:2012: Particulate air filters for general ventilation - Determination of the filtration performance|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref> do nedavnega razdeljeni v tri različne stopnje (G, M, F) katere so predstavljale povprečno učinkovitost filtriranja prašnih delcev večjih od 0.4 µm, ki pa nimajo zadostne praktične vrednosti. Standard EN 779 je bil v letu 2018 dokončno zamenjan s standardom EN 16890:2016<ref name=":10" /><ref name=":11" />. Standard EN 16890:2016 se zaenkrat uporablja v povezavi s standardom EN 1822<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=493884ce-0564-4e90-80ca-3213583daab6|title=EN ISO 1822: High efficiency air filters (EPA, HEPA and ULPA) - Part 1: Classification, performance testing, marking|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, kjer so bili obravnavani zračni filtri za mikro delce (>0.01 µm) razdeljeni v tri skupine (E, H, U).
'''Standard EN 16890 (1-2)'''<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/standard/57864.html|title=EN ISO 16890-1:2016: Air filters for general ventilation – Part 1: Technical specifications, requirements and efficiency classification system based upon Particulate Matter (PM)|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organiaztion for Standardization|last=|first=}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/obp/ui/#!iso:std:57865:en|title=EN ISO 16890-2:2016: Air filters for general ventilation – Part 2: Measurement of fractional efficiency and air flow resistance.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja treh različnih velikosti finih prašnih delcev (PM1, PM2.5 in PM10) in sicer od velikosti 0.3 µm pa vse do 10 µm ter drugo skupino kjer se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja grobih velikosti delcev nad 10 µm.
Učinkovitost filtriranja finih prašnih delcev PM1 se testira z umetno povzročenimi prašnimi delci v velikosti od 0.3 µm do 1 µm, PM2.5 od 0.3 µm do 2.5 µm ter PM10 od 0.3 µm do 10 µm. Proces merjenja učinkovitosti filtrov poteka tako, da se na testni progi istočasno izmeri številčno koncentracijo prašnih delcev, od velikosti 0.3 µm do 10 µm, v vstopnem kanalu pred filtrom in na drugi strani v izhodnem kanalu. V prvem koraku se izmeri učinkovitost filtriranja čistega neklimatiziranega filtra, v drugem pa se filter predhodno klimatizira v prostoru z atmosfero izopropanolne pare, ki odstrani elektrostatični naboj s filtra. Klimatiziran filter se nato vmesti na testno progo in ponovno preveri učinkovitost. Končna učinkovitost filtriranja določene velikosti prašnih delcev je izračunana s povprečjem učinkovitosti klimatiziranega in neklimatiziranega filtra. Za določene velikosti prašnih delcev (PM1, PM2.5) je potrebna minimalna 50% učinkovitost filtriranja tako klimatiziranih kot neklimatiziranih filtrov, da se lahko upošteva pri končni klasifikaciji določenega velikostnega razreda.
Meritve se ponovi na večjem številu testiranih filtrov in pridobi statistično povprečje. Vključene korelacijske faktorje ter standardno deviacijo (tudi brez samih filtrov) pa se v zaključku uporabi za učinkovitost delovanja samega filtra in posledično razvrsti v naslednje skupine filtrov:
{| class="wikitable"
|'''PM1'''
|'''PM2.5'''
|'''PM10'''
|'''Groba frakcija'''
|-
|ISO ePM1 95% F9
ISO ePM1 90%
ISO ePM1 85%
ISO ePM1 80%
|ISO ePM2.5 95% F7
ISO ePM2.5 90%
ISO ePM2.5 85%
ISO ePM2.5 80%
ISO ePM2.5 75%
ISO ePM2.5 70%
ISO ePM2.5 65%
|ISO ePM10 95% M6
ISO ePM10 90%
ISO ePM10 85%
ISO ePM10 80%
ISO ePM10 75%
ISO ePM10 70%
ISO ePM10 65%
|ISO Groba 95% G4
ISO Groba 90%
ISO Groba 85%
ISO Groba 80%
ISO Groba 75%
ISO Groba 70%
ISO Groba 65%
ISO Groba 60%
|-
|ISO ePM1 75% F8
ISO ePM1 70%
|ISO ePM2.5 60% M6
ISO ePM2.5 55%
ISO ePM2.5 50%
|ISO ePM10 60% M5
ISO ePM10 55%
ISO ePM10 50%
|ISO Groba 55% G3
ISO Groba 50%
ISO Groba 45%
|-
|ISO ePM1 65% F7
ISO ePM1 60%
ISO ePM1 55%
ISO ePM1 50%
|
|
|ISO Groba 40% G2
ISO Groba 35%
ISO Groba 30%
|-
|Minimalna 50% učinkovitost filtriranja.
|Minimalna 50% učinkovitost filtriranja.
|Minimalna 50% učinkovitost filtriranja neklimatiziranih filtrov.
|Ni zahtev pri klimatiziranih filtrih.
|}
Namesto devetih različnih razvrstitev filtrov po standardu '''EN 779''' je v standardu '''EN 16890''' prisotnih devetinštirideset, ki lahko veliko bolje prikazujejo realno stanje učinkovitosti filtriranja različnih velikosti prašnih delcev.
====== Klasifikacija filtrov glede na energetsko učinkovitost ======
{| class="wikitable" style="float:right"
|+Razredi energetske učinkovitosti filtra ePM1<ref name="Eurovent_cert"/>
!Mx = 200 g
! colspan="6" |Poraba energije v KWh/leto za ePM1
|-
!(preskusni prah)
! colspan="6" |ePM1 in ePM1<sub>min</sub> ≥ 50 %
|-
|
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|A+
|style=background-color:#4472c8;color:white;|A
|style=background-color:#00af50;color:white;|B
|style=background-color:#fdc200;color:white;|C
|style=background-color:#fa0300;color:white;|D
|style=background-color:#c00004;color:white;|E
|-
|50 & 55 %
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|800
|style=background-color:#4472c8;color:white;|900
|style=background-color:#00af50;color:white;|1050
|style=background-color:#fdc200;color:white;|1400
|style=background-color:#fa0300;color:white;|2000
|style=background-color:#c00004;color:white;|>2000
|-
|60 & 65 %
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|850
|style=background-color:#4472c8;color:white;|950
|style=background-color:#00af50;color:white;|1100
|style=background-color:#fdc200;color:white;|1450
|style=background-color:#fa0300;color:white;|2050
|style=background-color:#c00004;color:white;|>2050
|-
|70 & 75 %
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|950
|style=background-color:#4472c8;color:white;|1100
|style=background-color:#00af50;color:white;|1250
|style=background-color:#fdc200;color:white;|1550
|style=background-color:#fa0300;color:white;|2150
|style=background-color:#c00004;color:white;|>2150
|-
|80 & 85 %
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|1050
|style=background-color:#4472c8;color:white;|1250
|style=background-color:#00af50;color:white;|1450
|style=background-color:#fdc200;color:white;|1800
|style=background-color:#fa0300;color:white;|2400
|style=background-color:#c00004;color:white;|>2400
|-
|>90 %
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|1200
|style=background-color:#4472c8;color:white;|1400
|style=background-color:#00af50;color:white;|1550
|style=background-color:#fdc200;color:white;|1900
|style=background-color:#fa0300;color:white;|2500
|style=background-color:#c00004;color:white;|>2500
|}
Energetska učinkovitost samega filtra skozi življensko dobo vpliva na končno ceno delovanja prezračevalnega sistema. V Evropi jo certificira organizacija Eurovent, ki deluje pod okriljem »Cofrac«, francoske komisije za akreditacijo, ki je podpisnica mednarodno priznanega »Evropskega sodelovanja za akreditacijo«, izpolnjuje zahteve ISO standardov ter na prostovoljni bazi sodeluje s proizvajalci filtrirnih elementov. S pomočjo protokola za testiranje učinkovitosti vsakega filtra posebej (EN 16890) se izračuna razmerje padca tlaka skozi čas pri določeni količini prahu. Na končno energetsko učinkovitost ter končno porabo električne energije poleg same učinkovitosti ventilatorja tako najbolj vpliva padec tlaka katerega mora ventilator premostiti za dovod zraka po prostorih. S pomočjo standarda (EN 16890) klasifikacije učinkovitosti filtriranja (PM1, PM2.5 ter PM10) ter letne porabe energije (kWh/leto) se je vzpostavila klasifikacija energetske učinkovitosti.<ref name="Eurovent_cert">{{navedi dokument |url=https://www.eurovent-certification.com/sites/default/files/2018-11/1542279913_AIR_FILTERS_New_energy_efficiency_classification.pdf |title=Eurovent Certita certification launches a new energy efficiency classification for air filters |date=2018-11-09 |publisher=Eurovent Certita |accessdate=2020-11-27}}</ref>
====== Življenska doba ter opis uporabe filtrov v tehničnih sistemih prezračevanja ======
Življenska doba filtrov za prašne delce je odvisna od naslednjih spremenljivk:
* koncentracija onesnaževal
* kombinacija različnih vrst onesnaževal, ki vplivajo druga na drugo
* vlažnost zraka
* temperatura zraka
* dolžina uporabe (vsakdanje, tedenske,..) prezračevalnega sistema
* vrste filtrirnih elementov (material, velikost por,..)
* hitrost ter količina zraka za potrebe prezračevanja prostorov (velikost ter namembnost prostora,..) ter dihanja uporabnikov samega prostora (specifikacija uporabnikov (otroci, starejši ljudje,..), zdravstveni aspekti uporabnikov (astma,..), količina uporabnikov, aktivnost uporabnikov (mirovanje, bolj napredna fizična aktivnost,..)
Zaradi kompleksne medsebojne dinamike spremenljivk, ni nobenega edinstvenega priporočila za prepoznavanje odsluženja učinkovitosti filtrirnih elementov. Vseeno pa je prepoznanih nekaj splošnih indikatorjev, ki vključujejo:
* vizualni pregled filtrirnega elementa (očitna prekritost filtra s prašnimi delci) ali prezračevalnega sistema,
* prepoznan okus ali vonj, ki je plod nezadostnega filtriranja (ta je posebno učinkovit pri filtrih plinastih onesnaževal),
* poslabšana odpornost dihalnih poti,
* proizvajalčeva priporočila vključajoč oceno povečanja upornosti filtra in s tem tlaka potrebnega za premagovanje le te, ki se jo lahko prepozna z merjenjem porabe energije in prilagodi na podlagi zgoraj omenjenih indikatorjev.
Da bi filtrirni element deloval učinkovito in dlje časa je potrebno upoštevati nasvete uporabe zračnih filtrov v sistemu prezračevanja<ref name=":20" />:
* postavitev in samo načrtovanje prezračevalnega sistema z namenom preprečevanja več kot 80-90 % relativne vlažnosti in s tem zmanjšanje možnosti razmnoževanja mikroorganizmov,
* pri vstopu zraka v sistem je zaradi zaščite notranjih elementov priporočena uporaba filtra za grobe delce pred ventilatorjem ter za fine po le tem,
* filtrirni elementi naj bodo postavljeni znotraj delov prezračevalnega sistema, kjer je tok zraka skozi celotni presek enoten,
* pri izstopu zraka iz kuhinje je zaradi zaščite sistema priporočena uporaba posebnih filtrov, ki odstranjujejo mast,
* filtri naj bodo odstranjeni po prepoznanem tlačnem padcu in če je možno zaradi higienskih razlogov po času cvetenja narave v zunanjem okolju ali v času po sami kurilni sezoni,
* filtri naj se pazljivo odstranjujejo z namenom preprečevanja širjenja nabranih onesnaževal ob upoštevanju okoljskih regulativ,
* z namenom regeneracije toplote in s tem večje energetske učinkovitosti celotnega sistema ogrevanja ter hlajenja je priporočena recirkulacija zraka ter znotraj tega dela uporaba podobnih filtrov kot so prisotni znotraj vhodnega dela prezračevalnega sistema,
* prav tako je priporočena uporaba filtrirnega elementa pri samem izhodnem delu prezračevalnega sistema.
====== Klasifikacija izhodnega zraka ======
Izhodni zrak se lahko uporabi za regeneracijo toplote ali pa v nekaterih primerih, če je kakovost zraka dovolj dobra, tudi za ponovno uporabo v prostorih (recirkulacija zraka). Ta je po standardu EN 13779<ref name=":20" /> klasificiran s štirimi stopnjami:
* ETA 1: Zrak, ki je primeren za recirkulacijo in prenos toplote brez kakršnihkoli dodatnih zahtev pri zbiranju v skupni izhodni kanal.
* ETA 2: Zrak, ki ni primeren za splošno recirkulacijo, ampak samo za prostore z manjšimi zahtevami po kakovosti zraka (stranišče, garaža, skladišča,..). Lahko je zbran v skupni izhodni kanal.
* ETA 3: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je ponavadi speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom ali pa skupaj z zrakom podobne kakovosti zbran v skupni izhodni kanal.
* ETA 4: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom.
Pri vseh štirih stopnjah je potrebno spremljati netesnosti ter s tem uhajanje zraka iz izhodnega sistema z izmenjavo toplote zraka zaradi zahtev po pravšnji količini dovoda zunanjega (vhodnega) zraka in preprečevanju kontaminacije le tega. Na podlagi tega pa tudi zagotavljati določen sesalni ter dovodni tlak, ki bi poskrbel za nemoteno prenašanje zraka preko prenosnika toplote v zunanje okolje.
=== Ukrepi za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ===
Predpogoj izvajanja ukrepov je redno izvajanje meritev ter izboljševanje atmosferskih razpršitvenih modelov s strani organov države ali posameznih skupnosti (mestnih oblasti,..). Razpršitveni modeli se morajo čimbolje približati realnemu stanju in so namenjeni opozarjanju javnosti, ko se pričakuje, ob določenih vremenskih pogojih, georafskih danostih in pričakovanih načinih onesnaževanja zraka, preseganje mejnih vrednostih, ki so določene s standardom. Ko se lahko z zadostno gotovostjo potrdi ali pa z realnim merjenjem dejansko pride do preseganja mejnih vrednosti koncentracij prašnih delcev (PM10 in/ali PM2.5), morajo organi poskrbeti za primerno obveščanje javnosti ter priporočiti kratkoročne in izvajati dolgoročne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka s prašnimi delci. Obveščanje javnosti, kot je zapisano pri [[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agenciji Republike Slovenije za Okolje]] (ARSO)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_Porocilo_2018.pdf|title=Problematika onesnaženosti zraka z delci.|date=|accessdate=|website=|publisher=Agencija Republike Slovenije za Okolje.|last=|first=}}</ref>, vsebuje analizo stanja onesnaženosti, ta pa v nadaljevanju vsebuje opis območja čezmejnega onesnaženja, virov onesnaževanja, vpliv onesnaževanja na človekovo zdravje ter priporočenih kratkoročnih ukrepov, ki jih posameznik lahko izvede.
; Kratkoročni ukrepi:
* omejitev zadrževanja se v okolici vira onesnaževanja
* zapiranje oken, vrat
* namestitev tehničnih sistemov za izboljšanje kakovosti notranjega-zunanjega zraka
* zmajšanje ogrevanja stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trda goriva
* uporaba goriv, ki sproščajo nižje emisije delcev, za ogrevanje prostorov, če imajo to možnost
* uporaba javnega prevoza in zmanjšanje uporabe osebnih vozil
* zmanjšanje gospodarske aktivnosti, ki je prepoznana kot večji vir onesnaževanja
; Dolgoročni ukrepi:
* Investicijski projekti gospodinjstev za zamenjavo kotlov na vse vrste goriv z novimi napravami za ogrevanje stavb ter obnova posameznih delov ali celotnega zunanjega ovoja stavb.
* Vgradnja kotlov na zemeljski plin ali toplotnih postaj ob hkratni priključitvi na sistem distribucije zemeljskega plina ali omrežje daljinskega ogrevanja na območju, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina ali toplota iz daljinskega ogrevanja, se lahko spodbuja s subvencijami države in občine.
* V skladu z zgornjima ukrepoma se naj izvajajo tudi investicijski projekti za zmanjševanje energetske revščine ter prehoda na obnovljive vire energije. Obnovljivi viri energije sicer vključujejo tudi manjša ali večja energetska postrojenja, ki temeljijo na uporabi lesa kot goriva, ki pa je lahko problematičen v mestih in drugih geografskih ter klimatskih območjih, ki nimajo zadostne zmožnosti za razpršitev prašnih delcev.
* Investicijski projekti za uporabo goriv ali tehnologij, ki imajo majhne emisije delcev, v javnem potniškem prometu ali v vozilih, ki jih uporabljajo lokalne javne službe, se lahko spodbujajo z dodatnimi subvencijami države in občine.
* Spodbujanje državljanov k uporabi okoljsko sprejemljivim načinom prevoza.
* Spodbujanje ekonomskih aktivnosti, ki ne temeljijo na pretiranem onesnaževanju zraka.
Dolgoročni ukrepi se načrtujejo, vzpostavljajo ter izvajajo s pomočjo regulacije in investicijskih programov organov države ter skupnosti [[Evropska unija|EU]]. Ti vključujejo vzpostavljanje direktiv na ravni [[Evropska unija|EU]], zakonodaje posameznih držav ter končno implementacijo vsebine v obliki vzpostavitve standardov (mejnih vrednosti), obveščanja javnosti ter izvajanja dolgoročnih načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter posledično človekovega zdravja.
=== Reguliranje onesnaževanja s prašnimi delci z zakonodajo ter standardi v Sloveniji in Evropski uniji ===
==== Zakonodajna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ====
S podpisom [[Pariška pogodba (1951)|Pariške pogodbe]] leta 1951 s strani skupine šestih držav, se je ustanovila Evropsko skupnost za premog in jeklo in sočasno prve institucije. S podpisom [[Rimska pogodba|Rimske pogodbe]] leta 1957, ki je ustanovila Evropsko ekonomsko skupnost (EEC)''',''' se je začela vzpostavljati prva ustavna podlaga, predvsem na ekonomskem ter energetskem področju. [[Evropska unija]] je dandanašnjo podobo dobila s podpisom [[Maastrichtska pogodba|Maastrichtske pogodbe]] leta 1992 in kasnejših dveh, ki sta spremenili ter dopolnili predhodne pogodbe, skupaj s sočasno razširitvijo skupnosti, ki danes šteje 28 držav članic. Glavne evropske institucije so: [[Evropski parlament]] (izvoljen s strani prebivalcev držav članic), [[Evropski svet]] (voditelji evropskih držav, predsednik Evropske komisije), [[Svet Evropske unije]] (ministri evropskih držav), [[Evropska komisija]] (predlagani s strani evropskih držav), [[Sodišče Evropskih skupnosti|Sodišča Evropskih skupnosti]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Evropsko računsko sodišče|Evropskega računskega sodišča]].
Današnja zakonodaja EU se predlaga s strani Evropske komisije (EC) ter Evropskega sveta, potencialno spremeni in sprejme s strani Evropskega parlamenta ter Sveta Evropske unije, vzpostavlja in izvršuje pa s strani Evropske komisije ter Sveta Evropske unije in držav članic.
Nezanemarljiv delež vpliva na oblikovanje zakonodaje ima tudi koncept lobiranja zakonodajalcev na nacionalni ter evropski ravni s strani evropskih sindikalnih združenj, podjetij, nevladnih organizacij, nacionalnih združenj, regijskih predstavništev, mednarodnih organizacij in raziskovalnih organizacij.
[[Mednarodni sporazum|Mednarodni sporazumi]] in konvencije mednarodnih organizacij, katerih članice so države [[Evropska unija|Evropske unije]], imajo prav tako vpliv na samo oblikovanje ter vzpostavljene zakonodaje.
Do leta 2008 je bilo sprejetih vsaj 29 zakonodajnih instrumentov<ref>{{Navedi revijo|last=Markus-Johansson|first=|last2=Borg|date=2008|title=Handbook on the implementation of EC environment legislation|url=https://ec.europa.eu/environment/archives/enlarg/handbook/handbook.pdf|magazine=Regional Environment Center and Umweltbundesamt|page=|pages=173-185|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Ti so bili razdeljeni na direktive, [[Odločba|odločbe]] ter regulative, njihov glavni namen pa je:
* vzpostavitev in ohranjanje kakovosti zunanjega zraka, ki ne bi škodljivo vplival na človeško zdravje ali naravo, z določitvijo mejnih vrednosti posameznih onesnaževal ter standardiziranimi zahtevami za izvajanje meritev ter obveščanje javnosti
* omejevanje pridelovanja in uporabe nekaterih nevarnih snovi, ki bi lahko škodljivo vplivale na ozonski plašč in druga področja
* homologacija in drugi ukrepi za zmanjševanje izpustov iz avtomobilskega sektorja
* vzpostavitev mehanizma nadzora in sistema EU za trgovanje s pravicami do emisij (ETS) toplogrednih plinov
* nadzor proizvajanja in uporabe fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih in opremi (klimatske naprave, hladilna in zmrzovalna oprema)
* nadzor proizvajanja in shranjevanja goriv in drugih izdelkov z namenom zmanjševanja emisij lahko-hlapnih ogljikovodikov (VOC)
* sprejetje in implementacija relevantnih mednarodnih konvencij in sporazumov katerih članice so države Evropske skupnosti
===== Odločbe =====
Vzpostavljena zakonodaja je kot omenjeno lahko v obliki ''odločb'', ki se nanašajo na posamezno državo, podjetje in organizacijo ali pa posamezno področje znotraj vseh držav EU, kot je bilo v primeru odločbe 97/101/EC, ki je vzpostavila recipročno izmenjevanje informacij ter podatkov iz sistemov merjenja kakovosti zunanjega zraka znotraj držav članic Evropske unije. Odločba je bila pomembna pri bolj učinkovitem nadzoru kakovosti zraka v državah članicah, posebno pri čezmejnem onesnaževanju in bila zamenjana s kasnejšimi direktivami ter odločbami. Zakonodaja je lahko tudi v obliki regulative, ki direktno ter enotno vpliva na vse države članice in je ni potrebno prenesti v pravo posameznih držav kot je na področju zagotavljanja kakovosti zunanjega zraka pokazal primer regulative Evropskega parlamenta in Sveta 842/2006 o določenih fluorirani toplogredni plinih s katero se je vzpostavilo nadzor ter omejilo uporabo fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih ter opremi.
===== Direktive =====
Zakonodaja pa je lahko tudi v obliki ''direktive'', ki sicer določa zahteve ali cilje, ki jih morajo države doseči, a le tem prepusti fleksibilnost ter svobodno izbiro načina izvajanja ukrepov za dosego nastavljenega cilja. Za dosego določenih ciljev je direktivo potrebno prenesti v državno zakonodajo ter sprotno obveščati Evropsko komisijo o samem procesu in vsebini. Prva direktiva o kakovosti zraka je bila sprejeta leta 1970 (70/220/EEC), ki je poenotila posamezne zakonodaje takratnih članic za namen zmanjšanja onesnaževanja z emisijami iz motornih vozil, zahtevala tehnološko nadgraditev procesov motorjev z notranjim izgorevanjem in tako vplivala tudi na ostale trgovinske partnerice. Leta 1980 je bila sprejeta prva direktiva (80/779/EEC) namenjena vzpostavljanju poenotenih mejnih vrednosti, merilnega sistema ter izvajanju ukrepov za zmanjšanje žveplovega dioksida ter prašnih delcev. Direktivi za poenoteno obravnavanje dušikovih oksidov ter svinca so bile sprejete do leta 1992 ter podpisa Maastrichtske pogodbe, ki je pospešila proces integracije evropskih držav v Evropsko unijo (EU) in po kateri se je sprejelo mnogo drugih direktiv, vse do 2008/50/EC direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku, ki je v veljavi tudi danes. Ta je združila predhodno sprejete zakonodaje v obliki direktiv in odločb, bila sicer do današnjega dne dopolnjena z amandmajem 2015/1480/EC in je poleg direktive 2004/107/EC, ki obravnava arzen, kadmij, , živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike v zunanjem zraku ter odločbe 2011/805/EU, ki je obnovila predhodno sprejeto odločbo o izmenjavi informacij med državami v Evropski uniji, današnji temelj zakonodaje Evropske unije na področju kakovosti zraka.
Direktiva 2008/50/EC<ref name=":14">{{Navedi splet|url=http://arhiv2014.skupnostobcin.si/fileadmin/sos/datoteke/pdf/Barbara/Pravilnik_kakovost_zraka_obvescanje_javnosti.doc|title=Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Evropski parlament in svet|last=|first=}}</ref> je poenotila obstoječo zakonodajo v eno samo direktivo, vzpostavila mejne vrednosti za prašne delce PM2.5, ki bodo prikazane v spodnji razpredelnici, določila zavezujoče nacionalne obveznosti glede zmanjšanja izpostavljenosti PM2.5 z namenom nadomestitve ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni. V nekaterih primerih je direktiva poostrila mejne vrednosti, sočasno dopustila podaljšanje dobe za izpolnitev določenih mejnih vrednosti koncentracij za PM10, NO2 ter benzen in odprla možnosti zmanjšanja vrednosti koncentracij zaradi naravnih virov pri presoji upoštevanja mejnih vrednosti. Direktiva pa je poenotila tudi standarde za izvajanje meritev (ISO), določila smernice za ozaveščanje javnosti, smernice za pripravo akcijskih načrtov v primeru preseganja mejnih vrednosti, smernice za izmenjevanje podatkov držav članic in med drugim pozvala k pripravi načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter k določitvi pravil o kaznih za kršitelje določb iz same direktive.
Mejne vrednosti masnih koncentracij prašnih delcev v/na Sloveniji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/102172|title=Uredba o kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS, št. 9/2011, 8/2015, 66/2018.|date=2011-2018|accessdate=|website=|publisher=Republika Slovenija|last=|first=}}</ref>, EU<ref name=":14" />, ZDA<ref>{{Navedi splet|url=https://www.epa.gov/criteria-air-pollutants/naaqs-table|title=National Ambient Air Quality Standards|date=2008-2015|accessdate=|website=|publisher=United States Environmental Protection Agency|last=|first=}}</ref>, Kitajskem<ref>{{Navedi splet|url=http://english.mee.gov.cn/Resources/standards/Air_Environment/quality_standard1/201605/t20160511_337502.shtml|title=Ambient air quality standards(GB 3095—2012)|date=2012|accessdate=|website=|publisher=The Peoples Republic of China Ministry of ecology and environment|last=|first=}}</ref>, Indiji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ksndmc.org/Uploads/Pollution.pdf|title=Revised National Ambient Quality Standards. G.S.R. 826(E).|date=2009|accessdate=|website=|publisher=Indian ministry of environment, forest and climate change|last=|first=}}</ref> ter po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne Zdravstvene Organizacije]] (WHO)<ref>{{Navedi splet|url=https://apps.who.int/iris/handle/10665/69477|title=Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide|date=2005|accessdate=|website=|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> .
{| class="wikitable"
|'''Država'''
|'''Ime'''
|'''Mejna vrednost'''
|-
|
Slovenija (EU)
| rowspan="5" |
PM 2.5
|25 µg/m3 (letno povprečje)
20 µg/m3 (letno povprečje) do leta 2020
|-
|Združene države Amerike
|12 µg/m3 (letno povprečje, v povprečju skozi 3 leta)
|-
|Kitajska
|15- 35 µg/m3 (letno povprečje)
|-
|Indija
|40 µg/m3 (letno povprečje)
|-
|WHO
|10 µg/m3 (letno povprečje)
25 µg/m3 (24h povprečje)
|-
|
Slovenija (EU)
| rowspan="5" |
PM 10
|50 µg/m3 - 35x v enem letu (24h povprečje)
40 µg/m3 (letno povprečje)
|-
|Združene države Amerike
|150 µg/m3 – 1x v enem letu (v povprečju skozi 3 leta)
|-
|Kitajska
|40-70 µg/m3 (letno povprečje)
|-
|Indija
|60 µg /m3 (letno povprečje)
|-
|WHO
|20 µg/m3 (letno povprečje)
50 µg/m3 (24h povprečje)
|}
===== Okoljska zakonodaja v Sloveniji =====
Temelji na direktivah [[Evropska unija|EU]] in je sprejeta s strani [[Slovenski parlament|parlamenta]] ter vzpostavljena s pomočjo zakonov ([[Ustava Republike Slovenije|splošna izpeljava ustave]]) kot so:
* [[Zakon o varstvu okolja Republike Slovenije|Zakon o varstvu okolja]] (ZVO-1)
* [[Zakon o ohranjanju narave Republike Slovenije|Zakon o ohranjanju narave]] (ZON)
* drugih zakonov, ki se dotikajo različnih področij v zvezi z varovanjem okolja, ljudi in narave
ter podzakonskih aktov (podrobnejša razdelitev zakonskih določb), ki so izdani s strani vlade ali upravnih organov in so pri okoljski zakonodaji razdeljeni na:
* Ukrepe varstva okolja (odloki o načrtih za kakovost zraka na območjih različnih občin/regij, uredba o kakovosti zunanjega zraka [9],..)
* Spremljanje stanja okolja (pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka, pravilnik o meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje, resolucija o nacionalnem programu varstva okolja,..)
* Javne službe varstva okolja (Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom)
* Tehnične zahteve za proizvode (Pravilnik o emisiji plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje)
Upoštevanje ter opravljanje nalog zgoraj omenjene zakonodaje v Sloveniji spada primarno pod '''[[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]]''' (MOP)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/organigrami/ministrstva/Organigram-Ministrstva-za-okolje-in-prostor.pdf|title=Osnovna shema organiziranosti Ministrstva za okolje in prostor.|date=|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor|last=|first=}}</ref>, ki ima poleg »notranje« organiziranosti v obliki direktoratov (za okolje, za vode in investicije,..) v svoji strukturi organiziranosti organe kot so: '''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija Republike Slovenije (RS) za okolje]]''', '''[[Direkcija Republike Slovenije za vode|Direkcija RS za vode]]''', '''[[Geodetska uprava Republike Slovenije|Geodetska uprava RS]]''', '''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' ter [[Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost|Upravo RS za jedrsko varnost]].
'''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija RS za okolje]]''' (ARSO) je eden najbolj pomembnih organov v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, ki se ukvarja z izvajanjem nacionalnega programa varstva okolja (NPVO) na področju kakovosti zraka in podnebja, ki vključuje zmanjševanje onesnaženja zraka iz industrijskih virov, termoelektrarn, prometa, individualnih ter skupinskih kurišč in s tem zmanjševanje toplogrednih plinov (TGP), obvladovanjem problemov onesnaževanja zraka na velike razdalje ter drugih ciljev, ki se jih dosega s pomočjo strokovnih, analitičnih in upravnih nalog na državni ravni. Sektor za kakovost zraka je del Urada za varstvo okolja in narave na ARSO in v kateremu vodijo upravne postopke kot so: plačilo upravne takse, evidenca emisij snovi iz naprav in okoljevarstvena dovoljenja, nadzor pooblaščenih podjetij, ki se ukvarjajo z namestitvijo, vzdrževanjem in razgradnjo naprav, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi in fluorirane pline, nadzor programa monitoringa tekočih goriv za motorna vozila in nadzor izdajanja dovoljenj, porazdelitve emisijskih kuponov in trgovanja z emisijami TGP. Izvajajo pa tudi strokovne naloge na področju varstva zraka, ki izhajajo iz prej omenjene mednarodne kot tudi nacionalne zakonodaje (uredb, pravilnikov ter ostalih predpisov). Te vključujejo izdajo okoljevarstvenih dovoljenj ali strokovne ocene za obratovanje naprav, izdajo pooblastil in nadzor pooblaščencev za področja kot so: vzdrževanje ter kalibracija delovanja merilne opreme, izvajanje prvih ali občasnih meritev emisije snovi ter izdelovanja ocene o letnih emisijah snovi v zraku in druga področja. ARSO se ukvarja tudi z nadzorom plačevanja okoljskih dajatev zaradi onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida ter hlapnih organskih spojin in obveščanjem javnosti kakor tudi organov znotraj Slovenije in Evrope (Evropska komisija).
'''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' pa je pomemben organ pri nadzoru posegov v okolje, obremenjevanja okolja ter povzročiteljev, skladnosti delovanja naprav in obratov z okoljevarstvenim dovoljenjem ali dovoljenjem za spuščanje TPG, stanja kakovosti okolja in odpadkov, rabe naravnih dobrin, izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja in s tem izvajanja predpisanih ukrepov varstva okolja.
MOP se mora za celostno obravnavanje področja kakovosti zraka v Sloveniji povezovati tudi z drugimi ministrstvi kot so: [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] (direktorat za energijo in direktorati namenjeni transportu), [[Ministrstvo za finance Republike Slovenije|finance]], [[Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije|gospodarski razvoj]], [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|kmetijstvo in gozdarstvo]], [[Ministrstva za zdravje Republike Slovenije|zdravje]], [[Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|pravosodje]] in drugimi, katera opravljajo svojo specifično vlogo pri zagotavljanju kakovosti zraka v Sloveniji. Zaradi lažjega in bolj učinkovitega prepoznavanja in naslavljanja vprašanj v zvezi s kakovostjo zraka pa je redno tudi sodelovanje z lokalnimi mestnimi oblastmi, ki imajo vzpostavljene svoje strukture in boljše poznavanje situacije na mikro ravni (stanovanjska, prometna ter industrijska politika, zagotavljanje elektrike in toplote, ..).
==== Pravna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ====
===== Pravna sredstva na ravni Slovenije =====
Zgoraj omenjeni načini izvajanja ukrepov ter zakonodaje za zagotavljanje kakovosti zunanjega zraka so zgolj ena od struktur preko katerih lahko pride do zagotavljanja kakovosti zraka v državi. Če Ministrstvo za okolje in prostor ter pripadajoči organi ne uspejo pri zagotovitvi kakovosti zraka po željah prebivalstva oz. civilne družbe, nevladnih organizacij, sindikatov, industrije in drugih zainteresiranih skupin se le ti lahko obrnejo tudi na pravne mehanizme, ki so povezani z organi vlade in neodvisno vejo pravne države, ki jo predstavljajo sodišča.
Pravna sredstva na področju okolja za [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] in [[Civilna iniciativa|civilne iniciative]] so naslednja.<ref>{{Navedi splet|url=http://zagovorniki-okolja.si/wp-content/uploads/2018/11/Pravna-sredstva-na-podro%C4%8Dju-varstva-okolja-Senka-Vrbica-Nu%C5%A1a-Videti%C4%8D.pdf|title=Pravna sredstva na področju varstva okolja – Priročnik za nevladne organizacije in civilne iniciative.|date=2018|accessdate=|website=|publisher=Pravno-informacijski center nevladnih organizacij|last=|first=}}</ref>
Posredovanje inšpektorja za okolje: to so osebe na omenjenem inšpektoratu RS, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti. So prekrškovni organ na prvi stopnji, kar pomeni, da inšpektor samostojno vodi postopke, izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku, kjer izreka tudi globe ali podaja kazenske ovadbe za kaznivo dejanje. Postopek je odvisen od narave pritožbe posameznika ali skupine posameznikov.
Varstvo okolja v upravnem postopku: za urejanje zadev varstva okolja so na prvi in drugi stopnji odgovorni upravni organi. Na drugi stopni so to ministrstva. Postopek delovanja upravnih organov oz sprejemanja odločitev ureja Zakon o splošnem upravnem postopku. Osebe, ki imajo priznan status stranskega udeleženca (oseba s pravnim interesom), lahko nastopajo v postopku z izjavami in s predložitvijo dokazov (postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja ali dovoljenja), lahko pa zoper izdane odločbe vložijo tudi pritožbo. Kadar o zadevi na prvi stopnji odloča upravni organ (prve stopnje), pritožbo obravnava ministrstvo, kadar pa na prvi stopnji o zadevi odloča ministrstvo, tedaj zoper odločbo ni možna pritožba, ampak je upravičenec zmožen vložiti tožbo le na [[Upravno sodišče Republike Slovenije|Upravno sodišče]], s čimer se začne upravni spor. Upravni spor je razumljen kot pravno sredstvo zoper odločitve ministrstva, ko ta odloča o pritožbi v upravnem postopku ali v posamezni zadevi kot prvostopni organ.
Civilno-pravno varstvo in odškodninska odgovornost: tožbo lahko vložijo državljanke/državljani kot posameznice/posamezniki ali njihova društva/združenja in organizacije. Vlagatelj mora izkazati javni interes za vložitev takšne tožbe, ki si lahko dokaže v obliki kritične obremenitve okolja ali neposredni nevarnosti za življenje ter zdravje ljudi. Tožbo bi bilo potrebno vložiti pri Okrajnem sodišču, razen, če je bila vrednost spora večja, potem bi bilo za to pristojno Okrožno sodišče. Ob ugotovitvi krivde povzročitelja bi ta po načelu odgovornosti povzročitelja moral plačati povzročeno obremenitev.
Kazenskopravno varstvo okolja: določba 9. člena Zakona o varstvu okolja določa temeljno načelo varstva okolja izraženo v »Načelu odgovornosti povzročitelja« in določa tudi kazensko odgovornost povzročitelja v primerih, ko ima protipravno ravnanje posebno težo družbene nevarnosti in gre za javni interes. Izhodišče je kaznivo dejanje »obremenjevanja in uničenja okolja in prostora, določene v 332. členu, Kazenskega zakonika (KZ-1). Kaznivo dejanje se lahko naznani policiji ali pooblaščenemu inšpektorju.
Varstvo okolja pred Ustavnim sodiščem. zaradi kršitve [[človekove pravice]] s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil se lahko na Ustavno sodišče vloži ustavna pritožba, a šele na točki, ko so izčrpana vsa druga pravna sredstva ter v roku 60 dni po vročitvi akta.
Varstvo okolja s pomočjo varuha za človekove pravice: vsakdo, ki meni, da so mu z aktom organa kršene človekove pravice, lahko, da pobudo za začetek postopka pri [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuhu]], ta sicer postopek lahko začne tudi na lastno pobudo. Varuh pri svojem delu ni omejen samo na neposredne kršitve z ustavo navedene človekove pravice, ampak je lahko vključen v primeru kakršnekoli kršitve pravice posameznika s strani nosilcev oblasti (državnega organa). Postopek je odvisen od narave pobude.
===== Pravna sredstva na mednarodni ravni =====
Za zagotavljanje želja civilne družbe pa obstaja tudi možnost varstva pri mednarodnih institucijah kot sta '''[[Evropska unija|EU]]''' ter '''[[Organizacija združenih narodov|Organizacija združenih narodov (OZN)]]'''. S strani OZN je najbolj pomembna '''[[Aarhuška konvencija]]''', ki je mednarodni pravno zavezujoč instrument. EU je ta instrument implementirala z namenom zagotovitve dostopa do informacij, udeležbe javnosti pri odločanju ter dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Posameznik države podpisnice lahko, ob izrabi nacionalnih pravnih sredstev ali utemeljitvi neizrabe le teh, z opisanim problemom pristopi do komiteja, ki lahko zahteva pojasnilo omenjene države ter s preučitvijo vseh informacij sprejme nadaljne odločitve, ki so odvisne od narave pritožbe.
'''Evropski parlament in Evropska komisija'''
V primeru nezadostnega uveljavljanja EU zakonodaje se lahko posamezniki ali podjetja obrnejo tudi na institucije EU, kjer je možna predložitev pisnega poziva '''Komisiji Evropskih skupnosti''' ali '''[[Evropski parlament|evropskemu parlamentu]]''', ki se lahko po preučitvi predloga obrne tudi na evropsko sodišče. Ta je v primeru pobude civilne iniciative pod vodstvom Uroša Macerla proti prekomernemu onesnaževanju korporacije [[Cementarna Trbovlje|Lafarge]], ki je obratovala proizvodnjo cementa v Trbovljah, odločilo, da Slovenija krši EU pravila glede podeljevanja dovoljenj za obratovanje naprav in s tem prisilila v ustavitev obratovanja cementarne<ref>{{Navedi splet|url=https://phys.org/news/2017-06-slovenia-eco-hero-cement-giant.html|title=Slovenia’s »eco-hero« who crushed a cement giant.|date=2017|accessdate=|website=|publisher=|last=Kavcic|first=}}</ref>.
'''[[Evropska komisija]]''' ima za zagotavljanje uveljavitve ter upoštevanja EU zakonodaje pri državah članicah na voljo taktične pristope v obliki boljšega predhodnega vključevanja same države ob razmisleku in vzpostavljanju nove zakonodaje ter vzpostavljanja dialoga oz. pomoči pri povečanju zmogljivosti države članice ob prepoznanem pomanjkanju zmožnosti uveljavljanja EU zakonodaje. V tem kontekstu obstajajo tudi strateški pristopi v obliki prioritiziranja uveljavljanja bolj pomembnih aspektov zakonodaje, vzpostavljanja novih in boljših tehnik nadzora uveljavljanja zakonodaje, vzpostavljanje ter uveljavljanje sistema kaznovanja držav članic, ki ne uspejo zadovoljiti predhodno postavljenim časovnicam uveljavljanja EU zakonodaje, s pomočjo sodišč. [[Sodišče Evropske unije]] je razdeljeno na Sodišče Evropske skupnosti (ECJ), Splošno sodišče (prve stopnje) in specializirana sodišča, ki se lahko vzpostavijo ob posebnih primerih (posebnega področja), katerih pritožbe na sodbo so obravnavane na Splošnem sodišču. Ponavadi se s strani posameznika neposredno naslavlja Splošno sodišče zgolj v primerih, ko je prišlo do dejanske škode zaradi aktivnosti ali pa očitne neaktivnosti EU institucij.
'''Evropsko sodišče za človekove pravice in Evropski varuh človekovih pravic'''
Obstaja pa tudi '''[[Evropsko sodišče za človekove pravice]]''', ki sicer ni del pravnega sistema EU, ampak je bilo vzpostavljeno z [[Evropska konvencija o človekovih pravicah|Evropsko konvencijo o človekovih pravicah]] katerega članice so države EU in lahko obravnava pritožbo posameznika, skupine posameznikov ali nevladne organizacije. Ti morajo pred vložitvijo pritožbe izčrpati vsa druga pravna sredstva omenjene države (v roku 6mesecev po zadnji odločbi). Senat sodišča lahko po pozitvni presoji pritožbe zahteva od države kršiteljice pojasnilo, ki se v kasnejših korakih lahko izide v korist države, prijateljski poravnavi ali pa s sodbo, ki ugotovi obstoj kršitve in s katero se poziva državo kršiteljico na plačilo pravične odškodnine.
Podobno kot v Sloveniji obstaja tudi na EU ravni '''[[Evropski varuh človekovih pravic]]''', ki je neodvisna institucija pri katerih se obravnava pritožbe zoper nepravilnega ravnanja institucij in organov EU. Pritožbo lahko vloži državljan države članice, posameznik, ki ima stalno prebivališče v EU, lahko pa jo vložijo tudi podjetja, organizacije in združenja, ki imajo sedež v EU in so se pred samo vložitvijo pritožbe že obrnili na relevantne institucije ali organe (o zadevi pritožbe v tistem trenutku ne sme odločati nobeno drugo sodišče). Evropski varuh zahteva pojasnilo omenjenih institucij ali organov preden celotni primer preuči in sprejme nadaljne korake, ki so odvisni od narave pritožbe.
==== Dejansko stanje kakovosti zraka ====
===== Pozitivni aspekti =====
Vzpostavljanje evropske zakonodaje (od leta 1970 do 2010) in sočasna zahteva po nadgradnji ter spreminjanju uporabljene tehnologije je uspešno pri izboljševanju kakovosti zunanjega zraka v zadnjih desetletjih. Ta je imela želen učinek nadgradnji tehnologije za proizvodnjo energije in odstranjevanje emisij pri sami proizvodnji energije, kjer bi se ob neuveljavljanju mednarodnih ter nacionalnih zakonodajnih predpisov, standardov in sočasne investicije v tehnološki razvoj, stanje količine emisij prašnih delcev PM10 povečevalo<ref name=":13">{{Navedi revijo|last=Crippa|first=|last2=Janssens-Maenhout|date=2016|title=Forty years of improvements in European air quality: regional policy-industry interactions with global impacts.|url=https://www.researchgate.net/publication/299386770_Forty_years_of_improvements_in_European_air_quality_Regional_policy-industry_interactions_with_global_impacts|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
Stanje količine emisij prašnih delcev PM2.5 bi se prav tako povečevalo ob neuveljavljanju mednarodnih EURO standardov (94/63/EC, 99/13/EC, 2009/126/EC) ter standardov za izboljšanje kvalitete goriva (93/30/EC, 2003/17/EC, 2005/33/EC, 2009/30/EC) za cestna vozila, ki so predpisali izboljšanje samega procesa izgorevanja v motorjih z notranjim izgorevanjem ter vgrajevanja tehničnih sistemov za zajemanje prašnih delcev<ref name=":13" />.
===== Negativni aspekti =====<!-- Kdor ima v tem poglavju boljši predlog razlage stanja naj ga kar uporabi. Sam ne najdem boljšega načina kot je naštevanje/navajanje različnih pozitivnih/negativnih aspektov -->
[[Evropska agencija za okolje|Evropska agencija za okolje (EEA)]] je leta 2019 izvedla analizo o preseganju mejnih vrednosti kakovosti zraka za PM10 ter PM2.5 v urbanih območjih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/exceedance-of-air-quality-limit-3/assessment-5|title=Exceedance of air quality standards in urban areas.|date=2019|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency|last=|first=}}</ref>. Analiza sicer pravi, da je zgolj 6-8% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti EU in 13-19%, ki presegajo mejne vrednosti PM10. A je ob tem prišla tudi do ugotovitev, da je 74-81% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti WHO ter 42-52%, ki presegajo mejne vrednosti PM10.
Problematično je tudi dejstvo, da [[vlada Republike Slovenije]], poleg predstavnikov drugih evropskih držav, v letu 2019 ni bilo sposobno pripraviti ter predložiti Evropski komisiji bolj ambicioznega predloga programa za zmanjšanje onesnaževanja zraka do dogovorjenega roka v Aprilu, kot pravi poročilo Evropskega urada za okolje (EEB), največje mreže nevladnih okoljevarstvenih organizacij v EU<ref>{{Navedi splet|url=https://eeb.org/most-eu-governments-failed-to-file-air-pollution-plans-by-april-deadline-1/|title=Most EU governments failed to file air pollution plans by April deadline.|date=|accessdate=2019|website=|publisher=Evropski urad za okolje (EEB)|last=|first=}}</ref>. Raziskava nevladne mednarodne organizacije [[Greenpeace]] <ref>{{Navedi revijo|last=Myllyvirta|first=|last2=Den Blanken|date=2015|title=Smoke & mirrors: How Europe’s biggest polluters became their own regulators.|url=https://www.vgb.org/vgbmultimedia/Smoke+and+Mirror+final+report-p-9348.pdf|magazine=GreenPeace European Unit|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> pa je ugotovila, da je bilo pri vzpostavljeni strokovni delovni skupini za pripravo evropske direktive o industrijskih emisijah (leta 2015), več kot polovica članov te skupine zaposlenih pri energetskih družbah ali pa so izvajali proces lobiranja s strani omenjenih družb. Ti so želeli vplivati na vsebino evropske direktive, ki bi postavljala manj rigorozne standarde, kot bi bili sprejeti v drugih državah po svetu (ZDA, Kitajska). Omenjena dejstva ter s tem drugačne priorite, vklučujoč nezadostnega entuziazma splošne javnosti za večje spremembe, prispevajo k manjšemu napredku na področju onesnaženosti zraka.
==== Onesnaževanje s prašnimi delci in neenakost v družbi ====
Zaradi onesnaževanja so nekateri ljudje bolj prizadeti kot drugi. Ponavadi so ljudje in skupnosti z nizkimi dohodki ter manjšine in druge marginalizirane skupine v družbi neenakomerno izpostavljene onesnaževanju zraka<ref>{{Navedi revijo|last=Brenner|first=|date=2019|title=Environmental inequality in Austria: How equally is the air pollution burden spread in Styria?|url=https://boku.ac.at/en/wiso/sec/publikationen/social-ecology-working-papers|magazine=University of Natural Resources and Life Sciences, Social Ecology Working Paper 177|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Omenjenim delom družbe se lahko z investicijskimi programi za odpravljanje energetske revščine izboljša tudi kakovost okoliškega zraka <ref name=":12">{{Navedi revijo|last=|first=|date=2018|title=Unequal exposure and unequal impacts: social vulnerability to air pollution, noise and extreme temperatures in Europe.|url=https://www.eea.europa.eu/publications/unequal-exposure-and-unequal-impacts/|magazine=European Environment Agency|page=|pages=18-22|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
Ob spreminjanju načina proizvajanja toplote in elektrike, transporta, industrije in drugih dejavnosti, ki prispevajo k onesnaževanju pa se vedno bolj uporablja koncept t.i. "pravične tranzicije" za delavke ter delavce zaposlene v dejavnostih, ki bi se zaradi ukinjanja delovnih mest lahko znašli na položaju brez službe. Koncept temelji na zagotovljenem izobraževanju, možnosti predčasnega upokojevanja in drugih socialno sprejemljivih ukrepov procesa pravične tranzicije<ref>{{Navedi revijo|last=Piggot|first=|last2=Boyland|date=2019|title=Realizing a just transition and equitable transition away from fossil fuels.|url=https://www.researchgate.net/publication/330556442_Realizing_a_just_and_equitable_transition_away_from_fossil_fuels|magazine=Discussion brief. Stockholm Environment Institute|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>
==== Teoretični in praktični primeri kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka ====<!-- Tukaj se zdi smiselno postaviti primere ukrepov, ki bi lahko izboljšali področje o katerem se je v celotnem članku pisalo. -->
* Univerza Laappeenrant <ref>{{Navedi revijo|last=Ram|first=|last2=Bogdanov|date=2018|title=Global energy system based on 100% renewable energy: Energy transition in Europe across power, heat, transport and desalination sectors.|url=https://www.researchgate.net/publication/329714210_Global_Energy_System_based_on_100_Renewable_Energy_Energy_Transition_in_Europe_Across_Power_Heat_Transport_and_Desalination_Sectors|magazine=Lappeenranta University of Technology Research Reports|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je raziskala možnosti tranzicije EU iz zdajšnega večinskega dela proizvodnje [[Elektrika|elektrike]] in [[Toplota|toplote]] s strani [[Fosilno gorivo|fosilnih goriv]] k večinskemu delu proizvodnje iz mešanice [[Obnovljivi viri energije|obnovljivih virov energije]] (OVE) do leta 2050. Ob vrstah obnovljivih virov energije dodane kratice, ki ponazarjajo način ter obseg ogrevanja: [[Soproizvodnja toplote in električne energije|kogeneracija toplote in električne energije]] (CHP), [[daljinsko ogrevanje]] (DH) in poraba toplote v industrijske namene (IH). Shranjevanje elektrike bi lahko v večini temeljilo na [[Baterija (elektrika)|baterijah]], [[Črpalna hidroelektrarna|vodnih črpalnih elektrarnah]] ter [[Shranjevalniki stisnjenega zraka|shranjevalnikih stisnjenega zraka]], medtem, ko bi toploto lahko shranjevali na večjem spektru tehnoloških zmogljivosti, ki jih poznamo že danes. Pri [[Transport|transportu]], ki danes temelji na fosilnih gorivih bi tranzicija lahko temeljila na [[Električno vozilo|električnih vozilih]], ki bi imela dovod direktne (uporaba baterij) ali indirektne električne energije (uporaba [[Vodik|vodika]] in drugih vrst utekočinjenih obnovljivih virov energije).
* Koncept "[[odrast]]i" ({{jezik-en|degrowth}}) pravi, da bi za dosego ciljev izboljšanja kakovosti zraka, omejitve [[Spremembe podnebja|podnebnih sprememb]] v obsegu [[Planetarne meje|planetarnih meja]], morali ob tranziciji na obnovljive vire energije ter dejstvu o omejenosti z materialnimi viri, sočasno potekati tudi ukrepi za zmanjševanje porabe energije pri ogrevanju in porabi električne energije pri vsakdanjih ter gospodarstvenih aktivnostih. V primeru transporta pa bi se podal tudi velik poudarek na zmanjševanju deleža individualnih prevoznih sredstev in povečevanju deleža javnega transporta. V primeru industrijske proizvodnje in rabe materialov pa bi se le to omejilo na najbolj nujne potrebe, v obsegu [[Krožna ekonomija|krožne ekonomije]] in [[Trajnostnost|trajnostnega]] delovanja družbe.
== Sklici ==
{{sklici|30em}}
[[Kategorija:Onesnažila]]
[[Kategorija:Onesnaževanje zraka]]
ay50n5wljcxniexwgwcgw8nhymysvwo
5722800
5722799
2022-07-22T23:22:51Z
TadejM
738
popravek prevoda
wikitext
text/x-wiki
[[File:Airborne-particulate-size-chart.svg|thumb|upright=1.75|Shema prikazuje vrste atmosferskih prašnih delcev in njihovo razporeditev po velikosti v mikrometrih (μm).]]
'''Prašni delci''' – imenovani tudi '''atmosferski aerosolni delci''', '''trdni prašni delci''' ali '''lebdeči delci''' ('''SPM''') – so [[mikroskopski]] [[delec|delci]] [[trdna snov|trdne]] ali [[tekoča snov|tekoče]] [[snovi]], [[suspenzija (kemija)|suspendirani]] v [[ozračje|zraku]]. Izraz ''[[aerosol]]'' se pogosto nanaša na [[zmes]] prašnih delcev in zraka in ne samo na prašne delce.<ref>{{cite book |vauthors=Seinfeld J, Pandis S |title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change |edition=2nd |publisher=[[John Wiley & Sons]] |year=1998 |location=Hoboken, New Jersey |isbn=978-0-471-17816-3 |page=[https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 97] |url-access=registration |url=https://archive.org/details/atmosphericchemi0000sein/page/97 }}</ref> Viri delcev so lahko naravni ali [[antropogeno tveganje|antropogeni]].<ref>{{cite journal |vauthors=Plainiotis S, Pericleous KA, Fisher BE, Shier L |date=January 2010 |title=Application of Lagrangian particle dispersion models to air quality assessment in the Trans-Manche region of Nord-Pas-de-Calais (France) and Kent (Great Britain) |journal=International Journal of Environment and Pollution |volume=40 |issue=1/2/3 |pages=160–74 |doi=10.1504/IJEP.2010.030891 |url=http://www.harmo.org/Conferences/Proceedings/_Crete/publishedSections/p398.pdf }}</ref> Vsebujejo različne kemijske komponente, lahko so različnih oblik in velikosti, ki segajo vse od nekaj nanometrskih do več sto mikrometrskih. Prašni delec ni nujno sestavljen iz enega [[Onesnažilo|onesnaževala]]. Vključuje lahko mešanico (plinastih) onesnaževal, ki so porazdeljena v različne velikosti. Tako je lahko neposredna posledica antropogenega in naravnega vira (primarno onesnaževalo) ali pa nastane v [[ozračje|ozračju]] (sekundarno onesnaževalo) kot posledica fizikalnih procesov in kemičnih reakcij, kot so [[kondenzacija]], [[izparevanje]] in [[koagulacija]]. Delec se pod vplivom vremenskih razmer (vlaga in drugi dejavniki) v nekaj minutah do več tednih in po prepotovani razdalji od nekaj metrov do nekaj tisoč kilometrov odstrani iz ozračja. Velikost in kemična sestava delcev določata njihove približne optične in absorpcijske lastnosti ter dinamiko gibanja (odlaganja), to pa vpliva na vidljivost in podnebne spremembe ter zmožnosti vstopa v človeška [[dihala]] in posledice za zdravje. Na človeško [[zdravje]] ne vplivajo samo neposredno, ampak z vplivom na podnebje in [[padavine]] tudi posredno. Vrste [[atmosfera|atmosferskih]] delcev vključujejo suspendirane prašne delce, torakalne in vdihljive delce;<ref name="ncbi.nlm.nih.gov">{{cite journal | vauthors = Brown JS, Gordon T, Price O, Asgharian B | title = Thoracic and respirable particle definitions for human health risk assessment | journal = Particle and Fibre Toxicology | volume = 10 | pages = 12 | date = April 2013 | pmid = 23575443 | pmc = 3640939 | doi = 10.1186/1743-8977-10-12 }}</ref> grobe vdihljive delce z oznako PM{{sub|10}}, ki so [[granularnost|grobi]] [[delec|delci]] s [[velikost delcev|premerom]] 10 [[mikrometer|mikrometrov]] (μm) ali manj; fine delce z oznako PM{{sub|2.5}}, ki imajo premer 2,5 μm ali manj;<ref name="US EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Particulate Matter (PM) Basics |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/particulate-matter-pm-basics#PM |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=19 April 2016}}</ref> [[ultrafini delci|ultrafine delce]] s premerom 100 nm ali manj; in [[saje]].
[[Mednarodna agencija za raziskave raka]] (IARC) in [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (SZO) označujeta prašne delce v zraku kot [[Seznam karcinogenov skupine I|karcinogene skupine I]].<ref>{{cite web|url=http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|title=EHP – Outdoor Particulate Matter Exposure and Lung Cancer: A Systematic Review and Meta-Analysis|website=ehp.niehs.nih.gov|access-date=2016-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20160529064001/http://ehp.niehs.nih.gov/1408092/|archive-date=29 May 2016|url-status=dead}}</ref> Prašni delci so zaradi zmožnosti prodora globoko v pljuča, krvni obtok in možgane (poleg [[ultrafini delci|ultrafinih delcev]]) najbolj škodljiva oblika [[onesnaževanja zraka]]<ref>{{cite news |last1=Wasley |first1=Andrew |last2=Heal |first2=Alexandra |last3=Harvey |first3=Fiona |last4=Lainio |first4=Mie |title=Revealed: UK government failing to tackle rise of serious air pollutant |url=https://www.theguardian.com/environment/2019/jun/13/revealed-uk-government-failing-to-tackle-rise-of-ammonia-serious-air-pollutant |work=The Guardian |date=13 June 2019 }}</ref> in lahko prodrejo globoko v pljuča, krvni obtok in možgane ter povzročijo težave z zdravjem, vključno z [[miokardni infarkt|miokardnim infarktom]], [[bolezni dihal|boleznimi dihal]] in [[prezgodnja smrt|prezgodnjo smrtjo]].<ref name="EPA">{{cite web |last1=US EPA |first1=OAR |title=Health and Environmental Effects of Particulate Matter (PM) |url=https://www.epa.gov/pm-pollution/health-and-environmental-effects-particulate-matter-pm |website=US EPA |access-date=5 October 2019 |date=26 April 2016}}</ref> Leta 2013 opravljena raziskava, v katero je bilo vključenih 312.944 udeležencev iz devetih evropskih držav, je pokazala, da ni varne ravni delcev v zraku in da se je za vsako povečanje delcev PM{{sub|10}} za 10 [[mikrogram|μg/m{{sup|3}}]] stopnja [[rak pljuč|raka pljuč]] zvišala za 22 % (95-% IZ [1,03–1,45]). Manjši delci PM{{sub|2.5}}, ki lahko prodrejo globlje v pljuča, so bili povezani z 18-odstotnim povečanjem stopnje raka pljuč na 5 μg/m{{sup|3}}; vendar ta raziskava za to povezavo ni pokazala statistične značilnosti (95-% IZ [0,96–1,46])<ref name="Lancet71013">{{cite journal |last1=Raaschou-Nielsen |first1=Ole |last2=Andersen |first2=Zorana J |last3=Beelen |first3=Rob |last4=Samoli |first4=Evangelia |last5=Stafoggia |first5=Massimo |last6=Weinmayr |first6=Gudrun |last7=Hoffmann |first7=Barbara |last8=Fischer |first8=Paul |last9=Nieuwenhuijsen |first9=Mark J |last10=Brunekreef |first10=Bert |last11=Xun |first11=Wei W |last12=Katsouyanni |first12=Klea |last13=Dimakopoulou |first13=Konstantina |last14=Sommar |first14=Johan |last15=Forsberg |first15=Bertil |last16=Modig |first16=Lars |last17=Oudin |first17=Anna |last18=Oftedal |first18=Bente |last19=Schwarze |first19=Per E |last20=Nafstad |first20=Per |last21=De Faire |first21=Ulf |last22=Pedersen |first22=Nancy L |last23=Östenson |first23=Claes-Göran |last24=Fratiglioni |first24=Laura |last25=Penell |first25=Johanna |last26=Korek |first26=Michal |last27=Pershagen |first27=Göran |last28=Eriksen |first28=Kirsten T |last29=Sørensen |first29=Mette |last30=Tjønneland |first30=Anne |last31=Ellermann |first31=Thomas |last32=Eeftens |first32=Marloes |last33=Peeters |first33=Petra H |last34=Meliefste |first34=Kees |last35=Wang |first35=Meng |last36=Bueno-de-Mesquita |first36=Bas |last37=Key |first37=Timothy J |last38=de Hoogh |first38=Kees |last39=Concin |first39=Hans |last40=Nagel |first40=Gabriele |last41=Vilier |first41=Alice |last42=Grioni |first42=Sara |last43=Krogh |first43=Vittorio |last44=Tsai |first44=Ming-Yi |last45=Ricceri |first45=Fulvio |last46=Sacerdote |first46=Carlotta |last47=Galassi |first47=Claudia |last48=Migliore |first48=Enrica |last49=Ranzi |first49=Andrea |last50=Cesaroni |first50=Giulia |last51=Badaloni |first51=Chiara |last52=Forastiere |first52=Francesco |last53=Tamayo |first53=Ibon |last54=Amiano |first54=Pilar |last55=Dorronsoro |first55=Miren |last56=Trichopoulou |first56=Antonia |last57=Bamia |first57=Christina |last58=Vineis |first58=Paolo |last59=Hoek |first59=Gerard |title=Air pollution and lung cancer incidence in 17 European cohorts: prospective analyses from the European Study of Cohorts for Air Pollution Effects (ESCAPE) |journal=The Lancet Oncology |date=August 2013 |volume=14 |issue=9 |pages=813–822 |doi=10.1016/S1470-2045(13)70279-1 |pmid=23849838 |url=https://www.openaccessrepository.it/record/23400 }}</ref> Svetovna izpostavljenost PM{{sub|2.5}} je leta 2016 prispevala k 4,1 milijona smrti zaradi bolezni srca in kapi, raka pljuč, kroničnih bolezni pljuč in bolezni dihal.<ref name="State of Global Air 2018">{{cite web| title=STATE OF GLOBAL AIR/2018 A SPECIAL REPORT ON GLOBAL EXPOSURE TO AIR POLLUTION AND ITS DISEASE BURDEN| publisher=Health Effects Institute| year=2018| url=https://www.stateofglobalair.org/sites/default/files/soga-2018-report.pdf}}</ref> Na splošno so prašni delci v ozračju na šestem mestu med vzroki prezgodnje smrti v svetu.<ref>{{cite news|url=https://undark.org/breathtaking|title=The Weight of Numbers: Air Pollution and PM2.5|work=Undark|access-date=6 September 2018}}</ref>
=== Velikost prašnih delcev ===
[[slika:PM and a human hair.jpg|thumb|Primerjava velikosti prašnih delcev s človeškim lasom]]
V osnovi se delce deli na fine ter grobe delce, ki imajo lahko drugačen tip vira in so bili izpostavljeni drugačnim atmosferskim pogojem. Delci različnih velikosti<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://b-ok.cc/book/2655019/83e684|title=Aerosol Science: Technology and Applications.|date=2014|accessdate=|website=|publisher=John Wiley and Sons Ltd.|last=Colbeck|first=|last2=Lazaridis}}</ref> :
* '''Nukleacijska oblika:''' Delci s premerom manjšim od 0,1 µm, ki se formirajo z nukleacijskimi procesi temelječimi se na kondenzaciji visoko nasičene pare. Najmanjša velikost v tej kategoriji sicer ni dovolj dobro definirana, a se približuje 3nm.
* '''Aitkenova oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 100 nm. Izvirajo iz parne nukleacije ali rasti prej obstoječih manjših delcev s procesom kondenzacije.
* '''Akumulacijska oblika:''' Delci s premerom od 0,01 µm do 3 µm. Delci so v tej obliki formirani s procesom koagulacije manjših delcev ali pa s kondenzacijo sestavin v stanju pare. Število delcev se v tej obliki ne povečuje z rastjo kondenzacije. Proces mehanizma odstranjevanja teh delcev je počasen zato je tudi prisotno akumuliranje delcev v večje.
* '''Ultrafini delci:''' Delci v Aitkenovi in nukleacijski obliki.
* '''Fini delci:''' Premer manjši od 2 µm.
* '''Grobe frakcije:''' Premer večji od 2 µm.
Pomemben aspekt opisovanja delcev je distribucija velikosti, ki z logaritmično porazdelitvijo prikaže razmerje med velikostjo ter številom, površino, maso in volumnom.
Največje število delcev je v nukleacijski, največja površina v akumulacijski in največji volumen oz masa v akumulacijski ter grobi obliki delcev. Manjša oblika vzorčenja PM2.5 (Particulate Matter) predstavlja trdne delce manjše od 2.5 µm pa vse do 0.1 µm, kar pomeni, da se lahko vzorči tako grobe, akumulacijske kot tudi fine, nukleacijske delce. Večja PM10, ki predstavlja trdne delce manjše od 10 µm pa vse do 1 µm pa pomeni, da se vzorči pretežno grobe in akumulacijske delce, pri velikosti 1-3 µm pa se obliki vzorčenja prekrivata. Izmerjene velikosti in oblike delcev so odvisne od merilne naprave, ki ima lahko več načinov merjenja in možnega porazdeljevanja velikosti delcev skozi posebne kanale, ki se sicer prilagajajo standardom in regulativam<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://epdf.pub/environmental-chemistry-of-aerosols.html|title=Environmental Chemistry of Aerosols.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Blackwell Publishing Ltd.|last=Colbeck|first=}}</ref>.
Poleg fizičnih karakteristik (števila, mase in površine s pripadajočimi velikostmi) so pomembne tudi oblika, higroskopičnost (fenomen pridobivanja in zadrževanja vodnih molekul skozi proces absorpcije in adsorpcije), hlapnost ali volatilnost (kvaliteta materiala delca, ki opisuje kako hitro oz pod kakšnimi pogoji se upari) in električni naboj (opisuje adhezijski potencial delca, ki privlači ali odbija molekule različnih snovi) kateri je pomemben zaradi suspenzije ali resuspenzije, ki je lahko podobna tudi sili gravitacije<ref>{{Navedi revijo|last=Kok|first=|last2=Renno|date=2008|title=The effects of electric forces on dust lifting: Preliminary studies with a numerical model|url=https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1742-6596/142/1/012047/pdf|magazine=IOP Publishing Ltd, Journal of Physics: Conference Series 142|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
=== Kemična sestava prašnih delcev, viri onesnaževanja in njihov delež ===
Poleg velikosti je zelo pomembna tudi kemična sestava delcev. Poleg vremenskih spremenljivk sta to dva parametra s katerima se lahko določi približen izvor onesnaževanja in njihov učinek na človeško zdravje. Kemična sestava je lahko homogena kjer je prevladujoča sestava delca iz enega kemičnega elementa (molekul, atomov) in posledično tudi enega vira. Ponavadi pa je sestava heterogena. Ta je sestavljena iz več kemičnih elementov, ki so bili povezani skupaj s kemičnimi reakcijami na samem mestu izvora (primarni delci) ali pa kasneje v atmosferi skupaj z drugimi delci, različnih agregatnih stanj, izvora, velikosti in kemičnih sestav ter s tem lastnostmi (sekundarni delci).
Po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] so najbolj pomembne kemične lastnosti delcev:<ref name=":1">{{Navedi dokument |url=https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/67338/a76621.pdf;sequence=1|title=Guidelines for concentration and exposure-response measurement of fine and ultra fine particulate matter for use in epidemiological studies|date=2002|accessdate=|website=|publisher=Svetovna zdravstvena organizacija}}</ref>
* Elementarna sestava
* Sekundarni anorganski ioni
* Ogljikove spojine
* Organska sestava
[[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (ARSO) prav tako izvaja kemične analize prašnih delcev (PM2.5 in PM10):<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/|title=Kakovost zraka v Sloveniji 2017|date=2017|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje|last=|first=}}</ref>
* Ioni (Klorid, nitrat, sulfat, natrij, amonij, kalij, magnezij, kalcij)
* Ogljikove spojine (Organski ogljik, elementarni ogljik)
* Težke kovine (Arzen, kadmij, nikelj, svinec)
* Policiklični ogljikovodiki (Benzo(a)antracen, benzofluoranten, benzo(a)pirene, inedeno(123-cd)piren, dibenz(ah)antracen)
==== Elementarna sestava ====
Prašni delci so lahko sestavljeni iz oblice kemičnih elementov in spojin, ki se oblikujejo direktno iz vira in ostanejo v primarni obliki ali pa se s pomočjo obstoječih plinov ter drugih elementov in atmosferskih pogojev ter s tem kemičnih reakcij oblikujejo v sekundarni fazi. Med elementarno sestavo delcev se šteje kemične elemente kot so minerali, ki so prisotni v zemeljski skorji (največja prisotnost je silicija, aluminija, železa in kalcija) in se s pomočjo mehanskih ter drugih procesov spustijo v zrak (ponavadi v grobih frakcijah). Pojavljajo pa se tudi sledovi kovin (kadmij, živo srebro, nikelj, krom, cink in svinec), ki ne izvirajo nujno iz zemeljske skorje in mehanskih procesov, ampak tudi termodinamičnih ob zgorevanju fosilnih goriv. Ti se lahko v sekundarni fazi spajajo z drugimi elementi kot je svinec (Pb), ki lahko oksidira v svinčev oksid (PbO).
{{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site-->
| text = {{Graph:Chart
| width=100
| height=100
| type=pie
| legend=Vir
| x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki
| y1=25,17,8,28,22
| showValues=
}}
| below = Viri emisij živega srebra v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017">{{navedi dokument |url=https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_porocilo_2017_kakovost_zraka_fin.pdf |title=Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2017 |publisher=Agencija RS za okolje |year=2018}}</ref>
}}
{| class="wikitable"
|'''Vir emisije'''
|'''Značilni elementi'''
|-
|'''Cestni promet'''
Motorni transport
Obraba motorja
Nadomestni katalizator
Obraba pnevmatik
Prah ob/na cestišču
|
Br, Pb, Ba, Mn, Cl, Zn, V, Ni, Se, Sb, As
Fe, Al
Redki materiali
Zn
EC, Al, Si, K, Ca, Ti, Fe, Zn
|-
|'''Industrijski objekti'''
Energetska postrojenja na nafto
Zgorevanje premoga
Rafinerije
Talilnice neželeznih kovin
Železarne ter jeklarne
Tovarne proizvajajoče se mangana
Rafinerije bakra
|
V, Ni
Se, As, Cr, Co, Cu, Al, S, P, Ga
V
As, In, Cu, Zn
Pb
Mn
Cu
|-
|'''Manjši izgorevalni procesi'''
Sežigalnice odpadkov
Izgorevanje lesa
Peka mesa na žaru
|
Zn, Sb, Cu, Cd, Hg, K, Pb
Ca, Na, K, Fe, Br, Cl, Cu, Zn
Na, Al, K, Sr, Ba, Cl
|-
|'''Obdelava mineralov/drugih materialov'''
|Mg, Al, K, Sc, Fe, Mn
|-
|'''Pršenje morske vode'''
|Na, Cl, S, K
|-
|'''Resuspenzija delcev tal'''
|Si, V, Cr, Ca, Ti, Sr, Al, Mn, Sc
|}
==== Sekundarni anorganski ioni ====
{{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site-->
| text = {{Graph:Chart
| width=100
| height=100
| type=pie
| legend=Vir
| x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Industrijski procesi in raba topil
| y1=35,20,1,1,12,31
| showValues=
}}
| below = Viri emisij žveplovega dioksida v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/>
}}
{{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site-->
| text = {{Graph:Chart
| width=100
| height=100
| type=pie
| legend=Vir
| x=Proizvodnja elektrike in toplote,Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Kmetijstvo
| y1=11,9,50,11,9,10
| showValues=
}}
| below = Viri emisij dušikovih oksidov v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/>
}}
Prašni delci se razlikujejo glede na primarno (direktno iz vira) in sekundarno formacijo. Sekundarna formacija se izvede v atmosferi na katero vplivajo že predhodno prisotni plini in s tem različne kemične reakcije ter drugi fizikalni procesi, kot so oksidacija žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOx) in amonijaka (NH3), ki prevladujoče se izvirajo iz emisij fosilnih goriv (SO2, NOx) ter kmetijstva (NH3). Sulfat (SO4), nitrat (NO3) in amonij (NH4) so prevladujoče komponente sekundarnega anorganskega iona v prašnih delcih, ki se zaradi sočasne prisotnosti amonija v atmosferi, pojavijo kot amonijev sulfat ((NH4)2SO4) ter amonijev nitrat (NH4NO3) in izvirajo s pomočjo nevtralizacije žveplene kisline (H2SO4) ter dušikove kisline (HNO3) z amonijakom (NH3). Oksidacija (SO2) vedno rezultira v formaciji aerosolov (zaradi nizkega pritiska), medtem, ko so dušikovi oksidi (NOx) razdeljeni med plinasto fazo in fazo »trdnega« delca. Nevtralizacija žveplene kisline ponavadi prevlada nad nevtralizacijo dušikove kisline <ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Atmospheric Chemistry and Physics: From Air Pollution to Climate Change, Second edition.|last=Seinfield|first=|publisher=John Wiley & Sons|year=2006|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://www.wiley.com/en-us/Atmospheric+Chemistry+and+Physics%3A+From+Air+Pollution+to+Climate+Change%2C+3rd+Edition-p-9781118947401|last2=Pandis}}</ref>.
Sekundarna formacija je odvisna od kemičnih reakcij s predhodno obstoječimi plini in koncentracijami oksidov v atmosferi ter od kemičnih in fizikalnih karakteristik obstoječih prašnih delcev s katerimi se potencialno lahko poveže v večji delec. Vremenske spremenljivke kot so temperatura zraka, vlaga, veter, pritisk in sončno sevanje pa lahko zavrejo ali pa pospešijo ta proces.
{| class="wikitable"
|'''Vir'''
|'''Spojine'''
|-
|Reja živali
|NH3
|-
|Produkti atmosferske transformacije SO2, NOx in NH3
|H(+), SO4(2-), NO3(-), NH4(+)
|-
|Kotlovnica na premog in olje
|SO4(2-), NH4(+)
|-
|Sežigalnica
|NH4(+), NO3(-)SO4(2)
|-
|Dim zaradi sežiganja lesa
|Nitrat, sulfat, NH4
|-
|Kurišča za peko mesa
|Nitrat, sulfat
|}
==== Ogljikove spojine ====
Delež ogljikovih spojin v delcih predstavljajo različne vrste organskih spojin, med katerimi sta najbolj pomembni: elementarni ogljik (EC) in organski ogljik (OC). Elementarni ogljik (tudi črni ogljik) je oblikovan med visokotemperaturnim izgorevanjem fosilnih goriv ter biomase in predstavlja inertni sledilni del primarnega (izgorevalnega) prašnega delca. Ogljik v obliki organskih spojin je lahko primarnega izvora (transport, industrija, obraba in suspenzija bioloških ostankov,..) in pa tudi sekundarnega (oksidacija hlapnih organskih spojin). Ogljikove spojine lahko predstavljajo tudi do 60% masnega deleža finih delcev v velikosti manjših od 2.5 µm, ki so prisotni v urbanem in obcestnem okolju ter od 10 do 20% masnega deleža delcev manjših od 10 µm <ref name=":0" />. Vsebnost ogljikovih spojin zato spremlja tudi agencija Republike Slovenije za okolje, ki lahko na podlagi tega lažje določa sam izvir delcev in strategije kontrole tega dela emisij prašnih delcev.
==== Organska sestava ====
Organske spojine so izpuščene v zrak ob samem procesu predelave, izdelave, uporabe in obrabe velikega števila materialov ter produktov. V večini so lahko-hlapne ali pa polhlapne, kar pomeni, da se v stiku z atmosferskimi pogoji zelo hitro uparijo.
Polhlapne organske spojine so v atmosferi lahko v obliki pare ali pa delca (trdnega, tekočega). Organske spojine vedno vsebujejo ogljik (v tem primeru izključujoč CO2, CO,..), skoraj vse pa tudi ogljiko-vodikovo (C-H) vez, predstavljajo pa lahko tudi do 30% mase PM2.5 in do 20% mase PM10<ref name=":2" />. Ponavadi se nahajajo v notranjosti prašnega delca, v manjši meri pa tudi na površini.
{{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site-->
| text = {{Graph:Chart
| width=100
| height=100
| type=pie
| legend=Vir
| x=Raba goriv v industriji,Cestni promet,Ostali promet,Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju,Ubežni izpusti,Industrijski procesi in raba topil,Odpadki,Kmetijstvo
| y1=7,8,6,24,5,30,1,19
| showValues=
}}
| below = Viri emisij lahko hlapnih snovi v Sloveniji (2017)<ref name="ARSO_porocilo_2017"/>
}}
Lahko hlapne snovi so lahko spojine, kot so [[propan]], [[butan (plin)|butan]], [[formaldehid]]i, [[etanol]] idr., polhlapne pa klordan, [[DDT]] (pesticidi), benzojska kislina (konzervansi za živila, plastični izdelki,..), benzil butil ftalat (mehčalec polimerov-sestavni del fleksibilne plastike) in drugi.
V Sloveniji in tudi drugod po svetu se posebno pozornost posveča nadzoru in omejevanju uporabe policikličnih aromatski oglijkovodikov (PAH), ki kot razred organskih spojin dokazano škodujejo zdravju in kot je v priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije opisano <ref name=":1" /> doprinesejo k razvoju [[Rakava celica|rakavih celic]] v človeškem telesu. PAH spojine so sestavljene iz več aromatskih obročov s pomočjo frakcij oglijka in se oblikujejo v pogojih kjer je prisotnost kisika zelo majhna, kot na primer v samem ognjenem okvirju izgorevanja organskih materialov (fosilna goriva, les,..) kjer ob nepopolnem izgorevanju (prenizka temperatura,..) ne pride do razgrajevanja spojin v krajše in bolj enostavne. Te ob vremenskih spremenljivkah kondenzirajo in se formirajo v ali adsorbirajo na površino delca. Policiklični aromatski ogljikovodiki, ki so prepoznani kot nevarni za človeško življenje so: benzo(a)piren (tudi najbolj obravnavan), benzo(a)antracen, acenaften, acenaftilen, antracen, dibenzo(a,h)anthracene, fluoranten, naftalen, fenantren, piren in drugi.
==== Voda ====
Voda ima velik vpliv na oblikovanje delcev in s tem na njihovo velikost ter maso. Primaren fizični proces je kondenzacija in izparevanje vodne pare, ki se ob hidrofiličnih snoveh poveže z absorpcijo (molekule se volumsko povežejo z drugo snovjo delca) ali adsorpcijo (molekule se povežejo na površini delca). Hidrofobične snovi pa se ne povežejo z in se ne razstopijo v vodi. Če je v delcu prevladujoča se skupina hidrofiličnih molekul te lahko preprečijo, da bi se hidrofobične snovi ločile od vode zaradi oblikovanja močnih vodikovih vezi. Lahko pa hidrofobična snov vpliva na zmanjšanje vsebnosti vode in s tem mase delca. S povečevanjem relativne vlažnosti se povečuje tudi stopnja rasti velikosti in mase delca, ki je odvisna tudi od drugih faktorjev (velikost delca, pot, ki jo opravi v primerjavi z drugimi delci, vremenske spremenljivke). Ob 50% relativni vlažnosti je lahko delež vode pri celotni masi delca (NH4(SO4)2) kar 30% <ref name=":1" />.
==== Kemična analiza ====
Kemično analizo se lahko izvede na večjem številu delcev ali pa samo ne enem, kjer se izvaja več različnih metod, ki se osredotočajo na manjšo površino (9 do 16 µm²). Metoda kemične analize temelječa na rentgenski flourescenčni analizi (XFR). Okoljski vrstični elektronski mikroskop (ESEM) in energetska disperzijska rentgenska analiza (EDX)<ref>{{Navedi splet|url=http://homepages.see.leeds.ac.uk/~lecsjed/huiyi/00_FTitle%20page.doc|title=Development and Application of a new Thermal Gradient Diffusion Chamber to study the Ice Nucleation Properties of Inhomogeneous Dust Aerosols|date=2007|accessdate=|website=|publisher=|last=Kulkarni|first=}}</ref> temeljita na mikroskopskem slikanju skupine delcev in posameznega delca na filtru, katerega sočasno obravnavata tudi z visoko frekvenco rentgenskega štetja katerih spektrovni odboj se analizira in poveže z obstoječimi kemičnimi elementi.
Kemična sestava delcev se razlikuje glede same lokacije (izvora, izvajanja meritev), ki ima ponavadi svoje specične lastnosti, ki so povezane z različno industrijo ter delovanjem ljudi (v mestih), različnimi vrstami rastja (v ruralnih predelih) in vremenskimi pogoji.
==== Izvor delcev ====
{{Side box |metadata=No<!--This makes the box display on the mobile site-->
| text = {{Graph:Chart
| width=300 | height=150
| yAxisTitle=%
| legend=Vir
| type=stackedrect
| x=SOX,NOX,PM10,PM2.5,NMVOC
| y1=0,1,4,5,1
| y2=0,39,10,11,9
| y3=3,9,2,2,1
| y4=9,3,19,10,48
| y5=20,11,6,8,2
| y6=51,17,5,4,9
| y7=17,14,39,56,17
| y8=0,6,15,4,13
| y1Title=Odpadki
| y2Title=Cestni promet
| y3Title=Ostali promet
| y4Title=Industrijski procesi in raba
| y5Title=Raba energije v industriji
| y6Title=Proizvodnja elektrike in toplote
| y7Title=Gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor
| y8Title=Kmetijski sektor
| showvalues=
| colors=#777099,#b7b5da,#adc446,#7b9033,#fdf8b0,#44859e,#6ec5c2,#a8dce7
}}
| below = Različne vrste emisij v Evropi (2018)<ref name="EEA_report_2018">{{navedi dokument |url=https://www.eea.europa.eu/publications/air-quality-in-europe-2018 |title=Air quality in Europe — 2018 report |series = EEA Report |issue=12/2018 |publisher=
Evropska agencija za okolje |year=2018}}</ref>
}}
Prašni delci se v osnovi delijo glede na naravni ter antropogeni izvor. Antropogeni izvor na globalni ravni predstavlja zgolj 19% delež vseh delcev v ozračju, ostalih 81% pripada naravnim izvorom <ref>{{Navedi revijo|last=Chen|first=|last2=Jiang|last3=Huang|date=2018|title=Quantifying contributions of natural and anthropogenic dust emission from different climatic regions.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1352231018304965|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
Največji naravni izvori emisij prašnih delcev so območja: puščava Sahara, puščava Taklamakan, Arabski polotok in zahodni del Avstralije. Največji antropogeni izvori pa so na območju: Indije, Kitajske, Severne Amerike in Evrope.
Zelo sušna in sušna območja so tista, ki največ prispevajo k emisijam s strani naravnih virov in delno sušna, sušna, subhumidna in humidna območja s strani antropogenih.
===== Naravni izvori =====
Največje koncentracije naravnega izvora se nahajajo na območjih kjer je suho podnebje in primerna geologija zemeljske skorje (izsušena tla polna drobnega peska ali zemlje) kot so: puščava, plaže, večje odprte površine zemlje kjer ob pravih vremenskih pogojih (veter) pride do resuspenzije delcev v zrak. Obmorske geografske lokacije imajo prisotnost morske soli, ki nastane zaradi stratifikacije (razslojevanje različnih kompozicij vode ob različnih temperaturah) in dviganjem, prenašanjem in sedimentacijo le teh na obalna območja (mesta, države), ki pa se ob intenzivnih podnebnih pogojih (veter) lahko prenaša tudi v notranjost celin. Veča pa se tudi intenziteta dinamike že obstoječih naravnih podnebnih pogojev, ki ob akumulativnem prispevku človeka k [[Spremembe podnebja|podnebnim spremembam]] doprinese k požarom v divjini<ref>{{Navedi revijo|last=McClure|first=|last2=Jaffe|date=2018|title=US particulate matter air quality improves except in wildifre-prone areas.|url=https://www.pnas.org/content/115/31/7901|magazine=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
===== Antropogeni izvori =====
Največje koncentracije delcev antropogenega izvora se nahajajo v urbanih središčih, kjer živi tudi večina industrializiranega sveta, ki je zaslužena za največji delež zgodovinskih izpustov, poleg v zadnjih desetletjih vzpenjajočih se velikih držav (Kitajska in Indija)<ref>{{Navedi revijo|last=Ritchie|first=|last2=Roser|date=2017|title=CO2 and other greenhouse gas emissions|url=https://ourworldindata.org/co2-and-other-greenhouse-gas-emissions|magazine=University of Oxford|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
Kot je razvidno se delež antropogenih virov v mestih regionalno razlikuje, na globalni ravni pa je povprečje PM2.5<ref>{{Navedi revijo|last=Karagulian|first=|last2=Bellis|date=2015|title=Contributions to cities ambient particulate matter (PM): A systematic review of local source contributions at global level.|url=http://source-apportionment.jrc.ec.europa.eu/Docu/Karagulian_et_al_2015.pdf|magazine=Elsevier Ltd.|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>:
* Promet: 25 %
* Domače kurjenje goriv (les, premog, plin za kuhanje in ogrevanje): 22 %
* Industrijske dejavnosti (zgorevanje nafte, premoga v energetskih postrojenjih, emisije s strani industrij kot so: petrokemična, metalurška, keramična, farmacevtska, informacijsko-tehnološka,..): 15 %
* Nedoločeni viri človeškega izvora (agrikulturna dejavnost, odpadki, sprememba namembnosti gozdnih in drugih površin,..): 22 %
* Naravni viri (delci zemlje, soli): 18 %
====== Slovenija ======
Glavni viri primarnih in sekundarnih delcev PM2.5 ter PM10 v Sloveniji (v letu 2016) so bila individualna kurišča na les (sektor rabe goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju) in dizlovi motorji na notranje izgorevanje (sektor cestnega prometa), ki so skupaj predstavljala do 85% vseh virov. Podatki so bili pridobljeni s strani agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO)<ref name=":2" />.
====== Evropska unija ======
V Evropski Uniji je največji onesnaževalec z žveplovimi oksidi (SOx) »proizvodnja elektrike in toplote«, dušikovimi oksidi (NOx) »cestni promet«, prašnimi delci (PM2.5 ter PM10) »gospodinjski, storitveni in institucionalni sektor«, kar je v skladu s slovenskimi razmerami<ref>{{Navedi splet|url=https://res.cloudinary.com/rampi/raw/upload/v1540861448/Air_quality_in_Europe_-2018_report-compressed_edcg1e.pdf|title=Air quality in Europe – 2018 report|date=2018|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency: European Environment Agency|first=}}</ref>.
Letne koncentracije prašnih delcev (PM2.5 in PM10) so najvišje v predelih Evrope kjer je večja urbanizacija (koncentracija ljudi) in prisotnost industrije, večje rabe primarnih energentov v obliki lesa ali pa fosilnih goriv za proizvajanje elektrike ter toplote. Pomembni pa so tudi geografski in vremenski pogoji, ki ne nudijo zmožnosti razpihovanja delcev in drugih onesnaževal zaradi gorovja na eni in nižine na drugi strani kot je primer stabilne atmosfere (pozimi je prisotna toplotna inverzija) v severni Italija, ki ima vpliv tudi na Slovenijo<ref>{{Navedi revijo|last=Finzi|first=|date=1991|title=LANDSAT images of urban air pollution in stable meteorological conditions|url=https://www.researchgate.net/publication/42433064_Satellite_data_for_the_air_pollution_mapping_over_a_city_-_The_use_of_virtual_stations|magazine=Il Nuovo Cimento C|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> .
=== Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami ===
==== Dinamika enega prašnega delca ====
Gibanje enega prašnega delca predstavlja molekula snovi, ki potuje skozi zrak v ravni liniji dokler ta ne trči ob drugo molekulo in spremeni smer ter svojo hitrost, do naslednjega trka in tako naprej. Molekule se lahko združujejo med sabo v procesu nukleacije ali pa trčijo ob delec, ki je mnogo večji od njih in združijo.
Na delec deluje sila upora (Fupor), ki je odvisna od lastnosti tekočine (hitrost, tlak, viskoznost) v kateri se delec giblje ter samih lastnosti gibanja delca (tudi oblike) in je definirana s pomočjo »Stokesovega zakona«. Sila upora je prisotna, ko ima delec drugačno hitrost od hitrosti tekočine (plina) v kateri se nahaja, ta pa je odvisna tudi od eksternih sil kot so sila gravitacije (Fg), ki je odvisna od mase delca. V primeru čistilnih naprav pa je prisotna tudi elektrostatična sila (Fes), ki pa je odvisna od električnega naboja delca.
Gibanje molekul (trki ob delec) je zaradi difuzije in vremenskih spremenljivk naključno, z različnimi vrstami intezitete in se ga da na mikroravni opisati z »Brownovim gibanjem«, ki upošteva maso delca ter naključni prekinjajoči se pospešek odvisen od trkov z drugimi delci ali molekulami<ref name=":3" />.
Delci pa lahko, zaradi turbulentnega toka tekočine (hidrodinamičnih sil), sile gravitacije (pri večjih delcih), sile upora (površin) in drugih eksternih sil (vremenskih spremenljivk), sedimentirajo in s tem zmanjšajo svojo številčno in masno koncentracijo.
==== Prenos snovi ter oblikovanje delcev s procesom nukleacije in koagulacije ====
Začetek formiranja delcev imenujemo proces nukleacije, ki se lahko pojavi s kristalizacijo tekoče faze molekul v trdno, s tekoče faze v plinasto (uparevanje) in plinaste faze (elementov onesnaževala ter vode) v tekočo (kapljice) ali trdno (kristalizirani delci). Rast nukleacije se odvija, ko energija molekularnega toka na samo površino preseže molekularni tok iz same površine drugih molekul ali delcev.
Prenasičeno ali visokonasičeno stanje molekul (kemični potencial molekule v visokonasičenem stanju) v plinastem stanju, ki je podvrženo spremembam v temperaturi in tlaku (ohlajevanje-kondenzacija ali izparevanje), spremembam v sami kemični kompoziciji (stik z drugimi elementi) in s tem kemičnimi reakcijami (oksidacija), lahko spremeni samo agregatno stanje in s tem dinamiko privlačnih (kohezijskih) sil med molekulami in atomi. Te sile vključujejo »Van der Wallsove«, kovalentne, ionske in druge kemično-elektronske vezi.
Nenasičena ali nasičena para postane prenasičena z različnimi termodinamskimi procesi, kot so izotermična kompresija, izobarično ohlajanje in adiabatična ekspanzija. Procesu oblikovanja molekul v prenasičenem stanju, pravimo tudi homogena nukleacija v večjo skupino, ki je sestavljena iz samo ene vrste molekul. Druge vrste nukleacijskih procesov<ref name=":3" />:
* Homogena-homomolekularna: lastna nukleacija iste vrste molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin.
* Homogena-heteromolekularna: lastna nukleacija dveh ali več vrst molekul. Ne vsebuje drugih vrst (atomov) molekul ali površin.
* Heterogena-homomolekularna: nukleacija iste vrste molekul na drugi vrsti snovi.
* Heterogena-heteromolekularna: nukleacija dveh ali več vrst molekul na drugi vrsti snovi.
Ti delci so v velikostnem razredu nukleacijske ali aitkenove oblike in sicer od 0.01 do 0.1µm ter imajo zaradi hitrih procesov in dinamike ter združevanja se z večjimi delci, tudi kratko življensko dobo (nekaj minut do nekaj ur).
Nukleacijska oblika prašnega delca se lahko oblikuje in združuje tudi z drugimi nukleacijskimi (homogene ali heterogene vrste) ali pa tudi večjimi oblikami prašnih delcev s procesom koagulacije v akumulacijsko velikost delcev (0.01µm do 3µm), ki imajo tudi več tedensko atmosfersko življensko dobo. Lahko pa se oblikuje s kondenzacijo sestavin v stanju pare na že obstoječe delce.
Prenos snovi in oblikovanje delcev se v atmosferi primarno izvaja s kondenzacijo in izparevanjem vodne pare. Kondenzacija (ali izparevanje) poteka zaradi tlačne razlike med zunanjo paro ter paro na površini delca. Stopnja rasti je odvisna od relativne vlažnosti, velikosti delca in relativne velikosti delcev v primerjavi s povprečno razdaljo gibajočih se delcev med zaporednimi trki, ki spreminjajo smer, energijo ali druge lastnosti delcev ter od prisotnosti drugih visokonasičenih snovi.
Reakcija žveplovega dioksida (SO2) z vodo tvori žveplasto kislino (H2SO3) ta pa v atmosferi reagira s kisikom in tvori žvepleno kislino (H2SO4). Žveplena kislina je poleg organskih spojin ena od najbolj zaslužnih spojin za oblikovanjem novih delcev v atmosferi. Žveplena kislina ima nizek parni tlak, kar pomeni, da lahko hitreje kondenzira in zato igra vlogo predhodnega plina pri oblikovanju prašnih delcev.
Dokazana je korelacija med izmerjeno koncentracijo žveplene kisline (H2SO4) ter številčno koncentracijo delcev v velikosti od 3 do 6 nm (nukleacijska velikost), ki predstavlja sam začetek oblikovanja delcev<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Sihto|first=|last2=Kulmala|date=2006|title=Atmospheric sulphuric acid and aerosol formation: implications from atmospheric measurements for nucleation and early growth mechanisms.|url=https://acp.copernicus.org/articles/6/4079/2006/|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Kljub izključevanju rastnih mehanizmov je razvidno, da žveplena kislina predstavlja večji delež zaslužen za oblikovanje delcev, ne pa celotnega, ki je razdeljen še med druge spojine (organske spojine ter sekundarni ioni kot je amonijak) ter odvisen od vremenskih spremenljivk. Nukleacija je v takem primeru heterogena-homomolekularna.
==== Dinamika prašnih delcev v povezavi z vremenskimi spremenljivkami ====
Koncentracija (dinamika) delcev je odvisna tudi od vremenskih spremenljivk v spodnjem delu [[Ozračje|atmosfere]] – troposferi, kjer se odvijajo globalni ter regionalni vremenski pojavi kot so: različne vrste zračnih mas, ki vplivajo na formiranje vremenskih front in s tem na ciklone, anti-ciklone in druge vrste vremenskih pojavov. Ti pojavi vplivajo na dinamiko v spodnjemu delu troposfere - atmosferski mejni plasti, ki se nahaja od 1 do 2km nad zemeljskim površjem. V tej mejni plasti se odvijajo tudi lokalni vremenski pojavi z vremenskimi spremenljivkami, izmed katerih so za samo dinamiko prašnih delcev najbolj pomembne: temperatura zraka, vlažnost zraka, hitrost vetra ter globalno sončno sevanje.
===== Temperatura zraka =====
[[Temperatura]] zraka je odvisna od sončnega sevanja v obliki elektromagnetnega valovanja, ki preide atmosfero in vzpostavi stik z zemeljskim površjem katero del sončne svetlobe absorbira, del pa odbije nazaj v atmosfero oziroma vesolje. Absorbirano sončno sevanje segreje zemeljsko površino, ki z nižjo frekvenco elektromagnetnega valovanja odseva toploto nazaj proti površju in v atmosfero ter vesolje. V atmosferi se toplota zadržuje zaradi absorpcije v vodni pari, ogljikovem dioksidu in ostalih plinih, ki ustvarjajo učinek tople grede in segrevajo ozračje ter s tem dvigajo samo temperaturo. Temperatura se v atmosferi spreminja z geografsko lokacijo ter višino in je v lokalni ter globalni troposferi odvisna od konvekcijskega gibanja, ki je podnevi bolj pomembno od gibanja vetra, s prehajanjem v noč pa se omenjeno razmerje spremeni in gibanje vetra ob površini ter s tem vzbujene turbulence prevlada nad konvekcijskim. Konvekcijsko gibanje se odvija v konvekcijski mejni plasti, ki je spodnja meja troposfere katere višina se lahko razteza od nekaj sto metrov pa do nekaj kilometrov. V tej mejni plasti se, zaradi nehomogenosti zemeljske topografije in posledične razlike v odsevanju zgoraj omenjene toplote, odvijajo konvekcijski prenosi toplote, ki temeljijo na prenosu toplote zaradi gibanja molekul v plinasti ali tekoči fazi<ref>{{Navedi knjigo|title=Environmental fluid mechanics.|last=Cushman-Roisin|first=|publisher=John Wiley and Sons, Inc|year=2019|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=http://www.dartmouth.edu/~cushman/books/EFM/front.pdf}}</ref>.
Temperatura je najvišja ob površini zemlje ter se z višino spreminja. Z večjo višino se zmanjšuje zračni pritisk ter gostota zračne mase, ki posledično zmanjša tudi samo temperaturo ozračja in s tem vpliva na koncentracijo delcev, ki se večinoma zadržujejo v atmosferski mejni plasti. To je podobno procesu toplotne inverzije, ki nastane ob nižji temperaturi zraka nad samo površino zemlje kot pa je temperatura le tega nad to tanko plastjo. V tem primeru se onesnaževala ne zmorejo dvigniti in razpršiti, kar v poletnih mesecih lahko povzroči [[smog]], med zimskimi pa tudi zadrževanje prašnih delcev.
Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je pozimi ob nizkih temperaturah od -10 ºC pa vse do 10 ºC, kjer je ponavadi prisotna toplotna inverzija. V preostalem delu leta pa tudi ob višjih temperaturah v odsotnosti oblakov ter prisotnosti stabilnih atmosferskih pogojev, v primeru velike razlike med največjo ter najmanjšo izmerjeno dnevno temperaturo in ob prisotnosti nizke višine atmosferske mejne plasti<ref name=":6">{{Navedi revijo|last=Barmpadimos|first=|last2=Hueglin|date=2011|title=Influence of meteorology on PM10 trends and variability in Switzerland from 1991 to 2008.|url=https://www.researchgate.net/profile/Stephan_Henne2/publication/253426542_Influence_of_meteorology_on_PM10_trends_and_variability_in_Switzerland_from_1991_to_2008/links/56b05aa108ae8e37214d5f7d.pdf?inViewer=0&pdfJsDownload=0&origin=publication_detail|magazine=Atmospheric Chemistry and Physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
===== Hitrost vetra =====
Stanje konvekcijske mejne plasti ter s tem prenašanje toplote pa temelji tudi na dinamiki vetra, ki se v atmosferi spreminja z višino in povzroča, skupaj s konvekcijo, horizontalno ter vertikalno mešanje zraka s pomočjo nastalih turbulenc, ki vplivajo na samo hitrost vetra. Ta je odvisna od aerodinamičnega upora, ki je ob zemeljskem površju tako velik, da je hitrost vetra zelo majhna (lahko tudi 0 m/s), z višino pa se zmanjšuje ter ob odsotnosti večjih topografskih preprek (mesta, hribovja) ohranja večjo konstanto hitrost in s tem vpliva na razpršitev prašnih delcev ter drugih onesnaževal.
Prisotnost največjih koncentracij prašnih delcev je ob manjših hitrostih vetra (manj kot 5 m/s). Medtem, ko primer korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Csavina|last2=Field|date=2014|title=Effects of wind speed and relative humidity on atmospheric dust concentrations in semi-arid climates.|url=https://www.researchgate.net/publication/261919978_Effect_of_Wind_Speed_and_Relative_Humidity_on_Atmospheric_Dust_Concentrations_in_Semi-Arid_Climates|magazine=Science of the Total Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> temu nasprotuje saj je večja hitrost vetra zaslužena tudi za resuspenzijo delcev s tal, a prejšna trditev vseeno drži zaradi fizikalnega dejstva, da večja hitrost vetra pomaga pri razpršitvi delcev v različne horizontalne ter vertikalne prostorske dimenzije, ki pa je vseeno v neizolirani obliki odvisna od mnogih drugih faktorjev, ki lahko spremenijo zgornjo trditev.
Ob sami hitrosti vetra je pomembna tudi smer vetra. Ta ima lahko korelacijo z visokimi masnimi koncentracijami prašnih delcev zaradi velik vpliva onesnaževanja geografskih območji in človeških aktivnosti, ki se nahajajo v tisti smeri (velika kmetijska ali pa industrijska območja, požari,..)<ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Tai|first=|last2=Mickley|date=2010|title=Correlations between fine particulate matter (PM2.5) and meteorological variables in the United States: Implications for the sensitivity of PM2.5 to climate change.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S135223101000539X|magazine=Elsevier Ltd., Atmospheric Environment|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
===== Vlažnost zraka =====
Vlažnost zraka je oznaka za količino vodne pare prisotne v zraku in lahko nakazuje na možnost dežja, oblakov, megle in drugih vremenskih pojavov. Vodna para na zemlji primarno izvira iz povišanja temperature nekega geografskega območja in sočasnega izparevanja morja, drugih vodnih teles v različnih agregatnih stanjih (ledeniki, jezera) ter rastja in zemlje, ki vsebuje delce vode. Na vlažnost zraka določene geografske lokacije vpliva, poleg intenzivnosti sončnega sevanja in s tem temperature, tudi veter.
Visoka vlažnost lahko nakazuje na padavine in stopnjo le teh, ki z zajemanjem delcev ter procesom sedimantacije zmanjšujejo koncentracijo prašnih delcev v ozračju. Zmanjševanje koncentracije pa je odvisno od geografije, splošnega podnebja, ki ima lahko že samo po sebi nižjo raven vlažnosti (od 20 do 60% pri polsušnem podnebju)<ref name=":7" /> ter dviga ali spuščanja atmosferske mejne plasti ter s tem višanja ali nižanja relativne vlažnosti <ref name=":6" />, kjer se s prisotnostjo višje vlažnosti v zraku (+ 60%) v nekaterih podnebnih ter višinskih pasovih lahko viša tudi sama koncentracija prašnih delcev. Raziskava <ref name=":7" /> Pri korelaciji med vlažnostjo (v različnih sezonskih obdobjih) ter masnimi koncentracijami prašnih delcev je tako lahko precej velika tudi negotovost, ker imajo velik vpliv tudi druge vremenske spremenljivke ter geografska območja in človeška aktivnost, ki lahko vplivajo na dinamiko gibanja prašnih delcev. Zaradi teh negotovosti je pomembno izračunati tudi korelacijo med večjim številom različnih vremenskih spremenljivk ter masnimi koncentracijami na različnih geografskih območjih skozi čas.
===== Povezovanje vremenskih spremenljivk =====
Vzpostavljanje individualnih korelacij med koncentracijo prašnih delcev ter posameznimi vremenskimi spremenljivkami ni zadostno, lahko tudi zavajujoče in je zaradi kompleksnosti vremenskih pojavov (pred in med samim merjenjem), topografije ter velikosti, hrapavosti površine in kemične sestave prašnega delca ter prisotnosti drugih komponent v zraku le te potrebno obravnavati s celostne perspektive.
<!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. -->Raziskava korelacije hitrosti vetra in relativne vlažnosti v povezavi z masnimi koncentracijami prašnih delcev v pol-sušnih območjih<ref name=":7" /> tako opisuje dinamiko ob manjših peščenih nevihtnih vremenskih pojavih.V prvem primeru polsušnega celinskega podnebja, ob dokaj konstantnih temperaturah ter primeru tlakovane kot netlakovane ceste, prikazuje, da je ob hitrostih vetra nad 4 m/s ter nizki relativni vlažnosti (<25%) opaziti večanje masne koncentracije večjih delcev (PM10), kar se pripisuje adsorpciji vode na suhe delce ter s tem prevladujočimi strižnimi napetostmi nad kohezijskimi silami med delci, ki so večje pri višji relativni vlažnosti (>25%). Ta bi s tem lahko naznanila zmanjšanje same zmožnosti resuspenzije delcev s tal (erozija tal). V drugem primeru polsušnega celinskega podnebja pa je razvidno, da se masna koncentracija delcev PM10 poveča ob hitrosti vetra nad 6 m/s ter relativni vlažnosti v območju nad 30% do 60 %.
Zaradi razpršenih rezultatov analize je torej ugotovljeno, da obstaja med masno koncentracijo delcev nelinearna odvisnost s povprečno hitrostjo vetra ter relativno vlažnostjo, ki nakazuje na to, da je za boljše razumevanje dinamike potrebno upoštevati še večje število dejavnikov kot so: samo dinamično spreminjanje hitrosti ter smeri vetra (sunki vetra), spreminjanje temperature, značilnosti terena in obliko površine ter kemijsko sestavo prašnega delca, ki lahko spreminja značilnosti adsorpcije vodne pare na sam delec.<!-- Zaradi prevelike kompleksnosti področja so direktno navedeni primeri raziskav. -->
Raziskava<ref name=":8" /> opisuje dinamiko med temperaturo, relativno vlažnostjo in kemično sestavo prašnih delcev, ki se razlikuje tudi z različnimi geografskimi lokacijami v Združenih državah Amerike ter njihovimi specifičnimi lastnostmi, ki lahko vplivajo na koncentracijo prašnih delcev. V večini različnih delov ZDA je bila zaznana pozitivna korelacija med dvigom temperature ter koncentracijami organskega ter elementarnega ogljika in sulfata, ki je produkt hitrejše oksidacije žveplovega dioksida. Negativna, razen severa in jugozahoda ZDA, pa z nitratom, ki jo pojasnujejo z večjim izparevanjem nitrata iz faze delcev v plinasto fazo ob povišanih temperaturah. Korelacija med povečano vlažnostjo ter sulfatom in nitratom je pozitivna, saj žveplov dioksid lažje oksidira v oblakih, formiranje amonijevega nitrata pa je v sami odvisnosti od relativne vlažnosti. Nevtralna ali pa negativna pa pri organskem ter elementarnem ogljiku, ki imata negativno korelacijo v jugovzhodu ter zahodu ZDA, kjer je prisotna nizka relativna vlažnost v povezavi s sušami ter posledično požari, ki so sami velik vir ogljikovih aerosolov ali pa ob obalnih območjih, kjer je pa nasprotno prisotna zelo visoka vlažnost, ki je povezana s konstantnim dotokom čistega morskega zraka, kar preprečuje začetno formiranje organskih ogljikovih aerosolov v tekoči fazi.
===== Vpliv prašnih delcev na podnebne spremembe =====
Učinek prašnih delcev je, v primerjavi s [[Toplogredni plin|toplogrednimi plini]], na [[Spremembe podnebja|podnebne spremembe]] in [[planetarne meje]] precej majhen. Zaradi kratke življenske dobe imajo prašni delci večji vpliv na lokalno podnebje. Pod direktni vpliv se štejeta razprševanje in absorbcija sončnega sevanja, ki spreminjata zemeljsko sevalno ravnotežje<ref>{{Navedi revijo|last=Boucher|first=|last2=Randall|date=2013|title=Clouds and Aerosols. Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change.|url=https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WG1AR5_Chapter07_FINAL-1.pdf|magazine=Cambridge University Press|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Razprševanje povečuje odbojnost planeta in s tem le tega ohlaja, medtem, ko absorbcija učinkuje ravno nasprotno in segreva atmosfero. Razmerje med učinkom ohlajanja in segrevanja je odvisno od kemične sestave aerosolov ter okoljskih pogojev, vseeno pa aerosoli antropogenega izvora planet ohlajajo. Sončno sevanje, ki doseže zgornji sloj atmosfere je 342 W/m<sup>2</sup>, od tega vse do površja 67 W/m<sup>2</sup> absorbira in 77 W/m<sup>2</sup> odbije atmosfera ter kemične komponente in njihov doprinos k zemeljskemu sevalnemu ravnotežju.
Pod indirektni vpliv se šteje oblikovanje novih kapljic (tudi ledu) v oblakih s pomočjo kondenzacije okoli prašnih delcev, ki povečajo samo odbojnost oblaka in ohlajanje podnebnega sistema. Nezanemarljiv vpliv imajo tudi na povečanje (v nekaterih primerih tudi na zmanjšanje) zmožnosti padavin z oblakov.
===== Atmosferski transportni ali razpršitveni modeli =====
Razpršitveni modeli, ki spadajo pod širšo skupino modelov za izračun koncentracij zračnega onesnaževanja, dobijo uporabno vrednost pri programih nadzora koncentracij in reguliranja izpustov prašnih delcev. Idealni model bi vključeval vse karakteristike obstoječih zračnih onesnaževal, njihovega izvora, dinamike z meteorološkimi spremenljivkami v atmosferi ob poljubnem času ter na poljubni lokaciji. Takšen model ne obstaja, zato se je potrebno zadovoljiti z manj zanesljivimi praktično-eksperimentalnimi ter matematičnimi približki realnega stanja<ref>{{Navedi knjigo|title=Air pollution control engineering, Second edition|last=Noel de Nevers|first=|publisher=McGraw-Hill International Editions, Civil Engineering Series|year=2000|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://b-ok.org/book/2724986/d8f2ca?dsource=recommend}}</ref>.
Najbolj enostaven je model zaboja, ki temelji na območju (mesto, primestje, ruralno območje,..) v obliki pravokotnika s pripadajočo se širino, dolžino ter višino, ki predstavlja atmosfero kjer so poenostavljeni pogoji takšni, da se onesnaževala popolnoma zmešajo in so enake koncentracije v katerikoli točki tega volumna. Modelu zaboja vsebuje tudi konstantno hitrost in smer vetra. Ta predstavlja povprečno hitrost in smer skozi celotno višino. Koncentracije onesnaževal, ki s pomočjo vetra prehajajo v mesto so konstantne. Konstantna pa je tudi stopnja onesnaženosti, ki izvira iz samega mesta.
====== Gaussov razpršitveni model ======
Je najbolj pogosto uporabljen, ki temelji na opisu trodimenzionalnega polja koncentracij onesnaževala izvirajočega se iz ene točke oz. enega vira ob meteoroloških in emisijskih pogojih, ki jih je pri končnem izračunu potrebno upoštevati skupaj z znanimi fizikalnimi zakoni (različne vrste difuzije, kondenzacija, koagulacija,..). Koordinatni sistem je postavljen in fiksiran v spodnjem centru izvora onesnaževanja, v tem primeru dimnika [[Energetski vir|energetskega postrojenja]], kar predstavlja temelj Eulerjevega matematičnega modela. Os X je postavljena v smeri horizontalno usmerjenega vetra in s tem glavni smeri razpršitve onesnaženega zraka, ki pa se med drugim razprši tudi v Y ter z smeri postavljenih osi. Na začetku se zaradi hitrosti in temperaturne razlike onesnaževala ter atmosfere onesnažen zrak dvigne v smeri Z, kasneje pa zaradi pogojev atmosfere, ki jih lahko z naprednimi numeričnimi metodami približamo realnemu stanju, razprši tudi v druge smeri. Obstaja pa tudi Langragov matematični model kateri ima gibajoči se koordinatni sistem postavljen v določeno točko onesnaženega zraka, ki spreminja svojo lokacijo glede na samo gibanje zraka zaradi pogojev atmosfere. Oba pristopa imata svoje specifične, pozitivne, lastnosti.
====== Večcelični model zaboja ======
Vsebuje oba predhodno omenjena modela, kjer je nad območjem interesa postavljenih več posameznih celic v katerih prevladujejo drugačni pogoji atmosfere, koncentracije onesnaževala ter njihovega razvoja, ki so lahko izven celičnega izvora. Metodo v spodnjem delu večceličnega zaboja dopolnjujejo Gaussovi rapršitveni modeli, ki so locirani na samih virih onesnaževanja. Ker pa v realnosti ni mogoče označiti ter nadzirati vsakega posameznega vira onesnaževanja, se ta del metode dopolnjuje z nadziranjem koncentracij onesnaževala na različnih merilnih mestih. Ti delujejo kot sprejemniki emisij, ki poleg atmosferskih pogojev, intenzivnosti koncentracij, sočasno izvajajo tudi kemično analizo onesnaževala preko katere je lažje določiti sam izvor, gibanje in razvoj.
Nekateri novodobni računalniški modeli ter njihovi algoritmi še vedno temeljijo ali pa vsaj delno vključujejo zgoraj omenjene modele. Ti kljub poenostavljenim matematičnim formulam, katere omejujejo vključevanje vpliva topografije okolja, aerodinamičnosti stavb ter dreves, spreminjanje hitrosti in smeri vetra (turbulenca, stabilnost atmosfere,..), sončnega sevanja in kemičnih reakcij, še vedno predstavljajo pomemben delež matematičnega prispevka pri samem modeliranju<ref>{{Navedi revijo|last=Tominaga|first=|last2=Stathopoulos|date=2016|title=Ten questions concerning modeling of near-field pollutant dispersion in the built environment.|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0360132316302347|magazine=ollutant dispersion in the built environment. Building and Environment, The International Journal of Building Science and its Applications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
====== Drugi računalniški modeli ======
Poleg atmosferskih razpršitvenih modelov so trenutno najbolj uporabljeni računalniški modeli koncentracij: »geostatistic interpolation«, »remote sensing retrieval«, in »radial basis function (RBF) neural network«.<ref>{{Navedi revijo|last=Zou|first=|last2=Wang|date=2015|title=Spatial modeling of PM2.5 concentrations with a multifactoral radial basis function neural network|url=https://link.springer.com/10.1007/s11356-015-4380-3|magazine=Environmental Science and Pollution Research, Springer Nature|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
»RBF neural network« temelji na strojnem učenju večplastnih vozlišč, ki so povezane med seboj in potrebujejo začetne predpostavke porazdelitve (Gaussova funkcija) matematičnih spremenljivk kot so: lokacija merilnikov koncentracij prašnih delcev, same koncentracije prašnih delcev, vremenske spremenljivke (vlaga, hitrost vetra,..) dolžina cestišč, razdalje od cestišč, vrste rabe zemljišč in gostota prebivalstva. V drugem koraku (skriti plasti) se izvajajo različne kombinacije možnih spremenljivk katerih število se lahko samodejno poveča zaradi vedno večjega števila vnešenih informacij ter obsežnejšega vnašanja začetnih spremenljivk (t.i. strojno učenje). V zadnjem koraku (izhodni plasti) se pridobi rezultat, ki je odvisen od linearno obteženih kombinacij vozlišč v drugi plasti in s tem rezultat željenih simulacij predhodno določenih željenih pogojev (vnešenih spremenljivk), ki se izboljšuje z vedno večjim vnašanjem informacij in možnih spremenljivk v prvem koraku.
=== Metode izvajanja meritev številčne ter masne koncentracije prašnih delcev ===
Zgodovina razvoja področja zaznavanja, opazovanja, merjenja in regulacije onesnaževanja zraka je v tesni odvisnosti od razvoja merilnih metod in naprav za izvajanje dejanskih meritev. Te pa sa odvisne od splošnega razvoja [[Naravoslovje|naravoslovne znanosti]] (fizike, kemije, medicine,..) in tehnološkega napredka različnih obdobij. Zgodovino izvajanja meritev se deli na tri pomembna obdobja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Aerosol measurement: Principles, techniques and applications, Second edition: Historical aspects of aerosol measurements.|last=Baron|first=|publisher=John Wiley & Sons, Inc.|year=2001|isbn=|location=|page=|cobiss=|last2=Willeke|url=https://www.wiley.com/en-us/Aerosol+Measurement%3A+Principles%2C+Techniques%2C+and+Applications%2C+3rd+Edition-p-9780470387412}}</ref>. Predklasična doba se je začela okoli 18. stoletja in z letom 1840 naznanila razvoj prvih naprav z namenom opazovanja formacije delcev vode v oblakih pod nadzarovanimi pogoji laboratorija ter s tem pospešenega razvoja teorije, ki je predvidevala obstoj delcev v zraku. V tem obdobju so bile te teorije tudi potrjene in pomagale pri razvoju naprav kot so: tyndalometer, nephelometer, ultramikroskop, optični opazovalec številčne koncentracije delcev, termičnega in elektrostatičnega seperatorja ter drugih. Klasična doba, kjer se je zaradi očitnega industrijskega onesnaževanja pojavil prvič tudi termin »aerosol«, se je pričela z začetkom 20. stoletja in trajala vse do leta 1960. V tem obdobju so se razvile prve merilne naprave, temlječe se na metodah kot so napredno termično ločevanje delcev, kaskadni impaktorji, optični merilniki števila delcev in zbiranje delcev na filtrih, skozi katere se je črpalo zunanji zrak in posledičnem tehtanju le teh. S tem so bili postavljeni tudi prvi temelji gravimetrične metode opisane v nadaljevanju tega podpoglavja. Ta je na začetku zajemala in upoštevala zgolj večje delce od 1µm, kasneje pa z ugotovitvami na področju medicine, kjer so ugotovili pomen manjših delcev, ki lahko lažje preidejo v notranjost človeških organov, začela razvijati v smeri zajemanja in obravnavanja z mikroskopom, tudi manjših (ultrafinih) delcev. Zaradi tehnološkega in analitičnega napredka se je od klasičnega obdobja naprej, naredilo zelo velik napredek pri izboljšavah predhodno omenjenih merilnih metod.
Danes poznamo večje število različnih merilnih metod, ki merijo različne lastnosti prašnih delcev, med katerimi so najbolj pomembne in pogosto uporabljene:
* masna koncentracija z gravimetrično merilno metodo <ref>{{Navedi knjigo|title=EN 12341:2014: Ambient air – Standard gravimetric measurement method for the determination of the PM10 or PM2,5 mass concentration of suspended particulate matter.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2014|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/7ad508ad-33bd-4e41-942b-c52ddeb6d44d/en-12341-2014}}</ref>
* številčna koncentracija z optično metodo štetja delcev <ref>{{Navedi knjigo|title=ISO 21501-1-2009: Determination of particle size distribution – Single particle light interaction methods – Part 1: Light scattering aerosol spectrometer.|last=|first=|publisher=International Organization for Standardization|year=2009|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://www.iso.org/standard/42728.html}}</ref>
* distribucija velikosti z električno spektrometrijo mobilnosti <ref name=":5" />
* kemična sestava prašnih delcev z energetsko rentgensko analizo <ref>{{Navedi knjigo|title=Smoke, dust, and haze: Fundamentals of aerosol dynamics, second edition.|last=Friedlander|first=|publisher=Oxford University Press|year=2000|isbn=|location=New York|page=|cobiss=|url=https://cmc.marmot.org/Record/.b26688116}}</ref>
Gravimetrična merila metoda, ki je primerna za izvajanje meritev masne koncentracije prašnih delcev, je bila do pojava cenejših in bolj uporabnih različic optičnih merilnikov tudi najbolj pogosto uporabljena, na njej sloni tudi večji del do zdaj znanih vzpostavljenih standardov ter zakonodaje in ima svoje pozitivne lastnosti. Optična metoda štetja delcev se sicer izvaja tudi za ugotavljanje distribucije velikosti, ki pa je pogosto analizirana tudi s strani metod kot je na primer: električna spektrometrija mobilnosti.
==== Gravimetrična metoda za analizo masne koncentracije prašnih delcev ====
Gravimetrična metoda je ena od najbolj uporabljenih skozi zgodovino izvajanja meritev in v nekaterih primerih tudi danes. Primerna je za izvajanje meritev masnih koncentracij, ki se izvajajo s tehtanjem filtrov skozi katere, pod standardnimi pogoji delovanja naprave (čas menjave filtra, konstantni pretok zraka, pritisk ter temperatura in vlaga pri shranjevanju filtrov), potuje obravnavani zrak. Uporabljeni filtri, ki so narejeni iz steklenih ali kremenovih vlaken ter/ali polytetrafluoroethylena (PTFE), so shranjeni v delu naprave do samega transporta in začetka izvajanja meritev v zato namenjeni sobi, ki je pravtako pod standardiziranimi pogoji. Z gravimetrično metodo se ponavadi obravnava prašne delce vseh možnih oblik (nukleacijska, akumulacijska, groba frakcija), ki so v velikosti od vsaj 0.3 (standardi filtra) do 2.5µm (PM2,5) in od 0.3 (standardi filtra) do 10µm (PM10) in s tem prilagojeni standardom čistega zraka omenjenih v zadnjem podpoglavju teoretičnega dela namenjenega reguliranju onesnaževanja. S pomočjo vhodnega kanala in trkalnika v sami napravi je poskrbljeno za primerno obravnavano velikost delcev.
Metoda izvajanja meritev masnih koncentracij je precej enostavna, kljub temu, da je potrebno upoštevati veliko število spremenljivk pri samem procesu izvajanja meritev (kalibracija vseh potrebnih naprav in prostora, merjenje, shranjevanje in tehtanje filtrov pod standardnimi pogoji), ki lahko vplivajo na merilno negotovost. Filtre so lahko uporabljeni tudi za izvajanje meritev kemične sestave prašnih delcev. Metoda ima poleg omenjenih pozitivnih lastnosti tudi svoje pomanjkljivosti, med katerimi sta največji povezani z omejitvijo analize na masno koncentracijo, ki za nadaljno in bolj razširjeno analizo potrebuje druge tehnike (elektronska mikroskopija) ter oskrbovanjem naprave s filtri in analizo le teh, kar lahko zahteva redno fizično prisotnost človeka.
==== Optična metoda sipanja delcev ====
Optična metoda štetja delcev temelji na fizikalnemu dejstvu, da obsvetljeni delci razpršijo svetlobo pod različnimi koti, z različnimi intenzivnostmi katere lahko zazna in uporabi za analizo njihove velikosti, števila in drugih karakteristik (mase, kemične sestave,..). Elektromagnetno valovanje svetlobe ob interakciji z molekularno sestavo delca rezultira v razpršitvi svetlobe, ki je plod lomljenja, odbitja, absorbcije ali upogiba same svetlobe. Manjši delci razpršijo svetlobo bolj intenzivno in pod manjšim kotom kot večji delci.
Intenzivnost razpršene svetlobe je odvisna od njene valovne dolžine, relativnega lomnega količnika, kota odboja ter velikosti delca.
Kot odboja ter valovna dolžina sta odvisni od uporabljenega vira svetlobe, leč s katerimi lahko zajema več kotov svetlobe (bolj natančno merjenje velikosti) ter merilnika. Relativni lomni količnik, ki je odvisen od sestave delca, pa je za določena okolja (urbano, primestno,..) lahko predpostavljen, če že ne izvaja samih kemičnih analiz katerih merilniki so specifični. Predpostavlja pa se tudi, da je delec oblike krogle (aerodinamični premer delca). Tako se lahko s pomočjo izmerjene intenzivnosti razpršene svetlobe ob preostalih znanih veličinah pridobi informacije o velikosti delca. Meri lahko različne velikosti katerih razpon je odvisen od zmogljivosti ter nastavitev spektrometra.
Merjenje števila delcev se lahko izvaja istočasno z merjenjem intenzitete odbite svetlobe in je odvisno od volumna vzorca, ki je nadalje odvisen od območja vzorčenja (efektivnega premera laserskega žarka, globine polja merjenja), hitrosti pretoka zraka skozi napravo ter časa vzorčenja. Naprave so narejene tako, da je pretok zraka skozi napravo konstanten in je neodvisen od zunanjega zraka in njegovih okoliščin.
Kljub temu, da je lahko v napravi več leč s katerimi zajema več kotov svetlobe ter s tem bolj točno določa velikosti delcev, ima metoda svoje pomanjkljivosti pri izvajanju meritev velikosti iz katerih izhaja tudi merilna negotovost. Te se dotikajo predpostavljanju lomnega količnika ter oblike krogle, ki lahko ob različnih sestavah ter oblikah prašnih delcev prikaže manjšo ali večjo intenzivnost odboja svetlobe ter s tem velikost delca. Pri izvajanju meritev števila delcev pa je ta pomanjkljivost v nihajočem se pretoku zraka skozi napravo.
==== Električna spektometrija mobilnosti za analizo distribucije velikosti koncentracije prašnih delcev ====
Električna spektometrija mobilnosti (FMPS) velikosti prašnih delcev je poleg optičnih merilnikov ena od najbolj uporabljenih merilnih metod <ref>{{Navedi revijo|last=Hosseini|first=|last2=Cocker|date=2010|title=Particle size distributions from laboratory-scale biomass fires using fast response instruments|url=https://www.researchgate.net/publication/43656394_Particle_size_distributions_from_laboratory-scale_biomass_fires_using_fast_response_instruments|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> za izvajanje analize distribucije
velikosti prašnih delcev. Metoda temelji na električnem potencialu delcev, ki potujejo v konstantnem toku zraka čez difuzijski napajalnik, ki je zaslužen za pozitivno nabitost delcev s pomočjo ustvarjanja in širjenja ionov v atomih materiala delcev (spreminjanje nevtralnega stanja protonov in elektronov v atomu) med dvema koncentričnima valjema in nazadnje čez večje število elektrometrov, ki so namenjeni pokrivanju različnih velikosti prašnih delcev. Pozitivno nabiti delci se s pomočjo vsebujoče se električne mobilnosti in visoke napetosti med valjema porazporedijo iz vstopne k izstopni strani (po velikosti), kjer so prisotni elektrometri. Elektrometri so uporabljeni za merjenje električne mobilnosti delca (prenos naboja z ioni na delec) s pomočjo katerih lahko izračuna velikost delca in nazadnje samo distribucijo velikosti koncentracije večjega števila prašnih delcev.
==== Energetska rentgenska analiza kemične sestave prašnih delcev ====
Rentgenska flourescenčna analiza (XRF)<ref>{{Navedi revijo|last=Russ|first=|date=1984|title=Fundamentals of energy dispersive X-ray analysis|url=https://b-ok.org/book/665231/b0eae0|magazine=Butterworts & Co (Publishers) Limited|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je ena od najbolj pogostih metod za izvajanje kemijske analize večjega števila elementov prašnih delcev pri kateri se uporablja fotone (rentgenske žarke) elektromagnetnega sevanja za povzročanje emisij rentgenskih žarkov prevladujočih se atomov (elektronov) različnih materialov iz katerega je sestavljen prašni delec. Prašni delec je lahko analiziran s pomočjo filtra v katerega se ujame ali pa v novodobnih različicah brez njega, v zato namenjenemu prostoru v sami merilni napravi. Prašni delec lahko torej vsebuje več vrst materialov, ki imajo svoje lastno atomsko število (število protonov) s katerim oddajajo svoj specifični energijski odtis v obliki rentgenske emisije pri omenjenem mehanizmu XRF analize, ki temelji na izbijanju fotoelektrona v notranji lupini (z manjšo energijo) atoma s fotonom generiranim s pomočjo same naprave. Elektron na zunanji lupini (z večjo energijo) se v naslednjem koraku spusti v prazni prostor prejšnega elektrona. Ta proces sprosti odvečno energijo, ki je bila potrebna za vezavo in jo preusmeri v drugi (Augerjev) elektron zunanje lupine kateri v zadnjem koraku (Augerjev proces) zapusti lupino in odda emisijo v obliki rentgenske energije, ki jo zazna detektor v napravi. Ta energija, ki je koristna za samo analizo pa je, kot je zgoraj omenjeno, konstanta in specifična za določeno vrsto prisotnega atoma.
Zgoraj omenjene merilne metode so kvalificirane kot zemeljske in imajo tudi svoje pomanjkljivosti v primeru nihanja koncentracij skozi čas in prostor (večje koncentracije pri virih onesnaževanja) ter v primeru cene nakupa in vzdrževanja večjega števila merilnikov.
Pomanjkljivost pa je tudi v povezavi s prioritizacijo ekonomske aktivnosti. Ko ta postane regulativni cilj se lahko strateško prilagaja postavitve merilnih naprav na območja kjer je prisotna manjša onesnaženost ali pa čas zmanjševanja emisij s strani onesnaževalcev prilagaja delovanju merilne naprave.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Sullivan|first=|last2=Krupnick|date=2018|title=Using satellite data to fill the gaps in the US air pollution monitoring network|url=http://www.danielmsullivan.com/pdf/Sullivan_Krupnick_Filling_monitor_gaps_with_satellites.pdf|magazine=Resources for the future|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
==== Izvajanje meritev ultravijoličnega (UV) sevanja, ki ga povzročijo aerosoli pri odboju sončnega sevanja z zemeljske površine ====
Zaradi pomanjkljivosti se vedno bolj pogosto uporabljajo merilne metode nameščene na satelitih, ki krožijo okoli [[Zemeljska orbita|zemeljske orbite]] (vesoljske merilne metode). Danes okoli zemlje kroži več vrst [[Satelit|satelitov]], ki so namenjeni izvajanju meritev onesnaževanja atmosfere (tudi s strani aerosolov). Meritve gostote aerosolov se izvajajo s pomočjo detektorjev, ki zajemajo različne valovne dolžine odboja sevanja sonca s strani zemeljske površine in le te primerjajo z odbojem od atmosfere. Več kot je delcev v zraku, ki razpršijo in absorbirajo svetlobo, manj sevanja zazna merilnik na satelitu<ref name=":17" />. Merilniki na satelitih zaenkrat ne zmorejo prepoznati masne, številčne ali velikostne distribucije koncentracij prašnih delcev, pomanjkanje je tudi v tem, da bi za minutne ali urne vrednosti potrebovali veliko večje število satelitov, ki bi pokrivali tudi širši del zemeljske površine. Težave pa se pojavljajo tudi pri izvajanju meritev nad območjem kjer so oblaki<ref>{{Navedi revijo|last=Christopher|first=|last2=Gupta|date=2010|title=Satellite remote sensing of particulate matter air quality: The cloud-cover problem.|url=https://www.researchgate.net/publication/44609728_Satellite_Remote_Sensing_of_Particulate_Matter_Air_Quality_The_Cloud-Cover_Problem|magazine=Journal of the Air & Waste Management Association|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. S tehnološkim napredkom računalniških modelov in merilnikov (merilnih metod) pa se zato vedno hitreje izboljšujejo zmožnosti povezovanja različnih onesnaževal z vremenskimi spremenljivkami, sposobnost zaznavanja različnih vrst koncentracij na različnih višinah atmosfere in sočasna ločljivost zaznavanja, ki zaenkrat še ne zmore prepoznati točne kemične sestave ter lokalnih virov onesnaževanja prašnih delcev, tudi pod oblaki.
=== Vpliv prašnih delcev na človekovo zdravje ===
Prašni delci različnih velikosti, masnih/številčnih koncentracij in kemične sestave imajo različne škodljive posledice na človekovo zdravje predvsem zaradi vdihavanja in odlaganja delcev v dihalnem sistemu. Škodljivo pa vplivajo tudi na izpostavljeno kožo in oči ter prebavni sistem z zauživanjem tekočine in hrane, ki vsebuje prašne delce.
==== Velikost prašnih delcev in njihova zmožnost prodiranja v človeška dihala ====
Prašni delci, ki ostanejo dlje časa v zraku, lahko preidejo v [[človeško telo]] z vdihavanjem skozi [[nos]] ali [[usta]], v [[dihala]] pa se največkrat odlagajo s procesom [[Sedimentacija|sedimentacije]] in [[Difuzija|difuzije]] pri manjših delcih. Količina, odlaganje in končne posledice vdihanih prašnih delcev so po navadi odvisne od njihove velikosti in kemične sestave, poti preko katere so vdihani, časa izpostavljenosti, količine vdihanega zraka (vrste dela, ki ga človek opravlja), smeri in hitrosti vetra ob telesu ter fizične karakteristike, predhodnih [[Bolezen|bolezni]] (dihal, ...) in načina življenja (kajenje, ...) konkretnega človeka. Od vseh teh lastnosti je odvisno tudi, do katerega predela dihalnega sistema bodo uspeli prodreti, kakšen delež se jih bo uspelo odložiti in kakšne posledice človeškemu zdravju bodo povzročene.
[[Slika:Respiratory system complete no labels.svg|thumb|250px|Človeška dihala]]
Večji prašni delci (>10 µm) se po navadi odlagajo v ustni ter nosni votlini in grlu. [[Dihanje]] skozi nos je ponavadi bolj varno zaradi uspešnega filtriranja prašnih delcev s pomočjo nosnih dlačic ter večjega spreminjanja smeri vdihanega zraka in posledičnega zaustavljanja delcev. Večji delci, ki se ne zaustavijo pri omenjenih delih dihalnega sistema, lahko prodrejo tudi do sapnika in sapnice, tam se lahko odstranijo s pomočjo sluzi ali pa raztopijo v telo. Manjši delci lahko prodrejo vse do pljučnih mešičkov. Samo 1 % delcev v velikosti 10 µm ima po navedbah [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] (WHO)<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.who.int/occupational_health/publications/en/oehairbornedust.pdf|title=Hazard prevention and control in the work environment: airborne dust.|date=1999|accessdate=|website=Occupational and Environmental Health Department of Protection of the Human Environment|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> zmožnost prodora do predela kjer se nahajajo pljučni mešički, največjo pa delci v velikosti 2µm. Delci manjši od 2µm (okoli 0,5 µm) v povprečju ne presegajo 10-15 % zmožnosti zaradi sposobnosti dihalnega sistema po izdihu večjega dela, medtem ko ultrafini delci s pomočjo difuzije lažje ostanejo in prodrejo v notranje organe.
[[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] (ISO) je zaradi pomembnega značaja velikosti delcev ter prodiranja le teh v dihalni sistem, s poudarkom aktivnosti človeka na delovnem mestu, za namene vzorčenja vzpostavila standarde kot je na primer: »ISO 481:2014: Atmosfera na delovnem mestu - definicija velikosti frakcij za merjenje delcev, ki se prenašajo z zrakom.« <ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://standards.globalspec.com/std/969024/EN%20481|title=ISO EN 481 (2014): Workplace exposure – Size fraction definitions for measurement of airborne particles.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organzation for Standardization|last=|first=}}</ref>. Standard je namenjen definiranju deleža velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi (1) nosno ali ustno votlino, (2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov ob povprečnih delovnih pogojih.
Standard prikazuje delež različnih velikosti delcev, ki lahko prodrejo do različnih regij dihalnega sistema, ne pa tudi deleža, ki bi prikazal koliko delcev od prodirajočih se tam odloži. Standard zato opozarja, da bi striktno upoštevanje sprejetih sporazumov, lahko precenilo potencialni učinek na človeško zdravje, zaradi dejstva, da morajo biti delci odloženi, da bi lahko prišlo do (negativnih) bioloških učinkov, kar pa je težje dokazati.
Delež manjših velikosti (<1µm) prašnih delcev, ki se odložijo v določenem delu telesa je neznan. Ultrafini delci lažje prodrejo vse do pljučnih mešičkov, a se večji del le teh znajde v izdihanem zraku zaradi težjega odlaganja. Vseeno pa obstaja močan sum, da se veliko večji del odloženih delcev uspe prenesti iz pljuč v kri in tako sproža reakcije v t.i. »sekundardnih organih« kot so možgani ter srce. Obstaja pa tudi zaenkrat še ne potrjen sum, da ultrafinim delcem (<300nm) uspe prodreti pregrade med krvjo in organi ter vstopiti v same celice, organele in celo jedra celic.
==== Kemična sestava prašnih delcev in posledice na človekovo zdravje ====
Kemična sestava prašnih delcev ter njihov izvor sta pomembna faktorja pri posledicah prašnih delcev na človekovo zdravje<ref name=":18" />.
Procesi lomljenja peska, kamnov in drugih rudnin lahko vsebujejo kristalni kremen ter druge toksične komponente (berilij, bakreni sulfid, azbest,..) v obliki majhnega prahu. V procesih gumarske industrije se za primarno surovino uporablja veliko število toksičnih kemikalij v obliki prahu ali pa v drugih agregatnih stanjih, ki lahko kasneje prispevajo svoj delež pri formiranju prašnih delcev (industrijsko oglje, kristalni kremen, žveplo, svinčev oksid, fosfiti,..<ref>{{Navedi splet|url=https://publications.iarc.fr/Book-And-Report-Series/Iarc-Monographs-On-The-Identification-Of-Carcinogenic-Hazards-To-Humans/Chemical-Agents-And-Related-Occupations-2012|title=Chemical agents and related occupations, Volume 100 F – A review of human carcinogens|date=2012|accessdate=|website=International Agency for Research on Cancer working group on the evaluation of carcinogenic risks to humans|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref>). V procesih proizvajanja plastike za široko uporabo v obliki embalaže ter izdelkov iz plastike se prav tako uporablja veliko število kemičnih komponent (vinil klorid, benzen, 1,3-butadien, formaldehid, poliklorirani bifenil,..), katere pri sami proizvodnji, uporabi, razgradnji ali sežiganju tvorijo del prašnih delcev<ref>{{Navedi revijo|last=Barabad|first=|last2=Jung|date=2018|title=Characteristics of particulate matter and volatile organic compound emissions from te combustion of waste vinyl|url=https://www.mdpi.com/1660-4601/15/7/1390|magazine=International Journal of Environmental Research and Public Health|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>, ki vplivajo na človeško zdravje<ref>{{Navedi revijo|last=Prata|first=|date=2018|title=Airborne microplastics: Consequences to human health ?|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29172041/|magazine=Environmental Pollution Journal, 234|page=|pages=115-126|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. V lesni, živilski, farmacevtski, železarski, gradbeni, rudarski in drugih industrijah se v nekem delu procesa delavci ter okolje soočijo z deležem primarnih surovin ali pa končnega onesnaževanja v obliki majhnega prahu, ki bi lahko prodrl vse do pljučnih mešičkov, zaradi česar obstaja velika nevarnost poslabšanja človeškega zdravja v obliki:
* bolezni pljuč z akumulacijo prahu v pljučih
* rak, ki se lahko razvije zaradi vnetja pljučnega tkiva
* bolezni srca in ožilja
* zastrupitev krvi, ledvic in centralnega živčnega sistema zaradi telesnega vsrkavanja toksičnih kemikalij, ki sproža reakcije pri drugih organih
* infekcijske bolezni
* reakcije, ki se poznajo na koži telesa, manifestirajo s težavami pri dihanju,..
* poslabšanje drugih bolezni kot so astma<ref>{{Navedi revijo|last=Souza|first=|last2=da Silva Santos|date=2017|title=Association between climate variables, pollutants, aerosols and hospitalizations due to asthma.|url=https://www.semanticscholar.org/paper/Association-between-climate-variables%2C-pollutants%2C-Souza-Santos/2ee982237c1420d81b8f2c857c359a1fa98ac9ce|magazine=The journal Mundo da Saude|page=|pages=4-10|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>,..
Dodatni primeri prašnih delcev z različnimi vsebnostmi in njihovi učinki na [[človeško zdravje]]:
{| class="wikitable"
|'''Vrste prahu'''
|'''Glavni učinki na zdravje'''
|'''Ciljni organ'''
|'''Definiran delež velikosti prašnih delcev, ki lahko prodrejo skozi/do'''
|-
|Prah kristalnega kremena (gradbeništvo in druge industrije)
|Silikoza; postopno razvijajoča se bolezen pljuč s trajnimi posledicami; rakotvorna
|Pljuča, bronhioli, pljučni mešički
|(3) predela pljučnih mešičkov
|-
|Premogov prah (premogovništvo, gorivo za proizvajanje toplote in elektrike)
|Pnevmokonioza; bolezen pljuč (oteženo dihanje)
|Pljuča, bronhioli, pljučni mešički
|(3) predela pljučnih mešičkov
|-
|Prah azbesta (gradbeništvo,..)
|Azbestoza; pljučni rak; mezotelioma
|Pljuča, bronhioli, pljučni mešički
|(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč ter vse do (3) predela pljučnih mešičkov
|-
|Svinčev prah (elektrotehniška industrija, gradbeništvo,..)
|Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema)
|Skozi dihalni sistem v krvni obtok
|(1) nosno ali ustno votlino
|-
|Prah mangana (železarska industrija)
|Sistemska zastrupitev (krvi in centralnega živčnega sistema)
|Skozi dihalni sistem v krvni obtok
|(1) nosno ali ustno votlino
|-
|Lesni prah (gorivo za proizvajanje toplote in elektrike, papirna industrija, gradbeništvo,..)
|Rak v nosni votlini
|Nosna votlina
|(1) nosno ali ustno votlino
|-
|Bombažni prah (tekstilna industrija)
|Bisinoza; bolezen pljuč (oteženo dihanje)
|Pljuča
|(2) predel dihalnega sistema od grla do pljuč
|-
|Posušeni sladkorni trs (proizvodnja sladkorja)
|Bagasoza; ekstrinzičen alergijski alveolitis
|Pljuča
|(3) predela pljučnih mešičkov
|-
|Cementni prah (gradbeništvo)
|Dermatoza; kožna bolezen
|Koža
|Katerekoli velikosti
|-
|Pentaklorofenol (kmetijska industrija)
|Sistemska zastrupitev
|Skozi kožo v krvni obtok
|Katerekoli velikosti
|}
Letno na globalni ravni pride do okoli '''8.9 milijona smrti''' zaradi dolgotrajne izpostavljenosti prašnim delcev v zunanjem zraku in posledičnega razvoja bolezni. Takšno število smrti je primerljivo z 10.3 milijona smrti zaradi [[Prehrana v svetu|prehrane]] in 6.3 milijona smrti zaradi [[Kajenje tobaka|kajenja]], sicer dvema od največjih povzročiteljic smrti.<ref>{{Navedi revijo|last=Burnett|first=|last2=Chen|date=2018|title=Global estimates of mortality associated with long-term exposure to outdoor fine particulate matter|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30181279/|magazine=US National Academy of Sciences, Proceedings of the National Academy of Sciences|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>
=== '''Tehnični elementi za nadzor onesnaževanja s prašnimi delci''' ===
Tekom razvoja tehnologije proizvajanja energije ter delovanja različnih vrst industrije, kot največjih virov onesnaževanja, se je zaradi vidnih posledic na človeško zdravje sočasno razvijalo tudi področje preprečevanja oz. omejevanja onesnaževanja. Tipičen tehnični sistem zagotavljanja kakovosti notranjega zraka, je [[prezračevalni sistem]] kjer se uporablja različne vrste filtrov in druge tehnične elemente za nadzor onesnaževanja.
S spoznavanjem fizike, dinamike ter drugih lastnosti prašnih delcev so se razvijali osnovni mehanizmi zbiranja<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Filters and Filtration Handbook, Fifth Edition.|last=Sutherland|first=|publisher=Elsevier, Ltd|year=2008|isbn=|location=|page=370-372|cobiss=|url=https://www.elsevier.com/books/filters-and-filtration-handbook/sutherland/978-1-85617-464-0}}</ref>, ki so upoštevali: trkalno, prestrezevalno ([[sila upora]]) in [[Difuzija|difuzijsko sposobnost]] (Brownovo gibanje) ter [[Težnost|gravitacijsko]], centrifugalno in [[Elektrostatika|elektrostatično]] silo delca.
Na teh mehanizmih temelječi tehnični elementi za zagotavljanje kakovosti notranjega zraka ter nadzor oz. preprečevanje pretiranega onesnaževanja zunanjega zraka direktno ob viru onesnaževanja bodo v nadaljevanju razdeljeni ter opisani v petih različnih kategorijah.
===== Gravitacijsko odlaganje v komori s horizontalnim pretokom zraka =====
Deluje na preprostem principu potovanja onesnaženega zraka skozi kanal, ki se na neki točki razširi v daljšo komoro zaradi česar se pretok zraka upočasni in s tem dopusti delcem možnost odlaganja s pomočjo gravitacije.
Uporablja se za večje velikosti delcev (>70µm), ki imajo zaradi gravitacije ravno dovolj veliko hitrost odlaganja, da jih ne odnese, skupaj z ostalimi plini ter delci v pretoku, iz same komore. Kljub omejeni zmožnosti se še vedno uporablja pri, vsaj začetnem, čiščenju zelo onesnaženih izpustov v metalurški industriji. Potrebno je redno ročno čiščenje odloženih delcev iz dna naprave.
===== Centrifugalni separatorji =====
Delujejo na principu tangencialnega vstopa onesnaženega zraka v večjo cilindrično telo, kar povzroči vrtinčenje zraka. Ko zrak z delci prispe do mejne plasti, kjer zrak stagnira (v spodnjem delu separatorja), delci zapustijo tok zraka in padejo proti zbiralniku na dnu separatorja, medtem, ko je pretok zraka preusmerjen proti izhodni cevi na vrhu separatorja ter v potencialno nadaljno obravnavo zaradi možnosti, da se nekateri delci odbijejo in pridružijo toku izhodnega zraka. Večji centrifugalni separatorji (z večjim premerom cilindrične cevi) so primerni za odstranjevanje večjih delcev (>20µm), medtem, ko lahko manjši in tehnološko bolj napredni obravnavajo tudi delce do velikosti 1µm.
===== Čiščenje onesnaženega zraka z mokrim pralnikov =====
Mokri pralnik deluje na principu prenašanja prašnih delcev na kapljice (razpršene) vode skozi katere potuje onesnažen zrak. Kapljice morajo biti pravšnjih velikosti za dosego željenega učinka odstranjevanja določenih velikosti prašnih delcev. Pralnik, kjer se srečata onesnažen zrak ter voda je samo eden od glavnih členov celotnega sistema, ki v nadaljnih korakih vključuje separator (vode in zraka ali pa vode in delcev) ter črpalko za recirkulacijo vode nazaj v pralnik. Znane so različne vrste pralnikov kateri se v glavnem razlikujejo okoli metode vnašanja vode ter onesnaženega zraka (prečno, protismerno ali istosmerno vnašanje) v različnih tipih kot so: venturijev, sejalni, brizgalni, kondenzacijski, odstranjevalnik vlage in drugi. Brizgalni pralnik temelji na brizgalnih šobah v zgornjem delu pralnika ter odtoku (onesnažene) vode v spodnjem delu in vhodu onesnaženega zraka iz spodnjega proti zgornjemu predelu.
===== Elektrostatični ločevalnik prašnih delcev =====
Elektrostatični ločevalnik temelji na pretoku onesnaženega zraka skozi vmesni prostor dveh ozemljenih plošč med katerima je več vrst prepletenih žic z napetostjo tudi do 40000 voltov, ki ob enem prašne delce električno nabijejo ter istočasno ustvarjajo elektrostatično polje katero povzroči izločevanje delcev iz pretoka onesnaženega zraka na obstranske (ozemljene) plošče. Ioni, ki so ustvarjeni s pomočjo visokonapetostnih žic se vežejo na prašne delce, ki s tem pridobijo električni naboj ta pa je odvisen tudi od same kemične sestave delca.
Prašne delce zbrane na ploščah je potrebno redno čistiti z mehanskim tresenjem plošč ali pa elektromagnetnimi sunki, ki povzročijo odpadanje delcev v zbiralnik na dnu elektrostatičnega ločevalnika. Elektrostatične ločevalnike, ki so primerni tudi za zelo majhne prašne delce se deli na tri glavne tipe: negativno nabiti suhi ločevalniki, negativno nabiti mokri ločevalniki ter dvostopenjski pozitivno nabiti ločevalniki.
===== Čiščenje onesnaženega zraka s filtri =====
Filtri se uporabljajo za odstranjevanje prašnih delcev različnih velikosti, organizmov kot tudi plinastih onesnaževal. Deluje na principu usmerjanja pretoka onesnaženega zraka skozi filtre sestavljene iz različnih sintetičnih ter naravnih materialov, ki imajo različne velikosti por s katerimi zaustavljajo prašne delce. Učinkovitost ločevanja je odvisna od velikosti por, globine filtra, hitrosti onesnaženega zraka ter same dinamike med kemično sestavo filtra ter prašnih delcev.
Čiščenje onesnaženega zraka s filtri se v grobem deli na površinske ter globinske načine filtriranja. Površinski večinoma ustavljajo delce na sami površini filtrov ter s časom zaradi akumulacije delcev okoli por, zmanjšujejo prehodnost le teh, medtem, ko globinski ustavljajo delce skozi celotno globino filtra.
Postavitev filtrov je razdeljena na fazo pred ventilatorjem, ki skrbi za relativno čistost nadaljne opreme s filtriranjem večjih velikosti (> 10 µm) in drugo fazo, ki je za ventilatorjem. Ta se ukvarja z manjšimi velikostmi prašnih delcev (> 0.3 µm > 10 µm) ter je postavljena pred samimi filtri za plinasta onesnaževala, saj le ti niso zmožni filtracije prašnih delcev in bi bila v nasprotnem primeru njihova življenska doba zelo kratka.
===== Uporaba filtrov v procesu prezračevanja =====
====== Različne vrste filtriranja v procesu prezračevanja ======
Uporaba takšnih zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega.Filtre se lahko uporablja pri samih virih onesnaževanja kot tudi pri procesih prezračevanja bivalnih prostorov, kjer je ta način zbiranja delcev najbolj pogosto uporabljen. V prezračevalnih sistemih je lahko prisotno več različnih vrst filtriranja<ref name=":9" />:
* Filtre sestavljene iz naravnih ter sintetičnih materialov (naravni lateks, sintetična vlakna, steklena vlakna, poliuretan,..), ki filtrirajo grobe (> 10 µm), fine (> 0.3 µm > 10 µm) ter mikro ( > 0.1 µm > 0.3 µm) velikosti prašnih delcev.
* Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo tanek premaz visoko viskoznih tekočin kot so olje ali mast, ki pomagajo pri zaustavljanju grobih delcev (>10 µm).
* Elektrostatične ter ionske filtre, ki delujejo na principu elektrostatike in odstranjujejo delce do velikosti 0.1 µm.
* Filtre, ki delujejo na principu foto-katalizatorja. Ta s procesom odstranitve elektronov iz katalizatorja (tipično titanijevega dioksida), ki je izpostavljen ultravijolični svetlobi ter posledični reakciji elektronov z vlago v zraku, razdeli vodne molekule na atome vodika ter hidroksilne radikale, slednji pa reagirajo z onesnaževali temelječimi na ogljiku in jih pretvorijo v ogljikov dioksid ter vodo. Filter tako spremeni kemično sestavo onesnaževal in jih spremeni iz škodljivih v neškodljive delce.
* Filtre iz aktivnega ogljika, ki s procesom adsorpcije pritegnejo atome in molekule plinastih ter tekočih oblik onesnaževala (lahko-hlapne ogljikove spojine) na atome ogljika, ki ležijo na sami površini filtra. Ti v glavnem dopolnjujejo zgoraj naštete vrste in skrbijo za odstranjevanje delcev, ki povzročajo neprijetne vonjave.
* Filtre prevlečene s srebrom, ki oddajajo srebrove ione kateri služijo za sterilizacijo mikroorganizmov (bakterije ter virusi) in s tem preprečijo razmnoževanje le teh. Ti spadajo pod filtre, ki služijo nadzoru ter preprečevanju razmnoževanja škodljivih mikroorganizmov in bodo poleg te vrste našteti v zadnjih alinejah, kot filtri, ki so namenjeni vrstam onesnaževanja najmanjših velikosti.
* Filtre sestavljene iz sintetičnih in naravnih materialov, ki vsebujejo nanos mikrobov (bakterije, virusi, cvetni prah,..), fenolov in drugih antioksidantov kateri služijo za nevtralizacijo bakterij ter drugih molekul, ki so zaslužne za neprijetne vonjave.
* Filtre, ki delujejo na principu UV sevanja in so pri procesu filtriranja (v sistemu prezračevanja) na zadnjem mestu. Vloga UV sevanja (UV-C) je uničenje ali sprememba genetske zasnove mikroorganizmov ali mikrobov (bakterij, gliv in virusov) in s tem sterilizacija ter preprečitev množitve, ki bi lahko vplivala na končno zdravje človeka.
Uporaba zračnih filtrov v prezračevalnem sistemu je odvisna od kakovosti zunanjega zraka ter zahtev po kakovosti notranjega
====== Klasifikacija kakovosti zunanjega ter notranjega zraka ======
Kakovost zunanjega zraka se, za namen vzpostavljanja prezračevalnega sistema in izbire primernega tipa filtra, deli na tri stopnje <ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/c8d82246-bdec-4100-abad-7dc911c420f9/en-13779-2007|title=EN 13779:2007: Ventilation for non-residential buildings – Performance requirements for ventilation and room-conditioning systems.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>:
* ODA 1: čisti zrak z občasnim onesnaževanjem s prašnimi delci, ki ustreza nacionalnim (SLO) ter mednarodnim (EU, WHO) standardom oz. mejnim vrednostim,
* ODA 2: srednje-visoko onesnažen zrak s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti do 1.5x ter
* ODA 3: zelo visoka onesnaženost zraka s prašnimi delci ter plinastimi onesnaževali, ki presega nacionalne ter mednarodne mejne vrednosti za več kot 1.5x.
Željeno doseganje notranje kakovosti zraka pa se deli na:
* IDA 4: ki predstavlja najmanjšo zahtevano kakovost zraka ter vse do
* IDA 1: ki predstavlja največjo zahtevano kakovost zraka, ki je namenjena t.i. čistim prostorom, ki se jih uporablja v različne namene pri različnih industrijah<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=4c670078-c959-48eb-b3d3-be26d5372ee4|title=EN ISO 15251: Indoor environmental input parameters for design and assessment of energy performance of buildings addressing indoor air quality, thermal environment, lighting and acoustics|date=2007|accessdate=|website=International Organization for Standardization|publisher=|last=|first=}}</ref>.
Indikatorji zahtevane kakovosti zraka v prostoru so:
* število ljudi na m²
* namembnost prostora
* količina vpihanega zraka (l/s×m²) v prostor
* povečana koncentracija CO2 (ppm)
====== Klasifikacija filtrov glede na učinkovitost filtriranja prašnih delcev ======
Zgoraj omenjene stopnje kakovosti zraka se lahko dosega z uporabo večstopenjskih, bolj kakovostnih filtrov, ki so bili po standardu EN 779:2012<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=5c5e123a-2983-4038-986c-d76f2f8c1a29|title=ISO EN 779:2012: Particulate air filters for general ventilation - Determination of the filtration performance|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref> do nedavnega razdeljeni v tri različne stopnje (G, M, F) katere so predstavljale povprečno učinkovitost filtriranja prašnih delcev večjih od 0.4 µm, ki pa nimajo zadostne praktične vrednosti. Standard EN 779 je bil v letu 2018 dokončno zamenjan s standardom EN 16890:2016<ref name=":10" /><ref name=":11" />. Standard EN 16890:2016 se zaenkrat uporablja v povezavi s standardom EN 1822<ref>{{Navedi splet|url=http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=493884ce-0564-4e90-80ca-3213583daab6|title=EN ISO 1822: High efficiency air filters (EPA, HEPA and ULPA) - Part 1: Classification, performance testing, marking|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, kjer so bili obravnavani zračni filtri za mikro delce (>0.01 µm) razdeljeni v tri skupine (E, H, U).
'''Standard EN 16890 (1-2)'''<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/standard/57864.html|title=EN ISO 16890-1:2016: Air filters for general ventilation – Part 1: Technical specifications, requirements and efficiency classification system based upon Particulate Matter (PM)|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organiaztion for Standardization|last=|first=}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/obp/ui/#!iso:std:57865:en|title=EN ISO 16890-2:2016: Air filters for general ventilation – Part 2: Measurement of fractional efficiency and air flow resistance.|date=|accessdate=|website=|publisher=International Organization for Standardization|last=|first=}}</ref>, se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja treh različnih velikosti finih prašnih delcev (PM1, PM2.5 in PM10) in sicer od velikosti 0.3 µm pa vse do 10 µm ter drugo skupino kjer se ukvarja z učinkovitostjo filtriranja grobih velikosti delcev nad 10 µm.
Učinkovitost filtriranja finih prašnih delcev PM1 se testira z umetno povzročenimi prašnimi delci v velikosti od 0.3 µm do 1 µm, PM2.5 od 0.3 µm do 2.5 µm ter PM10 od 0.3 µm do 10 µm. Proces merjenja učinkovitosti filtrov poteka tako, da se na testni progi istočasno izmeri številčno koncentracijo prašnih delcev, od velikosti 0.3 µm do 10 µm, v vstopnem kanalu pred filtrom in na drugi strani v izhodnem kanalu. V prvem koraku se izmeri učinkovitost filtriranja čistega neklimatiziranega filtra, v drugem pa se filter predhodno klimatizira v prostoru z atmosfero izopropanolne pare, ki odstrani elektrostatični naboj s filtra. Klimatiziran filter se nato vmesti na testno progo in ponovno preveri učinkovitost. Končna učinkovitost filtriranja določene velikosti prašnih delcev je izračunana s povprečjem učinkovitosti klimatiziranega in neklimatiziranega filtra. Za določene velikosti prašnih delcev (PM1, PM2.5) je potrebna minimalna 50% učinkovitost filtriranja tako klimatiziranih kot neklimatiziranih filtrov, da se lahko upošteva pri končni klasifikaciji določenega velikostnega razreda.
Meritve se ponovi na večjem številu testiranih filtrov in pridobi statistično povprečje. Vključene korelacijske faktorje ter standardno deviacijo (tudi brez samih filtrov) pa se v zaključku uporabi za učinkovitost delovanja samega filtra in posledično razvrsti v naslednje skupine filtrov:
{| class="wikitable"
|'''PM1'''
|'''PM2.5'''
|'''PM10'''
|'''Groba frakcija'''
|-
|ISO ePM1 95% F9
ISO ePM1 90%
ISO ePM1 85%
ISO ePM1 80%
|ISO ePM2.5 95% F7
ISO ePM2.5 90%
ISO ePM2.5 85%
ISO ePM2.5 80%
ISO ePM2.5 75%
ISO ePM2.5 70%
ISO ePM2.5 65%
|ISO ePM10 95% M6
ISO ePM10 90%
ISO ePM10 85%
ISO ePM10 80%
ISO ePM10 75%
ISO ePM10 70%
ISO ePM10 65%
|ISO Groba 95% G4
ISO Groba 90%
ISO Groba 85%
ISO Groba 80%
ISO Groba 75%
ISO Groba 70%
ISO Groba 65%
ISO Groba 60%
|-
|ISO ePM1 75% F8
ISO ePM1 70%
|ISO ePM2.5 60% M6
ISO ePM2.5 55%
ISO ePM2.5 50%
|ISO ePM10 60% M5
ISO ePM10 55%
ISO ePM10 50%
|ISO Groba 55% G3
ISO Groba 50%
ISO Groba 45%
|-
|ISO ePM1 65% F7
ISO ePM1 60%
ISO ePM1 55%
ISO ePM1 50%
|
|
|ISO Groba 40% G2
ISO Groba 35%
ISO Groba 30%
|-
|Minimalna 50% učinkovitost filtriranja.
|Minimalna 50% učinkovitost filtriranja.
|Minimalna 50% učinkovitost filtriranja neklimatiziranih filtrov.
|Ni zahtev pri klimatiziranih filtrih.
|}
Namesto devetih različnih razvrstitev filtrov po standardu '''EN 779''' je v standardu '''EN 16890''' prisotnih devetinštirideset, ki lahko veliko bolje prikazujejo realno stanje učinkovitosti filtriranja različnih velikosti prašnih delcev.
====== Klasifikacija filtrov glede na energetsko učinkovitost ======
{| class="wikitable" style="float:right"
|+Razredi energetske učinkovitosti filtra ePM1<ref name="Eurovent_cert"/>
!Mx = 200 g
! colspan="6" |Poraba energije v KWh/leto za ePM1
|-
!(preskusni prah)
! colspan="6" |ePM1 in ePM1<sub>min</sub> ≥ 50 %
|-
|
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|A+
|style=background-color:#4472c8;color:white;|A
|style=background-color:#00af50;color:white;|B
|style=background-color:#fdc200;color:white;|C
|style=background-color:#fa0300;color:white;|D
|style=background-color:#c00004;color:white;|E
|-
|50 & 55 %
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|800
|style=background-color:#4472c8;color:white;|900
|style=background-color:#00af50;color:white;|1050
|style=background-color:#fdc200;color:white;|1400
|style=background-color:#fa0300;color:white;|2000
|style=background-color:#c00004;color:white;|>2000
|-
|60 & 65 %
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|850
|style=background-color:#4472c8;color:white;|950
|style=background-color:#00af50;color:white;|1100
|style=background-color:#fdc200;color:white;|1450
|style=background-color:#fa0300;color:white;|2050
|style=background-color:#c00004;color:white;|>2050
|-
|70 & 75 %
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|950
|style=background-color:#4472c8;color:white;|1100
|style=background-color:#00af50;color:white;|1250
|style=background-color:#fdc200;color:white;|1550
|style=background-color:#fa0300;color:white;|2150
|style=background-color:#c00004;color:white;|>2150
|-
|80 & 85 %
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|1050
|style=background-color:#4472c8;color:white;|1250
|style=background-color:#00af50;color:white;|1450
|style=background-color:#fdc200;color:white;|1800
|style=background-color:#fa0300;color:white;|2400
|style=background-color:#c00004;color:white;|>2400
|-
|>90 %
|style=background-color:#1f4e78;color:white;|1200
|style=background-color:#4472c8;color:white;|1400
|style=background-color:#00af50;color:white;|1550
|style=background-color:#fdc200;color:white;|1900
|style=background-color:#fa0300;color:white;|2500
|style=background-color:#c00004;color:white;|>2500
|}
Energetska učinkovitost samega filtra skozi življensko dobo vpliva na končno ceno delovanja prezračevalnega sistema. V Evropi jo certificira organizacija Eurovent, ki deluje pod okriljem »Cofrac«, francoske komisije za akreditacijo, ki je podpisnica mednarodno priznanega »Evropskega sodelovanja za akreditacijo«, izpolnjuje zahteve ISO standardov ter na prostovoljni bazi sodeluje s proizvajalci filtrirnih elementov. S pomočjo protokola za testiranje učinkovitosti vsakega filtra posebej (EN 16890) se izračuna razmerje padca tlaka skozi čas pri določeni količini prahu. Na končno energetsko učinkovitost ter končno porabo električne energije poleg same učinkovitosti ventilatorja tako najbolj vpliva padec tlaka katerega mora ventilator premostiti za dovod zraka po prostorih. S pomočjo standarda (EN 16890) klasifikacije učinkovitosti filtriranja (PM1, PM2.5 ter PM10) ter letne porabe energije (kWh/leto) se je vzpostavila klasifikacija energetske učinkovitosti.<ref name="Eurovent_cert">{{navedi dokument |url=https://www.eurovent-certification.com/sites/default/files/2018-11/1542279913_AIR_FILTERS_New_energy_efficiency_classification.pdf |title=Eurovent Certita certification launches a new energy efficiency classification for air filters |date=2018-11-09 |publisher=Eurovent Certita |accessdate=2020-11-27}}</ref>
====== Življenska doba ter opis uporabe filtrov v tehničnih sistemih prezračevanja ======
Življenska doba filtrov za prašne delce je odvisna od naslednjih spremenljivk:
* koncentracija onesnaževal
* kombinacija različnih vrst onesnaževal, ki vplivajo druga na drugo
* vlažnost zraka
* temperatura zraka
* dolžina uporabe (vsakdanje, tedenske,..) prezračevalnega sistema
* vrste filtrirnih elementov (material, velikost por,..)
* hitrost ter količina zraka za potrebe prezračevanja prostorov (velikost ter namembnost prostora,..) ter dihanja uporabnikov samega prostora (specifikacija uporabnikov (otroci, starejši ljudje,..), zdravstveni aspekti uporabnikov (astma,..), količina uporabnikov, aktivnost uporabnikov (mirovanje, bolj napredna fizična aktivnost,..)
Zaradi kompleksne medsebojne dinamike spremenljivk, ni nobenega edinstvenega priporočila za prepoznavanje odsluženja učinkovitosti filtrirnih elementov. Vseeno pa je prepoznanih nekaj splošnih indikatorjev, ki vključujejo:
* vizualni pregled filtrirnega elementa (očitna prekritost filtra s prašnimi delci) ali prezračevalnega sistema,
* prepoznan okus ali vonj, ki je plod nezadostnega filtriranja (ta je posebno učinkovit pri filtrih plinastih onesnaževal),
* poslabšana odpornost dihalnih poti,
* proizvajalčeva priporočila vključajoč oceno povečanja upornosti filtra in s tem tlaka potrebnega za premagovanje le te, ki se jo lahko prepozna z merjenjem porabe energije in prilagodi na podlagi zgoraj omenjenih indikatorjev.
Da bi filtrirni element deloval učinkovito in dlje časa je potrebno upoštevati nasvete uporabe zračnih filtrov v sistemu prezračevanja<ref name=":20" />:
* postavitev in samo načrtovanje prezračevalnega sistema z namenom preprečevanja več kot 80-90 % relativne vlažnosti in s tem zmanjšanje možnosti razmnoževanja mikroorganizmov,
* pri vstopu zraka v sistem je zaradi zaščite notranjih elementov priporočena uporaba filtra za grobe delce pred ventilatorjem ter za fine po le tem,
* filtrirni elementi naj bodo postavljeni znotraj delov prezračevalnega sistema, kjer je tok zraka skozi celotni presek enoten,
* pri izstopu zraka iz kuhinje je zaradi zaščite sistema priporočena uporaba posebnih filtrov, ki odstranjujejo mast,
* filtri naj bodo odstranjeni po prepoznanem tlačnem padcu in če je možno zaradi higienskih razlogov po času cvetenja narave v zunanjem okolju ali v času po sami kurilni sezoni,
* filtri naj se pazljivo odstranjujejo z namenom preprečevanja širjenja nabranih onesnaževal ob upoštevanju okoljskih regulativ,
* z namenom regeneracije toplote in s tem večje energetske učinkovitosti celotnega sistema ogrevanja ter hlajenja je priporočena recirkulacija zraka ter znotraj tega dela uporaba podobnih filtrov kot so prisotni znotraj vhodnega dela prezračevalnega sistema,
* prav tako je priporočena uporaba filtrirnega elementa pri samem izhodnem delu prezračevalnega sistema.
====== Klasifikacija izhodnega zraka ======
Izhodni zrak se lahko uporabi za regeneracijo toplote ali pa v nekaterih primerih, če je kakovost zraka dovolj dobra, tudi za ponovno uporabo v prostorih (recirkulacija zraka). Ta je po standardu EN 13779<ref name=":20" /> klasificiran s štirimi stopnjami:
* ETA 1: Zrak, ki je primeren za recirkulacijo in prenos toplote brez kakršnihkoli dodatnih zahtev pri zbiranju v skupni izhodni kanal.
* ETA 2: Zrak, ki ni primeren za splošno recirkulacijo, ampak samo za prostore z manjšimi zahtevami po kakovosti zraka (stranišče, garaža, skladišča,..). Lahko je zbran v skupni izhodni kanal.
* ETA 3: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je ponavadi speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom ali pa skupaj z zrakom podobne kakovosti zbran v skupni izhodni kanal.
* ETA 4: Zrak, ki ni primeren za recirkulacijo in je speljan v zunanji prostor s posameznim izhodnim kanalom.
Pri vseh štirih stopnjah je potrebno spremljati netesnosti ter s tem uhajanje zraka iz izhodnega sistema z izmenjavo toplote zraka zaradi zahtev po pravšnji količini dovoda zunanjega (vhodnega) zraka in preprečevanju kontaminacije le tega. Na podlagi tega pa tudi zagotavljati določen sesalni ter dovodni tlak, ki bi poskrbel za nemoteno prenašanje zraka preko prenosnika toplote v zunanje okolje.
=== Ukrepi za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ===
Predpogoj izvajanja ukrepov je redno izvajanje meritev ter izboljševanje atmosferskih razpršitvenih modelov s strani organov države ali posameznih skupnosti (mestnih oblasti,..). Razpršitveni modeli se morajo čimbolje približati realnemu stanju in so namenjeni opozarjanju javnosti, ko se pričakuje, ob določenih vremenskih pogojih, georafskih danostih in pričakovanih načinih onesnaževanja zraka, preseganje mejnih vrednostih, ki so določene s standardom. Ko se lahko z zadostno gotovostjo potrdi ali pa z realnim merjenjem dejansko pride do preseganja mejnih vrednosti koncentracij prašnih delcev (PM10 in/ali PM2.5), morajo organi poskrbeti za primerno obveščanje javnosti ter priporočiti kratkoročne in izvajati dolgoročne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka s prašnimi delci. Obveščanje javnosti, kot je zapisano pri [[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agenciji Republike Slovenije za Okolje]] (ARSO)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Letno_Porocilo_2018.pdf|title=Problematika onesnaženosti zraka z delci.|date=|accessdate=|website=|publisher=Agencija Republike Slovenije za Okolje.|last=|first=}}</ref>, vsebuje analizo stanja onesnaženosti, ta pa v nadaljevanju vsebuje opis območja čezmejnega onesnaženja, virov onesnaževanja, vpliv onesnaževanja na človekovo zdravje ter priporočenih kratkoročnih ukrepov, ki jih posameznik lahko izvede.
; Kratkoročni ukrepi:
* omejitev zadrževanja se v okolici vira onesnaževanja
* zapiranje oken, vrat
* namestitev tehničnih sistemov za izboljšanje kakovosti notranjega-zunanjega zraka
* zmajšanje ogrevanja stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trda goriva
* uporaba goriv, ki sproščajo nižje emisije delcev, za ogrevanje prostorov, če imajo to možnost
* uporaba javnega prevoza in zmanjšanje uporabe osebnih vozil
* zmanjšanje gospodarske aktivnosti, ki je prepoznana kot večji vir onesnaževanja
; Dolgoročni ukrepi:
* Investicijski projekti gospodinjstev za zamenjavo kotlov na vse vrste goriv z novimi napravami za ogrevanje stavb ter obnova posameznih delov ali celotnega zunanjega ovoja stavb.
* Vgradnja kotlov na zemeljski plin ali toplotnih postaj ob hkratni priključitvi na sistem distribucije zemeljskega plina ali omrežje daljinskega ogrevanja na območju, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina ali toplota iz daljinskega ogrevanja, se lahko spodbuja s subvencijami države in občine.
* V skladu z zgornjima ukrepoma se naj izvajajo tudi investicijski projekti za zmanjševanje energetske revščine ter prehoda na obnovljive vire energije. Obnovljivi viri energije sicer vključujejo tudi manjša ali večja energetska postrojenja, ki temeljijo na uporabi lesa kot goriva, ki pa je lahko problematičen v mestih in drugih geografskih ter klimatskih območjih, ki nimajo zadostne zmožnosti za razpršitev prašnih delcev.
* Investicijski projekti za uporabo goriv ali tehnologij, ki imajo majhne emisije delcev, v javnem potniškem prometu ali v vozilih, ki jih uporabljajo lokalne javne službe, se lahko spodbujajo z dodatnimi subvencijami države in občine.
* Spodbujanje državljanov k uporabi okoljsko sprejemljivim načinom prevoza.
* Spodbujanje ekonomskih aktivnosti, ki ne temeljijo na pretiranem onesnaževanju zraka.
Dolgoročni ukrepi se načrtujejo, vzpostavljajo ter izvajajo s pomočjo regulacije in investicijskih programov organov države ter skupnosti [[Evropska unija|EU]]. Ti vključujejo vzpostavljanje direktiv na ravni [[Evropska unija|EU]], zakonodaje posameznih držav ter končno implementacijo vsebine v obliki vzpostavitve standardov (mejnih vrednosti), obveščanja javnosti ter izvajanja dolgoročnih načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter posledično človekovega zdravja.
=== Reguliranje onesnaževanja s prašnimi delci z zakonodajo ter standardi v Sloveniji in Evropski uniji ===
==== Zakonodajna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ====
S podpisom [[Pariška pogodba (1951)|Pariške pogodbe]] leta 1951 s strani skupine šestih držav, se je ustanovila Evropsko skupnost za premog in jeklo in sočasno prve institucije. S podpisom [[Rimska pogodba|Rimske pogodbe]] leta 1957, ki je ustanovila Evropsko ekonomsko skupnost (EEC)''',''' se je začela vzpostavljati prva ustavna podlaga, predvsem na ekonomskem ter energetskem področju. [[Evropska unija]] je dandanašnjo podobo dobila s podpisom [[Maastrichtska pogodba|Maastrichtske pogodbe]] leta 1992 in kasnejših dveh, ki sta spremenili ter dopolnili predhodne pogodbe, skupaj s sočasno razširitvijo skupnosti, ki danes šteje 28 držav članic. Glavne evropske institucije so: [[Evropski parlament]] (izvoljen s strani prebivalcev držav članic), [[Evropski svet]] (voditelji evropskih držav, predsednik Evropske komisije), [[Svet Evropske unije]] (ministri evropskih držav), [[Evropska komisija]] (predlagani s strani evropskih držav), [[Sodišče Evropskih skupnosti|Sodišča Evropskih skupnosti]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Evropsko računsko sodišče|Evropskega računskega sodišča]].
Današnja zakonodaja EU se predlaga s strani Evropske komisije (EC) ter Evropskega sveta, potencialno spremeni in sprejme s strani Evropskega parlamenta ter Sveta Evropske unije, vzpostavlja in izvršuje pa s strani Evropske komisije ter Sveta Evropske unije in držav članic.
Nezanemarljiv delež vpliva na oblikovanje zakonodaje ima tudi koncept lobiranja zakonodajalcev na nacionalni ter evropski ravni s strani evropskih sindikalnih združenj, podjetij, nevladnih organizacij, nacionalnih združenj, regijskih predstavništev, mednarodnih organizacij in raziskovalnih organizacij.
[[Mednarodni sporazum|Mednarodni sporazumi]] in konvencije mednarodnih organizacij, katerih članice so države [[Evropska unija|Evropske unije]], imajo prav tako vpliv na samo oblikovanje ter vzpostavljene zakonodaje.
Do leta 2008 je bilo sprejetih vsaj 29 zakonodajnih instrumentov<ref>{{Navedi revijo|last=Markus-Johansson|first=|last2=Borg|date=2008|title=Handbook on the implementation of EC environment legislation|url=https://ec.europa.eu/environment/archives/enlarg/handbook/handbook.pdf|magazine=Regional Environment Center and Umweltbundesamt|page=|pages=173-185|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Ti so bili razdeljeni na direktive, [[Odločba|odločbe]] ter regulative, njihov glavni namen pa je:
* vzpostavitev in ohranjanje kakovosti zunanjega zraka, ki ne bi škodljivo vplival na človeško zdravje ali naravo, z določitvijo mejnih vrednosti posameznih onesnaževal ter standardiziranimi zahtevami za izvajanje meritev ter obveščanje javnosti
* omejevanje pridelovanja in uporabe nekaterih nevarnih snovi, ki bi lahko škodljivo vplivale na ozonski plašč in druga področja
* homologacija in drugi ukrepi za zmanjševanje izpustov iz avtomobilskega sektorja
* vzpostavitev mehanizma nadzora in sistema EU za trgovanje s pravicami do emisij (ETS) toplogrednih plinov
* nadzor proizvajanja in uporabe fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih in opremi (klimatske naprave, hladilna in zmrzovalna oprema)
* nadzor proizvajanja in shranjevanja goriv in drugih izdelkov z namenom zmanjševanja emisij lahko-hlapnih ogljikovodikov (VOC)
* sprejetje in implementacija relevantnih mednarodnih konvencij in sporazumov katerih članice so države Evropske skupnosti
===== Odločbe =====
Vzpostavljena zakonodaja je kot omenjeno lahko v obliki ''odločb'', ki se nanašajo na posamezno državo, podjetje in organizacijo ali pa posamezno področje znotraj vseh držav EU, kot je bilo v primeru odločbe 97/101/EC, ki je vzpostavila recipročno izmenjevanje informacij ter podatkov iz sistemov merjenja kakovosti zunanjega zraka znotraj držav članic Evropske unije. Odločba je bila pomembna pri bolj učinkovitem nadzoru kakovosti zraka v državah članicah, posebno pri čezmejnem onesnaževanju in bila zamenjana s kasnejšimi direktivami ter odločbami. Zakonodaja je lahko tudi v obliki regulative, ki direktno ter enotno vpliva na vse države članice in je ni potrebno prenesti v pravo posameznih držav kot je na področju zagotavljanja kakovosti zunanjega zraka pokazal primer regulative Evropskega parlamenta in Sveta 842/2006 o določenih fluorirani toplogredni plinih s katero se je vzpostavilo nadzor ter omejilo uporabo fluoriranih toplogrednih plinov v nekaterih izdelkih ter opremi.
===== Direktive =====
Zakonodaja pa je lahko tudi v obliki ''direktive'', ki sicer določa zahteve ali cilje, ki jih morajo države doseči, a le tem prepusti fleksibilnost ter svobodno izbiro načina izvajanja ukrepov za dosego nastavljenega cilja. Za dosego določenih ciljev je direktivo potrebno prenesti v državno zakonodajo ter sprotno obveščati Evropsko komisijo o samem procesu in vsebini. Prva direktiva o kakovosti zraka je bila sprejeta leta 1970 (70/220/EEC), ki je poenotila posamezne zakonodaje takratnih članic za namen zmanjšanja onesnaževanja z emisijami iz motornih vozil, zahtevala tehnološko nadgraditev procesov motorjev z notranjim izgorevanjem in tako vplivala tudi na ostale trgovinske partnerice. Leta 1980 je bila sprejeta prva direktiva (80/779/EEC) namenjena vzpostavljanju poenotenih mejnih vrednosti, merilnega sistema ter izvajanju ukrepov za zmanjšanje žveplovega dioksida ter prašnih delcev. Direktivi za poenoteno obravnavanje dušikovih oksidov ter svinca so bile sprejete do leta 1992 ter podpisa Maastrichtske pogodbe, ki je pospešila proces integracije evropskih držav v Evropsko unijo (EU) in po kateri se je sprejelo mnogo drugih direktiv, vse do 2008/50/EC direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku, ki je v veljavi tudi danes. Ta je združila predhodno sprejete zakonodaje v obliki direktiv in odločb, bila sicer do današnjega dne dopolnjena z amandmajem 2015/1480/EC in je poleg direktive 2004/107/EC, ki obravnava arzen, kadmij, , živo srebro, nikelj in policiklične aromatske ogljikovodike v zunanjem zraku ter odločbe 2011/805/EU, ki je obnovila predhodno sprejeto odločbo o izmenjavi informacij med državami v Evropski uniji, današnji temelj zakonodaje Evropske unije na področju kakovosti zraka.
Direktiva 2008/50/EC<ref name=":14">{{Navedi splet|url=http://arhiv2014.skupnostobcin.si/fileadmin/sos/datoteke/pdf/Barbara/Pravilnik_kakovost_zraka_obvescanje_javnosti.doc|title=Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.|date=2008|accessdate=|website=|publisher=Evropski parlament in svet|last=|first=}}</ref> je poenotila obstoječo zakonodajo v eno samo direktivo, vzpostavila mejne vrednosti za prašne delce PM2.5, ki bodo prikazane v spodnji razpredelnici, določila zavezujoče nacionalne obveznosti glede zmanjšanja izpostavljenosti PM2.5 z namenom nadomestitve ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni. V nekaterih primerih je direktiva poostrila mejne vrednosti, sočasno dopustila podaljšanje dobe za izpolnitev določenih mejnih vrednosti koncentracij za PM10, NO2 ter benzen in odprla možnosti zmanjšanja vrednosti koncentracij zaradi naravnih virov pri presoji upoštevanja mejnih vrednosti. Direktiva pa je poenotila tudi standarde za izvajanje meritev (ISO), določila smernice za ozaveščanje javnosti, smernice za pripravo akcijskih načrtov v primeru preseganja mejnih vrednosti, smernice za izmenjevanje podatkov držav članic in med drugim pozvala k pripravi načrtov za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter k določitvi pravil o kaznih za kršitelje določb iz same direktive.
Mejne vrednosti masnih koncentracij prašnih delcev v/na Sloveniji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/102172|title=Uredba o kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS, št. 9/2011, 8/2015, 66/2018.|date=2011-2018|accessdate=|website=|publisher=Republika Slovenija|last=|first=}}</ref>, EU<ref name=":14" />, ZDA<ref>{{Navedi splet|url=https://www.epa.gov/criteria-air-pollutants/naaqs-table|title=National Ambient Air Quality Standards|date=2008-2015|accessdate=|website=|publisher=United States Environmental Protection Agency|last=|first=}}</ref>, Kitajskem<ref>{{Navedi splet|url=http://english.mee.gov.cn/Resources/standards/Air_Environment/quality_standard1/201605/t20160511_337502.shtml|title=Ambient air quality standards(GB 3095—2012)|date=2012|accessdate=|website=|publisher=The Peoples Republic of China Ministry of ecology and environment|last=|first=}}</ref>, Indiji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ksndmc.org/Uploads/Pollution.pdf|title=Revised National Ambient Quality Standards. G.S.R. 826(E).|date=2009|accessdate=|website=|publisher=Indian ministry of environment, forest and climate change|last=|first=}}</ref> ter po priporočilih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne Zdravstvene Organizacije]] (WHO)<ref>{{Navedi splet|url=https://apps.who.int/iris/handle/10665/69477|title=Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide|date=2005|accessdate=|website=|publisher=World Health Organization|last=|first=}}</ref> .
{| class="wikitable"
|'''Država'''
|'''Ime'''
|'''Mejna vrednost'''
|-
|
Slovenija (EU)
| rowspan="5" |
PM 2.5
|25 µg/m3 (letno povprečje)
20 µg/m3 (letno povprečje) do leta 2020
|-
|Združene države Amerike
|12 µg/m3 (letno povprečje, v povprečju skozi 3 leta)
|-
|Kitajska
|15- 35 µg/m3 (letno povprečje)
|-
|Indija
|40 µg/m3 (letno povprečje)
|-
|WHO
|10 µg/m3 (letno povprečje)
25 µg/m3 (24h povprečje)
|-
|
Slovenija (EU)
| rowspan="5" |
PM 10
|50 µg/m3 - 35x v enem letu (24h povprečje)
40 µg/m3 (letno povprečje)
|-
|Združene države Amerike
|150 µg/m3 – 1x v enem letu (v povprečju skozi 3 leta)
|-
|Kitajska
|40-70 µg/m3 (letno povprečje)
|-
|Indija
|60 µg /m3 (letno povprečje)
|-
|WHO
|20 µg/m3 (letno povprečje)
50 µg/m3 (24h povprečje)
|}
===== Okoljska zakonodaja v Sloveniji =====
Temelji na direktivah [[Evropska unija|EU]] in je sprejeta s strani [[Slovenski parlament|parlamenta]] ter vzpostavljena s pomočjo zakonov ([[Ustava Republike Slovenije|splošna izpeljava ustave]]) kot so:
* [[Zakon o varstvu okolja Republike Slovenije|Zakon o varstvu okolja]] (ZVO-1)
* [[Zakon o ohranjanju narave Republike Slovenije|Zakon o ohranjanju narave]] (ZON)
* drugih zakonov, ki se dotikajo različnih področij v zvezi z varovanjem okolja, ljudi in narave
ter podzakonskih aktov (podrobnejša razdelitev zakonskih določb), ki so izdani s strani vlade ali upravnih organov in so pri okoljski zakonodaji razdeljeni na:
* Ukrepe varstva okolja (odloki o načrtih za kakovost zraka na območjih različnih občin/regij, uredba o kakovosti zunanjega zraka [9],..)
* Spremljanje stanja okolja (pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka, pravilnik o meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje, resolucija o nacionalnem programu varstva okolja,..)
* Javne službe varstva okolja (Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom)
* Tehnične zahteve za proizvode (Pravilnik o emisiji plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje)
Upoštevanje ter opravljanje nalog zgoraj omenjene zakonodaje v Sloveniji spada primarno pod '''[[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]]''' (MOP)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/organigrami/ministrstva/Organigram-Ministrstva-za-okolje-in-prostor.pdf|title=Osnovna shema organiziranosti Ministrstva za okolje in prostor.|date=|accessdate=|website=|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor|last=|first=}}</ref>, ki ima poleg »notranje« organiziranosti v obliki direktoratov (za okolje, za vode in investicije,..) v svoji strukturi organiziranosti organe kot so: '''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija Republike Slovenije (RS) za okolje]]''', '''[[Direkcija Republike Slovenije za vode|Direkcija RS za vode]]''', '''[[Geodetska uprava Republike Slovenije|Geodetska uprava RS]]''', '''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' ter [[Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost|Upravo RS za jedrsko varnost]].
'''[[Agencija Republike Slovenije za okolje|Agencija RS za okolje]]''' (ARSO) je eden najbolj pomembnih organov v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, ki se ukvarja z izvajanjem nacionalnega programa varstva okolja (NPVO) na področju kakovosti zraka in podnebja, ki vključuje zmanjševanje onesnaženja zraka iz industrijskih virov, termoelektrarn, prometa, individualnih ter skupinskih kurišč in s tem zmanjševanje toplogrednih plinov (TGP), obvladovanjem problemov onesnaževanja zraka na velike razdalje ter drugih ciljev, ki se jih dosega s pomočjo strokovnih, analitičnih in upravnih nalog na državni ravni. Sektor za kakovost zraka je del Urada za varstvo okolja in narave na ARSO in v kateremu vodijo upravne postopke kot so: plačilo upravne takse, evidenca emisij snovi iz naprav in okoljevarstvena dovoljenja, nadzor pooblaščenih podjetij, ki se ukvarjajo z namestitvijo, vzdrževanjem in razgradnjo naprav, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi in fluorirane pline, nadzor programa monitoringa tekočih goriv za motorna vozila in nadzor izdajanja dovoljenj, porazdelitve emisijskih kuponov in trgovanja z emisijami TGP. Izvajajo pa tudi strokovne naloge na področju varstva zraka, ki izhajajo iz prej omenjene mednarodne kot tudi nacionalne zakonodaje (uredb, pravilnikov ter ostalih predpisov). Te vključujejo izdajo okoljevarstvenih dovoljenj ali strokovne ocene za obratovanje naprav, izdajo pooblastil in nadzor pooblaščencev za področja kot so: vzdrževanje ter kalibracija delovanja merilne opreme, izvajanje prvih ali občasnih meritev emisije snovi ter izdelovanja ocene o letnih emisijah snovi v zraku in druga področja. ARSO se ukvarja tudi z nadzorom plačevanja okoljskih dajatev zaradi onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida ter hlapnih organskih spojin in obveščanjem javnosti kakor tudi organov znotraj Slovenije in Evrope (Evropska komisija).
'''[[Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor|Inšpektorat RS za okolje in prostor]]''' pa je pomemben organ pri nadzoru posegov v okolje, obremenjevanja okolja ter povzročiteljev, skladnosti delovanja naprav in obratov z okoljevarstvenim dovoljenjem ali dovoljenjem za spuščanje TPG, stanja kakovosti okolja in odpadkov, rabe naravnih dobrin, izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja in s tem izvajanja predpisanih ukrepov varstva okolja.
MOP se mora za celostno obravnavanje področja kakovosti zraka v Sloveniji povezovati tudi z drugimi ministrstvi kot so: [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] (direktorat za energijo in direktorati namenjeni transportu), [[Ministrstvo za finance Republike Slovenije|finance]], [[Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije|gospodarski razvoj]], [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|kmetijstvo in gozdarstvo]], [[Ministrstva za zdravje Republike Slovenije|zdravje]], [[Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|pravosodje]] in drugimi, katera opravljajo svojo specifično vlogo pri zagotavljanju kakovosti zraka v Sloveniji. Zaradi lažjega in bolj učinkovitega prepoznavanja in naslavljanja vprašanj v zvezi s kakovostjo zraka pa je redno tudi sodelovanje z lokalnimi mestnimi oblastmi, ki imajo vzpostavljene svoje strukture in boljše poznavanje situacije na mikro ravni (stanovanjska, prometna ter industrijska politika, zagotavljanje elektrike in toplote, ..).
==== Pravna sredstva na področju varstva okolja in zagotavljanja kakovosti zraka ====
===== Pravna sredstva na ravni Slovenije =====
Zgoraj omenjeni načini izvajanja ukrepov ter zakonodaje za zagotavljanje kakovosti zunanjega zraka so zgolj ena od struktur preko katerih lahko pride do zagotavljanja kakovosti zraka v državi. Če Ministrstvo za okolje in prostor ter pripadajoči organi ne uspejo pri zagotovitvi kakovosti zraka po željah prebivalstva oz. civilne družbe, nevladnih organizacij, sindikatov, industrije in drugih zainteresiranih skupin se le ti lahko obrnejo tudi na pravne mehanizme, ki so povezani z organi vlade in neodvisno vejo pravne države, ki jo predstavljajo sodišča.
Pravna sredstva na področju okolja za [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] in [[Civilna iniciativa|civilne iniciative]] so naslednja.<ref>{{Navedi splet|url=http://zagovorniki-okolja.si/wp-content/uploads/2018/11/Pravna-sredstva-na-podro%C4%8Dju-varstva-okolja-Senka-Vrbica-Nu%C5%A1a-Videti%C4%8D.pdf|title=Pravna sredstva na področju varstva okolja – Priročnik za nevladne organizacije in civilne iniciative.|date=2018|accessdate=|website=|publisher=Pravno-informacijski center nevladnih organizacij|last=|first=}}</ref>
Posredovanje inšpektorja za okolje: to so osebe na omenjenem inšpektoratu RS, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti. So prekrškovni organ na prvi stopnji, kar pomeni, da inšpektor samostojno vodi postopke, izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku, kjer izreka tudi globe ali podaja kazenske ovadbe za kaznivo dejanje. Postopek je odvisen od narave pritožbe posameznika ali skupine posameznikov.
Varstvo okolja v upravnem postopku: za urejanje zadev varstva okolja so na prvi in drugi stopnji odgovorni upravni organi. Na drugi stopni so to ministrstva. Postopek delovanja upravnih organov oz sprejemanja odločitev ureja Zakon o splošnem upravnem postopku. Osebe, ki imajo priznan status stranskega udeleženca (oseba s pravnim interesom), lahko nastopajo v postopku z izjavami in s predložitvijo dokazov (postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja ali dovoljenja), lahko pa zoper izdane odločbe vložijo tudi pritožbo. Kadar o zadevi na prvi stopnji odloča upravni organ (prve stopnje), pritožbo obravnava ministrstvo, kadar pa na prvi stopnji o zadevi odloča ministrstvo, tedaj zoper odločbo ni možna pritožba, ampak je upravičenec zmožen vložiti tožbo le na [[Upravno sodišče Republike Slovenije|Upravno sodišče]], s čimer se začne upravni spor. Upravni spor je razumljen kot pravno sredstvo zoper odločitve ministrstva, ko ta odloča o pritožbi v upravnem postopku ali v posamezni zadevi kot prvostopni organ.
Civilno-pravno varstvo in odškodninska odgovornost: tožbo lahko vložijo državljanke/državljani kot posameznice/posamezniki ali njihova društva/združenja in organizacije. Vlagatelj mora izkazati javni interes za vložitev takšne tožbe, ki si lahko dokaže v obliki kritične obremenitve okolja ali neposredni nevarnosti za življenje ter zdravje ljudi. Tožbo bi bilo potrebno vložiti pri Okrajnem sodišču, razen, če je bila vrednost spora večja, potem bi bilo za to pristojno Okrožno sodišče. Ob ugotovitvi krivde povzročitelja bi ta po načelu odgovornosti povzročitelja moral plačati povzročeno obremenitev.
Kazenskopravno varstvo okolja: določba 9. člena Zakona o varstvu okolja določa temeljno načelo varstva okolja izraženo v »Načelu odgovornosti povzročitelja« in določa tudi kazensko odgovornost povzročitelja v primerih, ko ima protipravno ravnanje posebno težo družbene nevarnosti in gre za javni interes. Izhodišče je kaznivo dejanje »obremenjevanja in uničenja okolja in prostora, določene v 332. členu, Kazenskega zakonika (KZ-1). Kaznivo dejanje se lahko naznani policiji ali pooblaščenemu inšpektorju.
Varstvo okolja pred Ustavnim sodiščem. zaradi kršitve [[človekove pravice]] s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil se lahko na Ustavno sodišče vloži ustavna pritožba, a šele na točki, ko so izčrpana vsa druga pravna sredstva ter v roku 60 dni po vročitvi akta.
Varstvo okolja s pomočjo varuha za človekove pravice: vsakdo, ki meni, da so mu z aktom organa kršene človekove pravice, lahko, da pobudo za začetek postopka pri [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuhu]], ta sicer postopek lahko začne tudi na lastno pobudo. Varuh pri svojem delu ni omejen samo na neposredne kršitve z ustavo navedene človekove pravice, ampak je lahko vključen v primeru kakršnekoli kršitve pravice posameznika s strani nosilcev oblasti (državnega organa). Postopek je odvisen od narave pobude.
===== Pravna sredstva na mednarodni ravni =====
Za zagotavljanje želja civilne družbe pa obstaja tudi možnost varstva pri mednarodnih institucijah kot sta '''[[Evropska unija|EU]]''' ter '''[[Organizacija združenih narodov|Organizacija združenih narodov (OZN)]]'''. S strani OZN je najbolj pomembna '''[[Aarhuška konvencija]]''', ki je mednarodni pravno zavezujoč instrument. EU je ta instrument implementirala z namenom zagotovitve dostopa do informacij, udeležbe javnosti pri odločanju ter dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Posameznik države podpisnice lahko, ob izrabi nacionalnih pravnih sredstev ali utemeljitvi neizrabe le teh, z opisanim problemom pristopi do komiteja, ki lahko zahteva pojasnilo omenjene države ter s preučitvijo vseh informacij sprejme nadaljne odločitve, ki so odvisne od narave pritožbe.
'''Evropski parlament in Evropska komisija'''
V primeru nezadostnega uveljavljanja EU zakonodaje se lahko posamezniki ali podjetja obrnejo tudi na institucije EU, kjer je možna predložitev pisnega poziva '''Komisiji Evropskih skupnosti''' ali '''[[Evropski parlament|evropskemu parlamentu]]''', ki se lahko po preučitvi predloga obrne tudi na evropsko sodišče. Ta je v primeru pobude civilne iniciative pod vodstvom Uroša Macerla proti prekomernemu onesnaževanju korporacije [[Cementarna Trbovlje|Lafarge]], ki je obratovala proizvodnjo cementa v Trbovljah, odločilo, da Slovenija krši EU pravila glede podeljevanja dovoljenj za obratovanje naprav in s tem prisilila v ustavitev obratovanja cementarne<ref>{{Navedi splet|url=https://phys.org/news/2017-06-slovenia-eco-hero-cement-giant.html|title=Slovenia’s »eco-hero« who crushed a cement giant.|date=2017|accessdate=|website=|publisher=|last=Kavcic|first=}}</ref>.
'''[[Evropska komisija]]''' ima za zagotavljanje uveljavitve ter upoštevanja EU zakonodaje pri državah članicah na voljo taktične pristope v obliki boljšega predhodnega vključevanja same države ob razmisleku in vzpostavljanju nove zakonodaje ter vzpostavljanja dialoga oz. pomoči pri povečanju zmogljivosti države članice ob prepoznanem pomanjkanju zmožnosti uveljavljanja EU zakonodaje. V tem kontekstu obstajajo tudi strateški pristopi v obliki prioritiziranja uveljavljanja bolj pomembnih aspektov zakonodaje, vzpostavljanja novih in boljših tehnik nadzora uveljavljanja zakonodaje, vzpostavljanje ter uveljavljanje sistema kaznovanja držav članic, ki ne uspejo zadovoljiti predhodno postavljenim časovnicam uveljavljanja EU zakonodaje, s pomočjo sodišč. [[Sodišče Evropske unije]] je razdeljeno na Sodišče Evropske skupnosti (ECJ), Splošno sodišče (prve stopnje) in specializirana sodišča, ki se lahko vzpostavijo ob posebnih primerih (posebnega področja), katerih pritožbe na sodbo so obravnavane na Splošnem sodišču. Ponavadi se s strani posameznika neposredno naslavlja Splošno sodišče zgolj v primerih, ko je prišlo do dejanske škode zaradi aktivnosti ali pa očitne neaktivnosti EU institucij.
'''Evropsko sodišče za človekove pravice in Evropski varuh človekovih pravic'''
Obstaja pa tudi '''[[Evropsko sodišče za človekove pravice]]''', ki sicer ni del pravnega sistema EU, ampak je bilo vzpostavljeno z [[Evropska konvencija o človekovih pravicah|Evropsko konvencijo o človekovih pravicah]] katerega članice so države EU in lahko obravnava pritožbo posameznika, skupine posameznikov ali nevladne organizacije. Ti morajo pred vložitvijo pritožbe izčrpati vsa druga pravna sredstva omenjene države (v roku 6mesecev po zadnji odločbi). Senat sodišča lahko po pozitvni presoji pritožbe zahteva od države kršiteljice pojasnilo, ki se v kasnejših korakih lahko izide v korist države, prijateljski poravnavi ali pa s sodbo, ki ugotovi obstoj kršitve in s katero se poziva državo kršiteljico na plačilo pravične odškodnine.
Podobno kot v Sloveniji obstaja tudi na EU ravni '''[[Evropski varuh človekovih pravic]]''', ki je neodvisna institucija pri katerih se obravnava pritožbe zoper nepravilnega ravnanja institucij in organov EU. Pritožbo lahko vloži državljan države članice, posameznik, ki ima stalno prebivališče v EU, lahko pa jo vložijo tudi podjetja, organizacije in združenja, ki imajo sedež v EU in so se pred samo vložitvijo pritožbe že obrnili na relevantne institucije ali organe (o zadevi pritožbe v tistem trenutku ne sme odločati nobeno drugo sodišče). Evropski varuh zahteva pojasnilo omenjenih institucij ali organov preden celotni primer preuči in sprejme nadaljne korake, ki so odvisni od narave pritožbe.
==== Dejansko stanje kakovosti zraka ====
===== Pozitivni aspekti =====
Vzpostavljanje evropske zakonodaje (od leta 1970 do 2010) in sočasna zahteva po nadgradnji ter spreminjanju uporabljene tehnologije je uspešno pri izboljševanju kakovosti zunanjega zraka v zadnjih desetletjih. Ta je imela želen učinek nadgradnji tehnologije za proizvodnjo energije in odstranjevanje emisij pri sami proizvodnji energije, kjer bi se ob neuveljavljanju mednarodnih ter nacionalnih zakonodajnih predpisov, standardov in sočasne investicije v tehnološki razvoj, stanje količine emisij prašnih delcev PM10 povečevalo<ref name=":13">{{Navedi revijo|last=Crippa|first=|last2=Janssens-Maenhout|date=2016|title=Forty years of improvements in European air quality: regional policy-industry interactions with global impacts.|url=https://www.researchgate.net/publication/299386770_Forty_years_of_improvements_in_European_air_quality_Regional_policy-industry_interactions_with_global_impacts|magazine=Atmospheric chemistry and physics, Copernicus Publications|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
Stanje količine emisij prašnih delcev PM2.5 bi se prav tako povečevalo ob neuveljavljanju mednarodnih EURO standardov (94/63/EC, 99/13/EC, 2009/126/EC) ter standardov za izboljšanje kvalitete goriva (93/30/EC, 2003/17/EC, 2005/33/EC, 2009/30/EC) za cestna vozila, ki so predpisali izboljšanje samega procesa izgorevanja v motorjih z notranjim izgorevanjem ter vgrajevanja tehničnih sistemov za zajemanje prašnih delcev<ref name=":13" />.
===== Negativni aspekti =====<!-- Kdor ima v tem poglavju boljši predlog razlage stanja naj ga kar uporabi. Sam ne najdem boljšega načina kot je naštevanje/navajanje različnih pozitivnih/negativnih aspektov -->
[[Evropska agencija za okolje|Evropska agencija za okolje (EEA)]] je leta 2019 izvedla analizo o preseganju mejnih vrednosti kakovosti zraka za PM10 ter PM2.5 v urbanih območjih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/exceedance-of-air-quality-limit-3/assessment-5|title=Exceedance of air quality standards in urban areas.|date=2019|accessdate=|website=|publisher=European Environment Agency|last=|first=}}</ref>. Analiza sicer pravi, da je zgolj 6-8% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti EU in 13-19%, ki presegajo mejne vrednosti PM10. A je ob tem prišla tudi do ugotovitev, da je 74-81% mestnega prebivalstva izpostavljena koncentracijam PM2.5, ki presegajo mejne vrednosti WHO ter 42-52%, ki presegajo mejne vrednosti PM10.
Problematično je tudi dejstvo, da [[vlada Republike Slovenije]], poleg predstavnikov drugih evropskih držav, v letu 2019 ni bilo sposobno pripraviti ter predložiti Evropski komisiji bolj ambicioznega predloga programa za zmanjšanje onesnaževanja zraka do dogovorjenega roka v Aprilu, kot pravi poročilo Evropskega urada za okolje (EEB), največje mreže nevladnih okoljevarstvenih organizacij v EU<ref>{{Navedi splet|url=https://eeb.org/most-eu-governments-failed-to-file-air-pollution-plans-by-april-deadline-1/|title=Most EU governments failed to file air pollution plans by April deadline.|date=|accessdate=2019|website=|publisher=Evropski urad za okolje (EEB)|last=|first=}}</ref>. Raziskava nevladne mednarodne organizacije [[Greenpeace]] <ref>{{Navedi revijo|last=Myllyvirta|first=|last2=Den Blanken|date=2015|title=Smoke & mirrors: How Europe’s biggest polluters became their own regulators.|url=https://www.vgb.org/vgbmultimedia/Smoke+and+Mirror+final+report-p-9348.pdf|magazine=GreenPeace European Unit|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> pa je ugotovila, da je bilo pri vzpostavljeni strokovni delovni skupini za pripravo evropske direktive o industrijskih emisijah (leta 2015), več kot polovica članov te skupine zaposlenih pri energetskih družbah ali pa so izvajali proces lobiranja s strani omenjenih družb. Ti so želeli vplivati na vsebino evropske direktive, ki bi postavljala manj rigorozne standarde, kot bi bili sprejeti v drugih državah po svetu (ZDA, Kitajska). Omenjena dejstva ter s tem drugačne priorite, vklučujoč nezadostnega entuziazma splošne javnosti za večje spremembe, prispevajo k manjšemu napredku na področju onesnaženosti zraka.
==== Onesnaževanje s prašnimi delci in neenakost v družbi ====
Zaradi onesnaževanja so nekateri ljudje bolj prizadeti kot drugi. Ponavadi so ljudje in skupnosti z nizkimi dohodki ter manjšine in druge marginalizirane skupine v družbi neenakomerno izpostavljene onesnaževanju zraka<ref>{{Navedi revijo|last=Brenner|first=|date=2019|title=Environmental inequality in Austria: How equally is the air pollution burden spread in Styria?|url=https://boku.ac.at/en/wiso/sec/publikationen/social-ecology-working-papers|magazine=University of Natural Resources and Life Sciences, Social Ecology Working Paper 177|page=|pages=28-31|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>. Omenjenim delom družbe se lahko z investicijskimi programi za odpravljanje energetske revščine izboljša tudi kakovost okoliškega zraka <ref name=":12">{{Navedi revijo|last=|first=|date=2018|title=Unequal exposure and unequal impacts: social vulnerability to air pollution, noise and extreme temperatures in Europe.|url=https://www.eea.europa.eu/publications/unequal-exposure-and-unequal-impacts/|magazine=European Environment Agency|page=|pages=18-22|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>.
Ob spreminjanju načina proizvajanja toplote in elektrike, transporta, industrije in drugih dejavnosti, ki prispevajo k onesnaževanju pa se vedno bolj uporablja koncept t.i. "pravične tranzicije" za delavke ter delavce zaposlene v dejavnostih, ki bi se zaradi ukinjanja delovnih mest lahko znašli na položaju brez službe. Koncept temelji na zagotovljenem izobraževanju, možnosti predčasnega upokojevanja in drugih socialno sprejemljivih ukrepov procesa pravične tranzicije<ref>{{Navedi revijo|last=Piggot|first=|last2=Boyland|date=2019|title=Realizing a just transition and equitable transition away from fossil fuels.|url=https://www.researchgate.net/publication/330556442_Realizing_a_just_and_equitable_transition_away_from_fossil_fuels|magazine=Discussion brief. Stockholm Environment Institute|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref>
==== Teoretični in praktični primeri kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka ====<!-- Tukaj se zdi smiselno postaviti primere ukrepov, ki bi lahko izboljšali področje o katerem se je v celotnem članku pisalo. -->
* Univerza Laappeenrant <ref>{{Navedi revijo|last=Ram|first=|last2=Bogdanov|date=2018|title=Global energy system based on 100% renewable energy: Energy transition in Europe across power, heat, transport and desalination sectors.|url=https://www.researchgate.net/publication/329714210_Global_Energy_System_based_on_100_Renewable_Energy_Energy_Transition_in_Europe_Across_Power_Heat_Transport_and_Desalination_Sectors|magazine=Lappeenranta University of Technology Research Reports|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> je raziskala možnosti tranzicije EU iz zdajšnega večinskega dela proizvodnje [[Elektrika|elektrike]] in [[Toplota|toplote]] s strani [[Fosilno gorivo|fosilnih goriv]] k večinskemu delu proizvodnje iz mešanice [[Obnovljivi viri energije|obnovljivih virov energije]] (OVE) do leta 2050. Ob vrstah obnovljivih virov energije dodane kratice, ki ponazarjajo način ter obseg ogrevanja: [[Soproizvodnja toplote in električne energije|kogeneracija toplote in električne energije]] (CHP), [[daljinsko ogrevanje]] (DH) in poraba toplote v industrijske namene (IH). Shranjevanje elektrike bi lahko v večini temeljilo na [[Baterija (elektrika)|baterijah]], [[Črpalna hidroelektrarna|vodnih črpalnih elektrarnah]] ter [[Shranjevalniki stisnjenega zraka|shranjevalnikih stisnjenega zraka]], medtem, ko bi toploto lahko shranjevali na večjem spektru tehnoloških zmogljivosti, ki jih poznamo že danes. Pri [[Transport|transportu]], ki danes temelji na fosilnih gorivih bi tranzicija lahko temeljila na [[Električno vozilo|električnih vozilih]], ki bi imela dovod direktne (uporaba baterij) ali indirektne električne energije (uporaba [[Vodik|vodika]] in drugih vrst utekočinjenih obnovljivih virov energije).
* Koncept "[[odrast]]i" ({{jezik-en|degrowth}}) pravi, da bi za dosego ciljev izboljšanja kakovosti zraka, omejitve [[Spremembe podnebja|podnebnih sprememb]] v obsegu [[Planetarne meje|planetarnih meja]], morali ob tranziciji na obnovljive vire energije ter dejstvu o omejenosti z materialnimi viri, sočasno potekati tudi ukrepi za zmanjševanje porabe energije pri ogrevanju in porabi električne energije pri vsakdanjih ter gospodarstvenih aktivnostih. V primeru transporta pa bi se podal tudi velik poudarek na zmanjševanju deleža individualnih prevoznih sredstev in povečevanju deleža javnega transporta. V primeru industrijske proizvodnje in rabe materialov pa bi se le to omejilo na najbolj nujne potrebe, v obsegu [[Krožna ekonomija|krožne ekonomije]] in [[Trajnostnost|trajnostnega]] delovanja družbe.
== Sklici ==
{{sklici|30em}}
[[Kategorija:Onesnažila]]
[[Kategorija:Onesnaževanje zraka]]
0q2rujdzqdthaoqmtzn3h4glytp9e2m
Uporabniški pogovor:A09090091
3
486683
5722636
5722531
2022-07-22T14:29:24Z
A09090091
188929
/* Posodobitev člankov ruske invazije */ Odgovor
wikitext
text/x-wiki
{{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}
<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center>
<center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center>
{|
|
|--
|[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]]
| Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno).
|--
|[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]]
| Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]:
:* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...)
:* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]]
:* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]]
:* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]]
:* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]]
Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj!
Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo.
|--
|[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]]
|Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]].
|--
|[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]]
| Če imaš še kakšno vprašanje:
:* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]].
:* v zvezi z delom v Wikipediji:
::* vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]],
::* se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> v omrežju [[Freenode]],
::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]],
::* pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali
::* se obrni kar name.
<br />Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:15, 25. november 2020 (CET)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:15, 25. november 2020 (CET)}}
|}{{Konec okvira}}
== Vračanje besedila ==
Prosim, če ne popravljaš besedil v člankih staronizozemskih slikarjev, ki jih za mano popravil profesor umetnostne zgodovine.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 19:56, 6. december 2020 (CET)
:@Ljuba brank Nisem jih jaz, pač pa sem razveljavljal ''slogovne napake'', ki jih je popravljal neznan uporabnik z ip naslovom {{Uporabnik|2A01:261:3E3:7300:CD84:C4B1:111E:70C0}}. Lep pozdrav, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 19:59, 6. december 2020 (CET)
Vračal si staro besedilo, ki je bilo manj primerno kot popravljeno uporabnika {{Uporabnik|2A01:261:3E3:7300:CD84:C4B1:111E:70C0}}. jaz vem, kdo je za uporabnik. Ne počni tega, prosim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:16, 6. december 2020 (CET)
:Zakaj pa potem ip v tem razponu vandalizira wikipedijo? Poglejte si zadnje spremembe. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 20:25, 6. december 2020 (CET)
In kaj je bil tukaj po tvojem vandalizem? Izboljšan in strokovno primernejši tekst? Halo?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:09, 6. december 2020 (CET)
:Nisem mislil vandaliziranja v pravem pomenu. Se opravičujem za vračanje brez predhodnega posvetovanja, to je bila moja pomota. Toda zakaj bi vi tekst naredili težjega za branje (pa sam s tem nimam težav), če je wikipedija enciklopedija za vse? Ne bi se prerekal, toda rad bi izvedel zakaj. Zadnje čase kroži veliko urejanj z enakim začetkom, toda različnim koncem. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:28, 6. december 2020 (CET)
Tega komentarja v zadnjem stavku ne razumem. Kar se mojih člankov iz področja umetnostne zgodovine tiče, pa sama prosim za strokovne popravke.
Ti pa predlagam da malo poglej uporabnika 193.2.11.205 in 84.20.249.38, gre za istega, ki nemilostno, kljub opozorilu o nepravilnostih, ureja na primer, članek o Slovenskih eksonimih in še več drugih člankov. Pa na videz ni nič narobe, vendar nepravilno piše notranje povezave, jih načrtuje za subjekte, ki najbrž zlepa ne bodo o njih napisani članki, dela seznam eksonimov, ki to niso, itd.
Vsekakor premisli, preden popravljaš oziroma vračaš tekst. Je dovolj resnih vandalizmov za popravljat.
--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:59, 6. december 2020 (CET)
:Ljudje, ki ''popravljajo'' wiki z Applovih mac računalnikov ter so nerigstrirani, se namesto IPv4 izpiše računalniški id. Z njim lahko locirajo katerikoli mac na svetu. Sicer sem uporabnik Windowsa, ampak mislim, da je to vzrok drugačnih številk. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 22:10, 6. december 2020 (CET)
==Viri ==
Pozdravljeni, lahko prosim nehate z opomniki v profilu Boštjan Gartner? Članek, ki naj bi bil sporen sem izbrisal (čeprav ne vem kako naj 20 let in več stare članke drugače kot tako objavim), spodaj pa je pri povezavah več kot očitno, da gre za živečo in pravo osebo. Nenazadnje jo osebno poznam in spada med kulturno dediščino. Hvala, Luka
:{{ping|Lukasnajp}} Prosim, teh opomnikov ne dojemaj kot slabih ali česarkoli. So le rahlo groba sporočila avtorju članka, kaj je še treba postoriti. Predlagam naslednje: Linke prestavi v poglavje /*Zunanje povezave*/. Poizkusi poiskati vsaj nek članek, da bodo tile podatki držali. Stavki ala ''Nekje sem slišal'' ali pa '' Ker to osebo poznam'' niso zadosten vir. S tem te mi drugi ne poskušamo zatreti ali kaj podobnega. Za stil biografij glej [[WP:BIO]]. Hvala za razumevanje. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 13:09, 15. januar 2021 (CET)
==Bazalna lamina==
Hvala za urejanje, ampak bazalne lamine sam ne bi dajal med medcelične stike. Pomensko ni najbolj ustrezno in je od sedanjih kategorij najbolj primerna kar histologija. --'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:26, 17. januar 2021 (CET)
::{{ping|Melaleuca alternifolia}} Resda, da nisem ravno biolog, toda jaz uvod dojamem nekako takole: ''So molekule različnih velikosti, ki se nahajajo med nekaterimi celicami.'' V njem tudi piše ''ki se kasneje nanjo pričrvstijo'' -> tule je verjetno mišljena celična membrana. Včasih bralca, za katerega ni nujno, da je na tem področju izobražen, zanima še več o področju medceličnega prostora in bo kliknil tisto kategorijo. Sicer pa, le čevlje sodi naj čevljar. Upam, da mi ne zameriš. Lp, A0 --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:32, 17. januar 2021 (CET)
::: Ni problema. Vsekakor razumeš pravilno, a gre pri bazalni lamini za (stično) plast iz raznih molekul medceličnine, ki jih sicer v okolico izločajo celice, medtem ko se v medcelične stike uvršča strukturne stike med dvema celicami (iz beljakovin, citoskeletnih elementov itd.). Se mi zdi bolje, da se ne kategorizira po principu ključnih besed, ampak bolj specifično, ker bi drugače bile kategorije res obširne in ne bi več služile svojemu namenu.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:42, 17. januar 2021 (CET)
:::: Ja, saj nekako te razumem, mogoče malo preveč drobim na podkategorije. Sicer se pa jaz držim slogana ''Wiki je za vse''. To pomeni, da lahko vsi najdejo nekaj, eni malo manj, eni več. Se ga bom moral oklepati malo manj. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:50, 17. januar 2021 (CET)
== V delu ==
Prosim te, da se v nadalje držiš predloge <nowiki>{{v delu}}</nowiki>. Sicer si v članek o [[Prionailurus viverrinus]] vnašal koristne spremembe, a gre za to, da bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj in bi jaz potem moral znova ročno ponavljati svoja urejanja, da ne bi razveljavljal tvojih. Prav tako sem moral spremembe pogosteje shranjevati, da mi v primeru navzkrižja urejanj ne bi bilo potrebno ponavljati več hkratnih urejanj. Bi bilo bolje, da bi počakal, da odstranim predlogo, ki sem jo dal ravno zaradi te problematike. Sicer pa hvala za popravke. --'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 09:21, 26. januar 2021 (CET)
:Uh, oprosti za nevšečnosti. Sicer pa ne bom več urejal, ker zadnje čase delam bolj administrativne posege v Wikipodatkih, kategorijah in razveljavljanju. Za nevšečnosti se ti globoko opravičujem. Kako se lahko oddolžim? V bistvu se mi to ni še nikoli zgodilo, te pa popolnoma razumem. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:34, 26. januar 2021 (CET)
:: Ničesar ne rabiš skrbet, stvar je že mimo. To sem ti pa napisal zgolj kot dobronamerno opazko, ker se včasih dogajajo takšna nevšečna navzkrižja urejanj. Sicer pa ponavljam, da si vnesel koristne popravke (na razširjenost vrste sem recimo čisto pozabil).--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 09:41, 26. januar 2021 (CET)
::Bom upošteval tvoj nasvet, {{hvala}} za opombo. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:18, 26. januar 2021 (CET)
Tudi jaz bi te prosil da upoštevaš predlogo "v delu" iz popolnoma enakih razlogov kot so zapisani zgoraj. Sem sicer zelo hvaležen za tvoje urejanje, ampak bi lahko kdaj drugič prišlo do navzkrižja urejanj, kar bi lahko privedlo do nepotrebnih težav. Hvala in lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:12, 30. januar 2021 (CET)
:Očitno me je zaneslo in si še nisem vbil v glavo... :( PS.: Tistih 39? kategorij je bilo res malo preveč za našo ''majhno'' wiki. Se opravičujem. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:13, 30. januar 2021 (CET)
Tistih kategorij se pred tvojim urejanjem še nisem lotil in če sem čisto iskren, sem malo pozabil na njih :P. Bi jih pa definitivno popravil na koncu, ko bi pregledoval članek. Hvala za urejanje, in ne sekiraj se.--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:18, 30. januar 2021 (CET)
:Ok, zmenjeno. Upam, da se bom prihodnjič spomnil ''zapovedi'' ;) LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:21, 30. januar 2021 (CET)
::{{ping|GeographieMan}} Samo eno vprašanje se mi poraja. Če ti urediš objekt v Wikipodatkih, medtem ko nekdo drug ureja članek, ali je to tudi navzkrižje urejanj? PMM je, saj vnašaš nove podatke, samo na drugi platformi. Ali pač? Hvala za odgovor, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:38, 30. januar 2021 (CET)
: Mislim da ni, ker sta to dva različna projekta in nista tako neposredno povezana, kot če dva urejevalca istočasno urejata nek članek. Lahko, da se motim, ampak to se mi še nikoli ni zgodilo. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:48, 30. januar 2021 (CET)
::Najlepša hvala za info. Bom upošteval vajina nasveta! Lep večer želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:50, 30. januar 2021 (CET)
== Prosim za pojasnilo - glede čiščenja ==
Spoštovani,
prosim za pojasnilo glede pripombe, da je potrebno čiščenje članka Anton Žvan. Članek imam namreč odobren s strani profesorja filozofije, slog sem popravila.
lp {{nepodpisani|ZaKoPa|30.januar 2021 12:52}}
:Mene ne vikati, tukaj se tikamo zaradi vzdušja in kolegialnosti in pod komentarji se podpisujemo z <nowiki>--~~~~</nowiki>. Pri članku je problem v navajanju virov. Surov link, kot je v tvojem članku ni v redu. Vsi taki linki so opravljeni z ''nofollow'', zato s tem ne povzdiguješ članka na linku na vrh iskanja zadetkov. Predloga na vrhu tega ni navedla specifično, ampak prosim jih še ne briši. So le opomin bralcem in urejevalcem (posrednim in neposrednim), da je z člankom nekaj narobe. Za navajanje virov uporabljamo {{tl|Navedi splet}}[[Predloga:Navedi splet|1]], {{tl|Navedi knjigo}}[[Predloga:Navedi knjigo|2]] ipd. Prosim, da tele linke prestavi znotraj <nowiki><ref> </ref></nowiki> keywordov. Za navajanje virov in sklicev glej [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Za stil biografij glej [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]]. Hvala za razumevanje. Če je kaj nejasnega, me kar vprašaj. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 30. januar 2021 (CET)
::Poleg tega bi rad pripomnil, da v članek ne sodijo medvrstične zunanje povezave, kot so npr. povezave na spletne strani in druge zadeve. Veliko bolj primerne so [[Wikipedija:Vadnica (Notranje povezave)|notranje povezave]] oz. kot je bilo že zgoraj omenjeno medvrstični sklici (več o tem na [[Wikipedija:Navajanje virov]]). Drugače pa pohvale za članek. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 14:00, 30. januar 2021 (CET)
::{{ping|ZaKoPa}} Sedajle izgleda že kar solidno tudi z viri. Naj samo pridam, da med besedo in sklicem ni presledka. Prav tako je sklic v primeru celotnega stavka za piko. Bi mogoče še pobrskal/a podatke o rojstvu profesorja? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:20, 30. januar 2021 (CET)
Hvala za pomoč, bom popravila presledke. Glede datuma rojstva in datuma smrti ni nobenega uradnega podatka - preverjala sem pri njegovih študentih, celo pri sosedi v sosednji hiši.... Imam samo ustni vir. {{nepodpisani|ZaKoPa|30. januar 18:32}}
:Potemtakem je pa res bolje, da je letnica kot nek ustni ''nezanesljiv'' (z stališča Wikipedije) vir. Veliko sreče pri nadaljnjih urejanjih, če imaš vprašanja se lahko obrneš kar name ali pa vprašaš [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]]. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:34, 30. januar 2021 (CET)
Hvala, dobro se imej in ostani zdrav.{{nepodpisani|ZaKoPa|30. januar 18:35}}
:Hvala enako! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:02, 30. januar 2021 (CET)
==[[Grad Idrija]]==
Živjo, na preusmeritev, ki si jo predlagal z brisanje, je poveznih [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Grad_Idrija prek 300 člankov] (glej {{tl|Gradovi v Sloveniji}}, zato je brez popravljanja povezav ne gre brisati. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 10:57, 31. januar 2021 (CET)
:Najprej {{Hvala}}, da si me opozoril. Naj še pridam, da je grad rudniški in ne plemiški (''Gewerkenegg'' pomeni rudniški grad). Me je kot domačina malo zasrbelo pod prsti, saj se v Idriji ne reče ''grad Idrija'' ampak ''grad Gewerkenegg''. Tudi tujcem to povemo. Navkljub svoji ''borni'' funkcionalnosti pa je imel velik vpliv. Legenda pravi, da so Turki prišli vse do [[Dole|Dol]], da bi izropali grad. K sreči je bila v kotlini megla in so se obrnili nazaj. Bi šlo popravljanje povezav z botom? Če ne, lahko tudi na roko, samo bo trajalo. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:06, 31. januar 2021 (CET)
::{{ping|MZaplotnik}} Eno mičkeno vprašanje. Kje lahko najdem teh 300 povezav? Po petih urejenih povezavah za ''grad Idrija'' lahko najdem samo še moj pogovor. Kje lahko najdem tele povezave? Prosim te za pomoč, če le utegneš. Hvala, lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:06, 31. januar 2021 (CET)
:Sem spregledal tole vprašanje. Povezave so izginile s posodobitvijo predloge na Wikipodatkih. Ko sem jaz pisal zgornji nasvet, so bile še vidne, spremembe v Wikipodatkih pridejo v veljavo z zamikom. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:40, 8. februar 2021 (CET)
::Hvala da si tole uredil. Je pa resnica prišla na plano malo kasneje. V okolici Idrije je bil za časa Oglejskega patriahata grad Idrija, ampak danes ni ne podatkov o tem kje bi bil, niti ostankov. Pmm je tole tako tako, saj so preskenirali celotno pobočje za današnjim gradom zaradi iskanja NUS raket iz WW2. Verjetno bi se nahajal tam, (sicer v kotlini) ampak neposredno zraven vode in umaknjen od toka Idrijce. Dvomim, da bo sploh kdaj članek o tem. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:44, 8. februar 2021 (CET)
==Kandidatura za administratorja==
Zdravo, že nekaj časa pridno opravljaš posege, povezane z nadzorom zadnjih sprememb, novimi članki, vandalizmi in podobnimi urejanji, zato bi te rad predlagal za [[Wikipedija:Administratorji|admina na SL:WP]]. Če se strinjaš s predlogom in boš izglasovan, ti bodo administratorska orodja olajšala nadaljnje delo. Prosim, sporoči. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:55, 8. februar 2021 (CET)
:{{ping|MZaplotnik}} Če imaš občutek, da sem vesten in redu zaslužen, potlej sprejmem. Hvala za predlaganje, ampak mislim, da si ga {{u|Melaleuca alternifolia}} tudi zasluži. Velikokrat je razveljavljal, ko nisem jaz ''visel''. Sem bil zelo presenečen, da nekdo ceni tudi moje delo, navkljub temu, da sem bolj aktiven šele od novembra lani. Najlepša Hvala Ti za predlog.{{Smeško5}}. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:06, 8. februar 2021 (CET)
:Sem pravkar pripravil enotedensko glasovanje, srečno pri kandidaturi! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:39, 8. februar 2021 (CET)
::Hvala za pripravo in prijazne želje! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 8. februar 2021 (CET)
==Uporaben trik pri brisanju neumnosti==
Živjo! Pri vandalizmih, kot je [[Benjamin aganovič|tale]], ki je gotovo usmerjem proti realnemu še živečemu osebku, pred brisanjem raje odstrani povzetek urejanja, sicer je vsebina vandalizma prek povzetka brisanja vidna vsakomur, ki klikne na rdečo povezavo brisanega članka. Za zgled premetenega brisanja glej npr. [[Uporabnik:Samson Jansa]] ali [[Legvan]].--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:17, 18. februar 2021 (CET)
::Živjo, že vem, ker sem tole izvedel na tvoji strani. ;) Ampak zadnja brisana stran ni bila usmerjena proti osebku, zato (še) nisem izbrisal povzetka. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:19, 18. februar 2021 (CET)
== Thank u ==
Hi! Im an editor of Wikipedia: In Spanish and recently I wrote the article of [[Trujillo (Peru)]], i wanted to thank you for helping me solve the errors that I had, I will continue to contribute more Peruvian content to this wiki. Greetings and hugs! [[Uporabnik:Alexcordovaa|Alexcordovaa]] ([[Uporabniški pogovor:Alexcordovaa|pogovor]]) 19:42, 20. februar 2021 (CET)
:Hi, no problem. Thats why we are here, we will fix (most) of grammar errors. Thanks for contributing Peru thematics. We have a few fellow editors that edit such things, but now they (actually she) is focusing on Argentinian themes. BTW, at translation from Spanish to Slovene Google Translate ain't best (and every other, too:( ), so don't hav a hard time with our grammar. Have a nice day and stay safe in these days, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:47, 20. februar 2021 (CET)
== Wikipodatki med viri ==
Pri seznamih osebnosti po občinah piscem naročam, naj navedejo tudi, če so upoštevali Wikipodatke, tako da se ve, kje jih je treba še pregledati in dodati; pred dvema letoma si z Wikipodatki namreč še nismo pomagali. To naj bi pisci storili s stavkom "Upoštevani so bili tudi Wikipodatki.", ne pa kot enoto na seznamu virov. Mogoče bi bilo ta stavek najbolje navesti kar v opombi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:06, 21. februar 2021 (CET)
:{{ping|Hladnikm}} Kako to misliš? Ne znam si najbolje predstavljati... Sicer pa je na [[Seznam osebnosti iz Občine Kobarid]] wikipodatke dodala IvanaKočevar in ne jaz. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:10, 21. februar 2021 (CET)
::Poglej, kako sem to pravkar uredil pri Kobaridu. Ivano si namreč opozoril, da Wikipodatki ne smejo biti navedeni med viri. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:36, 21. februar 2021 (CET)
:::OK, v redu. Vzamem nazaj. Kako pa bi videl, katere osebe so povezane z wikipodatki? Query? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:38, 21. februar 2021 (CET)
::::Wikipodatki najdejo včasih osebnosti, ki nikjer drugje niso popisane, npr. Italijane, padle pri nas v prvi vojni, ali Slovence, ki so uspeli kje v tujini. Nekaterih med Wikipodatki seveda še ni, ampak nekoč bodo. Starejše sezname bo treba za te osebnosti še posodobiti s pomočjo [[:v:Magistrski seminar 2020#Iskanje po Wikipodatkih|Pinkyjinega skripta]]. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:28, 21. februar 2021 (CET)
:::::Zmenjeno, hvala za nasvet! Bom pogledal.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:29, 21. februar 2021 (CET)
::::::{{ping|Hladnikm}} Predlagam pa, da si pogledamo [[Seznam osebnosti iz Občine Črna na Koroškem]], saj je nekdo dodal imena vseh padlih v 1. in 2. svetovni vojni, kar pa je vprašljivo zaradi [[Wikipedija:Pomembnost]]. Predvsem nekatera poglavja so potrebna predrugačenja. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:32, 21. februar 2021 (CET)
::::::Se strinjam, seznam te občine odstopa od drugih. Seznami padlih so zelo koristni, ker pa o njih nikoli ne bo članka, niso v obliki povezave. Predlagal sem tudi, da so našteti drug za drugim, ne v alinejah. Brisati jih je škoda, ustreznejšega mesta zanje pa v tem trenutku ne vidim. Kaka ideja? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:42, 21. februar 2021 (CET)
:::::::Ne zdi se mi fer, da bi samo ta občina imela te spomenike. Potem se jih lahko kar lotimo. Kočevje, Dražgoše, Cerkno, Koroška itd. itd. Potem pridejo še spomeniki rudarjev v Idriji, Trebnjem in Velenju. Pa spomeniki holokavsta v Ljubljani,.... Pa še in še drugih spomenikov (ki jih je sigurno vsaj 10 na občino). Preveč dela. Tudi matematično ni računice, če predpostavimo, da je 10 spomenikov na občino je to 2120 spomenikov za obdelat. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 21. februar 2021 (CET)
No, nekje je treba začeti. V Zbirki je po zgledu drugih nacij kategorija za spomenike po občinah že pripravljena, v drugih državah imajo marsikaj že lepo zastavljeno, judovski spotikavci so zgledno popisani celo v Sloveniji ([[:c:Category:Stolpersteine in Slovenia]], [[Tlakovec spomina]]). Vseh slovenskih spomenikov je seveda krepko več kot 2120 (samo [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih je na Geopediji trenutno 6100]), vendar za zbirko zaradi avtorskih pravic vsi ne pridejo v poštev. Na Wikipediji so spomeniki trenutno v obliki poglavij znotraj gesel o posameznih krajih, mogoče je to najustreznejše mesto tudi za imena padlih v obeh vojnah, zraven imen znamenitih rojakov, ki imajo v kraju svoj nagrobnik in jih članki radi naštevajo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:06, 21. februar 2021 (CET)
:{{ping|Hladnikm}} OK, sem malo premislil. Če uporabimo skript, je še vedno možnost, da kakšna oseba izpade iz dodajanja. Predlagam, da opozorimo udeležence, naj pogledajo tudi na občinske strani in lokalne vire, saj ti pokrivajo marsikaj, kar regijski/nacionalni ne. Sicer je to stvar presoje, ampak če že damo vse padle partizane na seznam, je potrebno dodati tudi tiste, ki na neki nacionalni ravni še niso bili omenjeni, pa so za kraj vseeno pomembni (in niti ni nujno, da so že v Wikipodatkih). Drugo vprašanje, ki se mi poraja je, če že dodamo vse partizane, domobrance itd. ipd., kaj pa vse kostnice (v Kobaridu, Oslavje, Tolmin, Mokronog)? Če me spomin ne vara, je samo v Kobariški kostnici pokopanih ~7000 vojakov. Kaj pa s temi?
::Meni se zdi smiselno, da se ustvarijo podstrani za te spomenike. Npr. ''Seznam osebnosti iz Občine Cerkno'' in njena podstran ''Seznam osebnosti iz Občine Cerkno/Partizanski spomeniki'', seveda z ustrezno povezavo. Tako bi mogoče lahko dodali v glavni seznam vse komisarje in heroje, v podstrani pa ostale. Tudi z vidika logistike bi bilo pmm lažje. Komentarji? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:20, 22. februar 2021 (CET)
::Saj iz občinskih virov že ves čas izhajajo, eni bolj drugi manj natančno. Nekatere občine nimajo tako rekoč nič, druge ogromno. Wikipodatki rastejo, zato bodo čez nekaj let pokazali nove osebnosti. Nenavadno je, da država žrtve obeh vojn popisuje šele zdaj in si pri tem pomaga tudi z imeni na vaških nagrobnikih, ki jih evidentiramo na Geopediji. Gotovo bo vse to nekoč zbrano in v taki ali drugačni obliki povzeto tudi na Wikipediji. Ja, za golo naštevanje enciklopedično neuporabnih imen mrtvih so podstrani dobra ideja. Nerodno pri podstraneh je le to, da podatke na njih najdeš šele z zahtevnim iskanjem in so za navadne občane, ki iščejo svoje padle prednike, zato tako rekoč nedostopni. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:07, 22. februar 2021 (CET)
:::Za podstrani bi naredili slednje. ''V Občini Cerkno je x partizanskih spomenikov, od tega y partizanskih.'' Nato bi na glavni strani našteli komisarje, generale, heroje ipd oz. najbolj poznane. Nad ta odstavek pa bi pridali še ''Za polni seznam partizanskih spomenikov glej: Seznam osebnosti iz Občeine Cerkno/Partizanski spomeniki.'' Mogoče tudi dodamo, kje so ti spomeniki, pa koliko je kostnic, vojaških pokopališč ipd. Verjetno bi se dalo za to zaprositi bota, saj je tekst večidel enak, le kvantitete so mrd. različne. Če se že napajajo tudi z lokalnimi viri, se jih potem tudi dodaja v Wikipodatke? Če ne, je to škoda. Saj se podatki čez čas izboljšajo, mdr. tudi samo nujni parametri (instanca, subclass, country, birth date, death date, birth place, death place, occupation, nationality). LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 22. februar 2021 (CET)
== Javna last ==
Če je v ZDA tekst sklica v javni lasti, ali je tudi pri nas? Sprašujem, saj je v mojem [[Uporabnik:A09090091/Perseverance (rover)|peskovniku]] večina Nasinih sklicev v javni lasti. Hvala za odgovor, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:03, 25. februar 2021 (CET)
:Je. Po ameriški zakononodaji so vsa (službena) dela zveznih uslužbencev v javni lasti in to ni omejeno na teritorij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:53, 28. februar 2021 (CET)
== Seznam za izbris ==
Malo ustaviva konje; najini komentarji sodijo na podstrani in ne na glavno stran. --[[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]])
:{{ping|Ježofska}} Joj, nisem opazil. Bi pa predlagal, da nadaljujeva. Če ne bi glasovala, bi tole viselo še do .... Bom pa sedaj brisane predloge prestavil v arhiv. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:00, 27. februar 2021 (CET)
:Seveda, vendar z redom in smislom. Predlogi večinoma povsem upravičeni, vendar menim, da je dobro določene komentarje zamenjati z nepristranskimi, npr. [[Wikipedija:Pomembnost|Nepomembnost,]] saj gre za resnične ljudi, ki so jih njihovi oboževalci ali pa sovražniki nespretno objavili tukaj, in so čustva lahko zelo prizadeta.--[[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]]) 20:06, 27. februar 2021 (CET)
::Jap, seveda. Se mi zdi smiselno, da zamenjamo "izpade" uporabnika ZimskoSonce. Ko končamo, naj se stari izpraznijo in prestavijo v arhiv. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:08, 27. februar 2021 (CET)
:::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]<nowiki> Uredila sem vse pogovorne strani, skrila žaljivke in opise zamenjala z nevtralnimi izrazi. Nejasne članke sem pustila in jih komentirala. --~~~</nowiki> [[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]]) 23:36, 27. februar 2021 (CET)
== Hvala! ==
Thank you so much!! You are all welcome in the videos so we can get to know more of your country, people and language in Catalonia! Take real care! Have a wonderful Sunday! Feel free to reach any time, Claudi/[[Uporabnik:Capsot|Capsot]] ([[Uporabniški pogovor:Capsot|pogovor]]) 14:38, 28. februar 2021 (CET)
:{{ping|Capsot}} Sure, you can always ask for help ;) Sadly, I personally cannot guarantee response in shape of video, but a big congrats still comes from me (and others probably too). If you have interest in our country and people, we are always on reach. <s>Not to be rude, but I see title of our chatting as "Prosim!". This means "please". Did you mean "hvala" ⇒ "thanks"?</s> Don't have a hard time with our grammar, because Google translates very badly to Slovene.
:Stay safe in these covid times. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:46, 28. februar 2021 (CET)
:: Stay safe too! And hvala! again. I got wrong I took it from a previous message, and doing too many things at a time... and realized after a short while it couldn't mean 'thank you' but 'please' (I can speak a very basic Ukrainian so I can understand some words of your language but well "hvala" is quite different from "dyakuyu"...). I am interested in every language but have not enough time to learn them all. I hope I can get to visit your lovely country some day when things improve. I wish you all your people all the best. And many thanks/hvala again! You can also count on me and parts of the Catalan community. Let's hope we can all get out of this sad life soon and get rid of the virus some time soon! You are a great person, it's a pleasure to get to know you at least virtually! :) Claudi/[[Uporabnik:Capsot|Capsot]] ([[Uporabniški pogovor:Capsot|pogovor]]) 14:52, 28. februar 2021 (CET)
:: Spasiba (russian lang.). And we had 19th anniversary 2 days ago. One more year; i don't know, maybe we ask your community for a short video ;) S uvazheniyem, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:06, 28. februar 2021 (CET)
== Kategorije ==
Pozdrav! Rad bi te opomnil, da je tako kot članke in predloge tudi kategorije potrebno povezati na Wikipodatke, najlažje tako, da na levi strani spodaj klikneš "Dodaj povezave" ter tam nato izbereš recimo :enwiki ter nato ime kategorije v angleščini. Recimo Kategorija:Generacije lovskih letal se poveže na Category:Jet fighter generations. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:59, 3. marec 2021 (CET)
:Najlepša hvala za povezovanje; bi jih tudi jaz, samo si jih ti prej. 🤗 LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:02, 3. marec 2021 (CET)
== STAGE ==
Pozdravljen, v člankih posameznih statističnih regij je tudi poglavje statistična regija v sliki: STAGE. Poglavje je obstajalo že do zdaj, jaz želim samo posodobiti podatke/sliko z novejšimi. Poglavje se mi zdi primerno pri posamezni regiji, da lahko uporabniki še dodatno pobrskajo za dodatnimi podatki o posamezni regiji. Zdi se mi, da članku doda vrednost in da je zanimivo za bralce ter da je tako tudi bolj vidno, kot če bi bil članek posebej. Rada bi vrnila poglavje nazaj, hvala. ([[Uporabnik:Podatkisozakon|Podatkisozakon]] ([[Uporabniški pogovor:Podatkisozakon|pogovor]]) 11:00, 12. marec 2021 (CET))
:{{ping|Podatkisozakon}} Besedilo v taki obliki, ki je, mimogrede opisovalo program sam, nima neke posebne vrednosti za statistično regijo. Mogoče bi ga bilo boljše dati v članek o statističnih regijah, kjer piše o splošnih podatkih. Tisti link pa se lahko doda v Zunanje povezave, ampak na glavno stran Stage-a in ne na neki specifičen filter. Sploh pa taki stavki: "''v njem najdete vse...''" ne sodijo v članek, saj nismo reklama ampak enciklopedija. Četudi je to državni projekt, takih besedil ne pišemo. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:19, 12. marec 2021 (CET)
Pozdravljeni, izbrisali ste dokumente v tekstu in navedli, da naj se navedejo kot vir. Dokumenti niso vir besedila, ki je napisano nad tem, ampak gre za podrobnejša pojasnila. --[[Uporabnik:Podatkisozakon|Podatkisozakon]] ([[Uporabniški pogovor:Podatkisozakon|pogovor]]) 14:49, 29. marec 2021 (CEST)
:Kot sem ti že odgovoril zgoraj, vsaka povezava ni "dobrodošla". Pri tem se ne bomo sklicevali na vsak akt, zakon, vladno brošuro ipd. Če so ti dostopni z Sursovega portala, dodaj link tja; če ne pa v /*Zunanje povezave*/. Poleg tega pa Wikipedija ni pravniški, električarski, zdravniški ipd. priročnik in glej [[WP:NI]]. LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:13, 29. marec 2021 (CEST)
== Falus ==
Pri članku ''Falus'' sem ti napisala da zbriši nepotrebno opombo in navedla zakaj. Prosim, da se pri člankih iz umetnostne zgodovine oziroma umetnosti vendarle poskušaš omejiti s pripombami, ki niso v skladu z vsebino ali gre za prevod iz prvenstveno angleških člankov, ki pripomb o spornosti nimajo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:50, 17. marec 2021 (CET)
:{{ping|Ljuba brank}} Gre za opozorilo, naj urejevalci ne odstranjujejo slik. Tole ni moja kritika, je samo opozorilo urejevalcem. Wikipedija je za vse, tako lahko berejo vsi bralci. Vendar pa so ti bralci različnih mnenj in verovanj. Tudi slike falusa, četudi je to umetniška upodobitev, so filtrirane. Taka predloga je le opozorilna in ne vzdrževalna (da je s člankom nekaj narobe). Sicer pa tole ni moj izum, ampak je tudi na angleški Wikipediji. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:10, 17. marec 2021 (CET)
Razumem in upam, da boš v članku ''Penis'' in podobni tudi vstavil to pripombo, tam se je pa pisec zelo potrudil s slikami.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:08, 17. marec 2021 (CET)
:Seveda, nisem jih še čisto prečesal. Sicer sem pa ga nalepil že včeraj --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:10, 17. marec 2021 (CET)
== Moje strani ==
Pozdravljeni,
ali bi lahko, ko boste imeli časa, pregledali moje strani: [[Quo Vadis, Aida?]], [[Bosanski Petrovac]], [[Bosanska Krupa]], [[Jablaničko jezero]], [[Breza, Bosna in Hercegovina]].
Hvala in lep pozdrav! --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 11:39, 17. marec 2021 (CET)
:{{ping|Arnel}} Seveda jih lahko, edinole bo malo trajalo. Ko bom imel čas, bo to v redu? Sicer pa je slog za silo OK, toda pri prevajanju ne uporabljal Google Translata, ki na področju slovenščine ni najboljši, prav tako vrstni red stavčnih členov. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:54, 17. marec 2021 (CET)
::Seveda, nikamor se nam ne mudi. Hvala na mnenju. --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 12:00, 17. marec 2021 (CET)
:::@[[Uporabnik:Arnel|Arnel]]: Malo je trajalo, vendar je sedaj {{opravljeno}}. PS: V prihodnje zraven letnic ne piši pik, ker je to v slovenščini števnik (1. - prvi). LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:33, 31. marec 2021 (CEST)
::::Tega pa nisem vedel. Hvala! --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 18:37, 31. marec 2021 (CEST)
== Medičejci ==
Ne strinjam se, da si popravljal imena predstavnikov rodbine Medičejcev. V slovenskih leksikonih, tudi v FRAN-u in tudi v krogu umetnostnih zgodovinarjev velja da so to Medičejci in ne de' Medici, kot se zapiše v italijanščini. Predlagam da vrneš zapise in jih uskladiš s članki, kar zdaj ni primer.
--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:39, 22. marec 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] Imam osnutek rodovnika v peskovniku. Če mi uspe izdelati starejšo vejo, bo to kar dosežek. Bom pa popravil; čeprav sem se pa komaj spomnil, saj je to urejanje bilo 7. decembra, ko sem bil še dokaj "nov". '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:24, 22. marec 2021 (CET)
Kakorkoli in čimprej - uporabljaj izraz Medičejci, Medičejski in ne de' Medici.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:19, 22. marec 2021 (CET)
:Bom popravil, da ne bo prišlo do nekonsistentnosti. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:30, 22. marec 2021 (CET)
::@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Sicer se pa vsi linkani članki vežejo na članke z napačnim naslovom. Potreben bo premik. Premaknem vse de' Medici na Medičejski/Medičejska? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:41, 22. marec 2021 (CET)
Pozdravljen. Vidim, da se trenutno ukvarjaš tudi s člankom o Medičejcih, pa bi rad dodal par pripomb. Kot prvo, prosim popravi geslo ''narodnost'' v wikipodatkih (ali ne vem točno kje in kako), da ne bo v začetnem infoboxu pisalo »italijanska«, saj Italija takrat ni obstajala. Na ozemlju današnje Italije je pred letom 1861 obstajala le množica manjših samostojnih državic, od katerih je bila Florentinska republika gotovo ena najpomembnejših. Druga pripomba zadeva sam priimek ''de' Medici'', o čemer sem že povedal svoje mnenje, ki pa ni dobilo veliko pozornosti. Zato ti tukaj ponovim, kar sem svoj čas napisal drugemu uporabniku, in te vljudno prosim za mnenje: "Morda bi treba bolje preudariti, kdaj Medici prevedemo v Medičejski. Če recimo upravičeno prevedemo Antonio da Padova v Anton Padovanski (ker je smisel prilastka ''ki je živel v Padovi''), ni vedno umestno, da de Medici postane Medičejski – in sicer iz slovnično-pomenskega vidika. Ko govorimo o npr politiki ali mestu ali navadah, je čisto prav medičejski, vendar ni prav, da sam priimek spremenimo. Spreminjanje priimkov nas Primorce preveč spominja na predvojne dogodke. Zato bi predlagal, da se medičejski (z malo začetnico seveda) uporablja le v pomenu ''ki pripada ali zadeva družino de Medici'', nikakor pa ne takrat, ko označuje priimek osebe (torej ne Katarina Medičejska, temveč Katarina de Medici ipd). Mislim, da je stvar vredna pogovora in širšega soglasja občestva."
--[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:17, 23. marec 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Radek|Radek]] To na kaj te spominja spreminjanje priimkov žal tukaj ne velja. Za nekatere (zelo majhen delež) je bil Hitler bog i batina, za velikooo večino drugih pa psihopat in vojni zločinec,.... Tako bi imeli urejevalske vojne na večih člankih, česar pa si tukaj ne želimo. Sicer pa ne vem, zakaj te to moti. Npr. družina Savoia, so vsi poslovenjeni v Janez Savojski. Konec koncev, tukaj ne pišemo iz glave, ampak kaj je uveljavljeno v slovenščini, kar pa spreminja SAZU & drugi. Ob (morebitni) spremembi slovarjev bomo pa spremenili. Nisem jaz tisti, ki bo sodil kako, kdaj in zakaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:47, 23. marec 2021 (CET)
::Hvala za izredno konstruktiven odgovor na mojo slovnično-pomensko pripombo. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:57, 24. marec 2021 (CET)
'''Spoštovana A09090091 in Radek.'''
Vprašala sem go. dr. Dobrovoljčevo na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in dobila takle odgovor, ki upam pojasnjuje problem:
Z vidika aktualnih (SP 2001) in tudi prenavljajoči se pravopisnih pravil, ki so pravkar v javni razpravi na portalu Fran (tule: [https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/4/prevzemanje_beseda_zveza]), pri slednjih v členu 22 lahko preberete:
Pri imenih pripadnikov plemiških in vladarskih rodbin je treba razlikovati med tujimi priimki rodbin, ki se pogosto glasijo enako kot ustrezna (pogosto nepodomačena) zemljepisna imena (Habsburg, npr. Otto von Habsburg), in podomačenimi imeni pripadnika ali pripadnikov rodbine, ki so tvorjena kot prebivalska imena ali kot izpridevniški stalni pridevki (Habsburžani in Habsburški [https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4555454/habsburzan]).
S te perspektive naj komentiram vse tri različice še drugače: ko govorimo o (bolj ali manj vidnih) osebnostih iz zgodovine, ki so pripadniki rodbine, ki nosi priimek Medici oziroma de' Medici, priimek podomačimo v skupno množinsko ime Medičejci. Imena plemiških, vladarskih in drugih zgodovinsko znanih rodbin po slovenskem pravopisu podomačimo (podobno Babenberžani, Habsburžani, Borgijci ...). Enako velja tudi za pripadnike – iz množinske oblike tvorimo bodisi samostalniški (Katarina Medičejka) ali pridevniški stalni pridevek k imenu (Katarina Medičejska). Med obema podomačenima variantama se odločamo glede na ustaljenost v rabi. Npr. Borgijci so pogosteje samostalniški, medtem ko so Andeški le pridevniški.
Pomembna je tudi pozicija imena:
– Če govorimo o stalnem pridevku, ki je v funkciji današnjega priimka, torej je za imenom, je ta načeloma pridevniški: Katarina Medičejska, Maksimilijan Habsburški npr.: Druga žena francoskega kralja Henrika IV. Marija Medičejska je pri krstu enega svojih otrok nosila obleko z 32 tisoč biseri in tri tisoč diamanti.
– Če uporabljamo ime pripadnika rodbine samostojno ali pa pred imenom, je pogosteje uporabljena samostalniška oblika, npr.: Ko je poslednja Medičejka, Anna Maria Luisa, leta 1737 zbirko podarila, je določila, da mora ta za vedno ostati v Firencah in biti za vedno dostopna občinstvu.
Seveda se bi vedno našle tudi kake izjeme, še zlasti to velja za tiste stalne pridevke, ki se nanašajo na individualno lastnost posameznika, npr. Magnus Zakonodajalec (< Magnus Lagabøter) ali Friderik Rdečebradec (< Federico Barbarossa).
'''Pa še glede velike oziroma male začetnice pri dodatkih imen, kar tudi ne uporabljamo dosledno:'''
Glede pojasnjevalnih dodatkov, ki označujejo rodovno pripadnost, v poglavju o Veliki in mali začetnici ([https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica#s-3-3]), člen 117, predlagamo takole pravilo:
Z malo začetnico in brez ločila ob imenu pišemo pojasnjevalne dodatke, ki so lahko tudi del imena osebe in kažejo na
a) plemiško stopnjo, npr. plemeniti in plemenita (pl.), baron in baronica, markiz in markiza, grof in grofica, vojvoda in vojvodinja, knez in kneginja v imenih kot: Andrej Komel plemeniti in pl. Sočebran, Janez Bleiweis vitez Trsteniški, Marija Regina grofica Attems;
b) rodovno pripadnost, npr. starejši in starejša (st.), mlajši in mlajša (ml.) ter oče, sin, v imenih kot: Johann Strauß mlajši ali Johann Strauß ml.; Dumas oče, Dumas sin.
V razdelku »Posebnost« opozarjamo tudi na primere, ko je dodatek o rodovni pripadnosti prerasel v stalni pridevek:
Podatek o rodovnem zaporedju je pri nekaterih starejših imenih stalni pridevek, zato ga ne krajšamo in ga pišemo z veliko začetnico: Jakob Starejši, Kir Mlajši, Plinij Starejši.
--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 15:14, 24. marec 2021 (CET)
:Bom premaknil še vse ostale de' Medici. Sedaj je le še vprašanje, ali je ''Katarina Medičejka'' ali ''Katarina Medičejska''? Jaz sem bolj za drugo... Hvala za poizvedovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:04, 24. marec 2021 (CET)
Vsekakor Katarina Medičejska - tako je uveljavljeno.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:19, 24. marec 2021 (CET)
::'''Spoštovana Ljuba Brank in A09090091'''
::No, me veseli, da je stvar razčiščena. Upam, da vama to ni bilo preveč težavno brez ponavljanja osebnih napadov. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:39, 25. marec 2021 (CET)
:::@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] Prestavljanje je opravljeno, uvodi pa popravljeni. Sedaj je potrebno edinole še odpraviti nedoslednosti v besedilu. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:55, 26. marec 2021 (CET)
== Skrivanje redakcij ==
[[Edvard Rusjan]] se verjetno ne bo obračal v grobu, če ga anonimen vandal označi za geja, zato se ne rabiš truditi s skrivanjem takih redakcij – namen spreminjanja vidnosti je odstranjevanje informacij, ki bi koga lahko prizadele ali mu škodovale, in ne cenzuriranje vsake kletvice. Tudi dodatkov tipa "Jure je prašič" ni treba skrivati, drugače pa bi bilo na primer z "Jure Novak je prašič". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:45, 29. marec 2021 (CEST)
:Se trudim ohranit članke čiste, tako kot verjetno vsi "vestni". Če sem s tem kršil norme izbrisa redakcij, bom pa prenehal. ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:50, 29. marec 2021 (CEST)
:''Pas trop de zèle'' - malo manj zagreto kot je pravil Talleyrand. Če te prsti srbijo (mogoče napačen občutek), pomaga recimo sodelovanje pri pomladi 2021. - sem in tja, toliko da imam par sekund časa, da napišem <nowiki>[[bk|prosim v smeti}}</nowiki> za kako zatipkano stran. [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 19:28, 29. marec 2021 (CEST)
::Mah, zaenkrat še uživam, dokler lahko. Vi kar pišite, jaz bom pa čistil vandalizem. Pri Wikipomladi je pa problem, da ni Nemčije. Moj cilj za naslednji par let je vsi članki iz predloge {{tl|Heinkel aircraft}}. Itak me vi deklasirate po številu člankov (mojih 16 proti 80 za to leto). Tako da bolj RIP... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:38, 29. marec 2021 (CEST)
:: malo pozno - z muftijem sem mislil Yerpa (z nekaj ironije). Brez zamere in hvala za nazaj in za naprej;) [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 21:00, 9. april 2021 (CEST)
:::No problemo ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:25, 9. april 2021 (CEST)
== Navigacijske predloge ==
Na dnu članka naj bi bile vključene (samo) tiste navigacijske predloge, ki vsebujejo povezavo na ta članek. Če ne se navigacija malo zmede in hitro se namnožijo take predloge. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:20, 31. marec 2021 (CEST)
:No, ampak XX. vlada naj bi pa imela predlogo {{tl|VladaSLO}}. Ali ni to logično, če predloga povezuje specifične vlade z splošno zgradbo slovenske vlade? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:23, 31. marec 2021 (CEST)
::[[Vlada Republike Slovenije]] jo ima. Večina specifičnih vlad za začetek ni imela sedanjih ministrstev in drugih organov, ki so našteti v predlogi. Pa po zelo podobni logiki lahko tlačimo noter tudi predlogo {{tl|Slovenija}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:26, 31. marec 2021 (CEST)
:::Jaz bi (če bi bil neizkušen) iskal podatke, bi rajši videl več mest za povezavo na to-in-ono kot neko iskanje. Pa tudi [[Vlada Republike Slovenije]] nima (še) {{tl|Vlada RS}}. Slovenije pa ne bi notri tlačil, ker bi jo potem lahko dali na vsakega Slovenca in z Slovenijo povezano temo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:33, 31. marec 2021 (CEST)
::::Za preglednost in logičnost gre. Bralca bo zmedlo, če bo (recimo) v članku [[2. vlada Republike Slovenije]] povezava na [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije]], ker ta vlada tega ministrstva sploh ni imela. Glede na spreminjajočo se naravo bi bilo bolj smiselno dopolniti predloge iz serije "XVladaSLO" s povezavami na ministrstva. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:46, 31. marec 2021 (CEST)
:::::Mogoče res, vendar dokler tega nimamo se mi zdi soliden približek. Če se strinjaš, zaenkrat ne bom vračal. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:52, 31. marec 2021 (CEST)
::::::Strinjam se ne čisto, nisem pa dovolj proti, da bi ti šel razveljavljat. Samo ne pretiravat v bodoče, ok? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:43, 31. marec 2021 (CEST)
:::::::Brez skrbi, ne bom pretiraval. Se pa tudi javim za popravljanje, ko bodo omenjane predloge narejene. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:03, 31. marec 2021 (CEST)
== Hitenje s popravljanjem člankov ==
Ali lahko prosim, da malo umiriš konje in ne vpadaš v članek takoj ko ga shranim. Rada bi ga v miru dokončala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:00, 1. april 2021 (CEST)
:Katerega misliš? Če misliš kategorije, sem ti odstranil ''Gotska arhitektura v Avstriji'', ker se mi zdi, da ta nima prav veliko veze z ''Gotika v'' ''Belorusiji.'' '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:04, 1. april 2021 (CEST)
== Ni čisto vsaka izjava za v članek ==
:pmm ni čisto vsaka njegova izjava za v članek
Pozdravljen,
se strinjam, da generalno ni vsaka izjava za v članek.
Samo, tisti dve, ki si mi jih izbrisal, sta pa po moji presoji in po presoji strokovnih javnih uslužbencev na rtvju bili!
Ena izjava je bila '''izjava dneva na rtvslo.si''' - že zaradi tega je pomembna, ker ne pride pač vsaka izjava za izjavo dneva na rtvslo.
Druga '''izjava je bila pa povsem v kontekstu predmetne zadeve''', t.j. športnikove interpretacije največjega škandala v zgodovini slo skokov. Zaradi tega je pomembna tudi za športnikovo biografijo. Mimo tega dogodka in športnikove interpretacije le-tega pač ne bo šla nobena zgodovinska analiza skokov na slovenskem od lanskega SP dalje.
Ker gre za izjavi, ki so ju izbrali novinarji in potrdili uredniki nacionalnega tv programa (strokovnjaki za predmetno področje), res ne vem, če '''je tvoja presoja kaj bolj kompetentna od omenjenih dveh nivojev presoje?'''
V biografije ljudi (ne glede na področja) štejejo tudi izjave - še zlasti če gredo skozi sito relevantnosti pri nacionalni televiziji za specializirano predmetno področje.
--[[Uporabnik:Userreiheforum|Userreiheforum]] ([[Uporabniški pogovor:Userreiheforum|pogovor]]) 13:39, 2. april 2021 (CEST)
:Ker si to vprašanje naslovil direktno name, ti bom odgovoril za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Timi_Zajc&diff=5477151&oldid=5477077&diffmode=source tole] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Timi_Zajc&diff=5477152&oldid=5477151&diffmode=source tole] redakcijo strani. Prvo kot prvo naj ti povem, da tukaj izbranost ali neko rankiranje izjave na rtvslo nima neke veze ali kakršne koli vplivnosti na pojavnost v članku. Tukaj so pravila Wikipedije in ne pravila izjav na rtvslo. Žal. Te izjave naj gredo v drug projekt, mdr. [[Wikiquote|sl:Wikinavedek]]. Sploh pa izjava v razdelku ''Zanimivost'' je dokaj ''banalna'' (mogoče ni ravno pravi izraz). Zamisli si, da bi citirali in vključevali vse izjave nogometašev (npr. ''Srce smo pustili na igrišču''), ker te ne prinesejo neke vsebinskosti članku (za več podrobnosti glej [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni]]).
:Za drugo izjavo pa je prav tako zelo podoben kriterij. Vsak "poraženec" oz. nekdo ki je bil v nekem trenutku v slabi formi, morali ipd. bo izjavil nekaj podobnega kot Timi. Vseeno se mi nekako ne zdi smiselno vključevati v članek. Bistveno bolj pomembno bi bilo, če bi Timi izjavil, da je zaradi izključitve padel v depresijo. Tako bi pa lahko vključili, vendar ne v obliki neposrednega citata. Konec koncev, bi lahko vse biografije imeli samo iz citatov drugih o osebi, pa bi bilo zadoščeno; vendar pa to ni smisel Wikipedije. Za vključevanje glej [[Wikipedija:Nepristranskost|Wikipedija:Nepristranskost#Preprosta opredelitev]].
:Čeprav te je mogoče iskanje teh citatov in moje naknadno izključevanje potrlo, si zapomni [[Wikipedija:Bodite pogumni]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:39, 2. april 2021 (CEST)
== Najlepše pesmi ==
Lahko zbrišeš oz. združiš [[Najlepše pesmi (singl)]] v stran [[Najlepše pesmi]]. Kot prvo skladba ni bila nikoli izdana kot single in ta termin (opis) se ne uporablja niti na angleški wikipedii. Kot drugo obstaja samo eno geslo in sicer pesem iz leta 1983 in je dodaten opis nepotreben (navlaka), istoimenski album pa je bil izdan leta 1997. Če gre za istoimensko pesem in album, se prvi pusti ime drugi pa doda. Hvala! [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 16:23, 8. april 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] Torej če te prav razumem, izbrišem [[Najlepše pesmi (singl)]], saj v tej obliki ni nikoli obstajala? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:30, 8. april 2021 (CEST)
::In pa še: Sodeč po povzetkih urejanja so ''Ciganska kri (pesem), Zelena je moja dolina (pesem)'' in ''Debela dekl'ca (pesem)'' tudi za izbris? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 8. april 2021 (CEST)
:::Točno tako! Pa tudi če bi bila izdana kot single (kot so naprimer "Dan ljubezni", "Želim si na Jamajko"...) se ne piše da je single. Obstajata samo po dve gesli: "Zelena je moja dolina" in Zelena je moja dolina (album)... itd za vse naštete, zato vsi ko omenimo recimo "Dan ljubezni", najprej pomislimo na komad, šele nato na istoimenski album. Vsaj tri gesla (stvari) z istim imenom bi morale obstajati, da bi dajal v oklepaj dodaten opis. Članki so bili ustvarjeni že +10 let nazaj, kolikor vidim pa tudi na angleški wikipedii, ki je zlati standard, pri samo dveh istoimenskih geslih uporabljajo dodaten opis samo za album. Če je komadov, filmov, krajev z istim imenom več se zaradi razločitve v oklepaj napiše dodaten opis. Zato ni nobene potrebe po dodatni razlagi (opisu). [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:05, 8. april 2021 (CEST)
::::''Ciganska kri (pesem), Zelena je moja dolina (pesem)'' in ''Debela dekl'ca (pesem)'' niso za izbris samo za preumsmeritev oziroma združitev v brez dodatnega opisa. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:10, 8. april 2021 (CEST)
:::::{{opravljeno}}. Naslednjič lahko na stran napišeš kar {{tl|bk}} (za hitri izbris). Ostale 3 bom pa pustil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:16, 8. april 2021 (CEST)
:::::::Odlično! Well Done! Še en tak primer je recimo [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]] ki se mora zbrisat/združit v [[Želim si na Jamajko]]. Tale @[[Uporabnik:dhmo|dhmo]] je kolikor vidim celo vrsto slovenskih singlov poimenoval dvojno (z tistim na B-strani vred), kar je zgrešeno, na angleški wiki ni noben single poimenovan z obema naslovoma. Kot sem že pisal včeraj ali kdaj, na enem singlu/mali plošči se nahajata recimo "We Are the Champions" (A-stran) in "We Will Rock You" (B-stran) pa imata vsak svojo stran. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:35, 8. april 2021 (CEST)
::::::::Katera je pa prava naslovnica tega albuma? Na [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]] je drugačna od tiste na [[Želim si na Jamajko]] in pri prvem je vse isto razen seznama skladb. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 8. april 2021 (CEST)
:::::::::Ja, saj pravim, @dhmo je to delal po svoje, to je pobral tu na [https://www.discogs.com/Gu-Gu-%C5%BDelim-Si-Na-Jamajko-Aero-Bik/release/2948474 discogs], poleg tega je on te "svoje" single strani ustvarjal leta kasneje kot so bile ustvarjene že prej vse omenjene. Če pogledaš na starih vinilkah (malih single ploščah) res običajno pišeta naslova obeh skladb z A in B strani, a kot rečeno, če gledaš na tisoče singlov na angleški wikipedii nikjer v naslovu nista naslovljena oba komada, saj ti na vrhu v infoboxu piše katera pesem je na A ali B stran. Prava naslovnica je torej [[Želim si na Jamajko]], zbriše pa naj se [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]], ker ničemur ne služi, je podvojeno in dela med uporabniki samo zmedo. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:51, 8. april 2021 (CEST)
::::::::::Zmenjeno. Sam nimam preveč pojma o glasbi (razen tega da jo rad poslušam), vendar za tehnikalije me lahko vedno prosiš za pomoč. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:53, 8. april 2021 (CEST)
::::Velja! Jaz vsebina, ti tehnikalije. Da malo razložim, vsi recimo poznamo "Želim si na Jamajko", uspešnica/evergreen, ki je zaznamovala slovensko glasbo, po drugi strani je "Aero-bik" povsem neznana nepomebna skladba, ki je ne pozna verjetno niti 1% Slovencev (če bi bila tudi ta uspešnica, bi imela tukaj gor svojo posebno stran), gor je samo toliko da zapolni B-stran plošče in takšna je bila praksa pri nas kot v anglosaksonskem svetu, kjer je to zelo razvito. Naj povem da so se singlice izdajale na vinilkah (7" inčnih malih ploščah) in na CDjih, recimo na kasetah pa se singlice niso nikoli izdajale. Potem imaš še:
:::::* LP longplay (12" inčne velike plošče), na katerih so izdajali albume, na vsaki strani 5-6 komadov
:::::* EP extended play (nekaj vmes med singlom (daljši) in albumom (krajši), oranžni infobox, na vsaki strani samo po 2-3 komadi) [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:06, 8. april 2021 (CEST)
:::::Čeprav po tvoji logiki pomembnosti bi jaz osebno pustil in ''We are the champions'' kot ''We will rock you''. Obe sta zelo znani. Včasih je boljše, če gremo po kmečki pameti. En dober primer (ki je bil predebatiran nedavno) je, da je ZDA angleščina uradni jezik samo de facto. Večina ljudi ve, da je to uradni jezik, manj jih pa ve da je le de facto. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:22, 8. april 2021 (CEST)
::::::Jaz saj ravno to razlagam cel čas, čeprav gre za skladbi z istega singla z A in B strani male plošče, imata vsak svoj stran, @dhmo pa pa bi tole zapisal kar kot eno stran takole skupaj "''We are the champions / We will rock you''" (namesto vsako posebej). Naprimer "Aero - bik" je v tem primeru nepomemben in tu nima svojega mesta, povsem dovolj je, da je komad omenjen v infoboxu kot B-stran. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:30, 8. april 2021 (CEST)
:::::::Aja, ups. Bolj kot sem bral, bolj sem na koncu zgrešil tvoje bistvo. Ja, se popolnoma strinjam (in sedaj upam, da sva "na isti frekvenci") '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:32, 8. april 2021 (CEST)
::::::::No problemos. Angleško wikipedijo pa omenjam za standard, ker ima daleč največ gesel, daleč največ ogledov, daleč največ administratorjev, daleč najbolj urejene, dodelane in source-ane strani, vsi jeziki sledijo angleški tako po vsebini kot po izgledu in formi. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:35, 8. april 2021 (CEST)
:::::::::Ja, čeprav pa "nočemo" pa njihove birokracije (ne to, da je slaba, ampak jo je veliko). AfC, AfD, ...; mi se pa vse zmenimo na pogovornih straneh in Pod Lipo. V nekaterih sistemih je verjetno dobro, čeprav je pa to nemogoče skalirati na "majhne" (proti enwiki) wikipedije in sorodne wikiprojekte. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:44, 8. april 2021 (CEST)
::::::::::Birokracijo res imajo, jih je pa tudi 10000x več in vse to sfolgajo pokrit, saj angleško odlično obvlada skoraj milijarda ljudi, pa še veliko tako naspol. Imajo preko 1000 administratorjev, 342,000 rednih urejevalcev in 95 milijonov registriranih uporabnikov. Problem slovenske wikipedije premalo rednih urejevalcev, sicer pa več glav več ve. Dobro stran je to da se tu in drugod po svetu lahko zberejo iz različnih področij, nekdo do potankosti obvlada neko tematiko/področje (šport, glasba, zgodovina...), drugi so marljivi in veliko prispevajo, administratorji so tu za tehnični suport, eni obvladajo formo. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:54, 8. april 2021 (CEST)
::::::::::::Je pa angleška wikipedia daleč, daleč pred vsemi ostalimi po vseh možnih kriterijih, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_Wikipedias Details table]. Se pa dobro držimo po številu administratorjev en (1007), švabi (186), kitajci/rusi (79), jap (41), Danska/Slovenija (24). [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:16, 8. april 2021 (CEST)
'''Razlika med pojmi:'''
*[[Glasbeni album|album]] ali velika plošča ([[Nomadi (album)|primer]]), studijsko snemanje
*EP ali [[extended play]] ([[Baroko|primer]])
*[[Glasbeni singl|single]] ali mala plošča ([[Želim si na Jamajko|primer]])
*[[Kompilacijski album|kompilacija]] ([[Toto XX: 1977-1997|primer]]); Best of, Greatest Hits, različni izvajalci ali pa nabor raznoraznih uspešnic v nekem obdobju ali žanru... itd
*Live album ([https://en.wikipedia.org/wiki/Live_at_Wembley_%2786 primer])
*navadna skladba ([[Slovenskega naroda sin|primer]]); ni ne na singlu in ne na extended play, je pa na albumu ali kompilaciji [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:38, 8. april 2021 (CEST)
:Najlepša hvala za te povezave. Zelo mi bodo prišle prav pri nadaljnjemu komuniciranju. Edino še pripomba na število administratorjev. Bi moral vzeti št. člankov in ga deliti s številom administratorjev, hkrati pa vzeti v obzir stopnjo/koeficient hitrosti urejanja (npr. enwiki karikirano 25/min, slwiki 2/min) na približno > samo moje ocene. Hkrati pa tudi pogledati št. novih strani na dan. Ker če je nas ~500 aktivnih U in imamo 172.000 člankov, je to 344 člankov na aktivnega urejevalca. (Pri tem eni več, kot npr. KK, ali pa manj, kot npr. jaz). Na en wiki je 6,284,313 člankov in ~ 342.00 urejevalcev, kar znese samo 18,75 člankov na uporabnika. *Signature look of superiority* '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:47, 8. april 2021 (CEST)
::Ni za kaj. Upam da je zdaj malo bolj jasno. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:55, 8. april 2021 (CEST)
:::Živjo. Priznam, da nisem povsem vedel, da se singli poimenujejo po skladbi na A strani oz. sploh ne vem, zakaj me ni motilo dejstvo, da je na angleški wikipediji drugače in pozdravljam to, da se bodo zadeve poenotile. Glede "Jamajke" je pa tako. Strani singla pritiče naslovnica singla, zato ne vem, zakaj je bila Slika:Gu-gu-želim-si-na-jamajko.jpg izbrisana. Takšno prakso uporabljajo tudi wikipedije v drugih jezikih. Se bom pa v prihodnjih dneh spravil preimenovat vse single, ki so bili ustvarjeni z dvojnimi imeni. [[Uporabnik:Dhmo|Dhmo]] ([[Uporabniški pogovor:Dhmo|pogovor]]) 22:28, 8. april 2021 (CEST)
::::@[[Uporabnik:Dhmo|Dhmo]] Oprosti za šele jutranji odgovor. @[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] je dejal naslednje: "''Prava naslovnica je torej [[Želim si na Jamajko]], zbriše pa naj se [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]], ker ničemur ne služi, je podvojeno in dela med uporabniki samo zmedo''." Po tem sodeč sem mislil, da je na izbrisani strani napačen album. Hkrati pa tudi vse slike, ki so naložene pod pošteno uporabo, postanejo sirote, ko se njihov članek izbriše. Te (naj) bi se brisalo, prav tako kot tiste brez licenc, virov in podobnega. Te slike pod pošteno licenco tudi ne smejo biti "samo za okras" v člankih (npr. platnice knjig na seznamu del XX pisatelja). Tukaj so relevantne smernice [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Slike]] in[[Wikipedija:Nalaganje datotek]].
::::Čeprav te je morda zgornje potlačilo, si še vedno [[Wikipedija:Bodite pogumni|lahko pogumen]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:13, 9. april 2021 (CEST)
::Na drugi strani je pa treba priznati da so albumi, kompilacije in extended play na slovenski wikipediji odlično pokriti in urejeni po angleških standardih. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:07, 9. april 2021 (CEST)
:::Za slovenske single oz. pomembnejše skladbe, ki so uvrščene samo na albumih/kompilacijah pa nas čaka še kar veliko dela, so pomankljivo opisani in kar precej jih še manjka. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:07, 9. april 2021 (CEST)
::::Glede na to da so wikipedijska gesla visoko na googlu in prvi stik povprečnega uporabnika, ponavadi 2 ali 3 zadetek na google in kjer so na enem mestu zbrani vsi podatki in viri o nekem geslu, je prav da so ti naslovi, vsebina in oblika poenoteni in napisani pravilno. Saj se veliko ljudi, vedno več o neki stvari zanaša v prvi vrsti prav na wikipedijo, jo citirajo pri projektnih nalogah, seminarjih, diplomah itd. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:35, 9. april 2021 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: Po [[Posebno:Dnevnik]] (prestavljanje strani) vidim, da si prestavil kar nekaj strani. Koliko novih preusmeritev bo potrebnih izbrisa?, če sploh? Izbrisal sem samo eno, ki je vsebovala tipkarsko napako. LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:31, 27. april 2021 (CEST)
:Živjo, ko brišeš preusmeritve, poskrbi, da ne pustiš za sabo pretrganih povezav, kot na primer [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Najlep%C5%A1e_pesmi_(singl) to] ali [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Marie,_ne_pi%C5%A1i_pesmi_ve%C4%8D_/_Vsak_je_sam to]. Pa pomisli, ali jih je res treba brisati ... Iz vajine debate s Sportomanokinom približno razumem, kakšen poimenovalni red želita doseči, a splošna wikiideja je, da neproblematičnih preusmeritev ne brišemo, da s tem ne povzročimo nereda v številnih predlogah, seznamih, URL-jih, ki kažejo na wiki z drugih spletnih strani ipd. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 14:46, 9. april 2021 (CEST)
::Pozdravljen!
::Za povezave, ki edino kažejo na mojo pogovorno stran, se ne bom preveč sekiral. Sicer sem pa povezave izbrisanih pred izbrisom uredil. Edino zdaj te slike, ki so sirote. Kaj pa z njimi? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:48, 9. april 2021 (CEST)
== Singli / skladbe ==
V zadnjem tednu sem prestavil/popravil ta gesla na nove naslove. Oziroma to so mrtvi linki za izbris. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 17:56, 27. april 2021 (CEST)
*[[Jamajka (singl)]]
*[[Zate (Pop Design)]]
*[[Orion (pesem M. Deržaj)]]
*[[V Ljubljano (Naš mali avto)]]
*[[Kaj mi poje ptičica (Dobra volja je najbolja)]]
*[[Banane (pesem)]]
*[[Amen (Ana Soklič)]]
*[[Enakonočje (singl)]]
*[[Promise (BQL)]]
*[[Here for You (pesem)]]
::V kategoriji [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Slovenske_skladbe Slovenske skladbe] je solidno updejtanih in lepo preglednih že '''70''' od 134 trenutno naloženih slovenskih skladb. Dobro napredujemo. Po ključu največje (stare) uspešnice first. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:15, 27. april 2021 (CEST)
:::Upam, da me Bon Jovi ne toži zaradi avtorskih pravic, ampak vendarle: "We're halfway there, ooo...". Zaenkrat sta mi ostali še dve preusmeritvi. Ampak glede na tvoje povzetke pri prestavljanjih bo potrebnih še nekaj razločitev. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:19, 27. april 2021 (CEST)
::::Hehe, dobraǃ Ja preko polovice smo. Nove dodane skladbe (gesla) pa pričakujem da se tako ali tako urejajo/zgledujejo po teh. Ne vem, a se s tem ko izbrišeš neko geslo, to recimo tudi izgine iz googlovega brskalnika, takoj ali čez nekaj časa? [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:25, 27. april 2021 (CEST)
:::::Odvisno od velikosti Googlovega in Wikipedijinega t.i. "cacheja" (nekaj podobnega kot arhiv). Ampak tukaj je na prvem mestu Wikistrežnik, zato bi trajalo recimo ene dve tri ure v primeru, da nobeden ne obišče strani; če pa, je ta verjetno indeksiran hitreje. Je pa pmm malo tudi razlike v enwiki in slwiki; kajti iz enwiki se napajajo Alexa, Googlovi roboti, chatboti,... Vem pa da lokalno na wikiju ta izgine takoj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:31, 27. april 2021 (CEST)
::::::Hvalaǃ Vsaj da zgine na wikiju, na googlu se pa tudi najkasneje v nekaj dneh na prvi strani zadetkov vzpostavi novo updejtano stanje. Vidim da se drugače razumeš v tehnikalije. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:39, 27. april 2021 (CEST)
:::::::Da ti vrnem uslugo. Tukaj je kombinacija hardwara (server&disk) in softwara (cache&programska oprema). [[:en:Cache (computing)|Cache]] je shranjevanje informacij na način, da ti jih server "izpljune" hitreje kot ob dostopanju v navaden DRAM. Ta je pa prebran z nekim algoritmom (lahko je linearni, ...), ki je ponavadi (ni pa nujno) optimiziran z delovanjem na drugi niti računalnika (t.i. "multithreading"). Vendar je spuščanje na nove niti odvisno od procesorjeve zasedenosti. Ko je ta prezaseden, algoritem več ne shranjuje in sistem postaja vse počasnejši. Temu pravimo "lag" (v online-igrah npr. zmanjšanje FPS, v Wikipodatkih bolj počasi shranjuje vnešene popravke ipd.). Poznamo tudi client-side lag in server-side-lag. Prvi nastane na tvojem PC, drugi pa na serverju. Odzivnosti/moči algoritma v dani situaciji se tudi reče [[:en:Best, worst and average case|best case scenario]], če pa pride do laganja, je pa worst case scenario. Zaradi tega nihanja v opremi ima server zmeraj/veliko večino časa več shrambe, kot jo potrebuje.<small><sub>PS:To ni profesionalna razlaga.</sub>. LP,</small> '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:58, 27. april 2021 (CEST)
::::::::No, to je kar konkretno strokovna razlaga. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 15:17, 29. april 2021 (CEST)
:::::::::@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: {{opravljeno}} Brisanje preusmeritev je zaenkrat končano. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:01, 29. april 2021 (CEST)
::::::::::Gut. Tu so še preostali linki za zbrisat. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:52, 29. april 2021 (CEST)
*[[Heja Hej Viole]]
*[[Šum na srcu (pesem)]]
*[[Lastovke (pesem)]]
*[[Diamond Duck (Maraaya)]]
*[[Cvetje v jeseni (pesem)]] / [[Cvetje v jeseni (skladba, O.S.T.)]] - pravzaprav se naslovni skladbi uradno reče "Cvetje" (že prestavljeno) [https://www.discogs.com/Urban-Koder-Cvetje-V-Jeseni/release/3516657/image/SW1hZ2U6NjgxNjQxNg== ][https://www.discogs.com/Urban-Koder-Cvetje-V-Jeseni/release/2791887/image/SW1hZ2U6NDk4MDAwNg== ]
*[[Sreča na vrvici (pesem)]]
*[[Pohorska brigada (singl)]]
*[[Igra (pesem)]]
*[[Čudna noč (pesem)]]
*[[Heart of Gold (pesem)]]
*[[Na juriš (pesem)]]
*[[Mississippi (singl)]]
*[[Ne čakaj na maj (pesem)]]
*[[Moja dežela (1986)]]
*[[Mama, prihajam domov (pesem)]]
*[[Muza (pesem)]]
*[[Luna (Nika Zorjan ft. Haller)]]
*[[Tujci (pesem)]]
*[[Ti boš vedno prvi (pesem)]]
*[[Zimska (pesem)]]
*[[It's Complicated (Maraaya ft. BQL)]]
*[[Po dekle (valček)]]
*[[Zate (Pop Design skladba)]]
*[[Zate (Bazar skladba)]]
*[[Verjamem]] (('''razločitev''')-rabi vsaj 3 ista gesla)) ni potrebna, saj je bila skladba E. Boto prva z tem geslom, edino drugo je kasneje nastala istoimenska stranka (ostane kot je). Zato se lahko [[Verjamem (pesem)]] zbriše in preusmeri/kopira na [[Verjamem]].
:Pred brisanjem popravita povezave, ki kažejo na preusmeritev; na '''Šum na srcu (pesem)''' recimo kaže [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/%C5%A0um_na_srcu_(pesem) kar 17 strani]. Kot sem omenil že pred časom, pa s preusmeritvami načeloma ni nič narobe in jih je v takih primerih bolje pustiti. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 19:51, 29. april 2021 (CEST)
::Vsi zgornji bodo popravljeni, že izbrisani so pa tudi. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:52, 29. april 2021 (CEST)
:::Juhejǃ Mišn akomplištǃ V kategoriji [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Slovenske_skladbe Slovenske skladbe] je vseh '''138''' naloženih slovenskih skladb updejtanih in "standardiziranih". Vse na novo naložene naj se urejajo tako. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:49, 25. maj 2021 (CEST)
==Hvala==
Prehitro natipkano.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:12, 10. april 2021 (CEST)
:Ni problema, je že urejeno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:13, 10. april 2021 (CEST)
== Nepotrebno oblikovanje ? ==
Ali mi lahko poveš, zakaj se mučiš z oblikovanjem infopolj v smislu, da brišeš prazne prostore do enačajev. Ali je to tehnično iz katerega koli razloga potrebno, ali ti je tako le všeč. Primer [[Jez Grande Dixence]], pa jih je več. Poleg tega sprašujem, zakaj menjaš sliko v infopolju s šifro iz wikidata. Se je že zgodilo, da mi tista ni bila všeč ali je bila enaka z boljšo resolucijo, pa si jo zamenjal? posebej je to pomembno pri umetniških slikah.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:03, 22. april 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Sam jih ne brišem, ker to zame očitno naredi programje. V VisualEditorju se odpre podokno z parametri in vrednostmi. S postavitvijo nimam ničesar, saj sam pobrišem le vrednosti. Slike pa sem v infopolju zamenjal zato, ker so že sedaj uvrščene v [[:Kategorija:Lokalna slika ustreza sliki v Wikipodatkih|Kategorija:Lokalna slika ustreza sliki v Wikipodatkih]], vendar infopolje teh ne vnese samo. Zato imamo predlogo {{tl|slika d}}, ki uvozi sliko iz wikipodatkov. To je pravzaprav zaželeno saj s tem pride do redukcije podatkov -> več prostora za članke ob isti infrastrukturi (serverjih&diskih). Če ti slika ni všeč, jo lahko zamenjaš tam. Link do specifičnega t.i. objekta najdeš na levi strani, kjer piše Predmet v Wikipodatkih. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:26, 22. april 2021 (CEST)
Hvala za pojasnilo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:53, 22. april 2021 (CEST)
:Brez skrbi, z veseljem pojasnim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:57, 22. april 2021 (CEST)
== Hvala! ==
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Mudroslov] Hvala in oprostite!--[[Uporabnik:Mudroslov|Mudroslov]] ([[Uporabniški pogovor:Mudroslov|pogovor]]) 23:49, 30. april 2021 (CEST)
:Ja, ni panike. Sem popravil. Kar tako naprej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:58, 1. maj 2021 (CEST)
== Karantanija ==
Spoštovani ! Karantanija
Zaklenili ste spletno stran Karantanija Uporabnik Jalen pa ne odgovarja na vprašanja. Stara trditev
"večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična" ni bila referencirana na noben vir.
In še to je le eden od pogledov -virov in zato sem popravil, da o temu obstajajo različna mnenja.
I.
Popravil sem:
''Na vprašanje ali je bila tudi prva slovenska država pa obstajajo različni pogledi. Nekateri avtorji tudi zatrjujejo, da
da je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična.''
Uporabnik Jalen pa je ponovno popravil na staro verzijo:
'' čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična.''
To ni res. Nihče tega ne trdi, avtorji pravijo le, da je to bilo verjetno. Jalen pa to izjavo zapiše kot trditev.
II.
'' Na vprašanje ali je bila tudi prva slovenska država pa obstajajo različni pogledi.'' To je moj drugi popravek. Temu je res tako. Kar nekaj avtorjev, ki so odspodaj referencirani zapiše, da se gre za prvo slovensko državno tvorbo. Nekateri novejši zgodovinarji pa pravijo, da temu ni tako in imajo zato svoje argumente. Torej je treba bralcu predstaviti obe stališči.
III.
Vsi moji popravki so šli v smeri, da opozorim bralce, da obstajajo različna mnenja, kar je temeljni duh Wikipedije.
Jalen pa želi zapisovati ultimativne trditve in predstavljati le eno plat. To pa je v nasprotju s principi Wikipedie. G. Jalen ne odgovarja mojemu vprašanju na ta popravek, vi pa ste stran zaklenili. Vem, da g Jalen piše veliko prispevkov, lasti pa si pravice na WIKIPEDIJI, ki mu ne gredo. To je, da vsiljuje svoje mnenje in krši temeljna načela WIKIPEDIJE, to sta odprtost in nepristranskost.
IV.
Prosim, da kot glavni admin popravite nazaj in date prispevkom verodostojnost.
Peter Kodermac
:Tukaj nisem glavni admni, sem pa mogoče zadnje čase najdejavnejši... Glavnega admina sploh ni. Glede vključevanja raznih manjšinskih teorij pa je v te namene napisana smernica o [[Wikipedija:Nepomembnost|nepomembnosti]]. Ta mdr. pravi tudi: "''Stališča neznatnih manjšin naj ne bodo predstavljena kot stališča opaznejših manjšin in morda sploh ne bi smela biti predstavljena''". Če je to nekaj avtorjev, jih navedi; če ne, je pa to zavajanje. Sploh pa pogovor za take opravke je [[Pogovor:Karantanija]]. Več o tem bi lahko kaj tudi povedal {{u|Jalen}}; vendar pa se mi zdi, da na količino predebatiranega to sploh ni potrebno. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:46, 5. maj 2021 (CEST)
== Opomba o prevodu na pogovorni strani članka ==
Sprašujem, če bo opomba na pogovorni strani članka o prevodu od sedaj običaj, ali je to kakšna nova zahteva wikipedije. Če da, jo lahko dodam tudi sama. Ali boš to dodal tudi na vseh ....tisoč drugih člankov?
Pogosto pa prevod ni samo iz angleščine, če je članek tam skromen, tudi kombiniram in ni kar avtomatično za napisat opombo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:40, 8. maj 2021 (CEST)
:Angleška verzija o kopiranju znotraj Wikipedije pravi:
:#"Translations of copyrighted text, even from other Wikimedia projects, are derivative works, and attribution must be given to satisfy licensing requirements. When translating material from a Wikimedia project licensed under CC BY-SA, a note identifying the Wikimedia source (such as an interlanguage link) must be provided in an edit summary in the translated page, ideally in its first edit. Where applicable, the template <nowiki>{{Translated page}}</nowiki> may also be added to the talk page to supplement copyright attribution. You may use an edit summary like (using French as an example) Content in this edit is translated from the existing French Wikipedia article at <nowiki>[[:fr:Exact name of French article]]</nowiki>; see its history for attribution."
:Sam sem hotel popraviti le članke v okviru CEE Pomlad 2021, saj naj bi ti bili neoporečni. S tem nadalje ne mislim, da so tvoji prispevki kakor koli napačni. Odkrito rečeno se predloge držijo le redki urejevalci (predvsem {{u|TadejM}}). Ne bi pa nabil okvirčka na vseh 37.500 člankov, pod katerimi si ti podpisana in so prevedeni iz XX jezika. Nadalje bi jo uporabil samo v primeru, ko je prevod samo iz enega jezika. Druga možnost je, da se doda interwiki povezavo do prevedenega članka ([[:en:1693 Sicily earthquake]]. Uporaba predloge oz. linka ni nujna, je pa zaželjena. Se strinjaš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:02, 8. maj 2021 (CEST)
::Sem mnenja, da povzetek urejanja (npr. ''prevod iz en'') pri ustvarjanju prevedenega članka zadostuje, kot Ljuba in ostali wikipedisti tudi sicer naredijo. Predloga o prevedeni strani ima PMM smisel le, če je opremljena s parametrom ''|version='', ki pa ga skoraj nikoli ne uporabljamo. Z njim se ohrani podatek o tem, iz katere redakcije (verzije) izvorne strani je bil narejen prevod. Vsebina člankov na en:wp se zeli hitro spreminja in čez nekaj mesecev ne bo več nikomur jasno, za prevod katere različice gre. Gl. [[Predloga:Prevedena stran]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:24, 8. maj 2021 (CEST)
:::V skladu z licenco CC je treba navesti avtorja, kar lahko:
:::*pri kratkih sestavkih z enim avtorjem naredimo neposredno (npr. <code>besedilo je prvotno prispeval <nowiki>[[Uporabnik:Zgled]]</nowiki> dne {{CURRENTDAY2}}. {{CURRENTMONTHNAME}}a {{CURRENTYEAR}}</code>);
:::*pri dolgih prevodih besedila z več avtorji pa se večinoma navede povezava na izvorni članek. To lahko naredimo v povzetku urejanja ali bolj pregledno s predlogo {{tl|prevedena stran}} na pogovorni strani.
:::Se strinjam, da je zelo priporočljivo navesti ID izvorne redakcije, če je bila seveda samo ena. Za podrobnosti glej [[:meta:Terms of use#7._Licensing of Content|meta:Terms of use]] in [[:en:WP:PATT]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:50, 8. maj 2021 (CEST)
== Jedrska elektrarna ==
Pozdravljeni,
najprej bi se radi opravičili, da smo geslo "jedrska elektrarna" popravili kar direktno in ne najprej v svojem peskovniku. To je naše prvo spreminjanje obstoječega gesla in bomo bolj pozorni v bodoče. Pregledali smo obstoječe geslo "jedrska elektrarna" in smo mnenja, da ima obstoječe geslo prostor za izboljšave, zato smo ga popravili. Predlog novega gesla se nahaja na povezavi: https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Icjt/sandbox?venotify=created. Smo namreč Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča ali na kratko ICJT, ki je del Instituta "Jožef Stefan", vodilne raziskovalne institucije v Sloveniji. Na ICJT usposabljamo bodoče jedrske strokovnjake in informiramo javnost o jedrskih tehnologijah. Naša vizija je podajanje zanesljivega in kakovostnega vir znanja o jedrskih tehnologijah.
V kolikor vam sprememba gesla ni ustrezna, me zanima ali se lahko dogovorimo, da vsaj popravimo obstoječe geslo. Radi bi, da bi bile javnosti podane ustrezne in strokovne informacije s strani strokovnjakov iz tega področja.
Hvala za odgovor in lepo vas pozdravljamo,
ICJT--[[Uporabnik:Icjt|ICJT (Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Institut "Jožef Stefan")]] ([[Uporabniški pogovor:Icjt|pogovor]]) 14:22, 13. maj 2021 (CEST)
:Vrnil sem zato, ker je tvoja/vaša verzija povozila vse dotedanje delo. Članek na sedanjem naslovu skopiraj v svoj peskovnik in ga združi s starim, če "je kaj uporabnega". Mogoče bi našel še nekaj nasvetov na [[Wikipedija:Slogovni priročnik]] in [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Mogoče kakšen sklic več, prav tako pa ne pozabi na dodajanje povezav na mednarodno jedrsko organizacijo ipd. iz tega področja; kajti če je samo povezava na icjt je to neuravnoteženo in pravzaprav [[Wikipedija:Nepristranskost|pristransko]]. Na koncu članek še [[Wikipedija:Kategorizacija|kategoriziraj]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:47, 13. maj 2021 (CEST)
Pozdravljen,
dopolnila sm verzijo za geslo Jedrska elektrarna v svojem peskovniku. V geslo sem vključila obstoječo verzijo gesla ter malce smo jo še dopolnili. Novo geslo zajema področja katera so zajeta v obsoječem geslu ter se osredotoča na opis jedrske elektrarne na splošno, saj se bi tipi elektrarn podrobneje opisali ločeno po geslih. Preden spremenim geslo za jedrsko elektrarno, se raje še enkrat pozanimam ali gre lahko novo geslo "live". Hvala za odgovor in pomoč :)
Sara --[[Uporabnik:Icjt|ICJT (Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Institut "Jožef Stefan")]] ([[Uporabniški pogovor:Icjt|pogovor]]) 15:37, 26. maj 2021 (CEST)
Pozdrav. Članek Jedrska elektrarna je precej kvalitetno spisan članek (je tudi [[Wikipedija:Izbrani članki|izbrani]]) in ga nima smisla pisat na novo. Brez problema pa ga lahko dopolnjuješ (ter se pri tem držiš sloga in navajanja virov), pri čemer gradiš na stari verziji. Tvoja različica (v peskovniku) je recimo tudi precej krajša od originala in slogovno slabša, zato zamenjava ne pride v poštev.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:09, 26. maj 2021 (CEST)
==[[Habeas corpus]]==
Urejanje sem v glavnem zaključil, razen sklicev, kjer bi rad prestavil opombe v ustrezno poglavje – pa se ne spomnem več, kako se to uredi. Bi mi lahko povedal, kje naj najdem navodila? Hvala, --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:11, 22. maj 2021 (CEST)
:Nisem prav povedal. Sem prebral vse o navajanju virov, a imam te pomisleke: če odprem odstavek ==Opombe==, (1) velja <nowiki>{{Sklici}}</nowiki>? In (2) v besedilu velja <ref>? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:21, 22. maj 2021 (CEST)
::Opombe določiš z parametrom group znotraj <ref> značk. Nato jih prikažeš z <nowiki>{{sklici|group=opombe}}</nowiki>. Če kaj ne gre, me lahko kontaktiraš. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:34, 22. maj 2021 (CEST)
:::Hvala, sem uredil. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:29, 23. maj 2021 (CEST)
== Wikipodatki v infopolju ==
Dober večer, zanima kako se v infopolje vstavi wikipodatke kot npr. starost, zastava ipd. Vidim, da si vse to uredil v mojih člankih pa se ti zato zahvaljujem in me zato zanima kako si to naredil. Slišal sem sicer, da se wikipodatki sami napajajo v infopolje, je to res? Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:46, 28. maj 2021 (CEST)
:Ja. Sicer niha od infopolja do infopolja, ker vsi niso enako posodobljeni. {{tl|Infopolje Oseba}} iz Wikipodatkov pobira datum rojstva&smrti, kraj rojstva&smrti ter poklic. Poleg tega tudi sliko in ime v originalu (torej za Tarakanova verjetno v ruščini). Parametre pusti samo prazne, vendar članka ne pozabi povezati z ustreznim objektom v Wikipodatkih. Prav tako ti ni treba več dopisovati teh kategorij: Rojeni leta XXXX, Umrli leta XXXX in Živeče osebe (pogojno). Če ti kaj ni jasno, me kar vprašaj. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:51, 28. maj 2021 (CEST)
==Infopolje Cerkev==
Pozdravljen, A09090091. Mislim, da bo delna zaščita za [[Predloga:Infopolje Cerkev]] dovolj. V zgodovini infopolja ni nobenega vandalizma. Popolna zaščita se uporablja za Glavno stran in kakšne res temeljne predloge, npr. {{tl|!}} ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 14:49, 1. junij 2021 (CEST)
:Sem spremenil, ostale bi pa pač pustil; saj smo imeli zadnje čase nekaj računov, ki so bili potrjeni a so še vedno vandalizirali. Na račun takih "urejevalcev" taki, kot si ti, na žalost izgubijo pravico do urejanja tistih strani. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:26, 1. junij 2021 (CEST)
== Ustvarjanje infopolja ==
Pozdravljen, v nekaterih člankih sem videl, da bi lepo spadala infopolja pa me zanima če mogoče veš, kako se ustvari novo infopolje. Primer: v članku Jedrska elektrarna Černobil bi dodal infopolje: elektrarana, pa infopolje s takšnim imenom v naši wikipediji še ne obstaja. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 11:19, 12. junij 2021 (CEST)
:Samo skopiraš predlogo iz enwiki (išeš v imenskem prostoru Template: !) in prevedeš parametre ''data_label''. Na koncu jih povežeš z ostalimi v Wikipodatkih. Ne pozabi dodati še dokumenatcije na /dok podstran predloge. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:22, 12. junij 2021 (CEST)
Sem ravnokar ustvaril ampak mislim, da se mi je nekaj zalomilo. Lahko pregledaš? [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:07, 12. junij 2021 (CEST)
:Premalo si skopiral. Zaenkrat bi potreboval še prevod in verjetno še kakšno predlogo v ozadju. Ne pozabi na dokumentacijo. Če smem pingati @[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], ki bo verjetno vedela kako in kaj. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:13, 12. junij 2021 (CEST)
Super hvala. Če smem vprašati še, kaj je to dokumentacija točno?[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:17, 12. junij 2021 (CEST)
:Podstran predloge (torej [[Predloga:Infopolje elektrarna/dok]]) je stran, kjer se opiše, kako predloga deluje, se našteje parametre in še nekaj blablaja, ki je uporaben samo za nekaj največjih geekov. :) Nič zapletenega. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:22, 12. junij 2021 (CEST)
:: Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:08, 12. junij 2021 (CEST)
==Rimsko cesarstvo==
V odgovor na tvojo pripombo pri predlogu za izbrani članek. Seveda nisem mislil nikogar drugega, posebno ne tebe, ki si celo konkretno (in korektno) sodeloval. Moj edini komentar ostaja PROTI, in sicer zato, ker je v sedanji obliki članek (1) nepopoln, ker mestoma še vedno pozna le eno polovico cesarstva, (2) pristranski, ker ponekod vsebuje stališča, ki jih Evropejec ne more sprejeti, (3) kakofoničen, ker nekateri odseki niso prevedeni v slovenščino, temveč v zulukafrščino, (4) skoraj brez virov, ker je večina virov prenešena iz angleščine in jih pisec TEGA (=slovenskega) članka ni videl niti z daljnogledom. Pa naj te vse to ne moti, saj gre za malenkosti! In članek naj le ostane “izbrani”, saj ni edina packarija te vrste. Bistveno je le to, da v areni frustriranih uporabnikov nekdo odnese pokal. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:51, 24. junij 2021 (CEST)
== Narekovaj ==
Vidim, da so te zmotili moji enojni narekovaji v članku [[Biskaja]]. Uporabljam jih že zelo dolgo in sicer na osnovi smernic [https://sl.wikipedia.org/wiki/Narekovaj]. Predlagam, da se opredeliš in eventualno popraviš nazaj. Ti, ki si jih popravil, niso primerni za namen.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:06, 10. julij 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Ni res, jaz sem jih popravil na osnovi teh smernic: [[Wikipedija:Slogovni priročnik]], zato ker tvoja dodana povezava sploh ni smernica slwiki. V predelku Narekovaji pa piše: V ''Wikipediji se navadno uporabljajo narekovaji » « (usredinjeni dvojni narekovaji).'' Pa o podobni temi smo se pogovarjali nekaj časa nazaj na pogovorni strani Dhmo-ja. Predlagam, da vprašaš še koga drugega, saj sem se sam ravnal po smernicah in ne obratno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:42, 10. julij 2021 (CEST)
O.K: potem pa poglej še tole v Pravilih [http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf], Primer: enojna narekovaja na začetku in koncu besede ali morfema, npr. aqua ’voda’, zaznamujeta pomen; ali
467 NESKLADENJSKA RABA NAREKOVAJA
Neskladenjsko se za navajanje pomena kakšne besede ali besedne zveze v jezikoslovju uporablja dvodelni enojni narekovaj zgoraj (’ ’): Tožilnik z nedoločnikom se v latinščini uporablja za glagoli ''dicendi'' 'rekanja' in ''sentiendi'' 'mišljenja'.
Bom pa še kakšnega lektorja kontaktirala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:00, 10. julij 2021 (CEST)
:Hotel sem ti samo povedati, da tvoj wikilink v nasprotju z mojim ni smernica. Narekovaji so na Wikipediji tudi vprašanje enotnosti izgleda (v to skupino štejemo biovrstice, infopolja, tabele), saj bi bolj ali manj to moralo izgledati enako. [[WP:SLOG]] pa v uvodu tudi pravi: ''Urejevalske vojne zaradi izbire sloga so nesprejemljive, tudi če bi šlo le za uveljavljanje slogovne doslednosti.'' Predlagam, da preseliva v Podlipje, da bodo še drugi lahko kaj dodali. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:16, 10. julij 2021 (CEST)
== Izbris slike Ivan-jansa.jpg ==
Opazil sem, da ste pred kratkim izbrisali sliko https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ivan-jansa.jpg, ki sem jo naložil pred časom na Wikipedijo. Kot razlog ste navedli "kršitev avtorskih pravic". A lahko pojasnite, čigave točno avtorske pravice so bile kršene? Torej slika je bila iz filma in je bila z objavljena z dovoljenjem avtorjev filma. [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 00:14, 14. julij 2021 (CEST)
:Slika je bila neuporabljena v članku že več let. Prav tako slika, ki je bila (sodeč po opisu) naložena iz arhivov RTVSLO, ne bi smela imeti GDPL/CC-BY-SA licence. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:57, 14. julij 2021 (CEST)
::Hm, OK, torej zakaj je bila izbrisana, ker ni bila uporabljena ali zaradi licence? Ker licenca ni bila GDPL/CC-BY-SA, ampak je bila public domain. Slika je bila posredovana s strani avtorjev filma z dovoljenjem avtorjev. Oni so jo dali v public domain. To je tudi pisalo na datoteki. [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 19:26, 14. julij 2021 (CEST)
:::Slika je bila takrat označena s PD in ni bila uporabljena, kar je pogosto znak, da je a) prosta verzija ali b) slika ni uporabna. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:21, 14. julij 2021 (CEST)
:Ker je avtor besedila Ministrstvo za notranje zadeve, spada v javno domeno. Na zbirki je za to [[:commons:Template:PD-SloveneGov|posebna predloga]], tu je ni, zato sem dal splošno {{tl|PD}}.<small>-Ta [[Wikipedija:Na pogovornih straneh se podpiši|nepodpisani]] komentar je dodal/-a [[Uporabnik:Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]] • [[Posebno:Contributions/Sporti|prispevki]]){{#if:14. julij 2021| 14. julij 2021|}}.</small><!-- Predloga:Nepodpisani -->
:Zanimivo, torej v resnici je to PD, kot pravi [[Uporabnik:Sporti]], torej potem "kršitev avtorskih pravic" ne more biti razlog za izbris? [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 22:27, 14. julij 2021 (CEST)
== Provinca ali pokrajina==
Pri pisanju člankov o Španiji sem naletela v že napisanih člankih in kategoriji kompletno zmešnjavo med sopomenkama ''provinca'' in ''pokrajina''. Največja perla je članek [[Badajoz (provinca)]], tu so še [[Alicante (pokrajina)]], [[Almeria (pokrajina) ]], pa [[kategorija:Pokrajine Španije]], nekaj sem člankov že napisala sama in uporabljam provinca.
Treba bo uskladit pa se ne znam odločit katerega od pojmov vzeti. V FRAN-u je vseeno, čeprav se glede na definiciji, nagibam k provinca. Kaj meniš?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:42, 19. julij 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: iskreno rečeno mi je vseeno, čeprav se ne znam prav točno opredeliti. PMM bi bilo smiselno narediti to še pri drugih državah. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 19. julij 2021 (CEST)
Svoj čas je bilo o tem govora pri italijanskih pokrajinah/provincah, pa ne najdem točno kje. Takrat je ostalo, da je bolje uporabljati »pokrajina« (da se izognemo tujki), vendar ostane »provinca« v tistih primerih, ko bi »pokrajina« lahko imela samo geografski pomen. Recimo ''V Pokrajini Umbrija je pokrajina pretežno gričevnata.'' bi bilo bolje napisati ''V Provinci Umbrija je pokrajina pretežno gričevnata.'', vendar je že takrat nekdo predlagal, da bi bilo še bolje ''Pokrajina Umbrija je pretežno gričevnata.'' --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:58, 20. julij 2021 (CEST)
:Provinca je (tehnično) gledano politični konstrukt, ki so ga uvedli Rimljani za upravljanje (čeprav je včasih tudi regija, ki je danes bolj statističnega pomena), medtem ko je pokrajina nekaj zgodovinskega z enako kulturo ipd. (od tod tudi zgodovinske pokrajine Goriška, Kranjska, Štajerska, Istra, ....) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:33, 20. julij 2021 (CEST)
== Vstavljanje dveh infopolj v eno ==
Zdravo, zanima me zakaj si mi v zadnjih dveh člankih: [[Avtonomna regija Tibet]] in [[Lasa]] infopolje Chinese vstavil v infopolje settlement? Ko to narediš se izgubi skoraj polovica infopolja (kitajska pisava na vrhu) ter uniči preglednost in izgled (vsaj meni je na videz lepše če sta infopolji vsaka na svojem mestu). Lepo bi te prosil, da obrazložiš, če je za tem kakšen konstruktiven razlog, ker drugače bi jaz najraje tvoje spremembe povrnil. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:04, 24. julij 2021 (CEST)
:V bistvu naj bi infopolja imela parameter module in child, vendar {{tl|Infopolje naselje}} tega nima. PMM izgleda rahlo "našarjeno", seveda pa je to samo stvar okusa. Sam bi infopolje prilagodil, saj bo potem samo en okvirček, namesto 3. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:06, 24. julij 2021 (CEST)
Ne razumem točno.. zakaj bi morala imeti infopolja parameter module in child? Jaz sem se zgledoval po :ewniki (glej: [https://en.wikipedia.org/wiki/Lhasa Lhasa]), kjer jih ne združujejo, kar pripomore k preglednosti in izgledu. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:12, 24. julij 2021 (CEST)
:Včasih infopolja gredo skup: inf. Chinese in inf. oseba za osebe na latinskih wikijih z kitajsko transkripcijo. Ta dva parametra sta zelo uporabna. Stiskanje kitajskega infopolja pa nastane zato, ker sem za priključitev uporabil parameter footnotes. Če bi dodal/i ta dva parametra (oz. module), bi dobil lepši pogled, tako kot v [[Lazzaro Cattaneo]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:03, 24. julij 2021 (CEST)
== Olimpionik ==
Minuto po mojem prispevku ste dodali Primoža Rogliča preko mojega prispevka. Prosim, če se odloči, ali bodo olimpioniki urejeni kronološko ali po abecedi. Zdaj je čudna kombinacija obojega.{{nepodpisani|Markohrastovec}}
: Sem popravil na seznam po kronološkem vrstnem redu. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:10, 28. julij 2021 (CEST)
== Liste des châteaux en Slovénie ==
Hi! I'm going to answer you here rather than [https://fr.wikipedia.org/wiki/Discussion_utilisateur:Kam%C3%A9au#Liste_des_ch%C3%A2teaux_en_Slov%C3%A9nie on my discussion page], I guess my message will be more likely to be seen here :)
:« Hi! I saw your post on Slovenian Portal here on frwiki. I took a look at it and noticed a few castles missing. Is there inclusion criteria for such a list, because you miss quite a lot of them? I suggest to take missing castles from here, because this is more-or-less biggest list that I found. If you need help translating to English, please contact me. »
::So, idk about any criterias for the list, but i only included castles that had an English wikipedia article, or a slovenian one with enough sources. I prefered to only include only a fraction of slovenian castles rather than spreading misinformation or informations i couldn't verify by myself. I don't have any books or physical sources about this subject.
::By the way, I have to admit I didn't understand quite well the system of "traditional regions" : are they officially used by the authorities? or do you use [[Statistične regije Slovenije|statistical regions]]? When i tried to determine a region for each castles, slovenian and english articles gave me different regions, sometimes using traditional regions, sometimes statistical etc. So i just used the traditional ones and checked on google maps in which region each castles was.
::I hope my English was understandable and thank you for your help! --[[Uporabnik:Kaméau|Kaméau]] ([[Uporabniški pogovor:Kaméau|pogovor]]) 10:39, 29. julij 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Kaméau|Kaméau]]: Maybe I can help you with the second part, because I have another question :) So, castles in Slovenia were built before "statistical regions" popped-up across especially Europe. Traditional regions were all dutchess, 4 in Slovenia but with parts in Croatia and Italy too. Traditional regions (Kranjska, Goriška, Istra, Štajerska, Koroška and Prekmurje) are mostly used in media, but with some gray area, which they put the subjected area "as they wanted" (like myb Žiri, for which I can find some maps with municipality in nowdays Gorenjska and also Primorska). But maps with both Istra and Goriška are rarer and they are joined into Primorska. In modern times we use mostly [[:en:Statistical regions of Slovenia]] as these are mostly mentioned in govermental statistic, but media/press-agenices will use names in [[:en:Category:Historical_regions_in_Slovenia]], but not all of them. Hope I made it clear, becuase it is quite complicated as these regions reflect history on area of Slovenia.
:Another question popped up as I was watching TDF. Is chateaux in French strictly "castle" or "grad" in Slovene? Whilst there are no forts (West Point, for example) we have "tabor"s, fortificated walls around churches built in time of Osman invasion. They are about 100 of these in Slovenia, what do you think, should we include it? Link, sadly in German: [[:de:Tabor (Wehranlage)]].
:Hope you understand, have a nice day! '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:44, 29. julij 2021 (CEST)
== Izbris strani ==
Pozdravljen, a bi lahko ti, ki si admin, izbrisal stran Velika lakota 1315-17, saj v njem nič ne piše, temveč samo ena neumnost "yo soy tu". To besedo sem izbrisal in napisal, da je članek potreben izbrisa. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:22, 6. avgust 2021 (CEST)
:Je že uredil MZaplotnik. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:28, 6. avgust 2021 (CEST)
V redu, super. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:30, 6. avgust 2021 (CEST)
== iz / s ==
Nedavno sem videl, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Miselni_preizkus&oldid=5536380 si prestavil] stran 'miselni preskus' na [[miselni preizkus]]. O tej temi, se mi zdi, je bilo pred časom že nekaj povedanega (recimo vsaj 3×: [[Pogovor:Glavna stran/Arhiv#Tipo|1]], [[Pogovor:Bell P-59 Airacomet#Preskus~|2]] in še posebej '''[[Pogovor o kategoriji:Sovjetski preizkusni piloti|3]]''') – [[preizkusni pilot]]. Vidim, da je [[uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] nedavno v predlogi {{tl|LHC}} rabil npr. 'preskusi LHC' in ne 'preizkusi ~', zato mislim, da nisem osamljen pri rabi takšnih oblik. Rabil pa je npr. tudi [[Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino]], v besedilu pa 'preskus~ ~ ~' in tudi 'poskus~ ~ ~'. Vidim pa, da je v vmesniku zgoraj desno 'preizkusne funkcije'...--[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:18, 13. avgust 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:XJaM|XJaM]]: Fran te na zadetku ''preskus'' vrže na ''preiskus''. Za bralca je definitivno neugodno, če je nekje poimenovanje tako, drugje pa drugačno. Samo zaradi slovnične "pravilnosti" (kakršnakoli že) ter ohranjanja arhaičnih izrazov pa se mi ne zdi vredno prestavljati (primer ktgr. Orglavci). Sicer pa tudi Science Illustrated (slo. verzija) uporablja ''preizkus'', tako je vsaj v zadnjih dveh ali treh letnikih, pa verjetno tudi še prej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:43, 13. avgust 2021 (CEST)
'' SSKJ je bolj za preizkus, če ga prav razumem;). Bom zgladil. Hvala za namig! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 18:18, 16. avgust 2021 (CEST)
:{{u|A09090091}}, pišeš: ''Fran te na zadetku'' preskus ''vrže na'' preiskus. Preiskus ni prava beseda, prei'''z'''kus pač. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:22, 16. avgust 2021 (CEST)
::Hvala. Saj to je bilo mišljeno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:46, 16. avgust 2021 (CEST)
== Navajanje knjig ==
Prosim ne vnašaj xy podatkov pod parametre za ime in priimek. Pri dokumentih ob šestdesetletnici Zbora odposlancev slovenskega naroda gre za kolektivno avtorstvo, zato <code>|author=Zbor odposlancev slovenskega naroda</code>. Leto nastanka 1943 bi lahko šlo kvečjemu pod parameter <code>|orig-year=</code>. Pa link do worldcat pod <code>|url=</code> je odvečen, ker se naredi ista povezava že z izpolnjenim <code>|oclc=</code>. Torej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Alojz_Hren&type=revision&diff=5560287&oldid=5560167 takole]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:06, 20. avgust 2021 (CEST)
:Večina je bilo samoizpolnjenih v samodejnem navajanju. Predlagam popravek, da se ne ustvari URL link če ima knjiga OCLC številko. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:08, 20. avgust 2021 (CEST)
::Samodejno navajanje v VisualEditorju ali s kakim drugim orodjem? Če je VisualEditor, lahko mogoče {{u|Pinky sl}} kaj popravi. Drugače pa je vedno dobro preverjati rezultate samodejnih orodij pred objavo, sploh pri masovnih popravkih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:20, 20. avgust 2021 (CEST)
:::VisualEditor, pod zavihkom Navedi, se odpro tri opcije: Samodejno, Ročno in Ponovna uporaba. V samodejnem načinu vpišeš URL, DOI, ISBN, PMC/PMID, QID, naslov ali citat in ta se ti zgenerira. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:23, 20. avgust 2021 (CEST)
::::{{Opravljeno}} Vsi viri so bili popravljeni po tvojem popravku. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:29, 20. avgust 2021 (CEST)
:::::Hvala. Take primere se lahko sicer popravlja tudi z botom, da je manj truda. Za drugič ... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:42, 20. avgust 2021 (CEST)
== Članek napisan kot oglas ==
Pozdravljeni,
videl sem vaše komentarje na strani https://sl.wikipedia.org/wiki/Turizem_4.0 kjer ste označili, da je članek napisan kot oglas in potrebuje čiščenje.
Glede tega imam par vprašanj.
1. Ali to pomeni, da bo članek lahko odstranjen ali bodo samo ostali komentarji dokler se članek ne popravi.
2. Če prav razumem je potrebno odstraniti vse zunanje povezave in jih dodati spodaj, je tako?
3. Glede tona članka piše, da lahko točnejši opis težave lahko najdem na pogovorni strani, vendar tam ne vidim ničesar. Mogoče narobe gledam? Kakorkoli bi bil hvaležen, če lahko podate samo kakšen primer kaj bi bilo potrebno spremeniti in kako bi moralo izgledati.
Sem dokaj nov pri urejanje wikipedije zato sem hvaležen za pomoč.
Lep pozdrav -[[Uporabnik:Ouande6|Ouande6]] ([[Uporabniški pogovor:Ouande6|pogovor]]) 10:28, 5. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Ouande6|Ouande6]]: Hvala za obvestilo. Članek samo zaradi ene predloge ne bo izbrisan, kajti konec koncev je bil nominiran za "ste vedeli, da ...". Administratorji (ali kdorkoli drug) lepimo ta obvestila piscem člankom in bralcem in s tem sporočimo, da je s člankom nekaj narobe. To je lahko slog, ton besedila, premalo sklicev itd. Kar me je zmotilo, so notranje povezave v članku, te bi morale iti v razdelek Zunanje povezave na dnu članka. Tak vzorec je namreč dokaj pogost pri reklamah in cross-wiki spamu (vidim, da si ga popravljal tudi na enwiki).
:Glede tretje točke imaš prav, na pogovorni strani nisem pustil nobene razlage. Pogostokrat se zgodi, da ti okvirčki ostanejo v člankih tudi po več let; zato se na pogovorno stran (članka) ponavadi (ni nujno) ne napiše pojasnila. Če pa uporabnika zanima zakaj, pa so vedno tudi uporabniške strani. Za zgledovanje po urejenih člankih se lahko zgleduješ tudi po izbranih člankih ali drugih člankih (npr. [[France Prešeren]]). Če še kaj ni jasno, pa pogumno vprašaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:11, 5. november 2021 (CET)
== Slike knjižnih platnic ==
Naslednji petek se bomo v seminarju učili postavljanja slik naslovnic na lokalno Wikipedijo, zato te prosim, da s to nalogo ne prehitiš pisca članka. Sicer pa hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:58, 12. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Žal je to tukaj bilo potrebno. Glavna slika v infopolju ne more biti kršitev avtorskih pravic, zato sem jo bil primoran označiti kot kršitev AP po postavki [[commons:COM:BOOK]]. Svetujem, da študente seznaniš tudi z [[commons:Template:PD-Slovenia]], saj se lahko v Zbirko naloži le platnice knjig, ki so bile izdane pred 1970 ali če je platnica preprost motiv, torej le besedilo ali besedilo + slika, ki mora biti v javni lasti. Imetje knjige še ne daje pravice dajanja dela v javno rabo ali zaščito pod katerokoli drugo manj restriktivno licenco (CC-BY). Na žalost sem tu moral posredovati, vendar pa verjamem, da se uporabnica tega najbrž ni zavedala. Hvala za razumevanje, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:11, 12. november 2021 (CET)
::Seveda imajo študentje natančna navodila glede naslovnic, vendar vsega ni mogoče pri urah vzeti naenkrat, nekateri pač prehitevajo in se naredi napaka. Če boš ti namesto njih postavljal slike naslovnic z Bolhe, jih ne bom mogel v živo naučiti ne kako se slika obreže ne po kateri licenci morajo poseči. Ker je vsako leto nova generacija, je vsakič treba začeti znova. Nekaj se že naučijo, ko gremo skozi tvoje intervencije, ampak najbolj bo zaleglo, če naložijo in prav opremijo slike sami. Ker je letos v razredu več ljudi in ker se trenutno posvečamo slogu povzemanja (od stavka do stavka), strukturi člankov, iskanju informacij v tiskanih in spletnih virih itd., smo v zamudi in člankom na naši projektni strani ([[:v:Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2021/22]] in [[:v:Pogovor:Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2021/22]]) še nisem mogel priznati statusa zaključenosti. Najhitreje bi bilo, če bi jim sam popravil, ampak to ni vzgojno, zato te prosim za potrpljenje, če bodo nekatere od mojih zahtev v seminarju uresničene šele čez nekaj časa, najpogosteje tik pred vpisovanjem ocen. Sodelovanje urednikov zunaj razreda je zelo dragocena reč, o tem pišem v vrsti razprav (v zadnjem času jih sproti nalagam na [[:v:Objave: Miran Hladnik|Wikiverzo]]), bojim se samo, da nekaterim daje včasih potuho, da ne dokončajo članka sami. No, v skrajnem primeru takim dam novo nalogo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:48, 13. november 2021 (CET)
:::@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: te popolnoma razumem. Upam, da ne zameriš. Glede teksta se še pri prispevkih nisem toliko ukvarjal. Če pogledaš urejanja na straneh študentov so to:
:::* pri seznamih: poprave napačnih povezav (te so prej kazale na razločitve ipd.), dewikifikacija nepomembnih oseb, tipkarske napake
:::* pri knjigah: ustvarjanje infopolj, nalaganje platnic (ki so prej manjkale). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:35, 13. november 2021 (CET)
== [[Giovanni D'Anzi]] ==
Dearest A09090091, thank you for your help, have a nice week end.
Greetings from [[Caselle Landi]].
[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 13:30, 13. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]]: No problem. Must say, the grammar wasn't even so bad as it is in a lot of cases. You can always ask for help. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:45, 13. november 2021 (CET)
:: Thank youuuuu, sincerely [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:27, 14. november 2021 (CET)
== Urejanje strani seznama diktatorji ==
Pozdravljen, spet jaz, zanima me kaj meniš če bi v prihodnje uredil (jaz) stran Seznam diktatorjev in režimov po številu žrtev tako, da o njih ne pišejo besedila ampak podatki v tabeli. Tako se mi zdi še najboljše, ker bi potem bil tudi zgled bolšji in pomoje ne bi bilo več kakšnih razlogov za izbris. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 15:27, 14. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]: Oblika v tem specifičnem primeru niti ni tako važna. Problem je bil v navajanju virov in njihovi ustreznosti. Predlagam, da ga sestaviš s sklici, ki so uporabljeni na člankih angleške Wikipedije. To pomeni, da vzameš reference zraven številk o žrtvah komunizma na enwiki in jih skopiraš v slwiki, vendar pa ne narediš sklica na enwiki, saj je ta sama po sebi zaradi nestalnosti nezanesljiv vir. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:10, 14. november 2021 (CET)
== Vprasanje ==
Zivjo.
Mi lahko poveste, zakaj mi na wikipediji brisete linke do mojih intervjujev? Ali kaj krsim? Hvala. Gregor Jazbec [[Posebno:Prispevki/178.58.152.178|178.58.152.178]] 00:57, 16. november 2021 (CET)
:Pozdravljen. Po dogovoru se tu tikamo, upam da te ne moti. Z dodajanjem zunanjih povezav moramo postopati preudarno. Vsi intervjuji osebe je ravno tako primerljiva tema kakor naštevanje vseh člankov nekega novinarja. S tem ne mislim, da niso uporabni, vendar pa hkrati niso dovolj uporabni v smislu Wikipedije za samostojno povezavo. Predlagam, da prebereš [[WP:ZP]] in [[WP:SPAMLINK]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:21, 16. november 2021 (CET)
Zdravo. Prebral wp zp in wp spamlink. Se vedno ne najdem enega argumenta, zakaj ne bi bilo ok. Linki imajo dodano vrednost, ker bralcu dodatno in bolj poglobljeno odkrivajo dimenzije mojega dela in razmisljanja o razlicnih tematikah. Ni reklama zame. Se vec, na tujih wikipedijah pri dolocenih (tujih) avtorjih vidim cel niz povezav na njihove intervjuje ali opise njihovih del in razmisljanj, prav na tak nacin, kot sem imel jaz. Prosil bi, da se linki vrnejo nazaj. Lpg [[Posebno:Prispevki/188.198.161.162|188.198.161.162]] 18:24, 16. november 2021 (CET)
:Nočem te užaliti, vendar osebnih mnenj tu v večini ne navajamo, predvsem ne nerelevantnih. To pomeni, da navajamo mnenja strokovnjakov svojega področja; vsekakor pa ne mnenja osebe o vseh perečih temah. Navajaš: "[...] Se vec, na tujih wikipedijah pri dolocenih (tujih) avtorjih vidim cel niz povezav na njihove intervjuje": ti so verjetno najbolj odmevni intervjuji osebe ali pa so strogo v tematiki; vsekakor pa niso navedeni vsi. V kolikor vidim, so to intervjuji predvsem vojaško-psihiatričnega področja, predlagal bi, da narediš selekcijo; nekatere tematike se prekrivajo. Vsekakor pa je to le stvar dogovora, kajti zgornje so smernice in ne pravila (se jih je pa priporočeno držati). Bi poprosil še @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpa]] za mnenje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:50, 16. november 2021 (CET)
== Mravljakova žaga ==
Pozdravljeni! Danes sem začel z opisom Mravljakove žage na Pohorju - in še preden bi lahko dodal še kaj več - ste mi osnovo članka že odstranili... Takšno ravnanje se mi ne zdi ravno vzpodbudno in moram priznati, da kar malo ubija ustvarjalnost... Pa tudi ni v slogu z vašim "Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu!". Razumem, da sta bila zapisana dva stavka in samo dodane koordinate. Vendar je bil to šele začetek opisa objekta, ki spada med tehniške spomenike v Sloveniji... Zakaj takšna hitrost pri odstranjevanju novih zapisov? Kako naj imam voljo dodati še kaj? Koliko stavkov je dovolj, da zapis ne bo odstranjen? {{nepodpisani|90.157.197.119}}
: Pozdravljen! Sam sem najprej malce okleval o izbrisu, vendar sem kasneje odločil na slabše. Če boš resnično razširil stran, jo lahko obnovim. Ponavadi se tako kratki članki (ali škrbine) brišejo zelo hitro, saj dva stavka nista ravno uporabna. Ravno obratno, pri branju se lahko porodi še več vprašanj. Za pomoč sem vedno na voljo. LP,--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:22, 22. november 2021 (CET)
Hvala za obnovo strani! Je prijatelj dodal še nekaj stavkov in slik. Več še sledi... {{nepodpisani|90.157.197.119|08:23, 23. november 2021}}
:Dva napotka: ne vstavljajta slik iz drugih virov brez dovoljenja (več: [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]) in ustni viri niso dovolj (več: [[Wikipedija:Preverljivost]]). Temu primerno sem članek pospravil, ker je bila stran tudi precej nametana. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:30, 23. november 2021 (CET)
== Težave z slikami v infopolju knjiga ==
Pozdravljen, ponovno jaz, oprosti če ti kaj težim, ampak potrebujem pomoč pri navajanju slik v infopolje knjiga. Pred kratkim sem napisal strani Huda Jama (knjiga) in Titova velika prevara: Kako je Tito zavajal Churchilla in slike se nikakor ne želijo pokazati v infopolju. Podobno težave sem imel na strani Slovenski razkol: Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora, kjer se je isto zgodilo. Lahko pogledaš kje je težava? Hvala vnaprej. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:24, 27. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]: Problem je v starejši tehnologiji, ki zajema vnos slike kot v članku (<nowiki>[[Slika:XXXX.YY|270px]]</nowiki>) in bi ga bilo potrebno posodobiti. Slike nedavnih knjig pa nalagaj lokalno, saj so še vedno avtorsko zaščitene in sam nimaš pravice do distribucije pod licenco CC-BY-SA. Skene sem na Zbirki predlagal za izbris, jih bom pa lokalno še naložil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:11, 28. november 2021 (CET)
== Otočec ==
Vir za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Oto%C4%8Dec&curid=124306&diff=5614703&oldid=5614699&diffmode=source novo številko] je bil isti kot za prejšnjo, že naveden: [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px/table/tableViewLayout2/ Prebivalstvo po spolu in po starosti, naselja, Slovenija, letno]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:59, 4. december 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: Imaš prav. Sem razveljavil poseg ter hvala za opombo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:40, 4. december 2021 (CET)
== Serije na POP TV==
Zdravo! Prosil bi Vas, če lahko z dodatnimi info ali pa popravki do sedaj napisanega pomagate oblikovati strani [[Sekirca v med]] ter [[Za hribom]]. Hvala že vnaprej za pomoč :) '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]'''|[[Uporabniški pogovor:VidicK01|✉]] 19:45, 4. december 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Žal ne spremljam serij, tako da z vidika vsebine ne morem ravno pomagati. Lahko pa ti pomagam z vidika Wikipedije. PS: Ni me treba vikati. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:51, 4. december 2021 (CET)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Razumem, hvala vseeno. Morda veš kje bi lahko dobil več informacij o takih serijah (poleg IMDB, 24ur.com ..)? Lp [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:53, 4. december 2021 (CET)
:::Vir 24ur.com je do produkcij POPTV kot spletni medij pristranski, saj je isto podjetje. To ne pomeni, da je narobe citirati 24ur, vendar v besedilo na wikiju ne spadajo npr. "čudovita vasica na zelenih tratah". Če ne najdeš drugih virov, morda ne zadošča kriterijem [[WP:POM]]. Virov je precej, če pobrskaš po spletu tako kot za Za hribom in Sekirca v med. Ker to ni neka kontroverzna tema, se prag uporabe novičarskih portalov ponavadi malo zniža. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:04, 4. december 2021 (CET)
::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Sem dodal infopolji v oba članka, pa te prosim za pregled. Če bi mi povedal glavne osebe, jih bom tudi dodal. Sem poskusil tudi z vsemi igralci v infopolju; vendar ta nato izgled natlačeno. Hvala vnaprej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:18, 4. december 2021 (CET)
:::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Najlepša hvala za pomoč. Glavne osebe so pri obeh napisane v okvirčkih ''liki'', morda bi lahko dodala le tiste res glavne osebe (npr. pri Sekirci v med tiste like do Lee Mihevc, ki so res najpomembnejši). Sicer pa je potem to tudi večinoma vse. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 09:23, 5. december 2021 (CET)
:::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Pozdravljen, imam eno hitro vprašanje glede urejanja v Wiki. Ko imaš tabelo in v njej obarvan okvirček, mene zanima, kako lahko pobarvam okvir tako, da bo polovica z eno polovica pa z drugo barvo? Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:55, 5. december 2021 (CET)
::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: To na žalost verjetno ni možno. Ga pa lahko razdeliš s pomočjo {{tl|Diagonal split header}}. Pazi, ugnezdene tabele niso ravno zaželjene (se ji izogibamo, kadar je le mogoče). Upam, da sem odgovoril na tvoje vprašanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:06, 5. december 2021 (CET)
:::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Super, najlepša hvala. Morda uporabim, sicer pa bom pustil kot je. Lep večer [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:27, 5. december 2021 (CET)
== Okupacija Javornika ==
Slika ni s spletne strani Bolha, temveč sem naslovnico fotografirala sama. Kljub temu me zanima, kako fotografije s spleta arhivirati, zato Vas prosim za razlago. LP, --[[Uporabnik:Tinkarasto|Tinkarasto]]
:{{ping|Tinkarasto}} Z arhiviranjem sem mislil samo v primeru, če bi sliko vzelo kje s spleta. Linke do slik lahko arhiviraš [https://web.archive.org/ tu], navodila za shranjevanje pa [https://help.archive.org/hc/en-us/articles/360001513491-Save-Pages-in-the-Wayback-Machine tu]. Tako bo vir slike viden tudi ko se bo oglas na Bolhi/Amazonu/Ebayu ... iztekel. Če si sliko naredila sama, lahko pod avtorja zraven ilustratorja (če je znan) ali založbe za sliko samo dodaš še <nowiki>{{Own}}</nowiki>. PS: Ni me treba vikati. Če ne bo šlo, me z veseljem kontaktiraš.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:05, 8. december 2021 (CET)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Hvala za odgovor. LP, --[[Uporabnik:Tinkarasto|Tinkarasto]]
== Sneguljčica in sedem palčkov (film, 1937) ==
When I asked about the deletion of Disney articles, you said that they were too badly translated and would be better off rewritten. So, can they be rewritten? I point to [[Sneguljčica in sedem palčkov (film, 1937)]] as an example because it has been deleted twice, and the second time was one of those vandalism articles by an IP that targets movies like this. But also, I didn't think IPs were allowed to create pages in this Wikipedia, but for some reason so many IPs have been making bad articles that get deleted. My point is, how are they able to create these pages, and shouldn't there be something to stop them? Not just the Disney vandals, other IPs too. I saw the deletion log for example and so many pages are created by IPs as vandalism. But back to the Disney articles, do you know who could rewrite them? I saw [[Levji kralj (film, 1994)]] was created by {{u|Henry3243}}, should it be deleted and recreated from scratch? I believe he too had made some pages that were deleted, but I forgot which ones and maybe not from that account, but from one of the many sockpuppets. However, I sometimes believe that the old history might be worth restoring for historical reasons. Because sometimes, there are good edits from native users, even on deleted pages. Like on Teletubbies as I mentioned before. Finally, I remember on Teletubbies, it used to have an infobox, which could be useful. So, at the very least, could anything (if there is anything) that was on Teletubbies before can be readded to it, even if the old history is not restored? I won't bother making the articles since I would not be able to rewrite enough. But I ask if any user or users might be interested in them. I saw one user (couldn't remember which one) say they were into animated films. Do you know which user that is and if they could create better versions of the articles? [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 01:06, 20. december 2021 (CET)
== How we will see unregistered users ==
<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">
<section begin=content/>
Hi!
You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki.
When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed.
Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help.
If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]].
We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January.
Thank you.
/[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/>
</div>
19:19, 4. januar 2022 (CET)
<!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 -->
== Predloga ==
Živjo. Prosil bi te, če lahko omogčiš Infobox executive government v slovenski Wikipediji.
Hvala in vse dobro v 2022--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 15:04, 5. januar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: Oprosti, da se ti nisem prej oglasil. Tudi tebi želim veliko delavoljnosti in dobrih stvari v '22. Kot vidim, ni nič zahtevnega, bojim se le njegove uporabnosti. Po mojem mnenju je infopolje samo za eno stran brez veze izdelovati. Koliko je takih kandidatov (sklepam vse strani o vladah XX države?). Če hočeš, ga lahko razmnožim z AWB. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:47, 7. januar 2022 (CET)
:: Tako ja, mislil sem ga uporabljati za strani o vladah držav. lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 10:48, 9. januar 2022 (CET)
== Izbris strani Belo se pere na devetdeset ==
Pozdravljeni,
zanima me zakaj je bila izbrisana stran danes kreiranega članka Belo se pere na devetdeset. Najlepša hvala za odgovor, ElizabetaP [[Posebno:Prispevki/46.123.253.32|46.123.253.32]] 17:14, 10. januar 2022 (CET)
Sem videla, da ste mi popravili zatipkano napako in jo pravilno popravili. Najlepša hvala.
[[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] ([[Uporabniški pogovor:ElizabetaP|pogovor]]) 17:24, 10. januar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]]: Stran je bila premaknjena, saj je (kot si ugotovila) imela v naslovu tipkarsko napako. Prestavljanje je za sabo pustilo preusmeritev, jaz pa sem pobrisal le preumseritev.
:PS: Tu se tikamo, da je bolj kolegialno. Upam, da te to ne moti. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:34, 10. januar 2022 (CET)
Sploh, super in hvala še enkrat. [[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] ([[Uporabniški pogovor:ElizabetaP|pogovor]]) 22:34, 10. januar 2022 (CET)
== Preusmeritve ==
Ali mi prosim razložiš, kakšne preusmeritve so bile potrebne v mojih člankih o Kolumbiji, saj sem navajala slovenske naslove. Ne razumem.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:17, 10. januar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Nič ni narobe, jaz sem pa ustvaril preusmeritve z originalnih imen. Ne vidim, kako to ni v skladu s smernicami (o poimenovanju ali preusmeritvah). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:21, 10. januar 2022 (CET)
::Saj nič ne očitam, le ne razumem čemu je bilo to potrebno. Tak postopek sem prvič v 10 letih opazila. Članki se vendar navezujejo na besedila v drugih jezikih.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:24, 10. januar 2022 (CET)
:::S tem odpiramo možnosti za brskanje po vsebini tudi ostalim bralcem, ki morda sploh nimajo znanja španščine (primer: Grad San Felipe de Barajas; kjer povezava kaže na Castillo de ...) ali obratno; za npr. tujce, ki jim slovenščina še peša (primer: Catedral Basílica del Sagrario y San Miguel de Santa Marta, ki kaže na Bazailika stolnica Santa Marta). Preusmeritve so učinkovite tudi takrat, ko se morda ustreznega imena sploh ne spomniš ali veš, da je še kakšno drugo poimenovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. januar 2022 (CET)
== Slika RE-51 Triglav ==
Sem Našel na ShipSpotting vredu silk od Triglava:http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=1737060 {{nepodpisani|PannaSOS}}
:{{ping|PannaSOS}} Bom poiskal eno sam, saj tudi ta nima časa nastanka originalne fotografije. Vidim ene skene s poljskih knjig, bom poskusil rajši tam. Stvar navajanja virov pri slikah specifično ni stvar WIkipedije marveč ZASP (zako o avtorskih in sorodnih pravicah) ter komercialnosti Wikipedije, ki za pošteno uporabo zahteva vsaj avtorja, vir originala in datum.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:01, 18. januar 2022 (CET)
:a ok, raumem, če karkoli najdete bo odlično [[Uporabnik:PannaSOS|PannaSOS]] ([[Uporabniški pogovor:PannaSOS|pogovor]]) 12:07, 18. januar 2022 (CET)
==[[Szczecin]]==
Živjo, Ščečin mora [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=Szczecin po pravopisu ostati] Szczecin. Pri imenih naselij iz latičnih pisav je doktrina, da se posloveni le najpogostejše, npr. Łódź je Lodž, Katowice so Katovice, splošnega pravila za podomačevanje ni. Gl .tudi [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-09-03#Wikipedija ni vozni red]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 15:53, 23. januar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Bom vrnil, hvala za opozorilo. Edino kar mi ni jasno je, kako se definira "najpogostejše"? Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:57, 23. januar 2022 (CET)
::Še najboljši odgovor je: zgodovina. Imamo recimo pravico, da uporabljamo obliko [[Lvov]] namesto na prvi pogled ustreznejše Lviv, ker je bilo to ukrajinsko mesto nekoč del naše skupne države - skrajno vzhodno mesto Avstro-Ogrske in se je (ruska) oblika Lvov zasidrala v slovenskih medijih, učbenikih in zemljevidih konca 19. stoletja in pri tem je ostalo. O glavnih mestih (tudi [[Krakov]] je bil nekoč glavno mesto Poljske, to ni bila od nekdaj Varšava) se je zmeraj dosti pisalo in je bila možnost, da so se podomačil njihov zapis, večja ... Zakaj pa smo od stotine poljskih mest podomačili tudi [[Katovice]], nimam drugega odgovora kot to, da je to mesto središče poljsko-slovenskih kulturnih in jezikoslovnih odnosov.
::Včasih jezikovni razvoj (tudi pravopis se seveda postopoma spreminja) ne gre v smeri podomačevanja, ampak v obratni smeri, k izvirnemu tujemu zapisu. Danes je glavno mesto Danske tako kar [[København]], če pogledamo zgodovino slovenskih pravopisov zadnjih 60 let, pa lahko vidimo predpisane oblike »Köbenhavn« ali »Kopenhagen« in »Kobenhavn«. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 16:33, 23. januar 2022 (CET)
:::Sedaj razumem, najlepša hvala. Vse prestavitve sem že vrnil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:52, 23. januar 2022 (CET)
== Koza zate! ==
[[Slika:Házikecske portré.JPG|left|150px]]
Na kozo
[[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 23:24, 29. januar 2022 (CET)
<br style="clear: both;"/>
== Baklava zate! ==
{| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;"
|style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Baklava - Turkish special, 80-ply.JPEG|135px]]
|style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | na če maš raj bosankso hrano kt koze lol drgač pa škoda da nimajo žlikrofov tlele
[[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 23:35, 29. januar 2022 (CET)
|}
==Josip Agneletto==
Oprosti, ne razumem, kaj sem narobe napisal. Povzemam: Pravilno poimenovanje je Agneletto, a je bila stran svoj čas prestavljena na Angeletto, morda zaradi podatkov Wikidata. Sem prestavil spet na Agneletto, a nisem dovolj spreten za poseganje v vikipodatke, pa bi te prosil, da malo pogledaš. Človeka sem osebno poznal, zato je popolnoma gotovo, da je pravilna oblika Agneletto. (MMG, v italijanščini to pomeni ''mlado jagnje'', medtem ko napačna oblika pomeni ''angelček'', vendar Agneletto gotovo ni bil ne jagenjček ne angelček, temveč značajen predstavnik Tržaških Slovencev v najhujši dobi njihovega obstoja – pa še priimka mu ne znamo zapisati.) Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:47, 16. februar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Popolnoma nič nisi storil narobe. Na wikipodatkih sem popravil vse jezikovne predloge, na Zbirki pa sem zaprosil za preimenovanje datoteke. Kar sem hotel zvedeti od tebe je, če je slučajno potrebno preusmeritev (nastala avtomatsko ob prestavljanju) izbrisati? Nanjo se ne povezuje noben članek. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:57, 16. februar 2022 (CET)
::Mislim, da je vseeno, če se briše ali ne, prav zato ker ni povezav na druge članke. Stori po svoji pameti, saj se na to razumeš bolje od mene. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:13, 16. februar 2022 (CET)
:::Sem izbrisal, da ne bo prihajalo do pomot. Hvala za sodelovanje, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:22, 16. februar 2022 (CET)
== Flickr ==
Živjo. Na portalu Flickr sem opazil, da ima Vlada RS svoj profil in ogromno foto materiala (https://www.flickr.com/photos/vladars/). A lahko to prosto nalagamo na Wikipedijo in uporabljamo v člankih?
Hvala za odgovor, lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 15:57, 17. februar 2022 (CET)
:Na žalost licenca ni dovolj prosta za Commons (glej [[:Commons:Commons:Flickr files]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:11, 17. februar 2022 (CET)
::@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: <s>Če manjka katera izmed slik ministrov, se jo lahko lokalno naloži (tudi obrezano) na slovensko Wikipedijo. Licence so CC-BY-NC, kar na žalost ne pride v upoštev; še vedno pa se jo lahko uporablja pod pogojem poštene uporabe.</s> Glej spodaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:34, 17. februar 2022 (CET)
:::A09, fotografija živeče osebe ne more biti naložena pod pogoji fair use. Samo slike preminulih oseb so lahko predmet poštene uporabe, ker jih ni mogoče nadomestiti. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:11, 17. februar 2022 (CET)
::::Ups, ti dajem prav. Hvala za opombo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:13, 17. februar 2022 (CET)
== Ochman ==
Rad bi se opravičil za slab članek »[[Ochman]]«, ki sem ga napisal predvčerajšnim. V [[Uporabnik:Pozdrawiam/Ochman|svojem peskovniku]] imam boljšo različico. Ali lahko jo objaviti? [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 18:15, 24. februar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]]: Prihodnjič rajši ne uporabljaj avtomatskega prevajalnika. Ti lahko popravim v peskovniku ter nato prestavim v glavni imenski prostor? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:19, 24. februar 2022 (CET)
::Ja, prosim. [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 18:38, 24. februar 2022 (CET)
:::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:59, 24. februar 2022 (CET)
:::: Hvala! [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 19:39, 24. februar 2022 (CET)
== Priročnik za prečrkovanje ==
Mogoče veš kje se že nahaja priročnik za zapis ruskih/ukrajinskih zemljepisnih imen v slovenščini na slo. Wiki. Vem, da sem ga še enkrat nekje videl, pa ga trenunto ne najdem...--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:11, 26. februar 2022 (CET)
: {{u|GeographieMan}}, tu je: [[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 19:51, 26. februar 2022 (CET)
::Hvala! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 21:09, 26. februar 2022 (CET)
:::{{u|GeographieMan}}, glede ukrajinskih imen še tole: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5525/ukrajinska-in-beloruska-imena-uporabiti-ruski-zapis-ali-ne . —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:33, 26. februar 2022 (CET)
== Brisanje preusmeritev ==
Zdravo, sem videl, da si izbrisal precej mojih preusmeritev. Nekaj jih je morda upravičeno izbrisanih, se mi pa zdi, da je bil izbris preusmeritev [[Invazija na Donbas]] in [[Posebna vojaška operacija v Ukrajini]] povsem neupravičen.
*"Invazija na Donbas" je bila preusmeritev na [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]], ki se je začela leta 2014 ravno na tem območju na katero so takrat prišle ruske sile na pomoč proruskim separatistom v Doneški in Luganski ljudski republiki. Zdi se mi, da ime "invazija" skladno sovpado z razlago SSKJ, ki pravi: "Invazija je množično prodiranje, vdor vojaških sil ene države v drugo, vpad". Tvoj komentar: "''PMM zavajujoč naslov, Donbas ni mednarodno priznana država; Rusija je prišla "pomagat" ruskim prebivalcem tega območja''". Ne razumem kaj je problem pri tem, da Donbas ni mednarodna priznana država, prosim razloži. Da pa je Rusija prišla "pomagat" prebivalcem tega območja pa še zmeraj ne spremeni ničesar, še vedno gre za invazijo, saj je prišlo do vpada ruskih sil na ukrajinsko ozemlje.
*"Posebna vojaška operacija v Ukrajini" je bila preusmeritev na [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino (2022)]]. Tvoj komentar ob izbrisu: "#R prav tako potrebuje razločitev". Kakšno razločitev? Ruski predsednik Vladimir Putin je to kar zahodni mediji imenujejo invazija na Ukrajino označil za "posebno vojaško operacijo v Ukrajini" in iz tega tudi izhaja naslov te preusmeritev.
{{br}}
Menim, da bi morali obe preusmeritvi biti obnovljeni. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 14:00, 13. marec 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Za prvo se morda strinjam, da je bila rahlo neupravičeno izbrisana. Vseeno, koliko virov pa jo je opisovalo kot invazijo na Donbas? Ali ni bila morda bistveno pogosteje omenjena kot "vojna v Donbasu" z njenimi izpeljankami. Morda kot obrazložitev: Donbas in Lugansk sta del Ukrajine po mnenju večine držav sveta, zato je lahko neposredna invazija na Donbas obravnavana kot invazija na Ukrajino samo. Tu je vprašanje konteksta, ki pa PMM ni ravno potrebno (bi pa lahko bilo sporno)
: Za drugo si pa ustvaril tudi [[Ruska posebna vojaška operacija v Ukrajini]], ki za razliko od izbrisane podaja tudi storitelja (Rusijo). Bojim se, da bi lahko pri drugi prišlo do zmede zaradi nemških mahinacij v Ukrajini med drugo svetovno vojno; kar pa ni ravno dobrodošlo saj ustvarja zmedo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:11, 13. marec 2022 (CET)
== Gibanje svoboda Revert sprememb ==
Prosim pojasnite svoje kršitve in posege v volilno pravico. [[Uporabnik:FiatMahindra|FiatMahindra]] ([[Uporabniški pogovor:FiatMahindra|pogovor]]) 22:09, 28. marec 2022 (CEST)
:Moje kršitve? Volilna pravica? Odstranil si referencirano vsebino ali naredil besedilo slogovno slabše. Poleg tega, Wikipedija ni demokracija. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:12, 28. marec 2022 (CEST)
== Slike iz revij ali za revije ==
Prosim te za presojo [[:c:Special:Contributions/Blackadster|dveh prispevkov uporabnika Blackadster]] v Zbirko. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:09, 18. april 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Hvala. Pri Zupančičevi sem dodal opozorilo o VRT zahtevku (saj sta navedena tako vir kakor avtor), za Arčona sem dodal copyvio tag (avtor ni jasno naveden tudi na Primorskem dnevniku; slika verjetno ni njegova). Za copyvio bo presodil administrator, pri VRT zahtevku ima nalagatelj 1 teden časa, da ga predloži; če ne, sledi hitro brisanje. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:24, 18. april 2022 (CEST)
::PS: poštena uporaba ne pride v upoštev, ker sta obe osebi še živi in se ju tako da prosto fotografirati (navkljub potencialni težki izvedljivosti). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 18. april 2022 (CEST)
== CEE Pomlad 2022 ==
Kar nekaj tvojih prispevkov še ni označenih za natečaj, jih boš sam dodal ali želiš da jih jaz? Načeloma vse spada, tudi če niso prijetne teme. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:48, 11. maj 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Se strinjam, da teme sploh niso prijetne; so pa aktualne. Načeloma bi jih vključil v natečaj, bi se mi pa neko tekmovalno okronjevanje zdelo sicer moralno sporno. Članke bom tudi sam označil, do sedaj nisem še našel kaj več časa (za prevajanje, popravke in označevanje); konec koncev ti nočem povzročati prevelikih skrbi glede stvari, za katere lahko poskrbim sam. Edino, kar me še zanima, je deljeno avtorstvo člankov za CEE. Npr. članek je ustvaril nek drug uporabnik, pa sem ga sedaj razširil. Kako se to (predvsem tehnično) označi? Preprosto doda nov {{tl|CEE Spring 2022}}? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:55, 11. maj 2022 (CEST)
::Razumem, kot boš presodil, ne silim. Zanimiv problem tole z avtorstvom, predloga res ni narejena za tako situacijo. Ampak lahko samo napišeš v seznamu, da si razširil, in bova s Pinky prav štela. Razen če želiš, da te šteje na osrednji strani na Meti, v tem primeru poskusi dodat še eno, pa bomo videli kaj se zgodi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:02, 11. maj 2022 (CEST)
== Posodobitev člankov ruske invazije ==
Hej, bi mi bil, glede na to, da si prispeval veliko člankov o ruski invaziji na Ukrajino, pripravljen pomagati počasi posodobiti vse te članke? Trenutno se ukvarjam s posodobitvijo glavnega članka in sem nekje na polovici potem pa sem se nameraval lotiti posodobitve prve faze invazije (torej recimo Kijev in okoliških bitk, Sumi, itn do danes), časovnice in seznama bitk ter tiste predloge, ki naj bi imela vse članke notri. Ker je tega kar precej bi bil zelo hvaležen, če mi priskočiš na pomoč, če imaš čas seveda. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:33, 28. junij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Lahko ti pomagam, meni tudi v prevajalniku že nekaj časa gnijejo krovni članki o invaziji. Zaenkrat se mi zdi smiselno, da posodobiš/(va) krovni članek ter dodava sankcije, mednarodno pomoč ter vojne zločine, nato pa obdelava še posamezna podpoglavja. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:32, 28. junij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: FYI, sem se lotil [[Seznam vojaških konfliktov med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]]. Po tem se lahko lotim [[Hersonska ofenziva]] ter [[Vzhodna ukrajinska ofenziva]]. Ne smeva pozabiti tudi na predlogo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:48, 28. junij 2022 (CEST)
::Top, hvala, bom poskusil danes dokončati krovni članek, potem naredim eno hitro lekturo potem pa nadaljujem po vrsti s temi ofenzivami in boji. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:56, 28. junij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem ustvaril spisek opravil na [[Uporabnik:A09090091/Ruska invazija na Ukrajino]]. Upam, da bo seznam do jutri sfiniširan. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:00, 28. junij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: V krovnem članku se mi zdita poglavji o sankcijah nepotrebno podvajanje. PMM lahko odstavke združiva (če se strinjaš) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:17, 30. junij 2022 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: ta del sem izbrisan, ker sem ga prej pozabil. Podatki v tem odstavku so zastareli (iz marca ko sem to pisal) + novejši podatki so navedeni kot si sam opazil v drugem poglavju. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:33, 30. junij 2022 (CEST)
::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: mimogrede hvala za lekturo članka. Zadnja dva dni me ni bilo, tako da bom danes začel s posodabljanjem še nekaterih drugih člankov, predvsem o preteklih bitkah. Jih bom po potrebi dodal na tisti seznam zgoraj. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:52, 30. junij 2022 (CEST)
:::::::Seveda, hvala. Za jutri imam v planu [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva]], danes ne bom več utegnil. MMG sem izbrisal še nekaj podvojenih delov članka; za omenjenega pa sem te moral vprašati. Zelo sem vesel, da si se mi pridružil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:04, 30. junij 2022 (CEST)
::::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Info: Vse bitke in krovni članek [[Kijevska ofenziva (2022)|kijevske ofenzive]] so posodobljeni in razširjeni. Sedaj grem na [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva|severovzhodno ukrajinsko ofenzivo]] ter [[Južna ukrajinska ofenziva|južno ukrajinsko ofennzivo]]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:52, 8. julij 2022 (CEST)
:::::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Super, hvala za posodobitev. Jaz se nekako vračam po lažji poškodbi roke; sedaj bo lažje tipkati. Delam na člankih o Ukrajini & Donbasu ter še čem. Kar tako naprej, se pozna ogromno '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:59, 14. julij 2022 (CEST)
::::::::::No vsekakor se nikamor ne mudi, tako da previdno z roko. Glede člankov bi pa rekel, da sva na zelo dobri poti. Eno večjih opravil je še tista predloga, posodobitev vzhodne in severovzhodne ukrajinske ofenzive ter še nekaj člankov o raznih posledicah, bitkah, vojnih zločinih, begunski krizi itn. Koristijo pa defintivno tudi tvoji včerajšni prispevki o "separatizmu", "humanitarnem koridorju" idr., ker je s tem vedno manj rdečih povezav v člankih. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:53, 15. julij 2022 (CEST)
:::::::::::Vsekakor sva na zelo dobri poti. Najprej bom še dokončal članke, ki jih imam v izdelavi v prevajalniku (nisem najbolj vesten ;) [[Z (vojaški simbol)]], [[Napadi v Zahodni Rusiji (2022)]], [[Spolno nasilje med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]], [[Mednarodno priznanje Donecke ljudske republike in Luganske ljudske republike]] ter vse bolj aktualen [[Spori o zemeljskem plinu med Rusijo in Evropsko unijo]]. Za posamezne okupacije oblasti pa bo treba počasi tudi iz naftalina potegnit kakšen moj peskovnik o ruskih zasedbah mest in naselij.
:::::::::::Vsekakor se ti pridružujem pri prevajanju člankov o posledicah in vojnih zločinih, brž ko končam s temi. Enako tudi tebi pohvale za vse bitke (ter tudi [[Šrilanški protesti (2022)]]). Morda namig: pred nekaj časa sem ustvaril {{tl|Cenzurirano}}, če prenašaš slike posledic napadov (predvsem bližnjih posnetkov žrtev, glej [[Raketni napad na Vinico]]), ti zavoljo naših bralcev predlagam uporabo tovrstne predloge na pogovorni strani. Zenkrat mislim, da takšnih slik še nisem (nisva) prenašala, bo pa zagotovo prišlo prav pri kakšnem pokolu.
:::::::::::LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 15. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Pazi, če boš kje delal povezave na ukrajinski Kačji otok dodaj zraven ", Ukrajina". Še en Kačji otok je na Vrbskem jezeru. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:29, 22. julij 2022 (CEST)
== Povezava člankov ==
Pozdravljen A09, bi mi lahko mogoče pomagal pravilno povezati moja dva nedavno objavljena članka, Zavezniška invazija na Italijo in Italijanska kampanja (1943—1945), kajti sem jih ponesreči povezal z napačnima člankoma v ang wiki in potrebujem pomoč pri premestitvi povezave. Hvala in Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 19:06, 18. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:35, 18. julij 2022 (CEST)
==Oznaka v delu==
Pozdravljen, zanima me, do kdaj bo v članku [[Požar na Renškem vrhu]] oznaka 'v delu'? Ta predloga ima parameter 'za' in bi bil hvaležen, če bi ga v prihodnje uporabljal. Sam danes pozneje popoldan tudi nameravam urejati ta članek. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:25, 20. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Daj mi 30 minut, internet mi je vrglo ven pa bom 20. julij moral začeti jovo na novo. Nato jo odstranim in ti prepustim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:32, 20. julij 2022 (CEST)
OK, hvala. Glede parametra velja kot rečeno. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:37, 20. julij 2022 (CEST)
:Domenjeno, že hitim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:43, 20. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Sem odstranil, z dopolnjevanjem sem zaenkrat zaključil. Nekaj podatkov je skozi vire nekonsistenčnih. Znova sem dodal predlog o vodnem topu, saj je bil danes tudi napoten. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:06, 20. julij 2022 (CEST)
Super, hvala. Bom potem pozneje dopolnil. Verjetno bom članek v celoti ali delno prestavil na naslov 'Požari na Kasu (2022)', glede na to, da je zdaj ta požar na Renškem vrhu le manjši del celotne zgodbe. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:17, 20. julij 2022 (CEST)
:Sicer sem imel v planu napisati članek o požarih na Tržaškem Krasu, vendar bi verjetno bil veliko krajši kot tale. Predlagam, da če ga ustvariš; narediš dva razdelka (Slovenija in Italija) ter nato popolnim italijanski razdelek. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 20. julij 2022 (CEST)
Hvala za komentar. Bom videl, kako bo boljše - geografsko ali kronološko - ko se bom prebijal skozi gradivo. Požar se ne ozira na politične meje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:30, 20. julij 2022 (CEST)
:Ideja: mogoče bi lahko od kakšnega medija izprosili kakšno kakovostnejšo sliko. Aktualno sem snel z Reddita, pa se mi ne zdi, da realistično prikazuje stanje požara. Rabili bi kakšno sliko intervencij, bom pogledal malo naokoli; kdo ima kakovostne posnetke intervencije. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 20. julij 2022 (CEST)
Strinjam se, da bi bilo treba dobiti kakšno prosto sliko - to ne bi smelo biti pretirano težko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:53, 21. julij 2022 (CEST)
Odprl sem nov članek na [[Osnutek:Požar na Krasu (2022)]]. Mirno lahko dodaš italijanski del in dopolniš uvod. Ko bo članek primeren za objavo, ga bom prestavil v glavni imenski prostor. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 01:10, 22. julij 2022 (CEST)
:{{Ping|TadejM}} pri nas žal (še) nimamo imenskega prostora Osnutek:, je bil kar v glavnem imenskem prostoru. Zato sem ga prestavil na [[Uporabnik:TadejM/Požar na Krasu (2022)]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:14, 22. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Sklepam, da lahko urejam tudi tvoj peskovnik? Sicer pa se strinjam z Yerpom; za nekaj tako velikega kot imenski prostor Osnutek: bi potrebovali širši konsenz skupnosti. Mogoče veš status slik Slovenske vojske? Se mi zdi da je zaščiten, vendar boš ti bolje vedel. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:57, 22. julij 2022 (CEST)
:::Zdravo. Da, seveda lahko urejaš v mojem peskovniku. Glede imenskega prostora za osnutke se strinjam, da bi bilo treba to implementirati tudi na tehnični ravni. Slike Slovenske vojske niso v javni lasti in je treba pridobiti dovoljenje.([https://www.mirovni-institut.si/data/tinymce/Projekti/UPRAVLJANJE%20AVTORSKIH%20PRAVIC%20NA%20INTERNETU_VIDIK%20JAVNIH%20INSTITUCIJ.pdf str. 40]). ---[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 11:15, 22. julij 2022 (CEST)
aee5lik9q1i98t2ox7b2610ialyyeji
5722640
5722636
2022-07-22T14:52:59Z
GeographieMan
179499
/* Posodobitev člankov ruske invazije */ Odgovor
wikitext
text/x-wiki
{{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}
<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center>
<center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center>
{|
|
|--
|[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]]
| Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno).
|--
|[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]]
| Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]:
:* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...)
:* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]]
:* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]]
:* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]]
:* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]]
Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj!
Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo.
|--
|[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]]
|Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]].
|--
|[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]]
| Če imaš še kakšno vprašanje:
:* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]].
:* v zvezi z delom v Wikipediji:
::* vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]],
::* se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> v omrežju [[Freenode]],
::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]],
::* pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali
::* se obrni kar name.
<br />Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:15, 25. november 2020 (CET)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:15, 25. november 2020 (CET)}}
|}{{Konec okvira}}
== Vračanje besedila ==
Prosim, če ne popravljaš besedil v člankih staronizozemskih slikarjev, ki jih za mano popravil profesor umetnostne zgodovine.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 19:56, 6. december 2020 (CET)
:@Ljuba brank Nisem jih jaz, pač pa sem razveljavljal ''slogovne napake'', ki jih je popravljal neznan uporabnik z ip naslovom {{Uporabnik|2A01:261:3E3:7300:CD84:C4B1:111E:70C0}}. Lep pozdrav, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 19:59, 6. december 2020 (CET)
Vračal si staro besedilo, ki je bilo manj primerno kot popravljeno uporabnika {{Uporabnik|2A01:261:3E3:7300:CD84:C4B1:111E:70C0}}. jaz vem, kdo je za uporabnik. Ne počni tega, prosim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:16, 6. december 2020 (CET)
:Zakaj pa potem ip v tem razponu vandalizira wikipedijo? Poglejte si zadnje spremembe. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 20:25, 6. december 2020 (CET)
In kaj je bil tukaj po tvojem vandalizem? Izboljšan in strokovno primernejši tekst? Halo?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:09, 6. december 2020 (CET)
:Nisem mislil vandaliziranja v pravem pomenu. Se opravičujem za vračanje brez predhodnega posvetovanja, to je bila moja pomota. Toda zakaj bi vi tekst naredili težjega za branje (pa sam s tem nimam težav), če je wikipedija enciklopedija za vse? Ne bi se prerekal, toda rad bi izvedel zakaj. Zadnje čase kroži veliko urejanj z enakim začetkom, toda različnim koncem. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:28, 6. december 2020 (CET)
Tega komentarja v zadnjem stavku ne razumem. Kar se mojih člankov iz področja umetnostne zgodovine tiče, pa sama prosim za strokovne popravke.
Ti pa predlagam da malo poglej uporabnika 193.2.11.205 in 84.20.249.38, gre za istega, ki nemilostno, kljub opozorilu o nepravilnostih, ureja na primer, članek o Slovenskih eksonimih in še več drugih člankov. Pa na videz ni nič narobe, vendar nepravilno piše notranje povezave, jih načrtuje za subjekte, ki najbrž zlepa ne bodo o njih napisani članki, dela seznam eksonimov, ki to niso, itd.
Vsekakor premisli, preden popravljaš oziroma vračaš tekst. Je dovolj resnih vandalizmov za popravljat.
--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:59, 6. december 2020 (CET)
:Ljudje, ki ''popravljajo'' wiki z Applovih mac računalnikov ter so nerigstrirani, se namesto IPv4 izpiše računalniški id. Z njim lahko locirajo katerikoli mac na svetu. Sicer sem uporabnik Windowsa, ampak mislim, da je to vzrok drugačnih številk. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 22:10, 6. december 2020 (CET)
==Viri ==
Pozdravljeni, lahko prosim nehate z opomniki v profilu Boštjan Gartner? Članek, ki naj bi bil sporen sem izbrisal (čeprav ne vem kako naj 20 let in več stare članke drugače kot tako objavim), spodaj pa je pri povezavah več kot očitno, da gre za živečo in pravo osebo. Nenazadnje jo osebno poznam in spada med kulturno dediščino. Hvala, Luka
:{{ping|Lukasnajp}} Prosim, teh opomnikov ne dojemaj kot slabih ali česarkoli. So le rahlo groba sporočila avtorju članka, kaj je še treba postoriti. Predlagam naslednje: Linke prestavi v poglavje /*Zunanje povezave*/. Poizkusi poiskati vsaj nek članek, da bodo tile podatki držali. Stavki ala ''Nekje sem slišal'' ali pa '' Ker to osebo poznam'' niso zadosten vir. S tem te mi drugi ne poskušamo zatreti ali kaj podobnega. Za stil biografij glej [[WP:BIO]]. Hvala za razumevanje. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 13:09, 15. januar 2021 (CET)
==Bazalna lamina==
Hvala za urejanje, ampak bazalne lamine sam ne bi dajal med medcelične stike. Pomensko ni najbolj ustrezno in je od sedanjih kategorij najbolj primerna kar histologija. --'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:26, 17. januar 2021 (CET)
::{{ping|Melaleuca alternifolia}} Resda, da nisem ravno biolog, toda jaz uvod dojamem nekako takole: ''So molekule različnih velikosti, ki se nahajajo med nekaterimi celicami.'' V njem tudi piše ''ki se kasneje nanjo pričrvstijo'' -> tule je verjetno mišljena celična membrana. Včasih bralca, za katerega ni nujno, da je na tem področju izobražen, zanima še več o področju medceličnega prostora in bo kliknil tisto kategorijo. Sicer pa, le čevlje sodi naj čevljar. Upam, da mi ne zameriš. Lp, A0 --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:32, 17. januar 2021 (CET)
::: Ni problema. Vsekakor razumeš pravilno, a gre pri bazalni lamini za (stično) plast iz raznih molekul medceličnine, ki jih sicer v okolico izločajo celice, medtem ko se v medcelične stike uvršča strukturne stike med dvema celicami (iz beljakovin, citoskeletnih elementov itd.). Se mi zdi bolje, da se ne kategorizira po principu ključnih besed, ampak bolj specifično, ker bi drugače bile kategorije res obširne in ne bi več služile svojemu namenu.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:42, 17. januar 2021 (CET)
:::: Ja, saj nekako te razumem, mogoče malo preveč drobim na podkategorije. Sicer se pa jaz držim slogana ''Wiki je za vse''. To pomeni, da lahko vsi najdejo nekaj, eni malo manj, eni več. Se ga bom moral oklepati malo manj. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:50, 17. januar 2021 (CET)
== V delu ==
Prosim te, da se v nadalje držiš predloge <nowiki>{{v delu}}</nowiki>. Sicer si v članek o [[Prionailurus viverrinus]] vnašal koristne spremembe, a gre za to, da bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj in bi jaz potem moral znova ročno ponavljati svoja urejanja, da ne bi razveljavljal tvojih. Prav tako sem moral spremembe pogosteje shranjevati, da mi v primeru navzkrižja urejanj ne bi bilo potrebno ponavljati več hkratnih urejanj. Bi bilo bolje, da bi počakal, da odstranim predlogo, ki sem jo dal ravno zaradi te problematike. Sicer pa hvala za popravke. --'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 09:21, 26. januar 2021 (CET)
:Uh, oprosti za nevšečnosti. Sicer pa ne bom več urejal, ker zadnje čase delam bolj administrativne posege v Wikipodatkih, kategorijah in razveljavljanju. Za nevšečnosti se ti globoko opravičujem. Kako se lahko oddolžim? V bistvu se mi to ni še nikoli zgodilo, te pa popolnoma razumem. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:34, 26. januar 2021 (CET)
:: Ničesar ne rabiš skrbet, stvar je že mimo. To sem ti pa napisal zgolj kot dobronamerno opazko, ker se včasih dogajajo takšna nevšečna navzkrižja urejanj. Sicer pa ponavljam, da si vnesel koristne popravke (na razširjenost vrste sem recimo čisto pozabil).--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 09:41, 26. januar 2021 (CET)
::Bom upošteval tvoj nasvet, {{hvala}} za opombo. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:18, 26. januar 2021 (CET)
Tudi jaz bi te prosil da upoštevaš predlogo "v delu" iz popolnoma enakih razlogov kot so zapisani zgoraj. Sem sicer zelo hvaležen za tvoje urejanje, ampak bi lahko kdaj drugič prišlo do navzkrižja urejanj, kar bi lahko privedlo do nepotrebnih težav. Hvala in lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:12, 30. januar 2021 (CET)
:Očitno me je zaneslo in si še nisem vbil v glavo... :( PS.: Tistih 39? kategorij je bilo res malo preveč za našo ''majhno'' wiki. Se opravičujem. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:13, 30. januar 2021 (CET)
Tistih kategorij se pred tvojim urejanjem še nisem lotil in če sem čisto iskren, sem malo pozabil na njih :P. Bi jih pa definitivno popravil na koncu, ko bi pregledoval članek. Hvala za urejanje, in ne sekiraj se.--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:18, 30. januar 2021 (CET)
:Ok, zmenjeno. Upam, da se bom prihodnjič spomnil ''zapovedi'' ;) LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:21, 30. januar 2021 (CET)
::{{ping|GeographieMan}} Samo eno vprašanje se mi poraja. Če ti urediš objekt v Wikipodatkih, medtem ko nekdo drug ureja članek, ali je to tudi navzkrižje urejanj? PMM je, saj vnašaš nove podatke, samo na drugi platformi. Ali pač? Hvala za odgovor, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:38, 30. januar 2021 (CET)
: Mislim da ni, ker sta to dva različna projekta in nista tako neposredno povezana, kot če dva urejevalca istočasno urejata nek članek. Lahko, da se motim, ampak to se mi še nikoli ni zgodilo. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:48, 30. januar 2021 (CET)
::Najlepša hvala za info. Bom upošteval vajina nasveta! Lep večer želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:50, 30. januar 2021 (CET)
== Prosim za pojasnilo - glede čiščenja ==
Spoštovani,
prosim za pojasnilo glede pripombe, da je potrebno čiščenje članka Anton Žvan. Članek imam namreč odobren s strani profesorja filozofije, slog sem popravila.
lp {{nepodpisani|ZaKoPa|30.januar 2021 12:52}}
:Mene ne vikati, tukaj se tikamo zaradi vzdušja in kolegialnosti in pod komentarji se podpisujemo z <nowiki>--~~~~</nowiki>. Pri članku je problem v navajanju virov. Surov link, kot je v tvojem članku ni v redu. Vsi taki linki so opravljeni z ''nofollow'', zato s tem ne povzdiguješ članka na linku na vrh iskanja zadetkov. Predloga na vrhu tega ni navedla specifično, ampak prosim jih še ne briši. So le opomin bralcem in urejevalcem (posrednim in neposrednim), da je z člankom nekaj narobe. Za navajanje virov uporabljamo {{tl|Navedi splet}}[[Predloga:Navedi splet|1]], {{tl|Navedi knjigo}}[[Predloga:Navedi knjigo|2]] ipd. Prosim, da tele linke prestavi znotraj <nowiki><ref> </ref></nowiki> keywordov. Za navajanje virov in sklicev glej [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Za stil biografij glej [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]]. Hvala za razumevanje. Če je kaj nejasnega, me kar vprašaj. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 30. januar 2021 (CET)
::Poleg tega bi rad pripomnil, da v članek ne sodijo medvrstične zunanje povezave, kot so npr. povezave na spletne strani in druge zadeve. Veliko bolj primerne so [[Wikipedija:Vadnica (Notranje povezave)|notranje povezave]] oz. kot je bilo že zgoraj omenjeno medvrstični sklici (več o tem na [[Wikipedija:Navajanje virov]]). Drugače pa pohvale za članek. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 14:00, 30. januar 2021 (CET)
::{{ping|ZaKoPa}} Sedajle izgleda že kar solidno tudi z viri. Naj samo pridam, da med besedo in sklicem ni presledka. Prav tako je sklic v primeru celotnega stavka za piko. Bi mogoče še pobrskal/a podatke o rojstvu profesorja? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:20, 30. januar 2021 (CET)
Hvala za pomoč, bom popravila presledke. Glede datuma rojstva in datuma smrti ni nobenega uradnega podatka - preverjala sem pri njegovih študentih, celo pri sosedi v sosednji hiši.... Imam samo ustni vir. {{nepodpisani|ZaKoPa|30. januar 18:32}}
:Potemtakem je pa res bolje, da je letnica kot nek ustni ''nezanesljiv'' (z stališča Wikipedije) vir. Veliko sreče pri nadaljnjih urejanjih, če imaš vprašanja se lahko obrneš kar name ali pa vprašaš [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]]. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:34, 30. januar 2021 (CET)
Hvala, dobro se imej in ostani zdrav.{{nepodpisani|ZaKoPa|30. januar 18:35}}
:Hvala enako! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:02, 30. januar 2021 (CET)
==[[Grad Idrija]]==
Živjo, na preusmeritev, ki si jo predlagal z brisanje, je poveznih [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Grad_Idrija prek 300 člankov] (glej {{tl|Gradovi v Sloveniji}}, zato je brez popravljanja povezav ne gre brisati. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 10:57, 31. januar 2021 (CET)
:Najprej {{Hvala}}, da si me opozoril. Naj še pridam, da je grad rudniški in ne plemiški (''Gewerkenegg'' pomeni rudniški grad). Me je kot domačina malo zasrbelo pod prsti, saj se v Idriji ne reče ''grad Idrija'' ampak ''grad Gewerkenegg''. Tudi tujcem to povemo. Navkljub svoji ''borni'' funkcionalnosti pa je imel velik vpliv. Legenda pravi, da so Turki prišli vse do [[Dole|Dol]], da bi izropali grad. K sreči je bila v kotlini megla in so se obrnili nazaj. Bi šlo popravljanje povezav z botom? Če ne, lahko tudi na roko, samo bo trajalo. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:06, 31. januar 2021 (CET)
::{{ping|MZaplotnik}} Eno mičkeno vprašanje. Kje lahko najdem teh 300 povezav? Po petih urejenih povezavah za ''grad Idrija'' lahko najdem samo še moj pogovor. Kje lahko najdem tele povezave? Prosim te za pomoč, če le utegneš. Hvala, lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:06, 31. januar 2021 (CET)
:Sem spregledal tole vprašanje. Povezave so izginile s posodobitvijo predloge na Wikipodatkih. Ko sem jaz pisal zgornji nasvet, so bile še vidne, spremembe v Wikipodatkih pridejo v veljavo z zamikom. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:40, 8. februar 2021 (CET)
::Hvala da si tole uredil. Je pa resnica prišla na plano malo kasneje. V okolici Idrije je bil za časa Oglejskega patriahata grad Idrija, ampak danes ni ne podatkov o tem kje bi bil, niti ostankov. Pmm je tole tako tako, saj so preskenirali celotno pobočje za današnjim gradom zaradi iskanja NUS raket iz WW2. Verjetno bi se nahajal tam, (sicer v kotlini) ampak neposredno zraven vode in umaknjen od toka Idrijce. Dvomim, da bo sploh kdaj članek o tem. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:44, 8. februar 2021 (CET)
==Kandidatura za administratorja==
Zdravo, že nekaj časa pridno opravljaš posege, povezane z nadzorom zadnjih sprememb, novimi članki, vandalizmi in podobnimi urejanji, zato bi te rad predlagal za [[Wikipedija:Administratorji|admina na SL:WP]]. Če se strinjaš s predlogom in boš izglasovan, ti bodo administratorska orodja olajšala nadaljnje delo. Prosim, sporoči. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:55, 8. februar 2021 (CET)
:{{ping|MZaplotnik}} Če imaš občutek, da sem vesten in redu zaslužen, potlej sprejmem. Hvala za predlaganje, ampak mislim, da si ga {{u|Melaleuca alternifolia}} tudi zasluži. Velikokrat je razveljavljal, ko nisem jaz ''visel''. Sem bil zelo presenečen, da nekdo ceni tudi moje delo, navkljub temu, da sem bolj aktiven šele od novembra lani. Najlepša Hvala Ti za predlog.{{Smeško5}}. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:06, 8. februar 2021 (CET)
:Sem pravkar pripravil enotedensko glasovanje, srečno pri kandidaturi! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:39, 8. februar 2021 (CET)
::Hvala za pripravo in prijazne želje! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 8. februar 2021 (CET)
==Uporaben trik pri brisanju neumnosti==
Živjo! Pri vandalizmih, kot je [[Benjamin aganovič|tale]], ki je gotovo usmerjem proti realnemu še živečemu osebku, pred brisanjem raje odstrani povzetek urejanja, sicer je vsebina vandalizma prek povzetka brisanja vidna vsakomur, ki klikne na rdečo povezavo brisanega članka. Za zgled premetenega brisanja glej npr. [[Uporabnik:Samson Jansa]] ali [[Legvan]].--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:17, 18. februar 2021 (CET)
::Živjo, že vem, ker sem tole izvedel na tvoji strani. ;) Ampak zadnja brisana stran ni bila usmerjena proti osebku, zato (še) nisem izbrisal povzetka. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:19, 18. februar 2021 (CET)
== Thank u ==
Hi! Im an editor of Wikipedia: In Spanish and recently I wrote the article of [[Trujillo (Peru)]], i wanted to thank you for helping me solve the errors that I had, I will continue to contribute more Peruvian content to this wiki. Greetings and hugs! [[Uporabnik:Alexcordovaa|Alexcordovaa]] ([[Uporabniški pogovor:Alexcordovaa|pogovor]]) 19:42, 20. februar 2021 (CET)
:Hi, no problem. Thats why we are here, we will fix (most) of grammar errors. Thanks for contributing Peru thematics. We have a few fellow editors that edit such things, but now they (actually she) is focusing on Argentinian themes. BTW, at translation from Spanish to Slovene Google Translate ain't best (and every other, too:( ), so don't hav a hard time with our grammar. Have a nice day and stay safe in these days, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:47, 20. februar 2021 (CET)
== Wikipodatki med viri ==
Pri seznamih osebnosti po občinah piscem naročam, naj navedejo tudi, če so upoštevali Wikipodatke, tako da se ve, kje jih je treba še pregledati in dodati; pred dvema letoma si z Wikipodatki namreč še nismo pomagali. To naj bi pisci storili s stavkom "Upoštevani so bili tudi Wikipodatki.", ne pa kot enoto na seznamu virov. Mogoče bi bilo ta stavek najbolje navesti kar v opombi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:06, 21. februar 2021 (CET)
:{{ping|Hladnikm}} Kako to misliš? Ne znam si najbolje predstavljati... Sicer pa je na [[Seznam osebnosti iz Občine Kobarid]] wikipodatke dodala IvanaKočevar in ne jaz. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:10, 21. februar 2021 (CET)
::Poglej, kako sem to pravkar uredil pri Kobaridu. Ivano si namreč opozoril, da Wikipodatki ne smejo biti navedeni med viri. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:36, 21. februar 2021 (CET)
:::OK, v redu. Vzamem nazaj. Kako pa bi videl, katere osebe so povezane z wikipodatki? Query? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:38, 21. februar 2021 (CET)
::::Wikipodatki najdejo včasih osebnosti, ki nikjer drugje niso popisane, npr. Italijane, padle pri nas v prvi vojni, ali Slovence, ki so uspeli kje v tujini. Nekaterih med Wikipodatki seveda še ni, ampak nekoč bodo. Starejše sezname bo treba za te osebnosti še posodobiti s pomočjo [[:v:Magistrski seminar 2020#Iskanje po Wikipodatkih|Pinkyjinega skripta]]. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:28, 21. februar 2021 (CET)
:::::Zmenjeno, hvala za nasvet! Bom pogledal.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:29, 21. februar 2021 (CET)
::::::{{ping|Hladnikm}} Predlagam pa, da si pogledamo [[Seznam osebnosti iz Občine Črna na Koroškem]], saj je nekdo dodal imena vseh padlih v 1. in 2. svetovni vojni, kar pa je vprašljivo zaradi [[Wikipedija:Pomembnost]]. Predvsem nekatera poglavja so potrebna predrugačenja. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:32, 21. februar 2021 (CET)
::::::Se strinjam, seznam te občine odstopa od drugih. Seznami padlih so zelo koristni, ker pa o njih nikoli ne bo članka, niso v obliki povezave. Predlagal sem tudi, da so našteti drug za drugim, ne v alinejah. Brisati jih je škoda, ustreznejšega mesta zanje pa v tem trenutku ne vidim. Kaka ideja? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:42, 21. februar 2021 (CET)
:::::::Ne zdi se mi fer, da bi samo ta občina imela te spomenike. Potem se jih lahko kar lotimo. Kočevje, Dražgoše, Cerkno, Koroška itd. itd. Potem pridejo še spomeniki rudarjev v Idriji, Trebnjem in Velenju. Pa spomeniki holokavsta v Ljubljani,.... Pa še in še drugih spomenikov (ki jih je sigurno vsaj 10 na občino). Preveč dela. Tudi matematično ni računice, če predpostavimo, da je 10 spomenikov na občino je to 2120 spomenikov za obdelat. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 21. februar 2021 (CET)
No, nekje je treba začeti. V Zbirki je po zgledu drugih nacij kategorija za spomenike po občinah že pripravljena, v drugih državah imajo marsikaj že lepo zastavljeno, judovski spotikavci so zgledno popisani celo v Sloveniji ([[:c:Category:Stolpersteine in Slovenia]], [[Tlakovec spomina]]). Vseh slovenskih spomenikov je seveda krepko več kot 2120 (samo [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih je na Geopediji trenutno 6100]), vendar za zbirko zaradi avtorskih pravic vsi ne pridejo v poštev. Na Wikipediji so spomeniki trenutno v obliki poglavij znotraj gesel o posameznih krajih, mogoče je to najustreznejše mesto tudi za imena padlih v obeh vojnah, zraven imen znamenitih rojakov, ki imajo v kraju svoj nagrobnik in jih članki radi naštevajo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:06, 21. februar 2021 (CET)
:{{ping|Hladnikm}} OK, sem malo premislil. Če uporabimo skript, je še vedno možnost, da kakšna oseba izpade iz dodajanja. Predlagam, da opozorimo udeležence, naj pogledajo tudi na občinske strani in lokalne vire, saj ti pokrivajo marsikaj, kar regijski/nacionalni ne. Sicer je to stvar presoje, ampak če že damo vse padle partizane na seznam, je potrebno dodati tudi tiste, ki na neki nacionalni ravni še niso bili omenjeni, pa so za kraj vseeno pomembni (in niti ni nujno, da so že v Wikipodatkih). Drugo vprašanje, ki se mi poraja je, če že dodamo vse partizane, domobrance itd. ipd., kaj pa vse kostnice (v Kobaridu, Oslavje, Tolmin, Mokronog)? Če me spomin ne vara, je samo v Kobariški kostnici pokopanih ~7000 vojakov. Kaj pa s temi?
::Meni se zdi smiselno, da se ustvarijo podstrani za te spomenike. Npr. ''Seznam osebnosti iz Občine Cerkno'' in njena podstran ''Seznam osebnosti iz Občine Cerkno/Partizanski spomeniki'', seveda z ustrezno povezavo. Tako bi mogoče lahko dodali v glavni seznam vse komisarje in heroje, v podstrani pa ostale. Tudi z vidika logistike bi bilo pmm lažje. Komentarji? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:20, 22. februar 2021 (CET)
::Saj iz občinskih virov že ves čas izhajajo, eni bolj drugi manj natančno. Nekatere občine nimajo tako rekoč nič, druge ogromno. Wikipodatki rastejo, zato bodo čez nekaj let pokazali nove osebnosti. Nenavadno je, da država žrtve obeh vojn popisuje šele zdaj in si pri tem pomaga tudi z imeni na vaških nagrobnikih, ki jih evidentiramo na Geopediji. Gotovo bo vse to nekoč zbrano in v taki ali drugačni obliki povzeto tudi na Wikipediji. Ja, za golo naštevanje enciklopedično neuporabnih imen mrtvih so podstrani dobra ideja. Nerodno pri podstraneh je le to, da podatke na njih najdeš šele z zahtevnim iskanjem in so za navadne občane, ki iščejo svoje padle prednike, zato tako rekoč nedostopni. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:07, 22. februar 2021 (CET)
:::Za podstrani bi naredili slednje. ''V Občini Cerkno je x partizanskih spomenikov, od tega y partizanskih.'' Nato bi na glavni strani našteli komisarje, generale, heroje ipd oz. najbolj poznane. Nad ta odstavek pa bi pridali še ''Za polni seznam partizanskih spomenikov glej: Seznam osebnosti iz Občeine Cerkno/Partizanski spomeniki.'' Mogoče tudi dodamo, kje so ti spomeniki, pa koliko je kostnic, vojaških pokopališč ipd. Verjetno bi se dalo za to zaprositi bota, saj je tekst večidel enak, le kvantitete so mrd. različne. Če se že napajajo tudi z lokalnimi viri, se jih potem tudi dodaja v Wikipodatke? Če ne, je to škoda. Saj se podatki čez čas izboljšajo, mdr. tudi samo nujni parametri (instanca, subclass, country, birth date, death date, birth place, death place, occupation, nationality). LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 22. februar 2021 (CET)
== Javna last ==
Če je v ZDA tekst sklica v javni lasti, ali je tudi pri nas? Sprašujem, saj je v mojem [[Uporabnik:A09090091/Perseverance (rover)|peskovniku]] večina Nasinih sklicev v javni lasti. Hvala za odgovor, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:03, 25. februar 2021 (CET)
:Je. Po ameriški zakononodaji so vsa (službena) dela zveznih uslužbencev v javni lasti in to ni omejeno na teritorij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:53, 28. februar 2021 (CET)
== Seznam za izbris ==
Malo ustaviva konje; najini komentarji sodijo na podstrani in ne na glavno stran. --[[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]])
:{{ping|Ježofska}} Joj, nisem opazil. Bi pa predlagal, da nadaljujeva. Če ne bi glasovala, bi tole viselo še do .... Bom pa sedaj brisane predloge prestavil v arhiv. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:00, 27. februar 2021 (CET)
:Seveda, vendar z redom in smislom. Predlogi večinoma povsem upravičeni, vendar menim, da je dobro določene komentarje zamenjati z nepristranskimi, npr. [[Wikipedija:Pomembnost|Nepomembnost,]] saj gre za resnične ljudi, ki so jih njihovi oboževalci ali pa sovražniki nespretno objavili tukaj, in so čustva lahko zelo prizadeta.--[[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]]) 20:06, 27. februar 2021 (CET)
::Jap, seveda. Se mi zdi smiselno, da zamenjamo "izpade" uporabnika ZimskoSonce. Ko končamo, naj se stari izpraznijo in prestavijo v arhiv. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:08, 27. februar 2021 (CET)
:::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]<nowiki> Uredila sem vse pogovorne strani, skrila žaljivke in opise zamenjala z nevtralnimi izrazi. Nejasne članke sem pustila in jih komentirala. --~~~</nowiki> [[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]]) 23:36, 27. februar 2021 (CET)
== Hvala! ==
Thank you so much!! You are all welcome in the videos so we can get to know more of your country, people and language in Catalonia! Take real care! Have a wonderful Sunday! Feel free to reach any time, Claudi/[[Uporabnik:Capsot|Capsot]] ([[Uporabniški pogovor:Capsot|pogovor]]) 14:38, 28. februar 2021 (CET)
:{{ping|Capsot}} Sure, you can always ask for help ;) Sadly, I personally cannot guarantee response in shape of video, but a big congrats still comes from me (and others probably too). If you have interest in our country and people, we are always on reach. <s>Not to be rude, but I see title of our chatting as "Prosim!". This means "please". Did you mean "hvala" ⇒ "thanks"?</s> Don't have a hard time with our grammar, because Google translates very badly to Slovene.
:Stay safe in these covid times. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:46, 28. februar 2021 (CET)
:: Stay safe too! And hvala! again. I got wrong I took it from a previous message, and doing too many things at a time... and realized after a short while it couldn't mean 'thank you' but 'please' (I can speak a very basic Ukrainian so I can understand some words of your language but well "hvala" is quite different from "dyakuyu"...). I am interested in every language but have not enough time to learn them all. I hope I can get to visit your lovely country some day when things improve. I wish you all your people all the best. And many thanks/hvala again! You can also count on me and parts of the Catalan community. Let's hope we can all get out of this sad life soon and get rid of the virus some time soon! You are a great person, it's a pleasure to get to know you at least virtually! :) Claudi/[[Uporabnik:Capsot|Capsot]] ([[Uporabniški pogovor:Capsot|pogovor]]) 14:52, 28. februar 2021 (CET)
:: Spasiba (russian lang.). And we had 19th anniversary 2 days ago. One more year; i don't know, maybe we ask your community for a short video ;) S uvazheniyem, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:06, 28. februar 2021 (CET)
== Kategorije ==
Pozdrav! Rad bi te opomnil, da je tako kot članke in predloge tudi kategorije potrebno povezati na Wikipodatke, najlažje tako, da na levi strani spodaj klikneš "Dodaj povezave" ter tam nato izbereš recimo :enwiki ter nato ime kategorije v angleščini. Recimo Kategorija:Generacije lovskih letal se poveže na Category:Jet fighter generations. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:59, 3. marec 2021 (CET)
:Najlepša hvala za povezovanje; bi jih tudi jaz, samo si jih ti prej. 🤗 LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:02, 3. marec 2021 (CET)
== STAGE ==
Pozdravljen, v člankih posameznih statističnih regij je tudi poglavje statistična regija v sliki: STAGE. Poglavje je obstajalo že do zdaj, jaz želim samo posodobiti podatke/sliko z novejšimi. Poglavje se mi zdi primerno pri posamezni regiji, da lahko uporabniki še dodatno pobrskajo za dodatnimi podatki o posamezni regiji. Zdi se mi, da članku doda vrednost in da je zanimivo za bralce ter da je tako tudi bolj vidno, kot če bi bil članek posebej. Rada bi vrnila poglavje nazaj, hvala. ([[Uporabnik:Podatkisozakon|Podatkisozakon]] ([[Uporabniški pogovor:Podatkisozakon|pogovor]]) 11:00, 12. marec 2021 (CET))
:{{ping|Podatkisozakon}} Besedilo v taki obliki, ki je, mimogrede opisovalo program sam, nima neke posebne vrednosti za statistično regijo. Mogoče bi ga bilo boljše dati v članek o statističnih regijah, kjer piše o splošnih podatkih. Tisti link pa se lahko doda v Zunanje povezave, ampak na glavno stran Stage-a in ne na neki specifičen filter. Sploh pa taki stavki: "''v njem najdete vse...''" ne sodijo v članek, saj nismo reklama ampak enciklopedija. Četudi je to državni projekt, takih besedil ne pišemo. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:19, 12. marec 2021 (CET)
Pozdravljeni, izbrisali ste dokumente v tekstu in navedli, da naj se navedejo kot vir. Dokumenti niso vir besedila, ki je napisano nad tem, ampak gre za podrobnejša pojasnila. --[[Uporabnik:Podatkisozakon|Podatkisozakon]] ([[Uporabniški pogovor:Podatkisozakon|pogovor]]) 14:49, 29. marec 2021 (CEST)
:Kot sem ti že odgovoril zgoraj, vsaka povezava ni "dobrodošla". Pri tem se ne bomo sklicevali na vsak akt, zakon, vladno brošuro ipd. Če so ti dostopni z Sursovega portala, dodaj link tja; če ne pa v /*Zunanje povezave*/. Poleg tega pa Wikipedija ni pravniški, električarski, zdravniški ipd. priročnik in glej [[WP:NI]]. LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:13, 29. marec 2021 (CEST)
== Falus ==
Pri članku ''Falus'' sem ti napisala da zbriši nepotrebno opombo in navedla zakaj. Prosim, da se pri člankih iz umetnostne zgodovine oziroma umetnosti vendarle poskušaš omejiti s pripombami, ki niso v skladu z vsebino ali gre za prevod iz prvenstveno angleških člankov, ki pripomb o spornosti nimajo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:50, 17. marec 2021 (CET)
:{{ping|Ljuba brank}} Gre za opozorilo, naj urejevalci ne odstranjujejo slik. Tole ni moja kritika, je samo opozorilo urejevalcem. Wikipedija je za vse, tako lahko berejo vsi bralci. Vendar pa so ti bralci različnih mnenj in verovanj. Tudi slike falusa, četudi je to umetniška upodobitev, so filtrirane. Taka predloga je le opozorilna in ne vzdrževalna (da je s člankom nekaj narobe). Sicer pa tole ni moj izum, ampak je tudi na angleški Wikipediji. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:10, 17. marec 2021 (CET)
Razumem in upam, da boš v članku ''Penis'' in podobni tudi vstavil to pripombo, tam se je pa pisec zelo potrudil s slikami.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:08, 17. marec 2021 (CET)
:Seveda, nisem jih še čisto prečesal. Sicer sem pa ga nalepil že včeraj --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:10, 17. marec 2021 (CET)
== Moje strani ==
Pozdravljeni,
ali bi lahko, ko boste imeli časa, pregledali moje strani: [[Quo Vadis, Aida?]], [[Bosanski Petrovac]], [[Bosanska Krupa]], [[Jablaničko jezero]], [[Breza, Bosna in Hercegovina]].
Hvala in lep pozdrav! --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 11:39, 17. marec 2021 (CET)
:{{ping|Arnel}} Seveda jih lahko, edinole bo malo trajalo. Ko bom imel čas, bo to v redu? Sicer pa je slog za silo OK, toda pri prevajanju ne uporabljal Google Translata, ki na področju slovenščine ni najboljši, prav tako vrstni red stavčnih členov. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:54, 17. marec 2021 (CET)
::Seveda, nikamor se nam ne mudi. Hvala na mnenju. --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 12:00, 17. marec 2021 (CET)
:::@[[Uporabnik:Arnel|Arnel]]: Malo je trajalo, vendar je sedaj {{opravljeno}}. PS: V prihodnje zraven letnic ne piši pik, ker je to v slovenščini števnik (1. - prvi). LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:33, 31. marec 2021 (CEST)
::::Tega pa nisem vedel. Hvala! --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 18:37, 31. marec 2021 (CEST)
== Medičejci ==
Ne strinjam se, da si popravljal imena predstavnikov rodbine Medičejcev. V slovenskih leksikonih, tudi v FRAN-u in tudi v krogu umetnostnih zgodovinarjev velja da so to Medičejci in ne de' Medici, kot se zapiše v italijanščini. Predlagam da vrneš zapise in jih uskladiš s članki, kar zdaj ni primer.
--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:39, 22. marec 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] Imam osnutek rodovnika v peskovniku. Če mi uspe izdelati starejšo vejo, bo to kar dosežek. Bom pa popravil; čeprav sem se pa komaj spomnil, saj je to urejanje bilo 7. decembra, ko sem bil še dokaj "nov". '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:24, 22. marec 2021 (CET)
Kakorkoli in čimprej - uporabljaj izraz Medičejci, Medičejski in ne de' Medici.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:19, 22. marec 2021 (CET)
:Bom popravil, da ne bo prišlo do nekonsistentnosti. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:30, 22. marec 2021 (CET)
::@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Sicer se pa vsi linkani članki vežejo na članke z napačnim naslovom. Potreben bo premik. Premaknem vse de' Medici na Medičejski/Medičejska? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:41, 22. marec 2021 (CET)
Pozdravljen. Vidim, da se trenutno ukvarjaš tudi s člankom o Medičejcih, pa bi rad dodal par pripomb. Kot prvo, prosim popravi geslo ''narodnost'' v wikipodatkih (ali ne vem točno kje in kako), da ne bo v začetnem infoboxu pisalo »italijanska«, saj Italija takrat ni obstajala. Na ozemlju današnje Italije je pred letom 1861 obstajala le množica manjših samostojnih državic, od katerih je bila Florentinska republika gotovo ena najpomembnejših. Druga pripomba zadeva sam priimek ''de' Medici'', o čemer sem že povedal svoje mnenje, ki pa ni dobilo veliko pozornosti. Zato ti tukaj ponovim, kar sem svoj čas napisal drugemu uporabniku, in te vljudno prosim za mnenje: "Morda bi treba bolje preudariti, kdaj Medici prevedemo v Medičejski. Če recimo upravičeno prevedemo Antonio da Padova v Anton Padovanski (ker je smisel prilastka ''ki je živel v Padovi''), ni vedno umestno, da de Medici postane Medičejski – in sicer iz slovnično-pomenskega vidika. Ko govorimo o npr politiki ali mestu ali navadah, je čisto prav medičejski, vendar ni prav, da sam priimek spremenimo. Spreminjanje priimkov nas Primorce preveč spominja na predvojne dogodke. Zato bi predlagal, da se medičejski (z malo začetnico seveda) uporablja le v pomenu ''ki pripada ali zadeva družino de Medici'', nikakor pa ne takrat, ko označuje priimek osebe (torej ne Katarina Medičejska, temveč Katarina de Medici ipd). Mislim, da je stvar vredna pogovora in širšega soglasja občestva."
--[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:17, 23. marec 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Radek|Radek]] To na kaj te spominja spreminjanje priimkov žal tukaj ne velja. Za nekatere (zelo majhen delež) je bil Hitler bog i batina, za velikooo večino drugih pa psihopat in vojni zločinec,.... Tako bi imeli urejevalske vojne na večih člankih, česar pa si tukaj ne želimo. Sicer pa ne vem, zakaj te to moti. Npr. družina Savoia, so vsi poslovenjeni v Janez Savojski. Konec koncev, tukaj ne pišemo iz glave, ampak kaj je uveljavljeno v slovenščini, kar pa spreminja SAZU & drugi. Ob (morebitni) spremembi slovarjev bomo pa spremenili. Nisem jaz tisti, ki bo sodil kako, kdaj in zakaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:47, 23. marec 2021 (CET)
::Hvala za izredno konstruktiven odgovor na mojo slovnično-pomensko pripombo. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:57, 24. marec 2021 (CET)
'''Spoštovana A09090091 in Radek.'''
Vprašala sem go. dr. Dobrovoljčevo na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in dobila takle odgovor, ki upam pojasnjuje problem:
Z vidika aktualnih (SP 2001) in tudi prenavljajoči se pravopisnih pravil, ki so pravkar v javni razpravi na portalu Fran (tule: [https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/4/prevzemanje_beseda_zveza]), pri slednjih v členu 22 lahko preberete:
Pri imenih pripadnikov plemiških in vladarskih rodbin je treba razlikovati med tujimi priimki rodbin, ki se pogosto glasijo enako kot ustrezna (pogosto nepodomačena) zemljepisna imena (Habsburg, npr. Otto von Habsburg), in podomačenimi imeni pripadnika ali pripadnikov rodbine, ki so tvorjena kot prebivalska imena ali kot izpridevniški stalni pridevki (Habsburžani in Habsburški [https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4555454/habsburzan]).
S te perspektive naj komentiram vse tri različice še drugače: ko govorimo o (bolj ali manj vidnih) osebnostih iz zgodovine, ki so pripadniki rodbine, ki nosi priimek Medici oziroma de' Medici, priimek podomačimo v skupno množinsko ime Medičejci. Imena plemiških, vladarskih in drugih zgodovinsko znanih rodbin po slovenskem pravopisu podomačimo (podobno Babenberžani, Habsburžani, Borgijci ...). Enako velja tudi za pripadnike – iz množinske oblike tvorimo bodisi samostalniški (Katarina Medičejka) ali pridevniški stalni pridevek k imenu (Katarina Medičejska). Med obema podomačenima variantama se odločamo glede na ustaljenost v rabi. Npr. Borgijci so pogosteje samostalniški, medtem ko so Andeški le pridevniški.
Pomembna je tudi pozicija imena:
– Če govorimo o stalnem pridevku, ki je v funkciji današnjega priimka, torej je za imenom, je ta načeloma pridevniški: Katarina Medičejska, Maksimilijan Habsburški npr.: Druga žena francoskega kralja Henrika IV. Marija Medičejska je pri krstu enega svojih otrok nosila obleko z 32 tisoč biseri in tri tisoč diamanti.
– Če uporabljamo ime pripadnika rodbine samostojno ali pa pred imenom, je pogosteje uporabljena samostalniška oblika, npr.: Ko je poslednja Medičejka, Anna Maria Luisa, leta 1737 zbirko podarila, je določila, da mora ta za vedno ostati v Firencah in biti za vedno dostopna občinstvu.
Seveda se bi vedno našle tudi kake izjeme, še zlasti to velja za tiste stalne pridevke, ki se nanašajo na individualno lastnost posameznika, npr. Magnus Zakonodajalec (< Magnus Lagabøter) ali Friderik Rdečebradec (< Federico Barbarossa).
'''Pa še glede velike oziroma male začetnice pri dodatkih imen, kar tudi ne uporabljamo dosledno:'''
Glede pojasnjevalnih dodatkov, ki označujejo rodovno pripadnost, v poglavju o Veliki in mali začetnici ([https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica#s-3-3]), člen 117, predlagamo takole pravilo:
Z malo začetnico in brez ločila ob imenu pišemo pojasnjevalne dodatke, ki so lahko tudi del imena osebe in kažejo na
a) plemiško stopnjo, npr. plemeniti in plemenita (pl.), baron in baronica, markiz in markiza, grof in grofica, vojvoda in vojvodinja, knez in kneginja v imenih kot: Andrej Komel plemeniti in pl. Sočebran, Janez Bleiweis vitez Trsteniški, Marija Regina grofica Attems;
b) rodovno pripadnost, npr. starejši in starejša (st.), mlajši in mlajša (ml.) ter oče, sin, v imenih kot: Johann Strauß mlajši ali Johann Strauß ml.; Dumas oče, Dumas sin.
V razdelku »Posebnost« opozarjamo tudi na primere, ko je dodatek o rodovni pripadnosti prerasel v stalni pridevek:
Podatek o rodovnem zaporedju je pri nekaterih starejših imenih stalni pridevek, zato ga ne krajšamo in ga pišemo z veliko začetnico: Jakob Starejši, Kir Mlajši, Plinij Starejši.
--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 15:14, 24. marec 2021 (CET)
:Bom premaknil še vse ostale de' Medici. Sedaj je le še vprašanje, ali je ''Katarina Medičejka'' ali ''Katarina Medičejska''? Jaz sem bolj za drugo... Hvala za poizvedovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:04, 24. marec 2021 (CET)
Vsekakor Katarina Medičejska - tako je uveljavljeno.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:19, 24. marec 2021 (CET)
::'''Spoštovana Ljuba Brank in A09090091'''
::No, me veseli, da je stvar razčiščena. Upam, da vama to ni bilo preveč težavno brez ponavljanja osebnih napadov. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:39, 25. marec 2021 (CET)
:::@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] Prestavljanje je opravljeno, uvodi pa popravljeni. Sedaj je potrebno edinole še odpraviti nedoslednosti v besedilu. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:55, 26. marec 2021 (CET)
== Skrivanje redakcij ==
[[Edvard Rusjan]] se verjetno ne bo obračal v grobu, če ga anonimen vandal označi za geja, zato se ne rabiš truditi s skrivanjem takih redakcij – namen spreminjanja vidnosti je odstranjevanje informacij, ki bi koga lahko prizadele ali mu škodovale, in ne cenzuriranje vsake kletvice. Tudi dodatkov tipa "Jure je prašič" ni treba skrivati, drugače pa bi bilo na primer z "Jure Novak je prašič". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:45, 29. marec 2021 (CEST)
:Se trudim ohranit članke čiste, tako kot verjetno vsi "vestni". Če sem s tem kršil norme izbrisa redakcij, bom pa prenehal. ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:50, 29. marec 2021 (CEST)
:''Pas trop de zèle'' - malo manj zagreto kot je pravil Talleyrand. Če te prsti srbijo (mogoče napačen občutek), pomaga recimo sodelovanje pri pomladi 2021. - sem in tja, toliko da imam par sekund časa, da napišem <nowiki>[[bk|prosim v smeti}}</nowiki> za kako zatipkano stran. [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 19:28, 29. marec 2021 (CEST)
::Mah, zaenkrat še uživam, dokler lahko. Vi kar pišite, jaz bom pa čistil vandalizem. Pri Wikipomladi je pa problem, da ni Nemčije. Moj cilj za naslednji par let je vsi članki iz predloge {{tl|Heinkel aircraft}}. Itak me vi deklasirate po številu člankov (mojih 16 proti 80 za to leto). Tako da bolj RIP... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:38, 29. marec 2021 (CEST)
:: malo pozno - z muftijem sem mislil Yerpa (z nekaj ironije). Brez zamere in hvala za nazaj in za naprej;) [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 21:00, 9. april 2021 (CEST)
:::No problemo ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:25, 9. april 2021 (CEST)
== Navigacijske predloge ==
Na dnu članka naj bi bile vključene (samo) tiste navigacijske predloge, ki vsebujejo povezavo na ta članek. Če ne se navigacija malo zmede in hitro se namnožijo take predloge. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:20, 31. marec 2021 (CEST)
:No, ampak XX. vlada naj bi pa imela predlogo {{tl|VladaSLO}}. Ali ni to logično, če predloga povezuje specifične vlade z splošno zgradbo slovenske vlade? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:23, 31. marec 2021 (CEST)
::[[Vlada Republike Slovenije]] jo ima. Večina specifičnih vlad za začetek ni imela sedanjih ministrstev in drugih organov, ki so našteti v predlogi. Pa po zelo podobni logiki lahko tlačimo noter tudi predlogo {{tl|Slovenija}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:26, 31. marec 2021 (CEST)
:::Jaz bi (če bi bil neizkušen) iskal podatke, bi rajši videl več mest za povezavo na to-in-ono kot neko iskanje. Pa tudi [[Vlada Republike Slovenije]] nima (še) {{tl|Vlada RS}}. Slovenije pa ne bi notri tlačil, ker bi jo potem lahko dali na vsakega Slovenca in z Slovenijo povezano temo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:33, 31. marec 2021 (CEST)
::::Za preglednost in logičnost gre. Bralca bo zmedlo, če bo (recimo) v članku [[2. vlada Republike Slovenije]] povezava na [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije]], ker ta vlada tega ministrstva sploh ni imela. Glede na spreminjajočo se naravo bi bilo bolj smiselno dopolniti predloge iz serije "XVladaSLO" s povezavami na ministrstva. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:46, 31. marec 2021 (CEST)
:::::Mogoče res, vendar dokler tega nimamo se mi zdi soliden približek. Če se strinjaš, zaenkrat ne bom vračal. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:52, 31. marec 2021 (CEST)
::::::Strinjam se ne čisto, nisem pa dovolj proti, da bi ti šel razveljavljat. Samo ne pretiravat v bodoče, ok? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:43, 31. marec 2021 (CEST)
:::::::Brez skrbi, ne bom pretiraval. Se pa tudi javim za popravljanje, ko bodo omenjane predloge narejene. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:03, 31. marec 2021 (CEST)
== Hitenje s popravljanjem člankov ==
Ali lahko prosim, da malo umiriš konje in ne vpadaš v članek takoj ko ga shranim. Rada bi ga v miru dokončala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:00, 1. april 2021 (CEST)
:Katerega misliš? Če misliš kategorije, sem ti odstranil ''Gotska arhitektura v Avstriji'', ker se mi zdi, da ta nima prav veliko veze z ''Gotika v'' ''Belorusiji.'' '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:04, 1. april 2021 (CEST)
== Ni čisto vsaka izjava za v članek ==
:pmm ni čisto vsaka njegova izjava za v članek
Pozdravljen,
se strinjam, da generalno ni vsaka izjava za v članek.
Samo, tisti dve, ki si mi jih izbrisal, sta pa po moji presoji in po presoji strokovnih javnih uslužbencev na rtvju bili!
Ena izjava je bila '''izjava dneva na rtvslo.si''' - že zaradi tega je pomembna, ker ne pride pač vsaka izjava za izjavo dneva na rtvslo.
Druga '''izjava je bila pa povsem v kontekstu predmetne zadeve''', t.j. športnikove interpretacije največjega škandala v zgodovini slo skokov. Zaradi tega je pomembna tudi za športnikovo biografijo. Mimo tega dogodka in športnikove interpretacije le-tega pač ne bo šla nobena zgodovinska analiza skokov na slovenskem od lanskega SP dalje.
Ker gre za izjavi, ki so ju izbrali novinarji in potrdili uredniki nacionalnega tv programa (strokovnjaki za predmetno področje), res ne vem, če '''je tvoja presoja kaj bolj kompetentna od omenjenih dveh nivojev presoje?'''
V biografije ljudi (ne glede na področja) štejejo tudi izjave - še zlasti če gredo skozi sito relevantnosti pri nacionalni televiziji za specializirano predmetno področje.
--[[Uporabnik:Userreiheforum|Userreiheforum]] ([[Uporabniški pogovor:Userreiheforum|pogovor]]) 13:39, 2. april 2021 (CEST)
:Ker si to vprašanje naslovil direktno name, ti bom odgovoril za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Timi_Zajc&diff=5477151&oldid=5477077&diffmode=source tole] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Timi_Zajc&diff=5477152&oldid=5477151&diffmode=source tole] redakcijo strani. Prvo kot prvo naj ti povem, da tukaj izbranost ali neko rankiranje izjave na rtvslo nima neke veze ali kakršne koli vplivnosti na pojavnost v članku. Tukaj so pravila Wikipedije in ne pravila izjav na rtvslo. Žal. Te izjave naj gredo v drug projekt, mdr. [[Wikiquote|sl:Wikinavedek]]. Sploh pa izjava v razdelku ''Zanimivost'' je dokaj ''banalna'' (mogoče ni ravno pravi izraz). Zamisli si, da bi citirali in vključevali vse izjave nogometašev (npr. ''Srce smo pustili na igrišču''), ker te ne prinesejo neke vsebinskosti članku (za več podrobnosti glej [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni]]).
:Za drugo izjavo pa je prav tako zelo podoben kriterij. Vsak "poraženec" oz. nekdo ki je bil v nekem trenutku v slabi formi, morali ipd. bo izjavil nekaj podobnega kot Timi. Vseeno se mi nekako ne zdi smiselno vključevati v članek. Bistveno bolj pomembno bi bilo, če bi Timi izjavil, da je zaradi izključitve padel v depresijo. Tako bi pa lahko vključili, vendar ne v obliki neposrednega citata. Konec koncev, bi lahko vse biografije imeli samo iz citatov drugih o osebi, pa bi bilo zadoščeno; vendar pa to ni smisel Wikipedije. Za vključevanje glej [[Wikipedija:Nepristranskost|Wikipedija:Nepristranskost#Preprosta opredelitev]].
:Čeprav te je mogoče iskanje teh citatov in moje naknadno izključevanje potrlo, si zapomni [[Wikipedija:Bodite pogumni]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:39, 2. april 2021 (CEST)
== Najlepše pesmi ==
Lahko zbrišeš oz. združiš [[Najlepše pesmi (singl)]] v stran [[Najlepše pesmi]]. Kot prvo skladba ni bila nikoli izdana kot single in ta termin (opis) se ne uporablja niti na angleški wikipedii. Kot drugo obstaja samo eno geslo in sicer pesem iz leta 1983 in je dodaten opis nepotreben (navlaka), istoimenski album pa je bil izdan leta 1997. Če gre za istoimensko pesem in album, se prvi pusti ime drugi pa doda. Hvala! [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 16:23, 8. april 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] Torej če te prav razumem, izbrišem [[Najlepše pesmi (singl)]], saj v tej obliki ni nikoli obstajala? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:30, 8. april 2021 (CEST)
::In pa še: Sodeč po povzetkih urejanja so ''Ciganska kri (pesem), Zelena je moja dolina (pesem)'' in ''Debela dekl'ca (pesem)'' tudi za izbris? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 8. april 2021 (CEST)
:::Točno tako! Pa tudi če bi bila izdana kot single (kot so naprimer "Dan ljubezni", "Želim si na Jamajko"...) se ne piše da je single. Obstajata samo po dve gesli: "Zelena je moja dolina" in Zelena je moja dolina (album)... itd za vse naštete, zato vsi ko omenimo recimo "Dan ljubezni", najprej pomislimo na komad, šele nato na istoimenski album. Vsaj tri gesla (stvari) z istim imenom bi morale obstajati, da bi dajal v oklepaj dodaten opis. Članki so bili ustvarjeni že +10 let nazaj, kolikor vidim pa tudi na angleški wikipedii, ki je zlati standard, pri samo dveh istoimenskih geslih uporabljajo dodaten opis samo za album. Če je komadov, filmov, krajev z istim imenom več se zaradi razločitve v oklepaj napiše dodaten opis. Zato ni nobene potrebe po dodatni razlagi (opisu). [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:05, 8. april 2021 (CEST)
::::''Ciganska kri (pesem), Zelena je moja dolina (pesem)'' in ''Debela dekl'ca (pesem)'' niso za izbris samo za preumsmeritev oziroma združitev v brez dodatnega opisa. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:10, 8. april 2021 (CEST)
:::::{{opravljeno}}. Naslednjič lahko na stran napišeš kar {{tl|bk}} (za hitri izbris). Ostale 3 bom pa pustil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:16, 8. april 2021 (CEST)
:::::::Odlično! Well Done! Še en tak primer je recimo [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]] ki se mora zbrisat/združit v [[Želim si na Jamajko]]. Tale @[[Uporabnik:dhmo|dhmo]] je kolikor vidim celo vrsto slovenskih singlov poimenoval dvojno (z tistim na B-strani vred), kar je zgrešeno, na angleški wiki ni noben single poimenovan z obema naslovoma. Kot sem že pisal včeraj ali kdaj, na enem singlu/mali plošči se nahajata recimo "We Are the Champions" (A-stran) in "We Will Rock You" (B-stran) pa imata vsak svojo stran. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:35, 8. april 2021 (CEST)
::::::::Katera je pa prava naslovnica tega albuma? Na [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]] je drugačna od tiste na [[Želim si na Jamajko]] in pri prvem je vse isto razen seznama skladb. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 8. april 2021 (CEST)
:::::::::Ja, saj pravim, @dhmo je to delal po svoje, to je pobral tu na [https://www.discogs.com/Gu-Gu-%C5%BDelim-Si-Na-Jamajko-Aero-Bik/release/2948474 discogs], poleg tega je on te "svoje" single strani ustvarjal leta kasneje kot so bile ustvarjene že prej vse omenjene. Če pogledaš na starih vinilkah (malih single ploščah) res običajno pišeta naslova obeh skladb z A in B strani, a kot rečeno, če gledaš na tisoče singlov na angleški wikipedii nikjer v naslovu nista naslovljena oba komada, saj ti na vrhu v infoboxu piše katera pesem je na A ali B stran. Prava naslovnica je torej [[Želim si na Jamajko]], zbriše pa naj se [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]], ker ničemur ne služi, je podvojeno in dela med uporabniki samo zmedo. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:51, 8. april 2021 (CEST)
::::::::::Zmenjeno. Sam nimam preveč pojma o glasbi (razen tega da jo rad poslušam), vendar za tehnikalije me lahko vedno prosiš za pomoč. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:53, 8. april 2021 (CEST)
::::Velja! Jaz vsebina, ti tehnikalije. Da malo razložim, vsi recimo poznamo "Želim si na Jamajko", uspešnica/evergreen, ki je zaznamovala slovensko glasbo, po drugi strani je "Aero-bik" povsem neznana nepomebna skladba, ki je ne pozna verjetno niti 1% Slovencev (če bi bila tudi ta uspešnica, bi imela tukaj gor svojo posebno stran), gor je samo toliko da zapolni B-stran plošče in takšna je bila praksa pri nas kot v anglosaksonskem svetu, kjer je to zelo razvito. Naj povem da so se singlice izdajale na vinilkah (7" inčnih malih ploščah) in na CDjih, recimo na kasetah pa se singlice niso nikoli izdajale. Potem imaš še:
:::::* LP longplay (12" inčne velike plošče), na katerih so izdajali albume, na vsaki strani 5-6 komadov
:::::* EP extended play (nekaj vmes med singlom (daljši) in albumom (krajši), oranžni infobox, na vsaki strani samo po 2-3 komadi) [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:06, 8. april 2021 (CEST)
:::::Čeprav po tvoji logiki pomembnosti bi jaz osebno pustil in ''We are the champions'' kot ''We will rock you''. Obe sta zelo znani. Včasih je boljše, če gremo po kmečki pameti. En dober primer (ki je bil predebatiran nedavno) je, da je ZDA angleščina uradni jezik samo de facto. Večina ljudi ve, da je to uradni jezik, manj jih pa ve da je le de facto. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:22, 8. april 2021 (CEST)
::::::Jaz saj ravno to razlagam cel čas, čeprav gre za skladbi z istega singla z A in B strani male plošče, imata vsak svoj stran, @dhmo pa pa bi tole zapisal kar kot eno stran takole skupaj "''We are the champions / We will rock you''" (namesto vsako posebej). Naprimer "Aero - bik" je v tem primeru nepomemben in tu nima svojega mesta, povsem dovolj je, da je komad omenjen v infoboxu kot B-stran. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:30, 8. april 2021 (CEST)
:::::::Aja, ups. Bolj kot sem bral, bolj sem na koncu zgrešil tvoje bistvo. Ja, se popolnoma strinjam (in sedaj upam, da sva "na isti frekvenci") '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:32, 8. april 2021 (CEST)
::::::::No problemos. Angleško wikipedijo pa omenjam za standard, ker ima daleč največ gesel, daleč največ ogledov, daleč največ administratorjev, daleč najbolj urejene, dodelane in source-ane strani, vsi jeziki sledijo angleški tako po vsebini kot po izgledu in formi. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:35, 8. april 2021 (CEST)
:::::::::Ja, čeprav pa "nočemo" pa njihove birokracije (ne to, da je slaba, ampak jo je veliko). AfC, AfD, ...; mi se pa vse zmenimo na pogovornih straneh in Pod Lipo. V nekaterih sistemih je verjetno dobro, čeprav je pa to nemogoče skalirati na "majhne" (proti enwiki) wikipedije in sorodne wikiprojekte. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:44, 8. april 2021 (CEST)
::::::::::Birokracijo res imajo, jih je pa tudi 10000x več in vse to sfolgajo pokrit, saj angleško odlično obvlada skoraj milijarda ljudi, pa še veliko tako naspol. Imajo preko 1000 administratorjev, 342,000 rednih urejevalcev in 95 milijonov registriranih uporabnikov. Problem slovenske wikipedije premalo rednih urejevalcev, sicer pa več glav več ve. Dobro stran je to da se tu in drugod po svetu lahko zberejo iz različnih področij, nekdo do potankosti obvlada neko tematiko/področje (šport, glasba, zgodovina...), drugi so marljivi in veliko prispevajo, administratorji so tu za tehnični suport, eni obvladajo formo. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:54, 8. april 2021 (CEST)
::::::::::::Je pa angleška wikipedia daleč, daleč pred vsemi ostalimi po vseh možnih kriterijih, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_Wikipedias Details table]. Se pa dobro držimo po številu administratorjev en (1007), švabi (186), kitajci/rusi (79), jap (41), Danska/Slovenija (24). [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:16, 8. april 2021 (CEST)
'''Razlika med pojmi:'''
*[[Glasbeni album|album]] ali velika plošča ([[Nomadi (album)|primer]]), studijsko snemanje
*EP ali [[extended play]] ([[Baroko|primer]])
*[[Glasbeni singl|single]] ali mala plošča ([[Želim si na Jamajko|primer]])
*[[Kompilacijski album|kompilacija]] ([[Toto XX: 1977-1997|primer]]); Best of, Greatest Hits, različni izvajalci ali pa nabor raznoraznih uspešnic v nekem obdobju ali žanru... itd
*Live album ([https://en.wikipedia.org/wiki/Live_at_Wembley_%2786 primer])
*navadna skladba ([[Slovenskega naroda sin|primer]]); ni ne na singlu in ne na extended play, je pa na albumu ali kompilaciji [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:38, 8. april 2021 (CEST)
:Najlepša hvala za te povezave. Zelo mi bodo prišle prav pri nadaljnjemu komuniciranju. Edino še pripomba na število administratorjev. Bi moral vzeti št. člankov in ga deliti s številom administratorjev, hkrati pa vzeti v obzir stopnjo/koeficient hitrosti urejanja (npr. enwiki karikirano 25/min, slwiki 2/min) na približno > samo moje ocene. Hkrati pa tudi pogledati št. novih strani na dan. Ker če je nas ~500 aktivnih U in imamo 172.000 člankov, je to 344 člankov na aktivnega urejevalca. (Pri tem eni več, kot npr. KK, ali pa manj, kot npr. jaz). Na en wiki je 6,284,313 člankov in ~ 342.00 urejevalcev, kar znese samo 18,75 člankov na uporabnika. *Signature look of superiority* '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:47, 8. april 2021 (CEST)
::Ni za kaj. Upam da je zdaj malo bolj jasno. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:55, 8. april 2021 (CEST)
:::Živjo. Priznam, da nisem povsem vedel, da se singli poimenujejo po skladbi na A strani oz. sploh ne vem, zakaj me ni motilo dejstvo, da je na angleški wikipediji drugače in pozdravljam to, da se bodo zadeve poenotile. Glede "Jamajke" je pa tako. Strani singla pritiče naslovnica singla, zato ne vem, zakaj je bila Slika:Gu-gu-želim-si-na-jamajko.jpg izbrisana. Takšno prakso uporabljajo tudi wikipedije v drugih jezikih. Se bom pa v prihodnjih dneh spravil preimenovat vse single, ki so bili ustvarjeni z dvojnimi imeni. [[Uporabnik:Dhmo|Dhmo]] ([[Uporabniški pogovor:Dhmo|pogovor]]) 22:28, 8. april 2021 (CEST)
::::@[[Uporabnik:Dhmo|Dhmo]] Oprosti za šele jutranji odgovor. @[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] je dejal naslednje: "''Prava naslovnica je torej [[Želim si na Jamajko]], zbriše pa naj se [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]], ker ničemur ne služi, je podvojeno in dela med uporabniki samo zmedo''." Po tem sodeč sem mislil, da je na izbrisani strani napačen album. Hkrati pa tudi vse slike, ki so naložene pod pošteno uporabo, postanejo sirote, ko se njihov članek izbriše. Te (naj) bi se brisalo, prav tako kot tiste brez licenc, virov in podobnega. Te slike pod pošteno licenco tudi ne smejo biti "samo za okras" v člankih (npr. platnice knjig na seznamu del XX pisatelja). Tukaj so relevantne smernice [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Slike]] in[[Wikipedija:Nalaganje datotek]].
::::Čeprav te je morda zgornje potlačilo, si še vedno [[Wikipedija:Bodite pogumni|lahko pogumen]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:13, 9. april 2021 (CEST)
::Na drugi strani je pa treba priznati da so albumi, kompilacije in extended play na slovenski wikipediji odlično pokriti in urejeni po angleških standardih. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:07, 9. april 2021 (CEST)
:::Za slovenske single oz. pomembnejše skladbe, ki so uvrščene samo na albumih/kompilacijah pa nas čaka še kar veliko dela, so pomankljivo opisani in kar precej jih še manjka. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:07, 9. april 2021 (CEST)
::::Glede na to da so wikipedijska gesla visoko na googlu in prvi stik povprečnega uporabnika, ponavadi 2 ali 3 zadetek na google in kjer so na enem mestu zbrani vsi podatki in viri o nekem geslu, je prav da so ti naslovi, vsebina in oblika poenoteni in napisani pravilno. Saj se veliko ljudi, vedno več o neki stvari zanaša v prvi vrsti prav na wikipedijo, jo citirajo pri projektnih nalogah, seminarjih, diplomah itd. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:35, 9. april 2021 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: Po [[Posebno:Dnevnik]] (prestavljanje strani) vidim, da si prestavil kar nekaj strani. Koliko novih preusmeritev bo potrebnih izbrisa?, če sploh? Izbrisal sem samo eno, ki je vsebovala tipkarsko napako. LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:31, 27. april 2021 (CEST)
:Živjo, ko brišeš preusmeritve, poskrbi, da ne pustiš za sabo pretrganih povezav, kot na primer [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Najlep%C5%A1e_pesmi_(singl) to] ali [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Marie,_ne_pi%C5%A1i_pesmi_ve%C4%8D_/_Vsak_je_sam to]. Pa pomisli, ali jih je res treba brisati ... Iz vajine debate s Sportomanokinom približno razumem, kakšen poimenovalni red želita doseči, a splošna wikiideja je, da neproblematičnih preusmeritev ne brišemo, da s tem ne povzročimo nereda v številnih predlogah, seznamih, URL-jih, ki kažejo na wiki z drugih spletnih strani ipd. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 14:46, 9. april 2021 (CEST)
::Pozdravljen!
::Za povezave, ki edino kažejo na mojo pogovorno stran, se ne bom preveč sekiral. Sicer sem pa povezave izbrisanih pred izbrisom uredil. Edino zdaj te slike, ki so sirote. Kaj pa z njimi? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:48, 9. april 2021 (CEST)
== Singli / skladbe ==
V zadnjem tednu sem prestavil/popravil ta gesla na nove naslove. Oziroma to so mrtvi linki za izbris. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 17:56, 27. april 2021 (CEST)
*[[Jamajka (singl)]]
*[[Zate (Pop Design)]]
*[[Orion (pesem M. Deržaj)]]
*[[V Ljubljano (Naš mali avto)]]
*[[Kaj mi poje ptičica (Dobra volja je najbolja)]]
*[[Banane (pesem)]]
*[[Amen (Ana Soklič)]]
*[[Enakonočje (singl)]]
*[[Promise (BQL)]]
*[[Here for You (pesem)]]
::V kategoriji [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Slovenske_skladbe Slovenske skladbe] je solidno updejtanih in lepo preglednih že '''70''' od 134 trenutno naloženih slovenskih skladb. Dobro napredujemo. Po ključu največje (stare) uspešnice first. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:15, 27. april 2021 (CEST)
:::Upam, da me Bon Jovi ne toži zaradi avtorskih pravic, ampak vendarle: "We're halfway there, ooo...". Zaenkrat sta mi ostali še dve preusmeritvi. Ampak glede na tvoje povzetke pri prestavljanjih bo potrebnih še nekaj razločitev. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:19, 27. april 2021 (CEST)
::::Hehe, dobraǃ Ja preko polovice smo. Nove dodane skladbe (gesla) pa pričakujem da se tako ali tako urejajo/zgledujejo po teh. Ne vem, a se s tem ko izbrišeš neko geslo, to recimo tudi izgine iz googlovega brskalnika, takoj ali čez nekaj časa? [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:25, 27. april 2021 (CEST)
:::::Odvisno od velikosti Googlovega in Wikipedijinega t.i. "cacheja" (nekaj podobnega kot arhiv). Ampak tukaj je na prvem mestu Wikistrežnik, zato bi trajalo recimo ene dve tri ure v primeru, da nobeden ne obišče strani; če pa, je ta verjetno indeksiran hitreje. Je pa pmm malo tudi razlike v enwiki in slwiki; kajti iz enwiki se napajajo Alexa, Googlovi roboti, chatboti,... Vem pa da lokalno na wikiju ta izgine takoj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:31, 27. april 2021 (CEST)
::::::Hvalaǃ Vsaj da zgine na wikiju, na googlu se pa tudi najkasneje v nekaj dneh na prvi strani zadetkov vzpostavi novo updejtano stanje. Vidim da se drugače razumeš v tehnikalije. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:39, 27. april 2021 (CEST)
:::::::Da ti vrnem uslugo. Tukaj je kombinacija hardwara (server&disk) in softwara (cache&programska oprema). [[:en:Cache (computing)|Cache]] je shranjevanje informacij na način, da ti jih server "izpljune" hitreje kot ob dostopanju v navaden DRAM. Ta je pa prebran z nekim algoritmom (lahko je linearni, ...), ki je ponavadi (ni pa nujno) optimiziran z delovanjem na drugi niti računalnika (t.i. "multithreading"). Vendar je spuščanje na nove niti odvisno od procesorjeve zasedenosti. Ko je ta prezaseden, algoritem več ne shranjuje in sistem postaja vse počasnejši. Temu pravimo "lag" (v online-igrah npr. zmanjšanje FPS, v Wikipodatkih bolj počasi shranjuje vnešene popravke ipd.). Poznamo tudi client-side lag in server-side-lag. Prvi nastane na tvojem PC, drugi pa na serverju. Odzivnosti/moči algoritma v dani situaciji se tudi reče [[:en:Best, worst and average case|best case scenario]], če pa pride do laganja, je pa worst case scenario. Zaradi tega nihanja v opremi ima server zmeraj/veliko večino časa več shrambe, kot jo potrebuje.<small><sub>PS:To ni profesionalna razlaga.</sub>. LP,</small> '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:58, 27. april 2021 (CEST)
::::::::No, to je kar konkretno strokovna razlaga. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 15:17, 29. april 2021 (CEST)
:::::::::@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: {{opravljeno}} Brisanje preusmeritev je zaenkrat končano. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:01, 29. april 2021 (CEST)
::::::::::Gut. Tu so še preostali linki za zbrisat. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:52, 29. april 2021 (CEST)
*[[Heja Hej Viole]]
*[[Šum na srcu (pesem)]]
*[[Lastovke (pesem)]]
*[[Diamond Duck (Maraaya)]]
*[[Cvetje v jeseni (pesem)]] / [[Cvetje v jeseni (skladba, O.S.T.)]] - pravzaprav se naslovni skladbi uradno reče "Cvetje" (že prestavljeno) [https://www.discogs.com/Urban-Koder-Cvetje-V-Jeseni/release/3516657/image/SW1hZ2U6NjgxNjQxNg== ][https://www.discogs.com/Urban-Koder-Cvetje-V-Jeseni/release/2791887/image/SW1hZ2U6NDk4MDAwNg== ]
*[[Sreča na vrvici (pesem)]]
*[[Pohorska brigada (singl)]]
*[[Igra (pesem)]]
*[[Čudna noč (pesem)]]
*[[Heart of Gold (pesem)]]
*[[Na juriš (pesem)]]
*[[Mississippi (singl)]]
*[[Ne čakaj na maj (pesem)]]
*[[Moja dežela (1986)]]
*[[Mama, prihajam domov (pesem)]]
*[[Muza (pesem)]]
*[[Luna (Nika Zorjan ft. Haller)]]
*[[Tujci (pesem)]]
*[[Ti boš vedno prvi (pesem)]]
*[[Zimska (pesem)]]
*[[It's Complicated (Maraaya ft. BQL)]]
*[[Po dekle (valček)]]
*[[Zate (Pop Design skladba)]]
*[[Zate (Bazar skladba)]]
*[[Verjamem]] (('''razločitev''')-rabi vsaj 3 ista gesla)) ni potrebna, saj je bila skladba E. Boto prva z tem geslom, edino drugo je kasneje nastala istoimenska stranka (ostane kot je). Zato se lahko [[Verjamem (pesem)]] zbriše in preusmeri/kopira na [[Verjamem]].
:Pred brisanjem popravita povezave, ki kažejo na preusmeritev; na '''Šum na srcu (pesem)''' recimo kaže [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/%C5%A0um_na_srcu_(pesem) kar 17 strani]. Kot sem omenil že pred časom, pa s preusmeritvami načeloma ni nič narobe in jih je v takih primerih bolje pustiti. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 19:51, 29. april 2021 (CEST)
::Vsi zgornji bodo popravljeni, že izbrisani so pa tudi. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:52, 29. april 2021 (CEST)
:::Juhejǃ Mišn akomplištǃ V kategoriji [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Slovenske_skladbe Slovenske skladbe] je vseh '''138''' naloženih slovenskih skladb updejtanih in "standardiziranih". Vse na novo naložene naj se urejajo tako. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:49, 25. maj 2021 (CEST)
==Hvala==
Prehitro natipkano.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:12, 10. april 2021 (CEST)
:Ni problema, je že urejeno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:13, 10. april 2021 (CEST)
== Nepotrebno oblikovanje ? ==
Ali mi lahko poveš, zakaj se mučiš z oblikovanjem infopolj v smislu, da brišeš prazne prostore do enačajev. Ali je to tehnično iz katerega koli razloga potrebno, ali ti je tako le všeč. Primer [[Jez Grande Dixence]], pa jih je več. Poleg tega sprašujem, zakaj menjaš sliko v infopolju s šifro iz wikidata. Se je že zgodilo, da mi tista ni bila všeč ali je bila enaka z boljšo resolucijo, pa si jo zamenjal? posebej je to pomembno pri umetniških slikah.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:03, 22. april 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Sam jih ne brišem, ker to zame očitno naredi programje. V VisualEditorju se odpre podokno z parametri in vrednostmi. S postavitvijo nimam ničesar, saj sam pobrišem le vrednosti. Slike pa sem v infopolju zamenjal zato, ker so že sedaj uvrščene v [[:Kategorija:Lokalna slika ustreza sliki v Wikipodatkih|Kategorija:Lokalna slika ustreza sliki v Wikipodatkih]], vendar infopolje teh ne vnese samo. Zato imamo predlogo {{tl|slika d}}, ki uvozi sliko iz wikipodatkov. To je pravzaprav zaželeno saj s tem pride do redukcije podatkov -> več prostora za članke ob isti infrastrukturi (serverjih&diskih). Če ti slika ni všeč, jo lahko zamenjaš tam. Link do specifičnega t.i. objekta najdeš na levi strani, kjer piše Predmet v Wikipodatkih. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:26, 22. april 2021 (CEST)
Hvala za pojasnilo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:53, 22. april 2021 (CEST)
:Brez skrbi, z veseljem pojasnim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:57, 22. april 2021 (CEST)
== Hvala! ==
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Mudroslov] Hvala in oprostite!--[[Uporabnik:Mudroslov|Mudroslov]] ([[Uporabniški pogovor:Mudroslov|pogovor]]) 23:49, 30. april 2021 (CEST)
:Ja, ni panike. Sem popravil. Kar tako naprej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:58, 1. maj 2021 (CEST)
== Karantanija ==
Spoštovani ! Karantanija
Zaklenili ste spletno stran Karantanija Uporabnik Jalen pa ne odgovarja na vprašanja. Stara trditev
"večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična" ni bila referencirana na noben vir.
In še to je le eden od pogledov -virov in zato sem popravil, da o temu obstajajo različna mnenja.
I.
Popravil sem:
''Na vprašanje ali je bila tudi prva slovenska država pa obstajajo različni pogledi. Nekateri avtorji tudi zatrjujejo, da
da je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična.''
Uporabnik Jalen pa je ponovno popravil na staro verzijo:
'' čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična.''
To ni res. Nihče tega ne trdi, avtorji pravijo le, da je to bilo verjetno. Jalen pa to izjavo zapiše kot trditev.
II.
'' Na vprašanje ali je bila tudi prva slovenska država pa obstajajo različni pogledi.'' To je moj drugi popravek. Temu je res tako. Kar nekaj avtorjev, ki so odspodaj referencirani zapiše, da se gre za prvo slovensko državno tvorbo. Nekateri novejši zgodovinarji pa pravijo, da temu ni tako in imajo zato svoje argumente. Torej je treba bralcu predstaviti obe stališči.
III.
Vsi moji popravki so šli v smeri, da opozorim bralce, da obstajajo različna mnenja, kar je temeljni duh Wikipedije.
Jalen pa želi zapisovati ultimativne trditve in predstavljati le eno plat. To pa je v nasprotju s principi Wikipedie. G. Jalen ne odgovarja mojemu vprašanju na ta popravek, vi pa ste stran zaklenili. Vem, da g Jalen piše veliko prispevkov, lasti pa si pravice na WIKIPEDIJI, ki mu ne gredo. To je, da vsiljuje svoje mnenje in krši temeljna načela WIKIPEDIJE, to sta odprtost in nepristranskost.
IV.
Prosim, da kot glavni admin popravite nazaj in date prispevkom verodostojnost.
Peter Kodermac
:Tukaj nisem glavni admni, sem pa mogoče zadnje čase najdejavnejši... Glavnega admina sploh ni. Glede vključevanja raznih manjšinskih teorij pa je v te namene napisana smernica o [[Wikipedija:Nepomembnost|nepomembnosti]]. Ta mdr. pravi tudi: "''Stališča neznatnih manjšin naj ne bodo predstavljena kot stališča opaznejših manjšin in morda sploh ne bi smela biti predstavljena''". Če je to nekaj avtorjev, jih navedi; če ne, je pa to zavajanje. Sploh pa pogovor za take opravke je [[Pogovor:Karantanija]]. Več o tem bi lahko kaj tudi povedal {{u|Jalen}}; vendar pa se mi zdi, da na količino predebatiranega to sploh ni potrebno. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:46, 5. maj 2021 (CEST)
== Opomba o prevodu na pogovorni strani članka ==
Sprašujem, če bo opomba na pogovorni strani članka o prevodu od sedaj običaj, ali je to kakšna nova zahteva wikipedije. Če da, jo lahko dodam tudi sama. Ali boš to dodal tudi na vseh ....tisoč drugih člankov?
Pogosto pa prevod ni samo iz angleščine, če je članek tam skromen, tudi kombiniram in ni kar avtomatično za napisat opombo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:40, 8. maj 2021 (CEST)
:Angleška verzija o kopiranju znotraj Wikipedije pravi:
:#"Translations of copyrighted text, even from other Wikimedia projects, are derivative works, and attribution must be given to satisfy licensing requirements. When translating material from a Wikimedia project licensed under CC BY-SA, a note identifying the Wikimedia source (such as an interlanguage link) must be provided in an edit summary in the translated page, ideally in its first edit. Where applicable, the template <nowiki>{{Translated page}}</nowiki> may also be added to the talk page to supplement copyright attribution. You may use an edit summary like (using French as an example) Content in this edit is translated from the existing French Wikipedia article at <nowiki>[[:fr:Exact name of French article]]</nowiki>; see its history for attribution."
:Sam sem hotel popraviti le članke v okviru CEE Pomlad 2021, saj naj bi ti bili neoporečni. S tem nadalje ne mislim, da so tvoji prispevki kakor koli napačni. Odkrito rečeno se predloge držijo le redki urejevalci (predvsem {{u|TadejM}}). Ne bi pa nabil okvirčka na vseh 37.500 člankov, pod katerimi si ti podpisana in so prevedeni iz XX jezika. Nadalje bi jo uporabil samo v primeru, ko je prevod samo iz enega jezika. Druga možnost je, da se doda interwiki povezavo do prevedenega članka ([[:en:1693 Sicily earthquake]]. Uporaba predloge oz. linka ni nujna, je pa zaželjena. Se strinjaš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:02, 8. maj 2021 (CEST)
::Sem mnenja, da povzetek urejanja (npr. ''prevod iz en'') pri ustvarjanju prevedenega članka zadostuje, kot Ljuba in ostali wikipedisti tudi sicer naredijo. Predloga o prevedeni strani ima PMM smisel le, če je opremljena s parametrom ''|version='', ki pa ga skoraj nikoli ne uporabljamo. Z njim se ohrani podatek o tem, iz katere redakcije (verzije) izvorne strani je bil narejen prevod. Vsebina člankov na en:wp se zeli hitro spreminja in čez nekaj mesecev ne bo več nikomur jasno, za prevod katere različice gre. Gl. [[Predloga:Prevedena stran]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:24, 8. maj 2021 (CEST)
:::V skladu z licenco CC je treba navesti avtorja, kar lahko:
:::*pri kratkih sestavkih z enim avtorjem naredimo neposredno (npr. <code>besedilo je prvotno prispeval <nowiki>[[Uporabnik:Zgled]]</nowiki> dne {{CURRENTDAY2}}. {{CURRENTMONTHNAME}}a {{CURRENTYEAR}}</code>);
:::*pri dolgih prevodih besedila z več avtorji pa se večinoma navede povezava na izvorni članek. To lahko naredimo v povzetku urejanja ali bolj pregledno s predlogo {{tl|prevedena stran}} na pogovorni strani.
:::Se strinjam, da je zelo priporočljivo navesti ID izvorne redakcije, če je bila seveda samo ena. Za podrobnosti glej [[:meta:Terms of use#7._Licensing of Content|meta:Terms of use]] in [[:en:WP:PATT]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:50, 8. maj 2021 (CEST)
== Jedrska elektrarna ==
Pozdravljeni,
najprej bi se radi opravičili, da smo geslo "jedrska elektrarna" popravili kar direktno in ne najprej v svojem peskovniku. To je naše prvo spreminjanje obstoječega gesla in bomo bolj pozorni v bodoče. Pregledali smo obstoječe geslo "jedrska elektrarna" in smo mnenja, da ima obstoječe geslo prostor za izboljšave, zato smo ga popravili. Predlog novega gesla se nahaja na povezavi: https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Icjt/sandbox?venotify=created. Smo namreč Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča ali na kratko ICJT, ki je del Instituta "Jožef Stefan", vodilne raziskovalne institucije v Sloveniji. Na ICJT usposabljamo bodoče jedrske strokovnjake in informiramo javnost o jedrskih tehnologijah. Naša vizija je podajanje zanesljivega in kakovostnega vir znanja o jedrskih tehnologijah.
V kolikor vam sprememba gesla ni ustrezna, me zanima ali se lahko dogovorimo, da vsaj popravimo obstoječe geslo. Radi bi, da bi bile javnosti podane ustrezne in strokovne informacije s strani strokovnjakov iz tega področja.
Hvala za odgovor in lepo vas pozdravljamo,
ICJT--[[Uporabnik:Icjt|ICJT (Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Institut "Jožef Stefan")]] ([[Uporabniški pogovor:Icjt|pogovor]]) 14:22, 13. maj 2021 (CEST)
:Vrnil sem zato, ker je tvoja/vaša verzija povozila vse dotedanje delo. Članek na sedanjem naslovu skopiraj v svoj peskovnik in ga združi s starim, če "je kaj uporabnega". Mogoče bi našel še nekaj nasvetov na [[Wikipedija:Slogovni priročnik]] in [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Mogoče kakšen sklic več, prav tako pa ne pozabi na dodajanje povezav na mednarodno jedrsko organizacijo ipd. iz tega področja; kajti če je samo povezava na icjt je to neuravnoteženo in pravzaprav [[Wikipedija:Nepristranskost|pristransko]]. Na koncu članek še [[Wikipedija:Kategorizacija|kategoriziraj]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:47, 13. maj 2021 (CEST)
Pozdravljen,
dopolnila sm verzijo za geslo Jedrska elektrarna v svojem peskovniku. V geslo sem vključila obstoječo verzijo gesla ter malce smo jo še dopolnili. Novo geslo zajema področja katera so zajeta v obsoječem geslu ter se osredotoča na opis jedrske elektrarne na splošno, saj se bi tipi elektrarn podrobneje opisali ločeno po geslih. Preden spremenim geslo za jedrsko elektrarno, se raje še enkrat pozanimam ali gre lahko novo geslo "live". Hvala za odgovor in pomoč :)
Sara --[[Uporabnik:Icjt|ICJT (Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Institut "Jožef Stefan")]] ([[Uporabniški pogovor:Icjt|pogovor]]) 15:37, 26. maj 2021 (CEST)
Pozdrav. Članek Jedrska elektrarna je precej kvalitetno spisan članek (je tudi [[Wikipedija:Izbrani članki|izbrani]]) in ga nima smisla pisat na novo. Brez problema pa ga lahko dopolnjuješ (ter se pri tem držiš sloga in navajanja virov), pri čemer gradiš na stari verziji. Tvoja različica (v peskovniku) je recimo tudi precej krajša od originala in slogovno slabša, zato zamenjava ne pride v poštev.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:09, 26. maj 2021 (CEST)
==[[Habeas corpus]]==
Urejanje sem v glavnem zaključil, razen sklicev, kjer bi rad prestavil opombe v ustrezno poglavje – pa se ne spomnem več, kako se to uredi. Bi mi lahko povedal, kje naj najdem navodila? Hvala, --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:11, 22. maj 2021 (CEST)
:Nisem prav povedal. Sem prebral vse o navajanju virov, a imam te pomisleke: če odprem odstavek ==Opombe==, (1) velja <nowiki>{{Sklici}}</nowiki>? In (2) v besedilu velja <ref>? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:21, 22. maj 2021 (CEST)
::Opombe določiš z parametrom group znotraj <ref> značk. Nato jih prikažeš z <nowiki>{{sklici|group=opombe}}</nowiki>. Če kaj ne gre, me lahko kontaktiraš. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:34, 22. maj 2021 (CEST)
:::Hvala, sem uredil. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:29, 23. maj 2021 (CEST)
== Wikipodatki v infopolju ==
Dober večer, zanima kako se v infopolje vstavi wikipodatke kot npr. starost, zastava ipd. Vidim, da si vse to uredil v mojih člankih pa se ti zato zahvaljujem in me zato zanima kako si to naredil. Slišal sem sicer, da se wikipodatki sami napajajo v infopolje, je to res? Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:46, 28. maj 2021 (CEST)
:Ja. Sicer niha od infopolja do infopolja, ker vsi niso enako posodobljeni. {{tl|Infopolje Oseba}} iz Wikipodatkov pobira datum rojstva&smrti, kraj rojstva&smrti ter poklic. Poleg tega tudi sliko in ime v originalu (torej za Tarakanova verjetno v ruščini). Parametre pusti samo prazne, vendar članka ne pozabi povezati z ustreznim objektom v Wikipodatkih. Prav tako ti ni treba več dopisovati teh kategorij: Rojeni leta XXXX, Umrli leta XXXX in Živeče osebe (pogojno). Če ti kaj ni jasno, me kar vprašaj. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:51, 28. maj 2021 (CEST)
==Infopolje Cerkev==
Pozdravljen, A09090091. Mislim, da bo delna zaščita za [[Predloga:Infopolje Cerkev]] dovolj. V zgodovini infopolja ni nobenega vandalizma. Popolna zaščita se uporablja za Glavno stran in kakšne res temeljne predloge, npr. {{tl|!}} ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 14:49, 1. junij 2021 (CEST)
:Sem spremenil, ostale bi pa pač pustil; saj smo imeli zadnje čase nekaj računov, ki so bili potrjeni a so še vedno vandalizirali. Na račun takih "urejevalcev" taki, kot si ti, na žalost izgubijo pravico do urejanja tistih strani. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:26, 1. junij 2021 (CEST)
== Ustvarjanje infopolja ==
Pozdravljen, v nekaterih člankih sem videl, da bi lepo spadala infopolja pa me zanima če mogoče veš, kako se ustvari novo infopolje. Primer: v članku Jedrska elektrarna Černobil bi dodal infopolje: elektrarana, pa infopolje s takšnim imenom v naši wikipediji še ne obstaja. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 11:19, 12. junij 2021 (CEST)
:Samo skopiraš predlogo iz enwiki (išeš v imenskem prostoru Template: !) in prevedeš parametre ''data_label''. Na koncu jih povežeš z ostalimi v Wikipodatkih. Ne pozabi dodati še dokumenatcije na /dok podstran predloge. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:22, 12. junij 2021 (CEST)
Sem ravnokar ustvaril ampak mislim, da se mi je nekaj zalomilo. Lahko pregledaš? [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:07, 12. junij 2021 (CEST)
:Premalo si skopiral. Zaenkrat bi potreboval še prevod in verjetno še kakšno predlogo v ozadju. Ne pozabi na dokumentacijo. Če smem pingati @[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], ki bo verjetno vedela kako in kaj. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:13, 12. junij 2021 (CEST)
Super hvala. Če smem vprašati še, kaj je to dokumentacija točno?[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:17, 12. junij 2021 (CEST)
:Podstran predloge (torej [[Predloga:Infopolje elektrarna/dok]]) je stran, kjer se opiše, kako predloga deluje, se našteje parametre in še nekaj blablaja, ki je uporaben samo za nekaj največjih geekov. :) Nič zapletenega. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:22, 12. junij 2021 (CEST)
:: Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:08, 12. junij 2021 (CEST)
==Rimsko cesarstvo==
V odgovor na tvojo pripombo pri predlogu za izbrani članek. Seveda nisem mislil nikogar drugega, posebno ne tebe, ki si celo konkretno (in korektno) sodeloval. Moj edini komentar ostaja PROTI, in sicer zato, ker je v sedanji obliki članek (1) nepopoln, ker mestoma še vedno pozna le eno polovico cesarstva, (2) pristranski, ker ponekod vsebuje stališča, ki jih Evropejec ne more sprejeti, (3) kakofoničen, ker nekateri odseki niso prevedeni v slovenščino, temveč v zulukafrščino, (4) skoraj brez virov, ker je večina virov prenešena iz angleščine in jih pisec TEGA (=slovenskega) članka ni videl niti z daljnogledom. Pa naj te vse to ne moti, saj gre za malenkosti! In članek naj le ostane “izbrani”, saj ni edina packarija te vrste. Bistveno je le to, da v areni frustriranih uporabnikov nekdo odnese pokal. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:51, 24. junij 2021 (CEST)
== Narekovaj ==
Vidim, da so te zmotili moji enojni narekovaji v članku [[Biskaja]]. Uporabljam jih že zelo dolgo in sicer na osnovi smernic [https://sl.wikipedia.org/wiki/Narekovaj]. Predlagam, da se opredeliš in eventualno popraviš nazaj. Ti, ki si jih popravil, niso primerni za namen.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:06, 10. julij 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Ni res, jaz sem jih popravil na osnovi teh smernic: [[Wikipedija:Slogovni priročnik]], zato ker tvoja dodana povezava sploh ni smernica slwiki. V predelku Narekovaji pa piše: V ''Wikipediji se navadno uporabljajo narekovaji » « (usredinjeni dvojni narekovaji).'' Pa o podobni temi smo se pogovarjali nekaj časa nazaj na pogovorni strani Dhmo-ja. Predlagam, da vprašaš še koga drugega, saj sem se sam ravnal po smernicah in ne obratno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:42, 10. julij 2021 (CEST)
O.K: potem pa poglej še tole v Pravilih [http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf], Primer: enojna narekovaja na začetku in koncu besede ali morfema, npr. aqua ’voda’, zaznamujeta pomen; ali
467 NESKLADENJSKA RABA NAREKOVAJA
Neskladenjsko se za navajanje pomena kakšne besede ali besedne zveze v jezikoslovju uporablja dvodelni enojni narekovaj zgoraj (’ ’): Tožilnik z nedoločnikom se v latinščini uporablja za glagoli ''dicendi'' 'rekanja' in ''sentiendi'' 'mišljenja'.
Bom pa še kakšnega lektorja kontaktirala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:00, 10. julij 2021 (CEST)
:Hotel sem ti samo povedati, da tvoj wikilink v nasprotju z mojim ni smernica. Narekovaji so na Wikipediji tudi vprašanje enotnosti izgleda (v to skupino štejemo biovrstice, infopolja, tabele), saj bi bolj ali manj to moralo izgledati enako. [[WP:SLOG]] pa v uvodu tudi pravi: ''Urejevalske vojne zaradi izbire sloga so nesprejemljive, tudi če bi šlo le za uveljavljanje slogovne doslednosti.'' Predlagam, da preseliva v Podlipje, da bodo še drugi lahko kaj dodali. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:16, 10. julij 2021 (CEST)
== Izbris slike Ivan-jansa.jpg ==
Opazil sem, da ste pred kratkim izbrisali sliko https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ivan-jansa.jpg, ki sem jo naložil pred časom na Wikipedijo. Kot razlog ste navedli "kršitev avtorskih pravic". A lahko pojasnite, čigave točno avtorske pravice so bile kršene? Torej slika je bila iz filma in je bila z objavljena z dovoljenjem avtorjev filma. [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 00:14, 14. julij 2021 (CEST)
:Slika je bila neuporabljena v članku že več let. Prav tako slika, ki je bila (sodeč po opisu) naložena iz arhivov RTVSLO, ne bi smela imeti GDPL/CC-BY-SA licence. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:57, 14. julij 2021 (CEST)
::Hm, OK, torej zakaj je bila izbrisana, ker ni bila uporabljena ali zaradi licence? Ker licenca ni bila GDPL/CC-BY-SA, ampak je bila public domain. Slika je bila posredovana s strani avtorjev filma z dovoljenjem avtorjev. Oni so jo dali v public domain. To je tudi pisalo na datoteki. [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 19:26, 14. julij 2021 (CEST)
:::Slika je bila takrat označena s PD in ni bila uporabljena, kar je pogosto znak, da je a) prosta verzija ali b) slika ni uporabna. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:21, 14. julij 2021 (CEST)
:Ker je avtor besedila Ministrstvo za notranje zadeve, spada v javno domeno. Na zbirki je za to [[:commons:Template:PD-SloveneGov|posebna predloga]], tu je ni, zato sem dal splošno {{tl|PD}}.<small>-Ta [[Wikipedija:Na pogovornih straneh se podpiši|nepodpisani]] komentar je dodal/-a [[Uporabnik:Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]] • [[Posebno:Contributions/Sporti|prispevki]]){{#if:14. julij 2021| 14. julij 2021|}}.</small><!-- Predloga:Nepodpisani -->
:Zanimivo, torej v resnici je to PD, kot pravi [[Uporabnik:Sporti]], torej potem "kršitev avtorskih pravic" ne more biti razlog za izbris? [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 22:27, 14. julij 2021 (CEST)
== Provinca ali pokrajina==
Pri pisanju člankov o Španiji sem naletela v že napisanih člankih in kategoriji kompletno zmešnjavo med sopomenkama ''provinca'' in ''pokrajina''. Največja perla je članek [[Badajoz (provinca)]], tu so še [[Alicante (pokrajina)]], [[Almeria (pokrajina) ]], pa [[kategorija:Pokrajine Španije]], nekaj sem člankov že napisala sama in uporabljam provinca.
Treba bo uskladit pa se ne znam odločit katerega od pojmov vzeti. V FRAN-u je vseeno, čeprav se glede na definiciji, nagibam k provinca. Kaj meniš?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:42, 19. julij 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: iskreno rečeno mi je vseeno, čeprav se ne znam prav točno opredeliti. PMM bi bilo smiselno narediti to še pri drugih državah. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 19. julij 2021 (CEST)
Svoj čas je bilo o tem govora pri italijanskih pokrajinah/provincah, pa ne najdem točno kje. Takrat je ostalo, da je bolje uporabljati »pokrajina« (da se izognemo tujki), vendar ostane »provinca« v tistih primerih, ko bi »pokrajina« lahko imela samo geografski pomen. Recimo ''V Pokrajini Umbrija je pokrajina pretežno gričevnata.'' bi bilo bolje napisati ''V Provinci Umbrija je pokrajina pretežno gričevnata.'', vendar je že takrat nekdo predlagal, da bi bilo še bolje ''Pokrajina Umbrija je pretežno gričevnata.'' --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:58, 20. julij 2021 (CEST)
:Provinca je (tehnično) gledano politični konstrukt, ki so ga uvedli Rimljani za upravljanje (čeprav je včasih tudi regija, ki je danes bolj statističnega pomena), medtem ko je pokrajina nekaj zgodovinskega z enako kulturo ipd. (od tod tudi zgodovinske pokrajine Goriška, Kranjska, Štajerska, Istra, ....) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:33, 20. julij 2021 (CEST)
== Vstavljanje dveh infopolj v eno ==
Zdravo, zanima me zakaj si mi v zadnjih dveh člankih: [[Avtonomna regija Tibet]] in [[Lasa]] infopolje Chinese vstavil v infopolje settlement? Ko to narediš se izgubi skoraj polovica infopolja (kitajska pisava na vrhu) ter uniči preglednost in izgled (vsaj meni je na videz lepše če sta infopolji vsaka na svojem mestu). Lepo bi te prosil, da obrazložiš, če je za tem kakšen konstruktiven razlog, ker drugače bi jaz najraje tvoje spremembe povrnil. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:04, 24. julij 2021 (CEST)
:V bistvu naj bi infopolja imela parameter module in child, vendar {{tl|Infopolje naselje}} tega nima. PMM izgleda rahlo "našarjeno", seveda pa je to samo stvar okusa. Sam bi infopolje prilagodil, saj bo potem samo en okvirček, namesto 3. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:06, 24. julij 2021 (CEST)
Ne razumem točno.. zakaj bi morala imeti infopolja parameter module in child? Jaz sem se zgledoval po :ewniki (glej: [https://en.wikipedia.org/wiki/Lhasa Lhasa]), kjer jih ne združujejo, kar pripomore k preglednosti in izgledu. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:12, 24. julij 2021 (CEST)
:Včasih infopolja gredo skup: inf. Chinese in inf. oseba za osebe na latinskih wikijih z kitajsko transkripcijo. Ta dva parametra sta zelo uporabna. Stiskanje kitajskega infopolja pa nastane zato, ker sem za priključitev uporabil parameter footnotes. Če bi dodal/i ta dva parametra (oz. module), bi dobil lepši pogled, tako kot v [[Lazzaro Cattaneo]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:03, 24. julij 2021 (CEST)
== Olimpionik ==
Minuto po mojem prispevku ste dodali Primoža Rogliča preko mojega prispevka. Prosim, če se odloči, ali bodo olimpioniki urejeni kronološko ali po abecedi. Zdaj je čudna kombinacija obojega.{{nepodpisani|Markohrastovec}}
: Sem popravil na seznam po kronološkem vrstnem redu. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:10, 28. julij 2021 (CEST)
== Liste des châteaux en Slovénie ==
Hi! I'm going to answer you here rather than [https://fr.wikipedia.org/wiki/Discussion_utilisateur:Kam%C3%A9au#Liste_des_ch%C3%A2teaux_en_Slov%C3%A9nie on my discussion page], I guess my message will be more likely to be seen here :)
:« Hi! I saw your post on Slovenian Portal here on frwiki. I took a look at it and noticed a few castles missing. Is there inclusion criteria for such a list, because you miss quite a lot of them? I suggest to take missing castles from here, because this is more-or-less biggest list that I found. If you need help translating to English, please contact me. »
::So, idk about any criterias for the list, but i only included castles that had an English wikipedia article, or a slovenian one with enough sources. I prefered to only include only a fraction of slovenian castles rather than spreading misinformation or informations i couldn't verify by myself. I don't have any books or physical sources about this subject.
::By the way, I have to admit I didn't understand quite well the system of "traditional regions" : are they officially used by the authorities? or do you use [[Statistične regije Slovenije|statistical regions]]? When i tried to determine a region for each castles, slovenian and english articles gave me different regions, sometimes using traditional regions, sometimes statistical etc. So i just used the traditional ones and checked on google maps in which region each castles was.
::I hope my English was understandable and thank you for your help! --[[Uporabnik:Kaméau|Kaméau]] ([[Uporabniški pogovor:Kaméau|pogovor]]) 10:39, 29. julij 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Kaméau|Kaméau]]: Maybe I can help you with the second part, because I have another question :) So, castles in Slovenia were built before "statistical regions" popped-up across especially Europe. Traditional regions were all dutchess, 4 in Slovenia but with parts in Croatia and Italy too. Traditional regions (Kranjska, Goriška, Istra, Štajerska, Koroška and Prekmurje) are mostly used in media, but with some gray area, which they put the subjected area "as they wanted" (like myb Žiri, for which I can find some maps with municipality in nowdays Gorenjska and also Primorska). But maps with both Istra and Goriška are rarer and they are joined into Primorska. In modern times we use mostly [[:en:Statistical regions of Slovenia]] as these are mostly mentioned in govermental statistic, but media/press-agenices will use names in [[:en:Category:Historical_regions_in_Slovenia]], but not all of them. Hope I made it clear, becuase it is quite complicated as these regions reflect history on area of Slovenia.
:Another question popped up as I was watching TDF. Is chateaux in French strictly "castle" or "grad" in Slovene? Whilst there are no forts (West Point, for example) we have "tabor"s, fortificated walls around churches built in time of Osman invasion. They are about 100 of these in Slovenia, what do you think, should we include it? Link, sadly in German: [[:de:Tabor (Wehranlage)]].
:Hope you understand, have a nice day! '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:44, 29. julij 2021 (CEST)
== Izbris strani ==
Pozdravljen, a bi lahko ti, ki si admin, izbrisal stran Velika lakota 1315-17, saj v njem nič ne piše, temveč samo ena neumnost "yo soy tu". To besedo sem izbrisal in napisal, da je članek potreben izbrisa. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:22, 6. avgust 2021 (CEST)
:Je že uredil MZaplotnik. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:28, 6. avgust 2021 (CEST)
V redu, super. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:30, 6. avgust 2021 (CEST)
== iz / s ==
Nedavno sem videl, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Miselni_preizkus&oldid=5536380 si prestavil] stran 'miselni preskus' na [[miselni preizkus]]. O tej temi, se mi zdi, je bilo pred časom že nekaj povedanega (recimo vsaj 3×: [[Pogovor:Glavna stran/Arhiv#Tipo|1]], [[Pogovor:Bell P-59 Airacomet#Preskus~|2]] in še posebej '''[[Pogovor o kategoriji:Sovjetski preizkusni piloti|3]]''') – [[preizkusni pilot]]. Vidim, da je [[uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] nedavno v predlogi {{tl|LHC}} rabil npr. 'preskusi LHC' in ne 'preizkusi ~', zato mislim, da nisem osamljen pri rabi takšnih oblik. Rabil pa je npr. tudi [[Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino]], v besedilu pa 'preskus~ ~ ~' in tudi 'poskus~ ~ ~'. Vidim pa, da je v vmesniku zgoraj desno 'preizkusne funkcije'...--[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:18, 13. avgust 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:XJaM|XJaM]]: Fran te na zadetku ''preskus'' vrže na ''preiskus''. Za bralca je definitivno neugodno, če je nekje poimenovanje tako, drugje pa drugačno. Samo zaradi slovnične "pravilnosti" (kakršnakoli že) ter ohranjanja arhaičnih izrazov pa se mi ne zdi vredno prestavljati (primer ktgr. Orglavci). Sicer pa tudi Science Illustrated (slo. verzija) uporablja ''preizkus'', tako je vsaj v zadnjih dveh ali treh letnikih, pa verjetno tudi še prej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:43, 13. avgust 2021 (CEST)
'' SSKJ je bolj za preizkus, če ga prav razumem;). Bom zgladil. Hvala za namig! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 18:18, 16. avgust 2021 (CEST)
:{{u|A09090091}}, pišeš: ''Fran te na zadetku'' preskus ''vrže na'' preiskus. Preiskus ni prava beseda, prei'''z'''kus pač. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:22, 16. avgust 2021 (CEST)
::Hvala. Saj to je bilo mišljeno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:46, 16. avgust 2021 (CEST)
== Navajanje knjig ==
Prosim ne vnašaj xy podatkov pod parametre za ime in priimek. Pri dokumentih ob šestdesetletnici Zbora odposlancev slovenskega naroda gre za kolektivno avtorstvo, zato <code>|author=Zbor odposlancev slovenskega naroda</code>. Leto nastanka 1943 bi lahko šlo kvečjemu pod parameter <code>|orig-year=</code>. Pa link do worldcat pod <code>|url=</code> je odvečen, ker se naredi ista povezava že z izpolnjenim <code>|oclc=</code>. Torej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Alojz_Hren&type=revision&diff=5560287&oldid=5560167 takole]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:06, 20. avgust 2021 (CEST)
:Večina je bilo samoizpolnjenih v samodejnem navajanju. Predlagam popravek, da se ne ustvari URL link če ima knjiga OCLC številko. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:08, 20. avgust 2021 (CEST)
::Samodejno navajanje v VisualEditorju ali s kakim drugim orodjem? Če je VisualEditor, lahko mogoče {{u|Pinky sl}} kaj popravi. Drugače pa je vedno dobro preverjati rezultate samodejnih orodij pred objavo, sploh pri masovnih popravkih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:20, 20. avgust 2021 (CEST)
:::VisualEditor, pod zavihkom Navedi, se odpro tri opcije: Samodejno, Ročno in Ponovna uporaba. V samodejnem načinu vpišeš URL, DOI, ISBN, PMC/PMID, QID, naslov ali citat in ta se ti zgenerira. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:23, 20. avgust 2021 (CEST)
::::{{Opravljeno}} Vsi viri so bili popravljeni po tvojem popravku. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:29, 20. avgust 2021 (CEST)
:::::Hvala. Take primere se lahko sicer popravlja tudi z botom, da je manj truda. Za drugič ... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:42, 20. avgust 2021 (CEST)
== Članek napisan kot oglas ==
Pozdravljeni,
videl sem vaše komentarje na strani https://sl.wikipedia.org/wiki/Turizem_4.0 kjer ste označili, da je članek napisan kot oglas in potrebuje čiščenje.
Glede tega imam par vprašanj.
1. Ali to pomeni, da bo članek lahko odstranjen ali bodo samo ostali komentarji dokler se članek ne popravi.
2. Če prav razumem je potrebno odstraniti vse zunanje povezave in jih dodati spodaj, je tako?
3. Glede tona članka piše, da lahko točnejši opis težave lahko najdem na pogovorni strani, vendar tam ne vidim ničesar. Mogoče narobe gledam? Kakorkoli bi bil hvaležen, če lahko podate samo kakšen primer kaj bi bilo potrebno spremeniti in kako bi moralo izgledati.
Sem dokaj nov pri urejanje wikipedije zato sem hvaležen za pomoč.
Lep pozdrav -[[Uporabnik:Ouande6|Ouande6]] ([[Uporabniški pogovor:Ouande6|pogovor]]) 10:28, 5. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Ouande6|Ouande6]]: Hvala za obvestilo. Članek samo zaradi ene predloge ne bo izbrisan, kajti konec koncev je bil nominiran za "ste vedeli, da ...". Administratorji (ali kdorkoli drug) lepimo ta obvestila piscem člankom in bralcem in s tem sporočimo, da je s člankom nekaj narobe. To je lahko slog, ton besedila, premalo sklicev itd. Kar me je zmotilo, so notranje povezave v članku, te bi morale iti v razdelek Zunanje povezave na dnu članka. Tak vzorec je namreč dokaj pogost pri reklamah in cross-wiki spamu (vidim, da si ga popravljal tudi na enwiki).
:Glede tretje točke imaš prav, na pogovorni strani nisem pustil nobene razlage. Pogostokrat se zgodi, da ti okvirčki ostanejo v člankih tudi po več let; zato se na pogovorno stran (članka) ponavadi (ni nujno) ne napiše pojasnila. Če pa uporabnika zanima zakaj, pa so vedno tudi uporabniške strani. Za zgledovanje po urejenih člankih se lahko zgleduješ tudi po izbranih člankih ali drugih člankih (npr. [[France Prešeren]]). Če še kaj ni jasno, pa pogumno vprašaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:11, 5. november 2021 (CET)
== Slike knjižnih platnic ==
Naslednji petek se bomo v seminarju učili postavljanja slik naslovnic na lokalno Wikipedijo, zato te prosim, da s to nalogo ne prehitiš pisca članka. Sicer pa hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:58, 12. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Žal je to tukaj bilo potrebno. Glavna slika v infopolju ne more biti kršitev avtorskih pravic, zato sem jo bil primoran označiti kot kršitev AP po postavki [[commons:COM:BOOK]]. Svetujem, da študente seznaniš tudi z [[commons:Template:PD-Slovenia]], saj se lahko v Zbirko naloži le platnice knjig, ki so bile izdane pred 1970 ali če je platnica preprost motiv, torej le besedilo ali besedilo + slika, ki mora biti v javni lasti. Imetje knjige še ne daje pravice dajanja dela v javno rabo ali zaščito pod katerokoli drugo manj restriktivno licenco (CC-BY). Na žalost sem tu moral posredovati, vendar pa verjamem, da se uporabnica tega najbrž ni zavedala. Hvala za razumevanje, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:11, 12. november 2021 (CET)
::Seveda imajo študentje natančna navodila glede naslovnic, vendar vsega ni mogoče pri urah vzeti naenkrat, nekateri pač prehitevajo in se naredi napaka. Če boš ti namesto njih postavljal slike naslovnic z Bolhe, jih ne bom mogel v živo naučiti ne kako se slika obreže ne po kateri licenci morajo poseči. Ker je vsako leto nova generacija, je vsakič treba začeti znova. Nekaj se že naučijo, ko gremo skozi tvoje intervencije, ampak najbolj bo zaleglo, če naložijo in prav opremijo slike sami. Ker je letos v razredu več ljudi in ker se trenutno posvečamo slogu povzemanja (od stavka do stavka), strukturi člankov, iskanju informacij v tiskanih in spletnih virih itd., smo v zamudi in člankom na naši projektni strani ([[:v:Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2021/22]] in [[:v:Pogovor:Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2021/22]]) še nisem mogel priznati statusa zaključenosti. Najhitreje bi bilo, če bi jim sam popravil, ampak to ni vzgojno, zato te prosim za potrpljenje, če bodo nekatere od mojih zahtev v seminarju uresničene šele čez nekaj časa, najpogosteje tik pred vpisovanjem ocen. Sodelovanje urednikov zunaj razreda je zelo dragocena reč, o tem pišem v vrsti razprav (v zadnjem času jih sproti nalagam na [[:v:Objave: Miran Hladnik|Wikiverzo]]), bojim se samo, da nekaterim daje včasih potuho, da ne dokončajo članka sami. No, v skrajnem primeru takim dam novo nalogo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:48, 13. november 2021 (CET)
:::@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: te popolnoma razumem. Upam, da ne zameriš. Glede teksta se še pri prispevkih nisem toliko ukvarjal. Če pogledaš urejanja na straneh študentov so to:
:::* pri seznamih: poprave napačnih povezav (te so prej kazale na razločitve ipd.), dewikifikacija nepomembnih oseb, tipkarske napake
:::* pri knjigah: ustvarjanje infopolj, nalaganje platnic (ki so prej manjkale). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:35, 13. november 2021 (CET)
== [[Giovanni D'Anzi]] ==
Dearest A09090091, thank you for your help, have a nice week end.
Greetings from [[Caselle Landi]].
[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 13:30, 13. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]]: No problem. Must say, the grammar wasn't even so bad as it is in a lot of cases. You can always ask for help. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:45, 13. november 2021 (CET)
:: Thank youuuuu, sincerely [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:27, 14. november 2021 (CET)
== Urejanje strani seznama diktatorji ==
Pozdravljen, spet jaz, zanima me kaj meniš če bi v prihodnje uredil (jaz) stran Seznam diktatorjev in režimov po številu žrtev tako, da o njih ne pišejo besedila ampak podatki v tabeli. Tako se mi zdi še najboljše, ker bi potem bil tudi zgled bolšji in pomoje ne bi bilo več kakšnih razlogov za izbris. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 15:27, 14. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]: Oblika v tem specifičnem primeru niti ni tako važna. Problem je bil v navajanju virov in njihovi ustreznosti. Predlagam, da ga sestaviš s sklici, ki so uporabljeni na člankih angleške Wikipedije. To pomeni, da vzameš reference zraven številk o žrtvah komunizma na enwiki in jih skopiraš v slwiki, vendar pa ne narediš sklica na enwiki, saj je ta sama po sebi zaradi nestalnosti nezanesljiv vir. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:10, 14. november 2021 (CET)
== Vprasanje ==
Zivjo.
Mi lahko poveste, zakaj mi na wikipediji brisete linke do mojih intervjujev? Ali kaj krsim? Hvala. Gregor Jazbec [[Posebno:Prispevki/178.58.152.178|178.58.152.178]] 00:57, 16. november 2021 (CET)
:Pozdravljen. Po dogovoru se tu tikamo, upam da te ne moti. Z dodajanjem zunanjih povezav moramo postopati preudarno. Vsi intervjuji osebe je ravno tako primerljiva tema kakor naštevanje vseh člankov nekega novinarja. S tem ne mislim, da niso uporabni, vendar pa hkrati niso dovolj uporabni v smislu Wikipedije za samostojno povezavo. Predlagam, da prebereš [[WP:ZP]] in [[WP:SPAMLINK]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:21, 16. november 2021 (CET)
Zdravo. Prebral wp zp in wp spamlink. Se vedno ne najdem enega argumenta, zakaj ne bi bilo ok. Linki imajo dodano vrednost, ker bralcu dodatno in bolj poglobljeno odkrivajo dimenzije mojega dela in razmisljanja o razlicnih tematikah. Ni reklama zame. Se vec, na tujih wikipedijah pri dolocenih (tujih) avtorjih vidim cel niz povezav na njihove intervjuje ali opise njihovih del in razmisljanj, prav na tak nacin, kot sem imel jaz. Prosil bi, da se linki vrnejo nazaj. Lpg [[Posebno:Prispevki/188.198.161.162|188.198.161.162]] 18:24, 16. november 2021 (CET)
:Nočem te užaliti, vendar osebnih mnenj tu v večini ne navajamo, predvsem ne nerelevantnih. To pomeni, da navajamo mnenja strokovnjakov svojega področja; vsekakor pa ne mnenja osebe o vseh perečih temah. Navajaš: "[...] Se vec, na tujih wikipedijah pri dolocenih (tujih) avtorjih vidim cel niz povezav na njihove intervjuje": ti so verjetno najbolj odmevni intervjuji osebe ali pa so strogo v tematiki; vsekakor pa niso navedeni vsi. V kolikor vidim, so to intervjuji predvsem vojaško-psihiatričnega področja, predlagal bi, da narediš selekcijo; nekatere tematike se prekrivajo. Vsekakor pa je to le stvar dogovora, kajti zgornje so smernice in ne pravila (se jih je pa priporočeno držati). Bi poprosil še @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpa]] za mnenje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:50, 16. november 2021 (CET)
== Mravljakova žaga ==
Pozdravljeni! Danes sem začel z opisom Mravljakove žage na Pohorju - in še preden bi lahko dodal še kaj več - ste mi osnovo članka že odstranili... Takšno ravnanje se mi ne zdi ravno vzpodbudno in moram priznati, da kar malo ubija ustvarjalnost... Pa tudi ni v slogu z vašim "Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu!". Razumem, da sta bila zapisana dva stavka in samo dodane koordinate. Vendar je bil to šele začetek opisa objekta, ki spada med tehniške spomenike v Sloveniji... Zakaj takšna hitrost pri odstranjevanju novih zapisov? Kako naj imam voljo dodati še kaj? Koliko stavkov je dovolj, da zapis ne bo odstranjen? {{nepodpisani|90.157.197.119}}
: Pozdravljen! Sam sem najprej malce okleval o izbrisu, vendar sem kasneje odločil na slabše. Če boš resnično razširil stran, jo lahko obnovim. Ponavadi se tako kratki članki (ali škrbine) brišejo zelo hitro, saj dva stavka nista ravno uporabna. Ravno obratno, pri branju se lahko porodi še več vprašanj. Za pomoč sem vedno na voljo. LP,--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:22, 22. november 2021 (CET)
Hvala za obnovo strani! Je prijatelj dodal še nekaj stavkov in slik. Več še sledi... {{nepodpisani|90.157.197.119|08:23, 23. november 2021}}
:Dva napotka: ne vstavljajta slik iz drugih virov brez dovoljenja (več: [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]) in ustni viri niso dovolj (več: [[Wikipedija:Preverljivost]]). Temu primerno sem članek pospravil, ker je bila stran tudi precej nametana. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:30, 23. november 2021 (CET)
== Težave z slikami v infopolju knjiga ==
Pozdravljen, ponovno jaz, oprosti če ti kaj težim, ampak potrebujem pomoč pri navajanju slik v infopolje knjiga. Pred kratkim sem napisal strani Huda Jama (knjiga) in Titova velika prevara: Kako je Tito zavajal Churchilla in slike se nikakor ne želijo pokazati v infopolju. Podobno težave sem imel na strani Slovenski razkol: Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora, kjer se je isto zgodilo. Lahko pogledaš kje je težava? Hvala vnaprej. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:24, 27. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]: Problem je v starejši tehnologiji, ki zajema vnos slike kot v članku (<nowiki>[[Slika:XXXX.YY|270px]]</nowiki>) in bi ga bilo potrebno posodobiti. Slike nedavnih knjig pa nalagaj lokalno, saj so še vedno avtorsko zaščitene in sam nimaš pravice do distribucije pod licenco CC-BY-SA. Skene sem na Zbirki predlagal za izbris, jih bom pa lokalno še naložil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:11, 28. november 2021 (CET)
== Otočec ==
Vir za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Oto%C4%8Dec&curid=124306&diff=5614703&oldid=5614699&diffmode=source novo številko] je bil isti kot za prejšnjo, že naveden: [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px/table/tableViewLayout2/ Prebivalstvo po spolu in po starosti, naselja, Slovenija, letno]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:59, 4. december 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: Imaš prav. Sem razveljavil poseg ter hvala za opombo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:40, 4. december 2021 (CET)
== Serije na POP TV==
Zdravo! Prosil bi Vas, če lahko z dodatnimi info ali pa popravki do sedaj napisanega pomagate oblikovati strani [[Sekirca v med]] ter [[Za hribom]]. Hvala že vnaprej za pomoč :) '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]'''|[[Uporabniški pogovor:VidicK01|✉]] 19:45, 4. december 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Žal ne spremljam serij, tako da z vidika vsebine ne morem ravno pomagati. Lahko pa ti pomagam z vidika Wikipedije. PS: Ni me treba vikati. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:51, 4. december 2021 (CET)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Razumem, hvala vseeno. Morda veš kje bi lahko dobil več informacij o takih serijah (poleg IMDB, 24ur.com ..)? Lp [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:53, 4. december 2021 (CET)
:::Vir 24ur.com je do produkcij POPTV kot spletni medij pristranski, saj je isto podjetje. To ne pomeni, da je narobe citirati 24ur, vendar v besedilo na wikiju ne spadajo npr. "čudovita vasica na zelenih tratah". Če ne najdeš drugih virov, morda ne zadošča kriterijem [[WP:POM]]. Virov je precej, če pobrskaš po spletu tako kot za Za hribom in Sekirca v med. Ker to ni neka kontroverzna tema, se prag uporabe novičarskih portalov ponavadi malo zniža. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:04, 4. december 2021 (CET)
::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Sem dodal infopolji v oba članka, pa te prosim za pregled. Če bi mi povedal glavne osebe, jih bom tudi dodal. Sem poskusil tudi z vsemi igralci v infopolju; vendar ta nato izgled natlačeno. Hvala vnaprej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:18, 4. december 2021 (CET)
:::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Najlepša hvala za pomoč. Glavne osebe so pri obeh napisane v okvirčkih ''liki'', morda bi lahko dodala le tiste res glavne osebe (npr. pri Sekirci v med tiste like do Lee Mihevc, ki so res najpomembnejši). Sicer pa je potem to tudi večinoma vse. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 09:23, 5. december 2021 (CET)
:::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Pozdravljen, imam eno hitro vprašanje glede urejanja v Wiki. Ko imaš tabelo in v njej obarvan okvirček, mene zanima, kako lahko pobarvam okvir tako, da bo polovica z eno polovica pa z drugo barvo? Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:55, 5. december 2021 (CET)
::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: To na žalost verjetno ni možno. Ga pa lahko razdeliš s pomočjo {{tl|Diagonal split header}}. Pazi, ugnezdene tabele niso ravno zaželjene (se ji izogibamo, kadar je le mogoče). Upam, da sem odgovoril na tvoje vprašanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:06, 5. december 2021 (CET)
:::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Super, najlepša hvala. Morda uporabim, sicer pa bom pustil kot je. Lep večer [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:27, 5. december 2021 (CET)
== Okupacija Javornika ==
Slika ni s spletne strani Bolha, temveč sem naslovnico fotografirala sama. Kljub temu me zanima, kako fotografije s spleta arhivirati, zato Vas prosim za razlago. LP, --[[Uporabnik:Tinkarasto|Tinkarasto]]
:{{ping|Tinkarasto}} Z arhiviranjem sem mislil samo v primeru, če bi sliko vzelo kje s spleta. Linke do slik lahko arhiviraš [https://web.archive.org/ tu], navodila za shranjevanje pa [https://help.archive.org/hc/en-us/articles/360001513491-Save-Pages-in-the-Wayback-Machine tu]. Tako bo vir slike viden tudi ko se bo oglas na Bolhi/Amazonu/Ebayu ... iztekel. Če si sliko naredila sama, lahko pod avtorja zraven ilustratorja (če je znan) ali založbe za sliko samo dodaš še <nowiki>{{Own}}</nowiki>. PS: Ni me treba vikati. Če ne bo šlo, me z veseljem kontaktiraš.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:05, 8. december 2021 (CET)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Hvala za odgovor. LP, --[[Uporabnik:Tinkarasto|Tinkarasto]]
== Sneguljčica in sedem palčkov (film, 1937) ==
When I asked about the deletion of Disney articles, you said that they were too badly translated and would be better off rewritten. So, can they be rewritten? I point to [[Sneguljčica in sedem palčkov (film, 1937)]] as an example because it has been deleted twice, and the second time was one of those vandalism articles by an IP that targets movies like this. But also, I didn't think IPs were allowed to create pages in this Wikipedia, but for some reason so many IPs have been making bad articles that get deleted. My point is, how are they able to create these pages, and shouldn't there be something to stop them? Not just the Disney vandals, other IPs too. I saw the deletion log for example and so many pages are created by IPs as vandalism. But back to the Disney articles, do you know who could rewrite them? I saw [[Levji kralj (film, 1994)]] was created by {{u|Henry3243}}, should it be deleted and recreated from scratch? I believe he too had made some pages that were deleted, but I forgot which ones and maybe not from that account, but from one of the many sockpuppets. However, I sometimes believe that the old history might be worth restoring for historical reasons. Because sometimes, there are good edits from native users, even on deleted pages. Like on Teletubbies as I mentioned before. Finally, I remember on Teletubbies, it used to have an infobox, which could be useful. So, at the very least, could anything (if there is anything) that was on Teletubbies before can be readded to it, even if the old history is not restored? I won't bother making the articles since I would not be able to rewrite enough. But I ask if any user or users might be interested in them. I saw one user (couldn't remember which one) say they were into animated films. Do you know which user that is and if they could create better versions of the articles? [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 01:06, 20. december 2021 (CET)
== How we will see unregistered users ==
<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">
<section begin=content/>
Hi!
You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki.
When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed.
Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help.
If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]].
We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January.
Thank you.
/[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/>
</div>
19:19, 4. januar 2022 (CET)
<!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 -->
== Predloga ==
Živjo. Prosil bi te, če lahko omogčiš Infobox executive government v slovenski Wikipediji.
Hvala in vse dobro v 2022--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 15:04, 5. januar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: Oprosti, da se ti nisem prej oglasil. Tudi tebi želim veliko delavoljnosti in dobrih stvari v '22. Kot vidim, ni nič zahtevnega, bojim se le njegove uporabnosti. Po mojem mnenju je infopolje samo za eno stran brez veze izdelovati. Koliko je takih kandidatov (sklepam vse strani o vladah XX države?). Če hočeš, ga lahko razmnožim z AWB. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:47, 7. januar 2022 (CET)
:: Tako ja, mislil sem ga uporabljati za strani o vladah držav. lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 10:48, 9. januar 2022 (CET)
== Izbris strani Belo se pere na devetdeset ==
Pozdravljeni,
zanima me zakaj je bila izbrisana stran danes kreiranega članka Belo se pere na devetdeset. Najlepša hvala za odgovor, ElizabetaP [[Posebno:Prispevki/46.123.253.32|46.123.253.32]] 17:14, 10. januar 2022 (CET)
Sem videla, da ste mi popravili zatipkano napako in jo pravilno popravili. Najlepša hvala.
[[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] ([[Uporabniški pogovor:ElizabetaP|pogovor]]) 17:24, 10. januar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]]: Stran je bila premaknjena, saj je (kot si ugotovila) imela v naslovu tipkarsko napako. Prestavljanje je za sabo pustilo preusmeritev, jaz pa sem pobrisal le preumseritev.
:PS: Tu se tikamo, da je bolj kolegialno. Upam, da te to ne moti. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:34, 10. januar 2022 (CET)
Sploh, super in hvala še enkrat. [[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] ([[Uporabniški pogovor:ElizabetaP|pogovor]]) 22:34, 10. januar 2022 (CET)
== Preusmeritve ==
Ali mi prosim razložiš, kakšne preusmeritve so bile potrebne v mojih člankih o Kolumbiji, saj sem navajala slovenske naslove. Ne razumem.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:17, 10. januar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Nič ni narobe, jaz sem pa ustvaril preusmeritve z originalnih imen. Ne vidim, kako to ni v skladu s smernicami (o poimenovanju ali preusmeritvah). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:21, 10. januar 2022 (CET)
::Saj nič ne očitam, le ne razumem čemu je bilo to potrebno. Tak postopek sem prvič v 10 letih opazila. Članki se vendar navezujejo na besedila v drugih jezikih.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:24, 10. januar 2022 (CET)
:::S tem odpiramo možnosti za brskanje po vsebini tudi ostalim bralcem, ki morda sploh nimajo znanja španščine (primer: Grad San Felipe de Barajas; kjer povezava kaže na Castillo de ...) ali obratno; za npr. tujce, ki jim slovenščina še peša (primer: Catedral Basílica del Sagrario y San Miguel de Santa Marta, ki kaže na Bazailika stolnica Santa Marta). Preusmeritve so učinkovite tudi takrat, ko se morda ustreznega imena sploh ne spomniš ali veš, da je še kakšno drugo poimenovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. januar 2022 (CET)
== Slika RE-51 Triglav ==
Sem Našel na ShipSpotting vredu silk od Triglava:http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=1737060 {{nepodpisani|PannaSOS}}
:{{ping|PannaSOS}} Bom poiskal eno sam, saj tudi ta nima časa nastanka originalne fotografije. Vidim ene skene s poljskih knjig, bom poskusil rajši tam. Stvar navajanja virov pri slikah specifično ni stvar WIkipedije marveč ZASP (zako o avtorskih in sorodnih pravicah) ter komercialnosti Wikipedije, ki za pošteno uporabo zahteva vsaj avtorja, vir originala in datum.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:01, 18. januar 2022 (CET)
:a ok, raumem, če karkoli najdete bo odlično [[Uporabnik:PannaSOS|PannaSOS]] ([[Uporabniški pogovor:PannaSOS|pogovor]]) 12:07, 18. januar 2022 (CET)
==[[Szczecin]]==
Živjo, Ščečin mora [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=Szczecin po pravopisu ostati] Szczecin. Pri imenih naselij iz latičnih pisav je doktrina, da se posloveni le najpogostejše, npr. Łódź je Lodž, Katowice so Katovice, splošnega pravila za podomačevanje ni. Gl .tudi [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-09-03#Wikipedija ni vozni red]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 15:53, 23. januar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Bom vrnil, hvala za opozorilo. Edino kar mi ni jasno je, kako se definira "najpogostejše"? Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:57, 23. januar 2022 (CET)
::Še najboljši odgovor je: zgodovina. Imamo recimo pravico, da uporabljamo obliko [[Lvov]] namesto na prvi pogled ustreznejše Lviv, ker je bilo to ukrajinsko mesto nekoč del naše skupne države - skrajno vzhodno mesto Avstro-Ogrske in se je (ruska) oblika Lvov zasidrala v slovenskih medijih, učbenikih in zemljevidih konca 19. stoletja in pri tem je ostalo. O glavnih mestih (tudi [[Krakov]] je bil nekoč glavno mesto Poljske, to ni bila od nekdaj Varšava) se je zmeraj dosti pisalo in je bila možnost, da so se podomačil njihov zapis, večja ... Zakaj pa smo od stotine poljskih mest podomačili tudi [[Katovice]], nimam drugega odgovora kot to, da je to mesto središče poljsko-slovenskih kulturnih in jezikoslovnih odnosov.
::Včasih jezikovni razvoj (tudi pravopis se seveda postopoma spreminja) ne gre v smeri podomačevanja, ampak v obratni smeri, k izvirnemu tujemu zapisu. Danes je glavno mesto Danske tako kar [[København]], če pogledamo zgodovino slovenskih pravopisov zadnjih 60 let, pa lahko vidimo predpisane oblike »Köbenhavn« ali »Kopenhagen« in »Kobenhavn«. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 16:33, 23. januar 2022 (CET)
:::Sedaj razumem, najlepša hvala. Vse prestavitve sem že vrnil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:52, 23. januar 2022 (CET)
== Koza zate! ==
[[Slika:Házikecske portré.JPG|left|150px]]
Na kozo
[[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 23:24, 29. januar 2022 (CET)
<br style="clear: both;"/>
== Baklava zate! ==
{| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;"
|style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Baklava - Turkish special, 80-ply.JPEG|135px]]
|style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | na če maš raj bosankso hrano kt koze lol drgač pa škoda da nimajo žlikrofov tlele
[[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 23:35, 29. januar 2022 (CET)
|}
==Josip Agneletto==
Oprosti, ne razumem, kaj sem narobe napisal. Povzemam: Pravilno poimenovanje je Agneletto, a je bila stran svoj čas prestavljena na Angeletto, morda zaradi podatkov Wikidata. Sem prestavil spet na Agneletto, a nisem dovolj spreten za poseganje v vikipodatke, pa bi te prosil, da malo pogledaš. Človeka sem osebno poznal, zato je popolnoma gotovo, da je pravilna oblika Agneletto. (MMG, v italijanščini to pomeni ''mlado jagnje'', medtem ko napačna oblika pomeni ''angelček'', vendar Agneletto gotovo ni bil ne jagenjček ne angelček, temveč značajen predstavnik Tržaških Slovencev v najhujši dobi njihovega obstoja – pa še priimka mu ne znamo zapisati.) Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:47, 16. februar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Popolnoma nič nisi storil narobe. Na wikipodatkih sem popravil vse jezikovne predloge, na Zbirki pa sem zaprosil za preimenovanje datoteke. Kar sem hotel zvedeti od tebe je, če je slučajno potrebno preusmeritev (nastala avtomatsko ob prestavljanju) izbrisati? Nanjo se ne povezuje noben članek. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:57, 16. februar 2022 (CET)
::Mislim, da je vseeno, če se briše ali ne, prav zato ker ni povezav na druge članke. Stori po svoji pameti, saj se na to razumeš bolje od mene. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:13, 16. februar 2022 (CET)
:::Sem izbrisal, da ne bo prihajalo do pomot. Hvala za sodelovanje, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:22, 16. februar 2022 (CET)
== Flickr ==
Živjo. Na portalu Flickr sem opazil, da ima Vlada RS svoj profil in ogromno foto materiala (https://www.flickr.com/photos/vladars/). A lahko to prosto nalagamo na Wikipedijo in uporabljamo v člankih?
Hvala za odgovor, lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 15:57, 17. februar 2022 (CET)
:Na žalost licenca ni dovolj prosta za Commons (glej [[:Commons:Commons:Flickr files]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:11, 17. februar 2022 (CET)
::@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: <s>Če manjka katera izmed slik ministrov, se jo lahko lokalno naloži (tudi obrezano) na slovensko Wikipedijo. Licence so CC-BY-NC, kar na žalost ne pride v upoštev; še vedno pa se jo lahko uporablja pod pogojem poštene uporabe.</s> Glej spodaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:34, 17. februar 2022 (CET)
:::A09, fotografija živeče osebe ne more biti naložena pod pogoji fair use. Samo slike preminulih oseb so lahko predmet poštene uporabe, ker jih ni mogoče nadomestiti. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:11, 17. februar 2022 (CET)
::::Ups, ti dajem prav. Hvala za opombo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:13, 17. februar 2022 (CET)
== Ochman ==
Rad bi se opravičil za slab članek »[[Ochman]]«, ki sem ga napisal predvčerajšnim. V [[Uporabnik:Pozdrawiam/Ochman|svojem peskovniku]] imam boljšo različico. Ali lahko jo objaviti? [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 18:15, 24. februar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]]: Prihodnjič rajši ne uporabljaj avtomatskega prevajalnika. Ti lahko popravim v peskovniku ter nato prestavim v glavni imenski prostor? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:19, 24. februar 2022 (CET)
::Ja, prosim. [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 18:38, 24. februar 2022 (CET)
:::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:59, 24. februar 2022 (CET)
:::: Hvala! [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 19:39, 24. februar 2022 (CET)
== Priročnik za prečrkovanje ==
Mogoče veš kje se že nahaja priročnik za zapis ruskih/ukrajinskih zemljepisnih imen v slovenščini na slo. Wiki. Vem, da sem ga še enkrat nekje videl, pa ga trenunto ne najdem...--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:11, 26. februar 2022 (CET)
: {{u|GeographieMan}}, tu je: [[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 19:51, 26. februar 2022 (CET)
::Hvala! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 21:09, 26. februar 2022 (CET)
:::{{u|GeographieMan}}, glede ukrajinskih imen še tole: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5525/ukrajinska-in-beloruska-imena-uporabiti-ruski-zapis-ali-ne . —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:33, 26. februar 2022 (CET)
== Brisanje preusmeritev ==
Zdravo, sem videl, da si izbrisal precej mojih preusmeritev. Nekaj jih je morda upravičeno izbrisanih, se mi pa zdi, da je bil izbris preusmeritev [[Invazija na Donbas]] in [[Posebna vojaška operacija v Ukrajini]] povsem neupravičen.
*"Invazija na Donbas" je bila preusmeritev na [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]], ki se je začela leta 2014 ravno na tem območju na katero so takrat prišle ruske sile na pomoč proruskim separatistom v Doneški in Luganski ljudski republiki. Zdi se mi, da ime "invazija" skladno sovpado z razlago SSKJ, ki pravi: "Invazija je množično prodiranje, vdor vojaških sil ene države v drugo, vpad". Tvoj komentar: "''PMM zavajujoč naslov, Donbas ni mednarodno priznana država; Rusija je prišla "pomagat" ruskim prebivalcem tega območja''". Ne razumem kaj je problem pri tem, da Donbas ni mednarodna priznana država, prosim razloži. Da pa je Rusija prišla "pomagat" prebivalcem tega območja pa še zmeraj ne spremeni ničesar, še vedno gre za invazijo, saj je prišlo do vpada ruskih sil na ukrajinsko ozemlje.
*"Posebna vojaška operacija v Ukrajini" je bila preusmeritev na [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino (2022)]]. Tvoj komentar ob izbrisu: "#R prav tako potrebuje razločitev". Kakšno razločitev? Ruski predsednik Vladimir Putin je to kar zahodni mediji imenujejo invazija na Ukrajino označil za "posebno vojaško operacijo v Ukrajini" in iz tega tudi izhaja naslov te preusmeritev.
{{br}}
Menim, da bi morali obe preusmeritvi biti obnovljeni. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 14:00, 13. marec 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Za prvo se morda strinjam, da je bila rahlo neupravičeno izbrisana. Vseeno, koliko virov pa jo je opisovalo kot invazijo na Donbas? Ali ni bila morda bistveno pogosteje omenjena kot "vojna v Donbasu" z njenimi izpeljankami. Morda kot obrazložitev: Donbas in Lugansk sta del Ukrajine po mnenju večine držav sveta, zato je lahko neposredna invazija na Donbas obravnavana kot invazija na Ukrajino samo. Tu je vprašanje konteksta, ki pa PMM ni ravno potrebno (bi pa lahko bilo sporno)
: Za drugo si pa ustvaril tudi [[Ruska posebna vojaška operacija v Ukrajini]], ki za razliko od izbrisane podaja tudi storitelja (Rusijo). Bojim se, da bi lahko pri drugi prišlo do zmede zaradi nemških mahinacij v Ukrajini med drugo svetovno vojno; kar pa ni ravno dobrodošlo saj ustvarja zmedo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:11, 13. marec 2022 (CET)
== Gibanje svoboda Revert sprememb ==
Prosim pojasnite svoje kršitve in posege v volilno pravico. [[Uporabnik:FiatMahindra|FiatMahindra]] ([[Uporabniški pogovor:FiatMahindra|pogovor]]) 22:09, 28. marec 2022 (CEST)
:Moje kršitve? Volilna pravica? Odstranil si referencirano vsebino ali naredil besedilo slogovno slabše. Poleg tega, Wikipedija ni demokracija. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:12, 28. marec 2022 (CEST)
== Slike iz revij ali za revije ==
Prosim te za presojo [[:c:Special:Contributions/Blackadster|dveh prispevkov uporabnika Blackadster]] v Zbirko. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:09, 18. april 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Hvala. Pri Zupančičevi sem dodal opozorilo o VRT zahtevku (saj sta navedena tako vir kakor avtor), za Arčona sem dodal copyvio tag (avtor ni jasno naveden tudi na Primorskem dnevniku; slika verjetno ni njegova). Za copyvio bo presodil administrator, pri VRT zahtevku ima nalagatelj 1 teden časa, da ga predloži; če ne, sledi hitro brisanje. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:24, 18. april 2022 (CEST)
::PS: poštena uporaba ne pride v upoštev, ker sta obe osebi še živi in se ju tako da prosto fotografirati (navkljub potencialni težki izvedljivosti). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 18. april 2022 (CEST)
== CEE Pomlad 2022 ==
Kar nekaj tvojih prispevkov še ni označenih za natečaj, jih boš sam dodal ali želiš da jih jaz? Načeloma vse spada, tudi če niso prijetne teme. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:48, 11. maj 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Se strinjam, da teme sploh niso prijetne; so pa aktualne. Načeloma bi jih vključil v natečaj, bi se mi pa neko tekmovalno okronjevanje zdelo sicer moralno sporno. Članke bom tudi sam označil, do sedaj nisem še našel kaj več časa (za prevajanje, popravke in označevanje); konec koncev ti nočem povzročati prevelikih skrbi glede stvari, za katere lahko poskrbim sam. Edino, kar me še zanima, je deljeno avtorstvo člankov za CEE. Npr. članek je ustvaril nek drug uporabnik, pa sem ga sedaj razširil. Kako se to (predvsem tehnično) označi? Preprosto doda nov {{tl|CEE Spring 2022}}? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:55, 11. maj 2022 (CEST)
::Razumem, kot boš presodil, ne silim. Zanimiv problem tole z avtorstvom, predloga res ni narejena za tako situacijo. Ampak lahko samo napišeš v seznamu, da si razširil, in bova s Pinky prav štela. Razen če želiš, da te šteje na osrednji strani na Meti, v tem primeru poskusi dodat še eno, pa bomo videli kaj se zgodi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:02, 11. maj 2022 (CEST)
== Posodobitev člankov ruske invazije ==
Hej, bi mi bil, glede na to, da si prispeval veliko člankov o ruski invaziji na Ukrajino, pripravljen pomagati počasi posodobiti vse te članke? Trenutno se ukvarjam s posodobitvijo glavnega članka in sem nekje na polovici potem pa sem se nameraval lotiti posodobitve prve faze invazije (torej recimo Kijev in okoliških bitk, Sumi, itn do danes), časovnice in seznama bitk ter tiste predloge, ki naj bi imela vse članke notri. Ker je tega kar precej bi bil zelo hvaležen, če mi priskočiš na pomoč, če imaš čas seveda. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:33, 28. junij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Lahko ti pomagam, meni tudi v prevajalniku že nekaj časa gnijejo krovni članki o invaziji. Zaenkrat se mi zdi smiselno, da posodobiš/(va) krovni članek ter dodava sankcije, mednarodno pomoč ter vojne zločine, nato pa obdelava še posamezna podpoglavja. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:32, 28. junij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: FYI, sem se lotil [[Seznam vojaških konfliktov med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]]. Po tem se lahko lotim [[Hersonska ofenziva]] ter [[Vzhodna ukrajinska ofenziva]]. Ne smeva pozabiti tudi na predlogo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:48, 28. junij 2022 (CEST)
::Top, hvala, bom poskusil danes dokončati krovni članek, potem naredim eno hitro lekturo potem pa nadaljujem po vrsti s temi ofenzivami in boji. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:56, 28. junij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem ustvaril spisek opravil na [[Uporabnik:A09090091/Ruska invazija na Ukrajino]]. Upam, da bo seznam do jutri sfiniširan. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:00, 28. junij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: V krovnem članku se mi zdita poglavji o sankcijah nepotrebno podvajanje. PMM lahko odstavke združiva (če se strinjaš) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:17, 30. junij 2022 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: ta del sem izbrisan, ker sem ga prej pozabil. Podatki v tem odstavku so zastareli (iz marca ko sem to pisal) + novejši podatki so navedeni kot si sam opazil v drugem poglavju. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:33, 30. junij 2022 (CEST)
::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: mimogrede hvala za lekturo članka. Zadnja dva dni me ni bilo, tako da bom danes začel s posodabljanjem še nekaterih drugih člankov, predvsem o preteklih bitkah. Jih bom po potrebi dodal na tisti seznam zgoraj. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:52, 30. junij 2022 (CEST)
:::::::Seveda, hvala. Za jutri imam v planu [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva]], danes ne bom več utegnil. MMG sem izbrisal še nekaj podvojenih delov članka; za omenjenega pa sem te moral vprašati. Zelo sem vesel, da si se mi pridružil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:04, 30. junij 2022 (CEST)
::::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Info: Vse bitke in krovni članek [[Kijevska ofenziva (2022)|kijevske ofenzive]] so posodobljeni in razširjeni. Sedaj grem na [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva|severovzhodno ukrajinsko ofenzivo]] ter [[Južna ukrajinska ofenziva|južno ukrajinsko ofennzivo]]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:52, 8. julij 2022 (CEST)
:::::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Super, hvala za posodobitev. Jaz se nekako vračam po lažji poškodbi roke; sedaj bo lažje tipkati. Delam na člankih o Ukrajini & Donbasu ter še čem. Kar tako naprej, se pozna ogromno '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:59, 14. julij 2022 (CEST)
::::::::::No vsekakor se nikamor ne mudi, tako da previdno z roko. Glede člankov bi pa rekel, da sva na zelo dobri poti. Eno večjih opravil je še tista predloga, posodobitev vzhodne in severovzhodne ukrajinske ofenzive ter še nekaj člankov o raznih posledicah, bitkah, vojnih zločinih, begunski krizi itn. Koristijo pa defintivno tudi tvoji včerajšni prispevki o "separatizmu", "humanitarnem koridorju" idr., ker je s tem vedno manj rdečih povezav v člankih. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:53, 15. julij 2022 (CEST)
:::::::::::Vsekakor sva na zelo dobri poti. Najprej bom še dokončal članke, ki jih imam v izdelavi v prevajalniku (nisem najbolj vesten ;) [[Z (vojaški simbol)]], [[Napadi v Zahodni Rusiji (2022)]], [[Spolno nasilje med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]], [[Mednarodno priznanje Donecke ljudske republike in Luganske ljudske republike]] ter vse bolj aktualen [[Spori o zemeljskem plinu med Rusijo in Evropsko unijo]]. Za posamezne okupacije oblasti pa bo treba počasi tudi iz naftalina potegnit kakšen moj peskovnik o ruskih zasedbah mest in naselij.
:::::::::::Vsekakor se ti pridružujem pri prevajanju člankov o posledicah in vojnih zločinih, brž ko končam s temi. Enako tudi tebi pohvale za vse bitke (ter tudi [[Šrilanški protesti (2022)]]). Morda namig: pred nekaj časa sem ustvaril {{tl|Cenzurirano}}, če prenašaš slike posledic napadov (predvsem bližnjih posnetkov žrtev, glej [[Raketni napad na Vinico]]), ti zavoljo naših bralcev predlagam uporabo tovrstne predloge na pogovorni strani. Zenkrat mislim, da takšnih slik še nisem (nisva) prenašala, bo pa zagotovo prišlo prav pri kakšnem pokolu.
:::::::::::LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 15. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Pazi, če boš kje delal povezave na ukrajinski Kačji otok dodaj zraven ", Ukrajina". Še en Kačji otok je na Vrbskem jezeru. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:29, 22. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: hvala, tega nisem vedel, bom popravil dosedanje povezave. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:52, 22. julij 2022 (CEST)
== Povezava člankov ==
Pozdravljen A09, bi mi lahko mogoče pomagal pravilno povezati moja dva nedavno objavljena članka, Zavezniška invazija na Italijo in Italijanska kampanja (1943—1945), kajti sem jih ponesreči povezal z napačnima člankoma v ang wiki in potrebujem pomoč pri premestitvi povezave. Hvala in Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 19:06, 18. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:35, 18. julij 2022 (CEST)
==Oznaka v delu==
Pozdravljen, zanima me, do kdaj bo v članku [[Požar na Renškem vrhu]] oznaka 'v delu'? Ta predloga ima parameter 'za' in bi bil hvaležen, če bi ga v prihodnje uporabljal. Sam danes pozneje popoldan tudi nameravam urejati ta članek. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:25, 20. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Daj mi 30 minut, internet mi je vrglo ven pa bom 20. julij moral začeti jovo na novo. Nato jo odstranim in ti prepustim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:32, 20. julij 2022 (CEST)
OK, hvala. Glede parametra velja kot rečeno. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:37, 20. julij 2022 (CEST)
:Domenjeno, že hitim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:43, 20. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Sem odstranil, z dopolnjevanjem sem zaenkrat zaključil. Nekaj podatkov je skozi vire nekonsistenčnih. Znova sem dodal predlog o vodnem topu, saj je bil danes tudi napoten. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:06, 20. julij 2022 (CEST)
Super, hvala. Bom potem pozneje dopolnil. Verjetno bom članek v celoti ali delno prestavil na naslov 'Požari na Kasu (2022)', glede na to, da je zdaj ta požar na Renškem vrhu le manjši del celotne zgodbe. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:17, 20. julij 2022 (CEST)
:Sicer sem imel v planu napisati članek o požarih na Tržaškem Krasu, vendar bi verjetno bil veliko krajši kot tale. Predlagam, da če ga ustvariš; narediš dva razdelka (Slovenija in Italija) ter nato popolnim italijanski razdelek. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 20. julij 2022 (CEST)
Hvala za komentar. Bom videl, kako bo boljše - geografsko ali kronološko - ko se bom prebijal skozi gradivo. Požar se ne ozira na politične meje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:30, 20. julij 2022 (CEST)
:Ideja: mogoče bi lahko od kakšnega medija izprosili kakšno kakovostnejšo sliko. Aktualno sem snel z Reddita, pa se mi ne zdi, da realistično prikazuje stanje požara. Rabili bi kakšno sliko intervencij, bom pogledal malo naokoli; kdo ima kakovostne posnetke intervencije. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 20. julij 2022 (CEST)
Strinjam se, da bi bilo treba dobiti kakšno prosto sliko - to ne bi smelo biti pretirano težko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:53, 21. julij 2022 (CEST)
Odprl sem nov članek na [[Osnutek:Požar na Krasu (2022)]]. Mirno lahko dodaš italijanski del in dopolniš uvod. Ko bo članek primeren za objavo, ga bom prestavil v glavni imenski prostor. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 01:10, 22. julij 2022 (CEST)
:{{Ping|TadejM}} pri nas žal (še) nimamo imenskega prostora Osnutek:, je bil kar v glavnem imenskem prostoru. Zato sem ga prestavil na [[Uporabnik:TadejM/Požar na Krasu (2022)]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:14, 22. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Sklepam, da lahko urejam tudi tvoj peskovnik? Sicer pa se strinjam z Yerpom; za nekaj tako velikega kot imenski prostor Osnutek: bi potrebovali širši konsenz skupnosti. Mogoče veš status slik Slovenske vojske? Se mi zdi da je zaščiten, vendar boš ti bolje vedel. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:57, 22. julij 2022 (CEST)
:::Zdravo. Da, seveda lahko urejaš v mojem peskovniku. Glede imenskega prostora za osnutke se strinjam, da bi bilo treba to implementirati tudi na tehnični ravni. Slike Slovenske vojske niso v javni lasti in je treba pridobiti dovoljenje.([https://www.mirovni-institut.si/data/tinymce/Projekti/UPRAVLJANJE%20AVTORSKIH%20PRAVIC%20NA%20INTERNETU_VIDIK%20JAVNIH%20INSTITUCIJ.pdf str. 40]). ---[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 11:15, 22. julij 2022 (CEST)
4t737m4f8w8d33ebwc26ivts5rhigyw
5722682
5722640
2022-07-22T16:52:03Z
TadejM
738
/* Oznaka v delu */ do ponedeljka
wikitext
text/x-wiki
{{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}
<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center>
<center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center>
{|
|
|--
|[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]]
| Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno).
|--
|[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]]
| Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]:
:* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...)
:* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]]
:* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]]
:* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]]
:* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]]
Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj!
Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo.
|--
|[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]]
|Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]].
|--
|[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]]
| Če imaš še kakšno vprašanje:
:* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]].
:* v zvezi z delom v Wikipediji:
::* vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]],
::* se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> v omrežju [[Freenode]],
::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]],
::* pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali
::* se obrni kar name.
<br />Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:15, 25. november 2020 (CET)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:15, 25. november 2020 (CET)}}
|}{{Konec okvira}}
== Vračanje besedila ==
Prosim, če ne popravljaš besedil v člankih staronizozemskih slikarjev, ki jih za mano popravil profesor umetnostne zgodovine.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 19:56, 6. december 2020 (CET)
:@Ljuba brank Nisem jih jaz, pač pa sem razveljavljal ''slogovne napake'', ki jih je popravljal neznan uporabnik z ip naslovom {{Uporabnik|2A01:261:3E3:7300:CD84:C4B1:111E:70C0}}. Lep pozdrav, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 19:59, 6. december 2020 (CET)
Vračal si staro besedilo, ki je bilo manj primerno kot popravljeno uporabnika {{Uporabnik|2A01:261:3E3:7300:CD84:C4B1:111E:70C0}}. jaz vem, kdo je za uporabnik. Ne počni tega, prosim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:16, 6. december 2020 (CET)
:Zakaj pa potem ip v tem razponu vandalizira wikipedijo? Poglejte si zadnje spremembe. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 20:25, 6. december 2020 (CET)
In kaj je bil tukaj po tvojem vandalizem? Izboljšan in strokovno primernejši tekst? Halo?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:09, 6. december 2020 (CET)
:Nisem mislil vandaliziranja v pravem pomenu. Se opravičujem za vračanje brez predhodnega posvetovanja, to je bila moja pomota. Toda zakaj bi vi tekst naredili težjega za branje (pa sam s tem nimam težav), če je wikipedija enciklopedija za vse? Ne bi se prerekal, toda rad bi izvedel zakaj. Zadnje čase kroži veliko urejanj z enakim začetkom, toda različnim koncem. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:28, 6. december 2020 (CET)
Tega komentarja v zadnjem stavku ne razumem. Kar se mojih člankov iz področja umetnostne zgodovine tiče, pa sama prosim za strokovne popravke.
Ti pa predlagam da malo poglej uporabnika 193.2.11.205 in 84.20.249.38, gre za istega, ki nemilostno, kljub opozorilu o nepravilnostih, ureja na primer, članek o Slovenskih eksonimih in še več drugih člankov. Pa na videz ni nič narobe, vendar nepravilno piše notranje povezave, jih načrtuje za subjekte, ki najbrž zlepa ne bodo o njih napisani članki, dela seznam eksonimov, ki to niso, itd.
Vsekakor premisli, preden popravljaš oziroma vračaš tekst. Je dovolj resnih vandalizmov za popravljat.
--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:59, 6. december 2020 (CET)
:Ljudje, ki ''popravljajo'' wiki z Applovih mac računalnikov ter so nerigstrirani, se namesto IPv4 izpiše računalniški id. Z njim lahko locirajo katerikoli mac na svetu. Sicer sem uporabnik Windowsa, ampak mislim, da je to vzrok drugačnih številk. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 22:10, 6. december 2020 (CET)
==Viri ==
Pozdravljeni, lahko prosim nehate z opomniki v profilu Boštjan Gartner? Članek, ki naj bi bil sporen sem izbrisal (čeprav ne vem kako naj 20 let in več stare članke drugače kot tako objavim), spodaj pa je pri povezavah več kot očitno, da gre za živečo in pravo osebo. Nenazadnje jo osebno poznam in spada med kulturno dediščino. Hvala, Luka
:{{ping|Lukasnajp}} Prosim, teh opomnikov ne dojemaj kot slabih ali česarkoli. So le rahlo groba sporočila avtorju članka, kaj je še treba postoriti. Predlagam naslednje: Linke prestavi v poglavje /*Zunanje povezave*/. Poizkusi poiskati vsaj nek članek, da bodo tile podatki držali. Stavki ala ''Nekje sem slišal'' ali pa '' Ker to osebo poznam'' niso zadosten vir. S tem te mi drugi ne poskušamo zatreti ali kaj podobnega. Za stil biografij glej [[WP:BIO]]. Hvala za razumevanje. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 13:09, 15. januar 2021 (CET)
==Bazalna lamina==
Hvala za urejanje, ampak bazalne lamine sam ne bi dajal med medcelične stike. Pomensko ni najbolj ustrezno in je od sedanjih kategorij najbolj primerna kar histologija. --'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:26, 17. januar 2021 (CET)
::{{ping|Melaleuca alternifolia}} Resda, da nisem ravno biolog, toda jaz uvod dojamem nekako takole: ''So molekule različnih velikosti, ki se nahajajo med nekaterimi celicami.'' V njem tudi piše ''ki se kasneje nanjo pričrvstijo'' -> tule je verjetno mišljena celična membrana. Včasih bralca, za katerega ni nujno, da je na tem področju izobražen, zanima še več o področju medceličnega prostora in bo kliknil tisto kategorijo. Sicer pa, le čevlje sodi naj čevljar. Upam, da mi ne zameriš. Lp, A0 --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:32, 17. januar 2021 (CET)
::: Ni problema. Vsekakor razumeš pravilno, a gre pri bazalni lamini za (stično) plast iz raznih molekul medceličnine, ki jih sicer v okolico izločajo celice, medtem ko se v medcelične stike uvršča strukturne stike med dvema celicami (iz beljakovin, citoskeletnih elementov itd.). Se mi zdi bolje, da se ne kategorizira po principu ključnih besed, ampak bolj specifično, ker bi drugače bile kategorije res obširne in ne bi več služile svojemu namenu.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:42, 17. januar 2021 (CET)
:::: Ja, saj nekako te razumem, mogoče malo preveč drobim na podkategorije. Sicer se pa jaz držim slogana ''Wiki je za vse''. To pomeni, da lahko vsi najdejo nekaj, eni malo manj, eni več. Se ga bom moral oklepati malo manj. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:50, 17. januar 2021 (CET)
== V delu ==
Prosim te, da se v nadalje držiš predloge <nowiki>{{v delu}}</nowiki>. Sicer si v članek o [[Prionailurus viverrinus]] vnašal koristne spremembe, a gre za to, da bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj in bi jaz potem moral znova ročno ponavljati svoja urejanja, da ne bi razveljavljal tvojih. Prav tako sem moral spremembe pogosteje shranjevati, da mi v primeru navzkrižja urejanj ne bi bilo potrebno ponavljati več hkratnih urejanj. Bi bilo bolje, da bi počakal, da odstranim predlogo, ki sem jo dal ravno zaradi te problematike. Sicer pa hvala za popravke. --'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 09:21, 26. januar 2021 (CET)
:Uh, oprosti za nevšečnosti. Sicer pa ne bom več urejal, ker zadnje čase delam bolj administrativne posege v Wikipodatkih, kategorijah in razveljavljanju. Za nevšečnosti se ti globoko opravičujem. Kako se lahko oddolžim? V bistvu se mi to ni še nikoli zgodilo, te pa popolnoma razumem. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:34, 26. januar 2021 (CET)
:: Ničesar ne rabiš skrbet, stvar je že mimo. To sem ti pa napisal zgolj kot dobronamerno opazko, ker se včasih dogajajo takšna nevšečna navzkrižja urejanj. Sicer pa ponavljam, da si vnesel koristne popravke (na razširjenost vrste sem recimo čisto pozabil).--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 09:41, 26. januar 2021 (CET)
::Bom upošteval tvoj nasvet, {{hvala}} za opombo. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:18, 26. januar 2021 (CET)
Tudi jaz bi te prosil da upoštevaš predlogo "v delu" iz popolnoma enakih razlogov kot so zapisani zgoraj. Sem sicer zelo hvaležen za tvoje urejanje, ampak bi lahko kdaj drugič prišlo do navzkrižja urejanj, kar bi lahko privedlo do nepotrebnih težav. Hvala in lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:12, 30. januar 2021 (CET)
:Očitno me je zaneslo in si še nisem vbil v glavo... :( PS.: Tistih 39? kategorij je bilo res malo preveč za našo ''majhno'' wiki. Se opravičujem. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:13, 30. januar 2021 (CET)
Tistih kategorij se pred tvojim urejanjem še nisem lotil in če sem čisto iskren, sem malo pozabil na njih :P. Bi jih pa definitivno popravil na koncu, ko bi pregledoval članek. Hvala za urejanje, in ne sekiraj se.--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:18, 30. januar 2021 (CET)
:Ok, zmenjeno. Upam, da se bom prihodnjič spomnil ''zapovedi'' ;) LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:21, 30. januar 2021 (CET)
::{{ping|GeographieMan}} Samo eno vprašanje se mi poraja. Če ti urediš objekt v Wikipodatkih, medtem ko nekdo drug ureja članek, ali je to tudi navzkrižje urejanj? PMM je, saj vnašaš nove podatke, samo na drugi platformi. Ali pač? Hvala za odgovor, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:38, 30. januar 2021 (CET)
: Mislim da ni, ker sta to dva različna projekta in nista tako neposredno povezana, kot če dva urejevalca istočasno urejata nek članek. Lahko, da se motim, ampak to se mi še nikoli ni zgodilo. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:48, 30. januar 2021 (CET)
::Najlepša hvala za info. Bom upošteval vajina nasveta! Lep večer želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:50, 30. januar 2021 (CET)
== Prosim za pojasnilo - glede čiščenja ==
Spoštovani,
prosim za pojasnilo glede pripombe, da je potrebno čiščenje članka Anton Žvan. Članek imam namreč odobren s strani profesorja filozofije, slog sem popravila.
lp {{nepodpisani|ZaKoPa|30.januar 2021 12:52}}
:Mene ne vikati, tukaj se tikamo zaradi vzdušja in kolegialnosti in pod komentarji se podpisujemo z <nowiki>--~~~~</nowiki>. Pri članku je problem v navajanju virov. Surov link, kot je v tvojem članku ni v redu. Vsi taki linki so opravljeni z ''nofollow'', zato s tem ne povzdiguješ članka na linku na vrh iskanja zadetkov. Predloga na vrhu tega ni navedla specifično, ampak prosim jih še ne briši. So le opomin bralcem in urejevalcem (posrednim in neposrednim), da je z člankom nekaj narobe. Za navajanje virov uporabljamo {{tl|Navedi splet}}[[Predloga:Navedi splet|1]], {{tl|Navedi knjigo}}[[Predloga:Navedi knjigo|2]] ipd. Prosim, da tele linke prestavi znotraj <nowiki><ref> </ref></nowiki> keywordov. Za navajanje virov in sklicev glej [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Za stil biografij glej [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]]. Hvala za razumevanje. Če je kaj nejasnega, me kar vprašaj. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 30. januar 2021 (CET)
::Poleg tega bi rad pripomnil, da v članek ne sodijo medvrstične zunanje povezave, kot so npr. povezave na spletne strani in druge zadeve. Veliko bolj primerne so [[Wikipedija:Vadnica (Notranje povezave)|notranje povezave]] oz. kot je bilo že zgoraj omenjeno medvrstični sklici (več o tem na [[Wikipedija:Navajanje virov]]). Drugače pa pohvale za članek. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 14:00, 30. januar 2021 (CET)
::{{ping|ZaKoPa}} Sedajle izgleda že kar solidno tudi z viri. Naj samo pridam, da med besedo in sklicem ni presledka. Prav tako je sklic v primeru celotnega stavka za piko. Bi mogoče še pobrskal/a podatke o rojstvu profesorja? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:20, 30. januar 2021 (CET)
Hvala za pomoč, bom popravila presledke. Glede datuma rojstva in datuma smrti ni nobenega uradnega podatka - preverjala sem pri njegovih študentih, celo pri sosedi v sosednji hiši.... Imam samo ustni vir. {{nepodpisani|ZaKoPa|30. januar 18:32}}
:Potemtakem je pa res bolje, da je letnica kot nek ustni ''nezanesljiv'' (z stališča Wikipedije) vir. Veliko sreče pri nadaljnjih urejanjih, če imaš vprašanja se lahko obrneš kar name ali pa vprašaš [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]]. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:34, 30. januar 2021 (CET)
Hvala, dobro se imej in ostani zdrav.{{nepodpisani|ZaKoPa|30. januar 18:35}}
:Hvala enako! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:02, 30. januar 2021 (CET)
==[[Grad Idrija]]==
Živjo, na preusmeritev, ki si jo predlagal z brisanje, je poveznih [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Grad_Idrija prek 300 člankov] (glej {{tl|Gradovi v Sloveniji}}, zato je brez popravljanja povezav ne gre brisati. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 10:57, 31. januar 2021 (CET)
:Najprej {{Hvala}}, da si me opozoril. Naj še pridam, da je grad rudniški in ne plemiški (''Gewerkenegg'' pomeni rudniški grad). Me je kot domačina malo zasrbelo pod prsti, saj se v Idriji ne reče ''grad Idrija'' ampak ''grad Gewerkenegg''. Tudi tujcem to povemo. Navkljub svoji ''borni'' funkcionalnosti pa je imel velik vpliv. Legenda pravi, da so Turki prišli vse do [[Dole|Dol]], da bi izropali grad. K sreči je bila v kotlini megla in so se obrnili nazaj. Bi šlo popravljanje povezav z botom? Če ne, lahko tudi na roko, samo bo trajalo. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:06, 31. januar 2021 (CET)
::{{ping|MZaplotnik}} Eno mičkeno vprašanje. Kje lahko najdem teh 300 povezav? Po petih urejenih povezavah za ''grad Idrija'' lahko najdem samo še moj pogovor. Kje lahko najdem tele povezave? Prosim te za pomoč, če le utegneš. Hvala, lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:06, 31. januar 2021 (CET)
:Sem spregledal tole vprašanje. Povezave so izginile s posodobitvijo predloge na Wikipodatkih. Ko sem jaz pisal zgornji nasvet, so bile še vidne, spremembe v Wikipodatkih pridejo v veljavo z zamikom. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:40, 8. februar 2021 (CET)
::Hvala da si tole uredil. Je pa resnica prišla na plano malo kasneje. V okolici Idrije je bil za časa Oglejskega patriahata grad Idrija, ampak danes ni ne podatkov o tem kje bi bil, niti ostankov. Pmm je tole tako tako, saj so preskenirali celotno pobočje za današnjim gradom zaradi iskanja NUS raket iz WW2. Verjetno bi se nahajal tam, (sicer v kotlini) ampak neposredno zraven vode in umaknjen od toka Idrijce. Dvomim, da bo sploh kdaj članek o tem. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:44, 8. februar 2021 (CET)
==Kandidatura za administratorja==
Zdravo, že nekaj časa pridno opravljaš posege, povezane z nadzorom zadnjih sprememb, novimi članki, vandalizmi in podobnimi urejanji, zato bi te rad predlagal za [[Wikipedija:Administratorji|admina na SL:WP]]. Če se strinjaš s predlogom in boš izglasovan, ti bodo administratorska orodja olajšala nadaljnje delo. Prosim, sporoči. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:55, 8. februar 2021 (CET)
:{{ping|MZaplotnik}} Če imaš občutek, da sem vesten in redu zaslužen, potlej sprejmem. Hvala za predlaganje, ampak mislim, da si ga {{u|Melaleuca alternifolia}} tudi zasluži. Velikokrat je razveljavljal, ko nisem jaz ''visel''. Sem bil zelo presenečen, da nekdo ceni tudi moje delo, navkljub temu, da sem bolj aktiven šele od novembra lani. Najlepša Hvala Ti za predlog.{{Smeško5}}. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:06, 8. februar 2021 (CET)
:Sem pravkar pripravil enotedensko glasovanje, srečno pri kandidaturi! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:39, 8. februar 2021 (CET)
::Hvala za pripravo in prijazne želje! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 8. februar 2021 (CET)
==Uporaben trik pri brisanju neumnosti==
Živjo! Pri vandalizmih, kot je [[Benjamin aganovič|tale]], ki je gotovo usmerjem proti realnemu še živečemu osebku, pred brisanjem raje odstrani povzetek urejanja, sicer je vsebina vandalizma prek povzetka brisanja vidna vsakomur, ki klikne na rdečo povezavo brisanega članka. Za zgled premetenega brisanja glej npr. [[Uporabnik:Samson Jansa]] ali [[Legvan]].--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:17, 18. februar 2021 (CET)
::Živjo, že vem, ker sem tole izvedel na tvoji strani. ;) Ampak zadnja brisana stran ni bila usmerjena proti osebku, zato (še) nisem izbrisal povzetka. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:19, 18. februar 2021 (CET)
== Thank u ==
Hi! Im an editor of Wikipedia: In Spanish and recently I wrote the article of [[Trujillo (Peru)]], i wanted to thank you for helping me solve the errors that I had, I will continue to contribute more Peruvian content to this wiki. Greetings and hugs! [[Uporabnik:Alexcordovaa|Alexcordovaa]] ([[Uporabniški pogovor:Alexcordovaa|pogovor]]) 19:42, 20. februar 2021 (CET)
:Hi, no problem. Thats why we are here, we will fix (most) of grammar errors. Thanks for contributing Peru thematics. We have a few fellow editors that edit such things, but now they (actually she) is focusing on Argentinian themes. BTW, at translation from Spanish to Slovene Google Translate ain't best (and every other, too:( ), so don't hav a hard time with our grammar. Have a nice day and stay safe in these days, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:47, 20. februar 2021 (CET)
== Wikipodatki med viri ==
Pri seznamih osebnosti po občinah piscem naročam, naj navedejo tudi, če so upoštevali Wikipodatke, tako da se ve, kje jih je treba še pregledati in dodati; pred dvema letoma si z Wikipodatki namreč še nismo pomagali. To naj bi pisci storili s stavkom "Upoštevani so bili tudi Wikipodatki.", ne pa kot enoto na seznamu virov. Mogoče bi bilo ta stavek najbolje navesti kar v opombi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:06, 21. februar 2021 (CET)
:{{ping|Hladnikm}} Kako to misliš? Ne znam si najbolje predstavljati... Sicer pa je na [[Seznam osebnosti iz Občine Kobarid]] wikipodatke dodala IvanaKočevar in ne jaz. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:10, 21. februar 2021 (CET)
::Poglej, kako sem to pravkar uredil pri Kobaridu. Ivano si namreč opozoril, da Wikipodatki ne smejo biti navedeni med viri. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:36, 21. februar 2021 (CET)
:::OK, v redu. Vzamem nazaj. Kako pa bi videl, katere osebe so povezane z wikipodatki? Query? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:38, 21. februar 2021 (CET)
::::Wikipodatki najdejo včasih osebnosti, ki nikjer drugje niso popisane, npr. Italijane, padle pri nas v prvi vojni, ali Slovence, ki so uspeli kje v tujini. Nekaterih med Wikipodatki seveda še ni, ampak nekoč bodo. Starejše sezname bo treba za te osebnosti še posodobiti s pomočjo [[:v:Magistrski seminar 2020#Iskanje po Wikipodatkih|Pinkyjinega skripta]]. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:28, 21. februar 2021 (CET)
:::::Zmenjeno, hvala za nasvet! Bom pogledal.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:29, 21. februar 2021 (CET)
::::::{{ping|Hladnikm}} Predlagam pa, da si pogledamo [[Seznam osebnosti iz Občine Črna na Koroškem]], saj je nekdo dodal imena vseh padlih v 1. in 2. svetovni vojni, kar pa je vprašljivo zaradi [[Wikipedija:Pomembnost]]. Predvsem nekatera poglavja so potrebna predrugačenja. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:32, 21. februar 2021 (CET)
::::::Se strinjam, seznam te občine odstopa od drugih. Seznami padlih so zelo koristni, ker pa o njih nikoli ne bo članka, niso v obliki povezave. Predlagal sem tudi, da so našteti drug za drugim, ne v alinejah. Brisati jih je škoda, ustreznejšega mesta zanje pa v tem trenutku ne vidim. Kaka ideja? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:42, 21. februar 2021 (CET)
:::::::Ne zdi se mi fer, da bi samo ta občina imela te spomenike. Potem se jih lahko kar lotimo. Kočevje, Dražgoše, Cerkno, Koroška itd. itd. Potem pridejo še spomeniki rudarjev v Idriji, Trebnjem in Velenju. Pa spomeniki holokavsta v Ljubljani,.... Pa še in še drugih spomenikov (ki jih je sigurno vsaj 10 na občino). Preveč dela. Tudi matematično ni računice, če predpostavimo, da je 10 spomenikov na občino je to 2120 spomenikov za obdelat. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 21. februar 2021 (CET)
No, nekje je treba začeti. V Zbirki je po zgledu drugih nacij kategorija za spomenike po občinah že pripravljena, v drugih državah imajo marsikaj že lepo zastavljeno, judovski spotikavci so zgledno popisani celo v Sloveniji ([[:c:Category:Stolpersteine in Slovenia]], [[Tlakovec spomina]]). Vseh slovenskih spomenikov je seveda krepko več kot 2120 (samo [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih je na Geopediji trenutno 6100]), vendar za zbirko zaradi avtorskih pravic vsi ne pridejo v poštev. Na Wikipediji so spomeniki trenutno v obliki poglavij znotraj gesel o posameznih krajih, mogoče je to najustreznejše mesto tudi za imena padlih v obeh vojnah, zraven imen znamenitih rojakov, ki imajo v kraju svoj nagrobnik in jih članki radi naštevajo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:06, 21. februar 2021 (CET)
:{{ping|Hladnikm}} OK, sem malo premislil. Če uporabimo skript, je še vedno možnost, da kakšna oseba izpade iz dodajanja. Predlagam, da opozorimo udeležence, naj pogledajo tudi na občinske strani in lokalne vire, saj ti pokrivajo marsikaj, kar regijski/nacionalni ne. Sicer je to stvar presoje, ampak če že damo vse padle partizane na seznam, je potrebno dodati tudi tiste, ki na neki nacionalni ravni še niso bili omenjeni, pa so za kraj vseeno pomembni (in niti ni nujno, da so že v Wikipodatkih). Drugo vprašanje, ki se mi poraja je, če že dodamo vse partizane, domobrance itd. ipd., kaj pa vse kostnice (v Kobaridu, Oslavje, Tolmin, Mokronog)? Če me spomin ne vara, je samo v Kobariški kostnici pokopanih ~7000 vojakov. Kaj pa s temi?
::Meni se zdi smiselno, da se ustvarijo podstrani za te spomenike. Npr. ''Seznam osebnosti iz Občine Cerkno'' in njena podstran ''Seznam osebnosti iz Občine Cerkno/Partizanski spomeniki'', seveda z ustrezno povezavo. Tako bi mogoče lahko dodali v glavni seznam vse komisarje in heroje, v podstrani pa ostale. Tudi z vidika logistike bi bilo pmm lažje. Komentarji? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:20, 22. februar 2021 (CET)
::Saj iz občinskih virov že ves čas izhajajo, eni bolj drugi manj natančno. Nekatere občine nimajo tako rekoč nič, druge ogromno. Wikipodatki rastejo, zato bodo čez nekaj let pokazali nove osebnosti. Nenavadno je, da država žrtve obeh vojn popisuje šele zdaj in si pri tem pomaga tudi z imeni na vaških nagrobnikih, ki jih evidentiramo na Geopediji. Gotovo bo vse to nekoč zbrano in v taki ali drugačni obliki povzeto tudi na Wikipediji. Ja, za golo naštevanje enciklopedično neuporabnih imen mrtvih so podstrani dobra ideja. Nerodno pri podstraneh je le to, da podatke na njih najdeš šele z zahtevnim iskanjem in so za navadne občane, ki iščejo svoje padle prednike, zato tako rekoč nedostopni. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:07, 22. februar 2021 (CET)
:::Za podstrani bi naredili slednje. ''V Občini Cerkno je x partizanskih spomenikov, od tega y partizanskih.'' Nato bi na glavni strani našteli komisarje, generale, heroje ipd oz. najbolj poznane. Nad ta odstavek pa bi pridali še ''Za polni seznam partizanskih spomenikov glej: Seznam osebnosti iz Občeine Cerkno/Partizanski spomeniki.'' Mogoče tudi dodamo, kje so ti spomeniki, pa koliko je kostnic, vojaških pokopališč ipd. Verjetno bi se dalo za to zaprositi bota, saj je tekst večidel enak, le kvantitete so mrd. različne. Če se že napajajo tudi z lokalnimi viri, se jih potem tudi dodaja v Wikipodatke? Če ne, je to škoda. Saj se podatki čez čas izboljšajo, mdr. tudi samo nujni parametri (instanca, subclass, country, birth date, death date, birth place, death place, occupation, nationality). LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 22. februar 2021 (CET)
== Javna last ==
Če je v ZDA tekst sklica v javni lasti, ali je tudi pri nas? Sprašujem, saj je v mojem [[Uporabnik:A09090091/Perseverance (rover)|peskovniku]] večina Nasinih sklicev v javni lasti. Hvala za odgovor, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:03, 25. februar 2021 (CET)
:Je. Po ameriški zakononodaji so vsa (službena) dela zveznih uslužbencev v javni lasti in to ni omejeno na teritorij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:53, 28. februar 2021 (CET)
== Seznam za izbris ==
Malo ustaviva konje; najini komentarji sodijo na podstrani in ne na glavno stran. --[[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]])
:{{ping|Ježofska}} Joj, nisem opazil. Bi pa predlagal, da nadaljujeva. Če ne bi glasovala, bi tole viselo še do .... Bom pa sedaj brisane predloge prestavil v arhiv. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:00, 27. februar 2021 (CET)
:Seveda, vendar z redom in smislom. Predlogi večinoma povsem upravičeni, vendar menim, da je dobro določene komentarje zamenjati z nepristranskimi, npr. [[Wikipedija:Pomembnost|Nepomembnost,]] saj gre za resnične ljudi, ki so jih njihovi oboževalci ali pa sovražniki nespretno objavili tukaj, in so čustva lahko zelo prizadeta.--[[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]]) 20:06, 27. februar 2021 (CET)
::Jap, seveda. Se mi zdi smiselno, da zamenjamo "izpade" uporabnika ZimskoSonce. Ko končamo, naj se stari izpraznijo in prestavijo v arhiv. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:08, 27. februar 2021 (CET)
:::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]<nowiki> Uredila sem vse pogovorne strani, skrila žaljivke in opise zamenjala z nevtralnimi izrazi. Nejasne članke sem pustila in jih komentirala. --~~~</nowiki> [[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]]) 23:36, 27. februar 2021 (CET)
== Hvala! ==
Thank you so much!! You are all welcome in the videos so we can get to know more of your country, people and language in Catalonia! Take real care! Have a wonderful Sunday! Feel free to reach any time, Claudi/[[Uporabnik:Capsot|Capsot]] ([[Uporabniški pogovor:Capsot|pogovor]]) 14:38, 28. februar 2021 (CET)
:{{ping|Capsot}} Sure, you can always ask for help ;) Sadly, I personally cannot guarantee response in shape of video, but a big congrats still comes from me (and others probably too). If you have interest in our country and people, we are always on reach. <s>Not to be rude, but I see title of our chatting as "Prosim!". This means "please". Did you mean "hvala" ⇒ "thanks"?</s> Don't have a hard time with our grammar, because Google translates very badly to Slovene.
:Stay safe in these covid times. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:46, 28. februar 2021 (CET)
:: Stay safe too! And hvala! again. I got wrong I took it from a previous message, and doing too many things at a time... and realized after a short while it couldn't mean 'thank you' but 'please' (I can speak a very basic Ukrainian so I can understand some words of your language but well "hvala" is quite different from "dyakuyu"...). I am interested in every language but have not enough time to learn them all. I hope I can get to visit your lovely country some day when things improve. I wish you all your people all the best. And many thanks/hvala again! You can also count on me and parts of the Catalan community. Let's hope we can all get out of this sad life soon and get rid of the virus some time soon! You are a great person, it's a pleasure to get to know you at least virtually! :) Claudi/[[Uporabnik:Capsot|Capsot]] ([[Uporabniški pogovor:Capsot|pogovor]]) 14:52, 28. februar 2021 (CET)
:: Spasiba (russian lang.). And we had 19th anniversary 2 days ago. One more year; i don't know, maybe we ask your community for a short video ;) S uvazheniyem, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:06, 28. februar 2021 (CET)
== Kategorije ==
Pozdrav! Rad bi te opomnil, da je tako kot članke in predloge tudi kategorije potrebno povezati na Wikipodatke, najlažje tako, da na levi strani spodaj klikneš "Dodaj povezave" ter tam nato izbereš recimo :enwiki ter nato ime kategorije v angleščini. Recimo Kategorija:Generacije lovskih letal se poveže na Category:Jet fighter generations. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:59, 3. marec 2021 (CET)
:Najlepša hvala za povezovanje; bi jih tudi jaz, samo si jih ti prej. 🤗 LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:02, 3. marec 2021 (CET)
== STAGE ==
Pozdravljen, v člankih posameznih statističnih regij je tudi poglavje statistična regija v sliki: STAGE. Poglavje je obstajalo že do zdaj, jaz želim samo posodobiti podatke/sliko z novejšimi. Poglavje se mi zdi primerno pri posamezni regiji, da lahko uporabniki še dodatno pobrskajo za dodatnimi podatki o posamezni regiji. Zdi se mi, da članku doda vrednost in da je zanimivo za bralce ter da je tako tudi bolj vidno, kot če bi bil članek posebej. Rada bi vrnila poglavje nazaj, hvala. ([[Uporabnik:Podatkisozakon|Podatkisozakon]] ([[Uporabniški pogovor:Podatkisozakon|pogovor]]) 11:00, 12. marec 2021 (CET))
:{{ping|Podatkisozakon}} Besedilo v taki obliki, ki je, mimogrede opisovalo program sam, nima neke posebne vrednosti za statistično regijo. Mogoče bi ga bilo boljše dati v članek o statističnih regijah, kjer piše o splošnih podatkih. Tisti link pa se lahko doda v Zunanje povezave, ampak na glavno stran Stage-a in ne na neki specifičen filter. Sploh pa taki stavki: "''v njem najdete vse...''" ne sodijo v članek, saj nismo reklama ampak enciklopedija. Četudi je to državni projekt, takih besedil ne pišemo. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:19, 12. marec 2021 (CET)
Pozdravljeni, izbrisali ste dokumente v tekstu in navedli, da naj se navedejo kot vir. Dokumenti niso vir besedila, ki je napisano nad tem, ampak gre za podrobnejša pojasnila. --[[Uporabnik:Podatkisozakon|Podatkisozakon]] ([[Uporabniški pogovor:Podatkisozakon|pogovor]]) 14:49, 29. marec 2021 (CEST)
:Kot sem ti že odgovoril zgoraj, vsaka povezava ni "dobrodošla". Pri tem se ne bomo sklicevali na vsak akt, zakon, vladno brošuro ipd. Če so ti dostopni z Sursovega portala, dodaj link tja; če ne pa v /*Zunanje povezave*/. Poleg tega pa Wikipedija ni pravniški, električarski, zdravniški ipd. priročnik in glej [[WP:NI]]. LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:13, 29. marec 2021 (CEST)
== Falus ==
Pri članku ''Falus'' sem ti napisala da zbriši nepotrebno opombo in navedla zakaj. Prosim, da se pri člankih iz umetnostne zgodovine oziroma umetnosti vendarle poskušaš omejiti s pripombami, ki niso v skladu z vsebino ali gre za prevod iz prvenstveno angleških člankov, ki pripomb o spornosti nimajo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:50, 17. marec 2021 (CET)
:{{ping|Ljuba brank}} Gre za opozorilo, naj urejevalci ne odstranjujejo slik. Tole ni moja kritika, je samo opozorilo urejevalcem. Wikipedija je za vse, tako lahko berejo vsi bralci. Vendar pa so ti bralci različnih mnenj in verovanj. Tudi slike falusa, četudi je to umetniška upodobitev, so filtrirane. Taka predloga je le opozorilna in ne vzdrževalna (da je s člankom nekaj narobe). Sicer pa tole ni moj izum, ampak je tudi na angleški Wikipediji. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:10, 17. marec 2021 (CET)
Razumem in upam, da boš v članku ''Penis'' in podobni tudi vstavil to pripombo, tam se je pa pisec zelo potrudil s slikami.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:08, 17. marec 2021 (CET)
:Seveda, nisem jih še čisto prečesal. Sicer sem pa ga nalepil že včeraj --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:10, 17. marec 2021 (CET)
== Moje strani ==
Pozdravljeni,
ali bi lahko, ko boste imeli časa, pregledali moje strani: [[Quo Vadis, Aida?]], [[Bosanski Petrovac]], [[Bosanska Krupa]], [[Jablaničko jezero]], [[Breza, Bosna in Hercegovina]].
Hvala in lep pozdrav! --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 11:39, 17. marec 2021 (CET)
:{{ping|Arnel}} Seveda jih lahko, edinole bo malo trajalo. Ko bom imel čas, bo to v redu? Sicer pa je slog za silo OK, toda pri prevajanju ne uporabljal Google Translata, ki na področju slovenščine ni najboljši, prav tako vrstni red stavčnih členov. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:54, 17. marec 2021 (CET)
::Seveda, nikamor se nam ne mudi. Hvala na mnenju. --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 12:00, 17. marec 2021 (CET)
:::@[[Uporabnik:Arnel|Arnel]]: Malo je trajalo, vendar je sedaj {{opravljeno}}. PS: V prihodnje zraven letnic ne piši pik, ker je to v slovenščini števnik (1. - prvi). LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:33, 31. marec 2021 (CEST)
::::Tega pa nisem vedel. Hvala! --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 18:37, 31. marec 2021 (CEST)
== Medičejci ==
Ne strinjam se, da si popravljal imena predstavnikov rodbine Medičejcev. V slovenskih leksikonih, tudi v FRAN-u in tudi v krogu umetnostnih zgodovinarjev velja da so to Medičejci in ne de' Medici, kot se zapiše v italijanščini. Predlagam da vrneš zapise in jih uskladiš s članki, kar zdaj ni primer.
--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:39, 22. marec 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] Imam osnutek rodovnika v peskovniku. Če mi uspe izdelati starejšo vejo, bo to kar dosežek. Bom pa popravil; čeprav sem se pa komaj spomnil, saj je to urejanje bilo 7. decembra, ko sem bil še dokaj "nov". '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:24, 22. marec 2021 (CET)
Kakorkoli in čimprej - uporabljaj izraz Medičejci, Medičejski in ne de' Medici.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:19, 22. marec 2021 (CET)
:Bom popravil, da ne bo prišlo do nekonsistentnosti. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:30, 22. marec 2021 (CET)
::@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Sicer se pa vsi linkani članki vežejo na članke z napačnim naslovom. Potreben bo premik. Premaknem vse de' Medici na Medičejski/Medičejska? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:41, 22. marec 2021 (CET)
Pozdravljen. Vidim, da se trenutno ukvarjaš tudi s člankom o Medičejcih, pa bi rad dodal par pripomb. Kot prvo, prosim popravi geslo ''narodnost'' v wikipodatkih (ali ne vem točno kje in kako), da ne bo v začetnem infoboxu pisalo »italijanska«, saj Italija takrat ni obstajala. Na ozemlju današnje Italije je pred letom 1861 obstajala le množica manjših samostojnih državic, od katerih je bila Florentinska republika gotovo ena najpomembnejših. Druga pripomba zadeva sam priimek ''de' Medici'', o čemer sem že povedal svoje mnenje, ki pa ni dobilo veliko pozornosti. Zato ti tukaj ponovim, kar sem svoj čas napisal drugemu uporabniku, in te vljudno prosim za mnenje: "Morda bi treba bolje preudariti, kdaj Medici prevedemo v Medičejski. Če recimo upravičeno prevedemo Antonio da Padova v Anton Padovanski (ker je smisel prilastka ''ki je živel v Padovi''), ni vedno umestno, da de Medici postane Medičejski – in sicer iz slovnično-pomenskega vidika. Ko govorimo o npr politiki ali mestu ali navadah, je čisto prav medičejski, vendar ni prav, da sam priimek spremenimo. Spreminjanje priimkov nas Primorce preveč spominja na predvojne dogodke. Zato bi predlagal, da se medičejski (z malo začetnico seveda) uporablja le v pomenu ''ki pripada ali zadeva družino de Medici'', nikakor pa ne takrat, ko označuje priimek osebe (torej ne Katarina Medičejska, temveč Katarina de Medici ipd). Mislim, da je stvar vredna pogovora in širšega soglasja občestva."
--[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:17, 23. marec 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Radek|Radek]] To na kaj te spominja spreminjanje priimkov žal tukaj ne velja. Za nekatere (zelo majhen delež) je bil Hitler bog i batina, za velikooo večino drugih pa psihopat in vojni zločinec,.... Tako bi imeli urejevalske vojne na večih člankih, česar pa si tukaj ne želimo. Sicer pa ne vem, zakaj te to moti. Npr. družina Savoia, so vsi poslovenjeni v Janez Savojski. Konec koncev, tukaj ne pišemo iz glave, ampak kaj je uveljavljeno v slovenščini, kar pa spreminja SAZU & drugi. Ob (morebitni) spremembi slovarjev bomo pa spremenili. Nisem jaz tisti, ki bo sodil kako, kdaj in zakaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:47, 23. marec 2021 (CET)
::Hvala za izredno konstruktiven odgovor na mojo slovnično-pomensko pripombo. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:57, 24. marec 2021 (CET)
'''Spoštovana A09090091 in Radek.'''
Vprašala sem go. dr. Dobrovoljčevo na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in dobila takle odgovor, ki upam pojasnjuje problem:
Z vidika aktualnih (SP 2001) in tudi prenavljajoči se pravopisnih pravil, ki so pravkar v javni razpravi na portalu Fran (tule: [https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/4/prevzemanje_beseda_zveza]), pri slednjih v členu 22 lahko preberete:
Pri imenih pripadnikov plemiških in vladarskih rodbin je treba razlikovati med tujimi priimki rodbin, ki se pogosto glasijo enako kot ustrezna (pogosto nepodomačena) zemljepisna imena (Habsburg, npr. Otto von Habsburg), in podomačenimi imeni pripadnika ali pripadnikov rodbine, ki so tvorjena kot prebivalska imena ali kot izpridevniški stalni pridevki (Habsburžani in Habsburški [https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4555454/habsburzan]).
S te perspektive naj komentiram vse tri različice še drugače: ko govorimo o (bolj ali manj vidnih) osebnostih iz zgodovine, ki so pripadniki rodbine, ki nosi priimek Medici oziroma de' Medici, priimek podomačimo v skupno množinsko ime Medičejci. Imena plemiških, vladarskih in drugih zgodovinsko znanih rodbin po slovenskem pravopisu podomačimo (podobno Babenberžani, Habsburžani, Borgijci ...). Enako velja tudi za pripadnike – iz množinske oblike tvorimo bodisi samostalniški (Katarina Medičejka) ali pridevniški stalni pridevek k imenu (Katarina Medičejska). Med obema podomačenima variantama se odločamo glede na ustaljenost v rabi. Npr. Borgijci so pogosteje samostalniški, medtem ko so Andeški le pridevniški.
Pomembna je tudi pozicija imena:
– Če govorimo o stalnem pridevku, ki je v funkciji današnjega priimka, torej je za imenom, je ta načeloma pridevniški: Katarina Medičejska, Maksimilijan Habsburški npr.: Druga žena francoskega kralja Henrika IV. Marija Medičejska je pri krstu enega svojih otrok nosila obleko z 32 tisoč biseri in tri tisoč diamanti.
– Če uporabljamo ime pripadnika rodbine samostojno ali pa pred imenom, je pogosteje uporabljena samostalniška oblika, npr.: Ko je poslednja Medičejka, Anna Maria Luisa, leta 1737 zbirko podarila, je določila, da mora ta za vedno ostati v Firencah in biti za vedno dostopna občinstvu.
Seveda se bi vedno našle tudi kake izjeme, še zlasti to velja za tiste stalne pridevke, ki se nanašajo na individualno lastnost posameznika, npr. Magnus Zakonodajalec (< Magnus Lagabøter) ali Friderik Rdečebradec (< Federico Barbarossa).
'''Pa še glede velike oziroma male začetnice pri dodatkih imen, kar tudi ne uporabljamo dosledno:'''
Glede pojasnjevalnih dodatkov, ki označujejo rodovno pripadnost, v poglavju o Veliki in mali začetnici ([https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica#s-3-3]), člen 117, predlagamo takole pravilo:
Z malo začetnico in brez ločila ob imenu pišemo pojasnjevalne dodatke, ki so lahko tudi del imena osebe in kažejo na
a) plemiško stopnjo, npr. plemeniti in plemenita (pl.), baron in baronica, markiz in markiza, grof in grofica, vojvoda in vojvodinja, knez in kneginja v imenih kot: Andrej Komel plemeniti in pl. Sočebran, Janez Bleiweis vitez Trsteniški, Marija Regina grofica Attems;
b) rodovno pripadnost, npr. starejši in starejša (st.), mlajši in mlajša (ml.) ter oče, sin, v imenih kot: Johann Strauß mlajši ali Johann Strauß ml.; Dumas oče, Dumas sin.
V razdelku »Posebnost« opozarjamo tudi na primere, ko je dodatek o rodovni pripadnosti prerasel v stalni pridevek:
Podatek o rodovnem zaporedju je pri nekaterih starejših imenih stalni pridevek, zato ga ne krajšamo in ga pišemo z veliko začetnico: Jakob Starejši, Kir Mlajši, Plinij Starejši.
--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 15:14, 24. marec 2021 (CET)
:Bom premaknil še vse ostale de' Medici. Sedaj je le še vprašanje, ali je ''Katarina Medičejka'' ali ''Katarina Medičejska''? Jaz sem bolj za drugo... Hvala za poizvedovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:04, 24. marec 2021 (CET)
Vsekakor Katarina Medičejska - tako je uveljavljeno.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:19, 24. marec 2021 (CET)
::'''Spoštovana Ljuba Brank in A09090091'''
::No, me veseli, da je stvar razčiščena. Upam, da vama to ni bilo preveč težavno brez ponavljanja osebnih napadov. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:39, 25. marec 2021 (CET)
:::@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] Prestavljanje je opravljeno, uvodi pa popravljeni. Sedaj je potrebno edinole še odpraviti nedoslednosti v besedilu. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:55, 26. marec 2021 (CET)
== Skrivanje redakcij ==
[[Edvard Rusjan]] se verjetno ne bo obračal v grobu, če ga anonimen vandal označi za geja, zato se ne rabiš truditi s skrivanjem takih redakcij – namen spreminjanja vidnosti je odstranjevanje informacij, ki bi koga lahko prizadele ali mu škodovale, in ne cenzuriranje vsake kletvice. Tudi dodatkov tipa "Jure je prašič" ni treba skrivati, drugače pa bi bilo na primer z "Jure Novak je prašič". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:45, 29. marec 2021 (CEST)
:Se trudim ohranit članke čiste, tako kot verjetno vsi "vestni". Če sem s tem kršil norme izbrisa redakcij, bom pa prenehal. ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:50, 29. marec 2021 (CEST)
:''Pas trop de zèle'' - malo manj zagreto kot je pravil Talleyrand. Če te prsti srbijo (mogoče napačen občutek), pomaga recimo sodelovanje pri pomladi 2021. - sem in tja, toliko da imam par sekund časa, da napišem <nowiki>[[bk|prosim v smeti}}</nowiki> za kako zatipkano stran. [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 19:28, 29. marec 2021 (CEST)
::Mah, zaenkrat še uživam, dokler lahko. Vi kar pišite, jaz bom pa čistil vandalizem. Pri Wikipomladi je pa problem, da ni Nemčije. Moj cilj za naslednji par let je vsi članki iz predloge {{tl|Heinkel aircraft}}. Itak me vi deklasirate po številu člankov (mojih 16 proti 80 za to leto). Tako da bolj RIP... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:38, 29. marec 2021 (CEST)
:: malo pozno - z muftijem sem mislil Yerpa (z nekaj ironije). Brez zamere in hvala za nazaj in za naprej;) [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 21:00, 9. april 2021 (CEST)
:::No problemo ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:25, 9. april 2021 (CEST)
== Navigacijske predloge ==
Na dnu članka naj bi bile vključene (samo) tiste navigacijske predloge, ki vsebujejo povezavo na ta članek. Če ne se navigacija malo zmede in hitro se namnožijo take predloge. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:20, 31. marec 2021 (CEST)
:No, ampak XX. vlada naj bi pa imela predlogo {{tl|VladaSLO}}. Ali ni to logično, če predloga povezuje specifične vlade z splošno zgradbo slovenske vlade? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:23, 31. marec 2021 (CEST)
::[[Vlada Republike Slovenije]] jo ima. Večina specifičnih vlad za začetek ni imela sedanjih ministrstev in drugih organov, ki so našteti v predlogi. Pa po zelo podobni logiki lahko tlačimo noter tudi predlogo {{tl|Slovenija}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:26, 31. marec 2021 (CEST)
:::Jaz bi (če bi bil neizkušen) iskal podatke, bi rajši videl več mest za povezavo na to-in-ono kot neko iskanje. Pa tudi [[Vlada Republike Slovenije]] nima (še) {{tl|Vlada RS}}. Slovenije pa ne bi notri tlačil, ker bi jo potem lahko dali na vsakega Slovenca in z Slovenijo povezano temo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:33, 31. marec 2021 (CEST)
::::Za preglednost in logičnost gre. Bralca bo zmedlo, če bo (recimo) v članku [[2. vlada Republike Slovenije]] povezava na [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije]], ker ta vlada tega ministrstva sploh ni imela. Glede na spreminjajočo se naravo bi bilo bolj smiselno dopolniti predloge iz serije "XVladaSLO" s povezavami na ministrstva. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:46, 31. marec 2021 (CEST)
:::::Mogoče res, vendar dokler tega nimamo se mi zdi soliden približek. Če se strinjaš, zaenkrat ne bom vračal. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:52, 31. marec 2021 (CEST)
::::::Strinjam se ne čisto, nisem pa dovolj proti, da bi ti šel razveljavljat. Samo ne pretiravat v bodoče, ok? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:43, 31. marec 2021 (CEST)
:::::::Brez skrbi, ne bom pretiraval. Se pa tudi javim za popravljanje, ko bodo omenjane predloge narejene. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:03, 31. marec 2021 (CEST)
== Hitenje s popravljanjem člankov ==
Ali lahko prosim, da malo umiriš konje in ne vpadaš v članek takoj ko ga shranim. Rada bi ga v miru dokončala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:00, 1. april 2021 (CEST)
:Katerega misliš? Če misliš kategorije, sem ti odstranil ''Gotska arhitektura v Avstriji'', ker se mi zdi, da ta nima prav veliko veze z ''Gotika v'' ''Belorusiji.'' '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:04, 1. april 2021 (CEST)
== Ni čisto vsaka izjava za v članek ==
:pmm ni čisto vsaka njegova izjava za v članek
Pozdravljen,
se strinjam, da generalno ni vsaka izjava za v članek.
Samo, tisti dve, ki si mi jih izbrisal, sta pa po moji presoji in po presoji strokovnih javnih uslužbencev na rtvju bili!
Ena izjava je bila '''izjava dneva na rtvslo.si''' - že zaradi tega je pomembna, ker ne pride pač vsaka izjava za izjavo dneva na rtvslo.
Druga '''izjava je bila pa povsem v kontekstu predmetne zadeve''', t.j. športnikove interpretacije največjega škandala v zgodovini slo skokov. Zaradi tega je pomembna tudi za športnikovo biografijo. Mimo tega dogodka in športnikove interpretacije le-tega pač ne bo šla nobena zgodovinska analiza skokov na slovenskem od lanskega SP dalje.
Ker gre za izjavi, ki so ju izbrali novinarji in potrdili uredniki nacionalnega tv programa (strokovnjaki za predmetno področje), res ne vem, če '''je tvoja presoja kaj bolj kompetentna od omenjenih dveh nivojev presoje?'''
V biografije ljudi (ne glede na področja) štejejo tudi izjave - še zlasti če gredo skozi sito relevantnosti pri nacionalni televiziji za specializirano predmetno področje.
--[[Uporabnik:Userreiheforum|Userreiheforum]] ([[Uporabniški pogovor:Userreiheforum|pogovor]]) 13:39, 2. april 2021 (CEST)
:Ker si to vprašanje naslovil direktno name, ti bom odgovoril za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Timi_Zajc&diff=5477151&oldid=5477077&diffmode=source tole] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Timi_Zajc&diff=5477152&oldid=5477151&diffmode=source tole] redakcijo strani. Prvo kot prvo naj ti povem, da tukaj izbranost ali neko rankiranje izjave na rtvslo nima neke veze ali kakršne koli vplivnosti na pojavnost v članku. Tukaj so pravila Wikipedije in ne pravila izjav na rtvslo. Žal. Te izjave naj gredo v drug projekt, mdr. [[Wikiquote|sl:Wikinavedek]]. Sploh pa izjava v razdelku ''Zanimivost'' je dokaj ''banalna'' (mogoče ni ravno pravi izraz). Zamisli si, da bi citirali in vključevali vse izjave nogometašev (npr. ''Srce smo pustili na igrišču''), ker te ne prinesejo neke vsebinskosti članku (za več podrobnosti glej [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni]]).
:Za drugo izjavo pa je prav tako zelo podoben kriterij. Vsak "poraženec" oz. nekdo ki je bil v nekem trenutku v slabi formi, morali ipd. bo izjavil nekaj podobnega kot Timi. Vseeno se mi nekako ne zdi smiselno vključevati v članek. Bistveno bolj pomembno bi bilo, če bi Timi izjavil, da je zaradi izključitve padel v depresijo. Tako bi pa lahko vključili, vendar ne v obliki neposrednega citata. Konec koncev, bi lahko vse biografije imeli samo iz citatov drugih o osebi, pa bi bilo zadoščeno; vendar pa to ni smisel Wikipedije. Za vključevanje glej [[Wikipedija:Nepristranskost|Wikipedija:Nepristranskost#Preprosta opredelitev]].
:Čeprav te je mogoče iskanje teh citatov in moje naknadno izključevanje potrlo, si zapomni [[Wikipedija:Bodite pogumni]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:39, 2. april 2021 (CEST)
== Najlepše pesmi ==
Lahko zbrišeš oz. združiš [[Najlepše pesmi (singl)]] v stran [[Najlepše pesmi]]. Kot prvo skladba ni bila nikoli izdana kot single in ta termin (opis) se ne uporablja niti na angleški wikipedii. Kot drugo obstaja samo eno geslo in sicer pesem iz leta 1983 in je dodaten opis nepotreben (navlaka), istoimenski album pa je bil izdan leta 1997. Če gre za istoimensko pesem in album, se prvi pusti ime drugi pa doda. Hvala! [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 16:23, 8. april 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] Torej če te prav razumem, izbrišem [[Najlepše pesmi (singl)]], saj v tej obliki ni nikoli obstajala? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:30, 8. april 2021 (CEST)
::In pa še: Sodeč po povzetkih urejanja so ''Ciganska kri (pesem), Zelena je moja dolina (pesem)'' in ''Debela dekl'ca (pesem)'' tudi za izbris? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 8. april 2021 (CEST)
:::Točno tako! Pa tudi če bi bila izdana kot single (kot so naprimer "Dan ljubezni", "Želim si na Jamajko"...) se ne piše da je single. Obstajata samo po dve gesli: "Zelena je moja dolina" in Zelena je moja dolina (album)... itd za vse naštete, zato vsi ko omenimo recimo "Dan ljubezni", najprej pomislimo na komad, šele nato na istoimenski album. Vsaj tri gesla (stvari) z istim imenom bi morale obstajati, da bi dajal v oklepaj dodaten opis. Članki so bili ustvarjeni že +10 let nazaj, kolikor vidim pa tudi na angleški wikipedii, ki je zlati standard, pri samo dveh istoimenskih geslih uporabljajo dodaten opis samo za album. Če je komadov, filmov, krajev z istim imenom več se zaradi razločitve v oklepaj napiše dodaten opis. Zato ni nobene potrebe po dodatni razlagi (opisu). [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:05, 8. april 2021 (CEST)
::::''Ciganska kri (pesem), Zelena je moja dolina (pesem)'' in ''Debela dekl'ca (pesem)'' niso za izbris samo za preumsmeritev oziroma združitev v brez dodatnega opisa. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:10, 8. april 2021 (CEST)
:::::{{opravljeno}}. Naslednjič lahko na stran napišeš kar {{tl|bk}} (za hitri izbris). Ostale 3 bom pa pustil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:16, 8. april 2021 (CEST)
:::::::Odlično! Well Done! Še en tak primer je recimo [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]] ki se mora zbrisat/združit v [[Želim si na Jamajko]]. Tale @[[Uporabnik:dhmo|dhmo]] je kolikor vidim celo vrsto slovenskih singlov poimenoval dvojno (z tistim na B-strani vred), kar je zgrešeno, na angleški wiki ni noben single poimenovan z obema naslovoma. Kot sem že pisal včeraj ali kdaj, na enem singlu/mali plošči se nahajata recimo "We Are the Champions" (A-stran) in "We Will Rock You" (B-stran) pa imata vsak svojo stran. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:35, 8. april 2021 (CEST)
::::::::Katera je pa prava naslovnica tega albuma? Na [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]] je drugačna od tiste na [[Želim si na Jamajko]] in pri prvem je vse isto razen seznama skladb. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 8. april 2021 (CEST)
:::::::::Ja, saj pravim, @dhmo je to delal po svoje, to je pobral tu na [https://www.discogs.com/Gu-Gu-%C5%BDelim-Si-Na-Jamajko-Aero-Bik/release/2948474 discogs], poleg tega je on te "svoje" single strani ustvarjal leta kasneje kot so bile ustvarjene že prej vse omenjene. Če pogledaš na starih vinilkah (malih single ploščah) res običajno pišeta naslova obeh skladb z A in B strani, a kot rečeno, če gledaš na tisoče singlov na angleški wikipedii nikjer v naslovu nista naslovljena oba komada, saj ti na vrhu v infoboxu piše katera pesem je na A ali B stran. Prava naslovnica je torej [[Želim si na Jamajko]], zbriše pa naj se [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]], ker ničemur ne služi, je podvojeno in dela med uporabniki samo zmedo. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:51, 8. april 2021 (CEST)
::::::::::Zmenjeno. Sam nimam preveč pojma o glasbi (razen tega da jo rad poslušam), vendar za tehnikalije me lahko vedno prosiš za pomoč. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:53, 8. april 2021 (CEST)
::::Velja! Jaz vsebina, ti tehnikalije. Da malo razložim, vsi recimo poznamo "Želim si na Jamajko", uspešnica/evergreen, ki je zaznamovala slovensko glasbo, po drugi strani je "Aero-bik" povsem neznana nepomebna skladba, ki je ne pozna verjetno niti 1% Slovencev (če bi bila tudi ta uspešnica, bi imela tukaj gor svojo posebno stran), gor je samo toliko da zapolni B-stran plošče in takšna je bila praksa pri nas kot v anglosaksonskem svetu, kjer je to zelo razvito. Naj povem da so se singlice izdajale na vinilkah (7" inčnih malih ploščah) in na CDjih, recimo na kasetah pa se singlice niso nikoli izdajale. Potem imaš še:
:::::* LP longplay (12" inčne velike plošče), na katerih so izdajali albume, na vsaki strani 5-6 komadov
:::::* EP extended play (nekaj vmes med singlom (daljši) in albumom (krajši), oranžni infobox, na vsaki strani samo po 2-3 komadi) [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:06, 8. april 2021 (CEST)
:::::Čeprav po tvoji logiki pomembnosti bi jaz osebno pustil in ''We are the champions'' kot ''We will rock you''. Obe sta zelo znani. Včasih je boljše, če gremo po kmečki pameti. En dober primer (ki je bil predebatiran nedavno) je, da je ZDA angleščina uradni jezik samo de facto. Večina ljudi ve, da je to uradni jezik, manj jih pa ve da je le de facto. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:22, 8. april 2021 (CEST)
::::::Jaz saj ravno to razlagam cel čas, čeprav gre za skladbi z istega singla z A in B strani male plošče, imata vsak svoj stran, @dhmo pa pa bi tole zapisal kar kot eno stran takole skupaj "''We are the champions / We will rock you''" (namesto vsako posebej). Naprimer "Aero - bik" je v tem primeru nepomemben in tu nima svojega mesta, povsem dovolj je, da je komad omenjen v infoboxu kot B-stran. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:30, 8. april 2021 (CEST)
:::::::Aja, ups. Bolj kot sem bral, bolj sem na koncu zgrešil tvoje bistvo. Ja, se popolnoma strinjam (in sedaj upam, da sva "na isti frekvenci") '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:32, 8. april 2021 (CEST)
::::::::No problemos. Angleško wikipedijo pa omenjam za standard, ker ima daleč največ gesel, daleč največ ogledov, daleč največ administratorjev, daleč najbolj urejene, dodelane in source-ane strani, vsi jeziki sledijo angleški tako po vsebini kot po izgledu in formi. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:35, 8. april 2021 (CEST)
:::::::::Ja, čeprav pa "nočemo" pa njihove birokracije (ne to, da je slaba, ampak jo je veliko). AfC, AfD, ...; mi se pa vse zmenimo na pogovornih straneh in Pod Lipo. V nekaterih sistemih je verjetno dobro, čeprav je pa to nemogoče skalirati na "majhne" (proti enwiki) wikipedije in sorodne wikiprojekte. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:44, 8. april 2021 (CEST)
::::::::::Birokracijo res imajo, jih je pa tudi 10000x več in vse to sfolgajo pokrit, saj angleško odlično obvlada skoraj milijarda ljudi, pa še veliko tako naspol. Imajo preko 1000 administratorjev, 342,000 rednih urejevalcev in 95 milijonov registriranih uporabnikov. Problem slovenske wikipedije premalo rednih urejevalcev, sicer pa več glav več ve. Dobro stran je to da se tu in drugod po svetu lahko zberejo iz različnih področij, nekdo do potankosti obvlada neko tematiko/področje (šport, glasba, zgodovina...), drugi so marljivi in veliko prispevajo, administratorji so tu za tehnični suport, eni obvladajo formo. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:54, 8. april 2021 (CEST)
::::::::::::Je pa angleška wikipedia daleč, daleč pred vsemi ostalimi po vseh možnih kriterijih, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_Wikipedias Details table]. Se pa dobro držimo po številu administratorjev en (1007), švabi (186), kitajci/rusi (79), jap (41), Danska/Slovenija (24). [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:16, 8. april 2021 (CEST)
'''Razlika med pojmi:'''
*[[Glasbeni album|album]] ali velika plošča ([[Nomadi (album)|primer]]), studijsko snemanje
*EP ali [[extended play]] ([[Baroko|primer]])
*[[Glasbeni singl|single]] ali mala plošča ([[Želim si na Jamajko|primer]])
*[[Kompilacijski album|kompilacija]] ([[Toto XX: 1977-1997|primer]]); Best of, Greatest Hits, različni izvajalci ali pa nabor raznoraznih uspešnic v nekem obdobju ali žanru... itd
*Live album ([https://en.wikipedia.org/wiki/Live_at_Wembley_%2786 primer])
*navadna skladba ([[Slovenskega naroda sin|primer]]); ni ne na singlu in ne na extended play, je pa na albumu ali kompilaciji [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:38, 8. april 2021 (CEST)
:Najlepša hvala za te povezave. Zelo mi bodo prišle prav pri nadaljnjemu komuniciranju. Edino še pripomba na število administratorjev. Bi moral vzeti št. člankov in ga deliti s številom administratorjev, hkrati pa vzeti v obzir stopnjo/koeficient hitrosti urejanja (npr. enwiki karikirano 25/min, slwiki 2/min) na približno > samo moje ocene. Hkrati pa tudi pogledati št. novih strani na dan. Ker če je nas ~500 aktivnih U in imamo 172.000 člankov, je to 344 člankov na aktivnega urejevalca. (Pri tem eni več, kot npr. KK, ali pa manj, kot npr. jaz). Na en wiki je 6,284,313 člankov in ~ 342.00 urejevalcev, kar znese samo 18,75 člankov na uporabnika. *Signature look of superiority* '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:47, 8. april 2021 (CEST)
::Ni za kaj. Upam da je zdaj malo bolj jasno. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:55, 8. april 2021 (CEST)
:::Živjo. Priznam, da nisem povsem vedel, da se singli poimenujejo po skladbi na A strani oz. sploh ne vem, zakaj me ni motilo dejstvo, da je na angleški wikipediji drugače in pozdravljam to, da se bodo zadeve poenotile. Glede "Jamajke" je pa tako. Strani singla pritiče naslovnica singla, zato ne vem, zakaj je bila Slika:Gu-gu-želim-si-na-jamajko.jpg izbrisana. Takšno prakso uporabljajo tudi wikipedije v drugih jezikih. Se bom pa v prihodnjih dneh spravil preimenovat vse single, ki so bili ustvarjeni z dvojnimi imeni. [[Uporabnik:Dhmo|Dhmo]] ([[Uporabniški pogovor:Dhmo|pogovor]]) 22:28, 8. april 2021 (CEST)
::::@[[Uporabnik:Dhmo|Dhmo]] Oprosti za šele jutranji odgovor. @[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] je dejal naslednje: "''Prava naslovnica je torej [[Želim si na Jamajko]], zbriše pa naj se [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]], ker ničemur ne služi, je podvojeno in dela med uporabniki samo zmedo''." Po tem sodeč sem mislil, da je na izbrisani strani napačen album. Hkrati pa tudi vse slike, ki so naložene pod pošteno uporabo, postanejo sirote, ko se njihov članek izbriše. Te (naj) bi se brisalo, prav tako kot tiste brez licenc, virov in podobnega. Te slike pod pošteno licenco tudi ne smejo biti "samo za okras" v člankih (npr. platnice knjig na seznamu del XX pisatelja). Tukaj so relevantne smernice [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Slike]] in[[Wikipedija:Nalaganje datotek]].
::::Čeprav te je morda zgornje potlačilo, si še vedno [[Wikipedija:Bodite pogumni|lahko pogumen]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:13, 9. april 2021 (CEST)
::Na drugi strani je pa treba priznati da so albumi, kompilacije in extended play na slovenski wikipediji odlično pokriti in urejeni po angleških standardih. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:07, 9. april 2021 (CEST)
:::Za slovenske single oz. pomembnejše skladbe, ki so uvrščene samo na albumih/kompilacijah pa nas čaka še kar veliko dela, so pomankljivo opisani in kar precej jih še manjka. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:07, 9. april 2021 (CEST)
::::Glede na to da so wikipedijska gesla visoko na googlu in prvi stik povprečnega uporabnika, ponavadi 2 ali 3 zadetek na google in kjer so na enem mestu zbrani vsi podatki in viri o nekem geslu, je prav da so ti naslovi, vsebina in oblika poenoteni in napisani pravilno. Saj se veliko ljudi, vedno več o neki stvari zanaša v prvi vrsti prav na wikipedijo, jo citirajo pri projektnih nalogah, seminarjih, diplomah itd. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:35, 9. april 2021 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: Po [[Posebno:Dnevnik]] (prestavljanje strani) vidim, da si prestavil kar nekaj strani. Koliko novih preusmeritev bo potrebnih izbrisa?, če sploh? Izbrisal sem samo eno, ki je vsebovala tipkarsko napako. LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:31, 27. april 2021 (CEST)
:Živjo, ko brišeš preusmeritve, poskrbi, da ne pustiš za sabo pretrganih povezav, kot na primer [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Najlep%C5%A1e_pesmi_(singl) to] ali [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Marie,_ne_pi%C5%A1i_pesmi_ve%C4%8D_/_Vsak_je_sam to]. Pa pomisli, ali jih je res treba brisati ... Iz vajine debate s Sportomanokinom približno razumem, kakšen poimenovalni red želita doseči, a splošna wikiideja je, da neproblematičnih preusmeritev ne brišemo, da s tem ne povzročimo nereda v številnih predlogah, seznamih, URL-jih, ki kažejo na wiki z drugih spletnih strani ipd. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 14:46, 9. april 2021 (CEST)
::Pozdravljen!
::Za povezave, ki edino kažejo na mojo pogovorno stran, se ne bom preveč sekiral. Sicer sem pa povezave izbrisanih pred izbrisom uredil. Edino zdaj te slike, ki so sirote. Kaj pa z njimi? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:48, 9. april 2021 (CEST)
== Singli / skladbe ==
V zadnjem tednu sem prestavil/popravil ta gesla na nove naslove. Oziroma to so mrtvi linki za izbris. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 17:56, 27. april 2021 (CEST)
*[[Jamajka (singl)]]
*[[Zate (Pop Design)]]
*[[Orion (pesem M. Deržaj)]]
*[[V Ljubljano (Naš mali avto)]]
*[[Kaj mi poje ptičica (Dobra volja je najbolja)]]
*[[Banane (pesem)]]
*[[Amen (Ana Soklič)]]
*[[Enakonočje (singl)]]
*[[Promise (BQL)]]
*[[Here for You (pesem)]]
::V kategoriji [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Slovenske_skladbe Slovenske skladbe] je solidno updejtanih in lepo preglednih že '''70''' od 134 trenutno naloženih slovenskih skladb. Dobro napredujemo. Po ključu največje (stare) uspešnice first. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:15, 27. april 2021 (CEST)
:::Upam, da me Bon Jovi ne toži zaradi avtorskih pravic, ampak vendarle: "We're halfway there, ooo...". Zaenkrat sta mi ostali še dve preusmeritvi. Ampak glede na tvoje povzetke pri prestavljanjih bo potrebnih še nekaj razločitev. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:19, 27. april 2021 (CEST)
::::Hehe, dobraǃ Ja preko polovice smo. Nove dodane skladbe (gesla) pa pričakujem da se tako ali tako urejajo/zgledujejo po teh. Ne vem, a se s tem ko izbrišeš neko geslo, to recimo tudi izgine iz googlovega brskalnika, takoj ali čez nekaj časa? [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:25, 27. april 2021 (CEST)
:::::Odvisno od velikosti Googlovega in Wikipedijinega t.i. "cacheja" (nekaj podobnega kot arhiv). Ampak tukaj je na prvem mestu Wikistrežnik, zato bi trajalo recimo ene dve tri ure v primeru, da nobeden ne obišče strani; če pa, je ta verjetno indeksiran hitreje. Je pa pmm malo tudi razlike v enwiki in slwiki; kajti iz enwiki se napajajo Alexa, Googlovi roboti, chatboti,... Vem pa da lokalno na wikiju ta izgine takoj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:31, 27. april 2021 (CEST)
::::::Hvalaǃ Vsaj da zgine na wikiju, na googlu se pa tudi najkasneje v nekaj dneh na prvi strani zadetkov vzpostavi novo updejtano stanje. Vidim da se drugače razumeš v tehnikalije. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:39, 27. april 2021 (CEST)
:::::::Da ti vrnem uslugo. Tukaj je kombinacija hardwara (server&disk) in softwara (cache&programska oprema). [[:en:Cache (computing)|Cache]] je shranjevanje informacij na način, da ti jih server "izpljune" hitreje kot ob dostopanju v navaden DRAM. Ta je pa prebran z nekim algoritmom (lahko je linearni, ...), ki je ponavadi (ni pa nujno) optimiziran z delovanjem na drugi niti računalnika (t.i. "multithreading"). Vendar je spuščanje na nove niti odvisno od procesorjeve zasedenosti. Ko je ta prezaseden, algoritem več ne shranjuje in sistem postaja vse počasnejši. Temu pravimo "lag" (v online-igrah npr. zmanjšanje FPS, v Wikipodatkih bolj počasi shranjuje vnešene popravke ipd.). Poznamo tudi client-side lag in server-side-lag. Prvi nastane na tvojem PC, drugi pa na serverju. Odzivnosti/moči algoritma v dani situaciji se tudi reče [[:en:Best, worst and average case|best case scenario]], če pa pride do laganja, je pa worst case scenario. Zaradi tega nihanja v opremi ima server zmeraj/veliko večino časa več shrambe, kot jo potrebuje.<small><sub>PS:To ni profesionalna razlaga.</sub>. LP,</small> '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:58, 27. april 2021 (CEST)
::::::::No, to je kar konkretno strokovna razlaga. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 15:17, 29. april 2021 (CEST)
:::::::::@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: {{opravljeno}} Brisanje preusmeritev je zaenkrat končano. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:01, 29. april 2021 (CEST)
::::::::::Gut. Tu so še preostali linki za zbrisat. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:52, 29. april 2021 (CEST)
*[[Heja Hej Viole]]
*[[Šum na srcu (pesem)]]
*[[Lastovke (pesem)]]
*[[Diamond Duck (Maraaya)]]
*[[Cvetje v jeseni (pesem)]] / [[Cvetje v jeseni (skladba, O.S.T.)]] - pravzaprav se naslovni skladbi uradno reče "Cvetje" (že prestavljeno) [https://www.discogs.com/Urban-Koder-Cvetje-V-Jeseni/release/3516657/image/SW1hZ2U6NjgxNjQxNg== ][https://www.discogs.com/Urban-Koder-Cvetje-V-Jeseni/release/2791887/image/SW1hZ2U6NDk4MDAwNg== ]
*[[Sreča na vrvici (pesem)]]
*[[Pohorska brigada (singl)]]
*[[Igra (pesem)]]
*[[Čudna noč (pesem)]]
*[[Heart of Gold (pesem)]]
*[[Na juriš (pesem)]]
*[[Mississippi (singl)]]
*[[Ne čakaj na maj (pesem)]]
*[[Moja dežela (1986)]]
*[[Mama, prihajam domov (pesem)]]
*[[Muza (pesem)]]
*[[Luna (Nika Zorjan ft. Haller)]]
*[[Tujci (pesem)]]
*[[Ti boš vedno prvi (pesem)]]
*[[Zimska (pesem)]]
*[[It's Complicated (Maraaya ft. BQL)]]
*[[Po dekle (valček)]]
*[[Zate (Pop Design skladba)]]
*[[Zate (Bazar skladba)]]
*[[Verjamem]] (('''razločitev''')-rabi vsaj 3 ista gesla)) ni potrebna, saj je bila skladba E. Boto prva z tem geslom, edino drugo je kasneje nastala istoimenska stranka (ostane kot je). Zato se lahko [[Verjamem (pesem)]] zbriše in preusmeri/kopira na [[Verjamem]].
:Pred brisanjem popravita povezave, ki kažejo na preusmeritev; na '''Šum na srcu (pesem)''' recimo kaže [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/%C5%A0um_na_srcu_(pesem) kar 17 strani]. Kot sem omenil že pred časom, pa s preusmeritvami načeloma ni nič narobe in jih je v takih primerih bolje pustiti. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 19:51, 29. april 2021 (CEST)
::Vsi zgornji bodo popravljeni, že izbrisani so pa tudi. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:52, 29. april 2021 (CEST)
:::Juhejǃ Mišn akomplištǃ V kategoriji [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Slovenske_skladbe Slovenske skladbe] je vseh '''138''' naloženih slovenskih skladb updejtanih in "standardiziranih". Vse na novo naložene naj se urejajo tako. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:49, 25. maj 2021 (CEST)
==Hvala==
Prehitro natipkano.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:12, 10. april 2021 (CEST)
:Ni problema, je že urejeno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:13, 10. april 2021 (CEST)
== Nepotrebno oblikovanje ? ==
Ali mi lahko poveš, zakaj se mučiš z oblikovanjem infopolj v smislu, da brišeš prazne prostore do enačajev. Ali je to tehnično iz katerega koli razloga potrebno, ali ti je tako le všeč. Primer [[Jez Grande Dixence]], pa jih je več. Poleg tega sprašujem, zakaj menjaš sliko v infopolju s šifro iz wikidata. Se je že zgodilo, da mi tista ni bila všeč ali je bila enaka z boljšo resolucijo, pa si jo zamenjal? posebej je to pomembno pri umetniških slikah.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:03, 22. april 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Sam jih ne brišem, ker to zame očitno naredi programje. V VisualEditorju se odpre podokno z parametri in vrednostmi. S postavitvijo nimam ničesar, saj sam pobrišem le vrednosti. Slike pa sem v infopolju zamenjal zato, ker so že sedaj uvrščene v [[:Kategorija:Lokalna slika ustreza sliki v Wikipodatkih|Kategorija:Lokalna slika ustreza sliki v Wikipodatkih]], vendar infopolje teh ne vnese samo. Zato imamo predlogo {{tl|slika d}}, ki uvozi sliko iz wikipodatkov. To je pravzaprav zaželeno saj s tem pride do redukcije podatkov -> več prostora za članke ob isti infrastrukturi (serverjih&diskih). Če ti slika ni všeč, jo lahko zamenjaš tam. Link do specifičnega t.i. objekta najdeš na levi strani, kjer piše Predmet v Wikipodatkih. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:26, 22. april 2021 (CEST)
Hvala za pojasnilo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:53, 22. april 2021 (CEST)
:Brez skrbi, z veseljem pojasnim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:57, 22. april 2021 (CEST)
== Hvala! ==
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Mudroslov] Hvala in oprostite!--[[Uporabnik:Mudroslov|Mudroslov]] ([[Uporabniški pogovor:Mudroslov|pogovor]]) 23:49, 30. april 2021 (CEST)
:Ja, ni panike. Sem popravil. Kar tako naprej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:58, 1. maj 2021 (CEST)
== Karantanija ==
Spoštovani ! Karantanija
Zaklenili ste spletno stran Karantanija Uporabnik Jalen pa ne odgovarja na vprašanja. Stara trditev
"večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična" ni bila referencirana na noben vir.
In še to je le eden od pogledov -virov in zato sem popravil, da o temu obstajajo različna mnenja.
I.
Popravil sem:
''Na vprašanje ali je bila tudi prva slovenska država pa obstajajo različni pogledi. Nekateri avtorji tudi zatrjujejo, da
da je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična.''
Uporabnik Jalen pa je ponovno popravil na staro verzijo:
'' čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična.''
To ni res. Nihče tega ne trdi, avtorji pravijo le, da je to bilo verjetno. Jalen pa to izjavo zapiše kot trditev.
II.
'' Na vprašanje ali je bila tudi prva slovenska država pa obstajajo različni pogledi.'' To je moj drugi popravek. Temu je res tako. Kar nekaj avtorjev, ki so odspodaj referencirani zapiše, da se gre za prvo slovensko državno tvorbo. Nekateri novejši zgodovinarji pa pravijo, da temu ni tako in imajo zato svoje argumente. Torej je treba bralcu predstaviti obe stališči.
III.
Vsi moji popravki so šli v smeri, da opozorim bralce, da obstajajo različna mnenja, kar je temeljni duh Wikipedije.
Jalen pa želi zapisovati ultimativne trditve in predstavljati le eno plat. To pa je v nasprotju s principi Wikipedie. G. Jalen ne odgovarja mojemu vprašanju na ta popravek, vi pa ste stran zaklenili. Vem, da g Jalen piše veliko prispevkov, lasti pa si pravice na WIKIPEDIJI, ki mu ne gredo. To je, da vsiljuje svoje mnenje in krši temeljna načela WIKIPEDIJE, to sta odprtost in nepristranskost.
IV.
Prosim, da kot glavni admin popravite nazaj in date prispevkom verodostojnost.
Peter Kodermac
:Tukaj nisem glavni admni, sem pa mogoče zadnje čase najdejavnejši... Glavnega admina sploh ni. Glede vključevanja raznih manjšinskih teorij pa je v te namene napisana smernica o [[Wikipedija:Nepomembnost|nepomembnosti]]. Ta mdr. pravi tudi: "''Stališča neznatnih manjšin naj ne bodo predstavljena kot stališča opaznejših manjšin in morda sploh ne bi smela biti predstavljena''". Če je to nekaj avtorjev, jih navedi; če ne, je pa to zavajanje. Sploh pa pogovor za take opravke je [[Pogovor:Karantanija]]. Več o tem bi lahko kaj tudi povedal {{u|Jalen}}; vendar pa se mi zdi, da na količino predebatiranega to sploh ni potrebno. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:46, 5. maj 2021 (CEST)
== Opomba o prevodu na pogovorni strani članka ==
Sprašujem, če bo opomba na pogovorni strani članka o prevodu od sedaj običaj, ali je to kakšna nova zahteva wikipedije. Če da, jo lahko dodam tudi sama. Ali boš to dodal tudi na vseh ....tisoč drugih člankov?
Pogosto pa prevod ni samo iz angleščine, če je članek tam skromen, tudi kombiniram in ni kar avtomatično za napisat opombo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:40, 8. maj 2021 (CEST)
:Angleška verzija o kopiranju znotraj Wikipedije pravi:
:#"Translations of copyrighted text, even from other Wikimedia projects, are derivative works, and attribution must be given to satisfy licensing requirements. When translating material from a Wikimedia project licensed under CC BY-SA, a note identifying the Wikimedia source (such as an interlanguage link) must be provided in an edit summary in the translated page, ideally in its first edit. Where applicable, the template <nowiki>{{Translated page}}</nowiki> may also be added to the talk page to supplement copyright attribution. You may use an edit summary like (using French as an example) Content in this edit is translated from the existing French Wikipedia article at <nowiki>[[:fr:Exact name of French article]]</nowiki>; see its history for attribution."
:Sam sem hotel popraviti le članke v okviru CEE Pomlad 2021, saj naj bi ti bili neoporečni. S tem nadalje ne mislim, da so tvoji prispevki kakor koli napačni. Odkrito rečeno se predloge držijo le redki urejevalci (predvsem {{u|TadejM}}). Ne bi pa nabil okvirčka na vseh 37.500 člankov, pod katerimi si ti podpisana in so prevedeni iz XX jezika. Nadalje bi jo uporabil samo v primeru, ko je prevod samo iz enega jezika. Druga možnost je, da se doda interwiki povezavo do prevedenega članka ([[:en:1693 Sicily earthquake]]. Uporaba predloge oz. linka ni nujna, je pa zaželjena. Se strinjaš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:02, 8. maj 2021 (CEST)
::Sem mnenja, da povzetek urejanja (npr. ''prevod iz en'') pri ustvarjanju prevedenega članka zadostuje, kot Ljuba in ostali wikipedisti tudi sicer naredijo. Predloga o prevedeni strani ima PMM smisel le, če je opremljena s parametrom ''|version='', ki pa ga skoraj nikoli ne uporabljamo. Z njim se ohrani podatek o tem, iz katere redakcije (verzije) izvorne strani je bil narejen prevod. Vsebina člankov na en:wp se zeli hitro spreminja in čez nekaj mesecev ne bo več nikomur jasno, za prevod katere različice gre. Gl. [[Predloga:Prevedena stran]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:24, 8. maj 2021 (CEST)
:::V skladu z licenco CC je treba navesti avtorja, kar lahko:
:::*pri kratkih sestavkih z enim avtorjem naredimo neposredno (npr. <code>besedilo je prvotno prispeval <nowiki>[[Uporabnik:Zgled]]</nowiki> dne {{CURRENTDAY2}}. {{CURRENTMONTHNAME}}a {{CURRENTYEAR}}</code>);
:::*pri dolgih prevodih besedila z več avtorji pa se večinoma navede povezava na izvorni članek. To lahko naredimo v povzetku urejanja ali bolj pregledno s predlogo {{tl|prevedena stran}} na pogovorni strani.
:::Se strinjam, da je zelo priporočljivo navesti ID izvorne redakcije, če je bila seveda samo ena. Za podrobnosti glej [[:meta:Terms of use#7._Licensing of Content|meta:Terms of use]] in [[:en:WP:PATT]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:50, 8. maj 2021 (CEST)
== Jedrska elektrarna ==
Pozdravljeni,
najprej bi se radi opravičili, da smo geslo "jedrska elektrarna" popravili kar direktno in ne najprej v svojem peskovniku. To je naše prvo spreminjanje obstoječega gesla in bomo bolj pozorni v bodoče. Pregledali smo obstoječe geslo "jedrska elektrarna" in smo mnenja, da ima obstoječe geslo prostor za izboljšave, zato smo ga popravili. Predlog novega gesla se nahaja na povezavi: https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Icjt/sandbox?venotify=created. Smo namreč Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča ali na kratko ICJT, ki je del Instituta "Jožef Stefan", vodilne raziskovalne institucije v Sloveniji. Na ICJT usposabljamo bodoče jedrske strokovnjake in informiramo javnost o jedrskih tehnologijah. Naša vizija je podajanje zanesljivega in kakovostnega vir znanja o jedrskih tehnologijah.
V kolikor vam sprememba gesla ni ustrezna, me zanima ali se lahko dogovorimo, da vsaj popravimo obstoječe geslo. Radi bi, da bi bile javnosti podane ustrezne in strokovne informacije s strani strokovnjakov iz tega področja.
Hvala za odgovor in lepo vas pozdravljamo,
ICJT--[[Uporabnik:Icjt|ICJT (Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Institut "Jožef Stefan")]] ([[Uporabniški pogovor:Icjt|pogovor]]) 14:22, 13. maj 2021 (CEST)
:Vrnil sem zato, ker je tvoja/vaša verzija povozila vse dotedanje delo. Članek na sedanjem naslovu skopiraj v svoj peskovnik in ga združi s starim, če "je kaj uporabnega". Mogoče bi našel še nekaj nasvetov na [[Wikipedija:Slogovni priročnik]] in [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Mogoče kakšen sklic več, prav tako pa ne pozabi na dodajanje povezav na mednarodno jedrsko organizacijo ipd. iz tega področja; kajti če je samo povezava na icjt je to neuravnoteženo in pravzaprav [[Wikipedija:Nepristranskost|pristransko]]. Na koncu članek še [[Wikipedija:Kategorizacija|kategoriziraj]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:47, 13. maj 2021 (CEST)
Pozdravljen,
dopolnila sm verzijo za geslo Jedrska elektrarna v svojem peskovniku. V geslo sem vključila obstoječo verzijo gesla ter malce smo jo še dopolnili. Novo geslo zajema področja katera so zajeta v obsoječem geslu ter se osredotoča na opis jedrske elektrarne na splošno, saj se bi tipi elektrarn podrobneje opisali ločeno po geslih. Preden spremenim geslo za jedrsko elektrarno, se raje še enkrat pozanimam ali gre lahko novo geslo "live". Hvala za odgovor in pomoč :)
Sara --[[Uporabnik:Icjt|ICJT (Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Institut "Jožef Stefan")]] ([[Uporabniški pogovor:Icjt|pogovor]]) 15:37, 26. maj 2021 (CEST)
Pozdrav. Članek Jedrska elektrarna je precej kvalitetno spisan članek (je tudi [[Wikipedija:Izbrani članki|izbrani]]) in ga nima smisla pisat na novo. Brez problema pa ga lahko dopolnjuješ (ter se pri tem držiš sloga in navajanja virov), pri čemer gradiš na stari verziji. Tvoja različica (v peskovniku) je recimo tudi precej krajša od originala in slogovno slabša, zato zamenjava ne pride v poštev.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:09, 26. maj 2021 (CEST)
==[[Habeas corpus]]==
Urejanje sem v glavnem zaključil, razen sklicev, kjer bi rad prestavil opombe v ustrezno poglavje – pa se ne spomnem več, kako se to uredi. Bi mi lahko povedal, kje naj najdem navodila? Hvala, --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:11, 22. maj 2021 (CEST)
:Nisem prav povedal. Sem prebral vse o navajanju virov, a imam te pomisleke: če odprem odstavek ==Opombe==, (1) velja <nowiki>{{Sklici}}</nowiki>? In (2) v besedilu velja <ref>? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:21, 22. maj 2021 (CEST)
::Opombe določiš z parametrom group znotraj <ref> značk. Nato jih prikažeš z <nowiki>{{sklici|group=opombe}}</nowiki>. Če kaj ne gre, me lahko kontaktiraš. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:34, 22. maj 2021 (CEST)
:::Hvala, sem uredil. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:29, 23. maj 2021 (CEST)
== Wikipodatki v infopolju ==
Dober večer, zanima kako se v infopolje vstavi wikipodatke kot npr. starost, zastava ipd. Vidim, da si vse to uredil v mojih člankih pa se ti zato zahvaljujem in me zato zanima kako si to naredil. Slišal sem sicer, da se wikipodatki sami napajajo v infopolje, je to res? Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:46, 28. maj 2021 (CEST)
:Ja. Sicer niha od infopolja do infopolja, ker vsi niso enako posodobljeni. {{tl|Infopolje Oseba}} iz Wikipodatkov pobira datum rojstva&smrti, kraj rojstva&smrti ter poklic. Poleg tega tudi sliko in ime v originalu (torej za Tarakanova verjetno v ruščini). Parametre pusti samo prazne, vendar članka ne pozabi povezati z ustreznim objektom v Wikipodatkih. Prav tako ti ni treba več dopisovati teh kategorij: Rojeni leta XXXX, Umrli leta XXXX in Živeče osebe (pogojno). Če ti kaj ni jasno, me kar vprašaj. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:51, 28. maj 2021 (CEST)
==Infopolje Cerkev==
Pozdravljen, A09090091. Mislim, da bo delna zaščita za [[Predloga:Infopolje Cerkev]] dovolj. V zgodovini infopolja ni nobenega vandalizma. Popolna zaščita se uporablja za Glavno stran in kakšne res temeljne predloge, npr. {{tl|!}} ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 14:49, 1. junij 2021 (CEST)
:Sem spremenil, ostale bi pa pač pustil; saj smo imeli zadnje čase nekaj računov, ki so bili potrjeni a so še vedno vandalizirali. Na račun takih "urejevalcev" taki, kot si ti, na žalost izgubijo pravico do urejanja tistih strani. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:26, 1. junij 2021 (CEST)
== Ustvarjanje infopolja ==
Pozdravljen, v nekaterih člankih sem videl, da bi lepo spadala infopolja pa me zanima če mogoče veš, kako se ustvari novo infopolje. Primer: v članku Jedrska elektrarna Černobil bi dodal infopolje: elektrarana, pa infopolje s takšnim imenom v naši wikipediji še ne obstaja. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 11:19, 12. junij 2021 (CEST)
:Samo skopiraš predlogo iz enwiki (išeš v imenskem prostoru Template: !) in prevedeš parametre ''data_label''. Na koncu jih povežeš z ostalimi v Wikipodatkih. Ne pozabi dodati še dokumenatcije na /dok podstran predloge. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:22, 12. junij 2021 (CEST)
Sem ravnokar ustvaril ampak mislim, da se mi je nekaj zalomilo. Lahko pregledaš? [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:07, 12. junij 2021 (CEST)
:Premalo si skopiral. Zaenkrat bi potreboval še prevod in verjetno še kakšno predlogo v ozadju. Ne pozabi na dokumentacijo. Če smem pingati @[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], ki bo verjetno vedela kako in kaj. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:13, 12. junij 2021 (CEST)
Super hvala. Če smem vprašati še, kaj je to dokumentacija točno?[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:17, 12. junij 2021 (CEST)
:Podstran predloge (torej [[Predloga:Infopolje elektrarna/dok]]) je stran, kjer se opiše, kako predloga deluje, se našteje parametre in še nekaj blablaja, ki je uporaben samo za nekaj največjih geekov. :) Nič zapletenega. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:22, 12. junij 2021 (CEST)
:: Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:08, 12. junij 2021 (CEST)
==Rimsko cesarstvo==
V odgovor na tvojo pripombo pri predlogu za izbrani članek. Seveda nisem mislil nikogar drugega, posebno ne tebe, ki si celo konkretno (in korektno) sodeloval. Moj edini komentar ostaja PROTI, in sicer zato, ker je v sedanji obliki članek (1) nepopoln, ker mestoma še vedno pozna le eno polovico cesarstva, (2) pristranski, ker ponekod vsebuje stališča, ki jih Evropejec ne more sprejeti, (3) kakofoničen, ker nekateri odseki niso prevedeni v slovenščino, temveč v zulukafrščino, (4) skoraj brez virov, ker je večina virov prenešena iz angleščine in jih pisec TEGA (=slovenskega) članka ni videl niti z daljnogledom. Pa naj te vse to ne moti, saj gre za malenkosti! In članek naj le ostane “izbrani”, saj ni edina packarija te vrste. Bistveno je le to, da v areni frustriranih uporabnikov nekdo odnese pokal. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:51, 24. junij 2021 (CEST)
== Narekovaj ==
Vidim, da so te zmotili moji enojni narekovaji v članku [[Biskaja]]. Uporabljam jih že zelo dolgo in sicer na osnovi smernic [https://sl.wikipedia.org/wiki/Narekovaj]. Predlagam, da se opredeliš in eventualno popraviš nazaj. Ti, ki si jih popravil, niso primerni za namen.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:06, 10. julij 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Ni res, jaz sem jih popravil na osnovi teh smernic: [[Wikipedija:Slogovni priročnik]], zato ker tvoja dodana povezava sploh ni smernica slwiki. V predelku Narekovaji pa piše: V ''Wikipediji se navadno uporabljajo narekovaji » « (usredinjeni dvojni narekovaji).'' Pa o podobni temi smo se pogovarjali nekaj časa nazaj na pogovorni strani Dhmo-ja. Predlagam, da vprašaš še koga drugega, saj sem se sam ravnal po smernicah in ne obratno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:42, 10. julij 2021 (CEST)
O.K: potem pa poglej še tole v Pravilih [http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf], Primer: enojna narekovaja na začetku in koncu besede ali morfema, npr. aqua ’voda’, zaznamujeta pomen; ali
467 NESKLADENJSKA RABA NAREKOVAJA
Neskladenjsko se za navajanje pomena kakšne besede ali besedne zveze v jezikoslovju uporablja dvodelni enojni narekovaj zgoraj (’ ’): Tožilnik z nedoločnikom se v latinščini uporablja za glagoli ''dicendi'' 'rekanja' in ''sentiendi'' 'mišljenja'.
Bom pa še kakšnega lektorja kontaktirala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:00, 10. julij 2021 (CEST)
:Hotel sem ti samo povedati, da tvoj wikilink v nasprotju z mojim ni smernica. Narekovaji so na Wikipediji tudi vprašanje enotnosti izgleda (v to skupino štejemo biovrstice, infopolja, tabele), saj bi bolj ali manj to moralo izgledati enako. [[WP:SLOG]] pa v uvodu tudi pravi: ''Urejevalske vojne zaradi izbire sloga so nesprejemljive, tudi če bi šlo le za uveljavljanje slogovne doslednosti.'' Predlagam, da preseliva v Podlipje, da bodo še drugi lahko kaj dodali. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:16, 10. julij 2021 (CEST)
== Izbris slike Ivan-jansa.jpg ==
Opazil sem, da ste pred kratkim izbrisali sliko https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ivan-jansa.jpg, ki sem jo naložil pred časom na Wikipedijo. Kot razlog ste navedli "kršitev avtorskih pravic". A lahko pojasnite, čigave točno avtorske pravice so bile kršene? Torej slika je bila iz filma in je bila z objavljena z dovoljenjem avtorjev filma. [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 00:14, 14. julij 2021 (CEST)
:Slika je bila neuporabljena v članku že več let. Prav tako slika, ki je bila (sodeč po opisu) naložena iz arhivov RTVSLO, ne bi smela imeti GDPL/CC-BY-SA licence. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:57, 14. julij 2021 (CEST)
::Hm, OK, torej zakaj je bila izbrisana, ker ni bila uporabljena ali zaradi licence? Ker licenca ni bila GDPL/CC-BY-SA, ampak je bila public domain. Slika je bila posredovana s strani avtorjev filma z dovoljenjem avtorjev. Oni so jo dali v public domain. To je tudi pisalo na datoteki. [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 19:26, 14. julij 2021 (CEST)
:::Slika je bila takrat označena s PD in ni bila uporabljena, kar je pogosto znak, da je a) prosta verzija ali b) slika ni uporabna. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:21, 14. julij 2021 (CEST)
:Ker je avtor besedila Ministrstvo za notranje zadeve, spada v javno domeno. Na zbirki je za to [[:commons:Template:PD-SloveneGov|posebna predloga]], tu je ni, zato sem dal splošno {{tl|PD}}.<small>-Ta [[Wikipedija:Na pogovornih straneh se podpiši|nepodpisani]] komentar je dodal/-a [[Uporabnik:Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]] • [[Posebno:Contributions/Sporti|prispevki]]){{#if:14. julij 2021| 14. julij 2021|}}.</small><!-- Predloga:Nepodpisani -->
:Zanimivo, torej v resnici je to PD, kot pravi [[Uporabnik:Sporti]], torej potem "kršitev avtorskih pravic" ne more biti razlog za izbris? [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 22:27, 14. julij 2021 (CEST)
== Provinca ali pokrajina==
Pri pisanju člankov o Španiji sem naletela v že napisanih člankih in kategoriji kompletno zmešnjavo med sopomenkama ''provinca'' in ''pokrajina''. Največja perla je članek [[Badajoz (provinca)]], tu so še [[Alicante (pokrajina)]], [[Almeria (pokrajina) ]], pa [[kategorija:Pokrajine Španije]], nekaj sem člankov že napisala sama in uporabljam provinca.
Treba bo uskladit pa se ne znam odločit katerega od pojmov vzeti. V FRAN-u je vseeno, čeprav se glede na definiciji, nagibam k provinca. Kaj meniš?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:42, 19. julij 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: iskreno rečeno mi je vseeno, čeprav se ne znam prav točno opredeliti. PMM bi bilo smiselno narediti to še pri drugih državah. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 19. julij 2021 (CEST)
Svoj čas je bilo o tem govora pri italijanskih pokrajinah/provincah, pa ne najdem točno kje. Takrat je ostalo, da je bolje uporabljati »pokrajina« (da se izognemo tujki), vendar ostane »provinca« v tistih primerih, ko bi »pokrajina« lahko imela samo geografski pomen. Recimo ''V Pokrajini Umbrija je pokrajina pretežno gričevnata.'' bi bilo bolje napisati ''V Provinci Umbrija je pokrajina pretežno gričevnata.'', vendar je že takrat nekdo predlagal, da bi bilo še bolje ''Pokrajina Umbrija je pretežno gričevnata.'' --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:58, 20. julij 2021 (CEST)
:Provinca je (tehnično) gledano politični konstrukt, ki so ga uvedli Rimljani za upravljanje (čeprav je včasih tudi regija, ki je danes bolj statističnega pomena), medtem ko je pokrajina nekaj zgodovinskega z enako kulturo ipd. (od tod tudi zgodovinske pokrajine Goriška, Kranjska, Štajerska, Istra, ....) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:33, 20. julij 2021 (CEST)
== Vstavljanje dveh infopolj v eno ==
Zdravo, zanima me zakaj si mi v zadnjih dveh člankih: [[Avtonomna regija Tibet]] in [[Lasa]] infopolje Chinese vstavil v infopolje settlement? Ko to narediš se izgubi skoraj polovica infopolja (kitajska pisava na vrhu) ter uniči preglednost in izgled (vsaj meni je na videz lepše če sta infopolji vsaka na svojem mestu). Lepo bi te prosil, da obrazložiš, če je za tem kakšen konstruktiven razlog, ker drugače bi jaz najraje tvoje spremembe povrnil. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:04, 24. julij 2021 (CEST)
:V bistvu naj bi infopolja imela parameter module in child, vendar {{tl|Infopolje naselje}} tega nima. PMM izgleda rahlo "našarjeno", seveda pa je to samo stvar okusa. Sam bi infopolje prilagodil, saj bo potem samo en okvirček, namesto 3. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:06, 24. julij 2021 (CEST)
Ne razumem točno.. zakaj bi morala imeti infopolja parameter module in child? Jaz sem se zgledoval po :ewniki (glej: [https://en.wikipedia.org/wiki/Lhasa Lhasa]), kjer jih ne združujejo, kar pripomore k preglednosti in izgledu. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:12, 24. julij 2021 (CEST)
:Včasih infopolja gredo skup: inf. Chinese in inf. oseba za osebe na latinskih wikijih z kitajsko transkripcijo. Ta dva parametra sta zelo uporabna. Stiskanje kitajskega infopolja pa nastane zato, ker sem za priključitev uporabil parameter footnotes. Če bi dodal/i ta dva parametra (oz. module), bi dobil lepši pogled, tako kot v [[Lazzaro Cattaneo]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:03, 24. julij 2021 (CEST)
== Olimpionik ==
Minuto po mojem prispevku ste dodali Primoža Rogliča preko mojega prispevka. Prosim, če se odloči, ali bodo olimpioniki urejeni kronološko ali po abecedi. Zdaj je čudna kombinacija obojega.{{nepodpisani|Markohrastovec}}
: Sem popravil na seznam po kronološkem vrstnem redu. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:10, 28. julij 2021 (CEST)
== Liste des châteaux en Slovénie ==
Hi! I'm going to answer you here rather than [https://fr.wikipedia.org/wiki/Discussion_utilisateur:Kam%C3%A9au#Liste_des_ch%C3%A2teaux_en_Slov%C3%A9nie on my discussion page], I guess my message will be more likely to be seen here :)
:« Hi! I saw your post on Slovenian Portal here on frwiki. I took a look at it and noticed a few castles missing. Is there inclusion criteria for such a list, because you miss quite a lot of them? I suggest to take missing castles from here, because this is more-or-less biggest list that I found. If you need help translating to English, please contact me. »
::So, idk about any criterias for the list, but i only included castles that had an English wikipedia article, or a slovenian one with enough sources. I prefered to only include only a fraction of slovenian castles rather than spreading misinformation or informations i couldn't verify by myself. I don't have any books or physical sources about this subject.
::By the way, I have to admit I didn't understand quite well the system of "traditional regions" : are they officially used by the authorities? or do you use [[Statistične regije Slovenije|statistical regions]]? When i tried to determine a region for each castles, slovenian and english articles gave me different regions, sometimes using traditional regions, sometimes statistical etc. So i just used the traditional ones and checked on google maps in which region each castles was.
::I hope my English was understandable and thank you for your help! --[[Uporabnik:Kaméau|Kaméau]] ([[Uporabniški pogovor:Kaméau|pogovor]]) 10:39, 29. julij 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Kaméau|Kaméau]]: Maybe I can help you with the second part, because I have another question :) So, castles in Slovenia were built before "statistical regions" popped-up across especially Europe. Traditional regions were all dutchess, 4 in Slovenia but with parts in Croatia and Italy too. Traditional regions (Kranjska, Goriška, Istra, Štajerska, Koroška and Prekmurje) are mostly used in media, but with some gray area, which they put the subjected area "as they wanted" (like myb Žiri, for which I can find some maps with municipality in nowdays Gorenjska and also Primorska). But maps with both Istra and Goriška are rarer and they are joined into Primorska. In modern times we use mostly [[:en:Statistical regions of Slovenia]] as these are mostly mentioned in govermental statistic, but media/press-agenices will use names in [[:en:Category:Historical_regions_in_Slovenia]], but not all of them. Hope I made it clear, becuase it is quite complicated as these regions reflect history on area of Slovenia.
:Another question popped up as I was watching TDF. Is chateaux in French strictly "castle" or "grad" in Slovene? Whilst there are no forts (West Point, for example) we have "tabor"s, fortificated walls around churches built in time of Osman invasion. They are about 100 of these in Slovenia, what do you think, should we include it? Link, sadly in German: [[:de:Tabor (Wehranlage)]].
:Hope you understand, have a nice day! '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:44, 29. julij 2021 (CEST)
== Izbris strani ==
Pozdravljen, a bi lahko ti, ki si admin, izbrisal stran Velika lakota 1315-17, saj v njem nič ne piše, temveč samo ena neumnost "yo soy tu". To besedo sem izbrisal in napisal, da je članek potreben izbrisa. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:22, 6. avgust 2021 (CEST)
:Je že uredil MZaplotnik. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:28, 6. avgust 2021 (CEST)
V redu, super. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:30, 6. avgust 2021 (CEST)
== iz / s ==
Nedavno sem videl, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Miselni_preizkus&oldid=5536380 si prestavil] stran 'miselni preskus' na [[miselni preizkus]]. O tej temi, se mi zdi, je bilo pred časom že nekaj povedanega (recimo vsaj 3×: [[Pogovor:Glavna stran/Arhiv#Tipo|1]], [[Pogovor:Bell P-59 Airacomet#Preskus~|2]] in še posebej '''[[Pogovor o kategoriji:Sovjetski preizkusni piloti|3]]''') – [[preizkusni pilot]]. Vidim, da je [[uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] nedavno v predlogi {{tl|LHC}} rabil npr. 'preskusi LHC' in ne 'preizkusi ~', zato mislim, da nisem osamljen pri rabi takšnih oblik. Rabil pa je npr. tudi [[Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino]], v besedilu pa 'preskus~ ~ ~' in tudi 'poskus~ ~ ~'. Vidim pa, da je v vmesniku zgoraj desno 'preizkusne funkcije'...--[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:18, 13. avgust 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:XJaM|XJaM]]: Fran te na zadetku ''preskus'' vrže na ''preiskus''. Za bralca je definitivno neugodno, če je nekje poimenovanje tako, drugje pa drugačno. Samo zaradi slovnične "pravilnosti" (kakršnakoli že) ter ohranjanja arhaičnih izrazov pa se mi ne zdi vredno prestavljati (primer ktgr. Orglavci). Sicer pa tudi Science Illustrated (slo. verzija) uporablja ''preizkus'', tako je vsaj v zadnjih dveh ali treh letnikih, pa verjetno tudi še prej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:43, 13. avgust 2021 (CEST)
'' SSKJ je bolj za preizkus, če ga prav razumem;). Bom zgladil. Hvala za namig! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 18:18, 16. avgust 2021 (CEST)
:{{u|A09090091}}, pišeš: ''Fran te na zadetku'' preskus ''vrže na'' preiskus. Preiskus ni prava beseda, prei'''z'''kus pač. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:22, 16. avgust 2021 (CEST)
::Hvala. Saj to je bilo mišljeno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:46, 16. avgust 2021 (CEST)
== Navajanje knjig ==
Prosim ne vnašaj xy podatkov pod parametre za ime in priimek. Pri dokumentih ob šestdesetletnici Zbora odposlancev slovenskega naroda gre za kolektivno avtorstvo, zato <code>|author=Zbor odposlancev slovenskega naroda</code>. Leto nastanka 1943 bi lahko šlo kvečjemu pod parameter <code>|orig-year=</code>. Pa link do worldcat pod <code>|url=</code> je odvečen, ker se naredi ista povezava že z izpolnjenim <code>|oclc=</code>. Torej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Alojz_Hren&type=revision&diff=5560287&oldid=5560167 takole]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:06, 20. avgust 2021 (CEST)
:Večina je bilo samoizpolnjenih v samodejnem navajanju. Predlagam popravek, da se ne ustvari URL link če ima knjiga OCLC številko. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:08, 20. avgust 2021 (CEST)
::Samodejno navajanje v VisualEditorju ali s kakim drugim orodjem? Če je VisualEditor, lahko mogoče {{u|Pinky sl}} kaj popravi. Drugače pa je vedno dobro preverjati rezultate samodejnih orodij pred objavo, sploh pri masovnih popravkih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:20, 20. avgust 2021 (CEST)
:::VisualEditor, pod zavihkom Navedi, se odpro tri opcije: Samodejno, Ročno in Ponovna uporaba. V samodejnem načinu vpišeš URL, DOI, ISBN, PMC/PMID, QID, naslov ali citat in ta se ti zgenerira. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:23, 20. avgust 2021 (CEST)
::::{{Opravljeno}} Vsi viri so bili popravljeni po tvojem popravku. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:29, 20. avgust 2021 (CEST)
:::::Hvala. Take primere se lahko sicer popravlja tudi z botom, da je manj truda. Za drugič ... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:42, 20. avgust 2021 (CEST)
== Članek napisan kot oglas ==
Pozdravljeni,
videl sem vaše komentarje na strani https://sl.wikipedia.org/wiki/Turizem_4.0 kjer ste označili, da je članek napisan kot oglas in potrebuje čiščenje.
Glede tega imam par vprašanj.
1. Ali to pomeni, da bo članek lahko odstranjen ali bodo samo ostali komentarji dokler se članek ne popravi.
2. Če prav razumem je potrebno odstraniti vse zunanje povezave in jih dodati spodaj, je tako?
3. Glede tona članka piše, da lahko točnejši opis težave lahko najdem na pogovorni strani, vendar tam ne vidim ničesar. Mogoče narobe gledam? Kakorkoli bi bil hvaležen, če lahko podate samo kakšen primer kaj bi bilo potrebno spremeniti in kako bi moralo izgledati.
Sem dokaj nov pri urejanje wikipedije zato sem hvaležen za pomoč.
Lep pozdrav -[[Uporabnik:Ouande6|Ouande6]] ([[Uporabniški pogovor:Ouande6|pogovor]]) 10:28, 5. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Ouande6|Ouande6]]: Hvala za obvestilo. Članek samo zaradi ene predloge ne bo izbrisan, kajti konec koncev je bil nominiran za "ste vedeli, da ...". Administratorji (ali kdorkoli drug) lepimo ta obvestila piscem člankom in bralcem in s tem sporočimo, da je s člankom nekaj narobe. To je lahko slog, ton besedila, premalo sklicev itd. Kar me je zmotilo, so notranje povezave v članku, te bi morale iti v razdelek Zunanje povezave na dnu članka. Tak vzorec je namreč dokaj pogost pri reklamah in cross-wiki spamu (vidim, da si ga popravljal tudi na enwiki).
:Glede tretje točke imaš prav, na pogovorni strani nisem pustil nobene razlage. Pogostokrat se zgodi, da ti okvirčki ostanejo v člankih tudi po več let; zato se na pogovorno stran (članka) ponavadi (ni nujno) ne napiše pojasnila. Če pa uporabnika zanima zakaj, pa so vedno tudi uporabniške strani. Za zgledovanje po urejenih člankih se lahko zgleduješ tudi po izbranih člankih ali drugih člankih (npr. [[France Prešeren]]). Če še kaj ni jasno, pa pogumno vprašaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:11, 5. november 2021 (CET)
== Slike knjižnih platnic ==
Naslednji petek se bomo v seminarju učili postavljanja slik naslovnic na lokalno Wikipedijo, zato te prosim, da s to nalogo ne prehitiš pisca članka. Sicer pa hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:58, 12. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Žal je to tukaj bilo potrebno. Glavna slika v infopolju ne more biti kršitev avtorskih pravic, zato sem jo bil primoran označiti kot kršitev AP po postavki [[commons:COM:BOOK]]. Svetujem, da študente seznaniš tudi z [[commons:Template:PD-Slovenia]], saj se lahko v Zbirko naloži le platnice knjig, ki so bile izdane pred 1970 ali če je platnica preprost motiv, torej le besedilo ali besedilo + slika, ki mora biti v javni lasti. Imetje knjige še ne daje pravice dajanja dela v javno rabo ali zaščito pod katerokoli drugo manj restriktivno licenco (CC-BY). Na žalost sem tu moral posredovati, vendar pa verjamem, da se uporabnica tega najbrž ni zavedala. Hvala za razumevanje, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:11, 12. november 2021 (CET)
::Seveda imajo študentje natančna navodila glede naslovnic, vendar vsega ni mogoče pri urah vzeti naenkrat, nekateri pač prehitevajo in se naredi napaka. Če boš ti namesto njih postavljal slike naslovnic z Bolhe, jih ne bom mogel v živo naučiti ne kako se slika obreže ne po kateri licenci morajo poseči. Ker je vsako leto nova generacija, je vsakič treba začeti znova. Nekaj se že naučijo, ko gremo skozi tvoje intervencije, ampak najbolj bo zaleglo, če naložijo in prav opremijo slike sami. Ker je letos v razredu več ljudi in ker se trenutno posvečamo slogu povzemanja (od stavka do stavka), strukturi člankov, iskanju informacij v tiskanih in spletnih virih itd., smo v zamudi in člankom na naši projektni strani ([[:v:Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2021/22]] in [[:v:Pogovor:Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2021/22]]) še nisem mogel priznati statusa zaključenosti. Najhitreje bi bilo, če bi jim sam popravil, ampak to ni vzgojno, zato te prosim za potrpljenje, če bodo nekatere od mojih zahtev v seminarju uresničene šele čez nekaj časa, najpogosteje tik pred vpisovanjem ocen. Sodelovanje urednikov zunaj razreda je zelo dragocena reč, o tem pišem v vrsti razprav (v zadnjem času jih sproti nalagam na [[:v:Objave: Miran Hladnik|Wikiverzo]]), bojim se samo, da nekaterim daje včasih potuho, da ne dokončajo članka sami. No, v skrajnem primeru takim dam novo nalogo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:48, 13. november 2021 (CET)
:::@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: te popolnoma razumem. Upam, da ne zameriš. Glede teksta se še pri prispevkih nisem toliko ukvarjal. Če pogledaš urejanja na straneh študentov so to:
:::* pri seznamih: poprave napačnih povezav (te so prej kazale na razločitve ipd.), dewikifikacija nepomembnih oseb, tipkarske napake
:::* pri knjigah: ustvarjanje infopolj, nalaganje platnic (ki so prej manjkale). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:35, 13. november 2021 (CET)
== [[Giovanni D'Anzi]] ==
Dearest A09090091, thank you for your help, have a nice week end.
Greetings from [[Caselle Landi]].
[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 13:30, 13. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]]: No problem. Must say, the grammar wasn't even so bad as it is in a lot of cases. You can always ask for help. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:45, 13. november 2021 (CET)
:: Thank youuuuu, sincerely [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:27, 14. november 2021 (CET)
== Urejanje strani seznama diktatorji ==
Pozdravljen, spet jaz, zanima me kaj meniš če bi v prihodnje uredil (jaz) stran Seznam diktatorjev in režimov po številu žrtev tako, da o njih ne pišejo besedila ampak podatki v tabeli. Tako se mi zdi še najboljše, ker bi potem bil tudi zgled bolšji in pomoje ne bi bilo več kakšnih razlogov za izbris. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 15:27, 14. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]: Oblika v tem specifičnem primeru niti ni tako važna. Problem je bil v navajanju virov in njihovi ustreznosti. Predlagam, da ga sestaviš s sklici, ki so uporabljeni na člankih angleške Wikipedije. To pomeni, da vzameš reference zraven številk o žrtvah komunizma na enwiki in jih skopiraš v slwiki, vendar pa ne narediš sklica na enwiki, saj je ta sama po sebi zaradi nestalnosti nezanesljiv vir. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:10, 14. november 2021 (CET)
== Vprasanje ==
Zivjo.
Mi lahko poveste, zakaj mi na wikipediji brisete linke do mojih intervjujev? Ali kaj krsim? Hvala. Gregor Jazbec [[Posebno:Prispevki/178.58.152.178|178.58.152.178]] 00:57, 16. november 2021 (CET)
:Pozdravljen. Po dogovoru se tu tikamo, upam da te ne moti. Z dodajanjem zunanjih povezav moramo postopati preudarno. Vsi intervjuji osebe je ravno tako primerljiva tema kakor naštevanje vseh člankov nekega novinarja. S tem ne mislim, da niso uporabni, vendar pa hkrati niso dovolj uporabni v smislu Wikipedije za samostojno povezavo. Predlagam, da prebereš [[WP:ZP]] in [[WP:SPAMLINK]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:21, 16. november 2021 (CET)
Zdravo. Prebral wp zp in wp spamlink. Se vedno ne najdem enega argumenta, zakaj ne bi bilo ok. Linki imajo dodano vrednost, ker bralcu dodatno in bolj poglobljeno odkrivajo dimenzije mojega dela in razmisljanja o razlicnih tematikah. Ni reklama zame. Se vec, na tujih wikipedijah pri dolocenih (tujih) avtorjih vidim cel niz povezav na njihove intervjuje ali opise njihovih del in razmisljanj, prav na tak nacin, kot sem imel jaz. Prosil bi, da se linki vrnejo nazaj. Lpg [[Posebno:Prispevki/188.198.161.162|188.198.161.162]] 18:24, 16. november 2021 (CET)
:Nočem te užaliti, vendar osebnih mnenj tu v večini ne navajamo, predvsem ne nerelevantnih. To pomeni, da navajamo mnenja strokovnjakov svojega področja; vsekakor pa ne mnenja osebe o vseh perečih temah. Navajaš: "[...] Se vec, na tujih wikipedijah pri dolocenih (tujih) avtorjih vidim cel niz povezav na njihove intervjuje": ti so verjetno najbolj odmevni intervjuji osebe ali pa so strogo v tematiki; vsekakor pa niso navedeni vsi. V kolikor vidim, so to intervjuji predvsem vojaško-psihiatričnega področja, predlagal bi, da narediš selekcijo; nekatere tematike se prekrivajo. Vsekakor pa je to le stvar dogovora, kajti zgornje so smernice in ne pravila (se jih je pa priporočeno držati). Bi poprosil še @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpa]] za mnenje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:50, 16. november 2021 (CET)
== Mravljakova žaga ==
Pozdravljeni! Danes sem začel z opisom Mravljakove žage na Pohorju - in še preden bi lahko dodal še kaj več - ste mi osnovo članka že odstranili... Takšno ravnanje se mi ne zdi ravno vzpodbudno in moram priznati, da kar malo ubija ustvarjalnost... Pa tudi ni v slogu z vašim "Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu!". Razumem, da sta bila zapisana dva stavka in samo dodane koordinate. Vendar je bil to šele začetek opisa objekta, ki spada med tehniške spomenike v Sloveniji... Zakaj takšna hitrost pri odstranjevanju novih zapisov? Kako naj imam voljo dodati še kaj? Koliko stavkov je dovolj, da zapis ne bo odstranjen? {{nepodpisani|90.157.197.119}}
: Pozdravljen! Sam sem najprej malce okleval o izbrisu, vendar sem kasneje odločil na slabše. Če boš resnično razširil stran, jo lahko obnovim. Ponavadi se tako kratki članki (ali škrbine) brišejo zelo hitro, saj dva stavka nista ravno uporabna. Ravno obratno, pri branju se lahko porodi še več vprašanj. Za pomoč sem vedno na voljo. LP,--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:22, 22. november 2021 (CET)
Hvala za obnovo strani! Je prijatelj dodal še nekaj stavkov in slik. Več še sledi... {{nepodpisani|90.157.197.119|08:23, 23. november 2021}}
:Dva napotka: ne vstavljajta slik iz drugih virov brez dovoljenja (več: [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]) in ustni viri niso dovolj (več: [[Wikipedija:Preverljivost]]). Temu primerno sem članek pospravil, ker je bila stran tudi precej nametana. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:30, 23. november 2021 (CET)
== Težave z slikami v infopolju knjiga ==
Pozdravljen, ponovno jaz, oprosti če ti kaj težim, ampak potrebujem pomoč pri navajanju slik v infopolje knjiga. Pred kratkim sem napisal strani Huda Jama (knjiga) in Titova velika prevara: Kako je Tito zavajal Churchilla in slike se nikakor ne želijo pokazati v infopolju. Podobno težave sem imel na strani Slovenski razkol: Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora, kjer se je isto zgodilo. Lahko pogledaš kje je težava? Hvala vnaprej. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:24, 27. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]: Problem je v starejši tehnologiji, ki zajema vnos slike kot v članku (<nowiki>[[Slika:XXXX.YY|270px]]</nowiki>) in bi ga bilo potrebno posodobiti. Slike nedavnih knjig pa nalagaj lokalno, saj so še vedno avtorsko zaščitene in sam nimaš pravice do distribucije pod licenco CC-BY-SA. Skene sem na Zbirki predlagal za izbris, jih bom pa lokalno še naložil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:11, 28. november 2021 (CET)
== Otočec ==
Vir za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Oto%C4%8Dec&curid=124306&diff=5614703&oldid=5614699&diffmode=source novo številko] je bil isti kot za prejšnjo, že naveden: [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px/table/tableViewLayout2/ Prebivalstvo po spolu in po starosti, naselja, Slovenija, letno]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:59, 4. december 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: Imaš prav. Sem razveljavil poseg ter hvala za opombo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:40, 4. december 2021 (CET)
== Serije na POP TV==
Zdravo! Prosil bi Vas, če lahko z dodatnimi info ali pa popravki do sedaj napisanega pomagate oblikovati strani [[Sekirca v med]] ter [[Za hribom]]. Hvala že vnaprej za pomoč :) '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]'''|[[Uporabniški pogovor:VidicK01|✉]] 19:45, 4. december 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Žal ne spremljam serij, tako da z vidika vsebine ne morem ravno pomagati. Lahko pa ti pomagam z vidika Wikipedije. PS: Ni me treba vikati. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:51, 4. december 2021 (CET)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Razumem, hvala vseeno. Morda veš kje bi lahko dobil več informacij o takih serijah (poleg IMDB, 24ur.com ..)? Lp [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:53, 4. december 2021 (CET)
:::Vir 24ur.com je do produkcij POPTV kot spletni medij pristranski, saj je isto podjetje. To ne pomeni, da je narobe citirati 24ur, vendar v besedilo na wikiju ne spadajo npr. "čudovita vasica na zelenih tratah". Če ne najdeš drugih virov, morda ne zadošča kriterijem [[WP:POM]]. Virov je precej, če pobrskaš po spletu tako kot za Za hribom in Sekirca v med. Ker to ni neka kontroverzna tema, se prag uporabe novičarskih portalov ponavadi malo zniža. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:04, 4. december 2021 (CET)
::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Sem dodal infopolji v oba članka, pa te prosim za pregled. Če bi mi povedal glavne osebe, jih bom tudi dodal. Sem poskusil tudi z vsemi igralci v infopolju; vendar ta nato izgled natlačeno. Hvala vnaprej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:18, 4. december 2021 (CET)
:::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Najlepša hvala za pomoč. Glavne osebe so pri obeh napisane v okvirčkih ''liki'', morda bi lahko dodala le tiste res glavne osebe (npr. pri Sekirci v med tiste like do Lee Mihevc, ki so res najpomembnejši). Sicer pa je potem to tudi večinoma vse. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 09:23, 5. december 2021 (CET)
:::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Pozdravljen, imam eno hitro vprašanje glede urejanja v Wiki. Ko imaš tabelo in v njej obarvan okvirček, mene zanima, kako lahko pobarvam okvir tako, da bo polovica z eno polovica pa z drugo barvo? Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:55, 5. december 2021 (CET)
::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: To na žalost verjetno ni možno. Ga pa lahko razdeliš s pomočjo {{tl|Diagonal split header}}. Pazi, ugnezdene tabele niso ravno zaželjene (se ji izogibamo, kadar je le mogoče). Upam, da sem odgovoril na tvoje vprašanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:06, 5. december 2021 (CET)
:::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Super, najlepša hvala. Morda uporabim, sicer pa bom pustil kot je. Lep večer [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:27, 5. december 2021 (CET)
== Okupacija Javornika ==
Slika ni s spletne strani Bolha, temveč sem naslovnico fotografirala sama. Kljub temu me zanima, kako fotografije s spleta arhivirati, zato Vas prosim za razlago. LP, --[[Uporabnik:Tinkarasto|Tinkarasto]]
:{{ping|Tinkarasto}} Z arhiviranjem sem mislil samo v primeru, če bi sliko vzelo kje s spleta. Linke do slik lahko arhiviraš [https://web.archive.org/ tu], navodila za shranjevanje pa [https://help.archive.org/hc/en-us/articles/360001513491-Save-Pages-in-the-Wayback-Machine tu]. Tako bo vir slike viden tudi ko se bo oglas na Bolhi/Amazonu/Ebayu ... iztekel. Če si sliko naredila sama, lahko pod avtorja zraven ilustratorja (če je znan) ali založbe za sliko samo dodaš še <nowiki>{{Own}}</nowiki>. PS: Ni me treba vikati. Če ne bo šlo, me z veseljem kontaktiraš.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:05, 8. december 2021 (CET)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Hvala za odgovor. LP, --[[Uporabnik:Tinkarasto|Tinkarasto]]
== Sneguljčica in sedem palčkov (film, 1937) ==
When I asked about the deletion of Disney articles, you said that they were too badly translated and would be better off rewritten. So, can they be rewritten? I point to [[Sneguljčica in sedem palčkov (film, 1937)]] as an example because it has been deleted twice, and the second time was one of those vandalism articles by an IP that targets movies like this. But also, I didn't think IPs were allowed to create pages in this Wikipedia, but for some reason so many IPs have been making bad articles that get deleted. My point is, how are they able to create these pages, and shouldn't there be something to stop them? Not just the Disney vandals, other IPs too. I saw the deletion log for example and so many pages are created by IPs as vandalism. But back to the Disney articles, do you know who could rewrite them? I saw [[Levji kralj (film, 1994)]] was created by {{u|Henry3243}}, should it be deleted and recreated from scratch? I believe he too had made some pages that were deleted, but I forgot which ones and maybe not from that account, but from one of the many sockpuppets. However, I sometimes believe that the old history might be worth restoring for historical reasons. Because sometimes, there are good edits from native users, even on deleted pages. Like on Teletubbies as I mentioned before. Finally, I remember on Teletubbies, it used to have an infobox, which could be useful. So, at the very least, could anything (if there is anything) that was on Teletubbies before can be readded to it, even if the old history is not restored? I won't bother making the articles since I would not be able to rewrite enough. But I ask if any user or users might be interested in them. I saw one user (couldn't remember which one) say they were into animated films. Do you know which user that is and if they could create better versions of the articles? [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 01:06, 20. december 2021 (CET)
== How we will see unregistered users ==
<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">
<section begin=content/>
Hi!
You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki.
When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed.
Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help.
If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]].
We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January.
Thank you.
/[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/>
</div>
19:19, 4. januar 2022 (CET)
<!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 -->
== Predloga ==
Živjo. Prosil bi te, če lahko omogčiš Infobox executive government v slovenski Wikipediji.
Hvala in vse dobro v 2022--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 15:04, 5. januar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: Oprosti, da se ti nisem prej oglasil. Tudi tebi želim veliko delavoljnosti in dobrih stvari v '22. Kot vidim, ni nič zahtevnega, bojim se le njegove uporabnosti. Po mojem mnenju je infopolje samo za eno stran brez veze izdelovati. Koliko je takih kandidatov (sklepam vse strani o vladah XX države?). Če hočeš, ga lahko razmnožim z AWB. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:47, 7. januar 2022 (CET)
:: Tako ja, mislil sem ga uporabljati za strani o vladah držav. lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 10:48, 9. januar 2022 (CET)
== Izbris strani Belo se pere na devetdeset ==
Pozdravljeni,
zanima me zakaj je bila izbrisana stran danes kreiranega članka Belo se pere na devetdeset. Najlepša hvala za odgovor, ElizabetaP [[Posebno:Prispevki/46.123.253.32|46.123.253.32]] 17:14, 10. januar 2022 (CET)
Sem videla, da ste mi popravili zatipkano napako in jo pravilno popravili. Najlepša hvala.
[[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] ([[Uporabniški pogovor:ElizabetaP|pogovor]]) 17:24, 10. januar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]]: Stran je bila premaknjena, saj je (kot si ugotovila) imela v naslovu tipkarsko napako. Prestavljanje je za sabo pustilo preusmeritev, jaz pa sem pobrisal le preumseritev.
:PS: Tu se tikamo, da je bolj kolegialno. Upam, da te to ne moti. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:34, 10. januar 2022 (CET)
Sploh, super in hvala še enkrat. [[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] ([[Uporabniški pogovor:ElizabetaP|pogovor]]) 22:34, 10. januar 2022 (CET)
== Preusmeritve ==
Ali mi prosim razložiš, kakšne preusmeritve so bile potrebne v mojih člankih o Kolumbiji, saj sem navajala slovenske naslove. Ne razumem.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:17, 10. januar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Nič ni narobe, jaz sem pa ustvaril preusmeritve z originalnih imen. Ne vidim, kako to ni v skladu s smernicami (o poimenovanju ali preusmeritvah). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:21, 10. januar 2022 (CET)
::Saj nič ne očitam, le ne razumem čemu je bilo to potrebno. Tak postopek sem prvič v 10 letih opazila. Članki se vendar navezujejo na besedila v drugih jezikih.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:24, 10. januar 2022 (CET)
:::S tem odpiramo možnosti za brskanje po vsebini tudi ostalim bralcem, ki morda sploh nimajo znanja španščine (primer: Grad San Felipe de Barajas; kjer povezava kaže na Castillo de ...) ali obratno; za npr. tujce, ki jim slovenščina še peša (primer: Catedral Basílica del Sagrario y San Miguel de Santa Marta, ki kaže na Bazailika stolnica Santa Marta). Preusmeritve so učinkovite tudi takrat, ko se morda ustreznega imena sploh ne spomniš ali veš, da je še kakšno drugo poimenovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. januar 2022 (CET)
== Slika RE-51 Triglav ==
Sem Našel na ShipSpotting vredu silk od Triglava:http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=1737060 {{nepodpisani|PannaSOS}}
:{{ping|PannaSOS}} Bom poiskal eno sam, saj tudi ta nima časa nastanka originalne fotografije. Vidim ene skene s poljskih knjig, bom poskusil rajši tam. Stvar navajanja virov pri slikah specifično ni stvar WIkipedije marveč ZASP (zako o avtorskih in sorodnih pravicah) ter komercialnosti Wikipedije, ki za pošteno uporabo zahteva vsaj avtorja, vir originala in datum.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:01, 18. januar 2022 (CET)
:a ok, raumem, če karkoli najdete bo odlično [[Uporabnik:PannaSOS|PannaSOS]] ([[Uporabniški pogovor:PannaSOS|pogovor]]) 12:07, 18. januar 2022 (CET)
==[[Szczecin]]==
Živjo, Ščečin mora [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=Szczecin po pravopisu ostati] Szczecin. Pri imenih naselij iz latičnih pisav je doktrina, da se posloveni le najpogostejše, npr. Łódź je Lodž, Katowice so Katovice, splošnega pravila za podomačevanje ni. Gl .tudi [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-09-03#Wikipedija ni vozni red]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 15:53, 23. januar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Bom vrnil, hvala za opozorilo. Edino kar mi ni jasno je, kako se definira "najpogostejše"? Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:57, 23. januar 2022 (CET)
::Še najboljši odgovor je: zgodovina. Imamo recimo pravico, da uporabljamo obliko [[Lvov]] namesto na prvi pogled ustreznejše Lviv, ker je bilo to ukrajinsko mesto nekoč del naše skupne države - skrajno vzhodno mesto Avstro-Ogrske in se je (ruska) oblika Lvov zasidrala v slovenskih medijih, učbenikih in zemljevidih konca 19. stoletja in pri tem je ostalo. O glavnih mestih (tudi [[Krakov]] je bil nekoč glavno mesto Poljske, to ni bila od nekdaj Varšava) se je zmeraj dosti pisalo in je bila možnost, da so se podomačil njihov zapis, večja ... Zakaj pa smo od stotine poljskih mest podomačili tudi [[Katovice]], nimam drugega odgovora kot to, da je to mesto središče poljsko-slovenskih kulturnih in jezikoslovnih odnosov.
::Včasih jezikovni razvoj (tudi pravopis se seveda postopoma spreminja) ne gre v smeri podomačevanja, ampak v obratni smeri, k izvirnemu tujemu zapisu. Danes je glavno mesto Danske tako kar [[København]], če pogledamo zgodovino slovenskih pravopisov zadnjih 60 let, pa lahko vidimo predpisane oblike »Köbenhavn« ali »Kopenhagen« in »Kobenhavn«. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 16:33, 23. januar 2022 (CET)
:::Sedaj razumem, najlepša hvala. Vse prestavitve sem že vrnil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:52, 23. januar 2022 (CET)
== Koza zate! ==
[[Slika:Házikecske portré.JPG|left|150px]]
Na kozo
[[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 23:24, 29. januar 2022 (CET)
<br style="clear: both;"/>
== Baklava zate! ==
{| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;"
|style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Baklava - Turkish special, 80-ply.JPEG|135px]]
|style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | na če maš raj bosankso hrano kt koze lol drgač pa škoda da nimajo žlikrofov tlele
[[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 23:35, 29. januar 2022 (CET)
|}
==Josip Agneletto==
Oprosti, ne razumem, kaj sem narobe napisal. Povzemam: Pravilno poimenovanje je Agneletto, a je bila stran svoj čas prestavljena na Angeletto, morda zaradi podatkov Wikidata. Sem prestavil spet na Agneletto, a nisem dovolj spreten za poseganje v vikipodatke, pa bi te prosil, da malo pogledaš. Človeka sem osebno poznal, zato je popolnoma gotovo, da je pravilna oblika Agneletto. (MMG, v italijanščini to pomeni ''mlado jagnje'', medtem ko napačna oblika pomeni ''angelček'', vendar Agneletto gotovo ni bil ne jagenjček ne angelček, temveč značajen predstavnik Tržaških Slovencev v najhujši dobi njihovega obstoja – pa še priimka mu ne znamo zapisati.) Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:47, 16. februar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Popolnoma nič nisi storil narobe. Na wikipodatkih sem popravil vse jezikovne predloge, na Zbirki pa sem zaprosil za preimenovanje datoteke. Kar sem hotel zvedeti od tebe je, če je slučajno potrebno preusmeritev (nastala avtomatsko ob prestavljanju) izbrisati? Nanjo se ne povezuje noben članek. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:57, 16. februar 2022 (CET)
::Mislim, da je vseeno, če se briše ali ne, prav zato ker ni povezav na druge članke. Stori po svoji pameti, saj se na to razumeš bolje od mene. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:13, 16. februar 2022 (CET)
:::Sem izbrisal, da ne bo prihajalo do pomot. Hvala za sodelovanje, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:22, 16. februar 2022 (CET)
== Flickr ==
Živjo. Na portalu Flickr sem opazil, da ima Vlada RS svoj profil in ogromno foto materiala (https://www.flickr.com/photos/vladars/). A lahko to prosto nalagamo na Wikipedijo in uporabljamo v člankih?
Hvala za odgovor, lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 15:57, 17. februar 2022 (CET)
:Na žalost licenca ni dovolj prosta za Commons (glej [[:Commons:Commons:Flickr files]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:11, 17. februar 2022 (CET)
::@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: <s>Če manjka katera izmed slik ministrov, se jo lahko lokalno naloži (tudi obrezano) na slovensko Wikipedijo. Licence so CC-BY-NC, kar na žalost ne pride v upoštev; še vedno pa se jo lahko uporablja pod pogojem poštene uporabe.</s> Glej spodaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:34, 17. februar 2022 (CET)
:::A09, fotografija živeče osebe ne more biti naložena pod pogoji fair use. Samo slike preminulih oseb so lahko predmet poštene uporabe, ker jih ni mogoče nadomestiti. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:11, 17. februar 2022 (CET)
::::Ups, ti dajem prav. Hvala za opombo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:13, 17. februar 2022 (CET)
== Ochman ==
Rad bi se opravičil za slab članek »[[Ochman]]«, ki sem ga napisal predvčerajšnim. V [[Uporabnik:Pozdrawiam/Ochman|svojem peskovniku]] imam boljšo različico. Ali lahko jo objaviti? [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 18:15, 24. februar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]]: Prihodnjič rajši ne uporabljaj avtomatskega prevajalnika. Ti lahko popravim v peskovniku ter nato prestavim v glavni imenski prostor? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:19, 24. februar 2022 (CET)
::Ja, prosim. [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 18:38, 24. februar 2022 (CET)
:::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:59, 24. februar 2022 (CET)
:::: Hvala! [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 19:39, 24. februar 2022 (CET)
== Priročnik za prečrkovanje ==
Mogoče veš kje se že nahaja priročnik za zapis ruskih/ukrajinskih zemljepisnih imen v slovenščini na slo. Wiki. Vem, da sem ga še enkrat nekje videl, pa ga trenunto ne najdem...--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:11, 26. februar 2022 (CET)
: {{u|GeographieMan}}, tu je: [[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 19:51, 26. februar 2022 (CET)
::Hvala! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 21:09, 26. februar 2022 (CET)
:::{{u|GeographieMan}}, glede ukrajinskih imen še tole: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5525/ukrajinska-in-beloruska-imena-uporabiti-ruski-zapis-ali-ne . —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:33, 26. februar 2022 (CET)
== Brisanje preusmeritev ==
Zdravo, sem videl, da si izbrisal precej mojih preusmeritev. Nekaj jih je morda upravičeno izbrisanih, se mi pa zdi, da je bil izbris preusmeritev [[Invazija na Donbas]] in [[Posebna vojaška operacija v Ukrajini]] povsem neupravičen.
*"Invazija na Donbas" je bila preusmeritev na [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]], ki se je začela leta 2014 ravno na tem območju na katero so takrat prišle ruske sile na pomoč proruskim separatistom v Doneški in Luganski ljudski republiki. Zdi se mi, da ime "invazija" skladno sovpado z razlago SSKJ, ki pravi: "Invazija je množično prodiranje, vdor vojaških sil ene države v drugo, vpad". Tvoj komentar: "''PMM zavajujoč naslov, Donbas ni mednarodno priznana država; Rusija je prišla "pomagat" ruskim prebivalcem tega območja''". Ne razumem kaj je problem pri tem, da Donbas ni mednarodna priznana država, prosim razloži. Da pa je Rusija prišla "pomagat" prebivalcem tega območja pa še zmeraj ne spremeni ničesar, še vedno gre za invazijo, saj je prišlo do vpada ruskih sil na ukrajinsko ozemlje.
*"Posebna vojaška operacija v Ukrajini" je bila preusmeritev na [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino (2022)]]. Tvoj komentar ob izbrisu: "#R prav tako potrebuje razločitev". Kakšno razločitev? Ruski predsednik Vladimir Putin je to kar zahodni mediji imenujejo invazija na Ukrajino označil za "posebno vojaško operacijo v Ukrajini" in iz tega tudi izhaja naslov te preusmeritev.
{{br}}
Menim, da bi morali obe preusmeritvi biti obnovljeni. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 14:00, 13. marec 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Za prvo se morda strinjam, da je bila rahlo neupravičeno izbrisana. Vseeno, koliko virov pa jo je opisovalo kot invazijo na Donbas? Ali ni bila morda bistveno pogosteje omenjena kot "vojna v Donbasu" z njenimi izpeljankami. Morda kot obrazložitev: Donbas in Lugansk sta del Ukrajine po mnenju večine držav sveta, zato je lahko neposredna invazija na Donbas obravnavana kot invazija na Ukrajino samo. Tu je vprašanje konteksta, ki pa PMM ni ravno potrebno (bi pa lahko bilo sporno)
: Za drugo si pa ustvaril tudi [[Ruska posebna vojaška operacija v Ukrajini]], ki za razliko od izbrisane podaja tudi storitelja (Rusijo). Bojim se, da bi lahko pri drugi prišlo do zmede zaradi nemških mahinacij v Ukrajini med drugo svetovno vojno; kar pa ni ravno dobrodošlo saj ustvarja zmedo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:11, 13. marec 2022 (CET)
== Gibanje svoboda Revert sprememb ==
Prosim pojasnite svoje kršitve in posege v volilno pravico. [[Uporabnik:FiatMahindra|FiatMahindra]] ([[Uporabniški pogovor:FiatMahindra|pogovor]]) 22:09, 28. marec 2022 (CEST)
:Moje kršitve? Volilna pravica? Odstranil si referencirano vsebino ali naredil besedilo slogovno slabše. Poleg tega, Wikipedija ni demokracija. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:12, 28. marec 2022 (CEST)
== Slike iz revij ali za revije ==
Prosim te za presojo [[:c:Special:Contributions/Blackadster|dveh prispevkov uporabnika Blackadster]] v Zbirko. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:09, 18. april 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Hvala. Pri Zupančičevi sem dodal opozorilo o VRT zahtevku (saj sta navedena tako vir kakor avtor), za Arčona sem dodal copyvio tag (avtor ni jasno naveden tudi na Primorskem dnevniku; slika verjetno ni njegova). Za copyvio bo presodil administrator, pri VRT zahtevku ima nalagatelj 1 teden časa, da ga predloži; če ne, sledi hitro brisanje. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:24, 18. april 2022 (CEST)
::PS: poštena uporaba ne pride v upoštev, ker sta obe osebi še živi in se ju tako da prosto fotografirati (navkljub potencialni težki izvedljivosti). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 18. april 2022 (CEST)
== CEE Pomlad 2022 ==
Kar nekaj tvojih prispevkov še ni označenih za natečaj, jih boš sam dodal ali želiš da jih jaz? Načeloma vse spada, tudi če niso prijetne teme. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:48, 11. maj 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Se strinjam, da teme sploh niso prijetne; so pa aktualne. Načeloma bi jih vključil v natečaj, bi se mi pa neko tekmovalno okronjevanje zdelo sicer moralno sporno. Članke bom tudi sam označil, do sedaj nisem še našel kaj več časa (za prevajanje, popravke in označevanje); konec koncev ti nočem povzročati prevelikih skrbi glede stvari, za katere lahko poskrbim sam. Edino, kar me še zanima, je deljeno avtorstvo člankov za CEE. Npr. članek je ustvaril nek drug uporabnik, pa sem ga sedaj razširil. Kako se to (predvsem tehnično) označi? Preprosto doda nov {{tl|CEE Spring 2022}}? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:55, 11. maj 2022 (CEST)
::Razumem, kot boš presodil, ne silim. Zanimiv problem tole z avtorstvom, predloga res ni narejena za tako situacijo. Ampak lahko samo napišeš v seznamu, da si razširil, in bova s Pinky prav štela. Razen če želiš, da te šteje na osrednji strani na Meti, v tem primeru poskusi dodat še eno, pa bomo videli kaj se zgodi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:02, 11. maj 2022 (CEST)
== Posodobitev člankov ruske invazije ==
Hej, bi mi bil, glede na to, da si prispeval veliko člankov o ruski invaziji na Ukrajino, pripravljen pomagati počasi posodobiti vse te članke? Trenutno se ukvarjam s posodobitvijo glavnega članka in sem nekje na polovici potem pa sem se nameraval lotiti posodobitve prve faze invazije (torej recimo Kijev in okoliških bitk, Sumi, itn do danes), časovnice in seznama bitk ter tiste predloge, ki naj bi imela vse članke notri. Ker je tega kar precej bi bil zelo hvaležen, če mi priskočiš na pomoč, če imaš čas seveda. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:33, 28. junij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Lahko ti pomagam, meni tudi v prevajalniku že nekaj časa gnijejo krovni članki o invaziji. Zaenkrat se mi zdi smiselno, da posodobiš/(va) krovni članek ter dodava sankcije, mednarodno pomoč ter vojne zločine, nato pa obdelava še posamezna podpoglavja. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:32, 28. junij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: FYI, sem se lotil [[Seznam vojaških konfliktov med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]]. Po tem se lahko lotim [[Hersonska ofenziva]] ter [[Vzhodna ukrajinska ofenziva]]. Ne smeva pozabiti tudi na predlogo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:48, 28. junij 2022 (CEST)
::Top, hvala, bom poskusil danes dokončati krovni članek, potem naredim eno hitro lekturo potem pa nadaljujem po vrsti s temi ofenzivami in boji. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:56, 28. junij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem ustvaril spisek opravil na [[Uporabnik:A09090091/Ruska invazija na Ukrajino]]. Upam, da bo seznam do jutri sfiniširan. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:00, 28. junij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: V krovnem članku se mi zdita poglavji o sankcijah nepotrebno podvajanje. PMM lahko odstavke združiva (če se strinjaš) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:17, 30. junij 2022 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: ta del sem izbrisan, ker sem ga prej pozabil. Podatki v tem odstavku so zastareli (iz marca ko sem to pisal) + novejši podatki so navedeni kot si sam opazil v drugem poglavju. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:33, 30. junij 2022 (CEST)
::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: mimogrede hvala za lekturo članka. Zadnja dva dni me ni bilo, tako da bom danes začel s posodabljanjem še nekaterih drugih člankov, predvsem o preteklih bitkah. Jih bom po potrebi dodal na tisti seznam zgoraj. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:52, 30. junij 2022 (CEST)
:::::::Seveda, hvala. Za jutri imam v planu [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva]], danes ne bom več utegnil. MMG sem izbrisal še nekaj podvojenih delov članka; za omenjenega pa sem te moral vprašati. Zelo sem vesel, da si se mi pridružil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:04, 30. junij 2022 (CEST)
::::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Info: Vse bitke in krovni članek [[Kijevska ofenziva (2022)|kijevske ofenzive]] so posodobljeni in razširjeni. Sedaj grem na [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva|severovzhodno ukrajinsko ofenzivo]] ter [[Južna ukrajinska ofenziva|južno ukrajinsko ofennzivo]]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:52, 8. julij 2022 (CEST)
:::::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Super, hvala za posodobitev. Jaz se nekako vračam po lažji poškodbi roke; sedaj bo lažje tipkati. Delam na člankih o Ukrajini & Donbasu ter še čem. Kar tako naprej, se pozna ogromno '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:59, 14. julij 2022 (CEST)
::::::::::No vsekakor se nikamor ne mudi, tako da previdno z roko. Glede člankov bi pa rekel, da sva na zelo dobri poti. Eno večjih opravil je še tista predloga, posodobitev vzhodne in severovzhodne ukrajinske ofenzive ter še nekaj člankov o raznih posledicah, bitkah, vojnih zločinih, begunski krizi itn. Koristijo pa defintivno tudi tvoji včerajšni prispevki o "separatizmu", "humanitarnem koridorju" idr., ker je s tem vedno manj rdečih povezav v člankih. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:53, 15. julij 2022 (CEST)
:::::::::::Vsekakor sva na zelo dobri poti. Najprej bom še dokončal članke, ki jih imam v izdelavi v prevajalniku (nisem najbolj vesten ;) [[Z (vojaški simbol)]], [[Napadi v Zahodni Rusiji (2022)]], [[Spolno nasilje med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]], [[Mednarodno priznanje Donecke ljudske republike in Luganske ljudske republike]] ter vse bolj aktualen [[Spori o zemeljskem plinu med Rusijo in Evropsko unijo]]. Za posamezne okupacije oblasti pa bo treba počasi tudi iz naftalina potegnit kakšen moj peskovnik o ruskih zasedbah mest in naselij.
:::::::::::Vsekakor se ti pridružujem pri prevajanju člankov o posledicah in vojnih zločinih, brž ko končam s temi. Enako tudi tebi pohvale za vse bitke (ter tudi [[Šrilanški protesti (2022)]]). Morda namig: pred nekaj časa sem ustvaril {{tl|Cenzurirano}}, če prenašaš slike posledic napadov (predvsem bližnjih posnetkov žrtev, glej [[Raketni napad na Vinico]]), ti zavoljo naših bralcev predlagam uporabo tovrstne predloge na pogovorni strani. Zenkrat mislim, da takšnih slik še nisem (nisva) prenašala, bo pa zagotovo prišlo prav pri kakšnem pokolu.
:::::::::::LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 15. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Pazi, če boš kje delal povezave na ukrajinski Kačji otok dodaj zraven ", Ukrajina". Še en Kačji otok je na Vrbskem jezeru. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:29, 22. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: hvala, tega nisem vedel, bom popravil dosedanje povezave. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:52, 22. julij 2022 (CEST)
== Povezava člankov ==
Pozdravljen A09, bi mi lahko mogoče pomagal pravilno povezati moja dva nedavno objavljena članka, Zavezniška invazija na Italijo in Italijanska kampanja (1943—1945), kajti sem jih ponesreči povezal z napačnima člankoma v ang wiki in potrebujem pomoč pri premestitvi povezave. Hvala in Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 19:06, 18. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:35, 18. julij 2022 (CEST)
==Oznaka v delu==
Pozdravljen, zanima me, do kdaj bo v članku [[Požar na Renškem vrhu]] oznaka 'v delu'? Ta predloga ima parameter 'za' in bi bil hvaležen, če bi ga v prihodnje uporabljal. Sam danes pozneje popoldan tudi nameravam urejati ta članek. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:25, 20. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Daj mi 30 minut, internet mi je vrglo ven pa bom 20. julij moral začeti jovo na novo. Nato jo odstranim in ti prepustim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:32, 20. julij 2022 (CEST)
OK, hvala. Glede parametra velja kot rečeno. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:37, 20. julij 2022 (CEST)
:Domenjeno, že hitim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:43, 20. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Sem odstranil, z dopolnjevanjem sem zaenkrat zaključil. Nekaj podatkov je skozi vire nekonsistenčnih. Znova sem dodal predlog o vodnem topu, saj je bil danes tudi napoten. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:06, 20. julij 2022 (CEST)
Super, hvala. Bom potem pozneje dopolnil. Verjetno bom članek v celoti ali delno prestavil na naslov 'Požari na Kasu (2022)', glede na to, da je zdaj ta požar na Renškem vrhu le manjši del celotne zgodbe. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:17, 20. julij 2022 (CEST)
:Sicer sem imel v planu napisati članek o požarih na Tržaškem Krasu, vendar bi verjetno bil veliko krajši kot tale. Predlagam, da če ga ustvariš; narediš dva razdelka (Slovenija in Italija) ter nato popolnim italijanski razdelek. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 20. julij 2022 (CEST)
Hvala za komentar. Bom videl, kako bo boljše - geografsko ali kronološko - ko se bom prebijal skozi gradivo. Požar se ne ozira na politične meje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:30, 20. julij 2022 (CEST)
:Ideja: mogoče bi lahko od kakšnega medija izprosili kakšno kakovostnejšo sliko. Aktualno sem snel z Reddita, pa se mi ne zdi, da realistično prikazuje stanje požara. Rabili bi kakšno sliko intervencij, bom pogledal malo naokoli; kdo ima kakovostne posnetke intervencije. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 20. julij 2022 (CEST)
Strinjam se, da bi bilo treba dobiti kakšno prosto sliko - to ne bi smelo biti pretirano težko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:53, 21. julij 2022 (CEST)
Odprl sem nov članek na [[Osnutek:Požar na Krasu (2022)]]. Mirno lahko dodaš italijanski del in dopolniš uvod. Ko bo članek primeren za objavo, ga bom prestavil v glavni imenski prostor. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 01:10, 22. julij 2022 (CEST)
:{{Ping|TadejM}} pri nas žal (še) nimamo imenskega prostora Osnutek:, je bil kar v glavnem imenskem prostoru. Zato sem ga prestavil na [[Uporabnik:TadejM/Požar na Krasu (2022)]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:14, 22. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Sklepam, da lahko urejam tudi tvoj peskovnik? Sicer pa se strinjam z Yerpom; za nekaj tako velikega kot imenski prostor Osnutek: bi potrebovali širši konsenz skupnosti. Mogoče veš status slik Slovenske vojske? Se mi zdi da je zaščiten, vendar boš ti bolje vedel. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:57, 22. julij 2022 (CEST)
:::Zdravo. Da, seveda lahko urejaš v mojem peskovniku. Glede imenskega prostora za osnutke se strinjam, da bi bilo treba to implementirati tudi na tehnični ravni. Slike Slovenske vojske niso v javni lasti in je treba pridobiti dovoljenje.([https://www.mirovni-institut.si/data/tinymce/Projekti/UPRAVLJANJE%20AVTORSKIH%20PRAVIC%20NA%20INTERNETU_VIDIK%20JAVNIH%20INSTITUCIJ.pdf str. 40]). ---[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 11:15, 22. julij 2022 (CEST)
:::Pozdravljen še enkrat. Osnutek bom v glavni imenski prostor prestavil najpozneje do ponedeljka zjutraj, tako da vabljen k urejanju čez vikend. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:52, 22. julij 2022 (CEST)
s19h0vvstdwxv1cymx6wvthr4pl3gtu
5722693
5722682
2022-07-22T17:20:57Z
A09090091
188929
/* Oznaka v delu */ Odgovor
wikitext
text/x-wiki
{{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}
<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center>
<center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center>
{|
|
|--
|[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]]
| Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno).
|--
|[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]]
| Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]:
:* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...)
:* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]]
:* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]]
:* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]]
:* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]]
Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj!
Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo.
|--
|[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]]
|Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]].
|--
|[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]]
| Če imaš še kakšno vprašanje:
:* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]].
:* v zvezi z delom v Wikipediji:
::* vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]],
::* se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> v omrežju [[Freenode]],
::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]],
::* pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali
::* se obrni kar name.
<br />Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:15, 25. november 2020 (CET)|— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:15, 25. november 2020 (CET)}}
|}{{Konec okvira}}
== Vračanje besedila ==
Prosim, če ne popravljaš besedil v člankih staronizozemskih slikarjev, ki jih za mano popravil profesor umetnostne zgodovine.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 19:56, 6. december 2020 (CET)
:@Ljuba brank Nisem jih jaz, pač pa sem razveljavljal ''slogovne napake'', ki jih je popravljal neznan uporabnik z ip naslovom {{Uporabnik|2A01:261:3E3:7300:CD84:C4B1:111E:70C0}}. Lep pozdrav, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 19:59, 6. december 2020 (CET)
Vračal si staro besedilo, ki je bilo manj primerno kot popravljeno uporabnika {{Uporabnik|2A01:261:3E3:7300:CD84:C4B1:111E:70C0}}. jaz vem, kdo je za uporabnik. Ne počni tega, prosim.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:16, 6. december 2020 (CET)
:Zakaj pa potem ip v tem razponu vandalizira wikipedijo? Poglejte si zadnje spremembe. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 20:25, 6. december 2020 (CET)
In kaj je bil tukaj po tvojem vandalizem? Izboljšan in strokovno primernejši tekst? Halo?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:09, 6. december 2020 (CET)
:Nisem mislil vandaliziranja v pravem pomenu. Se opravičujem za vračanje brez predhodnega posvetovanja, to je bila moja pomota. Toda zakaj bi vi tekst naredili težjega za branje (pa sam s tem nimam težav), če je wikipedija enciklopedija za vse? Ne bi se prerekal, toda rad bi izvedel zakaj. Zadnje čase kroži veliko urejanj z enakim začetkom, toda različnim koncem. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:28, 6. december 2020 (CET)
Tega komentarja v zadnjem stavku ne razumem. Kar se mojih člankov iz področja umetnostne zgodovine tiče, pa sama prosim za strokovne popravke.
Ti pa predlagam da malo poglej uporabnika 193.2.11.205 in 84.20.249.38, gre za istega, ki nemilostno, kljub opozorilu o nepravilnostih, ureja na primer, članek o Slovenskih eksonimih in še več drugih člankov. Pa na videz ni nič narobe, vendar nepravilno piše notranje povezave, jih načrtuje za subjekte, ki najbrž zlepa ne bodo o njih napisani članki, dela seznam eksonimov, ki to niso, itd.
Vsekakor premisli, preden popravljaš oziroma vračaš tekst. Je dovolj resnih vandalizmov za popravljat.
--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:59, 6. december 2020 (CET)
:Ljudje, ki ''popravljajo'' wiki z Applovih mac računalnikov ter so nerigstrirani, se namesto IPv4 izpiše računalniški id. Z njim lahko locirajo katerikoli mac na svetu. Sicer sem uporabnik Windowsa, ampak mislim, da je to vzrok drugačnih številk. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 22:10, 6. december 2020 (CET)
==Viri ==
Pozdravljeni, lahko prosim nehate z opomniki v profilu Boštjan Gartner? Članek, ki naj bi bil sporen sem izbrisal (čeprav ne vem kako naj 20 let in več stare članke drugače kot tako objavim), spodaj pa je pri povezavah več kot očitno, da gre za živečo in pravo osebo. Nenazadnje jo osebno poznam in spada med kulturno dediščino. Hvala, Luka
:{{ping|Lukasnajp}} Prosim, teh opomnikov ne dojemaj kot slabih ali česarkoli. So le rahlo groba sporočila avtorju članka, kaj je še treba postoriti. Predlagam naslednje: Linke prestavi v poglavje /*Zunanje povezave*/. Poizkusi poiskati vsaj nek članek, da bodo tile podatki držali. Stavki ala ''Nekje sem slišal'' ali pa '' Ker to osebo poznam'' niso zadosten vir. S tem te mi drugi ne poskušamo zatreti ali kaj podobnega. Za stil biografij glej [[WP:BIO]]. Hvala za razumevanje. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 13:09, 15. januar 2021 (CET)
==Bazalna lamina==
Hvala za urejanje, ampak bazalne lamine sam ne bi dajal med medcelične stike. Pomensko ni najbolj ustrezno in je od sedanjih kategorij najbolj primerna kar histologija. --'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:26, 17. januar 2021 (CET)
::{{ping|Melaleuca alternifolia}} Resda, da nisem ravno biolog, toda jaz uvod dojamem nekako takole: ''So molekule različnih velikosti, ki se nahajajo med nekaterimi celicami.'' V njem tudi piše ''ki se kasneje nanjo pričrvstijo'' -> tule je verjetno mišljena celična membrana. Včasih bralca, za katerega ni nujno, da je na tem področju izobražen, zanima še več o področju medceličnega prostora in bo kliknil tisto kategorijo. Sicer pa, le čevlje sodi naj čevljar. Upam, da mi ne zameriš. Lp, A0 --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:32, 17. januar 2021 (CET)
::: Ni problema. Vsekakor razumeš pravilno, a gre pri bazalni lamini za (stično) plast iz raznih molekul medceličnine, ki jih sicer v okolico izločajo celice, medtem ko se v medcelične stike uvršča strukturne stike med dvema celicami (iz beljakovin, citoskeletnih elementov itd.). Se mi zdi bolje, da se ne kategorizira po principu ključnih besed, ampak bolj specifično, ker bi drugače bile kategorije res obširne in ne bi več služile svojemu namenu.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:42, 17. januar 2021 (CET)
:::: Ja, saj nekako te razumem, mogoče malo preveč drobim na podkategorije. Sicer se pa jaz držim slogana ''Wiki je za vse''. To pomeni, da lahko vsi najdejo nekaj, eni malo manj, eni več. Se ga bom moral oklepati malo manj. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 18:50, 17. januar 2021 (CET)
== V delu ==
Prosim te, da se v nadalje držiš predloge <nowiki>{{v delu}}</nowiki>. Sicer si v članek o [[Prionailurus viverrinus]] vnašal koristne spremembe, a gre za to, da bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj in bi jaz potem moral znova ročno ponavljati svoja urejanja, da ne bi razveljavljal tvojih. Prav tako sem moral spremembe pogosteje shranjevati, da mi v primeru navzkrižja urejanj ne bi bilo potrebno ponavljati več hkratnih urejanj. Bi bilo bolje, da bi počakal, da odstranim predlogo, ki sem jo dal ravno zaradi te problematike. Sicer pa hvala za popravke. --'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 09:21, 26. januar 2021 (CET)
:Uh, oprosti za nevšečnosti. Sicer pa ne bom več urejal, ker zadnje čase delam bolj administrativne posege v Wikipodatkih, kategorijah in razveljavljanju. Za nevšečnosti se ti globoko opravičujem. Kako se lahko oddolžim? V bistvu se mi to ni še nikoli zgodilo, te pa popolnoma razumem. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:34, 26. januar 2021 (CET)
:: Ničesar ne rabiš skrbet, stvar je že mimo. To sem ti pa napisal zgolj kot dobronamerno opazko, ker se včasih dogajajo takšna nevšečna navzkrižja urejanj. Sicer pa ponavljam, da si vnesel koristne popravke (na razširjenost vrste sem recimo čisto pozabil).--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 09:41, 26. januar 2021 (CET)
::Bom upošteval tvoj nasvet, {{hvala}} za opombo. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:18, 26. januar 2021 (CET)
Tudi jaz bi te prosil da upoštevaš predlogo "v delu" iz popolnoma enakih razlogov kot so zapisani zgoraj. Sem sicer zelo hvaležen za tvoje urejanje, ampak bi lahko kdaj drugič prišlo do navzkrižja urejanj, kar bi lahko privedlo do nepotrebnih težav. Hvala in lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:12, 30. januar 2021 (CET)
:Očitno me je zaneslo in si še nisem vbil v glavo... :( PS.: Tistih 39? kategorij je bilo res malo preveč za našo ''majhno'' wiki. Se opravičujem. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:13, 30. januar 2021 (CET)
Tistih kategorij se pred tvojim urejanjem še nisem lotil in če sem čisto iskren, sem malo pozabil na njih :P. Bi jih pa definitivno popravil na koncu, ko bi pregledoval članek. Hvala za urejanje, in ne sekiraj se.--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:18, 30. januar 2021 (CET)
:Ok, zmenjeno. Upam, da se bom prihodnjič spomnil ''zapovedi'' ;) LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:21, 30. januar 2021 (CET)
::{{ping|GeographieMan}} Samo eno vprašanje se mi poraja. Če ti urediš objekt v Wikipodatkih, medtem ko nekdo drug ureja članek, ali je to tudi navzkrižje urejanj? PMM je, saj vnašaš nove podatke, samo na drugi platformi. Ali pač? Hvala za odgovor, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:38, 30. januar 2021 (CET)
: Mislim da ni, ker sta to dva različna projekta in nista tako neposredno povezana, kot če dva urejevalca istočasno urejata nek članek. Lahko, da se motim, ampak to se mi še nikoli ni zgodilo. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:48, 30. januar 2021 (CET)
::Najlepša hvala za info. Bom upošteval vajina nasveta! Lep večer želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:50, 30. januar 2021 (CET)
== Prosim za pojasnilo - glede čiščenja ==
Spoštovani,
prosim za pojasnilo glede pripombe, da je potrebno čiščenje članka Anton Žvan. Članek imam namreč odobren s strani profesorja filozofije, slog sem popravila.
lp {{nepodpisani|ZaKoPa|30.januar 2021 12:52}}
:Mene ne vikati, tukaj se tikamo zaradi vzdušja in kolegialnosti in pod komentarji se podpisujemo z <nowiki>--~~~~</nowiki>. Pri članku je problem v navajanju virov. Surov link, kot je v tvojem članku ni v redu. Vsi taki linki so opravljeni z ''nofollow'', zato s tem ne povzdiguješ članka na linku na vrh iskanja zadetkov. Predloga na vrhu tega ni navedla specifično, ampak prosim jih še ne briši. So le opomin bralcem in urejevalcem (posrednim in neposrednim), da je z člankom nekaj narobe. Za navajanje virov uporabljamo {{tl|Navedi splet}}[[Predloga:Navedi splet|1]], {{tl|Navedi knjigo}}[[Predloga:Navedi knjigo|2]] ipd. Prosim, da tele linke prestavi znotraj <nowiki><ref> </ref></nowiki> keywordov. Za navajanje virov in sklicev glej [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Za stil biografij glej [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]]. Hvala za razumevanje. Če je kaj nejasnega, me kar vprašaj. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 30. januar 2021 (CET)
::Poleg tega bi rad pripomnil, da v članek ne sodijo medvrstične zunanje povezave, kot so npr. povezave na spletne strani in druge zadeve. Veliko bolj primerne so [[Wikipedija:Vadnica (Notranje povezave)|notranje povezave]] oz. kot je bilo že zgoraj omenjeno medvrstični sklici (več o tem na [[Wikipedija:Navajanje virov]]). Drugače pa pohvale za članek. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 14:00, 30. januar 2021 (CET)
::{{ping|ZaKoPa}} Sedajle izgleda že kar solidno tudi z viri. Naj samo pridam, da med besedo in sklicem ni presledka. Prav tako je sklic v primeru celotnega stavka za piko. Bi mogoče še pobrskal/a podatke o rojstvu profesorja? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:20, 30. januar 2021 (CET)
Hvala za pomoč, bom popravila presledke. Glede datuma rojstva in datuma smrti ni nobenega uradnega podatka - preverjala sem pri njegovih študentih, celo pri sosedi v sosednji hiši.... Imam samo ustni vir. {{nepodpisani|ZaKoPa|30. januar 18:32}}
:Potemtakem je pa res bolje, da je letnica kot nek ustni ''nezanesljiv'' (z stališča Wikipedije) vir. Veliko sreče pri nadaljnjih urejanjih, če imaš vprašanja se lahko obrneš kar name ali pa vprašaš [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]]. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:34, 30. januar 2021 (CET)
Hvala, dobro se imej in ostani zdrav.{{nepodpisani|ZaKoPa|30. januar 18:35}}
:Hvala enako! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:02, 30. januar 2021 (CET)
==[[Grad Idrija]]==
Živjo, na preusmeritev, ki si jo predlagal z brisanje, je poveznih [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Grad_Idrija prek 300 člankov] (glej {{tl|Gradovi v Sloveniji}}, zato je brez popravljanja povezav ne gre brisati. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 10:57, 31. januar 2021 (CET)
:Najprej {{Hvala}}, da si me opozoril. Naj še pridam, da je grad rudniški in ne plemiški (''Gewerkenegg'' pomeni rudniški grad). Me je kot domačina malo zasrbelo pod prsti, saj se v Idriji ne reče ''grad Idrija'' ampak ''grad Gewerkenegg''. Tudi tujcem to povemo. Navkljub svoji ''borni'' funkcionalnosti pa je imel velik vpliv. Legenda pravi, da so Turki prišli vse do [[Dole|Dol]], da bi izropali grad. K sreči je bila v kotlini megla in so se obrnili nazaj. Bi šlo popravljanje povezav z botom? Če ne, lahko tudi na roko, samo bo trajalo. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:06, 31. januar 2021 (CET)
::{{ping|MZaplotnik}} Eno mičkeno vprašanje. Kje lahko najdem teh 300 povezav? Po petih urejenih povezavah za ''grad Idrija'' lahko najdem samo še moj pogovor. Kje lahko najdem tele povezave? Prosim te za pomoč, če le utegneš. Hvala, lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:06, 31. januar 2021 (CET)
:Sem spregledal tole vprašanje. Povezave so izginile s posodobitvijo predloge na Wikipodatkih. Ko sem jaz pisal zgornji nasvet, so bile še vidne, spremembe v Wikipodatkih pridejo v veljavo z zamikom. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:40, 8. februar 2021 (CET)
::Hvala da si tole uredil. Je pa resnica prišla na plano malo kasneje. V okolici Idrije je bil za časa Oglejskega patriahata grad Idrija, ampak danes ni ne podatkov o tem kje bi bil, niti ostankov. Pmm je tole tako tako, saj so preskenirali celotno pobočje za današnjim gradom zaradi iskanja NUS raket iz WW2. Verjetno bi se nahajal tam, (sicer v kotlini) ampak neposredno zraven vode in umaknjen od toka Idrijce. Dvomim, da bo sploh kdaj članek o tem. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:44, 8. februar 2021 (CET)
==Kandidatura za administratorja==
Zdravo, že nekaj časa pridno opravljaš posege, povezane z nadzorom zadnjih sprememb, novimi članki, vandalizmi in podobnimi urejanji, zato bi te rad predlagal za [[Wikipedija:Administratorji|admina na SL:WP]]. Če se strinjaš s predlogom in boš izglasovan, ti bodo administratorska orodja olajšala nadaljnje delo. Prosim, sporoči. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:55, 8. februar 2021 (CET)
:{{ping|MZaplotnik}} Če imaš občutek, da sem vesten in redu zaslužen, potlej sprejmem. Hvala za predlaganje, ampak mislim, da si ga {{u|Melaleuca alternifolia}} tudi zasluži. Velikokrat je razveljavljal, ko nisem jaz ''visel''. Sem bil zelo presenečen, da nekdo ceni tudi moje delo, navkljub temu, da sem bolj aktiven šele od novembra lani. Najlepša Hvala Ti za predlog.{{Smeško5}}. Lep dan želim, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:06, 8. februar 2021 (CET)
:Sem pravkar pripravil enotedensko glasovanje, srečno pri kandidaturi! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:39, 8. februar 2021 (CET)
::Hvala za pripravo in prijazne želje! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 8. februar 2021 (CET)
==Uporaben trik pri brisanju neumnosti==
Živjo! Pri vandalizmih, kot je [[Benjamin aganovič|tale]], ki je gotovo usmerjem proti realnemu še živečemu osebku, pred brisanjem raje odstrani povzetek urejanja, sicer je vsebina vandalizma prek povzetka brisanja vidna vsakomur, ki klikne na rdečo povezavo brisanega članka. Za zgled premetenega brisanja glej npr. [[Uporabnik:Samson Jansa]] ali [[Legvan]].--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:17, 18. februar 2021 (CET)
::Živjo, že vem, ker sem tole izvedel na tvoji strani. ;) Ampak zadnja brisana stran ni bila usmerjena proti osebku, zato (še) nisem izbrisal povzetka. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:19, 18. februar 2021 (CET)
== Thank u ==
Hi! Im an editor of Wikipedia: In Spanish and recently I wrote the article of [[Trujillo (Peru)]], i wanted to thank you for helping me solve the errors that I had, I will continue to contribute more Peruvian content to this wiki. Greetings and hugs! [[Uporabnik:Alexcordovaa|Alexcordovaa]] ([[Uporabniški pogovor:Alexcordovaa|pogovor]]) 19:42, 20. februar 2021 (CET)
:Hi, no problem. Thats why we are here, we will fix (most) of grammar errors. Thanks for contributing Peru thematics. We have a few fellow editors that edit such things, but now they (actually she) is focusing on Argentinian themes. BTW, at translation from Spanish to Slovene Google Translate ain't best (and every other, too:( ), so don't hav a hard time with our grammar. Have a nice day and stay safe in these days, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:47, 20. februar 2021 (CET)
== Wikipodatki med viri ==
Pri seznamih osebnosti po občinah piscem naročam, naj navedejo tudi, če so upoštevali Wikipodatke, tako da se ve, kje jih je treba še pregledati in dodati; pred dvema letoma si z Wikipodatki namreč še nismo pomagali. To naj bi pisci storili s stavkom "Upoštevani so bili tudi Wikipodatki.", ne pa kot enoto na seznamu virov. Mogoče bi bilo ta stavek najbolje navesti kar v opombi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:06, 21. februar 2021 (CET)
:{{ping|Hladnikm}} Kako to misliš? Ne znam si najbolje predstavljati... Sicer pa je na [[Seznam osebnosti iz Občine Kobarid]] wikipodatke dodala IvanaKočevar in ne jaz. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:10, 21. februar 2021 (CET)
::Poglej, kako sem to pravkar uredil pri Kobaridu. Ivano si namreč opozoril, da Wikipodatki ne smejo biti navedeni med viri. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:36, 21. februar 2021 (CET)
:::OK, v redu. Vzamem nazaj. Kako pa bi videl, katere osebe so povezane z wikipodatki? Query? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:38, 21. februar 2021 (CET)
::::Wikipodatki najdejo včasih osebnosti, ki nikjer drugje niso popisane, npr. Italijane, padle pri nas v prvi vojni, ali Slovence, ki so uspeli kje v tujini. Nekaterih med Wikipodatki seveda še ni, ampak nekoč bodo. Starejše sezname bo treba za te osebnosti še posodobiti s pomočjo [[:v:Magistrski seminar 2020#Iskanje po Wikipodatkih|Pinkyjinega skripta]]. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:28, 21. februar 2021 (CET)
:::::Zmenjeno, hvala za nasvet! Bom pogledal.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:29, 21. februar 2021 (CET)
::::::{{ping|Hladnikm}} Predlagam pa, da si pogledamo [[Seznam osebnosti iz Občine Črna na Koroškem]], saj je nekdo dodal imena vseh padlih v 1. in 2. svetovni vojni, kar pa je vprašljivo zaradi [[Wikipedija:Pomembnost]]. Predvsem nekatera poglavja so potrebna predrugačenja. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:32, 21. februar 2021 (CET)
::::::Se strinjam, seznam te občine odstopa od drugih. Seznami padlih so zelo koristni, ker pa o njih nikoli ne bo članka, niso v obliki povezave. Predlagal sem tudi, da so našteti drug za drugim, ne v alinejah. Brisati jih je škoda, ustreznejšega mesta zanje pa v tem trenutku ne vidim. Kaka ideja? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:42, 21. februar 2021 (CET)
:::::::Ne zdi se mi fer, da bi samo ta občina imela te spomenike. Potem se jih lahko kar lotimo. Kočevje, Dražgoše, Cerkno, Koroška itd. itd. Potem pridejo še spomeniki rudarjev v Idriji, Trebnjem in Velenju. Pa spomeniki holokavsta v Ljubljani,.... Pa še in še drugih spomenikov (ki jih je sigurno vsaj 10 na občino). Preveč dela. Tudi matematično ni računice, če predpostavimo, da je 10 spomenikov na občino je to 2120 spomenikov za obdelat. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:02, 21. februar 2021 (CET)
No, nekje je treba začeti. V Zbirki je po zgledu drugih nacij kategorija za spomenike po občinah že pripravljena, v drugih državah imajo marsikaj že lepo zastavljeno, judovski spotikavci so zgledno popisani celo v Sloveniji ([[:c:Category:Stolpersteine in Slovenia]], [[Tlakovec spomina]]). Vseh slovenskih spomenikov je seveda krepko več kot 2120 (samo [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih je na Geopediji trenutno 6100]), vendar za zbirko zaradi avtorskih pravic vsi ne pridejo v poštev. Na Wikipediji so spomeniki trenutno v obliki poglavij znotraj gesel o posameznih krajih, mogoče je to najustreznejše mesto tudi za imena padlih v obeh vojnah, zraven imen znamenitih rojakov, ki imajo v kraju svoj nagrobnik in jih članki radi naštevajo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:06, 21. februar 2021 (CET)
:{{ping|Hladnikm}} OK, sem malo premislil. Če uporabimo skript, je še vedno možnost, da kakšna oseba izpade iz dodajanja. Predlagam, da opozorimo udeležence, naj pogledajo tudi na občinske strani in lokalne vire, saj ti pokrivajo marsikaj, kar regijski/nacionalni ne. Sicer je to stvar presoje, ampak če že damo vse padle partizane na seznam, je potrebno dodati tudi tiste, ki na neki nacionalni ravni še niso bili omenjeni, pa so za kraj vseeno pomembni (in niti ni nujno, da so že v Wikipodatkih). Drugo vprašanje, ki se mi poraja je, če že dodamo vse partizane, domobrance itd. ipd., kaj pa vse kostnice (v Kobaridu, Oslavje, Tolmin, Mokronog)? Če me spomin ne vara, je samo v Kobariški kostnici pokopanih ~7000 vojakov. Kaj pa s temi?
::Meni se zdi smiselno, da se ustvarijo podstrani za te spomenike. Npr. ''Seznam osebnosti iz Občine Cerkno'' in njena podstran ''Seznam osebnosti iz Občine Cerkno/Partizanski spomeniki'', seveda z ustrezno povezavo. Tako bi mogoče lahko dodali v glavni seznam vse komisarje in heroje, v podstrani pa ostale. Tudi z vidika logistike bi bilo pmm lažje. Komentarji? LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:20, 22. februar 2021 (CET)
::Saj iz občinskih virov že ves čas izhajajo, eni bolj drugi manj natančno. Nekatere občine nimajo tako rekoč nič, druge ogromno. Wikipodatki rastejo, zato bodo čez nekaj let pokazali nove osebnosti. Nenavadno je, da država žrtve obeh vojn popisuje šele zdaj in si pri tem pomaga tudi z imeni na vaških nagrobnikih, ki jih evidentiramo na Geopediji. Gotovo bo vse to nekoč zbrano in v taki ali drugačni obliki povzeto tudi na Wikipediji. Ja, za golo naštevanje enciklopedično neuporabnih imen mrtvih so podstrani dobra ideja. Nerodno pri podstraneh je le to, da podatke na njih najdeš šele z zahtevnim iskanjem in so za navadne občane, ki iščejo svoje padle prednike, zato tako rekoč nedostopni. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:07, 22. februar 2021 (CET)
:::Za podstrani bi naredili slednje. ''V Občini Cerkno je x partizanskih spomenikov, od tega y partizanskih.'' Nato bi na glavni strani našteli komisarje, generale, heroje ipd oz. najbolj poznane. Nad ta odstavek pa bi pridali še ''Za polni seznam partizanskih spomenikov glej: Seznam osebnosti iz Občeine Cerkno/Partizanski spomeniki.'' Mogoče tudi dodamo, kje so ti spomeniki, pa koliko je kostnic, vojaških pokopališč ipd. Verjetno bi se dalo za to zaprositi bota, saj je tekst večidel enak, le kvantitete so mrd. različne. Če se že napajajo tudi z lokalnimi viri, se jih potem tudi dodaja v Wikipodatke? Če ne, je to škoda. Saj se podatki čez čas izboljšajo, mdr. tudi samo nujni parametri (instanca, subclass, country, birth date, death date, birth place, death place, occupation, nationality). LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 22. februar 2021 (CET)
== Javna last ==
Če je v ZDA tekst sklica v javni lasti, ali je tudi pri nas? Sprašujem, saj je v mojem [[Uporabnik:A09090091/Perseverance (rover)|peskovniku]] večina Nasinih sklicev v javni lasti. Hvala za odgovor, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:03, 25. februar 2021 (CET)
:Je. Po ameriški zakononodaji so vsa (službena) dela zveznih uslužbencev v javni lasti in to ni omejeno na teritorij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:53, 28. februar 2021 (CET)
== Seznam za izbris ==
Malo ustaviva konje; najini komentarji sodijo na podstrani in ne na glavno stran. --[[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]])
:{{ping|Ježofska}} Joj, nisem opazil. Bi pa predlagal, da nadaljujeva. Če ne bi glasovala, bi tole viselo še do .... Bom pa sedaj brisane predloge prestavil v arhiv. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:00, 27. februar 2021 (CET)
:Seveda, vendar z redom in smislom. Predlogi večinoma povsem upravičeni, vendar menim, da je dobro določene komentarje zamenjati z nepristranskimi, npr. [[Wikipedija:Pomembnost|Nepomembnost,]] saj gre za resnične ljudi, ki so jih njihovi oboževalci ali pa sovražniki nespretno objavili tukaj, in so čustva lahko zelo prizadeta.--[[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]]) 20:06, 27. februar 2021 (CET)
::Jap, seveda. Se mi zdi smiselno, da zamenjamo "izpade" uporabnika ZimskoSonce. Ko končamo, naj se stari izpraznijo in prestavijo v arhiv. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:08, 27. februar 2021 (CET)
:::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]<nowiki> Uredila sem vse pogovorne strani, skrila žaljivke in opise zamenjala z nevtralnimi izrazi. Nejasne članke sem pustila in jih komentirala. --~~~</nowiki> [[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]]) 23:36, 27. februar 2021 (CET)
== Hvala! ==
Thank you so much!! You are all welcome in the videos so we can get to know more of your country, people and language in Catalonia! Take real care! Have a wonderful Sunday! Feel free to reach any time, Claudi/[[Uporabnik:Capsot|Capsot]] ([[Uporabniški pogovor:Capsot|pogovor]]) 14:38, 28. februar 2021 (CET)
:{{ping|Capsot}} Sure, you can always ask for help ;) Sadly, I personally cannot guarantee response in shape of video, but a big congrats still comes from me (and others probably too). If you have interest in our country and people, we are always on reach. <s>Not to be rude, but I see title of our chatting as "Prosim!". This means "please". Did you mean "hvala" ⇒ "thanks"?</s> Don't have a hard time with our grammar, because Google translates very badly to Slovene.
:Stay safe in these covid times. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:46, 28. februar 2021 (CET)
:: Stay safe too! And hvala! again. I got wrong I took it from a previous message, and doing too many things at a time... and realized after a short while it couldn't mean 'thank you' but 'please' (I can speak a very basic Ukrainian so I can understand some words of your language but well "hvala" is quite different from "dyakuyu"...). I am interested in every language but have not enough time to learn them all. I hope I can get to visit your lovely country some day when things improve. I wish you all your people all the best. And many thanks/hvala again! You can also count on me and parts of the Catalan community. Let's hope we can all get out of this sad life soon and get rid of the virus some time soon! You are a great person, it's a pleasure to get to know you at least virtually! :) Claudi/[[Uporabnik:Capsot|Capsot]] ([[Uporabniški pogovor:Capsot|pogovor]]) 14:52, 28. februar 2021 (CET)
:: Spasiba (russian lang.). And we had 19th anniversary 2 days ago. One more year; i don't know, maybe we ask your community for a short video ;) S uvazheniyem, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:06, 28. februar 2021 (CET)
== Kategorije ==
Pozdrav! Rad bi te opomnil, da je tako kot članke in predloge tudi kategorije potrebno povezati na Wikipodatke, najlažje tako, da na levi strani spodaj klikneš "Dodaj povezave" ter tam nato izbereš recimo :enwiki ter nato ime kategorije v angleščini. Recimo Kategorija:Generacije lovskih letal se poveže na Category:Jet fighter generations. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:59, 3. marec 2021 (CET)
:Najlepša hvala za povezovanje; bi jih tudi jaz, samo si jih ti prej. 🤗 LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:02, 3. marec 2021 (CET)
== STAGE ==
Pozdravljen, v člankih posameznih statističnih regij je tudi poglavje statistična regija v sliki: STAGE. Poglavje je obstajalo že do zdaj, jaz želim samo posodobiti podatke/sliko z novejšimi. Poglavje se mi zdi primerno pri posamezni regiji, da lahko uporabniki še dodatno pobrskajo za dodatnimi podatki o posamezni regiji. Zdi se mi, da članku doda vrednost in da je zanimivo za bralce ter da je tako tudi bolj vidno, kot če bi bil članek posebej. Rada bi vrnila poglavje nazaj, hvala. ([[Uporabnik:Podatkisozakon|Podatkisozakon]] ([[Uporabniški pogovor:Podatkisozakon|pogovor]]) 11:00, 12. marec 2021 (CET))
:{{ping|Podatkisozakon}} Besedilo v taki obliki, ki je, mimogrede opisovalo program sam, nima neke posebne vrednosti za statistično regijo. Mogoče bi ga bilo boljše dati v članek o statističnih regijah, kjer piše o splošnih podatkih. Tisti link pa se lahko doda v Zunanje povezave, ampak na glavno stran Stage-a in ne na neki specifičen filter. Sploh pa taki stavki: "''v njem najdete vse...''" ne sodijo v članek, saj nismo reklama ampak enciklopedija. Četudi je to državni projekt, takih besedil ne pišemo. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:19, 12. marec 2021 (CET)
Pozdravljeni, izbrisali ste dokumente v tekstu in navedli, da naj se navedejo kot vir. Dokumenti niso vir besedila, ki je napisano nad tem, ampak gre za podrobnejša pojasnila. --[[Uporabnik:Podatkisozakon|Podatkisozakon]] ([[Uporabniški pogovor:Podatkisozakon|pogovor]]) 14:49, 29. marec 2021 (CEST)
:Kot sem ti že odgovoril zgoraj, vsaka povezava ni "dobrodošla". Pri tem se ne bomo sklicevali na vsak akt, zakon, vladno brošuro ipd. Če so ti dostopni z Sursovega portala, dodaj link tja; če ne pa v /*Zunanje povezave*/. Poleg tega pa Wikipedija ni pravniški, električarski, zdravniški ipd. priročnik in glej [[WP:NI]]. LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:13, 29. marec 2021 (CEST)
== Falus ==
Pri članku ''Falus'' sem ti napisala da zbriši nepotrebno opombo in navedla zakaj. Prosim, da se pri člankih iz umetnostne zgodovine oziroma umetnosti vendarle poskušaš omejiti s pripombami, ki niso v skladu z vsebino ali gre za prevod iz prvenstveno angleških člankov, ki pripomb o spornosti nimajo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:50, 17. marec 2021 (CET)
:{{ping|Ljuba brank}} Gre za opozorilo, naj urejevalci ne odstranjujejo slik. Tole ni moja kritika, je samo opozorilo urejevalcem. Wikipedija je za vse, tako lahko berejo vsi bralci. Vendar pa so ti bralci različnih mnenj in verovanj. Tudi slike falusa, četudi je to umetniška upodobitev, so filtrirane. Taka predloga je le opozorilna in ne vzdrževalna (da je s člankom nekaj narobe). Sicer pa tole ni moj izum, ampak je tudi na angleški Wikipediji. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:10, 17. marec 2021 (CET)
Razumem in upam, da boš v članku ''Penis'' in podobni tudi vstavil to pripombo, tam se je pa pisec zelo potrudil s slikami.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:08, 17. marec 2021 (CET)
:Seveda, nisem jih še čisto prečesal. Sicer sem pa ga nalepil že včeraj --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:10, 17. marec 2021 (CET)
== Moje strani ==
Pozdravljeni,
ali bi lahko, ko boste imeli časa, pregledali moje strani: [[Quo Vadis, Aida?]], [[Bosanski Petrovac]], [[Bosanska Krupa]], [[Jablaničko jezero]], [[Breza, Bosna in Hercegovina]].
Hvala in lep pozdrav! --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 11:39, 17. marec 2021 (CET)
:{{ping|Arnel}} Seveda jih lahko, edinole bo malo trajalo. Ko bom imel čas, bo to v redu? Sicer pa je slog za silo OK, toda pri prevajanju ne uporabljal Google Translata, ki na področju slovenščine ni najboljši, prav tako vrstni red stavčnih členov. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:54, 17. marec 2021 (CET)
::Seveda, nikamor se nam ne mudi. Hvala na mnenju. --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 12:00, 17. marec 2021 (CET)
:::@[[Uporabnik:Arnel|Arnel]]: Malo je trajalo, vendar je sedaj {{opravljeno}}. PS: V prihodnje zraven letnic ne piši pik, ker je to v slovenščini števnik (1. - prvi). LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:33, 31. marec 2021 (CEST)
::::Tega pa nisem vedel. Hvala! --[[Uporabnik:Arnel|Arnel]] ([[Uporabniški pogovor:Arnel|pogovor]]) 18:37, 31. marec 2021 (CEST)
== Medičejci ==
Ne strinjam se, da si popravljal imena predstavnikov rodbine Medičejcev. V slovenskih leksikonih, tudi v FRAN-u in tudi v krogu umetnostnih zgodovinarjev velja da so to Medičejci in ne de' Medici, kot se zapiše v italijanščini. Predlagam da vrneš zapise in jih uskladiš s članki, kar zdaj ni primer.
--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 11:39, 22. marec 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] Imam osnutek rodovnika v peskovniku. Če mi uspe izdelati starejšo vejo, bo to kar dosežek. Bom pa popravil; čeprav sem se pa komaj spomnil, saj je to urejanje bilo 7. decembra, ko sem bil še dokaj "nov". '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:24, 22. marec 2021 (CET)
Kakorkoli in čimprej - uporabljaj izraz Medičejci, Medičejski in ne de' Medici.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:19, 22. marec 2021 (CET)
:Bom popravil, da ne bo prišlo do nekonsistentnosti. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:30, 22. marec 2021 (CET)
::@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Sicer se pa vsi linkani članki vežejo na članke z napačnim naslovom. Potreben bo premik. Premaknem vse de' Medici na Medičejski/Medičejska? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:41, 22. marec 2021 (CET)
Pozdravljen. Vidim, da se trenutno ukvarjaš tudi s člankom o Medičejcih, pa bi rad dodal par pripomb. Kot prvo, prosim popravi geslo ''narodnost'' v wikipodatkih (ali ne vem točno kje in kako), da ne bo v začetnem infoboxu pisalo »italijanska«, saj Italija takrat ni obstajala. Na ozemlju današnje Italije je pred letom 1861 obstajala le množica manjših samostojnih državic, od katerih je bila Florentinska republika gotovo ena najpomembnejših. Druga pripomba zadeva sam priimek ''de' Medici'', o čemer sem že povedal svoje mnenje, ki pa ni dobilo veliko pozornosti. Zato ti tukaj ponovim, kar sem svoj čas napisal drugemu uporabniku, in te vljudno prosim za mnenje: "Morda bi treba bolje preudariti, kdaj Medici prevedemo v Medičejski. Če recimo upravičeno prevedemo Antonio da Padova v Anton Padovanski (ker je smisel prilastka ''ki je živel v Padovi''), ni vedno umestno, da de Medici postane Medičejski – in sicer iz slovnično-pomenskega vidika. Ko govorimo o npr politiki ali mestu ali navadah, je čisto prav medičejski, vendar ni prav, da sam priimek spremenimo. Spreminjanje priimkov nas Primorce preveč spominja na predvojne dogodke. Zato bi predlagal, da se medičejski (z malo začetnico seveda) uporablja le v pomenu ''ki pripada ali zadeva družino de Medici'', nikakor pa ne takrat, ko označuje priimek osebe (torej ne Katarina Medičejska, temveč Katarina de Medici ipd). Mislim, da je stvar vredna pogovora in širšega soglasja občestva."
--[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:17, 23. marec 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Radek|Radek]] To na kaj te spominja spreminjanje priimkov žal tukaj ne velja. Za nekatere (zelo majhen delež) je bil Hitler bog i batina, za velikooo večino drugih pa psihopat in vojni zločinec,.... Tako bi imeli urejevalske vojne na večih člankih, česar pa si tukaj ne želimo. Sicer pa ne vem, zakaj te to moti. Npr. družina Savoia, so vsi poslovenjeni v Janez Savojski. Konec koncev, tukaj ne pišemo iz glave, ampak kaj je uveljavljeno v slovenščini, kar pa spreminja SAZU & drugi. Ob (morebitni) spremembi slovarjev bomo pa spremenili. Nisem jaz tisti, ki bo sodil kako, kdaj in zakaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:47, 23. marec 2021 (CET)
::Hvala za izredno konstruktiven odgovor na mojo slovnično-pomensko pripombo. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:57, 24. marec 2021 (CET)
'''Spoštovana A09090091 in Radek.'''
Vprašala sem go. dr. Dobrovoljčevo na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in dobila takle odgovor, ki upam pojasnjuje problem:
Z vidika aktualnih (SP 2001) in tudi prenavljajoči se pravopisnih pravil, ki so pravkar v javni razpravi na portalu Fran (tule: [https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/4/prevzemanje_beseda_zveza]), pri slednjih v členu 22 lahko preberete:
Pri imenih pripadnikov plemiških in vladarskih rodbin je treba razlikovati med tujimi priimki rodbin, ki se pogosto glasijo enako kot ustrezna (pogosto nepodomačena) zemljepisna imena (Habsburg, npr. Otto von Habsburg), in podomačenimi imeni pripadnika ali pripadnikov rodbine, ki so tvorjena kot prebivalska imena ali kot izpridevniški stalni pridevki (Habsburžani in Habsburški [https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4555454/habsburzan]).
S te perspektive naj komentiram vse tri različice še drugače: ko govorimo o (bolj ali manj vidnih) osebnostih iz zgodovine, ki so pripadniki rodbine, ki nosi priimek Medici oziroma de' Medici, priimek podomačimo v skupno množinsko ime Medičejci. Imena plemiških, vladarskih in drugih zgodovinsko znanih rodbin po slovenskem pravopisu podomačimo (podobno Babenberžani, Habsburžani, Borgijci ...). Enako velja tudi za pripadnike – iz množinske oblike tvorimo bodisi samostalniški (Katarina Medičejka) ali pridevniški stalni pridevek k imenu (Katarina Medičejska). Med obema podomačenima variantama se odločamo glede na ustaljenost v rabi. Npr. Borgijci so pogosteje samostalniški, medtem ko so Andeški le pridevniški.
Pomembna je tudi pozicija imena:
– Če govorimo o stalnem pridevku, ki je v funkciji današnjega priimka, torej je za imenom, je ta načeloma pridevniški: Katarina Medičejska, Maksimilijan Habsburški npr.: Druga žena francoskega kralja Henrika IV. Marija Medičejska je pri krstu enega svojih otrok nosila obleko z 32 tisoč biseri in tri tisoč diamanti.
– Če uporabljamo ime pripadnika rodbine samostojno ali pa pred imenom, je pogosteje uporabljena samostalniška oblika, npr.: Ko je poslednja Medičejka, Anna Maria Luisa, leta 1737 zbirko podarila, je določila, da mora ta za vedno ostati v Firencah in biti za vedno dostopna občinstvu.
Seveda se bi vedno našle tudi kake izjeme, še zlasti to velja za tiste stalne pridevke, ki se nanašajo na individualno lastnost posameznika, npr. Magnus Zakonodajalec (< Magnus Lagabøter) ali Friderik Rdečebradec (< Federico Barbarossa).
'''Pa še glede velike oziroma male začetnice pri dodatkih imen, kar tudi ne uporabljamo dosledno:'''
Glede pojasnjevalnih dodatkov, ki označujejo rodovno pripadnost, v poglavju o Veliki in mali začetnici ([https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica#s-3-3]), člen 117, predlagamo takole pravilo:
Z malo začetnico in brez ločila ob imenu pišemo pojasnjevalne dodatke, ki so lahko tudi del imena osebe in kažejo na
a) plemiško stopnjo, npr. plemeniti in plemenita (pl.), baron in baronica, markiz in markiza, grof in grofica, vojvoda in vojvodinja, knez in kneginja v imenih kot: Andrej Komel plemeniti in pl. Sočebran, Janez Bleiweis vitez Trsteniški, Marija Regina grofica Attems;
b) rodovno pripadnost, npr. starejši in starejša (st.), mlajši in mlajša (ml.) ter oče, sin, v imenih kot: Johann Strauß mlajši ali Johann Strauß ml.; Dumas oče, Dumas sin.
V razdelku »Posebnost« opozarjamo tudi na primere, ko je dodatek o rodovni pripadnosti prerasel v stalni pridevek:
Podatek o rodovnem zaporedju je pri nekaterih starejših imenih stalni pridevek, zato ga ne krajšamo in ga pišemo z veliko začetnico: Jakob Starejši, Kir Mlajši, Plinij Starejši.
--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 15:14, 24. marec 2021 (CET)
:Bom premaknil še vse ostale de' Medici. Sedaj je le še vprašanje, ali je ''Katarina Medičejka'' ali ''Katarina Medičejska''? Jaz sem bolj za drugo... Hvala za poizvedovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:04, 24. marec 2021 (CET)
Vsekakor Katarina Medičejska - tako je uveljavljeno.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:19, 24. marec 2021 (CET)
::'''Spoštovana Ljuba Brank in A09090091'''
::No, me veseli, da je stvar razčiščena. Upam, da vama to ni bilo preveč težavno brez ponavljanja osebnih napadov. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:39, 25. marec 2021 (CET)
:::@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] Prestavljanje je opravljeno, uvodi pa popravljeni. Sedaj je potrebno edinole še odpraviti nedoslednosti v besedilu. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:55, 26. marec 2021 (CET)
== Skrivanje redakcij ==
[[Edvard Rusjan]] se verjetno ne bo obračal v grobu, če ga anonimen vandal označi za geja, zato se ne rabiš truditi s skrivanjem takih redakcij – namen spreminjanja vidnosti je odstranjevanje informacij, ki bi koga lahko prizadele ali mu škodovale, in ne cenzuriranje vsake kletvice. Tudi dodatkov tipa "Jure je prašič" ni treba skrivati, drugače pa bi bilo na primer z "Jure Novak je prašič". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:45, 29. marec 2021 (CEST)
:Se trudim ohranit članke čiste, tako kot verjetno vsi "vestni". Če sem s tem kršil norme izbrisa redakcij, bom pa prenehal. ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:50, 29. marec 2021 (CEST)
:''Pas trop de zèle'' - malo manj zagreto kot je pravil Talleyrand. Če te prsti srbijo (mogoče napačen občutek), pomaga recimo sodelovanje pri pomladi 2021. - sem in tja, toliko da imam par sekund časa, da napišem <nowiki>[[bk|prosim v smeti}}</nowiki> za kako zatipkano stran. [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 19:28, 29. marec 2021 (CEST)
::Mah, zaenkrat še uživam, dokler lahko. Vi kar pišite, jaz bom pa čistil vandalizem. Pri Wikipomladi je pa problem, da ni Nemčije. Moj cilj za naslednji par let je vsi članki iz predloge {{tl|Heinkel aircraft}}. Itak me vi deklasirate po številu člankov (mojih 16 proti 80 za to leto). Tako da bolj RIP... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:38, 29. marec 2021 (CEST)
:: malo pozno - z muftijem sem mislil Yerpa (z nekaj ironije). Brez zamere in hvala za nazaj in za naprej;) [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 21:00, 9. april 2021 (CEST)
:::No problemo ;) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:25, 9. april 2021 (CEST)
== Navigacijske predloge ==
Na dnu članka naj bi bile vključene (samo) tiste navigacijske predloge, ki vsebujejo povezavo na ta članek. Če ne se navigacija malo zmede in hitro se namnožijo take predloge. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:20, 31. marec 2021 (CEST)
:No, ampak XX. vlada naj bi pa imela predlogo {{tl|VladaSLO}}. Ali ni to logično, če predloga povezuje specifične vlade z splošno zgradbo slovenske vlade? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:23, 31. marec 2021 (CEST)
::[[Vlada Republike Slovenije]] jo ima. Večina specifičnih vlad za začetek ni imela sedanjih ministrstev in drugih organov, ki so našteti v predlogi. Pa po zelo podobni logiki lahko tlačimo noter tudi predlogo {{tl|Slovenija}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:26, 31. marec 2021 (CEST)
:::Jaz bi (če bi bil neizkušen) iskal podatke, bi rajši videl več mest za povezavo na to-in-ono kot neko iskanje. Pa tudi [[Vlada Republike Slovenije]] nima (še) {{tl|Vlada RS}}. Slovenije pa ne bi notri tlačil, ker bi jo potem lahko dali na vsakega Slovenca in z Slovenijo povezano temo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:33, 31. marec 2021 (CEST)
::::Za preglednost in logičnost gre. Bralca bo zmedlo, če bo (recimo) v članku [[2. vlada Republike Slovenije]] povezava na [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije]], ker ta vlada tega ministrstva sploh ni imela. Glede na spreminjajočo se naravo bi bilo bolj smiselno dopolniti predloge iz serije "XVladaSLO" s povezavami na ministrstva. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:46, 31. marec 2021 (CEST)
:::::Mogoče res, vendar dokler tega nimamo se mi zdi soliden približek. Če se strinjaš, zaenkrat ne bom vračal. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:52, 31. marec 2021 (CEST)
::::::Strinjam se ne čisto, nisem pa dovolj proti, da bi ti šel razveljavljat. Samo ne pretiravat v bodoče, ok? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:43, 31. marec 2021 (CEST)
:::::::Brez skrbi, ne bom pretiraval. Se pa tudi javim za popravljanje, ko bodo omenjane predloge narejene. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:03, 31. marec 2021 (CEST)
== Hitenje s popravljanjem člankov ==
Ali lahko prosim, da malo umiriš konje in ne vpadaš v članek takoj ko ga shranim. Rada bi ga v miru dokončala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:00, 1. april 2021 (CEST)
:Katerega misliš? Če misliš kategorije, sem ti odstranil ''Gotska arhitektura v Avstriji'', ker se mi zdi, da ta nima prav veliko veze z ''Gotika v'' ''Belorusiji.'' '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:04, 1. april 2021 (CEST)
== Ni čisto vsaka izjava za v članek ==
:pmm ni čisto vsaka njegova izjava za v članek
Pozdravljen,
se strinjam, da generalno ni vsaka izjava za v članek.
Samo, tisti dve, ki si mi jih izbrisal, sta pa po moji presoji in po presoji strokovnih javnih uslužbencev na rtvju bili!
Ena izjava je bila '''izjava dneva na rtvslo.si''' - že zaradi tega je pomembna, ker ne pride pač vsaka izjava za izjavo dneva na rtvslo.
Druga '''izjava je bila pa povsem v kontekstu predmetne zadeve''', t.j. športnikove interpretacije največjega škandala v zgodovini slo skokov. Zaradi tega je pomembna tudi za športnikovo biografijo. Mimo tega dogodka in športnikove interpretacije le-tega pač ne bo šla nobena zgodovinska analiza skokov na slovenskem od lanskega SP dalje.
Ker gre za izjavi, ki so ju izbrali novinarji in potrdili uredniki nacionalnega tv programa (strokovnjaki za predmetno področje), res ne vem, če '''je tvoja presoja kaj bolj kompetentna od omenjenih dveh nivojev presoje?'''
V biografije ljudi (ne glede na področja) štejejo tudi izjave - še zlasti če gredo skozi sito relevantnosti pri nacionalni televiziji za specializirano predmetno področje.
--[[Uporabnik:Userreiheforum|Userreiheforum]] ([[Uporabniški pogovor:Userreiheforum|pogovor]]) 13:39, 2. april 2021 (CEST)
:Ker si to vprašanje naslovil direktno name, ti bom odgovoril za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Timi_Zajc&diff=5477151&oldid=5477077&diffmode=source tole] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Timi_Zajc&diff=5477152&oldid=5477151&diffmode=source tole] redakcijo strani. Prvo kot prvo naj ti povem, da tukaj izbranost ali neko rankiranje izjave na rtvslo nima neke veze ali kakršne koli vplivnosti na pojavnost v članku. Tukaj so pravila Wikipedije in ne pravila izjav na rtvslo. Žal. Te izjave naj gredo v drug projekt, mdr. [[Wikiquote|sl:Wikinavedek]]. Sploh pa izjava v razdelku ''Zanimivost'' je dokaj ''banalna'' (mogoče ni ravno pravi izraz). Zamisli si, da bi citirali in vključevali vse izjave nogometašev (npr. ''Srce smo pustili na igrišču''), ker te ne prinesejo neke vsebinskosti članku (za več podrobnosti glej [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni]]).
:Za drugo izjavo pa je prav tako zelo podoben kriterij. Vsak "poraženec" oz. nekdo ki je bil v nekem trenutku v slabi formi, morali ipd. bo izjavil nekaj podobnega kot Timi. Vseeno se mi nekako ne zdi smiselno vključevati v članek. Bistveno bolj pomembno bi bilo, če bi Timi izjavil, da je zaradi izključitve padel v depresijo. Tako bi pa lahko vključili, vendar ne v obliki neposrednega citata. Konec koncev, bi lahko vse biografije imeli samo iz citatov drugih o osebi, pa bi bilo zadoščeno; vendar pa to ni smisel Wikipedije. Za vključevanje glej [[Wikipedija:Nepristranskost|Wikipedija:Nepristranskost#Preprosta opredelitev]].
:Čeprav te je mogoče iskanje teh citatov in moje naknadno izključevanje potrlo, si zapomni [[Wikipedija:Bodite pogumni]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:39, 2. april 2021 (CEST)
== Najlepše pesmi ==
Lahko zbrišeš oz. združiš [[Najlepše pesmi (singl)]] v stran [[Najlepše pesmi]]. Kot prvo skladba ni bila nikoli izdana kot single in ta termin (opis) se ne uporablja niti na angleški wikipedii. Kot drugo obstaja samo eno geslo in sicer pesem iz leta 1983 in je dodaten opis nepotreben (navlaka), istoimenski album pa je bil izdan leta 1997. Če gre za istoimensko pesem in album, se prvi pusti ime drugi pa doda. Hvala! [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 16:23, 8. april 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] Torej če te prav razumem, izbrišem [[Najlepše pesmi (singl)]], saj v tej obliki ni nikoli obstajala? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:30, 8. april 2021 (CEST)
::In pa še: Sodeč po povzetkih urejanja so ''Ciganska kri (pesem), Zelena je moja dolina (pesem)'' in ''Debela dekl'ca (pesem)'' tudi za izbris? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 8. april 2021 (CEST)
:::Točno tako! Pa tudi če bi bila izdana kot single (kot so naprimer "Dan ljubezni", "Želim si na Jamajko"...) se ne piše da je single. Obstajata samo po dve gesli: "Zelena je moja dolina" in Zelena je moja dolina (album)... itd za vse naštete, zato vsi ko omenimo recimo "Dan ljubezni", najprej pomislimo na komad, šele nato na istoimenski album. Vsaj tri gesla (stvari) z istim imenom bi morale obstajati, da bi dajal v oklepaj dodaten opis. Članki so bili ustvarjeni že +10 let nazaj, kolikor vidim pa tudi na angleški wikipedii, ki je zlati standard, pri samo dveh istoimenskih geslih uporabljajo dodaten opis samo za album. Če je komadov, filmov, krajev z istim imenom več se zaradi razločitve v oklepaj napiše dodaten opis. Zato ni nobene potrebe po dodatni razlagi (opisu). [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:05, 8. april 2021 (CEST)
::::''Ciganska kri (pesem), Zelena je moja dolina (pesem)'' in ''Debela dekl'ca (pesem)'' niso za izbris samo za preumsmeritev oziroma združitev v brez dodatnega opisa. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:10, 8. april 2021 (CEST)
:::::{{opravljeno}}. Naslednjič lahko na stran napišeš kar {{tl|bk}} (za hitri izbris). Ostale 3 bom pa pustil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:16, 8. april 2021 (CEST)
:::::::Odlično! Well Done! Še en tak primer je recimo [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]] ki se mora zbrisat/združit v [[Želim si na Jamajko]]. Tale @[[Uporabnik:dhmo|dhmo]] je kolikor vidim celo vrsto slovenskih singlov poimenoval dvojno (z tistim na B-strani vred), kar je zgrešeno, na angleški wiki ni noben single poimenovan z obema naslovoma. Kot sem že pisal včeraj ali kdaj, na enem singlu/mali plošči se nahajata recimo "We Are the Champions" (A-stran) in "We Will Rock You" (B-stran) pa imata vsak svojo stran. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:35, 8. april 2021 (CEST)
::::::::Katera je pa prava naslovnica tega albuma? Na [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]] je drugačna od tiste na [[Želim si na Jamajko]] in pri prvem je vse isto razen seznama skladb. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 8. april 2021 (CEST)
:::::::::Ja, saj pravim, @dhmo je to delal po svoje, to je pobral tu na [https://www.discogs.com/Gu-Gu-%C5%BDelim-Si-Na-Jamajko-Aero-Bik/release/2948474 discogs], poleg tega je on te "svoje" single strani ustvarjal leta kasneje kot so bile ustvarjene že prej vse omenjene. Če pogledaš na starih vinilkah (malih single ploščah) res običajno pišeta naslova obeh skladb z A in B strani, a kot rečeno, če gledaš na tisoče singlov na angleški wikipedii nikjer v naslovu nista naslovljena oba komada, saj ti na vrhu v infoboxu piše katera pesem je na A ali B stran. Prava naslovnica je torej [[Želim si na Jamajko]], zbriše pa naj se [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]], ker ničemur ne služi, je podvojeno in dela med uporabniki samo zmedo. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:51, 8. april 2021 (CEST)
::::::::::Zmenjeno. Sam nimam preveč pojma o glasbi (razen tega da jo rad poslušam), vendar za tehnikalije me lahko vedno prosiš za pomoč. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:53, 8. april 2021 (CEST)
::::Velja! Jaz vsebina, ti tehnikalije. Da malo razložim, vsi recimo poznamo "Želim si na Jamajko", uspešnica/evergreen, ki je zaznamovala slovensko glasbo, po drugi strani je "Aero-bik" povsem neznana nepomebna skladba, ki je ne pozna verjetno niti 1% Slovencev (če bi bila tudi ta uspešnica, bi imela tukaj gor svojo posebno stran), gor je samo toliko da zapolni B-stran plošče in takšna je bila praksa pri nas kot v anglosaksonskem svetu, kjer je to zelo razvito. Naj povem da so se singlice izdajale na vinilkah (7" inčnih malih ploščah) in na CDjih, recimo na kasetah pa se singlice niso nikoli izdajale. Potem imaš še:
:::::* LP longplay (12" inčne velike plošče), na katerih so izdajali albume, na vsaki strani 5-6 komadov
:::::* EP extended play (nekaj vmes med singlom (daljši) in albumom (krajši), oranžni infobox, na vsaki strani samo po 2-3 komadi) [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:06, 8. april 2021 (CEST)
:::::Čeprav po tvoji logiki pomembnosti bi jaz osebno pustil in ''We are the champions'' kot ''We will rock you''. Obe sta zelo znani. Včasih je boljše, če gremo po kmečki pameti. En dober primer (ki je bil predebatiran nedavno) je, da je ZDA angleščina uradni jezik samo de facto. Večina ljudi ve, da je to uradni jezik, manj jih pa ve da je le de facto. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:22, 8. april 2021 (CEST)
::::::Jaz saj ravno to razlagam cel čas, čeprav gre za skladbi z istega singla z A in B strani male plošče, imata vsak svoj stran, @dhmo pa pa bi tole zapisal kar kot eno stran takole skupaj "''We are the champions / We will rock you''" (namesto vsako posebej). Naprimer "Aero - bik" je v tem primeru nepomemben in tu nima svojega mesta, povsem dovolj je, da je komad omenjen v infoboxu kot B-stran. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:30, 8. april 2021 (CEST)
:::::::Aja, ups. Bolj kot sem bral, bolj sem na koncu zgrešil tvoje bistvo. Ja, se popolnoma strinjam (in sedaj upam, da sva "na isti frekvenci") '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:32, 8. april 2021 (CEST)
::::::::No problemos. Angleško wikipedijo pa omenjam za standard, ker ima daleč največ gesel, daleč največ ogledov, daleč največ administratorjev, daleč najbolj urejene, dodelane in source-ane strani, vsi jeziki sledijo angleški tako po vsebini kot po izgledu in formi. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:35, 8. april 2021 (CEST)
:::::::::Ja, čeprav pa "nočemo" pa njihove birokracije (ne to, da je slaba, ampak jo je veliko). AfC, AfD, ...; mi se pa vse zmenimo na pogovornih straneh in Pod Lipo. V nekaterih sistemih je verjetno dobro, čeprav je pa to nemogoče skalirati na "majhne" (proti enwiki) wikipedije in sorodne wikiprojekte. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:44, 8. april 2021 (CEST)
::::::::::Birokracijo res imajo, jih je pa tudi 10000x več in vse to sfolgajo pokrit, saj angleško odlično obvlada skoraj milijarda ljudi, pa še veliko tako naspol. Imajo preko 1000 administratorjev, 342,000 rednih urejevalcev in 95 milijonov registriranih uporabnikov. Problem slovenske wikipedije premalo rednih urejevalcev, sicer pa več glav več ve. Dobro stran je to da se tu in drugod po svetu lahko zberejo iz različnih področij, nekdo do potankosti obvlada neko tematiko/področje (šport, glasba, zgodovina...), drugi so marljivi in veliko prispevajo, administratorji so tu za tehnični suport, eni obvladajo formo. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 19:54, 8. april 2021 (CEST)
::::::::::::Je pa angleška wikipedia daleč, daleč pred vsemi ostalimi po vseh možnih kriterijih, glej [https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_Wikipedias Details table]. Se pa dobro držimo po številu administratorjev en (1007), švabi (186), kitajci/rusi (79), jap (41), Danska/Slovenija (24). [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:16, 8. april 2021 (CEST)
'''Razlika med pojmi:'''
*[[Glasbeni album|album]] ali velika plošča ([[Nomadi (album)|primer]]), studijsko snemanje
*EP ali [[extended play]] ([[Baroko|primer]])
*[[Glasbeni singl|single]] ali mala plošča ([[Želim si na Jamajko|primer]])
*[[Kompilacijski album|kompilacija]] ([[Toto XX: 1977-1997|primer]]); Best of, Greatest Hits, različni izvajalci ali pa nabor raznoraznih uspešnic v nekem obdobju ali žanru... itd
*Live album ([https://en.wikipedia.org/wiki/Live_at_Wembley_%2786 primer])
*navadna skladba ([[Slovenskega naroda sin|primer]]); ni ne na singlu in ne na extended play, je pa na albumu ali kompilaciji [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:38, 8. april 2021 (CEST)
:Najlepša hvala za te povezave. Zelo mi bodo prišle prav pri nadaljnjemu komuniciranju. Edino še pripomba na število administratorjev. Bi moral vzeti št. člankov in ga deliti s številom administratorjev, hkrati pa vzeti v obzir stopnjo/koeficient hitrosti urejanja (npr. enwiki karikirano 25/min, slwiki 2/min) na približno > samo moje ocene. Hkrati pa tudi pogledati št. novih strani na dan. Ker če je nas ~500 aktivnih U in imamo 172.000 člankov, je to 344 člankov na aktivnega urejevalca. (Pri tem eni več, kot npr. KK, ali pa manj, kot npr. jaz). Na en wiki je 6,284,313 člankov in ~ 342.00 urejevalcev, kar znese samo 18,75 člankov na uporabnika. *Signature look of superiority* '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:47, 8. april 2021 (CEST)
::Ni za kaj. Upam da je zdaj malo bolj jasno. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:55, 8. april 2021 (CEST)
:::Živjo. Priznam, da nisem povsem vedel, da se singli poimenujejo po skladbi na A strani oz. sploh ne vem, zakaj me ni motilo dejstvo, da je na angleški wikipediji drugače in pozdravljam to, da se bodo zadeve poenotile. Glede "Jamajke" je pa tako. Strani singla pritiče naslovnica singla, zato ne vem, zakaj je bila Slika:Gu-gu-želim-si-na-jamajko.jpg izbrisana. Takšno prakso uporabljajo tudi wikipedije v drugih jezikih. Se bom pa v prihodnjih dneh spravil preimenovat vse single, ki so bili ustvarjeni z dvojnimi imeni. [[Uporabnik:Dhmo|Dhmo]] ([[Uporabniški pogovor:Dhmo|pogovor]]) 22:28, 8. april 2021 (CEST)
::::@[[Uporabnik:Dhmo|Dhmo]] Oprosti za šele jutranji odgovor. @[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] je dejal naslednje: "''Prava naslovnica je torej [[Želim si na Jamajko]], zbriše pa naj se [[Želim si na Jamajko / Aero-bik]], ker ničemur ne služi, je podvojeno in dela med uporabniki samo zmedo''." Po tem sodeč sem mislil, da je na izbrisani strani napačen album. Hkrati pa tudi vse slike, ki so naložene pod pošteno uporabo, postanejo sirote, ko se njihov članek izbriše. Te (naj) bi se brisalo, prav tako kot tiste brez licenc, virov in podobnega. Te slike pod pošteno licenco tudi ne smejo biti "samo za okras" v člankih (npr. platnice knjig na seznamu del XX pisatelja). Tukaj so relevantne smernice [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Slike]] in[[Wikipedija:Nalaganje datotek]].
::::Čeprav te je morda zgornje potlačilo, si še vedno [[Wikipedija:Bodite pogumni|lahko pogumen]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:13, 9. april 2021 (CEST)
::Na drugi strani je pa treba priznati da so albumi, kompilacije in extended play na slovenski wikipediji odlično pokriti in urejeni po angleških standardih. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:07, 9. april 2021 (CEST)
:::Za slovenske single oz. pomembnejše skladbe, ki so uvrščene samo na albumih/kompilacijah pa nas čaka še kar veliko dela, so pomankljivo opisani in kar precej jih še manjka. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:07, 9. april 2021 (CEST)
::::Glede na to da so wikipedijska gesla visoko na googlu in prvi stik povprečnega uporabnika, ponavadi 2 ali 3 zadetek na google in kjer so na enem mestu zbrani vsi podatki in viri o nekem geslu, je prav da so ti naslovi, vsebina in oblika poenoteni in napisani pravilno. Saj se veliko ljudi, vedno več o neki stvari zanaša v prvi vrsti prav na wikipedijo, jo citirajo pri projektnih nalogah, seminarjih, diplomah itd. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 09:35, 9. april 2021 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: Po [[Posebno:Dnevnik]] (prestavljanje strani) vidim, da si prestavil kar nekaj strani. Koliko novih preusmeritev bo potrebnih izbrisa?, če sploh? Izbrisal sem samo eno, ki je vsebovala tipkarsko napako. LP '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:31, 27. april 2021 (CEST)
:Živjo, ko brišeš preusmeritve, poskrbi, da ne pustiš za sabo pretrganih povezav, kot na primer [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Najlep%C5%A1e_pesmi_(singl) to] ali [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Marie,_ne_pi%C5%A1i_pesmi_ve%C4%8D_/_Vsak_je_sam to]. Pa pomisli, ali jih je res treba brisati ... Iz vajine debate s Sportomanokinom približno razumem, kakšen poimenovalni red želita doseči, a splošna wikiideja je, da neproblematičnih preusmeritev ne brišemo, da s tem ne povzročimo nereda v številnih predlogah, seznamih, URL-jih, ki kažejo na wiki z drugih spletnih strani ipd. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 14:46, 9. april 2021 (CEST)
::Pozdravljen!
::Za povezave, ki edino kažejo na mojo pogovorno stran, se ne bom preveč sekiral. Sicer sem pa povezave izbrisanih pred izbrisom uredil. Edino zdaj te slike, ki so sirote. Kaj pa z njimi? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:48, 9. april 2021 (CEST)
== Singli / skladbe ==
V zadnjem tednu sem prestavil/popravil ta gesla na nove naslove. Oziroma to so mrtvi linki za izbris. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 17:56, 27. april 2021 (CEST)
*[[Jamajka (singl)]]
*[[Zate (Pop Design)]]
*[[Orion (pesem M. Deržaj)]]
*[[V Ljubljano (Naš mali avto)]]
*[[Kaj mi poje ptičica (Dobra volja je najbolja)]]
*[[Banane (pesem)]]
*[[Amen (Ana Soklič)]]
*[[Enakonočje (singl)]]
*[[Promise (BQL)]]
*[[Here for You (pesem)]]
::V kategoriji [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Slovenske_skladbe Slovenske skladbe] je solidno updejtanih in lepo preglednih že '''70''' od 134 trenutno naloženih slovenskih skladb. Dobro napredujemo. Po ključu največje (stare) uspešnice first. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:15, 27. april 2021 (CEST)
:::Upam, da me Bon Jovi ne toži zaradi avtorskih pravic, ampak vendarle: "We're halfway there, ooo...". Zaenkrat sta mi ostali še dve preusmeritvi. Ampak glede na tvoje povzetke pri prestavljanjih bo potrebnih še nekaj razločitev. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:19, 27. april 2021 (CEST)
::::Hehe, dobraǃ Ja preko polovice smo. Nove dodane skladbe (gesla) pa pričakujem da se tako ali tako urejajo/zgledujejo po teh. Ne vem, a se s tem ko izbrišeš neko geslo, to recimo tudi izgine iz googlovega brskalnika, takoj ali čez nekaj časa? [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:25, 27. april 2021 (CEST)
:::::Odvisno od velikosti Googlovega in Wikipedijinega t.i. "cacheja" (nekaj podobnega kot arhiv). Ampak tukaj je na prvem mestu Wikistrežnik, zato bi trajalo recimo ene dve tri ure v primeru, da nobeden ne obišče strani; če pa, je ta verjetno indeksiran hitreje. Je pa pmm malo tudi razlike v enwiki in slwiki; kajti iz enwiki se napajajo Alexa, Googlovi roboti, chatboti,... Vem pa da lokalno na wikiju ta izgine takoj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:31, 27. april 2021 (CEST)
::::::Hvalaǃ Vsaj da zgine na wikiju, na googlu se pa tudi najkasneje v nekaj dneh na prvi strani zadetkov vzpostavi novo updejtano stanje. Vidim da se drugače razumeš v tehnikalije. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 20:39, 27. april 2021 (CEST)
:::::::Da ti vrnem uslugo. Tukaj je kombinacija hardwara (server&disk) in softwara (cache&programska oprema). [[:en:Cache (computing)|Cache]] je shranjevanje informacij na način, da ti jih server "izpljune" hitreje kot ob dostopanju v navaden DRAM. Ta je pa prebran z nekim algoritmom (lahko je linearni, ...), ki je ponavadi (ni pa nujno) optimiziran z delovanjem na drugi niti računalnika (t.i. "multithreading"). Vendar je spuščanje na nove niti odvisno od procesorjeve zasedenosti. Ko je ta prezaseden, algoritem več ne shranjuje in sistem postaja vse počasnejši. Temu pravimo "lag" (v online-igrah npr. zmanjšanje FPS, v Wikipodatkih bolj počasi shranjuje vnešene popravke ipd.). Poznamo tudi client-side lag in server-side-lag. Prvi nastane na tvojem PC, drugi pa na serverju. Odzivnosti/moči algoritma v dani situaciji se tudi reče [[:en:Best, worst and average case|best case scenario]], če pa pride do laganja, je pa worst case scenario. Zaradi tega nihanja v opremi ima server zmeraj/veliko večino časa več shrambe, kot jo potrebuje.<small><sub>PS:To ni profesionalna razlaga.</sub>. LP,</small> '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:58, 27. april 2021 (CEST)
::::::::No, to je kar konkretno strokovna razlaga. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 15:17, 29. april 2021 (CEST)
:::::::::@[[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]]: {{opravljeno}} Brisanje preusmeritev je zaenkrat končano. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:01, 29. april 2021 (CEST)
::::::::::Gut. Tu so še preostali linki za zbrisat. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 18:52, 29. april 2021 (CEST)
*[[Heja Hej Viole]]
*[[Šum na srcu (pesem)]]
*[[Lastovke (pesem)]]
*[[Diamond Duck (Maraaya)]]
*[[Cvetje v jeseni (pesem)]] / [[Cvetje v jeseni (skladba, O.S.T.)]] - pravzaprav se naslovni skladbi uradno reče "Cvetje" (že prestavljeno) [https://www.discogs.com/Urban-Koder-Cvetje-V-Jeseni/release/3516657/image/SW1hZ2U6NjgxNjQxNg== ][https://www.discogs.com/Urban-Koder-Cvetje-V-Jeseni/release/2791887/image/SW1hZ2U6NDk4MDAwNg== ]
*[[Sreča na vrvici (pesem)]]
*[[Pohorska brigada (singl)]]
*[[Igra (pesem)]]
*[[Čudna noč (pesem)]]
*[[Heart of Gold (pesem)]]
*[[Na juriš (pesem)]]
*[[Mississippi (singl)]]
*[[Ne čakaj na maj (pesem)]]
*[[Moja dežela (1986)]]
*[[Mama, prihajam domov (pesem)]]
*[[Muza (pesem)]]
*[[Luna (Nika Zorjan ft. Haller)]]
*[[Tujci (pesem)]]
*[[Ti boš vedno prvi (pesem)]]
*[[Zimska (pesem)]]
*[[It's Complicated (Maraaya ft. BQL)]]
*[[Po dekle (valček)]]
*[[Zate (Pop Design skladba)]]
*[[Zate (Bazar skladba)]]
*[[Verjamem]] (('''razločitev''')-rabi vsaj 3 ista gesla)) ni potrebna, saj je bila skladba E. Boto prva z tem geslom, edino drugo je kasneje nastala istoimenska stranka (ostane kot je). Zato se lahko [[Verjamem (pesem)]] zbriše in preusmeri/kopira na [[Verjamem]].
:Pred brisanjem popravita povezave, ki kažejo na preusmeritev; na '''Šum na srcu (pesem)''' recimo kaže [https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/%C5%A0um_na_srcu_(pesem) kar 17 strani]. Kot sem omenil že pred časom, pa s preusmeritvami načeloma ni nič narobe in jih je v takih primerih bolje pustiti. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 19:51, 29. april 2021 (CEST)
::Vsi zgornji bodo popravljeni, že izbrisani so pa tudi. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:52, 29. april 2021 (CEST)
:::Juhejǃ Mišn akomplištǃ V kategoriji [https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Slovenske_skladbe Slovenske skladbe] je vseh '''138''' naloženih slovenskih skladb updejtanih in "standardiziranih". Vse na novo naložene naj se urejajo tako. [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[Uporabniški pogovor:Sportomanokin|pogovor]]) 21:49, 25. maj 2021 (CEST)
==Hvala==
Prehitro natipkano.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:12, 10. april 2021 (CEST)
:Ni problema, je že urejeno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:13, 10. april 2021 (CEST)
== Nepotrebno oblikovanje ? ==
Ali mi lahko poveš, zakaj se mučiš z oblikovanjem infopolj v smislu, da brišeš prazne prostore do enačajev. Ali je to tehnično iz katerega koli razloga potrebno, ali ti je tako le všeč. Primer [[Jez Grande Dixence]], pa jih je več. Poleg tega sprašujem, zakaj menjaš sliko v infopolju s šifro iz wikidata. Se je že zgodilo, da mi tista ni bila všeč ali je bila enaka z boljšo resolucijo, pa si jo zamenjal? posebej je to pomembno pri umetniških slikah.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:03, 22. april 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Sam jih ne brišem, ker to zame očitno naredi programje. V VisualEditorju se odpre podokno z parametri in vrednostmi. S postavitvijo nimam ničesar, saj sam pobrišem le vrednosti. Slike pa sem v infopolju zamenjal zato, ker so že sedaj uvrščene v [[:Kategorija:Lokalna slika ustreza sliki v Wikipodatkih|Kategorija:Lokalna slika ustreza sliki v Wikipodatkih]], vendar infopolje teh ne vnese samo. Zato imamo predlogo {{tl|slika d}}, ki uvozi sliko iz wikipodatkov. To je pravzaprav zaželeno saj s tem pride do redukcije podatkov -> več prostora za članke ob isti infrastrukturi (serverjih&diskih). Če ti slika ni všeč, jo lahko zamenjaš tam. Link do specifičnega t.i. objekta najdeš na levi strani, kjer piše Predmet v Wikipodatkih. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:26, 22. april 2021 (CEST)
Hvala za pojasnilo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:53, 22. april 2021 (CEST)
:Brez skrbi, z veseljem pojasnim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:57, 22. april 2021 (CEST)
== Hvala! ==
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Mudroslov] Hvala in oprostite!--[[Uporabnik:Mudroslov|Mudroslov]] ([[Uporabniški pogovor:Mudroslov|pogovor]]) 23:49, 30. april 2021 (CEST)
:Ja, ni panike. Sem popravil. Kar tako naprej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:58, 1. maj 2021 (CEST)
== Karantanija ==
Spoštovani ! Karantanija
Zaklenili ste spletno stran Karantanija Uporabnik Jalen pa ne odgovarja na vprašanja. Stara trditev
"večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična" ni bila referencirana na noben vir.
In še to je le eden od pogledov -virov in zato sem popravil, da o temu obstajajo različna mnenja.
I.
Popravil sem:
''Na vprašanje ali je bila tudi prva slovenska država pa obstajajo različni pogledi. Nekateri avtorji tudi zatrjujejo, da
da je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična.''
Uporabnik Jalen pa je ponovno popravil na staro verzijo:
'' čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična.''
To ni res. Nihče tega ne trdi, avtorji pravijo le, da je to bilo verjetno. Jalen pa to izjavo zapiše kot trditev.
II.
'' Na vprašanje ali je bila tudi prva slovenska država pa obstajajo različni pogledi.'' To je moj drugi popravek. Temu je res tako. Kar nekaj avtorjev, ki so odspodaj referencirani zapiše, da se gre za prvo slovensko državno tvorbo. Nekateri novejši zgodovinarji pa pravijo, da temu ni tako in imajo zato svoje argumente. Torej je treba bralcu predstaviti obe stališči.
III.
Vsi moji popravki so šli v smeri, da opozorim bralce, da obstajajo različna mnenja, kar je temeljni duh Wikipedije.
Jalen pa želi zapisovati ultimativne trditve in predstavljati le eno plat. To pa je v nasprotju s principi Wikipedie. G. Jalen ne odgovarja mojemu vprašanju na ta popravek, vi pa ste stran zaklenili. Vem, da g Jalen piše veliko prispevkov, lasti pa si pravice na WIKIPEDIJI, ki mu ne gredo. To je, da vsiljuje svoje mnenje in krši temeljna načela WIKIPEDIJE, to sta odprtost in nepristranskost.
IV.
Prosim, da kot glavni admin popravite nazaj in date prispevkom verodostojnost.
Peter Kodermac
:Tukaj nisem glavni admni, sem pa mogoče zadnje čase najdejavnejši... Glavnega admina sploh ni. Glede vključevanja raznih manjšinskih teorij pa je v te namene napisana smernica o [[Wikipedija:Nepomembnost|nepomembnosti]]. Ta mdr. pravi tudi: "''Stališča neznatnih manjšin naj ne bodo predstavljena kot stališča opaznejših manjšin in morda sploh ne bi smela biti predstavljena''". Če je to nekaj avtorjev, jih navedi; če ne, je pa to zavajanje. Sploh pa pogovor za take opravke je [[Pogovor:Karantanija]]. Več o tem bi lahko kaj tudi povedal {{u|Jalen}}; vendar pa se mi zdi, da na količino predebatiranega to sploh ni potrebno. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:46, 5. maj 2021 (CEST)
== Opomba o prevodu na pogovorni strani članka ==
Sprašujem, če bo opomba na pogovorni strani članka o prevodu od sedaj običaj, ali je to kakšna nova zahteva wikipedije. Če da, jo lahko dodam tudi sama. Ali boš to dodal tudi na vseh ....tisoč drugih člankov?
Pogosto pa prevod ni samo iz angleščine, če je članek tam skromen, tudi kombiniram in ni kar avtomatično za napisat opombo.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:40, 8. maj 2021 (CEST)
:Angleška verzija o kopiranju znotraj Wikipedije pravi:
:#"Translations of copyrighted text, even from other Wikimedia projects, are derivative works, and attribution must be given to satisfy licensing requirements. When translating material from a Wikimedia project licensed under CC BY-SA, a note identifying the Wikimedia source (such as an interlanguage link) must be provided in an edit summary in the translated page, ideally in its first edit. Where applicable, the template <nowiki>{{Translated page}}</nowiki> may also be added to the talk page to supplement copyright attribution. You may use an edit summary like (using French as an example) Content in this edit is translated from the existing French Wikipedia article at <nowiki>[[:fr:Exact name of French article]]</nowiki>; see its history for attribution."
:Sam sem hotel popraviti le članke v okviru CEE Pomlad 2021, saj naj bi ti bili neoporečni. S tem nadalje ne mislim, da so tvoji prispevki kakor koli napačni. Odkrito rečeno se predloge držijo le redki urejevalci (predvsem {{u|TadejM}}). Ne bi pa nabil okvirčka na vseh 37.500 člankov, pod katerimi si ti podpisana in so prevedeni iz XX jezika. Nadalje bi jo uporabil samo v primeru, ko je prevod samo iz enega jezika. Druga možnost je, da se doda interwiki povezavo do prevedenega članka ([[:en:1693 Sicily earthquake]]. Uporaba predloge oz. linka ni nujna, je pa zaželjena. Se strinjaš? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:02, 8. maj 2021 (CEST)
::Sem mnenja, da povzetek urejanja (npr. ''prevod iz en'') pri ustvarjanju prevedenega članka zadostuje, kot Ljuba in ostali wikipedisti tudi sicer naredijo. Predloga o prevedeni strani ima PMM smisel le, če je opremljena s parametrom ''|version='', ki pa ga skoraj nikoli ne uporabljamo. Z njim se ohrani podatek o tem, iz katere redakcije (verzije) izvorne strani je bil narejen prevod. Vsebina člankov na en:wp se zeli hitro spreminja in čez nekaj mesecev ne bo več nikomur jasno, za prevod katere različice gre. Gl. [[Predloga:Prevedena stran]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:24, 8. maj 2021 (CEST)
:::V skladu z licenco CC je treba navesti avtorja, kar lahko:
:::*pri kratkih sestavkih z enim avtorjem naredimo neposredno (npr. <code>besedilo je prvotno prispeval <nowiki>[[Uporabnik:Zgled]]</nowiki> dne {{CURRENTDAY2}}. {{CURRENTMONTHNAME}}a {{CURRENTYEAR}}</code>);
:::*pri dolgih prevodih besedila z več avtorji pa se večinoma navede povezava na izvorni članek. To lahko naredimo v povzetku urejanja ali bolj pregledno s predlogo {{tl|prevedena stran}} na pogovorni strani.
:::Se strinjam, da je zelo priporočljivo navesti ID izvorne redakcije, če je bila seveda samo ena. Za podrobnosti glej [[:meta:Terms of use#7._Licensing of Content|meta:Terms of use]] in [[:en:WP:PATT]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:50, 8. maj 2021 (CEST)
== Jedrska elektrarna ==
Pozdravljeni,
najprej bi se radi opravičili, da smo geslo "jedrska elektrarna" popravili kar direktno in ne najprej v svojem peskovniku. To je naše prvo spreminjanje obstoječega gesla in bomo bolj pozorni v bodoče. Pregledali smo obstoječe geslo "jedrska elektrarna" in smo mnenja, da ima obstoječe geslo prostor za izboljšave, zato smo ga popravili. Predlog novega gesla se nahaja na povezavi: https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Icjt/sandbox?venotify=created. Smo namreč Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča ali na kratko ICJT, ki je del Instituta "Jožef Stefan", vodilne raziskovalne institucije v Sloveniji. Na ICJT usposabljamo bodoče jedrske strokovnjake in informiramo javnost o jedrskih tehnologijah. Naša vizija je podajanje zanesljivega in kakovostnega vir znanja o jedrskih tehnologijah.
V kolikor vam sprememba gesla ni ustrezna, me zanima ali se lahko dogovorimo, da vsaj popravimo obstoječe geslo. Radi bi, da bi bile javnosti podane ustrezne in strokovne informacije s strani strokovnjakov iz tega področja.
Hvala za odgovor in lepo vas pozdravljamo,
ICJT--[[Uporabnik:Icjt|ICJT (Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Institut "Jožef Stefan")]] ([[Uporabniški pogovor:Icjt|pogovor]]) 14:22, 13. maj 2021 (CEST)
:Vrnil sem zato, ker je tvoja/vaša verzija povozila vse dotedanje delo. Članek na sedanjem naslovu skopiraj v svoj peskovnik in ga združi s starim, če "je kaj uporabnega". Mogoče bi našel še nekaj nasvetov na [[Wikipedija:Slogovni priročnik]] in [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Mogoče kakšen sklic več, prav tako pa ne pozabi na dodajanje povezav na mednarodno jedrsko organizacijo ipd. iz tega področja; kajti če je samo povezava na icjt je to neuravnoteženo in pravzaprav [[Wikipedija:Nepristranskost|pristransko]]. Na koncu članek še [[Wikipedija:Kategorizacija|kategoriziraj]]. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:47, 13. maj 2021 (CEST)
Pozdravljen,
dopolnila sm verzijo za geslo Jedrska elektrarna v svojem peskovniku. V geslo sem vključila obstoječo verzijo gesla ter malce smo jo še dopolnili. Novo geslo zajema področja katera so zajeta v obsoječem geslu ter se osredotoča na opis jedrske elektrarne na splošno, saj se bi tipi elektrarn podrobneje opisali ločeno po geslih. Preden spremenim geslo za jedrsko elektrarno, se raje še enkrat pozanimam ali gre lahko novo geslo "live". Hvala za odgovor in pomoč :)
Sara --[[Uporabnik:Icjt|ICJT (Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Institut "Jožef Stefan")]] ([[Uporabniški pogovor:Icjt|pogovor]]) 15:37, 26. maj 2021 (CEST)
Pozdrav. Članek Jedrska elektrarna je precej kvalitetno spisan članek (je tudi [[Wikipedija:Izbrani članki|izbrani]]) in ga nima smisla pisat na novo. Brez problema pa ga lahko dopolnjuješ (ter se pri tem držiš sloga in navajanja virov), pri čemer gradiš na stari verziji. Tvoja različica (v peskovniku) je recimo tudi precej krajša od originala in slogovno slabša, zato zamenjava ne pride v poštev.--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 18:09, 26. maj 2021 (CEST)
==[[Habeas corpus]]==
Urejanje sem v glavnem zaključil, razen sklicev, kjer bi rad prestavil opombe v ustrezno poglavje – pa se ne spomnem več, kako se to uredi. Bi mi lahko povedal, kje naj najdem navodila? Hvala, --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:11, 22. maj 2021 (CEST)
:Nisem prav povedal. Sem prebral vse o navajanju virov, a imam te pomisleke: če odprem odstavek ==Opombe==, (1) velja <nowiki>{{Sklici}}</nowiki>? In (2) v besedilu velja <ref>? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:21, 22. maj 2021 (CEST)
::Opombe določiš z parametrom group znotraj <ref> značk. Nato jih prikažeš z <nowiki>{{sklici|group=opombe}}</nowiki>. Če kaj ne gre, me lahko kontaktiraš. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:34, 22. maj 2021 (CEST)
:::Hvala, sem uredil. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:29, 23. maj 2021 (CEST)
== Wikipodatki v infopolju ==
Dober večer, zanima kako se v infopolje vstavi wikipodatke kot npr. starost, zastava ipd. Vidim, da si vse to uredil v mojih člankih pa se ti zato zahvaljujem in me zato zanima kako si to naredil. Slišal sem sicer, da se wikipodatki sami napajajo v infopolje, je to res? Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:46, 28. maj 2021 (CEST)
:Ja. Sicer niha od infopolja do infopolja, ker vsi niso enako posodobljeni. {{tl|Infopolje Oseba}} iz Wikipodatkov pobira datum rojstva&smrti, kraj rojstva&smrti ter poklic. Poleg tega tudi sliko in ime v originalu (torej za Tarakanova verjetno v ruščini). Parametre pusti samo prazne, vendar članka ne pozabi povezati z ustreznim objektom v Wikipodatkih. Prav tako ti ni treba več dopisovati teh kategorij: Rojeni leta XXXX, Umrli leta XXXX in Živeče osebe (pogojno). Če ti kaj ni jasno, me kar vprašaj. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:51, 28. maj 2021 (CEST)
==Infopolje Cerkev==
Pozdravljen, A09090091. Mislim, da bo delna zaščita za [[Predloga:Infopolje Cerkev]] dovolj. V zgodovini infopolja ni nobenega vandalizma. Popolna zaščita se uporablja za Glavno stran in kakšne res temeljne predloge, npr. {{tl|!}} ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 14:49, 1. junij 2021 (CEST)
:Sem spremenil, ostale bi pa pač pustil; saj smo imeli zadnje čase nekaj računov, ki so bili potrjeni a so še vedno vandalizirali. Na račun takih "urejevalcev" taki, kot si ti, na žalost izgubijo pravico do urejanja tistih strani. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:26, 1. junij 2021 (CEST)
== Ustvarjanje infopolja ==
Pozdravljen, v nekaterih člankih sem videl, da bi lepo spadala infopolja pa me zanima če mogoče veš, kako se ustvari novo infopolje. Primer: v članku Jedrska elektrarna Černobil bi dodal infopolje: elektrarana, pa infopolje s takšnim imenom v naši wikipediji še ne obstaja. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 11:19, 12. junij 2021 (CEST)
:Samo skopiraš predlogo iz enwiki (išeš v imenskem prostoru Template: !) in prevedeš parametre ''data_label''. Na koncu jih povežeš z ostalimi v Wikipodatkih. Ne pozabi dodati še dokumenatcije na /dok podstran predloge. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:22, 12. junij 2021 (CEST)
Sem ravnokar ustvaril ampak mislim, da se mi je nekaj zalomilo. Lahko pregledaš? [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:07, 12. junij 2021 (CEST)
:Premalo si skopiral. Zaenkrat bi potreboval še prevod in verjetno še kakšno predlogo v ozadju. Ne pozabi na dokumentacijo. Če smem pingati @[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], ki bo verjetno vedela kako in kaj. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:13, 12. junij 2021 (CEST)
Super hvala. Če smem vprašati še, kaj je to dokumentacija točno?[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 12:17, 12. junij 2021 (CEST)
:Podstran predloge (torej [[Predloga:Infopolje elektrarna/dok]]) je stran, kjer se opiše, kako predloga deluje, se našteje parametre in še nekaj blablaja, ki je uporaben samo za nekaj največjih geekov. :) Nič zapletenega. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:22, 12. junij 2021 (CEST)
:: Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:08, 12. junij 2021 (CEST)
==Rimsko cesarstvo==
V odgovor na tvojo pripombo pri predlogu za izbrani članek. Seveda nisem mislil nikogar drugega, posebno ne tebe, ki si celo konkretno (in korektno) sodeloval. Moj edini komentar ostaja PROTI, in sicer zato, ker je v sedanji obliki članek (1) nepopoln, ker mestoma še vedno pozna le eno polovico cesarstva, (2) pristranski, ker ponekod vsebuje stališča, ki jih Evropejec ne more sprejeti, (3) kakofoničen, ker nekateri odseki niso prevedeni v slovenščino, temveč v zulukafrščino, (4) skoraj brez virov, ker je večina virov prenešena iz angleščine in jih pisec TEGA (=slovenskega) članka ni videl niti z daljnogledom. Pa naj te vse to ne moti, saj gre za malenkosti! In članek naj le ostane “izbrani”, saj ni edina packarija te vrste. Bistveno je le to, da v areni frustriranih uporabnikov nekdo odnese pokal. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:51, 24. junij 2021 (CEST)
== Narekovaj ==
Vidim, da so te zmotili moji enojni narekovaji v članku [[Biskaja]]. Uporabljam jih že zelo dolgo in sicer na osnovi smernic [https://sl.wikipedia.org/wiki/Narekovaj]. Predlagam, da se opredeliš in eventualno popraviš nazaj. Ti, ki si jih popravil, niso primerni za namen.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 12:06, 10. julij 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Ni res, jaz sem jih popravil na osnovi teh smernic: [[Wikipedija:Slogovni priročnik]], zato ker tvoja dodana povezava sploh ni smernica slwiki. V predelku Narekovaji pa piše: V ''Wikipediji se navadno uporabljajo narekovaji » « (usredinjeni dvojni narekovaji).'' Pa o podobni temi smo se pogovarjali nekaj časa nazaj na pogovorni strani Dhmo-ja. Predlagam, da vprašaš še koga drugega, saj sem se sam ravnal po smernicah in ne obratno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:42, 10. julij 2021 (CEST)
O.K: potem pa poglej še tole v Pravilih [http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf], Primer: enojna narekovaja na začetku in koncu besede ali morfema, npr. aqua ’voda’, zaznamujeta pomen; ali
467 NESKLADENJSKA RABA NAREKOVAJA
Neskladenjsko se za navajanje pomena kakšne besede ali besedne zveze v jezikoslovju uporablja dvodelni enojni narekovaj zgoraj (’ ’): Tožilnik z nedoločnikom se v latinščini uporablja za glagoli ''dicendi'' 'rekanja' in ''sentiendi'' 'mišljenja'.
Bom pa še kakšnega lektorja kontaktirala.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:00, 10. julij 2021 (CEST)
:Hotel sem ti samo povedati, da tvoj wikilink v nasprotju z mojim ni smernica. Narekovaji so na Wikipediji tudi vprašanje enotnosti izgleda (v to skupino štejemo biovrstice, infopolja, tabele), saj bi bolj ali manj to moralo izgledati enako. [[WP:SLOG]] pa v uvodu tudi pravi: ''Urejevalske vojne zaradi izbire sloga so nesprejemljive, tudi če bi šlo le za uveljavljanje slogovne doslednosti.'' Predlagam, da preseliva v Podlipje, da bodo še drugi lahko kaj dodali. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:16, 10. julij 2021 (CEST)
== Izbris slike Ivan-jansa.jpg ==
Opazil sem, da ste pred kratkim izbrisali sliko https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ivan-jansa.jpg, ki sem jo naložil pred časom na Wikipedijo. Kot razlog ste navedli "kršitev avtorskih pravic". A lahko pojasnite, čigave točno avtorske pravice so bile kršene? Torej slika je bila iz filma in je bila z objavljena z dovoljenjem avtorjev filma. [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 00:14, 14. julij 2021 (CEST)
:Slika je bila neuporabljena v članku že več let. Prav tako slika, ki je bila (sodeč po opisu) naložena iz arhivov RTVSLO, ne bi smela imeti GDPL/CC-BY-SA licence. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:57, 14. julij 2021 (CEST)
::Hm, OK, torej zakaj je bila izbrisana, ker ni bila uporabljena ali zaradi licence? Ker licenca ni bila GDPL/CC-BY-SA, ampak je bila public domain. Slika je bila posredovana s strani avtorjev filma z dovoljenjem avtorjev. Oni so jo dali v public domain. To je tudi pisalo na datoteki. [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 19:26, 14. julij 2021 (CEST)
:::Slika je bila takrat označena s PD in ni bila uporabljena, kar je pogosto znak, da je a) prosta verzija ali b) slika ni uporabna. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:21, 14. julij 2021 (CEST)
:Ker je avtor besedila Ministrstvo za notranje zadeve, spada v javno domeno. Na zbirki je za to [[:commons:Template:PD-SloveneGov|posebna predloga]], tu je ni, zato sem dal splošno {{tl|PD}}.<small>-Ta [[Wikipedija:Na pogovornih straneh se podpiši|nepodpisani]] komentar je dodal/-a [[Uporabnik:Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]] • [[Posebno:Contributions/Sporti|prispevki]]){{#if:14. julij 2021| 14. julij 2021|}}.</small><!-- Predloga:Nepodpisani -->
:Zanimivo, torej v resnici je to PD, kot pravi [[Uporabnik:Sporti]], torej potem "kršitev avtorskih pravic" ne more biti razlog za izbris? [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] ([[Uporabniški pogovor:Mitar|pogovor]]) 22:27, 14. julij 2021 (CEST)
== Provinca ali pokrajina==
Pri pisanju člankov o Španiji sem naletela v že napisanih člankih in kategoriji kompletno zmešnjavo med sopomenkama ''provinca'' in ''pokrajina''. Največja perla je članek [[Badajoz (provinca)]], tu so še [[Alicante (pokrajina)]], [[Almeria (pokrajina) ]], pa [[kategorija:Pokrajine Španije]], nekaj sem člankov že napisala sama in uporabljam provinca.
Treba bo uskladit pa se ne znam odločit katerega od pojmov vzeti. V FRAN-u je vseeno, čeprav se glede na definiciji, nagibam k provinca. Kaj meniš?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:42, 19. julij 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: iskreno rečeno mi je vseeno, čeprav se ne znam prav točno opredeliti. PMM bi bilo smiselno narediti to še pri drugih državah. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 19. julij 2021 (CEST)
Svoj čas je bilo o tem govora pri italijanskih pokrajinah/provincah, pa ne najdem točno kje. Takrat je ostalo, da je bolje uporabljati »pokrajina« (da se izognemo tujki), vendar ostane »provinca« v tistih primerih, ko bi »pokrajina« lahko imela samo geografski pomen. Recimo ''V Pokrajini Umbrija je pokrajina pretežno gričevnata.'' bi bilo bolje napisati ''V Provinci Umbrija je pokrajina pretežno gričevnata.'', vendar je že takrat nekdo predlagal, da bi bilo še bolje ''Pokrajina Umbrija je pretežno gričevnata.'' --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:58, 20. julij 2021 (CEST)
:Provinca je (tehnično) gledano politični konstrukt, ki so ga uvedli Rimljani za upravljanje (čeprav je včasih tudi regija, ki je danes bolj statističnega pomena), medtem ko je pokrajina nekaj zgodovinskega z enako kulturo ipd. (od tod tudi zgodovinske pokrajine Goriška, Kranjska, Štajerska, Istra, ....) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:33, 20. julij 2021 (CEST)
== Vstavljanje dveh infopolj v eno ==
Zdravo, zanima me zakaj si mi v zadnjih dveh člankih: [[Avtonomna regija Tibet]] in [[Lasa]] infopolje Chinese vstavil v infopolje settlement? Ko to narediš se izgubi skoraj polovica infopolja (kitajska pisava na vrhu) ter uniči preglednost in izgled (vsaj meni je na videz lepše če sta infopolji vsaka na svojem mestu). Lepo bi te prosil, da obrazložiš, če je za tem kakšen konstruktiven razlog, ker drugače bi jaz najraje tvoje spremembe povrnil. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:04, 24. julij 2021 (CEST)
:V bistvu naj bi infopolja imela parameter module in child, vendar {{tl|Infopolje naselje}} tega nima. PMM izgleda rahlo "našarjeno", seveda pa je to samo stvar okusa. Sam bi infopolje prilagodil, saj bo potem samo en okvirček, namesto 3. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:06, 24. julij 2021 (CEST)
Ne razumem točno.. zakaj bi morala imeti infopolja parameter module in child? Jaz sem se zgledoval po :ewniki (glej: [https://en.wikipedia.org/wiki/Lhasa Lhasa]), kjer jih ne združujejo, kar pripomore k preglednosti in izgledu. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:12, 24. julij 2021 (CEST)
:Včasih infopolja gredo skup: inf. Chinese in inf. oseba za osebe na latinskih wikijih z kitajsko transkripcijo. Ta dva parametra sta zelo uporabna. Stiskanje kitajskega infopolja pa nastane zato, ker sem za priključitev uporabil parameter footnotes. Če bi dodal/i ta dva parametra (oz. module), bi dobil lepši pogled, tako kot v [[Lazzaro Cattaneo]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:03, 24. julij 2021 (CEST)
== Olimpionik ==
Minuto po mojem prispevku ste dodali Primoža Rogliča preko mojega prispevka. Prosim, če se odloči, ali bodo olimpioniki urejeni kronološko ali po abecedi. Zdaj je čudna kombinacija obojega.{{nepodpisani|Markohrastovec}}
: Sem popravil na seznam po kronološkem vrstnem redu. --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:10, 28. julij 2021 (CEST)
== Liste des châteaux en Slovénie ==
Hi! I'm going to answer you here rather than [https://fr.wikipedia.org/wiki/Discussion_utilisateur:Kam%C3%A9au#Liste_des_ch%C3%A2teaux_en_Slov%C3%A9nie on my discussion page], I guess my message will be more likely to be seen here :)
:« Hi! I saw your post on Slovenian Portal here on frwiki. I took a look at it and noticed a few castles missing. Is there inclusion criteria for such a list, because you miss quite a lot of them? I suggest to take missing castles from here, because this is more-or-less biggest list that I found. If you need help translating to English, please contact me. »
::So, idk about any criterias for the list, but i only included castles that had an English wikipedia article, or a slovenian one with enough sources. I prefered to only include only a fraction of slovenian castles rather than spreading misinformation or informations i couldn't verify by myself. I don't have any books or physical sources about this subject.
::By the way, I have to admit I didn't understand quite well the system of "traditional regions" : are they officially used by the authorities? or do you use [[Statistične regije Slovenije|statistical regions]]? When i tried to determine a region for each castles, slovenian and english articles gave me different regions, sometimes using traditional regions, sometimes statistical etc. So i just used the traditional ones and checked on google maps in which region each castles was.
::I hope my English was understandable and thank you for your help! --[[Uporabnik:Kaméau|Kaméau]] ([[Uporabniški pogovor:Kaméau|pogovor]]) 10:39, 29. julij 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:Kaméau|Kaméau]]: Maybe I can help you with the second part, because I have another question :) So, castles in Slovenia were built before "statistical regions" popped-up across especially Europe. Traditional regions were all dutchess, 4 in Slovenia but with parts in Croatia and Italy too. Traditional regions (Kranjska, Goriška, Istra, Štajerska, Koroška and Prekmurje) are mostly used in media, but with some gray area, which they put the subjected area "as they wanted" (like myb Žiri, for which I can find some maps with municipality in nowdays Gorenjska and also Primorska). But maps with both Istra and Goriška are rarer and they are joined into Primorska. In modern times we use mostly [[:en:Statistical regions of Slovenia]] as these are mostly mentioned in govermental statistic, but media/press-agenices will use names in [[:en:Category:Historical_regions_in_Slovenia]], but not all of them. Hope I made it clear, becuase it is quite complicated as these regions reflect history on area of Slovenia.
:Another question popped up as I was watching TDF. Is chateaux in French strictly "castle" or "grad" in Slovene? Whilst there are no forts (West Point, for example) we have "tabor"s, fortificated walls around churches built in time of Osman invasion. They are about 100 of these in Slovenia, what do you think, should we include it? Link, sadly in German: [[:de:Tabor (Wehranlage)]].
:Hope you understand, have a nice day! '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:44, 29. julij 2021 (CEST)
== Izbris strani ==
Pozdravljen, a bi lahko ti, ki si admin, izbrisal stran Velika lakota 1315-17, saj v njem nič ne piše, temveč samo ena neumnost "yo soy tu". To besedo sem izbrisal in napisal, da je članek potreben izbrisa. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:22, 6. avgust 2021 (CEST)
:Je že uredil MZaplotnik. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:28, 6. avgust 2021 (CEST)
V redu, super. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 23:30, 6. avgust 2021 (CEST)
== iz / s ==
Nedavno sem videl, da [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Miselni_preizkus&oldid=5536380 si prestavil] stran 'miselni preskus' na [[miselni preizkus]]. O tej temi, se mi zdi, je bilo pred časom že nekaj povedanega (recimo vsaj 3×: [[Pogovor:Glavna stran/Arhiv#Tipo|1]], [[Pogovor:Bell P-59 Airacomet#Preskus~|2]] in še posebej '''[[Pogovor o kategoriji:Sovjetski preizkusni piloti|3]]''') – [[preizkusni pilot]]. Vidim, da je [[uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] nedavno v predlogi {{tl|LHC}} rabil npr. 'preskusi LHC' in ne 'preizkusi ~', zato mislim, da nisem osamljen pri rabi takšnih oblik. Rabil pa je npr. tudi [[Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino]], v besedilu pa 'preskus~ ~ ~' in tudi 'poskus~ ~ ~'. Vidim pa, da je v vmesniku zgoraj desno 'preizkusne funkcije'...--[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:18, 13. avgust 2021 (CEST)
:@[[Uporabnik:XJaM|XJaM]]: Fran te na zadetku ''preskus'' vrže na ''preiskus''. Za bralca je definitivno neugodno, če je nekje poimenovanje tako, drugje pa drugačno. Samo zaradi slovnične "pravilnosti" (kakršnakoli že) ter ohranjanja arhaičnih izrazov pa se mi ne zdi vredno prestavljati (primer ktgr. Orglavci). Sicer pa tudi Science Illustrated (slo. verzija) uporablja ''preizkus'', tako je vsaj v zadnjih dveh ali treh letnikih, pa verjetno tudi še prej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:43, 13. avgust 2021 (CEST)
'' SSKJ je bolj za preizkus, če ga prav razumem;). Bom zgladil. Hvala za namig! [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) 18:18, 16. avgust 2021 (CEST)
:{{u|A09090091}}, pišeš: ''Fran te na zadetku'' preskus ''vrže na'' preiskus. Preiskus ni prava beseda, prei'''z'''kus pač. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:22, 16. avgust 2021 (CEST)
::Hvala. Saj to je bilo mišljeno. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:46, 16. avgust 2021 (CEST)
== Navajanje knjig ==
Prosim ne vnašaj xy podatkov pod parametre za ime in priimek. Pri dokumentih ob šestdesetletnici Zbora odposlancev slovenskega naroda gre za kolektivno avtorstvo, zato <code>|author=Zbor odposlancev slovenskega naroda</code>. Leto nastanka 1943 bi lahko šlo kvečjemu pod parameter <code>|orig-year=</code>. Pa link do worldcat pod <code>|url=</code> je odvečen, ker se naredi ista povezava že z izpolnjenim <code>|oclc=</code>. Torej [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Alojz_Hren&type=revision&diff=5560287&oldid=5560167 takole]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:06, 20. avgust 2021 (CEST)
:Večina je bilo samoizpolnjenih v samodejnem navajanju. Predlagam popravek, da se ne ustvari URL link če ima knjiga OCLC številko. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:08, 20. avgust 2021 (CEST)
::Samodejno navajanje v VisualEditorju ali s kakim drugim orodjem? Če je VisualEditor, lahko mogoče {{u|Pinky sl}} kaj popravi. Drugače pa je vedno dobro preverjati rezultate samodejnih orodij pred objavo, sploh pri masovnih popravkih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:20, 20. avgust 2021 (CEST)
:::VisualEditor, pod zavihkom Navedi, se odpro tri opcije: Samodejno, Ročno in Ponovna uporaba. V samodejnem načinu vpišeš URL, DOI, ISBN, PMC/PMID, QID, naslov ali citat in ta se ti zgenerira. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:23, 20. avgust 2021 (CEST)
::::{{Opravljeno}} Vsi viri so bili popravljeni po tvojem popravku. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:29, 20. avgust 2021 (CEST)
:::::Hvala. Take primere se lahko sicer popravlja tudi z botom, da je manj truda. Za drugič ... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:42, 20. avgust 2021 (CEST)
== Članek napisan kot oglas ==
Pozdravljeni,
videl sem vaše komentarje na strani https://sl.wikipedia.org/wiki/Turizem_4.0 kjer ste označili, da je članek napisan kot oglas in potrebuje čiščenje.
Glede tega imam par vprašanj.
1. Ali to pomeni, da bo članek lahko odstranjen ali bodo samo ostali komentarji dokler se članek ne popravi.
2. Če prav razumem je potrebno odstraniti vse zunanje povezave in jih dodati spodaj, je tako?
3. Glede tona članka piše, da lahko točnejši opis težave lahko najdem na pogovorni strani, vendar tam ne vidim ničesar. Mogoče narobe gledam? Kakorkoli bi bil hvaležen, če lahko podate samo kakšen primer kaj bi bilo potrebno spremeniti in kako bi moralo izgledati.
Sem dokaj nov pri urejanje wikipedije zato sem hvaležen za pomoč.
Lep pozdrav -[[Uporabnik:Ouande6|Ouande6]] ([[Uporabniški pogovor:Ouande6|pogovor]]) 10:28, 5. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Ouande6|Ouande6]]: Hvala za obvestilo. Članek samo zaradi ene predloge ne bo izbrisan, kajti konec koncev je bil nominiran za "ste vedeli, da ...". Administratorji (ali kdorkoli drug) lepimo ta obvestila piscem člankom in bralcem in s tem sporočimo, da je s člankom nekaj narobe. To je lahko slog, ton besedila, premalo sklicev itd. Kar me je zmotilo, so notranje povezave v članku, te bi morale iti v razdelek Zunanje povezave na dnu članka. Tak vzorec je namreč dokaj pogost pri reklamah in cross-wiki spamu (vidim, da si ga popravljal tudi na enwiki).
:Glede tretje točke imaš prav, na pogovorni strani nisem pustil nobene razlage. Pogostokrat se zgodi, da ti okvirčki ostanejo v člankih tudi po več let; zato se na pogovorno stran (članka) ponavadi (ni nujno) ne napiše pojasnila. Če pa uporabnika zanima zakaj, pa so vedno tudi uporabniške strani. Za zgledovanje po urejenih člankih se lahko zgleduješ tudi po izbranih člankih ali drugih člankih (npr. [[France Prešeren]]). Če še kaj ni jasno, pa pogumno vprašaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:11, 5. november 2021 (CET)
== Slike knjižnih platnic ==
Naslednji petek se bomo v seminarju učili postavljanja slik naslovnic na lokalno Wikipedijo, zato te prosim, da s to nalogo ne prehitiš pisca članka. Sicer pa hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:58, 12. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Žal je to tukaj bilo potrebno. Glavna slika v infopolju ne more biti kršitev avtorskih pravic, zato sem jo bil primoran označiti kot kršitev AP po postavki [[commons:COM:BOOK]]. Svetujem, da študente seznaniš tudi z [[commons:Template:PD-Slovenia]], saj se lahko v Zbirko naloži le platnice knjig, ki so bile izdane pred 1970 ali če je platnica preprost motiv, torej le besedilo ali besedilo + slika, ki mora biti v javni lasti. Imetje knjige še ne daje pravice dajanja dela v javno rabo ali zaščito pod katerokoli drugo manj restriktivno licenco (CC-BY). Na žalost sem tu moral posredovati, vendar pa verjamem, da se uporabnica tega najbrž ni zavedala. Hvala za razumevanje, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:11, 12. november 2021 (CET)
::Seveda imajo študentje natančna navodila glede naslovnic, vendar vsega ni mogoče pri urah vzeti naenkrat, nekateri pač prehitevajo in se naredi napaka. Če boš ti namesto njih postavljal slike naslovnic z Bolhe, jih ne bom mogel v živo naučiti ne kako se slika obreže ne po kateri licenci morajo poseči. Ker je vsako leto nova generacija, je vsakič treba začeti znova. Nekaj se že naučijo, ko gremo skozi tvoje intervencije, ampak najbolj bo zaleglo, če naložijo in prav opremijo slike sami. Ker je letos v razredu več ljudi in ker se trenutno posvečamo slogu povzemanja (od stavka do stavka), strukturi člankov, iskanju informacij v tiskanih in spletnih virih itd., smo v zamudi in člankom na naši projektni strani ([[:v:Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2021/22]] in [[:v:Pogovor:Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2021/22]]) še nisem mogel priznati statusa zaključenosti. Najhitreje bi bilo, če bi jim sam popravil, ampak to ni vzgojno, zato te prosim za potrpljenje, če bodo nekatere od mojih zahtev v seminarju uresničene šele čez nekaj časa, najpogosteje tik pred vpisovanjem ocen. Sodelovanje urednikov zunaj razreda je zelo dragocena reč, o tem pišem v vrsti razprav (v zadnjem času jih sproti nalagam na [[:v:Objave: Miran Hladnik|Wikiverzo]]), bojim se samo, da nekaterim daje včasih potuho, da ne dokončajo članka sami. No, v skrajnem primeru takim dam novo nalogo. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:48, 13. november 2021 (CET)
:::@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: te popolnoma razumem. Upam, da ne zameriš. Glede teksta se še pri prispevkih nisem toliko ukvarjal. Če pogledaš urejanja na straneh študentov so to:
:::* pri seznamih: poprave napačnih povezav (te so prej kazale na razločitve ipd.), dewikifikacija nepomembnih oseb, tipkarske napake
:::* pri knjigah: ustvarjanje infopolj, nalaganje platnic (ki so prej manjkale). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:35, 13. november 2021 (CET)
== [[Giovanni D'Anzi]] ==
Dearest A09090091, thank you for your help, have a nice week end.
Greetings from [[Caselle Landi]].
[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 13:30, 13. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]]: No problem. Must say, the grammar wasn't even so bad as it is in a lot of cases. You can always ask for help. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:45, 13. november 2021 (CET)
:: Thank youuuuu, sincerely [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] ([[Uporabniški pogovor:Rei Momo|pogovor]]) 00:27, 14. november 2021 (CET)
== Urejanje strani seznama diktatorji ==
Pozdravljen, spet jaz, zanima me kaj meniš če bi v prihodnje uredil (jaz) stran Seznam diktatorjev in režimov po številu žrtev tako, da o njih ne pišejo besedila ampak podatki v tabeli. Tako se mi zdi še najboljše, ker bi potem bil tudi zgled bolšji in pomoje ne bi bilo več kakšnih razlogov za izbris. Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 15:27, 14. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]: Oblika v tem specifičnem primeru niti ni tako važna. Problem je bil v navajanju virov in njihovi ustreznosti. Predlagam, da ga sestaviš s sklici, ki so uporabljeni na člankih angleške Wikipedije. To pomeni, da vzameš reference zraven številk o žrtvah komunizma na enwiki in jih skopiraš v slwiki, vendar pa ne narediš sklica na enwiki, saj je ta sama po sebi zaradi nestalnosti nezanesljiv vir. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:10, 14. november 2021 (CET)
== Vprasanje ==
Zivjo.
Mi lahko poveste, zakaj mi na wikipediji brisete linke do mojih intervjujev? Ali kaj krsim? Hvala. Gregor Jazbec [[Posebno:Prispevki/178.58.152.178|178.58.152.178]] 00:57, 16. november 2021 (CET)
:Pozdravljen. Po dogovoru se tu tikamo, upam da te ne moti. Z dodajanjem zunanjih povezav moramo postopati preudarno. Vsi intervjuji osebe je ravno tako primerljiva tema kakor naštevanje vseh člankov nekega novinarja. S tem ne mislim, da niso uporabni, vendar pa hkrati niso dovolj uporabni v smislu Wikipedije za samostojno povezavo. Predlagam, da prebereš [[WP:ZP]] in [[WP:SPAMLINK]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:21, 16. november 2021 (CET)
Zdravo. Prebral wp zp in wp spamlink. Se vedno ne najdem enega argumenta, zakaj ne bi bilo ok. Linki imajo dodano vrednost, ker bralcu dodatno in bolj poglobljeno odkrivajo dimenzije mojega dela in razmisljanja o razlicnih tematikah. Ni reklama zame. Se vec, na tujih wikipedijah pri dolocenih (tujih) avtorjih vidim cel niz povezav na njihove intervjuje ali opise njihovih del in razmisljanj, prav na tak nacin, kot sem imel jaz. Prosil bi, da se linki vrnejo nazaj. Lpg [[Posebno:Prispevki/188.198.161.162|188.198.161.162]] 18:24, 16. november 2021 (CET)
:Nočem te užaliti, vendar osebnih mnenj tu v večini ne navajamo, predvsem ne nerelevantnih. To pomeni, da navajamo mnenja strokovnjakov svojega področja; vsekakor pa ne mnenja osebe o vseh perečih temah. Navajaš: "[...] Se vec, na tujih wikipedijah pri dolocenih (tujih) avtorjih vidim cel niz povezav na njihove intervjuje": ti so verjetno najbolj odmevni intervjuji osebe ali pa so strogo v tematiki; vsekakor pa niso navedeni vsi. V kolikor vidim, so to intervjuji predvsem vojaško-psihiatričnega področja, predlagal bi, da narediš selekcijo; nekatere tematike se prekrivajo. Vsekakor pa je to le stvar dogovora, kajti zgornje so smernice in ne pravila (se jih je pa priporočeno držati). Bi poprosil še @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpa]] za mnenje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:50, 16. november 2021 (CET)
== Mravljakova žaga ==
Pozdravljeni! Danes sem začel z opisom Mravljakove žage na Pohorju - in še preden bi lahko dodal še kaj več - ste mi osnovo članka že odstranili... Takšno ravnanje se mi ne zdi ravno vzpodbudno in moram priznati, da kar malo ubija ustvarjalnost... Pa tudi ni v slogu z vašim "Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu!". Razumem, da sta bila zapisana dva stavka in samo dodane koordinate. Vendar je bil to šele začetek opisa objekta, ki spada med tehniške spomenike v Sloveniji... Zakaj takšna hitrost pri odstranjevanju novih zapisov? Kako naj imam voljo dodati še kaj? Koliko stavkov je dovolj, da zapis ne bo odstranjen? {{nepodpisani|90.157.197.119}}
: Pozdravljen! Sam sem najprej malce okleval o izbrisu, vendar sem kasneje odločil na slabše. Če boš resnično razširil stran, jo lahko obnovim. Ponavadi se tako kratki članki (ali škrbine) brišejo zelo hitro, saj dva stavka nista ravno uporabna. Ravno obratno, pri branju se lahko porodi še več vprašanj. Za pomoč sem vedno na voljo. LP,--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:22, 22. november 2021 (CET)
Hvala za obnovo strani! Je prijatelj dodal še nekaj stavkov in slik. Več še sledi... {{nepodpisani|90.157.197.119|08:23, 23. november 2021}}
:Dva napotka: ne vstavljajta slik iz drugih virov brez dovoljenja (več: [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]) in ustni viri niso dovolj (več: [[Wikipedija:Preverljivost]]). Temu primerno sem članek pospravil, ker je bila stran tudi precej nametana. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:30, 23. november 2021 (CET)
== Težave z slikami v infopolju knjiga ==
Pozdravljen, ponovno jaz, oprosti če ti kaj težim, ampak potrebujem pomoč pri navajanju slik v infopolje knjiga. Pred kratkim sem napisal strani Huda Jama (knjiga) in Titova velika prevara: Kako je Tito zavajal Churchilla in slike se nikakor ne želijo pokazati v infopolju. Podobno težave sem imel na strani Slovenski razkol: Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora, kjer se je isto zgodilo. Lahko pogledaš kje je težava? Hvala vnaprej. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 21:24, 27. november 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]: Problem je v starejši tehnologiji, ki zajema vnos slike kot v članku (<nowiki>[[Slika:XXXX.YY|270px]]</nowiki>) in bi ga bilo potrebno posodobiti. Slike nedavnih knjig pa nalagaj lokalno, saj so še vedno avtorsko zaščitene in sam nimaš pravice do distribucije pod licenco CC-BY-SA. Skene sem na Zbirki predlagal za izbris, jih bom pa lokalno še naložil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:11, 28. november 2021 (CET)
== Otočec ==
Vir za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Oto%C4%8Dec&curid=124306&diff=5614703&oldid=5614699&diffmode=source novo številko] je bil isti kot za prejšnjo, že naveden: [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px/table/tableViewLayout2/ Prebivalstvo po spolu in po starosti, naselja, Slovenija, letno]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:59, 4. december 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: Imaš prav. Sem razveljavil poseg ter hvala za opombo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:40, 4. december 2021 (CET)
== Serije na POP TV==
Zdravo! Prosil bi Vas, če lahko z dodatnimi info ali pa popravki do sedaj napisanega pomagate oblikovati strani [[Sekirca v med]] ter [[Za hribom]]. Hvala že vnaprej za pomoč :) '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]'''|[[Uporabniški pogovor:VidicK01|✉]] 19:45, 4. december 2021 (CET)
:@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Žal ne spremljam serij, tako da z vidika vsebine ne morem ravno pomagati. Lahko pa ti pomagam z vidika Wikipedije. PS: Ni me treba vikati. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:51, 4. december 2021 (CET)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Razumem, hvala vseeno. Morda veš kje bi lahko dobil več informacij o takih serijah (poleg IMDB, 24ur.com ..)? Lp [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:53, 4. december 2021 (CET)
:::Vir 24ur.com je do produkcij POPTV kot spletni medij pristranski, saj je isto podjetje. To ne pomeni, da je narobe citirati 24ur, vendar v besedilo na wikiju ne spadajo npr. "čudovita vasica na zelenih tratah". Če ne najdeš drugih virov, morda ne zadošča kriterijem [[WP:POM]]. Virov je precej, če pobrskaš po spletu tako kot za Za hribom in Sekirca v med. Ker to ni neka kontroverzna tema, se prag uporabe novičarskih portalov ponavadi malo zniža. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:04, 4. december 2021 (CET)
::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Sem dodal infopolji v oba članka, pa te prosim za pregled. Če bi mi povedal glavne osebe, jih bom tudi dodal. Sem poskusil tudi z vsemi igralci v infopolju; vendar ta nato izgled natlačeno. Hvala vnaprej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:18, 4. december 2021 (CET)
:::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Najlepša hvala za pomoč. Glavne osebe so pri obeh napisane v okvirčkih ''liki'', morda bi lahko dodala le tiste res glavne osebe (npr. pri Sekirci v med tiste like do Lee Mihevc, ki so res najpomembnejši). Sicer pa je potem to tudi večinoma vse. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 09:23, 5. december 2021 (CET)
:::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Pozdravljen, imam eno hitro vprašanje glede urejanja v Wiki. Ko imaš tabelo in v njej obarvan okvirček, mene zanima, kako lahko pobarvam okvir tako, da bo polovica z eno polovica pa z drugo barvo? Hvala in LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 19:55, 5. december 2021 (CET)
::::::@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: To na žalost verjetno ni možno. Ga pa lahko razdeliš s pomočjo {{tl|Diagonal split header}}. Pazi, ugnezdene tabele niso ravno zaželjene (se ji izogibamo, kadar je le mogoče). Upam, da sem odgovoril na tvoje vprašanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:06, 5. december 2021 (CET)
:::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Super, najlepša hvala. Morda uporabim, sicer pa bom pustil kot je. Lep večer [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:27, 5. december 2021 (CET)
== Okupacija Javornika ==
Slika ni s spletne strani Bolha, temveč sem naslovnico fotografirala sama. Kljub temu me zanima, kako fotografije s spleta arhivirati, zato Vas prosim za razlago. LP, --[[Uporabnik:Tinkarasto|Tinkarasto]]
:{{ping|Tinkarasto}} Z arhiviranjem sem mislil samo v primeru, če bi sliko vzelo kje s spleta. Linke do slik lahko arhiviraš [https://web.archive.org/ tu], navodila za shranjevanje pa [https://help.archive.org/hc/en-us/articles/360001513491-Save-Pages-in-the-Wayback-Machine tu]. Tako bo vir slike viden tudi ko se bo oglas na Bolhi/Amazonu/Ebayu ... iztekel. Če si sliko naredila sama, lahko pod avtorja zraven ilustratorja (če je znan) ali založbe za sliko samo dodaš še <nowiki>{{Own}}</nowiki>. PS: Ni me treba vikati. Če ne bo šlo, me z veseljem kontaktiraš.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:05, 8. december 2021 (CET)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Hvala za odgovor. LP, --[[Uporabnik:Tinkarasto|Tinkarasto]]
== Sneguljčica in sedem palčkov (film, 1937) ==
When I asked about the deletion of Disney articles, you said that they were too badly translated and would be better off rewritten. So, can they be rewritten? I point to [[Sneguljčica in sedem palčkov (film, 1937)]] as an example because it has been deleted twice, and the second time was one of those vandalism articles by an IP that targets movies like this. But also, I didn't think IPs were allowed to create pages in this Wikipedia, but for some reason so many IPs have been making bad articles that get deleted. My point is, how are they able to create these pages, and shouldn't there be something to stop them? Not just the Disney vandals, other IPs too. I saw the deletion log for example and so many pages are created by IPs as vandalism. But back to the Disney articles, do you know who could rewrite them? I saw [[Levji kralj (film, 1994)]] was created by {{u|Henry3243}}, should it be deleted and recreated from scratch? I believe he too had made some pages that were deleted, but I forgot which ones and maybe not from that account, but from one of the many sockpuppets. However, I sometimes believe that the old history might be worth restoring for historical reasons. Because sometimes, there are good edits from native users, even on deleted pages. Like on Teletubbies as I mentioned before. Finally, I remember on Teletubbies, it used to have an infobox, which could be useful. So, at the very least, could anything (if there is anything) that was on Teletubbies before can be readded to it, even if the old history is not restored? I won't bother making the articles since I would not be able to rewrite enough. But I ask if any user or users might be interested in them. I saw one user (couldn't remember which one) say they were into animated films. Do you know which user that is and if they could create better versions of the articles? [[Uporabnik:I like peace and quiet|I like peace and quiet]] ([[Uporabniški pogovor:I like peace and quiet|pogovor]]) 01:06, 20. december 2021 (CET)
== How we will see unregistered users ==
<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">
<section begin=content/>
Hi!
You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki.
When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed.
Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help.
If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]].
We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January.
Thank you.
/[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/>
</div>
19:19, 4. januar 2022 (CET)
<!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 -->
== Predloga ==
Živjo. Prosil bi te, če lahko omogčiš Infobox executive government v slovenski Wikipediji.
Hvala in vse dobro v 2022--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 15:04, 5. januar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: Oprosti, da se ti nisem prej oglasil. Tudi tebi želim veliko delavoljnosti in dobrih stvari v '22. Kot vidim, ni nič zahtevnega, bojim se le njegove uporabnosti. Po mojem mnenju je infopolje samo za eno stran brez veze izdelovati. Koliko je takih kandidatov (sklepam vse strani o vladah XX države?). Če hočeš, ga lahko razmnožim z AWB. Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:47, 7. januar 2022 (CET)
:: Tako ja, mislil sem ga uporabljati za strani o vladah držav. lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 10:48, 9. januar 2022 (CET)
== Izbris strani Belo se pere na devetdeset ==
Pozdravljeni,
zanima me zakaj je bila izbrisana stran danes kreiranega članka Belo se pere na devetdeset. Najlepša hvala za odgovor, ElizabetaP [[Posebno:Prispevki/46.123.253.32|46.123.253.32]] 17:14, 10. januar 2022 (CET)
Sem videla, da ste mi popravili zatipkano napako in jo pravilno popravili. Najlepša hvala.
[[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] ([[Uporabniški pogovor:ElizabetaP|pogovor]]) 17:24, 10. januar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]]: Stran je bila premaknjena, saj je (kot si ugotovila) imela v naslovu tipkarsko napako. Prestavljanje je za sabo pustilo preusmeritev, jaz pa sem pobrisal le preumseritev.
:PS: Tu se tikamo, da je bolj kolegialno. Upam, da te to ne moti. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:34, 10. januar 2022 (CET)
Sploh, super in hvala še enkrat. [[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] ([[Uporabniški pogovor:ElizabetaP|pogovor]]) 22:34, 10. januar 2022 (CET)
== Preusmeritve ==
Ali mi prosim razložiš, kakšne preusmeritve so bile potrebne v mojih člankih o Kolumbiji, saj sem navajala slovenske naslove. Ne razumem.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:17, 10. januar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Nič ni narobe, jaz sem pa ustvaril preusmeritve z originalnih imen. Ne vidim, kako to ni v skladu s smernicami (o poimenovanju ali preusmeritvah). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:21, 10. januar 2022 (CET)
::Saj nič ne očitam, le ne razumem čemu je bilo to potrebno. Tak postopek sem prvič v 10 letih opazila. Članki se vendar navezujejo na besedila v drugih jezikih.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 21:24, 10. januar 2022 (CET)
:::S tem odpiramo možnosti za brskanje po vsebini tudi ostalim bralcem, ki morda sploh nimajo znanja španščine (primer: Grad San Felipe de Barajas; kjer povezava kaže na Castillo de ...) ali obratno; za npr. tujce, ki jim slovenščina še peša (primer: Catedral Basílica del Sagrario y San Miguel de Santa Marta, ki kaže na Bazailika stolnica Santa Marta). Preusmeritve so učinkovite tudi takrat, ko se morda ustreznega imena sploh ne spomniš ali veš, da je še kakšno drugo poimenovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. januar 2022 (CET)
== Slika RE-51 Triglav ==
Sem Našel na ShipSpotting vredu silk od Triglava:http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=1737060 {{nepodpisani|PannaSOS}}
:{{ping|PannaSOS}} Bom poiskal eno sam, saj tudi ta nima časa nastanka originalne fotografije. Vidim ene skene s poljskih knjig, bom poskusil rajši tam. Stvar navajanja virov pri slikah specifično ni stvar WIkipedije marveč ZASP (zako o avtorskih in sorodnih pravicah) ter komercialnosti Wikipedije, ki za pošteno uporabo zahteva vsaj avtorja, vir originala in datum.--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:01, 18. januar 2022 (CET)
:a ok, raumem, če karkoli najdete bo odlično [[Uporabnik:PannaSOS|PannaSOS]] ([[Uporabniški pogovor:PannaSOS|pogovor]]) 12:07, 18. januar 2022 (CET)
==[[Szczecin]]==
Živjo, Ščečin mora [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=Szczecin po pravopisu ostati] Szczecin. Pri imenih naselij iz latičnih pisav je doktrina, da se posloveni le najpogostejše, npr. Łódź je Lodž, Katowice so Katovice, splošnega pravila za podomačevanje ni. Gl .tudi [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-09-03#Wikipedija ni vozni red]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 15:53, 23. januar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]]: Bom vrnil, hvala za opozorilo. Edino kar mi ni jasno je, kako se definira "najpogostejše"? Hvala za odgovor, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:57, 23. januar 2022 (CET)
::Še najboljši odgovor je: zgodovina. Imamo recimo pravico, da uporabljamo obliko [[Lvov]] namesto na prvi pogled ustreznejše Lviv, ker je bilo to ukrajinsko mesto nekoč del naše skupne države - skrajno vzhodno mesto Avstro-Ogrske in se je (ruska) oblika Lvov zasidrala v slovenskih medijih, učbenikih in zemljevidih konca 19. stoletja in pri tem je ostalo. O glavnih mestih (tudi [[Krakov]] je bil nekoč glavno mesto Poljske, to ni bila od nekdaj Varšava) se je zmeraj dosti pisalo in je bila možnost, da so se podomačil njihov zapis, večja ... Zakaj pa smo od stotine poljskih mest podomačili tudi [[Katovice]], nimam drugega odgovora kot to, da je to mesto središče poljsko-slovenskih kulturnih in jezikoslovnih odnosov.
::Včasih jezikovni razvoj (tudi pravopis se seveda postopoma spreminja) ne gre v smeri podomačevanja, ampak v obratni smeri, k izvirnemu tujemu zapisu. Danes je glavno mesto Danske tako kar [[København]], če pogledamo zgodovino slovenskih pravopisov zadnjih 60 let, pa lahko vidimo predpisane oblike »Köbenhavn« ali »Kopenhagen« in »Kobenhavn«. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 16:33, 23. januar 2022 (CET)
:::Sedaj razumem, najlepša hvala. Vse prestavitve sem že vrnil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:52, 23. januar 2022 (CET)
== Koza zate! ==
[[Slika:Házikecske portré.JPG|left|150px]]
Na kozo
[[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 23:24, 29. januar 2022 (CET)
<br style="clear: both;"/>
== Baklava zate! ==
{| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;"
|style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Baklava - Turkish special, 80-ply.JPEG|135px]]
|style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | na če maš raj bosankso hrano kt koze lol drgač pa škoda da nimajo žlikrofov tlele
[[Uporabnik:Oli je preveč na wikipediji|Oli je preveč na wikipediji]] ([[Uporabniški pogovor:Oli je preveč na wikipediji|pogovor]]) 23:35, 29. januar 2022 (CET)
|}
==Josip Agneletto==
Oprosti, ne razumem, kaj sem narobe napisal. Povzemam: Pravilno poimenovanje je Agneletto, a je bila stran svoj čas prestavljena na Angeletto, morda zaradi podatkov Wikidata. Sem prestavil spet na Agneletto, a nisem dovolj spreten za poseganje v vikipodatke, pa bi te prosil, da malo pogledaš. Človeka sem osebno poznal, zato je popolnoma gotovo, da je pravilna oblika Agneletto. (MMG, v italijanščini to pomeni ''mlado jagnje'', medtem ko napačna oblika pomeni ''angelček'', vendar Agneletto gotovo ni bil ne jagenjček ne angelček, temveč značajen predstavnik Tržaških Slovencev v najhujši dobi njihovega obstoja – pa še priimka mu ne znamo zapisati.) Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:47, 16. februar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Popolnoma nič nisi storil narobe. Na wikipodatkih sem popravil vse jezikovne predloge, na Zbirki pa sem zaprosil za preimenovanje datoteke. Kar sem hotel zvedeti od tebe je, če je slučajno potrebno preusmeritev (nastala avtomatsko ob prestavljanju) izbrisati? Nanjo se ne povezuje noben članek. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:57, 16. februar 2022 (CET)
::Mislim, da je vseeno, če se briše ali ne, prav zato ker ni povezav na druge članke. Stori po svoji pameti, saj se na to razumeš bolje od mene. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:13, 16. februar 2022 (CET)
:::Sem izbrisal, da ne bo prihajalo do pomot. Hvala za sodelovanje, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:22, 16. februar 2022 (CET)
== Flickr ==
Živjo. Na portalu Flickr sem opazil, da ima Vlada RS svoj profil in ogromno foto materiala (https://www.flickr.com/photos/vladars/). A lahko to prosto nalagamo na Wikipedijo in uporabljamo v člankih?
Hvala za odgovor, lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 15:57, 17. februar 2022 (CET)
:Na žalost licenca ni dovolj prosta za Commons (glej [[:Commons:Commons:Flickr files]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:11, 17. februar 2022 (CET)
::@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: <s>Če manjka katera izmed slik ministrov, se jo lahko lokalno naloži (tudi obrezano) na slovensko Wikipedijo. Licence so CC-BY-NC, kar na žalost ne pride v upoštev; še vedno pa se jo lahko uporablja pod pogojem poštene uporabe.</s> Glej spodaj. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:34, 17. februar 2022 (CET)
:::A09, fotografija živeče osebe ne more biti naložena pod pogoji fair use. Samo slike preminulih oseb so lahko predmet poštene uporabe, ker jih ni mogoče nadomestiti. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 18:11, 17. februar 2022 (CET)
::::Ups, ti dajem prav. Hvala za opombo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:13, 17. februar 2022 (CET)
== Ochman ==
Rad bi se opravičil za slab članek »[[Ochman]]«, ki sem ga napisal predvčerajšnim. V [[Uporabnik:Pozdrawiam/Ochman|svojem peskovniku]] imam boljšo različico. Ali lahko jo objaviti? [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 18:15, 24. februar 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]]: Prihodnjič rajši ne uporabljaj avtomatskega prevajalnika. Ti lahko popravim v peskovniku ter nato prestavim v glavni imenski prostor? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:19, 24. februar 2022 (CET)
::Ja, prosim. [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 18:38, 24. februar 2022 (CET)
:::{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:59, 24. februar 2022 (CET)
:::: Hvala! [[Uporabnik:Pozdrawiam|Pozdrawiam]] ([[Uporabniški pogovor:Pozdrawiam|pogovor]]) 19:39, 24. februar 2022 (CET)
== Priročnik za prečrkovanje ==
Mogoče veš kje se že nahaja priročnik za zapis ruskih/ukrajinskih zemljepisnih imen v slovenščini na slo. Wiki. Vem, da sem ga še enkrat nekje videl, pa ga trenunto ne najdem...--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:11, 26. februar 2022 (CET)
: {{u|GeographieMan}}, tu je: [[Wikipedija:Zapisovanje ruskih imen]]. --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 19:51, 26. februar 2022 (CET)
::Hvala! [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 21:09, 26. februar 2022 (CET)
:::{{u|GeographieMan}}, glede ukrajinskih imen še tole: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5525/ukrajinska-in-beloruska-imena-uporabiti-ruski-zapis-ali-ne . —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:33, 26. februar 2022 (CET)
== Brisanje preusmeritev ==
Zdravo, sem videl, da si izbrisal precej mojih preusmeritev. Nekaj jih je morda upravičeno izbrisanih, se mi pa zdi, da je bil izbris preusmeritev [[Invazija na Donbas]] in [[Posebna vojaška operacija v Ukrajini]] povsem neupravičen.
*"Invazija na Donbas" je bila preusmeritev na [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]], ki se je začela leta 2014 ravno na tem območju na katero so takrat prišle ruske sile na pomoč proruskim separatistom v Doneški in Luganski ljudski republiki. Zdi se mi, da ime "invazija" skladno sovpado z razlago SSKJ, ki pravi: "Invazija je množično prodiranje, vdor vojaških sil ene države v drugo, vpad". Tvoj komentar: "''PMM zavajujoč naslov, Donbas ni mednarodno priznana država; Rusija je prišla "pomagat" ruskim prebivalcem tega območja''". Ne razumem kaj je problem pri tem, da Donbas ni mednarodna priznana država, prosim razloži. Da pa je Rusija prišla "pomagat" prebivalcem tega območja pa še zmeraj ne spremeni ničesar, še vedno gre za invazijo, saj je prišlo do vpada ruskih sil na ukrajinsko ozemlje.
*"Posebna vojaška operacija v Ukrajini" je bila preusmeritev na [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino (2022)]]. Tvoj komentar ob izbrisu: "#R prav tako potrebuje razločitev". Kakšno razločitev? Ruski predsednik Vladimir Putin je to kar zahodni mediji imenujejo invazija na Ukrajino označil za "posebno vojaško operacijo v Ukrajini" in iz tega tudi izhaja naslov te preusmeritev.
{{br}}
Menim, da bi morali obe preusmeritvi biti obnovljeni. Lp, --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 14:00, 13. marec 2022 (CET)
:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Za prvo se morda strinjam, da je bila rahlo neupravičeno izbrisana. Vseeno, koliko virov pa jo je opisovalo kot invazijo na Donbas? Ali ni bila morda bistveno pogosteje omenjena kot "vojna v Donbasu" z njenimi izpeljankami. Morda kot obrazložitev: Donbas in Lugansk sta del Ukrajine po mnenju večine držav sveta, zato je lahko neposredna invazija na Donbas obravnavana kot invazija na Ukrajino samo. Tu je vprašanje konteksta, ki pa PMM ni ravno potrebno (bi pa lahko bilo sporno)
: Za drugo si pa ustvaril tudi [[Ruska posebna vojaška operacija v Ukrajini]], ki za razliko od izbrisane podaja tudi storitelja (Rusijo). Bojim se, da bi lahko pri drugi prišlo do zmede zaradi nemških mahinacij v Ukrajini med drugo svetovno vojno; kar pa ni ravno dobrodošlo saj ustvarja zmedo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:11, 13. marec 2022 (CET)
== Gibanje svoboda Revert sprememb ==
Prosim pojasnite svoje kršitve in posege v volilno pravico. [[Uporabnik:FiatMahindra|FiatMahindra]] ([[Uporabniški pogovor:FiatMahindra|pogovor]]) 22:09, 28. marec 2022 (CEST)
:Moje kršitve? Volilna pravica? Odstranil si referencirano vsebino ali naredil besedilo slogovno slabše. Poleg tega, Wikipedija ni demokracija. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:12, 28. marec 2022 (CEST)
== Slike iz revij ali za revije ==
Prosim te za presojo [[:c:Special:Contributions/Blackadster|dveh prispevkov uporabnika Blackadster]] v Zbirko. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:09, 18. april 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]: Hvala. Pri Zupančičevi sem dodal opozorilo o VRT zahtevku (saj sta navedena tako vir kakor avtor), za Arčona sem dodal copyvio tag (avtor ni jasno naveden tudi na Primorskem dnevniku; slika verjetno ni njegova). Za copyvio bo presodil administrator, pri VRT zahtevku ima nalagatelj 1 teden časa, da ga predloži; če ne, sledi hitro brisanje. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:24, 18. april 2022 (CEST)
::PS: poštena uporaba ne pride v upoštev, ker sta obe osebi še živi in se ju tako da prosto fotografirati (navkljub potencialni težki izvedljivosti). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 18. april 2022 (CEST)
== CEE Pomlad 2022 ==
Kar nekaj tvojih prispevkov še ni označenih za natečaj, jih boš sam dodal ali želiš da jih jaz? Načeloma vse spada, tudi če niso prijetne teme. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:48, 11. maj 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Se strinjam, da teme sploh niso prijetne; so pa aktualne. Načeloma bi jih vključil v natečaj, bi se mi pa neko tekmovalno okronjevanje zdelo sicer moralno sporno. Članke bom tudi sam označil, do sedaj nisem še našel kaj več časa (za prevajanje, popravke in označevanje); konec koncev ti nočem povzročati prevelikih skrbi glede stvari, za katere lahko poskrbim sam. Edino, kar me še zanima, je deljeno avtorstvo člankov za CEE. Npr. članek je ustvaril nek drug uporabnik, pa sem ga sedaj razširil. Kako se to (predvsem tehnično) označi? Preprosto doda nov {{tl|CEE Spring 2022}}? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:55, 11. maj 2022 (CEST)
::Razumem, kot boš presodil, ne silim. Zanimiv problem tole z avtorstvom, predloga res ni narejena za tako situacijo. Ampak lahko samo napišeš v seznamu, da si razširil, in bova s Pinky prav štela. Razen če želiš, da te šteje na osrednji strani na Meti, v tem primeru poskusi dodat še eno, pa bomo videli kaj se zgodi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:02, 11. maj 2022 (CEST)
== Posodobitev člankov ruske invazije ==
Hej, bi mi bil, glede na to, da si prispeval veliko člankov o ruski invaziji na Ukrajino, pripravljen pomagati počasi posodobiti vse te članke? Trenutno se ukvarjam s posodobitvijo glavnega članka in sem nekje na polovici potem pa sem se nameraval lotiti posodobitve prve faze invazije (torej recimo Kijev in okoliških bitk, Sumi, itn do danes), časovnice in seznama bitk ter tiste predloge, ki naj bi imela vse članke notri. Ker je tega kar precej bi bil zelo hvaležen, če mi priskočiš na pomoč, če imaš čas seveda. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 16:33, 28. junij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Lahko ti pomagam, meni tudi v prevajalniku že nekaj časa gnijejo krovni članki o invaziji. Zaenkrat se mi zdi smiselno, da posodobiš/(va) krovni članek ter dodava sankcije, mednarodno pomoč ter vojne zločine, nato pa obdelava še posamezna podpoglavja. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:32, 28. junij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: FYI, sem se lotil [[Seznam vojaških konfliktov med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]]. Po tem se lahko lotim [[Hersonska ofenziva]] ter [[Vzhodna ukrajinska ofenziva]]. Ne smeva pozabiti tudi na predlogo. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:48, 28. junij 2022 (CEST)
::Top, hvala, bom poskusil danes dokončati krovni članek, potem naredim eno hitro lekturo potem pa nadaljujem po vrsti s temi ofenzivami in boji. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:56, 28. junij 2022 (CEST)
:::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem ustvaril spisek opravil na [[Uporabnik:A09090091/Ruska invazija na Ukrajino]]. Upam, da bo seznam do jutri sfiniširan. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:00, 28. junij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: V krovnem članku se mi zdita poglavji o sankcijah nepotrebno podvajanje. PMM lahko odstavke združiva (če se strinjaš) '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:17, 30. junij 2022 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: ta del sem izbrisan, ker sem ga prej pozabil. Podatki v tem odstavku so zastareli (iz marca ko sem to pisal) + novejši podatki so navedeni kot si sam opazil v drugem poglavju. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:33, 30. junij 2022 (CEST)
::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: mimogrede hvala za lekturo članka. Zadnja dva dni me ni bilo, tako da bom danes začel s posodabljanjem še nekaterih drugih člankov, predvsem o preteklih bitkah. Jih bom po potrebi dodal na tisti seznam zgoraj. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:52, 30. junij 2022 (CEST)
:::::::Seveda, hvala. Za jutri imam v planu [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva]], danes ne bom več utegnil. MMG sem izbrisal še nekaj podvojenih delov članka; za omenjenega pa sem te moral vprašati. Zelo sem vesel, da si se mi pridružil. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:04, 30. junij 2022 (CEST)
::::::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] Info: Vse bitke in krovni članek [[Kijevska ofenziva (2022)|kijevske ofenzive]] so posodobljeni in razširjeni. Sedaj grem na [[Severovzhodna ukrajinska ofenziva|severovzhodno ukrajinsko ofenzivo]] ter [[Južna ukrajinska ofenziva|južno ukrajinsko ofennzivo]]. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 17:52, 8. julij 2022 (CEST)
:::::::::@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Super, hvala za posodobitev. Jaz se nekako vračam po lažji poškodbi roke; sedaj bo lažje tipkati. Delam na člankih o Ukrajini & Donbasu ter še čem. Kar tako naprej, se pozna ogromno '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:59, 14. julij 2022 (CEST)
::::::::::No vsekakor se nikamor ne mudi, tako da previdno z roko. Glede člankov bi pa rekel, da sva na zelo dobri poti. Eno večjih opravil je še tista predloga, posodobitev vzhodne in severovzhodne ukrajinske ofenzive ter še nekaj člankov o raznih posledicah, bitkah, vojnih zločinih, begunski krizi itn. Koristijo pa defintivno tudi tvoji včerajšni prispevki o "separatizmu", "humanitarnem koridorju" idr., ker je s tem vedno manj rdečih povezav v člankih. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:53, 15. julij 2022 (CEST)
:::::::::::Vsekakor sva na zelo dobri poti. Najprej bom še dokončal članke, ki jih imam v izdelavi v prevajalniku (nisem najbolj vesten ;) [[Z (vojaški simbol)]], [[Napadi v Zahodni Rusiji (2022)]], [[Spolno nasilje med rusko invazijo na Ukrajino (2022)]], [[Mednarodno priznanje Donecke ljudske republike in Luganske ljudske republike]] ter vse bolj aktualen [[Spori o zemeljskem plinu med Rusijo in Evropsko unijo]]. Za posamezne okupacije oblasti pa bo treba počasi tudi iz naftalina potegnit kakšen moj peskovnik o ruskih zasedbah mest in naselij.
:::::::::::Vsekakor se ti pridružujem pri prevajanju člankov o posledicah in vojnih zločinih, brž ko končam s temi. Enako tudi tebi pohvale za vse bitke (ter tudi [[Šrilanški protesti (2022)]]). Morda namig: pred nekaj časa sem ustvaril {{tl|Cenzurirano}}, če prenašaš slike posledic napadov (predvsem bližnjih posnetkov žrtev, glej [[Raketni napad na Vinico]]), ti zavoljo naših bralcev predlagam uporabo tovrstne predloge na pogovorni strani. Zenkrat mislim, da takšnih slik še nisem (nisva) prenašala, bo pa zagotovo prišlo prav pri kakšnem pokolu.
:::::::::::LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:26, 15. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Pazi, če boš kje delal povezave na ukrajinski Kačji otok dodaj zraven ", Ukrajina". Še en Kačji otok je na Vrbskem jezeru. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:29, 22. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]: hvala, tega nisem vedel, bom popravil dosedanje povezave. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:52, 22. julij 2022 (CEST)
== Povezava člankov ==
Pozdravljen A09, bi mi lahko mogoče pomagal pravilno povezati moja dva nedavno objavljena članka, Zavezniška invazija na Italijo in Italijanska kampanja (1943—1945), kajti sem jih ponesreči povezal z napačnima člankoma v ang wiki in potrebujem pomoč pri premestitvi povezave. Hvala in Lp. [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) 19:06, 18. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]]:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:35, 18. julij 2022 (CEST)
==Oznaka v delu==
Pozdravljen, zanima me, do kdaj bo v članku [[Požar na Renškem vrhu]] oznaka 'v delu'? Ta predloga ima parameter 'za' in bi bil hvaležen, če bi ga v prihodnje uporabljal. Sam danes pozneje popoldan tudi nameravam urejati ta članek. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:25, 20. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Daj mi 30 minut, internet mi je vrglo ven pa bom 20. julij moral začeti jovo na novo. Nato jo odstranim in ti prepustim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:32, 20. julij 2022 (CEST)
OK, hvala. Glede parametra velja kot rečeno. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:37, 20. julij 2022 (CEST)
:Domenjeno, že hitim. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:43, 20. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Sem odstranil, z dopolnjevanjem sem zaenkrat zaključil. Nekaj podatkov je skozi vire nekonsistenčnih. Znova sem dodal predlog o vodnem topu, saj je bil danes tudi napoten. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:06, 20. julij 2022 (CEST)
Super, hvala. Bom potem pozneje dopolnil. Verjetno bom članek v celoti ali delno prestavil na naslov 'Požari na Kasu (2022)', glede na to, da je zdaj ta požar na Renškem vrhu le manjši del celotne zgodbe. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:17, 20. julij 2022 (CEST)
:Sicer sem imel v planu napisati članek o požarih na Tržaškem Krasu, vendar bi verjetno bil veliko krajši kot tale. Predlagam, da če ga ustvariš; narediš dva razdelka (Slovenija in Italija) ter nato popolnim italijanski razdelek. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:23, 20. julij 2022 (CEST)
Hvala za komentar. Bom videl, kako bo boljše - geografsko ali kronološko - ko se bom prebijal skozi gradivo. Požar se ne ozira na politične meje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:30, 20. julij 2022 (CEST)
:Ideja: mogoče bi lahko od kakšnega medija izprosili kakšno kakovostnejšo sliko. Aktualno sem snel z Reddita, pa se mi ne zdi, da realistično prikazuje stanje požara. Rabili bi kakšno sliko intervencij, bom pogledal malo naokoli; kdo ima kakovostne posnetke intervencije. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:40, 20. julij 2022 (CEST)
Strinjam se, da bi bilo treba dobiti kakšno prosto sliko - to ne bi smelo biti pretirano težko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:53, 21. julij 2022 (CEST)
Odprl sem nov članek na [[Osnutek:Požar na Krasu (2022)]]. Mirno lahko dodaš italijanski del in dopolniš uvod. Ko bo članek primeren za objavo, ga bom prestavil v glavni imenski prostor. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 01:10, 22. julij 2022 (CEST)
:{{Ping|TadejM}} pri nas žal (še) nimamo imenskega prostora Osnutek:, je bil kar v glavnem imenskem prostoru. Zato sem ga prestavil na [[Uporabnik:TadejM/Požar na Krasu (2022)]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:14, 22. julij 2022 (CEST)
::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Sklepam, da lahko urejam tudi tvoj peskovnik? Sicer pa se strinjam z Yerpom; za nekaj tako velikega kot imenski prostor Osnutek: bi potrebovali širši konsenz skupnosti. Mogoče veš status slik Slovenske vojske? Se mi zdi da je zaščiten, vendar boš ti bolje vedel. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:57, 22. julij 2022 (CEST)
:::Zdravo. Da, seveda lahko urejaš v mojem peskovniku. Glede imenskega prostora za osnutke se strinjam, da bi bilo treba to implementirati tudi na tehnični ravni. Slike Slovenske vojske niso v javni lasti in je treba pridobiti dovoljenje.([https://www.mirovni-institut.si/data/tinymce/Projekti/UPRAVLJANJE%20AVTORSKIH%20PRAVIC%20NA%20INTERNETU_VIDIK%20JAVNIH%20INSTITUCIJ.pdf str. 40]). ---[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 11:15, 22. julij 2022 (CEST)
:::Pozdravljen še enkrat. Osnutek bom v glavni imenski prostor prestavil najpozneje do ponedeljka zjutraj, tako da vabljen k urejanju čez vikend. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:52, 22. julij 2022 (CEST)
::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: Bom dopolnil jutri dopoldne/zgodaj popoldne. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:20, 22. julij 2022 (CEST)
9j2dxt5mo8l0hfjisghmgr9pr5fqdew
Andreja Slokar
0
492529
5722832
5665332
2022-07-23T08:17:00Z
Nokturno
45957
popr
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Smučar
|name = Andreja Slokar
|image =
|disciplines = [[slalom]], [[veleslalom]]
|club = Sport klub Dol Ajdovščina
|skis = [[Nordica]]
|birth_date =
|birth_place =
|height =
|weight =
|career_start = 2018
|career_end =
|olympicteams =
|olympicmedals =
|olympicgolds =
|worldsteams = 1
|worldsmedals =
|worldsgolds =
|wcseasons =
|wcwins =2
|wcpodiums =2
|wcoveralls =
|wctitles =
|show-medals =
|medaltemplates =
}}
'''Andreja Slokar''', [[slovenci|slovenska]] [[Alpsko smučanje|alpska smučarka]], * [[15. oktober]] [[1997]].
Prihaja iz [[Ajdovščina|Ajdovščine]] in nastopa kot članica ajdovskega kluba Dol. Od leta 2018 tekmuje z lastno ekipo, ki jo vodi Tomaž Bizjak, glavni trener pa je Boštjan Božič.<ref>{{navedi novice |url=https://www.primorske.si/sport/izjemen-vikend-ajdovske-smucarke-andreje-slokar |title=Izjemen vikend ajdovske smučarke Andreje Slokar |last=Mušič |first=Igor |date=2021-01-10 |work=Primorske novice |accessdate=2021-02-20}}</ref>
Andreja Slokar je v [[Svetovni pokal v alpskem smučanju|svetovnem pokalu]] debitirala 6. januarja [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2018|2018]], ko na [[veleslalom]]u v [[Kranjska Gora|Kranjski Gori]] ni bila uvrščena. 12. januarja [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2021|2021]] je na [[slalom]]u v [[Flachau]] prvič osvojila točke svetovnega pokala s 23. mestom, pet dni kasneje pa še v veleslalomu z 19. mestom v Kranjski Gori. V svojem prvem nastopu na [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju|svetovnih prvenstvih]] leta [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2021|2021]] v [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] je osvojila peto mesto v slalomu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/sp-v-alpskem-smucanju-cortina-2021/liensbergerjeva-prekinila-zlati-niz-shiffrinove-andreja-slokar-sijajna-peta/570222 |title=Liensbergerjeva prekinila zlati niz Shiffrinove, Andreja Slokar sijajna peta |accessdate=2020-02-20 |date=2020-02-20 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> 13. novembra 2021 je na [[Paralena tekma|paraleni tekmi]] v [[Lech am Arlberg|Lechu]] prvič zmagala.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/svetovni-pokal-v-alpskem-smucanju/andreja-slokar-zmagovalka-paralelne-tekme/601051|title=Andreja Slokar zmagovalka paralelne tekme|date=13.11.2021|accessdate=13.11.2021|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref>
Na zimskih Olimpijskih igrah 2022 v slalomu je osvojila 5. mesto in izenačila svoj najboljši rezultat. Po prvi serji je bila na četrtem mestu, vendar je po drugi vožnji padla na 5. mesto.
==Sklici==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
* {{FISDB|AL|188441}}
* {{instagram|andrejaslokar}}
{{škrbina o alpskem smučarju}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Slokar, Andreja}}
[[Kategorija:Slovenski alpski smučarji]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]]
[[Kategorija:Alpski smučarji Zimskih olimpijskih iger 2022]]
r16a9setrqc77i2z5671clrdiicn6ln
Šarplaninec
0
494910
5722876
5504802
2022-07-23T10:47:45Z
A09090091
188929
[[c:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]: Prestavitev iz [[Kategorija:Pasje pasme]] v [[Kategorija:Ovčarji]] using [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]
wikitext
text/x-wiki
{{Pasma psov
| name = Šarplaninec
| image = Sardog.jpg
| country = [[Makedonija]], [[Kosovo]], [[Srbija]], [[Albanija]], [[Šar planina]]
| altname = ilirski ovčar </br>jugoslovanski ovčar
|maleweight = 35–45 kg
|femaleweight = 30–40 kg
|maleheight = 62 cm
|femaleheight = 58 cm
|coat = 10 cm
|color = železno siva, rjava, bela ali črna s svetlejšimi barvami na nogah; sobolja barva ali siva s temnejšimi "opasniki"
|litter_size =
|life_span = 11–13 let.
| fcigroup =
| fcisection =
| fcinum =
| fcistd = http://www.fci.be/Nomenclature/Standards/041g02-en.pdf
}}
'''Šarplaninec''' (makedonsko ''Шарпланинец'', srbska cirilica ''Шарпланинац'', albansko ''Qeni i Sharrit''), prej znan tudi kot '''ilirski ovčar''' (makedonsko in srbsko ''Илирски Овчар'', albansko ''Deltari Ilir''), je pasja pasma tipa skrbnik živine. Ime je dobil po gorovju [[Šar planina]], gorskem območju na [[Balkan]]u, ki se razteza od severozahodnega dela [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]] do [[Kosovo|Kosova]] in do severovzhodne [[Albanija|Albanije]]. V osmanskih časih so psi te pasme poletje preživeli na območju Šar planine, pozimi pa v [[Tesalija|Tesaliji]], odvisno od potreb ovac, ki jih uporabljali za njihovo zaščito.<ref>Hristov P. (2015) The Balkan Gurbet: Traditional Patterns and New Trends, p. 36. In: Vermeulen H., Baldwin-Edwards M., Boeschoten R. (eds) Migration in the Southern Balkans. Springer, 2015; {{ISBN|3319137190}}, pp. 31-46.</ref>
== Ime ==
Pasma psov je poimenovana po Šar planini. Fédération Cynologique Internationale (1980) ga imenujejo ''jugoslovanski ovčar'', ''albanski planinski pes'' in ''šarplaninec''.<ref name=FCI>Fédération Cynologique Internationale: [http://www.fci.be/Nomenclature/Standards/041g02-en.pdf Official FCI-Standard N° 41], Published 24 November 1970. – Retrieved on 14 February 2015.</ref> Pasma je bila prvotno standardizirana s strani Jugoslovanske kinološke zveze (''Jugoslovenski kinološki savez, JKS'') in priznana kot jugoslovanska pasma z dvema vrstama s strani Fédération Cynologique Internationale (FCI) leta 1939 pod oznako ''Ilirski ovčar'' (''Illyrian Shepherd Dog''), [http://www.fci.be/Nomenclature/Standards/041g02-en.pdf FCI-Standard N° 41]. [[Kraški ovčar]] in Šarplaninec sta veljala za tip A in B pasme. Leta 1957 je Generalna skupščina F.C.I. sprejel predlog, ki ga je predlagala Jugoslovanska kinološka zveza za spremembo imena pasme v jugoslovanski ovčarski pes šarplaninec (''Yugoslavian Shepherd Dog Sharplanina''), in to je uradno ime pasme. Leta 1968 je bil tip B priznan kot samostojna pasma pod oznako kraški ovčar (''Karst Shepherd Dog'')<ref>[http://www.fci.be/Nomenclature/Standards/278g02-en.pdf FCI-Standard N° 278].</ref><ref name=UKC>United Kennel Club: [http://www.ukcdogs.com/Web.nsf/Breeds/Sarplaninac07012009 Official U.K.C. Breed Standard], Revised 1 July 2009. – Retrieved on 30 March 2010.</ref>. Pasma je bila prej znana kot ''ilirski ovčar'' (cirilica Илирски овчар, Illyrian Shepherd Dog) preden je bila preimenovana leta 1957.
== Izvor ==
Ta pasma in njen izvor sta povezana s pogorjem Šar planina v severni Makedoniji, na Kosovu in v Albaniji, zato je tudi dobila ime. Zato ga nekateri viri opisujejo kot pasmo severne Makedonije in Kosova.<ref name="YECE">Yilmaz, Orhan & Ertürk, Yakup & Coşkun, Füsun & Ertuğrul, Mehmet. (2015). Using Livestock Guardian Dogs in Balkans. International Journal of Agriculture and Forestry. 61. 161-173. 10.17707/AgricultForest.61.1.21.</ref> Po razpadu Jugoslavije je Fédération Cynologique Internationale Makedonijo in Srbijo priznala kot državi izvora.
Njegovo izvorno in gensko središče se nahaja na Šar planini in širšem območju, kjer je tradicionalno zaščitil črede šarske pramenke pred [[volk]]ovi in [[rjavi medved|rjavimi medvedi]]. Menijo, da je v preteklosti dosegel osrednji del Balkanskega polotoka med številnimi selitvami živine iz [[Mala Azija|Male Azije]] in [[Kavkaz]]a, kjer je še vedno veliko sorodnih psov. V poletnih mesecih so se govedorejci iz župnij Sredacka, Sirinićka in Goranska pridružili svojim čredam in dostopali na višjih gorskih pašnikov, medtem ko so kot čuvaje, odvisno od števila čred, s seboj vzeli od 5 do kar 20 šarplanincev. Sčasoma so volkovi razvili taktiko tako, da so izstopili iz tropa enega ali dveh volkov, da bi odvlekli pse čuvaje, medtem ko je preostali trop pod vodstvom alfa samca napadel čredo. V takih okoliščinah so bili najboljši psi čuvaji tisti, ki se niso ločili od črede in so poslušali samo ukaze pastirjev. Prvič je bil prikazan na kinološki razstavi v [[Ljubljana|Ljubljani]] leta 1926. Po vzoru drugih vojsk na svetu se je v Jugoslovanski armadi pojavila potreba po službenem psu. Po izboru med številnimi ovčarji v Jugoslaviji je bil Šarplaninec uvrščen v ožji izbor. V vojski so ga prvič uporabili kot službenega psa leta 1928, nadaljnje delo pa je ocenilo, da gre za perspektivnega psa. Je ena prvih registriranih pasem psov na svetu. V FCI je bila registrirana leta 1939 pod uradnim imenom "Ilirski ovčar" in serijsko številko # 041. Obstajali so ilirski pastirji tipa A in tipa B.
Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so bile narejene primerjave obeh tipov, po katerih so bile zabeležene razlike, kot so med drugim razlike v višini. Višji tip je prišel s Šar planine in nižji s kraške planote. V 1950-ih je Jugoslovanski kinološki klub Mednarodnemu kinološkemu klubu priporočil, da loči ti dve vrsti kot dve ločeni pasmi. Od leta 1957 je šarplaninski ovčar dobil novo uradno ime, ki velja še danes ''jugoslovanski ovčar-šarplaninec'', leta 1969 pa je bil [[kraški ovčar]] registriran kot samostojna pasma. Od takrat sta se dve vrsti ''ilirskega ovčarja'' razvili neodvisno druga od druge. Jugoslovanske ovčarje so v JLA uporabljali kot službene pse. Vojaški centri za šolanje psov in psov vodnikov so zelo prispevali k popularizaciji, ohranjanju in razvoju pasme. Dolgo časa je bil izvoz šarplanincev iz Jugoslavije prepovedan. V tujino so jih prvič izvozili leta 1970. Danes lahko te pse najdemo v ZDA, Franciji, Kanadi itd. Najpogostejši so v državah nekdanje Jugoslavije. Trenutni standard šarplaninca je FCI odobril leta 1970, velik prispevek k standardizaciji pa je prispeval prof. dr. Slobodan Pavlović iz Jugoslovanske kinološke zveze. Obstaja 8 vrst jugoslovanskih ovčarjev, in sicer: Murdž, Karabaš, Merdžan, Tigrast, Medov, Zelenduh, Zlatan in Karaman.
Ena izmed morda najbolj zanimivih vrst jugoslovanskega ovčarja je Zlatan, ki je največji in najvišji, kjer je višina grebena pri samcih od 90 do 100 cm. Daleč najslabši pes čuvaj je popolnoma miroljuben, neagresiven do psov in ljudi, medtem ko obožuje otroke. Njegova dlaka je dolga, zlato rumena do bakrena, brez temne maske na glavi, rep pa skoraj ni dvignjen. Menijo, da Zlatan v preteklosti ni bil pastir, temveč »aristokratskega« porekla. Grki trdijo, da je bil to dvorni pes [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] in da so bili na dvoru cesarja Dušana. Je na robu izumrtja.
== Značilnosti ==
[[File:Sarplaninac front.jpg|thumbnail|Šarplaninec]]
Šarplaninec je velik, močan, skladno grajen in robusten pes. Telo je nekoliko daljše od višine v grebenu, sprednje noge pa predstavljajo približno 55 % višine. Glava je velika, dolga okoli 25 cm, a sorazmerna telesu, s temnimi ali svetlo kostanjevimi očmi. Ušesa so trikotna in nalegajo na glavo, nos je širok, proti vrhu nežno zožen in črn. Nozdrvi so pravilne in široke. Vrat ima srednje dolg, a je zaradi goste dlake in bujnega krzna videti krajši in širši. Hrbet je raven in širok, zgornja stran je malo dvignjena. Šape so močne in široke, s črnimi nohti.
Velikost je precej nad povprečjem in z debelo, dolgo, precej grobo dlako. V skladu s standardno pasmo FCI bi morali samci tehtati med 35 in 45 kilogrami, samice pa so nekoliko lažje in tehtajo od približno 30 do 40 kilogramov. Povprečna višina je za samce je 62 cm, za samice pa 58 centimetrov.
Dlaka je gosta, dolga približno 10 cm in je lahko groba ali gladka. Rep je mišičast in se zvija navzgor.
Vsi šarplaninci so enobarvni: srnje rjavi, železno sivi, beli ali skoraj črni; po navadi sobolje barve ali sivi s temnejšimi progami na glavi in hrbtu, [[podlanka]] je bolj bleda. Ni nujno, da je barva popolnoma enakomerna in večina šarplanincev ima več različnih odtenkov iste barve, ki bledijo druga v drugo. Med čistopasemskimi vrstami ni dvobarvnih in ni enakomerno črnih psov, vendar obstajajo osebki nenavadne barve. Na dlaki psi ne smejo imeti velikih belih lis.
[[File:Murgjo Sharr Mountain Dog Nedi Limani.jpg|thumb|left|Šarplaninac čuva ovce blizu jezera Peak na Kosovu.]]
Je izredno zdrav in vzdržljiv pes. Še posebej v težkih razmerah, ki prevladujejo na višjih nadmorskih višinah. Ne prenaša vročine, sončnega vremena in dolgih potovanj.
Je zelo inteligenten pes. Sposoben sam sprejemati pravilne odločitve, kar je pogosto krivično kritizirano kot trmo in ob takih priložnostih mu je treba dovoliti, da se zateče v senco. Zelo dobro prenaša mraz in pravzaprav je to njegov naravni ambient. Rad se prosto giblje po posesti, ki jo brani in zato ni pes, ki bi bil zadovoljen v stanovanju ali pasji hišici. Z otroki je zelo nežen in jim bo dovolil marsikaj, čeprav se zaveda svojih prednosti v fizični moči.
V obdobju razvoja psička (do približno 12-15 mesecev) je treba strogo paziti, da je prehrana uravnotežena in bogata z vsemi snovmi, ki jih potrebuje, sicer turbulenten razvoj. V tem obdobju mu je treba prihraniti tudi večje napore in mu dati čim več igre in počitka, da se v fizičnem in čustvenem smislu čim bolj razvije. Kot vse velike pasme psov tudi pozno dozori, tako da je popolnoma oblikovan šele pri dveh letih. Vse opustitve, ki so narejene, zlasti glede vzgoje, je zelo težko odpraviti in vloženo ljubezen in potrpljenje povrne z neomejeno predanostjo. Ni ga treba usposobiti za stražarja, ker šarplaninec to nosi v svojih genih. Nevarnost intuitivno prepozna in se zaveda svoje fizične moči, brezkompromisno ji nasprotuje. Na svojem ozemlju ne prenaša vsiljivcev. S svojim videzom in odnosom večinoma odvrača tujce in če to ni dovolj, potem svoje ozemlje brani z nasilnim napadom, ki mu sledi opozorilo. Je zelo plemenit, vendar svojo lastnost skriva pred tujci, medtem ko jo z veseljem pokaže svoji družini. Je občutljiv in s svojim vedenjem komunicira z družino. Ima prevladujoč značaj, vendar sprejema prevlado gospodinjstva. Zato je zelo pomembno, da se že od malih nog pravilno izobražujemo in ne popustimo.
=== Delovno življenje ===
[[File:Sarplaninac training in Yugoslav Army.png|thumb|Usposabljanje Šarplaninca v JLA]]
Psi te pasme preživijo poletje na območju Šar planine, zimo pa v Tesaliji v Grčiji, odvisno od potreb ovac, ki jih uporabljajo za zaščito.
Je izjemen varuh, kar je del njegovega instinkta. Pogumen in odločen. Zvest je svojemu gospodarju in družini, s katero živi. Nezaupljiv do tujcev, vendar osebe ne napada brez razloga. Stoletja se uporablja kot zaščitnik črede.
== Prepoved ==
Šarplaninec je na seznamu prepovedanih pasem psov na Danskem.<ref>{{Cite web|url=https://www.foedevarestyrelsen.dk/english/ImportExport/Travelling_with_pet_animals/Pages/The-Danish-dog-legislation.aspx|title=Danish Legislation on Dogs|date=13 March 2019|website=Ministry of Environment and Food of Denmark}}</ref> Na danskem seznamu je 13 pasem, za kontroverzne pa velja kritika lastnikov psov in več političnih strank, ker osem od 13 pasem nima poročil o nobenem incidentu. Med osmimi je šarplaninec.<ref>[http://cphpost.dk/news/national/government-wont-change-criticised-list-of-illegal-dog-breeds.html Government won’t change criticised list of illegal dog breeds] at cphpost.dk, 21-10-2013, retrieved 14-9-2019</ref>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Zunanje povezave ==
{{commons category|Šarplaninac}}
* [http://www.putokaz.me/zoo/817-sarplaninac Šarplaninac (ЗОО-Путоказ, 2016)]
* [http://sarplaninackennel.com/Standard.html Šarplaninac]
* [https://www.youtube.com/watch?v=wFxhdQQmx3A Najverniji pripadnici vojske (РТС Дозволите - Званични канал)]
* [https://m.youtube.com/watch?v=4i-94_4LK40 Šarplaninci u centru pažnje zahvaljujući Pašinoj popularnosti (РТС Јутарњи програм - Званични канал)]
* [http://www.fci.be/Nomenclature/Standards/041g02-de.pdf Rassestandard Nr. 41 der FCI: Šarplaninac]
[[Kategorija:Psi]]
[[Kategorija:Ovčarji]]
ttju50wlv42i5lqfost40bz1wps91bx
The best of Ceca (turneja)
0
501627
5722688
5720997
2022-07-22T17:10:07Z
Darkopet
88858
/* Seznam koncertov */
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]]
Evropska turneja '''The best of Ceca''' je koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece.
Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta [[2021]] z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> To je obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma.
Ceca je do zdaj obiskala 11 evropskih držav, v katerih je imela skupno 30 koncertov.
==Seznam koncertov==
{| class="wikitable" style="text-align:center;"
|-
! style="width:100px;"| Datum
! style="width:180px;"| Mesto
! style="width:160px;"| Država
! style="width:240px;"| Lokacija koncerta
! style="width:200px;"| Štev. obiskovalcev
|- style="background:#ddd;"
|-
|15.5.2021
|[[Gruža, Knić|Gruža]]*
|rowspan="1"|[[Srbija]]*
|Open air koncert*
|150* <ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref>
|-
|19.6.2021
|[[Slatina]]*
|rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]*
|Open air koncert*
|300* <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref>
|-
|10.7.2021
|[[Ljubovija]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Stadion NK Drina
|20.000 <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref>
|-
|18.7.2021
|[[Budva]]
|rowspan="1"|[[Črna Gora]]
|Top Hill
|5.000 <ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}</ref>
|-
|31.7.2021
|[[Vrnjačka Banja]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Stadion malih sportova
|7.500 <ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest |title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref>
|-
|6.8.2021
|[[Smederevo]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Aqua park Jugovo
|5.000 <ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref>
|-
|-
|8.8.2021
|[[Svrljig]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Stadion NK Svrljig
|30.000 <ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest |title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref>
|-
|12.8.2021
|[[Sokobanja]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Stadion Podina
|4.500 <ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref>
|-
|14.8.2021
|[[Ohrid]]
|rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]
|Open air Egoist bar
|2.000 <ref>{{cite web|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/ |title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/ |title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref>
|-
|15.8.2021
|[[Budva]]
|rowspan="1"|[[Črna Gora]]
|Top Hill
|5.000 <ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest |title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref>
|-
|23.8.2021
|[[Leskovac]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Mestna promenada
|15.000+ <ref>{{cite web|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}</ref>
|-
|28.8.2021
|[[Slivnica]]
|rowspan="1"|[[Bolgarija]]
|Stadion NK Slivniški geroi
|5.000 <ref name="#1">{{cite web|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}</ref>
|-
|9.9.2021
|[[Nikšić]]
|rowspan="1"|[[Črna gora]]
|Exclusive event centar
|1.000 <ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}</ref>
|-
|11.9.2021
|[[Kikinda]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Mestni trg
|10.000 <ref>{{cite web|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&page=fb_vesti&id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref>
|-
|13.11.2021
|[[Vösendorf]]
|rowspan="1"|[[Avstrija]]
|Pyramide hall
|2.500 <ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref>
|-
|27.11.2021
|[[Norrköping]]
|rowspan="1"|[[Švedska]]
|Borgen Norrköping
| 1.500 <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/ |title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021}}</ref>
|-
|8.12.2021
|[[Podgorica]]
|rowspan="1"|[[Črna gora]]
|Imanje Knjaz
|<ref>{{cite web|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}</ref>
|-
|10.2.2022
|[[Sofija]]
|rowspan="1"|[[Bolgarija]]
|Hotel Marinela
|1.000+ <ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}</ref>
|-
|26.2.2022
|[[Zürich]]*
|rowspan="1"|[[Švica]]*
|Volkshaus restaurant*
|200+ <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/ |title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref>
|-
|12.3.2022
|[[Kopaonik]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Velika dvorana hotela Grand
|<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest |title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref>
|-
|26.3.2022
|[[Zurich]]
|rowspan="1"|[[Švica]]
|Flamingo Club
|{{n/a}}
|-
|1.4.2022
|[[Innsbruck]]
|rowspan="1"|[[Avstrija]]
|Pasha club
|2.500 <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest |title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref>
|-
|2.4.2022
|[[Velenje]]
|rowspan="1"|[[Slovenija]]
|[[Rdeča dvorana]]
|3.000 <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije |title=Story.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref>
|-
|24.4.2022
|[[Paraćin]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Open air koncert
|<ref>{{cite web|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html |title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022}}</ref>
|-
|27.4.2022
|[[London]]*
|rowspan="1"|[[Velika Britanija]]*
|OscarsMayFair*
|200 <ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref>
|-
|14.5.2022
|[[Essen]]
|rowspan="1"|[[Nemčija]]
|Teatro Club Essen
|2.000 <ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref>
|-
|11.6.2022
|[[Probištip]]
|rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]
|Stadion Probištip
| 7.000 <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}</ref>
|-
|15.6.2022
|[[Varna]]
|rowspan="1"|[[Bolgarija]]
|Dvorana kulture in športa Varna
|5.000+ <ref>{{cite web|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}</ref>
|-
|3.7.2022
|[[Jahorina]]
|rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]
|Hotel Vučko
|1.000 <ref>{{cite web|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}</ref>
|-
|16.7.2022
|[[Banja Luka]]
|rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]
|Trdnjava Kastel
|15.000 <ref>{{cite web|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}</ref>
|-
|17.7.2022
|[[Budva]]
|rowspan="1"|[[Črna gora]]
|Top Hill
|5.000 <ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref>
|-
|29.7.2022
|[[Ub, Srbija|Ub]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Open air koncert
|{{n/a}}
|-
|30.7.2022
|[[Trebinje]]
|rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]
|Kompleks Grad sunca
|{{n/a}}
|-
|1.8.2022
|[[Ohrid]]
|rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]
|Hangar club
|{{n/a}}
|-
|3.8.2022
|[[Loznica]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Open air koncert
|{{n/a}}
|-
|5.8.2022
|Slanchev Bryag
|rowspan="1"|[[Bolgarija]]
|Open air koncert
|{{n/a}}
|-
|10.8.2022
|[[Kraljevo]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Športno letališče Magnohrom
|{{n/a}}
|-
|14.8.2022
|[[Budva]]
|rowspan="1"|[[Črna gora]]
|Top Hill
|{{n/a}}
|-
|24.9.2022
|[[Novo mesto]]
|rowspan="1"|[[Slovenija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|8.10.2022
|[[Linz]]
|rowspan="1"|[[Avstrija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|15.10.2022
|[[Augsburg]]
|rowspan="1"|[[Nemčija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|5.11.2022
|[[Dunaj]]
|rowspan="1"|[[Avstrija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|12.11.2022
|[[Zürich]]
|rowspan="1"|[[Švica]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|26.11.2022
|[[Hamburg]]
|rowspan="1"|[[Nemčija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|17.12.2022
|[[Stuttgart]]
|rowspan="1"|[[Nemčija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|}
<small>*Opomba: VIP koncert</small>
==Odpovedani in prestavljeni koncerti==
{| class="wikitable" style="text-align:center;"
|-
! style="width:100px;"| Datum
! style="width:180px;"| Mesto
! style="width:160px;"| Država
! style="width:240px;"| Lokacija koncerta
! style="width:300px;"| Vzrok odpovedi
|- style="background:#ddd;"
|-
|21.8.2021
|[[Probištip]]
|rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]
|Open air Aqua Park
|Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]] <ref>{{cite web|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/ |title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref>
|-
|31.12.2021
|[[Tivat]]
|rowspan="1"|[[Črna gora]]
|Porto Montenegro
|Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]] <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}</ref>
|-
|11.2.2022
|[[Ptuj]]
|rowspan="1"|[[Slovenija]]
|Arena Campus Sava
|Omejitve zaradi koronavirusa <ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}</ref>
|-
|}
==Dogodki na turneji==
{{quote box|width=20em|align=right|quote="Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno".
|source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>}}
* Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}</ref>
* Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]]. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}</ref>
* Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila. <ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest |title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>
* Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]]. <ref name="#2">{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}</ref>
* Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]]. <ref name="#2"/>
* Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}</ref>
* Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo. <ref name="#1"/>
* Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović. <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref>
==Mediji o turneji==
Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}</ref>
Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov. <ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref>
==Kontroverznost==
Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe.
*Koncert v Ljuboviji (10.7.2021)
Nekatere bošnjaške povojne organzacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici. <ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za "provokacijo". <ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref>
*Koncert v Leskovcu (23.8.2021)
Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi. <ref>{{cite web|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}</ref>
==Ostale informacije==
*Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević
*Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band''
==Sklici==
{{sklici|3}}
{{Svetlana Ražnatović}}
[[Kategorija:2021 v glasbi]]
[[Kategorija:Turneje Svetlane Ražnatović]]
ceh9nbdarfsoywly8tiuqzjkyspscsi
5722689
5722688
2022-07-22T17:11:46Z
Darkopet
88858
/* Odpovedani in prestavljeni koncerti */
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]]
Evropska turneja '''The best of Ceca''' je koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece.
Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta [[2021]] z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> To je obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma.
Ceca je do zdaj obiskala 11 evropskih držav, v katerih je imela skupno 30 koncertov.
==Seznam koncertov==
{| class="wikitable" style="text-align:center;"
|-
! style="width:100px;"| Datum
! style="width:180px;"| Mesto
! style="width:160px;"| Država
! style="width:240px;"| Lokacija koncerta
! style="width:200px;"| Štev. obiskovalcev
|- style="background:#ddd;"
|-
|15.5.2021
|[[Gruža, Knić|Gruža]]*
|rowspan="1"|[[Srbija]]*
|Open air koncert*
|150* <ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref>
|-
|19.6.2021
|[[Slatina]]*
|rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]*
|Open air koncert*
|300* <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref>
|-
|10.7.2021
|[[Ljubovija]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Stadion NK Drina
|20.000 <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref>
|-
|18.7.2021
|[[Budva]]
|rowspan="1"|[[Črna Gora]]
|Top Hill
|5.000 <ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}</ref>
|-
|31.7.2021
|[[Vrnjačka Banja]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Stadion malih sportova
|7.500 <ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest |title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref>
|-
|6.8.2021
|[[Smederevo]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Aqua park Jugovo
|5.000 <ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref>
|-
|-
|8.8.2021
|[[Svrljig]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Stadion NK Svrljig
|30.000 <ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest |title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref>
|-
|12.8.2021
|[[Sokobanja]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Stadion Podina
|4.500 <ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref>
|-
|14.8.2021
|[[Ohrid]]
|rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]
|Open air Egoist bar
|2.000 <ref>{{cite web|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/ |title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/ |title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref>
|-
|15.8.2021
|[[Budva]]
|rowspan="1"|[[Črna Gora]]
|Top Hill
|5.000 <ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest |title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref>
|-
|23.8.2021
|[[Leskovac]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Mestna promenada
|15.000+ <ref>{{cite web|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}</ref>
|-
|28.8.2021
|[[Slivnica]]
|rowspan="1"|[[Bolgarija]]
|Stadion NK Slivniški geroi
|5.000 <ref name="#1">{{cite web|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}</ref>
|-
|9.9.2021
|[[Nikšić]]
|rowspan="1"|[[Črna gora]]
|Exclusive event centar
|1.000 <ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}</ref>
|-
|11.9.2021
|[[Kikinda]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Mestni trg
|10.000 <ref>{{cite web|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&page=fb_vesti&id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref>
|-
|13.11.2021
|[[Vösendorf]]
|rowspan="1"|[[Avstrija]]
|Pyramide hall
|2.500 <ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref>
|-
|27.11.2021
|[[Norrköping]]
|rowspan="1"|[[Švedska]]
|Borgen Norrköping
| 1.500 <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/ |title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021}}</ref>
|-
|8.12.2021
|[[Podgorica]]
|rowspan="1"|[[Črna gora]]
|Imanje Knjaz
|<ref>{{cite web|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}</ref>
|-
|10.2.2022
|[[Sofija]]
|rowspan="1"|[[Bolgarija]]
|Hotel Marinela
|1.000+ <ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}</ref>
|-
|26.2.2022
|[[Zürich]]*
|rowspan="1"|[[Švica]]*
|Volkshaus restaurant*
|200+ <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/ |title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref>
|-
|12.3.2022
|[[Kopaonik]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Velika dvorana hotela Grand
|<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest |title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref>
|-
|26.3.2022
|[[Zurich]]
|rowspan="1"|[[Švica]]
|Flamingo Club
|{{n/a}}
|-
|1.4.2022
|[[Innsbruck]]
|rowspan="1"|[[Avstrija]]
|Pasha club
|2.500 <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest |title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref>
|-
|2.4.2022
|[[Velenje]]
|rowspan="1"|[[Slovenija]]
|[[Rdeča dvorana]]
|3.000 <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije |title=Story.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref>
|-
|24.4.2022
|[[Paraćin]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Open air koncert
|<ref>{{cite web|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html |title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022}}</ref>
|-
|27.4.2022
|[[London]]*
|rowspan="1"|[[Velika Britanija]]*
|OscarsMayFair*
|200 <ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref>
|-
|14.5.2022
|[[Essen]]
|rowspan="1"|[[Nemčija]]
|Teatro Club Essen
|2.000 <ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref>
|-
|11.6.2022
|[[Probištip]]
|rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]
|Stadion Probištip
| 7.000 <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}</ref>
|-
|15.6.2022
|[[Varna]]
|rowspan="1"|[[Bolgarija]]
|Dvorana kulture in športa Varna
|5.000+ <ref>{{cite web|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}</ref>
|-
|3.7.2022
|[[Jahorina]]
|rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]
|Hotel Vučko
|1.000 <ref>{{cite web|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}</ref>
|-
|16.7.2022
|[[Banja Luka]]
|rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]
|Trdnjava Kastel
|15.000 <ref>{{cite web|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}</ref>
|-
|17.7.2022
|[[Budva]]
|rowspan="1"|[[Črna gora]]
|Top Hill
|5.000 <ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref>
|-
|29.7.2022
|[[Ub, Srbija|Ub]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Open air koncert
|{{n/a}}
|-
|30.7.2022
|[[Trebinje]]
|rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]
|Kompleks Grad sunca
|{{n/a}}
|-
|1.8.2022
|[[Ohrid]]
|rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]
|Hangar club
|{{n/a}}
|-
|3.8.2022
|[[Loznica]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Open air koncert
|{{n/a}}
|-
|5.8.2022
|Slanchev Bryag
|rowspan="1"|[[Bolgarija]]
|Open air koncert
|{{n/a}}
|-
|10.8.2022
|[[Kraljevo]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Športno letališče Magnohrom
|{{n/a}}
|-
|14.8.2022
|[[Budva]]
|rowspan="1"|[[Črna gora]]
|Top Hill
|{{n/a}}
|-
|24.9.2022
|[[Novo mesto]]
|rowspan="1"|[[Slovenija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|8.10.2022
|[[Linz]]
|rowspan="1"|[[Avstrija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|15.10.2022
|[[Augsburg]]
|rowspan="1"|[[Nemčija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|5.11.2022
|[[Dunaj]]
|rowspan="1"|[[Avstrija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|12.11.2022
|[[Zürich]]
|rowspan="1"|[[Švica]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|26.11.2022
|[[Hamburg]]
|rowspan="1"|[[Nemčija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|17.12.2022
|[[Stuttgart]]
|rowspan="1"|[[Nemčija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|}
<small>*Opomba: VIP koncert</small>
==Odpovedani in prestavljeni koncerti==
{| class="wikitable" style="text-align:center;"
|-
! style="width:100px;"| Datum
! style="width:180px;"| Mesto
! style="width:160px;"| Država
! style="width:240px;"| Lokacija koncerta
! style="width:300px;"| Vzrok odpovedi
|- style="background:#ddd;"
|-
|21.8.2021
|[[Probištip]]
|rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]
|Open air Aqua Park
|Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]] <ref>{{cite web|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/ |title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref>
|-
|31.12.2021
|[[Tivat]]
|rowspan="1"|[[Črna gora]]
|Porto Montenegro
|Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]] <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}</ref>
|-
|11.2.2022
|[[Ptuj]]
|rowspan="1"|[[Slovenija]]
|Arena Campus Sava
|Omejitve zaradi koronavirusa <ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}</ref>
|-
|22.7.2022
|[[Strumica]]
|rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]
|Avatar club
|Okužba s koronavirusom <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-anastasija-zarazene-istim-virusom/gqwsszc |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2022}}</ref>
|-
|}
==Dogodki na turneji==
{{quote box|width=20em|align=right|quote="Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno".
|source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>}}
* Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}</ref>
* Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]]. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}</ref>
* Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila. <ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest |title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>
* Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]]. <ref name="#2">{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}</ref>
* Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]]. <ref name="#2"/>
* Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}</ref>
* Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo. <ref name="#1"/>
* Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović. <ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref>
==Mediji o turneji==
Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}</ref>
Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov. <ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref>
==Kontroverznost==
Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe.
*Koncert v Ljuboviji (10.7.2021)
Nekatere bošnjaške povojne organzacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici. <ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za "provokacijo". <ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref>
*Koncert v Leskovcu (23.8.2021)
Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi. <ref>{{cite web|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> <ref>{{cite web|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}</ref>
==Ostale informacije==
*Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević
*Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band''
==Sklici==
{{sklici|3}}
{{Svetlana Ražnatović}}
[[Kategorija:2021 v glasbi]]
[[Kategorija:Turneje Svetlane Ražnatović]]
qm170b44ihupym2ij8q8596abnqhwhp
5722704
5722689
2022-07-22T17:35:42Z
A09090091
188929
pospr.
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]]
Evropska turneja '''The best of Ceca''' je koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece.
Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta 2021 z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> To je obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma.
Ceca je do zdaj obiskala 11 evropskih držav, v katerih je imela skupno 30 koncertov.
==Seznam koncertov==
{| class="wikitable" style="text-align:center;"
|-
! style="width:100px;"| Datum
! style="width:180px;"| Mesto
! style="width:160px;"| Država
! style="width:240px;"| Lokacija koncerta
! style="width:200px;"| Štev. obiskovalcev
|- style="background:#ddd;"
|-
|15.5.2021
|[[Gruža, Knić|Gruža]]*
|rowspan="1"|[[Srbija]]*
|Open air koncert*
|150*<ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref>
|-
|19.6.2021
|[[Slatina]]*
|rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]*
|Open air koncert*
|300*<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref>
|-
|10.7.2021
|[[Ljubovija]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Stadion NK Drina
|20.000<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref>
|-
|18.7.2021
|[[Budva]]
|rowspan="1"|[[Črna Gora]]
|Top Hill
|5.000<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}</ref>
|-
|31.7.2021
|[[Vrnjačka Banja]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Stadion malih sportova
|7.500<ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest |title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref>
|-
|6.8.2021
|[[Smederevo]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Aqua park Jugovo
|5.000<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref>
|-
|-
|8.8.2021
|[[Svrljig]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Stadion NK Svrljig
|30.000<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest |title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref>
|-
|12.8.2021
|[[Sokobanja]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Stadion Podina
|4.500<ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref>
|-
|14.8.2021
|[[Ohrid]]
|rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]
|Egoist bar (na prostem)
|2.000<ref>{{cite web|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/ |title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/ |title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref>
|-
|15.8.2021
|[[Budva]]
|rowspan="1"|[[Črna Gora]]
|Top Hill
|5.000<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest |title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref>
|-
|23.8.2021
|[[Leskovac]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Mestna promenada
|15.000+<ref>{{cite web|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}</ref>
|-
|28.8.2021
|[[Slivnica]]
|rowspan="1"|[[Bolgarija]]
|Stadion NK Slivniški geroi
|5.000<ref name="#1">{{cite web|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}</ref>
|-
|9.9.2021
|[[Nikšić]]
|rowspan="1"|[[Črna gora]]
|Exclusive event centar
|1.000<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}</ref>
|-
|11.9.2021
|[[Kikinda]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Mestni trg
|10.000<ref>{{cite web|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&page=fb_vesti&id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref>
|-
|13.11.2021
|[[Vösendorf]]
|rowspan="1"|[[Avstrija]]
|Pyramide hall
|2.500<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref>
|-
|27.11.2021
|[[Norrköping]]
|rowspan="1"|[[Švedska]]
|Borgen Norrköping
| 1.500<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/ |title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021}}</ref>
|-
|8.12.2021
|[[Podgorica]]
|rowspan="1"|[[Črna gora]]
|Imanje Knjaz
|<ref>{{cite web|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}</ref>
|-
|10.2.2022
|[[Sofija]]
|rowspan="1"|[[Bolgarija]]
|Hotel Marinela
|1.000+<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}</ref>
|-
|26.2.2022
|[[Zürich]]*
|rowspan="1"|[[Švica]]*
|Restavracija Volkshaus*
|200+<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/ |title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref>
|-
|12.3.2022
|[[Kopaonik]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Velika dvorana hotela Grand
|<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest |title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref>
|-
|26.3.2022
|[[Zurich]]
|rowspan="1"|[[Švica]]
|Flamingo Club
|{{n/a}}
|-
|1.4.2022
|[[Innsbruck]]
|rowspan="1"|[[Avstrija]]
|Pasha club
|2.500<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest |title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref>
|-
|2.4.2022
|[[Velenje]]
|rowspan="1"|[[Slovenija]]
|[[Rdeča dvorana]]
|3.000<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije |title=Story.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref>
|-
|24.4.2022
|[[Paraćin]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Koncert na prostem
|<ref>{{cite web|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html |title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022}}</ref>
|-
|27.4.2022
|[[London]]*
|rowspan="1"|[[Velika Britanija]]*
|OscarsMayFair*
|200<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref>
|-
|14.5.2022
|[[Essen]]
|rowspan="1"|[[Nemčija]]
|Teatro Club Essen
|2.000<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref>
|-
|11.6.2022
|[[Probištip]]
|rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]
|Stadion Probištip
| 7.000<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}</ref>
|-
|15.6.2022
|[[Varna]]
|rowspan="1"|[[Bolgarija]]
|Dvorana kulture in športa Varna
|5.000+<ref>{{cite web|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}</ref>
|-
|3.7.2022
|[[Jahorina]]
|rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]
|Hotel Vučko
|1.000<ref>{{cite web|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}</ref>
|-
|16.7.2022
|[[Banja Luka]]
|rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]
|Trdnjava Kastel
|15.000<ref>{{cite web|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}</ref>
|-
|17.7.2022
|[[Budva]]
|rowspan="1"|[[Črna gora]]
|Top Hill
|5.000<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref>
|-
|29.7.2022
|[[Ub, Srbija|Ub]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Open air koncert
|{{n/a}}
|-
|30.7.2022
|[[Trebinje]]
|rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]
|Kompleks Grad sunca
|{{n/a}}
|-
|1.8.2022
|[[Ohrid]]
|rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]
|Hangar club
|{{n/a}}
|-
|3.8.2022
|[[Loznica]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Koncert na prostem
|{{n/a}}
|-
|5.8.2022
|Slanchev Bryag
|rowspan="1"|[[Bolgarija]]
|Koncert na prostem
|{{n/a}}
|-
|10.8.2022
|[[Kraljevo]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Športno letališče Magnohrom
|{{n/a}}
|-
|14.8.2022
|[[Budva]]
|rowspan="1"|[[Črna gora]]
|Top Hill
|{{n/a}}
|-
|24.9.2022
|[[Novo mesto]]
|rowspan="1"|[[Slovenija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|8.10.2022
|[[Linz]]
|rowspan="1"|[[Avstrija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|15.10.2022
|[[Augsburg]]
|rowspan="1"|[[Nemčija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|5.11.2022
|[[Dunaj]]
|rowspan="1"|[[Avstrija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|12.11.2022
|[[Zürich]]
|rowspan="1"|[[Švica]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|26.11.2022
|[[Hamburg]]
|rowspan="1"|[[Nemčija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|17.12.2022
|[[Stuttgart]]
|rowspan="1"|[[Nemčija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|}
<small>*Opomba: VIP koncert</small>
==Odpovedani in prestavljeni koncerti==
{| class="wikitable" style="text-align:center;"
|-
! style="width:100px;"| Datum
! style="width:180px;"| Mesto
! style="width:160px;"| Država
! style="width:240px;"| Lokacija koncerta
! style="width:300px;"| Vzrok odpovedi
|- style="background:#ddd;"
|-
|21.8.2021
|[[Probištip]]
|rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]
|Open air Aqua Park
|Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{cite web|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/ |title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref>
|-
|31.12.2021
|[[Tivat]]
|rowspan="1"|[[Črna gora]]
|Porto Montenegro
|Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}</ref>
|-
|11.2.2022
|[[Ptuj]]
|rowspan="1"|[[Slovenija]]
|Arena Campus Sava
|Omejitve zaradi koronavirusa<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}</ref>
|-
|22.7.2022
|[[Strumica]]
|rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]
|Avatar club
|Okužba s koronavirusom<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-anastasija-zarazene-istim-virusom/gqwsszc |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2022}}</ref>
|-
|}
==Dogodki na turneji==
{{quote box|width=20em|align=right|quote="Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno".
|source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>}}
* Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}</ref>
* Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]].<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}</ref>
* Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest |title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>
* Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]].<ref name="#2">{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}</ref>
* Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]].<ref name="#2"/>
* Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}</ref>
* Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo.<ref name="#1"/>
* Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref>
==Mediji o turneji==
Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}</ref>
Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov.<ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref>
==Kontroverznosti==
Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe.
*Koncert v Ljuboviji (10.7.2021)
Nekatere bošnjaške povojne organizacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici.<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za "provokacijo".<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref>
*Koncert v Leskovcu (23.8.2021)
Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi.<ref>{{cite web|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}</ref>
==Ostale informacije==
*Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević
*Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band''
==Sklici==
{{sklici|3}}
{{Svetlana Ražnatović}}
[[Kategorija:2021 v glasbi]]
[[Kategorija:Turneje Svetlane Ražnatović]]
n2qnr4mdmxi8wgvm7txo7w2ov2zvam0
5722711
5722704
2022-07-22T17:41:01Z
A09090091
188929
/* Seznam koncertov */ pp
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]]
Evropska turneja '''The best of Ceca''' je koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece.
Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta 2021 z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> To je obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma.
Ceca je do zdaj obiskala 11 evropskih držav, v katerih je imela skupno 30 koncertov.
==Seznam koncertov==
{| class="wikitable" style="text-align:center;"
|-
! style="width:100px;"| Datum
! style="width:180px;"| Mesto
! style="width:160px;"| Država
! style="width:240px;"| Lokacija koncerta
! style="width:200px;"| Štev. obiskovalcev
|- style="background:#ddd;"
|-
|15. maj 2021
|[[Gruža, Knić|Gruža]]*
|rowspan="1"|[[Srbija]]*
|Open air koncert*
|150*<ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref>
|-
|19. junij 2021
|[[Slatina]]*
|rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]*
|Open air koncert*
|300*<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref>
|-
|10. julij 2021
|[[Ljubovija]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Stadion NK Drina
|20.000<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref>
|-
|18. julij 2021
|[[Budva]]
|rowspan="1"|[[Črna Gora]]
|Top Hill
|5.000<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}</ref>
|-
|31. julij 2021
|[[Vrnjačka Banja]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Stadion malih sportova
|7.500<ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest |title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref>
|-
|6. avgust 2021
|[[Smederevo]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Aqua park Jugovo
|5.000<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref>
|-
|-
|8. avgust 2021
|[[Svrljig]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Stadion NK Svrljig
|30.000<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest |title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref>
|-
|12. avgust 2021
|[[Sokobanja]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Stadion Podina
|4.500<ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref>
|-
|14. avgust 2021
|[[Ohrid]]
|rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]
|Egoist bar (na prostem)
|2.000<ref>{{cite web|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/ |title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/ |title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref>
|-
|15. avgust 2021
|[[Budva]]
|rowspan="1"|[[Črna Gora]]
|Top Hill
|5.000<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest |title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref>
|-
|23. avgust 2021
|[[Leskovac]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Mestna promenada
|15.000+<ref>{{cite web|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}</ref>
|-
|28. avgust 2021
|[[Slivnica]]
|rowspan="1"|[[Bolgarija]]
|Stadion NK Slivniški geroi
|5.000<ref name="#1">{{cite web|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}</ref>
|-
|9. september 2021
|[[Nikšić]]
|rowspan="1"|[[Črna gora]]
|Exclusive event centar
|1.000<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}</ref>
|-
|11. september 2021
|[[Kikinda]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Mestni trg
|10.000<ref>{{cite web|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&page=fb_vesti&id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref>
|-
|13. november 2021
|[[Vösendorf]]
|rowspan="1"|[[Avstrija]]
|Pyramide hall
|2.500<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref>
|-
|27. november 2021
|[[Norrköping]]
|rowspan="1"|[[Švedska]]
|Borgen Norrköping
| 1.500<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/ |title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021}}</ref>
|-
|8. december 2021
|[[Podgorica]]
|rowspan="1"|[[Črna gora]]
|Imanje Knjaz
|<ref>{{cite web|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}</ref>
|-
|10. februar 2022
|[[Sofija]]
|rowspan="1"|[[Bolgarija]]
|Hotel Marinela
|1.000+<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}</ref>
|-
|26. februar 2022
|[[Zürich]]*
|rowspan="1"|[[Švica]]*
|Restavracija Volkshaus*
|200+<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/ |title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref>
|-
|12. februar 2022
|[[Kopaonik]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Velika dvorana hotela Grand
|<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest |title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref>
|-
|26. marec 2022
|[[Zurich]]
|rowspan="1"|[[Švica]]
|Flamingo Club
|{{n/a}}
|-
|
# april 2022
|[[Innsbruck]]
|rowspan="1"|[[Avstrija]]
|Pasha club
|2.500<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest |title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref>
|-
|2. april 2022
|[[Velenje]]
|rowspan="1"|[[Slovenija]]
|[[Rdeča dvorana]]
|3.000<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije |title=Story.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref>
|-
|24. april 2022
|[[Paraćin]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Koncert na prostem
|<ref>{{cite web|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html |title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022}}</ref>
|-
|27. april 2022
|[[London]]*
|rowspan="1"|[[Velika Britanija]]*
|OscarsMayFair*
|200<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref>
|-
|14. maj 2022
|[[Essen]]
|rowspan="1"|[[Nemčija]]
|Teatro Club Essen
|2.000<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref>
|-
|11. junij 2022
|[[Probištip]]
|rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]
|Stadion Probištip
| 7.000<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}</ref>
|-
|15. junij 2022
|[[Varna]]
|rowspan="1"|[[Bolgarija]]
|Dvorana kulture in športa Varna
|5.000+<ref>{{cite web|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}</ref>
|-
|3. julij 2022
|[[Jahorina]]
|rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]
|Hotel Vučko
|1.000<ref>{{cite web|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}</ref>
|-
|16. julij 2022
|[[Banja Luka]]
|rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]
|Trdnjava Kastel
|15.000<ref>{{cite web|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}</ref>
|-
|17. julij 2022
|[[Budva]]
|rowspan="1"|[[Črna gora]]
|Top Hill
|5.000<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref>
|-
|29. julij 2022
|[[Ub, Srbija|Ub]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Open air koncert
|{{n/a}}
|-
|30. julij 2022
|[[Trebinje]]
|rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]
|Kompleks Grad sunca
|{{n/a}}
|-
|
# avgust 2022
|[[Ohrid]]
|rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]
|Hangar club
|{{n/a}}
|-
|3. avgust 2022
|[[Loznica]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Koncert na prostem
|{{n/a}}
|-
|5. avgust 2022
|Slanchev Bryag
|rowspan="1"|[[Bolgarija]]
|Koncert na prostem
|{{n/a}}
|-
|10. avgust 2022
|[[Kraljevo]]
|rowspan="1"|[[Srbija]]
|Športno letališče Magnohrom
|{{n/a}}
|-
|14. avgust 2022
|[[Budva]]
|rowspan="1"|[[Črna gora]]
|Top Hill
|{{n/a}}
|-
|24. september 2022
|[[Novo mesto]]
|rowspan="1"|[[Slovenija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|8. oktober 2022
|[[Linz]]
|rowspan="1"|[[Avstrija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|15. oktober 2022
|[[Augsburg]]
|rowspan="1"|[[Nemčija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|5. november 2022
|[[Dunaj]]
|rowspan="1"|[[Avstrija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|12. november 2022
|[[Zürich]]
|rowspan="1"|[[Švica]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|26. november 2022
|[[Hamburg]]
|rowspan="1"|[[Nemčija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|17. december 2022
|[[Stuttgart]]
|rowspan="1"|[[Nemčija]]
|{{n/a}}
|{{n/a}}
|-
|}
<small>*Opomba: VIP koncert</small>
==Odpovedani in prestavljeni koncerti==
{| class="wikitable" style="text-align:center;"
|-
! style="width:100px;"| Datum
! style="width:180px;"| Mesto
! style="width:160px;"| Država
! style="width:240px;"| Lokacija koncerta
! style="width:300px;"| Vzrok odpovedi
|- style="background:#ddd;"
|-
|21. avgust 2021
|[[Probištip]]
|rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]
|Open air Aqua Park
|Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{cite web|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/ |title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref>
|-
|31. december 2021
|[[Tivat]]
|rowspan="1"|[[Črna gora]]
|Porto Montenegro
|Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}</ref>
|-
|11. februar 2022
|[[Ptuj]]
|rowspan="1"|[[Slovenija]]
|Arena Campus Sava
|Omejitve zaradi koronavirusa<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}</ref>
|-
|22. julij 2022
|[[Strumica]]
|rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]
|Avatar club
|Okužba s koronavirusom<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-anastasija-zarazene-istim-virusom/gqwsszc |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2022}}</ref>
|-
|}
==Dogodki na turneji==
{{quote box|width=20em|align=right|quote="Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno".
|source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>}}
* Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}</ref>
* Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]].<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}</ref>
* Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila.<ref>{{cite web|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest |title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>
* Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]].<ref name="#2">{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}</ref>
* Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]].<ref name="#2"/>
* Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}</ref>
* Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo.<ref name="#1"/>
* Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref>
==Mediji o turneji==
Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}</ref>
Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov.<ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref>
==Kontroverznosti==
Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe.
*Koncert v Ljuboviji (10.7.2021)
Nekatere bošnjaške povojne organizacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici.<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za "provokacijo".<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref>
*Koncert v Leskovcu (23.8.2021)
Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi.<ref>{{cite web|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref><ref>{{cite web|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}</ref>
==Ostale informacije==
*Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević
*Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band''
==Sklici==
{{sklici|3}}
{{Svetlana Ražnatović}}
[[Kategorija:2021 v glasbi]]
[[Kategorija:Turneje Svetlane Ražnatović]]
ofkbyje635ln0gi2kawmzuqrr3wvkmm
Santa Maria della Vittoria, Rim
0
505443
5722651
5577738
2022-07-22T15:46:06Z
Ljuba brank
92351
/* Kapela Cornaro */ np
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Cerkev
| name = Santa Maria della Vittoria
| fullname =
| image = Santa Maria della Vittoria in Rome - Front.jpg
| caption = Fasada Santa Maria della Vittoria
| country = [[Italija]]
| pushpin map = Italija
| coordinates = {{coord|41|54|17|N|12|29|39|E|type:landmark_region:IT_scale:10000|display=inline,title}}
| website = [http://www.carmelitaniroma.it/Conventi%20Provincia%20Romana/Roma%20-%20S.%20Maria%20della%20Vittoria.aspx Provincia Romana dei Padri Carmelitani Scalzi]
| former name =
| founded date =
| founder =
| dedicated date =
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| attendance =
| status = naslovna cerkev, [[bazilika]]
| functional status =
| style = [[Baročna arhitektura]]
| architect = [[Carlo Maderno]], [[Giovanni Battista Soria]]
| groundbreaking = [[1605]]
| completed date =[[1620]]
| length = 35 m
| width = 19 m
| width nave =
| materials =
| diocese = Rim
| division =
| embedded =
}}
'''Santa Maria della Vittoria''' (latinsko ''S. Mariae de Victoria'') je katoliška naslovna. Cerkev je v ''Rione'' Sallustiano, na številki 98, via XX Settembre, kjer se ta ulica križa z Largo Santa Susanna. Stoji ob strani Fontana dell'Acqua Felice. Cerkev je nasproti cerkve Largo Santa Susanna. To sta približno dva bloka severozahodno od podzemne postaje Piazza della Repubblica in Teatro dell'Opera.
== Zgodovina ==
Zemljišče za cerkev so karmeličanke kupile 20. aprila 1607 <ref name=Storia>{{cite web |url=http://www.chiesasantamariavittoriaroma.it/7.aspx |title=Chiesa di Santa Maria della Vittoria |language=it |publisher=Padri Carmelitani Scalzi: Storia |access-date=19 November 2020 }}</ref>, cerkev pa so zgradili med letoma 1608 do 1620 kot kapelo, posvečena [[sveti Pavel|sv. Pavlu]] za diskriminirane karmeličanke.<ref>{{cite web |url=http://www.chiesasantamariavittoriaroma.it/default.aspx |title=Chiesa di Santa Maria della Vittoria |language=it |publisher=Padri Carmelitani Scalzi |access-date=19 November 2020 }}</ref> Po katoliški zmagi v [[Bitka na Beli gori|bitki pri Beli gori]] leta 1620, ki je zaustavila [[reformacija|reformacijo]] na Češkem, je bila cerkev ponovno posvečena Devici Mariji. V cerkvi visijo turški prapori, zajeti ob [[Drugo obleganje Dunaja|obleganju Dunaja]] leta 1683, in dopolnjujejo k notranji opremi cerkve na temo device Marije, ki je pomagala katoliški vojski do zmage.
Red je financiral gradbena dela do trenutka odkritja kipa ''[[Speči hermafrodit]]''. [[Scipione Caffarelli-Borghese|Scipione Borghese]], nečak [[papež Pavel V.|papeža Pavla V.]], si je to skulpturo prisvojil, v zameno pa financiral preostala dela na fasadi in redu priporočil svojega arhitekta Giovannija Battista Soria. Ta podpora je začela veljati šele leta 1624, delo pa je bilo zaključeno dve leti kasneje.
Santa Maria della Vittoria je kot naslovno cerkev ustanovil papež Pij VII 23. decembra 1801.
== Zunanjost ==
Cerkev je edina zgradba, ki jo je zasnoval in dokončal zgodnji baročni arhitekt [[Carlo Maderno]], čeprav je notranjost leta 1833 utrpela požar in jo je bilo treba obnoviti. Njeno pročelje je postavil Giovanni Battista Soria v času življenja Maderne, 1624–1626, kar kaže na nedvomni vpliv Madernove Santa Susanne v bližini.
== Notranjost ==
[[File:Santa Maria della Vittoria in Rome - Ceiling.jpg|thumb|left|''Triumf svete Marije nad herezijo'' in ''Padec upornih angelov'' v oboku]]
Notranjost ima eno samo široko ladjo pod nizkim segmentnim obokom, s tremi med seboj povezanimi stranskimi [[kapela]]mi za loki, ločenimi z ogromnimi [[korintski slog|korintskimi]] [[pilaster|pilastri]] z pozlačenimi [[kapitel]]i, ki podpirajo obogateno [[ogredje (arhitektura)|entablaturo]]. Kontrastne [[marmor]]ne obloge so obogatene z belimi in pozlačenimi štukaturnimi angeli in [[putto|putti]] v polnem [[relief (umetnost)|reliefu]]. Notranjost je bila po Madernovi smrti zaporedno obogatena; njen obok je bil freskiran leta 1675 s zmagoslavnimi temami v oblikovanih predelih z lažnimi okvirji: ''Triumf Marije nad herezijo'' in ''Padec upornih angelov'', ki jih je leta 1675 izdelal Giovanni Domenico Cerrini.
[[File:Santa Maria della Vittoria in Rome - Interior.jpg|thumb|Pogled v notranjost.|upright=1.2]]
Številni so tudi drugi kiparski detajli: ''Jožefove sanje'' (levi transept, Domenico Guidi, obdan z reliefnimi ploščami Pierra Etienne Monnota) in nagrobnik kardinalu Berlinghieru Gessiju. Obstajajo slike [[Guercino|Guercina]], [[Nicolas Lorrain |Nicolasa Lorraina]] in [[Domenichino|Domenichina]]. Cerkev je tudi zadnje počivališče svete Viktorije, katere ohranjeni ostanki so na ogled v notranjosti.
=== Kapela Cornaro ===
Mojstrovina v kapeli Cornaro, levo od oltarja, je ''[[Zamaknjenje svete Tereze]]'' Scipionovega kiparja [[Gian Lorenzo Bernini|Berninija]]. Kip prikazuje trenutek, ki ga je sveta [[Terezija Avilska]] opisala v svoji avtobiografiji, kjer je doživela živo vizijo [[Seraf]]a, ki ji je z zlato puščico prebodel srce in ji povzročil neizmerno veselje in bolečino. Plapolajoča obleka in ukrivljena drža opustita klasično zadržanost in počiva, da bi upodobila bolj strasten, skoraj čuten trans. Čeprav umetniška ''tour de force'', so v času Berninijevega življenja in v stoletjih, ki so sledila vse do danes, Berninijevo ''sveto Terezo'' obtožili prestopa meje spodobnosti s seksualizacijo vizualnega prikaza svetnikinega doživljanja do te mere, ki si jo pred ali po Berniniju ni upal narediti noben umetnik: prikazati jo v neverjetno mladi kronološki dobi, kot idealizirano nežno lepoto, v pol klečečem položaju z odprtimi usti in razmaknjenimi nogami, njena obleka se razplete, vidno so prikazane bose noge (diskriminirani karmeličani so zaradi skromnosti vedno nosili sandale s težkimi nogavicami) in s serafom, ki jo je "slekel" tako, da je (po nepotrebnem) ločil plašč, da bi s puščico prodrl v njeno srce.<ref>For these visual details of the statue and an examination of the charge of indecency, see Franco Mormando, 'Did Bernini's ''Ecstasy of St. Teresa Cross a 17th-century Line of Decorum?'' (Mormando's answer is yes): [https://www.academia.edu/44401140/Did_Berninis_Ecstasy_of_St_Teresa_Cross_a_17th_century_Line_of_Decorum].</ref><ref name="Zirpolo2010">{{cite book|author=Zirpolo, Lilian H. |title=Historical Dictionary of Baroque Art and Architecture |url=https://books.google.com/books?id=VIlA0kuX5DAC&pg=PA170 |year=2010 |publisher=Scarecrow Press|isbn=978-1-4616-5919-8|pages=170–171}}</ref>
== Galerija ==
<gallery>
File:Santa maria della vittoria 07.JPG
File:Cornaro SM della Vittoria.jpg
File:Cornaro chapel in Santa Maria della Vittoria in Rome HDR.jpg
File:Santa Maria della Vittoria - 1.jpg
File:Santa Maria della Vittoria in Rome - pipe organ HDR.jpg
</gallery>
==Sklici==
{{sklici}}
==Viri==
*{{cite book|first=Claudio|last=Rendina|title=Enciclopedia di Roma|publisher =Newton Compton|location=Rome|year=1999}}
*{{cite book|first= Guglielmo |last=Matthiae|title=The Church of Santa Maria della Vittoria|publisher =Order of the Discalced Carmelite Fathers|location=Rome|year=1999|isbn=978-88-86542-86-9}}
* Sturm, Saverio (2015). ''L’architettura dei Carmelitani Scalzi in età barocca: La ‘Provincia Romana’. Lazio, Umbria e Marche (1597-1705).'' Roma: Gangemi Editore.
* Hibbert, Howard (1965). ''Bernini''. New York: Pelican-Penguin.
* Susanne Juliane Warma (1981). ''A Study of the Iconography of Bernini's Cornaro Chapel in Santa Maria Della Vittoria'' Athens: University of Georgia.
* G. Matthiae (1965). ''S. Maria della Vittoria''. Rome.
==Zunanje povezave==
{{Commons|Santa Maria della Vittoria}}
*[https://web.archive.org/web/20060215194156/http://roma.katolsk.no/mariavittoria.htm Chris Nyborg, "Churches of Rome: Santa Maria della Vittoria"]
*[http://www.romeartlover.it/Vasi148.htm#S.%20Maria%20della%20Vittoria Roberto Piperno, "santa Maria della Vittoria"]
*[http://www.romecity.it/Santamariadellavittoria.htm "Santa Maria della Vittoria"] (in Italian)
*[http://www.romaspqr.it/ROMA/Chiese_Barocche/s_maria_della_vittoria.htm Roma SPQR: "Santa Maria della Vittoria"]
[[Kategorija:Cerkve v Rimu]]
[[Kategorija:Bazilike v Italiji]]
[[Kategorija:Baročna arhitektura v Rimu]]
[[Kategorija:Cerkve Matere Božje]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1626]]
8alkyhbxbyiddu0i0b7dshj9rirp8y0
Kamboški genocid
0
509578
5722639
5722543
2022-07-22T14:52:27Z
Upwinxp
126544
Zaščitil »[[Kamboški genocid]]«: Prekomeren vandalizem ([Urejanje=dovoli samo samodejno potrjenim uporabnikom] (poteče 14:52, 22. oktober 2022 (UTC)) [Prestavljanje=dovoli samo samodejno potrjenim uporabnikom] (poteče 14:52, 22. oktober 2022 (UTC)))
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Napad na civiliste|title=Kamboški genocid|image=Skulls at Tuol Sleng.JPG|date=17. april 1975 – 7. januar 1979|location=[[Kambodža]] (takrat Kampučija)|victims=1,5 milijona – 2 milijona|perpetrators=Rdeči Kmeri, Pol Pot|caption=Lobanje umrlih žrtev, v muzeju Kambodškega genocida}}
'''Kamboški genocid''' ({{lang-km|របបប្រល័យពូជសាសន៍នៅកម្ពុជា}}) je bilo sistematično preganjanje in pobijanje državljanov [[Kambodža|Kambodže]] pod vodstvom generalnega sekretarja [[Komunistična partija Kampučije|Komunistične partije Kampučije]] [[Pol Pot|Pol Pota]], ki je Kambodžo radikalno usmeril v popolnoma samozadostno [[Agrarni socializem|agrarno socialistično]] družbo. V letih od 1975 do 1979 je zaradi nje umrlo 1,5 do 2 milijona ljudi, skoraj četrtina prebivalstva Kambodže iz leta 1975 (približno 7,8 milijona).<ref name="Heuveline, Patrick 2001">{{cite book|last=Heuveline|first=Patrick|chapter=The Demographic Analysis of Mortality Crises: The Case of Cambodia, 1970–1979|title=Forced Migration and Mortality|publisher=[[National Academies Press]]|year=2001|pages=102–105|isbn=978-0-309-07334-9|quote=As best as can now be estimated, over two million Cambodians died during the 1970s because of the political events of the decade, the vast majority of them during the mere four years of the 'Khmer Rouge' regime. This number of deaths is even more staggering when related to the size of the Cambodian population, then less than eight million. ... Subsequent reevaluations of the demographic data situated the death toll for the [civil war] in the order of 300,000 or less.}}</ref><ref name="CAS">{{cite journal|last=Kiernan|first=Ben|author-link=Ben Kiernan|year=2003|title=The Demography of Genocide in Southeast Asia: The Death Tolls in Cambodia, 1975–79, and East Timor, 1975–80|journal=Critical Asian Studies|volume=35|issue=4|pages=585–597|doi=10.1080/1467271032000147041|quote=We may safely conclude, from known pre- and post-genocide population figures and from professional demographic calculations, that the 1975–79 death toll was between 1.671 and 1.871 million people, 21 to 24 percent of Cambodia's 1975 population.|ref=none|s2cid=143971159}}</ref><ref name="Locard">{{cite journal|last=Locard|first=Henri|date=March 2005|title=State Violence in Democratic Kampuchea (1975–1979) and Retribution (1979–2004)|journal=[[European Review of History]]|volume=12|issue=1|pages=121–143|doi=10.1080/13507480500047811|quote=Med 17. aprilom 1975 in 7. januarjem 1979 je umrlo približno 25 % prebivalstva, ki je štelo približno 7,8 milijona; 33,5 % moških je bilo pobitih ali so umrli nenaravne smrti, 15,7 % žensk in 41,9 % prebivalcev Phnom Penha . . . Od leta 1979 se tako imenovani Pol Potov režim enači s Hitlerjem in nacisti. Zato so besedo "genocid" (povezano z nacizmom) prvič uporabili v izrazito komunističnem režimu, in sicer so jo uporabili napadalci na Vietnam, da bi se distancirali od vlade, ki so jo strmoglavili. Ta "revizionizem" se je izražal na več načinov. Rdeči Kmeri naj bi ubili 3,3 milijona ljudi, kar je približno 1,3 milijona več, kot so jih dejansko ubili. Tam je bil en ogaben državni zapor, S-21, zdaj Muzej genocida Tuol Sleng. Dejansko jih je bilo več kot 150 po istem modelu, vsaj po eden na okrožje. . . . Zlasti za Združene države Amerike obsodba zločinov Rdečih Kmerov v zgodnjih osemdesetih letih ni bila na prvem mestu njihovega dnevnega reda. Namesto tega je bilo, kot v primeru Afganistana, včasih še vedno ključnega pomena, da se zoperstavi tistemu, kar je bilo razumljeno kot ekspanzionistična politika Sovjetske zveze. ZDA so dale prednost nastajajočemu prijateljstvu z Demokratično republiko Kitajsko, da bi preprečile "zlobni" vpliv ZSSR v jugovzhodni Aziji, ki je delovala prek svoje klientske države, revolucionarnega Vietnama. Vse države ASEAN so se strinjale s to vizijo. Zato je postalo nujno, da se z vojaško in finančno pomočjo Kitajske oživi in razvije oboroženi odpor proti vietnamskim enotam, katerega jedro je bila ponovno oživljena KR . . . [Francija] je leta 1982 Sihanoukiste in republikance prisilila, da so sklenili nespodobno zavezništvo s svojimi nekdanjimi mučitelji, KR, pod imenom Koalicijska vlada Demokratične Kampučije (CGDK). S tem je mednarodna skupnost nekatere najhujše storilce zločinov proti človeštvu ponovno uradno vključila v svetovno diplomatsko sfero. . .|s2cid=144712717}}</ref>
Pol Pota in Rdeče kmere sta dolgo časa podpirala [[Komunistična partija Kitajske]] in njen [[Predsednik komunistične partije Kitajske|predsednik]] [[Mao Cetung]];{{efn|Glej:<ref name=":0">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=mTlMDwAAQBAJ&q=Maha+lout+ploh&pg=PT77|title=Brother Number One: A Political Biography of Pol Pot|last=Chandler|first=David P.|year=2018|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-0-429-98161-6}}</ref><ref name=":11">{{Cite web|last=Strangio|first=Sebastian|date=2012-05-16|title=China's Aid Emboldens Cambodia {{!}} YaleGlobal Online|url=https://yaleglobal.yale.edu/content/chinas-aid-emboldens-cambodia|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20201217133253/https://yaleglobal.yale.edu/content/chinas-aid-emboldens-cambodia|archive-date=2020-12-17|access-date=2019-11-26|website=Yale University}}</ref><ref name=":32">{{Cite web|url=https://www.wilsoncenter.org/publication/the-chinese-communist-partys-relationship-the-khmer-rouge-the-1970s-ideological-victory|title=The Chinese Communist Party's Relationship with the Khmer Rouge in the 1970s: An Ideological Victory and a Strategic Failure|date=2018-12-13|website=Wilson Center|access-date=2019-11-26}}</ref><ref name=":1">{{Cite journal|last=Hood|first=Steven J.|year=1990|title=Beijing's Cambodia Gamble and the Prospects for Peace in Indochina: The Khmer Rouge or Sihanouk?|journal=Asian Survey|volume=30|issue=10|pages=977–991|doi=10.2307/2644784|issn=0004-4687|jstor=2644784}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|url=https://www.rfa.org/english/news/special/chinacambodia/relation.html|title=China-Cambodia Relations|publisher=Radio Free Asia|access-date=2019-11-26}}</ref><ref name=":7">{{Cite web|url=https://sinosphere.blogs.nytimes.com/2015/03/30/cambodian-historians-call-for-china-to-confront-its-own-past/|title=China Is Urged to Confront Its Own History|last=Levin|first=Dan|date=2015-03-30|work=The New York Times|access-date=2019-11-26}}</ref>}} ocenjuje se, da je vsaj 90 % tuje pomoči, ki so jo prejeli Rdeči kmeri, prišlo iz [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]], samo leta 1975 pa je Kitajska prispevala vsaj 1 milijardo [[Ameriški dolar|USD]] brezobrestne gospodarske in vojaške pomoči.<ref name=":7" /><ref name=":122">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=Mq8sAcvg-AgC&q=ben+kiernan+pol+pot+regime+$1+billion+China+1975|title=The Pol Pot Regime: Race, Power, and Genocide in Cambodia Under the Khmer Rouge, 1975–79|last=Kiernan|first=Ben|date=2008|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-14299-0}}</ref><ref name=":132">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=54iUDwAAQBAJ&q=By+mid-september+China+was+prepared+to+extend+to+Cambodia+a+total+of+US$1+billion&pg=PA84|title=ASEAN Resistance to Sovereignty Violation: Interests, Balancing and the Role of the Vanguard State|last=Laura|first=Southgate|year=2019|publisher=Policy Press|isbn=978-1-5292-0221-2}}</ref> Po prevzemu oblasti aprila 1975 so Rdeči kmeri želeli po vplivu [[Kulturna revolucija|kulturne revolucije]] državo spremeniti v agrarno [[Socialistična republika|socialistično republiko]], ki bi temeljila na politiki [[Maoizem|ultramaoizma]].{{efn|Glej:<ref name=":0"/><ref name=":32"/><ref>{{cite book |last=Jackson |first=Karl D |title=Cambodia, 1975–1978: Rendezvous with Death |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-02541-4 |page=[https://books.google.com/books?id=h27D3EYGwzgC&pg=PA219 219]|year=1989 }}</ref><ref>Ervin Staub. ''The roots of evil: the origins of genocide and other group violence.'' [[Cambridge University Press]], 1989. [https://books.google.com/books?id=29u-vt_KgGEC&pg=PA202 p. 202]</ref><ref name="autogenerated1983">{{cite book|title=Revolution and its Aftermath|editor=David Chandler & Ben Kiernan|location=New Haven|year=1983}}</ref>}} Pol Pot in drugi uradniki Rdečih Kmerov so se junija 1975 v [[Peking|Pekingu]] sestali z Maom, ki jim je dal soglasje in nasvete, visoki uradniki KPK, kot je bil član stalnega odbora politbiroja KPK [[Džang Čunčjao]] ([[pinjin]]: ''Zhang Chunqiao''), pa so pozneje obiskali Kambodžo in ji ponudili pomoč.{{efn|Glej:<ref name=":0" /><ref name=":32"/><ref name=":2" /><ref>{{Cite web|url=http://ywang.uchicago.edu/history/docs/2016_12_30.pdf|title=2016: 张春桥幽灵|last=Wang|first=Youqin|publisher=The University of Chicago|language=zh}}</ref>}} Rdeči Kmeri so za uresničitev svojih ciljev izpraznili mesta in prisilili Kambodžane, da so se preselili v [[Delovno taborišče|delovna taborišča]] na podeželju, kjer so se množile usmrtitve, prisilno delo, fizično nasilje, [[podhranjenost]] in bolezni.{{sfn|Etcheson|2005|p=119}}{{sfn|Heuveline|1998|pp=49–65}} Leta 1976 so Rdeči kmeri državo preimenovali v [[Demokratična Kampučija|Demokratično Kampučijo]].
Poboji so se končali, ko je vietnamska vojska leta 1978 [[Kamboško–vietnamska vojna|vdrla v državo]] in strmoglavila režim Rdečih Kmerov. Do januarja 1979 je zaradi politike Rdečih kmerov umrlo od 1,5 do 2 milijona ljudi, od tega 200 do 300 tisoč [[Kitajski kambodžani|kitajskih kambodžanov]], 90 tisoč [[Muslimani|muslimanov]] in 20 tisoč [[Vietnamski kambodžani|vietnamskih kambodžanov]].<ref name=":8">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=27W92eiEuY4C&pg=PA69|title=Genocide Since 1945|author=Philip Spencer|page=69|isbn=978-0-415-60634-9|year=2012}}</ref><ref>{{Cite web|last=Zhang|first=Zhifeng|date=2014-04-25|title=华侨忆红色高棉屠杀:有文化的华人必死|url=http://history.people.com.cn/n/2014/0425/c372327-24944481.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20201124074157/http://history.people.com.cn/n/2014/0425/c372327-24944481.html|archive-date=2020-11-24|access-date=2019-11-27|website=[[People's Daily|Renmin Wang]]|language=zh}}</ref> 20 tisoč ljudi je šlo skozi [[Varnostni zapor 21]], enega od 196 zaporov, ki so jih upravljali Rdeči kmeri,<ref name="Locard" /><ref>{{cite web|url=http://www.d.dccam.org/Projects/Maps/MappingKillingField.htm|title=Mapping the Killing Fields|work=Documentation Center of Cambodia|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160326190928/http://www.d.dccam.org/Projects/Maps/MappingKillingField.htm|archive-date=2016-03-26|access-date=2018-06-06|quote=Through interviews and physical exploration, DC-Cam identified 19,733 mass burial pits, 196 prisons that operated during the Democratic Kampuchea (DK) period, and 81 memorials constructed by survivors of the DK regime.}}</ref> in le sedem odraslih je preživelo.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=Mq8sAcvg-AgC&q=464|title=The Pol Pot Regime: Race, Power, and Genocide in Cambodia Under the Khmer Rouge, 1975–79|last=Kiernan|first=Ben|publisher=[[Yale University Press]]|year=2014|isbn=978-0-300-14299-0|page=464|quote=Like all but seven of the twenty thousand Tuol Sleng prisoners, she was murdered anyway.|author-link=Ben Kiernan}}</ref> Ujetnike so odpeljali na [[polja smrti]], kjer so jih usmrtili (pogosto s krampi, da bi prihranili naboje)<ref>Landsiedel, Peter, [http://p-eworldtour.com/2017/03/27/the-killing-fields/ "The Killing Fields: Genocide in Cambodia"], ‘'P&E World Tour'’, 27 March 2017. Retrieved 17 March 2019</ref> in pokopali v [[Množično grobišče|množičnih grobiščih]]. Ugrabitev in indoktrinacija otrok sta bili zelo razširjeni, mnoge so prepričali ali prisilili, da so zagrešili grozodejstva.<ref name=":102">{{cite web|url=http://www.rfa.org/english/features/blogs/cambodiablog/blog6_cambodia_southerland-20060720.html|title=Cambodia Diary 6: Child Soldiers – Driven by Fear and Hate|last=Southerland|first=D|date=2006-07-20|access-date=2018-03-28}}</ref> Do leta 2009 je kamboški dokumentacijski center popisal 23.745 množičnih grobišč, v katerih je približno 1,3 milijona domnevnih žrtev. Neposredne usmrtitve naj bi predstavljale do 60 % žrtev genocida,{{sfn|Seybolt|Aronson|Fischoff|2013|p=238}} druge žrtve pa so umrle zaradi lakote, izčrpanosti ali bolezni.
Genocid je sprožil [[Humanitarna kriza v Kambodži|drugi val beguncev]], od katerih so številni pobegnili na sosednjo [[Tajska|Tajsko]] in v manjši meri v [[Vietnam]].<ref>[http://www.unhcr.org/3ebf9bad0.html ''State of the World's Refugees, 2000''] United Nations High Commissioner for Refugees, p. 92. Retrieved 21 January 2019</ref> [[Kamboško-vietnamska vojna|Vietnamska invazija na Kambodžo]] je končala genocid in januarja 1979 porazila Rdeče kmere.{{sfn|Mayersan|2013|p=182}} 2. januarja 2001 je kamboška vlada ustanovila sodišče za Rdeče kmere, ki naj bi sodilo članom vodstva Rdečih kmerov, odgovornim za genocid v Kambodži. Sojenje se je začelo 17. februarja 2009.{{sfn|Mendes|2011|p=13}} [[Nuon Čea]] in [[Khieu Samphan]] sta bila 7. avgusta 2014 obsojena na dosmrtno zaporno kazen zaradi [[Zločin proti človeštvu|zločinov proti človeštvu]], storjenih med genocidom.<ref>{{Cite web|url=https://www.eccc.gov.kh/en/articles/judgement-case-00201-be-pronounced-7-august-2014|title=Judgement in Case 002/01 to be pronounced on 7 August 2014 {{!}} Drupal|website=www.eccc.gov.kh|access-date=2019-11-29}}</ref>
== Ozadje ==
17. aprila 1975 so [[Rdeči Kmeri]] na čelu s [[Komunistična partija Kambodže|komunistično partijo Kambodže]] pod vodstvom [[Pol Pot|Pol Pota]] prevzeli oblast v [[Kambodža|Kambodži]], po več letih državljanske vojne. Vodstvo stranke se je kmalu sestalo v Srebrni pagodi, na katerem so se strinjali, da mora biti dvig kmetijske proizvodnje glavna prioriteta njihove vlade ter na oblasti uveljavili [[komunizem]]. Pol Pot je izjavil, da je kmetijstvo ključno tako za izgradnjo države kot za nacionalno obrambo; verjel je, da bi bila, če se Kambodža ne bi mogla hitro razvijati, ranljiva za vietnamsko prevlado, kot je bila v preteklosti. Njihov cilj je bil v petih do desetih letih doseči 70 do 80 % kmetijske mehanizacije, v petnajstih do dvajsetih letih pa sodobno industrijsko bazo. Kot del tega projekta je Pol Pot videl, da je nujno, da razvijejo sredstva za zagotavljanje, da je kmečko prebivalstvo delalo težje kot prej.
Junija 1975, dva meseca po prevzemu oblasti, so se Pol Pot in drugi uradniki Rdečih Kmerov odpravili na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]], kjer so se v [[Peking|Pekingu]] sestali z [[Mao Cetung|Mao Cetungom]], kjer je Mao predaval Polu Potu o njegovi "teoriji nenehne revolucije pod diktaturo proletariata (无产阶级专政下继瑽瑐继瑽)" ki jih je napisal [[Yao Wenyuan]] in poslal Pol Potu več kot 30 knjig, katerih avtorji so bili [[Karl Marx]], [[Friedrich Engels]], [[Vladimir Lenin]] in [[Josif Stalin]].<ref name=":9">{{Cite web|last=|first=|date=2008-04-10|title=西哈努克、波尔布特与中国|url=http://news.ifeng.com/history/2/shidian/200804/0410_2666_485387.shtml|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030081609/http://news.ifeng.com/history/2/shidian/200804/0410_2666_485387.shtml|archive-date=2020-10-30|access-date=2019-11-26|website=[[Phoenix Television|Phoenix New Media]]|language=zh}}</ref><ref name=":02">{{Cite web|last=Wang|first=Xiaolin|date=|title=波尔布特:并不遥远的教训|url=http://www.yhcqw.com/13/2114.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20201124074333/http://www.yhcqw.com/13/2114.html|archive-date=2020-11-24|access-date=2019-11-23|website=[[Yanhuang Chunqiu]]|language=zh}}</ref> Med tem srečanjem je Mao dejal Pol Potu:<blockquote>Strinjamo se s tabo! Večina vaših izkušenj je boljša od naših. Kitajska ni usposobljena, da bi vas kritizirala. V petdesetih letih smo desetkrat storili napake na političnih poteh – nekatere so nacionalne, nekatere lokalne… Tako pravim, da Kitajska nima kvalifikacij, da vas kritizira, ampak da vas podpira in vam stoji ob strani. V bistvu imate prav... Med prehodom iz demokratične revolucije na socialistično pot obstajata dve možnosti: ena je [[socializem]], druga pa [[kapitalizem]]. Naša situacija je zdaj takšna. Čez petdeset let ali čez sto let bo boj med dvema linijama obstajal. Tudi čez deset tisoč let bo boj med dvema linijama še vedno obstajal. Ko bo komunizem uresničen, bo boj med dvema linijama še vedno prisoten. Sicer pa nisi [[Marksizem|marksist]]. To je enotnost, ki obstaja med nasprotji. Če omenjamo samo eno stran od obeh, je to metafizika. Verjamem v to, kar sta dejala Marx in Lenin, da bi bila ta pot vijugasta ... Naša država je zdaj, kot je dejal Lenin, kapitalistična država brez kapitalistov. Ta država ščiti kapitalistične pravice, plače pa niso enake. Pod sloganom enakosti je bil uveden sistem neenakosti. Obstajal bo boj med dvema linijama, boj med naprednimi in nazadnjaki, tudi ko se bo uresničil komunizem. Danes tega ne moremo v celoti storiti. </blockquote>Pol Pot je odgovoril: "Vprašanje linij boja, ki jih je izpostavil predsednik Mao, je pomembno strateško vprašanje. Vašim besedam bomo sledili tudi v prihodnje. Že od mladosti sem bral in se pri tem naučil različna dela predsednika Maa, zlasti teorijo o ljudski vojni. Vaša dela so usmerjala v našo celotno partijo.« Po drugi strani pa je med drugim srečanjem avgusta 1975 kitajski politik [[Džov Enlaj|Zhou Enlai]] opozoril [[Sihanouk|Sihanouka]] in voditelje Rdečih Kmerov, vključno s [[Khieu Samphan|Khieujem Samphanom]] in [[Ieng Sary|Iengom Saryjem]], na nevarnost radikalnega gibanja proti komunizmu, pri čemer navaja napake v kitajskem [[Veliki skok naprej|velikem preskoku naprej]]. Zhou jih je pozval, naj ne ponavljajo napak, ki so povzročile opustošenje.<ref name=":14">{{Cite web|url=https://cross-currents.berkeley.edu/sites/default/files/e-journal/articles/jeldres_1.pdf|title=A Personal Reflection on Norodom Sihanouk and Zhou Enlai: An Extraordinary Friendship on the Fringes of the Cold War|website=UC Berkeley|archive-url=https://www.webcitation.org/6bvUPJGkx?url=https://cross-currents.berkeley.edu/sites/default/files/e-journal/articles/jeldres_1.pdf|archive-date=30 September 2015|url-status=dead}}</ref><ref name=":162">{{Cite journal|last=Ciorciari|first=John D.|date=2014-04-03|title=China and the Pol Pot regime|journal=Cold War History|volume=14|issue=2|pages=215–235|doi=10.1080/14682745.2013.808624|issn=1468-2745|s2cid=153491712}}</ref> Sihanouk se je pozneje spomnil, da sta se Khieu Samphan in Ieng Sary odzvala le z nejevernim in vrhunskim nasmehom.<ref name=":16">{{Cite journal|last=Ciorciari|first=John D.|date=2014-04-03|title=China and the Pol Pot regime|journal=Cold War History|volume=14|issue=2|pages=215–235|doi=10.1080/14682745.2013.808624|issn=1468-2745|s2cid=153491712}}</ref>
Med izvajanjem kamboškega genocida je bila Kitajska glavni mednarodni pokrovitelj Rdečih Kmerov, ki jim je zagotavljala več kot 15.000 vojaških svetovalcev in večino svoje zunanje pomoči. Ocenjuje se, da je vsaj 90 % tuje pomoči Rdečim Kmerom prihajalo s Kitajske, pri čemer je bilo samo leta 1975 1 milijarda ameriških dolarjev brezobrestne ekonomske in vojaške pomoči, "največja pomoč, ki jo je Kitajska kdaj koli dala kateri koli državi."<ref name=":12">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=Mq8sAcvg-AgC&q=ben+kiernan+pol+pot+regime+$1+billion+China+1975|title=The Pol Pot Regime: Race, Power, and Genocide in Cambodia Under the Khmer Rouge, 1975–79|last=Kiernan|first=Ben|date=2008|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-14299-0}}</ref><ref name=":13">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=54iUDwAAQBAJ&q=By+mid-september+China+was+prepared+to+extend+to+Cambodia+a+total+of+US$1+billion&pg=PA84|title=ASEAN Resistance to Sovereignty Violation: Interests, Balancing and the Role of the Vanguard State|last=Laura|first=Southgate|year=2019|publisher=Policy Press|isbn=978-1-5292-0221-2}}</ref> Niz notranjih kriz leta 1976 je preprečil, da bi Peking izvajal bistven vpliv na politiko Rdečih Kmerov.<ref name=":17">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=ZPJIE9pX_joC&q=zhou+enlai+sihanouk+1975+august&pg=PA45|title=Kampuchea Between China and Vietnam|last=Chang|first=Pao-min|date=1985|publisher=NUS Press|isbn=978-9971-69-089-2}}</ref>
== Ideologija ==
Ideologija je imela pomembno vlogo pri izvajanju genocida. Na Pol Pota je vplivala komunistična ideologija [[marksizem-leninizem]] in s katero je želel Kambodžo spremeniti v popolnoma samozadostno agrarno socialistično družbo, ki ne bi imela tujih vplivov. Na njegovo misel je Stalinovo delo opisal kot "ključni oblikovalski vpliv". Močno vplivno je bilo tudi Maovo delo, zlasti O novi demokraciji. Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja je Pol Pot preoblikoval svoje ideje o marksizmu-leninizmu, da bi ustrezal razmeram v Kambodži, s cilji kot so vrnitev Kambodže v domnevno mitično preteklost močnega kmerskega cesarstva, izkoreninjenje pokvarljivih vplivov, kot sta tuja pomoč in zahodna kultura ter obnova kamboške agrarne družbe.<ref>{{cite web|url=https://www.history.com/topics/cold-war/the-khmer-rouge|title=Khmer Rouge|website=History.com|access-date=8 October 2019}}</ref>
Pol Potovo močno prepričanje, da je treba Kambodžo spremeniti v državo z agrarno družbo, je izhajalo iz njegovih izkušenj na podeželskem severovzhodu Kambodže – kjer je razvil naklonjenost do agrarne samozadostnosti izoliranih plemen tega območja –, medtem ko so Rdeči Kmeri pridobili moč. Poskusi izvajanja teh ciljev (nastali na podlagi opazovanj majhnih podeželskih občin) v širšo družbo so bili ključni dejavniki genocida, ki je sledil. En predstavnik Rdečih Kmerov je dejal, da so bili poboji, ki so jih izvajali komunisti, namenjeni očiščenju prebivalstva. Rdeči Kmeri so praktično prisilili celotno prebivalstvo Kambodže, da se je razdelila na mobilne delovne skupine. [[Michael Hunt]] je zapisal, da je šlo za eksperiment družbene mobilizacije brez primere v revolucijah dvajsetega stoletja. Rdeči Kmeri so uporabili nečloveški sistem, ki je vključeval prisilna dela, stradanje, prisilno preselitev, kolektivizacijo zemlje in državni teror, da bi obdržali prebivalstvo v državi. Gospodarski načrt Rdečih Kmerov je bil primerno poimenovan "Maha Lout Ploh", neposredna aluzija na "veliki preskok naprej" na Kitajskem, ki je povzročil na desetine milijonov smrtnih žrtev v [[Velika kitajska lakota|veliki kitajski lakoti]].<ref name=":6">{{Cite web|date=2018-01-28|title=How Red China Supported the Brutal Khmer Rouge|url=http://www.visiontimes.com/2018/01/28/how-red-china-supported-the-brutal-khmer-rouge.html|access-date=2019-11-26|website=Vision Times}}</ref><ref name=":5">{{Cite book|last=Chandler|first=David|url=https://books.google.com/books?id=xZSpDwAAQBAJ&q=Maha+lout+ploh&pg=PA334|title=A History of Cambodia|year=2018|publisher=Routledge|isbn=978-0-429-96406-0}}</ref>
Doktorska disertacija, ki jo je napisal Kenneth M. Quinn o "izvoru radikalnega režima Pol Pota", je "splošno priznana kot prva oseba, ki je poročala o politiki Pol Pota in Rdečih Kmerov." Medtem ko je bil zaposlen kot uradnik za zunanje zadeve pri ameriškem State Departmentu v jugovzhodni Aziji, je Quinn med letoma 1973 in 1974 devet mesecev služil na južnovietnamski meji. Medtem ko je bil tam, je Quinn opravil intervju z nešteto kamboškimi prebežniki, ki so pobegnili iz brutalnih krempljev Rdečih Kmerov. Na podlagi zbranih intervjujev in grozodejstev, ki jim je bil priča od prvih prebežnikov, je Quinn napisal "40-stransko poročilo o tem, ki je bilo predloženo po vsej [[Združene države Amerike|ZDA]]." V poročilu je zapisal, da imajo Rdeči Kmeri veliko skupnega s tistimi [[Totalitarizem|totalitarnimi režimi]] v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] in [[Tretji rajh|Nacistični Nemčiji]]. Quinn je o Rdečih Kmerih zapisal, da so se pojavili kot razlaga terorja in nasilja, ki sta preplavila Kambodžo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je ta, da je majhna skupina intelektualcev, jezna zaradi svojega dojemanja popolnoma pokvarjene družbe in prežeta z [[Maoizem|maoističnim]] načrtom za ustvarjanje čiste socialistične ureditve v najkrajšem možnem času, novačil izredno mlade, revne in zavistne kadre, jih poučil o ostrih in brutalnih metodah, ki so se jih naučili od stalinističnih učiteljev, in jih uporabil za fizično uničenje kulturnih temeljev kmerske civilizacije in vsiliti novo družbo s čistkami, usmrtitvami in nasiljem.{{sfn|Hinton|Lifton|2004|p=23}}
[[Ben Kiernan]] je primerjal kamboški genocid z [[Armenski genocid|armenskim genocidom]], ki ga je storilo [[Osmansko cesarstvo]] med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], in [[Holokavst|holokavstom]], ki ga je storila nacistična Nemčija med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Čeprav je bil vsak genocid edinstven, so imeli določene skupne značilnosti, [[rasizem]] pa je bil glavni del ideologije vseh treh totalitarnih režimov ([[komunizem]], [[fašizem]] in [[Nacionalsocializem|nacizem]]). Vsi trije režimi so bili usmerjeni proti verskim manjšinam in so poskušali uporabiti tudi silo, da bi razširili svojo vladavino v tisto, za kar so verjeli, da je njihovo zgodovinsko središče (Kmersko cesarstvo, Turkestan in Lebensraum), in vsi trije režimi so idealizirali svoje etnično kmetijstvo kot pravi 'narodni' razred, etnična tla, iz katerih je iz njihovih teorij zrasla nova država.{{sfn|Kiernan|2003|p=29}}
== Množični poboji ==
=== Običajni ===
[[Slika:Photos of victims in Tuol Sleng prison (2).JPG|sličica|279x279_pik|Fotografije žrtev v [[Muzej genocida Tuol Sleng|varnostnem zaporu S-21]], katere so jih pazniki po usmrtitvi fotografirali.]]
Komunistični režim Rdečih Kmerov je pogosto aretiral ter s tem tudi pogosto usmrtil vse, za katere je sumil, da so povezani z nekdanjo kamboško vlado ali tujimi vladami, pa tudi strokovnjake, intelektualce, budistične menihe in etnične manjšine. Tudi tiste ljudi, za katere je bilo stereotipno mišljeno, da imajo intelektualne lastnosti, kot so nošenje [[Očala|očal]] ali govorjenje več jezikov, so bili usmrčeni iz strahu, da bi se uprli Rdečim Kmerom.<ref>{{Cite web|url=https://www.history.com/topics/cold-war/the-khmer-rouge|title=Khmer Rouge|date=2018-08-21|website=History.com|access-date=2019-10-08}}</ref> Posledično so Pol Pota opisali kot "genocidnega tirana" s strani novinarjev in zgodovinarjev, kot je [[William Branigin]].<ref>William Branigin, [https://web.archive.org/web/20130509211319/http://www.highbeam.com/doc/1P2-664002.html Architect of Genocide Was Unrepentant to the End] ''[[The Washington Post]]'', 17 April 1998</ref> Britanski sociolog [[Martin Shaw (sociolog)|Martin Shaw]] je kamboški genocid opisal kot "najčistejši genocid v času hladne vojne".<ref>''Theory of the Global State: Globality as Unfinished Revolution'' by [[Martin Shaw (sociologist)|Martin Shaw]], [[Cambridge University Press]], 2000, pp 141, {{ISBN|978-0-521-59730-2}}</ref> Poskus prečiščevanja kamboške družbe po rasnih, družbenih in političnih linijah je privedel do čistk prejšnjega vojaškega in političnega vodstva Kambodže, skupaj s poslovnimi voditelji, novinarji, študenti, zdravniki in odvetniki.{{sfn|Alvarez|2001|p=12}}
Cilji usmrtitev so bili tudi etnični [[Vietnam|Vietnamci]], etnični [[Tajska|Tajci]], etnični [[Kitajska|Kitajci]], etnični čami, kamboški [[kristjani]] in druge manjšine. Rdeči Kmeri so na silo preselili manjšinske skupine in prepovedali uporabo njihovih jezikov. V skladu z njihovim odlokom so Rdeči Kmeri prepovedali obstoj več kot 20 manjšinskih skupin, ki so predstavljale 15 % prebivalstva Kambodže.<ref name="specter">{{Cite book|title=The Specter of Genocide: Mass Murder in Historical Perspective|url=https://archive.org/details/specterofgenocid00robe|url-access=registration|first1=Robert|last1=Gellately|first2=Ben|last2=Kiernan|publisher=[[Cambridge University Press]]|year=2003|pages=[https://archive.org/details/specterofgenocid00robe/page/313 313]–314}}</ref>
=== Etnične žrtve ===
Medtem, ko so bili Kambodžani na splošno žrtve komunističnega režima Rdečih Kmerov, se preganjanje, mučenje in poboji, ki so jih storili komunisti, po podatkih Združenih narodov štejejo za genocid, saj so bile etnične in verske manjšine sistematična tarča Pol Pota in njegovega režima.<ref>{{Cite web|date=2018-11-16|title=UN genocide adviser welcomes historic conviction of former Khmer Rouge leaders|url=https://news.un.org/en/story/2018/11/1025981|access-date=2021-01-22|website=UN News|language=en}}</ref><ref>{{Cite news|last=Beech|first=Hannah|date=2018-11-16|title=Khmer Rouge's Slaughter in Cambodia Is Ruled a Genocide (Published 2018)|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2018/11/15/world/asia/khmer-rouge-cambodia-genocide.html|access-date=2021-01-22|issn=0362-4331}}</ref>
Znanstveniki in zgodovinarji imajo različna mnenja o tem, ali je treba preganjanje in poboje z strani Rdečih Kmerov šteti za genocid. To je zato, ker je prejšnja štipendija, ki je nastala takoj po padcu režima Rdečih Kmerov leta 1979, trdila, da so bile žrtve lahko ubite zaradi okoliščin, v katerih so bile. [[Michael Vickery]] je na primer menil, da so bili umori "večinoma posledica spontanih ekscesov maščevalne, nedisciplinirane kmečke vojske."
Ben Kiernan trdi, da je šlo res za genocid, in se ne strinja s temi tremi učenjaki, tako da navaja primere iz zgodovine ljudstva Cham v Kambodži, kot je mednarodno sodišče, ki je Nuona Chea in Khieua Samphana spoznalo za kriva po 92 in 87 točkah omenjenega kaznivega dejanja.<ref>{{cite news|last1=Beech|first1=Hannah|title=Khmer Rouge's Slaughter in Cambodia Is Ruled a Genocide Photographs of victims of the Khmer Rouge at the Tuol Sleng Genocide Museum in Phnom Penh, Cambodia, on Thursday. Credit Adam Dean for The New York Times Image|url=https://www.nytimes.com/2018/11/15/world/asia/khmer-rouge-cambodia-genocide.html|newspaper=The New York Times|date=16 November 2018}}</ref>
=== Verske skupine ===
Pod vodstvom Pol Pota, ki je bil velik marksistični ateist, so Rdeči Kmeri uveljavili ateizem in prepovedali religijo. Po besedah Catherine Wessinger je bila "Demokratična Kampučija uradno ateistična država in preganjanje vere s strani Rdečih Kmerov se je po resnosti lahko primerjalo s preganjanjem vere v komunističnih državah [[Albanija|Albaniji]] in [[Severna Koreja|Severni Koreji]]. Vse religije so bile prepovedane, zatiranje privržencev islama, [[Krščanstvo|krščanstva]] in [[Budizem|budizma]] pa je bilo visoko. Ocenjuje se, da so Rdeči Kmeri pobili do 50.000 budističnih menihov.<ref name="NYTi">[https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9E0CE5DE163CF931A35752C0A964958260 Philip Shenon, Phnom Penh Journal; Lord Buddha Returns, With Artists His Soldiers] ''[[The New York Times]]'' (2 January 1992)</ref><ref name="rummel">{{cite book|chapter-url=http://www.hawaii.edu/powerkills/WF.CHAP6.HTM|title=Saving Lives, Enriching Life: Freedom as a Right And a Moral Good|chapter=Chapter 6: Freedom Virtually Ends Genocide and Mass Murder|first=Rudolph J.|last=Rummel|year=2001}}</ref>
=== Notranje usmritve ===
Leta 1978 je Pol Pot, da bi očistil vzhodno vojaško cono od tistih, za katere je menil, da so jih naseljevali Vietnamci, ukazal vojaškim enotam iz jugozahodne cone v državi, da naj odidejo v vzhodno Kampučijo in "odpravijo skrite izdajalce". Ker se ni mogel upreti napadu vlade Kampučije, je poveljnik So Phim storil samomor, medtem, ko je njegov namestnik Heng Samrin pobegnil v Vietnam. Množični poboji v vzhodni coni so bili najresnejši od vseh pobojev, ki so se zgodili v času izvajanja genocida pod vodstvom Pol Potovega režima. Poboje so opisi kot "množične in neselektivne čistke tako članov partije, kot tudi vojske ljudi."<ref name="Ben Kiernan 1987">{{cite book|last=Kiernan|first=Ben|date=1987|title=Cambodia : the Eastern Zone massacres : a report on social conditions and human rights violations in the Eastern Zone of democratic Kampuchea under the role of Pol Pot's (Khmer Rouge) Communist Party of Kampuchea|url=https://www.researchgate.net/publication/341272646|location=New York|publisher=Columbia University, Center for the Study of Human Rights|page=Preface}}</ref>
== Vloga otrok v genocidu ==
Rdeči Kmeri so izkoriščali na tisoče nediscipliniranih otrok. Veliko so jih v njihovih zgodnjih najstniških letih najeli za izvajanje množičnih umorov in drugih grozodejstev med in po genocidu. Mlajše otroke so učili, da brez obotavljanja sledijo vsakemu ukazu.<ref name=":10">{{cite web|url=http://www.rfa.org/english/features/blogs/cambodiablog/blog6_cambodia_southerland-20060720.html|title=Cambodia Diary 6: Child Soldiers – Driven by Fear and Hate|last=Southerland|first=D|date=2006-07-20|access-date=2018-03-28}}</ref>
Kamboška komunistična partija je še naprej intenzivno najela otroke vsaj do leta 1998 in jih pogosto prisilno novačila. V tem obdobju so bili otroci razporejeni predvsem v neplačane podporne vloge, kot so nosilci streliva, in tudi kot borce. Številni otroci so pobegnili brez sredstev za prehranjevanje in so verjeli, da jim bo pridružitev vladnim silam omogočila preživetje, čeprav so jim lokalni poveljniki pogosto odrekli plačilo. <ref name=":4">{{Cite web|url=https://www.child-soldiers.org/Handlers/Download.ashx?IDMF=adc88bff-1916-4317-b184-d9079e7b0bb8|archive-url=https://web.archive.org/web/20190525205613/https://www.child-soldiers.org/Handlers/Download.ashx?IDMF=adc88bff-1916-4317-b184-d9079e7b0bb8|url-status=dead|archive-date=2019-05-25|title=Global Report on Child Soldiers|last=Coalition to Stop the Use of Child Soldiers|year=2001|website=child-soldiers.org|access-date=2018-05-16}}</ref>
== Mučenje in medicinski postopki ==
[[Slika:Tuol Sleng cells.jpg|sličica|255x255_pik|Celice v [[Muzej genocida Tuol Sleng|zaporu S-21]].]]
Komunistični režim Rdečih Kmerov je dobro znan tudi po izvajanju mučnih medicinskih poskusov na zapornikih. Ljudje so bili zaprti in mučeni zgolj zaradi suma, da nasprotujejo režimu ali ker so drugi zaporniki v času mučenja delili svoja imena. Cele družine (vključno z ženskami in otroki) so končale v zaporih, kjer so jih mučili, ker so se Rdeči Kmeri bali, da se bodo sorodniki njihovih nameravanih žrtev maščevali, če tega ne bodo storili. Pol Pot je enkrat dejal: "Če hočeš ubiti travo, moraš ubiti tudi korenine". Večina zapornikov sploh ni vedela, zakaj so bili zaprti, in če bi si za to drznili vprašati paznike, bi pazniki odgovorili le tako, da bi rekli, da Angkar (Komunistična partija Kampučije) nikoli ne dela napak, kar je pomenilo, da so morali storiti nekaj, kar je veljalo za nezakonito.<ref name="huyvannak2010_pp32-35">[[Cambodian genocide#huyvannak-2010|Huy Vannak (2010), pp. 32–35]]</ref>
V zaporu S-21 je imel vsak zapornik na nogi priklenjeno verigo, da bi ga s tem označili in mu preprečili poskus pobega. Zaporniki so morali opravljati različna dela, za vsak napačen korak ali dejanje, pa so sledili brutalen pretep, mučenje z elektrošoki in velikimi kosi železa. Včasih so pazniki zapornike kaznovali tudi tako, da so jih sili jesti [[Iztrebek|človeške iztrebke]] in piti [[Seč|človeški urin]]. Zaradi nečloveških razmer so se v zaporu širile številne bolezni.<ref name="huyvannak2010_pp32-352">[[Cambodian genocide#huyvannak-2010|Huy Vannak (2010), pp. 32–35]]</ref>
[[Slika:Phnom Penh-Tuol Sleng Genozid-Museum-08-2007-gje.jpg|levo|sličica|243x243_pik|Soba v zaporu S-21, ki je služila za mučenje zapornikov.]]
Tako v zapisnikih zapora S-21 kot v dokumentih sojenja je bilo podanih veliko poročil o mučenju; kot je povedal preživeli zapornik Bou Meng v svoji knjigi, ki jo je napisal Huy Vannak, so bila mučenja tako grozovita in nagnjusna, da so zaporniki na vse načine poskušali storiti [[samomor]], celo z žlicami, roke pa so jim bile nenehno zvezane za hrbtom, da bi jim preprečili storiti samomor ali poskus pobega. Ko so verjeli, da ne morejo posredovati nobenih drugih koristnih informacij, so jim zavezali oči in jih poslali na [[polja smrti]], kjer so bila množična grobišča, kjer so zapornike ponoči ubijali s kovinskimi orodji, kot so kose ali žeblji in kladiva (saj so varčevali z strelivom). Pogosto so krike žrtev preglasili z zvočniki, ki so predvajali propagandno glasbo Demokratične Kampučije in hrupom iz generatorskih sklopov.<ref>{{cite web|last=Mydans|first=Seth|title=For Khmer Rouge guard, it was kill or be killed|url=https://www.nytimes.com/2009/03/01/world/asia/01iht-guard.1.20501994.html|website=[[The New York Times]]|date=1 March 2009}}</ref>
[[Slika:WaterboardWithCanKhmerRouge.jpg|sličica|296x296_pik|Waterboard razstavljena v muzeju zapora, ki je služila za mučenje zapornikov. Noge zapornikov so bile priklenjene na palico na desni, njihova zapestja so bila priklenjena na nosilce na levi, z modro zalivalko pa so jim polivali vročo vodo.]]
Znotraj zapora S-21 je bila opravljena posebna obravnava dojenčkov in otrok; odvzeli so jih materam in sorodnikom ter jih poslali na polja smrti, kjer so jim glave razbili od debla dreves Chankiri. Podobno naj bi obravnavali tudi dojenčke iz drugih zaporov, kot je S-21, po vsej Demokratični Kampučiji. S-21 je imel zaprtih tudi nekaj zahodnih državljanov, ki jih je režim ujel. Eden od njih je bil britanski učitelj John Dawson Dewhirst, ki so ga ujeli Rdeči Kmeri, ko je bil na jahti. Eden od stražarjev S-21, Cheam Soeu, je dejal, da je bil eden od zahodnih ujetnikov živo zažgan, a [[Kang Kek Lew]] ("Tovariš Duch") je to zanikal. Povedal je, da ga je Pol Pot prosil, naj zažge njihova trupla (po smrti) in da si "nihče ne bo upal kršiti njegovega ukaza". Mučenja niso bila namenjena le prisili zapornikov k priznanju lažnih obtožb, temveč tudi za zabavo stražarjev. Bali so se, da bi tudi sami postali ujetniki, če bodo z ujetniki dobro ravnali. Pri mučenju so uporabili vse, od dušenja s plastičnimi vrečami, do puljenja nohtov, uporabe nožev in utapljanja. Nekatere zapornike so celo žive odrli.<ref>{{cite web|agency=Associated Press|title=Westerner was burned alive, says Cambodia trial witness|url=https://www.theguardian.com/world/2009/aug/05/cambodia-war-crimes-trial|website=The Guardian|location=Phnom Penh|date=5 August 2009}}</ref>
Prejšnje zdravnike so ubili ali poslali na podeželje, da bi delali kot kmetje v času Rdečih Kmerov, knjižnica medicinske fakultete v Phnom Penhu pa je bila zažgana. Režim je takrat zaposlil otroške zdravnike, ki so bili samo najstniki brez ali zelo malo usposobljeni. Niso imeli nobenega znanja o zahodni medicini (ki je bila prepovedana, saj je veljala za kapitalistično iznajdbo), in so morali izvajati lastne medicinske poskuse in se učiti sami. Zahodnih zdravil niso imeli (ker je morala biti Kambodža po mnenju Rdečih Kmerov samozadostna) in vsi medicinski poskusi so se sistematično izvajali brez anestetikov. Zdravnik, ki je delal v zaporu S-21, je povedal, da so 17-letni deklici prerezali vrat in ji preluknjali trebuh, preden so jo pretepli in jo dali v vodo za celo noč. Ta postopek je bil večkrat ponovljen in izveden brez anestetikov.<ref>{{cite web|last=Mydans|first=Seth|title=For Khmer Rouge guard, it was kill or be killed|url=https://www.nytimes.com/2009/03/01/world/asia/01iht-guard.1.20501994.html|website=[[The New York Times]]|date=1 March 2009}}</ref>
V bolnišnici v provinci Kampong Cham so otroški zdravniki izrezali trup žrtve in odstranili [[Črevo|črevesje]] žive osebe brez uspavanja, da bi preučili proces zdravljenja. Bolnik je zaradi tega po treh dneh umrl. V isti bolnišnici so drugi "zdravniki", ki so jih izšolali Rdeči Kmeri, prerezali [[prsni koš]] žive osebe, samo da bi videli, kako bije [[srce]]. Operacija je povzročila takojšnjo smrt bolnika. Druga pričevanja, zlasti nekaterih predstavnikov Rdečih Kmerov, kažejo, da to niso bili edini primeri.<ref>{{Cite web|url=https://thediplomat.com/2012/08/chilling-evidence-in-khmer-rouge-trial/|title=Chilling Evidence in Khmer Rouge Trial}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.phnompenhpost.com/national/barbarous-kr-medical-experiments-uncovered|title=Barbarous KR medical experiments uncovered|date=2000-06-23}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.cambodiadaily.com/news/tribunal-hears-secret-medical-experiments-118305/|title=Tribunal Hears of Secret Medical Experiments|date=2016-09-22|access-date=29 September 2018|archive-date=17 February 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190217012141/https://www.cambodiadaily.com/news/tribunal-hears-secret-medical-experiments-118305/|url-status=dead}}</ref> Opravili so tudi testiranje na droge, na primer z vbrizgavanjem kokosovega soka v telo žive osebe in preučevanjem učinkov. Ena injekcija kokosovega soka je pogosto smrtonosna doza.
== Število žrtev ==
[[Slika:Life expectancy of Cambodia.svg|sličica|278x278_pik|Vpliv genocida na povprečno pričakovano življenjsko dobo v državi]]
Ben Kiernan ocenjuje, da je zaradi politike Rdečih Kmerov umrlo od 1.671 do 1.871 milijona Kambodžanov ali med 21 % in 24 % prebivalstva Kambodže iz leta 1975. Študija francoskega demografa [[Marek Sliwinski|Mareka Sliwinskega]] je navedla nekaj manj kot 2 milijona nenaravnih smrti pod vladavino Rdečih Kmerov, od 7,8 milijona prebivalcev Kambodže iz leta 1975; Pod režimom Rdečih Kmerov je umrlo 33,5 % kamboških moških v primerjavi s 15,7 % kamboških žensk. Glede na akademski vir iz leta 2001 se najbolj splošno sprejete ocene presežka smrti pod vladavino Rdečih Kmerov gibljejo med 1,5 milijona in 2 milijona, čeprav so bile navedene številke od 1 do 3 milijone; Konvencionalno sprejete ocene smrti zaradi usmrtitev, ki so jih storili Rdeči Kmeri, se gibljejo od 500.000 do 1 milijona, kar je približno ena tretjina do polovice presežne umrljivosti v tem obdobju. Vendar akademski vir iz leta 2013 navaja, da lahko usmrtitev predstavljajo kar 60 % vseh državljanov Kambodže. Čeprav so bile precej višje od prejšnjih in širše sprejetih ocen o usmrtitvah z strani Rdečih Kmerov, je [[Craig Etcheson]] iz Dokumentacijskega centra Kambodže (DC-Cam) takšne ocene več kot milijon usmrtitev zagovarjal kot "verjetne, glede na naravo množičnih grobišč in Metode DC-Cama, pri katerih obstaja večja verjetnost, da so povzročili preveliko število žrtev."<ref name="Tufts.edu">{{cite web|url=https://sites.tufts.edu/atrocityendings/2015/08/07/cambodia-u-s-bombing-civil-war-khmer-rouge/|title=Cambodia: U.S. bombing, civil war, & Khmer Rouge|date=2015-08-07|publisher=[[World Peace Foundation]]|access-date=2019-07-19|quote=On the higher end of estimates, journalist Elizabeth Becker writes that 'officially, more than half a million Cambodians died on the Lon Nol side of the war; another 600,000 were said to have died in the Khmer Rouge zones.' However, it is not clear how these numbers were calculated or whether they disaggregate civilian and soldier deaths. Others' attempts to verify the numbers suggest a lower number. Demographer Patrick Heuveline has produced evidence suggesting a range of 150,000 to 300,000 violent deaths from 1970 to 1975. In an article reviewing different sources about civilian deaths during the civil war, Bruce Sharp argues that the total number is likely to be around 250,000 violent deaths. ... Many attempts have been made to count or estimate the scale of deaths under the KR. While the KR officials claim that only around 20,000 civilians were killed, the true estimate likely falls somewhere between 1–3 million total deaths, with upper range estimates of those directly killed by the regime approaching 1 million. ... One of the more thorough demographic studies, conducted by Patrick Heuveline, also attempts to separate out violent civilian deaths from a general increase in mortality caused by famine, disease, working conditions, or other indirect causes. He does so by grouping deaths within different age and sex brackets and analyzing treatment of these age and sex groups by the Khmer Rouge and violent regimes in general. His conclusion is that an average of 2.52 million people (range of 1.17–3.42 million) died as a result of regime actions between 1970 and 1979, with an average estimate of 1.4 million (range of 1.09–2.16 million) directly violent deaths.}}</ref><ref name="Sharp">{{cite web|last=Sharp|first=Bruce|url=http://www.mekong.net/cambodia/deaths.htm|title=Counting Hell|work=Mekong.net|access-date=2019-08-17}}</ref> Demograf [[Patrick Heuveline]] je ocenil, da je med letoma 1970 in 1979 zaradi nenaravne smrti umrlo od 1,17 do 3.42 milijona Kambodžanov, od tega jih je 150.000 in 300.000 jih je umrlo med državljansko vojno. Heuvelineova osrednja ocena je 2,52 milijona smrti, od tega je bilo 1,4 milijona neposredna posledica nasilja. Čeprav temelji na anketi vsakega Kambodžana, se ocena 3,3 milijona smrti, ki jo je objavil režim naslednice Rdečih Kmerov, Ljudska republika Kampučija (PRK), med drugim na splošno šteje za pretiravanje;<ref name="Heuveline, Patrick 20012">{{cite book|last=Heuveline|first=Patrick|chapter=The Demographic Analysis of Mortality Crises: The Case of Cambodia, 1970–1979|title=Forced Migration and Mortality|publisher=[[National Academies Press]]|year=2001|pages=102–105|isbn=978-0-309-07334-9|quote=As best as can now be estimated, over two million Cambodians died during the 1970s because of the political events of the decade, the vast majority of them during the mere four years of the 'Khmer Rouge' regime. This number of deaths is even more staggering when related to the size of the Cambodian population, then less than eight million. ... Subsequent reevaluations of the demographic data situated the death toll for the [civil war] in the order of 300,000 or less.}}</ref><ref name="Tufts.edu2">{{cite web|url=https://sites.tufts.edu/atrocityendings/2015/08/07/cambodia-u-s-bombing-civil-war-khmer-rouge/|title=Cambodia: U.S. bombing, civil war, & Khmer Rouge|date=2015-08-07|publisher=[[World Peace Foundation]]|access-date=2019-07-19|quote=On the higher end of estimates, journalist Elizabeth Becker writes that 'officially, more than half a million Cambodians died on the Lon Nol side of the war; another 600,000 were said to have died in the Khmer Rouge zones.' However, it is not clear how these numbers were calculated or whether they disaggregate civilian and soldier deaths. Others' attempts to verify the numbers suggest a lower number. Demographer Patrick Heuveline has produced evidence suggesting a range of 150,000 to 300,000 violent deaths from 1970 to 1975. In an article reviewing different sources about civilian deaths during the civil war, Bruce Sharp argues that the total number is likely to be around 250,000 violent deaths. ... Many attempts have been made to count or estimate the scale of deaths under the KR. While the KR officials claim that only around 20,000 civilians were killed, the true estimate likely falls somewhere between 1–3 million total deaths, with upper range estimates of those directly killed by the regime approaching 1 million. ... One of the more thorough demographic studies, conducted by Patrick Heuveline, also attempts to separate out violent civilian deaths from a general increase in mortality caused by famine, disease, working conditions, or other indirect causes. He does so by grouping deaths within different age and sex brackets and analyzing treatment of these age and sex groups by the Khmer Rouge and violent regimes in general. His conclusion is that an average of 2.52 million people (range of 1.17–3.42 million) died as a result of regime actions between 1970 and 1979, with an average estimate of 1.4 million (range of 1.09–2.16 million) directly violent deaths.}}</ref> Zaradi metodoloških napak so organi LRK k neobdelanim rezultatom raziskave dodali ocenjeno število žrtev, ki so bile najdene v delno izkopanih množičnih grobiščih, kar pomeni, da so bile nekatere žrtve dvakrat preštete.<ref name="Tufts.edu5">{{cite web|url=https://sites.tufts.edu/atrocityendings/2015/08/07/cambodia-u-s-bombing-civil-war-khmer-rouge/|title=Cambodia: U.S. bombing, civil war, & Khmer Rouge|date=2015-08-07|publisher=[[World Peace Foundation]]|access-date=2019-07-19|quote=On the higher end of estimates, journalist Elizabeth Becker writes that 'officially, more than half a million Cambodians died on the Lon Nol side of the war; another 600,000 were said to have died in the Khmer Rouge zones.' However, it is not clear how these numbers were calculated or whether they disaggregate civilian and soldier deaths. Others' attempts to verify the numbers suggest a lower number. Demographer Patrick Heuveline has produced evidence suggesting a range of 150,000 to 300,000 violent deaths from 1970 to 1975. In an article reviewing different sources about civilian deaths during the civil war, Bruce Sharp argues that the total number is likely to be around 250,000 violent deaths. ... Many attempts have been made to count or estimate the scale of deaths under the KR. While the KR officials claim that only around 20,000 civilians were killed, the true estimate likely falls somewhere between 1–3 million total deaths, with upper range estimates of those directly killed by the regime approaching 1 million. ... One of the more thorough demographic studies, conducted by Patrick Heuveline, also attempts to separate out violent civilian deaths from a general increase in mortality caused by famine, disease, working conditions, or other indirect causes. He does so by grouping deaths within different age and sex brackets and analyzing treatment of these age and sex groups by the Khmer Rouge and violent regimes in general. His conclusion is that an average of 2.52 million people (range of 1.17–3.42 million) died as a result of regime actions between 1970 and 1979, with an average estimate of 1.4 million (range of 1.09–2.16 million) directly violent deaths.}}</ref>
== Dejavnosti po koncu genocida in padcu režima Rdečih Kmerov ==
=== Padec režima ===
Vietnamska invazija na Kambodžo je januarja 1979 premagala rdeče kmere, zaradi česar je Pol Pot odstopil s položaja voditelja države. Z njegovim odstopom in porazom Rdečih Kmerov se je po skoraj štirih letih v Kambodži končal genocid.{{sfn|Etcheson|2005|p=14}} Po padcu njihovega režima so se Rdeči Kmeri umaknili v [[Tropski deževni gozd|džunglo]] na severu države, kjer so še vedno izvajali njihove komunistične aktivnosti vse do Pol Potove smrti leta 1998.
=== Sojenje za zločine proti človeštvu ===
[[Slika:Main building of Extraordinary Chambers in the Courts of Cambodia.jpg|sličica|256x256_pik|Glavna stavba kamboškega sodišča, kjer so sodili višjim članom Rdečih Kmerov.]]
Leta 1997 sta dva sopredsednika vlade Kambodže napisala pismo generalnemu sekretarju Združenih narodov, v katerem sta prosila za pomoč pri vzpostavitvi sodnih postopkov proti višjim voditeljem Rdečih Kmerov. Januarja 2001 je kamboška narodna skupščina sprejela zakonodajo za ustanovitev sodišča za sojenje dodatnim članom režima Rdečih Kmerov. Po dolgotrajnih pogajanjih je bil dosežen sporazum med kraljevo vlado Kambodže in Združenimi narodi, ki je bil podpisan 6. junija 2003. Sporazum je nato potrdila [[Generalna skupščina ZN|Generalna skupščina Združenih narodov]].
Leta 2007 je kamboška policija aretirala štiri člane Rdečih Kmerov, [[Nuon Chea|Nuona Chea]], [[Khieu Samphan|Khieua Samphana]], [[Ieng Sary|Ienga Sarya]] ter voditelja zapora S-21 [[Kang Kek Lew|Kanga Lek Lewa]]. Vsi obtoženci so bili pripeljani pred sodišče, kjer so bili zadržani v priporu, leta 2011 pa so Cheu, Samphanu in Sarryju začeli soditi, medtem, ko so Kangu začeli soditi dve leti prej. Med njihovim sojenjem je Ieng Sarry leta 2013 umrl zaradi [[Srčno popuščanje|srčnega popuščanja]], zaradi česar je bilo njegovo sojenje ustavljeno, medtem, ko se je sojenje drugima dvema nadaljevalo.<ref>{{cite web|url=http://unakrt-online.org/Docs/GA%20Documents/A-Res-57-228B.pdf|title=A/RES/57/228B|date=2 May 2003|access-date=5 March 2022|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070703061139/http://www.unakrt-online.org/Docs/GA%20Documents/A-Res-57-228B.pdf|archive-date=3 July 2007}}</ref>
7. avgusta 2014 sta bila Nuon Chea in Khieu Samphan spoznana za kriva zaradi zločinov proti človeštvu in bila obsojena na dosmrtno ječo. V nadaljnjemu sojenju sta bila 16. novembra 2018 oba spoznana še za kriva zaradi izvajanja genocida nad prebivalci Kambodže, zaradi česar sta bila obsojena na še dodatno dosmrtno zaporno kazen, brez možnosti pomilostitve.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2017/06/23/world/asia/cambodia-khmer-rouge-vietnam.html|title=Khmer Rouge Trial, Perhaps the Last, Nears End in Cambodia|last=Mydans|first=Seith|year=2017|newspaper=The New York Times}}</ref>{{sfn|Nuon Chea|2013}} Kang Lek Lew je bil 26. julija 2010 spoznan za krivega zaradi zločinov proti človeštvu in bil obsojen na 35 let zaporne kazni. 3. februarja 2012 je nato sodišče njegovo kazen podaljšalo v dosmrtno zaporno kazen.{{sfn|Buncombe|2013}}
== Opombe ==
{{notelist}}
== Sklici ==
{{sklici|2}}
[[Kategorija:Genocidi]]
[[Kategorija:Kršenje človekovih pravic]]
[[Kategorija:Zgodovina Kambodže]]
er12nslevafguu2jaikm49l1b1cudng
Jamie Harpootlian
0
513413
5722683
5654548
2022-07-22T16:52:10Z
Romanm
13
/* Kariera */ [[Teroristični napadi 11. septembra 2001]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Funkcionar|honorific-prefix=|birth_name=Jamie Lindler|residence=|children=|relations=|party=|spouse={{marriage|[[Dick Harpootlian]]|2007}}|nationality=američanka|death_place=|death_date=|birth_place=|birth_date=|successor=|name=Jamie Harpootlian|predecessor=[[Lynda Blanchard]]|termend=|termstart=17. februar 2022|president=[[Joe Biden]]|country=|ambassador_from=|order=|alt=|image=Jamie Harpootlian, U.S. Ambassador.jpg|honorific-suffix=|office=[[Veleposlanik Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji|Veleposlanica Združenih držav Amerike<br>v Republiki Sloveniji]]}}
'''Jamie Lindler Harpootlian''', ameriška odvetnica in diplomatka; * ?
Trenutno deluje kot [[Veleposlanik Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji|veleposlanica Združenih držav Amerike v Sloveniji]] pod [[Joe Biden|Bidenovo]] administracijo.
== Izobraževanje ==
Harpootlianova je leta 1981 diplomiral iz politologije in umetnostne zgodovine na [[Univerza Mary Baldwin|Univerzi Mary Baldwin]] in leta 1984 še doktorirala na [[Pravna fakulteta Univerze Tulane|Pravni fakulteti Univerze Tulane]].<ref>{{Navedi splet|last=Lovegrove|first=Jamie|title=SC attorney, wife of ex-Dem chair who backed Biden, tapped for US ambassador to Slovenia|url=https://www.postandcourier.com/politics/sc-attorney-wife-of-ex-dem-chair-who-backed-biden-tapped-for-us-ambassador-to/article_bd3be67e-ea60-11eb-a54f-2f757daf2648.html|accessdate=2021-07-21|website=Post and Courier|language=en}}</ref>
== Kariera ==
Nazadnje je delovala kot svetovalka v odvetniški pisarni Richarda A. Harpootliana, P. A.<ref>{{Navedi splet|title=Jamie L. Harpootlian|url=https://www.harpootlianlaw.com/attorney/jamie-l-harpootlian/|accessdate=2021-07-21|website=Richard A. Harpootlian Law Firm|language=en-US}}</ref> Pred tem je delala kot pooblaščenka za zaslišanje za Skladu za odškodnino za žrtve [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11. septembra]] in bila karierna sodna referentka na okrožnem sodišču [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] za Vzhodno okrožje Louisiane.<ref name="Nom">{{Navedi splet|date=2021-07-21|title=President Biden Announces Four Key Foreign Policy Nominations|url=https://www.whitehouse.gov/briefing-room/statements-releases/2021/07/21/president-biden-announces-four-key-foreign-policy-nominations/|accessdate=2021-07-21|website=The White House|language=en-US}}</ref>
=== Veleposlanica v Sloveniji ===
Predsednik [[Joe Biden]] je 21. julija 2021 napovedal, da bo na mesto veleposlanice ZDA v Sloveniji predlagal Harpootlianovo.<ref name="Nom">{{Navedi splet|date=2021-07-21|title=President Biden Announces Four Key Foreign Policy Nominations|url=https://www.whitehouse.gov/briefing-room/statements-releases/2021/07/21/president-biden-announces-four-key-foreign-policy-nominations/|accessdate=2021-07-21|website=The White House|language=en-US}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.whitehouse.gov/briefing-room/statements-releases/2021/07/21/president-biden-announces-four-key-foreign-policy-nominations/ "President Biden Announces Four Key Foreign Policy Nominations"]. ''The White House''. 2021-07-21<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2021-07-21</span></span>.</cite></ref> 4. avgusta 2021 je bila njena nominacija poslana v [[Senat Združenih držav Amerike|senat]]. 15. decembra 2021 je o njeni nominaciji poročal odbor za zunanje odnose.<ref>{{Navedi splet|title=Business Meeting|date=December 15, 2021|publisher=[[United States Senate Committee on Foreign Relations]]|location=Washington, D.C.|url=https://www.foreign.senate.gov/hearings/business-meeting121521|accessdate=January 14, 2022}}</ref> 18. decembra 2021 je bila njena nominacija potrjena.<ref>{{Navedi splet|date=December 18, 2021|title=PN958 - Nomination of Jamie L. Harpootlian for Department of State, 117th Congress (2021-2022)|url=https://www.congress.gov/nomination/117th-congress/958|accessdate=January 14, 2022|website=www.congress.gov}}</ref> Poverilna pisma je [[Predsednik Republike Slovenije|predsedniku Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] izročila 17. februarja 2022.<ref>{{Navedi splet|url=https://si.usembassy.gov/jamie-harpootlian-is-the-new-u-s-ambassador-to-slovenia/|title=Jamie Harpootlian is the new U.S. Ambassador to Slovenia|date=2022-02-17|publisher=United States Department of State|accessdate=2022-02-17}}</ref>
== Osebno življenje ==
Leta 2007 se je poročila s politikom in odvetnikom [[Dick Harpootlian|Dickom Harpootlianom]]. Dick je bil predsednik [[Demokratska stranka Južne Karoline|Demokratske stranke Južne Karoline]] in je od leta 2018 član [[Senat Južne Karoline|senata Južne Karoline]].<ref>{{Navedi novice|date=2007-10-21|title=Jamie Lindler, Richard Harpootlian|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2007/10/21/fashion/weddings/21LINDLER.html|accessdate=2021-07-21|issn=0362-4331}}</ref>
== Sklici ==
[[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)|Harpootlian, Jamie]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Harpootlian, Jamie]]
[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Funkcionar z ambassador from ali minister from|Harpootlian, Jamie]]
[[Kategorija:Ameriški veleposlaniki|Harpootlian, Jamie]]
[[Kategorija:Veleposlaniki ZDA v Sloveniji|Harpootlian, Jamie]]
lqkloayczpi6k1ag025njdd3koezmgv
5722684
5722683
2022-07-22T16:55:36Z
Romanm
13
odstranil [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Funkcionar|honorific-prefix=|birth_name=Jamie Lindler|residence=|children=|relations=|party=|spouse={{marriage|[[Dick Harpootlian]]|2007}}|nationality=američanka|death_place=|death_date=|birth_place=|birth_date=|successor=|name=Jamie Harpootlian|predecessor=[[Lynda Blanchard]]|termend=|termstart=17. februar 2022|president=[[Joe Biden]]|country=|ambassador_from=|order=|alt=|image=Jamie Harpootlian, U.S. Ambassador.jpg|honorific-suffix=|office=[[Veleposlanik Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji|Veleposlanica Združenih držav Amerike<br>v Republiki Sloveniji]]}}
'''Jamie Lindler Harpootlian''', ameriška odvetnica in diplomatka; * ?
Trenutno deluje kot [[Veleposlanik Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji|veleposlanica Združenih držav Amerike v Sloveniji]] pod [[Joe Biden|Bidenovo]] administracijo.
== Izobraževanje ==
Harpootlianova je leta 1981 diplomiral iz politologije in umetnostne zgodovine na [[Univerza Mary Baldwin|Univerzi Mary Baldwin]] in leta 1984 še doktorirala na [[Pravna fakulteta Univerze Tulane|Pravni fakulteti Univerze Tulane]].<ref>{{Navedi splet|last=Lovegrove|first=Jamie|title=SC attorney, wife of ex-Dem chair who backed Biden, tapped for US ambassador to Slovenia|url=https://www.postandcourier.com/politics/sc-attorney-wife-of-ex-dem-chair-who-backed-biden-tapped-for-us-ambassador-to/article_bd3be67e-ea60-11eb-a54f-2f757daf2648.html|accessdate=2021-07-21|website=Post and Courier|language=en}}</ref>
== Kariera ==
Nazadnje je delovala kot svetovalka v odvetniški pisarni Richarda A. Harpootliana, P. A.<ref>{{Navedi splet|title=Jamie L. Harpootlian|url=https://www.harpootlianlaw.com/attorney/jamie-l-harpootlian/|accessdate=2021-07-21|website=Richard A. Harpootlian Law Firm|language=en-US}}</ref> Pred tem je delala kot pooblaščenka za zaslišanje za Skladu za odškodnino za žrtve [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11. septembra]] in bila karierna sodna referentka na okrožnem sodišču [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] za Vzhodno okrožje Louisiane.<ref name="Nom">{{Navedi splet|date=2021-07-21|title=President Biden Announces Four Key Foreign Policy Nominations|url=https://www.whitehouse.gov/briefing-room/statements-releases/2021/07/21/president-biden-announces-four-key-foreign-policy-nominations/|accessdate=2021-07-21|website=The White House|language=en-US}}</ref>
=== Veleposlanica v Sloveniji ===
Predsednik [[Joe Biden]] je 21. julija 2021 napovedal, da bo na mesto veleposlanice ZDA v Sloveniji predlagal Harpootlianovo.<ref name="Nom">{{Navedi splet|date=2021-07-21|title=President Biden Announces Four Key Foreign Policy Nominations|url=https://www.whitehouse.gov/briefing-room/statements-releases/2021/07/21/president-biden-announces-four-key-foreign-policy-nominations/|accessdate=2021-07-21|website=The White House|language=en-US}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.whitehouse.gov/briefing-room/statements-releases/2021/07/21/president-biden-announces-four-key-foreign-policy-nominations/ "President Biden Announces Four Key Foreign Policy Nominations"]. ''The White House''. 2021-07-21<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2021-07-21</span></span>.</cite></ref> 4. avgusta 2021 je bila njena nominacija poslana v [[Senat Združenih držav Amerike|senat]]. 15. decembra 2021 je o njeni nominaciji poročal odbor za zunanje odnose.<ref>{{Navedi splet|title=Business Meeting|date=December 15, 2021|publisher=[[United States Senate Committee on Foreign Relations]]|location=Washington, D.C.|url=https://www.foreign.senate.gov/hearings/business-meeting121521|accessdate=January 14, 2022}}</ref> 18. decembra 2021 je bila njena nominacija potrjena.<ref>{{Navedi splet|date=December 18, 2021|title=PN958 - Nomination of Jamie L. Harpootlian for Department of State, 117th Congress (2021-2022)|url=https://www.congress.gov/nomination/117th-congress/958|accessdate=January 14, 2022|website=www.congress.gov}}</ref> Poverilna pisma je [[Predsednik Republike Slovenije|predsedniku Slovenije]] [[Borut Pahor|Borutu Pahorju]] izročila 17. februarja 2022.<ref>{{Navedi splet|url=https://si.usembassy.gov/jamie-harpootlian-is-the-new-u-s-ambassador-to-slovenia/|title=Jamie Harpootlian is the new U.S. Ambassador to Slovenia|date=2022-02-17|publisher=United States Department of State|accessdate=2022-02-17}}</ref>
== Osebno življenje ==
Leta 2007 se je poročila s politikom in odvetnikom [[Dick Harpootlian|Dickom Harpootlianom]]. Dick je bil predsednik [[Demokratska stranka Južne Karoline|Demokratske stranke Južne Karoline]] in je od leta 2018 član [[Senat Južne Karoline|senata Južne Karoline]].<ref>{{Navedi novice|date=2007-10-21|title=Jamie Lindler, Richard Harpootlian|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2007/10/21/fashion/weddings/21LINDLER.html|accessdate=2021-07-21|issn=0362-4331}}</ref>
== Sklici ==
[[Kategorija:Živeči ljudje|Harpootlian, Jamie]]
[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Funkcionar z ambassador from ali minister from|Harpootlian, Jamie]]
[[Kategorija:Ameriški veleposlaniki|Harpootlian, Jamie]]
[[Kategorija:Veleposlaniki ZDA v Sloveniji|Harpootlian, Jamie]]
j7s8zeq1f0gt67y32ad1ofticvkrcrs
Bitka za Kačji otok
0
513520
5722637
5713861
2022-07-22T14:29:56Z
A09090091
188929
pnp
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaški spopad
| conflict = Bitka za Kačji otok
| image = Селище Біле, острів Зміїний (2008).jpg
| image_size = 300
| caption = Kačji otok leta 2008
| map_type = Črno morje
| map_relief = yes
| map_size = 300
| map_marksize = 7
| map_caption = Lokacija Kačjega otoka v [[Črno morje|Črnem morju]]
| partof = [[Južna ukrajinska ofenziva|južne ukrajinske ofenzive]] v [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruski invaziji na Ukrajino (2022)]]
| date = 24. februar – 30. junij<br />({{age in years, months, weeks and days|day1=24|month1=2|year1=2022}})
| place = [[Kačji otok (Črno morje)|Kačji otok]], [[Ukrajina]]
| coordinates = {{coord|45|15|18|N|30|12|15|E|region:UA_type:event|display=inline,title}}
| result = Ukrajinska zmaga
* Rusija zaseda Kačji otok od 24. februarja do 30. junija
* Kampanja ukrajinskega bombardiranja prisili Ruse, da se umaknejo z otoka
| combatant1 = {{flagicon|Ukrajina}} [[Ukrajina]]
| combatant2 = {{flagicon|Rusija}} [[Rusija]]
| units1 = {{flagicon image|Flag of the State Border Guard Service of Ukraine.svg}} [[Državna mejna straža Ukrajine]]<ref name="UkranewsZmiinyi"/>
| units2 = {{flagicon image|Naval ensign of Russia.svg}}[[Ruska mornarica]]
* {{flagicon image|Great_emblem_of_the_Black_Sea_fleet.svg|border=no}} [[Črnomorska flota Ruske mornarice|Črnomorska flota]]
| strength1 = '''Po ukrajinskih virih:'''<br>13 mejnih stražarjev<br>'''Po ruskih virih:'''<br>82 vojakov (24. feburar)<br />16 ladij (25. februar)
| strength2 = 1 [[Razred Atlant|raketna križarka]]
* ''[[Moskva (križarka)|Moskva]]''<ref name="UkranewsZmiinyi">{{Cite web|url=https://ukranews.com/en/news/836500-zmiinyi-island-in-black-sea-attacked-from-russian-ships-border-service|title=Zmiinyi Island In Black Sea Attacked From Russian Ships - Border Service|date=24 February 2022|website=ukranews_com|access-date=24 February 2022|archive-date=24 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224205447/https://ukranews.com/en/news/836500-zmiinyi-island-in-black-sea-attacked-from-russian-ships-border-service|url-status=live}}</ref>
1 [[Patruljni čoln projekta 22160|patruljni čoln]]
* ''[[Vasilij Bikov (patruljni čoln)|Vasilij Bikov]]''<ref name="UkranewsZmiinyi"/>
| casualties1 = '''Po ukrajinskih virih:'''<br />* 13 mejnih stražarjev zajetih<br />* Zajet 1 iskalno-reševalni čoln<br />'''Po ruskih virih:'''<br />* 82 vojakov zajetih<br />* 6 ladij potopljenih
| casualties2 = '''Po ukrajinskih virih:'''<br />* 4 "Raptor" ladje<br />* Desantna ladja razreda "Serna"<br />* Vlačilec "Vasilij Beh"<br />* 3 sistemi zračne obrambe<br />* 1 Mi-8 helikopter z vojaki<br />* 3 raketni sistemi Pantsir
}}24. februarja 2022, prvi dan ruske [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazije na Ukrajino]], je [[Ruska vojna mornarica|ruska mornarica]] napadla [[Kačji otok, Ukrajina|Kačji otok]], ukrajinski otok v [[Črno morje|Črnem morju]], in ga zavzela skupaj s celotno garnizijo. Napad je bil zelo medijsko odmeven, ko se je skupaj s prvimi netočnimi poročili o smrti garnizije razširil zvočni posnetek ruske križarke ''[[Moskva (križarka)|Moskva]]'', ki je po radiu klicala otoško garnizijo in od nje zahtevala predajo, ki je v odgovor odgovorila: »[[Ruska vojna ladja, jebi se!]]« ({{lang-rus|Russky voyenny korabl, idi na khuy|r=Russky voyenny korabl, idi na khuy}}).<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/navy.mil.gov.ua/posts/324444389723150|title=ВМС ЗС України|trans-title=Ukrainian Navy|website=facebook.com|publisher=ВМС ЗС України|date=28 February 2022|access-date=28 February 2022|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228173017/https://www.facebook.com/navy.mil.gov.ua/posts/324444389723150|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Ukrainian Navy confirms Snake Island soldiers are alive, POWs|url=https://www.jpost.com/breaking-news/article-698897|website=jpost.com|publisher=The Jerusalem Post|date=28 February 2022|access-date=28 February 2022|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228172948/https://www.jpost.com/breaking-news/article-698897|url-status=live}}</ref> Kasneje se je izkazalo, da je bila skupaj s posadko zajeta tudi iskalno-reševalna civilna ladja, ki je poskušala evakuirati vojake. Ladja, njena posadka in vsaj en vojak so bili nato izpuščeni v izmenjavi ujetnikov.
Po zavzetju otoka je Ukrajina začela boj za ponovno zavzetje otoka, pri čemer je s protiladijskimi raketami prisilila ruske pomorske sile, da so se umaknile z območja okoli otoka, medtem ko so nenehni zračni, artilerijski in raketni napadi onemogočili ruski položaj na otoku. Zaradi tega se je Rusija 30. junija 2022 z otoka umaknila.
== Ozadje ==
Kačji otok je skalnat otok s površino manj kot 1 kvadratni kilometer ob južni obali [[Ukrajina|Ukrajine]]. Od [[Romunija|romunske]] obale je oddaljen 45 km in leži na južni meji ukrajinskih teritorialnih voda v Črnem morju.<ref name="BBC-Retreat">{{cite news|title=Snake Island: Why Russia couldn't hold on to strategic Black Sea outcrop|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61992491|access-date=30 June 2022|work=BBC News|date=30 June 2022}}</ref><ref>{{cite news|first1=Aaron|last1=Reich|title=13 Ukraine soldiers tell Russia 'go f*** yourself' in defiant last stand|url=https://www.jpost.com/international/article-698627|access-date=5 March 2022|work=[[The Jerusalem Post]]|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225155617/https://www.jpost.com/international/article-698627|url-status=live|issn=0021-597X}}</ref><ref name="NewsWeekBackground2">{{cite magazine|last1=van Brugen|first1=Isabel|date=25 February 2022|title=Ukraine soldiers tell Russia "go f*** yourself" before being killed in chilling audio|url=https://www.newsweek.com/ukraine-snake-island-soldiers-russia-confronttion-killed-audio-1682562|magazine=[[Newsweek]]|issn=0028-9604|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225155536/https://www.newsweek.com/ukraine-snake-island-soldiers-russia-confronttion-killed-audio-1682562|archive-date=25 February 2022|access-date=25 February 2022|url-status=live}}</ref> Zaradi tega položaja je strateško pomemben, saj lahko tisti, ki ga nadzoruje, blokira [[Odesa|Odeso]] in obvladuje velik del Črnega morja, vključno z območjem [[Konstanca, Romunija|Konstance]]. Otok ima tudi gospodarski pomen, saj se v [[Izključna ekonomska cona|izključni ekonomski coni]], ki jo oblikuje, nahajajo velike zaloge ogljikovodikov.<ref name="BBC-Strategic">{{cite news|title=Ukraine war: Snake Island and battle for control in Black Sea|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61406808|access-date=30 June 2022|work=BBC News|date=11 May 2022}}</ref> Edino naselje na otoku je [[Bile, Odeška oblast|Bile]], zgrajeno leta 2007.<ref>{{cite news|url=https://ua.krymr.com/a/ostriv-zmiinyi-zakhoplennia-rosiaa-deokkupatsia-krymu/31723199.html|script-title=uk:Острів, де планували деокупацію Криму: як виглядав Зміїний до війни з Росією|trans-title=The island where the deoccupation of Crimea was planned: what Zmiinyi looked like before the war with Russia|first1=Viktoriya|last1=Veselova|work=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|date=25 January 2022|language=uk|access-date=26 February 2022|archive-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226055632/https://ua.krymr.com/a/ostriv-zmiinyi-zakhoplennia-rosiaa-deokkupatsia-krymu/31723199.html|url-status=live}}</ref>
Avgusta 2021 je ukrajinski predsednik [[Volodimir Zelenski]] organiziral tiskovni dogodek na Kačjem otoku, med katerim je dejal: »Ta otok je, tako kot ostalo naše ozemlje, ukrajinska dežela in branili ga bomo z vso močjo.«<ref name="NewsWeekBackground2" />
== Zavzetje s strani Rusije ==
{{multiple image
| align = right
| total_width = 320
| image1 = Project 1164 Moskva 2012 G2.jpg
| image2 = Patrol ship Vasily Bykov.jpg
| footer = Vpleteni plovili Ruske mornarice: križarka Moskva (levo) in patruljna ladja Vasilij Bikov (desno).
}}
[[Slika:Stamp_of_Ukraine_s1985.jpg|sličica|Ukrajinska poštna znamka »Ruska vojna ladja, jebi se!«]]
24. februarja 2022, prvi dan ruske invazije na Ukrajino leta 2022,{{r|UkranewsZmiinyi}} je [[ukrajinska državna mejna straža]] okoli 18:00 po lokalnem času sporočila, da je bil Kačji otok napaden s strani ruske križarke ''[[Moskva (križarka)|Moskva]]'' in patruljnega čolna ''[[Vasilij Bikov (patruljni čoln)|Vasilij Bikov]]'',<ref>{{Cite tweet|number=1497003710349824007|user=PokiRae_|title=Ukrainian soldier deployed on Snake Island live streamed the moment a Russian warship opened fire on the Island.|author=Cathal|author-link=|retweet=|date=24 February 2022|access-date=5 March 2022|language=en|location=|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225101410/https://twitter.com/PokiRae_/status/1497003710349824007|archive-date=25 February 2022|url-status=live|link=}}</ref><ref>{{cite news|title=Russian Navy Captures Ukraine's Outpost on Snake Island|url=https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-captures-ukraine-s-outpost-on-snake-island|access-date=25 February 2022|work=The Maritime Executive|date=24 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225100645/https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-captures-ukraine-s-outpost-on-snake-island|url-status=live}}</ref> ki sta ga poskušala zavzeti kot del bitke za nadzor nad Črnim morjem.<ref name="France24-strikes">{{cite news|title=Black Sea’s Snake Island emerges as crucial in Russia-Ukraine war|url=https://www.france24.com/en/europe/20220628-black-sea-s-snake-island-emerges-as-crucial-in-russia-ukraine-war|access-date=30 June 2022|work=France 24|date=28 June 2022|language=en}}</ref>
Ko se je ruska vojaška ladja identificirala in ukazala ukrajinskim vojakom, ki so bili na otoku, naj se predajo, je vojak, ki so ga kasneje identificirali kot Roman Hribov,<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/29/ukrainian-soldier-russian-warship-medal-snake-island|title=Ukraine gives medal to soldier who told Russian officer to 'go fuck yourself'|first=Pjotr|last=Sauer|date=29 March 2022|newspaper=The Guardian}}</ref> odgovoril: »[[Ruska vojna ladja, jebi se!]]« ({{lang-rus|'Русский военный корабль, иди на хуй'|r=Russky voyenny korabl, idi na khuy}}).<ref>{{Cite news|first1=Valentina|last1=Romanenko|date=25 February 2022|script-title=uk:"Русский корабль, иди на х.й!": захисники Зміїного відповіли ворогові|trans-title="Russian ship, go fuck yourself": Defenders of the Serpent responded to the enemy|language=uk|work=[[Ukrayinska Pravda]]|url=https://www.pravda.com.ua/news/2022/02/25/7325592/|access-date=28 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225021042/https://www.pravda.com.ua/news/2022/02/25/7325592/|url-status=live|oclc=1066371688}}</ref><ref name="cnn2">{{cite news|first1=Tim|last1=Lister|first2=Josh|last2=Pennington|date=24 February 2022|title=Audio emerges appearing to be of Ukrainian fighters defending island from Russian warship|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-24-22-intl/h_2e17e59214679efefede60d5fb481432|access-date=5 March 2022|website=[[CNN]]|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225020216/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-24-22-intl/h_2e17e59214679efefede60d5fb481432|archive-date=25 February 2022|url-status=live}}</ref> Zvočni posnetek pogovora je najprej delil ukrajinski vladni uradnik [[Anton Heraščenko]],<ref>{{cite web|author=@Pravda_Gerashchenko|title=Pravda Gerashchenko|script-title=ru:Русский корабль предлагает гарнизону острова Змеиный сдаться. Был послан на хуй !|trans-title=|url=https://t.me/s/Pravda_Gerashchenko/270|via=[[Telegram (software)|Telegram]]|access-date=5 March 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225194730/https://t.me/s/Pravda_Gerashchenko/270|url-status=live}}</ref> nato ga je objavila ''[[Ukrajinska Pravda]]'', pozneje pa so ga viri ukrajinske vlade potrdili kot pristen.<ref>{{cite news|first1=Dan|last1=Lamothe|first2=Paul|last2=Sonne|title=On Ukraine's Snake Island, a defiant last stand against Russian forces|newspaper=[[The Washington Post]]|url=https://www.washingtonpost.com/national-security/2022/02/25/snake-island-russian-warship-ukraine/|url-status=live|url-access=subscription|access-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225134615/https://www.washingtonpost.com/national-security/2022/02/25/snake-island-russian-warship-ukraine/|archive-date=25 February 2022|issn=0190-8286|oclc=2269358}}</ref><ref name="Independent2">{{cite news|first1=Namita|last1=Singh|date=25 February 2022|title='Russian warship, go f**k yourself': the defiant last words of 13 Ukrainian soldiers|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/ukraine-soldiers-snake-island-russia-warship-b2023039.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225122536/https://www.independent.co.uk/news/world/europe/ukraine-soldiers-snake-island-russia-warship-b2023039.html|archive-date=25 February 2022|access-date=25 February 2022|work=[[The Independent]]|issn=0951-9467|oclc=185201487}}</ref>
Eden izmed ukrajinskih vojakov je v živo prenašal trenutek, ko je ruska vojaška ladja začela streljati.<ref>{{cite magazine|last1=Slisco|first1=Aila|date=24 February 2022|title=One of 13 killed on Ukrainian island live-streamed attack|url=https://www.newsweek.com/one-13-killed-ukrainian-island-live-streamed-attack-1682540|magazine=[[Newsweek]]|issn=0028-9604|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225100650/https://www.newsweek.com/one-13-killed-ukrainian-island-live-streamed-attack-1682540|archive-date=25 February 2022|access-date=25 February 2022|url-status=live}}</ref> Kasneje zvečer je državna mejna straža sporočila, da je bila komunikacija z otokom izglubljena.<ref>{{cite news|first1=Geoff|last1=Ziezulewicz|date=25 February 2022|title=Ukrainians trapped on Snake Island to the Russians demanding their surrender: 'go f*ck yourself.'|url=https://www.navytimes.com/news/your-navy/2022/02/25/ukrainians-trapped-on-snake-island-to-the-russians-demanding-their-surrender-go-fck-yourself/|url-status=live|language=en|work=[[Navy Times]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225094258/https://www.navytimes.com/news/your-navy/2022/02/25/ukrainians-trapped-on-snake-island-to-the-russians-demanding-their-surrender-go-fck-yourself/|archive-date=25 February 2022|access-date=25 February 2022|issn=0028-1697|oclc=03511129}}</ref> Ob 22:00 (01:00 po moskovskem času, [[UTC+2]]) so predstavniki sporočili, da so ruske sile osvojile otok po pomorskem in letalskem bombardiranju, ki je uničilo vso infrastrukturo na otoku.<ref>{{cite news|script-title=uk:Острів Зміїний захопили російські окупанти – ДПСУ|trans-title=Snake Island was captured by the Russian occupiers – SBGS|url=https://gazeta.ua/articles/donbas/_ostriv-zmiyinij-zahopili-rosijski-okupanti-dpsu/1072429|access-date=24 February 2022|work=[[Gazeta.ua]]|date=24 February 2022|archive-date=24 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224202628/https://gazeta.ua/articles/donbas/_ostriv-zmiyinij-zahopili-rosijski-okupanti-dpsu/1072429|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|date=24 February 2022|title=Ukraine's State Border Guard says island south of country's coast falls into Russian hands|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-24-22-intl/h_9fac7aa8767191d8dc77a0bf0bd0fe75|last1=Hallam|first1=Johnny|access-date=24 February 2022|work=[[CNN]]|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225070635/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-24-22-intl/h_9fac7aa8767191d8dc77a0bf0bd0fe75|url-status=live}}</ref> Po bombardiranju se je izkrcal oddelek ruskih vojakov in prevzel nadzor nad otokom.<ref>{{Cite news|first1=Elias|last1=Visontay|date=25 February 2022|title=Ukraine soldiers told Russian officer 'go fuck yourself' before they died on island|language=en|work=[[The Guardian]]|issn=0261-3077|eissn=1756-3224|oclc=60623878|url=https://www.theguardian.com/world/2022/feb/25/ukraine-soldiers-told-russians-to-go-fuck-yourself-before-black-sea-island-death|access-date=28 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225102114/https://www.theguardian.com/world/2022/feb/25/ukraine-soldiers-told-russians-to-go-fuck-yourself-before-black-sea-island-death|url-status=live}}</ref>
Ruska vlada je sporočila, da je 25. februarja 2022 eskadrilja 16 čolnov ukrajinske mornarice napadla ruska plovila pri otoku, in trdila, da je potopila šest ukrajinskih čolnov.<ref name="TASS_boat attack">{{cite news|title=Ukraine's boats attack ships evacuating Ukrainian troops who surrendered on Snake Island|url=https://tass.com/russia/1412053|access-date=4 March 2022|agency=[[TASS]]|date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228144021/https://tass.com/russia/1412053|archive-date=28 February 2022}}</ref> Ruska vlada je Združene države obtožila, da so med akcijo ukrajinski eskadrilji zagotovile obveščevalno podporo. Združene države so zanikale kakršno koli vpletenost.<ref>{{Cite news|last1=Vogt|first1=Adrienne|date=26 February 2022|title=Pentagon denies Russia's claim that it's "highly likely" US used surveillance drones to help Ukrainian navy|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-26-22/h_b669a7b9f3668b9579d3cb72c52647ac|access-date=27 February 2022|work=[[CNN]]|language=en|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227035647/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-26-22/h_b669a7b9f3668b9579d3cb72c52647ac|url-status=live}}</ref>
26. februarja 2022 so ukrajinske oblasti sporočile, da je ruska mornarica pri otoku zajela iskalno-reševalno ladjo ''Sapfir''.<ref>{{cite news|first1=Ivan|last1=Boyko|script-title=ru:Россия захватила гражданское спасательное судно у острова Змеиный|trans-title=Russia seizes civilian rescue ship off Zmeinyy island|url=https://www.unian.net/war/rossiya-zahvatila-grazhdanskoe-spasatelnoe-sudno-u-ostrova-zmeinyy-novosti-odessy-11719870.html|access-date=5 March 2022|agency=[[Ukrainian Independent Information Agency]]|language=ru|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228140703/https://www.unian.net/war/rossiya-zahvatila-grazhdanskoe-spasatelnoe-sudno-u-ostrova-zmeinyy-novosti-odessy-11719870.html|url-status=live}}</ref>
== Status ukrajinskih vojakov in civilnih mornarjev ==
Ukrajinski vladni viri so sprva trdili, da je bilo ubitih vseh 13 mejnih stražarjev, ki so predstavljali celotno ukrajinsko vojaško prisotnost na otoku, ker se niso hoteli predati.<ref>{{cite news|date=24 February 2022|title=Ukraine's Snake Island under attack, border guards took up defense|url=https://uatv.ua/en/ukraine-s-snake-island-under-attack-border-guards-took-up-defense/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224112645/https://uatv.ua/en/ukraine-s-snake-island-under-attack-border-guards-took-up-defense/|archive-date=24 February 2022|access-date=24 February 2022|agency=[[Ukrinform]]|language=en}}</ref><ref>{{Cite tweet|number=1496966461386072067|user=BNONews|title=13 Ukrainian border guards killed in Russian take-over of Snake Island in the Black Sea, near the Romanian border - official|author=BNO News|author-link=BNO News|date=24 February 2022|access-date=4 March 2022|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225051126/https://twitter.com/BNONews/status/1496966461386072067|archive-date=25 February 2022|url-status=live}}</ref> Zelenski je napovedal, da bo mejnim stražarjem posthumno podeljen naziv [[Junak Ukrajine|junaka Ukrajine]].<ref name="cnn2" />
Ruski obrambni mediji so predstavili drugačno različico dogodkov, češ da je bilo 82 ukrajinskih vojakov ujetih, potem ko so se prostovoljno predali,<ref name="Independent2" /> in da so jih odpeljali v [[Sevastopol]].<ref>{{cite news|title=Ukrainian border guards could still be alive after Russian attack on Snake Island, authorities say, amid conflicting accounts|work=[[ABC News (Australian TV channel)]]|agency=[[Reuters]]|date=28 February 2022|url=https://www.abc.net.au/news/2022-02-28/ukraine-border-guard-snake-island-russia-attack/100867150|access-date=3 March 2022|archive-date=1 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301000251/https://www.abc.net.au/news/2022-02-28/ukraine-border-guard-snake-island-russia-attack/100867150|url-status=live}}</ref> Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva [[Igor Konašenkov]] je zatrdil, da so zaporniki podpisovali obljube, da ne bodo nadaljevali vojaških akcij proti Rusiji, in da bodo kmalu izpuščeni.<ref>{{Cite news|last=Dean|first=Jeff|date=25 February 2022|title=Russian warship tells Ukrainian soldiers to surrender. They profanely refuse|language=en|work=[[NPR]]|url=https://www.npr.org/2022/02/25/1083213601/russian-warship-tells-ukrainian-soldiers-to-surrender-they-profanely-refuse|access-date=26 February 2022|archive-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226045009/https://www.npr.org/2022/02/25/1083213601/russian-warship-tells-ukrainian-soldiers-to-surrender-they-profanely-refuse|url-status=live}}</ref>
Ukrajinska državna mejna straža je pozneje sporočila, da so bili stražarji morda ujeti,<ref>{{Cite news|first1=Sebastian|last1=Shukla|date=26 February 2022|title=Defenders of Ukrainian island may still be alive and now POWs, the State Border Guard Service of Ukraine says|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-26-22/h_c487a2e10a21c203acd5092ee7689402|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227035648/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-26-22/h_c487a2e10a21c203acd5092ee7689402|archive-date=27 February 2022|access-date=26 February 2022|work=[[CNN]]|language=en}}</ref> in sicer na podlagi ruskih poročil, da so bili pridržani kot [[Vojni ujetnik|vojni ujetniki]].<ref>{{Cite news|first1=Dan|last1=Lamothe|title=Ukrainian border guards may have survived reported last stand on Snake Island|newspaper=[[The Washington Post]]|url=https://www.washingtonpost.com/national-security/2022/02/26/ukraine-russia-snake-island/|access-date=27 February 2022|url-access=subscription|issn=0190-8286|oclc=2269358|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227150623/https://www.washingtonpost.com/national-security/2022/02/26/ukraine-russia-snake-island/|url-status=live}}</ref> 26. februarja 2022 je izdala izjavo, da verjame, »da so vsi ukrajinski branilci Kačjega otoka morda živi«.<ref>{{cite news|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3413919-state-border-guard-service-there-is-hope-all-ukrainian-defenders-of-snake-island-may-be-alive.html|title=State Border Guard Service: There is hope all Ukrainian defenders of Snake Island may be alive|publisher=Ukrinform|date=26 February 2022|access-date=2 May 2022}}</ref> Ukrajinska mornarica je 28. februarja 2022 na svoji strani na Facebooku objavila, da so vsi obmejni stražarji na otoku živi in da jih je ruska mornarica pridržala.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60554959|title=Snake Island: Ukraine says troops who swore at Russian warship are alive|publisher=BBC News|date=28 February 2022|access-date=7 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309073908/https://www.bbc.com/news/world-europe-60554959|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|last1=Reich|first1=Aaron|title=Ukrainian Navy confirms Snake Island soldiers are alive, POWs|url=https://www.jpost.com/breaking-news/article-698897|work=[[The Jerusalem Post]]|issn=0021-597X|date=28 February 2022|access-date=28 February 2022|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228172948/https://www.jpost.com/breaking-news/article-698897|url-status=live}}</ref>
=== Izpustitev ===
Rusija je 24. marca 2022 v izmenjavi zapornikov izpustila ladjo ''Sapfir'' in 19 ukrajinskih civilnih mornarjev. 10 vojnih ujetnikov je bilo izpuščenih v isti izmenjavi, Ukrajina pa je izjavila, da si podpredsednica vlade [[Irina Vereščuk]] prizadeva za izpustitev zlasti zapornikov s Kačjega otoka.<ref>{{cite web|url=https://www.npr.org/2022/03/24/1088593653/snake-island-sailors-freed-prisoner-swap|title=Snake Island sailors are freed as Ukraine and Russia conduct a prisoner exchange|last=Chappell|first=Bill|website=NPR|date=24 March 2022|access-date=25 March 2022|archive-date=26 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220326175237/https://www.npr.org/2022/03/24/1088593653/snake-island-sailors-freed-prisoner-swap|url-status=live}}</ref>
30. marca so poročali, da je bil vojak, ki je izrekel pripombo na ladjo, izpuščen v okviru izmenjave ujetnikov in nato odlikovan z ukrajinsko medaljo.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/29/ukrainian-soldier-russian-warship-medal-snake-island|title=Ukraine gives medal to soldier who told Russian officer to 'go fuck yourself'|last=Sauer|first=Pjotr|newspaper=The Guardian|date=30 March 2022|access-date=30 March 2022|archive-date=31 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331011723/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/29/ukrainian-soldier-russian-warship-medal-snake-island|url-status=live}}</ref>
== Ukrajinski protinapadi ==
14. aprila so ukrajinske protiladijske rakete zadele in potopile rusko križarko ''[[Moskva (križarka)|Moskva]]'', ki je bila vodilna ladja [[Črnomorska flota|Črnomorske flote]]. To je Rusijo prisililo, da je umaknila svoje ladje izven dosega raket, zaradi česar je bil otok izpostavljen, saj je bilo težje oskrbovati okupacijske sile po morju.<ref name="The struggle for Snake Island">{{cite news|last1=Gatopoulos|first1=Alex|title=The struggle for Snake Island|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/6/30/russia-ukraine-war-the-struggle-for-snake-island|access-date=30 June 2022|work=www.aljazeera.com|language=en}}</ref>
Med 26. in 30. aprilom je Operativno poveljstvo Jug trdilo, da so bili v napadih na ruske sile na otoku zadeti kontrolna postaja in uničena dva protiletalska raketna kompleksa ''[[Strela-10]]'' ter ubitih 42 ruskih vojakov.<ref>{{cite web|url=https://mil.in.ua/uk/news/zsu-nanesly-udar-po-pozytsiyah-rosijskyh-vijsk-na-ostrovi-zmiyinyj-ok-pivden/|title=ЗСУ нанесли удар по позиціях російських військ на острові Зміїний – ОК "Південь"|website=Мілітарний|date=27 April 2022|access-date=2 May 2022|language=uk}}</ref><ref>{{cite web|url=https://mil.in.ua/uk/news/syly-oborony-ukrayiny-znyshhyly-tehniku-ta-zhyvu-sylu-na-ostrovi-zmiyinyj/|title=Сили оборони України знищили техніку та живу силу на острові Зміїний|website=Мілітарний|date=1 May 2022|access-date=2 May 2022|language=uk}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2022/05/03/ukraines-drones-are-peeling-back-russian-defenses-on-infamous-snake-island/?sh=229301746d29|title=Ukraine's Drones Are Peeling Back Russian Defenses On Infamous Snake Island|work=Forbes}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dailysabah.com/world/europe/100-civilians-evacuated-from-mariupol-steel-plant-zelenskyy|title=100 civilians evacuated from Mariupol steel plant: Zelenskyy|work=Daily Sabah|date=1 May 2022}}</ref>
1. maja je poveljstvo ukrajinskih zračnih sil jug zatrdilo, da je izvedlo napad na Kačji otok, ki je uničil tam nameščeno rusko opremo,<ref>{{cite news|title=Russia reinforcing operations in the east amid heavy artillery assaults, Ukrainian military says|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-01-22/|publisher=CNN|date=1 May 2022|access-date=1 May 2022}}</ref> naslednji dan ob zori pa je dron [[Bajkar Bajraktar TB2]] potopil dva ruska [[Patruljni čoln razreda Raptor|patruljna in desantna čolna ''Raptor'']]. Objavljeni so bili videoposnetki, na katerih je razvidno, da so čolna zadele [[vodene bombe]], nato pa so na njih odjeknile eksplozije in požari.<ref>{{cite web|url=https://mil.in.ua/uk/news/ukrayinskyj-bayraktar-znyshhyv-dva-rosijskyh-katery-bilya-ostrova-zmiyinyj/|title=Український Bayraktar знищив два російських катери біля острова Зміїний|website=Мілітарний|date=2 May 2022|access-date=2 May 2022|language=uk}}</ref><ref>{{YouTube|YfzxfjLk_i0|Сьогодні на світанку біля острова Зміїний було знищено два російські катери типу Раптор}}</ref>
Ukrajinski uradniki so 7. maja poročali in prikazali posnetke, na katerih je ukrajinski dron v bližini Kačjega otoka uničil rusko [[Desantno plovilo razreda Serna|desantno plovilo razreda ''Serna'']].<ref>{{cite web|work=RFERL|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-russian-serna-landing-craft-destroyed/31838979.html|title=Ukrainian Military Says Drone Destroys Russian Landing Craft Near Snake Island In Black Sea}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.wionews.com/world/russian-landing-craft-in-black-seas-snake-island-sunk-in-drone-strike-claims-ukraine-477155|title=Russian landing craft in Black Sea's Snake Island sunk in drone strike, claims Ukraine|publisher=Wion News|date=7 May 2022|access-date=7 May 2022}}</ref> Ukrajinski brezpilotniki Bajkar Bajraktar TB2 so bili uporabljeni za uničenje dveh izstrelišč [[Raketni sistem Tor|raket zemlja-zrak Tor]], od katerih je bilo eno v postopku raztovarjanja z desantnega plovila razreda ''Serna'', kar je verjetno sprostilo pot paru ukrajinskih letal [[Suhoj Su-27|Su-27]], ki sta tisti dan izvajala bombardiranje;<ref>{{Cite web|date=10 May 2022|title=Bayraktar TB2 Videos Show New Wave of Ukrainian Attacks Against Russian Forces On Snake Island|url=https://theaviationist.com/2022/05/10/bayraktar-tb2-videos/|access-date=13 May 2022|website=The Aviationist|language=en-US}}</ref><ref name="Ukraine Strikes Back: Su-27s Bomb Occupied Snake Island In Daring Raid">{{citation|title=Ukraine Strikes Back: Su-27s Bomb Occupied Snake Island In Daring Raid|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/ukraine-strikes-back-su-27s-bomb-occupied-snake-island-in-daring-raid|publisher=The Drive|author=Stetson Payne|date=7 May 2022|access-date=8 May 2022}}</ref> satelitske fotografije potrjujejo te posnetke.<ref name="APbombing">{{cite web|last=Jones|first=Harrison|date=8 May 2022|title=Moment Russian helicopter is obliterated as Ukrainians bomb Snake Island|url=https://metro.co.uk/2022/05/08/moment-russian-helicopter-is-obliterated-as-ukrainians-bomb-snake-island-16605955/|access-date=8 May 2022|website=Metro}}</ref> Kasneje je bil objavljen posnetek napada ukrajinskega brezpilotnega letala na ruski helikopter na Kačjem otoku,<ref name="APbombing" /> ki ga je neodvisno preveril Reuters.<ref name="reutersHelicopter">{{cite news|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-snake/ukraine-battles-russia-in-black-sea-over-strategic-snake-island-idUSKCN2MX1HL|title=Ukraine battles Russia in Black Sea over strategic Snake Island|newspaper=Reuters|date=11 May 2022}}</ref> Istega dne je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da so ruske sile odbile ukrajinske poskuse ponovnega zavzetja otoka.<ref>{{cite web|url=https://www.thetimes.co.uk/article/ukraine-in-fierce-battle-to-retake-snake-island-879smdg32|title=Ukraine in fierce battle to retake Snake Island|newspaper=[[The Times]]|location=London|date=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220511140526/https://www.thetimes.co.uk/article/ukraine-in-fierce-battle-to-retake-snake-island-879smdg32|access-date=12 May 2022|archive-date=11 May 2022}}</ref><ref name="reutersHelicopter" /> Te trditve niso bile potrjene.<ref name="Reich_20220511">{{cite news|last1=Reich|first1=Aaron|date=11 May 2022|title=Russia-Ukraine War: Ukraine tried, failed retaking Snake Island, says Russia|url=https://www.jpost.com/international/article-706374|url-status=live|work=[[The Jerusalem Post]]|language=en|issn=0021-597X|archive-url=https://web.archive.org/web/20220610075728/https://www.jpost.com/international/article-706374|archive-date=10 June 2022|access-date=16 June 2022|df=dmy-all}}</ref><ref name="scmp">{{cite web|date=11 May 2022|title=Russia says it repelled Ukraine's attempts to reclaim Snake Island|url=https://www.scmp.com/news/world/europe/article/3177299/russia-says-it-repelled-ukraines-attempts-reclaim-snake-island|access-date=11 May 2022|website=South China Morning Post|language=en}}</ref>
Svetovalec ukrajinskega predsednika [[Oleksij Arestovič]] je 9. maja dejal, da je ruska vojska na otoku prednost za Ukrajino, saj lahko večkrat napade ruske cilje na otoku.<ref name="reutersHelicopter" /> Ministrstvo za obrambo Združenega kraljestva je sporočilo, da je po njihovi analizi Rusija poskušala okrepiti izpostavljeno posadko na otoku, kjer je Ukrajina uspešno izvedla napade z droni na oskrbovalna plovila in zračno obrambo.<ref name="scmp" />
Ukrajina je 12. maja trdila, da je napadla rusko logistično ladjo ''[[Ruska ladja Vsevolod Bobrov|Vsevolod Bobrov]]'' v bližini otoka, ko je ta poskušala dostaviti sistem zračne obrambe, zaradi česar je ladja zagorela in so jo odvlekli nazaj v [[Sevastopol]]. Rusija dogodka ni komentirala, o žrtvah pa ni poročala.<ref>{{cite web|date=12 May 2022|title=Another Russian naval ship is on fire in the Black Sea: Ukraine|url=https://english.alarabiya.net/News/world/2022/05/12/Another-Russian-naval-ship-is-on-fire-in-the-Black-Sea-Ukraine|access-date=12 May 2022|website=Al Arabiya English|language=en}}</ref><ref>{{cite news|title=Live updates {{!}} Russia-Ukraine War|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-entertainment-music-8826c821d433f5778d963299ea6b99e1|access-date=30 June 2022|work=AP NEWS|date=12 May 2022|language=en}}</ref>
Ukrajina je 17. junija z dvema [[Harpoon (raketa)|raketama Harpoon]] potopila [[Ruski vlačilec Spasatel Vasilij Beh|ruski vlačilec ''Spasatel Vasilij Beh'']], s čimer mu je preprečila dostavo pomembnih zalog, kot so orožje in osebje, ter Rusijo prisilila, da ponovno razmisli o svojem položaju na otoku.<ref name="The struggle for Snake Island" /><ref>{{cite web|date=17 June 2022|work=MSN|url=https://www.msn.com/en-gb/news/world/russia-ukraine-war-eu-to-give-fast-tracked-opinion-on-kyiv-bid-russia-low-on-troops-and-missiles-uk-defence-chief-says-%E2%80%93-live/ar-AAYznr9|title=Russia-Ukraine war: EU to give fast-tracked opinion on Kyiv bid; Russia low on troops and missiles, UK defence chief says|access-date=17 June 2022}}</ref><ref>{{cite web|date=17 June 2022|work=NZ Herald|url=https://www.nzherald.co.nz/world/russia-ukraine-war-ukrainian-navy-says-it-has-struck-russian-boat-in-black-sea/JW3HYYSZSJVK2ECLDSSH33XMSI/|title=Russia-Ukraine War: Ukrainian Navy says it has struck Russian boat in Black Sea|access-date=17 June 2022}}</ref><ref>{{cite news|last1=Ozberk|first1=Tayfun|title=Ukraine strikes Russia's Vasily Bekh Rescue Tug with Antiship Missiles|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2022/06/ukraine-strikes-russias-vasily-bekh-rescue-tug/|access-date=18 June 2022|work=Naval News|date=17 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220618004321/https://www.navalnews.com/naval-news/2022/06/ukraine-strikes-russias-vasily-bekh-rescue-tug/|archive-date=18 June 2022|location=Paris}}</ref> Tri dni pozneje je napadla plinske ploščadi v bližini otoka, ki so jih po njenih besedah uporabljale ruske sile,<ref name="Guardian-Retreat">{{cite news|title=Ukraine says it has pushed Russian forces from Snake Island|url=https://www.theguardian.com/world/2022/jun/30/ukraine-forces-reportedly-recapture-snake-island-in-strategic-win|access-date=30 June 2022|work=the Guardian|date=30 June 2022|language=en}}</ref><ref name="NYTimes-Retreat">{{cite news|last1=Santora|first1=Marc|last2=Nechepurenko|first2=Ivan|title=Ukraine drives Russian forces from Snake Island, a setback for Moscow.|url=https://www.nytimes.com/2022/06/30/world/europe/ukraine-russia-snake-island.html|access-date=30 June 2022|work=The New York Times|date=30 June 2022}}</ref> napadi pa so se nadaljevali tudi naslednji dan, pri čemer je Ukrajina trdila, da so bila uničena vojaška vozila ter protiletalski in radarski sistemi, kar je Rusija zanikala;<ref name="France24-strikes" /> ukrajinsko južno poveljstvo je sporočilo, da poteka operacija za ponovno zavzetje otoka.<ref name="Guardian-Retreat" />
Zaradi teh rednih napadov na otok in njegove oskrbovalne ladje je ruski položaj postal nevzdržen,<ref name="The struggle for Snake Island" /> po dodatnih raketnih in artilerijskih napadih 30. junija, ki so po navedbah Ukrajine uničili še en sistem zračne obrambe, pa so se ruske sile umaknile, kar je bilo opisano kot velika ukrajinska zmaga in propagandni preobrat.<ref name="France24-strikes" /><ref>{{cite news|last1=Hunder|first1=Max|last2=Balmforth|first2=Tom|title=Russia abandons Snake Island in strategic victory for Ukraine|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-steps-up-attacks-ukraine-after-landmark-nato-summit-2022-06-30/|access-date=30 June 2022|work=Reuters|date=30 June 2022|language=en}}</ref><ref name="NYTimes-Retreat" /> Rusija je trdila, da so njeni vojaki opravili dodeljene naloge in da je šlo za gesto dobre volje, s katero so želeli pokazati, da Rusija ne ovira vzpostavitve ladijskega koridorja za izvoz žita iz Odese,<ref>{{cite news|last1=Welle (www.dw.com)|first1=Deutsche|title=Ukraine: Russia pulls back forces from Snake Island — live updates {{!}} DW {{!}} 30 June 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraine-russia-pulls-back-forces-from-snake-island-live-updates/a-62309716|access-date=30 June 2022|work=DW.COM}}</ref> medtem ko je Ukrajina trdila, da so Ruse s topništvom in raketnimi napadi prisilili k umiku z dvema hitrima čolnoma,<ref>{{cite news|title=Russian forces withdraw from Snake Island|url=https://www.canberratimes.com.au/story/7802581/russian-forces-withdraw-from-snake-island/|access-date=30 June 2022|work=The Canberra Times|date=30 June 2022|language=en-AU}}</ref> fotografije pa prikazujejo otok, ki ga je zajel dim.<ref>https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61987663?ns_mchannel=social&ns_source=twitter&ns_campaign=bbc_live&ns_linkname=62bd6d26c5f5c122c9fc10e6%26Ukraine%27s%20Snake%20Island%20victory%20could%20have%20global%20significance%262022-06-30T09%3A45%3A36.439Z&ns_fee=0&pinned_post_locator=urn:asset:cda29688-2f17-478d-ab22-089ce99f53e7&pinned_post_asset_id=62bd6d26c5f5c122c9fc10e6&pinned_post_type=share</ref>
Uspeh Ukrajine, ki je Ruse prisilila, da se umaknejo z otoka, se delno pripisuje dobavi zahodnega orožja, vključno z uporabo britanskih protiladijskih raket Harpoon, medtem ko proruski novinarji del uspeha Ukrajine pripisujejo uporabi francoske [[Samovozna havbica CAESAR|samovozne havbice CAESAR]].<ref>{{cite news|last1=Suliman|first1=Adela|last2=Ilyushina|first2=Mary|title=Russian forces withdraw from Ukraine’s Snake Island|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/06/30/russia-withdraw-snake-island-ukraine-war/|access-date=30 June 2022|work=Washington Post}}</ref>
== Zapuščina ==
Zadnje sporočilo ukrajinskih mejnih stražarjev pred napadom: »[[Ruska vojna ladja, jebi se!]]« je postalo viralno in je spodbudilo Ukrajince in njihove podpornike po vsem svetu.<ref>{{cite news|last=Ziezulewicz|first=Geoff|date=25 February 2022|title=Ukrainians trapped on Snake Island to the Russians demanding their surrender: 'go f*ck yourself.'|url=https://www.navytimes.com/news/your-navy/2022/02/25/ukrainians-trapped-on-snake-island-to-the-russians-demanding-their-surrender-go-fck-yourself/|access-date=5 March 2022|work=[[Navy Times]]|archive-date=25 February 2022|language=en-us|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225094258/https://www.navytimes.com/news/your-navy/2022/02/25/ukrainians-trapped-on-snake-island-to-the-russians-demanding-their-surrender-go-fck-yourself/|url-status=live|issn=0028-1697|oclc=03511129}}</ref> ''The Week'' je to besedno zvezo primerjal z besedno zvezo »[[Bitka za Alamo|Zapomnite si Alamo]]« iz [[Teksaška revolucija|teksaške revolucije]] v 19. stoletju.<ref>{{cite news|first1=Peter|last1=Weber|title=How 'Russian warship, go f—k yourself' became Ukraine's 'Remember the Alamo!'|url=https://theweek.com/russo-ukrainian-war/1010613/how-russian-warship-go-f-k-yourself-became-ukraines-remember-the-alamo|access-date=25 February 2022|work=[[The Week]]|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225100648/https://theweek.com/russo-ukrainian-war/1010613/how-russian-warship-go-f-k-yourself-became-ukraines-remember-the-alamo|url-status=live|issn=1533-8304}}</ref>
Marca 2022 je ukrajinska vlada napovedala izdajo poštne znamke v čast vojakom na Kačjem otoku. V javnem glasovanju je največ glasov prejel in bil izbran predlog ukrajinskega umetnika Borisa Groha, ki prikazuje ukrajinskega vojaka, ki stoji na plaži in kaže sredinec mimoidoči ruski vojaški ladji.<ref>{{cite web|url=https://www.usatoday.com/story/news/factcheck/2022/03/14/fact-check-snake-island-soldiers-featured-new-ukrainian-stamp/7034999001/|title=Fact check: Ukrainian stamp honoring Snake Island soldiers' response to Russian warship is real|website=[[USA Today]]|access-date=4 April 2022|archive-date=2 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220402093851/https://www.usatoday.com/story/news/factcheck/2022/03/14/fact-check-snake-island-soldiers-featured-new-ukrainian-stamp/7034999001/|url-status=live}}</ref>
13. aprila 2022 je vojaška ladja ''Moskva'', ki je bila uporabljena v napadu in ki so ji Ukrajinci rekli, naj se gre jebat, eksplodirala in zgorela, saj sta jo zadeli dve protiladijski raketi [[R-360 Neptune|R-360 Neptun]], izstreljeni z obale v Odesi ali njeni bližini, po navedbah Ukrajine.<ref>{{cite news|last1=Axe|first1=David|title=One Of Russia's Biggest Cruisers Knocked Out Near Odessa|url=https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2022/04/13/the-ukrainians-claim-they-damaged-a-russian-cruiser-be-skeptical/?sh=11c89cbb3971|work=Forbes|date=13 April 2022|access-date=14 April 2022|archive-date=14 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220414202404/https://gum.criteo.com/syncframe?origin=publishertag&topUrl=www.forbes.com|url-status=live}}</ref> Rusi so 14. aprila poskušali poškodovano ladjo odvleči v smeri Sevastopola, vendar se je potopila, še preden je dosegla pristanišče.<ref>{{cite news|last1=Lendon|first1=Brad|title=Russian navy evacuates badly damaged flagship in Black Sea. Ukraine claims it was hit by a missile|url=https://www.cnn.com/2022/04/14/europe/russia-navy-cruiser-moskva-fire-abandoned-intl-hnk-ml/index.html|publisher=CNN|date=14 April 2022|access-date=14 April 2022|archive-date=14 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220414164050/https://www.cnn.com/2022/04/14/europe/russia-navy-cruiser-moskva-fire-abandoned-intl-hnk-ml/index.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61114843|title=Russian warship Moskva has sunk - defence ministry|publisher=BBC News|date=14 April 2022|access-date=14 April 2022}}</ref>
== Sklici ==
{{Sklici}}
{{Ruska invazija na Ukrajino (2022)}}
[[Kategorija:Koordinat ni v Wikipodatkih]]
[[Kategorija:Bitke leta 2022]]
[[Kategorija:Bitke Rusije]]
[[Kategorija:Bitke Ukrajine]]
[[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]]
a57qlvuyix2iqbpu0st097h41c9vy1l
Obleganje Mariupola
0
513595
5722605
5722579
2022-07-22T13:24:04Z
GeographieMan
179499
končano
wikitext
text/x-wiki
{{Other uses|Bitka za Mariupol (disambiguation){{!}}Bitka za Mariupol}}
{{Infobox military conflict
| conflict = Obleganje Mariupola
| partof = [[Vzhodna ukrajinska ofenziva|vzhodne ukrajinske ofenzive]] in [[Južna ukrajinska ofenziva|južne ukrajinske ofenzive]]<!-- It is with the help of Russian troops coming from Crimea that Mariupol was in the end surrounded and taken --> med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino]]
| image = Mariupol 20220323 005.jpg
| image_size = 300px
| caption = Uničenje v Mariupolu, 16. marec 2022
| date = 24. februar – 20. maj 2022<br />({{Age in years, months, weeks and days|month1=2|day1=24|year1=2022|month2=5|day2=20|year2=2022}})
| place = [[Mariupol]], [[Donecka oblast]], [[Ukrajina]]
| coordinates = {{Koord novi|47.098|N|37.61|E|display=title,inline}}
| result = Ruska zmaga<ref name="NYTimes1">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|title=The Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege.|work=The New York Times|date=16 May 2022}}</ref>
| combatant1 = {{ubl|{{Flag|Rusija}}|{{Flag|Donetsk People's Republic|name=Donecka LR}}}}
| combatant2 = {{Flag|Ukrajina}}
| commander1 =
| commander2 = {{flagdeco|Ukrajina}} [[Volodimir Baranjuk]]{{POW}}<ref name="36thleaders">{{cite web|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/05/8/7344802/|title=Russian media claim Ukrainian Marine commander in captivity after leaving Azovmash plant|date=8 May 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://minifeednews.com/latest-news/two-defenders-of-mariupol-became-heroes-of-ukraine/4136/|title=Two defenders of Mariupol became Heroes of Ukraine|date=19 March 2022|access-date=19 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324150938/https://minifeednews.com/latest-news/two-defenders-of-mariupol-became-heroes-of-ukraine/4136/|url-status=live}}</ref><br />{{flagdeco|Ukrajina}} [[Denis Prokopenko]]{{POW}}<ref name="rbc1">{{cite web|url=https://www.rbc.ru/politics/20/05/2022/6287d2e09a7947798d1258b5|title=На "Азовстали" сдался командир батальона "Азов"|work=RBC|language=ru}}</ref><ref name=Major>{{cite AV media |date=7 March 2022 |url=https://www.youtube.com/watch?v=ajKa2X_-Q74 |title=Official appeal of Azov commander, the major Denis Prokopenko, to the world community |publisher=Національний Корпус |via=[[YouTube]] |access-date=19 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220318073121/https://www.youtube.com/watch?v=ajKa2X_-Q74 |archive-date=18 March 2022 |url-status=live}}</ref>
| units1 = {{flagicon|Rusija}}
* [[58. kombinirana armada]]<ref name="warsaw institute">{{cite web|url=https://warsawinstitute.org/russian-invasion-ukraine-battle-mariupol-ukrainian-stalingrad/ |title=Russian Invasion Of Ukraine: The Battle Of Mariupol, Or A Ukrainian Stalingrad |publisher=Warsaw Institute |date=15 March 2022 |accessdate=7 May 2022}}</ref>
* [[150. strelska divizija]]<ref name=":5" />
* [[810. gardna mornariška pehotna brigada]]<ref>{{cite web |last1=Clark |first1=Mason |last2=Barros |first2=George |last3=Stepanenko |first3=Kateryna |title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 16|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16 |website=[[Institute for the Study of War]] |access-date=19 March 2022 |language=English |date=16 March 2022 |archive-date=23 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220323195647/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16 |url-status=live }}</ref>
* [[Kadiroviti|Severni bataljon]]<ref name="yahoo brink">{{cite web|title=Devastated Mariupol teeters on the brink, but Ukrainian troops refuse to abandon the fallen|url=https://uk.news.yahoo.com/devastated-mariupol-teeters-brink-ukrainian-193740652.html |work=Yahoo News|date=28 March 2022|first=Robert|last=Mendick}}</ref>
* [[3. gardna specnaz brigada]]<ref name="warsaw institute"/>
* [[Vojno letalstvo Ruske federacije]]
{{flagicon|Donetsk People's Republic}}
* Mornariška pehota Mariupol-Hingan
* [[Somalski batatljon]]<ref>{{cite news |title=A soldier wearing Nazi imagery was given a medal by a Russia-backed separatist republic for killing Ukrainian 'nationalists' |url=https://sports.yahoo.com/soldier-neo-nazi-symbols-arm-061652919.html |author=Matthew Loh |work=Yahoo |date=6 April 2022 |access-date=11 April 2022}}</ref><ref name="yahoo brink" />
* [[Špartanski batlajon]]<ref name="warsaw institute"/>
* [[Vostoški bataljon (Donbas)|Vostoški bataljon]]<ref name="vostokbattalion">{{cite news|url=https://www.kp.ru/daily/27377/4558736/|title=Александр Ходаковский: Мы в Мариуполь две недели вгрызаемся. А тут приехали чеченцы – красивые, бородатые — чуть колонной на город не пошли|first=Dmitry|last=Steshin|newspaper=[[Komsomolskaya Pravda]]|date=15 March 2022|language=ru}}</ref>
| units2 = {{flagicon|Ukrajina}}
<br />Znotraj Mariupola:<ref name=zelenskyy-20220319/>
* [[36. ločena mornariška brigada]]<ref name=zelenskyy-20220319>{{cite web |url=https://www.president.gov.ua/en/news/zmistovni-peregovori-pro-mir-i-bezpeku-dlya-ukrayini-yedinij-73661 |title=Meaningful talks on peace and security for Ukraine are the only chance for Russia to reduce the damage from its own mistakes |last=Zelenskyy |first=Volodymyr |website=President of Ukraine |date=19 March 2022 |access-date=2 April 2022}}</ref>
* [[Azovški polk]]<ref name=zelenskyy-20220319/><ref name=dw-20220316 />{{efn|name=nationalguard|[[Nacionalna garda Ukrajine]]}}
* {{ill|12. operativna brigada|ru|12-я бригада оперативного назначения НГ (Украина)|uk|12-та бригада оперативного призначення НГ (Україна)}}<ref name=zelenskyy-20220319/>{{efn|name=nationalguard}}
* {{ill|23. ločena brigada za zaščito javnega reda|ru|23-я отдельная бригада охраны общественного порядка (Украина)|uk|23-тя окрема бригада охорони громадського порядку (Україна)}}<ref>{{cite news|url=https://armyinform.com.ua/2022/04/02/dmytro-apuhtin-geroyichno-zagynuv-oboronyayuchy-mariupol/|title=Дмитро Апухтін героїчно загинув, обороняючи Маріуполь|first=Serhiy|last=Kovalenko|newspaper=ArmyInform|date=2 April 2022|language=uk}}</ref>{{efn|name=nationalguard}}
* Policijske in mejne sile<ref name="bateman" /><ref name="rescue500"/>
Ostale vpletene enote:
* [[10. gorska jurišna brigada (Ukrajina)|10. jurišna brigada]]<ref>{{cite web|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414859-russian-invasion-update-ukraine-repels-tank-attack-captures-six-russians-in-mariupol.html|title=Russian invasion update: Ukraine repels tank attack, captures six Russians in Mariupol|website=www.ukrinform.net|date=27 February 2022|accessdate=27 April 2022}}</ref>
* [[56. motorizirana brigada (Ukrajina)|56. motorizirana brigada]]<ref>{{cite web|url=https://observers.france24.com/en/europe/20220330-mariupol-war-images-propaganda-azov-chechen-soldiers|title=In Mariupol, a war of images to prove who controls the city|date=30 March 2022|author=Thomas Eydoux|website=The Observers – France 24|accessdate=27 April 2022}}</ref>
* [[Gruzijska legija (Ukrajina)|Gruzijska legija]]<ref>{{Cite news |last=MacKinnon |first=Mark |date=13 April 2022 |title=Fight for Mariupol not over, commander of foreign legion says, despite Russian claims more than 1,000 Ukrainian marines surrendered |language=en-CA |work=The Globe and Mail |url=https://www.theglobeandmail.com/world/article-russia-ukraine-war-mariupol/ |access-date=8 May 2022}}</ref>
* [[Teritorialne obrambne sile (Ukrajina)|Teritorialne obrambne sile]]<ref name=latimes-20220128>{{cite news |last1=Adler |first1=Nils |last2=King |first2=Laura |title='Everything that needs to be done': Ukraine citizen soldiers prepare for Russia threat |url=https://www.latimes.com/world-nation/story/2022-01-28/ukraine-civilian-defense-force-russia |newspaper=Los Angeles Times |access-date=21 March 2022 |language=English |date=28 January 2022 |quote=Its defenders — both the regular Ukraine army and the irregular forces mustering for battle |archive-date=23 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220323192706/https://www.latimes.com/world-nation/story/2022-01-28/ukraine-civilian-defense-force-russia |url-status=live }}</ref>
* [[Ukrajinska prostovoljna vojska]]<ref name="bateman">{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61089043|title=Ukraine: The critical fight for 'heart of this war' Mariupol|author=Tom Bateman|work=BBC News|date=13 April 2022|quote= "I want to separately address those heroes who are having a very hard time. Those who defend Mariupol. A marine battalion of the 36th marine brigade, Azov special operations detachment, 12th operational brigade of the National Guard of Ukraine. Subdivisions of the State Border Guard Service. Volunteers of the "Right Sector". The 555th military hospital and National Police employees."|accessdate=27 April 2022}}</ref>
* [[Bataljon Šhejha Mansurha]]{{efn|Kasneje zapusti Mariupol, da bi se boril v [[Bitka za Kijev (2022)|bitki za Kijev]].<ref name="mansur1">{{cite news|url=https://nv.ua/ukr/ukraine/politics/batalyon-sheyha-mansura-voyuye-proti-rosiji-interv-yu-nv-iz-komandirom-novini-ukrajini-50231689.html|title=Брат по зброї. Командир чеченських добровольців, який воює за Україну, розповідає про свої три війни з Росією|first=Iryna|last=Krikunenko|newspaper=NV|date=7 April 2022|language=uk}}</ref><ref name="mansur2">{{cite news|url=https://www.mk.ru/politics/2022/04/26/kadyrov-obyavil-nagradu-1-mln-dollarov-za-informaciyu-o-chechenskikh-boevikakh-v-mariupole.html|title=Кадыров объявил награду 1 млн долларов за информацию о чеченских боевиках в Мариуполе|first=Evgeny|last=Gribchatov|newspaper=[[Moskovskij Komsomolets]]|date=26 April 2022|language=ru}}</ref>}}<ref name="mansur1" /><ref name="mansur2" />
| strength1 = 14.000<ref name="auto10">{{cite news |date=21 March 2022 |title=Hundreds of thousands face catastrophe in Mariupol |newspaper=[[The Economist]] |url=https://www.economist.com/europe/2022/03/21/hundreds-of-thousands-face-catastrophe-in-mariupol |url-status=live |url-access=subscription |access-date=21 March 2022 |quote=Ukrainian forces in Mariupol are vastly outnumbered, with 3,500 soldiers facing 14,000 invaders, around a tenth of the total estimated Russian force in the country. |archive-date=24 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220324031525/https://www.economist.com/europe/2022/03/21/hundreds-of-thousands-face-catastrophe-in-mariupol }}</ref>
| strength2 = 3.500<ref name="auto10"/>–8.100<ref>{{Cite web|url=https://fortune.com/2022/04/21/putin-russia-mariupol-ukraine-invasion/|title=Putin says Russia has seized Mariupol, calls off storm of Ukrainian troops|website=Fortune}}</ref><ref>[https://tass.com/defense/1440933 Over 8,000 Ukrainian troops, mercenaries were in Mariupol at time of encirclement — Shoigu]</ref>
| casualties1 = '''Po ukrajinskem poročanju''':<br />~6.000 ubitih<ref name="6000troops">{{cite news|url=https://kyivindependent.com/news-feed/azov-officer-russian-forces-lost-about-6000-troops-in-mariupol/ |title=Azov officer: Russian forces lost about 6,000 troops in Mariupol. |work=The Kyiv Independent|date=14 May 2022|accessdate=14 May 2022}}</ref>
| casualties2 = '''Po ruskem poročanju''':<br />4.200+ ubitih,{{efn|Več kot 4000 domnevno ubitih pred začetkom obleganja Azovstala sredi aprila,<ref name="auto5">{{Cite web|url=https://www.voanews.com/a/russia-says-all-urban-areas-of-mariupol-cleared-of-ukrainian-forces/6532471.html|title=Russia Says All Urban Areas of Mariupol Cleared of Ukrainian Forces|website=VOA}}</ref>, še 152 trupel pa naj bi našli po obleganju Azovstala,<ref>{{Cite web|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61629260?pinned_post_locator=urn:asset:ef37ee8c-5c1f-4169-8a09-25f997cec6d4&pinned_post_asset_id=6295e1cc4259031cb5a25a41|title=Mariupol mayor's aide challenges rebel claim of mass body find|date=31 May 2022|work=BBC News}}</ref> za skupno 4152+ domnevno ubitih (zaokroženo na 4200, kar predstavlja ustrezno stopnjo natančnosti).}}<br />3.903 zajetih{{efn|name=UkrainianPOW|1464 naj bi se predalo pred začetkom obleganja Azovstala sredi aprila,<ref name="auto5"/> še 2439 naj bi se jih predalo po obleganju Azovstala<ref>{{Cite web|url=https://news.yahoo.com/russia-says-remaining-531-azovstal-192141701.html|title=Russia says Azovstal siege is over, shows video of defenders surrendering|website=news.yahoo.com}}</ref> za skupno 3903 zapornikov, ki naj bi bili ujeti.}}<br />'''Po ukrajinskem poročanju''':<br />765+ ubitih,<ref>{{Cite news |title=Ukraine returned the bodies of 46 fallen Ukrainian soldiers, including 21 Azovstal defenders |url=https://babel.ua/en/news/80642-ukraine-returned-the-bodies-of-46-fallen-ukrainian-soldiers-including-21-azovstal-defenders |access-date=28 June 2022}}</ref><br />3.500+ ujetih<ref name="UkrainianPOW">More than 1,000 reported surrendered before the start of the Azovstal siege mid-April,[https://news.yahoo.com/azov-regiment-believes-russian-troops-185949791.html] with another 2,500 surrendering following the Azovstal siege,[https://www.bbc.com/news/world-europe-61711028] for a total of 3,500+ prisoners taken.</ref>
| casualties3 = '''Po podatkih [[Združeni narodi|Združenih narodov]]''':<br />Potrjeno ubitih 1.348 civilistov<br />(pravo število naj bi bilo »na tisoče višje«)<ref name="1300civilians1">{{Cite web|url=https://www.ohchr.org/en/statements/2022/06/high-commissioner-updates-human-rights-council-mariupol-ukraine|title=High Commissioner updates the Human Rights Council on Mariupol, Ukraine|website=OHCHR}}</ref><ref name="1300civilians2">{{Cite web|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-06-17-22/h_44f071da9d6cc467bc1c322ce18aa481|title=UN says more than 1,300 civilians killed in Mariupol — but true toll "likely thousands higher"|first1=Helen|last1=Regan|first2=Hafsa|last2=Khalil|first3=Jack|last3=Guy|first4=Ed|last4=Upright|first5=Elise|last5=Hammond|first6=Adrienne|last6=Vogt|first7=Aditi|last7=Sangal|date=17 June 2022|website=CNN}}</ref><ref name="1300civilians3">{{Cite web|url=https://egyptindependent.com/un-says-more-than-1300-civilians-killed-in-mariupol-but-true-toll-likely-thousands-higher/|title=UN says more than 1,300 civilians killed in Mariupol — but true toll "likely thousands higher"|date=17 June 2022}}</ref><br />'''Po ukrajinskem poročanju''':<br />22.000+ civilistov ubitih<ref name="22,000 civilians killed"/><br />20.000–50.000 deportiranih<ref name="Radio Liberty">{{cite web |title=Mariupol Mayor Cites 'Thousands' Dead, Says 'Complete Evacuation' Needed |url=https://www.rferl.org/a/lviv-attack-humanitarian-corridors/31772646.html |website=Radio Free Europe |publisher=Radio Liberty |access-date=28 March 2022 |date=27 March 2022}}</ref><ref name="Mariupol residents are being forced">{{cite news |last1=Bondarenko |first1=Khrystyna |last2=Watson |first2=Ivan |last3=Stapleton |first3=AnneClaire |last4=Booth |first4=Tom |last5=Alasaar |first5=Alaa |title=Mariupol residents are being forced to go to Russia, city council says |url=https://www.cnn.com/2022/03/19/europe/mariupol-shelter-commander-ukraine-intl/index.html |website=CNN, World |publisher=CNN |access-date=28 March 2022 |language=en |date=19 March 2022}}</ref><ref>{{Cite web |title=Occupying forces have deported more than 50,000 Mariupol residents to Russia and temporarily occupied territories of Donetsk and Luhansk oblasts |url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/06/13/7352251/ |access-date=2022-06-14 |website=Ukrayinska Pravda |language=en}}</ref>
| campaignbox =
}}
'''Obleganje Mariupola''' je bilo obleganje v [[Ukrajina|Ukrajini]] med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino leta 2022]], ko so ruske in separatistične sile [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] obkolile ukrajinske sile v mestu [[Mariupol]]. Obleganje, ki je bilo del [[Vzhodna ukrajinska ofenziva|vzhodne]] in [[Južna ukrajinska ofenziva|južne ukrajinske ofenzive]]<!-- It is with the help of Russian troops coming from Crimea that Mariupol was in the end surrounded and taken --> se je začelo 24. februarja 2022 in končalo 20. maja 2022, ko je Rusija sporočila, da so se preostale ukrajinske sile v Mariupolu vdale,<ref name="531Azovstal">{{cite web|url=https://www.yahoo.com/news/russia-says-remaining-531-azovstal-192141701.html|title=Russia says remaining 531 Azovstal defenders surrender, steelworks siege over|date=20 May 2022}}</ref> potem ko so prejele ukaze, naj prenehajo z bojem.<ref>{{Cite web|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-last-ukrainian-troops-in-mariupol-told-to-stop-defence-of-city-12617385|title=Ukraine war: Last Ukrainian troops in Mariupol told to stop defence of city|website=Sky News}}</ref>
Mariupol se nahaja v ukrajinski [[Donecka oblast|Donecki oblasti]], ki je pod nadzorom separatistične Donecke ljudske republike, ki jo podpira Rusija. Ruske sile so mesto popolnoma obkolile 2. marca, nato pa so nad njim postopoma prevzele nadzor.<ref name="trapped" /> Do 22. aprila so se preostale ukrajinske sile umaknile v [[Železarna in jeklarna Azovstal|železarno in jeklarno Azovstal]], obsežen in zelo dobro branjen industrijski kompleks.<ref name="22 April analysis" /><ref name="rescue500" /><ref name="allurban">{{cite web|url=https://www.voanews.com/a/russia-says-all-urban-areas-of-mariupol-cleared-of-ukrainian-forces/6532471.html|title=Russia Says All Urban Areas of Mariupol Cleared of Ukrainian Forces|website=voanews.com|date=16 April 2022|accessdate=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418204349/https://www.voanews.com/a/russia-says-all-urban-areas-of-mariupol-cleared-of-ukrainian-forces/6532471.html|archive-date=18 April 2022|url-status=live}}</ref>
[[Rdeči križ]] je razmere opisal kot »apokaliptične«, ukrajinske oblasti pa so Rusijo obtožile, da je v mestu povzročila velikansko [[Humanitarna kriza|humanitarno krizo]],<ref>{{cite web |date=9 March 2022 |title=Russia accused of 'holding 400,000 people hostage' in Mariupol |url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/09/ukraine-mariupol-civilians-russia-war |access-date=9 March 2022 |website=the Guardian |archive-date=9 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220309213937/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/09/ukraine-mariupol-civilians-russia-war |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Photos: Mariupol residents suffer as Russian forces lay siege |url=https://www.aljazeera.com/gallery/2022/3/8/photos-residents-suffer-in-besieged-city-of-mariupol-ukraine-russia-war |access-date=9 March 2022 |website=www.aljazeera.com |archive-date=9 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220309090227/https://www.aljazeera.com/gallery/2022/3/8/photos-residents-suffer-in-besieged-city-of-mariupol-ukraine-russia-war |url-status=live }}</ref> pri čemer so poročale, da je bilo v mestu ubitih okoli 22.000 civilistov.<ref>{{Cite web |title=At least 22,000 civilians killed in Mariupol - mayor's adviser |url=https://en.interfax.com.ua/news/general/834794.html |access-date=2022-06-17 |website=Interfax-Ukraine |language=en}}</ref> Ukrajinski uradniki so poleg tega sporočili, da je bilo med spopadi uničenih vsaj 95 % mesta, večinoma zaradi ruskega bombardiranja.<ref name="hasn't surrendered">{{cite news|url=https://www.cnbc.com/2022/04/17/russia-ukraine-live-updates.html|title=Mariupol hasn't surrendered to Russia, PM says; at least 5 dead, 20 injured in Kharkiv attack|author=Holly Ellyatt|work=CNBC|date=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418203018/https://www.cnbc.com/2022/04/17/russia-ukraine-live-updates.html|accessdate=18 April 2022|archive-date=18 April 2022}}</ref> [[Združeni narodi]] so sporočili, da so potrdili smrt 1348 civilistov, vendar so navedli, da je resnično število žrtev verjetno na tisoče višje, in dodali, da je 90 % stanovanjskih stavb v mestu poškodovanih ali uničenih.<ref name="1300civilians1"/><ref name="1300civilians2"/><ref name="1300civilians3"/>
Obleganje se je končalo 16. maja 2022, po tem kar mediji imenujejo »evakuacija« ali »predaja« preostalega vojaškega osebja Azovškega polka iz železarne Azovstal; rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so se Ukrajinci »predali«,<ref>{{Cite news |last1=Hopkins |first1=Valerie |last2=Nechepurenko |first2=Ivan |last3=Santora |first3=Marc |date=2022-05-16 |title=The Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege. |language=en-US |work=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html |access-date=2022-05-17 |issn=0362-4331}}</ref><ref>{{cite web |date=2022-05-17 |title=Hundreds of Ukrainian troops evacuated from Mariupol steelworks after 82-day assault |url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/16/hundreds-of-ukrainian-troops-evacuated-from-azovstal-steelworks-after-82-day-assault |access-date=2022-05-17 |website=the Guardian |language=en}}</ref><ref>{{cite web |title=Минобороны показало кадры сдачи в плен украинских военных с "Азовстали" |url=https://www.rbc.ru/politics/17/05/2022/628387f09a79477b17a88c5c |access-date=2022-05-17 |website=РБК |language=ru}}</ref><ref>{{cite web |title=UPDATE 3-Azovstal siege ends as hundreds of Ukrainian fighters surrender – Reuters witness |url=https://finance.yahoo.com/news/1-russia-says-more-250-093824114.html |access-date=2022-05-18 |website=finance.yahoo.com |language=en-US}}</ref><ref>{{cite web |title=Fate of hundreds of Ukrainian fighters uncertain after surrender |url=https://www.aljazeera.com/news/2022/5/17/russia-says-mariupol-plant-fighters-surrendered-fate-uncertain |access-date=2022-05-18 |website=www.aljazeera.com |language=en}}</ref> beseda, ki se ji Ukrajina izogiba.<ref>{{cite web |date=2022-05-17 |title=Fall of Mariupol appears at hand; fighters leave steel plant |url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-zelenskyy-kyiv-finland-6203a57a7ec5fe2c49c9ccb83f2ca7e0 |access-date=2022-05-18 |website=AP NEWS |language=en}}</ref>
Nekateri zahodni analitiki in novinarji so bitko označila za »[[Pirova zmaga|pirovo]]«<ref>{{Citation |last= |first= |title=Mariupol a 'Pyrrhic victory' for Russia: military analyst |date=2022-05-18 |url=https://www.dw.com/en/mariupol-a-pyrrhic-victory-for-russia-military-analyst/av-61835137 |publisher=Deutsche Welle |language=en-GB |access-date=2022-05-20}}</ref><ref>{{Cite news |last=Spencer |first=Richard |date=2022-05-17 |title=Defiance of Azovstal steelworks defenders ensures Putin wins only a pyrrhic victory |language=en |work=The Times |url=https://www.thetimes.co.uk/article/defiance-of-azovstal-steelworks-defenders-ensures-putin-wins-only-a-pyrrhic-victory-2ddghn8zk |access-date=2022-05-20 |issn=0140-0460}}</ref> ali »simbolično«<ref>{{Cite web |last=Prince |first=Todd |date=2022-05-18 |title=Russia's Capture Of Azovstal: Symbolic Success, 'Pyrrhic' Victory? |url=https://www.rferl.org/a/azovstal-russia-ukraine-captured/31856565.html |access-date=2022-05-20 |website=RadioFreeEurope/RadioLiberty |language=en}}</ref> zmago Rusije, drugi pa so zapisli, da je humanitarni učinek obleganja za Rusijo pomenil »katastrofo ugleda«.<ref name="WaPro518">{{cite news |date=2022-05-18 |title=Ukraine ends Mariupol battle; Azovstal steel plant fighters evacuated… |url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/05/17/azovstal-mariupol-fighters-ukraine-steelworks/ |access-date=2022-05-18 |archive-date=18 May 2022 |archive-url=https://archive.today/20220518073833/https://www.washingtonpost.com/world/2022/05/17/azovstal-mariupol-fighters-ukraine-steelworks/ |newspaper=[[Washington Post]] |url-status=live }}</ref> Izguba mesta pa je pomenila tudi velik poraz za Ukrajino.<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/16/hundreds-of-ukrainian-troops-evacuated-from-azovstal-steelworks-after-82-day-assault|title=Hundreds of Ukrainian troops evacuated from Mariupol steelworks after 82-day assault|work=The Guardian|first=Virginia|last=Harrison|date=17 May 2022|access-date=21 May 2022}}</ref>
== Ozadje ==
{{Main|Bitka za Mariupol (2014)|Ofenziva na Mariupol (september 2014)|Bitka za Širokine}}
[[Mariupol]] je veljal za pomembno strateško mesto in bil zato tarča ruskih sil. Bilo je največje mesto v ukrajinskem delu [[Donecka oblast|Donecke oblasti{{efn|The largest city ''[[de jure]]'' in Donetsk Oblast is [[Donetsk]], which has been ''[[de facto]]'' held by the DPR since 2014.}}]]<ref name=":6">{{cite web|title=Public Opinion Survey of Residents of Ukraine|url=http://www.iri.org/sites/default/files/2017-8-22_ukraine_poll_presentation.pdf|access-date=12 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20170822212837/http://www.iri.org/sites/default/files/2017-8-22_ukraine_poll_presentation.pdf|archive-date=22 August 2017}}</ref> in eno največjih rusko govorečih mest v Ukrajini.<ref name=":6" /> Mariupol je bil pomembno industrijsko središče, med drugim dom železarni [[Železarna in jeklarna Ilič|Ilič]] in [[Železarna in jeklarna Azovstal|Azovstal]], ter največje mesto ob [[Azovsko morje|Azovskem morju]].<ref>{{Cite news|last=Lourie|first=Richard|date=26 October 2018|title=Putin's bridge over troubled waters|work=The Globe and Mail|url=https://www.theglobeandmail.com/opinion/article-putins-bridge-over-troubled-waters/|access-date=12 March 2022|archive-date=19 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190119135649/https://www.theglobeandmail.com/opinion/article-putins-bridge-over-troubled-waters/|url-status=live}}</ref>
Nadzor nad pristaniščem na zahodni obali Azovskega morja je ključnega pomena za ukrajinsko gospodarstvo. Rusiji bi omogočil kopensko pot do [[Krim (polotok)|Krima]] in prehod ruskega pomorskega prometa.<ref>[https://www.mei.edu/publications/russian-dominance-black-sea-sea-azov Russian dominance in the Black Sea: The Sea of Azov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220319120612/https://www.mei.edu/publications/russian-dominance-black-sea-sea-azov|date=19 March 2022}}, ''[[Middle East Institute]]'', Luke Coffey, 25 September 2020. Retrieved 23 March 2022.</ref> Z zavzetjem mesta je Rusija dobila popoln nadzor nad Azovskim morjem.<ref>{{cite web|date=1 March 2022|title=The Azov Sea, symbolic prize of Russia-Ukraine war|url=https://www.france24.com/en/live-news/20220301-the-azov-sea-symbolic-prize-of-russia-ukraine-war|access-date=13 March 2022|website=France 24|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313004603/https://www.france24.com/en/live-news/20220301-the-azov-sea-symbolic-prize-of-russia-ukraine-war|url-status=live}}</ref>
Leta 2014 so po [[Revolucija dostojanstva|revoluciji dostojanstva]] Mariupol zajeli [[Proruski nemiri v Ukrajini (2014)|proruski protesti proti novi vladi]]. V začetku maja so napetosti prerasle v [[Donbaška vojna|vojno v Donbasu]], med nemiri pa so [[Milica (paravojaštvo)|miličniki]] separatistične rusko podprte [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] (DLR) prevzeli nadzor nad mestom in med prvo [[Bitka za Mariupol (2014)|bitko za Mariupol]] prisilili ukrajinsko vojsko, da ga je zapustila.<ref>{{cite web|title=Ukraine: Security forces abandon Mariupol ahead of referendum|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/10822396/Ukraine-Security-forces-abandon-Mariupol-ahead-of-referendum.html|first=David|last=Blair|work=[[The Daily Telegraph]]|date=10 May 2014|access-date=12 March 2022|archive-date=19 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220219214326/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/10822396/Ukraine-Security-forces-abandon-Mariupol-ahead-of-referendum.html|url-status=live}}</ref> Naslednji mesec so ukrajinske sile v ofenzivi ponovno zavzele mesto.<ref>{{Cite news|date=2014-06-13|title=Ukraine crisis: Kiev forces win back Mariupol|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-27829773|access-date=2022-05-19}}</ref> Avgusta so DLR in ruske enote [[Bitka za Novoazovsk|zavzele vas Novoazovsk]], 45 km vzhodno od Mariupola blizu rusko-ukrajinske meje.<ref>{{cite web|date=2014-08-28|title=Russia opens 3rd front with a new offensive: Ukrainian, Western officials|website=[[CNBC]]|url=http://www.cnbc.com/id/101951821|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140828041143/http://www.cnbc.com/id/101951821|archivedate=2014-08-28|access-date=2022-05-19}}</ref> Po zavzetju mesta in obnovitvi sil je DLR septembra v [[Ofenziva na Mariupol (september 2014)|drugi bitki za Mariupol]] ponovno poskušala zavzeti mesto. Spopadi so dosegli vzhodno obrobje, vendar so bili separatisti na koncu odbiti.<ref>{{cite web|title=Ukraine fighting subsides after ceasefire agreement|url=https://www.irishtimes.com/news/world/europe/ukraine-fighting-subsides-after-ceasefire-agreement-1.1918977|access-date=2022-05-19|website=The Irish Times|language=en}}</ref> Oktobra je takratni predsednik vlade DLR [[Aleksander Zaharčenko]] obljubil, da bo mesto ponovno zavzel.<ref>{{cite web|title=Ukraine rebels end ceasefire before polls|url=https://www.aljazeera.com/news/2014/10/23/ukraine-rebels-end-ceasefire-before-polls|access-date=13 April 2022|website=www.aljazeera.com|language=en}}</ref> Januarja 2015 je bil Mariupol [[Raketni napad na Mariupol (januar 2015)|množično bombardiran z raketami]]. V strahu pred prihodnjo tretjo ofenzivo na Mariupol so ukrajinske sile februarja nepričakovano [[Bitka za Širokine|napadle Širokine]], vas 11 km vzhodno od Mariupola, s ciljem pregnati separatistične sile z območja mesta in vzpostaviti varovalni pas zunaj ozemlja DLR.<ref>{{Cite news|date=10 February 2015|title=Ukrainian forces launch offensive near Mariupol, east Ukraine: Kiev|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-military-idUSKBN0LE0SF20150210|access-date=24 April 2022}}</ref><ref>{{cite web|date=10 February 2015|title=Ukraine's Azov regiment claims to have launched offensive on Novoazovsk – Feb. 10, 2015|url=https://www.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/ukraines-azov-regiment-claims-to-have-launched-offensive-on-novoazovsk-380117.html|access-date=24 April 2022|website=KyivPost}}</ref> Separatisti so se štiri mesece pozneje umaknili iz Širokine.<ref>{{cite web|title=Ukraine Rebels Leave Front Towns|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-rebels-withdraw-shyrokyne/27108640.html|access-date=24 April 2022|website=RadioFreeEurope/RadioLiberty|language=en}}</ref> Konflikt je bil zamrznjen, ko je bil leta 2015 podpisan sporazum o prekinitvi ognja [[Minsk II.|Minsk II]].<ref>{{cite news|date=13 June 2014|title=Ukraine crisis: Kiev forces win back Mariupol|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-27829773|access-date=12 March 2022|archive-date=21 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220221200337/https://www.bbc.com/news/world-europe-27829773|url-status=live}}</ref>
Ena od skupin, ki je najbolj pripomogla k ponovni osvojitvi in poznejši obrambi Mariupola, je bil [[bataljon Azov]], ukrajinska prostovoljna milica, sporna zaradi svojih odkrito [[Neonacizem|neonacističnih]] in [[Ultranacionalizem|ultranacionalističnih]] pripadnikov.<ref>{{Cite news|last=Pancevski|first=Bojan|title=Kiev lets loose Men in Black|language=en|newspaper=[[The Times]]|url=https://www.thetimes.co.uk/article/kiev-lets-loose-men-in-black-qm85k6jhlbj|access-date=12 March 2022|issn=0140-0460}}</ref><ref>{{cite web|date=5 July 2018|title=Ukraine crisis: the neo-Nazi brigade fighting pro-Russian separatists – Telegraph|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/11025137/Ukraine-crisis-the-neo-Nazi-brigade-fighting-pro-Russian-separatists.html|access-date=24 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20180705220331/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/11025137/Ukraine-crisis-the-neo-Nazi-brigade-fighting-pro-Russian-separatists.html|archive-date=5 July 2018}}</ref><ref>{{cite web|date=10 September 2014|title=Azov fighters are Ukraine's greatest weapon and may be its greatest threat|url=http://www.theguardian.com/world/2014/sep/10/azov-far-right-fighters-ukraine-neo-nazis|access-date=24 April 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Novembra 2014 je bil Azov vključen v [[Nacionalna garda Ukrajine|ukrajinsko nacionalno gardo]], za njen sedež pa je bil določen Mariupol.<ref>{{Cite news|date=24 January 2016|title=Ultra-nationalist Ukrainian battalion gears up for more fighting {{!}} Reuters|newspaper=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-azov-idUSKBN0ML0XJ20150325|access-date=10 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20160124064419/https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-azov-idUSKBN0ML0XJ20150325|archive-date=24 January 2016}}</ref> Ker je bil eden od ciljev, ki jih je [[Vladimir Putin]] navedel za invazijo, »[[denacifikacija]]« Ukrajine, je bil Mariupol za ruske sile pomemben ideološki in simbolni cilj.<ref>{{cite news|title=The Azov Battalion: How Putin built a false premise for a war against "Nazis" in Ukraine|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-russia-war-azov-battalion-putin-premise-war-vs-nazis/|work=CBS News|language=en-US|date=22 March 2022|accessdate=10 April 2022}}</ref><ref>{{cite news|date=25 March 2022|title=Azov Regiment takes centre stage in Ukraine propaganda war|url=https://www.france24.com/en/live-news/20220325-azov-regiment-takes-centre-stage-in-ukraine-propaganda-war|access-date=10 April 2022|work=France 24|language=en}}</ref>
Pred obleganjem je po besedah podžupana mesta okoli 100.000 prebivalcev zapustilo Mariupol.<ref>{{cite web|date=16 March 2022|title='Why? Why? Why?' Ukraine's Mariupol descends into despair|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-mariupol-descends-into-despair-708cb8f4a171ce3f1c1b0b8d090e38e3|access-date=17 March 2022|website=AP NEWS|language=en|archive-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315123735/https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-mariupol-descends-into-despair-708cb8f4a171ce3f1c1b0b8d090e38e3|url-status=live}}</ref>
Preden je mesto padlo pod ruske sile, so ga branile [[ukrajinske kopenske sile]], [[ukrajinska mornariška pehota]], ukrajinska nacionalna garda (predvsem polk Azov<ref name="dw-20220316">{{cite news|url=https://www.dw.com/en/the-azov-battalion-extremists-defending-mariupol/a-61151151|title=The Azov Battalion: Extremists defending Mariupol|last=Goncharenko|first=Roman|newspaper=Deutsche Welle|date=16 March 2022|access-date=19 March 2022|quote=The city of Mariupol, which has a population of 500,000, is primarily being defended by the Azov Battalion.|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323163813/https://www.dw.com/en/the-azov-battalion-extremists-defending-mariupol/a-61151151|url-status=live}}</ref>), ukrajinske sile teritorialne obrambe in neregularne sile.<ref name="latimes-20220128" />
== Napredovanje v Mariupol ==
{{see also|Ruska okupacija Donecke oblasti#Mariupol}}
=== Predhodno obstreljevanje in napredovanje do mesta ===
24. februarja, na dan, ko se je začela invazija, je ruska [[artilerija]] začela z obstreljevanjem mesta in po poročanju ranila 26 ljudi.<ref>{{cite news|last=Vasovic|first=Aleksandar|date=24 February 2022|title=Port city of Mariupol comes under fire after Russia invades Ukraine|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/strategic-city-mariupol-wakes-blasts-russia-invades-ukraine-2022-02-24/|access-date=25 February 2022|archive-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226011024/https://www.reuters.com/world/europe/strategic-city-mariupol-wakes-blasts-russia-invades-ukraine-2022-02-24/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://news.un.org/en/story/2022/02/1112662|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220301084123/https://news.un.org/en/story/2022/02/1112662|url-status=dead|title=Ukraine Crisis: Protecting civilians 'Priority Number One'; Guterres releases $20M for humanitarian support|date=24 February 2022|archivedate=1 March 2022|website=UN News}}</ref>
25. februarja zjutraj so ruske sile napredovale z ozemlja DLR na vzhodu proti Mariupolu. Pri vasi [[Pavlopil]] so naletele na ukrajinske sile, ki so jih v spopadu premagale.<ref>{{cite web|title=Battle ongoing near Mariupol – mayor|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3412585-battle-ongoing-near-mariupol-mayor.html|access-date=25 February 2022|website=www.ukrinform.net|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225110919/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3412585-battle-ongoing-near-mariupol-mayor.html|url-status=live}}</ref> Vadim Bojčenko, župan Mariupola, je dejal, da je bilo v spopadu uničenih 22 ruskih tankov.<ref>{{cite web|title=Fierce battles raging in all directions near Mariupol – mayor|url=https://ua.interfax.com.ua/news/general/801883.html|access-date=25 February 2022|website=Interfax-Ukraine|archive-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226011040/https://ua.interfax.com.ua/news/general/801883.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|last=Richárd|first=Jabronka|date=25 February 2022|title=Így áll most a háború Ukrajnában: több nagyvárosban harcok dúlnak, megtámadtak egy orosz repülőteret|url=https://ellenszel.hu/2022/02/25/igy-all-most-a-haboru-ukrajnaban-tobb-nagyvarosban-harcok-dulnak-megtamadtak-egy-orosz-repuloteret/|access-date=25 February 2022|website=Ellenszél|language=hu|archive-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226011052/https://ellenszel.hu/2022/02/25/igy-all-most-a-haboru-ukrajnaban-tobb-nagyvarosban-harcok-dulnak-megtamadtak-egy-orosz-repuloteret/|url-status=live}}</ref>
[[Ruska vojna mornarica]] je na podlagi zmogljivosti [[Črnomorska flota|črnomorske flote]] domnevno zvečer 25. februarja začela amfibijski napad na obalo Azovskega morja 70 km zahodno od Mariupola.<ref>{{cite web|title=Russian Navy Carries Out Amphibious Assault Near Mariupol|url=https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-carries-out-amphibious-assault-near-mariupol|access-date=25 February 2022|website=The Maritime Executive|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225220846/https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-carries-out-amphibious-assault-near-mariupol|url-status=live}}</ref> Ameriški obrambni uradnik je izjavil, da so Rusi morda na to [[obalno mostišče]] napotili na tisoče [[Ruska mornariška pehota|marincev]].<ref>{{cite news|last=CNN|date=25 February 2022|title="Amphibious assault" underway west of Mariupol on the Sea of Azov, senior US defense official says|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-25-22/h_622a8b21dd1cf52845090a96c9c6513b|access-date=25 February 2022|website=CNN|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225220827/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-25-22/h_622a8b21dd1cf52845090a96c9c6513b|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|last=|first=|date=27 February 2022|title=Russian forces are about 31 miles outside southeastern Ukrainian city of Mariupol, US defense official says|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-27-22/h_32a28d1a9ec40e68486a3526f035dc6f|access-date=27 February 2022|website=CNN|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227223234/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-27-22/h_32a28d1a9ec40e68486a3526f035dc6f|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Russian advance slowed by Ukrainian resistance and logistical setbacks, U.S. defense official says|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-invasion-russian-advance-resistance/|access-date=27 February 2022|website=CBS News|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227230927/https://www.cbsnews.com/news/ukraine-invasion-russian-advance-resistance/|url-status=live}}</ref>
26. februarja so ruske sile nadaljevale z artilerijskim obstreljevanjem Mariupola.<ref>{{cite news|date=26 February 2022|title=Russia orders troops to hasten their advance as Mariupol remains under heavy shelling|work=ABC News|url=https://www.abc.net.au/news/2022-02-27/russia-commands-troops-advance-faster-kyiv-long-curfew/100865104|access-date=26 February 2022|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227102555/https://www.abc.net.au/news/2022-02-27/russia-commands-troops-advance-faster-kyiv-long-curfew/100865104|url-status=live}}</ref> Kasneje je [[Grčija|grška]] vlada sporočila, da je bilo v ruskih napadih na Mariupol ubitih deset grških civilistov, šest v vasi Sartana in štirje v vasi Bugas.<ref>{{cite web|date=26 February 2022|title=At Least Six Greeks Killed in Russian Attacks at Mariupol, Ukraine|url=https://greekreporter.com/2022/02/26/six-greeks-killed-mariupol-ukraine/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226200750/https://greekreporter.com/2022/02/26/six-greeks-killed-mariupol-ukraine/|archive-date=26 February 2022|access-date=26 February 2022|website=GreekReporter.com}}</ref><ref>{{cite news|last=Georgiopoulos|first=George|date=26 February 2022|title=Greece says 10 expats killed in Ukraine, summons Russian ambassador|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/greece-says-six-expats-killed-ukraine-summons-russian-ambassador-2022-02-26/|url-status=live|access-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227040008/https://www.reuters.com/world/europe/greece-says-six-expats-killed-ukraine-summons-russian-ambassador-2022-02-26/|archive-date=27 February 2022}}</ref>
Zjutraj 27. februarja je Bojčenko dejal, da je ruska tankovska kolona napredovala proti Mariupolu iz DLR, vendar so napad odbile ukrajinske sile, pri čemer je bilo ujetih šest ruskih vojakov.<ref>{{cite web|title=Russian invasion update: Ukraine repels tank attack, captures six Russians in Mariupol|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414859-russian-invasion-update-ukraine-repels-tank-attack-captures-six-russians-in-mariupol.html|access-date=27 February 2022|website=www.ukrinform.net|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227165047/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414859-russian-invasion-update-ukraine-repels-tank-attack-captures-six-russians-in-mariupol.html|url-status=live}}</ref> Kasneje istega dne je rusko bombardiranje ubilo 6-letno deklico v Mariupolu.<ref>{{cite news|date=27 February 2022|title=A shelling, a young girl, and hopeless moments in a hospital|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-a8bb96288aaf70f9a7f70e9a4fac8160|access-date=28 February 2022|work=Associated Press|archive-date=1 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301030605/https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-a8bb96288aaf70f9a7f70e9a4fac8160|url-status=live}}</ref> Pavlo Kirilenko, guverner Donecke oblasti, je izjavil, da so se spopadi v Mariupolu 27. februarja nadaljevali vso noč.<ref>{{cite news|last=Reuters|date=28 February 2022|title=Fighting around Ukraine's Mariupol throughout the night – regional governor|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/fighting-around-ukraines-mariupol-throughout-night-regional-governor-2022-02-28/|access-date=28 February 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306141125/https://www.reuters.com/world/europe/fighting-around-ukraines-mariupol-throughout-night-regional-governor-2022-02-28/|url-status=live}}</ref>
Ves 28. februar je mesto ostalo pod ukrajinskim nadzorom, kljub temu, da so ga obkolile ruske enote in nenehno obstreljevale.<ref>{{cite web|title=Russian invasion update: Mariupol remains Ukrainian controlled|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3415622-russian-invasion-update-mariupol-remains-ukrainian-controlled-russian-invaders-shell-urban-quarters-and-villages.html|website=ukrinform.net|access-date=28 February 2022|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228094403/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3415622-russian-invasion-update-mariupol-remains-ukrainian-controlled-russian-invaders-shell-urban-quarters-and-villages.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|last1=Trevithick|first1=Joseph|title=Strategic Ukrainian Port Of Mariupol Now Surrounded By Russian Forces|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/44475/putin-orders-russias-strategic-deterrence-forces-on-alert|website=thedrive.com|date=27 February 2022|access-date=28 February 2022|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228001026/https://www.thedrive.com/the-war-zone/44475/putin-orders-russias-strategic-deterrence-forces-on-alert|url-status=live}}</ref> Zvečer je bila prekinjena električna, plinska in internetna povezava z večjim delom mesta.<ref>{{cite web|title=Маріуполь частково залишився без електрики, газу та інтернету|url=https://www.radiosvoboda.org/a/news-novyny-pryazovya-mariupol-vidklyuchennya-svitlo/31728836.html|website=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|access-date=1 March 2022|archive-date=1 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301010101/https://www.radiosvoboda.org/a/news-novyny-pryazovya-mariupol-vidklyuchennya-svitlo/31728836.html|url-status=live|language=Ukrainian}}</ref> Kasneje je po poročanju radia [[Radio Free Europe/Radio Liberty]] ukrajinski ostrostrelec blizu Mariupola ubil ruskega generalmajorja [[Andrej Suhovecki|Andreja Suhoveckega]], vendar so drugi viri{{clarify|date=March 2022}} povedali, da je bil ubit med [[Kijevska ofenziva (2022)|kijevsko ofenzivo]].<ref name="sukhov">{{cite web|url=https://www.svoboda.org/a/zvonite-v-fsb-v-rossiyu-poshli-pervye-pohoronki/31733576.html|title="Звоните в ФСБ". В Россию пошли первые "похоронки"|author1=Anna Mukhina|author2=Mark Krutov|work=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=3 March 2022|access-date=4 March 2022|language=ru|archive-date=5 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220305091613/https://www.svoboda.org/a/zvonite-v-fsb-v-rossiyu-poshli-pervye-pohoronki/31733576.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Rosyjski generał zabity przez snajpera na Ukrainie. Kim był Andriej Suchowiecki?|first=Joanna|last=Potocka|date=4 March 2022|url=https://www.rmf24.pl/raporty/raport-wojna-z-rosja/news-rosyjski-general-zabity-przez-snajpera-na-ukrainie-kim-byl-a,nId,5871381#crp_state=1|language=pl|access-date=10 March 2022|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310014622/https://www.rmf24.pl/raporty/raport-wojna-z-rosja/news-rosyjski-general-zabity-przez-snajpera-na-ukrainie-kim-byl-a,nId,5871381#crp_state=1|url-status=live}}</ref>
=== Obkolitev Mariupola ===
[[Slika:Russian_bombing_of_Mariupol_(05).jpg|sličica|Med obstreljevanjem poškodovana stanovanjska hiša v Mariupolu, 2. marec 2022]]
1. marca je [[Denis Pušilin]], vodja DLR, sporočil, da so sile DLR skoraj [[Bitka za Volnovaho|popolnoma obkolile]] bližnje mesto [[Volnovaha]] in da bodo kmalu storile enako Mariupolu.<ref>{{cite news|last=CNN|date=1 March 2022|title=Russian-backed separatist leader expects his forces to surround Mariupol on Tuesday|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-01-22/h_0e3d20b474aa007bb1e4acc0d0fba984|access-date=1 March 2022|website=CNN|archive-date=4 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220304221839/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-01-22/h_0e3d20b474aa007bb1e4acc0d0fba984|url-status=live}}</ref> Ruska artilerija je kasneje bombardirala Mariupol in povzročila več kot 21 poškodb.<ref>{{cite web|url=https://novynarnia.com/2022/03/01/mariupol-pid-shkvalom/|title=Маріуполь – під шквалом російської реактивної артилерії, обстріли без упину. ВІДЕО|date=March 2022|access-date=2 March 2022|archive-date=1 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301202122/https://novynarnia.com/2022/03/01/mariupol-pid-shkvalom/|url-status=live}}</ref>
Mesto je bilo popolnoma obkoljeno 2. marca,<ref name="trapped2">{{cite web|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/ukraine-mariupol-residents-trapped-russian-assault|title=Ukraine: Mariupol Residents Trapped by Russian Assault – Ukraine|website=ReliefWeb|access-date=9 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309060327/https://reliefweb.int/report/ukraine/ukraine-mariupol-residents-trapped-russian-assault|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.reuters.com/world/europe/russias-siege-ukrainian-city-mariupol-2022-03-30/|title=Timeline: Russia's siege of the Ukrainian city of Mariupol|first=Max|last=Hunder|newspaper=Reuters|date=30 March 2022|via=www.reuters.com}}</ref> nato pa se je obleganje še okrepilo.<ref>{{cite news|date=2 March 2022|title=Ukrainian city of Mariupol 'near to humanitarian catastrophe' after bombardment|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60585603|access-date=2 March 2022|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302202213/https://www.bbc.com/news/world-europe-60585603|url-status=live}}</ref> Rusko obstreljevanje je ubilo najstnika in ranilo še dva druga, ki sta zunaj igrala nogomet.<ref>{{cite web|title=Ukraine leader Volodymyr Zelensky vows to hold fast as 2,000 civilian deaths blamed on Russia's invasion|url=https://www.cbsnews.com/live-updates/ukraine-russia-news-war-zelensky-putin-airstrikes-kyiv-kharkiv-mariupol/|access-date=2 March 2022|website=CBS News|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302181510/https://www.cbsnews.com/live-updates/ukraine-russia-news-war-zelensky-putin-airstrikes-kyiv-kharkiv-mariupol/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|date=2 March 2022|title=Most of the world lines up against Moscow, attacks intensify|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-vladimir-putin-volodymyr-zelenskyy-joe-biden-kyiv-1b396834ff3e753f8953d86c8db85383|access-date=2 March 2022|work=Associated Press|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303010152/https://apnews.com/article/russia-ukraine-vladimir-putin-volodymyr-zelenskyy-joe-biden-kyiv-1b396834ff3e753f8953d86c8db85383|url-status=live}}</ref> Bojčenko je sporočil, da mesto trpi zaradi izpada vode in da je žrtev ogromno. Povedal je tudi, da ruske sile preprečujejo izhod civilistom.<ref>{{cite news|last=Reuters|date=2 March 2022|title=Mariupol mayor reports mass casualties from nonstop Russian attack|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/mariupol-mayor-reports-mass-casualties-nonstop-russian-attack-2022-03-02/|access-date=2 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306141125/https://www.reuters.com/world/mariupol-mayor-reports-mass-casualties-nonstop-russian-attack-2022-03-02/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|date=2 March 2022|title=WATCH: Hundreds of casualties reported after fighting in Mariupol, Ukraine|work=Euro Weekly News|url=https://euroweeklynews.com/2022/03/02/casualties-mariupol-ukraine/|access-date=2 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306022157/https://euroweeklynews.com/2022/03/02/casualties-mariupol-ukraine/|url-status=live}}</ref>
Kasneje 2. marca je ruska artilerija ciljala na gosto naseljeno sosesko Mariupola in jo obstreljevala skoraj 15 ur. Zaradi tega je bila soseska močno poškodovana, podžupan Sergij Orlov pa je poročal, da je »mrtvih najmanj na stotine ljudi«.<ref name="gunter">{{cite news|last1=Gunter|first1=Joel|title=Ukrainian city of Mariupol 'near to humanitarian catastrophe' after bombardment|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60585603|access-date=2 March 2022|agency=bbc.com|date=2 March 2022|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302202213/https://www.bbc.com/news/world-europe-60585603|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|last=|first=|date=2 March 2022|title=Hundreds feared dead from 15-hour Russian attack on Mariupol, Ukraine|url=https://nypost.com/2022/03/02/hundreds-feared-dead-in-mariupol-ukraine-from-russian-shelling/|access-date=2 March 2022|website=New York Post|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302184258/https://nypost.com/2022/03/02/hundreds-feared-dead-in-mariupol-ukraine-from-russian-shelling/|url-status=live}}</ref>
Zjutraj 3. marca so mesto ruske enote ponovno obstreljevale.<ref>{{cite news|date=3 March 2022|title=Mariupol under siege: 'We are being completely cut off'|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60601235|access-date=3 March 2022|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303144618/https://www.bbc.com/news/world-europe-60601235|url-status=live}}</ref> Eduard Basurin, tiskovni predstavnik milice DLR, je uradno pozval obkoljene ukrajinske sile v Mariupolu, naj se predajo ali pa se soočijo s »ciljno usmerjenimi napadi«.<ref>{{cite news|title=Pro-Russian separatists threaten Ukraine's Mariupol with strikes|url=https://www.reuters.com/world/europe/pro-russian-separatists-threaten-ukraines-mariupol-with-strikes-2022-03-03/|access-date=3 March 2022|work=Reuters|date=3 March 2022|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303231907/https://www.reuters.com/world/europe/pro-russian-separatists-threaten-ukraines-mariupol-with-strikes-2022-03-03/|url-status=live}}</ref> Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva [[Igor Konašenkov]] je sporočil, da so sile DLR okrepile obleganje in da so zavzele tri bližnja naselja.<ref>{{cite news|author=Tim Lister, Olga Voitovych and Laura Smith-Spark|title=Russia squeezes southern Ukraine amid warning 'worst is yet to come'|url=https://www.cnn.com/2022/03/03/europe/ukraine-mariupol-besieged-russia-intl/index.html|access-date=4 March 2022|website=CNN|date=3 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306142152/https://www.cnn.com/2022/03/03/europe/ukraine-mariupol-besieged-russia-intl/index.html|url-status=live}}</ref>
[[Slika:Russian_bombing_of_Mariupol_(06).jpg|sličica|Rusko bombardiranje Mariupola, 3. marec 2022]]
[[Slika:Russian_bombing_of_Mariupol.jpg|sličica|Dim iz številnih zgradb sredi močnega ruskega bombardiranja v Mariupolu, 3. marec 2022]]
4. marca je Bojčenko izjavil, da mestu zmanjkuje zalog, in pozval k [[Humanitarni koridor|humanitarnemu evakuacijskemu koridorju]] in ukrajinskim vojaškim okrepitvam.<ref>{{cite news|last=Reuters|date=4 March 2022|title=Besieged Ukrainian city of Mariupol appeals for help|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/besieged-ukrainian-city-mariupol-is-running-out-food-mayor-2022-03-04/|access-date=4 March 2022|archive-date=5 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220305221229/https://www.reuters.com/world/besieged-ukrainian-city-mariupol-is-running-out-food-mayor-2022-03-04/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|date=4 March 2022|title=UN Security Council in emergency meeting after Russia seizes second Ukrainian nuclear plant|work=ABC News|url=https://www.abc.net.au/news/2022-03-05/russian-forces-seize-ukrainian-power-plant-as-advancement-stalls/100884702|access-date=4 March 2022|archive-date=5 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220305192307/https://www.abc.net.au/news/2022-03-05/russian-forces-seize-ukrainian-power-plant-as-advancement-stalls/100884702|url-status=live}}</ref> Izjavil je tudi, da ruski [[BM-21 Grad]] obstreljujejo mestne bolnišnice in da prebivalci Mariupola nimajo več gretja, tekoče vode ali elektrike.<ref>{{cite web|title=Results in talks on humanitarian corridors for Mariupol not yet achieved – adviser to interior minister|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3420367-results-in-talks-on-humanitarian-corridors-for-mariupol-not-yet-achieved-adviser-to-interior-minister.html|access-date=4 March 2022|website=www.ukrinform.net|archive-date=4 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220304230530/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3420367-results-in-talks-on-humanitarian-corridors-for-mariupol-not-yet-achieved-adviser-to-interior-minister.html|url-status=live}}</ref> Kasneje istega dne je bila predlagana začasna prekinitev ognja za regijo Mariupol, da bi državljanom omogočili evakuacijo.<ref>{{cite news|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-3d9e50b2fa8b08ce1f74c1b09403186e|title=Reports: Russia to observe ceasefire in 2 areas of Ukraine|last1=Drake|first1=Andrew|last2=Ebel|first2=Francesca|last3=Karmanau|first3=Yuras|last4=Chernov|first4=Mstyslav|date=4 March 2022|work=Associated Press|access-date=4 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306010137/https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-3d9e50b2fa8b08ce1f74c1b09403186e|url-status=live}}</ref>
5. marca je ukrajinska vlada objavila, da želi evakuirati 200.000 civilistov iz Mariupola. [[Mednarodni odbor Rdečega križa]] (ICRC) je napovedal, da bo deloval kot garant za novo premirje, ki bo omogočilo to evakuacijo.<ref>{{cite web|url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/red-cross-acting-as-ceasefire-guarantor-to-allow-evacuation-of-mariupol-volnovakha-report/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220306112553/https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/red-cross-acting-as-ceasefire-guarantor-to-allow-evacuation-of-mariupol-volnovakha-report/|url-status=dead|title=Red Cross acting as ceasefire guarantor to allow evacuation of Mariupol, Volnovakha – report|archivedate=6 March 2022|website=www.timesofisrael.com}}</ref> Rdeči križ je razmere v Mariupolu opisal kot »izjemno hude«.<ref>Hamza Mohamed and Nadim Asrar, Al Jazeera (5 Mar 2022) [https://www.aljazeera.com/news/2022/3/5/russia-ukraine-nato-support-liveblog Russia-Ukraine live news: Mariupol evacuation halted] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220307143958/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/5/russia-ukraine-nato-support-liveblog|date=7 March 2022}}</ref> Po treh dneh obstreljevanja je bilo razglašeno premirje, ki naj bi veljalo od 11:00 do 16:00.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220306024228/https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|url-status=dead|title=Siege of Mariupol: Fresh Russian attacks throw evacuation into chaos|date=5 March 2022|archivedate=6 March 2022|via=www.bbc.com}}</ref> Civilisti so se začeli evakuirati iz Mariupola po humanitarnem koridorju v mesto [[Zaporožje]]. Ko so civilisti vstopili v evakuacijski koridor, so ruske sile nadaljevale z obstreljevanjem mesta, zaradi česar so se morali evakuiranci vrniti nazaj.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|title=Siege of Mariupol: Fresh Russian attacks throw evacuation into chaos|work=BBC News|author=Joel Gunter|date=5 March 2022|access-date=5 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306024228/https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|url-status=live}}</ref>
Ukrajinske oblasti so pozneje sporočile, da ruske sile niso upoštevale prekinitve ognja in so nadaljevale z obstreljevanjem mesta.<ref>{{cite news|date=5 March 2022|title=Siege of Mariupol: Fresh Russian attacks throw evacuation into chaos|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|access-date=5 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306024228/https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|url-status=live}}</ref> Ruski uradniki so ukrajinske sile obtožili, da civilistom niso dovolile evakuacije proti Rusiji.<ref>{{cite news|last=Reuters|date=5 March 2022|title=UK accuses Russia of using Mariupol ceasefire plan to reset forces|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/uk-accuses-russia-using-mariupol-ceasefire-plan-reset-forces-2022-03-05/|access-date=6 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306070128/https://www.reuters.com/world/europe/uk-accuses-russia-using-mariupol-ceasefire-plan-reset-forces-2022-03-05/|url-status=live}}</ref> DLR je poročala, da so iz Mariupola evakuirali le 17 civilistov.<ref>{{cite news|last1=Polityuk|first1=Pavel|last2=Vasovic|first2=Aleksandar|title=Kyiv, Moscow trade blame over failed evacuation as Russian assault grinds on|url=https://thestarphoenix.com/pmn/business-pmn/kyiv-moscow-trade-blame-over-failed-evacuation-as-russian-assault-grinds-on|date=5 March 2022|access-date=5 March 2022|website=Saskatoon StarPhoenix|agency=Reuters}}</ref>
Rdeči križ je 6. marca sporočil, da je bil drugi poskus evakuacije civilistov iz Mariupola ponovno neuspešen.<ref name="DW0603Evacuation">{{cite news|title=Ukraine: Second attempt to evacuate civilians from Mariupol fails — live updates {{!}} DW {{!}} 6 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraine-second-attempt-to-evacuate-civilians-from-mariupol-fails-live-updates/a-61030032|access-date=6 March 2022|work=Deutsche Welle|date=6 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://archive.today/20220306161124/https://www.dw.com/en/ukraine-second-attempt-to-evacuate-civilians-from-mariupol-fails-live-updates/a-61030032|url-status=live}}</ref> [[Anton Heraščenko]], ukrajinski uradnik, je dejal, da se je drugi poskus vzpostavitve humanitarnega koridorja za civiliste v Mariupolu končal z ruskim bombardiranjem.<ref name="DW0603Evacuation" /> Rdeči križ je sporočil, da so v Mariupolu »uničujoči prizori človeškega trpljenja«.<ref name="DW0603Evacuation" /><ref>{{cite news|last1=Gunter|first1=Joel|title=Mariupol: Fires, no water, and bodies in the street|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60637338|access-date=6 March 2022|work=BBC News|date=6 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309062533/https://www.bbc.com/news/world-europe-60637338|url-status=live}}</ref> Pozneje zjutraj je Ina Sovsun, ukrajinska poslanka, izjavila, da so ruske sile poškodovale cevovod za gorivo, ki oskrbuje Mariupol, zaradi česar je več kot 700.000 ljudi ostalo brez ogrevanja, in dejala, da bi ljudje lahko zmrznili do smrti, saj je temperatura tisti čas pogosto padla pod 0 °C.<ref>{{cite news|last1=Braithwaite|first1=Sharon|title=Ukrainian MP: Russia has damaged Donetsk-Mariupol pipeline, leaving over 700,000 people without heat|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-06-22/h_0270b55168bce7fce3c9226a2874d715|access-date=6 March 2022|work=CNN|date=6 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306233610/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-06-22/h_0270b55168bce7fce3c9226a2874d715|url-status=live}}</ref> Bombardiranje je zadelo tudi zadnji delujoči telefonski stolp v mestu.<ref>{{cite web|last=Marsi|first=Federica|title=Anguished Ukrainians await news of relatives in besieged Mariupol|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/9/anguished-ukrainians-await-news-of-relatives-in-besieged-mariupol|access-date=9 March 2022|website=www.aljazeera.com|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309234654/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/9/anguished-ukrainians-await-news-of-relatives-in-besieged-mariupol|url-status=live}}</ref>
7. marca je direktor operacij ICRC izjavil, da so bili sporazumi o humanitarnem koridorju sklenjeni le načeloma, brez potrebne natančnosti glede poti, ur in dogovora o tem, ali je sploh mogoče prinesti blago. Ekipa ICRC je ugotovila, da je bila ena od predlaganih koridorskih cest minirana in je o tem začela pogovore z ruskimi in ukrajinskimi silami.<ref name="bbcr4today-20220307">{{cite AV media|url=https://www.bbc.co.uk/sounds/play/m001546h|title=Today 7 Mar 2022|publisher=BBC Radio 4|work=Today|date=7 March 2022|access-date=7 March 2022|time=1h:41m:00s-1h:43m:41s|quote=''ICRC Director of Operation Dominik Stillhart:'' ... so far we have seen unfortunately only agreements in principle ... they have immediately broken down because they lack precision, they lack the kind of information and agreements over times, over roads, over whether people can go out or goods can come in, so all of these things need to be agreed in military to military talks in order for us to also be on the ground to facilitate the agreement between the parties ... we have been talking to them for days on end getting them to an agreement that is sufficiently precise so that it can then be implemented. ... We have a team in Mariupol on the ground ... the [corridor] road that was indicated to them was actually mined so therefore the agreement could not be implemented. That is why it is so important that the two parties have a precise agreement.}}</ref><ref name="nw-20220307">{{cite news|url=https://www.newsweek.com/evacuation-route-offered-fleeing-ukrainians-mined-1685418|title=Evacuation Route Offered to Fleeing Ukrainians Was Mined—Red Cross|last=Rahman|first=Khaleda|magazine=Newsweek|date=7 March 2022|access-date=7 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309083754/https://www.newsweek.com/evacuation-route-offered-fleeing-ukrainians-mined-1685418|url-status=live}}</ref>
8. marca je bil izveden nov poskus evakuacije civilistov, vendar je ukrajinska vlada obtožila Rusijo, da je ponovno kršila premirje z bombardiranjem evakuacijskega koridorja.<ref name="nw-20220308">{{cite news|url=https://www.timesofisrael.com/ukraine-accuses-russia-of-attacking-humanitarian-corridors-as-civilians-flee-cities/|title=Ukraine accuses Russia of attacking humanitarian corridors as civilians flee cities|last1=Zaks|first1=Dmitry|last2=Clark|first2=Dave|work=Agence France-Presse|publisher=The Times of Israel|date=8 March 2022|access-date=8 March 2022|archive-date=8 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220308213843/https://www.timesofisrael.com/ukraine-accuses-russia-of-attacking-humanitarian-corridors-as-civilians-flee-cities/|url-status=live}}</ref>
9. marca je [[Associated Press]] poročal, da so mestni delavci v množičnem grobu na enem od mestnih pokopališč pokopali na desetine ukrajinskih civilistov in vojakov. Prejšnji dan je rusko granatiranje zadelo pokopališče, prekinilo pokope in poškodovalo zid.<ref>{{cite web|author1=Mstyslav Chernov|title=Besieged Ukraine city of Mariupol buries dead in mass grave|url=https://www.ctvnews.ca/world/besieged-ukraine-city-of-mariupol-buries-dead-in-mass-grave-1.5812603|website=ctvnews.ca|publisher=CTV News|access-date=12 March 2022|location=Mariupol, Ukraine|date=9 March 2022|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313013644/https://www.ctvnews.ca/world/besieged-ukraine-city-of-mariupol-buries-dead-in-mass-grave-1.5812603|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|title=Mass grave set up in Mariupol as morgues overflow|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60657155|access-date=9 March 2022|work=BBC News|date=9 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309234737/https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60657155|url-status=live}}</ref> Pozneje je propadel še en poskus prekinitve ognja, potem ko je Orlov poročal, da so ruski vojaki streljali na gradbene delavce in evakuacijske točke. Orlov je pomanjkanje oskrbe v mestu opisal kot tako hude, da prebivalci topijo sneg, da bi dobili vodo.<ref name=":Evacuationpoint">{{cite web|title=War in Ukraine live updates: Russia fires on civilian evacuation points in Mariupol, deputy mayor says|url=https://www.npr.org/live-updates/ukraine-chernobyl-russia-evacuation-mariupol#mariupol-official-says-russian-forces-fired-on-evacuation-points-breaching-the-cease-fire|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309134705/https://www.npr.org/live-updates/ukraine-chernobyl-russia-evacuation-mariupol#mariupol-official-says-russian-forces-fired-on-evacuation-points-breaching-the-cease-fire|archive-date=9 March 2022|access-date=9 March 2022|website=NPR}}</ref> Kasneje istega dne je mestni svet Mariupola izdal izjavo, da je ruski zračni napad [[Letalski napad na bolnišnico v Mariupolu|zadel in uničil]] porodnišnico in otroško bolnišnico.<ref>{{cite news|date=9 March 2022|title=Mariupol says children's hospital destroyed by Russian bombing|work=National Post|url=https://nationalpost.com/pmn/news-pmn/mariupol-says-childrens-hospital-destroyed-by-russian-bombing|access-date=9 March 2022}}</ref><ref>{{cite web|date=9 March 2022|title=Attacks hits Ukraine children's hospital, officials say|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-europe-2bed71c00916d44ea951c5809b446db3|access-date=9 March 2022|website=AP NEWS|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310013615/https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-europe-2bed71c00916d44ea951c5809b446db3|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|last1=Harding|first1=Luke|title='Pure genocide': civilian targets in Mariupol 'annihilated' by Russian attacks|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/09/pure-genocide-civilian-targets-in-mariupol-annihilated-by-russian-attacks|work=The Guardian|date=9 March 2022|access-date=9 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309220128/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/09/pure-genocide-civilian-targets-in-mariupol-annihilated-by-russian-attacks|url-status=live}}</ref> Ukrajinski uradniki so navedli, da so bili ubiti trije civilisti, najmanj 17 pa je bilo ranjenih.<ref>{{cite news|title=Ukraine war: Three dead as maternity hospital hit by Russian air strike|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60675599|agency=Associated Press|publisher=BBC|date=9 March 2022|access-date=10 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309204706/https://www.bbc.com/news/world-europe-60675599|url-status=live}}</ref>
== Napredovanje v mestu ==
=== Ruski prodor v mesto ===
[[Slika:War_damages_in_Mariupol,_12_March_2022_(01).jpg|sličica|Ceste v Mariupolu, 12. marec 2022]]
Ukrajinska vojska je 12. marca izjavila, da so ruske sile zavzele vzhodno obrobje Mariupola.<ref>{{cite news|last1=Chernov|first1=Mstyslav|last2=Karmanu|first2=Yuras|title=Russian troops push towards Kyiv, key cities blockaded|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-europe-chechnya-b1ce8f7db6408fc78e9204385b6dc754|access-date=12 March 2022|work=Associated Press|date=12 March 2022|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314040531/https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-europe-chechnya-b1ce8f7db6408fc78e9204385b6dc754|url-status=live}}</ref> Kasneje je konvoj vozil 82 etničnih Grkov lahko zapustil mesto po humanitarnem koridorju.<ref>{{cite web|last=Nedos|first=Vassilis|title=Greek convoy makes it out of Mariupol {{!}} eKathimerini.com|url=https://www.ekathimerini.com/news/1178856/greek-convoy-makes-it-out-of-mariupol/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220311182004/https://www.ekathimerini.com/news/1178856/greek-convoy-makes-it-out-of-mariupol/|archive-date=11 March 2022|access-date=3 March 2022|website=www.ekathimerini.com}}</ref><ref>{{cite web|last=|title=Humanitarian corridor for Greek expatriates in Mariupol {{!}} eKathimerini.com|url=https://www.ekathimerini.com/news/1178804/humanitarian-corridor-for-greek-expatriates-in-mariupol/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220304081741/https://www.ekathimerini.com/news/1178804/humanitarian-corridor-for-greek-expatriates-in-mariupol/|archive-date=4 March 2022|access-date=4 March 2022|website=www.ekathimerini.com}}</ref>
Bojčenko je 13. marca izjavil, da so ruske sile v preteklih 24 urah mesto bombardirale najmanj 22-krat, s sto bombami, in dodal, da zalog hrane in vode v mestu primankuje.<ref>{{Cite news|title=Ukraine's Mariupol city says 2,187 residents killed since start of war|url=https://www.devdiscourse.com/article/law-order/1960811-ukraines-mariupol-city-says-2187-residents-killed-since-start-of-war|access-date=13 March 2022|agency=Reuters|publisher=Devdiscourse|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313144512/https://www.devdiscourse.com/article/law-order/1960811-ukraines-mariupol-city-says-2187-residents-killed-since-start-of-war|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|title=Ukraine's Mariupol says city's last reserves of food and water are running out|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-mariupol-says-citys-last-reserves-food-water-are-running-out-2022-03-13/|access-date=13 March 2022|work=Reuters|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314041940/https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-mariupol-says-citys-last-reserves-food-water-are-running-out-2022-03-13/|url-status=live}}</ref> Ukrajinsko ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da je ukrajinska nacionalna garda čez dan z artilerijskimi udari poškodovala več ruskih oklepnih vozil.<ref>{{Cite news|title=Оборона Мариуполя: уничтожена бронетехника и живая сила врага|url=https://www.pravda.com.ua/rus/news/2022/03/14/7331129/|date=13 March 2022|access-date=14 March 2022|author=Olga Gluschenko|work=Ukrayinska Pravda|language=ru|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314083428/https://www.pravda.com.ua/rus/news/2022/03/14/7331129/|url-status=live}}</ref> İsmail Hacıoğlu, vodja lokalne [[Mošeja sultana Sulejmana|mošeje sultana Sulejmana]], je izjavil, da 86 turških državljanov v mestu čaka na evakuacijo s strani turške vlade.<ref name="hurriyet">{{cite web|date=13 March 2022|title=Turkey to evacuate citizens in Mariupol mosque: FM|url=https://www.hurriyetdailynews.com/turkey-to-evacuate-citizens-in-mariupol-mosque-fm-172184|publisher=Hurriyet daily news|access-date=14 March 2022|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314104410/https://www.hurriyetdailynews.com/turkey-to-evacuate-citizens-in-mariupol-mosque-fm-172184|url-status=live}}</ref>
Več kot 160 avtomobilov je lahko zapustilo mesto 14. marca ob 13:00 po lokalnem času, kar je bila prva dovoljena evakuacija med obleganjem. Rusko obrambno ministrstvo je navedlo, da so v mesto, potem ko so ruske sile zavzele obrobje, pripeljali 450 ton humanitarne pomoči.<ref>{{Cite news|title=First convoy of civilians escapes besieged Mariupol|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/ukraine-russia-war-mariupol-evacuation-convoy|date=14 March 2022|access-date=14 March 2022|work=Al Jazeera|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314183056/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/ukraine-russia-war-mariupol-evacuation-convoy|url-status=live}}</ref> Ukrajinski vojaški predstavniki naj bi pozneje ubili 150 ruskih vojakov in uničili 10 ruskih vozil.<ref>{{Cite news|title=ЗСУ відбили атаки на Маріуполь, знищили ворожу техніку і 150 загарбників – штаб|url=https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/15/7331402/|date=15 March 2022|access-date=15 March 2022|author=Olga Gluschenko|work=Ukrayinska Pravda|language=uk|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314232512/https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/15/7331402/|url-status=live}}</ref>
Istega dne je [[Ramzan Kadirov]], vodja Čečenije, izjavil, da čečenski vojaki sodelujejo v obleganju in so za kratek čas vstopili v Mariupol, preden so se umaknili. Kadirov je tudi izjavil, da je bil [[Adam Delimhanov]], tesen zaveznik in član [[Državna duma|državne dume]], poveljnik čečenskih sil v Mariupolu.<ref name="delimkhanov">{{cite web|last=Rasheed|first=Jillian Kestler-D'Amours,Zaheena|title=US warns China not to help Russia; Moscow-Kyiv talks to resume|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/russia-ukraine-talks-to-resume-amid-moscow-advance-liveblog|access-date=15 March 2022|website=www.aljazeera.com|archive-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315062507/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/russia-ukraine-talks-to-resume-amid-moscow-advance-liveblog|url-status=live}}</ref> Pogreb stotnika Alekseja Gluščaka iz [[GRU]] je bil v Tjumnu in razkrito je bilo, da je umrl blizu Mariupola, verjetno v zgodnjih fazah obleganja.<ref>{{cite news|last=Stewart|first=Will|date=14 March 2022|title=Ukraine war: Russia admits first loss of GRU intelligence officer|url=https://www.standard.co.uk/news/world/russia-gru-general-killed-ukraine-war-vladimir-putin-b987888.html|access-date=15 March 2022|website=Evening Standard|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314174724/https://www.standard.co.uk/news/world/russia-gru-general-killed-ukraine-war-vladimir-putin-b987888.html|url-status=live}}</ref>
15. marca je okoli 4000 vozil z okoli 20.000 civilisti lahko zapustilo mesto.<ref>{{cite news|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-20-000-evacuated-from-mariupol-in-biggest-evacuation-yet-from-besieged-port-city-12566507|title=Ukraine war: 20,000 flee Mariupol in biggest evacuation yet from besieged port city|author=Andy Hayes|work=[[Sky News]]|date=15 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315213712/https://news.sky.com/story/ukraine-war-20-000-evacuated-from-mariupol-in-biggest-evacuation-yet-from-besieged-port-city-12566507|url-status=live}}</ref>
[[Slika:Refugee_civilians_in_Mariupol.jpg|sličica|Civilni begunci v Mariupolu, 12. marec 2022]]
Uradnik ukrajinske vlade Anton Heraščenko je dejal, da je bil ruski generalmajor Oleg Mitjaev, poveljnik 150. motorizirane strelske divizije, ubit, ko so ruske sile poskušale vdreti v mesto.<ref name=":5">{{Cite news|date=15 March 2022|title=Fourth Russian general killed in fighting, Ukraine says|agency=Associated Press|via=The Washington Times|url=https://www.washingtontimes.com/news/2022/mar/15/oleg-mityaev-russian-general-killed-ukrainian-troo/|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316030526/https://www.washingtontimes.com/news/2022/mar/15/oleg-mityaev-russian-general-killed-ukrainian-troo/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Fourth Russian general killed in Ukraine, claims president Zelensky|url=https://www.msn.com/en-gb/news/world/fourth-russian-general-killed-in-ukraine-claims-president-zelensky/ar-AAVch7M|access-date=18 March 2022|website=MSN|language=en-GB|archive-date=18 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220318203156/https://www.msn.com/en-gb/news/world/fourth-russian-general-killed-in-ukraine-claims-president-zelensky/ar-AAVch7M|url-status=live}}</ref> Regionalno dramsko gledališče Doneck, v katerem je poiskalo zatočišče na stotine civilistov, je bilo 16. marca zadeto v ruskem zračnem napadu in uničeno.<ref>{{Cite news|title=Ukraine rescuers search Mariupol theater rubble as Russian attacks continue|url=https://www.pbs.org/newshour/world/ukraine-rescuers-search-mariupol-theater-rubble-as-russian-attacks-continue|date=18 March 2022|access-date=18 March 2022|author=Andrea Rosa|agency=Associated Press|publisher=PBS|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323131256/https://www.pbs.org/newshour/world/ukraine-rescuers-search-mariupol-theater-rubble-as-russian-attacks-continue|url-status=live}}</ref> Pavlo Kirilenko, guverner Donecke oblasti, je pozneje izjavil, da so ruske sile ciljale tudi na bazen Neptun.<ref>{{cite news|url=https://www.kiro7.com/news/trending/russia-attacks-ukraine-mariupol-theater-used-shelter-bombed/FCCS554IAVBJDJK6NWAU6ALSXI/|title=Russia attacks Ukraine: Mariupol theater used as shelter bombed|author=Natalie Drier|work=KIRO-TV|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316195439/https://www.kiro7.com/news/trending/russia-attacks-ukraine-mariupol-theater-used-shelter-bombed/FCCS554IAVBJDJK6NWAU6ALSXI/|url-status=live}}</ref>
18. marca so sile DLR sporočile, da so zavzele letališče Mariupol.<ref>{{cite web|url=https://ria.ru/20220318/mariupol-1778871851.html|title=Мариупольский аэропорт полностью перешел под контроль ДНР|date=18 March 2022|work=RIA Novosty|access-date=19 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323181953/https://ria.ru/20220318/mariupol-1778871851.html|url-status=live}}</ref> Po besedah župana so spopadi pozneje dosegli središče mesta,<ref>{{cite news|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-missile-lviv-russian-invasion/31759094.html|title=Fighting Reaches Center Of Mariupol As Putin Puts Up Defiant Appearance|work=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=18 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323232625/https://www.rferl.org/a/ukraine-missile-lviv-russian-invasion/31759094.html|url-status=live}}</ref> 19. marca pa so se ruske in ukrajinske sile začele spopadati pri [[Železarna in jeklarna Azovstal|jeklarni Azovstal]].<ref>{{Cite news|date=19 March 2022|title=Russians push deeper into Mariupol as locals plead for help|language=en-CA|work=The Toronto Star|url=https://www.thestar.com/news/world/europe/2022/03/19/ukraines-leader-warns-war-will-cost-russia-for-generations.html|access-date=19 March 2022|issn=0319-0781|archive-date=19 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220319161142/https://www.thestar.com/news/world/europe/2022/03/19/ukraines-leader-warns-war-will-cost-russia-for-generations.html|url-status=live}}</ref> Istega dne je predsednik [[Volodimir Zelenski]] polkovniku [[Volodimir Baranjuk|Volodimirju Baranjuku]] in majorju [[Denis Prokopenko|Denisu Prokopenku]], vodjema obrambe v Mariupolu, podelil čast [[Heroj Ukrajine|heroja Ukrajine]], najvišje vojaško priznanje v državi.<ref>{{Cite web|url=https://www.president.gov.ua/en/news/zmistovni-peregovori-pro-mir-i-bezpeku-dlya-ukrayini-yedinij-73661|title=Meaningful talks on peace and security for Ukraine are the only chance for Russia to reduce the damage from its own mistakes - address by President Volodymyr Zelenskyy}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://books.google.it/books?id=VMZuEAAAQBAJ&pg=PT388&lpg=PT388&dq=baranyuk+prokopenko+hero+of+ukraine&source=bl&ots=x8MChblLbv&sig=ACfU3U1FZbTwonkssniBBEGgqThKR8awGw&hl=it&sa=X&ved=2ahUKEwjYkob7qPX3AhXLSfEDHeKHDocQ6AF6BAgCEAM#v=onepage&q=baranyuk+prokopenko+hero+of+ukraine&f=false|title=War Speeches I: February – March 2022|first=Volodymyr|last=Zelensky|publisher=lmverlag|via=Google Books}}</ref> V tem času je bil major Mikita Nadtočij, poveljnik drugega bataljona polka Azov, med poskusom prevoza ubitih in ranjenih v bolnišnico v Azovstalu ranjen v ruskem zračnem napadu. Iz Mariupola so ga skupaj z drugimi hudo ranjenimi vojaki evakuirali v prvi helikopterski evakuaciji iz Azovstala 21. marca.<ref>[https://www.yahoo.com/news/azov-regiment-commander-denys-prokopenko-193657362.html Azov Regiment Commander Denys Prokopenko hands over his command]</ref>
20. marca je mestni svet Mariupola trdil, da so ruske sile v zadnjem tednu prisilno deportirale »več tisoč« ljudi v taborišča in oddaljena mesta v Rusiji.<ref name="Mariupol residents are being forced" /><ref>{{Cite news|last=Reuters|date=20 March 2022|title=Mariupol says Russia forcefully deported thousands of people|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-mariupol-says-russia-forcefully-deported-thousands-its-people-2022-03-20/|access-date=20 March 2022|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321035327/https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-mariupol-says-russia-forcefully-deported-thousands-its-people-2022-03-20/|url-status=live}}</ref><ref name="auto9">{{cite web|last1=Bondarenko|first1=Khrystyna|last2=Watson|first2=Ivan|last3=Stapleton|first3=AnneClair|title="Bombs falling every 10 minutes," says Ukrainian officer in Mariupol|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-21-22/h_aa76393e1b16e6be6d04b0acb9fb96d4|website=CNN World|publisher=CNN|access-date=24 March 2022|location=Dnipro|language=en|date=21 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323123424/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-21-22/h_aa76393e1b16e6be6d04b0acb9fb96d4|url-status=live}}</ref> Rusija je obtožbe zanikala.<ref name="auto9" /> Istega dne je bila v [[Bombardiranje umetniške šole v Mariupolu|ruskem bombardiranju uničena stavba umetniške šole]], v kateri je zatočišče poiskalo okoli 400 ljudi.<ref>{{cite news|title=Russian forces bomb school sheltering 400 people in Mariupol, city council says|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-20-22/h_b1c1cd7201927da836d75f3e95f324f9|access-date=20 March 2022|agency=CNN|date=20 March 2022|language=en|archive-date=22 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322023901/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-20-22/h_b1c1cd7201927da836d75f3e95f324f9|url-status=live}}</ref>
Ukaz ruskega ministrstva za obrambo o predaji, odložitvi orožja in evakuaciji mesta je bil oddan 20. marca, pri čemer je ministrstvo zahtevalo pisni odgovor do 02:00 UTC naslednji dan.<ref>{{cite news|title=Ukraine has rejected Vladimir Putin's demand to surrender the stricken city of Mariupol.|url=https://www.lbc.co.uk/news/putin-ukraine-hours-surrender-besieged-mariupol/|access-date=21 March 2022|agency=lbc|date=20 March 2022|language=en|archive-date=22 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322005621/https://www.lbc.co.uk/news/putin-ukraine-hours-surrender-besieged-mariupol/|url-status=live}}</ref> Ukrajinska vlada in župan Mariupola sta ultimat zavrnila.<ref>{{cite news|title=Ukraine rejects Russian demand to surrender Mariupol and lay down arms|url=https://metro.co.uk/2022/03/21/ukraine-rejects-russias-ultimatum-to-surrender-mariupol-16311563/|access-date=21 March 2022|agency=lbc|date=21 March 2022|language=en|archive-date=22 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322132812/https://metro.co.uk/2022/03/21/ukraine-rejects-russias-ultimatum-to-surrender-mariupol-16311563/|url-status=live}}</ref> V tem trenutku je eden od poveljnikov ukrajinskega bataljona razmere v mestu opisal z besedami »bombe padajo vsakih 10 minut«.<ref name="auto9" />
[[Slika:Destruction_of_Russian_tanks_by_Ukrainian_troops_in_Mariupol_(1).jpg|sličica|Ukrajinske enote so v Mariupolu uničile ruski tank]]
[[Slika:Ukrainian_soldiers_attack_a_Russian_tank_in_Mariupol_(1).jpg|sličica|Ukrajinski vojaki, ki napadajo ruski tank v Mariupolu]]
23. marca so lokalne oblasti, vključno z županom, zapustile mesto zaradi vse slabših razmer.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-24|title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 24|last1=Clark|first1=Mason|last2=Barros|first2=George|last3=Stepanenko|first3=Kateryna|website=[[Institute for the Study of War]]}}</ref> Naslednji dan so ruske sile vstopile v središče Mariupola<ref>{{Cite news|date=25 March 2022|title=Ukraine war in maps: Tracking the Russian invasion|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60506682|access-date=25 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324032821/https://www.bbc.com/news/world-europe-60506682|url-status=live}}</ref> in zavzele pravoslavno cerkev priprošnje Matere božje. Mestna uprava je trdila, da poskušajo Rusi demoralizirati prebivalce z javnim vzklikanjem trditev o ruskih zmagah, vključno z izjavami, da je bila [[Odesa]] zavzeta.<ref>{{cite web|title=Institute for the Study of War|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-24|access-date=25 March 2022|website=Institute for the Study of War|language=en|archive-date=25 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220325065358/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-24|url-status=live}}</ref>
Vadim Bojčenko je 27. marca dejal, da so ruske sile, medtem ko je bil Mariupol še pod ukrajinskim nadzorom, prodrle globoko v mesto in da je potrebno narediti »popolno evakuacijo« prebivalstva mesta.<ref>{{cite web|title=Mariupol Mayor Cites 'Thousands' Dead, Says 'Complete Evacuation' Needed|url=https://www.rferl.org/a/lviv-attack-humanitarian-corridors/31772646.html|access-date=28 March 2022|website=RadioFreeEurope/RadioLiberty|language=en}}</ref> Do te točke je ukrajinskim vojakom zmanjkalo hrane in čiste pitne vode in analitik je verjel, da se ukrajinske sile ne bodo mogle boriti več kot nekaj dni. Vendar so ukrajinski častniki zavrnili evakuacijo iz mesta, saj niso želeli zapustiti svojih ranjenih in mrtvih vojakov in civilistov.<ref name="second month">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2022/03/27/world/europe/russia-ukraine-war-combat.html|title=As the war in Ukraine moves into its second month, fears grow of Mariupol's fall to Russia.|author=Carlotta Gall|work=The New York Times|date=27 March 2022|accessdate=29 March 2022}}</ref> Računalniški muzej »Club 8bit« je bil uničen.<ref>{{cite web|title=Russia's invasion of Ukraine has destroyed a historic computer museum|url=https://www.engadget.com/club-8-bit-ukraine-destruction-154109115.html|website=Engadget|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328230223/https://www.engadget.com/club-8-bit-ukraine-destruction-154109115.html|archive-date=28 March 2022|date=27 March 2022|url-status=live}}</ref>
[[Slika:Mariupol_20220323_004.jpg|sličica|Obstreljena stanovanjska hiša v Mariupolu, 23. marec 2022]]
28. marca je župan Vadim Bojčenko v televizijskem intervjuju dejal, da »smo danes v rokah okupatorjev«,<ref>{{cite web|url=https://theweek.com/russo-ukrainian-war/1011874/mariupol-is-in-the-hands-of-russia-mayor-says|title=Mariupol is 'in the hands' of Russia, mayor says|date=29 March 2022|accessdate=29 March 2022|website=[[theweek.com]]}}</ref> tiskovni predstavnik urada župana Mariupola pa je sporočil, da je bilo v mestu od začetka napada ubitih »skoraj 5000 ljudi«.<ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/world/europe/nearly-5000-people-killed-siege-ukraines-mariupol-mayors-office-2022-03-28/|title=Nearly 5,000 people killed in siege of Ukraine's Mariupol – mayor's office|website=Reuters|access-date=28 March 2022|date=28 March 2022}}</ref><ref name="5000killed">{{Cite magazine|date=6 April 2022|title=More Than 5,000 Civilians Killed in Mariupol, Mayor Says|url=https://time.com/6165052/mariupol-death-toll-ukraine-war/|magazine=TIME|access-date=6 April 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/world/europe/nearly-5000-people-killed-siege-ukraines-mariupol-mayors-office-2022-03-28/|title=Nearly 5,000 people killed in siege of Ukraine's Mariupol – mayor's office|website=Reuters|access-date=28 March 2022|date=28 March 2022}}</ref><ref>{{cite news|last1=Schreck|first1=Adam|last2=Rosa|first2=Andrea|date=6 April 2022|title=Mariupol's dead put at 5,000 as Ukraine braces in the east|work=Associated Press|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-zelenskyy-business-europe-crime-a16ccf4774ddcd224c8e07685148b6f1|access-date=6 April 2022}}</ref> Ukrajinska vlada je ocenila, da je bilo »od 20.000 do 30.000« prebivalcev Mariupola prisilno poslanih<ref name="Radio Liberty" /> v taborišča v Rusiji<ref name="Mariupol residents are being forced" /> pod ruskim vojaškim nadzorom.<ref name="Radio Liberty" /> Čez dan so ruske sile zavzele upravno stavbo v severnem okrožju Kalmjuski<ref name="yahoo brink" /> in vojaško poveljstvo polka Azov.<ref>{{cite web|url=https://www.portfolio.hu/global/20220328/elfoglaltak-az-oroszok-a-rettegett-azov-zaszloalj-egyik-bazisat-535959|title=Elfoglalták az oroszok a rettegett Azov-zászlóalj egyik bázisát|language=Hungarian|website=Portfolio|date=28 March 2022}}</ref> Poleg tega je ruski tiskovni predstavnik [[Igor Konašenkov]] sporočil, da so ruske sile sestrelile ukrajinski [[Mil Mi-8]],<ref>{{cite web|url=https://youtube.com/watch?v=lbfQynf2VcU|title=Guerra Ukrania: 15 soldados Ucranianos mueren al Rusia derribar su helicoptero en Mariúpol|work=[[RTVE]]|language=Spanish|date=28 March 2022}}</ref> ki je bil po njegovih besedah namenjen v Mariupol, da bi evakuiral voditelje polka Azov.<ref name="UkrCas1">{{cite web|url=https://tass.com/politics/1428507|title=Russia says helicopter downed near Mariupol was headed to evacuate Azov unit leaders|language=English|work=Tass Russian News Agency|date=28 March 2022}}</ref> Na splošno je bilo po besedah ukrajinskega predsednika Zelenskega 90 odstotkov pilotov helikopterjev, poslanih v Mariupol med obleganjem, da bi oskrbeli ukrajinske sile in evakuirali ranjene, izgubljenih zaradi ruske zračne obrambe,<ref>{{Cite web|url=https://interfax.com.ua/news/general/833732.html|title=Під час оборони Маріуполя загинуло багато льотчиків|website=Інтерфакс-Україна}}</ref> medtem ko je ukrajinski general potrdil izgubo treh helikopterjev.<ref name="daring">{{Cite web|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/exclusive-details-of-ukraines-daring-helicopter-missions-into-russian-occupied-mariupol|title=Inside Ukraine's Daring Helicopter Missions Into Russian-Occupied Mariupol|first=Howard|last=Altman|date=25 May 2022|website=The Drive}}</ref> Naslednji dan naj bi ruske sile ukrajinske enote v mestu verjetno razdelile na dva in morda celo na tri žepe.<ref name="March29">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-29|title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 29|last1=Clark|first1=Mason|last2=Barros|first2=George|last3=Stepanenko|first3=Kateryna|website=[[Institute for the Study of War]]|date=29 March 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref>
2. aprila so ruske sile zavzele stavbo [[Varnostna služba Ukrajine|SBU]] v središču Mariupola,<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-2|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 2|last1=Clark|first1=Mason|last2=Barros|first2=George|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=2 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref> nato pa ni bilo več poročil o bojih na tem območju. 4. aprila se je en ukrajinski bataljon predal,<ref name="crimeasborder">{{Cite web|url=https://news.yahoo.com/azov-regiment-believes-russian-troops-185949791.html|title=Azov Regiment believes Russian troops should have been stopped on Crimeas border|website=news.yahoo.com}}</ref> ruski uradniki pa so dva dni pozneje izjavili, da so zajeli 267 ukrajinskih marincev iz 503. bataljona ukrajinskih mornariških sil.<ref>{{cite web|url=https://eurasiantimes.com/russia-says-marine-surrendered-en-masse-in-mariupol-ukrain/|title=Russia Says Ukrainian Marines Surrendered En-Masse In Mariupol; Western Experts Call It Putin's Propaganda|work=Eurasian Times|date=6 April 2022|quote=267 Ukrainian marines from the 503rd Battalion of the Ukrainian Naval Forces opted to surrender in the encircled Mariupol}}</ref> Zaradi predaje so bile črte med ukrajinsko 36. ločeno mornariško brigado in polkom Azov pretrgane.<ref name="crimeasborder" /> Ukrajina je trdila, da je izvedla za ponovno oskrbo ali dostavo okrepitev sedem misij v tovarno Azovstal z uporabo približno 16 Mi-8, v parih po dva ali štiri, od katerih sta bila dva sestreljena.<ref>{{cite web|title=Inside Ukraine’s Daring Helicopter Missions Into Russian-Occupied Mariupol|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/exclusive-details-of-ukraines-daring-helicopter-missions-into-russian-occupied-mariupol|date=25 May 2022}}</ref> Ukrajinske trditve niso preverjene, vendar je Rusija v tem času trdila (5. aprila), da je sestrelila dva ukrajinska Mi-8.<ref>{{cite web|title=Russia Says Prevented Ukraine Officers Fleeing Mariupol By Air|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/04/05/russia-says-prevented-ukraine-officers-fleeing-mariupol-by-air-a77230|date=5 April 2022}}</ref> 7. aprila je DLR objavila, da je središče Mariupola očiščeno ukrajinskih sil.
Medtem so ruske enote 1. aprila začele napredovanje z jugozahoda, tako da je ukrajinska vojska do 7. aprila delno nadzorovala območje okoli pristanišča na jugozahodu Mariupola.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-7|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 7|first1=Mason|last1=Clark|first2=Kateryna|last2=Stepanenko|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=7 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref> 4. aprila je projektil ruske mornarice zadel tovorno ladjo, s sedežem na Malti, ki je plula pod zastavo [[Dominika|Dominike]], zaradi česar je ladja zagorela.<ref>{{Cite news|last=Saul|first=Jonathan|date=5 April 2022|title=Foreign ship sinks in Mariupol after missile attacks, says flag registry|newspaper=The Globe and Mail|url=https://www.theglobeandmail.com/world/article-foreign-merchant-ship-hit-by-missile-in-mariupol-ukrainian-official-2/|via=www.theglobeandmail.com}}</ref> Poleg tega so ruske sile 7. aprila zavzele most, ki vodi do jeklarne Azovstal.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-8|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 8|author1=Mason Clark|author2=Kateryna Stepanenko|publisher=Institute for the Study of War|date=8 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref> Naslednji dan so ruske čete zavzele južni del pristanišča Mariupol.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-9|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 9|last1=Clark|first1=Mason|last2=Barros|first2=George|last3=Stepanenko|first3=Kateryna|first4=Karolina|last4=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=9 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref>
10. aprila so ruske sile zavzele ribiško pristanišče in ločile ukrajinske enote v pristanišču od tistih v jeklarni Azovstal v dva žepa, medtem ko je bil možen tretji žep osredotočen na jeklarno Ilič na severu.<ref name="10April">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-10|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 10|first1=Mason|last1=Clark|first2=Kateryna|last2=Stepanenko|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=10 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref> Naslednji dan so sile DLR trdile, da so zavzele 80 % Mariupola. Lokalne ukrajinske sile so pričakovale, da bo mesto kmalu padlo, saj jim je zmanjkovalo streliva, analitiki Inštituta za preučevanje vojne pa so menili, da bo Mariupol padel v enem tednu.<ref name="11 April assessment">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-11|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 11|first1=Mason|last1=Clark|first2=Karolina|last2=Hird|first3=George|last3=Barros|website=[[Institute for the Study of War]]|date=10 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref><ref name="brace for fall">{{cite web|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/04/11/ukraine-braces-for-fall-of-mariupol-to-russia-a77297|title=Ukraine Braces for Fall of Mariupol to Russia|author=Emmanuel Peuchot|work=Moscow Times|date=11 April 2022|accessdate=11 April 2022}}</ref>
=== Zadnji uporniški žepi ===
11. aprila so ruski mediji poročali, da je bilo zajetih 160 ukrajinskih vojakov iz 36. ločene mornariške brigade zajetih z njihovo opremo.<ref>{{cite web|url=https://24happenings.com/top-world/174750.html|title=It became known about the Marines handed over to the Ukrainian Armed Forces in Mariupol|date=11 April 2022|work=24 Happenings|quote=About 160 Marines surrendered to the Ukrainian Armed Forces (APU) in Mariupol.}}</ref>
V noči med 11. in 12. aprilom<ref name="baranyuk">{{cite news|url=https://tass.ru/mezhdunarodnaya-panorama/14398327|title=Басурин сообщил об убийстве в Мариуполе командира 36-й бригады морской пехоты ВС Украины|trans-title=Basurin announced the murder in Mariupol of the commander of the 36th Separate Marine Brigade of the Armed Forces of Ukraine|language=ru|author=|work=Tass|date=17 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> je Baranjuk vodil 36. ločeno mornariško brigado v poskusu preboja iz ruskega obkroža pri jeklarni Ilič proti severu. Ko so jih opazili, so se razbili v manjše skupine,<ref name="1000members">{{cite web|url=https://sofrep.com/news/russia-claims-1000-members-of-the-36th-marine-brigade-surrendered-in-mariupol/|title=Russia Claims 1,000 Members of the 36th Marine Brigade Surrendered in Mariupol|author=|publisher=SOFREP|date=14 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> pri čemer se je nekaterim uspelo povezati z borci polka Azov v obratu Azovstal na jugovzhodu.<ref name="13 April assessment">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-13|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 13|author1=Mason Clark|author2=Kateryna Stepanenko|author3=Karolina Hird|publisher=Institute for the Study of War|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/823753.html|title=Marines from 36th brigade break through to Azov fighters, defenders of Mariupol strengthen defense area|website=Interfax-Ukraine|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Med prebojem je bilo ubitih ali ujetih veliko število ukrajinskih vojakov.<ref name="crimeasborder2" /> Usoda Baranjuka je sprva ostala neznana.<ref name="1000members" /> Pozneje je DLR trdila, da je identificirala truplo Baranjuka, potem ko so njihove specialne enote blokirale ukrajinski preboj.<ref name="baranyuk" /> Vendar se je 8. maja Baranjuk pojavil živ v intervjuju za RT, skupaj z načelnikom štaba 36. brigade Dmitrom Kormjankovim. Poročala sta, da so ju ujeli med poskusom pobega.<ref name="36thleaders" />
12. aprila je [[Aiden Aslin]], Britanec, ki se je boril z ukrajinskimi marinci, poročal, da se bo njegova enota predala, ker jim je zmanjkalo streliva, hrane in drugih zalog.<ref>{{cite news|url=https://www.thetimes.co.uk/article/british-fighter-captured-by-russians-in-mariupol-mrgbph35h|title=Briton Aiden Aslin 'surrenders' in Mariupol as he runs out of food|author1=George Grylls|author2=Charlie Parker|work=The Times|date=12 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Kasneje, zvečer,<ref name="Sadkov">{{cite news|url=https://english.pravda.ru/news/hotspots/151114-ukrainian_marines_voluntarily_surrendered/|title=More than 1,000 Ukrainian Marines voluntarily surrendered in Mariupol|author=Petr Ermilin|work=Pravda|date=12 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> je Rusija izjavila, da se je v jeklarni Ilič predalo 1026 marincev 36. ločene mornariške brigade, vključno s 162 častniki.<ref>{{cite news|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-1026-ukrainian-marines-surrendered-mariupol-2022-04-13/|title=Russia says 1,026 Ukrainian marines surrendered in Mariupol|author1=Peter Graff|author2=William Maclean|author3=Cynthia Osterman|work=Reuters|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.reuters.com/world/europe/chechen-chief-kadyrov-says-over-1000-ukrainian-marines-surrender-mariupol-2022-04-13/|title=Chechen chief Kadyrov says over 1,000 Ukrainian marines surrender in Mariupol|author1=Ronald Popeski|author2=Robert Birsel|work=Reuters|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref><ref name="13 April assessment" /> Po navedbah Rusije je bilo med ujetniki 400 ranjenih borcev.<ref name="Sadkov" /> Kasneje je Rusija sporočila, da je zajela dodatnih 134 ukrajinskih vojakov, s čimer je skupno število ujetnikov poraslo na 1160.<ref>{{cite web|url=https://www.aa.com.tr/en/russia-ukraine-war/134-more-ukrainian-servicemen-surrendered-in-mariupol-russia/2563495|title=134 more Ukrainian servicemen surrendered in Mariupol: Russia|author=Elena Teslova|website=aa.com.tr|date=14 April 2022|accessdate=18 April 2022|quote=This means a total of 1,160 Ukrainian soldiers and officers laid down their weapons in Mariupol on Wednesday}}</ref> Ukrajina je potrdila, da je bilo ujetih skoraj 1000 marincev,<ref name="crimeasborder2" /> vključno z ranjenimi in tistimi, ki so ostali v tovarni Ilič.<ref>{{cite web|url=https://novynarnia.com/2022/04/13/morpihy-36-yi-brygady-v-mariupoli-chastyna-zyednalasya-z-azovom-chastyna-ishla-na-proryv-bagato-potrapyly-v-polon/|title=орпіхи 36-ї бригади в Маріуполі: частина з'єдналася з "Азовом", частина – ішла на прорив, багато потрапили в полон|trans-title=Nurses of the 36th Brigade in Mariupol: Some joined forces with Azov, some went on a breakthrough, many were taken prisoner|language=uk|author=Нестор Дим|work=Novynarnia|date=13 April 2022|accessdate=27 April 2022}}</ref> 13. aprila so ruske sile zavarovale tovarno Ilič, s čimer so število žepov v Mariupolu zmanjšale na dva,<ref name="13 April assessment" /> medtem ko je Rusija tudi objavila, da je prevzela popoln nadzor nad trgovskim pristaniščem,<ref>{{cite news|url=https://tass.com/economy/1437337|title=Mariupol commercial sea port fully liberated from Azov regiment's Nazi fighters|author=|work=Tass|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> kar je bilo potrjeno tri dni pozneje.<ref name="17 April assessment">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-17|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 17|author1=Mason Clarke|author2=George Barros|publisher=Institute for the Study of War|date=17 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Poveljnik polka Azov Prokopenko je kritiziral vojake, ki so se predali, medtem ko je pohvalil tiste, ki so se uspeli povezati z njegovo enoto.<ref>{{Cite news|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-04-13-22/h_e4502c33d6704e73feb5fb5b43937d08|title=Ukrainian commanders defending Mariupol say their units were able to link up despite relentless attacks|author1=Aditi Sangal|author2=Adrienne Vogt|author3=Helen Regan|author4=Matias Grez|author5=Jeevan Ravindran|author6=Laura Smith-Spark|author7=Maureen Chowdhury|author8=Mike Hayes|work=Cable News Network|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Prokopenko, pa tudi ukrajinski obveščevalni častnik Illia Samojlenko, sta prav tako krivila Baranjuka za velike izgube, povzročene ukrajinskim silam, in izjavila, da so bila njegova dejanja neusklajena. Po besedah Prokopenka je Baranjuk poskus preboja izvedel brez opozorila drugim enotam in smer napada ni bila predhodno dogovorjena,<ref name="crimeasborder2" /> medtem ko je Samojlenko Baranjuka označil za »strahopetca« in dejal, da je poskušal pobegniti iz mesta, »s seboj pa je vzel ljudi, tanke in strelivo«.<ref>{{Cite web|url=https://news.yahoo.com/mariupol-defenders-tell-commander-marines-120905296.html|title=Mariupol defenders tell how the commander of marines fled the city|website=news.yahoo.com}}</ref>
Medtem je ukrajinski časopis citiral ukrajinskega vojaškega strokovnjaka Olega Ždanova, ki je trdil, da je do te točke ruska 810. gardna mornariška pehotna brigada, prvotno poslana iz [[Feodozija|Feodozije]] na Krimu, med obleganjem utrpela izjemno velike izgube, do te mere, da je bila »dvakrat uničena«.<ref>{{cite web|author=Марк Ворошилов|title="Потери просто сумасшедшие", – ВСУ уничтожили полный состав 810-й бригады морской пехоты из Феодосии ["The losses are just crazy" – the Armed Forces of Ukraine destroyed the entire composition of the 810th Brigade of Naval Infantry from Feodosia"]|url=https://www.dialog.ua/war/249823_1649768807|publisher=Диалог.UA [dialog.ua]|date=12 April 2022}}</ref>
== Odpor v jeklarni Azovstal ==
=== Umik v Azovstal ===
[[Slika:Azovstal_iron_and_steel_factory,_Mariupol,_Ukraine_3.jpg|sličica|Jeklarna Azovstal leta 2014]]
15. aprila je ukrajinski vojaški poveljnik pozval vojaške okrepitve, naj pridejo in »prebijejo obleganje« Mariupola. Dejal je tudi, da je »situacija kritična in da so boji hudi«, a da je pošiljanje okrepitev in prekinitev obleganja »mogoče in potrebno izvesti čim prej«.<ref>{{cite web|last1=Drozd|first1=Yulia|title=Ukrainian commander issues urgent plea in Mariupol|url=https://abcnews.go.com/International/live-updates/russia-ukraine/?id=83931446#84099173|website=ABC News|publisher=ABC News Network|language=English|date=15 April 2022|accessdate=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418211247/https://abcnews.go.com/International/live-updates/russia-ukraine/?id=83931446|archive-date=18 April 2022|url-status=live}}</ref> Istega dne je tiskovni predstavnik ukrajinskega obrambnega ministrstva Oleksandr Motuzjanik poročal, da je Rusija začela uporabljati bombnike dolgega dosega [[Tupoljev Tu-22M|Tu-22M3]] za napade na cilje v Mariupolu.<ref>{{cite web|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3458521-russian-tu22m3-bombers-strike-mariupol.html|title=Russian Tu-22M3 bombers strike Mariupol|website=ukrinform.net|date=15 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Jeklarna Azovstal, srce enega od preostalih žepov upora, je bila dobro branjena in opisana kot »trdnjava v mestu«, saj je bila jeklarna ogromen kompleks, ki je otežil lociranje ukrajinskih sil in je imela delavnice, ki jih je bilo težko uničiti iz zraka. Poleg tega je kompleks vseboval sistem podzemnih rovov, zaradi česar bi bilo čiščenje celotnega kompleksa ukrajinskih sil zahtevno.<ref name="fortress within a city">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/15/fortress-in-a-city-steel-plant-becomes-ukrainian-redoubt-in-mariupol|title='Fortress in a city': steel plant becomes Ukrainian hold-out in Mariupol|author=|work=The Guardian|date=15 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Čez dan so ruske sile zavzele oporišče {{ill|12. operativna brigada|lt=12. operativne brigade|ru|12-я бригада оперативного назначения НГ (Украина)|uk|12-та бригада оперативного призначення НГ (Україна)}} ukrajinske nacionalne garde v zahodnem Mariupolu.<ref name="16April">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-16|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 16|first1=Frederick|last1=Kagan|first2=Kateryna|last2=Stepanenko|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=16 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref>
16. aprila so enote DLR zavzele policijsko postajo v bližini plaže v Mariupolu,<ref name="16April" /> ruske sile pa so potrdile, da so zavzele center za nadzor prometa plovil v pristanišču.<ref name="17 April assessment" /> Nekaj dni po zavzetju pristanišča, 20. aprila, je ukrajinski marinski častnik trdil, da so marinci in azovske sile iz tovarne Azovstal izvedle operacijo evakuacije okoli 500 pripadnikov ukrajinske mejne straže in nacionalne policije iz pristanišča, ker jim je zmanjkovalo streliva. Po besedah častnika so se ukrajinske sile iz žepa Azovstal oklepno prebile do pristanišča in naredile zaščitni ogenj, medtem ko se je 500 obkoljenih vojakov umaknilo v obrat Azovstal.<ref name="rescue5002">{{cite news|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/04/20/7340941/|title=Marines and "Azov" rescue 500 fighters from the port of Mariupol – media|author=Roman Petrenko|work=Pravda|date=20 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> Kasneje je Rusija objavila, da so bila vsa urbana območja mesta očiščena ukrajinskih sil, in trdila, da so ukrajinske sile ostale samo še v jeklarni Azovstal. <ref name="allurban2" /> Vendar je bilo poročano, da se spopadi nadaljujejo v bližini ulice Flockaja v zahodnem okrožju Primorski.<ref name="17 April assessment" />
18. aprila je bilo ocenjeno, da je bilo v bojih uničenih 95 % mesta.<ref name="hasn't surrendered2" /> Ukrajinski vojaki niso upoštevali ruskega ultimata o predaji in so se odločili, da se bodo borili do konca. Rusija je grozila z »uničenjem« tistih, ki so se še naprej borili.<ref name="defy demand">{{cite news|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-zelenskyy-kyiv-business-europe-893384be23cf0fc1c0b9e566de372046|title=Ukrainian defenders in Mariupol defy surrender-or-die demand|author1=Adam Schreck|author2=Mystyslav Chernov|work=Associated Press|date=18 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Vojaški strokovnjak je ocenil, da bi se lahko v mestu še vedno zadrževalo od 500 do 800 ukrajinskih vojakov,<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61135901|title=Ukraine war: Mariupol defenders will fight to the end says PM|author=|work=BBC|date=18 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> medtem ko so ruski uradniki ocenili, da se v tovarni Azovstal zadržuje 2500 ukrajinskih vojakov in 400 tujih prostovoljcev.<ref name="defy demand" />
=== Obleganje Azovstala ===
20. aprila so ruske sile in sile DLR le malo napredovale na obrobju tovarne Azovstal.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-20|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 20|first1=Mason|last1=Clarke|first2=George|last2=Barros|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=20 April 2022|accessdate=20 April 2022}}</ref> Ruski predsednik Vladimir Putin je 21. aprila ukazal ruskim enotam, naj ne napadejo jeklarne Azovstal, temveč naj jo blokirajo, dokler tamkajšnjim ukrajinskim silam ne zmanjka zalog. Dejal je tudi, da se je »dokončanje bojnih del za osvoboditev Mariupola končalo z uspehom«, medtem ko je ukrajinski uradnik ovrgel Putinove komentarje in dejal, da je ruska odločitev za izvedbo blokade namesto napada na jeklarno pomenila, da je Rusija priznala svojo nezmožnost fizičnega zavzetja Mariupola.<ref>{{cite news|last=Schreck|first=Adam|date=21 April 2022|title=Putin claims Mariupol win but won't storm Ukrainian holdout|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-putin-kyiv-business-europe-f0e1cd893715eda1e6bef696d9c47db3|access-date=21 April 2022|work=Associated Press|language=en}}</ref><ref>{{cite news|title=Putin calls off plan to storm Mariupol plant, opts for blockade instead|url=https://www.reuters.com/world/europe/putin-cancels-russian-plans-storm-mariupol-steel-plant-opts-blockade-instead-2022-04-21/|work=Reuters|access-date=21 April 2022|language=English|date=21 April 2022}}</ref> General sir [[Richard Barrons]], nekdanji poveljnik poveljstva združenih sil Združenega kraljestva, je ocenil, da bitka za elektrarno glede nadzora nad mestom in njegovimi cestami ni več »resnično pomembna«, saj sta Rusija in Krim zdaj povezana. Po njegovem mnenju bi bilo premagovanje ukrajinskih sil v tovarni za ruske enote »res težko« brez »ogromnih stroškov za obe strani«.<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61157670?ns_mchannel=social&ns_source=twitter&ns_campaign=bbc_live&ns_linkname=6261252db1e16c43aefe6d26%26Steelworks%20battle%20was%20militarily%20irrelevant%20to%20Russia%20-%20former%20armed%20forces%20chief%262022-04-21T10%3A28%3A37%2B00%3A00&ns_fee=0&pinned_post_locator=urn:asset:4cf0b468-fc6a-4070-bdde-a630db279617&pinned_post_asset_id=6261252db1e16c43aefe6d26&pinned_post_type=share|title=Steelworks battle was militarily irrelevant to Russia – former armed forces chief|author=Yvette Tan|work=BBC News|date=21 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> Kljub ukazani blokadi so ruske sile napredovale znotraj 20 m nekaterih ukrajinskih položajev.<ref>{{cite news|url=https://www.yahoo.com/news/inside-azovstal-plant-ukrainian-sergeant-115750505.html|title=Inside Azovstal Plant, Ukrainian Sergeant Prays for Rescue|author=Michael Schwirtz|work=Yahoo! News|date=22 April 2022|accessdate=22 April 2022}}</ref>
22. aprila naj bi ruske sile očistile zahodno okrožje Primorski ukrajinskih sil, brez poročil o spopadih, vse preostale ukrajinske sile pa so bile obkoljene v jeklarni Azovstal.<ref name="22 April analysis2">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-22|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 22|first1=Mason|last1=Clarke|first2=George|last2=Barros|first3=Kateryna|last3=Stepanenko|first4=Karolina|last4=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=22 April 2022|accessdate=22 April 2022}}</ref> Po navedbah Ukrajine so se 23. aprila znova začeli zračni napadi in očitno kopenski napad na jeklarno Azovstal. Svetovalec ukrajinskega predsednika je dejal: »Sovražnik poskuša zadušiti zadnji odpor branilcev Mariupola na območju Azovstala«.<ref>{{cite news|date=23 April 2022|title=Ukraine battered again; Zelenskyy says US officials to visit|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-business-europe-moscow-07659d866eb9496caf00842c3a90f36c|author1=David Keyton|author2=Yesica Fisch|work=Associated Press|accessdate=25 April 2022}}</ref> Vendar tega ni bilo mogoče neodvisno potrditi.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-23|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 23|author1=Frederick W. Kagan|author2=Kateryna Stepanenko|author3=Karolina Hird|work=[[Institute for the Study of War]]|date=23 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> Vodja ukrajinske varnosti Oleksij Danilov je trdil, da je ponoči helikopter ponovno oskrbel Azovstal.<ref name="Sky0423">{{cite web|title=Ukraine war: A dozen crack Russian military units redeployed from Mariupol as Kyiv claims to have rearmed blockaded district with daring night-time helicopter drop|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-a-dozen-crack-russian-military-units-redeployed-from-mariupol-as-kyiv-claims-to-have-rearmed-blockaded-district-with-daring-night-time-helicopter-drop-12596545|author=Connor Sephton|date=23 April 2022|access-date=23 April 2022|website=Sky News|language=en}}</ref> Istega dne so poročali, da Rusija premešča sile iz Mariupola na druge fronte v vzhodni Ukrajini, pri čemer naj bi Rusija iz Mariupola prerazdelila 12 enot.<ref name="Sky0423" /> Naslednji dan so ruske sile nadaljevale z bombardiranjem ukrajinskih položajev v jeklarni Azovstal, pri čemer so poročali, da so ruske sile morda načrtovale ponovni napad na objekt.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-24|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 23|author1=Mason Clarke|author2=Kateryna Stepanenko|work=[[Institute for the Study of War]]|date=24 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> Po navedbah Ukrajine so bili v noči s 27. na 28. april izvedeni najmočnejši zračni napadi proti Azovstalu, pri čemer je več kot 50 napadov letal [[Tupoljev Tu-22M|Tu-22M3]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Su-25]] in [[Su-24]] zadelo objekt. Ukrajina je trdila, da je bila zadeta vojaška ambulanta, pri čemer se je število ranjenih povečalo s 170 pred napadom na več kot 600 po bombnem napadu.<ref>{{cite news|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-04-28-22/h_dd62bedc8e546d2ac1e63fe1f9c5c89e|title=Mariupol steel plant suffers "heaviest airstrikes so far," Ukrainian official says|author1=Tim Lister|author2=Olga Voitoivych|work=Cable News Network|date=28 April 2022|accessdate=3 May 2022}}</ref><ref>{{cite news|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-04-29-22/h_033255be05675f2de9686e1c2e430dff|title=600 injured in recent bombing of Azovstal steel plant, Mariupol mayor says|author=Tim Lister|work=Cable News Network|date=29 April 2022|accessdate=3 May 2022}}</ref>
=== Evakuacija civilistov ===
[[Slika:ICRC_buses_for_evacuation_convoy_from_Mariupol_to_Zaporizhzhia_(cropped).jpg|sličica|Avtobusi ICRC se pripravljajo na evakuacijski konvoj 8. maja 2022 v Zaporožju]]
30. aprila so [[Združeni narodi]] in [[Mednarodni odbor Rdečega križa]] (ICRC) začela izvajati evakuacije po [[Humanitarni koridor|humanitarnem koridorju]].<ref>{{cite web|date=1 May 2022|title=Ukraine: UN-Red Cross operation underway to evacuate civilians from stricken Mariupol plant|url=https://news.un.org/en/story/2022/05/1117342|access-date=2 May 2022|website=UN News|language=en}}</ref><ref name=":1">{{Cite news|date=1 May 2022|title=Go inside the civilian evacuation of Mariupol's besieged Azovstal steel plant|language=en-AU|work=ABC News|url=https://www.abc.net.au/news/2022-05-02/inside-the-mariupol-azovstal-steel-plan-evacuation/101029722|access-date=2 May 2022}}</ref> Ta koridor je bil vzpostavljen po potovanju [[Generalni sekretar Združenih narodov|generalnega sekretarja Združenih narodov]] [[António Guterres|Antónia Guterresa]] v Moskvo teden prej, kjer je osebno posredoval pri dogovoru.<ref name=":1" /> 30. aprila je jeklarno Azovstal zapustilo 20 civilistov, medtem ko so ruski mediji trdili, da jih je bilo 25. Potekali so pogovori o poskusu izpustitve preostalih okoli 1000 civilistov.<ref>{{cite web|title=Ukraine latest news: Safe passage for civilians to leave Mariupol under way – UN|url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-61252785|author=Tiffany Wertheimer|date=1 May 2022|access-date=2 May 2022|website=BBC News|language=en-gb}}</ref><ref>{{Cite news|date=30 April 2022|title=Mariupol civilians leave besieged Azovstal steelworks|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61285178|access-date=2 May 2022}}</ref> Vsaj dve ženi pripadnikov polka Azov sta pozvali k sočasni evakuaciji približno 2000 vojakov, ki bodo ostali po civilni evakuaciji, pri čemer sta izpostavili zaskrbljenost zaradi ravnanja Rusov z ujetniki ter pomanjkanja medicinske in prehrambene opreme.<ref>{{cite web|last=Thomas|first=Trisha|date=30 April 2022|title=Wives of Mariupol defenders appeal for soldiers' evacuation|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/wives-mariupol-defenders-appeal-soldiers-evacuation-84414406|access-date=2 May 2022|website=ABC News|language=en}}</ref>
2. maja naj bi bilo evakuiranih okoli 100 civilistov.<ref>{{Cite news|date=1 May 2022|title=At least 100 civilians evacuated from Azovstal plant in Mariupol, Zelenskyy says|language=en-AU|work=ABC News|url=https://www.abc.net.au/news/2022-05-02/100-civilians-evacuated-from-azovstal-plant/101029634|access-date=2 May 2022}}</ref> Ruska letala so po podatkih [[Obrambno ministrstvo ZDA|ameriškega obrambnega ministrstva]] v Mariupolu uporabljala [[Prosto padajoča letalska bomba|prosto padajoče bombe]].<ref>{{Cite news|date=2 May 2022|title=Russians Make Minimal Progress in the Donbas, DOD Official Says|url=https://www.defense.gov/News/News-Stories/Article/Article/3016826/russians-make-minimal-progress-in-the-donbas-dod-official-says/|author=David Vergun|work=U.S. Department of Defense|access-date=3 May 2022}}</ref> Poročali so tudi, da se ruske kopenske sile umikajo iz mesta, da bi morda okrepile svoje položaje drugje v Donbasu, kjer je Rusija [[Bitka za Donbas (2022)|izvajala obsežno ofenzivo]]. Po besedah enega uradnika ameriškega Ministrstva za obrambo: »Prizadevanja Rusov okoli Mariupola so zdaj v veliki meri na področju zračnih napadov«.<ref>{{Cite news|date=2 May 2022|title=Russians leaving Mariupol, progress in Donbas 'minimal at best': US|url=https://abcnews.go.com/International/live-updates/russia-ukraine/?id=83931446#84447492|author=Matt Seyler|work=ABC News|access-date=3 May 2022}}</ref> 3. maja so ruske sile v Mariupolu ponovno začele z napadi na Azovstal.<ref>{{cite web|title=Russian troops begin to storm Azovstal plant|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3473864-russian-troops-begin-to-storm-azovstal-plant.html|access-date=5 May 2022|website=www.ukrinform.net|language=en}}</ref> Začeli so z napadom na jeklarno v tako imenovanih »težkih krvavih bitkah«.<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61327638|title=Ukraine war: Zelensky plea as Russians seek Mariupol endgame|work=BBC|date=4 May 2022}}</ref> Naslednji dan so poročali, da so Rusi vdrli v tovarno.<ref>{{cite web|title=Russians break into the Azovstal plant in Mariupol – sources|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/05/4/7343969/|access-date=5 May 2022|website=Ukrayinska Pravda|language=en}}</ref> Ukrajinski politik David Arahamija je dejal: »Poskusi napada na tovarno se nadaljujejo že drugi dan. Ruske enote so že na ozemlju Azovstala.«<ref>{{cite news|url=https://www.reuters.com/world/europe/russian-troops-enter-azovstal-plant-top-ukrainian-lawmaker-says-2022-05-04/|title=Russian troops enter Azovstal plant, top Ukrainian lawmaker says|work=Reuters|date=5 May 2022}}</ref> 5. maja je bilo približno 300 civilistom dovoljeno oditi, ker je Rusija odprla humanitarne koridorje. Ti koridorji so potekali od 8. do 18. ure.<ref>{{cite news|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-300-civilians-evacuated-from-mariupol-after-russia-opens-humanitarian-corridors-12605659|title=Ukraine war: 300 civilians evacuated from Mariupol after Russia opens humanitarian corridors|work=Sky News|date=5 May 2022}}</ref> Ukrajinske sile so ruski uspeh pripisale električarju, ki je ruskim silam dal informacije o podzemnem omrežju predorov, in trdile: »Včeraj so Rusi začeli napadati te predore z uporabo informacij, ki so jih prejeli od izdajalca.«<ref>{{cite news|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-aab9f48d6c4941d2f4d4b5d3fa8ed751|title='Seemed like goodbye': Mariupol defenders make their stand|work=Associated Press|date=5 May 2022}}</ref>
5. maja je ''The Telegraph'' poročal, da je Rusija okrepila svoje bombardiranje bunkerjev jeklarske tovarne z uporabo [[Termobarične bombe|termobaričnih bomb]], da bi povečala uničujočo ognjeno moč proti preostalim ukrajinskim vojakom, ki so izgubili vse stike z vlado v Kijevu; v svojih zadnjih sporočilih je Zelenski pooblastil poveljnika obkoljene jeklarne, da se po potrebi preda pod pritiskom povečanih ruskih napadov.<ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/05/04/besieged-azovstal-steelwork-bunker-survivors-stave-hunger-frying/|title=Ukraine loses contact with Azovstal defenders as Russian troops storm steelworks|work=The Telegraph|date=5 May 2022}}</ref>
6. maja je bilo po podatkih Združenih narodov evakuiranih skupaj okoli 500 civilistov. Polk Azov je poročal o enem ubitem borcu in šestih ranjenih, medtem ko je pomagal pri evakuaciji civilistov.<ref>{{cite news|url=https://www.wsj.com/amp/articles/fresh-rescue-efforts-under-way-at-ukraines-azovstal-steel-plant-11651832346|title=Fresh Rescue Efforts Under Way at Ukraine's Azovstal Steel Plant|work=Wall Street Journal|date=6 May 2022}}</ref>
7. maja je ukrajinska vlada sporočila, da so bile evakuirane vse preostale ženske, otroci in starejši, ki so bili v jeklarni Azovstal.<ref>{{cite web|title=Ukraine says all women, children and elderly out of besieged Azovstal plant|url=https://www.dw.com/en/ukraine-says-all-women-children-and-elderly-out-of-besieged-azovstal-plant-live-updates/a-61716143|website=DW (Deutsche Welle)|publisher=Deutsche Welle|access-date=7 May 2022|language=English|date=7 May 2022}}</ref><ref>{{cite web|last1=Toman|first1=Siobhan|title=Women, children, elderly out of besieged plant – Ukraine|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61343815|website=BBC News|publisher=BBC World Services|access-date=7 May 2022|language=English|date=7 May 2022}}</ref><ref>{{cite news|last1=Lister|first1=Tim|last2=Presniakova|first2=Julia|last3=Voitovych|first3=Olga|title="All women, children and elderly" have been evacuated from Azovstal, Ukrainian government says|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-07-22/h_456dfc3da83069be92f71477358b870a|website=CNN World News|publisher=CNN (Cable News Network)|access-date=7 May 2022|date=7 May 2022}}</ref>
=== Konec obleganja ===
[[Slika:Маріуполь._Азовсталь._Прямо_зараз._Авіабомбардування._Понад_100_цивільних._Захисники_Маріуполя.webm|sličica|Bombardiranje Azovstala, maj 2022]]
8. maja je poveljnik 36. ločene brigade mornariške brigade Sergij Volinskji dejal, da »naj višja sila najde način za našo rešitev«. Glede njihovega tedanjega stanja je povedal: »Počutim se, kot da sem pristal v peklenskem resničnostnem šovu, v katerem se mi vojaki borimo za svoja življenja in ves svet gleda to zanimivo epizodo. Bolečina, trpljenje, lakota, beda, solze, strahovi, smrt. Vse je resnično.« Predsednik Zelenski je obljubil, da »delamo na evakuaciji naše vojske«.<ref>{{cite web|title='Hellish reality show': Trapped Mariupol fighter pleads for help|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/5/8/russia-ukraine-live-news-kyiv-vows-to-rescue-mariupol-fighters-liveblog|access-date=8 May 2022|website=aljazeera|language=en-gb}}</ref>
9. maja je Ljudska republika Doneck organizirala parado ob dnevu zmage v Mariupolu. Dogodka je sodeloval voditelj republike [[Denis Pušilin]].<ref>{{cite web|title=Donetsk People's Republic Leader Holds Victory Day Parade in Mariupol|url=https://www.ntnews.com.au/news/national/dontesk-peoples-republic-leader-holds-victory-day-parade-in-mariupol/video/c327fd155c3de76b3a85f3606d86061b|access-date=10 May 2022|website=NT News|language=en-gb}}</ref> Istočasno je v bližini Mariupola potekalo srečanje ruskih vojaških predstavnikov in ukrajinskih poveljnikov iz Azovstala, vključno z majorjem Prokopenkom, ki so jih na kraj srečanja pripeljala ruska oklepna vozila iz Azovstala. Na srečanju so bili dogovorjeni pogoji predaje Ukrajincev.<ref>[https://www.yahoo.com/news/intelligence-officers-explain-why-azovstal-132843018.html Intelligence officers explain why Azovstal exit was not a surrender]</ref>
Ukrajinske oblasti so 10. maja poročale, da je več kot 1000 ukrajinskih vojakov, od tega na stotine ranjenih, ostalo ujetih v jeklarni Azovstal.<ref>{{cite web|url=https://www.euronews.com/2022/05/10/live-ukraine-calls-for-help-to-unblock-its-ports-to-prevent-global-food-crisis|title=Live: Nearly two-thirds of Kyiv's 3.5 million residents have now returned to the city|date=10 May 2022|work=Euronews}}</ref><ref>{{cite web|date=10 May 2022|title=Kyiv says over 1,000 Ukraine fighters still in Azovstal plant|url=https://english.alarabiya.net/News/world/2022/05/10/Kyiv-says-over-1-000-Ukraine-fighters-still-in-Azovstal-plant|access-date=15 May 2022|website=Al Arabiya English|language=en}}</ref>
[[Inštitut za preučevanje vojne]] je opazil pomanjkanje ruske kopenske ofenzive 12. maja,<ref>{{cite web|last3=Kagan|first3=Frederick W.|last1=Stepanenko|first1=Kateryna|last2=Hird|first2=Karolina|date=12 May 2022|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 12|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-12|publisher=Institute for the Study of War|access-date=16 May 2022}}</ref> vendar je opozoril, da so ruske sile naslednji dan verjetno zavarovale avtocesto M14.<ref>{{cite web|last2=Kagan|first2=Frederick W.|last1=Stepanenko|first1=Kateryna|date=13 May 2022|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 13|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-13|publisher=Institute for the Study of War|access-date=16 May 2022}}</ref>
16. maja je Aleksander Hodakovski, poveljnik brigade DLR, nameščene blizu Azovstala, izjavil, da je skupina devetih vojakov prišla iz tovarne na pogajanja pod belo zastavo.<ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/world.php?yyyy=2022&mm=05&dd=16&nav_id=113717|title="They came out of Azovstal with a white flag"; Negotiations are underway|website=B92.net}}</ref> Istega dne je ukrajinski generalštab sporočil, da je mariupolski garnizon »izpolnil svojo bojno nalogo« in da se je začela »evakuacija« iz jeklarne Azovstal. Vojska je sporočila, da so 264 pripadnikov, od tega 53 hudo ranjenih, z avtobusi odpeljali na območja pod nadzorom ruskih sil.<ref name="nytimes16">{{Cite news|last1=Hopkins|first1=Valerie|last2=Nechepurenko|first2=Ivan|last3=Santora|first3=Marc|date=16 May 2022|title=Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege.|language=en-US|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|access-date=16 May 2022|archive-url=https://archive.today/20220516233043/https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|archive-date=16 May 2022|issn=0362-4331|url-status=live}}</ref> Poveljnik polka Azov Denys Prokopenko je objavil objavo na družabnih omrežjih, v kateri je zapisal: »Da bi rešili življenja, celoten mariupolski garnizon izvaja odobreno odločitev vrhovnega vojaškega poveljstva in upa na podporo ukrajinskega ljudstva.« Ranjene ukrajinske vojake iz obrata Azovstal so prepeljali na zdravljenje v mesto [[Novoazovsk]], ki je pod nadzorom DLR.<ref>{{cite web|date=16 May 2022|title=Azovstal defenders appear to signal end of siege|url=https://www.jpost.com/breaking-news/article-706815|access-date=15 May 2022|website=The Jerusalem Post|language=en}}</ref> Evakuaciji ranjenih vojakov je v naslednjih dneh sledila predaja preostale garnizije. Namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hanna Maliar je dejala: »Zahvaljujoč branilcem Mariupola je Ukrajina pridobila kritično pomemben čas za oblikovanje rezerv in pregrupiranje sil ter prejemanje pomoči partnerjev. In izpolnili so vse svoje naloge. Vendar je nemogoče deblokirati Azovstal z vojaškimi sredstvi.«<ref>{{cite web|date=17 May 2022|title=Longest battle of war ends as Ukrainian troops evacuated from Azovstal steel mill in Mariupol|url=https://www.smh.com.au/world/europe/last-fighters-evacuated-from-besieged-azovstal-mill-in-mariupol-20220517-p5aly5.html|website=Sydney Morning Hearld|language=en}}</ref>
[[Slika:Сдача_в_плен_бойцов_подразделения_Азов_002.png|desno|sličica|Ukrajinski ujetniki po padcu Azovstala]]
Ruski tiskovni sekretar [[Dmitrij Peskov]] je dejal, da je ruski predsednik [[Vladimir Putin]] zagotovil, da bodo borci, ki so se predali, obravnavani »v skladu z mednarodnimi standardi«, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v nagovoru dejal, da se »delo vračanja fantov domov nadaljuje in to delo potrebuje občutljivost – in čas.« Nekateri vidni ruski zakonodajalci so pozvali vlado, naj zavrne izmenjave ujetnikov za pripadnike polka Azov.<ref name="reutersmay17">{{Cite news|last=Reuters|date=2022-05-17|title=Azovstal siege ends as hundreds of Ukrainian fighters surrender|language=en|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-backed-separatists-say-256-ukrainian-fighters-surrendered-azovstal-2022-05-17/|access-date=2022-05-17|archive-url=https://archive.today/20220517160354/https://www.reuters.com/world/europe/russia-backed-separatists-say-256-ukrainian-fighters-surrendered-azovstal-2022-05-17/|archive-date=17 May 2022|url-status=live}}</ref> ICRC je predane vojake na zahtevo obeh strani registriral kot [[Vojni ujetnik|vojne ujetnike]] in zbiral podatke za stik z njihovimi družinami.<ref name="icrc-20220519">{{cite web|url=https://www.icrc.org/en/document/ukraine-icrc-registers-hundreds-prisoners-war-azovstal-plant|title=Ukraine: ICRC registers hundreds of prisoners of war from Azovstal plant|website=International Committee of the Red Cross|date=19 May 2022|access-date=21 May 2022}}</ref>
18. maja so ruska artilerija in letala znova bombardirala preostale branilce Azovstala. Vodstvo DLR je trdilo, da se lokalni visoki ukrajinski poveljniki še niso predali.<ref>{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 18|date=18 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-18|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=19 May 2022}}</ref> Po ruskih virih so se zadnji branilci predali 20. maja, med njimi podpolkovnik Prokopenko, major Volinskji in stotnik [[Svjatoslav Palamar]], namestnik poveljnika polka Azov.<ref>{{Cite web|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-remaining-531-azovstal-defenders-surrender-steelworks-siege-over-2022-05-20/|title=Russia shows video of Azovstal defenders surrendering|first=David|last=Ljunggren|date=21 May 2022|via=www.reuters.com}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.rbc.ru/politics/20/05/2022/6287d2e09a7947798d1258b5|title=На "Азовстали" сдался командир батальона "Азов"|website=РБК}}</ref> Rusko obrambno ministrstvo je trdilo, da je bilo med 16. in 20. majem iz Azovstala odpeljanih skupaj 2439 ujetnikov in da je jeklarna zdaj pod nadzorom ruskih sil in sil DLR.<ref>{{Cite web|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-959-ukrainian-fighters-surrendered-azovstal-so-far-2022-05-18/|title=Russia says 959 Ukrainian fighters surrendered from Azovstal so far|date=18 May 2022|via=www.reuters.com}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2022/05/20/war-in-ukraine-kyiv-orders-azovstal-troops-to-stop-fighting_5984152_4.html|title=War in Ukraine: Kyiv orders Azovstal troops to stop fighting, Russia claims control of Mariupol|date=20 May 2022|via=Le Monde}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://english.news.cn/20220519/6c7f232510444c2f93ccb88977ad1873/c.html|title=Russia says 771 more Ukrainian soldiers surrender at Azovstal steel plant-Xinhua|website=english.news.cn}}</ref>
== Posledice ==
18. maja je [[Denis Pušilin]] napovedal, da bo [[Donecka ljudska republika]] porušila Azovstal, Mariupol pa bo spremenila v letovišče.<ref>{{Cite web|title=A timeline of how the Azovstal steelworks in Mariupol fell|url=https://theweek.com/russo-ukrainian-war/1013627/a-timeline-of-how-the-azovstal-steelworks-in-mariupol-fell|access-date=2022-06-11|website=The Week|language=en}}</ref>
Ruski blogerji [[Telegram|Telegrama]] so delili videoposnetek, ki naj bi prikazoval ruske vojake, ki so 22. maja napadli nekaj preostalih ukrajinskih vojakov v Azovstalu.<ref>{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 23|date=23 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-23|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=25 May 2022}}</ref> Vodja DLR Denis Pušilin je trdil, da so na območju tovarne Azovstal odkrili in ujeli nekaj ukrajinskih upornikov.<ref>{{Cite web|url=https://mailbd.net/news/hidden-militants-detained-at-azovstal-14317/|title=Hidden militants detained at Azovstal|date=26 May 2022}}</ref>
26. maja je Rusija po odstranitvi min znova odprla pristanišče Mariupol za trgovska plovila.<ref name="reuters-20220526">{{cite news|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-civil-vessels-may-use-mariupol-port-mine-danger-lifted-2022-05-26/|title=Russia says civil vessels may use Mariupol port, mine danger lifted|publisher=Reuters|date=26 May 2022|access-date=27 May 2022}}</ref>
=== Izbruh kolere ===
Ukrajinski parlament je 30. aprila 2022 izjavil, da so bile življenjske razmere v mestu zmanjšane na »srednjeveško« raven in da je bila večina mestne sanitarne in zdravstvene infrastrukture uničene, zaradi česar so prebivalci mesta potencialno izpostavljeni tveganju bolezni.<ref>{{Cite news|last=Lonas|first=Lexi|date=30 April 2022|title=Ukrainian parliament warns Mariupol residents endangered by 'medieval living conditions' amid siege|work=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]|url=https://thehill.com/policy/international/3472653-ukrainian-parliament-warns-mariupol-residents-endangered-by-medieval-living-conditions-amid-siege/|access-date=6 June 2022}}</ref>
Konec aprila je mestni svet Mariupola pozval k evakuaciji 100.000 prebivalcev in opozoril na »smrtonosne epidemije« v mestu.<ref name=":02">{{Cite news|date=20 May 2022|title=ВОЗ готовится к вспышкам холеры в Мариуполе. Что это значит для России?|language=ru|trans-title=WHO prepares for cholera outbreaks in Mariupol. What does this mean for Russia?|work=[[BBC]]|url=https://www.bbc.com/russian/features-61525511|access-date=6 June 2022}}</ref>
28. aprila 2022 je [[Zvezna služba za nadzor nad varstvom pravic potrošnikov in blaginjo ljudi|Rospotrebnadzor]] izdal resolucijo s 40 odstavki, v kateri poziva k dodatnim ukrepom v zvezi s pitno in odpadno vodo, zlasti v krajih, ki so postali kraji za ukrajinske begunce (zlasti v oblasteh [[Belgorodska oblast|Belgorod]], [[Brjanska oblast|Brjansk]], [[Kurska oblast|Kursk]], [[Rostovska oblast|Rostov]] in [[Voroneška oblast|Voronež]]), kot tudi zagotavljanje informacij državljanom o koleri do 1. junija 2022. Vlada Rostovske oblasti je napovedala, da bodo ukrajinske begunce v Rusiji testirali na kolero.<ref name=":02" />
[[Svetovna zdravstvena organizacija]] je 17. maja 2022 opozorila na možnost izbruha kolere v Ukrajini, regionalni direktor SZO za Evropo [[Hans Kluge]] pa je dejal: »Zaskrbljeni smo zaradi morebitnega izbruha kolere na zasedenih območjih, kjer je vodovodna in sanitarna infrastruktura poškodovana ali uničena.« Takšne pomisleke je ponovila vodja WHO za incidente v Ukrajini Dorit Nican, ki je poročala o »močvirjih« odpadne vode na ulicah Mariupola in trdila, da je v mestu prišlo do primerov mešanja odplak in pitne vode.<ref>{{Cite news|last=Peseckyte|first=Giedre|date=18 May 2022|title=Cholera outbreak: A new health concern in war-torn Ukraine|work=[[Euractiv]]|url=https://www.euractiv.com/section/health-consumers/news/cholera-outbreak-a-new-health-concern-in-war-torn-ukraine/|access-date=6 June 2022}}</ref>
6. junija 2022 je namestnik ukrajinskega ministra za zdravje Igor Kuzin posvaril pred morebitnim izbruhom kolere v mestu; češ da so že prisotni vsi predpogoji za izbruh. Poleg Mariupola so ukrajinske delovne enote testirale zemljo in pitno vodo v [[Kijevska oblast|Kijevski]], [[Žitomirska oblast|Žitomirski]], [[Černigovska oblast|Černigovski]] in [[Sumijska oblast|Sumijski oblasti]]. Kmalu po njegovi objavi so ruske okupacijske oblasti v mestu uvedle karanteno.<ref>{{Cite news|last=Thebault|first=Reis|date=6 June 2022|title=Cholera fears prompt quarantine in Mariupol, official says|newspaper=[[The Washington Post]]|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/06/06/mariupol-cholera-quarantine/|access-date=6 June 2022}}</ref>
Župan Bojčenko je 11. junija dejal, da je v mestu izbruhnila [[kolera]], saj je zaradi bombardiranja prišlo do okvare sanitarnih sistemov, na ulicah pa gnijejo trupla.<ref>{{cite news|date=11 June 2022|title=Ukraine reports deaths of 24 more children in Mariupol|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-reports-deaths-24-more-children-mariupol-2022-06-11/}}</ref>
==== Širjenje ====
Zdravstveni uradniki v Ukrajini in Rusiji so opozorili, da bi se kolera lahko razširila izven Mariupola, pri čemer so ruski vladni uradniki v regijah, ki mejijo na Ukrajino, ustanovili laboratorije za zdravljenje kolere. Ukrajinska epidemiologinja Ljudmila Muharska je opozorila, da se lahko izbruh razširi po preostalem delu [[Donbas|Donbasa]], možni pa so tudi izbruhi črevesnih okužb, [[Dizenterija|griže]], [[Salmoneloza|salmoneloze]] ter [[Hepatitis A|hepatitisa A]] in [[Hepatitis E|E]]. Drugi epidemiologi so povedali, da je bilo zaradi rotacije ruskih vojakov, ki se borijo v Ukrajini, in deportacije Ukrajincev v [[Ruska filtracijska taborišča|filtracijska taborišča]] v Rusiji, širjenje izbruha kolere v Rusijo neizogibno.<ref name=":122">{{Cite news|last=Sribnians'ka|first=Kseniia|date=6 June 2022|title=Епідемія холери та інших хвороб загрожують не лише Маріуполю: що кажуть медики|language=uk|trans-title=The cholera epidemic threatens more than just Mariupol, doctors say|work=Apostrof|url=https://apostrophe.ua/ua/news/society/2022-06-06/epidemiya-holeryi-i-drugih-bolezney-grozyat-ne-tolko-mariupolyu-chto-govoryat-mediki/271108|access-date=6 June 2022}}</ref>
== Žrtve ==
=== Vojaške žrtve ===
Po navedbah Ukrajine je bilo med obleganjem ubitih okoli 6000 ruskih vojakov,<ref name="6000troops" /> medtem ko je Rusija navedla, da je do začetka obleganja tovarne Azovstal sredi aprila umrlo več kot 4000 ukrajinskih vojakov <ref name="allurban3" /> in da so po obleganju objakta našli še trupla 152 ukrajinskih vojakov v nedelujočem hladilnem tovornjaku v Azovstalu. Pod njimi so našli razstrelivo, ki lahko uniči trupla. Trupla naj bi predali Ukrajini.<ref name="laprensalatina-20220531">{{cite news|url=https://www.laprensalatina.com/russia-to-hand-over-bodies-of-152-ukrainian-soldiers-from-mariupol-steelworks/|title=Russia to hand over bodies of 152 Ukrainian soldiers from Mariupol steelworks|agency=EFE|website=La Prensa Latina|location=Memphis|date=31 May 2022|access-date=31 May 2022}}</ref><ref name="telegraph-20220531">{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/05/31/ukraine-news-russia-war-latest-putin-luhansk-evacuation-zelensky/|title=Russia to hand over bodies of Ukrainian fighters from Azovstal|newspaper=The Daily Telegraph|url-access=limited|date=31 May 2022|access-date=31 May 2022}}</ref> Do 12. junija je Rusija vrnila trupla približno 220 umrlih ukrajinskih vojakov, ki so se vsi borili v jeklarni Azovstal, medtem ko je »prav toliko trupel« ostalo še v Mariupolu. Tretjina teh je bila vojakov iz enote Azov.<ref>{{Cite news|title=Scores of Ukraine Azovstal Fighters' Bodies Still in Mariupol, Ex-Commander Says|url=https://www.usnews.com/news/world/articles/2022-06-12/scores-of-ukraine-azovstal-fighters-bodies-still-in-mariupol-ex-commander-says|access-date=12 June 2022|quote=“Maksym Zhorin said that under the terms of a recent exchange, around 220 bodies of those killed in Azovstal had already been sent to Kyiv but "just as many bodies still remain in Mariupol".}}</ref> Pozneje je bilo vrnjenih še 145 trupel ubitih v Mariupolu.<ref>{{Cite web|title=Ukraine returns 64 bodies of fallen Azovstal defenders|url=https://kyivindependent.com/uncategorized/ukraine-returns-64-bodies-of-fallen-azovstal-defenders/|access-date=14 June 2022}}</ref><ref>{{Cite web|title=Ukraine Returns Bodies Of Another 35 Killed Defenders - Intelligence|url=https://ukranews.com/en/news/864305-ukraine-returns-bodies-of-another-35-killed-defenders-intelligence|access-date=21 June 2022}}</ref><ref>{{Cite web|title=17 Ukrainian defenders were released from captivity|url=https://odessa-journal.com/17-ukrainian-defenders-were-released-from-captivity/|access-date=28 June 2022}}</ref>
Ukrajina je trdila, da je 810. mornariška pehotna brigada ruske [[Črnomorska flota|črnomorske flote]] do sredine aprila utrpela 158 izgub, 500 ranjenih in 70 pogrešanih, medtem ko je 126. obalna obrambna brigada črnomorske flote,<ref name="75percent">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/apr/19/russia-ukraine-war-zelenskiy-says-battle-for-donbas-has-begun-dialogue-between-macron-and-putin-stalls-live?page=with:block-625e39558f08790595e28ef7#block-625e39558f08790595e28ef7|title=Russia suffers losses of 75% on Black Sea fleet coastal defence brigade, Ukraine claims|author=|work=The Guardian|date=19 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> enota s približno 2000 vojaki,<ref>{{Cite web|date=2018-01-24|title=С именем Суворова на Знамени|url=http://redstar.ru/index.php/advice/item/20592-s-imenem-suvorova-na-znameni|access-date=2022-06-20|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20180124123753/http://redstar.ru/index.php/advice/item/20592-s-imenem-suvorova-na-znameni|archive-date=24 January 2018|url-status=dead}}</ref> utrpela 75-odstotne izgube.<ref name="75percent" /> Poleg tega je Ukrajina trdila, da je bilo do konca marca ubitih 14 pripadnikov specialnih enot ruskega [[Specnaz GRU|Specnaza GRU]].<ref>{{cite news|url=https://www.thetimes.co.uk/article/a-dozen-elite-russian-soldiers-have-been-killed-by-ukrainians-in-fight-for-mariupol-2mw3rnnxj|title=A dozen elite Russian soldiers have been killed by Ukrainians in fight for Mariupol|author=George Grylls|work=The Times|date=22 March 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref>
Po navedbah Rusije je bilo med obleganjem ujetih približno 3903 ukrajinskih vojakov,{{efn|name=UkrainianPOW}} medtem ko je Ukrajina potrdila, da je bilo več kot 3500 vojakov z dodatnim bataljonom ujetih.<ref name="UkrainianPOW" /> 8. junija je bilo iz DLR v Rusijo premeščenih več kot 1000 vojnih ujetnikov.<ref>{{Cite news|last=Moscow|first=Isabel Coles in Kyiv, Ukraine and Ann M. Simmons in|date=2022-06-08|title=Russia Takes Captured Ukrainian Fighters From Mariupol to Its Territory|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/russia-takes-captured-ukrainian-fighters-from-mariupol-to-its-territory-11654686870|access-date=2022-06-16|issn=0099-9660}}</ref>
=== Civilne žrtve ===
{{See also|Žrtve rusko-ukrajinske vojne#Ruska invazija na Ukrajino (2022)}}
Namestnik župana Mariupola Sergij Orlov je 9. marca izjavil, da je bilo od začetka ruske invazije v mestu ubitih najmanj 1.170 civilistov, mrtve pa so pokopavali v množičnih grobovih.<ref>{{cite web|date=9 March 2022|title=Ukraine says 1,170 civilians have been killed in Mariupol since Russian invasion|url=https://www.reuters.com/world/ukraine-says-1170-civilians-have-been-killed-mariupol-since-russian-invasion-2022-03-09/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310092452/https://www.reuters.com/world/ukraine-says-1170-civilians-have-been-killed-mariupol-since-russian-invasion-2022-03-09/|archive-date=10 March 2022|access-date=18 March 2022|work=[[Reuters]]}}</ref> 11. marca je mestni svet izjavil, da je bilo med obleganjem ubitih najmanj 1582 civilistov, s čimer se je to število do 13. marca povečalo na 2187.<ref name=":0">{{cite web|date=11 March 2022|title=Ukraine's Mariupol says 1,582 civilians killed by Russian shelling and blockade|url=https://www.reuters.com/world/ukraines-mariupol-says-1582-civilians-killed-by-russian-shelling-blockade-2022-03-11/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220311182007/https://www.reuters.com/world/ukraines-mariupol-says-1582-civilians-killed-by-russian-shelling-blockade-2022-03-11/|archive-date=11 March 2022|access-date=11 March 2022|website=[[Reuters]]}}</ref><ref>{{cite web|last1=Asrar|first1=Nadim|last2=Uras|first2=Umut|last3=Marsi|first3=Federica|date=12 March 2022|title=Ukraine latest updates: 2,187 residents killed in Mariupol|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/12/russia-ukraine-war-alarm-grows-over-mariupol-liveblog|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314202405/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/12/russia-ukraine-war-alarm-grows-over-mariupol-liveblog|archive-date=14 March 2022|access-date=14 March 2022|website=www.aljazeera.com}}</ref> 14. marca je [[Oleksij Arestovič]], svetovalec ukrajinskega predsednika [[Volodimir Zelenski|Volodimirja Zelenskega]], izjavil, da je bilo v obleganju Mariupola ubitih več kot 2500 civilistov.<ref>{{Cite news|date=14 March 2022|title=Over 2,500 Mariupol residents killed so far in war – Ukrainian presidential advisor|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/over-2500-mariupol-residents-killed-so-far-war-ukrainian-presidential-advisor-2022-03-14/|url-status=live|access-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314145322/https://www.reuters.com/world/europe/over-2500-mariupol-residents-killed-so-far-war-ukrainian-presidential-advisor-2022-03-14/|archive-date=14 March 2022}}</ref> Vendar je mestni svet pozneje pojasnil, da je umrlo 2357 civilistov.<ref name=":4">{{Cite news|date=15 March 2022|title=Russian forces shoot at civilians in Hostomel|work=India Today|url=https://www.indiatoday.in/world/russia-ukraine-war/story/russian-forces-shoot-at-civilians-in-hostomel-1925524-2022-03-15|url-status=live|access-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315074954/https://www.indiatoday.in/world/russia-ukraine-war/story/russian-forces-shoot-at-civilians-in-hostomel-1925524-2022-03-15|archive-date=15 March 2022}}</ref>
Pjotr Andrjuščenko, svetovalec mestne vlade, pa je izjavil, da je bilo štetje sveta netočno in ocenil, da bi lahko skupno število ubitih civilistov doseglo 20.000. ''[[The New York Times]]'' je poročal, da so se uradniki v mestu trudili ugotoviti, koliko civilistov je umrlo ali izginilo med obleganjem. Videoposnetki, objavljeni na Telegramu, so pokazali, da so bili prebivalci soseske Čerjomuški prisiljeni pokopati trupla na dvorišču, drugi pa so morali poštno zgradbo spremeniti v improvizirano mrtvašnico in jo napolniti s trupli.<ref>{{cite news|last1=Santora|first1=Marc|last2=Hopkins|first2=Valerie|date=15 March 2022|title=Officials in Mariupol struggle to account for the dead.|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/03/15/world/europe/mariupol-death-toll-ukraine.html|url-status=live|access-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315173842/https://www.nytimes.com/2022/03/15/world/europe/mariupol-death-toll-ukraine.html|archive-date=15 March 2022|issn=0362-4331}}</ref>
16. marca je [[Associated Press]] (AP) poročal, da je dokumentiral, da je bilo veliko mrtvih »otrok in mater«, v nasprotju s trditvami ruske vlade, da civilisti niso bili tarče napadov.<ref name="auto4">{{cite news|last1=CHERNOV|first1=MSTYSLAV|last2=MALOLETKA|first2=EVGENIY|last3=HINNANT|first3=LORI|date=16 March 2022|title='Why? Why? Why?' Ukraine's Mariupol descends into despair|language=English|website=ABC News|agency=Associated Press|location=MARIUPOL, Ukraine|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/ukraines-mariupol-descends-despair-83474488|url-status=live|access-date=18 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220317105316/https://abcnews.go.com/International/wireStory/ukraines-mariupol-descends-despair-83474488|archive-date=17 March 2022}}</ref> Poročal je tudi, da so zdravniki v Mariupolu trdili, da zdravijo »10 ranjenih civilistov za vsakega poškodovanega ukrajinskega vojaka.«<ref name="auto4" />
11. aprila je župan Mariupola [[Vadim Bojčenko]] izjavil, da je med ruskim obleganjem Mariupola umrlo več kot 10.000 civilistov.<ref name="10,000 civilians killed" /> 12. aprila so mestne oblasti poročale, da je bilo ubitih do 20.000 civilistov.<ref name="10,000 civilians killed" /> Istega dne je župan mesta poročal, da je bilo ubitih približno 21.000 civilistov.<ref name="21,000 civilians killed" /> 25. maja je svetovalec Vadima Bojčenka dejal, da je bilo v Mariupolu ubitih najmanj 22.000 civilistov.<ref name="22,000 civilians killed">{{cite news|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/834794.html|title=At least 22,000 civilians killed in Mariupol - mayor's adviser|website=Interfax-Ukraine|date=25 May 2022|access-date=27 May 2022}}</ref>
Do sredine junija so [[Združeni narodi]] izjavili, da so potrdili smrt 1348 civilistov, vendar dejali, da je dejansko število žrtev »verjetno na tisoče višje«.<ref name="1300civilians12" /><ref name="1300civilians22" /><ref name="1300civilians32" />
Boji so močno prizadeli grško manjšino v Ukrajini, ki je skoncentrirana v Mariupolu in okolici. Ruske sile so močno prizadele Sartano in Volnovaho, dve mesti v bližini Mariupola, ki imata veliko grškega prebivalstva, in ju skoraj popolnoma uničili.<ref>{{cite news|date=14 March 2022|title=President of the Federation of Greek Associations of Ukraine cries for help|publisher=Neos Kosmos|url=https://neoskosmos.com/en/2022/03/14/news/world/president-of-the-federation-of-greek-associations-of-ukraine-cries-for-help/|access-date=13 June 2022}}</ref> Po besedah vodje lokalne grške organizacije so borci polka Azov, ki je branil Mariupol, med samim obleganjem obravnavali civiliste kot talce in plenili njihovo premoženje.<ref>{{cite news|date=11 June 2022|title=Τα τάγματα του Αζόφ μας χρησιμοποιούσαν ως ομήρους!|publisher=Estia|url=https://www.estianews.gr/kentriko-thema/ta-tagmata-to%e1%bf%a6-%e1%bc%80zof-m%e1%be%b6s-chrisimopoio%e1%bf%a6san-%e1%bd%a1s-%e1%bd%81mirous/|access-date=13 June 2022}}</ref>
== Humanitarno stanje ==
[[Slika:Russian_bombing_of_Mariupol_(03).jpg|sličica|Obstreljena stanovanjska hiša med 24-urnimi napadi, 3. marec 2022]]
6. marca je Petro Andrjuščenko, svetovalec župana Mariupola, poročal, da ljudje »pijejo iz luž na ulicah« zaradi izgube tekoče vode v mestu, ki je nastala zaradi večdnevnega ruskega obstreljevanja in bombnih napadov. Navedel je tudi, da ni toplote, elektrike in telefonske povezave.<ref>{{cite web|last=Vega|first=María R. Sahuquillo, Luis de|date=6 March 2022|title=Russian forces exert stranglehold on Mariupol after failure of ceasefire|url=https://english.elpais.com/international/2022-03-06/russian-forces-exert-stranglehold-on-mariupol-after-failure-of-ceasefire.html|access-date=10 March 2022|website=EL PAÍS English Edition|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309043822/https://english.elpais.com/international/2022-03-06/russian-forces-exert-stranglehold-on-mariupol-after-failure-of-ceasefire.html|url-status=live}}</ref> Po navedbah ameriških uradnikov se civilisti niso mogli evakuirati iz mesta zaradi ponavljajočih se kršitev prekinitve ognja, napadov na dogovorjene evakuacijske koridorje in neposrednih napadov na civiliste, ki so se poskušali evakuirati.<ref name=":2">{{cite web|url=https://www.cnbc.com/2022/03/07/russia-ukraine-war-us-collecting-evidence-of-possible-war-crimes-nbc-reports.html|title=U.S. is collecting evidence of possible Russian war crimes in Ukraine|last=Mangan|first=Dan|date=7 March 2022|website=cnbc.com|publisher=CNBC|access-date=7 March 2022|quote=|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309131213/https://www.cnbc.com/2022/03/07/russia-ukraine-war-us-collecting-evidence-of-possible-war-crimes-nbc-reports.html|url-status=live}}</ref>
14. marca je drugi tiskovni predstavnik ICRC objavil, da se »stotisoče« ljudi v mestu »sooča s skrajnim ali popolnim pomanjkanjem osnovnih potreb, kot so hrana, voda in zdravila.«<ref>{{cite news|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-live-updates-e4ccdd9cf82e868ad8854f6f97cadb27|title=Live updates: Zelenskyy vows to keep negotiating with Russia. The latest developments on the Russia-Ukraine war: (Section titled "Geneva" NOTE there are two sections with the same name— "Geneva" SEE THE FIRST)|author=<!--Not stated-->|date=14 March 2022|website=Apneas.com|agency=Associated Press|access-date=14 March 2022|quote=|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314012106/https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-live-updates-e4ccdd9cf82e868ad8854f6f97cadb27|url-status=live}}</ref> 15. marca je podpredsednica ukrajinske vlade [[Irina Vereščuk]] obtožila ruske sile, da so vzele okoli 400 civilistov za talce, potem ko so zavzele bolnišnico v mestu.<ref>{{cite news|url=https://www.aa.com.tr/en/russia-ukraine-war/russians-holding-400-hostage-at-captured-mariupol-hospital-ukraine-deputy-premier/2536970|title=Russians holding 400 hostage at captured Mariupol hospital: Ukraine deputy premier|author=Ruslan Rehimov|work=Anadolu Agency|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316124315/https://www.aa.com.tr/en/russia-ukraine-war/russians-holding-400-hostage-at-captured-mariupol-hospital-ukraine-deputy-premier/2536970|url-status=live}}</ref> Ukrajinski uradniki so ruske sile obtožili, da so 16. marca streljale na evakuacijski konvoj in ranile pet civilistov.<ref name=":Tondo">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/16/mariupol-ukraine-russia-seized-hospital|title=Ukrainian officials accuse Russia of shelling civilians fleeing Mariupol|author1=Lorenzo Tondo|author2=Isobel Kosiw|work=The Guardian|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316140326/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/16/mariupol-ukraine-russia-seized-hospital|url-status=live}}</ref> 18. marca so ukrajinski uradniki izjavili, da se več kot 350.000 ljudi skriva med obleganjem Mariupola, še vedno pa nimajo dostopa do hrane ali vode.<ref name="auto8">{{cite web|last1=Patel-Carstairs|first1=Sunita|title=Ukraine war: Videos show apocalyptic destruction in Mariupol as Russia says it is 'tightening its encirclement'|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-videos-show-apocalyptic-destruction-in-mariupol-as-russia-says-it-is-tightening-the-noose-12569115|website=Sky News|publisher=Sky New|access-date=20 March 2022|date=18 March 2022|archive-date=20 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220320201000/https://news.sky.com/story/ukraine-war-videos-show-apocalyptic-destruction-in-mariupol-as-russia-says-it-is-tightening-the-noose-12569115|url-status=live}}</ref>
CNN je 21. marca poročal, da je uradnik v Mariupolu dejal, da se ljudje zaradi nenehnega bombardiranja in granatiranja bojijo zapustiti svoja podzemna zatočišča, tudi da bi dobili hrano in vodo, kar pomeni, da poskušajo manj piti in jesti.<ref name="auto92" /> CNN je 22. marca poročal, da je ruska vojska zaplenila 11 avtobusov, ki so bili namenjeni v mesto, da bi evakuirali civiliste.<ref name="cnn.com">{{cite news|last1=Carey|first1=Andrew|last2=Presniakova|first2=Yulia|last3=Atay Alam|first3=Hande|title=Russian forces stole buses driving to rescue people from Mariupol, Ukraine says|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-22-22/h_8b97ee680fd4597051590dde80945ce2|website=CNN World|publisher=CNN|access-date=25 March 2022|language=en|date=22 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324200036/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-22-22/h_8b97ee680fd4597051590dde80945ce2|url-status=live}}</ref> Fox News je pozneje poročal, da so bili vsaj nekateri zaplenjeni avtobusi napolnjeni s humanitarnimi zalogami. Poročali so tudi, da je bilo aretiranih 15 humanitarnih delavcev v avtobusih, ki so poskušali prenesti hrano v Mariupol.<ref>{{cite news|last1=Beals|first1=Monique|title=Ukraine: Russia seized rescue workers trying to deliver food to Mariupol|url=https://thehill.com/policy/international/599329-ukraine-russia-seized-rescue-workers-trying-to-deliver-food-to-mariupol|newspaper=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]|publisher=NEXSTAR MEDIA INC.|access-date=29 March 2022|language=en|date=23 March 2022}}</ref> CNN je tudi poročal, da so bili do tega datuma neuspešni vsi poskusi, da bi v Mariupol pripeljali prazne avtobuse za evakuacijo civilistov.<ref name="cnn.com" /> 23. marca je ukrajinski predsednik Zelenski objavil, da 100.000 civilistov še vedno ne more priti iz Mariupola in da so ujeti v »nečloveških razmerah« brez hrane, tekoče vode ali zdravil.<ref>{{cite web|title=Zelensky says 100,000 still trapped in Mariupol, facing 'inhumane conditions'|url=https://www.france24.com/en/europe/20220322-live-zelensky-ready-to-discuss-status-of-crimea-and-self-declared-donbas-republics-with-putin|website=France 24|publisher=France 24|access-date=25 March 2022|language=en|date=22 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324222944/https://www.france24.com/en/europe/20220322-live-zelensky-ready-to-discuss-status-of-crimea-and-self-declared-donbas-republics-with-putin|url-status=live}}</ref><ref name="cnn.com" />
1. aprila je reševalno prizadevanje ZN za prevoz več sto preživelih civilistov iz Mariupola s 50 avtobusi spodletelo.<ref name="auto11">{{cite web|date=1 April 2022|title=Ukraine: No 'plan B' for evacuation of shattered Mariupol, say humanitarians, as Friday attempt fails|url=https://news.un.org/en/story/2022/04/1115282|website=UN News}}</ref>
Končno je ICRC poročal, da je pomagal olajšati varno evakuacijo več kot 10.000 civilistov iz Mariupola in [[Sumi|Sumija]].<ref name="icrcnewsroom-20220508">{{cite web|url=https://www.icrcnewsroom.org/story/en/2010/ukraine-more-than-170-civilians-evacuated-from-azovstal-and-mariupol-area-in-third-safe-passage-operation|title=Ukraine: More than 170 civilians evacuated from Azovstal and Mariupol area in third safe passage operation|website=International Committee of the Red Cross|date=8 May 2022|access-date=21 May 2022}}</ref>
== Vojni zločinih ruskih sil ==
{{See also|Vojni zločini med rusko invazijo na Ukrajino (2022)}}
Ruske sile so med obleganjem zagrešile številne vojne zločine. Nekateri mediji so zločine, ki so se zgodili, opisali kot najhujše v 21. stoletju.<ref>{{Cite web|date=2022-05-25|title=Putin's Mariupol Massacre is one of the 21st century's worst war crimes|url=https://www.atlanticcouncil.org/blogs/ukrainealert/putins-mariupol-massacre-is-one-the-worst-war-crimes-of-the-21st-century/|access-date=2022-06-27|website=Atlantic Council|language=en-US}}</ref>
Ukrajinske oblasti so 25. marca ruskega generalpolkovnika<ref name=":7">{{Cite news|last=Cowburn|first=Ashley|date=31 March 2022|title=Russian general dubbed ‘butcher of Mariupol’ among new list of sanctions announced by Liz Truss|work=[[The Independent]]|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/liz-truss-sanctions-russia-putin-ukraine-b2048049.html|access-date=21 July 2022}}</ref> Mihajla Mizinceva obtožile, da je ukazal bombardirati mariupolsko otroško in porodnišnico ter mestno gledališče, kjer se je zateklo 1200 civilistov.<ref name="Mizintsev2" /> Zahodni in ukrajinski viri so Mizinceva zaradi njegove domnevne vloge pri obleganju poimenovali »mesar Mariupola«,<ref name="Mizintsev" /><ref name="Mizintsev2" /><ref name=":8">{{Cite news|last=Brown|first=Lee|date=24 March 2022|title=Russian ‘Butcher of Mariupol’ blamed for worst Ukraine war atrocities|work=[[New York Post]]|url=https://nypost.com/2022/03/24/butcher-of-mariupol-blamed-for-worst-russia-ukraine-atrocities/|access-date=21 July 2022}}</ref> Združeno kraljestvo pa ga je sankcioniralo.<ref name=":7" /> Obtožen, da je osebno vodil vojne zločine med obleganjem, je Mizincev ukrajinske enote obtožil, da so ustvarile »strašno človeško katastrofo«, in nadalje trdil, da bo omogočil varen izhod ukrajinskih civilistov iz Mariupola. Trditve Mizinceva je podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk zavrnila kot »manipulacijo«.<ref name=":8" />
=== Streljanje evakuacijskih kontrolnih točk ===
Veleposlanik ZDA pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi Michael Carpenter je 7. marca dva incidenta, ki sta se zgodila v Mariupolu 5. in 6. marca, označil za vojna zločina. Navedel je, da so ruske sile na oba datuma bombardirale dogovorjene evakuacijske koridorje, medtem ko so jih civilisti poskušali uporabiti.<ref name=":22" />
=== Bombardiranje porodnišnice in otroške bolnišnice ===
{{See also|Letalski napad na bolnišnico v Mariupolu|Ženske v ruski invaziji na Ukrajino (2022)}}
[[Slika:Наслідки_обстрілу_дитячої_лікарні_та_пологового_будинку_в_Маріуполі,_9_березня_2022_року.jpg|sličica|Posledice bombnega napada na otroško bolnišnico in porodnišnico v Mariupolu, 9. marec 2022]]
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 9. marca po tem, ko sta bili v zračnem napadu poškodovani porodnišnica in otroška bolnišnica, tvitnil, da je bil napad »grozodejstvo«, skupaj z videoposnetkom ruševin stavbe.<ref>{{cite web|last=Balevic|first=Katie|title=Zelenskyy accuses Russian troops of 'direct strike' that wrecked a Mariupol maternity hospital, pleads to 'close the sky right now'|url=https://www.businessinsider.com/zelenskyy-condemns-russia-direct-strike-at-mariupol-maternity-hospital-2022-3|access-date=9 March 2022|website=Business Insider|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310014827/https://www.businessinsider.com/zelenskyy-condemns-russia-direct-strike-at-mariupol-maternity-hospital-2022-3|url-status=live}}</ref> Bolnišnica je bila uničena.<ref>{{cite web|title=Ukraine war: Aftermath of Mariupol hospital shelling|url=https://news.sky.com/video/ukraine-war-aftermath-of-mariupol-hospital-shelling-12561770|access-date=9 March 2022|website=[[Sky News]]|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310014831/https://news.sky.com/video/ukraine-war-aftermath-of-mariupol-hospital-shelling-12561770|url-status=live}}</ref> Ubiti so bili trije ljudje, vključno z mladim dekletom, najmanj 16 pa jih je bilo ranjenih; oblasti so izjavile, da je veliko več pacientov in bolnišničnega osebja pokopanih pod ruševinami eksplozije.<ref>{{cite news|title=EU condemns Russian bombing of Mariupol maternity hospital as a 'war crime'|url=https://www.timesofisrael.com/eu-condemns-russian-bombing-of-mariupol-maternity-hospital-as-a-war-crime/|author=AFP|work=Times of Israel|date=10 March 2022|access-date=11 March 2022|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313064733/https://www.timesofisrael.com/eu-condemns-russian-bombing-of-mariupol-maternity-hospital-as-a-war-crime/|url-status=live}}</ref>
Ruski zunanji minister [[Sergej Lavrov]] je dejal, da je bila stavba prej porodnišnica, Rusija pa jo je bombardirala, ker jo je takrat zasedel polk Azov.<ref>{{cite news|last1=Osborne|first1=Samuel|title=Ukraine war: Russia says claim it bombed children's hospital is 'fake news'|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-russia-says-claim-it-bombed-childrens-hospital-is-fake-news-12562107|work=Sky News|date=10 March 2022|access-date=10 March 2022|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310095339/https://news.sky.com/story/ukraine-war-russia-says-claim-it-bombed-childrens-hospital-is-fake-news-12562107|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|title=Что заявили главы МИД России и Украины после переговоров. Главное|url=https://meduza.io/live/2022/03/10/voyna|work=Meduza|date=10 March 2022|language=ru|access-date=10 March 2022|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310101928/https://meduza.io/live/2022/03/10/voyna|url-status=live}}</ref>
Kasneje istega dne je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva [[Marija Zaharova]] zavrnila bombni napad na bolnišnico kot »informacijski terorizem«, tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva [[Igor Konašenkov]] pa je bombni napad označil za zrežiran.<ref>{{cite news|last=Trevelyan|first=Mark|date=10 March 2022|title=Russia shifts stance on hospital bombing that sparked world outrage|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-claim-that-it-bombed-childrens-hospital-are-fake-news-2022-03-10/|access-date=10 March 2022|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310184532/https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-claim-that-it-bombed-childrens-hospital-are-fake-news-2022-03-10/|url-status=live}}</ref>
10. marca popoldne je rusko veleposlaništvo v Združenem kraljestvu na Twitterju sporočilo, da sta dve poškodovani nosečnici, ki so ju po napadu evakuirali, igrali igralki z »realističnim make-upom«, da je porodnišnico zasedel polk Azov in da v njej ni bilo žensk ali otrok, saj objekt »ni v obratovanju«.<ref name=":3">{{cite web|title='Ukrainian propaganda': Russia says pic of pregnant woman in hospital attack is 'fake'|url=https://www.lbc.co.uk/news/russian-embassy-claim-injured-pregnant-woman-fake/|access-date=10 March 2022|website=LBC|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310165148/https://www.lbc.co.uk/news/russian-embassy-claim-injured-pregnant-woman-fake/|url-status=live}}</ref> Twitter je tvit kasneje odstranil, ker je kršil njegova pravila o [[Dezinformacija|dezinformacijah]].<ref name=":3" /> [[Dmitrij Peskov]], tiskovni predstavnik ruskega predsednika, je kmalu po eksploziji izjavil, da bo ruska vlada incident preiskala.
Obtožbe s strani Rusije so se nato v Rusiji začele pojavljati na spletu, tudi na ruskem družbenem omrežju Telegram, ki ima več sto tisoč sledilcev.<ref name="auto2">{{cite web|last1=Macaluso|first1=Nora|title=Social Media Posts Misrepresent Victims of Hospital Bombed in Mariupol|url=https://www.factcheck.org/2022/03/social-media-posts-misrepresent-victims-of-hospital-bombed-in-mariupol/|website=FactCheck.org|publisher=Annenberg Public Policy Center of the University of Pennsylvania|access-date=20 March 2022|date=16 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323043635/https://www.factcheck.org/2022/03/social-media-posts-misrepresent-victims-of-hospital-bombed-in-mariupol/|url-status=live}}</ref> Twitter je nato umaknil objave veleposlaništva.<ref name="auto2" />
Nosečnico, ki so jo posneli, ko so jo na nosilih odnesli ranjeno (Rusija jo je obtožila, da je igralka), so premestili v drugo bolnišnico, nato pa je 13. marca umrla, saj se je njen otrok rodil mrtev. V bombnem napadu je utrpela številne poškodbe, med drugim je imela zdrobljeno medenico in odtrgan kolk, zaradi česar se je njen otrok rodil mrtev.<ref name="auto1">{{cite news|date=14 March 2022|title=Ukraine war: Pregnant woman and baby die after hospital shelled|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60734706|access-date=14 March 2022|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314143240/https://www.bbc.com/news/world-europe-60734706|url-status=live}}</ref> Zdravstveni delavci so povedali, da je, ko je videla, da je izgubila otroka, zavpila: »Ubij me zdaj!«<ref name="auto">{{cite web|title=Pregnant woman and baby die after attack on hospital in Mariupol|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/14/mariupol-ukraine-hospital-bombed-woman-baby-die|website=[[The Guardian]]|access-date=20 March 2022|location=The Associated Press in Mariupol, Ukraine|date=14 March 2022|archive-date=22 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322040703/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/14/mariupol-ukraine-hospital-bombed-woman-baby-die|url-status=live}}</ref> Trideset minut pozneje je umrla tudi ona.<ref name="auto" />
Preiskovalni novinarji so ovrgli ruske trditve, da so bili posnetki ponarejeni in da je bila bombardirana bolnišnica uporabljena kot vojaška postojanka.<ref>{{cite news|title=De foto's bij het bombardement op het ziekenhuis in Marioepol zouden volgens de Russen in scène zijn gezet. Wat klopt er van hun bewijzen?|newspaper=[[de Volkskrant]]|access-date=18 March 2022|language=nl|date=17 March 2022|first1=Willem|last1=Feenstra|first2=Pieter|last2=Sabel|first3=Erik|last3=Verwiel|url=https://www.volkskrant.nl/kijkverder/v/2022/op-zoek-naar-de-feiten-in-oorlogstijd~v484352/|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324155551/https://www.volkskrant.nl/kijkverder/v/2022/op-zoek-naar-de-feiten-in-oorlogstijd~v484352/|url-status=live}}</ref> Ruski novinar [[Aleksander Nevzorov]] je bil 22. marca obtožen v skladu z ruskim zakonom o »[[Ruski zakoni o vojni cenzuri (2022)|lažnih informacijah]]«, potem ko je objavil informacije o ruskem obstreljevanju porodnišnice v Mariupolu.<ref>{{cite news|title=Russia: Authorities launch witch-hunt to catch anyone sharing anti-war views|url=https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/03/russia-authorities-launch-witch-hunt-to-catch-anyone-sharing-anti-war-views/|work=Amnesty International|date=30 March 2022}}</ref> Po novem zakonu, sprejetem 4. marca, je lahko obsojen na do 15 let zapora.<ref>{{cite news|title=Top Russian Journalist Defiant in Face of Fake News Investigation|url=https://www.voanews.com/a/top-russian-journalist-defiant-in-face-of-fake-news-investigation-/6497836.html|work=VOA News|date=23 March 2022}}</ref>
=== Bombardiranje regionalnega gledališča ===
{{main|Zračni napad na mariupolsko gledališče}}
[[Slika:Mariupol_Drama_Theatre_Destroyed_1.jpg|sličica|The [[Donetsk Regional Drama Theatre]] was bombed on 16 March]]
16. marca je bilo v zračnem napadu napadeno in v veliki meri uničeno regionalno dramsko gledališče Doneck.<ref name=":Tondo2" /> Mestni svet Mariupola je obtožil Rusijo, da je napadla dramsko gledališče, kamor se je zateklo najmanj sto civilistov.<ref>{{cite news|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-mariupol-theatre-where-hundreds-of-people-sheltering-bombed-by-russian-forces-officials-claim-12567393|title=Ukraine war: Mariupol theatre where 'hundreds of people sheltering' bombed by Russian forces, officials claim|author=Andy Hayes|work=Sky News|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316195527/https://news.sky.com/story/ukraine-war-mariupol-theatre-where-hundreds-of-people-sheltering-bombed-by-russian-forces-officials-claim-12567393|url-status=live}}</ref> [[Human Rights Watch]] je izjavil, da je v gledališču zatočišče poiskalo vsaj 500 civilistov.<ref>{{cite news|url=https://www.reuters.com/world/europe/shells-hit-theatre-sheltering-ukraine-civilians-biden-calls-putin-war-criminal-2022-03-17/|title=Shells hit theatre sheltering Ukraine civilians, Biden calls Putin a war criminal|author1=James Mackenzie|author2=Natalia Zinets|author3=Oleksandr Kozhukhar|work=Reuters|date=17 March 2022|access-date=17 March 2022|archive-date=19 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220319051857/https://www.reuters.com/world/europe/shells-hit-theatre-sheltering-ukraine-civilians-biden-calls-putin-war-criminal-2022-03-17/|url-status=live}}</ref> Sergij Taruta, nekdanji guverner Donecke oblasti, je izjavil, da se je v notranjost zateklo 1300 ljudi.<ref name="Survivors">{{cite news|url=https://edition.cnn.com/2022/03/17/europe/ukraine-mariupol-bombing-theater-russia-intl/index.html|title=Survivors emerge from rubble of Mariupol theater bombed by Russia|author1=Victoria Butenko|author2=Olga Voitovych|author3=Andrew Carey|author4=James Frater|author5=Jeevan Ravindran|work=CNN|date=17 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323225228/https://edition.cnn.com/2022/03/17/europe/ukraine-mariupol-bombing-theater-russia-intl/index.html|url-status=live}}</ref>
Satelitski posnetek, ki ga je 14. marca posnela družba [[Maxar Technologies]], je pokazal, da je bila ruska beseda »otroci« z velikimi belimi črkami napisana na pločniku spredaj in zadaj gledališča, iz česar je bilo jasno razvidno, da so se v njem skrivali civilisti.<ref>{{cite news|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/ukraine-mariupol-theatre-bombed-russia-children-b2037694.html|title=Ukraine theatre hit by airstrike where hundreds were sheltering had 'children' written on pavement in Russian|work=The Independent|date=18 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321071552/https://www.independent.co.uk/news/world/europe/ukraine-mariupol-theatre-bombed-russia-children-b2037694.html|url-status=live}}</ref> Ukrajinski minister za zunanje zadeve [[Dmitro Kuleba]] je trdil, da Rusija »ni mogla ne vedeti, da gre za civilno zaklonišče«. Po navedbah [[Vrhovna rada|Vrhovne rade]]{{clarify|whi exactly? This is the parliaments|date=March 2022}} je bilo zaradi nenehnega obstreljevanja nemogoče začeti reševalne akcije v gledališču.<ref>{{cite news|author=|url=https://www.dw.com/en/ukraine-mariupol-city-council-claims-russia-destroys-crowded-theater-live-updates/a-61140204|title=Ukraine: Mariupol city council claims Russia destroys crowded theater — live updates|language=|website=[[Deutsche Welle]]|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316174736/https://www.dw.com/en/ukraine-mariupol-city-council-claims-russia-destroys-crowded-theater-live-updates/a-61140204|url-status=live}}</ref> Mestni svet je tudi navedel, da so dostop do zavetišča v gledališču ovirale ruševine.<ref>{{cite news|author=|url=https://meduza.io/news/2022/03/16/v-mariupole-raketa-razrushila-zdanie-dramteatra-vlasti-zayavlyayut-chto-sotni-lyudey-ispolzovali-ego-kak-ubezhische|title=В Мариуполе ракета разрушила здание драмтеатра. Власти заявляют, что сотни людей использовали его как убежище|language=ru|website=[[Meduza]]|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316202645/https://meduza.io/news/2022/03/16/v-mariupole-raketa-razrushila-zdanie-dramteatra-vlasti-zayavlyayut-chto-sotni-lyudey-ispolzovali-ego-kak-ubezhische|url-status=live}}</ref> Rusko obrambno ministrstvo je zanikalo napad na stavbo in obtožilo azovski polk, da jo je razstrelil.<ref>{{cite news|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/17/russia-ukraine-war-survivors-emerge-from-bombed-mariupol-theatre|title=Russia-Ukraine war: Survivors emerge from bombed Mariupol theatre|work=The Independent|date=17 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323063211/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/17/russia-ukraine-war-survivors-emerge-from-bombed-mariupol-theatre|url-status=live}}</ref>
Vendar pa je bombno zaklonišče v kleti, v katerem so se skrivali ljudje, po besedah Tarute vzdržalo napad. Preživeli so iz ostankov gledališča začeli prihajati 17. marca.<ref name="Survivors" /> Po navedbah ukrajinskih uradnikov je bilo do 18. marca iz kleti rešenih več kot 130 civilistov, reševalci pa še niso našli smrtnih žrtev. Mestni svet je sporočil, da po prvih podatkih ni nihče umrl, ena oseba pa je bila hudo ranjena.<ref>{{cite news|url=https://www.voanews.com/a/civilians-survive-ukrainian-theater-bombing-search-for-others-continues-/6491719.html|title=130 Rescued in Ukrainian Theater Bombing, Search for Missing Continues|work=Voice of America|date=18 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=19 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220319073605/https://www.voanews.com/a/civilians-survive-ukrainian-theater-bombing-search-for-others-continues-/6491719.html|url-status=live}}</ref>
Associated Press je poročal, da je bilo med zračnim napadom ubitih 600 civilistov,<ref>{{cite web|date=4 May 2022|title=AP evidence points to 600 dead in Mariupol theater airstrike|url=https://apnews.com/article/Russia-ukraine-war-mariupol-theater-c321a196fbd568899841b506afcac7a1|access-date=15 May 2022|website=AP NEWS|language=en}}</ref> kar je dvakrat več od uradne številke, ki jo je navedla ukrajinska vlada.
=== Množično obstreljevanje stanovanjskih naselij ===
[[Slika:War_damages_in_Mariupol,_12_March_2022_(02).jpg|sličica|War damage in Mariupol, 12 March 2022]]
Podžupan Sergej Orlov je 2. marca poročal, da je rusko topništvo obstreljevalo gosto naseljeno sosesko v Mariupolu in jo obstreljevalo skoraj 15 ur. Povedal je, da je bila ena od naseljenih stanovanjskih četrti na levem bregu mesta »skoraj popolnoma uničena«.<ref name="gunter2" />
Satelitske fotografije Mariupola, ki jih je 9. marca zjutraj posnela družba Maxar Technologies, so pokazale »obsežno škodo« na večnadstropnih stanovanjih, stanovanjskih hišah, trgovinah z živili in drugi civilni infrastrukturi. To je bilo ugotovljeno s primerjavo fotografij pred in po bombardiranju.<ref>{{cite web|last=Wall|first=Mike|date=9 March 2022|title=Russia-Ukraine invasion updates / Satellite photos of Mariupol, Ukraine show damage from Russian attacks: Grocery stores, homes and shopping centers have gone up in smoke.|url=https://www.space.com/mariupol-ukraine-damage-satellite-photos|access-date=15 March 2022|website=space.com|publisher=Future US, Inc.|quote=|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313065623/https://www.space.com/mariupol-ukraine-damage-satellite-photos|url-status=live}}</ref> Svet mesta Mariupol je podal izjavo, da je bila škoda v mestu »ogromnac. Ocenil je, da je bilo približno 80 % hiš v mestu močno poškodovanih, od tega jih skoraj 30 % ni bilo mogoče popraviti.<ref>{{cite news|last1=Aloisi|first1=Silvia|title=Shattered dreams|url=https://www.reuters.com/world/europe/fleeing-mariupol-teenagers-tell-destruction-shattered-dreams-2022-03-18/|website=Reuters|date=18 March 2022|agency=Reuters|access-date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323224945/https://www.reuters.com/world/europe/fleeing-mariupol-teenagers-tell-destruction-shattered-dreams-2022-03-18/|url-status=live}}</ref> Reutersov novinar Pavel Klimov je ob poročanju iz Mariupola dejal, da so »povsod naokoli črne lupine« stanovanjskih blokov.<ref>{{cite web|last1=Klimov|first1=Pavel|last2=Popeski|first2=Ron|title=Mariupol, on the front line of Ukraine's war|url=https://www.reuters.com/world/europe/dead-buildings-tower-over-uncollected-corpses-mariupol-front-line-ukraines-war-2022-03-18/|website=Reuters.com|publisher=Reuters|access-date=19 March 2022|location=Mariupol, Ukraine|language=English|date=18 March 2022|archive-date=20 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220320223724/https://www.reuters.com/world/europe/dead-buildings-tower-over-uncollected-corpses-mariupol-front-line-ukraines-war-2022-03-18/|url-status=live}}</ref>
16. marca je [[BBC News]] poročal, da so skoraj stalni ruski napadi spremenili stanovanjske soseske v »pustinjo«.<ref name="auto3">{{cite web|last1=Bachega|first1=Hugo|last2=Popovych|first2=Maksym|title=Ukraine war: Infection and hunger as hundreds hide in Mariupol cellar|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60736845|website=bbc.com|publisher=BBÇ News|access-date=19 March 2022|date=16 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323075950/https://www.bbc.com/news/world-europe-60736845|url-status=live}}</ref> Istega dne je sporočil, da je pridobil posnetke iz brezpilotnega letala, na katerih je razvidna »velika škoda z ognjem in dimom, ki se vali iz stanovanjskih blokov, in črnimi ulicami v ruševinah«.<ref name="auto3" /> Prebivalka mesta je za BBC povedala, da »na območju levega brega ni nobene nedotaknjene stanovanjske stavbe, vse je zgorelo do tal«. Na levem bregu je bilo gosto naseljeno stanovanjsko naselje.<ref name="gunter2" /> Dejala je tudi, da je mestno središče »neprepoznavno«.<ref name="auto3" /> Istega dne je Inštitut za preučevanje vojne (ISW) poročal, da so ruske sile v Mariupolu še naprej izvrševale vojne zločine, med drugim »napadale civilno infrastrukturo«.<ref name="understandingwar.org2">{{cite web|last1=Mason|first1=Clark|last2=Barros|first2=George|last3=Stepanenko|first3=Kateryna|date=16 March 2022|title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 16|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323195647/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16|archive-date=23 March 2022|access-date=19 March 2022|website=ISW – Institute for the Study of War|publisher=ISW – Institute for the Study of War|language=English}}</ref>
Generalpodpolkovnik Jim Hockenhull, vodja obrambne obveščevalne službe Združenega kraljestva (UK), je 18. marca opisal »nadaljevanje napadov na civiliste v Mariupolu«.<ref>{{cite web|last1=Boffey|first1=Daniel|last2=Tondo|first2=Lorenzo|title=Fighting reaches central Mariupol as shelling hinders rescue attempts: Russia claims to be 'tightening noose' around south-eastern port city as thousands still stranded|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/18/russia-missile-lviv-mariupol-ukraine-war|work=The Guardian|access-date=21 March 2022|location=Brussels, Belgium; Lviv, Ukraine|language=English|date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323095031/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/18/russia-missile-lviv-mariupol-ukraine-war|url-status=live}}</ref> Ukrajinske oblasti so navedle, da je v Mariupolu poškodovanih ali uničenih približno 90 % stavb.<ref name="auto82" /> Istega dne je [[Sky News]] iz Združenega kraljestva opisal posnetke, ki prikazujejo »civilna območja, ki so po bombardiranju ostala neprepoznavna«.<ref name="auto82" /> Sky News je citiral tudi Rdeči križ, ki je opisal »apokaliptično uničenje v Mariupolu«.<ref name="auto82" /> 19. marca 2022 je ukrajinski policist v Mariupolu posnel videoposnetek, v katerem je dejal: »Umirajo otroci, starejši ljudje. Mesto je uničeno in izbrisano z obličja zemlje.« Avtentičnost videoposnetka je potrdila agencija Associated Press.<ref>{{cite web|title=Russians push deeper into port city of Mariupol as locals plead for help: "Children, elderly people are dying"|url=https://www.cbsnews.com/news/mariupol-russia-ukraine-war-locals-plead-for-help/|website=CBSNews.com|publisher=CBS News, Associated Press|access-date=19 March 2022|date=19 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323121631/https://www.cbsnews.com/news/mariupol-russia-ukraine-war-locals-plead-for-help/|url-status=live}}</ref>
Vlada Mariupola je 28. marca sporočila, da je bilo med obstreljevanjem poškodovanih 90 % vseh zgradb v Mariupolu, 40 % vseh zgradb v mestu pa je bilo uničenih.<ref>{{cite web|title=Ukraine retakes control of two Russian-occupied towns|url=https://www.jpost.com/international/article-702504|access-date=28 March 2022|website=The Jerusalem Post {{!}} JPost.com|language=en-US}}</ref> V objavljenih statističnih podatkih je tudi navedeno, da je bilo poškodovanih 90 % Mariupolskih bolnišnic ter da je rusko obstreljevanje uničilo 23 šol in 28 vrtcev.<ref>{{cite news|last=Lviv|first=Nathan Hodge, CNN and Julia Presniakova in|title=Mariupol mayor says Ukrainian city 'in the hands of the occupiers'|url=https://www.cnn.com/2022/03/28/europe/mariupol-mayor-ukraine-occupiers-intl/index.html|access-date=28 March 2022|website=CNN|date=28 March 2022}}</ref>
Do 18. aprila so ukrajinski uradniki ocenili, da je bilo v bojih uničenih vsaj 95 % Mariupola, predvsem zaradi ruskih bombnih akcij.<ref name="hasn't surrendered3" />
12. aprila so mestne oblasti poročale, da je bilo ubitih do 20.000 civilistov.<ref name="10,000 civilians killed2">{{cite news|author1=Yuras Karmanau|author2=Adam Schreck|author3=Cara Anna|date=12 April 2022|title=Mariupol mayor says siege has killed more than 10K civilians|work=Associated Press|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-state-of-the-union-address-zelenskyy-biden-kyiv-7cc069b80178629a60f4f2d166348d45|accessdate=12 April 2022}}</ref> Istega dne je župan mesta poročal, da je bilo ubitih približno 21.000 civilistov.<ref name="21,000 civilians killed2">{{cite news|url=https://www.jpost.com/international/article-703925|title=Russia-Ukraine war: 21,000 civilians killed, Mayor of Mariupol estimates|work=The Jerusalem Post|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref>
=== Domnevna uporaba kemičnih orožij ===
Tiskovni predstavnik Donecke ljudske republike [[Eduard Basurin]] je 11. aprila 2022 pozval Rusijo, naj pripelje »kemične sile«, da bi »zakurile krte«, pri čemer je mislil na ukrajinske sile v Azovstalu.<ref>{{Cite news|date=12 April 2022|title=Ukraine War: Report of Mariupol chemical attack sparks US, UK concern|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61077641|access-date=12 April 2022|work=BBC}}</ref> Kasneje istega dne je Azovski polk obtožil ruske sile, da so v Mariupolu uporabile »strupeno snov neznanega izvora« ki je povzročila težave z dihali. Tiskovni predstavnik Pentagona je dejal, da poročila niso potrjena, vendar izražajo zaskrbljenost zaradi morebitne ruske uporabe kemičnih sredstev.<ref>{{cite news|url=https://www.cnbc.com/2022/04/11/pentagon-monitoring-reports-of-possible-russian-chemical-weapons-attack-in-mariupol.html|title=Pentagon monitoring reports of possible Russian chemical weapons attack in Mariupol|author=Christina Wilkie|work=CNBC|date=12 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref><ref name="Boyle 2022">{{cite web|last=Boyle|first=Danny|title=Tuesday morning news briefing: Vladimir Putin 'uses chemical weapons'|website=The Telegraph|date=12 April 2022|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2022/04/12/tuesday-morning-uk-news-briefing-todays-top-headlines-telegraph2/|access-date=10 May 2022|quote=The city's Azov regiment is said to have fallen ill after a "poisonous substance of unknown origin" was reportedly dropped on them from a Russian drone. It came hours after Mariupol's mayor said more than 10,000 civilians have died in the Russian siege of his city and the death toll could surpass 20,000. Britain is increasingly worried that Russia could use white phosphorus munitions, which cause horrific burns.}}</ref><ref name="Hall 2022">{{cite web|last=Hall|first=Sam|title='We are holding back the horde': Mariupol fighters battle on weeks after experts said city would fall|website=The Telegraph|date=11 April 2022|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/04/11/holding-back-horde-mariupol-fighters-battle-weeks-experts-said/|access-date=10 May 2022|quote=the Azov regiment said in a statement on their Telegram channel that Russian forces appeared to have used chemical weapons. “Russian occupation forces used a poisonous substance of unknown origin against Ukrainian military and civilians in the city of Mariupol, which was dropped from an enemy drone. “The victims have respiratory failure … the effects of the unknown substance are being clarified.” The claim could not immediately be verified}}</ref> Kasneje je Ukrajina sporočila, da obtožbe preiskuje. V incidentu so bili ranjeni trije ukrajinski vojaki.<ref>{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61077641|title=Ukraine War: US 'deeply concerned' at report of Mariupol chemical attack|work=BBC News|date=12 April 2022|accessdate=27 April 2022}}</ref>
Po mnenju strokovnjakov je še prezgodaj govoriti o tem, kaj natančno se je zgodilo,<ref>{{cite news|first=Dan|last=Sabbagh|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/12/did-russia-really-use-chemical-weapons-mariupol-ukraine-expert-remain-sceptical|title=Did Russia really use chemical weapons in Ukraine? Experts are sceptical|work=The Guardian|date=12 April 2022|accessdate=19 April 2022|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220419090406/https://www.theguardian.com/world/2022/apr/12/did-russia-really-use-chemical-weapons-mariupol-ukraine-expert-remain-sceptical|archive-date=19 April 2022}}</ref> britanski in ukrajinski uradniki pa so povedali, da sumijo na uporabo [[Strelivo z belim fosforjem|belega fosforja]], ki v mednarodnem pravu običajno ne velja za kemično orožje.<ref name="Boyle 2022" />
== Mediji ==
Od konca februarja do 11. marca sta bila v Mariupolu uslužbenec agencije [[Associated Press]] Mstislav Černov in svobodnjak Evgenij Maloletka, ki sta delala za AP. Bila sta med redkimi novinarji in po podatkih agencije AP edina mednarodna novinarja v Mariupolu v tem obdobju, njune fotografije pa so zahodni mediji na veliko uporabljali za poročanje o obleganju in razmerah v mestu.<ref>{{cite news|last1=Klein|first1=Charlotte|title="This Is Personal for Them": Two Ukrainian AP Journalists Capture the Most Devastating Moments of War|url=https://www.vanityfair.com/news/2022/03/ukrainian-ap-journalists-capture-the-most-devastating-moments-of-war|work=Wanity Fair|date=17 March 2022|access-date=22 March 2022|archive-date=20 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220320004814/http://www.vanityfair.com/news/2022/03/ukrainian-ap-journalists-capture-the-most-devastating-moments-of-war|url-status=live}}</ref> Po besedah Černova sta bila 11. marca v bolnišnici in fotografirala, ko so ju s pomočjo ukrajinskih vojakov evakuirali iz mesta. Iz Mariupola jima je uspelo pobegniti brez poškodb, takrat pa po njegovih besedah v mestu ni bilo več nobenega novinarja.<ref>{{cite news|last1=Chernov|first1=Mstyslav|title=20 Days in Mariupol|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-edf7240a9d990e7e3e32f82ca351dede|work=Associated Press|date=22 March 2022|access-date=22 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324034908/https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-edf7240a9d990e7e3e32f82ca351dede|url-status=live}}</ref>
Pričevanja iz jeklarne [[Azovstal]] so bila na voljo prek sistema satelitskih povezav [[Starlink]].<ref>{{Cite news|last=Schwirtz|first=Michael|date=21 April 2022|title=Inside the Azovstal plant, a Ukrainian sergeant prays for rescue.|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/live/2022/04/21/world/ukraine-russia-war-news|access-date=21 April 2022|issn=0362-4331}}</ref>
Propaganda v državnih ruskih medijih, je invazijo predstavljala kot osvobodilno misijo in ukrajinske vojake obtožila, da so napadli civilne cilje v Mariupolu.<ref>{{cite news|last=Coalson|first=Robert|url=https://www.rferl.org/a/russia-ukraine-war-tv-brainwashing/31776244.html|title='Military Brainwashing': Russian State TV Pulls Out The Stops To Sell Kremlin's Narrative On The War In Ukraine|website=RFE/RL|date=29 March 2022}}</ref><ref>{{cite news|title=Propaganda War Over Mariupol's Destruction Is Only Just Starting|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-04-22/propaganda-war-over-mariupol-s-destruction-is-only-just-starting|work=Bloomberg|date=22 April 2022}}</ref>
''[[The Guardian]]'' je v članku o Mariupolu, objavljenem po ruskem napadu na porodnišnico v Mariupolu, zapisal, da so »celotna naselja, ki so se spremenila v ruševine, napadi na civilne cilje in bombardiranje begunskih izhodnih poti del [[Rusko vojaško posredovanje v sirski državljanski vojni|brutalne sirske kampanje Moskve]]«,<ref name="eghtg">{{cite news|last1=Graham-Harrison|first1=Emma|last2=Dyke|first2=Joe|title=How Russia is using tactics from the Syrian playbook in Ukraine|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/24/how-russia-is-using-tactics-from-the-syrian-playbook-in-ukraine|publisher=Guardian News & Media Limited|date=24 March 2022}}</ref> ''[[Washington Post]]'' pa je pod naslovom »Ruska vojna v Ukrajini temelji na taktiki, ki jo je uporabila v Siriji, pravijo strokovnjaki« posledice za civilno prebivalstvo označil kot »zmanjševanje zalog hrane. Brez elektrike in vode. Ruski tanki na ulicah. Noči so bile prekinjene z obstreljevanjem.« Ukrajinski uradniki so opozorili, da obstaja nevarnost, da ta bitka »postane [[Alepška ofenziva (november-december 2016)|drugi Alep]]«. [[Bele čelade (sirska državljanska vojna)|Sirska civilna obramba]] je dejala: »Želijo izprazniti ta mesta prebivalstva, da bi bilo za Rusijo cenejše prevzeti oblast.« Po nekaterih ocenah naj bi do 31. marca Mariupol zapustilo 75 % prebivalstva.<ref name="wapocp">{{cite news|last=Parker|first=Claire|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/03/31/russia-ukraine-mariupol-siege-aleppo-syria/|title=Russia’s Ukraine war builds on tactics it used in Syria, experts say|date=31 March 2022|publisher=The Washington Post}}</ref>
== Glej tudi ==
* [[Ruska okupacija Hersona]]
* [[Možni izbruh kolere v Mariupolu (2022)]]
== Opombe ==
{{Notelist}}
== References ==
{{reflist|20em}}
== External links ==
* [https://ca.news.yahoo.com/kateryna-dyachenko-11-year-old-gymnast-killed-by-russian-bombardment-of-mariupol-131553694.html Yahoo News UK article about 11 year old Ukrainian gymnast Kateryna Dyachenko who was killed during shelling in Mariupol on 22 March]
* [https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61032786 BBC News video of recently evacuated Mariupol civilians speaking about desperate conditions in the city, endless shelling, mass casualties and people having mental breakdowns under siege, 8 April 2022]
* [https://www.youtube.com/watch?v=CwfyJGdFpSA Video of drone flyover of apartment buildings being bombed in Mariupol. News.com.au, The News Room, March 15 2022]
* [https://www.youtube.com/embed/Z1kG24ndMS4 Video of tanks firing repeatedly on apartment buildings in Mariupol, civilians in hospital, woman crying for dead children. AP News, 12 March 2022.]
* [https://news.sky.com/story/ukraine-war-children-buried-under-rubble-after-russian-airstrike-hit-hospital-in-mariupol-president-zelenskyy-says-12561747 Video of aftermath, including injured pregnant woman being carried, after Russian airstrike on hospital in Mariupol, Ukraine. Sky News, March 9, 2022]
* [https://twitter.com/i/status/150010075323070337 Video posted on Twitter by a Ukrainian soldier in Mariupol – of shelling and damage in the City, 5 March, 2022, 8:27 AM]
* [https://www.channel4.com/news/putin-wants-to-totally-destroy-this-city-says-deputy-mayor-of-mariupol Video, Sergei Orlov, Deputy Mayor of Mariupol, alleges that on 5 March Russian forces targeted and shelled civilian gathering areas where people were preparing to evacuate the city. Channel 4 News, London, UK]
{{Ruska invazija na Ukrajino (2022)}}
[[Kategorija:Bitke leta 2022]]
[[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]]
[[Kategorija:Bitke Ukrajine]]
[[Kategorija:Bitke Rusije]]
sx0j9lwooayt9k8uleffr08roe0psv8
5722608
5722605
2022-07-22T13:32:08Z
GeographieMan
179499
pp ref
wikitext
text/x-wiki
{{Other uses|Bitka za Mariupol (disambiguation){{!}}Bitka za Mariupol}}
{{Infobox military conflict
| conflict = Obleganje Mariupola
| partof = [[Vzhodna ukrajinska ofenziva|vzhodne ukrajinske ofenzive]] in [[Južna ukrajinska ofenziva|južne ukrajinske ofenzive]]<!-- It is with the help of Russian troops coming from Crimea that Mariupol was in the end surrounded and taken --> med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino]]
| image = Mariupol 20220323 005.jpg
| image_size = 300px
| caption = Uničenje v Mariupolu, 16. marec 2022
| date = 24. februar – 20. maj 2022<br />({{Age in years, months, weeks and days|month1=2|day1=24|year1=2022|month2=5|day2=20|year2=2022}})
| place = [[Mariupol]], [[Donecka oblast]], [[Ukrajina]]
| coordinates = {{Koord novi|47.098|N|37.61|E|display=title,inline}}
| result = Ruska zmaga<ref name="NYTimes1">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|title=The Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege.|work=The New York Times|date=16 May 2022}}</ref>
| combatant1 = {{ubl|{{Flag|Rusija}}|{{Flag|Donetsk People's Republic|name=Donecka LR}}}}
| combatant2 = {{Flag|Ukrajina}}
| commander1 = {{flagdeco|Rusija}} [[Mihajl Mizincev]]<ref name="Mizintsev">{{Cite news |last=Taylor |first=Adam |last2=Branigin |first2=William |date=1 April 2022 |title=Russian general dubbed ‘butcher of Mariupol’ is a mystery to experts |work=[[Washington Post]] |url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/04/01/mikhail-mizintsev-butcher-of-mariupol-ukraine-russia/ |access-date=21 July 2022}}</ref><ref name="Mizintsev2">{{cite news |last1=Batchelor |first1=Tom |date=25 March 2022 |title='Butcher of Mariupol' accused of ordering maternity hospital bombing six years after destroying Aleppo |website=[[The Independent]] |url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/butcher-mariupol-mikhail-mizintsev-aleppo-b2044268.html |access-date=30 March 2022}}</ref>
| commander2 = {{flagdeco|Ukrajina}} [[Volodimir Baranjuk]]{{POW}}<ref name="36thleaders">{{cite web|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/05/8/7344802/|title=Russian media claim Ukrainian Marine commander in captivity after leaving Azovmash plant|date=8 May 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://minifeednews.com/latest-news/two-defenders-of-mariupol-became-heroes-of-ukraine/4136/|title=Two defenders of Mariupol became Heroes of Ukraine|date=19 March 2022|access-date=19 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324150938/https://minifeednews.com/latest-news/two-defenders-of-mariupol-became-heroes-of-ukraine/4136/|url-status=live}}</ref><br />{{flagdeco|Ukrajina}} [[Denis Prokopenko]]{{POW}}<ref name="rbc1">{{cite web|url=https://www.rbc.ru/politics/20/05/2022/6287d2e09a7947798d1258b5|title=На "Азовстали" сдался командир батальона "Азов"|work=RBC|language=ru}}</ref><ref name=Major>{{cite AV media |date=7 March 2022 |url=https://www.youtube.com/watch?v=ajKa2X_-Q74 |title=Official appeal of Azov commander, the major Denis Prokopenko, to the world community |publisher=Національний Корпус |via=[[YouTube]] |access-date=19 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220318073121/https://www.youtube.com/watch?v=ajKa2X_-Q74 |archive-date=18 March 2022 |url-status=live}}</ref>
| units1 = {{flagicon|Rusija}}
* [[58. kombinirana armada]]<ref name="warsaw institute">{{cite web|url=https://warsawinstitute.org/russian-invasion-ukraine-battle-mariupol-ukrainian-stalingrad/ |title=Russian Invasion Of Ukraine: The Battle Of Mariupol, Or A Ukrainian Stalingrad |publisher=Warsaw Institute |date=15 March 2022 |accessdate=7 May 2022}}</ref>
* [[150. strelska divizija]]<ref name=":5" />
* [[810. gardna mornariška pehotna brigada]]<ref>{{cite web |last1=Clark |first1=Mason |last2=Barros |first2=George |last3=Stepanenko |first3=Kateryna |title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 16|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16 |website=[[Institute for the Study of War]] |access-date=19 March 2022 |language=English |date=16 March 2022 |archive-date=23 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220323195647/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16 |url-status=live }}</ref>
* [[Kadiroviti|Severni bataljon]]<ref name="yahoo brink">{{cite web|title=Devastated Mariupol teeters on the brink, but Ukrainian troops refuse to abandon the fallen|url=https://uk.news.yahoo.com/devastated-mariupol-teeters-brink-ukrainian-193740652.html |work=Yahoo News|date=28 March 2022|first=Robert|last=Mendick}}</ref>
* [[3. gardna specnaz brigada]]<ref name="warsaw institute"/>
* [[Vojno letalstvo Ruske federacije]]
{{flagicon|Donetsk People's Republic}}
* Mornariška pehota Mariupol-Hingan
* [[Somalski batatljon]]<ref>{{cite news |title=A soldier wearing Nazi imagery was given a medal by a Russia-backed separatist republic for killing Ukrainian 'nationalists' |url=https://sports.yahoo.com/soldier-neo-nazi-symbols-arm-061652919.html |author=Matthew Loh |work=Yahoo |date=6 April 2022 |access-date=11 April 2022}}</ref><ref name="yahoo brink" />
* [[Špartanski batlajon]]<ref name="warsaw institute"/>
* [[Vostoški bataljon (Donbas)|Vostoški bataljon]]<ref name="vostokbattalion">{{cite news|url=https://www.kp.ru/daily/27377/4558736/|title=Александр Ходаковский: Мы в Мариуполь две недели вгрызаемся. А тут приехали чеченцы – красивые, бородатые — чуть колонной на город не пошли|first=Dmitry|last=Steshin|newspaper=[[Komsomolskaya Pravda]]|date=15 March 2022|language=ru}}</ref>
| units2 = {{flagicon|Ukrajina}}
<br />Znotraj Mariupola:<ref name=zelenskyy-20220319/>
* [[36. ločena mornariška brigada]]<ref name=zelenskyy-20220319>{{cite web |url=https://www.president.gov.ua/en/news/zmistovni-peregovori-pro-mir-i-bezpeku-dlya-ukrayini-yedinij-73661 |title=Meaningful talks on peace and security for Ukraine are the only chance for Russia to reduce the damage from its own mistakes |last=Zelenskyy |first=Volodymyr |website=President of Ukraine |date=19 March 2022 |access-date=2 April 2022}}</ref>
* [[Azovški polk]]<ref name=zelenskyy-20220319/><ref name=dw-20220316 />{{efn|name=nationalguard|[[Nacionalna garda Ukrajine]]}}
* {{ill|12. operativna brigada|ru|12-я бригада оперативного назначения НГ (Украина)|uk|12-та бригада оперативного призначення НГ (Україна)}}<ref name=zelenskyy-20220319/>{{efn|name=nationalguard}}
* {{ill|23. ločena brigada za zaščito javnega reda|ru|23-я отдельная бригада охраны общественного порядка (Украина)|uk|23-тя окрема бригада охорони громадського порядку (Україна)}}<ref>{{cite news|url=https://armyinform.com.ua/2022/04/02/dmytro-apuhtin-geroyichno-zagynuv-oboronyayuchy-mariupol/|title=Дмитро Апухтін героїчно загинув, обороняючи Маріуполь|first=Serhiy|last=Kovalenko|newspaper=ArmyInform|date=2 April 2022|language=uk}}</ref>{{efn|name=nationalguard}}
* Policijske in mejne sile<ref name="bateman" /><ref name="rescue500"/>
Ostale vpletene enote:
* [[10. gorska jurišna brigada (Ukrajina)|10. jurišna brigada]]<ref>{{cite web|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414859-russian-invasion-update-ukraine-repels-tank-attack-captures-six-russians-in-mariupol.html|title=Russian invasion update: Ukraine repels tank attack, captures six Russians in Mariupol|website=www.ukrinform.net|date=27 February 2022|accessdate=27 April 2022}}</ref>
* [[56. motorizirana brigada (Ukrajina)|56. motorizirana brigada]]<ref>{{cite web|url=https://observers.france24.com/en/europe/20220330-mariupol-war-images-propaganda-azov-chechen-soldiers|title=In Mariupol, a war of images to prove who controls the city|date=30 March 2022|author=Thomas Eydoux|website=The Observers – France 24|accessdate=27 April 2022}}</ref>
* [[Gruzijska legija (Ukrajina)|Gruzijska legija]]<ref>{{Cite news |last=MacKinnon |first=Mark |date=13 April 2022 |title=Fight for Mariupol not over, commander of foreign legion says, despite Russian claims more than 1,000 Ukrainian marines surrendered |language=en-CA |work=The Globe and Mail |url=https://www.theglobeandmail.com/world/article-russia-ukraine-war-mariupol/ |access-date=8 May 2022}}</ref>
* [[Teritorialne obrambne sile (Ukrajina)|Teritorialne obrambne sile]]<ref name=latimes-20220128>{{cite news |last1=Adler |first1=Nils |last2=King |first2=Laura |title='Everything that needs to be done': Ukraine citizen soldiers prepare for Russia threat |url=https://www.latimes.com/world-nation/story/2022-01-28/ukraine-civilian-defense-force-russia |newspaper=Los Angeles Times |access-date=21 March 2022 |language=English |date=28 January 2022 |quote=Its defenders — both the regular Ukraine army and the irregular forces mustering for battle |archive-date=23 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220323192706/https://www.latimes.com/world-nation/story/2022-01-28/ukraine-civilian-defense-force-russia |url-status=live }}</ref>
* [[Ukrajinska prostovoljna vojska]]<ref name="bateman">{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61089043|title=Ukraine: The critical fight for 'heart of this war' Mariupol|author=Tom Bateman|work=BBC News|date=13 April 2022|quote= "I want to separately address those heroes who are having a very hard time. Those who defend Mariupol. A marine battalion of the 36th marine brigade, Azov special operations detachment, 12th operational brigade of the National Guard of Ukraine. Subdivisions of the State Border Guard Service. Volunteers of the "Right Sector". The 555th military hospital and National Police employees."|accessdate=27 April 2022}}</ref>
* [[Bataljon Šhejha Mansurha]]{{efn|Kasneje zapusti Mariupol, da bi se boril v [[Bitka za Kijev (2022)|bitki za Kijev]].<ref name="mansur1">{{cite news|url=https://nv.ua/ukr/ukraine/politics/batalyon-sheyha-mansura-voyuye-proti-rosiji-interv-yu-nv-iz-komandirom-novini-ukrajini-50231689.html|title=Брат по зброї. Командир чеченських добровольців, який воює за Україну, розповідає про свої три війни з Росією|first=Iryna|last=Krikunenko|newspaper=NV|date=7 April 2022|language=uk}}</ref><ref name="mansur2">{{cite news|url=https://www.mk.ru/politics/2022/04/26/kadyrov-obyavil-nagradu-1-mln-dollarov-za-informaciyu-o-chechenskikh-boevikakh-v-mariupole.html|title=Кадыров объявил награду 1 млн долларов за информацию о чеченских боевиках в Мариуполе|first=Evgeny|last=Gribchatov|newspaper=[[Moskovskij Komsomolets]]|date=26 April 2022|language=ru}}</ref>}}<ref name="mansur1" /><ref name="mansur2" />
| strength1 = 14.000<ref name="auto10">{{cite news |date=21 March 2022 |title=Hundreds of thousands face catastrophe in Mariupol |newspaper=[[The Economist]] |url=https://www.economist.com/europe/2022/03/21/hundreds-of-thousands-face-catastrophe-in-mariupol |url-status=live |url-access=subscription |access-date=21 March 2022 |quote=Ukrainian forces in Mariupol are vastly outnumbered, with 3,500 soldiers facing 14,000 invaders, around a tenth of the total estimated Russian force in the country. |archive-date=24 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220324031525/https://www.economist.com/europe/2022/03/21/hundreds-of-thousands-face-catastrophe-in-mariupol }}</ref>
| strength2 = 3.500<ref name="auto10"/>–8.100<ref>{{Cite web|url=https://fortune.com/2022/04/21/putin-russia-mariupol-ukraine-invasion/|title=Putin says Russia has seized Mariupol, calls off storm of Ukrainian troops|website=Fortune}}</ref><ref>[https://tass.com/defense/1440933 Over 8,000 Ukrainian troops, mercenaries were in Mariupol at time of encirclement — Shoigu]</ref>
| casualties1 = '''Po ukrajinskem poročanju''':<br />~6.000 ubitih<ref name="6000troops">{{cite news|url=https://kyivindependent.com/news-feed/azov-officer-russian-forces-lost-about-6000-troops-in-mariupol/ |title=Azov officer: Russian forces lost about 6,000 troops in Mariupol. |work=The Kyiv Independent|date=14 May 2022|accessdate=14 May 2022}}</ref>
| casualties2 = '''Po ruskem poročanju''':<br />4.200+ ubitih,{{efn|Več kot 4000 domnevno ubitih pred začetkom obleganja Azovstala sredi aprila,<ref name="auto5">{{Cite web|url=https://www.voanews.com/a/russia-says-all-urban-areas-of-mariupol-cleared-of-ukrainian-forces/6532471.html|title=Russia Says All Urban Areas of Mariupol Cleared of Ukrainian Forces|website=VOA}}</ref>, še 152 trupel pa naj bi našli po obleganju Azovstala,<ref>{{Cite web|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61629260?pinned_post_locator=urn:asset:ef37ee8c-5c1f-4169-8a09-25f997cec6d4&pinned_post_asset_id=6295e1cc4259031cb5a25a41|title=Mariupol mayor's aide challenges rebel claim of mass body find|date=31 May 2022|work=BBC News}}</ref> za skupno 4152+ domnevno ubitih (zaokroženo na 4200, kar predstavlja ustrezno stopnjo natančnosti).}}<br />3.903 zajetih{{efn|name=UkrainianPOW|1464 naj bi se predalo pred začetkom obleganja Azovstala sredi aprila,<ref name="auto5"/> še 2439 naj bi se jih predalo po obleganju Azovstala<ref>{{Cite web|url=https://news.yahoo.com/russia-says-remaining-531-azovstal-192141701.html|title=Russia says Azovstal siege is over, shows video of defenders surrendering|website=news.yahoo.com}}</ref> za skupno 3903 zapornikov, ki naj bi bili ujeti.}}<br />'''Po ukrajinskem poročanju''':<br />765+ ubitih,<ref>{{Cite news |title=Ukraine returned the bodies of 46 fallen Ukrainian soldiers, including 21 Azovstal defenders |url=https://babel.ua/en/news/80642-ukraine-returned-the-bodies-of-46-fallen-ukrainian-soldiers-including-21-azovstal-defenders |access-date=28 June 2022}}</ref><br />3.500+ ujetih<ref name="UkrainianPOW">More than 1,000 reported surrendered before the start of the Azovstal siege mid-April,[https://news.yahoo.com/azov-regiment-believes-russian-troops-185949791.html] with another 2,500 surrendering following the Azovstal siege,[https://www.bbc.com/news/world-europe-61711028] for a total of 3,500+ prisoners taken.</ref>
| casualties3 = '''Po podatkih [[Združeni narodi|Združenih narodov]]''':<br />Potrjeno ubitih 1.348 civilistov<br />(pravo število naj bi bilo »na tisoče višje«)<ref name="1300civilians1">{{Cite web|url=https://www.ohchr.org/en/statements/2022/06/high-commissioner-updates-human-rights-council-mariupol-ukraine|title=High Commissioner updates the Human Rights Council on Mariupol, Ukraine|website=OHCHR}}</ref><ref name="1300civilians2">{{Cite web|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-06-17-22/h_44f071da9d6cc467bc1c322ce18aa481|title=UN says more than 1,300 civilians killed in Mariupol — but true toll "likely thousands higher"|first1=Helen|last1=Regan|first2=Hafsa|last2=Khalil|first3=Jack|last3=Guy|first4=Ed|last4=Upright|first5=Elise|last5=Hammond|first6=Adrienne|last6=Vogt|first7=Aditi|last7=Sangal|date=17 June 2022|website=CNN}}</ref><ref name="1300civilians3">{{Cite web|url=https://egyptindependent.com/un-says-more-than-1300-civilians-killed-in-mariupol-but-true-toll-likely-thousands-higher/|title=UN says more than 1,300 civilians killed in Mariupol — but true toll "likely thousands higher"|date=17 June 2022}}</ref><br />'''Po ukrajinskem poročanju''':<br />22.000+ civilistov ubitih<ref name="22,000 civilians killed"/><br />20.000–50.000 deportiranih<ref name="Radio Liberty">{{cite web |title=Mariupol Mayor Cites 'Thousands' Dead, Says 'Complete Evacuation' Needed |url=https://www.rferl.org/a/lviv-attack-humanitarian-corridors/31772646.html |website=Radio Free Europe |publisher=Radio Liberty |access-date=28 March 2022 |date=27 March 2022}}</ref><ref name="Mariupol residents are being forced">{{cite news |last1=Bondarenko |first1=Khrystyna |last2=Watson |first2=Ivan |last3=Stapleton |first3=AnneClaire |last4=Booth |first4=Tom |last5=Alasaar |first5=Alaa |title=Mariupol residents are being forced to go to Russia, city council says |url=https://www.cnn.com/2022/03/19/europe/mariupol-shelter-commander-ukraine-intl/index.html |website=CNN, World |publisher=CNN |access-date=28 March 2022 |language=en |date=19 March 2022}}</ref><ref>{{Cite web |title=Occupying forces have deported more than 50,000 Mariupol residents to Russia and temporarily occupied territories of Donetsk and Luhansk oblasts |url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/06/13/7352251/ |access-date=2022-06-14 |website=Ukrayinska Pravda |language=en}}</ref>
| campaignbox =
}}
'''Obleganje Mariupola''' je bilo obleganje v [[Ukrajina|Ukrajini]] med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino leta 2022]], ko so ruske in separatistične sile [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] obkolile ukrajinske sile v mestu [[Mariupol]]. Obleganje, ki je bilo del [[Vzhodna ukrajinska ofenziva|vzhodne]] in [[Južna ukrajinska ofenziva|južne ukrajinske ofenzive]]<!-- It is with the help of Russian troops coming from Crimea that Mariupol was in the end surrounded and taken --> se je začelo 24. februarja 2022 in končalo 20. maja 2022, ko je Rusija sporočila, da so se preostale ukrajinske sile v Mariupolu vdale,<ref name="531Azovstal">{{cite web|url=https://www.yahoo.com/news/russia-says-remaining-531-azovstal-192141701.html|title=Russia says remaining 531 Azovstal defenders surrender, steelworks siege over|date=20 May 2022}}</ref> potem ko so prejele ukaze, naj prenehajo z bojem.<ref>{{Cite web|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-last-ukrainian-troops-in-mariupol-told-to-stop-defence-of-city-12617385|title=Ukraine war: Last Ukrainian troops in Mariupol told to stop defence of city|website=Sky News}}</ref>
Mariupol se nahaja v ukrajinski [[Donecka oblast|Donecki oblasti]], ki je pod nadzorom separatistične Donecke ljudske republike, ki jo podpira Rusija. Ruske sile so mesto popolnoma obkolile 2. marca, nato pa so nad njim postopoma prevzele nadzor.<ref name="trapped">{{cite web|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/ukraine-mariupol-residents-trapped-russian-assault|title=Ukraine: Mariupol Residents Trapped by Russian Assault – Ukraine|website=ReliefWeb|access-date=9 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309060327/https://reliefweb.int/report/ukraine/ukraine-mariupol-residents-trapped-russian-assault|url-status=live}}</ref> Do 22. aprila so se preostale ukrajinske sile umaknile v [[Železarna in jeklarna Azovstal|železarno in jeklarno Azovstal]], obsežen in zelo dobro branjen industrijski kompleks.<ref name="22 April analysis" /><ref name="rescue500" /><ref name="allurban">{{cite web|url=https://www.voanews.com/a/russia-says-all-urban-areas-of-mariupol-cleared-of-ukrainian-forces/6532471.html|title=Russia Says All Urban Areas of Mariupol Cleared of Ukrainian Forces|website=voanews.com|date=16 April 2022|accessdate=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418204349/https://www.voanews.com/a/russia-says-all-urban-areas-of-mariupol-cleared-of-ukrainian-forces/6532471.html|archive-date=18 April 2022|url-status=live}}</ref>
[[Rdeči križ]] je razmere opisal kot »apokaliptične«, ukrajinske oblasti pa so Rusijo obtožile, da je v mestu povzročila velikansko [[Humanitarna kriza|humanitarno krizo]],<ref>{{cite web |date=9 March 2022 |title=Russia accused of 'holding 400,000 people hostage' in Mariupol |url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/09/ukraine-mariupol-civilians-russia-war |access-date=9 March 2022 |website=the Guardian |archive-date=9 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220309213937/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/09/ukraine-mariupol-civilians-russia-war |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Photos: Mariupol residents suffer as Russian forces lay siege |url=https://www.aljazeera.com/gallery/2022/3/8/photos-residents-suffer-in-besieged-city-of-mariupol-ukraine-russia-war |access-date=9 March 2022 |website=www.aljazeera.com |archive-date=9 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220309090227/https://www.aljazeera.com/gallery/2022/3/8/photos-residents-suffer-in-besieged-city-of-mariupol-ukraine-russia-war |url-status=live }}</ref> pri čemer so poročale, da je bilo v mestu ubitih okoli 22.000 civilistov.<ref>{{Cite web |title=At least 22,000 civilians killed in Mariupol - mayor's adviser |url=https://en.interfax.com.ua/news/general/834794.html |access-date=2022-06-17 |website=Interfax-Ukraine |language=en}}</ref> Ukrajinski uradniki so poleg tega sporočili, da je bilo med spopadi uničenih vsaj 95 % mesta, večinoma zaradi ruskega bombardiranja.<ref name="hasn't surrendered">{{cite news|url=https://www.cnbc.com/2022/04/17/russia-ukraine-live-updates.html|title=Mariupol hasn't surrendered to Russia, PM says; at least 5 dead, 20 injured in Kharkiv attack|author=Holly Ellyatt|work=CNBC|date=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418203018/https://www.cnbc.com/2022/04/17/russia-ukraine-live-updates.html|accessdate=18 April 2022|archive-date=18 April 2022}}</ref> [[Združeni narodi]] so sporočili, da so potrdili smrt 1348 civilistov, vendar so navedli, da je resnično število žrtev verjetno na tisoče višje, in dodali, da je 90 % stanovanjskih stavb v mestu poškodovanih ali uničenih.<ref name="1300civilians1"/><ref name="1300civilians2"/><ref name="1300civilians3"/>
Obleganje se je končalo 16. maja 2022, po tem kar mediji imenujejo »evakuacija« ali »predaja« preostalega vojaškega osebja Azovškega polka iz železarne Azovstal; rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so se Ukrajinci »predali«,<ref>{{Cite news |last1=Hopkins |first1=Valerie |last2=Nechepurenko |first2=Ivan |last3=Santora |first3=Marc |date=2022-05-16 |title=The Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege. |language=en-US |work=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html |access-date=2022-05-17 |issn=0362-4331}}</ref><ref>{{cite web |date=2022-05-17 |title=Hundreds of Ukrainian troops evacuated from Mariupol steelworks after 82-day assault |url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/16/hundreds-of-ukrainian-troops-evacuated-from-azovstal-steelworks-after-82-day-assault |access-date=2022-05-17 |website=the Guardian |language=en}}</ref><ref>{{cite web |title=Минобороны показало кадры сдачи в плен украинских военных с "Азовстали" |url=https://www.rbc.ru/politics/17/05/2022/628387f09a79477b17a88c5c |access-date=2022-05-17 |website=РБК |language=ru}}</ref><ref>{{cite web |title=UPDATE 3-Azovstal siege ends as hundreds of Ukrainian fighters surrender – Reuters witness |url=https://finance.yahoo.com/news/1-russia-says-more-250-093824114.html |access-date=2022-05-18 |website=finance.yahoo.com |language=en-US}}</ref><ref>{{cite web |title=Fate of hundreds of Ukrainian fighters uncertain after surrender |url=https://www.aljazeera.com/news/2022/5/17/russia-says-mariupol-plant-fighters-surrendered-fate-uncertain |access-date=2022-05-18 |website=www.aljazeera.com |language=en}}</ref> beseda, ki se ji Ukrajina izogiba.<ref>{{cite web |date=2022-05-17 |title=Fall of Mariupol appears at hand; fighters leave steel plant |url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-zelenskyy-kyiv-finland-6203a57a7ec5fe2c49c9ccb83f2ca7e0 |access-date=2022-05-18 |website=AP NEWS |language=en}}</ref>
Nekateri zahodni analitiki in novinarji so bitko označila za »[[Pirova zmaga|pirovo]]«<ref>{{Citation |last= |first= |title=Mariupol a 'Pyrrhic victory' for Russia: military analyst |date=2022-05-18 |url=https://www.dw.com/en/mariupol-a-pyrrhic-victory-for-russia-military-analyst/av-61835137 |publisher=Deutsche Welle |language=en-GB |access-date=2022-05-20}}</ref><ref>{{Cite news |last=Spencer |first=Richard |date=2022-05-17 |title=Defiance of Azovstal steelworks defenders ensures Putin wins only a pyrrhic victory |language=en |work=The Times |url=https://www.thetimes.co.uk/article/defiance-of-azovstal-steelworks-defenders-ensures-putin-wins-only-a-pyrrhic-victory-2ddghn8zk |access-date=2022-05-20 |issn=0140-0460}}</ref> ali »simbolično«<ref>{{Cite web |last=Prince |first=Todd |date=2022-05-18 |title=Russia's Capture Of Azovstal: Symbolic Success, 'Pyrrhic' Victory? |url=https://www.rferl.org/a/azovstal-russia-ukraine-captured/31856565.html |access-date=2022-05-20 |website=RadioFreeEurope/RadioLiberty |language=en}}</ref> zmago Rusije, drugi pa so zapisli, da je humanitarni učinek obleganja za Rusijo pomenil »katastrofo ugleda«.<ref name="WaPro518">{{cite news |date=2022-05-18 |title=Ukraine ends Mariupol battle; Azovstal steel plant fighters evacuated… |url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/05/17/azovstal-mariupol-fighters-ukraine-steelworks/ |access-date=2022-05-18 |archive-date=18 May 2022 |archive-url=https://archive.today/20220518073833/https://www.washingtonpost.com/world/2022/05/17/azovstal-mariupol-fighters-ukraine-steelworks/ |newspaper=[[Washington Post]] |url-status=live }}</ref> Izguba mesta pa je pomenila tudi velik poraz za Ukrajino.<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/16/hundreds-of-ukrainian-troops-evacuated-from-azovstal-steelworks-after-82-day-assault|title=Hundreds of Ukrainian troops evacuated from Mariupol steelworks after 82-day assault|work=The Guardian|first=Virginia|last=Harrison|date=17 May 2022|access-date=21 May 2022}}</ref>
== Ozadje ==
{{Main|Bitka za Mariupol (2014)|Ofenziva na Mariupol (september 2014)|Bitka za Širokine}}
[[Mariupol]] je veljal za pomembno strateško mesto in bil zato tarča ruskih sil. Bilo je največje mesto v ukrajinskem delu [[Donecka oblast|Donecke oblasti{{efn|The largest city ''[[de jure]]'' in Donetsk Oblast is [[Donetsk]], which has been ''[[de facto]]'' held by the DPR since 2014.}}]]<ref name=":6">{{cite web|title=Public Opinion Survey of Residents of Ukraine|url=http://www.iri.org/sites/default/files/2017-8-22_ukraine_poll_presentation.pdf|access-date=12 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20170822212837/http://www.iri.org/sites/default/files/2017-8-22_ukraine_poll_presentation.pdf|archive-date=22 August 2017}}</ref> in eno največjih rusko govorečih mest v Ukrajini.<ref name=":6" /> Mariupol je bil pomembno industrijsko središče, med drugim dom železarni [[Železarna in jeklarna Ilič|Ilič]] in [[Železarna in jeklarna Azovstal|Azovstal]], ter največje mesto ob [[Azovsko morje|Azovskem morju]].<ref>{{Cite news|last=Lourie|first=Richard|date=26 October 2018|title=Putin's bridge over troubled waters|work=The Globe and Mail|url=https://www.theglobeandmail.com/opinion/article-putins-bridge-over-troubled-waters/|access-date=12 March 2022|archive-date=19 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190119135649/https://www.theglobeandmail.com/opinion/article-putins-bridge-over-troubled-waters/|url-status=live}}</ref>
Nadzor nad pristaniščem na zahodni obali Azovskega morja je ključnega pomena za ukrajinsko gospodarstvo. Rusiji bi omogočil kopensko pot do [[Krim (polotok)|Krima]] in prehod ruskega pomorskega prometa.<ref>[https://www.mei.edu/publications/russian-dominance-black-sea-sea-azov Russian dominance in the Black Sea: The Sea of Azov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220319120612/https://www.mei.edu/publications/russian-dominance-black-sea-sea-azov|date=19 March 2022}}, ''[[Middle East Institute]]'', Luke Coffey, 25 September 2020. Retrieved 23 March 2022.</ref> Z zavzetjem mesta je Rusija dobila popoln nadzor nad Azovskim morjem.<ref>{{cite web|date=1 March 2022|title=The Azov Sea, symbolic prize of Russia-Ukraine war|url=https://www.france24.com/en/live-news/20220301-the-azov-sea-symbolic-prize-of-russia-ukraine-war|access-date=13 March 2022|website=France 24|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313004603/https://www.france24.com/en/live-news/20220301-the-azov-sea-symbolic-prize-of-russia-ukraine-war|url-status=live}}</ref>
Leta 2014 so po [[Revolucija dostojanstva|revoluciji dostojanstva]] Mariupol zajeli [[Proruski nemiri v Ukrajini (2014)|proruski protesti proti novi vladi]]. V začetku maja so napetosti prerasle v [[Donbaška vojna|vojno v Donbasu]], med nemiri pa so [[Milica (paravojaštvo)|miličniki]] separatistične rusko podprte [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] (DLR) prevzeli nadzor nad mestom in med prvo [[Bitka za Mariupol (2014)|bitko za Mariupol]] prisilili ukrajinsko vojsko, da ga je zapustila.<ref>{{cite web|title=Ukraine: Security forces abandon Mariupol ahead of referendum|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/10822396/Ukraine-Security-forces-abandon-Mariupol-ahead-of-referendum.html|first=David|last=Blair|work=[[The Daily Telegraph]]|date=10 May 2014|access-date=12 March 2022|archive-date=19 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220219214326/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/10822396/Ukraine-Security-forces-abandon-Mariupol-ahead-of-referendum.html|url-status=live}}</ref> Naslednji mesec so ukrajinske sile v ofenzivi ponovno zavzele mesto.<ref>{{Cite news|date=2014-06-13|title=Ukraine crisis: Kiev forces win back Mariupol|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-27829773|access-date=2022-05-19}}</ref> Avgusta so DLR in ruske enote [[Bitka za Novoazovsk|zavzele vas Novoazovsk]], 45 km vzhodno od Mariupola blizu rusko-ukrajinske meje.<ref>{{cite web|date=2014-08-28|title=Russia opens 3rd front with a new offensive: Ukrainian, Western officials|website=[[CNBC]]|url=http://www.cnbc.com/id/101951821|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140828041143/http://www.cnbc.com/id/101951821|archivedate=2014-08-28|access-date=2022-05-19}}</ref> Po zavzetju mesta in obnovitvi sil je DLR septembra v [[Ofenziva na Mariupol (september 2014)|drugi bitki za Mariupol]] ponovno poskušala zavzeti mesto. Spopadi so dosegli vzhodno obrobje, vendar so bili separatisti na koncu odbiti.<ref>{{cite web|title=Ukraine fighting subsides after ceasefire agreement|url=https://www.irishtimes.com/news/world/europe/ukraine-fighting-subsides-after-ceasefire-agreement-1.1918977|access-date=2022-05-19|website=The Irish Times|language=en}}</ref> Oktobra je takratni predsednik vlade DLR [[Aleksander Zaharčenko]] obljubil, da bo mesto ponovno zavzel.<ref>{{cite web|title=Ukraine rebels end ceasefire before polls|url=https://www.aljazeera.com/news/2014/10/23/ukraine-rebels-end-ceasefire-before-polls|access-date=13 April 2022|website=www.aljazeera.com|language=en}}</ref> Januarja 2015 je bil Mariupol [[Raketni napad na Mariupol (januar 2015)|množično bombardiran z raketami]]. V strahu pred prihodnjo tretjo ofenzivo na Mariupol so ukrajinske sile februarja nepričakovano [[Bitka za Širokine|napadle Širokine]], vas 11 km vzhodno od Mariupola, s ciljem pregnati separatistične sile z območja mesta in vzpostaviti varovalni pas zunaj ozemlja DLR.<ref>{{Cite news|date=10 February 2015|title=Ukrainian forces launch offensive near Mariupol, east Ukraine: Kiev|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-military-idUSKBN0LE0SF20150210|access-date=24 April 2022}}</ref><ref>{{cite web|date=10 February 2015|title=Ukraine's Azov regiment claims to have launched offensive on Novoazovsk – Feb. 10, 2015|url=https://www.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/ukraines-azov-regiment-claims-to-have-launched-offensive-on-novoazovsk-380117.html|access-date=24 April 2022|website=KyivPost}}</ref> Separatisti so se štiri mesece pozneje umaknili iz Širokine.<ref>{{cite web|title=Ukraine Rebels Leave Front Towns|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-rebels-withdraw-shyrokyne/27108640.html|access-date=24 April 2022|website=RadioFreeEurope/RadioLiberty|language=en}}</ref> Konflikt je bil zamrznjen, ko je bil leta 2015 podpisan sporazum o prekinitvi ognja [[Minsk II.|Minsk II]].<ref>{{cite news|date=13 June 2014|title=Ukraine crisis: Kiev forces win back Mariupol|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-27829773|access-date=12 March 2022|archive-date=21 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220221200337/https://www.bbc.com/news/world-europe-27829773|url-status=live}}</ref>
Ena od skupin, ki je najbolj pripomogla k ponovni osvojitvi in poznejši obrambi Mariupola, je bil [[bataljon Azov]], ukrajinska prostovoljna milica, sporna zaradi svojih odkrito [[Neonacizem|neonacističnih]] in [[Ultranacionalizem|ultranacionalističnih]] pripadnikov.<ref>{{Cite news|last=Pancevski|first=Bojan|title=Kiev lets loose Men in Black|language=en|newspaper=[[The Times]]|url=https://www.thetimes.co.uk/article/kiev-lets-loose-men-in-black-qm85k6jhlbj|access-date=12 March 2022|issn=0140-0460}}</ref><ref>{{cite web|date=5 July 2018|title=Ukraine crisis: the neo-Nazi brigade fighting pro-Russian separatists – Telegraph|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/11025137/Ukraine-crisis-the-neo-Nazi-brigade-fighting-pro-Russian-separatists.html|access-date=24 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20180705220331/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/11025137/Ukraine-crisis-the-neo-Nazi-brigade-fighting-pro-Russian-separatists.html|archive-date=5 July 2018}}</ref><ref>{{cite web|date=10 September 2014|title=Azov fighters are Ukraine's greatest weapon and may be its greatest threat|url=http://www.theguardian.com/world/2014/sep/10/azov-far-right-fighters-ukraine-neo-nazis|access-date=24 April 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Novembra 2014 je bil Azov vključen v [[Nacionalna garda Ukrajine|ukrajinsko nacionalno gardo]], za njen sedež pa je bil določen Mariupol.<ref>{{Cite news|date=24 January 2016|title=Ultra-nationalist Ukrainian battalion gears up for more fighting {{!}} Reuters|newspaper=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-azov-idUSKBN0ML0XJ20150325|access-date=10 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20160124064419/https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-azov-idUSKBN0ML0XJ20150325|archive-date=24 January 2016}}</ref> Ker je bil eden od ciljev, ki jih je [[Vladimir Putin]] navedel za invazijo, »[[denacifikacija]]« Ukrajine, je bil Mariupol za ruske sile pomemben ideološki in simbolni cilj.<ref>{{cite news|title=The Azov Battalion: How Putin built a false premise for a war against "Nazis" in Ukraine|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-russia-war-azov-battalion-putin-premise-war-vs-nazis/|work=CBS News|language=en-US|date=22 March 2022|accessdate=10 April 2022}}</ref><ref>{{cite news|date=25 March 2022|title=Azov Regiment takes centre stage in Ukraine propaganda war|url=https://www.france24.com/en/live-news/20220325-azov-regiment-takes-centre-stage-in-ukraine-propaganda-war|access-date=10 April 2022|work=France 24|language=en}}</ref>
Pred obleganjem je po besedah podžupana mesta okoli 100.000 prebivalcev zapustilo Mariupol.<ref>{{cite web|date=16 March 2022|title='Why? Why? Why?' Ukraine's Mariupol descends into despair|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-mariupol-descends-into-despair-708cb8f4a171ce3f1c1b0b8d090e38e3|access-date=17 March 2022|website=AP NEWS|language=en|archive-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315123735/https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-mariupol-descends-into-despair-708cb8f4a171ce3f1c1b0b8d090e38e3|url-status=live}}</ref>
Preden je mesto padlo pod ruske sile, so ga branile [[ukrajinske kopenske sile]], [[ukrajinska mornariška pehota]], ukrajinska nacionalna garda (predvsem polk Azov<ref name="dw-20220316">{{cite news|url=https://www.dw.com/en/the-azov-battalion-extremists-defending-mariupol/a-61151151|title=The Azov Battalion: Extremists defending Mariupol|last=Goncharenko|first=Roman|newspaper=Deutsche Welle|date=16 March 2022|access-date=19 March 2022|quote=The city of Mariupol, which has a population of 500,000, is primarily being defended by the Azov Battalion.|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323163813/https://www.dw.com/en/the-azov-battalion-extremists-defending-mariupol/a-61151151|url-status=live}}</ref>), ukrajinske sile teritorialne obrambe in neregularne sile.<ref name="latimes-20220128" />
== Napredovanje v Mariupol ==
{{see also|Ruska okupacija Donecke oblasti#Mariupol}}
=== Predhodno obstreljevanje in napredovanje do mesta ===
24. februarja, na dan, ko se je začela invazija, je ruska [[artilerija]] začela z obstreljevanjem mesta in po poročanju ranila 26 ljudi.<ref>{{cite news|last=Vasovic|first=Aleksandar|date=24 February 2022|title=Port city of Mariupol comes under fire after Russia invades Ukraine|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/strategic-city-mariupol-wakes-blasts-russia-invades-ukraine-2022-02-24/|access-date=25 February 2022|archive-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226011024/https://www.reuters.com/world/europe/strategic-city-mariupol-wakes-blasts-russia-invades-ukraine-2022-02-24/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://news.un.org/en/story/2022/02/1112662|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220301084123/https://news.un.org/en/story/2022/02/1112662|url-status=dead|title=Ukraine Crisis: Protecting civilians 'Priority Number One'; Guterres releases $20M for humanitarian support|date=24 February 2022|archivedate=1 March 2022|website=UN News}}</ref>
25. februarja zjutraj so ruske sile napredovale z ozemlja DLR na vzhodu proti Mariupolu. Pri vasi [[Pavlopil]] so naletele na ukrajinske sile, ki so jih v spopadu premagale.<ref>{{cite web|title=Battle ongoing near Mariupol – mayor|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3412585-battle-ongoing-near-mariupol-mayor.html|access-date=25 February 2022|website=www.ukrinform.net|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225110919/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3412585-battle-ongoing-near-mariupol-mayor.html|url-status=live}}</ref> Vadim Bojčenko, župan Mariupola, je dejal, da je bilo v spopadu uničenih 22 ruskih tankov.<ref>{{cite web|title=Fierce battles raging in all directions near Mariupol – mayor|url=https://ua.interfax.com.ua/news/general/801883.html|access-date=25 February 2022|website=Interfax-Ukraine|archive-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226011040/https://ua.interfax.com.ua/news/general/801883.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|last=Richárd|first=Jabronka|date=25 February 2022|title=Így áll most a háború Ukrajnában: több nagyvárosban harcok dúlnak, megtámadtak egy orosz repülőteret|url=https://ellenszel.hu/2022/02/25/igy-all-most-a-haboru-ukrajnaban-tobb-nagyvarosban-harcok-dulnak-megtamadtak-egy-orosz-repuloteret/|access-date=25 February 2022|website=Ellenszél|language=hu|archive-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226011052/https://ellenszel.hu/2022/02/25/igy-all-most-a-haboru-ukrajnaban-tobb-nagyvarosban-harcok-dulnak-megtamadtak-egy-orosz-repuloteret/|url-status=live}}</ref>
[[Ruska vojna mornarica]] je na podlagi zmogljivosti [[Črnomorska flota|črnomorske flote]] domnevno zvečer 25. februarja začela amfibijski napad na obalo Azovskega morja 70 km zahodno od Mariupola.<ref>{{cite web|title=Russian Navy Carries Out Amphibious Assault Near Mariupol|url=https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-carries-out-amphibious-assault-near-mariupol|access-date=25 February 2022|website=The Maritime Executive|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225220846/https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-carries-out-amphibious-assault-near-mariupol|url-status=live}}</ref> Ameriški obrambni uradnik je izjavil, da so Rusi morda na to [[obalno mostišče]] napotili na tisoče [[Ruska mornariška pehota|marincev]].<ref>{{cite news|last=CNN|date=25 February 2022|title="Amphibious assault" underway west of Mariupol on the Sea of Azov, senior US defense official says|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-25-22/h_622a8b21dd1cf52845090a96c9c6513b|access-date=25 February 2022|website=CNN|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225220827/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-25-22/h_622a8b21dd1cf52845090a96c9c6513b|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|last=|first=|date=27 February 2022|title=Russian forces are about 31 miles outside southeastern Ukrainian city of Mariupol, US defense official says|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-27-22/h_32a28d1a9ec40e68486a3526f035dc6f|access-date=27 February 2022|website=CNN|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227223234/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-27-22/h_32a28d1a9ec40e68486a3526f035dc6f|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Russian advance slowed by Ukrainian resistance and logistical setbacks, U.S. defense official says|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-invasion-russian-advance-resistance/|access-date=27 February 2022|website=CBS News|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227230927/https://www.cbsnews.com/news/ukraine-invasion-russian-advance-resistance/|url-status=live}}</ref>
26. februarja so ruske sile nadaljevale z artilerijskim obstreljevanjem Mariupola.<ref>{{cite news|date=26 February 2022|title=Russia orders troops to hasten their advance as Mariupol remains under heavy shelling|work=ABC News|url=https://www.abc.net.au/news/2022-02-27/russia-commands-troops-advance-faster-kyiv-long-curfew/100865104|access-date=26 February 2022|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227102555/https://www.abc.net.au/news/2022-02-27/russia-commands-troops-advance-faster-kyiv-long-curfew/100865104|url-status=live}}</ref> Kasneje je [[Grčija|grška]] vlada sporočila, da je bilo v ruskih napadih na Mariupol ubitih deset grških civilistov, šest v vasi Sartana in štirje v vasi Bugas.<ref>{{cite web|date=26 February 2022|title=At Least Six Greeks Killed in Russian Attacks at Mariupol, Ukraine|url=https://greekreporter.com/2022/02/26/six-greeks-killed-mariupol-ukraine/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226200750/https://greekreporter.com/2022/02/26/six-greeks-killed-mariupol-ukraine/|archive-date=26 February 2022|access-date=26 February 2022|website=GreekReporter.com}}</ref><ref>{{cite news|last=Georgiopoulos|first=George|date=26 February 2022|title=Greece says 10 expats killed in Ukraine, summons Russian ambassador|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/greece-says-six-expats-killed-ukraine-summons-russian-ambassador-2022-02-26/|url-status=live|access-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227040008/https://www.reuters.com/world/europe/greece-says-six-expats-killed-ukraine-summons-russian-ambassador-2022-02-26/|archive-date=27 February 2022}}</ref>
Zjutraj 27. februarja je Bojčenko dejal, da je ruska tankovska kolona napredovala proti Mariupolu iz DLR, vendar so napad odbile ukrajinske sile, pri čemer je bilo ujetih šest ruskih vojakov.<ref>{{cite web|title=Russian invasion update: Ukraine repels tank attack, captures six Russians in Mariupol|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414859-russian-invasion-update-ukraine-repels-tank-attack-captures-six-russians-in-mariupol.html|access-date=27 February 2022|website=www.ukrinform.net|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227165047/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414859-russian-invasion-update-ukraine-repels-tank-attack-captures-six-russians-in-mariupol.html|url-status=live}}</ref> Kasneje istega dne je rusko bombardiranje ubilo 6-letno deklico v Mariupolu.<ref>{{cite news|date=27 February 2022|title=A shelling, a young girl, and hopeless moments in a hospital|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-a8bb96288aaf70f9a7f70e9a4fac8160|access-date=28 February 2022|work=Associated Press|archive-date=1 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301030605/https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-a8bb96288aaf70f9a7f70e9a4fac8160|url-status=live}}</ref> Pavlo Kirilenko, guverner Donecke oblasti, je izjavil, da so se spopadi v Mariupolu 27. februarja nadaljevali vso noč.<ref>{{cite news|last=Reuters|date=28 February 2022|title=Fighting around Ukraine's Mariupol throughout the night – regional governor|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/fighting-around-ukraines-mariupol-throughout-night-regional-governor-2022-02-28/|access-date=28 February 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306141125/https://www.reuters.com/world/europe/fighting-around-ukraines-mariupol-throughout-night-regional-governor-2022-02-28/|url-status=live}}</ref>
Ves 28. februar je mesto ostalo pod ukrajinskim nadzorom, kljub temu, da so ga obkolile ruske enote in nenehno obstreljevale.<ref>{{cite web|title=Russian invasion update: Mariupol remains Ukrainian controlled|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3415622-russian-invasion-update-mariupol-remains-ukrainian-controlled-russian-invaders-shell-urban-quarters-and-villages.html|website=ukrinform.net|access-date=28 February 2022|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228094403/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3415622-russian-invasion-update-mariupol-remains-ukrainian-controlled-russian-invaders-shell-urban-quarters-and-villages.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|last1=Trevithick|first1=Joseph|title=Strategic Ukrainian Port Of Mariupol Now Surrounded By Russian Forces|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/44475/putin-orders-russias-strategic-deterrence-forces-on-alert|website=thedrive.com|date=27 February 2022|access-date=28 February 2022|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228001026/https://www.thedrive.com/the-war-zone/44475/putin-orders-russias-strategic-deterrence-forces-on-alert|url-status=live}}</ref> Zvečer je bila prekinjena električna, plinska in internetna povezava z večjim delom mesta.<ref>{{cite web|title=Маріуполь частково залишився без електрики, газу та інтернету|url=https://www.radiosvoboda.org/a/news-novyny-pryazovya-mariupol-vidklyuchennya-svitlo/31728836.html|website=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|access-date=1 March 2022|archive-date=1 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301010101/https://www.radiosvoboda.org/a/news-novyny-pryazovya-mariupol-vidklyuchennya-svitlo/31728836.html|url-status=live|language=Ukrainian}}</ref> Kasneje je po poročanju radia [[Radio Free Europe/Radio Liberty]] ukrajinski ostrostrelec blizu Mariupola ubil ruskega generalmajorja [[Andrej Suhovecki|Andreja Suhoveckega]], vendar so drugi viri{{clarify|date=March 2022}} povedali, da je bil ubit med [[Kijevska ofenziva (2022)|kijevsko ofenzivo]].<ref name="sukhov">{{cite web|url=https://www.svoboda.org/a/zvonite-v-fsb-v-rossiyu-poshli-pervye-pohoronki/31733576.html|title="Звоните в ФСБ". В Россию пошли первые "похоронки"|author1=Anna Mukhina|author2=Mark Krutov|work=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=3 March 2022|access-date=4 March 2022|language=ru|archive-date=5 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220305091613/https://www.svoboda.org/a/zvonite-v-fsb-v-rossiyu-poshli-pervye-pohoronki/31733576.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Rosyjski generał zabity przez snajpera na Ukrainie. Kim był Andriej Suchowiecki?|first=Joanna|last=Potocka|date=4 March 2022|url=https://www.rmf24.pl/raporty/raport-wojna-z-rosja/news-rosyjski-general-zabity-przez-snajpera-na-ukrainie-kim-byl-a,nId,5871381#crp_state=1|language=pl|access-date=10 March 2022|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310014622/https://www.rmf24.pl/raporty/raport-wojna-z-rosja/news-rosyjski-general-zabity-przez-snajpera-na-ukrainie-kim-byl-a,nId,5871381#crp_state=1|url-status=live}}</ref>
=== Obkolitev Mariupola ===
[[Slika:Russian_bombing_of_Mariupol_(05).jpg|sličica|Med obstreljevanjem poškodovana stanovanjska hiša v Mariupolu, 2. marec 2022]]
1. marca je [[Denis Pušilin]], vodja DLR, sporočil, da so sile DLR skoraj [[Bitka za Volnovaho|popolnoma obkolile]] bližnje mesto [[Volnovaha]] in da bodo kmalu storile enako Mariupolu.<ref>{{cite news|last=CNN|date=1 March 2022|title=Russian-backed separatist leader expects his forces to surround Mariupol on Tuesday|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-01-22/h_0e3d20b474aa007bb1e4acc0d0fba984|access-date=1 March 2022|website=CNN|archive-date=4 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220304221839/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-01-22/h_0e3d20b474aa007bb1e4acc0d0fba984|url-status=live}}</ref> Ruska artilerija je kasneje bombardirala Mariupol in povzročila več kot 21 poškodb.<ref>{{cite web|url=https://novynarnia.com/2022/03/01/mariupol-pid-shkvalom/|title=Маріуполь – під шквалом російської реактивної артилерії, обстріли без упину. ВІДЕО|date=March 2022|access-date=2 March 2022|archive-date=1 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301202122/https://novynarnia.com/2022/03/01/mariupol-pid-shkvalom/|url-status=live}}</ref>
Mesto je bilo popolnoma obkoljeno 2. marca,<ref name="trapped2">{{cite web|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/ukraine-mariupol-residents-trapped-russian-assault|title=Ukraine: Mariupol Residents Trapped by Russian Assault – Ukraine|website=ReliefWeb|access-date=9 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309060327/https://reliefweb.int/report/ukraine/ukraine-mariupol-residents-trapped-russian-assault|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.reuters.com/world/europe/russias-siege-ukrainian-city-mariupol-2022-03-30/|title=Timeline: Russia's siege of the Ukrainian city of Mariupol|first=Max|last=Hunder|newspaper=Reuters|date=30 March 2022|via=www.reuters.com}}</ref> nato pa se je obleganje še okrepilo.<ref>{{cite news|date=2 March 2022|title=Ukrainian city of Mariupol 'near to humanitarian catastrophe' after bombardment|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60585603|access-date=2 March 2022|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302202213/https://www.bbc.com/news/world-europe-60585603|url-status=live}}</ref> Rusko obstreljevanje je ubilo najstnika in ranilo še dva druga, ki sta zunaj igrala nogomet.<ref>{{cite web|title=Ukraine leader Volodymyr Zelensky vows to hold fast as 2,000 civilian deaths blamed on Russia's invasion|url=https://www.cbsnews.com/live-updates/ukraine-russia-news-war-zelensky-putin-airstrikes-kyiv-kharkiv-mariupol/|access-date=2 March 2022|website=CBS News|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302181510/https://www.cbsnews.com/live-updates/ukraine-russia-news-war-zelensky-putin-airstrikes-kyiv-kharkiv-mariupol/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|date=2 March 2022|title=Most of the world lines up against Moscow, attacks intensify|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-vladimir-putin-volodymyr-zelenskyy-joe-biden-kyiv-1b396834ff3e753f8953d86c8db85383|access-date=2 March 2022|work=Associated Press|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303010152/https://apnews.com/article/russia-ukraine-vladimir-putin-volodymyr-zelenskyy-joe-biden-kyiv-1b396834ff3e753f8953d86c8db85383|url-status=live}}</ref> Bojčenko je sporočil, da mesto trpi zaradi izpada vode in da je žrtev ogromno. Povedal je tudi, da ruske sile preprečujejo izhod civilistom.<ref>{{cite news|last=Reuters|date=2 March 2022|title=Mariupol mayor reports mass casualties from nonstop Russian attack|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/mariupol-mayor-reports-mass-casualties-nonstop-russian-attack-2022-03-02/|access-date=2 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306141125/https://www.reuters.com/world/mariupol-mayor-reports-mass-casualties-nonstop-russian-attack-2022-03-02/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|date=2 March 2022|title=WATCH: Hundreds of casualties reported after fighting in Mariupol, Ukraine|work=Euro Weekly News|url=https://euroweeklynews.com/2022/03/02/casualties-mariupol-ukraine/|access-date=2 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306022157/https://euroweeklynews.com/2022/03/02/casualties-mariupol-ukraine/|url-status=live}}</ref>
Kasneje 2. marca je ruska artilerija ciljala na gosto naseljeno sosesko Mariupola in jo obstreljevala skoraj 15 ur. Zaradi tega je bila soseska močno poškodovana, podžupan Sergij Orlov pa je poročal, da je »mrtvih najmanj na stotine ljudi«.<ref name="gunter">{{cite news|last1=Gunter|first1=Joel|title=Ukrainian city of Mariupol 'near to humanitarian catastrophe' after bombardment|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60585603|access-date=2 March 2022|agency=bbc.com|date=2 March 2022|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302202213/https://www.bbc.com/news/world-europe-60585603|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|last=|first=|date=2 March 2022|title=Hundreds feared dead from 15-hour Russian attack on Mariupol, Ukraine|url=https://nypost.com/2022/03/02/hundreds-feared-dead-in-mariupol-ukraine-from-russian-shelling/|access-date=2 March 2022|website=New York Post|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302184258/https://nypost.com/2022/03/02/hundreds-feared-dead-in-mariupol-ukraine-from-russian-shelling/|url-status=live}}</ref>
Zjutraj 3. marca so mesto ruske enote ponovno obstreljevale.<ref>{{cite news|date=3 March 2022|title=Mariupol under siege: 'We are being completely cut off'|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60601235|access-date=3 March 2022|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303144618/https://www.bbc.com/news/world-europe-60601235|url-status=live}}</ref> Eduard Basurin, tiskovni predstavnik milice DLR, je uradno pozval obkoljene ukrajinske sile v Mariupolu, naj se predajo ali pa se soočijo s »ciljno usmerjenimi napadi«.<ref>{{cite news|title=Pro-Russian separatists threaten Ukraine's Mariupol with strikes|url=https://www.reuters.com/world/europe/pro-russian-separatists-threaten-ukraines-mariupol-with-strikes-2022-03-03/|access-date=3 March 2022|work=Reuters|date=3 March 2022|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303231907/https://www.reuters.com/world/europe/pro-russian-separatists-threaten-ukraines-mariupol-with-strikes-2022-03-03/|url-status=live}}</ref> Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva [[Igor Konašenkov]] je sporočil, da so sile DLR okrepile obleganje in da so zavzele tri bližnja naselja.<ref>{{cite news|author=Tim Lister, Olga Voitovych and Laura Smith-Spark|title=Russia squeezes southern Ukraine amid warning 'worst is yet to come'|url=https://www.cnn.com/2022/03/03/europe/ukraine-mariupol-besieged-russia-intl/index.html|access-date=4 March 2022|website=CNN|date=3 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306142152/https://www.cnn.com/2022/03/03/europe/ukraine-mariupol-besieged-russia-intl/index.html|url-status=live}}</ref>
[[Slika:Russian_bombing_of_Mariupol_(06).jpg|sličica|Rusko bombardiranje Mariupola, 3. marec 2022]]
[[Slika:Russian_bombing_of_Mariupol.jpg|sličica|Dim iz številnih zgradb sredi močnega ruskega bombardiranja v Mariupolu, 3. marec 2022]]
4. marca je Bojčenko izjavil, da mestu zmanjkuje zalog, in pozval k [[Humanitarni koridor|humanitarnemu evakuacijskemu koridorju]] in ukrajinskim vojaškim okrepitvam.<ref>{{cite news|last=Reuters|date=4 March 2022|title=Besieged Ukrainian city of Mariupol appeals for help|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/besieged-ukrainian-city-mariupol-is-running-out-food-mayor-2022-03-04/|access-date=4 March 2022|archive-date=5 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220305221229/https://www.reuters.com/world/besieged-ukrainian-city-mariupol-is-running-out-food-mayor-2022-03-04/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|date=4 March 2022|title=UN Security Council in emergency meeting after Russia seizes second Ukrainian nuclear plant|work=ABC News|url=https://www.abc.net.au/news/2022-03-05/russian-forces-seize-ukrainian-power-plant-as-advancement-stalls/100884702|access-date=4 March 2022|archive-date=5 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220305192307/https://www.abc.net.au/news/2022-03-05/russian-forces-seize-ukrainian-power-plant-as-advancement-stalls/100884702|url-status=live}}</ref> Izjavil je tudi, da ruski [[BM-21 Grad]] obstreljujejo mestne bolnišnice in da prebivalci Mariupola nimajo več gretja, tekoče vode ali elektrike.<ref>{{cite web|title=Results in talks on humanitarian corridors for Mariupol not yet achieved – adviser to interior minister|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3420367-results-in-talks-on-humanitarian-corridors-for-mariupol-not-yet-achieved-adviser-to-interior-minister.html|access-date=4 March 2022|website=www.ukrinform.net|archive-date=4 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220304230530/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3420367-results-in-talks-on-humanitarian-corridors-for-mariupol-not-yet-achieved-adviser-to-interior-minister.html|url-status=live}}</ref> Kasneje istega dne je bila predlagana začasna prekinitev ognja za regijo Mariupol, da bi državljanom omogočili evakuacijo.<ref>{{cite news|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-3d9e50b2fa8b08ce1f74c1b09403186e|title=Reports: Russia to observe ceasefire in 2 areas of Ukraine|last1=Drake|first1=Andrew|last2=Ebel|first2=Francesca|last3=Karmanau|first3=Yuras|last4=Chernov|first4=Mstyslav|date=4 March 2022|work=Associated Press|access-date=4 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306010137/https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-3d9e50b2fa8b08ce1f74c1b09403186e|url-status=live}}</ref>
5. marca je ukrajinska vlada objavila, da želi evakuirati 200.000 civilistov iz Mariupola. [[Mednarodni odbor Rdečega križa]] (ICRC) je napovedal, da bo deloval kot garant za novo premirje, ki bo omogočilo to evakuacijo.<ref>{{cite web|url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/red-cross-acting-as-ceasefire-guarantor-to-allow-evacuation-of-mariupol-volnovakha-report/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220306112553/https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/red-cross-acting-as-ceasefire-guarantor-to-allow-evacuation-of-mariupol-volnovakha-report/|url-status=dead|title=Red Cross acting as ceasefire guarantor to allow evacuation of Mariupol, Volnovakha – report|archivedate=6 March 2022|website=www.timesofisrael.com}}</ref> Rdeči križ je razmere v Mariupolu opisal kot »izjemno hude«.<ref>Hamza Mohamed and Nadim Asrar, Al Jazeera (5 Mar 2022) [https://www.aljazeera.com/news/2022/3/5/russia-ukraine-nato-support-liveblog Russia-Ukraine live news: Mariupol evacuation halted] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220307143958/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/5/russia-ukraine-nato-support-liveblog|date=7 March 2022}}</ref> Po treh dneh obstreljevanja je bilo razglašeno premirje, ki naj bi veljalo od 11:00 do 16:00.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220306024228/https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|url-status=dead|title=Siege of Mariupol: Fresh Russian attacks throw evacuation into chaos|date=5 March 2022|archivedate=6 March 2022|via=www.bbc.com}}</ref> Civilisti so se začeli evakuirati iz Mariupola po humanitarnem koridorju v mesto [[Zaporožje]]. Ko so civilisti vstopili v evakuacijski koridor, so ruske sile nadaljevale z obstreljevanjem mesta, zaradi česar so se morali evakuiranci vrniti nazaj.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|title=Siege of Mariupol: Fresh Russian attacks throw evacuation into chaos|work=BBC News|author=Joel Gunter|date=5 March 2022|access-date=5 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306024228/https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|url-status=live}}</ref>
Ukrajinske oblasti so pozneje sporočile, da ruske sile niso upoštevale prekinitve ognja in so nadaljevale z obstreljevanjem mesta.<ref>{{cite news|date=5 March 2022|title=Siege of Mariupol: Fresh Russian attacks throw evacuation into chaos|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|access-date=5 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306024228/https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|url-status=live}}</ref> Ruski uradniki so ukrajinske sile obtožili, da civilistom niso dovolile evakuacije proti Rusiji.<ref>{{cite news|last=Reuters|date=5 March 2022|title=UK accuses Russia of using Mariupol ceasefire plan to reset forces|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/uk-accuses-russia-using-mariupol-ceasefire-plan-reset-forces-2022-03-05/|access-date=6 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306070128/https://www.reuters.com/world/europe/uk-accuses-russia-using-mariupol-ceasefire-plan-reset-forces-2022-03-05/|url-status=live}}</ref> DLR je poročala, da so iz Mariupola evakuirali le 17 civilistov.<ref>{{cite news|last1=Polityuk|first1=Pavel|last2=Vasovic|first2=Aleksandar|title=Kyiv, Moscow trade blame over failed evacuation as Russian assault grinds on|url=https://thestarphoenix.com/pmn/business-pmn/kyiv-moscow-trade-blame-over-failed-evacuation-as-russian-assault-grinds-on|date=5 March 2022|access-date=5 March 2022|website=Saskatoon StarPhoenix|agency=Reuters}}</ref>
Rdeči križ je 6. marca sporočil, da je bil drugi poskus evakuacije civilistov iz Mariupola ponovno neuspešen.<ref name="DW0603Evacuation">{{cite news|title=Ukraine: Second attempt to evacuate civilians from Mariupol fails — live updates {{!}} DW {{!}} 6 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraine-second-attempt-to-evacuate-civilians-from-mariupol-fails-live-updates/a-61030032|access-date=6 March 2022|work=Deutsche Welle|date=6 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://archive.today/20220306161124/https://www.dw.com/en/ukraine-second-attempt-to-evacuate-civilians-from-mariupol-fails-live-updates/a-61030032|url-status=live}}</ref> [[Anton Heraščenko]], ukrajinski uradnik, je dejal, da se je drugi poskus vzpostavitve humanitarnega koridorja za civiliste v Mariupolu končal z ruskim bombardiranjem.<ref name="DW0603Evacuation" /> Rdeči križ je sporočil, da so v Mariupolu »uničujoči prizori človeškega trpljenja«.<ref name="DW0603Evacuation" /><ref>{{cite news|last1=Gunter|first1=Joel|title=Mariupol: Fires, no water, and bodies in the street|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60637338|access-date=6 March 2022|work=BBC News|date=6 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309062533/https://www.bbc.com/news/world-europe-60637338|url-status=live}}</ref> Pozneje zjutraj je Ina Sovsun, ukrajinska poslanka, izjavila, da so ruske sile poškodovale cevovod za gorivo, ki oskrbuje Mariupol, zaradi česar je več kot 700.000 ljudi ostalo brez ogrevanja, in dejala, da bi ljudje lahko zmrznili do smrti, saj je temperatura tisti čas pogosto padla pod 0 °C.<ref>{{cite news|last1=Braithwaite|first1=Sharon|title=Ukrainian MP: Russia has damaged Donetsk-Mariupol pipeline, leaving over 700,000 people without heat|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-06-22/h_0270b55168bce7fce3c9226a2874d715|access-date=6 March 2022|work=CNN|date=6 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306233610/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-06-22/h_0270b55168bce7fce3c9226a2874d715|url-status=live}}</ref> Bombardiranje je zadelo tudi zadnji delujoči telefonski stolp v mestu.<ref>{{cite web|last=Marsi|first=Federica|title=Anguished Ukrainians await news of relatives in besieged Mariupol|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/9/anguished-ukrainians-await-news-of-relatives-in-besieged-mariupol|access-date=9 March 2022|website=www.aljazeera.com|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309234654/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/9/anguished-ukrainians-await-news-of-relatives-in-besieged-mariupol|url-status=live}}</ref>
7. marca je direktor operacij ICRC izjavil, da so bili sporazumi o humanitarnem koridorju sklenjeni le načeloma, brez potrebne natančnosti glede poti, ur in dogovora o tem, ali je sploh mogoče prinesti blago. Ekipa ICRC je ugotovila, da je bila ena od predlaganih koridorskih cest minirana in je o tem začela pogovore z ruskimi in ukrajinskimi silami.<ref name="bbcr4today-20220307">{{cite AV media|url=https://www.bbc.co.uk/sounds/play/m001546h|title=Today 7 Mar 2022|publisher=BBC Radio 4|work=Today|date=7 March 2022|access-date=7 March 2022|time=1h:41m:00s-1h:43m:41s|quote=''ICRC Director of Operation Dominik Stillhart:'' ... so far we have seen unfortunately only agreements in principle ... they have immediately broken down because they lack precision, they lack the kind of information and agreements over times, over roads, over whether people can go out or goods can come in, so all of these things need to be agreed in military to military talks in order for us to also be on the ground to facilitate the agreement between the parties ... we have been talking to them for days on end getting them to an agreement that is sufficiently precise so that it can then be implemented. ... We have a team in Mariupol on the ground ... the [corridor] road that was indicated to them was actually mined so therefore the agreement could not be implemented. That is why it is so important that the two parties have a precise agreement.}}</ref><ref name="nw-20220307">{{cite news|url=https://www.newsweek.com/evacuation-route-offered-fleeing-ukrainians-mined-1685418|title=Evacuation Route Offered to Fleeing Ukrainians Was Mined—Red Cross|last=Rahman|first=Khaleda|magazine=Newsweek|date=7 March 2022|access-date=7 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309083754/https://www.newsweek.com/evacuation-route-offered-fleeing-ukrainians-mined-1685418|url-status=live}}</ref>
8. marca je bil izveden nov poskus evakuacije civilistov, vendar je ukrajinska vlada obtožila Rusijo, da je ponovno kršila premirje z bombardiranjem evakuacijskega koridorja.<ref name="nw-20220308">{{cite news|url=https://www.timesofisrael.com/ukraine-accuses-russia-of-attacking-humanitarian-corridors-as-civilians-flee-cities/|title=Ukraine accuses Russia of attacking humanitarian corridors as civilians flee cities|last1=Zaks|first1=Dmitry|last2=Clark|first2=Dave|work=Agence France-Presse|publisher=The Times of Israel|date=8 March 2022|access-date=8 March 2022|archive-date=8 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220308213843/https://www.timesofisrael.com/ukraine-accuses-russia-of-attacking-humanitarian-corridors-as-civilians-flee-cities/|url-status=live}}</ref>
9. marca je [[Associated Press]] poročal, da so mestni delavci v množičnem grobu na enem od mestnih pokopališč pokopali na desetine ukrajinskih civilistov in vojakov. Prejšnji dan je rusko granatiranje zadelo pokopališče, prekinilo pokope in poškodovalo zid.<ref>{{cite web|author1=Mstyslav Chernov|title=Besieged Ukraine city of Mariupol buries dead in mass grave|url=https://www.ctvnews.ca/world/besieged-ukraine-city-of-mariupol-buries-dead-in-mass-grave-1.5812603|website=ctvnews.ca|publisher=CTV News|access-date=12 March 2022|location=Mariupol, Ukraine|date=9 March 2022|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313013644/https://www.ctvnews.ca/world/besieged-ukraine-city-of-mariupol-buries-dead-in-mass-grave-1.5812603|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|title=Mass grave set up in Mariupol as morgues overflow|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60657155|access-date=9 March 2022|work=BBC News|date=9 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309234737/https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60657155|url-status=live}}</ref> Pozneje je propadel še en poskus prekinitve ognja, potem ko je Orlov poročal, da so ruski vojaki streljali na gradbene delavce in evakuacijske točke. Orlov je pomanjkanje oskrbe v mestu opisal kot tako hude, da prebivalci topijo sneg, da bi dobili vodo.<ref name=":Evacuationpoint">{{cite web|title=War in Ukraine live updates: Russia fires on civilian evacuation points in Mariupol, deputy mayor says|url=https://www.npr.org/live-updates/ukraine-chernobyl-russia-evacuation-mariupol#mariupol-official-says-russian-forces-fired-on-evacuation-points-breaching-the-cease-fire|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309134705/https://www.npr.org/live-updates/ukraine-chernobyl-russia-evacuation-mariupol#mariupol-official-says-russian-forces-fired-on-evacuation-points-breaching-the-cease-fire|archive-date=9 March 2022|access-date=9 March 2022|website=NPR}}</ref> Kasneje istega dne je mestni svet Mariupola izdal izjavo, da je ruski zračni napad [[Letalski napad na bolnišnico v Mariupolu|zadel in uničil]] porodnišnico in otroško bolnišnico.<ref>{{cite news|date=9 March 2022|title=Mariupol says children's hospital destroyed by Russian bombing|work=National Post|url=https://nationalpost.com/pmn/news-pmn/mariupol-says-childrens-hospital-destroyed-by-russian-bombing|access-date=9 March 2022}}</ref><ref>{{cite web|date=9 March 2022|title=Attacks hits Ukraine children's hospital, officials say|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-europe-2bed71c00916d44ea951c5809b446db3|access-date=9 March 2022|website=AP NEWS|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310013615/https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-europe-2bed71c00916d44ea951c5809b446db3|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|last1=Harding|first1=Luke|title='Pure genocide': civilian targets in Mariupol 'annihilated' by Russian attacks|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/09/pure-genocide-civilian-targets-in-mariupol-annihilated-by-russian-attacks|work=The Guardian|date=9 March 2022|access-date=9 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309220128/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/09/pure-genocide-civilian-targets-in-mariupol-annihilated-by-russian-attacks|url-status=live}}</ref> Ukrajinski uradniki so navedli, da so bili ubiti trije civilisti, najmanj 17 pa je bilo ranjenih.<ref>{{cite news|title=Ukraine war: Three dead as maternity hospital hit by Russian air strike|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60675599|agency=Associated Press|publisher=BBC|date=9 March 2022|access-date=10 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309204706/https://www.bbc.com/news/world-europe-60675599|url-status=live}}</ref>
== Napredovanje v mestu ==
=== Ruski prodor v mesto ===
[[Slika:War_damages_in_Mariupol,_12_March_2022_(01).jpg|sličica|Ceste v Mariupolu, 12. marec 2022]]
Ukrajinska vojska je 12. marca izjavila, da so ruske sile zavzele vzhodno obrobje Mariupola.<ref>{{cite news|last1=Chernov|first1=Mstyslav|last2=Karmanu|first2=Yuras|title=Russian troops push towards Kyiv, key cities blockaded|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-europe-chechnya-b1ce8f7db6408fc78e9204385b6dc754|access-date=12 March 2022|work=Associated Press|date=12 March 2022|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314040531/https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-europe-chechnya-b1ce8f7db6408fc78e9204385b6dc754|url-status=live}}</ref> Kasneje je konvoj vozil 82 etničnih Grkov lahko zapustil mesto po humanitarnem koridorju.<ref>{{cite web|last=Nedos|first=Vassilis|title=Greek convoy makes it out of Mariupol {{!}} eKathimerini.com|url=https://www.ekathimerini.com/news/1178856/greek-convoy-makes-it-out-of-mariupol/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220311182004/https://www.ekathimerini.com/news/1178856/greek-convoy-makes-it-out-of-mariupol/|archive-date=11 March 2022|access-date=3 March 2022|website=www.ekathimerini.com}}</ref><ref>{{cite web|last=|title=Humanitarian corridor for Greek expatriates in Mariupol {{!}} eKathimerini.com|url=https://www.ekathimerini.com/news/1178804/humanitarian-corridor-for-greek-expatriates-in-mariupol/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220304081741/https://www.ekathimerini.com/news/1178804/humanitarian-corridor-for-greek-expatriates-in-mariupol/|archive-date=4 March 2022|access-date=4 March 2022|website=www.ekathimerini.com}}</ref>
Bojčenko je 13. marca izjavil, da so ruske sile v preteklih 24 urah mesto bombardirale najmanj 22-krat, s sto bombami, in dodal, da zalog hrane in vode v mestu primankuje.<ref>{{Cite news|title=Ukraine's Mariupol city says 2,187 residents killed since start of war|url=https://www.devdiscourse.com/article/law-order/1960811-ukraines-mariupol-city-says-2187-residents-killed-since-start-of-war|access-date=13 March 2022|agency=Reuters|publisher=Devdiscourse|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313144512/https://www.devdiscourse.com/article/law-order/1960811-ukraines-mariupol-city-says-2187-residents-killed-since-start-of-war|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|title=Ukraine's Mariupol says city's last reserves of food and water are running out|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-mariupol-says-citys-last-reserves-food-water-are-running-out-2022-03-13/|access-date=13 March 2022|work=Reuters|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314041940/https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-mariupol-says-citys-last-reserves-food-water-are-running-out-2022-03-13/|url-status=live}}</ref> Ukrajinsko ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da je ukrajinska nacionalna garda čez dan z artilerijskimi udari poškodovala več ruskih oklepnih vozil.<ref>{{Cite news|title=Оборона Мариуполя: уничтожена бронетехника и живая сила врага|url=https://www.pravda.com.ua/rus/news/2022/03/14/7331129/|date=13 March 2022|access-date=14 March 2022|author=Olga Gluschenko|work=Ukrayinska Pravda|language=ru|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314083428/https://www.pravda.com.ua/rus/news/2022/03/14/7331129/|url-status=live}}</ref> İsmail Hacıoğlu, vodja lokalne [[Mošeja sultana Sulejmana|mošeje sultana Sulejmana]], je izjavil, da 86 turških državljanov v mestu čaka na evakuacijo s strani turške vlade.<ref name="hurriyet">{{cite web|date=13 March 2022|title=Turkey to evacuate citizens in Mariupol mosque: FM|url=https://www.hurriyetdailynews.com/turkey-to-evacuate-citizens-in-mariupol-mosque-fm-172184|publisher=Hurriyet daily news|access-date=14 March 2022|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314104410/https://www.hurriyetdailynews.com/turkey-to-evacuate-citizens-in-mariupol-mosque-fm-172184|url-status=live}}</ref>
Več kot 160 avtomobilov je lahko zapustilo mesto 14. marca ob 13:00 po lokalnem času, kar je bila prva dovoljena evakuacija med obleganjem. Rusko obrambno ministrstvo je navedlo, da so v mesto, potem ko so ruske sile zavzele obrobje, pripeljali 450 ton humanitarne pomoči.<ref>{{Cite news|title=First convoy of civilians escapes besieged Mariupol|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/ukraine-russia-war-mariupol-evacuation-convoy|date=14 March 2022|access-date=14 March 2022|work=Al Jazeera|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314183056/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/ukraine-russia-war-mariupol-evacuation-convoy|url-status=live}}</ref> Ukrajinski vojaški predstavniki naj bi pozneje ubili 150 ruskih vojakov in uničili 10 ruskih vozil.<ref>{{Cite news|title=ЗСУ відбили атаки на Маріуполь, знищили ворожу техніку і 150 загарбників – штаб|url=https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/15/7331402/|date=15 March 2022|access-date=15 March 2022|author=Olga Gluschenko|work=Ukrayinska Pravda|language=uk|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314232512/https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/15/7331402/|url-status=live}}</ref>
Istega dne je [[Ramzan Kadirov]], vodja Čečenije, izjavil, da čečenski vojaki sodelujejo v obleganju in so za kratek čas vstopili v Mariupol, preden so se umaknili. Kadirov je tudi izjavil, da je bil [[Adam Delimhanov]], tesen zaveznik in član [[Državna duma|državne dume]], poveljnik čečenskih sil v Mariupolu.<ref name="delimkhanov">{{cite web|last=Rasheed|first=Jillian Kestler-D'Amours,Zaheena|title=US warns China not to help Russia; Moscow-Kyiv talks to resume|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/russia-ukraine-talks-to-resume-amid-moscow-advance-liveblog|access-date=15 March 2022|website=www.aljazeera.com|archive-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315062507/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/russia-ukraine-talks-to-resume-amid-moscow-advance-liveblog|url-status=live}}</ref> Pogreb stotnika Alekseja Gluščaka iz [[GRU]] je bil v Tjumnu in razkrito je bilo, da je umrl blizu Mariupola, verjetno v zgodnjih fazah obleganja.<ref>{{cite news|last=Stewart|first=Will|date=14 March 2022|title=Ukraine war: Russia admits first loss of GRU intelligence officer|url=https://www.standard.co.uk/news/world/russia-gru-general-killed-ukraine-war-vladimir-putin-b987888.html|access-date=15 March 2022|website=Evening Standard|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314174724/https://www.standard.co.uk/news/world/russia-gru-general-killed-ukraine-war-vladimir-putin-b987888.html|url-status=live}}</ref>
15. marca je okoli 4000 vozil z okoli 20.000 civilisti lahko zapustilo mesto.<ref>{{cite news|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-20-000-evacuated-from-mariupol-in-biggest-evacuation-yet-from-besieged-port-city-12566507|title=Ukraine war: 20,000 flee Mariupol in biggest evacuation yet from besieged port city|author=Andy Hayes|work=[[Sky News]]|date=15 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315213712/https://news.sky.com/story/ukraine-war-20-000-evacuated-from-mariupol-in-biggest-evacuation-yet-from-besieged-port-city-12566507|url-status=live}}</ref>
[[Slika:Refugee_civilians_in_Mariupol.jpg|sličica|Civilni begunci v Mariupolu, 12. marec 2022]]
Uradnik ukrajinske vlade Anton Heraščenko je dejal, da je bil ruski generalmajor Oleg Mitjaev, poveljnik 150. motorizirane strelske divizije, ubit, ko so ruske sile poskušale vdreti v mesto.<ref name=":5">{{Cite news|date=15 March 2022|title=Fourth Russian general killed in fighting, Ukraine says|agency=Associated Press|via=The Washington Times|url=https://www.washingtontimes.com/news/2022/mar/15/oleg-mityaev-russian-general-killed-ukrainian-troo/|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316030526/https://www.washingtontimes.com/news/2022/mar/15/oleg-mityaev-russian-general-killed-ukrainian-troo/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Fourth Russian general killed in Ukraine, claims president Zelensky|url=https://www.msn.com/en-gb/news/world/fourth-russian-general-killed-in-ukraine-claims-president-zelensky/ar-AAVch7M|access-date=18 March 2022|website=MSN|language=en-GB|archive-date=18 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220318203156/https://www.msn.com/en-gb/news/world/fourth-russian-general-killed-in-ukraine-claims-president-zelensky/ar-AAVch7M|url-status=live}}</ref> Regionalno dramsko gledališče Doneck, v katerem je poiskalo zatočišče na stotine civilistov, je bilo 16. marca zadeto v ruskem zračnem napadu in uničeno.<ref>{{Cite news|title=Ukraine rescuers search Mariupol theater rubble as Russian attacks continue|url=https://www.pbs.org/newshour/world/ukraine-rescuers-search-mariupol-theater-rubble-as-russian-attacks-continue|date=18 March 2022|access-date=18 March 2022|author=Andrea Rosa|agency=Associated Press|publisher=PBS|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323131256/https://www.pbs.org/newshour/world/ukraine-rescuers-search-mariupol-theater-rubble-as-russian-attacks-continue|url-status=live}}</ref> Pavlo Kirilenko, guverner Donecke oblasti, je pozneje izjavil, da so ruske sile ciljale tudi na bazen Neptun.<ref>{{cite news|url=https://www.kiro7.com/news/trending/russia-attacks-ukraine-mariupol-theater-used-shelter-bombed/FCCS554IAVBJDJK6NWAU6ALSXI/|title=Russia attacks Ukraine: Mariupol theater used as shelter bombed|author=Natalie Drier|work=KIRO-TV|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316195439/https://www.kiro7.com/news/trending/russia-attacks-ukraine-mariupol-theater-used-shelter-bombed/FCCS554IAVBJDJK6NWAU6ALSXI/|url-status=live}}</ref>
18. marca so sile DLR sporočile, da so zavzele letališče Mariupol.<ref>{{cite web|url=https://ria.ru/20220318/mariupol-1778871851.html|title=Мариупольский аэропорт полностью перешел под контроль ДНР|date=18 March 2022|work=RIA Novosty|access-date=19 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323181953/https://ria.ru/20220318/mariupol-1778871851.html|url-status=live}}</ref> Po besedah župana so spopadi pozneje dosegli središče mesta,<ref>{{cite news|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-missile-lviv-russian-invasion/31759094.html|title=Fighting Reaches Center Of Mariupol As Putin Puts Up Defiant Appearance|work=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=18 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323232625/https://www.rferl.org/a/ukraine-missile-lviv-russian-invasion/31759094.html|url-status=live}}</ref> 19. marca pa so se ruske in ukrajinske sile začele spopadati pri [[Železarna in jeklarna Azovstal|jeklarni Azovstal]].<ref>{{Cite news|date=19 March 2022|title=Russians push deeper into Mariupol as locals plead for help|language=en-CA|work=The Toronto Star|url=https://www.thestar.com/news/world/europe/2022/03/19/ukraines-leader-warns-war-will-cost-russia-for-generations.html|access-date=19 March 2022|issn=0319-0781|archive-date=19 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220319161142/https://www.thestar.com/news/world/europe/2022/03/19/ukraines-leader-warns-war-will-cost-russia-for-generations.html|url-status=live}}</ref> Istega dne je predsednik [[Volodimir Zelenski]] polkovniku [[Volodimir Baranjuk|Volodimirju Baranjuku]] in majorju [[Denis Prokopenko|Denisu Prokopenku]], vodjema obrambe v Mariupolu, podelil čast [[Heroj Ukrajine|heroja Ukrajine]], najvišje vojaško priznanje v državi.<ref>{{Cite web|url=https://www.president.gov.ua/en/news/zmistovni-peregovori-pro-mir-i-bezpeku-dlya-ukrayini-yedinij-73661|title=Meaningful talks on peace and security for Ukraine are the only chance for Russia to reduce the damage from its own mistakes - address by President Volodymyr Zelenskyy}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://books.google.it/books?id=VMZuEAAAQBAJ&pg=PT388&lpg=PT388&dq=baranyuk+prokopenko+hero+of+ukraine&source=bl&ots=x8MChblLbv&sig=ACfU3U1FZbTwonkssniBBEGgqThKR8awGw&hl=it&sa=X&ved=2ahUKEwjYkob7qPX3AhXLSfEDHeKHDocQ6AF6BAgCEAM#v=onepage&q=baranyuk+prokopenko+hero+of+ukraine&f=false|title=War Speeches I: February – March 2022|first=Volodymyr|last=Zelensky|publisher=lmverlag|via=Google Books}}</ref> V tem času je bil major Mikita Nadtočij, poveljnik drugega bataljona polka Azov, med poskusom prevoza ubitih in ranjenih v bolnišnico v Azovstalu ranjen v ruskem zračnem napadu. Iz Mariupola so ga skupaj z drugimi hudo ranjenimi vojaki evakuirali v prvi helikopterski evakuaciji iz Azovstala 21. marca.<ref>[https://www.yahoo.com/news/azov-regiment-commander-denys-prokopenko-193657362.html Azov Regiment Commander Denys Prokopenko hands over his command]</ref>
20. marca je mestni svet Mariupola trdil, da so ruske sile v zadnjem tednu prisilno deportirale »več tisoč« ljudi v taborišča in oddaljena mesta v Rusiji.<ref name="Mariupol residents are being forced" /><ref>{{Cite news|last=Reuters|date=20 March 2022|title=Mariupol says Russia forcefully deported thousands of people|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-mariupol-says-russia-forcefully-deported-thousands-its-people-2022-03-20/|access-date=20 March 2022|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321035327/https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-mariupol-says-russia-forcefully-deported-thousands-its-people-2022-03-20/|url-status=live}}</ref><ref name="auto9">{{cite web|last1=Bondarenko|first1=Khrystyna|last2=Watson|first2=Ivan|last3=Stapleton|first3=AnneClair|title="Bombs falling every 10 minutes," says Ukrainian officer in Mariupol|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-21-22/h_aa76393e1b16e6be6d04b0acb9fb96d4|website=CNN World|publisher=CNN|access-date=24 March 2022|location=Dnipro|language=en|date=21 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323123424/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-21-22/h_aa76393e1b16e6be6d04b0acb9fb96d4|url-status=live}}</ref> Rusija je obtožbe zanikala.<ref name="auto9" /> Istega dne je bila v [[Bombardiranje umetniške šole v Mariupolu|ruskem bombardiranju uničena stavba umetniške šole]], v kateri je zatočišče poiskalo okoli 400 ljudi.<ref>{{cite news|title=Russian forces bomb school sheltering 400 people in Mariupol, city council says|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-20-22/h_b1c1cd7201927da836d75f3e95f324f9|access-date=20 March 2022|agency=CNN|date=20 March 2022|language=en|archive-date=22 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322023901/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-20-22/h_b1c1cd7201927da836d75f3e95f324f9|url-status=live}}</ref>
Ukaz ruskega ministrstva za obrambo o predaji, odložitvi orožja in evakuaciji mesta je bil oddan 20. marca, pri čemer je ministrstvo zahtevalo pisni odgovor do 02:00 UTC naslednji dan.<ref>{{cite news|title=Ukraine has rejected Vladimir Putin's demand to surrender the stricken city of Mariupol.|url=https://www.lbc.co.uk/news/putin-ukraine-hours-surrender-besieged-mariupol/|access-date=21 March 2022|agency=lbc|date=20 March 2022|language=en|archive-date=22 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322005621/https://www.lbc.co.uk/news/putin-ukraine-hours-surrender-besieged-mariupol/|url-status=live}}</ref> Ukrajinska vlada in župan Mariupola sta ultimat zavrnila.<ref>{{cite news|title=Ukraine rejects Russian demand to surrender Mariupol and lay down arms|url=https://metro.co.uk/2022/03/21/ukraine-rejects-russias-ultimatum-to-surrender-mariupol-16311563/|access-date=21 March 2022|agency=lbc|date=21 March 2022|language=en|archive-date=22 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322132812/https://metro.co.uk/2022/03/21/ukraine-rejects-russias-ultimatum-to-surrender-mariupol-16311563/|url-status=live}}</ref> V tem trenutku je eden od poveljnikov ukrajinskega bataljona razmere v mestu opisal z besedami »bombe padajo vsakih 10 minut«.<ref name="auto9" />
[[Slika:Destruction_of_Russian_tanks_by_Ukrainian_troops_in_Mariupol_(1).jpg|sličica|Ukrajinske enote so v Mariupolu uničile ruski tank]]
[[Slika:Ukrainian_soldiers_attack_a_Russian_tank_in_Mariupol_(1).jpg|sličica|Ukrajinski vojaki, ki napadajo ruski tank v Mariupolu]]
23. marca so lokalne oblasti, vključno z županom, zapustile mesto zaradi vse slabših razmer.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-24|title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 24|last1=Clark|first1=Mason|last2=Barros|first2=George|last3=Stepanenko|first3=Kateryna|website=[[Institute for the Study of War]]}}</ref> Naslednji dan so ruske sile vstopile v središče Mariupola<ref>{{Cite news|date=25 March 2022|title=Ukraine war in maps: Tracking the Russian invasion|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60506682|access-date=25 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324032821/https://www.bbc.com/news/world-europe-60506682|url-status=live}}</ref> in zavzele pravoslavno cerkev priprošnje Matere božje. Mestna uprava je trdila, da poskušajo Rusi demoralizirati prebivalce z javnim vzklikanjem trditev o ruskih zmagah, vključno z izjavami, da je bila [[Odesa]] zavzeta.<ref>{{cite web|title=Institute for the Study of War|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-24|access-date=25 March 2022|website=Institute for the Study of War|language=en|archive-date=25 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220325065358/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-24|url-status=live}}</ref>
Vadim Bojčenko je 27. marca dejal, da so ruske sile, medtem ko je bil Mariupol še pod ukrajinskim nadzorom, prodrle globoko v mesto in da je potrebno narediti »popolno evakuacijo« prebivalstva mesta.<ref>{{cite web|title=Mariupol Mayor Cites 'Thousands' Dead, Says 'Complete Evacuation' Needed|url=https://www.rferl.org/a/lviv-attack-humanitarian-corridors/31772646.html|access-date=28 March 2022|website=RadioFreeEurope/RadioLiberty|language=en}}</ref> Do te točke je ukrajinskim vojakom zmanjkalo hrane in čiste pitne vode in analitik je verjel, da se ukrajinske sile ne bodo mogle boriti več kot nekaj dni. Vendar so ukrajinski častniki zavrnili evakuacijo iz mesta, saj niso želeli zapustiti svojih ranjenih in mrtvih vojakov in civilistov.<ref name="second month">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2022/03/27/world/europe/russia-ukraine-war-combat.html|title=As the war in Ukraine moves into its second month, fears grow of Mariupol's fall to Russia.|author=Carlotta Gall|work=The New York Times|date=27 March 2022|accessdate=29 March 2022}}</ref> Računalniški muzej »Club 8bit« je bil uničen.<ref>{{cite web|title=Russia's invasion of Ukraine has destroyed a historic computer museum|url=https://www.engadget.com/club-8-bit-ukraine-destruction-154109115.html|website=Engadget|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328230223/https://www.engadget.com/club-8-bit-ukraine-destruction-154109115.html|archive-date=28 March 2022|date=27 March 2022|url-status=live}}</ref>
[[Slika:Mariupol_20220323_004.jpg|sličica|Obstreljena stanovanjska hiša v Mariupolu, 23. marec 2022]]
28. marca je župan Vadim Bojčenko v televizijskem intervjuju dejal, da »smo danes v rokah okupatorjev«,<ref>{{cite web|url=https://theweek.com/russo-ukrainian-war/1011874/mariupol-is-in-the-hands-of-russia-mayor-says|title=Mariupol is 'in the hands' of Russia, mayor says|date=29 March 2022|accessdate=29 March 2022|website=[[theweek.com]]}}</ref> tiskovni predstavnik urada župana Mariupola pa je sporočil, da je bilo v mestu od začetka napada ubitih »skoraj 5000 ljudi«.<ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/world/europe/nearly-5000-people-killed-siege-ukraines-mariupol-mayors-office-2022-03-28/|title=Nearly 5,000 people killed in siege of Ukraine's Mariupol – mayor's office|website=Reuters|access-date=28 March 2022|date=28 March 2022}}</ref><ref name="5000killed">{{Cite magazine|date=6 April 2022|title=More Than 5,000 Civilians Killed in Mariupol, Mayor Says|url=https://time.com/6165052/mariupol-death-toll-ukraine-war/|magazine=TIME|access-date=6 April 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/world/europe/nearly-5000-people-killed-siege-ukraines-mariupol-mayors-office-2022-03-28/|title=Nearly 5,000 people killed in siege of Ukraine's Mariupol – mayor's office|website=Reuters|access-date=28 March 2022|date=28 March 2022}}</ref><ref>{{cite news|last1=Schreck|first1=Adam|last2=Rosa|first2=Andrea|date=6 April 2022|title=Mariupol's dead put at 5,000 as Ukraine braces in the east|work=Associated Press|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-zelenskyy-business-europe-crime-a16ccf4774ddcd224c8e07685148b6f1|access-date=6 April 2022}}</ref> Ukrajinska vlada je ocenila, da je bilo »od 20.000 do 30.000« prebivalcev Mariupola prisilno poslanih<ref name="Radio Liberty" /> v taborišča v Rusiji<ref name="Mariupol residents are being forced" /> pod ruskim vojaškim nadzorom.<ref name="Radio Liberty" /> Čez dan so ruske sile zavzele upravno stavbo v severnem okrožju Kalmjuski<ref name="yahoo brink" /> in vojaško poveljstvo polka Azov.<ref>{{cite web|url=https://www.portfolio.hu/global/20220328/elfoglaltak-az-oroszok-a-rettegett-azov-zaszloalj-egyik-bazisat-535959|title=Elfoglalták az oroszok a rettegett Azov-zászlóalj egyik bázisát|language=Hungarian|website=Portfolio|date=28 March 2022}}</ref> Poleg tega je ruski tiskovni predstavnik [[Igor Konašenkov]] sporočil, da so ruske sile sestrelile ukrajinski [[Mil Mi-8]],<ref>{{cite web|url=https://youtube.com/watch?v=lbfQynf2VcU|title=Guerra Ukrania: 15 soldados Ucranianos mueren al Rusia derribar su helicoptero en Mariúpol|work=[[RTVE]]|language=Spanish|date=28 March 2022}}</ref> ki je bil po njegovih besedah namenjen v Mariupol, da bi evakuiral voditelje polka Azov.<ref name="UkrCas1">{{cite web|url=https://tass.com/politics/1428507|title=Russia says helicopter downed near Mariupol was headed to evacuate Azov unit leaders|language=English|work=Tass Russian News Agency|date=28 March 2022}}</ref> Na splošno je bilo po besedah ukrajinskega predsednika Zelenskega 90 odstotkov pilotov helikopterjev, poslanih v Mariupol med obleganjem, da bi oskrbeli ukrajinske sile in evakuirali ranjene, izgubljenih zaradi ruske zračne obrambe,<ref>{{Cite web|url=https://interfax.com.ua/news/general/833732.html|title=Під час оборони Маріуполя загинуло багато льотчиків|website=Інтерфакс-Україна}}</ref> medtem ko je ukrajinski general potrdil izgubo treh helikopterjev.<ref name="daring">{{Cite web|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/exclusive-details-of-ukraines-daring-helicopter-missions-into-russian-occupied-mariupol|title=Inside Ukraine's Daring Helicopter Missions Into Russian-Occupied Mariupol|first=Howard|last=Altman|date=25 May 2022|website=The Drive}}</ref> Naslednji dan naj bi ruske sile ukrajinske enote v mestu verjetno razdelile na dva in morda celo na tri žepe.<ref name="March29">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-29|title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 29|last1=Clark|first1=Mason|last2=Barros|first2=George|last3=Stepanenko|first3=Kateryna|website=[[Institute for the Study of War]]|date=29 March 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref>
2. aprila so ruske sile zavzele stavbo [[Varnostna služba Ukrajine|SBU]] v središču Mariupola,<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-2|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 2|last1=Clark|first1=Mason|last2=Barros|first2=George|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=2 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref> nato pa ni bilo več poročil o bojih na tem območju. 4. aprila se je en ukrajinski bataljon predal,<ref name="crimeasborder">{{Cite web|url=https://news.yahoo.com/azov-regiment-believes-russian-troops-185949791.html|title=Azov Regiment believes Russian troops should have been stopped on Crimeas border|website=news.yahoo.com}}</ref> ruski uradniki pa so dva dni pozneje izjavili, da so zajeli 267 ukrajinskih marincev iz 503. bataljona ukrajinskih mornariških sil.<ref>{{cite web|url=https://eurasiantimes.com/russia-says-marine-surrendered-en-masse-in-mariupol-ukrain/|title=Russia Says Ukrainian Marines Surrendered En-Masse In Mariupol; Western Experts Call It Putin's Propaganda|work=Eurasian Times|date=6 April 2022|quote=267 Ukrainian marines from the 503rd Battalion of the Ukrainian Naval Forces opted to surrender in the encircled Mariupol}}</ref> Zaradi predaje so bile črte med ukrajinsko 36. ločeno mornariško brigado in polkom Azov pretrgane.<ref name="crimeasborder" /> Ukrajina je trdila, da je izvedla za ponovno oskrbo ali dostavo okrepitev sedem misij v tovarno Azovstal z uporabo približno 16 Mi-8, v parih po dva ali štiri, od katerih sta bila dva sestreljena.<ref>{{cite web|title=Inside Ukraine’s Daring Helicopter Missions Into Russian-Occupied Mariupol|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/exclusive-details-of-ukraines-daring-helicopter-missions-into-russian-occupied-mariupol|date=25 May 2022}}</ref> Ukrajinske trditve niso preverjene, vendar je Rusija v tem času trdila (5. aprila), da je sestrelila dva ukrajinska Mi-8.<ref>{{cite web|title=Russia Says Prevented Ukraine Officers Fleeing Mariupol By Air|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/04/05/russia-says-prevented-ukraine-officers-fleeing-mariupol-by-air-a77230|date=5 April 2022}}</ref> 7. aprila je DLR objavila, da je središče Mariupola očiščeno ukrajinskih sil.
Medtem so ruske enote 1. aprila začele napredovanje z jugozahoda, tako da je ukrajinska vojska do 7. aprila delno nadzorovala območje okoli pristanišča na jugozahodu Mariupola.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-7|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 7|first1=Mason|last1=Clark|first2=Kateryna|last2=Stepanenko|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=7 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref> 4. aprila je projektil ruske mornarice zadel tovorno ladjo, s sedežem na Malti, ki je plula pod zastavo [[Dominika|Dominike]], zaradi česar je ladja zagorela.<ref>{{Cite news|last=Saul|first=Jonathan|date=5 April 2022|title=Foreign ship sinks in Mariupol after missile attacks, says flag registry|newspaper=The Globe and Mail|url=https://www.theglobeandmail.com/world/article-foreign-merchant-ship-hit-by-missile-in-mariupol-ukrainian-official-2/|via=www.theglobeandmail.com}}</ref> Poleg tega so ruske sile 7. aprila zavzele most, ki vodi do jeklarne Azovstal.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-8|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 8|author1=Mason Clark|author2=Kateryna Stepanenko|publisher=Institute for the Study of War|date=8 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref> Naslednji dan so ruske čete zavzele južni del pristanišča Mariupol.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-9|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 9|last1=Clark|first1=Mason|last2=Barros|first2=George|last3=Stepanenko|first3=Kateryna|first4=Karolina|last4=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=9 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref>
10. aprila so ruske sile zavzele ribiško pristanišče in ločile ukrajinske enote v pristanišču od tistih v jeklarni Azovstal v dva žepa, medtem ko je bil možen tretji žep osredotočen na jeklarno Ilič na severu.<ref name="10April">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-10|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 10|first1=Mason|last1=Clark|first2=Kateryna|last2=Stepanenko|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=10 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref> Naslednji dan so sile DLR trdile, da so zavzele 80 % Mariupola. Lokalne ukrajinske sile so pričakovale, da bo mesto kmalu padlo, saj jim je zmanjkovalo streliva, analitiki Inštituta za preučevanje vojne pa so menili, da bo Mariupol padel v enem tednu.<ref name="11 April assessment">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-11|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 11|first1=Mason|last1=Clark|first2=Karolina|last2=Hird|first3=George|last3=Barros|website=[[Institute for the Study of War]]|date=10 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref><ref name="brace for fall">{{cite web|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/04/11/ukraine-braces-for-fall-of-mariupol-to-russia-a77297|title=Ukraine Braces for Fall of Mariupol to Russia|author=Emmanuel Peuchot|work=Moscow Times|date=11 April 2022|accessdate=11 April 2022}}</ref>
=== Zadnji uporniški žepi ===
11. aprila so ruski mediji poročali, da je bilo zajetih 160 ukrajinskih vojakov iz 36. ločene mornariške brigade zajetih z njihovo opremo.<ref>{{cite web|url=https://24happenings.com/top-world/174750.html|title=It became known about the Marines handed over to the Ukrainian Armed Forces in Mariupol|date=11 April 2022|work=24 Happenings|quote=About 160 Marines surrendered to the Ukrainian Armed Forces (APU) in Mariupol.}}</ref>
V noči med 11. in 12. aprilom<ref name="baranyuk">{{cite news|url=https://tass.ru/mezhdunarodnaya-panorama/14398327|title=Басурин сообщил об убийстве в Мариуполе командира 36-й бригады морской пехоты ВС Украины|trans-title=Basurin announced the murder in Mariupol of the commander of the 36th Separate Marine Brigade of the Armed Forces of Ukraine|language=ru|author=|work=Tass|date=17 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> je Baranjuk vodil 36. ločeno mornariško brigado v poskusu preboja iz ruskega obkroža pri jeklarni Ilič proti severu. Ko so jih opazili, so se razbili v manjše skupine,<ref name="1000members">{{cite web|url=https://sofrep.com/news/russia-claims-1000-members-of-the-36th-marine-brigade-surrendered-in-mariupol/|title=Russia Claims 1,000 Members of the 36th Marine Brigade Surrendered in Mariupol|author=|publisher=SOFREP|date=14 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> pri čemer se je nekaterim uspelo povezati z borci polka Azov v obratu Azovstal na jugovzhodu.<ref name="13 April assessment">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-13|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 13|author1=Mason Clark|author2=Kateryna Stepanenko|author3=Karolina Hird|publisher=Institute for the Study of War|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/823753.html|title=Marines from 36th brigade break through to Azov fighters, defenders of Mariupol strengthen defense area|website=Interfax-Ukraine|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Med prebojem je bilo ubitih ali ujetih veliko število ukrajinskih vojakov.<ref name="crimeasborder" /> Usoda Baranjuka je sprva ostala neznana.<ref name="1000members" /> Pozneje je DLR trdila, da je identificirala truplo Baranjuka, potem ko so njihove specialne enote blokirale ukrajinski preboj.<ref name="baranyuk" /> Vendar se je 8. maja Baranjuk pojavil živ v intervjuju za RT, skupaj z načelnikom štaba 36. brigade Dmitrom Kormjankovim. Poročala sta, da so ju ujeli med poskusom pobega.<ref name="36thleaders" />
12. aprila je [[Aiden Aslin]], Britanec, ki se je boril z ukrajinskimi marinci, poročal, da se bo njegova enota predala, ker jim je zmanjkalo streliva, hrane in drugih zalog.<ref>{{cite news|url=https://www.thetimes.co.uk/article/british-fighter-captured-by-russians-in-mariupol-mrgbph35h|title=Briton Aiden Aslin 'surrenders' in Mariupol as he runs out of food|author1=George Grylls|author2=Charlie Parker|work=The Times|date=12 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Kasneje, zvečer,<ref name="Sadkov">{{cite news|url=https://english.pravda.ru/news/hotspots/151114-ukrainian_marines_voluntarily_surrendered/|title=More than 1,000 Ukrainian Marines voluntarily surrendered in Mariupol|author=Petr Ermilin|work=Pravda|date=12 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> je Rusija izjavila, da se je v jeklarni Ilič predalo 1026 marincev 36. ločene mornariške brigade, vključno s 162 častniki.<ref>{{cite news|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-1026-ukrainian-marines-surrendered-mariupol-2022-04-13/|title=Russia says 1,026 Ukrainian marines surrendered in Mariupol|author1=Peter Graff|author2=William Maclean|author3=Cynthia Osterman|work=Reuters|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.reuters.com/world/europe/chechen-chief-kadyrov-says-over-1000-ukrainian-marines-surrender-mariupol-2022-04-13/|title=Chechen chief Kadyrov says over 1,000 Ukrainian marines surrender in Mariupol|author1=Ronald Popeski|author2=Robert Birsel|work=Reuters|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref><ref name="13 April assessment" /> Po navedbah Rusije je bilo med ujetniki 400 ranjenih borcev.<ref name="Sadkov" /> Kasneje je Rusija sporočila, da je zajela dodatnih 134 ukrajinskih vojakov, s čimer je skupno število ujetnikov poraslo na 1160.<ref>{{cite web|url=https://www.aa.com.tr/en/russia-ukraine-war/134-more-ukrainian-servicemen-surrendered-in-mariupol-russia/2563495|title=134 more Ukrainian servicemen surrendered in Mariupol: Russia|author=Elena Teslova|website=aa.com.tr|date=14 April 2022|accessdate=18 April 2022|quote=This means a total of 1,160 Ukrainian soldiers and officers laid down their weapons in Mariupol on Wednesday}}</ref> Ukrajina je potrdila, da je bilo ujetih skoraj 1000 marincev,<ref name="crimeasborder" /> vključno z ranjenimi in tistimi, ki so ostali v tovarni Ilič.<ref>{{cite web|url=https://novynarnia.com/2022/04/13/morpihy-36-yi-brygady-v-mariupoli-chastyna-zyednalasya-z-azovom-chastyna-ishla-na-proryv-bagato-potrapyly-v-polon/|title=орпіхи 36-ї бригади в Маріуполі: частина з'єдналася з "Азовом", частина – ішла на прорив, багато потрапили в полон|trans-title=Nurses of the 36th Brigade in Mariupol: Some joined forces with Azov, some went on a breakthrough, many were taken prisoner|language=uk|author=Нестор Дим|work=Novynarnia|date=13 April 2022|accessdate=27 April 2022}}</ref> 13. aprila so ruske sile zavarovale tovarno Ilič, s čimer so število žepov v Mariupolu zmanjšale na dva,<ref name="13 April assessment" /> medtem ko je Rusija tudi objavila, da je prevzela popoln nadzor nad trgovskim pristaniščem,<ref>{{cite news|url=https://tass.com/economy/1437337|title=Mariupol commercial sea port fully liberated from Azov regiment's Nazi fighters|author=|work=Tass|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> kar je bilo potrjeno tri dni pozneje.<ref name="17 April assessment">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-17|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 17|author1=Mason Clarke|author2=George Barros|publisher=Institute for the Study of War|date=17 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Poveljnik polka Azov Prokopenko je kritiziral vojake, ki so se predali, medtem ko je pohvalil tiste, ki so se uspeli povezati z njegovo enoto.<ref>{{Cite news|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-04-13-22/h_e4502c33d6704e73feb5fb5b43937d08|title=Ukrainian commanders defending Mariupol say their units were able to link up despite relentless attacks|author1=Aditi Sangal|author2=Adrienne Vogt|author3=Helen Regan|author4=Matias Grez|author5=Jeevan Ravindran|author6=Laura Smith-Spark|author7=Maureen Chowdhury|author8=Mike Hayes|work=Cable News Network|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Prokopenko, pa tudi ukrajinski obveščevalni častnik Illia Samojlenko, sta prav tako krivila Baranjuka za velike izgube, povzročene ukrajinskim silam, in izjavila, da so bila njegova dejanja neusklajena. Po besedah Prokopenka je Baranjuk poskus preboja izvedel brez opozorila drugim enotam in smer napada ni bila predhodno dogovorjena,<ref name="crimeasborder" /> medtem ko je Samojlenko Baranjuka označil za »strahopetca« in dejal, da je poskušal pobegniti iz mesta, »s seboj pa je vzel ljudi, tanke in strelivo«.<ref>{{Cite web|url=https://news.yahoo.com/mariupol-defenders-tell-commander-marines-120905296.html|title=Mariupol defenders tell how the commander of marines fled the city|website=news.yahoo.com}}</ref>
Medtem je ukrajinski časopis citiral ukrajinskega vojaškega strokovnjaka Olega Ždanova, ki je trdil, da je do te točke ruska 810. gardna mornariška pehotna brigada, prvotno poslana iz [[Feodozija|Feodozije]] na Krimu, med obleganjem utrpela izjemno velike izgube, do te mere, da je bila »dvakrat uničena«.<ref>{{cite web|author=Марк Ворошилов|title="Потери просто сумасшедшие", – ВСУ уничтожили полный состав 810-й бригады морской пехоты из Феодосии ["The losses are just crazy" – the Armed Forces of Ukraine destroyed the entire composition of the 810th Brigade of Naval Infantry from Feodosia"]|url=https://www.dialog.ua/war/249823_1649768807|publisher=Диалог.UA [dialog.ua]|date=12 April 2022}}</ref>
== Odpor v jeklarni Azovstal ==
=== Umik v Azovstal ===
[[Slika:Azovstal_iron_and_steel_factory,_Mariupol,_Ukraine_3.jpg|sličica|Jeklarna Azovstal leta 2014]]
15. aprila je ukrajinski vojaški poveljnik pozval vojaške okrepitve, naj pridejo in »prebijejo obleganje« Mariupola. Dejal je tudi, da je »situacija kritična in da so boji hudi«, a da je pošiljanje okrepitev in prekinitev obleganja »mogoče in potrebno izvesti čim prej«.<ref>{{cite web|last1=Drozd|first1=Yulia|title=Ukrainian commander issues urgent plea in Mariupol|url=https://abcnews.go.com/International/live-updates/russia-ukraine/?id=83931446#84099173|website=ABC News|publisher=ABC News Network|language=English|date=15 April 2022|accessdate=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418211247/https://abcnews.go.com/International/live-updates/russia-ukraine/?id=83931446|archive-date=18 April 2022|url-status=live}}</ref> Istega dne je tiskovni predstavnik ukrajinskega obrambnega ministrstva Oleksandr Motuzjanik poročal, da je Rusija začela uporabljati bombnike dolgega dosega [[Tupoljev Tu-22M|Tu-22M3]] za napade na cilje v Mariupolu.<ref>{{cite web|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3458521-russian-tu22m3-bombers-strike-mariupol.html|title=Russian Tu-22M3 bombers strike Mariupol|website=ukrinform.net|date=15 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Jeklarna Azovstal, srce enega od preostalih žepov upora, je bila dobro branjena in opisana kot »trdnjava v mestu«, saj je bila jeklarna ogromen kompleks, ki je otežil lociranje ukrajinskih sil in je imela delavnice, ki jih je bilo težko uničiti iz zraka. Poleg tega je kompleks vseboval sistem podzemnih rovov, zaradi česar bi bilo čiščenje celotnega kompleksa ukrajinskih sil zahtevno.<ref name="fortress within a city">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/15/fortress-in-a-city-steel-plant-becomes-ukrainian-redoubt-in-mariupol|title='Fortress in a city': steel plant becomes Ukrainian hold-out in Mariupol|author=|work=The Guardian|date=15 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Čez dan so ruske sile zavzele oporišče {{ill|12. operativna brigada|lt=12. operativne brigade|ru|12-я бригада оперативного назначения НГ (Украина)|uk|12-та бригада оперативного призначення НГ (Україна)}} ukrajinske nacionalne garde v zahodnem Mariupolu.<ref name="16April">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-16|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 16|first1=Frederick|last1=Kagan|first2=Kateryna|last2=Stepanenko|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=16 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref>
16. aprila so enote DLR zavzele policijsko postajo v bližini plaže v Mariupolu,<ref name="16April" /> ruske sile pa so potrdile, da so zavzele center za nadzor prometa plovil v pristanišču.<ref name="17 April assessment" /> Nekaj dni po zavzetju pristanišča, 20. aprila, je ukrajinski marinski častnik trdil, da so marinci in azovske sile iz tovarne Azovstal izvedle operacijo evakuacije okoli 500 pripadnikov ukrajinske mejne straže in nacionalne policije iz pristanišča, ker jim je zmanjkovalo streliva. Po besedah častnika so se ukrajinske sile iz žepa Azovstal oklepno prebile do pristanišča in naredile zaščitni ogenj, medtem ko se je 500 obkoljenih vojakov umaknilo v obrat Azovstal.<ref name="rescue500">{{cite news|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/04/20/7340941/|title=Marines and "Azov" rescue 500 fighters from the port of Mariupol – media|author=Roman Petrenko|work=Pravda|date=20 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> Kasneje je Rusija objavila, da so bila vsa urbana območja mesta očiščena ukrajinskih sil, in trdila, da so ukrajinske sile ostale samo še v jeklarni Azovstal. <ref name="allurban" /> Vendar je bilo poročano, da se spopadi nadaljujejo v bližini ulice Flockaja v zahodnem okrožju Primorski.<ref name="17 April assessment" />
18. aprila je bilo ocenjeno, da je bilo v bojih uničenih 95 % mesta.<ref name="hasn't surrendered" /> Ukrajinski vojaki niso upoštevali ruskega ultimata o predaji in so se odločili, da se bodo borili do konca. Rusija je grozila z »uničenjem« tistih, ki so se še naprej borili.<ref name="defy demand">{{cite news|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-zelenskyy-kyiv-business-europe-893384be23cf0fc1c0b9e566de372046|title=Ukrainian defenders in Mariupol defy surrender-or-die demand|author1=Adam Schreck|author2=Mystyslav Chernov|work=Associated Press|date=18 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Vojaški strokovnjak je ocenil, da bi se lahko v mestu še vedno zadrževalo od 500 do 800 ukrajinskih vojakov,<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61135901|title=Ukraine war: Mariupol defenders will fight to the end says PM|author=|work=BBC|date=18 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> medtem ko so ruski uradniki ocenili, da se v tovarni Azovstal zadržuje 2500 ukrajinskih vojakov in 400 tujih prostovoljcev.<ref name="defy demand" />
=== Obleganje Azovstala ===
20. aprila so ruske sile in sile DLR le malo napredovale na obrobju tovarne Azovstal.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-20|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 20|first1=Mason|last1=Clarke|first2=George|last2=Barros|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=20 April 2022|accessdate=20 April 2022}}</ref> Ruski predsednik Vladimir Putin je 21. aprila ukazal ruskim enotam, naj ne napadejo jeklarne Azovstal, temveč naj jo blokirajo, dokler tamkajšnjim ukrajinskim silam ne zmanjka zalog. Dejal je tudi, da se je »dokončanje bojnih del za osvoboditev Mariupola končalo z uspehom«, medtem ko je ukrajinski uradnik ovrgel Putinove komentarje in dejal, da je ruska odločitev za izvedbo blokade namesto napada na jeklarno pomenila, da je Rusija priznala svojo nezmožnost fizičnega zavzetja Mariupola.<ref>{{cite news|last=Schreck|first=Adam|date=21 April 2022|title=Putin claims Mariupol win but won't storm Ukrainian holdout|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-putin-kyiv-business-europe-f0e1cd893715eda1e6bef696d9c47db3|access-date=21 April 2022|work=Associated Press|language=en}}</ref><ref>{{cite news|title=Putin calls off plan to storm Mariupol plant, opts for blockade instead|url=https://www.reuters.com/world/europe/putin-cancels-russian-plans-storm-mariupol-steel-plant-opts-blockade-instead-2022-04-21/|work=Reuters|access-date=21 April 2022|language=English|date=21 April 2022}}</ref> General sir [[Richard Barrons]], nekdanji poveljnik poveljstva združenih sil Združenega kraljestva, je ocenil, da bitka za elektrarno glede nadzora nad mestom in njegovimi cestami ni več »resnično pomembna«, saj sta Rusija in Krim zdaj povezana. Po njegovem mnenju bi bilo premagovanje ukrajinskih sil v tovarni za ruske enote »res težko« brez »ogromnih stroškov za obe strani«.<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61157670?ns_mchannel=social&ns_source=twitter&ns_campaign=bbc_live&ns_linkname=6261252db1e16c43aefe6d26%26Steelworks%20battle%20was%20militarily%20irrelevant%20to%20Russia%20-%20former%20armed%20forces%20chief%262022-04-21T10%3A28%3A37%2B00%3A00&ns_fee=0&pinned_post_locator=urn:asset:4cf0b468-fc6a-4070-bdde-a630db279617&pinned_post_asset_id=6261252db1e16c43aefe6d26&pinned_post_type=share|title=Steelworks battle was militarily irrelevant to Russia – former armed forces chief|author=Yvette Tan|work=BBC News|date=21 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> Kljub ukazani blokadi so ruske sile napredovale znotraj 20 m nekaterih ukrajinskih položajev.<ref>{{cite news|url=https://www.yahoo.com/news/inside-azovstal-plant-ukrainian-sergeant-115750505.html|title=Inside Azovstal Plant, Ukrainian Sergeant Prays for Rescue|author=Michael Schwirtz|work=Yahoo! News|date=22 April 2022|accessdate=22 April 2022}}</ref>
22. aprila naj bi ruske sile očistile zahodno okrožje Primorski ukrajinskih sil, brez poročil o spopadih, vse preostale ukrajinske sile pa so bile obkoljene v jeklarni Azovstal.<ref name="22 April analysis">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-22|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 22|first1=Mason|last1=Clarke|first2=George|last2=Barros|first3=Kateryna|last3=Stepanenko|first4=Karolina|last4=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=22 April 2022|accessdate=22 April 2022}}</ref> Po navedbah Ukrajine so se 23. aprila znova začeli zračni napadi in očitno kopenski napad na jeklarno Azovstal. Svetovalec ukrajinskega predsednika je dejal: »Sovražnik poskuša zadušiti zadnji odpor branilcev Mariupola na območju Azovstala«.<ref>{{cite news|date=23 April 2022|title=Ukraine battered again; Zelenskyy says US officials to visit|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-business-europe-moscow-07659d866eb9496caf00842c3a90f36c|author1=David Keyton|author2=Yesica Fisch|work=Associated Press|accessdate=25 April 2022}}</ref> Vendar tega ni bilo mogoče neodvisno potrditi.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-23|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 23|author1=Frederick W. Kagan|author2=Kateryna Stepanenko|author3=Karolina Hird|work=[[Institute for the Study of War]]|date=23 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> Vodja ukrajinske varnosti Oleksij Danilov je trdil, da je ponoči helikopter ponovno oskrbel Azovstal.<ref name="Sky0423">{{cite web|title=Ukraine war: A dozen crack Russian military units redeployed from Mariupol as Kyiv claims to have rearmed blockaded district with daring night-time helicopter drop|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-a-dozen-crack-russian-military-units-redeployed-from-mariupol-as-kyiv-claims-to-have-rearmed-blockaded-district-with-daring-night-time-helicopter-drop-12596545|author=Connor Sephton|date=23 April 2022|access-date=23 April 2022|website=Sky News|language=en}}</ref> Istega dne so poročali, da Rusija premešča sile iz Mariupola na druge fronte v vzhodni Ukrajini, pri čemer naj bi Rusija iz Mariupola prerazdelila 12 enot.<ref name="Sky0423" /> Naslednji dan so ruske sile nadaljevale z bombardiranjem ukrajinskih položajev v jeklarni Azovstal, pri čemer so poročali, da so ruske sile morda načrtovale ponovni napad na objekt.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-24|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 23|author1=Mason Clarke|author2=Kateryna Stepanenko|work=[[Institute for the Study of War]]|date=24 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> Po navedbah Ukrajine so bili v noči s 27. na 28. april izvedeni najmočnejši zračni napadi proti Azovstalu, pri čemer je več kot 50 napadov letal [[Tupoljev Tu-22M|Tu-22M3]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Su-25]] in [[Su-24]] zadelo objekt. Ukrajina je trdila, da je bila zadeta vojaška ambulanta, pri čemer se je število ranjenih povečalo s 170 pred napadom na več kot 600 po bombnem napadu.<ref>{{cite news|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-04-28-22/h_dd62bedc8e546d2ac1e63fe1f9c5c89e|title=Mariupol steel plant suffers "heaviest airstrikes so far," Ukrainian official says|author1=Tim Lister|author2=Olga Voitoivych|work=Cable News Network|date=28 April 2022|accessdate=3 May 2022}}</ref><ref>{{cite news|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-04-29-22/h_033255be05675f2de9686e1c2e430dff|title=600 injured in recent bombing of Azovstal steel plant, Mariupol mayor says|author=Tim Lister|work=Cable News Network|date=29 April 2022|accessdate=3 May 2022}}</ref>
=== Evakuacija civilistov ===
[[Slika:ICRC_buses_for_evacuation_convoy_from_Mariupol_to_Zaporizhzhia_(cropped).jpg|sličica|Avtobusi ICRC se pripravljajo na evakuacijski konvoj 8. maja 2022 v Zaporožju]]
30. aprila so [[Združeni narodi]] in [[Mednarodni odbor Rdečega križa]] (ICRC) začela izvajati evakuacije po [[Humanitarni koridor|humanitarnem koridorju]].<ref>{{cite web|date=1 May 2022|title=Ukraine: UN-Red Cross operation underway to evacuate civilians from stricken Mariupol plant|url=https://news.un.org/en/story/2022/05/1117342|access-date=2 May 2022|website=UN News|language=en}}</ref><ref name=":1">{{Cite news|date=1 May 2022|title=Go inside the civilian evacuation of Mariupol's besieged Azovstal steel plant|language=en-AU|work=ABC News|url=https://www.abc.net.au/news/2022-05-02/inside-the-mariupol-azovstal-steel-plan-evacuation/101029722|access-date=2 May 2022}}</ref> Ta koridor je bil vzpostavljen po potovanju [[Generalni sekretar Združenih narodov|generalnega sekretarja Združenih narodov]] [[António Guterres|Antónia Guterresa]] v Moskvo teden prej, kjer je osebno posredoval pri dogovoru.<ref name=":1" /> 30. aprila je jeklarno Azovstal zapustilo 20 civilistov, medtem ko so ruski mediji trdili, da jih je bilo 25. Potekali so pogovori o poskusu izpustitve preostalih okoli 1000 civilistov.<ref>{{cite web|title=Ukraine latest news: Safe passage for civilians to leave Mariupol under way – UN|url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-61252785|author=Tiffany Wertheimer|date=1 May 2022|access-date=2 May 2022|website=BBC News|language=en-gb}}</ref><ref>{{Cite news|date=30 April 2022|title=Mariupol civilians leave besieged Azovstal steelworks|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61285178|access-date=2 May 2022}}</ref> Vsaj dve ženi pripadnikov polka Azov sta pozvali k sočasni evakuaciji približno 2000 vojakov, ki bodo ostali po civilni evakuaciji, pri čemer sta izpostavili zaskrbljenost zaradi ravnanja Rusov z ujetniki ter pomanjkanja medicinske in prehrambene opreme.<ref>{{cite web|last=Thomas|first=Trisha|date=30 April 2022|title=Wives of Mariupol defenders appeal for soldiers' evacuation|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/wives-mariupol-defenders-appeal-soldiers-evacuation-84414406|access-date=2 May 2022|website=ABC News|language=en}}</ref>
2. maja naj bi bilo evakuiranih okoli 100 civilistov.<ref>{{Cite news|date=1 May 2022|title=At least 100 civilians evacuated from Azovstal plant in Mariupol, Zelenskyy says|language=en-AU|work=ABC News|url=https://www.abc.net.au/news/2022-05-02/100-civilians-evacuated-from-azovstal-plant/101029634|access-date=2 May 2022}}</ref> Ruska letala so po podatkih [[Obrambno ministrstvo ZDA|ameriškega obrambnega ministrstva]] v Mariupolu uporabljala [[Prosto padajoča letalska bomba|prosto padajoče bombe]].<ref>{{Cite news|date=2 May 2022|title=Russians Make Minimal Progress in the Donbas, DOD Official Says|url=https://www.defense.gov/News/News-Stories/Article/Article/3016826/russians-make-minimal-progress-in-the-donbas-dod-official-says/|author=David Vergun|work=U.S. Department of Defense|access-date=3 May 2022}}</ref> Poročali so tudi, da se ruske kopenske sile umikajo iz mesta, da bi morda okrepile svoje položaje drugje v Donbasu, kjer je Rusija [[Bitka za Donbas (2022)|izvajala obsežno ofenzivo]]. Po besedah enega uradnika ameriškega Ministrstva za obrambo: »Prizadevanja Rusov okoli Mariupola so zdaj v veliki meri na področju zračnih napadov«.<ref>{{Cite news|date=2 May 2022|title=Russians leaving Mariupol, progress in Donbas 'minimal at best': US|url=https://abcnews.go.com/International/live-updates/russia-ukraine/?id=83931446#84447492|author=Matt Seyler|work=ABC News|access-date=3 May 2022}}</ref> 3. maja so ruske sile v Mariupolu ponovno začele z napadi na Azovstal.<ref>{{cite web|title=Russian troops begin to storm Azovstal plant|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3473864-russian-troops-begin-to-storm-azovstal-plant.html|access-date=5 May 2022|website=www.ukrinform.net|language=en}}</ref> Začeli so z napadom na jeklarno v tako imenovanih »težkih krvavih bitkah«.<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61327638|title=Ukraine war: Zelensky plea as Russians seek Mariupol endgame|work=BBC|date=4 May 2022}}</ref> Naslednji dan so poročali, da so Rusi vdrli v tovarno.<ref>{{cite web|title=Russians break into the Azovstal plant in Mariupol – sources|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/05/4/7343969/|access-date=5 May 2022|website=Ukrayinska Pravda|language=en}}</ref> Ukrajinski politik David Arahamija je dejal: »Poskusi napada na tovarno se nadaljujejo že drugi dan. Ruske enote so že na ozemlju Azovstala.«<ref>{{cite news|url=https://www.reuters.com/world/europe/russian-troops-enter-azovstal-plant-top-ukrainian-lawmaker-says-2022-05-04/|title=Russian troops enter Azovstal plant, top Ukrainian lawmaker says|work=Reuters|date=5 May 2022}}</ref> 5. maja je bilo približno 300 civilistom dovoljeno oditi, ker je Rusija odprla humanitarne koridorje. Ti koridorji so potekali od 8. do 18. ure.<ref>{{cite news|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-300-civilians-evacuated-from-mariupol-after-russia-opens-humanitarian-corridors-12605659|title=Ukraine war: 300 civilians evacuated from Mariupol after Russia opens humanitarian corridors|work=Sky News|date=5 May 2022}}</ref> Ukrajinske sile so ruski uspeh pripisale električarju, ki je ruskim silam dal informacije o podzemnem omrežju predorov, in trdile: »Včeraj so Rusi začeli napadati te predore z uporabo informacij, ki so jih prejeli od izdajalca.«<ref>{{cite news|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-aab9f48d6c4941d2f4d4b5d3fa8ed751|title='Seemed like goodbye': Mariupol defenders make their stand|work=Associated Press|date=5 May 2022}}</ref>
5. maja je ''The Telegraph'' poročal, da je Rusija okrepila svoje bombardiranje bunkerjev jeklarske tovarne z uporabo [[Termobarične bombe|termobaričnih bomb]], da bi povečala uničujočo ognjeno moč proti preostalim ukrajinskim vojakom, ki so izgubili vse stike z vlado v Kijevu; v svojih zadnjih sporočilih je Zelenski pooblastil poveljnika obkoljene jeklarne, da se po potrebi preda pod pritiskom povečanih ruskih napadov.<ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/05/04/besieged-azovstal-steelwork-bunker-survivors-stave-hunger-frying/|title=Ukraine loses contact with Azovstal defenders as Russian troops storm steelworks|work=The Telegraph|date=5 May 2022}}</ref>
6. maja je bilo po podatkih Združenih narodov evakuiranih skupaj okoli 500 civilistov. Polk Azov je poročal o enem ubitem borcu in šestih ranjenih, medtem ko je pomagal pri evakuaciji civilistov.<ref>{{cite news|url=https://www.wsj.com/amp/articles/fresh-rescue-efforts-under-way-at-ukraines-azovstal-steel-plant-11651832346|title=Fresh Rescue Efforts Under Way at Ukraine's Azovstal Steel Plant|work=Wall Street Journal|date=6 May 2022}}</ref>
7. maja je ukrajinska vlada sporočila, da so bile evakuirane vse preostale ženske, otroci in starejši, ki so bili v jeklarni Azovstal.<ref>{{cite web|title=Ukraine says all women, children and elderly out of besieged Azovstal plant|url=https://www.dw.com/en/ukraine-says-all-women-children-and-elderly-out-of-besieged-azovstal-plant-live-updates/a-61716143|website=DW (Deutsche Welle)|publisher=Deutsche Welle|access-date=7 May 2022|language=English|date=7 May 2022}}</ref><ref>{{cite web|last1=Toman|first1=Siobhan|title=Women, children, elderly out of besieged plant – Ukraine|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61343815|website=BBC News|publisher=BBC World Services|access-date=7 May 2022|language=English|date=7 May 2022}}</ref><ref>{{cite news|last1=Lister|first1=Tim|last2=Presniakova|first2=Julia|last3=Voitovych|first3=Olga|title="All women, children and elderly" have been evacuated from Azovstal, Ukrainian government says|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-07-22/h_456dfc3da83069be92f71477358b870a|website=CNN World News|publisher=CNN (Cable News Network)|access-date=7 May 2022|date=7 May 2022}}</ref>
=== Konec obleganja ===
[[Slika:Маріуполь._Азовсталь._Прямо_зараз._Авіабомбардування._Понад_100_цивільних._Захисники_Маріуполя.webm|sličica|Bombardiranje Azovstala, maj 2022]]
8. maja je poveljnik 36. ločene brigade mornariške brigade Sergij Volinskji dejal, da »naj višja sila najde način za našo rešitev«. Glede njihovega tedanjega stanja je povedal: »Počutim se, kot da sem pristal v peklenskem resničnostnem šovu, v katerem se mi vojaki borimo za svoja življenja in ves svet gleda to zanimivo epizodo. Bolečina, trpljenje, lakota, beda, solze, strahovi, smrt. Vse je resnično.« Predsednik Zelenski je obljubil, da »delamo na evakuaciji naše vojske«.<ref>{{cite web|title='Hellish reality show': Trapped Mariupol fighter pleads for help|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/5/8/russia-ukraine-live-news-kyiv-vows-to-rescue-mariupol-fighters-liveblog|access-date=8 May 2022|website=aljazeera|language=en-gb}}</ref>
9. maja je Ljudska republika Doneck organizirala parado ob dnevu zmage v Mariupolu. Dogodka je sodeloval voditelj republike [[Denis Pušilin]].<ref>{{cite web|title=Donetsk People's Republic Leader Holds Victory Day Parade in Mariupol|url=https://www.ntnews.com.au/news/national/dontesk-peoples-republic-leader-holds-victory-day-parade-in-mariupol/video/c327fd155c3de76b3a85f3606d86061b|access-date=10 May 2022|website=NT News|language=en-gb}}</ref> Istočasno je v bližini Mariupola potekalo srečanje ruskih vojaških predstavnikov in ukrajinskih poveljnikov iz Azovstala, vključno z majorjem Prokopenkom, ki so jih na kraj srečanja pripeljala ruska oklepna vozila iz Azovstala. Na srečanju so bili dogovorjeni pogoji predaje Ukrajincev.<ref>[https://www.yahoo.com/news/intelligence-officers-explain-why-azovstal-132843018.html Intelligence officers explain why Azovstal exit was not a surrender]</ref>
Ukrajinske oblasti so 10. maja poročale, da je več kot 1000 ukrajinskih vojakov, od tega na stotine ranjenih, ostalo ujetih v jeklarni Azovstal.<ref>{{cite web|url=https://www.euronews.com/2022/05/10/live-ukraine-calls-for-help-to-unblock-its-ports-to-prevent-global-food-crisis|title=Live: Nearly two-thirds of Kyiv's 3.5 million residents have now returned to the city|date=10 May 2022|work=Euronews}}</ref><ref>{{cite web|date=10 May 2022|title=Kyiv says over 1,000 Ukraine fighters still in Azovstal plant|url=https://english.alarabiya.net/News/world/2022/05/10/Kyiv-says-over-1-000-Ukraine-fighters-still-in-Azovstal-plant|access-date=15 May 2022|website=Al Arabiya English|language=en}}</ref>
[[Inštitut za preučevanje vojne]] je opazil pomanjkanje ruske kopenske ofenzive 12. maja,<ref>{{cite web|last3=Kagan|first3=Frederick W.|last1=Stepanenko|first1=Kateryna|last2=Hird|first2=Karolina|date=12 May 2022|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 12|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-12|publisher=Institute for the Study of War|access-date=16 May 2022}}</ref> vendar je opozoril, da so ruske sile naslednji dan verjetno zavarovale avtocesto M14.<ref>{{cite web|last2=Kagan|first2=Frederick W.|last1=Stepanenko|first1=Kateryna|date=13 May 2022|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 13|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-13|publisher=Institute for the Study of War|access-date=16 May 2022}}</ref>
16. maja je Aleksander Hodakovski, poveljnik brigade DLR, nameščene blizu Azovstala, izjavil, da je skupina devetih vojakov prišla iz tovarne na pogajanja pod belo zastavo.<ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/world.php?yyyy=2022&mm=05&dd=16&nav_id=113717|title="They came out of Azovstal with a white flag"; Negotiations are underway|website=B92.net}}</ref> Istega dne je ukrajinski generalštab sporočil, da je mariupolski garnizon »izpolnil svojo bojno nalogo« in da se je začela »evakuacija« iz jeklarne Azovstal. Vojska je sporočila, da so 264 pripadnikov, od tega 53 hudo ranjenih, z avtobusi odpeljali na območja pod nadzorom ruskih sil.<ref name="nytimes16">{{Cite news|last1=Hopkins|first1=Valerie|last2=Nechepurenko|first2=Ivan|last3=Santora|first3=Marc|date=16 May 2022|title=Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege.|language=en-US|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|access-date=16 May 2022|archive-url=https://archive.today/20220516233043/https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|archive-date=16 May 2022|issn=0362-4331|url-status=live}}</ref> Poveljnik polka Azov Denys Prokopenko je objavil objavo na družabnih omrežjih, v kateri je zapisal: »Da bi rešili življenja, celoten mariupolski garnizon izvaja odobreno odločitev vrhovnega vojaškega poveljstva in upa na podporo ukrajinskega ljudstva.« Ranjene ukrajinske vojake iz obrata Azovstal so prepeljali na zdravljenje v mesto [[Novoazovsk]], ki je pod nadzorom DLR.<ref>{{cite web|date=16 May 2022|title=Azovstal defenders appear to signal end of siege|url=https://www.jpost.com/breaking-news/article-706815|access-date=15 May 2022|website=The Jerusalem Post|language=en}}</ref> Evakuaciji ranjenih vojakov je v naslednjih dneh sledila predaja preostale garnizije. Namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hanna Maliar je dejala: »Zahvaljujoč branilcem Mariupola je Ukrajina pridobila kritično pomemben čas za oblikovanje rezerv in pregrupiranje sil ter prejemanje pomoči partnerjev. In izpolnili so vse svoje naloge. Vendar je nemogoče deblokirati Azovstal z vojaškimi sredstvi.«<ref>{{cite web|date=17 May 2022|title=Longest battle of war ends as Ukrainian troops evacuated from Azovstal steel mill in Mariupol|url=https://www.smh.com.au/world/europe/last-fighters-evacuated-from-besieged-azovstal-mill-in-mariupol-20220517-p5aly5.html|website=Sydney Morning Hearld|language=en}}</ref>
[[Slika:Сдача_в_плен_бойцов_подразделения_Азов_002.png|desno|sličica|Ukrajinski ujetniki po padcu Azovstala]]
Ruski tiskovni sekretar [[Dmitrij Peskov]] je dejal, da je ruski predsednik [[Vladimir Putin]] zagotovil, da bodo borci, ki so se predali, obravnavani »v skladu z mednarodnimi standardi«, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v nagovoru dejal, da se »delo vračanja fantov domov nadaljuje in to delo potrebuje občutljivost – in čas.« Nekateri vidni ruski zakonodajalci so pozvali vlado, naj zavrne izmenjave ujetnikov za pripadnike polka Azov.<ref name="reutersmay17">{{Cite news|last=Reuters|date=2022-05-17|title=Azovstal siege ends as hundreds of Ukrainian fighters surrender|language=en|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-backed-separatists-say-256-ukrainian-fighters-surrendered-azovstal-2022-05-17/|access-date=2022-05-17|archive-url=https://archive.today/20220517160354/https://www.reuters.com/world/europe/russia-backed-separatists-say-256-ukrainian-fighters-surrendered-azovstal-2022-05-17/|archive-date=17 May 2022|url-status=live}}</ref> ICRC je predane vojake na zahtevo obeh strani registriral kot [[Vojni ujetnik|vojne ujetnike]] in zbiral podatke za stik z njihovimi družinami.<ref name="icrc-20220519">{{cite web|url=https://www.icrc.org/en/document/ukraine-icrc-registers-hundreds-prisoners-war-azovstal-plant|title=Ukraine: ICRC registers hundreds of prisoners of war from Azovstal plant|website=International Committee of the Red Cross|date=19 May 2022|access-date=21 May 2022}}</ref>
18. maja so ruska artilerija in letala znova bombardirala preostale branilce Azovstala. Vodstvo DLR je trdilo, da se lokalni visoki ukrajinski poveljniki še niso predali.<ref>{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 18|date=18 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-18|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=19 May 2022}}</ref> Po ruskih virih so se zadnji branilci predali 20. maja, med njimi podpolkovnik Prokopenko, major Volinskji in stotnik [[Svjatoslav Palamar]], namestnik poveljnika polka Azov.<ref>{{Cite web|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-remaining-531-azovstal-defenders-surrender-steelworks-siege-over-2022-05-20/|title=Russia shows video of Azovstal defenders surrendering|first=David|last=Ljunggren|date=21 May 2022|via=www.reuters.com}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.rbc.ru/politics/20/05/2022/6287d2e09a7947798d1258b5|title=На "Азовстали" сдался командир батальона "Азов"|website=РБК}}</ref> Rusko obrambno ministrstvo je trdilo, da je bilo med 16. in 20. majem iz Azovstala odpeljanih skupaj 2439 ujetnikov in da je jeklarna zdaj pod nadzorom ruskih sil in sil DLR.<ref>{{Cite web|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-959-ukrainian-fighters-surrendered-azovstal-so-far-2022-05-18/|title=Russia says 959 Ukrainian fighters surrendered from Azovstal so far|date=18 May 2022|via=www.reuters.com}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2022/05/20/war-in-ukraine-kyiv-orders-azovstal-troops-to-stop-fighting_5984152_4.html|title=War in Ukraine: Kyiv orders Azovstal troops to stop fighting, Russia claims control of Mariupol|date=20 May 2022|via=Le Monde}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://english.news.cn/20220519/6c7f232510444c2f93ccb88977ad1873/c.html|title=Russia says 771 more Ukrainian soldiers surrender at Azovstal steel plant-Xinhua|website=english.news.cn}}</ref>
== Posledice ==
18. maja je [[Denis Pušilin]] napovedal, da bo [[Donecka ljudska republika]] porušila Azovstal, Mariupol pa bo spremenila v letovišče.<ref>{{Cite web|title=A timeline of how the Azovstal steelworks in Mariupol fell|url=https://theweek.com/russo-ukrainian-war/1013627/a-timeline-of-how-the-azovstal-steelworks-in-mariupol-fell|access-date=2022-06-11|website=The Week|language=en}}</ref>
Ruski blogerji [[Telegram|Telegrama]] so delili videoposnetek, ki naj bi prikazoval ruske vojake, ki so 22. maja napadli nekaj preostalih ukrajinskih vojakov v Azovstalu.<ref>{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 23|date=23 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-23|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=25 May 2022}}</ref> Vodja DLR Denis Pušilin je trdil, da so na območju tovarne Azovstal odkrili in ujeli nekaj ukrajinskih upornikov.<ref>{{Cite web|url=https://mailbd.net/news/hidden-militants-detained-at-azovstal-14317/|title=Hidden militants detained at Azovstal|date=26 May 2022}}</ref>
26. maja je Rusija po odstranitvi min znova odprla pristanišče Mariupol za trgovska plovila.<ref name="reuters-20220526">{{cite news|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-civil-vessels-may-use-mariupol-port-mine-danger-lifted-2022-05-26/|title=Russia says civil vessels may use Mariupol port, mine danger lifted|publisher=Reuters|date=26 May 2022|access-date=27 May 2022}}</ref>
=== Izbruh kolere ===
Ukrajinski parlament je 30. aprila 2022 izjavil, da so bile življenjske razmere v mestu zmanjšane na »srednjeveško« raven in da je bila večina mestne sanitarne in zdravstvene infrastrukture uničene, zaradi česar so prebivalci mesta potencialno izpostavljeni tveganju bolezni.<ref>{{Cite news|last=Lonas|first=Lexi|date=30 April 2022|title=Ukrainian parliament warns Mariupol residents endangered by 'medieval living conditions' amid siege|work=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]|url=https://thehill.com/policy/international/3472653-ukrainian-parliament-warns-mariupol-residents-endangered-by-medieval-living-conditions-amid-siege/|access-date=6 June 2022}}</ref>
Konec aprila je mestni svet Mariupola pozval k evakuaciji 100.000 prebivalcev in opozoril na »smrtonosne epidemije« v mestu.<ref name=":02">{{Cite news|date=20 May 2022|title=ВОЗ готовится к вспышкам холеры в Мариуполе. Что это значит для России?|language=ru|trans-title=WHO prepares for cholera outbreaks in Mariupol. What does this mean for Russia?|work=[[BBC]]|url=https://www.bbc.com/russian/features-61525511|access-date=6 June 2022}}</ref>
28. aprila 2022 je [[Zvezna služba za nadzor nad varstvom pravic potrošnikov in blaginjo ljudi|Rospotrebnadzor]] izdal resolucijo s 40 odstavki, v kateri poziva k dodatnim ukrepom v zvezi s pitno in odpadno vodo, zlasti v krajih, ki so postali kraji za ukrajinske begunce (zlasti v oblasteh [[Belgorodska oblast|Belgorod]], [[Brjanska oblast|Brjansk]], [[Kurska oblast|Kursk]], [[Rostovska oblast|Rostov]] in [[Voroneška oblast|Voronež]]), kot tudi zagotavljanje informacij državljanom o koleri do 1. junija 2022. Vlada Rostovske oblasti je napovedala, da bodo ukrajinske begunce v Rusiji testirali na kolero.<ref name=":02" />
[[Svetovna zdravstvena organizacija]] je 17. maja 2022 opozorila na možnost izbruha kolere v Ukrajini, regionalni direktor SZO za Evropo [[Hans Kluge]] pa je dejal: »Zaskrbljeni smo zaradi morebitnega izbruha kolere na zasedenih območjih, kjer je vodovodna in sanitarna infrastruktura poškodovana ali uničena.« Takšne pomisleke je ponovila vodja WHO za incidente v Ukrajini Dorit Nican, ki je poročala o »močvirjih« odpadne vode na ulicah Mariupola in trdila, da je v mestu prišlo do primerov mešanja odplak in pitne vode.<ref>{{Cite news|last=Peseckyte|first=Giedre|date=18 May 2022|title=Cholera outbreak: A new health concern in war-torn Ukraine|work=[[Euractiv]]|url=https://www.euractiv.com/section/health-consumers/news/cholera-outbreak-a-new-health-concern-in-war-torn-ukraine/|access-date=6 June 2022}}</ref>
6. junija 2022 je namestnik ukrajinskega ministra za zdravje Igor Kuzin posvaril pred morebitnim izbruhom kolere v mestu; češ da so že prisotni vsi predpogoji za izbruh. Poleg Mariupola so ukrajinske delovne enote testirale zemljo in pitno vodo v [[Kijevska oblast|Kijevski]], [[Žitomirska oblast|Žitomirski]], [[Černigovska oblast|Černigovski]] in [[Sumijska oblast|Sumijski oblasti]]. Kmalu po njegovi objavi so ruske okupacijske oblasti v mestu uvedle karanteno.<ref>{{Cite news|last=Thebault|first=Reis|date=6 June 2022|title=Cholera fears prompt quarantine in Mariupol, official says|newspaper=[[The Washington Post]]|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/06/06/mariupol-cholera-quarantine/|access-date=6 June 2022}}</ref>
Župan Bojčenko je 11. junija dejal, da je v mestu izbruhnila [[kolera]], saj je zaradi bombardiranja prišlo do okvare sanitarnih sistemov, na ulicah pa gnijejo trupla.<ref>{{cite news|date=11 June 2022|title=Ukraine reports deaths of 24 more children in Mariupol|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-reports-deaths-24-more-children-mariupol-2022-06-11/}}</ref>
==== Širjenje ====
Zdravstveni uradniki v Ukrajini in Rusiji so opozorili, da bi se kolera lahko razširila izven Mariupola, pri čemer so ruski vladni uradniki v regijah, ki mejijo na Ukrajino, ustanovili laboratorije za zdravljenje kolere. Ukrajinska epidemiologinja Ljudmila Muharska je opozorila, da se lahko izbruh razširi po preostalem delu [[Donbas|Donbasa]], možni pa so tudi izbruhi črevesnih okužb, [[Dizenterija|griže]], [[Salmoneloza|salmoneloze]] ter [[Hepatitis A|hepatitisa A]] in [[Hepatitis E|E]]. Drugi epidemiologi so povedali, da je bilo zaradi rotacije ruskih vojakov, ki se borijo v Ukrajini, in deportacije Ukrajincev v [[Ruska filtracijska taborišča|filtracijska taborišča]] v Rusiji, širjenje izbruha kolere v Rusijo neizogibno.<ref name=":122">{{Cite news|last=Sribnians'ka|first=Kseniia|date=6 June 2022|title=Епідемія холери та інших хвороб загрожують не лише Маріуполю: що кажуть медики|language=uk|trans-title=The cholera epidemic threatens more than just Mariupol, doctors say|work=Apostrof|url=https://apostrophe.ua/ua/news/society/2022-06-06/epidemiya-holeryi-i-drugih-bolezney-grozyat-ne-tolko-mariupolyu-chto-govoryat-mediki/271108|access-date=6 June 2022}}</ref>
== Žrtve ==
=== Vojaške žrtve ===
Po navedbah Ukrajine je bilo med obleganjem ubitih okoli 6000 ruskih vojakov,<ref name="6000troops" /> medtem ko je Rusija navedla, da je do začetka obleganja tovarne Azovstal sredi aprila umrlo več kot 4000 ukrajinskih vojakov <ref name="allurban" /> in da so po obleganju objakta našli še trupla 152 ukrajinskih vojakov v nedelujočem hladilnem tovornjaku v Azovstalu. Pod njimi so našli razstrelivo, ki lahko uniči trupla. Trupla naj bi predali Ukrajini.<ref name="laprensalatina-20220531">{{cite news|url=https://www.laprensalatina.com/russia-to-hand-over-bodies-of-152-ukrainian-soldiers-from-mariupol-steelworks/|title=Russia to hand over bodies of 152 Ukrainian soldiers from Mariupol steelworks|agency=EFE|website=La Prensa Latina|location=Memphis|date=31 May 2022|access-date=31 May 2022}}</ref><ref name="telegraph-20220531">{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/05/31/ukraine-news-russia-war-latest-putin-luhansk-evacuation-zelensky/|title=Russia to hand over bodies of Ukrainian fighters from Azovstal|newspaper=The Daily Telegraph|url-access=limited|date=31 May 2022|access-date=31 May 2022}}</ref> Do 12. junija je Rusija vrnila trupla približno 220 umrlih ukrajinskih vojakov, ki so se vsi borili v jeklarni Azovstal, medtem ko je »prav toliko trupel« ostalo še v Mariupolu. Tretjina teh je bila vojakov iz enote Azov.<ref>{{Cite news|title=Scores of Ukraine Azovstal Fighters' Bodies Still in Mariupol, Ex-Commander Says|url=https://www.usnews.com/news/world/articles/2022-06-12/scores-of-ukraine-azovstal-fighters-bodies-still-in-mariupol-ex-commander-says|access-date=12 June 2022|quote=“Maksym Zhorin said that under the terms of a recent exchange, around 220 bodies of those killed in Azovstal had already been sent to Kyiv but "just as many bodies still remain in Mariupol".}}</ref> Pozneje je bilo vrnjenih še 145 trupel ubitih v Mariupolu.<ref>{{Cite web|title=Ukraine returns 64 bodies of fallen Azovstal defenders|url=https://kyivindependent.com/uncategorized/ukraine-returns-64-bodies-of-fallen-azovstal-defenders/|access-date=14 June 2022}}</ref><ref>{{Cite web|title=Ukraine Returns Bodies Of Another 35 Killed Defenders - Intelligence|url=https://ukranews.com/en/news/864305-ukraine-returns-bodies-of-another-35-killed-defenders-intelligence|access-date=21 June 2022}}</ref><ref>{{Cite web|title=17 Ukrainian defenders were released from captivity|url=https://odessa-journal.com/17-ukrainian-defenders-were-released-from-captivity/|access-date=28 June 2022}}</ref>
Ukrajina je trdila, da je 810. mornariška pehotna brigada ruske [[Črnomorska flota|črnomorske flote]] do sredine aprila utrpela 158 izgub, 500 ranjenih in 70 pogrešanih, medtem ko je 126. obalna obrambna brigada črnomorske flote,<ref name="75percent">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/apr/19/russia-ukraine-war-zelenskiy-says-battle-for-donbas-has-begun-dialogue-between-macron-and-putin-stalls-live?page=with:block-625e39558f08790595e28ef7#block-625e39558f08790595e28ef7|title=Russia suffers losses of 75% on Black Sea fleet coastal defence brigade, Ukraine claims|author=|work=The Guardian|date=19 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> enota s približno 2000 vojaki,<ref>{{Cite web|date=2018-01-24|title=С именем Суворова на Знамени|url=http://redstar.ru/index.php/advice/item/20592-s-imenem-suvorova-na-znameni|access-date=2022-06-20|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20180124123753/http://redstar.ru/index.php/advice/item/20592-s-imenem-suvorova-na-znameni|archive-date=24 January 2018|url-status=dead}}</ref> utrpela 75-odstotne izgube.<ref name="75percent" /> Poleg tega je Ukrajina trdila, da je bilo do konca marca ubitih 14 pripadnikov specialnih enot ruskega [[Specnaz GRU|Specnaza GRU]].<ref>{{cite news|url=https://www.thetimes.co.uk/article/a-dozen-elite-russian-soldiers-have-been-killed-by-ukrainians-in-fight-for-mariupol-2mw3rnnxj|title=A dozen elite Russian soldiers have been killed by Ukrainians in fight for Mariupol|author=George Grylls|work=The Times|date=22 March 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref>
Po navedbah Rusije je bilo med obleganjem ujetih približno 3903 ukrajinskih vojakov,{{efn|name=UkrainianPOW}} medtem ko je Ukrajina potrdila, da je bilo več kot 3500 vojakov z dodatnim bataljonom ujetih.<ref name="UkrainianPOW" /> 8. junija je bilo iz DLR v Rusijo premeščenih več kot 1000 vojnih ujetnikov.<ref>{{Cite news|last=Moscow|first=Isabel Coles in Kyiv, Ukraine and Ann M. Simmons in|date=2022-06-08|title=Russia Takes Captured Ukrainian Fighters From Mariupol to Its Territory|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/russia-takes-captured-ukrainian-fighters-from-mariupol-to-its-territory-11654686870|access-date=2022-06-16|issn=0099-9660}}</ref>
=== Civilne žrtve ===
{{See also|Žrtve rusko-ukrajinske vojne#Ruska invazija na Ukrajino (2022)}}
Namestnik župana Mariupola Sergij Orlov je 9. marca izjavil, da je bilo od začetka ruske invazije v mestu ubitih najmanj 1.170 civilistov, mrtve pa so pokopavali v množičnih grobovih.<ref>{{cite web|date=9 March 2022|title=Ukraine says 1,170 civilians have been killed in Mariupol since Russian invasion|url=https://www.reuters.com/world/ukraine-says-1170-civilians-have-been-killed-mariupol-since-russian-invasion-2022-03-09/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310092452/https://www.reuters.com/world/ukraine-says-1170-civilians-have-been-killed-mariupol-since-russian-invasion-2022-03-09/|archive-date=10 March 2022|access-date=18 March 2022|work=[[Reuters]]}}</ref> 11. marca je mestni svet izjavil, da je bilo med obleganjem ubitih najmanj 1582 civilistov, s čimer se je to število do 13. marca povečalo na 2187.<ref name=":0">{{cite web|date=11 March 2022|title=Ukraine's Mariupol says 1,582 civilians killed by Russian shelling and blockade|url=https://www.reuters.com/world/ukraines-mariupol-says-1582-civilians-killed-by-russian-shelling-blockade-2022-03-11/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220311182007/https://www.reuters.com/world/ukraines-mariupol-says-1582-civilians-killed-by-russian-shelling-blockade-2022-03-11/|archive-date=11 March 2022|access-date=11 March 2022|website=[[Reuters]]}}</ref><ref>{{cite web|last1=Asrar|first1=Nadim|last2=Uras|first2=Umut|last3=Marsi|first3=Federica|date=12 March 2022|title=Ukraine latest updates: 2,187 residents killed in Mariupol|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/12/russia-ukraine-war-alarm-grows-over-mariupol-liveblog|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314202405/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/12/russia-ukraine-war-alarm-grows-over-mariupol-liveblog|archive-date=14 March 2022|access-date=14 March 2022|website=www.aljazeera.com}}</ref> 14. marca je [[Oleksij Arestovič]], svetovalec ukrajinskega predsednika [[Volodimir Zelenski|Volodimirja Zelenskega]], izjavil, da je bilo v obleganju Mariupola ubitih več kot 2500 civilistov.<ref>{{Cite news|date=14 March 2022|title=Over 2,500 Mariupol residents killed so far in war – Ukrainian presidential advisor|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/over-2500-mariupol-residents-killed-so-far-war-ukrainian-presidential-advisor-2022-03-14/|url-status=live|access-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314145322/https://www.reuters.com/world/europe/over-2500-mariupol-residents-killed-so-far-war-ukrainian-presidential-advisor-2022-03-14/|archive-date=14 March 2022}}</ref> Vendar je mestni svet pozneje pojasnil, da je umrlo 2357 civilistov.<ref name=":4">{{Cite news|date=15 March 2022|title=Russian forces shoot at civilians in Hostomel|work=India Today|url=https://www.indiatoday.in/world/russia-ukraine-war/story/russian-forces-shoot-at-civilians-in-hostomel-1925524-2022-03-15|url-status=live|access-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315074954/https://www.indiatoday.in/world/russia-ukraine-war/story/russian-forces-shoot-at-civilians-in-hostomel-1925524-2022-03-15|archive-date=15 March 2022}}</ref>
Pjotr Andrjuščenko, svetovalec mestne vlade, pa je izjavil, da je bilo štetje sveta netočno in ocenil, da bi lahko skupno število ubitih civilistov doseglo 20.000. ''[[The New York Times]]'' je poročal, da so se uradniki v mestu trudili ugotoviti, koliko civilistov je umrlo ali izginilo med obleganjem. Videoposnetki, objavljeni na Telegramu, so pokazali, da so bili prebivalci soseske Čerjomuški prisiljeni pokopati trupla na dvorišču, drugi pa so morali poštno zgradbo spremeniti v improvizirano mrtvašnico in jo napolniti s trupli.<ref>{{cite news|last1=Santora|first1=Marc|last2=Hopkins|first2=Valerie|date=15 March 2022|title=Officials in Mariupol struggle to account for the dead.|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/03/15/world/europe/mariupol-death-toll-ukraine.html|url-status=live|access-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315173842/https://www.nytimes.com/2022/03/15/world/europe/mariupol-death-toll-ukraine.html|archive-date=15 March 2022|issn=0362-4331}}</ref>
16. marca je [[Associated Press]] (AP) poročal, da je dokumentiral, da je bilo veliko mrtvih »otrok in mater«, v nasprotju s trditvami ruske vlade, da civilisti niso bili tarče napadov.<ref name="auto4">{{cite news|last1=CHERNOV|first1=MSTYSLAV|last2=MALOLETKA|first2=EVGENIY|last3=HINNANT|first3=LORI|date=16 March 2022|title='Why? Why? Why?' Ukraine's Mariupol descends into despair|language=English|website=ABC News|agency=Associated Press|location=MARIUPOL, Ukraine|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/ukraines-mariupol-descends-despair-83474488|url-status=live|access-date=18 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220317105316/https://abcnews.go.com/International/wireStory/ukraines-mariupol-descends-despair-83474488|archive-date=17 March 2022}}</ref> Poročal je tudi, da so zdravniki v Mariupolu trdili, da zdravijo »10 ranjenih civilistov za vsakega poškodovanega ukrajinskega vojaka.«<ref name="auto4" />
11. aprila je župan Mariupola [[Vadim Bojčenko]] izjavil, da je med ruskim obleganjem Mariupola umrlo več kot 10.000 civilistov.<ref name="10,000 civilians killed" /> 12. aprila so mestne oblasti poročale, da je bilo ubitih do 20.000 civilistov.<ref name="10,000 civilians killed" /> Istega dne je župan mesta poročal, da je bilo ubitih približno 21.000 civilistov.<ref name="21,000 civilians killed" /> 25. maja je svetovalec Vadima Bojčenka dejal, da je bilo v Mariupolu ubitih najmanj 22.000 civilistov.<ref name="22,000 civilians killed">{{cite news|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/834794.html|title=At least 22,000 civilians killed in Mariupol - mayor's adviser|website=Interfax-Ukraine|date=25 May 2022|access-date=27 May 2022}}</ref>
Do sredine junija so [[Združeni narodi]] izjavili, da so potrdili smrt 1348 civilistov, vendar dejali, da je dejansko število žrtev »verjetno na tisoče višje«.<ref name="1300civilians1" /><ref name="1300civilians2" /><ref name="1300civilians3" />
Boji so močno prizadeli grško manjšino v Ukrajini, ki je skoncentrirana v Mariupolu in okolici. Ruske sile so močno prizadele Sartano in Volnovaho, dve mesti v bližini Mariupola, ki imata veliko grškega prebivalstva, in ju skoraj popolnoma uničili.<ref>{{cite news|date=14 March 2022|title=President of the Federation of Greek Associations of Ukraine cries for help|publisher=Neos Kosmos|url=https://neoskosmos.com/en/2022/03/14/news/world/president-of-the-federation-of-greek-associations-of-ukraine-cries-for-help/|access-date=13 June 2022}}</ref> Po besedah vodje lokalne grške organizacije so borci polka Azov, ki je branil Mariupol, med samim obleganjem obravnavali civiliste kot talce in plenili njihovo premoženje.<ref>{{cite news|date=11 June 2022|title=Τα τάγματα του Αζόφ μας χρησιμοποιούσαν ως ομήρους!|publisher=Estia|url=https://www.estianews.gr/kentriko-thema/ta-tagmata-to%e1%bf%a6-%e1%bc%80zof-m%e1%be%b6s-chrisimopoio%e1%bf%a6san-%e1%bd%a1s-%e1%bd%81mirous/|access-date=13 June 2022}}</ref>
== Humanitarno stanje ==
[[Slika:Russian_bombing_of_Mariupol_(03).jpg|sličica|Obstreljena stanovanjska hiša med 24-urnimi napadi, 3. marec 2022]]
6. marca je Petro Andrjuščenko, svetovalec župana Mariupola, poročal, da ljudje »pijejo iz luž na ulicah« zaradi izgube tekoče vode v mestu, ki je nastala zaradi večdnevnega ruskega obstreljevanja in bombnih napadov. Navedel je tudi, da ni toplote, elektrike in telefonske povezave.<ref>{{cite web|last=Vega|first=María R. Sahuquillo, Luis de|date=6 March 2022|title=Russian forces exert stranglehold on Mariupol after failure of ceasefire|url=https://english.elpais.com/international/2022-03-06/russian-forces-exert-stranglehold-on-mariupol-after-failure-of-ceasefire.html|access-date=10 March 2022|website=EL PAÍS English Edition|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309043822/https://english.elpais.com/international/2022-03-06/russian-forces-exert-stranglehold-on-mariupol-after-failure-of-ceasefire.html|url-status=live}}</ref> Po navedbah ameriških uradnikov se civilisti niso mogli evakuirati iz mesta zaradi ponavljajočih se kršitev prekinitve ognja, napadov na dogovorjene evakuacijske koridorje in neposrednih napadov na civiliste, ki so se poskušali evakuirati.<ref name=":2">{{cite web|url=https://www.cnbc.com/2022/03/07/russia-ukraine-war-us-collecting-evidence-of-possible-war-crimes-nbc-reports.html|title=U.S. is collecting evidence of possible Russian war crimes in Ukraine|last=Mangan|first=Dan|date=7 March 2022|website=cnbc.com|publisher=CNBC|access-date=7 March 2022|quote=|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309131213/https://www.cnbc.com/2022/03/07/russia-ukraine-war-us-collecting-evidence-of-possible-war-crimes-nbc-reports.html|url-status=live}}</ref>
14. marca je drugi tiskovni predstavnik ICRC objavil, da se »stotisoče« ljudi v mestu »sooča s skrajnim ali popolnim pomanjkanjem osnovnih potreb, kot so hrana, voda in zdravila.«<ref>{{cite news|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-live-updates-e4ccdd9cf82e868ad8854f6f97cadb27|title=Live updates: Zelenskyy vows to keep negotiating with Russia. The latest developments on the Russia-Ukraine war: (Section titled "Geneva" NOTE there are two sections with the same name— "Geneva" SEE THE FIRST)|author=<!--Not stated-->|date=14 March 2022|website=Apneas.com|agency=Associated Press|access-date=14 March 2022|quote=|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314012106/https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-live-updates-e4ccdd9cf82e868ad8854f6f97cadb27|url-status=live}}</ref> 15. marca je podpredsednica ukrajinske vlade [[Irina Vereščuk]] obtožila ruske sile, da so vzele okoli 400 civilistov za talce, potem ko so zavzele bolnišnico v mestu.<ref>{{cite news|url=https://www.aa.com.tr/en/russia-ukraine-war/russians-holding-400-hostage-at-captured-mariupol-hospital-ukraine-deputy-premier/2536970|title=Russians holding 400 hostage at captured Mariupol hospital: Ukraine deputy premier|author=Ruslan Rehimov|work=Anadolu Agency|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316124315/https://www.aa.com.tr/en/russia-ukraine-war/russians-holding-400-hostage-at-captured-mariupol-hospital-ukraine-deputy-premier/2536970|url-status=live}}</ref> Ukrajinski uradniki so ruske sile obtožili, da so 16. marca streljale na evakuacijski konvoj in ranile pet civilistov.<ref name=":Tondo">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/16/mariupol-ukraine-russia-seized-hospital|title=Ukrainian officials accuse Russia of shelling civilians fleeing Mariupol|author1=Lorenzo Tondo|author2=Isobel Kosiw|work=The Guardian|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316140326/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/16/mariupol-ukraine-russia-seized-hospital|url-status=live}}</ref> 18. marca so ukrajinski uradniki izjavili, da se več kot 350.000 ljudi skriva med obleganjem Mariupola, še vedno pa nimajo dostopa do hrane ali vode.<ref name="auto8">{{cite web|last1=Patel-Carstairs|first1=Sunita|title=Ukraine war: Videos show apocalyptic destruction in Mariupol as Russia says it is 'tightening its encirclement'|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-videos-show-apocalyptic-destruction-in-mariupol-as-russia-says-it-is-tightening-the-noose-12569115|website=Sky News|publisher=Sky New|access-date=20 March 2022|date=18 March 2022|archive-date=20 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220320201000/https://news.sky.com/story/ukraine-war-videos-show-apocalyptic-destruction-in-mariupol-as-russia-says-it-is-tightening-the-noose-12569115|url-status=live}}</ref>
CNN je 21. marca poročal, da je uradnik v Mariupolu dejal, da se ljudje zaradi nenehnega bombardiranja in granatiranja bojijo zapustiti svoja podzemna zatočišča, tudi da bi dobili hrano in vodo, kar pomeni, da poskušajo manj piti in jesti.<ref name="auto9" /> CNN je 22. marca poročal, da je ruska vojska zaplenila 11 avtobusov, ki so bili namenjeni v mesto, da bi evakuirali civiliste.<ref name="cnn.com">{{cite news|last1=Carey|first1=Andrew|last2=Presniakova|first2=Yulia|last3=Atay Alam|first3=Hande|title=Russian forces stole buses driving to rescue people from Mariupol, Ukraine says|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-22-22/h_8b97ee680fd4597051590dde80945ce2|website=CNN World|publisher=CNN|access-date=25 March 2022|language=en|date=22 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324200036/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-22-22/h_8b97ee680fd4597051590dde80945ce2|url-status=live}}</ref> Fox News je pozneje poročal, da so bili vsaj nekateri zaplenjeni avtobusi napolnjeni s humanitarnimi zalogami. Poročali so tudi, da je bilo aretiranih 15 humanitarnih delavcev v avtobusih, ki so poskušali prenesti hrano v Mariupol.<ref>{{cite news|last1=Beals|first1=Monique|title=Ukraine: Russia seized rescue workers trying to deliver food to Mariupol|url=https://thehill.com/policy/international/599329-ukraine-russia-seized-rescue-workers-trying-to-deliver-food-to-mariupol|newspaper=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]|publisher=NEXSTAR MEDIA INC.|access-date=29 March 2022|language=en|date=23 March 2022}}</ref> CNN je tudi poročal, da so bili do tega datuma neuspešni vsi poskusi, da bi v Mariupol pripeljali prazne avtobuse za evakuacijo civilistov.<ref name="cnn.com" /> 23. marca je ukrajinski predsednik Zelenski objavil, da 100.000 civilistov še vedno ne more priti iz Mariupola in da so ujeti v »nečloveških razmerah« brez hrane, tekoče vode ali zdravil.<ref>{{cite web|title=Zelensky says 100,000 still trapped in Mariupol, facing 'inhumane conditions'|url=https://www.france24.com/en/europe/20220322-live-zelensky-ready-to-discuss-status-of-crimea-and-self-declared-donbas-republics-with-putin|website=France 24|publisher=France 24|access-date=25 March 2022|language=en|date=22 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324222944/https://www.france24.com/en/europe/20220322-live-zelensky-ready-to-discuss-status-of-crimea-and-self-declared-donbas-republics-with-putin|url-status=live}}</ref><ref name="cnn.com" />
1. aprila je reševalno prizadevanje ZN za prevoz več sto preživelih civilistov iz Mariupola s 50 avtobusi spodletelo.<ref name="auto11">{{cite web|date=1 April 2022|title=Ukraine: No 'plan B' for evacuation of shattered Mariupol, say humanitarians, as Friday attempt fails|url=https://news.un.org/en/story/2022/04/1115282|website=UN News}}</ref>
Končno je ICRC poročal, da je pomagal olajšati varno evakuacijo več kot 10.000 civilistov iz Mariupola in [[Sumi|Sumija]].<ref name="icrcnewsroom-20220508">{{cite web|url=https://www.icrcnewsroom.org/story/en/2010/ukraine-more-than-170-civilians-evacuated-from-azovstal-and-mariupol-area-in-third-safe-passage-operation|title=Ukraine: More than 170 civilians evacuated from Azovstal and Mariupol area in third safe passage operation|website=International Committee of the Red Cross|date=8 May 2022|access-date=21 May 2022}}</ref>
== Vojni zločinih ruskih sil ==
{{See also|Vojni zločini med rusko invazijo na Ukrajino (2022)}}
Ruske sile so med obleganjem zagrešile številne vojne zločine. Nekateri mediji so zločine, ki so se zgodili, opisali kot najhujše v 21. stoletju.<ref>{{Cite web|date=2022-05-25|title=Putin's Mariupol Massacre is one of the 21st century's worst war crimes|url=https://www.atlanticcouncil.org/blogs/ukrainealert/putins-mariupol-massacre-is-one-the-worst-war-crimes-of-the-21st-century/|access-date=2022-06-27|website=Atlantic Council|language=en-US}}</ref>
Ukrajinske oblasti so 25. marca ruskega generalpolkovnika<ref name=":7">{{Cite news|last=Cowburn|first=Ashley|date=31 March 2022|title=Russian general dubbed ‘butcher of Mariupol’ among new list of sanctions announced by Liz Truss|work=[[The Independent]]|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/liz-truss-sanctions-russia-putin-ukraine-b2048049.html|access-date=21 July 2022}}</ref> Mihajla Mizinceva obtožile, da je ukazal bombardirati mariupolsko otroško in porodnišnico ter mestno gledališče, kjer se je zateklo 1200 civilistov.<ref name="Mizintsev2" /> Zahodni in ukrajinski viri so Mizinceva zaradi njegove domnevne vloge pri obleganju poimenovali »mesar Mariupola«,<ref name="Mizintsev" /><ref name="Mizintsev2" /><ref name=":8">{{Cite news|last=Brown|first=Lee|date=24 March 2022|title=Russian ‘Butcher of Mariupol’ blamed for worst Ukraine war atrocities|work=[[New York Post]]|url=https://nypost.com/2022/03/24/butcher-of-mariupol-blamed-for-worst-russia-ukraine-atrocities/|access-date=21 July 2022}}</ref> Združeno kraljestvo pa ga je sankcioniralo.<ref name=":7" /> Obtožen, da je osebno vodil vojne zločine med obleganjem, je Mizincev ukrajinske enote obtožil, da so ustvarile »strašno človeško katastrofo«, in nadalje trdil, da bo omogočil varen izhod ukrajinskih civilistov iz Mariupola. Trditve Mizinceva je podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk zavrnila kot »manipulacijo«.<ref name=":8" />
=== Streljanje evakuacijskih kontrolnih točk ===
Veleposlanik ZDA pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi Michael Carpenter je 7. marca dva incidenta, ki sta se zgodila v Mariupolu 5. in 6. marca, označil za vojna zločina. Navedel je, da so ruske sile na oba datuma bombardirale dogovorjene evakuacijske koridorje, medtem ko so jih civilisti poskušali uporabiti.<ref name=":2" />
=== Bombardiranje porodnišnice in otroške bolnišnice ===
{{See also|Letalski napad na bolnišnico v Mariupolu|Ženske v ruski invaziji na Ukrajino (2022)}}
[[Slika:Наслідки_обстрілу_дитячої_лікарні_та_пологового_будинку_в_Маріуполі,_9_березня_2022_року.jpg|sličica|Posledice bombnega napada na otroško bolnišnico in porodnišnico v Mariupolu, 9. marec 2022]]
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 9. marca po tem, ko sta bili v zračnem napadu poškodovani porodnišnica in otroška bolnišnica, tvitnil, da je bil napad »grozodejstvo«, skupaj z videoposnetkom ruševin stavbe.<ref>{{cite web|last=Balevic|first=Katie|title=Zelenskyy accuses Russian troops of 'direct strike' that wrecked a Mariupol maternity hospital, pleads to 'close the sky right now'|url=https://www.businessinsider.com/zelenskyy-condemns-russia-direct-strike-at-mariupol-maternity-hospital-2022-3|access-date=9 March 2022|website=Business Insider|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310014827/https://www.businessinsider.com/zelenskyy-condemns-russia-direct-strike-at-mariupol-maternity-hospital-2022-3|url-status=live}}</ref> Bolnišnica je bila uničena.<ref>{{cite web|title=Ukraine war: Aftermath of Mariupol hospital shelling|url=https://news.sky.com/video/ukraine-war-aftermath-of-mariupol-hospital-shelling-12561770|access-date=9 March 2022|website=[[Sky News]]|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310014831/https://news.sky.com/video/ukraine-war-aftermath-of-mariupol-hospital-shelling-12561770|url-status=live}}</ref> Ubiti so bili trije ljudje, vključno z mladim dekletom, najmanj 16 pa jih je bilo ranjenih; oblasti so izjavile, da je veliko več pacientov in bolnišničnega osebja pokopanih pod ruševinami eksplozije.<ref>{{cite news|title=EU condemns Russian bombing of Mariupol maternity hospital as a 'war crime'|url=https://www.timesofisrael.com/eu-condemns-russian-bombing-of-mariupol-maternity-hospital-as-a-war-crime/|author=AFP|work=Times of Israel|date=10 March 2022|access-date=11 March 2022|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313064733/https://www.timesofisrael.com/eu-condemns-russian-bombing-of-mariupol-maternity-hospital-as-a-war-crime/|url-status=live}}</ref>
Ruski zunanji minister [[Sergej Lavrov]] je dejal, da je bila stavba prej porodnišnica, Rusija pa jo je bombardirala, ker jo je takrat zasedel polk Azov.<ref>{{cite news|last1=Osborne|first1=Samuel|title=Ukraine war: Russia says claim it bombed children's hospital is 'fake news'|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-russia-says-claim-it-bombed-childrens-hospital-is-fake-news-12562107|work=Sky News|date=10 March 2022|access-date=10 March 2022|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310095339/https://news.sky.com/story/ukraine-war-russia-says-claim-it-bombed-childrens-hospital-is-fake-news-12562107|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|title=Что заявили главы МИД России и Украины после переговоров. Главное|url=https://meduza.io/live/2022/03/10/voyna|work=Meduza|date=10 March 2022|language=ru|access-date=10 March 2022|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310101928/https://meduza.io/live/2022/03/10/voyna|url-status=live}}</ref>
Kasneje istega dne je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva [[Marija Zaharova]] zavrnila bombni napad na bolnišnico kot »informacijski terorizem«, tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva [[Igor Konašenkov]] pa je bombni napad označil za zrežiran.<ref>{{cite news|last=Trevelyan|first=Mark|date=10 March 2022|title=Russia shifts stance on hospital bombing that sparked world outrage|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-claim-that-it-bombed-childrens-hospital-are-fake-news-2022-03-10/|access-date=10 March 2022|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310184532/https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-claim-that-it-bombed-childrens-hospital-are-fake-news-2022-03-10/|url-status=live}}</ref>
10. marca popoldne je rusko veleposlaništvo v Združenem kraljestvu na Twitterju sporočilo, da sta dve poškodovani nosečnici, ki so ju po napadu evakuirali, igrali igralki z »realističnim make-upom«, da je porodnišnico zasedel polk Azov in da v njej ni bilo žensk ali otrok, saj objekt »ni v obratovanju«.<ref name=":3">{{cite web|title='Ukrainian propaganda': Russia says pic of pregnant woman in hospital attack is 'fake'|url=https://www.lbc.co.uk/news/russian-embassy-claim-injured-pregnant-woman-fake/|access-date=10 March 2022|website=LBC|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310165148/https://www.lbc.co.uk/news/russian-embassy-claim-injured-pregnant-woman-fake/|url-status=live}}</ref> Twitter je tvit kasneje odstranil, ker je kršil njegova pravila o [[Dezinformacija|dezinformacijah]].<ref name=":3" /> [[Dmitrij Peskov]], tiskovni predstavnik ruskega predsednika, je kmalu po eksploziji izjavil, da bo ruska vlada incident preiskala.
Obtožbe s strani Rusije so se nato v Rusiji začele pojavljati na spletu, tudi na ruskem družbenem omrežju Telegram, ki ima več sto tisoč sledilcev.<ref name="auto2">{{cite web|last1=Macaluso|first1=Nora|title=Social Media Posts Misrepresent Victims of Hospital Bombed in Mariupol|url=https://www.factcheck.org/2022/03/social-media-posts-misrepresent-victims-of-hospital-bombed-in-mariupol/|website=FactCheck.org|publisher=Annenberg Public Policy Center of the University of Pennsylvania|access-date=20 March 2022|date=16 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323043635/https://www.factcheck.org/2022/03/social-media-posts-misrepresent-victims-of-hospital-bombed-in-mariupol/|url-status=live}}</ref> Twitter je nato umaknil objave veleposlaništva.<ref name="auto2" />
Nosečnico, ki so jo posneli, ko so jo na nosilih odnesli ranjeno (Rusija jo je obtožila, da je igralka), so premestili v drugo bolnišnico, nato pa je 13. marca umrla, saj se je njen otrok rodil mrtev. V bombnem napadu je utrpela številne poškodbe, med drugim je imela zdrobljeno medenico in odtrgan kolk, zaradi česar se je njen otrok rodil mrtev.<ref name="auto1">{{cite news|date=14 March 2022|title=Ukraine war: Pregnant woman and baby die after hospital shelled|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60734706|access-date=14 March 2022|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314143240/https://www.bbc.com/news/world-europe-60734706|url-status=live}}</ref> Zdravstveni delavci so povedali, da je, ko je videla, da je izgubila otroka, zavpila: »Ubij me zdaj!«<ref name="auto">{{cite web|title=Pregnant woman and baby die after attack on hospital in Mariupol|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/14/mariupol-ukraine-hospital-bombed-woman-baby-die|website=[[The Guardian]]|access-date=20 March 2022|location=The Associated Press in Mariupol, Ukraine|date=14 March 2022|archive-date=22 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322040703/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/14/mariupol-ukraine-hospital-bombed-woman-baby-die|url-status=live}}</ref> Trideset minut pozneje je umrla tudi ona.<ref name="auto" />
Preiskovalni novinarji so ovrgli ruske trditve, da so bili posnetki ponarejeni in da je bila bombardirana bolnišnica uporabljena kot vojaška postojanka.<ref>{{cite news|title=De foto's bij het bombardement op het ziekenhuis in Marioepol zouden volgens de Russen in scène zijn gezet. Wat klopt er van hun bewijzen?|newspaper=[[de Volkskrant]]|access-date=18 March 2022|language=nl|date=17 March 2022|first1=Willem|last1=Feenstra|first2=Pieter|last2=Sabel|first3=Erik|last3=Verwiel|url=https://www.volkskrant.nl/kijkverder/v/2022/op-zoek-naar-de-feiten-in-oorlogstijd~v484352/|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324155551/https://www.volkskrant.nl/kijkverder/v/2022/op-zoek-naar-de-feiten-in-oorlogstijd~v484352/|url-status=live}}</ref> Ruski novinar [[Aleksander Nevzorov]] je bil 22. marca obtožen v skladu z ruskim zakonom o »[[Ruski zakoni o vojni cenzuri (2022)|lažnih informacijah]]«, potem ko je objavil informacije o ruskem obstreljevanju porodnišnice v Mariupolu.<ref>{{cite news|title=Russia: Authorities launch witch-hunt to catch anyone sharing anti-war views|url=https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/03/russia-authorities-launch-witch-hunt-to-catch-anyone-sharing-anti-war-views/|work=Amnesty International|date=30 March 2022}}</ref> Po novem zakonu, sprejetem 4. marca, je lahko obsojen na do 15 let zapora.<ref>{{cite news|title=Top Russian Journalist Defiant in Face of Fake News Investigation|url=https://www.voanews.com/a/top-russian-journalist-defiant-in-face-of-fake-news-investigation-/6497836.html|work=VOA News|date=23 March 2022}}</ref>
=== Bombardiranje regionalnega gledališča ===
{{main|Zračni napad na mariupolsko gledališče}}
[[Slika:Mariupol_Drama_Theatre_Destroyed_1.jpg|sličica|The [[Donetsk Regional Drama Theatre]] was bombed on 16 March]]
16. marca je bilo v zračnem napadu napadeno in v veliki meri uničeno regionalno dramsko gledališče Doneck.<ref name=":Tondo" /> Mestni svet Mariupola je obtožil Rusijo, da je napadla dramsko gledališče, kamor se je zateklo najmanj sto civilistov.<ref>{{cite news|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-mariupol-theatre-where-hundreds-of-people-sheltering-bombed-by-russian-forces-officials-claim-12567393|title=Ukraine war: Mariupol theatre where 'hundreds of people sheltering' bombed by Russian forces, officials claim|author=Andy Hayes|work=Sky News|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316195527/https://news.sky.com/story/ukraine-war-mariupol-theatre-where-hundreds-of-people-sheltering-bombed-by-russian-forces-officials-claim-12567393|url-status=live}}</ref> [[Human Rights Watch]] je izjavil, da je v gledališču zatočišče poiskalo vsaj 500 civilistov.<ref>{{cite news|url=https://www.reuters.com/world/europe/shells-hit-theatre-sheltering-ukraine-civilians-biden-calls-putin-war-criminal-2022-03-17/|title=Shells hit theatre sheltering Ukraine civilians, Biden calls Putin a war criminal|author1=James Mackenzie|author2=Natalia Zinets|author3=Oleksandr Kozhukhar|work=Reuters|date=17 March 2022|access-date=17 March 2022|archive-date=19 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220319051857/https://www.reuters.com/world/europe/shells-hit-theatre-sheltering-ukraine-civilians-biden-calls-putin-war-criminal-2022-03-17/|url-status=live}}</ref> Sergij Taruta, nekdanji guverner Donecke oblasti, je izjavil, da se je v notranjost zateklo 1300 ljudi.<ref name="Survivors">{{cite news|url=https://edition.cnn.com/2022/03/17/europe/ukraine-mariupol-bombing-theater-russia-intl/index.html|title=Survivors emerge from rubble of Mariupol theater bombed by Russia|author1=Victoria Butenko|author2=Olga Voitovych|author3=Andrew Carey|author4=James Frater|author5=Jeevan Ravindran|work=CNN|date=17 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323225228/https://edition.cnn.com/2022/03/17/europe/ukraine-mariupol-bombing-theater-russia-intl/index.html|url-status=live}}</ref>
Satelitski posnetek, ki ga je 14. marca posnela družba [[Maxar Technologies]], je pokazal, da je bila ruska beseda »otroci« z velikimi belimi črkami napisana na pločniku spredaj in zadaj gledališča, iz česar je bilo jasno razvidno, da so se v njem skrivali civilisti.<ref>{{cite news|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/ukraine-mariupol-theatre-bombed-russia-children-b2037694.html|title=Ukraine theatre hit by airstrike where hundreds were sheltering had 'children' written on pavement in Russian|work=The Independent|date=18 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321071552/https://www.independent.co.uk/news/world/europe/ukraine-mariupol-theatre-bombed-russia-children-b2037694.html|url-status=live}}</ref> Ukrajinski minister za zunanje zadeve [[Dmitro Kuleba]] je trdil, da Rusija »ni mogla ne vedeti, da gre za civilno zaklonišče«. Po navedbah [[Vrhovna rada|Vrhovne rade]]{{clarify|whi exactly? This is the parliaments|date=March 2022}} je bilo zaradi nenehnega obstreljevanja nemogoče začeti reševalne akcije v gledališču.<ref>{{cite news|author=|url=https://www.dw.com/en/ukraine-mariupol-city-council-claims-russia-destroys-crowded-theater-live-updates/a-61140204|title=Ukraine: Mariupol city council claims Russia destroys crowded theater — live updates|language=|website=[[Deutsche Welle]]|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316174736/https://www.dw.com/en/ukraine-mariupol-city-council-claims-russia-destroys-crowded-theater-live-updates/a-61140204|url-status=live}}</ref> Mestni svet je tudi navedel, da so dostop do zavetišča v gledališču ovirale ruševine.<ref>{{cite news|author=|url=https://meduza.io/news/2022/03/16/v-mariupole-raketa-razrushila-zdanie-dramteatra-vlasti-zayavlyayut-chto-sotni-lyudey-ispolzovali-ego-kak-ubezhische|title=В Мариуполе ракета разрушила здание драмтеатра. Власти заявляют, что сотни людей использовали его как убежище|language=ru|website=[[Meduza]]|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316202645/https://meduza.io/news/2022/03/16/v-mariupole-raketa-razrushila-zdanie-dramteatra-vlasti-zayavlyayut-chto-sotni-lyudey-ispolzovali-ego-kak-ubezhische|url-status=live}}</ref> Rusko obrambno ministrstvo je zanikalo napad na stavbo in obtožilo azovski polk, da jo je razstrelil.<ref>{{cite news|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/17/russia-ukraine-war-survivors-emerge-from-bombed-mariupol-theatre|title=Russia-Ukraine war: Survivors emerge from bombed Mariupol theatre|work=The Independent|date=17 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323063211/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/17/russia-ukraine-war-survivors-emerge-from-bombed-mariupol-theatre|url-status=live}}</ref>
Vendar pa je bombno zaklonišče v kleti, v katerem so se skrivali ljudje, po besedah Tarute vzdržalo napad. Preživeli so iz ostankov gledališča začeli prihajati 17. marca.<ref name="Survivors" /> Po navedbah ukrajinskih uradnikov je bilo do 18. marca iz kleti rešenih več kot 130 civilistov, reševalci pa še niso našli smrtnih žrtev. Mestni svet je sporočil, da po prvih podatkih ni nihče umrl, ena oseba pa je bila hudo ranjena.<ref>{{cite news|url=https://www.voanews.com/a/civilians-survive-ukrainian-theater-bombing-search-for-others-continues-/6491719.html|title=130 Rescued in Ukrainian Theater Bombing, Search for Missing Continues|work=Voice of America|date=18 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=19 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220319073605/https://www.voanews.com/a/civilians-survive-ukrainian-theater-bombing-search-for-others-continues-/6491719.html|url-status=live}}</ref>
Associated Press je poročal, da je bilo med zračnim napadom ubitih 600 civilistov,<ref>{{cite web|date=4 May 2022|title=AP evidence points to 600 dead in Mariupol theater airstrike|url=https://apnews.com/article/Russia-ukraine-war-mariupol-theater-c321a196fbd568899841b506afcac7a1|access-date=15 May 2022|website=AP NEWS|language=en}}</ref> kar je dvakrat več od uradne številke, ki jo je navedla ukrajinska vlada.
=== Množično obstreljevanje stanovanjskih naselij ===
[[Slika:War_damages_in_Mariupol,_12_March_2022_(02).jpg|sličica|War damage in Mariupol, 12 March 2022]]
Podžupan Sergej Orlov je 2. marca poročal, da je rusko topništvo obstreljevalo gosto naseljeno sosesko v Mariupolu in jo obstreljevalo skoraj 15 ur. Povedal je, da je bila ena od naseljenih stanovanjskih četrti na levem bregu mesta »skoraj popolnoma uničena«.<ref name="gunter" />
Satelitske fotografije Mariupola, ki jih je 9. marca zjutraj posnela družba Maxar Technologies, so pokazale »obsežno škodo« na večnadstropnih stanovanjih, stanovanjskih hišah, trgovinah z živili in drugi civilni infrastrukturi. To je bilo ugotovljeno s primerjavo fotografij pred in po bombardiranju.<ref>{{cite web|last=Wall|first=Mike|date=9 March 2022|title=Russia-Ukraine invasion updates / Satellite photos of Mariupol, Ukraine show damage from Russian attacks: Grocery stores, homes and shopping centers have gone up in smoke.|url=https://www.space.com/mariupol-ukraine-damage-satellite-photos|access-date=15 March 2022|website=space.com|publisher=Future US, Inc.|quote=|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313065623/https://www.space.com/mariupol-ukraine-damage-satellite-photos|url-status=live}}</ref> Svet mesta Mariupol je podal izjavo, da je bila škoda v mestu »ogromnac. Ocenil je, da je bilo približno 80 % hiš v mestu močno poškodovanih, od tega jih skoraj 30 % ni bilo mogoče popraviti.<ref>{{cite news|last1=Aloisi|first1=Silvia|title=Shattered dreams|url=https://www.reuters.com/world/europe/fleeing-mariupol-teenagers-tell-destruction-shattered-dreams-2022-03-18/|website=Reuters|date=18 March 2022|agency=Reuters|access-date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323224945/https://www.reuters.com/world/europe/fleeing-mariupol-teenagers-tell-destruction-shattered-dreams-2022-03-18/|url-status=live}}</ref> Reutersov novinar Pavel Klimov je ob poročanju iz Mariupola dejal, da so »povsod naokoli črne lupine« stanovanjskih blokov.<ref>{{cite web|last1=Klimov|first1=Pavel|last2=Popeski|first2=Ron|title=Mariupol, on the front line of Ukraine's war|url=https://www.reuters.com/world/europe/dead-buildings-tower-over-uncollected-corpses-mariupol-front-line-ukraines-war-2022-03-18/|website=Reuters.com|publisher=Reuters|access-date=19 March 2022|location=Mariupol, Ukraine|language=English|date=18 March 2022|archive-date=20 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220320223724/https://www.reuters.com/world/europe/dead-buildings-tower-over-uncollected-corpses-mariupol-front-line-ukraines-war-2022-03-18/|url-status=live}}</ref>
16. marca je [[BBC News]] poročal, da so skoraj stalni ruski napadi spremenili stanovanjske soseske v »pustinjo«.<ref name="auto3">{{cite web|last1=Bachega|first1=Hugo|last2=Popovych|first2=Maksym|title=Ukraine war: Infection and hunger as hundreds hide in Mariupol cellar|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60736845|website=bbc.com|publisher=BBÇ News|access-date=19 March 2022|date=16 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323075950/https://www.bbc.com/news/world-europe-60736845|url-status=live}}</ref> Istega dne je sporočil, da je pridobil posnetke iz brezpilotnega letala, na katerih je razvidna »velika škoda z ognjem in dimom, ki se vali iz stanovanjskih blokov, in črnimi ulicami v ruševinah«.<ref name="auto3" /> Prebivalka mesta je za BBC povedala, da »na območju levega brega ni nobene nedotaknjene stanovanjske stavbe, vse je zgorelo do tal«. Na levem bregu je bilo gosto naseljeno stanovanjsko naselje.<ref name="gunter2" /> Dejala je tudi, da je mestno središče »neprepoznavno«.<ref name="auto3" /> Istega dne je Inštitut za preučevanje vojne (ISW) poročal, da so ruske sile v Mariupolu še naprej izvrševale vojne zločine, med drugim »napadale civilno infrastrukturo«.<ref name="understandingwar.org2">{{cite web|last1=Mason|first1=Clark|last2=Barros|first2=George|last3=Stepanenko|first3=Kateryna|date=16 March 2022|title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 16|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323195647/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16|archive-date=23 March 2022|access-date=19 March 2022|website=ISW – Institute for the Study of War|publisher=ISW – Institute for the Study of War|language=English}}</ref>
Generalpodpolkovnik Jim Hockenhull, vodja obrambne obveščevalne službe Združenega kraljestva (UK), je 18. marca opisal »nadaljevanje napadov na civiliste v Mariupolu«.<ref>{{cite web|last1=Boffey|first1=Daniel|last2=Tondo|first2=Lorenzo|title=Fighting reaches central Mariupol as shelling hinders rescue attempts: Russia claims to be 'tightening noose' around south-eastern port city as thousands still stranded|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/18/russia-missile-lviv-mariupol-ukraine-war|work=The Guardian|access-date=21 March 2022|location=Brussels, Belgium; Lviv, Ukraine|language=English|date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323095031/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/18/russia-missile-lviv-mariupol-ukraine-war|url-status=live}}</ref> Ukrajinske oblasti so navedle, da je v Mariupolu poškodovanih ali uničenih približno 90 % stavb.<ref name="auto8" /> Istega dne je [[Sky News]] iz Združenega kraljestva opisal posnetke, ki prikazujejo »civilna območja, ki so po bombardiranju ostala neprepoznavna«.<ref name="auto8" /> Sky News je citiral tudi Rdeči križ, ki je opisal »apokaliptično uničenje v Mariupolu«.<ref name="auto8" /> 19. marca 2022 je ukrajinski policist v Mariupolu posnel videoposnetek, v katerem je dejal: »Umirajo otroci, starejši ljudje. Mesto je uničeno in izbrisano z obličja zemlje.« Avtentičnost videoposnetka je potrdila agencija Associated Press.<ref>{{cite web|title=Russians push deeper into port city of Mariupol as locals plead for help: "Children, elderly people are dying"|url=https://www.cbsnews.com/news/mariupol-russia-ukraine-war-locals-plead-for-help/|website=CBSNews.com|publisher=CBS News, Associated Press|access-date=19 March 2022|date=19 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323121631/https://www.cbsnews.com/news/mariupol-russia-ukraine-war-locals-plead-for-help/|url-status=live}}</ref>
Vlada Mariupola je 28. marca sporočila, da je bilo med obstreljevanjem poškodovanih 90 % vseh zgradb v Mariupolu, 40 % vseh zgradb v mestu pa je bilo uničenih.<ref>{{cite web|title=Ukraine retakes control of two Russian-occupied towns|url=https://www.jpost.com/international/article-702504|access-date=28 March 2022|website=The Jerusalem Post {{!}} JPost.com|language=en-US}}</ref> V objavljenih statističnih podatkih je tudi navedeno, da je bilo poškodovanih 90 % Mariupolskih bolnišnic ter da je rusko obstreljevanje uničilo 23 šol in 28 vrtcev.<ref>{{cite news|last=Lviv|first=Nathan Hodge, CNN and Julia Presniakova in|title=Mariupol mayor says Ukrainian city 'in the hands of the occupiers'|url=https://www.cnn.com/2022/03/28/europe/mariupol-mayor-ukraine-occupiers-intl/index.html|access-date=28 March 2022|website=CNN|date=28 March 2022}}</ref>
Do 18. aprila so ukrajinski uradniki ocenili, da je bilo v bojih uničenih vsaj 95 % Mariupola, predvsem zaradi ruskih bombnih akcij.<ref name="hasn't surrendered" />
12. aprila so mestne oblasti poročale, da je bilo ubitih do 20.000 civilistov.<ref name="10,000 civilians killed">{{cite news|author1=Yuras Karmanau|author2=Adam Schreck|author3=Cara Anna|date=12 April 2022|title=Mariupol mayor says siege has killed more than 10K civilians|work=Associated Press|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-state-of-the-union-address-zelenskyy-biden-kyiv-7cc069b80178629a60f4f2d166348d45|accessdate=12 April 2022}}</ref> Istega dne je župan mesta poročal, da je bilo ubitih približno 21.000 civilistov.<ref name="21,000 civilians killed">{{cite news|url=https://www.jpost.com/international/article-703925|title=Russia-Ukraine war: 21,000 civilians killed, Mayor of Mariupol estimates|work=The Jerusalem Post|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref>
=== Domnevna uporaba kemičnih orožij ===
Tiskovni predstavnik Donecke ljudske republike [[Eduard Basurin]] je 11. aprila 2022 pozval Rusijo, naj pripelje »kemične sile«, da bi »zakurile krte«, pri čemer je mislil na ukrajinske sile v Azovstalu.<ref>{{Cite news|date=12 April 2022|title=Ukraine War: Report of Mariupol chemical attack sparks US, UK concern|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61077641|access-date=12 April 2022|work=BBC}}</ref> Kasneje istega dne je Azovski polk obtožil ruske sile, da so v Mariupolu uporabile »strupeno snov neznanega izvora« ki je povzročila težave z dihali. Tiskovni predstavnik Pentagona je dejal, da poročila niso potrjena, vendar izražajo zaskrbljenost zaradi morebitne ruske uporabe kemičnih sredstev.<ref>{{cite news|url=https://www.cnbc.com/2022/04/11/pentagon-monitoring-reports-of-possible-russian-chemical-weapons-attack-in-mariupol.html|title=Pentagon monitoring reports of possible Russian chemical weapons attack in Mariupol|author=Christina Wilkie|work=CNBC|date=12 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref><ref name="Boyle 2022">{{cite web|last=Boyle|first=Danny|title=Tuesday morning news briefing: Vladimir Putin 'uses chemical weapons'|website=The Telegraph|date=12 April 2022|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2022/04/12/tuesday-morning-uk-news-briefing-todays-top-headlines-telegraph2/|access-date=10 May 2022|quote=The city's Azov regiment is said to have fallen ill after a "poisonous substance of unknown origin" was reportedly dropped on them from a Russian drone. It came hours after Mariupol's mayor said more than 10,000 civilians have died in the Russian siege of his city and the death toll could surpass 20,000. Britain is increasingly worried that Russia could use white phosphorus munitions, which cause horrific burns.}}</ref><ref name="Hall 2022">{{cite web|last=Hall|first=Sam|title='We are holding back the horde': Mariupol fighters battle on weeks after experts said city would fall|website=The Telegraph|date=11 April 2022|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/04/11/holding-back-horde-mariupol-fighters-battle-weeks-experts-said/|access-date=10 May 2022|quote=the Azov regiment said in a statement on their Telegram channel that Russian forces appeared to have used chemical weapons. “Russian occupation forces used a poisonous substance of unknown origin against Ukrainian military and civilians in the city of Mariupol, which was dropped from an enemy drone. “The victims have respiratory failure … the effects of the unknown substance are being clarified.” The claim could not immediately be verified}}</ref> Kasneje je Ukrajina sporočila, da obtožbe preiskuje. V incidentu so bili ranjeni trije ukrajinski vojaki.<ref>{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61077641|title=Ukraine War: US 'deeply concerned' at report of Mariupol chemical attack|work=BBC News|date=12 April 2022|accessdate=27 April 2022}}</ref>
Po mnenju strokovnjakov je še prezgodaj govoriti o tem, kaj natančno se je zgodilo,<ref>{{cite news|first=Dan|last=Sabbagh|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/12/did-russia-really-use-chemical-weapons-mariupol-ukraine-expert-remain-sceptical|title=Did Russia really use chemical weapons in Ukraine? Experts are sceptical|work=The Guardian|date=12 April 2022|accessdate=19 April 2022|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220419090406/https://www.theguardian.com/world/2022/apr/12/did-russia-really-use-chemical-weapons-mariupol-ukraine-expert-remain-sceptical|archive-date=19 April 2022}}</ref> britanski in ukrajinski uradniki pa so povedali, da sumijo na uporabo [[Strelivo z belim fosforjem|belega fosforja]], ki v mednarodnem pravu običajno ne velja za kemično orožje.<ref name="Boyle 2022" />
== Mediji ==
Od konca februarja do 11. marca sta bila v Mariupolu uslužbenec agencije [[Associated Press]] Mstislav Černov in svobodnjak Evgenij Maloletka, ki sta delala za AP. Bila sta med redkimi novinarji in po podatkih agencije AP edina mednarodna novinarja v Mariupolu v tem obdobju, njune fotografije pa so zahodni mediji na veliko uporabljali za poročanje o obleganju in razmerah v mestu.<ref>{{cite news|last1=Klein|first1=Charlotte|title="This Is Personal for Them": Two Ukrainian AP Journalists Capture the Most Devastating Moments of War|url=https://www.vanityfair.com/news/2022/03/ukrainian-ap-journalists-capture-the-most-devastating-moments-of-war|work=Wanity Fair|date=17 March 2022|access-date=22 March 2022|archive-date=20 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220320004814/http://www.vanityfair.com/news/2022/03/ukrainian-ap-journalists-capture-the-most-devastating-moments-of-war|url-status=live}}</ref> Po besedah Černova sta bila 11. marca v bolnišnici in fotografirala, ko so ju s pomočjo ukrajinskih vojakov evakuirali iz mesta. Iz Mariupola jima je uspelo pobegniti brez poškodb, takrat pa po njegovih besedah v mestu ni bilo več nobenega novinarja.<ref>{{cite news|last1=Chernov|first1=Mstyslav|title=20 Days in Mariupol|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-edf7240a9d990e7e3e32f82ca351dede|work=Associated Press|date=22 March 2022|access-date=22 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324034908/https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-edf7240a9d990e7e3e32f82ca351dede|url-status=live}}</ref>
Pričevanja iz jeklarne [[Azovstal]] so bila na voljo prek sistema satelitskih povezav [[Starlink]].<ref>{{Cite news|last=Schwirtz|first=Michael|date=21 April 2022|title=Inside the Azovstal plant, a Ukrainian sergeant prays for rescue.|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/live/2022/04/21/world/ukraine-russia-war-news|access-date=21 April 2022|issn=0362-4331}}</ref>
Propaganda v državnih ruskih medijih, je invazijo predstavljala kot osvobodilno misijo in ukrajinske vojake obtožila, da so napadli civilne cilje v Mariupolu.<ref>{{cite news|last=Coalson|first=Robert|url=https://www.rferl.org/a/russia-ukraine-war-tv-brainwashing/31776244.html|title='Military Brainwashing': Russian State TV Pulls Out The Stops To Sell Kremlin's Narrative On The War In Ukraine|website=RFE/RL|date=29 March 2022}}</ref><ref>{{cite news|title=Propaganda War Over Mariupol's Destruction Is Only Just Starting|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-04-22/propaganda-war-over-mariupol-s-destruction-is-only-just-starting|work=Bloomberg|date=22 April 2022}}</ref>
''[[The Guardian]]'' je v članku o Mariupolu, objavljenem po ruskem napadu na porodnišnico v Mariupolu, zapisal, da so »celotna naselja, ki so se spremenila v ruševine, napadi na civilne cilje in bombardiranje begunskih izhodnih poti del [[Rusko vojaško posredovanje v sirski državljanski vojni|brutalne sirske kampanje Moskve]]«,<ref name="eghtg">{{cite news|last1=Graham-Harrison|first1=Emma|last2=Dyke|first2=Joe|title=How Russia is using tactics from the Syrian playbook in Ukraine|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/24/how-russia-is-using-tactics-from-the-syrian-playbook-in-ukraine|publisher=Guardian News & Media Limited|date=24 March 2022}}</ref> ''[[Washington Post]]'' pa je pod naslovom »Ruska vojna v Ukrajini temelji na taktiki, ki jo je uporabila v Siriji, pravijo strokovnjaki« posledice za civilno prebivalstvo označil kot »zmanjševanje zalog hrane. Brez elektrike in vode. Ruski tanki na ulicah. Noči so bile prekinjene z obstreljevanjem.« Ukrajinski uradniki so opozorili, da obstaja nevarnost, da ta bitka »postane [[Alepška ofenziva (november-december 2016)|drugi Alep]]«. [[Bele čelade (sirska državljanska vojna)|Sirska civilna obramba]] je dejala: »Želijo izprazniti ta mesta prebivalstva, da bi bilo za Rusijo cenejše prevzeti oblast.« Po nekaterih ocenah naj bi do 31. marca Mariupol zapustilo 75 % prebivalstva.<ref name="wapocp">{{cite news|last=Parker|first=Claire|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/03/31/russia-ukraine-mariupol-siege-aleppo-syria/|title=Russia’s Ukraine war builds on tactics it used in Syria, experts say|date=31 March 2022|publisher=The Washington Post}}</ref>
== Glej tudi ==
* [[Ruska okupacija Hersona]]
* [[Možni izbruh kolere v Mariupolu (2022)]]
== Opombe ==
{{Notelist}}
== References ==
{{reflist|20em}}
== External links ==
* [https://ca.news.yahoo.com/kateryna-dyachenko-11-year-old-gymnast-killed-by-russian-bombardment-of-mariupol-131553694.html Yahoo News UK article about 11 year old Ukrainian gymnast Kateryna Dyachenko who was killed during shelling in Mariupol on 22 March]
* [https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61032786 BBC News video of recently evacuated Mariupol civilians speaking about desperate conditions in the city, endless shelling, mass casualties and people having mental breakdowns under siege, 8 April 2022]
* [https://www.youtube.com/watch?v=CwfyJGdFpSA Video of drone flyover of apartment buildings being bombed in Mariupol. News.com.au, The News Room, March 15 2022]
* [https://www.youtube.com/embed/Z1kG24ndMS4 Video of tanks firing repeatedly on apartment buildings in Mariupol, civilians in hospital, woman crying for dead children. AP News, 12 March 2022.]
* [https://news.sky.com/story/ukraine-war-children-buried-under-rubble-after-russian-airstrike-hit-hospital-in-mariupol-president-zelenskyy-says-12561747 Video of aftermath, including injured pregnant woman being carried, after Russian airstrike on hospital in Mariupol, Ukraine. Sky News, March 9, 2022]
* [https://twitter.com/i/status/150010075323070337 Video posted on Twitter by a Ukrainian soldier in Mariupol – of shelling and damage in the City, 5 March, 2022, 8:27 AM]
* [https://www.channel4.com/news/putin-wants-to-totally-destroy-this-city-says-deputy-mayor-of-mariupol Video, Sergei Orlov, Deputy Mayor of Mariupol, alleges that on 5 March Russian forces targeted and shelled civilian gathering areas where people were preparing to evacuate the city. Channel 4 News, London, UK]
{{Ruska invazija na Ukrajino (2022)}}
[[Kategorija:Bitke leta 2022]]
[[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]]
[[Kategorija:Bitke Ukrajine]]
[[Kategorija:Bitke Rusije]]
2hclewai82n9noum190z9qhenbfovi2
5722609
5722608
2022-07-22T13:32:44Z
GeographieMan
179499
ref
wikitext
text/x-wiki
{{Other uses|Bitka za Mariupol (disambiguation){{!}}Bitka za Mariupol}}
{{Infobox military conflict
| conflict = Obleganje Mariupola
| partof = [[Vzhodna ukrajinska ofenziva|vzhodne ukrajinske ofenzive]] in [[Južna ukrajinska ofenziva|južne ukrajinske ofenzive]]<!-- It is with the help of Russian troops coming from Crimea that Mariupol was in the end surrounded and taken --> med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino]]
| image = Mariupol 20220323 005.jpg
| image_size = 300px
| caption = Uničenje v Mariupolu, 16. marec 2022
| date = 24. februar – 20. maj 2022<br />({{Age in years, months, weeks and days|month1=2|day1=24|year1=2022|month2=5|day2=20|year2=2022}})
| place = [[Mariupol]], [[Donecka oblast]], [[Ukrajina]]
| coordinates = {{Koord novi|47.098|N|37.61|E|display=title,inline}}
| result = Ruska zmaga<ref name="NYTimes1">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|title=The Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege.|work=The New York Times|date=16 May 2022}}</ref>
| combatant1 = {{ubl|{{Flag|Rusija}}|{{Flag|Donetsk People's Republic|name=Donecka LR}}}}
| combatant2 = {{Flag|Ukrajina}}
| commander1 = {{flagdeco|Rusija}} [[Mihajl Mizincev]]<ref name="Mizintsev">{{Cite news |last=Taylor |first=Adam |last2=Branigin |first2=William |date=1 April 2022 |title=Russian general dubbed ‘butcher of Mariupol’ is a mystery to experts |work=[[Washington Post]] |url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/04/01/mikhail-mizintsev-butcher-of-mariupol-ukraine-russia/ |access-date=21 July 2022}}</ref><ref name="Mizintsev2">{{cite news |last1=Batchelor |first1=Tom |date=25 March 2022 |title='Butcher of Mariupol' accused of ordering maternity hospital bombing six years after destroying Aleppo |website=[[The Independent]] |url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/butcher-mariupol-mikhail-mizintsev-aleppo-b2044268.html |access-date=30 March 2022}}</ref>
| commander2 = {{flagdeco|Ukrajina}} [[Volodimir Baranjuk]]{{POW}}<ref name="36thleaders">{{cite web|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/05/8/7344802/|title=Russian media claim Ukrainian Marine commander in captivity after leaving Azovmash plant|date=8 May 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://minifeednews.com/latest-news/two-defenders-of-mariupol-became-heroes-of-ukraine/4136/|title=Two defenders of Mariupol became Heroes of Ukraine|date=19 March 2022|access-date=19 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324150938/https://minifeednews.com/latest-news/two-defenders-of-mariupol-became-heroes-of-ukraine/4136/|url-status=live}}</ref><br />{{flagdeco|Ukrajina}} [[Denis Prokopenko]]{{POW}}<ref name="rbc1">{{cite web|url=https://www.rbc.ru/politics/20/05/2022/6287d2e09a7947798d1258b5|title=На "Азовстали" сдался командир батальона "Азов"|work=RBC|language=ru}}</ref><ref name=Major>{{cite AV media |date=7 March 2022 |url=https://www.youtube.com/watch?v=ajKa2X_-Q74 |title=Official appeal of Azov commander, the major Denis Prokopenko, to the world community |publisher=Національний Корпус |via=[[YouTube]] |access-date=19 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220318073121/https://www.youtube.com/watch?v=ajKa2X_-Q74 |archive-date=18 March 2022 |url-status=live}}</ref>
| units1 = {{flagicon|Rusija}}
* [[58. kombinirana armada]]<ref name="warsaw institute">{{cite web|url=https://warsawinstitute.org/russian-invasion-ukraine-battle-mariupol-ukrainian-stalingrad/ |title=Russian Invasion Of Ukraine: The Battle Of Mariupol, Or A Ukrainian Stalingrad |publisher=Warsaw Institute |date=15 March 2022 |accessdate=7 May 2022}}</ref>
* [[150. strelska divizija]]<ref name=":5" />
* [[810. gardna mornariška pehotna brigada]]<ref>{{cite web |last1=Clark |first1=Mason |last2=Barros |first2=George |last3=Stepanenko |first3=Kateryna |title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 16|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16 |website=[[Institute for the Study of War]] |access-date=19 March 2022 |language=English |date=16 March 2022 |archive-date=23 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220323195647/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16 |url-status=live }}</ref>
* [[Kadiroviti|Severni bataljon]]<ref name="yahoo brink">{{cite web|title=Devastated Mariupol teeters on the brink, but Ukrainian troops refuse to abandon the fallen|url=https://uk.news.yahoo.com/devastated-mariupol-teeters-brink-ukrainian-193740652.html |work=Yahoo News|date=28 March 2022|first=Robert|last=Mendick}}</ref>
* [[3. gardna specnaz brigada]]<ref name="warsaw institute"/>
* [[Vojno letalstvo Ruske federacije]]
{{flagicon|Donetsk People's Republic}}
* Mornariška pehota Mariupol-Hingan
* [[Somalski batatljon]]<ref>{{cite news |title=A soldier wearing Nazi imagery was given a medal by a Russia-backed separatist republic for killing Ukrainian 'nationalists' |url=https://sports.yahoo.com/soldier-neo-nazi-symbols-arm-061652919.html |author=Matthew Loh |work=Yahoo |date=6 April 2022 |access-date=11 April 2022}}</ref><ref name="yahoo brink" />
* [[Špartanski batlajon]]<ref name="warsaw institute"/>
* [[Vostoški bataljon (Donbas)|Vostoški bataljon]]<ref name="vostokbattalion">{{cite news|url=https://www.kp.ru/daily/27377/4558736/|title=Александр Ходаковский: Мы в Мариуполь две недели вгрызаемся. А тут приехали чеченцы – красивые, бородатые — чуть колонной на город не пошли|first=Dmitry|last=Steshin|newspaper=[[Komsomolskaya Pravda]]|date=15 March 2022|language=ru}}</ref>
| units2 = {{flagicon|Ukrajina}}
<br />Znotraj Mariupola:<ref name=zelenskyy-20220319/>
* [[36. ločena mornariška brigada]]<ref name=zelenskyy-20220319>{{cite web |url=https://www.president.gov.ua/en/news/zmistovni-peregovori-pro-mir-i-bezpeku-dlya-ukrayini-yedinij-73661 |title=Meaningful talks on peace and security for Ukraine are the only chance for Russia to reduce the damage from its own mistakes |last=Zelenskyy |first=Volodymyr |website=President of Ukraine |date=19 March 2022 |access-date=2 April 2022}}</ref>
* [[Azovški polk]]<ref name=zelenskyy-20220319/><ref name=dw-20220316 />{{efn|name=nationalguard|[[Nacionalna garda Ukrajine]]}}
* {{ill|12. operativna brigada|ru|12-я бригада оперативного назначения НГ (Украина)|uk|12-та бригада оперативного призначення НГ (Україна)}}<ref name=zelenskyy-20220319/>{{efn|name=nationalguard}}
* {{ill|23. ločena brigada za zaščito javnega reda|ru|23-я отдельная бригада охраны общественного порядка (Украина)|uk|23-тя окрема бригада охорони громадського порядку (Україна)}}<ref>{{cite news|url=https://armyinform.com.ua/2022/04/02/dmytro-apuhtin-geroyichno-zagynuv-oboronyayuchy-mariupol/|title=Дмитро Апухтін героїчно загинув, обороняючи Маріуполь|first=Serhiy|last=Kovalenko|newspaper=ArmyInform|date=2 April 2022|language=uk}}</ref>{{efn|name=nationalguard}}
* Policijske in mejne sile<ref name="bateman" /><ref name="rescue500"/>
Ostale vpletene enote:
* [[10. gorska jurišna brigada (Ukrajina)|10. jurišna brigada]]<ref>{{cite web|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414859-russian-invasion-update-ukraine-repels-tank-attack-captures-six-russians-in-mariupol.html|title=Russian invasion update: Ukraine repels tank attack, captures six Russians in Mariupol|website=www.ukrinform.net|date=27 February 2022|accessdate=27 April 2022}}</ref>
* [[56. motorizirana brigada (Ukrajina)|56. motorizirana brigada]]<ref>{{cite web|url=https://observers.france24.com/en/europe/20220330-mariupol-war-images-propaganda-azov-chechen-soldiers|title=In Mariupol, a war of images to prove who controls the city|date=30 March 2022|author=Thomas Eydoux|website=The Observers – France 24|accessdate=27 April 2022}}</ref>
* [[Gruzijska legija (Ukrajina)|Gruzijska legija]]<ref>{{Cite news |last=MacKinnon |first=Mark |date=13 April 2022 |title=Fight for Mariupol not over, commander of foreign legion says, despite Russian claims more than 1,000 Ukrainian marines surrendered |language=en-CA |work=The Globe and Mail |url=https://www.theglobeandmail.com/world/article-russia-ukraine-war-mariupol/ |access-date=8 May 2022}}</ref>
* [[Teritorialne obrambne sile (Ukrajina)|Teritorialne obrambne sile]]<ref name=latimes-20220128>{{cite news |last1=Adler |first1=Nils |last2=King |first2=Laura |title='Everything that needs to be done': Ukraine citizen soldiers prepare for Russia threat |url=https://www.latimes.com/world-nation/story/2022-01-28/ukraine-civilian-defense-force-russia |newspaper=Los Angeles Times |access-date=21 March 2022 |language=English |date=28 January 2022 |quote=Its defenders — both the regular Ukraine army and the irregular forces mustering for battle |archive-date=23 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220323192706/https://www.latimes.com/world-nation/story/2022-01-28/ukraine-civilian-defense-force-russia |url-status=live }}</ref>
* [[Ukrajinska prostovoljna vojska]]<ref name="bateman">{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61089043|title=Ukraine: The critical fight for 'heart of this war' Mariupol|author=Tom Bateman|work=BBC News|date=13 April 2022|quote= "I want to separately address those heroes who are having a very hard time. Those who defend Mariupol. A marine battalion of the 36th marine brigade, Azov special operations detachment, 12th operational brigade of the National Guard of Ukraine. Subdivisions of the State Border Guard Service. Volunteers of the "Right Sector". The 555th military hospital and National Police employees."|accessdate=27 April 2022}}</ref>
* [[Bataljon Šhejha Mansurha]]{{efn|Kasneje zapusti Mariupol, da bi se boril v [[Bitka za Kijev (2022)|bitki za Kijev]].<ref name="mansur1">{{cite news|url=https://nv.ua/ukr/ukraine/politics/batalyon-sheyha-mansura-voyuye-proti-rosiji-interv-yu-nv-iz-komandirom-novini-ukrajini-50231689.html|title=Брат по зброї. Командир чеченських добровольців, який воює за Україну, розповідає про свої три війни з Росією|first=Iryna|last=Krikunenko|newspaper=NV|date=7 April 2022|language=uk}}</ref><ref name="mansur2">{{cite news|url=https://www.mk.ru/politics/2022/04/26/kadyrov-obyavil-nagradu-1-mln-dollarov-za-informaciyu-o-chechenskikh-boevikakh-v-mariupole.html|title=Кадыров объявил награду 1 млн долларов за информацию о чеченских боевиках в Мариуполе|first=Evgeny|last=Gribchatov|newspaper=[[Moskovskij Komsomolets]]|date=26 April 2022|language=ru}}</ref>}}<ref name="mansur1" /><ref name="mansur2" />
| strength1 = 14.000<ref name="auto10">{{cite news |date=21 March 2022 |title=Hundreds of thousands face catastrophe in Mariupol |newspaper=[[The Economist]] |url=https://www.economist.com/europe/2022/03/21/hundreds-of-thousands-face-catastrophe-in-mariupol |url-status=live |url-access=subscription |access-date=21 March 2022 |quote=Ukrainian forces in Mariupol are vastly outnumbered, with 3,500 soldiers facing 14,000 invaders, around a tenth of the total estimated Russian force in the country. |archive-date=24 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220324031525/https://www.economist.com/europe/2022/03/21/hundreds-of-thousands-face-catastrophe-in-mariupol }}</ref>
| strength2 = 3.500<ref name="auto10"/>–8.100<ref>{{Cite web|url=https://fortune.com/2022/04/21/putin-russia-mariupol-ukraine-invasion/|title=Putin says Russia has seized Mariupol, calls off storm of Ukrainian troops|website=Fortune}}</ref><ref>[https://tass.com/defense/1440933 Over 8,000 Ukrainian troops, mercenaries were in Mariupol at time of encirclement — Shoigu]</ref>
| casualties1 = '''Po ukrajinskem poročanju''':<br />~6.000 ubitih<ref name="6000troops">{{cite news|url=https://kyivindependent.com/news-feed/azov-officer-russian-forces-lost-about-6000-troops-in-mariupol/ |title=Azov officer: Russian forces lost about 6,000 troops in Mariupol. |work=The Kyiv Independent|date=14 May 2022|accessdate=14 May 2022}}</ref>
| casualties2 = '''Po ruskem poročanju''':<br />4.200+ ubitih,{{efn|Več kot 4000 domnevno ubitih pred začetkom obleganja Azovstala sredi aprila,<ref name="auto5">{{Cite web|url=https://www.voanews.com/a/russia-says-all-urban-areas-of-mariupol-cleared-of-ukrainian-forces/6532471.html|title=Russia Says All Urban Areas of Mariupol Cleared of Ukrainian Forces|website=VOA}}</ref>, še 152 trupel pa naj bi našli po obleganju Azovstala,<ref>{{Cite web|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61629260?pinned_post_locator=urn:asset:ef37ee8c-5c1f-4169-8a09-25f997cec6d4&pinned_post_asset_id=6295e1cc4259031cb5a25a41|title=Mariupol mayor's aide challenges rebel claim of mass body find|date=31 May 2022|work=BBC News}}</ref> za skupno 4152+ domnevno ubitih (zaokroženo na 4200, kar predstavlja ustrezno stopnjo natančnosti).}}<br />3.903 zajetih{{efn|name=UkrainianPOW|1464 naj bi se predalo pred začetkom obleganja Azovstala sredi aprila,<ref name="auto5"/> še 2439 naj bi se jih predalo po obleganju Azovstala<ref>{{Cite web|url=https://news.yahoo.com/russia-says-remaining-531-azovstal-192141701.html|title=Russia says Azovstal siege is over, shows video of defenders surrendering|website=news.yahoo.com}}</ref> za skupno 3903 zapornikov, ki naj bi bili ujeti.}}<br />'''Po ukrajinskem poročanju''':<br />765+ ubitih,<ref>{{Cite news |title=Ukraine returned the bodies of 46 fallen Ukrainian soldiers, including 21 Azovstal defenders |url=https://babel.ua/en/news/80642-ukraine-returned-the-bodies-of-46-fallen-ukrainian-soldiers-including-21-azovstal-defenders |access-date=28 June 2022}}</ref><br />3.500+ ujetih<ref name="UkrainianPOW">More than 1,000 reported surrendered before the start of the Azovstal siege mid-April,[https://news.yahoo.com/azov-regiment-believes-russian-troops-185949791.html] with another 2,500 surrendering following the Azovstal siege,[https://www.bbc.com/news/world-europe-61711028] for a total of 3,500+ prisoners taken.</ref>
| casualties3 = '''Po podatkih [[Združeni narodi|Združenih narodov]]''':<br />Potrjeno ubitih 1.348 civilistov<br />(pravo število naj bi bilo »na tisoče višje«)<ref name="1300civilians1">{{Cite web|url=https://www.ohchr.org/en/statements/2022/06/high-commissioner-updates-human-rights-council-mariupol-ukraine|title=High Commissioner updates the Human Rights Council on Mariupol, Ukraine|website=OHCHR}}</ref><ref name="1300civilians2">{{Cite web|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-06-17-22/h_44f071da9d6cc467bc1c322ce18aa481|title=UN says more than 1,300 civilians killed in Mariupol — but true toll "likely thousands higher"|first1=Helen|last1=Regan|first2=Hafsa|last2=Khalil|first3=Jack|last3=Guy|first4=Ed|last4=Upright|first5=Elise|last5=Hammond|first6=Adrienne|last6=Vogt|first7=Aditi|last7=Sangal|date=17 June 2022|website=CNN}}</ref><ref name="1300civilians3">{{Cite web|url=https://egyptindependent.com/un-says-more-than-1300-civilians-killed-in-mariupol-but-true-toll-likely-thousands-higher/|title=UN says more than 1,300 civilians killed in Mariupol — but true toll "likely thousands higher"|date=17 June 2022}}</ref><br />'''Po ukrajinskem poročanju''':<br />22.000+ civilistov ubitih<ref name="22,000 civilians killed"/><br />20.000–50.000 deportiranih<ref name="Radio Liberty">{{cite web |title=Mariupol Mayor Cites 'Thousands' Dead, Says 'Complete Evacuation' Needed |url=https://www.rferl.org/a/lviv-attack-humanitarian-corridors/31772646.html |website=Radio Free Europe |publisher=Radio Liberty |access-date=28 March 2022 |date=27 March 2022}}</ref><ref name="Mariupol residents are being forced">{{cite news |last1=Bondarenko |first1=Khrystyna |last2=Watson |first2=Ivan |last3=Stapleton |first3=AnneClaire |last4=Booth |first4=Tom |last5=Alasaar |first5=Alaa |title=Mariupol residents are being forced to go to Russia, city council says |url=https://www.cnn.com/2022/03/19/europe/mariupol-shelter-commander-ukraine-intl/index.html |website=CNN, World |publisher=CNN |access-date=28 March 2022 |language=en |date=19 March 2022}}</ref><ref>{{Cite web |title=Occupying forces have deported more than 50,000 Mariupol residents to Russia and temporarily occupied territories of Donetsk and Luhansk oblasts |url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/06/13/7352251/ |access-date=2022-06-14 |website=Ukrayinska Pravda |language=en}}</ref>
| campaignbox =
}}
'''Obleganje Mariupola''' je bilo obleganje v [[Ukrajina|Ukrajini]] med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino leta 2022]], ko so ruske in separatistične sile [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] obkolile ukrajinske sile v mestu [[Mariupol]]. Obleganje, ki je bilo del [[Vzhodna ukrajinska ofenziva|vzhodne]] in [[Južna ukrajinska ofenziva|južne ukrajinske ofenzive]]<!-- It is with the help of Russian troops coming from Crimea that Mariupol was in the end surrounded and taken --> se je začelo 24. februarja 2022 in končalo 20. maja 2022, ko je Rusija sporočila, da so se preostale ukrajinske sile v Mariupolu vdale,<ref name="531Azovstal">{{cite web|url=https://www.yahoo.com/news/russia-says-remaining-531-azovstal-192141701.html|title=Russia says remaining 531 Azovstal defenders surrender, steelworks siege over|date=20 May 2022}}</ref> potem ko so prejele ukaze, naj prenehajo z bojem.<ref>{{Cite web|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-last-ukrainian-troops-in-mariupol-told-to-stop-defence-of-city-12617385|title=Ukraine war: Last Ukrainian troops in Mariupol told to stop defence of city|website=Sky News}}</ref>
Mariupol se nahaja v ukrajinski [[Donecka oblast|Donecki oblasti]], ki je pod nadzorom separatistične Donecke ljudske republike, ki jo podpira Rusija. Ruske sile so mesto popolnoma obkolile 2. marca, nato pa so nad njim postopoma prevzele nadzor.<ref name="trapped">{{cite web|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/ukraine-mariupol-residents-trapped-russian-assault|title=Ukraine: Mariupol Residents Trapped by Russian Assault – Ukraine|website=ReliefWeb|access-date=9 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309060327/https://reliefweb.int/report/ukraine/ukraine-mariupol-residents-trapped-russian-assault|url-status=live}}</ref> Do 22. aprila so se preostale ukrajinske sile umaknile v [[Železarna in jeklarna Azovstal|železarno in jeklarno Azovstal]], obsežen in zelo dobro branjen industrijski kompleks.<ref name="22 April analysis" /><ref name="rescue500" /><ref name="allurban">{{cite web|url=https://www.voanews.com/a/russia-says-all-urban-areas-of-mariupol-cleared-of-ukrainian-forces/6532471.html|title=Russia Says All Urban Areas of Mariupol Cleared of Ukrainian Forces|website=voanews.com|date=16 April 2022|accessdate=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418204349/https://www.voanews.com/a/russia-says-all-urban-areas-of-mariupol-cleared-of-ukrainian-forces/6532471.html|archive-date=18 April 2022|url-status=live}}</ref>
[[Rdeči križ]] je razmere opisal kot »apokaliptične«, ukrajinske oblasti pa so Rusijo obtožile, da je v mestu povzročila velikansko [[Humanitarna kriza|humanitarno krizo]],<ref>{{cite web |date=9 March 2022 |title=Russia accused of 'holding 400,000 people hostage' in Mariupol |url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/09/ukraine-mariupol-civilians-russia-war |access-date=9 March 2022 |website=the Guardian |archive-date=9 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220309213937/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/09/ukraine-mariupol-civilians-russia-war |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Photos: Mariupol residents suffer as Russian forces lay siege |url=https://www.aljazeera.com/gallery/2022/3/8/photos-residents-suffer-in-besieged-city-of-mariupol-ukraine-russia-war |access-date=9 March 2022 |website=www.aljazeera.com |archive-date=9 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220309090227/https://www.aljazeera.com/gallery/2022/3/8/photos-residents-suffer-in-besieged-city-of-mariupol-ukraine-russia-war |url-status=live }}</ref> pri čemer so poročale, da je bilo v mestu ubitih okoli 22.000 civilistov.<ref>{{Cite web |title=At least 22,000 civilians killed in Mariupol - mayor's adviser |url=https://en.interfax.com.ua/news/general/834794.html |access-date=2022-06-17 |website=Interfax-Ukraine |language=en}}</ref> Ukrajinski uradniki so poleg tega sporočili, da je bilo med spopadi uničenih vsaj 95 % mesta, večinoma zaradi ruskega bombardiranja.<ref name="hasn't surrendered">{{cite news|url=https://www.cnbc.com/2022/04/17/russia-ukraine-live-updates.html|title=Mariupol hasn't surrendered to Russia, PM says; at least 5 dead, 20 injured in Kharkiv attack|author=Holly Ellyatt|work=CNBC|date=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418203018/https://www.cnbc.com/2022/04/17/russia-ukraine-live-updates.html|accessdate=18 April 2022|archive-date=18 April 2022}}</ref> [[Združeni narodi]] so sporočili, da so potrdili smrt 1348 civilistov, vendar so navedli, da je resnično število žrtev verjetno na tisoče višje, in dodali, da je 90 % stanovanjskih stavb v mestu poškodovanih ali uničenih.<ref name="1300civilians1"/><ref name="1300civilians2"/><ref name="1300civilians3"/>
Obleganje se je končalo 16. maja 2022, po tem kar mediji imenujejo »evakuacija« ali »predaja« preostalega vojaškega osebja Azovškega polka iz železarne Azovstal; rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so se Ukrajinci »predali«,<ref>{{Cite news |last1=Hopkins |first1=Valerie |last2=Nechepurenko |first2=Ivan |last3=Santora |first3=Marc |date=2022-05-16 |title=The Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege. |language=en-US |work=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html |access-date=2022-05-17 |issn=0362-4331}}</ref><ref>{{cite web |date=2022-05-17 |title=Hundreds of Ukrainian troops evacuated from Mariupol steelworks after 82-day assault |url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/16/hundreds-of-ukrainian-troops-evacuated-from-azovstal-steelworks-after-82-day-assault |access-date=2022-05-17 |website=the Guardian |language=en}}</ref><ref>{{cite web |title=Минобороны показало кадры сдачи в плен украинских военных с "Азовстали" |url=https://www.rbc.ru/politics/17/05/2022/628387f09a79477b17a88c5c |access-date=2022-05-17 |website=РБК |language=ru}}</ref><ref>{{cite web |title=UPDATE 3-Azovstal siege ends as hundreds of Ukrainian fighters surrender – Reuters witness |url=https://finance.yahoo.com/news/1-russia-says-more-250-093824114.html |access-date=2022-05-18 |website=finance.yahoo.com |language=en-US}}</ref><ref>{{cite web |title=Fate of hundreds of Ukrainian fighters uncertain after surrender |url=https://www.aljazeera.com/news/2022/5/17/russia-says-mariupol-plant-fighters-surrendered-fate-uncertain |access-date=2022-05-18 |website=www.aljazeera.com |language=en}}</ref> beseda, ki se ji Ukrajina izogiba.<ref>{{cite web |date=2022-05-17 |title=Fall of Mariupol appears at hand; fighters leave steel plant |url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-zelenskyy-kyiv-finland-6203a57a7ec5fe2c49c9ccb83f2ca7e0 |access-date=2022-05-18 |website=AP NEWS |language=en}}</ref>
Nekateri zahodni analitiki in novinarji so bitko označila za »[[Pirova zmaga|pirovo]]«<ref>{{Citation |last= |first= |title=Mariupol a 'Pyrrhic victory' for Russia: military analyst |date=2022-05-18 |url=https://www.dw.com/en/mariupol-a-pyrrhic-victory-for-russia-military-analyst/av-61835137 |publisher=Deutsche Welle |language=en-GB |access-date=2022-05-20}}</ref><ref>{{Cite news |last=Spencer |first=Richard |date=2022-05-17 |title=Defiance of Azovstal steelworks defenders ensures Putin wins only a pyrrhic victory |language=en |work=The Times |url=https://www.thetimes.co.uk/article/defiance-of-azovstal-steelworks-defenders-ensures-putin-wins-only-a-pyrrhic-victory-2ddghn8zk |access-date=2022-05-20 |issn=0140-0460}}</ref> ali »simbolično«<ref>{{Cite web |last=Prince |first=Todd |date=2022-05-18 |title=Russia's Capture Of Azovstal: Symbolic Success, 'Pyrrhic' Victory? |url=https://www.rferl.org/a/azovstal-russia-ukraine-captured/31856565.html |access-date=2022-05-20 |website=RadioFreeEurope/RadioLiberty |language=en}}</ref> zmago Rusije, drugi pa so zapisli, da je humanitarni učinek obleganja za Rusijo pomenil »katastrofo ugleda«.<ref name="WaPro518">{{cite news |date=2022-05-18 |title=Ukraine ends Mariupol battle; Azovstal steel plant fighters evacuated… |url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/05/17/azovstal-mariupol-fighters-ukraine-steelworks/ |access-date=2022-05-18 |archive-date=18 May 2022 |archive-url=https://archive.today/20220518073833/https://www.washingtonpost.com/world/2022/05/17/azovstal-mariupol-fighters-ukraine-steelworks/ |newspaper=[[Washington Post]] |url-status=live }}</ref> Izguba mesta pa je pomenila tudi velik poraz za Ukrajino.<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/16/hundreds-of-ukrainian-troops-evacuated-from-azovstal-steelworks-after-82-day-assault|title=Hundreds of Ukrainian troops evacuated from Mariupol steelworks after 82-day assault|work=The Guardian|first=Virginia|last=Harrison|date=17 May 2022|access-date=21 May 2022}}</ref>
== Ozadje ==
{{Main|Bitka za Mariupol (2014)|Ofenziva na Mariupol (september 2014)|Bitka za Širokine}}
[[Mariupol]] je veljal za pomembno strateško mesto in bil zato tarča ruskih sil. Bilo je največje mesto v ukrajinskem delu [[Donecka oblast|Donecke oblasti{{efn|The largest city ''[[de jure]]'' in Donetsk Oblast is [[Donetsk]], which has been ''[[de facto]]'' held by the DPR since 2014.}}]]<ref name=":6">{{cite web|title=Public Opinion Survey of Residents of Ukraine|url=http://www.iri.org/sites/default/files/2017-8-22_ukraine_poll_presentation.pdf|access-date=12 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20170822212837/http://www.iri.org/sites/default/files/2017-8-22_ukraine_poll_presentation.pdf|archive-date=22 August 2017}}</ref> in eno največjih rusko govorečih mest v Ukrajini.<ref name=":6" /> Mariupol je bil pomembno industrijsko središče, med drugim dom železarni [[Železarna in jeklarna Ilič|Ilič]] in [[Železarna in jeklarna Azovstal|Azovstal]], ter največje mesto ob [[Azovsko morje|Azovskem morju]].<ref>{{Cite news|last=Lourie|first=Richard|date=26 October 2018|title=Putin's bridge over troubled waters|work=The Globe and Mail|url=https://www.theglobeandmail.com/opinion/article-putins-bridge-over-troubled-waters/|access-date=12 March 2022|archive-date=19 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190119135649/https://www.theglobeandmail.com/opinion/article-putins-bridge-over-troubled-waters/|url-status=live}}</ref>
Nadzor nad pristaniščem na zahodni obali Azovskega morja je ključnega pomena za ukrajinsko gospodarstvo. Rusiji bi omogočil kopensko pot do [[Krim (polotok)|Krima]] in prehod ruskega pomorskega prometa.<ref>[https://www.mei.edu/publications/russian-dominance-black-sea-sea-azov Russian dominance in the Black Sea: The Sea of Azov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220319120612/https://www.mei.edu/publications/russian-dominance-black-sea-sea-azov|date=19 March 2022}}, ''[[Middle East Institute]]'', Luke Coffey, 25 September 2020. Retrieved 23 March 2022.</ref> Z zavzetjem mesta je Rusija dobila popoln nadzor nad Azovskim morjem.<ref>{{cite web|date=1 March 2022|title=The Azov Sea, symbolic prize of Russia-Ukraine war|url=https://www.france24.com/en/live-news/20220301-the-azov-sea-symbolic-prize-of-russia-ukraine-war|access-date=13 March 2022|website=France 24|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313004603/https://www.france24.com/en/live-news/20220301-the-azov-sea-symbolic-prize-of-russia-ukraine-war|url-status=live}}</ref>
Leta 2014 so po [[Revolucija dostojanstva|revoluciji dostojanstva]] Mariupol zajeli [[Proruski nemiri v Ukrajini (2014)|proruski protesti proti novi vladi]]. V začetku maja so napetosti prerasle v [[Donbaška vojna|vojno v Donbasu]], med nemiri pa so [[Milica (paravojaštvo)|miličniki]] separatistične rusko podprte [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] (DLR) prevzeli nadzor nad mestom in med prvo [[Bitka za Mariupol (2014)|bitko za Mariupol]] prisilili ukrajinsko vojsko, da ga je zapustila.<ref>{{cite web|title=Ukraine: Security forces abandon Mariupol ahead of referendum|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/10822396/Ukraine-Security-forces-abandon-Mariupol-ahead-of-referendum.html|first=David|last=Blair|work=[[The Daily Telegraph]]|date=10 May 2014|access-date=12 March 2022|archive-date=19 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220219214326/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/10822396/Ukraine-Security-forces-abandon-Mariupol-ahead-of-referendum.html|url-status=live}}</ref> Naslednji mesec so ukrajinske sile v ofenzivi ponovno zavzele mesto.<ref>{{Cite news|date=2014-06-13|title=Ukraine crisis: Kiev forces win back Mariupol|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-27829773|access-date=2022-05-19}}</ref> Avgusta so DLR in ruske enote [[Bitka za Novoazovsk|zavzele vas Novoazovsk]], 45 km vzhodno od Mariupola blizu rusko-ukrajinske meje.<ref>{{cite web|date=2014-08-28|title=Russia opens 3rd front with a new offensive: Ukrainian, Western officials|website=[[CNBC]]|url=http://www.cnbc.com/id/101951821|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140828041143/http://www.cnbc.com/id/101951821|archivedate=2014-08-28|access-date=2022-05-19}}</ref> Po zavzetju mesta in obnovitvi sil je DLR septembra v [[Ofenziva na Mariupol (september 2014)|drugi bitki za Mariupol]] ponovno poskušala zavzeti mesto. Spopadi so dosegli vzhodno obrobje, vendar so bili separatisti na koncu odbiti.<ref>{{cite web|title=Ukraine fighting subsides after ceasefire agreement|url=https://www.irishtimes.com/news/world/europe/ukraine-fighting-subsides-after-ceasefire-agreement-1.1918977|access-date=2022-05-19|website=The Irish Times|language=en}}</ref> Oktobra je takratni predsednik vlade DLR [[Aleksander Zaharčenko]] obljubil, da bo mesto ponovno zavzel.<ref>{{cite web|title=Ukraine rebels end ceasefire before polls|url=https://www.aljazeera.com/news/2014/10/23/ukraine-rebels-end-ceasefire-before-polls|access-date=13 April 2022|website=www.aljazeera.com|language=en}}</ref> Januarja 2015 je bil Mariupol [[Raketni napad na Mariupol (januar 2015)|množično bombardiran z raketami]]. V strahu pred prihodnjo tretjo ofenzivo na Mariupol so ukrajinske sile februarja nepričakovano [[Bitka za Širokine|napadle Širokine]], vas 11 km vzhodno od Mariupola, s ciljem pregnati separatistične sile z območja mesta in vzpostaviti varovalni pas zunaj ozemlja DLR.<ref>{{Cite news|date=10 February 2015|title=Ukrainian forces launch offensive near Mariupol, east Ukraine: Kiev|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-military-idUSKBN0LE0SF20150210|access-date=24 April 2022}}</ref><ref>{{cite web|date=10 February 2015|title=Ukraine's Azov regiment claims to have launched offensive on Novoazovsk – Feb. 10, 2015|url=https://www.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/ukraines-azov-regiment-claims-to-have-launched-offensive-on-novoazovsk-380117.html|access-date=24 April 2022|website=KyivPost}}</ref> Separatisti so se štiri mesece pozneje umaknili iz Širokine.<ref>{{cite web|title=Ukraine Rebels Leave Front Towns|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-rebels-withdraw-shyrokyne/27108640.html|access-date=24 April 2022|website=RadioFreeEurope/RadioLiberty|language=en}}</ref> Konflikt je bil zamrznjen, ko je bil leta 2015 podpisan sporazum o prekinitvi ognja [[Minsk II.|Minsk II]].<ref>{{cite news|date=13 June 2014|title=Ukraine crisis: Kiev forces win back Mariupol|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-27829773|access-date=12 March 2022|archive-date=21 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220221200337/https://www.bbc.com/news/world-europe-27829773|url-status=live}}</ref>
Ena od skupin, ki je najbolj pripomogla k ponovni osvojitvi in poznejši obrambi Mariupola, je bil [[bataljon Azov]], ukrajinska prostovoljna milica, sporna zaradi svojih odkrito [[Neonacizem|neonacističnih]] in [[Ultranacionalizem|ultranacionalističnih]] pripadnikov.<ref>{{Cite news|last=Pancevski|first=Bojan|title=Kiev lets loose Men in Black|language=en|newspaper=[[The Times]]|url=https://www.thetimes.co.uk/article/kiev-lets-loose-men-in-black-qm85k6jhlbj|access-date=12 March 2022|issn=0140-0460}}</ref><ref>{{cite web|date=5 July 2018|title=Ukraine crisis: the neo-Nazi brigade fighting pro-Russian separatists – Telegraph|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/11025137/Ukraine-crisis-the-neo-Nazi-brigade-fighting-pro-Russian-separatists.html|access-date=24 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20180705220331/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/11025137/Ukraine-crisis-the-neo-Nazi-brigade-fighting-pro-Russian-separatists.html|archive-date=5 July 2018}}</ref><ref>{{cite web|date=10 September 2014|title=Azov fighters are Ukraine's greatest weapon and may be its greatest threat|url=http://www.theguardian.com/world/2014/sep/10/azov-far-right-fighters-ukraine-neo-nazis|access-date=24 April 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Novembra 2014 je bil Azov vključen v [[Nacionalna garda Ukrajine|ukrajinsko nacionalno gardo]], za njen sedež pa je bil določen Mariupol.<ref>{{Cite news|date=24 January 2016|title=Ultra-nationalist Ukrainian battalion gears up for more fighting {{!}} Reuters|newspaper=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-azov-idUSKBN0ML0XJ20150325|access-date=10 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20160124064419/https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-azov-idUSKBN0ML0XJ20150325|archive-date=24 January 2016}}</ref> Ker je bil eden od ciljev, ki jih je [[Vladimir Putin]] navedel za invazijo, »[[denacifikacija]]« Ukrajine, je bil Mariupol za ruske sile pomemben ideološki in simbolni cilj.<ref>{{cite news|title=The Azov Battalion: How Putin built a false premise for a war against "Nazis" in Ukraine|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-russia-war-azov-battalion-putin-premise-war-vs-nazis/|work=CBS News|language=en-US|date=22 March 2022|accessdate=10 April 2022}}</ref><ref>{{cite news|date=25 March 2022|title=Azov Regiment takes centre stage in Ukraine propaganda war|url=https://www.france24.com/en/live-news/20220325-azov-regiment-takes-centre-stage-in-ukraine-propaganda-war|access-date=10 April 2022|work=France 24|language=en}}</ref>
Pred obleganjem je po besedah podžupana mesta okoli 100.000 prebivalcev zapustilo Mariupol.<ref>{{cite web|date=16 March 2022|title='Why? Why? Why?' Ukraine's Mariupol descends into despair|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-mariupol-descends-into-despair-708cb8f4a171ce3f1c1b0b8d090e38e3|access-date=17 March 2022|website=AP NEWS|language=en|archive-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315123735/https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-mariupol-descends-into-despair-708cb8f4a171ce3f1c1b0b8d090e38e3|url-status=live}}</ref>
Preden je mesto padlo pod ruske sile, so ga branile [[ukrajinske kopenske sile]], [[ukrajinska mornariška pehota]], ukrajinska nacionalna garda (predvsem polk Azov<ref name="dw-20220316">{{cite news|url=https://www.dw.com/en/the-azov-battalion-extremists-defending-mariupol/a-61151151|title=The Azov Battalion: Extremists defending Mariupol|last=Goncharenko|first=Roman|newspaper=Deutsche Welle|date=16 March 2022|access-date=19 March 2022|quote=The city of Mariupol, which has a population of 500,000, is primarily being defended by the Azov Battalion.|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323163813/https://www.dw.com/en/the-azov-battalion-extremists-defending-mariupol/a-61151151|url-status=live}}</ref>), ukrajinske sile teritorialne obrambe in neregularne sile.<ref name="latimes-20220128" />
== Napredovanje v Mariupol ==
{{see also|Ruska okupacija Donecke oblasti#Mariupol}}
=== Predhodno obstreljevanje in napredovanje do mesta ===
24. februarja, na dan, ko se je začela invazija, je ruska [[artilerija]] začela z obstreljevanjem mesta in po poročanju ranila 26 ljudi.<ref>{{cite news|last=Vasovic|first=Aleksandar|date=24 February 2022|title=Port city of Mariupol comes under fire after Russia invades Ukraine|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/strategic-city-mariupol-wakes-blasts-russia-invades-ukraine-2022-02-24/|access-date=25 February 2022|archive-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226011024/https://www.reuters.com/world/europe/strategic-city-mariupol-wakes-blasts-russia-invades-ukraine-2022-02-24/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://news.un.org/en/story/2022/02/1112662|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220301084123/https://news.un.org/en/story/2022/02/1112662|url-status=dead|title=Ukraine Crisis: Protecting civilians 'Priority Number One'; Guterres releases $20M for humanitarian support|date=24 February 2022|archivedate=1 March 2022|website=UN News}}</ref>
25. februarja zjutraj so ruske sile napredovale z ozemlja DLR na vzhodu proti Mariupolu. Pri vasi [[Pavlopil]] so naletele na ukrajinske sile, ki so jih v spopadu premagale.<ref>{{cite web|title=Battle ongoing near Mariupol – mayor|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3412585-battle-ongoing-near-mariupol-mayor.html|access-date=25 February 2022|website=www.ukrinform.net|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225110919/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3412585-battle-ongoing-near-mariupol-mayor.html|url-status=live}}</ref> Vadim Bojčenko, župan Mariupola, je dejal, da je bilo v spopadu uničenih 22 ruskih tankov.<ref>{{cite web|title=Fierce battles raging in all directions near Mariupol – mayor|url=https://ua.interfax.com.ua/news/general/801883.html|access-date=25 February 2022|website=Interfax-Ukraine|archive-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226011040/https://ua.interfax.com.ua/news/general/801883.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|last=Richárd|first=Jabronka|date=25 February 2022|title=Így áll most a háború Ukrajnában: több nagyvárosban harcok dúlnak, megtámadtak egy orosz repülőteret|url=https://ellenszel.hu/2022/02/25/igy-all-most-a-haboru-ukrajnaban-tobb-nagyvarosban-harcok-dulnak-megtamadtak-egy-orosz-repuloteret/|access-date=25 February 2022|website=Ellenszél|language=hu|archive-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226011052/https://ellenszel.hu/2022/02/25/igy-all-most-a-haboru-ukrajnaban-tobb-nagyvarosban-harcok-dulnak-megtamadtak-egy-orosz-repuloteret/|url-status=live}}</ref>
[[Ruska vojna mornarica]] je na podlagi zmogljivosti [[Črnomorska flota|črnomorske flote]] domnevno zvečer 25. februarja začela amfibijski napad na obalo Azovskega morja 70 km zahodno od Mariupola.<ref>{{cite web|title=Russian Navy Carries Out Amphibious Assault Near Mariupol|url=https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-carries-out-amphibious-assault-near-mariupol|access-date=25 February 2022|website=The Maritime Executive|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225220846/https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-carries-out-amphibious-assault-near-mariupol|url-status=live}}</ref> Ameriški obrambni uradnik je izjavil, da so Rusi morda na to [[obalno mostišče]] napotili na tisoče [[Ruska mornariška pehota|marincev]].<ref>{{cite news|last=CNN|date=25 February 2022|title="Amphibious assault" underway west of Mariupol on the Sea of Azov, senior US defense official says|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-25-22/h_622a8b21dd1cf52845090a96c9c6513b|access-date=25 February 2022|website=CNN|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225220827/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-25-22/h_622a8b21dd1cf52845090a96c9c6513b|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|last=|first=|date=27 February 2022|title=Russian forces are about 31 miles outside southeastern Ukrainian city of Mariupol, US defense official says|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-27-22/h_32a28d1a9ec40e68486a3526f035dc6f|access-date=27 February 2022|website=CNN|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227223234/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-27-22/h_32a28d1a9ec40e68486a3526f035dc6f|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Russian advance slowed by Ukrainian resistance and logistical setbacks, U.S. defense official says|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-invasion-russian-advance-resistance/|access-date=27 February 2022|website=CBS News|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227230927/https://www.cbsnews.com/news/ukraine-invasion-russian-advance-resistance/|url-status=live}}</ref>
26. februarja so ruske sile nadaljevale z artilerijskim obstreljevanjem Mariupola.<ref>{{cite news|date=26 February 2022|title=Russia orders troops to hasten their advance as Mariupol remains under heavy shelling|work=ABC News|url=https://www.abc.net.au/news/2022-02-27/russia-commands-troops-advance-faster-kyiv-long-curfew/100865104|access-date=26 February 2022|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227102555/https://www.abc.net.au/news/2022-02-27/russia-commands-troops-advance-faster-kyiv-long-curfew/100865104|url-status=live}}</ref> Kasneje je [[Grčija|grška]] vlada sporočila, da je bilo v ruskih napadih na Mariupol ubitih deset grških civilistov, šest v vasi Sartana in štirje v vasi Bugas.<ref>{{cite web|date=26 February 2022|title=At Least Six Greeks Killed in Russian Attacks at Mariupol, Ukraine|url=https://greekreporter.com/2022/02/26/six-greeks-killed-mariupol-ukraine/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226200750/https://greekreporter.com/2022/02/26/six-greeks-killed-mariupol-ukraine/|archive-date=26 February 2022|access-date=26 February 2022|website=GreekReporter.com}}</ref><ref>{{cite news|last=Georgiopoulos|first=George|date=26 February 2022|title=Greece says 10 expats killed in Ukraine, summons Russian ambassador|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/greece-says-six-expats-killed-ukraine-summons-russian-ambassador-2022-02-26/|url-status=live|access-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227040008/https://www.reuters.com/world/europe/greece-says-six-expats-killed-ukraine-summons-russian-ambassador-2022-02-26/|archive-date=27 February 2022}}</ref>
Zjutraj 27. februarja je Bojčenko dejal, da je ruska tankovska kolona napredovala proti Mariupolu iz DLR, vendar so napad odbile ukrajinske sile, pri čemer je bilo ujetih šest ruskih vojakov.<ref>{{cite web|title=Russian invasion update: Ukraine repels tank attack, captures six Russians in Mariupol|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414859-russian-invasion-update-ukraine-repels-tank-attack-captures-six-russians-in-mariupol.html|access-date=27 February 2022|website=www.ukrinform.net|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227165047/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414859-russian-invasion-update-ukraine-repels-tank-attack-captures-six-russians-in-mariupol.html|url-status=live}}</ref> Kasneje istega dne je rusko bombardiranje ubilo 6-letno deklico v Mariupolu.<ref>{{cite news|date=27 February 2022|title=A shelling, a young girl, and hopeless moments in a hospital|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-a8bb96288aaf70f9a7f70e9a4fac8160|access-date=28 February 2022|work=Associated Press|archive-date=1 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301030605/https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-a8bb96288aaf70f9a7f70e9a4fac8160|url-status=live}}</ref> Pavlo Kirilenko, guverner Donecke oblasti, je izjavil, da so se spopadi v Mariupolu 27. februarja nadaljevali vso noč.<ref>{{cite news|last=Reuters|date=28 February 2022|title=Fighting around Ukraine's Mariupol throughout the night – regional governor|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/fighting-around-ukraines-mariupol-throughout-night-regional-governor-2022-02-28/|access-date=28 February 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306141125/https://www.reuters.com/world/europe/fighting-around-ukraines-mariupol-throughout-night-regional-governor-2022-02-28/|url-status=live}}</ref>
Ves 28. februar je mesto ostalo pod ukrajinskim nadzorom, kljub temu, da so ga obkolile ruske enote in nenehno obstreljevale.<ref>{{cite web|title=Russian invasion update: Mariupol remains Ukrainian controlled|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3415622-russian-invasion-update-mariupol-remains-ukrainian-controlled-russian-invaders-shell-urban-quarters-and-villages.html|website=ukrinform.net|access-date=28 February 2022|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228094403/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3415622-russian-invasion-update-mariupol-remains-ukrainian-controlled-russian-invaders-shell-urban-quarters-and-villages.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|last1=Trevithick|first1=Joseph|title=Strategic Ukrainian Port Of Mariupol Now Surrounded By Russian Forces|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/44475/putin-orders-russias-strategic-deterrence-forces-on-alert|website=thedrive.com|date=27 February 2022|access-date=28 February 2022|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228001026/https://www.thedrive.com/the-war-zone/44475/putin-orders-russias-strategic-deterrence-forces-on-alert|url-status=live}}</ref> Zvečer je bila prekinjena električna, plinska in internetna povezava z večjim delom mesta.<ref>{{cite web|title=Маріуполь частково залишився без електрики, газу та інтернету|url=https://www.radiosvoboda.org/a/news-novyny-pryazovya-mariupol-vidklyuchennya-svitlo/31728836.html|website=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|access-date=1 March 2022|archive-date=1 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301010101/https://www.radiosvoboda.org/a/news-novyny-pryazovya-mariupol-vidklyuchennya-svitlo/31728836.html|url-status=live|language=Ukrainian}}</ref> Kasneje je po poročanju radia [[Radio Free Europe/Radio Liberty]] ukrajinski ostrostrelec blizu Mariupola ubil ruskega generalmajorja [[Andrej Suhovecki|Andreja Suhoveckega]], vendar so drugi viri{{clarify|date=March 2022}} povedali, da je bil ubit med [[Kijevska ofenziva (2022)|kijevsko ofenzivo]].<ref name="sukhov">{{cite web|url=https://www.svoboda.org/a/zvonite-v-fsb-v-rossiyu-poshli-pervye-pohoronki/31733576.html|title="Звоните в ФСБ". В Россию пошли первые "похоронки"|author1=Anna Mukhina|author2=Mark Krutov|work=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=3 March 2022|access-date=4 March 2022|language=ru|archive-date=5 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220305091613/https://www.svoboda.org/a/zvonite-v-fsb-v-rossiyu-poshli-pervye-pohoronki/31733576.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Rosyjski generał zabity przez snajpera na Ukrainie. Kim był Andriej Suchowiecki?|first=Joanna|last=Potocka|date=4 March 2022|url=https://www.rmf24.pl/raporty/raport-wojna-z-rosja/news-rosyjski-general-zabity-przez-snajpera-na-ukrainie-kim-byl-a,nId,5871381#crp_state=1|language=pl|access-date=10 March 2022|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310014622/https://www.rmf24.pl/raporty/raport-wojna-z-rosja/news-rosyjski-general-zabity-przez-snajpera-na-ukrainie-kim-byl-a,nId,5871381#crp_state=1|url-status=live}}</ref>
=== Obkolitev Mariupola ===
[[Slika:Russian_bombing_of_Mariupol_(05).jpg|sličica|Med obstreljevanjem poškodovana stanovanjska hiša v Mariupolu, 2. marec 2022]]
1. marca je [[Denis Pušilin]], vodja DLR, sporočil, da so sile DLR skoraj [[Bitka za Volnovaho|popolnoma obkolile]] bližnje mesto [[Volnovaha]] in da bodo kmalu storile enako Mariupolu.<ref>{{cite news|last=CNN|date=1 March 2022|title=Russian-backed separatist leader expects his forces to surround Mariupol on Tuesday|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-01-22/h_0e3d20b474aa007bb1e4acc0d0fba984|access-date=1 March 2022|website=CNN|archive-date=4 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220304221839/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-01-22/h_0e3d20b474aa007bb1e4acc0d0fba984|url-status=live}}</ref> Ruska artilerija je kasneje bombardirala Mariupol in povzročila več kot 21 poškodb.<ref>{{cite web|url=https://novynarnia.com/2022/03/01/mariupol-pid-shkvalom/|title=Маріуполь – під шквалом російської реактивної артилерії, обстріли без упину. ВІДЕО|date=March 2022|access-date=2 March 2022|archive-date=1 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301202122/https://novynarnia.com/2022/03/01/mariupol-pid-shkvalom/|url-status=live}}</ref>
Mesto je bilo popolnoma obkoljeno 2. marca,<ref name="trapped2">{{cite web|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/ukraine-mariupol-residents-trapped-russian-assault|title=Ukraine: Mariupol Residents Trapped by Russian Assault – Ukraine|website=ReliefWeb|access-date=9 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309060327/https://reliefweb.int/report/ukraine/ukraine-mariupol-residents-trapped-russian-assault|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.reuters.com/world/europe/russias-siege-ukrainian-city-mariupol-2022-03-30/|title=Timeline: Russia's siege of the Ukrainian city of Mariupol|first=Max|last=Hunder|newspaper=Reuters|date=30 March 2022|via=www.reuters.com}}</ref> nato pa se je obleganje še okrepilo.<ref>{{cite news|date=2 March 2022|title=Ukrainian city of Mariupol 'near to humanitarian catastrophe' after bombardment|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60585603|access-date=2 March 2022|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302202213/https://www.bbc.com/news/world-europe-60585603|url-status=live}}</ref> Rusko obstreljevanje je ubilo najstnika in ranilo še dva druga, ki sta zunaj igrala nogomet.<ref>{{cite web|title=Ukraine leader Volodymyr Zelensky vows to hold fast as 2,000 civilian deaths blamed on Russia's invasion|url=https://www.cbsnews.com/live-updates/ukraine-russia-news-war-zelensky-putin-airstrikes-kyiv-kharkiv-mariupol/|access-date=2 March 2022|website=CBS News|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302181510/https://www.cbsnews.com/live-updates/ukraine-russia-news-war-zelensky-putin-airstrikes-kyiv-kharkiv-mariupol/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|date=2 March 2022|title=Most of the world lines up against Moscow, attacks intensify|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-vladimir-putin-volodymyr-zelenskyy-joe-biden-kyiv-1b396834ff3e753f8953d86c8db85383|access-date=2 March 2022|work=Associated Press|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303010152/https://apnews.com/article/russia-ukraine-vladimir-putin-volodymyr-zelenskyy-joe-biden-kyiv-1b396834ff3e753f8953d86c8db85383|url-status=live}}</ref> Bojčenko je sporočil, da mesto trpi zaradi izpada vode in da je žrtev ogromno. Povedal je tudi, da ruske sile preprečujejo izhod civilistom.<ref>{{cite news|last=Reuters|date=2 March 2022|title=Mariupol mayor reports mass casualties from nonstop Russian attack|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/mariupol-mayor-reports-mass-casualties-nonstop-russian-attack-2022-03-02/|access-date=2 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306141125/https://www.reuters.com/world/mariupol-mayor-reports-mass-casualties-nonstop-russian-attack-2022-03-02/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|date=2 March 2022|title=WATCH: Hundreds of casualties reported after fighting in Mariupol, Ukraine|work=Euro Weekly News|url=https://euroweeklynews.com/2022/03/02/casualties-mariupol-ukraine/|access-date=2 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306022157/https://euroweeklynews.com/2022/03/02/casualties-mariupol-ukraine/|url-status=live}}</ref>
Kasneje 2. marca je ruska artilerija ciljala na gosto naseljeno sosesko Mariupola in jo obstreljevala skoraj 15 ur. Zaradi tega je bila soseska močno poškodovana, podžupan Sergij Orlov pa je poročal, da je »mrtvih najmanj na stotine ljudi«.<ref name="gunter">{{cite news|last1=Gunter|first1=Joel|title=Ukrainian city of Mariupol 'near to humanitarian catastrophe' after bombardment|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60585603|access-date=2 March 2022|agency=bbc.com|date=2 March 2022|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302202213/https://www.bbc.com/news/world-europe-60585603|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|last=|first=|date=2 March 2022|title=Hundreds feared dead from 15-hour Russian attack on Mariupol, Ukraine|url=https://nypost.com/2022/03/02/hundreds-feared-dead-in-mariupol-ukraine-from-russian-shelling/|access-date=2 March 2022|website=New York Post|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302184258/https://nypost.com/2022/03/02/hundreds-feared-dead-in-mariupol-ukraine-from-russian-shelling/|url-status=live}}</ref>
Zjutraj 3. marca so mesto ruske enote ponovno obstreljevale.<ref>{{cite news|date=3 March 2022|title=Mariupol under siege: 'We are being completely cut off'|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60601235|access-date=3 March 2022|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303144618/https://www.bbc.com/news/world-europe-60601235|url-status=live}}</ref> Eduard Basurin, tiskovni predstavnik milice DLR, je uradno pozval obkoljene ukrajinske sile v Mariupolu, naj se predajo ali pa se soočijo s »ciljno usmerjenimi napadi«.<ref>{{cite news|title=Pro-Russian separatists threaten Ukraine's Mariupol with strikes|url=https://www.reuters.com/world/europe/pro-russian-separatists-threaten-ukraines-mariupol-with-strikes-2022-03-03/|access-date=3 March 2022|work=Reuters|date=3 March 2022|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303231907/https://www.reuters.com/world/europe/pro-russian-separatists-threaten-ukraines-mariupol-with-strikes-2022-03-03/|url-status=live}}</ref> Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva [[Igor Konašenkov]] je sporočil, da so sile DLR okrepile obleganje in da so zavzele tri bližnja naselja.<ref>{{cite news|author=Tim Lister, Olga Voitovych and Laura Smith-Spark|title=Russia squeezes southern Ukraine amid warning 'worst is yet to come'|url=https://www.cnn.com/2022/03/03/europe/ukraine-mariupol-besieged-russia-intl/index.html|access-date=4 March 2022|website=CNN|date=3 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306142152/https://www.cnn.com/2022/03/03/europe/ukraine-mariupol-besieged-russia-intl/index.html|url-status=live}}</ref>
[[Slika:Russian_bombing_of_Mariupol_(06).jpg|sličica|Rusko bombardiranje Mariupola, 3. marec 2022]]
[[Slika:Russian_bombing_of_Mariupol.jpg|sličica|Dim iz številnih zgradb sredi močnega ruskega bombardiranja v Mariupolu, 3. marec 2022]]
4. marca je Bojčenko izjavil, da mestu zmanjkuje zalog, in pozval k [[Humanitarni koridor|humanitarnemu evakuacijskemu koridorju]] in ukrajinskim vojaškim okrepitvam.<ref>{{cite news|last=Reuters|date=4 March 2022|title=Besieged Ukrainian city of Mariupol appeals for help|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/besieged-ukrainian-city-mariupol-is-running-out-food-mayor-2022-03-04/|access-date=4 March 2022|archive-date=5 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220305221229/https://www.reuters.com/world/besieged-ukrainian-city-mariupol-is-running-out-food-mayor-2022-03-04/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|date=4 March 2022|title=UN Security Council in emergency meeting after Russia seizes second Ukrainian nuclear plant|work=ABC News|url=https://www.abc.net.au/news/2022-03-05/russian-forces-seize-ukrainian-power-plant-as-advancement-stalls/100884702|access-date=4 March 2022|archive-date=5 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220305192307/https://www.abc.net.au/news/2022-03-05/russian-forces-seize-ukrainian-power-plant-as-advancement-stalls/100884702|url-status=live}}</ref> Izjavil je tudi, da ruski [[BM-21 Grad]] obstreljujejo mestne bolnišnice in da prebivalci Mariupola nimajo več gretja, tekoče vode ali elektrike.<ref>{{cite web|title=Results in talks on humanitarian corridors for Mariupol not yet achieved – adviser to interior minister|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3420367-results-in-talks-on-humanitarian-corridors-for-mariupol-not-yet-achieved-adviser-to-interior-minister.html|access-date=4 March 2022|website=www.ukrinform.net|archive-date=4 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220304230530/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3420367-results-in-talks-on-humanitarian-corridors-for-mariupol-not-yet-achieved-adviser-to-interior-minister.html|url-status=live}}</ref> Kasneje istega dne je bila predlagana začasna prekinitev ognja za regijo Mariupol, da bi državljanom omogočili evakuacijo.<ref>{{cite news|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-3d9e50b2fa8b08ce1f74c1b09403186e|title=Reports: Russia to observe ceasefire in 2 areas of Ukraine|last1=Drake|first1=Andrew|last2=Ebel|first2=Francesca|last3=Karmanau|first3=Yuras|last4=Chernov|first4=Mstyslav|date=4 March 2022|work=Associated Press|access-date=4 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306010137/https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-3d9e50b2fa8b08ce1f74c1b09403186e|url-status=live}}</ref>
5. marca je ukrajinska vlada objavila, da želi evakuirati 200.000 civilistov iz Mariupola. [[Mednarodni odbor Rdečega križa]] (ICRC) je napovedal, da bo deloval kot garant za novo premirje, ki bo omogočilo to evakuacijo.<ref>{{cite web|url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/red-cross-acting-as-ceasefire-guarantor-to-allow-evacuation-of-mariupol-volnovakha-report/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220306112553/https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/red-cross-acting-as-ceasefire-guarantor-to-allow-evacuation-of-mariupol-volnovakha-report/|url-status=dead|title=Red Cross acting as ceasefire guarantor to allow evacuation of Mariupol, Volnovakha – report|archivedate=6 March 2022|website=www.timesofisrael.com}}</ref> Rdeči križ je razmere v Mariupolu opisal kot »izjemno hude«.<ref>Hamza Mohamed and Nadim Asrar, Al Jazeera (5 Mar 2022) [https://www.aljazeera.com/news/2022/3/5/russia-ukraine-nato-support-liveblog Russia-Ukraine live news: Mariupol evacuation halted] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220307143958/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/5/russia-ukraine-nato-support-liveblog|date=7 March 2022}}</ref> Po treh dneh obstreljevanja je bilo razglašeno premirje, ki naj bi veljalo od 11:00 do 16:00.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220306024228/https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|url-status=dead|title=Siege of Mariupol: Fresh Russian attacks throw evacuation into chaos|date=5 March 2022|archivedate=6 March 2022|via=www.bbc.com}}</ref> Civilisti so se začeli evakuirati iz Mariupola po humanitarnem koridorju v mesto [[Zaporožje]]. Ko so civilisti vstopili v evakuacijski koridor, so ruske sile nadaljevale z obstreljevanjem mesta, zaradi česar so se morali evakuiranci vrniti nazaj.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|title=Siege of Mariupol: Fresh Russian attacks throw evacuation into chaos|work=BBC News|author=Joel Gunter|date=5 March 2022|access-date=5 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306024228/https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|url-status=live}}</ref>
Ukrajinske oblasti so pozneje sporočile, da ruske sile niso upoštevale prekinitve ognja in so nadaljevale z obstreljevanjem mesta.<ref>{{cite news|date=5 March 2022|title=Siege of Mariupol: Fresh Russian attacks throw evacuation into chaos|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|access-date=5 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306024228/https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|url-status=live}}</ref> Ruski uradniki so ukrajinske sile obtožili, da civilistom niso dovolile evakuacije proti Rusiji.<ref>{{cite news|last=Reuters|date=5 March 2022|title=UK accuses Russia of using Mariupol ceasefire plan to reset forces|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/uk-accuses-russia-using-mariupol-ceasefire-plan-reset-forces-2022-03-05/|access-date=6 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306070128/https://www.reuters.com/world/europe/uk-accuses-russia-using-mariupol-ceasefire-plan-reset-forces-2022-03-05/|url-status=live}}</ref> DLR je poročala, da so iz Mariupola evakuirali le 17 civilistov.<ref>{{cite news|last1=Polityuk|first1=Pavel|last2=Vasovic|first2=Aleksandar|title=Kyiv, Moscow trade blame over failed evacuation as Russian assault grinds on|url=https://thestarphoenix.com/pmn/business-pmn/kyiv-moscow-trade-blame-over-failed-evacuation-as-russian-assault-grinds-on|date=5 March 2022|access-date=5 March 2022|website=Saskatoon StarPhoenix|agency=Reuters}}</ref>
Rdeči križ je 6. marca sporočil, da je bil drugi poskus evakuacije civilistov iz Mariupola ponovno neuspešen.<ref name="DW0603Evacuation">{{cite news|title=Ukraine: Second attempt to evacuate civilians from Mariupol fails — live updates {{!}} DW {{!}} 6 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraine-second-attempt-to-evacuate-civilians-from-mariupol-fails-live-updates/a-61030032|access-date=6 March 2022|work=Deutsche Welle|date=6 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://archive.today/20220306161124/https://www.dw.com/en/ukraine-second-attempt-to-evacuate-civilians-from-mariupol-fails-live-updates/a-61030032|url-status=live}}</ref> [[Anton Heraščenko]], ukrajinski uradnik, je dejal, da se je drugi poskus vzpostavitve humanitarnega koridorja za civiliste v Mariupolu končal z ruskim bombardiranjem.<ref name="DW0603Evacuation" /> Rdeči križ je sporočil, da so v Mariupolu »uničujoči prizori človeškega trpljenja«.<ref name="DW0603Evacuation" /><ref>{{cite news|last1=Gunter|first1=Joel|title=Mariupol: Fires, no water, and bodies in the street|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60637338|access-date=6 March 2022|work=BBC News|date=6 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309062533/https://www.bbc.com/news/world-europe-60637338|url-status=live}}</ref> Pozneje zjutraj je Ina Sovsun, ukrajinska poslanka, izjavila, da so ruske sile poškodovale cevovod za gorivo, ki oskrbuje Mariupol, zaradi česar je več kot 700.000 ljudi ostalo brez ogrevanja, in dejala, da bi ljudje lahko zmrznili do smrti, saj je temperatura tisti čas pogosto padla pod 0 °C.<ref>{{cite news|last1=Braithwaite|first1=Sharon|title=Ukrainian MP: Russia has damaged Donetsk-Mariupol pipeline, leaving over 700,000 people without heat|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-06-22/h_0270b55168bce7fce3c9226a2874d715|access-date=6 March 2022|work=CNN|date=6 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306233610/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-06-22/h_0270b55168bce7fce3c9226a2874d715|url-status=live}}</ref> Bombardiranje je zadelo tudi zadnji delujoči telefonski stolp v mestu.<ref>{{cite web|last=Marsi|first=Federica|title=Anguished Ukrainians await news of relatives in besieged Mariupol|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/9/anguished-ukrainians-await-news-of-relatives-in-besieged-mariupol|access-date=9 March 2022|website=www.aljazeera.com|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309234654/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/9/anguished-ukrainians-await-news-of-relatives-in-besieged-mariupol|url-status=live}}</ref>
7. marca je direktor operacij ICRC izjavil, da so bili sporazumi o humanitarnem koridorju sklenjeni le načeloma, brez potrebne natančnosti glede poti, ur in dogovora o tem, ali je sploh mogoče prinesti blago. Ekipa ICRC je ugotovila, da je bila ena od predlaganih koridorskih cest minirana in je o tem začela pogovore z ruskimi in ukrajinskimi silami.<ref name="bbcr4today-20220307">{{cite AV media|url=https://www.bbc.co.uk/sounds/play/m001546h|title=Today 7 Mar 2022|publisher=BBC Radio 4|work=Today|date=7 March 2022|access-date=7 March 2022|time=1h:41m:00s-1h:43m:41s|quote=''ICRC Director of Operation Dominik Stillhart:'' ... so far we have seen unfortunately only agreements in principle ... they have immediately broken down because they lack precision, they lack the kind of information and agreements over times, over roads, over whether people can go out or goods can come in, so all of these things need to be agreed in military to military talks in order for us to also be on the ground to facilitate the agreement between the parties ... we have been talking to them for days on end getting them to an agreement that is sufficiently precise so that it can then be implemented. ... We have a team in Mariupol on the ground ... the [corridor] road that was indicated to them was actually mined so therefore the agreement could not be implemented. That is why it is so important that the two parties have a precise agreement.}}</ref><ref name="nw-20220307">{{cite news|url=https://www.newsweek.com/evacuation-route-offered-fleeing-ukrainians-mined-1685418|title=Evacuation Route Offered to Fleeing Ukrainians Was Mined—Red Cross|last=Rahman|first=Khaleda|magazine=Newsweek|date=7 March 2022|access-date=7 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309083754/https://www.newsweek.com/evacuation-route-offered-fleeing-ukrainians-mined-1685418|url-status=live}}</ref>
8. marca je bil izveden nov poskus evakuacije civilistov, vendar je ukrajinska vlada obtožila Rusijo, da je ponovno kršila premirje z bombardiranjem evakuacijskega koridorja.<ref name="nw-20220308">{{cite news|url=https://www.timesofisrael.com/ukraine-accuses-russia-of-attacking-humanitarian-corridors-as-civilians-flee-cities/|title=Ukraine accuses Russia of attacking humanitarian corridors as civilians flee cities|last1=Zaks|first1=Dmitry|last2=Clark|first2=Dave|work=Agence France-Presse|publisher=The Times of Israel|date=8 March 2022|access-date=8 March 2022|archive-date=8 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220308213843/https://www.timesofisrael.com/ukraine-accuses-russia-of-attacking-humanitarian-corridors-as-civilians-flee-cities/|url-status=live}}</ref>
9. marca je [[Associated Press]] poročal, da so mestni delavci v množičnem grobu na enem od mestnih pokopališč pokopali na desetine ukrajinskih civilistov in vojakov. Prejšnji dan je rusko granatiranje zadelo pokopališče, prekinilo pokope in poškodovalo zid.<ref>{{cite web|author1=Mstyslav Chernov|title=Besieged Ukraine city of Mariupol buries dead in mass grave|url=https://www.ctvnews.ca/world/besieged-ukraine-city-of-mariupol-buries-dead-in-mass-grave-1.5812603|website=ctvnews.ca|publisher=CTV News|access-date=12 March 2022|location=Mariupol, Ukraine|date=9 March 2022|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313013644/https://www.ctvnews.ca/world/besieged-ukraine-city-of-mariupol-buries-dead-in-mass-grave-1.5812603|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|title=Mass grave set up in Mariupol as morgues overflow|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60657155|access-date=9 March 2022|work=BBC News|date=9 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309234737/https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60657155|url-status=live}}</ref> Pozneje je propadel še en poskus prekinitve ognja, potem ko je Orlov poročal, da so ruski vojaki streljali na gradbene delavce in evakuacijske točke. Orlov je pomanjkanje oskrbe v mestu opisal kot tako hude, da prebivalci topijo sneg, da bi dobili vodo.<ref name=":Evacuationpoint">{{cite web|title=War in Ukraine live updates: Russia fires on civilian evacuation points in Mariupol, deputy mayor says|url=https://www.npr.org/live-updates/ukraine-chernobyl-russia-evacuation-mariupol#mariupol-official-says-russian-forces-fired-on-evacuation-points-breaching-the-cease-fire|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309134705/https://www.npr.org/live-updates/ukraine-chernobyl-russia-evacuation-mariupol#mariupol-official-says-russian-forces-fired-on-evacuation-points-breaching-the-cease-fire|archive-date=9 March 2022|access-date=9 March 2022|website=NPR}}</ref> Kasneje istega dne je mestni svet Mariupola izdal izjavo, da je ruski zračni napad [[Letalski napad na bolnišnico v Mariupolu|zadel in uničil]] porodnišnico in otroško bolnišnico.<ref>{{cite news|date=9 March 2022|title=Mariupol says children's hospital destroyed by Russian bombing|work=National Post|url=https://nationalpost.com/pmn/news-pmn/mariupol-says-childrens-hospital-destroyed-by-russian-bombing|access-date=9 March 2022}}</ref><ref>{{cite web|date=9 March 2022|title=Attacks hits Ukraine children's hospital, officials say|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-europe-2bed71c00916d44ea951c5809b446db3|access-date=9 March 2022|website=AP NEWS|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310013615/https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-europe-2bed71c00916d44ea951c5809b446db3|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|last1=Harding|first1=Luke|title='Pure genocide': civilian targets in Mariupol 'annihilated' by Russian attacks|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/09/pure-genocide-civilian-targets-in-mariupol-annihilated-by-russian-attacks|work=The Guardian|date=9 March 2022|access-date=9 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309220128/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/09/pure-genocide-civilian-targets-in-mariupol-annihilated-by-russian-attacks|url-status=live}}</ref> Ukrajinski uradniki so navedli, da so bili ubiti trije civilisti, najmanj 17 pa je bilo ranjenih.<ref>{{cite news|title=Ukraine war: Three dead as maternity hospital hit by Russian air strike|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60675599|agency=Associated Press|publisher=BBC|date=9 March 2022|access-date=10 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309204706/https://www.bbc.com/news/world-europe-60675599|url-status=live}}</ref>
== Napredovanje v mestu ==
=== Ruski prodor v mesto ===
[[Slika:War_damages_in_Mariupol,_12_March_2022_(01).jpg|sličica|Ceste v Mariupolu, 12. marec 2022]]
Ukrajinska vojska je 12. marca izjavila, da so ruske sile zavzele vzhodno obrobje Mariupola.<ref>{{cite news|last1=Chernov|first1=Mstyslav|last2=Karmanu|first2=Yuras|title=Russian troops push towards Kyiv, key cities blockaded|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-europe-chechnya-b1ce8f7db6408fc78e9204385b6dc754|access-date=12 March 2022|work=Associated Press|date=12 March 2022|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314040531/https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-europe-chechnya-b1ce8f7db6408fc78e9204385b6dc754|url-status=live}}</ref> Kasneje je konvoj vozil 82 etničnih Grkov lahko zapustil mesto po humanitarnem koridorju.<ref>{{cite web|last=Nedos|first=Vassilis|title=Greek convoy makes it out of Mariupol {{!}} eKathimerini.com|url=https://www.ekathimerini.com/news/1178856/greek-convoy-makes-it-out-of-mariupol/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220311182004/https://www.ekathimerini.com/news/1178856/greek-convoy-makes-it-out-of-mariupol/|archive-date=11 March 2022|access-date=3 March 2022|website=www.ekathimerini.com}}</ref><ref>{{cite web|last=|title=Humanitarian corridor for Greek expatriates in Mariupol {{!}} eKathimerini.com|url=https://www.ekathimerini.com/news/1178804/humanitarian-corridor-for-greek-expatriates-in-mariupol/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220304081741/https://www.ekathimerini.com/news/1178804/humanitarian-corridor-for-greek-expatriates-in-mariupol/|archive-date=4 March 2022|access-date=4 March 2022|website=www.ekathimerini.com}}</ref>
Bojčenko je 13. marca izjavil, da so ruske sile v preteklih 24 urah mesto bombardirale najmanj 22-krat, s sto bombami, in dodal, da zalog hrane in vode v mestu primankuje.<ref>{{Cite news|title=Ukraine's Mariupol city says 2,187 residents killed since start of war|url=https://www.devdiscourse.com/article/law-order/1960811-ukraines-mariupol-city-says-2187-residents-killed-since-start-of-war|access-date=13 March 2022|agency=Reuters|publisher=Devdiscourse|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313144512/https://www.devdiscourse.com/article/law-order/1960811-ukraines-mariupol-city-says-2187-residents-killed-since-start-of-war|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|title=Ukraine's Mariupol says city's last reserves of food and water are running out|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-mariupol-says-citys-last-reserves-food-water-are-running-out-2022-03-13/|access-date=13 March 2022|work=Reuters|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314041940/https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-mariupol-says-citys-last-reserves-food-water-are-running-out-2022-03-13/|url-status=live}}</ref> Ukrajinsko ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da je ukrajinska nacionalna garda čez dan z artilerijskimi udari poškodovala več ruskih oklepnih vozil.<ref>{{Cite news|title=Оборона Мариуполя: уничтожена бронетехника и живая сила врага|url=https://www.pravda.com.ua/rus/news/2022/03/14/7331129/|date=13 March 2022|access-date=14 March 2022|author=Olga Gluschenko|work=Ukrayinska Pravda|language=ru|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314083428/https://www.pravda.com.ua/rus/news/2022/03/14/7331129/|url-status=live}}</ref> İsmail Hacıoğlu, vodja lokalne [[Mošeja sultana Sulejmana|mošeje sultana Sulejmana]], je izjavil, da 86 turških državljanov v mestu čaka na evakuacijo s strani turške vlade.<ref name="hurriyet">{{cite web|date=13 March 2022|title=Turkey to evacuate citizens in Mariupol mosque: FM|url=https://www.hurriyetdailynews.com/turkey-to-evacuate-citizens-in-mariupol-mosque-fm-172184|publisher=Hurriyet daily news|access-date=14 March 2022|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314104410/https://www.hurriyetdailynews.com/turkey-to-evacuate-citizens-in-mariupol-mosque-fm-172184|url-status=live}}</ref>
Več kot 160 avtomobilov je lahko zapustilo mesto 14. marca ob 13:00 po lokalnem času, kar je bila prva dovoljena evakuacija med obleganjem. Rusko obrambno ministrstvo je navedlo, da so v mesto, potem ko so ruske sile zavzele obrobje, pripeljali 450 ton humanitarne pomoči.<ref>{{Cite news|title=First convoy of civilians escapes besieged Mariupol|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/ukraine-russia-war-mariupol-evacuation-convoy|date=14 March 2022|access-date=14 March 2022|work=Al Jazeera|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314183056/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/ukraine-russia-war-mariupol-evacuation-convoy|url-status=live}}</ref> Ukrajinski vojaški predstavniki naj bi pozneje ubili 150 ruskih vojakov in uničili 10 ruskih vozil.<ref>{{Cite news|title=ЗСУ відбили атаки на Маріуполь, знищили ворожу техніку і 150 загарбників – штаб|url=https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/15/7331402/|date=15 March 2022|access-date=15 March 2022|author=Olga Gluschenko|work=Ukrayinska Pravda|language=uk|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314232512/https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/15/7331402/|url-status=live}}</ref>
Istega dne je [[Ramzan Kadirov]], vodja Čečenije, izjavil, da čečenski vojaki sodelujejo v obleganju in so za kratek čas vstopili v Mariupol, preden so se umaknili. Kadirov je tudi izjavil, da je bil [[Adam Delimhanov]], tesen zaveznik in član [[Državna duma|državne dume]], poveljnik čečenskih sil v Mariupolu.<ref name="delimkhanov">{{cite web|last=Rasheed|first=Jillian Kestler-D'Amours,Zaheena|title=US warns China not to help Russia; Moscow-Kyiv talks to resume|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/russia-ukraine-talks-to-resume-amid-moscow-advance-liveblog|access-date=15 March 2022|website=www.aljazeera.com|archive-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315062507/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/russia-ukraine-talks-to-resume-amid-moscow-advance-liveblog|url-status=live}}</ref> Pogreb stotnika Alekseja Gluščaka iz [[GRU]] je bil v Tjumnu in razkrito je bilo, da je umrl blizu Mariupola, verjetno v zgodnjih fazah obleganja.<ref>{{cite news|last=Stewart|first=Will|date=14 March 2022|title=Ukraine war: Russia admits first loss of GRU intelligence officer|url=https://www.standard.co.uk/news/world/russia-gru-general-killed-ukraine-war-vladimir-putin-b987888.html|access-date=15 March 2022|website=Evening Standard|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314174724/https://www.standard.co.uk/news/world/russia-gru-general-killed-ukraine-war-vladimir-putin-b987888.html|url-status=live}}</ref>
15. marca je okoli 4000 vozil z okoli 20.000 civilisti lahko zapustilo mesto.<ref>{{cite news|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-20-000-evacuated-from-mariupol-in-biggest-evacuation-yet-from-besieged-port-city-12566507|title=Ukraine war: 20,000 flee Mariupol in biggest evacuation yet from besieged port city|author=Andy Hayes|work=[[Sky News]]|date=15 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315213712/https://news.sky.com/story/ukraine-war-20-000-evacuated-from-mariupol-in-biggest-evacuation-yet-from-besieged-port-city-12566507|url-status=live}}</ref>
[[Slika:Refugee_civilians_in_Mariupol.jpg|sličica|Civilni begunci v Mariupolu, 12. marec 2022]]
Uradnik ukrajinske vlade Anton Heraščenko je dejal, da je bil ruski generalmajor Oleg Mitjaev, poveljnik 150. motorizirane strelske divizije, ubit, ko so ruske sile poskušale vdreti v mesto.<ref name=":5">{{Cite news|date=15 March 2022|title=Fourth Russian general killed in fighting, Ukraine says|agency=Associated Press|via=The Washington Times|url=https://www.washingtontimes.com/news/2022/mar/15/oleg-mityaev-russian-general-killed-ukrainian-troo/|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316030526/https://www.washingtontimes.com/news/2022/mar/15/oleg-mityaev-russian-general-killed-ukrainian-troo/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Fourth Russian general killed in Ukraine, claims president Zelensky|url=https://www.msn.com/en-gb/news/world/fourth-russian-general-killed-in-ukraine-claims-president-zelensky/ar-AAVch7M|access-date=18 March 2022|website=MSN|language=en-GB|archive-date=18 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220318203156/https://www.msn.com/en-gb/news/world/fourth-russian-general-killed-in-ukraine-claims-president-zelensky/ar-AAVch7M|url-status=live}}</ref> Regionalno dramsko gledališče Doneck, v katerem je poiskalo zatočišče na stotine civilistov, je bilo 16. marca zadeto v ruskem zračnem napadu in uničeno.<ref>{{Cite news|title=Ukraine rescuers search Mariupol theater rubble as Russian attacks continue|url=https://www.pbs.org/newshour/world/ukraine-rescuers-search-mariupol-theater-rubble-as-russian-attacks-continue|date=18 March 2022|access-date=18 March 2022|author=Andrea Rosa|agency=Associated Press|publisher=PBS|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323131256/https://www.pbs.org/newshour/world/ukraine-rescuers-search-mariupol-theater-rubble-as-russian-attacks-continue|url-status=live}}</ref> Pavlo Kirilenko, guverner Donecke oblasti, je pozneje izjavil, da so ruske sile ciljale tudi na bazen Neptun.<ref>{{cite news|url=https://www.kiro7.com/news/trending/russia-attacks-ukraine-mariupol-theater-used-shelter-bombed/FCCS554IAVBJDJK6NWAU6ALSXI/|title=Russia attacks Ukraine: Mariupol theater used as shelter bombed|author=Natalie Drier|work=KIRO-TV|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316195439/https://www.kiro7.com/news/trending/russia-attacks-ukraine-mariupol-theater-used-shelter-bombed/FCCS554IAVBJDJK6NWAU6ALSXI/|url-status=live}}</ref>
18. marca so sile DLR sporočile, da so zavzele letališče Mariupol.<ref>{{cite web|url=https://ria.ru/20220318/mariupol-1778871851.html|title=Мариупольский аэропорт полностью перешел под контроль ДНР|date=18 March 2022|work=RIA Novosty|access-date=19 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323181953/https://ria.ru/20220318/mariupol-1778871851.html|url-status=live}}</ref> Po besedah župana so spopadi pozneje dosegli središče mesta,<ref>{{cite news|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-missile-lviv-russian-invasion/31759094.html|title=Fighting Reaches Center Of Mariupol As Putin Puts Up Defiant Appearance|work=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=18 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323232625/https://www.rferl.org/a/ukraine-missile-lviv-russian-invasion/31759094.html|url-status=live}}</ref> 19. marca pa so se ruske in ukrajinske sile začele spopadati pri [[Železarna in jeklarna Azovstal|jeklarni Azovstal]].<ref>{{Cite news|date=19 March 2022|title=Russians push deeper into Mariupol as locals plead for help|language=en-CA|work=The Toronto Star|url=https://www.thestar.com/news/world/europe/2022/03/19/ukraines-leader-warns-war-will-cost-russia-for-generations.html|access-date=19 March 2022|issn=0319-0781|archive-date=19 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220319161142/https://www.thestar.com/news/world/europe/2022/03/19/ukraines-leader-warns-war-will-cost-russia-for-generations.html|url-status=live}}</ref> Istega dne je predsednik [[Volodimir Zelenski]] polkovniku [[Volodimir Baranjuk|Volodimirju Baranjuku]] in majorju [[Denis Prokopenko|Denisu Prokopenku]], vodjema obrambe v Mariupolu, podelil čast [[Heroj Ukrajine|heroja Ukrajine]], najvišje vojaško priznanje v državi.<ref>{{Cite web|url=https://www.president.gov.ua/en/news/zmistovni-peregovori-pro-mir-i-bezpeku-dlya-ukrayini-yedinij-73661|title=Meaningful talks on peace and security for Ukraine are the only chance for Russia to reduce the damage from its own mistakes - address by President Volodymyr Zelenskyy}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://books.google.it/books?id=VMZuEAAAQBAJ&pg=PT388&lpg=PT388&dq=baranyuk+prokopenko+hero+of+ukraine&source=bl&ots=x8MChblLbv&sig=ACfU3U1FZbTwonkssniBBEGgqThKR8awGw&hl=it&sa=X&ved=2ahUKEwjYkob7qPX3AhXLSfEDHeKHDocQ6AF6BAgCEAM#v=onepage&q=baranyuk+prokopenko+hero+of+ukraine&f=false|title=War Speeches I: February – March 2022|first=Volodymyr|last=Zelensky|publisher=lmverlag|via=Google Books}}</ref> V tem času je bil major Mikita Nadtočij, poveljnik drugega bataljona polka Azov, med poskusom prevoza ubitih in ranjenih v bolnišnico v Azovstalu ranjen v ruskem zračnem napadu. Iz Mariupola so ga skupaj z drugimi hudo ranjenimi vojaki evakuirali v prvi helikopterski evakuaciji iz Azovstala 21. marca.<ref>[https://www.yahoo.com/news/azov-regiment-commander-denys-prokopenko-193657362.html Azov Regiment Commander Denys Prokopenko hands over his command]</ref>
20. marca je mestni svet Mariupola trdil, da so ruske sile v zadnjem tednu prisilno deportirale »več tisoč« ljudi v taborišča in oddaljena mesta v Rusiji.<ref name="Mariupol residents are being forced" /><ref>{{Cite news|last=Reuters|date=20 March 2022|title=Mariupol says Russia forcefully deported thousands of people|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-mariupol-says-russia-forcefully-deported-thousands-its-people-2022-03-20/|access-date=20 March 2022|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321035327/https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-mariupol-says-russia-forcefully-deported-thousands-its-people-2022-03-20/|url-status=live}}</ref><ref name="auto9">{{cite web|last1=Bondarenko|first1=Khrystyna|last2=Watson|first2=Ivan|last3=Stapleton|first3=AnneClair|title="Bombs falling every 10 minutes," says Ukrainian officer in Mariupol|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-21-22/h_aa76393e1b16e6be6d04b0acb9fb96d4|website=CNN World|publisher=CNN|access-date=24 March 2022|location=Dnipro|language=en|date=21 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323123424/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-21-22/h_aa76393e1b16e6be6d04b0acb9fb96d4|url-status=live}}</ref> Rusija je obtožbe zanikala.<ref name="auto9" /> Istega dne je bila v [[Bombardiranje umetniške šole v Mariupolu|ruskem bombardiranju uničena stavba umetniške šole]], v kateri je zatočišče poiskalo okoli 400 ljudi.<ref>{{cite news|title=Russian forces bomb school sheltering 400 people in Mariupol, city council says|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-20-22/h_b1c1cd7201927da836d75f3e95f324f9|access-date=20 March 2022|agency=CNN|date=20 March 2022|language=en|archive-date=22 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322023901/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-20-22/h_b1c1cd7201927da836d75f3e95f324f9|url-status=live}}</ref>
Ukaz ruskega ministrstva za obrambo o predaji, odložitvi orožja in evakuaciji mesta je bil oddan 20. marca, pri čemer je ministrstvo zahtevalo pisni odgovor do 02:00 UTC naslednji dan.<ref>{{cite news|title=Ukraine has rejected Vladimir Putin's demand to surrender the stricken city of Mariupol.|url=https://www.lbc.co.uk/news/putin-ukraine-hours-surrender-besieged-mariupol/|access-date=21 March 2022|agency=lbc|date=20 March 2022|language=en|archive-date=22 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322005621/https://www.lbc.co.uk/news/putin-ukraine-hours-surrender-besieged-mariupol/|url-status=live}}</ref> Ukrajinska vlada in župan Mariupola sta ultimat zavrnila.<ref>{{cite news|title=Ukraine rejects Russian demand to surrender Mariupol and lay down arms|url=https://metro.co.uk/2022/03/21/ukraine-rejects-russias-ultimatum-to-surrender-mariupol-16311563/|access-date=21 March 2022|agency=lbc|date=21 March 2022|language=en|archive-date=22 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322132812/https://metro.co.uk/2022/03/21/ukraine-rejects-russias-ultimatum-to-surrender-mariupol-16311563/|url-status=live}}</ref> V tem trenutku je eden od poveljnikov ukrajinskega bataljona razmere v mestu opisal z besedami »bombe padajo vsakih 10 minut«.<ref name="auto9" />
[[Slika:Destruction_of_Russian_tanks_by_Ukrainian_troops_in_Mariupol_(1).jpg|sličica|Ukrajinske enote so v Mariupolu uničile ruski tank]]
[[Slika:Ukrainian_soldiers_attack_a_Russian_tank_in_Mariupol_(1).jpg|sličica|Ukrajinski vojaki, ki napadajo ruski tank v Mariupolu]]
23. marca so lokalne oblasti, vključno z županom, zapustile mesto zaradi vse slabših razmer.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-24|title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 24|last1=Clark|first1=Mason|last2=Barros|first2=George|last3=Stepanenko|first3=Kateryna|website=[[Institute for the Study of War]]}}</ref> Naslednji dan so ruske sile vstopile v središče Mariupola<ref>{{Cite news|date=25 March 2022|title=Ukraine war in maps: Tracking the Russian invasion|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60506682|access-date=25 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324032821/https://www.bbc.com/news/world-europe-60506682|url-status=live}}</ref> in zavzele pravoslavno cerkev priprošnje Matere božje. Mestna uprava je trdila, da poskušajo Rusi demoralizirati prebivalce z javnim vzklikanjem trditev o ruskih zmagah, vključno z izjavami, da je bila [[Odesa]] zavzeta.<ref>{{cite web|title=Institute for the Study of War|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-24|access-date=25 March 2022|website=Institute for the Study of War|language=en|archive-date=25 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220325065358/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-24|url-status=live}}</ref>
Vadim Bojčenko je 27. marca dejal, da so ruske sile, medtem ko je bil Mariupol še pod ukrajinskim nadzorom, prodrle globoko v mesto in da je potrebno narediti »popolno evakuacijo« prebivalstva mesta.<ref>{{cite web|title=Mariupol Mayor Cites 'Thousands' Dead, Says 'Complete Evacuation' Needed|url=https://www.rferl.org/a/lviv-attack-humanitarian-corridors/31772646.html|access-date=28 March 2022|website=RadioFreeEurope/RadioLiberty|language=en}}</ref> Do te točke je ukrajinskim vojakom zmanjkalo hrane in čiste pitne vode in analitik je verjel, da se ukrajinske sile ne bodo mogle boriti več kot nekaj dni. Vendar so ukrajinski častniki zavrnili evakuacijo iz mesta, saj niso želeli zapustiti svojih ranjenih in mrtvih vojakov in civilistov.<ref name="second month">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2022/03/27/world/europe/russia-ukraine-war-combat.html|title=As the war in Ukraine moves into its second month, fears grow of Mariupol's fall to Russia.|author=Carlotta Gall|work=The New York Times|date=27 March 2022|accessdate=29 March 2022}}</ref> Računalniški muzej »Club 8bit« je bil uničen.<ref>{{cite web|title=Russia's invasion of Ukraine has destroyed a historic computer museum|url=https://www.engadget.com/club-8-bit-ukraine-destruction-154109115.html|website=Engadget|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328230223/https://www.engadget.com/club-8-bit-ukraine-destruction-154109115.html|archive-date=28 March 2022|date=27 March 2022|url-status=live}}</ref>
[[Slika:Mariupol_20220323_004.jpg|sličica|Obstreljena stanovanjska hiša v Mariupolu, 23. marec 2022]]
28. marca je župan Vadim Bojčenko v televizijskem intervjuju dejal, da »smo danes v rokah okupatorjev«,<ref>{{cite web|url=https://theweek.com/russo-ukrainian-war/1011874/mariupol-is-in-the-hands-of-russia-mayor-says|title=Mariupol is 'in the hands' of Russia, mayor says|date=29 March 2022|accessdate=29 March 2022|website=[[theweek.com]]}}</ref> tiskovni predstavnik urada župana Mariupola pa je sporočil, da je bilo v mestu od začetka napada ubitih »skoraj 5000 ljudi«.<ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/world/europe/nearly-5000-people-killed-siege-ukraines-mariupol-mayors-office-2022-03-28/|title=Nearly 5,000 people killed in siege of Ukraine's Mariupol – mayor's office|website=Reuters|access-date=28 March 2022|date=28 March 2022}}</ref><ref name="5000killed">{{Cite magazine|date=6 April 2022|title=More Than 5,000 Civilians Killed in Mariupol, Mayor Says|url=https://time.com/6165052/mariupol-death-toll-ukraine-war/|magazine=TIME|access-date=6 April 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/world/europe/nearly-5000-people-killed-siege-ukraines-mariupol-mayors-office-2022-03-28/|title=Nearly 5,000 people killed in siege of Ukraine's Mariupol – mayor's office|website=Reuters|access-date=28 March 2022|date=28 March 2022}}</ref><ref>{{cite news|last1=Schreck|first1=Adam|last2=Rosa|first2=Andrea|date=6 April 2022|title=Mariupol's dead put at 5,000 as Ukraine braces in the east|work=Associated Press|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-zelenskyy-business-europe-crime-a16ccf4774ddcd224c8e07685148b6f1|access-date=6 April 2022}}</ref> Ukrajinska vlada je ocenila, da je bilo »od 20.000 do 30.000« prebivalcev Mariupola prisilno poslanih<ref name="Radio Liberty" /> v taborišča v Rusiji<ref name="Mariupol residents are being forced" /> pod ruskim vojaškim nadzorom.<ref name="Radio Liberty" /> Čez dan so ruske sile zavzele upravno stavbo v severnem okrožju Kalmjuski<ref name="yahoo brink" /> in vojaško poveljstvo polka Azov.<ref>{{cite web|url=https://www.portfolio.hu/global/20220328/elfoglaltak-az-oroszok-a-rettegett-azov-zaszloalj-egyik-bazisat-535959|title=Elfoglalták az oroszok a rettegett Azov-zászlóalj egyik bázisát|language=Hungarian|website=Portfolio|date=28 March 2022}}</ref> Poleg tega je ruski tiskovni predstavnik [[Igor Konašenkov]] sporočil, da so ruske sile sestrelile ukrajinski [[Mil Mi-8]],<ref>{{cite web|url=https://youtube.com/watch?v=lbfQynf2VcU|title=Guerra Ukrania: 15 soldados Ucranianos mueren al Rusia derribar su helicoptero en Mariúpol|work=[[RTVE]]|language=Spanish|date=28 March 2022}}</ref> ki je bil po njegovih besedah namenjen v Mariupol, da bi evakuiral voditelje polka Azov.<ref name="UkrCas1">{{cite web|url=https://tass.com/politics/1428507|title=Russia says helicopter downed near Mariupol was headed to evacuate Azov unit leaders|language=English|work=Tass Russian News Agency|date=28 March 2022}}</ref> Na splošno je bilo po besedah ukrajinskega predsednika Zelenskega 90 odstotkov pilotov helikopterjev, poslanih v Mariupol med obleganjem, da bi oskrbeli ukrajinske sile in evakuirali ranjene, izgubljenih zaradi ruske zračne obrambe,<ref>{{Cite web|url=https://interfax.com.ua/news/general/833732.html|title=Під час оборони Маріуполя загинуло багато льотчиків|website=Інтерфакс-Україна}}</ref> medtem ko je ukrajinski general potrdil izgubo treh helikopterjev.<ref name="daring">{{Cite web|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/exclusive-details-of-ukraines-daring-helicopter-missions-into-russian-occupied-mariupol|title=Inside Ukraine's Daring Helicopter Missions Into Russian-Occupied Mariupol|first=Howard|last=Altman|date=25 May 2022|website=The Drive}}</ref> Naslednji dan naj bi ruske sile ukrajinske enote v mestu verjetno razdelile na dva in morda celo na tri žepe.<ref name="March29">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-29|title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 29|last1=Clark|first1=Mason|last2=Barros|first2=George|last3=Stepanenko|first3=Kateryna|website=[[Institute for the Study of War]]|date=29 March 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref>
2. aprila so ruske sile zavzele stavbo [[Varnostna služba Ukrajine|SBU]] v središču Mariupola,<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-2|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 2|last1=Clark|first1=Mason|last2=Barros|first2=George|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=2 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref> nato pa ni bilo več poročil o bojih na tem območju. 4. aprila se je en ukrajinski bataljon predal,<ref name="crimeasborder">{{Cite web|url=https://news.yahoo.com/azov-regiment-believes-russian-troops-185949791.html|title=Azov Regiment believes Russian troops should have been stopped on Crimeas border|website=news.yahoo.com}}</ref> ruski uradniki pa so dva dni pozneje izjavili, da so zajeli 267 ukrajinskih marincev iz 503. bataljona ukrajinskih mornariških sil.<ref>{{cite web|url=https://eurasiantimes.com/russia-says-marine-surrendered-en-masse-in-mariupol-ukrain/|title=Russia Says Ukrainian Marines Surrendered En-Masse In Mariupol; Western Experts Call It Putin's Propaganda|work=Eurasian Times|date=6 April 2022|quote=267 Ukrainian marines from the 503rd Battalion of the Ukrainian Naval Forces opted to surrender in the encircled Mariupol}}</ref> Zaradi predaje so bile črte med ukrajinsko 36. ločeno mornariško brigado in polkom Azov pretrgane.<ref name="crimeasborder" /> Ukrajina je trdila, da je izvedla za ponovno oskrbo ali dostavo okrepitev sedem misij v tovarno Azovstal z uporabo približno 16 Mi-8, v parih po dva ali štiri, od katerih sta bila dva sestreljena.<ref>{{cite web|title=Inside Ukraine’s Daring Helicopter Missions Into Russian-Occupied Mariupol|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/exclusive-details-of-ukraines-daring-helicopter-missions-into-russian-occupied-mariupol|date=25 May 2022}}</ref> Ukrajinske trditve niso preverjene, vendar je Rusija v tem času trdila (5. aprila), da je sestrelila dva ukrajinska Mi-8.<ref>{{cite web|title=Russia Says Prevented Ukraine Officers Fleeing Mariupol By Air|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/04/05/russia-says-prevented-ukraine-officers-fleeing-mariupol-by-air-a77230|date=5 April 2022}}</ref> 7. aprila je DLR objavila, da je središče Mariupola očiščeno ukrajinskih sil.
Medtem so ruske enote 1. aprila začele napredovanje z jugozahoda, tako da je ukrajinska vojska do 7. aprila delno nadzorovala območje okoli pristanišča na jugozahodu Mariupola.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-7|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 7|first1=Mason|last1=Clark|first2=Kateryna|last2=Stepanenko|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=7 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref> 4. aprila je projektil ruske mornarice zadel tovorno ladjo, s sedežem na Malti, ki je plula pod zastavo [[Dominika|Dominike]], zaradi česar je ladja zagorela.<ref>{{Cite news|last=Saul|first=Jonathan|date=5 April 2022|title=Foreign ship sinks in Mariupol after missile attacks, says flag registry|newspaper=The Globe and Mail|url=https://www.theglobeandmail.com/world/article-foreign-merchant-ship-hit-by-missile-in-mariupol-ukrainian-official-2/|via=www.theglobeandmail.com}}</ref> Poleg tega so ruske sile 7. aprila zavzele most, ki vodi do jeklarne Azovstal.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-8|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 8|author1=Mason Clark|author2=Kateryna Stepanenko|publisher=Institute for the Study of War|date=8 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref> Naslednji dan so ruske čete zavzele južni del pristanišča Mariupol.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-9|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 9|last1=Clark|first1=Mason|last2=Barros|first2=George|last3=Stepanenko|first3=Kateryna|first4=Karolina|last4=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=9 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref>
10. aprila so ruske sile zavzele ribiško pristanišče in ločile ukrajinske enote v pristanišču od tistih v jeklarni Azovstal v dva žepa, medtem ko je bil možen tretji žep osredotočen na jeklarno Ilič na severu.<ref name="10April">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-10|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 10|first1=Mason|last1=Clark|first2=Kateryna|last2=Stepanenko|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=10 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref> Naslednji dan so sile DLR trdile, da so zavzele 80 % Mariupola. Lokalne ukrajinske sile so pričakovale, da bo mesto kmalu padlo, saj jim je zmanjkovalo streliva, analitiki Inštituta za preučevanje vojne pa so menili, da bo Mariupol padel v enem tednu.<ref name="11 April assessment">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-11|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 11|first1=Mason|last1=Clark|first2=Karolina|last2=Hird|first3=George|last3=Barros|website=[[Institute for the Study of War]]|date=10 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref><ref name="brace for fall">{{cite web|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/04/11/ukraine-braces-for-fall-of-mariupol-to-russia-a77297|title=Ukraine Braces for Fall of Mariupol to Russia|author=Emmanuel Peuchot|work=Moscow Times|date=11 April 2022|accessdate=11 April 2022}}</ref>
=== Zadnji uporniški žepi ===
11. aprila so ruski mediji poročali, da je bilo zajetih 160 ukrajinskih vojakov iz 36. ločene mornariške brigade zajetih z njihovo opremo.<ref>{{cite web|url=https://24happenings.com/top-world/174750.html|title=It became known about the Marines handed over to the Ukrainian Armed Forces in Mariupol|date=11 April 2022|work=24 Happenings|quote=About 160 Marines surrendered to the Ukrainian Armed Forces (APU) in Mariupol.}}</ref>
V noči med 11. in 12. aprilom<ref name="baranyuk">{{cite news|url=https://tass.ru/mezhdunarodnaya-panorama/14398327|title=Басурин сообщил об убийстве в Мариуполе командира 36-й бригады морской пехоты ВС Украины|trans-title=Basurin announced the murder in Mariupol of the commander of the 36th Separate Marine Brigade of the Armed Forces of Ukraine|language=ru|author=|work=Tass|date=17 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> je Baranjuk vodil 36. ločeno mornariško brigado v poskusu preboja iz ruskega obkroža pri jeklarni Ilič proti severu. Ko so jih opazili, so se razbili v manjše skupine,<ref name="1000members">{{cite web|url=https://sofrep.com/news/russia-claims-1000-members-of-the-36th-marine-brigade-surrendered-in-mariupol/|title=Russia Claims 1,000 Members of the 36th Marine Brigade Surrendered in Mariupol|author=|publisher=SOFREP|date=14 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> pri čemer se je nekaterim uspelo povezati z borci polka Azov v obratu Azovstal na jugovzhodu.<ref name="13 April assessment">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-13|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 13|author1=Mason Clark|author2=Kateryna Stepanenko|author3=Karolina Hird|publisher=Institute for the Study of War|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/823753.html|title=Marines from 36th brigade break through to Azov fighters, defenders of Mariupol strengthen defense area|website=Interfax-Ukraine|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Med prebojem je bilo ubitih ali ujetih veliko število ukrajinskih vojakov.<ref name="crimeasborder" /> Usoda Baranjuka je sprva ostala neznana.<ref name="1000members" /> Pozneje je DLR trdila, da je identificirala truplo Baranjuka, potem ko so njihove specialne enote blokirale ukrajinski preboj.<ref name="baranyuk" /> Vendar se je 8. maja Baranjuk pojavil živ v intervjuju za RT, skupaj z načelnikom štaba 36. brigade Dmitrom Kormjankovim. Poročala sta, da so ju ujeli med poskusom pobega.<ref name="36thleaders" />
12. aprila je [[Aiden Aslin]], Britanec, ki se je boril z ukrajinskimi marinci, poročal, da se bo njegova enota predala, ker jim je zmanjkalo streliva, hrane in drugih zalog.<ref>{{cite news|url=https://www.thetimes.co.uk/article/british-fighter-captured-by-russians-in-mariupol-mrgbph35h|title=Briton Aiden Aslin 'surrenders' in Mariupol as he runs out of food|author1=George Grylls|author2=Charlie Parker|work=The Times|date=12 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Kasneje, zvečer,<ref name="Sadkov">{{cite news|url=https://english.pravda.ru/news/hotspots/151114-ukrainian_marines_voluntarily_surrendered/|title=More than 1,000 Ukrainian Marines voluntarily surrendered in Mariupol|author=Petr Ermilin|work=Pravda|date=12 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> je Rusija izjavila, da se je v jeklarni Ilič predalo 1026 marincev 36. ločene mornariške brigade, vključno s 162 častniki.<ref>{{cite news|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-1026-ukrainian-marines-surrendered-mariupol-2022-04-13/|title=Russia says 1,026 Ukrainian marines surrendered in Mariupol|author1=Peter Graff|author2=William Maclean|author3=Cynthia Osterman|work=Reuters|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.reuters.com/world/europe/chechen-chief-kadyrov-says-over-1000-ukrainian-marines-surrender-mariupol-2022-04-13/|title=Chechen chief Kadyrov says over 1,000 Ukrainian marines surrender in Mariupol|author1=Ronald Popeski|author2=Robert Birsel|work=Reuters|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref><ref name="13 April assessment" /> Po navedbah Rusije je bilo med ujetniki 400 ranjenih borcev.<ref name="Sadkov" /> Kasneje je Rusija sporočila, da je zajela dodatnih 134 ukrajinskih vojakov, s čimer je skupno število ujetnikov poraslo na 1160.<ref>{{cite web|url=https://www.aa.com.tr/en/russia-ukraine-war/134-more-ukrainian-servicemen-surrendered-in-mariupol-russia/2563495|title=134 more Ukrainian servicemen surrendered in Mariupol: Russia|author=Elena Teslova|website=aa.com.tr|date=14 April 2022|accessdate=18 April 2022|quote=This means a total of 1,160 Ukrainian soldiers and officers laid down their weapons in Mariupol on Wednesday}}</ref> Ukrajina je potrdila, da je bilo ujetih skoraj 1000 marincev,<ref name="crimeasborder" /> vključno z ranjenimi in tistimi, ki so ostali v tovarni Ilič.<ref>{{cite web|url=https://novynarnia.com/2022/04/13/morpihy-36-yi-brygady-v-mariupoli-chastyna-zyednalasya-z-azovom-chastyna-ishla-na-proryv-bagato-potrapyly-v-polon/|title=орпіхи 36-ї бригади в Маріуполі: частина з'єдналася з "Азовом", частина – ішла на прорив, багато потрапили в полон|trans-title=Nurses of the 36th Brigade in Mariupol: Some joined forces with Azov, some went on a breakthrough, many were taken prisoner|language=uk|author=Нестор Дим|work=Novynarnia|date=13 April 2022|accessdate=27 April 2022}}</ref> 13. aprila so ruske sile zavarovale tovarno Ilič, s čimer so število žepov v Mariupolu zmanjšale na dva,<ref name="13 April assessment" /> medtem ko je Rusija tudi objavila, da je prevzela popoln nadzor nad trgovskim pristaniščem,<ref>{{cite news|url=https://tass.com/economy/1437337|title=Mariupol commercial sea port fully liberated from Azov regiment's Nazi fighters|author=|work=Tass|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> kar je bilo potrjeno tri dni pozneje.<ref name="17 April assessment">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-17|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 17|author1=Mason Clarke|author2=George Barros|publisher=Institute for the Study of War|date=17 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Poveljnik polka Azov Prokopenko je kritiziral vojake, ki so se predali, medtem ko je pohvalil tiste, ki so se uspeli povezati z njegovo enoto.<ref>{{Cite news|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-04-13-22/h_e4502c33d6704e73feb5fb5b43937d08|title=Ukrainian commanders defending Mariupol say their units were able to link up despite relentless attacks|author1=Aditi Sangal|author2=Adrienne Vogt|author3=Helen Regan|author4=Matias Grez|author5=Jeevan Ravindran|author6=Laura Smith-Spark|author7=Maureen Chowdhury|author8=Mike Hayes|work=Cable News Network|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Prokopenko, pa tudi ukrajinski obveščevalni častnik Illia Samojlenko, sta prav tako krivila Baranjuka za velike izgube, povzročene ukrajinskim silam, in izjavila, da so bila njegova dejanja neusklajena. Po besedah Prokopenka je Baranjuk poskus preboja izvedel brez opozorila drugim enotam in smer napada ni bila predhodno dogovorjena,<ref name="crimeasborder" /> medtem ko je Samojlenko Baranjuka označil za »strahopetca« in dejal, da je poskušal pobegniti iz mesta, »s seboj pa je vzel ljudi, tanke in strelivo«.<ref>{{Cite web|url=https://news.yahoo.com/mariupol-defenders-tell-commander-marines-120905296.html|title=Mariupol defenders tell how the commander of marines fled the city|website=news.yahoo.com}}</ref>
Medtem je ukrajinski časopis citiral ukrajinskega vojaškega strokovnjaka Olega Ždanova, ki je trdil, da je do te točke ruska 810. gardna mornariška pehotna brigada, prvotno poslana iz [[Feodozija|Feodozije]] na Krimu, med obleganjem utrpela izjemno velike izgube, do te mere, da je bila »dvakrat uničena«.<ref>{{cite web|author=Марк Ворошилов|title="Потери просто сумасшедшие", – ВСУ уничтожили полный состав 810-й бригады морской пехоты из Феодосии ["The losses are just crazy" – the Armed Forces of Ukraine destroyed the entire composition of the 810th Brigade of Naval Infantry from Feodosia"]|url=https://www.dialog.ua/war/249823_1649768807|publisher=Диалог.UA [dialog.ua]|date=12 April 2022}}</ref>
== Odpor v jeklarni Azovstal ==
=== Umik v Azovstal ===
[[Slika:Azovstal_iron_and_steel_factory,_Mariupol,_Ukraine_3.jpg|sličica|Jeklarna Azovstal leta 2014]]
15. aprila je ukrajinski vojaški poveljnik pozval vojaške okrepitve, naj pridejo in »prebijejo obleganje« Mariupola. Dejal je tudi, da je »situacija kritična in da so boji hudi«, a da je pošiljanje okrepitev in prekinitev obleganja »mogoče in potrebno izvesti čim prej«.<ref>{{cite web|last1=Drozd|first1=Yulia|title=Ukrainian commander issues urgent plea in Mariupol|url=https://abcnews.go.com/International/live-updates/russia-ukraine/?id=83931446#84099173|website=ABC News|publisher=ABC News Network|language=English|date=15 April 2022|accessdate=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418211247/https://abcnews.go.com/International/live-updates/russia-ukraine/?id=83931446|archive-date=18 April 2022|url-status=live}}</ref> Istega dne je tiskovni predstavnik ukrajinskega obrambnega ministrstva Oleksandr Motuzjanik poročal, da je Rusija začela uporabljati bombnike dolgega dosega [[Tupoljev Tu-22M|Tu-22M3]] za napade na cilje v Mariupolu.<ref>{{cite web|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3458521-russian-tu22m3-bombers-strike-mariupol.html|title=Russian Tu-22M3 bombers strike Mariupol|website=ukrinform.net|date=15 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Jeklarna Azovstal, srce enega od preostalih žepov upora, je bila dobro branjena in opisana kot »trdnjava v mestu«, saj je bila jeklarna ogromen kompleks, ki je otežil lociranje ukrajinskih sil in je imela delavnice, ki jih je bilo težko uničiti iz zraka. Poleg tega je kompleks vseboval sistem podzemnih rovov, zaradi česar bi bilo čiščenje celotnega kompleksa ukrajinskih sil zahtevno.<ref name="fortress within a city">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/15/fortress-in-a-city-steel-plant-becomes-ukrainian-redoubt-in-mariupol|title='Fortress in a city': steel plant becomes Ukrainian hold-out in Mariupol|author=|work=The Guardian|date=15 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Čez dan so ruske sile zavzele oporišče {{ill|12. operativna brigada|lt=12. operativne brigade|ru|12-я бригада оперативного назначения НГ (Украина)|uk|12-та бригада оперативного призначення НГ (Україна)}} ukrajinske nacionalne garde v zahodnem Mariupolu.<ref name="16April">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-16|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 16|first1=Frederick|last1=Kagan|first2=Kateryna|last2=Stepanenko|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=16 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref>
16. aprila so enote DLR zavzele policijsko postajo v bližini plaže v Mariupolu,<ref name="16April" /> ruske sile pa so potrdile, da so zavzele center za nadzor prometa plovil v pristanišču.<ref name="17 April assessment" /> Nekaj dni po zavzetju pristanišča, 20. aprila, je ukrajinski marinski častnik trdil, da so marinci in azovske sile iz tovarne Azovstal izvedle operacijo evakuacije okoli 500 pripadnikov ukrajinske mejne straže in nacionalne policije iz pristanišča, ker jim je zmanjkovalo streliva. Po besedah častnika so se ukrajinske sile iz žepa Azovstal oklepno prebile do pristanišča in naredile zaščitni ogenj, medtem ko se je 500 obkoljenih vojakov umaknilo v obrat Azovstal.<ref name="rescue500">{{cite news|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/04/20/7340941/|title=Marines and "Azov" rescue 500 fighters from the port of Mariupol – media|author=Roman Petrenko|work=Pravda|date=20 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> Kasneje je Rusija objavila, da so bila vsa urbana območja mesta očiščena ukrajinskih sil, in trdila, da so ukrajinske sile ostale samo še v jeklarni Azovstal. <ref name="allurban" /> Vendar je bilo poročano, da se spopadi nadaljujejo v bližini ulice Flockaja v zahodnem okrožju Primorski.<ref name="17 April assessment" />
18. aprila je bilo ocenjeno, da je bilo v bojih uničenih 95 % mesta.<ref name="hasn't surrendered" /> Ukrajinski vojaki niso upoštevali ruskega ultimata o predaji in so se odločili, da se bodo borili do konca. Rusija je grozila z »uničenjem« tistih, ki so se še naprej borili.<ref name="defy demand">{{cite news|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-zelenskyy-kyiv-business-europe-893384be23cf0fc1c0b9e566de372046|title=Ukrainian defenders in Mariupol defy surrender-or-die demand|author1=Adam Schreck|author2=Mystyslav Chernov|work=Associated Press|date=18 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Vojaški strokovnjak je ocenil, da bi se lahko v mestu še vedno zadrževalo od 500 do 800 ukrajinskih vojakov,<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61135901|title=Ukraine war: Mariupol defenders will fight to the end says PM|author=|work=BBC|date=18 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> medtem ko so ruski uradniki ocenili, da se v tovarni Azovstal zadržuje 2500 ukrajinskih vojakov in 400 tujih prostovoljcev.<ref name="defy demand" />
=== Obleganje Azovstala ===
20. aprila so ruske sile in sile DLR le malo napredovale na obrobju tovarne Azovstal.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-20|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 20|first1=Mason|last1=Clarke|first2=George|last2=Barros|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=20 April 2022|accessdate=20 April 2022}}</ref> Ruski predsednik Vladimir Putin je 21. aprila ukazal ruskim enotam, naj ne napadejo jeklarne Azovstal, temveč naj jo blokirajo, dokler tamkajšnjim ukrajinskim silam ne zmanjka zalog. Dejal je tudi, da se je »dokončanje bojnih del za osvoboditev Mariupola končalo z uspehom«, medtem ko je ukrajinski uradnik ovrgel Putinove komentarje in dejal, da je ruska odločitev za izvedbo blokade namesto napada na jeklarno pomenila, da je Rusija priznala svojo nezmožnost fizičnega zavzetja Mariupola.<ref>{{cite news|last=Schreck|first=Adam|date=21 April 2022|title=Putin claims Mariupol win but won't storm Ukrainian holdout|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-putin-kyiv-business-europe-f0e1cd893715eda1e6bef696d9c47db3|access-date=21 April 2022|work=Associated Press|language=en}}</ref><ref>{{cite news|title=Putin calls off plan to storm Mariupol plant, opts for blockade instead|url=https://www.reuters.com/world/europe/putin-cancels-russian-plans-storm-mariupol-steel-plant-opts-blockade-instead-2022-04-21/|work=Reuters|access-date=21 April 2022|language=English|date=21 April 2022}}</ref> General sir [[Richard Barrons]], nekdanji poveljnik poveljstva združenih sil Združenega kraljestva, je ocenil, da bitka za elektrarno glede nadzora nad mestom in njegovimi cestami ni več »resnično pomembna«, saj sta Rusija in Krim zdaj povezana. Po njegovem mnenju bi bilo premagovanje ukrajinskih sil v tovarni za ruske enote »res težko« brez »ogromnih stroškov za obe strani«.<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61157670?ns_mchannel=social&ns_source=twitter&ns_campaign=bbc_live&ns_linkname=6261252db1e16c43aefe6d26%26Steelworks%20battle%20was%20militarily%20irrelevant%20to%20Russia%20-%20former%20armed%20forces%20chief%262022-04-21T10%3A28%3A37%2B00%3A00&ns_fee=0&pinned_post_locator=urn:asset:4cf0b468-fc6a-4070-bdde-a630db279617&pinned_post_asset_id=6261252db1e16c43aefe6d26&pinned_post_type=share|title=Steelworks battle was militarily irrelevant to Russia – former armed forces chief|author=Yvette Tan|work=BBC News|date=21 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> Kljub ukazani blokadi so ruske sile napredovale znotraj 20 m nekaterih ukrajinskih položajev.<ref>{{cite news|url=https://www.yahoo.com/news/inside-azovstal-plant-ukrainian-sergeant-115750505.html|title=Inside Azovstal Plant, Ukrainian Sergeant Prays for Rescue|author=Michael Schwirtz|work=Yahoo! News|date=22 April 2022|accessdate=22 April 2022}}</ref>
22. aprila naj bi ruske sile očistile zahodno okrožje Primorski ukrajinskih sil, brez poročil o spopadih, vse preostale ukrajinske sile pa so bile obkoljene v jeklarni Azovstal.<ref name="22 April analysis">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-22|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 22|first1=Mason|last1=Clarke|first2=George|last2=Barros|first3=Kateryna|last3=Stepanenko|first4=Karolina|last4=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=22 April 2022|accessdate=22 April 2022}}</ref> Po navedbah Ukrajine so se 23. aprila znova začeli zračni napadi in očitno kopenski napad na jeklarno Azovstal. Svetovalec ukrajinskega predsednika je dejal: »Sovražnik poskuša zadušiti zadnji odpor branilcev Mariupola na območju Azovstala«.<ref>{{cite news|date=23 April 2022|title=Ukraine battered again; Zelenskyy says US officials to visit|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-business-europe-moscow-07659d866eb9496caf00842c3a90f36c|author1=David Keyton|author2=Yesica Fisch|work=Associated Press|accessdate=25 April 2022}}</ref> Vendar tega ni bilo mogoče neodvisno potrditi.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-23|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 23|author1=Frederick W. Kagan|author2=Kateryna Stepanenko|author3=Karolina Hird|work=[[Institute for the Study of War]]|date=23 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> Vodja ukrajinske varnosti Oleksij Danilov je trdil, da je ponoči helikopter ponovno oskrbel Azovstal.<ref name="Sky0423">{{cite web|title=Ukraine war: A dozen crack Russian military units redeployed from Mariupol as Kyiv claims to have rearmed blockaded district with daring night-time helicopter drop|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-a-dozen-crack-russian-military-units-redeployed-from-mariupol-as-kyiv-claims-to-have-rearmed-blockaded-district-with-daring-night-time-helicopter-drop-12596545|author=Connor Sephton|date=23 April 2022|access-date=23 April 2022|website=Sky News|language=en}}</ref> Istega dne so poročali, da Rusija premešča sile iz Mariupola na druge fronte v vzhodni Ukrajini, pri čemer naj bi Rusija iz Mariupola prerazdelila 12 enot.<ref name="Sky0423" /> Naslednji dan so ruske sile nadaljevale z bombardiranjem ukrajinskih položajev v jeklarni Azovstal, pri čemer so poročali, da so ruske sile morda načrtovale ponovni napad na objekt.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-24|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 23|author1=Mason Clarke|author2=Kateryna Stepanenko|work=[[Institute for the Study of War]]|date=24 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> Po navedbah Ukrajine so bili v noči s 27. na 28. april izvedeni najmočnejši zračni napadi proti Azovstalu, pri čemer je več kot 50 napadov letal [[Tupoljev Tu-22M|Tu-22M3]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Su-25]] in [[Su-24]] zadelo objekt. Ukrajina je trdila, da je bila zadeta vojaška ambulanta, pri čemer se je število ranjenih povečalo s 170 pred napadom na več kot 600 po bombnem napadu.<ref>{{cite news|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-04-28-22/h_dd62bedc8e546d2ac1e63fe1f9c5c89e|title=Mariupol steel plant suffers "heaviest airstrikes so far," Ukrainian official says|author1=Tim Lister|author2=Olga Voitoivych|work=Cable News Network|date=28 April 2022|accessdate=3 May 2022}}</ref><ref>{{cite news|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-04-29-22/h_033255be05675f2de9686e1c2e430dff|title=600 injured in recent bombing of Azovstal steel plant, Mariupol mayor says|author=Tim Lister|work=Cable News Network|date=29 April 2022|accessdate=3 May 2022}}</ref>
=== Evakuacija civilistov ===
[[Slika:ICRC_buses_for_evacuation_convoy_from_Mariupol_to_Zaporizhzhia_(cropped).jpg|sličica|Avtobusi ICRC se pripravljajo na evakuacijski konvoj 8. maja 2022 v Zaporožju]]
30. aprila so [[Združeni narodi]] in [[Mednarodni odbor Rdečega križa]] (ICRC) začela izvajati evakuacije po [[Humanitarni koridor|humanitarnem koridorju]].<ref>{{cite web|date=1 May 2022|title=Ukraine: UN-Red Cross operation underway to evacuate civilians from stricken Mariupol plant|url=https://news.un.org/en/story/2022/05/1117342|access-date=2 May 2022|website=UN News|language=en}}</ref><ref name=":1">{{Cite news|date=1 May 2022|title=Go inside the civilian evacuation of Mariupol's besieged Azovstal steel plant|language=en-AU|work=ABC News|url=https://www.abc.net.au/news/2022-05-02/inside-the-mariupol-azovstal-steel-plan-evacuation/101029722|access-date=2 May 2022}}</ref> Ta koridor je bil vzpostavljen po potovanju [[Generalni sekretar Združenih narodov|generalnega sekretarja Združenih narodov]] [[António Guterres|Antónia Guterresa]] v Moskvo teden prej, kjer je osebno posredoval pri dogovoru.<ref name=":1" /> 30. aprila je jeklarno Azovstal zapustilo 20 civilistov, medtem ko so ruski mediji trdili, da jih je bilo 25. Potekali so pogovori o poskusu izpustitve preostalih okoli 1000 civilistov.<ref>{{cite web|title=Ukraine latest news: Safe passage for civilians to leave Mariupol under way – UN|url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-61252785|author=Tiffany Wertheimer|date=1 May 2022|access-date=2 May 2022|website=BBC News|language=en-gb}}</ref><ref>{{Cite news|date=30 April 2022|title=Mariupol civilians leave besieged Azovstal steelworks|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61285178|access-date=2 May 2022}}</ref> Vsaj dve ženi pripadnikov polka Azov sta pozvali k sočasni evakuaciji približno 2000 vojakov, ki bodo ostali po civilni evakuaciji, pri čemer sta izpostavili zaskrbljenost zaradi ravnanja Rusov z ujetniki ter pomanjkanja medicinske in prehrambene opreme.<ref>{{cite web|last=Thomas|first=Trisha|date=30 April 2022|title=Wives of Mariupol defenders appeal for soldiers' evacuation|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/wives-mariupol-defenders-appeal-soldiers-evacuation-84414406|access-date=2 May 2022|website=ABC News|language=en}}</ref>
2. maja naj bi bilo evakuiranih okoli 100 civilistov.<ref>{{Cite news|date=1 May 2022|title=At least 100 civilians evacuated from Azovstal plant in Mariupol, Zelenskyy says|language=en-AU|work=ABC News|url=https://www.abc.net.au/news/2022-05-02/100-civilians-evacuated-from-azovstal-plant/101029634|access-date=2 May 2022}}</ref> Ruska letala so po podatkih [[Obrambno ministrstvo ZDA|ameriškega obrambnega ministrstva]] v Mariupolu uporabljala [[Prosto padajoča letalska bomba|prosto padajoče bombe]].<ref>{{Cite news|date=2 May 2022|title=Russians Make Minimal Progress in the Donbas, DOD Official Says|url=https://www.defense.gov/News/News-Stories/Article/Article/3016826/russians-make-minimal-progress-in-the-donbas-dod-official-says/|author=David Vergun|work=U.S. Department of Defense|access-date=3 May 2022}}</ref> Poročali so tudi, da se ruske kopenske sile umikajo iz mesta, da bi morda okrepile svoje položaje drugje v Donbasu, kjer je Rusija [[Bitka za Donbas (2022)|izvajala obsežno ofenzivo]]. Po besedah enega uradnika ameriškega Ministrstva za obrambo: »Prizadevanja Rusov okoli Mariupola so zdaj v veliki meri na področju zračnih napadov«.<ref>{{Cite news|date=2 May 2022|title=Russians leaving Mariupol, progress in Donbas 'minimal at best': US|url=https://abcnews.go.com/International/live-updates/russia-ukraine/?id=83931446#84447492|author=Matt Seyler|work=ABC News|access-date=3 May 2022}}</ref> 3. maja so ruske sile v Mariupolu ponovno začele z napadi na Azovstal.<ref>{{cite web|title=Russian troops begin to storm Azovstal plant|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3473864-russian-troops-begin-to-storm-azovstal-plant.html|access-date=5 May 2022|website=www.ukrinform.net|language=en}}</ref> Začeli so z napadom na jeklarno v tako imenovanih »težkih krvavih bitkah«.<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61327638|title=Ukraine war: Zelensky plea as Russians seek Mariupol endgame|work=BBC|date=4 May 2022}}</ref> Naslednji dan so poročali, da so Rusi vdrli v tovarno.<ref>{{cite web|title=Russians break into the Azovstal plant in Mariupol – sources|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/05/4/7343969/|access-date=5 May 2022|website=Ukrayinska Pravda|language=en}}</ref> Ukrajinski politik David Arahamija je dejal: »Poskusi napada na tovarno se nadaljujejo že drugi dan. Ruske enote so že na ozemlju Azovstala.«<ref>{{cite news|url=https://www.reuters.com/world/europe/russian-troops-enter-azovstal-plant-top-ukrainian-lawmaker-says-2022-05-04/|title=Russian troops enter Azovstal plant, top Ukrainian lawmaker says|work=Reuters|date=5 May 2022}}</ref> 5. maja je bilo približno 300 civilistom dovoljeno oditi, ker je Rusija odprla humanitarne koridorje. Ti koridorji so potekali od 8. do 18. ure.<ref>{{cite news|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-300-civilians-evacuated-from-mariupol-after-russia-opens-humanitarian-corridors-12605659|title=Ukraine war: 300 civilians evacuated from Mariupol after Russia opens humanitarian corridors|work=Sky News|date=5 May 2022}}</ref> Ukrajinske sile so ruski uspeh pripisale električarju, ki je ruskim silam dal informacije o podzemnem omrežju predorov, in trdile: »Včeraj so Rusi začeli napadati te predore z uporabo informacij, ki so jih prejeli od izdajalca.«<ref>{{cite news|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-aab9f48d6c4941d2f4d4b5d3fa8ed751|title='Seemed like goodbye': Mariupol defenders make their stand|work=Associated Press|date=5 May 2022}}</ref>
5. maja je ''The Telegraph'' poročal, da je Rusija okrepila svoje bombardiranje bunkerjev jeklarske tovarne z uporabo [[Termobarične bombe|termobaričnih bomb]], da bi povečala uničujočo ognjeno moč proti preostalim ukrajinskim vojakom, ki so izgubili vse stike z vlado v Kijevu; v svojih zadnjih sporočilih je Zelenski pooblastil poveljnika obkoljene jeklarne, da se po potrebi preda pod pritiskom povečanih ruskih napadov.<ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/05/04/besieged-azovstal-steelwork-bunker-survivors-stave-hunger-frying/|title=Ukraine loses contact with Azovstal defenders as Russian troops storm steelworks|work=The Telegraph|date=5 May 2022}}</ref>
6. maja je bilo po podatkih Združenih narodov evakuiranih skupaj okoli 500 civilistov. Polk Azov je poročal o enem ubitem borcu in šestih ranjenih, medtem ko je pomagal pri evakuaciji civilistov.<ref>{{cite news|url=https://www.wsj.com/amp/articles/fresh-rescue-efforts-under-way-at-ukraines-azovstal-steel-plant-11651832346|title=Fresh Rescue Efforts Under Way at Ukraine's Azovstal Steel Plant|work=Wall Street Journal|date=6 May 2022}}</ref>
7. maja je ukrajinska vlada sporočila, da so bile evakuirane vse preostale ženske, otroci in starejši, ki so bili v jeklarni Azovstal.<ref>{{cite web|title=Ukraine says all women, children and elderly out of besieged Azovstal plant|url=https://www.dw.com/en/ukraine-says-all-women-children-and-elderly-out-of-besieged-azovstal-plant-live-updates/a-61716143|website=DW (Deutsche Welle)|publisher=Deutsche Welle|access-date=7 May 2022|language=English|date=7 May 2022}}</ref><ref>{{cite web|last1=Toman|first1=Siobhan|title=Women, children, elderly out of besieged plant – Ukraine|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61343815|website=BBC News|publisher=BBC World Services|access-date=7 May 2022|language=English|date=7 May 2022}}</ref><ref>{{cite news|last1=Lister|first1=Tim|last2=Presniakova|first2=Julia|last3=Voitovych|first3=Olga|title="All women, children and elderly" have been evacuated from Azovstal, Ukrainian government says|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-07-22/h_456dfc3da83069be92f71477358b870a|website=CNN World News|publisher=CNN (Cable News Network)|access-date=7 May 2022|date=7 May 2022}}</ref>
=== Konec obleganja ===
[[Slika:Маріуполь._Азовсталь._Прямо_зараз._Авіабомбардування._Понад_100_цивільних._Захисники_Маріуполя.webm|sličica|Bombardiranje Azovstala, maj 2022]]
8. maja je poveljnik 36. ločene brigade mornariške brigade Sergij Volinskji dejal, da »naj višja sila najde način za našo rešitev«. Glede njihovega tedanjega stanja je povedal: »Počutim se, kot da sem pristal v peklenskem resničnostnem šovu, v katerem se mi vojaki borimo za svoja življenja in ves svet gleda to zanimivo epizodo. Bolečina, trpljenje, lakota, beda, solze, strahovi, smrt. Vse je resnično.« Predsednik Zelenski je obljubil, da »delamo na evakuaciji naše vojske«.<ref>{{cite web|title='Hellish reality show': Trapped Mariupol fighter pleads for help|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/5/8/russia-ukraine-live-news-kyiv-vows-to-rescue-mariupol-fighters-liveblog|access-date=8 May 2022|website=aljazeera|language=en-gb}}</ref>
9. maja je Ljudska republika Doneck organizirala parado ob dnevu zmage v Mariupolu. Dogodka je sodeloval voditelj republike [[Denis Pušilin]].<ref>{{cite web|title=Donetsk People's Republic Leader Holds Victory Day Parade in Mariupol|url=https://www.ntnews.com.au/news/national/dontesk-peoples-republic-leader-holds-victory-day-parade-in-mariupol/video/c327fd155c3de76b3a85f3606d86061b|access-date=10 May 2022|website=NT News|language=en-gb}}</ref> Istočasno je v bližini Mariupola potekalo srečanje ruskih vojaških predstavnikov in ukrajinskih poveljnikov iz Azovstala, vključno z majorjem Prokopenkom, ki so jih na kraj srečanja pripeljala ruska oklepna vozila iz Azovstala. Na srečanju so bili dogovorjeni pogoji predaje Ukrajincev.<ref>[https://www.yahoo.com/news/intelligence-officers-explain-why-azovstal-132843018.html Intelligence officers explain why Azovstal exit was not a surrender]</ref>
Ukrajinske oblasti so 10. maja poročale, da je več kot 1000 ukrajinskih vojakov, od tega na stotine ranjenih, ostalo ujetih v jeklarni Azovstal.<ref>{{cite web|url=https://www.euronews.com/2022/05/10/live-ukraine-calls-for-help-to-unblock-its-ports-to-prevent-global-food-crisis|title=Live: Nearly two-thirds of Kyiv's 3.5 million residents have now returned to the city|date=10 May 2022|work=Euronews}}</ref><ref>{{cite web|date=10 May 2022|title=Kyiv says over 1,000 Ukraine fighters still in Azovstal plant|url=https://english.alarabiya.net/News/world/2022/05/10/Kyiv-says-over-1-000-Ukraine-fighters-still-in-Azovstal-plant|access-date=15 May 2022|website=Al Arabiya English|language=en}}</ref>
[[Inštitut za preučevanje vojne]] je opazil pomanjkanje ruske kopenske ofenzive 12. maja,<ref>{{cite web|last3=Kagan|first3=Frederick W.|last1=Stepanenko|first1=Kateryna|last2=Hird|first2=Karolina|date=12 May 2022|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 12|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-12|publisher=Institute for the Study of War|access-date=16 May 2022}}</ref> vendar je opozoril, da so ruske sile naslednji dan verjetno zavarovale avtocesto M14.<ref>{{cite web|last2=Kagan|first2=Frederick W.|last1=Stepanenko|first1=Kateryna|date=13 May 2022|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 13|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-13|publisher=Institute for the Study of War|access-date=16 May 2022}}</ref>
16. maja je Aleksander Hodakovski, poveljnik brigade DLR, nameščene blizu Azovstala, izjavil, da je skupina devetih vojakov prišla iz tovarne na pogajanja pod belo zastavo.<ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/world.php?yyyy=2022&mm=05&dd=16&nav_id=113717|title="They came out of Azovstal with a white flag"; Negotiations are underway|website=B92.net}}</ref> Istega dne je ukrajinski generalštab sporočil, da je mariupolski garnizon »izpolnil svojo bojno nalogo« in da se je začela »evakuacija« iz jeklarne Azovstal. Vojska je sporočila, da so 264 pripadnikov, od tega 53 hudo ranjenih, z avtobusi odpeljali na območja pod nadzorom ruskih sil.<ref name="nytimes16">{{Cite news|last1=Hopkins|first1=Valerie|last2=Nechepurenko|first2=Ivan|last3=Santora|first3=Marc|date=16 May 2022|title=Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege.|language=en-US|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|access-date=16 May 2022|archive-url=https://archive.today/20220516233043/https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|archive-date=16 May 2022|issn=0362-4331|url-status=live}}</ref> Poveljnik polka Azov Denys Prokopenko je objavil objavo na družabnih omrežjih, v kateri je zapisal: »Da bi rešili življenja, celoten mariupolski garnizon izvaja odobreno odločitev vrhovnega vojaškega poveljstva in upa na podporo ukrajinskega ljudstva.« Ranjene ukrajinske vojake iz obrata Azovstal so prepeljali na zdravljenje v mesto [[Novoazovsk]], ki je pod nadzorom DLR.<ref>{{cite web|date=16 May 2022|title=Azovstal defenders appear to signal end of siege|url=https://www.jpost.com/breaking-news/article-706815|access-date=15 May 2022|website=The Jerusalem Post|language=en}}</ref> Evakuaciji ranjenih vojakov je v naslednjih dneh sledila predaja preostale garnizije. Namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hanna Maliar je dejala: »Zahvaljujoč branilcem Mariupola je Ukrajina pridobila kritično pomemben čas za oblikovanje rezerv in pregrupiranje sil ter prejemanje pomoči partnerjev. In izpolnili so vse svoje naloge. Vendar je nemogoče deblokirati Azovstal z vojaškimi sredstvi.«<ref>{{cite web|date=17 May 2022|title=Longest battle of war ends as Ukrainian troops evacuated from Azovstal steel mill in Mariupol|url=https://www.smh.com.au/world/europe/last-fighters-evacuated-from-besieged-azovstal-mill-in-mariupol-20220517-p5aly5.html|website=Sydney Morning Hearld|language=en}}</ref>
[[Slika:Сдача_в_плен_бойцов_подразделения_Азов_002.png|desno|sličica|Ukrajinski ujetniki po padcu Azovstala]]
Ruski tiskovni sekretar [[Dmitrij Peskov]] je dejal, da je ruski predsednik [[Vladimir Putin]] zagotovil, da bodo borci, ki so se predali, obravnavani »v skladu z mednarodnimi standardi«, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v nagovoru dejal, da se »delo vračanja fantov domov nadaljuje in to delo potrebuje občutljivost – in čas.« Nekateri vidni ruski zakonodajalci so pozvali vlado, naj zavrne izmenjave ujetnikov za pripadnike polka Azov.<ref name="reutersmay17">{{Cite news|last=Reuters|date=2022-05-17|title=Azovstal siege ends as hundreds of Ukrainian fighters surrender|language=en|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-backed-separatists-say-256-ukrainian-fighters-surrendered-azovstal-2022-05-17/|access-date=2022-05-17|archive-url=https://archive.today/20220517160354/https://www.reuters.com/world/europe/russia-backed-separatists-say-256-ukrainian-fighters-surrendered-azovstal-2022-05-17/|archive-date=17 May 2022|url-status=live}}</ref> ICRC je predane vojake na zahtevo obeh strani registriral kot [[Vojni ujetnik|vojne ujetnike]] in zbiral podatke za stik z njihovimi družinami.<ref name="icrc-20220519">{{cite web|url=https://www.icrc.org/en/document/ukraine-icrc-registers-hundreds-prisoners-war-azovstal-plant|title=Ukraine: ICRC registers hundreds of prisoners of war from Azovstal plant|website=International Committee of the Red Cross|date=19 May 2022|access-date=21 May 2022}}</ref>
18. maja so ruska artilerija in letala znova bombardirala preostale branilce Azovstala. Vodstvo DLR je trdilo, da se lokalni visoki ukrajinski poveljniki še niso predali.<ref>{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 18|date=18 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-18|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=19 May 2022}}</ref> Po ruskih virih so se zadnji branilci predali 20. maja, med njimi podpolkovnik Prokopenko, major Volinskji in stotnik [[Svjatoslav Palamar]], namestnik poveljnika polka Azov.<ref>{{Cite web|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-remaining-531-azovstal-defenders-surrender-steelworks-siege-over-2022-05-20/|title=Russia shows video of Azovstal defenders surrendering|first=David|last=Ljunggren|date=21 May 2022|via=www.reuters.com}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.rbc.ru/politics/20/05/2022/6287d2e09a7947798d1258b5|title=На "Азовстали" сдался командир батальона "Азов"|website=РБК}}</ref> Rusko obrambno ministrstvo je trdilo, da je bilo med 16. in 20. majem iz Azovstala odpeljanih skupaj 2439 ujetnikov in da je jeklarna zdaj pod nadzorom ruskih sil in sil DLR.<ref>{{Cite web|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-959-ukrainian-fighters-surrendered-azovstal-so-far-2022-05-18/|title=Russia says 959 Ukrainian fighters surrendered from Azovstal so far|date=18 May 2022|via=www.reuters.com}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2022/05/20/war-in-ukraine-kyiv-orders-azovstal-troops-to-stop-fighting_5984152_4.html|title=War in Ukraine: Kyiv orders Azovstal troops to stop fighting, Russia claims control of Mariupol|date=20 May 2022|via=Le Monde}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://english.news.cn/20220519/6c7f232510444c2f93ccb88977ad1873/c.html|title=Russia says 771 more Ukrainian soldiers surrender at Azovstal steel plant-Xinhua|website=english.news.cn}}</ref>
== Posledice ==
18. maja je [[Denis Pušilin]] napovedal, da bo [[Donecka ljudska republika]] porušila Azovstal, Mariupol pa bo spremenila v letovišče.<ref>{{Cite web|title=A timeline of how the Azovstal steelworks in Mariupol fell|url=https://theweek.com/russo-ukrainian-war/1013627/a-timeline-of-how-the-azovstal-steelworks-in-mariupol-fell|access-date=2022-06-11|website=The Week|language=en}}</ref>
Ruski blogerji [[Telegram|Telegrama]] so delili videoposnetek, ki naj bi prikazoval ruske vojake, ki so 22. maja napadli nekaj preostalih ukrajinskih vojakov v Azovstalu.<ref>{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 23|date=23 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-23|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=25 May 2022}}</ref> Vodja DLR Denis Pušilin je trdil, da so na območju tovarne Azovstal odkrili in ujeli nekaj ukrajinskih upornikov.<ref>{{Cite web|url=https://mailbd.net/news/hidden-militants-detained-at-azovstal-14317/|title=Hidden militants detained at Azovstal|date=26 May 2022}}</ref>
26. maja je Rusija po odstranitvi min znova odprla pristanišče Mariupol za trgovska plovila.<ref name="reuters-20220526">{{cite news|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-civil-vessels-may-use-mariupol-port-mine-danger-lifted-2022-05-26/|title=Russia says civil vessels may use Mariupol port, mine danger lifted|publisher=Reuters|date=26 May 2022|access-date=27 May 2022}}</ref>
=== Izbruh kolere ===
Ukrajinski parlament je 30. aprila 2022 izjavil, da so bile življenjske razmere v mestu zmanjšane na »srednjeveško« raven in da je bila večina mestne sanitarne in zdravstvene infrastrukture uničene, zaradi česar so prebivalci mesta potencialno izpostavljeni tveganju bolezni.<ref>{{Cite news|last=Lonas|first=Lexi|date=30 April 2022|title=Ukrainian parliament warns Mariupol residents endangered by 'medieval living conditions' amid siege|work=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]|url=https://thehill.com/policy/international/3472653-ukrainian-parliament-warns-mariupol-residents-endangered-by-medieval-living-conditions-amid-siege/|access-date=6 June 2022}}</ref>
Konec aprila je mestni svet Mariupola pozval k evakuaciji 100.000 prebivalcev in opozoril na »smrtonosne epidemije« v mestu.<ref name=":02">{{Cite news|date=20 May 2022|title=ВОЗ готовится к вспышкам холеры в Мариуполе. Что это значит для России?|language=ru|trans-title=WHO prepares for cholera outbreaks in Mariupol. What does this mean for Russia?|work=[[BBC]]|url=https://www.bbc.com/russian/features-61525511|access-date=6 June 2022}}</ref>
28. aprila 2022 je [[Zvezna služba za nadzor nad varstvom pravic potrošnikov in blaginjo ljudi|Rospotrebnadzor]] izdal resolucijo s 40 odstavki, v kateri poziva k dodatnim ukrepom v zvezi s pitno in odpadno vodo, zlasti v krajih, ki so postali kraji za ukrajinske begunce (zlasti v oblasteh [[Belgorodska oblast|Belgorod]], [[Brjanska oblast|Brjansk]], [[Kurska oblast|Kursk]], [[Rostovska oblast|Rostov]] in [[Voroneška oblast|Voronež]]), kot tudi zagotavljanje informacij državljanom o koleri do 1. junija 2022. Vlada Rostovske oblasti je napovedala, da bodo ukrajinske begunce v Rusiji testirali na kolero.<ref name=":02" />
[[Svetovna zdravstvena organizacija]] je 17. maja 2022 opozorila na možnost izbruha kolere v Ukrajini, regionalni direktor SZO za Evropo [[Hans Kluge]] pa je dejal: »Zaskrbljeni smo zaradi morebitnega izbruha kolere na zasedenih območjih, kjer je vodovodna in sanitarna infrastruktura poškodovana ali uničena.« Takšne pomisleke je ponovila vodja WHO za incidente v Ukrajini Dorit Nican, ki je poročala o »močvirjih« odpadne vode na ulicah Mariupola in trdila, da je v mestu prišlo do primerov mešanja odplak in pitne vode.<ref>{{Cite news|last=Peseckyte|first=Giedre|date=18 May 2022|title=Cholera outbreak: A new health concern in war-torn Ukraine|work=[[Euractiv]]|url=https://www.euractiv.com/section/health-consumers/news/cholera-outbreak-a-new-health-concern-in-war-torn-ukraine/|access-date=6 June 2022}}</ref>
6. junija 2022 je namestnik ukrajinskega ministra za zdravje Igor Kuzin posvaril pred morebitnim izbruhom kolere v mestu; češ da so že prisotni vsi predpogoji za izbruh. Poleg Mariupola so ukrajinske delovne enote testirale zemljo in pitno vodo v [[Kijevska oblast|Kijevski]], [[Žitomirska oblast|Žitomirski]], [[Černigovska oblast|Černigovski]] in [[Sumijska oblast|Sumijski oblasti]]. Kmalu po njegovi objavi so ruske okupacijske oblasti v mestu uvedle karanteno.<ref>{{Cite news|last=Thebault|first=Reis|date=6 June 2022|title=Cholera fears prompt quarantine in Mariupol, official says|newspaper=[[The Washington Post]]|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/06/06/mariupol-cholera-quarantine/|access-date=6 June 2022}}</ref>
Župan Bojčenko je 11. junija dejal, da je v mestu izbruhnila [[kolera]], saj je zaradi bombardiranja prišlo do okvare sanitarnih sistemov, na ulicah pa gnijejo trupla.<ref>{{cite news|date=11 June 2022|title=Ukraine reports deaths of 24 more children in Mariupol|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-reports-deaths-24-more-children-mariupol-2022-06-11/}}</ref>
==== Širjenje ====
Zdravstveni uradniki v Ukrajini in Rusiji so opozorili, da bi se kolera lahko razširila izven Mariupola, pri čemer so ruski vladni uradniki v regijah, ki mejijo na Ukrajino, ustanovili laboratorije za zdravljenje kolere. Ukrajinska epidemiologinja Ljudmila Muharska je opozorila, da se lahko izbruh razširi po preostalem delu [[Donbas|Donbasa]], možni pa so tudi izbruhi črevesnih okužb, [[Dizenterija|griže]], [[Salmoneloza|salmoneloze]] ter [[Hepatitis A|hepatitisa A]] in [[Hepatitis E|E]]. Drugi epidemiologi so povedali, da je bilo zaradi rotacije ruskih vojakov, ki se borijo v Ukrajini, in deportacije Ukrajincev v [[Ruska filtracijska taborišča|filtracijska taborišča]] v Rusiji, širjenje izbruha kolere v Rusijo neizogibno.<ref name=":122">{{Cite news|last=Sribnians'ka|first=Kseniia|date=6 June 2022|title=Епідемія холери та інших хвороб загрожують не лише Маріуполю: що кажуть медики|language=uk|trans-title=The cholera epidemic threatens more than just Mariupol, doctors say|work=Apostrof|url=https://apostrophe.ua/ua/news/society/2022-06-06/epidemiya-holeryi-i-drugih-bolezney-grozyat-ne-tolko-mariupolyu-chto-govoryat-mediki/271108|access-date=6 June 2022}}</ref>
== Žrtve ==
=== Vojaške žrtve ===
Po navedbah Ukrajine je bilo med obleganjem ubitih okoli 6000 ruskih vojakov,<ref name="6000troops" /> medtem ko je Rusija navedla, da je do začetka obleganja tovarne Azovstal sredi aprila umrlo več kot 4000 ukrajinskih vojakov <ref name="allurban" /> in da so po obleganju objakta našli še trupla 152 ukrajinskih vojakov v nedelujočem hladilnem tovornjaku v Azovstalu. Pod njimi so našli razstrelivo, ki lahko uniči trupla. Trupla naj bi predali Ukrajini.<ref name="laprensalatina-20220531">{{cite news|url=https://www.laprensalatina.com/russia-to-hand-over-bodies-of-152-ukrainian-soldiers-from-mariupol-steelworks/|title=Russia to hand over bodies of 152 Ukrainian soldiers from Mariupol steelworks|agency=EFE|website=La Prensa Latina|location=Memphis|date=31 May 2022|access-date=31 May 2022}}</ref><ref name="telegraph-20220531">{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/05/31/ukraine-news-russia-war-latest-putin-luhansk-evacuation-zelensky/|title=Russia to hand over bodies of Ukrainian fighters from Azovstal|newspaper=The Daily Telegraph|url-access=limited|date=31 May 2022|access-date=31 May 2022}}</ref> Do 12. junija je Rusija vrnila trupla približno 220 umrlih ukrajinskih vojakov, ki so se vsi borili v jeklarni Azovstal, medtem ko je »prav toliko trupel« ostalo še v Mariupolu. Tretjina teh je bila vojakov iz enote Azov.<ref>{{Cite news|title=Scores of Ukraine Azovstal Fighters' Bodies Still in Mariupol, Ex-Commander Says|url=https://www.usnews.com/news/world/articles/2022-06-12/scores-of-ukraine-azovstal-fighters-bodies-still-in-mariupol-ex-commander-says|access-date=12 June 2022|quote=“Maksym Zhorin said that under the terms of a recent exchange, around 220 bodies of those killed in Azovstal had already been sent to Kyiv but "just as many bodies still remain in Mariupol".}}</ref> Pozneje je bilo vrnjenih še 145 trupel ubitih v Mariupolu.<ref>{{Cite web|title=Ukraine returns 64 bodies of fallen Azovstal defenders|url=https://kyivindependent.com/uncategorized/ukraine-returns-64-bodies-of-fallen-azovstal-defenders/|access-date=14 June 2022}}</ref><ref>{{Cite web|title=Ukraine Returns Bodies Of Another 35 Killed Defenders - Intelligence|url=https://ukranews.com/en/news/864305-ukraine-returns-bodies-of-another-35-killed-defenders-intelligence|access-date=21 June 2022}}</ref><ref>{{Cite web|title=17 Ukrainian defenders were released from captivity|url=https://odessa-journal.com/17-ukrainian-defenders-were-released-from-captivity/|access-date=28 June 2022}}</ref>
Ukrajina je trdila, da je 810. mornariška pehotna brigada ruske [[Črnomorska flota|črnomorske flote]] do sredine aprila utrpela 158 izgub, 500 ranjenih in 70 pogrešanih, medtem ko je 126. obalna obrambna brigada črnomorske flote,<ref name="75percent">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/apr/19/russia-ukraine-war-zelenskiy-says-battle-for-donbas-has-begun-dialogue-between-macron-and-putin-stalls-live?page=with:block-625e39558f08790595e28ef7#block-625e39558f08790595e28ef7|title=Russia suffers losses of 75% on Black Sea fleet coastal defence brigade, Ukraine claims|author=|work=The Guardian|date=19 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> enota s približno 2000 vojaki,<ref>{{Cite web|date=2018-01-24|title=С именем Суворова на Знамени|url=http://redstar.ru/index.php/advice/item/20592-s-imenem-suvorova-na-znameni|access-date=2022-06-20|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20180124123753/http://redstar.ru/index.php/advice/item/20592-s-imenem-suvorova-na-znameni|archive-date=24 January 2018|url-status=dead}}</ref> utrpela 75-odstotne izgube.<ref name="75percent" /> Poleg tega je Ukrajina trdila, da je bilo do konca marca ubitih 14 pripadnikov specialnih enot ruskega [[Specnaz GRU|Specnaza GRU]].<ref>{{cite news|url=https://www.thetimes.co.uk/article/a-dozen-elite-russian-soldiers-have-been-killed-by-ukrainians-in-fight-for-mariupol-2mw3rnnxj|title=A dozen elite Russian soldiers have been killed by Ukrainians in fight for Mariupol|author=George Grylls|work=The Times|date=22 March 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref>
Po navedbah Rusije je bilo med obleganjem ujetih približno 3903 ukrajinskih vojakov,{{efn|name=UkrainianPOW}} medtem ko je Ukrajina potrdila, da je bilo več kot 3500 vojakov z dodatnim bataljonom ujetih.<ref name="UkrainianPOW" /> 8. junija je bilo iz DLR v Rusijo premeščenih več kot 1000 vojnih ujetnikov.<ref>{{Cite news|last=Moscow|first=Isabel Coles in Kyiv, Ukraine and Ann M. Simmons in|date=2022-06-08|title=Russia Takes Captured Ukrainian Fighters From Mariupol to Its Territory|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/russia-takes-captured-ukrainian-fighters-from-mariupol-to-its-territory-11654686870|access-date=2022-06-16|issn=0099-9660}}</ref>
=== Civilne žrtve ===
{{See also|Žrtve rusko-ukrajinske vojne#Ruska invazija na Ukrajino (2022)}}
Namestnik župana Mariupola Sergij Orlov je 9. marca izjavil, da je bilo od začetka ruske invazije v mestu ubitih najmanj 1.170 civilistov, mrtve pa so pokopavali v množičnih grobovih.<ref>{{cite web|date=9 March 2022|title=Ukraine says 1,170 civilians have been killed in Mariupol since Russian invasion|url=https://www.reuters.com/world/ukraine-says-1170-civilians-have-been-killed-mariupol-since-russian-invasion-2022-03-09/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310092452/https://www.reuters.com/world/ukraine-says-1170-civilians-have-been-killed-mariupol-since-russian-invasion-2022-03-09/|archive-date=10 March 2022|access-date=18 March 2022|work=[[Reuters]]}}</ref> 11. marca je mestni svet izjavil, da je bilo med obleganjem ubitih najmanj 1582 civilistov, s čimer se je to število do 13. marca povečalo na 2187.<ref name=":0">{{cite web|date=11 March 2022|title=Ukraine's Mariupol says 1,582 civilians killed by Russian shelling and blockade|url=https://www.reuters.com/world/ukraines-mariupol-says-1582-civilians-killed-by-russian-shelling-blockade-2022-03-11/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220311182007/https://www.reuters.com/world/ukraines-mariupol-says-1582-civilians-killed-by-russian-shelling-blockade-2022-03-11/|archive-date=11 March 2022|access-date=11 March 2022|website=[[Reuters]]}}</ref><ref>{{cite web|last1=Asrar|first1=Nadim|last2=Uras|first2=Umut|last3=Marsi|first3=Federica|date=12 March 2022|title=Ukraine latest updates: 2,187 residents killed in Mariupol|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/12/russia-ukraine-war-alarm-grows-over-mariupol-liveblog|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314202405/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/12/russia-ukraine-war-alarm-grows-over-mariupol-liveblog|archive-date=14 March 2022|access-date=14 March 2022|website=www.aljazeera.com}}</ref> 14. marca je [[Oleksij Arestovič]], svetovalec ukrajinskega predsednika [[Volodimir Zelenski|Volodimirja Zelenskega]], izjavil, da je bilo v obleganju Mariupola ubitih več kot 2500 civilistov.<ref>{{Cite news|date=14 March 2022|title=Over 2,500 Mariupol residents killed so far in war – Ukrainian presidential advisor|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/over-2500-mariupol-residents-killed-so-far-war-ukrainian-presidential-advisor-2022-03-14/|url-status=live|access-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314145322/https://www.reuters.com/world/europe/over-2500-mariupol-residents-killed-so-far-war-ukrainian-presidential-advisor-2022-03-14/|archive-date=14 March 2022}}</ref> Vendar je mestni svet pozneje pojasnil, da je umrlo 2357 civilistov.<ref name=":4">{{Cite news|date=15 March 2022|title=Russian forces shoot at civilians in Hostomel|work=India Today|url=https://www.indiatoday.in/world/russia-ukraine-war/story/russian-forces-shoot-at-civilians-in-hostomel-1925524-2022-03-15|url-status=live|access-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315074954/https://www.indiatoday.in/world/russia-ukraine-war/story/russian-forces-shoot-at-civilians-in-hostomel-1925524-2022-03-15|archive-date=15 March 2022}}</ref>
Pjotr Andrjuščenko, svetovalec mestne vlade, pa je izjavil, da je bilo štetje sveta netočno in ocenil, da bi lahko skupno število ubitih civilistov doseglo 20.000. ''[[The New York Times]]'' je poročal, da so se uradniki v mestu trudili ugotoviti, koliko civilistov je umrlo ali izginilo med obleganjem. Videoposnetki, objavljeni na Telegramu, so pokazali, da so bili prebivalci soseske Čerjomuški prisiljeni pokopati trupla na dvorišču, drugi pa so morali poštno zgradbo spremeniti v improvizirano mrtvašnico in jo napolniti s trupli.<ref>{{cite news|last1=Santora|first1=Marc|last2=Hopkins|first2=Valerie|date=15 March 2022|title=Officials in Mariupol struggle to account for the dead.|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/03/15/world/europe/mariupol-death-toll-ukraine.html|url-status=live|access-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315173842/https://www.nytimes.com/2022/03/15/world/europe/mariupol-death-toll-ukraine.html|archive-date=15 March 2022|issn=0362-4331}}</ref>
16. marca je [[Associated Press]] (AP) poročal, da je dokumentiral, da je bilo veliko mrtvih »otrok in mater«, v nasprotju s trditvami ruske vlade, da civilisti niso bili tarče napadov.<ref name="auto4">{{cite news|last1=CHERNOV|first1=MSTYSLAV|last2=MALOLETKA|first2=EVGENIY|last3=HINNANT|first3=LORI|date=16 March 2022|title='Why? Why? Why?' Ukraine's Mariupol descends into despair|language=English|website=ABC News|agency=Associated Press|location=MARIUPOL, Ukraine|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/ukraines-mariupol-descends-despair-83474488|url-status=live|access-date=18 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220317105316/https://abcnews.go.com/International/wireStory/ukraines-mariupol-descends-despair-83474488|archive-date=17 March 2022}}</ref> Poročal je tudi, da so zdravniki v Mariupolu trdili, da zdravijo »10 ranjenih civilistov za vsakega poškodovanega ukrajinskega vojaka.«<ref name="auto4" />
11. aprila je župan Mariupola [[Vadim Bojčenko]] izjavil, da je med ruskim obleganjem Mariupola umrlo več kot 10.000 civilistov.<ref name="10,000 civilians killed" /> 12. aprila so mestne oblasti poročale, da je bilo ubitih do 20.000 civilistov.<ref name="10,000 civilians killed" /> Istega dne je župan mesta poročal, da je bilo ubitih približno 21.000 civilistov.<ref name="21,000 civilians killed" /> 25. maja je svetovalec Vadima Bojčenka dejal, da je bilo v Mariupolu ubitih najmanj 22.000 civilistov.<ref name="22,000 civilians killed">{{cite news|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/834794.html|title=At least 22,000 civilians killed in Mariupol - mayor's adviser|website=Interfax-Ukraine|date=25 May 2022|access-date=27 May 2022}}</ref>
Do sredine junija so [[Združeni narodi]] izjavili, da so potrdili smrt 1348 civilistov, vendar dejali, da je dejansko število žrtev »verjetno na tisoče višje«.<ref name="1300civilians1" /><ref name="1300civilians2" /><ref name="1300civilians3" />
Boji so močno prizadeli grško manjšino v Ukrajini, ki je skoncentrirana v Mariupolu in okolici. Ruske sile so močno prizadele Sartano in Volnovaho, dve mesti v bližini Mariupola, ki imata veliko grškega prebivalstva, in ju skoraj popolnoma uničili.<ref>{{cite news|date=14 March 2022|title=President of the Federation of Greek Associations of Ukraine cries for help|publisher=Neos Kosmos|url=https://neoskosmos.com/en/2022/03/14/news/world/president-of-the-federation-of-greek-associations-of-ukraine-cries-for-help/|access-date=13 June 2022}}</ref> Po besedah vodje lokalne grške organizacije so borci polka Azov, ki je branil Mariupol, med samim obleganjem obravnavali civiliste kot talce in plenili njihovo premoženje.<ref>{{cite news|date=11 June 2022|title=Τα τάγματα του Αζόφ μας χρησιμοποιούσαν ως ομήρους!|publisher=Estia|url=https://www.estianews.gr/kentriko-thema/ta-tagmata-to%e1%bf%a6-%e1%bc%80zof-m%e1%be%b6s-chrisimopoio%e1%bf%a6san-%e1%bd%a1s-%e1%bd%81mirous/|access-date=13 June 2022}}</ref>
== Humanitarno stanje ==
[[Slika:Russian_bombing_of_Mariupol_(03).jpg|sličica|Obstreljena stanovanjska hiša med 24-urnimi napadi, 3. marec 2022]]
6. marca je Petro Andrjuščenko, svetovalec župana Mariupola, poročal, da ljudje »pijejo iz luž na ulicah« zaradi izgube tekoče vode v mestu, ki je nastala zaradi večdnevnega ruskega obstreljevanja in bombnih napadov. Navedel je tudi, da ni toplote, elektrike in telefonske povezave.<ref>{{cite web|last=Vega|first=María R. Sahuquillo, Luis de|date=6 March 2022|title=Russian forces exert stranglehold on Mariupol after failure of ceasefire|url=https://english.elpais.com/international/2022-03-06/russian-forces-exert-stranglehold-on-mariupol-after-failure-of-ceasefire.html|access-date=10 March 2022|website=EL PAÍS English Edition|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309043822/https://english.elpais.com/international/2022-03-06/russian-forces-exert-stranglehold-on-mariupol-after-failure-of-ceasefire.html|url-status=live}}</ref> Po navedbah ameriških uradnikov se civilisti niso mogli evakuirati iz mesta zaradi ponavljajočih se kršitev prekinitve ognja, napadov na dogovorjene evakuacijske koridorje in neposrednih napadov na civiliste, ki so se poskušali evakuirati.<ref name=":2">{{cite web|url=https://www.cnbc.com/2022/03/07/russia-ukraine-war-us-collecting-evidence-of-possible-war-crimes-nbc-reports.html|title=U.S. is collecting evidence of possible Russian war crimes in Ukraine|last=Mangan|first=Dan|date=7 March 2022|website=cnbc.com|publisher=CNBC|access-date=7 March 2022|quote=|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309131213/https://www.cnbc.com/2022/03/07/russia-ukraine-war-us-collecting-evidence-of-possible-war-crimes-nbc-reports.html|url-status=live}}</ref>
14. marca je drugi tiskovni predstavnik ICRC objavil, da se »stotisoče« ljudi v mestu »sooča s skrajnim ali popolnim pomanjkanjem osnovnih potreb, kot so hrana, voda in zdravila.«<ref>{{cite news|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-live-updates-e4ccdd9cf82e868ad8854f6f97cadb27|title=Live updates: Zelenskyy vows to keep negotiating with Russia. The latest developments on the Russia-Ukraine war: (Section titled "Geneva" NOTE there are two sections with the same name— "Geneva" SEE THE FIRST)|author=<!--Not stated-->|date=14 March 2022|website=Apneas.com|agency=Associated Press|access-date=14 March 2022|quote=|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314012106/https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-live-updates-e4ccdd9cf82e868ad8854f6f97cadb27|url-status=live}}</ref> 15. marca je podpredsednica ukrajinske vlade [[Irina Vereščuk]] obtožila ruske sile, da so vzele okoli 400 civilistov za talce, potem ko so zavzele bolnišnico v mestu.<ref>{{cite news|url=https://www.aa.com.tr/en/russia-ukraine-war/russians-holding-400-hostage-at-captured-mariupol-hospital-ukraine-deputy-premier/2536970|title=Russians holding 400 hostage at captured Mariupol hospital: Ukraine deputy premier|author=Ruslan Rehimov|work=Anadolu Agency|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316124315/https://www.aa.com.tr/en/russia-ukraine-war/russians-holding-400-hostage-at-captured-mariupol-hospital-ukraine-deputy-premier/2536970|url-status=live}}</ref> Ukrajinski uradniki so ruske sile obtožili, da so 16. marca streljale na evakuacijski konvoj in ranile pet civilistov.<ref name=":Tondo">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/16/mariupol-ukraine-russia-seized-hospital|title=Ukrainian officials accuse Russia of shelling civilians fleeing Mariupol|author1=Lorenzo Tondo|author2=Isobel Kosiw|work=The Guardian|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316140326/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/16/mariupol-ukraine-russia-seized-hospital|url-status=live}}</ref> 18. marca so ukrajinski uradniki izjavili, da se več kot 350.000 ljudi skriva med obleganjem Mariupola, še vedno pa nimajo dostopa do hrane ali vode.<ref name="auto8">{{cite web|last1=Patel-Carstairs|first1=Sunita|title=Ukraine war: Videos show apocalyptic destruction in Mariupol as Russia says it is 'tightening its encirclement'|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-videos-show-apocalyptic-destruction-in-mariupol-as-russia-says-it-is-tightening-the-noose-12569115|website=Sky News|publisher=Sky New|access-date=20 March 2022|date=18 March 2022|archive-date=20 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220320201000/https://news.sky.com/story/ukraine-war-videos-show-apocalyptic-destruction-in-mariupol-as-russia-says-it-is-tightening-the-noose-12569115|url-status=live}}</ref>
CNN je 21. marca poročal, da je uradnik v Mariupolu dejal, da se ljudje zaradi nenehnega bombardiranja in granatiranja bojijo zapustiti svoja podzemna zatočišča, tudi da bi dobili hrano in vodo, kar pomeni, da poskušajo manj piti in jesti.<ref name="auto9" /> CNN je 22. marca poročal, da je ruska vojska zaplenila 11 avtobusov, ki so bili namenjeni v mesto, da bi evakuirali civiliste.<ref name="cnn.com">{{cite news|last1=Carey|first1=Andrew|last2=Presniakova|first2=Yulia|last3=Atay Alam|first3=Hande|title=Russian forces stole buses driving to rescue people from Mariupol, Ukraine says|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-22-22/h_8b97ee680fd4597051590dde80945ce2|website=CNN World|publisher=CNN|access-date=25 March 2022|language=en|date=22 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324200036/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-22-22/h_8b97ee680fd4597051590dde80945ce2|url-status=live}}</ref> Fox News je pozneje poročal, da so bili vsaj nekateri zaplenjeni avtobusi napolnjeni s humanitarnimi zalogami. Poročali so tudi, da je bilo aretiranih 15 humanitarnih delavcev v avtobusih, ki so poskušali prenesti hrano v Mariupol.<ref>{{cite news|last1=Beals|first1=Monique|title=Ukraine: Russia seized rescue workers trying to deliver food to Mariupol|url=https://thehill.com/policy/international/599329-ukraine-russia-seized-rescue-workers-trying-to-deliver-food-to-mariupol|newspaper=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]|publisher=NEXSTAR MEDIA INC.|access-date=29 March 2022|language=en|date=23 March 2022}}</ref> CNN je tudi poročal, da so bili do tega datuma neuspešni vsi poskusi, da bi v Mariupol pripeljali prazne avtobuse za evakuacijo civilistov.<ref name="cnn.com" /> 23. marca je ukrajinski predsednik Zelenski objavil, da 100.000 civilistov še vedno ne more priti iz Mariupola in da so ujeti v »nečloveških razmerah« brez hrane, tekoče vode ali zdravil.<ref>{{cite web|title=Zelensky says 100,000 still trapped in Mariupol, facing 'inhumane conditions'|url=https://www.france24.com/en/europe/20220322-live-zelensky-ready-to-discuss-status-of-crimea-and-self-declared-donbas-republics-with-putin|website=France 24|publisher=France 24|access-date=25 March 2022|language=en|date=22 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324222944/https://www.france24.com/en/europe/20220322-live-zelensky-ready-to-discuss-status-of-crimea-and-self-declared-donbas-republics-with-putin|url-status=live}}</ref><ref name="cnn.com" />
1. aprila je reševalno prizadevanje ZN za prevoz več sto preživelih civilistov iz Mariupola s 50 avtobusi spodletelo.<ref name="auto11">{{cite web|date=1 April 2022|title=Ukraine: No 'plan B' for evacuation of shattered Mariupol, say humanitarians, as Friday attempt fails|url=https://news.un.org/en/story/2022/04/1115282|website=UN News}}</ref>
Končno je ICRC poročal, da je pomagal olajšati varno evakuacijo več kot 10.000 civilistov iz Mariupola in [[Sumi|Sumija]].<ref name="icrcnewsroom-20220508">{{cite web|url=https://www.icrcnewsroom.org/story/en/2010/ukraine-more-than-170-civilians-evacuated-from-azovstal-and-mariupol-area-in-third-safe-passage-operation|title=Ukraine: More than 170 civilians evacuated from Azovstal and Mariupol area in third safe passage operation|website=International Committee of the Red Cross|date=8 May 2022|access-date=21 May 2022}}</ref>
== Vojni zločinih ruskih sil ==
{{See also|Vojni zločini med rusko invazijo na Ukrajino (2022)}}
Ruske sile so med obleganjem zagrešile številne vojne zločine. Nekateri mediji so zločine, ki so se zgodili, opisali kot najhujše v 21. stoletju.<ref>{{Cite web|date=2022-05-25|title=Putin's Mariupol Massacre is one of the 21st century's worst war crimes|url=https://www.atlanticcouncil.org/blogs/ukrainealert/putins-mariupol-massacre-is-one-the-worst-war-crimes-of-the-21st-century/|access-date=2022-06-27|website=Atlantic Council|language=en-US}}</ref>
Ukrajinske oblasti so 25. marca ruskega generalpolkovnika<ref name=":7">{{Cite news|last=Cowburn|first=Ashley|date=31 March 2022|title=Russian general dubbed ‘butcher of Mariupol’ among new list of sanctions announced by Liz Truss|work=[[The Independent]]|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/liz-truss-sanctions-russia-putin-ukraine-b2048049.html|access-date=21 July 2022}}</ref> Mihajla Mizinceva obtožile, da je ukazal bombardirati mariupolsko otroško in porodnišnico ter mestno gledališče, kjer se je zateklo 1200 civilistov.<ref name="Mizintsev2" /> Zahodni in ukrajinski viri so Mizinceva zaradi njegove domnevne vloge pri obleganju poimenovali »mesar Mariupola«,<ref name="Mizintsev" /><ref name="Mizintsev2" /><ref name=":8">{{Cite news|last=Brown|first=Lee|date=24 March 2022|title=Russian ‘Butcher of Mariupol’ blamed for worst Ukraine war atrocities|work=[[New York Post]]|url=https://nypost.com/2022/03/24/butcher-of-mariupol-blamed-for-worst-russia-ukraine-atrocities/|access-date=21 July 2022}}</ref> Združeno kraljestvo pa ga je sankcioniralo.<ref name=":7" /> Obtožen, da je osebno vodil vojne zločine med obleganjem, je Mizincev ukrajinske enote obtožil, da so ustvarile »strašno človeško katastrofo«, in nadalje trdil, da bo omogočil varen izhod ukrajinskih civilistov iz Mariupola. Trditve Mizinceva je podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk zavrnila kot »manipulacijo«.<ref name=":8" />
=== Streljanje evakuacijskih kontrolnih točk ===
Veleposlanik ZDA pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi Michael Carpenter je 7. marca dva incidenta, ki sta se zgodila v Mariupolu 5. in 6. marca, označil za vojna zločina. Navedel je, da so ruske sile na oba datuma bombardirale dogovorjene evakuacijske koridorje, medtem ko so jih civilisti poskušali uporabiti.<ref name=":2" />
=== Bombardiranje porodnišnice in otroške bolnišnice ===
{{See also|Letalski napad na bolnišnico v Mariupolu|Ženske v ruski invaziji na Ukrajino (2022)}}
[[Slika:Наслідки_обстрілу_дитячої_лікарні_та_пологового_будинку_в_Маріуполі,_9_березня_2022_року.jpg|sličica|Posledice bombnega napada na otroško bolnišnico in porodnišnico v Mariupolu, 9. marec 2022]]
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 9. marca po tem, ko sta bili v zračnem napadu poškodovani porodnišnica in otroška bolnišnica, tvitnil, da je bil napad »grozodejstvo«, skupaj z videoposnetkom ruševin stavbe.<ref>{{cite web|last=Balevic|first=Katie|title=Zelenskyy accuses Russian troops of 'direct strike' that wrecked a Mariupol maternity hospital, pleads to 'close the sky right now'|url=https://www.businessinsider.com/zelenskyy-condemns-russia-direct-strike-at-mariupol-maternity-hospital-2022-3|access-date=9 March 2022|website=Business Insider|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310014827/https://www.businessinsider.com/zelenskyy-condemns-russia-direct-strike-at-mariupol-maternity-hospital-2022-3|url-status=live}}</ref> Bolnišnica je bila uničena.<ref>{{cite web|title=Ukraine war: Aftermath of Mariupol hospital shelling|url=https://news.sky.com/video/ukraine-war-aftermath-of-mariupol-hospital-shelling-12561770|access-date=9 March 2022|website=[[Sky News]]|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310014831/https://news.sky.com/video/ukraine-war-aftermath-of-mariupol-hospital-shelling-12561770|url-status=live}}</ref> Ubiti so bili trije ljudje, vključno z mladim dekletom, najmanj 16 pa jih je bilo ranjenih; oblasti so izjavile, da je veliko več pacientov in bolnišničnega osebja pokopanih pod ruševinami eksplozije.<ref>{{cite news|title=EU condemns Russian bombing of Mariupol maternity hospital as a 'war crime'|url=https://www.timesofisrael.com/eu-condemns-russian-bombing-of-mariupol-maternity-hospital-as-a-war-crime/|author=AFP|work=Times of Israel|date=10 March 2022|access-date=11 March 2022|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313064733/https://www.timesofisrael.com/eu-condemns-russian-bombing-of-mariupol-maternity-hospital-as-a-war-crime/|url-status=live}}</ref>
Ruski zunanji minister [[Sergej Lavrov]] je dejal, da je bila stavba prej porodnišnica, Rusija pa jo je bombardirala, ker jo je takrat zasedel polk Azov.<ref>{{cite news|last1=Osborne|first1=Samuel|title=Ukraine war: Russia says claim it bombed children's hospital is 'fake news'|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-russia-says-claim-it-bombed-childrens-hospital-is-fake-news-12562107|work=Sky News|date=10 March 2022|access-date=10 March 2022|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310095339/https://news.sky.com/story/ukraine-war-russia-says-claim-it-bombed-childrens-hospital-is-fake-news-12562107|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|title=Что заявили главы МИД России и Украины после переговоров. Главное|url=https://meduza.io/live/2022/03/10/voyna|work=Meduza|date=10 March 2022|language=ru|access-date=10 March 2022|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310101928/https://meduza.io/live/2022/03/10/voyna|url-status=live}}</ref>
Kasneje istega dne je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva [[Marija Zaharova]] zavrnila bombni napad na bolnišnico kot »informacijski terorizem«, tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva [[Igor Konašenkov]] pa je bombni napad označil za zrežiran.<ref>{{cite news|last=Trevelyan|first=Mark|date=10 March 2022|title=Russia shifts stance on hospital bombing that sparked world outrage|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-claim-that-it-bombed-childrens-hospital-are-fake-news-2022-03-10/|access-date=10 March 2022|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310184532/https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-claim-that-it-bombed-childrens-hospital-are-fake-news-2022-03-10/|url-status=live}}</ref>
10. marca popoldne je rusko veleposlaništvo v Združenem kraljestvu na Twitterju sporočilo, da sta dve poškodovani nosečnici, ki so ju po napadu evakuirali, igrali igralki z »realističnim make-upom«, da je porodnišnico zasedel polk Azov in da v njej ni bilo žensk ali otrok, saj objekt »ni v obratovanju«.<ref name=":3">{{cite web|title='Ukrainian propaganda': Russia says pic of pregnant woman in hospital attack is 'fake'|url=https://www.lbc.co.uk/news/russian-embassy-claim-injured-pregnant-woman-fake/|access-date=10 March 2022|website=LBC|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310165148/https://www.lbc.co.uk/news/russian-embassy-claim-injured-pregnant-woman-fake/|url-status=live}}</ref> Twitter je tvit kasneje odstranil, ker je kršil njegova pravila o [[Dezinformacija|dezinformacijah]].<ref name=":3" /> [[Dmitrij Peskov]], tiskovni predstavnik ruskega predsednika, je kmalu po eksploziji izjavil, da bo ruska vlada incident preiskala.
Obtožbe s strani Rusije so se nato v Rusiji začele pojavljati na spletu, tudi na ruskem družbenem omrežju Telegram, ki ima več sto tisoč sledilcev.<ref name="auto2">{{cite web|last1=Macaluso|first1=Nora|title=Social Media Posts Misrepresent Victims of Hospital Bombed in Mariupol|url=https://www.factcheck.org/2022/03/social-media-posts-misrepresent-victims-of-hospital-bombed-in-mariupol/|website=FactCheck.org|publisher=Annenberg Public Policy Center of the University of Pennsylvania|access-date=20 March 2022|date=16 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323043635/https://www.factcheck.org/2022/03/social-media-posts-misrepresent-victims-of-hospital-bombed-in-mariupol/|url-status=live}}</ref> Twitter je nato umaknil objave veleposlaništva.<ref name="auto2" />
Nosečnico, ki so jo posneli, ko so jo na nosilih odnesli ranjeno (Rusija jo je obtožila, da je igralka), so premestili v drugo bolnišnico, nato pa je 13. marca umrla, saj se je njen otrok rodil mrtev. V bombnem napadu je utrpela številne poškodbe, med drugim je imela zdrobljeno medenico in odtrgan kolk, zaradi česar se je njen otrok rodil mrtev.<ref name="auto1">{{cite news|date=14 March 2022|title=Ukraine war: Pregnant woman and baby die after hospital shelled|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60734706|access-date=14 March 2022|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314143240/https://www.bbc.com/news/world-europe-60734706|url-status=live}}</ref> Zdravstveni delavci so povedali, da je, ko je videla, da je izgubila otroka, zavpila: »Ubij me zdaj!«<ref name="auto">{{cite web|title=Pregnant woman and baby die after attack on hospital in Mariupol|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/14/mariupol-ukraine-hospital-bombed-woman-baby-die|website=[[The Guardian]]|access-date=20 March 2022|location=The Associated Press in Mariupol, Ukraine|date=14 March 2022|archive-date=22 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322040703/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/14/mariupol-ukraine-hospital-bombed-woman-baby-die|url-status=live}}</ref> Trideset minut pozneje je umrla tudi ona.<ref name="auto" />
Preiskovalni novinarji so ovrgli ruske trditve, da so bili posnetki ponarejeni in da je bila bombardirana bolnišnica uporabljena kot vojaška postojanka.<ref>{{cite news|title=De foto's bij het bombardement op het ziekenhuis in Marioepol zouden volgens de Russen in scène zijn gezet. Wat klopt er van hun bewijzen?|newspaper=[[de Volkskrant]]|access-date=18 March 2022|language=nl|date=17 March 2022|first1=Willem|last1=Feenstra|first2=Pieter|last2=Sabel|first3=Erik|last3=Verwiel|url=https://www.volkskrant.nl/kijkverder/v/2022/op-zoek-naar-de-feiten-in-oorlogstijd~v484352/|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324155551/https://www.volkskrant.nl/kijkverder/v/2022/op-zoek-naar-de-feiten-in-oorlogstijd~v484352/|url-status=live}}</ref> Ruski novinar [[Aleksander Nevzorov]] je bil 22. marca obtožen v skladu z ruskim zakonom o »[[Ruski zakoni o vojni cenzuri (2022)|lažnih informacijah]]«, potem ko je objavil informacije o ruskem obstreljevanju porodnišnice v Mariupolu.<ref>{{cite news|title=Russia: Authorities launch witch-hunt to catch anyone sharing anti-war views|url=https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/03/russia-authorities-launch-witch-hunt-to-catch-anyone-sharing-anti-war-views/|work=Amnesty International|date=30 March 2022}}</ref> Po novem zakonu, sprejetem 4. marca, je lahko obsojen na do 15 let zapora.<ref>{{cite news|title=Top Russian Journalist Defiant in Face of Fake News Investigation|url=https://www.voanews.com/a/top-russian-journalist-defiant-in-face-of-fake-news-investigation-/6497836.html|work=VOA News|date=23 March 2022}}</ref>
=== Bombardiranje regionalnega gledališča ===
{{main|Zračni napad na mariupolsko gledališče}}
[[Slika:Mariupol_Drama_Theatre_Destroyed_1.jpg|sličica|The [[Donetsk Regional Drama Theatre]] was bombed on 16 March]]
16. marca je bilo v zračnem napadu napadeno in v veliki meri uničeno regionalno dramsko gledališče Doneck.<ref name=":Tondo" /> Mestni svet Mariupola je obtožil Rusijo, da je napadla dramsko gledališče, kamor se je zateklo najmanj sto civilistov.<ref>{{cite news|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-mariupol-theatre-where-hundreds-of-people-sheltering-bombed-by-russian-forces-officials-claim-12567393|title=Ukraine war: Mariupol theatre where 'hundreds of people sheltering' bombed by Russian forces, officials claim|author=Andy Hayes|work=Sky News|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316195527/https://news.sky.com/story/ukraine-war-mariupol-theatre-where-hundreds-of-people-sheltering-bombed-by-russian-forces-officials-claim-12567393|url-status=live}}</ref> [[Human Rights Watch]] je izjavil, da je v gledališču zatočišče poiskalo vsaj 500 civilistov.<ref>{{cite news|url=https://www.reuters.com/world/europe/shells-hit-theatre-sheltering-ukraine-civilians-biden-calls-putin-war-criminal-2022-03-17/|title=Shells hit theatre sheltering Ukraine civilians, Biden calls Putin a war criminal|author1=James Mackenzie|author2=Natalia Zinets|author3=Oleksandr Kozhukhar|work=Reuters|date=17 March 2022|access-date=17 March 2022|archive-date=19 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220319051857/https://www.reuters.com/world/europe/shells-hit-theatre-sheltering-ukraine-civilians-biden-calls-putin-war-criminal-2022-03-17/|url-status=live}}</ref> Sergij Taruta, nekdanji guverner Donecke oblasti, je izjavil, da se je v notranjost zateklo 1300 ljudi.<ref name="Survivors">{{cite news|url=https://edition.cnn.com/2022/03/17/europe/ukraine-mariupol-bombing-theater-russia-intl/index.html|title=Survivors emerge from rubble of Mariupol theater bombed by Russia|author1=Victoria Butenko|author2=Olga Voitovych|author3=Andrew Carey|author4=James Frater|author5=Jeevan Ravindran|work=CNN|date=17 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323225228/https://edition.cnn.com/2022/03/17/europe/ukraine-mariupol-bombing-theater-russia-intl/index.html|url-status=live}}</ref>
Satelitski posnetek, ki ga je 14. marca posnela družba [[Maxar Technologies]], je pokazal, da je bila ruska beseda »otroci« z velikimi belimi črkami napisana na pločniku spredaj in zadaj gledališča, iz česar je bilo jasno razvidno, da so se v njem skrivali civilisti.<ref>{{cite news|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/ukraine-mariupol-theatre-bombed-russia-children-b2037694.html|title=Ukraine theatre hit by airstrike where hundreds were sheltering had 'children' written on pavement in Russian|work=The Independent|date=18 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321071552/https://www.independent.co.uk/news/world/europe/ukraine-mariupol-theatre-bombed-russia-children-b2037694.html|url-status=live}}</ref> Ukrajinski minister za zunanje zadeve [[Dmitro Kuleba]] je trdil, da Rusija »ni mogla ne vedeti, da gre za civilno zaklonišče«. Po navedbah [[Vrhovna rada|Vrhovne rade]]{{clarify|whi exactly? This is the parliaments|date=March 2022}} je bilo zaradi nenehnega obstreljevanja nemogoče začeti reševalne akcije v gledališču.<ref>{{cite news|author=|url=https://www.dw.com/en/ukraine-mariupol-city-council-claims-russia-destroys-crowded-theater-live-updates/a-61140204|title=Ukraine: Mariupol city council claims Russia destroys crowded theater — live updates|language=|website=[[Deutsche Welle]]|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316174736/https://www.dw.com/en/ukraine-mariupol-city-council-claims-russia-destroys-crowded-theater-live-updates/a-61140204|url-status=live}}</ref> Mestni svet je tudi navedel, da so dostop do zavetišča v gledališču ovirale ruševine.<ref>{{cite news|author=|url=https://meduza.io/news/2022/03/16/v-mariupole-raketa-razrushila-zdanie-dramteatra-vlasti-zayavlyayut-chto-sotni-lyudey-ispolzovali-ego-kak-ubezhische|title=В Мариуполе ракета разрушила здание драмтеатра. Власти заявляют, что сотни людей использовали его как убежище|language=ru|website=[[Meduza]]|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316202645/https://meduza.io/news/2022/03/16/v-mariupole-raketa-razrushila-zdanie-dramteatra-vlasti-zayavlyayut-chto-sotni-lyudey-ispolzovali-ego-kak-ubezhische|url-status=live}}</ref> Rusko obrambno ministrstvo je zanikalo napad na stavbo in obtožilo azovski polk, da jo je razstrelil.<ref>{{cite news|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/17/russia-ukraine-war-survivors-emerge-from-bombed-mariupol-theatre|title=Russia-Ukraine war: Survivors emerge from bombed Mariupol theatre|work=The Independent|date=17 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323063211/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/17/russia-ukraine-war-survivors-emerge-from-bombed-mariupol-theatre|url-status=live}}</ref>
Vendar pa je bombno zaklonišče v kleti, v katerem so se skrivali ljudje, po besedah Tarute vzdržalo napad. Preživeli so iz ostankov gledališča začeli prihajati 17. marca.<ref name="Survivors" /> Po navedbah ukrajinskih uradnikov je bilo do 18. marca iz kleti rešenih več kot 130 civilistov, reševalci pa še niso našli smrtnih žrtev. Mestni svet je sporočil, da po prvih podatkih ni nihče umrl, ena oseba pa je bila hudo ranjena.<ref>{{cite news|url=https://www.voanews.com/a/civilians-survive-ukrainian-theater-bombing-search-for-others-continues-/6491719.html|title=130 Rescued in Ukrainian Theater Bombing, Search for Missing Continues|work=Voice of America|date=18 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=19 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220319073605/https://www.voanews.com/a/civilians-survive-ukrainian-theater-bombing-search-for-others-continues-/6491719.html|url-status=live}}</ref>
Associated Press je poročal, da je bilo med zračnim napadom ubitih 600 civilistov,<ref>{{cite web|date=4 May 2022|title=AP evidence points to 600 dead in Mariupol theater airstrike|url=https://apnews.com/article/Russia-ukraine-war-mariupol-theater-c321a196fbd568899841b506afcac7a1|access-date=15 May 2022|website=AP NEWS|language=en}}</ref> kar je dvakrat več od uradne številke, ki jo je navedla ukrajinska vlada.
=== Množično obstreljevanje stanovanjskih naselij ===
[[Slika:War_damages_in_Mariupol,_12_March_2022_(02).jpg|sličica|War damage in Mariupol, 12 March 2022]]
Podžupan Sergej Orlov je 2. marca poročal, da je rusko topništvo obstreljevalo gosto naseljeno sosesko v Mariupolu in jo obstreljevalo skoraj 15 ur. Povedal je, da je bila ena od naseljenih stanovanjskih četrti na levem bregu mesta »skoraj popolnoma uničena«.<ref name="gunter" />
Satelitske fotografije Mariupola, ki jih je 9. marca zjutraj posnela družba Maxar Technologies, so pokazale »obsežno škodo« na večnadstropnih stanovanjih, stanovanjskih hišah, trgovinah z živili in drugi civilni infrastrukturi. To je bilo ugotovljeno s primerjavo fotografij pred in po bombardiranju.<ref>{{cite web|last=Wall|first=Mike|date=9 March 2022|title=Russia-Ukraine invasion updates / Satellite photos of Mariupol, Ukraine show damage from Russian attacks: Grocery stores, homes and shopping centers have gone up in smoke.|url=https://www.space.com/mariupol-ukraine-damage-satellite-photos|access-date=15 March 2022|website=space.com|publisher=Future US, Inc.|quote=|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313065623/https://www.space.com/mariupol-ukraine-damage-satellite-photos|url-status=live}}</ref> Svet mesta Mariupol je podal izjavo, da je bila škoda v mestu »ogromnac. Ocenil je, da je bilo približno 80 % hiš v mestu močno poškodovanih, od tega jih skoraj 30 % ni bilo mogoče popraviti.<ref>{{cite news|last1=Aloisi|first1=Silvia|title=Shattered dreams|url=https://www.reuters.com/world/europe/fleeing-mariupol-teenagers-tell-destruction-shattered-dreams-2022-03-18/|website=Reuters|date=18 March 2022|agency=Reuters|access-date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323224945/https://www.reuters.com/world/europe/fleeing-mariupol-teenagers-tell-destruction-shattered-dreams-2022-03-18/|url-status=live}}</ref> Reutersov novinar Pavel Klimov je ob poročanju iz Mariupola dejal, da so »povsod naokoli črne lupine« stanovanjskih blokov.<ref>{{cite web|last1=Klimov|first1=Pavel|last2=Popeski|first2=Ron|title=Mariupol, on the front line of Ukraine's war|url=https://www.reuters.com/world/europe/dead-buildings-tower-over-uncollected-corpses-mariupol-front-line-ukraines-war-2022-03-18/|website=Reuters.com|publisher=Reuters|access-date=19 March 2022|location=Mariupol, Ukraine|language=English|date=18 March 2022|archive-date=20 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220320223724/https://www.reuters.com/world/europe/dead-buildings-tower-over-uncollected-corpses-mariupol-front-line-ukraines-war-2022-03-18/|url-status=live}}</ref>
16. marca je [[BBC News]] poročal, da so skoraj stalni ruski napadi spremenili stanovanjske soseske v »pustinjo«.<ref name="auto3">{{cite web|last1=Bachega|first1=Hugo|last2=Popovych|first2=Maksym|title=Ukraine war: Infection and hunger as hundreds hide in Mariupol cellar|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60736845|website=bbc.com|publisher=BBÇ News|access-date=19 March 2022|date=16 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323075950/https://www.bbc.com/news/world-europe-60736845|url-status=live}}</ref> Istega dne je sporočil, da je pridobil posnetke iz brezpilotnega letala, na katerih je razvidna »velika škoda z ognjem in dimom, ki se vali iz stanovanjskih blokov, in črnimi ulicami v ruševinah«.<ref name="auto3" /> Prebivalka mesta je za BBC povedala, da »na območju levega brega ni nobene nedotaknjene stanovanjske stavbe, vse je zgorelo do tal«. Na levem bregu je bilo gosto naseljeno stanovanjsko naselje.<ref name="gunter" /> Dejala je tudi, da je mestno središče »neprepoznavno«.<ref name="auto3" /> Istega dne je Inštitut za preučevanje vojne (ISW) poročal, da so ruske sile v Mariupolu še naprej izvrševale vojne zločine, med drugim »napadale civilno infrastrukturo«.<ref name="understandingwar.org2">{{cite web|last1=Mason|first1=Clark|last2=Barros|first2=George|last3=Stepanenko|first3=Kateryna|date=16 March 2022|title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 16|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323195647/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16|archive-date=23 March 2022|access-date=19 March 2022|website=ISW – Institute for the Study of War|publisher=ISW – Institute for the Study of War|language=English}}</ref>
Generalpodpolkovnik Jim Hockenhull, vodja obrambne obveščevalne službe Združenega kraljestva (UK), je 18. marca opisal »nadaljevanje napadov na civiliste v Mariupolu«.<ref>{{cite web|last1=Boffey|first1=Daniel|last2=Tondo|first2=Lorenzo|title=Fighting reaches central Mariupol as shelling hinders rescue attempts: Russia claims to be 'tightening noose' around south-eastern port city as thousands still stranded|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/18/russia-missile-lviv-mariupol-ukraine-war|work=The Guardian|access-date=21 March 2022|location=Brussels, Belgium; Lviv, Ukraine|language=English|date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323095031/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/18/russia-missile-lviv-mariupol-ukraine-war|url-status=live}}</ref> Ukrajinske oblasti so navedle, da je v Mariupolu poškodovanih ali uničenih približno 90 % stavb.<ref name="auto8" /> Istega dne je [[Sky News]] iz Združenega kraljestva opisal posnetke, ki prikazujejo »civilna območja, ki so po bombardiranju ostala neprepoznavna«.<ref name="auto8" /> Sky News je citiral tudi Rdeči križ, ki je opisal »apokaliptično uničenje v Mariupolu«.<ref name="auto8" /> 19. marca 2022 je ukrajinski policist v Mariupolu posnel videoposnetek, v katerem je dejal: »Umirajo otroci, starejši ljudje. Mesto je uničeno in izbrisano z obličja zemlje.« Avtentičnost videoposnetka je potrdila agencija Associated Press.<ref>{{cite web|title=Russians push deeper into port city of Mariupol as locals plead for help: "Children, elderly people are dying"|url=https://www.cbsnews.com/news/mariupol-russia-ukraine-war-locals-plead-for-help/|website=CBSNews.com|publisher=CBS News, Associated Press|access-date=19 March 2022|date=19 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323121631/https://www.cbsnews.com/news/mariupol-russia-ukraine-war-locals-plead-for-help/|url-status=live}}</ref>
Vlada Mariupola je 28. marca sporočila, da je bilo med obstreljevanjem poškodovanih 90 % vseh zgradb v Mariupolu, 40 % vseh zgradb v mestu pa je bilo uničenih.<ref>{{cite web|title=Ukraine retakes control of two Russian-occupied towns|url=https://www.jpost.com/international/article-702504|access-date=28 March 2022|website=The Jerusalem Post {{!}} JPost.com|language=en-US}}</ref> V objavljenih statističnih podatkih je tudi navedeno, da je bilo poškodovanih 90 % Mariupolskih bolnišnic ter da je rusko obstreljevanje uničilo 23 šol in 28 vrtcev.<ref>{{cite news|last=Lviv|first=Nathan Hodge, CNN and Julia Presniakova in|title=Mariupol mayor says Ukrainian city 'in the hands of the occupiers'|url=https://www.cnn.com/2022/03/28/europe/mariupol-mayor-ukraine-occupiers-intl/index.html|access-date=28 March 2022|website=CNN|date=28 March 2022}}</ref>
Do 18. aprila so ukrajinski uradniki ocenili, da je bilo v bojih uničenih vsaj 95 % Mariupola, predvsem zaradi ruskih bombnih akcij.<ref name="hasn't surrendered" />
12. aprila so mestne oblasti poročale, da je bilo ubitih do 20.000 civilistov.<ref name="10,000 civilians killed">{{cite news|author1=Yuras Karmanau|author2=Adam Schreck|author3=Cara Anna|date=12 April 2022|title=Mariupol mayor says siege has killed more than 10K civilians|work=Associated Press|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-state-of-the-union-address-zelenskyy-biden-kyiv-7cc069b80178629a60f4f2d166348d45|accessdate=12 April 2022}}</ref> Istega dne je župan mesta poročal, da je bilo ubitih približno 21.000 civilistov.<ref name="21,000 civilians killed">{{cite news|url=https://www.jpost.com/international/article-703925|title=Russia-Ukraine war: 21,000 civilians killed, Mayor of Mariupol estimates|work=The Jerusalem Post|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref>
=== Domnevna uporaba kemičnih orožij ===
Tiskovni predstavnik Donecke ljudske republike [[Eduard Basurin]] je 11. aprila 2022 pozval Rusijo, naj pripelje »kemične sile«, da bi »zakurile krte«, pri čemer je mislil na ukrajinske sile v Azovstalu.<ref>{{Cite news|date=12 April 2022|title=Ukraine War: Report of Mariupol chemical attack sparks US, UK concern|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61077641|access-date=12 April 2022|work=BBC}}</ref> Kasneje istega dne je Azovski polk obtožil ruske sile, da so v Mariupolu uporabile »strupeno snov neznanega izvora« ki je povzročila težave z dihali. Tiskovni predstavnik Pentagona je dejal, da poročila niso potrjena, vendar izražajo zaskrbljenost zaradi morebitne ruske uporabe kemičnih sredstev.<ref>{{cite news|url=https://www.cnbc.com/2022/04/11/pentagon-monitoring-reports-of-possible-russian-chemical-weapons-attack-in-mariupol.html|title=Pentagon monitoring reports of possible Russian chemical weapons attack in Mariupol|author=Christina Wilkie|work=CNBC|date=12 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref><ref name="Boyle 2022">{{cite web|last=Boyle|first=Danny|title=Tuesday morning news briefing: Vladimir Putin 'uses chemical weapons'|website=The Telegraph|date=12 April 2022|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2022/04/12/tuesday-morning-uk-news-briefing-todays-top-headlines-telegraph2/|access-date=10 May 2022|quote=The city's Azov regiment is said to have fallen ill after a "poisonous substance of unknown origin" was reportedly dropped on them from a Russian drone. It came hours after Mariupol's mayor said more than 10,000 civilians have died in the Russian siege of his city and the death toll could surpass 20,000. Britain is increasingly worried that Russia could use white phosphorus munitions, which cause horrific burns.}}</ref><ref name="Hall 2022">{{cite web|last=Hall|first=Sam|title='We are holding back the horde': Mariupol fighters battle on weeks after experts said city would fall|website=The Telegraph|date=11 April 2022|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/04/11/holding-back-horde-mariupol-fighters-battle-weeks-experts-said/|access-date=10 May 2022|quote=the Azov regiment said in a statement on their Telegram channel that Russian forces appeared to have used chemical weapons. “Russian occupation forces used a poisonous substance of unknown origin against Ukrainian military and civilians in the city of Mariupol, which was dropped from an enemy drone. “The victims have respiratory failure … the effects of the unknown substance are being clarified.” The claim could not immediately be verified}}</ref> Kasneje je Ukrajina sporočila, da obtožbe preiskuje. V incidentu so bili ranjeni trije ukrajinski vojaki.<ref>{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61077641|title=Ukraine War: US 'deeply concerned' at report of Mariupol chemical attack|work=BBC News|date=12 April 2022|accessdate=27 April 2022}}</ref>
Po mnenju strokovnjakov je še prezgodaj govoriti o tem, kaj natančno se je zgodilo,<ref>{{cite news|first=Dan|last=Sabbagh|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/12/did-russia-really-use-chemical-weapons-mariupol-ukraine-expert-remain-sceptical|title=Did Russia really use chemical weapons in Ukraine? Experts are sceptical|work=The Guardian|date=12 April 2022|accessdate=19 April 2022|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220419090406/https://www.theguardian.com/world/2022/apr/12/did-russia-really-use-chemical-weapons-mariupol-ukraine-expert-remain-sceptical|archive-date=19 April 2022}}</ref> britanski in ukrajinski uradniki pa so povedali, da sumijo na uporabo [[Strelivo z belim fosforjem|belega fosforja]], ki v mednarodnem pravu običajno ne velja za kemično orožje.<ref name="Boyle 2022" />
== Mediji ==
Od konca februarja do 11. marca sta bila v Mariupolu uslužbenec agencije [[Associated Press]] Mstislav Černov in svobodnjak Evgenij Maloletka, ki sta delala za AP. Bila sta med redkimi novinarji in po podatkih agencije AP edina mednarodna novinarja v Mariupolu v tem obdobju, njune fotografije pa so zahodni mediji na veliko uporabljali za poročanje o obleganju in razmerah v mestu.<ref>{{cite news|last1=Klein|first1=Charlotte|title="This Is Personal for Them": Two Ukrainian AP Journalists Capture the Most Devastating Moments of War|url=https://www.vanityfair.com/news/2022/03/ukrainian-ap-journalists-capture-the-most-devastating-moments-of-war|work=Wanity Fair|date=17 March 2022|access-date=22 March 2022|archive-date=20 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220320004814/http://www.vanityfair.com/news/2022/03/ukrainian-ap-journalists-capture-the-most-devastating-moments-of-war|url-status=live}}</ref> Po besedah Černova sta bila 11. marca v bolnišnici in fotografirala, ko so ju s pomočjo ukrajinskih vojakov evakuirali iz mesta. Iz Mariupola jima je uspelo pobegniti brez poškodb, takrat pa po njegovih besedah v mestu ni bilo več nobenega novinarja.<ref>{{cite news|last1=Chernov|first1=Mstyslav|title=20 Days in Mariupol|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-edf7240a9d990e7e3e32f82ca351dede|work=Associated Press|date=22 March 2022|access-date=22 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324034908/https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-edf7240a9d990e7e3e32f82ca351dede|url-status=live}}</ref>
Pričevanja iz jeklarne [[Azovstal]] so bila na voljo prek sistema satelitskih povezav [[Starlink]].<ref>{{Cite news|last=Schwirtz|first=Michael|date=21 April 2022|title=Inside the Azovstal plant, a Ukrainian sergeant prays for rescue.|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/live/2022/04/21/world/ukraine-russia-war-news|access-date=21 April 2022|issn=0362-4331}}</ref>
Propaganda v državnih ruskih medijih, je invazijo predstavljala kot osvobodilno misijo in ukrajinske vojake obtožila, da so napadli civilne cilje v Mariupolu.<ref>{{cite news|last=Coalson|first=Robert|url=https://www.rferl.org/a/russia-ukraine-war-tv-brainwashing/31776244.html|title='Military Brainwashing': Russian State TV Pulls Out The Stops To Sell Kremlin's Narrative On The War In Ukraine|website=RFE/RL|date=29 March 2022}}</ref><ref>{{cite news|title=Propaganda War Over Mariupol's Destruction Is Only Just Starting|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-04-22/propaganda-war-over-mariupol-s-destruction-is-only-just-starting|work=Bloomberg|date=22 April 2022}}</ref>
''[[The Guardian]]'' je v članku o Mariupolu, objavljenem po ruskem napadu na porodnišnico v Mariupolu, zapisal, da so »celotna naselja, ki so se spremenila v ruševine, napadi na civilne cilje in bombardiranje begunskih izhodnih poti del [[Rusko vojaško posredovanje v sirski državljanski vojni|brutalne sirske kampanje Moskve]]«,<ref name="eghtg">{{cite news|last1=Graham-Harrison|first1=Emma|last2=Dyke|first2=Joe|title=How Russia is using tactics from the Syrian playbook in Ukraine|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/24/how-russia-is-using-tactics-from-the-syrian-playbook-in-ukraine|publisher=Guardian News & Media Limited|date=24 March 2022}}</ref> ''[[Washington Post]]'' pa je pod naslovom »Ruska vojna v Ukrajini temelji na taktiki, ki jo je uporabila v Siriji, pravijo strokovnjaki« posledice za civilno prebivalstvo označil kot »zmanjševanje zalog hrane. Brez elektrike in vode. Ruski tanki na ulicah. Noči so bile prekinjene z obstreljevanjem.« Ukrajinski uradniki so opozorili, da obstaja nevarnost, da ta bitka »postane [[Alepška ofenziva (november-december 2016)|drugi Alep]]«. [[Bele čelade (sirska državljanska vojna)|Sirska civilna obramba]] je dejala: »Želijo izprazniti ta mesta prebivalstva, da bi bilo za Rusijo cenejše prevzeti oblast.« Po nekaterih ocenah naj bi do 31. marca Mariupol zapustilo 75 % prebivalstva.<ref name="wapocp">{{cite news|last=Parker|first=Claire|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/03/31/russia-ukraine-mariupol-siege-aleppo-syria/|title=Russia’s Ukraine war builds on tactics it used in Syria, experts say|date=31 March 2022|publisher=The Washington Post}}</ref>
== Glej tudi ==
* [[Ruska okupacija Hersona]]
* [[Možni izbruh kolere v Mariupolu (2022)]]
== Opombe ==
{{Notelist}}
== References ==
{{reflist|20em}}
== External links ==
* [https://ca.news.yahoo.com/kateryna-dyachenko-11-year-old-gymnast-killed-by-russian-bombardment-of-mariupol-131553694.html Yahoo News UK article about 11 year old Ukrainian gymnast Kateryna Dyachenko who was killed during shelling in Mariupol on 22 March]
* [https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61032786 BBC News video of recently evacuated Mariupol civilians speaking about desperate conditions in the city, endless shelling, mass casualties and people having mental breakdowns under siege, 8 April 2022]
* [https://www.youtube.com/watch?v=CwfyJGdFpSA Video of drone flyover of apartment buildings being bombed in Mariupol. News.com.au, The News Room, March 15 2022]
* [https://www.youtube.com/embed/Z1kG24ndMS4 Video of tanks firing repeatedly on apartment buildings in Mariupol, civilians in hospital, woman crying for dead children. AP News, 12 March 2022.]
* [https://news.sky.com/story/ukraine-war-children-buried-under-rubble-after-russian-airstrike-hit-hospital-in-mariupol-president-zelenskyy-says-12561747 Video of aftermath, including injured pregnant woman being carried, after Russian airstrike on hospital in Mariupol, Ukraine. Sky News, March 9, 2022]
* [https://twitter.com/i/status/150010075323070337 Video posted on Twitter by a Ukrainian soldier in Mariupol – of shelling and damage in the City, 5 March, 2022, 8:27 AM]
* [https://www.channel4.com/news/putin-wants-to-totally-destroy-this-city-says-deputy-mayor-of-mariupol Video, Sergei Orlov, Deputy Mayor of Mariupol, alleges that on 5 March Russian forces targeted and shelled civilian gathering areas where people were preparing to evacuate the city. Channel 4 News, London, UK]
{{Ruska invazija na Ukrajino (2022)}}
[[Kategorija:Bitke leta 2022]]
[[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]]
[[Kategorija:Bitke Ukrajine]]
[[Kategorija:Bitke Rusije]]
kmk16lmhbukhaksmehn43ol86gmow68
5722628
5722609
2022-07-22T14:15:42Z
GeographieMan
179499
pp
wikitext
text/x-wiki
{{Other uses|Bitka za Mariupol{{!}}Bitka za Mariupol}}
{{Infobox military conflict
| conflict = Obleganje Mariupola
| partof = [[Vzhodna ukrajinska ofenziva|vzhodne ukrajinske ofenzive]] in [[Južna ukrajinska ofenziva|južne ukrajinske ofenzive]]<!-- It is with the help of Russian troops coming from Crimea that Mariupol was in the end surrounded and taken --> med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino]]
| image = Mariupol 20220323 005.jpg
| image_size = 300px
| caption = Uničenje v Mariupolu, 16. marec 2022
| date = 24. februar – 20. maj 2022<br />({{Age in years, months, weeks and days|month1=2|day1=24|year1=2022|month2=5|day2=20|year2=2022}})
| place = [[Mariupol]], [[Donecka oblast]], [[Ukrajina]]
| coordinates = {{Koord novi|47.098|N|37.61|E|display=title,inline}}
| result = Ruska zmaga<ref name="NYTimes1">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|title=The Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege.|work=The New York Times|date=16 May 2022}}</ref>
| combatant1 = {{ubl|{{Flag|Rusija}}|{{Flag|Donetsk People's Republic|name=Donecka LR}}}}
| combatant2 = {{Flag|Ukrajina}}
| commander1 = {{flagdeco|Rusija}} [[Mihajl Mizincev]]<ref name="Mizintsev">{{Cite news |last=Taylor |first=Adam |last2=Branigin |first2=William |date=1 April 2022 |title=Russian general dubbed ‘butcher of Mariupol’ is a mystery to experts |work=[[Washington Post]] |url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/04/01/mikhail-mizintsev-butcher-of-mariupol-ukraine-russia/ |access-date=21 July 2022}}</ref><ref name="Mizintsev2">{{cite news |last1=Batchelor |first1=Tom |date=25 March 2022 |title='Butcher of Mariupol' accused of ordering maternity hospital bombing six years after destroying Aleppo |website=[[The Independent]] |url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/butcher-mariupol-mikhail-mizintsev-aleppo-b2044268.html |access-date=30 March 2022}}</ref>
| commander2 = {{flagdeco|Ukrajina}} [[Volodimir Baranjuk]]{{POW}}<ref name="36thleaders">{{cite web|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/05/8/7344802/|title=Russian media claim Ukrainian Marine commander in captivity after leaving Azovmash plant|date=8 May 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://minifeednews.com/latest-news/two-defenders-of-mariupol-became-heroes-of-ukraine/4136/|title=Two defenders of Mariupol became Heroes of Ukraine|date=19 March 2022|access-date=19 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324150938/https://minifeednews.com/latest-news/two-defenders-of-mariupol-became-heroes-of-ukraine/4136/|url-status=live}}</ref><br />{{flagdeco|Ukrajina}} [[Denis Prokopenko]]{{POW}}<ref name="rbc1">{{cite web|url=https://www.rbc.ru/politics/20/05/2022/6287d2e09a7947798d1258b5|title=На "Азовстали" сдался командир батальона "Азов"|work=RBC|language=ru}}</ref><ref name=Major>{{cite AV media |date=7 March 2022 |url=https://www.youtube.com/watch?v=ajKa2X_-Q74 |title=Official appeal of Azov commander, the major Denis Prokopenko, to the world community |publisher=Національний Корпус |via=[[YouTube]] |access-date=19 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220318073121/https://www.youtube.com/watch?v=ajKa2X_-Q74 |archive-date=18 March 2022 |url-status=live}}</ref>
| units1 = {{flagicon|Rusija}}
* [[58. kombinirana armada]]<ref name="warsaw institute">{{cite web|url=https://warsawinstitute.org/russian-invasion-ukraine-battle-mariupol-ukrainian-stalingrad/ |title=Russian Invasion Of Ukraine: The Battle Of Mariupol, Or A Ukrainian Stalingrad |publisher=Warsaw Institute |date=15 March 2022 |accessdate=7 May 2022}}</ref>
* [[150. strelska divizija]]<ref name=":5" />
* [[810. gardna mornariška pehotna brigada]]<ref>{{cite web |last1=Clark |first1=Mason |last2=Barros |first2=George |last3=Stepanenko |first3=Kateryna |title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 16|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16 |website=[[Institute for the Study of War]] |access-date=19 March 2022 |language=English |date=16 March 2022 |archive-date=23 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220323195647/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16 |url-status=live }}</ref>
* [[Kadiroviti|Severni bataljon]]<ref name="yahoo brink">{{cite web|title=Devastated Mariupol teeters on the brink, but Ukrainian troops refuse to abandon the fallen|url=https://uk.news.yahoo.com/devastated-mariupol-teeters-brink-ukrainian-193740652.html |work=Yahoo News|date=28 March 2022|first=Robert|last=Mendick}}</ref>
* [[3. gardna specnaz brigada]]<ref name="warsaw institute"/>
* [[Vojno letalstvo Ruske federacije]]
{{flagicon|Donetsk People's Republic}}
* Mornariška pehota Mariupol-Hingan
* [[Somalski batatljon]]<ref>{{cite news |title=A soldier wearing Nazi imagery was given a medal by a Russia-backed separatist republic for killing Ukrainian 'nationalists' |url=https://sports.yahoo.com/soldier-neo-nazi-symbols-arm-061652919.html |author=Matthew Loh |work=Yahoo |date=6 April 2022 |access-date=11 April 2022}}</ref><ref name="yahoo brink" />
* [[Špartanski batlajon]]<ref name="warsaw institute"/>
* [[Vostoški bataljon (Donbas)|Vostoški bataljon]]<ref name="vostokbattalion">{{cite news|url=https://www.kp.ru/daily/27377/4558736/|title=Александр Ходаковский: Мы в Мариуполь две недели вгрызаемся. А тут приехали чеченцы – красивые, бородатые — чуть колонной на город не пошли|first=Dmitry|last=Steshin|newspaper=[[Komsomolskaya Pravda]]|date=15 March 2022|language=ru}}</ref>
| units2 = {{flagicon|Ukrajina}}
<br />Znotraj Mariupola:<ref name=zelenskyy-20220319/>
* [[36. ločena mornariška brigada]]<ref name=zelenskyy-20220319>{{cite web |url=https://www.president.gov.ua/en/news/zmistovni-peregovori-pro-mir-i-bezpeku-dlya-ukrayini-yedinij-73661 |title=Meaningful talks on peace and security for Ukraine are the only chance for Russia to reduce the damage from its own mistakes |last=Zelenskyy |first=Volodymyr |website=President of Ukraine |date=19 March 2022 |access-date=2 April 2022}}</ref>
* [[Azovški polk]]<ref name=zelenskyy-20220319/><ref name=dw-20220316 />{{efn|name=nationalguard|[[Nacionalna garda Ukrajine]]}}
* {{ill|12. operativna brigada|ru|12-я бригада оперативного назначения НГ (Украина)|uk|12-та бригада оперативного призначення НГ (Україна)}}<ref name=zelenskyy-20220319/>{{efn|name=nationalguard}}
* {{ill|23. ločena brigada za zaščito javnega reda|ru|23-я отдельная бригада охраны общественного порядка (Украина)|uk|23-тя окрема бригада охорони громадського порядку (Україна)}}<ref>{{cite news|url=https://armyinform.com.ua/2022/04/02/dmytro-apuhtin-geroyichno-zagynuv-oboronyayuchy-mariupol/|title=Дмитро Апухтін героїчно загинув, обороняючи Маріуполь|first=Serhiy|last=Kovalenko|newspaper=ArmyInform|date=2 April 2022|language=uk}}</ref>{{efn|name=nationalguard}}
* Policijske in mejne sile<ref name="bateman" /><ref name="rescue500"/>
Ostale vpletene enote:
* [[10. gorska jurišna brigada (Ukrajina)|10. jurišna brigada]]<ref>{{cite web|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414859-russian-invasion-update-ukraine-repels-tank-attack-captures-six-russians-in-mariupol.html|title=Russian invasion update: Ukraine repels tank attack, captures six Russians in Mariupol|website=www.ukrinform.net|date=27 February 2022|accessdate=27 April 2022}}</ref>
* [[56. motorizirana brigada (Ukrajina)|56. motorizirana brigada]]<ref>{{cite web|url=https://observers.france24.com/en/europe/20220330-mariupol-war-images-propaganda-azov-chechen-soldiers|title=In Mariupol, a war of images to prove who controls the city|date=30 March 2022|author=Thomas Eydoux|website=The Observers – France 24|accessdate=27 April 2022}}</ref>
* [[Gruzijska legija (Ukrajina)|Gruzijska legija]]<ref>{{Cite news |last=MacKinnon |first=Mark |date=13 April 2022 |title=Fight for Mariupol not over, commander of foreign legion says, despite Russian claims more than 1,000 Ukrainian marines surrendered |language=en-CA |work=The Globe and Mail |url=https://www.theglobeandmail.com/world/article-russia-ukraine-war-mariupol/ |access-date=8 May 2022}}</ref>
* [[Teritorialne obrambne sile (Ukrajina)|Teritorialne obrambne sile]]<ref name=latimes-20220128>{{cite news |last1=Adler |first1=Nils |last2=King |first2=Laura |title='Everything that needs to be done': Ukraine citizen soldiers prepare for Russia threat |url=https://www.latimes.com/world-nation/story/2022-01-28/ukraine-civilian-defense-force-russia |newspaper=Los Angeles Times |access-date=21 March 2022 |language=English |date=28 January 2022 |quote=Its defenders — both the regular Ukraine army and the irregular forces mustering for battle |archive-date=23 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220323192706/https://www.latimes.com/world-nation/story/2022-01-28/ukraine-civilian-defense-force-russia |url-status=live }}</ref>
* [[Ukrajinska prostovoljna vojska]]<ref name="bateman">{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61089043|title=Ukraine: The critical fight for 'heart of this war' Mariupol|author=Tom Bateman|work=BBC News|date=13 April 2022|quote= "I want to separately address those heroes who are having a very hard time. Those who defend Mariupol. A marine battalion of the 36th marine brigade, Azov special operations detachment, 12th operational brigade of the National Guard of Ukraine. Subdivisions of the State Border Guard Service. Volunteers of the "Right Sector". The 555th military hospital and National Police employees."|accessdate=27 April 2022}}</ref>
* [[Bataljon Šhejha Mansurha]]{{efn|Kasneje zapusti Mariupol, da bi se boril v [[Bitka za Kijev (2022)|bitki za Kijev]].<ref name="mansur1">{{cite news|url=https://nv.ua/ukr/ukraine/politics/batalyon-sheyha-mansura-voyuye-proti-rosiji-interv-yu-nv-iz-komandirom-novini-ukrajini-50231689.html|title=Брат по зброї. Командир чеченських добровольців, який воює за Україну, розповідає про свої три війни з Росією|first=Iryna|last=Krikunenko|newspaper=NV|date=7 April 2022|language=uk}}</ref><ref name="mansur2">{{cite news|url=https://www.mk.ru/politics/2022/04/26/kadyrov-obyavil-nagradu-1-mln-dollarov-za-informaciyu-o-chechenskikh-boevikakh-v-mariupole.html|title=Кадыров объявил награду 1 млн долларов за информацию о чеченских боевиках в Мариуполе|first=Evgeny|last=Gribchatov|newspaper=[[Moskovskij Komsomolets]]|date=26 April 2022|language=ru}}</ref>}}<ref name="mansur1" /><ref name="mansur2" />
| strength1 = 14.000<ref name="auto10">{{cite news |date=21 March 2022 |title=Hundreds of thousands face catastrophe in Mariupol |newspaper=[[The Economist]] |url=https://www.economist.com/europe/2022/03/21/hundreds-of-thousands-face-catastrophe-in-mariupol |url-status=live |url-access=subscription |access-date=21 March 2022 |quote=Ukrainian forces in Mariupol are vastly outnumbered, with 3,500 soldiers facing 14,000 invaders, around a tenth of the total estimated Russian force in the country. |archive-date=24 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220324031525/https://www.economist.com/europe/2022/03/21/hundreds-of-thousands-face-catastrophe-in-mariupol }}</ref>
| strength2 = 3.500<ref name="auto10"/>–8.100<ref>{{Cite web|url=https://fortune.com/2022/04/21/putin-russia-mariupol-ukraine-invasion/|title=Putin says Russia has seized Mariupol, calls off storm of Ukrainian troops|website=Fortune}}</ref><ref>[https://tass.com/defense/1440933 Over 8,000 Ukrainian troops, mercenaries were in Mariupol at time of encirclement — Shoigu]</ref>
| casualties1 = '''Po ukrajinskem poročanju''':<br />~6.000 ubitih<ref name="6000troops">{{cite news|url=https://kyivindependent.com/news-feed/azov-officer-russian-forces-lost-about-6000-troops-in-mariupol/ |title=Azov officer: Russian forces lost about 6,000 troops in Mariupol. |work=The Kyiv Independent|date=14 May 2022|accessdate=14 May 2022}}</ref>
| casualties2 = '''Po ruskem poročanju''':<br />4.200+ ubitih,{{efn|Več kot 4000 domnevno ubitih pred začetkom obleganja Azovstala sredi aprila,<ref name="auto5">{{Cite web|url=https://www.voanews.com/a/russia-says-all-urban-areas-of-mariupol-cleared-of-ukrainian-forces/6532471.html|title=Russia Says All Urban Areas of Mariupol Cleared of Ukrainian Forces|website=VOA}}</ref>, še 152 trupel pa naj bi našli po obleganju Azovstala,<ref>{{Cite web|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61629260?pinned_post_locator=urn:asset:ef37ee8c-5c1f-4169-8a09-25f997cec6d4&pinned_post_asset_id=6295e1cc4259031cb5a25a41|title=Mariupol mayor's aide challenges rebel claim of mass body find|date=31 May 2022|work=BBC News}}</ref> za skupno 4152+ domnevno ubitih (zaokroženo na 4200, kar predstavlja ustrezno stopnjo natančnosti).}}<br />3.903 zajetih{{efn|name=UkrainianPOW|1464 naj bi se predalo pred začetkom obleganja Azovstala sredi aprila,<ref name="auto5"/> še 2439 naj bi se jih predalo po obleganju Azovstala<ref>{{Cite web|url=https://news.yahoo.com/russia-says-remaining-531-azovstal-192141701.html|title=Russia says Azovstal siege is over, shows video of defenders surrendering|website=news.yahoo.com}}</ref> za skupno 3903 zapornikov, ki naj bi bili ujeti.}}<br />'''Po ukrajinskem poročanju''':<br />765+ ubitih,<ref>{{Cite news |title=Ukraine returned the bodies of 46 fallen Ukrainian soldiers, including 21 Azovstal defenders |url=https://babel.ua/en/news/80642-ukraine-returned-the-bodies-of-46-fallen-ukrainian-soldiers-including-21-azovstal-defenders |access-date=28 June 2022}}</ref><br />3.500+ ujetih<ref name="UkrainianPOW">More than 1,000 reported surrendered before the start of the Azovstal siege mid-April,[https://news.yahoo.com/azov-regiment-believes-russian-troops-185949791.html] with another 2,500 surrendering following the Azovstal siege,[https://www.bbc.com/news/world-europe-61711028] for a total of 3,500+ prisoners taken.</ref>
| casualties3 = '''Po podatkih [[Združeni narodi|Združenih narodov]]''':<br />Potrjeno ubitih 1.348 civilistov<br />(pravo število naj bi bilo »na tisoče višje«)<ref name="1300civilians1">{{Cite web|url=https://www.ohchr.org/en/statements/2022/06/high-commissioner-updates-human-rights-council-mariupol-ukraine|title=High Commissioner updates the Human Rights Council on Mariupol, Ukraine|website=OHCHR}}</ref><ref name="1300civilians2">{{Cite web|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-06-17-22/h_44f071da9d6cc467bc1c322ce18aa481|title=UN says more than 1,300 civilians killed in Mariupol — but true toll "likely thousands higher"|first1=Helen|last1=Regan|first2=Hafsa|last2=Khalil|first3=Jack|last3=Guy|first4=Ed|last4=Upright|first5=Elise|last5=Hammond|first6=Adrienne|last6=Vogt|first7=Aditi|last7=Sangal|date=17 June 2022|website=CNN}}</ref><ref name="1300civilians3">{{Cite web|url=https://egyptindependent.com/un-says-more-than-1300-civilians-killed-in-mariupol-but-true-toll-likely-thousands-higher/|title=UN says more than 1,300 civilians killed in Mariupol — but true toll "likely thousands higher"|date=17 June 2022}}</ref><br />'''Po ukrajinskem poročanju''':<br />22.000+ civilistov ubitih<ref name="22,000 civilians killed"/><br />20.000–50.000 deportiranih<ref name="Radio Liberty">{{cite web |title=Mariupol Mayor Cites 'Thousands' Dead, Says 'Complete Evacuation' Needed |url=https://www.rferl.org/a/lviv-attack-humanitarian-corridors/31772646.html |website=Radio Free Europe |publisher=Radio Liberty |access-date=28 March 2022 |date=27 March 2022}}</ref><ref name="Mariupol residents are being forced">{{cite news |last1=Bondarenko |first1=Khrystyna |last2=Watson |first2=Ivan |last3=Stapleton |first3=AnneClaire |last4=Booth |first4=Tom |last5=Alasaar |first5=Alaa |title=Mariupol residents are being forced to go to Russia, city council says |url=https://www.cnn.com/2022/03/19/europe/mariupol-shelter-commander-ukraine-intl/index.html |website=CNN, World |publisher=CNN |access-date=28 March 2022 |language=en |date=19 March 2022}}</ref><ref>{{Cite web |title=Occupying forces have deported more than 50,000 Mariupol residents to Russia and temporarily occupied territories of Donetsk and Luhansk oblasts |url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/06/13/7352251/ |access-date=2022-06-14 |website=Ukrayinska Pravda |language=en}}</ref>
| campaignbox =
}}
'''Obleganje Mariupola''' je bilo obleganje v [[Ukrajina|Ukrajini]] med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino leta 2022]], ko so ruske in separatistične sile [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] obkolile ukrajinske sile v mestu [[Mariupol]]. Obleganje, ki je bilo del [[Vzhodna ukrajinska ofenziva|vzhodne]] in [[Južna ukrajinska ofenziva|južne ukrajinske ofenzive]]<!-- It is with the help of Russian troops coming from Crimea that Mariupol was in the end surrounded and taken --> se je začelo 24. februarja 2022 in končalo 20. maja 2022, ko je Rusija sporočila, da so se preostale ukrajinske sile v Mariupolu vdale,<ref name="531Azovstal">{{cite web|url=https://www.yahoo.com/news/russia-says-remaining-531-azovstal-192141701.html|title=Russia says remaining 531 Azovstal defenders surrender, steelworks siege over|date=20 May 2022}}</ref> potem ko so prejele ukaze, naj prenehajo z bojem.<ref>{{Cite web|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-last-ukrainian-troops-in-mariupol-told-to-stop-defence-of-city-12617385|title=Ukraine war: Last Ukrainian troops in Mariupol told to stop defence of city|website=Sky News}}</ref>
Mariupol se nahaja v ukrajinski [[Donecka oblast|Donecki oblasti]], ki je pod nadzorom separatistične Donecke ljudske republike, ki jo podpira Rusija. Ruske sile so mesto popolnoma obkolile 2. marca, nato pa so nad njim postopoma prevzele nadzor.<ref name="trapped">{{cite web|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/ukraine-mariupol-residents-trapped-russian-assault|title=Ukraine: Mariupol Residents Trapped by Russian Assault – Ukraine|website=ReliefWeb|access-date=9 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309060327/https://reliefweb.int/report/ukraine/ukraine-mariupol-residents-trapped-russian-assault|url-status=live}}</ref> Do 22. aprila so se preostale ukrajinske sile umaknile v [[Železarna in jeklarna Azovstal|železarno in jeklarno Azovstal]], obsežen in zelo dobro branjen industrijski kompleks.<ref name="22 April analysis" /><ref name="rescue500" /><ref name="allurban">{{cite web|url=https://www.voanews.com/a/russia-says-all-urban-areas-of-mariupol-cleared-of-ukrainian-forces/6532471.html|title=Russia Says All Urban Areas of Mariupol Cleared of Ukrainian Forces|website=voanews.com|date=16 April 2022|accessdate=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418204349/https://www.voanews.com/a/russia-says-all-urban-areas-of-mariupol-cleared-of-ukrainian-forces/6532471.html|archive-date=18 April 2022|url-status=live}}</ref>
[[Rdeči križ]] je razmere opisal kot »apokaliptične«, ukrajinske oblasti pa so Rusijo obtožile, da je v mestu povzročila velikansko [[Humanitarna kriza|humanitarno krizo]],<ref>{{cite web |date=9 March 2022 |title=Russia accused of 'holding 400,000 people hostage' in Mariupol |url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/09/ukraine-mariupol-civilians-russia-war |access-date=9 March 2022 |website=the Guardian |archive-date=9 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220309213937/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/09/ukraine-mariupol-civilians-russia-war |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Photos: Mariupol residents suffer as Russian forces lay siege |url=https://www.aljazeera.com/gallery/2022/3/8/photos-residents-suffer-in-besieged-city-of-mariupol-ukraine-russia-war |access-date=9 March 2022 |website=www.aljazeera.com |archive-date=9 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220309090227/https://www.aljazeera.com/gallery/2022/3/8/photos-residents-suffer-in-besieged-city-of-mariupol-ukraine-russia-war |url-status=live }}</ref> pri čemer so poročale, da je bilo v mestu ubitih okoli 22.000 civilistov.<ref>{{Cite web |title=At least 22,000 civilians killed in Mariupol - mayor's adviser |url=https://en.interfax.com.ua/news/general/834794.html |access-date=2022-06-17 |website=Interfax-Ukraine |language=en}}</ref> Ukrajinski uradniki so poleg tega sporočili, da je bilo med spopadi uničenih vsaj 95 % mesta, večinoma zaradi ruskega bombardiranja.<ref name="hasn't surrendered">{{cite news|url=https://www.cnbc.com/2022/04/17/russia-ukraine-live-updates.html|title=Mariupol hasn't surrendered to Russia, PM says; at least 5 dead, 20 injured in Kharkiv attack|author=Holly Ellyatt|work=CNBC|date=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418203018/https://www.cnbc.com/2022/04/17/russia-ukraine-live-updates.html|accessdate=18 April 2022|archive-date=18 April 2022}}</ref> [[Združeni narodi]] so sporočili, da so potrdili smrt 1348 civilistov, vendar so navedli, da je resnično število žrtev verjetno na tisoče višje, in dodali, da je 90 % stanovanjskih stavb v mestu poškodovanih ali uničenih.<ref name="1300civilians1"/><ref name="1300civilians2"/><ref name="1300civilians3"/>
Obleganje se je končalo 16. maja 2022, po tem kar mediji imenujejo »evakuacija« ali »predaja« preostalega vojaškega osebja Azovškega polka iz železarne Azovstal; rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so se Ukrajinci »predali«,<ref>{{Cite news |last1=Hopkins |first1=Valerie |last2=Nechepurenko |first2=Ivan |last3=Santora |first3=Marc |date=2022-05-16 |title=The Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege. |language=en-US |work=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html |access-date=2022-05-17 |issn=0362-4331}}</ref><ref>{{cite web |date=2022-05-17 |title=Hundreds of Ukrainian troops evacuated from Mariupol steelworks after 82-day assault |url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/16/hundreds-of-ukrainian-troops-evacuated-from-azovstal-steelworks-after-82-day-assault |access-date=2022-05-17 |website=the Guardian |language=en}}</ref><ref>{{cite web |title=Минобороны показало кадры сдачи в плен украинских военных с "Азовстали" |url=https://www.rbc.ru/politics/17/05/2022/628387f09a79477b17a88c5c |access-date=2022-05-17 |website=РБК |language=ru}}</ref><ref>{{cite web |title=UPDATE 3-Azovstal siege ends as hundreds of Ukrainian fighters surrender – Reuters witness |url=https://finance.yahoo.com/news/1-russia-says-more-250-093824114.html |access-date=2022-05-18 |website=finance.yahoo.com |language=en-US}}</ref><ref>{{cite web |title=Fate of hundreds of Ukrainian fighters uncertain after surrender |url=https://www.aljazeera.com/news/2022/5/17/russia-says-mariupol-plant-fighters-surrendered-fate-uncertain |access-date=2022-05-18 |website=www.aljazeera.com |language=en}}</ref> beseda, ki se ji Ukrajina izogiba.<ref>{{cite web |date=2022-05-17 |title=Fall of Mariupol appears at hand; fighters leave steel plant |url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-zelenskyy-kyiv-finland-6203a57a7ec5fe2c49c9ccb83f2ca7e0 |access-date=2022-05-18 |website=AP NEWS |language=en}}</ref>
Nekateri zahodni analitiki in novinarji so bitko označila za »[[Pirova zmaga|pirovo]]«<ref>{{Citation |last= |first= |title=Mariupol a 'Pyrrhic victory' for Russia: military analyst |date=2022-05-18 |url=https://www.dw.com/en/mariupol-a-pyrrhic-victory-for-russia-military-analyst/av-61835137 |publisher=Deutsche Welle |language=en-GB |access-date=2022-05-20}}</ref><ref>{{Cite news |last=Spencer |first=Richard |date=2022-05-17 |title=Defiance of Azovstal steelworks defenders ensures Putin wins only a pyrrhic victory |language=en |work=The Times |url=https://www.thetimes.co.uk/article/defiance-of-azovstal-steelworks-defenders-ensures-putin-wins-only-a-pyrrhic-victory-2ddghn8zk |access-date=2022-05-20 |issn=0140-0460}}</ref> ali »simbolično«<ref>{{Cite web |last=Prince |first=Todd |date=2022-05-18 |title=Russia's Capture Of Azovstal: Symbolic Success, 'Pyrrhic' Victory? |url=https://www.rferl.org/a/azovstal-russia-ukraine-captured/31856565.html |access-date=2022-05-20 |website=RadioFreeEurope/RadioLiberty |language=en}}</ref> zmago Rusije, drugi pa so zapisli, da je humanitarni učinek obleganja za Rusijo pomenil »katastrofo ugleda«.<ref name="WaPro518">{{cite news |date=2022-05-18 |title=Ukraine ends Mariupol battle; Azovstal steel plant fighters evacuated… |url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/05/17/azovstal-mariupol-fighters-ukraine-steelworks/ |access-date=2022-05-18 |archive-date=18 May 2022 |archive-url=https://archive.today/20220518073833/https://www.washingtonpost.com/world/2022/05/17/azovstal-mariupol-fighters-ukraine-steelworks/ |newspaper=[[Washington Post]] |url-status=live }}</ref> Izguba mesta pa je pomenila tudi velik poraz za Ukrajino.<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/16/hundreds-of-ukrainian-troops-evacuated-from-azovstal-steelworks-after-82-day-assault|title=Hundreds of Ukrainian troops evacuated from Mariupol steelworks after 82-day assault|work=The Guardian|first=Virginia|last=Harrison|date=17 May 2022|access-date=21 May 2022}}</ref>
== Ozadje ==
{{Main|Bitka za Mariupol (2014)|Ofenziva na Mariupol (september 2014)|Bitka za Širokine}}
[[Mariupol]] je veljal za pomembno strateško mesto in bil zato tarča ruskih sil. Bilo je največje mesto v ukrajinskem delu [[Donecka oblast|Donecke oblasti{{efn|The largest city ''[[de jure]]'' in Donetsk Oblast is [[Donetsk]], which has been ''[[de facto]]'' held by the DPR since 2014.}}]]<ref name=":6">{{cite web|title=Public Opinion Survey of Residents of Ukraine|url=http://www.iri.org/sites/default/files/2017-8-22_ukraine_poll_presentation.pdf|access-date=12 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20170822212837/http://www.iri.org/sites/default/files/2017-8-22_ukraine_poll_presentation.pdf|archive-date=22 August 2017}}</ref> in eno največjih rusko govorečih mest v Ukrajini.<ref name=":6" /> Mariupol je bil pomembno industrijsko središče, med drugim dom železarni [[Železarna in jeklarna Ilič|Ilič]] in [[Železarna in jeklarna Azovstal|Azovstal]], ter največje mesto ob [[Azovsko morje|Azovskem morju]].<ref>{{Cite news|last=Lourie|first=Richard|date=26 October 2018|title=Putin's bridge over troubled waters|work=The Globe and Mail|url=https://www.theglobeandmail.com/opinion/article-putins-bridge-over-troubled-waters/|access-date=12 March 2022|archive-date=19 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190119135649/https://www.theglobeandmail.com/opinion/article-putins-bridge-over-troubled-waters/|url-status=live}}</ref>
Nadzor nad pristaniščem na zahodni obali Azovskega morja je ključnega pomena za ukrajinsko gospodarstvo. Rusiji bi omogočil kopensko pot do [[Krim (polotok)|Krima]] in prehod ruskega pomorskega prometa.<ref>[https://www.mei.edu/publications/russian-dominance-black-sea-sea-azov Russian dominance in the Black Sea: The Sea of Azov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220319120612/https://www.mei.edu/publications/russian-dominance-black-sea-sea-azov|date=19 March 2022}}, ''[[Middle East Institute]]'', Luke Coffey, 25 September 2020. Retrieved 23 March 2022.</ref> Z zavzetjem mesta je Rusija dobila popoln nadzor nad Azovskim morjem.<ref>{{cite web|date=1 March 2022|title=The Azov Sea, symbolic prize of Russia-Ukraine war|url=https://www.france24.com/en/live-news/20220301-the-azov-sea-symbolic-prize-of-russia-ukraine-war|access-date=13 March 2022|website=France 24|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313004603/https://www.france24.com/en/live-news/20220301-the-azov-sea-symbolic-prize-of-russia-ukraine-war|url-status=live}}</ref>
Leta 2014 so po [[Revolucija dostojanstva|revoluciji dostojanstva]] Mariupol zajeli [[Proruski nemiri v Ukrajini (2014)|proruski protesti proti novi vladi]]. V začetku maja so napetosti prerasle v [[Donbaška vojna|vojno v Donbasu]], med nemiri pa so [[Milica (paravojaštvo)|miličniki]] separatistične rusko podprte [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] (DLR) prevzeli nadzor nad mestom in med prvo [[Bitka za Mariupol (2014)|bitko za Mariupol]] prisilili ukrajinsko vojsko, da ga je zapustila.<ref>{{cite web|title=Ukraine: Security forces abandon Mariupol ahead of referendum|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/10822396/Ukraine-Security-forces-abandon-Mariupol-ahead-of-referendum.html|first=David|last=Blair|work=[[The Daily Telegraph]]|date=10 May 2014|access-date=12 March 2022|archive-date=19 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220219214326/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/10822396/Ukraine-Security-forces-abandon-Mariupol-ahead-of-referendum.html|url-status=live}}</ref> Naslednji mesec so ukrajinske sile v ofenzivi ponovno zavzele mesto.<ref>{{Cite news|date=2014-06-13|title=Ukraine crisis: Kiev forces win back Mariupol|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-27829773|access-date=2022-05-19}}</ref> Avgusta so DLR in ruske enote [[Bitka za Novoazovsk|zavzele vas Novoazovsk]], 45 km vzhodno od Mariupola blizu rusko-ukrajinske meje.<ref>{{cite web|date=2014-08-28|title=Russia opens 3rd front with a new offensive: Ukrainian, Western officials|website=[[CNBC]]|url=http://www.cnbc.com/id/101951821|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140828041143/http://www.cnbc.com/id/101951821|archivedate=2014-08-28|access-date=2022-05-19}}</ref> Po zavzetju mesta in obnovitvi sil je DLR septembra v [[Ofenziva na Mariupol (september 2014)|drugi bitki za Mariupol]] ponovno poskušala zavzeti mesto. Spopadi so dosegli vzhodno obrobje, vendar so bili separatisti na koncu odbiti.<ref>{{cite web|title=Ukraine fighting subsides after ceasefire agreement|url=https://www.irishtimes.com/news/world/europe/ukraine-fighting-subsides-after-ceasefire-agreement-1.1918977|access-date=2022-05-19|website=The Irish Times|language=en}}</ref> Oktobra je takratni predsednik vlade DLR [[Aleksander Zaharčenko]] obljubil, da bo mesto ponovno zavzel.<ref>{{cite web|title=Ukraine rebels end ceasefire before polls|url=https://www.aljazeera.com/news/2014/10/23/ukraine-rebels-end-ceasefire-before-polls|access-date=13 April 2022|website=www.aljazeera.com|language=en}}</ref> Januarja 2015 je bil Mariupol [[Raketni napad na Mariupol (januar 2015)|množično bombardiran z raketami]]. V strahu pred prihodnjo tretjo ofenzivo na Mariupol so ukrajinske sile februarja nepričakovano [[Bitka za Širokine|napadle Širokine]], vas 11 km vzhodno od Mariupola, s ciljem pregnati separatistične sile z območja mesta in vzpostaviti varovalni pas zunaj ozemlja DLR.<ref>{{Cite news|date=10 February 2015|title=Ukrainian forces launch offensive near Mariupol, east Ukraine: Kiev|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-military-idUSKBN0LE0SF20150210|access-date=24 April 2022}}</ref><ref>{{cite web|date=10 February 2015|title=Ukraine's Azov regiment claims to have launched offensive on Novoazovsk – Feb. 10, 2015|url=https://www.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/ukraines-azov-regiment-claims-to-have-launched-offensive-on-novoazovsk-380117.html|access-date=24 April 2022|website=KyivPost}}</ref> Separatisti so se štiri mesece pozneje umaknili iz Širokine.<ref>{{cite web|title=Ukraine Rebels Leave Front Towns|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-rebels-withdraw-shyrokyne/27108640.html|access-date=24 April 2022|website=RadioFreeEurope/RadioLiberty|language=en}}</ref> Konflikt je bil zamrznjen, ko je bil leta 2015 podpisan sporazum o prekinitvi ognja [[Minsk II.|Minsk II]].<ref>{{cite news|date=13 June 2014|title=Ukraine crisis: Kiev forces win back Mariupol|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-27829773|access-date=12 March 2022|archive-date=21 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220221200337/https://www.bbc.com/news/world-europe-27829773|url-status=live}}</ref>
Ena od skupin, ki je najbolj pripomogla k ponovni osvojitvi in poznejši obrambi Mariupola, je bil [[bataljon Azov]], ukrajinska prostovoljna milica, sporna zaradi svojih odkrito [[Neonacizem|neonacističnih]] in [[Ultranacionalizem|ultranacionalističnih]] pripadnikov.<ref>{{Cite news|last=Pancevski|first=Bojan|title=Kiev lets loose Men in Black|language=en|newspaper=[[The Times]]|url=https://www.thetimes.co.uk/article/kiev-lets-loose-men-in-black-qm85k6jhlbj|access-date=12 March 2022|issn=0140-0460}}</ref><ref>{{cite web|date=5 July 2018|title=Ukraine crisis: the neo-Nazi brigade fighting pro-Russian separatists – Telegraph|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/11025137/Ukraine-crisis-the-neo-Nazi-brigade-fighting-pro-Russian-separatists.html|access-date=24 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20180705220331/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/11025137/Ukraine-crisis-the-neo-Nazi-brigade-fighting-pro-Russian-separatists.html|archive-date=5 July 2018}}</ref><ref>{{cite web|date=10 September 2014|title=Azov fighters are Ukraine's greatest weapon and may be its greatest threat|url=http://www.theguardian.com/world/2014/sep/10/azov-far-right-fighters-ukraine-neo-nazis|access-date=24 April 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Novembra 2014 je bil Azov vključen v [[Nacionalna garda Ukrajine|ukrajinsko nacionalno gardo]], za njen sedež pa je bil določen Mariupol.<ref>{{Cite news|date=24 January 2016|title=Ultra-nationalist Ukrainian battalion gears up for more fighting {{!}} Reuters|newspaper=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-azov-idUSKBN0ML0XJ20150325|access-date=10 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20160124064419/https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-azov-idUSKBN0ML0XJ20150325|archive-date=24 January 2016}}</ref> Ker je bil eden od ciljev, ki jih je [[Vladimir Putin]] navedel za invazijo, »[[denacifikacija]]« Ukrajine, je bil Mariupol za ruske sile pomemben ideološki in simbolni cilj.<ref>{{cite news|title=The Azov Battalion: How Putin built a false premise for a war against "Nazis" in Ukraine|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-russia-war-azov-battalion-putin-premise-war-vs-nazis/|work=CBS News|language=en-US|date=22 March 2022|accessdate=10 April 2022}}</ref><ref>{{cite news|date=25 March 2022|title=Azov Regiment takes centre stage in Ukraine propaganda war|url=https://www.france24.com/en/live-news/20220325-azov-regiment-takes-centre-stage-in-ukraine-propaganda-war|access-date=10 April 2022|work=France 24|language=en}}</ref>
Pred obleganjem je po besedah podžupana mesta okoli 100.000 prebivalcev zapustilo Mariupol.<ref>{{cite web|date=16 March 2022|title='Why? Why? Why?' Ukraine's Mariupol descends into despair|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-mariupol-descends-into-despair-708cb8f4a171ce3f1c1b0b8d090e38e3|access-date=17 March 2022|website=AP NEWS|language=en|archive-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315123735/https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-mariupol-descends-into-despair-708cb8f4a171ce3f1c1b0b8d090e38e3|url-status=live}}</ref>
Preden je mesto padlo pod ruske sile, so ga branile [[ukrajinske kopenske sile]], [[ukrajinska mornariška pehota]], ukrajinska nacionalna garda (predvsem polk Azov<ref name="dw-20220316">{{cite news|url=https://www.dw.com/en/the-azov-battalion-extremists-defending-mariupol/a-61151151|title=The Azov Battalion: Extremists defending Mariupol|last=Goncharenko|first=Roman|newspaper=Deutsche Welle|date=16 March 2022|access-date=19 March 2022|quote=The city of Mariupol, which has a population of 500,000, is primarily being defended by the Azov Battalion.|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323163813/https://www.dw.com/en/the-azov-battalion-extremists-defending-mariupol/a-61151151|url-status=live}}</ref>), ukrajinske sile teritorialne obrambe in neregularne sile.<ref name="latimes-20220128" />
== Napredovanje v Mariupol ==
{{see also|Ruska okupacija Donecke oblasti#Mariupol}}
=== Predhodno obstreljevanje in napredovanje do mesta ===
24. februarja, na dan, ko se je začela invazija, je ruska [[artilerija]] začela z obstreljevanjem mesta in po poročanju ranila 26 ljudi.<ref>{{cite news|last=Vasovic|first=Aleksandar|date=24 February 2022|title=Port city of Mariupol comes under fire after Russia invades Ukraine|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/strategic-city-mariupol-wakes-blasts-russia-invades-ukraine-2022-02-24/|access-date=25 February 2022|archive-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226011024/https://www.reuters.com/world/europe/strategic-city-mariupol-wakes-blasts-russia-invades-ukraine-2022-02-24/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://news.un.org/en/story/2022/02/1112662|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220301084123/https://news.un.org/en/story/2022/02/1112662|url-status=dead|title=Ukraine Crisis: Protecting civilians 'Priority Number One'; Guterres releases $20M for humanitarian support|date=24 February 2022|archivedate=1 March 2022|website=UN News}}</ref>
25. februarja zjutraj so ruske sile napredovale z ozemlja DLR na vzhodu proti Mariupolu. Pri vasi [[Pavlopil]] so naletele na ukrajinske sile, ki so jih v spopadu premagale.<ref>{{cite web|title=Battle ongoing near Mariupol – mayor|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3412585-battle-ongoing-near-mariupol-mayor.html|access-date=25 February 2022|website=www.ukrinform.net|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225110919/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3412585-battle-ongoing-near-mariupol-mayor.html|url-status=live}}</ref> Vadim Bojčenko, župan Mariupola, je dejal, da je bilo v spopadu uničenih 22 ruskih tankov.<ref>{{cite web|title=Fierce battles raging in all directions near Mariupol – mayor|url=https://ua.interfax.com.ua/news/general/801883.html|access-date=25 February 2022|website=Interfax-Ukraine|archive-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226011040/https://ua.interfax.com.ua/news/general/801883.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|last=Richárd|first=Jabronka|date=25 February 2022|title=Így áll most a háború Ukrajnában: több nagyvárosban harcok dúlnak, megtámadtak egy orosz repülőteret|url=https://ellenszel.hu/2022/02/25/igy-all-most-a-haboru-ukrajnaban-tobb-nagyvarosban-harcok-dulnak-megtamadtak-egy-orosz-repuloteret/|access-date=25 February 2022|website=Ellenszél|language=hu|archive-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226011052/https://ellenszel.hu/2022/02/25/igy-all-most-a-haboru-ukrajnaban-tobb-nagyvarosban-harcok-dulnak-megtamadtak-egy-orosz-repuloteret/|url-status=live}}</ref>
[[Ruska vojna mornarica]] je na podlagi zmogljivosti [[Črnomorska flota|črnomorske flote]] domnevno zvečer 25. februarja začela amfibijski napad na obalo Azovskega morja 70 km zahodno od Mariupola.<ref>{{cite web|title=Russian Navy Carries Out Amphibious Assault Near Mariupol|url=https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-carries-out-amphibious-assault-near-mariupol|access-date=25 February 2022|website=The Maritime Executive|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225220846/https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-carries-out-amphibious-assault-near-mariupol|url-status=live}}</ref> Ameriški obrambni uradnik je izjavil, da so Rusi morda na to [[obalno mostišče]] napotili na tisoče [[Ruska mornariška pehota|marincev]].<ref>{{cite news|last=CNN|date=25 February 2022|title="Amphibious assault" underway west of Mariupol on the Sea of Azov, senior US defense official says|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-25-22/h_622a8b21dd1cf52845090a96c9c6513b|access-date=25 February 2022|website=CNN|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225220827/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-25-22/h_622a8b21dd1cf52845090a96c9c6513b|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|last=|first=|date=27 February 2022|title=Russian forces are about 31 miles outside southeastern Ukrainian city of Mariupol, US defense official says|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-27-22/h_32a28d1a9ec40e68486a3526f035dc6f|access-date=27 February 2022|website=CNN|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227223234/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-27-22/h_32a28d1a9ec40e68486a3526f035dc6f|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Russian advance slowed by Ukrainian resistance and logistical setbacks, U.S. defense official says|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-invasion-russian-advance-resistance/|access-date=27 February 2022|website=CBS News|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227230927/https://www.cbsnews.com/news/ukraine-invasion-russian-advance-resistance/|url-status=live}}</ref>
26. februarja so ruske sile nadaljevale z artilerijskim obstreljevanjem Mariupola.<ref>{{cite news|date=26 February 2022|title=Russia orders troops to hasten their advance as Mariupol remains under heavy shelling|work=ABC News|url=https://www.abc.net.au/news/2022-02-27/russia-commands-troops-advance-faster-kyiv-long-curfew/100865104|access-date=26 February 2022|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227102555/https://www.abc.net.au/news/2022-02-27/russia-commands-troops-advance-faster-kyiv-long-curfew/100865104|url-status=live}}</ref> Kasneje je [[Grčija|grška]] vlada sporočila, da je bilo v ruskih napadih na Mariupol ubitih deset grških civilistov, šest v vasi Sartana in štirje v vasi Bugas.<ref>{{cite web|date=26 February 2022|title=At Least Six Greeks Killed in Russian Attacks at Mariupol, Ukraine|url=https://greekreporter.com/2022/02/26/six-greeks-killed-mariupol-ukraine/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226200750/https://greekreporter.com/2022/02/26/six-greeks-killed-mariupol-ukraine/|archive-date=26 February 2022|access-date=26 February 2022|website=GreekReporter.com}}</ref><ref>{{cite news|last=Georgiopoulos|first=George|date=26 February 2022|title=Greece says 10 expats killed in Ukraine, summons Russian ambassador|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/greece-says-six-expats-killed-ukraine-summons-russian-ambassador-2022-02-26/|url-status=live|access-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227040008/https://www.reuters.com/world/europe/greece-says-six-expats-killed-ukraine-summons-russian-ambassador-2022-02-26/|archive-date=27 February 2022}}</ref>
Zjutraj 27. februarja je Bojčenko dejal, da je ruska tankovska kolona napredovala proti Mariupolu iz DLR, vendar so napad odbile ukrajinske sile, pri čemer je bilo ujetih šest ruskih vojakov.<ref>{{cite web|title=Russian invasion update: Ukraine repels tank attack, captures six Russians in Mariupol|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414859-russian-invasion-update-ukraine-repels-tank-attack-captures-six-russians-in-mariupol.html|access-date=27 February 2022|website=www.ukrinform.net|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227165047/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414859-russian-invasion-update-ukraine-repels-tank-attack-captures-six-russians-in-mariupol.html|url-status=live}}</ref> Kasneje istega dne je rusko bombardiranje ubilo 6-letno deklico v Mariupolu.<ref>{{cite news|date=27 February 2022|title=A shelling, a young girl, and hopeless moments in a hospital|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-a8bb96288aaf70f9a7f70e9a4fac8160|access-date=28 February 2022|work=Associated Press|archive-date=1 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301030605/https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-a8bb96288aaf70f9a7f70e9a4fac8160|url-status=live}}</ref> Pavlo Kirilenko, guverner Donecke oblasti, je izjavil, da so se spopadi v Mariupolu 27. februarja nadaljevali vso noč.<ref>{{cite news|last=Reuters|date=28 February 2022|title=Fighting around Ukraine's Mariupol throughout the night – regional governor|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/fighting-around-ukraines-mariupol-throughout-night-regional-governor-2022-02-28/|access-date=28 February 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306141125/https://www.reuters.com/world/europe/fighting-around-ukraines-mariupol-throughout-night-regional-governor-2022-02-28/|url-status=live}}</ref>
Ves 28. februar je mesto ostalo pod ukrajinskim nadzorom, kljub temu, da so ga obkolile ruske enote in nenehno obstreljevale.<ref>{{cite web|title=Russian invasion update: Mariupol remains Ukrainian controlled|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3415622-russian-invasion-update-mariupol-remains-ukrainian-controlled-russian-invaders-shell-urban-quarters-and-villages.html|website=ukrinform.net|access-date=28 February 2022|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228094403/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3415622-russian-invasion-update-mariupol-remains-ukrainian-controlled-russian-invaders-shell-urban-quarters-and-villages.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|last1=Trevithick|first1=Joseph|title=Strategic Ukrainian Port Of Mariupol Now Surrounded By Russian Forces|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/44475/putin-orders-russias-strategic-deterrence-forces-on-alert|website=thedrive.com|date=27 February 2022|access-date=28 February 2022|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228001026/https://www.thedrive.com/the-war-zone/44475/putin-orders-russias-strategic-deterrence-forces-on-alert|url-status=live}}</ref> Zvečer je bila prekinjena električna, plinska in internetna povezava z večjim delom mesta.<ref>{{cite web|title=Маріуполь частково залишився без електрики, газу та інтернету|url=https://www.radiosvoboda.org/a/news-novyny-pryazovya-mariupol-vidklyuchennya-svitlo/31728836.html|website=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|access-date=1 March 2022|archive-date=1 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301010101/https://www.radiosvoboda.org/a/news-novyny-pryazovya-mariupol-vidklyuchennya-svitlo/31728836.html|url-status=live|language=Ukrainian}}</ref> Kasneje je po poročanju radia [[Radio Free Europe/Radio Liberty]] ukrajinski ostrostrelec blizu Mariupola ubil ruskega generalmajorja [[Andrej Suhovecki|Andreja Suhoveckega]], vendar so drugi viri{{clarify|date=March 2022}} povedali, da je bil ubit med [[Kijevska ofenziva (2022)|kijevsko ofenzivo]].<ref name="sukhov">{{cite web|url=https://www.svoboda.org/a/zvonite-v-fsb-v-rossiyu-poshli-pervye-pohoronki/31733576.html|title="Звоните в ФСБ". В Россию пошли первые "похоронки"|author1=Anna Mukhina|author2=Mark Krutov|work=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=3 March 2022|access-date=4 March 2022|language=ru|archive-date=5 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220305091613/https://www.svoboda.org/a/zvonite-v-fsb-v-rossiyu-poshli-pervye-pohoronki/31733576.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Rosyjski generał zabity przez snajpera na Ukrainie. Kim był Andriej Suchowiecki?|first=Joanna|last=Potocka|date=4 March 2022|url=https://www.rmf24.pl/raporty/raport-wojna-z-rosja/news-rosyjski-general-zabity-przez-snajpera-na-ukrainie-kim-byl-a,nId,5871381#crp_state=1|language=pl|access-date=10 March 2022|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310014622/https://www.rmf24.pl/raporty/raport-wojna-z-rosja/news-rosyjski-general-zabity-przez-snajpera-na-ukrainie-kim-byl-a,nId,5871381#crp_state=1|url-status=live}}</ref>
=== Obkolitev Mariupola ===
[[Slika:Russian_bombing_of_Mariupol_(05).jpg|sličica|Med obstreljevanjem poškodovana stanovanjska hiša v Mariupolu, 2. marec 2022]]
1. marca je [[Denis Pušilin]], vodja DLR, sporočil, da so sile DLR skoraj [[Bitka za Volnovaho|popolnoma obkolile]] bližnje mesto [[Volnovaha]] in da bodo kmalu storile enako Mariupolu.<ref>{{cite news|last=CNN|date=1 March 2022|title=Russian-backed separatist leader expects his forces to surround Mariupol on Tuesday|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-01-22/h_0e3d20b474aa007bb1e4acc0d0fba984|access-date=1 March 2022|website=CNN|archive-date=4 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220304221839/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-01-22/h_0e3d20b474aa007bb1e4acc0d0fba984|url-status=live}}</ref> Ruska artilerija je kasneje bombardirala Mariupol in povzročila več kot 21 poškodb.<ref>{{cite web|url=https://novynarnia.com/2022/03/01/mariupol-pid-shkvalom/|title=Маріуполь – під шквалом російської реактивної артилерії, обстріли без упину. ВІДЕО|date=March 2022|access-date=2 March 2022|archive-date=1 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301202122/https://novynarnia.com/2022/03/01/mariupol-pid-shkvalom/|url-status=live}}</ref>
Mesto je bilo popolnoma obkoljeno 2. marca,<ref name="trapped2">{{cite web|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/ukraine-mariupol-residents-trapped-russian-assault|title=Ukraine: Mariupol Residents Trapped by Russian Assault – Ukraine|website=ReliefWeb|access-date=9 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309060327/https://reliefweb.int/report/ukraine/ukraine-mariupol-residents-trapped-russian-assault|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.reuters.com/world/europe/russias-siege-ukrainian-city-mariupol-2022-03-30/|title=Timeline: Russia's siege of the Ukrainian city of Mariupol|first=Max|last=Hunder|newspaper=Reuters|date=30 March 2022|via=www.reuters.com}}</ref> nato pa se je obleganje še okrepilo.<ref>{{cite news|date=2 March 2022|title=Ukrainian city of Mariupol 'near to humanitarian catastrophe' after bombardment|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60585603|access-date=2 March 2022|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302202213/https://www.bbc.com/news/world-europe-60585603|url-status=live}}</ref> Rusko obstreljevanje je ubilo najstnika in ranilo še dva druga, ki sta zunaj igrala nogomet.<ref>{{cite web|title=Ukraine leader Volodymyr Zelensky vows to hold fast as 2,000 civilian deaths blamed on Russia's invasion|url=https://www.cbsnews.com/live-updates/ukraine-russia-news-war-zelensky-putin-airstrikes-kyiv-kharkiv-mariupol/|access-date=2 March 2022|website=CBS News|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302181510/https://www.cbsnews.com/live-updates/ukraine-russia-news-war-zelensky-putin-airstrikes-kyiv-kharkiv-mariupol/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|date=2 March 2022|title=Most of the world lines up against Moscow, attacks intensify|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-vladimir-putin-volodymyr-zelenskyy-joe-biden-kyiv-1b396834ff3e753f8953d86c8db85383|access-date=2 March 2022|work=Associated Press|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303010152/https://apnews.com/article/russia-ukraine-vladimir-putin-volodymyr-zelenskyy-joe-biden-kyiv-1b396834ff3e753f8953d86c8db85383|url-status=live}}</ref> Bojčenko je sporočil, da mesto trpi zaradi izpada vode in da je žrtev ogromno. Povedal je tudi, da ruske sile preprečujejo izhod civilistom.<ref>{{cite news|last=Reuters|date=2 March 2022|title=Mariupol mayor reports mass casualties from nonstop Russian attack|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/mariupol-mayor-reports-mass-casualties-nonstop-russian-attack-2022-03-02/|access-date=2 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306141125/https://www.reuters.com/world/mariupol-mayor-reports-mass-casualties-nonstop-russian-attack-2022-03-02/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|date=2 March 2022|title=WATCH: Hundreds of casualties reported after fighting in Mariupol, Ukraine|work=Euro Weekly News|url=https://euroweeklynews.com/2022/03/02/casualties-mariupol-ukraine/|access-date=2 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306022157/https://euroweeklynews.com/2022/03/02/casualties-mariupol-ukraine/|url-status=live}}</ref>
Kasneje 2. marca je ruska artilerija ciljala na gosto naseljeno sosesko Mariupola in jo obstreljevala skoraj 15 ur. Zaradi tega je bila soseska močno poškodovana, podžupan Sergij Orlov pa je poročal, da je »mrtvih najmanj na stotine ljudi«.<ref name="gunter">{{cite news|last1=Gunter|first1=Joel|title=Ukrainian city of Mariupol 'near to humanitarian catastrophe' after bombardment|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60585603|access-date=2 March 2022|agency=bbc.com|date=2 March 2022|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302202213/https://www.bbc.com/news/world-europe-60585603|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|last=|first=|date=2 March 2022|title=Hundreds feared dead from 15-hour Russian attack on Mariupol, Ukraine|url=https://nypost.com/2022/03/02/hundreds-feared-dead-in-mariupol-ukraine-from-russian-shelling/|access-date=2 March 2022|website=New York Post|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302184258/https://nypost.com/2022/03/02/hundreds-feared-dead-in-mariupol-ukraine-from-russian-shelling/|url-status=live}}</ref>
Zjutraj 3. marca so mesto ruske enote ponovno obstreljevale.<ref>{{cite news|date=3 March 2022|title=Mariupol under siege: 'We are being completely cut off'|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60601235|access-date=3 March 2022|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303144618/https://www.bbc.com/news/world-europe-60601235|url-status=live}}</ref> Eduard Basurin, tiskovni predstavnik milice DLR, je uradno pozval obkoljene ukrajinske sile v Mariupolu, naj se predajo ali pa se soočijo s »ciljno usmerjenimi napadi«.<ref>{{cite news|title=Pro-Russian separatists threaten Ukraine's Mariupol with strikes|url=https://www.reuters.com/world/europe/pro-russian-separatists-threaten-ukraines-mariupol-with-strikes-2022-03-03/|access-date=3 March 2022|work=Reuters|date=3 March 2022|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303231907/https://www.reuters.com/world/europe/pro-russian-separatists-threaten-ukraines-mariupol-with-strikes-2022-03-03/|url-status=live}}</ref> Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva [[Igor Konašenkov]] je sporočil, da so sile DLR okrepile obleganje in da so zavzele tri bližnja naselja.<ref>{{cite news|author=Tim Lister, Olga Voitovych and Laura Smith-Spark|title=Russia squeezes southern Ukraine amid warning 'worst is yet to come'|url=https://www.cnn.com/2022/03/03/europe/ukraine-mariupol-besieged-russia-intl/index.html|access-date=4 March 2022|website=CNN|date=3 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306142152/https://www.cnn.com/2022/03/03/europe/ukraine-mariupol-besieged-russia-intl/index.html|url-status=live}}</ref>
[[Slika:Russian_bombing_of_Mariupol_(06).jpg|sličica|Rusko bombardiranje Mariupola, 3. marec 2022]]
[[Slika:Russian_bombing_of_Mariupol.jpg|sličica|Dim iz številnih zgradb sredi močnega ruskega bombardiranja v Mariupolu, 3. marec 2022]]
4. marca je Bojčenko izjavil, da mestu zmanjkuje zalog, in pozval k [[Humanitarni koridor|humanitarnemu evakuacijskemu koridorju]] in ukrajinskim vojaškim okrepitvam.<ref>{{cite news|last=Reuters|date=4 March 2022|title=Besieged Ukrainian city of Mariupol appeals for help|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/besieged-ukrainian-city-mariupol-is-running-out-food-mayor-2022-03-04/|access-date=4 March 2022|archive-date=5 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220305221229/https://www.reuters.com/world/besieged-ukrainian-city-mariupol-is-running-out-food-mayor-2022-03-04/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|date=4 March 2022|title=UN Security Council in emergency meeting after Russia seizes second Ukrainian nuclear plant|work=ABC News|url=https://www.abc.net.au/news/2022-03-05/russian-forces-seize-ukrainian-power-plant-as-advancement-stalls/100884702|access-date=4 March 2022|archive-date=5 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220305192307/https://www.abc.net.au/news/2022-03-05/russian-forces-seize-ukrainian-power-plant-as-advancement-stalls/100884702|url-status=live}}</ref> Izjavil je tudi, da ruski [[BM-21 Grad]] obstreljujejo mestne bolnišnice in da prebivalci Mariupola nimajo več gretja, tekoče vode ali elektrike.<ref>{{cite web|title=Results in talks on humanitarian corridors for Mariupol not yet achieved – adviser to interior minister|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3420367-results-in-talks-on-humanitarian-corridors-for-mariupol-not-yet-achieved-adviser-to-interior-minister.html|access-date=4 March 2022|website=www.ukrinform.net|archive-date=4 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220304230530/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3420367-results-in-talks-on-humanitarian-corridors-for-mariupol-not-yet-achieved-adviser-to-interior-minister.html|url-status=live}}</ref> Kasneje istega dne je bila predlagana začasna prekinitev ognja za regijo Mariupol, da bi državljanom omogočili evakuacijo.<ref>{{cite news|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-3d9e50b2fa8b08ce1f74c1b09403186e|title=Reports: Russia to observe ceasefire in 2 areas of Ukraine|last1=Drake|first1=Andrew|last2=Ebel|first2=Francesca|last3=Karmanau|first3=Yuras|last4=Chernov|first4=Mstyslav|date=4 March 2022|work=Associated Press|access-date=4 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306010137/https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-3d9e50b2fa8b08ce1f74c1b09403186e|url-status=live}}</ref>
5. marca je ukrajinska vlada objavila, da želi evakuirati 200.000 civilistov iz Mariupola. [[Mednarodni odbor Rdečega križa]] (ICRC) je napovedal, da bo deloval kot garant za novo premirje, ki bo omogočilo to evakuacijo.<ref>{{cite web|url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/red-cross-acting-as-ceasefire-guarantor-to-allow-evacuation-of-mariupol-volnovakha-report/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220306112553/https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/red-cross-acting-as-ceasefire-guarantor-to-allow-evacuation-of-mariupol-volnovakha-report/|url-status=dead|title=Red Cross acting as ceasefire guarantor to allow evacuation of Mariupol, Volnovakha – report|archivedate=6 March 2022|website=www.timesofisrael.com}}</ref> Rdeči križ je razmere v Mariupolu opisal kot »izjemno hude«.<ref>Hamza Mohamed and Nadim Asrar, Al Jazeera (5 Mar 2022) [https://www.aljazeera.com/news/2022/3/5/russia-ukraine-nato-support-liveblog Russia-Ukraine live news: Mariupol evacuation halted] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220307143958/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/5/russia-ukraine-nato-support-liveblog|date=7 March 2022}}</ref> Po treh dneh obstreljevanja je bilo razglašeno premirje, ki naj bi veljalo od 11:00 do 16:00.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220306024228/https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|url-status=dead|title=Siege of Mariupol: Fresh Russian attacks throw evacuation into chaos|date=5 March 2022|archivedate=6 March 2022|via=www.bbc.com}}</ref> Civilisti so se začeli evakuirati iz Mariupola po humanitarnem koridorju v mesto [[Zaporožje]]. Ko so civilisti vstopili v evakuacijski koridor, so ruske sile nadaljevale z obstreljevanjem mesta, zaradi česar so se morali evakuiranci vrniti nazaj.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|title=Siege of Mariupol: Fresh Russian attacks throw evacuation into chaos|work=BBC News|author=Joel Gunter|date=5 March 2022|access-date=5 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306024228/https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|url-status=live}}</ref>
Ukrajinske oblasti so pozneje sporočile, da ruske sile niso upoštevale prekinitve ognja in so nadaljevale z obstreljevanjem mesta.<ref>{{cite news|date=5 March 2022|title=Siege of Mariupol: Fresh Russian attacks throw evacuation into chaos|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|access-date=5 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306024228/https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|url-status=live}}</ref> Ruski uradniki so ukrajinske sile obtožili, da civilistom niso dovolile evakuacije proti Rusiji.<ref>{{cite news|last=Reuters|date=5 March 2022|title=UK accuses Russia of using Mariupol ceasefire plan to reset forces|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/uk-accuses-russia-using-mariupol-ceasefire-plan-reset-forces-2022-03-05/|access-date=6 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306070128/https://www.reuters.com/world/europe/uk-accuses-russia-using-mariupol-ceasefire-plan-reset-forces-2022-03-05/|url-status=live}}</ref> DLR je poročala, da so iz Mariupola evakuirali le 17 civilistov.<ref>{{cite news|last1=Polityuk|first1=Pavel|last2=Vasovic|first2=Aleksandar|title=Kyiv, Moscow trade blame over failed evacuation as Russian assault grinds on|url=https://thestarphoenix.com/pmn/business-pmn/kyiv-moscow-trade-blame-over-failed-evacuation-as-russian-assault-grinds-on|date=5 March 2022|access-date=5 March 2022|website=Saskatoon StarPhoenix|agency=Reuters}}</ref>
Rdeči križ je 6. marca sporočil, da je bil drugi poskus evakuacije civilistov iz Mariupola ponovno neuspešen.<ref name="DW0603Evacuation">{{cite news|title=Ukraine: Second attempt to evacuate civilians from Mariupol fails — live updates {{!}} DW {{!}} 6 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraine-second-attempt-to-evacuate-civilians-from-mariupol-fails-live-updates/a-61030032|access-date=6 March 2022|work=Deutsche Welle|date=6 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://archive.today/20220306161124/https://www.dw.com/en/ukraine-second-attempt-to-evacuate-civilians-from-mariupol-fails-live-updates/a-61030032|url-status=live}}</ref> [[Anton Heraščenko]], ukrajinski uradnik, je dejal, da se je drugi poskus vzpostavitve humanitarnega koridorja za civiliste v Mariupolu končal z ruskim bombardiranjem.<ref name="DW0603Evacuation" /> Rdeči križ je sporočil, da so v Mariupolu »uničujoči prizori človeškega trpljenja«.<ref name="DW0603Evacuation" /><ref>{{cite news|last1=Gunter|first1=Joel|title=Mariupol: Fires, no water, and bodies in the street|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60637338|access-date=6 March 2022|work=BBC News|date=6 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309062533/https://www.bbc.com/news/world-europe-60637338|url-status=live}}</ref> Pozneje zjutraj je Ina Sovsun, ukrajinska poslanka, izjavila, da so ruske sile poškodovale cevovod za gorivo, ki oskrbuje Mariupol, zaradi česar je več kot 700.000 ljudi ostalo brez ogrevanja, in dejala, da bi ljudje lahko zmrznili do smrti, saj je temperatura tisti čas pogosto padla pod 0 °C.<ref>{{cite news|last1=Braithwaite|first1=Sharon|title=Ukrainian MP: Russia has damaged Donetsk-Mariupol pipeline, leaving over 700,000 people without heat|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-06-22/h_0270b55168bce7fce3c9226a2874d715|access-date=6 March 2022|work=CNN|date=6 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306233610/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-06-22/h_0270b55168bce7fce3c9226a2874d715|url-status=live}}</ref> Bombardiranje je zadelo tudi zadnji delujoči telefonski stolp v mestu.<ref>{{cite web|last=Marsi|first=Federica|title=Anguished Ukrainians await news of relatives in besieged Mariupol|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/9/anguished-ukrainians-await-news-of-relatives-in-besieged-mariupol|access-date=9 March 2022|website=www.aljazeera.com|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309234654/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/9/anguished-ukrainians-await-news-of-relatives-in-besieged-mariupol|url-status=live}}</ref>
7. marca je direktor operacij ICRC izjavil, da so bili sporazumi o humanitarnem koridorju sklenjeni le načeloma, brez potrebne natančnosti glede poti, ur in dogovora o tem, ali je sploh mogoče prinesti blago. Ekipa ICRC je ugotovila, da je bila ena od predlaganih koridorskih cest minirana in je o tem začela pogovore z ruskimi in ukrajinskimi silami.<ref name="bbcr4today-20220307">{{cite AV media|url=https://www.bbc.co.uk/sounds/play/m001546h|title=Today 7 Mar 2022|publisher=BBC Radio 4|work=Today|date=7 March 2022|access-date=7 March 2022|time=1h:41m:00s-1h:43m:41s|quote=''ICRC Director of Operation Dominik Stillhart:'' ... so far we have seen unfortunately only agreements in principle ... they have immediately broken down because they lack precision, they lack the kind of information and agreements over times, over roads, over whether people can go out or goods can come in, so all of these things need to be agreed in military to military talks in order for us to also be on the ground to facilitate the agreement between the parties ... we have been talking to them for days on end getting them to an agreement that is sufficiently precise so that it can then be implemented. ... We have a team in Mariupol on the ground ... the [corridor] road that was indicated to them was actually mined so therefore the agreement could not be implemented. That is why it is so important that the two parties have a precise agreement.}}</ref><ref name="nw-20220307">{{cite news|url=https://www.newsweek.com/evacuation-route-offered-fleeing-ukrainians-mined-1685418|title=Evacuation Route Offered to Fleeing Ukrainians Was Mined—Red Cross|last=Rahman|first=Khaleda|magazine=Newsweek|date=7 March 2022|access-date=7 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309083754/https://www.newsweek.com/evacuation-route-offered-fleeing-ukrainians-mined-1685418|url-status=live}}</ref>
8. marca je bil izveden nov poskus evakuacije civilistov, vendar je ukrajinska vlada obtožila Rusijo, da je ponovno kršila premirje z bombardiranjem evakuacijskega koridorja.<ref name="nw-20220308">{{cite news|url=https://www.timesofisrael.com/ukraine-accuses-russia-of-attacking-humanitarian-corridors-as-civilians-flee-cities/|title=Ukraine accuses Russia of attacking humanitarian corridors as civilians flee cities|last1=Zaks|first1=Dmitry|last2=Clark|first2=Dave|work=Agence France-Presse|publisher=The Times of Israel|date=8 March 2022|access-date=8 March 2022|archive-date=8 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220308213843/https://www.timesofisrael.com/ukraine-accuses-russia-of-attacking-humanitarian-corridors-as-civilians-flee-cities/|url-status=live}}</ref>
9. marca je [[Associated Press]] poročal, da so mestni delavci v množičnem grobu na enem od mestnih pokopališč pokopali na desetine ukrajinskih civilistov in vojakov. Prejšnji dan je rusko granatiranje zadelo pokopališče, prekinilo pokope in poškodovalo zid.<ref>{{cite web|author1=Mstyslav Chernov|title=Besieged Ukraine city of Mariupol buries dead in mass grave|url=https://www.ctvnews.ca/world/besieged-ukraine-city-of-mariupol-buries-dead-in-mass-grave-1.5812603|website=ctvnews.ca|publisher=CTV News|access-date=12 March 2022|location=Mariupol, Ukraine|date=9 March 2022|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313013644/https://www.ctvnews.ca/world/besieged-ukraine-city-of-mariupol-buries-dead-in-mass-grave-1.5812603|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|title=Mass grave set up in Mariupol as morgues overflow|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60657155|access-date=9 March 2022|work=BBC News|date=9 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309234737/https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60657155|url-status=live}}</ref> Pozneje je propadel še en poskus prekinitve ognja, potem ko je Orlov poročal, da so ruski vojaki streljali na gradbene delavce in evakuacijske točke. Orlov je pomanjkanje oskrbe v mestu opisal kot tako hude, da prebivalci topijo sneg, da bi dobili vodo.<ref name=":Evacuationpoint">{{cite web|title=War in Ukraine live updates: Russia fires on civilian evacuation points in Mariupol, deputy mayor says|url=https://www.npr.org/live-updates/ukraine-chernobyl-russia-evacuation-mariupol#mariupol-official-says-russian-forces-fired-on-evacuation-points-breaching-the-cease-fire|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309134705/https://www.npr.org/live-updates/ukraine-chernobyl-russia-evacuation-mariupol#mariupol-official-says-russian-forces-fired-on-evacuation-points-breaching-the-cease-fire|archive-date=9 March 2022|access-date=9 March 2022|website=NPR}}</ref> Kasneje istega dne je mestni svet Mariupola izdal izjavo, da je ruski zračni napad [[Letalski napad na bolnišnico v Mariupolu|zadel in uničil]] porodnišnico in otroško bolnišnico.<ref>{{cite news|date=9 March 2022|title=Mariupol says children's hospital destroyed by Russian bombing|work=National Post|url=https://nationalpost.com/pmn/news-pmn/mariupol-says-childrens-hospital-destroyed-by-russian-bombing|access-date=9 March 2022}}</ref><ref>{{cite web|date=9 March 2022|title=Attacks hits Ukraine children's hospital, officials say|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-europe-2bed71c00916d44ea951c5809b446db3|access-date=9 March 2022|website=AP NEWS|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310013615/https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-europe-2bed71c00916d44ea951c5809b446db3|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|last1=Harding|first1=Luke|title='Pure genocide': civilian targets in Mariupol 'annihilated' by Russian attacks|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/09/pure-genocide-civilian-targets-in-mariupol-annihilated-by-russian-attacks|work=The Guardian|date=9 March 2022|access-date=9 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309220128/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/09/pure-genocide-civilian-targets-in-mariupol-annihilated-by-russian-attacks|url-status=live}}</ref> Ukrajinski uradniki so navedli, da so bili ubiti trije civilisti, najmanj 17 pa je bilo ranjenih.<ref>{{cite news|title=Ukraine war: Three dead as maternity hospital hit by Russian air strike|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60675599|agency=Associated Press|publisher=BBC|date=9 March 2022|access-date=10 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309204706/https://www.bbc.com/news/world-europe-60675599|url-status=live}}</ref>
== Napredovanje v mestu ==
=== Ruski prodor v mesto ===
[[Slika:War_damages_in_Mariupol,_12_March_2022_(01).jpg|sličica|Ceste v Mariupolu, 12. marec 2022]]
Ukrajinska vojska je 12. marca izjavila, da so ruske sile zavzele vzhodno obrobje Mariupola.<ref>{{cite news|last1=Chernov|first1=Mstyslav|last2=Karmanu|first2=Yuras|title=Russian troops push towards Kyiv, key cities blockaded|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-europe-chechnya-b1ce8f7db6408fc78e9204385b6dc754|access-date=12 March 2022|work=Associated Press|date=12 March 2022|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314040531/https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-europe-chechnya-b1ce8f7db6408fc78e9204385b6dc754|url-status=live}}</ref> Kasneje je konvoj vozil 82 etničnih Grkov lahko zapustil mesto po humanitarnem koridorju.<ref>{{cite web|last=Nedos|first=Vassilis|title=Greek convoy makes it out of Mariupol {{!}} eKathimerini.com|url=https://www.ekathimerini.com/news/1178856/greek-convoy-makes-it-out-of-mariupol/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220311182004/https://www.ekathimerini.com/news/1178856/greek-convoy-makes-it-out-of-mariupol/|archive-date=11 March 2022|access-date=3 March 2022|website=www.ekathimerini.com}}</ref><ref>{{cite web|last=|title=Humanitarian corridor for Greek expatriates in Mariupol {{!}} eKathimerini.com|url=https://www.ekathimerini.com/news/1178804/humanitarian-corridor-for-greek-expatriates-in-mariupol/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220304081741/https://www.ekathimerini.com/news/1178804/humanitarian-corridor-for-greek-expatriates-in-mariupol/|archive-date=4 March 2022|access-date=4 March 2022|website=www.ekathimerini.com}}</ref>
Bojčenko je 13. marca izjavil, da so ruske sile v preteklih 24 urah mesto bombardirale najmanj 22-krat, s sto bombami, in dodal, da zalog hrane in vode v mestu primankuje.<ref>{{Cite news|title=Ukraine's Mariupol city says 2,187 residents killed since start of war|url=https://www.devdiscourse.com/article/law-order/1960811-ukraines-mariupol-city-says-2187-residents-killed-since-start-of-war|access-date=13 March 2022|agency=Reuters|publisher=Devdiscourse|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313144512/https://www.devdiscourse.com/article/law-order/1960811-ukraines-mariupol-city-says-2187-residents-killed-since-start-of-war|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|title=Ukraine's Mariupol says city's last reserves of food and water are running out|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-mariupol-says-citys-last-reserves-food-water-are-running-out-2022-03-13/|access-date=13 March 2022|work=Reuters|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314041940/https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-mariupol-says-citys-last-reserves-food-water-are-running-out-2022-03-13/|url-status=live}}</ref> Ukrajinsko ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da je ukrajinska nacionalna garda čez dan z artilerijskimi udari poškodovala več ruskih oklepnih vozil.<ref>{{Cite news|title=Оборона Мариуполя: уничтожена бронетехника и живая сила врага|url=https://www.pravda.com.ua/rus/news/2022/03/14/7331129/|date=13 March 2022|access-date=14 March 2022|author=Olga Gluschenko|work=Ukrayinska Pravda|language=ru|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314083428/https://www.pravda.com.ua/rus/news/2022/03/14/7331129/|url-status=live}}</ref> İsmail Hacıoğlu, vodja lokalne [[Mošeja sultana Sulejmana|mošeje sultana Sulejmana]], je izjavil, da 86 turških državljanov v mestu čaka na evakuacijo s strani turške vlade.<ref name="hurriyet">{{cite web|date=13 March 2022|title=Turkey to evacuate citizens in Mariupol mosque: FM|url=https://www.hurriyetdailynews.com/turkey-to-evacuate-citizens-in-mariupol-mosque-fm-172184|publisher=Hurriyet daily news|access-date=14 March 2022|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314104410/https://www.hurriyetdailynews.com/turkey-to-evacuate-citizens-in-mariupol-mosque-fm-172184|url-status=live}}</ref>
Več kot 160 avtomobilov je lahko zapustilo mesto 14. marca ob 13:00 po lokalnem času, kar je bila prva dovoljena evakuacija med obleganjem. Rusko obrambno ministrstvo je navedlo, da so v mesto, potem ko so ruske sile zavzele obrobje, pripeljali 450 ton humanitarne pomoči.<ref>{{Cite news|title=First convoy of civilians escapes besieged Mariupol|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/ukraine-russia-war-mariupol-evacuation-convoy|date=14 March 2022|access-date=14 March 2022|work=Al Jazeera|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314183056/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/ukraine-russia-war-mariupol-evacuation-convoy|url-status=live}}</ref> Ukrajinski vojaški predstavniki naj bi pozneje ubili 150 ruskih vojakov in uničili 10 ruskih vozil.<ref>{{Cite news|title=ЗСУ відбили атаки на Маріуполь, знищили ворожу техніку і 150 загарбників – штаб|url=https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/15/7331402/|date=15 March 2022|access-date=15 March 2022|author=Olga Gluschenko|work=Ukrayinska Pravda|language=uk|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314232512/https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/15/7331402/|url-status=live}}</ref>
Istega dne je [[Ramzan Kadirov]], vodja Čečenije, izjavil, da čečenski vojaki sodelujejo v obleganju in so za kratek čas vstopili v Mariupol, preden so se umaknili. Kadirov je tudi izjavil, da je bil [[Adam Delimhanov]], tesen zaveznik in član [[Državna duma|državne dume]], poveljnik čečenskih sil v Mariupolu.<ref name="delimkhanov">{{cite web|last=Rasheed|first=Jillian Kestler-D'Amours,Zaheena|title=US warns China not to help Russia; Moscow-Kyiv talks to resume|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/russia-ukraine-talks-to-resume-amid-moscow-advance-liveblog|access-date=15 March 2022|website=www.aljazeera.com|archive-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315062507/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/russia-ukraine-talks-to-resume-amid-moscow-advance-liveblog|url-status=live}}</ref> Pogreb stotnika Alekseja Gluščaka iz [[GRU]] je bil v Tjumnu in razkrito je bilo, da je umrl blizu Mariupola, verjetno v zgodnjih fazah obleganja.<ref>{{cite news|last=Stewart|first=Will|date=14 March 2022|title=Ukraine war: Russia admits first loss of GRU intelligence officer|url=https://www.standard.co.uk/news/world/russia-gru-general-killed-ukraine-war-vladimir-putin-b987888.html|access-date=15 March 2022|website=Evening Standard|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314174724/https://www.standard.co.uk/news/world/russia-gru-general-killed-ukraine-war-vladimir-putin-b987888.html|url-status=live}}</ref>
15. marca je okoli 4000 vozil z okoli 20.000 civilisti lahko zapustilo mesto.<ref>{{cite news|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-20-000-evacuated-from-mariupol-in-biggest-evacuation-yet-from-besieged-port-city-12566507|title=Ukraine war: 20,000 flee Mariupol in biggest evacuation yet from besieged port city|author=Andy Hayes|work=[[Sky News]]|date=15 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315213712/https://news.sky.com/story/ukraine-war-20-000-evacuated-from-mariupol-in-biggest-evacuation-yet-from-besieged-port-city-12566507|url-status=live}}</ref>
[[Slika:Refugee_civilians_in_Mariupol.jpg|sličica|Civilni begunci v Mariupolu, 12. marec 2022]]
Uradnik ukrajinske vlade Anton Heraščenko je dejal, da je bil ruski generalmajor Oleg Mitjaev, poveljnik 150. motorizirane strelske divizije, ubit, ko so ruske sile poskušale vdreti v mesto.<ref name=":5">{{Cite news|date=15 March 2022|title=Fourth Russian general killed in fighting, Ukraine says|agency=Associated Press|via=The Washington Times|url=https://www.washingtontimes.com/news/2022/mar/15/oleg-mityaev-russian-general-killed-ukrainian-troo/|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316030526/https://www.washingtontimes.com/news/2022/mar/15/oleg-mityaev-russian-general-killed-ukrainian-troo/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Fourth Russian general killed in Ukraine, claims president Zelensky|url=https://www.msn.com/en-gb/news/world/fourth-russian-general-killed-in-ukraine-claims-president-zelensky/ar-AAVch7M|access-date=18 March 2022|website=MSN|language=en-GB|archive-date=18 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220318203156/https://www.msn.com/en-gb/news/world/fourth-russian-general-killed-in-ukraine-claims-president-zelensky/ar-AAVch7M|url-status=live}}</ref> Regionalno dramsko gledališče Doneck, v katerem je poiskalo zatočišče na stotine civilistov, je bilo 16. marca zadeto v ruskem zračnem napadu in uničeno.<ref>{{Cite news|title=Ukraine rescuers search Mariupol theater rubble as Russian attacks continue|url=https://www.pbs.org/newshour/world/ukraine-rescuers-search-mariupol-theater-rubble-as-russian-attacks-continue|date=18 March 2022|access-date=18 March 2022|author=Andrea Rosa|agency=Associated Press|publisher=PBS|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323131256/https://www.pbs.org/newshour/world/ukraine-rescuers-search-mariupol-theater-rubble-as-russian-attacks-continue|url-status=live}}</ref> Pavlo Kirilenko, guverner Donecke oblasti, je pozneje izjavil, da so ruske sile ciljale tudi na bazen Neptun.<ref>{{cite news|url=https://www.kiro7.com/news/trending/russia-attacks-ukraine-mariupol-theater-used-shelter-bombed/FCCS554IAVBJDJK6NWAU6ALSXI/|title=Russia attacks Ukraine: Mariupol theater used as shelter bombed|author=Natalie Drier|work=KIRO-TV|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316195439/https://www.kiro7.com/news/trending/russia-attacks-ukraine-mariupol-theater-used-shelter-bombed/FCCS554IAVBJDJK6NWAU6ALSXI/|url-status=live}}</ref>
18. marca so sile DLR sporočile, da so zavzele letališče Mariupol.<ref>{{cite web|url=https://ria.ru/20220318/mariupol-1778871851.html|title=Мариупольский аэропорт полностью перешел под контроль ДНР|date=18 March 2022|work=RIA Novosty|access-date=19 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323181953/https://ria.ru/20220318/mariupol-1778871851.html|url-status=live}}</ref> Po besedah župana so spopadi pozneje dosegli središče mesta,<ref>{{cite news|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-missile-lviv-russian-invasion/31759094.html|title=Fighting Reaches Center Of Mariupol As Putin Puts Up Defiant Appearance|work=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=18 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323232625/https://www.rferl.org/a/ukraine-missile-lviv-russian-invasion/31759094.html|url-status=live}}</ref> 19. marca pa so se ruske in ukrajinske sile začele spopadati pri [[Železarna in jeklarna Azovstal|jeklarni Azovstal]].<ref>{{Cite news|date=19 March 2022|title=Russians push deeper into Mariupol as locals plead for help|language=en-CA|work=The Toronto Star|url=https://www.thestar.com/news/world/europe/2022/03/19/ukraines-leader-warns-war-will-cost-russia-for-generations.html|access-date=19 March 2022|issn=0319-0781|archive-date=19 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220319161142/https://www.thestar.com/news/world/europe/2022/03/19/ukraines-leader-warns-war-will-cost-russia-for-generations.html|url-status=live}}</ref> Istega dne je predsednik [[Volodimir Zelenski]] polkovniku [[Volodimir Baranjuk|Volodimirju Baranjuku]] in majorju [[Denis Prokopenko|Denisu Prokopenku]], vodjema obrambe v Mariupolu, podelil čast [[Heroj Ukrajine|heroja Ukrajine]], najvišje vojaško priznanje v državi.<ref>{{Cite web|url=https://www.president.gov.ua/en/news/zmistovni-peregovori-pro-mir-i-bezpeku-dlya-ukrayini-yedinij-73661|title=Meaningful talks on peace and security for Ukraine are the only chance for Russia to reduce the damage from its own mistakes - address by President Volodymyr Zelenskyy}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://books.google.it/books?id=VMZuEAAAQBAJ&pg=PT388&lpg=PT388&dq=baranyuk+prokopenko+hero+of+ukraine&source=bl&ots=x8MChblLbv&sig=ACfU3U1FZbTwonkssniBBEGgqThKR8awGw&hl=it&sa=X&ved=2ahUKEwjYkob7qPX3AhXLSfEDHeKHDocQ6AF6BAgCEAM#v=onepage&q=baranyuk+prokopenko+hero+of+ukraine&f=false|title=War Speeches I: February – March 2022|first=Volodymyr|last=Zelensky|publisher=lmverlag|via=Google Books}}</ref> V tem času je bil major Mikita Nadtočij, poveljnik drugega bataljona polka Azov, med poskusom prevoza ubitih in ranjenih v bolnišnico v Azovstalu ranjen v ruskem zračnem napadu. Iz Mariupola so ga skupaj z drugimi hudo ranjenimi vojaki evakuirali v prvi helikopterski evakuaciji iz Azovstala 21. marca.<ref>[https://www.yahoo.com/news/azov-regiment-commander-denys-prokopenko-193657362.html Azov Regiment Commander Denys Prokopenko hands over his command]</ref>
20. marca je mestni svet Mariupola trdil, da so ruske sile v zadnjem tednu prisilno deportirale »več tisoč« ljudi v taborišča in oddaljena mesta v Rusiji.<ref name="Mariupol residents are being forced" /><ref>{{Cite news|last=Reuters|date=20 March 2022|title=Mariupol says Russia forcefully deported thousands of people|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-mariupol-says-russia-forcefully-deported-thousands-its-people-2022-03-20/|access-date=20 March 2022|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321035327/https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-mariupol-says-russia-forcefully-deported-thousands-its-people-2022-03-20/|url-status=live}}</ref><ref name="auto9">{{cite web|last1=Bondarenko|first1=Khrystyna|last2=Watson|first2=Ivan|last3=Stapleton|first3=AnneClair|title="Bombs falling every 10 minutes," says Ukrainian officer in Mariupol|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-21-22/h_aa76393e1b16e6be6d04b0acb9fb96d4|website=CNN World|publisher=CNN|access-date=24 March 2022|location=Dnipro|language=en|date=21 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323123424/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-21-22/h_aa76393e1b16e6be6d04b0acb9fb96d4|url-status=live}}</ref> Rusija je obtožbe zanikala.<ref name="auto9" /> Istega dne je bila v [[Bombardiranje umetniške šole v Mariupolu|ruskem bombardiranju uničena stavba umetniške šole]], v kateri je zatočišče poiskalo okoli 400 ljudi.<ref>{{cite news|title=Russian forces bomb school sheltering 400 people in Mariupol, city council says|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-20-22/h_b1c1cd7201927da836d75f3e95f324f9|access-date=20 March 2022|agency=CNN|date=20 March 2022|language=en|archive-date=22 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322023901/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-20-22/h_b1c1cd7201927da836d75f3e95f324f9|url-status=live}}</ref>
Ukaz ruskega ministrstva za obrambo o predaji, odložitvi orožja in evakuaciji mesta je bil oddan 20. marca, pri čemer je ministrstvo zahtevalo pisni odgovor do 02:00 UTC naslednji dan.<ref>{{cite news|title=Ukraine has rejected Vladimir Putin's demand to surrender the stricken city of Mariupol.|url=https://www.lbc.co.uk/news/putin-ukraine-hours-surrender-besieged-mariupol/|access-date=21 March 2022|agency=lbc|date=20 March 2022|language=en|archive-date=22 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322005621/https://www.lbc.co.uk/news/putin-ukraine-hours-surrender-besieged-mariupol/|url-status=live}}</ref> Ukrajinska vlada in župan Mariupola sta ultimat zavrnila.<ref>{{cite news|title=Ukraine rejects Russian demand to surrender Mariupol and lay down arms|url=https://metro.co.uk/2022/03/21/ukraine-rejects-russias-ultimatum-to-surrender-mariupol-16311563/|access-date=21 March 2022|agency=lbc|date=21 March 2022|language=en|archive-date=22 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322132812/https://metro.co.uk/2022/03/21/ukraine-rejects-russias-ultimatum-to-surrender-mariupol-16311563/|url-status=live}}</ref> V tem trenutku je eden od poveljnikov ukrajinskega bataljona razmere v mestu opisal z besedami »bombe padajo vsakih 10 minut«.<ref name="auto9" />
[[Slika:Destruction_of_Russian_tanks_by_Ukrainian_troops_in_Mariupol_(1).jpg|sličica|Ukrajinske enote so v Mariupolu uničile ruski tank]]
[[Slika:Ukrainian_soldiers_attack_a_Russian_tank_in_Mariupol_(1).jpg|sličica|Ukrajinski vojaki, ki napadajo ruski tank v Mariupolu]]
23. marca so lokalne oblasti, vključno z županom, zapustile mesto zaradi vse slabših razmer.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-24|title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 24|last1=Clark|first1=Mason|last2=Barros|first2=George|last3=Stepanenko|first3=Kateryna|website=[[Institute for the Study of War]]}}</ref> Naslednji dan so ruske sile vstopile v središče Mariupola<ref>{{Cite news|date=25 March 2022|title=Ukraine war in maps: Tracking the Russian invasion|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60506682|access-date=25 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324032821/https://www.bbc.com/news/world-europe-60506682|url-status=live}}</ref> in zavzele pravoslavno cerkev priprošnje Matere božje. Mestna uprava je trdila, da poskušajo Rusi demoralizirati prebivalce z javnim vzklikanjem trditev o ruskih zmagah, vključno z izjavami, da je bila [[Odesa]] zavzeta.<ref>{{cite web|title=Institute for the Study of War|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-24|access-date=25 March 2022|website=Institute for the Study of War|language=en|archive-date=25 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220325065358/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-24|url-status=live}}</ref>
Vadim Bojčenko je 27. marca dejal, da so ruske sile, medtem ko je bil Mariupol še pod ukrajinskim nadzorom, prodrle globoko v mesto in da je potrebno narediti »popolno evakuacijo« prebivalstva mesta.<ref>{{cite web|title=Mariupol Mayor Cites 'Thousands' Dead, Says 'Complete Evacuation' Needed|url=https://www.rferl.org/a/lviv-attack-humanitarian-corridors/31772646.html|access-date=28 March 2022|website=RadioFreeEurope/RadioLiberty|language=en}}</ref> Do te točke je ukrajinskim vojakom zmanjkalo hrane in čiste pitne vode in analitik je verjel, da se ukrajinske sile ne bodo mogle boriti več kot nekaj dni. Vendar so ukrajinski častniki zavrnili evakuacijo iz mesta, saj niso želeli zapustiti svojih ranjenih in mrtvih vojakov in civilistov.<ref name="second month">{{cite news|url=https://www.nytimes.com/2022/03/27/world/europe/russia-ukraine-war-combat.html|title=As the war in Ukraine moves into its second month, fears grow of Mariupol's fall to Russia.|author=Carlotta Gall|work=The New York Times|date=27 March 2022|accessdate=29 March 2022}}</ref> Računalniški muzej »Club 8bit« je bil uničen.<ref>{{cite web|title=Russia's invasion of Ukraine has destroyed a historic computer museum|url=https://www.engadget.com/club-8-bit-ukraine-destruction-154109115.html|website=Engadget|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328230223/https://www.engadget.com/club-8-bit-ukraine-destruction-154109115.html|archive-date=28 March 2022|date=27 March 2022|url-status=live}}</ref>
[[Slika:Mariupol_20220323_004.jpg|sličica|Obstreljena stanovanjska hiša v Mariupolu, 23. marec 2022]]
28. marca je župan Vadim Bojčenko v televizijskem intervjuju dejal, da »smo danes v rokah okupatorjev«,<ref>{{cite web|url=https://theweek.com/russo-ukrainian-war/1011874/mariupol-is-in-the-hands-of-russia-mayor-says|title=Mariupol is 'in the hands' of Russia, mayor says|date=29 March 2022|accessdate=29 March 2022|website=[[theweek.com]]}}</ref> tiskovni predstavnik urada župana Mariupola pa je sporočil, da je bilo v mestu od začetka napada ubitih »skoraj 5000 ljudi«.<ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/world/europe/nearly-5000-people-killed-siege-ukraines-mariupol-mayors-office-2022-03-28/|title=Nearly 5,000 people killed in siege of Ukraine's Mariupol – mayor's office|website=Reuters|access-date=28 March 2022|date=28 March 2022}}</ref><ref name="5000killed">{{Cite magazine|date=6 April 2022|title=More Than 5,000 Civilians Killed in Mariupol, Mayor Says|url=https://time.com/6165052/mariupol-death-toll-ukraine-war/|magazine=TIME|access-date=6 April 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.reuters.com/world/europe/nearly-5000-people-killed-siege-ukraines-mariupol-mayors-office-2022-03-28/|title=Nearly 5,000 people killed in siege of Ukraine's Mariupol – mayor's office|website=Reuters|access-date=28 March 2022|date=28 March 2022}}</ref><ref>{{cite news|last1=Schreck|first1=Adam|last2=Rosa|first2=Andrea|date=6 April 2022|title=Mariupol's dead put at 5,000 as Ukraine braces in the east|work=Associated Press|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-zelenskyy-business-europe-crime-a16ccf4774ddcd224c8e07685148b6f1|access-date=6 April 2022}}</ref> Ukrajinska vlada je ocenila, da je bilo »od 20.000 do 30.000« prebivalcev Mariupola prisilno poslanih<ref name="Radio Liberty" /> v taborišča v Rusiji<ref name="Mariupol residents are being forced" /> pod ruskim vojaškim nadzorom.<ref name="Radio Liberty" /> Čez dan so ruske sile zavzele upravno stavbo v severnem okrožju Kalmjuski<ref name="yahoo brink" /> in vojaško poveljstvo polka Azov.<ref>{{cite web|url=https://www.portfolio.hu/global/20220328/elfoglaltak-az-oroszok-a-rettegett-azov-zaszloalj-egyik-bazisat-535959|title=Elfoglalták az oroszok a rettegett Azov-zászlóalj egyik bázisát|language=Hungarian|website=Portfolio|date=28 March 2022}}</ref> Poleg tega je ruski tiskovni predstavnik [[Igor Konašenkov]] sporočil, da so ruske sile sestrelile ukrajinski [[Mil Mi-8]],<ref>{{cite web|url=https://youtube.com/watch?v=lbfQynf2VcU|title=Guerra Ukrania: 15 soldados Ucranianos mueren al Rusia derribar su helicoptero en Mariúpol|work=[[RTVE]]|language=Spanish|date=28 March 2022}}</ref> ki je bil po njegovih besedah namenjen v Mariupol, da bi evakuiral voditelje polka Azov.<ref name="UkrCas1">{{cite web|url=https://tass.com/politics/1428507|title=Russia says helicopter downed near Mariupol was headed to evacuate Azov unit leaders|language=English|work=Tass Russian News Agency|date=28 March 2022}}</ref> Na splošno je bilo po besedah ukrajinskega predsednika Zelenskega 90 odstotkov pilotov helikopterjev, poslanih v Mariupol med obleganjem, da bi oskrbeli ukrajinske sile in evakuirali ranjene, izgubljenih zaradi ruske zračne obrambe,<ref>{{Cite web|url=https://interfax.com.ua/news/general/833732.html|title=Під час оборони Маріуполя загинуло багато льотчиків|website=Інтерфакс-Україна}}</ref> medtem ko je ukrajinski general potrdil izgubo treh helikopterjev.<ref name="daring">{{Cite web|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/exclusive-details-of-ukraines-daring-helicopter-missions-into-russian-occupied-mariupol|title=Inside Ukraine's Daring Helicopter Missions Into Russian-Occupied Mariupol|first=Howard|last=Altman|date=25 May 2022|website=The Drive}}</ref> Naslednji dan naj bi ruske sile ukrajinske enote v mestu verjetno razdelile na dva in morda celo na tri žepe.<ref name="March29">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-29|title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 29|last1=Clark|first1=Mason|last2=Barros|first2=George|last3=Stepanenko|first3=Kateryna|website=[[Institute for the Study of War]]|date=29 March 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref>
2. aprila so ruske sile zavzele stavbo [[Varnostna služba Ukrajine|SBU]] v središču Mariupola,<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-2|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 2|last1=Clark|first1=Mason|last2=Barros|first2=George|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=2 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref> nato pa ni bilo več poročil o bojih na tem območju. 4. aprila se je en ukrajinski bataljon predal,<ref name="crimeasborder">{{Cite web|url=https://news.yahoo.com/azov-regiment-believes-russian-troops-185949791.html|title=Azov Regiment believes Russian troops should have been stopped on Crimeas border|website=news.yahoo.com}}</ref> ruski uradniki pa so dva dni pozneje izjavili, da so zajeli 267 ukrajinskih marincev iz 503. bataljona ukrajinskih mornariških sil.<ref>{{cite web|url=https://eurasiantimes.com/russia-says-marine-surrendered-en-masse-in-mariupol-ukrain/|title=Russia Says Ukrainian Marines Surrendered En-Masse In Mariupol; Western Experts Call It Putin's Propaganda|work=Eurasian Times|date=6 April 2022|quote=267 Ukrainian marines from the 503rd Battalion of the Ukrainian Naval Forces opted to surrender in the encircled Mariupol}}</ref> Zaradi predaje so bile črte med ukrajinsko 36. ločeno mornariško brigado in polkom Azov pretrgane.<ref name="crimeasborder" /> Ukrajina je trdila, da je izvedla za ponovno oskrbo ali dostavo okrepitev sedem misij v tovarno Azovstal z uporabo približno 16 Mi-8, v parih po dva ali štiri, od katerih sta bila dva sestreljena.<ref>{{cite web|title=Inside Ukraine’s Daring Helicopter Missions Into Russian-Occupied Mariupol|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/exclusive-details-of-ukraines-daring-helicopter-missions-into-russian-occupied-mariupol|date=25 May 2022}}</ref> Ukrajinske trditve niso preverjene, vendar je Rusija v tem času trdila (5. aprila), da je sestrelila dva ukrajinska Mi-8.<ref>{{cite web|title=Russia Says Prevented Ukraine Officers Fleeing Mariupol By Air|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/04/05/russia-says-prevented-ukraine-officers-fleeing-mariupol-by-air-a77230|date=5 April 2022}}</ref> 7. aprila je DLR objavila, da je središče Mariupola očiščeno ukrajinskih sil.
Medtem so ruske enote 1. aprila začele napredovanje z jugozahoda, tako da je ukrajinska vojska do 7. aprila delno nadzorovala območje okoli pristanišča na jugozahodu Mariupola.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-7|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 7|first1=Mason|last1=Clark|first2=Kateryna|last2=Stepanenko|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=7 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref> 4. aprila je projektil ruske mornarice zadel tovorno ladjo, s sedežem na Malti, ki je plula pod zastavo [[Dominika|Dominike]], zaradi česar je ladja zagorela.<ref>{{Cite news|last=Saul|first=Jonathan|date=5 April 2022|title=Foreign ship sinks in Mariupol after missile attacks, says flag registry|newspaper=The Globe and Mail|url=https://www.theglobeandmail.com/world/article-foreign-merchant-ship-hit-by-missile-in-mariupol-ukrainian-official-2/|via=www.theglobeandmail.com}}</ref> Poleg tega so ruske sile 7. aprila zavzele most, ki vodi do jeklarne Azovstal.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-8|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 8|author1=Mason Clark|author2=Kateryna Stepanenko|publisher=Institute for the Study of War|date=8 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref> Naslednji dan so ruske čete zavzele južni del pristanišča Mariupol.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-9|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 9|last1=Clark|first1=Mason|last2=Barros|first2=George|last3=Stepanenko|first3=Kateryna|first4=Karolina|last4=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=9 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref>
10. aprila so ruske sile zavzele ribiško pristanišče in ločile ukrajinske enote v pristanišču od tistih v jeklarni Azovstal v dva žepa, medtem ko je bil možen tretji žep osredotočen na jeklarno Ilič na severu.<ref name="10April">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-10|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 10|first1=Mason|last1=Clark|first2=Kateryna|last2=Stepanenko|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=10 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref> Naslednji dan so sile DLR trdile, da so zavzele 80 % Mariupola. Lokalne ukrajinske sile so pričakovale, da bo mesto kmalu padlo, saj jim je zmanjkovalo streliva, analitiki Inštituta za preučevanje vojne pa so menili, da bo Mariupol padel v enem tednu.<ref name="11 April assessment">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-11|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 11|first1=Mason|last1=Clark|first2=Karolina|last2=Hird|first3=George|last3=Barros|website=[[Institute for the Study of War]]|date=10 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref><ref name="brace for fall">{{cite web|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/04/11/ukraine-braces-for-fall-of-mariupol-to-russia-a77297|title=Ukraine Braces for Fall of Mariupol to Russia|author=Emmanuel Peuchot|work=Moscow Times|date=11 April 2022|accessdate=11 April 2022}}</ref>
=== Zadnji uporniški žepi ===
11. aprila so ruski mediji poročali, da je bilo zajetih 160 ukrajinskih vojakov iz 36. ločene mornariške brigade zajetih z njihovo opremo.<ref>{{cite web|url=https://24happenings.com/top-world/174750.html|title=It became known about the Marines handed over to the Ukrainian Armed Forces in Mariupol|date=11 April 2022|work=24 Happenings|quote=About 160 Marines surrendered to the Ukrainian Armed Forces (APU) in Mariupol.}}</ref>
V noči med 11. in 12. aprilom<ref name="baranyuk">{{cite news|url=https://tass.ru/mezhdunarodnaya-panorama/14398327|title=Басурин сообщил об убийстве в Мариуполе командира 36-й бригады морской пехоты ВС Украины|trans-title=Basurin announced the murder in Mariupol of the commander of the 36th Separate Marine Brigade of the Armed Forces of Ukraine|language=ru|author=|work=Tass|date=17 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> je Baranjuk vodil 36. ločeno mornariško brigado v poskusu preboja iz ruskega obkroža pri jeklarni Ilič proti severu. Ko so jih opazili, so se razbili v manjše skupine,<ref name="1000members">{{cite web|url=https://sofrep.com/news/russia-claims-1000-members-of-the-36th-marine-brigade-surrendered-in-mariupol/|title=Russia Claims 1,000 Members of the 36th Marine Brigade Surrendered in Mariupol|author=|publisher=SOFREP|date=14 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> pri čemer se je nekaterim uspelo povezati z borci polka Azov v obratu Azovstal na jugovzhodu.<ref name="13 April assessment">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-13|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 13|author1=Mason Clark|author2=Kateryna Stepanenko|author3=Karolina Hird|publisher=Institute for the Study of War|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/823753.html|title=Marines from 36th brigade break through to Azov fighters, defenders of Mariupol strengthen defense area|website=Interfax-Ukraine|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Med prebojem je bilo ubitih ali ujetih veliko število ukrajinskih vojakov.<ref name="crimeasborder" /> Usoda Baranjuka je sprva ostala neznana.<ref name="1000members" /> Pozneje je DLR trdila, da je identificirala truplo Baranjuka, potem ko so njihove specialne enote blokirale ukrajinski preboj.<ref name="baranyuk" /> Vendar se je 8. maja Baranjuk pojavil živ v intervjuju za RT, skupaj z načelnikom štaba 36. brigade Dmitrom Kormjankovim. Poročala sta, da so ju ujeli med poskusom pobega.<ref name="36thleaders" />
12. aprila je [[Aiden Aslin]], Britanec, ki se je boril z ukrajinskimi marinci, poročal, da se bo njegova enota predala, ker jim je zmanjkalo streliva, hrane in drugih zalog.<ref>{{cite news|url=https://www.thetimes.co.uk/article/british-fighter-captured-by-russians-in-mariupol-mrgbph35h|title=Briton Aiden Aslin 'surrenders' in Mariupol as he runs out of food|author1=George Grylls|author2=Charlie Parker|work=The Times|date=12 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Kasneje, zvečer,<ref name="Sadkov">{{cite news|url=https://english.pravda.ru/news/hotspots/151114-ukrainian_marines_voluntarily_surrendered/|title=More than 1,000 Ukrainian Marines voluntarily surrendered in Mariupol|author=Petr Ermilin|work=Pravda|date=12 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> je Rusija izjavila, da se je v jeklarni Ilič predalo 1026 marincev 36. ločene mornariške brigade, vključno s 162 častniki.<ref>{{cite news|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-1026-ukrainian-marines-surrendered-mariupol-2022-04-13/|title=Russia says 1,026 Ukrainian marines surrendered in Mariupol|author1=Peter Graff|author2=William Maclean|author3=Cynthia Osterman|work=Reuters|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.reuters.com/world/europe/chechen-chief-kadyrov-says-over-1000-ukrainian-marines-surrender-mariupol-2022-04-13/|title=Chechen chief Kadyrov says over 1,000 Ukrainian marines surrender in Mariupol|author1=Ronald Popeski|author2=Robert Birsel|work=Reuters|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref><ref name="13 April assessment" /> Po navedbah Rusije je bilo med ujetniki 400 ranjenih borcev.<ref name="Sadkov" /> Kasneje je Rusija sporočila, da je zajela dodatnih 134 ukrajinskih vojakov, s čimer je skupno število ujetnikov poraslo na 1160.<ref>{{cite web|url=https://www.aa.com.tr/en/russia-ukraine-war/134-more-ukrainian-servicemen-surrendered-in-mariupol-russia/2563495|title=134 more Ukrainian servicemen surrendered in Mariupol: Russia|author=Elena Teslova|website=aa.com.tr|date=14 April 2022|accessdate=18 April 2022|quote=This means a total of 1,160 Ukrainian soldiers and officers laid down their weapons in Mariupol on Wednesday}}</ref> Ukrajina je potrdila, da je bilo ujetih skoraj 1000 marincev,<ref name="crimeasborder" /> vključno z ranjenimi in tistimi, ki so ostali v tovarni Ilič.<ref>{{cite web|url=https://novynarnia.com/2022/04/13/morpihy-36-yi-brygady-v-mariupoli-chastyna-zyednalasya-z-azovom-chastyna-ishla-na-proryv-bagato-potrapyly-v-polon/|title=орпіхи 36-ї бригади в Маріуполі: частина з'єдналася з "Азовом", частина – ішла на прорив, багато потрапили в полон|trans-title=Nurses of the 36th Brigade in Mariupol: Some joined forces with Azov, some went on a breakthrough, many were taken prisoner|language=uk|author=Нестор Дим|work=Novynarnia|date=13 April 2022|accessdate=27 April 2022}}</ref> 13. aprila so ruske sile zavarovale tovarno Ilič, s čimer so število žepov v Mariupolu zmanjšale na dva,<ref name="13 April assessment" /> medtem ko je Rusija tudi objavila, da je prevzela popoln nadzor nad trgovskim pristaniščem,<ref>{{cite news|url=https://tass.com/economy/1437337|title=Mariupol commercial sea port fully liberated from Azov regiment's Nazi fighters|author=|work=Tass|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> kar je bilo potrjeno tri dni pozneje.<ref name="17 April assessment">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-17|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 17|author1=Mason Clarke|author2=George Barros|publisher=Institute for the Study of War|date=17 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Poveljnik polka Azov Prokopenko je kritiziral vojake, ki so se predali, medtem ko je pohvalil tiste, ki so se uspeli povezati z njegovo enoto.<ref>{{Cite news|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-04-13-22/h_e4502c33d6704e73feb5fb5b43937d08|title=Ukrainian commanders defending Mariupol say their units were able to link up despite relentless attacks|author1=Aditi Sangal|author2=Adrienne Vogt|author3=Helen Regan|author4=Matias Grez|author5=Jeevan Ravindran|author6=Laura Smith-Spark|author7=Maureen Chowdhury|author8=Mike Hayes|work=Cable News Network|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Prokopenko, pa tudi ukrajinski obveščevalni častnik Illia Samojlenko, sta prav tako krivila Baranjuka za velike izgube, povzročene ukrajinskim silam, in izjavila, da so bila njegova dejanja neusklajena. Po besedah Prokopenka je Baranjuk poskus preboja izvedel brez opozorila drugim enotam in smer napada ni bila predhodno dogovorjena,<ref name="crimeasborder" /> medtem ko je Samojlenko Baranjuka označil za »strahopetca« in dejal, da je poskušal pobegniti iz mesta, »s seboj pa je vzel ljudi, tanke in strelivo«.<ref>{{Cite web|url=https://news.yahoo.com/mariupol-defenders-tell-commander-marines-120905296.html|title=Mariupol defenders tell how the commander of marines fled the city|website=news.yahoo.com}}</ref>
Medtem je ukrajinski časopis citiral ukrajinskega vojaškega strokovnjaka Olega Ždanova, ki je trdil, da je do te točke ruska 810. gardna mornariška pehotna brigada, prvotno poslana iz [[Feodozija|Feodozije]] na Krimu, med obleganjem utrpela izjemno velike izgube, do te mere, da je bila »dvakrat uničena«.<ref>{{cite web|author=Марк Ворошилов|title="Потери просто сумасшедшие", – ВСУ уничтожили полный состав 810-й бригады морской пехоты из Феодосии ["The losses are just crazy" – the Armed Forces of Ukraine destroyed the entire composition of the 810th Brigade of Naval Infantry from Feodosia"]|url=https://www.dialog.ua/war/249823_1649768807|publisher=Диалог.UA [dialog.ua]|date=12 April 2022}}</ref>
== Odpor v jeklarni Azovstal ==
=== Umik v Azovstal ===
[[Slika:Azovstal_iron_and_steel_factory,_Mariupol,_Ukraine_3.jpg|sličica|Jeklarna Azovstal leta 2014]]
15. aprila je ukrajinski vojaški poveljnik pozval vojaške okrepitve, naj pridejo in »prebijejo obleganje« Mariupola. Dejal je tudi, da je »situacija kritična in da so boji hudi«, a da je pošiljanje okrepitev in prekinitev obleganja »mogoče in potrebno izvesti čim prej«.<ref>{{cite web|last1=Drozd|first1=Yulia|title=Ukrainian commander issues urgent plea in Mariupol|url=https://abcnews.go.com/International/live-updates/russia-ukraine/?id=83931446#84099173|website=ABC News|publisher=ABC News Network|language=English|date=15 April 2022|accessdate=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418211247/https://abcnews.go.com/International/live-updates/russia-ukraine/?id=83931446|archive-date=18 April 2022|url-status=live}}</ref> Istega dne je tiskovni predstavnik ukrajinskega obrambnega ministrstva Oleksandr Motuzjanik poročal, da je Rusija začela uporabljati bombnike dolgega dosega [[Tupoljev Tu-22M|Tu-22M3]] za napade na cilje v Mariupolu.<ref>{{cite web|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3458521-russian-tu22m3-bombers-strike-mariupol.html|title=Russian Tu-22M3 bombers strike Mariupol|website=ukrinform.net|date=15 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Jeklarna Azovstal, srce enega od preostalih žepov upora, je bila dobro branjena in opisana kot »trdnjava v mestu«, saj je bila jeklarna ogromen kompleks, ki je otežil lociranje ukrajinskih sil in je imela delavnice, ki jih je bilo težko uničiti iz zraka. Poleg tega je kompleks vseboval sistem podzemnih rovov, zaradi česar bi bilo čiščenje celotnega kompleksa ukrajinskih sil zahtevno.<ref name="fortress within a city">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/15/fortress-in-a-city-steel-plant-becomes-ukrainian-redoubt-in-mariupol|title='Fortress in a city': steel plant becomes Ukrainian hold-out in Mariupol|author=|work=The Guardian|date=15 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Čez dan so ruske sile zavzele oporišče {{ill|12. operativna brigada|lt=12. operativne brigade|ru|12-я бригада оперативного назначения НГ (Украина)|uk|12-та бригада оперативного призначення НГ (Україна)}} ukrajinske nacionalne garde v zahodnem Mariupolu.<ref name="16April">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-16|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 16|first1=Frederick|last1=Kagan|first2=Kateryna|last2=Stepanenko|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=16 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref>
16. aprila so enote DLR zavzele policijsko postajo v bližini plaže v Mariupolu,<ref name="16April" /> ruske sile pa so potrdile, da so zavzele center za nadzor prometa plovil v pristanišču.<ref name="17 April assessment" /> Nekaj dni po zavzetju pristanišča, 20. aprila, je ukrajinski marinski častnik trdil, da so marinci in azovske sile iz tovarne Azovstal izvedle operacijo evakuacije okoli 500 pripadnikov ukrajinske mejne straže in nacionalne policije iz pristanišča, ker jim je zmanjkovalo streliva. Po besedah častnika so se ukrajinske sile iz žepa Azovstal oklepno prebile do pristanišča in naredile zaščitni ogenj, medtem ko se je 500 obkoljenih vojakov umaknilo v obrat Azovstal.<ref name="rescue500">{{cite news|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/04/20/7340941/|title=Marines and "Azov" rescue 500 fighters from the port of Mariupol – media|author=Roman Petrenko|work=Pravda|date=20 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> Kasneje je Rusija objavila, da so bila vsa urbana območja mesta očiščena ukrajinskih sil, in trdila, da so ukrajinske sile ostale samo še v jeklarni Azovstal. <ref name="allurban" /> Vendar je bilo poročano, da se spopadi nadaljujejo v bližini ulice Flockaja v zahodnem okrožju Primorski.<ref name="17 April assessment" />
18. aprila je bilo ocenjeno, da je bilo v bojih uničenih 95 % mesta.<ref name="hasn't surrendered" /> Ukrajinski vojaki niso upoštevali ruskega ultimata o predaji in so se odločili, da se bodo borili do konca. Rusija je grozila z »uničenjem« tistih, ki so se še naprej borili.<ref name="defy demand">{{cite news|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-zelenskyy-kyiv-business-europe-893384be23cf0fc1c0b9e566de372046|title=Ukrainian defenders in Mariupol defy surrender-or-die demand|author1=Adam Schreck|author2=Mystyslav Chernov|work=Associated Press|date=18 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Vojaški strokovnjak je ocenil, da bi se lahko v mestu še vedno zadrževalo od 500 do 800 ukrajinskih vojakov,<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61135901|title=Ukraine war: Mariupol defenders will fight to the end says PM|author=|work=BBC|date=18 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> medtem ko so ruski uradniki ocenili, da se v tovarni Azovstal zadržuje 2500 ukrajinskih vojakov in 400 tujih prostovoljcev.<ref name="defy demand" />
=== Obleganje Azovstala ===
20. aprila so ruske sile in sile DLR le malo napredovale na obrobju tovarne Azovstal.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-20|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 20|first1=Mason|last1=Clarke|first2=George|last2=Barros|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=20 April 2022|accessdate=20 April 2022}}</ref> Ruski predsednik Vladimir Putin je 21. aprila ukazal ruskim enotam, naj ne napadejo jeklarne Azovstal, temveč naj jo blokirajo, dokler tamkajšnjim ukrajinskim silam ne zmanjka zalog. Dejal je tudi, da se je »dokončanje bojnih del za osvoboditev Mariupola končalo z uspehom«, medtem ko je ukrajinski uradnik ovrgel Putinove komentarje in dejal, da je ruska odločitev za izvedbo blokade namesto napada na jeklarno pomenila, da je Rusija priznala svojo nezmožnost fizičnega zavzetja Mariupola.<ref>{{cite news|last=Schreck|first=Adam|date=21 April 2022|title=Putin claims Mariupol win but won't storm Ukrainian holdout|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-putin-kyiv-business-europe-f0e1cd893715eda1e6bef696d9c47db3|access-date=21 April 2022|work=Associated Press|language=en}}</ref><ref>{{cite news|title=Putin calls off plan to storm Mariupol plant, opts for blockade instead|url=https://www.reuters.com/world/europe/putin-cancels-russian-plans-storm-mariupol-steel-plant-opts-blockade-instead-2022-04-21/|work=Reuters|access-date=21 April 2022|language=English|date=21 April 2022}}</ref> General sir [[Richard Barrons]], nekdanji poveljnik poveljstva združenih sil Združenega kraljestva, je ocenil, da bitka za elektrarno glede nadzora nad mestom in njegovimi cestami ni več »resnično pomembna«, saj sta Rusija in Krim zdaj povezana. Po njegovem mnenju bi bilo premagovanje ukrajinskih sil v tovarni za ruske enote »res težko« brez »ogromnih stroškov za obe strani«.<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61157670?ns_mchannel=social&ns_source=twitter&ns_campaign=bbc_live&ns_linkname=6261252db1e16c43aefe6d26%26Steelworks%20battle%20was%20militarily%20irrelevant%20to%20Russia%20-%20former%20armed%20forces%20chief%262022-04-21T10%3A28%3A37%2B00%3A00&ns_fee=0&pinned_post_locator=urn:asset:4cf0b468-fc6a-4070-bdde-a630db279617&pinned_post_asset_id=6261252db1e16c43aefe6d26&pinned_post_type=share|title=Steelworks battle was militarily irrelevant to Russia – former armed forces chief|author=Yvette Tan|work=BBC News|date=21 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> Kljub ukazani blokadi so ruske sile napredovale znotraj 20 m nekaterih ukrajinskih položajev.<ref>{{cite news|url=https://www.yahoo.com/news/inside-azovstal-plant-ukrainian-sergeant-115750505.html|title=Inside Azovstal Plant, Ukrainian Sergeant Prays for Rescue|author=Michael Schwirtz|work=Yahoo! News|date=22 April 2022|accessdate=22 April 2022}}</ref>
22. aprila naj bi ruske sile očistile zahodno okrožje Primorski ukrajinskih sil, brez poročil o spopadih, vse preostale ukrajinske sile pa so bile obkoljene v jeklarni Azovstal.<ref name="22 April analysis">{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-22|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 22|first1=Mason|last1=Clarke|first2=George|last2=Barros|first3=Kateryna|last3=Stepanenko|first4=Karolina|last4=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=22 April 2022|accessdate=22 April 2022}}</ref> Po navedbah Ukrajine so se 23. aprila znova začeli zračni napadi in očitno kopenski napad na jeklarno Azovstal. Svetovalec ukrajinskega predsednika je dejal: »Sovražnik poskuša zadušiti zadnji odpor branilcev Mariupola na območju Azovstala«.<ref>{{cite news|date=23 April 2022|title=Ukraine battered again; Zelenskyy says US officials to visit|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-business-europe-moscow-07659d866eb9496caf00842c3a90f36c|author1=David Keyton|author2=Yesica Fisch|work=Associated Press|accessdate=25 April 2022}}</ref> Vendar tega ni bilo mogoče neodvisno potrditi.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-23|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 23|author1=Frederick W. Kagan|author2=Kateryna Stepanenko|author3=Karolina Hird|work=[[Institute for the Study of War]]|date=23 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> Vodja ukrajinske varnosti Oleksij Danilov je trdil, da je ponoči helikopter ponovno oskrbel Azovstal.<ref name="Sky0423">{{cite web|title=Ukraine war: A dozen crack Russian military units redeployed from Mariupol as Kyiv claims to have rearmed blockaded district with daring night-time helicopter drop|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-a-dozen-crack-russian-military-units-redeployed-from-mariupol-as-kyiv-claims-to-have-rearmed-blockaded-district-with-daring-night-time-helicopter-drop-12596545|author=Connor Sephton|date=23 April 2022|access-date=23 April 2022|website=Sky News|language=en}}</ref> Istega dne so poročali, da Rusija premešča sile iz Mariupola na druge fronte v vzhodni Ukrajini, pri čemer naj bi Rusija iz Mariupola prerazdelila 12 enot.<ref name="Sky0423" /> Naslednji dan so ruske sile nadaljevale z bombardiranjem ukrajinskih položajev v jeklarni Azovstal, pri čemer so poročali, da so ruske sile morda načrtovale ponovni napad na objekt.<ref>{{cite web|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-24|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 23|author1=Mason Clarke|author2=Kateryna Stepanenko|work=[[Institute for the Study of War]]|date=24 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> Po navedbah Ukrajine so bili v noči s 27. na 28. april izvedeni najmočnejši zračni napadi proti Azovstalu, pri čemer je več kot 50 napadov letal [[Tupoljev Tu-22M|Tu-22M3]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Su-25]] in [[Su-24]] zadelo objekt. Ukrajina je trdila, da je bila zadeta vojaška ambulanta, pri čemer se je število ranjenih povečalo s 170 pred napadom na več kot 600 po bombnem napadu.<ref>{{cite news|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-04-28-22/h_dd62bedc8e546d2ac1e63fe1f9c5c89e|title=Mariupol steel plant suffers "heaviest airstrikes so far," Ukrainian official says|author1=Tim Lister|author2=Olga Voitoivych|work=Cable News Network|date=28 April 2022|accessdate=3 May 2022}}</ref><ref>{{cite news|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-04-29-22/h_033255be05675f2de9686e1c2e430dff|title=600 injured in recent bombing of Azovstal steel plant, Mariupol mayor says|author=Tim Lister|work=Cable News Network|date=29 April 2022|accessdate=3 May 2022}}</ref>
=== Evakuacija civilistov ===
[[Slika:ICRC_buses_for_evacuation_convoy_from_Mariupol_to_Zaporizhzhia_(cropped).jpg|sličica|Avtobusi ICRC se pripravljajo na evakuacijski konvoj 8. maja 2022 v Zaporožju]]
30. aprila so [[Združeni narodi]] in [[Mednarodni odbor Rdečega križa]] (ICRC) začela izvajati evakuacije po [[Humanitarni koridor|humanitarnem koridorju]].<ref>{{cite web|date=1 May 2022|title=Ukraine: UN-Red Cross operation underway to evacuate civilians from stricken Mariupol plant|url=https://news.un.org/en/story/2022/05/1117342|access-date=2 May 2022|website=UN News|language=en}}</ref><ref name=":1">{{Cite news|date=1 May 2022|title=Go inside the civilian evacuation of Mariupol's besieged Azovstal steel plant|language=en-AU|work=ABC News|url=https://www.abc.net.au/news/2022-05-02/inside-the-mariupol-azovstal-steel-plan-evacuation/101029722|access-date=2 May 2022}}</ref> Ta koridor je bil vzpostavljen po potovanju [[Generalni sekretar Združenih narodov|generalnega sekretarja Združenih narodov]] [[António Guterres|Antónia Guterresa]] v Moskvo teden prej, kjer je osebno posredoval pri dogovoru.<ref name=":1" /> 30. aprila je jeklarno Azovstal zapustilo 20 civilistov, medtem ko so ruski mediji trdili, da jih je bilo 25. Potekali so pogovori o poskusu izpustitve preostalih okoli 1000 civilistov.<ref>{{cite web|title=Ukraine latest news: Safe passage for civilians to leave Mariupol under way – UN|url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-61252785|author=Tiffany Wertheimer|date=1 May 2022|access-date=2 May 2022|website=BBC News|language=en-gb}}</ref><ref>{{Cite news|date=30 April 2022|title=Mariupol civilians leave besieged Azovstal steelworks|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61285178|access-date=2 May 2022}}</ref> Vsaj dve ženi pripadnikov polka Azov sta pozvali k sočasni evakuaciji približno 2000 vojakov, ki bodo ostali po civilni evakuaciji, pri čemer sta izpostavili zaskrbljenost zaradi ravnanja Rusov z ujetniki ter pomanjkanja medicinske in prehrambene opreme.<ref>{{cite web|last=Thomas|first=Trisha|date=30 April 2022|title=Wives of Mariupol defenders appeal for soldiers' evacuation|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/wives-mariupol-defenders-appeal-soldiers-evacuation-84414406|access-date=2 May 2022|website=ABC News|language=en}}</ref>
2. maja naj bi bilo evakuiranih okoli 100 civilistov.<ref>{{Cite news|date=1 May 2022|title=At least 100 civilians evacuated from Azovstal plant in Mariupol, Zelenskyy says|language=en-AU|work=ABC News|url=https://www.abc.net.au/news/2022-05-02/100-civilians-evacuated-from-azovstal-plant/101029634|access-date=2 May 2022}}</ref> Ruska letala so po podatkih [[Obrambno ministrstvo ZDA|ameriškega obrambnega ministrstva]] v Mariupolu uporabljala [[Prosto padajoča letalska bomba|prosto padajoče bombe]].<ref>{{Cite news|date=2 May 2022|title=Russians Make Minimal Progress in the Donbas, DOD Official Says|url=https://www.defense.gov/News/News-Stories/Article/Article/3016826/russians-make-minimal-progress-in-the-donbas-dod-official-says/|author=David Vergun|work=U.S. Department of Defense|access-date=3 May 2022}}</ref> Poročali so tudi, da se ruske kopenske sile umikajo iz mesta, da bi morda okrepile svoje položaje drugje v Donbasu, kjer je Rusija [[Bitka za Donbas (2022)|izvajala obsežno ofenzivo]]. Po besedah enega uradnika ameriškega Ministrstva za obrambo: »Prizadevanja Rusov okoli Mariupola so zdaj v veliki meri na področju zračnih napadov«.<ref>{{Cite news|date=2 May 2022|title=Russians leaving Mariupol, progress in Donbas 'minimal at best': US|url=https://abcnews.go.com/International/live-updates/russia-ukraine/?id=83931446#84447492|author=Matt Seyler|work=ABC News|access-date=3 May 2022}}</ref> 3. maja so ruske sile v Mariupolu ponovno začele z napadi na Azovstal.<ref>{{cite web|title=Russian troops begin to storm Azovstal plant|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3473864-russian-troops-begin-to-storm-azovstal-plant.html|access-date=5 May 2022|website=www.ukrinform.net|language=en}}</ref> Začeli so z napadom na jeklarno v tako imenovanih »težkih krvavih bitkah«.<ref>{{cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61327638|title=Ukraine war: Zelensky plea as Russians seek Mariupol endgame|work=BBC|date=4 May 2022}}</ref> Naslednji dan so poročali, da so Rusi vdrli v tovarno.<ref>{{cite web|title=Russians break into the Azovstal plant in Mariupol – sources|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/05/4/7343969/|access-date=5 May 2022|website=Ukrayinska Pravda|language=en}}</ref> Ukrajinski politik David Arahamija je dejal: »Poskusi napada na tovarno se nadaljujejo že drugi dan. Ruske enote so že na ozemlju Azovstala.«<ref>{{cite news|url=https://www.reuters.com/world/europe/russian-troops-enter-azovstal-plant-top-ukrainian-lawmaker-says-2022-05-04/|title=Russian troops enter Azovstal plant, top Ukrainian lawmaker says|work=Reuters|date=5 May 2022}}</ref> 5. maja je bilo približno 300 civilistom dovoljeno oditi, ker je Rusija odprla humanitarne koridorje. Ti koridorji so potekali od 8. do 18. ure.<ref>{{cite news|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-300-civilians-evacuated-from-mariupol-after-russia-opens-humanitarian-corridors-12605659|title=Ukraine war: 300 civilians evacuated from Mariupol after Russia opens humanitarian corridors|work=Sky News|date=5 May 2022}}</ref> Ukrajinske sile so ruski uspeh pripisale električarju, ki je ruskim silam dal informacije o podzemnem omrežju predorov, in trdile: »Včeraj so Rusi začeli napadati te predore z uporabo informacij, ki so jih prejeli od izdajalca.«<ref>{{cite news|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-aab9f48d6c4941d2f4d4b5d3fa8ed751|title='Seemed like goodbye': Mariupol defenders make their stand|work=Associated Press|date=5 May 2022}}</ref>
5. maja je ''The Telegraph'' poročal, da je Rusija okrepila svoje bombardiranje bunkerjev jeklarske tovarne z uporabo [[Termobarične bombe|termobaričnih bomb]], da bi povečala uničujočo ognjeno moč proti preostalim ukrajinskim vojakom, ki so izgubili vse stike z vlado v Kijevu; v svojih zadnjih sporočilih je Zelenski pooblastil poveljnika obkoljene jeklarne, da se po potrebi preda pod pritiskom povečanih ruskih napadov.<ref>{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/05/04/besieged-azovstal-steelwork-bunker-survivors-stave-hunger-frying/|title=Ukraine loses contact with Azovstal defenders as Russian troops storm steelworks|work=The Telegraph|date=5 May 2022}}</ref>
6. maja je bilo po podatkih Združenih narodov evakuiranih skupaj okoli 500 civilistov. Polk Azov je poročal o enem ubitem borcu in šestih ranjenih, medtem ko je pomagal pri evakuaciji civilistov.<ref>{{cite news|url=https://www.wsj.com/amp/articles/fresh-rescue-efforts-under-way-at-ukraines-azovstal-steel-plant-11651832346|title=Fresh Rescue Efforts Under Way at Ukraine's Azovstal Steel Plant|work=Wall Street Journal|date=6 May 2022}}</ref>
7. maja je ukrajinska vlada sporočila, da so bile evakuirane vse preostale ženske, otroci in starejši, ki so bili v jeklarni Azovstal.<ref>{{cite web|title=Ukraine says all women, children and elderly out of besieged Azovstal plant|url=https://www.dw.com/en/ukraine-says-all-women-children-and-elderly-out-of-besieged-azovstal-plant-live-updates/a-61716143|website=DW (Deutsche Welle)|publisher=Deutsche Welle|access-date=7 May 2022|language=English|date=7 May 2022}}</ref><ref>{{cite web|last1=Toman|first1=Siobhan|title=Women, children, elderly out of besieged plant – Ukraine|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61343815|website=BBC News|publisher=BBC World Services|access-date=7 May 2022|language=English|date=7 May 2022}}</ref><ref>{{cite news|last1=Lister|first1=Tim|last2=Presniakova|first2=Julia|last3=Voitovych|first3=Olga|title="All women, children and elderly" have been evacuated from Azovstal, Ukrainian government says|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-07-22/h_456dfc3da83069be92f71477358b870a|website=CNN World News|publisher=CNN (Cable News Network)|access-date=7 May 2022|date=7 May 2022}}</ref>
=== Konec obleganja ===
[[Slika:Маріуполь._Азовсталь._Прямо_зараз._Авіабомбардування._Понад_100_цивільних._Захисники_Маріуполя.webm|sličica|Bombardiranje Azovstala, maj 2022]]
8. maja je poveljnik 36. ločene brigade mornariške brigade Sergij Volinskji dejal, da »naj višja sila najde način za našo rešitev«. Glede njihovega tedanjega stanja je povedal: »Počutim se, kot da sem pristal v peklenskem resničnostnem šovu, v katerem se mi vojaki borimo za svoja življenja in ves svet gleda to zanimivo epizodo. Bolečina, trpljenje, lakota, beda, solze, strahovi, smrt. Vse je resnično.« Predsednik Zelenski je obljubil, da »delamo na evakuaciji naše vojske«.<ref>{{cite web|title='Hellish reality show': Trapped Mariupol fighter pleads for help|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/5/8/russia-ukraine-live-news-kyiv-vows-to-rescue-mariupol-fighters-liveblog|access-date=8 May 2022|website=aljazeera|language=en-gb}}</ref>
9. maja je Ljudska republika Doneck organizirala parado ob dnevu zmage v Mariupolu. Dogodka je sodeloval voditelj republike [[Denis Pušilin]].<ref>{{cite web|title=Donetsk People's Republic Leader Holds Victory Day Parade in Mariupol|url=https://www.ntnews.com.au/news/national/dontesk-peoples-republic-leader-holds-victory-day-parade-in-mariupol/video/c327fd155c3de76b3a85f3606d86061b|access-date=10 May 2022|website=NT News|language=en-gb}}</ref> Istočasno je v bližini Mariupola potekalo srečanje ruskih vojaških predstavnikov in ukrajinskih poveljnikov iz Azovstala, vključno z majorjem Prokopenkom, ki so jih na kraj srečanja pripeljala ruska oklepna vozila iz Azovstala. Na srečanju so bili dogovorjeni pogoji predaje Ukrajincev.<ref>[https://www.yahoo.com/news/intelligence-officers-explain-why-azovstal-132843018.html Intelligence officers explain why Azovstal exit was not a surrender]</ref>
Ukrajinske oblasti so 10. maja poročale, da je več kot 1000 ukrajinskih vojakov, od tega na stotine ranjenih, ostalo ujetih v jeklarni Azovstal.<ref>{{cite web|url=https://www.euronews.com/2022/05/10/live-ukraine-calls-for-help-to-unblock-its-ports-to-prevent-global-food-crisis|title=Live: Nearly two-thirds of Kyiv's 3.5 million residents have now returned to the city|date=10 May 2022|work=Euronews}}</ref><ref>{{cite web|date=10 May 2022|title=Kyiv says over 1,000 Ukraine fighters still in Azovstal plant|url=https://english.alarabiya.net/News/world/2022/05/10/Kyiv-says-over-1-000-Ukraine-fighters-still-in-Azovstal-plant|access-date=15 May 2022|website=Al Arabiya English|language=en}}</ref>
[[Inštitut za preučevanje vojne]] je opazil pomanjkanje ruske kopenske ofenzive 12. maja,<ref>{{cite web|last3=Kagan|first3=Frederick W.|last1=Stepanenko|first1=Kateryna|last2=Hird|first2=Karolina|date=12 May 2022|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 12|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-12|publisher=Institute for the Study of War|access-date=16 May 2022}}</ref> vendar je opozoril, da so ruske sile naslednji dan verjetno zavarovale avtocesto M14.<ref>{{cite web|last2=Kagan|first2=Frederick W.|last1=Stepanenko|first1=Kateryna|date=13 May 2022|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 13|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-13|publisher=Institute for the Study of War|access-date=16 May 2022}}</ref>
16. maja je Aleksander Hodakovski, poveljnik brigade DLR, nameščene blizu Azovstala, izjavil, da je skupina devetih vojakov prišla iz tovarne na pogajanja pod belo zastavo.<ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/world.php?yyyy=2022&mm=05&dd=16&nav_id=113717|title="They came out of Azovstal with a white flag"; Negotiations are underway|website=B92.net}}</ref> Istega dne je ukrajinski generalštab sporočil, da je mariupolski garnizon »izpolnil svojo bojno nalogo« in da se je začela »evakuacija« iz jeklarne Azovstal. Vojska je sporočila, da so 264 pripadnikov, od tega 53 hudo ranjenih, z avtobusi odpeljali na območja pod nadzorom ruskih sil.<ref name="nytimes16">{{Cite news|last1=Hopkins|first1=Valerie|last2=Nechepurenko|first2=Ivan|last3=Santora|first3=Marc|date=16 May 2022|title=Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege.|language=en-US|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|access-date=16 May 2022|archive-url=https://archive.today/20220516233043/https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|archive-date=16 May 2022|issn=0362-4331|url-status=live}}</ref> Poveljnik polka Azov Denys Prokopenko je objavil objavo na družabnih omrežjih, v kateri je zapisal: »Da bi rešili življenja, celoten mariupolski garnizon izvaja odobreno odločitev vrhovnega vojaškega poveljstva in upa na podporo ukrajinskega ljudstva.« Ranjene ukrajinske vojake iz obrata Azovstal so prepeljali na zdravljenje v mesto [[Novoazovsk]], ki je pod nadzorom DLR.<ref>{{cite web|date=16 May 2022|title=Azovstal defenders appear to signal end of siege|url=https://www.jpost.com/breaking-news/article-706815|access-date=15 May 2022|website=The Jerusalem Post|language=en}}</ref> Evakuaciji ranjenih vojakov je v naslednjih dneh sledila predaja preostale garnizije. Namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hanna Maliar je dejala: »Zahvaljujoč branilcem Mariupola je Ukrajina pridobila kritično pomemben čas za oblikovanje rezerv in pregrupiranje sil ter prejemanje pomoči partnerjev. In izpolnili so vse svoje naloge. Vendar je nemogoče deblokirati Azovstal z vojaškimi sredstvi.«<ref>{{cite web|date=17 May 2022|title=Longest battle of war ends as Ukrainian troops evacuated from Azovstal steel mill in Mariupol|url=https://www.smh.com.au/world/europe/last-fighters-evacuated-from-besieged-azovstal-mill-in-mariupol-20220517-p5aly5.html|website=Sydney Morning Hearld|language=en}}</ref>
[[Slika:Сдача_в_плен_бойцов_подразделения_Азов_002.png|desno|sličica|Ukrajinski ujetniki po padcu Azovstala]]
Ruski tiskovni sekretar [[Dmitrij Peskov]] je dejal, da je ruski predsednik [[Vladimir Putin]] zagotovil, da bodo borci, ki so se predali, obravnavani »v skladu z mednarodnimi standardi«, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v nagovoru dejal, da se »delo vračanja fantov domov nadaljuje in to delo potrebuje občutljivost – in čas.« Nekateri vidni ruski zakonodajalci so pozvali vlado, naj zavrne izmenjave ujetnikov za pripadnike polka Azov.<ref name="reutersmay17">{{Cite news|last=Reuters|date=2022-05-17|title=Azovstal siege ends as hundreds of Ukrainian fighters surrender|language=en|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-backed-separatists-say-256-ukrainian-fighters-surrendered-azovstal-2022-05-17/|access-date=2022-05-17|archive-url=https://archive.today/20220517160354/https://www.reuters.com/world/europe/russia-backed-separatists-say-256-ukrainian-fighters-surrendered-azovstal-2022-05-17/|archive-date=17 May 2022|url-status=live}}</ref> ICRC je predane vojake na zahtevo obeh strani registriral kot [[Vojni ujetnik|vojne ujetnike]] in zbiral podatke za stik z njihovimi družinami.<ref name="icrc-20220519">{{cite web|url=https://www.icrc.org/en/document/ukraine-icrc-registers-hundreds-prisoners-war-azovstal-plant|title=Ukraine: ICRC registers hundreds of prisoners of war from Azovstal plant|website=International Committee of the Red Cross|date=19 May 2022|access-date=21 May 2022}}</ref>
18. maja so ruska artilerija in letala znova bombardirala preostale branilce Azovstala. Vodstvo DLR je trdilo, da se lokalni visoki ukrajinski poveljniki še niso predali.<ref>{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 18|date=18 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-18|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=19 May 2022}}</ref> Po ruskih virih so se zadnji branilci predali 20. maja, med njimi podpolkovnik Prokopenko, major Volinskji in stotnik [[Svjatoslav Palamar]], namestnik poveljnika polka Azov.<ref>{{Cite web|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-remaining-531-azovstal-defenders-surrender-steelworks-siege-over-2022-05-20/|title=Russia shows video of Azovstal defenders surrendering|first=David|last=Ljunggren|date=21 May 2022|via=www.reuters.com}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.rbc.ru/politics/20/05/2022/6287d2e09a7947798d1258b5|title=На "Азовстали" сдался командир батальона "Азов"|website=РБК}}</ref> Rusko obrambno ministrstvo je trdilo, da je bilo med 16. in 20. majem iz Azovstala odpeljanih skupaj 2439 ujetnikov in da je jeklarna zdaj pod nadzorom ruskih sil in sil DLR.<ref>{{Cite web|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-959-ukrainian-fighters-surrendered-azovstal-so-far-2022-05-18/|title=Russia says 959 Ukrainian fighters surrendered from Azovstal so far|date=18 May 2022|via=www.reuters.com}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2022/05/20/war-in-ukraine-kyiv-orders-azovstal-troops-to-stop-fighting_5984152_4.html|title=War in Ukraine: Kyiv orders Azovstal troops to stop fighting, Russia claims control of Mariupol|date=20 May 2022|via=Le Monde}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://english.news.cn/20220519/6c7f232510444c2f93ccb88977ad1873/c.html|title=Russia says 771 more Ukrainian soldiers surrender at Azovstal steel plant-Xinhua|website=english.news.cn}}</ref>
== Posledice ==
18. maja je [[Denis Pušilin]] napovedal, da bo [[Donecka ljudska republika]] porušila Azovstal, Mariupol pa bo spremenila v letovišče.<ref>{{Cite web|title=A timeline of how the Azovstal steelworks in Mariupol fell|url=https://theweek.com/russo-ukrainian-war/1013627/a-timeline-of-how-the-azovstal-steelworks-in-mariupol-fell|access-date=2022-06-11|website=The Week|language=en}}</ref>
Ruski blogerji [[Telegram|Telegrama]] so delili videoposnetek, ki naj bi prikazoval ruske vojake, ki so 22. maja napadli nekaj preostalih ukrajinskih vojakov v Azovstalu.<ref>{{cite web|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 23|date=23 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-23|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=25 May 2022}}</ref> Vodja DLR Denis Pušilin je trdil, da so na območju tovarne Azovstal odkrili in ujeli nekaj ukrajinskih upornikov.<ref>{{Cite web|url=https://mailbd.net/news/hidden-militants-detained-at-azovstal-14317/|title=Hidden militants detained at Azovstal|date=26 May 2022}}</ref>
26. maja je Rusija po odstranitvi min znova odprla pristanišče Mariupol za trgovska plovila.<ref name="reuters-20220526">{{cite news|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-civil-vessels-may-use-mariupol-port-mine-danger-lifted-2022-05-26/|title=Russia says civil vessels may use Mariupol port, mine danger lifted|publisher=Reuters|date=26 May 2022|access-date=27 May 2022}}</ref>
=== Izbruh kolere ===
Ukrajinski parlament je 30. aprila 2022 izjavil, da so bile življenjske razmere v mestu zmanjšane na »srednjeveško« raven in da je bila večina mestne sanitarne in zdravstvene infrastrukture uničene, zaradi česar so prebivalci mesta potencialno izpostavljeni tveganju bolezni.<ref>{{Cite news|last=Lonas|first=Lexi|date=30 April 2022|title=Ukrainian parliament warns Mariupol residents endangered by 'medieval living conditions' amid siege|work=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]|url=https://thehill.com/policy/international/3472653-ukrainian-parliament-warns-mariupol-residents-endangered-by-medieval-living-conditions-amid-siege/|access-date=6 June 2022}}</ref>
Konec aprila je mestni svet Mariupola pozval k evakuaciji 100.000 prebivalcev in opozoril na »smrtonosne epidemije« v mestu.<ref name=":02">{{Cite news|date=20 May 2022|title=ВОЗ готовится к вспышкам холеры в Мариуполе. Что это значит для России?|language=ru|trans-title=WHO prepares for cholera outbreaks in Mariupol. What does this mean for Russia?|work=[[BBC]]|url=https://www.bbc.com/russian/features-61525511|access-date=6 June 2022}}</ref>
28. aprila 2022 je [[Zvezna služba za nadzor nad varstvom pravic potrošnikov in blaginjo ljudi|Rospotrebnadzor]] izdal resolucijo s 40 odstavki, v kateri poziva k dodatnim ukrepom v zvezi s pitno in odpadno vodo, zlasti v krajih, ki so postali kraji za ukrajinske begunce (zlasti v oblasteh [[Belgorodska oblast|Belgorod]], [[Brjanska oblast|Brjansk]], [[Kurska oblast|Kursk]], [[Rostovska oblast|Rostov]] in [[Voroneška oblast|Voronež]]), kot tudi zagotavljanje informacij državljanom o koleri do 1. junija 2022. Vlada Rostovske oblasti je napovedala, da bodo ukrajinske begunce v Rusiji testirali na kolero.<ref name=":02" />
[[Svetovna zdravstvena organizacija]] je 17. maja 2022 opozorila na možnost izbruha kolere v Ukrajini, regionalni direktor SZO za Evropo [[Hans Kluge]] pa je dejal: »Zaskrbljeni smo zaradi morebitnega izbruha kolere na zasedenih območjih, kjer je vodovodna in sanitarna infrastruktura poškodovana ali uničena.« Takšne pomisleke je ponovila vodja WHO za incidente v Ukrajini Dorit Nican, ki je poročala o »močvirjih« odpadne vode na ulicah Mariupola in trdila, da je v mestu prišlo do primerov mešanja odplak in pitne vode.<ref>{{Cite news|last=Peseckyte|first=Giedre|date=18 May 2022|title=Cholera outbreak: A new health concern in war-torn Ukraine|work=[[Euractiv]]|url=https://www.euractiv.com/section/health-consumers/news/cholera-outbreak-a-new-health-concern-in-war-torn-ukraine/|access-date=6 June 2022}}</ref>
6. junija 2022 je namestnik ukrajinskega ministra za zdravje Igor Kuzin posvaril pred morebitnim izbruhom kolere v mestu; češ da so že prisotni vsi predpogoji za izbruh. Poleg Mariupola so ukrajinske delovne enote testirale zemljo in pitno vodo v [[Kijevska oblast|Kijevski]], [[Žitomirska oblast|Žitomirski]], [[Černigovska oblast|Černigovski]] in [[Sumijska oblast|Sumijski oblasti]]. Kmalu po njegovi objavi so ruske okupacijske oblasti v mestu uvedle karanteno.<ref>{{Cite news|last=Thebault|first=Reis|date=6 June 2022|title=Cholera fears prompt quarantine in Mariupol, official says|newspaper=[[The Washington Post]]|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/06/06/mariupol-cholera-quarantine/|access-date=6 June 2022}}</ref>
Župan Bojčenko je 11. junija dejal, da je v mestu izbruhnila [[kolera]], saj je zaradi bombardiranja prišlo do okvare sanitarnih sistemov, na ulicah pa gnijejo trupla.<ref>{{cite news|date=11 June 2022|title=Ukraine reports deaths of 24 more children in Mariupol|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-reports-deaths-24-more-children-mariupol-2022-06-11/}}</ref>
==== Širjenje ====
Zdravstveni uradniki v Ukrajini in Rusiji so opozorili, da bi se kolera lahko razširila izven Mariupola, pri čemer so ruski vladni uradniki v regijah, ki mejijo na Ukrajino, ustanovili laboratorije za zdravljenje kolere. Ukrajinska epidemiologinja Ljudmila Muharska je opozorila, da se lahko izbruh razširi po preostalem delu [[Donbas|Donbasa]], možni pa so tudi izbruhi črevesnih okužb, [[Dizenterija|griže]], [[Salmoneloza|salmoneloze]] ter [[Hepatitis A|hepatitisa A]] in [[Hepatitis E|E]]. Drugi epidemiologi so povedali, da je bilo zaradi rotacije ruskih vojakov, ki se borijo v Ukrajini, in deportacije Ukrajincev v [[Ruska filtracijska taborišča|filtracijska taborišča]] v Rusiji, širjenje izbruha kolere v Rusijo neizogibno.<ref name=":122">{{Cite news|last=Sribnians'ka|first=Kseniia|date=6 June 2022|title=Епідемія холери та інших хвороб загрожують не лише Маріуполю: що кажуть медики|language=uk|trans-title=The cholera epidemic threatens more than just Mariupol, doctors say|work=Apostrof|url=https://apostrophe.ua/ua/news/society/2022-06-06/epidemiya-holeryi-i-drugih-bolezney-grozyat-ne-tolko-mariupolyu-chto-govoryat-mediki/271108|access-date=6 June 2022}}</ref>
== Žrtve ==
=== Vojaške žrtve ===
Po navedbah Ukrajine je bilo med obleganjem ubitih okoli 6000 ruskih vojakov,<ref name="6000troops" /> medtem ko je Rusija navedla, da je do začetka obleganja tovarne Azovstal sredi aprila umrlo več kot 4000 ukrajinskih vojakov <ref name="allurban" /> in da so po obleganju objakta našli še trupla 152 ukrajinskih vojakov v nedelujočem hladilnem tovornjaku v Azovstalu. Pod njimi so našli razstrelivo, ki lahko uniči trupla. Trupla naj bi predali Ukrajini.<ref name="laprensalatina-20220531">{{cite news|url=https://www.laprensalatina.com/russia-to-hand-over-bodies-of-152-ukrainian-soldiers-from-mariupol-steelworks/|title=Russia to hand over bodies of 152 Ukrainian soldiers from Mariupol steelworks|agency=EFE|website=La Prensa Latina|location=Memphis|date=31 May 2022|access-date=31 May 2022}}</ref><ref name="telegraph-20220531">{{cite news|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/05/31/ukraine-news-russia-war-latest-putin-luhansk-evacuation-zelensky/|title=Russia to hand over bodies of Ukrainian fighters from Azovstal|newspaper=The Daily Telegraph|url-access=limited|date=31 May 2022|access-date=31 May 2022}}</ref> Do 12. junija je Rusija vrnila trupla približno 220 umrlih ukrajinskih vojakov, ki so se vsi borili v jeklarni Azovstal, medtem ko je »prav toliko trupel« ostalo še v Mariupolu. Tretjina teh je bila vojakov iz enote Azov.<ref>{{Cite news|title=Scores of Ukraine Azovstal Fighters' Bodies Still in Mariupol, Ex-Commander Says|url=https://www.usnews.com/news/world/articles/2022-06-12/scores-of-ukraine-azovstal-fighters-bodies-still-in-mariupol-ex-commander-says|access-date=12 June 2022|quote=“Maksym Zhorin said that under the terms of a recent exchange, around 220 bodies of those killed in Azovstal had already been sent to Kyiv but "just as many bodies still remain in Mariupol".}}</ref> Pozneje je bilo vrnjenih še 145 trupel ubitih v Mariupolu.<ref>{{Cite web|title=Ukraine returns 64 bodies of fallen Azovstal defenders|url=https://kyivindependent.com/uncategorized/ukraine-returns-64-bodies-of-fallen-azovstal-defenders/|access-date=14 June 2022}}</ref><ref>{{Cite web|title=Ukraine Returns Bodies Of Another 35 Killed Defenders - Intelligence|url=https://ukranews.com/en/news/864305-ukraine-returns-bodies-of-another-35-killed-defenders-intelligence|access-date=21 June 2022}}</ref><ref>{{Cite web|title=17 Ukrainian defenders were released from captivity|url=https://odessa-journal.com/17-ukrainian-defenders-were-released-from-captivity/|access-date=28 June 2022}}</ref>
Ukrajina je trdila, da je 810. mornariška pehotna brigada ruske [[Črnomorska flota|črnomorske flote]] do sredine aprila utrpela 158 izgub, 500 ranjenih in 70 pogrešanih, medtem ko je 126. obalna obrambna brigada črnomorske flote,<ref name="75percent">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/apr/19/russia-ukraine-war-zelenskiy-says-battle-for-donbas-has-begun-dialogue-between-macron-and-putin-stalls-live?page=with:block-625e39558f08790595e28ef7#block-625e39558f08790595e28ef7|title=Russia suffers losses of 75% on Black Sea fleet coastal defence brigade, Ukraine claims|author=|work=The Guardian|date=19 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> enota s približno 2000 vojaki,<ref>{{Cite web|date=2018-01-24|title=С именем Суворова на Знамени|url=http://redstar.ru/index.php/advice/item/20592-s-imenem-suvorova-na-znameni|access-date=2022-06-20|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20180124123753/http://redstar.ru/index.php/advice/item/20592-s-imenem-suvorova-na-znameni|archive-date=24 January 2018|url-status=dead}}</ref> utrpela 75-odstotne izgube.<ref name="75percent" /> Poleg tega je Ukrajina trdila, da je bilo do konca marca ubitih 14 pripadnikov specialnih enot ruskega [[Specnaz GRU|Specnaza GRU]].<ref>{{cite news|url=https://www.thetimes.co.uk/article/a-dozen-elite-russian-soldiers-have-been-killed-by-ukrainians-in-fight-for-mariupol-2mw3rnnxj|title=A dozen elite Russian soldiers have been killed by Ukrainians in fight for Mariupol|author=George Grylls|work=The Times|date=22 March 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref>
Po navedbah Rusije je bilo med obleganjem ujetih približno 3903 ukrajinskih vojakov,{{efn|name=UkrainianPOW}} medtem ko je Ukrajina potrdila, da je bilo več kot 3500 vojakov z dodatnim bataljonom ujetih.<ref name="UkrainianPOW" /> 8. junija je bilo iz DLR v Rusijo premeščenih več kot 1000 vojnih ujetnikov.<ref>{{Cite news|last=Moscow|first=Isabel Coles in Kyiv, Ukraine and Ann M. Simmons in|date=2022-06-08|title=Russia Takes Captured Ukrainian Fighters From Mariupol to Its Territory|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/russia-takes-captured-ukrainian-fighters-from-mariupol-to-its-territory-11654686870|access-date=2022-06-16|issn=0099-9660}}</ref>
=== Civilne žrtve ===
{{See also|Žrtve rusko-ukrajinske vojne#Ruska invazija na Ukrajino (2022)}}
Namestnik župana Mariupola Sergij Orlov je 9. marca izjavil, da je bilo od začetka ruske invazije v mestu ubitih najmanj 1.170 civilistov, mrtve pa so pokopavali v množičnih grobovih.<ref>{{cite web|date=9 March 2022|title=Ukraine says 1,170 civilians have been killed in Mariupol since Russian invasion|url=https://www.reuters.com/world/ukraine-says-1170-civilians-have-been-killed-mariupol-since-russian-invasion-2022-03-09/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310092452/https://www.reuters.com/world/ukraine-says-1170-civilians-have-been-killed-mariupol-since-russian-invasion-2022-03-09/|archive-date=10 March 2022|access-date=18 March 2022|work=[[Reuters]]}}</ref> 11. marca je mestni svet izjavil, da je bilo med obleganjem ubitih najmanj 1582 civilistov, s čimer se je to število do 13. marca povečalo na 2187.<ref name=":0">{{cite web|date=11 March 2022|title=Ukraine's Mariupol says 1,582 civilians killed by Russian shelling and blockade|url=https://www.reuters.com/world/ukraines-mariupol-says-1582-civilians-killed-by-russian-shelling-blockade-2022-03-11/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220311182007/https://www.reuters.com/world/ukraines-mariupol-says-1582-civilians-killed-by-russian-shelling-blockade-2022-03-11/|archive-date=11 March 2022|access-date=11 March 2022|website=[[Reuters]]}}</ref><ref>{{cite web|last1=Asrar|first1=Nadim|last2=Uras|first2=Umut|last3=Marsi|first3=Federica|date=12 March 2022|title=Ukraine latest updates: 2,187 residents killed in Mariupol|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/12/russia-ukraine-war-alarm-grows-over-mariupol-liveblog|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314202405/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/12/russia-ukraine-war-alarm-grows-over-mariupol-liveblog|archive-date=14 March 2022|access-date=14 March 2022|website=www.aljazeera.com}}</ref> 14. marca je [[Oleksij Arestovič]], svetovalec ukrajinskega predsednika [[Volodimir Zelenski|Volodimirja Zelenskega]], izjavil, da je bilo v obleganju Mariupola ubitih več kot 2500 civilistov.<ref>{{Cite news|date=14 March 2022|title=Over 2,500 Mariupol residents killed so far in war – Ukrainian presidential advisor|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/over-2500-mariupol-residents-killed-so-far-war-ukrainian-presidential-advisor-2022-03-14/|url-status=live|access-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314145322/https://www.reuters.com/world/europe/over-2500-mariupol-residents-killed-so-far-war-ukrainian-presidential-advisor-2022-03-14/|archive-date=14 March 2022}}</ref> Vendar je mestni svet pozneje pojasnil, da je umrlo 2357 civilistov.<ref name=":4">{{Cite news|date=15 March 2022|title=Russian forces shoot at civilians in Hostomel|work=India Today|url=https://www.indiatoday.in/world/russia-ukraine-war/story/russian-forces-shoot-at-civilians-in-hostomel-1925524-2022-03-15|url-status=live|access-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315074954/https://www.indiatoday.in/world/russia-ukraine-war/story/russian-forces-shoot-at-civilians-in-hostomel-1925524-2022-03-15|archive-date=15 March 2022}}</ref>
Pjotr Andrjuščenko, svetovalec mestne vlade, pa je izjavil, da je bilo štetje sveta netočno in ocenil, da bi lahko skupno število ubitih civilistov doseglo 20.000. ''[[The New York Times]]'' je poročal, da so se uradniki v mestu trudili ugotoviti, koliko civilistov je umrlo ali izginilo med obleganjem. Videoposnetki, objavljeni na Telegramu, so pokazali, da so bili prebivalci soseske Čerjomuški prisiljeni pokopati trupla na dvorišču, drugi pa so morali poštno zgradbo spremeniti v improvizirano mrtvašnico in jo napolniti s trupli.<ref>{{cite news|last1=Santora|first1=Marc|last2=Hopkins|first2=Valerie|date=15 March 2022|title=Officials in Mariupol struggle to account for the dead.|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/03/15/world/europe/mariupol-death-toll-ukraine.html|url-status=live|access-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315173842/https://www.nytimes.com/2022/03/15/world/europe/mariupol-death-toll-ukraine.html|archive-date=15 March 2022|issn=0362-4331}}</ref>
16. marca je [[Associated Press]] (AP) poročal, da je dokumentiral, da je bilo veliko mrtvih »otrok in mater«, v nasprotju s trditvami ruske vlade, da civilisti niso bili tarče napadov.<ref name="auto4">{{cite news|last1=CHERNOV|first1=MSTYSLAV|last2=MALOLETKA|first2=EVGENIY|last3=HINNANT|first3=LORI|date=16 March 2022|title='Why? Why? Why?' Ukraine's Mariupol descends into despair|language=English|website=ABC News|agency=Associated Press|location=MARIUPOL, Ukraine|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/ukraines-mariupol-descends-despair-83474488|url-status=live|access-date=18 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220317105316/https://abcnews.go.com/International/wireStory/ukraines-mariupol-descends-despair-83474488|archive-date=17 March 2022}}</ref> Poročal je tudi, da so zdravniki v Mariupolu trdili, da zdravijo »10 ranjenih civilistov za vsakega poškodovanega ukrajinskega vojaka.«<ref name="auto4" />
11. aprila je župan Mariupola [[Vadim Bojčenko]] izjavil, da je med ruskim obleganjem Mariupola umrlo več kot 10.000 civilistov.<ref name="10,000 civilians killed" /> 12. aprila so mestne oblasti poročale, da je bilo ubitih do 20.000 civilistov.<ref name="10,000 civilians killed" /> Istega dne je župan mesta poročal, da je bilo ubitih približno 21.000 civilistov.<ref name="21,000 civilians killed" /> 25. maja je svetovalec Vadima Bojčenka dejal, da je bilo v Mariupolu ubitih najmanj 22.000 civilistov.<ref name="22,000 civilians killed">{{cite news|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/834794.html|title=At least 22,000 civilians killed in Mariupol - mayor's adviser|website=Interfax-Ukraine|date=25 May 2022|access-date=27 May 2022}}</ref>
Do sredine junija so [[Združeni narodi]] izjavili, da so potrdili smrt 1348 civilistov, vendar dejali, da je dejansko število žrtev »verjetno na tisoče višje«.<ref name="1300civilians1" /><ref name="1300civilians2" /><ref name="1300civilians3" />
Boji so močno prizadeli grško manjšino v Ukrajini, ki je skoncentrirana v Mariupolu in okolici. Ruske sile so močno prizadele Sartano in Volnovaho, dve mesti v bližini Mariupola, ki imata veliko grškega prebivalstva, in ju skoraj popolnoma uničili.<ref>{{cite news|date=14 March 2022|title=President of the Federation of Greek Associations of Ukraine cries for help|publisher=Neos Kosmos|url=https://neoskosmos.com/en/2022/03/14/news/world/president-of-the-federation-of-greek-associations-of-ukraine-cries-for-help/|access-date=13 June 2022}}</ref> Po besedah vodje lokalne grške organizacije so borci polka Azov, ki je branil Mariupol, med samim obleganjem obravnavali civiliste kot talce in plenili njihovo premoženje.<ref>{{cite news|date=11 June 2022|title=Τα τάγματα του Αζόφ μας χρησιμοποιούσαν ως ομήρους!|publisher=Estia|url=https://www.estianews.gr/kentriko-thema/ta-tagmata-to%e1%bf%a6-%e1%bc%80zof-m%e1%be%b6s-chrisimopoio%e1%bf%a6san-%e1%bd%a1s-%e1%bd%81mirous/|access-date=13 June 2022}}</ref>
== Humanitarno stanje ==
[[Slika:Russian_bombing_of_Mariupol_(03).jpg|sličica|Obstreljena stanovanjska hiša med 24-urnimi napadi, 3. marec 2022]]
6. marca je Petro Andrjuščenko, svetovalec župana Mariupola, poročal, da ljudje »pijejo iz luž na ulicah« zaradi izgube tekoče vode v mestu, ki je nastala zaradi večdnevnega ruskega obstreljevanja in bombnih napadov. Navedel je tudi, da ni toplote, elektrike in telefonske povezave.<ref>{{cite web|last=Vega|first=María R. Sahuquillo, Luis de|date=6 March 2022|title=Russian forces exert stranglehold on Mariupol after failure of ceasefire|url=https://english.elpais.com/international/2022-03-06/russian-forces-exert-stranglehold-on-mariupol-after-failure-of-ceasefire.html|access-date=10 March 2022|website=EL PAÍS English Edition|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309043822/https://english.elpais.com/international/2022-03-06/russian-forces-exert-stranglehold-on-mariupol-after-failure-of-ceasefire.html|url-status=live}}</ref> Po navedbah ameriških uradnikov se civilisti niso mogli evakuirati iz mesta zaradi ponavljajočih se kršitev prekinitve ognja, napadov na dogovorjene evakuacijske koridorje in neposrednih napadov na civiliste, ki so se poskušali evakuirati.<ref name=":2">{{cite web|url=https://www.cnbc.com/2022/03/07/russia-ukraine-war-us-collecting-evidence-of-possible-war-crimes-nbc-reports.html|title=U.S. is collecting evidence of possible Russian war crimes in Ukraine|last=Mangan|first=Dan|date=7 March 2022|website=cnbc.com|publisher=CNBC|access-date=7 March 2022|quote=|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309131213/https://www.cnbc.com/2022/03/07/russia-ukraine-war-us-collecting-evidence-of-possible-war-crimes-nbc-reports.html|url-status=live}}</ref>
14. marca je drugi tiskovni predstavnik ICRC objavil, da se »stotisoče« ljudi v mestu »sooča s skrajnim ali popolnim pomanjkanjem osnovnih potreb, kot so hrana, voda in zdravila.«<ref>{{cite news|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-live-updates-e4ccdd9cf82e868ad8854f6f97cadb27|title=Live updates: Zelenskyy vows to keep negotiating with Russia. The latest developments on the Russia-Ukraine war: (Section titled "Geneva" NOTE there are two sections with the same name— "Geneva" SEE THE FIRST)|author=<!--Not stated-->|date=14 March 2022|website=Apneas.com|agency=Associated Press|access-date=14 March 2022|quote=|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314012106/https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-live-updates-e4ccdd9cf82e868ad8854f6f97cadb27|url-status=live}}</ref> 15. marca je podpredsednica ukrajinske vlade [[Irina Vereščuk]] obtožila ruske sile, da so vzele okoli 400 civilistov za talce, potem ko so zavzele bolnišnico v mestu.<ref>{{cite news|url=https://www.aa.com.tr/en/russia-ukraine-war/russians-holding-400-hostage-at-captured-mariupol-hospital-ukraine-deputy-premier/2536970|title=Russians holding 400 hostage at captured Mariupol hospital: Ukraine deputy premier|author=Ruslan Rehimov|work=Anadolu Agency|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316124315/https://www.aa.com.tr/en/russia-ukraine-war/russians-holding-400-hostage-at-captured-mariupol-hospital-ukraine-deputy-premier/2536970|url-status=live}}</ref> Ukrajinski uradniki so ruske sile obtožili, da so 16. marca streljale na evakuacijski konvoj in ranile pet civilistov.<ref name=":Tondo">{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/16/mariupol-ukraine-russia-seized-hospital|title=Ukrainian officials accuse Russia of shelling civilians fleeing Mariupol|author1=Lorenzo Tondo|author2=Isobel Kosiw|work=The Guardian|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316140326/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/16/mariupol-ukraine-russia-seized-hospital|url-status=live}}</ref> 18. marca so ukrajinski uradniki izjavili, da se več kot 350.000 ljudi skriva med obleganjem Mariupola, še vedno pa nimajo dostopa do hrane ali vode.<ref name="auto8">{{cite web|last1=Patel-Carstairs|first1=Sunita|title=Ukraine war: Videos show apocalyptic destruction in Mariupol as Russia says it is 'tightening its encirclement'|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-videos-show-apocalyptic-destruction-in-mariupol-as-russia-says-it-is-tightening-the-noose-12569115|website=Sky News|publisher=Sky New|access-date=20 March 2022|date=18 March 2022|archive-date=20 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220320201000/https://news.sky.com/story/ukraine-war-videos-show-apocalyptic-destruction-in-mariupol-as-russia-says-it-is-tightening-the-noose-12569115|url-status=live}}</ref>
CNN je 21. marca poročal, da je uradnik v Mariupolu dejal, da se ljudje zaradi nenehnega bombardiranja in granatiranja bojijo zapustiti svoja podzemna zatočišča, tudi da bi dobili hrano in vodo, kar pomeni, da poskušajo manj piti in jesti.<ref name="auto9" /> CNN je 22. marca poročal, da je ruska vojska zaplenila 11 avtobusov, ki so bili namenjeni v mesto, da bi evakuirali civiliste.<ref name="cnn.com">{{cite news|last1=Carey|first1=Andrew|last2=Presniakova|first2=Yulia|last3=Atay Alam|first3=Hande|title=Russian forces stole buses driving to rescue people from Mariupol, Ukraine says|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-22-22/h_8b97ee680fd4597051590dde80945ce2|website=CNN World|publisher=CNN|access-date=25 March 2022|language=en|date=22 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324200036/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-22-22/h_8b97ee680fd4597051590dde80945ce2|url-status=live}}</ref> Fox News je pozneje poročal, da so bili vsaj nekateri zaplenjeni avtobusi napolnjeni s humanitarnimi zalogami. Poročali so tudi, da je bilo aretiranih 15 humanitarnih delavcev v avtobusih, ki so poskušali prenesti hrano v Mariupol.<ref>{{cite news|last1=Beals|first1=Monique|title=Ukraine: Russia seized rescue workers trying to deliver food to Mariupol|url=https://thehill.com/policy/international/599329-ukraine-russia-seized-rescue-workers-trying-to-deliver-food-to-mariupol|newspaper=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]|publisher=NEXSTAR MEDIA INC.|access-date=29 March 2022|language=en|date=23 March 2022}}</ref> CNN je tudi poročal, da so bili do tega datuma neuspešni vsi poskusi, da bi v Mariupol pripeljali prazne avtobuse za evakuacijo civilistov.<ref name="cnn.com" /> 23. marca je ukrajinski predsednik Zelenski objavil, da 100.000 civilistov še vedno ne more priti iz Mariupola in da so ujeti v »nečloveških razmerah« brez hrane, tekoče vode ali zdravil.<ref>{{cite web|title=Zelensky says 100,000 still trapped in Mariupol, facing 'inhumane conditions'|url=https://www.france24.com/en/europe/20220322-live-zelensky-ready-to-discuss-status-of-crimea-and-self-declared-donbas-republics-with-putin|website=France 24|publisher=France 24|access-date=25 March 2022|language=en|date=22 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324222944/https://www.france24.com/en/europe/20220322-live-zelensky-ready-to-discuss-status-of-crimea-and-self-declared-donbas-republics-with-putin|url-status=live}}</ref><ref name="cnn.com" />
1. aprila je reševalno prizadevanje ZN za prevoz več sto preživelih civilistov iz Mariupola s 50 avtobusi spodletelo.<ref name="auto11">{{cite web|date=1 April 2022|title=Ukraine: No 'plan B' for evacuation of shattered Mariupol, say humanitarians, as Friday attempt fails|url=https://news.un.org/en/story/2022/04/1115282|website=UN News}}</ref>
Končno je ICRC poročal, da je pomagal olajšati varno evakuacijo več kot 10.000 civilistov iz Mariupola in [[Sumi|Sumija]].<ref name="icrcnewsroom-20220508">{{cite web|url=https://www.icrcnewsroom.org/story/en/2010/ukraine-more-than-170-civilians-evacuated-from-azovstal-and-mariupol-area-in-third-safe-passage-operation|title=Ukraine: More than 170 civilians evacuated from Azovstal and Mariupol area in third safe passage operation|website=International Committee of the Red Cross|date=8 May 2022|access-date=21 May 2022}}</ref>
== Vojni zločinih ruskih sil ==
{{See also|Vojni zločini med rusko invazijo na Ukrajino (2022)}}
Ruske sile so med obleganjem zagrešile številne vojne zločine. Nekateri mediji so zločine, ki so se zgodili, opisali kot najhujše v 21. stoletju.<ref>{{Cite web|date=2022-05-25|title=Putin's Mariupol Massacre is one of the 21st century's worst war crimes|url=https://www.atlanticcouncil.org/blogs/ukrainealert/putins-mariupol-massacre-is-one-the-worst-war-crimes-of-the-21st-century/|access-date=2022-06-27|website=Atlantic Council|language=en-US}}</ref>
Ukrajinske oblasti so 25. marca ruskega generalpolkovnika<ref name=":7">{{Cite news|last=Cowburn|first=Ashley|date=31 March 2022|title=Russian general dubbed ‘butcher of Mariupol’ among new list of sanctions announced by Liz Truss|work=[[The Independent]]|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/liz-truss-sanctions-russia-putin-ukraine-b2048049.html|access-date=21 July 2022}}</ref> Mihajla Mizinceva obtožile, da je ukazal bombardirati mariupolsko otroško in porodnišnico ter mestno gledališče, kjer se je zateklo 1200 civilistov.<ref name="Mizintsev2" /> Zahodni in ukrajinski viri so Mizinceva zaradi njegove domnevne vloge pri obleganju poimenovali »mesar Mariupola«,<ref name="Mizintsev" /><ref name="Mizintsev2" /><ref name=":8">{{Cite news|last=Brown|first=Lee|date=24 March 2022|title=Russian ‘Butcher of Mariupol’ blamed for worst Ukraine war atrocities|work=[[New York Post]]|url=https://nypost.com/2022/03/24/butcher-of-mariupol-blamed-for-worst-russia-ukraine-atrocities/|access-date=21 July 2022}}</ref> Združeno kraljestvo pa ga je sankcioniralo.<ref name=":7" /> Obtožen, da je osebno vodil vojne zločine med obleganjem, je Mizincev ukrajinske enote obtožil, da so ustvarile »strašno človeško katastrofo«, in nadalje trdil, da bo omogočil varen izhod ukrajinskih civilistov iz Mariupola. Trditve Mizinceva je podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk zavrnila kot »manipulacijo«.<ref name=":8" />
=== Streljanje evakuacijskih kontrolnih točk ===
Veleposlanik ZDA pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi Michael Carpenter je 7. marca dva incidenta, ki sta se zgodila v Mariupolu 5. in 6. marca, označil za vojna zločina. Navedel je, da so ruske sile na oba datuma bombardirale dogovorjene evakuacijske koridorje, medtem ko so jih civilisti poskušali uporabiti.<ref name=":2" />
=== Bombardiranje porodnišnice in otroške bolnišnice ===
{{See also|Letalski napad na bolnišnico v Mariupolu|Ženske v ruski invaziji na Ukrajino (2022)}}
[[Slika:Наслідки_обстрілу_дитячої_лікарні_та_пологового_будинку_в_Маріуполі,_9_березня_2022_року.jpg|sličica|Posledice bombnega napada na otroško bolnišnico in porodnišnico v Mariupolu, 9. marec 2022]]
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 9. marca po tem, ko sta bili v zračnem napadu poškodovani porodnišnica in otroška bolnišnica, tvitnil, da je bil napad »grozodejstvo«, skupaj z videoposnetkom ruševin stavbe.<ref>{{cite web|last=Balevic|first=Katie|title=Zelenskyy accuses Russian troops of 'direct strike' that wrecked a Mariupol maternity hospital, pleads to 'close the sky right now'|url=https://www.businessinsider.com/zelenskyy-condemns-russia-direct-strike-at-mariupol-maternity-hospital-2022-3|access-date=9 March 2022|website=Business Insider|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310014827/https://www.businessinsider.com/zelenskyy-condemns-russia-direct-strike-at-mariupol-maternity-hospital-2022-3|url-status=live}}</ref> Bolnišnica je bila uničena.<ref>{{cite web|title=Ukraine war: Aftermath of Mariupol hospital shelling|url=https://news.sky.com/video/ukraine-war-aftermath-of-mariupol-hospital-shelling-12561770|access-date=9 March 2022|website=[[Sky News]]|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310014831/https://news.sky.com/video/ukraine-war-aftermath-of-mariupol-hospital-shelling-12561770|url-status=live}}</ref> Ubiti so bili trije ljudje, vključno z mladim dekletom, najmanj 16 pa jih je bilo ranjenih; oblasti so izjavile, da je veliko več pacientov in bolnišničnega osebja pokopanih pod ruševinami eksplozije.<ref>{{cite news|title=EU condemns Russian bombing of Mariupol maternity hospital as a 'war crime'|url=https://www.timesofisrael.com/eu-condemns-russian-bombing-of-mariupol-maternity-hospital-as-a-war-crime/|author=AFP|work=Times of Israel|date=10 March 2022|access-date=11 March 2022|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313064733/https://www.timesofisrael.com/eu-condemns-russian-bombing-of-mariupol-maternity-hospital-as-a-war-crime/|url-status=live}}</ref>
Ruski zunanji minister [[Sergej Lavrov]] je dejal, da je bila stavba prej porodnišnica, Rusija pa jo je bombardirala, ker jo je takrat zasedel polk Azov.<ref>{{cite news|last1=Osborne|first1=Samuel|title=Ukraine war: Russia says claim it bombed children's hospital is 'fake news'|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-russia-says-claim-it-bombed-childrens-hospital-is-fake-news-12562107|work=Sky News|date=10 March 2022|access-date=10 March 2022|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310095339/https://news.sky.com/story/ukraine-war-russia-says-claim-it-bombed-childrens-hospital-is-fake-news-12562107|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|title=Что заявили главы МИД России и Украины после переговоров. Главное|url=https://meduza.io/live/2022/03/10/voyna|work=Meduza|date=10 March 2022|language=ru|access-date=10 March 2022|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310101928/https://meduza.io/live/2022/03/10/voyna|url-status=live}}</ref>
Kasneje istega dne je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva [[Marija Zaharova]] zavrnila bombni napad na bolnišnico kot »informacijski terorizem«, tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva [[Igor Konašenkov]] pa je bombni napad označil za zrežiran.<ref>{{cite news|last=Trevelyan|first=Mark|date=10 March 2022|title=Russia shifts stance on hospital bombing that sparked world outrage|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-claim-that-it-bombed-childrens-hospital-are-fake-news-2022-03-10/|access-date=10 March 2022|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310184532/https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-claim-that-it-bombed-childrens-hospital-are-fake-news-2022-03-10/|url-status=live}}</ref>
10. marca popoldne je rusko veleposlaništvo v Združenem kraljestvu na Twitterju sporočilo, da sta dve poškodovani nosečnici, ki so ju po napadu evakuirali, igrali igralki z »realističnim make-upom«, da je porodnišnico zasedel polk Azov in da v njej ni bilo žensk ali otrok, saj objekt »ni v obratovanju«.<ref name=":3">{{cite web|title='Ukrainian propaganda': Russia says pic of pregnant woman in hospital attack is 'fake'|url=https://www.lbc.co.uk/news/russian-embassy-claim-injured-pregnant-woman-fake/|access-date=10 March 2022|website=LBC|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310165148/https://www.lbc.co.uk/news/russian-embassy-claim-injured-pregnant-woman-fake/|url-status=live}}</ref> Twitter je tvit kasneje odstranil, ker je kršil njegova pravila o [[Dezinformacija|dezinformacijah]].<ref name=":3" /> [[Dmitrij Peskov]], tiskovni predstavnik ruskega predsednika, je kmalu po eksploziji izjavil, da bo ruska vlada incident preiskala.
Obtožbe s strani Rusije so se nato v Rusiji začele pojavljati na spletu, tudi na ruskem družbenem omrežju Telegram, ki ima več sto tisoč sledilcev.<ref name="auto2">{{cite web|last1=Macaluso|first1=Nora|title=Social Media Posts Misrepresent Victims of Hospital Bombed in Mariupol|url=https://www.factcheck.org/2022/03/social-media-posts-misrepresent-victims-of-hospital-bombed-in-mariupol/|website=FactCheck.org|publisher=Annenberg Public Policy Center of the University of Pennsylvania|access-date=20 March 2022|date=16 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323043635/https://www.factcheck.org/2022/03/social-media-posts-misrepresent-victims-of-hospital-bombed-in-mariupol/|url-status=live}}</ref> Twitter je nato umaknil objave veleposlaništva.<ref name="auto2" />
Nosečnico, ki so jo posneli, ko so jo na nosilih odnesli ranjeno (Rusija jo je obtožila, da je igralka), so premestili v drugo bolnišnico, nato pa je 13. marca umrla, saj se je njen otrok rodil mrtev. V bombnem napadu je utrpela številne poškodbe, med drugim je imela zdrobljeno medenico in odtrgan kolk, zaradi česar se je njen otrok rodil mrtev.<ref name="auto1">{{cite news|date=14 March 2022|title=Ukraine war: Pregnant woman and baby die after hospital shelled|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60734706|access-date=14 March 2022|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314143240/https://www.bbc.com/news/world-europe-60734706|url-status=live}}</ref> Zdravstveni delavci so povedali, da je, ko je videla, da je izgubila otroka, zavpila: »Ubij me zdaj!«<ref name="auto">{{cite web|title=Pregnant woman and baby die after attack on hospital in Mariupol|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/14/mariupol-ukraine-hospital-bombed-woman-baby-die|website=[[The Guardian]]|access-date=20 March 2022|location=The Associated Press in Mariupol, Ukraine|date=14 March 2022|archive-date=22 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322040703/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/14/mariupol-ukraine-hospital-bombed-woman-baby-die|url-status=live}}</ref> Trideset minut pozneje je umrla tudi ona.<ref name="auto" />
Preiskovalni novinarji so ovrgli ruske trditve, da so bili posnetki ponarejeni in da je bila bombardirana bolnišnica uporabljena kot vojaška postojanka.<ref>{{cite news|title=De foto's bij het bombardement op het ziekenhuis in Marioepol zouden volgens de Russen in scène zijn gezet. Wat klopt er van hun bewijzen?|newspaper=[[de Volkskrant]]|access-date=18 March 2022|language=nl|date=17 March 2022|first1=Willem|last1=Feenstra|first2=Pieter|last2=Sabel|first3=Erik|last3=Verwiel|url=https://www.volkskrant.nl/kijkverder/v/2022/op-zoek-naar-de-feiten-in-oorlogstijd~v484352/|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324155551/https://www.volkskrant.nl/kijkverder/v/2022/op-zoek-naar-de-feiten-in-oorlogstijd~v484352/|url-status=live}}</ref> Ruski novinar [[Aleksander Nevzorov]] je bil 22. marca obtožen v skladu z ruskim zakonom o »[[Ruski zakoni o vojni cenzuri (2022)|lažnih informacijah]]«, potem ko je objavil informacije o ruskem obstreljevanju porodnišnice v Mariupolu.<ref>{{cite news|title=Russia: Authorities launch witch-hunt to catch anyone sharing anti-war views|url=https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/03/russia-authorities-launch-witch-hunt-to-catch-anyone-sharing-anti-war-views/|work=Amnesty International|date=30 March 2022}}</ref> Po novem zakonu, sprejetem 4. marca, je lahko obsojen na do 15 let zapora.<ref>{{cite news|title=Top Russian Journalist Defiant in Face of Fake News Investigation|url=https://www.voanews.com/a/top-russian-journalist-defiant-in-face-of-fake-news-investigation-/6497836.html|work=VOA News|date=23 March 2022}}</ref>
=== Bombardiranje regionalnega gledališča ===
{{main|Zračni napad na mariupolsko gledališče}}
[[Slika:Mariupol_Drama_Theatre_Destroyed_1.jpg|sličica|The [[Donetsk Regional Drama Theatre]] was bombed on 16 March]]
16. marca je bilo v zračnem napadu napadeno in v veliki meri uničeno regionalno dramsko gledališče Doneck.<ref name=":Tondo" /> Mestni svet Mariupola je obtožil Rusijo, da je napadla dramsko gledališče, kamor se je zateklo najmanj sto civilistov.<ref>{{cite news|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-mariupol-theatre-where-hundreds-of-people-sheltering-bombed-by-russian-forces-officials-claim-12567393|title=Ukraine war: Mariupol theatre where 'hundreds of people sheltering' bombed by Russian forces, officials claim|author=Andy Hayes|work=Sky News|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316195527/https://news.sky.com/story/ukraine-war-mariupol-theatre-where-hundreds-of-people-sheltering-bombed-by-russian-forces-officials-claim-12567393|url-status=live}}</ref> [[Human Rights Watch]] je izjavil, da je v gledališču zatočišče poiskalo vsaj 500 civilistov.<ref>{{cite news|url=https://www.reuters.com/world/europe/shells-hit-theatre-sheltering-ukraine-civilians-biden-calls-putin-war-criminal-2022-03-17/|title=Shells hit theatre sheltering Ukraine civilians, Biden calls Putin a war criminal|author1=James Mackenzie|author2=Natalia Zinets|author3=Oleksandr Kozhukhar|work=Reuters|date=17 March 2022|access-date=17 March 2022|archive-date=19 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220319051857/https://www.reuters.com/world/europe/shells-hit-theatre-sheltering-ukraine-civilians-biden-calls-putin-war-criminal-2022-03-17/|url-status=live}}</ref> Sergij Taruta, nekdanji guverner Donecke oblasti, je izjavil, da se je v notranjost zateklo 1300 ljudi.<ref name="Survivors">{{cite news|url=https://edition.cnn.com/2022/03/17/europe/ukraine-mariupol-bombing-theater-russia-intl/index.html|title=Survivors emerge from rubble of Mariupol theater bombed by Russia|author1=Victoria Butenko|author2=Olga Voitovych|author3=Andrew Carey|author4=James Frater|author5=Jeevan Ravindran|work=CNN|date=17 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323225228/https://edition.cnn.com/2022/03/17/europe/ukraine-mariupol-bombing-theater-russia-intl/index.html|url-status=live}}</ref>
Satelitski posnetek, ki ga je 14. marca posnela družba [[Maxar Technologies]], je pokazal, da je bila ruska beseda »otroci« z velikimi belimi črkami napisana na pločniku spredaj in zadaj gledališča, iz česar je bilo jasno razvidno, da so se v njem skrivali civilisti.<ref>{{cite news|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/ukraine-mariupol-theatre-bombed-russia-children-b2037694.html|title=Ukraine theatre hit by airstrike where hundreds were sheltering had 'children' written on pavement in Russian|work=The Independent|date=18 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321071552/https://www.independent.co.uk/news/world/europe/ukraine-mariupol-theatre-bombed-russia-children-b2037694.html|url-status=live}}</ref> Ukrajinski minister za zunanje zadeve [[Dmitro Kuleba]] je trdil, da Rusija »ni mogla ne vedeti, da gre za civilno zaklonišče«. Po navedbah [[Vrhovna rada|Vrhovne rade]]{{clarify|whi exactly? This is the parliaments|date=March 2022}} je bilo zaradi nenehnega obstreljevanja nemogoče začeti reševalne akcije v gledališču.<ref>{{cite news|author=|url=https://www.dw.com/en/ukraine-mariupol-city-council-claims-russia-destroys-crowded-theater-live-updates/a-61140204|title=Ukraine: Mariupol city council claims Russia destroys crowded theater — live updates|language=|website=[[Deutsche Welle]]|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316174736/https://www.dw.com/en/ukraine-mariupol-city-council-claims-russia-destroys-crowded-theater-live-updates/a-61140204|url-status=live}}</ref> Mestni svet je tudi navedel, da so dostop do zavetišča v gledališču ovirale ruševine.<ref>{{cite news|author=|url=https://meduza.io/news/2022/03/16/v-mariupole-raketa-razrushila-zdanie-dramteatra-vlasti-zayavlyayut-chto-sotni-lyudey-ispolzovali-ego-kak-ubezhische|title=В Мариуполе ракета разрушила здание драмтеатра. Власти заявляют, что сотни людей использовали его как убежище|language=ru|website=[[Meduza]]|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316202645/https://meduza.io/news/2022/03/16/v-mariupole-raketa-razrushila-zdanie-dramteatra-vlasti-zayavlyayut-chto-sotni-lyudey-ispolzovali-ego-kak-ubezhische|url-status=live}}</ref> Rusko obrambno ministrstvo je zanikalo napad na stavbo in obtožilo azovski polk, da jo je razstrelil.<ref>{{cite news|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/17/russia-ukraine-war-survivors-emerge-from-bombed-mariupol-theatre|title=Russia-Ukraine war: Survivors emerge from bombed Mariupol theatre|work=The Independent|date=17 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323063211/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/17/russia-ukraine-war-survivors-emerge-from-bombed-mariupol-theatre|url-status=live}}</ref>
Vendar pa je bombno zaklonišče v kleti, v katerem so se skrivali ljudje, po besedah Tarute vzdržalo napad. Preživeli so iz ostankov gledališča začeli prihajati 17. marca.<ref name="Survivors" /> Po navedbah ukrajinskih uradnikov je bilo do 18. marca iz kleti rešenih več kot 130 civilistov, reševalci pa še niso našli smrtnih žrtev. Mestni svet je sporočil, da po prvih podatkih ni nihče umrl, ena oseba pa je bila hudo ranjena.<ref>{{cite news|url=https://www.voanews.com/a/civilians-survive-ukrainian-theater-bombing-search-for-others-continues-/6491719.html|title=130 Rescued in Ukrainian Theater Bombing, Search for Missing Continues|work=Voice of America|date=18 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=19 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220319073605/https://www.voanews.com/a/civilians-survive-ukrainian-theater-bombing-search-for-others-continues-/6491719.html|url-status=live}}</ref>
Associated Press je poročal, da je bilo med zračnim napadom ubitih 600 civilistov,<ref>{{cite web|date=4 May 2022|title=AP evidence points to 600 dead in Mariupol theater airstrike|url=https://apnews.com/article/Russia-ukraine-war-mariupol-theater-c321a196fbd568899841b506afcac7a1|access-date=15 May 2022|website=AP NEWS|language=en}}</ref> kar je dvakrat več od uradne številke, ki jo je navedla ukrajinska vlada.
=== Množično obstreljevanje stanovanjskih naselij ===
[[Slika:War_damages_in_Mariupol,_12_March_2022_(02).jpg|sličica|War damage in Mariupol, 12 March 2022]]
Podžupan Sergej Orlov je 2. marca poročal, da je rusko topništvo obstreljevalo gosto naseljeno sosesko v Mariupolu in jo obstreljevalo skoraj 15 ur. Povedal je, da je bila ena od naseljenih stanovanjskih četrti na levem bregu mesta »skoraj popolnoma uničena«.<ref name="gunter" />
Satelitske fotografije Mariupola, ki jih je 9. marca zjutraj posnela družba Maxar Technologies, so pokazale »obsežno škodo« na večnadstropnih stanovanjih, stanovanjskih hišah, trgovinah z živili in drugi civilni infrastrukturi. To je bilo ugotovljeno s primerjavo fotografij pred in po bombardiranju.<ref>{{cite web|last=Wall|first=Mike|date=9 March 2022|title=Russia-Ukraine invasion updates / Satellite photos of Mariupol, Ukraine show damage from Russian attacks: Grocery stores, homes and shopping centers have gone up in smoke.|url=https://www.space.com/mariupol-ukraine-damage-satellite-photos|access-date=15 March 2022|website=space.com|publisher=Future US, Inc.|quote=|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313065623/https://www.space.com/mariupol-ukraine-damage-satellite-photos|url-status=live}}</ref> Svet mesta Mariupol je podal izjavo, da je bila škoda v mestu »ogromnac. Ocenil je, da je bilo približno 80 % hiš v mestu močno poškodovanih, od tega jih skoraj 30 % ni bilo mogoče popraviti.<ref>{{cite news|last1=Aloisi|first1=Silvia|title=Shattered dreams|url=https://www.reuters.com/world/europe/fleeing-mariupol-teenagers-tell-destruction-shattered-dreams-2022-03-18/|website=Reuters|date=18 March 2022|agency=Reuters|access-date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323224945/https://www.reuters.com/world/europe/fleeing-mariupol-teenagers-tell-destruction-shattered-dreams-2022-03-18/|url-status=live}}</ref> Reutersov novinar Pavel Klimov je ob poročanju iz Mariupola dejal, da so »povsod naokoli črne lupine« stanovanjskih blokov.<ref>{{cite web|last1=Klimov|first1=Pavel|last2=Popeski|first2=Ron|title=Mariupol, on the front line of Ukraine's war|url=https://www.reuters.com/world/europe/dead-buildings-tower-over-uncollected-corpses-mariupol-front-line-ukraines-war-2022-03-18/|website=Reuters.com|publisher=Reuters|access-date=19 March 2022|location=Mariupol, Ukraine|language=English|date=18 March 2022|archive-date=20 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220320223724/https://www.reuters.com/world/europe/dead-buildings-tower-over-uncollected-corpses-mariupol-front-line-ukraines-war-2022-03-18/|url-status=live}}</ref>
16. marca je [[BBC News]] poročal, da so skoraj stalni ruski napadi spremenili stanovanjske soseske v »pustinjo«.<ref name="auto3">{{cite web|last1=Bachega|first1=Hugo|last2=Popovych|first2=Maksym|title=Ukraine war: Infection and hunger as hundreds hide in Mariupol cellar|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60736845|website=bbc.com|publisher=BBÇ News|access-date=19 March 2022|date=16 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323075950/https://www.bbc.com/news/world-europe-60736845|url-status=live}}</ref> Istega dne je sporočil, da je pridobil posnetke iz brezpilotnega letala, na katerih je razvidna »velika škoda z ognjem in dimom, ki se vali iz stanovanjskih blokov, in črnimi ulicami v ruševinah«.<ref name="auto3" /> Prebivalka mesta je za BBC povedala, da »na območju levega brega ni nobene nedotaknjene stanovanjske stavbe, vse je zgorelo do tal«. Na levem bregu je bilo gosto naseljeno stanovanjsko naselje.<ref name="gunter" /> Dejala je tudi, da je mestno središče »neprepoznavno«.<ref name="auto3" /> Istega dne je Inštitut za preučevanje vojne (ISW) poročal, da so ruske sile v Mariupolu še naprej izvrševale vojne zločine, med drugim »napadale civilno infrastrukturo«.<ref name="understandingwar.org2">{{cite web|last1=Mason|first1=Clark|last2=Barros|first2=George|last3=Stepanenko|first3=Kateryna|date=16 March 2022|title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 16|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323195647/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16|archive-date=23 March 2022|access-date=19 March 2022|website=ISW – Institute for the Study of War|publisher=ISW – Institute for the Study of War|language=English}}</ref>
Generalpodpolkovnik Jim Hockenhull, vodja obrambne obveščevalne službe Združenega kraljestva (UK), je 18. marca opisal »nadaljevanje napadov na civiliste v Mariupolu«.<ref>{{cite web|last1=Boffey|first1=Daniel|last2=Tondo|first2=Lorenzo|title=Fighting reaches central Mariupol as shelling hinders rescue attempts: Russia claims to be 'tightening noose' around south-eastern port city as thousands still stranded|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/18/russia-missile-lviv-mariupol-ukraine-war|work=The Guardian|access-date=21 March 2022|location=Brussels, Belgium; Lviv, Ukraine|language=English|date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323095031/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/18/russia-missile-lviv-mariupol-ukraine-war|url-status=live}}</ref> Ukrajinske oblasti so navedle, da je v Mariupolu poškodovanih ali uničenih približno 90 % stavb.<ref name="auto8" /> Istega dne je [[Sky News]] iz Združenega kraljestva opisal posnetke, ki prikazujejo »civilna območja, ki so po bombardiranju ostala neprepoznavna«.<ref name="auto8" /> Sky News je citiral tudi Rdeči križ, ki je opisal »apokaliptično uničenje v Mariupolu«.<ref name="auto8" /> 19. marca 2022 je ukrajinski policist v Mariupolu posnel videoposnetek, v katerem je dejal: »Umirajo otroci, starejši ljudje. Mesto je uničeno in izbrisano z obličja zemlje.« Avtentičnost videoposnetka je potrdila agencija Associated Press.<ref>{{cite web|title=Russians push deeper into port city of Mariupol as locals plead for help: "Children, elderly people are dying"|url=https://www.cbsnews.com/news/mariupol-russia-ukraine-war-locals-plead-for-help/|website=CBSNews.com|publisher=CBS News, Associated Press|access-date=19 March 2022|date=19 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323121631/https://www.cbsnews.com/news/mariupol-russia-ukraine-war-locals-plead-for-help/|url-status=live}}</ref>
Vlada Mariupola je 28. marca sporočila, da je bilo med obstreljevanjem poškodovanih 90 % vseh zgradb v Mariupolu, 40 % vseh zgradb v mestu pa je bilo uničenih.<ref>{{cite web|title=Ukraine retakes control of two Russian-occupied towns|url=https://www.jpost.com/international/article-702504|access-date=28 March 2022|website=The Jerusalem Post {{!}} JPost.com|language=en-US}}</ref> V objavljenih statističnih podatkih je tudi navedeno, da je bilo poškodovanih 90 % Mariupolskih bolnišnic ter da je rusko obstreljevanje uničilo 23 šol in 28 vrtcev.<ref>{{cite news|last=Lviv|first=Nathan Hodge, CNN and Julia Presniakova in|title=Mariupol mayor says Ukrainian city 'in the hands of the occupiers'|url=https://www.cnn.com/2022/03/28/europe/mariupol-mayor-ukraine-occupiers-intl/index.html|access-date=28 March 2022|website=CNN|date=28 March 2022}}</ref>
Do 18. aprila so ukrajinski uradniki ocenili, da je bilo v bojih uničenih vsaj 95 % Mariupola, predvsem zaradi ruskih bombnih akcij.<ref name="hasn't surrendered" />
12. aprila so mestne oblasti poročale, da je bilo ubitih do 20.000 civilistov.<ref name="10,000 civilians killed">{{cite news|author1=Yuras Karmanau|author2=Adam Schreck|author3=Cara Anna|date=12 April 2022|title=Mariupol mayor says siege has killed more than 10K civilians|work=Associated Press|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-state-of-the-union-address-zelenskyy-biden-kyiv-7cc069b80178629a60f4f2d166348d45|accessdate=12 April 2022}}</ref> Istega dne je župan mesta poročal, da je bilo ubitih približno 21.000 civilistov.<ref name="21,000 civilians killed">{{cite news|url=https://www.jpost.com/international/article-703925|title=Russia-Ukraine war: 21,000 civilians killed, Mayor of Mariupol estimates|work=The Jerusalem Post|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref>
=== Domnevna uporaba kemičnih orožij ===
Tiskovni predstavnik Donecke ljudske republike [[Eduard Basurin]] je 11. aprila 2022 pozval Rusijo, naj pripelje »kemične sile«, da bi »zakurile krte«, pri čemer je mislil na ukrajinske sile v Azovstalu.<ref>{{Cite news|date=12 April 2022|title=Ukraine War: Report of Mariupol chemical attack sparks US, UK concern|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61077641|access-date=12 April 2022|work=BBC}}</ref> Kasneje istega dne je Azovski polk obtožil ruske sile, da so v Mariupolu uporabile »strupeno snov neznanega izvora« ki je povzročila težave z dihali. Tiskovni predstavnik Pentagona je dejal, da poročila niso potrjena, vendar izražajo zaskrbljenost zaradi morebitne ruske uporabe kemičnih sredstev.<ref>{{cite news|url=https://www.cnbc.com/2022/04/11/pentagon-monitoring-reports-of-possible-russian-chemical-weapons-attack-in-mariupol.html|title=Pentagon monitoring reports of possible Russian chemical weapons attack in Mariupol|author=Christina Wilkie|work=CNBC|date=12 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref><ref name="Boyle 2022">{{cite web|last=Boyle|first=Danny|title=Tuesday morning news briefing: Vladimir Putin 'uses chemical weapons'|website=The Telegraph|date=12 April 2022|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2022/04/12/tuesday-morning-uk-news-briefing-todays-top-headlines-telegraph2/|access-date=10 May 2022|quote=The city's Azov regiment is said to have fallen ill after a "poisonous substance of unknown origin" was reportedly dropped on them from a Russian drone. It came hours after Mariupol's mayor said more than 10,000 civilians have died in the Russian siege of his city and the death toll could surpass 20,000. Britain is increasingly worried that Russia could use white phosphorus munitions, which cause horrific burns.}}</ref><ref name="Hall 2022">{{cite web|last=Hall|first=Sam|title='We are holding back the horde': Mariupol fighters battle on weeks after experts said city would fall|website=The Telegraph|date=11 April 2022|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/04/11/holding-back-horde-mariupol-fighters-battle-weeks-experts-said/|access-date=10 May 2022|quote=the Azov regiment said in a statement on their Telegram channel that Russian forces appeared to have used chemical weapons. “Russian occupation forces used a poisonous substance of unknown origin against Ukrainian military and civilians in the city of Mariupol, which was dropped from an enemy drone. “The victims have respiratory failure … the effects of the unknown substance are being clarified.” The claim could not immediately be verified}}</ref> Kasneje je Ukrajina sporočila, da obtožbe preiskuje. V incidentu so bili ranjeni trije ukrajinski vojaki.<ref>{{Cite news|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61077641|title=Ukraine War: US 'deeply concerned' at report of Mariupol chemical attack|work=BBC News|date=12 April 2022|accessdate=27 April 2022}}</ref>
Po mnenju strokovnjakov je še prezgodaj govoriti o tem, kaj natančno se je zgodilo,<ref>{{cite news|first=Dan|last=Sabbagh|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/12/did-russia-really-use-chemical-weapons-mariupol-ukraine-expert-remain-sceptical|title=Did Russia really use chemical weapons in Ukraine? Experts are sceptical|work=The Guardian|date=12 April 2022|accessdate=19 April 2022|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220419090406/https://www.theguardian.com/world/2022/apr/12/did-russia-really-use-chemical-weapons-mariupol-ukraine-expert-remain-sceptical|archive-date=19 April 2022}}</ref> britanski in ukrajinski uradniki pa so povedali, da sumijo na uporabo [[Strelivo z belim fosforjem|belega fosforja]], ki v mednarodnem pravu običajno ne velja za kemično orožje.<ref name="Boyle 2022" />
== Mediji ==
Od konca februarja do 11. marca sta bila v Mariupolu uslužbenec agencije [[Associated Press]] Mstislav Černov in svobodnjak Evgenij Maloletka, ki sta delala za AP. Bila sta med redkimi novinarji in po podatkih agencije AP edina mednarodna novinarja v Mariupolu v tem obdobju, njune fotografije pa so zahodni mediji na veliko uporabljali za poročanje o obleganju in razmerah v mestu.<ref>{{cite news|last1=Klein|first1=Charlotte|title="This Is Personal for Them": Two Ukrainian AP Journalists Capture the Most Devastating Moments of War|url=https://www.vanityfair.com/news/2022/03/ukrainian-ap-journalists-capture-the-most-devastating-moments-of-war|work=Wanity Fair|date=17 March 2022|access-date=22 March 2022|archive-date=20 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220320004814/http://www.vanityfair.com/news/2022/03/ukrainian-ap-journalists-capture-the-most-devastating-moments-of-war|url-status=live}}</ref> Po besedah Černova sta bila 11. marca v bolnišnici in fotografirala, ko so ju s pomočjo ukrajinskih vojakov evakuirali iz mesta. Iz Mariupola jima je uspelo pobegniti brez poškodb, takrat pa po njegovih besedah v mestu ni bilo več nobenega novinarja.<ref>{{cite news|last1=Chernov|first1=Mstyslav|title=20 Days in Mariupol|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-edf7240a9d990e7e3e32f82ca351dede|work=Associated Press|date=22 March 2022|access-date=22 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324034908/https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-edf7240a9d990e7e3e32f82ca351dede|url-status=live}}</ref>
Pričevanja iz jeklarne [[Azovstal]] so bila na voljo prek sistema satelitskih povezav [[Starlink]].<ref>{{Cite news|last=Schwirtz|first=Michael|date=21 April 2022|title=Inside the Azovstal plant, a Ukrainian sergeant prays for rescue.|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/live/2022/04/21/world/ukraine-russia-war-news|access-date=21 April 2022|issn=0362-4331}}</ref>
Propaganda v državnih ruskih medijih, je invazijo predstavljala kot osvobodilno misijo in ukrajinske vojake obtožila, da so napadli civilne cilje v Mariupolu.<ref>{{cite news|last=Coalson|first=Robert|url=https://www.rferl.org/a/russia-ukraine-war-tv-brainwashing/31776244.html|title='Military Brainwashing': Russian State TV Pulls Out The Stops To Sell Kremlin's Narrative On The War In Ukraine|website=RFE/RL|date=29 March 2022}}</ref><ref>{{cite news|title=Propaganda War Over Mariupol's Destruction Is Only Just Starting|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-04-22/propaganda-war-over-mariupol-s-destruction-is-only-just-starting|work=Bloomberg|date=22 April 2022}}</ref>
''[[The Guardian]]'' je v članku o Mariupolu, objavljenem po ruskem napadu na porodnišnico v Mariupolu, zapisal, da so »celotna naselja, ki so se spremenila v ruševine, napadi na civilne cilje in bombardiranje begunskih izhodnih poti del [[Rusko vojaško posredovanje v sirski državljanski vojni|brutalne sirske kampanje Moskve]]«,<ref name="eghtg">{{cite news|last1=Graham-Harrison|first1=Emma|last2=Dyke|first2=Joe|title=How Russia is using tactics from the Syrian playbook in Ukraine|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/24/how-russia-is-using-tactics-from-the-syrian-playbook-in-ukraine|publisher=Guardian News & Media Limited|date=24 March 2022}}</ref> ''[[Washington Post]]'' pa je pod naslovom »Ruska vojna v Ukrajini temelji na taktiki, ki jo je uporabila v Siriji, pravijo strokovnjaki« posledice za civilno prebivalstvo označil kot »zmanjševanje zalog hrane. Brez elektrike in vode. Ruski tanki na ulicah. Noči so bile prekinjene z obstreljevanjem.« Ukrajinski uradniki so opozorili, da obstaja nevarnost, da ta bitka »postane [[Alepška ofenziva (november-december 2016)|drugi Alep]]«. [[Bele čelade (sirska državljanska vojna)|Sirska civilna obramba]] je dejala: »Želijo izprazniti ta mesta prebivalstva, da bi bilo za Rusijo cenejše prevzeti oblast.« Po nekaterih ocenah naj bi do 31. marca Mariupol zapustilo 75 % prebivalstva.<ref name="wapocp">{{cite news|last=Parker|first=Claire|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/03/31/russia-ukraine-mariupol-siege-aleppo-syria/|title=Russia’s Ukraine war builds on tactics it used in Syria, experts say|date=31 March 2022|publisher=The Washington Post}}</ref>
== Glej tudi ==
* [[Ruska okupacija Hersona]]
* [[Možni izbruh kolere v Mariupolu (2022)]]
== Opombe ==
{{Notelist}}
== Sklici ==
{{reflist|20em}}
== Zunanje povezave ==
* [https://ca.news.yahoo.com/kateryna-dyachenko-11-year-old-gymnast-killed-by-russian-bombardment-of-mariupol-131553694.html Yahoo News UK article about 11 year old Ukrainian gymnast Kateryna Dyachenko who was killed during shelling in Mariupol on 22 March]
* [https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61032786 BBC News video of recently evacuated Mariupol civilians speaking about desperate conditions in the city, endless shelling, mass casualties and people having mental breakdowns under siege, 8 April 2022]
* [https://www.youtube.com/watch?v=CwfyJGdFpSA Video of drone flyover of apartment buildings being bombed in Mariupol. News.com.au, The News Room, March 15 2022]
* [https://www.youtube.com/embed/Z1kG24ndMS4 Video of tanks firing repeatedly on apartment buildings in Mariupol, civilians in hospital, woman crying for dead children. AP News, 12 March 2022.]
* [https://news.sky.com/story/ukraine-war-children-buried-under-rubble-after-russian-airstrike-hit-hospital-in-mariupol-president-zelenskyy-says-12561747 Video of aftermath, including injured pregnant woman being carried, after Russian airstrike on hospital in Mariupol, Ukraine. Sky News, March 9, 2022]
* [https://twitter.com/i/status/150010075323070337 Video posted on Twitter by a Ukrainian soldier in Mariupol – of shelling and damage in the City, 5 March, 2022, 8:27 AM]
* [https://www.channel4.com/news/putin-wants-to-totally-destroy-this-city-says-deputy-mayor-of-mariupol Video, Sergei Orlov, Deputy Mayor of Mariupol, alleges that on 5 March Russian forces targeted and shelled civilian gathering areas where people were preparing to evacuate the city. Channel 4 News, London, UK]
{{Ruska invazija na Ukrajino (2022)}}
[[Kategorija:Bitke leta 2022]]
[[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]]
[[Kategorija:Bitke Ukrajine]]
[[Kategorija:Bitke Rusije]]
ngdhjl3jy6f17637jkn7v092hk9lejo
Dirka po Franciji 2022
0
516876
5722655
5722305
2022-07-22T16:02:38Z
Sporti
5955
dp
wikitext
text/x-wiki
{{Trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=kolesarska dirka}}
{{Infobox cycling race report|name=Dirka po Franciji 2022|series=[[UCI World Tour 2022]]|image_alt=|date=1. julij – 24. julij|stages=21|distance=3328<ref name=":01">{{cite web |url=https://sport.tv2.dk/cykling/2021-10-14-her-er-tour-de-france-ruten-med-start-i-danmark |title=Her er Tour de France-ruten med start i Danmark |date=14 October 2021 |access-date=14 October 2021}}</ref>|unit=km|previous=[[Dirka po Franciji 2021|2021]]|next=''[[Dirka po Franciji 2023|2023]]''}}
'''Dirka po Franciji 2022''' je 109. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se je [[1. julij]]a v [[København]]u<ref>{{Cite web|url=https://www.cyclingnews.com/news/tour-de-france-2022-route-revealed/|title = Tour de France 2022 route revealed|date = 14 October 2021}}</ref> in trajala bo do [[24. julij]]a, ko se bo končala z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{Cite web|title=2022 ROUTE: ONE FOR THE ATTACKERS - Tour de France 2022|url=https://www.letour.fr/en/news/2021/2022-route-one-for-the-attackers/1299961|access-date=2021-10-14|website=www.letour.fr|language=en}}</ref>
==Ekipe==
'''UCI WorldTeams'''
{{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}}
* {{ct|ALM|2022}}
* {{ct|AST|2022}}
* {{ct|BOH|2022}}
* {{ct|COF men|2022}}
* {{ct|EFE|2022}}
* {{ct|GFC|2022}}
* {{ct|IGD|2022}}
* {{ct|IWG|2022}}
* {{ct|IPT|2022}}
* {{ct|LTS|2022}}
* {{ct|MOV men|2022}}
* {{ct|QST|2022}}
* {{ct|TBV|2022}}
* {{ct|BEX men|2022}}
* {{ct|DSM men|2022}}
* {{ct|TJV|2022}}
* {{ct|TFS men|2022}}
* {{ct|UAD men|2022}}
{{div col end}}
'''UCI ProTeams'''
{{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}}
* {{ct|AFC|2022}}
* {{ct|ARK men|2022}}
* {{ct|BBK|2022}}
* {{ct|TDE|2022}}
{{div col end}}
== Etape ==
{| class="wikitable sortable"
|+Karakteristike etap<ref>{{Cite web|title=Official route of Tour de France 2022|url=https://www.letour.fr/en/overall-route|access-date=2021-10-14|website=www.letour.fr|language=en}}</ref>
! scope="col" |Etapa
! scope="col" |Datum
! scope="col" |Štart/Cilj
! scope="col" |Razdalja
! colspan="2" scope="col" |Tip
! scope="col" |Zmagovalec
|-
! scope="row" | 1
| style="text-align:right" | 1. julij
| [[Copenhagen]] (Danska)
| style="text-align:center;" | {{convert|13|km|abbr=on}}
| [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]]
| [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]]
| {{flagathlete|[[Yves Lampaert]]|BEL}}
|-
! scope="row" | 2
| style="text-align:right" | 2. julij
| [[Roskilde]] — [[Nyborg]] (Danska)
| style="text-align:center;" | {{convert|199|km|abbr=on}}
| [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Fabio Jakobsen]]|NED}}
|-
! scope="row" | 3
| style="text-align:right" | 3. julij
| [[Vejle]] — [[Sønderborg]] (Danska)
| style="text-align:center;" | {{convert|182|km|abbr=on}}
| [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Dylan Groenewegen]]|NED}}
|-
! scope="row" |
| style="text-align:right" | 4. julij
|
| colspan="4" style="text-align:center;" | dan počitka
|-
! scope="row" | 4
| style="text-align:right" | 5. julij
| [[Dunkirk]] — [[Calais]]
| style="text-align:center;" | {{convert|172|km|abbr=on}}
| [[File:Hillystage.svg|20x20px]]
| hribovita etapa
| {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}}
|-
! scope="row" | 5
| style="text-align:right" | 6. julij
| [[Lille]] — [[Communauté d'agglomération de la Porte du Hainaut|Arenberg]]
| style="text-align:center;" | {{convert|155|km|abbr=on}}
| [[File:Hillystage.svg|20x20px]]
| hribovita etapa
| {{flagathlete|[[Simon Clarke (kolesar)|Simon Clarke]]|AUS}}
|-
! scope="row" | 6
| style="text-align:right" | 7. julij
| [[Binche]] (Belgija) — [[Longwy]]
| style="text-align:center;" | {{convert|220|km|abbr=on}}
| [[File:Hillystage.svg|20x20px]]
| hribovita etapa
| {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}}
|-
! scope="row" | 7
| style="text-align:right" | 8. julij
| [[Tomblaine]] — [[La Planche des Belles Filles]]
| style="text-align:center;" | {{convert|176|km|abbr=on}}
| [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}}
|-
! scope="row" | 8
| style="text-align:right" | 9. julij
| [[Dole, Jura|Dole]] — [[Lausanne]] (Švica)
| style="text-align:center;" | {{convert|184|km|abbr=on}}
| [[File:Mediummountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| hribovito-gorska etapa
| {{flagathlete|[[Wout van Aert]]|BEL}}
|-
! scope="row" | 9
| style="text-align:right" | 10. julij
| [[Aigle]] (Švica) — [[Châtel, Haute-Savoie|Châtel]]
| style="text-align:center;" | {{convert|183|km|abbr=on}}
| [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Bob Jungels]]|LUX}}
|-
! scope="row" |
| style="text-align:right" | 11. julij
|
| colspan="4" style="text-align:center" | dan počitka
|-
! scope="row" | 10
| style="text-align:right" | 12. julij
| [[Morzine]] — [[Megève]]
| style="text-align:center;" | {{convert|148|km|abbr=on}}
| [[File:Mediummountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| hribovito-gorska etapa
| {{flagathlete|[[Magnus Cort]]|DEN}}
|-
! scope="row" | 11
| style="text-align:right" | 13. julij
| [[Albertville]] — [[Col du Granon]]
| style="text-align:center;" | {{convert|149|km|abbr=on}}
| [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}}
|-
! scope="row" | 12
| style="text-align:right" | 14. julij
| [[Briançon]] — [[Alpe d'Huez]]
| style="text-align:center;" | {{convert|166|km|abbr=on}}
| [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Thomas Pidcock]]|GBR}}
|-
! scope="row" | 13
| style="text-align:right" | 15. julij
| [[Bourg-d'Oisans]] — [[Saint-Étienne]]
| style="text-align:center;" | {{convert|193|km|abbr=on}}
| [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]]|DEN}}
|-
! scope="row" | 14
| style="text-align:right" | 16. julij
| [[Saint-Étienne]] — [[Mende, Lozère|Mende]]
| style="text-align:center;" | {{convert|195|km|abbr=on}}
| [[File:Mediummountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| hribovito-gorska etapa
| {{flagathlete|[[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]]|AUS}}
|-
! scope="row" | 15
| style="text-align:right" | 17. julij
| [[Rodez]] — [[Carcassonne]]
| style="text-align:center;" | {{convert|200|km|abbr=on}}
| [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Jasper Philipsen]]|BEL}}
|-
! scope="row" |
| style="text-align:right" | 18. julij
|
| colspan="4" style="text-align:center" | dan počitka
|-
! scope="row" | 16
| style="text-align:right" | 19. julij
| [[Carcassonne]] — [[Foix]]
| style="text-align:center;" | {{convert|179|km|abbr=on}}
| [[File:Mediummountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| hribovito-gorska etapa
| {{flagathlete|[[Hugo Houle]]|CAN}}
|-
! scope="row" | 17
| style="text-align:right" | 20. julij
| [[Saint-Gaudens, Haute-Garonne|Saint-Gaudens]] — [[Peyragudes]]
| style="text-align:center;" | {{convert|130|km|abbr=on}}
| [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}}
|-
! scope="row" | 18
| style="text-align:right" | 21. julij
| [[Lourdes]] — [[Hautacam]]
| style="text-align:center;" | {{convert|143|km|abbr=on}}
| [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}}
|-
! scope="row" | 19
| style="text-align:right" | 22. julij
| [[Castelnau-Magnoac]] — [[Cahors]]
| style="text-align:center;" | {{convert|189|km|abbr=on}}
| [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Christophe Laporte]]|FRA}}
|-
! scope="row" | 20
| style="text-align:right" | 23. julij
| [[Lacapelle-Marival]] — [[Rocamadour]]
| style="text-align:center;" | {{convert|40|km|abbr=on}}
| [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]]
| [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]]
|
|-
! scope="row" | 21
| style="text-align:right" | 24. julij
| [[Paris La Défense Arena]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]])
| style="text-align:center;" | {{convert|112|km|abbr=on}}
| [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]]
| ravninska etapa
|
|-
! colspan="3" | Skupaj
| colspan="4" style="text-align:center" | {{convert|3328|km|abbr=on}}
|}
== Razvrstitev po klasifikacijah ==
{| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;"
|+Vodilni po klasifikacijah in etapah
! scope="col" style="width:1%;" |Etapa
! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec
! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}}
! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}}
! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}}
! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}}
! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}}
! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}}
|-
! 1
| [[Yves Lampaert]]
| style="background:#FFEB64;" | [[Yves Lampaert]]
| style="background:#9CE97B;" | [[Yves Lampaert]]
| ''brez''
| style="background:offwhite;" rowspan="19" | [[Tadej Pogačar]]
| style="background:#FFCD5F;"rowspan="4" | {{ct|TJV|2021}}
| ''brez''
|-
! 2
| [[Fabio Jakobsen]]
| style="background:#FFEB64;" rowspan="4" | [[Wout van Aert]]
| style="background:#9CE97B;" rowspan="18" | [[Wout van Aert]]
| style="background:#FFA8A4;"rowspan="7" | [[Magnus Cort]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Sven Erik Bystrøm]]
|-
! 3
| [[Dylan Groenewegen]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Magnus Cort]]
|-
! 4
| [[Wout van Aert]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Anthony Perez]]
|-
! 5
| [[Simon Clarke (kolesar)|Simon Clarke]]
| style="background:#FFCD5F;"rowspan="15" | {{ct|IGD|2022}}
| style="background:#E4B3AB;" | [[Magnus Cort]]
|-
! 6
| [[Tadej Pogačar]]
| style="background:#FFEB64;"rowspan="5" | [[Tadej Pogačar]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Wout van Aert]]
|-
! 7
| [[Tadej Pogačar]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Simon Geschke]]
|-
! 8
| [[Wout van Aert]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Mattia Cattaneo]]
|-
! 9
| [[Bob Jungels]]
| style="background:#FFA8A4;"rowspan="9" | [[Simon Geschke]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Thibaut Pinot]]
|-
! 10
| [[Magnus Cort]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Alberto Bettiol]]
|-
! 11
| [[Jonas Vingegaard]]
| style="background:#FFEB64;"rowspan="9" | [[Jonas Vingegaard]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Warren Barguil]]
|-
! 12
| [[Thomas Pidcock]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Thomas Pidcock]]
|-
! 13
| [[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Mads Pedersen (kolesar)|Mads Pedersen]]
|-
! 14
| [[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]]
|-
! 15
| [[Jasper Philipsen]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Nils Politt]]
|-
! 16
| [[Hugo Houle]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Hugo Houle]]
|-
! 17
| [[Tadej Pogačar]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Brandon McNulty]]
|-
! 18
| [[Jonas Vingegaard]]
| style="background:#FFA8A4;"rowspan="2" | [[Jonas Vingegaard]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Wout van Aert]]
|-
! 19
| [[Christophe Laporte]]
| style="background:#E4B3AB;" | [[Quinn Simmons]]
|-
! 20
|
| style="background:#FFEB64;" |
| style="background:#9CE97B;" |
| style="background:#FFA8A4;" |
| style="background:offwhite;" |
| style="background:#FFCD5F;" |
| rowspan=2|''brez''
|-
! 21
|
| style="background:#FFEB64;" |
| style="background:#9CE97B;" |
| style="background:#FFA8A4;" |
| style="background:offwhite;" |
| style="background:#FFCD5F;" |
|-
! colspan="2" | Skupno
! style="background:#FFDB00;" |
! style="background:#46E800;" |
! style="background:#FF3E33;" |
! style="background:white;" |
! style="background:#FFB927;" |
! style="background:#E42A19;" |
|}
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Tour de France}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Dirka po Franciji|2022]]
[[Kategorija:2022 v športu]]
ltw3yts488g7gho61x64h8lg3zehq9w
Uporabnik:EmiliaITČA
2
518286
5722886
5704583
2022-07-23T10:53:47Z
EmiliaITČA
207895
wikitext
text/x-wiki
Pozdravljeni vsem. Moje ime je Emilija in živim v [[Srbija|Srbiji]]. Večinoma pišem [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|EX-YU]] pop rock.
Pisal bom članke o albumih, ki so zelo pomembni in jih ni na Wikipediji.
{{Predloga:Uporabnik Windows 10}}
{{Predloga:Uporabnik filmofil}}
{{Predloga:Uporabnik dijak}}
{{uporabnik od|1|1|2022}}
{{Uporabnik starost|21|12|2003}}
{{Predloga:Uporabnik Chrome}}
{{Predloga:Uporabnik Srbija}}
{{Predloga:Uporabnik Đorđe Balašević}}
{{-}}
== Priznanja ==
{| border="0" cellspacing="0"
| [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:00, 4. junij 2022 (CEST)
|}
t7m65h5fc4g4q4a7g4plqc20ptutfqq
Leb i sol
0
519012
5722889
5718569
2022-07-23T11:09:06Z
EmiliaITČA
207895
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec|Background=group_or_band|Name=Leb i sol|Genre=pop, rock, jazz|Years_active=Januar 1976-december 1995
April 2006-|Current_members=Mičo Božikov
Bodan Arsovski </br>
Nikola Dimuševski </br>
Garabet Tavitjan
|Past_members=[[Vlatko Stefanovski]] (1976-1995, 2006)
Kiril Džajkovski (1987-1989)
Dragoljub Đuričić (1981-1985, 2006)
Dimitrie Čučurovski (1976)|Label=PGP RTB (1977-1982)
Jugoton (1983-1989)
Third ear music (1990-1995)
Avalon (2006)
Hammer (2008)}}
'''Leb i sol''' ([[Makedonščina|mak]]. Леб и сол) [[Severna Makedonija|makedonska]] [[rock]]/ [[jazz]] skupina, ustanovljena leta [[1976]]. Leb i sol so bili poleg ugledne makedonske skupine tudi ena najbolj priljubljenih rock zasedb v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|nekdanji Jugoslaviji]].
== Zgodovina ==
=== Zgodnja leta ===
Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja je razmeroma majhna glasbena scena v Skopju povzročila pogosto sodelovanje med bodočimi člani zasedbe Leb i sol. [[Vlatko Stefanovski]] ([[kitara]]) in Bodan Arsovski ([[bas kitara]]) skupaj igrata v petem razredu osnovne šole v okviru VIS Jegulje. Prvo opazno delo obeh je v jazz/rock skupini Breg, ki jo vodi Miki Petkovski ([[klaviature]]). Na bobnih je bil Garabet Tavitjan Garo, ki je kmalu odšel na služenje vojaškega roka, Petkovski pa se je pridružil Smaku in Breg je prenehal delovati.
1. januarja 1976 so Vlatko Stefanovski (kitara), Bodan Arsovski (bas kitara), Nikola Dimuševski (klaviature) in Dimitrie Čučurovski ([[Boben|bobni]]) ustanovili skupino Leb i sol. Ime skupine izvira iz tradicionalnega pozdrava, ki je dobesedno pomenil "''Kruh in sol''" in je bil pogosto uporabljen kot izraz nagnjenosti in odločnosti, kot je "''Jedel bom samo kruh in sol, vendar ne bom odnehal''", vendar to nima nič. opraviti z imenom skupine. Svoje prve posnetke snemajo v studiu Radia Skopje; "''Etude št. 3''", "''Devet''" in "''Pesem za nas''". Njihova glasba je vsebovala elemente rocka, jazza in makedonske etno glasbe. Ko je skupina glasbeno dozorela, je vpliv jazza postajal vse šibkejši. Vendar pa na koncertih zasedba izvaja dolgoletne klasične jazz različice tradicionalnega etno-folka, kot sta pesmi "''Jovano Jovanke''" in "''Aber Dojde Donke''", ki jih je občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem.
=== Konec 70. let prejšnjega stoletja (začetek priljubljenosti) ===
Aprila 1977 so prvič nastopili izven Makedonije, ko so kot predskupina zaigrali na koncertu Draga Mlinarca v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Istega leta so nastopili na festivalu mladih v [[Subotica|Subotici]], kjer so osvojili nagrado in podpisali pogodbo z založbo [[Produkcija gramofonskih plošč Radio televizije Beograd|PGP RTB]]. Konec avgusta so nato kot predskupina [[Bijelo dugme|Bijelega dugmeta]] nastopili na koncertu pri Hajdukovem vodnjaku. Konec leta sodelujejo na festivalu 'BOOM' v Novem Sadu, koncertni različici njihovih skladb "''Pod vodo''" in "''V senci''" pa sta na kompilaciji BOOM '77, ki je izšla leta 1978 pri založbi Suzy.
Januarja 1978 so izdali prvenec Leb i sol, ki so ga posneli v studiu RTV Novi Sad. Album izdaja založba PGP RTB, producent na gradivu pa je bil Josip Boček.<ref>{{Citat|title=Leb I Sol - Leb I Sol|url=https://www.discogs.com/release/996321-Leb-I-Sol-Leb-I-Sol|accessdate=2022-05-21|language=en}}</ref> Josip Boček je bil nekdanji kitarist skupine Korni, Stefanovski pa njegov oboževalec, tako da se je sodelovanje nadaljevalo na naslednjih albumih. Material na albumu je močno pod vplivom jazz in rock tematike, od devetih skladb pa jih je kar šest instrumentalnih. Vsi člani zasedbe so avtorji skladb, najzaslužnejši pa je Stefanovski. Leb i sol je bila predvsem koncertna zasedba, katere živa izvedba je bila uporabljena za improvizacije in izražanja instrumentalne virtuoznosti, v kateri se ni prestopila meja dobrega okusa.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dopmagazin.com/file.asp?area=10&pd=20061022_215220&print=print|title=LEB I SOL - Još jedno reprogramiranje|date=2006|website=dopmagazin.com|language=hr|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081117004347/http://www.dopmagazin.com/file.asp?area=10&pd=20061022_215220&print=print|archivedate=17.11.2006|origyear=22.10.2006}}</ref>
Na opatijskem festivalu so spomladi 1978 izvedli skladbo »Aber dojde donke«, s katero so prejeli nagrado za »najboljši umetniški vtis in najuspešnejšo uporabo folklornega izraza«. Kmalu zatem so prišli v sam vrh rock skupin iz bivše Jugoslavije in dobili veliko boljše studijske pogoje za pripravo materiala za novi album.
Drugi album z naslovom Leb i sol 2 je izšel leta 1978 pri založbi PGP-RTB.<ref>{{Citat|title=Leb I Sol - Leb I Sol 2|url=https://www.discogs.com/release/996570-Leb-I-Sol-Leb-I-Sol-2|accessdate=2022-07-23|language=en}}</ref> Po uspehu debitantskega albuma so poleg že uspešne skladbe Aber dojde donke še instrumentali Marija, Akupunktura, Uzvodno od tuge, za vokalno izvedbo pa pesem Talasna dužina, je besedilo napisal Vlatkov brat, Goran Stefanovski, ki bo z njimi sodeloval tudi v prihodnje.
Leb i sol je postala zelo popularna skupina v poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih, za največ zaslug za to pa veljata njihova prva dva albuma, ki sta vsebovala material, dostopen širšemu občinstvu. Čeprav so se vsi člani zasedbe izkazali kot odlični glasbeniki, Vlatko Stefanovski pride najmočneje do izraza kot izjemen virtuoz na kitari. Leta 1978 jih je revija Juboks po glasovanju bralcev razglasila za skladbo leta.
Tretji album z naslovom Ručni rad je izšel leta 1979 pri založbi PGP-RTB.<ref>{{Citat|title=Ručni rad by Leb i sol - RYM/Sonemic|url=https://rateyourmusic.com/release/album/leb-i-sol/rucni-rad/|accessdate=2022-07-23|language=en}}</ref> Material je posnet v studiu V Radia Beograd, na dveh skladbah pa gostuje saksofonist Mića Marković. Slog albuma je bil nekoliko pod vplivom jazza, pod avtorstvo pa se tudi tokrat podpisujejo vsi štirje. Med uspešnicami so skladbe Kumova slama, Ručni rad in Verni pas. Po izidu albuma je skupino zapustil Nikola Dimuševski v stalno službo v Zabavnem orkestru RTV Skopje, na njegovo mesto pa je prišel Miki Petkovski, ki pa jih je leta 1980 zelo hitro zapustil in odšel v Kanado. Ker so ostali brez klaviaturista, so se odločili nadaljevati delo kot trio in začeli pripravljati material za naslednjo ploščo.
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Makedonske glasbene skupine]]
[[Kategorija:Rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1976]]
e0bh86xk09btdompvblycjlsoo4isuj
Dino Dvornik
0
519034
5722866
5698297
2022-07-23T10:41:13Z
A09090091
188929
dodal [[Kategorija:Dino Dvornik]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Miljenko Dvornik - Dino''', [[Hrvati|hrvaški]] rock pevec in televizijski igralec, * [[20. avgust]] [[1964]], [[Split]], † [[7. september]] [[2008]], [[Zagreb]].
== Biografija ==
Rodil se je 20. avgusta 1964 kot sin slavnega igralca [[Boris Dvornik|Borisa Dvornika]] v Splitu. Dino in njegov brat Dean Dvornik sta v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja igrala v več televizijskih filmih in serijah, med katerimi je najbolj znana serija "Naše malo mesto", ki je slavila njunega očeta Borisa.
Dina ni zanimala za igranje in se je začel ukvarjati z glasbo. Leta 1980 je sestavil pop zasedbo Kitajski zid, s katero je promoviral funk glasbo. Ker je bil pod velikim stresom, je Dino pred vsakim nastopom začel jemati narkotike, sčasoma pa je postal zasvojen. Ko je v zgodnjih devetdesetih dobil hčer, se je odločil, da bo prenehal.
Leta 2006 sta se Dvornikova odločila narediti resničnostni šov po vzoru ameriškega zvezdnika [[Ozzy Osbourne|Ozzyja Osborna]] z imenom "Dvornikovi". Oddaja je bila predvajana eno sezono.
== Zasebno življenje ==
Dino se je leta 1989 poročil z Danijelo Kuljiš in leto kasneje dobil hčer Ello.<ref>{{Citat|title=Ljubavna priča Dine Dvornika|url=https://www.youtube.com/watch?v=dBKeT6uGDa4|accessdate=2022-05-21|language=sl-SI}}</ref>
== Smrt ==
Umrl je 7. septembra 2008 v svojem stanovanju zaradi prevelikega odmerka, le osemnajst dni po praznovanju 44. rojstnega dne in šest mesecev po očetovi smrti.<ref>{{Navedi splet|title=UMRO JE OD PREDOZIRANJA Danas bi Dino Dvornik proslavio 55. rođendan|url=https://www.blic.rs/sudbine/umro-je-od-predoziranja-danas-bi-dino-dvornik-proslavio-55-rodendan/nfpkvet|website=Blic.rs|accessdate=2022-05-21|language=sr|first=S.|last=P}}</ref> Zadnji intervju je dal julija 2008,<ref>{{Citat|title=Dino Dvornik - posljednji intervju|url=https://www.youtube.com/watch?v=XskL0NI50X0|accessdate=2022-05-21|language=sl-SI}}</ref> zadnjič pa je bil v javnosti na tekmi [[HNK Hajduk Split|Hajduka]] avgusta istega leta.<ref>{{Citat|title=Dino Dvornik - posljednja snimka (pred Hajduk-Deportivo)|url=https://www.youtube.com/watch?v=gNUtM4FWY9k|accessdate=2022-05-21|language=sl-SI}}</ref>
== Diskografija ==
* 1989 ''Dino Dvornik''
* 1990 ''Kreativni nered''
* 1993 ''Priroda i društvo''
* 1997 ''Enfant terrible''
* 1998 ''The Best of''
* 1999 ''Big Mamma''
* 2002 ''Svicky''
* 2008 ''Pandorina kutija''
== Sklici ==
{{sklici}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Dvornik, Dino}}
[[Kategorija:Hrvaški pevci]]
[[Kategorija:Hrvaški televizijski igralci]]
[[Kategorija:Dino Dvornik|*]]
2ek8or938yky255cvr2741qkijrey5n
Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Madžarska
4
520102
5722842
5720823
2022-07-23T09:22:15Z
Pinky sl
2932
/* Madžarska */
wikitext
text/x-wiki
=== [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Madžarska|Madžarska]] ===
{{PIČ2
| naslov = Madžarska
| predlagal = {{u|ModriDirkac}}
| utemeljitev = Še zadnji izmed člankov o sosednjih državah. Dodan slovenski vidik, po moje ustreza.
| avtor = {{u|ModriDirkac}}
| leto = 2022
| mesec = 6
| dan = 8
| leto2 =
| mesec2 =
| dan2 =
| rezultat =
}}
*{{neodločen}}-[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 13:35, 8. junij 2022 (CEST)
*{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:21, 14. junij 2022 (CEST)
*{{komentar}} članek je potreben slogovnega pregleda. Nekateri od strojnih prevodov so prav zabavni: "''[[Time|Časovnik]]'' {{'}} [[Osebnost leta revije Time|1956]] je bil madžarski borec za svobodo" ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:12, 15. junij 2022 (CEST)
*:Verjetno. Verjemi, da sem skozi šel n-krat, ampak na koncu ne vidiš več tega. Pač, članek nima 30.000 znakov...--08:21, 16. junij 2022 (CEST) [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 08:21, 16. junij 2022 (CEST)
* {{za}}, bom še enkrat prebral. Sicer je že kar dolgo odprto glasovanje, a pmm lahko še malo pustimo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:40, 17. julij 2022 (CEST)
* {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:22, 23. julij 2022 (CEST)
mk08p98qs3rohip2cbawg2n7tbeixy9
Kazimir II. Poljski
0
521175
5722778
5722481
2022-07-22T20:21:52Z
Octopus
13285
povezava
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vladar
| name = Kazimir II. Pravični
| image = Kazimierz II Sprawiedliwy 2.jpg
| image_size = 220px
| caption = [[Jan Matejko]]: ''Kazimir Pravični'', risba iz cikla ''Poljski kralji in knezi''
| succession = Sandomierški knez
| reign = 1173–1194
| coronation =
| predecessor = [[Boleslav IV. Kodravi]]
| successor = [[Lešek I. Beli]] in Helena Znojmska kot regentka
| succession1 = Poljski veliki knez in krakovski knez
| reign1 = 1177–1191
| coronation1 =
| predecessor1 = [[Mješko III. Stari]]
| successor1 = [[Mješko III. Stari]]
| succession2 = Kališki knez
| reign2 = 1177–1181
| coronation2 =
| predecessor2 =
| successor2 = [[Mješko III. Stari]]
| succession3 = Mazovski knez
| reign3 = 1186–1194
| coronation3 =
| predecessor3 = Lešek Mazovski
| successor3 = Konrad I. Mazovski in Helena Znojmska kot regentka
| succession4 = Poljski veliki knez in krakovski knez
| reign4 = 1191–1194
| coronation4 =
| predecessor4 = [[Mješko III. Stari]]
| successor4 = [[Lešek I. Beli]]
| regent =
| spouse = [[Helena Znojmska]]
| issue = [[Konrad I. Mazovski]] <br> [[Lešek I. Beli]] <br> Adelajda <br> Kazimir <br> neznana hčerka <br> Odon <br> Boleslav
| house = [[Pjasti]]
| house-type = Dinastija
| father = [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]]
| mother = Saloma Berška
| birth_date = 28. oktober 1138
| birth_place =
| death_date = 5. maj 1194
| death_place = [[Krakov]]
| place of burial=
}}
'''Kazimir II. Pravični''' ([[Poljščina|poljsko]] Kazimierz II Sprawiedliwy) je bil malopoljski knez Wiślice (1166–1173) in Sandomierza (po letu 1173), * [[28. oktober]] [[1138]], [[Krakov]], † [[5. maj]] [[1194]], [[Krakov]].<ref>Oswald Balzer. ''Genealogia Piastów''. Kraków, 2005. str. 323.</ref><ref name=ref1a>Kazimierz Jasiński. ''Rodowód pierwszych Piastów''. Poznań, 2004. str. 265. ISBN 83-7063-409-5.</ref>
Leta 1177 je postal vladar Poljskega seniorata in s tem veliki poljski knez. Na tem položaju je s krajšo prekinitvijo, ko je vladal njegov starejši brat in predhodnik [[Mješko III. Stari]], ostal do svoje smrti. Leta 1186 je od svojega nečaka Leška nasledil [[Mazovija|Mazovijo]] in postal začetnik mazovske veje dinastije [[Pjasti|Pjastov]] in praded kasnejšega poljskega kralja [[Vladislav I. Poljski|Vladislava I. Slokega]]. Častni naslov Pravični ni izviren in se je prvič pojavil v 16. stoletju.<ref name=ref1>Jasinski 2004, str. 264.</ref>
==Otroštvo in mladost==
Kazimir je bil šesti sin poljskega kneza [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]] in njegove druge žene Salome, hčerke grofa Henrika Berškega. Rojen je bil po očetovi smrti, vendar isti dan,<ref name=ref1a/> zato v očetovi oporoki ni bil omenjen in je ostal brez vseh posesti.
Prva leta sta on in sestra Agneza (rojena 1138) živela z materjo Salomo na njeni posesti v Łęczyci, daleč od spopadov njegovih bratov [[Boleslav IV. Kodravi|Boleslava IV. Kodravega]] in [[Mješko III. Stari|Mješka III. Starega]] z njunim starejšim polbratom, velikim knezom Vladislavom II., ki je poskušal združiti Poljsko pod svojo oblastjo. Njegov načrt je bil v nasprotju z očetovo oporoko in Vladislav je bil leta 1146 izgnan.
Saloma Berška je leta 1144 umrla. Za Kazimirja in Agnezo je skrbel njun starejši brat Boleslav IV., ki je dve leti pozneje prevzel naslov velikega kneza. Mladi knez se je pod bratovim skrbništvom lahko počutil varnega, vendar ni imel nobenega zagotovila, da bo v prihodnosti dobil del očetove dediščine. Ko je leta 1151 dosegel primerno starost, takrat star 13 let, in bi lahko prevzel nadzor nad nekaterimi družinskimi posestmi, je ostal brez vsega. Tri leta kasneje (1157) se je njegov položaj še poslabšal zaradi uspešne poljske kampanje cesarja [[Friderik I. Barbarossa|Friderika Barbarosse]], ki je prišel na pomoč [[Vladislav II. Poljski|Vladislavu II.]] in njegovim sinovom. Kot del sporazuma, ki ga je moral Boleslav IV. skleniti z Barbarosso, je bil Kazimir poslan v Nemčijo za talca, da bi zagotovil bratovo zvestobo cesarju. Kazimirjeva usoda na cesarskem dvoru ni znana. Na Poljsko se je vrnil vsekakor pred 21. majem 1161, ker je na ta dan v listini omenjen skupaj s svojima dvema bratoma Boleslavom IV. in Henrikom Sandomierskim.
==Knez Wiślice==
Leta 1166 je bil Kazimirjev brat Henrik ubit v bitki med prusko križarsko vojno. Umrl je brez potomcev in je v oporoki za edinega dediča svoje malopoljske kneževine Sandomierz imenoval Kazimirja. Veliki knez Boleslav IV. se je oporoki navkljub odločil razdeliti kneževino na tri dele. Največji del, vključno s prestolnico [[Sandomierz]], je dodelil sebi. Drugi, neimenovani del, je podelil Mješku III., najmanjši del, okrožje Wiślica, pa Kazimirju.
Jezen in razočaran nad odločitvijo velikega kneza se mu je Kazimir uprl s podporo svojega brata Mješka, magnata Jakse iz Miechówa, Svjatoslava, sina Piotra Włostowica, gnieznenskega nadškofa Jana in krakovskega škofa Gedka. Kazimirja je podpirala tudi skoraj vsa [[Malopoljska]]. Hitri ukrepi Boleslava IV. so upor zaustavili, Kazimirju pa je uspelo obdržati Wiślico. Leta 1172 se je Mješko III. znova uprl velikemu knezu in poskušal prepričati svojega mlajšega brata, naj se mu pridruži. Kazimir je tokrat iz neznanih razlogov sodelovanje zavrnil.
[[Slika:Polska 1177-1194.PNG|thumb|260px|Kazimirjeve pridobitve na PoljskemPolish acquisitions of Casimir:
{{legend|darkgreen|Kneževina Wiślica (1166)}}
{{legend|green|Kneževina Sandomierz (1173), seniorat province Krakov z Lęczyco (1177), Kneževina Mazovija (1186), Drohiczyn (1191)}}
{{legend|lightgreen|Gniezno in Kalisz, ki ju je osvojil Mješko III. (1181)}}<hr />
{{legend|#808000|Velikopoljska (Poznan) in Šlezija (Wrocław)}}]]
Boleslav IV. je leta 1173 umrl. Na položaju nadvojvode ga je nasledil najstarejši še živi brat Mješko III. Slednji se je odločil, da bo celoteno kneževino Sandomierz prepustil Kazimirju in mu vrnil knežji naslov.
==Upor proti Mješku III. Staremu==
Močna in diktatorska vladavina novega velikega kneza je povzročila globoko nezadovoljstvo med malopoljskim plemstvom. Leta 1177 se je začel nov upor, ki je imel realne možnosti za zmago. Uporniki so razen na magnate računali na podporo krakovskega škofa Gedka, Mješkovega najstarejšega sina Odona, šlezijskega vojvode Boleslava I. Visokega, sina nekdanjega velikega kneza Vladislava II., in Kazimirja. Razlogi za Kazimirjevo vključitev v upor po spravi z Mješkom niso znani.
Borba za novo vodstvo je potekala precej čudno: Mješko III., ki so ga uporniki v njegovi velikopoljski vojvodini popolnoma presenetili, se je umaknil v [[Poznanj]], kjer je ostal skoraj dve leti v hudih bojih s svojim sinom Odonom. Na koncu je bil poražen in prisiljen pobegniti. Vojvoda Boleslav Visoki ni uspel osvojiti Krakova in province Seniorat, saj se je zapletel v konflikt s svojim bratom Mješkom I. Krivonogim in lastnim sinom Jaroslavom. V konfliktu je bil kmalu premegan in prosil Kazimirja za pomoč. Kazimir je po uspešni akciji v [[Šlezija|Šleziji]] hitro osvojil Krakov in se kot krakovski knez odločil skleniti sporazum, s katerim je Boleslav Visoki dobil polno oblast nad Spodnjo Šlezijo z [[Vroclav]]om. Malopoljska okrožja Bytom, Oświęcim in Pszczyna je podelil takrat odstavljenemu Mješku I. Krivonogemu kot darilo za Kazimirjevega botra in soimenjaka Kazimirja I. Opoljskega, edinega sina Mješka I. Krivonogega.
==Veliki knez Poljske==
Upor proti Mješku III. Staremu leta 1177 je bil za Kazimirja popoln uspeh, ker ni osvojil samo Krakova, vključno z okrožjema Sieradz in Łęczyca, in pridobil naslov velikega kneza, ampak je tudi razširil svojo suverenost na Šlezijo, ki jo je nato razdelil med sinove Vladislava II. Izgnanega Boleslava I. Visokega, Mješka I. Krivonogega in Konrada Tenkonogega ter Boleslavovega sina Jaroslava Opolskega, Velikopoljsko, kjer je vladal Odon, ter [[Mazovija|Mazovijo]] in [[Kujavija|Kujavijo]], kjer je pod skrbništvom svoje matere in kneza Żyrone vladal mladoletni knez Lešek. Na obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]] je v [[Pomerelija|Pomereliji]] kot poljski vazal vladal knez Sambor I.
Mješko III. Stari si je intenzivno prizadeval vrniti se na oblast, sprva na Češkem, kasneje pa v Nemčiji in Pomorjanski vojvodini. Da bi uresničil svoje ambicije, je svojim potomcem podelil dedno pravico do prestola v Krakovu in s tem Seniorsko provinco. Kazimir se je na to odzval s sklicem zbora poljskih plemičev v Łęczyci leta 1180. Plemstvu in Cerkvi je podelil nove privilegije, odpravil davek na dobiček duhovščine in se odrekel svojim pravicam nad zemljišči pokojnih škofov. S temi dejanji je pridobil sprejetje načela dednega nasledstva v Krakovu, čeprav je obnovitev poljske kraljevine trajala še več kot stoletje.
V prvi polovici leta 1181, se pravi manj kot leto dni po zboru v Łęczyci, je Mješko III. Stari s pomočjo brata samborskega vojvode Mestvina I. Pomereljskega osvojil vzhodni velikopoljski deželi Gniezno in Kališ ter uspel prepričal svojega sina Odona, naj se mu ukloni. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev je Odon zato od očeta prejel velikopoljsko ozemlje južno od reke Obre. Istočasno se je mazovski vojvoda Lešek odločil zapustiti Kazimirjev tabor. Za guvernerja Mazovije in Kujavije je imenoval Mješka Mlajšega, sina Mješka III. Starega, in s tem dal tiho obljubo glede nasledstva teh dežel.
==Zunanja politika==
Kazimir se je iz neznanih razlogov odločil, da se na te dogodke ne bo odzval. Odločil se je, da bo samo utrdil svojo oblast v Malopoljski. Leta 1184 je prišlo do diplomatskega srečanja na dvoru cesarja [[Friderik I. Barbarossa|Friderika Barbarosse]], kjer je Kazimir, da bi preprečil dejanja Mješka III. Starega in obdržal položaj visokega kneza Poljske, prisegel zvestobo Barbarossi in mu zato plačal velik davek.
Najpomembnejše vprašanje med Kazimirjevim vladanjem, razen spora z bratom Mješkom, je bila politika do sosednjih ruskih kneževin na vzhodu. Prva naloga, ki jo je imel kot veliki knez, je bila ustvariti vezi z velikimi knezi [[Rurikidi|Ruriki]] v [[Kijev]]u, ki so bili močno povezani s prejšnjimi poljskimi velikimi knezi prelo zakonskih zvez s kijevskimi princesami. Boleslav IV. Kodravi je bil poročen z Vjačeslavo Novgorodsko, Mješko III. Stari pa z Evdoksijo Kijevsko. Kazimir je v ta namen novembra 1178 organiziral poroko svoje hčere s kijevskim knezom [[Vsevolod IV. Kijevski|Vsevolodom IV.]]{{efn-lr|Hčerka se je morda imenovala Marija in se po poroki preimenovala v Anastazijo. Preko Marijine pravnukinje Kunigunde Slavonske je bil Kazimir neposredni prednik zadnjih čeških kraljev [[Přemyslidi|Přemyslidov]] in cesarjev [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] iz luksemburške dinastije.}}
Njegov prvi večji poseg v notranje zadeve Kijevske Rusije se je zgodil leta 1180, ko je podprl šumskega in drohičinskega kneza Vasiljka in svojega nečaka Lešeka Mazovskega v sporu z Vladimirjem Minskim v sporu za [[Volinija|Volinijo]]. Vojna se je končala z Vladimirjevo zmago. Osvojil je Volodimir in Brest, Vasiljko pa je obdržal posesti v Drohičinu.
Vojna ni dokončno rešila vprašanja oblasti v Brestu, ki je bil podeljen v fevd Vasiljkovemu bratrancu in Kazimirjevemu nečaku knezu Svjatoslavu. Leta 1182 je izbruhnil upor proti Svjatoslavu, ki se je po Kazimirjevem posredovanju vrnil na prestol. Kazimir je kljub temu kmalu zatem uvidel, da so razmere nestabilne, zato se je odločil, da oblast preda Svjatoslavovemu polbratu Romanu.
Leta 1187 je umrl hališki knez Jaroslav Osmomisl. Njegovi smrti je sledil dolg boj za njegovo nasledstvo. Oblast nad kneževino je sprva prevzel njegov mlajši nezakonski sin Oleg, a so ga [[bojarji]] kmalu umorili. Halič je nato zavzel Jaroslavov najstarejši sin Vladimirko. Tudi Vladimirkova vladavina še zdaleč ni bila stabilna, kar je izkoristil brestovski knez Roman, ga s pomočjo strica Kazimirja odstavil in prevzel popoln nadzor nad Haličem.
Poraženi Vladimirko je pobegnil v [[Ogrska|Ogrsko kraljestvo]] pod zaščito kralja [[Béla III.|Béle III.]] Ogrski kralj se je odločil poslati svojo vojsko v Halič. Roman je pobegnil v Krakov, Vladimirko pa je iz maščevanja vdrl v Malopoljsko. Béla III. se je kmalu zatem odločil, da bo Halič priključil Ogrski, in znova odstavil Vladimirka ter ga kot princa Haliča zamenjal s svojim sinom Andrejem. Vojna se je nadaljevala še dve leti. Ko se je Vladimirko razglasil za Kazimirjevega podanika, je Kazimir po navodilih cesarja Friderika Barbarosse obnovil Vladimirkovo oblast nad Haličem.
==Notranja politka==
Leta 1186 je mazovski vojvoda Lešek umrl. Pred smrtjo se je bolni vojvoda odločil, da bo vse svoje posesti dal velikemu knezu Kazimirju. Lešek je pred tem svoje posesti obljubil svojemu stricu Mješku III., vendar se je zaradi njegovih diktatorskih postopkov premislil v Kazimirjevo korist. Kmalu po Lešekovi smrti je Mješko III. zasedel Kujavijo do reke [[Visla|Visle]] in Kazimir je lahko dobil samo [[Mazovija|Mazovijo]]. Kazimir je s to pridobitvijo neposredno vladal večini Poljske.
Kazimirjevo vpletenost v ruske zadeve je leta 1191 izkoristil Mješko III., ki je uspel zasesti [[grad Vavel]] v Krakovu, si prilastiti naslov velikega kneza in dobiti nadzor nad Senioratom. Krakov je takoj razglasil za svoj dedni fevd in za guvernerja imenoval svojega sina Mješka. Spor se je končal mirno, saj je Kazimir po vrnitvi iz Rusije brez boja dobil nazaj prestolnico, Mješko mlajši pa je pobegnil k svojemu očetu.
Zadnji cilj Kazimirjevega vladanja je bil pohod proti baltskim [[Jotvingi|Jotvingom]] na začetku leta 1194. Pohod se je končal s popolnim uspehom in Kazimir se je zmagoslavno vrnil v Krakov. Po banketu ob njegovi vrnitvi je 5. maja 1194 nepričakovano umrl. Nekateri zgodovinarji so menili, da je bil zastrupljen. Pokopali so ga verjetno v [[Vavelska stolnica|Vavelski stolnici]].<ref name=ref1a/> Na položaju velikega kneza ga je nasledil njegov najstarejši živi sin [[Lešek I. Beli]], ki se je moral tako kot njegov oče soočati z močnim nasprotnikom Mješkom III. Starim.
Kazimir je načrtoval ustanovitev univerze v Krakovu in že začel graditi stavbo, vendar je njegove načrte prekrižala njegova nenadna smrt. Današnjo [[Jagelonska univerza|Jagelonsko univerzo]] je šele leta 1364 ustanovil kralj [[Kazimir III. Poljski|Kazimir III. Veliki]] kot drugo najstarejšo univerzo v srednji in vzhodni Evropi (za [[Karlova univerza v Pragi|Karlovo univerzo]] v [[Praga|Pragi]]).
==Odnosi s Cerkvijo==
Kazimir je bil do Cerkve zelo radodaren, zlasti do [[Cistercijani|cistercijanskih]] samostanov Wąchock, Jędrzejów, Koprzywnica in Sulejów, kanonikov svetega groba v Miechówu, redovnima kanonikatoma v Czerwińsku nad Wislo in Trzemešno ter redom vitezov [[Malteški viteški red|hospitalcev]] v Zagošću. Poskušal je razširiti kult [[Sveti Florjan|svetega Florjana]], čigar posmrtne ostanke je škof Gedko prinesel v Krakov.
==Družina==
Kazimir se je med letoma 1160-1165 in nekasneje kot leta 1166<ref name=ref3/> s Heleno (ok. 1140/1142 – ok. 1202/1206), hčerko vojvode Konrada II. Znojmskega iz stranske veje dinastije Přemyslidov. Z njo je imel dve hčerki in pet sinov:
* hčerko z neznanim imenom (r. pred 1167), poročeno s knezom [[Vsevolod IV. Kijevski |Vsevolodom IV. Kijevskim]]<ref name=ref3>Jasiński 2004, str. 267.</ref>
* Kazimirja (ok. 1162 – 2. februar<ref>Jasiński 2001, str. 14.</ref> ali 1. marec 1167)
* Boleslava (ok. 1168/1171 – 16. april 1182/1183), ki je umrl po padcu z drevesa; pokopan je bil verjetno v Vavelski stolnici<ref>Jasiński 2001, str. 16.</ref>
* Odona (r. 1169/1184), ki je umrl v otroštvu)
* Adelajdo (ok. 1177/1184 – 8. december 1211), ustanoviteljico samostana sv. Jakoba v Sandomierzu
* [[Lešek I. Beli|Lešeka I. Belega]] (ok. 1184/1185 – 24. november 1227)<ref>Jasiński 2001, str. 23-25.</ref>
* Konrada (ok. 1187/1188– 31. avgust 1247)<ref>Jasiński 2001, str. 30-32.</ref>
==Opomba==
{{reflist|2|group=lower-roman}}
==Sklici==
{{sklici|2}}
==Viri==
{{refbegin|2}}
*{{cite book|last1=Dobosz|first1=Józef|title=Kazimierz II Sprawiedliwy|date=2014|publisher=Wydawnictwo Poznańskie|location=Poznań|isbn=978-83-7177-893-3 |page=267}}
*{{cite book |first=K. |last=Jasiński |title=Rodowód Piastów małopolskich i kujawskich |publisher=Poznań–Wrocław |year=2001 }}
*{{cite book |first=K. |last=Jasiński |title=Rodowód pierwszych Piastów |publisher=Poznań |year=2004 }}
*{{cite book |first=S. |last=Pelczar |title=Władysław Odonic. Książę wielkopolski, wygnaniec i protektor Kościoła (ok. 1193-1239) |publisher=Editorial Avalon, Kraków |year=2013 }}
{{refend}}
{{s-start}}
{{S-hou|[[Pjasti]]|28. oktober|1138|5. maj|1194|}}
{{s-reg|}}
{{s-bef|before=[[Boleslav IV. Kodravi]]}}
{{s-ttl|title=Knez Sandomierza|years=1173–1194}}
{{s-aft|after=[[Lešek I. Beli]]<br/> in <br/> Konrad I. Mazovski}}
{{s-bef|before=[[Mješko III. Stari]]}}
{{s-ttl|title=Veliki poljski knez|years=1177–1191}}
{{s-aft|after=[[Mješko III. Stari]]}}
{{s-bef|before=[[Mješko III. Stari]]}}
{{s-ttl|title= Veliki poljski knez |years=1191–1194}}
{{s-aft|after=[[Lešek I. Beli]]}}
{{s-bef|before=new creation}}
{{s-ttl|title=Knez Kaliča |years=1177–1182}}
{{s-aft|after=[[Mješko III. Stari]]}}
{{s-bef|before=new creation}}
{{s-ttl|title=Knez Gniezna |years=1177–1182}}
{{s-aft|after= [[Mješko III. Stari]]}}
{{s-bef|before= Lešek Mazovski }}
{{s-ttl|title=Knez Mazovije |years=1186–1194}}
{{s-aft|after=[[Lešek I. Beli]]<br/> in <br/> Konrad I. Mazovski}}
{{s-end}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1138]]
[[Kategorija:Umrli leta 1194]]
[[Kategorija:Pjasti]]
p51qw97s92fuzoiaqznmguwo4ymv3gz
Cerkev sv. Janeza v Kaneu
0
521251
5722721
5719667
2022-07-22T17:49:59Z
CommonsDelinker
5156
[[commons:User:Orgullobot/commands|Bot:]] Nadomeščanje datoteke Iglesia_San_Juan_Kaneo,_Ohrid,_Macedonia,_2014-04-17,_DD_19.JPG z [[:commons:Image:Iglesia_San_Juan_Kaneo,_Ohrid,_Macedonia_del_Norte,_2014-04-17,_DD_19.jpg|Iglesia_San_Juan_Kaneo,_Ohrid,_Mac
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox church
|name = Cerkev sv. Janeza v Kaneu
| native_name = Свети Јован Канео
| native_name_lang = mk
|fullname =
|image = Iglesia San Juan Kaneo, Ohrid, Macedonia del Norte, 2014-04-17, DD 19.jpg
| caption = Cerkev sv. Janeza Patmosa
|imagesize =
|imagelink =
|imagealt =
|landscape =
|pushpin map =
|pushpin label position =
|pushpin map alt =
|pushpin mapsize =
|map caption =
|coordinates = {{coord|41.111|20.788|region:MK_type:landmark|display=inline,title}}
|architect=
|osgraw = <!-- TEXT -->
|osgridref = <!-- {{gbmappingsmall|TEXT}} -->
|location = [[Ohrid]]
|country = [[Severna Makedonija]]
|denomination = [[Makedonska pravoslavna cerkev]]
|founded date = 14. stoletje
|style = [[Bizantinska arhitektura]]
}}
'''Cerkev sv. Janeza Teologa''' (makedonsko ''Свети Јован Канео'', latinsko ''Sveti Jovan Kaneo'') ali preprosto '''Sveti Janez v Kaneu''' je [[Makedonska pravoslavna cerkev]] na pečini nad plažo Kaneo s pogledom na [[Ohridsko jezero]] v mestu [[Ohrid]] v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]. Cerkev je posvečena Janezu iz Patmosa (imenovan tudi Janez Razodetnik, Janez Bogoslovec, Janez Teolog), piscu [[Razodetje (Apokalipsa)|Razodetja]], za katerega nekateri menijo, da je ista oseba kot apostol Janez.
== Zgodovina ==
Datum izgradnje cerkve ostaja neznan. V napisu, ohranjenem na fresko-ometu iz cerkve sv. Konstantina in Helene v Ohridu se omenja njiva iz vasi Leskoec kot posest cerkve sv. Janeza iz Kanea, ki meji na posest cerkve sv. Konstantin in Helene. To potrjuje da je bila zgrajena pred letom 1447 – kot tudi razmeroma zgodnji pojav toponomastičnega imena kraja »Kaneo«, kjer je bila cerkev zgrajena. Čeprav o cerkvi ni zanesljivih zgodovinskih podatkov, lahko njeno življenje spremljamo v splošnih zgodovinskih okvirih razvoja od 13. stoletja do začetka 14. stoletja.
V osmanskem obdobju lahko sledimo aktivnemu življenju cerkve verjetno do leta 1447, ko se omenja posest cerkve. Pozneje je samostansko življenje postopoma zamrlo, s tem pa tudi porušitev same stavbe (nizki oboki z vseh štirih vogalov). V novejšem času se domneva, da je bil dlje časa opuščena med 17. in 19. stoletjem. To dokazuje na podlagi najstarejše zapisane letnice na najstarejši ikoni v cerkvi (1676). V novejši zgodovini so bila prizadevanja za obnovo same cerkve, pri čemer so bili vrnjeni oboki ter zidava prizidkov s severne, južne in zahodne strani, ki so danes odpravljeni. Po drugi strani pa ta cerkev z ikonografskega vidika ponuja veliko informacij o zgodovini srednjeveškega slikarstva v Makedoniji. Po ikonografskih značilnostih je povezana s tradicijo komnenske umetnosti. Samo Kaneo ima posebej poudarjeno modifikacijo komnenskih elementov, ki pomaga natančneje določiti kronologijo. Danes je Kaneo ohranil dobršen del prvotnih fresk, čeprav so bile v zvezi s tem narejene nekatere spremembe, vendar je ohranila svoj prvotni čar do danes, kar je zelo dobro glede na to, da je bila cerkev sama dolgo časa zapuščena. čas.<ref>[http://www.ohrid.org.mk/eng/crkvi/kaneo.htm Св. Јован Канео] - Портал на Охрид</ref>
Restavratorska dela leta 1964 so privedla do odkritja fresk v njeni kupoli.
== Opis ==
[[File:Sveti Jovan Kaneo na razglednica.jpg|thumb|240px|Razglednica Ohrida, Cerkev sv. Janeza v Kaneu iz 1930-ih.]]
Cerkev ima tloris križa s pravokotno osnovo. Arhitekt cerkve ni znan. Cerkev so obnovili v 14. stoletju, malo pred prihodom osmanskih Turkov v Makedonijo. V cerkvi je bil zgrajen lesen [[ikonostas]], do 20. stoletja pa so bili na apsidi upodobljeni številni svetniki skupaj z Devico Marijo. Na kupoli cerkve je vidna freska [[Kristus Pantokrator|Kristusa Pantokratorja]]. Na steni cerkve je mogoče videti tudi fresko svetega [[Kliment Ohridski|Klimenta Ohridskega]] (čigar samostan in [[Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona|cerkev]] sta blizu) v spremstvu svetega Erazma Ohridskega.<ref>[http://www.ohrid.org.mk/eng/crkvi/kaneo.htm The church of St John the Theologian - Kaneo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120205212109/http://www.ohrid.org.mk/eng/crkvi/kaneo.htm |date=2012-02-05 }} Ohrid.org.mk</ref>
== Galerija ==
<gallery mode="packed" heights="168px">
Church of St. John at Kaneo, Ohrid, North Macedonia 2017.jpg|Cerkev sv. Janeza v Kaneu iz zraka
Iglesia San Juan Kaneo, Ohrid, Macedonia, 2014-04-17, DD 23.JPG|Cerkev svetega Janeza Teologa v Kaneu na pečini
Iglesia San Juan Kaneo, Ohrid, Macedonia, 2014-04-17, DD 20.JPG|Cerkev svetega Janeza v Kaneu
Iglesia San Juan Kaneo, Ohrid, Macedonia, 2014-04-17, DD 16.JPG|Pogled na cerkev iz vznožja
</gallery>
== Sklici ==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
{{Commons category |St. John Kaneo Church}}
*[https://macedoniafromabove.mk/ohrid/#media=11 360° Virtual Tour of St. John Kaneo Church]
[[Kategorija:Cerkve v Severni Makedoniji|Janez]]
[[Kategorija:Ohrid]]
[[Kategorija:Bizantinska arhitektura]]
s8sv3o7vks87e54co6h9rm9boncj952
Požar na Renškem vrhu
0
521383
5722860
5722439
2022-07-23T10:35:41Z
A09090091
188929
/* Sklici */ {{Najhujše nesreče v Sloveniji}}
wikitext
text/x-wiki
{{aktualno||požar}}{{Infopolje Dogodek|event=Požar na Renškem vrhu|image_name=Požar na Renškem vrhu.jpg|image_size=270px|caption=Panorama požara 17. julija ob 13.30|date=17. julij 2022|time=9:46|duration=še poteka|place=Renški vrh|type=[[požar]]|cause=Neznan|blank_label=Vodja intervencije|blank_data=Simon Vendramin}}
{{External media|video1=[https://www.youtube.com/watch?v=xCoB2Lomn64 Helikopterji med zajemanjem vode iz italijanskega prenosnega bazena]|video2=[https://www.youtube.com/watch?v=ao52ZIiMl0g Posnetki požara na Renškem vrhu]}}
'''Požar na Renškem vrhu''' se je začel 17. julija 2022 ob 9.46 na vzpetini Renški vrh (449 [[nadmorska višina|m n. v.]]) med [[Renče|Renčami]] in [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevico na Krasu]]. Požar se je na težko dostopnem [[Kras|kraškem terenu]] zaradi suhe vegetacije in [[burja|burje]] hitro razplamtel<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-burje-se-hitro-siri/ |title=Velik požar na Krasu: na pomoč prihaja hrvaško letalo |date=17. julij 2022 |newspaper=N1}}</ref> in se širil proti [[Temnica|Temnici]],<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Nov požar na Krasu: na delu več helikopterjev in 300 gasilcev #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-krasu-znova-zagorelo-video-583954|website=siol.net|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> pozneje pa se je zaradi spremembe smeri pihanja burje začel širiti proti Kostanjevici na Krasu in [[Cerje (hrib)|Cerju]], ponoči pa proti vasi [[Lokvica]]. K nevarnosti so prispevala tudi še neodstranjena [[neeksplodirana ubojna sredstva]] (NUS) iz [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]] na območju.<ref>{{navedi novice|url=https://www.primorske.si/kronika/gori-na-renskem-vrhu |title=Gori na Renškem vrhu |date=17. julij 2022 |newspaper=Primorske novice}}</ref> Požarišče meri najmanj 4 kilometre v dolžino in 1 km v širino ter pokriva 350 hektarov.<ref name=":0" /><ref name=RTV2 /> Vzrok požara še ni znan zaradi visokih temperatur ter možnosti eksplozij NUS.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Lokalni prebivalci sumijo, da je bil požar podtaknjen.<ref name=":2" /> Gorita predvsem [[bor (drevo)|borov]] gozd in podrast.<ref name=RTV2>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465 |title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice |date=17. julij 2022 |newspaper=MMC RTV Slovenija}}</ref> V bližini italijanske meje čaka tudi 100 italijanskih gasilcev v primeru, da požar preskoči državno mejo.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Požar na Krasu pod nadzorom, evakuacija prebivalcev čez noč ni bila potrebna|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tezka-noc-za-gasilce-pozar-na-krasu-se-vedno-besni.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref>
== Intervencija ==
===17. julij===
Aktiviran je bil državni načrt za velike požare v naravnem okolju. V reševanje se je vključilo več kot 180 [[gasilec|gasilcev]] iz 51 poklicnih gasilskih enot in [[Gasilska zveza Slovenije|prostovoljnih društev]] iz severne in južne Primorske,<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/na-goriskem-krasu-je-znova-zagorelo-aktiviran-je-drzavni-nacrt-za-velike-pozare/634465 |title=Na goriškem Krasu je znova zagorelo, aktiviran je državni načrt za velike požare |publisher=MMC RTV Slovenija |date=17. julij 2022}}</ref> pozneje pa tudi nekaj pripadnikov nekaterih gasilskih društev z Gorenjske in Osrednjeslovenske pokrajine. Skupno število gasilcev je tako preseglo 300.<ref name=RO /> Slovenskim gasilcem so prišli pomagat tudi goriški gasilci s tremi vozili ter italijanska {{ill|Gozdarska policija|it|Corpo forestale dello Stato}}.<ref>{{Navedi splet|title=Obsežen požar v Lokvici (VIDEO)|url=https://www.primorski.eu/goriska/obsezen-pozar-v-lokvici-video-XF1153066|website=www.primorski.eu|accessdate=2022-07-19|language=|first=Aleksija|last=Ambrosi}}</ref> Napotena sta bila tudi dva helikopterja 151. helikopterske eskadrilje<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Aktivnosti dežurnih helikopterskih posadk Slovenske vojske v prvi polovici julija|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/aktivnosti-dezurnih-helikopterskih-posadk-slovenske-vojske-v-prvi-polovici-julija/|website=www.slovenskavojska.si|accessdate=2022-07-18|language=|first=|last=}}</ref> [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in dva helikopterja italijanske [[Civilna zaščita|civilne zaščite]] Furlanije-Julijske krajine ter preko mednarodnega mehanizma [[Evropska unija|Evropske unije]] tudi hrvaško letalo [[Canadair CL-415]].<ref>{{cite news |url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/kronika/item/28497-canadair-upucen-na-gasenje-pozara-u-sloveniju |title=Canadair upućen na gašenje požara u Sloveniju |date=17. julij 2022 |language=hr |trans-title=Canadair napoten na gašenje požara v Sloveniji}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtl.hr/vijesti/hrvatska/nakon-sibenskih-pozara-hrvatski-kanader-odletio-u-sloveniju-zbog-vjetra-se-prosirila-vatra-na-renskom-vrhu-932a9268-05df-11ed-a8a4-8e19cfbaf23b |title=Nakon šibenskih požara, hrvatski kanader odletio u Sloveniju. Zbog vjetra se proširila vatra na Renškom Vrhu |language=hr |trans-title=Po požarih v Šibeniku je hrvaški kanader priletel v Slovenijo. Zaradi vetra se je požar na Renškem Vrhu razširil ||date=17. julij 2022 |publisher=RTL Hrvatska}}</ref> To je priletelo po 16. uri in zajema vodo v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]].<ref name=SN /> Helikopterja SV sta Renški vrh preletavala 17 ur in v 170 preletih odvrgla 400.000 litrov vode.<ref name=":4" /> Na prizorišču so tudi člani državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Na Krasu ponovno zagorelo, na terenu več kot 180 gasilcev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-z-obmocja-se-siri-gost-dim.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> ter člani ekipe za prvo pomoč [[Rdeči križ Slovenije|Rdečega križa Slovenije]].<ref name=SN>{{navedi novice |url=https://www.slovenskenovice.si/kronika/doma/pozar-na-krasu-se-siri-aktiviran-drzavni-nacrt-foto-video-2/ |title=Aktiviran državni načrt: nevarnost predstavljajo tudi neeksplodirana ubojna sredstva (FOTO in VIDEO) |date=17. julij 2022 |publisher=Slovenske novice}}</ref>
Požar je omejen, vendar še ni obvladan. Na terenu je vzpostavljena [[požarna straža]],<ref name="RO">{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-suse-in-burje-se-hitro-siri-foto |title=NA KRASU ZDAJ VEČ KOT 300 GASILCEV: Dolžina požarišča je že več kot tri kilometre in pol (FOTO) |publisher=Regional Obala |date=18. julij 2022}}</ref> izvedena je bila menjava ekip. Pripadniki pirotehničnih ekip so s požarišča izvozili skupno 20,08 kg NUS.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za reševanje in zaščito|date=2022-07-17|accessdate=2022-07-18|publisher=URSZRZ|quote=Tekom dneva sta odstranila na varno 3 najdene topovske granate, kalibra 75 mm, skupne mase 20,08 kg, italijanske izdelave iz obdobja 1. svetovne vojne.}}</ref> Prebivalci okoliških vasi so bili opozorjeni na možnost evakuacije, vendar ta pozneje ni bila potrebna.
=== 18. julij ===
Ponoči je ekipa 90 gasilcev načrtno zanetila požarni koridor; požar pa se je na zahodnem delu zaradi močne burje pričel širiti proti zaselku Segeti in vasi Lokvica.<ref>{{Navedi splet|title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Požar je gasilcem zjutraj uspelo omejiti okrog 500 metrov pred cesto Cerje–Lokvica,<ref name=":2" /> se je pa ob 8.34 na enem izmed požarišč s prejšnjega dne znova vnel ogenj. Požar je bil pogašen.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za zaščito in Reševanje|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|publisher=URSZRZ|quote=Ob 8.35 so gasilci PGD Kostanjevica in GE JZGRD Nova Gorica posredovali na požarišču včerajšnjega požara med Lokvico in Mirnom v občini Miren - Kostanjevica, kjer so se zopet pojavila posamezna žarišča. Ogenj so pogasili.}}</ref> Na delu je 425 gasilcev s 120 vozili iz zahodne in osrednje Slovenije, pri delu jim pomaga helikopter Slovenske vojske.<ref name=":2" /> Požar se razteza na okrog 425 hektarjih.<ref>{{Navedi splet|title=Požar na Krasu še vedno grozi z vnovičnimi izbruhi #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-krasu-se-vedno-grozi-z-vnovicnimi-izbruhi-583986|website=siol.net|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Po besedah Srečka Šestana, poveljnika [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]], je v pripravljenosti tudi italijanski canadier.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Požar ustavljen pol kilometra pred Lokvico, z ognjem se zdaj bojuje 425 gasilcev|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-ustavljen-pol-kilometra-pred-lokvico-z-ognjem-se-zdaj-bojuje-425-gasilcev/634512|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Pri intervenciji pomagajo tudi civilna zaščita in prostovoljci. Po besedah Marka Adamiča, vodje nočne intervencije, je bilo ponoči 30 eksplozij NUS;<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Po mirni noči okoli poldneva na goriškem Krasu zagorelo na novi lokaciji|url=https://www.rtvslo.si/okolje/po-mirni-noci-okoli-poldneva-na-goriskem-krasu-zagorelo-na-novi-lokaciji/634630|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-19|language=sl}}</ref> te pa tudi otežujejo dostop vozil v središče požara.<ref name=":3" /> Po navedbah Darka Zonjiča, vodje državne enote za varstvo pred NUS so se zaradi toplote pričeli pregrevati tudi NUS večjih kalibrov.<ref name=":3" /> Enote za varstvo pred NUS so na zahodni strani požarišča odstranili NUS iz več obdobij v skupni masi 462,35 kg.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za reševanje in zaščito|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|quote=Ob 14.46 so na požarišču požara v okolici Renškega vrha, občina Miren-Kostanjevica, pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS Severnoprimorske regije odstranili neeksplodirana ubojna sredstva v skupni teži 462,35 Kg. Vse najdbe so iz obdobja prve svetovne vojne do leta 1991. Najdbe so italijanskega, avstrijskega, francoskega, nemškega in jugoslovanskega izvora.|publisher=URSZRZ}}</ref> [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] je sporočila, da so posledice požara vidne tudi na satelitskih in infrardečih slikah.<ref name=":2" /> Požarišče je obiskala vodja krajevne enote [[Zavod za gozdove Republike Slovenije|Zavoda za gozdove Republike Slovenije]] Branka Gasparič in napovedala sanacijo požarišča.<ref>{{navedi novice |url=https://www.regionalobala.si/novica/vzrok-pozara-na-goriskem-krasu-se-neznan-kaj-bo-sledilo-po-koncanem-gasenju-foto |title=VZROK POŽARA NA GORIŠKEM KRASU ŠE NEZNAN: Kaj bo sledilo po končanem gašenju? (FOTO) |date=18. julij 2022 |publisher=Regional Obala}}</ref>
Poslanec SD [[Jonas Žnidaršič]] je predlagal uporabo [[Vodni top|vodnega topa]] slovenske policije za gašenje požara,<ref>{{Navedi splet|title=V boj proti ognjenim zubljem z vodnim topom in slovenskim kanaderjem?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-boj-proti-ognjenim-zubljem-z-vodnim-topom-in-slovenskim-kanaderjem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec bi vodni top posodil gasilcem, a ti ga ne potrebujejo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/poslanec-predlaga-da-bi-policija-vodni-top-posodila-gasilski-zvezi-slovenije/|website=www.delo.si|accessdate=2022-07-20|language=sl-si}}</ref> ta je bil 20. julija zaradi velikega vodnega rezervoarja tudi prvič uporabljen v gasilne namene.<ref>{{Navedi tvit|number=1549727603518574593|user=policija_si|title=T. i. vodni top bo danes prvič v zgodovini @policija_si uporabljen za pomoč gasilcem pri gašenju požara na Krasu. Z njim bomo gasilce oskrbovali z vodo. Tokrat bo vodni top uporabljen za pomoč ljudem.|author=[[Policija (Slovenija)|Policija]]}}</ref>
=== 19. julij ===
{{Glej tudi|Požar na tržaškem Krasu (2022)}}
Noč je bila za gasilce mirna. Požar je popolnoma pod nadzorom, čeprav se lahko spet razplamti. Na kraju je približno 170 gasilcev, ki večinoma čistijo pogorišče in zalivajo njegove robove. Poveljniško mesto gašenja v Kostanjevici na Krasu sta obiskala predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]] in poveljnik Civilne zaščite [[Srečko Šestan]]. Vzrok požara še ni znan. Približno ob 12.30 je zagorelo na 200 hektarjih novi lokaciji, pod daljnovodom [[Opatje selo]]–[[Miren]], s širjenjem požara proti Italiji. Okrog 200 gasilcem iz 58 prostovoljnih in 2 profesionalnih gasilskih društev pomagajo tudi policijski in dva vojaška helikopterja ter [[Pilatus PC-6]] SV.<ref>{{Navedi tvit|number=1549474133368504322|user=Slovenskavojska|title=Na terenu, pri gašenju požara na Krasu, neutrudno pomaga tudi letalo SV Pilatus PC6, ki pristaja, da napolni rezervoarje za nov polet. #VslužbiDomovine|author=[[Slovenska vojska]]}}</ref> Prišlo je do okvare na vodovodu Opatje Selo–Sela na Krasu, zato so nekaj časa morali gasilci vodo dovažati iz Mirna.<ref>{{Navedi splet|title=Opozorilo prebivalcem: Ne odpirajte oken, ne zadržujte se zunaj #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/nocni-vodja-intervencije-pozar-na-krasu-je-povsem-pod-nadzorom-584064|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> S Tržaškega Krasa se je v Slovenijo razširil tudi požar, zagorelo je približno 500 metrov v notranjosti. Slovenskim gasilcem je sicer pomagal veter, a je bilo zaradi velikih količin NUS možno le gašenje iz zraka.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Najhujše nesreče v Sloveniji}}
[[Kategorija:Požari v naravi]]
[[Kategorija:Občina Miren - Kostanjevica]]
[[Kategorija:2022 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Katastrofe leta 2022]]
1ez63m8pjdlkjhmt69bgzh3nu6cg7fv
5722861
5722860
2022-07-23T10:35:59Z
A09090091
188929
/* 19. julij */ uskladitev s peskovnikom
wikitext
text/x-wiki
{{aktualno||požar}}{{Infopolje Dogodek|event=Požar na Renškem vrhu|image_name=Požar na Renškem vrhu.jpg|image_size=270px|caption=Panorama požara 17. julija ob 13.30|date=17. julij 2022|time=9:46|duration=še poteka|place=Renški vrh|type=[[požar]]|cause=Neznan|blank_label=Vodja intervencije|blank_data=Simon Vendramin}}
{{External media|video1=[https://www.youtube.com/watch?v=xCoB2Lomn64 Helikopterji med zajemanjem vode iz italijanskega prenosnega bazena]|video2=[https://www.youtube.com/watch?v=ao52ZIiMl0g Posnetki požara na Renškem vrhu]}}
'''Požar na Renškem vrhu''' se je začel 17. julija 2022 ob 9.46 na vzpetini Renški vrh (449 [[nadmorska višina|m n. v.]]) med [[Renče|Renčami]] in [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevico na Krasu]]. Požar se je na težko dostopnem [[Kras|kraškem terenu]] zaradi suhe vegetacije in [[burja|burje]] hitro razplamtel<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-burje-se-hitro-siri/ |title=Velik požar na Krasu: na pomoč prihaja hrvaško letalo |date=17. julij 2022 |newspaper=N1}}</ref> in se širil proti [[Temnica|Temnici]],<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Nov požar na Krasu: na delu več helikopterjev in 300 gasilcev #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-krasu-znova-zagorelo-video-583954|website=siol.net|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> pozneje pa se je zaradi spremembe smeri pihanja burje začel širiti proti Kostanjevici na Krasu in [[Cerje (hrib)|Cerju]], ponoči pa proti vasi [[Lokvica]]. K nevarnosti so prispevala tudi še neodstranjena [[neeksplodirana ubojna sredstva]] (NUS) iz [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]] na območju.<ref>{{navedi novice|url=https://www.primorske.si/kronika/gori-na-renskem-vrhu |title=Gori na Renškem vrhu |date=17. julij 2022 |newspaper=Primorske novice}}</ref> Požarišče meri najmanj 4 kilometre v dolžino in 1 km v širino ter pokriva 350 hektarov.<ref name=":0" /><ref name=RTV2 /> Vzrok požara še ni znan zaradi visokih temperatur ter možnosti eksplozij NUS.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Lokalni prebivalci sumijo, da je bil požar podtaknjen.<ref name=":2" /> Gorita predvsem [[bor (drevo)|borov]] gozd in podrast.<ref name=RTV2>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465 |title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice |date=17. julij 2022 |newspaper=MMC RTV Slovenija}}</ref> V bližini italijanske meje čaka tudi 100 italijanskih gasilcev v primeru, da požar preskoči državno mejo.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Požar na Krasu pod nadzorom, evakuacija prebivalcev čez noč ni bila potrebna|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tezka-noc-za-gasilce-pozar-na-krasu-se-vedno-besni.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref>
== Intervencija ==
===17. julij===
Aktiviran je bil državni načrt za velike požare v naravnem okolju. V reševanje se je vključilo več kot 180 [[gasilec|gasilcev]] iz 51 poklicnih gasilskih enot in [[Gasilska zveza Slovenije|prostovoljnih društev]] iz severne in južne Primorske,<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/na-goriskem-krasu-je-znova-zagorelo-aktiviran-je-drzavni-nacrt-za-velike-pozare/634465 |title=Na goriškem Krasu je znova zagorelo, aktiviran je državni načrt za velike požare |publisher=MMC RTV Slovenija |date=17. julij 2022}}</ref> pozneje pa tudi nekaj pripadnikov nekaterih gasilskih društev z Gorenjske in Osrednjeslovenske pokrajine. Skupno število gasilcev je tako preseglo 300.<ref name=RO /> Slovenskim gasilcem so prišli pomagat tudi goriški gasilci s tremi vozili ter italijanska {{ill|Gozdarska policija|it|Corpo forestale dello Stato}}.<ref>{{Navedi splet|title=Obsežen požar v Lokvici (VIDEO)|url=https://www.primorski.eu/goriska/obsezen-pozar-v-lokvici-video-XF1153066|website=www.primorski.eu|accessdate=2022-07-19|language=|first=Aleksija|last=Ambrosi}}</ref> Napotena sta bila tudi dva helikopterja 151. helikopterske eskadrilje<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Aktivnosti dežurnih helikopterskih posadk Slovenske vojske v prvi polovici julija|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/aktivnosti-dezurnih-helikopterskih-posadk-slovenske-vojske-v-prvi-polovici-julija/|website=www.slovenskavojska.si|accessdate=2022-07-18|language=|first=|last=}}</ref> [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in dva helikopterja italijanske [[Civilna zaščita|civilne zaščite]] Furlanije-Julijske krajine ter preko mednarodnega mehanizma [[Evropska unija|Evropske unije]] tudi hrvaško letalo [[Canadair CL-415]].<ref>{{cite news |url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/kronika/item/28497-canadair-upucen-na-gasenje-pozara-u-sloveniju |title=Canadair upućen na gašenje požara u Sloveniju |date=17. julij 2022 |language=hr |trans-title=Canadair napoten na gašenje požara v Sloveniji}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtl.hr/vijesti/hrvatska/nakon-sibenskih-pozara-hrvatski-kanader-odletio-u-sloveniju-zbog-vjetra-se-prosirila-vatra-na-renskom-vrhu-932a9268-05df-11ed-a8a4-8e19cfbaf23b |title=Nakon šibenskih požara, hrvatski kanader odletio u Sloveniju. Zbog vjetra se proširila vatra na Renškom Vrhu |language=hr |trans-title=Po požarih v Šibeniku je hrvaški kanader priletel v Slovenijo. Zaradi vetra se je požar na Renškem Vrhu razširil ||date=17. julij 2022 |publisher=RTL Hrvatska}}</ref> To je priletelo po 16. uri in zajema vodo v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]].<ref name=SN /> Helikopterja SV sta Renški vrh preletavala 17 ur in v 170 preletih odvrgla 400.000 litrov vode.<ref name=":4" /> Na prizorišču so tudi člani državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Na Krasu ponovno zagorelo, na terenu več kot 180 gasilcev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-z-obmocja-se-siri-gost-dim.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> ter člani ekipe za prvo pomoč [[Rdeči križ Slovenije|Rdečega križa Slovenije]].<ref name=SN>{{navedi novice |url=https://www.slovenskenovice.si/kronika/doma/pozar-na-krasu-se-siri-aktiviran-drzavni-nacrt-foto-video-2/ |title=Aktiviran državni načrt: nevarnost predstavljajo tudi neeksplodirana ubojna sredstva (FOTO in VIDEO) |date=17. julij 2022 |publisher=Slovenske novice}}</ref>
Požar je omejen, vendar še ni obvladan. Na terenu je vzpostavljena [[požarna straža]],<ref name="RO">{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-suse-in-burje-se-hitro-siri-foto |title=NA KRASU ZDAJ VEČ KOT 300 GASILCEV: Dolžina požarišča je že več kot tri kilometre in pol (FOTO) |publisher=Regional Obala |date=18. julij 2022}}</ref> izvedena je bila menjava ekip. Pripadniki pirotehničnih ekip so s požarišča izvozili skupno 20,08 kg NUS.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za reševanje in zaščito|date=2022-07-17|accessdate=2022-07-18|publisher=URSZRZ|quote=Tekom dneva sta odstranila na varno 3 najdene topovske granate, kalibra 75 mm, skupne mase 20,08 kg, italijanske izdelave iz obdobja 1. svetovne vojne.}}</ref> Prebivalci okoliških vasi so bili opozorjeni na možnost evakuacije, vendar ta pozneje ni bila potrebna.
=== 18. julij ===
Ponoči je ekipa 90 gasilcev načrtno zanetila požarni koridor; požar pa se je na zahodnem delu zaradi močne burje pričel širiti proti zaselku Segeti in vasi Lokvica.<ref>{{Navedi splet|title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Požar je gasilcem zjutraj uspelo omejiti okrog 500 metrov pred cesto Cerje–Lokvica,<ref name=":2" /> se je pa ob 8.34 na enem izmed požarišč s prejšnjega dne znova vnel ogenj. Požar je bil pogašen.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za zaščito in Reševanje|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|publisher=URSZRZ|quote=Ob 8.35 so gasilci PGD Kostanjevica in GE JZGRD Nova Gorica posredovali na požarišču včerajšnjega požara med Lokvico in Mirnom v občini Miren - Kostanjevica, kjer so se zopet pojavila posamezna žarišča. Ogenj so pogasili.}}</ref> Na delu je 425 gasilcev s 120 vozili iz zahodne in osrednje Slovenije, pri delu jim pomaga helikopter Slovenske vojske.<ref name=":2" /> Požar se razteza na okrog 425 hektarjih.<ref>{{Navedi splet|title=Požar na Krasu še vedno grozi z vnovičnimi izbruhi #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-krasu-se-vedno-grozi-z-vnovicnimi-izbruhi-583986|website=siol.net|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Po besedah Srečka Šestana, poveljnika [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]], je v pripravljenosti tudi italijanski canadier.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Požar ustavljen pol kilometra pred Lokvico, z ognjem se zdaj bojuje 425 gasilcev|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-ustavljen-pol-kilometra-pred-lokvico-z-ognjem-se-zdaj-bojuje-425-gasilcev/634512|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Pri intervenciji pomagajo tudi civilna zaščita in prostovoljci. Po besedah Marka Adamiča, vodje nočne intervencije, je bilo ponoči 30 eksplozij NUS;<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Po mirni noči okoli poldneva na goriškem Krasu zagorelo na novi lokaciji|url=https://www.rtvslo.si/okolje/po-mirni-noci-okoli-poldneva-na-goriskem-krasu-zagorelo-na-novi-lokaciji/634630|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-19|language=sl}}</ref> te pa tudi otežujejo dostop vozil v središče požara.<ref name=":3" /> Po navedbah Darka Zonjiča, vodje državne enote za varstvo pred NUS so se zaradi toplote pričeli pregrevati tudi NUS večjih kalibrov.<ref name=":3" /> Enote za varstvo pred NUS so na zahodni strani požarišča odstranili NUS iz več obdobij v skupni masi 462,35 kg.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za reševanje in zaščito|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|quote=Ob 14.46 so na požarišču požara v okolici Renškega vrha, občina Miren-Kostanjevica, pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS Severnoprimorske regije odstranili neeksplodirana ubojna sredstva v skupni teži 462,35 Kg. Vse najdbe so iz obdobja prve svetovne vojne do leta 1991. Najdbe so italijanskega, avstrijskega, francoskega, nemškega in jugoslovanskega izvora.|publisher=URSZRZ}}</ref> [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] je sporočila, da so posledice požara vidne tudi na satelitskih in infrardečih slikah.<ref name=":2" /> Požarišče je obiskala vodja krajevne enote [[Zavod za gozdove Republike Slovenije|Zavoda za gozdove Republike Slovenije]] Branka Gasparič in napovedala sanacijo požarišča.<ref>{{navedi novice |url=https://www.regionalobala.si/novica/vzrok-pozara-na-goriskem-krasu-se-neznan-kaj-bo-sledilo-po-koncanem-gasenju-foto |title=VZROK POŽARA NA GORIŠKEM KRASU ŠE NEZNAN: Kaj bo sledilo po končanem gašenju? (FOTO) |date=18. julij 2022 |publisher=Regional Obala}}</ref>
Poslanec SD [[Jonas Žnidaršič]] je predlagal uporabo [[Vodni top|vodnega topa]] slovenske policije za gašenje požara,<ref>{{Navedi splet|title=V boj proti ognjenim zubljem z vodnim topom in slovenskim kanaderjem?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-boj-proti-ognjenim-zubljem-z-vodnim-topom-in-slovenskim-kanaderjem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec bi vodni top posodil gasilcem, a ti ga ne potrebujejo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/poslanec-predlaga-da-bi-policija-vodni-top-posodila-gasilski-zvezi-slovenije/|website=www.delo.si|accessdate=2022-07-20|language=sl-si}}</ref> ta je bil 20. julija zaradi velikega vodnega rezervoarja tudi prvič uporabljen v gasilne namene.<ref>{{Navedi tvit|number=1549727603518574593|user=policija_si|title=T. i. vodni top bo danes prvič v zgodovini @policija_si uporabljen za pomoč gasilcem pri gašenju požara na Krasu. Z njim bomo gasilce oskrbovali z vodo. Tokrat bo vodni top uporabljen za pomoč ljudem.|author=[[Policija (Slovenija)|Policija]]}}</ref>
=== 19. julij ===
{{Glej tudi|Požar na Krasu (2022)}}
Noč je bila za gasilce mirna. Požar je popolnoma pod nadzorom, čeprav se lahko spet razplamti. Na kraju je približno 170 gasilcev, ki večinoma čistijo pogorišče in zalivajo njegove robove. Poveljniško mesto gašenja v Kostanjevici na Krasu sta obiskala predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]] in poveljnik Civilne zaščite [[Srečko Šestan]]. Vzrok požara še ni znan. Približno ob 12.30 je zagorelo na 200 hektarjih novi lokaciji, pod daljnovodom [[Opatje selo]]–[[Miren]], s širjenjem požara proti Italiji. Okrog 200 gasilcem iz 58 prostovoljnih in 2 profesionalnih gasilskih društev pomagajo tudi policijski in dva vojaška helikopterja ter [[Pilatus PC-6]] SV.<ref>{{Navedi tvit|number=1549474133368504322|user=Slovenskavojska|title=Na terenu, pri gašenju požara na Krasu, neutrudno pomaga tudi letalo SV Pilatus PC6, ki pristaja, da napolni rezervoarje za nov polet. #VslužbiDomovine|author=[[Slovenska vojska]]}}</ref> Prišlo je do okvare na vodovodu Opatje Selo–Sela na Krasu, zato so nekaj časa morali gasilci vodo dovažati iz Mirna.<ref>{{Navedi splet|title=Opozorilo prebivalcem: Ne odpirajte oken, ne zadržujte se zunaj #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/nocni-vodja-intervencije-pozar-na-krasu-je-povsem-pod-nadzorom-584064|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> S Tržaškega Krasa se je v Slovenijo razširil tudi požar, zagorelo je približno 500 metrov v notranjosti. Slovenskim gasilcem je sicer pomagal veter, a je bilo zaradi velikih količin NUS možno le gašenje iz zraka.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Najhujše nesreče v Sloveniji}}
[[Kategorija:Požari v naravi]]
[[Kategorija:Občina Miren - Kostanjevica]]
[[Kategorija:2022 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Katastrofe leta 2022]]
qwbw14mcfb3t3txk0hwds73nizg9l8y
5722862
5722861
2022-07-23T10:36:57Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
{{aktualno||požar}}{{Infopolje Dogodek|event=Požar na Renškem vrhu|image_name=Požar na Renškem vrhu.jpg|image_size=270px|caption=Panorama požara 17. julija ob 13.30|date=17. julij 2022|time=9.46|duration=še poteka|place=Renški vrh|type=[[požar]]|cause=neznan|blank_label=Vodja intervencije|blank_data=Simon Vendramin}}
{{External media|video1=[https://www.youtube.com/watch?v=xCoB2Lomn64 Helikopterji med zajemanjem vode iz italijanskega prenosnega bazena]|video2=[https://www.youtube.com/watch?v=ao52ZIiMl0g Posnetki požara na Renškem vrhu]}}
'''Požar na Renškem vrhu''' se je začel 17. julija 2022 ob 9.46 na vzpetini Renški vrh (449 [[nadmorska višina|m n. v.]]) med [[Renče|Renčami]] in [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevico na Krasu]]. Požar se je na težko dostopnem [[Kras|kraškem terenu]] zaradi suhe vegetacije in [[burja|burje]] hitro razplamtel<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-burje-se-hitro-siri/ |title=Velik požar na Krasu: na pomoč prihaja hrvaško letalo |date=17. julij 2022 |newspaper=N1}}</ref> in se širil proti [[Temnica|Temnici]],<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Nov požar na Krasu: na delu več helikopterjev in 300 gasilcev #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-krasu-znova-zagorelo-video-583954|website=siol.net|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> pozneje pa se je zaradi spremembe smeri pihanja burje začel širiti proti Kostanjevici na Krasu in [[Cerje (hrib)|Cerju]], ponoči pa proti vasi [[Lokvica]]. K nevarnosti so prispevala tudi še neodstranjena [[neeksplodirana ubojna sredstva]] (NUS) iz [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]] na območju.<ref>{{navedi novice|url=https://www.primorske.si/kronika/gori-na-renskem-vrhu |title=Gori na Renškem vrhu |date=17. julij 2022 |newspaper=Primorske novice}}</ref> Požarišče meri najmanj 4 kilometre v dolžino in 1 km v širino ter pokriva 350 hektarov.<ref name=":0" /><ref name=RTV2 /> Vzrok požara še ni znan zaradi visokih temperatur ter možnosti eksplozij NUS.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Lokalni prebivalci sumijo, da je bil požar podtaknjen.<ref name=":2" /> Gorita predvsem [[bor (drevo)|borov]] gozd in podrast.<ref name=RTV2>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465 |title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice |date=17. julij 2022 |newspaper=MMC RTV Slovenija}}</ref> V bližini italijanske meje čaka tudi 100 italijanskih gasilcev v primeru, da požar preskoči državno mejo.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Požar na Krasu pod nadzorom, evakuacija prebivalcev čez noč ni bila potrebna|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tezka-noc-za-gasilce-pozar-na-krasu-se-vedno-besni.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref>
== Intervencija ==
===17. julij===
Aktiviran je bil državni načrt za velike požare v naravnem okolju. V reševanje se je vključilo več kot 180 [[gasilec|gasilcev]] iz 51 poklicnih gasilskih enot in [[Gasilska zveza Slovenije|prostovoljnih društev]] iz severne in južne Primorske,<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/na-goriskem-krasu-je-znova-zagorelo-aktiviran-je-drzavni-nacrt-za-velike-pozare/634465 |title=Na goriškem Krasu je znova zagorelo, aktiviran je državni načrt za velike požare |publisher=MMC RTV Slovenija |date=17. julij 2022}}</ref> pozneje pa tudi nekaj pripadnikov nekaterih gasilskih društev z Gorenjske in Osrednjeslovenske pokrajine. Skupno število gasilcev je tako preseglo 300.<ref name=RO /> Slovenskim gasilcem so prišli pomagat tudi goriški gasilci s tremi vozili ter italijanska {{ill|Gozdarska policija|it|Corpo forestale dello Stato}}.<ref>{{Navedi splet|title=Obsežen požar v Lokvici (VIDEO)|url=https://www.primorski.eu/goriska/obsezen-pozar-v-lokvici-video-XF1153066|website=www.primorski.eu|accessdate=2022-07-19|language=|first=Aleksija|last=Ambrosi}}</ref> Napotena sta bila tudi dva helikopterja 151. helikopterske eskadrilje<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Aktivnosti dežurnih helikopterskih posadk Slovenske vojske v prvi polovici julija|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/aktivnosti-dezurnih-helikopterskih-posadk-slovenske-vojske-v-prvi-polovici-julija/|website=www.slovenskavojska.si|accessdate=2022-07-18|language=|first=|last=}}</ref> [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in dva helikopterja italijanske [[Civilna zaščita|civilne zaščite]] Furlanije-Julijske krajine ter preko mednarodnega mehanizma [[Evropska unija|Evropske unije]] tudi hrvaško letalo [[Canadair CL-415]].<ref>{{cite news |url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/kronika/item/28497-canadair-upucen-na-gasenje-pozara-u-sloveniju |title=Canadair upućen na gašenje požara u Sloveniju |date=17. julij 2022 |language=hr |trans-title=Canadair napoten na gašenje požara v Sloveniji}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtl.hr/vijesti/hrvatska/nakon-sibenskih-pozara-hrvatski-kanader-odletio-u-sloveniju-zbog-vjetra-se-prosirila-vatra-na-renskom-vrhu-932a9268-05df-11ed-a8a4-8e19cfbaf23b |title=Nakon šibenskih požara, hrvatski kanader odletio u Sloveniju. Zbog vjetra se proširila vatra na Renškom Vrhu |language=hr |trans-title=Po požarih v Šibeniku je hrvaški kanader priletel v Slovenijo. Zaradi vetra se je požar na Renškem Vrhu razširil ||date=17. julij 2022 |publisher=RTL Hrvatska}}</ref> To je priletelo po 16. uri in zajema vodo v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]].<ref name=SN /> Helikopterja SV sta Renški vrh preletavala 17 ur in v 170 preletih odvrgla 400.000 litrov vode.<ref name=":4" /> Na prizorišču so tudi člani državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Na Krasu ponovno zagorelo, na terenu več kot 180 gasilcev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-z-obmocja-se-siri-gost-dim.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> ter člani ekipe za prvo pomoč [[Rdeči križ Slovenije|Rdečega križa Slovenije]].<ref name=SN>{{navedi novice |url=https://www.slovenskenovice.si/kronika/doma/pozar-na-krasu-se-siri-aktiviran-drzavni-nacrt-foto-video-2/ |title=Aktiviran državni načrt: nevarnost predstavljajo tudi neeksplodirana ubojna sredstva (FOTO in VIDEO) |date=17. julij 2022 |publisher=Slovenske novice}}</ref>
Požar je omejen, vendar še ni obvladan. Na terenu je vzpostavljena [[požarna straža]],<ref name="RO">{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-suse-in-burje-se-hitro-siri-foto |title=NA KRASU ZDAJ VEČ KOT 300 GASILCEV: Dolžina požarišča je že več kot tri kilometre in pol (FOTO) |publisher=Regional Obala |date=18. julij 2022}}</ref> izvedena je bila menjava ekip. Pripadniki pirotehničnih ekip so s požarišča izvozili skupno 20,08 kg NUS.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za reševanje in zaščito|date=2022-07-17|accessdate=2022-07-18|publisher=URSZRZ|quote=Tekom dneva sta odstranila na varno 3 najdene topovske granate, kalibra 75 mm, skupne mase 20,08 kg, italijanske izdelave iz obdobja 1. svetovne vojne.}}</ref> Prebivalci okoliških vasi so bili opozorjeni na možnost evakuacije, vendar ta pozneje ni bila potrebna.
=== 18. julij ===
Ponoči je ekipa 90 gasilcev načrtno zanetila požarni koridor; požar pa se je na zahodnem delu zaradi močne burje pričel širiti proti zaselku Segeti in vasi Lokvica.<ref>{{Navedi splet|title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Požar je gasilcem zjutraj uspelo omejiti okrog 500 metrov pred cesto Cerje–Lokvica,<ref name=":2" /> se je pa ob 8.34 na enem izmed požarišč s prejšnjega dne znova vnel ogenj. Požar je bil pogašen.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za zaščito in Reševanje|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|publisher=URSZRZ|quote=Ob 8.35 so gasilci PGD Kostanjevica in GE JZGRD Nova Gorica posredovali na požarišču včerajšnjega požara med Lokvico in Mirnom v občini Miren - Kostanjevica, kjer so se zopet pojavila posamezna žarišča. Ogenj so pogasili.}}</ref> Na delu je 425 gasilcev s 120 vozili iz zahodne in osrednje Slovenije, pri delu jim pomaga helikopter Slovenske vojske.<ref name=":2" /> Požar se razteza na okrog 425 hektarjih.<ref>{{Navedi splet|title=Požar na Krasu še vedno grozi z vnovičnimi izbruhi #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-krasu-se-vedno-grozi-z-vnovicnimi-izbruhi-583986|website=siol.net|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Po besedah Srečka Šestana, poveljnika [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]], je v pripravljenosti tudi italijanski canadier.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Požar ustavljen pol kilometra pred Lokvico, z ognjem se zdaj bojuje 425 gasilcev|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-ustavljen-pol-kilometra-pred-lokvico-z-ognjem-se-zdaj-bojuje-425-gasilcev/634512|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Pri intervenciji pomagajo tudi civilna zaščita in prostovoljci. Po besedah Marka Adamiča, vodje nočne intervencije, je bilo ponoči 30 eksplozij NUS;<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Po mirni noči okoli poldneva na goriškem Krasu zagorelo na novi lokaciji|url=https://www.rtvslo.si/okolje/po-mirni-noci-okoli-poldneva-na-goriskem-krasu-zagorelo-na-novi-lokaciji/634630|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-19|language=sl}}</ref> te pa tudi otežujejo dostop vozil v središče požara.<ref name=":3" /> Po navedbah Darka Zonjiča, vodje državne enote za varstvo pred NUS so se zaradi toplote pričeli pregrevati tudi NUS večjih kalibrov.<ref name=":3" /> Enote za varstvo pred NUS so na zahodni strani požarišča odstranili NUS iz več obdobij v skupni masi 462,35 kg.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za reševanje in zaščito|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|quote=Ob 14.46 so na požarišču požara v okolici Renškega vrha, občina Miren-Kostanjevica, pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS Severnoprimorske regije odstranili neeksplodirana ubojna sredstva v skupni teži 462,35 Kg. Vse najdbe so iz obdobja prve svetovne vojne do leta 1991. Najdbe so italijanskega, avstrijskega, francoskega, nemškega in jugoslovanskega izvora.|publisher=URSZRZ}}</ref> [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] je sporočila, da so posledice požara vidne tudi na satelitskih in infrardečih slikah.<ref name=":2" /> Požarišče je obiskala vodja krajevne enote [[Zavod za gozdove Republike Slovenije|Zavoda za gozdove Republike Slovenije]] Branka Gasparič in napovedala sanacijo požarišča.<ref>{{navedi novice |url=https://www.regionalobala.si/novica/vzrok-pozara-na-goriskem-krasu-se-neznan-kaj-bo-sledilo-po-koncanem-gasenju-foto |title=VZROK POŽARA NA GORIŠKEM KRASU ŠE NEZNAN: Kaj bo sledilo po končanem gašenju? (FOTO) |date=18. julij 2022 |publisher=Regional Obala}}</ref>
Poslanec SD [[Jonas Žnidaršič]] je predlagal uporabo [[Vodni top|vodnega topa]] slovenske policije za gašenje požara,<ref>{{Navedi splet|title=V boj proti ognjenim zubljem z vodnim topom in slovenskim kanaderjem?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-boj-proti-ognjenim-zubljem-z-vodnim-topom-in-slovenskim-kanaderjem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec bi vodni top posodil gasilcem, a ti ga ne potrebujejo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/poslanec-predlaga-da-bi-policija-vodni-top-posodila-gasilski-zvezi-slovenije/|website=www.delo.si|accessdate=2022-07-20|language=sl-si}}</ref> ta je bil 20. julija zaradi velikega vodnega rezervoarja tudi prvič uporabljen v gasilne namene.<ref>{{Navedi tvit|number=1549727603518574593|user=policija_si|title=T. i. vodni top bo danes prvič v zgodovini @policija_si uporabljen za pomoč gasilcem pri gašenju požara na Krasu. Z njim bomo gasilce oskrbovali z vodo. Tokrat bo vodni top uporabljen za pomoč ljudem.|author=[[Policija (Slovenija)|Policija]]}}</ref>
=== 19. julij ===
{{Glej tudi|Požar na Krasu (2022)}}
Noč je bila za gasilce mirna. Požar je popolnoma pod nadzorom, čeprav se lahko spet razplamti. Na kraju je približno 170 gasilcev, ki večinoma čistijo pogorišče in zalivajo njegove robove. Poveljniško mesto gašenja v Kostanjevici na Krasu sta obiskala predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]] in poveljnik Civilne zaščite [[Srečko Šestan]]. Vzrok požara še ni znan. Približno ob 12.30 je zagorelo na 200 hektarjih novi lokaciji, pod daljnovodom [[Opatje selo]]–[[Miren]], s širjenjem požara proti Italiji. Okrog 200 gasilcem iz 58 prostovoljnih in 2 profesionalnih gasilskih društev pomagajo tudi policijski in dva vojaška helikopterja ter [[Pilatus PC-6]] SV.<ref>{{Navedi tvit|number=1549474133368504322|user=Slovenskavojska|title=Na terenu, pri gašenju požara na Krasu, neutrudno pomaga tudi letalo SV Pilatus PC6, ki pristaja, da napolni rezervoarje za nov polet. #VslužbiDomovine|author=[[Slovenska vojska]]}}</ref> Prišlo je do okvare na vodovodu Opatje Selo–Sela na Krasu, zato so nekaj časa morali gasilci vodo dovažati iz Mirna.<ref>{{Navedi splet|title=Opozorilo prebivalcem: Ne odpirajte oken, ne zadržujte se zunaj #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/nocni-vodja-intervencije-pozar-na-krasu-je-povsem-pod-nadzorom-584064|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> S Tržaškega Krasa se je v Slovenijo razširil tudi požar, zagorelo je približno 500 metrov v notranjosti. Slovenskim gasilcem je sicer pomagal veter, a je bilo zaradi velikih količin NUS možno le gašenje iz zraka.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Najhujše nesreče v Sloveniji}}
[[Kategorija:Požari v naravi]]
[[Kategorija:Občina Miren - Kostanjevica]]
[[Kategorija:2022 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Katastrofe leta 2022]]
rbixsjmc6m0aprprn583e0dotxwe6wq
5722863
5722862
2022-07-23T10:37:33Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
{{aktualno||požar}}{{Infopolje Dogodek|event=Požar na Renškem vrhu|image_name=Požar na Renškem vrhu.jpg|image_size=270px|caption=Panorama požara 17. julija ob 13.30|date=17. julij 2022|time=9.46|duration=še traja|place=Renški vrh|type=[[požar]]|cause=neznan|blank_label=Vodja intervencije|blank_data=Simon Vendramin}}
{{External media|video1=[https://www.youtube.com/watch?v=xCoB2Lomn64 Helikopterji med zajemanjem vode iz italijanskega prenosnega bazena]|video2=[https://www.youtube.com/watch?v=ao52ZIiMl0g Posnetki požara na Renškem vrhu]}}
'''Požar na Renškem vrhu''' se je začel 17. julija 2022 ob 9.46 na vzpetini Renški vrh (449 [[nadmorska višina|m n. v.]]) med [[Renče|Renčami]] in [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevico na Krasu]]. Požar se je na težko dostopnem [[Kras|kraškem terenu]] zaradi suhe vegetacije in [[burja|burje]] hitro razplamtel<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-burje-se-hitro-siri/ |title=Velik požar na Krasu: na pomoč prihaja hrvaško letalo |date=17. julij 2022 |newspaper=N1}}</ref> in se širil proti [[Temnica|Temnici]],<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Nov požar na Krasu: na delu več helikopterjev in 300 gasilcev #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-krasu-znova-zagorelo-video-583954|website=siol.net|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> pozneje pa se je zaradi spremembe smeri pihanja burje začel širiti proti Kostanjevici na Krasu in [[Cerje (hrib)|Cerju]], ponoči pa proti vasi [[Lokvica]]. K nevarnosti so prispevala tudi še neodstranjena [[neeksplodirana ubojna sredstva]] (NUS) iz [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]] na območju.<ref>{{navedi novice|url=https://www.primorske.si/kronika/gori-na-renskem-vrhu |title=Gori na Renškem vrhu |date=17. julij 2022 |newspaper=Primorske novice}}</ref> Požarišče meri najmanj 4 kilometre v dolžino in 1 km v širino ter pokriva 350 hektarov.<ref name=":0" /><ref name=RTV2 /> Vzrok požara še ni znan zaradi visokih temperatur ter možnosti eksplozij NUS.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Lokalni prebivalci sumijo, da je bil požar podtaknjen.<ref name=":2" /> Gorita predvsem [[bor (drevo)|borov]] gozd in podrast.<ref name=RTV2>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465 |title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice |date=17. julij 2022 |newspaper=MMC RTV Slovenija}}</ref> V bližini italijanske meje čaka tudi 100 italijanskih gasilcev v primeru, da požar preskoči državno mejo.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Požar na Krasu pod nadzorom, evakuacija prebivalcev čez noč ni bila potrebna|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tezka-noc-za-gasilce-pozar-na-krasu-se-vedno-besni.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref>
== Intervencija ==
===17. julij===
Aktiviran je bil državni načrt za velike požare v naravnem okolju. V reševanje se je vključilo več kot 180 [[gasilec|gasilcev]] iz 51 poklicnih gasilskih enot in [[Gasilska zveza Slovenije|prostovoljnih društev]] iz severne in južne Primorske,<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/okolje/na-goriskem-krasu-je-znova-zagorelo-aktiviran-je-drzavni-nacrt-za-velike-pozare/634465 |title=Na goriškem Krasu je znova zagorelo, aktiviran je državni načrt za velike požare |publisher=MMC RTV Slovenija |date=17. julij 2022}}</ref> pozneje pa tudi nekaj pripadnikov nekaterih gasilskih društev z Gorenjske in Osrednjeslovenske pokrajine. Skupno število gasilcev je tako preseglo 300.<ref name=RO /> Slovenskim gasilcem so prišli pomagat tudi goriški gasilci s tremi vozili ter italijanska {{ill|Gozdarska policija|it|Corpo forestale dello Stato}}.<ref>{{Navedi splet|title=Obsežen požar v Lokvici (VIDEO)|url=https://www.primorski.eu/goriska/obsezen-pozar-v-lokvici-video-XF1153066|website=www.primorski.eu|accessdate=2022-07-19|language=|first=Aleksija|last=Ambrosi}}</ref> Napotena sta bila tudi dva helikopterja 151. helikopterske eskadrilje<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Aktivnosti dežurnih helikopterskih posadk Slovenske vojske v prvi polovici julija|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/aktivnosti-dezurnih-helikopterskih-posadk-slovenske-vojske-v-prvi-polovici-julija/|website=www.slovenskavojska.si|accessdate=2022-07-18|language=|first=|last=}}</ref> [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in dva helikopterja italijanske [[Civilna zaščita|civilne zaščite]] Furlanije-Julijske krajine ter preko mednarodnega mehanizma [[Evropska unija|Evropske unije]] tudi hrvaško letalo [[Canadair CL-415]].<ref>{{cite news |url=https://www.hia.com.hr/izdvojeno/kronika/item/28497-canadair-upucen-na-gasenje-pozara-u-sloveniju |title=Canadair upućen na gašenje požara u Sloveniju |date=17. julij 2022 |language=hr |trans-title=Canadair napoten na gašenje požara v Sloveniji}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtl.hr/vijesti/hrvatska/nakon-sibenskih-pozara-hrvatski-kanader-odletio-u-sloveniju-zbog-vjetra-se-prosirila-vatra-na-renskom-vrhu-932a9268-05df-11ed-a8a4-8e19cfbaf23b |title=Nakon šibenskih požara, hrvatski kanader odletio u Sloveniju. Zbog vjetra se proširila vatra na Renškom Vrhu |language=hr |trans-title=Po požarih v Šibeniku je hrvaški kanader priletel v Slovenijo. Zaradi vetra se je požar na Renškem Vrhu razširil ||date=17. julij 2022 |publisher=RTL Hrvatska}}</ref> To je priletelo po 16. uri in zajema vodo v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]].<ref name=SN /> Helikopterja SV sta Renški vrh preletavala 17 ur in v 170 preletih odvrgla 400.000 litrov vode.<ref name=":4" /> Na prizorišču so tudi člani državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Na Krasu ponovno zagorelo, na terenu več kot 180 gasilcev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-z-obmocja-se-siri-gost-dim.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-17|language=sl}}</ref> ter člani ekipe za prvo pomoč [[Rdeči križ Slovenije|Rdečega križa Slovenije]].<ref name=SN>{{navedi novice |url=https://www.slovenskenovice.si/kronika/doma/pozar-na-krasu-se-siri-aktiviran-drzavni-nacrt-foto-video-2/ |title=Aktiviran državni načrt: nevarnost predstavljajo tudi neeksplodirana ubojna sredstva (FOTO in VIDEO) |date=17. julij 2022 |publisher=Slovenske novice}}</ref>
Požar je omejen, vendar še ni obvladan. Na terenu je vzpostavljena [[požarna straža]],<ref name="RO">{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/nov-pozar-na-goriskem-krasu-zaradi-suse-in-burje-se-hitro-siri-foto |title=NA KRASU ZDAJ VEČ KOT 300 GASILCEV: Dolžina požarišča je že več kot tri kilometre in pol (FOTO) |publisher=Regional Obala |date=18. julij 2022}}</ref> izvedena je bila menjava ekip. Pripadniki pirotehničnih ekip so s požarišča izvozili skupno 20,08 kg NUS.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za reševanje in zaščito|date=2022-07-17|accessdate=2022-07-18|publisher=URSZRZ|quote=Tekom dneva sta odstranila na varno 3 najdene topovske granate, kalibra 75 mm, skupne mase 20,08 kg, italijanske izdelave iz obdobja 1. svetovne vojne.}}</ref> Prebivalci okoliških vasi so bili opozorjeni na možnost evakuacije, vendar ta pozneje ni bila potrebna.
=== 18. julij ===
Ponoči je ekipa 90 gasilcev načrtno zanetila požarni koridor; požar pa se je na zahodnem delu zaradi močne burje pričel širiti proti zaselku Segeti in vasi Lokvica.<ref>{{Navedi splet|title=Požar se je zaradi vetra znova razplamtel v smeri proti vasi Lokvice|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-se-je-zaradi-vetra-znova-razplamtel-v-smeri-proti-vasi-lokvice/634465|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Požar je gasilcem zjutraj uspelo omejiti okrog 500 metrov pred cesto Cerje–Lokvica,<ref name=":2" /> se je pa ob 8.34 na enem izmed požarišč s prejšnjega dne znova vnel ogenj. Požar je bil pogašen.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za zaščito in Reševanje|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|publisher=URSZRZ|quote=Ob 8.35 so gasilci PGD Kostanjevica in GE JZGRD Nova Gorica posredovali na požarišču včerajšnjega požara med Lokvico in Mirnom v občini Miren - Kostanjevica, kjer so se zopet pojavila posamezna žarišča. Ogenj so pogasili.}}</ref> Na delu je 425 gasilcev s 120 vozili iz zahodne in osrednje Slovenije, pri delu jim pomaga helikopter Slovenske vojske.<ref name=":2" /> Požar se razteza na okrog 425 hektarjih.<ref>{{Navedi splet|title=Požar na Krasu še vedno grozi z vnovičnimi izbruhi #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-krasu-se-vedno-grozi-z-vnovicnimi-izbruhi-583986|website=siol.net|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Po besedah Srečka Šestana, poveljnika [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]], je v pripravljenosti tudi italijanski canadier.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Požar ustavljen pol kilometra pred Lokvico, z ognjem se zdaj bojuje 425 gasilcev|url=https://www.rtvslo.si/okolje/pozar-ustavljen-pol-kilometra-pred-lokvico-z-ognjem-se-zdaj-bojuje-425-gasilcev/634512|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Pri intervenciji pomagajo tudi civilna zaščita in prostovoljci. Po besedah Marka Adamiča, vodje nočne intervencije, je bilo ponoči 30 eksplozij NUS;<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Po mirni noči okoli poldneva na goriškem Krasu zagorelo na novi lokaciji|url=https://www.rtvslo.si/okolje/po-mirni-noci-okoli-poldneva-na-goriskem-krasu-zagorelo-na-novi-lokaciji/634630|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-19|language=sl}}</ref> te pa tudi otežujejo dostop vozil v središče požara.<ref name=":3" /> Po navedbah Darka Zonjiča, vodje državne enote za varstvo pred NUS so se zaradi toplote pričeli pregrevati tudi NUS večjih kalibrov.<ref name=":3" /> Enote za varstvo pred NUS so na zahodni strani požarišča odstranili NUS iz več obdobij v skupni masi 462,35 kg.<ref>{{Navedi splet|url=https://spin3.sos112.si/javno/zemljevid|title=Zemljevid aktivnosti Uprave RS za reševanje in zaščito|date=2022-07-18|accessdate=2022-07-18|quote=Ob 14.46 so na požarišču požara v okolici Renškega vrha, občina Miren-Kostanjevica, pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS Severnoprimorske regije odstranili neeksplodirana ubojna sredstva v skupni teži 462,35 Kg. Vse najdbe so iz obdobja prve svetovne vojne do leta 1991. Najdbe so italijanskega, avstrijskega, francoskega, nemškega in jugoslovanskega izvora.|publisher=URSZRZ}}</ref> [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] je sporočila, da so posledice požara vidne tudi na satelitskih in infrardečih slikah.<ref name=":2" /> Požarišče je obiskala vodja krajevne enote [[Zavod za gozdove Republike Slovenije|Zavoda za gozdove Republike Slovenije]] Branka Gasparič in napovedala sanacijo požarišča.<ref>{{navedi novice |url=https://www.regionalobala.si/novica/vzrok-pozara-na-goriskem-krasu-se-neznan-kaj-bo-sledilo-po-koncanem-gasenju-foto |title=VZROK POŽARA NA GORIŠKEM KRASU ŠE NEZNAN: Kaj bo sledilo po končanem gašenju? (FOTO) |date=18. julij 2022 |publisher=Regional Obala}}</ref>
Poslanec SD [[Jonas Žnidaršič]] je predlagal uporabo [[Vodni top|vodnega topa]] slovenske policije za gašenje požara,<ref>{{Navedi splet|title=V boj proti ognjenim zubljem z vodnim topom in slovenskim kanaderjem?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-boj-proti-ognjenim-zubljem-z-vodnim-topom-in-slovenskim-kanaderjem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec bi vodni top posodil gasilcem, a ti ga ne potrebujejo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/poslanec-predlaga-da-bi-policija-vodni-top-posodila-gasilski-zvezi-slovenije/|website=www.delo.si|accessdate=2022-07-20|language=sl-si}}</ref> ta je bil 20. julija zaradi velikega vodnega rezervoarja tudi prvič uporabljen v gasilne namene.<ref>{{Navedi tvit|number=1549727603518574593|user=policija_si|title=T. i. vodni top bo danes prvič v zgodovini @policija_si uporabljen za pomoč gasilcem pri gašenju požara na Krasu. Z njim bomo gasilce oskrbovali z vodo. Tokrat bo vodni top uporabljen za pomoč ljudem.|author=[[Policija (Slovenija)|Policija]]}}</ref>
=== 19. julij ===
{{Glej tudi|Požar na Krasu (2022)}}
Noč je bila za gasilce mirna. Požar je popolnoma pod nadzorom, čeprav se lahko spet razplamti. Na kraju je približno 170 gasilcev, ki večinoma čistijo pogorišče in zalivajo njegove robove. Poveljniško mesto gašenja v Kostanjevici na Krasu sta obiskala predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]] in poveljnik Civilne zaščite [[Srečko Šestan]]. Vzrok požara še ni znan. Približno ob 12.30 je zagorelo na 200 hektarjih novi lokaciji, pod daljnovodom [[Opatje selo]]–[[Miren]], s širjenjem požara proti Italiji. Okrog 200 gasilcem iz 58 prostovoljnih in 2 profesionalnih gasilskih društev pomagajo tudi policijski in dva vojaška helikopterja ter [[Pilatus PC-6]] SV.<ref>{{Navedi tvit|number=1549474133368504322|user=Slovenskavojska|title=Na terenu, pri gašenju požara na Krasu, neutrudno pomaga tudi letalo SV Pilatus PC6, ki pristaja, da napolni rezervoarje za nov polet. #VslužbiDomovine|author=[[Slovenska vojska]]}}</ref> Prišlo je do okvare na vodovodu Opatje Selo–Sela na Krasu, zato so nekaj časa morali gasilci vodo dovažati iz Mirna.<ref>{{Navedi splet|title=Opozorilo prebivalcem: Ne odpirajte oken, ne zadržujte se zunaj #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/nocni-vodja-intervencije-pozar-na-krasu-je-povsem-pod-nadzorom-584064|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> S Tržaškega Krasa se je v Slovenijo razširil tudi požar, zagorelo je približno 500 metrov v notranjosti. Slovenskim gasilcem je sicer pomagal veter, a je bilo zaradi velikih količin NUS možno le gašenje iz zraka.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{Najhujše nesreče v Sloveniji}}
[[Kategorija:Požari v naravi]]
[[Kategorija:Občina Miren - Kostanjevica]]
[[Kategorija:2022 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Katastrofe leta 2022]]
t242vgebsguodq3t4xd987aekcqidj6
Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma
0
521412
5722687
5721688
2022-07-22T17:01:05Z
Andrejj
94
[[Slika:Gostinska šola Novo mesto.jpg|thumb|right|250px|Prostori Srednje šole za gostinstvo in turizem]]
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje šola
| name = Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma
| image = Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma.jpg
| latitude =
| longitude =
| established = [[1886]]
| type = [[javna šola]]
| street = Sevno 13
| postcode = 8000
| city = [[Novo mesto]]
| country = [[Slovenija]]
| director = Tone Hrovat
| age range = 15–23
| website = https://www.grm-nm.si
}}
'''Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma''' je [[javni zavod]] v [[Novo mesto|Novem mestu]].
Šola je naslednik '''Kmetijske šole Grm Novo mesto''', ki je bila ustanovljena leta 1886. Leta 2007 je bila Kmetijski šoli Grm priključena tudi '''Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo mesto''' in tako se je oblikoval Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma.
Znotraj centra trenutno delujejo:
* Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija
* Srednja šola za gostinstvo in turizem
* Višja strokovna šola
* Dijaški in študentski dom
* Medpodjetniški izobraževalni center
== Zgodovina ==
[[Slika:Kompleks kmetijske šole Grm okoli leta 1930.jpg|thumb|right|250px|Kompleks kmetijske šole Grm okrog Gradu grm okoli leta 1930]]
[[Slika:Gostinska šola Novo mesto.jpg|thumb|right|250px|Prostori Srednje šole za gostinstvo in turizem so na Ulici talcev 3]]
Leta 1873 je bila na [[Slap pri Vipavi|Slapu pri Vipavi]] ustanovljena prva slovenska kmetijska šola '''Vinarska in sadjarska šola'''. ([[Biotehniška šola Maribor|Mariborska kmetijska šola]] je bila res ustanovljena leta 1872, a je delovala v nemškem jeziku.)
Njen prvi vodja je bil [[Richard Dolenc|Richard Dolenc]], strokovnjak za vinarstvo in sadjarstvo. Šola je bila zaradi bližine enake kmetijske šole v Gorici ter neugodnih prometnih razmer in oddaljenosti od večjih središč leta 1886 po sklepu kranjskega deželnega zbora premeščena na [[Grad Grm pri Novem mestu]]. Dolenc je šolo vodil do upokojitve leta 1907.
Zaradi širjenja tovarne [[IMV]] je bila šola prisiljena poiskati nove prostore in tudi posestvo. Leta 1983 se je tako šola preselila pod Trško goro.
Leta 2007 je bila Kmetijski šoli priključena '''Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo mesto'''.
== Glej tudi ==
* [[Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto]]
== Zunanje povezave ==
* [https://www.grm-nm.si Uradna spletna stran]
{{school-stub}}
[[Kategorija:Srednje šole v Sloveniji|Novo mesto]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Novem mestu]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1886]]
[[Kategorija:Gimnazije v Sloveniji||Novo mesto]]
[[Kategorija:Srednje šole v Sloveniji|Novo mesto]]
{{normativna kontrola}}
6yknnwnq1ehs0tnb44gr29ag8z8d53e
Vročinski val
0
521464
5722757
5722433
2022-07-22T19:44:38Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
'''Vročinski val''' je obdobje prekomerno vročega vremena na določenem območju, ki ga lahko spremlja, zlasti v deželah z oceanskim podnebjem, prekomerna [[vlažnost]]. Definicije vročinskega vala se razlikujejo,<ref name=pmid15310900>{{cite journal |doi=10.1126/science.1098704 |pmid=15310900 |title=More Intense, More Frequent, and Longer Lasting Heat Waves in the 21st Century |journal=Science |volume=305 |issue=5686 |pages=994–7 |year=2004 |last1=Meehl |first1=G. A |bibcode=2004Sci...305..994M |doi-access=free }}</ref> vendar pa se običajno opredeljuje relativno glede običajno vreme in normalne temperature v danem letnem času prizadetega območja. Prebivalci predelov s toplejšim podnebjem lahko visoko temperaturo določenega obdobja občutijo kot normalno, medtem ko bi v območju s hladnejšim podnebjem tako obdobje že oklicali za vročinski val, če bi šlo za dovoljšnjo odstopanje od normalnih podnebnih vzorcev na dotičnem območju.<ref>{{cite journal |doi=10.1175/1520-0450(2001)040<0762:OTDOAH>2.0.CO;2 |year=2001 |volume=40 |issue=4 |pages=762–775 |title=On the Definition of a Heat Wave |journal=Journal of Applied Meteorology |last1=Robinson |first1=Peter J |bibcode=2001JApMe..40..762R |doi-access=free }}</ref> Zaradi [[podnebne spremembe|podnebnih sprememb]] postajajo vročinski valovi izrazitejši.
Gre za ekstremni vremenski pojav, ki lahko ima škodljive vplive na [[zdravje]], [[ekosistem]]e in [[infrastruktura|infrastrukturo]].<ref>{{Internetquelle |url=https://www.dwd.de/DE/service/lexikon/Functions/glossar.html?nn=103346&lv2=101094&lv3=624852 |titel=Glossar - Hitzewelle |hrsg=Deutscher Wetterdienst |sprache=de |abruf=16. 2. 2022}}</ref> Ocena vpliva na gospodarstvo je pogosto zapletena, saj lahko vročinski val povzroči manjšo [[storilnost]] delavcev, motnjo kmetijskih in industrijskih procesov, poškodbe infrastrukture, ki ni primerna za visoke temperature itd.<ref>{{Cite web |last=Bottollier-Depois |first=Amélie |title=Deadly heatwaves threaten economies too |url=https://phys.org/news/2022-06-deadly-heatwaves-threaten-economies.html |access-date=15. 7. 2022 |website=phys.org |language=en}}</ref><ref>{{Cite journal |last=García-León |first=David |last2=Casanueva |first2=Ana |last3=Standardi |first3=Gabriele |last4=Burgstall |first4=Annkatrin |last5=Flouris |first5=Andreas D. |last6=Nybo |first6=Lars |date=2021-10-04 |title=Current and projected regional economic impacts of heatwaves in Europe |url=https://www.nature.com/articles/s41467-021-26050-z |journal=Nature Communications |language=en |volume=12 |issue=1 |pages=5807 |doi=10.1038/s41467-021-26050-z |issn=2041-1723}}</ref> Nedavne projekcije napovedujejo, da bodo vročinski valovi sredi 21. stoletja povzročili okoli enoodstotno zmanjšanje [[BDP]]-ja.<ref>{{Cite web |last=Benedek |first=Réfi |date=2022-07-12 |title=The cost of heatwaves |url=https://hypeandhyper.com/en/the-cost-of-heatwaves/ |access-date=2022-07-15 |website=HYPEANDHYPER |language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web |title=Rising Heat is Making it Harder to Work in the U.S. — the Costs for the Economy Will Soar with Climate Change |url=https://time.com/6093845/how-heat-hurts-the-economy/ |access-date=15. 7. 2022 |website=Time |language=en}}</ref><ref>{{Cite journal |last=García-León |first=David |last2=Casanueva |first2=Ana |last3=Standardi |first3=Gabriele |last4=Burgstall |first4=Annkatrin |last5=Flouris |first5=Andreas D. |last6=Nybo |first6=Lars |date=4. 10. 2021 |title=Current and projected regional economic impacts of heatwaves in Europe |url=https://www.nature.com/articles/s41467-021-26050-z |journal=Nature Communications |language=en |volume=12 |issue=1 |pages=5807 |doi=10.1038/s41467-021-26050-z |issn=2041-1723}}</ref>
== Definicija ==
Enotne uradne definicije vročinskega vala ni. [[Slovensko meteorološko društvo]] je sprejelo naslednjo definicijo: vročinski val je obdobje najmanj treh zaporednih dni s povprečno temperaturo nad izbrano mejo, ki je odvisna od podnebnega tipa. Za zmerno podnebje hribovitega sveta znaša meja 22 °C, za [[celinsko podnebje]] 24 °C in za omiljeno sredozemsko podnebje 25 °C.<ref>{{Navedi splet|url=https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/current/heat_indices/|title=Vročinski kazalniki 2022|accessdate=20. 7. 2022.|website=meteo.arso.gov.si|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref><ref name=meteo>{{Navedi splet|url=http://www.meteo-drustvo.si/data/upload/vrocinski_val(1).pdf|title=Začetek vročinskega vala – Definicija|accessdate=20. 7. 2022|website=www.meteo-drustvo.si|publisher=Slovensko meteorološko društvo}}</ref> Povprečno temperaturo (T<sub>povp</sub>) dobijo po enačbi: T7h + T14h + 2*T21h)/4, kjer so vrednosti v enačbi izmerjene temperature ob 7., 14. in 21. uri po lokalnem času.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zacenja-se-prvi-vrocinski-val-v-letosnjem-poletju/|title=Začenja se prvi vročinski val v letošnjem poletju|date=27. 7. 2018|accessdate=20. 7. 2018|publisher=Delo.si}}</ref>
{| class="wikitable"
|+ Mejne vrednosti dnevne povprečne temperature zraka za nastop vročinskega vala v Sloveniji<ref name=meteo/>
|-
! Podnebno območje !! Predeli Slovenije !! Mejna povprečna dnevna temperatura
|-
| [[Celinsko podnebje]] || [[osrednja Slovenija|osrednja]], JV in SV Slovenija || T<sub>povp</sub> ≥ 24 °C
|-
| [[Zmerno podnebje|Zmerno podnebje hribovitega sveta]] || [[Gorenjska]], [[Notranjska]] in dvignjen svet [[Štajerska|Štajerske]] in [[Dolenjska|Dolenjske]] || T<sub>povp</sub> ≥ 22 °C
|-
| [[Sredozemsko podnebje|Omiljeno sredozemsko podnebje]] || Primorska || T<sub>povp</sub> ≥ 25 °C
|}
== Nastanek ==
[[Slika:Heat Wave.jpg|thumb|Visok pritisk v zgornjem delu ozračja ujame vročino pod seboj, blizu zemljinega površja in povzroči vročinski val.]]
Vročinski val nastane, ko se višje v ozračju (okoli 3.000 do 7.500 metrov) nad določenim predelom ojača in dlje časa (več dni do nekaj tednov) vztraja območje visokega pritiska.
Heat waves form when [[High-pressure area|high pressure aloft]] (from {{convert|10000|-|25000|ft|m|abbr=off}}) strengthens and remains over a region for several days up to several weeks.<ref>{{Cite web|url=https://www.weather.gov/jetstream/hi|title=NWS JetStream - Heat Index|last=US Department of Commerce|first=NOAA|website=www.weather.gov|language=EN-US|access-date=2019-02-09}}</ref> This is common in summer (in both Northern and Southern Hemispheres) as the [[jet stream]] 'follows the sun'. On the equator side of the jet stream, in the upper layers of the atmosphere, is the [[High-pressure area|high pressure area]].
Summertime weather patterns are generally slower to change than in winter. As a result, this upper level high pressure also moves slowly. Under high pressure, the air subsides (sinks) toward the surface, warming and drying [[Adiabatic process#Adiabatic heating and cooling|adiabatically]], inhibiting [[Atmospheric convection|convection]] and preventing the formation of clouds. Reduction of clouds increases [[shortwave radiation]] reaching the surface. A [[Low-pressure area|low pressure]] at the surface leads to surface wind from lower latitudes that brings warm air, enhancing the warming. Alternatively, the surface winds could blow from the hot continental interior towards the coastal zone, leading to heat waves there, or from a high elevation towards low elevation, enhancing the subsidence and therefore the adiabatic warming.<ref>{{cite journal |journal=Journal of Climate |title=A Model Study of Heat Waves over North America: Meteorological Aspects and Projections for the Twenty-First Century |volume=25 |pages=4761–4784 |year=2012 |last1=Lau |first1=N |last2=Nath |first2=Mary Jo|issue=14 |doi=10.1175/JCLI-D-11-00575.1 |bibcode=2012JCli...25.4761L |doi-access=free }}</ref>
<ref>{{cite web |title=Heat Index |publisher=US National Weather Service |url=http://www.srh.noaa.gov/jetstream/global/hi.htm}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Vreme|Vreme]]
[[Kategorija:Vremenske nevarnosti]]
[[Kategorija:Globalno segrevanje]]
kc5s8dvwz9qg8d71g45nkec2rypz4eg
5722764
5722757
2022-07-22T19:57:51Z
Marko3
1829
/* Nastanek */
wikitext
text/x-wiki
'''Vročinski val''' je obdobje prekomerno vročega vremena na določenem območju, ki ga lahko spremlja, zlasti v deželah z oceanskim podnebjem, prekomerna [[vlažnost]]. Definicije vročinskega vala se razlikujejo,<ref name=pmid15310900>{{cite journal |doi=10.1126/science.1098704 |pmid=15310900 |title=More Intense, More Frequent, and Longer Lasting Heat Waves in the 21st Century |journal=Science |volume=305 |issue=5686 |pages=994–7 |year=2004 |last1=Meehl |first1=G. A |bibcode=2004Sci...305..994M |doi-access=free }}</ref> vendar pa se običajno opredeljuje relativno glede običajno vreme in normalne temperature v danem letnem času prizadetega območja. Prebivalci predelov s toplejšim podnebjem lahko visoko temperaturo določenega obdobja občutijo kot normalno, medtem ko bi v območju s hladnejšim podnebjem tako obdobje že oklicali za vročinski val, če bi šlo za dovoljšnjo odstopanje od normalnih podnebnih vzorcev na dotičnem območju.<ref>{{cite journal |doi=10.1175/1520-0450(2001)040<0762:OTDOAH>2.0.CO;2 |year=2001 |volume=40 |issue=4 |pages=762–775 |title=On the Definition of a Heat Wave |journal=Journal of Applied Meteorology |last1=Robinson |first1=Peter J |bibcode=2001JApMe..40..762R |doi-access=free }}</ref> Zaradi [[podnebne spremembe|podnebnih sprememb]] postajajo vročinski valovi izrazitejši.
Gre za ekstremni vremenski pojav, ki lahko ima škodljive vplive na [[zdravje]], [[ekosistem]]e in [[infrastruktura|infrastrukturo]].<ref>{{Internetquelle |url=https://www.dwd.de/DE/service/lexikon/Functions/glossar.html?nn=103346&lv2=101094&lv3=624852 |titel=Glossar - Hitzewelle |hrsg=Deutscher Wetterdienst |sprache=de |abruf=16. 2. 2022}}</ref> Ocena vpliva na gospodarstvo je pogosto zapletena, saj lahko vročinski val povzroči manjšo [[storilnost]] delavcev, motnjo kmetijskih in industrijskih procesov, poškodbe infrastrukture, ki ni primerna za visoke temperature itd.<ref>{{Cite web |last=Bottollier-Depois |first=Amélie |title=Deadly heatwaves threaten economies too |url=https://phys.org/news/2022-06-deadly-heatwaves-threaten-economies.html |access-date=15. 7. 2022 |website=phys.org |language=en}}</ref><ref>{{Cite journal |last=García-León |first=David |last2=Casanueva |first2=Ana |last3=Standardi |first3=Gabriele |last4=Burgstall |first4=Annkatrin |last5=Flouris |first5=Andreas D. |last6=Nybo |first6=Lars |date=2021-10-04 |title=Current and projected regional economic impacts of heatwaves in Europe |url=https://www.nature.com/articles/s41467-021-26050-z |journal=Nature Communications |language=en |volume=12 |issue=1 |pages=5807 |doi=10.1038/s41467-021-26050-z |issn=2041-1723}}</ref> Nedavne projekcije napovedujejo, da bodo vročinski valovi sredi 21. stoletja povzročili okoli enoodstotno zmanjšanje [[BDP]]-ja.<ref>{{Cite web |last=Benedek |first=Réfi |date=2022-07-12 |title=The cost of heatwaves |url=https://hypeandhyper.com/en/the-cost-of-heatwaves/ |access-date=2022-07-15 |website=HYPEANDHYPER |language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web |title=Rising Heat is Making it Harder to Work in the U.S. — the Costs for the Economy Will Soar with Climate Change |url=https://time.com/6093845/how-heat-hurts-the-economy/ |access-date=15. 7. 2022 |website=Time |language=en}}</ref><ref>{{Cite journal |last=García-León |first=David |last2=Casanueva |first2=Ana |last3=Standardi |first3=Gabriele |last4=Burgstall |first4=Annkatrin |last5=Flouris |first5=Andreas D. |last6=Nybo |first6=Lars |date=4. 10. 2021 |title=Current and projected regional economic impacts of heatwaves in Europe |url=https://www.nature.com/articles/s41467-021-26050-z |journal=Nature Communications |language=en |volume=12 |issue=1 |pages=5807 |doi=10.1038/s41467-021-26050-z |issn=2041-1723}}</ref>
== Definicija ==
Enotne uradne definicije vročinskega vala ni. [[Slovensko meteorološko društvo]] je sprejelo naslednjo definicijo: vročinski val je obdobje najmanj treh zaporednih dni s povprečno temperaturo nad izbrano mejo, ki je odvisna od podnebnega tipa. Za zmerno podnebje hribovitega sveta znaša meja 22 °C, za [[celinsko podnebje]] 24 °C in za omiljeno sredozemsko podnebje 25 °C.<ref>{{Navedi splet|url=https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/current/heat_indices/|title=Vročinski kazalniki 2022|accessdate=20. 7. 2022.|website=meteo.arso.gov.si|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref><ref name=meteo>{{Navedi splet|url=http://www.meteo-drustvo.si/data/upload/vrocinski_val(1).pdf|title=Začetek vročinskega vala – Definicija|accessdate=20. 7. 2022|website=www.meteo-drustvo.si|publisher=Slovensko meteorološko društvo}}</ref> Povprečno temperaturo (T<sub>povp</sub>) dobijo po enačbi: T7h + T14h + 2*T21h)/4, kjer so vrednosti v enačbi izmerjene temperature ob 7., 14. in 21. uri po lokalnem času.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zacenja-se-prvi-vrocinski-val-v-letosnjem-poletju/|title=Začenja se prvi vročinski val v letošnjem poletju|date=27. 7. 2018|accessdate=20. 7. 2018|publisher=Delo.si}}</ref>
{| class="wikitable"
|+ Mejne vrednosti dnevne povprečne temperature zraka za nastop vročinskega vala v Sloveniji<ref name=meteo/>
|-
! Podnebno območje !! Predeli Slovenije !! Mejna povprečna dnevna temperatura
|-
| [[Celinsko podnebje]] || [[osrednja Slovenija|osrednja]], JV in SV Slovenija || T<sub>povp</sub> ≥ 24 °C
|-
| [[Zmerno podnebje|Zmerno podnebje hribovitega sveta]] || [[Gorenjska]], [[Notranjska]] in dvignjen svet [[Štajerska|Štajerske]] in [[Dolenjska|Dolenjske]] || T<sub>povp</sub> ≥ 22 °C
|-
| [[Sredozemsko podnebje|Omiljeno sredozemsko podnebje]] || Primorska || T<sub>povp</sub> ≥ 25 °C
|}
== Nastanek ==
[[Slika:Heat Wave.jpg|thumb|Visok pritisk v zgornjem delu ozračja ujame vročino pod seboj, blizu zemljinega površja in povzroči vročinski val.]]
Vročinski val nastane, ko se višje v ozračju (okoli 3.000 do 7.500 metrov) nad določenim predelom ojača in dlje časa (več dni do nekaj tednov) vztraja območje visokega pritiska.<ref>{{Cite web|url=https://www.weather.gov/jetstream/hi|title=NWS JetStream - Heat Index|last=US Department of Commerce|first=NOAA|website=www.weather.gov|language=EN-US|access-date=2019-02-09}}</ref> Pod območjem visokega pritiska se blizu zemljinega površja ujame toplota. Nastanek vročinskega vala je povezan z dotokom toplega zraka, ki je lahko morsko-tropska zračna masa ali pa celinsko-tropska zračna masa. Morsko-tropska zračna masa vsebuje več vlage in povzroča soparne vročinske valove, ki jih lahko spremljajo [[nevihta|nevihte]]; dnevni temperaturni hod (razlika med dnevno najnižjo in najvišjo temperaturo) pa ni tako izrazit. je pa ozračje bolj soparno in lahko nastajajo nevihte.
Celinsko-tropska zračna masa v primerjavi z morsko- tropsko zračno maso vsebuje manj vlage, je bolj stabilna in tudi vroča. Zato je dnevni temperaturni hod izrazitejši, višje so tudi dnevne najvišje temperature.
Vročinski valovi nastajajo zlasti poleti (tako na severni kot južni polobli).
Summertime weather patterns are generally slower to change than in winter. As a result, this upper level high pressure also moves slowly. Under high pressure, the air subsides (sinks) toward the surface, warming and drying [[Adiabatic process#Adiabatic heating and cooling|adiabatically]], inhibiting [[Atmospheric convection|convection]] and preventing the formation of clouds. Reduction of clouds increases [[shortwave radiation]] reaching the surface. A [[Low-pressure area|low pressure]] at the surface leads to surface wind from lower latitudes that brings warm air, enhancing the warming. Alternatively, the surface winds could blow from the hot continental interior towards the coastal zone, leading to heat waves there, or from a high elevation towards low elevation, enhancing the subsidence and therefore the adiabatic warming.<ref>{{cite journal |journal=Journal of Climate |title=A Model Study of Heat Waves over North America: Meteorological Aspects and Projections for the Twenty-First Century |volume=25 |pages=4761–4784 |year=2012 |last1=Lau |first1=N |last2=Nath |first2=Mary Jo|issue=14 |doi=10.1175/JCLI-D-11-00575.1 |bibcode=2012JCli...25.4761L |doi-access=free }}</ref>
<ref>{{cite web |title=Heat Index |publisher=US National Weather Service |url=http://www.srh.noaa.gov/jetstream/global/hi.htm}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Vreme|Vreme]]
[[Kategorija:Vremenske nevarnosti]]
[[Kategorija:Globalno segrevanje]]
czyhplwcjm26xbvnekbqgjq6s8rmgpi
5722781
5722764
2022-07-22T20:39:03Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
'''Vročinski val''' je obdobje prekomerno vročega vremena na določenem območju, ki ga lahko spremlja, zlasti v deželah z oceanskim podnebjem, prekomerna [[vlažnost]]. Definicije vročinskega vala se razlikujejo,<ref name=pmid15310900>{{cite journal |doi=10.1126/science.1098704 |pmid=15310900 |title=More Intense, More Frequent, and Longer Lasting Heat Waves in the 21st Century |journal=Science |volume=305 |issue=5686 |pages=994–7 |year=2004 |last1=Meehl |first1=G. A |bibcode=2004Sci...305..994M |doi-access=free }}</ref> vendar pa se običajno opredeljuje relativno glede običajno vreme in normalne temperature v danem letnem času prizadetega območja. Prebivalci predelov s toplejšim podnebjem lahko visoko temperaturo določenega obdobja občutijo kot normalno, medtem ko bi v območju s hladnejšim podnebjem tako obdobje že oklicali za vročinski val, če bi šlo za dovoljšnjo odstopanje od normalnih podnebnih vzorcev na dotičnem območju.<ref>{{cite journal |doi=10.1175/1520-0450(2001)040<0762:OTDOAH>2.0.CO;2 |year=2001 |volume=40 |issue=4 |pages=762–775 |title=On the Definition of a Heat Wave |journal=Journal of Applied Meteorology |last1=Robinson |first1=Peter J |bibcode=2001JApMe..40..762R |doi-access=free }}</ref> Zaradi [[podnebne spremembe|podnebnih sprememb]] postajajo vročinski valovi izrazitejši.
Gre za ekstremni vremenski pojav, ki lahko ima škodljive vplive na [[zdravje]], [[ekosistem]]e in [[infrastruktura|infrastrukturo]].<ref>{{Internetquelle |url=https://www.dwd.de/DE/service/lexikon/Functions/glossar.html?nn=103346&lv2=101094&lv3=624852 |titel=Glossar - Hitzewelle |hrsg=Deutscher Wetterdienst |sprache=de |abruf=16. 2. 2022}}</ref> Ocena vpliva na gospodarstvo je pogosto zapletena, saj lahko vročinski val povzroči manjšo [[storilnost]] delavcev, motnjo kmetijskih in industrijskih procesov, poškodbe infrastrukture, ki ni primerna za visoke temperature itd.<ref>{{Cite web |last=Bottollier-Depois |first=Amélie |title=Deadly heatwaves threaten economies too |url=https://phys.org/news/2022-06-deadly-heatwaves-threaten-economies.html |access-date=15. 7. 2022 |website=phys.org |language=en}}</ref><ref>{{Cite journal |last=García-León |first=David |last2=Casanueva |first2=Ana |last3=Standardi |first3=Gabriele |last4=Burgstall |first4=Annkatrin |last5=Flouris |first5=Andreas D. |last6=Nybo |first6=Lars |date=2021-10-04 |title=Current and projected regional economic impacts of heatwaves in Europe |url=https://www.nature.com/articles/s41467-021-26050-z |journal=Nature Communications |language=en |volume=12 |issue=1 |pages=5807 |doi=10.1038/s41467-021-26050-z |issn=2041-1723}}</ref> Nedavne projekcije napovedujejo, da bodo vročinski valovi sredi 21. stoletja povzročili okoli enoodstotno zmanjšanje [[BDP]]-ja.<ref>{{Cite web |last=Benedek |first=Réfi |date=2022-07-12 |title=The cost of heatwaves |url=https://hypeandhyper.com/en/the-cost-of-heatwaves/ |access-date=2022-07-15 |website=HYPEANDHYPER |language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web |title=Rising Heat is Making it Harder to Work in the U.S. — the Costs for the Economy Will Soar with Climate Change |url=https://time.com/6093845/how-heat-hurts-the-economy/ |access-date=15. 7. 2022 |website=Time |language=en}}</ref><ref>{{Cite journal |last=García-León |first=David |last2=Casanueva |first2=Ana |last3=Standardi |first3=Gabriele |last4=Burgstall |first4=Annkatrin |last5=Flouris |first5=Andreas D. |last6=Nybo |first6=Lars |date=4. 10. 2021 |title=Current and projected regional economic impacts of heatwaves in Europe |url=https://www.nature.com/articles/s41467-021-26050-z |journal=Nature Communications |language=en |volume=12 |issue=1 |pages=5807 |doi=10.1038/s41467-021-26050-z |issn=2041-1723}}</ref>
== Definicija ==
Enotne uradne definicije vročinskega vala ni. [[Slovensko meteorološko društvo]] je sprejelo naslednjo definicijo: vročinski val je obdobje najmanj treh zaporednih dni s povprečno temperaturo nad izbrano mejo, ki je odvisna od podnebnega tipa. Za zmerno podnebje hribovitega sveta znaša meja 22 °C, za [[celinsko podnebje]] 24 °C in za omiljeno sredozemsko podnebje 25 °C.<ref>{{Navedi splet|url=https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/current/heat_indices/|title=Vročinski kazalniki 2022|accessdate=20. 7. 2022.|website=meteo.arso.gov.si|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref><ref name=meteo>{{Navedi splet|url=http://www.meteo-drustvo.si/data/upload/vrocinski_val(1).pdf|title=Začetek vročinskega vala – Definicija|accessdate=20. 7. 2022|website=www.meteo-drustvo.si|publisher=Slovensko meteorološko društvo}}</ref> Povprečno temperaturo (T<sub>povp</sub>) dobijo po enačbi: T7h + T14h + 2*T21h)/4, kjer so vrednosti v enačbi izmerjene temperature ob 7., 14. in 21. uri po lokalnem času.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zacenja-se-prvi-vrocinski-val-v-letosnjem-poletju/|title=Začenja se prvi vročinski val v letošnjem poletju|date=27. 7. 2018|accessdate=20. 7. 2018|publisher=Delo.si}}</ref>
{| class="wikitable"
|+ Mejne vrednosti dnevne povprečne temperature zraka za nastop vročinskega vala v Sloveniji<ref name=meteo/>
|-
! Podnebno območje !! Predeli Slovenije !! Mejna povprečna dnevna temperatura
|-
| [[Celinsko podnebje]] || [[osrednja Slovenija|osrednja]], JV in SV Slovenija || T<sub>povp</sub> ≥ 24 °C
|-
| [[Zmerno podnebje|Zmerno podnebje hribovitega sveta]] || [[Gorenjska]], [[Notranjska]] in dvignjen svet [[Štajerska|Štajerske]] in [[Dolenjska|Dolenjske]] || T<sub>povp</sub> ≥ 22 °C
|-
| [[Sredozemsko podnebje|Omiljeno sredozemsko podnebje]] || Primorska || T<sub>povp</sub> ≥ 25 °C
|}
== Nastanek ==
[[Slika:Heat Wave.jpg|thumb|Visok pritisk v zgornjem delu ozračja ujame vročino pod seboj, blizu zemljinega površja in povzroči vročinski val.]]
Vročinski val nastane, ko se višje v ozračju (okoli 3.000 do 7.500 metrov) nad določenim predelom ojača in dlje časa (več dni do nekaj tednov) vztraja območje visokega pritiska.<ref>{{Cite web|url=https://www.weather.gov/jetstream/hi|title=NWS JetStream - Heat Index|last=US Department of Commerce|first=NOAA|website=www.weather.gov|language=EN-US|access-date=2019-02-09}}</ref> Pod območjem visokega pritiska se blizu zemljinega površja ujame toplota. Nastanek vročinskega vala je povezan z dotokom toplega zraka, ki je lahko morsko-tropska zračna masa ali pa celinsko-tropska zračna masa. Morsko-tropska zračna masa vsebuje več vlage in povzroča soparne vročinske valove, ki jih lahko spremljajo [[nevihta|nevihte]]; dnevni temperaturni hod (razlika med dnevno najnižjo in najvišjo temperaturo) pa ni tako izrazit. Celinsko-tropska zračna masa v primerjavi z morsko- tropsko zračno maso vsebuje manj vlage, je bolj stabilna in tudi vroča. Zato je dnevni temperaturni hod izrazitejši, višje so tudi dnevne najvišje temperature.<ref name=meteo/>
Vročinski valovi nastajajo zlasti poleti (tako na severni kot južni polobli).
Summertime weather patterns are generally slower to change than in winter. As a result, this upper level high pressure also moves slowly. Under high pressure, the air subsides (sinks) toward the surface, warming and drying [[Adiabatic process#Adiabatic heating and cooling|adiabatically]], inhibiting [[Atmospheric convection|convection]] and preventing the formation of clouds. Reduction of clouds increases [[shortwave radiation]] reaching the surface. A [[Low-pressure area|low pressure]] at the surface leads to surface wind from lower latitudes that brings warm air, enhancing the warming. Alternatively, the surface winds could blow from the hot continental interior towards the coastal zone, leading to heat waves there, or from a high elevation towards low elevation, enhancing the subsidence and therefore the adiabatic warming.<ref>{{cite journal |journal=Journal of Climate |title=A Model Study of Heat Waves over North America: Meteorological Aspects and Projections for the Twenty-First Century |volume=25 |pages=4761–4784 |year=2012 |last1=Lau |first1=N |last2=Nath |first2=Mary Jo|issue=14 |doi=10.1175/JCLI-D-11-00575.1 |bibcode=2012JCli...25.4761L |doi-access=free }}</ref>
<ref>{{cite web |title=Heat Index |publisher=US National Weather Service |url=http://www.srh.noaa.gov/jetstream/global/hi.htm}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Vreme|Vreme]]
[[Kategorija:Vremenske nevarnosti]]
[[Kategorija:Globalno segrevanje]]
7e2ymzj1xsczt7v1ersjlb7lcfu3dl4
5722791
5722781
2022-07-22T22:27:23Z
Marko3
1829
wikitext
text/x-wiki
'''Vročinski val''' je obdobje prekomerno vročega vremena na določenem območju, ki ga lahko spremlja, zlasti v deželah z oceanskim podnebjem, prekomerna [[vlažnost]]. Definicije vročinskega vala se razlikujejo,<ref name=pmid15310900>{{cite journal |doi=10.1126/science.1098704 |pmid=15310900 |title=More Intense, More Frequent, and Longer Lasting Heat Waves in the 21st Century |journal=Science |volume=305 |issue=5686 |pages=994–7 |year=2004 |last1=Meehl |first1=G. A |bibcode=2004Sci...305..994M |doi-access=free }}</ref> vendar pa se običajno opredeljuje relativno glede običajno vreme in normalne temperature v danem letnem času prizadetega območja. Prebivalci predelov s toplejšim podnebjem lahko visoko temperaturo določenega obdobja občutijo kot normalno, medtem ko bi v območju s hladnejšim podnebjem tako obdobje že oklicali za vročinski val, če bi šlo za dovoljšnjo odstopanje od normalnih podnebnih vzorcev na dotičnem območju.<ref>{{cite journal |doi=10.1175/1520-0450(2001)040<0762:OTDOAH>2.0.CO;2 |year=2001 |volume=40 |issue=4 |pages=762–775 |title=On the Definition of a Heat Wave |journal=Journal of Applied Meteorology |last1=Robinson |first1=Peter J |bibcode=2001JApMe..40..762R |doi-access=free }}</ref> Zaradi [[podnebne spremembe|podnebnih sprememb]] postajajo vročinski valovi izrazitejši.
Gre za ekstremni vremenski pojav, ki lahko ima škodljive vplive na [[zdravje]], [[ekosistem]]e in [[infrastruktura|infrastrukturo]].<ref>{{Internetquelle |url=https://www.dwd.de/DE/service/lexikon/Functions/glossar.html?nn=103346&lv2=101094&lv3=624852 |titel=Glossar - Hitzewelle |hrsg=Deutscher Wetterdienst |sprache=de |abruf=16. 2. 2022}}</ref> Ocena vpliva na gospodarstvo je pogosto zapletena, saj lahko vročinski val povzroči manjšo [[storilnost]] delavcev, motnjo kmetijskih in industrijskih procesov, poškodbe infrastrukture, ki ni primerna za visoke temperature itd.<ref>{{Cite web |last=Bottollier-Depois |first=Amélie |title=Deadly heatwaves threaten economies too |url=https://phys.org/news/2022-06-deadly-heatwaves-threaten-economies.html |access-date=15. 7. 2022 |website=phys.org |language=en}}</ref><ref>{{Cite journal |last=García-León |first=David |last2=Casanueva |first2=Ana |last3=Standardi |first3=Gabriele |last4=Burgstall |first4=Annkatrin |last5=Flouris |first5=Andreas D. |last6=Nybo |first6=Lars |date=2021-10-04 |title=Current and projected regional economic impacts of heatwaves in Europe |url=https://www.nature.com/articles/s41467-021-26050-z |journal=Nature Communications |language=en |volume=12 |issue=1 |pages=5807 |doi=10.1038/s41467-021-26050-z |issn=2041-1723}}</ref> Nedavne projekcije napovedujejo, da bodo vročinski valovi sredi 21. stoletja povzročili okoli enoodstotno zmanjšanje [[BDP]]-ja.<ref>{{Cite web |last=Benedek |first=Réfi |date=2022-07-12 |title=The cost of heatwaves |url=https://hypeandhyper.com/en/the-cost-of-heatwaves/ |access-date=2022-07-15 |website=HYPEANDHYPER |language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web |title=Rising Heat is Making it Harder to Work in the U.S. — the Costs for the Economy Will Soar with Climate Change |url=https://time.com/6093845/how-heat-hurts-the-economy/ |access-date=15. 7. 2022 |website=Time |language=en}}</ref><ref>{{Cite journal |last=García-León |first=David |last2=Casanueva |first2=Ana |last3=Standardi |first3=Gabriele |last4=Burgstall |first4=Annkatrin |last5=Flouris |first5=Andreas D. |last6=Nybo |first6=Lars |date=4. 10. 2021 |title=Current and projected regional economic impacts of heatwaves in Europe |url=https://www.nature.com/articles/s41467-021-26050-z |journal=Nature Communications |language=en |volume=12 |issue=1 |pages=5807 |doi=10.1038/s41467-021-26050-z |issn=2041-1723}}</ref>
== Definicija ==
Enotne uradne definicije vročinskega vala ni. [[Slovensko meteorološko društvo]] je sprejelo naslednjo definicijo: vročinski val je obdobje najmanj treh zaporednih dni s povprečno temperaturo nad izbrano mejo, ki je odvisna od podnebnega tipa. Za zmerno podnebje hribovitega sveta znaša meja 22 °C, za [[celinsko podnebje]] 24 °C in za omiljeno sredozemsko podnebje 25 °C.<ref>{{Navedi splet|url=https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/current/heat_indices/|title=Vročinski kazalniki 2022|accessdate=20. 7. 2022.|website=meteo.arso.gov.si|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref><ref name=meteo>{{Navedi splet|url=http://www.meteo-drustvo.si/data/upload/vrocinski_val(1).pdf|title=Začetek vročinskega vala – Definicija|accessdate=20. 7. 2022|website=www.meteo-drustvo.si|publisher=Slovensko meteorološko društvo}}</ref> Povprečno temperaturo (T<sub>povp</sub>) dobijo po enačbi: T7h + T14h + 2*T21h)/4, kjer so vrednosti v enačbi izmerjene temperature ob 7., 14. in 21. uri po lokalnem času.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zacenja-se-prvi-vrocinski-val-v-letosnjem-poletju/|title=Začenja se prvi vročinski val v letošnjem poletju|date=27. 7. 2018|accessdate=20. 7. 2018|publisher=Delo.si}}</ref>
{| class="wikitable"
|+ Mejne vrednosti dnevne povprečne temperature zraka za nastop vročinskega vala v Sloveniji<ref name=meteo/>
|-
! Podnebno območje !! Predeli Slovenije !! Mejna povprečna dnevna temperatura
|-
| [[Celinsko podnebje]] || [[osrednja Slovenija|osrednja]], JV in SV Slovenija || T<sub>povp</sub> ≥ 24 °C
|-
| [[Zmerno podnebje|Zmerno podnebje hribovitega sveta]] || [[Gorenjska]], [[Notranjska]] in dvignjen svet [[Štajerska|Štajerske]] in [[Dolenjska|Dolenjske]] || T<sub>povp</sub> ≥ 22 °C
|-
| [[Sredozemsko podnebje|Omiljeno sredozemsko podnebje]] || Primorska || T<sub>povp</sub> ≥ 25 °C
|}
== Nastanek ==
[[Slika:Heat Wave.jpg|thumb|Visok pritisk v zgornjem delu ozračja ujame vročino pod seboj, blizu zemljinega površja in povzroči vročinski val.]]
Vročinski val nastane, ko se višje v ozračju (okoli 3.000 do 7.500 metrov) nad določenim predelom ojača in dlje časa (več dni do nekaj tednov) vztraja območje visokega pritiska.<ref>{{Cite web|url=https://www.weather.gov/jetstream/hi|title=NWS JetStream - Heat Index|last=US Department of Commerce|first=NOAA|website=www.weather.gov|language=EN-US|access-date=2019-02-09}}</ref> Pod območjem visokega pritiska se blizu zemljinega površja ujame toplota. Nastanek vročinskega vala je povezan z dotokom toplega zraka, ki je lahko morsko-tropska zračna masa ali pa celinsko-tropska zračna masa. Morsko-tropska zračna masa vsebuje več vlage in povzroča soparne vročinske valove, ki jih lahko spremljajo [[nevihta|nevihte]]; dnevni temperaturni hod (razlika med dnevno najnižjo in najvišjo temperaturo) pa ni tako izrazit. Celinsko-tropska zračna masa v primerjavi z morsko- tropsko zračno maso vsebuje manj vlage, je bolj stabilna in tudi vroča. Zato je dnevni temperaturni hod izrazitejši, višje so tudi dnevne najvišje temperature.<ref name=meteo/>
Vročinski valovi nastajajo zlasti poleti (tako na severni kot južni polobli).
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Vreme|Vreme]]
[[Kategorija:Vremenske nevarnosti]]
[[Kategorija:Globalno segrevanje]]
pkhsm9fi76ar3czqx2mji08sxdnzf5e
Slavko Stošicki
0
521483
5722646
5722486
2022-07-22T15:15:55Z
Ajants
185368
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}
{{ton}}
{{wikificiraj}}
'''Slavko Stošicki''' je leta 1978 diplomiral na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval in bil urednik mladinskega programa in športnega uredništva Radia Trbovlje. Leta 1979 je bil imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja te ustanove. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani Zveze mladine Slovenije izvoljen za član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije.
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti Trbovlje in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev Nohšiht.
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v Cementarni Trbovlje, v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje Samps d.o.o. Trbovlje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno komisijo za izdelavo metodologije za izdelavo otvoritvene bilance stanja (uredba vlade RS) pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo Lions Clubs International in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja Lions Slovenije Distrikt 129. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po let 2010 je imel več samostojnih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gadiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801371}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=217949952}}
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801317}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=}}COBISS.SI-ID - 217949952
* Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 5, št. 1/2, 2002, str. 15-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=7036443}}
* Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki, Slavko, Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 9, št. 15, 2008, str. 29-36); 2008; {{COBISS|ID=4360033}}
* Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije: Kratnar, Janez ; Stošicki, Slavko ; Drev, Darko; Vrsta gradiva - učno gradivo ; neleposlovje za odrasle; Založništvo in izdelava - Ljubljana : Slovenski inštitut za revizijo, 2008, {{COBISS|ID=4400481}}
* Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji; Stošicki, Slavko; Drev, Darko; Vir: Lexonomica : revija za pravo in ekonomijo = journal of law and economics. - ISSN 1855-7147 (Letn. 3, št. 1, jun. 2011, str. 116-128); Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle; 2011; {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019[]
==Knjige==
* Pesmi za dva Stošicki Slavko [[COBISS.SI-ID - 282122496]]
* Podobe lepot = Images of charms; Stošicki, Slavko; {{COBISS.SI-ID - 302636544}}
* Moja pesem ni le moja; Stošicki, Slavko, {{COBISS.SI-ID – 107510531}};
==Intervijuji==
*Revija LION, Interviju Slavko Stošicki, avtorja Saša Mesarič in Igor Savič, LION 9 {{https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10}},
*ZON Informacija {{https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/}}
*SAVUS Interviju Slavko Stošicki, avtor Marko Planinc {{https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/}}
3u2obrtt5kv6n131o44mc1sv8fb4k1p
5722806
5722646
2022-07-23T06:47:32Z
Ajants
185368
/* Intervijuji */
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}
{{ton}}
{{wikificiraj}}
'''Slavko Stošicki''' je leta 1978 diplomiral na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval in bil urednik mladinskega programa in športnega uredništva Radia Trbovlje. Leta 1979 je bil imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja te ustanove. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani Zveze mladine Slovenije izvoljen za član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije.
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti Trbovlje in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev Nohšiht.
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v Cementarni Trbovlje, v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje Samps d.o.o. Trbovlje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno komisijo za izdelavo metodologije za izdelavo otvoritvene bilance stanja (uredba vlade RS) pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo Lions Clubs International in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja Lions Slovenije Distrikt 129. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po let 2010 je imel več samostojnih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gadiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801371}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=217949952}}
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801317}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=}}COBISS.SI-ID - 217949952
* Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 5, št. 1/2, 2002, str. 15-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=7036443}}
* Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki, Slavko, Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 9, št. 15, 2008, str. 29-36); 2008; {{COBISS|ID=4360033}}
* Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije: Kratnar, Janez ; Stošicki, Slavko ; Drev, Darko; Vrsta gradiva - učno gradivo ; neleposlovje za odrasle; Založništvo in izdelava - Ljubljana : Slovenski inštitut za revizijo, 2008, {{COBISS|ID=4400481}}
* Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji; Stošicki, Slavko; Drev, Darko; Vir: Lexonomica : revija za pravo in ekonomijo = journal of law and economics. - ISSN 1855-7147 (Letn. 3, št. 1, jun. 2011, str. 116-128); Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle; 2011; {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019[]
==Knjige==
* Pesmi za dva Stošicki Slavko [[COBISS.SI-ID - 282122496]]
* Podobe lepot = Images of charms; Stošicki, Slavko; {{COBISS.SI-ID - 302636544}}
* Moja pesem ni le moja; Stošicki, Slavko, {{COBISS.SI-ID – 107510531}};
==Intervijuji==
*Revija LION, Interviju Slavko Stošicki, avtorja Saša Mesarič in Igor Savič, LION 9 {{https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10}},
*ZON Informacija {{https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/}}
*{{https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/SAVUS Interviju Slavko Stošicki, avtor Marko Planinc}}
*[https://Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal - tudi, ko se je soočil z večno diagnozo - ZON Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal]
pv67wsh8hzvbvvhuixd3mjqeyaj8sb7
5722807
5722806
2022-07-23T06:48:37Z
Ajants
185368
/* Intervijuji */
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}
{{ton}}
{{wikificiraj}}
'''Slavko Stošicki''' je leta 1978 diplomiral na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval in bil urednik mladinskega programa in športnega uredništva Radia Trbovlje. Leta 1979 je bil imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja te ustanove. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani Zveze mladine Slovenije izvoljen za član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije.
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti Trbovlje in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev Nohšiht.
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v Cementarni Trbovlje, v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje Samps d.o.o. Trbovlje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno komisijo za izdelavo metodologije za izdelavo otvoritvene bilance stanja (uredba vlade RS) pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo Lions Clubs International in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja Lions Slovenije Distrikt 129. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po let 2010 je imel več samostojnih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gadiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801371}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=217949952}}
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801317}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=}}COBISS.SI-ID - 217949952
* Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 5, št. 1/2, 2002, str. 15-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=7036443}}
* Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki, Slavko, Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 9, št. 15, 2008, str. 29-36); 2008; {{COBISS|ID=4360033}}
* Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije: Kratnar, Janez ; Stošicki, Slavko ; Drev, Darko; Vrsta gradiva - učno gradivo ; neleposlovje za odrasle; Založništvo in izdelava - Ljubljana : Slovenski inštitut za revizijo, 2008, {{COBISS|ID=4400481}}
* Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji; Stošicki, Slavko; Drev, Darko; Vir: Lexonomica : revija za pravo in ekonomijo = journal of law and economics. - ISSN 1855-7147 (Letn. 3, št. 1, jun. 2011, str. 116-128); Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle; 2011; {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019[]
==Knjige==
* Pesmi za dva Stošicki Slavko [[COBISS.SI-ID - 282122496]]
* Podobe lepot = Images of charms; Stošicki, Slavko; {{COBISS.SI-ID - 302636544}}
* Moja pesem ni le moja; Stošicki, Slavko, {{COBISS.SI-ID – 107510531}};
==Intervijuji==
*Revija LION, Interviju Slavko Stošicki, avtorja Saša Mesarič in Igor Savič, LION 9 {{https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10}},
*ZON Informacija {{https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/}}
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/SAVUS Interviju Slavko Stošicki, avtor Marko Planinc]
*[https://Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal - tudi, ko se je soočil z večno diagnozo - ZON Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal]
n3fpbdyhea2znamz0j860sp3d03nplr
5722808
5722807
2022-07-23T06:49:18Z
Ajants
185368
/* Intervijuji */
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}
{{ton}}
{{wikificiraj}}
'''Slavko Stošicki''' je leta 1978 diplomiral na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval in bil urednik mladinskega programa in športnega uredništva Radia Trbovlje. Leta 1979 je bil imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja te ustanove. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani Zveze mladine Slovenije izvoljen za član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije.
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti Trbovlje in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev Nohšiht.
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v Cementarni Trbovlje, v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje Samps d.o.o. Trbovlje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno komisijo za izdelavo metodologije za izdelavo otvoritvene bilance stanja (uredba vlade RS) pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo Lions Clubs International in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja Lions Slovenije Distrikt 129. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po let 2010 je imel več samostojnih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gadiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801371}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=217949952}}
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801317}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=}}COBISS.SI-ID - 217949952
* Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 5, št. 1/2, 2002, str. 15-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=7036443}}
* Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki, Slavko, Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 9, št. 15, 2008, str. 29-36); 2008; {{COBISS|ID=4360033}}
* Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije: Kratnar, Janez ; Stošicki, Slavko ; Drev, Darko; Vrsta gradiva - učno gradivo ; neleposlovje za odrasle; Založništvo in izdelava - Ljubljana : Slovenski inštitut za revizijo, 2008, {{COBISS|ID=4400481}}
* Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji; Stošicki, Slavko; Drev, Darko; Vir: Lexonomica : revija za pravo in ekonomijo = journal of law and economics. - ISSN 1855-7147 (Letn. 3, št. 1, jun. 2011, str. 116-128); Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle; 2011; {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019[]
==Knjige==
* Pesmi za dva Stošicki Slavko [[COBISS.SI-ID - 282122496]]
* Podobe lepot = Images of charms; Stošicki, Slavko; {{COBISS.SI-ID - 302636544}}
* Moja pesem ni le moja; Stošicki, Slavko, {{COBISS.SI-ID – 107510531}};
==Intervijuji==
*Revija LION, Interviju Slavko Stošicki, avtorja Saša Mesarič in Igor Savič, LION 9 {{https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10}},
*ZON Informacija {{https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/}}
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/SAVUS slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu]
*[https://Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal - tudi, ko se je soočil z večno diagnozo - ZON Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal]
qvgogly0ne9wogplnwq0dmvvrdt9dat
5722809
5722808
2022-07-23T06:52:15Z
Ajants
185368
/* Intervijuji */
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}
{{ton}}
{{wikificiraj}}
'''Slavko Stošicki''' je leta 1978 diplomiral na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval in bil urednik mladinskega programa in športnega uredništva Radia Trbovlje. Leta 1979 je bil imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja te ustanove. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani Zveze mladine Slovenije izvoljen za član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije.
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti Trbovlje in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev Nohšiht.
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v Cementarni Trbovlje, v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje Samps d.o.o. Trbovlje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno komisijo za izdelavo metodologije za izdelavo otvoritvene bilance stanja (uredba vlade RS) pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo Lions Clubs International in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja Lions Slovenije Distrikt 129. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po let 2010 je imel več samostojnih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gadiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801371}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=217949952}}
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801317}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=}}COBISS.SI-ID - 217949952
* Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 5, št. 1/2, 2002, str. 15-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=7036443}}
* Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki, Slavko, Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 9, št. 15, 2008, str. 29-36); 2008; {{COBISS|ID=4360033}}
* Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije: Kratnar, Janez ; Stošicki, Slavko ; Drev, Darko; Vrsta gradiva - učno gradivo ; neleposlovje za odrasle; Založništvo in izdelava - Ljubljana : Slovenski inštitut za revizijo, 2008, {{COBISS|ID=4400481}}
* Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji; Stošicki, Slavko; Drev, Darko; Vir: Lexonomica : revija za pravo in ekonomijo = journal of law and economics. - ISSN 1855-7147 (Letn. 3, št. 1, jun. 2011, str. 116-128); Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle; 2011; {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019[]
==Knjige==
* Pesmi za dva Stošicki Slavko [[COBISS.SI-ID - 282122496]]
* Podobe lepot = Images of charms; Stošicki, Slavko; {{COBISS.SI-ID - 302636544}}
* Moja pesem ni le moja; Stošicki, Slavko, {{COBISS.SI-ID – 107510531}};
==Intervijuji==
*Revija LION, Interviju Slavko Stošicki, avtorja Saša Mesarič in Igor Savič, LION 9 {{https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10}},
*[https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/ Častni občan Trbovelj]
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/SAVUS Srce je doma v rodnem mestu]
*[https://Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal - tudi, ko se je soočil z večno diagnozo - ZON Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal]
68fqphnt2lubo10f3hgodkb66admydj
5722810
5722809
2022-07-23T06:54:37Z
Ajants
185368
/* Intervijuji */
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}
{{ton}}
{{wikificiraj}}
'''Slavko Stošicki''' je leta 1978 diplomiral na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval in bil urednik mladinskega programa in športnega uredništva Radia Trbovlje. Leta 1979 je bil imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja te ustanove. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani Zveze mladine Slovenije izvoljen za član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije.
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti Trbovlje in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev Nohšiht.
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v Cementarni Trbovlje, v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje Samps d.o.o. Trbovlje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno komisijo za izdelavo metodologije za izdelavo otvoritvene bilance stanja (uredba vlade RS) pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo Lions Clubs International in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja Lions Slovenije Distrikt 129. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po let 2010 je imel več samostojnih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gadiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801371}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=217949952}}
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801317}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=}}COBISS.SI-ID - 217949952
* Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 5, št. 1/2, 2002, str. 15-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=7036443}}
* Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki, Slavko, Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 9, št. 15, 2008, str. 29-36); 2008; {{COBISS|ID=4360033}}
* Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije: Kratnar, Janez ; Stošicki, Slavko ; Drev, Darko; Vrsta gradiva - učno gradivo ; neleposlovje za odrasle; Založništvo in izdelava - Ljubljana : Slovenski inštitut za revizijo, 2008, {{COBISS|ID=4400481}}
* Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji; Stošicki, Slavko; Drev, Darko; Vir: Lexonomica : revija za pravo in ekonomijo = journal of law and economics. - ISSN 1855-7147 (Letn. 3, št. 1, jun. 2011, str. 116-128); Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle; 2011; {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019[]
==Knjige==
* Pesmi za dva Stošicki Slavko [[COBISS.SI-ID - 282122496]]
* Podobe lepot = Images of charms; Stošicki, Slavko; {{COBISS.SI-ID - 302636544}}
* Moja pesem ni le moja; Stošicki, Slavko, {{COBISS.SI-ID – 107510531}};
==Intervijuji==
*Revija LION, Interviju Slavko Stošicki, avtorja Saša Mesarič in Igor Savič, LION 9 {{https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10}},
*[https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/ Častni občan Trbovelj]
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/SAVUS Srce je doma v rodnem mestu]
*[https://zon.si/uspesen-trboveljcan-ki-se-nikoli-ni-ustavil-pred-steno-in-kar-obstal-tudi-ko-se-je-soocil-z-vecno-diagnozo/ Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal]
8xumvxh1zmpboeq1hrw4c4b2jsrfl11
5722811
5722810
2022-07-23T06:56:44Z
Ajants
185368
/* Intervijuji */
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}
{{ton}}
{{wikificiraj}}
'''Slavko Stošicki''' je leta 1978 diplomiral na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval in bil urednik mladinskega programa in športnega uredništva Radia Trbovlje. Leta 1979 je bil imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja te ustanove. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani Zveze mladine Slovenije izvoljen za član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije.
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti Trbovlje in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev Nohšiht.
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v Cementarni Trbovlje, v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje Samps d.o.o. Trbovlje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno komisijo za izdelavo metodologije za izdelavo otvoritvene bilance stanja (uredba vlade RS) pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo Lions Clubs International in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja Lions Slovenije Distrikt 129. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po let 2010 je imel več samostojnih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gadiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801371}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=217949952}}
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801317}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=}}COBISS.SI-ID - 217949952
* Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 5, št. 1/2, 2002, str. 15-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=7036443}}
* Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki, Slavko, Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 9, št. 15, 2008, str. 29-36); 2008; {{COBISS|ID=4360033}}
* Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije: Kratnar, Janez ; Stošicki, Slavko ; Drev, Darko; Vrsta gradiva - učno gradivo ; neleposlovje za odrasle; Založništvo in izdelava - Ljubljana : Slovenski inštitut za revizijo, 2008, {{COBISS|ID=4400481}}
* Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji; Stošicki, Slavko; Drev, Darko; Vir: Lexonomica : revija za pravo in ekonomijo = journal of law and economics. - ISSN 1855-7147 (Letn. 3, št. 1, jun. 2011, str. 116-128); Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle; 2011; {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019[]
==Knjige==
* Pesmi za dva Stošicki Slavko [[COBISS.SI-ID - 282122496]]
* Podobe lepot = Images of charms; Stošicki, Slavko; {{COBISS.SI-ID - 302636544}}
* Moja pesem ni le moja; Stošicki, Slavko, {{COBISS.SI-ID – 107510531}};
==Intervijuji==
*Revija LION, Interviju Slavko Stošicki, avtorja Saša Mesarič in Igor Savič, LION 9 {{https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10}},
*[https://www.delo.si/tag/slavko-stosicki/?&&&#!]
*[https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/ Častni občan Trbovelj]
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/SAVUS Srce je doma v rodnem mestu]
*[https://zon.si/uspesen-trboveljcan-ki-se-nikoli-ni-ustavil-pred-steno-in-kar-obstal-tudi-ko-se-je-soocil-z-vecno-diagnozo/ Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal]
arnj0fi1qyh6absopoa4vw36qkoo66z
5722812
5722811
2022-07-23T06:58:07Z
Ajants
185368
/* Intervijuji */
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}
{{ton}}
{{wikificiraj}}
'''Slavko Stošicki''' je leta 1978 diplomiral na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval in bil urednik mladinskega programa in športnega uredništva Radia Trbovlje. Leta 1979 je bil imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja te ustanove. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani Zveze mladine Slovenije izvoljen za član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije.
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti Trbovlje in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev Nohšiht.
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v Cementarni Trbovlje, v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje Samps d.o.o. Trbovlje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno komisijo za izdelavo metodologije za izdelavo otvoritvene bilance stanja (uredba vlade RS) pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo Lions Clubs International in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja Lions Slovenije Distrikt 129. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po let 2010 je imel več samostojnih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gadiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801371}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=217949952}}
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801317}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=}}COBISS.SI-ID - 217949952
* Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 5, št. 1/2, 2002, str. 15-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=7036443}}
* Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki, Slavko, Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 9, št. 15, 2008, str. 29-36); 2008; {{COBISS|ID=4360033}}
* Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije: Kratnar, Janez ; Stošicki, Slavko ; Drev, Darko; Vrsta gradiva - učno gradivo ; neleposlovje za odrasle; Založništvo in izdelava - Ljubljana : Slovenski inštitut za revizijo, 2008, {{COBISS|ID=4400481}}
* Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji; Stošicki, Slavko; Drev, Darko; Vir: Lexonomica : revija za pravo in ekonomijo = journal of law and economics. - ISSN 1855-7147 (Letn. 3, št. 1, jun. 2011, str. 116-128); Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle; 2011; {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019[]
==Knjige==
* Pesmi za dva Stošicki Slavko [[COBISS.SI-ID - 282122496]]
* Podobe lepot = Images of charms; Stošicki, Slavko; {{COBISS.SI-ID - 302636544}}
* Moja pesem ni le moja; Stošicki, Slavko, {{COBISS.SI-ID – 107510531}};
==Intervijuji==
*Revija LION, Interviju Slavko Stošicki, avtorja Saša Mesarič in Igor Savič, LION 9 {{https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10}},
*[https://www.delo.si/tag/slavko-stosicki/?&&&#!/ Delo Interviju Slavko Stošicki]
*[https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/ Častni občan Trbovelj]
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/SAVUS Srce je doma v rodnem mestu]
*[https://zon.si/uspesen-trboveljcan-ki-se-nikoli-ni-ustavil-pred-steno-in-kar-obstal-tudi-ko-se-je-soocil-z-vecno-diagnozo/ Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal]
qrligasabqalbylqbk52l0ftebnwj8a
5722814
5722812
2022-07-23T07:03:25Z
Ajants
185368
/* Intervijuji */
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}
{{ton}}
{{wikificiraj}}
'''Slavko Stošicki''' je leta 1978 diplomiral na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval in bil urednik mladinskega programa in športnega uredništva Radia Trbovlje. Leta 1979 je bil imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja te ustanove. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani Zveze mladine Slovenije izvoljen za član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije.
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti Trbovlje in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev Nohšiht.
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v Cementarni Trbovlje, v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje Samps d.o.o. Trbovlje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno komisijo za izdelavo metodologije za izdelavo otvoritvene bilance stanja (uredba vlade RS) pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo Lions Clubs International in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja Lions Slovenije Distrikt 129. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po let 2010 je imel več samostojnih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gadiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801371}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=217949952}}
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801317}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=}}COBISS.SI-ID - 217949952
* Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 5, št. 1/2, 2002, str. 15-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=7036443}}
* Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki, Slavko, Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 9, št. 15, 2008, str. 29-36); 2008; {{COBISS|ID=4360033}}
* Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije: Kratnar, Janez ; Stošicki, Slavko ; Drev, Darko; Vrsta gradiva - učno gradivo ; neleposlovje za odrasle; Založništvo in izdelava - Ljubljana : Slovenski inštitut za revizijo, 2008, {{COBISS|ID=4400481}}
* Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji; Stošicki, Slavko; Drev, Darko; Vir: Lexonomica : revija za pravo in ekonomijo = journal of law and economics. - ISSN 1855-7147 (Letn. 3, št. 1, jun. 2011, str. 116-128); Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle; 2011; {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019[]
==Knjige==
* Pesmi za dva Stošicki Slavko [[COBISS.SI-ID - 282122496]]
* Podobe lepot = Images of charms; Stošicki, Slavko; {{COBISS.SI-ID - 302636544}}
* Moja pesem ni le moja; Stošicki, Slavko, {{COBISS.SI-ID – 107510531}};
==Intervijuji==
*[https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10 Revija LION, Interviju Slavko Stošicki LION-Saša Mesarič in Igor Savič]
*[https://www.delo.si/tag/slavko-stosicki/?&&&#!/ Interviju Slavko Stošicki Delo-Brane Maselj]
*[https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/ Častni občan Trbovelj]
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/SAVUS Srce je doma v rodnem mestu SAVUS- Marklo Planinc]
*[https://zon.si/uspesen-trboveljcan-ki-se-nikoli-ni-ustavil-pred-steno-in-kar-obstal-tudi-ko-se-je-soocil-z-vecno-diagnozo/ Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal ZON-Stanislava RAdunovič]
j91x0u8nacskwtyhbtgd42de1818dw3
5722815
5722814
2022-07-23T07:03:57Z
Ajants
185368
/* Intervijuji */
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}
{{ton}}
{{wikificiraj}}
'''Slavko Stošicki''' je leta 1978 diplomiral na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval in bil urednik mladinskega programa in športnega uredništva Radia Trbovlje. Leta 1979 je bil imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja te ustanove. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani Zveze mladine Slovenije izvoljen za član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije.
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti Trbovlje in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev Nohšiht.
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v Cementarni Trbovlje, v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje Samps d.o.o. Trbovlje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno komisijo za izdelavo metodologije za izdelavo otvoritvene bilance stanja (uredba vlade RS) pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo Lions Clubs International in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja Lions Slovenije Distrikt 129. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po let 2010 je imel več samostojnih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gadiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801371}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=217949952}}
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801317}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=}}COBISS.SI-ID - 217949952
* Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 5, št. 1/2, 2002, str. 15-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=7036443}}
* Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki, Slavko, Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 9, št. 15, 2008, str. 29-36); 2008; {{COBISS|ID=4360033}}
* Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije: Kratnar, Janez ; Stošicki, Slavko ; Drev, Darko; Vrsta gradiva - učno gradivo ; neleposlovje za odrasle; Založništvo in izdelava - Ljubljana : Slovenski inštitut za revizijo, 2008, {{COBISS|ID=4400481}}
* Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji; Stošicki, Slavko; Drev, Darko; Vir: Lexonomica : revija za pravo in ekonomijo = journal of law and economics. - ISSN 1855-7147 (Letn. 3, št. 1, jun. 2011, str. 116-128); Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle; 2011; {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019[]
==Knjige==
* Pesmi za dva Stošicki Slavko [[COBISS.SI-ID - 282122496]]
* Podobe lepot = Images of charms; Stošicki, Slavko; {{COBISS.SI-ID - 302636544}}
* Moja pesem ni le moja; Stošicki, Slavko, {{COBISS.SI-ID – 107510531}};
==Intervijuji==
*[https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10 Slavko Stošicki LION-Saša Mesarič in Igor Savič]
*[https://www.delo.si/tag/slavko-stosicki/?&&&#!/ Interviju Slavko Stošicki Delo-Brane Maselj]
*[https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/ Častni občan Trbovelj]
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/SAVUS Srce je doma v rodnem mestu SAVUS- Marklo Planinc]
*[https://zon.si/uspesen-trboveljcan-ki-se-nikoli-ni-ustavil-pred-steno-in-kar-obstal-tudi-ko-se-je-soocil-z-vecno-diagnozo/ Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal ZON-Stanislava RAdunovič]
npopc9s6qlx3rjn2iv46jd3yfw55oks
5722816
5722815
2022-07-23T07:05:20Z
Ajants
185368
/* Knjige */
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}
{{ton}}
{{wikificiraj}}
'''Slavko Stošicki''' je leta 1978 diplomiral na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval in bil urednik mladinskega programa in športnega uredništva Radia Trbovlje. Leta 1979 je bil imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja te ustanove. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani Zveze mladine Slovenije izvoljen za član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije.
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti Trbovlje in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev Nohšiht.
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v Cementarni Trbovlje, v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje Samps d.o.o. Trbovlje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno komisijo za izdelavo metodologije za izdelavo otvoritvene bilance stanja (uredba vlade RS) pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo Lions Clubs International in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja Lions Slovenije Distrikt 129. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po let 2010 je imel več samostojnih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gadiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801371}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=217949952}}
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801317}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=}}COBISS.SI-ID - 217949952
* Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 5, št. 1/2, 2002, str. 15-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=7036443}}
* Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki, Slavko, Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 9, št. 15, 2008, str. 29-36); 2008; {{COBISS|ID=4360033}}
* Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije: Kratnar, Janez ; Stošicki, Slavko ; Drev, Darko; Vrsta gradiva - učno gradivo ; neleposlovje za odrasle; Založništvo in izdelava - Ljubljana : Slovenski inštitut za revizijo, 2008, {{COBISS|ID=4400481}}
* Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji; Stošicki, Slavko; Drev, Darko; Vir: Lexonomica : revija za pravo in ekonomijo = journal of law and economics. - ISSN 1855-7147 (Letn. 3, št. 1, jun. 2011, str. 116-128); Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle; 2011; {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019[]
==Knjige==
*Pesmi za dva Stošicki Slavko [[COBISS.SI-ID - 282122496]]
*Podobe lepot = Images of charms; Stošicki, Slavko; {{COBISS.SI-ID - 302636544}}
*[Moja pesem ni le moja; Stošicki, Slavko,] {{COBISS.SI-ID – 107510531}};
==Intervijuji==
*[https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10 Slavko Stošicki LION-Saša Mesarič in Igor Savič]
*[https://www.delo.si/tag/slavko-stosicki/?&&&#!/ Interviju Slavko Stošicki Delo-Brane Maselj]
*[https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/ Častni občan Trbovelj]
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/SAVUS Srce je doma v rodnem mestu SAVUS- Marklo Planinc]
*[https://zon.si/uspesen-trboveljcan-ki-se-nikoli-ni-ustavil-pred-steno-in-kar-obstal-tudi-ko-se-je-soocil-z-vecno-diagnozo/ Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal ZON-Stanislava RAdunovič]
f1ty5hazm59iegcl1oiiesdoa790yvl
5722817
5722816
2022-07-23T07:05:51Z
Ajants
185368
/* Knjige */
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}
{{ton}}
{{wikificiraj}}
'''Slavko Stošicki''' je leta 1978 diplomiral na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval in bil urednik mladinskega programa in športnega uredništva Radia Trbovlje. Leta 1979 je bil imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja te ustanove. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani Zveze mladine Slovenije izvoljen za član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije.
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti Trbovlje in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev Nohšiht.
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v Cementarni Trbovlje, v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje Samps d.o.o. Trbovlje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno komisijo za izdelavo metodologije za izdelavo otvoritvene bilance stanja (uredba vlade RS) pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo Lions Clubs International in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja Lions Slovenije Distrikt 129. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po let 2010 je imel več samostojnih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gadiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801371}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=217949952}}
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801317}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=}}COBISS.SI-ID - 217949952
* Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 5, št. 1/2, 2002, str. 15-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=7036443}}
* Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki, Slavko, Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 9, št. 15, 2008, str. 29-36); 2008; {{COBISS|ID=4360033}}
* Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije: Kratnar, Janez ; Stošicki, Slavko ; Drev, Darko; Vrsta gradiva - učno gradivo ; neleposlovje za odrasle; Založništvo in izdelava - Ljubljana : Slovenski inštitut za revizijo, 2008, {{COBISS|ID=4400481}}
* Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji; Stošicki, Slavko; Drev, Darko; Vir: Lexonomica : revija za pravo in ekonomijo = journal of law and economics. - ISSN 1855-7147 (Letn. 3, št. 1, jun. 2011, str. 116-128); Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle; 2011; {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019[]
==Knjige==
*Pesmi za dva Stošicki Slavko [[COBISS.SI-ID - 282122496]]
*Podobe lepot = Images of charms; Stošicki, Slavko; {{COBISS.SI-ID - 302636544}}
*Moja pesem ni le moja; Stošicki, Slavko, {{COBISS.SI-ID – 107510531}};
==Intervijuji==
*[https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10 Slavko Stošicki LION-Saša Mesarič in Igor Savič]
*[https://www.delo.si/tag/slavko-stosicki/?&&&#!/ Interviju Slavko Stošicki Delo-Brane Maselj]
*[https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/ Častni občan Trbovelj]
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/SAVUS Srce je doma v rodnem mestu SAVUS- Marklo Planinc]
*[https://zon.si/uspesen-trboveljcan-ki-se-nikoli-ni-ustavil-pred-steno-in-kar-obstal-tudi-ko-se-je-soocil-z-vecno-diagnozo/ Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal ZON-Stanislava RAdunovič]
q6rtuyyhtxfp55yz2n66uf3uaa22dwm
5722818
5722817
2022-07-23T07:07:16Z
Ajants
185368
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}
{{ton}}
{{wikificiraj}}
'''Slavko Stošicki''' je leta 1978 diplomiral na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval in bil urednik mladinskega programa in športnega uredništva Radia Trbovlje. Leta 1979 je bil imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja te ustanove. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani Zveze mladine Slovenije izvoljen za član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije.
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti Trbovlje in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev Nohšiht.
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v Cementarni Trbovlje, v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje Samps d.o.o. Trbovlje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno komisijo za izdelavo metodologije za izdelavo otvoritvene bilance stanja (uredba vlade RS) pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo Lions Clubs International in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja Lions Slovenije Distrikt 129. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po let 2010 je imel več samostojnih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gadiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801371}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=217949952}}
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801317}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=}}COBISS.SI-ID - 217949952
* Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 5, št. 1/2, 2002, str. 15-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=7036443}}
* Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki, Slavko, Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 9, št. 15, 2008, str. 29-36); 2008; {{COBISS|ID=4360033}}
* Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije: Kratnar, Janez ; Stošicki, Slavko ; Drev, Darko; Vrsta gradiva - učno gradivo ; neleposlovje za odrasle; Založništvo in izdelava - Ljubljana : Slovenski inštitut za revizijo, 2008, {{COBISS|ID=4400481}}
* Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji; Stošicki, Slavko; Drev, Darko; Vir: Lexonomica : revija za pravo in ekonomijo = journal of law and economics. - ISSN 1855-7147 (Letn. 3, št. 1, jun. 2011, str. 116-128); Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle; 2011; {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019[]
==Knjige==
*Pesmi za dva Stošicki Slavko [[COBISS.SI-ID=282122496]]
*Podobe lepot = Images of charms; Stošicki, Slavko; {{COBISS.SI-ID=302636544}}
*Moja pesem ni le moja; Stošicki, Slavko, {{COBISS.SI-ID=107510531}};
==Intervijuji==
*[https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10 Slavko Stošicki LION-Saša Mesarič in Igor Savič]
*[https://www.delo.si/tag/slavko-stosicki/?&&&#!/ Interviju Slavko Stošicki Delo-Brane Maselj]
*[https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/ Častni občan Trbovelj]
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/SAVUS Srce je doma v rodnem mestu SAVUS- Marklo Planinc]
*[https://zon.si/uspesen-trboveljcan-ki-se-nikoli-ni-ustavil-pred-steno-in-kar-obstal-tudi-ko-se-je-soocil-z-vecno-diagnozo/ Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal ZON-Stanislava RAdunovič]
bl3jeb3gfuxggw7gbi1e0gl9i8ftzlx
5722819
5722818
2022-07-23T07:10:28Z
Ajants
185368
/* Knjige */
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}
{{ton}}
{{wikificiraj}}
'''Slavko Stošicki''' je leta 1978 diplomiral na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval in bil urednik mladinskega programa in športnega uredništva Radia Trbovlje. Leta 1979 je bil imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja te ustanove. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani Zveze mladine Slovenije izvoljen za član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije.
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti Trbovlje in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev Nohšiht.
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v Cementarni Trbovlje, v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje Samps d.o.o. Trbovlje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno komisijo za izdelavo metodologije za izdelavo otvoritvene bilance stanja (uredba vlade RS) pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo Lions Clubs International in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja Lions Slovenije Distrikt 129. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po let 2010 je imel več samostojnih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gadiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801371}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=217949952}}
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801317}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=}}COBISS.SI-ID - 217949952
* Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 5, št. 1/2, 2002, str. 15-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=7036443}}
* Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki, Slavko, Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 9, št. 15, 2008, str. 29-36); 2008; {{COBISS|ID=4360033}}
* Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije: Kratnar, Janez ; Stošicki, Slavko ; Drev, Darko; Vrsta gradiva - učno gradivo ; neleposlovje za odrasle; Založništvo in izdelava - Ljubljana : Slovenski inštitut za revizijo, 2008, {{COBISS|ID=4400481}}
* Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji; Stošicki, Slavko; Drev, Darko; Vir: Lexonomica : revija za pravo in ekonomijo = journal of law and economics. - ISSN 1855-7147 (Letn. 3, št. 1, jun. 2011, str. 116-128); Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle; 2011; {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019[]
==Knige==
*{{COBISS|ID=107510531}} Moja pesem ni le moja, Stošicki Slavko
*Podobe lepot = Images of charms; Stošicki, Slavko; {{COBISS.SI-ID=302636544}}
*Moja pesem ni le moja; Stošicki, Slavko, {{COBISS.SI-ID=107510531}};
==Intervijuji==
*[https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10 Slavko Stošicki LION-Saša Mesarič in Igor Savič]
*[https://www.delo.si/tag/slavko-stosicki/?&&&#!/ Interviju Slavko Stošicki Delo-Brane Maselj]
*[https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/ Častni občan Trbovelj]
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/SAVUS Srce je doma v rodnem mestu SAVUS- Marklo Planinc]
*[https://zon.si/uspesen-trboveljcan-ki-se-nikoli-ni-ustavil-pred-steno-in-kar-obstal-tudi-ko-se-je-soocil-z-vecno-diagnozo/ Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal ZON-Stanislava RAdunovič]
hx25n9kvjm6g7gew30mhoklycppwqhg
5722820
5722819
2022-07-23T07:11:46Z
Ajants
185368
/* Knige */
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}
{{ton}}
{{wikificiraj}}
'''Slavko Stošicki''' je leta 1978 diplomiral na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval in bil urednik mladinskega programa in športnega uredništva Radia Trbovlje. Leta 1979 je bil imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja te ustanove. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani Zveze mladine Slovenije izvoljen za član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije.
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti Trbovlje in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev Nohšiht.
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v Cementarni Trbovlje, v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje Samps d.o.o. Trbovlje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno komisijo za izdelavo metodologije za izdelavo otvoritvene bilance stanja (uredba vlade RS) pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo Lions Clubs International in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja Lions Slovenije Distrikt 129. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po let 2010 je imel več samostojnih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gadiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801371}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=217949952}}
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801317}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=}}COBISS.SI-ID - 217949952
* Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 5, št. 1/2, 2002, str. 15-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=7036443}}
* Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki, Slavko, Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 9, št. 15, 2008, str. 29-36); 2008; {{COBISS|ID=4360033}}
* Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije: Kratnar, Janez ; Stošicki, Slavko ; Drev, Darko; Vrsta gradiva - učno gradivo ; neleposlovje za odrasle; Založništvo in izdelava - Ljubljana : Slovenski inštitut za revizijo, 2008, {{COBISS|ID=4400481}}
* Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji; Stošicki, Slavko; Drev, Darko; Vir: Lexonomica : revija za pravo in ekonomijo = journal of law and economics. - ISSN 1855-7147 (Letn. 3, št. 1, jun. 2011, str. 116-128); Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle; 2011; {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019[]
==Knige==
*{{COBISS|ID=107510531}} Moja pesem ni le moja, Stošicki Slavko
*Podobe lepot - Images of charms; Stošicki, Slavko; {{COBISS|ID=302636544}}
*Moja pesem ni le moja; Stošicki, Slavko, {{COBISS.SI-ID=107510531}};
==Intervijuji==
*[https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10 Slavko Stošicki LION-Saša Mesarič in Igor Savič]
*[https://www.delo.si/tag/slavko-stosicki/?&&&#!/ Interviju Slavko Stošicki Delo-Brane Maselj]
*[https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/ Častni občan Trbovelj]
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/SAVUS Srce je doma v rodnem mestu SAVUS- Marklo Planinc]
*[https://zon.si/uspesen-trboveljcan-ki-se-nikoli-ni-ustavil-pred-steno-in-kar-obstal-tudi-ko-se-je-soocil-z-vecno-diagnozo/ Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal ZON-Stanislava RAdunovič]
rt3f06v396s3859k6jfadggqzx6ax61
5722821
5722820
2022-07-23T07:14:15Z
Ajants
185368
/* Knige */
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}
{{ton}}
{{wikificiraj}}
'''Slavko Stošicki''' je leta 1978 diplomiral na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval in bil urednik mladinskega programa in športnega uredništva Radia Trbovlje. Leta 1979 je bil imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja te ustanove. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani Zveze mladine Slovenije izvoljen za član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije.
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti Trbovlje in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev Nohšiht.
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v Cementarni Trbovlje, v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje Samps d.o.o. Trbovlje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno komisijo za izdelavo metodologije za izdelavo otvoritvene bilance stanja (uredba vlade RS) pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo Lions Clubs International in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja Lions Slovenije Distrikt 129. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po let 2010 je imel več samostojnih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gadiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801371}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=217949952}}
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801317}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=}}COBISS.SI-ID - 217949952
* Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 5, št. 1/2, 2002, str. 15-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=7036443}}
* Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki, Slavko, Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 9, št. 15, 2008, str. 29-36); 2008; {{COBISS|ID=4360033}}
* Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije: Kratnar, Janez ; Stošicki, Slavko ; Drev, Darko; Vrsta gradiva - učno gradivo ; neleposlovje za odrasle; Založništvo in izdelava - Ljubljana : Slovenski inštitut za revizijo, 2008, {{COBISS|ID=4400481}}
* Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji; Stošicki, Slavko; Drev, Darko; Vir: Lexonomica : revija za pravo in ekonomijo = journal of law and economics. - ISSN 1855-7147 (Letn. 3, št. 1, jun. 2011, str. 116-128); Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle; 2011; {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019[]
==Knige==
*Pesmi za dva Slavko Stošciki {{COBISS|ID=282122496}}
*Podobe lepot - Images of charms; Stošicki Slavko; {{COBISS|ID=302636544}}
*Moja pesem ni le moja Stošicki Slavko, {{COBISS|ID=107510531}};
==Intervijuji==
*[https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10 Slavko Stošicki LION-Saša Mesarič in Igor Savič]
*[https://www.delo.si/tag/slavko-stosicki/?&&&#!/ Interviju Slavko Stošicki Delo-Brane Maselj]
*[https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/ Častni občan Trbovelj]
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/SAVUS Srce je doma v rodnem mestu SAVUS- Marklo Planinc]
*[https://zon.si/uspesen-trboveljcan-ki-se-nikoli-ni-ustavil-pred-steno-in-kar-obstal-tudi-ko-se-je-soocil-z-vecno-diagnozo/ Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal ZON-Stanislava RAdunovič]
8h59gm7g7q9drdg0bd792ihmkduuchd
5722822
5722821
2022-07-23T07:17:04Z
Ajants
185368
/* Intervijuji */
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}
{{ton}}
{{wikificiraj}}
'''Slavko Stošicki''' je leta 1978 diplomiral na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval in bil urednik mladinskega programa in športnega uredništva Radia Trbovlje. Leta 1979 je bil imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja te ustanove. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani Zveze mladine Slovenije izvoljen za član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije.
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti Trbovlje in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev Nohšiht.
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v Cementarni Trbovlje, v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje Samps d.o.o. Trbovlje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno komisijo za izdelavo metodologije za izdelavo otvoritvene bilance stanja (uredba vlade RS) pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo Lions Clubs International in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja Lions Slovenije Distrikt 129. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po let 2010 je imel več samostojnih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gadiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801371}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=217949952}}
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801317}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=}}COBISS.SI-ID - 217949952
* Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 5, št. 1/2, 2002, str. 15-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=7036443}}
* Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki, Slavko, Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 9, št. 15, 2008, str. 29-36); 2008; {{COBISS|ID=4360033}}
* Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije: Kratnar, Janez ; Stošicki, Slavko ; Drev, Darko; Vrsta gradiva - učno gradivo ; neleposlovje za odrasle; Založništvo in izdelava - Ljubljana : Slovenski inštitut za revizijo, 2008, {{COBISS|ID=4400481}}
* Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji; Stošicki, Slavko; Drev, Darko; Vir: Lexonomica : revija za pravo in ekonomijo = journal of law and economics. - ISSN 1855-7147 (Letn. 3, št. 1, jun. 2011, str. 116-128); Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle; 2011; {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019[]
==Knige==
*Pesmi za dva Slavko Stošciki {{COBISS|ID=282122496}}
*Podobe lepot - Images of charms; Stošicki Slavko; {{COBISS|ID=302636544}}
*Moja pesem ni le moja Stošicki Slavko, {{COBISS|ID=107510531}};
==Intervijuji==
*[https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10 Slavko Stošicki LION-Saša Mesarič in Igor Savič]
*[https://www.delo.si/tag/slavko-stosicki/?&&&#!/ Interviju Slavko Stošicki Delo-Brane Maselj]
*[https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/ Častni občan Trbovelj]
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/ Srce je doma v rodnem mestu SAVUS- Marklo Planinc]
*[https://zon.si/uspesen-trboveljcan-ki-se-nikoli-ni-ustavil-pred-steno-in-kar-obstal-tudi-ko-se-je-soocil-z-vecno-diagnozo/ Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal ZON-Stanislava RAdunovič]
91sth8jz2vqaptnhch8zlu3r7xjtcpc
5722823
5722822
2022-07-23T07:17:56Z
Ajants
185368
/* Knige */
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}
{{ton}}
{{wikificiraj}}
'''Slavko Stošicki''' je leta 1978 diplomiral na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval in bil urednik mladinskega programa in športnega uredništva Radia Trbovlje. Leta 1979 je bil imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja te ustanove. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani Zveze mladine Slovenije izvoljen za član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije.
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti Trbovlje in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev Nohšiht.
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v Cementarni Trbovlje, v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje Samps d.o.o. Trbovlje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno komisijo za izdelavo metodologije za izdelavo otvoritvene bilance stanja (uredba vlade RS) pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo Lions Clubs International in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja Lions Slovenije Distrikt 129. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po let 2010 je imel več samostojnih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gadiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801371}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=217949952}}
* Ocenjevanje strojev in opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
* Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Koletnik, Franc ; Malerič, Dušanka ; Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 7, št. 2, apr. 1996, str. 7-37); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1996; {{COBISS|ID=107002112}}
* Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 2, 2000, str. 13-19); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=380162}}
* Vpliv trga na vrednost opreme; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 4, št. 1, 2001, str. 5-9); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2001; {{COBISS|ID=7034907}}
* Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Let. 3, št. 1, 2000, str. 21-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2000; {{COBISS|ID=3801317}}
* Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; Stošicki, Slavko ; Štubelj, Igor Vrsta gradiva - knjiga ; neleposlovje za odrasle; Samps, 2002; ISBN - 961-90985-0-1; {{COBISS|ID=117250816}}
* Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev = (Revaluation of tangible fixed assets); Stošicki, Slavko; Vir: Revizor : revija o reviziji. - ISSN 0353-7935 (Letn. 13, št. 12, dec. 2002, str. 90-99), Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=}}COBISS.SI-ID - 217949952
* Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev; Stošicki, Slavko; Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 5, št. 1/2, 2002, str. 15-23); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 2002; {{COBISS|ID=7036443}}
* Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki, Slavko, Vir: Glasilo SICOS. - ISSN 1580-1624 (Letn. 9, št. 15, 2008, str. 29-36); 2008; {{COBISS|ID=4360033}}
* Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije: Kratnar, Janez ; Stošicki, Slavko ; Drev, Darko; Vrsta gradiva - učno gradivo ; neleposlovje za odrasle; Založništvo in izdelava - Ljubljana : Slovenski inštitut za revizijo, 2008, {{COBISS|ID=4400481}}
* Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji; Stošicki, Slavko; Drev, Darko; Vir: Lexonomica : revija za pravo in ekonomijo = journal of law and economics. - ISSN 1855-7147 (Letn. 3, št. 1, jun. 2011, str. 116-128); Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle; 2011; {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019[]
==Knjige==
*Pesmi za dva Slavko Stošciki {{COBISS|ID=282122496}}
*Podobe lepot - Images of charms; Stošicki Slavko; {{COBISS|ID=302636544}}
*Moja pesem ni le moja Stošicki Slavko, {{COBISS|ID=107510531}};
==Intervijuji==
*[https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10 Slavko Stošicki LION-Saša Mesarič in Igor Savič]
*[https://www.delo.si/tag/slavko-stosicki/?&&&#!/ Interviju Slavko Stošicki Delo-Brane Maselj]
*[https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/ Častni občan Trbovelj]
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/ Srce je doma v rodnem mestu SAVUS- Marklo Planinc]
*[https://zon.si/uspesen-trboveljcan-ki-se-nikoli-ni-ustavil-pred-steno-in-kar-obstal-tudi-ko-se-je-soocil-z-vecno-diagnozo/ Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal ZON-Stanislava RAdunovič]
fb8ff7d783ve1eu8myb0j06u0ccha5j
5722824
5722823
2022-07-23T07:28:05Z
Ajants
185368
/* Strokovna dela in objave */
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}
{{ton}}
{{wikificiraj}}
'''Slavko Stošicki''' je leta 1978 diplomiral na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval in bil urednik mladinskega programa in športnega uredništva Radia Trbovlje. Leta 1979 je bil imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja te ustanove. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani Zveze mladine Slovenije izvoljen za član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije.
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti Trbovlje in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev Nohšiht.
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v Cementarni Trbovlje, v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje Samps d.o.o. Trbovlje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno komisijo za izdelavo metodologije za izdelavo otvoritvene bilance stanja (uredba vlade RS) pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo Lions Clubs International in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja Lions Slovenije Distrikt 129. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po let 2010 je imel več samostojnih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
*Ocenjevanje strojev in opreme; Agens : časopis za privatizacijo, prestrukturiranje in razvoj. - ISSN 1318-2730 (Št. 8, april 1994, str. 4-5); Vrsta gradiva - članek, sestavni del; 1994; {{COBISS|ID=76898048}}
*Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Revizor {{COBISS|ID=107002112}}
*Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; {{COBISS|ID=380162}}
*Vpliv trga na vrednost opreme; {{COBISS|ID=7034907}}
*Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; {{COBISS|ID=3801371}}
*Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; {{COBISS|ID=117250816}}
*Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev {{COBISS|ID=217949952}}
*Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev {{COBISS|ID=7036443}}
*Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki {{COBISS|ID=4360033}}
*Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije {{COBISS|ID=4400481}}
*Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019[]
==Knjige==
*Pesmi za dva Slavko Stošciki {{COBISS|ID=282122496}}
*Podobe lepot - Images of charms; Stošicki Slavko; {{COBISS|ID=302636544}}
*Moja pesem ni le moja Stošicki Slavko, {{COBISS|ID=107510531}};
==Intervijuji==
*[https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10 Slavko Stošicki LION-Saša Mesarič in Igor Savič]
*[https://www.delo.si/tag/slavko-stosicki/?&&&#!/ Interviju Slavko Stošicki Delo-Brane Maselj]
*[https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/ Častni občan Trbovelj]
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/ Srce je doma v rodnem mestu SAVUS- Marklo Planinc]
*[https://zon.si/uspesen-trboveljcan-ki-se-nikoli-ni-ustavil-pred-steno-in-kar-obstal-tudi-ko-se-je-soocil-z-vecno-diagnozo/ Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal ZON-Stanislava RAdunovič]
0i3o5wikw20jj7925idb57v1172f4l3
5722825
5722824
2022-07-23T07:29:10Z
Ajants
185368
/* Strokovna dela in objave */
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}
{{ton}}
{{wikificiraj}}
'''Slavko Stošicki''' je leta 1978 diplomiral na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval in bil urednik mladinskega programa in športnega uredništva Radia Trbovlje. Leta 1979 je bil imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja te ustanove. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani Zveze mladine Slovenije izvoljen za član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije.
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti Trbovlje in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev Nohšiht.
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v Cementarni Trbovlje, v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje Samps d.o.o. Trbovlje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno komisijo za izdelavo metodologije za izdelavo otvoritvene bilance stanja (uredba vlade RS) pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo Lions Clubs International in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja Lions Slovenije Distrikt 129. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po let 2010 je imel več samostojnih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
*Ocenjevanje strojev in opreme {{COBISS|ID=76898048}}
*Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Revizor {{COBISS|ID=107002112}}
*Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; {{COBISS|ID=380162}}
*Vpliv trga na vrednost opreme; {{COBISS|ID=7034907}}
*Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; {{COBISS|ID=3801371}}
*Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; {{COBISS|ID=117250816}}
*Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev {{COBISS|ID=217949952}}
*Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev {{COBISS|ID=7036443}}
*Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki {{COBISS|ID=4360033}}
*Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije {{COBISS|ID=4400481}}
*Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019[]
==Knjige==
*Pesmi za dva Slavko Stošciki {{COBISS|ID=282122496}}
*Podobe lepot - Images of charms; Stošicki Slavko; {{COBISS|ID=302636544}}
*Moja pesem ni le moja Stošicki Slavko, {{COBISS|ID=107510531}};
==Intervijuji==
*[https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10 Slavko Stošicki LION-Saša Mesarič in Igor Savič]
*[https://www.delo.si/tag/slavko-stosicki/?&&&#!/ Interviju Slavko Stošicki Delo-Brane Maselj]
*[https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/ Častni občan Trbovelj]
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/ Srce je doma v rodnem mestu SAVUS- Marklo Planinc]
*[https://zon.si/uspesen-trboveljcan-ki-se-nikoli-ni-ustavil-pred-steno-in-kar-obstal-tudi-ko-se-je-soocil-z-vecno-diagnozo/ Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal ZON-Stanislava RAdunovič]
98kduhd2zgenqn3ii72ue1zjsmdvfke
5722826
5722825
2022-07-23T07:32:38Z
Ajants
185368
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}
{{ton}}
{{wikificiraj}}
'''Slavko Stošicki''' je leta 1978 diplomiral na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval in bil urednik mladinskega programa in športnega uredništva Radia Trbovlje. Leta 1979 je bil imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja te ustanove. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani Zveze mladine Slovenije izvoljen za član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije.
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti Trbovlje in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev Nohšiht.
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v Cementarni Trbovlje, v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje Samps d.o.o. Trbovlje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno komisijo za izdelavo metodologije za izdelavo otvoritvene bilance stanja (uredba vlade RS) pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo Lions Clubs International in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja Lions Slovenije Distrikt 129. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po let 2010 je imel več samostojnih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
*Ocenjevanje strojev in opreme {{COBISS|ID=76898048}}
*Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Revizor {{COBISS|ID=107002112}}
*Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; {{COBISS|ID=380162}}
*Vpliv trga na vrednost opreme; {{COBISS|ID=7034907}}
*Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; {{COBISS|ID=3801371}}
*Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; {{COBISS|ID=117250816}}
*Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev {{COBISS|ID=217949952}}
*Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev {{COBISS|ID=7036443}}
*Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki {{COBISS|ID=4360033}}
*Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije {{COBISS|ID=4400481}}
*Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019[]
===Objave Lions===
*Delovanje Lions klubov
*Priznaja in odlikovanja
==Knjige==
*Pesmi za dva Slavko Stošciki {{COBISS|ID=282122496}}
*Podobe lepot - Images of charms; Stošicki Slavko; {{COBISS|ID=302636544}}
*Moja pesem ni le moja Stošicki Slavko, {{COBISS|ID=107510531}};
==Intervijuji==
*[https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10 Slavko Stošicki LION-Saša Mesarič in Igor Savič]
*[https://www.delo.si/tag/slavko-stosicki/?&&&#!/ Interviju Slavko Stošicki Delo-Brane Maselj]
*[https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/ Častni občan Trbovelj]
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/ Srce je doma v rodnem mestu SAVUS- Marklo Planinc]
*[https://zon.si/uspesen-trboveljcan-ki-se-nikoli-ni-ustavil-pred-steno-in-kar-obstal-tudi-ko-se-je-soocil-z-vecno-diagnozo/ Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal ZON-Stanislava RAdunovič]
aytxvx2an8yfqcihltm9z9kyzf23q2z
5722829
5722826
2022-07-23T07:50:10Z
Ajants
185368
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}
{{ton}}
{{wikificiraj}}
'''Slavko Stošicki''' je leta 1978 diplomiral na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval in bil urednik mladinskega programa in športnega uredništva ter bil leta 1979 imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja [Radio Kum Trbovlje|Radia Trbovlje]. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani Zveze mladine Slovenije izvoljen za član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije.
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti Trbovlje in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev Nohšiht.
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v Cementarni Trbovlje, v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje Samps d.o.o. Trbovlje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno komisijo za izdelavo metodologije za izdelavo otvoritvene bilance stanja (uredba vlade RS) pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo Lions Clubs International in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja Lions Slovenije Distrikt 129. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po let 2010 je imel več samostojnih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
*Ocenjevanje strojev in opreme {{COBISS|ID=76898048}}
*Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Revizor {{COBISS|ID=107002112}}
*Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; {{COBISS|ID=380162}}
*Vpliv trga na vrednost opreme; {{COBISS|ID=7034907}}
*Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; {{COBISS|ID=3801371}}
*Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; {{COBISS|ID=117250816}}
*Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev {{COBISS|ID=217949952}}
*Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev {{COBISS|ID=7036443}}
*Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki {{COBISS|ID=4360033}}
*Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije {{COBISS|ID=4400481}}
*Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019
===Objave Lions===
*Delovanje Lions klubov
*Priznaja in odlikovanja
==Knjige==
*Pesmi za dva Slavko Stošciki {{COBISS|ID=282122496}}
*Podobe lepot - Images of charms; Stošicki Slavko; {{COBISS|ID=302636544}}
*Moja pesem ni le moja Stošicki Slavko, {{COBISS|ID=107510531}};
==Intervijuji==
*[https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10 Slavko Stošicki LION-Saša Mesarič in Igor Savič]
*[https://www.delo.si/tag/slavko-stosicki/?&&&#!/ Interviju Slavko Stošicki Delo-Brane Maselj]
*[https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/ Častni občan Trbovelj]
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/ Srce je doma v rodnem mestu SAVUS- Marklo Planinc]
*[https://zon.si/uspesen-trboveljcan-ki-se-nikoli-ni-ustavil-pred-steno-in-kar-obstal-tudi-ko-se-je-soocil-z-vecno-diagnozo/ Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal ZON-Stanislava RAdunovič]
etp8ca4852lwrh50u8g9sjswyhri298
5722830
5722829
2022-07-23T07:52:09Z
Ajants
185368
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}
{{ton}}
{{wikificiraj}}
'''Slavko Stošicki''' je leta 1978 diplomiral na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval in bil urednik mladinskega programa in športnega uredništva ter bil leta 1979 imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja [[Radio Kum Trbovlje|Radia Trbovlje]]. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani Zveze mladine Slovenije izvoljen za član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije.
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti Trbovlje in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev Nohšiht.
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v Cementarni Trbovlje, v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje Samps d.o.o. Trbovlje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno komisijo za izdelavo metodologije za izdelavo otvoritvene bilance stanja (uredba vlade RS) pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo Lions Clubs International in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja Lions Slovenije Distrikt 129. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po let 2010 je imel več samostojnih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
*Ocenjevanje strojev in opreme {{COBISS|ID=76898048}}
*Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Revizor {{COBISS|ID=107002112}}
*Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; {{COBISS|ID=380162}}
*Vpliv trga na vrednost opreme; {{COBISS|ID=7034907}}
*Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; {{COBISS|ID=3801371}}
*Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; {{COBISS|ID=117250816}}
*Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev {{COBISS|ID=217949952}}
*Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev {{COBISS|ID=7036443}}
*Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki {{COBISS|ID=4360033}}
*Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije {{COBISS|ID=4400481}}
*Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019
===Objave Lions===
*Delovanje Lions klubov
*Priznaja in odlikovanja
==Knjige==
*Pesmi za dva Slavko Stošciki {{COBISS|ID=282122496}}
*Podobe lepot - Images of charms; Stošicki Slavko; {{COBISS|ID=302636544}}
*Moja pesem ni le moja Stošicki Slavko, {{COBISS|ID=107510531}};
==Intervijuji==
*[https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10 Slavko Stošicki LION-Saša Mesarič in Igor Savič]
*[https://www.delo.si/tag/slavko-stosicki/?&&&#!/ Interviju Slavko Stošicki Delo-Brane Maselj]
*[https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/ Častni občan Trbovelj]
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/ Srce je doma v rodnem mestu SAVUS- Marklo Planinc]
*[https://zon.si/uspesen-trboveljcan-ki-se-nikoli-ni-ustavil-pred-steno-in-kar-obstal-tudi-ko-se-je-soocil-z-vecno-diagnozo/ Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal ZON-Stanislava RAdunovič]
rp2gnjappm5nup7y22aav5x6octkmy7
5722837
5722830
2022-07-23T08:44:19Z
Ajants
185368
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}
{{ton}}
{{wikificiraj}}
'''Slavko Stošicki''' je leta 1978 diplomiral na [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani | Fakulteti za strojništvo]] Univerze v Ljubljani. Kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval in bil urednik mladinskega in športnega programaa ter bil leta 1979 imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja [[Radio Kum | Radia Trbovlje]]. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani [[Zveza socialistične mladine Slovenije | Zveze socialistične mladine Slovenije]] z dvoletnim mandatom izvoljen za člana predsedstva [[Savez socijalističke omladine Jugoslavije | Zveze socialistične mladine Jugoslavije]] ter bil skupaj z Ljubom Jasničem, [[Anton Anderlič | Tonetom Anderličem]] in Andrejem Brvarjem, delegat na kongresih iz Slovenije.
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti Trbovlje in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev [[Anduht in Nohšiht | Nohšiht]].
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v Cementarni Trbovlje, v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje Samps d.o.o. Trbovlje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno komisijo za izdelavo metodologije za izdelavo otvoritvene bilance stanja (uredba vlade RS) pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo Lions Clubs International in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja Lions Slovenije Distrikt 129. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po let 2010 je imel več samostojnih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
*Ocenjevanje strojev in opreme {{COBISS|ID=76898048}}
*Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Revizor {{COBISS|ID=107002112}}
*Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; {{COBISS|ID=380162}}
*Vpliv trga na vrednost opreme; {{COBISS|ID=7034907}}
*Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; {{COBISS|ID=3801371}}
*Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; {{COBISS|ID=117250816}}
*Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev {{COBISS|ID=217949952}}
*Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev {{COBISS|ID=7036443}}
*Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki {{COBISS|ID=4360033}}
*Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije {{COBISS|ID=4400481}}
*Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019
===Objave Lions===
*Delovanje Lions klubov
*Priznaja in odlikovanja
==Knjige==
*Pesmi za dva Slavko Stošciki {{COBISS|ID=282122496}}
*Podobe lepot - Images of charms; Stošicki Slavko; {{COBISS|ID=302636544}}
*Moja pesem ni le moja Stošicki Slavko, {{COBISS|ID=107510531}};
==Intervijuji==
*[https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10 Slavko Stošicki LION-Saša Mesarič in Igor Savič]
*[https://www.delo.si/tag/slavko-stosicki/?&&&#!/ Interviju Slavko Stošicki Delo-Brane Maselj]
*[https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/ Častni občan Trbovelj]
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/ Srce je doma v rodnem mestu SAVUS- Marklo Planinc]
*[https://zon.si/uspesen-trboveljcan-ki-se-nikoli-ni-ustavil-pred-steno-in-kar-obstal-tudi-ko-se-je-soocil-z-vecno-diagnozo/ Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal ZON-Stanislava RAdunovič]
9f40s355avuxglkgicxyumwmjn7op1p
5722841
5722837
2022-07-23T09:10:00Z
Ajants
185368
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}
{{ton}}
{{wikificiraj}}
'''Slavko Stošicki''' je leta 1978 diplomiral na [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani | Fakulteti za strojništvo]] Univerze v Ljubljani. Kljub študiju strojništva je že kot študent sodeloval in bil urednik mladinskega in športnega programaa ter bil leta 1979 imenovan za glavnega in odgovornega urednika ter direktorja [[Radio Kum | Radia Trbovlje]]. V mandatu opravljanja te funkcije je bil predstavnik lokalnih radijskih postaj v programskem svetu RTV Slovenije. Od leta 1980 do 1982 je bil s strani [[Zveza socialistične mladine Slovenije | Zveze socialistične mladine Slovenije]] z dvoletnim mandatom izvoljen za člana predsedstva [[Savez socijalističke omladine Jugoslavije | Zveze socialistične mladine Jugoslavije]] ter bil skupaj z Ljubom Jasničem, [[Anton Anderlič | Tonetom Anderličem]] in Andrejem Brvarjem, delegat na kongresih iz Slovenije.
Poleg številnih funkcij je opravljal tudi funkcijo predsednika kulturne skupnosti Trbovlje in se zavzemal za razvoj kulturne dejavnosti v Trbovljah. Bil je pobudnik stalne zbirke likovnih del trboveljskih akademskih slikarjev, avtor prireditev [[Anduht in Nohšiht | Nohšiht]].
V letu 1983 se je zaposlil v svoji stroki in opravljal delo razvojnega inženirja v [[cementarna Trbovlje | cementarni Trbovlje]], v letu 1987 pa je bil imenovan za direktorja projektantske in inženiring družbe IBT Trbovlje. V letu 1992 je s soprogo Metko ustanovil družbo za svetovanje in ocenjevanje Samps d.o.o. Trbovlje. V letu 1992 je bil imenovan v strokovno komisijo za izdelavo metodologije za izdelavo otvoritvene bilance stanja (uredba vlade RS) pri Agenciji za lastninsko preoblikovanje podjetij Slovenije. V istem letu je opravil specialistično nalogo za ocenjevalca strojev in opreme ter zanjo na podlagi strokovnega priporočila Ameriškega združenja ocenjevalcev ASA prvi v Sloveniji pridobil certifikat in kasneje tudi prvo licenco za ocenjevalca strojev in opreme v Sloveniji. Je avtor številnih strokovnih del s področja ocenjevanja vrednosti premičnih sredstev.
V letu 1997 je postal član mednarodne dobrodelne neprofitne organizacijo Lions Clubs International in bil leta 2000 imenovan za Guvernerja Lions Slovenije Distrikt 129. Kot Lions je ustanovil več klubov v Sloveniji in Srbiji. Bil je tudi pobudnik in nosilec mednarodnega projekta Lions Plakat miru za Slovenijo.
Vse od študentskih let se je ukvarjal s fotografijo in tudi poezijo. Pot ga je zanesla na Bled, kjer živi in ustvarja. Po let 2010 je imel več samostojnih razstav s katerimi je navduševal po Sloveniji. Čeprav se je s poezijo ukvarjal že v preteklosti in svoje pesmi objavljal na pesniških portalih, v različnih strokovnih revijah in družbenih omrežjih je svoj prvenec »Pesmi za dva« predstavil javnosti, na posestvu Maksa Fabianija, šele v letu 2015. V letu 2019 je izšla njegova druga pesniška zbirka »Podobe lepot – Images of Charms«, v kateri je z odličnimi prevodi sodelovala tudi prevajalka dr. Nada Marija Grošelj. V letu 2022 je izdal tretjo pesniško zbirko »Moja pesem ni le moja«, ki jo je posvetil rodnim Trbovljam.
Za svoje delo in izjemne uspehe na kulturnem in drugih področjih v občini Trbovlje je v letu 2022 prejel naziv Častnega občana Trbovelj. Prav tako je je bil za svoje delo na področju sodnega izvedeništva in ocenjevanja vrednosti imenovan za častnega člana Združenja sodnih izvedencev in cenilcev pri Ministrstvu za pravosodje RS. Prejel je tudi več drugih priznaj, med drugim, priznanje za pionirsko delo na področju uveljavljanja podjetništva s strani Združenja podjetnikov Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, številne nagrade in priznanja v Lions organizaciji ter priznanja na drugih področjih.
V okviru društva za Parkinsonizem – Trepetlika je postal ambasador za ozaveščanje ljudi o tej bolezni in zagovornik »obnovitvene rehabilitacije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo«.
==Delo==
Slavko Stošicki je nestor slovenskih ocenjevalcev strojev in opreme in pooblaščeni ocenjevalec sredstev pri Slovenskem inštitutu za revizijo ter sodni izvedenec pri ministrstvu za pravosodje RS. Za to področje je napisal številna gradiva in strokovne članke. Poleg strokovnega področja je svoj čas namenil prostovoljnemu delu in deloval v Lions organizaciji, kjer je tudi avtor člankov o delovanju LIONS klubov. Vse življenje se ukvarja s fotografijo predvsem ga zanima krajinska Fotografija, čeprav je odmeven tudi njegov projekt Trbovlje XYZ. Že v študentskih letih se je zapisal tudi poeziji. V zadnjih letih se posveča izboljšanju pogojev za bolnike s parkinsonizmom.
===Strokovna dela in objave===
*Ocenjevanje strojev in opreme {{COBISS|ID=76898048}}
*Strokovne posebnosti in sodelovanje računovodij, revizorjev in ocenjevalcev, Revizor {{COBISS|ID=107002112}}
*Ocenjevanje vrednosti v stečajnih postopkih; {{COBISS|ID=380162}}
*Vpliv trga na vrednost opreme; {{COBISS|ID=7034907}}
*Identifikacija premičnin pri ocenjevanju njenih vrednosti; {{COBISS|ID=3801371}}
*Ocenjevanje premičnega premoženja : študijsko gradivo; {{COBISS|ID=117250816}}
*Prevrednotovanje opredmetenih osnovnih sredstev {{COBISS|ID=217949952}}
*Problemi ocenjevanja infrastrukturnih sredstev {{COBISS|ID=7036443}}
*Ocenjevanje denarnega obsega škode premičnega premoženja v primeru naravnih nesreč Stošicki {{COBISS|ID=4360033}}
*Ocenjevanje opredmetenih sredstev z vidika ekologije {{COBISS|ID=4400481}}
*Vloga sodnih izvedencev in cenilcev tehničnih strok pri kakovosti odločitev sodne veje oblasti v Republiki Sloveniji {{COBISS|ID=5491041}}
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2013 Slavko Stošicki Vpliv gospodarskih razmer na ekonomsko zastaranje opredmetenih sredstev, Economic obsolescence of tangible assets due to the impact of economic conditions,Slovenski SIR*IUS 3/2013]
*[https://si-revizija.si/revija-sirius/sirius-2014 Slavko Stošicki Predpostavke pri ocenjevanju strojev in opreme; Assumptions in the Valuation of Machinery and Equipment, SIR*IUS 4/2014;]
*Slavko Stošicki; Ocenjevanje programske opreme; Valuation software, Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2017[]
*Slavko Stošicki; Poznavanje sestavin strojev in opreme; Knowledge of machines and equipment and their components; , Slovenski Inštitut za revizijo, SIR*IUS 3/2019
===Objave Lions===
*Delovanje Lions klubov
*Priznaja in odlikovanja
==Knjige==
*Pesmi za dva Slavko Stošciki {{COBISS|ID=282122496}}
*Podobe lepot - Images of charms; Stošicki Slavko; {{COBISS|ID=302636544}}
*Moja pesem ni le moja Stošicki Slavko, {{COBISS|ID=107510531}};
==Intervijuji==
*[https://www.yumpu.com/xx/document/read/34293784/lion-atevilka-9-december-2005-lions-distrikt-129/10 Slavko Stošicki LION-Saša Mesarič in Igor Savič]
*[https://www.delo.si/tag/slavko-stosicki/?&&&#!/ Interviju Slavko Stošicki Delo-Brane Maselj]
*[https://zon.si/castni-obcan-stosicki-prvojunijska-nagrada-posthumno-weissu/ Častni občan Trbovelj]
*[https://savus.si/slavko-stosicki-srce-je-doma-v-rodnem-mestu/ Srce je doma v rodnem mestu SAVUS- Marklo Planinc]
*[https://zon.si/uspesen-trboveljcan-ki-se-nikoli-ni-ustavil-pred-steno-in-kar-obstal-tudi-ko-se-je-soocil-z-vecno-diagnozo/ Uspešen Trboveljčan, ki se nikoli ni ustavil pred steno in kar obstal ZON-Stanislava RAdunovič]
hen5qnv6nlvvm44t4nmdzitu8ajgyc3
Pogovor:Slavko Stošicki
1
521489
5722652
5722175
2022-07-22T15:50:59Z
Yerpo
8417
/* urejanje virov */ odg
wikitext
text/x-wiki
== urejanje virov ==
Dpolnjujemo vire cobiss, objave v časnikih in drugih medijih, občin. Ali so to za vas verodostojni viri? [[Uporabnik:Ajants|Ajants]] ([[Uporabniški pogovor:Ajants|pogovor]]) 07:03, 21. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Ajants|Ajants]]: za smernice glede zanesljivosti virov glej: [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|Wikipedija:Preverljivost]], ter [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Lp, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:36, 21. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Ajants|Ajants]]: Pazi tudi, da viri ne bodo v samozaložbi (npr. njegova osebna spletna stran, če jo ima). Poleg tega popravi tudi zadnje navedke v bibliografiji ter intervjujih. Za splošne zunanje povezave nimamo predlog, zato uporabi kar enojen oglat oklepaj ([]). '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:38, 21. julij 2022 (CEST)
:Kaj bolj oprijemljivega od občinskih glasil bi le koristilo. Na hitro najdem članka v Delu in Financah o njemu in njegovemu boju s Parkinsonovo boleznijo, nimam pa dostopa. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:50, 22. julij 2022 (CEST)
cr58dakuatsctx35ow54gbgsaqeywc5
Uporabnik:TadejM/Požar na Krasu (2022)
2
521500
5722680
5722583
2022-07-22T16:47:05Z
Andrejj
94
/* Slovenija */ selo
wikitext
text/x-wiki
{{osnutek}}
<br />
{{aktualno||požar}}
'''Požar na Krasu''' se je začel 15. julija 2022 in je zajel italijanski in slovenski del planote [[Kras]]. Z njim se je spoprijelo več kot 1000 gasilcev iz Slovenije in Italije ter [[Gozdarska straža]], ki so jim na pomoč priskočili helikopterji [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in [[Policija (Slovenija)|Policije]], Avstrije, Hrvaške in Slovaške, tovorno letalo [[Pilatus PC 6]] in dve letali [[Canadair]] ter [[vodni top]] slovenske policije. Vzrok požara so bile naverjetneje iskre, nastale zaradi zaviranja vlaka, zaradi suhe in goste vegetacije, visokih poletnih temperatur ter vetra pa se je hitro razplamtel. Nevarnost sta še povečala neznana količina neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] in močna [[burja]]. V obeh državah so evakuirali več vasi [[Selo na Krasu]], [[Korita na Krasu|Korita]], [[Hudi Log]], [[Brestovica pri Komnu]], [[Klariči]], [[Vojščica|Vojščico]], [[Temnica|Temnico]] in [[Novelo]] ter del [[Miren|Mirna]]). V Italiji je požar zajel hiše v [[Jamlje|Jamljah]]. Zaprte so bile avtoceste ter več regionalnih in lokalnih cest.
==Italija==
==Slovenija==
{{glej tudi|Požar na Renškem vrhu}}
Požar je najprej nastal 15. julija ob cesti [[Miren]]–[[Opatje selo]], 17. julija pa na območju Renškega vrha nad [[Renče|Renčami]]. Razmere so se na teh požariščih umirile, vendar se je 20. julija v Slovenijo razširil požar z italijanske strani meje. Prizadel je približno 2000 hektarjev in ogrozil tudi hiše, ki pa so jih uspešno obvarovali. Evakuirati so morali prebivalce vasi [[Sela na Krasu]], [[Hudi Log]], [[Korita na Krasu]] in [[Nova vas]] ter del [[Miren|Mirna]]. Glavnina požara je bila na širšem območju [[Kostanjevica na Krasu|Kostanjevice na Krasu]]. Z gašenjem se je spoprijelo približno 1000 ljudi, vključili pa so se tudi dve italijanski letali in eno hrvaško letalo [[canadier]], trije policijski slovenski ter dva italijanska helikopterja ter avstrijski in slovaški helikopter. Uporabljen je bil tudi [[vodni top]] slovenske policije. Področje so obiskali vodja [[Civilna zaščita Republike Slovenije|Civilne zaščite Republike Slovenije]] [[Srečko Šestan]], minister za obrambo [[Marjan Šarec]] in predsednik vlade [[Robert Golob]] ter evropski komisar za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič]].<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/kronika/na-goriskem-krasu-pozar-pod-nadzorom-bolj-negotove|title=Iz več vasi evakuirajo prebivalce, požar se širi proti Šempetru pri Gorici|date=2022-07-20|accessdate=2022-07-20|publisher=Primorske novice}}</ref> [[Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje|Uprava za zaščito in reševanje]] je z 20. julijem v prizadetih občinah razglasila zelo veliko [[požarna ogroženost naravnega okolja|požarno ogroženost naravnega okolja]], v celotni državi pa veliko požarno ogroženost naravnega okolja.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/okolje/okoli-poldneva-na-goriskem-krasu-zagorelo-na-novi-lokaciji-gori-tudi-v-italiji/634630 |title=Okoli poldneva na goriškem Krasu zagorelo na novi lokaciji, gori tudi v Italiji |newspaper=MMC RTV Slovenija |date=19. julij 2022}}</ref> Civilna zaščita je pozvala prebivalce neposredne okolice, [[Goriška brda|Goriških brd]] ter [[Soška dolina|Soške doline]], da zaradi dima ostanejo doma in ne odpirajo oken.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-krasu-ponovno-zagorelo-ogenj-se-siri-proti-italiji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> Zaradi požara do bile zaprte ceste Opatje Selo–Miren, Gorjansko–Klariči, uporaba cest pa je bila dovoljena samo lokalnim prebivalcem in reševalnim vozilom. Zaprtih je bilo tudi več lokalnih cest.<ref name=":8">{{Navedi splet|title="Ni razloga za paniko. Bodite strpni, na cestah dajte prednost gasilcem." #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/pozar-na-slovenskem-delu-pod-nadzorom-drugace-je-pri-sosedih-foto-584128|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref>
==Sklici==
{{sklici}}
<!--
[[Kategorija:Požari v naravi]]
[[Kategorija:Občina Miren - Kostanjevica]]
[[Kategorija:2022 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Katastrofe leta 2022]]
-->
knxnsju9yx9btjo0c7wn18n458bdwuo
Predloga:Zadnji urejal
10
521505
5722771
5722540
2022-07-22T20:03:20Z
Pinky sl
2932
time ago/peskovnik
wikitext
text/x-wiki
<span class="plainlinks">{{#ifeq:{{{brief|}}}|yes|[{{fullurl:{{FULLPAGENAME}}|diff=cur}} Zadnji urejal]|{{#switch:{{NAMESPACE}}
| {{ns:0}} = Ta članek
| Pogovor = To [[Pomoč:Pogovorna stran|pogovorna stran]]
| Kategorija = To [[Wikipedija:Kategorija|stran kategorije]]
| Pomoč = To [[Pomoč:Vsebina|stran pomoči]]
| Portal = To [[Wikipedija:Portal|stran portala]]
| Predloga = To [[Wikipedija:Splošne predloge|predlogo]]
| Uporabnik = To [[Wikipedija:Uporabniška stran|uporabniška stran]]
| Uporabniški pogovor = Ta [[Wikipedija:Uporabniška stran|uporabniški pogovor]]
| Wikipedija = To [[Wikipedija:Projektni imenski prostor|stran projekta]]
| Pogovor o Wikipediji= To [[Wikipedija:Projektni imenski prostor|pogovorno stran projekta]]
}} je [{{fullurl:{{FULLPAGENAME}}|diff=cur}} zadnji urejal]}} [[Uporabnik:{{REVISIONUSER2}}|{{REVISIONUSER2}}]] {{Toolbar|[[Uporabniški pogovor:{{REVISIONUSER2}}|pogovor]]|[[Posebno:Contributions/{{REVISIONUSER2}}|prispevki]]}} {{time ago/peskovnik|{{REVISIONTIMESTAMP}}}}. ''([{{fullurl:{{FULLPAGENAMEE}}|action=purge}} posodobi{{#ifeq:{{{brief|}}}|yes||{{space}} časovnik}}])''</span><noinclude>{{documentation}}</noinclude>
7tao84yha7lkbmm7exvvihvkptkxzze
Helena Znojmska
0
521518
5722759
5722526
2022-07-22T19:48:59Z
Octopus
13285
življenje
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vladar
| name = Helena Znojmska
| image = Helena Czeska.jpeg
| caption =
| succession = Velika vojvodinja žena Poljske
| succession1 =
| reign = 1177–1194
| reign1 =
| coronation =
| spouse = [[Kazimir II. Pravični]]
| issue = Marija, velika kneginja Kijeva<br>[[Lešek I. Beli]]<br>[[Konrad I. Mazovski]]
| issue-link = #Children
| house = [[Přemyslidi]]
| father = Konrad II. Znojmski
| mother = Marija Srbska
| birth_date = 1141 ?
| birth_place =
| death_date = 1202/1206
| death_place =
| place of burial =
}}
'''Helena Znojmska''' ([[češko]] Helena Znojemská, [[poljsko]] Helena znojemska) je bila češka princesa iz dinastije [[Přemyslidi|Přemyslidov]], * okoli 1141,{{efn-lr|Ta datum zagovarja češko zgodovinopisje. Poljski zgodovinarji zagovarjajo leto 1145.}} † 1202/1206.<ref>K. Jasiński (2004). ''Rodowód pierwszych Piastów''. Poznań: Wydawnictwo PTPN. str. 266–268. ISBN 83-7063-409-5.</ref>
Helena je bila hčerka vojvode Konrada II. Znojmskega in njegove žene Marije Raške, hčerke srbskega kralja [[Štefan Uroš I.|Štefana Uroša I.]] Ime je dobila verjetno po svoji teti, kraljici Heleni Ogrski, ženi kralja [[Béla II. Ogrski|Béle II.]]{{efn-lr|Po Janu Długoszu je bila Helena hčerka velikega kijevskega kneza Rostislava Mstislaviča. Avtor ji je poreklo napačno pripisal na osnovi njenega rusko zvenečega imena. Sodobno zgodovinopisje je napako odpravilo.}}
Rojena je bila v Znojmski apanaži v južni [[Moravska|Moravski]], imenovani po njenem središču [[Znojmo]]. Po poroki s poljskim vojvodom [[Kazimir II. Poljski|Kazimirjem II. Pravičnim]] je postala vojvodinja [[Sandomierz]]a (1173-1194), velika vojvodinja [[Krakov]]a in [[Seniorat]]a (1177-1194), vojvodinja [[Mazovija|Mazovije]] (1186–1194), vojvodinja-regentka Krakova in Seniorata, Sandomierza in Mazovije v imenu svoji mladoletnih sinov (1194–1198) in zatem vojvodinja Sandomierza, Mazovije in [[Kujavija|Kujavije]] do leta 1199/1200.
==Življenje==
Helena se je poročila s [[Kazimir II. Poljski|Kazimirjem II. Pravičnim]], najmlajšim sinom [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]], verjetno kmalu po njegovi vrnitvi iz ujetništva in najkasneje leta 1161.<ref>K. Jasiński, str. 266–267.</ref>
Po smrti Kazimirja II. 1. maja 1194, domnevno zaradi zastoja srca,<ref>R. Horn. ''Polish królobójcy''. Varšava 1994. str. 27.</ref> je ostala vdova z dvema nedoraslima otrokoma in vladala kot njuna regentka v [[Krakov]]u, [[Seniorat]]u, [[Sandomierz]]u in [[Mazovija|Mazoviji]] z blagoslovom krakovskega škofa Fulka in krakovskega vojvode.
Helenino regentstvo ni bilo lahko, saj so njena sinova ogrožali drugi knezi, med njimi tudi njun stric [[Mješko III. Stari]]. Spor med materjo in Mješkom je trajal do bitke pri Mozgavi, v kateri je bil Mješko III. resno ranjen, njegov sin Boleslav Kujavski pa ubit. Leta 1198 sta se Helena in Mješko III. dogovorila, da Mješko dobi Krakov in prepusti Heleni in njenima sinovoma Kujavijo. Helena je obdržala Mazovijo in Sandomierz. Oblast nad očetovo dediščino je leta 1199 ali 1200 prevzel starejši sin [[Lešek I. Beli|Lešek Beli]].
Po pisanju letopisca Vincenca Kadlubeka, ki je vojvodinjo osebno poznal, je bila ''"ženska z večjo modrostjo, kot jo imajo običajno ženske"''.
Helena Znojmska je umrla med letoma 1202 in 1206,<ref>[http://fmg.ac/Projects/MedLands/MORAVIA.htm#Helenadied12021206 Moravia. Medieval Lands].</ref> verjetno 2. aprila.{{efn-lr|Po pisanju Jana Długosza je bila Helena 24. decembra 1211 še živa. Oswald Balzer se z njegovim podatkom ne strinja.<ref>Oswald Balzer (2005). ''Genealogia Piastów''. [1st pub. Akad. Umiejętności: 1895]. 2005. Kraków: Wydawnictwo Avalon. str. 327. ISBN 83-918497-0-8.</ref>}}
==Opombe==
{{reflist|2|group=lower-roman}}
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rojeni v 1140. letih]]
[[Kategorija:Umrli v 1200. letih]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Přemyslidi]]
[[Kategorija:Pjasti]]
g3op6mtssqnfjmxosya607d9anxl5qz
5722777
5722759
2022-07-22T20:20:24Z
Octopus
13285
/* Življenje */ otroci
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vladar
| name = Helena Znojmska
| image = Helena Czeska.jpeg
| caption =
| succession = Velika vojvodinja žena Poljske
| succession1 =
| reign = 1177–1194
| reign1 =
| coronation =
| spouse = [[Kazimir II. Pravični]]
| issue = Marija, velika kneginja Kijeva<br>[[Lešek I. Beli]]<br>[[Konrad I. Mazovski]]
| issue-link = #Children
| house = [[Přemyslidi]]
| father = Konrad II. Znojmski
| mother = Marija Srbska
| birth_date = 1141 ?
| birth_place =
| death_date = 1202/1206
| death_place =
| place of burial =
}}
'''Helena Znojmska''' ([[češko]] Helena Znojemská, [[poljsko]] Helena znojemska) je bila češka princesa iz dinastije [[Přemyslidi|Přemyslidov]], * okoli 1141,{{efn-lr|Ta datum zagovarja češko zgodovinopisje. Poljski zgodovinarji zagovarjajo leto 1145.}} † 1202/1206.<ref>K. Jasiński (2004). ''Rodowód pierwszych Piastów''. Poznań: Wydawnictwo PTPN. str. 266–268. ISBN 83-7063-409-5.</ref>
Helena je bila hčerka vojvode Konrada II. Znojmskega in njegove žene Marije Raške, hčerke srbskega kralja [[Štefan Uroš I.|Štefana Uroša I.]] Ime je dobila verjetno po svoji teti, kraljici Heleni Ogrski, ženi kralja [[Béla II. Ogrski|Béle II.]]{{efn-lr|Po Janu Długoszu je bila Helena hčerka velikega kijevskega kneza Rostislava Mstislaviča. Avtor ji je poreklo napačno pripisal na osnovi njenega rusko zvenečega imena. Sodobno zgodovinopisje je napako odpravilo.}}
Rojena je bila v Znojmski apanaži v južni [[Moravska|Moravski]], imenovani po njenem središču [[Znojmo]]. Po poroki s poljskim vojvodom [[Kazimir II. Poljski|Kazimirjem II. Pravičnim]] je postala vojvodinja [[Sandomierz]]a (1173-1194), velika vojvodinja [[Krakov]]a in [[Seniorat]]a (1177-1194), vojvodinja [[Mazovija|Mazovije]] (1186–1194), vojvodinja-regentka Krakova in Seniorata, Sandomierza in Mazovije v imenu svoji mladoletnih sinov (1194–1198) in zatem vojvodinja Sandomierza, Mazovije in [[Kujavija|Kujavije]] do leta 1199/1200.
==Življenje==
Helena se je poročila s [[Kazimir II. Poljski|Kazimirjem II. Pravičnim]], najmlajšim sinom [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]], verjetno kmalu po njegovi vrnitvi iz ujetništva in najkasneje leta 1161.<ref>K. Jasiński, str. 266–267.</ref>
Po smrti Kazimirja II. 1. maja 1194, domnevno zaradi zastoja srca,<ref>R. Horn. ''Polish królobójcy''. Varšava 1994. str. 27.</ref> je ostala vdova z dvema nedoraslima otrokoma in vladala kot njuna regentka v [[Krakov]]u, [[Seniorat]]u, [[Sandomierz]]u in [[Mazovija|Mazoviji]] z blagoslovom krakovskega škofa Fulka in krakovskega vojvode.
Helenino regentstvo ni bilo lahko, saj so njena sinova ogrožali drugi knezi, med njimi tudi njun stric [[Mješko III. Stari]]. Spor med materjo in Mješkom je trajal do bitke pri Mozgavi, v kateri je bil Mješko III. resno ranjen, njegov sin Boleslav Kujavski pa ubit. Leta 1198 sta se Helena in Mješko III. dogovorila, da Mješko dobi Krakov in prepusti Heleni in njenima sinovoma Kujavijo. Helena je obdržala Mazovijo in Sandomierz. Oblast nad očetovo dediščino je leta 1199 ali 1200 prevzel starejši sin [[Lešek I. Beli|Lešek Beli]].
Po pisanju letopisca Vincenca Kadlubeka, ki je vojvodinjo osebno poznal, je bila ''"ženska z večjo modrostjo, kot jo imajo običajno ženske"''.
Helena Znojmska je umrla med letoma 1202 in 1206,<ref>[http://fmg.ac/Projects/MedLands/MORAVIA.htm#Helenadied12021206 Moravia. Medieval Lands].</ref> verjetno 2. aprila.{{efn-lr|Po pisanju Jana Długosza je bila Helena 24. decembra 1211 še živa. Oswald Balzer se z njegovim podatkom ne strinja.<ref>Oswald Balzer (2005). ''Genealogia Piastów''. [1st pub. Akad. Umiejętności: 1895]. 2005. Kraków: Wydawnictwo Avalon. str. 327. ISBN 83-918497-0-8.</ref>}}
==Otroci==
Helena in Kazimir sta imela sedem otrok:{{efn-lr|Zelo malo verjeto, ne pa nemogoče, je bila Helena druga žena Kazimirja II., čeprav dve Kazimirjevi soprogi nista omenjeni v nobenem primarnem viru.<ref>K. Jasiński, op. na str. 267</ref>}}
* hčerko (rojena pref 1167), poročeno novembra 1178 s knezom Vsevolodom IV. Kijevskim
* Kazimirja (ok. 1162 – 2. februar<ref>K. Jasiński. ''Rodowód Piastów małopolskich i kujawskich''. Poznań–Wrocław 2001. str. 14.</ref> ali 1. marec 1167), imenovanega po očetu
* Boleslava (ok. 1168/1171 – 16. april 1182/1183), umrlega po padcu z drevesa; pokopan je verjetno v [[Vavelska stolnica|Vavelski stolnici]]<ref>Jasinski, str. 16.</ref>
* Odona (1169/1184 – umrl v otroštvu)
* Adelejdo (ok. 1177/1184 – 8. december 1211), ustanoviteljico samostana sv. Jakoba v Sandomierzu
* [[Lešek I. Beli|Lešeka I. Belega]] (ok. 1184/1185<ref>Jasinski, str. 23-25.</ref> – 24. november 1227).
* [[Konrad I. Kujavski|Konrada I. Kujavskega]] (ok. 1187/1188<ref>Jasinski, str. 30-32.</ref> – 31. avgust 1247)
==Opombe==
{{reflist|2|group=lower-roman}}
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rojeni v 1140. letih]]
[[Kategorija:Umrli v 1200. letih]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Přemyslidi]]
[[Kategorija:Pjasti]]
9fx9oc88phek99rnscsicmolrw4lrng
5722779
5722777
2022-07-22T20:25:13Z
Octopus
13285
/* Sklici */ infopolje
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vladar
| name = Helena Znojmska
| image = Helena Czeska.jpeg
| caption =
| succession = Velika vojvodinja žena Poljske
| succession1 =
| reign = 1177–1194
| reign1 =
| coronation =
| spouse = [[Kazimir II. Pravični]]
| issue = Marija, velika kneginja Kijeva<br>[[Lešek I. Beli]]<br>[[Konrad I. Mazovski]]
| issue-link = #Children
| house = [[Přemyslidi]]
| father = Konrad II. Znojmski
| mother = Marija Srbska
| birth_date = 1141 ?
| birth_place =
| death_date = 1202/1206
| death_place =
| place of burial =
}}
'''Helena Znojmska''' ([[češko]] Helena Znojemská, [[poljsko]] Helena znojemska) je bila češka princesa iz dinastije [[Přemyslidi|Přemyslidov]], * okoli 1141,{{efn-lr|Ta datum zagovarja češko zgodovinopisje. Poljski zgodovinarji zagovarjajo leto 1145.}} † 1202/1206.<ref>K. Jasiński (2004). ''Rodowód pierwszych Piastów''. Poznań: Wydawnictwo PTPN. str. 266–268. ISBN 83-7063-409-5.</ref>
Helena je bila hčerka vojvode Konrada II. Znojmskega in njegove žene Marije Raške, hčerke srbskega kralja [[Štefan Uroš I.|Štefana Uroša I.]] Ime je dobila verjetno po svoji teti, kraljici Heleni Ogrski, ženi kralja [[Béla II. Ogrski|Béle II.]]{{efn-lr|Po Janu Długoszu je bila Helena hčerka velikega kijevskega kneza Rostislava Mstislaviča. Avtor ji je poreklo napačno pripisal na osnovi njenega rusko zvenečega imena. Sodobno zgodovinopisje je napako odpravilo.}}
Rojena je bila v Znojmski apanaži v južni [[Moravska|Moravski]], imenovani po njenem središču [[Znojmo]]. Po poroki s poljskim vojvodom [[Kazimir II. Poljski|Kazimirjem II. Pravičnim]] je postala vojvodinja [[Sandomierz]]a (1173-1194), velika vojvodinja [[Krakov]]a in [[Seniorat]]a (1177-1194), vojvodinja [[Mazovija|Mazovije]] (1186–1194), vojvodinja-regentka Krakova in Seniorata, Sandomierza in Mazovije v imenu svoji mladoletnih sinov (1194–1198) in zatem vojvodinja Sandomierza, Mazovije in [[Kujavija|Kujavije]] do leta 1199/1200.
==Življenje==
Helena se je poročila s [[Kazimir II. Poljski|Kazimirjem II. Pravičnim]], najmlajšim sinom [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]], verjetno kmalu po njegovi vrnitvi iz ujetništva in najkasneje leta 1161.<ref>K. Jasiński, str. 266–267.</ref>
Po smrti Kazimirja II. 1. maja 1194, domnevno zaradi zastoja srca,<ref>R. Horn. ''Polish królobójcy''. Varšava 1994. str. 27.</ref> je ostala vdova z dvema nedoraslima otrokoma in vladala kot njuna regentka v [[Krakov]]u, [[Seniorat]]u, [[Sandomierz]]u in [[Mazovija|Mazoviji]] z blagoslovom krakovskega škofa Fulka in krakovskega vojvode.
Helenino regentstvo ni bilo lahko, saj so njena sinova ogrožali drugi knezi, med njimi tudi njun stric [[Mješko III. Stari]]. Spor med materjo in Mješkom je trajal do bitke pri Mozgavi, v kateri je bil Mješko III. resno ranjen, njegov sin Boleslav Kujavski pa ubit. Leta 1198 sta se Helena in Mješko III. dogovorila, da Mješko dobi Krakov in prepusti Heleni in njenima sinovoma Kujavijo. Helena je obdržala Mazovijo in Sandomierz. Oblast nad očetovo dediščino je leta 1199 ali 1200 prevzel starejši sin [[Lešek I. Beli|Lešek Beli]].
Po pisanju letopisca Vincenca Kadlubeka, ki je vojvodinjo osebno poznal, je bila ''"ženska z večjo modrostjo, kot jo imajo običajno ženske"''.
Helena Znojmska je umrla med letoma 1202 in 1206,<ref>[http://fmg.ac/Projects/MedLands/MORAVIA.htm#Helenadied12021206 Moravia. Medieval Lands].</ref> verjetno 2. aprila.{{efn-lr|Po pisanju Jana Długosza je bila Helena 24. decembra 1211 še živa. Oswald Balzer se z njegovim podatkom ne strinja.<ref>Oswald Balzer (2005). ''Genealogia Piastów''. [1st pub. Akad. Umiejętności: 1895]. 2005. Kraków: Wydawnictwo Avalon. str. 327. ISBN 83-918497-0-8.</ref>}}
==Otroci==
Helena in Kazimir sta imela sedem otrok:{{efn-lr|Zelo malo verjeto, ne pa nemogoče, je bila Helena druga žena Kazimirja II., čeprav dve Kazimirjevi soprogi nista omenjeni v nobenem primarnem viru.<ref>K. Jasiński, op. na str. 267</ref>}}
* hčerko (rojena pref 1167), poročeno novembra 1178 s knezom Vsevolodom IV. Kijevskim
* Kazimirja (ok. 1162 – 2. februar<ref>K. Jasiński. ''Rodowód Piastów małopolskich i kujawskich''. Poznań–Wrocław 2001. str. 14.</ref> ali 1. marec 1167), imenovanega po očetu
* Boleslava (ok. 1168/1171 – 16. april 1182/1183), umrlega po padcu z drevesa; pokopan je verjetno v [[Vavelska stolnica|Vavelski stolnici]]<ref>Jasinski, str. 16.</ref>
* Odona (1169/1184 – umrl v otroštvu)
* Adelejdo (ok. 1177/1184 – 8. december 1211), ustanoviteljico samostana sv. Jakoba v Sandomierzu
* [[Lešek I. Beli|Lešeka I. Belega]] (ok. 1184/1185<ref>Jasinski, str. 23-25.</ref> – 24. november 1227).
* [[Konrad I. Kujavski|Konrada I. Kujavskega]] (ok. 1187/1188<ref>Jasinski, str. 30-32.</ref> – 31. avgust 1247)
==Opombe==
{{reflist|2|group=lower-roman}}
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{S-start}}
{{S-hou|[[Přemyslidi]]||1141 ?||1206 ?|}}
{{S-roy|pl}}
{{S-bef|before= Evdokija Kijevska }}
{{S-ttl|title=Velika kneginja žena Poljske|years=1177–1194}}
{{S-aft|after= Lucija Rügenska}}
{{S-end}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rojeni v 1140. letih]]
[[Kategorija:Umrli v 1200. letih]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Přemyslidi]]
[[Kategorija:Pjasti]]
nqnqbog9i0rj7rfid3goahjufqxbnyt
5722784
5722779
2022-07-22T20:52:38Z
Octopus
13285
/* Življenje */ urejanje
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vladar
| name = Helena Znojmska
| image = Helena Czeska.jpeg
| caption =
| succession = Velika vojvodinja žena Poljske
| succession1 =
| reign = 1177–1194
| reign1 =
| coronation =
| spouse = [[Kazimir II. Pravični]]
| issue = Marija, velika kneginja Kijeva<br>[[Lešek I. Beli]]<br>[[Konrad I. Mazovski]]
| issue-link = #Children
| house = [[Přemyslidi]]
| father = Konrad II. Znojmski
| mother = Marija Srbska
| birth_date = 1141 ?
| birth_place =
| death_date = 1202/1206
| death_place =
| place of burial =
}}
'''Helena Znojmska''' ([[češko]] Helena Znojemská, [[poljsko]] Helena znojemska) je bila češka princesa iz dinastije [[Přemyslidi|Přemyslidov]], * okoli 1141,{{efn-lr|Ta datum zagovarja češko zgodovinopisje. Poljski zgodovinarji zagovarjajo leto 1145.}} † 1202/1206.<ref>K. Jasiński (2004). ''Rodowód pierwszych Piastów''. Poznań: Wydawnictwo PTPN. str. 266–268. ISBN 83-7063-409-5.</ref>
Helena je bila hčerka vojvode Konrada II. Znojmskega in njegove žene Marije Raške, hčerke srbskega kralja [[Štefan Uroš I.|Štefana Uroša I.]] Ime je dobila verjetno po svoji teti, kraljici Heleni Ogrski, ženi kralja [[Béla II. Ogrski|Béle II.]]{{efn-lr|Po Janu Długoszu je bila Helena hčerka velikega kijevskega kneza Rostislava Mstislaviča. Avtor ji je poreklo napačno pripisal na osnovi njenega rusko zvenečega imena. Sodobno zgodovinopisje je napako odpravilo.}}
Rojena je bila v Znojmski apanaži v južni [[Moravska|Moravski]], imenovani po njenem središču [[Znojmo]]. Po poroki s poljskim vojvodom [[Kazimir II. Poljski|Kazimirjem II. Pravičnim]] je postala vojvodinja [[Sandomierz]]a (1173-1194), velika vojvodinja [[Krakov]]a in [[Seniorat]]a (1177-1194), vojvodinja [[Mazovija|Mazovije]] (1186–1194), vojvodinja-regentka Krakova in Seniorata, Sandomierza in Mazovije v imenu svoji mladoletnih sinov (1194–1198) in zatem vojvodinja Sandomierza, Mazovije in [[Kujavija|Kujavije]] do leta 1199/1200.
==Življenje==
Helena se je poročila s [[Kazimir II. Poljski|Kazimirjem II. Pravičnim]], najmlajšim sinom [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]], verjetno kmalu po njegovi vrnitvi iz ujetništva in najkasneje leta 1161.<ref>K. Jasiński, str. 266–267.</ref>
Po smrti Kazimirja II. 1. maja 1194, domnevno zaradi zastoja srca,<ref>R. Horn. ''Polish królobójcy''. Varšava 1994. str. 27.</ref> je ostala vdova s hčerko in dvema nedoraslima sinovoma in vladala kot njuna regentka v [[Krakov]]u, [[Seniorat]]u, [[Sandomierz]]u in [[Mazovija|Mazoviji]] z blagoslovom krakovskega škofa Fulka in krakovskega vojvode.
Helenino regentstvo ni bilo lahko, saj so njena sinova ogrožali drugi knezi, med njimi tudi njun stric [[Mješko III. Stari]]. Spor med materjo in Mješkom je trajal do bitke pri Mozgavi, v kateri je bil Mješko III. resno ranjen, njegov sin Boleslav Kujavski pa ubit. Leta 1198 sta se Helena in Mješko III. dogovorila, da Mješko dobi Krakov in prepusti Heleni in njenima sinovoma Kujavijo. Helena je obdržala Mazovijo in Sandomierz. Oblast nad očetovo dediščino je leta 1199 ali 1200 prevzel starejši sin [[Lešek I. Beli|Lešek Beli]].
Po pisanju letopisca Vincenca Kadlubeka, ki je vojvodinjo osebno poznal, je bila ''"ženska z večjo modrostjo, kot jo imajo običajno ženske"''.
Helena Znojmska je umrla med letoma 1202 in 1206,<ref>[http://fmg.ac/Projects/MedLands/MORAVIA.htm#Helenadied12021206 Moravia. Medieval Lands].</ref> verjetno 2. aprila.{{efn-lr|Po pisanju Jana Długosza je bila Helena 24. decembra 1211 še živa. Oswald Balzer se z njegovim podatkom ne strinja.<ref>Oswald Balzer (2005). ''Genealogia Piastów''. [1st pub. Akad. Umiejętności: 1895]. 2005. Kraków: Wydawnictwo Avalon. str. 327. ISBN 83-918497-0-8.</ref>}}
==Otroci==
Helena in Kazimir sta imela sedem otrok:{{efn-lr|Zelo malo verjeto, ne pa nemogoče, je bila Helena druga žena Kazimirja II., čeprav dve Kazimirjevi soprogi nista omenjeni v nobenem primarnem viru.<ref>K. Jasiński, op. na str. 267</ref>}}
* hčerko (rojena pref 1167), poročeno novembra 1178 s knezom Vsevolodom IV. Kijevskim
* Kazimirja (ok. 1162 – 2. februar<ref>K. Jasiński. ''Rodowód Piastów małopolskich i kujawskich''. Poznań–Wrocław 2001. str. 14.</ref> ali 1. marec 1167), imenovanega po očetu
* Boleslava (ok. 1168/1171 – 16. april 1182/1183), umrlega po padcu z drevesa; pokopan je verjetno v [[Vavelska stolnica|Vavelski stolnici]]<ref>Jasinski, str. 16.</ref>
* Odona (1169/1184 – umrl v otroštvu)
* Adelejdo (ok. 1177/1184 – 8. december 1211), ustanoviteljico samostana sv. Jakoba v Sandomierzu
* [[Lešek I. Beli|Lešeka I. Belega]] (ok. 1184/1185<ref>Jasinski, str. 23-25.</ref> – 24. november 1227).
* [[Konrad I. Kujavski|Konrada I. Kujavskega]] (ok. 1187/1188<ref>Jasinski, str. 30-32.</ref> – 31. avgust 1247)
==Opombe==
{{reflist|2|group=lower-roman}}
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{S-start}}
{{S-hou|[[Přemyslidi]]||1141 ?||1206 ?|}}
{{S-roy|pl}}
{{S-bef|before= Evdokija Kijevska }}
{{S-ttl|title=Velika kneginja žena Poljske|years=1177–1194}}
{{S-aft|after= Lucija Rügenska}}
{{S-end}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rojeni v 1140. letih]]
[[Kategorija:Umrli v 1200. letih]]
[[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Přemyslidi]]
[[Kategorija:Pjasti]]
mls7bpkmp5u6uzt2jlzj8oiep0pqsn5
Uporabniški pogovor:TadejM/Požar na Krasu (2022)
3
521524
5722657
5722578
2022-07-22T16:15:59Z
Sporti
5955
/* Slike */ nov razdelek
wikitext
text/x-wiki
== Satelitska slika ==
Obsežnost požara je razvidna na satelitskih slikah [https://www.earthdata.nasa.gov/learn/find-data/near-real-time/firms FIRMS], npr. [https://firms.modaps.eosdis.nasa.gov/map/#d:2022-07-21..2022-07-22,2022-07-21;l:noaa20-viirs,viirs,modis_a,modis_t,countries;@13.6,45.8,13z tule]. Mislim, da je to, kar naredi [[NASA]], avtomatsko dovoljeno uporabljati v Zbirki, označi se lahko z <nowiki>{{</nowiki>[[:commons:Template:PD-USGov-NASA|PD-USGov-NASA]]<nowiki>}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 12:19, 22. julij 2022 (CEST)
:Zemljevid požarišča na [https://emergency.copernicus.eu/mapping/system/files/components/EMSR604_AOI01_DEL_PRODUCT_r1_RTP01_v1.jpg], mislim da zadošča {{[[:commons:Template:PD-European-Commission|PD-European-Commission]]}}. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:03, 22. julij 2022 (CEST)
== Slike ==
Naložil sem nekaj slik slovenske vojske iz [https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/slovenska-vojska-pomaga-pri-gasenju-pozara-na-obmocju-k/], za katere imamo dovoljenje ([[:Commons:Template:MORS]]), na [[:Commons:Category:2022 fires in Slovenia]]. Na žalost so brez lokacije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:15, 22. julij 2022 (CEST)
syse9c8qoe06gi66fbdsad73u5vsl6v
5722679
5722657
2022-07-22T16:45:58Z
TadejM
738
super, hvala!
wikitext
text/x-wiki
== Satelitska slika ==
Obsežnost požara je razvidna na satelitskih slikah [https://www.earthdata.nasa.gov/learn/find-data/near-real-time/firms FIRMS], npr. [https://firms.modaps.eosdis.nasa.gov/map/#d:2022-07-21..2022-07-22,2022-07-21;l:noaa20-viirs,viirs,modis_a,modis_t,countries;@13.6,45.8,13z tule]. Mislim, da je to, kar naredi [[NASA]], avtomatsko dovoljeno uporabljati v Zbirki, označi se lahko z <nowiki>{{</nowiki>[[:commons:Template:PD-USGov-NASA|PD-USGov-NASA]]<nowiki>}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 12:19, 22. julij 2022 (CEST)
:Zemljevid požarišča na [https://emergency.copernicus.eu/mapping/system/files/components/EMSR604_AOI01_DEL_PRODUCT_r1_RTP01_v1.jpg], mislim da zadošča {{[[:commons:Template:PD-European-Commission|PD-European-Commission]]}}. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:03, 22. julij 2022 (CEST)
== Slike ==
Naložil sem nekaj slik slovenske vojske iz [https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/slovenska-vojska-pomaga-pri-gasenju-pozara-na-obmocju-k/], za katere imamo dovoljenje ([[:Commons:Template:MORS]]), na [[:Commons:Category:2022 fires in Slovenia]]. Na žalost so brez lokacije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:15, 22. julij 2022 (CEST)
:Odlično, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:45, 22. julij 2022 (CEST)
ngux70350cnmqhfouqwnb3gy9mjr1g8
5722695
5722679
2022-07-22T17:22:24Z
A09090091
188929
/* Slike */ Odgovor
wikitext
text/x-wiki
== Satelitska slika ==
Obsežnost požara je razvidna na satelitskih slikah [https://www.earthdata.nasa.gov/learn/find-data/near-real-time/firms FIRMS], npr. [https://firms.modaps.eosdis.nasa.gov/map/#d:2022-07-21..2022-07-22,2022-07-21;l:noaa20-viirs,viirs,modis_a,modis_t,countries;@13.6,45.8,13z tule]. Mislim, da je to, kar naredi [[NASA]], avtomatsko dovoljeno uporabljati v Zbirki, označi se lahko z <nowiki>{{</nowiki>[[:commons:Template:PD-USGov-NASA|PD-USGov-NASA]]<nowiki>}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 12:19, 22. julij 2022 (CEST)
:Zemljevid požarišča na [https://emergency.copernicus.eu/mapping/system/files/components/EMSR604_AOI01_DEL_PRODUCT_r1_RTP01_v1.jpg], mislim da zadošča {{[[:commons:Template:PD-European-Commission|PD-European-Commission]]}}. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:03, 22. julij 2022 (CEST)
== Slike ==
Naložil sem nekaj slik slovenske vojske iz [https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/slovenska-vojska-pomaga-pri-gasenju-pozara-na-obmocju-k/], za katere imamo dovoljenje ([[:Commons:Template:MORS]]), na [[:Commons:Category:2022 fires in Slovenia]]. Na žalost so brez lokacije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:15, 22. julij 2022 (CEST)
:Odlično, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:45, 22. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Ali VRT zahtevek velja za vse slike, katere avtor je SV/MORS? Nekaj jih je bilo po člankih 24ur, pa bi jih rad naložil. Ali <nowiki>{{MORS}}</nowiki> zadostuje? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:22, 22. julij 2022 (CEST)
a804bbtvem2ek14c4m7n2xc51qp4l3a
5722699
5722695
2022-07-22T17:24:34Z
Sporti
5955
/* Slike */ ne
wikitext
text/x-wiki
== Satelitska slika ==
Obsežnost požara je razvidna na satelitskih slikah [https://www.earthdata.nasa.gov/learn/find-data/near-real-time/firms FIRMS], npr. [https://firms.modaps.eosdis.nasa.gov/map/#d:2022-07-21..2022-07-22,2022-07-21;l:noaa20-viirs,viirs,modis_a,modis_t,countries;@13.6,45.8,13z tule]. Mislim, da je to, kar naredi [[NASA]], avtomatsko dovoljeno uporabljati v Zbirki, označi se lahko z <nowiki>{{</nowiki>[[:commons:Template:PD-USGov-NASA|PD-USGov-NASA]]<nowiki>}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 12:19, 22. julij 2022 (CEST)
:Zemljevid požarišča na [https://emergency.copernicus.eu/mapping/system/files/components/EMSR604_AOI01_DEL_PRODUCT_r1_RTP01_v1.jpg], mislim da zadošča {{[[:commons:Template:PD-European-Commission|PD-European-Commission]]}}. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:03, 22. julij 2022 (CEST)
== Slike ==
Naložil sem nekaj slik slovenske vojske iz [https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/slovenska-vojska-pomaga-pri-gasenju-pozara-na-obmocju-k/], za katere imamo dovoljenje ([[:Commons:Template:MORS]]), na [[:Commons:Category:2022 fires in Slovenia]]. Na žalost so brez lokacije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:15, 22. julij 2022 (CEST)
:Odlično, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:45, 22. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Ali VRT zahtevek velja za vse slike, katere avtor je SV/MORS? Nekaj jih je bilo po člankih 24ur, pa bi jih rad naložil. Ali <nowiki>{{MORS}}</nowiki> zadostuje? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:22, 22. julij 2022 (CEST)
::Na dovoljenju piše: »Slike, vzete s strani www.mo.gov.si in www.slovenskavojska.si, se lahko uporabljajo pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva 3.0.«, tako da PMM ne. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:24, 22. julij 2022 (CEST)
8wqlak8br3qww9h0lesjfqk8s1652wn
5722703
5722699
2022-07-22T17:29:03Z
A09090091
188929
/* Slike */ Odgovor
wikitext
text/x-wiki
== Satelitska slika ==
Obsežnost požara je razvidna na satelitskih slikah [https://www.earthdata.nasa.gov/learn/find-data/near-real-time/firms FIRMS], npr. [https://firms.modaps.eosdis.nasa.gov/map/#d:2022-07-21..2022-07-22,2022-07-21;l:noaa20-viirs,viirs,modis_a,modis_t,countries;@13.6,45.8,13z tule]. Mislim, da je to, kar naredi [[NASA]], avtomatsko dovoljeno uporabljati v Zbirki, označi se lahko z <nowiki>{{</nowiki>[[:commons:Template:PD-USGov-NASA|PD-USGov-NASA]]<nowiki>}}</nowiki>. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 12:19, 22. julij 2022 (CEST)
:Zemljevid požarišča na [https://emergency.copernicus.eu/mapping/system/files/components/EMSR604_AOI01_DEL_PRODUCT_r1_RTP01_v1.jpg], mislim da zadošča {{[[:commons:Template:PD-European-Commission|PD-European-Commission]]}}. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:03, 22. julij 2022 (CEST)
== Slike ==
Naložil sem nekaj slik slovenske vojske iz [https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/slovenska-vojska-pomaga-pri-gasenju-pozara-na-obmocju-k/], za katere imamo dovoljenje ([[:Commons:Template:MORS]]), na [[:Commons:Category:2022 fires in Slovenia]]. Na žalost so brez lokacije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:15, 22. julij 2022 (CEST)
:Odlično, hvala. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:45, 22. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: Ali VRT zahtevek velja za vse slike, katere avtor je SV/MORS? Nekaj jih je bilo po člankih 24ur, pa bi jih rad naložil. Ali <nowiki>{{MORS}}</nowiki> zadostuje? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:22, 22. julij 2022 (CEST)
::Na dovoljenju piše: »Slike, vzete s strani www.mo.gov.si in www.slovenskavojska.si, se lahko uporabljajo pod pogoji licence Creative Commons Priznanje avtorstva 3.0.«, tako da PMM ne. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:24, 22. julij 2022 (CEST)
:::Škoda, vseeno hvala za mnenje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:29, 22. julij 2022 (CEST)
q6xpu6rdx9clf8b4bwpjsdvphl012bx
Konec druge svetovne vojne v Evropi
0
521528
5722593
2022-07-22T12:52:53Z
Zm05gamer
180058
nov članek
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Raising a flag over the Reichstag 2.jpg|sličica|262x262_pik|Sovjetski vojaki med obešanjem sovjetske zastave po zmagi v [[Bitka za Berlin|bitki za Berlin]], 2. maja 1945.]]
Zadnje bitke na [[Evropa|evropskih]] bojiščih v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in popolna [[Kapitulacija Nacistične Nemčije|predaja nacistične Nemčije]] zaveznikom so se zgodile v začetku maja 1945. Po samomoru nemškega kanclerja [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] in predaji oblasti nemškemu admiralu [[Karl Dönitz|Karlu Dönitzu]] maja 1945 so sovjetske čete zavzele [[Berlin]] in sprejele nemško predajo pod vodstvom admira Dönitza. Zadnji spopadi in predaja nemških sil drugod po Evropi so se zgodili 12. maja, približno 4 dni po uradni predaji Nemčije zaveznikom.
== Zadnji vojaški dogodki druge svetovne vojne v Evropi ==
=== April 1945 ===
* [[Slika:Dachau Death Train.jpeg|sličica|Dachauski vlak smrti je sestavljalo skoraj štirideset vagonov s trupli med 2.000 in 3.000 zaporniki, ki so bili 7. aprila 1945 evakuirani iz Buchenwalda.]]16. april - Začetek sovjetske onfezive na reki [[Odra|Odri]]
* 19. april - Sovjetski preboj na fronti Oderi
* 22. april - Nemški diktator [[Adolf Hitler]] ugotovi, da Steinerjevega napada ni mogoče izvesti za obrambo [[Berlin|Berlina]], kar pove, da je nemški poraz neizbežen. Hitler zato napove, da bo v Berlinu ostal do konca bitke, nato pa se bo ubil.
* 25. april - Sovjetske in ameriške enote se srečajo na bregovih reke [[Laba|Labe]] blizu Torgaua ter zavzamejo območja, ki jih še vedno nadzorujejo nemške sile. Prvi enoti, ki vzpostavita takšen stik, sta 69. pehotna divizija Združenih držav Amerike iz prve armade (ameriška 1. armada) in sovjetska 58. gardijska divizija iz 5. gardijske armade.
** Začetek sovjetskega napada na mesto Berlin
** Italijanski diktator [[Benito Mussolini]] zapusti [[Milano]] in se odpravi proti [[Švica|Švici]].
* 26. april - Nemške sile izročijo izgnanega francoskega maršala [[Philippe Pétain|Philippa Pétaina]], bivšega predsednika razpuščene [[Vlada Vichyjske Francije|Vichyjske vlade]], nazaj v Francijo. Več drugih članov Vichyjske vlade pobegne v [[Italija|Italijo]] in [[Španija|Španijo]].
* 27. april - Zavezniške sile zavzamejo [[Milano]]
** Italijanski partizani ujamejo Mussolinija, ki z nemškim vozilom poskuša prečkati italijansko mejo v [[Švica|Švico]].
* 28. april - Mussolinija in več drugih ujetih fašistov, pripeljejo na kmetijo v [[Donga|Dongo]], kjer jih usmrtijo. Po usmrtitvi njihova trupla odpeljejo nazaj v Milano, kjer jih obesijo za droge na bencinski črpalki.
* 29. april - Hitler prejme obvestilo, da je bil Mussolini ujet in usmrčen dan prej. Hitler s tem dokončno sprejme odločitev, da stori samomor, da se s tem izogne ujetju [[Rdeča armada|Rdeče armade]].
* 30. april - Hitler v svojem berlinskem bunkerju, skupaj z svojo ženo [[Eva Braun|Evo Braun]], stori samomor. Njuna trupla odpeljalo na vrt pred bunker, kjer jih z bencinom zažgejo ter pokopljejo posmrtne ostanku trupel. [[Joseph Goebbels]] prevzame položaj kanclerja, [[Karl Dönitz]] pa položaj predsednika Tretjega rajha.
=== Maj 1945 ===
* [[Slika:Stars & Stripes & Hitler Dead2.jpg|sličica|Prve novice o Hitlerjevi smrti, objavljene 2. maja 1945.]]1. maj - V Italiji general SS [[Karl Wolff]] in vrhovni poveljnik 10. nemške armade general [[Heinrich von Vietinghoff]] začneta tajna pogajanja z zahodnimi zavezniki (pogovori so se sicer začeli že marca 1945 v Švici med operacijo Sunrise). Z zahodnimi zavezniki si želijo skleniti ločen mir. Toda [[Sovjetska zveza]] zahteva, da vse nemške oborožene sile v Italiji prenehajo s sovražnostjo, in prosi, da podpišejo listino o predaji, ki naroča brezpogojno predajo naslednji dan.
** Joseph Goebbels, skupaj z svojo [[Otroci družine Goebbels|družino]], v berlinskem bunkerju stori samomor. Njihova trupla prav tako sežgejo pred bunkerjem, posmrtne ostanke trupel pa pokopajo. Položaj kanclerja prevzame [[Ludwig von Krosigk]], admiral Dönitz pa prevzame vodenje pogajanj o predaji.
* 2. maj - General [[Hans Krebs]] v berlinskem bunkerju stori samomor, vendar pa njegovega trupla ne sežgejo.
** Bitka za Berlin se končana. General topništva [[Helmut Weidling]], poveljnik obrambne cone prestolnice Tretjega rajha, zagotovi brezpogojno predajo nemške vojske sovjetskemu generalu [[Vasilij Ivanovič Čujkov|Vasiliju Čujkovu]].
** častnika, ki poveljujeta dvema armadnima skupinama, nameščeni severno od Berlina, general [[Kurt von Tippelskirch]], poveljnik 35., in general [[Hasso von Manteuffel]], poveljnik 3. Panzer armade, predstavita predajo zahodnim silam.
* 3. maj - RAF potopi nemške bojne ladje [[Cap Arcona]], [[Thielbek]] in [[Deutschland IV]], zasidrane v zalivu [[Zaliv Lübeck|Lübeck]], z več kot 7000 deportiranimi ljudmi na krovu.
* 4. maj - V Lüneburg Heath, regiji med mesti [[Hamburg]], [[Hannover]] in [[Bremen]], britanski maršal Montgomery sprejeme brezpogojno predajo, ki jo predstavita generala [[Hans-George von Friedeburga]] in [[Hans Kinzel]].
** Admiral Karl Dönitz razglasi, da je evropske vojne konec.
* 5. maj - Dönitz ukažem vsem nemškim U-podmornicam, da naj prenehajo z vojaškimi operacijami in se vrnejo v svoje baze.
** Na [[Češka|Češkem]] general [[Hermann Foertsch]] ob 14:30 predstavi predajo vseh svojih sil med češkimi gorami in reko [[Inn]], ameriškemu generalu [[Jacob L. Devers|Jacobu L. Deversu]], poveljniku 6. ameriške vojaške skupine.
** Na [[Nizozemska|Nizozemskem]] se general [[Johannes Blaskowitz]], vrhovni poveljnik nemških čet, ob 16:00 preda kanadskemu generalu [[Charles Foulkes (kanadski general)|Charlesu Foulkesu]] v majhnem nizozemskem mestu [[Wageningen]].
** V [[Dresden|Dresdnu]] poveljnik [[Martin Mutschmann]] izvede obsežno nemško ofenzivo na vzhodni fronti, vendar ga ga dva dni pozneje sovjetske čete ujamejo med poskusom pobega.
* 6. maj - V [[Vroclav|Breslauu]], mestu, ki je bilo več mesecev okupirano, se general [[Hermann Niehoff]] ob 18:00 uri preda sovjetskim četam.
** V [[Reims]] ob 18:30 prispe general [[Alfred Jodl]] in po Dönitzovih navodilih ponudi predajo vseh nemških bojnih sil na zahodu zaveznikom. Jodl pošlje sporočilo Dönitzu, ki je takrat v [[Flensburg|Flensburgu]], in ga obvesti o Eisenhowerjevem položaju. Slednji zagrozi, da bo prekinil vsa pogajanja, če se Nemci ne bodo strinjali z vsemi postavljenimi pogoji (to je povsem enak položaj, kot ga je von Friedeburg doživel na začetku pogovorov z Montgomeryjem). Kmalu zatem Dönitz, soočen z zahtevami zaveznikov, sprejme pogoje in ukaže Jodlu, da podpiše popolno predajo vseh nemških sil.
* 7. maj - Ob 2:41 vrhovni poveljnik nemških oboroženih sil general Alfred Jodl na sedežu vrhovnega poveljstva zavezniških ekspedicijskih sil v Reimsu podpiše brezpogojno kapitulacijo nacistične Nemčije, s katerimi prizna brezpogojno predajo vseh nemških sil in pove: »Vse sile pod nemškim poveljstvom v Srednji Evropi morajo prenehati z aktivnim delovanjem do 23:01 ure 8. maja 1945«.
* [[Slika:Field Marshall Keitel signs German surrender terms in Berlin 8 May 1945 - Restoration.jpg|sličica|Keitel med podpisovanjem nemške predaje 8. maja 1945.]]8. maj - Ob 23:01 nemški maršal [[Wilhelm Keitel]] kot načelnik generalštaba Oberkommando der Wehrmacht, general [[Hans-Jürgen Stumpff]] kot predstavnik [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] in admiral [[Hans-Georg von Friedeburg]] kot vrhovni poveljnik [[Kriegsmarine]], podpišejo dokument o predaji, v navzočnosti generala [[Georgij Konstantinovič Žukov|Georgija Žukova]] v imenu vrhovnega poveljstva [[Rdeča armada|Rdeče armade]], ameriškega generala [[Carl Spaatz|Carla Spaatza]], poveljnika strateških letalskih sil Združenih držav, maršala [[Arthur Tedder|Arthurja Tedderja]], delegata vrhovnega poveljnika zavezniške ekspedicijske sile in generala [[Jean de Lattre de Tassigny|Jeana de Lattre de Tassignyja]], poveljnika 1. francoske armade. S tem se Nacistična Nemčija preda zaveznikom in konča se druga svetovna vojna v Evropi.
V [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenemu Kraljestvu]] in [[Francija|Franciji]] 8. maj razglasijo za dan zmage in organizirajo številne proslave. Sovjetska zveza razglasi za dan zmage 9. maj, ker je bil čas v Sovjetski zvezi, ob podpisu nemške predaje, 00:16 9. maja. 23. maja 1945 Nacistična Nemčija dokončno razpade, njeno ozemlje pa okupirajo in zavzamejo Sovjetska zveza, Združene države Amerike, Združeno Kraljestvo in Francija.
== Viri ==
{{Refbegin}}
* {{Citation|last=Beevor|first=Antony|author-link=Antony Beevor|year=2002|title=[[Berlin: The Downfall 1945]]|publisher=Viking-Penguin Books}}
* {{Citation|author=Plenipotentiaries|date=5 June 1945|chapter-url=http://www.army.gov.au/Our-history/Primary-Materials/World-War-Two-1939-to-1945/~/media/Files/Our%20history/AAHU/Primary%20Materials/World%20War%20Two%201939-1945/Documents/Unconditional%20surrender%20of%20Germany%20-%20Command%20Paper%206648-1945.pdf|chapter=Declaration Regarding the Defeat of Germany and the Assumption of Supreme Authority with respect to Germany by the United Kingdom, the United States of America and the Union of Soviet Socialist Republics, and the provisional government of the French Republic (facsimile)|title=Germany No. i (1945): Unconditional Surrender of Germany Declaration and other Documents issued by the Governments of the United Kingdom, the United States of America and the Union of Soviet Socialist Republics, and the Provisional Government of the French Republic|pages=1–6 (3–7 PDF)|access-date=24 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130429062917/http://army.gov.au/Our-history/Primary-Materials/World-War-Two-1939-to-1945/~/media/Files/Our%20history/AAHU/Primary%20Materials/World%20War%20Two%201939-1945/Documents/Unconditional%20surrender%20of%20Germany%20-%20Command%20Paper%206648-1945.pdf|archive-date=29 April 2013|url-status=dead|df=dmy-all}}
* {{Citation|last=Ziemke|first=Earl F.|author-link=Earl F. Ziemke|year=1969|title=Battle for Berlin: End of the Third Reich|location=London|publisher=Macdomald & Co|page=128}}
* {{Citation|last=Ziemke|first=Earl F.|year=1990|url=http://www.globalsecurity.org/military/library/report/other/us-army_germany_1944-46_index.htm#contents|title=The U.S. Army in the occupation of Germany 1944–1946|publisher=[[Center of Military History, United States Army]], Washington, D. C.|id=Library of Congress Catalog Card Number 75-619027|chapter-url=http://www.globalsecurity.org/military/library/report/other/us-army_germany_1944-46_ch15.htm|chapter=Chapter XV: The Victory Sealed: Surrender at Reims}}
{{Refend}}
== Literatura ==
* [https://web.archive.org/web/20050507150818/http://www6.dw-world.de/en/worldwarII.php Deutsche Welle special coverage of the end of World War II]—features a global perspective.
* [http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/may/7/newsid_3578000/3578325.stm On this Day 7 May 1945: Germany signs unconditional surrender]
* [http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4497947.stm Account of German surrender], [[:en:BBC|BBC]]
* Charles Kiley ([[:en:Stars_and_Stripes_(newspaper)|Stars and Stripes]] Staff Writer).[https://web.archive.org/web/20070928060841/http://web.empacc.net/~booklink/ Details of the Surrender Negotiations ''This Is How Germany Gave Up'']
* [https://web.archive.org/web/20011219111055/http://www.geocities.com/skrzydla/Victory_parade.html London '45 Victory Parade, photos and the exclusion of the Polish ally]
* [http://english.pobediteli.ru/ Multimedia map of the war] (1024x768 & Macromedia Flash Plugin 7.x)
== Zunanje povezave ==
* {{Internet Archive short film|id=gov.archives.arc.36087|name=A Defeated People (1946)}}
* {{Internet Archive film|id=gov.archives.arc.39159|name=Civil Affairs In Germany (1945)}}
[[Kategorija:Zgodovina Evrope]]
[[Kategorija:Leto 1945]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Evropi]]
cu49gjkqab9fjqzz262b58lwat6fkjb
Kapitulacija Fašistične Italije
0
521529
5722600
2022-07-22T13:06:14Z
Zm05gamer
180058
nov članek
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Dopo la firma dell'armistizio 3 settembre 1943.jpg|sličica|246x246_pik|Od leve proti desni: [[Kenneth Strong]], [[Giuseppe Castellano]], [[Walter Bedell Smith]] in [[Franco Montanari]], po podpisu premirja 3. septembra 1943 v Cassibiliju, kar je oznanilo kapitulacijo Italije.]]
Po padcu [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] 25. julija 1943 in ustanovitvi nove italijanske vlade, je bilo 3. septembra 1943 med [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]] in zahodnimi zavezniki podpisano premirje, s čimer se je Italija pridružila zaveznikom, kar so Nemci označili kot izdaja Italije Nemčiji.<ref>Howard McGaw Smyth, "The Armistice of Cassibile", ''Military Affairs'' 12:1 (1948), 12–35.</ref>
Predajo sta podpisala generalmajor [[Walter Bedell Smith]], ki je zastopal zaveznike in brigadni general [[Giuseppe Castellano]], ki je zastopal Italijo na konferenci generalov obeh strani v zavezniškem vojaškem taborišču v [[Cassibile|Cassibileju]] na [[Sicilija|Siciliji]], ki so ga pred kratkim zasedli zavezniki. Kapitulacijo sta odobrila tako italijanski kralj [[Viktor Emanuel III.|Viktor Emanuel III]] kot tudi maršal Badoglio, takratni predsednik italijanske vlade.
Nemčija je hitro ukrepala, tako, da je 12. septembra rešila Mussolinija, kateri je bil zaprt v priporu v [[Rim|Rimu]], in 15. septembra napadla zavezniške italijanske sile v Italiji, južni [[Francija|Franciji]] in na [[Balkan|Balkanu]]. Italijanske sile so bile hitro poražene, cel italijanski [[apeninski polotok]] pa je nato zasedla nemška vojska, ki je na severu polotoka ustanovila marionetno državo, [[Italijanska socialna republika|Italijansko socialno republiko]]. Kralj, italijanska vlada in večina mornarice so pobegnili na italijanska ozemlja, ki so jih prej zasedli zavezniki.
== Glej tudi ==
* [[Kapitulacija Nacistične Nemčije]]
== Sklici ==
<references />
== Viri ==
* {{cite book|first=Elena|last=Aga Rossi|title=Una nazione allo sbando|location=Bologna|language=it|year=1993}}
* {{cite book|first=Gianfranco|last=Bianchi|title=25 luglio, crollo di un regime|location=Milan|language=it|year=1963}}
* {{cite book|first=Luigi|last=Marchesi|title=Come siamo arrivati a Brindisi|location=Milan|language=it|year=1969}}
== Zunanje povezave ==
* {{in lang|it}} [https://web.archive.org/web/20070929084029/http://www.romacivica.net/anpiroma/Resistenza/8_settembreo.htm Il diario del generale Giuseppe Castellano], La Sicilia, 8 settembre 2003
* {{in lang|it}} [https://web.archive.org/web/20070810184758/http://www.romacivica.net/anpiroma/Resistenza/8_settembre.htm 8 Settembre 1943, l'armistizio] Centro Studi della Resistenza dell'Anpi di Roma
* [http://avalon.law.yale.edu/wwii/italy01.asp The Avalon Project at Yale Law School: Terms of the Armistice with Italy; September 3, 1943]
[[Kategorija:Zgodovina Italije]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Italiji]]
[[Kategorija:Leto 1943]]
kwmrnc39hj5ocji798mfyao1mws4l4e
5722601
5722600
2022-07-22T13:07:21Z
Zm05gamer
180058
pp
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Dopo la firma dell'armistizio 3 settembre 1943.jpg|sličica|246x246_pik|Od leve proti desni: [[Kenneth Strong]], [[Giuseppe Castellano]], [[Walter Bedell Smith]] in [[Franco Montanari]], po podpisu premirja 3. septembra 1943 v Cassibiliju, kar je oznanilo kapitulacijo Italije.]]
Po padcu [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] 25. julija 1943 in ustanovitvi nove italijanske vlade, je bilo 3. septembra 1943 med [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]] in zahodnimi zavezniki podpisano premirje, s čimer se je Italija pridružila zaveznikom. Nemci so to označili kot izdaja Italije Nemčiji.<ref>Howard McGaw Smyth, "The Armistice of Cassibile", ''Military Affairs'' 12:1 (1948), 12–35.</ref>
Predajo sta podpisala generalmajor [[Walter Bedell Smith]], ki je zastopal zaveznike in brigadni general [[Giuseppe Castellano]], ki je zastopal Italijo na konferenci generalov obeh strani v zavezniškem vojaškem taborišču v [[Cassibile|Cassibileju]] na [[Sicilija|Siciliji]], ki so ga pred kratkim zasedli zavezniki. Kapitulacijo sta odobrila tako italijanski kralj [[Viktor Emanuel III.|Viktor Emanuel III]] kot tudi maršal Badoglio, takratni predsednik italijanske vlade.
Nemčija je hitro ukrepala, tako, da je 12. septembra rešila Mussolinija, kateri je bil zaprt v priporu v [[Rim|Rimu]], in 15. septembra napadla zavezniške italijanske sile v Italiji, južni [[Francija|Franciji]] in na [[Balkan|Balkanu]]. Italijanske sile so bile hitro poražene, cel italijanski [[apeninski polotok]] pa je nato zasedla nemška vojska, ki je na severu polotoka ustanovila marionetno državo, [[Italijanska socialna republika|Italijansko socialno republiko]]. Kralj, italijanska vlada in večina mornarice so pobegnili na italijanska ozemlja, ki so jih prej zasedli zavezniki.
== Glej tudi ==
* [[Kapitulacija Nacistične Nemčije]]
== Sklici ==
<references />
== Viri ==
* {{cite book|first=Elena|last=Aga Rossi|title=Una nazione allo sbando|location=Bologna|language=it|year=1993}}
* {{cite book|first=Gianfranco|last=Bianchi|title=25 luglio, crollo di un regime|location=Milan|language=it|year=1963}}
* {{cite book|first=Luigi|last=Marchesi|title=Come siamo arrivati a Brindisi|location=Milan|language=it|year=1969}}
== Zunanje povezave ==
* {{in lang|it}} [https://web.archive.org/web/20070929084029/http://www.romacivica.net/anpiroma/Resistenza/8_settembreo.htm Il diario del generale Giuseppe Castellano], La Sicilia, 8 settembre 2003
* {{in lang|it}} [https://web.archive.org/web/20070810184758/http://www.romacivica.net/anpiroma/Resistenza/8_settembre.htm 8 Settembre 1943, l'armistizio] Centro Studi della Resistenza dell'Anpi di Roma
* [http://avalon.law.yale.edu/wwii/italy01.asp The Avalon Project at Yale Law School: Terms of the Armistice with Italy; September 3, 1943]
[[Kategorija:Zgodovina Italije]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Italiji]]
[[Kategorija:Leto 1943]]
jo5w67r7lc58j7di8qdaiegxjn3vmlu
5722606
5722601
2022-07-22T13:29:40Z
A09090091
188929
slog
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Dopo la firma dell'armistizio 3 settembre 1943.jpg|sličica|246x246_pik|Od leve proti desni: [[Kenneth Strong]], [[Giuseppe Castellano]], [[Walter Bedell Smith]] in [[Franco Montanari]], po podpisu premirja 3. septembra 1943 v Cassibiliju, kar je oznanilo kapitulacijo Italije.]]
Po padcu [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] 25. julija 1943 in ustanovitvi nove italijanske vlade, je bilo 3. septembra 1943 med [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]] in zahodnimi zavezniki podpisano premirje, s čimer se je Italija pridružila zaveznikom. Nemci so to označili kot izdajo Italije Nemčiji.<ref>Howard McGaw Smyth, "The Armistice of Cassibile", ''Military Affairs'' 12:1 (1948), 12–35.</ref>
Predajo sta podpisala generalmajor [[Walter Bedell Smith]], ki je zastopal zaveznike in brigadni general [[Giuseppe Castellano]], ki je zastopal Italijo na konferenci generalov obeh strani v zavezniškem vojaškem taborišču v [[Cassibile|Cassibileju]] na [[Sicilija|Siciliji]], ki so ga pred kratkim zasedli zavezniki. Kapitulacijo sta odobrila tako italijanski kralj [[Viktor Emanuel III.|Viktor Emanuel III]] kot tudi maršal Badoglio, takratni predsednik italijanske vlade.
Nemčija je hitro ukrepala tako, da je 12. septembra rešila Mussolinija, ki je bil zaprt v priporu v [[Rim|Rimu]], in 15. septembra napadla zavezniške italijanske sile v Italiji, južni [[Francija|Franciji]] in na [[Balkan|Balkanu]]. Italijanske sile so bile hitro poražene, cel italijanski [[apeninski polotok]] pa je nato zasedla nemška vojska, ki je na severu polotoka ustanovila marionetno državo, [[Italijanska socialna republika|Italijansko socialno republiko]]. Kralj, italijanska vlada in večina mornarice so pobegnili na italijanska ozemlja, ki so jih prej zasedli zavezniki.
== Glej tudi ==
* [[Kapitulacija Nacistične Nemčije]]
== Sklici ==
<references />
== Viri ==
* {{cite book|first=Elena|last=Aga Rossi|title=Una nazione allo sbando|location=Bologna|language=it|year=1993}}
* {{cite book|first=Gianfranco|last=Bianchi|title=25 luglio, crollo di un regime|location=Milan|language=it|year=1963}}
* {{cite book|first=Luigi|last=Marchesi|title=Come siamo arrivati a Brindisi|location=Milan|language=it|year=1969}}
== Zunanje povezave ==
* {{in lang|it}} [https://web.archive.org/web/20070929084029/http://www.romacivica.net/anpiroma/Resistenza/8_settembreo.htm Il diario del generale Giuseppe Castellano], La Sicilia, 8 settembre 2003
* {{in lang|it}} [https://web.archive.org/web/20070810184758/http://www.romacivica.net/anpiroma/Resistenza/8_settembre.htm 8 Settembre 1943, l'armistizio] Centro Studi della Resistenza dell'Anpi di Roma
* [http://avalon.law.yale.edu/wwii/italy01.asp The Avalon Project at Yale Law School: Terms of the Armistice with Italy; September 3, 1943]
[[Kategorija:Zgodovina Italije]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Italiji]]
[[Kategorija:Leto 1943]]
96rqhk4gme8fq1uiazi1iy06mph7jiz
Kapitulacija Nacistične Nemčije
0
521531
5722604
2022-07-22T13:20:58Z
Zm05gamer
180058
nov članek
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Field Marshall Keitel signs German surrender terms in Berlin 8 May 1945 - Restoration.jpg|sličica|251x251_pik|Nemški general [[Wilhelm Keitel]] med podpisovanjem dokumenta o kapitulaciji Nacistične Nemčije, 8. maja 1945 ob 23:01 uri. ]]
Predajo Nacistične Nemčije je potrdil Nemški instrument o predaji, ki je nato končal [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v [[Evropa|Evropi]]. Odločitev o predaji je bila objavljena 8. maja 1945. Dokončno odločitev so 8. maj 1945 zvečer v [[Karlshorst|Karlshorstu]] v [[Berlin|Berlinu]] podpisali predstavniki treh oboroženih služb, [[Oberkommando der Wehrmacht]] (OKW) in zavezniških ekspedicijskih sil, skupaj z vrhovnim poveljstvom sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]], pri čemer so se kot priče prijavili tudi nadaljnji predstavniki [[Francija|Francije]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega Kraljestva]] in [[Združene države Amerike|ZDA]].<ref>{{cite book|last=Kershaw|first=Ian|title=The End; Germany 1944–45|date=2012|publisher=Penguin|pages=298}}</ref> Predaja je bila podpisana 8. maja 1945 ob 23:01 uri, po lokalnem času.
Prehodni podpis predaje je bil podpisan na slovesnosti v [[Reims|Reimsu]] v zgodnjih urah 7. maja 1945. V večini Evrope se 8. maj praznuje kot [[dan zmage v Evropi]]; 9. maj praznujejo kot dan zmage v [[Rusija|Rusiji]], [[Belorusija|Belorusiji]], [[Srbija|Srbiji]] in [[Izrael|Izraelu]].
[[Slika:German Instrument of Surrender (May 8, 1945) - page 3.jpg|sličica|Nemški dokument, ki je potrdil predajo Nacistične Nemčije.]]
Listine o predaji so vsebovale tri jezikovne različice – [[Ruščina|rusko]], [[Angleščina|angleško]] in [[Nemščina|nemško]] –, pri čemer sta bila ruska in angleška različica v samem besedilu predaje razglašeni, da sta edini verodostojni.
== Glej tudi ==
* [[Kapitulacija Fašistične Italije]]
== Sklici ==
<references />
== Bibliografija ==
* Chaney, Otto Preston. ''Zhukov''. University of Oklahoma Press, 1996, {{ISBN|978-0806128078}}.
* {{cite book|last=Kershaw|first=Ian|author-link=Ian Kershaw|date=2012|orig-date=2011|title=[[The End: Hitler's Germany, 1944–45]]|publisher=Penguin|isbn=}}
* Pinkus, Oscar . ''The war aims and strategies of Adolf Hitler'', McFarland, 2005, {{ISBN|978-0786420544}}
* Ziemke, Earl F. "''[http://www.globalsecurity.org/military/library/report/other/us-army_germany_1944-46_index.htm#contents The U.S. Army in the occupation of Germany 1944–1946]''" Center of Military History, United States Army, Washington, D.C., 1990, {{LCCN|75619027}}
== Zunanje povezave ==
* Hansen, Reimar. [http://www.historytoday.com/reimer-hansen/germanys-unconditional-surrender/ Germany's Unconditional Surrender] article in History Today 5 May 1995.
* Kiley, Charles. [http://www.empacc.net/~booklink/ Details of the Surrender Negotiations: This Is How Germany Gave Up], ''[[:en:Stars_and_Stripes_(newspaper)|Stars and Stripes]]'' (a contemporary, 1945, US military newspaper account)
* Mosley, Philip E. [https://www.foreignaffairs.com/articles/united-states/1950-04-01/dismemberment-germany-allied-negotiations-yalta-potsdam/ Dismemberment of Germany] article in Foreign Affairs, April 1950.
* Samson, Oliver. [http://www.dw-world.de/dw/article/0,1564,1577141,00.html The German Capitulation Tangle], [[:en:Deutsche_Welle|Deutsche Welle]] 8 May 2005
[[Kategorija:Zgodovina Nemčije]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Nemčiji]]
[[Kategorija:Leto 1945]]
5xspzvs9k0fe0h3l1dfo24ics6074go
Dan zmage v Evropi
0
521532
5722627
2022-07-22T14:12:20Z
Zm05gamer
180058
nov članek
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Winston Churchill waves to crowds in Whitehall in London as they celebrate VE Day, 8 May 1945. H41849.jpg|sličica|263x263_pik|[[Winston Churchill]] maha množicam iz Whitehalla 8. maja 1945 ob proslavljanju konca vojne.]]
'''Dan zmage v Evropi''' je dan, ki se ga praznuje v spomin, ko so zavezniki v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] uradno sprejeli brezpogojno [[Kapitulacija Nacistične Nemčije|predajo Nacistične Nemčije]] 8. maja 1945. [[Rusija]] in številne nekdanje sovjetske države praznujejo dan zmage 9. maja. Več držav vsako leto praznuje državne praznike, ki se imenujejo tudi '''Dan zmage nad nacizmom in fašizmom''', '''Dan osvoboditve''' ali '''Dan zmage'''. V Združenem kraljestvu in ZDA dan pogosto v krajšavi imenujejo '''VE Day''', izraz, ki je nastal že septembra 1944 v pričakovanju zmage.<ref>{{cite web|url=http://www.etymonline.com/index.php?term=VE+Day|last1=Harper|first1=Douglas|title=VE Day|work=Online Etymology Dictionary|access-date=12 March 2016}}</ref>
Konec vseh bojnih akcij je uradno nastopil ob 23:01 uri po srednjeevropskem času 8. maja 1945, ko je bil v vzhodni Evropi že 9. maj s časom 00:16, zato več držav nekdanjega [[Varšavski pakt|sovjetskega bloka]], vključno z [[Rusija|Rusijo]] in [[Belorusija|Belorusijo]], pa tudi nekatere države nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]], kot npr. [[Srbija]], praznujejo dan zmage 9. maja.
== Zgodovina ==
28. aprila 1945 so italijanski partizani ujeli in usmrtili fašističnega diktatorja [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]]. Nacistični diktator [[Adolf Hitler]] je 30. aprila 1945 storil samomor, zaradi treh razlogov: Prvič, da je nemški poraz neizbežen, drugič, da se izogne zajetju Rdeče armade in tretjič, da se izogne usodi, ki bi ga lahko doletela, kot se je to zgodilo Mussoliniju. Po Hitlerjevi smrti je odgovornost za predajo Nacistične Nemčije prevzel nemški general [[Karl Dönitz]]. Akt o vojaški predaji je bil prvič podpisan 7. maja ob 2:41 v sedežu SHAEF v [[Reims|Reimsu]],<ref>{{cite book|last=Hamilton|first=Charles|title=Leaders & Personalities of the Third Reich, Vol. 2|publisher=R. James Bender Publishing|year=1996|isbn=978-0-912138-66-4|location=San Jose, CA|pages=285, 286}}</ref> nekoliko spremenjeni dokument, ki velja za dokončno nemško listino o predaji, pa je bil podpisan 8. maja 1945 v Berlinu ob 21:20. <blockquote>Nemško vrhovno poveljstvo bo nemudoma izdalo ukaz vsem nemškim vojaškim, pomorskim in letalskim enotam ter vsem silam pod nemškim nadzorom, da do 8. maja 1945 do 23:01 ure po srednjeevropskem času prenehajo z aktivnim vojaškim delovanjem...
— Nemška listina o predaji, 2. člen</blockquote>Po porazu in kapitulaciji Nemčije je po vsem zahodnem svetu izbruhnilo veselje in praznovanje, zlasti v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliki Britaniji]], [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] in [[Francija|Franciji]]. Več kot milijon ljudi se je zbralo na ulicah po vsem Združenem kraljestvu ter praznovalo konec evropskega dela vojne. V [[London|Londonu]] so se množice zbrale na trgu Trafalgar Square in navzgor po nakupovalnem centru do Buckinghamske palače, kjer sta se [[kralj George VI]] in [[Kraljica Elizabeta starejša|kraljica Elizabeta]] v spremstvu svojih hčerk in premierja [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] pojavila na balkonu palače pred navijajočo množico. Churchill je odšel na balkon palače Whitehall, kjer je nagovoril še eno veliko množico:{{sfn|Hermiston|2016|p=355}}<blockquote>Bog vas vse blagoslovi. To je tvoja zmaga. V naši dolgi zgodovini še nikoli nismo videli večjega dne od tega. Vsi, moški in ženske, ste dali vse od sebe. </blockquote>
[[Slika:Harry Truman Announcing Surrender Of Germany.ogg|sličica|281x281_pik|Govor ameriškega predsednika [[Harry S. Truman|Harryja Trumana]] 8. maja 1945 ob razglasitvi zmage vojne v Evropi.]]
Na tej točki je Churchill prosil [[Ernesto Bevin|Ernesta Bevina]], naj pride ven in zaploska. Bevin pa je rekel: "Ne Winston, to je tvoj dan", in nadaljeval z dirigiranjem v petju skladbe [[For He's a Jolly Good Fellow]]. Kasneje so se politični predstavniki uradno udeležili praznovanj.<ref>{{cite news|url=https://www.independent.co.uk/life-style/royal-family/queen-elizabeth-ve-day-75-princess-margaret-celebrate-london-crowds-king-a9490676.html|last=Barr|first=Sabrina|title=How Princess Elizabeth celebrated VE Day|work=The Independent|date=8 May 2020|access-date=11 May 2020}}</ref>
V Združenih državah Amerike je dogodek izvedel tudi veliko veselja, ta dan pa je ameriški predsednik [[Harry S. Truman]] dopolnil 61 let.<ref name="TrumanBirthday">{{cite news|title=Truman Marks Birthday|newspaper=The New York Times|date=9 May 1945|page=6}}</ref> Praznovanja so potekala v številnih ameriških mestih, zlasti v newyorškem Times Square.<ref>{{cite news|title=Army Extends Mourning Period|newspaper=New York Times|date=12 May 1945|page=13|agency=Associated Press}}</ref><ref>{{cite news|title=30 Days of Mourning For Roosevelt Ended|newspaper=New York Times|date=15 May 1945|page=4|author=United Press}}</ref> Predsednik Truman je dan zmage in njene proslave posvetil v spomin na pokojnega ameriškega predsednika [[Franklin Delano Roosevelt|Franklina Delana Roosevelta]], ki je 12. aprila, manj kot en mesec pred kapitulacijo Nemčije, umrl zaradi [[Znotrajmožganska krvavitev|možganske krvavitve]],<ref name="VEDay">{{cite news|title=Victory Wreath From Truman Is Laid On Hyde Park Grave of War President|newspaper=New York Times|date=9 May 1945|page=15|agency=Associated Press}}</ref> zastave po vsej Ameriki, pa je posuti na pol viseče na drogovih. Pri tem je Truman dejal, da je njegova edina želja ta, da bi Roosevelt to dočakal in da bi bil priča temu dnevu.{{sfn|Telfer|2015|p=75}}
Tako Churchill kot tudi Truman, sta rahlo ublažila veselje ob dnevu zmage in dejala, da vojna proti [[Japonska|Japonski]] še ni končana. V svoji radijski oddaji je Churchill ob 15:00 8. maja dejal: "Lahko si dovolimo kratko obdobje veselja, saj Japonska ostaja še vedno neporažena."{{sfn|Telfer|2015|p=33}}{{sfn|Hermiston|2016|p=356}} V Ameriki pa je Truman po radiju ob 9:00 dejal: "To je le polovična osvojena zmaga."{{sfn|Telfer|2015|p=76}}
== Galerija ==
<gallery>
Slika:Victory Day Parade 2005-36.jpg|alt=|Ognjemet v [[Moskva|Moskvi]] ob praznovanju dneva zmage leta 2005.
Slika:Cérémonie commémorative du 8-mai-1945 Strasbourg 8 mai 2013 26.jpg|alt=|Slovesnost na Place de la République v [[Strasbourg|Strasbourgu]] v [[Francija|Franciji]], leta 2013.
Slika:In 5mei2014 096.jpg|alt=|Koncert na dan zmage v [[Amsterdam|Amsterdamu]] na [[Nizozemska|Nizozemskem]] leta 2014.
Slika:Т-72Б Вооружённых Сил Казахстана.JPG|alt=|Tank T-72 na paradi ob dnevu zmage leta 2015 v [[Kazahstan|Kazahstanu]].
Slika:Парад в честь 70-летия Великой Победы - 19.jpg|alt=|Proslava ob dnevu zmage na [[Rdeči trg|Rdečem trgu]] v Moskvi leta 2015.
Slika:День Победы в Армении 04.jpg|alt=|Slovesnost ob spomeniku mati Armenija, Erevan, Armenija (dan zmage leta 2018)
Slika:75th Anniversary of VE Day decorations, Poplar Avenue, Wetherby (8th May 2020) 001.jpg|alt=|Okrašena ulica v Wetherbyju, Združeno kraljestvo (2020)
Slika:The 75th Anniversary of Victory in Europe Day (49882960996).jpg|alt=|Slovesnost ob spominu na drugo svetovno vojno, [[Washington, D.C.|Washington D.C.]], Združene države Amerike (2020)
</gallery>
== Sklici ==
<references />
== Zunanje povezave ==
{{Commons category-inline}}
* [https://www.parliament.uk/about/living-heritage/transformingsociety/private-lives/yourcountry/collections/ve-day/ Records from the UK Parliament Collections]
* [https://web.archive.org/web/20090508074451/http://www.life.com/image/first/in-gallery/26162/wwii-ve-day-may-8-1945 WWII: VE Day, May 8, 1945] – slideshow by ''[[:en:Life_magazine|Life magazine]]'' (archived)
* [http://dlo5.narod.ru/The_Russian_History_In_Audio.pdf Rare audio speeches of the famous historical persons] of the USSR, etc.
* {{YouTube|98nNVTVW8Hc|50th Anniversary Celebration of VE Day in Moscow}} by [[:en:Leon_Charney|Leon Charney]] on The Leon Charney Report.
[[Kategorija:Leto 1945]]
[[Kategorija:Prazniki]]
[[Kategorija:Evropski prazniki]]
qyfezbr5n1pnigqs2esu5j5gzhr47r9
Bitka za Mariupol
0
521533
5722631
2022-07-22T14:23:14Z
GeographieMan
179499
n
wikitext
text/x-wiki
'''Bitka za Mariupol''' se lahko nanaša na:
*[[Bitka za Mariupol (1919)|Bitko za Mariupol (1919)]], med Sovjetsko Ukrajino in prostovoljno vojsko ruskega belega gibanja
*[[Bitka za Mariupol (2014)|Bitko za Mariupol (2014)]], med Urajino in Donecko ljudsko republiko
*[[Ofenziva na Mariupol (september 2014)|Ofenzivo na Mariupol (september 2014)]], med Ukrajino in Donecko ljudsko republiko
*[[Obleganje Mariupola]] (2022), med Ukrajino in ruskimi zavezniki
**[[Letalski napad na bolnišnico v Mariupolu]]
**[[Zračni napad na mariupolsko gledališče]]
==Glej tudi==
* [[Raketni napad na Mariupol (januar 2015)]], artilerijski baraž Donecke ljudske republike
{{Disambiguation}}
m6ai4l5mn9glk99arcgqwf30016890q
Dan osvoboditve Nizozemske
0
521534
5722634
2022-07-22T14:26:51Z
Zm05gamer
180058
nov članek
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Utrecht corso B.jpg|sličica|272x272_pik|Proslava ob dnevu osvoboditve leta 1960 v [[Utrecht|Ultrechu]].]]
[[Slika:The Girls @ bevrijdingsdag Zwolle.JPG|sličica|305x305_pik|Glasbeni festival ob dnevu osvoboditve leta 2008 v Zwolleju.]]
'''Dan osvoboditve''' je mednarodni praznik na [[Nizozemska|Nizozemskem]], ki ga praznujejo vsako leto 5. maja,<ref>{{cite news|title=Public to return to Remembrance Day, Liberation Day events this year|url=https://nltimes.nl/2022/03/23/public-return-remembrance-day-liberation-day-events-year|access-date=31 March 2022|work=NL Times|publisher=NL Times|date=23 March 2022|language=en}}</ref><ref>{{cite news|last1=Kozak|first1=Jackie|title=Town recognizes Netherlands Liberation Day|url=https://www.bradfordtoday.ca/local-news/town-recognizes-netherlands-liberation-day-3757697|access-date=31 March 2022|work=Bradford Today|date=7 May 2021|language=en}}</ref> v spomin na dan, ko so zahodni zavezniki osvobodili Nizozemsko izpod nemške okupacije, ki je trajala skoraj 5 let.<ref>{{Cite book|last=Bomhard|first=Susanne|url=https://www.worldcat.org/oclc/307462650|title=At home in Holland : a practical guide for living in the Netherlands.|date=2009|publisher=Eburon|others=|isbn=978-90-5972-286-6|edition=11th|location=Delft|pages=274|oclc=307462650}}</ref><ref>{{Cite book|last=Mathijssen|first=Brenda|url=https://www.worldcat.org/title/funerary-practices-in-the-netherlands/oclc/1121204485|title=Funerary practices in the Netherlands|last2=Venhorst|first2=Claudia|date=2019|publisher=Emerald Publishing Limited|isbn=978-1-78769-873-4|pages=191|language=English|oclc=1121204485|url-access=subscription}}</ref>
Nizozemsko so osvobodile kanadske sile, britanske pehotne divizije, britanski I. korpus, 1. poljska oklepna divizija, ameriške, belgijske, nizozemske in češkoslovaške čete. Dele države, zlasti jugovzhodne, je osvobodila britanska druga armada, ki je vključevala ameriške in poljske zračne sile ter francoske zračne sile. 5. maja 1945 sta v Hotelu de Wereld v Wageningenu poveljnik I. kanadskega korpusa generalpodpolkovnik [[Charles Foulkes (kanadski general)|Charles Foulkes]] in vrhovni poveljnik Oberbefehlshaber Niederlande generaloberst [[Johannes Blaskowitz]] sprejela dogovor o umiku vseh nemških sil iz ozemlja Nizozemske. Dogovor o kapitulaciji je bil podpisan naslednji dan v dvorani sosednje univerze Wageningen.
Po osvoboditvi leta 1945 so dan osvoboditve praznovali vsakih pet let. Leta 1990 je bil dan razglašen za državni praznik z namenom, da bi se vsako leto spominjali in praznovali osvoboditev. V večini krajev na Nizozemskem potekajo festivali s paradami in glasbenimi festivali po vsej državi.
== Sklici ==
<references />
== Zunanje povezave ==
* {{in lang|nl}} [http://www.4en5mei.nl/ Nationaal Comité 4 en 5 mei]
* [https://web.archive.org/web/20040124052455/http://www.geocities.com/capitolHill/rotunda/2209/Netherlands.html WWII: Liberation of the Netherlands - Canada at War]
* [https://web.archive.org/web/20070928103433/http://www.memorial-montormel.org/?id=70 1st Polish armoured division liberating Netherlands]
* [https://web.archive.org/web/20070928103453/http://www.memorial-montormel.org/?id=71 4th Canadian armoured division liberating Netherlands]
[[Kategorija:Prazniki]]
[[Kategorija:Nizozemski prazniki]]
3loi0egqmdstsbqui67s315bg9oe8zm
Kačji otok (razločitev)
0
521535
5722635
2022-07-22T14:27:55Z
A09090091
188929
disambig
wikitext
text/x-wiki
'''Kačji otok''' je ime več [[otok]]ov:
*[[Kačji otok, Ukrajina]], otok pred črnomorsko obalo Ukrajine
*[[Kačji otok, Avstrija]], otok na [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]]
{{razločitev|kraj}}
rx007d5bnjj0227azwa31bp9dsujhfb
Kralj George VI
0
521536
5722659
2022-07-22T16:23:14Z
Romanm
13
preusmeritev na [[Jurij VI. Britanski]]
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Jurij VI. Britanski]]
k6j6tjlp5x0shjhflyf6ft0bima44yn
Projekt Družini prijazno podjetje
0
521537
5722662
2022-07-22T16:28:00Z
Romanm
13
Romanm je premaknil stran [[Projekt Družini prijazno podjetje]] na [[Družini prijazno podjetje]]: enostavneje
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Družini prijazno podjetje]]
blm70ygknylwufd8ro0be7bgfjgh0io
Pogovor:Podnebje Afrike
1
521538
5722670
2022-07-22T16:39:12Z
TadejM
738
+{{prevedena stran}}
wikitext
text/x-wiki
{{prevedena stran|en|Climate of Africa|version=1099782346}}
r7vczwifssamunb29cpn9m4nfzmibz6
Podnebje v Afriki
0
521539
5722671
2022-07-22T16:40:10Z
TadejM
738
preusmeritev na [[Podnebje Afrike]]
wikitext
text/x-wiki
#redirect [[Podnebje Afrike]]
ar3l693tcyzmhxbca9xzo7ln9xf050t
Klima Afrike
0
521540
5722672
2022-07-22T16:41:03Z
TadejM
738
preusmeritev na [[Podnebje Afrike]]
wikitext
text/x-wiki
#redirect [[Podnebje Afrike]]
ar3l693tcyzmhxbca9xzo7ln9xf050t
Jamie Lindler
0
521541
5722686
2022-07-22T16:56:52Z
Romanm
13
preusmeritev na [[Jamie Harpootlian]]
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Jamie Harpootlian]]
6ima6vmo1oeustirgood3slmed0g8sq
Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola
0
521542
5722690
2022-07-22T17:14:11Z
Andrejj
94
preusmeritev na [[Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma]]
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV[[Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma]]
pb0tkyokqnva0h94x4d2pjia566sih5
Uporabnik:Andrejj/Šolstvo v Novem mestu
2
521543
5722700
2022-07-22T17:26:08Z
Andrejj
94
{{osnutek}}
wikitext
text/x-wiki
{{osnutek}}
== Osnovne šole ==
*[[Osnovna šola Bršljin]]
*[[Osnovna šola Grm]]
*[[Osnovna šola Center]]
*[[Osnovna šola Šmihel]]
*[[Osnovna šola Drska]]
*[[Osnovna šola Dragotina Ketteja]]
== Srednje šole ==
*[[Gimnazija Novo mesto]]
*[[Ekonomska šola Novo mesto]]
*[[Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma]]
*[[Šolski center Novo mesto]]
== Višje strokovne šole ==
*[[Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola]]
*[[Šolski center Novo mesto, Višja strokovna šola]]
*[[Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola]]
== Fakultete ==
*[[Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto]]
*[[Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu]]
*[[Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu]]
*[[Univerza v Novem mestu Fakulteta za strojništvo]]
*[[Univerza v Novem mestu Fakulteta za ekonomijo in informatiko]]
*[[Univerza v Novem mestu Fakulteta za poslovne in upravne vede]]
*[[Univerza v Novem mestu Fakulteta za zdravstvene vede]]
== Univerze ==
*[[Univerza v Novem mestu]]
*[[Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto]]
== Inštituti ==
jehq746bwecomevdob9u1t9h8lkmy7n
5722701
5722700
2022-07-22T17:26:25Z
Andrejj
94
Andrejj je prestavil stran [[Uporabnik:Andrejj/Šolstvo v Novem mesto]] na [[Uporabnik:Andrejj/Šolstvo v Novem mestu]] brez preusmeritve
wikitext
text/x-wiki
{{osnutek}}
== Osnovne šole ==
*[[Osnovna šola Bršljin]]
*[[Osnovna šola Grm]]
*[[Osnovna šola Center]]
*[[Osnovna šola Šmihel]]
*[[Osnovna šola Drska]]
*[[Osnovna šola Dragotina Ketteja]]
== Srednje šole ==
*[[Gimnazija Novo mesto]]
*[[Ekonomska šola Novo mesto]]
*[[Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma]]
*[[Šolski center Novo mesto]]
== Višje strokovne šole ==
*[[Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola]]
*[[Šolski center Novo mesto, Višja strokovna šola]]
*[[Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola]]
== Fakultete ==
*[[Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto]]
*[[Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu]]
*[[Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu]]
*[[Univerza v Novem mestu Fakulteta za strojništvo]]
*[[Univerza v Novem mestu Fakulteta za ekonomijo in informatiko]]
*[[Univerza v Novem mestu Fakulteta za poslovne in upravne vede]]
*[[Univerza v Novem mestu Fakulteta za zdravstvene vede]]
== Univerze ==
*[[Univerza v Novem mestu]]
*[[Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto]]
== Inštituti ==
jehq746bwecomevdob9u1t9h8lkmy7n
Sokol (rod)
0
521544
5722705
2022-07-22T17:38:48Z
Yerpo
8417
n
wikitext
text/x-wiki
{{Taksonomka
| name = Sokol
| image = Sooty Falcon, Allée des Baobabs near Morondava, Madagascar.jpg
| image_width = 240px
| image_caption = Sajasti sokol
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Aves]] (ptiči)
| ordo = [[Falconiformes]] (ujede)
| familia = [[Falconidae]] (sokoli)
| genus = '''''Falco'''''
| genus_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| type_species = ''Falco subbuteo''
| type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
}}
'''Sokol''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Falco''''') je [[rod (biologija)|rod]] plenilskih [[ptiči|ptic]] iz družine [[sokoli|sokolov]], v katerega uvrščamo 38 živečih [[vrsta (biologija)|vrst]], razširjenih po vsem svetu. S tem so najštevilčnejši rod sokolov.<ref name="IOC">{{navedi splet |url=https://www.worldbirdnames.org/bow/falcons/ |title=Seriemas, falcons |work=IOC World Bird List 12.1 |editor-first1=Frank |editor-last1=Gill |editor-last2=Donsker |editor-first2=David |editor-last3=Rasmussen |editor-first3=Pamela |date=2022-02-01 |publisher=Mednarodna zveza ornitologov |accessdate=2022-07-22}}</ref> Natančneje jih uvrščamo v poddružino Falconinae in pleme Falconini, skupaj z najbližje sorodnima rodovoma ''[[Microhierax]]'' in ''[[Polihierax]]''.<ref>{{cite journal | last=Griffiths | first=Carole S. | last2=Barrowclough | first2=George F. | last3=Groth | first3=Jeff G. | last4=Mertz | first4=Lisa | title=Phylogeny of the Falconidae (Aves): a comparison of the efficacy of morphological, mitochondrial, and nuclear data | journal=Molecular Phylogenetics and Evolution | volume=32 | issue=1 | year=2004 | doi=10.1016/j.ympev.2003.11.019 | pages=101–109}}</ref>
Podobno kot ostali sokoli so to dnevno aktivni lovci, ki se prehranjujejo z raznolikim plenom, od [[žuželke|žuželk]] do [[ptiči|ptic]] in malih [[sesalci|sesalcev]]. Prepoznavni so po navzdol zakrivljenem [[kljun]]u z ostro konico in zobcem na robu zgornje čeljustnice, ki ga uporabljajo za usmrtitev plena.<ref>{{navedi splet |author1=Winkler, D.W. |author2=Billerman, S.M. |author3=Lovette, I.J. |year=2020 |title=Falcons and Caracaras (Falconidae) |version=1.0 |work=Birds of the World |editor1=Billerman, S.M. |editor2=Keeney, B.K. |editor3=Rodewald, P.G. |editor4=Schulenberg, T.S. |publisher=Cornell Lab of Ornithology |location=Ithaca |doi=10.2173/bow.falcon1.01 |url=https://birdsoftheworld.org/bow/species/falcon1/cur/introduction |accessdate=2022-07-22}}</ref>
== Seznam vrst<ref name="IOC"/> ==
{| class="wikitable"
|-
! Ime !! Razširjenost !! Slika
|-
|[[južna postovka]]<br>(''Falco naumanni'') || [[Južna Evropa]], severozahodna [[Afrika]], vzhodno do Kitajske || [[File:Falco naumanni, Israel 02.jpg|90px]]
|-
|[[postovka]]<br/>(''Falco tinnunculus'') || Afrika, [[Evrazija]] || [[File:Common kestrel falco tinnunculus.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco rupicolus]]'' || [[Južna Afrika (regija)|Južna Afrika (regija)]] || [[File:Rock Kestrel (Falco rupicolus), Mountain Zebra NP, South Africa.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco newtoni]]'' || [[Madagaskar]] || [[File:Madagascar Kestrel RWD.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco punctatus]]'' || [[Mavricij]] || [[File:Falco punctatus.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco araeus]]'' || [[Sejšeli]] || [[File:Falco araea Seychelles Kestrel side views (cropped).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco moluccensis]]'' || južni [[Filipini]], [[Java]], [[Bali]], [[Sulavezi]], [[Moluki]] in [[Mali Sundski otoki]] || [[File:Spotted kestrel flying (16862666012).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco cenchroides]]'' || [[Nova Gvineja]], [[Avstralija]] || [[File:Nankeen Kestrel - Bimbi.jpg|90px]]
|-
|[[ameriška postovka]]<br/>(''Falco sparverius'') || Ameriki || [[File:AmericanKestrel02.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco rupicoloides]]'' || [[Vzhodna Afrika|Vzhodna]] in Južna Afrika || [[File:Hi There (41472582).jpeg|90px]]
|-
|''[[Falco alopex]]'' || južni obronki [[Sahara|Sahare]] od [[Mavretanija|Mavretanije]] do [[Etiopija|Etiopije]] in [[Kenija|Kenije]] || [[File:Falco alcopex.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco ardosiaceus]]'' || [[podsaharska Afrika]] (razen Južne Afrike) || [[File:Grey Kestrel (Falco ardosiaceus) (6861327565).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco dickinsoni]]'' || južni del Afrike od [[Angola|Angole]] in [[Namibija|Namibije]] do Kenije in [[Mozambik]]a || [[File:Dickinson's Kestrel (Falco dickinsoni) (23164736424).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco zoniventris]]'' || Madagaskar || [[File:Cerchneis zoniventris.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco chicquera]]'' || podsaharska Afrika in [[Južna Azija]] vzhodno do [[Bangladeš]]a || [[File:Red-Necked Falcon.JPG|90px]]
|-
|[[rdečenoga postovka]]<br/>(''Falco vespertinus'') || od [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] do [[Srednja Azija|Srednje Azije]] || [[File:Red-footed Falcon.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco amurensis]]'' || vzhodna [[Sibirija]], [[Korejski polotok]] in severovzhod [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] || [[File:Amur falcon, Falco amurensis, male at Eendracht Road, Suikerbosrand, Gauteng, South Africa (25817217862).jpg|90px]]
|-
|[[sredozemski sokol]]<br/>(''Falco eleonorae'') || [[Sredozemlje]] || [[File:Eleonorenfalke1.jpg|90px]]
|-
|[[sajasti sokol]]<br/>(''Falco concolor'') || severovzhodna Afrika vzhodno do [[Pakistan]]a || [[File:Sooty Falcon, Allée des Baobabs near Morondava, Madagascar.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco femoralis]]'' || [[Srednja Amerika|Srednja]] in [[Južna Amerika]] || [[File:Falcão De Coleira Aplomado Falcon Falco Femoralis (45602460).jpeg|90px]]
|-
|[[mali sokol]]<br/>(''Falco columbarius'') || [[Severna Amerika]], [[Palearktika]] || [[File:Falco columbarius PP.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco rufigularis]]'' || Srednja in Južna Amerika || [[File:OFalco rufigularis Bat Falcon (cropped).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco deiroleucus]]'' || Srednja in Južna Amerika || [[File:Falco deiroleucus - Orange-breasted Falcon.JPG|90px]]
|-
|[[škrjančar]]<br/>(''Falco subbuteo'') || Palearktika || [[File:Hobby - Falco subbuteo.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco cuvierii]]'' || podsaharska Afrika || [[File:African Hobby bwindi jan06 (cropped).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco severus]]'' || [[Jugovzhodna Azija]], Nova Gvineja, [[Salomonovi otoki]] || [[File:Oriental Hobby - Falco severus - Falco (2526569907).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco longipennis]]'' || Mali Sundski otoki, Avstralija || [[File:Australian Hobby Pikedale Jul02.JPG|90px]]
|-
|''[[Falco novaeseelandiae]]'' || [[Nova Zelandija]] in nekateri okoliški otoki || [[File:Nz falcon.JPG|90px]]
|-
|''[[Falco berigora]]'' || Avstralija, Nova Gvineja || [[File:Brown falcon.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco hypoleucos]]'' || Avstralija || [[File:Grey Falcon (1) - Christopher Watson (cropped).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco subniger]]'' || Avstralija || [[File:Falco subniger.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco jugger]]'' || [[Južna Azija]] od Pakistana do [[Mjanmar]]ja || [[File:Laggar Falcon adult male.jpg|90px]]
|-
|[[sokol plenilec]]<br/>(''Falco cherrug'') || Srednja Evropa do Srednje Azije || [[File:Сокол балобан на обучении (Falco cherrug).jpg|90px]]
|-
|[[arktični sokol]]<br/>(''Falco rusticolus'') || [[Arktika]] || [[File:Gyr falcon - Falco rusticolus - Fálki 2.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco mexicanus]]'' || osrednji del Severne Amerike || [[File:Falco mexicanus -San Luis Obispo, California, USA-8.jpg|90px]]
|-
|[[sokol selec]]<br/>(''Falco peregrinus'') || svet || [[File:Falco peregrinus m Humber Bay Park Toronto.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco fasciinucha]]'' || [[Vzhodna Afrika]] || [[File:Taita Falcon at the World Center for Birds of Prey, Boise, Idaho, USA.jpg|90px]]
|}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Wikivrste|Falco}}
* {{Zbirka-medvrstično|Falco|sokol}}
{{Taxonbar|from=Q43489}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Sokoli]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
kbqze9ievpc8cjymxc2v3enos7c3jmu
5722716
5722705
2022-07-22T17:42:41Z
Yerpo
8417
drugipomeni
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni|Sokol}}
{{Taksonomka
| name = Sokol
| image = Sooty Falcon, Allée des Baobabs near Morondava, Madagascar.jpg
| image_width = 240px
| image_caption = Sajasti sokol
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Aves]] (ptiči)
| ordo = [[Falconiformes]] (ujede)
| familia = [[Falconidae]] (sokoli)
| genus = '''''Falco'''''
| genus_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| type_species = ''Falco subbuteo''
| type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
}}
'''Sokol''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Falco''''') je [[rod (biologija)|rod]] plenilskih [[ptiči|ptic]] iz družine [[sokoli|sokolov]], v katerega uvrščamo 38 živečih [[vrsta (biologija)|vrst]], razširjenih po vsem svetu. S tem so najštevilčnejši rod sokolov.<ref name="IOC">{{navedi splet |url=https://www.worldbirdnames.org/bow/falcons/ |title=Seriemas, falcons |work=IOC World Bird List 12.1 |editor-first1=Frank |editor-last1=Gill |editor-last2=Donsker |editor-first2=David |editor-last3=Rasmussen |editor-first3=Pamela |date=2022-02-01 |publisher=Mednarodna zveza ornitologov |accessdate=2022-07-22}}</ref> Natančneje jih uvrščamo v poddružino Falconinae in pleme Falconini, skupaj z najbližje sorodnima rodovoma ''[[Microhierax]]'' in ''[[Polihierax]]''.<ref>{{cite journal | last=Griffiths | first=Carole S. | last2=Barrowclough | first2=George F. | last3=Groth | first3=Jeff G. | last4=Mertz | first4=Lisa | title=Phylogeny of the Falconidae (Aves): a comparison of the efficacy of morphological, mitochondrial, and nuclear data | journal=Molecular Phylogenetics and Evolution | volume=32 | issue=1 | year=2004 | doi=10.1016/j.ympev.2003.11.019 | pages=101–109}}</ref>
Podobno kot ostali sokoli so to dnevno aktivni lovci, ki se prehranjujejo z raznolikim plenom, od [[žuželke|žuželk]] do [[ptiči|ptic]] in malih [[sesalci|sesalcev]]. Prepoznavni so po navzdol zakrivljenem [[kljun]]u z ostro konico in zobcem na robu zgornje čeljustnice, ki ga uporabljajo za usmrtitev plena.<ref>{{navedi splet |author1=Winkler, D.W. |author2=Billerman, S.M. |author3=Lovette, I.J. |year=2020 |title=Falcons and Caracaras (Falconidae) |version=1.0 |work=Birds of the World |editor1=Billerman, S.M. |editor2=Keeney, B.K. |editor3=Rodewald, P.G. |editor4=Schulenberg, T.S. |publisher=Cornell Lab of Ornithology |location=Ithaca |doi=10.2173/bow.falcon1.01 |url=https://birdsoftheworld.org/bow/species/falcon1/cur/introduction |accessdate=2022-07-22}}</ref>
== Seznam vrst<ref name="IOC"/> ==
{| class="wikitable"
|-
! Ime !! Razširjenost !! Slika
|-
|[[južna postovka]]<br>(''Falco naumanni'') || [[Južna Evropa]], severozahodna [[Afrika]], vzhodno do Kitajske || [[File:Falco naumanni, Israel 02.jpg|90px]]
|-
|[[postovka]]<br/>(''Falco tinnunculus'') || Afrika, [[Evrazija]] || [[File:Common kestrel falco tinnunculus.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco rupicolus]]'' || [[Južna Afrika (regija)|Južna Afrika (regija)]] || [[File:Rock Kestrel (Falco rupicolus), Mountain Zebra NP, South Africa.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco newtoni]]'' || [[Madagaskar]] || [[File:Madagascar Kestrel RWD.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco punctatus]]'' || [[Mavricij]] || [[File:Falco punctatus.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco araeus]]'' || [[Sejšeli]] || [[File:Falco araea Seychelles Kestrel side views (cropped).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco moluccensis]]'' || južni [[Filipini]], [[Java]], [[Bali]], [[Sulavezi]], [[Moluki]] in [[Mali Sundski otoki]] || [[File:Spotted kestrel flying (16862666012).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco cenchroides]]'' || [[Nova Gvineja]], [[Avstralija]] || [[File:Nankeen Kestrel - Bimbi.jpg|90px]]
|-
|[[ameriška postovka]]<br/>(''Falco sparverius'') || Ameriki || [[File:AmericanKestrel02.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco rupicoloides]]'' || [[Vzhodna Afrika|Vzhodna]] in Južna Afrika || [[File:Hi There (41472582).jpeg|90px]]
|-
|''[[Falco alopex]]'' || južni obronki [[Sahara|Sahare]] od [[Mavretanija|Mavretanije]] do [[Etiopija|Etiopije]] in [[Kenija|Kenije]] || [[File:Falco alcopex.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco ardosiaceus]]'' || [[podsaharska Afrika]] (razen Južne Afrike) || [[File:Grey Kestrel (Falco ardosiaceus) (6861327565).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco dickinsoni]]'' || južni del Afrike od [[Angola|Angole]] in [[Namibija|Namibije]] do Kenije in [[Mozambik]]a || [[File:Dickinson's Kestrel (Falco dickinsoni) (23164736424).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco zoniventris]]'' || Madagaskar || [[File:Cerchneis zoniventris.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco chicquera]]'' || podsaharska Afrika in [[Južna Azija]] vzhodno do [[Bangladeš]]a || [[File:Red-Necked Falcon.JPG|90px]]
|-
|[[rdečenoga postovka]]<br/>(''Falco vespertinus'') || od [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] do [[Srednja Azija|Srednje Azije]] || [[File:Red-footed Falcon.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco amurensis]]'' || vzhodna [[Sibirija]], [[Korejski polotok]] in severovzhod [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] || [[File:Amur falcon, Falco amurensis, male at Eendracht Road, Suikerbosrand, Gauteng, South Africa (25817217862).jpg|90px]]
|-
|[[sredozemski sokol]]<br/>(''Falco eleonorae'') || [[Sredozemlje]] || [[File:Eleonorenfalke1.jpg|90px]]
|-
|[[sajasti sokol]]<br/>(''Falco concolor'') || severovzhodna Afrika vzhodno do [[Pakistan]]a || [[File:Sooty Falcon, Allée des Baobabs near Morondava, Madagascar.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco femoralis]]'' || [[Srednja Amerika|Srednja]] in [[Južna Amerika]] || [[File:Falcão De Coleira Aplomado Falcon Falco Femoralis (45602460).jpeg|90px]]
|-
|[[mali sokol]]<br/>(''Falco columbarius'') || [[Severna Amerika]], [[Palearktika]] || [[File:Falco columbarius PP.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco rufigularis]]'' || Srednja in Južna Amerika || [[File:OFalco rufigularis Bat Falcon (cropped).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco deiroleucus]]'' || Srednja in Južna Amerika || [[File:Falco deiroleucus - Orange-breasted Falcon.JPG|90px]]
|-
|[[škrjančar]]<br/>(''Falco subbuteo'') || Palearktika || [[File:Hobby - Falco subbuteo.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco cuvierii]]'' || podsaharska Afrika || [[File:African Hobby bwindi jan06 (cropped).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco severus]]'' || [[Jugovzhodna Azija]], Nova Gvineja, [[Salomonovi otoki]] || [[File:Oriental Hobby - Falco severus - Falco (2526569907).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco longipennis]]'' || Mali Sundski otoki, Avstralija || [[File:Australian Hobby Pikedale Jul02.JPG|90px]]
|-
|''[[Falco novaeseelandiae]]'' || [[Nova Zelandija]] in nekateri okoliški otoki || [[File:Nz falcon.JPG|90px]]
|-
|''[[Falco berigora]]'' || Avstralija, Nova Gvineja || [[File:Brown falcon.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco hypoleucos]]'' || Avstralija || [[File:Grey Falcon (1) - Christopher Watson (cropped).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco subniger]]'' || Avstralija || [[File:Falco subniger.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco jugger]]'' || [[Južna Azija]] od Pakistana do [[Mjanmar]]ja || [[File:Laggar Falcon adult male.jpg|90px]]
|-
|[[sokol plenilec]]<br/>(''Falco cherrug'') || Srednja Evropa do Srednje Azije || [[File:Сокол балобан на обучении (Falco cherrug).jpg|90px]]
|-
|[[arktični sokol]]<br/>(''Falco rusticolus'') || [[Arktika]] || [[File:Gyr falcon - Falco rusticolus - Fálki 2.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco mexicanus]]'' || osrednji del Severne Amerike || [[File:Falco mexicanus -San Luis Obispo, California, USA-8.jpg|90px]]
|-
|[[sokol selec]]<br/>(''Falco peregrinus'') || svet || [[File:Falco peregrinus m Humber Bay Park Toronto.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco fasciinucha]]'' || [[Vzhodna Afrika]] || [[File:Taita Falcon at the World Center for Birds of Prey, Boise, Idaho, USA.jpg|90px]]
|}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Wikivrste|Falco}}
* {{Zbirka-medvrstično|Falco|sokol}}
{{Taxonbar|from=Q43489}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Sokoli]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
7upcc9mq2aowdkbiol5pf0l22awvvc7
5722722
5722716
2022-07-22T17:51:09Z
Yerpo
8417
dp
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni|Sokol}}
{{Taksonomka
| name = Sokol
| image = Sooty Falcon, Allée des Baobabs near Morondava, Madagascar.jpg
| image_width = 240px
| image_caption = Sajasti sokol
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Aves]] (ptiči)
| ordo = [[Falconiformes]] (ujede)
| familia = [[Falconidae]] (sokoli)
| genus = '''''Falco'''''
| genus_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| type_species = ''Falco subbuteo''
| type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758
}}
'''Sokol''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Falco''''') je [[rod (biologija)|rod]] plenilskih [[ptiči|ptic]] iz družine [[sokoli|sokolov]], v katerega uvrščamo 38 živečih [[vrsta (biologija)|vrst]], razširjenih po vsem svetu. S tem so najštevilčnejši rod sokolov.<ref name="IOC">{{navedi splet |url=https://www.worldbirdnames.org/bow/falcons/ |title=Seriemas, falcons |work=IOC World Bird List 12.1 |editor-first1=Frank |editor-last1=Gill |editor-last2=Donsker |editor-first2=David |editor-last3=Rasmussen |editor-first3=Pamela |date=2022-02-01 |publisher=Mednarodna zveza ornitologov |accessdate=2022-07-22}}</ref> Natančneje jih uvrščamo v poddružino Falconinae in pleme Falconini, skupaj z najbližje sorodnima rodovoma ''[[Microhierax]]'' in ''[[Polihierax]]''.<ref>{{cite journal | last=Griffiths | first=Carole S. | last2=Barrowclough | first2=George F. | last3=Groth | first3=Jeff G. | last4=Mertz | first4=Lisa | title=Phylogeny of the Falconidae (Aves): a comparison of the efficacy of morphological, mitochondrial, and nuclear data | journal=Molecular Phylogenetics and Evolution | volume=32 | issue=1 | year=2004 | doi=10.1016/j.ympev.2003.11.019 | pages=101–109}}</ref>
Podobno kot ostali sokoli so to dnevno aktivni lovci, ki se prehranjujejo z raznolikim plenom, od [[žuželke|žuželk]] do [[ptiči|ptic]] in malih [[sesalci|sesalcev]]. Prepoznavni so po vitkem telesu, ostrih [[Perut|perutih]] in navzdol zakrivljenem [[kljun]]u z ostro konico ter zobcem na robu zgornje čeljustnice, ki ga uporabljajo za usmrtitev plena.<ref>{{navedi splet |author1=Winkler, D.W. |author2=Billerman, S.M. |author3=Lovette, I.J. |year=2020 |title=Falcons and Caracaras (Falconidae) |version=1.0 |work=Birds of the World |editor1=Billerman, S.M. |editor2=Keeney, B.K. |editor3=Rodewald, P.G. |editor4=Schulenberg, T.S. |publisher=Cornell Lab of Ornithology |location=Ithaca |doi=10.2173/bow.falcon1.01 |url=https://birdsoftheworld.org/bow/species/falcon1/cur/introduction |accessdate=2022-07-22}}</ref>
== Seznam vrst<ref name="IOC"/> ==
{| class="wikitable"
|-
! Ime !! Razširjenost !! Slika
|-
|[[južna postovka]]<br>(''Falco naumanni'') || [[Južna Evropa]], severozahodna [[Afrika]], vzhodno do Kitajske || [[File:Falco naumanni, Israel 02.jpg|90px]]
|-
|[[postovka]]<br/>(''Falco tinnunculus'') || Afrika, [[Evrazija]] || [[File:Common kestrel falco tinnunculus.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco rupicolus]]'' || [[Južna Afrika (regija)|Južna Afrika (regija)]] || [[File:Rock Kestrel (Falco rupicolus), Mountain Zebra NP, South Africa.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco newtoni]]'' || [[Madagaskar]] || [[File:Madagascar Kestrel RWD.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco punctatus]]'' || [[Mavricij]] || [[File:Falco punctatus.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco araeus]]'' || [[Sejšeli]] || [[File:Falco araea Seychelles Kestrel side views (cropped).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco moluccensis]]'' || južni [[Filipini]], [[Java]], [[Bali]], [[Sulavezi]], [[Moluki]] in [[Mali Sundski otoki]] || [[File:Spotted kestrel flying (16862666012).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco cenchroides]]'' || [[Nova Gvineja]], [[Avstralija]] || [[File:Nankeen Kestrel - Bimbi.jpg|90px]]
|-
|[[ameriška postovka]]<br/>(''Falco sparverius'') || Ameriki || [[File:AmericanKestrel02.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco rupicoloides]]'' || [[Vzhodna Afrika|Vzhodna]] in Južna Afrika || [[File:Hi There (41472582).jpeg|90px]]
|-
|''[[Falco alopex]]'' || južni obronki [[Sahara|Sahare]] od [[Mavretanija|Mavretanije]] do [[Etiopija|Etiopije]] in [[Kenija|Kenije]] || [[File:Falco alcopex.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco ardosiaceus]]'' || [[podsaharska Afrika]] (razen Južne Afrike) || [[File:Grey Kestrel (Falco ardosiaceus) (6861327565).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco dickinsoni]]'' || južni del Afrike od [[Angola|Angole]] in [[Namibija|Namibije]] do Kenije in [[Mozambik]]a || [[File:Dickinson's Kestrel (Falco dickinsoni) (23164736424).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco zoniventris]]'' || Madagaskar || [[File:Cerchneis zoniventris.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco chicquera]]'' || podsaharska Afrika in [[Južna Azija]] vzhodno do [[Bangladeš]]a || [[File:Red-Necked Falcon.JPG|90px]]
|-
|[[rdečenoga postovka]]<br/>(''Falco vespertinus'') || od [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] do [[Srednja Azija|Srednje Azije]] || [[File:Red-footed Falcon.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco amurensis]]'' || vzhodna [[Sibirija]], [[Korejski polotok]] in severovzhod [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] || [[File:Amur falcon, Falco amurensis, male at Eendracht Road, Suikerbosrand, Gauteng, South Africa (25817217862).jpg|90px]]
|-
|[[sredozemski sokol]]<br/>(''Falco eleonorae'') || [[Sredozemlje]] || [[File:Eleonorenfalke1.jpg|90px]]
|-
|[[sajasti sokol]]<br/>(''Falco concolor'') || severovzhodna Afrika vzhodno do [[Pakistan]]a || [[File:Sooty Falcon, Allée des Baobabs near Morondava, Madagascar.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco femoralis]]'' || [[Srednja Amerika|Srednja]] in [[Južna Amerika]] || [[File:Falcão De Coleira Aplomado Falcon Falco Femoralis (45602460).jpeg|90px]]
|-
|[[mali sokol]]<br/>(''Falco columbarius'') || [[Severna Amerika]], [[Palearktika]] || [[File:Falco columbarius PP.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco rufigularis]]'' || Srednja in Južna Amerika || [[File:OFalco rufigularis Bat Falcon (cropped).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco deiroleucus]]'' || Srednja in Južna Amerika || [[File:Falco deiroleucus - Orange-breasted Falcon.JPG|90px]]
|-
|[[škrjančar]]<br/>(''Falco subbuteo'') || Palearktika || [[File:Hobby - Falco subbuteo.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco cuvierii]]'' || podsaharska Afrika || [[File:African Hobby bwindi jan06 (cropped).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco severus]]'' || [[Jugovzhodna Azija]], Nova Gvineja, [[Salomonovi otoki]] || [[File:Oriental Hobby - Falco severus - Falco (2526569907).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco longipennis]]'' || Mali Sundski otoki, Avstralija || [[File:Australian Hobby Pikedale Jul02.JPG|90px]]
|-
|''[[Falco novaeseelandiae]]'' || [[Nova Zelandija]] in nekateri okoliški otoki || [[File:Nz falcon.JPG|90px]]
|-
|''[[Falco berigora]]'' || Avstralija, Nova Gvineja || [[File:Brown falcon.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco hypoleucos]]'' || Avstralija || [[File:Grey Falcon (1) - Christopher Watson (cropped).jpg|90px]]
|-
|''[[Falco subniger]]'' || Avstralija || [[File:Falco subniger.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco jugger]]'' || [[Južna Azija]] od Pakistana do [[Mjanmar]]ja || [[File:Laggar Falcon adult male.jpg|90px]]
|-
|[[sokol plenilec]]<br/>(''Falco cherrug'') || Srednja Evropa do Srednje Azije || [[File:Сокол балобан на обучении (Falco cherrug).jpg|90px]]
|-
|[[arktični sokol]]<br/>(''Falco rusticolus'') || [[Arktika]] || [[File:Gyr falcon - Falco rusticolus - Fálki 2.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco mexicanus]]'' || osrednji del Severne Amerike || [[File:Falco mexicanus -San Luis Obispo, California, USA-8.jpg|90px]]
|-
|[[sokol selec]]<br/>(''Falco peregrinus'') || svet || [[File:Falco peregrinus m Humber Bay Park Toronto.jpg|90px]]
|-
|''[[Falco fasciinucha]]'' || [[Vzhodna Afrika]] || [[File:Taita Falcon at the World Center for Birds of Prey, Boise, Idaho, USA.jpg|90px]]
|}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Wikivrste|Falco}}
* {{Zbirka-medvrstično|Falco|sokol}}
{{Taxonbar|from=Q43489}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Sokoli]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
f37kwfka0ebtpeoak2exdwa6ftrafz6
Kapitulacija Japonskega cesarstva
0
521545
5722786
2022-07-22T21:10:28Z
Zm05gamer
180058
nov članek
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Mamoru Shigemitsu signs the Instrument of Surrender, officially ending the Second World War.jpg|sličica|287x287_pik|Japonski minister za zunanje zadeve [[Mamoru Shigemitsu]] pri podpisovanju japonske listine o predaji na krovu bojne ladje [[USS Missouri (BB-63)|USS Missouri]], medtem ko ga general [[Richard K. Sutherland]] opazuje, 2. septembra 1945.]]
Japonski cesar [[Hirohito]] je 15. avgusta 1945 napovedal predajo [[Japonski imperij|Japonskega cesarstva]], premirje pa je uradno podpisal 2. septembra 1945, s čimer se je končala [[druga svetovna vojna]]. Do konca julija 1945 cesarska japonska mornarica (IJN) ni mogla več voditi večjih operacij in neizbežna je bila zavezniška invazija na Japonsko. [[Združene države Amerike]] so skupaj z [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim Kraljestvom]] in [[Kitajska|Kitajsko]] v [[Potsdamska konferenca|Potsdamski konferenci]] 26. julija 1945 pozvale k brezpogojni predaji japonskih oboroženih sil. Kljub opozorilu se Japonska ni hotela predati in je še naprej nadaljevala boje. To je povzročilo veliko skrb, da bi vojna trajala še dlje časa in da bi s tem bile povzročene dodatne smrtne žrtve. Zavezniki so kot ena od zadnjih možnosti h pozivom k predaji sprejeli napad na Japonsko z [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|jedrskimi bombami]], medtem, ko se je [[Sovjetska zveza]] prav tako začela pripravljati na napad na Japonsko.
6. avgusta 1945 ob 8:16 so Združene države Amerike odvrgle atomsko jedrsko bombo nad japonskim mestom [[Hirošima]]. Šestnajst ur pozneje je ameriški predsednik [[Harry S. Truman]] ponovno pozval Japonsko k predaji in jih posvaril, da lahko iz zraka pričakujejo dež ruševin, kakršnega na tej zemlji še niso videli, če ne bodo sprejeli predaje. Pozno zvečer 8. avgusta 1945 je Sovjetska zveza v skladu s sporazumi na [[Jaltska konferenca|Jaltski konferenci]], vendar v nasprotju s sovjetsko-japonskim paktom o nevtralnosti, napovedala vojno Japonski, kmalu po polnoči 9. avgusta 1945 pa je Sovjetska zveza napadla cesarsko japonsko marionetno državo [[Mandžukuo]]. Ob 11:01 uri 9. avgusta so ZDA odvrgle drugo atomsko jedrsko bombo, tokrat na japonsko mesto [[Nagasaki]]. Po vseh teh dogodkih je posredoval cesar Hirohito, kateri je ukazal japonskemu vrhovnemu svetu za vodenje vojne, naj nemudoma sprejme pogoje, ki so jih zavezniki določili v Potsdamski konferenci za konec vojne. Po še nekaj dneh pogajanj in neuspešnem državnem udaru, je cesar Hirohito 15. avgusta posnel radijski nagovor, v katerem je napovedal brezpogojno predajo Japonske zaveznikom.
28. avgusta so zavezniške sile začele z okupacijo Japonske. Slovesnost o predaji je bila 2. septembra 1945 na krovu bojne ladje ameriške mornarice [[USS Missouri (BB-63)|USS Missouri]], na kateri so uradniki japonske vlade podpisali japonski dokument o predaji in s tem končali drugo svetovno vojno. Vendar pa so izolirani vojaki in osebje iz japonskih daljnosežnih sil po vsej [[Azija|Aziji]] in [[Tihi ocean|Pacifiku]] več mesecev in let po podpisu premirja zavračali predajo, nekateri so se predali komaj leta 1970. O vlogi atomskih bombnih napadov pri brezpogojni predaji Japonske in o kritikah obeh napadov se še vedno razpravlja. Vojno stanje se je uradno končalo, ko je 28. aprila 1952 začela veljati San Francisška pogodba. Minila so še štiri leta, preden sta Japonska in Sovjetska zveza podpisali skupno sovjetsko-japonsko izjavo iz leta 1956, ki je uradno končala njuno vojno stanje.
== Glej tudi ==
* [[Kapitulacija Nacistične Nemčije]]
* [[Kapitulacija Fašistične Italije]]
== Zunanje povezave ==
* [https://www.archives.gov/exhibits/featured-documents/japanese-surrender-document Japanese Instruments of Surrender]
* {{Internet Archive short film|gov.archives.arc.39079|Japanese Sign Final Surrender}}
* {{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=F7incPwTOxI|archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211030/F7incPwTOxI|archive-date=30 October 2021|title=Footage of the Moment the Japanese Surrendered|publisher=[[Smithsonian Channel]]|work=[[Fall of Japan: In Color]]|date=4 June 2015}}
* [https://web.archive.org/web/20120527160043/http://www.fco.gov.uk/resources/en/pdf/pdf10/fco_churchillstalin1945k Minutes of private talk] between British Prime Minister [[:en:Winston_Churchill|Winston Churchill]] and Marshal [[:en:Joseph_Stalin|Joseph Stalin]] at the [[:en:Potsdam_Conference|Potsdam Conference]] on 17 July 1945
* {{cite journal|author=Hasegawa, Tsuyoshi|date=1 August 2007|title=The Atomic Bombs and the Soviet Invasion: What Drove Japan's Decision to Surrender?|url=http://www.japanfocus.org/-Tsuyoshi-Hasegawa/2501/article.html|journal=[[The Asia-Pacific Journal]]|volume=5|issue=8|ref=none}} – Article ID 2501 – [https://apjjf.org/-Tsuyoshi-Hasegawa/2501/article.pdf PDF]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna]]
[[Kategorija:Zgodovina Japonske]]
[[Kategorija:Leto 1945]]
nvvmwin5vp44nl1sgndc89uin97njlv
Dan zmage nad Japonsko
0
521546
5722787
2022-07-22T21:21:28Z
Zm05gamer
180058
nov članek.
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:2015 China Victory Day Parade (1).jpg|sličica|272x272_pik|Praznovanje dneva zmage nad Japonsko na Kitajskem leta 2015.]]
'''Dan zmage nad Japonsko''' (znan tudi kot '''Dan VJ''', '''Dan zmage v Pacifiku''' ali '''Dan V-P''')<ref name="vp_day">{{Cite web|url=https://www.awm.gov.au/articles/encyclopedia/vp_day|title=Victory in the Pacific (VP) Day|publisher=Australian War Memorial|access-date=August 15, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190815090305/https://www.awm.gov.au/articles/encyclopedia/vp_day|archive-date=August 15, 2019|url-status=live}}</ref> je dan, ki se ga praznuje v spomin, ko se je [[Kapitulacija Japonskega cesarstva|Japonska predala v]] [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], s čimer se je vojna dejansko končala. Izraz je bil uporabljen za oba dneva, ko je bila dana prvotna napoved Japonske predaje 15. avgusta 1945 na Japonskem in zaradi razlik v svetovnih časopisih 14. avgust 1945 (ko je bila objavljena v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in na vzhodnopacifiških otokih) – pa tudi 2. septembra 1945, ko je bil podpisan dokument o predaji, ki je uradno končal drugo svetovno vojno.
15. avgust je uradni dan '''V-J''' v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], medtem ko je uradni praznik v ZDA 2. septembra,<ref>{{cite web|url=http://www.history.com/this-day-in-history/vj-day|title=History.com|access-date=August 14, 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100307233939/http://www.history.com/this-day-in-history/vj-day|archive-date=March 7, 2010|url-status=dead|df=}}</ref> ki se imenuje, '''Dan V-J''', katerega so izbrali zavezniki, potem ko so poimenovali '''Dan V-E''' za zmago v [[Evropa|Evropi]].
2. septembra 1945 je bila na krovu bojne ladje [[USS Missouri (BB-63)|USS Missouri]] v [[Tokijski zaliv|Tokijskem zalivu]] podpisana uradna predaja. Na Japonskem je 15. avgust običajno znan kot "dan spomina na konec vojne" (Shūsen-kinenbi); uradno ime dneva, vendar se ga obeležuje tudi kot dan za žalovanje za mrtve v vojni in molitev za mir (Senbotsusha o tsuitōshi heiwa o kinensuru hi). To uradno ime je bilo sprejeto leta 1982 z odlokom, ki ga je izdala japonska vlada.<ref>{{cite web|url=http://www.mhlw.go.jp/houdou/2007/08/h0808-1.html|script-title=ja:厚生労働省:全国戦没者追悼式について|language=ja|access-date=February 16, 2008|date=August 8, 2007|publisher=[[Ministry of Health, Labour and Welfare (Japan)|Ministry of Health, Labour and Welfare]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20080321222154/http://www.mhlw.go.jp/houdou/2007/08/h0808-1.html|archive-date=March 21, 2008|url-status=live}}</ref>
== Glej tudi ==
* [[Dan zmage v Evropi]]
* [[Kapitulacija Japonskega cesarstva]]
== Sklici ==
<references />
[[Kategorija:Prazniki]]
[[Kategorija:Leto 1945]]
jlqep5wu18ba2nzmprd9qndkiwxg6z6
5722788
5722787
2022-07-22T21:22:23Z
Zm05gamer
180058
pp
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:2015 China Victory Day Parade (1).jpg|sličica|272x272_pik|Praznovanje dneva zmage nad Japonsko na Kitajskem leta 2015.]]
'''Dan zmage nad Japonsko''' (znan tudi kot '''Dan VJ''', '''Dan zmage v Pacifiku''' ali '''Dan V-P''')<ref name="vp_day">{{Cite web|url=https://www.awm.gov.au/articles/encyclopedia/vp_day|title=Victory in the Pacific (VP) Day|publisher=Australian War Memorial|access-date=August 15, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190815090305/https://www.awm.gov.au/articles/encyclopedia/vp_day|archive-date=August 15, 2019|url-status=live}}</ref> je dan, ki se ga praznuje v spomin, ko se je [[Kapitulacija Japonskega cesarstva|Japonska predala v]] [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], s čimer se je vojna dejansko končala. Izraz je bil uporabljen za oba dneva, ko je bila dana prvotna napoved Japonske predaje 15. avgusta 1945 na Japonskem in zaradi razlik v svetovnih časopisih 14. avgust 1945 (ko je bila objavljena v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in na vzhodnopacifiških otokih) – pa tudi 2. septembra 1945, ko je bil podpisan dokument o predaji, ki je uradno končal drugo svetovno vojno.
15. avgust je uradni dan '''V-J''' v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], medtem ko je uradni praznik v ZDA 2. septembra,<ref>{{cite web|url=http://www.history.com/this-day-in-history/vj-day|title=History.com|access-date=August 14, 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100307233939/http://www.history.com/this-day-in-history/vj-day|archive-date=March 7, 2010|url-status=dead|df=}}</ref> ki se imenuje, '''Dan V-J''', katerega so izbrali zavezniki, potem ko so poimenovali '''Dan V-E''' za zmago v [[Evropa|Evropi]].
2. septembra 1945 je bila na krovu bojne ladje [[USS Missouri (BB-63)|USS Missouri]] v [[Tokijski zaliv|Tokijskem zalivu]] podpisana uradna predaja. Na Japonskem je 15. avgust običajno znan kot "dan spomina na konec vojne" (Shūsen-kinenbi); uradno ime dneva, vendar se ga obeležuje tudi kot dan za žalovanje za mrtve v vojni in molitev za mir (Senbotsusha o tsuitōshi heiwa o kinensuru hi). To uradno ime praznika je bilo sprejeto leta 1982 z odlokom, ki ga je izdala japonska vlada.<ref>{{cite web|url=http://www.mhlw.go.jp/houdou/2007/08/h0808-1.html|script-title=ja:厚生労働省:全国戦没者追悼式について|language=ja|access-date=February 16, 2008|date=August 8, 2007|publisher=[[Ministry of Health, Labour and Welfare (Japan)|Ministry of Health, Labour and Welfare]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20080321222154/http://www.mhlw.go.jp/houdou/2007/08/h0808-1.html|archive-date=March 21, 2008|url-status=live}}</ref>
== Glej tudi ==
* [[Dan zmage v Evropi]]
* [[Kapitulacija Japonskega cesarstva]]
== Sklici ==
<references />
[[Kategorija:Prazniki]]
[[Kategorija:Leto 1945]]
42oyh81cg1y8bipz1ttrzgwoqby9gvk
Slovenska veteranska avto-moto zveza
0
521547
5722792
2022-07-22T22:27:32Z
Tilenp8
213557
Ustvaril.
wikitext
text/x-wiki
'''Slovenska veteranska avto-moto zveza''' ('''SVAMZ''') je bila ustanovljena kot prva zveza za [[Starodobnik|starodobna vozila]] v Sloveniji in to ob otvoritvi Muzeja motociklov na Vranskem, leta 1997, kjer ima še danes sedež in glavno pisarno. V register društev, ki ga vodi Upravna enota Žalec, je bila vpisana pod zap. št. 283 z dnem 5.11.1999. Danes ima v registru zabeleženih več tisoč starodobnih vozil. Takoj po ustanovitvi je začela z izdajo nacionalno priznanih certifikatov (izkaznic) za starodobna vozila, ki so omogočala že takrat različne ugodnosti, istočasno pa izkazovala status starodobnika.
Leta 2001 je bila včlanjena v najpomembnejšo mednarodno organizacijo na tem področju: '''FIVA''' (Federation Internationale des Vehicules Anciens), ki združuje že čez 1,5 mio članov. Leta 2005 je zveza pridobila status društva v javnem interesu na področju kulture, ki ji ga je dodelilo Ministrstvo za kulturo, saj je ugotovilo, da zveza opravlja kulturno dejavnost, njeno delovanje pa je splošno koristno in v javnem interesu na področju varovanja kulturnih dobrin – premične tehniške dediščine. Danes ima zveza status [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] v javnem interesu na področju kulture.
Leta 2007 so se komisarji SVAMZ udeležili posebnega izobraževalnega seminarja pri organizaciji CTIF – International association of fire and rescue service, in pridobili mednarodno licenco za ocenjevanje starodobnih gasilskih vozil.
SVAMZ je tudi članica '''ICOM''', '''TICCIH''' in '''CLIMATE HERITAGE NETWORK.'''
Od svojih začetkov zveza SVAMZ izdaja revijo Avto Motor Classic. Vsi člani jo prejmejo brezplačno na dom.
rgf4ofdkpf3uh4r1bn1ved4rk5nn8c2
5722794
5722792
2022-07-22T22:32:25Z
Tilenp8
213557
Logotip
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:SVAMZ LOGO.jpg|sličica|Logotip SVAMZ ]]
'''Slovenska veteranska avto-moto zveza''' ('''SVAMZ''') je bila ustanovljena kot prva zveza za [[Starodobnik|starodobna vozila]] v Sloveniji in to ob otvoritvi Muzeja motociklov na Vranskem, leta 1997, kjer ima še danes sedež in glavno pisarno. V register društev, ki ga vodi Upravna enota Žalec, je bila vpisana pod zap. št. 283 z dnem 5.11.1999. Danes ima v registru zabeleženih več tisoč starodobnih vozil. Takoj po ustanovitvi je začela z izdajo nacionalno priznanih certifikatov (izkaznic) za starodobna vozila, ki so omogočala že takrat različne ugodnosti, istočasno pa izkazovala status starodobnika.
Leta 2001 je bila včlanjena v najpomembnejšo mednarodno organizacijo na tem področju: '''FIVA''' (Federation Internationale des Vehicules Anciens), ki združuje že čez 1,5 mio članov. Leta 2005 je zveza pridobila status društva v javnem interesu na področju kulture, ki ji ga je dodelilo Ministrstvo za kulturo, saj je ugotovilo, da zveza opravlja kulturno dejavnost, njeno delovanje pa je splošno koristno in v javnem interesu na področju varovanja kulturnih dobrin – premične tehniške dediščine. Danes ima zveza status [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] v javnem interesu na področju kulture.
Leta 2007 so se komisarji SVAMZ udeležili posebnega izobraževalnega seminarja pri organizaciji CTIF – International association of fire and rescue service, in pridobili mednarodno licenco za ocenjevanje starodobnih gasilskih vozil.
SVAMZ je tudi članica '''ICOM''', '''TICCIH''' in '''CLIMATE HERITAGE NETWORK.'''
Od svojih začetkov zveza SVAMZ izdaja revijo Avto Motor Classic. Vsi člani jo prejmejo brezplačno na dom.
czmga8dz9izg2uhxzkyxu77afpm8k0p
5722849
5722794
2022-07-23T10:08:58Z
A09090091
188929
+[[Kategorija:Ustanovitve leta 1997]]; +[[Kategorija:Starodobniki]]; +[[Kategorija:Nevladne organizacije v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:SVAMZ LOGO.jpg|sličica|Logotip SVAMZ ]]
'''Slovenska veteranska avto-moto zveza''' ('''SVAMZ''') je bila ustanovljena kot prva zveza za [[Starodobnik|starodobna vozila]] v Sloveniji in to ob otvoritvi Muzeja motociklov na Vranskem, leta 1997, kjer ima še danes sedež in glavno pisarno. V register društev, ki ga vodi Upravna enota Žalec, je bila vpisana pod zap. št. 283 z dnem 5.11.1999. Danes ima v registru zabeleženih več tisoč starodobnih vozil. Takoj po ustanovitvi je začela z izdajo nacionalno priznanih certifikatov (izkaznic) za starodobna vozila, ki so omogočala že takrat različne ugodnosti, istočasno pa izkazovala status starodobnika.
Leta 2001 je bila včlanjena v najpomembnejšo mednarodno organizacijo na tem področju: '''FIVA''' (Federation Internationale des Vehicules Anciens), ki združuje že čez 1,5 mio članov. Leta 2005 je zveza pridobila status društva v javnem interesu na področju kulture, ki ji ga je dodelilo Ministrstvo za kulturo, saj je ugotovilo, da zveza opravlja kulturno dejavnost, njeno delovanje pa je splošno koristno in v javnem interesu na področju varovanja kulturnih dobrin – premične tehniške dediščine. Danes ima zveza status [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] v javnem interesu na področju kulture.
Leta 2007 so se komisarji SVAMZ udeležili posebnega izobraževalnega seminarja pri organizaciji CTIF – International association of fire and rescue service, in pridobili mednarodno licenco za ocenjevanje starodobnih gasilskih vozil.
SVAMZ je tudi članica '''ICOM''', '''TICCIH''' in '''CLIMATE HERITAGE NETWORK.'''
Od svojih začetkov zveza SVAMZ izdaja revijo Avto Motor Classic. Vsi člani jo prejmejo brezplačno na dom.
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1997]]
[[Kategorija:Starodobniki]]
[[Kategorija:Nevladne organizacije v Sloveniji]]
c5w93mivmxjh66ad5nmefaizgfm8agu
5722857
5722849
2022-07-23T10:31:40Z
A09090091
188929
pospr.
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Organizacija
| name = Slovenska veteranska avto-moto zveza
| logo = SVAMZ LOGO.jpg
| logo_size = 200px
| abbreviation = SVAMZ
| formation = 1997
| founding_location = [[Vransko]]
| type = [[nevladna organizacija]]
| purpose = varovanje premične tehnične dediščine
| region = {{SLO}}
}}
'''Slovenska veteranska avto-moto zveza''' ('''SVAMZ''') je prva slovenska zveza za [[Starodobnik|starodobna vozila]]. Ustanovljena je bila ob otvoritvi Muzeja motociklov na Vranskem leta 1997, kjer ima zveza še danes sedež in glavno pisarno. Zveza skrbi za ohranjanje premične tehniške dediščine.
V register društev, ki ga vodi Upravna enota Žalec, je bila 5. novembra 1999 vpisana pod zap. št. 283. Danes ima v registru zabeleženih več tisoč starodobnih vozil. Takoj po ustanovitvi je začela z izdajo nacionalno priznanih certifikatov (izkaznic) za starodobna vozila, ki so omogočala že takrat različne ugodnosti, istočasno pa izkazovala status starodobnika. Leta 2005 je zveza pridobila status društva v javnem interesu na področju kulture, ki ji ga je dodelilo [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]], saj je ugotovilo, da zveza opravlja kulturno dejavnost, njeno delovanje pa je splošno koristno in v javnem interesu na področju varovanja kulturnih dobrin – premične tehniške dediščine. Danes ima zveza status [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] v javnem interesu na področju kulture.
Leta 2001 je bila včlanjena v najpomembnejšo mednarodno organizacijo, FIVA (Federation Internationale des Vehicules Anciens). SVAMZ je tudi članica ICOM, TICCIH in CLIMATE HERITAGE NETWORK'''.''' Leta 2007 so se komisarji SVAMZ udeležili posebnega izobraževalnega seminarja pri organizaciji CTIF – International association of fire and rescue service in pridobili mednarodno licenco za ocenjevanje starodobnih gasilskih vozil.
Od svojih začetkov zveza SVAMZ izdaja revijo Avto Motor Classic. Vsi člani jo prejmejo brezplačno na dom.
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1997]]
[[Kategorija:Starodobniki]]
[[Kategorija:Nevladne organizacije v Sloveniji]]
9simdoq7xcwho4r27j24ad4bhnld2l0
Kreativni nered
0
521548
5722827
2022-07-23T07:35:31Z
EmiliaITČA
207895
Nova stran z vsebino: '''Kreativni nered''' (Kreativne motnje) je drugi album pevca [[Dino Dvornik|Dina Dvornika]] iz [[Split|Splita]]. Na albumu je 10 (plošča in kaseta)<ref>{{Citat|title=Dino Dvornik - Kreativni Nered|url=https://www.discogs.com/release/1790368-Dino-Dvornik-Kreativni-Nered|accessdate=2022-07-23|language=en}}</ref> oziroma 11 (CD)<ref>{{Citat|title=Dino Dvornik - Kreativni Nered|url=https://www.discogs.com/release/1498609-Dino-Dvornik-Kreativni-Nered|accessdate=2022-07-2...
wikitext
text/x-wiki
'''Kreativni nered''' (Kreativne motnje) je drugi album pevca [[Dino Dvornik|Dina Dvornika]] iz [[Split|Splita]]. Na albumu je 10 (plošča in kaseta)<ref>{{Citat|title=Dino Dvornik - Kreativni Nered|url=https://www.discogs.com/release/1790368-Dino-Dvornik-Kreativni-Nered|accessdate=2022-07-23|language=en}}</ref> oziroma 11 (CD)<ref>{{Citat|title=Dino Dvornik - Kreativni Nered|url=https://www.discogs.com/release/1498609-Dino-Dvornik-Kreativni-Nered|accessdate=2022-07-23|language=en}}</ref> pesmi, med katerimi so uspešnice Jače manijače na besedilo [[Rambo Amadeus|Ramba Amadeusa]], Ella EE avtorja [[Đavoli|Đavola]] [[Neno Belan|Nena Belana]], Misliš da sam blasav, Nova godina in Ja bih preživio. Album je izšel leta 1990 pri založbi [[Jugoton]].
== Navodi ==
[[Kategorija:1990 v glasbi]]
[[Kategorija:1990 v Jugoslaviji]]
mcx73vhoa3k7bhljyrszj82ely9vgs1
5722865
5722827
2022-07-23T10:41:05Z
A09090091
188929
dodal [[Kategorija:Dino Dvornik]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
wikitext
text/x-wiki
'''Kreativni nered''' (Kreativne motnje) je drugi album pevca [[Dino Dvornik|Dina Dvornika]] iz [[Split|Splita]]. Na albumu je 10 (plošča in kaseta)<ref>{{Citat|title=Dino Dvornik - Kreativni Nered|url=https://www.discogs.com/release/1790368-Dino-Dvornik-Kreativni-Nered|accessdate=2022-07-23|language=en}}</ref> oziroma 11 (CD)<ref>{{Citat|title=Dino Dvornik - Kreativni Nered|url=https://www.discogs.com/release/1498609-Dino-Dvornik-Kreativni-Nered|accessdate=2022-07-23|language=en}}</ref> pesmi, med katerimi so uspešnice Jače manijače na besedilo [[Rambo Amadeus|Ramba Amadeusa]], Ella EE avtorja [[Đavoli|Đavola]] [[Neno Belan|Nena Belana]], Misliš da sam blasav, Nova godina in Ja bih preživio. Album je izšel leta 1990 pri založbi [[Jugoton]].
== Navodi ==
[[Kategorija:1990 v glasbi]]
[[Kategorija:1990 v Jugoslaviji]]
[[Kategorija:Dino Dvornik]]
dwy7isjb217ln402cyvlqhkqeelxvf9
Spominčica, slovensko združenje za pomoč pri demenci
0
521550
5722851
2022-07-23T10:18:02Z
A09090091
188929
A09090091 je premaknil stran [[Spominčica, slovensko združenje za pomoč pri demenci]] na [[Spominčica (nevladna organizacija)]]: po virih je samo Spominčica, +razločitev
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Spominčica (nevladna organizacija)]]
46ehgpdm3lzowogsyy088e864oigh17
Pogovor o predlogi:Naravne znamenitosti Slovenije
11
521551
5722864
2022-07-23T10:39:21Z
A09090091
188929
/* Pogoj vključitve */ nov razdelek
wikitext
text/x-wiki
== Pogoj vključitve ==
Kaj zdaj pomeni "Naravna znamenitost"? Kakšni so pogoji za dodajanje v to predlogo? Če je to volja uporabnikov, je to NPOV in bi morali predlogo izbrisati. Ali je to kakšna zaščita, ker če je, jih tu manjka verjetno precej. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:39, 23. julij 2022 (CEST)
jf6duu4hl33fydjooua2lcbuatss8j1
Kategorija:Ovčarji
14
521552
5722868
2022-07-23T10:46:18Z
A09090091
188929
n
wikitext
text/x-wiki
{{catmore|Ovčar}}
[[Kategorija:Pasje pasme]]
l20fc6nfvx87w6e0vwjxki7h6y8qgoh
Predloga:Uporabnik Đorđe Balašević
10
521554
5722887
2022-07-23T10:57:15Z
EmiliaITČA
207895
Nova stran z vsebino: {{Uporabniško polje | id = ĐB | id-c = lightgrey | id-fc = purple | info = Ta uporabnik posluša [[Đorđe Balašević|Đorđa Balaševića]]. | info-c = lightskyblue | info-fc = #ffffff | border-c = orange }}
wikitext
text/x-wiki
{{Uporabniško polje
| id = ĐB
| id-c = lightgrey
| id-fc = purple
| info = Ta uporabnik posluša [[Đorđe Balašević|Đorđa Balaševića]].
| info-c = lightskyblue
| info-fc = #ffffff
| border-c = orange
}}
frxuqtzpcdg6br22gx9b064d9fl1c37
Pogovor o kategoriji:Ovčarji
15
521555
5722902
2022-07-23T11:51:02Z
Ljuba brank
92351
Nova stran z vsebino: == == @[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] V članku [[Mednarodna kinološka zveza]], odstavku ''Klasifikacija po FCI'' je navedena pasma psov ''Ovčarski pes'' in ''pastirski pes''. Slednjo kategorijo najdem tudi v drugih jezikih. Ali ne bi bilo smiselno kategorijo ''Ovčarji'' spremeniti v ''Ovčarski psi'' in to uvrstiti med kategorijo ''Pastirski psi''. ~~~~
wikitext
text/x-wiki
== ==
@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]
V članku [[Mednarodna kinološka zveza]], odstavku ''Klasifikacija po FCI'' je navedena pasma psov ''Ovčarski pes'' in ''pastirski pes''. Slednjo kategorijo najdem tudi v drugih jezikih. Ali ne bi bilo smiselno kategorijo ''Ovčarji'' spremeniti v ''Ovčarski psi'' in to uvrstiti med kategorijo ''Pastirski psi''. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:51, 23. julij 2022 (CEST)
ri13lfeh81g8nm0nhilibhg9cqcn0px
5722904
5722902
2022-07-23T11:57:33Z
A09090091
188929
Odgovor
wikitext
text/x-wiki
== ==
@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]]
V članku [[Mednarodna kinološka zveza]], odstavku ''Klasifikacija po FCI'' je navedena pasma psov ''Ovčarski pes'' in ''pastirski pes''. Slednjo kategorijo najdem tudi v drugih jezikih. Ali ne bi bilo smiselno kategorijo ''Ovčarji'' spremeniti v ''Ovčarski psi'' in to uvrstiti med kategorijo ''Pastirski psi''. [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:51, 23. julij 2022 (CEST)
:@[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]]: Se strinjam, FCIja nisem gledal. Prav tako nisem čisto prepričan, da so v kategoriji vsi ovčarji. Kateri psi pa potem spadajo v ''Pastirski psi''? Kakšna je nato sploh razlika? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:57, 23. julij 2022 (CEST)
fukknx4thj04dxbhf1wmderl0ap4ncm